20 2021

Naš ­čas, 27. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/18 °C) delno oblačno, v soboto (9/15 °C) pretežno oblačno (rahel dež), v nedeljo (8/17 °C) delno oblačno (možen dež).

Četrtek, 27. maja 2021

številka 20 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Si, kar nosiš Tina Felicijan

Televizorje dela že 750 delavcev Slovenska vlada bo tako kot je napovedala, sofinancirala proizvodnjo televizorjev Hisense Europe Electronics v Velenju, ki je startala v začetku letošnjega leta. V njej že dela 750 delavcev v treh izmenah, dnevno pa proizvedejo med 6 in 7 tisoč televizorji, na letni ravni to pomeni 2,5 milijona aparatov. Proizvodnjo bodo postopno dvigovali, tako da naj bi jo v dveh letih podvojili.

Pogodbo o sofinanciranju sta podpisala direktor Chao Liu in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki si je ob tej priložnosti tudi ogledal visoko tehnološko proizvodnjo. Oba sta bila ob podpisu zelo zadovoljna, minister zato, ker se je Hisense odločil, da zažene proizvodnjo v Šaleški dolini, kar je zelo pomembno za tukajšnje okolje in celotno Slovenijo, v Hisense pa cenijo razumevanje slovenske vlade, da sofinancira tuje naložbe in tako omogoča njihov hitrejši zagon. Ministru je proizvodnjo televizorjev predstavil Tomaž Korošec, izvršni podpredsednik za proizvodnjo. Stran 2. 🔲

mz

Priloga Dom in okolica 15 16 17 18 19

Mama je pospravljala omaro. Med drugim je zavrgla čevlje, v katerih mi je bila vedno všeč. Zakaj? »V njih sem videti 'povalano'.« Ja, res ne skrivajo kilometrov, a so še uporabni. In imajo patino. V mojih očeh so zato lepši kot novi in jih z veseljem nosim, čeprav sem v drugih očeh videti 'povalano'. Pač ne verjamem, da obleka naredi človeka. Vsaj ne v smislu, da gvant naredi gospoda, če človek že gol nima dostojanstva, integritete, ugleda, spoštovanja ali kar pač misli, da mu nadene ukrojena tkanina.

Verjamem pa, da to, kar nosimo, odraža našo identiteto. Ne le v smislu pripadnosti (sub)kulturi in socialnemu razredu ali v smislu bontona. Z oblačili predvsem nezavedno izražamo tudi, kakšni potrošniki smo in kakšno industrijo s kakšnimi delovnimi mesti podpiramo, ali nam je mar za zdravje in okolje, se želimo zliti z množico in ugajati, na čem gradimo svojo samopodobo, kakšna je hierarhija naših vrednot …

Podatki o načinu in količinah proizvodnje oblačil kažejo, da industrija hitre mode – ki je kljub skromnim poskusom reciklaže starih, a pogosto nikoli nošenih oblačil (proizvajalci 30 odstotkov oblačil nikoli ne prodajo, potrošniki več kot polovico kosov zavržejo prej kot po enem letu, v nova oblačila pa se reciklira manj kot odstotek tekstilnih materialov) druga največja onesnaževalka za naftno – ne ustavlja konjev, čeprav je nevzdržna. Proizvodnjo nenehno seli tja, kjer ji podplačana delovna sila, ohlapni okolijski predpisi in ugodni davki omogočajo kopičenje modnih kosov za drobiž. Več ko jih imamo v omari, bolj podpiramo (največkrat umazano in pogosto izkoriščevalsko) industrijo, ki sicer na globalni ravni zaposluje več kot 60 milijonov ljudi in ustvarja še ogromno povezanih delovnih mest, a tudi zdravju nevarne in za človeka nedostojne delovne in bivanjske razmere, otroško delo, okoljske obremenitve ...

V okviru direktive o odpadkih, ki jo je Evropski parlament potrdil leta 2018, morajo države EU (šele!) do leta 2025 vzpostaviti ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. Marca lani je Evropska komisija sprejela nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki vključuje strategijo EU za tekstil, katere namen je spodbuditi inovacije in ponovno uporabo v sektorju. Februarja letos je Evropski parlament sprejel resolucijo, v kateri je zahteval dodatne ukrepe za prehod v krožno gospodarstvo do leta 2050, med predlaganimi pa so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov (šele!) do leta 2030. Spremljamo lahko torej še en velik zakonodajni projekt s postopnimi, mehkimi ukrepi, podoben tistemu, ki obravnava plastiko. Kaj je že s temi vrečkami za enkratno uporabo, ki predstavljajo le drobec pogubne gmote, razen tega, da so še vedno dostopne?

Na globalni problem navadni ljudje, tudi če nam je kaj mar, čeprav naposled zdrvimo na razprodaje, pač nimamo vpliva, boste rekli. A ni vedno trik v aktivnem vplivanju. Včasih je dovolj in še bolj učinkovito pasivno. Če ne bomo objestno polnili omar, industriji hitre mode ne bomo dali svojega glasu. To brez ustvarjene kritične mase seveda ni dovolj za rešitev problema. Ne bomo pa ga spodbujali. 🔲

Protokolarna in priložnostna darila Velenje – Mestna občina Velenje vabi občane, da sodelujejo pri pripravi idejnih rešitev protokolarnih in priložnostnih daril občine. Cilj vabila je pridobiti nabor izvirnih, vsebinsko in oblikovno domišljenih daril 4 različnih cenovnih razredov, ki bodo odražala znamenitosti, kulturno dediščino, dosežke ter etnološke in kulinarične značilnosti občine in bodo imela promocijski učinek. Želijo, da darila pripovedujejo in utrjujejo značilne velenjske zgodbe in na ta način krepijo njihovo prepoznavnost v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Izbrali bodo darila, ki predstavljajo Velenje in poudarjajo: največje velenjske znamenitosti (zgodovinske, arheološke, arhitekturne, naravne, kulturne, umetniške, športne ipd.); slovite velenjske osebnosti in njihove dosežke; so iz materialov, ki jih najdemo v Šaleški dolini; velenjske (šaleške) kulinarične in etnološke značilnosti: hrana, pijača, jedi, recepti, zelišča, dišave ipd.

Idejne rešitve zbirajo do ponedeljka, 21. junija. 🔲

mz

Naš ­čas, 27. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA LOKALNE novice

Posvečenje novega celjskega škofa bo v Gornjem Gradu Gornji Grad – Posvečenje novega celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža bo na nedeljo Svete Trojice, 30. maja ob 15. uri, v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu.

Izvedba slovesnosti bo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov v omejenem krogu povabljenih gostov, predstavnikov duhovnikov in vernikov. Slovesnost bo neposredno prenašala TV Slovenija. 🔲

Mestna občina Velenje bo letos obnovila dotrajane označbe tematskih poti. Tako v teh dneh obnavljajo označbe tematskih poti Paški Kozjak, Pozojeva grajska pot okoli Velenja in poti po Kožlju. Urejene poti Velenjčanom in drugim obiskovalcem omogočajo kakovostnejše preživljanje prostega časa v neposredni bližini mesta, ponujajo pa tudi nova znanja in doživetja.

Na Paški Kozjak s kolesom Z realizacijo projekta Tematska kolesarska pot Paški Kozjak je Mestna občina Velenje zagotovila ustrezno kolesarsko pot, ki omogoča varno in boljšo povezavo med občinami in mesti, s čimer so Velenje približali drugim kolesarsko razvitim območjem. Tematske table, ki označujejo kolesarske poti za namen orientacije kolesarjev in zagotavljanje boljše varnosti, promovirajo pa tudi naravne in kulturne znamenitosti območja ob poti, prispevajo k boljšemu poznavanju območja in okolice.

Izobraževanja za gostinsko-turistično dejavnost Zavod za turizem Šaleške doline bo v prihodnjih tednih organiziral številna izobraževanja, s katerimi želijo ublažiti negativne posledice epidemije v lokalnem okolju. V okviru operacije Šaleška dolina 4.0 pripravljajo zanimiva predavanja in delavnice, ki bodo udeležencem omogočila nova znanja in dala dodaten zagon pri ponovnem odpiranju gostinsko-turističnih storitev. Zainteresirane vabijo, da prijavo posredujejo na e-naslov turizem@velenje.si.

Izmenjava sadik V Mestni četrti Velenje – Levi breg vzhod, kjer letos praznujejo 40-letnico delovanja, načrtujejo več različnih dogodkov. V želji, da bi bila njihova mestna četrt v jubilejnem letu kar najbolj ocvetličena, bodo to soboto, 29. maja, med 10. in 12. uro na Kardeljevem trgu organizirali menjavo sadik (zelenjavnic, rož, zdravilnih zelišč). Prireditev organizirajo v sklopu projekta »Ocvetličimo.si«, s katerim ozaveščajo in izobražujejo krajane o pomembnosti zazelenitve in ocvetličenja balkonov in okenskih polic ter predvsem o tem, da se morajo tudi sami zavzeti za urejeno lastno in skupno okolje. 🔲

mz

Nova trgovina podjetja Jager Mozirje – Družinsko trgovsko podjetje Jager iz Rogaške Slatine je svojo uspešno poslovno pot začelo leta 1989. Družba premišljeno umešča svoje prodajne centre v krajih, kjer so potrebe po oskrbi trga s tehničnim blagom, tekstilom ter materialom za gradbeno-kmetijsko dejavnost velike. Tako so zaznali vrzel v ponudbi konkurenčnih trgovskih verig tudi v občini Mozirje, kjer so z njeno pomočjo našli primerno lokacijo ob obvoznici na robu trškega jedra, pri krožišču za Loke in Nazarje. Na večjem zemljišču so uredili vse komunalne priključke, večje parkirišče, trgovsko-skladiščne prostore pa so zgradili lani in na začetku

letošnjega leta. Zdaj potekajo še zaključna dela, kmalu pa bodo začeli z opremljanjem notranjosti ter dobavo prodajnih artiklov.

Center Jager Mozirje je zgrajen v stilu dosedanjih preizkušenih centrov, kar bo omogočalo začetek obratovanja že sredi letošnjega leta ali celo prej. Ker konkurenca pomeni za kupce večjo izbiro in vsaj vzdrževanje normalnih cen istih ali podobnih artiklov, je to še ena pomembna pridobitev na območju osrednje Zgornje Savinjske doline in občine Mozirje. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Hisense Europe napoveduje povečanje prihodkov z 2,5 milijarde evrov na 6,5 milijarde V novi tovarni televizorjev Hisense Europe Electronics že dela več kot 750 zaposlenih v treh izmenah, dnevno pa izdelajo med 6 in 7 tisoč televizorjev – Slovenska vlada sofinancira naložbo v višini milijona evrov Mira Zakošek

mkp

Obnavljajo označbe tematskih poti

Jože Miklavc

27. maja 2021

Velenje, 24. maja – Kot smo že poročali, je vlada podjetju Hisense Gorenje odobrila milijon evrov subvencije za naložbo v novo proizvodnjo televizorjev na lokaciji v Velenju. To predstavlja četrtino predvidene investicije za obdobje do leta 2023. Pogodbo o tem sta podpisala direktor tovarne Hisense Europe Electronics Chao Liu in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki si je ob tej priložnosti ogledal tudi proizvodnjo televizorjev, v kateri že dela več kot 750 delavcev, že v prvem letu pa bodo izdelali 2,5 milijona televizijskih aparatov blagovne znamke Hisense za evropski trg – dnevno jih izdelajo med 6 in 7 tisoč. Proizvodne zmogljivosti nameravajo v naslednjih dveh letih povečevati do skoraj 4 milijonov TV aparatov letno, računajo, seveda, da bo toliko povpraševanja.

❱

Dnevno izdelajo med 6 in 7 tisoč televizorjev, kar pomeni na letni ravni 2,5 milijona, v dveh letih pa bodo proizvodnjo povečali na skoraj 4 milijone.

Proizvodnjo so umestili znotraj obstoječe proizvodne lokacije

Tovarno Hisense Europe Electronics so umestili znotraj obstoječe proizvodne lokacije Gorenja v Velenju, proizvodnja pa poteka v treh izmenah na štirih avtomatskih proizvodnih linijah ter dodatni ročni liniji, ki je namenjena proizvodnji 70- in 75-palčnih TV aparatov. »Prejeta spodbuda bo imela vsekakor pozitiven finančni učinek na poslovanje podjetja Hisense

Europe Electronics, še pomembnejše pa bo sporočilo Republike Slovenije, ki je z dodelitvijo subvencije pokazala, da je tujim investitorjem naklonjeno okolje,« je dejal predsedujoči skupine Hisense Europe, Hanson Han. »S tem Republika Slovenija daje jasen signal, da so tuje neposredne

pridobivajo nove izkušnje, tehnologije in znanje v tej visokotehnološki dejavnosti ter posebej poudaril pomembnost odločitve korporacije Hisense, da sedež za skupino v Evropi postavi ravno v Sloveniji. »To je zagotovo potrditev dobrega dela zaposlenih v Gorenju in veliko priznanje za

❱ Pogodbo sta podpisala direktor tovarne Hisense Europe Electronics Chao Liu in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek

investicije pomemben dejavnik gospodarske rasti in da prinašajo domačemu gospodarstvu številne ugodne učinke, Hisense pa še utrjuje v prepričanju, da je bila odločitev za Slovenijo prava izbira.« »Nepovratna sredstva v višini skoraj enega milijona evrov, ki jih je vlada potrdila za povečanje proizvodnih zmogljivosti tovarne televizorjev družbe Hisense, pomembno prispevajo k razvoju regije z odprtjem več kot 700 novih delovnih mest. To predstavlja še dodatno pomoč države dosedanjim projektom, za katere smo Gorenju v obdobju od leta 2016 že namenili okvirno 19 milijonov evrov. S tem izražamo predanost našega ministrstva v smeri podpore koristnim projektom, ki prinašajo nove tehnologije, naložbe in delovna mesta«, je povedal minister Zdravko Počivalšek. Dodal je, da s tem projektom Velenje, Šaleška dolina in Slovenija

našo državo«, je povedal minister.

Odločitev za povečanje zmogljivosti tovarne, v kateri so od odprtja od začetka januarja že več kot podvojili prvotno predvideno število zaposlenih, temelji na bistveni širitvi prodajnih trgov, kar je posledica dostopa do Gorenjeve distribucijske mreže v skoraj vseh evropskih državah in s tem povečanega obsega naročil televizijskih aparatov.

Centraliziranje proizvodnih baz v Evropi je ena od pomembnejših strategij podjetja Hisense, saj povečuje učinkovitost delovanja in posledično zmanjšuje stroške, to strategijo pa Hisense uresničuje tudi skozi vzpostavitev in širitev tovarne TV aparatov. Prav tako je Hisense v Sloveniji vzpostavil sedež evropskega dela skupine ter globalni razvojni center za kuhalne aparate, v Velenju pa center Hisensovih proizvodnih operacij.

Poleg ustvarjanja novih

Z E(U)-xperience bodo obeležili Evropski teden mladih Šmartno ob Paki – Naša prihodnost je v naših rokah, je osrednje sporočilo letošnjega Evropskega tedna mladih, ki poteka od 24. do 29. maja. V aktivnosti se vključuje tudi javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. »Skupaj z Društvom Rod Hudi potok Šmartno ob Paki smo se prijavili na razpis, katerega namen je bil podpreti izvajanje dogodkov za mlade v okviru letošnjega Evropskega tedna, ki spodbujajo aktivno participacijo, povezovanje in opolnomočenje mladih, ter razširiti informacijo o novi generaciji programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote,« je povedala Amadeja Koren z javnega zavoda.

Razpisna komisija Nacionalne agencije je

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

delovnih mest ter prenosa novih znanj in tehnologij tovrstne tuje investicije omogočajo tudi pospešeno vključevanje slovenskih podjetij v dobaviteljske mreže velikih globalnih podjetij. Ustvarjanje novih delovnih mest v SAŠA regiji ima v luči procesa prestrukturiranja premogovne regije še dodatno težo. Dodaten potencial razvoja regije predstavlja tudi možnost vzpostavitve lokalne dobaviteljske mreže, kar je zlasti

na osnovi razpisnih meril odobrila 28 vlog, med njimi tudi njihovo, in jim dodelila 500 evrov. Tako bodo sedaj skupaj s taborniki združili moči pri izvedbi dogodka z naslovom E(U)-xperience. Ta se bo odvijal v soboto, 29. maja, ciljna skupina pa so mladi med 13. in 30. letom starosti. »Glavni namen bo mladim približati zavedanje, da imajo s prispevanjem pobud in vključevanjem v družbo moč sooblikovati skupno prihodnost. Dogajanje bo povezano tudi s promocijo trajnostne mobilnosti in zdravega življenjskega sloga, saj bo E(U)-xperience večino časa potekal na kolesih.« Zainteresirani udeleženci si bodo lahko v

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

V Hisense Europe Electronics pozdravljajo odločitev slovenske vlade, ki je z odobritvijo subvencije pokazala, da je to okolje tujim investitorjem naklonjeno.

pomembno za področje malega gospodarstva. Z zagonom in povečevanjem zmogljivosti proizvodnje TV aparatov v novi tovarni v Velenju bomo tako prispevali k zmanjšanju lokalne brezposelnosti, krepitvi inovativnosti, širitvi proizvodnih aktivnosti, trajnostnemu razvoju ter večji konkurenčnosti in internacionalizaciji.

Ob načrtih za povečanje proizvodnje v TV tovarni je vodstvo podjetja ministra in njegove sodelavce seznanilo tudi z načrti v obdobju 2021–2025. »Hisense Europe namerava v tem obdobju povečati letni obseg poslovanja z 2,5 milijarde evrov na kar 6,5 milijarde evrov. Velik delež te rasti bo izhajal iz izdelkov, izdelanih v Evropi, posebej v Sloveniji,« je pojasnil Tomaž Korošec, izvršni podpredsednik za proizvodnjo. 🔲

mladinskem centru na omenjeni dan brezplačno izposodili kar deset e-koles, ostali bodo sodelovali z lastnimi kolesi. Z izhodiščne točke pri mladinskem centru se bodo podali po vnaprej določeni trasi po občini Šmartno ob Paki, ki bo vključevala devet kontrolnih točk. Na vsaki bodo z mobilnimi telefoni dostopali do aktivnosti, tematsko povezanih s participacijo mladih pri soustvarjanju evropske družbe, konferenco o prihodnosti Evrope, z varovanjem okolja v lokalni skupnosti, s trajnostno mobilnostjo in z razmerami v življenju mladih po pandemiji.

Po besedah Korenove bo pomembno tudi druženje mladih po kolesarski avanturi, za katero menijo, da bo pomembno prispevalo k ohranjanju stikov »v živo« in k vrnitvi organizacije dogodkov v tamkajšnjem okolju. 🔲

tp

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 27. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

Smeti pod zemljo

Rekli so❱

»V Mestni občini Velenje sicer dosegamo in celo presegamo zakonsko določene kriterije zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov, a ne bomo zadovoljni, dokler bomo gledali smeti po ulicah.« Mira Zakošek

Ena osrednjih točk torkovega zasedanja Sveta Mestne občine Velenje so bile smeti, za katere skrbita (zbiranje in odvoz) Pup Saubermacher iz Velenja in Simbio iz Celja. Oboji sodijo med vodilne v Sloveniji, prav tako pa tudi za Mestno občino Velenje velja, da v celoti dosega in celo presega zakonske kriterije za to področje. A s tem v Velenju, ki sodi med najlepša mesta v Sloveniji, nikakor ne moremo biti zadovoljni in tako bo vse dotlej, dokler, kot je poudaril župan Peter Dermol, smeti na ulicah ne bo več videti. In če bo šlo vse po načrtih, bo tako kmalu.

Leto epidemije povečalo količino odpadkov za 10 odstotkov

Zadnje leto, ko smo zaradi epidemije veliko nakupovali po spletu, očitno pa tudi obnavljali stanovanja, je 'naplavilo' veliko večje količine odpadkov, predvsem na račun embalaže in kosovnih odpadkov. Po besedah direktorja

Svetniki so se sicer navadili tako mask kot gostovanja v Domu kulture, a si želijo, da bi naslednjič zasedali v domači sejni dvorani.

PUP Saubermacher Janeza Herodeža jih je bilo kar za 10 odstotkov več. To je seveda povzročilo dodatne težave, opozoril pa je tudi na to, da smo v zadnjem letu precej popustili pri ločenem zbiranju in odlaganju odpadkov, kar je seveda povzročilo veliko

težav. V črnih zabojnikih (ostali odpadki) je bila ponekod kar polovica frakcij, ki tja ne sodi.

Cen že od leta 2016 niso povišali

Kljub povečani količini odpadkov tako PUP Saubermacher kot

Simbio Celje od leta 2016 cen zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov nista povečala. Oboji se lahko pohvalijo, da so s pomočjo občin vsa leta veliko vlagali v najsodobnejšo tehnologijo in tako ostajali konkurenčni. Dviga cen tudi tokrat niso napovedali.

Rekli so❱

jtMestna občina Velenje odločila, da bo zagotavljala starejšim in ranljivim brezplačne tople obroke, pa so bili oni tisti, ki so jih razvažali. Njihovo prizadevno delo so kasneje posnemali mnogi v Sloveniji, opazil pa ga je tudi predsednik države Borut Pahor, ki jih je obiskal in se jim zahvalil za požrtvovalnost. Prejeli so tudi nagrado Jabolko navdiha, srebrni znak hrabrosti Civilne zaščite, pred dnevi pa še priznanje za naj medgeneracijski projekt v Sloveniji.

Kasneje so aktivnosti še širili, mnogokrat so bili podpora drugim humanitarnim organizacijam.

Med drugim so pomagali pri varstvu otrok, organizirali so družabni telefon, inštrukcije na daljavo, ulične nastope, s katerimi so krajšali čas obolelim, ostarelim v Domu za varstvo odraslih in karantencem v Hotelu Paka. Posebej so se izkazali, ko so v enem

Svetniki so poročilo sprejeli z velikim odobravanjem, še posebej pa so ga pohvalili Andrej Kmetič (Naše Velenje), Tjaša Oderlap in Klemen Arlič (SD) ter Matej Jenko (Dobra država). Pohvalo so izrekli tudi dosedanjemu direktorju Marku Pritržniku.

Mlade je pohvalil tudi župan Peter Dermol, ki je še posebej opozoril, da mladi večino dela opravijo brezplačno, čeprav so tudi sami brez prihodkov, po posebnem pravilniku nekaterim pripada največ 100 evrov na mesec.

Obe podjetji sta tako lani, enako pa bo tudi letos, veliko vlagali v najsodobnejšo tehnologijo. PUP Saubermacher je med drugim postavil novo skladišče za ločene frakcije pri zbirnem centru in začel tudi z vlaganjem v protipožarno zaščito – naložbo z deponije in v požarno varnost. Mestna občina Velenje bo pri tej naložbi sodelovala s 116 tisoč evri.

Velenje bo brez smeti

Kmalu, predvidoma do prihodnje jeseni, naj bi v Velenju zaključili naložbo v potopne zbiralnike smeti, kar seveda pomeni, da bi te zbirali pod zemljo. Zbiralniki bi bili tudi večji in bi tako po ulicah smeti ne bilo več videti. Te informacije so bili svetniki zelo veseli in so zastavljeni program soglasno podprli. 🔲

Mladim bodo subvencionirali komunalni prispevek Vsi, mlajši od 35 let, bodo po novem lahko uveljavljali subvencijo komunalnega prispevka za vlaganja v razrešitev stanovanjskega vprašanja (prenove, dozidave, novogradnje). Zgornja meja subvencije znaša 5 tisoč evrov. Mladi pa morajo ugodnost izkoristiti v petih letih, sicer morajo subvencijo vrniti.

Za dobro delo v preteklem letu so prejeli številna priznanja, obiskal pa jih je tudi predsednik države Borut Pahor – Mladi so zadovoljni tudi s sodelovanjem z Mestno občino Velenje, ki že udejanja usmeritve, podane na medgeneracijskem forumu

Redko so velenjski občinski svetniki ob kakšni temi tako pozitivno poenoteni, kot so bili ob poročilu o opravljenem delu Mladinskega centra Velenje v lanskem letu. Ocenili so ga s samimi pozitivnimi presežniki in ga tudi soglasno podprli.

Poročilo jim je predstavil dosedanji direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik (po novem vodi Urad za družbene dejavnosti MO Velenje, na njegovo mesto pa so imenovali Janka Urbanca). Seveda se realizacija opravljenega močno razlikuje od načrta, saj so se hitro in sproti prilagajali novonastalim razmeram, ki so bile velikokrat močno zaostrene, še posebej v začetku epidemije marca lani, ko so prvi v Sloveniji organizirali skupino udarnikov, ki so jih združili pod imenom Naše ulice so prazne, naša srca ne. Najprej so za ranljive skupine opravljali nakupe in druge opravke. Potem, ko se

Veronika Juvan (NSi) je opozorila na težave z obraznimi maskami, ki jih občani pogosto odmetavajo vsepovsod. (Janez Herodež je povedal, da za to skrbi podjetje Andrejc, ki redno pobira te maske in poskrbi za pravilno odlaganje.)

Andrej Kmetič (Naše Velenje) je predlagal, da bi uvedli nove posode za zbiranje plenic in drugega sanitetnega materiala. (Janez Herodež je pojasnil, da sodijo ti odpadki med biološke odpadke.)

Franc Kos (Desus) je predlagal pogostejše pranje posod, opozoril pa je tudi na težave, ki jih imajo stanovalci Kosovelove, saj vozijo k njim smeti iz okolice.

Matej Jenko (Dobra država) je opozoril na premajhen otok pri Unicredit banki v središču mesta, opazil pa je tudi, da so zabojniki nesorazmerno polni, potem pač občani odložijo smeti tja, kjer je prostor, čeprav tja ne sodijo.

Mersad Derviševič (SD) je menil, da je treba na ozaveščanju še veliko narediti, saj opaža, da večina ljudi odpadke ločuje, potem pa to pokvari kakšnih 10 do 20 odstotkov, ki tega ne počnejo.

Aleksandra Vasiljevič (SD) je prav tako opozorila na pomen ozaveščanja, ki je ključen za zastavljene cilje na tem področju.

Bojan Škarja (SD) je predlagal, da se čim prej odločimo za izgradnjo potopnih zbiralnic.

Breda Kolar (SD) je pozdravila načrtovane spremembe zbiranja odpadkov, saj bo tako lahko Velenje še bolj čisto mesto.

Podobnega mnenja je bila tudi mag. Karmen Grabant (SD).

Še naprej bodo vlagali v tehnologijo

Velenje ima prihodnost, ker ima požrtvovalne in delavne mlade

Mira Zakošek

3

AKTUALNO

27. maja 2021

Med drugim so lani opravili:

4400 razvozov toplih obrokov, 254 nakupov, 43 družabnih pogovorov po telefonu, 33-krat so pomagali pri humanitarnih akcijah drugih organizacij, 47-krat so izvajali pomoč na daljavo, sodelovali pa so tudi pri številnih drugih akcijah. Skupno so lani opravili kar 4700 udarnikih ur, pri tem pa je sodelovalo več kot 80 mladih.

Kljub krizi 1168 turističnih nočitev

Pod njihovim okriljem deluje tudi Mladinski hotel, ki je bil seveda zaradi krize večino časa zaprt, a so kljub vsemu v njem realizirali 1168 turističnih nočitev. Še posebej zadovoljni pa so, da se je njihova ocena v zadnjem letu dvignila z že doslej visoke 9,2 na 9,3.

Mladinski center bo vodil Janko Urbanc Svetniki Mestne občine Velenje so soglašali z imenovanjem Janka Urbanca za direktorja javnega zavoda Mladinski center Velenje. V Razvojni svet Savinjske regije pa so predlagali župana Petra Dermola.

Bicy postaje bo vzdrževal koncesionar

samem vikendu skupaj z zaposlenimi Doma za varstvo odraslih preuredili prostore Mladinskega centra v covid cono za obolele iz Doma za varstvo odraslih, ki so jih gostili dober mesec. Potem so prostore znova preuredili, pred dobrim tednom pa spet, saj je po novem tam cepilni center za celotno Šaleško dolino.

Posebej ponosni so tudi, ker jim je uspelo v času epidemije oblikovati enega najboljših mladinskih programov v Sloveniji, ki temelji na tem, da lahko mladi ne le predlagajo aktivnosti, ampak jih tudi sami izvedejo. Program so

pred meseci potrdili tudi občinski svetniki.

V poletnem času jim je uspelo izvesti prireditev Kunigunda v letnem Kinu Velenje, kjer so lahko zadostili vsem pogojem omejitev.

Omogočili so še številne druge prireditve, okrogle mize, predavanja na daljavo ...

Mladi so zelo zadovoljni tudi s sodelovanjem z vodstvom Mestne občine Velenje, še posebej z medgeneracijskim forumom, ki so ga organizirali, predvsem pa dejstvom, da mnoge usmeritve že uresničujejo. 🔲

Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, je svetnikom predstavil spremembe in dopolnitve Pravilnika o standardih storitev izvajanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Mestni občini Velenje. Iz pravilnika so izvzeli vzdrževanje Bicy postaj, ki ga bo prevzel drug koncesionar, še vedno pa sodi v odlok urejanje in čiščenje teh postaj. To velja tudi za električne polnilnice, ki jih bodo postavili tudi v Starem Velenju. Gre pa za komercialno postavitev.

Tudi letos bodo pregledali poslovanje Nadzorni odbor Mestne občine Velenje bo tudi letos pregledal poslovanje proračuna Mestne občine Velenje, poleg tega pa še poslovanje krajevne skupnosti Šentilj in MČ Desni breg. Pod drobnogledom bo tudi poslovanje Festivala Velenje in Ljudske univerze. Kot je povedal predsednik Rok Gril, bodo ta seznam po potrebi še dopolnili.

Prečiščena besedila zazidalnih načrtov Svetnice in svetniki so sprejeli tudi uradna prečiščena besedila odlokov zazidalnih načrtov Lipa–vzhod, Lipa–zahod, Selo, Staro Velenje, Trebuša–vzhod in občinskega podrobnega prostorskega 🔲 načrta Stara vas–zahod (Tehnološki park Velenje).

Naš ­čas, 27. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

27. maja 2021

Gozd kot pomemben vir zdravja in dobrega počutja Letos v ospredju obnova in nega gozda ter 10-letno načrtovanje – V zadnjem desetletju vlaganj za 12 milijonov evrov Tatjana Podgoršek

Z mednarodnim dnem ter tednom gozdov (ta poteka v Sloveniji zadnji teden tega meseca, tema letošnjega pa je načrtovanje razvoja gozdov) si gozdarji kot izvajalci javne službe prizadevajo za večjo ozaveščenost družbe o pomenu gozdov, njihove lastnike pa »opominjajo« na potrebo po skrbi zanje v sodelovanju s stroko. Med te ukrepe sodita tudi obnova in nega gozdov, ki sta ključnega pomena za zdravje, odpornost in kakovost gozdov v prihodnje, hkrati pa tudi za zdravje in dobro počutje ljudi. »Gozdovi so sestavni del naše krajine. Nanje smo zelo navezani, saj zagotavljajo les, poleg tega pa so vir zdravja ter prostor za rekreacijo in sproščanje, kar je v času epidemije covida-19 zelo pomembno. Zato ne preseneča, da je bil slogan letošnjega mednarodnega dne 'Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja›', predstavlja pa nadgradnjo lanske teme 'Skrbno z gozdom', je povedal vodja Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje dr. Darij Krajčič. Dodal je še, da je letos tudi leto načrtovanja aktivnosti v gozdovih za naslednjih 10 let.

V ta namen so prejšnji teden na območni enoti izvedli video konferenco z deležniki v prostoru, ki so tako ali drugače povezani z gozdovi: poleg večjih lastnikov in združenj lastnikov gozdov še s planinci, lovci in čebelarji. Želijo si namreč, da bi tudi ti prispevali svoje ideje za pripravo

gozdno-gospodarskih načrtov in bi jih lahko v čim večji meri vključili vanje.

Naravne nesreče preživeli relativno dobro

Po besedah sogovornika so zaradi naravnih ujm v zadnjih 10 letih (žledoloma, vetroloma in množične namnožitve podlubnikov) gozdovi v SAŠA regiji zelo trpeli. Vse naravne nesre-

obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst. Temu sledi nekajletna skrb za posajena drevesa, ki vključuje odstranjevanje plevela, kot so robide in praprot, ter individualna in kolektivna zaščita pred divjadjo. Kadar pa govorimo o negi, govorimo o redčenju, čiščenju oziroma o izbiri boljših dreves na račun slabših, s tem pa skrbimo za kakovostnejši gozd.«

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bil lani obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo več kot 1,9 milijona sadik 30 različnih drevesnih vrst na več kot 700 hektarih površin, na katerih je bila potrebna obnova gozda.

V SAŠA regiji so lani posadili skoraj 70 tisoč sadik gozdnega drevja, kar predstavlja 183 % lastniki gozdov povezujejo pri obnovi in negi. Pri nekaterih je interes za omenjene aktivnosti velik, pri drugih preskromen. Ob tem naj poudarim, da nizka realizacija načrtovanega obsega nege v gozdovih negativno vpliva na zasnovo mladega gozda in onemogoča doseganje ciljne kakovosti gozda.

Ogroženi sta tudi stabilnost in odpornost gozdov, ki postajata v procesu prilaganja gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe vse bolj ključni.« Spodbudno je, meni sogovornik, da vsa ta dela država subvencionira direktno iz državnega

dolgoletnega povprečja sadnje v nazarski območni enoti. Več sadik v enem letu so posadili samo leta 2009, ko so sanirali posledice vetroloma na Črnivcu iz leta 2008. Zaradi močnih obrodov gozdnega drevja v zadnjih nekaj letih, zlasti obilnega semenskega leta bukve in ostalih glavnih vrst leta 2020, v sedanjem obdobju stavijo predvsem na uspešno naravno obnovo.

proračuna, nekatera pa v okviru programa za razvoj podeželja.

Lani so izvedli na temo obnove gozdov kampanjo, ki je bila v primerjavi z nekaj prejšnjimi zelo močna. Letošnja bo nekoliko skromnejša, saj so glavnino posledic naravnih ujm že sanirali. Pri tem ne gre spregledati dobrega sodelovanja med izvajalci javne službe in lastniki gozdov ter njihovimi združenji. Da je temu res tako, je pokazala nedavna delavnica, na kateri so lastniki kot eno od prednosti preteklega gospodarjenja z gozdovi navedli dobro sodelovanje z gozdarji. »To je za

naše območje zelo pomembno, saj je večina gozdov v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini v zasebni lasti, le manj kot 5 odstotkov je v lasti države.« Višina vlaganj na leto, pravi, je zelo različna. V zadnjih 10 letih so ta znašala 12 milijonov evrov, od tega je približno polovico primaknila država, ostalo lastniki gozdov. Poleg obnove in nege gozdov so jih namenili še za gradnjo gozdnih cest in gozdnih vlak. 🔲

En mali grič ni »kar en grič« V času pred korono so pri sadnji sadik gozdnega drevja ter pri njihovi zaščiti na Lubeli sodelovali tudi dijaki Šolskega centra Velenje (foto: Marijan Denša)

če so preživeli relativno dobro, tudi zaradi tega, ker so jim pri tem pomagali z obnovo in nego. »Tako kot širše v Sloveniji tudi v naši regiji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, kar v praksi pomeni, da velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer pa ta način

Nega in obnova gozdov v nekaterih revirjih precejšnja, drugje preskromna

Na vprašanje, kako je z obnovo in nego gozdov v SAŠA regiji, je Krajčič odgovoril: »Naše območje je razdeljeno na 19 revirjev, ki jih vodijo revirni gozdarji. Z njimi se

Na gradbišču 3. razvojne osi je živahno Inženirskogeodetske meritve izvaja Premogovnik Velenje Velenje, Šoštanj – V teh dneh je na gradbišču 3. razvojne osi, priključek Gaberke, precej živahno.

Na enem delu se pripravlja teren za gradnjo opornih zidov in gradi temelje viadukta, na drugih delih pa na trasi že pripravljajo teren in osnove za izgradnjo priključnih cest na hitro cesto 3. razvojne osi. Ta bo vzpostavila prometno povezavo, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). Del povezave je tudi nova državna cesta od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug.

Pri gradnji 3. razvojne osi na priključku Gaberke inženirsko-geodetske meritve izvaja Premogovnik Velenje. V svoji dolgoletni zgodovini je poleg primarne dejavnosti izkopavanja premoga pridobil veliko znanja, izkušenj in številne reference tudi s področja raziskav in projektiranja tako jamskih kot zunanjih objektov. Njihova znanja pri tem posegajo predvsem na področja, kot so rudarska merjenja in geodezija,

Gornji Grad, 24, maja – V okviru aktivnosti ob letošnjem Tednu gozdov so na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v začetku tedna odprli naravoslovno gozdno pot Tičjak v občini Gornji Grad.

Maja Vrčkovnik, predsednica Savinjskega gozdarskega društva, je povedala, da so omenjeno naravoslovno pot osnovali že leta 1999 takratni gozdarji območne enote. Na griču nad Gornjim Gradom so speljali gozdno učno pot z 12 informativnimi tablami. Lani pa so se člani Savinjskega gozdarskega društva s finančno podporo Zavoda za gozdove Slovenije lotili celovite prenove tako poti kot vsebin informativnih tabel. Na poti so popravili mostičke,

nakopali stopnice, uredili razgledišče, pokosili stezo, obnovili markacije in zamenjali informativne table. Na vprašanje, kaj je posebnost poti Tičjak, je Vrčkovnikova odgovorila: »Sodobne naravovarstvene teme s poudarkom na gozdarstvu smo prepletli z naravovarstvom naših prednikov. Na ogledu poti v živo udeleženci lahko spoznajo, zakaj en mali grič nad Gornjim Gradom ni »kar en grič«, ampak je bil v preteklosti del gradiščarske skupnosti, kjer so predniki opravljali svoja obredja.« Krožna naravoslovna učna pot je dolga 1,8 kilometra, prehoditi pa jo je mogoče v 40 minutah. 🔲

tp

Še štirje mednarodni projekti Poleg velike dodane vrednosti tudi sofinancirana sredstva v višini približno 700.000 evrov Milena Krstič - Planinc

Velenje – Premogovnik Velenje je v zadnjih treh letih kot partner vnovič sodeloval v mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektih, ki so bili prijavljeni v Raziskovalni sklad za premog in jeklo (RFCS) v Bruslju. Štirje projekti, v katerih so sodelovali, so METHENERGY PLUS (Zajem metana iz jamskega zraka s pomočjo nanomembran oziroma katalizatorjev), ROCD (Premogov prah – preventiva in kurativa), INDIRES (Jamsko reševanje – razvoj tehnologij in zagotavljanje informacij) in INESI (Razvoj ekspertnega

sistema NOR in sistem optimizacije logistike). Skupaj s partnerji iz Poljske, Velike Britanije, Nemčije, Ukrajine, Španije, Švedske, Češke in Grčije so jih začeli izvajati julija 2017, konec lanskega leta pa so jih uradno zaključili. Poleg neprecenljive dodane vrednosti, ki so jo dobili skozi številne študije in raziskave, izmenjavo znanj, izkušnje, idejne, projektne in sistemske rešitve, je Premogovnik Velenje za udeležbo pri projektih prejel tudi sofinancirana sredstva v višini približno 700.000 evrov.

Kot so sporočili iz PV, so vsi štirje projekti potekali v več fazah, s številnimi koordinacijami projektne skupine.

Nekaj sestankov je potekalo tudi v Velenju, zadnje leto pa so ti zaradi epidemije koronavirusa večinoma potekali virtualno. »Pri projektih smo večinoma sodelovali z raziskovalno-razvojnim delom, ki ga opravljajo naši strokovnjaki in zaposleni. V projekte smo primarno vključevali material in opremo, ki ju potrebujemo pri vsakdanjem delu,« je povedal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer in dodal, da ga veseli, da Premogovnik Velenje pri partnerjih uživa ugled modernega in visoko usposobljenega premogovnika, predvsem pa tudi dobrega partnerja. To so dokazali že velikokrat, ne nazadnje tudi s kakovostnim delom pri že izvedenih mednarodnih projektih, kot so COGASOUT, LOWCARB, OPTI-MINE, M-SMARTGRID, GHG2E, 🔲 TOPS in MAPROC.

Jamomerci pri izgradnji. (foto: arhiv PV)

hidrogeologija, projektiva in raziskovalni projekti. Strokovnjaki, zaposleni na navedenih področjih, svoje storitve izvajajo predvsem v Skupini Premogovnik Velenje, zadnja leta pa vedno bolj delujejo tudi na trgih izven matične družbe. Na podlagi tega so aktivno vključeni 🔲 mkp tudi pri gradnji 3. razvojne osi.

Pri projektu INESI, namenjenemu povečanju učinkovitosti in varnosti evropske premogovne industrije, so sodelovali partnerji s Poljske, iz Nemčije in Ukrajine. (Fotoarhiv PV)

Naš ­čas, 27. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

27. maja 2021

5

Regijsko gospodarstvo je pripravljeno na proces tranzicije Na pogovor smo povabili direktorja Savinjskošaleške gospodarske zbornice mag. Francija Kotnika Mira Zakošek

Podobno kot drugje v Sloveniji tudi v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ugotavljate, da je predelovalna industrija, ki predstavlja največji del tukajšnjega gospodarstva, krizo dobro prebrodila? »Res je, predelovalna industrija je v dobrem položaju, podjetja v tej panogi so skoraj ves čas epidemije intenzivno delala, naročil imajo trenutno zelo veliko.

V mnogih podjetjih dodatno zaposlujejo in se ukvarjajo s tem, da na trgu dela ni dovolj ustreznih delavcev, zato jih nekateri iščejo tudi izven Slovenije. Medtem se je ponekod pojavilo tudi pomanjkanje surovin, repromateriala in različnih komponent. Cene se dvigujejo in to se bo verjetno poznalo pri uspešnosti poslovanja. Se pa s tem problemom srečuje celotno evropsko gospodarstvo, še zlasti pa to velja za proizvodnjo bele tehnike in kovinskopredelovalno industrijo.« Kaj pa energetika? »Če odmislimo strateška vprašanja, povezana z energetiko, poslujejo tako v Premogovniku Velenje kot v Termoelektrarni Šoštanj stabilno in zagotavljajo zanesljivo oskrbo gospodarstva z električno energijo.« Uspešno posluje tudi gradbeništvo, v povsem drugačnem položaju pa so storitvene dejavnosti. »Nekatere storitvene dejavnosti so v izredno težkem položaju, nekateri so na robu preživetja, nekateri pa so se že odločili za zaprtje. Še posebej zaostrene razmere so v gostinstvu in turizmu, kjer so bili zaprti zelo dolgo. Zdaj, ko se obrati postopoma odpirajo, so mnogi brez potrebnega kadra, saj so si njihovi nekdanji zaposleni našli delo v dejavnostih, ki so lahko poslovale. V gospodarski zbornici smo se pred že mesecem ali dvema zavzeli za to, da bi vlada sprejela 9. paket protikoronske zakonodaje, ki bi bil še posebej prilagojen ravno temu sektorju. V

tem trenutku odločitve vlade še ni, se je pa gospodarski minister že večkrat odločno zavzel za nove ukrepe, ki bi bili ciljno usmerjeni v ta gospodarski sektor.« Ena vaših konstantnih aktivnosti so prizadevanja za čim hitrejšo izgradnjo hitre ceste. Kaj pravite na to v tem trenutku? »Sodeč po informacijah, ki prihajajo z Darsa, aktivnosti potekajo po načrtih, smo pa v naši zbornici že lani, ko se je hitra cesta začela graditi, naslovili apel na Dars in na Ministrstvo za infrastrukturo, naj pospešita aktivnosti, da bo do konca leta 2021 sprejet državni prostorski načrt za traso tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja. Potem naj bi na tem odseku pospešili tudi ostala dela, s ciljem, da bi bila cesta na celotni trasi od Šentruperta do Slovenj Gradca odprta istočasno. Dejstvo je, da odprtje odseka od Velenja do Slovenj Gradca ne rešuje ničesar oziroma bi za Velenje pomenilo velike prometne težave. Ob tem poudarjamo tudi potrebo po istočasni navezavi hitre ceste v Zgornjo Savinjsko dolino, kar je za našo regijo še posebnega pomena, ko govorimo o prestrukturiranju.« Intenzivno se vključujete v pripravo programov prestrukturiranja. Kako komentirate v osnutku strategije izstopa iz premoga določeno leto zaprtja Premogovnika Velenje, leto 2033? »Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij mora zagotavljati pravični prehod z enakovredno obravnavo štirih kategorij kazalnikov: ekonomskih, energetskih, socialnih in okoljskih, kar v osnutku strategije manjka. V SAŠA regiji predelovalna industrija predstavlja 60 odstotkov gospodarstva, merjeno po prihodkih in številu zaposlenih, ki za svoje stabilno delovanje potrebuje zanesljivo oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah. Odločitev o opustitvi rabe premoga je zato odgovorno mogoče sprejeti le s sočasnimi rešitvami glede zagotavljanja stabilne in cenovno konkurenčne

nadomestne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Pri iskanju omenjenih rešitev se je zaradi naravnih in tehničnih specifik nerealno zanašati zgolj na obnovljive vire energije, saj z njimi ni mogoče izvajati dovolj stabilne oskrbe. Zagotoviti je treba nadomestne proizvodne kapacitete s konvencionalnimi energenti, ki bodo zadoščali potrebam rastočega slovenskega gospodarstva, infrastrukture in gospodinjstev, ob tem pa ohraniti

Mag. Franci Kotnik

obstoječe kapacitete, ki ne uporabljajo fosilnih virov. Visoka odvisnost od uvoza električne energije, v kateri bi se znašla Slovenija brez omenjenih rešitev, je za gospodarstvo nesprejemljiva, saj predstavlja preveliko tveganje in bi lahko bila za energetsko intenzivno industrijo pogubna. In še nekaj je pomembno: kljub ambicioznim razvojnim načrtom gospodarstvo v SAŠA regiji po naših ocenah do leta 2033 ne bo uspelo zagotoviti dovolj novih delovnih mest. Zaradi navedenih dejstev je v strategiji treba opredeliti dovolj dolgo časovno obdobje za postopno prestrukturiranje gospodarstva SAŠA regije, v okviru katerega bo zagotovljen pravičen prehod, kar pomeni tudi možnost vključitve vseh presežnih kadrov v proces prekvalifikacij.«

Čeprav je v javnosti prisotno mnenje, da na prestrukturiranje še nismo pripravljeni, vendarle temu ni povsem tako. Nekatere spremembe v gospodarstvu se že dogajajo. »Zagotovo ne drži, kar nam očitajo nekateri, da samo čakamo na pomoč države. V regijskem gospodarstvu so se v minulih desetih letih zgodile pomembne spremembe, ki predstavljajo dobro osnovo za nadaljnji proces tranzicije.

Odvisnost od velikih gospodarskih družb je sicer še vedno velika, vendar precej manjša kot pred desetletjem. Okrepilo se je malo gospodarstvo, prav tako se počasi, a vztrajno povečuje diverzifikacija dejavnosti.

Imamo nekaj uspešnih podjetij, ki so v tem času zelo okrepila svoje aktivnosti na področju razvoja in zdaj napovedujejo nove programe in dodatno zaposlovanje na delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo.

Seveda vsi računajo na sofinanciranje iz evropskih skladov in na tem področju so obeti dobri. Za uspešen prehod v novo realnost bomo poleg zakona o postopnem zapiranju premogovnika potrebovali še zakon o prestrukturiranje regije, ki si ga zamišljamo po principu nekdanjega zakona o Pomurju. V tem zakonu bi bile opredeljene pravne podlage za določene spodbude investitorjem, tudi v obliki davčnih olajšav, brez katerih prav velikega interesa za vlaganje v SAŠA regiji od investitorjev od drugod ni pričakovati. Menim, da glede tega ne smemo biti preveč pesimistični, ampak moramo zaupati v lastne potenciale ter skupaj z državo zagotoviti pogoje za njihovo realizacijo.« Prestrukturiranje seveda ni edino, ki ga bo v naslednjih letih mogoče financirati s pomočjo evropskega denarja. Podjetja bodo lahko pridobila sredstva tudi iz sklada za okrevanje gospodarstva, začenja se nova finančna perspektiva, ste na to pripravljeni? »Kar nekaj dela na tem področju je bilo v fazi priprave območnega razvojnega programa za obdobje 2021–2027

narejenega, veliko pa nas še čaka. Na splošno velja ocena, da razvojni denar v prihodnjih letih naj ne bi bil problem, seveda za dobre projekte. V našem primeru je ključno, da se določi letnica zapiranja Premogovnika Velenje, ki ne sme biti prezgodnja. Mora pa biti določena, da bomo na tej osnovi lahko črpali nepovratna sredstva.« Kako zbornica deluje v času krize? »Prilagodili smo se razmeram in v preteklem obdobju večino ‹dogodkov› izvedli v virtualni obliki. Pogrešamo osebne stike in obiske v podjetjih, zato si seveda želimo čimprejšnje normalizacije stanja. To bo možno, ko bo cepljenih dovolj ljudi, zato smo se povezali z NIJZ in organizirali cepljenje po podjetjih. Kjer bo interesa dovolj, bodo mobilne ekipe izvedle cepljenje neposredno v delovnih okoljih, za druge pa bo to organizirano v cepilnih centrih.« Virtualno ste izvedli tudi skupščino zbornice. »Tako je. Na skupščini smo ‹gostili› novega generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleša Cantaruttija, ki nam je predstavil svoj pogled na nadaljnje delovanje zborničnega sistema, s posebnim poudarkom na vlogi in delovanju regijskih zbornic. Zadovoljni smo, da novi generalni direktor vidi regijske zbornice kot tisti člen sistema GZS, ki je najbližji podjetjem, zato se podjetja, ko potrebujejo pomoč ali informacije, najprej obrnejo na nas. Po mnenju članov skupščine naša zbornica to svojo vlogo dobro opravlja in vsi skupaj se bomo trudili, da bo tudi v prihodnje tako.« Kako boste letos izpeljali ocenjevanje in nagrajevanje inovacij? »Razpis je odprt do konca maja, prijave prihajajo, v začetku junija pa začne svoje delo strokovna komisija, ki bo prispele inovacijske projekte ocenila in podelila zaslužena priznanja. Podelitev priznanj bomo izvedli v septembru, ko računamo, da bo dogodek mogoče izvesti v živo. Takšna oblika je za inovatorje veliko bolj prijazna in svečana, dobrodošla pa je tudi zaradi možnosti medsebojne izme🔲 njave izkušenj ter druženja.«

Kupce vabijo napredne in prijazne komunikacijske rešitve Podjetje Mega M iz Velenja vse pomembnejši ponudnik eMobilnosti – Dovršene in uporabniku prijazne rešitve tlakujejo njihovo uspešno pot – Zadovoljni uporabniki jim pomenijo največ Tatjana Podgoršek

Podjetje Mega M iz Velenja, ki danes zaposluje več kot 35 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov, ne glede na močno konkurenco in posledice krize zaradi epidemije covida-19 utrjuje svoje mesto med vodilnimi podjetji na področju telekomunikacij in informacijskih tehnologij v državi. Prihodnje leto bo zaznamovalo 20-letnico uspešnega delovanja, ustanovitelja in lastnika podjetja – brata Matej in Miran Meža – pa zagotavljata, da v letih obstoja napredujejo v vseh svojih dejavnostih. Minulo leto sta slednjo najbolj zaznamovala dva projekta, in sicer trajnostna strateška transformacija (v sodelovanju s SPIRIT Slovenija) in eMobilnost.

Priložnost v okviru prestrukturiranja premogovnih regij

Matej in Miran Meža, generalna direktorja podjetja, sta povedala, da so projekt trajnostne strateške transformacije uspešno končali sredi prejšnjega meseca, sedaj pa bodo v okviru tega spremljali rezultate, ki so jih določili po vseh segmentih. Cilje projekta so – sta pojasnila sogovornika – razdelili na tri področja: okoljsko, družbeno in ekonomsko.

Osrednji med okoljskimi cilji je z izgradnjo zmogljivosti sončnih, hidro elektrarn ter infrastrukturo

za električna vozila ostati CO2 nevtralni operater; pri ekonomskih ciljih uresničujejo svojo vizijo in dajejo pri tem precejšen poudarek avtomatizaciji in digitalizaciji vseh procesov, v zadnjih letih predvsem trajnostni mobilnosti; pri družbenih ciljih pa je v ospredju bolj zavzeto sodelovanje z lokalno skupnostjo na več področjih. »V okviru preobrazbe premogovnih regij želimo vzpostaviti poslovno kompetenčni center Mega Tel, saj vidimo veliko priložnosti za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo kadrov tudi iz drugih delov Slovenije ter tujine.«

Razvijajo različne vertikale

Podjetje je lani postalo prvi operater storitve eMobilnosti v državi, ki svojim uporabnikom omogoča enovito izkušnjo ePolnjenja doma in v tujini, na kar 240.000 polnilnicah v EU. S tem je podjetje postalo Tehnološki leader za pametno povezljivost in trajnostno sodelovanje, kjerkoli, kadarkoli ter na katerikoli napravi v EU. Po besedah bratov Meža na tem področju razvijajo različne vertikale: javno polnilno infrastrukturo, infrastrukturo za podjetja ter polnilno infrastrukturo za domače uporabnike.

S tega področja bodo ta mesec prijavili tudi inovacijo. »Našo vse večjo prepoznavnost kot strokovnjakov s področja eMobilnosti so prepoznali tudi

Ekipa, ki utrjuje položaj podjetja Mega Tel med vodilnimi podjetji na področju telekomunikacij, informacijskih tehnologij in od lani naprej tudi eMobilnosti.

na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in nas prejšnji mesec povabili kot predavatelje. Zabeležili smo zelo dobre odzive.« Seveda ne zanemarjajo razvoja ostalih za podjetje tradicionalnih storitev.

Rast beležijo na področju IP telefonije (ne glede na upad fiksne telefonije), računalništva v oblaku in pri dostopu do interneta.

Lanski poslovni rezultati so kljub ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa sledili zastavljenim ciljem. Nekoliko višja realizacija prihodkov (3,2 milijona evrov) jim bo letos omogočila nadaljnjo nadgradnjo uporabniških izkušenj, počasno sproščanje ukrepov, med katerimi je tudi možnost poslovnih potovanj, pa prizadevanja po širjenju na tujih trgih. V tem trenutku še pospešeno

izvajajo aktivnosti v Hrvaški, v prihodnje pa načrtujejo poslovne dogovore tudi v Srbiji in Bolgariji.

Na vprašanje, kje je mesto podjetja Mega M v močni konkurenci na področju telekomunikacij, informacijskih tehnologij in eMobilnosti v Sloveniji, sta Matej in Miran odgovorila: »Naši največji konkurenti so velika podjetja z močnim kapitalom, ekipami ter domačo in tujo strategijo. Naša prednost pa so celovite rešitve, individualna obravnava strank, fleksibilnost in učinkovite cene, kar stranke cenijo. Ko enkrat začnemo sodelovanje, se to praviloma izkaže za dolgoročno. Zadovoljni uporabniki nam pomenijo največ. V tem trenutku imamo več kot 1300 poslovnih uporabnikov, njihovo število 🔲 pa se nenehno povečuje.«

Naš ­čas, 27. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 19. maja Gibanje Za pitno vodo je v DZ prineslo skoraj 50.000 overjenih podpisov volivcev pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o vodah.

Noveli nasprotujejo, saj menijo, da prinaša okolju škodljive spremembe. Med drugim omogočajo številčno gradnjo enostavnih objektov na priobalnem pasu.

Zunanji minister Anže Logar se je srečal z nemškim kolegom Heikom Maasom. Ta je napovedal nemško podporo Sloveniji med predsedovanjem Svetu EU. Izpostavil je pomen širitve EU na Zahodni Balkan in vladavine prava.

Gibanje Za pitno vodo je v DZ prineslo skoraj 50.000 overjenih podpisov volivcev.

Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki so po končani prvi fazi posodobitve uradno odprli nove pridobitve. Minister za obrambo Matej Tonin je povedal, da je vsa dozdajšnja posodobitev stala 72,5 milijona evrov, 41 milijonov evrov pa je zanjo prispevala zveza Nato.

Zavod RS za blagovne rezerve in nekdaj tam zaposleni Ivan Gale sta na ljubljanskem delovnem sodišču sklenila sodno poravnavo. Zavod bo Galetu zaradi odpovedi delovnega razmerja izplačal 54.146 evrov.

Ameriški in ruski zunanji minister, Antony Blinken in Sergej Lavrov, sta na prvem srečanju skušala zmanjšati napetosti v odnosih med državama.

Četrtek, 20. maja Premier Janez Janša je gostil prvo razpravo v okviru konference o prihodnosti Evrope v Sloveniji. Namen razprave je oblikovati skupno predstavo o tem, kakšno Evropo si želijo Slovenci in kaj so za to pripravljeni storiti. Sodeloval je tudi predsednik republike Borut Pahor.

Janez Janša je gostil prvo razpravo v okviru konference o prihodnosti Evrope.

Na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku je potekal del vojaške vaje Defender Europe 2021. Ob premierju Janezu Janši in ministru za obrambo Mateju Toninu si jo je ogledal tudi poveljnik ameriških sil v Evropi general Tod D. Wolters.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je z evropskimi kolegi v Bruslju razpravljal o reformi Svetovne trgovinske organizacije (WTO). V okviru čezatlantskih trgovinskih odnosov so ministri pozdravili nov ton v pristopu ZDA in nadaljnje korake pri izgradnji pozitivne trgovinske agende.

27. maja 2021

V Slovenijo se je iz Afganistana vrnil zadnjih šest vojakov Slovenske vojske, ki so tam urili afganistanske varnostne sile.

Ob svetovnem dnevu čebel je organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) pozvala posameznike s sloganom Angažirajte se: graditev novih temeljev za čebele.

Ob 60-letnici bralne značke so pripravili slovesnost. Prevalje so ob tem kot prve prejele naziv mesto bralne značke.

Evropski parlament in države članice EU so dosegli dogovor o covidnem potrdilu, ki naj bi čez poletje olajšal potovanja po Evropi. T. i. zeleno potrdilo bodo lahko dobili vsi prebivalci EU, ki so cepljeni proti covidu-19, so bolezen preboleli ali pa imajo negativen izvid testa.

govoru pred mariborsko Kadetnico poudaril, da so bili pekrski dogodki uvertura vojne za Slovenijo. »Šlo je za prvo merjenje realne moči med Slovenijo in Beogradom, med slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo na eni ter jugoslovansko armado na drugi strani,« je dejal. Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se ob 31. obletnici imenovanja vlade in 30. obletnici osamosvojitve Slovenije zbrali na Brdu pri Kranju.

Petek, 21. maja

V Demokratični republiki Kongo je izbruhnil vulkan Njiragongo.

Slovensko gospodarstvo kot celota je v koronskem letu 2020 po ugotovitvah Ajpesa poslabšalo rezultate poslovanja, a so bili ti še vedno pozitivni. Neto čisti dobiček se je zmanjšal za skoraj dve petini, skupni prihodki pa za blizu šest odstotkov. Podjetja so večinoma ohranila število zaposlenih in malenkost povečala neto dodano vrednost.

Skupina 43 poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev je v DZ danes vložila predlog novele pokojninskega zakona, s katerim bi omogočili pripoznavanje poklicnih bolezni.

Nogometaši Mure so državni prvaki za sezono 2020/21.

V Demokratični republiki Kongo je v soboto zvečer izbruhnil eden najdejavnejših vulkanov na svetu, vulkan Njiragongo. Lava je v zgodnjih jutranjih urah dosegla mesto Goma in se ustavila na njegovem obrobju.

Na gorskem maratonu na severozahodu Kitajske je zaradi izredno slabega vremena umrlo najmanj 21 udeležencev, osem pa so jih morali odpeljali v bližnje bolnišnice.

Zaradi pandemije covida-19 je umrlo precej več ljudi, kot kažejo uradni podatki.

Na celjskem okrožnem sodišču so preložili prvi predobravnavni narok v zadevi TEŠ 6. Zagovornik prvoobtoženega Uroša Rotnika, odvetnik Mitja Jelenič Novak, je zahteval izločitev predsednice senata Mojce Turinek, ki je v lanskem kazenskem postopku Rotniku izrekla obsodilno sodbo.

V EU je dan Nature 2000. Največji delež ozemlja v omrežju Nature 2000 je med državami unije prav v Sloveniji, imajo ga skoraj v vseh občinah. Evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000 je ključno za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter območij, ki so pomembna na slovenski, evropski in svetovni ravni.

Ameriški predsednik Joe Biden je zatrdil, da je edina rešitev za bližnjevzhodni konflikt vzpostavitev palestinske države ob Izraelu.

Zaradi pandemije covida-19 je umrlo od dvakrat do trikrat več ljudi, kot kažejo uradni podatki smrtnih žrtev te bolezni, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Sobota, 22. maja Predsednik republike Borut Pahor je na spominski slovesnosti Mestne občine Maribor ob 30. obletnici pekrskih dogodkov poudaril, da »Slovenci zmagujemo, če sodelujemo«. Premier Janez Janša je medtem v večernem

Nedelja, 23. maja Kristjani so 50. dan po veliki noči obeležili binkošti, s katerimi zaključujejo velikonočni čas.

S praznikom obeležujejo prihod Svetega Duha.

Petnajsta etapa 104. kolesarske dirke po Italiji se je med Gradežem in Gorico (147 km) deloma odvila tudi v Sloveniji. Karavana je po slovenskih cestah opravila okoli 40 km, in sicer po Goriških Brdih in v okolici Nove Gorice.

Dirka po Italiji je zavila tudi v Goriška Brda.

V nesreči žičnice nedaleč od jezera Maggiore na severu Italije je umrlo najmanj 14 ljudi. Kabina žičnice je na relaciji Stresa–Mottarone pred prihodom na goro Mottarone strmoglavila približno sto metrov v globino.

V Veliki Britaniji so zvečer v več mestih potekali protesti v znak solidarnosti s Palestinci. Samo v Londonu se je zbralo več kot 180.000 ljudi.

Na Evroviziji, ki je potekala v Rotterdamu na Nizozemskem je zmagala italijanska rockovska skupine Maneskin s skladbo Zitti e buoni (Tihi in dobri). Naši predstavnici Ani Soklič, ki je na letošnji Evroviziji nastopala s skladbo Amen, se ni uspelo prebiti iz predizbora.

Zvečer je že deveto leto zapored po vsej Sloveniji zazvenela pesem Dan ljubezni.

Ponedeljek, 24. maja Dijaki so začeli prostovoljno samotestiranje na okužbo z novim

koronavirusom v domačem okolju. Na šole so sicer poslali 180.000 testov, vendar ni znano, kolikšen je interes med dijaki.

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je soglasno potrdil odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah, ki med drugim določa, da bo referendum 4. julija.

Slovenska demokratska stranka je pred prihajajočim strankarskim kongresom obudila premišljanja o trenutno usodnem zaostrovanju razmer v državi, kar po njenem lahko vodi v obnovitev državljanske vojne.

Odločitev o pridružitvi Hrvaške schengenskemu območju bi lahko bila na dnevnem redu Sveta EU ravno v času slovenskega predsedovanja.

Evropa je ukrepala proti Belorusiji in njenemu voditelju Aleksandru Lukašenku, zaradi nedeljske preusmeritve letala družbe Ryanair v Minsk ter aretacije opozicijskega novinarja Romana Protaseviča in njegove partnerke Sofie Sapega,

Zaradi opozicijskega novinarja Romana Protaseviča so beloruske oblasti v nedeljo z vojaško grožnjo preusmerile letalo Rayanairja v Minsk.

ki sta bila na tem letalu. Voditelji članic EU so v Bruslju pozvali k prepovedi prometa v zračnem prostoru EU za beloruska letala in njihovo uporabo evropskih letališč.

Torek, 25. maja Zakonodajni referendum o noveli zakona o vodah bo 11. julija, je na izredni seji sklenil DZ. Prvotno predlagani datum, 4. julij, je koalicija določila za teden dni kasneje. To je sprožilo številne ugovore, saj bo takrat že veliko ljudi na dopustih.

Pet reprezentativnih sindikalnih central, ki so nedavno izstopile iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), podpira protestni shod proti vladi, ki je napovedan za petek v Ljubljani, vodstva se bodo protesta tudi udeležila.

Joe Biden in Vladimir Putin se bosta prvič sestala 16. junija.

V opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB ostro obsojajo vsebino ene od petih kongresnih resolucij SDS, v kateri ta opozarja na nevarnost Levice. Poslanec SDS Branko Grims pa je v izjavi zatrdil, da želijo v SDS le ohraniti ustavni red, demokratično in varno Slovenijo in da želijo dosledno spoštovanje ustave.

Voditelji članic EU so pozvali k hitri uveljavitvi covidnega potrdila na ravni unije. Potrebna infrastruktura na ravni EU bo pripravljena od 1. junija.

Predsednik ZDA Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin se bosta prvič sestala 16. junija v švicarski Ženevi, so sporočili iz Bele hiše in Kremlja.

Kako lahko zmanjšamo napake, povezane z zdravili?

Med vsemi zgodbami o cepljenju proti koronavirusu je odmeval tudi primer iz Italije, kjer je posameznica dobila šestkratni odmerek cepiva. Do napake je prišlo zato, ker je v vsaki viali cepiva šest odmerkov. Preden posameznik dobi cepivo, mora medicinsko osebje en odmerek razredčiti v drugi viali. V italijanskem primeru je bila medicinska sestra prepričana, da je vzela vialo z že razredčenim odmerkom.

Letno se po podatkih strokovne revije BMJ Quality & Safety v Veliki Britaniji zgodi 2,4 milijona napak, povezanih z zdravili. Sicer so tri od štirih manj problematične, a po strokovnih ocenah naj bi napake povzročile 1700 smrti letno. Stroški za britansko krovno zdravstveno organizacijo NHS znašajo 98 milijonov Tjaša Zajc funtov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije stroški zaradi napak z zdravili na letni ravni globalno znašajo 42 milijard ameriških dolarjev.

Leta 1999 je ameriški Inštitut za medicino izdal poročilo Zmotiti se je človeško (To Err is Human), v katerem so navedli, da v ZDA zaradi različnih zdravniških napak letno umre med 44.000 in 98.000 ljudi. V ZDA so smrti zaradi zdravniških napak tretji najpogostejši vzrok smrti. Ker se določene vzroke za napake da odpraviti z uvedbo tehnologije, je kasneje ameriška vlada zagotovila zakonodajo in sredstva za digitalizacijo zdravstva.

Informacijska podpora lahko dokazano zmanjša napake pri ravnanju z zdravili. Če bolnišnica za administracijo uporabljablja papirne obrazce – in v veliko primerih in državah je to še vedno realno stanje – lahko pride do veliko nevarnih situacij. Zaradi nečitljivosti predpisov zdravil lahko da medicinska sestra bolniku povsem napačno zdravilo. Veliko zdravil si je po imenih podobnih, a so namenjena reševanju povsem različnih zdravstvenih težav. Drugo strašljivo situacijo predstavljajo napačni odmerki. Če iz ročne pisave ni jasno, ali gre za grame ali miligrame, je lahko razlika v odmerku, ki ga prejme pacient, ogromna. Včasih do napak pri odmerkih pride pri prepisovanju zdravil z enega lista na drugega – recimo z lista ob sprejemu na temperaturni list, ki spremlja bolnika med hospitalizacijo. Do napak pri dajanju zdravil lahko pride zato, ker nekdo medicinsko sestro zmoti med razdeljevanjem zdravil. Zdravnik lahko predpiše napačno zdravilo, ker je že predolgo dežuren in naredi napako zaradi utrujenosti.

Področje z zdravili povezanih napak je široko in po dvajsetih letih še vedno izziv za velik del sveta. Digitalizacija zdravstva se odvija zelo počasi, ker dolgo traja, da se bolnišnica odloči za ponudnika informacijske rešitve, saj te predstavljajo dolgoročno naložbo in visoke zahteve pri izobraževanju zaposlenih.

Zato, ker je zdravstvo v ZDA dobilo finančno injekcijo za digitalizacijo, je danes večina zdravstvenih ustanov digitaliziranih. Težava je le, da so bili zaradi denarja na trgu proizvajalci informacijskih rešitev spodbujeni k hitremu snovanju in prodaji rešitev. Številne rešitve so zato neprijazne do uporabnikov in povzročajo nove težave, kot so izgorelost medicinskega osebja, napake zaradi prevelikega zanašanja ljudi na tehnologijo in še marsikaj.

Lahko bi rekli, da smo danes v drugi fazi razvoja digitalnih rešitev. Vemo, kaj vse je narobe z obstoječimi rešitvami in zakaj sta vloga oblikovalcev in snovanje dobre uporabniške izkušnje v zdravstvu ključni za izboljšanje varnosti bolnikov. V bolnišnicah, kjer so uspešno uvedli računalniške programe in spremenili kulturo varnosti, je napak manj. A še precej časa bo trajalo, preden si bodo to lahko privoščile vse zdravstvene ustanove po svetu.

Problem varnosti v zdravstvu in pri ravnanju z zdravili je globalen, pravi Abdulelah Alhawsawi – v ZDA in Kanadi certificiran kirurg, ki je v Savdski Arabiji uspel soustanoviti enega izmed centrov za varnost bolnikov pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Da bi povsem izničili napake, je težko pričakovati. Ključni del sestavljanke k bolj optimalnemu stanju pa ni tehnologija, temveč sodelovanje in opolnomočenje bolnikov. Z zavedanjem, da zdravstveno osebje dela v zahtevnem okolju, da zdravstveni delavci niso nezmotljivi, z zavedanjem, katero zdravilo in v kakšnem odmerku imamo predpisano, lahko kot bolniki delno pripomoremo k svoji večji varnosti pri zdravljenju. Na zdravstvu pa je, da se še okrepi kultura sodelovanja z bolniki in da se ustvari kvaliteten odnos med bolnikom in zdravnikom. 🔲

Enotna osebna in zdravstvena izkaznica Zagreb – Hrvaški državljani bodo lahko od avgusta prejeli novo osebno izkaznico, ki bo nadomestila tudi zdravstveno. Z novo izkaznico bodo lahko prevzeli mobilno aplikacijo, s katero bodo lahko osebno izkaznico uporabljali tudi na mobilnih telefonih. Novi osebni identifikacijski dokument bo vseboval brezstični čip, ki ga imajo 🔲 tudi potni listi.

Naš ­čas, 27. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

ZDRAVSTVO, SOCIALA

27. maja 2021

Dobiček v javnih zavodih ne more in ne sme biti cilj!

Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik: »Lanski prihodki niso realni in jih ne moremo z ničimer primerjati. Država je bila radodarna in to smo izkoristili.« Milena Krstič - Planinc

Velenje – Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik pravi, da lansko leto ni (skoraj) v ničimer primerljivo z nobenim letom pred tem.

Tako tudi dobička, skoraj 800 tisoč evrov, s katerim so zaključili leto 2020, ne morejo primerjati z nobenim, ker lanski prihodki javnega zavoda niso realni. Država je bila zaradi pandemije pač radodarna. Šteharnika smo povabili na pogovor. Čas je tak, da za začetek ne gre drugače kot z vprašanjem, ali je organizacija dela optimalna, se v sistem že vrača izvajanje vseh dejavnosti? »Mogoče bi bilo bolje reči, da je ta času in pogojem primerna.

Ni pa optimalna. Tudi v normalni situaciji ni takšna, saj pogoji za to niso zagotovljeni. Moje zahteve so precej večje, kot jih ta trenutek lahko izpolnim. Sicer pa sistem v celoti ni funkcioniral le v prvem valu epidemije do konca maja. Potem smo bili spet v polnem teku, spremenila se je le dostopnost.« Ste se vi že cepili in kolikšen delež zaposlenih se je? »Pred kratkim sem bil cepljen drugič. Predhodno sem bil namreč pozitiven. Odstotek cepljenih v Zdravstvenem domu Velenje je zadovoljiv, več kot 60-odstoten.

Naša želja je, da bi bila precepljenost 100-odstotna, nimamo pa zagotovila, da tako tudi bo.« Pred epidemijo ste imeli v Zdravstvenem domu Velenje blizu pol milijona obiskov letno. Potem so bile ambulante precej manj obiskane.

❱

»Lanski dobiček ni zgolj rezultat dobrega dela, ampak morda tudi previsokih tarif za določene dogodke.«

»Rast zaposlenosti je povezana z rastjo dodeljenih programov.

Optimalni nismo. Ljudje prihajajo in odhajajo, to je stalnica že zaradi upokojevanja. Naša želja je seveda biti optimalni. Stroškovno gledano pa je mogoče bolje, da nisi, ker je gostujoči zdravnik oziroma delavec cenejši. Seveda pa si želimo vse več programov in posledično tudi vse več zaposlenih. Privlačen zdravstveni zavod

smo tudi zaradi dokaj dobre kadrovske zasedbe.

Potrebe po zunanjih izvajalcih se zmanjšujejo, ostajajo pa stalnica pri programih, ki so del programa bolnišnic.« Investicijska vlaganja? V kaj ste lani vložili največ? »Lansko leto smo kar nekaj oddelkov prostorsko obnovili. Ni pa bilo večjih nabav – aparatov ali

Zdravstveni dom Velenje šteje že skoraj 400 zaposlenih. Kako blizu pa ste optimalni zasedenosti na tem področju? Kolikšne so potrebe po izvajanju dejavnosti z zunanjimi izvajalci?

specialnih vozil. Plan investicij smo realizirali v celoti.«

❱

Prvi cilj zdravstvenih domov je seveda zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe prebivalcev na primarni ravni, pri tem pa

Veliko je bilo v zadnjem času govora o dodatku za delo v rizičnih razmerah v času epidemije. So zaposleni zadovoljni, so kakšna

Mag. Janko Šteharnik: »Ekonomika je v zdravstvu čuden element.«

»Mislim, da odločitev, da je dodatek vezan na plačo posameznika, ni dobra.«

❱

V ZD Velenje se je cepilo nekaj več kot 60 odstotkov zaposlenih.

»Ekonomika je v zdravstvu čuden element. Čuden je tudi občutek, da smo, ko načrtujemo vašo bolezen, dobri, če je bolezni veliko. Tako je merilo poslovanja v zdravstvenih zavodih! Nad tem nisem navdušen in posledično na to tudi nisem ponosen. Raje bi imel slabši rezultat in zdrave ljudi.

Dobiček v javnih zavodih ne more in ne sme biti cilj! Če ustvarjamo višek sredstev, jih raje porabimo za investicije, obnove in izboljšanje pogojev dela zaposlenih. Tudi za nagrajevanje.

Pa še digitalizacija v zdravstvo vstopa skozi velika vrata. Kar je v tej fazi predvsem strošek.

Lanski prihodki niso realni in jih ne moremo z ničimer primerjati. Država je bila radodarna in to smo izkoristili. Dobiček skoraj 800 tisoč evrov ni samo rezultat dobrega dela, temveč morda tudi previsokih tarif za določene dogodke. Smo ga pa veseli in ga bomo v celoti porabili.«

»Pol milijona obiskov – fizično – res nismo dosegli. Smo se pa s »telemedicino« temu približali. Številčno gledano je bilo dogodkov podobno kot v prejšnjih letih, kar kaže tudi realizacija programa.« Ali so pri katerih opravljenih zdravstvenih storitvah v primerjavi s planiranimi fizičnimi kazalci opazna večja odstopanja? »Niti ne. Nekaj odstopanj je bilo le v delu programov, kjer gostujejo zdravniki iz splošnih bolnišnic. Te jim namreč niso dovolile gostovanj v drugih zavodih.«

doseganje čim boljših poslovnih rezultatov glede na ekonomske in druge razmere. Kakšni so bili lanski prihodki in odhodki zavoda?

Koliko so znašali in kaj to pomeni v primerjavi z letom 2019? Kakšen je poslovni izid?

Počutimo se kot doma Za bivalno enoto v Mozirju že čakalne vrste – Pred začetkom izgradnja bivalne enote tudi v Velenju Tatjana Podgoršek

Po več kot desetletju dolgih prizadevanjih za možnost 24-urnega varstva odraslih oseb z ovirami v razvoju v SAŠA regiji je pred osmimi meseci vrata odprla bivalna enota v Mozirju. Ob otvoritvi so bili radostnih obrazov vsi: od lokalne skupnosti do zaposlenih v regijskem Varstveno delovnem centru (VDC) Saša Velenje, pod okrilje katerega nova pridobitev sodi, še najbolj pa starši in omenjene odrasle osebe.

Neizmerno zadovoljni

»Danes ni nič drugače,« zatrjuje Darja Fišer, direktorica regijskega VDC-ja Saša, in nadaljuje: »Še vedno smo neizmerno zadovoljni, uporabniki se počutijo kot doma, kar pomeni, da smo stvari dobro zastavili. Za regijski VDC je izvajanje praktično 24-urnega institucionalnega varstva nova storitev, dodana vrednost dosedanjim, za uporabnike pa nov list v življenju. Vesela sem, da nam je v času omejitev ter negotovih in hitro spreminjajočih se razmer zaradi epidemije covida-19 uspelo oblikovati stalnico v življenju naših uporabnikov. Še se srečujemo s kakšno ‹porodno› težavo, tudi kakšno kadrovsko vprašanje še moramo rešiti, postaviti v prostor kakšno omaro. Vendar so to stvari, ki jih premagujemo po svojih najboljših močeh. Neizmerno zadovoljstvo porajajo

tudi nove možnosti, ki jih imamo.« Po pojasnilu Fišerjeve so namreč z bivalno enoto pridobili osnovo za razvoj drugih oblik institucionalnega varstva za odrasle osebe z ovirami v tukajšnjem okolju.

Z novo dejavnostjo so za zdaj na novo zaposlili pet oseb, z namestitvijo novih jih bodo še več.

Kakovosti zaradi večjih potreb ne bodo znižali

Dnevni prostor s fitnes napravami je priljubljeno mesto za druženje uporabnikov.

stiske, zagotavlja, ne nameravajo reševati z nižanjem kakovosti nastanitve. »Smo na razpotju in moramo razmisliti, kako bomo izkoristili dane možnosti za pridobitev še kakšne postelje.«

Delajo vse, kar delajo doma

Življenje v bivalni enoti teče tako kot doma, pravi sogovornica. Še vedno kdaj Na to, katere so morda največje popa kdaj izgubijo kakšno nogavico, ker manjkljivosti, ki jih zaznavajo, je sogota ni pravilno označena ali shranjena vornica odgovorila: »Ne vem, ali so na pravem mestu. Sicer pa preživijo to pomanjkljivosti, a dejstvo je, da uporabniki 8 ur v programu storitve se srečujemo s čakalno vrsto. Inforvodenja, varstva, zaposlitve pod pomacije o novem, lepem objektu, v sebnimi pogoji (v dnevnem varstvu), katerem se izvajajo nadstandardne ki je nadstropje nižje, preostalih 16 storitve v institucionalnem varstvu, ur pa v bivalni enoti, kjer si pod nadse širijo, rezultat tega pa so pritiski zorom zaposlenih sami pripravljajo staršev za sprejem odraslih oseb z potrebne obroke, čistijo svoje sobe ovirami praktično iz cele Slovenije. s kopalnico in sanitarijami, skupno Vsaj dve vlogi na teden dobimo, na kuhinjo in dnevni prostor. Pri teh klice na to temo odgovarjamo skoraj opravilih jih spodbujajo k čim vevsak dan.« Po njenih navedbah bodo čji samostojnosti. »Edina posledica z namestitvijo dveh uporabnikov, epidemije covida-19, ki jo občutiza kar aktivnosti že tečejo, povsem Pogrešata le več druženja mo, je močna želja po druženju z zapolnili zmogljivosti bivalne enote.

Med uporabniki bivalne enote sta tudi Živa ljudmi, ki prihajajo k nam, ali s tiRes je, priznava Fišerjeva, da imajo Albreht in Marjan Bidar. Ob našem obisku stimi v okolju. Bomo morali še malo priznano bivalno enoto za 24 uposta z navdušenjem pripovedovala: »V drugem stisniti zobe do takrat, ko se bomo rabnikov, vendar so z ureditvijo nedomu se počutiva kot doma, odlično. Prostori lahko srečali s starši uporabnikov, s katerih nadstandardnih (enoposteljso lepo urejeni, okolica je lepa, razumemo se. katerimi smo imeli pred epidemijo nih) sob število postelj zmanjšali. V Ničesar ne bi spremenila, ničesar ne pogrevelike načrte.« tem trenutku je v bivalni enoti nastašava, razen več druženja z drugimi ljudmi.« Nastanitev v bivalni enoti stane od njenih 17 uporabnikov. Prostorske 37 do 59 evrov na dan, odvisno od

odstopanja – kolikšen je najvišji, kolikšen najnižji dodatek? »Verjamem, da so zadovoljni.

Mislim pa, da odločitev, da je dodatek vezan na plačo posameznika – 65 odstotkov – ni dobra odločitev. Ta vrednost bi morala biti nominalna, torej enaka za vse.

Na to seveda mi nimamo vpliva.

Najvišji dodatek pri posamezniku je lahko 65 odstotkov plus 30 odstotkov za čas prisotnosti. Najnižji dodatek za delo v rizičnih razmerah je pa moj.«

❱

»Privlačen zdravstveni zavod smo tudi zaradi dokaj dobre kadrovske zasedbe.«

Cilji za letos? »Cilje, ki smo si jih zadali, že izpolnjujemo. Zaenkrat je rezultat podoben tistemu, ki smo ga načrtovali. Usmerjeni pa smo že v naslednja leta, ko bo pandemije konec. Poskušamo ustvariti pogoje za delo, sredstva namenjamo predvsem za investicije, za obnove v zdravstvenem domu … Naši cilji so tesno povezani s cilji države oziroma potrebami primarnega zdravstva. Radi bi znižali glavarinske količnike na zdravnika, povečali obseg bližine delovanja specialističnih ambulant … Ciljev je dovolj, jih bomo pa predvsem zaradi pomanjkanja kadra na določenih področjih težje izpolnili.« 🔲

stopnje oviranosti uporabnika, od tega, ali biva v eno ali dvoposteljni sobi in od vrste socialne oskrbe. »Cene kljub nadstandardnim storitvam ne odstopajo od slovenskega povprečja. Za letos jih ne nameravamo dvigniti. S pridobitvijo dodatnih prostorov bodo potrebni novi preračuni, vendar bistvenega odstopanja ne pričakujemo.« Pokrivanje stroškov nastanitve je urejeno tako kot za varovance domov za ostarele. Za uporabnike, katerih prejemki so prenizki in je potrebno doplačilo do polne cene, lahko svojci vložijo vlogo na center za socialno delo. Če je ta rešena pozitivno, potem pade breme sofinanciranja na občino, iz katere uporabnik prihaja.

Stroške zdravstvenih storitev v celoti pokriva država.

V Velenju 12 novih postelj

Darja Fišer zagotavlja, da so v regijskem VDC-ju pred izgradnjo prizidka k enoti VDC Ježek Velenje za potrebe bivalne enote. Računa, da bodo v enem letu pridobili 12 novih postelj za odrasle osebe z ovirami v razvoju. Ob obisku pristojnega ministra v Velenju v začetku maja jim je ta zagotovil, da se izgradnja začenja. »Vsako minuto čakamo na sklep ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Takoj, ko ga dobimo, gremo v razpis za izvajalca del.

Kljub 12 novim posteljam ne bomo pokrili vseh potreb s čakalne liste v našem okolju, zato razmišljamo naprej. Naš naslednji korak snujemo v smeri oblikovanja stanovanjskih skupnosti z od 4 do 6 uporabniki,« je še dejala Darja Fišer. 🔲

Naš ­čas, 27. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

REPORTAŽA

Bi vi to (res) nosili? Čas spomladanskega pospravljanja omar je tudi priložnost za razmislek, kako trajnostno naravnano garderobo si ustvarjamo in kako bomo ravnali z oblačili, ki jih ne nosimo več Tina Felicijan

Kupovanje katerih dobrin smo v času zaprtja in drugih omejitev poslovanja trgovin najbolj pogrešali?

Sodeč po zadnji raziskavi spletnega nakupovanja, ki jo je novembra lani objavil Statistični urad, so to oblačila, obutev in modni dodatki, ki so s 25 odstotki najpogostejši spletni nakup 16- do 74-letnikov v minulem letu. Že avdio-video ali foto izdelki ter gospodinjski aparati na drugem mestu zavzemajo le 13-odstotni delež spletnih nakupov, medtem ko sta hrana in pijača iz trgovin s 3 odstotki čisto na dnu.

Od leta 1996, ko so cene oblačil močno padle, njihova življenjska doba pa se je zmanjšala, se je količina oblačil, kupljenih na osebo v Evropski uniji, povečala za 40 odstotkov. Evropejci vsako leto kupijo skoraj 26 kg in zavržejo približno 11 kg tekstila. Nedavna raziskava nevladnih organizacij v projektu Obleka naredi človeka kaže, da je leta 2019 vsak posameznik v Sloveniji povprečno zavrgel 12,3 kilograma oblačil.

Rabljena oblačila je sicer mogoče izvoziti izven EU, a se jih večina (87 odstotkov) zažge ali odvrže na odlagališčih. Skupaj se manj kot odstotek oblačil reciklira v nova oblačila, delno zaradi neustrezne tehnologije.

Tekstilna in oblačilna industrija je tretja največja porabnica vode. Leta 2015 je porabila 79 milijard kubičnih metrov vode. Za proizvodnjo ene majice s kratkimi rokavi porabi toliko pitne vode, kot je ena oseba spije v dveh letih in pol.

Najprej ponovna uporaba, potem reciklaža, nazadnje toplotna izraba Hitra moda ustvarja veliko količino odpadkov, ki so prav tako ekološko problematični. Posebno sintetični tekstil, ki v naravi razpade na mikro delce. Delež tekstila v komunalnih odpadkih nenehno raste. »V 20 letih se je praktično podvojil. Pri nas predstavlja okrog 4 odstotke komunalnih odpadkov, v ZDA še enkrat več. To je absolutno nevzdržno,« opozarja Viktor Grilc in sklepa, da velik del odgovornosti za to lahko pripišemo prav hitri modi.

Ponovna uporaba tekstilnih izdelkov in s tem podaljšanje njihove življenjske dobe je le ena od možnosti za zmanjševanje vplivov tekstilne industrije na okolje. Druga je reciklaža tekstilnih izdelkov, ki niso primerni za ponovno uporabo. Pri tem pomembno vlogo igra pravilno zbiranje in sortiranje tekstilnega odpada ter ustrezni predelovalni postopki naravnih

27. maja 2021

prvem pranju, moramo biti pripravljeni plačati več.

Imamo pa zadoščenje, da smo s tem naredili nekaj dobrega za okolje,« razmišlja Viktor Grilc.

Neponošena oblačila, ki smo se jih naveličali, jih prerastli ali pa smo shujšali, nenazadnje za pokojniki ostajajo polne omare, pa je treba presortirati in jih predati posrednikom oblačil iz druge roke, denimo trgovinam z rabljenimi oblačili, centrom ponovne uporabe ali humanitarnim organizacijam. Oblačila iz druge roke se običajno prodajajo le za 10 ali 20 odstotkov cene novih. Večina pa sploh ne kaže sledi nošenja. »Dosedanja statistika kaže, da komaj 2 odstotka prodanih oblačil predstavljajo oblačila iz druge roke. To moramo spremeniti in delež povečati na 10 ali 20 odstotkov – potem bodo vplivi na zmanjšanje odpadnega tekstila znatni. Čedalje več predvsem mladih ljudi, ki imajo odnos do okolja, pa že posega po oblačilih iz druge roke.« Da hitra moda ni najboljši odgovor na potrebo potrošnikov po zadovoljivem videzu, se zaveda vse več ljudi, ocenjuje Alenka Košir, ki prihodnost vidi v zmanjševanju predsodkov do ponovne uporabe. »Ljudje imajo še vedno zadržke do oblačil iz druge roke. V tujini so se jih že precej otresli. Mi smo še na poti do tega.« Vedno več ljudi pa razmišlja, kako lahko sami obnavljajo svojo garderobo. »Opažam, da se je ponovno začelo šivati in ceniti šiviljsko delo.

Očitno smo se naveličali generičnih, cenenih oblačil nizke kakovosti. Tako mlada dekleta kot upokojenke so si začele ustvarjati unikatna oblačila, kvačkati, plesti. Vendar bolj na ljubiteljskem kot profesionalnem nivoju. Šiviljski poklic je še vedno zelo redek.« Poleg

Sled tekstila v okolju …

Tekstilna industrija je ena močnejših. Letni svetovni obrat ima med 100 in 150 milijoni ton tekstila, ki se deli na večjo polovico naravnega izvora (bombaž, volna, lan) in drugo polovico sintetičnega izvora (poliestri, poliamidi), naravna in umetna vlakna pa se lahko tudi mešajo. Pri izdelavi plastičnih niti gre za kemično industrijo, ki z uporabo zemeljskih olj in plinov ustvarja veliko emisij v zrak, vode in tla. Tkanine je treba barvati, impregnirati in pripraviti za različne vrste uporabe, pri čemer se ponovno uporabljajo kemikalije. Izdelana oblačila je treba oprati in za transport oviti običajno v plastično embalažo, ogljični odtis pa ustvarijo tudi na poti iz tovarne do potrošnika. Tako je pri celotnem procesu poraba naravnih in drugih virov velika, prav tako pa količina stranskih, odpadnih produktov. »Pri izdelavi naravnega tekstila je potrebnega veliko pranja, tudi barvanje je mokro, sledi še pranje končnega izdelka, tako da za proizvodnjo ene majice s kratkimi rokavi potrebujemo povprečno 2700 litrov vode, ki ni čista, temveč ima primešane detergente, pri barvanju pa so prisotna sintetična barvila. Ta voda je naposled umazana in jo je treba očistiti v čistilnih napravah. Poleg tega je celotna proizvodnja mehanizirana in potrebuje elektriko, proizvodnja te pa ustvarja toplogredne pline. Tako računamo, da okrog 8 odstotkov toplogrednih plinov prihaja iz tekstilne industrije,« profesor na Visoki šoli za varstvo okolja Viktor Grilc pojasni, zakaj ima tekstilna industrija že pri proizvodnji in dostavi do potrošnika velik okoljski odtis. »Ne smemo pozabiti niti na močan vpliv tekstila, predvsem sintetičnega, na okolje med samo uporabo.

Med nošenjem in pranjem se sintetična vlakna upogibajo in drobijo na majhne delce. Sintetična oblačila med vsakim pranjem izgubijo približno odstotek vlaken. Ti drobni delci vlaken gredo z odpadno vodo v kanalizacijo, čistilne naprave jih ne morejo prestreči, zato preidejo v reke in oceane, tako pa v prehranske verige vodnih organizmov, ki se sklenejo pri človeku in zato ima mikro plastika v vodah potencialen dolgoročen vpliv na človekovo zdravje,« opozarja in svetuje izbiro tekstila iz naravnih

10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov nastane pri izdelavi oblačil in obutve, kar je več kot pri vseh mednarodnih letih in pomorskem prometu skupaj.

2020

skupaj kg

% od skupne količine komunalnih odpadkov

Oblačila Velenje

34.235

0,31

Tekstilije Velenje

2.230

0,02

Oblačila Šoštanj

17.118

0,71

Tekstilije Šoštanj

1.020

0,04

Oblačila Šmartno ob Paki

17.118

1,87

Tekstilije Šmartno ob Paki

370

0,04

Tabela prikazuje količine zbranega tekstila (v kilogramih) in njegov delež glede na skupno zbrano količino komunalnih odpadkov.

Proizvodnja tekstila naj bi z barvanjem in obdelavo proizvodov povzročila približno 20 odstotkov svetovne onesnaženosti čistih voda.

S pranjem sintetičnih tkanin, ki je krivo za 35 odstotkov vse primarne mikroplastike v okolju, v morje vsako leto odplaknemo približno 0,5 milijona ton mikrovlaken. Z enim samim pranjem oblačil iz poliestra lahko pralni stroj izloči 700.000 mikroplastičnih vlaken, ki končajo v prehranjevalni verigi.

Sortirne analize podjetja PUP Saubermacher so v letih 2019 in 2020 pokazale, da je v mešanih komunalnih odpadkih več kot 50 odstotkov takšnih, ki se pri pravilnem ločevanju ne bi znašli med njimi. Največja deleža tvorijo biološki odpadki ter plenice in keramika, sledi pa tekstil z okrog 10 odstotki.

materialov ter pravilno pranje sintetičnih oblačil – v napolnjenih pralnih strojih, ker se s tem oblačila manj obremenjujejo, in na predpisani temperaturi.

… in na človeku Alenka Košir iz Centra ponovne uporabe, po izobrazbi inženirka tekstilstva in ekotehnologinja, osvetli še en zorni kot hitre mode, »ki je največji problem tekstilne industrije, saj z ustvarjanjem velike količine oblačil močno obremenjuje okolje. Za kilogram bombaža, denimo, kolikor ga je v majici ali kavbojkah, se porabi od 10 do 20 tisoč litrov vode ter ogromno pesticidov, skoraj petino celotne globalne porabe. Problematične so kemikalije in težke kovine pri barvanju ter drugih postopkih izdelave in obdelave naravnega in umetnega tekstila. Da so oblačila lahko tako poceni, morajo biti slabe kakovosti,« opozori tudi na glavna razloga za ugodne cene hitre mode – cenena, potencialno zdravju škodljiva proizvodnja tkanin ter izkoriščanje poceni delovne sile, otroško, tudi prisilno delo v tretjem svetu, kjer je zakonodaja glede uporabe pesticidov pri pridelavi, strupenih kemikalij pri predelavi ter standardov varnega in zdravega delovnega okolja bolj ohlapna.

Pri ceneni proizvodnji tkanin so prisotne razne kemikalije, v barvah težke kovine, plini, s katerimi preprečujejo napad škodljivcev, ki lahko onesnažujejo in uničujejo tekstil, ali prenos invazivnih vrst pri transportu, našteva tisto, zaradi česar se je smiselno vprašati, ali bi ceneno obleko res nosili. Zato imajo nekatere trgovine značilen vonj, pojasnjuje. Ko oblačila dosežejo potrošnika, pa še ne nehajo povzročati težav.

Dolgoročno jih lahko povzročijo zdravju. »Koža je naš največji organ. Biti moramo previdni, kaj polagamo nanjo. Zato so najbolj zdrava rabljena oblačila, ki so že dodobra preprana in prezračena.«

Vsako leto proizvedemo 100 milijard kosov oblačil, pri čemer uporabimo okrog 2000 različnih kemikalij. 3 od 5 kosov oblačil že po enem letu ležijo na odlagališčih odpadkov. Vsako sekundo en tovornjak oblačil konča na odlagališčih ali v sežigalnicah.

Nedavno je Center ponovne uporabe Velenje svoji ponudbi dodal raznovrstno metražno blago, ki ga je centru podarila šiviljska delavnica. Alenka Košir, izkušena šivilja, z veseljem svetuje, kaj izbrati in kako se lotiti šiviljskega projekta. Pokaže pa tudi ponudbo rabljenih šivalnih strojev.

vlaken. Rezultat je tekstil nižje kakovosti, a je njegova proizvodnja manj potratna. Uporablja se za manj zahtevne tekstilne izdelke, denimo preproge, talne obloge in podobno. »Tako naravni kot sintetični tekstil je organska snov, zato ga ne smemo odlagati na odlagališča odpadkov, ker tam razpada in povzroča toplogredne pline. Treba ga je izločiti in kot organske snovi predelati v t. i. suho frakcijo, kar lahko uporabimo za nadomestno gorivo iz odpadkov. To je zadnja in najmanj primerna stopnja izrabe. Tekstil je treba najprej večkrat uporabiti, za tem pa prestreči kot odpadek, za kar bi bilo potrebno postaviti posebne zbiralnike na ekoloških otokih, da se tekstil ne onesnaži z drugimi komunalnimi odpadki, saj sicer ni primeren za predelavo. Tega pri nas še ni, bi pa morali to uvesti,« navede korake do bolj trajnostnega ravnanja s tekstilom.

Trajnostni trendi Mednarodna skupnost se obrača na proizvajalce, ki diktirajo modne trende, da bi upočasnili tempo, saj zaradi nenehnega spreminjanja modnih smernic ogromno oblačil in drugega tekstila konča med odpadki, še preden dosežejo potrošnike. Slednje pa iniciative za bolj trajnostno tekstilno industrijo nagovarjajo, naj namesto modnim trendom dajejo prednost varstvu okolja in kupujejo odgovorno. »Smiselno je kupovati manj tekstilnih izdelkov in tiste bolj kakovostne. Uveljavljajo se certifikati kakovosti za tekstilne izdelke iz proizvodnje in dostave na tržišče, ki zmanjšujeta vplive na okolje. Ti certifikati naj bi zagotavljali, da je oblačilo trajnostno, kakovostno izdelano, torej za več sezon. Seveda takšno oblačilo stane več. A če ne želimo, da nam razpade po

Evropska unija pospešuje prehod na krožno gospodarstvo, kamor sodi tudi preučevanje učinka hitre mode na okolje. Namen strategije EU za tekstil je spodbuditi inovacije in ponovno uporabo v sektorju. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030, pa tudi novi ukrepi proti onesnaževanju z mikrovlakni in strožji standardi za uporabo vode. * Podatki so povzeti po ocenah Evropske agencije za okolje. tega je bilo pred hitro modo vzdrževanje oblačil s krpanjem, popravljanjem, predelovanjem in posodabljanjem z detajli, kot so vezenine, sestavni del gospodinjenja. »Stare mame so nam zašile luknje na nogavicah in smo jih lahko nosili veliko dlje. Danes na to gledamo kot na potrato časa, češ da se bolj splača kupiti novo kot popravljati staro.« Če bomo potrošniki zmanjšali povpraševanje po oblačilih, jih bo industrija ustvarila manj, sklepa in predlaga del rešitve za globalni problem dušenja v kupih oblačil, ki jih nikoli ne bo nihče oblekel.

Kako pa bi lahko proizvajalce tekstila motivirali za okolju bolj prijazno proizvodnjo? Zakonodajnih ukrepov na tem področju še ni prav veliko. Civilna družba pa močno pritiska in sektor se odziva, meni Viktor Grilc. »Največja svetovno znana tekstilna podjetja se zaradi svoje javne podobe enostavno morajo odzvati.

Kot okolju prijazna se predstavljajo z vzpostavljanjem bolj poštenih načinov pridelave osnovnih materialov, denimo bombaža in volne, brez izkoriščanja otroške delovne sile, in podobno. Izdelujejo oblačila z daljšo življenjsko dobo in pridobivajo certifikate kakovosti.

Opaziti je torej precej prostovoljnih proaktivnih pristopov k bolj trajnostni tekstilni industriji. Pa tudi zakonodajnih prizadevanj za vzpostavljanje krožnega gospodarstva, ki pa bo moralo biti merljivo. Torej, potrebni so predpisi, ki bodo narekovali merljive cilje, kolikšen del materialov, v tem primeru tekstila, moramo na državnem nivoju zbrati ter ponovno uporabiti ali reciklirati. Za enkrat gre bolj za načelna priporočila, medtem ko bo morala vsaka država sistematično pristopiti k temu in se zavezati, da se bodo cilji 🔲 izpolnjevali in bodo uspehi vidni.«

Naš ­čas, 27. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

VARSTVO NARAVE

27. maja 2021

Brez čebel ne bi bilo življenja Pomembno je, da urbano čebelarstvo jemljemo kot prispevek k sodobnemu razvoju družbe, ohranjanju narave in kulturne dediščine čebel – Mestni med je dober in zdrav Jasmina Škarja

Zanimanje za čebele in čebelarstvo se seli tudi v mesta. Če se je to nekdaj zdelo nerazumljivo, se zadnja leta kaže kot zelo pametna odločitev, saj okrašeni balkoni, parki in travnate površine omogočajo pašo in udobno bivanje marljivim in vestnim delavkam – čebelam. Najdemo jih lahko tudi na strehi stranke SD Velenje, kjer imajo dva panja. Ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel, so člani, predsednica Strokovnega sveta za okolje in prostor SD Velenje Ana Kočar in predsednica Občinske organizacije SD Velenje Andreja Katič v središču mesta pri Ljudski univerzi Velenje postavili cvetlična korita in vanja posadili medonosne rastline.

da čebele v mestu potrebujejo medonosne rastline, saj se zelenice sproti urejajo, posledično pa se čebelam na tak način odvzema del paše. Zelo pomembno je tudi, da lahko urbano čebelarstvo jemljemo kot prispevek k sodobnemu razvoju družbe, ohranjanju narave in kulturne dediščine čebel,« razloži Kočarjeva, ki je zadovoljna, da je osveščenost ljudi v lokalnem okolju vsako leto večja. »Veselje je, da nas na ulici

Čebele so pokazatelj čistega okolja

ljudje ogovarjajo in se z njimi pogovarjamo o čebelah in naravi, kajti prav je, da so naše misli osredotočene tudi na ostala živa bitja. Med, ki ga prinesejo urbane čebele, je lahko celo kvalitetnejši kot med z dežele, kjer poteka intenzivno kmetijstvo in je raba fitofarmacevtskih sredstev, ki so čebelam lahko nevarna, precejšnja. Velenje ima to prednost, da ima veliko zelenih površin in parkov,« pripoveduje predsednica Strokovnega sveta za okolje in prostor SD Velenje Ana Kočar, ki spomni še na njihov dolg, postavitev čmrljakov. Vendar je pred postavitvijo le teh treba nekaj vedeti tudi o tem, kako živijo. »Ne da se jih postavljati kar tako, saj so čmrlji bolj samosvoji.«

Osveščenost ljudi v lokalnem okolju vsako leto večja

»Čebelarjenje v mestih ni nič nenavadnega, dobro bi bilo, da bi se po nas zgledovala tudi ostala mesta, saj je zavedanje, kako zelo čudovita je narava in vse, povezano z njo, še kako pomembno. Sama sem se našla v urbanem čebelarstvu, ob podpori pravega čebelarja, ki skrbi za naša čebelnjaka, ostali pa se sproti učimo in spoznavamo čudoviti svet čebel, vsako leto pridelamo kar nekaj medu. Zavedamo se,

»Odločili smo se, da letošnjo akcijo izvedemo drugače, ne s stojnico, temveč s postavitvijo korit za medonosne rastline. Gre za dober projekt, ki bi mu lahko sledili tudi po drugih mestih. Čebele so prijazna bitja, ki bodo veliko storila za nas, če jih bomo pustili pri miru. Podporniki urbanega čebelarstva se nam lahko pridružijo,« pravi Andreja Katič.

Praznik čebel, 20. maj, prinaša skrb in zavedanje, da so za naše preživetje čebele zelo pomembne. Potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem pomenu. »Ponosni moramo biti, saj je praznik nastal na pobudo Slovenije, truditi pa se moramo, da se ta skrb ohrani, da bodo čebele preživele, saj bomo posledično tudi mi živeli v bolj zdravem okolju. Mlajša generacija pogosto ne ve, da so čebele kazalec čistega okolja. Ko so nekoč preverjali, kakšno je onesnaženje v naši dolini, so bile čebele tiste, ki so

9

od držav zadostne ukrepe in so uspeli v različnih državah in na sodiščih,« pravi Katičeva.

Uvoženi viri energije so lahko bistveno bolj umazani in dražji

Narava čebele za njihovo delo nagrajuje z medičino in cvetnim prahom. Tako jim omogoča obstoj in razvoj, sočasno pa ohranjanje tako rastlinskih kot živalskih vrst, nenazadnje tudi človeka. »Veseli nas, da je mestni med dober in zdrav.

Termoelektrarna Šoštanj in ostala podjetja so naredila veliko, da imamo v naši dolini zelo čist zrak, na kar moramo biti ponosni. Ko se Postavili so prvih pet korit, pogovarjamo o zapiranju Preki bodo v veselje čebelam, mogovnika Velenje in TEŠ-a, metuljem in ostalim žuželkam. pozabljamo, da bo posledično potreben uvoz drugih virov Korita bodo na lokacijah energije, ki so lahko bistveno Cankarjeva cesta, Mestna bolj umazani in dražji. Zato promenada, Titov trg in ostalih upam, da bo stroka prevladala površinah v centru mesta na nad politiko in bomo sprejeli ogled ter v veselje mimoidočih in sprejemljive odločitve, ki bodo šle v smer izboljšanja okolja in čebel do meseca oktobra, takrat ne bodo prinesle energetske pa jih bodo pospravili. revščine. Poskrbeti bomo morali za vse tiste, ki so z delom v jih spremljali,« opisuje predsednica Ob- preteklosti in še danes vezani na razvoj činske organizacije SD Velenje Andreja rudnika in termoelektrarne. Ko govoriKatič, ki opozori na to, da že pozablja- mo o varstvu okolja, ne smemo poglemo, da je bilo to okolje še ne tako dol- dati le svojega domačega okolja, temveč go nazaj zelo onesnaženo. »Mrtva doli- tudi svet in umazano industrijo, saj vsak na, jezera, reka Paka. Generacija pred kilogram umazanega zraka pride tudi v nami je to s številnimi postopki, ki so Slovenijo. Zato morajo svetovni voditelji jih morala sprejeti podjetja in slovenska zbrati pogum in sprejeti ustrezne ukrepe, zakonodaja, večinoma sanirala. Danes dobiček energetskih družb pa razdeliti so mladi bolj osveščeni, priča smo tudi tako, da bomo vsi imeli čistejše okolje, prvim obtožbam, ne le nevladnih orga- zdrav zrak in vodo,« odločno sklene An🔲 nizacij, tudi posameznikov, ki zahtevajo dreja Katič.

❱

Pirati plastike analizirajo tudi reko Pako Velenjski dijaki prispevajo svoj delež k bazi podatkov o onesnaženju rek s plastiko – Vzorčenje reke Pake v okviru evropskega projekta Pirati plastike si je ogledala tudi ministrica dr. Simona Kustec Tina Felicijan

Velenje, 21. maja – Dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so se skupaj z vrstniki okrog stotih slovenskih šol odzvali povabilu Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki v okviru skupnega predsedovanja Svetu EU organizirajo evropski projekt Pirati plastike in tako povezujejo znanstvenike in ljubitelje znanosti v prizadevanju za pridobitev konkretnih podatkov o stopnji onesnaženosti rek s plastiko. Vsako leto namreč morja in oceani po vsem svetu postanejo odlagališče za več milijonov ton plastike. Velik del je v svetovni ocean prinesejo reke. O obremenjenosti evropskih rek s plastiko pa je znanega zelo malo. Z vzorčenjem v okviru projekta Pirati plastike bodo pridobili podatke o onesnaženosti nemških, portugalskih in slovenskih rek, aktivnosti pa bodo skušali nadaljevati in širiti tudi v druge države. »Monitoring morja za okvirno direktivo morskih strategij države že izvajajo in Bruslju poročajo o onesnaženju z odpadki. Za reke tega še ni. Tako bomo s tem projektom dobili nove podatke, ki jih v vseh državah zbiramo po enakem protokolu in odpadke razvrščamo v 25 kategorij. To bodo pomembni podatki, ki bodo podali prvo sliko o onesnaženosti rek z mikro plastiko, in jih bomo lahko predstavili odločevalcem. Ker se je v projekt vključilo več kot sto slovenskih

šol, bodo znanstveniki pridobili geografsko širok in pester nabor naključnih vzorcev za pridobivanje podatkov,« je vodja projekta Pirati plastike dr. Mateja Grego z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo povedala, da Pirati plastike na tem področju orjejo ledino.

gimnazijskega parka. »To je res lep projekt, posebno v teh zahtevnih časih. Na nek način je ta projekt učenje na prostem. Kaže, da se lahko učimo tudi na drugačen način – skozi raziskovanje.

Dijaki lahko usvajajo znanje ne nujno le v razredu z učiteljem, ampak bolj samostojno. Družba

projekt sodelovanja predsedujočih držav, ki sporočilo projekta širijo med druge evropske države, znanstvenega in izobraževalnega sektorja, mladine in odraslih. »Zlasti projekti, pri katerih dijaki skupaj z učitelji in mentorji razvijajo in usvajajo nove vsebine, so tisti, ki bogatijo

Ravnikar pa je povedala: »Če želimo zasledovati spremembe v okolju, moramo okolje poznati. Naš inštitut se ukvarja prav s spoznavanjem okolja ter biološke raznolikosti in sprememb, ki pri tem nastajajo tako v naravnem kot v urbanem okolju. Takšne raziskave morajo potekati, če

Velenjski dijaki so minuli petek preživeli v zelenem učnem okolju. Z mentoricama so vzorčili reko Pako in ugotavljali prisotnost plastike v toku, pa tudi gimnazijski park, kjer so preverjali, koliko odpadkov je na tleh in kakšne vrste so.

Projekt sodelovanja

Da so Pirati plastike »velika in odgovorna vsebinska zgodba, saj nosijo pomembno temeljno sporočilo: da je nam in našim otrokom krepko mar za okolje,« je dejala ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Simona Kustec, ki si je minuli petek ogledala vzorčenje reke Pake in

pa bo s tem projektom pridobila zanesljiv raziskovalni podatek, s katerim bomo lahko ocenili stopnjo onesnaženosti vod s plastiko, in kaj moramo v zvezi s tem narediti. Lahko bomo primerjali stopnjo onesnaženosti med različnimi slovenskimi mesti in različnimi evropskimi državami,« je povedala in dodala, da gre za

in nadgrajujejo izobraževalne programe. Pri nas je vključevanje v podobne projekte od lokalnega do mednarodnega nivoja stalna praksa,« je aktivnosti dijakov v okviru projekta Pirati plastike komentiral direktor ŠCV Janko Pogorelčnik.

Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Maja

želimo živeti v zdravem okolju in ga ohraniti zanamcem. Zato smo posebno veseli, da v projektu sodelujejo dijaki, saj so prav mladi tisti, ki se morajo zavedati pomena ohranjanja okolja in vplivov plastike nanj.«

Ines Pirmanšek s Šole za storitvene dejavnosti, ena od mentoric okrog 20 dijakov, ki sodelujejo v projektu Pirati plastike, je pojasnila, kako je potekalo vzorčenje. »Dijaki, razdeljeni v štiri skupine, ugotavljajo količino odpadkov s poudarkom na plastični embalaži, pri čemer je v ospredju podatek, koliko makro in mikro plastike je prisotne v Paki, ki bo pomemben tudi za širšo lokalno skupnost. Posebno vrečo smo za eno uro potopili v tok reke Pake, da je zajela plastiko. Mrežo bomo osušili in jo poslali inštitutu za biologijo na analizo. Rezultat bo pokazal, ali je mikro plastika prisotna tudi v lokalnem okolju. V parku pa smo začrtali več vzorčnih mest v skupni izmeri 64 kvadratnih metrov, na katerih smo pobrali vse odpadke, ki jih kategoriziramo.« Kakšni so prvi vtisi? »Največ je cigaretnih ogorkov.

Pričakovali smo, da bomo našli tudi plastično embalažo, a jo očitno odlagamo v koše, medtem ko ogorke mečemo po tleh, kar tudi ni dobro za okolje,« poroča dijakinja Edmonda Haliti.

Podrobnejše rezultate pa bodo predstavili, ko bodo dijaki in znanstveniki opravili analizo.

🔲

Naš ­čas, 27. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

27. maja 2021

Gastronomsko in kulinarično dediščino moramo ohraniti Študentje Višje strokovne šole na tekmovanju Več znanja za več turizma dokazali, da se da v sodobne jedi zelo dobro vključiti tudi avtohtono sorto jabolk lesnika – Cilj gastronomije je, da se ljudska kuhinja ohranja Jasmina Škarja

je letos potekal virtualno. Gre za mednarodni festival, na katerem se je predstavilo štiriindvajset srednjih in višjih šol iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Poleg tega so se za letošnjo temo odločili, da jo povežejo z vseslovenskim projektom Slovenija – Evropska gastronomska regija

Študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje so sprejeli izziv priprave kulinaričnega doživetja na 18. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma na temo Moj kraj, moj Chef, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Tam so se uspešno predstavili in bili med dobitniki zlatih Z aktivnim sodelovanjem priznanj. Pri preglepri pripravi produkta so du jedi v domačem študenti Višje strokovne okolju jim je pozoršole Šolskega centra Velenje nost vzbudila zgodba o jabolki lesniki, spoznali zanimivo in zahtevno ki so jo vključili v pot kreiranja vrhunskih svoj meni. S predlagastronomsko-turističnih ganim produktom doživetij. ohranjajo in promovirajo avtohtono sorto jabolk lesnika kot del slovenske gastronomske 2021. Kakšna je bila konkurendediščine. »Za Slovence velja ja- ca? »Letos je bila zaradi epidemije bolko za simbol zdravja, svežine okrnjena. V zadnjih petih letih je in pomladitve. Jabolka so prilju- sodelovalo med šestintrideset in bljena v sodobnih pripravljenih dvainštirideset šol, manjša udejedeh ter kot nepogrešljiv nadev ležba je posledica dela na daljavo, številnih priboljškov in tradicional- saj so bile razmere zelo negotove nih jedi. Avtohtono sorto jabolk in otežene, tako za dijake kot štulesnika smo v sodelovanju z resta- dente,« še doda Gams, ki se zavevracijo iz Savinjske regije opleme- da, da so takšne nagrade hkrati nitili v zanimivem kulinaričnem vzpodbuda za delo v prihodnje. produktu. Pri snovanju produkta smo upoštevali ponudbo lokalnih Zlato priznanje si zaradi živil in v pripravo vključili lokalne dela na daljavo zasluži pridelovalce. Produkt predstavlja posebno pozornost tematsko zgodbo, s katero lahko Oblikovanje kulinaričnega to avtohtono sorto jabolk približa- produkta – Čutna kulinarična mo ciljnim skupinam gostov,« je izkušnja z lesniko – je potekalo uvodoma povedal Marko Gams, v skladu z aktualnimi trendi na višješolski predavatelj in srednje- področju gastronomskega turizšolski učitelj s področja turizma. ma, saj so ponudili izkušnjo, ki Letošnji festival, ki običajno po- v pristnem lokalnem okolju nateka v sklopu sejma Alpe Adria, govarja vse gostove čute. »Prav

❱

tako smo upoštevali navodila in smernice pri preprečevanju širjenja koronavirusa, zato smo oblikovali doživetje za majhne skupine obiskovalcev, ki se bodo počutili varno, torej za družine in manjše skupine,« poudari Janez Jevšnik, učitelj gastronomije na Višji šoli za gostinstvo

času sprostitvenih ukrepov smo se šele lahko zaprli v kuhinjo in skupaj iskali, premlevali ideje in kuhali. Glavno vodilo je bila lesnika. Sveža jabolka lesnike so bila prepoznavna sestavina Lesnikinega menija, ki so ga sestavljali bučkina juha z lesnikino čežano, natrgana svinjina v krompirjevem

Sorta jabolk lesnika je visokodebelna prednica gojenih sort jablan. Lesnika, ki je naravno razširjena po vsej Evropi, je pri nas avtohtona gozdna drevesna vrsta. Visokodebelne travniške sadovnjake uvrščamo v slovensko kulturno dediščino. So simbol podeželske samooskrbe. Lesnika uspeva po vsej Sloveniji, in ker je bila včasih pogosto v sadovnjakih, jo starejši ljudje še dobro poznajo. »Produkt je privlačen, če se lahko rezervira vnaprej in ga izvajajo ponudniki z individualnim pristopom do gosta, kar daje prednost manjšim lokalnim ponudnikom.

Mislim, da lokalni ponudniki potrebujejo šolan kader, vedno več je takih, ki želijo visoko kulinarični izdelek ponuditi na trgu. Zato sem prepričan, da bodo študentje lahko svoje znanje s pridom uporabili med ponudniki, gostinci in hotelirji v lokalnem okolju. Vsekakor pa se moramo na gastronomskem zemljevidu izpostaviti tudi lokalno, kajti naša regija ima bogato kulturno dediščino.

Vendar se morajo vsi deležniki pri tem uskladiti in nastopiti enotno na trgu, da bomo čimbolj prepoznavni.«

Podpirati moramo odgovorno potrošnjo, razvoj podeželja in trajnostni vidik Ponudili smo zgodbo in doživetje, namenjeno družinam in manjšim skupinam. Žal se zaradi posledic in omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa spreminjajo tudi navade ljudi. Pri tem pa že nastajajo novi turistični in gastronomski trendi, ki se kažejo v tem, da bodo ljudje dajali še večji poudarek varnosti, zdravju, elementom trajnosti lokalnega okolja in domačnosti.

in turizem Velenje, ki izpostavi letošnje posebej zahtevno leto. »Tudi iskanje in zbiranje idej ni bila lahka naloga. Šolanje je bilo oteženo, posebej dijake smo zelo težko motivirali, študente nekoliko lažje, saj so bolj samostojni. V

zosu z lesnikinim kisom, piščanec z ješprenom in lesnikino rižoto ter sladica, ki je bila seveda jabolčno presenečenje. Očitno smo dobro sodelovali, saj smo prejeli zlato priznanje, « pohvali delo študentov učitelj gastronomije.

Klara Klančnik, študentka drugega letnika Višje strokovne šole, je že kot srednješolka Šole za storitvene dejavnosti pred tremi leti dosegla prvo mesto z doživetjem na temo rudarskega Velenja. Letos je sodelovala pri pripravi produkta, v okviru katerega so se ukvarjali s tem, kako pozabljeno avtohtono sadje zopet vključili v kulinariko na način, da bo kulinarična izkušnja gosta obogatena s celovito zgodbo o jabolku, njegovi pridelavi in občutenju narave. Kaj jo pri tem motivira? »To rada počnem, zanimajo me

kulinarika, razni poskusi v šoli in doma, sodelovanja, ki so bila pri samem kreiranju in ustvarjanju zelo dobrodošla. Letos je bilo precej težje, saj je bilo manj motivacije, zbranosti, smo se pa potrudili, da nam je uspelo. Za praktični del smo se dobili v šoli in nalogo dodelali. Pri sestavi menija smo vsakokrat poskusili kaj novega, da smo jedi izboljšali.

Tako smo skupaj, tako študentje kot mentorji, prišli do končnega menija. Precej smo se razlikovali od ostalih tekmovalcev, mogoče je bila ravno to naša dodana vrednost. Uporabili smo starejšo sorto jabolka lesnike, ki je bolj poznana med starejšimi ljudmi, prav tako smo vključili lokalne ponudnike in restavracijo, ki nosi to ime. S predlaganim produktom ohranjamo in promoviramo avtohtono sorto jabolk kot del slovenske gastronomske dediščine. Sestavine menija so pridobljene pri lokalnih dobaviteljih, s tem dajemo prednost manjšim ponudnikom, podpiramo odgovorno potrošnjo in proizvodnjo, razvoj podeželja in trajnostni vidik našega produkta,« razlaga Klančnikova, ki se ji zdi, da je kulinarična in gastronomska dediščina zelo kakovostna, zato se moramo potruditi, da ne gre v pozabo. »Cilj gastronomije je, da se ljudska kuhinja ohranja.« 🔲

Samopodoba velenjskih osnovnošolcev je pretežno dobra Najboljšo samopodobo imajo mlajše osnovnošolke, najslabšo pa starejše, je ugotovila Taja Pipan, ki je za raziskovalno nalogo S kakšno samopodobo otroci vstopajo v jutrišnji dan? prejela zlato regijsko priznanje Tina Felicijan

»Doma se veliko pogovarjamo in med enim od pogovorov sem opazovala samopodobo svoje mlajše sestre. Opazila sem, da sem tudi jaz imela takšno samopodobo, a je zdaj drugačna. Zanimalo me je, ali se je samopodoba spremenila tudi sošolcem, zato sem začela delati to raziskovalno nalogo,« pove 13-letna osmošolka OŠ Livada Taja Pipan, ki se v prostem času ukvarja predvsem s športnimi aktivnostmi. Trenira ples ob drogu in plezanje. »Predvidevala sem, da imajo moji sošolci boljšo samopodobo kot jaz,

ki običajno negativno gledam na stvari. Na primer, ko pišemo test, iščem samo napake. Med izdelovanjem raziskovalne naloge pa sem samopodobo precej spremenila. Ugotovila sem, da moramo pozitivno gledati na življenje.« Da bi ugotovila, s kakšno samopodobo njeni vrstniki vstopajo v jutrišnji dan, je sestavila anketo, ki jo je posredovala vsem učencem 4. in 5. ter 8. in 9. razredov velenjskih osnovnih šol, tako pa anketirance razdelila na dve skupini – na razredno in predmetno stopnjo. Od okrog 700 anket je obravnavala dobrih 400 pravilno izpolnjenih, na katere se je lahko

»Samopodoba je nekakšen skupek misli, čustev oziroma predstav, ki jih imamo o samem sebi. Kažemo jo s svojim vedenjem in tem, kakšni smo do samih sebe – smo strogi, prijazni, srečni sami s sabo,« pojasnjuje mlada raziskovalka.

zanesla, da bodo podale točen odgovor na raziskovalno vprašanje, pojasnjuje. V prvem delu ankete je pridobila splošne podatke. Drugi del se je navezoval na vzgojo, ker je želela preveriti tudi, kako na samopodobo vpliva vzgoja. V tretjem delu pa je nanizala vprašanja, s točkovanjem katerih je lahko

povprečju najboljšo samopodobo na šolah mlajša dekleta, medtem ko imajo najslabšo dekleta na predmetni stopnji. Do padca samopodobe pride tudi pri fantih, a je pri deklicah veliko bolj izrazit,« poroča. Čemu pripisuje

Mlada raziskovalka Taja Pipan z mentorico Natašo Kotnik

izmerila, ali anketiranec sodi v skupino z dobro, slabo ali solidno samopodobo. »Ugotovila sem, da imajo učenci razredne stopnje precej boljšo samopodobo kot učenci predmetne. Samopodoba se v času šolskih let zelo spremeni. Zanimiva je ugotovitev, da imajo v

spremembo pri odraščanju in razliko glede na spol? »Menim, da se dekleta začnejo bolj obremenjevati s svojim telesom, videzom, načinom oblačenja,« razmišlja.

Imajo velenjski osnovnošolci pretežno dobro ali slabo samopodobo? »Na vseh šolah, razen na Centru za vzgojo, izobraževanje

in usposabljanje, prevladuje skupina otrok z dobro samopodobo, opazila pa sem pozitivno odstopanje OŠ Antona Aškerca in OŠ Gorica. Med anketiranjem pa sem izključila OŠ Šalek, ker sem od njihovih učencev dobila le dve rešeni anketi.« Da je na regijskem srečanju gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejela zlato priznanje, jo je pozitivno presenetilo, pravi. Vesela je, da se je uvrstila na državno srečanje, čeprav ne pričakuje zelo veliko. Bolj kot rezultat se ji zdi pomembna osebna ugotovitev. »Skozi pripravo

raziskovalne naloge sem spoznala, da imam res prave prijateljice.

Ko sem dobila priznanje, so mi vsi čestitali in spoznala sem, da sem si izbrala pravo družbo. To je tudi eden od dejavnikov, ki imajo močan vpliv na samopodobo,« je povedala in dodala še, da je med samim raziskovanjem, čeprav je bilo veliko zahtevnih trenutkov, uživala, saj so jo nekateri rezultati, ki jih ni predvidela, prijetno presenetili. Ima že tudi naslednjo raziskovalno idejo, zato bo ostala med mladimi raziskovalci, napoveduje.

»Letošnje leto je bilo za mlade raziskovalce posebno zahtevno.

Vso delo so morali opraviti na daljavo. Taja je imela ogromno dela z analizo podatkov, saj je res dobila veliko odgovorov, česar prav zaradi šolanja na daljavo nismo pričakovali. Na nek način so bili rezultati nepričakovani. Bila sem pozitivno presenečena predvsem nad rezultati starejših otrok. Pričakovala sem, da razlike med dekleti in fanti ne bodo tako močne, kot je pokazala raziskava. Taja v nalogi ugotavlja, da je to lahko tudi posledica interneta, družbenih omrežij, medijev, kjer so podobe ženskega telesa idealizirane, medtem ko so podobe moških bolj povprečne. Lahko sklepamo, da bo treba v šoli še bolj ozaveščati o samopodobi.

Sicer je tema naloge zelo aktualna, njena dodana vrednost pa je tudi, da so v raziskavo zajeti učenci vseh velenjskih šol,« ocenjuje Nataša Kotnik, ki se je skupaj z Majo Pipan Zakošek podpisala pod mentorstvo zlate raziskovalne naloge na regijskem nivoju.

🔲

Naš ­čas, 27. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

KULTURA

27. maja 2021

Inventura odstira pogled v umetniški svet dijakov Dijaki likovne smeri velenjske umetniške gimnazije so v Galerijo Velenje povabili na pregledno razstavo letne produkcije Inventura 2021, kolegi glasbene smeri pa so poskrbeli za spremljevalni program Tina Felicijan

Velenje, 20. maja – Na umetniški gimnaziji likovne smeri se mojstri in vajenci učijo razumeti, ustvarjati in brati likovne fenomene, ki so vse naokrog družbe, obdane z vizualnimi informacijami. Enkrat letno pa dijaki vseh letnikov svojo ustvarjalnost in pridobljena znanja prikažejo na razstavi Inventura, ki jo že vrsto let prirejajo v sodelovanju z Galerijo Velenje. Potem ko so jo morali lani zaradi epidemije odpovedati, letos pa so večji del šolskega leta delali na daljavo, pri čemer so občutili pomanjkanje živega stika z materialom in šolsko ekipo ter tradicionalnega dialoga med mojstrom in vajencem, so jo letos pripravljali, postavljali in odprli s toliko večjim zanosom. Dogodek je pritegnil številne starše, znance in druge, ki so si z zanimanjem ogledali dela dijakov, ustvarjena v tekočem šolskem letu pri strokovnih predmetih: risanje in slikanje, predstavitvene tehnike, likovna teorija, bivalna kultura, plastično oblikovanje in osnove varovanja dediščine.

V letošnjem šolskem letu so vsi, vpeti v izobraževalne procese, iskali nove poti do znanja.

Nič drugače ni bilo na likovni

»Letošnja dijaška razstava Inventura 2021 je posebna, saj je plod starih – tradicionalnih – ter novih raziskovalnih pristopov,« so povzeli učitelji strokovnih predmetov na Gimnaziji Velenje.

REKLI SO

Milena Koren Božiček, kustosinja Galerije Velenje: »Te razstave se vsako leto zelo veselimo, ker v hišo prinese mladost, živost in prekrasne izdelke.« Gabrijela Fidler, ravnateljica Gimnazije Velenje: »Ponosna sem na dijake in mentorje, da jim je kljub razmeram, v katerih so se izobraževali, uspelo. Umetnost je čudoviti svet, ki nam omogoča, da na svojstven način odstiramo svojo dušo. Umetnost je dar, in ko umetnik daje na ogled svoja dela, nam omogoči, da se potopimo v njegov umetniški svet. Hvala, dijaki, da ste nam odstrli tančico v svoj svet.«

Beseda na platnu in v glini Velenje, 21. maja – Razstava, ki je te dni na ogled v Vili Bianci, Kako čutimo Hotenja, je del vseslovenskega projekta ob 8. Tednu ljubiteljske kulture, ki se je 21. maja začel z virtualnim odprtjem v Novem mestu. Letošnji je posvečen literaturi in instrumentalni glasbi. V Velenju se je tamkajšnja območna izpostava JSKD očitno dobro pripravila, saj so pred sproščanjem ukrepov vsebinsko zapolnili različne dejavnosti in samo čakali, da jih lahko realizirajo v javnosti. Tudi razstava sedemnajstih članov

DŠL (Salih Biščić, Marina Cerjak, Tina Čoklc, Ljubica Donko, Biserka Filipan Kraljić, Irena Guček Franc Klanfer, Jožica Klanfer, Mojca Korošec, Alimpije Košarkoski, Nena Kotni, Franc Lesjak, Oskar Sovinc, Boris Tkalčič, Petra Toplak, Jožica Vidmar, Neda Zager), ki so ustvarili 20 likovnih del po literarni predlogi 30. številke zbornika članov Društva šaleških literatov Hotenja, nakazuje bogato prepletenost dejavnosti.

Na odprtju, na prelepem vrtu pred vilo, so zaplesale tri nagrajenke Plesne miniature 2021, državnega tekmovanja mladih

ustvarjalcev, Flora Ferlinc, Sofia Savić in Pia Potočnik Krajnc. Na priložnostnem vabilu je Milojka B. Komprej na koncu zapisala: »… V platna in v glino ujete vsebine v prvi vrsti izražajo osebno dojemanje zapisanega, hkrati pa so ogledalo zapisovalcu. Oboje skupaj pa dokazuje, da v umetnosti ni meja, so le bogati prepleti svetov, predvsem duhovnega.« Dobro načrtovan preplet dejavnosti torej, ki govori o polnosti kulturnega prostora. Tatjana Vidmar z Zveze kulturnih društev Šaleške doline se je zahva-

lila prisotnim ustvarjalcem ter skupaj z Nino Mavec Krenker, vodjo OI Velenje, povabila k ogledu tudi drugih dogodkov.

Predsednik DŠL Salih Biščič je ob odprtju preletel delo v minulem letu, v katerem je likovnikom skoraj vse uspelo po načrtu, saj je letos to že tretja skupinska razstava. Delavnice imajo še vedno na odprtem, v soboto pa bodo v podporo kulturi izvedli kolonijo na prireditvenem prostoru pod imenom Nov pogled nov razgled, na katero je tudi povabil. 🔲

MBK

gimnaziji. »Tudi učitelji smo se soočali z izzivi, ker smo morali naloge na daljavo pripraviti na drugačen način, kar je od nas zahtevalo veliko več priprave in idej za način izvedbe, da smo prišli do istega cilja. Nas je pa šolski center opolnomočil za pouk na daljavo, da smo proces izvajali skoraj nemoteno. Dijaki so zelo zavzeto pristopili k delu, ki je od njih terjalo več časa, energije, samoiniciative, organizacije.

Pia Potočnik iz Žalca, 1. letnik: »Marsičesa ne bi naredila, če ne bi bili zaprti. Takrat sem spoznavala nove tehnike, eksperimentirala sem z različnimi motivi, barvami, več izhajala iz svoje glave. Naloge pri strokovnih predmetih pa so bile prava sprostitev od računalnika in vsega dela na daljavo.« Anja Vertačnik iz Florjana, 3. letnik: »Vedno sem rada ustvarjala. Najbolj me zanima slikanje, všeč mi je tudi kiparjenje.

V prihodnosti bi rada bila slikarka ali restavratorka. Obdobje pouka na daljavo pa mi je pravzaprav bilo všeč, saj sem imela več časa za ustvarjanje, učenje, tudi zase.« Maj Primožič Horvat iz Šmartnega ob Paki, 4. letnik: »Najraje delam s svinčnikom, saj sem dokaj neodločen človek in imam pri izbiri barve vedno težave. Opazil sem, da so se zaradi samoizolacije moji motivi malo potemnili, bolj so realistični kot prej, ko sem risal bolj emocionalne podobe.«

Učitelji smo jih spodbujali k spoznavanju posebnosti tega čudaškega trenutka, v katerem smo se znašli. Skupaj smo izbredli iz te vode in postavili zelo uspešno razstavo ob koncu šolskega leta,« je izkupiček iztekajočega se šolskega leta povzela profesorica Nataša Tajnik Stupar in dodala, da poteze nove realnosti niso preveč zaznamovale likovnega izraza dijakov. »To so mladi ljudje, polni življenja. V vsaki slabi stvari lahko najdemo nekaj dobrega. Če sledimo tem dobrim stvarem, smo lahko močnejši in pravzaprav nepremagljivi.« Da so nekateri dijaki bolje prenesli spremembe v načinu

življenja kot drugi, kar se je odrazilo tudi na njihovem delu, pa meni profesor Željko Opačak. »Starejši so lažje preživeli to obdobje, ker so imeli več motivacije za naprej. Marsikdo namreč načrtuje nadaljevanje življenjske poti v eni od umetniških smeri.

Na razstavi se vidi, da so letošnji četrti letniki izrazito fino dozoreli. Tudi drugi dijaki so se trudili po svojih zmožnostih. Je pa res, da delo na daljavo ne more odtehtati pravega praktičnega dela, ki ga izvajamo pri pouku v šoli, kjer izvajamo korekture in opazujemo druge pri delu. Zato upamo, da bomo drugo leto normalno hodili 🔲 v šole.«

40 let kasneje Velenje, 20. maja – Šaleško literarno društvo Hotenja ima bogato zgodovino.

Letos mineva 40 let od izdaje prvega zbornika, kar kaže na delovanje pišočih iz tega okolja že nekaj let prej. Na okrogli mizi, ki sta jo organizirala velenjska izpostava JSKD in društvo Hotenja v atriju Muzeja Velenje na temo literarnih revij v slovenskem prostoru in delovanja zbornika Hotenj, so sodelovali: Ivo Stropnik, Milojka B Komprej, Dušan M. Pirc, Blaž Prapotnik, dr. Zoran Pevec in Dušan Brešar, kot eden izmed snovalcev prve številke. Pogovor je usmerjala Tatjana Vidmar, ki je skupaj s sogovorniki osvetlila čas nastajanja te in podobnih literarnih revij. To je bil čas, ko je objave temeljito pregledalo strogo uredniško oko, ko je bil tisk izjemno drag in je bilo pravzaprav težko objavljati. Prav temu so bila namenjena šaleška Hotenja, objavam domačih avtorjev, a so z leti od prve številke, v kateri so leta 1981 objavili Zdena Gajser, Dušan Brešar, Rozika Čanč, Boris Kumer Božo, okoli katerega so se literati zbirali v šoštanjski vrtnariji, in Boris Salobir, prerasla v vseslovenski prostor.

Hotenja so v tem času izhajala kot zbornik, fragmenti, posneli so jih na CD, žanrsko obarvali in jim občasno dodali

avtorske priloge. Hotenja so med prvimi literarnimi revijami v slovenskem prostoru, bogato zgodovino in vsebino pa imajo tudi bližnja Odsevanja, Vsesledje, Vpogled in seveda Mentor, Sodobnost, Dialogi, Literatura … Izdajo

Kolofon s prvih Hotenj Izdajatelj: ZKO Velenje – literarni odbor Uredili: Vinko Šmajs, Vera Naraks, Ljubo Naraks, Boris Kumer Božo, Boris Salobir, Nevenka Hvalec, Alenka Golež Uvodne besede: Karel Kordež Razmnoževanje Bizjak Velenje, naklada 500 izvodov

ves čas omogočata Mestna občina Velenje in JSKD Ljubljana, občasno pa so izid podprli tudi drugi, med njimi šoštanjski List in Naš čas. Zbrane so pozdravili vršilka dolžnosti direktorice JSKD Ljubljana Metka Šošterič, predstavnica za literaturo Barbara Rigler in podžupanja MO Aleksandra Vasiljević.

Po zanimivem pogovoru, ki je zbrane utrdil v prepričanju o pomembnosti zapisov v literarnih revijah nekoč in danes, so si navzoči ogledali še film Hotenja – 40 let, ki ga je režiral odlični Jernej Župevc. Ogled je možen na Youtubeu, pričevalci, znana imena iz sveta literature, pa obujajo spomine na svoje literarne začetke, povezane s to revijo. 🔲

Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli

Radio Velenje išče nove sodelavce moderatorje, novinarje in propagandiste. Če vas to delo zanima, pošljite kratek življenjepis na radio.velenje@nascas.si. Veselimo se sodelovanja z vami.

Od 15. maja dalje Radio Velenje na frekvenci 107,8 MHz oddaja ves dan.

Naš ­čas, 27. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

27. maja 2021

Priprave na Kajuhovo leto 2022 Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo aktivnosti že dela – Med drugim so njegov pomen predstavili ministru za kulturo Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Konec februarja je župan občine Šoštanj Darko Menih imenoval organizacijski odbor za pripravo in izvedbo aktivnosti v Kajuhovem letu 2022. Z njimi bodo počastili stoto obletnico rojstva šoštanjskega rojaka, velikega pesnika in človekoljuba Karla Destovnika - Kajuha (roj.

13. 12. 1922).

Vodja odbora Kajetan Čop je povedal, da se je odbor doslej sestal dvakrat. Sredi marca sta on in članica odbora Alenka Verbič na uradnem obisku pri dr. Vasku Simonitiju, ministru za kulturo Republike Slovenije, predstavila pomen Karla Destovnika - Kajuha za Šoštanj, Šaleško dolino in Slovenijo. V Šoštanju si namreč zelo želijo pomen Kajuha dvigniti na državno raven. »Sicer pa v odboru trenutno pripravljamo finančno strukturo in vire financiranja za izvedbo vseh aktivnosti in nabor projektov.

Med njimi bo osrednja proslava s prenosom na RTV Slovenija,

ureditev Kajuhovega parka in sedem publikacij o Kajuhu, ki jih bo izdala Knjižnica Velenje.

Tri še letos, štiri prihodnje leto,« pravi Čop.

Nabor dogodkov, ki že dobivajo nastavke, pa je še veliko širši.

Med njimi je postavitev spletne strani Kajuh.si, vzpostavitev grafične podobe, revija pevskih zborov Kajuhove uglasbene poezije, koncerti njegove poezije v različnih glasbenih zvrsteh, uprizoritev drame Mati v izvedbi Amaterskega gledališča Šoštanj, umestitev njegove poezije na fasade in posebej za to izdelane panoje po občini Šoštanj. »Razstavljene bi bile vse Kajuhove pesmi, s čimer bi Šoštanj postal »mesto poezije«. Razmišljamo tudi o izdaji tematskih zvezkov in različnih spominkov z motivom Kajuha ter o Kajuhovi transverzali, ki jo delno že izvaja Zavod za kulturo Šoštanj, v okviru tega pa bi želeli povezati ustanove, ki nosijo Kajuhovo ime.« V Kajuhovo leto se bosta vključila tudi vrtec in šola. Vrtec bo

pripravil tematske sklope pod imenom Kajuh – ponos najmlajših, razmišljajo pa tudi o likovni razstavi.

Osnovna šola, ki nosi po njem tudi ime, se loteva dvoletnega projekta. Predlagano je, da bi v

Kajetan Čop: »Želja Občine Šoštanj in organizacijskega odbora je primerno počastiti 100-letnico rojstva našega velikega pesnika in človekoljuba.«

projekt Šola poje vključili Kajuhove pesmi, šole, ki nosijo njegovo ime, pa vključili v osrednjo proslavo. Za vse šolarje bo organiziran pohod do Žlebnikove domačije, kjer je spominsko obeležje, v okviru izbirnega predmeta pa bi šolarjem predlagali raziskovanje na temo Kajuh.

V Šoštanju razmišljajo tudi o programski povezavi s tistimi šolami in društvi, ki nosijo Kajuhovo ime, in sodelovanju z umetniki in ustanovami iz cele Slovenije, ki jim je Kajuh blizu. Pihalni orkester Zarja pa pripravlja pesem XIV. divizije. »Želja Občine Šoštanj in organizacijskega odbora je primerno počastiti 100-letnico rojstva našega velikega pesnika in človekoljuba. Ob tem želimo poudariti in na kulturen način izpostaviti, tako v lokalnem okolju kot celotni Sloveniji, temeljne človeške vrednote, ki jih je s svojim delom ter življenjem utelešal Karel Destovnik Kajuh,« poudarja Čop. 🔲

Obeležili mednarodni muzejski dan Velenje, 18. maj – Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev, posvečen povečanju prepoznavnosti muzejev v družbi in kulturni vzgoji občinstva. Tema letošnjega je Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi, s katero želi ICOM opomniti na ključne spremembe v naši družbi in okrevanje v času epidemije. »V okviru letošnje teme sporočamo, da so muzeji aktivni člen sprememb, da

ponujajo premislek o odnosu do skupnosti ter se soočajo z novimi izzivi dela in modeli kulturne kreativnosti. Muzeji se morajo zavzemati tudi za ustvarjalni potencial kulture kot področja izzivov ter inovacij v izgradnji pravične in trajnostne prihodnosti,« pravi poslanica Mednarodnega muzejskega sveta.

Kakšne misli pa letošnje geslo mednarodnega muzejskega dne porodi sodelavcem lokalnega muzeja? »Zagotovo je pandemija

Spoštovani, v Mestni občini Velenje pripravljamo Lokalni program kulture 2021–2027.

Iskreno si želimo, da se v pripravo tega pomembnega razvojnega dokumenta aktivno vključi kar najširši krog ustvarjalcev in občinstva.

Vljudno vas vabimo k podajanju pobud v zvezi z nadaljnjim oblikovanjem in izvajanjem programov in projektov s področja kulture v naši lokalni skupnosti.

V največji možni meri bomo vaše želje, pričakovanja, poglede in predloge upoštevali pri pripravi delovne verzije strategije, ki jo bomo meseca avgusta posredovali v javno obravnavo.

Prepričani smo, da lahko le v aktivnem in tvornem sodelovanju vseh deležnikov uspešno snujemo in udejanjamo nadaljnji napredek celotne velenjske kulturne krajine in vsakega njenega segmenta.

Vaše prispevke do 7. junija 2021 pričakujemo na naslov darja.plaznik@velenje.si.

močno zaznamovala tudi delovanje muzejev. Morali smo kar dobro premisliti, kako naprej, se prilagoditi, navaditi na nov način dela. Verjamem pa, da je to posebno obdobje pokazalo,

Prazniku muzejev so se tudi letos pridružile galerije. V Galeriji Velenje so povabili na opazovanje postavljanja nove razstave. Kako razmišljajo o temi mednarodnega muzejskega dne, pa je poveda-

Mojca Ževart

Barbara Pokorny

kako pomembni smo muzeji za razvoj družbe, za celostno življenje, da lahko veliko prispevamo tudi, kadar se moramo kot družba spopadati z zahtevnimi izzivi.

V muzejih je vendarle veliko znanja, ustvarjalnosti, veščin, ki jih lahko uporabimo tudi za to, da se bomo s takšnimi in drugačnimi izzivi še uspešneje spopadali in znali poiskati načine, kako iziti iz krize, okrevati, ponovno vzpostavljati področja in skupaj reševati zahtevna vprašanja. Muzeji smo se izkazali kot pomembni sooblikovalci družbenega življenja, kot tisti, ki smo se sposobni hitro prilagoditi novim razmeram, novim izzivom in poseči na različna področja življenja, ne le na tisto, na katerem opravljamo svoje osnovno poslanstvo,« je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.

la direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. »Zavedamo se, da se za kulturo in umetnost začenja prav posebno obdobje, ko bomo morali ponovno privabiti občinstvo, ki je bilo več kot eno leto praktično doma. Poseben izziv bo, kako ponovno privabiti ljudi v naše prostore predvsem na dogodke, ki smo se jih v tem času odvadili, zato bomo pri nas v nadaljevanju skušali omejevati spletne vsebine, ki jih je bilo v tem času zelo veliko, in pristopati k aktivaciji občinstva, torej pripraviti čim več vsebin, pri katerih bodo obiskovalci aktivno sodelovali, izražali svoje mnenje in nenazadnje pomagali sooblikovati naše programe. Naj obiskovalci pristopijo in s tem simbolno podprejo razvoj kulture in umetnosti v prihodnje.« 🔲

tf

Črno in belo, vmes je sivo Nataša Tajnik Stupar

Ko otroke učim slikati, začnemo pri mešanju barv. In preden začnemo mešati barve, mešamo črno in belo, ki v bistvu nista pravi barvi. Mešamo počasi, po pikicah dodajamo temnejšo barvo in se vztrajno premikamo po lestvici, gor ali dol. Največja nagrada te naloge je, da se glavno zgodi vmes, v sivini. Bolj je ta naloga uspešna, več je sivih tonov, ki jih zmešajo mladi ustvarjalci. In ta srednja sivina je prava realnost. Tudi v slikarstvu se večina barve zgodi med kontrasti ali med tonsko črno in belo.

Med njima je kilometer prostora in težko zapolnimo prepadno prostorsko vrzel. Isto kot med nami, kjer so ekstremi daleč drug od drugega, vmes pa smo mi, pre-tiha ‘sivina’ ali ‘dolgočasna’ večina nas zmernežev in tistih, ki vklopijo ‘kmečko’ pamet in močno zaveslajo tja, kamor je treba.

Ko se pogovarjam z novinarko, mi želi v usta položiti odgovore, ki jih pričakuje od mene. Ne popustim in se ne pustim zmesti v predvideno in želeno smer odgovorov. To sploh ni objektivno.

Začudena sem in hkrati prav nič presenečena, saj se mi vedno bolj dozdeva, da je medijska objektivnost v domeni le resnično najboljših, ostalo pa … Še dobro, da je veliko lokalno.

Poslušam radio in ulovim izsek intervjuja z mladim dekletom, dijakinjo. Po slišanem se mi zdi, da spada med dobro situirane otroke, tiste, ki so jim starši omogočili poleg osnovnega izobraževanja še kup drugih dejavnosti in življenjskih danosti, tako materialnih kot nematerialnih. Deklica je zelo žalostna, korono in vzporedno dogajanje je po vsej verjetnosti doživljala kot neko tragično, katastrofično izkušnjo, lažno primerljivo z najtežjimi dogodki človeške zgodovine. Nekateri ‘wannabe’ influencerji so primerjali ta čas z izkušnjo koncentracijskih taborišč med drugo svetovno vojno. Kar obrne se mi od te puhoglave žalitve, ko se izgubi občutek za realno doživljanje situacije 'in situ'. Dekle je bilo po lastnih besedah ‘oropano vsega’, prijateljev, glasbenih nastopov, zabave, normalne šole. A šola je vseeno bila. In tudi babica ni zbolela, zaradi teh sicer neumnih ukrepov, a vseeno ni zbolela, ugotovi dekle na koncu. Medijska pozornost, ki v teh časih deluje kot nagrada za omenjeni tip mladine, se mi ne zdi dobra. Ti otroci rabijo psihoterapijo – en zdrav človeški duh, en možgane, ki bodo jasno in glasno povedali, kaj je prav in kaj ne – ne medijske izpostavljenosti. Tisti, ki so bili resnično prizadeti in pahnjeni v revščino in nasilje disfunkcionalnih družin, so tisti, ki jih je treba odkriti in najti. Jim pomagati. Vzgoja je bila ob vsej količini informacij in predkoronskega šolskega sistema toliko permisivna, da ni krepko dahnila NE ob izgubi vrednot, ki jih je skupinsko protikoronsko valovanje poskušalo obdržati.

Ko gledam sijaj v očeh te mladine, vidim, da je to res larifari. Zakaj potem jaz poznam drugačne zgodbe? Takšne, ki nosijo v teh čudaško vznemirljivih časih s sabo uspeh. Zakaj nas je veliko, ki vidimo mladino, ki se je borila sama s sabo, s svojo samodisciplino in samoiniciativnostjo ter se izborila čez ta čas, nekateri tudi v okoljih, ki niso ravno spodbudna in varna? Rekla bi le, da smo mi vzgled – nehajmo ravnodušno jamrati in razmetavati svojo energijo v nekoristne dejavnosti, misli in besede. Potem se lahko le čudimo, kako se zgodi nov ‘epidemični’ val malodušja, skoraj patološke depresije, naveličanosti in jamranja, namesto pozitivno naravnanega pogleda na življenje, trenutno situacijo in prihodnost.

In tako neverjetno je, da si toliko medijskega prostora pridobi ravno omenjeni kontekst, namesto otrok, ki so zmagovali na naravoslovnih olimpijadah, bili odlični v solfeggiu in ustvarjali prekrasne izdelke.

Ti so tista zgornja sredina in pozitivni ekstrem, ki seje upanje po svetli prihodnosti in po tem, da se tudi v težkih časih da poseči po zvezdah in uspehih. In mediji to prezrejo. Tako se le širi nek lažni brezup posameznikov, ki po nekih takih in drugačnih poteh prihajajo v ospredje in so nosilni oblikovalci javnih mnenj posameznih starostnih skupin. Zato se mi novinarkino polaganje besed v moja usta zdi prav nadrealistično, sploh pa neprofesionalno in ne-objektivno. V bistvu – do pred kratkim – zame nepredstavljivo.

In življenje je resnično nekje vmes, v tej sivini, če mešamo črno in belo. Za nekatere je to dolgočasna sivina. To je večina. Stabilna masa neke družbe, ki ne popusti pritiskom ekstremov. Upam, da bo ta stabilnost postala še močnejša. In da namesto sladkega anarhičnega občutka sle po navidezni svobodi najdemo pot do zrelega dialoga in do tega, da bo v naši druščini spet veder pogled vseh. Da tisti, ki jih pesti žalost in nesprejemanje situacije, najdejo pot do tistega dobrega občutka, ko rečemo ‘da nam je koža prav’.

In res živimo v vznemirljivih časih: ‘May we live in interesting times’ je bil naslov zadnjega beneškega bienala sodobne vizualne umetnosti. To je bilo leto pred pojavom korone. Res vizionarsko.

Iz tega, kar je, pa karkoli je že, izvlečimo tisto, kar je najbolje. 🔲 Pa če je treba, tudi iz pete.

Naš ­čas, 27. 5. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

27. maja 2021

Radijski in časopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Ob torkih je z vami Jasmina Škarja

1. KVATROPRICI – Mila 2. ALO STARI – Nea vem kam 3. IVANA KOVAČ – Idemo dalje

Marsikaj se je spremenilo v zadnjih dveh tednih na Radiu Velenje. Veseli smo, da ste to opazili, veseli pa smo seveda tudi vseh čestitk, ki ste nam jih namenili, največkrat z dodatkom, da je bil že čas, da imamo 24-urni program. Res je bil že čas in veseli smo tega, prav tako pa tudi vseh vaših pobud in pripomb, ne branimo pa se niti pohval. Še vedno vabimo k sodelovanju nove programske sodelavce, želimo pa si tudi kakšnega novega komercialista, ki bi poskrbel, da bomo lahko program tudi sfinancirali. Tako bo lahko tudi še bogatejši.

Je pa po novem med moderatorji tudi naša Jasmina Škarja, ki ima v radijskem delu že dolgo kilometrino (delala je na Koroškem radiu), naši novinarski redakciji pa se je pridružila pred poldrugim letom. Tu tudi ostaja, tako da boste lahko tudi v prihodnje prebirali njene prispevke v Našem času in jo poslušali na Radiu Velenje, kjer vas bo očarala tudi kot moderatorka. Prisluhnite ji ob torkih med 10. in 14. uro. 🔲

mz

Jasmina Škarja je doma za mikrofonom.

Kvatropirci predstavljajo pesem Mila, ki kot prva napoveduje izdajo novega albuma, ta pa bo izšel ob deseti obletnici nastopanja. Pod glasbo skladbe Mila se podpisuje kitarist Kvatropircev Samo Kališnik, besedilo pa je napisala njegova partnerka Jasmina Šmarčan. Videospot za skladbo so fantje v začetku maja snemali na praznih beneških ulicah.

GLASBENE novice kot 2000 predlogov. Nagrade je podelilo sedmič, zaradi trenutnih razmer že drugo leto zapored v spletnem prenosu.

Zlato piščal za življenjsko delo je dobil glasbenik in avtor Vlado Kreslin.

Zlato piščal za album leta so prejeli glasbeni dvojec Okustični in Jadranka Juras za ploščo Enkratna, neponovljiva, za izvajalca leta je nagrado dobila skupina Joker Out, za skladbo leta zasedba Dan D za pesem Ne naredi mi tega, novinci leta pa so postali Wckd Nation.

Na Evroviziji v Rotterdamu slavila Italija Na finalu 65. tekmovanja za pesem Evrovizije v Rotterdamu so slavili italijanski rockerji Maneskin s pesmijo Zitti e buoni. Italija si je zmago priborila z glasovi občinstva, saj so nacionalne žirije več glasov namenile švicarskemu pevcu Gjon‘s Tearsu, ki je bil na koncu tretji. Tako po glasovih žirije kot po končnem izidu je bila druga francoska pevka Barbara Pravi. Slovenska žirija je največ glasov namenila Italiji, gledalci pa so največ, 12 točk, dali Srbiji, takoj za njo pa 10 točk Italiji.

Zmagovalna italijanska skupina Maneskin je z rock skladbo Zitti e buoni zmagala že na letošnjem festivalu San Remo in je visoko kotirala na stavnicah letošnjega evrovizijskega izbora.

Ana Soklič v predizboru na 13. mestu Slovenska predstavnica Ana Soklič je v prvem evrovizijskem predizboru s pesmijo Amen osvojila 44 točk, kar je bilo dovolj za 13. mesto med 16 udeleženci.

Strokovne komisije so ji podelile 36 točk, glas ljudstva pa osem.

Zmagovalka prvega evrovizijskega polfinala, v katerem je nastopila Slovenija, je bila Malta, naši južni sosedje pa so finale zgrešili za pet točk. Njihova predstavnica Albina se je s skladbo Tick Tock

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10. da se bo poslovila, turnejo pa naj bi imela celo letos, a so jo zaradi epidemije odpovedali. Ob svoji 75-letnici je napovedala biografski film.

Alya predstavlja novo pesem Ti z mano znaš

uvrstila na 11. mesto. Za Slovenijo so se uvrstile Avstralija, Severna Makedonija in Irska.

Slovenska žirija je v polfinalu dala 12 točk Cipru, slovenski glas ljudstva pa 12 točk Hrvaški.

Zlata piščal za življenjsko delo Vladu Kreslinu Kulturno-umetniško društvo Zlata piščal je podelilo istoimenske nagrade za dosežke v slovenski popularni glasbi za leto 2020.

Dobitnike je izbralo izmed več

Cher dopolnila 75 let Ameriška zvezdnica Cher je 20. maja dopolnila 75 let. Kot pevka je na samostojni poti prodala 100 milijonov plošč, pred tem pa že 40 milijonov v duetu z možem Sonnyjem Bonom. Blestela je tudi v filmu, leta 1988 je prejela oskarja za glavno vlogo v filmu Mesečnica, ponaša pa se tudi s tremi zlatimi globusi. Pravi glasbeni preboj je Cher uspel v 80. letih, ko je izdala zelo uspešna albuma Cher (1987) in Heart of Stone (1989).

Kasneje sta sledila še albuma Believe (1998) in Living Proof (2002). Leta 2000 je osvojila grammyja za singl Believe, leta 2018 pa se je vrnila na sceno s filmom Mamma Mia! Spet začenja se. Večkrat je napovedala,

Alya je po uspešni skladbi Spet zaljubljena, ki se je močno usidrala v srca številnih njenih privržencev, že začela razmišljati o novi skladbi. Želela si je pesmi, ki bi nas spomnila na najbolj preproste, a hkrati najbolj pomembne stvari v življenju – da se zjutraj zbudimo in smo hvaležni za vse ljudi, lepe priložnosti in dogodke v življenju. Posnela je pesem Ti z mano znaš, nežno romantično skladbo, ki govori predvsem o hvaležnosti in predanosti v odnosu do partnerja. Pesem je nastala v sodelovanju s stalno ekipo, s katero Alya sodeluje v zadnjih letih – z Raayjem, ki se podpisuje pod glasbo, in Marjetko Vovk, ki je napisala besedilo. Videospot so posneli na slovenski obali, v Fiesi.

Ansambel Unikat – Kar je moje je tvoje Ansambel Banovšek – Srečo prijateljem Skupina Gadi – Ko mislim nate Krimski lisjaki – Hišica iz lesa Ansambel Glas – Saj bi rad pa ne smem Skupina Jastrebi – Naj se pije Ansambel Stil – Le zaupaj mi Prebrisani muzikanti – Vsi imamo želje Ansambel Opoj – Kje si očka moj Vražji muzikanti – Naša kelnarca

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO STANE ŠPEGEL 15. maja je pod njegovim aktualnim umetniškim imenom Monom Stane Špegel izdal svoj jubilejni dvajseti album Discoid, ki prinaša devet novih disco, house in techno kompozicij. Pred nedavnim je minilo 20 let, odkar se je veteran slovenske elektronske glasbe odločil za samostojno glasbeno pot. V tem času je pod imeni HouseMouse, Monom in Stanislav posnel 19 žanrsko zelo pisanih solo albumov.

2CELLOS Slovensko-hrvaški glasbeni dvojec 2CELLOS, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, je po priredbi uspešnice Living on a Prayer legendarne skupine Bon Jovi svoje privržence zdaj presenetil še s priredbo uspešnice Demons popularne skupine Imagine Dragons.

NASTJA GABOR Pevka Nastja Gabor, izbranka Luke Basija, po pesmi Mama, v kateri spregovori o

materinski ljubezni, tokrat predstavlja romantično pesem Še vedno padam nate, v kateri je še bolj razgalila svoje srce. Tudi tokrat je navdih zanjo našla v svojem življenju.

STELLA Mlada pevka Šela Jezovšek Stella si je za svoj rojstni dan podarila novo pesem in z njo nov videospot. 21-letnica predstavlja pesem z naslovom Kriptonit, za katero je videospot posnela pod režiserskim vodstvom Roka Mlinarja.

Snemali so v Celju, Štanjelu, Lipici in Kopru.

SLO BAND AID Potem, ko so se glasbeniki, združeni v Slo Band Aid, 3. maja Sloveniji ob njeni 30-letnici poklonili z novo verzijo skladbe Samo milijon nas je 2021, so zdaj to storili še s pesmijo Svobodno sonce 2021.

Avtor skladbe je Aleš Klinar, pri aranžmaju nove verzije pesmi, ki so jo predstavili 25. maja, pa je sodeloval tudi Miha Gorše.

107,8 Mhz

24 ur88,9 na dan Mhz

www.radiovelenje.com

107,8 Mhz

Naš ­čas, 27. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

VRTILJAK

⏪

Gospod župan, ste pripravljeni, lahko začnemo?« Vprašanje je za prispevek na VTV Darku Menihu, županu Šoštanja, postavila Andreja Petrovič, izjavo pa je posnela Zalika Mikuž. Župan Šoštanja pa je vedno pripravljen! Kot prvi v občini je seznanjen z vsem, kar se v njej dogaja, čeprav včasih sam sebi, včasih pa tudi tako, da se sliši, pred snemanjem reče: »Ja, kaj pa naj povem ...« A ta pomislek takoj, ko so kamere in mikrofoni prižgani, izgine.

27. maja 2021

frkanje » Levo & desno «

Protest?

V Velenju bodo tudi koleščkali - in to prihodnji petek.

Policija je že v pripravljenosti.

Danes Hrvaška, včasih Nemčija Hrvaška policija je ustavila že kar nekaj slovenskih državljanov, ki so s ponarejenimi testi PCR-skušali vstopiti na Hrvaško. Čudno. Včasih smo s ponarejenimi dokumenti skušali priti v Nemčijo.

Naveličan naveličanosti Sicer pa, Covida je vse manj.

Menda se je naveličal naše naveličanosti.

Javno mnenje

⏺

Seveda smo morali odrezati moškega, ki je stal v ospredju te fotografije in so ga dekleta na sliki takole navdušeno fotografirala, saj mu Čvek ne more delati reklame. A bil je sanjski moški iz našega okolja. Glede na to, da nam fotografije niso poslale, pa ga očitno vsaka skrbno čuva v svojem telefonu.

⏫

Ob saditvi vnukinje najstarejše trte z Lenta, hčere potomke iz Mozirskega gaja, ki jo je med drugimi sadil tudi šef Kulturnice Franc Šteharnik, je po ukazu viteza vina Mihe Fajfarja moral na kolena in ponavljati zaobljubo: »Jaz, Franc Šteharnik obljubim, da bom ahtal na to brajdo in najel Fajfarja, da bo poskrbel za trto, da bo rodila in iz grozdja »pričaral« dobro gabrško kavčino. Obljubljam, da bom z njim in gospodarjem trte našim županom rad in pogostokrat nazdravil!«

Imamo zelo zanimive agencije, ki preverjajo javno mnenje. Rezultati nihajo od naročila leve ali desne politike. Nekje na sredini je pa celo kaj res.

Bo res počilo?

V parlamentu se vrvica spet nateza. Eni upajo, da bo počila, drugi trdijo, da bo počilo zares.

ZANIMIVOSTI

Osupljiv kulturni center v Nantongu V jugovzhodnem delu mesta Nantong na Kitajskem so potekale zadnje priprave na odprtje novega kulturnega centra. Gre za projekt Nantong Grand Theatre – za monumentalno stavbo, ki obsega kar 110.000 kvadratnih metrov in ki jo sestavlja pet dvoran: operna hiša, koncertna dvorana, gledališka dvorana, otroška gledališka dvorana in še ena več-

namenska dvorana. To ogromno kulturno središče je bilo zgrajeno ob obali jezera Zilang, zasnoval pa ga je slavni francoski arhitekt Paul Andreu (1938–2018). Isti arhitekt je zasnoval zdaj znameniti Nacionalni center za uprizoritvene umetnosti v Pekingu, pa tudi terminal 2E na letališču Charles De Gaulle v Parizu, katerega del se je leta 2004 sesul in vzel življenja štirih ljudi. Poleg opere, iger in koncertov bo v tem centru tudi velika razstava, potekala pa bodo tudi športna tekmovanja.

Neznani leteči predmeti niso več stvar znanstvene fantastike Pentagon in ameriške obveščevalne agencije bodo junija objavili prvo uradno javno poročilo o tem, kaj vse ameriška vlada ve o fenomenu neznanih letečih predmetov (NLP), kar ni več tema, zaradi katere bi bil vojak ali politik ob kariero, če o njej spregovori. V za-

dnjem času je bilo preveč poročil o nenavadnih srečanjih vojaških pilotov z NLP. Zgodba o neznanih letečih predmetih sega v leto 1947, ko naj bi pri Roswellu v Novi Mehiki treščila na tla vesoljska ladja nezemljanov. Obstoj tako imenovanega Območja 51 v puščavi Nevade, kjer naj bi raziskovali NLP, je leta 2013 priznal tedanji predsednik ZDA Barack Obama. Priznal je tudi, da so na nebu predmeti, za katere ne vedo natančno, kaj so.

Že Jimmy Carter je leta 1973, preden je nastopil položaj predsednika ZDA, javno obljubil, da bo na položaju razkril vse, kar vlada ve o NLP, potem ko je zatrdil, da je enega od njih videl tudi sam, na nebu domače Georgie. Obljubo je kasneje iz razlogov nacionalne varnosti prelomil.

Leta 1952 so se zvrstila poročila in pričevanja o množici NLP nad Washingtonom. Temu so takrat rekli leteči krožniki. Ti krožniki so bili hitrejši od vojaških reaktivcev, zračne sile pa so po-

tem zatrle vsako javno preiskavo.

Leta 1966 je kongresnik iz Michigana Gerald Ford, ki je kasneje postal predsednik ZDA, zahteval kongresno preiskavo, potem ko so njegovi volivci poročali o NLP. Preiskave ni bilo.

Nekdanji vojaški obveščevalec Luis Elizondo, ki je vodil enoto Pentagona za preiskave na

pobudo Reida in Stevensa, je pred kratkim na televiziji CBS povedal, da nekaj obstaja. »Ne rečem, da ne zveni prismuknjeno, rečem pa, da obstaja. Vprašanje je, kaj je to? Kakšni so nameni, kakšne so zmogljivosti?« Nekdanji nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti John Ratcliffe je nedavno priznal, da so videli NLP, ki je brez poka prebijal zvočni zid.

Nekdanji direktor Cie John Brennan je lani poleti sporočil, da bi bilo precej arogantno verjeti, da razen nas ni nikjer drugje v vesolju nobene inteligentne oblike življenja. »Videl sem nekaj posnetkov mornariških pilotov in so mi dvignili obrvi. Obstajajo fenomeni, ki jih ni moč razložiti, ker jih ne razumemo, in ti lahko vključujejo določeno obliko aktivnosti, ki prihaja od drugih oblik življenja.« Mornarica je maja lani priznala, da so trije objavljeni posnetki pilotov, ki spremljajo predmete neverjetnih hitrosti na nebu, pristni. Vojna ladja Omaha je leta 2019 posnela NLP, ki izgine pod vodo ob obali Kalifornije.

Različnih poročil o videvanju neznanih letečih predmetov, seveda ne samo iz ZDA, je še veliko.

Pentagon je javno priznal obstoj delovne skupine za neidentificirane zračne fenomene (UAP), ki odkriva, analizira in beleži te pojave. Nekdanji predsednik Donald Trump je pred tem javno povedal, da je videl posnetke srečanj mornariških pilotov z neznanimi letečimi predmeti.

Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je prejšnji teden dejal, da zelo resno jemljejo vse vpade, pa naj si bo od znanih ali neznanih letečih fenomenov, pri čemer je prvo vodilo varnost osebja in operacij.

Posebno poročilo se pričakuje tudi od generalnega inšpektorja Pentagona, ki preiskuje, kako je Pentagon ravnal v zvezi z NLP. Politični svetovalci obeh strank pa so naznanili oblikovanje prvega odbora za politično akcijo, ki zagovarja večjo preglednost informacij o NLP in raziskavah nezemljanov (UFOPAC).

Odlomila se je največja ledena gora

Od ledene police Ronne na Antarktiki se je odlomila ogromna ledena gora, trenutno največja na svetu, je v sredo sporočila Evropska vesoljska agencija. Ledeno goro, ki je po površini nekoliko večja od španskega otoka Majorka, so ujeli na posnetkih satelita v okviru evropskega programa Copernicus. Ledena gora, poimenovana A-76, meri približno

170 kilometrov v dolžino in 25 kilometrov v širino, njena površina pa znaša 4320 kvadratnih kilometrov. Od ledene police se je odlomila v morju Weddell.

Ledene police Ronne so ene največjih plavajočih ledenih površin, ki povezujejo kopno in se raztezajo v okoliška morja. Lomljenje večjih delov teh polic je del naravnega procesa. Pričakovati je, da se bo A-76 kmalu razbil na dva ali tri dele. To pa ni povezano s podnebnimi spremembami, je za Reuters dejal Ted Scambos, glaciolog na univerzi Colorado v Boulderju v ZDA. Ronne in še ena velika ledena gmota Ross se, kot je pojasnil Scambos, zadnjih sto let obnašata stabilno. Ob tem je še dodal, da odlom, ker je bila ledena gora že pred odlomljenjem del plavajoče ledene gmote, ne bo vplival na dvig morske gladine.

A-76 je tako s prvega mesta lestvice izrinila A-23A, okoli 3380 kvadratnih kilometrov veliko ledeno goro, prav tako v Weddellovem morju.

Kot so na začetku leta dejali znanstveniki, pa se je še ena ledena gora, ki je ogrožala s pingvini poseljen otok v Južni Ameriki, medtem razbila na več manjših delov.

V zadnjih letih je dlje od južnega pola hitro razpadlo več ledenih polic, za kar znanstveniki ocenjujejo, da bi bilo lahko povezano s svetovnim segrevanjem.

Tako kažejo podatki ameriškega Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu.

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 15

15

DOM IN OKOLICA

27. maja 2021

Priloga

Spoštovani bralke in bralci!

Dinookm olica

Pred vami je tradicionalna majska priloga Dom, namenjena (pre)urejanju stanovanja, hiše, okolice in vsega, kar sodi zraven – skratka za vsakega nekaj.

Deležni boste kopice koristnih nasvetov, idej in ponudnikov različnih izdelkov, materialov in storitev z omenjenega področja. Vsekakor pa je to prilogo vredno shraniti, saj vam ne bo v pomoč le danes, temveč tudi v prihodnje.

Za boljši zrak pri vas doma poskrbijo sobne rastline Pridih narave v naših domovih ne prispeva le k prijetnejšemu vzdušju, ampak izboljšuje tudi zdravje Znano je, da rastline čistijo zrak, saj filtrirajo strupene kemikalije v naših prostorih in povečujejo količino kisika, s tem pa je zmanjšujejo možnosti za prehlad, glavobol in alergijo.

Zrak v zaprtih prostorih je lahko kar do desetkrat bolj onesnažen od tistega na prostem!

K temu največ pripomoremo kar ljudje sami, pa tudi električne naprave, plesen, slab pretok zraka in še kaj.

Med snovmi, ki so škodljive našemu zdravju (nekatere so tudi kancerogene) in s katerimi smo najpogosteje obkroženi v domovih, so: formaldehid, trikloroetilen, ksilen in toluen.

Formaldehid je pogost onesnaževalec notranjega zraka stavb.

Prisoten je v gradbenih proizvodih (industrijska lepila, izolacija iz pene), v pohištvu, barvah, la-

narkotičen učinek in delujejo na rih uspešno zatremo z rastlinaživčni sistem. mi. Najbolj znane rastline, ki Toluen je prisoten v plasten- filtrirajo strupene kemikalije kah, laku za nohte, parfumih, in poskrbijo za boljšo kvalitebarvah in cigaretnemu dimu. Po to zraka, so: zlati potos, fikus, vdihavanju ali stiku s kožo pov- pajkovka, okrasna palma, taščin zroča draženje, če jezik, aloe vera, orhideje izpostavljenost ja, pritlikava palma, kiZnano je, tajski zimzelen, krizandolgotrajnejša, pa da rastline tema, gerbera, dracena se lahko pojavita dermatitis in razali zmajevka, jokajoča čistijo mastitev kože. figa ali fikus benjamin, zrak. navadni bršljan, azaleRešitev – sobne ja, filodendron, prarastline, ki učinkovito prot, bambusova palma, spatifil, čistijo zrak! flamingo … 🔲 Jure Beričnik Učinek nadležnih strupenih kemikalij lahko v naših prostoVir: bit.ly/2Qgh9ty

❱

kih in premazih, v sredstvih za razkuževanje in čiščenje (tekoča čistila, praški, mehčalci, osvežilci zraka) ter sredstvih za osebno higieno. Vsebujejo ga tudi nekatere tkanine, preproge.

Trikloroetilen je v okolju prisoten v zraku, vodi in zemlji, kot onesnaževalec iz proizvodnje in odpadkov, v živilih pa se nahaja zaradi uporabe onesnažene vode, čiščenja opreme ali absorpcije iz zraka, pa tudi v sredstvih za odstranjevanje barve, madežev in čiščenje preprog.

Ksilen se uporablja pri proizvodnji plastenk in poliestra, pa tudi pri tisku ter v gumarski in usnjarski industriji. Prisoten je v cigaretnem dimu, lakih in v sredstvih za odstranjevanje barve ali rje. Lahko povzroči celo dermatitis, hlapi ksilena pa imajo v visokih koncentracijah

Da bi vrata tako kot jih mi, ljubili tudi vi Avtomatska garažna vrata

od 858 € *

Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 1.275 € *

Vrata Hörmann – kakovost brez kompromisov Podjetje Hörmann Slovenija je del koncerna Hörmann, ki je sinonim za prodajo kvalitetnih vrat. Ponudijo vam lahko vrata za celotno hišo. Poleg garažnih in vhodnih vrat Hörmann vam za notranjost vašega doma nudijo notranja lesena in zasteklje-

na ter tudi kovinska krilna vrata Hörmann.

Poskrbijo tudi za zapiranje vaših dvorišč s krilnimi ali drsnimi dvoriščnimi vrati, vse skupaj pa opremijo s pogoni Hörmann.

Vabljeni, da se o pestrosti ponudbe prepričate v njihovih

razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru, kjer vam z veseljem postrežejo z nasveti glede vrat in se skupaj z vami zatopijo v vaše načrte. Če vam je ljubše, pa se na izmero k vam oglasi strokovnjak za vrata. Več 🔲 na www.hormann.si.

* Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2021.

Hörmann Slovenija, d.o.o.

Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

TZ-AZ-EP2021-138x100mm-HOR-SL.indd 1

EKSTRA POMLADNA AKCIJA

- barvni strešniki POLAK že od 6,80 €/m2 2 - sivi strešniki POLAK že od 5,60 €/m - zidaki in opažni zidaki AKCIJA - certificirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

www.hormann.si info@hormann.si

71-letna tradicija podjetja Polak cementninarstvo 17/03/2021 10:19

Družinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel z izdelavo strešne kritine. Danes sodi podjetje Polak med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo še betonske zidake, opažne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne škarpnike.

Pred šestimi leti so začeli s proizvodnjo certificiranih transportnih betonov. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s tem še dvignili kvaliteto betonov.

Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, 71-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in številni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten strešnik po ugodni ceni ter korekten in pošten odnos s 🔲 kupci. Obiščite njihovo spletno stran www.polak-strešniki.si.

p.e. Mozirje, Šmihelska cesta 2, (Upravni center, III. nad.) p.e. Žalec, Ulica talcev 1

040 797 456

· Ureditev mej · Parcelacija · Postavitev mejnikov · Geodetski načrt · Legalizacija · Posredovanje nepremičnin

Miroslav Petrović s.p., Cesta Valentina Orožna 8A, 3230 Šentjur

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

DOM IN OKOLICA

27. maja 2021

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

DOM IN OKOLICA

27. maja 2021

Izkoristek prostora v majhnem stanovanju BREZPLACEN preventivni pregled vitla s testom vlečne sile

25 % POPUST na menjavo olja in oljnega filtra

Danes so časi taki, da se je zaradi finančne situacije težje odločiti za gradnjo hiše ali nakup velikega stanovanja, pač pa se – če je to le izvedljivo – poskušamo zadovoljiti že z manjšim stanovanjem. Taka stanovanja imajo tudi svoje prednosti, in sicer nižjo najemnino ter nižje stroške, res pa je, da imamo manj prostora, zato moramo še toliko bolje vedeti, kako majhen prostor najbolje izkoristiti.

Pri opremljanju majhnega stanovanja moramo biti karseda racionalni. Najbolje je, da naredimo izris prostora, saj bomo tako najlažje predvideli, kaj bomo potrebovali in koliko prostora nam bo to vzelo. Npr. pri vhodu v stanovanje običajno postavimo omaro za čevlje, zato jo lahko narišemo na naš izris.

Pri opremljanju majhnega prostora šteje vsak centimeter, zato je priporočljivo, da izberemo večnamensko pohištvo. Največkrat se da lepo kombinirati dvižno posteljo, ki jo za čez dan spremenimo v kavč. Dobro je, da imamo pod kavčem tudi predal, ki ga uporabimo za shranjevanje

oblačil ali odej. Če je v družini več otrok, je priporočljivo, da se v sobo postavi pograd, ta pa je koristen tudi, če imamo enega otroka, saj lahko pod pogradom postavimo pisalno mizo, omare ali pa prostor za igranje.

Na tržišču najdemo tudi mize in stole, ki se zložijo. Prav tako so pri izkoristku prostora najboljša izbira visoke omare, saj lahko tako shranimo veliko stvari na minimalni površini, hkrati pa nam visoka omara služi kot pregradna »stena« med spalnico in dnevno sobo oziroma jedilnico.

Kar najbolj lahko izkoristimo tudi stene, in sicer tako, da nanje namestimo police ali viseče omare in tako zopet pridobimo nekaj več prostora za shranjevanje.

Pri opremljanju majhnega stanovanja je pomembna izbira svetlih barv, saj le-te naredijo prostor večji. Pomembno je, da si stanovanje uredimo tako, da se v njem dobro počutimo, zato v elemente vnesemo nekaj svojega sloga, pri tem pa ne pozabimo na njihovo funkcionalnost.

Jure Beričnik Vir: bit.ly/3wcQE7q

Nakupovanje po spletu – trgovina prihodnosti Levec 56, Petrovče T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

Mešalnica barv za vsa področja uporabe

NOVO

spletni nakup od doma www.ara-barve.si

30 let izkušenj

VSE NA ENEM MESTU · Naravna olja za les OSMO · Barve za les · Zunanje in notranje barve · Barve za kovino, avto-laki · Hidroizolacija za terase in balkone · Pleskarski pribor

Sodobna arhitektura potrebuje senčila To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot za velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo treba zajeti že v prvotne nacrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje.

Možnosti pri oblikovanju in dizajnu senčil so skoraj neomejene – senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno.

Senčila s pasivnim hlajenjem

preprečujejo, da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanje stroškov za osvetlitev (od 50 do 80 %). Senčila omogocajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu za računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV žarkov (za 10 do 40 % na stekleno površino).

Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senčil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju. 🔲

Čas, v katerem se nahajamo, je zagotovo čas, ki nas vedno bolj usmerja k spletnim nakupom.

"Online" prodaja in nakupovanje iz naslanjača je odlična priložnost za vse podjetne posameznike, prava naložba in časovno najboljša izbira za sodobno nakupovanje.

Nakupovanje po spletu postaja z leti vse bolj aktualno, večina podjetij že posluje tudi na ta način. Tako skoraj ni več stvari, ki je ne bi mogli kupiti na daljavo. Spletno nakupovanje postaja vedno bolj priljubljeno in ima tudi mnoge prednosti.

Spletna trgovina nam omogoča nakupovanje 24 ur na dan in vse dni v letu, saj lahko nakup opravimo iz naslanjača, na dopustu ali ob praznikih. Pomembna prednost je tudi, da si artikle ogledamo in primerjamo s konkurenčno ponudbo.

Izognemo se obisku trgovine, iskanju parkirnega prostora in stanju v vrsti ter tako prihranimo dragoceni čas. Večina spletnih trgovina nam ponuja posebne popuste za nakupe, darilne kupone in še kakšne druge ugodnosti.

V koraku s časom so tudi v družbi Ara barve iz Levca, ki je svojo

ponudbo nadgradila tudi s spletno prodajo. Želja, da se čim bolj približajo kupcem, da so konkurenčni in da njihove izdelke lahko kupijo tudi tisti, ki niso v neposredni bližini, je pripeljala do postavitve spletne trgovine, kjer najdemo vse njihove izdelke in nasvete. Nakup po spletu je varen in enostaven.

Seveda pa priporočajo, da pri izbiri ustrezne barve glede na potrebe posameznika prej pokličejo oziroma v kontaktnem obrazcu napišejo želje. Tako bodo kupcem z ustreznim nasvetom pomagali izbrati pravo barvo in jim s tem pomagali prihraniti na času in denarju.

Izbrane izdelke dostavijo v najkrajšem možnem času. Njihova prednost je hitra odzivnost ter odličen podpora pri nakupu. Zavedajo se, da prihodnost prinaša obilo sprememb, zato si želijo ostati ključni nosilci idej in novih pristopov na vseh področjih. S spletno trgovino so se kupcem še bolj približali in tako nadgradili ponudbo še "online". Zavedajo se, da celovit pristop in večletne izkušnje prinašajo uspeh na dolgi rok. 🔲

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

DOM IN OKOLICA

27. maja 2021

Mlado podjetje z izkušeno ekipo

Sredstva lastnikov so varna

Upravljanje in vzdrževanje nepremičnin v SAŠA regiji dobila konkurenco v SPV, Stanovanjskem podjetju Velenje – Število stanovanj, ki jih trenutno upravljajo, je majhno, a v tem je njihova prednost Milena Krstič - Planinc

Velenje – Podjetja, ki se v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ukvarjajo z upravljanjem in vzdrževanjem nepremičnin, so lani dobila konkurenco.

Ustanovljeno je bilo SPV, Stanovanjsko podjetje Velenje. Uvršča se med male družbe s petimi zaposlenimi in je v celoti v zasebni lasti.

Podjetje je ustanovil in je v njem direktor Mark Molnar, inženir gradbeništva. »V gradbenih firmah, s katerimi sem sodeloval in še sodelujem, sem se srečeval z ljudmi in velikokrat prisluhnil njihovim težavam, razmišljanju in dvomom, ki se pojavljajo na področju upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih

❱

stavb. Na področju SAŠA regije sem od etažnih lastnikov pogosto slišal, da bi zamenjali upravnika, a nimajo možnosti za to. Po temeljitem razmisleku sem se odločil, da ustanovim podjetje za upravljanje in vzdrževanje stavb in v ekipo povabim ljudi, ki podobno razmišljajo,« pravi.

še bolj in kvalitetneje posvetimo upravljanju ter vzdrževanju stavbe, lahko se posvetimo tudi morebitnim težavam, ki jih imajo posamezniki v objektu. Ker zaposleni prihajamo iz lokalnega okolja, pa dobro poznamo tudi navade in posebnosti uporabnikov stanovanj.«

Ponudbe odpirajo pred predstavniki etažnih lastnikov

Osnovno vodilo je kakovost

Zaposleni, za zdaj jih je pet, imajo na tem področju dolgoletne, tudi več kot petnajstletne izkušnje. »Znanja, ki so jih vrsto let pridobivali, so porok za kakovost. Ta pa je naše osnovno vodilo. Število stanovanj, ki jih trenutno upravljamo, je sicer majhno, a je v tem naša prednost. Ne samo, da se lahko tako

Za večja vzdrževalna dela pridobijo ponudbe v zaprtih ovojnicah. Odprejo jih v prisotnosti predstavnika lastnikov ali nadzornega odbora.

Mark Molnar: »Poskrbeti želimo za kakovostno sobivanje v lokalnem okolju.«

Vsaj enkrat na leto organizirajo zbor etažnih lastnikov stavbe. Na zboru obravnavajo predlog načrta vzdrževanja za tekoče leto in sestavijo finančno ovrednoten načrt predvidenih del. »Za izvedbo imamo sklenjene pogodbe z več podizvajalci za vse vrste del. Kadar gre za večja vzdrževalna dela, pridobimo več ponudb v zaprtih ovojnicah. Odpremo jih ob prisotnosti predstavnika lastnikov ali nadzornega odbora. Lastniki pa se potem skupaj z nami odločijo tako za izvedbo del kot izvajalca.«

Rezervne sklade vodijo na ločenem računu, v katerega etažni lastniki sredstva vplačujejo brez posredništva. Z zbranimi sredstvi pa gospodarijo zgolj in izključno na podlagi sklepov etažnih

❱

Trenutni sedež podjetja je na naslovu Stari trg 2, Velenje. Uradne ure imajo ob ponedeljkih in petkih od 8. do 10. ure ter ob sredah od 14. do 16. ure.

lastnikov. »Vsak objekt ima znotraj skupnega fiduciarnega računa odprt svoj podračun, o katerem banka mesečno po elektronski pošti poroča nadzornemu odboru. Na željo etažnih lastnikov pa lahko za njihov objekt odpremo posebni fiduciarni račun, na katerem so zbrana samo sredstva njihovega objekta. Na ta način je poslovanje še bolj transparentno, povzroči pa bančni strošek vodenja računa,« pravi Molnar. 🔲

Kako poteka izolacija stavbe Robotske kosilnice za vsak vrt Drugi sloj lepila

Po 24-ih urah nanesemo drugi sloj lepila. Marsikateremu mojstru se zdi to nepotrebno.

Impregnacija sten z emulzijo

Pred impregnacijo še zadnjič preverimo zaščite in zadnja popravila, nanesemo podlago in fasada je pripravljena za zaključni omet. Vrsta impregnacije je odvisna od vrste zaključnega ometa (akril emulzija ali druge). Obstajajo barve in podlage, ki tudi vsebujejo armirna vlakna, s tem se dodatno pridobi na kvaliteti in jih uporabljamo pri saniranju in obnovi fasad. V emulzijo dodamo primes barve v podobnem ali istem tonu fasade, zato da nanos emulzije ni opazen.

Špalete

Po želji stranke se pred ometom naredijo razne dekoracije ali špalete okoli oken, ki so lahko v drugačni barvi, različne granulacije ipd.

Zaključni omet je dobro zaradi toplotnih mostov in preprečevanja možnosti pojave plesni ter vlage zapreti s stirodurjem.

Priprava in zaščita

Sledi vgradnja vogalnikov, ki jih je dobro vgraditi pred armiranjem z mrežo in pred nanosom lepila.

Na začetku dela veliko časa porabimo za zaščito objekta. To je nadvse pomembno, ker so zunanji materiali in barve zelo obstojni, zato je čiščenje zahtevno.

Pravilna zaščita vpliva tudi na končno podobo, saj lahko pri nepravilnemu lepljenju zaščitnega traku nastanejo luknje, nepravilne linije ipd.

Lepljenje plošč

Način lepljenja plošč je odvisen od navodil proizvajalca, ki jih moramo natančno upoštevati, da ne izgubimo garancije za material. Stike med ploščami, ki imajo večji zazor, zapolnimo z izolativnim materialom (termoputz ali PUR pena), nikakor pa

Vgradnja vogalnikov z mrežico

Armiranje z mrežo

Pri armiranju stene z mrežo moramo obvezno nanesti pod in nad mrežo lepilo. Da kasneje ne bi prišlo do razpok na novi fasadi, je treba mrežo preklopiti vsaj 5 cm čez drugo vrsto mreže in obvezno čez notranje vogale. Mreža mora biti kvalitetna in ustrezne debeline (gramaže). Proizvajalci pogosto pogojujejo uporabo svojih mrež (in celotnega materiala do zaključnega ometa) ravno zato, ker cenene mreže ne bi bile funkcionalne in bi vplivale na kvaliteto celotnega sistema.

Pri modernih fasadah je za izdelavo priporočljiva zunanja temperatura od +5 do +35 stopinj celzija. Vse navedeno vpliva na končno podobo in kakovost fasade. 🔲 Jure Beričnik Vir: bit.ly/2TTGN7l

no gnojilo, zato je trata bujno zelena in brez maha. Vremenski časovnik prilagodi trajanje košnje, zato robotska kosilnica kosi več v obdobju intenzivne rasti trave in manj v sončnem ter suhem vremenu.

Vsaka trata je edinstvena. Zato je tudi med robotskimi kosilni-

več časa z družino in prijatelji ter počnete kaj bolj prijetnega.

Metem vaša robotska kosilnica ohranja trato v najlepši podobi.

Zanesljiva robotska kosilnica Husqvarna Automower® premaguje zahtevne površine s popolnimi rezultati košnje. Enostavno premaguje ozke prehode in obvladuje naklone ter zagotavlja vedno odlično pokošeno trato. V vsakem vremenu deluje brez hrupa in emisij.

Travnata površina se kosi pogosto, v mokrem in suhem vremenu. Koščki trave so majhni, zato zbiranje ni potrebno, ti pokošeni koščki trave predstavljajo narav-

cami veliko različnih modelov, med katerimi boste lahko našli vaši travnati površini najbolj primernega. V široki paleti znamke Husqvarna Automower® boste našli tistega, ki ga potrebujete. Kosilnice se spopadejo z vsem, od manjših trat do zahtevnih zelenih površin, vse tja do 5.000m2. Za zagotavljanje popolne pokritosti košnje na različnih, še tako zapletenih terenih, je robotska kosilnica tista naložba, ki se vedno dobro obrestuje.

Za vašo trato z montažo bodo poskrbeli v Lesoteka trgovine d. o. o. 🔲

AUTOMOWERJI HUSQVARNA IN TRATA BO VEDNO BREZHIBNO POKOŠENA!

www.lesoteka-trgovine.si 041 22 84 50

ŽA

tudi na naročnika, saj je oder v času del na dvorišču oz. ob objektu 24 ur dnevno. Pri izvajanju dela na višini je prepovedano hoditi pod odrom in po gradbišču.

Košnja trave je včasih lahko zahtevna in obremenjujoča. Zakaj nebi tega opravila preprosto prepustili nekomu, ki je ustvarjen za to? Robotska kosilnica je narejena z namenom, da vam olajša življenje in vam omogoči več prostega časa. Namesto da kosite trato, lahko preživite

NA CE NA UGOD EN SE RVIS STRO KOVN A MO NTA

Pri montaži in demontaži konstrukcije odra moramo biti zelo previdni. Vrstni red pomembnosti dela naj bo naslednji: varnost, kakovost, hitrost. Nevarnost na gradbišču ne preži le na izvajalca, temveč

ne z lepilom. Stike in površino plošč po potrebi zbrusimo. Stiropor pri slabši podlagi ali pri višini nad 8 metrov zasidramo. Tip in dolžina sider sta odvisna od debeline plošč in podlage. Balkone, stebre in razne betonske ali druge površine, ki imajo stik z izolacijo in bivalnim prostorom,

ODLIČ

Montaža gradbenega odra

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 19

Vpliv epidemije na gradnjo objektov Karanteno je lažje preživeti v dovolj veliki stanovanjski hiši kot v majhnem stanovanju večstanovanjskega bloka Milena Krstič - Planinc

Velenje – Epidemija je na delo upravnih enot, tudi velenjske, vplivala na več načinov. Najprej je bilo treba poskrbeti, da bi uradniki ostali zdravi, zaradi česar je bilo treba omejiti dostopnost za stranke. Tako kot ostale organizacije so omejili prisotnost na delovnem mestu na najnujnejše.

Veliko jih je koristilo dopuste ali pa so na delo čakali na domu.

Ukrepi zmanjševanja števila uradnikov na delovnem mestu, ki so trajali dober mesec dni, so skoraj popolnoma ustavili delo (tudi) na upravnih postopkih v zvezi z dovoljevanjem gradenj.

O tem, kako je epidemija vplivala na to, smo se pogovarjali z vodjo oddelka za okolje, prostor in kmetijstvo na Upravni enoti Velenje, Edvardom Vučino.

Kako je to vplivalo na število vlog, povezanih z dovoljevanjem gradenj? »Vlada je kmalu zaznala, da tako ne bo šlo, in sprejela nekaj ukrepov, s katerimi je skušala vplivati na upravne postopke na splošno, posebej pa tudi na postopke izdaje gradbenih dovoljenj, ki so neke vrste podlaga za zagon celotne gradbene panoge.

Prvi spomladanski val epidemije je žal sovpadal s časom, ko gradbena veja gospodarstva tudi sicer na polno zažene svoje stroje in

19

DOM IN OKOLICA

27. maja 2021

Zakaj prav v letu, ko še močno čutimo posledice epidemije, taka potreba po gradbenih dovoljenjih?

na gradbišča pošlje še več gradbenih delavcev.

Do jesenskega vala epidemije smo se na UE sicer uspeli bolje organizirati v smislu dela od doma in sprejema strank pod posebnimi pogoji, a števila nerešenih vlog, ki je naraslo v prvem valu epidemije, vendarle nismo uspeli bistveno zmanjšati. Zaposleni smo se sicer uspešno ubranili okužb z virusom, tako da same okužbe niso neposredno negativno vplivale na delo uradnikov.« Kako velik pa je bil problem, povezan z omejevanjem strank?

Te do uradnikov niso mogle več dostopati na običajen način. »Spodbujali smo elektronsko komuniciranje, pogovore po telefonu in le izjemoma obiske na upravnem organu po sistemu predhodnega naročanja strank. Ponujali smo dodatne kanale za vlaganje vlog (e-uprava, elektronska pošta, navadna pošta …), kar pa je posledično prineslo številne nejasne in nepopolne vloge brez plačane upravne takse, s katerimi smo imeli bistveno več dela.«

Kako pa je bilo letos, ko je drugi, bistveno močnejši in daljši val epidemije dosegel svoj vrh? »Razmere za delo so se še poslabšale. Hkrati s slabšanjem kakovosti vlog, ki jih brez ustreznih dopolnitev sploh ni možno normalno obravnavati, se je povečalo še število novih vlog za gradnjo objektov.«

NAJBOLJŠE PO UGODNI CENI - ČISTILNE NAPRAVE IN SISTEMI ZA DEŽEVNICO Vse, kar potrebujete, ničesar kar ne.

»O tem lahko le ugibamo. Nekaj novogradenj je zagotovo prinesel začetek gradnje hitre ceste, saj smo izdali že kar precej gradbenih dovoljenj za nadomestne hiše tistih, ki so svoje hiše imeli na trasi predvidene ceste.

K večjemu številu vlog za gradnjo novih objektov so verjetno prispevali tudi popusti občin pri plačilu komunalnega prispevka.

Nepremičninske agencije omenjajo Edi Vučina tudi dvig cen nepremičnin, kar je verjetno spodbudilo gradbene obrtnike, da želijo graditi stavbe za prodajo na trgu. Obravnavamo namreč tudi nekaj takih vlog. Naložba v nepremičnino pa je v teh nestabilnih časih za vlagatelje tudi postala bolj zanimiva. Vsekakor pa na povečanje povpraševanja po novih bivalnih prostorih, zlasti v stanovanjskih hišah, vplivajo močno povečani

prihranki državljanov, o katerih poročajo banke. Da prihranki rastejo, je najbrž tudi razumljivo, saj razne omejitve gibanja državljanov po eni strani omejujejo porabo, izplačila raznih nadomestil in kriznih dodatkov pa povečujejo prihranke določenih ljudi, med katerimi si jih vedno več lahko privošči tudi novo hišo. Epidemija je prinesla tudi izkušnjo, da je karanteno lažje preživeti v dovolj veliki stanovanjski hiši kot v majhnem stanovanju večstanovanjskega bloka.« Koliko vlog pa je bilo vloženih? »V prvih štirih mesecih letos je bilo še enkrat več vlog za gradnjo novih objektov kot lansko leto v istem obdobju. Če pa temu dodamo še 40 odstotkov več vlog za gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte in številne vloge za legalizacijo že zgrajenih objektov, se je število zadev v reševanju glede na preteklo leto povečalo za 70 odstotkov.« So se zaradi tega podaljšali tudi roki za izdajo gradbenega dovoljenja? »Žal, in strankam se za to opravičujemo in hkrati prosimo za razumevanje. Kljub močno povečanemu številu novih zadev ostaja namreč število zaposlenih na upravni enoti še vedno nespremenjeno. K temu lahko dodamo še prenovo informacij-

Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje.

Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje.

Rezervoar je povozen.

Ponikalni sistemi Enostavnejši, učinkovitejši in bolj kompaktni sistemi, ki nadomeščajo navrtane betonske cevi in kamnita nasutja. Sestavite poljubno velikost ponikalnice. Vse v povozni izvedbi.

Deževnica Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode.

In denarja. Priporočamo vam uporabo brezplačne deževnice za pranje avtomobila, splakovanje WCja, pranje perila in zalivanje vrta.

Lovilci olj in maščob Uporaba povsod, kjer se v iztočnih odpadnih vodah pojavljajo masti ali olja.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

Na obzorju pa je že nova sprememba Gradbenega zakona.

Kaj bo prinesla? »To je še prezgodaj komentirati. Glede na izkušnje preteklih sprememb predpisov ne gre pričakovati veliko. Že sama pogostost spreminjanja predpisov nam pri delu povzroči nove nejasnosti, saj se v nekaj letih sploh ne more razviti pravna praksa. Šele pravnomočne sodbe naših sodišč (upravnih, vrhovnih in tudi ustavnih) verodostojno napolnijo številne pravne praznine, ki jih vsak predpis prinese.

Skratka, lahko bi rekli, da tudi za posamezne organizacije velja, da sama epidemija ni vzrok za številne težave v delovanju sistema, ampak le poveča in poudari slabosti, ki so organizacijo pestile že pred epidemijo.« 🔲

PGH, d.o.o. http://www.pgh.si info@pgh.si

Čistilna naprava One2clean

skih sistemov, ki poteka že nekaj časa in je ravno v tisti zoprni fazi, ko vse delamo dvojno, najprej na papirju in nato še digitalno.

Neobvladljiva kompleksnost informacijskih sistemov, ki se neprestano spreminjajo, mogoče res povečuje transparentnost našega dela, ga pa zagotovo tudi upočasnjuje. Za zdaj se zdi, kot da ljudje s številnimi vnosi velike količine podatkov le služimo informacijskemu sistemu samemu, čeprav bi moral biti zgolj naše orodje za večjo učinkovitost dela. Vendar tam še nismo. Upam pa, da bomo kmalu prišli v obdobje, ko nam bo informacijska tehnologija dejansko olajšala rutinsko delo in omogočila več strokovnega odločanja.«

PGH, d.o.o. gradnja in prenove objektov

040/989-999 Prenova in izboljšava objekta Namen prenove objekta je izboljšava objekta, s katero pripomoremo k boljšemu izgledu in večji učinkovitosti. Prenova lahko poleg notranjih prostorov zajema tudi ustrezno prenovo zunanjosti, kjer se fasada renovira tako, da se zagotovi ustrezno energetsko učinkovitost stavbe. V tem primeru govorimo o »Energetski sanaciji« oziroma o adaptaciji. Za prenovo zunanjosti in notranjosti objekta ne potrebujemo gradbenega dovoljenja.

Za prenovo ali adaptacijo objekta se običajno odločimo zaradi dotrajanosti posameznih elementov, bodisi v notranjosti ali zunanjosti. Običajen vzrok dotrajanosti je različna življenjska doba posameznih materialov, zaradi česar pride tudi

do oviranja normalne uporabe objekta. Glede na to so določeni materiali in elementi po določenem času potrebni zamenjave, ker se starajo, obrabijo ter izgubijo učinkovitost.

Zelo pomembna je adaptacija fasade z vgradnjo ustrezne toplotne izolacije in izvedbo finalnega sloja. Fasadni sistemi so sistemi proizvajalcev fasadnih materialov, ki združujejo izbor materialov glede na kompatibilnost in način izgradnje fasade.

Vsak fasadni sistem ima svoje zakonitosti in svoj postopek za izdelavo fasade, od premazov do izolacije in izdelave zaključnega sloja fasade. Pri izbiri fasadnega sistema moramo upoštevati več dejavnikov. Glavni dejavnik je vrsta gradnje. Glede na vrsto gradnje uporabljamo

različne fasadne sisteme.

Naše podjetje izvaja vse vrste adaptacij, prenov in rekonstrukcij. Adaptacije oziroma prenove so smotrne tako z energetskega kot z estetskega vidika. Izvajamo tako delne prenove kot tudi adaptacije na ključ. Prednost adaptacij je, da nam za prenovo stanovanja ni treba čakati na spomladanske dni, ampak so dela lahko opravljena tudi v zimskem času Smo mlado podjetje, sestavljeno iz strokovnjakov, ki so svoje dolgoletno znanje skozi leta pridobivali v drugih podjetjih. Trenutno je redno zaposlenih 18 delavcev.

Razpolagamo s strokovnjaki s področja gradnje, toplotne izolacije, fasade ter prenove ostrešij. 🔲

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

ŠPORT

O prihodnosti velenjskega kluba smo se med sobotno zadnjo tekmo v aktualni sezoni pogovarjali s predsednikom Seudinom Softićem, ki je to odgovorno dolžnost prevzel šele februarja.

Nogometaši Rudarja so prejšnjo sezono končali na zadnjem mestu, brez ene same zmage, in se po dvanajstih letih preselili v drugo ligo. Ker so moštvo močno pomladili, je bil njihov poglavitni cilj pred ponovnim igranjem na nižji ravni tekmovanja obstanek v ligi.

Tega so si zagotovili že z osmim mestom po petnajstih 'jesenskih' krogih, po katerih so moštva razdelili na ligo za prvaka (prvih osem moštev) in ligo za obstanek. Drugi del, v katerem je bilo zaradi omejevanja širjenja koronavirusa na sporedu le sedem krogov, bil pa je tudi brez gledalcev, je igralcem v glavnem služil za nabiranje izkušenj za novo sezono. Navijači, ki jih je bilo v zadnjih sezonah vse manj, si seveda želijo, da bi se Knapi čim prej vrnili v prvoligaško druščino. Ob tem so se v klubu zavedali, da je treba delovanje izboljšati na vseh ravneh, zato so v upravni odbor pritegnili nove ljudi.

Z odgovorno dolžnostjo predsednika se je spoprijel Seudin Softić, ki s ponosom pove, da je otrok kluba. Z njim smo se pogovarjali po sobotnem zadnjem krogu.

Je bil kot za mnoge najstnike tudi za vas nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu? »Vrsto let, od malih nog, si v Velenju, če si bil športni navdušenec, športno usmerjen, lahko igral v glavnem le rokomet ali nogomet. Vsa naša družina je ves čas navdušena nad nogometom, zato je bila moja odločitev lahka. Igral sem v vseh nižjih selekcijah, se preizkusil tudi v malem nogometu, futsalu …« Ko ste odraščali, ste začeli razmišljati o tem, ali se boste posvetili nogometu ali študiju. Za kaj ste se odločili? »Za študij, magistriral sem, razmišljal sem tudi o doktoratu, vendar sem šel v poslovni svet in postal podjetnik.

27. maja 2021

Vse bo odvisno od denarja Z obstankom nogometaši Rudarja izpolnili prvi cilj – Naslednji je vrnitev med najboljše Potem ste vendarle dali brcanju slovo.

Nogomet pa je ostal še naprej vaša velika ljubezen. Vrnili ste se k njemu.

Ne neposredno na zelenico, ampak v vodstvo kluba. Februarja ste postali Rudarjev predsednik. Kaj je vplivalo na to odločitev?

liko manj, določeno pomoč od njega še vedno imamo. Želimo si več novih sponzorjev, želimo pa si tudi, da klub ne bi bil pozabljen od nekaterih naših nekdanjih generalnih sponzorjev.«

»Iskreno povedano, izbor članov novega vodstva oziroma upravnega odbora. V njem smo se zbrali sami podjetniki. Vse te nove člane sem tudi prej poznal, cenil njihove dosedanje izkušnje in dosežke. Na odločitev je vplivalo tudi povabilo župana Petra Dermola (prejšnjega predsednika kluba – op. p.) in trenutnega trenerja Almirja Sulejmanovića. Predstavljeno nam je bilo, v kakšnem stanju je klub, in odločili smo se, da ga moramo povrniti na pota stare slave.

Ob ureditvi finančnega stanja si bomo že v naslednji sezoni prizadevali za naskok na prvo ligo, v sezoni 2022/23 uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, sanjati pa moramo tudi o Evropi.« Zdi se, da gre za finančno močne člane upravnega odbora. Tudi to veliko šteje? »V sedanjem času je to relativno. Tudi mi smo okusili posledice korone. Vendar bi lahko dejal, da je finančno stanje naših podjetij dobro. Klubu lahko pomagamo, vendar ga ne moreno sami financirati oziroma vzdrževati. Zato smo se odločili, da bomo skušali povezati lokalno skupnost tudi s širšo regijo.« Razmišljate morda tudi o pomoči Premogovnika? Klub še vedno nosi njegovo ime. »Vsi vemo, s kakšnimi težavami se Premogovnik srečuje danes. Ne smemo pozabiti, da je v preteklosti klubu veliko pomagal, danes zaradi težav ve-

Seudin Softić

Ob sprejemu te (v Rudarju sploh) odgovorne dolžnosti ste prejeli veliko čestitk. Vi pa ste nanje odgovorili: »Hvala vsem za čestitke, upam, da nam boste ponovno čestitali takrat, ko bomo NK Rudar Velenje vrnili tja, kjer mu je mesto – v sam vrh slovenskega nogometa.« »Ko smo prišli v klub, smo si za nalogo zadali, da mora člansko moštvo ostati v drugi ligi in storiti vse, da ne bi padlo še nižje. Z njegovo uvrstitvijo (po jesenskem delu) v boljšo skupino

si je zagotovilo brezskrbno nadaljevanje v spomladanskih sedmih krogih in se otreslo skrbi za obstanek v družbi drugoligašev. S tem je bil izpolnjen naš prvi cilj. Čestitke fantom in trenerju oziroma strokovnemu kadru. V drugem delu smo sicer imeli nekoliko slabše rezultate (4 osvojene točilke – op. p.). Morda je na to vplivalo tudi razmišljanje fantov oziroma njihov dvom, kaj se bo zgodilo s klubom.

Moram zatrditi: Rudar, za katerim je dobrih sedemdeset let delovanja, bo ostal, upamo, še nadaljnjih sedemdeset let ter kmalu znova zaigral v višjem kakovostnem razredu, torej v prvi ligi.« Ob prihodu februarja ste dejali, da bo vaša prva naloga organizacijska in finančna utrditev. Kako daleč ste? »Lagal bi, če bi dejal, da je v pozitivnem stanju. Trenutno je še nekaj dolga.

Moram pa se pohvaliti s tem, da smo poravnali vse dolgove do igralcev iz prejšnjih let. Če bi povprašali sedanje igralce, mislim, da so trenutno zelo zadovoljni. Po resnici povedano pa moramo opraviti še ogromno dela za izpolnitev našega cilja: da klub finančno stabiliziramo in ga vrnemo v prvo ligo. Upamo, da nam bo to uspelo.« Je v klubu veliko nadobudnežev? »Ugotavljamo, da je v zadnjih letih veliko mladih fantov odšlo drugam. To se v zgodovini kluba ni dogajalo. Začeli smo drugače razmišljati. Želim si jih zadržati pri nas. Tudi s štipendijami.

Pred nedavnim smo prve tudi podelili fantom, ki so jih izbrali trenerji. Iščemo tudi generalnega sponzorja za mladinsko šolo, v kateri želimo 'narediti' čim več domačih nogometašev in s tem zagotoviti prihodnost kluba.«

Sezona je končana. Kakor koli že, igralci bodo vendarle odšli na zaslužene počitnice, ker so pač izpolnili glavni cilj – obstanek. V zadnjem času je bilo slišati, da že iščete novega trenerja? »Prezgodaj je še o tem govoriti. Še enkrat naj ponovim, da se vse vrti okoli denarja. Iščemo glavnega investitorja, ki bi klubu priskočil na pomoč. Vemo pa tudi, da vsak želi nekaj svojega. Mi si bomo prizadevali, da čim več DNK ostane v klubu. Vemo pa tudi, da se bo moral nekdo pač žrtvovati. Verjamem, da bomo kmalu lahko tudi na to odgovorili. O morebitnem novem trenerju se doslej še nismo pogovarjali niti imensko, razen z nekaterimi morebitnimi investitorji, ki pa so imeli oziroma – kot sem že prej omenil – imajo določene svoje predloge. Še vedno pa je naš prvi trener Almir Sulejmanović. Če bo treba ob pridobitvi novega investitorja zamenjati mene, ekonoma, igralca, trenerja … Skratka kar koli in kogar koli, se moramo zavedati, da bo to vse v korist kluba.« Odločeni pa ste? »Ne skrivamo. Že v naslednji sezoni načrtujemo naskok na prvo ligo, v sezoni 2022/23 bo naša želja uvrstitev v zgornji del lestvice, sanjati pa moramo tudi o Evropi. Znova pa moram omeniti, da se bo to zgodilo ob ureditvi finančnega stanja.« In vrnitev gledalcev? »Vemo, kako je v Velenju in gotovo tudi drugje. Gledalci so zelo zahtevni.

Ko so dobri rezultati, je vse dobro, ko so slabi, obiska ni. Ob tem se pozablja na primer na to, da smo imeli v pravkar končani sezoni najmlajšo ekipo v ligi.

V njej doslej še nikoli ni igralo toliko domačih igralcev. Prizadevali si bomo, da bo tudi v prihodnje tako. Verjamem, da bo to privabilo tudi veliko več gledalcev, kot jih je bilo v zadnjih sezonah.« Srečno! 🔲

Stane Vovk

Drava 'odnesla' Šmartno Tamkajšnji nogometaši se skupaj z nogometaši Brd selijo v tretjo ligo – Velenjčani brez točk S tekmami 22. kroga so tudi v drugi ligi sklenili sezono. Že dva kroga pred koncem so si Radomlje zagotovile napredovanje v prvo ligo, v predzadnjem pa je Krka osvojila drugo mesto in s tem dodatne kvalifikacije za popolnitev prve lige. (V dveh tekmah se bodo pomerili s predzadnjim Koprom. Iz elitne druščine je izpadla Gorica, prvič pa so postali državni prvaki nogometaši Mure.). Hkrati so po 21. krogu igralci Brd izgubili možnost, da se obdržijo v drugi ligi, in se po petih sezonah vračajo med tretjeligaše. V zadnjem krogu je bilo edino vprašanje, kdo bo skupaj z Brici nazadoval v nižji kakovostni razred. O tem sta v medsebojnem dvoboju, ki je bil hkrati derbi začelja lige, odločala

Šmartno in Drava.

Med tednom, v 21. krogu, je Fužinar v Slovenj Gradcu, kjer je igral svoje domače tekme, gostil Šmarčane. To je bil dvoboj preobratov. Z golom Stiana Džumhurja že v 2. minuti so si gostje zagotovili ne le rezultatsko, ampak tudi psihološko prednost tega zanje nadvse pomembnega obračuna. Toda še pred odmorom so domači izenačili, manjši stres pa so gostje doživeli v 70. minuti, ko so Korošci povedli z 2 : 1. Če bi se ta dvoboj končal s tem rezultatom, bi moštvo Igorja Fenka že pred zadnjim krogom pomahalo drugi ligi v slovo. Toda preobrat jih ni potolkel. Nasprotno, iz sebe so iztisnili vse moči in si priigrali dve najstrožji kazni, ki sta ju David Hrastnik v 84. minuti in Robert Čakš v 88. spremenila v zadetke za zmago s 3 : 2. Upanje na obstanek je bilo znova živo.

Po tem imenitnem razpletu so šmarški ljubitelji okroglega usnja gotovo verjeli, da bodo v zadnjem obračunu s Ptujčani na svojem igrišču njihove vijolice še enkrat zacvetele. Oboji so imeli pred tem spopadom enako število točk – devetnajst. V jesen-

skem 6. krogu so bili Šmarčani na Ptuju boljši s 3 : 1, zato bi se že z neodločenim rezultatom obdržali v društvu drugoligaških moštev. Očitno so bili pod velikim pritiskom, saj niti ene žoge niso zmogli pospraviti za hrbet gostujočega vratarja. Nasprotniku pa je to uspelo v 70. minuti in po letu dni so gostitelje spet vrnili v nižjo ligo. S to zmago so celo s trinajstega mesta na štirinajsto potisnili Beltinčane.

Oboji so si sicer priigrali po 22 točk. Če jih disciplinski sodnik zaradi neizpolnjenih finančnih obveznosti ne bi kaznoval z odvzemom treh točk, bi bili Ptujčani celo po točkah poravnani z enajstim Fužinarjem. Šmarčani so petkrat zmagali, štirikrat igrali neodločeno, trinajstkrat pa izgubili. Več porazov (16) so doživela le zadnja Brda.

Po bolečem porazu je trener Igor Fenko ugotavljal: »Žal je bilo v naših nogah veliko preveč nervoze, bilo je tudi veliko neizkoriščenih priložnosti, prejeli pa smo prepoceni zadetek s strela od daleč. Na koncu Drava ostaja v ligi, mi izpademo. Vseeno mislim, da smo v spomladanskem delu pokazali lep napredek.

Rudarjeva tribuna je bila za gledalce še zaprta, za nekaj nogometnega 'vzdušja' pa je izza ograje poskrbela skupina najbolj gorečih navijačev Lendavčanov.

Upam, da se bo klub odločil za delo naprej, da takoj napademo 2. SNL, ker mislim, da Šmartno tja tudi spada.«

Ob jezeru slovo z rahlim grenkim priokusom

Velenjčani so si obstanek zagotovili že pred drugim delom. Zato je trener Almir Sulejmanović v ligi za prvaka dajal priložnost vsem igralcem, izkušenim termanj izkušeni oziroma mladim, in s tem že nekoliko gradil moš-

tvo za novo sezono. Vseeno se je pričakovalo, da bodo osvojili kakšno točko več oziroma da se bodo od letošnje sezone poslovili z zmago. Gostili so Nafto, ki so jo v jesenskem 12. krogu na njenem igrišču premagali z 2 : 1. Beltinčani pa so se jim tokrat oddolžili z enakim rezultatom. Rudarji so povedli z 1 : 0 z natančno izvedeno najstrožjo kaznijo kapetana Davida Kašnika. Ob koncu prvega polčasa je bil blizu podvojitve vodstva Alan

Hočevar, vendar mu je to preprečil okvir vrat.

V drugem polčasu so Prekmurci pokazali večjo odločenost in z dvema zadetkoma v razmiku štirih minut povsem preobrnili rezultat. S točko manj za drugo Krko in šest za Radomljani so končali na tretjem, Velenjčani pa s sedmimi zmagami, petimi neodločenimi rezultati in desetimi porazi v skupini za prvaka na osmem (zadnjem) mestu. 🔲

S. Vovk

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 21

21

ŠPORT

27. maja 2021

Mladi so Rudarjeva prihodnost

Fantje in dekleta gostovali v Izoli

Rudarjev kapetan David Kašnik je bil edini strelec na zadnji tekmi v soboto končane sezone

Rokometaši Gorenja visoko zmagali, Velenjčanke (znova) tesno izgubile

Prvenstvo je potekalo v senci koronavirusa, namesto 36 tekem so jih drugoligaška moštva odigrala le 22. Velenjski zeleno-črni so v zadnjem krogu gostili Nafto. Kljub želji niso uresničili pregovora 'konec delo krasi'. Povedli so z golom kapetana Davida Kašnika, a so se v nadaljevanju dvakrat veselili gostje. Domače slovo je bilo tako nekoliko grenko, a nezadovoljstva vendar ni bilo. Zanje je bil najpomembnejši obstanek. Ko je Damjan Trifković zaključil z igranjem, je kapetanski trak prevzel drugi najizkušenejši v sedanjem moštvu, Kašnik. Še preden je po zadnjem dvoboju odšel v slačilnico, je še ves poten na hitro ocenil sezono. »Bila je zelo težka, naporna z več vidikov. Mislim, da smo naredili na igrišču tisto, česar smo bili v danem trenutku sposobni. Imeli smo veliko takšnih

Klube v prvi moški rokometni ligi do konca sezone loči le še krog, tudi Velenjčane, saj so včeraj v Novem mestu s Krko odigrali zaostalo tekmo 22. kroga.

V sobotnem 25. krogu so potrdili, da ohranjajo visoko formo.

V Izoli so domače istoimensko moštvo premagali z enajstimi goli razlike oziroma s 33 : 22 in se znova zavihteli na prvo mesto ter se za nov korak približali osvojitvi 4. naslova državnih prvakov. »Občutki po vsaki zmagi so super. Ampak od tega trenutka je že fokus na naslednjem izzivu, ki nas v sredo (včeraj) čaka v Novem mestu,« je dejal trener Zoran Jovičić po njihovi že 21. zmagi. V središče Dolenjske so včeraj odšli zavedajoč se, da jim morda že včerajšnja zmaga prinaša naslov. Če se je to zgodilo, bo sobotni dvoboj v domači Rdeči dvorani potekal v znamenju njihovega slavja.

V Izoli so konec prejšnjega tedna gostovale tudi velenjske rokometašice. Upale so, da bodo končno le premagale Primorke, kar bi bila njihova druga zmaga v končnici.

To se ni zgodilo, nasprotnice so bile boljše za dva gola (31 : 29), v prvem delu pa so jim bile gostje enakovredne, spopad se je končal brez prednosti enih ali drugih, s 16 : 16.

Ne glede na zadnji krog, v katerem bodo gostile Zagorjanke, bodo sezono končale na osmem mestu.

Igralke Izole jim na sedmem bežijo s petimi točkami, Zagorjanke pa na šestem z enajstimi. Naslov so si že pred nekaj krogi priigrale 🔲 vos rokometašice Krima.

tnega stanja v klubu. Ni bilo lahko, a verjamem, da Rudar čakajo boljši časi. Tega si zelo želim in upam na najboljše.« Mladi, neizkušeni? »Veliko jih je v drugem delu dobilo priložnost in zaupanje trenerja, upam, da bo tako tudi v prihodnje. Dokazali so, da so kakovostni igralci in da lahko z malce več dela in potrpežljivosti dosežejo raven, na kateri bodo lahko konkurirali za prvo ligo. Želim si, da se še naprej namenja velika pozornost mladim domačim fantom, ker so oni tisti, ki bodo prinesli kvaliteto Rudarju.« in drugačnih težav. Kljub temu smo v prvem delu zaigrali dobro oziroma toliko, da smo se rešili spodnjega dela lestvice in si zagotovili obstanek. Zaključek je bil odraz celotne sezone in celo-

Prva liga? »Celoten klub, navijači, vsi fantje, ki s(m)o se borili v tej nemirni sezoni, si želimo, da bi se to zgodilo čim prej.« 🔲

S. Vovk

Najprej se morajo ohladiti glave Članski ekipi NK Šmartno 1928 ni uspelo ostati v 2. slovenski nogometni ligi – Kadeti in mladinci nadaljujejo v drugem kakovostnem razredu Tatjana Podgoršek

Na sobotni tekmi z neposrednim tekmecem za obstanek v 2. slovenski nogometni ligi se članski ekipi NK Šmartno 1928 račun ni izšel po željah vodstva kluba, igralcev in navijačev šmarških vijolic. Na domači zelenici so morali priznati premoč ekipe NK Drava Ptuj. Za enajsterico, ki jo od lanskega septembra vodi Igor Fenko, je bil usoden edini zadetek, ki so ga gledalci zaradi ukrepov za zajezitev covida-19 prvič v sezoni 2020/2021 videli s tribune stadiona ob šmarški osnovni šoli. »Minula sobota ni bila naklonjena 'velikim' in tudi ne 'malim' vijolicam. Ne skrivamo razočaranja ob izpadu iz 2. slovenske nogometne lige, za katero smo se trudili dalj časa in pričakovali, da bomo v njej nadaljevali tudi v

TAKO so igrali Liga NLB, 25. krog Gorenje: Panjtar (9 obramb), Taletović (7 obramb), Pajt 9, Grmšek 5, E. Slatinek-Jovičić 4, Tajnik 3, Verdinek 3, M. Kavčič 3, Haseljić 2, Sokolič 2, Komar 1, Velić 1, Starc, Miklavčič, Drobež, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Izola 2 (2), Gorenje 8 (7); izključitve: Izola 6 minut, Gorenje 8.

Rezultati: Grosist Slovan - Riko Ribnica 28 : 25 (17 : 13), Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 34 : 38 (18 : 23), Dobova - Koper 32 : 29 (17 : 13), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 24 : 27 (11 : 13), Ljubljana - Krka 21 : 22 (8 : 12), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 24 : 25 (12 : 17).

Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 24 tekem - 43 točk, 2. Trimo Trebnje 25 – 43, 3. Celje Pivovarna Laško 25 – 42, 4. Jeruzalem Ormož 25 – 30, 5. Koper 25 - 27, 6. Slovenj Gradec 2011 25 - 25, 7. Riko Ribnica 25 – 23, 8. Urbanscape Loka 25 – 22, 9. Maribor Branik 24 – 20, 10.

Grosist Slovan 25 – 18, 11. Dobova 24 – 18, 12. Ljubljana 24 – 12, 13. Krka 24 – 11, 14. Butan plin Izola 24 – 10.

Zaostala tekma 22. kroga (včeraj, 26. 5.): Krka – Gorenje 26. krog (29. 5., 17.30): Gorenje - Maribor

sezoni 2021/2022. Ni se izšlo po pričakovanjih uprave kluba in ne igralcev samih. Prepričani smo, da si tekmovanje v omenjeni ligi zaslužimo in da smo enakovreden nasprotnik marsikateri ekipi iz vrhnjega dela prvenstvene lestvice,« je povedal Bogdan Trop, predsednik NK Šmartno 1928, in nadaljeval: »Treba je povedati, da je ekipa najmlajša v ligi, da jo sestavljajo predvsem domači igralci. Tokrat nam je hrbet obrnila tudi športna sreča, ki je poleg motiviranosti vseh vpletenih pomemben člen v mozaiku. Kdo je najbolj odgovoren za selitev nazaj v 3. slovensko nogometno ligo, je vprašanje, na katerega si bo poskušal odgovoriti vsak sam.« Kaj pomeni nadaljevanje prvenstvene sezone na nižji kakovostni ravni za klub, je v tem trenutku še težko reči, pravi. Upajo,

da bodo obdržali sponzorje in da ne bo prišlo do večjih sprememb v igralskem kadru.

Kako najprej? Odgovoriti na to vprašanje je, meni sogovornik, še prezgodaj. Najprej se morajo ohladiti glave, temu bo sledila analiza, po njej pa bosta potrebna trezen razmislek in preudarno načrtovanje nadaljnjih korakov. »Vsekakor si večina želi vnovične uvrstitve v drugi kakovostni razred. Na kakšen način, s kom, kako in kdaj, se bomo odločili kmalu. Hkrati z razočaranjem pa nas veseli, da s kadeti in mladinci nadaljujemo v 2. nogometni ligi. Še dodatno bomo izboljšali delo v nogometni šoli, saj so mladi tisti, na katere polagamo veliko upov. Vse nas čaka veliko dela in tega se ne veselimo,« je sklenil Bogdan Trop.

Prva A DRL članice, 5. kr.

Strelci: David Kašnik (14. - 11 m), Rok Pirtovšek (70., 74.).

Rudar: Radan, Jovan (60. Pljava), Kašnik, Barič, Adam Vošnjak, Črnčič (46. Hrovat), Koprivnik, Panadić, Žurga (87. Jovicic), Bokšan, Hočevar. Trener: Almir Sulejmanović.

Drugi rezultati: Radomlje - Dob 0 : 1 (0 : 1), Triglav - Krka 1 : 0 (1 : 0), Bilje - Brežice 3 : 1 (2 : 1), Brda - Jadran Vrstni red: 1. Kalcer Radomlje 22 - 50, 2.

Krka 22 - 45, 3. Nafta 1903 22 – 44, 4. Roltek Dob 22 – 40, 5. Brežice 22 – 39, 6. Bilje 22 – 34, 7. Kranj 22 – 32, 8. Rudar 22 – 26.

končnica od 1. do 4. mesta

Rezultati: Mlinotest Ajdovščina - Krim Mercator 16 : 35 (9 : 17), Krka - Zelene doline Žalec 26 : 27 (12 : 15).

Od 5. do 8. mesta

Trgo ABC Izola – Velenje 31 : 29 (16 : 16)

Velenje: Simič, Meža, Smonkar 12, Tomič, Ferenc 7, Žekič, Priteržnik1, Rotovnik, Franc, Tabakovič 2, Borišek 5, Paradiž 1, Brglez, Pikl 1; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Izola 7 (6), Velenje 10 (8); izključitve: Izola 6 minut, Velenje 4. Zagorje - Z'dežele 27 : 31 (14 : 16).

Ostali rezultati: Izola - Velenje 31 : 29 (16 : 16), Zagorje - Z'dežele 27 : 31 (14 : 16).

Vrstni red: 1. Z'dežele 5 - 34 (24), 2. Zagorje 5 - 23 (19), 3. Izola 5 - 17 (13), 4. Velenje 5 - 12 (10).

Petek (28. 5.): Velenje – Zagorje Od 9. do 11. mesta: Koper - Litija 25 : 26 (9 : 15). Vrstni red: 1. Litija 2 - 13 točk, 2. Koper 3 – 9, 3. Ptuj 1 – 7.

2. SNL, 22. krog, liga za prvaka Rudar – Nafta 1 : 2 (1 : 0)

🔲

Liga za obstanek Šmartno – Drava 0 : 1 (0 : 0)

Strelec: 0 : 1 Kryeziu (70.). Šmartno: Mrežar, Pesjak (87. Zabukovnik), Verhovšek, Trop (od 53. Marko), Čakš (od 63.

Kitek), Melavc, Križnik, Danijel, Vodeb, Džumhur (od 53. Vezaj), Hrastnik (od 87. Buljubašić); trener: Igor Fenko.

Krško: Fužinar 0 : 4 (0 : 3), Primorje - Beltinci 4 : 0 (1 : 0), Brda - Jadran Dekani 2 : 3 (1 : 1).

Vrstni red: 9. Jadran Dekani 22 tekem - 27 točk, 10. Krško 22 - 26, 11. Fužinar Vzajemci 22 – 25, 12. Primorje eMundia 22 - 23, 13.

Drava Ptuj (-3) 22 – 22, 14. Beltinci Klima Tratnjek 22 – 22, 15. Šmartno 1928 22 – 19, 16.

Brda 22 - 14.

Petanka Članice dosegle tretje mesto V soboto, 22. maja, je potekalo na petankarskih igriščih ŠD Sloga v Ljubljani Državno prvenstvo trojk v članski konkurenci. Velenjsko društvo je tekmovalo z eno žensko in dvema moškima ekipama. Ekipa članic v postavi Jožica Praprotnik, Sonja Malovšek, Tatjana Šeruga in Jera Šeruga je osvojila odlično

Balinanje Razlike se večajo V torek sta se na igrišču Premogovnika Velenje srečali ekipi KU Gorenja kot domačin in gosti BK Balinc Polzela. Derbi kola trenutno prvih dveh ekip v ligi je prinesel več sreče domači ekipi. Čeprav je bil začetek izenačen, se je gostom poznalo, da so nastopili nekoliko oslabljeni, kar so domači znali izkoristiti in so z zelo dobro igro zmagali z rezultatom 7 : 3. Tudi punt razlika 44 : 35 je pripadla igralcem KU Gorenja.

Zaradi slabih vremenskih razmer se je nadaljevanje prestavilo na četrtek zjutraj, ko so se na igrišču DU Velenja domačini pomerili z gosti iz DU Šoštanja.

Domači so zaigrali na vso moč,

tretje mesto.

Ekipi članov sta dosegli 5. do 8. in 14. mesto. V društvu so ze-

lo zadovoljni z letošnjim začetkom tekmovalne sezone.

a je prišlo tudi do nekaj »hude krvi« med nastopajočimi. Tekma se je končala z rezultatom 8 : 2 pa tudi punt razlika 43 : 27 je bila za domače.

V petek popoldne je bilo še srečanje v Žalcu, kjer so gostili ekipo BŠDU Premogovnik. Na dobri tekmi nobena ekipa ni popuščala. Na koncu so imeli domačini malo več sreče in so prišli do prve zmage. Rezultat je bil 6 : 4 za domače, punt razlika 42 : 28 pa je bila kar velika za domačo ekipo.

Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 4 točke, 2. KU Gorenje 4, 3. DU Velenje 4, 4. BŠDU Premogovnik 2, 5. DU Šoštanj 2, 6.

BK Žalec 2.

V drugi ligi je bilo prvo srečanje na igrišču v Vinski Gori, kjer so gostili odlično ekipo PD – Gorice. Tekma bi sicer morala biti na igrišču Gorice, vendar je

bila zaradi razmočenega igrišča prestavljena. Tokrat je bil verjetno še najbolj pravičen končni rezultat 4 : 4, pa tudi punt razlika je bila 34 : 34, kar je le redko.

V Topolšici so gostili ekipo BS Vrbno Vrbica. Domačini so zaigrali dobro, gostje pa slabo, kar kaže tudi rezultat 7 : 1. Tudi punt razlika 42 : 26 je bila na strani domače ekipe.

Naslednje srečanje v petek je bilo v Celju. Tu so gostili ekipo iz DU Dobrne. Domačini so prikazali zares dobro igro, vendar tudi gostje niso bili slabi.

Na koncu je bil izid 5 : 3 in punt razlika 34 : 22 za domače.

Vrstni red: 1. BK Celeija Celje 5 točk, 2. DU Vinska Gora 4, 3. BK Topolšica 4, 4. BS Vrbno Vrbica 2, 5. PDU Gorica 2, 6.

DU Dobrna 1.

🔲

D. L.

🔲

T.F.

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

KRONIKA

27. maja 2021

V Soteski pri Mozirju Zanimanje za brezplačne pravne nasvete niti v korona krizi ni pojenjalo zastoji do poletja Povečalo se je tolmačenje odlokov, sodb, odločb – Svetovali so na vseh področjih prava, največ pa v okviru družinske, dedne, obligacijske, stvarne, delovne, prekrškovne in kazenske zakonodaje Milena Krstič - Planinc

Velenje – Nenavadno leto, v katerem se je vse vrtelo okoli epidemije covida-19, je poseglo tudi na področje brezplačnega pravnega svetovanja, ki ga Mestna občina Velenje že enajsto leto zagotavlja svojim občankam in občanom. »Svetovanje je potekalo ob torkih, sredah in četrtkih, tako kot v preteklih letih, spremeniti pa smo morali način izvedbe svetovanja, saj so bili fizični kontakti veliko časa nemogoči,« pravi pravna svetovalka Polona Kramer. Občanke in občani so se zanj predhodno naročili in dobili termin, svetovanje pa so izvajali po telefonu in elektronski pošti. »Osebe, ki so želele pravni nasvet, sem ob določeni uri poklicala, in pogovorili smo se po telefonu ali pa sem jim odgovor posredovala po elektronski pošti. Na svetovanje so se lahko naročili tudi po elektronski pošti, v ta namen smo odprli

❱

Brezplačne pravne nasvete je iskalo okoli 900 občank in občanov, starih od 16 do 95 let.

poseben naslov. Spremenil se je način izvedbe, kljub okoliščinam pa zanimanja za svetovanje ni bilo nič manj.« Vanj se je lani vključilo okoli 900 občank in občanov, starih od 16 pa vse do 95 let. Po spolu so prevladovale ženske, teh je bilo okoli 60 odstotkov. Veliko zanimanja za pravni nasvet pa so pokazali tudi različni klubi in društva, ki delujejo na območju mestne občine.

❱

Izpolnjevali so tudi različne obrazce, vloge, pisali prošnje, zahtevke, vlagali izvršbe in odgovore nanje.

»Svetovali smo na vseh področjih prava, največ pa v okviru družinske, dedne, obligacijske, stvarne, delovne, prekrškovne in kazenske zakonodaje. Povečalo se je tolmačenje odlokov, sodb, odločb, pojavilo pa se je tudi precej novih vprašanj, ki so se nanašala na trenutno stanje epidemije. Ljudje so bili zbegani, saj so se odloki dnevno spreminjali in niso vedeli, čemu naj sledijo.«

pravno svetovanje izjemno. Ljudje so veseli, da je Mestna občina Velenje tudi na pravnem področju poskrbela zanje, saj si marsikdo zaradi prevelikih stroškov ne bi mogel privoščiti pravnega nasveta. Veliko težav in problemov smo rešili in pomagali veliko ljudem. V primeru, da težave nismo mogli rešiti, smo

Pravna svetovalka Polona Kramer: »V primeru, da težave nismo mogli rešiti, smo osebe napotili naprej, s točnimi navodili o tem, kje in kako imajo možnost zadevo rešiti.«

Izpolnjevali so tudi različne obrazce, vloge, pisali prošnje, zahtevke, vlagali izvršbe, odgovore nanje … Dobro so sodelovali z vsemi institucijami v občini – policijsko postajo, centrom za socialno delo, zavodom za zaposlovanje, varno hišo, materinskim domom … »Ponovno moram poudariti, da je zanimanje za brezplačno

Slovenj Gradec, 20. maja – Neznani storilec je razbil izložbeno steklo, vstopil v trgovino in ukradel več kosov različnega električnega orodja, vrednega dobrih 8.000 evrov.

Ni zbil srne, zaletel se je v betonsko oviro Velenje, 21. maja – V petek malo pred poldnevom je na Policijsko postajo Velenje poklical občan in dežurnemu policistu povedal, da je z avtom zbil srno in si želi njihovega ogleda.

Policisti pa so na kraju ugotovili, da voznik ni zbil srne, ampak je vozilo poškodoval pri Velenjski plaži, kjer se je zaletel v betonsko talno oviro.

Izsilila nesrečo Velenje, 21. maja – V petek popoldan se je v prometni nesreči, do katere je prišlo v Pesju, lažje telesno poškodovala ena oseba. Do prometne nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznice osebnega avtomobila.

Tatvina skuterja Velenje, 22. maja – V soboto je bil na Prešernovi cesti v Velenju ukraden skuter. Neznanec je lastnika oškodoval za 1.500 evrov.

Huje se je poškodoval kolesar Mozirje, 23. maja – Okoli 13. ure se je v Šmihelu nad Mozirjem huje poškodoval 51-letni kolesar, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v osebno vozilo,

Iz POLICISTOVE beležke Za krajo vode brez pregona Velenje, 20. maja – V trgovini na Kidričevi je varnostnik pri kraji energijske pijače in vode zalotil osebo, za katero trgovina kazenskega pregona ni zahtevala. Ovadbo bodo umaknili.

Tja lahko po mobilni telefon znamke Huawei, ki ga je Velenjčan v soboto zjutraj, 22. maja, našel v Starem trgu v Velenju, pride tudi lastnik tega aparata.

Preverjali okoliščine prijave

Velenje, 20. maja – Policisti so v četrtek popoldan prejeli prijavo kaznivega dejanja grožnje. Neznanec jo je po SMS-u poslal delavki centra za socialno delo.

Velenje, 21. maja – V petek so policisti preverjali okoliščine prijave kaznivega dejanja nasilja v družini v Podgorju. Ker so ugotovili, da vsi elementi kaznivega dejanja niso prisotni, so o tem s poročilom obvestili državnega tožilca.

Izgubljen nahrbtnik je na PP

Na sodišču ni upošteval hišnega reda

Grožnja delavki CSD

Velenje, 20. maja – V četrtek je občanka v nakupovalnem centru Velenjka, v trgovini H&M, našla nahrbtnik rjave barve. Če ga kdo pogreša, lahko pride ponj na Policijsko postajo Velenje.

Velenje, 21. maja – V petek dopoldan je imela varnostnica na sodišču težave s stranko, ki ni upoštevala hišnega reda. O višini globe bo zaradi neupoštevanja zakona o zasebnem varovanju odločal prekrškovni organ.

Mozirje – Sredi maja so gradbinci na obstoječem razcepu regionalne ceste Celje–Mozirje– Šoštanj–Velenje začeli graditi krožno krožišče. Ker zelo gostega prometa ni bilo mogoče preusmeriti, so izvajalci del družbe Tegar najprej zgradili obvozno cesto z začasnim mostičem čez lokalni potok. Pred dnevi so ta

obvoz že asfaltirali in postavili svetlobno prometno signalizacijo (semaforje) ter tako začasno uredili promet po novo zgrajeni, izmenično enosmerni cesti. Dela naj bi bila zaključena še pred poletno turistično sezono. Krožišče financira Direkcija za ceste Ministrstva za infrastrukturo RS. 🔲

Jože Miklavc

❱

»Ljudje so bili zbegani, saj so se odloki dnevno spreminjali, tako da niso vedeli, čemu naj sledijo.«

osebe napotili naprej s točnimi navodili o tem, kje in kako imajo možnost zadevo rešiti. Na to, da ni nepotrebnega pošiljanja ljudi od vrat do vrat, sem še posebej ponosna.« V imenu vseh, ki so prejeli brezplačen pravni nasvet, se je zahvalila Mestni občini Velenje in vsem svetnicam in svetnikom, da omogočajo izvedbo svetovanja in s tem pripomorejo k boljšemu in kakovostnejšemu življenju občanov. 🔲

POLICIJSKA kronika Odnesel orodja, vredna 8 tisoč evrov

V občini Mozirje gradijo že peto krožišče

katerega voznica je vozila pred njim in je v desnem ovinku zavirala zaradi srečanja z drugim osebnim vozilom.

Ukradel zaklenjeni skuter Velenje, 23. maja – Izpred stanovanjskega bloka na Prešernovi cesti v Velenju je neznani storilec ukradel zaklenjen skuter znamke Piaggio z registrsko številko CE CA-27. Skuter je po oceni lastnika vreden okoli 1.500 evrov.

Promet v Soteski–Ljubiji zdaj po začasni, novo zgrajeni, asfaltirani obvoznici. ( foto: Jože Miklavc)

Rekonstrukcija ceste Rečica ob Paki–Veliki vrh še letos Šmartno ob Paki – Uprava občine Šmartno ob Paki je v s skladu z načrtom vaške skupnosti Podgora v teh dneh pristopila k rekonstrukciji lokalne ceste Rečica ob Paki–Veliki Vrh, od odseka regionalne ceste pri planinskem parkirišču v Rečici do križišča v Podgori v skupni dolžini blizu 600 metrov.

Poseg predvideva razširitev vozišča in možnost ureditve varnejšega koriščenja površin za šibkejše udeležence v prometu (pešce in kolesarje). Vaška skupnost in občinska uprava sta skupaj že pridobili potrebna soglasja lastnikov zemljišč, geometer pa je na terenu pokazal obstoječe meje parcel. Po izvedeni rekonstrukciji ceste sledi parcelacija in ureditev lastniških razmerij.

Na občini pripravljajo razpisa za izbor izvajalca del. Ta naj bi po načrtu stekla letos poleti. Za naložbo je v občinskem proračunu predvidenih 120 tisoč evrov. 🔲

Nasilje v družini Velenje, Slovenj Gradec, 23. maja – Policisti so obravnavali dva primera nasilja v družini. Zoper oba osumljena bodo podali kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini, slovenjgraški policisti pa so nasilnežu izrekli tudi prepoved približevanja.

Rezultati dobri, anketa opozarja Rezultati dela policije v lanskem letu so bili po besedah generalnega direktorja policije Antona Olaja na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani, kljub oteženim razmeram spričo epidemije covida-19 spodbudni.

Kljub temu pa javnomnenjska raziskava kaže trend upadanja zaupanja v policijo. Vodstvo policije ob tem zavrača očitke.

Olaj je omenil pandemsko izčrpanost ljudi ob dolgotrajni javnozdravstveni krizi, ki je pričakovano vplivala na percepcijo ljudi, opozoril na številne neprijavljene javne shode, ki so jih morali varovati in ocenil, da ne drži očitek o prekomerni represiji v času epidemije.

Kot je še dejal Anton Olaj, bodo na policiji rezultate ankete vseeno vzeli resno in pripravili ukrepe, ki naj bi povrnili zaupanje javnosti v njihovo delo. 🔲

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

tp

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

27. maja 2021

23

Korona ribičem zmanjšala prihodke Pomemben del delovanja ribiških družin je prodaja dovolilnic za ribolov Šoštanj – Namen ribiških družin je prostovoljno združevanje občanov za upravljanje ribiškega okoliša, varovanje voda ter vodnih in obvodnih sistemov kot dela naravnega okolja, izvajanje ribolova, športnega in turističnega, vključno s tekmovanji, ter seveda »poribljavanje« voda, ki jih upravljajo z ribami iz sonaravne gojitve in ribogojnic.

V Ribiški družini Paka Šoštanj so lani v na novo urejeno Šoštanjsko jezero vložili 2.500 kilogramov krapov, 200 kilogramov ščuk in 200 kilogramov smučev, v reko Pako pa 400 kilogramov potočnih postrvi.

Eden od virov prihodkov delovanja ribiških družin, ki za upra-

Franc Ravnjak: »Vse, kar zaslužimo s prodajo kart, vložimo v nabavo novih rib.«

vljanje z vodami in za dovoljenje za ribolov v njih državi plačujejo koncesijo in kamor sodi tudi vlaganje rib v vode, predstavljajo ribiške dovolilnice. Kupiti jih morajo gostje, ki niso člani društva, medtem ko morajo člani ob poravnani članarini kupiti letno dovolilnico.

»Enodnevne karte so zanimive zlasti turistom. Ker pa turizma lani v korona krizi skorajda ni bilo, šele zdaj se počasi vrača, se bo to poznalo v blagajni ribiških družin.

Tudi naše. Ribe so drage. Že zdaj nas skrbi, kako bo z vlaganjem v prihodnje,« pravi Franc Ravnjak, predsednik RD Paka Šoštanj. »To bo tudi težko za naše delovanje, kajti vse tisto, kar mi dobimo z ribolovnicami, gre za nabavo drugih rib.« Glavnino rib za vlaganje v Šoštanjsko jezero in reko Pako družina, ki trenutno šteje 77 članov in 12 mladih ribičev, namreč kupi. Število ribičev se iz leta v leto spreminja. Kakšno leto jih je več, kakšno manj. Tudi aktivni so različno, pravi Ravnjak. »Motor delovanja naše družine predstavlja 50 ali 60 rednih članov.« V korona krizi je bilo tudi za ribiče hudo. Izvesti je bilo treba vse naloge, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe z ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, ob minimal-

O črni Paki Vsake toliko časa reka Paka skozi Šoštanj priteče črna. Takrat klici občanov, predvsem stanovalcev ob reki v mestu in Penku, niso redki. Zanima jih, kaj se dogaja. »Ne vemo povsem natanko. Domnevamo pa, da je posredi elektrarniški jez, kjer s spuščanjem in dviganjem zapornic višajo in nižajo vodostaj Pake, kadar je to potrebno. Postopek v strugi »pobere« nekaj mulja, tega pa odnese po reki navzdol. Voda ima takrat tudi nekaj vonja. Reka se s tem čisti.« Kako pa dviganje in spuščanje zapornic in mulj vplivajo na ribe? »Zapornice spuščajo in dvigajo postopno. Ko ribe dogajanje zaznajo, pred njim zbežijo nizvodno. Če bi se to zgodilo »v šusu«, pa bi jim lahko zemlja prišla v škrge.«

nih stikih seveda, in udarniško opraviti vse tisto, kar daje okolici Šoštanjskega jezera lep videz. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Skozi tančice ženskega pogleda

Ko je samo tišina Deževni dnevi, ki nas te tedne zvesto spremljajo, so kot nalašč oblikovani za nekaj več poglabljanja vase. Tudi nate vpliva zvok dežnih kapelj meditativno, razmišljujoče?

Dež pomirja. Želi si več tišine in manj hrupa, ki ni povezan z našo notranjostjo.

In ko ostaneš sama s svojimi mislimi, ko te obdaja samo tišina … Kdo si? Kaj si? Kakšne so tvoje misli in kako se počutiš?

Ob vsem tempu in akciji, ob vseh obveznostih in usklajevanju skozi dan nisem navajena na tišino. In to je moj novi osebni izziv. Po-

od 28. 5. do 3. 6.

- 28. marca 1842 se je v Sv. Petru pri Mariboru rodil pravnik in notar Franc Rapoc. Kot notar je od 14. avgusta 1873 pa do smrti, 28. maja 1882, deloval v Šoštanju; - pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, ki se je začela 28. maja 1919, je bilo v Šoštanju poveljstvo Koroškega odreda; - 28. maja 1999 je potekala ustanovna skupščina Šaleškega akademskega pevskega zbora; - 29. maja 1871 je na Dunaju umrl geograf, duhovnik in pedagog Blaž Kocen. Med oktobrom 1847 in septembrom 1849 je bil kaplan v župniji sv. Mihaela v Družmirju pri Šoštanju.

Med letoma 1850 in 1870 je poučeval na gimnazijah v Celju, Ljubljani, Gorici in Olomucu na Moravskem. Bil je eden najpomembnejših avtorjev didaktičnih učil za geografijo v 2. pol.

19. stoletja v Avstriji. Za šole je pripravil atlase, stenske in ročne

stati znanka tišini. Jo spoznavati in ji biti naklonjena. Prav v tihih trenutkih privrejo na plano tista najbolj temeljna in pomembna vprašanja. In kar je še pomembneje – porodijo se odgovori.

In tako sem zavihala rokave v iskanju tišine.

Zavestno se odločam, da si namenjam čez dan vsaj 5 minut neke umiritve in ustavitve.

Pa četudi je to samo sedenje na stolu in gledanje v nebo. Ta prisotnost, ki se mi pojavi, ko sem tukaj in zdaj, mi nudi več, kot sem ji bila pripravljena priznati. Še več. Bolj ko postajam znanka tišini, vse bolj se želim spoprijateljiti z njo. Tako – zares. Všeč mi je, kar izzove v meni, ko ji namenim čas. Ko bi le ves ta čas vedela, kako prijetna je tišina v resnici in se skozi življenje ne bi nenehno trudila, da jo zatrem s hrupom.

zemljevide, napisal pa je tudi več učbenikov; - 29. maja 1949 se je v Žižkih rodil rudarski strokovnjak, pedagog in politik dr. Franc Žerdin.

Po končani OŠ v Črenšovcih se je vpisal na Gradbeno tehnično šolo v Mariboru in se nato prepisal v drugi letnik RŠC Velenje, kjer je leta 1970 maturiral. Na FNT v Ljubljani je iz rudarstva leta 1976 diplomiral, 1987 magistriral in 1993 zagovarjal doktorat. Od leta 1975 do upokojitve leta 2003 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje; 1988/1992 je bil tehnični direktor RLV, 1992/2002 pa predsednik uprave Premogovnika Velenje. Med letoma 1989 in 2004 je kot docent na NTF v Ljubljani predaval predmete tehničnega rudarstva, od leta 2012 pa predava na Fakulteti za energetiko in na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje. Od leta 2006 je občinski svetnik v Svetu MOV. Je avtor in soavtor več kot 60 strokovnih in znanstvenih člankov s področja rudarstva ter soavtor dveh skript za študente; - rokometaši Šoštanja so maja leta 1989 osvojili republiški naslov; - 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odločali o novi lokalni samoupravi. Občina Velenje se

Ko sem se vozila v avtu, sem na glas dala glasbo. Ko sem prišla domov, sem takoj priklopila radio. Ko sem odšla v naravo, sem imela slušalke z neko vsebino, ki je vedno polnila moje možgane in jih aktivirala tako ali drugače. Pa nič narobe. Tudi dobra glasba je terapevtska, sprostitvena. Težava je bila, da sem se nenehno obkrožala z zvoki, tudi takrat, ko to ni bilo potrebno ali nujno.

Zdaj izbiram tišino večkrat. Poskušam jo umestiti v svoj »urnik« takrat, ko ji lahko nudim prostor in čas. In ugotavljam, da si v hrupu ne zmorem odgovarjati iskreno in pristno ter da šele ob tišini odkrivam, kako se zares počutim in kaj želim. In ker sem sita površinskih vprašanj in zamegljenih odgovorov, stremim k bistvenim vprašanjem, saj lahko le nanja odkrijem tisti pravi odgovor. Dragoceno nadaljujem iskanje tišine in te nagovarjam, da tudi ti odkrivaš te trenutke …

Dr. Franc Žerdin (Arhiv Muzeja Velenje) je razdelila na tri nove občine: Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj in Občino Šmartno ob Paki; - 30. maja 1917 je bila v dunajskem državnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta "majniška deklaracija". Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v Državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec. Deklaracija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno državno telo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije.

Deklaracijsko gibanje z zbira-

🔲

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

njem podpisov in izjav za deklaracijo ter deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo septembra 1917. Zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja 1918; - 30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prvič »zgodil« Dan mladih in kulture; - 31. maja 1881 je bila rojena Anica Lušin, učiteljica v Plešivcu pri Velenju, ki je bila velika Cankarjeva ljubezen. Pojavi se v številnih njegovih črticah in pesmih.

Pokopana je na pokopališču v Plešivcu pri Velenju; - 1. junija 1952 je bil ustanovni občni zbor delavsko-prosvetnega društva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovali glasbena šola, kino, knjižnica in čitalnica, mešani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza. Prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank, podpredsednik je bil Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko; - komandir Šaleške partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skušal rešiti ranjenega soborca. 🔲 Damijan Kljajič

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Pričakujete lahko nekaj konfliktov v ljubezenskem odnosu s svojim partnerjem.

Morda bo imel določene težave v službi ali na kakšnem drugem področju, vendar se o njih ne bo želel pogovarjati. Čeprav vas bo skrbelo in boste zaradi situacije tudi vi slabe volje, ne drezajte vanj, saj boste vse skupaj le še poslabšali. Sam bo prišel do vas, ko bo na to pripravljen. Pustite mu nekaj svobode in si v tem obdobju privoščite več časa zase in za hobije, ki vas veselijo in bodo umirili vaše misli. Odpravite se na krajši oddih s prijatelji ali pa obiščite družinske člane, ki jih zaradi koronavirusa že dolgo niste videli.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Zaradi oslabitve imunskega sistema se lahko pojavijo nepričakovane alergije ali želodčne težave, ki sicer ne bodo predstavljale večjega zdravstvenega problema, bodo pa zagotovo zelo neprijetne. V tem primeru se čim prej odpravite k osebnemu zdravniku, saj težave ne bodo izginile same od sebe. Počutili se boste izčrpani in brez prave energije, zato poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano. K izboljšanju počutja bo pripomogla tudi redna telesna aktivnost. Tek v naravi ali daljši sprehodi bodo zbistrili vaše misli in okrepili vaš imunski sistem. Poskrbite tudi za dovolj počitka in spanca, saj bo preostanek maja za vas naporen.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Pred vami je zanimivo službeno obdobje, v katerem boste morali skleniti veliko kompromisov, da bi dobili vsaj delček tega, kar pričakujete. Nove delovne naloge in obveznosti bodo zahtevale vso vašo zbranost in izkušnje. Nekatera znanja in veščine boste morali nadgraditi, da boste lahko projekte uspešno izpeljali, saj boste ugotovili, da se je v zadnjem letu marsikaj spremenilo. Tudi pri pravilih. Zanesite se predvsem nase in se ne predajte. Ne prosite za pomoč sodelavcev, če to ne bo zares potrebno. Nekateri izmed njih namreč veliko obljubljajo, a niso zanesljivi. Če boste računali na njihovo pomoč, se bodo nedokončane delovne naloge samo še bolj zavlekle.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Če ste v ljubezenski zvezi, se boste morali bolj potruditi, da v odnosu ohranite živahnost in spontanost. Morda ste v zadnjem času že opazili, da se je partner začel odtujevati od vas. Brez iskrenih pogovorov se bo situacija le še poslabšala. Če želite ohraniti in izboljšati odnos, boste morali dati pobudo in se potruditi.

Presenetite ga s kakšno romantično gesto. Pogovorita se o tem, kako bi lahko koristno in zabavno skupaj preživljala prosti čas. Morda bosta našla skupni hobi, ki bo oba veselil in obogatil vajin odnos. Če se bodo bolečine v sklepih nadaljevale, bo to znak, da verjetno pretiravate z vajami.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V vašem življenju se obeta večja sprememba. Če je povezana z menjavo službe, se boste v prihodnjih mesecih morda preselili v novo stanovanje, v drugo mesto ali pa celo v tujino. Če ste v dolgotrajni partnerski zvezi, pa se boste morda odločili za poroko ali naraščaj. Vse to lahko močno spremeni razmerje sil v odnosu z vašim partnerjem, zaradi česar se boste morali prilagoditi novi vlogi, ki jo boste s tem dobili. Kakršnekoli spremembe vas čakajo, se jih ne smete bati, saj bodo dolgoročno odlično vplivale na vaše življenje in počutje. Prepustite se toku življenja, prijazno bo z vami. Tudi finančno področje bo vse bolj spodbudno.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Spoznali boste nekoga, ki bo morda čez nekaj časa predstavljal eno izmed najpomembnejših oseb v vašem življenju. Srečanje bo najverjetneje bežno, vendar se vam bo močno vtisnilo v spomin. O tej osebi boste neprestano razmišljali in sanjarili. Od vas je odvisno, ali jo boste poiskali in jo pobliže spoznali. Če ji boste dali priložnost, se bo počasi začela razvijati romanca, ki bo iz meseca v mesec trdnejša. Čeprav boste v devetih nebesih, ne pozabite na vsakdanje službene odgovornosti. Poskrbite, da na delovnem mestu ne boste popustili in boste pravočasno in vestno opravili vse delovne naloge. Teh bo ta teden veliko, a bodo zanimive.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Nadrejeni na delovnem mestu vam bodo naložili dodatne naloge in projekte, ki bodo popolnoma okupirali vaše misli in tudi precej vašega prostega časa.

Ker se želite izkazati in napredovati, boste vso svojo energijo vložili v službene obveznosti. Delo vas bo vsrkalo vase, še v prostem času ne boste mogli misliti na kaj drugega, kot na službo. To pa bo slabo vplivalo na odnose v domačem okolju, saj vas bodo vsi raje pustili pri miru. Ne dovolite, da med vama s partnerjem zaradi vaše raztresenosti in odtujenosti zazeva prepad. Poskrbite, da bosta vsaj ob koncu tedna veliko sama. Še najbolje bo, če se odpravita na izlet, pa ni treba prav daleč.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Za vami je nekaj napornih dni, a najhuje je mimo. Karkoli boste počeli v naslednjih dneh, bo lažje, saj boste imeli popolno podporo partnerja, ki bo do vas zelo pozoren. Čeprav sta v preteklih mesecih imela manjše težave, bodo tudi te postale preteklost. Vedno, ko se boste počutili negotovo, boste prav pri njem spet začeli iskati čustveno oporo in bližino, ki je prej morda niste potrebovali. Znal bo prisluhniti vašim težavam, ob večerih pa vas bo razvajal. V tem obdobju bo z veseljem prevzel tudi vsa domača opravila. Partnerju pokažite, da ste zelo hvaležni za njegovo pomoč, saj mu bo dovolj že preprosta besedica »hvala«.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V prihodnjih dneh boste na več področjih življenja in dela prisiljeni brzdati svojo neučakanost. Partnerju ne postavljajte novih zahtev glede njegovega obnašanja, saj ga s tem resnično spravljate ob živce. Počuti se kot ranjena žival. Želeli si boste višje plače ali drugih ugodnosti, zato boste željni dodatnega dela. Vse bo prišlo ob svojem času, a še vsaj dva tedna bo na poslovnem področju prevladovalo mrtvilo. Ko se bodo ukrepi za zajezitev koronavirusa še bolj sprostili, boste dodatno delo dobili tudi vi. Poletni meseci bodo idealni za kovanje dobička, zato zagrabite vse ponujene priložnosti.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Osebne zadeve zadržite zase, izogibajte se spletkam in se osredotočite na svoje delo.

Prihaja namreč za vas zelo občutljiv čas, ko ne boste vedeli, kdo pije in kdo plača. Zato bodite dvojno previdni, sploh, če želite na poslovnem področju čim prej doseči to, kar bi se po vaše moralo zgoditi že včeraj. S partnerjem sta imela v preteklem obdobju precej težav s komunikacijo. Zaradi potlačenih in nerazčiščenih čustev sta oba trpela. S skupnimi močmi bosta našla novo vez, ki bo še bolj trdna. Obnovili boste tudi odnos z enim od bližnjih sorodnikov, ki ga že dolgo niste videli. Spoznali boste, kako pomembno je graditi in ohranjati dobre odnose z bližnjimi.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Zaradi stresa in ne preveč rožnate finančne situacije bo trpela predvsem vaša psiha. Nagnjeni boste k obupavanju, negativne misli pa vas bodo izčrpavale in spravljale v slabo voljo. Pogovorite se s prijateljem ali družinskim članom, ki mu zaupate, in veste, da vas bo pripravljen poslušati. Na ta način boste lahko ubesedili svojo stisko in se znebili negativne energije. Redna športna aktivnost in ukvarjanje s kakšnim hobijem, ki vas veseli, bosta v veliko pomoč pri ohranjanju zdravja. Na finančnem področju boste imeli veliko vprašanj in zadreg, saj se boste bali, da boste izgubili prihranke. Dovolj jih je, da ne bi bilo slabo, če poiščete pomoč finančnega strokovnjaka.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Bolj ko se bo življenje vračalo v stare tirnice, manj časa boste imeli. Dolgo ste si želeli, da bi spet vse bilo, kot je bilo pred pandemijo, sedaj pa boste delali preveč. Zato ne bo nič narobe, če si boste vsaj čez vikende privoščili več kot sicer. Če ste samski, boste zelo spogledljivi. Nobenih problemov ne boste imeli s čustvenim izražanjem. Ker boste izjemno samozavestni, boste z lahkoto dali pobudo za zmenek ali romantični sprehod z osebo, ki vam je všeč. Vklopite tudi razum. Poslovno se ne zapletajte z osebo, za katero veste, da ni čisto poštena.

V preteklosti ste že imeli slabe izkušnje z njo, verjemite, da se ni spremenila na bolje.

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

27. maja

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.05 15.45 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.40 01.05 01.30 02.00 02.15 02.20 02.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Ogenj znanosti Vrtičkarji, Najlepše darilo Vem!, kviz Moje mnenje, Ob 30. obletnici Slovenske tiskovne agencije Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Ljudje so si podobni Slovenci v Italiji, Vklop – Vpliv pandemije na zdravje mladih Moj gost/Moja gostja - Vendegem Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Albinizem Na kratko, Digitalna ekonomija V Goščavi, Ščemenje, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Victor Hugo - državni sovražnik, francoska nadaljevanka Ugriznimo znanost, Albinizem Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.15 Dobro jutro 14.00 Otoki svetlobe, dokumentarni film 15.15 Profil, Chris Eckman 16.15 V petek zvečer 18.00 Pluti je treba! (Navigare Necesse Est), dokumentarni film 19.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Švedska : Češka, skupine 21.30 Avtomobilnost 22.05 Ambienti 22.35 Big band RTV Slovenija, Patti Austin in Michael Abene 00.20 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.50 08.05 08.20 09.10 10.15 11.00 12.00 12.55 13.10 13.40 14.10 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.45 00.40 01.30 02.00

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15

11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 20:50 20:55 21:00 21:35 22:00 22:05 22:55 23:25

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, risanka, ris., ris.

Viking Viki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 82. del Usodni diamanti, 1. sez., 83. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 51. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 52. del Dobri zdravnik, 4. sez., 3. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Usodno vino, 1. sez., 12. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 84. del Usodni diamanti, 1. sez., 85. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 61. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 4. del Črni seznam, 6. sez., 7. del Slepa pega, 5. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro STUDIO EVROPA: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje?

1. del: Po socialnem vrhu EU v Portu Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Ostržek Spoznajmo jih … Enej in Tilen Jezernik, Ines Salec, fagot, kitara, flavta, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 19 Regionalne novice Spoznajmo jih … Enej in Tilen Jezernik, Ines Salec, fagot, kitara, flavta, GŠ Velenje Lepote sveta: Avstralija, 3. del Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

27. maja 2021

Sobota,

28. maja

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.08 10.00 10.10 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.55 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.20 01.45 02.15 02.30 02.35 02.40

04.00 10.30 13.15 14.00 14.30 15.05 17.55 20.00 20.50 22.30 23.35 00.25 02.25 03.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.05 10.55 11.55 12.55 13.10 13.40 14.10 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 22.50 22.55 01.10 01.40

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:40 11:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 20:45 20:50 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Dobro jutro Poročila Ugriznimo znanost, Albinizem Vrtičkarji, Srečno novo leto Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Rosebud Prisluhnimo tišini, Gluhi Romi Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Dinozavrski mucek - Dinozavri v snegu, kanadska otroška nanizanka Osvežilna fronta, Samozavest Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip, Svetovni etos Bacek Jon, Zgodovinski film, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Vrtoglavica, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kazahstan : Kanada, skupine Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dokumentarni film Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka Talent, koprodukcijski film Ujete v medmrežju, češkoslovaška dokumentarna oddaja Moje mnenje, Otroci v spletu zlorab Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kazahstan : Kanada, skupine Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli, risanka, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 84. del Usodni diamanti, 1. sez., 85. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 53. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 54. del Čista desetka, 1. sez., 9. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Usodno vino, 1. sez., 13. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 86. del Usodni diamanti, 1. sez., 87. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 62. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Sestrstvo potujočih hlač 2, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro Izbrano iz arhiva Življenje manekenke Nine Lubarda Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Tajska, Zlati trikotnik, 2001 Regionalne novice POP CORN: Nude, 2003 Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

29. maja

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Čmrlj in piščalka 07.05 Timi gre, Fotografiranje 07.20 Žanov svet, Ptice 07.30 Kalimero, Orgle 07.40 Nejko, Nejko se našemi 07.45 Knjiga o džungli, Slonja skrivnost 07.55 Zmedi gre v Zakajzato, Majavi planet 08.10 Z kot Zofka 08.30 Mladički, Premikanje, dokumentarna serija za otroke 08.40 Gudrun, vikinška kraljična, Norveški sokol, otroška serija 08.45 Presenečenje, kratki igrani film iz Slovenije 09.00 Sobotni krompir 09.50 Športniki, Lokostrelstvo, risanka 09.55 Male sive celice, Predstavitev novih voditeljev in najboljše iz letošnje sezone 10.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.55 Holly Hobbie, Pegasta ubežnica 11.35 Tarča 12.40 NaGlas!, Goran Vojnović 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Snopje, gradnja hiš iz naravnih materialov 14.55 Sveti prostori, Cerkve stremenje k svetlobi, francoska dokumentarna serija 15.50 Čokoladne sanje 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.50 Zadnja beseda! - izbor 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Čudna olika 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Bunkica, ameriški film 22.00 Hudičeve igre (I.), ameriškoitalijanska nadaljevanka 22.55 Poročila, šport, vreme 23.25 Sedmi pečat: Zimske muhe, koprodukcijski film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik 01.35 Sobotni Dnevnikov izbor 01.45 Utrip 02.00 Šport 02.05 Vreme 02.10 Napovedujemo

04.00 07.00 09.00 11.05 11.35 12.25 13.30 16.05 17.35 18.25 19.05 21.35 22.30 00.10 02.10 03.10 04.00

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Meri Bozovičar Vrtičkarji, Zlata jama Vrtičkarji, Tatovi so med nami Ne grem na koleno, dok. film Marko Hatlak & FUNtango 14.30 3/4, bolgarsko-nemški film Pilotni koncert Berlinskih filharmonikov - Kirill Petrenko dirigira Čajkovskega in Rahmaninova Poklic Arne, dok. oddaja Avtomobilnost Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Nemčija : Finska, skupine Zvezdana Nina, koncert Nine Pušlar v Križankah Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Nemčija : Finska, skupine Videotrak Info kanal Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.30 09.45 10.35 11.25 12.20 13.55 14.10 15.20 15.35 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Lepši svet, ris.

Peter Pan, ris.

Mia in jaz, ris.

Grozni Gašper, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Power Players junaki, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 20. del Betty v New Yorku, 1. sez., 21. del Betty v New Yorku, 1. sez., 22. del Umetniška srca, angleški film Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov: Manchester City - Chelsea, prenos 23.40 Diego Maradona, angleški dokumentarni film 02.10 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:40 10:40 12:10 12:35 13:10 14:10 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:30 18:40 18:45 19:05 19:15 19:20 20:00 20:30 20:35 21:50 22:35 23:25 23:55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Ministrski stol: mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva Informativni program 43 Graška Gora poje in igra, 2000, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Ostržek Spoznajmo jih … Stella Halilović, violina, GŠ Velenje Dotiki gora: Visoki Kanin Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2852. VTV magazin Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva Pozdrav soncu, Vinska Gora 2007, posnetek prireditve ob dnevu bele palice, 1. del Popotniške razglednice: Tajska, Zlati trikotnik, 2001 Koncert Stefana Milenkovića Deset in Ena Stefanova kaprica, 1996 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

30. maja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.20 08.30 08.40 08.45 08.55 09.05 09.15 09.20 09.30 09.40 09.55 10.05 10.15 10.30 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.40 22.10 23.20 23.25 23.50 00.05 00.15 00.30 00.45

Ava, Riko, Teo, Družabna kača Niko, Rdeči balon Timi gre, Balerina Trala trali, Kje je DO? Mucika, Radio Raketnega muca Ezopovo gledališče, Ezop in pošast - Žaba in vol, risanka Nejko, Izguba spomina Pujsa Pepa, Gasilski avto A veš, koliko te imam rad, Odleti domov Mali Timotej, Ognjeniki pod morjem Sovice, Poseben dan Knjiga o džungli, Rečni list Simon, Paradižniki Kalimero, Veliki smrad Šola za pošasti, Njambov klobuk Dinotačke, Kar smo prestrašili Objemi me, Jok in stok Nejko, Skrivalnice Tib in Tamtam, Živalca Vrtne prigode, Štefanov ples Erika, Sporočilo v steklenici Bacek Jon, Špelca na kolescih Govoreči Tom in prijatelji, Nedospela pošta Danin dinosvet, Igra kosti, kanadska otroška nanizanka Ozare Obzorja duha, Nedelja, prosti dan Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk Martina iz Guastalle Prvi dnevnik, šport, vreme V petek zvečer Mia, italijanski film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Amalfijska obala, obali, kulinarično-popotniška odd. Šola za pošasti, Srbečke Frfra in Cufek, Sadni zmaj Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Leteča Holandca, nizozemska nad.

Intervju, mag. Alois Dolinar Poročila, šport, vreme Trst pet življenjskih zemljevidov, dokumentarni film Za lahko noč: Navdih klasike, Violinist Domen Lorenz (V. Monti: Čardaš) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip, Svetovni etos 07.15 Koda, Odpovedi potovanj - čas za vračilo denarja se izteka 07.40 Ugriznimo znanost, Albinizem 08.10 Glasbena matineja: V. Parma, I. Grdina: Ženin v zagati, koncertna izvedba operete 10.00 Vrtičkarji, Zakon na preizkušnji 10.30 Vrtičkarji, Najlepše darilo 11.00 Vrtičkarji, Srečno novo leto 11.50 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Severozahodnega prehoda z ladjo Resolution, potopis 13.00 Na lepše 13.50 Ambienti 14.30 Ciril zgodba o odpuščanju, Ciril – zgodba o odpuščanju 15.00 Posvetitev in umestitev celjskega škofa 17.25 Pacifiški losos, rdeča riba, ruska dokumentarna oddaja 18.25 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija 19.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Švedska : Slovaška, skupine 21.30 Žrebanje Lota 21.40 Reli Velenje, reportaža z DP 22.10 Zvezdana 23.10 Šport 00.40 Videotrak 01.40 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.00 08.05 08.25 08.50 09.10 09.20 09.30 09.55 10.45 11.40 12.35 13.05 13.20 15.00 15.15 17.30 18.20 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.35 01.15 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Lepši svet, ris.

Peter Pan, ris.

Mia in jaz, ris.

Grozni Gašper, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Power Players junaki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 23. del Betty v New Yorku, 1. sez., 24. del Betty v New Yorku, 1. sez., 25. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Pižama žur (Sleepover), am. film Vaše zdravje, naša skrb Sestrstvo potujočih hlač 2, am. f.

Takle mamo, 1. sez., 21. del Zadovoljna 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Gospodični v getu, ameriški film Pižama žur, ameriški film Umetniška srca, angleški film Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2851. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2852. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Graška Gora poje in igra, 2000, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 20 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Enej in Tilen Jezernik, Ines Salec, fagot, kitara, flavta, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva Življenje manekenke Nine Lubarda Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 19 Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje 30 let Godalnega orkestra Glasbene šole Velenje, 2008 Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

14:25 17:30 17:55 18:00 18:15 18:25 18:30 19:30 19:55 20:00 20:50 20:55 22.05 23:35 0:05

Ponedeljek,

Torek,

31. maja

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.30 16.00 16.10 16.20 16.30 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko sva se spoznala in se zasovražila, italijanska nadaljevanka Obzorja duha, Nedelja, prosti dan Vrtičkarji, Čaj Vem!, kviz Intervju, mag. Alois Dolinar Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Pozdravi se S-prehodi, Čezoceanske potniške ladje Dober dan, Koroška Timi gre, Kopel Šola za pošasti, Njambov klobuk Muk, Lončenina Mladički, Premikanje, dokumentarna serija za otroke Gudrun, vikinška kraljična, Norveški sokol, otroška serija, 001. sezona Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Maja Kosi, izdelava opreme za pse Nejko, Magnum, najboljši rak Simon, Spanje pri prijatelju Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetni raj, 30 let slovenskega filma v samostojni državi Glasbeni večer: Ivo Pogorelić, Simfoniki RTV Slovenija in Marko Munih (F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Dobro jutro 13.30 Prisluhnimo tišini, Gluhi v prometu, izobraževalnosvetovalna oddaja 14.00 Hiške, dokumentarni film 14.50 Na lepše 15.40 Zadnja beseda! - izbor 16.40 Ljudje in zemlja 17.30 #Zelena generacija/Young Village Folk Martina iz Guastalle 17.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21, Španija : Hrvaška, četrtfinale, let 19.55 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Resolution na Havaje, potopis 20.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21, Portugalska : Italija, četrtfinale, let, 22.50 Podjetno naprej, Maja Kosi, izdelava opreme za pse 23.30 Nisem ji pomahala, ko se je odpeljala z busom, čeprav vem, da je pogledala ven, kratka TVigra AGRFT 23.40 Potenje morskega ježka 00.00 Punca brez imena 00.30 Videotrak 01.30 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.50 08.05 08.55 10.00 10.50 11.50 12.45 13.00 14.10 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.25 00.20 01.10 01.40

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:20 21:25 21:30 22:15 22:20 23:10 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 86. del Usodni diamanti, 1. sez., 87. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 55. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 56. del Čista desetka, 1. sez., 10. del TV prodaja Preverjeno Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Usodno vino, 1. sez., 14. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 88. del Usodni diamanti, 1. sez., 89. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 63. del Dobri zdravnik, 4. sez., 4. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 22. del Črni seznam, 6. sez., 8. del Slepa pega, 5. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro 2852. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva Informativni program 44 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Lepote sveta: Avstralija, 4. del Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva 30 let Teritorialne obrambe Slovenije, 1998 Regionalne novice Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva Glasbeni gost, Vili Resnik Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

1. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.15 10.45 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.35 02.05 02.30 02.45 02.55 02.55

04.00 08.00 09.10 11.05 14.00 14.25 15.05 17.50 20.00 20.55 23.10 00.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.00 12.00 12.50 13.05 13.35 14.05 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.35 00.30 01.20 01.50

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:35 12.00 12.30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:30 20:50 22:05 22:15 22.20 23:10 23:40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko si me objel Umetni raj, 30 let slovenskega filma v samostojni državi Vrtičkarji, Športnik Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Skodelica kave, ameriška nadaljevanka, 5. sezona Duhovni utrip, Svetovni etos Lučka - Pitypang, otroška oddaja Timi gre, Vlakec Žanov svet, Ptice Nejko, Nejko se našemi Z kot Zofka Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, V divjini Bacek Jon, Špelca na kolescih Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (III. Resnica o izumiranju, britanskoameriška dokumentarna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, prof.dr. Miloš KobalBorut, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kanada : Finska Slovenski magazin Avtomobilnost Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Slovaška : Češka, skupine Nogomet: prijateljska tekma Severna Makedonija : Slovenija Ogroženi Amsterdam, francoska dokumentarna oddaja Obljuba, ameriško-španski film NaGlas!, Goran Vojnović Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 88. del Usodni diamanti, 1. sez., 89. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 57. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 58. del Dobri zdravnik, 4. sez., 4. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Usodno vino, 1. sez., 15. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 90. del Usodni diamanti, 1. sez., 91. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 64. del Dobri zdravnik, 4. sez., 5. del Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 6. sez., 9. del Slepa pega, 5. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro Izbrano iz arhiva 30 let Teritorialne obrambe Slovenije, 1998 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva Informativni program 45 Spoznajmo jih … Asja Šoster Farasin, violina, GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo 2853. VTV magazin Dotiki gora: Grmada na Dobrovljah Izbrano iz arhiva Pozdrav soncu, Vinska Gora 2007, posnetek prireditve ob dnevu bele palice, 1. del Spoznajmo jih … Asja Šoster Farasin, violina, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

2. junija

06.20 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 09.00 Poročila 09.05 Prišla je sreča (I.), Ko si me objel 10.15 Umetni raj 30 let slovenskega filma v samostojni državi 10.45 Vrtičkarji, Športnik 11.20 Vem!, kviz 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Severna obzorja (V.), Skodelica kave 14.40 Duhovni utrip, Svetovni etos 15.15 Lučka - Pitypang 15.55 Timi gre, Vlakec 16.05 Žanov svet, Ptice 16.15 Nejko, Nejko se našemi 16.20 Z kot Zofka 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Koda 18.00 Tib in Tamtam, V divjini 18.10 Bacek Jon, Špelca na kolescih 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Bolnišnica dobre karme (III.) 20.55 Resnica o izumiranju, britanskoameriška dokumentarna oddaja 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.10 Spomini, prof.dr. Miloš KobalBorut, 1. del 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik 02.30 Slovenska kronika 02.45 Šport 02.55 Vreme 02.55 Napovedujemo

04.00 08.00 09.10 11.05 14.00 14.25 15.05 17.50 20.00 20.55 23.10 00.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.00 12.05 12.55 13.10 13.40 14.10 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.30 00.25 01.15 01.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:25 11:50 12:20 13:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50

Info kanal Videotrak Dobro jutro Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kanada : Finska, skupine Slovenski magazin Avtomobilnost Hokej - svetovno prvenstvo elitne ,Slovaška : Češka, skupine Nogomet: prijateljska tekma Severna Makedonija : Slovenija Ogroženi Amsterdam, francoska dokumentarna oddaja Obljubam ameriško-španski film NaGlas!, Goran Vojnović Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Viking Viki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 90. del Usodni diamanti, 1. sez., 91. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 59. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 60. del Dobri zdravnik, 4. sez., 5. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Usodno vino, 1. sez., 16. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 92. del Usodni diamanti, 1. sez., 93. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 65. del Dobri zdravnik, 4. sez., 6. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 5. del Črni seznam, 6. sez., 10. del Slepa pega, 5. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice Dobro jutro 2853. VTV magazin Videospot dneva Izbrano iz arhiva Informativni program 45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice ROBO TV 21 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žeronder, kitarski duo, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo STUDIO EVROPA: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje?

2. del: Mladi in EU pred izzivi Regionalne novice POP CORN: Sound Attack, 2003 Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žeronder, kitarski duo, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 25

Kdaj • Kje • Kaj Fantastični, Jadralke, Rdeča želva (13+) (vsi na voljo do 20. 6.)

VELENJE Četrtek, 27. 5.

Ponedeljek, 31. 5.

18.00 Galerija Velenje Mala grafika, ustvarjalna delavnica za odrasle, obvezne prijave: info@ galerijavelenje.si.

19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Fotograf, romantična drama (Premiernemu predvajanju bo sledil pogovor z režiserjem.), filmski paket Okus po ljubezni: romantične drame Okus po ljubezni, Ljubezen na prvo bolezen in Ljubezen na prvi pretep) (oboje na voljo do 23. 6.)

19.00 Spletni dogodek Knjižnice Velenje Sončni žarek, spletni bralni klub X Spletni dogodek Festivala Velenje Glas umetnika, razmišljanje ustvarjalcev o duhu časa

18.15 Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Biti zvest sebi, izkustvena in pogovorna delavnica z Jasmino Felicijan

Petek, 28. 5.

12.59 Sončni park Pozdrav najbližji zvezdi, Festival Velenje ob svetovnem dnevu sonca

Sobota, 29. 5.

8.00-12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00-12.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Razstava filmskih zgodb Kinozaver 10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Duo Mozetič - Štih 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Paketi za otroke: Hokus pokus – risanka - Hokus pokus Albert, Loti in skrivnost mesečevega kamna, Pikica, Koko in divji nosorog (4+); Smer: morje - Kapitan Morten, Daleč na sever, Nenavaden teden s Tesso (8+); Drzni - Kapitan

BUCAY, Jorge (in Bucay, Demián): O starših in otrocih: kako ohranjati in poglabljati temeljne vezi od – Odrasli 17 – Etika Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/knjige/stvarnaliteratura/o-starsih-otrocih

Vez med starši in otroki traja vse življenje.

Ta intimni in intenzivni odnos – tako v ljubezni kot v konfliktih – v navdihujoči knjigi O starših in otrocih raziskujeta oče (ki je hkrati tudi dedek) in sin (ki je hkrati tudi oče), slavna argentinska psihoterapevta Jorge in Demián Bucay.

Kaj pomeni starševstvo? Zakaj se odločimo zanj in kako smo lahko v njem resnično uspešni? Predvsem pa: kdaj lahko rečemo, da je pot vzgoje lastnih otrok končana? Na ta in številna druga zapletena vprašanja, ki zadevajo tako zadovoljstvo kot težave z vzgojo in prenašanjem podedovanih vzorcev iz roda v rod – vsega, kar nas na poti starševstva čaka – avtorja odgovarjata tako s humorjem kot znanjem ter pri tem črpata iz bogatih osebnih in profesionalnih izkušenj. Nadvse pronicljiva knjiga O starših in otrocih se nas dotakne s preprostostjo in spoznanji, ki nam bodo v pomoč, da

25

UTRIP, PRIREDITVE

27. maja 2021

Torek, 1. 6.

19.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Večeri v amfiteatru: Kulturno društvo Medžimurje Velenje

Zlata Šteharnikova Gaberke, 22. maja – V soboto sta petdeset let skupnega življenja praznovala Cvetka in Franc Šteharnik iz Gaberk. Zakonca, ki sta širše poznana po bogatem udejstvovanju v svojem okolju, sta praznovanje sklenila v družinskem krogu. S sinom Simonom in hčerko Lidijo, vnuki in pravnukinjo. Zanimivo je, da je po petdesetih letih bil 22. maj spet na soboto, zato je še toliko bolj živ spomin na obred v cerkvi sv. Martina v Ve-

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 29. 5., 9.00–13.00 MC Šmartno ob Paki E(U)-xperience, dogodek v okviru Evropskega tedna mladih, MC Šmartno ob Paki in DT Rod Hudi potok

ŠOŠTANJ Sobota, 29. 5.

X

Snežnik Pohod po E6 – Snežnik

Lunine mene

2.

junija, ob 9:24, zadnji krajec

bomo za korak bliže svojemu otroku, staršu in sebi.

lenju, kjer sta se vzela. Mlada sta še bila, oba 22-letna, ko sta zakorakala na skupno pot, za katero sta verjela, da je edina prava.

In gotovo je bila, če skupaj vztrajata v dobrem in slabem, kot sta si obljubila. V teh letih sta po osemnajstih letih hišnikovanja v gasilskem domu v Gaberkah zgradila lep dom, hkrati pa uresničila marsikatero svojo in skupno željo. Njun vsakdan je bil preplet skrbnega dela, vzgoje in dela

v skupnosti ter prigaranih trenutkov oddiha. Franc, ki prihaja iz okolice Slovenj Gradca, se je zaposlil kot 14-letni fant. Po selitvi v naše kraje je delal na premogovniku, v tovarni usnja in na Surovini, kjer je okušal delavski kruh. Tudi Cvetka se je kot šivilja ves čas prebijala skozi normiran delovni čas. A nobenemu od njiju to ni vzelo volje za delo v skupnosti. V Gaberkah in širše je predvsem Franc znan po drznih projektih, ki jih je uresničil s pomočjo krajanov, članov gasilskega društva in zadnja leta predvsem Kulturnice. Poleg vsega je bil nenazadnje pobudnik srečanja preseljenih iz Družmirja, Škal in Gaberk, prijetna popestritev raznih dogodkov so tudi smučarji in kolesarji starodobniki, pri katerih je tudi žena Cvetka. Ta je v zakon svojemu možu prinesla veliko razumevanja in podpore. In če je edina stvar, ki jo obžaluje v svojem življenju ta, da ni naredila šoferskega izpita, potem res nima česa obžalovati.

Franc in Cvetka sta oba rojena junija, letos bosta dopolnila sedemdeset in še kakšno leto.

A hkrati se zdi, kot da sta še vedno tista mlada dva, ki sta se spoznala na nek deževen popoldan v Gaberkah. Naključje ali usoda? Karkoli je že bilo, predvsem je za tako dolgo zvezo potrebno veliko ljubezni, razumevanja in spoštovanja. In očitno Šteharnikova dva to imata.

PERRY, Philippa: Knjiga, za katero Mnenja in odmevi si želite, da bi jo prebrali vaši starši Cankarjevo in šol, zdravstvenega doma … do(in za katero bodo gaja kar živahno gibanje pešcev. promenado Pešcev: uradnikov, šolarjev, divaši otroci veseli, da pešcem! jakov, invalidov, otrok, stark in ste jo) To ni utopija, pač pa nujnost. starcev, mamic z vozički, pa še od – Odrasli 159.9 – Psihologija Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/knjige/stvarnaliteratura/knjiga-za-katero-sizelite-da-bi-jo

Bistvo starševstva je odnos, ki ga imamo s svojim otrokom. Odnos podpira, neguje in omogoča rast – ali pa jo ovira. V knjigi nam avtorica namesto »popolnega« načrta razgrinja širši pogled na starševstvo. Posveča se temu, kaj je resnično pomembno za dobro medosebno povezanost, kaj jo lahko izboljša, kakšnemu vedenju se je bolje izogniti in kaj lahko naredimo, da bomo otroku pomagali biti oseba, kakršna je lahko.

Ta navdihujoča knjiga nam bo pomagala: spoznati, kako smo bili sami vzgojeni in kako to vpliva na naš način vzgoje, priznati napake in se naučiti, kako jih popraviti, prekiniti negativne vzorce in navade, sprejeti svoje in otrokove občutke ter prepoznati, kaj sporočajo različna vedenja.

Medtem, ko se občinska oblast vsake toliko časa s srečnimi nasmehi »koleščka«, po površinah, namenjenih pešcem, divjaki podirajo devetdesetletne gospe, da z zlomljenimi nogami pristanejo v bolnišnici.

Da ne bo nesporazuma – hvalevredno je spodbujanje kolesarstva in urejanje pogojev zanj, saj pomeni delni umik avtomobilov iz mesta in kakovostnejše preživljanje prostega časa. A pri tem vendarle moramo paziti na sorazmernost – ljudje smo vozniki, kolesarji, motoristi, pešci, zatorej moramo upoštevati lastnosti in potrebe vseh. Sicer pa se mnogi od nas občasno pojavljamo v vseh ali vsaj nekaterih teh vlogah. Človek je v osnovi pešec, šele ko obvlada hojo se oprime »pripomočkov«, ki mu olajšajo gibanje, skrajšajo razdalje in čas, ali ga zabavajo. Kljub neznanskemu napredku (?) prevoznih sredstev, največ ljudi največ časa pešači.

Definitivno. In zaradi tega si tudi zaslužijo vsaj nekaj oaz, kjer jih ne ogrožajo ostali udeleženci prometa.

V Velenju so v osnovi to verjetno vsaj Cankarjeva cesta (s podaljškom čez Titov trg, seveda) in promenada, kjer se zaradi nekaj trgovin, lokalov, zgradbe občine, upravne enote, sodišča,

kakšnim otročičem v roki. In vsi ti, naj bi bili ves čas pozorni na kolesarje, rolkarje, mopediste …, ki jih nenehno ogrožajo z vseh strani. Cankarjeva (s Titovim trgom) in Promenada sta sicer coni namenjeni pešcem, a po zakonu se tam lahko gibljejo tudi kolesarji in uporabniki posebnih prevoznih sredstev. Še zdaleč niso vsi kolesarji, skiroisti, rolkarji … divjaki in neprevidneži, ampak tudi »previdni« kolesarji, rolkarji, skiroisti ne morejo pravočasno reagirati, če prednje skoči malček, stopi slabo slušen ali slaboviden starec, razigran štirinožec.

Dostikrat tudi na teh površinah, kjer bi morali biti pešci varni in sproščeni, prevlada zakon močnejšega.

Toliko, da spomnimo, sprva je bila Cankarjeva ulica po načrtih ljubljanskih načrtovalcev mesta mišljena kot prometna cesta skozi Velenje, a je takratni »poslevodeči« v Velenju Žgank s sodelavci odločil, da bo Cankarjeva ulica peš cona, oaza za pešce. In je bila. Dolga leta so ljudje pred ulico razjahali z bicikla in ga po ulici porivali pred sabo. Če kdo tega pravila ni upošteval, ga je ustavil strogi čuvaj. Je tako težko nekaj korakov stopiti ob kolesu?

Danes pa po promenadi brez vsakega strahu divjajo mladiči na

🔲

MBK

Najstarejšo občanko obiskal tudi župan Šmartno ob Paki – Pred nedavnim je svoj 97. rojstni dan praznovala Jožefa Pokleka iz Gavc, najstarejša občanka Občine Šmartno ob Paki.

Jesen svojega življenja preživlja v Domu starejših občanov na Polzeli in je zelo zadovoljna z oskrbo v tej ustanovi. Še vedno spremlja dogodke v domači občini in je ponosna na vse, kar je v življenju storila in dosegla. Kljub zdravstvenim težavam, ki so v taki starosti sestavni del vsakdana, je vedno dobre volje, pozitivna in optimistična.

Ob njenem častitljivem prazniku ji je vse najboljše, predvsem pa zdravja, zaželel tudi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, ki jo je v domu na Polzeli obiskal skupaj s sinovoma Jožetom in Danilom. S ponosom in veseljem so nazdravili tudi z nagrajenim vinom sina Danila, sicer priznanega šmarškega vinogradnika. Obljubili so si, da se prihodnje leto znova snidejo. 🔲

Izmenjava sadik na Kardeljevem trgu Velenje, 29. maja – To soboto med 10. in 12. uro bo na Kardeljevem trgu potekala izmenjava sadik zelenjave, zelišč, rož in drugih rastlin, s katerimi te dni zasajujemo gredice in korita. V Mestni četrti Levi breg vzhod si namreč že nekaj časa prizadevajo, da bi prebivalce navdušili za urejanje balkonov, okenskih polic in okolice objektov, s tem pa ustvarili bolj prijetno bivalno okolje. Izmenjava sadik v okviru projekta Ocvetličimo.si postaja že tradicionalna. Letos pa je posvečena tudi 40. obletnici ustanovitve mestne četrti. Dodali ji bodo še otroške 🔲 tf delavnice barvanja in risanja s kredami.

vespah, redki redarji jih bolj kot ne neuspešno lovijo, policistov, ki so vendarle večja avtoriteta od redarjev, praktično ni. Kolesarji divjajo po svoje, neslišnega električnega skiroja ne slišiš za sabo. Niso redki prizori, ko pešec obstane in samo nejeverno zmiguje z glavo, češ, kaj vse dopuščamo, ali je kje kdo, ki bo to norijo ustavil.

To niso izmišljotine, to je res.

Verjetno je celo hujše od zapisanega. In ker so po Zakonu o pravilih cestnega prometa »za varen in nemoten promet na občinskih cestah odgovorne občine«, predlagam županu, da okoli sebe zbere svoje zveste sodelavce in se po »koleščkanju« še nekajkrat nenapovedano z njimi sprehodi po Titovem trgu, Cankarjevi in promenadi … pa se na lastni koži prepriča, kako brezskrben je lahko njihov sprehod. In naj se postavijo v kožo otročička, mamice z vozičkom, gibalno omejenega starca, na pol gluhe mamke, raztresenega profesorja, gospodinje s polno košaro … (pa, da bo mera polna, naj se s Titovega trga namenijo še v Mercator, kjer semafor pešcem odmerja le absurdnih 8 sekund časa za prečkanje štiripasovnice!).

Občina je uspešno zaključila projekt izgradnje kolesarskih poti po mestu in s tem omogočila kolesarjem, da lahko varno uporabljajo številne poti in se s tem izognejo tudi Cankarjeve ulice in promenade, če tam ravno nimajo kakšnega opravka. Zatorej je zdaj tudi skrajni čas, da Cankarjevo ulico (s Titovim trgom)

in Promenado – spet - namenijo izključno pešcem in tistim posebnim prevoznim sredstvom, ki ne ogrožajo pešcev (invalidski vozički, rolke, otroška kolesa, navadni skiroji …). Seveda, poreče neka služba na mestni občini, da v zakonu piše, da so lahko na pešpoteh tudi kolesarji. Res je, a če je občina »odgovorna za varen promet …«, potem bo verjetno lahko kakšno stvar izvedla tudi tako, da bo hkrati rešila težavo in upoštevala zakon. Če drugega ne, lahko Mestna občina Velenje naredi enoletni eksperiment (v skladu s 3. točko Zakona o pravilih …) in na omenjenih območjih dodatno prepove vožnjo s kolesi, hkrati pa poskrbi, da lahko kolesarji svoje kolo ob vstopnih točkah na to območje pustijo na primernih stojalih za kolesa, če so se namenili obiskati trgovino, urad ali lokal.

Brez resnega nadzora ustreznih organov seveda ne bo šlo. In seveda – potrebna je vzporedna propagandna akcija, s katero bomo someščane prepričali o tem, da je novi režim v korist varnosti nas vseh, ki smo danes sicer morda vozniki, motoristi ali kolesarji, jutri bomo pa zagotovo tudi pešci … Zato, da pojutrišnjem ne bomo žrtev, starši ali stari starši žrtve, otroci žrtve divjanja, malomarnosti, nespretnosti …

In če bo preizkusno leto pokazalo, da je na Cankarjevi, Titovem trgu in Promenadi brez koles prijetneje, bomo že našli način, da to tudi obdržimo, mar ne? 🔲

V. Vrbič

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

27. maja 2021

Nagradna križanka Fortuna ur na dan OPTIKA FORTUNA Šaleška c. 19 a (ploščad Centra Nova), Velenje

Tel.: 070 635 602

107,8 Mhz

Delovni čas: PON – PET: 9-18h, SOBOTA: 9-12h

AKCIJA DO RAZPRODAJE ZALOG

OB NAKUPU KOMPLETA KOREKCIJSKIH OČAL, PREJMETE DRUGA (enožarišna)

BREZPLAČNO

(Akcija ne velja za že oddana naročila)

Možna tudi brezplačna kontrola vida ob izdelavi očal.

SONČNA OČALA DO 50% CENEJE Smo pogodbeni dobavitelj ZZZS – sprejemamo recepte (naročilnice za vid) in tudi brezplačna očala na recept Preverite našo bogato izbiro korekcijskih in sončnih očal.

Vljudno vabljeni!

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Optika Fortuna«, najkasneje do ponedeljka 7. junija. Nagrade: 3 x sprej ali krpica proti rosenju očal. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Nov poskus Nvidie proti rudarjenju Ljubitelji računalniških iger niso pretirano navdušeni nad rudarjenjem kriptovalut. Zaradi vse bolj množičnega rudarjenja kriptovalut z uporabo grafičnih kartic višjega cenovnega razreda se je namreč povpraševanje po teh grafičnih karticah že tako povečalo, da so zaloge ponekod po svetu praktično pošle, cene pa so posledično poskočile.

Ker rudarji kriptovalut še posebej obožujejo grafične kartice GeForce družine RTX 30, so pri podjetju Nvidia vanje vgradili posebno omejitev, ki zmanjšuje njihovo učinkovitost. Nova grafična jedra imajo še dodatne mehanizme za zaščito pred rudarjenjem. Podjetje Nvidia je potrdilo, da bodo nove grafične kartice družine RTX 30 naprodaj že v mesecu juniju. Dostopne naj bi bile po precej nižjih cenah, saj naj ne bi bile zanimive za rudarjenje kriptovalut. Pri podjetju Nvidia so prepričani, da je njihova zaščita precej boljša, kot je bila v primeru grafične kartice GeForce RTX 3060. Čeprav so vanjo že vgradili posebno omejitev, ki zmanjšuje učinkovitost pri rudarjenju kriptovalut, so napredni računalničarji pred časom našli način, kako prelisičiti omenjeno omejitev. Zaščito so ugnali

z uporabo posebnega vmesnika, ki simulira delovanja zunanjega zaslona (HDMI dummy).

Procesorji AMD s povsem novim podnožjem Podjetje AMD se je mnogim uporabnikom in ljubiteljem že pred časom prikupilo z novimi procesorji Ryzen družine 5000 Zen 3. A novinci prinašajo precejšnje povečanje zmogljivosti v primerjavi z njihovimi predhodniki, poraba električne energije pa je občutno manjša, kar se posledično odraža v daljši avtonomiji računalnikov. Ker konkurenca na področju procesorjev ne počiva, AMD že s polno paro pripravljajo novo generacijo procesorskih jeder za procesorje Ryzen. Napredna procesorska jedra Zen 4 razvijajo pod razvojno oznako Raphael, izdelana pa naj bi bila s pomočjo 5-nanometrske tehnologije. Sprva naj bi bila na voljo za strežniške procesorje EPYC (Genoa), in to morda že leta 2022. Nekoliko kasneje bodo na voljo tudi za osebne računalnike.

Novi procesorji naj bi prinesli podporo za sistemske pomnilnike DDR5 in za podatkovni vmesnik PCI-E 4.0, opremljeni pa naj bi bili še s povsem novim podnožjem, ki bo enako tistemu, ki ga danes že uporablja podjetje Intel. Gre za podnožje LGA, ki zagotavlja bolj stabilno povezavo med osnovno ploščo in procesorjem. Novost naj bi bila opremljena z oznako LGA-1718 oziroma AM5.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. do 23. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

ČETRTEK, 27. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 28. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 29. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 30. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 31. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 1. junija

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 17. do 23. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnju, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 17. do 23. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 2. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

www.radiovelenje.com

Naš čas, 27. 5. 2021, barve: CMYK, stran 27

OBVEŠČEVALEC

27. maja 2021

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

RAZNO KOSILNICO Laverda z akma motorjem, prodam. Ima kordonski izvod, nove gume, zelo lepo ohranjena. Gsm: 041 863 141.

VISOKO GREDO za balkon ali teraso (v80cm x d130cm x š70cm), prodam. Gsm: 051 626 788. ŠKROPILNICO na kolesih, kocke sena in žganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

SENO in okrogle bale, prodam.

Gsm: 041 905 999

ŽIVALI JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo,

Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno ... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

BIKCA RJ, starega 14 dni, prodam.

Gsm: 051 314 306.

ZIMSKE GUME Continental 225/50 R18, 4 kose, prodam. Gsm: O41 692 995

KUPIM RENAULT MODUS, lepo ohranjen, letnik od 2007 do 2010, do 125.000 prevoženih kilometrov, po možnosti dinamique oprema, za ceno do 2.000,00 €, kupim.

Gsm: 070 112 921.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu).

Golijan Miladin, s. p., Velaenje.

Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO – Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

V soboto, 29. 5. in nedeljo, 30. 5. 2021, je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 55 59 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje – Na dan prihoda je treba obvezno predhodno poklicati, med 8.00 in 9.00 uro, na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek od 7.30 do 18.00, sobota od 8.00 do 13.00

Nagrajenci nagradne križanke »Svit«, objavljene v tedniku Naš čas 13. maja 2021, so: •

Amalija Pritržnik, Šaleška 2/b, 3320 Velenje • Franc Hleb, Bračičeva cesta 1, 3320 Velenje • Irena Kozmel, Partizanska pot 12, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Rešitev križanke: PROGRAM SVIT

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE • •

Čehić Edis, Velenje, Jenkova cesta 17 in Hajdari Pia, Velenje, Jenkova cesta 17 Vocovnik Luka, Šoštanj, Lokovica 18 in Savić Ana Bojana, Srbija, Palilula, Borča, Zrenjaninski put 110 B

SMRTI • •

27

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

radio velenje com

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Strožič Antonija, roj. 1947, Šoštanj, Florjan 18 Dolinšek Ivan, roj. 1936, Velenje, Laze 16C

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra

ZAHVALA V 82. letu je za vedno zaspala naša sestra, svakinja, teta in botra

IVICA HRASTNIK 15. 5. 1936 – 12. 5. 2021

MARIJA MIMICA LENOŠEK 16. 10. 1939 – 12. 5. 2021 iz Rečice ob Paki 50 Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala.

Ni besed več tvojih, ni več dobrih tvojih rok.

Za vso dobroto, ki si nam jo dala, izrekamo ti HVALA!

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, izrazili sožalje in v njen spomin darovali za sv. maše, cerkvene potrebe in sveče.

Hvala dekanu Ivanu Napretu, ministrantoma, pogrebcem, pevcem, praporščaku in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi Marku Pavšku za pomoč. Žalujoči vsi njeni

V SPOMIN

iz Raven pri Šoštanju Naj cveti ti mnogo rožic, tam kjer zdaj si ti.

Naj ti svetel plamen sveti, v spanju dolgih dni.

Tvoja dela in ljubezen z nami bodo vsepovsod.

Lep spomin na zlato mamo utiral nam bo novo pot.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našo mamo pospremili na zadnji poti. Hvala sodelavcem TEŠ-a, OMV Velenje Selo in Gorenje. Hvala patronažni sestri Barbari in zdravnici bolnice Celje gospe Tadeji Pačnik Vižintin, dr.med. Hvala Pogrebni službi Usar, govornici Sandri, praporščakom, pevcem in duhovniku za opravljen obred ter vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše. Žalujoči njeni otroci Jože, Branko z Marto, Jana z družino, Majda, vnuki in pravnuk, ter sestra Mici in brat Branko z družinama

ZAHVALA V 85. letu je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric

IVANI PIRMANŠEK

IVAN DOLINŠEK iz Šentilja pri Velenju

Le pet od stotih tvojih rož jih po petih letih še živi.

Le kaj odnesla si s seboj v večni svoj spokoj?

Žalostna hči

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.

Iskrena hvala tudi njegovi osebni zdravnici dr. Štekovićevi ter zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica za večkratno zdravstveno oskrbo. Zahvaljujmo se tudi g. duhovniku Andreju Mazeju, govornikoma, pevcem, praporščakom ter Pogrebni službi Usar.

Hvala tudi vsem ostalim, ki ste bili v mislih z nami in ga boste ohranili v svojih srcih v lepem spominu.

Vsi njegovi

Naš ­čas, 27. 5. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 28

Ponosni na 110-letnico mesta Šoštanj Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, bosta Občina in Krajevna skupnost poleg vseh ostalih dogodkov izvedli tridnevno praznovanje z več sodelujočimi in s srečanjem Šoštanjčanov Šoštanj – Šoštanj letos praznuje pomemben jubilej: 28. junija bo minilo 110 let, odkar je pridobil mestne pravice, torej status mesta. Odlok, s katerim je cesar Franc Jožef trg Šoštanj povzdignil v mesto, pa je bil podpisan na današnji dan, 27. maja, pred 110-imi leti.

Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo vseh aktivnosti ob 110. obletnici mesta Šoštanj, ki ga poleg vodstva in članov občinske uprave sestavljajo predstavniki Krajevne skupnosti Šoštanj, Muzeja Velenje, Zavoda za kulturo Šoštanj in Zavoda za turizem Šaleške doline, vodi Alenka Verbič.

Odbor skrbno načrtuje in pripravlja vrsto dogodkov, razstav, predavanj ter športnih in družabnih prireditev, posvečenih tej visoki obletnici. Osrednja slovesnost počastitve jubilejnega leta je načrtovana za 28. junij, na dan 110. obletnice slavnostne razglasitve trga Šoštanj za mesto. Prireditev bo združena z odprtjem razstave Drobci šoštanjske preteklosti. Ta dan bosta izdana osebna znamka in uradni dnevni poštni žig.

Julija so načrtovani vodeni

ogledi po razstavi ter vodeni ogledi po mestu in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, malčki Vrtca Šoštanj pa že ustvarjajo v jubilejnih likovnih ustvarjalnicah. V avgustu so načrtovani filmske projekcije na

❱

Odlok, s katerim je cesar Franc Jožef trg Šoštanj povzdignil v mesto, je bil podpisan na današnji dan, 27. maja 1911.

Glavnem trgu in tematska predavanja, niz dogodkov in prireditev, posvečenih obletnici, pa je načrtovan tudi septembra, ko Šoštanj praznuje svoj občinski praznik. »Med njimi izpostavljamo izid publikacije s krajšimi navedbami pomembnejših dogodkov iz bogate šoštanjske preteklosti in sedanjosti, ki jo pripravlja Muzej Velenje. Izid tematske številke revije Kronika, posvečene Šoštanju in 110. obletnici mestnih pravic, pa je načrtovan za letošnji december,« pravi Verbičeva.

V Šoštanju so za simbol jubilejnega leta izbrali motiv, ki poudarja vlogo šoštanjske usnjarne.

❱

Osrednja slovesnost počastitve jubilejnega leta je načrtovana za 28. junij, na dan obletnice slavnostne razglasitve trga za mesto.

V organizacijskem odboru poudarjajo, da bodo aktivnosti ob jubilejnem letu potekale v odvisnosti od stanja in ukrepov, povezanih z epidemijo, zato bodo

V Šoštanju skrbno načrtujejo in pripravljajo vrsto dogodkov, razstav, predavanj ter športnih in družabnih prireditev, posvečenih visoki obletnici.

prireditve oglašali le za največ mesec dni vnaprej. V primeru, da bodo epidemiološke razmere to dopuščale, bosta Občina in Krajevna skupnost Šoštanj izvedli tridnevno praznovanje z več sodelujočimi udeleženci in s srečanjem Šoštanjčanov. »Po besedah zgodovinarja dr.

Toneta Ravnikarja pa je trg Šoštanj kot najpomembnejši kraj v Šaleški dolini že dolgo pred letom 1911 izpolnjeval večino pogojev za pridobitev mestnih pravic.

Edini pogoj, ki pa je bil izpolnjen le delno, je bil kriterij ekonomskega središča. Ta je bil izpolnjen na prelomu stoletja, ko

je šoštanjska usnjarna začela preraščati lokalni okvir in postajati pomemben dejavnik v prostoru takratne monarhije. Pravo eksplozijo je tovarna doživela v času vodenja Hansa Woschnagga.

Delo in uspehi bratov Hansa in Franca Woschnagga so privedli do tega, da je bil trg Šoštanj promoviran v mesto. V Šoštanju smo zato za simbol jubilejnega leta izbrali motiv, ki poudarja vlogo šoštanjske usnjarne, ki je

❱

na prelomu 19. stoletja pomembno vplivala na zapletene in dolgotrajne uradniške postopke za pridobitev mestnih pravic.« Simbol letošnjega jubilejnega leta je hkrati poklon generacijam šoštanjskih usnjarjev, ki so s svojim prizadevnim delom doprinesle k razcvetu in uspehom Woschnaggove tovarne na prelomu stoletja. 🔲

Po besedah zgodovinarja dr. Toneta Ravnikarja je Šoštanj kot najpomembnejši kraj v Šaleški dolini že dolgo pred letom 1911 izpolnjeval večino pogojev za pridobitev mestnih pravic.

Drugačno leto, drugačna prireditev Športnik leta Namesto imenovanja najboljših športnikov promotorjev ne le Velenja, temveč tudi Slovenije v svetu. Poveminulega leta v Mestni občini Velenje so zoval jo je Peter Poles, Uroš Kuzna letošnji prireditvi Športnik leta nagrade man je z Andrejem Hočevarjem za izjemne športne dosežke podelili vsem poskrbel za obilo smeha. predlaganim športnikom Kako to obdobje Tina Felicijan

Velenje, 25. maja – Športna zveza Velenje v sodelovanju z Mestno občino Velenje tradicionalno prireja slovesnost, vselej prežeto s športnim duhom, prepleteno z umetniškimi vložki in uglašeno s humorjem, na kateri razglasi najboljše športnice in športnike minulega leta. Letos je prireditev Športnik leta 2020 v Mestni občini Velenje potekala drugače – tako kot lanske (in letošnje) športne sezone – in minila brez vrhunca, torej razglasitve naj športnikov, saj vsi niso imeli enakih pogojev za trening in priložnosti za nabiranje rezultatov. Vendar pa ni minila brez športnih junakov pod žarometi, obilice zabave in znanih obrazov, ki so športnikom, navijačem in vsem podpornikom sporočili: nismo premagani! »Smo v obdobju, ko tudi šport ni v nič kaj zavidljivem položaju.

Trenerjem in športnikom je bilo odvzeto tisto, čemur so posvetili svoje življenje. Trenažni procesi in športni programi zahtevajo veliko načrtovanja, predvidevanja in truda, usmerjenega v točno določen cilj. Kar ekipe žene, je velika želja po doseganju dobrih rezultatov. Cilji pa so se v preteklem letu izmikali iz dneva v dan. Ker je za športno sfero tako drugačno leto, je tudi tokrat

spletna prireditev drugačna. Na športni zvezi se zavedamo, koliko ovir so morali športniki n športni delavci premagati v preteklem letu. Zato smo se z njo želeli zahvaliti vsem, ki so v tem čudnem letu, polnem novih izzi-

doživljajo »najbolj svetle velenjske športne zvezde«?

Domen Tajnik, član RK Gorenje Velenje, eden najboljših strelcev letošnje lige NLB: »Leto 2020 je bilo za nas izjemno težko. Veliko je bilo vzponov in padcev. Zaradi epidemije nismo

tudi v težkih trenutkih, saj je vse mogoče – treba je najti rešitev, se nasmehniti in iti naprej.« Dino Subašič, član AKV: »Veliko smo se morali prilagajati, a na srečo smo še vedno lahko trenirali in dosegali dobre rezultate. Atletika mi je dala ogromno vztrajnosti, samozavesti, reda, discipline in drugih dobrih lastnosti. Pri športu je veliko vzponov in padcev, ključ za uspeh pa je vztrajnost. Moj prvi cilj je norma za evropsko prvenstvo.« Anita Horvat, članica AKV, najhitrejša Slovenka v teku na 400 metrov: »Lani je bilo res težko. Zaprli so nam stadione, fitnese, pristali smo dobesedno

❱ Letos virtualna prireditev

vov in ovir, vztrajali in ostali motivirani, ter tako ohranjali šport pri življenju,« je predsednik ŠZV Bogdan Plaznik opisal idejo prireditve, ki so jo minuli torek premierno zavrteli na Facebook profilu in Youtube kanalu Športne zveze Velenje, kjer je še vedno na ogled.

Z gledalci so svojo športno zgodbo delili najboljši športniki in športnice velenjskih športnih klubov, ki praktično že živijo svoje sanje in so tako eni največjih

mogli vsi trenirati. Veliko tekem je bilo prestavljenih. Ampak mislim, da je bila atmosfera v ekipi ves čas izjemno dobra. Še bolj smo se spodbujali, našli smo motivacijo za trening, da smo še boljši.

Jerneja Smonkar, članica AKV. »Kot tekačici mi je bilo v času samoizolacije nekoliko lažje, saj sem lahko večino treningov opravila sama v naravi. Hitro sem se prilagodila na ta način treninga.

Treba je verjeti vase in vztrajati

V Mestni občini Velenje je registriranih 95 športnih in rekreativnih klubov in društev ter preko 1500 športnikov. Športno aktivnih je več kot 75 odstotkov vseh občanov, so navedli med prireditvijo.

na cesti. Motivacija pa je še vedno ista. Še vedno so olimpijske igre cilj, ki ga imam pred sabo tudi v teh težkih časih.« Gorazd Hren, član Šaleškega alpinističnega odseka, trener najboljših plezalcev na svetu: »Prvič smo bili v situaciji, ko smo trenirali, pa nismo točno vedeli, za kaj. Zaradi odpovedi tekem je bilo zelo pomembno, da vsi

Plakete za izjemne športne dosežke v letu 2020 so dobili: Dino Subašič, Anita Horvat, Jerneja Smonkar, Agata Zupin, Filip Dominković, Gašper Juhart, Luka Lah, Alja Trupej, Hana Marovt, Jaka Grabner, Lara Skornšek, Sebastjan Turinek, Tim Dolar in Tomaž Turinek (Atletski klub Velenje), Kristjan Meža, Nuša Erjavec, Alen Šošter, Sabina Cimperc, Aljaž Vejnovič, Gašper Glušič in Luka Temnikar (Plavalni klub Velenje), Borut Sobota, Filip Žak Galvnik, Tamara Vogler in Pia Zoja Glavnik (Taekwon-do in kickboks klub Skala), Janja Garnbret, Tjaša Dvoršek, Lovro Črep in Gorazd Hren (Šaleški alpinistični odsek), RK Gorenje Velenje, Konjeniški klub Velenje in članica Ula Kos, Franček Gorazd Tiršek (Strelsko društvo Mrož) in Diandra Bekčić (Karate klub Velenje).

Priznanja za športne dosežke v letu 2020 so dobili: Emir Taletović, Domen Tajnik in Tarik Mlivić, (RK Gorenje Velenje), Blaž Pusovnik, Bruno Šonc, Gal Golob, Hana Juhart, Matevž Sušec, Luka Skornšek, Nika Kumar, Tia Sulejmanovič, Timotej Šalamon, Tinkara Miklavžin, Tjaša Podkrižnik, Tjaša Prostor in Nadia Nišič (Atletski klub Velenje), Sara Navodnik (Plavalni klub Velenje), Ajda Golob, Ema Maček Ležaić, Nina Potočnik, Robert Krajnc, Robi Skaza, Špela Šumah, Tadej Skaza, Tamara Kranjc, Vita Sirovina Dvornik in Zala Arlič (Konjeniški klub Velenje).

Jubilejna priznanja za delo v športu so dobili: zlato plaketo Anton Žižmond, Ferdo Markuš, Franci Maršnjak, Husejn Djuherič, Marija Kuzman, Marjan Hrustl, Miran Jančič, Slavko Meža, Teja Meža (Planinsko društvo Velenje), Igor Bahor, Silvo Lah in Vili Korb (Karate klub Velenje), srebrno plaketo Alenka Knez, Drago Potočnik, Marjana Borovnik, Silva Zupanc, Marjan Karlovčec, Lepi čeveljc (Planinsko društvo Velenje), Andrej Podvratnik in Dragan Berkenjačević (Karate klub Velenje), bronasto plaketo pa Dejan Miklavžina, Tomi Praprotnik, Viktor Kralj in Vlado Krajcer (Planinsko društvo Velenje). varovanci ostanejo v procesu in motivirani, da se bo to slej ali prek končalo in se bodo tekme spet začele. Mislim, da smo to obrnili sebi v prid in odpravili precej slabosti, saj med tekmovalnim letom zmanjkuje časa za vse. Treba je imeti vizijo za prihodnost, vedeti, kaj gradiš, in iti naprej.« Janja Garnbret, večkratna svetovna prvakinja v športnem

plezanju in štirikrat naj športnica MOV: »Pot vrhunskega športnika ni lahka. Imela sem veliko vzponov, tudi nekaj padcev, vedno pa sem vztrajala, verjela, da sem na pravi poti. Biti moraš odločen, zaupati vase, si upati sanjati o velikih stvareh, verjeti, da si zmožen vsega. Nikoli nisem obžalovala poti, ki sem jo izbrala.« 🔲