20 2022

V petek bo jasno (13/28 °C), v soboto (13/27 °C) in nedeljo pa (13/24 °C) oblačno z možnostjo neviht.

Pokalni naslov ostaja v Velenju!

Velenjski rokometaši so letošnjo sezono, v kate ri so se uvrstili med najboljših osem v Evropski ligi, okronali s pokalno lovoriko. Na polfinalnem obračunu Pokala Slovenije so z 32 : 30 na kolena spravili večne rivale iz Celja in si priborili vsto pnico v finale, kjer so s 34 : 31 ugnali Urbanscape Loko in v svojo vitrino pospravili skupno tretji pokal z omenjenega tekmovanja. Prvič so si ga izborili leta 2003, ko so v velikem finalu z 29 : 25 premagali ljubljanske Prule. Drugi

pokal so z zmago nad Krko (24 : 20) osvojili leta 2019. Sledili sta dve leti prisilnega premora za radi covida-19, zato so naslov izpred treh let ose branile (in ubranile) letos.

Čeprav je naslov državnih prvakov v letošnji sezoni izgubljen, so izbranci Zorana Jovičića pre segli marsikatera pričakovanja in spisali uspešno zgodbo, ki so ji z naslovom pokalnih prvakov do dali piko na i. ��

30. Dnevi mladih in kulture

Dnevi mladih in kulture (DMK) je prvi študentski festival, ki je nastal v samostojni Sloveniji. Organizator, Šaleški študentski klub, prireja letos jubilejni, trideseti festival. Pester program ponuja športne, kulturne, zabavne dogodke in dva velika koncerta. Festival se bo začel jutri, 20. maja, s koncertom Balkan trap – kon cert pod zvezdami – pred Rdečo dvorano Velenje. Nastopile bodo velike zvezde te scene – Relja, In Vivo in Dinna. 21. maja bo v Letnem kinu predstava Gledališča Velenje Butalci, v kateri se bodo trudili razširiti stene vaške cerkve, da bi lahko vsi sodelovali pri maši, preganjali Turke, sočustvovali z županovim sinom, z njim peli, plesali. 22. maja bo tradicionalni turnir v ko šarki – Velenje streetball. 30. DMK osvaja tudi Slovenijo, 24. in 25. maja širimo obzorja v univerzitetnih mestih. V Mariboru (24. maj) in Ljubljani (25. maj) bomo skupaj »pubcrawlali«.

26. maja bo odprtje razstave natečaja REOPEN: BE OPEN. Z nate čajem smo želeli doseči mlade, ki bi radi izrazili svoje dojemanje trenutnega stanja v različnih umetniških delih.

27. maj bo sestavljen iz dnevnega dogajanja – Beach day in večer nega dogajanja – Rock na Visti. Beach day bo zabavni, športni in izobraževalni dogodek. Na Velenjski plaži se bodo predstavili raz lični ponudniki hrane, velenjska društva, potekal bo turnir v najbolj popularni igri na plaži – odbojki na mivki. Na Visti bo zvečer velik spektakel s slovenskimi rock zvezdami. Za ogrevanje bo poskrbela lokalna skupina Babooni, sledita skupini Joker out in Siddharta. Da se bo celoten dogodek dobro zaključil, bo poskrbela skupina Take off. 28. maj je zadnji dan 30. DMK-ja in je namenjen ogledu finalne igre Lige prvakov na prostem in na velikem platnu. Pred ogledom igre bo dogodek popestril komik Marko Žerjal z monokomedijo Čudni Cajti. �� ŠŠK

Zdravje

narava

ekologija

Sedemdeset izjemnih let

Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je v svoji bo gati tradiciji glasbenega izobraževanja v vsej svoji zgodovini premikala pomembne mejnike. Od skromnih začetkov je v se demdesetih letih zrasla v eno največjih in najpomembnejših in stitucij ne samo v Sloveniji, ampak tudi zunaj naših meja. Največjo zaslugo za to ima zagotovo naš dolgoletni ravnatelj mag. Ivan Marin, ki je bil izjemen vizionar, pobudnik mnogih sprememb ne samo v Šaleški dolini, temveč tudi v prejšnji sku pni državi Jugoslaviji in kasneje v Republiki Sloveniji. Njegova neusahljiva želja po napredku je pripeljala do tega, da se je že v 80. in kasneje v 90. letih prejšnjega stoletja zgradila tako po infrastrukturi kot opremljenosti prva glasbena šola v Sloveniji, zgrajena prav za potrebe glasbenega izobraževanja, ki nam je v ponos tudi danes. Z uvajanjem novih programov in učnih na črtov so se orale ledine, ki še vedno veljajo.

Pogum in vizijo mag. Marina smo nadaljevali tudi po njegovi upokojitvi leta 2005. S pomočjo visoko strokovno usposobljenih učiteljev, ki z nesebično predanostjo posredujejo svoje znanje mladim rodovom, naši učenci in dijaki dosegajo izjemne rezul tate tako na državni kot tudi mednarodni glasbeni ravni. Izje mno me veseli, da tudi po sedemdesetih letih še vedno premika mo meje, ki se marsikomu zdijo nemogoče.

V zadnjem desetletju smo organizirali na desetine izobraževanj, seminarjev, mojstrskih tečajev za učence, dijake in učitelje. Pose bej velja izpostaviti mojstrske tečaje svetovno priznanega violini sta in pedagoga prof. Igorja Ozima, ki jih je v Velenju izvedel več kot dvajset in predstavljajo ne samo v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu svojevrsten fenomen po številu izvedenih moj strskih tečajev v enem kraju. Posebno pozornost še vedno name njamo mednarodnim tekmovanjem za harfo, klavir, kitaro … Velika zasluga za udejanjanje preteklih in sedanjih hotenj gre zagotovo lokalni skupnosti in vsem županom in mestnim sve tnikom Mestne občine Velenje, ki so znali in znajo tudi danes prepoznati pomembnost glasbenega izobraževanja za širšo družbeno skupnost. Prepričan sem, da sledi, ki jih pušča Glas bena šola Velenje, ne bo mogel izbrisati niti veter časa.

Srečno, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega!

�� Boris Štih, ravnatelj

TAKO mislim

OD SREDE DO TORKA

Kulinarični in gastronomski mojstri za popestritev turistične ponudbe

V Starem Velenju na voljo umetniški ateljeji

Velenje – V Starem Velenju lahko ustvarjalci s področja kul turno-umetniškega ustvarjanja (likovna umetnost, slikarstvo, kiparstvo, studijska fotografija, intermediji ipd.) najamejo ate lje. Podrobnosti javnega zbiranja ponudb za oddajo umetni ških ateljejev v najem na naslovu Stari trg 17, Velenje (Nova Pekarna) so objavljene na spletni strani Mladinskega centra Velenje www.mc-velenje.si.

Javni razpis bo objavljen do oddaje vseh ateljejev v najem. Zbiranje in odpiranje ponudb bo potekalo mesečno, do od daje vseh ateljejev. Prostori se oddajajo v najem za določen čas za dobo 2 let. Vsa pojasnila v zvezi z najemom in ogledom lahko v času objave javnega zbiranja ponudb zainteresirani ponudniki dobijo od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro na telefonski številki 041 496 120 ali na elektronskem naslovu: janko.urbanc@mc-velenje.si.

Srečanje s predstavniki verskih skupnosti

Velenje – Župan Peter Dermol in podžupanja Aleksandra Vasiljević s sodelavci sta se srečala s predstavniki različnih verskih skupnosti. Predstavili so izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, pohvalili dobro sodelovanje z lokalno skupno stjo in urejenost mesta. Župan se je predstavnikom verskih skupnosti zahvalil za odlično sodelovanje in njihov pomemben doprinos k družbi, še posebej v času epidemije, ko je bilo veli ko občanov v stiski zaradi zdravstvenih in socialnih razlogov. Poudaril je, da je ponosen na versko in nacionalno raznolikost, ki ju v našem multikulturnem mestu cenimo. Velenje je po sebno tudi zaradi solidarnosti, sodelovanja in povezovanja. Mestna občina Velenje ob svetovnem dnevu religij, ki ga obe ležujemo 16. januarja, tradicionalno organizira srečanje s pred stavniki različnih verskih skupnosti. Zaradi epidemije so sreča nje organizirali v maju. Vodstvo občinske uprave se je srečalo s predstavniki katoliške, pravoslavne, islamske in evangelijske verske skupnosti ter s predstavniki Jehovovih prič. Predstavili so svoje delovanje, posebnosti v verskih obredih in izzive, s ka terimi se srečujejo pri svojem delu. Župnik katoliške cerkve je predstavil predvideno reorganizacijo dekanij, imam islamske skupnosti je pohvalil dobro urejene prostore, v katerih deluje jo, predstavniki Jehovovih prič so izpostavili uspešno uvedbo informacijskih tehnologij pri izvajanju obredov v času epide mije, predstavniki evangelijske in pravoslavne cerkve pa so izpostavili potrebe po primernih prostorih za svoje delovanje. �� Dj

Sprememba transakcijskih računov

Šoštanj – 1. junija se zaradi prenosa podračunov iz EZR Ob čine Šoštanj na EZR države spremeni številka transakcijskega računa Občine Šoštanj. Uprava za javna plačila RS ne omogoča prehodnega obdobja, zato vas naprošajo, da plačila do vključ no 31. maja nakažete na SI56 0132 6010 0018 560, plačila od vključno 1. junija dalje pa na SI56 0110 0010 0012 659. Pri iz stavitvi e-računov za dobavljeno blago ali opravljeno storitev od vključno 1. junija dalje uporabljajte nov transakcijski račun SI56 0110 0010 0012 659. Plačilo NUSZ poravnajte na naziv uporabnika FURS-PDP-OBČINA ŠOŠTANJ. Plačila do vključno 31. maja nakažete na SI56 0132 6888 5260 060, od vključno 1. junija pa na SI56 0110 0888 5260 076. Za njihove ostale tran sakcijske račune, ki se ukinjajo z majem, so nove številke pod računov navedene na občinski spletni strani: www.sostanj.si. �� jš

Regulacija hudournika

Šmartno ob Paki – Hudourniški potok, ki priteče iz Skorna od Vaupotiča mimo Volka do reke Pake v občini Šmartno ob Paki, povzroča kljub že izvedenim protipoplavnim ukrepom pri obilnejših padavinah težave in ogroža tako infrastrukturo kot okoliške objekte. Zato so na občinski upravi naročili pro jekt regulacije ter umirjanja potoka. Projekt so prijavili na razpis za pridobitev nepovratnega denarja in bili uspešni. Pridobili so vsoto, ki bo zadoščala za kritje stroškov gradnje, občina pa bo primaknila za dajatve in nadzor. Gradbena dela so stekla ta teden. Pogodbo za njihovo izvedbo v višini 90 tisoč evrov je občina podpisala z najugo dnejšim ponudnikom – družbo Pavčnik.

�� tp

Razvojna agencija SAŠA skupaj s partnerjema kulinarično izobrazila 23 udeležencev projekta LAS za popestritev turistične ponudbe v SAŠA regiji – Pobuda od spodaj navzgor

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 10. maja – V dvorani Marof javnega za voda Mladinski center Šmartno ob Paki je Razvojna agencija Sa vinjsko-šaleške regije pripravila novinarsko konferenco o projek tu Kulinarična izobraževanja za mlade za popestritev turistične ponudbe v Savinjsko-šaleški regi ji (KUL SAŠA) za podporo lokalni in tradicionalni kulinariki Zgor nje Savinjske doline. Partnerja agencije kot koordinatorice v okviru omenjenega projekta LAS sta bila Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki in družba HLT (hotel Planinka) Ljubno. Na zaključku izobraževanja v okviru projekta, ki so ga začeli marca, končali pa v začetka tega meseca (sicer pa projekt pote ka od 1. januarja 2021 do konca aprila prihodnje leto), so 23 ude ležencem podelili dve vrsti cer tifikatov: SAŠA kulinarični moj ster tradicionalnih jedi in SAŠA gastronomski mojster tradicio nalnih slovenskih/lokalnih jedi in pijač. Izobraževanje za prvo skupino je vodil Janez Jevšnik, za drugo pa Simona Pompe, oba s Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje.

Ideja od spodaj navzgor

Mag. Biljana Škarja, direk torica RA SAŠA, in Maja Ratej, vodja projektov v agenciji, sta ob tej priložnosti povedali, da je ideja za projekt KUL SAŠA prišla

razpis in koordinirala ostale aktivnosti.

Namen projekta je kulinarič no izobraziti mlade, ženske in druge interesente za popestritev turistične ponudbe v SAŠA regi

Vrednost projekta je nekaj več kot 60 tisoč evrov, od tega so pri dobili dobrih 40 tisoč sofinan cerskega denarja.

Po besedah Helene Žirovnik, solastnice in vodje hotela Pla ninka Ljubno, projekt KUL SAŠA dokazuje, da se še nekdo zaveda težav zaradi pomanjkanja mla dega kadra. Gostincem tovrstna prizadevanja vlivajo dodatno voljo in energijo. Podeljeni cer

»od spodaj navzgor«. Potrebo po popestritvi turistične ponudbe v omenjeni regiji so zaznali v lokalnem okolju, kjer se – tako kot povsod po državi – srečuje jo s pomanjkanjem kadra v go stinski dejavnosti, agencija pa je projekt prijavila na ustrezen

Tatjana Štancer Poprask, nosilka do polnilne dejavnosti na ekološki kmetiji Potočnik-Poprask iz Skorna v občini Šmar tno ob Paki: »Dokaj redno se udeležujem kulinaričnih izobraževalnih delavnic, da izvem kaj novega. Znanja namreč ni ni koli dovolj. Na tokratnih delavnicah smo pripravljali jedi, kot so jih pripravljale go spodinje včasih, dodale pa smo jim sodobne trende. Menim, da bo pridobitev certifikata SAŠA gastronomski mojster tradicio nalnih slovenskih/lokalnih jedi in pijač pripomogel k obogati tvi ali morda nadgradnji trenutne ponudbe na naši kmetiji.«

5 zlatih priznanj za mlade raziskovalce

Murska Sobota, 16. maj – 56. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije je potekalo na Gimnaziji ter Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. Iz gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline so na srečanje poslali 21 nalog; v drugi krog se jih je uvrstilo 11 (7 osnovnošolskih in 4 srednješolske). Skupno so prejeli 5 zlatih, 6 srebrnih in 10 bronastih priznanj. Preje mniki zlatih priznanj so:

• Lana Veternik za raziskovalno nalogo Hraniti psa z briketi ali s peleti?, mento rica Nataša Tamše (OŠ Livada),

• Bor Golob in Eva Plešnik za raziskovalno

ji, z njim pa želijo še ozavestiti ljudi o pomenu uporabe lokal nih sestavin, oživiti tradicional no kulinariko in z njo popestriti ponudbo na prireditvah, dogod kih in na področju turizma. Zato so udeleženci na kulinaričnih delavnicah namenili osrednjo pozornost tradicionalni sloven ski kulinariki s pridihom sodob nih trendov. V okviru projekta so pripravili še ozaveščevalni načrt in v njem med drugim za pisali, zakaj hrana ne sme pri stati v smeteh.

Del projekta je še katalog tradi cionalnih jedi Zgornje Savinjske doline. Projekt še ni končan, so povedali. Želijo si nadaljevanje tovrstnih usposabljanj tudi v prihodnje in po zaključku tega še njegovo nadgradnjo oziroma razširitev.

tifikati za uspešno končano izo braževanje dajejo pečat zgodbi, v kateri je nekdo specializiran za opravljanje svojega dela. »Že limo spodbuditi mlad kader, mu predstaviti, kako zanimiva in prijetna so lahko delovna me sta v gostinstvu. Seveda pa mo ramo gostinci poskrbeti in jim dokazati, da se dela v dejavnosti drugače, kot so to počeli v pre teklosti. Družba bi v teh priza devanjih morala bolj spoštovati gostince, jih naslavljati in vikati. S tem bi marsikomu dala vedeti, da je vreden tega dela,« je dejala Žirovnikova.

Zadovoljstvo nad uspešno iz vedenim projektom sta izrazila še šmarški župan Janko Kopu šar ter predsednik Las-a Zgor nje Savinjske in Šaleške doline Franjo Naraločnik ��

nalogo Kako si? Povej mi., mentorica Jelka Peterlin (OŠ KDK, Šoštanj)

• Amar Omerović za raziskovalno nalo go Star računalnik še ni za v staro šaro, mentor Damijan Vodušek (OŠ Gustava Šiliha),

• Matija Stropnik, Vito Kumer in Dejan Mežnarc za raziskovalno nalogo Konstrukcija in izdelava prenosnega

mobilnega skenerja za skeniranje po škodovanih okončin, mentorja Viljem Osojnik in Klemen Hleb (ŠCV, Šola za strojništvo, geotehniko in okolje ter Elektro in računalniška šola),

• Bruno Šonc za raziskovalno nalogo Vprašanje pravičnosti in svobode pri Rawlsu, mentorica Sandra Dostal (ŠCV, Gimnazija). ��

Dobitniki certifikata SAŠA gastronomski mojster tradicionalnih slovenskih/lokalnih jedi in pijač

Velenje se je v poskusu »Rudarska cesta« odzvalo dobro

Številne aktivnosti v okviru 14-dnevne začasne prometne ureditve na Rudarski cesti sklenili z zaključno javno razpravo – Na analizo čaka zdaj skoraj 2000 mnenj, predlogov

Diana Janežič

Velenje, 17. maja - Da je bila Rudarska cesta 14 dni drugačna le začasno, za namen poskusa in testiranja v praksi nekaterih možnih sprememb, nekateri niso slišali dobro. Tako je mo goče zaključiti po burnih odzi vih na družbenih omrežjih, de batah za kavarniškimi omizji in razburjanju na okroglih mi zah. Pa vendar so organizatorji preizkusa – med drugim Mestna občina Velenje, IPoP – Inštitut za politike prostora, krajinske arhitektke KA_VE – zadovoljni. Na stojnici so v prvih desetih dneh začasne prometne uredi tve prejeli več kot 400 mnenj o tem, kakšna naj bo Rudarska ce sta v prihodnosti. Organizirali so razpravo s stanovalci, sprehod s šolarji, meščani, poslušali so mlade. Do zdaj so z anketira njem zbrali več kot 1200 odzivov na začasno prometno ureditev. Merili so promet in analizirali parkiranje v mestnem središču.

Ni še nobenih načrtov, so le zbrani podatki Kakšna naj bo torej Rudarska v prihodnosti in kaj sledi po za časni prometni ureditvi? Na to vprašanje so odgovarjali v to rek na javni razpravi, ki se je je udeležilo le okoli 30 mešča nov, v glavnem stanovalci Ru darske 2 in Šaleške 2. Moderator Ajdan Cerar iz IPoP-a je povzel razpravo: »Veliko enostavneje in ceneje je načrtovane ukrepe preizkusiti in potem pristopiti k načrtovanju, rekonstrukciji

ulice. Ljudem je bilo všeč umir janje prometa na Rudarski cesti, da so bili pasovi za kolesarje in da je bilo več zelenja. Stanovalci so imeli pripom be, da smo umaknili nekaj par kirnih mest izpred njihovega bloka, pri čemer se je razpra va nadaljevala v smeri uporabe garažne hiše. Predvsem nas je zanimalo, pod kakšnimi pogo ji bi jo večkrat oziroma stalno uporabljali. Ljudi je razburila zapora za tranzitni promet, s katero smo hoteli preveriti, ko liko ima Rudarska cesta tran

❱Predstavniki IPoP-a in krajinske arhitektke bodo analizirali podatke in pripravili projektno nalogo.

zitnega prometa in kako funk cionira brez njega. Vse naše aktivnosti in ukrepi služijo za zbiranje podatkov, mnenj, kako bi se lahko pristopilo k načrto vanju nove Rudarske ceste. Ni mamo še nobenih načrtov, to so bili le začasni ukrepi. Čaka nas analiza vseh zbranih podatkov in mnenj.«

Dodana vrednost projekta je, da so se ljudje odzvali

Nela Halilovič, Inštitut IPoP, je po rodu Velenjčanka, zdaj živi drugje, zato se je, kot je po udarila, s posebnimi občutki lotila naloge: »Za nami je zelo

intenzivnih 14 dni in pred vsem je treba pregledati podat ke, zbrati misli. Veliko smo se naučili, zbrali veliko mnenj, ki nam bodo prišla prav pri pri pravi predlogov, kakšna naj bo Rudarska cesta v prihodnosti.

Moji občutki so zelo pozitiv ni. Cela ekipa je naredila dobro delo. Velenje se je odzvalo do bro, ker je večje mesto, je bilo tudi odzivov več. Ne glede na

Rudarska je križišče naših različnih poti Veliko pripomb se je nanaša lo na parkirišča in predstavniki Mestne občine Velenje so takšen odziv tudi pričakovali. Bojana Žnidar, urad za komunalne de javnosti MO Velenje: »V tej zve zi smo poudarjali, da bomo šli nasproti tako stanovalcem kot tudi drugim meščanom, obis kovalcem. Z odlokom o ureditvi

Krajinske arhitektke so ime le cilj ljudem predstaviti podo bo bolj prijaznega mesta oziro ma ulice, možnosti ozelenitve, sprememb utečenih navad mo bilnosti. Saša Piano je strnila vtise: »Velika razlika se kaže v mnenjih ljudi, ki bivajo ob tej cesti, torej stanovalcev, pa tudi zaposlenih v lokalih, uradih ob

❱Takšne razprave so priložnost za mlade, da si uredijo lepše in bolj funkcionalno mesto.

ugotovile, da jih veliko izbere tranzit po Rudarski, ker se bojijo vožnje v krožnem križišču pod Velenjskim gradom.«

Preden smo se poslovili, je svoje mnenje dodal še Anže Guček, absolvent fakultete za arhitekturo, ki je 20 let živel na Šaleški 2, v Standardu, in do bro pozna problematiko par kiranja, zasedenosti parkirnih mest z obiskovalci: »Ta projekt mi je zelo všeč in podpiram idejo skupnega prometnega prostora, ker zagotavlja večjo varnost za vse udeležence v prometu, torej kolesarje, pešce in avtomobili ste. S tem se zmanjša hrup, pot

to, da je bilo tudi precej ne gativnih odzivov, smo dobili tudi veliko pozitivnih. Anketo je rešilo več kot 1200 ljudi, na stojnici smo zbrali več kot 400 mnenj – to so velike številke, ki jih nisem pričakovala in to je dodana vrednost projekta. Da so se ljudje odzvali, sodelovali. Kakšna je vsebina, to pa bomo zdaj pregledali.«

cestnega prometa, ki bo obrav navan in predvidoma sprejet na majski seji mestnega sveta, bomo znižali ceno letne karte za parkiranje v garažni hiši. V nadaljevanju projekta je pred videno, da bodo predstavniki IPoP-a in krajinske arhitektke analizirali podatke in pripravili projektno nalogo, iz tega pa bo občina naredila projektno doku mentacijo, če bo tako odločeno.«

Rudarski ter ljudi, ki jo le preč kajo. Rudarska je križišče naših različnih poti. Začasna ureditev je bila bolj všečna tistim, ki ne bivajo ali delajo ob njej. Krajin ske arhitektke nismo nikoli za govarjale ideje, da bi Rudarsko cesto popolnoma zaprli za pro met, ker vemo, da po njej pote ka veliko tranzitnega prometa. Predlagale smo omejitev hitro sti. V pogovorih z ljudmi pa smo

v šolo postane varnejša, manj izpušnih plinov je. Želim si, da bi se v razprave o mestu vklju čilo več mladih, saj je to naša prihodnost čez 10, 20 let. To je priložnost, da si uredimo lep še in bolj funkcionalno mesto.«

Lepa misel za konec dvoteden skega poizkusa. Že danes je na Rudarski cesti vse po starem … ��

V KS Topolšica se največ ukvarjajo z urejanjem cest

Krajevni praznik v Topolšici vsako leto praznujejo skupaj z veliko proslavo ob dnevu zma ge in kapitulaciji nemške vojske leta 1945. Za dolgoletno predse dnico KS Petro Lipičnik to po meni veliko organizacijskega dela, posebej, ker je praznova nje v svojem mandatu vsakokrat z obiskom počastil tudi predse dnik države Borut Pahor

Kaj 9. maj kot dan zmage pomeni za kraj? »9. maj je velik zgodovinski trenutek, ki se ga še premalo zavedamo. Že vrsto let se tru dimo, da spomin na ta dan pri merno obeležimo. Želimo si, da se mlajše generacije zavedajo pomena tega praznika, kar pa je odvisno od nas, koliko smo jim sposobni prenesti vrednot, ki jih je tista generacija ustvari la. Na teh temeljih se je snovala tudi Evropa, zato je ta dan tudi praznik Evrope. Dve leti smo

bili zaradi korone primorani proslavo odpovedati in izvesti samo polaganje vencev pri spo minski plošči v Zdraviliškem parku.

Letos, žal, vidimo, da je zelo tanka črta med vojno in mirom, grozote se dogajajo skoraj na pragu naše države. Zato si ne smemo zatiskati oči in misliti, da je svoboda samoumevna.«

Kakšen načrt so si v KS Topolšica zastavili letos in kaj od tega so že izvedli?

»Korona nam je omejila dru žabno življenje, vendar pa delo v svetu KS ni počivalo. Največ dela imamo skozi leto s cesta mi. Vsako zimo upamo, da bo ta mila, da ne bomo preveč potro šili za zimsko vzdrževanje cest, posipanje in pluženje, poleti pa

nam največ preglavic povzro čajo nevihte, ki na cestah pov zročajo pravi nered. V Topolšici imamo veliko cest, od teh pa je več kot 10 km makadama, ki po trebuje vsakoletno vzdrževanje. Velik del proračuna je zato na menjen rednemu in investicijske mu vzdrževanju cest. Veseli smo vsakega na novo asfaltiranega od seka, ne glede na to, ali je to naš projekt ali ga izpeljemo v dobrem

sodelovanju z Občino Šoštanj. Naj večji dvoletni projekt, za katerega je za velik del sredstev poskrbe la Občina Šoštanj, je preplastitev in razširitev 800 m ceste Pirnat–Hajdukovič. Dela so se pričela no vembra 2021 in vključujejo poleg preplastitve in razširitve ceste še javno razsvetljavo, nov nizkona petostni električni vod in zame njavo 90 m vodovoda. V načrtu imamo polaganje 100 m asfalta na odseku Jesenek–Vržišnik, kjer je v začetnem delu makadam izredno poškodovan. Prav tako si želimo preplastiti cesto do Kolavterja in popraviti dotrajan most. Glede na dvig cen še ne vemo, kaj vse bomo lahko uredili letos. Ponosni smo na ureditev dodatnega parkirišča pri gasilskem domu, ki je bilo do končano v začetku leta in je vanj investirala Občina Šoštanj.«

Katere so poleg cest še potrebe v KS Topolšica?

»Lani smo od krajanov prejeli nekaj prošenj za postavitev otro škega igrišča, ki bi vključevalo igrala za najmlajše, nogometno igrišče, koš za košarko ipd. Na svetu KS smo se o tem že večkrat

pogovarjali, prav tako z Obči no Šoštanj, s katero že iščemo primerno in najbolj ustrezno rešitev, da bi lahko našim naj mlajšim in mladini zagotovili primeren in varen prostor za druženje, igro, šport in preži vljanje prostega časa.«

Katera društva delujejo v KS, kako se v dejavnost KS in v družabno življenje vključujejo krajani?

»V Topolšici imamo kar ne kaj društev, nekatera so zelo aktivna, druga manj. Korona je v vseh društvih ohromila delo, vendar se zdaj že počasi vračamo v stare tire. Bojim pa se, da tako, kot je bilo včasih, ne bo več, in bomo vselej morali družbeno plat življenja temu prilagajati. V Topolšici imamo lepo urejen Dom krajanov z oko lico, v katerem je v spodnjem delu rekreacijska dvorana, ki je skozi vse leto polno zasede na. Namenjena je društvom in krajanom, ki se v njej družijo in rekreirajo.«

9. maj je dan zmage in njihov krajevni praznik – Velik del proračuna je namenjen rednemu in investicijskemu vzdrževanju cest

Kaj pomeni zaprtje prometa na Rudarski cesti se je najbolj pokazalo v petek, 13. maja, v času prometne konice – zastoj na Kidričevi cesti.

SAŠA regija lahko veliko znanja in izkušenj ponudi tudi drugim

Podonavska strategija spodbuja regijsko in subregijsko povezovanje in sodelovanje – Priložnosti za razvoj SAŠA regije so na področjih, na katerih smo prepoznavni – Projekt za povečanje stopnje zaposlenosti oseb z omejitvami ali posebnimi potrebami

Jasmina Škarja

Konec aprila je v Banja Luki, BiH, potekalo že enajsto sreča nje z naslovom Podonavski po slovni forum, katerega temeljni cilji so promocija Podonavske strategije in njenih učinkov na gospodarstvo ter njena imple mentacija. Udeležila se ga je tudi direktorica Razvojne agencije Savinjsko-Šaleške regije mag. Biljana Škarja. Z njo smo se med drugim pogovarjali tudi o poslovni klimi SAŠA regije, ra zvoju digitalizacije in socialnih storitvah za ljudi z omejitvami.

V Banja Luki ste se udeležili zanimivega foruma. Za kakšno srečanje je šlo? »Območje, ki ga pokriva stra tegija Evropske unije za Podo navje, obsega ozemlje med tako imenovanim Črnim gozdom (po krajina Schwarzwald v Nemči ji) in Črnim morjem (Romunija, Ukrajina, Moldavija). Tako pove zuje štirinajst evropskih držav in se posveča območju, na kate rem živi več kot 115 milijonov ljudi. Regijsko in subregijsko po vezovanje in sodelovanje, ki ga spodbuja Podonavska strategija, je namenjeno predvsem obliko vanju posebnega gospodarskega območja na Zahodnem Balkanu ter učvrstitvi zavedanja o njego vem pomenu.

Na tokratnem poslovnem fo rumu smo obravnavali aktualna vprašanja, vezana na trenutne družbene in gospodarske proce se v regiji: digitalizacijo, varstvo okolja, turizem na podeželju ter vzpostavljanje ustrezne in učin kovite poslovne infrastrukture. Poseben poudarek je bil name njen tudi vlogi mest, ki morajo biti generatorji in povezovalci celostnih procesov lokalnega razvoja.«

Kako izboljšati poslovno klimo, kje iskati priložnosti SAŠA regije?

»Poslovno klimo v veliki meri oblikujejo zunanji dejavniki, ka kršna sta na primer pandemija in vojna v Ukrajini. Na te, žal, ne moremo dosti vplivati. Lahko pa veliko naredimo na lokalni rav ni. Da bi kar najbolje izkoristi li vse potenciale SAŠA regije in ustvarili dobre razmere za njen nadaljnji razvoj, smo pripravili strategijo pravičnega prehoda in prestrukturiranja regije ter območni razvojni načrt.

❱»Kako pomembna je digitalizacija in koliko težav lahko z njeno pomočjo učinkovito odpravimo, se je pokazalo v času pandemije.«

Priložnosti vidimo predvsem na področjih, po katerih smo že zdaj prepoznavni in na katerih prednjačimo po zaslugi lastnega znanja in izkušenj. Eno takih je gotovo ekologija. V Šaleški do lini smo razvili veliko odličnih rešitev na področju varovanja in sanacije okolja, ki jih lahko ponudimo regijam, v katerih se srečujejo s tovrstnimi težava mi. Teh je precej tudi na obmo čju, ki ga pokriva Podonavska strategija.«

Kako pomemben je razvoj digitalizacije?

»Digitalizacija je izjemno pomembna predvsem zaradi ohranjanja konkurenčnosti ter optimizacije procesov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Vsi vemo,

da se tehnologije razvijajo z ve liko hitrostjo. Če želimo slediti trendom ali jih, kar je seveda še toliko bolje, tudi sooblikova ti, je visoka raven digitalizacije temeljni pogoj, ki ga moramo izpolnjevati.

Ocenjujemo, da naše gospo darstvo na področju digitaliza cije dosega dobre rezultate, na drugih področjih pa se moramo potruditi, da bo proces digitali zacije čim hitrejši. Predvsem je

regiji veliko znanja, veliko pri merov dobre prakse. Poskrbe ti moramo predvsem za to, da bomo to znanje, kompetence in dobre tehnološke rešitve po vezali ter jih uporabili tako, da bodo prinesli kar največ učinka za vse deležnike.«

Kakšna je prihodnost zelene energije v naši regiji in s tem v zvezi tudi na Zahodnem Balkanu?

na rabo obnovljivih virov. Vsi ukrepi morajo biti dobro pre mišljeni in natančno načrtovani. Tudi za našo regijo bi morali še narediti natančno analizo ter ugotoviti in utemeljiti, katere in kakšne so najprimernejše reši tve za nas.

Dobro je, da so Mestna obči na Velenje, Mestna občina Celje, Mestna občina Slovenj Gradec in Komunalno podjetje Velenje že leta 2006 ustanovili zavod KS SENA, energetsko agencijo za Savinjsko, Šaleško in Koroško, ki ima sedež v Velenju in res uspe šno deluje. Na področju zelene ga prehoda bo zagotovo odigrala pomembno vlogo.

Spodbudno je tudi, da imamo v regiji – predvsem na podeže lju – že nekaj dobrih rešitev na področju oskrbe z energijo. Naj izpostavim Luče, prvo sloven sko energetsko samooskrbno lokalno skupnost. Gotovo gre za primer dobre prakse, ki ga lahko prenesemo v druge kra je, ki imajo podobne razmere.

❱»V Šaleški dolini smo razvili veliko odličnih rešitev na področju varovanja in sanacije okolja, ki jih lahko ponudimo regijam, v katerih se srečujejo s tovrstnimi težavami.«

pomembno, da čim prej odpra vimo tako imenovane bele lise ter vsem institucijam in prebi valcem omogočimo dostop do digitalnih storitev ter jih usposo bimo za njihovo uporabo.

Kako pomembna je digitaliza cija in koliko težav lahko z nje no pomočjo učinkovito odpravi mo, se je nenazadnje pokazalo v času pandemije. Brez možnosti učenja in dela na daljavo, brez elektronskih upravnih in ban čnih postopkov, brez sistema e-zdravje in podobnih, bi bile škodljive posledice pandemije nepredstavljivo hujše. Veseli smo lahko, da imamo tudi na področju digitalizacije v

»Na področju oskrbe z energi jo in tako imenovanega zelene ga prehoda lahko pričakujemo precejšnje spremembe. Vojna v Ukrajini je okoliščine močno spremenila. Energija bo dražja in gotovo se bomo morali dosti bolj kot doslej posvečati njeni varčni in učinkoviti rabi. V seda njih razmerah je pomen samo oskrbe in zanesljivosti energet skih virov še bolj viden.

Seveda si moramo vsi – tako v gospodarstvu in v javnem sek torju kakor na ravni vsakega gospodinjstva in posameznika – prizadevati za učinkovito rabo energije in za to, da čim hitreje in v čim večji meri prehajamo

Tako najdemo priložnosti za deljenje in unovčenje našega znanja in izkušenj – tako na področju pridobivanja energi je kot na področju z njo pove zanih okoljskih izzivov v Bosni in Hercegovini in tudi v drugih državah Zahodnega Balkana. V BiH večino električne energije pridobijo iz fosilnih virov. Njiho ve termoelektrarne so v večini stare in še vedno močno onesna žujejo okolje. Ker prehod na ob novljive vire terja veliko vlaganj in časa, hitrih sprememb v BiH ne moremo pričakovati, čeprav ima država velik potencial na področju vetrne in sončne ener gije ter lesne biomase.«

Pred kratkim ste se vrnili iz Amsterdama, kjer ste

govorili o brezposelnosti invalidov. Kljub delovnim ukrepom se osebe čutijo izključene iz delovnega procesa in v veliki meri tudi so. Kako to spremeniti?

»Možnosti je več. Ena je ra zvoj nevladnega sektorja in ustreznejša ureditev njegove ga financiranja. Veliko je držav, v katerih za osebe z omejitvami in posebnimi potrebami skrbijo predvsem nevladne organiza cije. Na Nizozemskem, na pri mer, je v nevladnem oziroma tako imenovanem tretjem sek torju zaposlenih 15 odstotkov delovne sile, v Sloveniji pa je ta delež manjši od enega odstotka. Izkušnje kažejo, da je nevla dni sektor na področju zagota vljanja enakosti učinkovitejši od javnega. Zelo pomembno je tudi ozaveščanje družbe in po sameznikov, razbijanje tabujev, predsodkov, zmotnih predstav, razvijanje empatije. To lahko bi stveno prispeva k uspešnejšemu vključevanju ljudi z omejitvami v delovne procese. Na Danskem se vzgoja za empatijo začne v vrtcu, v šolah je empatija učni predmet. Verjamem, da se Dan ci tudi zato redno uvrščajo med najsrečnejše ljudi na svetu.

V Razvojni agenciji SAŠA na slavljamo nizko stopnjo zaposle nosti oseb z omejitvami ali po sebnimi potrebami s projektom Skillability, v okviru katerega z različnimi pristopi spodbuja mo razvoj talentov, podjetnosti in ustvarjalnosti teh oseb, jim predlagamo alternativne poti do finančne neodvisnosti, spod bujamo samozaposlitev, izbolj šujemo njihove socialne in digi talne veščine, omogočamo nove izobraževalne in kvalifikacijske poti. Med drugim ustvarjamo digitalno platformo za pred stavitev spretnosti in talentov oseb s posebnimi potrebami ter ustrezne module za usposablja nje oseb s posebnimi potrebami. Namen projekta je torej obliko vanje možnosti za usposablja nje in zanesljive podporne in frastrukture. Seveda si želimo, da se vse te aktivnosti ne bi kon čale z zaključkom projekta, am pak bi bile prej ali slej sistemsko urejene.«

Velenje, 11. maja – V času med 9. aprilom in 6. majem so v Premogovniku Velenje potekale aktivnosti, povezane z menjavo zavornega sistema na izvoznem stroju GHH, ki je umeščen nad jaškom Nove Preloge in ga že od leta 1985 uporabljajo za prevoz ljudi ter opreme v jamo in iz nje. Stroj, katerega proizvajalec je podjetje GHH/Siemens, vseskozi redno tehnološko posodabljajo. Na njem izvajajo periodične pre glede, revizije in posodobitve. Začetna pripravljalna dela so

se začela v februarju in potekala do 23. aprila, od 24. aprila do 6. maja, ko je bila večina zapos lenih v Premogovniku Velenje na kolektivnem dopustu, pa so sledila montažna dela novega zavornega sistema, ki so zahte vala tudi popolno ustavitev de lovanja izvoznega stroja GHH. Pred začetkom menjave je bilo jamo treba pripraviti na miro vanje, v času menjave pa so za posleni, ki izvajajo nadzor jame z vidika varnosti, v jamo hodili peš po odvoznem nadkopu Pesje.

Menjava zavornega sistema je med drugim vključevala menjavo starega hidroagrega ta Vickers, menjavo starih za vornih čeljusti, pripadajočih hidravličnih povezav ter stare ga krmiljenja. V sklopu novega zavornega sistema so vgrajene komponente, ki na trgu pred stavljajo najsodobnejšo tehniko, enako velja tudi za krmiljenje. »Z menjavo zavornega sistema smo poskrbeli za zanesljivo in varno delovanje izvoznega stro ja v prihodnje,« je povedal vodja

Elektro priprave dela v Premo govniku Velenje mag. Boštjan Škarja in dodal, da je ustreznost delovanja in vgrajenih kompo nent potrdil tudi priglašeni or gan za varnost podjetja DMT iz Nemčije. »To potrjuje, da so bila dela, ki so jih izvedli zaposleni v družbah Premogovnik Velenje in HTZ OUTN pod strokovnim nadzorom dobavitelja in zu nanjega partnerja podjetja Si emens, opravljena kakovostno in zaključena celo pred predvi denim rokom.«

V Premogovniku Velenje za uvoz in izvoz ljudi in materiala že sedemintrideset let upora bljajo jašek Nove Preloge. Pred tem so med letoma 1949 in 1985 uporabljali jašek Stare Preloge, ki so ga morali zaradi širjenja proizvodnje likvidirati. Pravza prav so leta 1985 likvidirali ce lotno območje Starih Prelog ter vse zunanje obrate in dejavnosti

Premogovnika Velenje preselili na zdajšnje območje Novih Pre log. Vsi jaški, pa naj bodo za pre voz ljudi in materiala ali zračil ni, zagotovo ne bi zdržali tako zavidljivih let brez ustreznega vzdrževanja, ki mu v Premogov niku Velenje namenjajo izjemno veliko pozornosti.

»Pomembno je, da našo prihodnost oblikujemo skupaj – vsi tisti, ki smo danes delovno aktivni, vsi tisti, ki imajo potrebno znanje, izkušnje, povezave, informacije … in seveda tisti, ki bodo to prihodnost živeli ter usmerjali razvoj regije za naslednje generacije,« je prepričana Biljana Škarja.

Mlade je treba obdržati v Šaleški dolini

V poslovno cono vabijo investitorje, ki bodo zagotavljali dostojne plače in dostojna življenja – Velik del prestrukturiranja bo mogoče rešiti znotraj poslovne cone

Jasmina Škarja

Velenje, 11. maja – V Poslov ni coni Stara vas so podpisali pogodbo za prodajo zemljišča v izmeri 4.705 m² družbi Tiki HVAC. Družba opravlja dejav nosti s področja razvoja in tr ženja produktov ogrevalne in hladilne tehnike ter produktov z uporabo obnovljivih virov ener gije. S podpisom o prodaji tudi uradno pričenjajo s privablja njem investitorjev in s prvo fazo prestrukturiranja.

Delovna mesta z dodano vrednostjo

Župan Peter Dermol je ob pod pisu pogodbe povedal, da s tem kažejo, da bodo strategijo ter to, kar so načrtovali, predvidevali za zaprtimi vrati, tudi uresničili. »Pri podjetju Tiki HVAC gre za medna rodno korporacijo in produkte, ki predstavljajo zeleno energijo in prihodnost, kar čaka tudi Ša leško dolino. Predvsem pa gre za podjetje, ki bo tukaj imelo svoj razvojni oddelek in laboratorij, kar pomeni, da se bodo odpirala kvalitetna delovna mesta, kar je za našo dolino zelo pomembno.

Vabimo investitorje, ki bodo zagotavljali dostojne plače in dostojna življenja. Včasih je bo lje imeti kakšno delovno mesto manj, in tisto bolje plačano, kot delovna mesta z minimalno do dano vrednostjo, s katerimi lju dje nimajo lepe življenjske pri hodnosti,« razmišlja župan, ki se veseli sodelovanja tudi z ostali mi investitorji, ki bodo v priho dnjem letu začeli graditi. Cilj je, da do leta 2027 v poslovni coni zagotovijo tisoč novih delovnih mest. Ko bodo doseženi multipli kativni učinki, bo teh delovnih

mestih veliko več, kar pa je dobra uvertura v to, da do leta 2033 za gotovijo pet tisoč delovnih mest.

Kako bo potekala širitev poslovne cone?

»Nekaj prostora je še na raz polago, ne pa zelo veliko. Tisto, kar je v lasti Mestne občine Ve lenje, je skoraj oddano, eno par celo bomo obdržali za gradnjo industrijsko-tehnološkega par ka, načrtovanega iz sklada za pravičen prehod, ki bo podpiral inkubirana mlada podjetja, da bi v Velenju lahko zagnala pro izvodno delavnost. Smo tudi v dogovoru z Elesom, da se ob gra dnji tretje razvojne osi umakne

daljnovod, ki prečka poslovno cono. Na ta račun bo na voljo do datnih 80.000 m2 zemljišč, kjer bo še nekaj prostora za različne dejavnosti. Velik del prestruktu riranja, v osemdesetih odstot kih, bomo lahko rešili znotraj poslovne cone,« odgovarja žu pan, ki se zaveda, da je treba mlade obdržati v Šaleški dolini. Na kakšen način? »Recept je preprost. Dobro plačana delov na mesta, ki bodo mladim za gotovila normalno življenje, ter stanovanja. V naslednjih tednih

bomo predstavili idejo. Govo rim o štiristo do petsto novih stanovanjih. Približno tretjino bi namenili mladim, tretjino starejšim, tretjino pa preosta lim. To je ključno, vse ostalo pa je treba podpirati v družbenih podsistemih. Od zdravstva do izobraževanja. Računamo, da bo država dober sogovornik, s katerim bomo iskali sistemske rešitve. Na takšen način se za Šaleško dolino in prihodnost Slovenije ni bati.«

podjetni ško žilico.

V Šaleški dolini imamo SAŠA inkubator, ki ponuja ne samo svetovanje in mentorstvo, tem več tudi prostore in odlične programe. »Mestna občina Ve lenje najbolj zagnane spodbu ja z neposrednimi finančnimi

Kdaj bodo podjetja zaživela?

Nič ne nastane čez noč. Veliko podjetij je začelo z gradnjo in jo končuje v letošnjem letu. Pričakujemo, da bo prihodnje leto na voljo sto petdeset delovnih mest. Ostala podjetja pa čakajo na sredstva, ki jih pričakujemo iz sklada za pravičen prehod in

spodbudami za start up podje tja v višini 10.000 evrov. Tudi s poslovnimi conami. Gre za osrednjo poslovno cono v veli kosti dvajset hektarjev, polovica prostora je že zasedena.

Trudimo se na treh nivojih. Privabljamo investitorje z višjo dodano vrednostjo. Zemljišča so kupila farmacevtska podjetja, ki imajo 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Ta kšna delovna mesta si želimo ustvarjati in jih nadomestiti z delovnimi mesti, ki bodo izgu bljena v Premogovniku Velenje. Tudi sami se trudimo iskati vire financiranja za vso komunalno infrastrukturo. Pred dnevi smo na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prijavi li tretji projekt komunalno-ce stne infrastrukture v višini mi lijon štiristo tisoč evrov. Skupaj s podjetji iščemo tudi komple mentarne vsebine. Da podjetja, ki se ukvarjajo z zeleno energijo in zelenimi tehnologijami, po vezujemo v celoten ekosistem. Želimo postaviti center za razvoj sonaravnih tehnologij. Imamo veliko energetskega znanja, Fa kulteto za energetiko, in mislim, da moramo ta potencial izkori stiti, ne le da uvažamo zeleno tehnologijo, temveč smo mi tisti možgani, ki jo proizvajamo in razvijamo,« pojasni Sitarjeva.

Katere dejavnosti bodo zaživele v poslovni coni?

»Želimo razpršiti tveganje, saj zdaj veliko temelji na premogov niški dejavnosti, energetiki in velikih sistemih. To želimo raz pršiti na dejavnosti, ki manjkajo.

Razvoj zelenih tehnologij, digita lizacija, robotika, farmacija, av tomatizacija. Nato pridejo potre be po kadrih. Zato bomo tesno sodelovali z obema fakultetama in s Šolskim centrom Velenje, da ugotovimo, kakšne programe oblikovati, da bodo odgovarjali na potrebe gospodarstva. V ta namen bomo pripravili 30. maja tudi strokovno razpravo z mla dimi. Predstavila se bodo pod jetja, mladi bodo lahko začutili in videli, katere dejavnosti bodo pri nas perspektivne.«

Bo pa v Poslovni coni Stara vas dom našel tudi industrijsko-teh nološki park, ki bo odgovarjal potrebam podjetij, ki so prera sla podjetniški inkubator, so proizvodno naravnana in po trebujejo proizvodne kapacitete in strokovno podporo, da bodo rastla in se razvijala. »Prihodnje leto bomo park, ki bo predsta vljal dodano vrednost Velenju in SAŠA regiji, tudi zgradili. Gre za nadgradnjo Saša inkubator ja, saj podjetja, ki so stara pet let in so proizvodno naravnana, potrebujejo prostore. Sama ka pitalsko še niso sposobna, da bi jih zgradila. Tukaj vidimo man ko, saj potrebujejo podporo in ugodne proizvodne prostore. Želimo vzpostaviti demo cen ter za pametne tovarne, da se bodo lahko podjetja tukaj tudi učila, kako optimizirati avtoma tizacijo proizvodnje. Verjamem, da jim bo to pomagalo pri prebo jih, ki jih potrebujejo na začetku svoje poti.«

Želijo urediti kamp, ki bo konkurenčen kampom v okolici

Prenovili bodo gostinski lokal, ga povečali in obnovili, uredili pisarno, recepcijo, nove sanitarije in parcele –Pomembno je delati v dobro razvoja turizma na območju Velenjskega jezera in širše

Samostojni podjetnik, Velenj čan Rajko Fajmot, nekdanji solastnik upravniške družbe Habit, je novi lastnik kampa ob Velenjskem jezeru, ki ga je ku pil kot fizična oseba. Doslej se s turizmom ni ukvarjal, je pa to zanj dobra naložba. Pred letom dni je odprl podjetje za oddajo nepremičnin, čeprav je v nepre mičninski panogi že vrsto let do bro poznan.

Kamp želi čimprej urediti, ob noviti in ga do začetka julija od preti. »V prvi fazi smo se lotili ureditve kampa, ki dve leti ni obratoval. Uredili bomo gostin ski lokal, ga povečali in obnovili, uredili pisarno, recepcijo, nove

sanitarije in parcele za avtodo me, šotore in prikolice,« poja sni novi lastnik, ki sodeluje pri preurejanju gostinskega loka la z Iztokom Bezjakom, ki že ima v najemu Plažo Žlajfer. V kampu bo poskrbel za gostinsko dejavnost.

Želijo si, da bi se vrnili tudi tuji turisti

»Vsekakor je naš načrt, da ure dimo kamp, ki bo konkurenčen kampom v okolici. Želimo si, da bi se tudi tuji turisti vrnili. Vča sih je bilo kar sedemdeset od stotkov tujih gostov, prevladova li so Nizozemci. Naša želja je, da bi turisti dlje časa preživeli pri

nas,« odgovori Fajmot, ki upa na dobro sodelovanje z Mestno občino Velenje. »Vedno sem bil odprt za sodelovanje in odprte pogovore. Zaenkrat še niso iz razili nobenih želja. V kontaktu smo bili v fazi prodaje, po naku pu pa še ne,« odgovarja in ver jame, da bo lahko ambiciozne

rešitve, ki si jih je zastavil, tudi čimprej realiziral. »Naša ambicioznost je v tem, da želimo urediti kamp viš je kvalitete, ponujati kakovo stne storitve in dejavnosti, ki bodo namenjene predvsem družinskemu turizmu. Sodelu jemo z obstoječimi ponudniki

dogajanja na vodi (Zoo station). Želimo si celovite ponudbe na področju jezera.« Rajko Fajmot zaenkrat večjih gradenj ne na črtuje, se pa dogovarja za nakup in postavitev osmih do desetih mobilnih hišk. Kot zagotavljajo dobavitelji, še v letošnji sezoni.

Naš cilj je, da kamp čimprej obratuje in zaživi

Župan Peter Dermol: »Kamp je prodan, to je dejstvo, lastnik je znan. Želja lastnika je bila, da želi v kamp vlagati, da gre za strateško naložbo in kamp ni na menjen špekulativnim name nom ter bo kmalu služil svoje mu namenu. Kar je dobro in nas veseli. Nekoliko grenak priokus je zaradi tega, ker smo se v lo kalni skupnosti zavzemali za to, da zagotovimo kamp, ki bo čim bolj dostopen ljudem. Žalostno je, da smo morali za zaščito upo rabiti tudi pravna sredstva, kajti ne bomo dovolili, da bi se naša zemljišča razprodajala vse pov prek. Želimo si, da gre za načela javnega interesa. S Premogov nikom Velenje imamo še vedno odprt pravni postopek. Naš cilj je, da kamp čim prej obratuje in zaživi, vse ostalo je stvar do govora. Da vsi skupaj delamo v dobro razvoja turizma na obmo čju Velenjskega jezera in širše.«

Tveganje želijo razpršiti na več dejavnosti Karla Sitar, vodja Urada za go spodarski razvoj in prestruktu riranje na Mestni občini Velenje, je prepričana, da mladi danes razmišljajo drugače, s

morajo biti namenjena vzpodbudam in gospodarstvu, ki želi pri nas investirati.

S podpisom o prodaji tudi uradno pričenjajo s privabljanjem investitorjev in s prvo fazo prestrukturiranja.

Želijo urediti kamp višje kvalitete, kakovostnih storitev in dejavnosti, ki bo namenjen predvsem družinskemu turizmu.

DRUŽBA

V prvi vrsti ljubezen do čebel, narave, nato znanje …

Pogovor s Tomažem Lesnjakom, predsednikom Čebelarske zveze Saša, vzrediteljem matic kranjske sivke in senzoričnim preizkuševalcem medu, ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel

Tatjana Podgoršek

Čebelarska zveza Saša deluje od leta 2006 in združuje več kot 400 čebelarjev Šaleške in Zgor nje Savinjske doline. Ti čebelarijo s 5000 do 6000 čebeljimi druži nami, ob normalnih letinah pa pridelajo približno 10 ton kako vostnega medu na leto. Večina če belari z AŽ panji, mlajši se zaradi manjših vlaganj raje odločajo za nakladne panje, pravi Tomaž Le snjak iz Šmartna ob Paki – pred sednik omenjene zveze, vzredi telj matic kranjske sivke, mentor mladim čebelarjem, senzorični preizkuševalec medu, skrbnik edine plemenilne postaje za če bele matice v Sloveniji v Lučah. Ob svetovnem dnevu čebel smo mu zastavili nekaj vprašanj. 20. maj je svetovni dan čebel. Kaj pomeni za čebelarje?

»20. maj je rojstni dan Antona Janše, prvega učitelja moderne ga čebelarstva na svetu. Ob raz glasitvi tega dne za svetovni dan čebel smo slovenski čebelarji, ki nadaljujemo njegova prizade vanja na področju čebelarjenja, dobili potrditev, da smo na pravi poti, da smo prepoznavni v sve tu. Torej je to tudi priznanje za Slovenijo. Hkrati pa menimo, da s tem ozaveščamo ljudi o pome nu vseh opraševalcev, ne samo čebel, ampak tudi čmrljev, div jih čebel. Skratka, svetovni dan čebel je pomemben za vse. Ne smemo pozabiti, da je vsaka tre tja žlica hrane odvisna od čebel,

zato je zavedanje o tem, da brez teh majhnih in marljivih živali ni življenja, pomembno.«

Kako je čebelariti danes v primerjavi s časi, ko ste začeli vi?

»V dobrih 20 letih svojega če belarjenja bistvenih razlik ni sem zaznal. Imamo pa, na srečo,

»Poleg pridobivanja medu in cvetnega praha se ukvarjam še z vzrejo matic avtohtone slo venske čebele za slovenski trg. V Sloveniji nas je registriranih približno 25 vzrediteljev matic. Hkrati skrbim še za edino pleme nilno postajo za čebele matice v Sloveniji – v Lučki Beli. Pleme nilna postaja pomeni, da imajo

in lokalnimi skupnostmi. Veliko nam pomagajo tudi finančno. Država je v zadnjih letih veliko naredila pri promociji čebelar stva, sprejela zakone in pravila. Naša močna Čebelarska zveza Slovenije si skupaj z njo prizade va za doseganje skupnih ciljev. Lani, ko je bila letina glede pri delave medu katastrofalna, nam

»Veseli nas, ker se vse več ljudi zaveda pomena čebelarjenja. Vedno bolj jih skrbi, kaj se dogaja z okoljem oziroma v njem. Vse bolj vedo, kako pomembno je čebelarstvo v prehranski verigi, v kateri je od čebele odvisna vsaj tretjina pridelane hrane.«

❱Mlade dejavnost zanima, a ko vidijo, da je treba delati bolj resno, zanimanje popušča.

zaveda pomena lokalno pride lane hrane. Čebelarji smo med prvimi, ki smo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom promovi rali lokalno pridelano hrano, kasneje se je temu pridružila še država.«

Je čebelariti težko?

področje kar pomembna. Upa mo, da se bodo razvili nekateri povzročitelji medenja, ki bodo pripomogli k temu, da bomo lahko točili gozdni med. Če bo vreme še naprej sodelovalo, bi bila lahko letina taka, da nam bo malo poplačala trud zadnjih 4 let in nam omogočila povzpeti se na zeleno vejo.«

Koliko vrst medu pridelate?

danes čebelarji precej več zna nja, kot so ga imeli ti pred drugo svetovno vojno, zlasti pa po njej, do začetka 80 let. Takrat se je pri nas razširil zajedalec čebel – va roja in povzročil prelomnico v čebelarjenju. Temu se je mora la prilagoditi tehnologija, pred vsem pa vedenje o čebelah in o vsem, kar je povezano z njimi. Čeprav imamo znanja veliko, še vedno ne vemo vsega.«

Ne pridelujete samo medu, ampak skrbite tudi za ohranitev kranjske sivke.

matice, ki so tam oplojene, znano poreklo po očetu in mami. V na ravi težko nadzoruješ, s katerimi troti katerega porekla se mati ce parijo. Z izvajanjem nadzora pri oplojevanju čebel skrbimo za razvoj čebelarstva oziroma za ohranitev naše kranjske čebele.«

Kakšen je položaj čebelarstva v Sloveniji in konkretno v regiji Saša?

»V regiji zelo dobro sodeluje mo z lokalnim prebivalstvom

je država priskočila na pomoč s subvencijami, tako kot kmetom v primeru naravnih nesreč.«

Kaj pa potrošniki? Cenijo slovenski med?

»Večina ga. Pomembna jim je kakovost, in to lahko najdejo pri slovenskem medu. Opažam tudi, da prepoznajo razliko v okusu, teksturi med cenenim medom, ki ga lahko kupijo pri trgovcih, in tistim, ki ga kupijo pri čebelarju. Pa še nekaj je – večina ljudi se

Izjemen uspeh dijakov v znanju matematike

13 dijakov elektro in računalniške šole na državnem tekmovanju – »Več ko imam znanja o matematiki, bolj logična in zabavna mi postaja,« pravi Anže Maj Blagus

Na Elektro in računalniški šoli se profesorji aktiva matematike trudimo za popularizacijo ma tematike med dijaki. Tekmova nje dijakov srednjih tehniških in strokovnih šol v znanju ma tematike poteka od leta 2001 in že od samega začetka vzpodbu jamo dijake, da se ga udeležijo. Tekmovanje je dvostopenjsko. Dijaki se na šolsko tekmovanje prijavijo na svoji šoli. Šolsko tek movanje je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu, ki ga dijaki pišejo 90 minut, so naloge tipa Mednarodni matematični ken guru. V drugem, odbirnem delu, ki ga dijaki pišejo 45 minut, pa sta dve nalogi odprtega tipa. Bronasta priznanja so podelje na glede na rezultate Mednaro dnega matematičnega Kengu ruja. Za uvrstitev na državno tekmovanje pa morajo tekmo valci pristopiti še k odbirne mu delu šolske ravni tekmova nja. Na državno tekmovanje se uvrstijo tekmovalci, ki dosežejo

skupno najvišji rezultat Kengu ruja (120 točk) in odbirnega dela (80 točk). Za uvrstitev na držav no tekmovanje je torej možno doseči 200 točk.

Na državnem tekmovanju sodelujejo dijaki, ki jih izbere državna tekmovalna komisija na podlagi rezultatov šolskega tekmovanja v skladu s kriteriji. V tem šolskem letu se je na

državno tekmovanje dijakov srednjih tehniških in strokov nih šol v znanju matematike uvrstilo13 dijakov iz ERŠ.

Najboljši uspeh je dosegel Leon Rudolf, 1. ET, ki je prejel zlato priznanje in 2. nagrado. Zlato priznanje so osvojili še Marko Marković, 3. TRA, Gre gor Glavnik, 3. TM, in Nikola Stepanoski, 4. ET.

»Če so pogoji taki, kot so bili v zadnjih 4 letih, je zelo težko. V zadnjem letu je veliko čebelar jev obupalo nad dejavnostjo, ker so bila vlaganja velika, donosa, prihodka pa ni bilo. Je pa tako: če delaš nekaj z ljubeznijo, vese ljem, potem pač tudi take stva ri nekako preživiš. V prvi vrsti mora imeti čebelar veselje do čebel, narave, potem pride zna nje in še kaj.«

Zadnja štiri leta beležite slabe letine. Kako kaže letos?

»Sploh lanska je bila katastro falna. Za letošnjo vsaj za zdaj kaže, da bo ena boljših. Verje tno so ljudje sami opazili, da je sadno drevje res lepo cvetelo. Zdaj, ko so češnje odcvetele, so nastanki sadežev na drevesih.

Dobro kaže v prihodnjih dneh za javor, malo slabše so napo vedi za smreko, ki je za naše

»Na našem območju ločimo cvetlični in gozdni med. Cvetlič ni med se deli glede na botanič no poreklo: regratov, češnjev, večinoma pa se pri nas pridela splošni cvetlični med. Med goz dnimi prevladujejo smrekov, jel kin oziroma hojin, kostanjev in lipin med. V Sloveniji so prisotni še akacijev in na Primorskem še nekatere botanične vrste.«

Kateri med je najboljši?

»Odvisno od vsakega posame znika. Sem senzorični preizku ševalec medu in imam veliko delavnic za otroke in čebelarje. Otroci imajo najraje akacijev med, ker ima nevtralen okus in je zelo sladek. Na splošno so priljubljeni gozdni, smrekov, ho jin med, vedno več ljudi posega po kostanjevem medu, čeprav je zanj značilna grenkoba. Sam imam najraje hojinga.«

Čebelarski pozdrav je: Naj medi.

»Tako se čebelarji pozdravlja mo med sabo. Naj medi v dobro nas in vseh ljudi.« ��

Ni boljšega občutka kot rešiti nalogo

Leon Rudolf: »Matematika mi je že v osnovni šoli predstavljala vir navdiha za učenje. Pripravi na šolsko in državno tekmovanje sem namenil precej prostega časa, pri tem mi je pomagala moja učiteljica in mentorica Biserka Ledinšek. Ponosen sem, da sem tako tudi letos osvojil zlato priznanje iz matematike, druga na grada pa mi še posebej veliko pomeni. Matematičnih izzivov mi ne bo zmanjkalo in veselim se udeležbe na novih tekmovanjih.«

Gregor Glavnik: »Šolskega tekmovanja iz matematike sem se udeležil zato, ker me matematika zanima in sem se želel preizku siti ter videti, kako daleč lahko pridem. Na šolskem tekmovanju sem uspel doseči dovolj veliko število točk, da sem se uspel uvr stiti na državno stopnjo. Čeprav nisem uspel rešiti vsega, sem na koncu pridobil dobro število točk in osvojil zlato priznanje. Za to tekmovanje sem se pripravljal tako, da sem reševal testne pole iz prejšnjih let na šolski in državni stopnji.«

Nikola Stepanoski: »V srednji šoli sem nadaljeval tradicijo iz osnovne šole in se udeleževal matematičnih tekmovanj ter prejel tri zlata priznanja. Priznam, da sem po pojavu pandemije izgubljal motivacijo, zato nisem bil najbolj zadovoljen s številom točk na zadnjem tekmovanju, a sem k sreči vseeno prejel zlato priznanje.«

Anže Maj Blagus: »Več kot imam znanja o matematiki, bolj lo gična in zabavna mi postaja, zato me tekmovanje iz matematike še posebej privlači, saj me naloge prisilijo k drugačnem razmišljanju in uporabljanju znanja na nove načine. Ni boljšega občutka, kot rešiti nalogo; to me spodbuja in motivira.«

Jan Mrkonjič: »Matematika mi pomeni nekaj, kar je težko opi sati z besedami. Že ko sem se prvič v osnovni šoli srečal z njo, me je navdušila, zato se je hitro videl napredek in svojo računsko spretnost sem nadgradil. V prihodnosti se želim še izboljšati in se naučiti veliko novih stvari, ki mi bodo koristile.«

Timotej Kompare: »Matematika zahteva ogromno znanja za reše vanje poznanih in ne tako poznanih matematičnih problemov. Imam jo rad, ker te lahko ogromno nauči o življenju in nekatere stvari olaj ša. Med reševanjem matematičnih problemov se soočam s stvarmi, ki so na prvi pogled nerešljive in zelo zahtevne. Zadovoljen in spro ščen sem ob vpogledu v rešitve, v primeru pravilno rešene naloge. Ravno to je razlog, ki me žene naprej k reševanju tovrstnih nalog.«

Tomaž Lesnjak: »Če nas bo v naših prizadevanjih podprlo tudi vreme, bo letošnja bera medu ena boljših v zadnjih nekaj letih.«

Šolski Center Velenje

Mentorici Marjetka Herodež in Biserka Ledinšek vsem dijakom iskreno čestitata in jim želita še veliko natančnih matematičnih izračunov.

Če želiš, da se diamant sveti, ga je treba ves čas brusiti

Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje bo na dan mladosti obeležila 70 let delovanja – Nastopilo bo 300 glasbenikov in pevcev – Vizionarstvo mag. Ivana Marina je omogočilo izjemne uspehe učiteljev in učencev

Diana Janežič

Velika in uspešna zgodba velenjske glasbene šole se je začela v Šoštanju leta 1951, kjer je bila ustanovljena interna glasbena šola za potrebe godbe tovar ne usnja. Iz nje je zrasla Nižja glasbena šola Šoštanj, ki je bila ustanovljena 21. junija 1951, z delovanjem pa je začela v šolskem letu 1951/52. Prva glasbena šola v Velenju, društvena glasbena šola, je od svoje ustanovitve 1. junija 1952 v okviru Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Velenje delovala v kino dvo rani pri Rudarskem domu.

Od takrat do danes je minilo 70 let. Izjemno uspešnih, odmevnih, vizio narskih. Četrti petletni mandat je le tos nastopil sedanji ravnatelj profesor Boris Štih, ki je najprej ocenil letošnje šolsko leto in opisal šolo v številkah: »Bilo je izjemno. V dveh letih covida, ko smo izvajali pouk na daljavo, se je marsikdo srečeval z osebnimi stiska mi. Verjamem, da je individualni pouk glasbe na daljavo prinašal v družine v stiskah mogoče celo nekaj radosti. Tudi to je bil verjetno vzrok, da smo imeli jeseni najboljši vpis v šolo, celo boljši kot pred korono.

V tem šolskem letu se individual no uči 742 otrok, poleg tega imamo v predšolski vzgoji, plesni in glasbeni pri pravnici ter na baletu nekaj več kot 100 učencev, torej skupaj na nižji glasbeni šoli več kot 850 učencev. V vzporednem izobraževanju na umetniški gimnaziji Gimnazije Velenje, v okviru katere izva jamo strokovni del programa, je nekaj

manj kot 100 dijakov. V kolektivu je 86 učiteljev in 12 drugih zaposlenih.«

Z vizijo mag. Ivana Marina do vrhunske šole

Pred 70 leti se je torej začelo skromno, z malo profesorji, a v glasbeni zgodo vini Šaleške doline so bili ljudje, vizi onarji razvoja glasbenega šolstva in godbeništva. Kot poudarja Boris Štih, je med njimi na prvem mestu tre ba izpostaviti mag. Ivana Marina, dolgoletnega ravnatelja glasbene šole. To funkcijo je opravljal sko raj 40 let.

k šoli. Imamo 47 učilnic, 5 dvoran, sko raj 7000 m2 uporabnih površin, kar nas uvršča med ene največjih in najbolje opremljenih glasbenih šol ne le v slo venskem, ampak tudi v evropskem pro storu. Poseben pečat šoli daje orgelska dvorana, v kateri so postavljene druge največje orgle v posvetnem objektu, za Gallusovo dvorano v Cankarjevem domu v Ljubljani.«

Ali se v dolini zavedamo vrednosti glasbene šole in njene kakovosti? Bo ris Štih je prepričan, da se. »Nenaza dnje, če posluha, vedenja in zavedanja o pomenu glasbenega izobraževanja za družbo v širši okolici, pri odločevalcih, prejšnjih in zdajšnjih županih, direk torjih gospodarskih družb in vse te si nergije ne bi bilo, se vse to ne bi zgodi lo. Decembra 2019 smo tudi v Šoštanju dobili oddelek nove glasbene šole, kar prav tako kaže na prepoznan pomen godbeništva in zborovskega petja. Po dobno se dogaja v Šmartnem ob Paki, kjer dobro sodelujemo z županom in ravnateljem osnovne šole.

ki so zgrajeni, vodijo od enega do dru gega. Znamo in zmoremo videti, zakaj smo tu in kaj je naše poslanstvo, kar bomo zagotovo pokazali na našem kon certu ob 70-letnici šole.«

Praznovanje bo glasbeni spektakel

Na dan mladosti, v sredo, 25. maja, se v parku z razgledom na Visti obeta glasbeni spektakel, koncert leta in vr hunska predstavitev domačih glasbe nikov in pevcev. Šola se bo pokazala v najboljši luči.

❱Na dan mladosti, v sredo, 25. maja, ob 19.30 se v parku z razgledom na Visti obeta glasbeni spektakel, koncert leta in vrhunska predstavitev domačih glasbenikov in pevcev.

»Pomemben ni bil le za našo glasbeno šolo, ampak v sloven skem merilu. Bil je član mnogih komisij na ministrstvu za izobra ževanje, snovalec, začetnik mno gih učnih programov. Nenazadnje smo bili v Velenju prvi, ki smo začeli poučevati saksofon, orgle, tolkala. Oral je ledino glasbenega šolstva. Z njegovo vizijo smo prišli leta 1985 v Šaleški dolini do nove glasbene šole, ki je bila prva šola v Sloveniji, zgrajena namensko za glasbeno izobraževanje.

S skokovitim širjenjem, uvaja njem srednješolskega izobraževa nja, smo leta 1997 dobili prizidek

Izjemni uspehi učencev na mednarodnih tekmovanjih

Brez vsega tega tudi naši uporab niki, učenci, starši tega ne bi na tak način dojemali in ne bi imeli tako velikega vpisa otrok. Ob tem, da imamo eno najlepših glasbenih šol v tem delu Evrope, je najbolj pomembno to, da se iz teh prosto rov sliši dobra glasba in se tu ka lijo odlični mladi virtuozi, ki svoje znanje dokazujejo na mednarodnih tekmovanjih, od koder se vračajo z najbolj žlahtnimi nagradami.

Pri tem je vsekakor zelo pomem ben pedagoški kader, ki je na naši šoli izjemen. Seveda se v tako veli kem kolektivu pojavijo tudi razpo ke, in čudno bi bilo, če jih ne bi bilo. Prepričan pa sem, da vsi mostovi,

Boris Štih: »Naj se ne sliši čudno, da začenjam najavo praznovanja z vre menom, a res si želimo, da bi nam služilo za izvedbo koncerta na Vi sti, sicer bomo koncert izvedli v Rdeči dvorani. Podobno kot smo snovali lanski odmeven dogodek Oda radosti, se je sestavljalo tudi letošnje praznovanje. Seveda bo nastopil naš simfonični orkester, priključili smo še kitarski in har monikarski orkester ter mlajši pihalni orkester, obiskovalce pa čaka še presenečenje. Skupaj z okoli 120 pevci združenih pevskih zborov je vseh nastopajočih okoli 300, je pa vse tudi velik organizacijski zalogaj. V posebno čast nam je, da bo slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor.

Ne bo pa to edini dogodek, s katerim bomo obeležili obletnico. 15. junija, na rojstni dan mag. Ivana Marina, pripra vljamo v naši veliki dvorani koncert pihalnih orkestrov, ki bo simbolično po svečen njemu. Ob tej priložnosti bomo dvorano preimenovali v Marinovo dvo rano. Izdali bomo še publikacijo ter pri pravili razstavo portretov zaposlenih, avtorica je Ksenija Mikor.«

Učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega so bili v zadnjem mesecu izjemno uspešni na mednarodnih tekmovanjih

Lara Oprešnik

Profesor Urban Meža je od 9. do 10. aprila kar šti ri svoje učence peljal na Medna rodno tekmova nje Dnevi kitare 2022. Vsi so se odrezali odlično.

V 2. kategoriji je Jure Ojsteršek osvojil zlato pri znanje, Tine Go vek pa srebrno priznanje. V 3. kategoriji je Neža Orozel za svoje igranje prejela zlato prizanje in 3. nagrado, Ga ber Mihael Cigler pa srebrno priznanje.

Na 3. mednarodnem tekmo vanju »Celeia« je prav tako tek movalo nekaj učencev velenj ske glasbene šole. Citrarka Eva Avberšek je pod mentorstvom prof. Petra Napreta osvojila zla to plaketo ter 1. nagrado v svoji kategoriji. Harmonikar Teodor Torbica je v 2. kategoriji osvojil

zlato plaketo ter 1. nagrado, nje gova mentorica je prof. Mojca Volavšek. V 3. kategoriji v disci plini harmonika sta sodelovala Tjan Podjavoršek – zlata plake ta, 1. mesto, ter Jakob Rušnik, zlata plaketa, 4. mesto. Oba sta učenca prof. Primoža Kranjca Učenec prof. Izidorja Kukov nika, harmonikar Benjamin Merzdovnik, je v 4. kategoriji za svoje igranje prejel brona sto priznanje. Konec aprila je

pianist Filip Runjak potoval v Bruselj (Belgija) na 6. Mednaro dno klavirsko tekmovanje »Mer ci, Maestro!«. Na tekmovanje se je uvrstil po predhodnem izboru poslanih videoposnetkov igra nja. V Bruslju je v kategoriji A odlično odigral program v 1. etapi tekmovanja ter se uvrstil v finale. V finalu je bil za svoje igranje nagrajen z odličnim 1. mestom ter 1. nagrado! Kot iz branec je igral tudi na zaključ nem gala koncertu tekmovanja. Njegova mentorica je prof. Mo nika Vehovec

Spoštovani!

Boris Štih: »Ob tem, da imamo eno najlepših glasbenih šol v tem delu Evrope, je najbolj pomembno to, da se iz teh prostorov sliši dobra glasba in se tu kalijo odlični mladi virtuozi, ki svoje znanje dokazujejo na mednarodnih tekmovanjih, od koder se vračajo z najbolj žlahtnimi nagradami.«

❱Mag. Ivan Marin je oral ledino glasbenega šolstva.

Pianist Filip Runjak

Citrarka Eva Avberšek

Iztok Šmajs nagrajevan v času krize

Munijevo obdobje se ni nič kaj skladalo s pandemično raz sežnostjo; svoj relativno mrzel »atelje-brlog« je poglobil in v času najhujših vsedružbenih depresij precej ustvarjal. Sple tne udeležbe v mednarodnem prostoru so se kar vrstilem in nenazadnje je skupek priznanj, nagrad in objav v svetovnem re vijalnem tisku (World Of Art) več kot prestižen.

Na vprašanje o toliko nastalih delih Iztok odgovarja z mero ve like previdnosti in dodaja, da se je vpel v nov časovni koncept, ki je zanj zanimiv, ker »navidezni čas« precej vpliva tudi na nasta nek podobe, na prizorišče, po ploščeno ploskev, volumen itd. Vpliva na vid in dojemanje »vse obsegajočega«. Sicer zelo drzno, sproščeno in celo humorno, zelo spekulativno obravnavo je pri čel že s svojo propozicijo v pro jektni zeleni knjigi Simultanost 4, ki naj bi bila odskočna deska za sladokusce znotraj umetno stnih niš akademikov in ostalih. »Umetnost se rešuje v smislu umetnost umetnikom,« pravi in že malo oddaljen v prostor, z mero bolečin v kolku in zglobu indeksa, komaj slišno pravi: »Se

nadaljuje.« Namigov je ogromno, tudi koketiranje z različnimi med narodnimi umetniki v primerja vah se najde v tej obsežni, več kot 500 strani dolgi v tujini nagrajeni »špehači«. Kritiki in kuratorji so jo prejeli osebno v Rimu, Parizu ... In z nenavadno hitrostjo se je širila novica o Iztokovi – Munijevi na darjenosti, tako da Muni zamaje z glavo, kot da mu je v teh letih ob nagovorih hvale malo nerodno; kmalu bo dočakal okroglih 70. Sin uglednega galerista Roberta Guil lianija mu telefonično dvori z ime nitnimi stavki, ki vedno na novo očarajo nujen umetnikov ego, ki nikakor ne sme usahniti, v tej tek movalni sferi, ne prav pogojeni, ki prav tako obvladuje umetnostni trg in intelektualni prestiž, žal. No, naj navedemo njegove neverjetne podvige: Perzejeva statva in certifikat, 2021; Ita lia in Arte Nel Mondo; Il David Michelangelo, statva; certifi kat; imenovanje Magister arte et culturae 2020, plaketa Dante Alighieri, katalog 2020, Cultura Identita, Hermes, statva, certifi kat, 2021/22, finalist; »Van Gogh prize/premium«; ob tej priložno sti, ob obletnici Danteja Alighie rija, podeljena prestižna plaketa

2020, pokal in certifikat »La Pal ma d‘oro per le Arte“, podeljena v beneškem hotelu Principe 2020, v letu 2019 je prejel tudi prestižno statvo Mona Lisa in certifikat.

Po tem obdobju sledita »lock down« in zelo delovno obdo bje, polno upanj, zlasti v smeri finančne podpore ministrstva za kulturo, ki ga ne usliši in je še ve dno zelo mačehovsko do avtor jevih e-mail nagovorov, navezu jočih se na višjo priznavalnino.

Iztoka Šmajsa Munija vabijo ponovno v Pariz; Mara Campa nier s tematsko razstavo Invi sible, Martin Bernstein ga bo predstavil 22. julija na Man hattnu, ZDA, z uglednimi histo ričnimi imeni: Miro – Matisse

Ob svetovnem dnevu muzejev

Velenjski grad bogatejši za novo stalno razstavo –Korona je prinesla nove obiskovalce

Tea Rednak

Velenje, 18. maja - Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavno sti muzejev v družbi in njenega razvoja. Prazniku se vsako leto pridružuje več muzejev, ki na ta dan že tradicionalno odprejo svoja vrata.

Kot vsa ta leta so dan odprtih vrat pripravili tudi v Muzeju Velenje. Obiskovalci so si lahko brezplačno ogledali razstave na Velenjskem gradu, v Hiši mine ralov in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Med omenjenimi enotami še vedno najbolj prite gne Velenjski grad, pove direk torica muzeja Tanja Verboten: »Velenjski grad je zelo dobro obiskan, ker je točka, ki pritegne vsakega. So pa sicer obiskovalci vedno presenečeni, ko v gradu najdejo tako raznolike razstave, ki nas popeljejo v različna ob dobja in niso omejena zgolj na naš lokalni prostor, temveč tudi širše. Ljudje se zelo dobro od zivajo na prenovljeno razstavo Mastodonti, radi pa tudi vidijo, kako je nastalo in se razvijalo mesto Velenje.«

Muzej Velenje to nedeljo, 22. maja, vabi na srečanje mladih muzealcev, ki so ga naslovili Skriti kotički muzeja – raziskuje mo muzejski depo. Mladi muzealci se bodo podali na zabavno in skrivnostno raziskovanje muzejskega depoja - očem najbolj skritega, a zato nič manj pomembnega dela muzeja. Poleg depoja bodo otroci spoznali tudi muzejsko konservatorsko -restavratorsko delavnico, ki deluje v sklopu depoja. Sreča nje pripravljajo ob letošnji 65. obletnici Muzeja Velenje in 30. obletnici konservatorsko-restavratorske delavnice.

Velenje ima pestro kulturno in zgodovinsko dediščino, zato imamo na našem območju ogro mno raznolikih zanimivosti in znamenitosti, ki jih lahko poka žemo obiskovalcem, doda Tanja Verboten.

Kako je z obiskom po koronakrizi?

»Trenutno smo zelo veseli, ker smo že nazaj v »predkoronskih« časih in imamo ponovno zelo dober obisk. Veliko je organizi ranih skupin - šolskih skupin, društev, zelo pogosto so naši obiskovalci upokojenci. Imamo pa tudi kar nekaj posameznih obiskovalcev, ki jih je prinesla ravno korona, saj smo zače li Slovenci veliko bolj potovati

znotraj naše države in ugota vljati, koliko zanimivih stvari, ki jih še ne poznamo, imamo pri nas. Še vedno pa je nekoli ko manjši obisk tujcev, ki so v poletnih časih pred korono ne kako prevladovali, a se tudi ti že vračajo v večji meri.« ��

– Picasso itd. Vabi ga avstrijska galerija Paks, ki želi z Muni jem predstavitev v Cannesu ob filmskem festivalu in na najpo membnejšem sejmu na svetu v Baslu. Munija že petič vabijo k sodelovanju … Vse lepo in prav, a Iztok nima pravega mecena, nekoga, ki bi ga neprestano fi nančno podpiral na takšnih pre stižnih umetniških križiščih. Objava njegovega dela v Wor ld Of Art Magazine; Beneški bi enale 2022. Muni pa seveda v svoji stari drži »pogaja/poganja«

participacijsko ceno, ki je po novno visoka, in med drugim terja vrnitev svoje slike z Bien nala v Londonu 2019; le-te mu ni uspelo dobiti nazaj, navkljub številnim nagovorom, tudi, med drugim, ministrstvu za kultu ro; gluha ušesa in pandemična slepota, nova grozeča EU vojna onemogočajo njegov pretok, ki nikoli ni bil profitno obarvan. Zdaj je čas za finančno ugodi tev, hm, se sprašuje Iztok Šmajs Muni; Melinda Gates je pravi na slov Iztokove razrešitve, hm??

Moč glasbe

boru za historični slovenski tematski sklop Od renesanse do novih medijev. Ves protokol izbora vodi ZDSLU. Razsta va je bila odprta 13. maja in je na ogled v prostorih Via Kibela v Mariboru, vključe nih pa je več kot 200 slovenskih avtorskih poetik, kar pomeni precej zanimiv zgodovinski li kovni presek na Slovenskem.

Za konec: pozeidonova nagra da, za katero je nominiran, bo podeljena letos v juliju, vzaje mno z Italia in Arte nel mondo Accademia; le ta ga umešča tudi v edicijo Jan Vermeer v oktobru. �� Iztok Muni Yati Šmajs

V Muzeju Velenje so ob mednarodnem muzejskem dnevu odprli tudi novo stal no razstavo Mojster fotogra fije Volbenk Pajk in obisko valcem ponudili strokovno vodstvo po razstavi, po ka teri jih je popeljala avtorica Andželina Jukić.

Na odru Max kluba Velenje smo bili v okviru Max klub Jazz festivala priča vrhunski mladi zasedbi Birds of Unknown

Lara Oprešnik

Velenje, 12. maja – Birds of Unknown je zasedba, v kateri muzicirajo vokalistka Patricija Škof, saksofonist Tibor Pernar čič in kitarist Tilen Beigot. Glas bena skupina se žanrsko ne želi opredeljevati, kar njihovi glasbi daje skrivnostnost, publiko pa popelje na potovanje v neznano.

Pripovedovati

zgodbo …

Zasedba se je v celoti našla v času korone, ko se je duu v za sedbi vokalistke Patricije in ki tarista Tilna pridružil še sakso fonist Tibor. Razvila se je želja po ustvarjanju lastne glasbe, ki smo ji bili priča tudi na četrtko vem koncertu na odru Max klu ba. Poleg lastne glasbe so izvedli tudi nekaj priredb tujih skladb. Navdih za ustvarjanje avtorske glasbe črpajo iz različnih ža nrov: jazza, avantgarde, etna in soula. Ne glede na žanr glasbe je sporočilnost njihove glasbe ob izvajanju tako zelo močna,

Patricija Škof : »Veseli smo, da lahko nastopamo v Max klubu v Velenju. Pr vič smo tukaj. Zahvaljuje mo se Max klubu Velenje in Festivalu Velenje za or ganizacijo ter Juretu Puklu za povabilo.«

da pravzaprav ni pomembno, kako bi glasbo opredelili in kam bi jo uvrstili.

Na četrtkovem koncertu so nas s toplo energijo popeljali v svoj svet, ki pa je v glasbenem pogle du izredno barvit, zelo ekspre siven, na trenutke drzen ter v tehničnem smislu profesionalen. Patricija je izjemna vokalistka, ki s svojim glasom opravlja kot za šalo. Izvedbe skladb so namreč vsebovale vrsto različnih barv, čisto intonacijo in izredno pri povedno izraznost. Njena odrska prezenca je pomirjujoča, hkrati pa intenzivna, saj te ves čas vodi, da ostaneš zbran pri njeni pripo vedi skozi glasbo. Tibor in Tilen zasedbo odlično dopolnjujeta. Z improvizacijskimi vložki sta pokazala, da sta izjemno talenti rana glasbenika, ki svoja inštru menta obvladata v popolnosti.

Birds of Unknown

Njihova avtorska glasba je re snična osvežitev na slovenski jazz sceni. Pa ne samo na jazz sceni, temveč na glasbeni sceni na splošno. Vsekakor izraža ši roko znanje o glasbeni improvi zaciji in harmoniji. Popelje te v domišljijski svet, se dotika še ne znanih občutkov, s svojimi ino vativnimi harmonskimi prehodi in improvizacijskimi vložki pa te preprosto navdušuje. Vseka kor smo lahko veseli, da smo v Velenju gostili izjemno zasedbo mladih slovenskih glasbenikov, ki si zaslužijo odobrovanje na slovenski pa tudi tuji glasbeni sceni. So vrhunski in originalni. Njihove avtorske skladbe boste lahko kmalu tudi kupili, saj je zasedba v pričakovanju izida zgoščenke.

Foto JKŠ

Pozabljeni slikar

Anton Perko

Šoštanj, 11. maja – V Vili Mayer v Šoštanju so predstavili ponov no odkritega pozabljenega slikarja avstrijskega cesarskega dvora Antona Perka. Ob razstavi grafik in slik iz zasebne zbirke Slavka Košenine je potekal tudi pogovor, skozi katerega so predstavljali monografijo o Antonu Perku ter njegovo življenje in delo. V pogo voru so sodelovali zbiratelj in ljubitelj umetnosti Slavko Košeni na, soavtor monografije o Antonu

dr. Peter Zimmerman in prevajalec omenjene knjige Lado Planko. Dogodek je oplemenitila tudi avtorska glasba skladatelja Tilna Slakana, ki jo je navdihnila ravno Perkova likovna umetnost.

Na ogled prve slovenske znamke!

šolal

udeležil znamenite

izstopu iz vojske je bil v službi

upokojitvi leta 1869 pa se je preselil v Dubrovnik, kjer je leta 1905 umrl. Za sabo je pustil obsežen slikarski opus, a po smrti potonil v pozabo, zato si danes poznavalci in ljubitelji njegove umetnosti prizadeva jo za oživitev njegovega dela in življenja. Umetnine Antona Perka so hranjene v dunajskih muzejih in galerijah, v avstrijski narodni knjižnici, Znanstveni knjižnici Dubrovnik, Pokrajinskem muzeju Celje in v več zasebnih zbirkah po Sloveniji. Del Perkovih slik pa je do 26. maja na ogled tudi v šoštanjski Vili Mayer. �� tr

Velenje, 3. maja – V velenjski knjižnici se je 3. maja začela raz stava prvih slovenskih znamk, imenovana Verigarji. Verigar je serija znamk, ki so bile izdane in dane v poštni promet kma lu po razpadu Avstro-Ogrske in veljajo za prve jugoslovanske oz. »slovenske« poštne znamke. Gre tako rekoč za znamke, ki so izhajale po koncu prve svetov ne vojne v letih 1919 in 1920, veljale pa so do aprila l. 1921. Uporabljale so se na slovenskem ozemlju, ki je bilo takrat del sku pne države Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS). Zaradi pomanj kanja drugih znamk so se, ra zen v Srbiji in Črni gori, upora bljale še na območjih Bosne in Hercegovine, na Hrvaškem in v Vojvodini, med obema jugoslo vanskima zasedbama dela av strijske Koroške pa tudi na za sedenih delih južne Madžarske in zahodne Romunije. Verigarji so postali posebnost v svetov nem merilu, tudi med filatelisti so bile znamke izjemno iskane. Zaradi splošnega pomanjkanja so za tisk uporabljali različne papirje in barve, zato zbiralci razlikujejo papirje ter različne barve in odtenke barv. Znam ke so bile tiskane v dveh teh nikah: kamnotisku in knjigoti sku, v tiskarnah v Ljubljani in na Dunaju, ter različno zobčane. Zaradi ekonomičnosti so bile ne katere različne vrednosti tiska ne skupaj, zato je prihajalo do t. i. prelivanja barv, priveskov in sotiskov. Pri tisku je nastalo zelo veliko tipičnih in slučajnih napak. Izdane so bile kot redne

frankovske znamke, časopisne in porto znamke ter kot posebna serija ‹koroški plebiscit›.

V zbirki

ima več kot sedem tisoč znamk

Del svoje zbirke Verigarjev v knjižnici razstavlja Velenjčan Marjan Krenčan, ljubiteljski zbiratelj znamk. Doma ima raz ličnih znamk več kot sedem ti soč. V knjižnici pa so na ogled

zahtevni, za nasvete je večkrat vprašal starejše filateliste, ki so mu veliko pomagali: »Mnogi so na začetku bili skeptični, eni so se mi posmehovali, češ da je to velik zalogaj, pretežka naloga. A sem bil odločen, da mi bo uspe lo. Zbirka je nastajala dve leti. Na svoji poti sem srečal dobre ljudi, tudi filateliste iz celotne Slovenije, ki so mi dajali spod budo in mi ogromno Verigarjev

podarili. Prvo znamko mi je po klonil prijatelj iz Maribora.« Želi si razstave o Josipu Brozu - Titu

»Prihodnje leto maja si želim narediti razstavo o Titu. Nekaj gradiva že imam in mnogi že zbirajo zame. Zbiram kuverte, ki so bile zelo dragocene, tudi znamke, povezane z njimi … Bo židar Jakec je portretiral Tita.

❱Verigarji so prve slovenske poštne znamke. V svetovnem merilu so posebne in izjemno iskane.

Imam njegovo knjigo. Tako zelo me je navdušil, da sem se res poglobil v celotno zadevo. Rad bi mladini prikazal, kako je nek daj bilo. Sicer sem apolitičen. In iskreno si želim, da se povezuje mo, da sodelujemo in si poma gamo,« pravi Marjan.

Do konca maja si razstavo lah ko ogledate v velenjski knjižnici. Vstopnine ni. �� Maja Oderlap

104 znamke iz serije Verigarjev, tudi prva, ki je izšla 3. januarja 1919.

Danes upokojenec, član Fi latelističnega društva Celje, pravi, da so bili začetki precej

En češnjev cvet z dvema zboroma iz Celja

Letošnje Kajuhovo leto 2022 – 100 let od njegovega rojstva – je še vedno aktualno in še vedno zveni …

Dr. Franc Križnar

Celje, 12. maja – spomladan ski dobrodelni letni koncert Me šanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije Celje z gosti Akademskim pevskim zborom Kajuh v Narodnem domu je bil namenjen 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha in 77. obletnici osvoboditve (knežje ga) mesta Celja. Prvega sestavlja

nekaj več kot 50 članov. So-izva jalsko, soavtorsko, aranžerko, dirigentsko in zborovodsko ga vodi Tomaž Marčič (roj. 1978). Slišali smo poezijo in Kajuhovo uglasbeno poezijo. Ne le zbore, a cappella ali/in s spremljavo, temveč tudi povsem na novo uglasbene, skomponirane sklad be različnih avtorskih genera cij, slogov in šol. Med avtorji so bili podpisani dirigent zbora T. Marčič sam, pa še Lovro Hafner, Rado Simoniti, Korošec Anton Nagele, Bojan Adamič/Lojze Krajnčan, Janez Dovč, Jani Go lob/Jerca Mrzel, Ubald Vrabec in Tadej Drnovšek. Zboru se je na koncu z dvema skladbama v istem kontekstu pridružil še Akademski pevski zbor Kajuh z enakim vodstvom. V tem, za dnjem primeru, gre za komorni mešani pevski zbor (30 članov).

Začetek je bil spodbuden, saj je uvodoma izzvenela ena najbolj popularnih, Kajuhova in Marolt -Špikova Himna/Pesem XIV. di vizije v priredbi Bosse de Nove (T. Marčič). Posebnost le-te so bili spremljava (orgle-harmo nika, basovska kitara in bobni), spontani prihod celotnega zbora na veliki oder z vseh strani in pa seveda petje na pamet. Tega je bilo na koncertu še več, muzika pa, ki smo jo slišali, se je ves čas gibala med resnostjo ali ume tnostjo ter zabavo in sodobnimi uglasbitvami.

To naš Kajuh zagotovo je, saj smo prav zato lahko slišali od že omenjene Bosse de Nove še šanson B. Adamiča Tiho pada sneg, Bosa pojdiva Janeza Dov ča, šanson Nora Štefa Janija Go loba/Jerce Mrzel, noviteti zadnje generacije avtorjev, domačina

Celjana Tadeja Drnovška (roj. 2001) Bosa pojdiva za mešani zbor in klavir ter finalni happe ning obeh zborov Preveč je sre če R. Simonitija in v priredbi T. Marčiča. Med njimi je bil naj bolj pohvalen mešani zbor (a ca ppella) Tržačana Ubalda Vrabca Samo milijon nas je/Slovenska pesem. Tukaj je bila konsolida cija moških in ženskih glasov v zboru z več kot 35 ženskimi in komaj 17 moškimi glasovi do sežena presenetljivo izenačeno. Medtem ko smo med posamični mi skladbami izključno na Kaju hovo poezijo poslušali še kanček poezije, zgodovinskih dejstev in zunajglasbene predstave našega prvaka (univerzalne) poezije, je bila seveda muzika ves čas v ospredju. ��

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Velenje, 9. maja – Dijaki velenjske gimnazije, ki se učijo španščine kot tretji tuji jezik, so v Knjižnici Velenje z mentorico mag. Alenko Gortan pripravili razgibano in zanimivo odprto učno uro. Kot izdaja naslov, so dijaki v glasbi, sliki, besedi in gibu predstavili življenje in delo velikega španskega pesnika in dramatika Federica Garcie Lorce. V kulturnem programu so sodelovali tudi kitaristi glasbene gimnazije pod mentorstvom prof. Monike Štih ter baletke z Oddel ka za balet Glasbene šole FKK pod mentorstvom Maje Ponebšek.

Perku

Anton Perko je bil rojen v graščini Podgrad pri Vranskem, kjer je preživel najzgodnejša leta svojega življenja. Po otroštvu na Vran skem se je

v Gradcu, nato pa služil v mornarici. Leta 1866 se je

bitke pri Visu, ki jo je kasneje tudi upodobil. Po

na Dunajskem dvoru, po

Marjan Krenčan

Prvi Verigarji iz leta 1919

Motiv mu ponudi lokacija, ko sede za platno

Salih Biščić ob življenjskem in ustvarjalnem jubileju razstavlja v Mestni galeriji Šoštanj – Že 12 let uspešno vodi Društvo Šaleških likovnikov Velenje

Diana Janežič

Prijetno topel majski večer na Glavnem trgu ob Mestni galeriji Šoštanj je spominjal na morsko okolje. Visoko na modrem nebu nad opečnatimi strehami so le tale lastovke. Zvoki in glasovi članov vokalno-instrumentalne ga sestava Klinčeci so zaplavali med obnovljenimi zidovi starih šoštanjskih hiš okoli trga. Skoraj se je zdelo, da onkraj teh zidov valovi morje, da smo v Piranu. Ta slovenski obmorski biser je, ko ga je prvič obiskal, začaral tudi Saliha Biščića. Zdaj vsako poletje že vrsto let sedi na Punti, in Pirančani ga že poznajo, pri nesejo mu kavo ali ga povabijo na klepet v bližnjo kavarno. On pa vedno znova slika njihovo ča robno mesto, ki z vsako ulico in kamnom nudi nov motiv za sliko.

“Motiv mi ponudi lokacija, ko sedem za platno. Poskusil sem skoraj vse slikarske tehnike – oglje, kreda, akvarel, pastel, akril, oljne barve. Moji motivi so poleg Pirana in drugih mes tnih vedut portreti, živali, v za dnjem času pa sem se poskusil tudi v abstrakciji. Vse to je na ogled tudi na tokratni moji raz stavi,” se je predstavil.

Salih je rad risal že v osnov ni šoli v Lukavcu, v Bosni in

Hercegovini, a prav vživljati v li kovni svet se je začel, ko ga je šo lanje leta 1980 pripeljalo v Vele nje, nato v jamo Premogovnika Velenje in v ustvarjalno likovno skupino PIN. “Premogovnik je zelo spodbujal kulturno dejav nost zaposlenih. Likovniki smo imeli izobraževanja, redno smo razstavljali, ob rudarskem pra zniku so bile vsako leto izme njaje organizirane likovne kolo nije in ex-tempore. Izobraževal sem se pri prof. Darku Slavcu ter akademskih slikarjih Lojzetu Zavolovšku, Denisu Senegačni ku, Milanu Todiću,” je povedal. Njegovo likovno ustvarjanje je dobilo zagon po upokojitvi;

sodeloval je na več kot 120 sli karskih kolonijah po Sloveniji in v tujini, na ex-temporih in zlatih paletah. Vztrajnost, natančnost, delavnost, stiki s slikarskimi ko legi, obilica formalnega in nefor malnega izobraževanja so mu prinesli številne nagrade, pri znanja in likovne certifikate; je dobitnik več kot sedemdesetih odličij. Leta 2018 je od JSKD OI Velenje prejel jubilejno prizna nje, leta 2020 pa na gradu Sne žnik na 7. tematski razstavi Oblo in oglato zlato priznanje.

Majska razstava, v organiza ciji Zavoda za kulturo Šoštanj in ob podpori Občine Šoštanj, Biščićevih del v treh tematskih

sklopih – tihožitja, krajine ter portreti in abstraktna dela – je posvečena njegovi okrogli ži vljenjski obletnici ter zadnjim petnajstim letom slikarskega de lovanja. Na ogled so prišli njego vi prijatelji, člani Društva Šale ških likovnikov Velenje, ki jih že 12 let uspešno vodi, ter kolegi iz drugih društev. Razstava je v Mestni galeriji Šoštanj na ogled do 5. junija, od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro. ��

Od glave do pete, od čevlja do obraza

V dneh, ko se je svoboda in cestuozno spečala s politiko, če ne gre celo za obojestransko posilstvo, je šoštanjski najbolj svobodni trg zasijal v črno-be lih fotografijah umetnika, ki je v prostem času rudar. Aleksander Kavčnik nas je presenetil z izje mno kruto serijo naših obrazov. Nas, takih, kakršni se ne vidimo radi, pa vseeno ne moremo za nikati, da so to naše gube. Trdi, zbrazdani, utrujeni, a tudi utrje ni v času, ko se bodočnost zgri nja na nas. Kot se pač zgrinja bodočnost od nekdaj ali kot bi rekel prijatelj Zen Aj: »Ni priho dnosti, ni preteklosti – je samo zdaj.« Zdaj za slehernega, ki mu je dano priti na ta svet.

Bilo je še pred pandemijo ko rone, ko se je pri novomeški za ložbi Goga pripravljal izid mo jega romana Barbara in Krištof, v katerega sem vtkal toliko svo jih spominov na otroštvo v nek danjem gabrškem »gasilnem domu« kot v nobeno literarno delo dotlej. Zato sem predlagal urednici Jelki Ciglenečki malo neobičajno opremo knjige, in res sta se na veznih listih znašla dva zemljevida potapljajoče se rudarske kotline, ki ju je mojstr sko izrisal Rok Poles.

Naslovnico knjige pa krasi vr hunska fotografija Aleksandra Kavčnika. Pogled na TEŠ iz smeri Gaberk, čez navpično steno ka njona Velunje pod divje nako dranim sivim nebom, z letečim krokarjem pod oblaki. Kmalu po tistem sem rabil nekaj fotografij

za promocijo knjige. Naročil sem jih pri Aleksandru in nastala je serija fotografij, od katerih se je ena znašla na aktualni razstavi v produkciji Vile Mayer sredi Trga svobode v Šoštanju.

Prvič sem se srečal z njegovi mi fotografijami pred desetletji v garderobi na »Starmušahtu«, preurejenem v muzej. Točno

verzi pesnice Metke Logar. Trdi od življenja in mehki od čustev so obrazi, ki nas gledajo v oči. Grobi in mili smo, nam sporo ča fotografski jezik Aleksandra Kavčnika na vsaki od fotografij in na vseh skupaj, ki opozarjajo na minljivost pred kulisami več nega kamna prenovljenega Trga svobode. Knapovska dobrota,

znano. Sem pa ponosen, da se je v iskalu njegovega fotografske ga aparata večkrat znašel tudi moj obraz. Lepo je biti v nav dih drugemu umetniku, in pri Aleksandru me poleg njegove umetniške drže vznemirja tudi to, da imava podobne koreni ne, saj sva se oba iz podzemlja velenjske lignitne kadunje z is krenim ustvarjanjem prebila na svetlobo umetniškega sveta. V čast mi je, da sem lahko so deloval s tabo, dragi ‹kamarat›, in upam še na kakšno skupno poetično noto, spoštovani foto graf Aleksander Kavčnik. �� Peter Rezman

Pred, predzadnja

Matjaž Šalej

Je bila Slovenija na letošnjem izboru pesmi Evrovizije pred zadnja? Na to vprašanje težko odgovorim, ampak se mi zdi, da so simpatični 'celjski mladci' postali nekakšna žrtev mladosti, slovenske majhnosti in neizkušenosti. Pravzaprav me pa vsa stvar iskreno in resnično bolj malo zanima, ker je evrovizijski festival zame že skoraj dve desetletji čisto nepomembna stvar. Tako z glasbenega kot resno popularnega ali 'show' vidika.

Pa imam glasbo nekako v krvi. Tako rekoč vedno jo bolj teh tam z umetniškega kot zabavnega vidika. Že sam izraz 'vidik' je v glasbi zelo sporen. Odločati bi moralo uho, ne oči. Je pa zanimivo, ker tolika množina človeške populacije spremlja tovrstno stvar, ki z glasbeno umetnostjo nima skoraj nič. In koliko ljudi je znova in znova razočaranih nad tem izborom, ki ima praviloma politično noto. Najpogostejša fraza je 'eno veliko sra...'. Vsa slava zmagovalcem.

Predzadnjič. Je bila zapora Rudarske ceste zadnja ali predza dnja? Je bila upravičena? Pravim – da! Zato, da so lahko naredili izvajalci projekta pilotsko raziskavo in predvsem zato, da so z izvedbo projekta upravičili sredstva. In so lahko tisti, ki uživajo v tem, da se z avtom pripeljejo pred vrata pisarne ali skoraj v lokal, bentili. Pa saj so se dokazali že s tem, da so trajnostno ne zainteresirani in niso razbrali medijskih opozoril o zaporah. Je bila dovolj 'komunicirana'? Tu se postavi vprašaj. Pretiravanje v netrajnostnosti je danes še kako aktualno, ekonomsko in politič no. In za mnoge ga ni čez 'komot', pripeljati se skoraj direktno v banko ali na pravno enoto ali direkt v kafič, z vozilom. A da ne banaliziramo naprej, vem, da je glavnina moderne generacije zaslepljena z baterijskimi vozili, z okoljsko sporno pridobljeno nečisto elektriko, z baterijami težkih kovin … Energetska podo ba sveta je danes potrošniško zaslepljena, v službi kapitala pač.

In na koncu Pred, predzadnja … tak je naslov tudi moje za dnje kolumne, tukaj.

In zakaj takšen naslov, če je zadnja? Alternator se zaključuje. V prostoru na tej časopisni strani je bila peterica piscev pove zana kot eno, čeprav smo si zelo različni. Nekaj piscev se je za radi objektivnih razlogov in osebnih prioritet tudi zamenjalo. Sam sem pisal, tipkal in občasno tudi zapisoval z roko osnutke od začetka, od predhodnika Alternatorja. Dobrih sedemnajst let ste nas lahko brali, vsakega vsaj enkrat mesečno, skoraj dvesto prispevkov sem osebno napisal, skupaj skoraj tisoč.

Začeli smo kot 'Péta' ali pa Peta kolona, naglasite, kot želite. Se kasneje složno in konsenzualno preimenovali. Poskušamo zaključiti kot alternativci. Ker včasih ni alternative, je le kon tinuiteta in diskontinuiteta. Bili smo različni, a smo različnost znali premoščati. To se je videlo tudi ob skupnih novoletnih vrsticah, ki smo jih praviloma pisali pro-bono, dobrodelno. Z vami smo bili Ana, Aleš, Bojan, Ona, Urban, Urška in jaz. Vsem kolegicam in kolegom – hvala vam! Hvala seveda kritičnim bralcem in Našemu času. Svet je v zadnjih letih postal druga čen, z vojnami, epidemijami, okoljskimi problemi, banalnostmi. A beseda ostaja. Beseda ni konj, ima vrednost, ta vrednost je predvsem intelektualni izziv, odprt glas, diskurz. Bilo je vredno. Sledi še kakšna predzadnja ali zadnja kolumna 'sopiscev' …

Dražba Rotary kluba Velenje uspela

tam, kjer sem tudi jaz pred pol stoletja nag tacal od enega do drugega obešala s svojo obleko. V razstavišču me je zadela črno -bela fotografija knapovskega 'šuha' med verigami 'aufcugov'. Tehnika črno-bele fotografije, ki jo je mojster tudi tokrat izbral kot medij za svojo umetniško izpoved, je poseben izziv glede na vse bolj natančno digitalno preciznost sodobne foto tehno logije, ki razloči in definira ne skončno mavrico barv.

Zato je vseeno, čigavi trdi obra zi motrijo z Aleksandrovih foto grafij, ki jim mehkobo globoke ga čustvovanja še poglabljajo v ta namen spretno zapisani

srčnost, korajža, 'kamaradstvo', tudi nežnost, ki pride iz utiša nega, podzavestnega strahu po vedno znova ponavljajočem se spuščanju v podzemlje, da nam iz teme krade božjo luč. Vse to sije iz Aleksandrovih fotografij. Prav po biblijsko oponirajo lahkotnim obljubam kratkoživih politikov, da bodo naš rudnik zaprli do leta 2030. Ne bodo ga. Velenjski lignit ostaja za našo državo nenadome stljivo črno zlato, veje iz slik, če prav na njih v resnici ni knapov ... Čigav je bil velik, udelan, čr nobeli rudarski čevelj na Kavč nikovi fotografiji, s katerim je opozoril na svoje umetniško oko in roko celo Evropo, mi ni

Konec aprila je potekala spletna dražba Rota ry kluba Velenje, katere celotni izkupiček bodo namenili za polno financiranje enotedenskega poletnega tabora otrok iz socialno šibkih družin v našem okolju in za podelitev dveh štipendij mladim umetnikom iz lokalnega okolja. Dr. Peter Peer, predsednik Rotary kluba Velenje, je vesel, ker je dražba uspela. »Zbrali smo dovolj sredstev, da bomo pokrili ne le tabor in eno štipendijo, pač pa kar dve. Podeljeni bosta v sodelovanju z Rota ract klubom Velenje.

Za zbrana sredstva so predvsem zaslužni dona torji umetniških del in umetniki iz našega okolja: akademske slikarke Barbara Drev, Urška Mazej in doc. Anja Jerčič Jakob, kipar Ciril Hočevar, akademska slikarja Narcis Kantardžić in Sto jan Knežević, slikarka Maja Lesjak Gavriloska, magister likovnih umetnosti Stojan Špegel (tudi

član Rotary kluba Velenje), profesorica magistri ca likovne umetnosti Urška Stropnik Šonc in magistrica umetnosti, akademska slikarka ter profesorica Nataša Tajnik Stupar,« je naštel dr. Peer in dodal, da je katalog dražbe zanimiv tudi po dražbi, saj vsakega umetnika predstavi skozi kratko biografijo in njegovo zgodbo.

Razpis za Rotakeš štipendijo 2022/2023 je že v teku, rok za prijavo je 30. maj. Iščejo dijaka ali študenta (17 do 22 let), ki je umetniško nadarjen (glasba, ples, dramatizacija, risanje, itd.) iz SAŠA regije. Vabijo vas, da s spletnim obrazcem pošljete nekaj osnovnih informacij o sebi ter motivacijsko pismo. Zakaj bi ravno vi bili najboljši kandidat za razpisano štipendijo? Pustite domišljiji pro sto pot, jih prepričajte, se prijavite in postanite njihov štipendist.

“Skoraj ga ni kotička Pirana, ki ga ne bi poznal in naslikal,” pravi Salih Biščić.

Foto Aleksander Kavčnik

Radijski in časopisni MOZAIK

“Najboljših in najlepših stvari v življenju ni mogoče videti, ne dotakniti, ampak se čutijo v srcu.”

Ta misel Helen Keller, slepe in gluhoneme ameriške pisa teljice, je bila vodilna nit pra znovanja 20-letnice Lions klu ba Velenje, ki so jo proslavili v Domu kulture 13. maja. Čutiti je bilo dobrodelnost in sočutje ob ogledu predstavitvenega fil ma o dvajsetletnem delovanju kluba, ob poslušanju odličnega koncerta Akustika pa navduše nje nad dobro glasbo.

Poslušalci smo uživali v mno gih znanih, popularnih sklad bah v aktustični izvedbi, ki so jih zapeli ali zaigrali Amaya (Maja Keuc), Jure Pukl jazz trio, skupina AVE in Popgaraž s pevko Manco Dremel, harfist ka Naja Mohorič in Lions bend Velenje. Tega sestavljajo bivši ljubiteljski glasbeniki in seda nji člani Lions kluba Velenje pod mentorstvom Rajka Djord jeviča in skupine Ave. Naš čas in Radio Velenje sta bila medij ska partnerja dogodka. Tokrat je bila dobrodelna roka ponujena 23-letnemu di strofiku Mihi Blažiču iz Vele nja, ki obiskuje CVIU in potre buje za prevoz kombinirano

vozilo. Lions klub je doniral 3000 evrov, Mestna občina Ve lenje 2000 evrov. We serve – pomagamo! je si cer slogan Zveze lions klubov Slovenije, ki v 59 klubih zdru žuje 1450 članov in deluje več kot 30 let. Kot je dejal velenj ski župan Peter Dermol, se

humanitarnost ne izvaja na odru in pred kamerami, am pak na ulicah, za štirimi zido vi, v institucijah. Zato številni dobrodelni projekti Lions klu bov tečejo v šolah, domovih za starejše, socialno-varstve nih domovih, ljudem pa pred vsem pomagajo pri lajšanju

zdravstvenih težav, otrokom pa pri izboljšanju razmer za iz obraževanje. Ena od uveljavlje nih oblik zbiranja sredstev so dobrodelne prireditve, koncer ti, in tokratni v Velenju je v srcu zagotovo pustil lepe občutke. �� dj

ČETRTEK, 19. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 20. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 21. maja 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

GLASBENE novice

Klavdija in Polonca – Pri njima je vedno pestro!

Klavdija Winder in Polonca Marzel sta dami, ki prijateljujeta že več kot dve dese tletji. Srečate ju lahko tudi v naši okolici. Polonco v Plastiki Skaza, kjer opravlja delo skrbnice ključnih kupcev lastne blagovne znamke, Klavdijo pa na OŠ Vojnik, kjer po učuje razredni pouk. Obe sta že vrsto let predani glasbi. Kalili sta se v različnih zased bah, nato pa je padla odločitev. Ustanovili sta duet. To pomlad predstavljata pesem s preprostim naslovom V dvoje.

Povesta si, kar jima ni všeč

»Prijateljstvo je prav gotovo tre ba gojiti na pravilen, prijateljski način. Kar pomeni, da imamo v življenju res nekaj tistih pravih prijateljev, ki jim lahko zaupamo skoraj vse. Nama uspeva tako, da najina vez temelji predvsem na za upanju, spoštovanju, priznanju, da sva si različni, da ima vsaka svoja mnenja, svoja prepričanja. A rav no zaradi tega sva vsaka po svoje posebni,« pravi Polonca, ki jo ob nedeljah dopoldan lahko srečate tudi v vlogi voditeljice na TV Ce lje. Obenem si prijateljici iskreno povesta tudi, kar jima ni všeč. A si ne zamerita. Kajti pravi prijatelji gredo vedno naprej. »Družimo se v glasbi, saj sta najina moža mu zikanta. Družijo naju tudi otroci. Predvsem pa tudi prijatelji, skupna potovanja in nešteto nepozabnih dogodivščin,« še doda Klavdija.

Pojeta mladoporočencem

»Obe sva zelo čustveni, obe radi prepe vava te zaljubljene pesmi in najini barvi glasov sta se nama zdeli zanimivi. In sva začeli. Najprej prva pesem pa druga pa tre tja ... In je kar steklo. To naju polni z dodatno

energijo in vsi nasmejani obrazi, solze sreče naju motivirajo za naprej, da opravljava to krasno poslanstvo – petje na poročnih obre dih,« z nasmehom doda Polonca.

Zakaj sta posebni, drugačni?

»Načeloma je bolj znanih ženskih duetov zelo malo. Vsekakor sva vsaj malce v pred nosti, saj sva televizijski voditeljici, imava

usmerjeni v zadovoljstvo najinih naročni kov, ki jih zelo spoštujeva,« pravi Klavdija.

Obe sta mami in ženi. Kako usklajujeta glasbo in družino?

»Ja, tukaj je pa kar pestro. Sicer malo bolj pri Klavdiji, saj ima tri otroke, pa radio, te levizijo, je učiteljica v šoli ... Jaz imam, hvala bogu, že 16-letnika, ki že sam poskrbi zase, in si zadeve lažje uskladim. Sicer sta družina in služba pri meni na prvem mestu, nikakor pa najinih nastopov, vaj ne zanemarjam, saj želim, da lju dem dajeva najboljšo različico tega, kar si želiva. Najina največja izziva sta dva – čas in razdalja,« meni Po lonca. »Dobra organizacija, veliko potrpljenja bližnjih, predvsem pa dejstvo, da se vse da, če te nekaj ve seli. Ko drugi izberejo dopust, mid ve z glasbo potujeva po Sloveniji,« se smeje Klavdija.

Pomlad in poletje bosta delovna

»Pred nekaj tedni sva praktično že naredili otvoritev v sezono 2022, na presenečenju za abrahamko, pred vrati pa so seveda poroke. Poleg po rok se bova trudili kar se da dobro predstaviti najino prvo skupno pe sem V dvoje, ki je izšla v marcu – na jino darilo, na nek način tudi sebi, za materinski dan. Za pesem je glasbo in besedilo napisal Rok Lunaček. Av tor glasbe je Krešimir Tomec. Nastal pa je tudi krasen spot vrhunskega Roka Mavra,« pravi Polonca, Klavdi ja pa dodaja še: »Krmarila bom med službo, delom na radiu in televiziji, z veseljem poskrbela za svoje tri otroke. Vmes pa na čudovite odre, čez vikende na poročne obrede, zvečer pa vse do jutra na zabavah s skupino Katrca. Vmes pa bo tudi kakšen pobeg na morje.« ��

NEDELJA, 22. maja 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 23. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 24. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 25. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

izkušnje na glasbenih odrih, dela sva se lo tili resno in odgovorno. Predvsem pa v po četju uživava in sva ponosni, da imava ta kšno krasno poslanstvo. Drugačni sva zaradi svojih vokalov in glasbene interpretacije,

Vija vaja ven

Ugled

Še aktualnega obrambne ga ministra Mateja Tonina skrbi, da bi odstop od posla za nakup oklepnikov stal Slovenije ugleda. Takšnemu ugledu, kot ga je zgradila desna vlada, se bi mar sikdo od državljanov rad odpovedal.

Razkrita prešerna skrivnost

Zdaj končno vemo, kako je ime povodnemu možu, ki je Urško odpeljal na ples in se skupaj z njo vrgel v vrtinec deroč – Robert.

⏩

Še ena uspešna ženska, ki pa tokrat ne stoji za moškim, ampak je zadevo obrnila. Čvek ugiba ali ugotavlja, da je mag. Alenka Gortan, profesorica španščine in angleščine na Gimnaziji Vele nje, tudi zato tako uspešna, ker za njo stojijo kar štirje uspešni mo ški.

Brazdasti kiti so najglasnejši pevci v morju

Brazdasti kit je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih. V dolžino zraste okrog 25 metrov in doseže približno 75 ton telesne mase, s čimer je za bli žnjim sorodnikom, sinjim kitom, druga največja žival na Zemlji. Brazdasti kit pa ni samo druga najve čja žival na svetu, je tudi najglasnejša morska žival na svetu! Globo ke, rjoveče pe smi, ki jih sam ci uporabljajo za privabljanje partneric, velja jo za najglasnejše od vseh morskih ži vali in jih je mogoče sli šati do 1000 kilometrov daleč. Uporabljajo se lahko tudi za zvočno preslikavo oceanskega dna, zahva ljujoč dejstvu, da lahko zvok doseže

globino 2,5 kilometra pod vodo, ki se odbije in raziskovalcem zagotovi natančne meritve. Po leg tega je študija iz leta 2021 v reviji Science po kazala, kako je lahko kitova pesem veliko bolj uporabna in ima manj negativnega vpliva na mor sko življenje kot velika zračna puška, ki je tipično orodje, na katerega se zana šajo raziskovalci ob zgoraj omenjenih raziskavah.

Najbolj obiskana država je Francija

Francija je čudovita dežela, polna oku snih vin, slastnega sira in romantike. Zato ni presenetljivo, da si po podatkih Svetovne turistične organizacije Fran cijo želi obiskati več ljudi kot katero koli drugo državo na svetu. Država je znana po svojih modnih hišah, lepih muzejih umetnosti in najbolj znanem

spomeniku v dr žavi – Eifflovem

stolpu. Poleg tega so tam številne znamenito sti, kot so plaže, majhne slikovite vasi, naravni parki in gozdovi, pustolovski športi, zgodovin ske in luksuzne destinacije, ki ponujajo nekaj za vsako gar. Leta 2017 je Francija sprejela 86,9 milijona turi stov. Španija je bila druga najbolj priljubljena desti nacija, z 81,8 milijona obi skovalcev, sledijo ji ZDA (76,9 milijona), Kitajska (60,7 milijona) in Italija (58,3 milijona). La vie est belle!

Zobozdravstvo je najstarejši poklic na svetu

Marsikdo se prime za glavo, če mu omeniš obisk zobozdravnika. Slej ko prej pa je obisk obvezen prav za

vsakogar, če ne iz nuje, pa iz preven tivnih razlogov. Ali morda veste, da je zobozdravstvo najstarejši poklic na svetu? Zobozdravstvo se pojavi takrat, ko ljudje dobijo prve zobe ... no, ne tako daleč nazaj. Zanimivo je, da obstaja štu dija, ki je našla dokaze o vrtanju zob v lobanjah, ki segajo od 7.500 do 9.000 let

Kaj pa fizična dostopnost?

17. maja smo obeležili sve tovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, ki je bil letos namenjen ozavešča nju starejših o pomenu digi talnih tehnologij in pravič nemu dostopu do digitalnih tehnologij za vse prebivalce. Mnogi si znova bolj želijo fi zične dostopnosti, na primer do zdravnikov.

nazaj. Luknje so bile verjetno nareje ne s prazgodovinskim lokom. Je to lahko delo prvega zobozdravni ka? Druga zanimiva raziskava, ki jo je opravila Univerza v Bolonji v Italiji na 14.000 let stari lobanji, je pokazala, da je bil en pokvarjen zob v čeljusti name noma prečiščen in postrgan z orodjem. Zobozdravstvo je tako eden najstarejših zabeleženih poklicev in je vsekakor ra zlog za lepe in zdrave nasmehe.

Klimatske spremembe povzročajo spremembo barv rož

Ne skrbite, vaše cenjene rdeče vrtnice ne bodo čez noč postale turkizne, a povečanje UV sevanja zaradi po slabšanja ozonske plasti v zadnjih desetletjih je povzročilo spremem bo cvetja po vsem svetu. Študija iz leta 2020, ki so jo vodili znanstveni ki Univerze Clemson, je ugotovila, da se je UV pigmentacija v cvetovih sčasoma povečala, kar je privedlo do razgradnje njihovega cvetnega prahu. Čeprav z našimi očmi ne vidimo spremembe barve, je to velika te žava za opraševal ce, kot so čebele, ki jih privlačijo svetle barve, ki jih proi zvajajo rože.

Lara Oprešnik

⏫

vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, pravijo. Kako uspešna je razgaljena neznanka na sliki Saliha Biščića, Čveku ni znano, je pa uspešna ženska, ki

ob

– Milojka B. Komprej. V Mestni galeriji Šoštanj je želela z avtorjem posnetek natančno pred tem njegovim delom. Kot kaže širok nasmeh na obrazu, je bilo Salihu to, seveda, zelo všeč.

Še najbolje je, če vsi sodelujemo, zaključuje polemiko o uspešnih ženskah in moških Čvek. Tu je dokaz dobrega sodelovanja obeh spolov: Mihael Fajfar, uspešen vinogradnik in vinar iz Šmartna ob Paki, je nedavno na veliki svečanosti v Celju postal vitez svetnik, njegova soproga Tatjana pa je prav tako zaslužna za velik delež vinarskih dosežkov. Foto Jože Miklavc

Zdravje

narava • ekologija

Zdravilna zelišča, ki rastejo v naši bližini

Materina dušica pomirja in krepi živce

Materina dušica je bila cenjena že v času Starih Egipčanov. Uporabljali so jo pri balzamiranju in umivanju umrlih. Njeno ime Thymus v prevodu pomeni moč in pogum. Cveti od junija pa tja do oktobra. Ima svoj značilen, oster vonj, kar je po-

sledica tega, da vsebuje predvsem eterična olja, poleg njih pa še čreslovine in flavonoide. Rada ima suha, sončna pobočja. Tako jo najdemo ob poteh, na pašnikih, po skalah, nasipih … V zdravilne namene nabiramo nadzemne dele. Kot začimba je uporabna tudi v kulinariki – dodaja se na začetku kuhanja. Materina dušica je znanstveno priznana zel, ki pomaga pri zdravljenju zgornjih dihalnih poti. Razkužuje dihalne poti,

pomirja kašelj, uspava. Pomirja in krepi živce. Pospešuje tudi potenje in prebavo. Sprošča krče. Čaj materine dušice, ki mu dodamo med, olajšuje in pospešuje porod. Čaj je koristen tudi pri motnjah v ledvicah in mehurju, pomaga pa tudi ženskam z nerednimi menstruacijami. Nikakor pa ne smemo pozabiti blagodejnega učinka, ki ga ima čaj materine dušice na zdravljenje pljučnice, obolelih bronhijev in pri gnojenju pljuč. Materina dušica je pogosto uporabljena tudi kot kopel. Nameni kopeli so različni. Lahko je sproščujoča kopel, ki sprošča in miri živce, umirja. Ali pa si kopel pripravimo, ko smo prehlajeni, da sprostimo dihalne poti. Učinkovita je tudi pri lajšanju težav oslabelih in revmatičnih ljudi.

Poprova meta odganja polže in komarje

Zaradi velike priljubljenosti in dostopnosti se poprova meta velikokrat uporablja kot vsakodnevni napitek. Že v preteklosti se je čaj iz listov mete uporabljal proti bolečinam v želodcu, črevesnim vnetjem, krčem in napihnjenosti. Dokazano zmanjšuje krče prebavne-

ga trakta, pospešuje izločanje žolča, zmanjšuje želodčno kislino, deluje protivnetno, protimikrobno, protivirusno in blago

zelišča, saj največ učinkovin vsebujejo cvetni popki, cvetovi in listi v bližini socvetij. Posušeno zel šentjanževke običajno uporabimo za pripravo zdravilnega čaja, redkeje pa za pripravo tinkture. Cvetovi, ki največ cvetijo julija, se uporabljajo za zdravljenje trebušnih krčev in vnetij, opeklin in živčnih bolezni. Klinično je dobro dokazano tudi njeno antidepresivno delovanje.

pomirja, pravijo strokovnjaki. Eterično olje mete se pogosto uporablja kot korigens okusa, kot dodatek h kopelim, za inhalacije ob prehladih, celjenje ranic ter proti tenzijskemu glavobolu.

Posadite jo v tisti del vrta, ki je polžem najbolj dostopen. Z značilnim vonjem jih bo gotovo odgnala.

Šentjanževka proti vnetjem in opeklinam

Šentjanževka je v Evropi precej razširjena rastlina. Pri nas jo najdemo na prisojnih in suhih legah. Zacveti junija, okrog kresa, in cveti do avgusta. V času cvetenja, najbolje tik pred polnim razcvetom, nabiramo zgornji del

Šentjanževka je psihotropno sredstvo, ki vpliva na duševno dejavnost. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, saj odžene potrtost, malodušje in brezvoljnost. Odpravlja pa tudi slabo splošno počutje, izgubo teka, nespečnost, duševne težave med meno in preobčutljivost na vremenske spremembe. Od nekdaj se uporablja tudi kot dodatek k prehrani. ��

AKTIVEN DAN ZA AKTIVNO STAROST

Pridružite se nam vsi, ki se zavedate, da aktivna starost pomeni kakovostno starost.

Informacije 03 896 37 02 info.topolsica@deos.si TE

Vadbeni center Energija prijazno vabi vse rekreacije željne in tiste, ki želijo svoje telo razgibati ter okrepiti na atraktiven in strokoven način. Poleg pestre izbire različnih vadb vam omogočamo tudi pilates in vadbo za hrbtenico. Vadba za hrbtenico je namenjena predvsem tistim, ki opravljajo sedeče delo, saj prisilna drža v sedečem položaju povzroča nepravilnosti v hrbtenici in ramenskem obroču. Z vadbo sprostimo napetost v mišicah, stres

in negativno energijo. Zajema vaje, ki so namenjene krepitvi stabilizatorjev trupa, le-ti pa so pomembni za ohranjanje pravilne telesne drže. S to vadbo preprečimo tudi omrtvičenost v zapestjih in vratnem predelu hrbtenice. Odpravljamo tudi napačne gibalne vzorce, ki jih ljudje izvajamo skozi dan, s tem pa dosežemo boljšo fizično in psihično pripravljenost posameznika in na splošno boljše počutje.

Program je zasnovan posebej za starejše od 80 let, da ohranijo in krepijo svoje �zične in miselne zmožnosti ter socialne stike in na ta način dlje in kakovostneje smostojeno živijo v domačem okolju.

Program je prilagojen vsakemu posamezniku, da bi ta čim hitreje napredoval. Strokovni sodelavec vsakemu udeležencu svetuje, zanj izdela načrt vadbe in zastavi cilje ter redno spremlja napredek.

Zakaj se udeležiti programa?

 Program pokriva vsa področja, ki so za starostnike najpomembnejša; �zične aktivnosti, ki izboljšajo gibljivost in počutje, miselne aktivnosti, ki ohranjajo spominske funkcije ter druženje, s čimer se poveča krog družabnih stikov.

 Aktivnosti omogočajo izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj (osteoporoza, sladkorna bolezen, arterioskleroza, debelost ...).

 Redna vadba starostniku omogoča, da lahko dlje in kakovostneje živi v domačem okolju.

Pregovor

Osebna asistenca – pomoč invalidnim in huje bolnim osebam

Osebna asistenca se izvaja pri tistih opravilih in dejavnostih, ki jih oseba ne zmore več izvajati sama v celoti. Zavod ONN je Zavod za osebno asistenco in je socialno podjetje s sedežem v Velenju. Poslujejo po načelih socialnega podjetništva: neprofitno delovanje, v okviru katerega dobiček vlagajo v razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Vpisani so v vpisnik prostovoljskih organizacij in v delo vključujejo zainteresirane prostovoljce. Njihova glavna dejavnost je izvajanje osebne asistence. Na pomoč priskočijo ljudem, ki jih je prizadela težja bolezen (shizofrenija, demenca, multipla skleroza, cerebralna paraliza, mišična pareza, kap ...) in še niso dopolnili 65 let. Če imate svojca, znanca, prijatelja, soseda, sodelavca z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki osebne asistence še nima in ne ve, da mu ta pripada, mu pomagajte vzpostaviti stik z Zavodom ONN. Skupaj bodo pričeli pisati srčno in lepo doživeto zgodbo življenja. Pomagali vam bodo pri pripravi dokumentacije in izpolnjevanju vloge za odobritev osebne asistence in dodatka za pomoč in postrežbo.

Asistenca je več kot dobrodošla oblika pomoči, če živite sami ali domači nimajo dovolj časa,

izbrali kandidata za osebnega asistenta. V zavodu ONN kot asistenta lahko zaposlijo tudi vašega družinskega člana.

Osebna asistenca vključuje naslednje storitve, odobrene na podlagi izdane odločbe: osebno pomoč (nega, oblačenje, hranjenje, razgibavanje, masaža …), družabništvo, pomoč v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih (kuhanje, čiščenje, urejanje dokumentacije ...), spremstvo izven doma (k zdravniku, v trgovino, v zdravilišča, pri športnih aktivnostih … ) in pomoč pri orientaciji, pomoč na delovnem mestu ali v izobraževalnem procesu, pomoč pri komunikaciji.

Življenje je dar, a včasih se ne izide, kot si želimo. Vsakdo izmed nas si zagotovo zasluži, da ga živi zadovoljno in aktivno tudi v primeru, ko nas prizadene omejitev zaradi bolezni. V zavodu za osebno asistenco so zanesljivi in odgovorni do sočloveka in želijo pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo.

ZAVOD ONN, so.p.

Stari trg 35, Velenje (nad Centrom za socialno delo) 040 707 305 (Katja), 041 873 907 (Damjana) osebna-asistenca@onn.si info@onn.si

FB: Zavod ONN

Inštitut za kontrolo in certifikacijo – Inštitut KON-CERT Maribor – je neodvisna kontrolna organizacija z bogatimi večletnimi izkušnjami. Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji, z več kot 3.500 strankami, delujemo na področju kontrole in certificiranja v kmetijstvu ter stremimo k razvoju novih shem certificiranja.

Ob certificiranju ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil opravljamo še nadzore biološko-dinamičnega kmetovanja, zaščite-

nih kmetijskih pridelkov in živil, integrirane pridelave, standarda Global G.A.P. in v zadnjem obdobju certificiranja aktualne sheme Izbrana kakovost

Dejavnost nadzora pa smo razširili še na neživilske sheme, kot so kozmetika, okrasne rastline, tekstil, in na shemo

VEGAN, za katero je pri strankah vedno več zanimanja.

S pomočjo certifikatov, ki jih Inštitut podeljuje, ustvarjamo zaupanje v kakovost pridelkov in živil slovenskih pridelovalcev oz. predelovalcev.

�� Inštitut KON-CERT Maribor, Robert ROJKO, direktor

da bi se vam posvetili v polni meri. Ko prejmete odločbo o pravici do osebne asistence, vam bodo na podlagi vaših želja in potreb naredili načrt izvajanja osebne asistence ter skrbno

Se zavedamo pomena besede gibanje?

Človeško telo je bilo že v osnovi ustvarjeno za plazenje in gibanje. Narava je poskrbela, da smo se vsi sposobni sami postaviti na noge in se soočiti z osnovnim življenjskim ciljem, kako preživeti. Bili so časi, ko je bilo življenje ena sama velika pot: kako si nabrati hrano, jo pridelati ali celo uloviti. Življenje je bilo gibanje, pojem trening sploh ni bil pomemben niti ni obstajal, saj je način življenja gibanje zahteval sam po sebi. To je bilo obdobje, ko se je jedlo zato, da se je preživelo, danes pa živimo v obdobju, ko živimo zato, da jemo. To je obdobje razvajenih.

Osnovni življenjski vzorec, kot je gibanje, skozi obdobje izgublja pomen, kajti hrane je na pretek, avtomobili nas prevažajo naokoli, večino časa smo v sedečem položaju in dejansko osnovni gibalni vzorec postaneta trening in vaja, namesto da bi bili osnova za preživetje. Živimo v obdobju, ko je tempo življenja nenormalno hiter, norme v službi so vedno večje, otroci so prepuščeni samim sebi in pojem družina se spreminja. Premalo časa namenimo sebi in svojim bližnjim, čas pa hitro beži … Pokažimo otrokom vzorec druženja in gibanja, ni treba, da je to fitnes ali kakšna druga oblika športa – preprosto se družite in zganjajte norčije. Leta bežijo, vaši otroci postanejo starši, vi postanete stari starši in ni ga lepšega, ko zaslužite pokoj od dela, da ste mobilni in pri moči, da boste lahko uživali in se igrali, tako kot prej s svojimi otroki, zdaj še s svojimi vnuki – to pa je bistvo življenja.

Aktivno gibanje vsaj trikrat tedensko

Zaželeno je, da smo fizično aktivni vsaj trikrat tedensko pol ure ter s tolikšno intenzivnostjo, da se poveča frekvenca srca. Gibanje nam predstavlja premik fizikalnosti v kulturo, kajti fitnes, kot ga pozna večina, nas velikokrat oddaljuje od fleksibilnosti in vzdržljivosti, mi pa z gibanjem povezujemo zdravje, estetiko, performans in umetnost. Ustvarjamo izmenjavo informacij iz zavesti v telesno izvedbo.

Bolje boste spali in okrepili imunski sistem Redna in zmerna vadba bo okrepila naš imunski sistem. Z njo postanemo odpornejši proti različnim okužbam. Tako se lahko izognemo nadležnemu prehladu. Poudarek je na zmerni telesni obremenitvi, saj prevelika naprezanja lahko oslabijo imunski sistem.

Ste vedeli, da boste po dobri vadbi bolje spali in imeli več energije? Če ste se naveličali šteti ovčke, ki bi vas zazibale v spanec, poskusite z redno vadbo. Ta namreč izboljšuje spanec

Redna vadba, dolgo življenje

Danes, ko veliko časa sedimo, je dobro poskrbeti tudi za fizično aktivnost. Če se premalo gibamo, imamo namreč veliko več možnosti za nastanek različnih bolezni, ki so lahko usodne za naše zdravje. Vsakodnevna vadba zniža krvni tlak, preprečuje nespečnost, krepi kosti, znižuje slab holesterol in dviguje dobrega.

Zato se splača potruditi in začeti že danes.

in vas napolni z energijo.

Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Kosti, ki so bile močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Gibi, ki se zdijo sami po sebi umevni, npr. skloniti se in pobrati časopis ali dvigniti vnuka, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzročijo zlome. Redna aktivnost krepi mišice in prispeva k povečani gostoti kosti. Mnoge raziskave dokazujejo, da je trajna telesna vadba pozitivni dejavnik pri preprečevanju nastanka osteoporoze v poznejših letih. Na gostoto kosti najbolje vplivajo vaje za moč. Če želimo biti poskočni tudi na starost, zač-

nimo z redno vadbo že danes. Športne aktivnosti pomagajo tudi pri migrenah. 75 % žensk v raziskavi univer-

ze v Göteborgu je poročalo o zmanjšani pogostosti migren, potem ko so bile vsaj trikrat tedensko telesno aktivne. Če čutimo bolečine v hrbtu, je gibanje še kako priporočljivo. Vadba bo poskrbela tudi za lepšo držo. Koristna je pred-

vsem joga, saj združuje raztezalne vaje z vajami za moč in ravnotežje. Prijetno s koristnim lahko združite tudi pri pilatesu. Morda vas bo poleg brhkih teles prepričalo tudi to, da pilates izboljšuje fleksibilnost hrbtenice.

Z redno aktivnostjo pa skrbite tudi za boljšo duševno kondicijo, saj vadba pozitivno vpliva na sproščanje čustvene napetosti in stresa. Krepi našo duševnost in bogati medsebojne

vezi in odnose. Samski torej ne oklevajte, ampak raje obujte športne copate in na teku ulovite novega partnerja. Redna vadba lajša občutke tesnobe in depresije, zato ne utapljajte žalosti v razvadah, ampak v športu.

Danes je pravi čas

»Igra gibanja zajema vse našteto ter preoblikuje in združuje. Spreminja se glede na vzdržljivost, fleksibilnost in pripravljenost ter vedno zagotavlja napredek. Nihče ni mojster gibanja. Ko osvojiš neke vzorce, se gibanje nadaljuje v neskončnost, in to je posebnost gibanja. Učitelj gibanja mora biti borec, plesalec, trener moči, fleksibilnosti in kondicije. Učitelj gibanja mora biti terapevt in nutricist. Od njega se zahteva nenehno učenje in posodabljanje, da uvidi skupne stvari naštetih elementov, jih povezuje in spreminja. To je naša moč. Skupaj ustvarjamo izmenjavo informacij iz zavesti v telesno izvedbo. Zasledovanje svojega cilja zahteva disciplino, ki jo dosežemo, ko nekaj počnemo z dušo in s srcem, osvoji pa ga tisti, ki želi razumeti telo, zdravje, uspešnost in fizično izražanje. Najpomembneje je, da se prepoznate kot 'umetnika gibanja' in se razvijate z glavo in s telesom kot eno. Center gibanja nudi različne programe, zato vam priporočamo, da pridete k nam, da se pogovorimo o želenih ciljih,« pravijo v Centru gibanja v Velenju. ��

Stopalom posvečamo premalo

pozornosti

Lepa pričeska, prava barva las, obleka po meri in zloščeni čevlji sodijo k prvemu vtisu, ki ga dobimo o človeku. Kaj pa urejena stopala in negovani nohti na nogah? Ste pozabili nanje, češ, saj se jih ne vidi? Napaka. Nežna in mehka stopala so sama po sebi redkost in tudi urejeni nohti ne pridejo kar tako. Zato storite nekaj koristnega zase, saj vam bodo za to hvaležne celotne noge, ne le stopala.

Pozornost, ki jo posvečamo svojim stopalom, je namreč še vedno majhna. Če pa že, jo opravimo zelo površno in v najkrajšem možnem času. Težave se lahko pojavijo v vseh starostih in ne izbirajo spola.

Ob začetku sezone odprtih sandal vam bo najbolj v pomoč dober pediker, ki je za to strokovno usposobljen. Pozneje si stopala in nohte laže urejate sami. Čeprav morda mislite, da je izvajanje domače pedikure za vas precejšnja izguba časa, zanjo ne potrebujete več kot pol ure tedensko. Ker so stopala izpostavljena velikim dnevnim obremenitvam, se marsikdaj pojavijo neprijetne in trdovratne težave.

Če nas bolijo stopala, nas boli vse

Kje so vzroki za težave? Danes so noge, posledično tudi stopala, precej bolj obremenjene kot nekoč. Čevlji, ki jih nosimo, so iz umetnih materialov, problematična je nagnjenost k suhi koži. Nevšečnosti kože stopal lahko preprečimo, omilimo ali celo odpravimo z vsakodnevno skrbno nego. Prvi korak naj bo redno čiščenje, občasno tudi piling kože stopal. Na ta način zmanjšamo debelino poroženele kože stopal in možnosti okužb. Dobro je, da ne nosimo pretesne obutve. Po napornem dnevu svojim utrujenim stopalom privoščite sproščujočo kopel iz naravnih sestavin: tople vode, rastlinskih izvlečkov (na primer divjega kostanja) in eteričnih olj. Redno skrbite za pravilno striženje in piljenje nohtov ter odstranjevanje obnohtne kožice. Že Sokrat je dejal: »Če nas bolijo stopala, nas boli vse.«

Katere so nadloge stopal in kako si lahko pomagamo?

GLIVICE NA STOPALIH

So trdovratna nadloga, ki se je je težko znebiti. V poletnih mesecih so za nežnejši spol prava nočna mora. Da se jih zares znebimo, je potrebna redna in disciplinirana uporaba antimikotičnih sredstev, kot so laki, pršila, kreme in tablete (opomba: tablete lahko dobite le na zdravniški recept). Takoj ko glivicam vza-

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

Kako do zdravih in lepih stopal?

Urejena stopala so največji pokazatelj urejenosti. Ne samo žensk, tudi moških. Trda, poroženela koža in neurejeni nohti so odraz neskrbnosti in slabe nege. Zima je naredila svoje, zdaj ste na vrsti vi.

stanje na stopalih umirilo ali poslabšalo. Boljša je preventiva kot kurativa.

KURJA OČESA

Skozi leta usvojimo določen način hoje. Ko telo zazna večjo obremenjenost stopala, ga želi obvarovati. Pride do proizvajanja večje količine kože tako, da mesto obremenitve zadebeli. Temu pravimo otiščanec. Najpogosteje se pojavi na zunanjem delu palca, maščobnih blazinicah na in pod prsti, med prsti in na petah. Ko odebelitev kože seže v globlje plasti kože in pride do senzorjev za bolečino, so kurja očesa pri hoji boleča. Da bi bil korak brez bolečin, je najboljša odločitev obisk pedikerja. Odprava kurjega očesa je hitra in učinkovita, občutek je takojšnje olajšanje. Obstajajo različni pripomočki iz silikona ali mehkega filca, ki jih namestimo ali zalepimo na problematično mesto. Tako lahko sami zaščitite in obvarujete svoja stopala pred prekomerno obremenitvijo. Za boljšo prožnost in elastičnost kože na stopalih je priporočljiva redna uporaba krem za stopala. Na ta način se izognete nastanku razpok in ragad.

Stopala dnevno izločijo 2 dcl znoja!

memo idealne razmere za razvoj, se ne razmnožujejo več. Z rastjo nohta jih izrinemo in s striženjem odstranimo. Če so nohti močno odebeljeni, jih pedikerji maksimalno zbrusijo oz. stanjšajo. To je več mesecev trajajoči postopek, ki se ga je treba dosledno držati.

VRAŠČENI NOHTI

Oblika nohtov in njihova rast se pri vsakem človeku razlikujeta. Ali bomo imeli težave ali ne, je odvisno od načina striženja. Zelo mala konica nohta (zanohtnica) lahko skupaj s pritiskom v čevljih predre kožo. Rezultat je rdeč, zatečen in vnet prst, ki ga spremlja huda bolečina. Veliko primerov se da rešiti, če pravočasno obiščete usposobljenega pedikerja oz. pedikerko. Vzmetne sponke so rešitev za vse tiste, ki imate dlje časa težave z vraščenimi nohti. Sponka je v prvotni obliki ravna, naši nohti so lunaste oblike. Z namestitvijo na noht se ustvari vzmetna sila. Sponka se 'želi' izravnati in tako se samodejno z rastjo ravna tudi noht.

DIABETIČNO STOPALO

Sladkorno bolezen imenujemo tudi tihi ubijalec. Zakaj? Ker ne boli in ne daje simptomov bolezni. Večina se ne zaveda resnosti sladkorne bolezni. Težava nastane, ko trebušna slinavka (lat. pankreas) odpove pri proizvajanju hormona inzulin. Ta je ključnega pomena pri presnovi ogljikovih hidratov oz. sladkorja. Odpoved trebušne slinavke najbolj pripisujemo stresu. Dodatno poslabšanje pa prispevajo nezdrava prehrana, debelost, kajenje, alkohol. V

Stopala vsebujejo 250.000 žlez znojnic, te pa vsak dan izločijo 2 dcl znoja. Da, prav ste prebrali. Spremljevalec je neprijeten vonj, ki nastane, ko bakterije, ki so prisotne na koži, razgradijo maščobne sestavine znoja. Pri tej nevšečnosti si pomagamo s kopelmi, ustreznimi kremami in pršili. Čezmerno znojenje stopal omilimo z učinkovinami, ki ožijo znojnice. Te so v obliki tekočin, posipov, tekočih pudrov in gelov. Sočasno noge tudi hladijo. ��

koža zelo kmalu žametno mehka in sijoča, bolj gladka pa bo tudi koža na petah.

primeru dolgoletne nezaznane oz. nekontrolirane sladkorne bolezni sladkor povzroči na ožilju, živčevju in ostalih organih trajno in nepopravljivo škodo. Zato sta pomembna samokontrola in preventivni obiski ambulant, da bolezen pravočasno odkrijejo. Tudi obisk pedikerja je zelo priporočljiv. Zakaj? Ključnega pomena je namreč predčasno odkrivanje potencialnih malih ranic, ki lahko zaradi slabe prekrvavitve preidejo v hujšo infekcijo. Rana se lahko razširi v globino, pride do zastrupitve in konča se lahko z amputacijo uda. Natančni pregled se izvaja s posebnimi instrumenti in z dotiki. Rezultate spremljamo sproti in ugotavljamo, ali se je

Velenjski rokometaši do pokalnega zlata

Ose so se na zaključnem turnirju Pokala Slovenije razveselile pokalne lovorike

Tretja pokalna lovorika

Velenje, 14. maja – Velenjsko moštvo, ki je v drugem delu letošnje sezone presenečalo in navduševalo predvsem v evropski ligi, je Šaleškim graščakom zagotovo polepšalo vikend. Na sobotni polfinalni tekmi pokala so aktualni državni prvaki namreč ugnali večne rivale iz Celja. Slednji so na napeti in razgreti tekmi sicer prvi povedli z dvema za-

Tam jih je čakala zasedba iz Škofje Loke, ki je v polfinalu s 25:20 pregnala ekipo Dobove. Škofjeločani, ki so v letošnji sezoni že pokazali, da so lahko izjemno težek nasprotnik, so se tudi tokrat izkazali z izrednim odporom. Velenjčani so sicer hitro povedli z dvema zadetkoma (2:0), ekipa Urbanscape Loke pa je rezultat poravnala in uspešno kljubo-

Domen Tajnik, rokometaš RK Gorenje Velenje in najboljši igralec finalnega turnirja: »Vedeli smo, da nas v finalu čaka še zahtevnejša tekma kot v polfinalu proti Celjanom. Emotivno smo bili izčrpani ter tudi utrujeni. Pred tekmo in med polčasom smo si govorili, da moramo ostati mirni, če bo v igri prišlo do kakšnih črnih minut, in igrati svojo igro. Pri tem smo vztrajali in to se nam je obrestovalo. V drugem polčasu smo

Rudarji poraženi pred zadnjo tekmo

Velenje, 14. maja - Minuli vikend so se ekipe 2. slovenske nogometne lige podale na predzadnjo tekmo letošnje sezone. Boj za vrh je bil že pred 29. krogom odločen – v prvo ligo se vrača Gorica, za preboj med elito pa se bodo v kvalifikacijah borili še nogometaši Triglava. Pred zadnjim krogom ostaja odprt boj za 3. mesto, ki ga teoretično še vedno lahko osvojijo

tudi nogometaši Rudarja. Slednji so sicer v soboto zabeležili visok poraz in se za dve točki oddaljili od Krke in Rogaške, ki sta tako v boljšem položaju, da tretje mesto tudi osvojita.

Knapi so v predzadnjem krogu gostovali v Ljubljani, kjer so jih s 3:0 premagali nogometaši Ilirije, ki so si zmago zagotovili že v prvem polčasu. V 25. minuti je lastno mrežo zatresel

Velenjčanke

Velenje, 14. maja - V boju za mesta od petega do osmega so velenjske rokometašice v soboto gostovale pri ekipi iz Litije. Po zmagi nad Zagorčankami in Ptujčankami so se tokrat domov vrnile brez točk. V prvem delu prvega polčasa so sicer uspele povesti s štirimi zadetki pred-

nosti (8:4), vendar so gostiteljice rezultat poravnale, v 23. minuti pa so si priigrale minimalno prednost (12:11). Do konca prvega polčasa so domačinke svoje vodstvo še povišale in se na odmor podale s štirimi zadetki prednosti (16:12). Vodstvo so ohranjale, v 53. minuti pa so

Vincent Rusell Borden. V 35. minuti je za 2:0 zadel domači kapetan Dejan Djermanović ki je zgolj par minut kasneje s svojim enajstim golom sezone vodstvo povišal na 3:0 in postavil končni izid tekme.

Velenjski nogometaši se bodo v zadnjem krogu, ki bo v soboto, 21. maja, na domačem terenu ob jezeru pomerili z Gorico.

mesto

vodile že z osmimi goli (28:20).

Velenjčanke so svoj zaostanek prepolovile, zmaga (30:26) pa je šla v roke domačink. Za zmagovalke je osem golov dosegla Blažka Hauptman, na strani Velenjčank pa se je z desetimi zadetki najbolj izkazala Nastja Ferenc �� tr

Encijev ognjeni krst se ni izšel po načrtu

detkoma (8:6), a Velenjčani so prednost hitro izničili in v 22. minuti z golom Tajnika tudi sami povedli (12:10). Tekmeci iz mesta grofov niso popuščali, rezultat so poravnali in ekipi sta se na odmor odpravili z izenačenim izidom (14:14).

Ose so si odločilno prednost priigrale v drugem polčasu, ko so izkoristile napake Celjanov in jim v 40. minuti pobegnile na 21:17, najvišjo prednost na tekmi so dosegli v 45. minuti, ko so vodstvo zvišali na 26:21. Celjski rokometaši so se v zadnjih minutah povsem približali velenjski ekipi (31:30), ki je še pravi čas ustavila njihov nalet in si z zmago 32:30 izborila finalni obračun.

vala osam, ki so do konca prvega polčasa zopet pobegnili za zgolj dva zadetka (14:12). V drugem delu so tekmeci iz Škofje Loke poravnali izid (14:14), v 36. minuti pa so z minimalno prednostjo (17:16) povedli. Na plin so nato stopili tudi varovanci Zorana Jovičića, ki so sredi drugega polčasa povedli s petimi zadetki prednosti (25:20), nato pa popustili, in nasprotniki so se 10 minut pred koncem približali na dva gola (26:24). Sledila je pomembna minuta odmora, po kateri so se Velenjčani ponovno zbrali in ubranili prednost ter z zmago 34:31 osvojili tretji naslov pokalnih prvakov v zgodovini kluba.

Škofjeločanom nekoliko ušli in prednost zadržali do konca. Zasluženo smo zmagali.«

David Miklavčič, rokometaš Gorenja Velenja: »Kljub slabšemu uvodu v sezono mislim, da smo pustili zelo dober vtis. Na državnem prvenstvu smo naredili preveč napak, smo pa zato prikazali odlično igro v Ligi Evropa. Osvojitev naslova pokalnih zmagovalcev pa je češnjica na torti izjemno naporne sezone. Vsi smo na zaključni turnir vstopili z željo po osvojitvi pokala in po uvrstitvi v finale je bila motivacija še večja. Zelo sem ponosen na ekipo, ki je danes zasluženo dvignila pokal.«

Foto: Jan Gregorc

��

Srebrni tenisači Velenje smo praznovali 25-letnico

Slovenski reprezentant na 24. poletni olimpijadi gluhih v brazilskem Saxias do Sulu Tadej Enci je v teku na 400 metrov, ki je njegova paradna disciplina, zasedel 11. mesto. Za olimpijske medalje se je v tej disciplini potegovalo kar 39 atletov iz

26 držav. Encijev ognjeni krst se zaradi grdega padca na deveti oviri ni izšel po načrtih in je tako 28-letni član Atletskega kluba Velenje ostal brez uvrstitve v finale. Mladega atleta, ki ima le en odstotek sluha, čakajo zdaj tekmovanja med slišečimi

atleti. Konec maja bo nastopil na mitingu, nato na državnem prvenstvu, pokalu Slovenije in ekipnem prvenstvu Slovenije, tako da bo stopnjeval formo do svetovnega in zatem še evropskega prvenstva gluhih naslednje leto. ��

KK Seki vnovič najuspešnejši klub

Slovenske Konjice, 14. maja – Na 2. Državnem pokalnem tekmovanju KZS 2022 je sodelovalo 383 tekmovalcev iz 47 slovenskih klubov, ki so opravili 426 nastopov. Poleg dnevnih nagrad so se tekmovalci borili za točke Pokala Slovenije 2022, v seštevek katerega gredo tri pokalne tekme. Karate klub Seki je bil spet najuspešnejši klub. Kot na 1. pokalni tekmi so tudi tokrat zbrali 11 zlatih medalj, še 4 srebrne in 9 bronastih! Osvajalci medalj so tokrat bili: 1. mesto: Andjela Miljatović (kata deklice, kata ekipa deklice in ml. kadetinje), Karolina Kristić (kata ekipa deklice in malčice, kata malčice), Tadej Mavsar (kata malčki, kumite malčki -30kg), Lana Husić (kata ekipa malčice

in najmlajše), Jovan Kocev (kata najmlajši – posamično in ekipa), Tajda Mavsar (kata ml. kadetinje – posamično in ekipa), Adna Hasanbašić (kata ekipa malčice), Žana Jeršič (kata ekipa deklice), Liam Kotnik in Tim Sredenšek (kata ekipa najmlajši), Kataya Mravljak (kata ekipa najmlajše), Lana Srebre (kata ekipa najmlajše), Ilma Šiljegović (kata ekipa ml. kadetinje);

2. mesto: Jure Sluga (kata člani +16), Nedžla Hajdarevič (kata malčice), Lana Husić (kata najmlajše), Emira Avdić Gabi Kregar in Lejla Pivić (kata ekipa kadetinje);

3. mesto: Eva Tomažič (kata mladinke), Enej Vanovšek (kata mladinci), Adna Hasanbašić (kata

malčice), Žana Jeršić (kata deklice), Liam Kotnik (kata najmlajši), Kenan Ajmičević, Tadej Mavsar, Aleksa Miljatović (kata ekipa dečki), Lana Srebre (kata najmlajše), Tarik Omerović (kata ekipa najmlajši), Evelin Pivić (kata člani +18), Gael Srebre (kata ekipa najmlajši).

Z malce manj športne sreče so tokrat pod zmagovalnim odrom ostali: Zijo Bršić, Emrah Hasanbašić, Enej Rizvanovi, Adna Subašić.

Najuspešnejši tekmovalki na tekmi sta bili vsaka s po tremi zlatimi medaljami Andjela Miljatović in Karolina Kristić Tadej Mavsar pa je osvojil zlato v obeh posamičnih nastopih (kate in borbe).

tri mesece nismo igrali. Ob naši obletnici smo pripravili

srečanje z Mariborčani. Igralo je pet parov in na koncu je bil rezultat 3 : 2 za goste. V jeseni se pa dobimo v Mariboru. �� Jože Silovšek

�� KK Seki

Velenje, 13. maja – Leta 1997 se je prvič zbralo nekaj tenisačev, ki so se dogovorili, da bodo dvakrat na teden organizirano igrali tenis. Tradicija je postala

tako močna, da imamo zdaj redne termine poleti in pozimi. Samo v času omejitve zaradi korone

Tea Rednak

V tej planinski zgodbi smo vsi zmagovalci!

Planinstvo

inkluzije inPlaninec – 200 planincev s posebnimi potrebami se je družilo in uživalo v naravi na Gori Oljki – Moto je ustvarjati priložnosti za inPlanince

Janežič

Gora Oljka, 14. maja – Skoraj 200 planincev z različnih koncev Slovenije, oseb s posebnimi potrebami in njihovih spremljevalcev je v soboto prišlo na Goro Oljko v organizaciji odbora Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami Planinske zveze Slovenije (PZS) – ali krajše inPlaninec. V lepem majskem vremenu je na gori vrvelo. Po krajšem kulturnem programu so planinci počivali po naporni poti, si privoščili malico, nekateri so si ogledali notranjost cerkve sv. Križa. Na parkirišču pod vrhom so bili parkirani dva velika avtobusa in nekaj kombijev za prevoz invalidov, na pol poti med Dobričem in vrhom pa veliko osebnih avtomobilov. Od tam so za hojo sposobni s pomočjo spremljevalcev pot do vrha opravili peš.

Kot so povedali, si kot vsi ostali ljudje želijo okusiti čar gora. Začetki izpolnjevanja te želje pri PZS segajo v leto 2015 z ustanovitvijo odbora inPlaninec, organiziranje pohodov, druženj in vseslovenskih akcij pa se je začelo leta 2017.

Njihovi cilji so, da s pohodi približajo gore in omogočijo aktivno preživljanje prostega časa v naravi vsem inPlanincem in neinvalidom s prilagoditvami

ter da informirajo javnost o svojih potrebah po prilagoditvah planinskih poti in koč.

»Gostitelj« tokratnega pohoda je bila občina Polzela, zato je obiskovalce pozdravil župan Jože Kužnik: »Navdušen sem ob prvem tako velikem dogodku na Gori Oljki po koronskem času, še bolj pa, ko vidim toliko nasmejanih obrazov, prijaznosti in veselja med ljudmi, ki imajo takšne ali drugačne zdravstvene,

gibalne težave. Naše planinsko društvo je soorganizator v tem, da smo zagotovili nekaj spremljevalcev za udeležence, občina pa je popravila oziroma uredila cesto, da je bila pot lažja, predvsem za planince na invalidskih vozičkih.«

Občutek, da lahko vsi skupaj nekaj dosežemo, je zlata vreden

Dejavnost odbora inPlaninec nam je predstavila namestnica vodje odbora Marjeta Čeč: »Odbor združuje različne delovne skupine, kot so skupina GOGO – gibalno ovirani gore osvajajo,

Na Slemenu bodo predvidoma še v tem mesecu odprli planinski dom

Na poročanje o stanju planinskih domov v našem okrožju v prejšnji številki Našega časa, ki se nanaša na kar tri pogorele planinske postojanke ter zaprta domova na Paškem Kozjaku in Slemenu, se je oglasila bralka Sonja Podbregar. Povedala je, da je planinski dom, doslej znan kot Andrejev dom na Slemenu, v lasti Davorja Podbregarja, in po temeljiti prenovi notranjosti in ureditvi nekaterih pravno formalnih okoliščin pristopa do objektov ter možnosti parkiranja obiskovalcev že nared za skorajšnjo odprtje. S tem bo osrednji del letošnje planinske sezone omogočeno zadovoljevanje prehrambenih in prenočitvenih ter vseh drugih potreb obiskovalcem tega dela planinskega sveta. Skrbnika – lastnik in Sonja Podbregar –se bosta potrudila, da bo ta priljubljena planinska postojanka na križpotju med

Šaleško, Mislinjsko, Mežiško in Zgornjo Savinjsko dolino ter Uršljo Goro, Smrekovcem in Goltemi v največji možni meri sčasoma spet pridobila nek-

skupina Odločen korak, slepi in slabovidni po slovenski planinski poti, imamo akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah, akcijo Nevrorazlični AMA – avtizem, motnje v duševnem razvoju in ADHD. Pripravljamo tudi aplikacijo planinske poti, v kateri bodo zabeležene planinske poti, primerne za osebe na vozičkih in za slepe. Naš moto je ustvarjati priložnosti za inPlanince. Skušamo

združiti vse različne – torej tako osebe s posebnimi potrebami in prostovoljce kot njihove spremljevalce. Vsa naša dejavnost je ogromen organizacijski zalogaj, zato združujemo prostovoljce iz invalidskih in humanitarnih organizacij pa tudi takšne, ki se nam pridružijo na različnih usposabljanjih ali ko nas srečajo na naših pohodih. Vsem iskrena hvala!

Občutek, da lahko gremo vsi skupaj in nekaj dosežemo, je zlata vreden. Velika dodana vrednost je, da se planinci iz posameznih skupin invalidnosti med seboj podprejo – gluhi in slepi lahko pomagajo gibalno oviranim, osebe z nevrorazličnostjo priskočijo na pomoč osebam na vozičkih … V tej planinski zgodbi smo vsi zmagovalci!« je sklenila Marjeta Čeč

Stojan Rozman, vodja delovne skupine GOGO, je dodal nekaj konkretnih podatkov: »Poleg tega da organiziramo izlete za gibalno ovirane in nam tako omogočamo obisk gora, je namen našega odbora tudi seznanjanje ljudi s tem, katere poti, koče so dostopne za gibalno ovirane. Na drugi strani pa s pomočjo PZS opozarjamo planinska društva, naj svoje koče uredijo invalidom primerno. Na primer, da je opremljena s klančino, invalidskim straniščem, kdaj kasneje pa bo morda katera tudi s kakšno ustrezno sobo.

V naši akciji tudi nakupujemo potrebne pripomočke, opremo. Tako smo s seboj pripeljali dve premični WC kabini za invalide, dva posebna vozička, t. im. tretje kolo za invalidski voziček,

med opremo imamo tudi smučke za voziček, ogrevalno vrečo, klančine …«

V hribih se imamo lepo

Miha Jakopin se je predstavil kot predsednik Kulturno-prosvetnega, športnega in rekreativnega društva iz Ljubljane, na Gori Oljki pa je bil predvsem planinec. Skoraj slep je od rojstva, zato je imel ob sebi spremljevalca, ki mu poleg pri hoji pomaga tudi pri doživljanju narave: »Slepi doživljamo svet drugače, je pa res, da kar nas zanima, vprašamo spremljevalce, kakšno drevo, skalo, rastline tudi potipamo. V dveh letih, odkar je organizirana naša delovna skupina, sem bil v hribih za vseh prejšnjih 30 let. Žene me želja po gibanju, druženju, in res se imamo odlično.«

Mihov spremljevalec je bil slaboviden Sašo Dreven, ki je bil, kot je dejal, tokrat manj obremenjen, saj je imela njegova partnerka ta dan trening v paraplezanju in je ni bilo z njim. »Spremljevalcev nas je okoli 18, skoraj vsak vikend gremo nekam. Spoznamo nove kraje, nove ljudi, povsod smo dobrodošli in se imamo lepo. Koče v glavnem niso prilagojene za gibalno ovirane, prav gotovo pa takšne akcije pomagajo k ozaveščanju in spreminjanju urejenosti koč. Zdravi planinci gotovo ne pomislijo na to,« sta sklenila oba.

Novo hitro gasilsko reševalno vozilo

Mestna občina Velenje posodablja gasilski vozni park – Gasilci se za uporabo nove opreme stalno usposabljajo

danji sloves z izboljšanimi razmerami za bivanje in oskrbo. Odprtje bo po informaciji novih lastnikov v petek, 27. maja, to pa bo še potrjeno na vseh info točkah za planince. �� Jože Miklavc

Velenje, 14. maja – PGD Velenje ima novo hitro tehnično reševalno vozilo HTRV, ki je namenjeno posredovanju v prometnih nesrečah. Celotna vrednost novega vozila znaša 218 tisoč evrov, prispevek občine 130 tisoč evrov, MORS-a 30 tisoč evrov, preostanek pa je prispevalo društvo. Vozilo je poveljniku društva Bojanu Brcarju predal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol na priložnostni slovesnosti v okviru 29. tekmovalnega srečanja pionirjev in pionirk za pokal Mestne občine Velenje. Kot je povedal Bojan Brcar, je vozilo popolnoma opremljeno z orodjem, ki se napaja z baterijami, in dodal: »S tem vozilom smo še bolje opremljeni za ukrepanje v primeru večjih prometnih nesreč, ki jih je v zadnjem času žal vedno več, pa tudi pri nesrečah v gozdu, na primer. Poleg novega imamo še več kot 12 let staro podobno vozilo, a ga bomo obdržali, saj se nam večkrat zgodi, da moramo v dve podobni intervenciji. V društvu

smo za delo s tako opremljenim vozilom dobro usposobljeni, saj imamo več kot 30 tehničnih reševalcev.« Mestna občina Velenje je zadovoljna z delovanjem gasilskih društev in

podpira njihovo učinkovito delovanje tudi s tem, da bo postopoma v vseh društvih posodobila gasilska vozila za prevoz moštva z oznako GVM-1. Do zdaj so jih prevzeli že pet, letos so ga v PGD Šalek. Konec leta ga prevzame še PGD Škale, drugo leto pa kot zadnje PGD Velenje. Za vsako vozilo je občina prispevala po 35.000 evrov.

Začenjajo tudi izreden proces zamenjave gasilskih vozil s cisternami. Najprej je na vrsti PGD Pesje, ki bo prejelo novo vozilo GVC-2, predvidoma maja 2023. Mestna občina Velenje bo sofinancirala nakup v višini 250.000 evrov. Zamenjava teh vozil poteka glede na letnik nakupa teh vozil v preteklosti. V prihodnjem obdobju bodo poleg tega zagotovili še ustrezna vozila za delovanje novega gasilskega zavoda.

Gasilci

Diana

Kljub različnim težavam zanje ni ovir. Letos so bili v februarju in marcu med drugim na Slivnici, Mrzlici, Zelenici, v maju gredo še v Mojstrano in na Kal, v juniju na Toško Čelo, Svetino, Ermanovec …

Le še teden dni zaprtega doma na Slemenu.

KRONIKA

Na Titovem trgu zahrumeli motorji

Velenje/Cirkovce, 15. maja Moto klub Lepena, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja, je gostil že 8. srečanje z blagoslovom motornih koles. Udeležilo se ga veliko motoristov iz vse Slovenije, nekaj tudi iz sosednjih držav. Po zboru in druženju v Cirkovcah so se odpravili na panoramsko vožnjo, nato je sledil že tradicionalni sprejem motoristov na Titovem trgu, kjer je prisotne pozdravil predsednik Moto kluba Lepena Peter Vodišek. »Z blagoslovom in sprejemom želimo sporočiti, da se na cesti nahajamo tudi moto-

Varnostnik zalotil tatu

Velenje, 9. maj – Dopoldan so policisti v trgovini v Šaleku obravnavali tatvino izdelka. Osumljenca je pri tatvini zalotil varnostnik. Zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo.

Vlomil v delavnico

Velenje, 9. maj – Na Partizanski cesti je neznanec vlomil v servisno delavnico in iz nje odtujil kompresorsko cev, vredno okrog 100 evrov.

Izsilila je prednost

Velenje, 9. maj – Velenjski policisti so zvečer obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami na parkirišču trgovskega centra na Štrbenkovi cesti. Do prometne nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročiteljici bodo izdali odločbo o prekršku.

Trčil v ograjo

Velenje, 9. maj – Malo po 22. uri je občan obvestil policiste, da naj bi iz Škal proti Velenju vozil voznik, ki vozi nezanesljivo in je že trčil v odbojno ograjo. Policijska patrulja je vozilo izsledila na Tomšičevi cesti, vendar voznika ni bilo več v vozilu. Opravili so ogled vozila in kraja prometne nesreče. Ko bodo zbrali dodatna obvestila, bodo zoper voznika uvedli prekrškovni postopek.

Ukradel gradbena odra

Paka pri Velenju, 9. maj – Z delovišča v Paki pri Velenju je storilec ukradel dva gradbena odra, vredna okoli tisoč evrov.

Tatvina v župnišču

Mozirje, 9. maj – Na mozirskem območju so policisti obravnavali tatvino. Storilec je iz prostorov župnišča ukradel gotovino.

Sumijo, da gre za mamila

Velenje, 10. maj – Policisti so ob privedbi na sodišče pri izvajanju postopka občanki zasegli več snovi, za katere sumijo, da so mamila. Podali bodo kazensko ovadbo.

risti in kolesarji, ki smo najbolj ogrožena skupina v prometu, zato apeliram na vse voznike, naj bodo na cesti strpni in pazljivi. Le z razsodnostjo in upoštevanjem prometnih predpisov bomo lahko prevozili lepe kilometre in se s svojih poti vrnili polni lepih spominov.«

Zbrano množico motoristov je nagovorila tudi podžupanja Mestne občine Velenje, Aleksandra Vasiljević. »Nepredstavljiva svoboda mora biti, ko zajahate svoje jeklene konjičke, se odpravite po poteh čudovite Slovenije in odkrivate nove ceste in kraje,« je povedala podž-

POLICIJSKA kronika

Poslal grozilni SMS

Velenje, 10. maj – Dopoldan so policisti prejeli prijavo občana, da mu je znana oseba poslala SMS s sporočilom, naj se pazi. Ker se prijavitelj zaradi SMS-a počuti ogroženega, bodo zoper kršitelja uvedli prekrškovni postopek.

Izrekli ukrep prepovedi približevanja

Velenje, 10. maj – Okoli 16. ure naj bi bil bivši partner nasilen do partnerice. Na kraju in pri zbiranju obvestil so ugotovili, da so podani elementi kaznivega dejanja nasilja v družini, pri čemer so osumljenemu izrekli ukrep prepovedi približevanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo.

Grozili so mu motokrosisti

Velenje, 10. maj – Zvečer so policisti posredovali v Velikem vrhu. Med zbiranjem obvestil so ugotovili, da je prijavitelj opozoril motokrosiste, naj se ne vozijo mimo hiše, pri tem pa mu je eden zagrozil. V zvezi z dogodkom bodo zoper vse motokrosiste uvedli prekrškovni postopek zaradi kršitve javnega reda in miru ter kršitve prepovedi vožnje v naravnem okolju. Zoper enega bodo podali tudi kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja grožnje.

Vzel denar iz bankomata

Velenje, 11. maj – Neznanec je iz bankomata odtujil denar, ki ga je tam pozabil oškodovanec.

Medvrstniško nasilje

Velenje, 11. maj – Mladoletnega prijavitelja so napadli in lahko telesno poškodovali vrstniki. Zoper osumljence bodo podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilništva.

Ukradel orodje

Velenje, 12. maj – Policisti so ponoči obravnavali tatvino delovnega orodja iz vozila.

Nesreči s pobegom

Velenje, 13. maj – Dopoldan so policisti obravnavali dve prometni nesreči s pobegom, in sicer na Kidričevi cesti v Velenju in v Šmartnem ob Paki. Ko izsledijo povzročitelja, bodo zoper njiju uvedli prekrškovni postopek.

Razgrajal in razbijal vozila

Velenje, 14. maj – V soboto je moški na parkirnem prostoru na Jenkovi razgrajal in razbijal vozila. Patrulja je močno vinjenega moškega izsledila, a ker se ni hotel pomiriti in ni upošteval ukazov policistov, so ga pridržali. Zoper njega bodo uvedli tudi prekrškovni postopek in podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.

Prehiter 19-letnik

Velenje, 14. maj – Celjski policisti so v dopoldanskih urah opravljali radarsko kontrolo v Črnovi in pri splošni omejitvi 90 km/h obravnavali 19-letnega voznika, ki je vozil 152 km/h. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog.

Ukradeni kolesi Bicy

Velenje, 14. maj – Policisti so pri rednem delu ob Družmirskem jezeru opazili dve kolesi Bicy, za kateri so kasneje ugotovili, da sta bili odtujeni. V zvezi s kaznivim dejanjem zbirajo nadaljnja obvestila.

Partnerja kršila javni red in mir

Velenje, 15. maj – V nedeljo zjutraj so policisti posredovali na Sončnem griču, kjer je prišlo do spora med partnerjema. Ugotovili so, da sta oba kršila javni red in mir, zaradi česar so obema izdali plačilni nalog.

Več nesreč enoslednih vozil

Velenje, 15. maj – Policisti so obravnavali več prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih vozil. Ena prometna nesreča z udeležbo voznika motornega vozila je bila na Koroški cesti (bil je tudi pod vplivom alkohola), druga pa na

upanja, ki se je v imenu mestne občine zahvalila za številno udeležbo na skupno že 6. srečanju na Titovem trgu, čestitala Moto klubu Lepena ob 10. obletnici in vsem zbranim zaželela srečno vožnjo. �� tr

Podcenjevanje in precenjevanje hitrosti

Sodoben način življenja je veliko hitrejši v primerjavi z življenjem pred desetletji in stoletji. Nič čudnega, da je hitrost na številnih področjih v življenju obravnavana kot nekaj, kar je dobro, zaželeno, koristno in še bi lahko naštevali. Hkrati pa je hitrost po drugi strani obravnavana kot škodljiva značilnost našega vsakdana, saj vpliva na naš način življenja in z njim tudi na stopnjo stresa, ki je razglašen kot »črna smrt 21. stoletja«.

Adil Huselja varnostno ogledalo

območju Slemena. Pri prometnih nesrečah je bil vzrok neprimerna hitrost, zato policisti opozarjajo na prilagojeno hitrost vožnje stanju in razmeram na cestah ter lastni usposobljenosti.

Padel zaradi prehitre vožnje

Bele Vode, 15. maj – V popoldanskih urah je v Belih Vodah zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel 48-letni kolesar in se hudo poškodoval.

Trčila v peško

Velenje, 16. maj – Dopoldne je na označenem prehodu za pešce v neposredni bližini stanovanjskega bloka Tomšičeva cesta 15 neznana voznica osebnega vozila svetlejše barve trčila v peško. Vozila je iz smeri Jenkove proti Kidričevi cesti. Po trčenju je sicer ustavila, nato pa odpeljala v smeri Kidričeve ulice, ne da bi peški dala podatke ali ji pomagala. Udeleženo voznico policisti pozivajo, naj se zaradi razjasnitve okoliščin oglasi na policijski postaji. Za informacije prosijo tudi morebitne očividce, sporočijo jih lahko na številko 113.

Z viličarjem poškodoval sodelavca

Nazarje, 16. maj – Policisti so v podjetju v Nazarjah obravnavali nesrečo pri delu. 28-letni voznik viličarja je pri izogibanju drugemu vozniku viličarja huje poškodoval 23-letnega sodelavca.

Vlom v prostore kampa

Velenje, 16. maj – V Velenju, ob jezeru, je neznani storilec vlomil v sanitarne prostore v kampu. Ukradel je več kopalniških armatur, električni števec, več stikal in odpadnih bakrenih cevi.

Zasegli sumljivo snov

Velenje, 16. maj – Policisti so dvema osebama zasegli snov, za katero sumijo, da je prepovedana droga. Ko bodo prejeli rezultate analize, bodo zoper osumljenca uvedli prekrškovne postopke.

V življenju se srečujemo s številnimi in raznovrstnimi dejavniki stresa, ki vplivajo na naše počutje, storilnost, zdravje, uspešnost in zadovoljstvo v življenju. Med vsemi temi dejavniki je prisotna tudi hitrost, ki vpliva na naše vsakdanje obveznosti in opravila, s tem pa tudi na ključne segmente, ki vplivajo na kvaliteto življenja. Hitrost je težko opredeljiva in če je za nekoga nekaj hitro, je lahko za nekoga drugega počasno. Presoja in dejstva o hitrosti so tako odvisna od slehernega človeka, ki na podlagi svojih osebnostnih in strokovnih kompetenc določa mejo med počasnostjo in hitrostjo. Tako je hitrost (pre)pogostokrat bodisi podcenjena bodisi precenjena.

Marsikdaj, ne zgolj za tistega, ki se predaja, poveličuje in precenjuje hitrost, ampak tudi podcenjuje posledice hitrosti, ki so marsikdaj zelo težke, celo tragične. Nazoren primer lahko najdemo v cestnem prometu. Nedolgo tega sem pisal o hitrosti nekoč in danes, ko sem izpostavil, da je danes hitrost vožnje na naših cestah neprimerno višja, kot je bila nekoč. Moj pogled in trditve potrjuje tudi policijska statistika za najhujše prometne nesreče v letu 2021. V letu 2021 so policisti na slovenskih cestah obravnavali 17.050 prometnih nesreč, kar je za več kot 2.000 prometnih nesreč več kot v letu 2020, ko so obravnavali 15.039 prometnih nesreč. Če podatke primerjamo še z letom 2019, ko je bilo 18.954 prometnih nesreč, in letom 2018, ko je bilo 18.322 prometnih nesreč, lahko rečemo, da ni tako kritično, kot se zdi na prvi pogled.

Toda pogled na statistiko najhujših prometnih nesreč kaže drugačno sliko. V letu 2021 so policisti obravnavali 112 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 114 oseb. V letu 2020 je umrlo 80 oseb, v letu 2019 sta umrli 102 osebi, v letu 2018 pa 91 oseb. Ob bolj pozornem pogledu statistike smrtnih prometnih nesreč v letu 2021 lahko še ugotovimo, da je :

• 49 oseb v prometnih nesrečah umrlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo;

• 32 oseb umrlo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje (določen delež prometnih nesreč je bil posledica neprilagojene ali prekoračene hitrosti);

• 33,3 odstotka povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom bilo alkoholiziranih.

Iz navedenih podatkov je razvidno, da je bila neprilagojena hitrost glede na prometne predpise, konfiguracijo ceste in okoliščin v prometu tudi v letu 2021 na prvem mestu. Če k temu dodamo še alkoholiziranost povzročiteljev, je kombinacija še slabša in še bolj nevarna.

Izpostavil bom še motoriste, ki jih je iz leta v leto vse več na naših cestah. Lanska motoristična sezona je bila črna. Na naših cestah je lani umrlo 33 motoristov, kar je 11 več kot v letu 2020. Ne morem zatrditi, da je tudi pri motoristih bila kritična hitrost, saj bi za to moral pogledati podatke, ki kažejo ozadja prometnih nesreč. Na prvem mestu so podatki o motoristu, njegovih motorističnih izkušnjah, psihofizičnem stanju, načinu in anatomiji njegove vožnje, okoliščinah nesreče in dejavnikih, ki so vplivali nanjo. Pri prometnih nesrečah motoristov je hitrost pomembna tudi zaradi ostalih udeležencev v prometu. Motorist lahko popolnoma obvladuje (hitro) vožnjo, vendar je lahko zaradi hitrosti manj viden oziroma ga ostali udeleženci ne zaznajo pravočasno ali napačno presodijo razdaljo, kar je lahko za motorista usodno.

Dobro bi bilo, da hitrost vselej prilagodimo razmeram tako na cesti kot v življenju nasploh. Podcenjevanje in precenjevanje hitrosti je namreč (prehitro) nevarno.

Adil Huselja

��

NAJDENI PREDMETI

V petek, 13. maja, je občan na Policijsko postajo Velenje prinesel mobilni telefon znamke Samsung, črne barve, ki ga je našel pri Mestni občini Velenje. Telefon lahko lastnik s predložitvijo dokumentacije o lastništvu prevzame na policijski postaji.

PRIREDITVE

KINO spored

NEKOČ JE BILO JEZERO

Dokumentarni film ob 50. letnici Društva tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje 72 min. Režija, kamera, montaža: Peter Vrčkovnik. Scenarij: Peter Vrčkovnik, Andreja Hazabent. Glasba: motionarray.com Produkcija: mountainattack.com VSTOP PROST. Petek, 20. 5., ob 18. uri, velika dvor.

ODPUŠČANJE

Reconciliation, dokumentarna drama, 82 min (SLO, SRB, ČG, Kosovo). Režija: Marija Zidar Petek, 20. 5., ob 19. uri, mala dvor.

VSE POVSOD NAENKRAT

Everything Everywhere All at Once Akcijska pustolovska komedija, 132 min (ZDA). Režija: Dan Kwan, Daniel Scheinert Igrajo: Jamie Lee Curtis, Jenny Slate, Michelle Yeoh Sobota, 21. 5., ob 17. uri, velika dvor.

POŽIGALKA

Firestarter, srhljivka, 94 min (ZDA)

Režija: Keith Thomas. Igrajo: Zac Efron, Ryan Kiera Armstrong, Sydney Lemmon, Kurtwood Smith, John Beasley, Michael Greyeyes, Gloria Reuben Sobota, 21. 5., ob 19. uri, mala dvor.

OPERACIJA

MINCEMEAT

Operation Mincemeat, zgodovinska drama, 128 min (ZDA). Režija: John Madden Igrajo: Colin Firth, Matthew Mafadyen, Kelly Macdonald Sobota, 21. 5., ob 20. uri, velika dvor.

PUSTOLOVŠČINE

DRUŽINE BIGFOOT

Bigfoot Family, sinhronizirana animirana

pustolovščina, 89 min (Belgija, Francija)

Režija: Ben Stassen, Jeremy Degruson Nedelja, 22. 5., ob 16. uri, velika dvorana

INVENTURA

Komična drama, 106 min (Slovenija)

Režija: Darko Sinko. Igrajo: Radoš Bolčina, Mirel Knez, Dejan Spasić, Renato Jenček, Mojca Partljič, Saša Tabaković, Janez Škof, Davor Janjić, Barbara Vidovič, Nebojša Pop Tasić, Veronika Drolc, Tina Potočnik Vrhovnik, Luka Martin Škof, Kristijan Guček Nedelja, 22. 5., ob 18. uri, mala dvor.

DOKTOR STRANGE V MULTIVESOLJU NOROSTI

Doctor Strange in the Multiverse of Madness, akcijska pustolovska fantazija, 126 min (ZDA). Režija: Sam Raimi. Igrajo: Benedict Cumberbatch, Elizabeth Olsen, Rachel McAdams, Benedict Wong, Chiwetel Ejiofor Nedelja, 22. 5., ob 19. uri, vel. dvor.

NAD OBLAKI

SpaceBoy, družinska pustolovščina, 100 min (Belgija). Režija: Olivier Pairoux.

Igrajo: Basile Grunberger, Yannick Renier, Albane Masson, Bérénice Baoo, Jean-Benoit Ugeux Ponedeljek, 23. 5., ob 18. uri, mala dvorana

DEJ NO

C’mon C’mon, Drama, 109 min (ZDA) Režija: Mike Mills

Igrajo: Joaquin Phoenix, Gaby Hoffmann, Woody Norman, Scoot McNairy, Molly Webster, Jaboukie Young-White Ponedeljek, 23. 5., ob 19. uri, velika dvorana

VELENJE

Četrtek, 19. 5.

17.00 Vila Bianca

Črtna risba, likovna razstava, Teden ljubiteljske kulture 2022

19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana

Spominski koncert sakralne glasbe, posvečen Marjani Štumberger

20.30 Max klub Velenje

“Re:Union” Trio, koncert, nadomestni koncert za abonente Max klub jazz festivala 2021 in izven

Petek, 20. 5.

10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja: bralni klub za odrasle

12.00 Titov trg Ples maturantov in devetošolcev

17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat Glasbene šole Velenje

18.00 Kino Velenje, velika dvorana Nekoč je bilo jezero, dokumentarni film ob 50. obletnici Društva tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje

19.00 Vila Bianca

Slavnostna podelitev priznanj

Sveta Območne izpostave JSKD Velenje in jubilejnih priznanj Območne izpostave Velenje za leto 2021, Teden ljubiteljske kulture 2022

20.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Spinov salsa večer, plesni večer pod zvezdami

21.00 Pred Rdečo dvorano Velenje 30. Dnevi mladih in kulture: Balkan Trap, koncert Sobota, 21. 5.

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Peter Nos, premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje

20.00 Letni kino Velenje

30. Dnevi mladih in kulture: Butalci, predstava Gledališča Velenje Nedelja, 22. 5. 8.00-19.00

Vista Živjo, nogomet!, turnir v malem nogometu 10.00 Depo Muzeja Velenje na starem jašku Mladi muzealci: Skriti kotički muzeja - raziskujemo muzejski depo

14.00 Igrišče pri OŠ MPT 30. Dnevi mladih in kulture: Velenje streetball Ponedeljek, 23. 5.

17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Tradicionalni dobrodelni koncert Elektro in računalniške šole ŠCV Torek, 24. 5. 9.00-10.00

AZ Ljudska univerza Velenje (Planet generacij - Večgeneracijski center)

Kako izdelati domače energijske ploščice, delavnica 11.00 Kreativni center Čuk (Staro Velenje) Odprtje stalne razstave kiparja Antona Hermana 17.00-18.00

Vila Rožle

Torkova peta: Sončen dan, ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Letni koncert pianistov Glasbene šole Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Manca Izmajlova: Vdihni življenje s polnimi pljuči, predstavitev knjige Sreda, 25. 5. 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje (Planet generacij Večgeneracijski center)

11.00 Polepšajmo si dan s pogovorom, pogovor s psihologom Bojanom Krevhom 9.00-12.30

Mestni stadion Otroška olimpijada 15.00-18.00

Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Kreativna delavnica za otroke ob dnevu sonca in mladosti, prijave: sabina.lebar@drustvo-novus.com 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica CVIU Velenje in Knjižnica Velenje z roko v roki do lahkega branja 19.30 Vista

Slavnostni koncert ob 70-letnici Glasbene šole Velenje

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 19. 5. 9.30–12.00

Knjižnica Šmartno ob Paki Čebelji dan: zeliščarna in delavnica za otroke 15.00–17.00

Knjižnica Šmartno ob Paki Čebelji dan: obisk lokalnih čebelarjev in delavnice za otroke Sobota, 21. 5. 8.00–12.00

ZM Šmartno ob Paki Akcija zbiranja še uporabnih oblačil (oblačila naj bodo v vrečah) 8.00–12..00 Parkirišče pred marketom Mercator

Kmečka tržnica

Torek, 24. 5.

16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmartnice Sreda, 25. 5.

10.00–12.00

MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Delavnica uporabe pametnih telefonov

ŠOŠTANJ

Četrtek, 19. 5.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga 19.00 Vila Mayer (vrt) Shamballa, glasbena meditacija Sobota, 21. 5.

X Kamniško-Savinjske Alpe Smokuški vrh – Sankaška koča

Lunine mene

maja, ob 20:43, zadnji krajec 22.

Teklo 135 parov

Šmartno ob Paki, 14. maja –»Kdor teče, je tekač, tekač pa je človek, ki skrbi za svoje zdravje. Šport krepi telo in duha.« S temi besedami je Tomaž Potočnik, povezovalec, začel prireditev 8. Sončkov tek, s katerim se Osnovna šola Bratov Letonja Šmartno ob Paki vključuje v vseslovensko akcijo Šport špas. Na druženje vseh generacij so tudi tokrat povabili starše in sorodnike učencev šole ter otrok iz javnega vrtca Sonček, rekreativne tekače ter predstavnike društev in skupin v lokalni skupnosti. Poleg teka, katerega trasa je potekala v oko-

lici šole, so dogodek popestrili še z različnimi športnimi in drugimi dejavnostmi. Tek je imel dobrodelno noto, saj so na njem zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad Z roko v roki. Teka dvojic, ki je potekal v štirih kategorijah, se je

udeležilo kar 135 parov. Absolutni zmagovalci so bili trije šolski pari. Najvišje sta na zmagovalni oder stopila Jonatan in Lev An Juras, na drugo zmagovalno stopnico Mark Ločičnik in Urh Vajngerl na tretjo pa Nace Kovač in Nik

Kdor seje mir, žanje srečo

Škale, 10. maja – Združenje borcev za Vrednote NOB Velenje, Krajevna organizacija Škale-Hrastovec, Cirkovce ter učenci in učitelji Podružnične osnovne šole Škale so ob dnevu zmage pripravili dogodek z naslovom Kdor seje mir, žanje srečo.

V pozdravnem nagovoru je velenjski župan Peter Dermol otrokom povedal, da ni nič narobe, če na svetu živimo različni ljudje –različni po veri, spolu, barvi kože. Ni pa prav, da so eni dobri, drugi

slabi. »Mlade moramo spodbujati k miru in prav je, da mladi pokažete, da si to srčno želite. Vesel sem, da živim v Velenju, mestu, kjer so nam predniki v zibelko položili prave vrednote – tovarištvo, prostovoljstvo, delavnost itd. Živeti

v miru si zaslužimo vsi. Hvala za program, in za vas bomo ohranili svetlo prihodnost.«

Pozdravna nagovora sta imela tudi predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič, ki se je v svojem nago-

voru dotaknila Kajuha in njegovih vrednot, ter Gašper Koprivnikar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Škale, Hrastovec, Cirkovce, ki je poudaril, da če kdaj, potem danes vemo, da mir, svoboda, samostojnost in suverenost niso samoumevni. Zato se je pripravljavcem zdelo prav, da se izvede taka prireditev.

V letošnjem letu praznujejo tudi 75-letnico ustanovitve Krajevne organizacije Združenj borcev za vrednote NOB Škale, ki je najstarejša tovrstna organizacija v Šaleški dolini. V organizaciji gojijo vrednote, kot so solidarnost, strpnost, pripadnost, požrtvovalnost in vztrajnost. To so vrednote, ki so jih prejeli od prednikov in jih želijo prenesti tudi na zanamce. ��

Rešuješ druge?«

Težek dan zame ni takrat, ko imam ogromno obveznosti, ampak takrat, ko ogromno pričakujem od sebe.

Kadar želim ugajati, kadar se ne želim zameriti, kadar vsrkam občutke krivde vase, v resnici pa to čustvo v tistem momentu sploh ni moje. Ko se mi zgodi, da nosim breme osebe, ki svojo odgovornost zavije v paket žrtve in nebogljenosti.

Težek dan zame je, ko se zvečer zavem, da si nisem dovolila nobenega premora in zadiha, ki bi me umiril in pocukal za rokav ter me nežno spomnil: Ines, niso vsa bremena, ki jih prinese dan, tvoja.

Učim se, da delam zvečer vajo sita. Predstavljam si sito, ki ga držim v roki in ločujem pomenljive situacije in okoliščine od tistih, ki zame v resnici niso dobrobitne. Predstavljam si, da delam čistko. V situ ostajajo samo lepi, barviti in večji kamni, ki so moji. Vse tuje, od drugih ljudi in zaradi drugih –odteka iz sita. Ne ostaja, ampak se zlije v reko, ki teče naprej in stran. Predstavljam si, da je vse, kar ostane v situ, po meri moje duše in ne v njeno breme.

Učim se, da opuščam, prepuščam, verujem, zaupam in sledim notranjemu šepetu in ne krikom zunanjih vplivov. Mnogokrat se zalotim, da se vprašam: Ali je to moje ali od druge osebe? Ali je slaba volja, s katero pride druga oseba, moja? Ne, ni. Jaz sem pred prihodom te osebe bila dobre volje. Seveda skušam drugo osebo razumeti v njeni slabi volji, vendar si prizadevam, da me ne vsrka v svoje občutje. Energije, ki mi odteka, ne morem pridobiti nazaj, zato jo skrbno skušam 'razporejati'. To ne pomeni, da se ne zavzamem in da si ne prizadevam, to v bistvu pomeni smer, ko se trudim ostati v svojem centru in ne v kaosu mimoidočih dogajanj.

Učim se. Kar pomeni, da tudi mnogokrat še padem. Pridejo dnevi, ko se zvečer zavem, da sem skozi dan hodila totalno izven svojega centra ter da me je premetavalo sem ter tja. Občutja drugih so me preplavila, v želji, da bi jih reševala, pa sem »izgubila« sebe.

A ti dnevi so vse redkejši. Pogosti pa so dnevi, ko mi gre pretežno dobro, in takrat si za vsako novo mini 'zmagico' rečem: »Kul, danes ti je pa kar nekaj ovinkov uspelo super prevoziti.« J

Skozi učenje te zdrave sebičnosti pa se vedno znova zavem, da če skušam reševati druge, jih v bistvu istočasno ne morem navdihovati, inspirirati in motivirati, saj energija odteka in ne povezuje. Zato raje vprašam: Kako ti lahko pomagam in stojim ob strani, medtem ko rešuješ svoj izziv?

Skozi tančice ženskega pogleda

Ta rastlinski pigment, k je topen v maščobi, je znan tudi kot provitamin A, ki se v telesu počasi pretvori v vitamin A (retinol) v jetrih in deluje antioksidativno. Telo ga pretvarja po potrebi, v primerjavi z vitaminom A, ki lah ko ob prevelikih odmerkih povzroči toksične učinke. Ima sposobnost zavarovati DNK pred radikali, absorbira UV-žarke in deluje kot zašči ta za kožo ter spodbuja tvorbo kožnega barvi la melanina. Skupaj z vitamini C in E, bakrom, cinkom in magnezijem upočasni napredova nje degenerativnega obolenja rumene pege. Prevelika doza lahko povzroči oranžno obar vanje kože, predvsem po dlaneh in podplatih, ki ni nevarno. Med kadilci je večje tveganje za obolenje pljučnega raka. Dobri viri so korenje, kaki, lubenica, papaja, mango, marelice, ba tata, zimska maslena buča, rabarbara, rdeča paprika, paradižnik, margarina. Nahaja se tudi v vseh zelenih rastlinah (grah, ohrovt, brokoli, zelena solata, blitva, špinača) in sodeluje pri fotosintezi. Največjo vsebnost imata vietnam ski gac (tropski sadež) in surovo palmovo olje.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Čeprav je v vašem ljubezenskem razmerju še veliko nedorečenega, se boste uspeli sprostiti in se zbližati s partnerjem ali simpatijo. Nekaj več preglavic vam bodo povzročali sodelavci, a ne dopustite, da to vpliva na vaše delo. Ključno je, da ob trkih in nestrinjanjih ne odreagirate preveč burno. Ostanite mirni in poskušajte najti skupno rešitev. Če se ne boste zapletali v prepire, boste ohranili tudi dobro počutje. Ne odločajte se torej za nepotrebne drame, zaradi katerih lahko celo zbolite.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Naslednji dnevi bodo za vas nadvse ugodni. Če boste znali na pravi način izkoristiti val pozitivne energije, ki vas obdaja v tem obdobju, lahko dosežete vse, kar ste si zadali. Zaplete in izzive boste reševali z večjo učinkovitostjo, sploh če se boste stvari lotevali razumsko. Če ste se v zadnjem času odtujili od svojih najbližjih, lahko v tem obdobju to popravite že z malo truda. Jasno izrazite svojo podporo in si vzemite čas za sproščene dejavnosti in iskrene pogovore, ki vas bodo ponovno zbližali.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Pred vami je obdobje, v katerem boste veliko bolj občutljivi kot sicer, zato se lahko vaša optimizem in zanos v naslednjih dneh hitro spreobrneta v dvome in negativnost. Bodite mirni in potrpežljivi ter se ne ukvarjajte s starimi zamerami, ki lahko pripeljejo do nepotrebnih sporov. Zadnje čase se preveč obremenjujete z malenkostmi, ki v vašem življenju nimajo nikakršne teže. Raje se osredotočite na dejavnosti, ki vas razveseljujejo in polnijo z energijo, ter se podajte v družbo, v kateri se počutite udobno.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Naslednji teden vam prinaša precej sprememb. Ne bojte se jih, temveč jih sprejmite kot izziv. V sebi ste zagotovo dovolj močni, da se soočite tudi z najbolj zahtevnimi nalogami in uresničite tisto, kar ste si zadali. To vam lahko sicer povzroči kar precej stresa, zato poskrbite, da vam na koncu dneva ostane tudi nekaj časa za sproščanje v naravi. Če se boste znali na pravi način soočiti z negativnimi občutji in mislimi ter se obdati s pozitivno energijo, vam dobro počutje in magnetizem ne uideta.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Pred vami je čustveno razburkan in razdražljiv teden, saj bo na plano prišlo nekaj nerazčiščenih zadev, ki so v vas tlele že nekaj časa. Čeprav se sliši slabo, lahko to obdobje izkoristite in dokončno razrešite vse tisto, kar vas teži in načenja tudi vaše počutje. Bodite odločni in iskreni sami do sebe ter ne pustite, da se problemi še naprej kopičijo. Čeprav se je z njimi težko soočiti, vam bo na dolgi rok to prineslo marsikaj dobrega. Predvsem boste lažje zadihali, vaše misli bodo bolj jasne in znali se boste osredotočiti na tisto, kar si zares želite.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

V sebi boste precej nestrpni in nemirni, kar se bo pokazalo predvsem v medosebnih odnosih. Izogibajte se konfliktom, saj lahko preidejo v prepir, ki ga bo težko umiriti. Veliko bolj nezaupljivi boste kot sicer, zato se vam bo zdelo, da se ne morete zanesti na nikogar. Nezaupljivost in čustveni pritiski bodo vplivali tudi na vaše počutje. Če ne boste pretiravali z reakcijami in se boste usmerili vase, bo slabo počutje hitro izzvenelo. V neugodnem obdobju poskusite najti pozitivne stvari, ki jih še zdaleč ni tako malo, kot se vam zdi v tem trenutku.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

25.10.2019 11:42:25

- 20. maja 1978 so v Šmartnem ob Paki odprli nov zdravstveni dom;

- 21. maja 1885 je v Velenju (Vila Bianca) umrl Karl Gustav Edler von Nordberg. Na Dunaju je zaključil študij prava. Leta 1836 je bil zaradi svojega dolgoletnega in uspešnega policijskega delovanja povzdignjen v plemiški stan. Po vrnitvi na Dunaj je bil od leta 1849 imenovan za glavarja oz. policijskega direktorja mesta Dunaj. Nato je od decembra 1850 do predčasne upokojitve leta 1852 deloval kot ministrski svetnik notranjega ministrstva. Po tem času ga kot upokojenca srečamo v Šaleški dolini, kjer je njegov sin nadporočnik Karl Maria skupaj z ženo kupil najprej grad Turn, nato pa leta 1875 graščino Gorica; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semečnika, za podpredsednika pa Antona

Lovreca. Todorja Dmitrovića so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvršnega sveta; - 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Šmartno ob Paki ob 30. letnici podjetja odprli novo polnilnico; - 22. maja 1940 je bil na Senovem rojen gledališki ustvarjalec Leon Čižmek. Končal je visokošolski študij prava. Od leta 1963 do upokojitve leta 1988 je bil zaposlen v tovarni Gorenje. V obdobju 1984–1986 je opravljal funkcijo predsednika ZKO Velenje. Od leta 1963 je bil aktivni član KD Gledališča Velenje. Prvo vlogo je odigral v predstavi Romeo in Julija. Umrl je 10. septembra 2016; - 23. maja 1817 se je v Žalcu rodil nekdanji velenjski župan Franc Ropotar. Poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi štajerski provizorični deželni zbor v Gradcu. Zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenščine kot poslovnega jezika. Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega življenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe. Umrl je 10. avgusta 1895 v Velenju; - 24. maja 1950 se je v Velenju rodil izvrstni športnik

- invalid Rastko Lah, edini Velenjčan, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. maja 1980 v častni straži na pogrebu tedanjega predsednika Josipa Broza - Tita; - maja 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral, žal že pokojni, Šoštanjčan Mitja Tavčar;

- 24. maja 1986 so uradno odprli teniški center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti (danes Pikino igrišče);

- 25. maja 1981 je bila v Velenju prva pionirska olimpiada, na kateri je sodelovalo okoli 400 otrok z vseh osmih osnovnih šol takratne velenjske občine; - 25. maja 2004 je v Šoštanju potekalo odprtje obnovljenega rokometnega igrišča. Na prireditvi z naslovom »Dobri puščajo sledi« so se

cel dan vrstile športne igre, vrhunec pa je predstavljala nogometna tekma med odbojkarji Šoštanja Topolšice in košarkarji Elektre, ki jo je sodil takratni župan Šoštanja Milan Kopušar; - 25. maja 2005 je v Benetkah umrl slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki je otroštvo preživljal v Arnačah pri Velenju; - 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepelil celoten trg, skupaj s cerkvijo sv. Marije. O tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju. Verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiše; - 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo. �� Damijan Kljajič

V vas se prebuja ustvarjalnost, ki jo lahko izkoristite na vseh področjih. Ne bojte se izraziti svojih želja in idej, ki imajo potencial, da prerastejo v nekaj več. Če je treba, prevzemite pobudo in bodite tokrat vi tisti, ki vodite situacijo. Okolica vam bo zaupala in sledila, a le, če boste tudi sami verjeli vase. Na ljubezenskem področju se vam ne obeta nič novega, zato lahko svojo energijo usmerite v vzpostavitev in ohranjanje dobrega odnosa z najbližjimi, predvsem pa s samim sabo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Naslednjih nekaj dni boste pod večjim pritiskom kot običajno. Obeta se vam namreč nekaj težav v službi, obremenjevali pa vas bodo tudi prijateljski odnosi, ki vam zadnje čase zgolj jemljejo energijo. Bo pa po drugi strani vzcvetel vaš partnerski odnos, ki bo poln strasti. Zvezde bodo namenjene tudi samskim škorpijonom, ki utegnete v prihodnjih dneh vzpostaviti stik z osebo, ki jo že dlje časa potihoma občudujete. Pazite le, da ne prehitevate samih sebe in ne hitite v nove odnose, če veste, da na to še niste pripravljeni.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Zaradi neke nove situacije v vašem življenju boste precej nervozni in zmedeni. To bo vplivalo tudi na vašo učinkovitost, ki ne bo takšna, kot si želite. Poskusite se vsaj za trenutek odklopiti od vsakodnevnih obveznosti, da lahko uredite svoje misli. Naslednji dnevi bodo od vas zahtevali vztrajnost in osredotočenost, predvsem pa veliko prilagajanja, kar vas bo najprej precej obremenjevalo, a že na sredini drugega tedna bo prišlo do pozitivnega preobrata. Tudi na ljubezenskem področju se bodo v naslednjem tednu zvezde obrnile v vaš prid.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Naslednji dnevi bodo minevali brez večjih pretresov. Vaše počutje bo nihalo, a se ne bo ustavilo v skrajnostih. Težko se boste otresli vsakdanjih skrbi, tudi strahov pred tem, kaj prinaša prihodnost. Ne bodite prestrogi do sebe in si ne očitajte lastnih občutij in misli. Svojo notranjo moč lahko prebudite z dejavnostmi, ki vam prinašajo zadovoljstvo. Svoj čas namenite ljudem, ki vam znajo pokazati pravo pot. Poskrbite tudi, da boste v dobri kondiciji. Spremljajte svoje počutje in se pravočasno odzovite.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Ne izogibajte se delu in obveznostim, ki se vam kar kopičijo. Čas je, da stvari odločno vzamete v svoje roke in se kljub nemotiviranosti lotite izzivov, ki so pred vami. Vzemite jih kot priložnost, da se utrdite in ponovno vzpostavite zdravo mero samozavesti. Tudi v ljubezni se ne bo vse odvijalo, kot bi si želeli. Hitro vas bo zmotila najmanjša napaka ali napačna beseda partnerja, ki ne bo razumel vaših reakcij. Že iskren pogovor lahko reši marsikaj, zato svojih misli in težav nikar ne pometajte pod preprogo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Znašli ste se na razpotju. Če boste dovolj pogumni in iskreni do sebe, se boste brez večjih problemov odločili za pravo pot. Ostanite odprti za predloge in rešitve, hkrati pa ne dopustite, da se namesto vas odločajo drugi. Kaotični dnevi bodo povzročili tudi nekaj preglavic na zdravstvenem področju, zato poskrbite, da boste svojemu počutju namenjali dovolj časa. Ne boste preveč romantično razpoloženi, zato boste še bolj dovzetni za prepire. Če ste v razmerju, ki vas utruja in vam jemlje energijo, je morda pravi čas za soočenje in iskren pogovor s partnerjem.

NATAL - pokrajina ob Indijskem oceanu v Južni Afriki, TATE, Sharon - umorjena ameriška filmska igralka in manekenka, TIAMIN - vitamin B1, anevrin

Napis na hiši v Starem Velenju (Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

BRENE:

Posvojiti svojo zgodbo in v tem procesu vzljubiti sebe je najbolj pogumno dejanje, ki ga bomo kdaj storili v naših življenjih. Kaj potrebujemo za življenje in ljubezen z občutkom lastne vrednosti? Kako sprejmemo nepopolnost? Kako krepimo tisto, kar potrebujemo, in opuščamo, kar nas zadržuje? Odgovori na vsa ta vprašanja so pogum, sočutje in povezanost, ki se zdijo veliki, vzvišeni ideali. Toda v resnici so vsakdanje prakse, in če jih dovolj krepimo, postanejo neverjetni darovi. Dobra novica je, da je naša ranljivost tista, ki nas prisili, da posežemo po teh čudovitih orodjih. Ker smo ljudje in smo tako čudovito nepopolni, moramo rabo teh orodij vaditi vsak dan. Na ta način postanejo pogum, sočutje in povezanost darovi – darovi nepopolnosti. Sprejemanje lastne zgodbe je težko, vendar niti malo tako težko, kot če življenje preživimo na begu pred njo. Sprejemanje lastn ranljivosti je tvegano, vendar niti malo tako nevarno, kot če obupamo nad ljubeznijo, pripadnostjo in veseljem – izkušnjami, v katerih smo najbolj ranljivi. Le če smo dovolj pogumni, da raziskujemo lastno trmo, bomo odkrili neskončno moč naše luči. Brené Brown je raziskovalka, pisateljica in profesorica pa tudi strokovnjakinja za sram in strah. V tej knjigi nam ne ponuja hitrih rešitev, uči pa nas o vseživljenjskem potovanju od 'Kaj neki si bodo ljudje mislili?' do 'Zadosten/na sem'. Je avtorica štirih knjižnih uspešnic, v slovenščino pa sta prevedeni dve njeni knjigi. Navdušila je že s prvo knjigo z naslovom Neizmeren pogum, kjer je raziskovala moč strahu in sramu.

FRLIC, ŠPELA: Bleščivka

ml – Mladina

P – Leposlovne knjige od 9. do 13. leta https://www.dobreknjige.si/

Tokrat predstavljamo izjemno fantazijsko zgodbo Špele Frlic. Špela Frlic je pripovedovalka, ki tokrat zgodbe ni povedala, ampak jo je zapisala. Bleščivka je njen pisateljski prvenec. Gre za fantazijsko zgodbo. Si predstavljate, da se v vaš blok naseli soseda s krokodilom? In kar naenkrat se začnejo dogajati tudi druge, na moč čudne stvari. Bleščivski otroci, s Tomom na čelu, želijo skrivnosti priti do dna. Na Bleščivki namreč nihče več ne čivka, pojavljajo se svetleči kakci, Bleščivko prekrije megla. Bo otrokom uspelo ugotoviti, kdo je kriv za vse to? Krokodil ali kdo drug? Kako nevarni so lahko krokodili? Kaj pa, če vse težave v našem življenju izhajajo samo iz tega, da nas je preveč strah? Da se vsega preveč bojimo? Stvari pa, ko naš strah raste, postajajo iz dneva v dan hujše. Približno tako, kot bi hranili in hranili domačo žival in bi njena teža postala neobvladljiva. Kako pa se lahko temu, da nas je strah, izognemo? Otroci vedo, da je včasih treba stopiti v neznano, se spopasti s strahovi v sebi in stopiti novi prihodnosti nasproti. Dokler bo tako, se tudi odrasli nimamo česa bati. Strah je votel, okrog ga pa nič ni. Upamo, da Špela Frlic ne bo ostala samo pri prvencu, in že nestrpno čakamo njeno naslednjo knjigo. Ta je mogoče namenjena otrokom, ampak jo v branje priporočamo tudi odraslim. Ne bo vam žal. Knjiga je izšla v naši najstarejši zbirki za mladino, Sinji galeb, ki letos praznuje 70 let. ��

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA

ŽELIM spoznati žensko, staro do 64 let, za občasna srečanja, kasneje možno tudi kaj več. Star sem 60 let, 75 kg, 170 cm, plešast, miren in dobrosrčen. Pošljite sms na Gsm: 070 300 088.

NEPREMIČNINE

DVOSOBNO STANOVANJE, na Tomšičevi cesti v Velenju (nasproti Zdravstvenega doma),v izmeri 55 m2, 3. nadstropje, prodam. Vse informacije na Gsm: 040 883 844.

VOZILA

FORD FIESTA, letnik 2004, prevoženih 108.000 km, v odličnem stanju, prodam. Cena 800 €. Gsm: 041 445 652.

RAZNO

SUHO SENO in otavo, prodam. Gsm: 031 646 357.

ŠKROPILNICO na kolesih in več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

PSA, črnorjavega, starega 10 mesecev, prodam za simbolično ceno 70 €. Gsm: 041 445 652.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo 22. 5. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Cena je 8,50 €/kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031 653 250.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 21. 5. 2022 in nedeljo, 22. 5. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 490- Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto.

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup

možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Upravna enota Velenje

POROKE

Ni bilo porok.

SMRTI • Suša Ivan, roj.1938, Šoštanj, Cesta talcev 2A

• Kamenik Marija, roj. 1931, Velenje, Jurčičeva cesta 5

• Jurko Marija, roj. 1937, Velenje, Šenbric 37

• Žager Angela, roj. 1933, Velenje, Aškerčeva cesta 4

KONCENTRACIJE OZONA

Sončen dan druž ine v Sončnem parku

Velenje, 15. maja – V četrto – prvič je nagajalo vreme, drugih in tretjič korona – je Zvezi prijateljev mladine Velenje ob mednarodnem dnevu družine uspelo organizirali družinski dan v Sončnem parku. Pripravili so triurno dogajanje z druženjem, igranjem, pogovorom, v programu pa so se zvrstili gledališka predstava Knedl, nastop otrok Pokaži kaj znaš, ustvarjalne delavnice in priložnosti za športne igre. Slednje tudi kot priprava na malo otroško olimpiado, ki bo v Sončnem parku 11. junija.

Predsednica zveze Bojana Špegel ni skrivala navdušenja, ko so družine pričele prihajati na prizorišče: »Veseli smo bili vseh otrok in njihovih staršev ter starih staršev, videti pa je, da bo treba ljudi znova navaditi na dogodke, prireditve.«

In njena misel ob dnevu družine? »Ob svojem delu, glede

na to da smo tudi humanitarna organizacija, vedno bolj ugotavljam, kako pomembno je, kaj se dogaja doma. Vse se začne v družini. Zato si res želim, da bi starši tisti čas, ki ga imajo, da so skupaj s svojimi otroki, odložili vse elektronske naprave in se posvetili otrokom. Vem, da so včasih utrujeni, to poznamo vsi, ki hodimo v službo, ampak to je res naložba za prihodnost.

Tistega, kar lahko naredi družina, ne more nadomestiti nobena institucija, in to, kar se otroku dogaja v zgodnjem otroštvu, ga spremlja celo življenje.«

Čim več časa bodimo z otroki!

Mirjam, nečakinja Eva in sin Evan: »Super je, da lahko gredo otroci na prosto, v delavnice, da se nekaj dogaja. Doma smo v okolici Velenja, otroci imajo doma igrišče, veliko so

v naravi, zato gremo manjkrat v mesto na organizirane aktivnosti. Da se danes tole dogaja, pa nam je povedal dedi. Ob dnevu družine naj rečem le: čim več časa bodimo z otroki!«

Vlado, sin Tian: »Tian ima osem let, drugi sin Aleksej dve.

Veliko časa kot družina preživimo skupaj, vsak vikend gremo na sprehod, se igramo, čez teden pa je manj časa. Tian trenira nogomet, nekaj časa vzame šola. Vsak prosti trenutek

se posvečam otrokoma, družina je zame najpomembnejša, to je zame vse.«

Andreja, vnuk Jakob: »Tukaj imamo družinsko srečanje, preden gremo na obhajilo. Z možem sva prišla iz Mozirja, prababica je iz Velenja, vnuki in hčerka pa so prišli z Vrhnike. Lepo je v tem parku, živahno, veliko je otrok. Če pogledam na družino nekoč in danes, v osnovi ni razlik. Družina je jedro vsega, v njej otrok raste, ob tem pa tudi odrasli dozorevamo. Razlika pa je morda v tehničnih pripomočkih, ki so danes na razpolago

Vse najboljše, moj vrtec ima rojstni dan!

Sredine dejavnosti so bile namenjene izključno otrokom in njihovim staršem - Vloga vzgojitelja je zelo pomembna - Moramo poskrbeti, da se bodo otroci v vrtčevskem okolju dobro počutili

Jasmina Škarja

Velenje, 17. maja - Vrtec Velenje je na Visti praznoval sedemdeseti rojstni dan. Zaposleni so ponosni na mnoga leta delovanja na področju predšolske vzgoje, ki se je skozi čas spreminjalo, dobivalo novo podobo in pisalo zgodbe mnogih otrok, ki prestopijo vrata vrtca. Vrata zvedavih, vedoželjnih in radovednih otrok. Ta trenutek je v Vrtec Velenje vključenih 1530 otrok in je drugi največji samostojni vrtec v Sloveniji. Otroci so razporejeni v 89 oddelkov na 13 lokacijah, zaposlenih je 278 oseb.

Vloga vzgojitelja je zelo pomembna

Otroci so nežna, občutljiva bitja, ki potrebujejo varnost, zaščito, toplino in zaupanje, česar se morajo zavedati vsi vzgojitelji in njihovi pomočniki, ki opravljajo to občutljivo in odgovorno nalogo. Otroke morajo usmerjati, spoznavati, spodbujati, poučevati, se z njimi igrati in pripravljati izzive, ki spodbujajo njihov razvoj, kar pa ni vedno najlažje. Zato je vloga vzgojitelja zelo pomembna. In tega se je vredno spomniti tudi ob takšnem prazniku, ki je v najlepšem pomladnem mesecu velik dogodek.

Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler s ponosom gleda na jubilejnih sedemdeset let. »Vsi, ki smo trenutno zaposleni, se spominjamo nekdanjih zaposlenih, ki so veliko prispeva-

li k temu, da je vrtec danes takšen, kot je. Vsakdo se spominja pomembnih dogodkov iz svojega delovnega obdobja. Ponosni smo na marsikaj, veliko lepega so ustvarili že naši predhodniki, ki so postavili trdne temelje. Leta 1952 je bil vrtec uradno ustanovljen, čeprav je zaznati,

polnjuje in nadgrajuje program dela v javnih vrtcih. Vključuje dejavnosti, kot so gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Poudarja tudi večje spoštovanje in upoštevanje otrokove individualnosti, drugačnosti in zasebnosti.« Ob jubileju se je ravnateljica za-

deset let dolga doba in je velika večina prebivalcev hodila v Vrtec Velenje, na katerega imamo lepe spomine. Poskrbeti moramo, da se bodo otroci v vrtčevskem okolju dobro počutili. Tudi zaradi tega se trudimo na različne načine, da ohranjamo otrokom prijazno mesto in po-

letih v šolsko in predšolsko vzgojo ni bilo, tudi v Mestni občini Velenje nismo zgradili novih objektov, razen tistih, ki smo jih obravnavali kot javno zasebno partnerstvo. Želimo si, da bi imeli s strani države in Evropske unije več nepovratnih sredstev v ta namen. Zavedam

Kaj čaka vrtec jutri? »V zadnjih letih je število otrok raslo. Statistični kazalci za naslednje obdobje kažejo, da imamo dovolj prostora za vse predšolske otroke, tako da bomo v prihodnjem letu omogočili vsem otrokom, da se vključijo v predšolsko vzgojo. S prihodom stanovanjskih con se bo potreba po varstvu povečevala, zato načrtujemo, da bo na območjih, kjer bomo zgradili stanovanjska naselja, v neposredni bližini tudi kakšen vrtec. Tako bomo mladim družinam omogočili, da svoje otroke oddajo na dvorišču svojega doma v varno zavetje.«

Kaj otroci želijo vrtcu za rojstni dan?

skušamo s pestrimi vsebinami animirati otroke, da bodo imeli na to obdobje čim lepše spomine.«

da se je varstvo otrok izvajalo že nekaj let prej,« pravi ravnateljica in izpostavi dva dogodka, ki sta pomembno vplivala na predšolsko vzgojo otrok: »To sta vzgojni program za predšolske otroke, ki je izšel leta 1979, in kurikulum za vrtce, sprejet leta 1999 in je trenutno veljavni program za predšolsko vzgojo, ki spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, hkrati pa z novimi pogledi na zgodnje otroštvo do-

hvalila tudi vsem zaposlenim, ki so in še bodo skrbeli za ustrezno čustveno klimo in ki bodo ustvarjali razmere za uspešno delo.

Z vlaganjem v otroke, vlagamo v prihodnost Župan Peter Dermol se je v svojem govoru zahvalil vsem zaposlenim in spomnil na srčnost ter preplet prijateljskih vezi. »Verjamem, da je sedem-

Največ težav župan vidi v financiranju izobraževalnih institucij. »Vlaganj v zadnjih

se, da moramo v naslednjih letih energetsko sanirati večino šol, tako da nas čaka veliko dela,« doda župan, ki poudari, da z vlaganjem v otroke, vlagamo v prihodnost, kar so prijetni izzivi.

Nekateri vrtci potrebujejo energetsko sanacijo. V zadnjih desetih letih so jih prenavljali, sanitarije so bile po vseh oddelkih prenovljene, a gre za stavbe, stare preko štirideset let. Ta trenutek je v Vrtec Velenje vključenih 1530 otrok in je drugi največji samostojni vrtec v Sloveniji. Otroci so razporejeni v 89 oddelkov na 13 lokacijah, zaposlenih je 278 oseb.

Povezanost vrtca se je pokazala tudi na praznovanju rojstnega dne in druženju, ki se je s pestro izbiro vsebin, delavnic in dejavnosti odvijalo na prireditvenem prostoru Vista. Otroci so se lahko razgibali in razveselili, hkrati pa so zaposleni staršem pokazali, kaj v vrtcu počnejo. Naj občutek čarobnosti ne izgine, kljub premnogim izzivom sedanjosti in prihodnosti, dodajamo še z naše strani!

Diana Janežič

mladim, da jim olajšajo kakšno stvar. Bistveni pa so vedno bili in so odnosi. V naši družini cenimo, da se obiščemo, večkrat se pokličemo po telefonu.« ��

Tistega, kar lahko naredi družina, ne more nadomestiti nobena institucija –Bistveni so vedno bili in so odnosi

Vsi otroci zbrani na enem mestu so zapeli in popestrili dogajanje na Visti.