20 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (7/22 °C) in soboto (10/25 °C) delno oblaÄ?no, v nedeljo (13/20 °C) moĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 21. maja 2020â€

ĹĄtevilka 20 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

PritoĹžba na pritoĹžbo, ceste pa nikjer Mira ZakoĹĄek

Z veseljem so nazaj MESTNA OBÄŒINA VELENJE

WWW.VELENJE.SI

LetoĹĄnje ĹĄolsko leto ima dva prva ĹĄolska dneva. Verjetno si bodo uÄ?enci in uÄ?itelji prihod v ĹĄolo po epidemiji zapomnili bolj kot zaÄ?etek pouka po poÄ?itnicah, saj so bile nenadno zaprtje ĹĄol, hitra uvedba pouka na daljavo, nato pa vrnitev v staro okolje z novimi okoliĹĄÄ?inami za vse unikatne izkuĹĄnje. Bili so enako veseli ponovnega snidenja, vendar tega niso mogli pokazati na enak naÄ?in. So pa z veliko delovno vnemo pokazali, da imajo ĹĄolo radi in so jo pogreĹĄali. đ&#x;”˛

tf

ÄŒe lahko gre kaj narobe, je to Ĺže tretje desetletje Ĺželena boljĹĄa cestna povezava iz KoroĹĄke preko Ĺ aleĹĄke doline do avtocestnega kriĹža. Ĺ˝e nekajkrat sem v tejle kolumni zapisala: zdaj pa bo! Pa ne zato, ker bi si sama to izmislila, ampak zato, ker so to potrdili ĹĄtevilni ministri in tudi predsedniki vlad.

Tako je bilo tudi lansko leto obljubljeno (zdelo se nam je, da je celo zelo pozno), da bo prva lopata padla na treh lokacijah na trasi Velenje – Slovenj Gradec, med drugim tudi v Gaberkah, ťe v lanskem letu.

In ker gre pri tej cesti vse narobe in so bile v vseh postopkih uporabljene vse sile proti, se je zataknilo tudi pri izbiri izvajalca.

Sledili so pritoĹžbeni roki in Dars je po revizijah zdaj vkljuÄ?il v nadaljnje postopke pet izvajalcev od ĹĄestih prijavljenih (prvotno le tri.) Ti bodo lahko zdaj v drugi fazi oddali ponudbe s ceno, ki je pri izbiri odloÄ?ilna. To pomeni, da lahko Dars v drugi fazi, ko do nje pride, izbranega izvajalca izbere razmeroma hitro. Tako pravijo; pa bo res tako? VpraĹĄanje, pri katerem se bo spet zataknilo in bo kdo spet zahteval revizijo!

Vmes je padla ĹĄe toĹžba zdruĹženja Rovo (in sploh ni edina), ki jo je Upravno sodiĹĄÄ?e sicer zavrnilo (seveda pa je vmes preteklo kar nekaj Ä?asa), ker zdruĹženju ni priznalo statusa stranke v postopku. ZdruĹženje Rovo s sedeĹžem v Novem mestu je po besedah predsednika Gorazda MarinÄ?ka toĹžbo vloĹžilo zaradi napak v postopku, saj po njegovih besedah niso bile opravljene nobene geomehanske raziskave premogovniĹĄkega obmoÄ?ja, prav tako po njegovih besedah niso v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobivali mnenj rudarske stroke in Premogovnika Velenje kot koncesionarja. Premogovnik sicer zatrjuje, da to ni res, ostali akterji pa so kar tiho. ZdruĹženje Rovo je seveda napovedalo pritoĹžbo. NajbrĹž bodo sicer teĹžko uspeli, zopet pa bo tekel dragoceni Ä?as. KoroĹĄci, Ĺ aleÄ?ani in SavinjÄ?ani pa bomo spet znova in znova dokazovali, kako zelo to cesto potrebujemo. Ker prihaja gospodarska kriza, se bo gotovo spet zataknilo pri denarju. Ĺ˝al, zelo se Ä?uti, da je drĹžavi ves Ä?as za to povezavo bolj malo mar. Dnevi, meseci in leta pa teÄ?ejo ‌

Rovo neuspeĹĄno na Upravnem MatjaĹž Jelen prepeval v sodiĹĄÄ?u podporo delavcem Gorenja

STOPILI SMO NARAZEN, DA LAHKO ZDAJ STOPIMO SKUPAJ.

ZMOGLI SMO IN Vrnimo Şivljenje nazaj v – mesto, ki ima srce!

MOÄŒNEJĹ I SMO! \\\Velenje

HVALA VSEM! #prostovoljci #rudarji #zdravstvenidelavci #gasilci #policisti #uÄ?itelji #starĹĄi #obrtniki #prodajalci #delavci #vsi

Velenje – Upravno sodiĹĄÄ?e Republike Slovenije je zavrglo toĹžbo ZdruĹženja ROVO iz Novega mesta, s katero je zdruĹženje zahtevalo odpravo odloÄ?be Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije o izdaji gradbenega dovoljenja na odseku naÄ?rtovane hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec pri Gaberkah. DARS nadaljuje postopke za zaÄ?etek gradnje na obmoÄ?ju prikljuÄ?ka Gaberke, prav tako ni ogroĹženo okoljevarstveno soglasje za odsek Velenje–Slovenj Gradec.

Investitor DARS zagotavlja, da toĹžbe in pritoĹžbe ZdruĹženja ROVO ne vplivajo na pravnomoÄ?nost gradbenega dovoljenja za dela na prikljuÄ?ku Gaberke, saj zdruĹženje ni stranka v postopku. Zato DARS nadaljuje postopke za zaÄ?etek gradnje na lokaciji Gaberke. đ&#x;”˛

m

V petek ob 17. uri je na Titovem trgu zapel nekaj pesmi MatjaĹž Jelen, Ä?lan priznane velenjske skupine Ĺ ankrock. Delavci in drugi obÄ?ani so ob tem podporo delavcem izrazili s sprehodom po Titovem trgu in se po nekaj

đ&#x;”˛

minutah tudi mirno razĹĄli.

Med tem sicer proizvodnja v Gorenju, kjer so naroÄ?ila aprila padla v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za dve tretjini, maja pa je naroÄ?il ĹĄe vedno za veÄ? kot tretjino manj od priÄ?akovanih in naÄ?rtovanih, poteka v vseh tovarnah normalno, a z zmanjĹĄanim ĹĄtevilom delavcev.

Na Ä?akanju je maja pribliĹžno 550 delavcev. Programi preseĹžnih delavcev za vse druĹžbe bodo pripravljeni do konca maja oz. do konca junija, po tem sledi izdajanje odpovedi delovnega razmerja.

Kot v Gorenju ocenjuje sindikat SKEI, bo konÄ?na ĹĄtevilka odpuĹĄÄ?enih verjetno zelo podobna Ĺže napovedani, bodo pa v podjetju skuĹĄali Ä?im veÄ? ljudi odpustiti na mehak naÄ?in.

Dalje na strani 4. đ&#x;”˛

m

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

21. maja 2020

Življenje se normalizira tudi v zdravstvenem domu

LOKALNE novice

V Vrtec Ĺ oĹĄtanj vpisali 76 novincev Ĺ oĹĄtanj – V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj so v rednem roku vpisovanja novincev v Ä?asu od 1. do 17. aprila v enoto Biba v Ĺ oĹĄtanju vpisali 51 otrok, v UrĹĄko v TopolĹĄici 13 in v Mojco v Gaberkah 12 otrok, skupaj torej 76 novincev.

Starostna struktura vpisanih otrok za zdaj kaĹže, da bodo dobili mesto v vrtcu vsi otroci, ki so bili vpisani v rednem roku. đ&#x;”˛

mkp

Tihi protesti tudi v Velenju

Tako kot drugje po Sloveniji potekajo Ĺže nekaj petkov tihi protivladni protesti tudi na Titovem trgu v Velenju. Tudi zadnji petek so se po njem kljub slabemu vremenu vozili kolesarji. Ob tem so upoĹĄtevali preventivne ukrepe, na trgu so se zadrĹžali le nekaj trenutkov in odpeljali dalje. đ&#x;”˛

Pitniki z vodo Ĺ aleĹĄki biser delujejo V Ĺ aleĹĄki dolini imamo dobro pitno vodo, pravi Ĺ aleĹĄki biser, ki se po kakovosti uvrĹĄÄ?a v sam evropski vrh. Zato seveda lahko pijemo vodo iz pipe, saj je boljĹĄa alternativa od ustekleniÄ?ene vode ter bolj zdrava izbira od sladkanih in gaziranih pijaÄ?. Poleg tega voda iz pipe ne povzroÄ?a odpadkov in ne obremenjuje okolja. Na voljo je v neomejenih koliÄ?inah, je povsod dostopna in ugodna, ves Ä?as je pod nadzorom in ves Ä?as je sveĹža. Komunalni sistemi oskrbe s pitno vodo je namreÄ? pod stroĹžjim nadzorom kot industrija ustekleniÄ?ene vode. Tako podjetja, ki skrbijo za vodno oskrbo, zagotavljajo visoko kakovost pitne vode.

Deluje Ĺže veÄ?ina ambulant in zobozdravstvena deĹžurna sluĹžba, vzpostavlja se tudi zobozdravstvo – Pri delu pa ohranjajo nekatere primere dobre prakse korona krize Mira ZakoĹĄek

Tako kot na veÄ?ini podroÄ?ij se Ĺživljenje normalizira tudi v Zdravstvenem domu Velenje, v katerem praktiÄ?no delujejo Ĺže vse ambulante osnovnega zdravstva, odpirajo pa se tudi ostale. Delo pa ĹĄe vedno poteka pod zelo strogimi veljavnimi varnostnimi ukrepi. O tem smo se pogovarjali s strokovno direktorico, asist. dr.

Katarino Rednak ParadiĹž, specialistko pediatrije.

Delo je Ĺže prejĹĄnji teden potekalo v veÄ?ini sploĹĄnih ambulant, ohranili pa ste seveda varnostne ukrepe? ÂťSeveda, kljub uradni razglasitvi konca epidemije je virus ĹĄe vedno med nami in varnostni ukrepi so nujno potrebni in jih dosledno spoĹĄtujemo. PrepriÄ?ana sem, da bomo mnoge tudi ohranili, prav tako tudi nekatere dobre organizacijske spremembe, ki so se v Ä?asu krize izkazale za dober primer prakse.

Pacient se bo tudi nadalje za vsak pregled v ZD Velenje moral obvezno predhodno naroÄ?iti

pri svojem osebnem zdravniku ali v specialistiÄ?ni ambulanti po telefonu. Ĺ˝e ob klicu opravimo triaĹžo in preverimo njegovo zdravstveno stanje ter ga usmerimo glede na njegove zdravstvene potrebe na ustrezno obravnavo. Postopke, ki jih je mogoÄ?e opraviti na daljavo, brez obiska pacienta v ZD, bomo ĹĄe naprej opravljali po telekomunikaciji (urejanje administrativnih zadev, kot so izdaja napotnic, BS, zdravniĹĄka potrdila, recepti). Z reorganizacijo dela bomo zagotavljali Ä?im bolj varno in kakovostno obravnavo vseh pacientov, ki potrebujejo pregled v ambulanti. Manj bo zadrĹževanja in kriĹžanja poti pacientov v prostorih ZD Velenje.

Pacienti s sumom na kakrĹĄno koli nalezljivo obolenje, ne samo COVID, bodo ustrezno obravnavani loÄ?eno od ostalih pacientov.

Vsa zdravstvena oskrba, ki jo pacient potrebuje, bo naprej polno zagotovljena, glede na organizacijske spremembe pa ni nujno, da ga bo vedno pregledal njegov OIZ. Zaradi zagotavljanja varnosti ohranjamo sistem omejenih vstopov in triaĹže, v kateri zno-

va vsakega pacienta preverimo, kakĹĄno je njegovo zdravstveno stanje, preden vstopi v prostore Zdravstvenega doma.ÂŤ

ÂťRes je. S tem, ko vlada rahlja ukrepe in je uradno razglaĹĄen konec epidemije, ĹĄe ne pomeni, da lahko zdaj pozabimo na vse in Ĺživimo brezskrbno. Lahko smo Pripravljate pa tudi vse potrebno zadovoljni, da smo bili pri preza odprtje teĹžko priÄ?akovanih zo- magovanju tokratne krize Slobozdravstvenih ambulant? venci zelo uspeĹĄni, in upam, da ÂťZobozdravstvene ordinacije bo tako tudi v prihodnje. NaĹĄe se postopno odpirajo v skladu odgovorno ravnanje in ohranitev z vladnimi navodili, vendar tu pozornosti za vsakodnevno izvaveljajo ĹĄe posebej stroga pravila, janje preventivnih varnostnih hida zavarujemo tako paciente kot gienskih ukrepov je tisto, od Ä?ezobozdravstveno osebje. Odpira sar je odvisno, kako se bo zgodba se tudi zobozdravstvena deĹžurna COVID 19 pri nas nadaljevala. sluĹžba Ä?ez vikend.ÂŤ KljuÄ?no je upoĹĄtevanje fiziÄ?ne distance, pravil higiene rok in kaKako pa je z referenÄ?nimi in spe- ĹĄlja ter izolacija bolnih. Dejstvo cialistiÄ?nimi ambulantami? je tudi, da korona in drugi viruVse specialistiÄ?ne ambulan- si Ĺživijo med nami in epidemije te delujejo po navodilih MZ in bomo lahko prepreÄ?evali le, Ä?e NIJZ. Naslednji teden zaÄ?nejo se bomo dosledno drĹžali pravil. delovati tudi referenÄ?ne ambu- Veliko vpeljanega bomo v skladu lante. Za vsako obravnavo je z varno in kakovostno obravnavo potreben predhodni telefonski pacientov, o tem sem prepriÄ?ana, dogovor pacienta. Telefonske v zdravstvu ohranili.ÂŤ đ&#x;”˛ ĹĄtevilke so dostopne na spletni strani ZD Velenje.

Vedno znova poudarjate, da je varnostne ukrepe treba ĹĄe naprej spoĹĄtovati?

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Je sovraĹžnik novega Ä?asa Ĺže premagan?

Spet med kroĹĄnje – Parkiraj in ÂťzajahajÂŤ – Celje bodo ĹĄe ÂťÄ?istiliÂŤ – ÄŒakajoÄ? na ojezeritev

Ponovno se je mogoÄ?e odĹžejati z vodo iz pitnikov, ki so postavljeni na mnogih frekventnih toÄ?kah v obÄ?ini. Ob tem pa opozarjajo, da se pitnika ne dotikajte z ustnicami. Gumba za sproĹĄÄ?anje dotoka vode se dotikajte le z umitimi ali razkuĹženimi rokami. Uporabite lahko tudi Ä?ist robec ali drugo zaĹĄÄ?ito, ki prepreÄ?i neposreden stik roke z gumbom. đ&#x;”˛

Sofinancirajo izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje bo tudi letos v viĹĄini tisoÄ? evrov sofinancirala izgradnjo malih Ä?istilnih naprav do 50 populacijskih enot na obmoÄ?jih, kjer ni centralnega kanalizacijskega sistema. Na razpis se je mogoÄ?e prijaviti do konca avgusta. đ&#x;”˛

m

lokalne novice NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

SliĹĄati je: eno bitko smo dobili, vojne nikakor ĹĄe ne. Komaj smo namreÄ? proslavili dan zmage, Ĺže je vlada razglasila novo zmago. Po njenem smo korona virus oziroma covid-19 premagali! Ne ĹĄe povsem, pa vendarle. Kot obiÄ?ajno se s tem vsi seveda ne strinjajo, zaskrbljujoÄ?e je, da tudi stroka ne. Seveda bi vsi radi verjeli, da ima vsaj v tem primeru vlada prav; Ä?e ima, se bo verjetno kmalu pokazalo. Taka optimistiÄ?na napoved ima lahko tudi slabo plat – da ljudje zaÄ?no opuĹĄÄ?ati previdnost. Vsi lahko res le upamo, da je vojne s KV konec in da Ä?ez naĹĄo deĹželico res ne bo pljusknil kak novi val. DrugaÄ?nih valov pa si oÄ?itno Slovenci ĹĄe kako Ĺželimo, saj so mnogi izrabili Ĺže prvo priloĹžnost in mnoĹžiÄ?no ‚navalili› na hrvaĹĄko obalo. NihÄ?e seveda ne sme reÄ?i, da na ÂťnaĹĄoÂŤ, Ä?eprav imajo naĹĄi tem res veliko nepremiÄ?nin.

Zadnji Ä?as so mnogi pri nas resno poskoÄ?ili ob napadu na naĹĄo Âťzeleno deĹželoÂŤ. Tako so ocenili odloÄ?anje o tem, da bi imeli okoljevarstveniki manj odloÄ?ujoÄ?e besede pri raznih projektih. Kot so elektrarne na spodnji Savi, seveda tudi v strahu za podobne objekte na Muri in ĹĄe pri uresniÄ?evanju drugaÄ?nih objektov, ki bi lahko kvarno vplivali na naĹĄe okolje. Kaj pomeni pravo zeleno okolje so prejĹĄnji teden lahko znova ÂťokuĹĄaliÂŤ na Rogli. V osrÄ?ju pohorskih gozdov so namreÄ? po omejitvi ÂťzaporÂŤ zaradi KV ponovno ÂťpognaliÂŤ Pot med kroĹĄnjami dreves. Ta nova atrakcija, ki so jo odprli jeseni, je Ĺže takoj po odprtju privabila veliko obiskovalcev, domaÄ?inov in tujcev. Kilometer dolga pot vodi med razliÄ?nimi drevesi, veliko je tudi informacijskih tabel, tako da so dobro seznanjeni s posebnostmi tudi taki, ki se na pot ne podajo z vodniki. V Ä?asu, ko je bila pot zaprta, so hiteli urejat ĹĄe eno atrakcijo: 90 metrov dolg polĹžast tobogan, po katerem se bodo lahko adrenalina Ĺželjni obiskovalci spustili z razglednega stolpa.

V Celju pa so ta teden poskusno pognali tako imenovani sistem vozliĹĄÄ?a P+R, s Ä?imer se, kot pravijo, pridruĹžujejo evropskim mestom s takimi sistemi. Da vozniki osebnih avtomobilov svoje konjiÄ?ke pustijo na parkirnem mestu in presedlajo na kolesa. V Celju so tĂĄko parkirno mesto uredili ob Savinji ob Ulici XIV. divizije, uradno pa naj bi sistem pognali naslednji mesec ali julija. Na parkirnem

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

prostoru je prostora za 35 osebnih avtomobilov. Tri mesta so namenjena invalidom, ĹĄtiri voznikom elektriÄ?nih avtomobilov (uredili so tudi polnilnico). Ob parkiriĹĄÄ?u pa bo tudi 35 stojal za kolesa v sistemu javne izposoje koles – KolesCE, ter ĹĄe veliko drugega, kar sodi k takemu projektu. Velik obisk tega ÂťvozliĹĄÄ?aÂŤ ĹĄele priÄ?akujejo, drugaÄ?en velik obisk pa so v Celju zadnje dni Ĺže imeli. Na ogled saniranih zemljin okoli vrtcev, sanira jih ministrstvo za okolje in prostor, je priĹĄel sam minister Andrej Vizjak. V Celju so bili ob tem zadovoljni z njegovimi zagotovili, da bodo kljub posledicam epidemije in prihajajoÄ?e recesijo odpravo zastrupljenih zemljin okoli celjskih vrtcev nadaljevali; seveda tudi, da imajo konkretne reĹĄitve tudi za sanacijo celotne celjske kotline.

V ĹĄmarski obÄ?ini pa naj bi v enem letu izpolnili Ĺželje ZibiÄ?anov. Ti si Ĺže dalj Ä?asa Ĺželijo novo telovadnico pri podruĹžniÄ?ni ĹĄoli. Projekt naj bi uresniÄ?ili do naslednje jeseni. Nove telovadnice ne bodo uporabljali le uÄ?enci podruĹžniÄ?ne ĹĄole, tudi tamkajĹĄnjega vrtca in tudi odrasli krajani. Podobno telovadnico Ĺže imajo pri osnovni ĹĄoli Sveti Ĺ tefan. V PodÄ?etrtku pa se Ĺže resno pripravljajo na (novo) Vonarsko jezero, ki naj bi nastalo z vnoviÄ?no ojezeritvijo nekdanjega jezera.

Tako obÄ?inski svetniki prav danes razpravljajo o predlogu odloka o podrobnem prostorskem naÄ?rtu za TRC Vonarsko jezero. Seja je bila zaradi znanih razmer sklicana za Âťna daljavoÂŤ – kako v daljavo pa sega uresniÄ?itev tega naÄ?rta, natanÄ?no ĹĄe ni videti. Sicer pa naj bi na juĹžnem delu prostora, ki ga zajema ta podrobni naÄ?rt, zgradili gospodarski objekt, ki naj bi po ojezeritvi sluĹžil kot Ä?olnarna, na severnem delu (celotno obmoÄ?je leĹži ob cesti Nimno (v obÄ?ini RogaĹĄka Slatina) do Sodne vasi v PodÄ?etrtku), pa je predvidena gradnja nastanitvenih objektov.

Pa ĹĄe to: kar je bilo za nekatere zlo, je za koga tudi dobro. Korona virus naj bi se razĹĄiril s Kitajske, zaradi KV pa se je ustavil kitajski izvoz titanovega dioksida v Evropo. In tako je (spet) nastal prostor za celjsko Cinkarno, ki jo je pred Ä?asom prav Kitajska konkurenca moÄ?no prizadela.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

21. maja 2020

3

Ĺ˝ivljenje dobiva vse bolj obiÄ?ajno Ljubiteljska kultura je letos na spletu podobo V Mestni obÄ?ini Velenje se je s tem tednom Ĺživljenje vrnilo v dokaj obiÄ?ajne tire, podĹžupan Peter Dermol pa opozarja, da naj se obÄ?ani ĹĄe vedno drĹžijo ukrepov Mira ZakoĹĄek

S tem tednom dobiva Ĺživljenje tudi v mestni obÄ?ini Velenje vse bolj normalno podobo, povsem normalne pa zagotovo ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo, saj je korona kriza pustila svoje opustoĹĄenje na mnogih podroÄ?jih, ena so Ĺže vidna, mnoga pa se bodo ĹĄe zagotovo pokazala. O tem smo se pogovarjali s podĹžupanom Petrom Dermolom.

Najhuje je seveda v Gorenju, kjer je napovedano veliko odpuĹĄÄ?anje? ÂťBudno spremljamo vse, kar se dogaja, tako tudi vemo, da gredo postopki odpuĹĄÄ?anja, ki bodo pustili v naĹĄi lokalni skupnosti veliko socialno luknjo, dalje. Ĺ e vedno pa raÄ?unamo na obljubljeno pomoÄ? drĹžave, za kar smo prosili tako vlado kot oba pristojna ministra, upamo pa tudi, da se bo odzvalo kitajsko veleposlaniĹĄtvo in da odpuĹĄÄ?anje ne bo tako obseĹžno, kot napovedujejo, in da ga bodo, Ä?e bo Ĺže nujno, izvedli v Ä?im manj boleÄ?ih oblikah.ÂŤ Seveda pa imate teĹžave tudi na obÄ?ini, kako se bo korona kriza poznala v obÄ?inskem proraÄ?unu? ÂťV kar nekaj 100 tisoÄ? evrih, a v tem trenutku ĹĄe nimamo konkretnih podatkov, saj ĹĄe ne vemo, kaj od vsega bo pokrila drĹžava. Gre za stroĹĄke v vrtcih, ki niso delali, pa programe civilne zaĹĄÄ?ite, gre tudi za stroĹĄke v zvezi s karanteno, ki smo jo imeli v Hotelu Paka.

Dogovori o tem potekajo, vodimo jih usklajeno z ostalimi mestnimi obÄ?inami. Pri tem gre tudi za odpise najemnin in ĹĄe marsikaj.

Rebalans proraÄ?una bo vsekakor potreben.ÂŤ TeĹžave pa bodo verjetno ĹĄe kje drugje, povzroÄ?a jih korona kriza, veliko pa je tistih logistiÄ?nih, poveÄ?anih z neizgradnjo hitre ceste? ÂťTega se zelo dobro zavedamo in na to opozarjamo skupaj s KoroĹĄci in ZgornjesavinjÄ?ani in seveda gospodarstvom odgovorne v drĹžavi Ĺže veÄ? kot dve desetletji. Ĺ˝al, ko Ĺže upamo, da bo gradnja stekla, se spet kaj zakomplicira. Obljube so dane in upam, da bodo tudi uresniÄ?ene.ÂŤ

V ponedeljek je steklo delo v vrtcih in delno v ĹĄolah. Je bilo teĹžav veliko, saj je bilo treba organizirati Ä?isto poseben delovni proces? ÂťSeveda so bile teĹžave, saj se zadnja dva meseca vsi sooÄ?amo s ĹĄtevilnimi neznankami, so pa podobne v vsej Sloveniji in treba se jim je prilagoditi. Treba je seveda veliko dobre volje in kmalu bodo razreĹĄene vse nejasnosti. Verjamem, da bodo zaposleni v vrtcih in ĹĄolah poskrbeli za vse varnostne ukrepe in da bo bivanje tam za malÄ?ke in uÄ?ence prve triade in naslednji teden ĹĄe zakljuÄ?nih letnikov kljub ĹĄtevilnim omejitvam prijetno in varno.ÂŤ Lokalc tudi Ĺže vozi vse od prejĹĄnjega tedna. Je bilo teĹžko izpolniti zahteve? ÂťZahteve povsod izpolnjujemo in tudi pri voĹžnji z Lokalcem se jih dosledno drĹžimo. Lahko pohvalim tudi naĹĄe obÄ?ane, da to resniÄ?no dobro spoĹĄtujejo, Ä?e pa kdo na kaj pozabi, to ob opozorilu izpolni. Je pa res, da je bilo za prevoze malo zanimanja, verjetno tudi za to, ker nekateri ĹĄe niso delali, pa tudi srednjeĹĄolci, ki obiÄ?ajno pogosto uporabljajo ta naÄ?in prevoza, ĹĄe ne hodijo v ĹĄolo.ÂŤ V tem tednu ste vzpostavili tudi Bicy sistem? ÂťRes je. Sem prav ponosen, da je obnovljen in obseĹžnejĹĄi. A tudi v teh primerih veljajo varnostni ukrepi in verjamem, da se jih bodo obÄ?ani drĹžali in seveda uĹživali v voĹžnji po naĹĄem lepem mestu.ÂŤ Ves Ä?as korona krize normalno potekajo tudi vse naloĹžbe? ÂťZelo zadovoljen sem, da smo se tako odloÄ?ili, Ä?eprav smo ob razglasitvi malo kolebali,

kaj storiti, A ker so dela potekala na prostem in smo lahko zagotovili vse potrebne preventivne ukrepe, smo se odloÄ?ili, da delo nadaljujemo po zastavljenem naÄ?rtu. To nam je tudi uspelo tako na prireditvenem prostoru z odrom, kolesarskih poteh kot pri prenovi Starega Velenja. Vsa dela sledijo naÄ?rtom.

Kot veste, pa se jih moramo tudi drĹžati, saj preteĹžni del sredstev zanje zagotavljamo iz evropskih kohezijskih skladov. Trenutno je torej vse skladno z naÄ?rti in ni bojazni, da rokov ne bi dosegli.ÂŤ Objavili ste tudi nov stanovanjski razpis, se obeta tudi kakĹĄna novogradnja stanovanj? ÂťRazpis smo objavili, ker imamo nekatere Ä?akalne liste Ĺže izpraznjene, predvsem kar se tiÄ?e veÄ?jih stanovanj, pa tudi zato, ker so postopki oblikovanja prednostnih list zaradi vseh potrebnih preverjanj zelo dolgotrajni. Na voljo imamo precejĹĄnji stanovanjski fond, kar 900 neprofitnih stanovanj.

V obÄ?ini imamo za to opredeljene prostorske moĹžnosti. Trenutno se dogovarjamo z republiĹĄkim stanovanjskim skladom in upamo, da se bomo dogovorili za kakĹĄno skupno novogradnjo v Velenju, raÄ?unamo pa tudi n zasebno iniciativo, saj je za to nekaj zanimanja.ÂŤ Ĺ˝e nekaj Ä?asa si Ĺželite zamenjati zemljiĹĄÄ?a s Premogovnikom Velenje ob Velenjskem jezeru, saj so zelo pomembna za nadaljnji razvoj turizma? Žal smo ĹĄe zmeraj v fazi usklajevanja, Ä?eprav je kazalo drugaÄ?e in smo se nameravali to dogovoriti Ĺže na zadnji seji. Upam, da bomo nejasnosti Ä?im prej uskladili in to zemljiĹĄÄ?e tudi pridobili.ÂŤ đ&#x;”˛

Ceste bodo morale ÂťpoÄ?akatiÂŤ Letos daje Mestna obÄ?ina Velenje prednost naloĹžbam, ki jih sofinancirajo s pomoÄ?jo nepovratnih sredstev Glede na to, da je uspelo Mestni obÄ?ini Velenje za letoĹĄnje leto pridobiti veliko nepovratnih sredstev za prireditveni prostor z odrom, prenovo Starega Velenja in izgradnjo kolesarskih poti, za kar morajo iz obÄ?inskega proraÄ?una zagotoviti lastna sredstva, za letos niso naÄ?rtovali veliko drugih naloĹžb v komunalni infrastrukturi.

Za kolesarske poti veÄ? kot 2 milijona evrov

ÂťOgromna pridobitev bodo nove kolesarske steze. Za tiste na zahodnem delu mesta smo namenili kar 1.800.000 evrov, za te na obmoÄ?ju centra, katerih gradnja gre h koncu, pa 260 tisoÄ? evrov. Celotno novo kolesarsko omreĹžje je dolgo kar 12 kilometrov, zgradili smo tudi 18 novih kolesarnic,ÂŤ je ponosen vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik.

Obnovili tudi precejĹĄen del komunalnega omreĹžja

Vzporedno z izgradnjo je uspelo Mestni obÄ?ini Velenje obnoviti tudi precejĹĄen del komunalnega omreĹžja, saj so dela skrbno naÄ?rtovali in tako prepreÄ?ili dvojno razkopavanje. Program obnove cest pa je zaradi omenjenih naloĹžb letos okrnjen. Kljub temu so skupaj s koncesionarjem prenovili cesto, kar je bila dolgoletna Ĺželja krajanov. Skupaj s stanovalci Cankarjeve 2 v srediĹĄÄ?u Velenja pa bodo asfaltirali tamkajĹĄnje parkiriĹĄÄ?e. Lani so tam zamenjali komunalno infrastrukturo, asfaltiranje pa prenesli v letoĹĄnje leto. Stanovalci bodo prispevali polovico potrebnih sredstev.

Ĺ e nekaj Ĺželja, Ä?e bo denar

Pogojno (Ä?e jim bo uspelo zagotoviti sredstva v proraÄ?unu) imajo v naÄ?rtu ĹĄe obnovo ceste

Sedmi Teden ljubiteljske kulture, ki vsako pomlad po vsej Sloveniji in zamejstvu za dober teden zdruĹži ustvarjalce in ljubitelje kulture, je letos precej drugaÄ?en Tina Felicijan

Namesto na prireditev, druĹženj in izobraĹževanj, ki se jih je v Tednu ljubiteljske kulture (TLK) po vsej Sloveniji obiÄ?ajno zvrstilo okoli tisoÄ?, se je letoĹĄnje dogajanje zaradi ĹĄe veljavnih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa preselilo na splet. Med 15. in 24. majem bodo ljubiteljski kulturniki svoje produkcije in najrazliÄ?nejĹĄe aktivnosti prikazovali na spletni strani in druĹžbenih omreĹžjih TLK, kjer potekajo predstavitve kulturno-umetniĹĄkih druĹĄtev in skupin, ki se ukvarjajo z inĹĄtrumentalno dejavnostjo. Vodilno vlogo letoĹĄnjega TLK namreÄ? igra inĹĄtrumentalna glasba, zato so v ospredju godbe na pihala, big bandi, tamburaĹĄi, mandolinisti, citrarji, orgliÄ?arji in drugi. ObÄ?instvo lahko spoznava razliÄ?ne inĹĄtrumente, sliĹĄati pa je mogoÄ?e tudi zanimive glasbene izdelke, ki so nastali v Ä?asu karantene.

TLK so letos odprle virtualne poslanice. V vlogi ambasadorja, ki skrbi za veÄ?jo prepoznavnost ljubiteljske kulture v ĹĄirĹĄi javnosti, je tokrat klarinetist in pevec Dejan Krajnc, znan tudi kot PoskoÄ?ni Dejan. Nagovarja kulturno-umetniĹĄka druĹĄtva, skupine in druge ustvarjalce, da soustvarjajo spletne vsebine TLK. Na videoposnetkih lahko predstavijo na primer inĹĄtrument, narodno noĹĄo, zanimivega kulturnika oziroma umetnika, zaigrajo koraÄ?nico, zapojejo ljudsko ali umetno pesem, zapleĹĄejo, objavijo odlomek iz gledaliĹĄke predstave, poĹĄljejo fotografijo likovnega dela ‌ ÄŒeprav TLK poteka do 24. maja, lahko ustvarjalci prijavijo tudi dogodke, ki bodo potekali vse do 15. junija. ÄŒe se bodo ukrepi zaradi epidemije sprostili, so to lahko tudi prireditve v Ĺživo. S partnerjema projekta, SAZAS-om in IPF-jem, je namreÄ? doseĹžen dogovor o oprostitvi nadomestil za avtorske in sorodne pravice za vse brezplaÄ?ne prireditve do 15. junija.

Spletni nateÄ?aji JSKD, razpisani v Ä?asu izolacije, so doĹživeli izjemen odziv med ljubiteljskimi kulturnimi ustvarjalci. V sklopu pomladnih likovnih, literarnih in filmskih nateÄ?ajev so ustvarili veÄ? kot 440 likovnih del, 380 stripov in 80 kratkih filmov, sodelovalo pa je skoraj 400 literatov vseh starosti, kar kaĹže, da je kultura mnogim krajĹĄala Ä?as in lajĹĄale tegobe. Izbrana in

zmagovalna dela so Ĺže na ogled na spletu.

TLK v Ĺ aleĹĄki dolini

Teden ljubiteljske kulture je okrnjen tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Na spletni stani in druĹžbenih omreĹžjih DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov bo na ogled razstava likovnih del, nastalih na delavnici pod vodstvom akademskega slikarja Milana Todića. Na spletu bodo posnetki vaj ĹĄtevilnih glasbenih sestavov, kot so pevski zbor Gorenje in Oktet TEĹ , tamburaĹĄka skupina KlinÄ?eci, pihalni orkester Zarja in drugi.

Med 29. in 31. majem bo v Gaberkah v Ĺživo potekala drĹžavna likovna delavnica na temo ustvarjanja z lesom. V petek, 5. junija, bodo Ä?lani Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja pod TiĹĄlerjevo lipo v ReÄ?ici ob Paki priredili literarno branje, pridruĹžili pa se jim bodo Ä?lani KUD Dudovo drevo. Celjska koordinacija JSKD pa je razpisala tudi spletni tematski likovni in foto nateÄ?aj umetniĹĄkih del z iztoÄ?nico Kako smo preĹživeli karanteno in se celo smejali. Namenjen je osnovnoĹĄolcem zadnje triade, srednjeĹĄolcem in odraslim ljubiteljskim fotografom in likovnim ustvarjalcem. Sprejemali bodo dela, ki so nastajala od 12. marca dalje, rok prijave na nateÄ?aj pa je 15. junij. đ&#x;”˛

kov. A letos, ugotavlja Brodnik, vse zelo teĹžko naÄ?rtujejo, saj ĹĄe nimajo konÄ?nih ocen, kako bo vplivala na njihov proraÄ?un korona kriza in kaj vse bodo morali iz njega ĹĄe plaÄ?ati.

Koncesija dobro poteka

Vodja Urada za komunalne dejavnosti: ÂťLetos je aktivnosti teĹžko naÄ?rtovati, ker ĹĄe nimamo ocen vpliva korona krize na obÄ?inski proraÄ?un, saj ĹĄe ni jasno, katere obveznosti bomo morali poravnati.ÂŤ

SmreÄ?nik–PodurĹĄen v Ĺ kalah, pa cesto v Tajni in ploÄ?nik pri Bezjaku v Podkraju, za kar bodo potrebovali veÄ? kot 200 tisoÄ?a-

So pa na obÄ?ini zadovoljni z delom koncesionarja, ki je svoje delo tudi v Ä?asu korona krize nemoteno opravljal in izpolnjeval vse pogodbene obveznosti.

Tako letos ni bilo teĹžav s Ä?iĹĄÄ?enjem peska po zimskem obdobju. Zelo zgodaj so zaÄ?eli tudi pometati in asfaltirati udarne jame in Ä?istiti jaĹĄke in peskolove. Po Brodnikovih besedah vsa dela skrbno naÄ?rtujejo na rednih meseÄ?nih sestankih, na katerih koncesionarja tudi obveĹĄÄ?ajo o vseh pripombah in Ĺželjah, ki jim jih prenesejo predsedniki svetov krajevnih skupnosti. đ&#x;”˛

m

Mestna obÄ?ina Velenje je objavila javni poziv delodajalcem v Mestni obÄ?ini Velenje za sofinanciranje ĹĄtipendij za deficitarne poklice za ĹĄolsko/ĹĄtudijsko leto 2020/2021.

Vsebina poziva je objavljena na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

Rok za oddajo prijav je 3. julij 2020. Ĺ tipendisti dijaki bodo o izboru obveĹĄÄ?eni do 18. septembra 2020, ĹĄtudenti pa do 16. oktobra 2020.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Padanju cen se ne bomo mogli izogniti

GOSPODARSKE novice Prihaja gospodarska kriza

V mlekarni Celeia potekata za zdaj odkup in predelava mleka nemoteno – Lani odkupili 96 milijonov, letos jih nameravajo 91 milijonov litrov – LetoĹĄnji naÄ?rti niso preveÄ? pogumni Tatjana PodgorĹĄek

Mlekarna Celeia je najveÄ?ja mlekarna v lasti slovenskih kmetov oziroma zadrug. Na dan odkupi kar 270 tisoÄ? litrov mleka z 938 kmetij iz Savinjske, Ĺ aleĹĄke, KoroĹĄke in ĹĄirĹĄe Celjske regije.

Njen direktor Vinko But zagotavlja, da odkup in predelava mleka v mleÄ?ne izdelke ob ĹĄe stroĹžjih varnostno-zdravstveno-higienskih ukrepih tudi v Ä?asu epidemije novega korona virusa potekata nemoteno in vse njihove aktivnosti so usmerjene v to, da bi tako tudi ostalo. Med drugim so Ĺže prilagodili proizvodnjo nekoliko spremenjenim potrebam potroĹĄnikov. ÂťV Ä?asu epidemije smo namreÄ? zaznali poveÄ?anje naroÄ?il sveĹžega in trajnega mleka, sirov in jogurtov v veÄ?jih pakiranjih,ÂŤ pojasnjuje sogovornik. Dodaja ĹĄe, da bi bilo nemoteno delovanje mlekarne brez strokovnosti, poĹžrtvovalnosti in pripadnosti zaposlenih, ki se zavedajo svoje vloge v danih

razmerah za preskrbo druĹžbe, domala nemogoÄ?e.

Do konca aprila okoli deset odstotni izpad

Ĺ˝al pa vsi ti napori zaposlenih in ne nazadnje tudi proizvajalcev mleka ne bodo mogli zaobiti posledic epidemije covid-19. Pozna se Ĺže zaprtost ĹĄol, vrtcev in ostalih javnih zavodov, kar sicer nekoliko nadomeĹĄÄ?a veÄ?ja ponudba mleka in mleÄ?nih izdelkov v trgovinah, manjka pa jim celotna poraba v gostinstvu in turizmu. Po ocenah znaĹĄa izpad do konca aprila okoli 10 odstotkov proizvodnje.

In kakĹĄne ukrepe naÄ?rtujejo za omilitev posledic epidemije? Nameravajo zniĹžati odkupne cene mleka, dvigniti cene izdelkov v trgovinah, naÄ?rtujejo nadaljnje zmanjĹĄevane ĹĄtevila zaposlenih ‌? But odgovarja: ÂťNajprej smo sprejeli ukrepe za zmanjĹĄanje tveganja za okuĹžbe in za zaĹĄÄ?ito zdravja zaposlenih. Prav tako je za nami proces prilaga-

NajveÄ?je odkupovalke in najveÄ?ji proizvajalci mleka mlekarne leta 2019 Zaradi teĹžav je odpadlo tradicionalno sreÄ?anje najveÄ?jih odkupovalk in najveÄ?jih proizvajalcev mleka Mlekarne Celeia. ÂťRes se trudimo poslovati gospodarno, vendar je bilo letoĹĄnje sreÄ?anje zaradi epidemije covid-19 odpovedano. Kljub temu smo dogodek izvedli: na daljavo smo okronali mleÄ?no kraljico ter se zahvalili rejcem in jim podelili priznanja. Ta do-

godek je ĹĄe vedno na spletu,ÂŤ pravi Vinko But. Med kmetijskimi zadrugami je tudi lani najveÄ? mleka mlekarni v Arji vasi dobavila KoroĹĄka kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec, in sicer 26 milijonov litrov, Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je bila druga z veÄ? kot 14 milijoni litrov, tretja pa Kmetijska zadruga Ĺ marje z nekaj veÄ? kot 11,5 milijona litrov mleka.

Vinko But: ÂťOdkupna cena mleka bo morala slediti sploĹĄnemu trendu v Evropi. Za koliko jo bomo zniĹžali, v tem trenutku ĹĄe ne vem.ÂŤ

janja ĹĄtevila zaposlenih. Letos predvidevamo ĹĄe nekaj upokojitev. Ob mojem prihodu na mesto direktorja je bilo zaposlenih 230 ljudi, do konca tega leta nas bo blizu 200. Nadaljnji ukrepi ne bodo dopuĹĄÄ?ali viĹĄanja cen produktov, bomo pa morali, Ĺžal, Med proizvajalci mleka je znova pripadlo prvo mesto kmetiji Nine in Haralda KoneÄ?nika iz Ĺ entjanĹža, ki je proizvedla 1,5 milijona litrov mleka, na kmetiji Hedl iz Radelj ob Dravi so ga proizvedli veÄ? kot 800.00 litrov, na kmetiji PrimoĹža Cizeja s Polzele pa dobrih 600.000 litrov mleka.

13. mleÄ?na kraljica pa je postala 22-letna Teja Ĺ˝ogan s Ponikve pri Ĺ entjurju, ĹĄtudentka tretjega letnika Visoke zdravstvene ĹĄole Celje.

slediti trendu padanja odkupnih cen mleka v Evropi. Marca je ta pri nas ostala enaka, pri nekaterih je Ĺže padla. NiĹžjo odkupno ceno naÄ?rtujemo za prihodnji mesec, za koliko jo bomo zniĹžali, pa v tem trenutku ĹĄe ne vem.ÂŤ So se pa v Ä?asu epidemije povezali z ostalimi mlekarnami v drĹžavi in pripravili skupno prodajno aktivnost, pri kateri so korak naproti naredili tudi slovenski trgovci. V tem mesecu pripravljajo skupno akcijo Povezuje nas slovensko mleko, vse z namenom poveÄ?anja porabe slovenskega mleka in s tem nemoten odkup le-tega s slovenskih kmetij.ÂŤ

Lansko poslovno leto negativno

Vinko But je ob prevzemu vodenja mlekarne Celeia lani poleti dejal, da se zaveda, da je stopil v velike ĹĄkornje. Danes ugotavlja, da so ti ĹĄe vedno veliki, a so mu Ĺže precej bolj prav. ÂťNekatere napovedane ukrepe smo Ĺže izvedli, druge ĹĄe izvajamo, rezultati pa kaĹžejo na pravilnost odloÄ?itev, saj dosegamo zastavljene cilje.ÂŤ Je potemtakem mlekarna lansko poslovno leto sklenila pozitivno? ÂťNe.ÂŤ Po Butovih besedah letoĹĄnji naÄ?rti mlekarne niso preveÄ? ambiciozni. Lani so odkupili 96 milijonov litrov mleka, letos ga nameravajo 91 milijonov litrov.

V naÄ?rtih so predvideli poslovanje z dobiÄ?kom, a se je pojavila epidemija, za katero ne vedo, kakĹĄne bodo njene posledice. ÂťSi pa Ĺželimo poslovati pozitivno in poleg tega zagotavljati konkurenÄ?no odkupno ceno mleka,ÂŤ je sklenil Vinko But. đ&#x;”˛

Gorenjevi sindikalisti in delavci v Ljubljani Skupina okoli 30 delavcev in sindikalnih predstavnikov iz Gorenja je bila v torek na protestu v Ljubljani, na katerem so odloÄ?evalcem v drĹžavi sporoÄ?ili, da so jim vsi obrnili hrbet. PrepriÄ?ani so namreÄ?, da je bil kitajski prevzem velenjskega velikana prevara in da je drĹžava snedla obljube,

ki sta jih tudi ministra PoÄ?ivalĹĄek in Cigler Kralj, ĹĄe konec aprila obljubljala v Velenju.

Njihovo glavno sporoÄ?ilo, ki so ga imeli natisnjenega tudi na majice, je bilo, da so jim vsi obrnili hrbet. Predsednik podjetniĹĄkega sindikata Ĺ˝an Zeba je novinarjem dejal, da so bili ob prodaji

Gorenja kitajskemu Hisensu sredi 2018 vsi polni obljub, a danes pa so delavci moÄ?no razoÄ?arani. „Ne predsednika republike, ne vlado, ne DZ-ja – nikogar ne zanima Gorenje,“ je prepriÄ?an Zeba.

Predsednica sindikata Skei v Gorenju Gospodinjski aparati

Jasmina Nedić pa je dejala, da so lastnike prosili, naj sprejmejo pomoÄ? drĹžave, a naj bi ti rekli, da je ta premajhna za njihove potrebe.

Vse bolj imajo zato obÄ?utek, da je kriza zaradi novega koronavirusa lastniku priĹĄla kot naroÄ?ena, da lahko izpelje odpuĹĄÄ?anje. đ&#x;”˛

21. maja 2020

m

Celjski sejem v velikih teĹžavah Bo sejemska dejavnost jeseni sproĹĄÄ?ena? – Ĺ˝e do sedaj izgubili Ä?etrtino letnih prihodkov

Po sproĹĄÄ?anju ukrepov zaradi novega korona virusa v svetu in pri nas doma smo se zaÄ?eli ozirati na gospodarstvo. To se spopada s krizo neslutenih razseĹžnosti in gotovo je, da marsikaj ne bo veÄ? tako, kot je bilo pred krizo.

ZdruĹženi narodi v poroÄ?ilu o svetovnem gospodarskem poloĹžaju ocenjujejo, da se bo letoĹĄnja svetovna gospodarska rast zaradi pandemije korona virusa skrÄ?ila za 3,2 odstotka, kar je najslabĹĄi rezultat na svetu vse od velike svetovne depresije v 30. letih prejĹĄnjega stoletja.

Obseg svetovnega bruto domaÄ?ega proizvoda naj bi letos in prihodnje leto padel za 8500 milijard dolarjev. To pomeni, da bo ĹĄlo v niÄ? vse, kar je bilo ustvarjeno v zadnjih ĹĄtirih letih.

V ZDA narasla brezposelnost za skoraj 15 odstotkov Poleg Evrope se tudi ZDA sooÄ?ajo z izjemno hudo gospodarsko krizo, ki je tudi delno odpiranje gospodarstev v nekaterih zveznih drĹžavah ni zmanjĹĄalo. Brezposelnost je v ZDA po podatkih ministrstva za delo narasla na 14,7 odstotka. Samo aprila je bilo uradno ukinjenih 20,5 milijona delovnih mest. Tako slabe ĹĄtevilke so ZDA nazadnje doĹživljale v obdobju velike gospodarske depresije v 30. letih prejĹĄnjega stoletja.

Tudi pri nas je stanje skrb vzbujajoÄ?e Konec aprila je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 88.648 brezposelnih, kar je skoraj petina veÄ? kot pred letom dni. Ta teden je ĹĄtevilka po neuradnih podatkih zavoda Ĺže presegla 90.000.

Na Uradu za delo Velenje pa je bilo konec aprila 2.204 registrirano brezposelnih oseb, kar je 386 oseb ali 12,1 % veÄ? kot aprila 2019 in 226 oseb veÄ? kot marca letos. Brezposelnost se je v primerjavi s predhodnim mesecem poveÄ?ala v dobri polovici obmoÄ?nih sluĹžb.

Velik padec uvoza in izvoza V Sloveniji sta blagovni izvoz in uvoz marca moÄ?no upadla. Ker pa je bil upad uvoza blaga veÄ?ji od upada izvoza blaga, se je naĹĄ blagovni preseĹžek dodatno okrepil. So pa vsi naĹĄi in tuji ukrepi posebej moÄ?no prizadeli storitveno menjavo, najbolj izrazito izvoz in uvoz potovanj.

22.230 vlog za odlog plaÄ?ila kreditov NaĹĄe banke so do zaÄ?etka maja oz. v enem mesecu veljave protikriznega zakona prejele 22.230 vlog kreditojemalcev za odlog plaÄ?ila, kar predstavlja 3,3 odstotka vseh kreditov. Skupen znesek odloĹženih plaÄ?il znaĹĄa 267,2 milijona evrov. Ĺ tevilÄ?no najveÄ?ji del vlog ali 15.599 predstavlja prebivalstvo za odlog obveznosti v viĹĄini 33,1 milijona evrov.

Bisol Group nagrajen Skupina Bisol Group, proizvajalka fotonapetostnih modulov in druge opreme za sonÄ?ne elektrarne, se je pohvalila, da so dobili priznanje Top Brand za visokokakovostno podobo njihove znamke v Italiji in Belgiji.

Prodaja avtomobilov naj bi padla za 20 odstotkov Kupci avtomobilov skrbno pretehtajte svojo odloÄ?itev. ÄŒe drĹžijo predvidevanja svetovne agencije Moody‘s, bo globalna prodaja avtomobilov letos padla za 20 odstotkov in tudi prihodnje leto ne bo dosegla lanskih rezultatov, ampak bo njena rast okoli 12 odstotkov glede na letoĹĄnje leto. Vsi popusti vam torej ĹĄe niso ponujeni.

V Citycentru Celje odprte vse trgovine V ponedeljek so vrata svojih prodajaln in lokalov v celjskem Citycentru odprli ĹĄe preostali ponudniki, ki doslej zaradi vladne uredbe niso smeli poslovati. To najveÄ?je nakupovalno srediĹĄÄ?e je zdaj spet popolno. ÂťVsi skupaj si moÄ?no Ĺželimo, da bi se Ä?im prej vrnili v normalne razmere - seveda ob upoĹĄtevanju visokih higienskih standardov z rednim Ä?iĹĄÄ?enjem stiÄ?nih toÄ?k ter upoĹĄtevanjem vseh previdnostnih ukrepov za obiskovalce in vse zaposlene v nakupovalnem srediĹĄÄ?u.

To bo naĹĄa prioriteta tudi v prihodnjih mesecih,ÂŤ pravi Darja Lesjak, menedĹžerka centra. đ&#x;”˛

Vodstvo Celjskega sejma je zelo zaskrbljeno, saj trenutno ne morejo postaviti pravih usmeritev, kako naprej. ÂťZa zdaj smo odpovedali marÄ?ne sejme (Flora, Poroka, Altermed, ApiSLovenija, Festival kave, Kulinart in Svet Ribolova) ter aprilske sejme (Energetika, Lestech in Terotech), pravijo in zrejo z negotovostjo v prihodnje mesece, saj ni ĹĄe Ä?isto niÄ? jasno, kdaj bodo sejmi spet dovoljeni. Po neuradnih informacijah naj bi to bilo ĹĄele v zaÄ?etku prihodnjega leta. ÂťTo pomeni, da bi morali prviÄ? po 52 letih odpovedati tudi sejem MOS, poleg MOS-a pa tudi Evropsko pasjo razstavo, sejem Eroticland

in ĹĄe vrsto prireditev v naĹĄem kongresnem centru. Na septembrski MOS smo sicer ĹĄe pripravljeni, Ä?e bi septembra sejmi vendar Ĺže bili dovoljeni, ampak Ä?e do konca maja ne bo jasne informacije o tem, ga bomo morali

odpovedati, saj nam potem zmanjka Ä?asa za pripravo,ÂŤ pravijo.

Za letos so naÄ?rtovali 4 milijone evrov prihodkov. Zaradi dosedanjih ukrepov za prepreÄ?itev ĹĄirjenja korona virusa so izgubili Ĺže pribliĹžno 25 odstotkov letoĹĄnjega prihodka, Ä?e pa sejmi in veÄ?je prireditve ne bodo dovoljeni do konca letoĹĄnjega leta, pa bodo izgubili veÄ? kot 80 naÄ?rtovanih prihodkov. K sreÄ?i so konec januarja uspeli izpeljati zelo uspeĹĄen sejem Agritech. ÄŒeprav so ÂťzaprtiÂŤ, pa imajo stroĹĄke, saj je treba prostore kljub temu vzdrĹževati. đ&#x;”˛

m

mz

Porast vlog za socialne pomoÄ?i Aprila so na Centru za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka, enoti Velenje, prejeli 562 vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in 255 vlog za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoÄ?i, kar je 30 odstotkov veÄ? kot lani v tem Ä?asu, pove pomoÄ?nica direktorice CSD Savinjsko-Ĺ aleĹĄka, enote Velenje, Valerija KidriÄ?. ViĹĄina denarne socialne pomoÄ?i je odvisna od viĹĄine dohodkov, ĹĄtevila druĹžinskih Ä?lanov, premoĹženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga. Od 1. avgusta 2019 osnovni znesek minimalnega dohodka znaĹĄa 402,18 evra. đ&#x;”˛

jĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

21. maja 2020

5

64 let Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Prvi blok je zaÄ?el obratovati 16. maja leta 1956 – Doslej so proizvedli Ĺže 165.830.495 MWh elektriÄ?ne energije in pri tem porabili 191.178.637 ton premoga.

Mira ZakoĹĄek

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj ima Ĺže 64 let pomembno vlogo v elektroenergetskem sistemu Slovenije in je skupaj s Premogovnikom Velenje nepogreĹĄljiv steber slovenske energetike.

OdloÄ?itev o gradnji Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je bila sprejeta leta 1946. Utemeljile so jo velike potrebe po elektriÄ?ni energiji ter velike zaloge premoga v Ĺ aleĹĄki dolini. Gradnja se je zaÄ?ela leta 1947, a so jo zaradi ĹĄtevilnih zapletov nadaljevali pet let kasneje. Leta 1956 je bila konÄ?ana gradnja prvih dveh blokov elektrarne. Blok 1 z moÄ?jo 30 MW je zaÄ?el obratovati 16. maja 1956, blok 2, prav tako z moÄ?jo 30 MW, pa septembra istega leta. Leta 1956 je tako zaÄ?ela Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj dajati elektriko v slovenski elektroenergetski sistem.

Leto kasneje je bil zgrajen ĹĄe blok 3 z moÄ?jo 75 MW, ki je zaokroĹžil skupno moÄ? elektrarne na 135 MW, in tako je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj postala najveÄ?ji termoenergetski objekt v tedanji Jugoslaviji. Leta 1972 je zaÄ?el proizvajati elektriÄ?no energijo ĹĄe blok 4 z moÄ?jo 275 MW. Pet let kasneje pa so ĹĄoĹĄtanjski elektrarni dodali ĹĄe blok 5, ki je z moÄ?jo 345 MW skupno inĹĄtalirano moÄ? TEĹ poveÄ?al na 755 MW. Blok 5 je bil nato leta 2018 revitaliziran in ekoloĹĄko pre-

novljen. Leta 2008 sta bili na peti blok inĹĄtalirani plinski turbini, ki sta ĹĄe danes del sistema za zagotavljanje terciarne rezerve proizvodnje elektriÄ?ne energije in toplotne energije ob izpadu katerega

rentabilne bloke 1, 2, 3 in 4. Z blokom 6 zaradi najsodobnejĹĄe tehnologije z manjĹĄo koliÄ?ino porabljenega premoga zaradi poveÄ?anega izkoristka proizvedemo enako koliÄ?ino elektriÄ?ne energije

proizvedli skupaj 165.830.495 MWh elektriÄ?ne energije in pri tem porabili 191.178.637 ton premoga. Ob tem proizvedejo ĹĄe okoli 350 GWh toplotne energije na leto za potrebe ogrevanja

od blokov. Istega leta je bil trajno zaustavljen blok 2, leta 2010 blok 1, leta 2014 blok 3 ter leta 2018 blok 4. ÂťNepogreĹĄljivi Ä?len v verigi zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe Slovenije z elektriÄ?no energijo je sedaj blok 6, ki je zaÄ?el obratovati leta 2014 in nadomeĹĄÄ?a tehnoloĹĄko zastarele in ekonomsko ne-

z do 30 % manjĹĄimi izpusti CO2 kot v preteklosti,ÂŤ so ponosni v kolektivu Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Leta 2001 so postali ena od druĹžb Holdinga Slovenske elektrarne, v katerem imajo pomembno vlogo. Sloveniji zagotavljajo tretjino potrebne elektriÄ?ne energije, v celotni zgodovini pa so

v Ĺ aleĹĄki dolini in tako prispevajo k Ä?istejĹĄemu zraku. ÂťV TEĹ se zavedamo nujnosti zmanjĹĄevanja toplogrednih izpustov oziroma postopnega razogljiÄ?enja, zato iĹĄÄ?emo dolgoroÄ?ne okoljsko manj obremenjujoÄ?e reĹĄitve z zavedanjem, da je ta energetska lokacija neobhodno potrebna. Ena

Ĺ˝e 30 let uspeĹĄno soustvarjajo kadrovsko dejavnost Ĺ tefanija in Ivan KadliÄ?ek sta leta 1990 kot prva v Sloveniji ustanovila podjetje za kadrovsko dejavnost Trgotur – Podjetje je zabeleĹžilo velik razcvet, vodi pa ga njun sin Matej KadliÄ?ek Mira ZakoĹĄek

Velenje – Leta 1990, 11. maja, sta partnerja Ĺ tefanija in Ivan KadliÄ?ek v Velenju ustanovila podjetje Trgotur. S tem sta prva v Sloveniji vzpostavila izvedbo zunanje kadrovske sluĹžbe v podjetjih.

Danes, 30 let kasneje, ponosno pihajo sveÄ?ko na torti, okrepljeni s strokovnim kadrom, nenadomestljivimi izkuĹĄnjami in prehodom v intenzivno digitalno obdobje.

Tako, kot je pred tremi desetletji naraĹĄÄ?ala teĹžnja po spremembi druĹžbene ureditve, je naraĹĄÄ?ala tudi potreba po drugaÄ?nem delu v kadrovskih sluĹžbah in ne nazadnje tudi vzpostavitvi le-teh v nekaterih manjĹĄih podjetjih, pri samostojnih podjetnikih in predvsem obrtnikih. Za kadrovske zadeve so namreÄ? najveÄ?krat poskrbeli druĹžinski Ä?lani v okviru opravljanja administrativnih zadev – kar je bilo nujno potrebno, ne pa vedno tudi najbolj pravilno in optimalno.

S spreminjajoÄ?o se Slovenijo in tranzitnim obdobjem se je sÄ?asoma vzpostavljalo kadrovsko podroÄ?je z novimi pravili. Potrebe po ureditvi kadrovske dejavnosti so presegale zgolj administrativne zadolĹžitve, hkrati pa od delodajalcev zahtevale, da so sledili novim zakonom samostojne Slovenije.

ZaÄ?elo se je z vzpostavljanjem kadrovske baze, razumevanjem zakonodaje in izvajanjem doloÄ?enih postopkov na zakonit naÄ?in znotraj dejavnosti. Ena glavnih dejavnosti je bilo zastopanje delodajalcev v postopkih z delovnimi inĹĄpekcijami – ĹĄtevilni uspeĹĄno zakljuÄ?eni primeri pa so bili pomembne potrditve, da delodajalci to zares potrebu-

jejo. Ĺ tefanija KadliÄ?ek kot samostojna podjetnica je orala ledino in bĂ­la bitke: ÂťNe le za posel, tudi razumevanje skrbi za zaposlene, se je premaknilo z organiziranosti navzven, pri Ä?emer je za dela-

tako v primeru dobrih ali slabih izkuĹĄenj v delovnem procesu. ÂťDanes, 30 let kasneje, se z nostalgijo in ponosom zaziram v prehojeno pot.

VÄ?asih je bilo veliko veÄ? neposrednega

Ĺženja delodajalcev, aktivno prisotni v ZdruĹženju za kakovost, Ä?lani Obrtne zbornice, sodelujemo z varnostnimi inĹženirji itd. ÄŒe smo pred desetletji ĹĄele stopali na kadrovsko pot, jo danes tudi

Zaposlenih imajo 10 strokovnjakov

Trenutno je na Trgoturju zaposlenih 10 strokovnjakov, veÄ?inoma so to strokovne sodelavke za delovnopravno in kadrovsko podroÄ?je, po Ä?emer je trenutno tudi najveÄ?je povpraĹĄevanje.

Ĺ tefanija KadliÄ?ek: ÂťDanes smo soustvarjalci kadrovske dejavnosti.ÂŤ

vski razred poskrbela drĹžava, v aktivno delovanje navznoter, ko je skrb za zaposlene postala interna ureditev vsakega zaposlovalca. Temu se niso mogli izogniti niti obrtniki – postali so skrbniki svojih zaposlenih in hkrati ugotovili, da bodo z veÄ?jim zadovoljstvom med zaposlenimi dosegali bistveno veÄ?jo uÄ?inkovitost v delovnih procesih.ÂŤ S pomoÄ?jo Trgotura so nekateri prviÄ? prisluhnili svojim najboljĹĄim delavcem, uvedli stimulativno nagrajevanje in bonitete, znali pa tudi uÄ?inkovito ukrepati

Matej KadliÄ?ek: ÂťDigitalizacija nam je olajĹĄala administrativno delo, zato lahko veÄ? Ä?asa namenimo strokovnemu delu. Skrbimo za veÄ? kot 300 naroÄ?nikov.ÂŤ

obiskovanja institucij, roÄ?nega potrjevanja, opisovanja na roke, danes pa vse to opravljamo z nekaj kliki. Vseskozi je bilo nujno sodelovanje z javnimi institucijami, inĹĄpektorji za delo, sodiĹĄÄ?i, ZPIZ-om, kar je skozi leta postalo razĹĄirjen preplet glavnih akterjev na trgu dela. Danes redno sodelujemo tudi s konzularnimi predstavniĹĄtvi, smo Ä?lani Gospodarske zbornice Slovenije, Zdru-

sokreiramo kot soustvarjalci kadrovske dejavnosti in delovnega prava – aktivno se vkljuÄ?ujemo v samo snovanje zakonov in predlagamo reĹĄitve, ki v praksi pri delodajalcih Ĺže Ĺživijo. LogiÄ?en in strateĹĄko premiĹĄljen korak pa je bila tudi posvojitev hÄ?erinskega podjetja Video center, d. o. o.,ÂŤ nam je ob tem jubileju zaupala Ĺ tefanija KadliÄ?ek, ustanoviteljica in dolgoletna direktorica podjetja.

od reĹĄitev je dodajanje alternativnega goriva SRF k primarnemu energentu lignitu. V TEĹ smo na osnovi dosedanjih strokovnih ĹĄtudij in primerjalnih rezultatov v drugih podobnih termoelektrarnah prepriÄ?ani, da je soseĹžig nadomestnega goriva SRF sprejemljiva reĹĄitev tako za termoelektrarno kot tudi za lokalni in nacionalni vidik. S tem se proaktivno

lotevamo uresniÄ?enja smernic za razogljiÄ?enje in izboljĹĄujemo uÄ?inkovitost pridobivanja elektriÄ?ne energije in toplote za ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ pravijo ob jubileju. đ&#x;”˛

Od leta 2015 je nasledstvo prevzel sin Matej KadliÄ?ek. PodjetniĹĄko pot v druĹžinskem podjetju so razĹĄirili s strateĹĄkim zaposlovanjem strokovnjakov, ki dopolnjujejo ĹĄiroko paleto znanj, od ekonomistov, kadrovskih strokovnjakov, pravnikov, specializiranih za delovno pravo, do psihologa in strokovnjakinj za metode nagrajevanja in obraÄ?un plaÄ?. Na letni ravni skrbijo za veÄ? kot 300 naroÄ?nikov, ki potrebujejo strokovno pomoÄ?. ÂťKadrovska ima danes povezovalno funkcijo in predstavlja ĹĄirino naĹĄega dela na veÄ? ravneh, seveda v prvi vrsti zaposlenih z delodajalci, ne smemo pa spregledati povezovanja z oddelkom obraÄ?una plaÄ? oziroma raÄ?unovodstva, vodstvom, strategijo razvoja zaposlenih, varnostnimi ukrepi, ĹĄe posebej danes, in institucijami na viĹĄji ravni. Digitalizacija nam bo tako v bodoÄ?e sluĹžila predvsem zato, da administrativne zadeve opravljamo hitreje in uÄ?inkoviteje, veÄ? Ä?asa pa namenimo razvoju kadra in samemu strokovnemu delu. Eno zelo pomembnih podroÄ?ij v tem Ä?asu je tudi prepoznavanje zaposlenih, ki v svoj delovni proces vloĹžijo veÄ?, kot je minimalno treba, zaradi Ä?esar smo se intenzivneje zaÄ?eli ukvarjati tudi z naprednejĹĄim nagrajevanjem zaposlenih,ÂŤ dodaja Matej KadliÄ?ek, sedanji direktor podjetja Trgotur, d. o. o., in malo v ĹĄali dodaja: ÂťSaj veste, kako to gre: Od ljudi, za ljudi.ÂŤ

Trenutno najveÄ? dela v zvezi z vladnimi ukrepi

Ob sprejetih vladnih ukrepih je bilo treba uskladiti ĹĄtevilne pomisleke in praktiÄ?ne primere z napisanimi besedili, od interpretacije Âťsedmih delovnih dni poziva na deloÂŤ do upraviÄ?enosti odsotnosti starĹĄa zaradi viĹĄje sile.

Poleg razumevanja novih ukrepov, temeljitega razumevanja ZDR-1 in kolektivnih pogodb, celotnega pregleda trga pa je bilo treba vse novosti implementirati v prakso, ki jo Ĺživi doloÄ?eno podjetje na trgu dela. Ĺ˝al se je tudi precej poveÄ?alo ĹĄtevilo odpovedi pri delodajalcih, ki si v tem trenutku niso Ĺželeli naloĹžiti na svoja ramena dodatnega tveganja podaljĹĄevanja pogodb, kar je povsem razumljivo – poskrbeti so morali predvsem za stabilnost podjetja.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 13. maja Na posvetovanju predsednika Boruta Pahorja s poslanskimi skupinami o kandidatih za sodnika ustavnega sodiĹĄÄ?a so poslanci izpostavili predvsem kandidaturi AndraĹža TerĹĄka in Barbare Zobec. Pogovarjali so se tudi o spremembi volilne zakonodaje.

Komisija za nadzor javnih financ je brez glasu proti izglasovala sklep, po katerem ji mora vlada v osmih dneh poslati seznam vseh sklenjenih poslov in dobav zaĹĄÄ?itne in medicinske opreme skupaj s cenami.

Dva meseca po prisegi vlade Janeza JanĹĄe so predstavniki vladnih strank zatrdili, da koalicija navkljub odpiranju ideoloĹĄkih vpraĹĄanj deluje dobro.

Med drugim je vlada umaknila tudi obvezo razkuĹževanja veÄ?stanovanjskih stavb.

Vlada je potrdila odprtje vrtcev in osnovnih ĹĄol za prvo triado ter odloÄ?ila, da se v ponedeljek, 18. maja, sproĹĄÄ?ajo tudi ukrepi v gostinstvu, trgovini, storitvah, odpirajo se avtoĹĄole. Vlada je izdala ĹĄe odlok, s katerim je umaknila obvezo razkuĹževanja veÄ?stanovanjskih stavb.

Evropska komisija je predstavila smernice za postopno odpravljanje omejitev potovanj in predlagala postopno odpiranje meja v poskusu, da bi reĹĄili turistiÄ?no industrijo.

MadĹžarska policija je zaradi ťirjenja strahuÂŤ na spletnih druĹžbenih omreĹžjih zaradi pandemije korona virusa pridrĹžala veÄ? ljudi.

ÄŒetrtek, 14. maja V opozicijskih strankah LMĹ , SD, Levici in SAB so zaradi Âťnedopustnega napada predstavnikov vlade v mednarodnem okolju na medije in sodno vejo oblastiÂŤ zahtevali sklic skupne nujne seje odborov DrĹžavnega zbora za zunanjo politiko in pravosodje.

Poslanci so na izredni seji obravnavali vladno poroÄ?ilo o nakupu zaĹĄÄ?itne in druge opreme, potrebne med epidemijo novega korona virusa.

Premier Janez JanĹĄa je na

terih so stopili v vlado.

Vlada je na dopisni seji preklicala epidemijo nalezljive bolezni covid-19, ki je bila razglaĹĄena 12. marca. Ker pa nevarnost ĹĄirjenja ostaja, so v veljavi ostali nekateri ukrepi.

Evropska komisija je zaÄ?asno ustavila poĹĄiljke v okviru sveĹžnja desetih milijonov medicinskih mask iz Kitajske, potem ko sta se Nizozemska in Poljska pritoĹžili zaradi neustrezne kakovosti mask.

Twitterju sporoÄ?il, da je opravil loÄ?ena pogovora s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom. OsredotoÄ?ili so se predvsem na odzive na pandemijo covida-19.

IzvrĹĄni odbor in svet stranke DeSUS sta zahtevala, da se v koaliciji nemudoma zaÄ?nejo obravnavati kljuÄ?ne vsebine, zaradi ka-

Da bi Ä?im prej odprli meje in omogoÄ?ili turizmu, da si vsaj nekoliko opomore po pandemiji, so se trudili tudi v Italiji.

Jug in jugovzhod Evrope se je sooÄ?al z neobiÄ?ajno visokimi temperaturami za ta Ä?as. V TurÄ?iji so namerili 43 stopinj Celzija, na Cipru 41,5, v GrÄ?iji in na jugu

Petek, 15. maja Ministrica za izobraĹževanje Simona Kustec je poudarila, da preklic epidemije ne spreminja naÄ?rtov za nadaljevanje dela v vzgojno-izobraĹževalnih zavodih.

Predsednik republike Borut Pahor je gostil hrvaťkega kolega Zorana Milanovića. Strinjala sta se, da obe drŞavi uspeťno sodelujeta v spopadanju s korona virusom.

Na mejnih prehodih s HrvaĹĄko so bile vse popoldne in zveÄ?er daljĹĄe Ä?akalne dobe. Na prehod se je Ä?akalo tudi do pet ur.

V Ljubljani so – tako kot Ĺže nekaj prejĹĄnjih petkov – potekali protesti na kolesih. Kljub slabemu vremenu se je zbralo okrog pet tisoÄ? ljudi.

Sindikat delavcev migrantov Slovenije se je razveselil poteze Evropske komisije, ki je na SodiĹĄÄ?e EU vloĹžila toĹžbo proti Avstriji zaradi otroĹĄkih dodatkov.

DrĹžavljani EU, ki delajo v Avstriji, njihovi otroci pa ne Ĺživijo z njimi, namreÄ? prejemajo niĹžji dodatek.

Glavni pogajalec Evropske unije Michel Barnier je izrazil razoÄ?aranje nad tretjim krogom pogajanj o prihodnjih odnosih z

Na prestop meje je bilo treba Ä?akati veÄ? ur.

Italije pa 40.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je dejal, da se morajo AmeriÄ?ani vrniti v svoja obiÄ?ajna Ĺživljenja, kot so bila pred pandemijo, in to Âťs cepivom ali brezÂŤ.

Spodnji dom kongresa je medtem potrdil 300-milijardno pomoÄ?. Ĺ tevilo potrjenih okuĹžb s korona virusom je v latinskoameriĹĄkih drĹžavah in na Karibih preseglo pol milijona. NajveÄ? potrjenih primerov je bilo v Braziliji.

Nedelja, 17. maja VeÄ?er pred ponovnim vstopom v ĹĄolo za uÄ?ence prve triade je ministrica Simona Kuster najmlajĹĄe nagovorila s pozivom, naj niti za hip ne pozabijo, da so skupaj s svojimi uÄ?itelji in starĹĄi postali najveÄ?ji zmagovalci. ÂťZmagovalci znanja, zmagovalci tega in prihodnjega Ä?asa!ÂŤ Vlada je spremenila odlok o ukrepih na mejah in odloÄ?ila, da bo odpiranje mej, razen za slovenske drĹžavljane in tujce s stalnim bivaliĹĄÄ?em v Sloveniji, postopno – glede na stanje v drĹžavah in dogovore med vladami.

ĹĄole, fakultete in dijaĹĄki domovi.

Vlada je na seznam drĹžav, iz katerih lahko osebe vstopajo v Slovenijo brez omejitev, uvrstila HrvaĹĄko.

Potem ko je v petek prej iz poslanske skupine SMC izstopil Jani MÜderndorfer, ki je prestopil v LMŠ, je tokrat iz SMC-jeve poslanske skupine izstopil ťe Gregor Židan, ki se je pridruŞil poslancem SD-ja.

Predsednik vlade Janez JanĹĄa je dejal, da letos priÄ?akuje precejĹĄen padec gospodarstva, a da bi lahko Slovenija ob pravih ukrepih izgubljeno nadoknadila Ĺže prihodnje leto.

Na HrvaĹĄkem so razpustili deveti sklic parlamenta.

V bolniĹĄnicah v najveÄ?jem brazilskem mestu Sao Paolo so bili intenzivni oddelki zasedeni 90-odstotno, zaradi Ä?esar je tamkajĹĄnji Ĺžupan opozoril, da bi lahko v kratkem ostali brez razpoloĹžljivih postelj.

Sredi prvega vroÄ?inskega vala tega poletja so se v GrÄ?iji odprle plaĹže - a na njih ĹĄe zdaleÄ? ni bilo gneÄ?e, saj je smelo po pravilih nanje stopiti le 40 ljudi na tisoÄ? kvadratnih metrov.

Zunanji ministri enajstih drĹžav Ä?lanic Evropske unije, med njimi tudi Slovenije, so se zavzeli za koordinirano odpravljanje omejitev na drĹžavnih mejah zaradi turistiÄ?nih potovanj ĹĄe pred poletjem.

Francija in NemÄ?ija sta se dogovorili o tem, da bosta za okrevanje Evrope po pandemiji novega koronavirusa predlagali vzpostavitev 500 milijard evrov vrednega sklada.

Torek, 19. maja V pomoÄ? okrevanju po pandemiji koronavirusa je Evropski parlament predlagal 2000 milijard evrov vreden sklad.

ZdruĹženim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske.

Evropski parlament je z resolucijo pozval k oblikovanju 2000 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji novega korona virusa. Poslanci so se zavzeli, da bi sklad temeljil na nepovratnih sredstvih, a soglasja ĹĄe ni bilo.

Zavod za ĹĄolstvo je pred ponedeljkovim postopnim zaÄ?etkom izvajanja pouka izdal priporoÄ?ila ĹĄe za uÄ?ence 9. razreda ter uÄ?ence z uÄ?nimi teĹžavami od 4. do 9. razreda, ki so bili negativno ocenjeni ter potrebujejo dopolnilno razlago in pomoÄ? uÄ?itelja.

Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti ob 30. obletnici izvolitve osamosvojitvene vlade kot vzporednico med takratnim in danaĹĄnjim Ä?asom izpostavil osredotoÄ?enost na cilj v kriznih razmerah. ÄŒeprav sta notranja ministra Slovenije in HrvaĹĄke AleĹĄ Hojs in Davor BoĹžinović zatrdila, da lahko slovenski drĹžavljani odhajajo v HrvaĹĄko tudi iz turistiÄ?nih razlogov, se je ob meji izkazalo, to v praksi ĹĄe ne drĹži.

21. maja 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Sobota, 16. maja

Janez JanĹĄa je poslancem predstavil vladno poroÄ?ilo o nabavi zaĹĄÄ?itne medicinske opreme in okoliĹĄÄ?ine, ki so bile vzrok za nabavo.

Ministrica je uÄ?ence prve triade nagovorila z besedami: ÂťNiti za hip ne pozabite, da ste skupaj s svojimi uÄ?itelji in starĹĄi postali najveÄ?ji zmagovalci.

Zmagovalci znanja, zmagovalci tega in prihodnjega Ä?asa!ÂŤ

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred prisego nove vlade pozval k prikljuÄ?itvi naselbin na Zahodnem bregu.

Nekdanji ameriĹĄki predsednik Barack Obama je podal ostro kritiko svojega naslednika, Donalda Trumpa, in njegovega spopadanja s krizo koronavirusa, ki je v ZDA do tega dne zahtevala skoraj 90 tisoÄ? smrtnih Ĺžrtev.

Afganistanski predsednik AĹĄraf Gani in njegov tekmec Abdulah Abdulah sta podpisala dogovor o delitvi oblasti, s Ä?imer sta konÄ?ala veÄ?meseÄ?no politiÄ?no krizo.

V Ukrajini je okoli sto novorojenÄ?kov, rojenih nadomestnim mamam, zaradi ukrepov, ki so jih drĹžave sprejele za zajezitev ĹĄirjenja koronavirusa, obtiÄ?alo v karanteni, njihovi starĹĄi z Zahoda pa niso mogli do njih.

Ponedeljek, 18. maja Po dveh mesecih izobraĹževanja na daljavo zaradi epidemije covida-19 so vrata odprli vrtci, osnovne, srednje in glasbene

Socialni partnerji in vlada so pretresali osnutek tretjega koronazakona. Subvencioniranje Ä?akanja na delo na domu naj bi se podaljĹĄalo za en mesec, a le za turizem in gostinstvo. Subvencioniranje krajĹĄega delovnega Ä?asa pa bo dostopno vsem.

Iz UKC Ljubljana so sporoÄ?ili, da bodo konec tedna ukinili covid vhod za urgentno obravnavo bolnikov.

Izvedeli smo, da Avstrija, ÄŒeĹĄka in SlovaĹĄka naÄ?rtujejo, da bi skupne meje odprle sredi junija. K temu naj bi povabili tudi MadĹžarsko, Slovenije pa niso omenjali.

Trump je Svetovni zdravstveni organizaciji zagrozil z izstopom ZDA, Ä?e se organizacija ne bo zavezala k izboljĹĄavam.

Na revnem obrobju Ä?ilskega glavnega mesta Santiago so izbruhnili protesti zaradi pomanjkanja hrane med karanteno zaradi pandemije covida-19.

Protestniki so se spopadli s policijo, ki je proti njim uporabila solzivec in vodne topove.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je Svetovni zdravstveni organizaciji zagrozil s trajno prekinitvijo financiranja in izstopom ZDA iz organizacije, Ä?e se ta v 30 dneh ne bo zavezala k izboljĹĄavam.

Kruh, morje in maske Potem, ko se je (veÄ? kot?) polovica Slovenije nauÄ?ila peÄ?i domaÄ? kruh in vzgojiti droĹži, je v Sloveniji od prejĹĄnjega Ä?etrtka epidemije uradno konec. Pozitivni obÄ?utki, da nam je uspelo relativno hitro reĹĄiti velik javnozdravstveni problem (in da bomo lahko ĹĄli na morje ‌), so bili zaÄ?injeni z grenkim priokusom, da je bila razglasitev konca predvsem dobra politiÄ?na propaganda v tujini in da ima sedaj vlada izgovor, da gospodarstvu ne nudi veÄ? olajĹĄav zaradi posledic virusa COVID-19.

V Ä?asu epidemije sem spremljala predvsem dogajanje pri nas in v ZDA, delno v Veliki Britaniji. Pred kratkim me je pritegnil popis situacije v JuĹžni Koreji, drĹžavi, ki je pogosto izpostavljena kot zgled resniÄ?nega uspeĹĄnega obvladovanja virusa. Kako je to videti v praksi, je na Twitterju delil tam ĹživeÄ?i domaÄ?in, sicer AmeriÄ?an.

Ob prihodu na letaliĹĄÄ?e vsem potnikom izmerijo telesno temperaturo in vpraĹĄajo, ali so v zadnjem Ä?asu pri sebi opazili kakĹĄne simptome korona virusa. ÄŒe je odgovor pritrdilen, TjaĹĄa Zajc te odpeljejo v drug prostor na intervju. Tam dobiĹĄ zapestnico na gleĹženj. Na telefon si moraĹĄ namestiti aplikacijo za sledenje svoje lokacije. Dvakrat dnevno moraĹĄ v aplikacijo poroÄ?ati o svojih simptomih ali dobrem poÄ?utju. NameĹĄÄ?en si v karanteni, namenjeni namestitvi, ali si v samoizolaciji doma, Ä?e si iz JuĹžne Koreje in imaĹĄ tam svoj dom. Ne smeĹĄ uporabljati javnega prevoza ali taksijev in ne moreĹĄ se samoizolirati v hotelu ali Airbnbju. ÄŒe krĹĄiĹĄ pravila karantene, te Ä?aka denarna kazen v viĹĄini 10.000 dolarjev in potencialno zaporna kazen. Oblasti tudi pogosto preverijo tvojo lokacijo s pomoÄ?jo tvojega telefona. Avtor zapisa je navedel, da so njegovi Ĺženi lokacijo v treh dneh preverili 37-krat.

V Ä?asu samoizolacije so tudi prepovedani fiziÄ?ni stiki z drugimi.

DobiĹĄ posebne vreÄ?e za smeri, ki jih pridejo iskat posebni delavci v skafandrih. Dodeljen ti je tudi varuh, ki poskrbi, da slediĹĄ navodilom in preverja, ali se poÄ?utiĹĄ dobro. DobiĹĄ tudi pakete hrane, rokavic, mask in drugih nujnih potrebĹĄÄ?in. ÄŒe se v tvojem okroĹžju ali mestu pojavi nov primer okuĹžbe, dobiĹĄ obvestilo o okuĹženem in najnovejĹĄe novice v zvezi s primerom. Kot je zapisal avtor, je z druĹžino v treh dneh po prihodu v drĹžavo moral opraviti testiranje na virus, kar je tudi edina dovoljena aktivnost v Ä?asu karantene. Testiranje celotne druĹžine je trajalo deset minut, rezultati so bili znani v sedmih urah.

V drĹžavi ni nobenih protestov ali demonstracij, da ukrepi krĹĄijo svoboĹĄÄ?ine ljudi ali da gre pri ukrepih za pretiran poseg v zasebnost. Ukrepi so kulturno sprejeti. “Čeprav kot preventivni ukrep v javnosti ĹĄe vedno nosimo maske in rokavice, sem precej prepriÄ?an, da vlada ve za vsak primer okuĹženega, in zelo natanÄ?no nadzoruje ĹĄirjenje virusa, kar pomeni, da meni glede tega ni treba biti zaskrbljen,â€? je ĹĄe zapisal avtor in dodal: “Primerjajmo to z ZDA: nihÄ?e zares ne ve, kdo vse ima ali je imel virus, zato moraĹĄ predvidevati, da ga imajo vsi, za kar pa ni aktivnega naÄ?rta ukrepov.â€?

Zapis je informativen, ĹĄe bolj pa vsi odzivi nanj: od podpornikov, ki pravijo, da naj se ljudje ne zgraĹžajo nad sledenjem posameznikom v Koreji, ko pa socialna omreĹžja Ĺže leta sledijo uporabnikom. Do tega, da so vrednote Korejcev in AmeriÄ?anov zelo razliÄ?ne, da je Koreja Orwellovska in se podobna situacija nikoli ne sme zgoditi v ZDA, kjer je svoboda osnovno druĹžbeno vodilo. Na drugi strani kritike, da pravica do svobode ne bi smela pretehtati nad ogroĹžanjem Ĺživljenja drugih.

Osebno v Sloveniji nisem opaĹžala veÄ?jega javnega nemira zaradi zahtev po samoizolaciji. Na drugi strani, v ZDA, so ljudje v nekaterih krajih tudi v Ä?asu visokega ĹĄtevila okuĹžb javno protestirali.

Deloma je to razumljivo: v zadnjih dveh mesecih je brez dela ostalo 36 milijonov ljudi. Ljudje raje tvegajo Ĺživljenje, kot da bi jim bila vzeta pravica do dela. Verjetno brez pravega zavedanja, da s takim ravnanjem tvegajo, da tudi Ä?e pridejo v bolniĹĄnico, tam ne bo dovolj opreme ali delavcev, da bi dobili ustrezno zdravstveno pomoÄ?. Druga teĹžava je, da Amerika ni socialna drĹžava in je vsak odvisen predvsem od sebe.

Seznam stvari, ki so ĹĄle in gredo narobe v ZDA pri obvladovanju epidemije, je vsak dan veÄ?ji. ÄŒeprav je zdravstvena kriza ĹĄe daleÄ? od konca, so zahteve za prekinitev ukrepov vsak dan glasnejĹĄe, ne glede na to, da strokovnjaki svarijo pred katastrofo, ki bi se lahko zgodila v takem primeru.

Do junija predvidevajo, da bo zaradi virusa v ZDA umrlo 100.000 ljudi; ko to piĹĄem, je ĹĄtevec Ĺže na 90.000. Pri nas je umrlo neprimerljivo manj ljudi (0,005 odstotka populacije, v ZDA 0,026 odstotka populacije). Upam, da pri tem tudi ostane. Naj nam ob dobri volji zaradi trenutnega izboljĹĄanja ne zmanjka energije in zavedanja o pomenu upoĹĄtevanja preventivnih ukrepov. Ni ĹĄe konec. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

GOSPODARSTVO

21. maja 2020

Krize pred 12 leti niso obÄ?utili, verjamejo, da tudi letoĹĄnje ne bodo V podjetju BSH HiĹĄni aparati Nazarje ocenjujejo, da bodo letoĹĄnje naÄ?rtovane rezultate dosegli, morda celo presegli, zaradi novih izdelkov – Prihodnji mesec na trĹžiĹĄÄ?u pametni kuhinjski robot, nekoliko kasneje ĹĄe dva gospodinjska aparata Tatjana PodgorĹĄek

Podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje z blizu 1500 zaposlenimi velja za enega najsodobnejĹĄih razvojnih srediĹĄÄ? v skupini BSH in sodi med najveÄ?je proizvajalce malih gospodinjskih aparatov v Evropi. Bilo je med prvimi v drĹžavi, ki je ustavilo proizvodnjo zaradi pojava covida-19 in jo po 14 dneh postopoma ponovno zagnalo. Napovedi mnogih gospodarstvenikov o posledicah epidemije so bolj pesimistiÄ?ne kot optimistiÄ?ne. Tudi v nazarskem podjetju? O tem in letoĹĄnjih naÄ?rtih smo nekaj vpraĹĄanj povpraĹĄali direktorja Matija Petrina.

Posledice epidemije zaradi novega korona virusa mnogi oznaÄ?ujejo za globalno krizo z velikimi razseĹžnostmi. Ste morda Ĺže ocenili njene posledice v podjetju? ÄŒe, kje so te najveÄ?je? ÂťNa lokaciji v Nazarjah proizvajamo dve skupini malih gospodinjskih aparatov viĹĄjega cenovnega razreda, in sicer za pripravo hrane in za pripravo napitkov. Po prvih ocenah bomo – glede na ukrepe, sprejete kot posledica korona virusa in odziva trga – naĹĄe letoĹĄnje poslovne naÄ?rte, ki so od rezultatov lanskega leta viĹĄji za pribliĹžno 5 %, dosegli. Vsaj za zdaj tako kaĹže.

Je pa v tem trenutku ĹĄe teĹžko natanÄ?no definirati, kje bomo pristali. Lahko pa povem, da je prodaja izdelkov s podroÄ?ja priprave hrane, s katerimi zalagamo Evro-

po, ki je naĹĄ glavni trg, porasla.

Zato smo njihovo proizvodnjo Ĺže poveÄ?ali. PraktiÄ?no so naĹĄa skladiĹĄÄ?a s temi izdelki prazna.

MreĹža se je usmerila na prodajo po spletu. V tem bomo najbrĹž presegli naĹĄe letoĹĄnje poslovne naÄ?rte. Pri proizvodnji aparatov za pripravo napitkov pa priÄ?akujemo, da bomo dosegli naÄ?rtovani plan. Gre namreÄ? za 700 evrov in veÄ? vredne aparate, pri

â?ą

50 let delovanja tovarne so praznovali z otvoritvijo blizu 3 milijone vrednega novega razvojnega centra.

katerih spletna prodaja ni tako uÄ?inkovita. Za nakup takĹĄnega izdelka je potrebna oseba, ki bo kupcu aparat ne le prodala, ampak mu v zvezi z njim tudi svetovala.ÂŤ Katere ukrepe ste Ĺže sprejeli in ali jih ĹĄe boste za dosego letoĹĄnjih ciljev? ÂťSeveda smo pregledali poslovanje podjetja in sprejeli ukrepe na podroÄ?jih, na katerih imamo moĹžnost vpliva. Tako smo nenujne stvari Ĺže prestavili za pol leta in Ä?akamo na odziv trga. Sicer pa v tem trenutku ne vidimo v podjetju nobenih veÄ?jih teĹžav. Sprostili smo vse nujno obvezne inve-

sticije za proizvodnjo aparatov, ki so potrebni v tem trenutku. V letoĹĄnjem poslovnem naÄ?rtu smo predvideli proizvodnjo 7,2 milijona izdelkov. Ocenjujemo, da jo bomo dosegli, vendar z nekoliko drugaÄ?no strukturo. Omenil sem

leta 2008, ki je v tovarni nismo obÄ?utili. Zakaj ne? Ĺ˝e v tistem trenutku smo imeli namreÄ? v rokavu izdelke za pripravo hrane.

V vsaki krizi obiÄ?ajno ljudje ne troĹĄijo toliko denarja v restavracijah, ne opravljajo veÄ?jih nakupov, si pa v domaÄ?em okolju privoĹĄÄ?ijo malo veÄ? in v tistem trenutku kupijo pripomoÄ?ke za lajĹĄanje Ĺživljenja.

Kuhinja je ena od glavnih toÄ?k dĂłma.

Predvidevamo, da se bo nekaj podobnega zgodilo v krizi covid19. Sicer pa smo v skupini izdelkov za pripravo hrane Ĺže pripravili nove gospodinjske ÂťpomoÄ?nikeÂŤ.

Med njimi je Cookit – pametni kuhinjski robot, ki omogoÄ?a laĹžjo pripravo hrane. Na trĹžiĹĄÄ?e ga bomo umeMatija Petrin: ÂťRazvoj tovarne zagotavljajo stili prihodnji mesec novi izdelki, kar na lokaciji v Nazarjah in si z njim zagotovili potrjujemo Ĺže vrsto let in kljub krizam nadaljnji razvoj. PopiĹĄemo zgodbo o uspehu.ÂŤ leg tega imamo med letoĹĄnjimi novostmi Ĺže, da je proizvodnja izdelkov za v skupini za pripravo hrane ĹĄe pripravo hrane sedaj moÄ?nejĹĄa dva nova mala gospodinjska kot za pripravo napitkov.ÂŤ aparata: skupino blenderjev, ki Se ob pogledu v prihodnje morda Ĺže kaĹže, kaj bo s trgom? Bo morda treba prestrukturirati proizvodnjo, ukiniti kakĹĄen program, zmanjĹĄati ĹĄtevilo zaposlenih ‌? ÂťMi na stvari gledamo bolj pozitivno. Podobno kot smo v krizi

Bosch ponovno zmagovalec Trusted Brand 2020 V letoĹĄnji raziskavi o zaupanju v blagovne znamke Trusted Brand je v kategoriji gospodinjskih aparatov ponovno zmagala blagovna znamka Bosch.

Revija Reader’s Digest in Mladinska knjiga sta letos Ĺže ĹĄtirinajstiÄ? podelila priznanja Trusted Brand blagovnim znamkam, ki jim Slovenci najbolj zaupamo.

Nagrado so podelili v 32 kate-

gorijah. Raziskava, ki jo je izvedel Inťtitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, je potekala med bralci revije Reader’s Digest Slovenija in na reprezentativnem vzorcu celotne populacije v Sloveniji. V anketi je sodelovalo 1063 respondentov, ki so na lestvici od 0 do 10 ocenjevali, koliko zaupajo navedenim znamkam, imeli pa so moŞnost,

da sami predlagajo znamko, ki se jim zdi zaupanja vredna.

V podjetju BSH HiĹĄni aparati Nazarje so priznanja zelo veseli, saj se zavedajo pomena moÄ?ne blagovne znamke. Tako je njen ustanovitelj Robert Bosch Ĺže pred veÄ? kot 130 leti izjavil: ÂťBlagovna znamka ni dodatna, ampak kljuÄ?na tema.ÂŤ đ&#x;”˛

m

Skaza v sodelovanju z lokalnim Ä?ebelarjem osveĹĄÄ?a Velenje – 20. maj je svetovni dan Ä?ebel. Brez njih ni Ĺživljenja. So eden pomembnejĹĄih opraĹĄevalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blaĹžitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja.

V podjetju Skaza so se odloÄ?ili, da v sodelovanju z lokalnim Ä?ebelarjem Petrom Bricmanom prispevajo k ohranjanju Ä?ebel in drugih opraĹĄevalcev ter pozovejo ĹĄirĹĄo javnost in slehernega posameznika, da po svojih zmoĹžnostih pomaga izboljĹĄati pogoje za preĹživetje Ä?ebel in s tem tudi preĹživetje ljudi.

Bricman pravi, da lahko vsak od nas prispeva k temu z zasajanjem medovitih cvetlic, kupovanjem medu in Ä?ebeljih pridelkov pri lokalnih ponudnikih, ozaveĹĄÄ?anjem najmlajĹĄih o pomenu Ä?ebel, izogibanju uporabe pesticidov.

Kot je povedala Janja Urankar BerÄ?on, vodja sluĹžbe za odnose z javnostjo v Skazi, so pri njih lokalnega Ä?ebelarja podprli tako, da so pri njem nabavili med. Podarili ga bodo vsakomur, ki se bo med 18. in 24. majem odloÄ?il za nakup kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko. đ&#x;”˛

mkp

so za lokacijo v Nazarjah nova kategorija in nov adaptiran kuhinjski pripomoÄ?ek MUM 4, ki ga osveĹžujemo po veÄ? kot 20 letih proizvodnje. Z novimi izdelki bomo pokrili upad prodaje, ki se dogaja v doloÄ?enih skupinah.

OptimistiÄ?no zremo naprej, da bomo naredili celo veÄ?, kot smo naÄ?rtovali.ÂŤ Lani ste povedali, da vam je nemĹĄki koncern Bosch namenil kar stomilijonsko naloĹžbo. Katerim naÄ?rtom namenjate vso pozornost in kako daleÄ? je ta izvedba? ÂťNaloĹžbo predstavlja Ĺže omenjeni napredni aparat Cookit.

Pametni kuhinjski robot bomo junija dali na trg v NemÄ?ijo, Avstrijo in Ĺ vico. Njegova izdelava je v zakljuÄ?ni fazi. Ker pa izdelek potrebuje za svoje delovanje cel eko sistem – od serverjev, softvera, do pripravljenih receptov, priÄ?akujemo, da bo v polni funkciji priĹĄel na trĹžiĹĄÄ?e v jeseni. To je najveÄ?ji projekt v dosedanji zgodovini lokacije v Nazarjah, pa tudi samega BSH-ja. Zaupanje znotraj koncerna je za nas veliko priznanje in dokaz, da smo

sposobni uresniÄ?iti tudi tako zahtevne projekte. Z njim odpiramo vrata za nove izdelke, ki jih naÄ?rtujemo v letih 2021, 2022 v obeh skupinah.ÂŤ Letos BSH Nazarje praznuje 50-letnico obstoja. Boste zaznamovali jubilej? ÂťSeveda ga bomo zaznamovali.

Za to priloĹžnost smo pripravili kar precejĹĄen nabor dogodkov.

Covid-19 nas je pri tem zavrl, kajti v zadnjih 2 mesecih zaradi tega nismo naredili prav veliko. V zaÄ?etku junija smo med drugim skupaj z zaposlenimi in njihovimi druĹžinskimi Ä?lani naÄ?rtovali piknik, ki je zaradi epidemije padel v vodo. Tako ostaja glavna stvar otvoritev 2600 kvadratnih metrov velikega centra za razvoj izdelkov za pripravo hrane, vrednega blizu 3 milijone evrov. V tem trenutku pripravljamo vse, da ga bomo predali namenu konec leta in tako obeleĹžili pomemben jubilej za lokacijo v Nazarjah, za ĹĄirĹĄe okolje Zgornje Savinjske doline in drĹžavo.ÂŤ

Cookit je kombinacija peÄ?ice, kuhalne ploĹĄÄ?e in klasiÄ?nega kuhinjskega multipraktika z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij. Povezan je z oblakom, v katerem so shranjeni recepti, vanj lahko tudi potroĹĄniki shranijo svoje recepte, aparat pa jih potem vodi pri pripravi jedi.

Telekom Slovenije za Komunalno podjetje Velenje s partnerji vzpostavil samodejno odÄ?itavanje ĹĄtevcev Velenje, 15. maj – Telekom Slovenije je v Velenju skupaj s partnerjema Enerkon in 2GG - DS Meritve za Komunalno podjetje Velenje vzpostavil reĹĄitev, ki komunalnim podjetjem v Sloveniji omogoÄ?a digitalizacijo ter poenostavljeno centralno upravljanje ĹĄtevcev in samodejno odÄ?itavanje porabe. ReĹĄitev je prilagodljiva za razliÄ?ne tipe energetskih virov, kot so topla voda, ogrevanje in plin.

Gre za pilotno reĹĄitev, ki bo komunalnim podjetjem v Sloveniji omogoÄ?ila digitalizacijo merilnih mest (ĹĄtevcev) in vzpostavitev samodejnega odÄ?itavanja porabe in stanja energentov. Poleg tega reĹĄitev vkljuÄ?uje tudi sistem za uÄ?inkovito upravljanje in optimizacijo distribucije in dobave energentov, kot so voda, toplota in plin v realnem Ä?asu. ReĹĄitev deluje z uporabo tehnologije interneta stvari NB-IoT (Narrowband Internet of Things), s katero je Telekom Slovenije kot prvi omreĹžje v celoti nadgradil v zaÄ?etku lanskega leta.

Gre za prvo tovrstno NB-IoT pilotno postavitev s tehnologijo interneta stvari na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Velenja.

Za izvedbo je potrebna preprosta nadgradnja obstojeÄ?ega ĹĄtevca, celoten sistem pa se lahko nadgrajuje postopno, skladno z naÄ?rtovanimi obdobji umerjanja ĹĄtevÄ?nih sistemov. Sistem omogoÄ?a centralizirano upravljanje obdobij samodejnega odÄ?itavanja porabe, in sicer gle-

de na specifike posameznega energenta in uporabnika.

ReĹĄitev Telekoma Slovenije in njegovih partnerjev je del storitev enotne platforme za upravljanje in spremljanje dejavnikov za zagotavljanje boljĹĄe kakovosti bivanja v okviru platforme pametnih mest.

Pri tem tehnologija interneta stvari odpira nove priloĹžnosti za razvoj inovativnih reĹĄitev z visoko dodano vrednostjo za optimizacijo procesov, upravljanje z viri, zagotavljanje visoke stopnje varnosti, pa tudi viĹĄje kakovosti bivanja.

Telekom Slovenije je s svojimi reĹĄitvami za pametna mesta pomemben partner obÄ?in in komunalnih podjetij pri dvigu kakovosti storitev obÄ?anom, zmanjĹĄanje emisij in vodnih izgub ter energetski uÄ?inkovitosti.

OmreĹžje Telekoma Slovenije je v celoti nadgrajeno s tehnologijo interneta stvari. Pri tej gre za standardizirano tehnologijo za uÄ?inkovito mnoĹžiÄ?no komunikacijo naprav, ki ustvarjajo nizek podatkovni promet. Tehnologija NB-IoT odpira nove priloĹžnosti za razvoj inovativnih reĹĄitev z visoko dodano vrednostjo za optimizacijo procesov, upravljanje z viri, zagotavljanje visoke stopnje varnosti, pa tudi viĹĄje kakovosti bivanja. Hkrati predstavlja nadaljnji korak v smeri razvoja pete generacije mobilnih omreĹžij.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

21. maja 2020

Karantenski stihi so se prebili med ljudi Pesnik Ivo stropnik je z uliÄ?nim pesniĹĄkim prebiranjem predstavil svojo novo pesniĹĄko knjigo Od anusa do Ĺ˝elve Tina Felicijan

Velenje, 15. maj – Po dobrih treh desetletjih zlaganja slovarja melanholije in radoĹživosti je VelenjÄ?an Ivo Stropnik v Ä?asu izolacije sestavil novo zbirko, tokrat Âťkarantenskih stihovÂŤ s simbolnim naslovom Od anusa do Ĺželve. Polovica je selekcioniranih, polovica pa novih Âťlirsko-slovarskih gnezdÂŤ – verzov, izraĹženih s tisoÄ? vpraĹĄanji, ki jih pesnik zastavlja bralcu, ne da bi priÄ?akoval dogovor. Nastajala je zadnjih pet let, najbolj intenzivno pa v Ä?asu 60-dnevne karantene, je povedal avtor, ki je minuli petek opoldne povabil na prijateljski obisk lepe stare ulice v Âťznak podpore, da se s kulturo,

to ali ono umetnostjo Ä?im prej osvobodimo neznosne karantene, ubijajoÄ?ega Ä?asa! Poezija je od nekdaj glasnik svobod(n) e misli in nemirnega duha. In ne samo bogovom oblasti, tudi ljudem Ĺživljenjske in ustvarjalne radosti mora biti dovoljeno, da si jo natoÄ?ijo in z njo spregovorijo,ÂŤ je nagovoril zbrane posluĹĄalce. ÂťUpam, da bomo kulturo Ä?imprej odkarantenili. Beseda, glasba, kultura morajo Ä?imprej znova spregovoriti. Zame je poezija znanilka napredka. Razumniki, umetniki dodajamo kamenÄ?ek v mozaik upora politikam utiĹĄanja,ÂŤ je podkrepil vsebino svoje poezije in gesto predstavitve.

V izolaciji je ustvarjal z vnemo, kot Ĺže dolgo ne, je povedal. ÂťPrav

Kako kulturno-umetniĹĄki ustvarjalec Ivo Stropnik komentira aktualno dogajanje na kulturnem podroÄ?ju? ÂťEvidentno je, da se je najprej naredil in se ĹĄe bo rez v kulturi. OÄ?itno je trenutni ali pa vsaki oblasti bolj nevarna kot gospodarstvo. Poleg kulture je treba utiĹĄati in si podrediti medije. Vendar vse ni tako Ä?rno.

Stvari slej ko prej najdejo svojo pot. Mislim, da se bo vrnila kultura, vzpostavila medijska pluralnost, sicer bo paÄ? ljudski revolt.ÂŤ

tako pa mnogi kolegi. V prihodnjih letih lahko priÄ?akujemo odliÄ?no produkcijo,ÂŤ je dejal in ĹĄe napovedal, da tematika karantenske produkcije ne bo toliko zaznamovana z epidemijo in sproĹženimi druĹžbenimi razmerami kot s povratkom k sebi. ÂťOgromno bo Ä?udovite ljubezenske

literature, saj so ustvarjalci zdaj imeli Ä?as bolj razmisliti o tem, se zbliĹžati z domaÄ?imi. Torej priÄ?akujem pozitivni naboj, Ä?eprav bo epidemija zadala katastrofalne rane gospodarstvu, kulturi, Ĺživljenju, statusom tistih, ki so ostali brez vsega. Utirjenje bo teĹžko in morali si bomo znati pomagati, kot smo si znali kdaj prej po veÄ?letni vojni. 60 dni ĹĄe ne sme ubiti Ä?loveĹĄtva,ÂŤ je sklenil. đ&#x;”˛

Bojan PavĹĄek

Ivo Stropnik: ÂťS takĹĄno energijo, takĹĄnim tempom, takĹĄno strastjo, kot da je to zadnje, kar bom naredil, nisem Ĺže dolgo ustvarjal. V Ä?asu karantene sem naredil veÄ? kot prej v nekaj letih.ÂŤ Foto: Ksenija Mikor

Prvi sprehod med glasbenimi slikami Festival Velenje s projektom Glasbene slike prebivalcem srediĹĄÄ?a mesta in mimoidoÄ?im na Titovem trgu nudi kulturne drobtinice, ki so v tem Ä?asu brez prireditev kot cele pogaÄ?e Tina Felicijan

Velenje, 14. maj – Minuli Ä?etrtek je Festival Velenje izvedel prvo v nizu glasbenih miniatur – kratkih nastopov lokalnih vokalistov in instrumentalistov s terase Galerije Velenje, nadel pa jim je ime Glasbene slike. Z njimi Ĺželi vsaj nekoliko nadomestiti primanjkljaj kulturno-umetniĹĄkega uprizarjanja ter ustvarjalcem

Ljubiteljica kulture Majda Menih iz TopolĹĄice je sledila glasu Dunje Tinauer in ganjena obstala pod teraso velenjske galerije. ÂťSeveda zelo pogreĹĄam gledaliĹĄÄ?e in koncerte. Po tolikem Ä?asu brez njih sem po nastopu tako odliÄ?ne pevke brez besed in polna prijetnih obÄ?utkov.ÂŤ

omogoÄ?iti vsaj malo zasluĹžka, predvsem pa stik z obÄ?instvom iz oÄ?i v oÄ?i, a ĹĄe vedno na varni razdalji. Veseli jih, da se je na poziv odzvalo veliko lokalnih in drugih ustvarjalcev, ki Ĺželijo obÄ?instvu dati kulturno doĹživetje.

Tako se je ob 18. uri po Titovem trgu razlegel sopran Dunje Tinauer, operne pevke iz Ĺ oĹĄtan-

Prvo glasbeno sliko je priÄ?arala sopranistka Dunja Tinauer, danaĹĄnjo pa bo saksofonist Jure Pukl, ki je Ä?as epidemije preĹživel v domaÄ?em Velenju.

ja, ki kot samozaposlena v kulturi sodeluje v razliÄ?nih glasbenih projektih, veÄ?ina pa se je v Ä?asu korona krize ustavila. ÂťZa umetnike so to teĹžki Ä?asi. Vsak po svoje jih preĹživlja, kakor najbolje zna. Ne moremo drugega kot poÄ?akati na dovoljenje za javno nastopanje. Tako je projekt Glasbene slike lep naÄ?in, da s

Mimo gigabajtov v svet

kulturo od daleÄ? poboĹžamo ljudi in jih poÄ?asi zaÄ?nemo privabljati nazaj,ÂŤ je povedala po nastopu, med katerim je izĹžarevala veliko zadovoljstva, da lahko vsaj za nekaj minut poÄ?ne to, kar ima najraje. ÂťZdaj se mi zdi ta Ä?as brez ustvarjanja v ansamblih Ĺže zelo dolg. Najbolj pogreĹĄam delo v ljubljanski operi, ki je popolno-

ma zastalo, medtem ko smo se pripravljali na premiero predstavo. Ampak bolje je, da se veselim vsega, kar prihaja, kot da obupujem,ÂŤ je optimistiÄ?na, da bo na eni strani kot solistka, ki ves ta Ä?as vzdrĹžuje pevsko kondicijo, na drugi pa kot Ä?lanica ansamblov hitro nazaj na ravni pred korona đ&#x;”˛ krizo. â€

Srfam, klikam, skrolam, drsam ‌ potujem. Tako nekako so videti gibalno miselne aktivnosti, ko se iz naslanjaÄ?a “prepuĹĄÄ?amâ€? spletnemu omreĹžju, da me v Ä?asu epidemioloĹĄkih previdnostnih ukrepov popotniĹĄko zapelje po svetu. Izolacija in nepreduĹĄnost (tudi obÄ?inskih) meja sta namreÄ? v zadnjem Ä?asu poskrbela za mnoĹžico bolj ali manj izvirnih poskusov, kako ti dve nadlogi zaobiti, ne da bi pri tem neodgovorno provocirali preteÄ?i virus.

Tako je “virtualni svet na dlaniâ€? postal eden od potencialov, s katerim so razliÄ?ne kulturi predane inĹĄtitucije priÄ?ele rajcati ujeto Ä?loveĹĄtvo. Vse to z namenom pribliĹžati Ä?im ĹĄirĹĄi populaciji bogastvo civilizacijske dediĹĄÄ?ine in umetnosti, ki se je rojevala Ĺže pred tisoÄ?leti in se rojeva ĹĄe danes. Tisti, ki mu je klikanje vsaj malo blizu, se je tako lahko kar iz kavÄ?a “penetriralâ€? v Egiptovske piramide in “odstiralâ€? sarkofage, se v strogo nadzorovanih galerijah “dotikalâ€? originalov slikarskih legend, neopremljen “obÄ?udovalâ€? biotska Ä?udesa naravnih parkov ali pa se brez zemljevida “sprehajalâ€? po kultnih velemestih. Z uporabo sodobnih tehnologij mi je bila omogoÄ?ena skoraj resniÄ?na pristnost doĹživetega, ki pa na koncu veÄ?erne poti okrog sveta ni pustila globokega peÄ?ata.

Ves Ä?as “potovanjaâ€? sem se poÄ?util kot hazarder, ki pravzaprav nestrpno skaÄ?e iz enega virtualnega sveta v drugi ter iĹĄÄ?e tisti sreÄ?ni vau trenutek, ki si ga bo lahko za veÄ?no vtisnil v spomin.

TakĹĄnega, ki povrne ves trud brskanja po digitalnih ambientih.

Nisem imel te sreÄ?e. Verjetno zato, ker takĹĄni sprehodi ne zmorejo ponuditi doĹživljajske (po)polnosti. V njih ni prostora za otipljivosti tekstur, prepleta vonjav, zaznavnosti temperatur, dojemanje prostorskih meril in ne nazadnje smo v njih prikrajĹĄani tudi popotniĹĄke peripetije, ki nas obiÄ?ajno spremljajo na poti do Ĺželenega cilja. Zmes manjkajoÄ?ega je nepogreĹĄljiv prispevek v izkustveno maso, iz katere moĹžgani gnetejo zimzelene spomine.

Neizbrisljive. Nekatere celo vredne prenaĹĄanja iz roda v rod.

Turizem sodi med panoge, ki jih je vroÄ?iÄ?no epidemioloĹĄko stanje najbolj zakrknilo. V takĹĄnem stanju se je prisiljen oklepati reĹĄilnih bilk, ki mu bodo morda na dolgi rok vseeno omogoÄ?ile ponoven razcvet. Prav zato se je digitalizacija turistiÄ?nih storitev v tem Ä?asu ĹĄe bolj prerinila med paradne konje, ki s pomoÄ?jo pametnih tehnologij “skenirajoâ€? turiste in jim nato “servirajoâ€? ponudbe, pisane na koĹžo. Navade in potrebe popotnikov so postale hrana za programabilnost turistiÄ?ne prihodnosti. Skrbno premiĹĄljena (globalna) popularizacija turistiÄ?nih trendov in destinacij je prav tako del te softver maĹĄinerije. MoĹžgani turista tako niso veÄ? nepredvidljiv in samosvoj organ. Ali paÄ?? V Ä?asu zapovedanega tesnjenja obÄ?inskih meja smo bili v Ĺželji po osveĹžitvi vsakdana “prisiljeniâ€? odkrivati prostoÄ?asne izletniĹĄke turistiÄ?ne potenciale svojih obÄ?in. Lahko reÄ?em, da sem bil poĹĄteno prevzet nad pestrostjo zanimivih in mnogim neznanih poti, ki se skrivajo v ĹĄoĹĄtanjskih rajonih. IdiliÄ?ni ruralni pejsaĹži se kar tako, mimogrede, s skoraj refleksnimi gibi zasidrajo v obliki fotografij na naĹĄe mobilce. S tem dejanjem pa se prisotnost digitalizacije doĹživetja tudi konÄ?a. Brezkompromisno odstopi prostor sveĹžini zraka, travniĹĄki Ĺživobarvnosti, potoÄ?nemu Ĺžuborenju, drevesnemu ĹĄelestenju ‌ in, da ne bo zvenelo preveÄ? kiÄ?asto, tudi makadamskemu zapraĹĄevanju, hrupnim ĹĄtiri-/dvo-kolesnikom ali rezkim vonjavam razprĹĄene gnojĹĄnice. Pomembno pa je, da v prvobitnosti stika z naravo analogna dojemanja prevladajo nad digitalnimi. Spontano tavanje po kotlinskih kotiÄ?kih je odstrlo polnovredni svet, ki se je pred mano skrival veÄ? desetletij.

In kot takĹĄnega ga nikoli ne zaÄ?utiĹĄ preko spleta, ne zmore se transformirati v virtualne obiske, prav tako je simulacijsko preteĹžaven za VR oÄ?ala. A to so “tehniÄ?ne pomanjkljivostiâ€?, ki jih obrne sebi v prid. (P)ostane avtohton, neponovljiv in hudiÄ?evo privlaÄ?en. Menim, da generiranje dolgotrajnih popotniĹĄkih spominov nikoli ne bo potekalo preko raÄ?unalniĹĄkih bajtov, ampak zgolj in samo v Ĺživo. ÄŒlovek je velik toliko, kolikor je veliko tisto, kar iĹĄÄ?e.1 Vesolje v malem pa se lahko skriva kjerkoli. Ni ga potrebno iskati na drugem koncu sveta. Na nas Ä?aka Ĺže na domaÄ?ih pragovih. Potrebno ga je le sprejeti v vsej njegovi veliÄ?ini, mu prisluhniti, ga odgovorno spoĹĄtovati ter ponotranjiti njegovo bistvo. In to nam je na voljo vedno, tudi po tem, ko bomo lahko spet svobodno preÄ?ili vse nam znane meje.

1 Besedilo za pesem “Iskraâ€? hrvaĹĄke rock skupine Urban & 4, je napisal njihov frontman, pevec in tekstopisec Damir Urban. In to nikjer drugje kot v osami svojega doma. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

21. maja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Skupaj zmoremo!

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

NaĹĄ moderator Mitja Ĺ vener, ki je sicer redno zaposlen v Slovenskem ljudskem gledaliĹĄÄ?u v Celju kot tonski mojster, je moral tako kot mnogi v Ä?asu korona epidemije prisilno ostati doma. ÂťSluĹžba je namreÄ? do nadaljnjega morala poÄ?akati.

VÄ?asih je Ä?loveku kar teĹžko delati skoraj niÄ?. Doma bereĹĄ knjige, gledaĹĄ oddaje, peljeĹĄ psa na sprehod – vendar takĹĄen vsakdan zaÄ?ne postajati dolgoÄ?asen. Seveda smo to morali storiti, da smo obvarovali veliko Ĺživljenj in pomagali k uspeĹĄni zajezitvi virusa. Zato me je ĹĄe toliko razveselilo, da sem lahko nekaj dni preĹživel na Radiu Velenje in krajĹĄal Ä?as vam posluĹĄalkam in posluĹĄalcem. Razveselili so me topli odzivi in telefonski klici naĹĄih rednih posluĹĄalcev, ki smo jim tako ali drugaÄ?e pomagali s prijazno besedo in kakĹĄnim pogovorom premagati tudi to. Veselilo me je, da sem lahko v poplavi negativnih novic v eter povedal tudi kakĹĄno pozitivno misel, in tako mislim, da prispeval k temu, da smo marsikomu polepĹĄali te turobne dni,ÂŤ pravi Mitja.

Zdaj se Ĺživljenje poÄ?asi normalizira. Tudi gledaliĹĄÄ?a se poÄ?asi Ĺže odpirajo in kaj kmalu se bo tudi sam ponovno vozil v Celje v sluĹžbo. Ĺ e vedno pa se bo razveselil svojih terminov na valovih Radia Velenje in posluĹĄalcev, s katerimi vedno rad pride v stik, ĹĄe najraje pa jih razveseljuje z dobro glasbo, novicami, sploh Ä?e so te dobre. ÂťDvignimo glavo in skupaj z ogromno pozitivnih misli zakorakajmo v novo obdobje naĹĄih Ĺživljenj. Dogodki, ki so se zgodili, pa naj samo pomagajo, da postanemo ĹĄe moÄ?nejĹĄi. Skupaj zmoremo. Se sliĹĄimo na frekvencah Radia Veđ&#x;”˛ m lenje,ÂŤ je ĹĄe dejal.â€

1. DARJA GAJĹ EK – Vredno je bilo 2. SEVERINA, GORAN KARAN, DANIJELA, GIULIANO – Ĺ˝ivila nan juba 3. 7Ĺ RIT – Tvoji promili Darja GajĹĄek, ki v teh dneh misli na vas, vam poĹĄilja novo skladbo z naslovom Vredno je bilo. Skladbo, ki je Darji pisna na koĹžo, je ustvaril Goran Ĺ arac, avtor besedila pa je Igor PirkoviÄ?.

Mitja Ĺ vener: ÂťNaveliÄ?al sem se posedanja, branja, poln sem energije za nove izzive.ÂŤ

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje

Inmate z novim videospotom zakljuÄ?ujejo ero albuma Anarthas Re-Cycle (Samsara) je zadnji videospot z zadnjega dolgometraĹžnega albuma velenjske metal skupine Inmate. Z njegovim izidom se je tudi uradno zakljuÄ?il ciklus albuma Anarthas, s katerim so fantje izjemno zadovoljni.

Z njim so v doloÄ?enih pogledih precej spremenili stvari v primerjavi s prejĹĄnjima albumoma. SodeÄ? po odzivih in nenazadnje tudi po uvrstitvi na dva zaporedna izbora Ema (2019 in

ĹĄtevilo koncertov in gledaliĹĄkih predstav, vkljuÄ?no z velikim koncertom v Kinu Ĺ iĹĄka 3. aprila, na katerem naj bi predstavila svoj novi album NeskonÄ?nost in nastopila s svojo spremljevalno zasedbo in posebnimi gosti.

prvih sprejetih v Dvorano slavnih rock'n'rolla (Rock and Roll Hall of Fame). Znan je bil po svojevrstnih nastopih, cvileÄ?ih krikih, hrapavem glasu, znaÄ?ilnih brÄ?icah in ekstravagantnih kostumih ter igranju klavirja z nogo na tipkah.

Kitara Kurta Cobaina naprodaj za milijon dolarjev Av kc ij s k a h i ĹĄ a J u l i e n ' s Auction's bo na junijski draĹžbi ponudila kitaro, na katero je Kurt Cobain, legendarni frontman skupine Nirvana, igral med oddajo MTV Unplugged v New Yorku. Izklicna cena za kitaro

ki bo potekala tudi na spletu, zaÄ?eli 19. junija, na njej pa bodo ponudili ĹĄe nekaj drugih predmetov, ki so bili Cobainova last.

Rihanna med najbogatejĹĄimi glasbeniki v Veliki Britaniji Pevka Rihanna, ki se je z rodnega Barbadosa konec leta 2018 preselila v London, se je prviÄ? uvrstila na seznam najbogatejĹĄih glasbenikov v Veliki Britaniji. Zasedla je tretje mesto za skladateljem Andrewom Lloydom Webrom in glasbenikom

in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel BanovĹĄek – SreÄ?o prijateljem Ansambel Glas – Saj bi rad pa ne smem Ansambel Unikat – Kar je moje je tvoje Ansambel Lojtrca – Ko ti boĹĄ mama Ansambel Mladi korenjaki – OÄ?etovo darilo Ansambel Petan – En cent Ansambel Jureta Zajca – Ne veĹĄ kaj zamujaĹĄ Ansambel Krimski lisjaki – HiĹĄica iz lesa Ansambel Stil – Le zaupaj mi Ansambel ViĹža – ÄŒaĹĄe tri

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO LOMBARDO Zasedba Lombardo po izidu prvega singla in videospota Pokrita z zvezdami lani jeseni ne miruje in v teh dneh, ko vsi pogreĹĄamo zabavo, predstavlja novo skladbo. Tokrat vabijo na pomladni ples v Ĺživahnih disko ritmih s skladbo A greva plesat. Videospot za novi singel je Ĺže v pripravi.

ANA SOKLIÄŒ 2020), je bila odloÄ?itev prava.

Pred kratkim so izdali tudi akustiÄ?ni album A small measure of peace, s katerim so zaplavali v akustiÄ?ne in orkestralne vode, ki predstavljajo popolnoma novo zvoÄ?no potovanje skupine, ki sicer ostaja metal bend. Novi, peti album skupine Inmate, bo izĹĄel v zaÄ?etku naslednjega leta.

Umrl je pionir rock 'n' rolla Little Richard V starosti 87 let je 9. maja umrl ameriĹĄki glasbeni ustvarjalec Little Richard, ki skupaj s Fats Dominom in Chuckom Berryjem velja za enega od ustanovnih oÄ?etov rock 'n' rolla. Z uspeĹĄnicami, kot so Tutti Frutti, Good Golly Miss Molly in Long Tall Sally je v 50. letih prejĹĄnjega stoletja osvajal obÄ?instvo po vsem svetu in postal navdih za ĹĄtevilne glasbenike, vkljuÄ?no z legendarnimi Beatli. Leta 1986 je bil eden od

Slovenijo bo tudi prihodnje leto na izboru za pesem Evrovizije v Rotterdamu predstavljala Ana SokliÄ?, a z novo skladbo. Zaradi evrovizijskih pravil na Nizozemskem namreÄ? ne bo zapela skladbe Voda, s katero je februarja slavila na Emi. NaÄ?in izbora evrovizijske pesmi za naslednje leto sicer ĹĄe ni doloÄ?en.

Tinkarina slepa sreÄ?a Slepa sreÄ?a je skladba, ki je nastala leta 1999 in je izĹĄla na tretjem album Tinkare KovaÄ? Na robu k r o g a . Nov a verzija skladbe Slepa sreÄ?a pa je naĹĄla mesto tudi na novem Tinkarinem albumu NeskonÄ?nost, ki mu je pot do izida prekriĹžala trenutna situacija. Posebna verzija skladbe je nastala pred prvomajskimi prazniki in po njih, in sicer pri vsakem od Tinkarinih glasbenikov doma, potem pa so dele sestavili v celoto in predstavili videospot, ki si ga je moÄ? ogledati tudi na Youtubu. Tinkara je zaradi korone morala prestaviti ali odpovedati kar zajetno

LEAN KOZLAR LUIGI

Martin D-18E iz leta 1959 bo kar milijon ameriĹĄkih dolarjev. Skupina Nirvana je v kultni oddaji televizijske hiĹĄe MTV nastopila 18. novembra 1993, le slabih pet mesecev prej, preden je Cobain storil samomor. Po nastopu je nastal tudi album MTV Unplugged in New York, ki je bil nagrajen z grammyjem za najboljĹĄi album alternativne glasbe. Pri Julien's Auction's bodo draĹžbo,

Paulom McCartneyjem.

Rihanna je sicer zadnji album izdala leta 2016, v zadnjem Ä?asu pa se je osredotoÄ?ila na oblikovanje svoje znamke spodnjega perila in kozmetike. Njeno premoĹženje je ocenjeno na veÄ? kot 528 milijonov evrov. FinanÄ?ni uspeh 32-letne pevke temelji na njeni glasbeni zapuĹĄÄ?ini, pa tudi uspehu znamke liÄ?il Fenty Cosmetisc, partnerstvu s prestiĹžno znamko LVMH, s katero je dala na trg oblaÄ?ila, in uspehu linije spodnjega perila Savage X Fenty.

Primorski glasbenik Lean Kozlar Luigi predstavlja novi singel Ko ugasnejo luÄ?i. Skladba je nadaljevanje zgodbe iz pesmi V vesolje in nazaj z

njegovega prvega albuma in govori o lahki brezskrbni ljubezni in neukrotljivi telesni privlaÄ?nosti. Avtor glasbe in besedila je Janez Skaza.

AVTOMOBILI V Ä?asu karantene so se tudi novogoriĹĄki Avtomobili z odrov preselili v domaÄ?e studie in v novo preobleko odeli staro uspeĹĄnico Ne ljubi se mi spati sam, ki je sicer izĹĄla na njihovem tretjem albumu Ĺže davnega leta 1987. Skupina deluje Ĺže skoraj ĹĄtiri desetletja, ustvarjalne energije pa jim ne zmanjka. Te dni se pripravljajo na snemanje novega albuma.

7Ĺ RIT Primorska pop skupina 7ĹĄrit je na glasbeno sceno stopila Ĺže leta 2004 in od takrat preteĹžno preigravala priredbe drugih izvajalcev, zdaj pa predstavljajo prvo avtorsko pesem Tvoji promili. Pod glasbo in besedilo se podpisuje Rok LunaÄ?ek, aranĹžma in produkcijo pa je podpisal BlaĹž Hribar.

Naš ­čas, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

⏪

Svet se je v tem času še bolj kot prej razdelil na ene in druge. Denimo na ene, ki družbe niso pogrešali, in druge, ki so si goreče želeli druženja.

Ko so se slednji zbudili v petkovo jutro in ugotovili, da je epidemija preklicana, kar niso mogli verjeti, da se jim nič več ni treba skrivoma dobivati in potihoma nazdravljati veselim priložnostim. Če kaj, je pa to vredno zdravice, so si prikimavali.

⏬

Uršula Menih Dokl, okoljevarstvenica in kulturnica, Barbari Pokorny, direktorici Festivala Velenje: »Ja prav imaš. Res sem težko tiho. A moj dragi pravi, da je najboljši recept, da mi to uspe, zaščitna maska. In je zelo hvaležen vladi!«

21. maja 2020

frkanje » Levo & desno «

Preklic Naša vlada je z odlokom preklicala epidemijo covida-19. Covid pa nič! Upajmo, da se bo res umiril in ne bo »zajahal« drugega vala.

Različna merila V Gorenju naj bi odpustili okoli 800 delavcev. Po kitajskih merilih to seveda ni nič kaj veliko. Po slovenskih je seveda veliko. Po velenjskih pa ogromno.

Prestop En poslanski prestop še ne prinese pomladi.

Pozor!

Kot kaže, so ta čas kolesa za oblast najnevarnejše prevozno sredstvo. In tisti, ki se na njih vozijo. Zlasti v Ljubljani.

⏪

Ne, to ni čebelnjak, to je lična hišica v vrtičkarskem naselju v Šoštanju, ki jo je v nekaj letih sam prenovil in poslikal šoštanjski umetnik Alimpije Košarkoski. Otrokom se zdi pravljična, odraslim pa služi za pomenkovanje, kako in kaj s povrtninami.

Taki pogovori so ob medici skoraj tako koristni kot gnojilo za vrt. Letos hišico krasijo nove panjske poslikave. Kot še marsikdo drug tudi Čvek brez ‚fotke‘ kar ni mogel mimo.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Zaljubljeni Američan skušal s pretvezo v Nemčijo Zaljubljeni Američan se je skušal pod pretvezo, da je čistilec, pretihotapiti v Nemčijo, da bi lahko videl svojo izbranko. Ob pristanku v Frankfurtu si je 20-le-

tnik nadel odsevni jopič in upal, da mu bo tako uspelo neopazno vstopiti v državo. Da bi bil še bolj prepričljiv, je v rokah držal še dve vreči za smeti. A ko je skušal tamkajšnje varnostnike prepričati, da mora kot čistilec izprazniti smeti na območju omejenega gibanja, so bili njegovi načrti razkrinkani. Zaposleni so namreč opazili, da na sebi nima varnostne prepustnice in da ne govori nemško. Pozneje je mladenič na policijski postaji priznal, da je bil obupan in da je nujno želel videti svoje dekle ter da se ni spomnil boljšega načina, kako naj v času pandemije vstopi v Nemčijo.

na svetu. Na Instagramu ji sledi več kot 27 tisoč ljudi, ki spremljajo njene fotografije izklesanega telesa, prikaza vaj in počepov v visokih petah. Lesley se je s svojo postavo začela ukvarjati v svojih 40-ih in še vedno trenira. Pravzaprav več kot kdaj prej.

Prepričana je, da so leta samo številka. Pravi, da jo pogosto

osvajajo moški, ki so desetletja mlajši od nje, kar ji le pomaga pri tem, da se počuti bolje in lepše.

Za privlačen videz skrbno pazi tudi na vsak grižljaj, v glavnem se prehranjuje s hrano, ki ima visok delež beljakovin in maščob. Kot dodaja, se najbolje počuti v čipkastem spodnjem perilu – to pa je mogoče razbrati tudi iz objav na njenih družbenih omrežjih.

63-letna odvisnica od fitnesa

Razdaljo med obiskovalci nadzoruje robot

63-letna Lesley Maxwell je babica trem vnukom in ena najbolj znanih odvisnic od fitnesa

Pandemija korona virusa nas je poučila o pomenu vzdrževanja primerne razdalje med oseba-

mi, vendar pa navajeni na osebne stike na nova pravila večkrat hitro pozabimo. V Singapurju so našli rešitev: razdaljo med obiskovalci enega od tamkajšnjih parkov bo po novem nadzoroval robot. Gre za slavnega psu podobnega robota, ki so ga razvili v

podjetju Boston Dynamic. Robotski pes bo z vnaprej posnetim sporočilom sprehajalce opozarjal, naj med seboj vzdržujejo varnostno razdaljo. Pri tem bo opremljen s kamerami, ki bodo v pomoč pri ocenjevanju števila ljudi, ki se zbirajo v parku. Ob tem oblasti zatrjujejo, da kamere ne bodo zmožne prepoznavanja posameznikov in da se podatki ne bodo nikjer shranjevali.

Razkošje največjega zasebnega letala na svetu Najslavnejše letalo v zgodovini, boeing 747, še danes velja za eno največjih letal na svetu. Prav vsa letala te vrste svoje poslanstvo nadaljujejo kot prestižna letala, le peščica pa jih je v zasebnih

talo so sicer predelovali kar štiri leta) in da niso presegli prvotno zastavljenega cenovnega okvira.

V restavraciji za mizo posedli kar lutke rokah. Eno takšnih je letalo v lasti poslovneža z Bližnjega vzhoda, ki so ga z nedavno predelavo spremenili v največje izjemno luksuzno letalo v zasebni lasti in aktivni uporabi. Poslovnež je za spremembo v notranjosti prosil slovito francosko oblikovalsko podjetje pohištva, Cabinet Alberto Pinto, in tako je nastala zmes brezkompromisnega prestiža in praktičnosti.

V letalu je mogoče najti ogromno osrednjo spalnico, več pomožnih spalnic, jedilnico, dnevni prostor z mizo za poker ter več kopalnic s prho, lijakom in ogledali. Glavna spalnica je v nosu letala, nad njo je v skladu s celotnim letalom polepšana pilotska kabina. Glavni oblikovalec Yves Pickardt je povedal, da je želel ustvariti občutek doma in združiti moderen videz z udobjem domačega kavča. Čeprav ni znano, kakšna je bila cena predelave, so se Francozi pohvalili, da so predelavo končali pred rokom (le-

Omejitve zaradi pandemije korona virusa so posebej izrazito prizadele tudi lastnike restavracij. Po obdobju popolne zaprtosti, se morajo ti zdaj soočiti z omejitvijo, ki določa, da morajo biti sedeži v jedilnici omejeni na polovico običajne zmogljivosti.

Ena od restavracij v Virginiji je te dni objavila fotografijo prenovljenega koncepta, pri tem pa ob prazne mize posedla kar lutke. Fotografija priznane restavracije The Inn, ki je okronana s tremi Michelinovimi zvezdicami, tako prikazuje razkošno veliko jedilnico restavracije, napolnjeno z lutkami manekenskih mer v elegantnih oblačilih. »Socialno distanciranje v slogu INN,« so zapisali. Kot pravijo, je notranjost restavracije skoraj do podrobnosti pripravljena na odprtje, obljubljajo pa, da bo poskrbljeno tako za goste kot za lutke. »Lutke me navdušujejo od nekdaj! Naši natakarji bodo tudi njim nalivali pijačo ter občasno (enostransko) pokramljali,« pravi lastnik Patrick O›Connell.

Različno Vrtovi ob hišah so že zdavnaj lepo oživeli. Počasi se oživljajo tudi vrtci. Vse bolj živahno je tudi v vrtovi ob lokalih.

Moteča barva?

Velenjska občina je pozvala državo, da pomaga delavcem Gorenja in tudi Gorenju, da ne ugasne. Nekateri ob tem upajo, da »barva« občine ne bo razlog za to, da vlada ne bi priskočila na pomoč.

Prošnja Pobožna prošnja srednješolcev: a bi lahko tudi maturo delali na daljavo, prosim?!

Korak nazaj Spet smo ponekod stali v dolgih vrstah. Samo drenjali se pa nismo. Nismo se smeli.

Kavo, prosim!

Berem, da ponekod vlamljajo tudi v kavne avtomate.

Vendar jim ne diši kava, bolj jim diši denar.

Različno Umrljivost Slovencev je v dosedanjem času letošnjega leta manjša kot zadnja leta.

To je dobro. Razen tam, kjer je večja.

Le letos! Če bodo vzdržale nekatere napovedi, bi se lahko Rudar kljub zadnjemu mestu obdržal v prvi nogometni ligi. A ne se zanašati – to naj bi veljalo le za letos.

Za mir Slovenija si res želi miru, nikakor kakšne vojne. Mora si želeti miru. Slišimo namreč, da so naši vojaki pripravljeni le za mirne razmere.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

MED VAMI

21. maja 2020

NadpovpreÄ?na vsebnost amfetamina v odpadnih vodah V Centralni Ä?istilni napravi Ĺ aleĹĄke doline ugotavljajo nadpovpreÄ?no vsebnost amfetamina, veliko tudi kanabisa, kokaina in dovoljenih drog – Za raziskave o drugih navadah ljudi na doloÄ?enem obmoÄ?ju ni denarja Tatjana PodgorĹĄek

za ukrepe, s katerimi je omenjeV Ä?asu epidemije korona virusa no zlorabo moĹžno prepreÄ?evati. so kar malo neopazno izzvenele Odpadne vode namreÄ? povedo nekatere informacije, ki niso po- skoraj vse o Ĺživljenjskih navadah vezane s pojavom nove bolezni. prebivalcev, so v bistvu odtis naMed drugim rezultati analize od- ĹĄega Ĺživljenja. ObiÄ?ajno se popadnih vod o zlorabi prepoveda- datki o uporabi prepovedanih nih in dovoljenih drog, ki jih od drog pridobivajo na osnovi epileta 2011 izvaja Evropski center demioloĹĄkih raziskav o uporabi za spremljanje drog v sodelovanju drog v populaciji, kot so podatki z mreĹžo SCORE. Lani je bilo v projekt vkljuÄ?enih 86 mest iz 29 drĹžav Na osnovi izmerjenih s skupaj 56 milijoni prekoncentracij dovoljenih bivalcev. Med drugim v drog v odpadni vodi njej od leta 2017 sodeluprispevnega obmoÄ?ja CÄŒN jejo tudi raziskovalci OdĹ aleĹĄke doline ocenjujejo, seka za znanost v okolju na Institutu JoĹžef Stefan da tukajĹĄnji prebivalci (v okviru Projekta ARRS pokadijo 68 tisoÄ? cigaret (L1-9191) – Prepovedane in spijejo 29 tisoÄ? enot droge, alkohol in tobak), alkohola na dan. ki je v raziskavo najprej vkljuÄ?il samo Ljubljano, leto kasneje so analizirali odpadne vode ĹĄe na Ä?istilnih o zasegu drog, zastrupitvah ter napravah Maribor, DomĹžale- bolniĹĄniÄ?nih obravnavah. WBE -Kamnik in Koper, lani prviÄ? pa (wastewater-based epidemiolotudi na napravah Novega mesta gy) je v primerjavi s klasiÄ?nimi in Velenja. epidemioloĹĄkimi metodami neinvaziven in objektiven pristop, NajveÄ? drog ob vikendih ki s pridobivanjem podatkov o NataĹĄa Uranjek, vodja sluĹžbe uporabi drog v skoraj realnem za tehnologije in nadzor, iz Ko- Ä?asu omogoÄ?a spremljanje Ä?amunalnega podjetja Velenje je sovnih ter prostorskih vzorcev povedala, da so se vanjo vkljuÄ?ili uporabe, za kar pa so potrebne zato, Âťker nas kot raziskovalce za- dolgoletne in pogoste meritve.ÂŤ nima, kaj se dogaja na naĹĄem obOdpadne vode na centralni Ä?imoÄ?ju v zvezi z zlorabo prepove- stilni napravi (CÄŒN) so (tako danih in dovoljenih drog, kot sta kot vsi ostali sodelujoÄ?i) vzorÄ?ialkohol in nikotin. ÂťRezultati so li sedem dni zapored in vzorce lahko odliÄ?en napotek, usmeritev posredovali omenjenemu instiza sprejemanje smernic, ukrepov tutu, ki jih je nato analiziral. In za izboljĹĄanje Ĺživljenjskega sloga kaj so pokazali zbrani podatki ljudi na doloÄ?enem obmoÄ?ju ter za Velenje? Da so v odpadnih

NataĹĄa Uranjek je ĹĄe povedala, da so v okviru te raziskave izvajalci prepoznali moĹžnost prisotnosti droge med uÄ?enci, dijaki in ĹĄtudenti. Iz Ĺ aleĹĄke doline je Institut JoĹžef Stefan k sodelovanju povabil ĹĄole na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje in Ĺ martno ob Paki, Ĺ olski center Velenje ter Visoko ĹĄolo za varstvo okolja Velenje. ÂťNa ĹĄolah, ki so se odloÄ?ile za

Lani je v mednarodni raziskavi o zlorabi prepovedanih in dovoljenih drog sodelovalo tudi Komunalno podjetje Velenje. Odpadne vode so vzorÄ?ili na Centralni Ä?istilni napravi Ĺ aleĹĄke doline.

vodah produkti dovoljenih in prepovedanih drog. Ugotovili so, da na prispevnem obmoÄ?ju, ki ga vkljuÄ?uje CÄŒN, prebivalci pokadijo 68 tisoÄ? cigaret in spijejo 29 tisoÄ? enot alkohola na dan, kar je pomemben podatek.

Od prepovedanih drog pa so zaznali veÄ?jo prisotnost kanabisa,

uporabo kokaina in amfetamina. Koncentracije slednjega so bile med najviĹĄje izmerjenimi v Sloveniji, bile pa so tudi nekoliko nad povpreÄ?jem med vsemi sodelujoÄ?imi v evropski raziskavi.ÂŤ Uporaba prepovedanih in dovoljenih drog je bila najbolj ÂťaktualnaÂŤ ob vikendih.

V okviru SCORE monitoringa 2019 je bila koncentracija amfetamina med sodelujoÄ?imi slovenskimi mesti v Velenju najviĹĄja, prav tako nekoliko nad evropskim povpreÄ?jem vseh sodelujoÄ?ih v raziskavi, in sicer 83,9 mg/dan/1000 prebivalcev.

Projekt ‚Epidemiologija na osnovi odpadnih vod, uspeĹĄnost Ä?iĹĄÄ?enja in ranljivost vodnega sistema‘, v kateri sodeluje tudi Centralna Ä?istilna naprava Ĺ aleĹĄke doline, opozarja, da je med sodelujoÄ?imi slovenskimi mesti pri nas nadpovpreÄ?na vsebnost amfetamina, nezanemarljivi so tudi podatki o uĹživanju kanabisa, kokaina in dovoljenih drog.

Ĺ olske klopi so spet polne Kako so se uÄ?itelji in uÄ?enci vrnili k pouku v ĹĄolah in kako sprejemajo ukrepe, smo preverili na OĹ Mihe Pintarja Toleda Tina Felicijan

V ponedeljek so se nekateri uÄ?enci in dijaki po dveh mesecih pouka na daljavo vrnili v uÄ?ilnice. ÄŒeprav so ukrepi, ki jih morajo upoĹĄtevati tako pedagogi in drugi ĹĄolski delavci kot uÄ?enci, da bi kar se da prepreÄ?ili morebitno ĹĄirjenje korona virusa med seboj, vzbudili precej dvomov, da so sploh uresniÄ?ljivi, so se velenjske ĹĄole pripravile v skladu zahtevami pristojnih institucij, na razmeram prilagojeno vedenje v ĹĄoli pa so se pripravili tudi uÄ?enTim: ÂťNajbolj sem pogreĹĄal druĹženje. Doma se je bilo bolj teĹžko uÄ?iti. Fajn je imeti uÄ?iteljico.ÂŤ Ana: ÂťDoma sem se imela fajn, ampak sem pogreĹĄala ĹĄolo v Ĺživo in druĹženje, tudi malico in odmore.ÂŤ

Na Nacionalnem inĹĄtitutu za biologijo od konca marca zbirajo vzorce odpadne vode, v katerih iĹĄÄ?ejo prisotnost novega korona virusa. Raziskava poteka v sodelovanju s petimi Ä?istilnimi napravami, med katerimi je tudi CÄŒN Ĺ aleĹĄke doline. ÂťTakĹĄno testiranje lahko predstavlja naÄ?in spremljanja epidemije oziroma ĹĄirjenja virusa med populacijo ljudi na prispevnem obmoÄ?ju doloÄ?ene Ä?istilne naprave. Predvsem pa lahko prispeva k zaznavanju novih ĹžariĹĄÄ? bolezni, pri Ä?emer je potrebno poudariti, da so koncentracije virusov v odpadni vodi zelo nizke in je viruse potrebno koncentrirati ter uporabiti natanÄ?ne metode za njihovo zaznavanje,ÂŤ pravi NataĹĄa Uranjek.

V raziskavi tudi uÄ?enci, dijaki in ĹĄtudenti

â?ą

NataĹĄa Uranjek

sodelovanje, smo izvedli vzorÄ?enje odpadnih voda lani v zaÄ?etku maja, vzorce pa posredovali institutu. Rezultati za zdaj ĹĄe niso znani in tudi ne vemo, ali in kako jih bodo predstavili javnosti.ÂŤ

Potrebno je veÄ?letno spremljanje

Analiza odpadne vode o zlorabi prepovedanih in dovoljenih drog v evropskih mestih in nekaterih svetovnih prestolnicah bo potekala ĹĄe v letih 2021 in 2022.

VeÄ?letno spremljanje podatkov je potrebno – meni sogovornica – za izostritev slike in preverjanje

ÄŒim prej bi radi sprejeli vse uÄ?ence

Ĺ ole so se pripravljale veÄ? tednov – najprej z naÄ?rtovanjem, potem z razkuĹževanjem, pripravo razredov in kadrov. ÂťV vsak razred smo postavili klopi na razdaljo v skladu s priporoÄ?ili.

Vendar pa tisti, ki trdijo, da lahko

ves Ä?as zagotavljamo primerno razdaljo med otroki, verjetno nikoli niso bili v stiku z veÄ?jo skupino otrok,ÂŤ je povedal ravnatelj Sebastjan Kukovec, ki glede na rahljanje ukrepov na drugih podroÄ?jih Ĺživljenja podpira ide-

jo, da se junija v ĹĄolo vrnejo vsi uÄ?enci in dostojno zakljuÄ?ijo to ĹĄolsko leto.

Doma so se pogreĹĄali

UÄ?iteljica Katarina Keserin je povedala, da je bilo delo od

trenda uporabe drog. V laboratoriju CÄŒN Ĺ aleĹĄke doline so letos Ĺže opravili eno serijo vzorÄ?enja.

Raziskavo so na inĹĄtitutu razĹĄirili, in sicer so ugotavljali tudi uÄ?inke odstranjevanja substanc, ki prihajajo z odpadno vodo na Ä?istilne naprave. Ugotovili so, da uÄ?inki pri vseh drogah niso enaki, kar raziskovalce, ki se ukvarjamo z odpadno vodo, ni presenetilo. ÂťTo dejstvo in rezultati kaĹžejo, da Ä?e Ĺželimo do najviĹĄje moĹžne mere oÄ?iĹĄÄ?eno odpadno vodo vrniti v okolje, bo potrebno Ä?istilne naprave nadgraditi s sistemi, ki bodo odstranili ostanke drog, zdravil in ostalih teĹžko razgradljivih snovi.ÂŤ NataĹĄa Uranjek je ob povedanem ĹĄe menila, da je velika ĹĄkoda, ker druĹžba ne izkoristi moĹžnosti znanja naĹĄih raziskovalnih institucij za preverjanje tudi drugih navad prebivalcev, kajti z metodami bi lahko v odpadnih vodah poleg prisotnosti drog preverjali ĹĄe prisotnost drugih psihoaktivnih snovi, kot so pomirjevala, antidepresivi, nekaterih snovi, povezanih z okoljem in hrano (umetna sladila, pesticidi, UV-filtri, parabeni ‌) ter nekaterih biomarkerjev, povezanih z zdravjem. Žal za to ni denarja, rezultati pa bi povedali veliko o vedenjskih navadah in sploĹĄnem zdravstvenem stanju prebivalstva. Na osnovi teh bi v okoljih lahko usmerjali ljudi h kakovostnejĹĄemu Ĺživljenjskemu slogu,ÂŤ je sklenila NataĹĄa Uranjek. đ&#x;”˛

Ravnatelj Sebastjan Kukovec: ÂťSeveda sledimo napotkom inĹĄtituta za javno zdravje in ministrstva, vendar zaupamo tudi lastni presoji in Ä?loveĹĄkemu pristopu, da ne vplivamo preveÄ? na stres uÄ?encev in uÄ?iteljev.ÂŤ UÄ?iteljica Katarina Keserin: ÂťVeseli smo, da smo ponovno skupaj in se lahko v Ĺživo vidimo.ÂŤ

ci. Slednji so se Ĺže zelo veselili ponovnega sreÄ?anja z uÄ?itelji in soĹĄolci, smo izvedeli na obisku po prvem ĹĄolskem dnevu. Ni videti, da jih nove razmere kako obremenjujejo.

Anastazija: ÂťZelo sem se razveselila, da sem lahko ĹĄla spet v ĹĄolo, ker se imam tu lepo.ÂŤ Alen: ÂťDoma sva se z atijem skupaj uÄ?ila mnoĹžiti in deliti, da bi dobil pri poĹĄtevanki desetko.ÂŤ

11

doma naporno, a je vseeno pogreĹĄala svoje varovance. ÂťDrugaÄ?e je, ko jih imaĹĄ pred sabo, jih opazujeĹĄ in jim lahko pomagaĹĄ.

V Ä?asu pouka na daljavo smo se vsak teden dobili na video konferenci, izmenjevali smo si foto-

grafije, prirejali smo virtualne likovne razstave izdelkov, ki so nastajali doma,ÂŤ je povedala, kako so v Ä?asu izolacije skrbeli za medsebojne stike, ne le za ĹĄolsko snov.

V novih okoliĹĄÄ?inah pouÄ?evanja je prednost, da so skupine manjĹĄe, pravi, a so prisotne tudi slabosti. ÂťPravila ravnanja in vedenja niso realna in Ĺživljenjska.

Ne moremo se jih v celoti drĹžati. Otroci med poukom sedijo vsak zase. Med odmorom pa jih je teĹžko drĹžati narazen. Skupaj prihajajo v ĹĄolo, po pouku gredo skupaj domov,ÂŤ je nakazala in dodala, da se trudijo uresniÄ?evati ukrepe, na prvo mesto pa postavljajo znanje. ÂťZdaj utrjujemo snov, ki smo jo jemali na daljavo. Nekateri uÄ?enci so ves Ä?as dajali vse od sebe in so jim starĹĄi lahko pomagali, nekateri pa niso imeli vseh moĹžnosti za nemoteno delo.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Izpraznjeno skladiĹĄÄ?e se ponovno polni Mojstri CPU so obdobje izolacije izkoristili za pripravo zalog v skladiĹĄÄ?u za prodajo – Ĺ˝e v prvih dneh ponovnega obratovanja je bilo povpraĹĄevanja veliko – Sprejemajo nove pakete in delajo tudi na terenu Tina Felicijan

Prve dni po ponovnem odprtju Centra ponovne uporabe (CPU) v Velenju je bila trgovina posebno dobro zaloĹžena, Ä?eprav v Ä?asu najstroĹžjih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa niso prevzemali robe na terenu.

Sprejemali so pakete drobnejĹĄih kosov, ki so jih ljudje lahko pustili pred skladiĹĄÄ?em. ÄŒas, ki so ga preĹživljali doma, so namreÄ? mnogi izkoristili za spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje. Ko so se ukrepi zaÄ?eli sproĹĄÄ?ati, pa so sodelavci CPU po predhodnem dogovoru pripravljene stvari Ĺže zaÄ?eli prevzemati tudi pred hiĹĄami in bloki, medtem ko v stanovanja ĹĄe niso ĹĄli. Z vsem, kar so zbrali v Ä?asu epidemije, pa so ravnali po priporoÄ?ilih nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, poroÄ?a vodja centra Alenka KoĹĄir.

Izpraznili so skladiĹĄÄ?e in zaloĹžili trgovino

Sodelavca, ki pripravljata rabljene reÄ?i na ponovno uporabo, sta – malo za ĹĄalo, precej pa zares – karanteno preĹživela v skladiĹĄÄ?u in mizarski delavnici. ÂťPred zaÄ?etkom epidemije se je v naĹĄem skladiĹĄÄ?u nabralo ogromno drobnarij in veÄ?jih kosov, ki so potrebovali Ä?iĹĄÄ?enje in popravila. Pri nas namreÄ? vse

pregledamo, temeljito oÄ?istimo in popravimo, preden gre v prodajo. Zato sta bila sodelavca ves Ä?as v sluĹžbi in pripravila novo zalogo koles, veÄ?jega pohiĹĄtva in manjĹĄih kosov. Razstavila sta stole, jih ponovno zlepila, globin-

sko oÄ?istila tapecirane dele, tako da je bila trgovina 4. maja, ko smo jo ponovno odprli, resniÄ?no dobro zaloĹžena s kakovostnimi kosi: gospodinjskimi aparati, knjigami, torbicami, kristalom,ÂŤ je naĹĄtevala.

Ponovnega odprtja CPU so se posebno razveselile redne stranke. ÂťVes Ä?as spremljam ponudbo, saj imam veÄ? stanovanj, ki jih oddajam, tu pa najdem cenovno ugodno, a dobro ohranjeno pohiĹĄtvo, s katerim opremljam stanovanja, vÄ?asih pa ĹĄe sam kaj izboljĹĄam,ÂŤ nam je povedal kupec med merjenjem vitrine.

CPU v Standardu ponovno deluje po ustaljenem delovnem Ä?asu: od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro in ob sobotah med 8. in 12. uro. Dokler bodo veljali ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa, sodelavci ĹĄe ne bodo prevzemali robe v stanovanjih. Za zdaj sprejemajo fotografije reÄ?i, ki jih ljudje Ĺželijo oddati, sporoÄ?ijo, kaj je primerno za ponovno uporabo, nato pa pripravljeno prevzamejo na dvoriĹĄÄ?u ali pred skladiĹĄÄ?em.

21. maja 2020

ObĹĄtetrova mama z Raven pri Ĺ oĹĄtanju oboĹžuje cvetje svojih amarilisov Ĺ oĹĄtanj – Marta ObĹĄteter KriĹžnikova iz Zgornjih Raven si je svoje Ĺživljenje, da bi preganjala Ĺžalost po prerani izgubi moĹža rudarja Ivana ObĹĄtetrova pred 14 leti, popestrila z roÄ?nimi deli izdelovanja suhih roĹž iz krep papirja, ostankov najlonastih nogavic, preprostih ĹĄivanih voĹĄÄ?ilnic ter drugih roÄ?nih del. Prostori njenega doma odsevajo ljubezen do vsega, Ä?esar se dotakne, predvsem pa roĹž iz krep papirja in pisanih materialov (da roĹže metulji in Ä?ebele prej opazijo, se je poĹĄalila Marta ob obisku). ÂťVse, kar naredim, poklonim, razdelim ali razstavim v svoji lopi, kuhinjici ali veliki dnevni sobi. To delo me

Alenka KoĹĄir: ÂťTisti najbolj ekoloĹĄko osveĹĄÄ?eni so med spomladanskimi Ä?iĹĄÄ?enji v Ä?asu karantene pripravljali zaboje, ki so nam jih zaÄ?eli dostavljati po 4. maju. Veliko ĹĄe uporabnih reÄ?i pa je v tem Ä?asu Ĺžal konÄ?alo na smetiĹĄÄ?u, saj so se jih ljudje Ĺželeli Ä?im prej znebiti.ÂŤ Ker manjĹĄi del sredstev za delovanje CPU zgotavlja Mestna obÄ?ina Velenje, veÄ?ji del pa center zasluĹži sam z dodajanjem vrednosti podarjenim rabljenim, a ĹĄe vedno uporabnim predmetom, ki jih ponuja po dostopnih cenah, ga je ukrep prepovedi poslovanja finanÄ?no prizadel, vendar kaĹže, da si bo kmalu opomogel. Že v prvih dneh, ko nam je ĹĄlo na roko lepo vreme, smo prodali vsa kolesa, tudi precej pohiĹĄtva, predvsem stolov, veliko je tudi rezervacij,ÂŤ je ĹĄe povedala Alenka KoĹĄir, zadovoljna s ponovnim zagonom, in dodala, da je velenjski CPU zelo cenjen v ĹĄirĹĄem prostoru, saj ga obiskujejo ekoloĹĄko osveĹĄÄ?eni ljudje iz vse Slovenije. đ&#x;”˛

osreÄ?uje, le kaj bi brez tega vsa ta leta, ko sem brez moĹža,ÂŤ nam kar sama pove ob kratkem obisku, ki pa je bil tokrat namenjen predvsem ogledu njene 18-letne ljubezni, roĹž amarilisov. Ko je dobila prvo Ä?ebulico, se je iz nje porajal Ä?udoviti cvet, nato pa je vsako leto iz tega vzgojila nove in nove ‌ rdeÄ?e-belo pisano socvetje (razdeljeno na ĹĄtiri lijaste cvete), ki se ji vsako pomlad hvaleĹžno poklonijo za njeno dobroto, skrb in ljubezen. ÂťZ vsemi temi roĹžami po malem ĹĄe cvetim tudi sama, sreÄ?na sem, da oglede lahko delim tudi z vsemi domaÄ?imi, s sovaĹĄÄ?ani in drugimi, ki pridejo mimo po vasi. To je moje veselje, to me drĹži pokonci in za to je vredno Ĺživeti ‌, pa z mojo druĹžino obujati spomine na mladost. ÄŒez 140 cvetov se je letos razcvetelo do naĹĄega nedavnega obiska, pa ĹĄe niso bili zadnji. ÂťVeste, vsako leto jih je veÄ?, ker skrbim zanje. Upam, da nas bo drugo leto ĹĄe precej veÄ?, jaz pa zraven.ÂŤ đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Tudi Ĺživljenje v domu je lahko odliÄ?no dobro, boljĹĄe, vse najboljĹĄe

EUROMARKT CENTER d.o.o., Ĺ martinska cesta 152g, 1000 Ljubljana

TIH R P OD H 90 V S E OV I N TRG Ponedeljek - Sobota: 9:00 - 21:00. Sobota 8.00 – 21.00.

Nedelja zaprto.

Ĺ terbenkov Milan je praznoval devetdeseti rojstni dan – V domu za svoje varovance lepo skrbijo – Stvari so se v Ä?asu epidemije precej spremenile Korona virus jo je zagodel celemu svetu in skoraj vsakemu posamezniku. Pri Ĺ terbenkovih so pripravljali veliko Ĺžlico za rojstni dan oÄ?eta in starega oÄ?eta Milana. Ne katerikoli, ampak devetdeseti, ki ga je praznoval 18. maja.

Ker Ĺživi v velenjskem domu za varstvo odraslih, kjer na svoje varovance ta Ä?as ĹĄe posebej pazijo, druĹžinske ŞurkeÂŤ na veliko Ĺžalost sorodnikov ni bilo, sostanovalcem pa je pri kosilu postregel s kozarÄ?kom rujnega in sladkarijami. DruĹžino Ĺ terbenk je narava obdarila s posluhom in zato radi zaigrajo in zapojejo. To so storili tudi preteklo nedeljo in mu priĹĄli ÂťlufiratÂŤ (bolj razĹĄirjen je izraz ÂťofiratÂŤ). Poleg tega je vnuk Luka Ä?lan ĹĄoĹĄtanjske godbe Zarja in je staremu oÄ?etu s prijatelji zaigral pod oknom. Doslej kazni zaradi kaljenja miru niso dobili, saj se je to dogajalo okoli sedmih zveÄ?er, tudi petdeset jih ni bilo, glasni so pa bili. Saj veste: ÂťplehmuskaÂŤ.

Milan je v velenjskem domu Ĺže pet let in Ä?e ga vpraĹĄate, kako je tam, vedno pove: ÂťKo je Ĺžena zbolela, sva bila prisiljena iti v dom. Priznam, da mi to sprva ni bilo vĹĄeÄ?. A ko sva Ĺže nekaj Ä?asa Ĺživela tukaj, sem ugotovil, da je Ĺživljenje v domu odliÄ?no. ÄŒe bi

bil to vedel, bi Ĺže prej navijal, da bi ĹĄla sem.ÂŤ

Manj smo se druĹžili in veÄ? Ä?asa preĹživljali v sobah

pri Rudarskem domu biljeter in sem tiste Ä?ase videl skoraj vsak film, ki je priĹĄel na spored. Tale virus nam jo je najbolj zagodel pri

Milan Ĺ terbenk pravi, da so se stvari v Ä?asu epidemije precej spremenile. ÂťNajprej naj povem, da sem zelo hvaleĹžen osebju, da

so nas tako uspeĹĄno varovali pred to boleznijo. ResniÄ?no so se trudili, da bi nam to obdobje olajĹĄali, a Ĺživljenje je bilo vseeno drugaÄ?no.

Precej manj smo se druĹžili in toliko veÄ? Ä?asa preĹživeli v svojih sobah. K sreÄ?i sem si v zadnjih dveh desetletjih naredil zbirko DVD-jev s starimi filmi, ki jih v tem Ä?asu gledam. Filme imam od nekdaj rad. Ĺ˝e kot mulc sem jih imel, saj sem bil v starem velenjskem kinu

obiskih, saj sem domaÄ?e res pogreĹĄal. No, veliko sem se pogovarjal po telefonu, zlasti s sinom, ki ga zanimajo moji spomini. Toda to vseeno ni isto, kot Ä?e imaĹĄ Ä?loveka pred seboj. Ampak zdaj kaĹže, da se bodo zadeve vendarle poÄ?asi normalizirale. Kaj vse smo preĹživeli – bomo pa ĹĄe tale virus,ÂŤ optimistiÄ?no zakljuÄ?i Milan. đ&#x;”˛

jĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

REPORTAŽA

21. maja 2020

Vsem se ne splaÄ?a

Ljudje se vraÄ?ajo

Gostinski promet je ĹĄe bolj kot prej odvisen od lokacije, vremena in spremljevalnega programa

Obisk galerije in muzeja je ĹĄe bolj skromen, kot je bil pred epidemijo, knjiĹžniÄ?arji pa imajo polne roke dela

Tina Felicijan

Po prvih tednih ponovnega obratovanja gostinskih lokalov imajo ponudniki meĹĄane obÄ?utke. Vsi so se razveselili ponovne priloĹžnosti za poslovanje, hrkati pa so se teĹžko navadili na cel kup varnostnih ukrepov in novih zadolĹžitev, s katerimi se je moralo spoprijeti osebje. Eni se jim zdijo bolj, drugi manj smiselni. Trenutno situacijo jemljejo nekoliko z rezervo, saj se zavedajo, da se lahko hitro spremeni bodisi na bolje bodisi na slabĹĄe. Promet je ponekod boljĹĄi od priÄ?akovanj, drugod pa ĹĄe slabĹĄi kot prej. ÂťZaposleni so komaj Ä?akali, da so se lahko vrnili na delo. Tudi stranke so se pozitivno odzvale. PogreĹĄale so kavo, sladoled, druĹženje, seveda pa nekateri gostje ĹĄe vzdrĹžujejo distanco in ĹĄe ne hodijo med ljudi. Zdaj je precej maj starejĹĄih gostov, ni ĹĄe dijakov, pogreĹĄamo ĹĄe nekatere zaposlene, ki se ĹĄe niso vrnili na delo,ÂŤ je povedal Dalibor Majstrović iz lokala Espresso Momento. ÂťKo smo odprli, smo upoĹĄtevali vse ukrepe, je pa to precej obremenilo zaposlene.

Nekateri ukrepi so praktiÄ?no neizvedljivi, ker gostinci ne moremo vplivati na doloÄ?eno ravnanje ali vedenje vseh gostov. Vendar se nam veÄ?ji prekrĹĄki niso dogajali,ÂŤ je ĹĄe povedal, zadovoljen, da njegovi delavci niso veÄ? na Ä?akanju, saj je bilo dela ne glede na to, da so lahko stregli omejenemu ĹĄtevilu gostov le na terasi, dovolj. ÂťZa te razmere smo v prvih tednih dobro poslovali. Ne

tako kot pred epidemijo, vendar bolje, kot sem priÄ?akoval. Za silo se da pokriti stroĹĄke obratovanja.

Imamo pa sreÄ?o, da imamo tako veliko teraso. V tem Ä?asu je bil to zelo pomemben dejavnik. Prav tako pa vreme, od katerega smo zdaj bolj odvisni kot prej.ÂŤ Damjan VodoĹĄek iz Kofetarice poroÄ?a, da se v Ä?asu ledenih moĹž in uscane Zofke skorajda ni splaÄ?alo poslovati. Gostje se

pise, a jih za zdaj ĹĄe ne smemo ponuditi,ÂŤ pravi in dodaja, da so zaposleni ĹĄe na Ä?akanju, saj ĹĄe ni zasluĹžka za toliko plaÄ?, medtem ko mu pri streĹžbi pomagata ĹĄtudentki. ÂťUpam, da bo z boljĹĄim vremenom in sproĹĄÄ?anjem ukrepov veÄ? prometa in se bomo lahko vrnili na prejĹĄnjo raven poslovanja. ÄŒimprej.ÂŤ Claudio SabolÄ?ec, ki upravlja bar Mozaik in Max klub, pa naj-

velenjska obÄ?ina oprostila plaÄ?ilo najemnine, sicer bi lahko zaprli, ker s takĹĄnim prometom ne bi preĹživeli. Ni ĹĄportnikov, ker ĹĄe ni vseh treningov v RdeÄ?i dvorani, manj je mimoidoÄ?ih iz nakupovalnega centra, ni ĹĄe toliko druĹženja med malicami, ker ĹĄe niso vsi zaposleni na delu, skratka, vrnile so se samo najbolj zveste stranke. OpaĹžam tudi, da so se ljudje odvadili hoditi ven, saj ve-

niso mogli umakniti mrazu in vlagi v lokal, zato so se mnogi odpovedali pijaÄ?i. ÂťLjudje so bolj na hitro popili kavico in ĹĄli. Ni bilo toliko druĹženja kot obiÄ?ajno.

Tudi zdaj, ko lahko streĹžemo tudi v notranjih prostorih, se malo gostov odloÄ?i za to. NaĹĄe stalne stranke so prej v kotiÄ?kih lokala, kjer so naĹĄle mir, prebirale Ä?aso-

veÄ?ji izpad prihodka priÄ?akuje zaradi odsotnosti programa. ÂťMax je bolj noÄ?ni lokal, ki podnevi nima veliko prometa, saj ni na najbolj privlaÄ?ni lokaciji, noÄ?nega dogajanja pa ĹĄe ne moremo ponuditi. Mozaik je podnevi zaseden in ima soliden promet.

Vendar ljudi zveÄ?er zazebe in gredo domov. ReĹĄuje nas, da nam je

Ä?ernega druĹženja praktiÄ?no ni.

Tudi poleti priÄ?akujemo izgube, ker ĹĄe ne bomo mogli prirejati koncertov na prostem in klubskega programa. S tem namreÄ? pritegnemo najveÄ? obiskovalcev in najveÄ? zasluĹžimo,ÂŤ je zaskrbljen. đ&#x;”˛

V prvih tednih ponovnega obratovanja enot KnjiĹžnice Velenje se je izkazalo, da je bila knjiga v Ä?asu izolacije marsikomu najboljĹĄa prijateljica in tako tudi ostaja. Ĺ˝e prvi dan so bralci vrnili 1946 enot, rezervirali 583 enot, izposodili pa so si jih 627.

Prvi dan ponovnega odprtja Galerije Velenje pa ni bil tako pester kot v knjiĹžnici. Za ogled kiparske razstave Metke KavÄ?iÄ? se ĹĄe ni odloÄ?ilo prav veliko ljudi. To pa ne pomeni, da likovne umetnosti niso prav niÄ? pogreĹĄali, pravijo kulturni delavci in raÄ?unajo na to, da se bodo navade, ki jih je obÄ?instvo v Ä?asu epidemije moralo opustiti, kmalu spet vrnile. K temu bo zagotovo pripomogel spremljevalni program, ko ga bodo lahko ponovno prirejali.

ÂťRes je, da je obisk skromnejĹĄi, kot bi bil, Ä?e nas ne bi presenetila ta epidemija. Veseli me, da smo se dobro pripravili na ponoven sprejem obiskovalcev, ki vestno sprejemajo uvedene ukrepe. Zadovoljni so, da nas lahko ponovno obiĹĄÄ?ejo. Zdaj ĹĄe raje izmenjajo kakĹĄno besedo z vodniki po razstavah in se ĹĄe dlje zadrĹžijo na ogledih. TakĹĄna sreÄ?anja so za muzealce prijetna in navdihujoÄ?a za nadaljnje delo. V zadnjih dneh beleĹžimo tudi ogromno pozitivnih vtisov o prenovljenem grajskem parku. Ljudje so se ga zelo razveselili in ga Ĺže s pridom uporabljajo. Veseli bomo, ko bomo lahko povabili tudi na prvo prireditev v parku,ÂŤ pa je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca đ&#x;”˛ tf Ĺ˝evart. â€

Vrtovi v Velenju v Ä?asu krize oĹživeli 1. aprila se je zaÄ?ela vrtiÄ?karska sezona na obmoÄ?jih ob Ĺželeznici in v BevÄ?ah – Nekaj veÄ? povpraĹĄevanja po najemu vrta – RazmiĹĄljajo tudi o novih moĹžnih lokacijah Jasmina Ĺ karja

V Ä?asu korona krize smo ljudje veÄ?krat ugotovili, kako pomembna in dobrodoĹĄla sta sadje in zelenjava z domaÄ?ega vrta. Ĺ tevilni so se obdelave vrta lotili tudi precej prej kot v preteklih letih, tudi prodaja sadik je stekla, Ä?im so bili sproĹĄÄ?eni ukrepi in so 3. aprila svoja vrata ponovno odprle vse vrtnarije, drevesnice in cvetliÄ?arne. V vrtnarijah so beleĹžili precejĹĄen obisk, kupci pa so vedno bolj prepriÄ?ani, da so lastna pridelava zelenjave in drugih vrtnin ter samooskrba vredni posebne pozornosti, vloĹženega Ä?asa in truda. Ceniti smo zaÄ?eli kmete, lokalno pridelano hrano, nekateri so se vrtnarjenja lotili celo prviÄ?, za kar prej morebiti ni bilo Ä?asa in prave priloĹžnosti.

Tudi okenske police in balkonske zasaditve so lahko uporabne

Strokovnjaki pravijo, da je marsikaj okusnega mogoÄ?e pridelati tudi na okenskih policah in svojih balkonih, ne samo na vrtu, pomembno je, da so zasaditve

li vrtiÄ?karsko sezono, doloÄ?ene omejitve so sicer bile, vendar so lahko vsi svojo dejavnost izvajali, seveda prilagojeno predpisom v Ä?asu korona krize. Koliko je najemnikov vrtov in prostih obmoÄ?ij? ÂťNa obeh obmoÄ?jih MO Velenje je bilo nekaj prostih vrtiÄ?kov, ki jih oddajamo po vrstnem redu na Ä?akalni listi. Imamo ĹĄe dve obmoÄ?ji, na katerih so vrtiÄ?ki, vendar niso evidentirani kot na teh dveh obmoÄ?jih; razmiĹĄljamo tudi o novih lokacijah, vendar smo z zemljiĹĄÄ?i Ĺžal omejeni. Kar se tiÄ?e ĹĄtevila vrtov, je na obmoÄ?ju ob Ĺželeznici urejenih osemindevetdeset vrtiÄ?kov, v BevÄ?ah pa enainosemdeset.ÂŤ

KakĹĄen je postopek za zakup vrta?

NekoÄ? je bilo v Ä?asu krize precejĹĄnje zanimanje za najem vrtov v Velenju. Premogovnik je oddajal zemljo svojim zaposlenim in jih pri tem spodbujal. Po teĹžkem delu v jami je bil to zanje tudi dober naÄ?in sprostitve. Obdelovanje vrtov pa je pomenilo tudi svojo pridelano hrano.

primerne prostoru, zanje pa potrebujemo le lonce, zemljo in nekaj semen oziroma sadik. Kako Ĺživo je vrtiÄ?karstvo v Velenju? ÂťMO Velenje ima dve urejeni obmoÄ?ji za vrtiÄ?karstvo, eno v BevÄ?ah in drugo ob Ĺželeznici v bliĹžini Merkurja. Nekaj veÄ? pov-

praĹĄevanja po najemu je bilo tudi v Ä?asu korona krize, spraĹĄevali so po moĹžnih lokacijah, po ĹĄtevilu vlog pa ni bilo zaznati veÄ?jega povpraĹĄevanja. Ĺ˝elja po svoji pridelani kakovostni hrani pa prevzema tudi mlade, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane

in svoje pridelane hrane,ÂŤ nam pove Mojca KodriÄ? z Urada za urejanje okolja pri MO Velenje.

VrtiÄ?karska sezona se je zaÄ?ela 1. aprila

VrtiÄ?karji so 1. aprila normalno, ne glede na epidemijo, zaÄ?e-

ÂťPo pravilniku je moĹžen zakup zemlje za pet let, lahko se predÄ?asno prekine ali podaljĹĄa, letna zakupnina znaĹĄa dvajset evrov za celo leto, takĹĄna cena pa je predvidena tudi za letoĹĄnje leto. Ves Ä?as sprejemamo vloge za nove vrtiÄ?karje, hkrati preverjamo stanje urejenosti, tu in tam koga pozovemo, da Ä?e nima urejenega vrta in bi ga rad vrnil, naj s tem omogoÄ?i najem naslednjemu na Ä?akalni listi.

Vloge sprejemamo vse leto, Ä?e

bi zaznali veÄ?je povpraĹĄevanje, imamo ĹĄe vedno na obmoÄ?ju vrtov v BevÄ?ah moĹžnost urediti ĹĄe nekaj dodatnega obmoÄ?ja. Je pa seveda to povezano z doloÄ?enimi sredstvi. Bomo videli, kaj bomo v prihodnje lahko uredili, ali bo treba malo poÄ?akati in kakĹĄne posledice bo pustila epidemija,ÂŤ pravi KodriÄ?eva.

Pravila in ukrepi v Ä?asu koronavirusa

Seveda je bilo tudi v Ä?asu epidemije omogoÄ?eno vrtiÄ?karstvo, ĹĄtevilni so si prav zgledno uredili svoje vrtove. ÂťVodo smo zagotovili malo kasneje zaradi nizkih jutranjih temperatur sredi aprila. KemiÄ?nih WC-jev tudi ĹĄe nismo namestili, ker tudi javne sanitarije ĹĄe niso odprte, to pa bomo uredili v teh dneh v skladu z ukrepi in priporoÄ?ili drĹžave.ÂŤ Bomo videli, kako bo epidemija zarezala v naĹĄ vsakdan in kakĹĄne posledice bo pustila, gotovo pa nas je veliko nauÄ?ila. Tudi tega, da nismo samo suĹžnji potroĹĄniĹĄke zaslepljenosti, temveÄ? znamo videti, da lahko tudi sami kaj pridelamo in prihranimo nekaj denarja, pri tem pa smo na zraku, v naravi, svoj Ä?as in energijo pa porabimo bolj koristno. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

KRONIKA

21. maja 2020

Civilna iniciativa se bori za podaljĹĄanje Ni ĹĄlo brez tveganih dejavnosti pokritega vkopa pri stadionu V dvomeseÄ?nem obdobju izolacije so tudi v velenjskem

zdravstvenem domu obravnavali veliko poĹĄkodb zaradi ĹĄportnih aktivnosti, nevarnejĹĄih opravil in prometnih nezgod

Civilna iniciativa za Ä?isto in zdravo okolje zahteva pokritje celotne trase v gozdu med sosesko in stadionom – Dars pravi, da smetiĹĄÄ?e ni njihova teĹžava Jasmina Ĺ karja

5. maja je potekal sestanek uprave MO Velenje, KS Stara vas in CI za Ä?isto in zdravo okolje, na katerem so bile predstavljene sprojektirane reĹĄitve na odseku hitre ceste na obmoÄ?ju Stare vasi, ki jih je MO Velenje poslala DruĹžbi za razvoj infrastrukture za pridobitev projektnih pogojev.

Predsednik druĹĄtva Civilna iniciativa – Odbor za Ä?isto in zdravo okolje KS Stara vas Velenje, Miran MoĹĄnik, jih je ocenil za pomanjkljive, saj gre v gozdu ob jezeru za podaljĹĄanje pokritega vkopa na strani soseske Jezero le za 20 m, kar ni v skladu z zahtevo Civilne iniciative, ki zahteva pokritje celotne trase v gozdu med sosesko in stadionom, saj sicer ni moĹžno vzpostaviti in ohraniti gozda, ki varuje mesto Velenje pred smradom iz Zbirnega centra odpadkov, prav tako pa ne bo obremenjevanja okolja v mnoĹžiÄ?no obiskani zadnji zeleni oazi mesta Velenje. Med zakljuÄ?ki sestanka se je podĹžupan MO Velenje Peter Dermol zavezal, da se strinja s civilno iniciativo o zahtevah po celotnem pokritju hitre ceste v gozdu ob jezeru ter da jih bo poslala kot projektne pogoje Darsu. MoĹĄnik pravi, da je Dars v medijih medtem Ĺže povedal in se dela neumnega, da smetiĹĄÄ?e ni njihov problem, torej da emisije iz smetiĹĄÄ?a niso njihova teĹžava. ÂťZato z vso resnostjo priÄ?akujemo, da bo MO Vele-

nje naĹĄe staliĹĄÄ?e zagovarjala.ÂŤ Na sestanku so izpostavili tudi vpraĹĄanje daljnovoda na severni strani obmoÄ?ja Ĺ˝abja vas, ki je del DPN, ter zahtevali, da se ohrani in zasadi gozd Ä?im bliĹžje prestavljenemu daljnovodu na obmoÄ?ju soseske Jezero, kar naj se vnese v projektne pogoje.

Tina Felicijan

ZUreP-2 je pomemben pogoj za izvajanje dokumentacije trase hitre ceste tudi izvajanje uredbe o ugotavljanju najugodnejĹĄe trase.

To je treba izvesti zaradi spremenjenega dela trase iz pokritega vkopa na viadukt. Ne nazadnje je treba preveriti, kako so ocenjevali smiselnost obstojeÄ?e trase s

Potem ko so slovenski centri za nujno medicinsko pomoÄ? praktiÄ?no ves Ä?as najstroĹžjih ukrepov za zajezitev epidemije poroÄ?ali, da obravnavajo precej veÄ? poĹĄkodb, nastalih zaradi tveganih dejavnosti, ki so bile odsvetovane, smo preverili stanje v velenjskem centru za nujno medicinsko pomoÄ?.

Vodja sluĹžbe nujne medicinske pomoÄ?i Anelia Gaceva, dr. med. je povedala, da so se ljudje z raznimi drugimi zdravstvenimi teĹžavami kar se da izogibali centru nujne medicinske pomoÄ?i, medtem ko so prevladovale obravnave pacientov, ki so poiskali

Velenje, 12. maja – Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje so policisti prejĹĄnji teden voznikoma zasegli dve vozili.

V torek popoldan moĹĄkemu, ki so ga ustavili na KidriÄ?evi cesti in ugotovili, da je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja. V soboto, 16. maja, popoldan pa so v Ĺ oĹĄtanju ustavili mladoletnega voznika skuterja, ki za voĹžnjo tudi ni imel vozniĹĄkega dovoljenja.

Kolesa spet izginjajo Velenje, 12. maja – Velenjski policisti v zadnjem obdobju znova obravnavajo veÄ? kaznivih dejanj tatvin koles. PrejĹĄnji torek je iz kolesarnice na Ĺ ercerjevi izginilo odklenjeno gorsko kolo znamke Muddyfox, Ä?rno-rdeÄ?e barve.

V Ä?etrtek, 14. maja, je bilo na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju ukradeno gorsko kolo X Fact bele barve, staro tri leta, na Titovem trgu v Velenju pa istega dne elektriÄ?ni skiro, vreden okoli 300 evrov.

V soboto, 16. maja, je v ReÄ?ici na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, neznanec odtujil nezaklenjeno moĹĄko kolo znamke TRK M Life, Ä?rne barve. V Ĺ aleku na obmoÄ?ju Velenja pa je bilo isto

vplivom alkohola. Nekaj je bilo motoristiÄ?nih, tudi kolesarskih nesreÄ? pod vplivom alkohola,ÂŤ poroÄ?a zdravnica.

Kljub preklicu epidemije svetuje: ÂťVzdrĹžite se adrenalinskih ĹĄportov, nevarnih opravil, predvsem pa voĹžnje motornih vozil pod vplivom alkohola ali drugih substanc. Z obiskom bolniĹĄnice namreÄ? ĹĄe vedo obstaja veÄ?je tveganje za izpostavitev okuĹžbi ali za prenos morebitne okuĹžbe na druge. Poleg tega pa se obremenjuje zdravstveno ekipo, ki bi se morala ukvarjati z drugimi primeri, ne tistimi, ki bi jih ljudje lahko sami prepreÄ?ili.ÂŤ đ&#x;”˛

Popisali kritiÄ?ne kolesarske toÄ?ke

Zbor krajanov KS Stara vas

Za izvedbo viadukta namesto pokritega vkopa na Dolgem polju (med Hoferjem in Staro elektrarno) pa je reĹĄitev odvisna od volje krajanov, ki jim ĹĄe ni bila omogoÄ?ena predstavitev, zato v kratkem priÄ?akujejo zbor krajanov KS Stara vas. ÂťSkladno z

predvideno obremenitvijo devet tisoÄ? vozil dnevno, nasproti trasi proti Arji vasi s predvideno obremenitvijo dvajset tisoÄ? vozil dnevno in za okoli sto dvajset milijonov evrov niĹžjo ceno,ÂŤ je ĹĄe kritiÄ?no ocenil MoĹĄnik. đ&#x;”˛

Kolesarji so mestno kolesarsko omreĹžje pohvalili in oznaÄ?ili vse tiste toÄ?ke, ki bi jih bilo dobro obnoviti.

Mestna obÄ?ina Velenje je v okviru projekta Smart Commuting, ki je v viĹĄini 85 odstotkov sofinanciran iz programa Interreg Srednja Evropa, izvedla pregled obstojeÄ?e kolesarske infrastrukture na obmoÄ?ju mesta Velenje in popisala lokacije, na katerih so potrebne izboljĹĄave in popravki. Popis kritiÄ?nih kolesarskih toÄ?k in predlogov za izboljĹĄave je pripravilo druĹĄtvo za spodbujanje kolesarjenja in

POLICIJSKA kronika Dva zasega vozil

pomoÄ? zaradi poĹĄkodb. ÂťBrez dvoma v tem obdobju obravnavamo veÄ? poĹĄkodb kot obiÄ?ajno.

Sprva, ko je ĹĄe bilo slabo vreme in so ljudje bolj dosledno upoĹĄtevali omejitev gibanja in druga priporoÄ?ila ter ostajali doma, ker ĹĄe niso vedeli, kako se bo virus ĹĄiril v domaÄ?em okolju, poĹĄkodb ĹĄe ni bilo toliko. Ob lepĹĄem vremenu pa je ĹĄtevilo zaÄ?elo naraĹĄÄ?ati. Ljudje so se verjetno veÄ? ukvarjali s ĹĄportom in raznimi bolj tveganimi domaÄ?imi opravili, ker so imeli veÄ? Ä?asa. V enem dnevu smo denimo sprejeli tri paciente z zlomom roke v predelu zapestja. Okoli prvega maja smo obravnavali veliko poĹĄkodb, nastalih v prometnih nesreÄ?ah pod

soboto ukradeno moĹĄko tracing kolo znamke Nakamura, temno zelene barve.

Policisti lastnike koles ponovno opozarjajo na samozaĹĄÄ?itno ravnanje. Poskrbijo naj, da bodo imeli kolesa zaklenjena, svoje kolo naj fotografirajo, popiĹĄejo ĹĄtevilko okvirja oziroma morebitne posebnosti na kolesu ter shranijo dokumentacijo. ÄŒe bodo imeli policisti na voljo veliko podatkov o ukradenem kolesu, ga bodo laĹžje naĹĄli. Ob morebitni najdbi kolesa pa Ĺže naĹĄli tudi lastnika.

V Ĺ˝alcu ukradli bager Ĺ˝alec, 13. maja – V Ĺ˝alcu so neznanci ukradli delovni stroj – bager goseniÄ?ar, znamke Caterpiller 320 b, letnik 2001, ki je bil parkiran na ograjeni parceli.

Po oceni lastnice je delovni stroj vreden okoli 36.000 evrov.

V Preboldu izginili paĹĄni pastirji Ĺ˝alec, 13. maja – V Preboldu je vlomilec v skladiĹĄÄ?nih prostorih podjetja ukradel kovÄ?ek z orodjem, pet paĹĄnih pastirjev in veÄ? vreÄ? semenske koruze, vse skupaj vredno okoli 2.800 evrov.

V dveh ĹĄotorih gojil konopljo Ĺ˝alec, Mozirje, 13. maja – Ĺ˝alski policisti so na obmoÄ?ju Policijske postaje Mozirje opravili hiĹĄno preiskavo pri 26-letnem moĹĄkem. V stanovanjski hiĹĄi so v dveh loÄ?enih prostorih naĹĄli dva ĹĄotora, v katerih je gojil konopljo. Oba ĹĄotora, namenjena notranjemu gojenju konoplje z vsemi pripomoÄ?ki za gojenje, so mu zasegli, prav tako so mu zasegli veÄ? kot 20 sadik konoplje, dobrih 200 g posuĹĄenih vrĹĄiÄ?kov konoplje ter dve precizni digitalni tehtnici. 26-letnega moĹĄkega bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupraviÄ?ene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Je v avto hiĹĄi zagorelo zaradi poĹžiga?

Mozirje, 13. maja – V sredo nekaj po 23. uri je zagorelo v avtohiĹĄi v LoÄ?ici ob Savinji. Ogenj je nekaj vozil v celoti uniÄ?il, veÄ? vozil pa poĹĄkodoval. UniÄ?en je tudi veÄ?ji ĹĄotor, pod katerim so bila vozila parkirana. Zagorelo je v ĹĄotorskem delu avtocentra.

Ogenj je v celoti uniÄ?il dve osebni vozili, pet vozil je poĹĄkodoval.

Z vozil se je ogenj razĹĄiril ĹĄe na ohiĹĄje in ostreĹĄje ĹĄotora. Policisti in kriminalisti zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja poĹžiga.

Dva trka na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja Ĺ oĹĄtanj, 14. maja – V Ä?etrtek sta se na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja pripetili dve prometni nesreÄ?i, k sreÄ?i obe brez hujĹĄih posledic.

Zjutraj je voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti trÄ?il v ograjo in s kraja pobegnil. Policisti so ga izsledili in mu izdali plaÄ?ilni nalog.

Popoldne pa je zaradi izsiljevanja prednosti poÄ?ilo v Lokovici.

Trk se je konÄ?al z zveriĹženo ploÄ?evino in plaÄ?ilnim nalogom za povzroÄ?itelja.

Kolesarju se je snelo zadnje kolo Velenje, 15. maja – V petek popoldan je v Velenju priĹĄlo do prometne nezgode, v kateri se je laĹžje poĹĄkodoval kolesar. Med kolesarjenjem po kolesarski stezi se mu je snelo zadnje kolo, zaradi Ä?esar je izgubil oblast nad kolesom in padel.

trajnostnega prometa iz Mariborske kolesarske mreĹže. Pregledali so okoli 25 kilometrov Ĺže obstojeÄ?e kolesarske infrastrukture, posebej so oznaÄ?ili vse kritiÄ?ne toÄ?ke, ki jih bo Mestna obÄ?ina Velenje postopno obnovila.

Ob tem so ocenili, Âťda je mestno kolesarsko omreĹžje relativno dobro povezano in da kot tĂĄko sluĹži svojemu namenu vsakodnevne mobilnosti obÄ?anov znotraj mestnega obmoÄ?ja.

Prav tako je kolesarsko omreĹžje dobro povezano z rekreativnimi povrĹĄinami in tako svojo funkcionalnost dodaja ĹĄe element atraktivnosti.ÂŤ VeÄ?ina zaznanih napak v okviru naloge se nanaĹĄa na minimal-

ne posege, ki so uresniÄ?ljivi Ĺže v sklopu rednega vzdrĹževanja prometne infrastrukture. To so na primer razpoke na asfaltu, zbledela barva talne signalizacije in postavitev doloÄ?enih elementov vertikalne signalizacije.

DoloÄ?eni predlogi se bolj kot na infrastrukturne posege nanaĹĄajo na samo procesno upravljanje prometa, kot so recimo ukrepi pogostejĹĄih nadzorov nepravilnega parkiranja motornih vozil ali pa sprememba zaÄ?etka intervala zelene luÄ?i na semaforjih.

Pregled predstavlja tudi osnovo za doloÄ?anje ukrepov v kolesarjenju pri pripravi regijske celostne prometne strategije. đ&#x;”˛

m

Iz POLICISTOVE beleĹžke V analizi spet malo posuĹĄenega Velenje, 11. maja – Zasegi manjĹĄih koliÄ?in prepovedanih drog, najveÄ?krat marihuane, so v Velenju pogosti. V ponedeljek so sumljivo snov, za katero so policisti sumili, da je prepovedana droga, zasegli dvema osebama. V torek, 12. maja, so neznano zeleno posuĹĄeno snov zasegli obÄ?anu na PreĹĄernovi. Snovi so v analizi. ÄŒe bo sum, da gre za prepovedano drogo potrjen, sledijo sankcije.

Nasilje v druĹžini Velenje, 11. maja – Policisti so v ponedeljek zveÄ?er na Cankarjevi v Velenju obravnavali nasilje v druĹžini.

Osumljenemu kaznivega dejanja so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. ÄŒaka ga tudi kazenska ovadba.

Ugriznil ga je pes Ĺ oĹĄtanj, 13. maja – V sredo dopoldan se je na policijski postaji zglasil obÄ?an, ki ga je v Ĺ oĹĄtanju napadel in ugriznil pes. Policistom je uspelo ugotoviti, kdo je lastnica psa, zoper njo pa bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek,

ZaĹžigala smeti, zaĹžgala sosedovo uto Velenje, 13. maj – V sredo popoldan je obÄ?anka v Hrastovcu s plinskim gorilnikom zaĹžigala smeti, pri tem pa zaĹžgala sosedovo uto. Zaradi povzro-

Ä?itve sploĹĄne nevarnosti se bo morala zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Nespodobno na javnem kraju Velenje, 14. maja – V Ä?etrtek dopoldan so policisti zaradi nespodobnega vedenja posredovali pred Zdravstvenim domom Velenje. ObÄ?anu so izdali plaÄ?ilni nalog.

Soseda sta se sprla Ĺ oĹĄtanj, 14. maja – V Ä?etrtek popoldan so posredovali v sosedskem sporu v Ravnah na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. KrĹĄitelju so napisali plaÄ?ilni nalog.

GroŞnja je bila resna Velenje, 15. maja – V petek dopoldne so policisti obravnavali kaznivo dejanje groŞnje. Osumljena kaznivega dejanja je oťkodovancu zagrozila z resno groŞnjo zoper njegovo Şivljenje.

So zaseĹženi bankovci ponarejeni?

Velenje, 17. maja – V nedeljo popoldan so imeli policisti v garaĹžah Nakupovalnega centra Velenjka v postopku obÄ?ana, ki se je sumljivo vedel. Pri ugotavljanju identitete so pri njem naĹĄli veÄ? bankovcev, za katere sumijo, da so ponarejeni. Bankovce so mu zasegli, zoper njega pa so odredili pridrĹžanje.

Zbiranje obvestil nadaljujejo.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

UTRIP

21. maja 2020

Brez Ä?ebel ni Ĺživljenja, tudi one si zasluĹžijo svoj praznik

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Pred vami je Ä?as velikih, a dobrih sprememb, ki bodo letoĹĄnji preostanek maja naredile res pester. Vsak dan se vam bo zgodilo kaj novega. Ne bo vas motilo niti to, da boste morali moÄ?no spremeniti bioritem in ĹĄtevilne navade.

Ob tem pa se boste zavedali, da boste konÄ?no lahko zaĹživeli veliko bolj po svoje. Precej teĹžav boste imeli v ljubezni. Tisti, ki vam je vsak dan bolj vĹĄeÄ?, je zaseden. ÄŒeprav trdi, da v njegovi zvezi ni veÄ? ljubezni, bodite previdni. Ne dopustite, da vas simpatija izrabi za ĹĄÄ?it pred lastnimi napakami. Zdravje? TeĹžave s sklepi se bodo nadaljevale. Niso priĹĄle Ä?ez noÄ?, zato tudi izzvenele ne bodo v nekaj dneh.

20. maja je svetovni dan Ä?ebel – ÄŒebelarstvo je ena najstarejĹĄih dejavnosti na naĹĄih tleh – Slovenija ni samozadostna v oskrbi z medom – V Velenju deluje okrog sedemdeset Ä?ebelarjev, prav toliko v Ĺ oĹĄtanju Jasmina Ĺ karja

Slovenci smo Ä?ebelarski narod, Ä?ebelari veÄ? kot 10.000 ljudi, poznani smo iz Ä?asov Marije Terezije, ko je Anton JanĹĄa postal prvi dvorni Ä?ebelar in uÄ?itelj sodobnega Ä?ebelarstva na avstrijskem dvoru. Zato praznujemo 20. maja, na njegov rojstni dan, svetovni dan Ä?ebel. Le redkokje na svetu najdemo narod, ki je tako navezan na Ä?ebele kot Slovenci.

Med tisoÄ? prebivalci Slovenije so namreÄ? kar ĹĄtirje Ä?ebelarji. ÂťV Sloveniji se Ä?ebelarji zdruĹžujemo v Ä?ebelarska druĹĄtva, ta pa v krovno organizacijo ÄŒebelarsko zvezo Slovenije, v okviru katere deluje tudi Javna svetovalna sluĹžba v Ä?ebelarstvu,ÂŤ pove predsednik ÄŒebelarskega druĹĄtva MlinĹĄek Miran GlinĹĄek, ki svet Ä?ebel opazuje Ĺže vrsto let. Pravi, da so zelo organizirane, pridne in marljive delavke, v pravem pomenu besede.

Zavedanje o pomenu Ä?ebel je na visoki ravni

Slovenci smo ljubitelji narave, znamo opazovati in imamo izrazit obÄ?utek za ohranjanje narave. Ĺ e posebej smo lahko ponosni na avtohtono kranjsko Ä?ebelo.

Odlikuje jo delavnost, skromnost, mirnost in odliÄ?na orientacija. ÂťJe avtohtona slovenska pasma, razĹĄirjena po vsem svetu, pri nas lahko Ä?ebelarimo samo z njo. Zelo razĹĄirjena je tudi v sosednji Avstriji in na Japonskem.

Le v Italiji imajo svojo italijansko Ä?ebelo,ÂŤ pojasni GlinĹĄek, ki je prepriÄ?an, da Slovenci znamo opazovati naravo in skrbeti za Ä?ebele, ker imamo to preprosto v genih. Slovenija je tudi precej posejana s Ä?ebelnjaki. Kaj nam pomeni Ä?ebela in kako pomembna je za prehrambno industrijo, ljudi in okolje? ÂťOzaveĹĄÄ?anje o pomenu Ä?ebel in drugih opraĹĄevalcev je zelo pomembno. Ne vem, zakaj se nismo prej spomnili na dan Ä?ebel. To se je zgodilo leta 2014 na pobudo Slovenije, ko smo preko Organizacije za prehrano in kmetijstvo in ZdruNamen svetovnega dneva Ä?ebel je izpostaviti habitate opraĹĄevalcev in tako izboljĹĄati pogoje za njihovo preĹživetje, da bodo Ä?ebele in drugi opraĹĄevalci dobro uspevali.

Ĺženih narodov zaÄ?eli sistematiÄ?no opozarjati na pomen opraĹĄevalcev za poveÄ?anje predelave hrane. Hkrati je svetovni dan priloĹžnost, da opozarjamo na to, da so Ä?ebele ogroĹžene predvsem zaradi vplivov Ä?loveka na okolje, zrak in vodo.ÂŤ

mi pristopi, apiterapijo. Vse je za zdaj bolj skoncentrirano na klasiÄ?ne izdelke. Med, matiÄ?ni mleÄ?ek, cvetni prah. ÄŒebelji izdelki so zdravilni, med najbolj uÄ?inkovite pa zagotovo sodi aerosol, ki ga posameznik v Ä?ebelnjaku v okviru apiterapije vdihava vsaj

ÄŒebelarstvo je panoga z dolgo tradicijo, ki se odraĹža tudi v ljudski umetnosti.

Uporaba pesticidov

ÄŒebele in drugi opraĹĄevalci so ogroĹženi. Spremembe v rabi tal in strukturi krajine, intenzivne kmetijske prakse in uporaba pesticidov so privedli do velikih izgub, razdrobljenosti in degradacije njihovih habitatov. So Ä?ebele zato bolj ogroĹžene kot v preteklosti? ÂťNa eni strani je treba pretehtati predelavo hrane; zavedamo se, da je treba nahraniti prebivalstvo, na drugi strani pa to zagotoviti primerno in uravnoteĹženo. Dejstvo je, da kjer so dobri pogoji za Ä?ebelarjenje, so tudi dobri pogoji za Ĺživljenje ljudi. ÄŒebelarji smo naravovarstveniki, poskuĹĄamo ozaveĹĄÄ?ati ljudi tudi o pomenu pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Sadjarje opozarjamo na uporabo morebitnih drugih vrst, ki ne zahtevajo tolikĹĄne uporabe kemije. Za Ä?ebele so pomembne tudi razliÄ?ne drevesne vrste, ki rastejo v naĹĄih gozdovih. Za ohranitev Ä?ebel skrbimo tudi s sajenjem medovitih rastlin. OzaveĹĄÄ?amo ljudi: Ä?e pomagamo Ä?ebelam, pomagamo ljudem,ÂŤ je prepriÄ?an GlinĹĄek.

ÄŒebelarski turizem

ÂťPri nas postaja vedno bolj popularen tudi Ä?ebelarski turizem, ponudnikov je kar nekaj tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. TeĹžave so z novi-

20 minut. Ponekod na kmetijah z dopolnilno dejavnostjo ponujajo terapevtske sobe z vdihavanjem aerosolov. ZaÄ?etki uporabe segajo ĹĄe v Ä?ase starih EgipÄ?anov.

Apiterapevti pravijo, da Ä?ebelji pridelki blagodejno vplivajo na ĹĄtevilne zdravstvene teĹžave in jih pomagajo zdraviti. Lahko so tudi v pomoÄ? pri okrevanju po boleznih. Pri nas je teĹžava zakonodaja. V sosednji Avstriji je precej zanimanja, priznana je kot komplementarna metoda zdravljenja,ÂŤ poudari predsednik ÄŒebelarskega druĹĄtva MlinĹĄek iz Velenja.

Lokalno okolje

Kot pravi GlinĹĄek, je naĹĄ med zelo kvaliteten, Ä?ebelji pridelki pa neprecenljive vrednosti: ÂťMi spodbujamo Ä?ebelarje, da med prodajajo lokalno. Nekaj ga prodajo na trĹžnicah, nekaj doma.

Pri vzgoji Ä?ebel smo ena najbolj organiziranih drĹžav na svetu. Na terenu imamo tudi svetovalce, izvajamo kroĹžke po osnovnih ĹĄolah, v druĹĄtvih imamo mentorje, ki pomagajo mladim Ä?ebelarjem.

IzobraĹževati zaÄ?nemo v vrtcih in ĹĄolah, ko otroke ozaveĹĄÄ?amo o pomenu Ä?ebel in o pomembnosti Ä?ebelarstva. Pozitivni uÄ?inki so opazni, otroci tako oblikujejo pozitiven odnos do ohranjanja okolja in Ä?ebel. Ugotavljamo, da

15

mladi veliko vedo in jih to podroÄ?je zanima. Eden zanimivejĹĄih projektov je medeni zajtrk – Tradicionalni slovenski zajtrk. NaĹĄ namen je tako doseĹžen: da otroci opazujejo in so kritiÄ?ni tudi do ravnanja starejĹĄih.ÂŤ

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko moÄ?no spremeni vaĹĄo prihodnost. Sploh, Ä?e si Ĺželite napredovati in dobiti obÄ?utek, da delate dobro. Tega ĹĄe vedno nimate. Dogodki v sluĹžbi vas namreÄ? Ĺže nekaj Ä?asa Ĺžalostijo, predvsem pa moÄ?no utrujajo. Ideje o tem, kako se lahko izvleÄ?ete iz tega, ĹĄe ne boste naĹĄli. A je veliko Ĺže, da ste se zaÄ?eli ukvarjati z njo. PogreĹĄali boste predvsem dolge pogovore s prijatelji, ki so vas vedno pomirili. V teh dneh jih ne bo v vaĹĄi bliĹžini. Lahko pa vi greste na obisk k njim, pa bo teden takoj lepĹĄi.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Projekti so odpovedani

Miran GlinĹĄek je prepriÄ?an, da je zdruĹževanje ljudi v skupine z enakimi interesi zelo dobrodoĹĄlo za doseganje skupnih ciljev. ÂťZa letoĹĄnji praznik smo naÄ?rtovali praznovanje, predvideno je bilo tekmovanje mladih kroĹžkarjev, ki bo sedaj potekalo virtualno. Nekaj stvari bomo poskusili prestaviti na jesen in se kako drugaÄ?e predstavili lokalni skupnosti. V Velenju deluje okrog sedemdeset Ä?ebelarjev, podobno ĹĄtevilo Ä?ebelarjev imajo v Ĺ oĹĄtanju. Za naĹĄe druĹĄtvo lahko reÄ?em, da pridelamo deset ton medu, kar ne zadoĹĄÄ?a povpraĹĄevanju. Slovenija ni samozadostna v oskrbi medu. Pridelamo ga okrog dva tisoÄ? ton, kar ni dovolj, zato se med uvaĹža iz drugih drĹžav.ÂŤ

So naĹĄe Ä?ebele zdrave?

ÂťLahko reÄ?emo, da je Ä?ebelarjenje zaradi intenzivnega kmetijstva, onesnaĹženosti narave, uporabe fitofarmacevtskih sredstev in varoje – zajedavca, ki je priĹĄel iz Azije, zahtevnejĹĄe. ÄŒebele brez naĹĄe pomoÄ?i ne bi preĹživele. So ĹĄe druge bolezni, ki se zdravijo po zakonu. Huda gniloba in virusi (poznanih je veÄ? kot dvajset virusov). Pri zdravstvenem varstvu Ä?ebel nam pomaga Nacionalni veterinarski inĹĄtitut.ÂŤ GlinĹĄek pohvali letoĹĄnjo spomladansko sezono, ki ji za zdaj kaĹže dobro. ÂťSo podroÄ?ja, na katerih je ena od poglavitnih spomladanskih paĹĄ zatajila, to je akacija, ki je pozebla, zaenkrat pa gre vse po naÄ?rtu in upamo, da se bo pojavila mana (medena rosa) na smreki, da bomo tudi v jesenskem delu kaj natoÄ?ili.ÂŤ In kakĹĄen med je bolj povĹĄeÄ?i naĹĄim okusom? ÂťTradicionalno je spomladanski cvetliÄ?ni med laĹžji in je ljudem bolj vĹĄeÄ?, jesenski iz mane so malo teĹžji in bolj kristalizirajo,ÂŤ razloĹži in ĹĄe izpostavi, da zadnje Ä?ase pridobiva priljubljenost urbano Ä?ebelarjenje, ki je zelo koristno tudi za Ä?ebele, kakovost v mestu proizvedenega medu pa je zelo dobra.

Pa vse najboljĹĄe najbolj sladkemu naravnemu sladilu Ĺživljenja! đ&#x;”˛

Z vami se dogaja nekaj Ä?udnega. Po dolgo karanteni se vam bo zdelo, da naenkrat potrebujete tisoÄ? in eno stvar. Sedaj, ko so trgovine spet odprte, vam ne bo teĹžko priti do nje. Vendar to ne bo dobro. Vzemite se v roke, preden se boste preveÄ? zadolĹžili. VaĹĄ banÄ?ni raÄ?un je krepko pretanek za vse vaĹĄe Ĺželje in potrebe. Iz seznama Ĺželja jih Ä?rtajte vsaj pol, saj gre v veÄ?ini za stvari, ki si jih Ĺželi vaĹĄ partner in ne vi. S tem si ne boste kupili njegove ljubezni. Realnost na Ä?ustvenem podroÄ?ju bo zato ĹĄe naprej precej pusta. Boste pa vsak dan bolj Ä?utili, da je maj prinesel tudi Ĺželjo po bliĹžini in drobnih neĹžnostih. BoleÄ?ine v glavi niso le posledica stresa.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Prva polovica maja vam ni bila najbolj naklonjena, saj planeti niso bili v legi, ki bi vam zagotavljala mirne in uspeĹĄne dni. Sedaj pa bodo. V nedeljo boste zbrali vso potrebno voljo in energijo, da premagate stopnice, ki jih boste morali tokrat na poti do cilja preskakovati, ne le prehoditi. Do torka boste Ĺže vedeli, da bo ĹĄlo, zato boste dobili voljo in dodatno moÄ?. VaĹĄa prihodnost bo, kot kaĹže, moÄ?no povezana z nekom, ki vas bo prav v teh dneh veÄ?krat poiskal. Ponudba bo zvenela dobro, v resnici pa ima veliko pasti. ÄŒe dvomite o dobrih namenih druge strani, zbeĹžite stran od ljudi, ki jim ne morete zaupati. Eden od njih bo ĹĄe naprej zelo prijazen do vas.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Pred vami je po dolgem Ä?asu res odliÄ?en teden. Osamljenost bo pozabljena, saj boste tako pogosto med prijatelji, da boste skoraj pozabili na muÄ?no obdobje karantene. Vse, kar boste zaÄ?eli na poslovnem podroÄ?ju, boste tudi uspeĹĄno dokonÄ?ali, saj se bo Ĺživljenje zaÄ?elo vraÄ?ati v normalne tirnice, kar bo pomenilo manj ovir. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se dnevno umirite in si priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. Kri po Ĺžilah vam bo poganjala tudi ljubljena oseba, saj bo poÄ?ela vse tisto, kar imate radi. Vsak dan bolj jo boste imeli radi, saj sta ena od tistih, ki jih je izolacija zbliĹžala in ne odtujila.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Trenutno Ĺživite kot v pravljici, saj se vam niÄ? ne zdi Ä?isto resniÄ?no. Vseeno pa vas je manj strah in ste vsak dan bolj sproĹĄÄ?eni, tudi pri stikih z drugimi ljudmi. Resnega dela se boste lotili prav v teh dneh, saj boste v to prisiljeni.

Raje pa bi videli, Ä?e bi lahko bili ĹĄe nekaj Ä?asa veÄ? doma, brez vsakdanjih obremenitev in skrbi, povezanih z delom. Da tudi na tem podroÄ?ju ni vse tako lepo, kot se zdi, boste izvedeli v ponedeljek. DoĹživeli boste ĹĄok, saj bo odloÄ?itev nadrejenih za vas nepriÄ?akovana.

Sprostitev boste naĹĄli v naravi. Temeljit razmislek vas bo vrnil na realna tla, tudi obnaĹĄati se boste zaÄ?eli bolj odgovorno.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V teh dneh boste izdelali plan, da konÄ?no dokonÄ?ate stare, zanemarjene in nedokonÄ?ane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri naÄ?rtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. In to takoj, ko boste dobili zeleno luÄ? nekoga, ki drĹži vse niti v rokah. Tokrat vam bo delo prineslo veliko veselja in notranjega zadovoljstva. Tudi nezaupljivi bodo spoznali, da vam lahko zaupajo in da vas je vredno podpreti.

Ustvarjalne energije vam ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo zmanjkalo, saj jasno vidite cilj, ki ga Ĺželite doseÄ?i.

Pomagalo bo, da nimate finanÄ?nih omejitev, zato boste lahko Ĺželje uresniÄ?evali sproti, tudi Ä?e ne bodo poceni.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒe boste vsaj do konca maja bolj pazili na prehrano in iz jedilnika Ä?rtali sladkarije, se boste poÄ?utili vsak dan bolje. V Ä?asu, ko ste bili doma, ste namreÄ? preveÄ? jedli in premalo migali, zato se je vaĹĄe telo polenilo, poÄ?utje pa ni najboljĹĄe. Sicer pa boste v teh dneh spet tako zaposleni, da vam bodo dnevi Ä?isto prekratki. ÄŒe ne bi bilo tako, bi se verjetno veÄ?krat ustraĹĄili, kako boste poskrbeli za prihodnost. Tako pa za to ne boste imeli Ä?asa. Imeli pa ga boste dovolj, da boste zaÄ?eli spet ustvarjati. Sonce in pomlad bosta v vas budila nova obÄ?utja, Ĺžalost, ki ste jo Ä?utili kar nekaj tednov, bo zbledela.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Eni redkih boste, ki vam ob v dneh, ko se bodo temperature spet pribliĹžale poletnim, ne bo zmanjkalo energije. Vsi okoli vas bodo tarnali, da jih vroÄ?ina utruja, vam pa bo godila kot Ĺže dolgo ne. Tudi druĹženje s prijatelji vam bo zelo ustezalo. Ne boste pretiravali, a boste vseeno poskrbeli, da ne boste veÄ? toliko doma. V vaĹĄe Ĺživljenje se bo ravno zato vrnila oseba iz preteklosti, ki vam je res veliko pomenila. Ne veste, ali ste pripravljeni ĹĄe enkrat skozi isto zgodbo, saj je bil razhod zelo boleÄ?. Zato niÄ?esar ne skrivajte in ne tajite, igro tokrat igrajte z odprtimi kartami. PoÄ?utje ne bo najboljĹĄe, saj boste imeli teĹžave z Ĺželodcem.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Vsak dan se boste tolaĹžili, da vedno ne gre tako hitro, kot bi vi Ĺželeli. Sploh, ker niste edini, ki stoji na mestu, ob tem pa ga je strah, da bo jutri le ĹĄe slabĹĄe.

Vse skupaj preveÄ? vpliva na vas. Bolj bi se morali zavedati, da tokrat niste vi tisti, ki ima v rokah ĹĄkarje in platno. Birokratske zapreke znajo biti ĹĄe previsoke, da bi lahko posel speljali v kratkem. ÄŒe se boste s tem sprijaznili, vam bo laĹžje, Ä?e se ne boste, boste vsak dan bolj nesreÄ?ni. Postajali boste tudi naveliÄ?ani, saj si boste vsak dan bolj Ĺželeli mirnega Ĺživljenja. Partner tokrat ne bo Ä?isto v vaĹĄi koĹži, zato vas ne bo razumel.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

VloĹžena obtoĹžnica v zadevi TeĹĄ 6 Ljubljana – Specializirano drĹžavno toĹžilstvo je na celjsko okroĹžno sodiĹĄÄ?e vloĹžilo obtoĹžnico v zadevi TeĹĄ 6 zoper 12 slovenskih in tujih fiziÄ?nih oseb ter zoper eno slovensko in eno tujo pravno osebo zaradi skupno 24 kaznivih dejanj. SodiĹĄÄ?e je odredilo prevod, nato pa bo sledilo vroÄ?anje.

Zaradi obseĹžnosti zadeve bo reĹĄevanje primera terjalo precej Ä?asa.

ObtoĹžnica se nanaĹĄa na kazniva dejanja zlorabe poloĹžaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja ter pomoÄ?i k navedenima kaznivima dejanjema.

Zadeva se nanaĹĄa na veÄ? kot 250 milijonov evrov vredno odĹĄkodovanje pri gradnji ĹĄestega bloka Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TeĹĄ).

Njegova cena je po prvotnih naÄ?rtih znaĹĄala 650 milijonov evrov, a se je projekt v poznej-

ĹĄih letih tudi zaradi slabega vodenja podraĹžil na konÄ?nih 1,41 milijarde evrov.

Postopek v zadevi TeĹĄ 6 poteka Ĺže veÄ? let.

Kriminalisti so v tej zadevi konec leta 2010 zaÄ?eli zbiranje obvestil, prve hiĹĄne preiskave so opravili junija 2012, oktobra 2014, so na specializirano drĹžavno toĹžilstvo vloĹžili ovadbo. đ&#x;”˛

Zdelo se vam je, da vas je sreÄ?a pustila na cedilu, pa ne bo tako. Novica, ki jo bo partner delil z vami, vas bo tako osreÄ?ila, da boste ostali brez besed.

Za zdaj bo to ostala le vajina skrivnost, saj je ĹĄe ne Ĺželita deliti z drugimi.

Pogosteje kot sicer boste nasmejani, zato bodo vaĹĄi najbliĹžji vedeli, da ste sreÄ?ni. To jim bo dovolj. Trmasto pa boste vztrajali pri nekaterih odloÄ?itvah, povezanih z delom. To morda ne bo najbolj pametno, saj Ä?as ni pravi za trmarjenje. Ali ste se odloÄ?ili prav, pa boste vedeli Ĺže v mesecu ali dveh, vsekakor pred iztekom poletja. Prej pa boste ĹĄe malo na trnih. Tudi zato bodo noÄ?i ĹĄe dolge, saj spanec ĹĄe ne bo miren.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ne bo delo tisto, ki vam bo jemalo energijo, ampak ljudje, ki vas obdajajo. ÄŒeprav boste dobili obÄ?utek, da so vas konÄ?no razumeli, se ne bodo spremenili. Zato vam ne preostane drugega, kot da se pomirite in sprijaznite, lahko pa zberete pogum in prekinete sodelovanje z ljudmi, ki jim ne morete zaupati. Partner bo povsem v drugem svetu kot vi, zato ne bo razumel vaĹĄih skrbi. ÄŒim manj mu razlagajte o njih. Stres boste gasili na Ä?udne naÄ?ine, tudi s hrano. To bo slabo vplivalo na vaĹĄo prebavo in samopodobo. Ob koncu tedna se boste pomirili, tudi sami s seboj. Zdravje? Strah bo odveÄ?.

Naš ­čas, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

TV SPORED Četrtek, 21. maja

Petek, 22. maja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.50 Džamila in Aladin, an. nan., 43/52 11.05 Armanova skrivnost II., nad., 6/13 11.30 Vem!, kviz 12.00 Cesarjev kuhar, jap. ser., 11/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), br. nad., 5/10 14.40 Smeh in jok, kan. dok. odd.

15.35 Svetovalka Hana, risanka 15.45 Timi gre, risanka 16.00 Studio Kriškraš, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (II.), an. nan., 8/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Podnebni štrajk 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Pariz na prelomu stoletja - mesto luči, fr. dok. odd.

00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.35 Bacek Jon, risanka 10.45 Džamila in Aladin, an. nan., 44/52 10.55 Armanova skrivnost II., nem. nad., 7/13 11.20 Vem!, kviz 11.50 Cesarjev kuhar, jap. ser., 12/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), br. nad., 6/10 14.40 Moč igre, kan. dok. odd.

15.35 Dečko s srečko, kratki igrani film 15.55 Osvežilna fronta, odd. za mlade 16.20 Fina gospa (II.), an. nan., 9/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Circom Regional, kopr. dok. odd.

18.00 Risanka 18.15 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Kinoteka: Zapisan slavi, am. f.

01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.40 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Dolgčas 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci besed: Josip Jurčič, nan.

08.55 Napovedujemo 10.10 Videotrak 10.40 Dobro jutro 12.10 Izodrom, odd. za otroke 13.00 Mucika, risanka 13.10 Niko, risanka 13.15 Pujsa Pepa, risanka 13.20 Ezopovo gledališče, risanka 13.30 Zborovski BUM 2017 14.40 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film 15.30 Slovenski pozdrav, narodnoz. odd.

17.00 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Hrvaška : Danska, osmina finala 19.00 Nočko: Zgodba o želvjem otoku 19.15 Ups!, kratki igrani film 19.30 Firbcologi, odd. za otroke 20.00 Rabina v avstralski divjini, avstralska dok. odd.

20.55 Krvava svatba, fr. nad.,1/6 21.50 Ambienti 22.20 Koncert doma 23.00 Moj klasični hit: Ivo Boscarol 23.05 Spogledljiva klasika ... Friedrich Gulda 23.40 Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje 00.25 Videotrak 01.05 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Robocar Poli, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.55 Dirka Monkart, ris.

08.10 Reka ljubezni, 3. sez., 41. del 09.00 Vrtičkanje 09.40 Tisti usodni poljub, 1. sez., 12. del 10.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 13. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 132.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 42. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 88. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 27. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 11. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 14. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 15. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 12. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 28. del 21.55 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2. sez., 5. del 23.25 Umor, 1. sez., 10. del 00.20 Prava frekvenca, 1. sez., 13. del 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Aktualno 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Miš Maš, Kaj je squash?

12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Mojčin lepi svet, muzikal za otroke 18.55 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo 19.00 Kuhinjica, izob. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo 21.15 Regionalne novice, inf. prog.

21.20 Lepote sveta: Islandija, 2. del 21.50 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo 21.55 Kmetijski razgledi 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Nalezljivo 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci besed: Fran Milčinski, nan.

08.55 Napovedujemo 09.10 Videotrak 09.40 Obzorja duha: Življenje z boleznijo 10.15 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 11.10 Dobro jutro 12.40 Izodrom, odd. za otroke 13.35 Mucika, risanka 13.45 Niko, risanka 13.50 Pujsa Pepa, risanka 13.55 Ezopovo gledališče, risanka 14.10 Naravni parki Slovenije, dok. odd.

14.35 O živalih in ljudeh, izob. odd.

15.00 Na vrtu, izob. odd.

15.25 Prifarska desetka, jub. koncert 16.50 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Brazilija : Mehika, osmina finala 18.45 Migaj z nami, odd. za razgibano življenje 19.00 Nočko: Zgodba o ribiču, ki je našel steklenico 19.10 Deklica, ki je rešila nebesa, kratki igrani film 19.30 Osvežilna fronta, odd. za mlade 20.00 Džungla, koprodukcijski film 22.00 Koncert doma 22.40 Rešeni pred izumrtjem, dok. film 23.30 Videotrak 00.05 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Robocar Poli, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Dirka Monkart, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 42. del 09.05 Vrtičkanje 09.40 Tisti usodni poljub, 1. sez., 14. del 10.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 15. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 133.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 43. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 89. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 28. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 12. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 16. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 17. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 MasterChef Slovenija 21.10 Kaj pa zdaj?, ameriški film 21.55 24UR zvečer 22.35 Kaj pa zdaj?, nadaljevanje filma 23.30 Eurojackpot 23.35 Zmaga na ledu, kanadski film 1.15 24UR zvečer, ponovitev 1.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Kmetijski razgledi 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Miš Maš, Telovadba možganov 12.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš, Kdo govori latinsko?

18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Maruša Lavrinšek, violina 18.55 Kuhinjica, izob. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Baltske dežele 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Maruša Lavrinšek, violina 22.15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

Sobota, 23. maja

06.15 07.00 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 08.00 08.10 08.35 09.00 09.10 09.35

Kultura, Odmevi Čudogozd: Hiša Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Mišo in Robi, risanka Vse o Rozi, risanka Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: Olimpijsko novoletna odd.

10.20 Pozabljeni zaklad, nad., 2/3 10.50 Osvežilna fronta, odd. za mlade 11.15 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Izumi, ki so spremenili svet, br. dok. ser., 6/6 15.55 Ekipa Bled, slov. nad., 17/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Erika, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.25 Dekleta ne jočejo, slov. film 22.40 Poročila, Šport, Vreme 23.10 Sedmi pečat: Glasnejša od bomb, kopr. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Pričevalci: Jože Černe 11.45 Koncerti za mlade, izob. ser.

12.40 Fina gospa (II.), an. nan., 5, 6/10 13.50 Totalni gambit, dok. film 14.50 Iz studia 22: Kr'Etno, glasb. odd.

15.45 Gusar, balet iz milanske Scale 17.50 Košnikova gostilna 18.55 Videotrak 20.00 Mama, gruzijski film 21.40 Zvezdana 22.35 Laibach, posnetek koncerta 00.15 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.15 Robovlaki, ris.

07.30 Gospodična Žuža, ris.

07.40 Super krila, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.10 Dibo, ris.

08.25 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

08.45 Pixi in čarobni zid, ris.

08.55 Pikica in Pepermint, ris.

09.05 Super krila, ris.

09.15 Zajčje uganke, ris.

09.25 Tačke na patrulji, ris.

09.50 Zajčje uganke, ris.

10.00 Grizzy in glodavčki, ris.

10.10 Jaz sem Luna, 3. sez., 41. del 10.55 Jaz sem Luna, 3. sez., 42. del 11.50 Lepo je biti sosed, 5. sez., 8. del 12.40 Lepo je biti sosed, 5. sez., 9. del 13.30 Najboljši prijatelj, ameriški film 15.15 Kaj pa zdaj?, ameriški film 16.55 Francoski poljub, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.20 Šušlja se..., ameriški film 00.05 Restavracija Casa Vita, ameriški film 01.35 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Kdo govori latinsko?

09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 12.10 Videospot dneva 12.15 Kuhinjica, izob. oddaja 12.35 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš Maš, Spoznajmo čutila 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje 18.45 Dotiki gora: Grmada na Dobrovljah 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2758. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 10 let ansambla Šaljivci, koncert 21.50 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot 21.55 Popotniške razglednice: Baltske dežele 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.25 Nočni program

Nedelja, 24. maja

07.00 Milan, risanka 07.05 Lojzek, risanka 07.10 Ava, Riko, Teo, risanka 07.20 Mandi, risanka 07.25 Timi gre, risanka 07.35 Malčki, risanka 07.40 Niko, risanka 07.45 Lili in Čarni zaliv, risanka 07.50 Rija in Krokodil, risanka 07.55 Žanov svet, risanka 08.05 Svetovalka Hana, risanka 08.15 Sovice, risanka 08.30 Trobka in Skok, risanka 08.35 Pujsa Pepa, risanka 08.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 08.45 Kalimero, risanka 09.00 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.10 Reaktivčki, risanka 09.35 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 09.45 Vila Mila, risanka 09.50 Bacek Jon, risanka 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.15 Kozmo (III.), belg. nan., 10/13 10.40 TV-izložba 10.55 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha: Etika in živali 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.

14.45 Na lepše 15.15 Okus po čudežu, francoski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Ottilie von Faber-Castell: pogumna ženska, nem. nad., 1/4 20.50 Z Mišo 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.00 Ljubljena, iranski dok. film 23.00 Za lahko noč: Operne arije 23.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.40 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 00.35 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 06.25 Videotrak 07.20 Duhovni utrip 07.35 Koda 08.15 Glasbena matineja 08.15 P. I. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu 08.55 Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija 09.30 Slovenski ljudski plesi 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice 10.55 Operne arije: Sopranistka Milena Morača 11.15 Lutkovna predstava: Jakob in mesto 11.45 Fina gospa (II.), an. nan., 7-9/10 13.15 Ambienti 13.50 Mogočni Misisipi, potopis, 2/3 14.40 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Belgija : Japonska, osmina finala 16.40 Koncert Amire Medunjanin, posn.

17.40 Baleti iz SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor: Don Kihot 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Pasteur in Koch – boj proti mikrobom, francoska dok. odd.

20.55 Buena Vista Social Club – Slovo, kubansko-ameriški dok. film 22.45 Vikend paket 00.00 Zvezdana 00.50 Kaj dogaja? Z Jonasom 01.20 Videotrak 02.20 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.15 Robovlaki, ris.

07.30 Gospodična Žuža, ris.

07.40 Super krila, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.10 Dibo, ris.

08.25 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

08.45 Pixi in čarobni zid, ris.

08.55 Pikica in Pepermint, ris.

09.05 Super krila, ris.

09.15 Zajčje uganke, ris.

09.20 Tačke na patrulji, ris.

09.45 Zajčje uganke, ris.

09.55 Grizzy in glodavčki, ris.

10.10 Jaz sem Luna, 3. sez., 43. del 11.00 Jaz sem Luna, 3. sez., 44. del 11.50 Lepo je biti sosed, 5. sez., 10. del 12.40 Lepo je biti sosed, 5. sez., 11. del 13.30 Lepo je biti sosed, 5. sez., 12. del 14.20 Zmaga na ledu, kanadski film 16.00 Restavracija Casa Vita, ameriški film 17.40 MasterChef Slovenija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.15 Ljubezen in čast, ameriški film 23.55 Najboljši prijatelj, ameriški film 01.35 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Kaj je puberteta?

09.40 2757. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2758. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Lepote sveta: Islandija, 2. del 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Jutranji pogovori 1 13.20 Kuhinjica, izob. oddaja 14.10 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 MIŠ MAŠ, Zeliščna abeceda 18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo 18.50 AKTUALNO 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo 21.15 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Maruša Lavrinšek, violina 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Vrtnarski kotiček 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

21. maja 2020

Ponedeljek, 25. maja

Torek, 26. maja

Sreda, 27. maja

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.30 Pujsa Pepa, risanka 10.35 Ezopovo gledališče, risanka 10.45 Džamila in Aladin, an. nan., 45, 46/52 11.05 Armanova skrivnost II., nad., 8/13 11.30 Vem!, kviz 12.00 Cesarjev kuhar, jap. ser., 13/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), br. nad., 7/10 14.40 Roboti – krasni novi svet, dok. odd.

15.30 Oblakov kruhek, risanka 15.40 Zmajči zmaj, risanka 15.55 Osvežilna fronta: Matura 16.20 Fina gospa (II.), an. nan., 10/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Novi sosedje, dok. ser.

17.55 Na kratko: Konvencije 18.00 Malčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Pisave: Gabriela Babnik, Ana Svetel in Alenka Koželj 23.30 Glasbeni utrinek: Pet samospevov Huga Wolfa 23.45 Ansambel Vedun: Afrika 23.50 Glasbeni impulzi - glasba za flavto, violončelo in harfo 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.35 Džamila in Aladin, an. nan., 47, 48/52 11.00 Armanova skrivnost II., nem. nad., 9/13 11.40 Vem!, kviz 12.10 Cesarjev kuhar, jap. ser., 14/14 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), br. nad., 8/10 14.40 Bodi svetloba, kan. dok. odd.

15.30 Lili in Čarni zaliv, risanka 15.40 Knjiga o džungli, risanka 15.50 Firbcologi, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (III.), an. nan., 1/7 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (V.), br., nad., 3/4 21.00 Strast do letenja, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.35 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, oddaja za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.35 Džamila in Aladin, an. nan., 49, 50/52 11.00 Armanova skrivnost II., nem. nad., 10/13 11.25 Vem!, kviz 12.00 Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser, 1/10 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.50 Divjina v srcu (VI.), br. nad., 9/10 14.40 Štirinožni kozmonavti, dok. odd.

15.30 Male sive celice: Olimpijsko novoletna oddaja 16.20 Fina gospa (III.), an. nan., 2/7 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Družbeni fenomeni: Fenomen kuharskih oddaj 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem 18.05 Čarli in Lola, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Ajvar, srbski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Profil 23.40 Družbeni fenomeni: Fenomen kuharskih oddaj 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 01.30 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Sitnost 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.30 Sejalci besed: Tone Seliškar, nan.

08.50 Zlatko Zakladko: Svišč pod Sviščaki 09.05 Napovedujemo 10.00 Videotrak 10.35 Dobro jutro 12.05 Izodrom, odd. za otroke 13.00 Niko, risanka 13.05 Mucika, risanka 13.15 Pujsa Pepa, risanka 13.20 Ezopovo gledališče, risanka 13.30 Vse o Rozi, risanka 13.40 Animiranka, animirana pravljica 13.50 Za devetimi gorami, pravljica 14.00 Na lepše 14.30 Ljudje in zemlja 15.15 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Kolumbija : Anglija, osmina finala 17.20 Houston, imamo problem!, igranodok. film 18.50 50 knjig, ki so nas napisale: Ta veseli dan ali Matiček se ženi 19.00 Nogomet - EL, magazin 19.30 Osvežilna fronta: Matura 20.00 Mogočni Misisipi, potopis, 3/3 20.50 Bergman, švedska dok. odd.

22.50 Koncert doma 23.30 Savdov dvor, br. dok. ser., 1/3 00.20 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Zajčje uganke, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Robocar Poli, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.45 Dirka Monkart, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.55 Dirka Monkart, ris.

08.00 Reka ljubezni, 3. sez., 43. del 08.50 Vrtičkanje 09.25 Tisti usodni poljub, 1. sez., 16., 17. del 11.30 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 134.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 44. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 90. del 14.30 TV prodaja 14.45 Šušlja se... ameriški film 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 18., 19. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 13. del 20.55 Vedno tvoja, 2. sez., 29. del 21.55 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2. sez., 6. del 23.25 Umor, 1. sez., 11. del 00.20 Vohun v nemilosti, 3. sez., 1. del 01.05 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2758. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Miš Maš, Spoznajmo tolkala 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Napovedujemo 16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Lepote sveta: Islandija, 3. del 18.35 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Cankar, Gospod stotnik 18.45 Kuhinjica, izob. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Ministrski stol: Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Naj viža, odd. z nar.-zab. glasbo 22.20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Gospod stotnik 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Presenečenje 08.10 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.50 Napovedujemo 10.00 Videotrak 10.30 Dobro jutro 12.05 Izodrom, odd. za otroke 13.00 Mucika, risanka 13.10 Niko, risanka 13.15 Pujsa Pepa, risanka 13.20 Vse o Rozi, risanka 13.30 Animiranka, animirana pravljica 13.40 Za devetimi gorami, pravljica 13.50 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja 14.45 Joker, kviz 15.45 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Brazilija : Belgija, četrtfinale 17.40 Ambasadorji plavanja, dok. film 18.50 50 knjig, ki so nas napisale: Dane Zajc: Požgana trava 18.55 Nočko: Zgodba o nebeškem povračilu 19.10 Mala, kratki igrani film 19.30 V svojem ritmu, glasb. dok. ser.

20.00 Privid spomina, kan. dok. odd.

20.55 Skupna od-ločitev, dan. nad., 4/4 21.50 Manhattan, ameriški film 23.25 Koncert doma 00.05 NaGlas!

00.20 Videotrak 01.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Zajčje uganke, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Robocar Poli, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Dirka Monkart, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 44. del 09.05 Vrtičkanje, 3. sez., 7. del 09.40 Tisti usodni poljub, 1. sez., 18. del 10.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 19. del 11.35 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 135.

12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 45. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 91. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 29. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 13. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 20. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 21. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 14. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 30. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Chicaška policija, 2. sez., 7. del 23.30 Umor, 1. sez., 12. del 00.25 Vohun v nemilosti, 3. sez., 2. del 01.00 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Ministrski stol: Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, Izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Miš Maš, Kaj je ribogojnica?

12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Cankar, Daj da poljubim tvoj beli vrat 18.35 Kuhinjica, Izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2759. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju 20.50 10 let ansambla Šaljivci, 2. del koncerta 22.10 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Daj da poljubim tvoj beli vrat 22.15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Usluga 08.10 Studio kriškraš, oddaja za otroke 08.50 Napovedujemo 09.15 Videotrak 09.45 Zvoki dvanajstih strun, Jerko Novak in Žarko Ignjatović 10.05 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 11.05 Dobro jutro 12.35 Izodrom, oddaja za otroke 13.30 Mucika, risanka 13.40 Niko, risanka 13.45 Pujsa Pepa, risanka 13.50 Ezopovo gledališče, risanka 14.00 Vse o Rozi, risanka 14.10 Animiranka, animirana pravljica 14.20 Za devetimi gorami, pravljica 14.30 Ambienti 15.00 Vikend paket 16.25 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Rusija : Hrvaška, četrtfinale 18.55 Nočko: Šilo za ognilo, butec in navihanec 19.05 Anže, kratki dok. film 19.20 Ribič Pepe, oddaja za otroke 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca, glasb. dok. odd.

21.00 Moje mnenje 22.00 Deklina zgodba (II.), am. nad., 11/13 22.50 Koncert doma 23.30 Slovenec po izbiri, dok. film 00.25 Videotrak 01.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Zajčje uganke, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Robocar Poli, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.55 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.00 Dirka Monkart, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 45. del 09.05 Vrtičkanje 09.40 Tisti usodni poljub, 1. sez., 20., 21. del 11.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 1. del 12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 46. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 92. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 30. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 14. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 22., 23. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 15. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 31. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Chicaška policija, 2. sez., 8. del 23.30 Umor, 1. sez., 13. del 00.25 Vohun v nemilosti, 3. sez., 3. del 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2759. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Miš Maš, Kavčnikova domačija 12.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Šla si mimo mojega življenja 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Živeti, gost p. Karel Gržan 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Cankar, Šla si mimo mojega življenja 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

Ĺ PORT IN REKREACIJA

21. maja 2020

17

Ponovno se odpirajo tudi ĹĄportni hrami SproĹĄÄ?anje ukrepov je Ĺže vrnilo Ĺživljenje v nekatere velenjske ĹĄportne objekte – Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana bo moral nekatera za letos naÄ?rtovana vlaganja opustiti – DrsaliĹĄÄ?e bodo zdaj pospravili, ĹĄotor bo najverjetneje ostal Tina Felicijan

Na velenjskem stadionu so Ĺže prvi teden maja ponovno zaÄ?eli trenirati registrirani ĹĄportniki, starejĹĄi od 10 let. Sprva so lahko omogoÄ?ili le individualne vadbe atletom, minuli teden pa so ob upoĹĄtevanju varnostnih ukrepov zaÄ?eli trenirati ĹĄe nogometaĹĄi. V ponedeljek so po dveh mesecih ponovno skoÄ?ili v vodo velenjskega bazena plavalci. V torek pa je registriranim ĹĄportnikom vrata odprla tudi RdeÄ?a dvorana, v kateri potekajo treningi namiznega tenisa, juda in sabljanja. ÂťObjekte smo odprli do mere, ki je v skladu z aktualnimi vladnimi ukrepi. Rekreativnih dejavnosti za zdaj ĹĄe ne omogoÄ?amo. KaĹže, da tudi prireditev za veÄ?je ĹĄtevilo obiskovalcev ĹĄe ne bo. Odpovedane so ĹĄe tiste rezervacije, ki smo jih imeli potrjene,ÂŤ pravi direktor Ĺ portno-rekreacijskega zavoda RdeÄ?a dvorana Marjan Klepec.

Ker zavod s trĹženjem RdeÄ?e dvorane (in drugih objektov) za rekreacijo in prireditve pridobiva del finanÄ?nih sredstev za vlaganja v objekte, letoĹĄnjih naÄ?rtov ne bo mogel uresniÄ?iti, saj bodo izgube iz trĹžne dejavnosti precejĹĄnje. ÂťKaĹže, da bomo morali nekaj naÄ?rtov opustiti. Opraviti

moramo tekoÄ?e investicije in redno vzdrĹževanje, sicer objekti ne bodo mogli obratovati. Kaj bomo opustili, se bomo odloÄ?ili glede na to, kako se bodo okoliĹĄÄ?ine razpletale. Avgusta ĹĄe imamo Ä?as za zagon manjĹĄih vlaganj, a bodo odvisne od sredstev, ki nam bodo ostala. V tem trenutku najveÄ? porabi stadion, ki je tudi najbolj podhranjen v smislu vlaganj. Zato bomo postopoma zaÄ?eli izvajati potrebna obnovitvena dela. Glede na to, da je zavod v najveÄ?ji meri zadolĹžen za vzdrĹževanje objektov stadiona, mu trenutno namenjamo najveÄ?ji del denarja za investicije.ÂŤ Ali bodo v drugem polletju uspeli nadomestiti izgube iz obdobja izolacije, ĹĄe ne morejo oceniti, saj ukrepi ĹĄe niso povsem sproĹĄÄ?eni, predvsem pa je vse odvisno od nadaljnjega razvoja oziroma morebitnega drugega vala epidemije. ÂťRes je tudi to, Marjan Klepec: ÂťNekaterih stroĹĄkov zdaj sicer ni, a tudi nekaterih prihodkov ne. Na izgube smo se prilagodili, se bodo pa poznale. Upam, da se bomo lahko jeseni vrnili na prejĹĄnji obseg delovanja.ÂŤ

da je za naĹĄe objekte, razen za stadion in delno za bazen konec sezone. Zdaj se je otoplilo.

Ljudje bodo manj uporabljali dvorane. Fitnes, ki bo po moji oceni letos imel najveÄ? izgube, saj je bil zaprt ravno v mesecih, ko je sicer veliko uporabnikov, bo praktiÄ?no prazen,ÂŤ pravi direktor Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana in dodaja,

kako se prilagajajo izgubam. ÂťV obdobju prepovedi obratovanja nismo imeli stroĹĄkov z zunanjimi sodelavci, nekatere sodelavce smo lahko napotili na Ä?akanje na delo doma. Sredstva od ustanoviteljice Mestne obÄ?ine Velenje pa pritekajo normalno. Predvidevam, da bomo z njimi lahko speljali leto.ÂŤ

V minuli sezoni se je z ledenimi ĹĄporti na DrsaliĹĄÄ?u Velenje ukvarjalo okrog 26 500 ljudi. 77 odstotkov zasedenosti ledu predstavlja rekreativno drsanje in gostovanje ĹĄolskih ĹĄportnih dnevov. Hokejska ĹĄola, hokejska rekreacija, turnirji in tekme so prispevale 18 odstotkov. Kerling rekreacija in en turnir pa 5 odstotkov.

Stane Vovk

Za nogomet, v katerem se menda obraÄ?a tudi najveÄ? denarja, dobra dva meseca ni veljala ta trditev, da je to najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Sedaj pa to vlogo med ĹĄporti spet prevzema. PrejĹĄnji teden smo zapisali, da bodo nogometni prvoligaĹĄi aktualno prvenstvo morda vendarle konÄ?ali na travnatih povrĹĄinah z odigranjem vseh 36 krogov, istega dne pa je naĹĄa vlada tako rekoÄ? Ä?ez noÄ? preklicala epidemijo nalezljive bolezni korona virusa, in s tem priĹžgala zeleno luÄ?.

Tako bodo v prvi nogometni ligi Telekom Slovenije vendarle odigrali preostalih enajst prvenstvenih krogov in konÄ?ali pokalno tekmovanje. 26. prvenstveni krog bo na sporedu v petek, 5. junija, najpozneje do 10. junija, zadnji, 36., pa pred koncem julija. Tekme bodo igrali v pospeĹĄenem ritmu sreda – sobota (nedelja). Predvideno je tudi, da bodo v polfinalu pokala NZS (9. in 10. junija) Aluminij – Mura, Radomlje – Lendava igrali le eno tekmo na nevtralnem igriĹĄÄ?u v nacionalnem nogometnem centru Brdo pri Kranju, kjer bo tudi finalni dvoboj (24. junija).

Sezono v drugi moĹĄki in prvi Ĺženski ligi ter niĹžjih ligah pa so Ĺže konÄ?ali z rezultati, doseĹženi-

mi ob razglasitvi pandemije. V veljavi pa ostajajo med drugim zaĹĄÄ?itni ukrepi, kot so noĹĄenje maske, ohranjanje medsebojne razdalje najmanj metra, skrb za razkuĹževanje rok in zbiranje v veÄ?jem ĹĄtevilu. Slednje tudi pomeni, da bodo preostale tekme drĹžavnega prvenstva pred praznimi tribunami.

Rudarjev direktor Zoran KerĹĄiÄ? o nadaljevanju prvenstva: ÂťOdloÄ?itev vodstvo NZS za prekinitev prvenstva smo sprejeli z razumevanjem, enako pa tudi za nadaljevanje sezone, saj menimo, da je treba prvenstvo konÄ?ati na zelenicah in ne v pisarni.ÂŤ Hkrati pa vendarle nekoliko obĹžaluje: ÂťSeveda bi bila za nas boljĹĄa odloÄ?itev, da tekmovanja ne bi nadaljevali, da bi ligo razĹĄirili na 10 + 2. S tem bi mi ostali v prvi ligi. Gotovo pa moĹĄtva, ki imajo ĹĄe moĹžnost za osvojitev naslova prvaka, takĹĄne odloÄ?itve ne bi bila vesela oziroma se z njo ne bi strinjala. ÄŒeprav za predzadnjimi DomĹžalami zaostajamo na zadnjem mestu kar za velikih ĹĄestnajst toÄ?k, ĹĄe nismo obupali in se sprijaznili z mislijo, da bomo morda izpadli. Do konca aktualne sezone je ĹĄe enajst krogov, torej je v igri ĹĄe triintrideset toÄ?k. Imamo malo moĹžnosti, a vendarle so ĹĄe teoretiÄ?ne moĹžnosti, da bodo tukajĹĄnji ljubitelji nogometna

tudi v naslednji sezoni spremljali prvoligaĹĄki nogomet. Skratka, ĹĄe upamo in prepriÄ?ani sem, da bodo naĹĄi nogometaĹĄi na vsaki tekmi dali vse od sebe.ÂŤ

Zoran KerĹĄiÄ?: ÂťÄŒeprav so nas morda mnogi Ĺže odpisali, je v nas optimizem.ÂŤ

K uresniÄ?itvi, po naĹĄem mnenju, in gotovo mnogih, naj bi k nemogoÄ?emu cilju moĹĄtvo popeljal Domen BerĹĄnjak, ki je po prekinitvi prvenstva zamenjal Andreja Panadića. Slednji, tako kot trije pred njim, ni razveselil gledalcev z zmago, kaj ĹĄele, da bi ekipo dvignil z zadnjega mesta.

Rudarjev direktor o sprejeti najavi trenerja: ÂťZanjo smo se odloÄ?ili iz ekonomskih razlogov, kajti prvenstvo je bilo prekinjeno za

Kljub prekinjeni sezoni je drsaliĹĄÄ?e obratovalo uspeĹĄno

DrsaliĹĄÄ?e Velenje je od zaÄ?etka korona krize odtaljeno, vendar ĹĄe stoji, saj ga zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa niso mogli podreti in pospraviti. Delovno akcijo bodo najbrĹž izvedli ta konec tedna, ĹĄotor pa bo po vsej verjetnosti ostal na lokaciji, saj je travnik ob Velenjskem jezeru, kamor ga obiÄ?ajno selijo poleti, zadaj gradbiĹĄÄ?e, za najem tako velikega ĹĄotora za prireditvene dejavnosti trenutno ni povpraĹĄevanja, samo pospravljanje pa je zaradi tehniÄ?ne zahtevnosti precejĹĄen stroĹĄek.

VeÄ?ji del drsalne sezone so lahko izvedli nemoteno in poslovali primerljivo s prejĹĄnjimi leti.

Odpovedati so se morali dvema

Balinanje Upokojenci Ĺže vadijo

Prvenstvo bo vendarle konÄ?ano na igriĹĄÄ?ih V Rudarju napovedujejo ĹĄportni boj do zadnjega diha – 5. junija nadaljevanje marca prekinjenega prvenstva

Obdobje izolacije, ko je bila RdeÄ?a dvorana prazna, je vendarle prineslo tudi nekaj dobrega. Opazili so namreÄ? nenavadno veliko porabo vode glede na mirovanje objekta in po pregledu vodovodne napeljave naĹĄli napako. Zaenkrat so zaprli vod, saj ga trenutno ne potrebujejo, popravilo pa bodo izvedli do zaÄ?etka poletja.

nedoloÄ?en Ä?as, trener praktiÄ?no ni imel dela in dogovorili smo se za prekinitev sodelovanja. Sicer pa je sam ponudil prekinitev in nam olajĹĄal to potezo.ÂŤ Ob tem je treba spomniti, da je trener Panadić moĹĄtvo ‚okrepil‘ z veÄ? tujimi nogometaĹĄi, med njimi tudi s svojim sinom, ki so pred prihodom v Velenje precej menjavali klube in tudi malo igrali. Vsaj nekateri. Mnogi so menili, da je njihova prvoligaĹĄka kakovost vpraĹĄljiva in da bi bilo bolje, Ä?e bi veÄ? priloĹžnosti dobili mladi domaÄ?i igralci, ki bodo ob morebitnem izpadu v drugo ligo predstavljali veÄ?ino moĹĄtva. ÂťS tem se lahko strinjam,ÂŤ je to naĹĄe mnenje komentiral direktor in pojasnil, Âťtrenutno je na Rudarjevem spisku 28 igralcev. Ne glede na to, v kateri ligi bomo igrali v naslednji sezoni, si za prihodnost Ĺželimo, da bodo ob starejĹĄih bolj izkuĹĄenih v ekipi nastopali predvsem naĹĄi mladi igralci, domaÄ?ini in nadarjeni igralci iz bliĹžnje okolice.ÂŤ NajbrĹž bodo tudi najzvestejĹĄi Rudarjevi navijaÄ?i in najveÄ?ji optimisti stiskali pesti, da bi se zgodil Ä?udeĹž, da moĹĄtvo ne bi zdrsnilo v drugo ligo. V njej je nazadnje igralo v sezoni 2007/2008. NajveÄ?ji pesimisti pa si bodo morda skromno Ĺželeli, da njihovi nogometni rudarji sezone ne bi konÄ?ali s svojstvenim rekordom – brez ene same zmage. đ&#x;”˛

Prihodnji teden se bo konÄ?no zaÄ?elo teĹžko priÄ?akovano tekmovanje upokojencev v Ĺ tajerski ligi. Vlada je dovolila, da se 28. maja lahko zaÄ?nejo tekmovanja tudi v rekreativnih ĹĄportih. V balinarski ligi je le ĹĄest igralcev v ekipi. Toda obdobje epidemije je prineslo tudi nekatere spremembe.

Iz lige sta izstopili dve ekipi (Ĺ martno ob Paki in Ĺ entjur), vrnila pa se je ekipa iz Slovenskih Konjic. Tako je sedaj v prvi ligi

tednoma rekreativnega drsanja, vkljuÄ?ujoÄ? ĹĄolskim ĹĄportnim dnevom, hokejskih in kerling treningov, dvema tekmama hokejskih podmladkov in zakljuÄ?nemu turnirju v kerlingu, medtem ko so hokejski turnir rekreativnih skupin in zakljuÄ?ek velenjske hokejske lige uspeli izvesti.

V Ä?asu izolacije je Hokejski klub Velenje, ki upravlja drsaliĹĄÄ?e, na daljavo izvajal brezplaÄ?ne ĹĄportne treninge za otroke. Zdaj imajo poÄ?itnice do septembra, je ĹĄe povedal predsednik kluba MatjaĹž Novak, ki je zadovoljen s sezono, saj so jo tudi letos poleg lokalne skupnosti pomagali izvesti zvesti sponzorji, brez katerih drsanja v Velenju ne bi bilo na tako visoki ravni in brezplaÄ?no. đ&#x;”˛

sedem ekip in v drugi ligi prav tako, skupaj ĹĄtirinajst. Na koncu tekmovanja bosta iz prve lige izpadli dve ekipi, vanjo pa prideta dve ekipi iz druge lige. V prvi ligi bodo igrali tudi bliĹžanje v krog, v drugi ligi te discipline ne bo.

Tekme morajo biti odigrane do doloÄ?enega datuma, pri prestavitvi dan tekmovanja doloÄ?a domaÄ?in. Vsaka domaÄ?a ekipa mora zagotoviti razkuĹžilna sredstva, predvsem pa bo treba paziti na medsebojno razdaljo 1,5 m.

Tekmovanje se bo zaÄ?elo 28. maja, konÄ?alo pa 24. septembra.

Temu bo sledil ĹĄe zakljuÄ?ni turnir lige. đ&#x;”˛

T. F.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

od 22. do 28. maja • 22. maja 1981 so v nekdanji delovni organizaciji Vino Ĺ martno ob Paki ob 30-letnici podjetja odprli novo polnilnico; • 22. maja 1996 so predstavniki Telekoma Slovenije – poslovne enote Celje, in Mestne obÄ?ine Velenje predali namenu novo telefonsko centralo v Velenju; • 23. maja 1817 se je v Ĺ˝alcu rodil nekdanji velenjski Ĺžupan Franc Ropotar; poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi ĹĄtajerski provizoriÄ?ni deĹželni zbor v Gradcu. Zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenĹĄÄ?ine kot poslovnega jezika; Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega Ĺživljenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe; umrl je 10.

OBVEĹ ÄŒEVALEC avgusta 1895 v Velenju; • 24. maja 1950 se je v Velenju rodil izvrstni ĹĄportnik - invalid Rastko Lah, ki je edini VelenjÄ?an, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za ĹĄport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. 5. 1980 v Ä?astni straĹži na pogrebu tedanjega predsednika Josipa Broza Tita; • maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma SreÄ?a na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral Ĺžal Ĺže pokojni Ĺ oĹĄtanjÄ?an Mitja TavÄ?ar; • 24. maja 1986 so uradno odprli teniĹĄki center ob Velenjskem jezeru; • 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e ob Ĺ aleĹĄki cesti; • 25. maja 2005 je v Benetkah umrl slovenski slikar in grafik Zoran MuĹĄiÄ?, ki je otroĹĄtvo preĹživljal v ArnaÄ?ah pri Velenju; • 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik poĹžar, ki je upepelil celoten trg, skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem straĹĄnem dogodku ĹĄe dandanes priÄ?a ploĹĄÄ?a, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiĹĄe v Starem Velenju; verjetno je do poĹžarov v Ve-

21. maja 2020

lenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiĹĄe v Velenju poveÄ?ini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju zaÄ?eli graditi v glavnem zidane hiĹĄe; • 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop preje-

Rastko Lah (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

la zlato medaljo; • 26. maja 2000 so v ĹĄoĹĄtanjski Mestni galeriji odprli razstavo panjskih konÄ?nic iz zbirke Ĺ oĹĄtanjÄ?ana Zvoneta ÄŒebula; • 27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podruĹžnice Zveze socialistiÄ?ne mladine

Slovenije zamenjal Milan KopuĹĄar, nekdaj Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in nekdanji poslanec DrĹžavnega zbora Republike Slovenije, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal v preteklosti prav tako poslanec DrĹžavnega zbora Republike Slovenije in danaĹĄnji velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?; • 27. maja leta 1995 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani drĹžavno prvenstvo Slovenije v malem nogometu za sluĹĄno prizadete; • 27. maja 1999 so ob tednu gozdov odprli gozdno uÄ?no pot Konovo – Debrca; • 28. marca 1842 se je Sv. Petru pri Mariboru rodil pravnik in notar Franc Rapoc; notar v Ĺ oĹĄtanju je bil od 14. avgusta 1873 do smrti 28. maja 1882; • pred uspeĹĄno jugoslovansko ofenzivo na KoroĹĄkem, ki se je zaÄ?ela 28. maja 1919, je bilo v Ĺ oĹĄtanju poveljstvo KoroĹĄkega odreda; • 28. maja 1999 je bila ustanovna skupĹĄÄ?ina Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora. đ&#x;”˛

Pripravlja: Damijan KljajiÄ?

ÄŒETRTEK, 21. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 22. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 23. maja

Skupna razstava

CITY CENTER Celje

Kostanjevica na Krki, Velenje – V Lamutovem likovnem salonu Galerije BoŞidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je od torka na ogled razstava Prestopanja z najnovejťim ciklom grafik Tine Mohorović.

Razstavo, ki je na ogled do 21. junija, je kostanjeviĹĄka galerija pripravila s sodelovanjem Galerije Velenje, ki bo junija v Velenju razstavila drugi del oziroma nadaljevanje te razstave.

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsaka nedelja ob 11. uri lutkovna pravljica. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

đ&#x;”˛

RADIO VELENJE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 24. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 25. maja

ROĹ˝MAN, AndraĹž: Trije spomini: med Hajfo, Alepom in Ljubljano od- Odrasli / 821-312.6 Biografski roman V Ä?asu, ko se je postavljala Ĺžica na slovenskih mejah, je v Slovenijo po nevarni sredozemski poti priĹĄel in v njej nepriÄ?akovano tudi ostal sirski zaloĹžnik in pesnik Mohamad Al Munem. Pesnik iz

tnih dramatiÄ?nih obratov usode.

To je tudi knjiga o prijateljstvu z novinarjem AndraĹžem RoĹžmanom, ki ga je v ĹĄtevilnih pogovorih spoznaval, se od njega uÄ?il in konÄ?no postal pisatelj knjige. Je knjiga spominov na tri mesta, biografija nekega uÄ?itelja in roman o posluĹĄalcu, ki postaja pisatelj.

Vir: https://www.goga.si

AL MANSOUR, Haifaa: Zeleno kolo

prodajo zapestnic in kaset, na katerih je prepovedana ameriĹĄka glasba. Ko jo pri tem zasaÄ?ijo, se ne preda – dobila bo kolo, pa Ä?eprav bo zato treba na tekmovanje iz poznavanja in recitiranja Korana. Zgodba Zeleno kolo prina-

ĹĄa vpogled v vsakdanje Ĺživljenje v nam precej neznani sodobni arabski druĹžbi. Najprej je zaĹživela na filmskem platnu, potem pa je Haifaa Al Mansour (1974), reĹžiserka istoimenskega filma, po njem napisala ĹĄe svojo prvo knjigo. Avtorica je znana kot prva savdska reĹžiserka in je za svoje delo prejela ĹĄtevilne nagrade, ta svetla pripoved o pogumu in Ĺželji po svobodi pa se bo bralcem in bralkam zagotovo usedla v srce. đ&#x;”˛

Vir: https://www.emka.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 26. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 27. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

ml – Mladina / P – Leposlovje od 10 do 13. let Enajstletna VadĹžda si moÄ?no Ĺželi imeti kolo, Ä?eprav se v Savdski Arabiji to za deklice ne spodobi. Denar za kolo sluĹži s

20X

TOÄŒKE NA LIÄŒILA J 19. MA

NIJ - 29. JU

OB NAKUPU VSAJ DVEH LIÄŒIL*

ob nakupu liÄ?il**

Alepa je bil kot begunec Ĺže rojen, njegova zgodba, zapisana v Treh spominih, ni le zgodba Ĺživahnega intelektualnega dogajanja v Alepu, temveÄ? sega v Ä?as pred rojstvom, ko sta iz Palestine morala pobegniti njegov oÄ?e in mati, je zgodba begunske druĹžine, njene sreÄ?e, nesreÄ?e in skoraj neverje-

*20-kratne toÄ?ke na liÄ?ila prejmete ob nakupu vsaj dveh liÄ?il ter predloĹžitvi active beauty kartice. Aktivnost poteka od 19. 5. do 29. 6. 2020. **Pomlajevalni masaĹžni valjÄ?ek iz kamna roĹževca prejmete ob nakupu liÄ?il nad 25 EUR in do razdelitve 5.000 kosov.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

21. maja 2020

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm. 041 534 261 (AA)

DEŽURSTVA

NEPREMIÄŒNINE

ZD VELENJE

STARO HIĹ O ali lesen objekt za

OBVESTILO - ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995 478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995 445.

manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?e-

vec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371. (objave do nadaljnega).

BUKOVA in gabrova drva, metrska, prodam. Gsm: 041 577 305.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto 23. in nedeljo 24. 5. je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro v Zdravstvenem domu Velenje, v

19

ONESNAŽENOST ZRAKA

I. nadstropju OE Zobozdravstva (vhod iz strani garaĹže).

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati Zobozdravstveno informativno toÄ?ko med 8.00 in 9.00 uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 8995 583 (zaradi narave dela so na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

V tednu od 11. do 17. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VETERINA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031 688 600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Oddaja, stanovanje, 2-sobno: CELJE, KOÄŒEVARJEVA 4C, 60 m2, adaptirano l. 2020, 2/2 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a).

Cena: 350 â‚Ź / mesec.

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone

KONCENTRACIJE OZONA GIBANJE prebivalstva

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VITANJE, 56,5 m2, adaptirano l.

2009, VP/3 nad., ER: G (210 - 300 kWh/m2a) in veÄ?. Cena: 57.000 â‚Ź.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let - Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

Na voljo smo vam

24ur/dan

www.usar-pogrebne-storitve.com

MIRAN PLAZNIK 1954 – 2020 Ob boleÄ?i izgubi dragega moĹža, oÄ?eta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem za vso pomoÄ?. Ĺ˝alujoÄ?i: vsi njegovi

V SPOMIN

IVANI PIRMANĹ EK Ko po ĹĄtirih letih jaz nenadoma zapuĹĄÄ?am tvoje gnezdo, obrnem vsako skledo, jo odloĹžim med smeti in vrnem spet na svoje -tvoje mesto.

POROKE:

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3; alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

Rop UroĹĄ , Velenje, KidriÄ?eva cesta 12 in TeĹžak Kristina, Velenje, KidriÄ?eva cesta 12

SMRTI:

• HiŞar Nikola, roj. 1935, Velenje, Uriskova ulica 22 • Plaznik Miran, roj. 1954, Šoťtanj, Ravne 88

vsak dan

Miranu Plazniku v spomin

ZAHVALA

Kogar imaĹĄ rad, nikoli ne umre.

Le daleÄ?, daleÄ? je.

Upravna enota Velenje

V tednu od 11. do 17. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj - AĹĄkerÄ?eva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Vsaka nosi svojo zgodbo, to naĹĄe skupno je Ĺživljenje, zato ne dam je na odpad, te tvoje plastiÄ?ne stvarimoj najveÄ?ji so zaklad.

Saj spominjam se potice brez orehov, ker v njej skrila si jih v pralni stroj pred nami vsemi, sploh pa pred oÄ?etom.

Leonarda

lu na Bledu, na koncertu v Dobrni, Ä?e naĹĄtejemo Pretresla nas je vest, da nas je nenadoma zale nekatere od ĹĄtevilnih prireditev. pustil naĹĄ dolgoletni Ä?lan harmonikarskega orkestra Barbara Miran Plaznik iz Raven pri Izdali smo tri zgoĹĄÄ?enke in ob vsaki izvedli konĹ oĹĄtanju. cert v prostorih Muzeja rudarstva v Velenju. Vse to smo dosegli z Miranovo pomoÄ?jo pod skrbnim Miran je bil moĹž pokonÄ?ne narave, zdravega vodstvom mentorja Mira Klinca. duha, obdan z moralnimi danostmi in optimizmom. In ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Dovolimo si trditi, da je ÂťnaĹĄ MiranÂŤ na nastopih igral Âťeno prvih violinÂŤ Ljubil je svojo domaÄ?ijo, (harmoniko, ki mu jo domaÄ?o zemljo in jo preje izdelal sin Marko) in dano obdeloval. Pesem in pomembno prispeval h glasba pa sta bili njegovi kakovosti skladb, ki smo zvesti spremljevalki. Prejih igrali. peval je v zboru, igranja na klavirsko in diatoniÄ?Tudi ob zanj neugodnih no harmoniko pa se je trenutkih je Ĺžrtvoval Ä?as tudi zlahka nauÄ?il. in sodeloval z nami. S svojo vnemo, talentom Med nami je bil zelo aktiin spretnostjo je popestril ven vse od zaÄ?etka delovavse naĹĄe skladbe in jim nja orkestra, od leta 1997. pomagal dodati vrhunsko Skupaj smo izvedli veÄ? kot 300 nastopov doma Miran na Slakovem festivalu na TrĹĄki gori podobo. in v tujini, celo v Berlinu v Vsa leta je v naĹĄi druĹžbi cerkvi svete Elizabete pred polnim avditorijem. deloval zelo povezovalno in prijetno, programsko tvorno, njegova beseda je imela pomembno teĹžo.

V Avstriji smo igrali Ĺže ĹĄestnajsto leto v Bad Bleibergu, v HĂźttenbergu, na sejmu v Celovcu Dragi Miran! in prav tako pred polnim avditorijem. Doma pa Naj se Ti v slovo iskreno zahvalimo za Tvoj prismo veÄ?krat igrali za dan rudarjev, na Fakulteti spevek v naĹĄem orkestru. Ko bodo razmere spet za montanistiko v Ljubljani, rudarjem v Velenju, dopuĹĄÄ?ale, Ti bomo skupno zaigrali v spomin. na Slakovem festivalu, skakalni prireditvi v VeleTvoje vrline smo in bomo cenili in jih bomo ponju, otvoritvi dvorane Golovec, otvoritveni tekmi skuĹĄali negovati ĹĄe naprej. s Ĺ panijo, na koncertu v Mariboru, v Slovenski vojski, na Obrtnem sejmu v Celju, ob rudarskem PogreĹĄali Te bomo, ostal nam boĹĄ v prijetnem spominu. prazniku v Idriji, Pri JoĹžovcu, posneli smo spot PoÄ?ivaj v miru. za RTV Slovenija, nastopili na oddaji Slovenski đ&#x;”˛ ÄŒlani Harmonikarskega orkestra Barbara. pozdrav. Igrali smo tudi gasilcem, pa na festiva-

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

750 let od pisne omembe Velenjskega gradu Minuli konec tedna je Muzej Velenje na Velenjskem gradu z dnevi odprtih vrat simboliÄ?no zaznamoval visok jubilej gradu in mednarodni dan druĹžin, v ponedeljek pa ĹĄe mednarodni muzejski dan Tina Felicijan

V Ä?etrtek, 14. maja, je minilo natanko 750 let od prve posredne pisne omembe Velenjskega gradu. To je bil dan, ko bi Muzej Velenje ljubitelje kulturne dediĹĄÄ?ine povabil na druĹženje ob predstavitvi kopije listine, ki dokazuje, da je takrat srednjeveĹĄka utrdba, danes pa ena najlepĹĄe ohranjenih renesanÄ?nih grajskih stavb na Slovenskem, zagotovo stala Ĺže leta 1270, verjetno pa Ĺže nekoliko prej. Velenjski grad je namreÄ? nastal pribliĹžno istoÄ?asno kot naselje pod njim. Trg Velenje je bil prviÄ? posredno pisno omenjen v listini iz leta 1264. Dokument, ki prviÄ? posredno omenja Velenjski grad, je nastal na gradu KunĹĄperk, na njem pa je kot priÄ?a zapisan dominus Gundachrus de Welen, torej Gundaker Velenjski. Najverjetneje je to bil takratni oskrbnik gradu v sluĹžbi KunĹĄperĹĄkih, njegovih prvih lastnikov. Koliko je Velenjski grad dejansko star, je nemogoÄ?e natanÄ?no doloÄ?iti, muzealci pa po obstoju trga Velenje sklepajo, da je ĹĄe starejĹĄi. ÂťKo smo naÄ?rtovali aktivnosti Muzeja Velenje za letoĹĄnje leto, smo se ĹĄe posebej veselili 14. maja, saj smo Ĺželeli s prireditvijo predstaviti javnosti kopijo listine, ki smo jo pridobili iz dunajskega arhiva, kjer hranijo original. Zaradi okoliĹĄÄ?in to ĹĄe ni bilo mogoÄ?e, zato bomo dogodek pripravili ka-

Podoba Velenjskega gradu iz Tophographie Ducatus Stiriae G. M. Vischerja, prviÄ? objavljene 1681. Originalni kasnejĹĄi odtis hrani arhiv Muzeja Velenje.

osebam s posebnimi potrebami in manj priloĹžnostmi ter vkljuÄ?evanju v aktivnosti precej posveÄ?a, pravi. Svoja prizadevanja so predstavili tudi na skupni digitalni razstavi slovenskih muzejev ob mednarodnem muzejskem dnevu, in sicer s plakatom z naslovom ‚NaĹĄ muzej je za vse,

â?ą

Ta teden je vrata ponovno odprla tudi HiĹĄa mineralov na Starem trgu.

sneje. Smo pa na ta dan, pa tudi 15. maja ob mednarodnem dnevu druĹžin in 18. maja ob mednarodnem muzejskem dnevu, omogoÄ?ili brezplaÄ?en ogled muzeja ter na spletnih kanalih objavili obilico gradiva, med drugim tudi devet kratkih filmov – vodnikov po razstavah Muzeja Velenje na Velenjskem gradu. Filmi so nastali v okviru evropskega projek-

ta CLEAR za spodbujanje dostopnosti do kulturne dediĹĄÄ?ine in prostoÄ?asnih okolij za vse, v sklopu le-tega pa smo stalne razstave deloma prilagodili senzorno in gibalno oviranim, ustvarili tipni vodiÄ? po Velenjskem gradu za slepe ter tipna prikaza razvoja Velenja in Velenjskega gradu skozi Ä?as. Prav tako smo table, ki oznaÄ?ujejo vhode v posamezne razstavne prostore, opremili z brajico,ÂŤ se je direktorica Mojca Ĺ˝evart navezala na letoĹĄnjo temo mednarodnega muzejskega dne Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost.

Muzej Velenje se namreÄ? dostopnosti kulturne dediĹĄÄ?ine

naĹĄa dediĹĄÄ?ina je od vseh. Ker dediĹĄÄ?ina je tisto, kar Ä?utimo!‘.

Na svoji spletni strani in Facebook profilu pa so predstavili projekt z naslovom VelenjÄ?an sem!, ki ga je Muzej Velenje namenil spoznavanju enakosti v raznolikosti ter spodbujanju enakopravđ&#x;”˛ nosti in inkluzivnosti. â€

Skrivnosti muzejskega depoja Ob mednarodnem dnevu druĹžin je Muzej Velenje objavil zanimivost iz svojega depoja. Ĺ e pred dobrega pol stoletja je bilo izredno malo tovarniĹĄko narejenih otroĹĄkih igraÄ? in za veÄ?ino druĹžin so bile zelo teĹžko dostopne. So bili pa otroci in njihovi starĹĄi toliko bolj ustvarjalni! OtroĹĄko igraÄ?o perkmandeljc (tudi bergmandlc; navihani ĹĄkrat, ki prebiva v premogovniĹĄkih rovih) so iz odpadnega materiala naredili zaposleni v delavnicah velenjskega premogovnika, v katerem je bil oÄ?e gospe, ki je igraÄ?o podarila Muzeju Velenje, med letoma 1946 in 1949 zaposlen kot preglednik elektriÄ?ne napeljave. IgraÄ?a je bila narejena leta 1946 ali 1947. Je iz ploÄ?evine, protiuteĹž pa iz svinca. IgraÄ?o se postavi v teĹžiĹĄÄ?e, kar povzroÄ?i, da se jamski ĹĄkrat ziblje.

Ĺ˝ivljenje se tudi v vrtcih vraÄ?a v ustaljene tirnice NajveÄ?ji problem Vrtca Velenje je pomanjkanje kadra – Otrok je Ĺživo bitje s Ä?ustvi – Dodatnega ĹĄtevila otrok ne sprejemajo Jasmina Ĺ karja

18. maja so tudi velenjski vrtci ponovno odprli svoja vrata v skladu s priporoÄ?ili in navodili za odpiranje vzgojno-izobraĹževalnih ustanov. Skupine bodo zato manjĹĄe. ÄŒe bo to moĹžno, TjaĹĄa Pelko, vzgojiteljica: ÂťSmo nasmejani, saj nam otroĹĄki smeh, pozitivna energija, razigranost in bo varstvo potekalo Ä?im veÄ? na iskrice v oÄ?eh dajejo neizmerno zadovoljstvo. Mislim, da smo otroke vzgojiteljice precej pogreĹĄale. zunanjih povrĹĄinah okoli vrtca.

Lepo je. Tako kot otroci imamo tudi me nekaj Ä?asa uvajalno obdobje, ko se privajamo na nove razmere.

V Vrtcu Velenje so trenutno preVerjamem, da bomo vsi skupaj potrebovali nekaj Ä?asa, a sem prepriÄ?ana, da nam bo s pozitivnim jeli 581 prijav otrok, veÄ? kot 130 pristopom in dobro voljo uspelo. Dvomov in strahu pa vsaj pri meni ni prisotnih.ÂŤ prijav pa so ĹĄe dodatno prejeli za junij, ko raÄ?unajo, da se bo FiziÄ?na distanca med drĹžali priporoÄ?il, kako bo to v manje otrok pred vrtcem, da ne stanje Ĺže normaliziralo. ÂťNekaj otroki je v praksi teĹžko praksi, pa je prezgodaj govoriti. bomo ustvarjali prevelike gneÄ?e, Igrala bodo samevala ĹĄe nekaj Ä?asa, Ä?eprav se bo v vrtce znova otrok po posameznih oddelkih je izvedljiva Upam pa, da dobro za vse. Ome- a gremo z dobro voljo naprej,ÂŤ je naselil otroĹĄki ĹživĹžav. preveÄ?, zato bomo tam oddelke ÂťPriznam, da smo obupani, jevanje fiziÄ?nih stikov, socialna kljub teĹžki nalogi optimistiÄ?na zdruĹževali, Ĺžal ne gre kako to uresniÄ?iti, saj je otrok distanca med malimi otroki tudi Dolerjeva. đ&#x;”˛ drugaÄ?e. Imamo tudi Ĺživo bitje s Ä?ustvi. Marsikdo po- v manjĹĄih skupinah je teĹžko izveStarĹĄi so prejeli navodila, kako bo potekal protokol teĹžave s kadri. MarsikgreĹĄa vrstnike, vzgojitelje, so pa dljiva v praksi, skrbi nas sprejeprihoda in odhoda v vrtec. Vse informacije bodo sproti do od zaposlenih ima tudi takĹĄni, ki bodo Ĺžalostni, ker objavljene tudi na spletni strani vrtca in fb-strani. Ob zdravstvene omejitve, bodo morali spet v vrtec. To so svoje otroke in bolne stvari, ki se tiÄ?ejo Ä?lovekovih po- Matej Ocepek: ÂťVse skupaj prihodu v vrtec je potrebno nositi masko, prav tako je starĹĄe v skupnem gotreb in ne potreb ukrepov. Lahko mi je malo smeĹĄno. Strahu potrebno oddati podpisano izjavo, da je otrok zdrav. spodinjstvu, zato imareÄ?em, da se bodo naĹĄi vzgojitelji mogoÄ?e tudi zaradi narave dela in sluĹžbe pri meni ni mo kar velik primanjprisotnega, saj delam v kljaj delavcev in teĹžavo, ki jo in socialna distanca pri malih Ä?istilnem servisu. Veliko nekako skuĹĄamo reĹĄiti. DrĹžimo otrocih teĹžko izvedljiva. Prosi NataĹĄa Doler: ÂťVeselo in radostno je. Vidim nasmejane otroke sem med ljudmi, opaĹžam, se navodil, ki jih prejemamo, in tudi starĹĄe, ki imajo moĹžnost, ne in starĹĄe, verjamem, da se bosta kje ĹĄe pojavili kakĹĄna stiska in da jih bolj malo uporablja se tolaĹžimo, da se mnogo vrtcev da bi jim to povzroÄ?alo dodatno dilema, a pomembno je, da je prvi dan tukaj in smo uspeĹĄno masko. Majhni otroci te po Sloveniji ukvarja z enakimi stisko, da vsaj ĹĄe ĹĄtirinajst dni zakorakali v nov vsakdan. Mislim, da bo vse v redu. ÄŒeprav smo situacije ne razumejo, ne vpraĹĄanji kot mi,ÂŤ pove ravnate- otroke obdrĹžijo doma, kar jim prijave Ĺže pobirali, ĹĄe vedno lahko tudi ostali otroci pridejo v vedo, kaj je virus. NaĹĄ rad ljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler, bo v veliko pomoÄ?, da uresniÄ?ivrtec, vendar je potrebno prihod nekaj dni prej predhodno spohodi v vrtec in je komaj ki obljublja, da bodo vzgojitelji jo program tako, kot je treba in roÄ?iti zaradi organizacije dela in nabave hrane. Imamo se lepo, Ä?akal, da bo lahko znova upoĹĄtevali priporoÄ?ila, Ä?eprav kolikor se da kakovostno. otroci se poÄ?utijo dobro. Upajmo na boljĹĄe Ä?ase.ÂŤ med svojimi vrstniki in vzgojiteljicami.ÂŤ bosta omejevanje fiziÄ?nih stikov

â?ą