21 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/21 0C) bo jasno, v soboto (16/20 0C) in nedeljo bo (16/20 0C) delno oblaÄ?no. MoĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 28. maja 2015â€

ĹĄtevilka 21 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Osvojile pokal Koprska Bonifika je bila v sredo prizoriĹĄÄ?e velikega slavja nogometaĹĄic Rudarja-Ĺ kale.

S srÄ?no borbo na tamkajĹĄnji zelenici so dekleta iz Ĺ aleĹĄke doline ugnale svoje velike konkurentke Ĺ˝NK Pomurje iz Beltincev in osvojile letoĹĄnji nogometni pokal. Trenerja DuĹĄan UrĹĄnik in Zvone ÄŒosiÄ? sta verjela vanje in jih oÄ?itno dobro taktiÄ?no pripravila, same pa so se potrudile, da zaupanje niso izneverile. VeÄ? na strani 21.

Foto: Ana Kos (ŽNK Rudar Škale)

Otroci gredo k predsedniku ÂťLe od ljubezni mi Ĺživeti niÂŤ OtroĹĄke ideje, primerno usmerjene, lahko padejo na zelo plodna tla. Skupina ĹĄestletnikov vrtca Vrtiljak, ki ju vodita Andreja in GaĹĄper je priĹĄla na idejo, ko so spoznavali razliÄ?ne praznike, da bi bilo prav, da bi tak praznik imeli tudi otroci. Pobudo z jasno obrazloĹžitvijo so poslali predsedniku drĹžave Borutu Pahorju. Ta je njihovo pismo z obÄ?udovanjem prebral in jih v petek, 5. junija povabil v predsedniĹĄko palaÄ?o, da đ&#x;”˛ mz se o pobudi pogovorijo. â€

Zdravniki stavkajo

Zarja ovenÄ?ana z zlatom Maribor, Ĺ oĹĄtanj, 24. maja – Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj se je s 35. tekmovanja slovenskih godb v koncertni teĹžavnostni stopnji, to je 23. in 24. maja potekalo v Mariboru, vrnil z zlato plaketo.

Kot pravi predsednik orkestra SreÄ?ko PotoÄ?nik, je to najveÄ?ji uspeh v zgodovini orkestra doslej. Leta 2012, ko so se v tej teĹžavnostni stopnji preizkusili prviÄ?, so osvojili srebrno plaketo.

Tokratni uspeh jim pomeni ĹĄe toliko veÄ?, ker so ga dosegli v jubilejnem letu, ko Pihalni orkester Zarja praznuje 90-letnico delovanja. đ&#x;”˛

mkp

TrĹžnica umetnikov in kulture Velenje, 30. maja – V soboto bo od 8. do 13. ure na Cankarjevi ulici v Velenju potekala trĹžnica umetnikov in kulture BazArt. Na veÄ? kot 30 stojnicah bodo prodajalci in razstavljalci ponujali razliÄ?ne unikatne izdelke.

Obiskovalcem bodo na voljo umetniĹĄke slike in grafike, stekleni in keramiÄ?ni izdelki, unikatna oblaÄ?ila, modni dodatki in nakit, igraÄ?e, klekljarski izdelki, leseni dekor za dom in vrt, v ponudbi pa bodo tudi izdelki naravne kozmetike. V kotiÄ?ku na travniku bodo najmlajĹĄi lahko izrazili svojo kreativnost. Festival Velenje tokrat umetniĹĄko trĹžnico BazArt pripravlja skupaj s Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom v sklopu prireditve 25. Dnevov mladih in kulture. đ&#x;”˛

Zdravniki in zobozdravniki v okviru zdravniĹĄkega sindikata Fides so danes prekinili delo. Kot pravijo v sindikatu Fides, Ĺželijo s stavko vlado prisiliti k pripravi zdravstvene reforme, o kateri se govori Ĺže nekaj Ä?asa, zahteve po viĹĄjih plaÄ?ah pa naj ne bi bile v ospredju. A sama stavka bo bolj kot na zdravstveno ministrstvo vplivala na paciente.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zavraÄ?a oÄ?itke zdravniĹĄkega sindikata Fides o nepripravljenosti na dialog. Kot je dejala v izjavi za javnost, je stavka legitimna pravica sindikata. Dodala pa je, da je nezakonita, saj ni krĹĄena nobena kolektivna pogodba ali kateri koli akt, ki ga vlada ne bi izpolnjevala. Zato stavka tudi ne bo plaÄ?ana.

V naĹĄih bliĹžnjih zdravstvenih domovih in bolniĹĄnicah zagotavljajo, da bodo, skladno z zakonom o zdravniĹĄki sluĹžbi v Ä?asu stavke poskrbeli za nujne primere, za noseÄ?nice in porodnice, za otroke in mladostnike do 18. leta starosti ter za starejĹĄe od 65 let. Nenujnim primerom pa svetujejo, da obiĹĄÄ?ejo zdravnika kakĹĄen dan kasneje. Tisti, ki so bili naroÄ?eni na pregled v bolniĹĄnicah, bodo dobili zanj nov termin. đ&#x;”˛

a k s j n a v o n a St priloga 9 1 o d 5 1 d o

tp

Bojana Ĺ pegel

Saj veste, kaj pravi star slovenski pregovor. Ko zmanjka denarja, zmanjka ljubezni. Pa to ni le pregovor, je Ä?ista resnica, veÄ?krat preverjena v praksi. Ko sem ob koncu tedna na sveÄ?ani podelitvi priznanj ljubiteljskim kulturnikom veÄ?krat v enem veÄ?eru sliĹĄala, da ti kulturo ustvarjajo iz ljubezni, sem se veÄ? kot strinjala. Ne nazadnje sem, Ä?eprav o kulturi in kulturnikih v dolini piĹĄem Ĺže skoraj Ä?etrt stoletja, med predstavitvami nagrajencev o njih marsikaj novega izvedela tudi sama. Zato je prav, da prireditev postane tradicionalna.

Na njej smo prisotni veÄ?krat sliĹĄali tudi, da kultura je ali pa je ni. Ne morem pa se Ä?isto strinjati z mnenjem tistih, ki menijo, da se jo da ustvarjati tudi brez denarja in da nikoli ne bo umrla. Ĺ˝e res, da je velenjska obÄ?ina do kulture dareĹžljiva, a bolj do institucionalne, profesionalne kot ljubiteljske. Sicer se tudi do slednje ne obnaĹĄa maÄ?ehovsko, saj imajo vsa kulturna druĹĄtva dobre prostore za svoje delo, ki jih uporabljajo brezplaÄ?no. Vsako leto jim z razpisom dodelijo tudi sredstva za programe in projekte, ki jih pripravljajo v tekoÄ?em letu. Ne gre za prav velike zneske, od 100 do nekaj 100 evrov, vem pa, da kulturnim druĹĄtvom ogromno pomenijo. In da jih znajo trikrat obrniti. Z istim razpisom pa delijo tudi sredstva za kulturne projekte, ki jih ustvarjajo samostojni ustvarjalci s podroÄ?ja kulture. Ti se s kulturo ne ukvarjajo le ljubiteljsko, Ä?eprav jo prav tako ljubijo. Od nje Ĺživijo. In s sredstvi za posamezen kulturni projekt, ki redko preseĹžejo 1000 evrov – po navadi so niĹžji – si ne morejo veliko pomagati. VloĹžijo jih v projekt, njim ne ostane skoraj niÄ? ali pa kar niÄ?.

Velenje se rado pohvali, da ima odliÄ?no kulturno infrastrukturo. In ima je veliko. Morda celo preveÄ?, saj jo je treba vzdrĹževati, kar spet stane. Trenutno teÄ?e obnova velenjske galerije, veliko posodobitev in ureditev je bilo konÄ?anih pred kratkim. Naj spomnim le na malo dvorano doma kulture in dvorano Gaudeamus, kjer so nov dom dobili plesalci in folkloristi. V zidove je ĹĄlo in bo ĹĄe ĹĄlo ogromno denarja. DrĹži, da ga je veliko prispevala Evropa. Kot drĹži tudi, da brez denarja ne bo pravih programov v teh stavbah. Umetniki, sploh tisti, ki se ukvarjajo s slikarstvom, kiparstvom in novimi mediji, so pri tem na najslabĹĄem. Od njih vsi priÄ?akujejo, da bodo brezplaÄ?no sodelovali na razstavah, pri tem pa redko pomislijo, da so pogosto na robu preĹživetja. Razen Ä?e imajo sluĹžbe, kar je redkost. Lastna produkcija javnih zavodov se ne poveÄ?uje, ker tudi denarja ni veÄ?, kot ga je bilo. Prej se zmanjĹĄuje ali pa jo ustvarjajo ljudje, ki niso od tukaj. In tako se pri denarju konÄ?a tudi ljubezen in lojalnost okolju, za katerega lokalni umetniki marsikaj storijo brezplaÄ?no. Pa naj gre za akademske, profesionalne ali ljubiteljske. Trend, da je denar za zidove, za programe ga pa ni, se ne bo obrnil, dokler bodo mnogi menili, da kultura ne bo izumrla, ker je odvisna od ljudi. Res je in res ne bo, le njena kakovost bo vztrajno bledela. In z njo moĹžnost loÄ?iti dobro od povpreÄ?nega, Ä?e ne celo slabega, ker bo slednjega vse veÄ?. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Utirali pot sodelovanju Mesto prostovoljstva in kulture Velenje, 28. maja – Danes popoldne, od 15.30 do 17.30, bo na velenjski promenadi pri amfiteatru potekal Festival prostovoljstva. Na njem se bodo na razliÄ?ne naÄ?ine predstavile velenjske prostovoljske organizacije. Pripravile bodo tudi ustvarjalne delavnice za otroke, mlade in malo manj mlade.

Ob 19.30 bodo pripravili ĹĄe koncert Glasbene ĹĄole Gvido in Ĺ olskega centra Velenje. Predstavili bodo utrinke s predstave Diaspora in glasbene toÄ?ke uÄ?encev solo petja Glasbene ĹĄole Gvido. đ&#x;”˛

bĹĄ

DoveÄ?erjeva tajnica leta 2015 PortoroĹž - Konec minulega tedna se je v PortoroĹžu odvijal 23. kongres poslovnih asistentk, sekretarjev, vodij pisarn in tajnic. Na njem so med drugim imenovali poslovno asistentko, tajnico leta 2015. To je postala Klavdija DoveÄ?er iz KavÄ? pri Velenju, zaposlena pa je v podjetju Desetka v Celju.

Kongres poslovnih sekretark, asistentk in tajnic Ĺže od leta 1992 uspeĹĄno predstavlja nove prakse in znanja ter povezuje vse, ki delujejo na podroÄ?ju administracije in menedĹžmenta.

Dvodnevno sreÄ?anje Velenje – Banjaluka – PriloĹžnosti pri mednarodnih projektih Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 21. in 22. maja – Minuli Ä?etrtek in petek se je v Velenju mudila delegacija Banjaluke skupaj s predstavniki tamkajĹĄnjega gospodarstva. Gostiteljica Mestna obÄ?ina Velenje je za goste ob tej priloĹžnosti pripravila konferenco gospodarstvenikov, v petek pa je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? sprejel Ĺžupana Banjaluke Slobodana Gavranovića s so-

SreÄ?anje delegacij Banjaluke in Mestne obÄ?ine Velenje v mestni hiĹĄi

delavci. V ospredju dvodnevnega sreÄ?anja so bile moĹžnosti sodelovanja. Ob tej priloĹžnosti so si gostje

ogledali nekatere tukajĹĄnje kulturne zanimivosti, projektni skupini pa sta na delovnem sreÄ?anju namenili

đ&#x;”˛

10 let Zveze Invalid Velenje, 21. maja - V veliki dvorani velenjske glasbene ĹĄole je bila prireditev v poÄ?astitev 10-letnice delovanja Zveze druĹĄtev Invalid.Tvorijo jo druĹĄtva invalidov, ki se niso Ĺželela delovati pod okriljem Zveze delovnih invalidov Slovenije. Eden od pobudnikov ustanovitve omenjene zveze je bil JoĹže KavtiÄ?nik iz Velenja. ÄŒlan zveze Invalid sta iz Ĺ aleĹĄke doline druĹĄtvi Invalid - druĹĄtvo gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Konovo in TeĹĄ.

Kot poudarjajo v zvezi, so imena invalidskih organizacij sicer razliÄ?na, toda namen je pri vseh enak - ohranjanje in izboljĹĄanje psihofiziÄ?nega zdravja svojega Ä?lanstva. đ&#x;”˛

tp

Do dobre vode v Vinski Gori

đ&#x;”˛

NajveÄ? za kolektivni ĹĄport Ĺ martno ob Paki – Na nedavni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so tamkajĹĄnji svetniki potrdili predlog odbora za negospodarstvo in javne sluĹžbe druĹžbenih dejavnosti o viĹĄini sofinanciranja programa ĹĄporta v lokalni skupnosti za letos. Na razpis je prispelo 7 vlog in prav vsi so med prejemniki proraÄ?unskega denarja.

Od dobrih 33 tisoÄ? evrov je na osnovi pravilnika o sofinanciranju in ovrednotenja programa najveÄ? (28.700 evrov) prejelo Ĺ portno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki, 1.500 evrov je prejela smuÄ?arka Ana Drev, drsalka MaĹĄa Doler in atlet Kevin Dolar po 500 evrov, 2.000 evrov za ĹĄportno rekreacijo pa so si razdelili Ĺ portno druĹĄtvo PaĹĄka vas, Ĺ portno-rekreacijsko druĹĄtvo Gavce – Veliki Vrh ter DruĹĄtvo za ĹĄport in rekreacijo Klub 81. đ&#x;”˛

tp

Foto nateÄ?aj trajnostne mobilnosti Velenje, 25. maja – Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže nekaj let organizira fotografski nateÄ?aj, s katerim Ĺželijo pridobiti Ä?im veÄ? dobrih promocijskih fotografij mesta in aktivnosti, ki se v njem odvijajo. V poletnih mesecih (junij, julij, avgust) Ĺželijo pri nateÄ?aju ÂťFotografija meseca Mestne obÄ?ine VelenjeÂŤ izpostaviti trajnostno mobilnost. Zbirajo fotografije, ki prikazujejo, kako v Velenju hodijo, kolesarijo, uporabljajo mestni potniĹĄki promet ÂťLokalcÂŤ, vlak, elektriÄ?na vozila ‌ Fotografije, ki bodo prispele do 31. avgusta 2015, se bodo uvrstile v izbor Naj mobilnostna fotografija. Zmagovalno fotografijo, ki jo bodo tudi nagradili, bodo izbrali septembra, vse prispele fotografije pa bodo tudi razstavili. Fotografije se lahko oddajo le preko spletnega druĹžabnega omreĹžja Facebook, na katerem so za nateÄ?aj odprli poseben profil. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

pozornost skupnemu nastopu pri pridobivanju evropskega denarja.

Konferenca gospodarstvenikov v prostorih MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra Ĺ olskega centra Velenje je bila namenjena pospeĹĄevanju gospodarskega sodelovanja med mestoma, ustvarjanju novih delovnih mest in pospeĹĄevanju blagovne izmenjave. O tem so spregovorili predstavniki 20 gospodarskih druĹžb iz Republike srbske, Bosne in Hercegovine s predstavniki 15 veÄ?jih podjetij iz Ĺ aleĹĄke doline. Velenjski podĹžupan dr. Franc Ĺ˝erdin najveÄ?je moĹžnosti vidi v energetiki, obnovljivih virih energije, uÄ?inkoviti rabi energije, ekologiji in ekoloĹĄkih tehnologijah ter ureditvi obrtno-podjetniĹĄkih con.

Pogovori predstavnikov Banjaluke in Mestne obÄ?ine Velenje v mestni hiĹĄi pa so opozorili predvsem na moĹžnosti Ä?ezmejnega skupnega iskanja priloĹžnosti in sodelovanja pri mednarodnih projektih ter evropskih razpisih. Ob koncu obiska je Bojan KontiÄ? ocenil, da so kot lokalna skupnost naredili vse, kar se narediti da. IzkupiÄ?ek sreÄ?anja pa bo odvisen od tega, v kakĹĄni meri ga bodo sodelujoÄ?i lahko izkoristili.

Kot nam je ĹĄe pojasnil Bojan KontiÄ?, je do sodelovanja priĹĄlo na pobudo predsednice vlade Republike srbske, ki je v zaÄ?etku leta obiskala Velenje. Na povratnem obisku pa sta z Ĺžupanom Banjaluke prepoznala priloĹžnosti in ocenila, da je moĹžno narediti ĹĄe kaj veÄ?. ÂťSeveda bomo te aktivnosti nadaljevali tudi zunaj sedanjih krogov pogovora,ÂŤ je ĹĄe dodal Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛

Velenje, 26. maja – V sredo sta v protokolarni sobi Mestne obÄ?ine Velenje Ĺžupan Bojan KontiÄ? in direktor podjetja Esotech Marko Ĺ koberne podpisala pogodbo za nadaljevanje izgradnje vodovoda v Vinski Gori. Na obmoÄ?ju Vinske Gore je bilo od leta 2005 zgrajeno okoli 20 kilometrov vodovoda, kljub temu pa je ĹĄe vedno treba zgraditi 6 kilometrov vodovoda. VeÄ?inoma so prebivalci na obmoÄ?jih, kjer ĹĄe nimajo javnega omreĹžja, prikljuÄ?eni na zasebne vodne vire z zadostnimi koliÄ?inami vode, ki pa nimajo rednega nadzora nad kakovostjo pitne vode. Letos bo MO Velenje financirala izgradnjo dveh odsekov vodovoda v dolĹžini skoraj 5 kilometrov, s Ä?imer bodo zagotovili nemoteno in kakovostno dobavo vode za 40 hiĹĄ. Skupna vrednost projekta je dobrih 583 tisoÄ? evrov.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

28. maja 2015

Na konferenci gospodarstvenikov so udeleĹženci predstavili svoja podjetja, trĹžne cilje in vizijo, na individualnih pogovorih pa so nekateri Ĺže spregovorili tudi o konkretnih moĹžnostih sodelovanja.

Tako blizu, pa vseeno tako daleÄ?

Prvi le nastopili – S topovi nad ÂťgeneralnegaÂŤ – Zbornici v naĹĄih rokah – Minister iĹĄÄ?e denar – DeĹž odplaknil soma in kuhno – ObÄ?ina se ĹĄe kar pogreza Tako blizu Evroviziji ĹĄe nismo bili, saj je bila na Dunaju, ki je bilo nekoÄ? celo naĹĄe glavno mesto. A to je Ĺže zgodovina. Ne zgodovina temveÄ? grenka stvarnost pa je, da se nam tudi letos z nastopom Maraaye Ĺželje niso izpolnile. Videli smo se na vrhu, pristali smo v sredini. Za nekatere je tudi to, zlata sredina, uspeh, a vsekakor manj, kot smo upali in Ĺželeli. Lepo pa je, da so ljudje v glavnem nastop naĹĄih predstavnikov lepo sprejeli. Brez za mnoge znaÄ?ilnega kritiziranja.

Ob boljĹĄi uvrstitvi bi verjetno vsaj malo pozabili na druge, po mnenju veÄ?ine bolj pomembne teĹžave, ki nas tarejo. Med temi sta bili zadnje dni v ospredju izredna seja drĹžavnega zbora o drĹžavnem generalnem toĹžilcu ter dogajanje v zvezi z Univerzitetnim kliniÄ?nim centrom. Na seji je desnica na drĹžavnega generalnega toĹžilca streljala z vsemi topovi, vnet ÂťstrelecÂŤ je bil tudi naĹĄ regijski poslanec iz vrst SDS Vinko Gorenak. ÄŒesa pomembnega niso sprejeli, saj je o razreĹĄitvi odloÄ?al drĹžavnotoĹžilski svet, ta pa ni videl pravih razlogov za njegovo razreĹĄitev. Nekaj podobnega se je odvijalo tudi v primeru ÂťRadanÂŤ, pri katerem je ministrica odgovorne pozivala k odstopu, pa tudi ti niso videli razloga za kaj takega.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V senci teh primerov je bilo celo snovanje Âťnove urgenceÂŤ, Ä?eprav je ministrica nadaljevala pojasnjevanje o koristnosti nove mreĹže. Nadaljevalo pa se je tudi negodovanje v nekaterih obmoÄ?jih.

Iz MeĹžiĹĄke doline je potovalo v Ljubljano posebno pismo z osem tisoÄ? podpisi in zahtevami po ustrezni ureditvi nujne medicinske pomoÄ?i v tej dolini. KakĹĄna usoda jih bo doletela, bomo ĹĄele videli.

Jasno pa je Ĺže, kdo bo prihodnja leta vodil Gospodarsko zbornico Slovenije. Po tem, ko obrtno Ĺže nekaj Ä?asa vodi VelenjÄ?an Branko Meh, je krmilo Gospodarske zbornice prevzel direktor druĹžbe Ĺ tore Steel Marjan MaÄ?koĹĄek. Trdnost iz druĹžbe bi rad prenesel ĹĄe v zbornico, da bi dobila veÄ?jo veljavo in bila Ä?lanom v ĹĄe veÄ?jo korist. Sicer pa je druĹžba Ĺ tore Steel ta Ä?as deleĹžna pozornosti tudi zaradi prodaje. Med moĹžnimi kupci je bil tudi slovenski poslovneĹž na ÄŒeĹĄkem, Celjan TomaĹž SubotiÄ?, lastnik polovice podjetja Moravia Steel. Vendar zdaj velja, da je najresnejĹĄi kupec druĹžba Sij, Slovenska industrija jekla.

V turizmu pa minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek iĹĄÄ?e moĹžnosti, kako bi zbral veÄ? denarja za promocijo naĹĄe deĹželice na juĹžni strani Alp. V prizade-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

vanjih, da privabimo veÄ? gostov iz tujine, pogosto naletimo tudi na spoznanja, da je Slovenija ĹĄe moÄ?no neznana. Nekateri zaidejo k nam bolj po nakljuÄ?ju, kot da bi se za to odloÄ?ili zaradi dobre propagande, ki bi jih pritegnila. Da je za promocijo treba dati veÄ?, drĹži, teĹžko pa je dobiti denar. Ideje, ki se porajajo (Ä?lanarina in viĹĄja turistiÄ?na taksa), vsem seveda niso vĹĄeÄ?.

Mnogim pa zadnji vikend ni bilo vĹĄeÄ? vreme, saj je mnogim preÄ?rtalo naÄ?rte. Ob celjskem Ĺ martinskem jezeru bi morali odpreti lokal Brkati som, pa ga je odplaknil deĹž. Enako se je zgodilo z naÄ?rtovanim festivalom Naredimo Celje zeleno ter prvim gostovanjem ljubljanske Odprte kuhne na celjski trĹžnici. To bodo tako v Celju prviÄ? odprli v soboto, sicer pa bo ta prireditev v Celju vsako drugo soboto v mesecu.

Veselili pa so se v PetrovÄ?ah. To osnovno ĹĄolo je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razglasil za najbolj kulturno ĹĄolo v drĹžavi. II. osnovni ĹĄoli v Celju so podelili priznanje za posebne doseĹžke v medgeneracijskem povezovanju. V RogaĹĄki Slatini pa so se veselili pridobitve s podroÄ?ja oskrbe z vodo. Na nov vodovodni sistem bo na novo prikljuÄ?enih veÄ? kot 20 druĹžin, za ĹĄirĹĄe obmoÄ?je je pomembna zamenjava starih salonitnih cevi z novimi v dolĹžini 12 kilometrov, zgradili so vodohram in Ä?rpaliĹĄÄ?e. Ta dela v slatinski obÄ?ini so del 15 milijonov evrov vrednega projekta oskrbe s pitno vodo v petih obÄ?inah Obsotelja in Kozjanskega, za katerega so dobili tudi veliko evropskega denarja.

Pa ĹĄe to: ĹĄmarska obÄ?ina bo morala najti nov dom. PrejĹĄnji Ĺžupan je ÂťignoriralÂŤ meritve o pogrezanju obÄ?inske stavbe, novi ni tako ravnoduĹĄen. Nove meritve so namreÄ? pokazale, da je del temeljev nagnjen kar za dobrih 17 centimetrov. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

28. maja 2015

AKTUALNO

Nov podĹžupan bo Peter Dermol, Zdravstveni dom bo vodil Zdenko Kikec

Svetniki predlagajo in spraĹĄujejo

Na majski seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje o ĹĄtevilnih kadrovskih vpraĹĄanjih – Na podroÄ?ju loÄ?enega zbiranja odpadkov nas Ä?aka ĹĄe veliko dela – Bodo skrb za obÄ?inska stanovanja prevzeli v Komunalnem podjetju Mira ZakoĹĄek

Ĺ e smo packi

Komunalno podjetje izpolnjuje priÄ?akovanja

ÄŒeprav sodimo v Ĺ aleĹĄki dolini na podroÄ?ju zbiranja in loÄ?evanja odpadkov sicer med bolj pridne, z loÄ?evanjem ĹĄe vedno ne moremo biti zadovoljni in najbrĹž tudi ne bomo, dokler ne bomo loÄ?ili prav vseh odpadkov. Prva leta smo bili zelo uspeĹĄni, zdaj pa koliÄ?ine tako imenovanih ostalih odpadkov v primerjavi z drugimi skorajda ne uspe veÄ? zmanjĹĄevati. Gibljejo se tam okoli 20 odstotkov. Skupaj jih v celjski Ceri zberejo letno 85 tisoÄ? ton, od tega je 6 700 ton ve-

Poslovanje Komunalnega podjetja v lanskem letu je svetnikom predstavil direktor dr. UroĹĄ Rotnik. Leto so sklenili z 52 tisoÄ? evri izgube, na to pa je vplivala zahtevana vrnitev razvojnih sredstev RCE. Za letos naÄ?rtujejo dobiÄ?ek v viĹĄini 43 tisoÄ? evrov. NajveÄ? prihodkov dobijo iz naslova toplotne energije (okoli 10 milijonov) vodooskrbe in kanalizacije (6,6 milijona evrov), 157 tisoÄ?akov ustvarijo s pokopaliĹĄko dejavnostjo, slabe 1,4 milijona s Ä?iĹĄÄ?enjem odplak ter 2,5 milijona z

moÄ?jo nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev. Po besedah Dragice Polh, ki je zaradi tega pohvalila obÄ?insko vodstvo, celotne naloĹžbe ĹĄe v to niso zajete, zato se bo ta poveÄ?ala tudi prihodnje leto.

Zdravstveni dom bo vodil Zdenko Kikec Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so soglasno potrdili predlog, da za direktorja Zdravstvenega doma Velenje imenujejo Zdenka Kikca, trenutno zaposlenega specialista v slovenjgraĹĄki bolniĹĄnici, sicer pa VelenjÄ?ana in predsednika zdravniĹĄkega

noval namesto njega za podĹžupana Petra Dermola, ki bo to nalogo opravljal profesionalno. Prevzel bo skrb za podjetniĹĄtvo.

Imenovali upravo velenjske knjiĹžne fundacije Upravo velenjske knjiĹžne fundacije sestavljajo Terezija JakliÄ?, Biljana Ĺ karja in Karmen Grabant. Proti so bili svetniki iz vrst SDS, to pa zato, ker ni bil sprejet njihov predlog, da bi bila v upravi Katarina RoĹĄer, ki ima, kot so poudarili, za to vse kvalifikacije.

Imenovali komisijo za ĹĄtipendiranje Komisijo za ĹĄtipendiranje sestavljajo Dimitrij Amon, Alenka Gortan in Jolanda Krofl. Svetniki so predlog potrdili soglasno, gre pa za komisijo, ki bo odobravala ĹĄtipendije proraÄ?unskega ĹĄtipendijskega sklada Mestne obÄ?ine Velenje.

Imenovali tudi Ä?astno razsodiĹĄÄ?e

lenjskih, kar so ĹĄe vedno ogromne koliÄ?ine, ki nas tudi veliko stanejo. Svetniki so prav zato menili, da je za ozaveĹĄÄ?anje treba narediti ĹĄe veÄ?, pa tudi poostriti kazni. Dokaj dobro odpadke loÄ?ujejo individualne hiĹĄe, slabĹĄi pa so rezultati v okolicah blokovske gradnje.

Svetniki so usmeritve na tem podroÄ?ju potrdili, tega pa niso storili vsi. TakĹĄno odloÄ?itev svetniĹĄke skupine SMS je pojasnil Matej Jenko, ki je izrazil dvom, da je poslovanje podjetja PUP Saubermacher dovolj transparentno pri delitvi stroĹĄkov in dobiÄ?ka med trĹžno in koncesijsko dejavnostjo. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je obljubil, da bodo to pregledali. Tudi v svetniĹĄki skupini SDS niso bili zadovoljni, pripombe pa so imeli na neuresniÄ?eno zaprtje odlagaliĹĄÄ?a komunalnih odpadkov. Menili so, da bi bilo potrebno za to izdelati sanacijski program. Za njih je glasovalo 17, 7 pa jih je bilo proti.

ostalimi dejavnostmi. Rotnik je predstavil uspeĹĄno naloĹžbeno dejavnost zadnjih dveh let (o njej smo obseĹžno poroÄ?ali) in naloĹžbe, ki jih bo treba uresniÄ?iti letos. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je pohvalil njihovo delo, poudaril pa potrebno po nadaljnji racionalizaciji in zmanjĹĄanju ĹĄtevila zaposlenih v prihodnjih treh letih za 8 do 10 odstotkov. Naj pa bi prevzeli pod svoje okrilje ĹĄe kakĹĄen posel, med drugim skrb za obÄ?inska stanovanja.

PremoĹženje obÄ?ine se je poveÄ?alo PremoĹženjsko bilanco na dan 31. decembra 2014 je svetnikom predstavila prva obÄ?inska finanÄ?nica Amra KadriÄ?.

Ta je znaĹĄala skoraj 230 milijonov evrov, zajema pa celotno obÄ?insko premoĹženje.

V enem letu se je premoĹženje poveÄ?alo za skoraj 18 milijonov evrov, na kar vplivajo investicije, ki so jih udejanjili s po-

druĹĄtva v tem okolju. Mandat bo zaÄ?el 22. junija, ko se ta izteÄ?e dosedanjemu direktorju JoĹžetu ZupanÄ?iÄ?u, ki je Zdravstveni dom Velenje vodil Ä?etrt stoletja.

Direktorica lekarne Velenje ĹĄe naprej Sabina Grm Prav tako soglasno so svetniki potrdili predlog, da lekarno Velenje tudi v naslednjem mandatu vodi Sabina Grm. Poslovanje je bilo vsa leta pod njenim vodenjem uspeĹĄno.

Peter Dermol novi podĹžupan V soglasju z dosedanjim podĹžupanom dr. Francem Ĺ˝erdinom, ki bo ĹĄe naprej skrbel za projekt razvoja turizma in visokega ĹĄolstva v tem okolju (po njegovi zaslugi imamo tukaj Visoko ĹĄolo za varstvo okolja in enoto Fakultete za energetiko) je Ĺžupan Bojan KontiÄ? s 1. junijem ime-

Svetniki so imenovali tudi Ä?astno razsodiĹĄÄ?e za presojo skladnosti ravnanja izvoljenih in imenovanih predstavnikov Mestne obÄ?ine Velenje. Sestavljajo ga Jurij VerĹĄec, Slavko Hudarin in Klavdija Ĺ arkan. Proti so glasovali svetniki SDS. V njihovem imenu je Franjo Bartolac pojasnil, da gre za izrazito ideoloĹĄko obarvane kandidate, sami pa predloga niso posredovali. Bojan KontiÄ? je zaradi tega ostro protestiral.

Kupili bodo simulator varne voĹžnje Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so svetniki prerazporedili proraÄ?unske postavke, tako da so zagotovili potrebnih 18 tisoÄ?akov za nakup simulatorja varne voĹžnje, ki se je pokazal za zelo uspeĹĄnega kot preventivni pripomoÄ?ek za starejĹĄe in zaÄ?etne voznike.

ObÄ?ina ima dan odprtih vrat Kritik se ne bojijo – Tako pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ? – Ĺ˝elijo si, da to postane nov naÄ?in komuniciranja z VelenjÄ?ani Velenje, 23. maja – V soboto dopoldne je v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje potekal prvi dan odprtih vrat uprave obÄ?ine. UdeleĹžba obÄ?anov ni bila prav velika, Ĺžupan Bojan KontiÄ? je prviÄ? niti ni priÄ?akoval. ÂťTo je priloĹžnost za vse obÄ?ane in obÄ?anke, da pridejo in povpraĹĄajo o vsem, kar jih zanima v zvezi z delovanjem obÄ?ine. Mislim, da se bo dan odprtih vrat poÄ?asi prijel.

Gre za primer dobre prakse, ki je prisoten Ĺže v mnogih institucijah, hkrati pa mi omogoÄ?a, da se izogibam pogovorom na ĹĄtiri oÄ?i, ki so

vÄ?asih, ko ljudje kaj potrebujejo, pa naj gre za sluĹžbo ali stanovanje, teĹžki. Posegajo na podroÄ?ja, na katerih Ĺžupan, ne da bi ravnal koruptivno, ne more pomagati,ÂŤ nam je povedal po tem, ko se je skupaj z vsemi vodji obÄ?inskih uradov in njihovimi sodelavci dve uri druĹžil z obÄ?ani.

Da to, kar nam je povedal, drĹži, smo obÄ?utili vsi, ki smo bili v dvo-

rani. PriĹĄlo je le nekaj obÄ?anov; nekateri so tiho sledili predstavitvi projektov, ki v obÄ?ini teÄ?ejo letos, in tudi niso imeli vpraĹĄanj. Eden od obÄ?anov jih je imel veliko, a so bila vsa povezana z njegovim Ĺživljenjem in finanÄ?no stisko, ki jo doĹživlja druĹžina. Ena od obÄ?ank je imela veliko vpraĹĄanj, povezanih z dejavnostjo druĹĄtva, ki ga vodi. ObÄ?an, ki oÄ?i-

tno prihaja s PaĹĄkega Kozjaka, pa je opozoril, da je cesta na veÄ? krajih tako udrta, da je res nevarna. Prav v soboto so ta mesta oznaÄ?ili in voznike opozorili nanje, zanimalo pa ga je, kdaj bodo udore odpravili. Predstojnik urada za komunalno dejavnost Tone Brodnik mu je odgovoril, da vedo za teĹžavo in da se bodo potrudili, da cesto Ä?im prej popravijo.

3

đ&#x;”˛

Suzana KavaĹĄ (SDS) je ponovno vpraĹĄala, kakĹĄni so zadrĹžki, da arhivov sej ni na portalu Mestne obÄ?ine Velenje kljub dopolnitvi poslovnika. Ponovno je opozorila tudi na domnevne nepravilnosti pri gradnji podjetniĹĄkega centra Standard. Po njenih informacijah je bil ob podpisu pogodbe ĹĄe vedno lastnik tega objekta Mercator, opozarja pa tudi na to, da so bile pogodbe z izvajalci podpisane pred umestitvijo tega projekta v obÄ?inski proraÄ?un. Dodala je, da bi morali projekt uskladiti tudi s stanovalci, Ä?etudi za to ni zakonskih podlag, ampak Ĺže zaradi etiÄ?nih norm.

Andrej Kuzman (NSi) je opozoril na zamude pri zaÄ?etku sanacije ceste v KavÄ?ah. Dela bi morali zaÄ?eti aprila in jih zakljuÄ?iti junija, a se ĹĄe niÄ? ne dogaja. Opozoril je tudi na neprimernost, da se po kmeÄ?ki trĹžnici v srediĹĄÄ?u Velenja ob sobotah dopoldne sprehajajo uniformirani varnostniki (carina), opremljeni s piĹĄtolami. (Ĺ˝upan je takoj pojasnil, da gre za predstavnike FinanÄ?ne uprave in ne obÄ?inske redarje).

Mihael Letonje (SLS) je vpraĹĄal, Ä?e je ĹĄlo podjetje Toming Consulting res v steÄ?aj in kaj to pomeni za stanovanjsko gradnjo na Gorici.

Zanimalo pa ga je tudi, kako je z gradnjo poslovnih con in Ä?e je za vlaganja v tem okolju kaj zanimanja. Pohvalil je aktivnosti v turizmu.

Franjo Bartolac (SDS) je vpraĹĄal, zakaj je priĹĄlo do podraĹžitev komunalnih storitev, zakaj so na poloĹžnicah nove postavke in kakĹĄne so podlage za podraĹžitev vodarine in kanalĹĄÄ?ine.

Matej Jenko (SMS) je podal pobudo, da uredijo na zelenici med kulturnim domom in Delavskim klubom otroĹĄko igriĹĄÄ?e. Z odgovorom na pobudo, izreÄ?eno na prejĹĄnji seji (ideja o razvoju turizma za upokojence) ni bil zadovoljen. Ponovno je predlagal, da se o njej razmisli. Ideje, ki so bile predstavljena na konferenci o turizmu, po katerih naj bi dosegli v tem okolju 500 tisoÄ? noÄ?itev, je oznaÄ?il za pretirane (to pomeni vsak dan 27 avtobusov turistov oziroma 1.500 vsak dan).

ÂťNe maram kritizerstvaÂŤ Na nekaj vpraĹĄanj, povezanih s projekti razvoja ĹĄaleĹĄkih jezer, plakatiranja po novem, ko je obÄ?ina postavila ĹĄtiri veÄ?ja plakatna mesta, kjer lahko druĹĄtva svoje prireditve reklamirajo brezplaÄ?no, so odgovarjali tudi drugi Ĺžupanovi najoĹžji sodelavci. Po koncu dogodka nam je Ĺžupan povedal, da so na prvih dnevih odprtih vrat predstavili projekte tudi zato, da prebijejo led. V prihodnje tega ne bodo veÄ? poÄ?eli, razen Ä?e bodo obÄ?ani imeli veÄ? vpraĹĄanj povezanih s posameznim projektom. Želimo si, da se ljudje umaknejo iz obiÄ?ajnih praks iskanja pomoÄ?i in pridobivanja odgovorov na njihova vpraĹĄanja, zato bomo z dnevi odprtih vrat vztrajali. Vedno bodo na razpolago vsi moji sodelavci, vkljuÄ?no s podĹžupani. Ker vsak od vodje uradov dobro pozna svoje podroÄ?je, bodo obÄ?ani odgovore na vpraĹĄanja skoraj zagotovo dobili takoj. V upravi dobro sodelujemo, danes se nam je porodila tudi ideja, da projekte, ki jih izvajamo, predstavimo vsem zaposlenim, ker tega nikoli nismo storili. To bomo ure-

sniÄ?ili v kratkem, saj je prav, da jih podrobneje spoznajo vsi zaposleni v upravi,ÂŤ je dodal Ĺžupan. Kot tudi, da bodo verjetno dneve odprtih vrat predlagali tudi vsem javnim zavodom, saj je informacij velikokrat premalo, zato prihaja do komunikacijskih ĹĄumov. Tudi ko obÄ?ani Ĺželijo svoje ideje in vpraĹĄanja nasloviti na pravi naslov, jim to marsikdaj ne uspe.

Nekaj vpraĹĄanj ni bilo prijetnih, kar je Ĺžupan priÄ?akoval. Zatrdil je, da je to sestavni del njegove sluĹžbe, da to poznajo tudi njegovi sodelavci. ÂťLjudje imajo teĹžave. Pred tem si ne zatiskamo oÄ?i. Imajo tudi kritike, ki so dobrodoĹĄle. Moti pa me kritizerstvo, ki ga je v Velenju precej. Kot me moti, ko ljudje preko spletnih strani anonimno sporoÄ?ajo svoja mnenja. Po tem ni potrebe, ker smo tu. ÄŒe se ljudje s Ä?im ne strinjajo, je prav, da to povedo na glas.

Prav pa je tudi, da za tem stojijo, saj nihÄ?e za to, kar bo povedal na glas, ne bo odgovarjal,ÂŤ je zatrdil Ĺžupan, ki skupaj s sodelavci obÄ?ane vabi na drugi dan odprtih vrat. Ta bo 13. junija, naslednji pa 12. septembra. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Od danes na jutri v kmetijstvu ne gre Politike predvsem polna usta o samooskrbi in domaÄ?i hrani – Nov hlev je premalo za nadaljnji razvoj Tatjana PodgorĹĄek

Nova kmetijska politika povzroÄ?a mnogim slovenskim kmetijam sive lase, potroĹĄniki pa velikokrat ÂťvraÄ?ajoÂŤ z besedami, da jim ne gre tako slabo, kot govorijo. ÂťÄŒe bi poskusili, kaj in kako, najbrĹž ne bi tako razmiĹĄljali,ÂŤ meni Martin Medved iz Zavodenj, ki je postal kmet pri 18 letih, mladi prevzemnik pa pred dvema letoma in nadaljeval: ÂťNe razumem pa povsem kmetov – zlasti v dolini, ki govorijo, da se niÄ? ne izplaÄ?a, kar spet ni povsem res. ÄŒe bi svoj delovni Ä?as raÄ?unal, je sicer skoraj tako, vendar je treba velikokrat Ä?ez to.ÂŤ

Za razvoj potrebna dopolnilna dejavnost Ob oziranju na prihodnost kmetije Anja in Martin ugotavljata, da bo nov hlev, v katerem je danes 48 krav, ki vsak drugi dan oddajo pribliĹžno 900 litrov mleka, premalo.

Sploh, Ä?e bodo cene mleka, na katere nimajo vpliva, ĹĄe naprej padale. Za zdaj razmiĹĄljata o dopolnitvi osnovne dejavnosti. Anja ima v mislih organiziranje rojstnodnevnih zabav na kmetiji, tudi o apartmajski đ&#x;”˛ ponudbi. â€

Ni Ä?isto poĹĄteno Ko sta s partnerico Anjo razmiĹĄljala, kaj in kako s kmetijo, ker tako, kot je bilo, ni ĹĄlo veÄ?, sta se odloÄ?ila za nadaljevanje mleÄ?ne proizvodnje in za izgradnjo novega hleva.

Anja je pustila sluĹžbo, izkoristila sta moĹžnost pridobitve evropskega denarja za mlade prevzemnike. Mesec dni pred koncem lanskega leta so sodoben hlev s kravami molznicami ter potrebno opremo napolnili. NaloĹžba je stala blizu 600 tisoÄ? evrov, od tega sta gospodarja slabo polovico pridobila nepovratnih sredstev, nekaj s krediti. Pri pogumni odloÄ?itvi za naloĹžbo sta se zanesla tudi na podporo drĹžave Ĺživinoreji, znotraj nje pridelavi mleka. ÂťNi Ä?isto poĹĄteno, da je do nedavnega spodbujala dejavnost, z novo politiko pa jo zavi-

Medvedovi, po domaÄ?e KoĹželjnikovi, pravijo, da jih je sodobna tehnologija razbremenila fiziÄ?nega dela.

Ni pa jim ÂťodvzelaÂŤ skrbi in jim omogoÄ?ila veÄ? Ä?asa.

GOSPODARSKE novice V Velenju elektriÄ?ni mrk Velenje, 21. maja – Ĺ˝ivljenje je prejĹĄnji Ä?etrtek okoli pol dvanajste ure v Ĺ aleĹĄki dolini povsem ohromelo in tako je bilo slabe pol ure. Zaradi poĹžara v stikaliĹĄÄ?u razdelilno transformatorske postaje je bilo celotno obmoÄ?je brez elektrike. Nastal je velik prometni kaos, ljudje v viĹĄjih stanovanjskih blokih so ostali v dvigalih, ugasnili so raÄ?unalniki in stroji ‌ Ĺ kode, pa tudi slabe volje je bilo veliko. Na pomoÄ? so kot vedno takoj priskoÄ?ili gasilci, po slabe pol ure pa je uspelo delavcem Elektra Celje napako odpraviti. đ&#x;”˛

mz

SkupĹĄÄ?ina Premogovnika prestavljena Velenje, 21. maja – Nadzorni svet Premogovnika Velenje je na svoji seji sprejel sklep, da zaradi predstavljenih novih okoliĹĄÄ?in in zaradi tega podaljĹĄanja postopkov revidiranja raÄ?unovodskih izkazov Premogovnika Velenje in Skupine Premogovnika Velenje prestavi izvedbo 24. seje SkupĹĄÄ?ine delniÄ?arjev Premogovnika Velenje na Ä?as, ki ga bo uprava druĹžbe opredelila kot mogoÄ?ega glede na doloÄ?ila veljavne zakonodaje. SkupĹĄÄ?ina je bila sklicana za ponedeljek, 25. maja, na njej pa naj bi zmanjĹĄali kapital druĹžbe s sedanjih 113 milijonov na 2,7 milijona, HSE pa naj bi jih dokapitaliziral v viĹĄini 77 milijonov. Predvideno je bilo tudi odloÄ?anje o vloĹžitvi morebitnih toĹžb za povrnitev ĹĄkode na osnovi poglobljene revizije, ki pa, kot zdaj kaĹže, oÄ?itno ĹĄe ni zakljuÄ?ena. đ&#x;”˛

PodjetniĹĄko druĹženje v Velenju – ÂťDa se!ÂŤ Velenje, 26. maj – ÂťStart UpÂŤ skupnost Velenje je v sodelovanju s SAĹ A inkubatorjem, Mestno obÄ?ino Velenje in Ustvarjalnikom v torek popoldne v Vili Bianci organizirala podjetniĹĄko druĹženje z naslovom ÂťDa se!ÂŤ. V okviru druĹženja je potekala tudi mednarodna okrogla miza. Na njej so s svojimi poslovnimi idejami sodelovali tudi mladi uspeĹĄni podjetniki iz Slovenije in tujine. Predstavili so tudi Poslovni center Standard, ÂťStart upÂŤ skupnosti in ÂťcoworkingÂŤ prostore v Velenju ter pospeĹĄevalnik ÂťUnreasonable LabsÂŤ, ki prihaja v Slovenijo. Predstavitvam je sledilo druĹženje udeleĹžencev. đ&#x;”˛

ra. Od danes na jutri v kmetijstvu ne gre. Tisti, ki imajo ĹĄkarje in platno v svojih rokah, bi radi Ä?im veÄ? doma pridelane hrane, govorijo o potrebi po samooskrbi, usmeritve pa gredo v nasprotno smer.ÂŤ

18 inovacijskih predlogov

Na kmetiji je lepo Kljub ne prav spodbudnim Ä?asom Anja in Martin menita, da je na kmetiji lepo. Tako kot vse ostale

V novem hlevu je trenutno 48 glav Ĺživine, njegove zmogljivosti so do 60 glav. ÄŒredo v zadnjem Ä?asu poveÄ?ujejo.

Ĺ˝eleznina Hudovernik zaokroĹžila podobo Ob Partizanski v Velenju jim je za ĹĄiritev zmanjkalo prostora Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Ĺ˝eleznina Hudovernik, taka kot je danes, je ĹĄe relativno mlado podjetje. Poslovati je zaÄ?elo leta 1991 v majhni, komaj sto kvadratnih metrov veliki trgovinici z dvema zaposlenima. Iz leta v leto so ĹĄirili prodajni program, zanj pa je bilo treba tudi veÄ?ati prostore. Danes so ÂťvelikiÂŤ Ĺže okoli 2.500 kvadratnih metrov, zaposlitev v Ĺ˝eleznini Hudovernik pa ima osemnajst ljudi. ÂťPoudarek je ĹĄe vedno enak, kot je bil prvi dan, na Ĺželeznini,ÂŤ pravi direktorica Petra Hudovernik. Ob njej pa ponujajo pester izbor kemije, barv, lakov, naredili so velik salon keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic, talnih oblog, opreme, nudijo ĹĄirok izbor vijakov, okovja, vodovodni in elektro material, precej pa so razĹĄirili nabor orodja in v zadnjem obdobju tudi zaĹĄÄ?ito ter ponudbi dodali ĹĄe nekaj gradbenega materiala. Pozornosti pa niso posveÄ?ali samo ureditvi notranjosti in ĹĄirjenju prodajnega asortimaja, ampak tudi zunanjosti. VĹĄeÄ?ni so Ĺže na zunaj.

PomoÄ?nica direktorice Zdenka Fluhar pove, da so njihovi kupci preteĹžno prebivalci Ĺ aleĹĄke doli-

dejavnosti ima – dodajata – kmetovanje svoje prednosti in pomanjkljivosti. Martin je rasel z gorsko viĹĄinsko kmetijo, odloÄ?il se je tudi za kmetijsko ĹĄolo. Premore 22 hektarjev obdelovalnih povrĹĄin, od tega 17 hektarjev lastnih in blizu 60 hektarjev gozda. Razdeljena je na dva dela: v Zgornjem Razborju (obÄ?ina Slovenj Gradec) so gozdovi in pet hektarjev paĹĄnikov, v Zavodnjah pa ostale povrĹĄine. Z uporabo sodobnih strojev je fiziÄ?nega dela res manj, skrbi in Ä?asa pa zaradi tega nimajo niÄ? manj, prej veÄ?. Martina Ĺžalostijo razmere v lesni industriji.

Doma imajo Ĺžago, a so Ä?asi taki, da je bolje prodati okrogel les v Avstrijo kot ga predelati doma.

28. maja 2015

Sanela Albreht, Petra Hudovernik in Zdenka Fluhar pred Ĺ˝eleznino Hudovernik, vĹĄeÄ?no tako zunaj kot znotraj.

ne, vedno veÄ? pa jih prihaja tudi iz Zgornje Savinjske doline, pestra ponudba, zlasti pa salon keramike, v zadnjem Ä?asu privabljata tudi KoroĹĄce. Rek o dobrem glasu tukaj velja. SliĹĄi se Ĺže na Celjsko.

Pozna se jim, da so veliko vlagali.

Brez tega ne gre. ÂťMi smo to poÄ?eli postopno. Lahko bi rekla, da smo zdravo rasli in to nam pomaga Ĺživeti v teh teĹžkih Ä?asih,ÂŤ pravi Hudovernikova in doda, da je pri dejavnosti, s kakrĹĄno se ukvarjajo, treba posebej tenkoÄ?utno bdeti nad stroĹĄki.

ÂťSpremljati jih je treba dnevno, vÄ?asih na ure. In veliko je treba delati za prodajo in vlagati tudi v zaposlene, da ne zaostajaĹĄ. Dober trgovec mora vedeti, kaj prodaja.ÂŤ Fluharjeva pravi, da v Ĺ˝eleznini Hudovernik veliko pozornosti posveÄ?ajo izobraĹževanju, za kar je posluh in volja tako pri zaposlenih kot pri vodstvu.

Neprestano pa se je treba boriti tudi za naklonjenost poslovnega okolja. ÂťDrĹžava nam ne gre dosti nasproti, kar pomeni, da se mo-

Z veleprodajo na Polzelo Nekoliko veÄ? energije zdaj, ko za ĹĄirjenje nakupovalnega centra na lokaciji ob Partizanski v Velenju nimajo veÄ? prostora, posveÄ?ajo veleprodaji in iskanju novih produktov, ki bi bili zanimivi slovenskim kupcem. V ta namen so Ĺže pred leti kupili zemljiĹĄÄ?e na poligonu Polzela. ramo znajti sami. Veliko delamo s tujino, del veleprodaje je vezan na uvoz. S tem smo zaÄ?eli pred petnajstimi leti in ĹĄe danes delamo z istimi dobavitelji kot takrat. Od njih smo dobili ogromno podpore in znanj, ki smo jih lahko uporabili na slovenskem trgu in jih uporabljamo ĹĄe danes. Tudi kaj takĹĄnega, kar pred petnajstimi leti pri nas ĹĄe sploh ni bil znano. Zdaj kaĹže, da smo bili na pravi poti in zdaj dobre izkuĹĄnje iz tujine k nam prenaĹĄajo Ĺže tudi drugi. MogoÄ?e ne bi bilo slabo, ko bi se tudi drĹžava malo obrnila na tujino in tam naĹĄla kakĹĄno dobro idejo za nas podjetnike in nam pomagala.ÂŤ ZadrĹžati dobavitelje ni tako enostavno, kot se sliĹĄi. Najmanj kar je, je treba biti reden plaÄ?nik. ÂťMi smo dobri kupci in tega se oboji zavedamo. DrĹžimo se rokov. S plaÄ?ili smo v prvi bonitetni vrsti, podjetje ima zelo dobro bonitetno oceno. V to je vloĹženega veliko truda. Kot je Ĺže povedala direktorica – vsak dan se je treba posveÄ?ati zagotavljanju likvidnosti, da lahko poslujemo neđ&#x;”˛ moteno,ÂŤ pravi Fluharjeva.â€

Velenje – Savinjsko-ťaleťke gospodarske zbornice je letos 16. objavila razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovatorjem v Saťa regiji za leto 2014–2015.

Nanj je prispelo 18 inovacijskih projektov od 8 prijaviteljev. NajveÄ? predlogov (po 4) sta znova prijavila tovarna BSH HiĹĄni aparati Nazarje in Gorenje Velenje, tri HTZ Velenje, eno manj Premogovnik in Esotech Velenje, po eno inovacijo pa Ĺ olski center in Trendnet Velenje. Ĺ tevilo prijav je v primerjavi z lanskim letom viĹĄje za ĹĄtiri oziroma za dobro Ä?etrtino.

Vse sodelujoÄ?e inovacije so poklicne, inovacijskih predlogov samostojnih inovatorjev tokrat ni.

Vse predloge je pregledala posebna komisija pri omenjeni zbornici, kateri bo prejel zlato, srebrno in bronasto priznanje, pa bo znano na zakljuÄ?ni prireditvi Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, ki bo 3. junija v Velenju. đ&#x;”˛

tp

Ĺ e nas Ä?akajo reforme Ljubljana – RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je ob predstavitvi analize gibanja javnega dolga drĹžave opozorilo na strukturni primanjkljaj, ki povzroÄ?a dolg, ter pozvalo k pokojninski in zdravstveni reformi, racionalizaciji javnega sektorja, prenovi kadrovske politike, reformi lokalne samouprave ter premisleku o ravni socialne drĹžave. NaĹĄa drĹžavna blagajna vsako leto ustvarja veÄ?ji minus, s tem pa raste tudi javni dolg, ki Ĺže presega 30 milijard evrov.

Slovenec s povpreÄ?no neto plaÄ?o bi za odplaÄ?ilo moral delati veÄ? kot tri leta. Tako visoka ĹĄtevilka pa je Ĺže tvegana, ugotavlja RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e, ki poziva k nujnim reformam. đ&#x;”˛

Do izvedbe NPD trasa hitre ceste ni dokonÄ?na Ljubljana, Velenje – Ministrica za okolje Irena Majcen pravi, da se bodo za umestitev trase hitre ceste od Ĺ entruperta do Velenja v prihodnjih mesecih nadaljevali postopki pridobivanja drĹžavnega prostorskega naÄ?rta. ÄŒe bo ta pridobljen, bi se lahko gradnja zaÄ?ela leta 2018 ali 2019. Do izvedbe DPN odloÄ?itev za traso ni dokonÄ?na. V braslovĹĄki civilni iniciativi, ki je zaradi nasprotovanja trasi tretje razvojne osi Ĺ entrupert–Velenje pred mesecem dni pripravila protestni shod, so s pojasnili okoljske ministrice zadovoljni, saj upajo, da umestitev ne bo izpeljana. đ&#x;”˛

Jagros z 90 milijoni prihodkov Celje – DruĹžinsko trgovsko podjetje Jagros, ki upravlja trgovine Jager, je lani ustvarilo pribliĹžno 90 milijonov evrov prihodkov od prodaje. DobiÄ?ek iz poslovanja je dosegel 3,9 milijona evrov, Ä?isti dobiÄ?ek pa 3,2 milijona evrov. Vsi so se okrepili za pribliĹžno deset odstotkov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

28. maja 2015

5

GOSPODARSTVO

Trgotur kadruje Ĺže 25 let Naj nadzorujejo vse, brez izjeme Ĺ tefka, Ivan, Matej in Matic KadliÄ?ek so jamstvo, da bo Trgotur dobra kadrovska sluĹžba malim in srednjim podjetjem tudi v prihodnje Mira ZakoĹĄek

Ĺ tefka in Ivan KadliÄ?ek sta prejĹĄnji teden blestela in sijala od ponosa.

Pred 25 leti, Ä?eprav polna optimistiÄ?nih naÄ?rtov, niti v sanjah nista

napredno in si namesto zaposlitve tovrstnega kadra zagotovite celoten tim, sami pa se lahko posveÄ?ate svoji osnovni dejavnosti,ÂŤ je dejala KadliÄ?kova, ki je ob tem tudi poudarila, da resniÄ?no tvorijo zaokro-

Dvom o uÄ?inkih uvedbe davÄ?nih blagajn – Razumne kazni

najuspeĹĄnejĹĄe slovenske zaposlovalce, so pa tudi nosilci certifikata poslovne odliÄ?nosti.

Kadrovski inĹženiring opravljajo za ĹĄtevilna podjetja. O tem priÄ?a tudi podatek, da ta podjetja name-

Tatjana PodgorĹĄek

Vlada namerava ĹĄe poostriti boj proti sivi ekonomiji, zato 1. januarja prihodnje leto uvaja davÄ?ne blagajne. Obvezne naj bi bile za vse, ki morajo izdajati raÄ?une. Po nekaterih podatkih jih bo moralo imeti v Sloveniji blizu 50 tisoÄ? zavezancev, ki poslujejo z gotovino. To so predvsem samostojni podjetniki in majhna podjetja. Vlada si od davÄ?nih blagajn obeta za od 50 do 100 milijonov evrov veÄ? pobranih javnih dajatev na leto, samostojni podjetniki in majhna podjetja pa vijejo roke.

Obrtno-podjetniĹĄka zbornica: Vlada krĹĄi dogovor

KadliÄ?kovi res znajo drĹžati skupaj: Matic, Ĺ tefka, Ivan in Matej

upala misliti, da bo njuno podjetje tako uspeĹĄno. Pa ne le to, vzgojila sta sinova, ki jima podjetje poÄ?asi prepuĹĄÄ?ata. SimboliÄ?no je to dosedanja direktorica Ĺ tefka storila na slovesnosti ob jubileju, ko je ÂťtaktirkoÂŤ podjetja predala sinu Mateju. ÂťA kot ĹĄportnica in ljubiteljica ĹĄtafet vem, da je tudi po predaji dobro nekaj Ä?asa teÄ?i skupaj in tudi v poslu je tako,ÂŤ je ob tem pridala.

Proslavljali so v krogu svojih sodelavcev in poslovnih partnerjev, tistih, ki jim zagotavljajo kadrovsko sluĹžbo. ÂťTo ste tisti, ki razmiĹĄljate

Ĺženo celoto in nudijo vse kadrovske storitve na enem mestu. Svoj kader nenehno izobraĹžujejo, razvijajo in ĹĄirijo, tako da lahko svojim strankam zagotavljajo najnovejĹĄa znanja in pristope pri vodenju njihovih zaposlenih.

Podjetje so pred dvema letoma reorganizirali in vzpostavili tri temeljne stebre: kadrovsko pravno podroÄ?je, razvoj zaposlenih in obraÄ?un plaÄ?. To so zaposleni dobro sprejeli, saj so s tem ĹĄe poveÄ?ali pripadnost kolektivu, ki ga gradijo na sloganu DrĹžimo skupaj. Sodijo med

Oddaja ja a d o r p i l a ih n v o l s o p v! o r o t s o r p

nijo letno za plaÄ?e 22 milijonov evrov. Novi direktor Matej KadliÄ?ek je prepriÄ?an, da bi lahko bil izkupiÄ?ek vseh podjetij ĹĄe boljĹĄi, Ä?e bi med njimi vzpostavili ĹĄe veÄ? oblik poslovnega sodelovanja. To bo zanj tudi najveÄ?ji izziv, pri katerem mu bo v veliko pomoÄ? brat Matic, ki je v podjetju prevzel psiholoĹĄko podroÄ?je. Oba sta polna idej in se veselita uresniÄ?evanja novih naÄ?rtov. Njuna mati in oÄ?e sta pomagala pri zaposlitvi pribliĹžno deset tisoÄ?im, gotovo si Ĺželita, da bi ju vsaj dosegla. đ&#x;”˛

V Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije opozarjajo, da bo uvedba davÄ?nih blagajn pomenila velik stroĹĄek za gospodarstvo, pravih uÄ?inkov na zmanjĹĄanje obsega sive ekonomije in dela na Ä?rno pa ne bo. ÂťVlada se je v Socialnem sporazumu 2015–2016 zavezala, da gospodarstva ne bo dodatno obremenila, z uvedbo on-line davÄ?nih blagajn pa ta dogovor krĹĄi,ÂŤ poudarja Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije. Po Mehovih besedah so obrtniki in podjetniki morali Ĺže julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogoÄ?ajo brisanje raÄ?unov. Od 31. januarja letos pa so elektronske davÄ?ne blagajne obvezne za vse, ki prometa ne evidentirajo roÄ?no. Še enega finanÄ?nega

bremena marsikatero podjetje ne bo preneslo, zato vlado v primeru nezadovoljivih uÄ?inkov po uvedbi davÄ?nih blagajn Ĺže sedaj pozivamo k odgovornosti. DavÄ?nih blagajn ne bodo uporabljali ĹĄuĹĄmarji. DrĹžava s tem ukrepom znova kaznuje obrtnike in podjetnike, ki plaÄ?ujejo davke in prispevke.ÂŤ Na omenjeni zbornici predlagajo, da stroĹĄke nakupa in vzdrĹževanja davÄ?nih blagajn, ki v povpreÄ?ju znaĹĄajo od 1.500 do 1.800 evrov na leto, nosi drĹžava sama. VeÄ?je uÄ?inke kot temu ukrepu pripisujejo zniĹžanju davÄ?nih stopenj, uvedbi davÄ?nih spodbud v obliki olajĹĄave Âťvsak raÄ?un ĹĄtejeÂŤ in dvigu davÄ?ne morale. O tem, kakĹĄni bodo njihovi nadaljnji ukrepi, v tem trenutku na zbornici ĹĄe ne vedo. Njihovi Ä?lani zbornico pozivajo tudi k protestom.

Gospodarska zbornica za uvedbo, vendar ‌ Po mnenju Francija Kotnika, direktorja Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, lahko uvedba davÄ?nih blagajn s predvideno direktno informacijsko povezavo s finanÄ?no upravo pripomore k praviÄ?nejĹĄi razporeditvi davÄ?nih obremenitev med zavezanci in s tem k zmanjĹĄanju sive ekonomije. ÂťVendar ocenjujemo, da bi moral biti naslednji korak tega ukrepa zmanjĹĄanje davÄ?ne obremenitve za zavezance. Prav tako se nam ne zdi pravilno, da bi finanÄ?no breme tehniÄ?ne izvedbe davÄ?nih blagajn padlo sa-

mo nanje.ÂŤ Gospodarska zbornica je – tako Kotnik – Ĺže pred Ä?asom predlagala uvedbo blagajn, vendar je drĹžava mencala z odloÄ?itvijo in so morali davÄ?ni zavezanci vmes nabaviti ustrezno programsko opremo, kar je bil njihov stroĹĄek. Poleg omenjenega zbornica priÄ?akuje od drĹžave, da bodo kazni za krĹĄenje predpisov razumne in da drĹžava pri teh ne bo pretiravala.

Kaj pa lahko naredimo?

Tako se spraĹĄuje Mitja Acman, gostinec iz Skornega pri Ĺ oĹĄtanju in predsednik sekcije gostincev pri ObmoÄ?ni obrtno-podjetniĹĄki zbornici, in dodaja: ÂťPri nasprotovanju drĹžavnemu aparatu majhni vedno potegnemo krajĹĄi konec. PriÄ?akovanja vlade so velika, pri obrtnikih bojazen, da nam bo to povzroÄ?ilo dodatne stroĹĄke, upraviÄ?ena. ÄŒe Ĺželi imeti drĹžava ĹĄe veÄ?ji nadzor, kot ga ima danes, potem naj nas ne obremenjuje z dodatnimi stroĹĄki.

DavÄ?ne blagajne naj razdeli vsem in nadzoruje vse, brez izjeme.ÂŤ Acman dvomi, da bo ukrep pripomogel k zmanjĹĄanju sive ekonomije, bo pa nekatere obrtnike potisnil ĹĄe bolj na dno. Koliko ga bo stala uvedba davÄ?ne blagajne, za zdaj ĹĄe ne ve, ponudniki se ĹĄe niso oglasili. Se je pa Ĺže pri prejĹĄnjem ukrepu odloÄ?il za blagajno, ki omogoÄ?a nadgradnjo v davÄ?no blagajno.

OdliÄ?na lokacija v centru Velenja Rudarska 2b

pritliÄ?je poslovno-stanovanjske stavbe (Velma).

Lokali v obsegu od 40 m2 do 280 m2 so primerni za prodajni prostor (obutev, oblaÄ?ila ...) ali storitvene dejavnosti (zavarovalniĹĄtvo, banÄ?niĹĄtvo ...). MoĹžen lastni vhod. Dodatno na voljo pomoĹžni kletni prostori.

Za ogled in dodatna vpraĹĄanja pokliÄ?ite 041 725 420 ali 03 620 32 60.

INTIM TRADE d.o.o.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka â€

Mojca Ĺ truc

Sreda, 20. maja

Petek, 22. maja

FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor se je trudil, da bi predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca prepriÄ?al, da za Zavarovalnico Triglav ni potrebno, da je vrednotena kot strateĹĄka drĹžavna naloĹžba. Ni mu uspelo.

Ĺ e se je vila zgodba v zevzi s primerom Radan. Medtem ko so mediji pisali o Âťserijskem morilcuÂŤ, si je zdravnik skuĹĄal vzeti Ĺživljenje in je bil sam sprejet v ustanovo, v kateri je nekdaj sluĹžboval. Vse veÄ? poslancev je zahtevalo odstop odgovornih.

Ker vlada ni uresniÄ?ila dogovora (v zameno za prihranke, ki jih je obljubila januarja, so obÄ?ine privolile v manjĹĄe povpreÄ?nine), so zdaj obÄ?ine zahtevale viĹĄje povpreÄ?nine.

DrĹžavnotoĹžilski svet je sklenil, da ne bo predlagal razreĹĄitve generalnega drĹžavnega toĹžilca Zvonka FiĹĄerja, in sporoÄ?il, da ugotovljena krĹĄitev ni ÂťtakĹĄne naraveÂŤ, da bi to omogoÄ?ala.

Medijsko pozornost je znova pritegnil madĹžarski predsednik, ki je pred kratkim svojim drĹžavljanom razposlal vpraĹĄalnik, v katerem namiguje na povezavo med priseljevanjem in terorizmom.

Minister ni prepriÄ?al Karla Erjavca.

Britanska policija je ob preiskavah spolnih zlorab otrok obtoĹžila pedofilije veÄ? kot 1400 ljudi, med njimi tudi 261 javnih osebnosti, tudi politike, medijske zvezdnike in ĹĄportnike.

Pripadniki Islamske drĹžave so zavzeli zgodovinsko mesto Palmira v osrednji Siriji.

Izrael je uvedel pravilo, da se morajo Palestinci z Zahodnega brega, ki se vsak dan vozijo na delo v Izrael, domov vraÄ?ati v loÄ?enih avtobusih kot Izraelci.

Ukrajinski predsednik Petro Poroťenko pa je bil s svojimi sodrŞavljani zelo odkrit. Naj bom popolnoma jasen z vami – to ni boj s separatisti s podporo Rusije, to je prava vojna z Rusijo, je dejal.

ÄŒetrtek, 21. maja Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v zvezi s primerom Radan pozvala vodstvi UKC in nevroloĹĄke klinike, naj nepreklicno odstopita, in napovedala, da bo sicer sproĹžila postopek ugotavljanja odgovornosti.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o izvrĹĄbi in zavarovanju, po kateri ne bo veÄ? mogoÄ?a izvrĹĄba na minimalno plaÄ?o, banke pa administrativnih stroĹĄkov za izvrĹĄevanje sklepov o izvrĹĄbi ne bodo mogle poplaÄ?ati iz administrativnih stroĹĄkov.

Evrovizija Koliko Ä?asa Ĺže nisem gledala Evrovizije, 15 let? Letos pa, namenoma in naÄ?rtno! V ĹĄtiri (in pol) se spravimo pred TV in zabava se lahko zaÄ?ne ‌

Na Evroviziji je slavila Ĺ vedska.

V Mehiki je znova priĹĄlo do spopadov: v veÄ?urnem streljanju med varnostnimi silami in pripadniki mamilarskih tolp je umrlo 42 Ä?lanov kartela in en policist.

Nedelja, 24. maja Volili so v Ĺ paniji in na Poljskem.

V Ĺ paniji strankarsko: prvi izidi regionalnih volitev so pokazali na

Se HrvaĹĄki na finanÄ?nem podroÄ?ju res ne obeta niÄ? dobrega?

SodiĹĄÄ?e v Jeruzalemu je odloÄ?ilo, da mora nekdanji izraelski premier Ehud Olmert, ki so ga Ĺže marca okrivili korupcije, za osem mesecev v zapor.

Torek, 26. maja

Juncker je Orbana oznaÄ?il za diktatorja.

FinanÄ?ni minister Mramor se je sreÄ?al s predstavniki petih strank, ki so se zavezali naporom za nadaljevanje postopka sprejemanja izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu.

Irci so se na referendumu odloÄ?ali o spremembi ustave, s katero so uzakonili poroke istospolnih parov.

V ruski prestolnici so medtem oznanili, da tudi v letu 2015 tam ne bo Parade ponosa.

Sobota, 23. maja V Gorici se je zgodil shod neofaĹĄistov organizacije CasaPound. Na drugi strani meje so njihovi nasprotniki v odgovor pripravili protifaĹĄistiÄ?ni shod.

Poljaki so izbrali novega predsednika.

zmago vladajoÄ?e Ljudske stranke, kar so kasneje potrdili tudi uradni rezultati. A vendar je kljub zmagi stranka doĹživela najveÄ?ji poraz v zadnjih letih. Velik uspeh so dosegle nove stranke.

Na Poljskem so izbirali predsednika, in sicer Ĺže v drugem krogu. Kandidat stranke Zakon in praviÄ?nost Andrzej Duda je premagal zdajĹĄnjega predsednika Bronislawa Komorowskega.

Malezijske oblasti so sporoÄ?ile, da so naĹĄli veÄ? mnoĹžiÄ?nih grobiĹĄÄ?, v katerih naj bi bili pokopani migranti.

Ponedeljek, 25. maja Politika priÄ?akuje, da bodo odgovorni v UKC in na NevroloĹĄki kliniki odstopili.

SkupĹĄÄ?ina Gospodarske zbornice Slovenije je na ustanovni seji za predsednika izvolila Marjana MaÄ?koĹĄka, ki je glavni direktor druĹžbe Ĺ tore Steel.

Iz ZDA je prihajalo negodovanje nad pospeĹĄeno gradnjo umetnih in veÄ?jih otokov na koralnih Ä?ereh JuĹžnokitajskega morja.

Savdska Arabija je objavila oglas, v katerem iĹĄÄ?e osem novih rabljev, saj jim ob poveÄ?anem ĹĄtevilu smrtnih kazni zmanjkuje izvrĹĄiteljev usmrtitev.

28. maja 2015

Zgodil se je 60. festival Evrovizije, na katerem je zmago slavila Ĺ vedska. Slovenija je v finalu zasedla 14. mesto.

Vidni evropski akademiki so voditeljem EU poslali javno pismo, v katerem jim oÄ?itajo, da izkrivljajo zgodovino in dejstva glede priseljencev z namenom, da bi upraviÄ?ili uporabo sile za zajezitev migracij.

Nizozemska vlada je prepovedala noĹĄnjo muslimanskih pokrival v ĹĄolah, bolniĹĄnicah, vladnih poslopjih in sredstvih javnega prevoza.

Kulturno ministrstvo je pripravilo osnutek novele zakona o medijih, ki med drugim predvideva regulacijo sovraĹžnega govora in doloÄ?a rok za vloĹžitev zahteve za popravek.

NemĹĄki Ä?astnik Bild je objavil tajno analizo Evropske komisije, ki predvideva, da bi lahko HrvaĹĄka, Ä?e ne bo uvedla nujnih reform, v kratkem na ekonomskem podroÄ?ju postala nova GrÄ?ija.

Na severu Evrope so se zaÄ?ele najveÄ?je letalske vaje Nata. Vaje ÂťArktiÄ?ni izziv 2015ÂŤ so najveÄ?je do zdaj, v njih sodeluje veÄ? kot 4000 vojakov in 90 letal.

Medtem so taistega ministra jezili poslanci. Poleg tistih iz vrst DeSUS so se zdaj ĹĄe tisti iz SD odloÄ?ili, da zahtevajo Zavarovalnico Triglav kot strateĹĄko naloĹžbo.

Zdravniki pravijo, da dialoga z ministrstvom ni.

Nezadovoljni so bili zdravniki, ki so za Ä?etrtek napovedali stavko.

Dejali so, da Ä?esa takĹĄnega ĹĄe niso doĹživeli ter da z ministrstvom za zdravje nimajo nobenega dialoga.

Ministrica je vztrajala, da razloga za stavko ni.

Neuradni viri so poroÄ?ali, da bo GrÄ?ija dobila veÄ? Ä?asa za poplaÄ?ilo svojega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu, saj ji sicer grozi bankrot.

Potem ko so se zaÄ?ele zraÄ?ne vaje zveze NATO, je s preizkuĹĄanjem bojne pripravljenosti svojih sil zaÄ?ela tudi ruska vojska.

Slovenija. KonÄ?no bom videla, kako izgleda oziroma se sliĹĄi sofisticirano nadgrajeni turboangel.

AleĹĄ in Marjetica sta se v skovanki njunih imen odloÄ?ila uporabiti dvojni A in Y. Zelo mednarodno! ÄŒakaj, zakaj Ĺže nosi tele gromozanske sluKaja AvberĹĄek ĹĄalke? ToÄ?no, med snemanjem v studiu se ji je zdelo luĹĄtkano, pa jih je zaÄ?ela uporabljati kar vedno povsod, saj dajo njeni podobi moderen in tehnoloĹĄko zaveden pridih.

Pa ĹĄe za darila bodo, na novinarskih konferencah, posute s tipiÄ?no slovenskimi Swarovski kristali! Ni revica malo zategnjena? KakĹĄen Ä?uden zvok prihaja iz njene skrivenÄ?ene grimase! In zakaj venomer steguje eno in isto roko naprej? Francija. “Čaki, js bi posluĹĄala!â€?, pravi mami, ki je navduĹĄena nad zvenom francoĹĄÄ?ine (tukaj resniÄ?no ne gre omeniti niÄ?esar drugega kot jezik, ki zveni, kot paÄ? zveni.) Izrael. Vama povem, kako bi zlati fant ne samo popravil vtis, ampak postal najveÄ?ji frajer farsastega festivala? Raztrgal naj bi si srajco in na prsih nosil velikansko palestinsko zastavo! Estonija. “Poglej, kako je Ä?ustvena, joka!â€? “Ati, mislim, da to ni od Ä?ustev. Da vidimo, koliko pevkam bo danes stekla bleĹĄÄ?eÄ?a maskarasta solzica po napudranem licu.â€?

Velika Britanija. Hop cup, malo charlestona, pa malo neonk (ali so to ledice, saj ne vem?) po oblekah, pa imamo vesele in tako zelo sproĹĄÄ?ene Britance! Saj jih vendarle vsi poznamo po radoĹživem temperamentu, kajne! Armenija. Ajme! Kup lepih mladih Armencev, razseljenih po svetu, jasnoda, obleÄ?enih v kvazikeltske vile in vilince izvaja nekakĹĄen kvazi B 'mjuzikel'. ArmĂŠnie: zĂŠro points! Litva. Saj sem vedela: ameriĹĄka coutry glasba izvira globoko iz te pribaltske drĹžave! In bendĹžo slovi kot najprvobitnejĹĄe litovsko glasbilo! ÄŒe pa se pevski par ĹĄe zaliĹže na odru, bi moral biti uspeh neizogiben, saj smo se tega nauÄ?ili iz zgodovine odrskih zalizov! Srbija. Srbi bodo peli srbsko! Verjamem v Srbe!

Ampak srbska torta uporabi angleĹĄÄ?ino. Globoko sem razoÄ?arana, pa vendar si reÄ?em: V vsakem primeru bolje od Slovencev. Ĺ˝enska vsaj zna v zanosu zatuliti. NorveĹĄka. GospodiÄ?na ima Ä?udovite lase. Toliko. Ĺ vedska. No, tale je Ĺže zmagal. OÄ?itno. “U, tale je pa res hot!â€? pravi moj brat. Hkrati je prepriÄ?an, da je heroj svojega Ä?asa. (Nima pojma, uboĹžec naivni, da so heroji Ĺže zdavnaj izumrli.) Lepotaner se je tudi natanÄ?no nauÄ?il, v katerih trenutkih reagirati na vĹĄeÄ?no animacijo v ozadju. Ciper bo zadnji. Avstralija itak ne ĹĄteje. Belgija. Za trebuhe se drĹžimo od smeha in niti ne vemo, zakaj. “Ja, a ni z Belgijci v sploĹĄnem nekaj narobe, a nimajo nekakĹĄnega smeĹĄnega kralja, ki se mu vsi reĹžijo? ‌â€? Ampak tale komad je kar zapomnljiv, ne res? Avstrija. Fant ima ĹĄe kar fajn stil, svilnati laski in klobuk ‌ Ahahaha! Zakaj pa je moral zdajle zaĹžgati klavir?! Avstrijska toÄ?ka je najĹĄpasnejĹĄa od vseh! Trebuhi nam pokajo! GrÄ?ija. A tale poje v grĹĄÄ?ini? Aja, ne. Sicer pa si je za zgled oÄ?itno vzela Celine Dion. Dalje! ÄŒrna gora. Bravo, Knez, care! KonÄ?no nekdo s hrbtenico! Tako je prav, lepo odpeti v Ä?rnogorĹĄÄ?ini, biti star in grd in se pos*** na vse skupaj! ÄŒrna gora, moja deĹžela! NemÄ?ija bo zadnja. Poljska. ÄŒakaj, a misliĹĄ, da ima invalidski voziÄ?ek kot dizajnerski dodatek? Ajoj, seveda je potrebno pokazati, kako strpna je Evropa do drugaÄ?nih, kajne! Latvija. Tale je kar zanimiva, iz katere kolonije so jo pa potegnili? Latvija ja nikoli ni imela kolonij ‌ Romunija. A so to ti moĹĄki srednjih let s posebnimi potrebami, o katerih sem sliĹĄala, da bodo nastopili na Evroviziji? A, ne. Menda so bili to Finci ‌ Kakorkoli. Ĺ panija. ÄŒe pa kdo ne bo pel angleĹĄko, bodo to Ĺ panci! (Tukaj gre poleg koliÄ?ine narodne zavednosti tudi za dejstvo, da Ĺ panci nimajo blage veze o angleĹĄÄ?ini.) Ĺ tejem sekunde, da Ĺženska odvrĹže grdo rdeÄ?o haljo.

PriÄ?akujem nekaj ultra seksi. Pa ni! Brezveze! No, ĹĄe tole si sleci, potem se pa lahko pogovarjamo! In glej jo, tudi ta joka! Ĺ panci bodo predpredzadnji. MadĹžarska. Ja, kako obleko si je pa izbrala. Pa menda se v ozadju ne suÄ?ejo kalaĹĄnikovi?! Pa se! A tile so pa predstavniki madĹžarskih mormonov? In potem se kalaĹĄnikovi spremenijo v drevo in vse je OK in mi smo proti vojni, tralala! Gruzija. U, nevarna bojevnica. Gruzija bo bolj zadnja kot ne. AzerbajdĹžan. O, volkec ti, tudi AzerbajdĹžan bo bolj zadnji. Rusija. No, za tole se je pa BreĹžnjev parkrat obrnil v grobu.

Se spominjata Trololoja – slovitega sovjetskega baritonista iz sedemdesetih, ki je moral uvoĹženo ameriĹĄko skladbico besedilno popolnoma scenzurirati, da je od vsega skupaj ostal le en velik “trololoâ€?? Lepa blont manekenka/igralka/pevka poje zelo nerusko in od same univerzalne ljubezni ob koncu bruhne (tale pa menda resniÄ?no ne uporablja solzilca) v jok. Albanija. Ma, vredu. BoljĹĄa od Slovenije sigurno. Italija.

Na kup vrĹžeĹĄ vse italijanske stereotipe in dobiĹĄ toÄ?no tole! Ma, bravo!

Ste vsaj toÄ?no to, kar ste! Grazie, grazie mille!

In zmagovalka Evrovozije je ‌ Laibach!! “Na ulicah so mnoĹžice, jokajoÄ?, da bi bile sliĹĄane / sliĹĄim odmeve glasov / moÄ?no se trudijo / uĹĄesa pa ostajajo zaprta / vidim milijone rok / dvihnjenih v nebo / vidim vizije besa / tako se trudijo / oÄ?i pa ostajajo zaprte / Evropa razpada / v odsotnosti vojne preizpraĹĄujemo mir / v odsotnosti boga molimo k policiji / oceani ljudi, oceani duĹĄ / tako se trudijo / um pa se ne odpre / Evropa razpada ‌â€? đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

28. maja 2015

7

DRUŽBA

V obÄ?inskem proraÄ?unu za ceste veÄ? kot 300 tisoÄ? evrov – Prednostna posodobitev ceste v Skornem Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki – Med najpogostejĹĄimi vpraĹĄanji, ki jih obÄ?ani obÄ?ine Ĺ martno ob Paki naslavljajo na tamkajĹĄnjo obÄ?insko upravo, so tista v zvezi s cestno infrastrukturo. ÂťSmo na cestah, vendar gre za pereÄ?e in ĹĄiroko podroÄ?je, denarne moĹžnosti pa zelo omejene,ÂŤ se je odzval ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar in dodal, da imajo izdelan prednostni program posodabljanja in seznam ukrepov, s katerimi bi radi zagotovili vsaj pribliĹžno takĹĄno stanje na cestnem omreĹžju, kot si ga Ĺželijo.

naj bi v naslednjih dneh novo izbrani izvajalec za vzdrĹževanje obÄ?inskih cest Voc Celje na njih odpravil najveÄ?je posledice minule zime.

Poleg omenjenega so opravili ĹĄe nekatere druge aktivnosti, povezane s cestno infrastrukturo. Spremenili so odlok o kategorizaciji obÄ?in-

nekaj dopisov smo naslovili na pristojne drĹžavne organe in ustanove, vendar veÄ?jih ukrepov ne priÄ?akujemo.ÂŤ

Program na osnovi naÄ?rtov vaĹĄkih skupnosti Kateri cestni odsek ima pri posodobitvi prednost pred drugim, doloÄ?ijo Ä?lani odbora za gospodarjenje na osnovi naÄ?rtov in dogovora z vodstvi vaĹĄkih skupnosti. Pri tem predstavljata ÂťnepogreĹĄljivi delÂŤ volja in interes krajanov.

V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je za cestno infrastrukturo predvidenih veÄ? kot 300 tisoÄ? evrov, kar je sicer veliko, a so v znesek vklju-

Med prednostnimi cesta v Skornem V tem trenutku v okviru projekta izgradnje kanalizacijskega omreĹžja zakljuÄ?ujejo dela pri ureditvi ceste skozi naselje PaĹĄka vas, posodabljajo manjĹĄi odsek v zaselku Tajna v vaĹĄki skupnosti Skorno, kjer na posodobitev Ä?aka ĹĄe 1,2 kilometra dolg odsek od lovskega doma do kmetije Ĺ˝upan. Ta je v najslabĹĄem stanju. V teh dneh naj bi objavili razpis za izbor izvajalca del, v poletnih mesecih pa se naÄ?rtovanih del tudi lotili. NaloĹžba je vredna dobrih 400 tisoÄ? evrov, izvedli pa naj bi jo v dveh fazah. Prvo letos, drugo prihodnje leto ali v letu 2017. Prav tako

Na obÄ?inski upravi menijo, da so drĹžavne ceste v lokalni skupnosti v slabĹĄem stanju kot obÄ?inske.

skih cest, po usmeritvah tamkajĹĄnjega sveta za preventivo, ki se odziva na pobude obÄ?anov, so bili aktivni pri urejanju prometne signalizacije na lokalnih cestah. ÂťObÄ?ani so bolj kot s cestami, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti, nezadovoljni s stanjem na drĹžavnih cestah. Ĺ˝e kar

Odprli pot energetski prenovi Na prednostni listi osnovna ĹĄola, vrtec, knjiĹžnica Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki – ÄŒlani Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne sluĹžbe, nato pa svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki bodo na prvi naslednji seji med drugim obravnavali Lokalni energetski koncept. Dokument bo sluĹžil kot osnova za sprejemanje odloÄ?itev za aktivnosti pri energetski sanaciji javnih stavb in morebitnem razmiĹĄljanju o izkoriĹĄÄ?anju drugih energij, predvsem pa potrebe daljinskega ogrevanja, ki ga v lokalni skupnosti ĹĄe nimajo. Prav tako bo sprejetje koncepta eden od pogojev za kandidiranje za pridobitev nepovratnih sredstev.

Na prednostni listi energetske sanacije so tamkajĹĄnja osnovna ĹĄola, vrtec in knjiĹžnica, v skladu s proraÄ?unskimi moĹžnostmi bodo poskuĹĄali energetsko obnoviti ĹĄe druge objekte v lasti obÄ?ine, kot sta zdravstvena postaja in starejĹĄi del javnega zavoda Mladinski center. Pripravljen Ĺže imajo tudi projekt za obnovo ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma, kjer se veÄ?ji del predvidenih del nanaĹĄa prav na energetsko sanacijo.

Po besedah ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja se letos fiziÄ?ne izvedbe projekta, za izvedbo katerega naÄ?rtujejo predvsem pridobitev nepovratnih sredstev, ne bodo lotili. Prihodnje leto pa upajo, da bodo zagotovili vsaj nekaj denarja in se lotili energetske sanacije katerega od prednostnih objektov.

VeÄ? kot 70 druĹžinskih oskrbovalcev svojcev Velenje, 22. maja – V Velenju je zaÄ?ela teÄ?aj tretja skupina druĹžinskih oskrbovalcev svojcev. Potem ko je aprila teÄ?aj zakljuÄ?ilo 47 obÄ?ank in obÄ?anov, so se zaradi velikega zanimanja odloÄ?ili za dodatno skupino s 25 udeleĹženci teÄ?aja, ta ga bo zakljuÄ?ila konec maja.

Mestna obÄ?ina Velenje je organizirala in financirala 20-urni teÄ?aj v okviru projekta ÂťVelenje, starosti prijazno mestoÂŤ in zanj namenila 4.100 evrov. Predavanja in praktiÄ?ne vaje, ki so za obÄ?anke in obÄ?ane MO Velenje brezplaÄ?ni, izvajajo strokovno usposobljeni delavci Doma za varstvo odraslih Velenje.

Zainteresirani obÄ?ani lahko veÄ? informacij o teÄ?aju za druĹžinske oskrbovalce svojcev dobijo pri strokovni sodelavki Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje Katji Remic Novak, ki sprejema tudi prijave v naslednjo, Ĺže Ä?etrto skupino teÄ?aja (telefonska ĹĄtevilka 03 8961 681, elektronski naslov katja.remic-novak@velenje.si).

đ&#x;”˛

www���������������������������������

03ďż˝777ďż˝00ďż˝77 ��n�������roďż˝k���nďż˝veÄ?ďż˝funk��onalno����ko��pr��kla��Ä?n���elefon��� ��brezplaÄ?naďż˝analďż˝zaďż˝pr��rankov��uveďż˝ba��n��olanďż˝e

Ä?eni ĹĄe stroĹĄki zimske sluĹžbe, tekoÄ?ega vzdrĹževanja cest, ureditev prometne signalizacije, za novogradnje ostane bore malo. Vse kaĹže, da bo potreben – ĹĄe meni sogovornik – rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega prorađ&#x;”˛ Ä?una. â€

đ&#x;”˛

S cepljenjem zaĹĄÄ?itimo sebe in druge Mnogi, razpravljajo o cepljenju brez potrebnega strokovnega znanja – V Ĺ martnem ob Paki veÄ? teĹžav Tatjana PodgorĹĄek

Velenje. 14. maja – Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje je v hotelu Paka v Velenju ob svetovnem dnevu cepljenja pripravil strokovno sreÄ?anje cepilnih timov. Tema letoĹĄnjega dneva je ZmanjĹĄajmo razlike – cepljenje za vse. Blizu 160 udeleĹžencev sreÄ?anja je osrednjo pozornost namenilo ozaveĹĄÄ?anju o pomenu cepljenja in poudarjanju pomembnosti tega preventivnega ukrepa, ki dokazano reĹĄuje Ĺživljenja.

Dr. Alenka Trop Skaza iz celjske obmoÄ?ne enote Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje nam je ob tej priloĹžnosti dejala, da se starĹĄi, ki odklanjajo obvezno cepljenje, ne zavedajo pomena ukrepa, ki sodi med najbolj uÄ?inkovite javnozdravstvene ukrepe. Z njim so izkoreninili oziroma moÄ?no omejili ĹĄir-

Foto: Apotek Hjartat

Prednost cestam

jenje nalezljivih bolezni ter s tem reĹĄili veliko Ĺživljenj. Bolezni, kot so otroĹĄka paraliza, rdeÄ?ke, davica, tetanus, lahko pustijo trajne posledice. ÂťPrecepljenost onemogoÄ?a ĹĄirjenje povzroÄ?itelja nalezljivih bolezni, hkrati pa s tem zaĹĄÄ?itimo tudi druge. PrepriÄ?anje nekaterih starĹĄev, da

Rekli so â?ą Specialistka pediatrije Marjanca SreĹĄ Ĺ˝erdin: ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini je vsako leto veÄ? starĹĄev, ki odklanjajo obvezno cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim. Moram reÄ?i, da imamo v Ĺ martnem ob Paki, kjer delam zadnje leto in pol dvakrat na teden, veÄ? teh teĹžav kot v Velenju. S kakĹĄnimi razlogi odklanjajo obvezno cepljenje? Mislim, da dobijo podatke na spletnih forumih ali pa bolj kot zdravnikom verjamejo snaĹžilkam v bolniĹĄnici. Trudim se jih prepriÄ?ati. Preden sem zaÄ?ela delo v ĹĄmarĹĄki zdravstveni postaji, je bilo Ĺže nekaj prijav ministrstva za zdravje o izvedbi postopka, nekateri so plaÄ?ali kar visoke kazni, a se to ni obneslo. Morda je v zadnjem Ä?asu nekoliko boljĹĄi odziv od pojava oĹĄpic v Sloveniji. Sama poleg obveznega cepljenja proti nalezljivim boleznim priporoÄ?am tudi cepljenje za klopni meningitis ter novo cepljenje za otroke, rojene po 1. oktobru 2014, ki v veliki meri zaĹĄÄ?iti pred pljuÄ?nicami in zmanjĹĄa pogosta vnetja srednjega uĹĄesa.ÂŤ

necepljen otrok nikogar ne ogroĹža, ĹĄe zdaleÄ? ne drĹži. Za javno zdravje je pomembna Ä?im veÄ?ja kolektivna zaĹĄÄ?ita.ÂŤ Na mnenje, da se starĹĄi, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju, sklicujejo na krĹĄenje osnovnih pravic, je dejala, da je Slovenija res edina drĹžava v EU, ki ima obvezno cepljenje predvideno v zakonu, a v drugih drĹžavah izvajajo druge ukrepe za dosego veÄ?jega ĹĄtevila cepljenih. Med drugim omejujejo vpis otrok v javne ĹĄole ter vrtce. Slovensko ustavno sodiĹĄÄ?e je decembra 2004 razsodilo, da je korist obveznega cepljenja v korist skupnosti nad pravico posameznika. ÂťTudi zato bi priÄ?akovali, da bodo Ä?lani skupnosti skrbeli za skupno blaginjo. V Sloveniji pa ÂťstrokovnoÂŤ razglabljajo o cepljenju in cepivu vsi, od avtomehanika do pravnika brez potrebnih strokovnih specifiÄ?nih znanj,ÂŤ je ĹĄe dejala Alenđ&#x;”˛ ka Trop Skaza.â€

Mladi KonovÄ?ani radi pomagajo Polno idej, kako pomagati ljudem – Nekaj akcij Ĺže za njimi – Ĺ e veÄ? jih naÄ?rtujejo poleti Bojana Ĺ pegel

Velenje, 22. maja – Osemnajstletni Ĺ˝iga Skaza je eden tistih mladih KonovÄ?anov, ki so lani sredi poletja priĹĄli na dan z idejo, da obudijo Âťmladinske dniÂŤ v kraju in zaÄ?nejo pomagati sokrajanom. Prva vidnejĹĄa akcija je bila pomoÄ? pri kidanju snega starejĹĄim sosedom, sedaj pa Ĺže naÄ?rtujejo, da se uradno registrirajo in dobra dela ĹĄirijo tudi zunaj kraja. ÂťMladi na Konovem smo Ĺže lani poleti sklenili, da se bomo dobrih del lotili resno. V veliko pomoÄ? nam je pri tem dejstvo, da smo dobri prijatelji in da veliko prostega Ä?asa preĹživimo skupaj,ÂŤ ĹĄe izvemo ob zaÄ?etku pogovora z dijakom tretjega letnika na Ĺ olskem centru Velenje. Ĺ˝iga nam pove, da so se sprva le pogovarjali, kako bi mladi pokazali, da so aktivni in da so v kraju. Ko je zadnjo zimo zapadel prvi sneg, so se hitro poenotili, da je to priloĹžnost, da opozorijo nase. ÂťKo smo zaÄ?eli, je bilo navduĹĄenje sokrajanov na Konovem veliko, s tem je rasla tudi podpora. Najprej smo pomagali starejĹĄim, ko je drugiÄ? zapadlo res veliko snega, pa kar vsem, ki

so pomoÄ? potrebovali. Vsi smo bili zadovoljni,ÂŤ izvemo. Trenutno je v skupini 15 mladih, ki so pripravljeni pomagati. ÂťNaĹĄa osnovna ideja je pomagati ljudem. ÄŒe bo kdo po-

Ĺ˝iga Skaza: ÂťTakoj, ko opravimo ĹĄolske obveznosti, bomo pomagali ĹĄe veÄ?. NaÄ?rtujemo tudi skupne akcije.ÂŤ

treboval, da gremo zanj v trgovino, da mu pomagamo pripraviti drva, postoriti kakťno delo okoli doma, naj se le obrne na nas, pripoveduje Žiga, ki je doma na kmetiji in mu

nobeno delo ni tuje. Ĺ˝eleli so pomagati tudi prti koĹĄnji, a se je izkazalo, da je to precej komplicirano, saj bi morali imeti svoje kosilnice, bencin, zato so idejo opustili. ÂťLogistika je prezapletena, naĹĄa skupina pa ĹĄe ni tako moÄ?na, da bi se lotili tudi tega,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da so Ĺže opravili nekaj sestankov, saj se Ĺželijo uradno registrirati. Postali naj bi podsekcija enega od konovskih druĹĄtev. Sedaj izbirajo ime, oblikujejo logotipe. ÂťTrenutno imamo vsi veliko dela s ĹĄolo, a poleti priÄ?akujemo razcvet naĹĄe dejavnosti,ÂŤ pravi Ĺ˝iga, ki je vesel, da jih podpira tudi predsednik KS Konovo Karli Stropnik in drugi iz vodstva KS. ÂťTo nam daje moÄ? in upanje, da se bo ĹĄtevilo naĹĄih akcij poveÄ?evalo,ÂŤ izvemo. Da krajani vedo za njih, so pripravili letake in jih razdelili po hiĹĄah, predstavili so se tudi na konovski sveÄ?anosti ob kulturnem prazniku. Odziv je bil takoj velik, pravi Ĺ˝iga. Kot tudi, da so pripravljeni pomagati tudi drugim, ne le KonovÄ?anom. ÄŒe potrebujete pomoÄ?, lahko pokliÄ?ete kar Ĺ˝iga (031 545 205). đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

VI PIĹ ETE

PetiÄ? dobrodelni Velenje - V torek, 19. maja, je OĹ Gorica izpeljala Ĺže peti dobrodelni koncert za ĹĄolski sklad. V Domu kulture Velenje so se predstavili vsi ĹĄolski pevski zbori, vkljuÄ?no z OPZ naĹĄe podruĹžnice iz Vinske Gore. S koncertom Pesem je kot mavrica so pevci vseh ĹĄtirih zborov v prijetnem kulturno-pevskem vzduĹĄju navduĹĄili obÄ?instvo in potrdili svoja priznanja z revije pevskih zborov Pozdrav pomladi. Prisluhnili smo lahko tudi ansamblu Vikend, osmoĹĄolki Anina Pavić in Anja VoduĹĄek pa sta Ä?etrtkov veÄ?er polepĹĄali ĹĄe s klavirjem in harfo. Vodja urada za druĹžbene dejavnosti gospod Drago MartinĹĄek je v imenu Ĺžupana Ä?estital ansamblu Vikend za uspeh na letoĹĄnjem festi-

KakĹĄna pesem bi nastala, Ä?e bi znali jo zapet ...

valu Slovenska polka in valÄ?ek, kjer so zmagali z najboljĹĄim valÄ?kom.

Premierno je tudi nastopila skupina uÄ?enk, ki so z zvoki iz plastiÄ?nih tub dokazale, da glasba ne pozna meja.

Tudi tokrat smo s koncertom

uspeĹĄno zbrali sredstva, in sicer kar 1145 evrov. Hvala vsem, ki ste naĹĄim uÄ?encem, ki ta sredstva potrebujejo, omogoÄ?ili delÄ?ek tistega, kar priÄ?ara nasmeh na otroĹĄki obraz. đ&#x;”˛

Pevke univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje z imenom Lastovke so v spomladanski javni vaji za svoje prijatelje in soĹĄolce na Gradu Velenje prikazale, kaj so vadile in prepevale to ĹĄolsko leto. Nastope povezuje Irena Zalar, ki je tudi pevka, na kitari sta igrali in peli Fani in Nevenka, pridruĹžili pa so se jim Franjo, UrĹĄka, Klara ter Rok in Dani-

Predsednica Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Marija VrtaÄ?nik se je zahvalila pevovodkinji Tadeji Cigale ( arhiv Lastovke UNI)

ca. Na gradu Velenje smo uĹživali ob posluĹĄanju prekrasnega petja pod umetniĹĄkim vodjem Tadeje Cigale.

Lastovke, ki prepevajo Ĺže 10 let,

Vinska Gora, 17. maja – Na prireditvi Hubertov dan na Lovski koÄ?i na Lopatniku v Vinski Gori se je minulo nedeljo zbralo okoli 500 krajanov Vinske Gore in okolice ter vabljenih gostov. To je bil po-

Lani smo se na pobudo novinarja nedeljskega Toneta Fornezzija Tofa in sponzorja trgovskega podjetja TUĹ na tekmovanju sreÄ?ali upokojenski zbori iz vse Slovenije.

Nagrada je bila potovanje na Dunaj, vsak pevec pa je sprejel ĹĄe mobilni telefon. Zmagovalci smo bili pevci moĹĄkega zbora DU Velenje.

DoloÄ?ili smo tudi dan odhoda, pa bo, kar bo. In je bilo. Zbrali smo se 23. maja letos in se zjutraj odpeljali proti Dunaju v upanju, da so se vremenarji zmotili v svoji prognozi. Toda bliĹže, ko smo bili cilju, bolj je deĹževalo. Zato smo si 1.7 milijonsko mesto ogledali predvsem iz avtobusa. DeĹž je ponehal le toliko,

so obljubile, da bodo jeseni vajo ponovile v domu kulture in nas povabile, da jih ĹĄe naprej spremljamo. đ&#x;”˛

M. S.

Novinarji OĹ Gorica

Na Hubertov dan lovsko druĹĄtvo razvilo prapor

DeĹž ni pokvaril dobre volje

28. maja 2015

seben dan za Lovsko druĹĄtvo Vinska Gora, saj so sveÄ?ano razvili nov druĹĄtveni prapor. Vsi darovalci za trakove so le-te obesili na za to pripravljeno ploĹĄÄ?o, nakar je voditeljica prebrala tudi darovalce za zlate

Ĺžeblje. Sledile so lovske salve in zvonjenje zvona v kapelici sv. Huberta ob Lovski koÄ?i. Novemu praporu so se poklonili tudi vsi obstojeÄ?i prapori druĹĄtev v KS Vinska Gora.

Po tem dejanju je sledil blagoslov in maĹĄa, ki jo je daroval mariborski ĹĄkof metropolit Alojzij Cvikl skupaj s ĹĄe petimi duhovniki. VeÄ?ina udeleĹžencev se je v lepem nedeljskem popoldnevu na prireditvenem prođ&#x;”˛ storu zadrĹžala pozno v noÄ?.â€

da smo lahko stopili v znamenito cerkev sv. Ĺ tefana, naredili skupno fotografijo in se zatekli v varno zavetje avtobusa. Iz avtobusa smo videli ĹĄe znamenito kolo, ki je tokrat mirovalo in samevalo.

Kot smo bili na poti proti Dunaju tiho, v priÄ?akovanju tudi lepega vremena, smo se na poti domov razĹživeli. ÄŒas je minil, kot bi pihnil.

Veseli, da smo se druĹžili, klepetali, predvsem pa veliko peli smo se dođ&#x;”˛ bre volje razĹĄli. â€

Blagoslov in maĹĄo ob razvitju novega druĹĄtvenega prapora je daroval mariborski ĹĄkof metropolit Alojz Cvikl skupaj s ĹĄe petimi duhovniki.

Otroci so iskali skriti zaklad.

Ob zakljuÄ?ku projekta smo pred enoto Tinkara uĹživali v druĹžbi ĹĄaleĹĄke gospode, bili pa smo princi, princeske, vitezi ‌

V vrtcu smo Ĺživeli po grajsko V drugi polovici letoĹĄnjega ĹĄolskega leta smo v enoti Tinkara Vrtca Velenje namenili spoznavanju gradov in Ĺživljenju na njih. Usmerili smo se v likovno umetnost in dramsko igro, ob tem pa poÄ?eli ĹĄe mnogo razliÄ?nih dejavnosti.

S pomoÄ?jo Pozoja in njegove grajske poti smo spoznavali in obiskali Velenjski grad, grad Ĺ alek, EkenĹĄtajn, Turn in Ĺ kale. Bogatili smo si besedni zaklad, postajali ĹĄe bolj radovedni, kar nas je usmerjalo v raziskovanje. Prijazni kustosi so na otroĹĄka vpraĹĄanja poznali odgovore. Ko

smo prispeli do gradu Turn, smo bili zelo preseneÄ?eni, ker po mnenju otrok ÂťrazpadaÂŤ. Ĺ˝eleli smo si ogledati njegove posebnosti, za kar pa je bilo prenevarno. Gradu Ĺ kale Ĺžal ni veÄ?. Tako smo spoznali vse gradove v Velenju in nekateri smo si pridobili tudi Pozojevo nalepko.

Prebirali in si izmiĹĄljevali smo si razliÄ?ne grajske vsebine, ki smo si jih pripovedovali na Velenjskem gradu ali v naĹĄih gradovih v igralnicah.

V otroĹĄkih glavah je tako domiĹĄljija naĹĄla prosto pot. Bili smo kraljiÄ?ne in kraljeviÄ?i, princese in princi, vitezi, AlenÄ?ica, oprode, kuharji, konjeniki. OblaÄ?ili smo se v razliÄ?na oblaÄ?ila, oblikovali gradove iz kartona, izdelovali nakit, krone, ĹĄleme, meÄ?e, ĹĄÄ?ite, vreÄ?e, obroÄ?e in ĹĄe mnogo pripomoÄ?kov za igro. S pomoÄ?jo vseh teh izdelkov smo pridobivali prave viteĹĄke spretnosti. Na koncu

so se vitezi preizkusili v igrah na grajskem dnevu. Ker so na gradovih imeli grajske zabave, smo tudi mi plesali. Sami smo si izdelali razliÄ?na glasbila. Bili smo pravi mojstri v ustvarjanju razliÄ?nih umetnin. Risali, slikali, tiskali smo gradove, kraljeviÄ?e, princese, prince. Risali smo tudi s kamenjem in palÄ?kami v mivko in kiparili z glino. Ob zakljuÄ?ku smo pripravili fotoreportaĹžo dogajanj v oddelkih, razstavo likovnih in kiparskih izdelkov otrok. Pripravili smo Grajski dan, na katerem so nas obiskali gospoda Ĺ aleĹĄka, ki sluĹžijo celjskemu grofu. Predstavili so nam svoja grajska oblaÄ?ila, oklep, meÄ?.

Ko smo se preizkuĹĄali v razliÄ?nih spretnostih, se je gospoda Ĺ aleĹĄka sprehodila med nami. Bili so navduĹĄeni nad naĹĄo spretnostjo. đ&#x;”˛

Ĺ tefka Pohorec

Migali tudi letos Da je ĹĄport pomemben dejavnik otrokovega zdravega razvoja, se dobro zavedajo v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

Z Ĺželjo, da bi otrokom privzgojili zdrav in ĹĄportno aktiven Ĺživljenjski slog, so pred tremi leti v okviru Ĺ D Ravne zastavili projekt Migajmo z Vesno in Simono. Gre za te-

lovadbo, namenjeno predĹĄolskim in ĹĄoloobveznim otrokom, ki poteka enkrat tedensko od oktobra do maja v REKS-u v Ravnah in njegovi okolici. Vaditeljici Simono Koren in Vesno Skaza, ki sta aktivnost vodili dve leti, sta letos zamenjali Polona Spital in Katarina Mihelak.

Vsako leto ob koncu sezone pripravijo zakljuÄ?no sreÄ?anje, na katerem se ĹĄe zadnjiÄ? v ĹĄolskem letu skupaj poveselijo otroci, starĹĄi in animatorki. Z zdruĹžitvijo ĹĄportne dejavnosti in dobre volje si polepĹĄa-

jo popoldne. Letos so se otroci odpravili v lov na zaklad po mavriÄ?ni poti med gozdnimi stezicami. UspeĹĄno opravljene naloge so jih pripeljale do skritega zaklada. Sledilo je preseneÄ?enje – obiskali so jih Ä?lani Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda. S plesom, glasbo in folklornim izroÄ?ilom so jim polepĹĄali Ä?etrtkovo popoldne in poskrbeli, da so se tako otroci kot starĹĄi dobro razmigali in nauÄ?ili nekaj novih plesov. đ&#x;”˛

Polona Spital, Nastja S. NaverĹĄnik

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

28. maja 2015

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Stara trta naj predvsem povezuje Draga, a dobra Potomko najstarejĹĄe vinske trte na svetu zasadili na Ä?astno mesto – Pohod po poteh modre kavÄ?ine?

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 16. maja – Med dogodki, ki so zaznamovali minulo soboto v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, je bila tudi zasaditev potomke najsta-

borski mestni viniÄ?ar Stanislav Kocutar ter predstavnik druĹĄtva braÄ?ev MaleÄ?nik.

Skrb za trto je KopuĹĄar zaupal Ä?lanom domaÄ?ega druĹĄtva vinogradnikov. Kot je dejal ĹĄmarĹĄki Ĺžupan

rim Ä?lanom druĹĄtva. ÄŒez tri, ĹĄtiri leta, ko naj bi trta rodila, naj bi organizirali pohod po poteh modre kavÄ?ine, in sicer v Ä?asu godu zavetnika vinogradnikov sv. Urbana. Ta goduje 19. maja.

specialiteta

Letina visoko nadpovpreÄ?na – Izziv za razvoj turizma Tatjana PodgorĹĄek

ReÄ?ica ob Savinji, 16. maja – ZdruĹženje izdelovalcev zgornjesavinjskega Ĺželodca s sedeĹžem na ReÄ?ici ob Savinji je minulo soboto pripravilo 25. ocenjevanje tega zaĹĄÄ?itenega suhomesnatega izdelka. Komisija je ocenila 24 izdelkov, kar je manj kot lani, zlato priznanje pa je podelila certificiranima izdelovalcema zgornjesavinjske specialitete Francu Mikeku ter BoĹĄtjanu Rihterju.

Po besedah predsednika ocenjevalne komisije in priznanega poznavalca suhomesnatih izdelkov dr. Stanka RenÄ?elja ocenjevanje ni tekmovanje, ampak seznanitev iz-

delovalcev, kje greĹĄijo pri doseganju kakovostnega izdelka. ÂťKakovost letoĹĄnje letine je visoko nadpovpreÄ?na. To pomeni, da je napak vedno manj, razlike med izdelovalci zelo majhne, kar je pomembno za zaupanje potroĹĄnikov. Ti so vedno bolj osveĹĄÄ?eni.ÂŤ Morda ne bi bilo slabo, Ä?e bi bili pri izdelovanju ĹĄe bolj natanÄ?ni, dosledni ter ĹĄe bolj prisotni takrat, ko zunanji vremenski pogoji za suĹĄenje niso idealni. Ob tem je izrazil potrebo po veÄ? izdelovalcih, ki bi se odloÄ?ili za veÄ?jo trĹžno proizvodnjo specialitete in po povezovanju ter sodelovanju. Doslej so se v Zgornji Savinjski dolini odloÄ?ili za certificiranje le trije proizvajal-

9 Zgornjesavinjski Ĺželodec je geografsko zaĹĄÄ?itena kulinariÄ?na specialiteta. Je suĹĄena domaÄ?a mesnina, ki jo Ĺže veÄ? stoletij izdelujejo na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske doline iz najboljĹĄega mesa in slanine doma vzrejenih praĹĄiÄ?ev. Naravno suĹĄenemu v predalpski klimi v lesenih kaĹĄÄ?ah ga odlikuje visoka bioloĹĄka vrednost. ci, kar pomeni, da ga trĹžijo pod isto blagovno znamko, vsi ostali ne. Ĺ koda, meni RenÄ?elj, kajti to je izziv za razvoj turizma v dolini oziroma za nadgradnjo tukajĹĄnje kulinariÄ?ne ponudbe.

RenÄ?elj je soglaĹĄal z mnenjem nekaterih, da je cena teh suhomesnatih izdelkov v primerjavi z ostalimi kakovostnimi salamami res visoka. ÂťTo zahteva od izdelovalcev ĹĄe toliko veÄ?jo solidnost in natanÄ?nost.

Treba pa bo najti nove ideje za ponudbo suhomesnate posebnosti, ki bodo privabile goste ponovno v dolino. Tega se je treba zavedati,ÂŤ je ĹĄe đ&#x;”˛ dejal Stanko RenÄ?elj. â€

Z zasaditve potomke blizu 400 let stare modre kavÄ?ine, ki naj bi v okolje prinesla veliko veselja in dobre volje ter tesnejĹĄe povezanosti.

rejĹĄe vinske trte na svetu – modre kavÄ?ine. Po prepriÄ?anju ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja so jo zasadili na Ä?astno mesto – na platoju pred tamkajĹĄnjo knjiĹžnico, od koder je Ä?udovit pogled na obronke Malega Vrha, kjer je zasajenih najveÄ? povrĹĄin z vinsko trto, na Goro Oljko, farno cerkev, spomeniĹĄko zaĹĄÄ?iteno kaplanijo ter na juĹžno vpadnico v srediĹĄÄ?u kraja.

Pobuda za zasaditev je priĹĄla iz vrst ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov, ki so pred dvema letoma naslovili na vodstvo mariborske obÄ?ine vlogo za sadiko, februarja letos pa prejeli vabilo na 36. rez vinske trte na Lentu, kjer so prejeli cepiÄ? in posebno listino. Sadiko sta na prireditvi v Ĺ martnem ob Paki zasadila mari-

ĹĄtevilnim zbranim na priloĹžnostni prireditvi, ima zasaditev potomke, blizu 400 let stare trte na svetu, simbolni pomen – povezuje dve obÄ?ini, povezovala naj bi vinogradnike, druĹĄtva v lokalni skupnosti, vse ljudi dobre volje (ne pa jih razdvajala, kar se je pokazalo Ĺže pri izbiri mesta, kjer naj bi trto zasadili, in nekaterih nadaljnjih dogodkih).

Zadovoljstvo je na dogodku izrazil tudi predsednik ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Mihael Fajfar.

Ta je med drugim povedal, da je gospodar trte Ĺžupan, in od njega bo odvisno, kaj bo z grozdjem. ObiÄ?ajno ga stisnejo, skletarijo in vino uporabijo kot protokolarno darilo.

Uspelo mu je pridobiti ĹĄe 12 sadik Ĺžametovke. Razdelili so jo nekate-

Veteransko sreÄ?anje Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Tretjo majsko soboto so se na izlet odpravili Ä?lani OZVVS Trebnje in se med svojim potepanjem ustavili v Ĺ aleĹĄki dolini.

Prijatelji iz gasilskega druĹĄtva Ĺ alek so jim pokazali muzej gasilske vaĹĄke opreme in zasebni muzej Darka Odra. Ogledali so si Muzej PremogovniĹĄtva Velenje, se okrepÄ?ali v restavraciji Jezero in se oglasili tudi pri nas v Ĺ oĹĄtanju. Pozdravila sta jih Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in predsednik OZVVS Ĺ oĹĄtanj Leon Stropnik. Na kratko smo jim predstavili mesto in orisali delovanje obÄ?ine ter jim voĹĄÄ?ili dobrodoĹĄlico. Ob spomeniku v Kajuhovem parku smo se skupaj poklonili braniteljem slovenske samostojnosti iz leta 1991. Predsednik OZVVS Trebnje MatjaĹž MelanĹĄek se nam je zahvalil za lep sprejem in nas povabil tudi k njim na Dolenjsko. Pospremili smo jih na ogled Muzeja usnjarstva, kjer so lahko obÄ?udovali spomin na to propadlo industrijo. NaĹĄ Ä?lan Franc Ravnjak, ki je tudi podpredsednik OZVVS Ĺ oĹĄtanj in predsednik RibiĹĄke druĹžine Ĺ oĹĄtanj, nas je povabil na RibiĹĄki dom in na kratko predstavil ĹĄe delo ribiÄ?ev.

Po prijetnem klepetu in izmenjavi prijateljskih vezi smo se razĹĄli z obojestransko Ĺželjo, da se ĹĄe kdaj sreÄ?amo. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Dogodka se je poleg uglednih slovenskih vinskih vitezov udeleĹžila tudi letoĹĄnja vinska kraljica Sandra VuÄ?ko, ki je pred tem na prireditvi podelila priznanja najboljĹĄim pridelovalcem vina letnika 2014 iz vrst ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov.

Blagoslovitveni obred je opravil dekan in ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik Ivan Napret. đ&#x;”˛

Dobitnikoma zlatega priznanja (z darili) so se pridruĹžili ĹĄe nekateri ÂťsrebrniÂŤ

Spominsko gasilsko tekmovanje Ĺ martno ob Paki, 24. maja – 13. maja je minilo 16 let od nesreÄ?e na nezavarovanem ĹželezniĹĄkem prehodu v Podlogu pri Ĺ empetru v Savinjski dolini, v kateri so ĹĄtirje uÄ?enci osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki izgubili Ĺživljenje. Trije med njimi so bili tudi gasilci. V spomin nanje Ä?lani ĹĄmarĹĄkega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva organizirajo memorialno tekmovanje pionirskih desetin.

LetoĹĄnje je bilo minulo nedeljo na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki. Nastopilo je 14 desetin. V konkurenci 11 pionirskih je vajo z vedrovko ter ĹĄtafetni prenos vode najbolje opravila prva desetina PGD Lokovica pred drugo desetino istega druĹĄtva, tretji so bili pionirji PGD DreĹĄinja vas. Pri pionirkah so nastopile le tri desetine. Zmage so se veselile predstavnice PGD DreĹĄinja vas pred desetino Ĺ oĹĄtanj mesto ter pionirkami Gaberk. đ&#x;”˛

Tp

LetoĹĄnjega tekmovanja v spomin na Tino, Kristino in Matica se je udeleĹžilo 14 desetin.

NajviĹĄje priznanje Niku Purnatu Nazarje, 21. maja – ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-zadreÄ?ne doline je minuli Ä?etrtek pripravilo v prostorih gradu Vrbovec v Nazarjah veteranski veÄ?er in proslavo. Z njo so zaznamovali 25-letnico upora proti oddaji oroĹžja teritorialne obrambe (TO) JLA. Gost veÄ?era je bil upokojeni brigadir Slovenske vojske Viktor Krajnc, poveljnik TO ZahodnoĹĄtajerske pokrajine v Ä?asu osamosvajanja Slovenije. V pogovoru z udeleĹženci ve-

Niko Purnat (tretji z leve) je postal Ä?astni Ä?lan obmoÄ?nega zdruĹženja.

Ä?era je obujal spomine na osrednje dogodke v Ä?asu nastajanja samostojne drĹžave Slovenije, od aktivnosti do vojne ter odhoda zadnjega vojaka JLA iz drĹžave. Dotaknili

so se tudi dogodkov iz tega Ä?asa na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske doline.

Na prireditvi, ki so jo popestrili uÄ?enci nazarske osnovne ĹĄole, je obmoÄ?no zdruĹženje podelilo najviĹĄje

priznanje – naziv Ä?astni Ä?lan druĹženja – Niku Purnatu. Ta je bil leta 1990 poveljnik obÄ?inskega ĹĄtaba TO Mozirje. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

Krmiljenje glinene ogrevalne skulpture

Leteti z elektriko Ĺ˝elela sta preveriti, ali je njuno razmiĹĄljanje o letalstvu pravilno ali napaÄ?no

Super je, Ä?e poleg rednega ĹĄolskega dela ĹĄe raziskujeĹĄ Tatjana PodgorĹĄek

Za Urbana Aravsa in AnĹžeta Kumerja, dijaka Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje, je bilo povabilo mentorja Petra VrÄ?kovnika in nato ĹĄe Igorja Bahorja k izdelavi raziskovalne naloge na temo glinene ogrevalne skulpture v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline izziv, ki se mu enostavno nista mogla odreÄ?i. ÂťMenila sva, da je super, Ä?e lahko poleg rednih ĹĄolskih obveznosti delaĹĄ ĹĄe nekaj drugega, raziskujeĹĄ,ÂŤ sta pojasnila.

Dejala sta, da je bil njun namen izdelati novo energetsko varÄ?no in uÄ?inkovito skulpturo, primerno za ogrevanje prostorov, hkrati pa tudi na oko privlaÄ?no napravo. ÂťOgrevalna skulptura je reliefna glinena ploĹĄÄ?a z elektriÄ?nimi grelci v sredini, ki nam poleg oddane toplote predstavlja tudi dekorativni okras v prostoru. V svojih namerah sva uspela, hkrati pa sva bila prijetno preseneÄ?ena tudi zaradi prve nagrade za nalogo.ÂŤ Za dosego cilja sta si doloÄ?ila kar nekaj hipotez in vse tudi potrdila.

PriÄ?akovano, sta dodala. NajpogostejĹĄi metodi, ki sta jih pri tem uporabila, sta bili merjenja in izraÄ?uni. NajveÄ? Ä?asa je zaradi postopkov

zahtevala izdelava glinene skulpture, povsem enostavno ni bilo tudi pisanje programa in same naloge.

Tako kot vedno se je tudi v tem primeru pokazalo, pravita sogovornika, da se je vloĹženi trud poplaÄ?al.

O tehniki izdelave in uporabe kr-

Tatjana PodgorĹĄek

Nalogo sta pred nedavnim predstavila na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev. Osvojila sta zlato priznanje, ki je zanju ĹĄe dodatna vzpodbuda. Zato se nameravata tudi prihodnje ĹĄolsko leto vkljuÄ?iti v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj

Urban Aravs in AnĹže Kumer: ÂťNove izkuĹĄnje dajejo veÄ?je moĹžnosti za dosego zastavljenega cilja.ÂŤ

milnih vezij danes vesta precej veÄ? kot njuni soĹĄolci, njuna prednost je tudi vedenje, kako se lotiti raziskovalnega delu, kako napisati raziskovalno nalogo, pridobila sta izkuĹĄnje timskega dela. Vse jima bo koristilo na nadaljnji Ĺživljenjski poti.

Ĺ aleĹĄke doline. Za Ĺže izdelano nalogo pa si Ĺželita predvsem, da bi njuna raziskava prispevala k praktiÄ?ni in uporabni ogrevalni skulpturi. đ&#x;”˛

ZakljuÄ?ek projekta Comenius

V Ä?asu med 11. in 16. majem se je 17 uÄ?encev OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje v spremstvu treh uÄ?iteljic odpravilo na zakljuÄ?no sreÄ?anje projekta Comenius, ki je potekalo na MadĹžarskem v mestu Tata. Comenius je mednarodni projekt. V naĹĄi skupini je sodelovalo 6 drĹžav. UÄ?enci Poljske, MadĹžarske, ÄŒeĹĄke, Cipra, TurÄ?ije in Slovenije smo se sreÄ?evali dve leti v razliÄ?nih drĹžavah naĹĄe skupine, komunicirali pa smo v angleĹĄkem jeziku. Glavni cilj projekta je bil spoznavanje novih kultur, navezovanje stikov in sklepanje novih prijateljstev. Osrednja tema naĹĄih dejavnosti je bila priprava skupne gledaliĹĄke igre, ki je predstavljala znaÄ?ilne simbole vsake udeleĹžene drĹžave. Pripravljali smo tudi recepte tradicionalnih jedi ter se predstavili z narodno noĹĄo in narodnim plesom. Za ta namen sta nas spremljala tudi dva harmonikarja naĹĄe ĹĄole, ki sta na vsakem koraku naredila neverjetno vzduĹĄje.

Teden se je uspeĹĄno zakljuÄ?il, z njim pa tudi projekt Comenius. Vsi smo se ogromno nauÄ?ili in bi izkuĹĄnjo z veseljem ĹĄe enkrat ponovili.

S prijatelji, ki smo jih spoznali v teh dveh letih, bomo ohranili stike tudi v bodoÄ?e in kdo ve, morda se ĹĄe kdaj sreÄ?amo.

Nekaj vtisov udeleĹženk sreÄ?anja:

Že sama pot na MadĹžarsko se mi je zdela zanimiva, saj je bilo vse veliko drugaÄ?e kot doma in tudi to ĹĄtejem kot neko posebno doĹživetje.ÂŤ ÂťTeden je minil v super vzduĹĄju, pa tudi vreme je bilo na naĹĄi strani.

Program je bil naporen, vsak dan smo imeli vaje za zakljuÄ?ni veÄ?er.

Poleg tega smo obiskali BudimpeĹĄto, si ogledali mesto Tata, v katerem smo bivali pri gostiteljih, obiskali Ĺžupana Tate in celo sodelovali pri pouku na madĹžarski ĹĄoli.ÂŤ ÂťZelo zanimiva je bila madĹžarska hrana, pojedli smo veliko sendviÄ?ev, saj otroci na madĹžarskih ĹĄolah ni-

28. maja 2015

majo malice in kosila. Vse dni smo utrjevali svoje znanje angleĹĄÄ?ine in si poskuĹĄali zapomniti kakĹĄno madĹžarsko besedo.ÂŤ ÂťNajlepĹĄe doĹživetje v celem tednu je bil izlet v BudimpeĹĄto. Ogledali smo si to veliko staro mesto z veliko znamenitostmi, pri tem pa smo se odliÄ?no zabavali. Bili smo lepa, vesela in povezana skupinica z veliko domislicami.ÂŤ ÂťV petek zveÄ?er smo imeli zakljuÄ?no prireditev projekta Comenius.

To je bil najboljĹĄi veÄ?er v tem tednu.

Posebno doĹživetje je bilo igranje zakljuÄ?ne igre. Za tem pa je pozno v veÄ?er trajala ĹĄe zabava, na kateri smo spoznali tradicionalno hrano vsake drĹžave in veliiiiko plesali.ÂŤ ÂťTeden je hitro minil. Ĺ˝alostni smo bili, ker smo se morali posloviti od prijateljev, a hkrati zelo veseli, da smo bili del Ä?udovitega doĹživetja, ki ga zlepa ne bomo pozabiliÂŤ đ&#x;”˛ Eva OjsterĹĄek, 9. razred OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje

Leteti z elektriko je naslov z zlatim priznanjem nagrajene srednjeĹĄolske raziskovalne naloge v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Pod njo sta se podpisala dijaka velenjske

ka Ĺže dopuĹĄÄ?a izdelavo elektriÄ?nih letal za prevoz potnikov. ÂťPri tem nisva Ĺželela odkriti nekaj novega, ampak samo preveriti, ali je najino razmiĹĄljanje o letalstvu pravilno ali ne, ali bi letala na elektriÄ?ni pogon z dvakrat uÄ?inkovitejĹĄimi baterijami Ĺže pomenila groĹžnjo bencinskim.

Filip PleĹĄnik in Jernej LenovĹĄek: ÂťElektriÄ?ni pogon ima vrsto prednosti in vsaka izboljĹĄava na tem podroÄ?ju bo pomenila veÄ? elektriÄ?nih vozil.ÂŤ

gimnazije Filip PleĹĄnik ter Jernej LenovĹĄek, njun mentor pa je bil Peter JevĹĄenak.

Izbira teme za nalogo ne preseneÄ?a. Kot mlada modelarja sta se veÄ?krat spraĹĄevala, ali danaĹĄnja tehni-

Ugotovila sva (tudi na osnovi poskusov, ki sva jih opravljala na letaliĹĄÄ?u v LajĹĄah), da je sicer letalska industrija zelo napredna in uspeĹĄna, a je leteti z elektriko ĹĄe vedno premalo konkurenÄ?no v primerjavi z

bencinom. TeĹžave nastanejo predvsem pri shranjevanju elektriÄ?ne energije. Ima pa elektriÄ?ni pogon vrsto prednosti in vsaka izboljĹĄava na tem podroÄ?ju bo pomenila veÄ?jo razĹĄirjenost elektriÄ?nih vozil,ÂŤ sta povedala avtorja.

Sogovornika sta zadovoljna, ker sta dosegla zastavljeni cilj. Ĺ e bolj ju veseli dejstvo, da sta se ukvarjala z dejavnostjo, ki ju zanima, pridobila sta znanje, ki ga sicer pri rednem pouku ne bi, izkoristila sta moĹžnost uporabe teorije v praksi, spoznala sta osnove za izdelavo diplomske naloge, nauÄ?ila sta se delati v skupini ‌ ÂťVse to so prednosti, ki nama bodo na nadaljnji Ĺživljenjski poti zanesljivo pomagale streti kakĹĄen oreh.ÂŤ Menita, da bi morala danaĹĄnja druĹžba ĹĄe bolj spodbujati mlade k raziskovalni dejavnosti.

Od tega bi imeli vsi samo koristi.

Oba vidita svojo prihodnost v tehniÄ?nih poklicih, vkljuÄ?itev v gibanje in izdelava raziskovalne naloge sta ju pri tej odloÄ?itvi samo ĹĄe dodatno motivirala. ÄŒeprav so bili odzivi na predstavitvi raziskovalne naloge dobri, zlatega priznanja nista priÄ?akovala. Z veseljem bi tudi v novem ĹĄolskem letu sprejela ta izziv, Ä?e ju ne bi Ä?akala matura. đ&#x;”˛

Ĺ tiri zlate tudi na drĹžavnem sreÄ?anju Murska Sobota – Minuli teden je v Murski Soboti potekalo 49. drĹžavno sreÄ?anje mladih raziskovalcev Slovenije. Med sodelujoÄ?imi je bilo tudi 33 nalog (19 osnovnoĹĄolskih, 14 srednjeĹĄolskih), ki so sodelovale v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Ĺ tiri med njimi so prejele zlato in pohvalo, enajst srebrno in osemnajst bronasto priznanje.

NajviĹĄje priznanje so prejele naloge: Tatu – modna muha ali ĹĄe kaj veÄ?: avtorica UrĹĄa Irman z osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki; Bananin olupek – samo odpadek ali ĹĄe kaj veÄ?: avtor Aleksander Breznika z osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje; Kr-

miljenje glinene ogrevalne skulpture: avtorja Urban Aravs in AnĹže Kumer z Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ter S fotoaparatom do 3D – modela: avtorja Jan Ĺ merc in Martin Hajsinger s Strojne ĹĄole (vsi Ĺ olski center Velenje).

NajboljĹĄim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem bodo priznanja podelili na prireditvi Zotkini talenti na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani v soboto, 13. junija. Za avtorje z zlatim priznanjem in pohvalo bodo organizatorji rezervirali sedeĹže na odru dvorane. đ&#x;”˛

tp

OdliÄ?en rezultat in nova izkuĹĄnja Sredi tega meseca je v NikĹĄiću v ÄŒrni gori potekalo 3. mednarodno tekmovanje Balkan junior. Na njen so nastopili dijaki iz ĹĄestih drĹžav, ki se izobraĹžujejo v programih tehniĹĄkih strok iz strojniĹĄtva, elektrotehnike in mehatronike. Barve Slovenije sta na tekmovanju zastopala dijaka Ĺ olskega centra Velenje Dejan SevÄ?nikar s strojne ter Ĺ˝an Ĺ koflek iz elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole.

Na tekmovanju sta zmagala, skupaj z njima pa so se uspeha veselili ĹĄe mentorji Zvone Cencen, Marjan PustatiÄ?nik, Viljem Osojnik ter Andrej Vasle. Ĺ kofleka je za tekmovanje izbral profesor, SevÄ?nikar pa se je zanj odloÄ?il sam. Povedala sta, da sta poleg odliÄ?nega rezultata vesela izkuĹĄnje, s katero sta nadgradila v ĹĄoli prido-

Dejan SevÄ?nikar in Ĺ˝an Ĺ koflek sta pri izdelavi avtomatskega dvigala za zastave navduĹĄila Ä?lane mednarodne komisije.

bljeno znanje. Nanj sta se nekaj malega pripravljala, vedela, da znata, a glede na konkurenco zmage nista priÄ?akovala. ÂťVeljala sva za favorita, sama pa v takĹĄen uspeh nisva bila prepriÄ?ana,ÂŤ sta dejala.

Tema letoĹĄnjega tekmovanja je bila s podroÄ?ja mehatronike. Pri pisanju testa sta bila druga, pri praktiÄ?ni izdelavi avtomatskega dvigala za zastave pa tekmecev nista imela.

NavduĹĄila sta tako Ä?lane tekmovalne komisije kot tudi svoje vrstnike.

Morala sta prikazati znanja in spre-

tnosti iz 3D modeliranja, uporabe 3D tiskalnika, elektriÄ?nih inĹĄtalacij in programiranja krmilnika.

Po besedah Simona KoneÄ?nika, ravnatelja Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, je bilo letoĹĄnje mednarodno tekmovanje najbolj interdisciplinarno doslej. Na njem so sodelovale ĹĄole, ki delujejo pri razliÄ?nih projektih in imajo v svojem domaÄ?em okolju velik ugled. PriporoÄ?ila zanje so izdali tudi centri za poklicno izobraĹževanje. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

28. maja 2015

11

KULTURA

Ĺ e eno uspeĹĄno Koledino leto Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda je po sobotnem letnem koncertu druĹžini Ĺ migoc predalo Ä?ek v vrednosti 2000 evrov – NastopajoÄ?i priÄ?arali lep veÄ?er

ki jim vsi pomagajo, da hitro usvajajo plesne korake. V Koledi sedaj delujejo: tamburaĹĄka skupina, godÄ?evski sestav in veÄ? plesnih skupin.

To so otroĹĄka, mlajĹĄa, srednja, starejĹĄa in skupina osivelih kolednikov (SOK). Tudi letos jim je uspelo na Kopah izvesti tridnevne intenzivne vaje, ki so namenjene tudi temu, da se folkloristi dobro spoznajo med seboj.

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 23. maja – LetoĹĄnji letni koncert Folklornega druĹĄtva Koleda je bil drugaÄ?en. Pa ne le zaradi ĹĄtevilnih zanimivih gostov, ampak zato, ker so se prviÄ? odloÄ?ili, da ga obarvajo humanitarno. Spremljala ga je tudi mala Tinkara, ki jo je huda oblika cerebralne paralize prikovala na voziÄ?ek, saj je bil vsak ton, vsak plesni korak, vsaka ĹĄala, ki jo je uspeĹĄno izvedel povezovalec programa UroĹĄ Kuzman, namenjen njej in njeni druĹžini. Ob koncu prijetnega veÄ?era jim je predsednik druĹĄtva Rok Vovk predal Ä?ek v vrednosti 2.000 evrov, kar bo mladi druĹžini njihovega nekdanjega Ä?lana zagotovo olajĹĄalo Ĺživljenje.

Prireditev se je zaÄ?ela s pesmijo Kolednic, skupine pevk, ki delujejo pod okriljem Kolede. In nadaljevala z Notranjskimi plesi Kolede, nastopom gostov iz Folklornih skupin Razor, Podkev in Metla ter glasbene skupine Ĺ ukar. ÂťKolednikiÂŤ so izvedli ĹĄe Dolenjske plese v odrski postavitvi Neve TrampuĹĄ in pustne plese, ki jih je z nazivom ÂťPust je spet tuÂŤ za oder postavil predsednik druĹĄtva Rok Vovk. Gre za novo postavitev, ki jo uspeĹĄno predstavljajo tudi po Sloveniji.

Predsednik druĹĄtva nam je povedal, da je za njimi ĹĄe eno uspeĹĄno leto, prihodnje pa bo spet jubilejno, petinĹĄtirideseto. Lani konec poletja, ko so zaÄ?eli sezono, so si zastavili

NajveÄ?ja novost letoĹĄnje sezone so prav pustni plesi; z njimi so bili sprejeti na regijsko revijo odraslih plesnih skupin, upajo pa, da jih bodo zaplesali tudi na drĹžavni, ki bo letos v Beltincih. Tudi skupina SOK se je z dolenjskimi plesi uvrstila na regijsko revijo, zato je bila iztekajoÄ?a se sezona Ĺže doslej za Koledo veÄ? kot uspeĹĄna. đ&#x;”˛

Ustvarjalka, ki rada deli svoje znanje V uri in pol dolgem programu sobotnega dobrodelnega koncerta so Koledniki prikazali notranjske, dolenjske in pustne plese.

Vse generacije uÄ?i plesti, kvaÄ?kati, ustvarjati iz fimo mase in papirja – Zato je odprla svojo ÂťUÄ?ilnicoÂŤ

zorji. Tudi vsi nastopajoÄ?i so se odrekli plaÄ?ilu za nastop.

Velenje – VelenjÄ?anka NataĹĄa Ĺ afariÄ? je po izobrazbi profesorica angleĹĄÄ?ine in nemĹĄÄ?ine. VeÄ? kot 10 let je oba jezika pouÄ?evala na OĹ Miha Pintarja Toleda. ÄŒeprav ji je pouÄ?evanje in delo z otroki Ĺživljenjsko poslanstvo, se je odloÄ?ila, da poskusi uveljaviti tudi svoje druge talente. Pustila je varno redno sluĹžbo in postala samostojna podjetnica. Del njene dejavnosti je tako drugaÄ?en, da smo jo opazili tudi mi. ÂťNajprej sem se preizkusila v prevajanju, a sem kmalu spoznala, da pogreĹĄam delo z otroki. Imam kar nekaj ustvarjalnih spretnosti, zato sem se odloÄ?ila, da jih posredujem tudi drugim.ÂŤ Sedaj Ĺže nekaj

Leto novosti in sprememb ambiciozen program dela, ki ga lepo uresniÄ?ujejo. ÂťPrvi veÄ?ji projekt bo gostovanje na Portugalskem, kamor odhajamo na folklorni festival.

Na pot gremo 1. julija. Drugi pa je naĹĄ letni koncert, ki je bil letos res drugaÄ?en. Ko smo priĹĄli na idejo, da ga dobrodelno obarvamo, smo se spomnili na Igorja Ĺ migoca in

njegovo bolno deklico, saj je Igor, Ä?eprav ni veÄ? aktiven Ä?lan, ĹĄe vedno s srcem pri Koledi. Poklical sem ga in ga pozitivno presenetil. Sam pa sem imel obÄ?utek negotovosti, saj vem, da obÄ?instvo vse teĹžje prispeva denar za takĹĄne akcije:ÂŤ Izkazalo se je, da so se odloÄ?ili prav, saj so se proĹĄnji za pomoÄ? odzvali tudi spon-

LetoĹĄnje leto je bilo za Koledo drugaÄ?no tudi zato, ker so se preselili v dvorano Gaudeamus. Tam se poÄ?utijo odliÄ?no. ÂťTako Ĺ CV kot obÄ?ina sta poskrbela, da imamo dobre pogoje za delo, tudi ogledala so namestili,ÂŤ izvemo. Letos so prviÄ? v svoje vrste vpisovali vse leto, kar se je prav tako izkazalo za dobro odloÄ?itev. Trenutno imajo 8 novih parov,

di tuje jezike, kar je veliko laĹžje kot pri meni ali uÄ?encu doma,ÂŤ ĹĄe izvemo. NataĹĄa nam pokaĹže zelo zanimiv, izviren nakit, ki ga izdeluje iz fimo mase. To svoje znanje prenaĹĄa na vse, ki to Ĺželijo. Poleg tega je doslej pripravila delavnico kvaÄ?kanja in ĹĄtrikanja, saj se veliko ukvarja s klasiÄ?nimi roÄ?nimi deli, tovrstno znanje pa Ĺžal izumira. Odziv ni bil slab, a priÄ?akuje, da bo s Ä?asom ĹĄe boljĹĄi. ÂťOdloÄ?ila sem se, da doloÄ?eno znanje, ki sem ga gradila kar nekaj let, posredujem tudi brezplaÄ?no,ÂŤ ĹĄe izvemo. Ideje zbere na internetu, a najpogosteje pri druĹženju z drugimi ustvarjalci. ÂťIdeje kar deĹžujejo, upam, da jih bom lahko Ä?im

Koncert Ĺ APZ v cerkvi sv.

Martina Velenje, 20. maja – PrejĹĄnjo sredo zveÄ?er so po ĹĄmarnicah v cerkvi sv. Martina v okviru tedna ljubiteljske kulture nastopili Ä?lani odliÄ?nega Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora, ki ga vodi Danica PireÄ?nik.

Program je bil sakralno obarvan, saj je preteĹžni del zborovske literature, tako zgodovinske kot sodobne, sakralnega znaÄ?aja. Za izvedbo so potrebovali orgle, zato so se tudi odloÄ?ili, da koncert pripravijo v cerkvi, kjer so prviÄ? nastopili pred dvema letoma. Na orglah sta zbor spremljala Andreja GoleĹž in Vojko

NataĹĄa Ĺ afariÄ? roÄ?ne spretnosti prenaĹĄa tako na mlade kot starejĹĄe. Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor je v zelo akustiÄ?ni cerkvi dokazal, da je odliÄ?en.

Program so obarvali sakralno.

ZavolovĹĄek. V program koncerta, ki je navduĹĄil, so umestili tudi dve sodobni skladbi mladega slovenskega avtorja Andreja Makorja, nekaj pa

jih je bilo iz Ĺželeznega repertoarja zbora, ki zakljuÄ?uje ĹĄe eno uspeĹĄno, tokrat 15. pevsko sezono. S podobnim koncertnim programom bodo

ta konec tedna nastopili ĹĄe v stolnici v Gornjem Gradu. đ&#x;”˛

bĹĄ

mesecev v svoji mali UÄ?ilnici, ki jo je odprla v stavbi Farmina v drugem nadstropju, pripravlja razliÄ?ne ustvarjalne delavnice, a ne le za otroke, tudi za odrasle, tudi za zakljuÄ?ene skupine. ÂťV tem prostoru, ki res ni velik, se dogaja vse. Tudi skupine, ki prihajajo na moje delavnice, niso velike. To je sedaj moj delovni prostor, v njej inĹĄtruiram tu-

veÄ? uresniÄ?ila. Tudi Ä?ez poletje bom pripravljala razliÄ?ne ustvarjalne delavnice, ki bodo, upam, zanimive tudi poÄ?itnikarjem,ÂŤ ĹĄe izvemo. Upa, sploh, ker je Ĺže pred odprtjem UÄ?ilnice imela nekaj izkuĹĄenj z ustvarjalnimi delavnicami, da se bo njena dejavnost prijela. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ĺ tirje zlati pevski zbori ÄŒestitamo in ponosni smo,

da je med nami Pihalni orkester Zarja, ki praznuje 90 let delovanja.

Jubileju so na 35. tekmovanju slovenskih godb v koncertni in teĹžavnostni stopnji dodali najveÄ?ji uspeh v zgodovini orkestra -

ZLATO PLAKETO.

Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Velenje, 22. maja – V petek je v Slovenj Gradcu potekalo regijsko sreÄ?anje otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov. Na njem so se odliÄ?no odrezali kar ĹĄtirje velenjski pevski zbori, ki so domov prinesli zlato priznanje. S petjem so strokovno Ĺžirijo navduĹĄili otroĹĄki pevski zbor OĹ Livada z zborovodkinjo Ksenijo LeĹĄnik, OtroĹĄki pevski zbor OĹ Gorica z zborovodkinjo Mihaelo BritovĹĄek in OtroĹĄki pevski zbor OĹ Gustava Ĺ iliha, ki ga vodi Andreja Ostruh. Slednji je poleg zlatega dobil ĹĄe dve posebni priznanji. Zlato pa si je ÂťpripelÂŤ tudi Mladinski pevski zbor OĹ Gustava Ĺ iliha, ki ga prav tako đ&#x;”˛ bĹĄ vodi Andreja Ostruh. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

28. maja 2015

Iz ljubezni do kulture Po dolgih letih spet slavnostna podelitev priznanj ljubiteljskim kulturnikom – 13 nagrajencev, prav toliko lepih zgodb predanosti kulturi Bojana Špegel

Velenje, 22. maja – Tik pred iztekom drugega tedna ljubiteljske kulture je velenjski Javni sklad za kulturne dejavnosti pripravil slavnostno podelitev priznanj njihovega Sveta in jubilejnih priznanj ustvarjalcem, ki delujejo na pestrem podroÄ?ju ljubiteljske kulture. V mali dvorani doma kulture so se pomeĹĄali ustvarjalci iz vseh treh obÄ?in, kar je dalo prireditvi svoj Ä?ar. ÂťÄŒeprav

ker, ki je zatrdila, da bo prireditev postala tradicionalna.

Kultura daje dolini duĹĄo ZaÄ?elo se je s pesmijo. Zapeli so Ä?lani Pihalnega orkestra Zarja, v okviru katere deluje tudi Oktet Zarja. Z razlogom. Med ĹĄtirimi dobitniki priznanj sveta JSKD je bil tudi ÂťnjihovÂŤ SreÄ?ko PotoÄ?nik. Priznanje sveta je prejela tudi zborovodkinja Katja Gruber – v njenem imenu je

VrÄ?kovnik. Vsak od njih je v kulturnem druĹĄtvu, kjer deluje, pustil neizbrisen peÄ?at, prihajajo pa iz vseh treh obÄ?in. In ker sta bila med prejemniki jubilejne nagrade tudi dva ĹĄmarĹĄka gledaliĹĄÄ?nika, so del najnovejĹĄe predstave GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem 'Revizor' uprizorili tudi na prireditvi. OdliÄ?na izbira in izvedba!

Delitev kulture na ljubiteljsko in profesionalno je stalno prisotna, kar mnoge moÄ?no moti. ÂťKultura

v preteklosti, kako je bila vedno, ko se je narod poÄ?util ogroĹženega, prav kultura tista, ki je omogoÄ?ala preĹživetje. Mnogi so tudi z Ĺživljenjem plaÄ?ali, da imamo danes svoj jezik, naĹĄo kulturo,ÂŤ je poudaril. Kot tudi, da je ponosen, ker imamo v dolini toliko odliÄ?ne kulture in ustvarjalcev, in ob tem dodal, da so imeli prav zato na skladu teĹžko nalogo, da so izbrali nagrajence. ÂťLjubiteljska kultura je tista, ki spuĹĄÄ?a kultu-

LetoĹĄnji nagrajenci JSKD z Ĺžupanoma Bojanom KontiÄ?em in Jankom KopuĹĄarjem ter predstavniki sklada

smo jubilejne nagrade in nagrade sveta JSKD delili Ĺže v preteklih letih, smo to poÄ?eli na prireditvah posameznih druĹĄtev. Moja Ĺželja, da to storimo na posebni prireditvi, je tlela Ĺže nekaj let. Ĺ˝elela sem, da posameznike bolj izpostavimo in da se ljudje, ki ustvarjajo ljubiteljsko kulturo, bolje spoznajo med seboj. Vsi delajo za kulturo, ki jo ljubijo, pa vendar se vsi ne poznajo med seboj.

Zato smo Ĺželeli, da jih medsebojno seznanimo, glasno povemo, kaj poÄ?nejo po drugih krajih, po drugih druĹĄtvih. Nagrajenci so tisti, brez katerih mnogih druĹĄtev sploh ne bi bilo,ÂŤ nam je ob koncu prireditve povedala vodja velenjske obmoÄ?ne izpostave JSKD Nina Mavec Kren-

priznanje prevzel njen moĹž, saj je ta veÄ?er z zborom tekmovala v Slovenj Gradcu. Priznanje sta prejela tudi pesnik in dolgoletni pevec v Ĺ APZ MatjaĹž Ĺ alej ter nekdanji Ĺžupan SreÄ?ko Meh, ki je Ä?etrt stoletja vodil DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov, ki je danes eno najmoÄ?nejĹĄih likovnih druĹĄtev v drĹžavi, bil pa je tudi predsednik Zvez kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline. Vsak od njih je bil predstavljen polni dvorani skozi njihovo kulturno zgodbo, kar velja tudi za vseh 9 prejemnikov jubilejnih priznanj JSKD. Prejeli so jih: Drago Blagus, FranÄ?iĹĄek FuĹžir, Alenka HoleĹĄek, Konovski ĹĄtrajharji, Zdenko LeĹĄnik, Dominik Lipnikar, Peter Rezman, Franc Rudnik in Rudi

je ali pa je ni,ÂŤ je med drugim zatrdil SreÄ?ko Meh, ko je prevzel priznanje. Nina Mavec Krenker je v svojem nagovoru povedala, da beseda ÂťljubiteljskaÂŤ izhaja iz besede ÂťljubezenÂŤ. In to je veÄ? kot zgovorno, sploh, ker je ljubiteljska kultura ĹĄe kako pomembna za njen obstanek, saj ni namenjena le zadovoljevanju estetskih in drugih Ä?utov. ÂťKultura smo mi,ÂŤ je poudarila. Ker mnoga ĹĄaleĹĄka kulturna druĹĄtva s svojim delovanjem in uspehi dokazujejo, da so vrhunska. Tudi slavnostni govornik, velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, kulture ne Ĺželi deliti na ti dve polji, sploh na akademsko in neakademsko ne. ÂťVeÄ?krat je bilo omenjeno, kakĹĄen pomen je imela kultura

ro na nivo vsakdanjega Ĺživljenja, v vsako hiĹĄo, na vsako dvoriĹĄÄ?e, povsod je prisotna. Ljudje mnogokrat potrebujejo kulturo, ki jo razumejo v vsej njihovi ĹĄirini in sporoÄ?ilni vrednosti,ÂŤ je poudaril, kot tudi, da brez ljubiteljske kulture in posameznikov, ki jo ustvarjajo, to ne bi bilo mogoÄ?e. Mnogi, ki so danes profesionalni, uspeĹĄni kulturniki, so pot zaÄ?eli v enem od 5.000 slovenskih kulturnih druĹĄtev. V Ĺ aleĹĄki dolini jih imamo preko 30. In tudi v njih so se kalili umetniki, ki so nam danes ne le navdih, ampak tudi zgled,ÂŤ je poudaril. Kot tudi, da je v dolini kulture v izobilju, kar je odliÄ?no. đ&#x;”˛

AnĹže osvojil glasbeni lavreat Glasbeno pot zaÄ?el na velenjski glasbeni ĹĄoli – Med ĹĄtudijem v Linzu nadaljuje uspeĹĄno kariero Bojana Ĺ pegel

Linz – Velenje – MozirÄ?an AnĹže Koren je velenjsko glasbeno zaÄ?el obiskovati pri 7 letih. StarejĹĄa sestra Alja, ki je igrala flavto, danes pa je zdravnica in ĹĄe vedno tudi glasbenica, mu je takoj predlagala, da se odloÄ?i za oboo. Ker ni poznal tega instrumenta, se je AnĹže sprva tej ideji upiral. Bolj so ga mikala tolkala. A danes ve, da je imela sestra prav. Ne nazadnje se ne bi odloÄ?il, da po konÄ?ani gimnaziji in srednji glasbeni ĹĄoli nadaljuje ĹĄtudij v glasbeni smeri.

V oboo se je zaljubil kmalu po tem, ko jo je zaÄ?el igrati. Velik deleĹž je pri tem imel profesor Stojan Dokuzov. ÂťMoja mladost je bila moÄ?no glasbeno obarvana. Cela druĹžina je veliko popoldnevov preĹživela v Velenju. V glasbeno ĹĄolo sta naju s sestro iz Mozirja vedno vozila starĹĄa, ki sta moÄ?no podpirala najino glasbeno izobraĹževanje, saj sta velika ljubitelja glasbe. To velja ĹĄe danes, za kar sem jima res hvaleĹžen,ÂŤ nam pove AljaĹž, ki trenutno zakljuÄ?uje dodiplomski ĹĄtudij oboe na avstrijskem Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu, koncertna smer, v razredu profesorja Petra Tavernara.

Eden najveÄ?jih preskokov v AnĹžetovem glasbenem Ĺživljenju je bilo zadnje leto v niĹžji glasbeni

ĹĄoli. Profesor Dokuzov je zakljuÄ?eval uÄ?enje na velenjski glasbeni ĹĄoli. ÂťPredlagal mi je, da se pridruĹžim razredu prof. Tanje MrĹĄnjak Petrej. Tanja je imela – in ĹĄe ima – vrhunski razred oboistov.

Upam si trditi, da je najboljĹĄi v Sloveniji. To je bil velik preskok v naÄ?inu dela z oboo. Bil sem odliÄ?no sprejet in skupaj z drugimi smo se super zabavali, hkrati pa sem tudi zaradi odliÄ?nih kolegov moral hitro napredovati. Kar takoj v prvem letu pri profesorici smo odĹĄli na tekmovanje v Beograd, kjer sem prejel 1. nagrado in zlato plaketo. Takrat sem se tudi odloÄ?il, da se vpiĹĄem v srednjo glasbeno ĹĄolo,ÂŤ pripoveduje AnĹže, ki je Ĺže v srednji glasbeni ĹĄoli nanizal kup uspehov na velikih mednarodnih tekmovanjih. Razlog, da se je odloÄ?il tudi za ĹĄtudij glasbe, pa ni bili le ta. Je bolj Ĺžalosten. OdloÄ?itev je dozorela na dan, ko je izvedel, da se je za vedno poslovil njegov prvi profesor Stojan Dokuzov, s katerim sta ostala prijatelja. Še danes se spomnim, da sem si istega veÄ?era v postelji obljubil, da bom zaradi truda in ljubezni do njega svoje Ĺživljenje posvetil glasbi.ÂŤ Da se je odloÄ?il prav, dokazujejo tudi zadnji uspehi. Aprila se je udeleĹžil 2. Mednarodnega tekmovanja pihalcev v srbskem PoĹžarevcu. Z absolutnim ĹĄtevilom toÄ?k (100) je osvojil prvo mesto, zlato plaketo in posebno nagrado

Foto: Peter MarinĹĄek

tekmovanja – lavreat, ki jo prejme tekmovalec z maksimalno osvojenimi toÄ?kami. ÂťSamo tekmovanje je bilo uĹžitek pa tudi dokaz, da drĹžim korak s konkurenco.ÂŤ Pred njim sta ĹĄe vsaj dve leti ĹĄtudija. Potem Ĺželi igrati v orkestru, komornem sestavu, tudi solo. Konkurenca je velika, zato ve, da bo na tej poti odvisen od sebe in svojega dela. đ&#x;”˛

Energetske izkaznice Urban Novak

Konec leta 2013 je drĹžava uvedla energetske izkaznice, ki so obvezne za vse novogradnje, za vsa stanovanja, ki se oddajajo za daljĹĄe obdobje od 1 leta itn. Z uvedbo energetske izkaznice je drĹžava poskusila zaĹĄÄ?ititi kupce nepremiÄ?nin in investitorje gradenj, da bi pri nakupu ali gradnji bolj natanÄ?no vedeli, v kakĹĄnem stanju je objekt.

Ali je moĹžno kaj privarÄ?evati, ali je navedena cena primerna ali pa bo treba temeljito obnoviti celoten objekt. V razlogih za uvedbo energetske izkaznice so navedeni resniÄ?no pozitivni vplivi, ki naj bi jih izkaznica imela. Pravilna uporaba energetskih izkaznic bi nam morala podati realno sliko o stanju slovenskih nepremiÄ?nin in njihovi energetski uÄ?inkovitosti. Prav tako ideja o energetskih izkaznicah ni zrasla na slovenskem zeljniku, ampak smo jih po diktatu evropske komisije uvedli kot del enotne evropske energetske politike.

A tukaj je pred nami Ĺže prvi problem. Slovenski stavbni fond je namreÄ? veÄ?inoma zastarel in poslediÄ?no tudi energetsko neuÄ?inkovit. Stavbno tkivo v slovenskih mestih je bilo zgrajeno veÄ?inoma po drugi svetovni vojni, v Ä?asu popolnega pomanjkanja tako znanja o energetski uÄ?inkovitosti kot popolnega pomanjkanja ustreznih materialov za izolacijo fasad. V veliki veÄ?ini je v zasebnih rokah, ki si dragih energetskih sanacij ne morejo privoĹĄÄ?iti. DrĹžava sicer pomaga, a je vpeljava Eko sklada premalo. Potrebna bi bila veliko bolj aktivna politika spodbujanja energetske obnove stavbe ter poveÄ?anja rabe energije iz obnovljivih ter zelenih virov. Javne stavbe postajajo energetsko uÄ?inkovitejĹĄe, saj so jih obÄ?ine in drĹžava prisiljene obnavljati zaradi visokih stroĹĄkov.

Kljub navideznim koristim se za njimi skriva tudi kakĹĄno manj prijetno vpraĹĄanje. Recimo, da prodajate stanovanjsko hiĹĄo, ki seveda ni energetsko ustrezna, in zanjo pridobite energetsko VIR: Si-ros izkaznico. Seveda bo ta pokazala njeno neustreznost in poslediÄ?no lahko zniĹžala ceno vaĹĄi nepremiÄ?nini. Dobro, prvi namen je torej doseĹžen. Potencialni kupec je dobil argument za zniĹžanje vaĹĄe prodajne cene. A kaj se zgodi, Ä?e tudi kupec nima sredstev, s katerimi bi ustrezno energetsko obnovil objekt? ÄŒemu potem izkaznica? Lepo oblikovan list papirja, za katerega je bilo treba odĹĄteti kar nekaj evrov, bo samo ĹĄe eno birokratsko maĹĄilo, ki ga bo potrebno upoĹĄtevati pri prodaji ali najemu. Ĺ˝e obstojeÄ?a zakonodaja predvideva vgradnjo in uporabo materialov ter postopkov, s katerimi poveÄ?amo energetsko uÄ?inkovitost stavb. Povsem obiÄ?ajni lastniki in uporabniki stavb namreÄ? zelo hitro seĹĄtejejo stroĹĄek predvsem ogrevanja objektov (ki iz leta v leto naraĹĄÄ?a) in objekt energetsko prenovijo. NajboljĹĄa energetska izkaznica je pravzaprav raÄ?unica, ki pokaĹže, koliko nas bo na letni ravni ogrevanje naĹĄega objekta udarilo po denarnici. Energetska izkaznica me bolj spominja na ĹĄe en podoben poskus urejanja gradnje, ki ga poznamo v projektiranju. Temu poskusu se strokovno reÄ?e elaborat o ravnjanju z gradbenimi odpadki in govori o tem, kako objekt poruĹĄiti ter kako ravnati z odpadki, ki ostanejo po opravljenem ruĹĄenju.

Na listu papirja se takĹĄen elaborat bere dobro. V resnici pa ga nikoli nihÄ?e ne prebere. Ali pa skoraj nikoli. Izvajalci del ruĹĄitvena dela opravijo skladno s svojo prakso in obiÄ?ajno se to zgodi, ĹĄe preden je elaborat izdelan. Verjamem, da je bil tudi namen tega elaborata predvsem zagotoviti pravilno shranjevanje in deponiranje odpadkov, nastalih pri ruĹĄitvah objektov. A realnost je danes, nekaj let kasneje, popolnoma drugaÄ?na.

ReĹĄitev? Popolnoma enostavna! Dajte odgovornost za kvalitetno zgrajen objekt v roke arhitektu, saj je le on kompetenten in dovolj izobraĹžen, da lahko razume vse vidike gradnje objektov. Primerno odgovornosti ter potrebnemu znanju ga nato tudi plaÄ?ajte in ne bo vam treba skrbeti za razne elaborate in energetske izkaznice. Energetsko izkaznico lahko izdela vsak, ki opravi drĹžavni izpit iz postopkov izdelave energetske izkaznice. UpraviÄ?eno je vpraĹĄanje, zakaj sploh ĹĄe izobraĹžujemo toliko arhitektov? ÄŒe bo ĹĄlo tako naprej, bomo poÄ?asi imeli za vsako fazo, za vsak papir in za vsako nadstropje stavbe doloÄ?ene strokovnjake z drĹžavnimi izpiti, ki bodo izrinili strokovno znanje arhitektov.

Kot arhitekt se s tem seveda ne morem strinjati in lahko samo upam, da bo tako naĹĄe kot evropske uradnike nekega dne sreÄ?ala pamet ter nam bodo namesto izdelovanja kilogramov nepomembnih papirjev dopustili delati tisto, za kar smo se tako dolgo izobraĹževali đ&#x;”˛ – kvalitetno arhitekturo! â€

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

28. maja 2015

Videli, da ni heca Uf, kako je ÂťfajnÂŤ novinarjem, sliĹĄimo na terenu. Pa ĹĄe zdaleÄ? ni tako. O tem se lahko prepriÄ?ajo tisti mladi, ki obiĹĄÄ?ejo naĹĄo Ä?asopisno in radijsko hiĹĄo. Kar nekaj mladih novinarjev z osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline smo Ĺže gostili v redakciji Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as ali na Starem trgu v Velenju, kjer domuje Radio Velenje. Pred tednom dni so pokukali v studijske prostore uÄ?enci in uÄ?enke izbirnega predmeta ĹĄolsko novinarstvo na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj.

Njihova mentorica Anka Voh nam je povedala, da so pri izbirnem predmetu ĹĄolsko novinarstvo najprej ÂťobdelaliÂŤ zgodovino Ä?asopisa, kaj je novinarstvo, kdo so novinarji, se seznanili z novinarskim kodeksom, novinarskimi zvrstmi ‌ V praksi so nekatere od novinarskih Ĺžanrov tudi ÂťpreizkusiliÂŤ. Kako nastaja Ä?asopis, so se seznanili z obiskom v uredniĹĄtvu njim najbliĹžjega ĹĄoĹĄtanjskega Lista, kako

13

107,8 MHz

pa se pripravljajo radijski novinarski prispevki in oddaje, pa jih je seznanila odgovorna urednica Radia Velenje Mira ZakoĹĄek. ÂťOmenjeno radijsko postajo smo obiskali zato, ker sodi med resne informatorje.

UÄ?encem sem poskuĹĄala predsta-

viti razliko med informativnim radijem ter radijem v Âťstilu Denisa AvdiÄ?aÂŤ, ki se jim zdi tako coool.

A saj veste, bolje je, Ä?e jim to nekdo pove ĹĄe od zunaj.ÂŤ In odzivi? Super, super, super.

Radio jih je navduĹĄil. ÄŒe so bili ĹĄe pred obiskom zelo samozavestni, kako vse vedo, so ob koncu Âťvideli, da ni heca, da ne gre le za zabavo, ampak za veliko bolj re-

sne stvari.ÂŤ Iz odgovorov na njihova zvedava vpraĹĄanja so lahko izluĹĄÄ?ili, da je za vsak radijski prispevek potrebnega veliko truda.

Obisk na naĹĄi radijski postaji pa si bodo med drugim zapomnili tudi po tem, da so sedli pred mikrofon, povedali nekaj stavkov, ki jim jih je tonski tehnik Dragan BerkenjaÄ?eviÄ? posnel na kljuÄ?ek, da se sliĹĄijo đ&#x;”˛ Tp tudi ÂťdomaÂŤ.â€

Ob obisku v studiu naĹĄe radijske postaje jim je veliko bolj jasno, da resni radio ni le zabava, ampak zahteva veliko trdega dela. (foto: mz)

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. KLAPA KAMPANEL - Hajde me podsjeti na ljubav 2. TONI - Življenje je prekratko 3. BILBI - Kot sva bila

Dobro znana in priljubljena klapa Kampanel je po uspeĹĄnicah Moja jube, lipi cvite in Ovo je ono svojim ĹĄtevilnim privrĹžencem pripravila novo preseneÄ?enje v obliki nove pesmi. S skladbo Hajde me podsjeti na ljubav se klapa vraÄ?a k svojemu izvornemu zvoku, po katerem je tudi postala prepoznavna.

GLASBENE novice

Zmaga Ĺ vedske, Sloveniji 14. mesto Mans ZelmerlĂśw, predstavnik Ĺ vedske, je s skladbo Heroes postal zmagovalec letoĹĄnjega Eurosonga.

To je Ĺže ĹĄesta zmaga za Ĺ vedsko, ki je skupno zbrala 365 toÄ?k. ÄŒeprav je sprva kazalo na zmago Rusije, je ĹĄe pred nekaj zadnjimi glasovanji postalo jasno, da gre evrovizijska zmaga na Ĺ vedsko. Rusija je z manekenko Polino Gagarino nazadnje s 303 toÄ?kami konÄ?ala na drugem mestu, tretja pa je bila Italija, ki je s triom Il Volo zbrala 292 toÄ?k. Slovenija, ki je v finalnem veÄ?eru nastopila kot prva, je z 39 toÄ?kami konÄ?ala v zlati sredini, na 14. mestu, med 27 finalisti. Duetu Maraaya so toÄ?ke podelili Makedonija (8), Izrael (6), Srbija (5), ÄŒrna gora in Litva (po 4), Latvija in AzerbajdĹžan (po 3), Islandija (2) ter Finska, Ĺ vedska, NorveĹĄka in Poljska (1).

Barbra Streisand bo objavila knjigo spominov AmeriĹĄka filmska, gledaliĹĄka in televizijska igralka ter pevka Barbara Streisand se je konÄ?no odloÄ?ila napisati svoje spomine. O pisanju spominov sicer razmiĹĄlja Ĺže od leta 2009, sedaj pa je z zaloĹžbo Viking podpisala pogodbo, po kateri bodo spomini izĹĄli leta 2017. V njih naj bi Streisandova razkrila podrobnosti o svojem otroĹĄtvu, karieri in zasebnem Ĺživljenju, ki jih je doslej ljubosumno skrivala pred javnostjo.

Zdaj 73-letna pevka in igralka se je rodila v siromaĹĄni judovski druĹžini v New Yorku. Ĺ˝e v najstniĹĄkih letih je priÄ?ela nastopati v noÄ?nih glasbenih klubih, njena Ĺželja je bila postati igralka. V Ä?asu pevske kariere je izdala 35 albumov, ki so bili prodani v 140 milijonih izvodov po svetu. Od leta 1963 je zaigrala v veÄ? kot 40 filmih razliÄ?nih Ĺžanrov, leta 1968 pa je bila nagrajena z oskarjem za vlogo v filmu SmeĹĄno dekle

OblaÄ?ila so zbirali Ĺže dva meseca pred snemanjem, veÄ?ino pa so jih pridobili od babic in dedkov sodelujoÄ?ih in prijateljev. Nekaj oblaÄ?il so dobili tudi od zavoda Korak naprej. V vaĹĄkem domu Gornji LakoĹĄ so zbrali kar 50 statistov in tako v videospotu uspeli priÄ?arati Prekmurje iz sedemdesetih let socialistiÄ?ne Jugoslavije. ReĹžijo videospota sta prevzela Denis Horvat in JoĹže GlaĹžar.

Denis Horvat je tudi avtor glasbe, besedilo pa je napisal Rok VilÄ?nik.

Singel bo izĹĄel tudi na hrvaĹĄkem trĹžiĹĄÄ?u v hrvaĹĄkem jeziku.

Snoop Dogg izdal 13. studijski album AmeriĹĄki glasbenik Snoop Dogg je izdal nov album z naslovom Bush, ki ga je produciral grammyjev nagrajenec Pharrell Williams. Dol-

ritmi r&b-ja in popa. K sodelovanju pri nastajanju albuma je Snoop Dogg povabil tudi ĹĄtevilne glasbene prijatelje. Tako bo posluĹĄalec imel priloĹžnost sliĹĄati raperja v duetu z Gwen Stefani, Stevijem Wonderjem, Rickom Rossom, Charlijem Wilsonom, T.I.-jem in Kendricom Lamarjem. To je sicer Ĺže trinajsti studijski album Snoop Dogga, ki se lahko pohvali kar s 35 milijoni prodanih albumov.

Conchita Wurst izdala prvi samostojni album Conchita Wurst je ob obletnici evrovizijske zmage izdala svoj prvi samostojni album. Ĺ tevilni so komaj Ä?akali na nove pesmi, ki jih je za svoj album s preprostim naslovom Conchita izbrala lanskoletna evrovi-

Z novim singlom in spotom v socialistiÄ?na sedemdeseta Do nagega je naslov tretjega singla, ki prihaja z Alminega prvenca Almanah. Z novim singlom in videospotom nas Alma popelje v zlato dobo brezskrbnih socialistiÄ?nih sedemdesetih. Zaradi specifiÄ?nosti videospota je ekipa potrebovala kar nekaj predpriprav, da so lahko zgodbo kar se da pristno prenesli v sedemdeseta leta prejĹĄnjega stoletja.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Golte - Poleti lastovka Ansambel Biseri - Ne bom se poboljĹĄal Modrijani - Me imaĹĄ ĹĄe sploh kaj rada Ansambel Franca MiheliÄ?a - Pojdi z menoj na Limbarsko goro Ansambel Rosa - Pravi prijatelj Fantje izpod Lisce - Za vedno Ansambel Vrisk - Regratova luÄ?ka Podkrajski fantje - Zemlja moja mati moja JoĹže AntoniÄ? s prijatelji - Ĺ mentana reÄ?

Kvartet grÄ?e - DomaÄ?a hiĹĄa

www.radiovelenje.com

KLEMEN BUNDERLA IN 3ÄŒELOS Klemen Bunderla, veliki zmagovalec ĹĄova Znan obraz ima svoj glas, in zasedba 3ÄŒelos predstavljajo novo skladbo z naslovom Happy Day. Po skladbi Lepo je gre tokrat za njihovo drugo sodelovanje. Glasbo je napisal AleĹĄ Klinar, za besedilo pa sta poskrbela Anja Rupel in SaĹĄo Kronegger.

NOCTIFERIA goletna prijatelja sta se po dolgih letih ponovno zaprla v studio z namenom, da ustvarita poseben album. Zbrane pesmi na njem so meĹĄanica retrofuturistiÄ?nega funka z

zijska zmagovalka. Conchita je na ploĹĄÄ?ek uvrstilala raznolike pesmi v klubskih ritmih, ritmih swinga in popa, ne manjkajo pa niti balade. Ĺ e posebej jo veseli, da ji je uspelo ustvariti barvit in veÄ?plasten album, na katerem so zajete njene najljubĹĄe glasbene zvrsti. Po zmagi na Danskem se je njena glasbena kariera obrnila strmo navzgor. Turbulentno pot s ĹĄtevilnimi nastopi je uspeĹĄno prehodila skupaj s ĹĄtevilnimi podporniki in na podelitvi avstrijskih glasbenih nagrad Amadeus Austran Music Awards prejela kar tri nagrade: Ĺženska izvajalka leta, najboljĹĄa pesem (Rise Like a Phoenix) in najboljĹĄi video (Heroes).

Slovenska metal skupina je navduĹĄena nad Kitajsko, kjer je konec aprila in v zaÄ?etku maja nastopila na nekaj koncertih oz. festivalih. Z odzivom kitajskih navduĹĄencev nad njihovo metal glasbo so bili zelo zadovoljni, tako da se bodo na Kitajsko ĹĄe vrnili.

Video reportaĹžo o njihovem gostovanju na Kitajskem si lahko ogledate na Youtubeu.

MARAAYA Po doseĹženem solidnem 14. mestu dua Maraaya v letoĹĄnjem velikem evrovizijskem finalu so zdaj znani

tudi rezultati obeh polfinalnih predizoborov. Slovenska predstavnika sta se med deseterico finalistov iz Ä?etrtkovega polfinala uvrstila kot peta, zbrala pa sta 92 toÄ?k.

ALYA Alya se je odloÄ?ila, da s spremljevalno skupino posname koncert desetih pesmi z zadnjega albuma Car in jih predstavi na svojem Youtube kanalu. Snemali so v intimnem ozraÄ?ju dnevne sobe, na snemanju pa so bili prisotni tudi ĹĄtirje sreÄ?neĹži, ki so pravilno odgovorili na Alyino vpraĹĄanje na Facebooku.

KIM BEGOVIÄŒ Mlada in talentirana pevka Kim BegoviÄ? predstavlja novi singel z naslovom No one has to know, pod katerega se je podpisal Dejan RadiÄ?eviÄ?. Lani je Kim posnela dve pesmi za film Vloga za Emo. Naslovna se imenuje Stuck in the middle, naslov druge pa je Just wait for a minute, odpela pa jo je v duetu z Ĺ˝igo Avbrehtom.

Naš ­čas, 28. 5. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

28. maja 2015

frkanje

⏩

»Si predstavljaš, da so bile alpinistične odprave na začetku dobesedno odrezane od sveta? Domov smo lahko pošiljali le pisma, pa še ta so potovala po več mesecev? Ali pa potem velikih in težkih radioamaterskih postaj in kasneje satelitskih telefonov, tudi velikih in nerodnih ... Danes pa telekomunikacijske naprave tudi za v Himalajo niso nič kaj večje od kolegovega GSM,« je na pogovoru o Makaluju Jurij Kunaver prišepnil Vikiju Grošlju.

Pa še tega je Ivan Kotnik izklopil.

Da ne bi z njim motil pogovora o Makaluju. Takrat, ko je sam stopal nanj, se mu še sanjalo ni, da bodo kdaj taki telefoni.

» Levo & desno «

Mrzlo in v temi Tako blizu je Velenje izvoru toplote in elektrike, pa vendar včasih tudi tako daleč. Pa se znajdejo občasno na hladnem in v temi.

Na koš Še dobro, da imamo košarko. Tako bodo tudi Ljubljančani in nekateri iz drugih območij Slovenije zvedeli, kje sta Šentjur in Rogaška Slatina.

ABC Od A (banke) in BC (Banke Celje) je ostal le še A. Nekateri na Celjskem se tolažijo, da je iz regionalne banke nastala druga največja banka v državi.

A v Ljubljani.

Urgentno

⏫

Čvek je pri globokem razmišljanju ob zasaditvi potomke najstarejše vinske trte na svetu ujel tri člane Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki – Leopolda Pečnika, Staneta Vodovnika in Franca Malusa (od leve proti desni). Glede na to, da šmarški župan ni določil, kdo bo občinski viničar, ampak je odločitev prepustil društvu vinogradnikov, so njihove misli verjetno povezane prav s tem vprašanjem. Čeprav so »pri skledi«, pa je odgovor na vprašanje: kdo bo »plesal« tako, kot reče glavni vinogradnik v društvu, tudi zanje skrivnost ali pa namig, da bo med članstvom še bolj pestro, kot je.

⏫

Sanja Mlinar Marin je odlična tudi, ko svoje petje sama spremlja na klavirju, ki ga sicer poučuje v velenjski glasbeni šoli. S knjižničarko Brino Zabukovnik Jerič pa ju druži ne le ljubezen do knjig, ki je lani Sanji prinesla funkcijo zagovornice velenjske Knjižnice. Očitno imata obe radi barve. Takole barvno in stilsko usklajeni sta si segli v roke po tem, ko je Sanja odpela nekaj zimzelenčkov v velenjski knjižnici. Zagotovo ne prvič, še manj pa zadnjič.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Najpogostejša ženska bolezen Pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od ženskega raka na dojki je v Sloveniji med ženskami endometrioza – gre za ginekološko bolezen, ki prizadene kar eno od desetih žensk v rodnem obdobju, kar pomeni, da je v Sloveniji trenutno med trideset in štirideset tisoč bolnic s to boleznijo. »Gre za kronično

bolezen žensk, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (tako imenovani endometrij), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici na potrebušnici, v jajčnikih, na materničnih vezeh, v nožnici, pri hujših oblikah pa je razširjena na črevo, mehur, pritiska na sečevode in tako okvari ledvice,« pojasnjuje profesorica dr. Eda Vrtačnik Bokal, predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Največje težave bolnic z omenjeno boleznijo so težave z zanositvijo ali celo neplodnost, velike pa so tudi bolečine. Te se pojavljajo predvsem v času menstruacije, pri nekaterih ženskah pa tudi v obliki kroničnih bolečin v spodnjem delu

trebuha, ki so neodvisne od menstrualnega cikla.

Čehi se v resničnostnem šovu vživljajo v naciste Češka televizija te dni predvaja resničnostno oddajo, v kateri prikazujejo prestrašeno češko družino, ki živi v gorski vasici pod strogim režimom nacistične okupacije, v pomanjkanju hrane, z gestapovskimi vohuni na vsakem koraku. Scenaristi oddaje »Počitnice v protektoratu« so si zamislili tako, da se tri generacije iste družine, ki živijo pod eno streho, vsak dan prebijajo skozi hude čase v drugi svetovni vojni.

Nemški vojaki prečesavajo vsako ped ulice, družinski člani so večkrat lačni kot siti in jedo najcenejšo hrano, oblečeni so v razcapane obleke in nasploh spoznavajo vse vsakodnevne grozote, ki so se v državi dogajale po Hitlerjevi okupaciji leta 1939. Družinski člani so tekmovalci, ki so se na šov prijavili in bili izbrani, nacistične vojake in druge

prebivalce vasi pa upodabljajo profesionalni igralci. Pričakovano je oddaja doslej požela veliko negativnih kritik, ki prihajajo tudi iz tujine.

65-letnica rodila četverčke V Nemčiji so se v šestindvajsetem tednu nosečnosti Berlinčanki rodili trije fantki in deklica. Kot pravijo zdravniki, imajo vsi dobre možnosti za preživetje. Njihova mati je Annegret Raunigk, 65-letna učiteljica

Bomba ali ekonom lonec?

Minulo nedeljo je za preplah v ameriški prestolnici poskrbel ekonom lonec (lonec na pritisk), ki ga je lastnik brez nadzora pustil v svojem avtomobilu. Ne, nič v loncu ni vrelo ali kipelo, le Američani imajo slabe izkušnje s tovrstnimi predmeti; namreč brata Carnajev sta aprila 2013, ko sta izvedla teroristični napad na cilju bostonskega maratona, uporabila prav ekonom lonec. Nič čudnega torej, da so tudi to nedeljo

novil Kraljevino Enklava. Kot je zapisal na svoji spletni strani, meri najmanjša državica Evrope le sto kvadratnih metrov, ima 134 prebivalcev, uradno valuto dogecoin in glavno mesto Enklavo. Uradni jeziki kraljevine, ki se razteza med Brezovico pri Metliki na slovenski in Brezovico Žumberačko na hrvaški strani meje, so slovenščina, hrvaščina, poljščina, angleščina in kitajščina.

In seveda: kralj svoje domovine je turist, ki si jo je zamislil. Predvsem v hecu. »Da bi se izognili kakršnimkoli nesporazumom, želimo spom-

Reorganizacija urgentne službe je mnoge kraje v državi spravila v pravo urgentno stanje.

V rož‘cah Nekateri imajo izvirno in enostavno rešitev, kako ocvetličiti balkone. Mnogokrat bi ženske tja lahko postavile svoje može. No, le poceni ne bi bilo, saj bi jih morale ustrezno redno »zalivati«.

Dan mladosti 25. maj je za mnoge še vedno dan mladosti. Čeprav uradno ni več dan mladosti. Se ga pa mnogi radi spominjajo. Ne le zardi svoje nekdanje mladosti.

Kmečka zveza Pri nas je vse več zakonskih zvez po kmečko.

Moški in ženska v skupnosti »na koruzi«.

Odprto

angleščine in ruščine, ki ima doma že trinajst otrok v starosti med štiriinštiridesetim in desetim letom.

Starejši otroci imajo pet različnih očetov, za spočetje zadnjih štirih pa so poskrbeli darovalci iz Ukrajine.

Starejši otroci v družini, ki so novopečeni mamici podarili že sedem vnukov, so zaskrbljeni. Niso edini.

Kritikov, ki so se oglasili po razglasitvi nosečnosti in ji očitali sebičnost in nepremišljenost, ni manjkalo noben dan nosečnosti. »Drugim ljudem ne govorim, kako naj živijo, in pričakujem, da bo tako sprejet tudi moj način življenja,« pa odgovarja Annegret.

do lonca prihiteli strokovnjaki za deaktivacijo bomb in lonec uničili. Tudi lastnika avtomobila so kasneje aretirali, a mu lahko očitajo le vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, medtem ko v vozilu v resnici ni bilo prav ničesar nevarnega.

Kraljevina Enklava na meji med Slovenijo in Hrvaško Poljski turist Kamil Wrona je na meji med Slovenijo in Hrvaško, nedaleč od Metlike, aprila letos usta-

niti, da je določitev poteka kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško pred arbitražnim sodiščem. Kljub različnim pogledom obeh držav na meji med državama ni t. i. nikogaršnje zemlje. Navedeno ozemlje je slovensko, kar je Slovenija predložila tudi arbitražnemu sodišču,« pa so nekoliko bolj resno pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve.

Sicer pa je samooklicana kraljevina Enklava zaradi te ugotovitve že sporočila, da se bo preselila na novo lokacijo ob hrvaško-srbski meji, kjer je Čeh Vit Jedliček sredi aprila letos na nikogaršnji zemlji razglasil Svobodno republiko Liberland.

Ne le v muzejih in šolah, tudi drugje vse pogosteje pripravljajo prireditve »dan odprtih vrat«. Nekateri pravijo, da imamo pri nas neke vrste takih dni tudi v zaporih. Ne za vse.

Grenko veselje Je že res, da se veselimo, ko nam kdo reče, da že vidimo luč na koncu tunela. Še bolje bi bilo, če v temino tunela sploh nikoli ne bi prišli. In bi delali res tako, da ne bomo več v to zašli.

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

STANOVANJSKA PRILOGA

28. maja 2015

e j n a v o Stan

Priloga

o eme vabita, da se lotim Pomlad in prijazno vr ejanju doma. Zato so nam ideje razliÄ?nih opravil pri urodoĹĄli. in nasveti vedno dobr ri bo majska priloga, v kateeje in na al on ici ad tr je i m e, id Pred va njej smo zbrali nasvet vsak naĹĄel kaj zase. V elkov, materiala in storitev. ponudnike razliÄ?nih izd ih bi se lotili obnovitven da , te ja iĹĄl zm ra ne ĹĄe le ali pa ÄŒe ta hip ovanje ali gradili hiĹĄo del, morda kupili stan li domaÄ?e prostore, je prilogo prenavljali in opremljam bo v pomoÄ? takrat, ko bo vredno shraniti, saj vazorela. takĹĄna ideja v vas do

ASFALT KOVAĂˆ d.o.o.

Planina pri Sevnici 47 a, 3225 Planina pri Sevnici

PROIZVODNJA IN VGRADNJA ASFALTNIH ZMESI

03 749 10 30 031 652 437 asfalt.kovac@siol.net www.asfaltkovac.si

Petindvajset let podjetja MatjaĹž Podjetje MatjaĹž, generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca HĂśrmann, je v Sloveniji vodilno podjetje v prodaji visokokakovostnih garaĹžnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat. Ukvarjajo se s prodajo, dobavo in montaĹžo celotnega programa vrat HĂśrmann, zagotavljajo pa tudi strokovno svetovanje, natanÄ?ne izmere na objektih, hitro montaĹžo ter zanesljiv servis in vzdrĹževanje.

Letos v podjetju praznujejo 25. obletnico, ob Ä?emer se seveda spominjajo tudi najveÄ?jih prelomnic uspeĹĄnega poslovanja: preselili so se v nove prostore, postavili skladiĹĄÄ?ne ĹĄotore, uredili liÄ?arsko delavnico, pokrita parkiriĹĄÄ?a za sluĹžbena vozila in, kar je najbolj pomembno, kljub slabim razmeram v gospodarstvu v zadnjih letih ves Ä?as zaposlovali nove sodelavce. Letos je pred zaposlenimi nov izziv, saj bodo ĹĄe pred poletjem odprli nov razstavni salon in nove skladiĹĄÄ?ne povrĹĄine

Vrata za varen, topel in urejen dom Avtomatska vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo

899 â‚Ź*

Vrhunska garaĹžna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, povrĹĄina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon HĂśrmann ProMatic 3, montaĹža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.

GENER

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

TZ-Anz-4c-138x100-2015-LPU-SLO-B.indd v PetrovÄ?ah.

PrimoĹž Oset, direktor podjetja MatjaĹž, d. o. o., napoveduje, da bo leto 2015 “prazniÄ?no, delovno in optimistiÄ?noâ€?.

Slogan podjetja je Ĺže nekaj let “Ustvarjamo pozdraveâ€?, s Ä?imer Ĺželijo poudariti svojo usmeritev h kupcu in njegovim potrebam.

UspeĹĄno poslovanje, s katerim je

1

podjetje zraslo v enega trĹžnih vodij na podroÄ?ju garaĹžnih vrat, bodo intenzivno razvijali naprej z novimi storitvami in izdelki. Predvsem naÄ?rtujejo intenzivnejĹĄi razvoj v ponudbi reĹĄitev za industrijo. Ocenjujejo namreÄ?, da je na trgu ĹĄe veliko priloĹžnosti za izboljĹĄave in moĹžne dodane vrednosti za kupce. Kot je

akcijska prednost: drugi roÄ?ni oddajnik brezplaÄ?no * PriporoÄ?ene cene za akcijske velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo, gratis oddajnikom HSE 2 in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 30.06.2015.

21/05/15 09:36 ob tej priloĹžnosti povedal eden od solastnikov multinacionalke HĂśrmann Christoph HĂśrmann: ‌ smo prepriÄ?ani v svojega dolgoroÄ?nega slovenskega partnerja in Ĺželimo preko njega v prihodnjih letih ĹĄe utrditi svoj poloĹžaj na slovenskem trgu.ÂŤ đ&#x;”˛

Upravljanje z nepremièninami Koroťka 48, Velenje

Koroťka cesta 46, Velenje • 03 896 87 11 in 896 87 19 • www.pup-saubermacher.si

BIO

Domaè ekoloťki otoèek vam bo olajťal pravilno loèevanje odpadkov! Uredite ga po svoji zamisli, izberite takťno, ki se bo najlepťe zlila v vať prostor.

ď‚&#x; kartonska embalaĹža in ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

odpadki

V kantico damo biorazgradljive ali papirnate vreèke in tako jo imamo vedno pri roki.

lepenka, ovojni papir in papirnate nakupovalne vreèke, èasopisi, revije, zvezki, knjige prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarniťki papir.

PAPIR ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

plastenske pijaè in Şivil, plastièni kozarci in lonèki, plastiène vreèke in foilje, kartonska embalaŞa za tekoèa Şivila, prazna plastièna embalaŞa gospodinjskih èistil in nenevarnih kemikalij.

PLASTIKA

Nekaj idej za ekoloťki otoèek za zbiranje embalaŞe doma. Preden loèujete odpadke, vso embalaŞo temeljito izpraznite in stisnite.

ď‚&#x; steklenice in

steklenièke, v katerih smo hranili Ĺživila, ď‚&#x; kozarci, v katerih so bila vloĹžena Ĺživila, ď‚&#x; druga steklena embalaĹža.

STEKLO ď‚&#x; prazne in oèiťèene

ploèevinke Şivil in pijaè

KOVINA

Habit, d.o.o.,

KoroĹĄka cesta 48, 3320 Velenje

Že 24 let izkuťenj na podroèju upravljanja S svojimi storitvami in prijaznim odnosom bomo skupaj z vami nadaljevali pot v uspeťno prihodnost.

Za vaťe udobje bivanja skrbi strokovno usposobljena ekipa, ki si nenehno prizadeva za izboljťave in napredek. Upravljamo z 232 poslovno stanovanjskimi stavbami, od tega s ťestimi veèjimi poslovnimi stavbami.

Za stavbe, ki so v naťem upravljanju, izvajamo tudi gradbeni inŞeniring. Opravljamo vsa potrebna vzdrŞevalna dela, od ogleda, pridobivanja ponudb, izbora izvajalcev (kjer sodelujejo tudi etaŞni lastniki) do sestave pogodb. Nad deli izvajamo nadzor in ob koncu etaŞnim lastnikom pripravimo zakljuèno poroèilo.

Na Ĺželjo strank urejamo tudi okolico stavb.

V skrbi za izboljĹĄanje bivalnih pogojev stanovalcev, ponujamo tudi trĹžne niĹĄe in priloĹžnosti, novosti, ki prinaĹĄajo prihranke.

Ena zadnjih izboljťav je bil projekt hidravliènega uravnoteŞenja ogrevalnega sistema na KoŞeljskega 1 v Velenju, kjer je Danfoss izvedel prvi projekt in s tem omogoèil precejťnje prihranke stanovalcem.

www.habit.si 03 777 0 350

DEŽURNA SLUŽBA 041 646 721 vam zagotavlja odziv in odpravo napak v najkrajťem moŞnem èasu.

HABIT V SKRBI ZA IZBOLJĹ AVE BIVANJA!

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ustvarite si svoj dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!

Nove hiĹĄe ÂťPondorski LogÂŤ na relaciji PONDOR–VRANSKO (v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana–Maribor le 1,5 km). V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta Ĺže zgrajeni dve samostojni hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno povrĹĄino 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armiranobetonskimi ploĹĄÄ?ami in lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak–voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega

STANOVANJSKA PRILOGA

28. maja 2015

�a�va�o�kakovost���vanja �on���a�novo�ra�enj���stanovanjski���i��v�osr�j��narave�in�ne�osre�ni��li�ini��r�ane�a��na�o�li�ni�lokaciji

v�zaselk�����O��O������O�������O��O���V�����O� �v��li�ini��osti��a��rof���li�ina��������km����elje����min����j����min�����4��min)

V�naravnem��a��krati��r�anem�okolj���smo�za�Vas�z�ra�ili�samostojne�stanovanjske��i�e� on�anja�v�V.��r .��r.�fazo). v����.��o�.��r.�fazi���mo�nost��okon�anja�v�V.��r.�fazo).

Energet���������n����n����tre�n����������en�E����� �����en�E�����

Ve��na�s�letni�strani��

www.kolenc.informacija.net macija.net Tel.�����4��4���� ������4������4�����4��������4 ��mail��fanika@kolenc.si

64-letna tradicija podjetja Polak cementninarstvo

Po���r��vďż˝sok���dr���nsk���standardov���do���aďż˝sr��n��dr���nďż˝ PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varÄ?nost. HiĹĄi sta za prodajo dograjeni v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogra-

di hiĹĄo v V. gradbeno fazo. NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in so proste vseh bremen.

Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log.

Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486. đ&#x;”˛

Sodobna arhitektura potrebuje senÄ?ila To velja tako za zasebne enodruĹžinske hiĹĄe kot velike pisarniĹĄke zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti Ä?im niĹžjo. Zunanje Ĺžaluzije, rolete in markize poleti prepreÄ?ujejo, da bi bilo v prostorih prevroÄ?e, pozimi pa varujejo pred mrazom. SenÄ?ila bi bilo potrebno zajeti Ĺže v prvotne naÄ?rte gradnje, saj ob vsakem letnem Ä?asu niĹžajo stroĹĄke za kurjavo in hlajenje. MoĹžnosti pri oblikovanju in dizajnu senÄ?il so skoraj neomejene; senÄ?ila lahko naredijo vsako fasado in vsako hiĹĄo unikatno. SenÄ?ila s pasivnim hlajenjem prepreÄ?ujejo,da bi se poleti prostor preveÄ? segrel, saj imajo zasenÄ?eni prostori kar do 5 °C niĹžjo temperaturo. BoljĹĄe oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoÄ?a bistveno zniĹžanje stroĹĄkov za osvetlitev (od 50 % do 80 %). SenÄ?ila omogoÄ?ajo zaĹĄÄ?ito pred bleĹĄÄ?anjem, ĹĄe posebej pri delu pred raÄ?unalniĹĄkim ekranom, zmanjĹĄajo pa tudi sevanje ĹĄkodljivih UV-Ĺžarkov (za 10 % do 40 % na stekleno povrĹĄino). Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senÄ?il, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Ĺ tuklek iz Ĺ kofje vasi pri Celju. đ&#x;”˛

Nagradna kriŞanka "Železnina Hudovernik" Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2 Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

Ĺ˝eleznina Hudovernik Vas vabi, da se z obiskom prepriÄ?ate o izjemno pestri ponudbi.

Nudimo Vam: • • • • • • • • • • •

keramiko in sanitarno opremo barve in lake z meĹĄalnico barv orodje in zeleni program zaĹĄÄ?itna sredstva okovje in vijake elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material Ĺželezo in pohiĹĄtvene cevi VINIL – pvc talne obloge laminate in parkete tapete

DruĹžinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄne kritine. Danes sodi podjetje POLAK med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaĹže, da smo na pravi poti, in hkrati potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujemo tudi betonske zidake, opaĹžne zidake (za ĹĄkarpe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne ĹĄkarpnike.

Leta 2011 smo zaÄ?eli proizvodnjo certificiranih transportnih betonov. V letu 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno, ki bo ĹĄe dvignila kvaliteto betonov. Strankam nudimo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. PeriodiÄ?ne preglede betonarne izvaja InĹĄtitut za gradbene materiala IGMAT. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, njihova 64-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

NaĹĄe vodilo je izdelati kvalitetne streĹĄnike po ugodni ceni ter vzpostaviti poĹĄten odnos z naĹĄimi kupci. PodrobnejĹĄe informacije so vam na voljo đ&#x;”˛ spletni strani www.polak-streĹĄniki.si

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

!

STARO ZA NOVO Informacije:

041 813 949

VELIKA IZBIRA TRAVNIH SEMEN IN OKRASNIH TRAV

TRAVNIK Z DETELJO, 1 kg - 4,50 € TRAVNIK Z DETELJO, 10 kg - 42,20 € PIKA, 0,25 kg (za obnovo) - 3,10 € TRAVNO SEME ZA OKRASNE ZELENICE, 1 kg - 5,80 €

VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC Gren Cut, Honda, Husqvarna, McCulloch, Villager ...

Z VAMI IN ZA VAS!

d.o.o.

TRGO���������R���������

T��0���471�718 �����0�1��1���40 www.ara-barve.si

NOVO in UGODNO!!! • obogatena ponudba delovnih zaĹĄÄ?itnih sredstev • Ä?istila in praĹĄki Banex Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 8. junija 2015 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Ĺ˝eleznina HudovernikÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

Znebite��e��i�ne���e�ni� Ke�o�o����otect

��dodatko��proti��id�i�ples�i

����c���������� dezinfekcijsk��s�edstv�� proti��id�i�ples�i

Sanacap������ �����ct��e������

visokokvalitet�a�paroprop�st�a� barva�proti��id�i�ples�i

VRTNI TRAKTOR HUSQVARNA

Prostornina motorja: 344 ccm Ĺ irina koĹĄnje: 77 cm Velikost koĹĄare: 200 l

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 17

STANOVANJSKA PRILOGA

28. maja 2015

17

Nova premium toplotna Ä?rpalka za ogrevanje sanitarne vode in subvencije zanje V podjetju Termo Shop smo ĹĄe posebej ponosni na izdelek, ki smo ga predstavili to pomlad.

Gre za tako imenovano Termo+ novo premium toplotno Ä?rpalko za sanitarno vodo, zasnovano pod sloganom "ÄŒe leĹži v kleti, ĹĄe to ne pomeni, da ni potreben lep videz". ÄŒrpalko smo premierno predstavili na sejmu ISH v NemÄ?iji, kjer so jo lepo sprejeli tudi ĹĄtevilni italijanski oblikovalci. Sodoben dizajn s snemljivim zgornjim pokrovom zagotavlja enostaven in hiter dostop za vzdrĹževanje in servisiranje. Trikotna tekstura zagotavlja tiho delovanje pri viĹĄjem pretoku zraka, kar omogoÄ?a maksimalno uÄ?inkovitost.

evrov nepovratnih sredstev. Tako se bo investicija v sistem ogrevanja povrnila ĹĄe prej.

Sicer pa je pomembna letoĹĄnja novost ta, da subvencije ne zajema-

podjetju Termo Shop odloÄ?ili, da bomo vsem, ki bodo v naslednjih mesecih pri nas kupili sanitarno toplotno Ä?rpalko (na voljo so ĹĄtevilni modeli) ob nakupu podarili

jo toplotnih Ä?rpalk za ogrevanje sanitarne vode. Le-te dandanes veljajo za enega najbolj ekonomiÄ?nih naÄ?inov segrevanja sanitarne vode, saj meseÄ?ni stroĹĄek za toplo vodo znaĹĄa le nekaj evrov. Zato smo se pri

nepovratna finanÄ?na sredstva v viĹĄini 300 evrov. Tako bosta nakup in investicija v boljĹĄo prihodnost ĹĄe ugodnejĹĄa.

Termo Shop podarja kar 300 evrov za naloĹžbo v prihodnost Konec aprila letos je Eko sklad razpisal kar 22 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar velja tudi za toplotne Ä?rpalke. Tako boste vsi, ki Ĺželite dom energetsko prenoviti, lahko prejeli tudi do 2.500

đ&#x;”˛

Z VAMI OD 1992.

Ponudba izdelkov svetovno znanih proizvajalcev:

talne obloge • parketi • laminati vinilne ploĹĄÄ?e Decoria • preproge

Termo Shop podarja

300 â‚Ź

subvencije za sanitarne toplotne Ä?rpalke!

www.termoshop.si

info@termoshop.si

080 88 33

Vrnimo se v preteklost – s Koťarico Koťarica Pesje Špeglova 16 Tel.: 03/ 891 91 40

Iz naťe pestre ponudbe: ¡ ¡ ¡ ¡

Sladkor, 25 kg Alpsko mleko, 10 + 2 lit Krma NSK, 35 kg Kosilnica vrtna, 3,5 ks

12,49 10,49 13,49 149,99

€ € € €

Ä?no Prisr ni! e vablj

Sprejemamo naroÄ?ila za kokoĹĄi nesnice 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, Ä?rne, ĹĄtajerke) in enodnevne piĹĄÄ?ance.

Verjetno kdaj razmiĹĄljate, kakĹĄno zelenjavo in sadje kupujemo. Z uĹživanjem uvoĹžene zelenjave in sadja ne pripomoremo ravno k boljĹĄemu zdravju in poÄ?utju. Dejstvo je, da sta sadje in zelenjava iz uvoza obdelana z nevarnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, zato so sadeĹži navidezno lepi in vabljivi, dejansko pa so nevarni kot Âťjabolko v pravljici o SneguljÄ?iciÂŤ. Predlagamo vam, da sami vzgojite svojo domaÄ?o zelenjavo in sadje, brez nevarnih pesticidov. Za ta velik projekt pa potrebujete ustrezno pomoÄ?. V trgovini KoĹĄarica v Pesju vam nudimo bogato izbiro sadik zelenjavnic. NajlepĹĄe pri vsem tem pa je, da vam je na voljo pestra ponudba naravnih pripravkov, ki vam bodo v pomoÄ? pri vzgoji in negi vaĹĄih rastlin. Nudimo vam celotno paleto izdelkov HomeOgarden. Najprej je potrebno omeniti zelo kakovostno organsko zemljo, ki vsebuje ĹĄtevilna

hranila in izboljĹĄuje vodno-zraÄ?ni reĹžim zemlje. Da bi rastline res uspeĹĄno rastle, vam priporoÄ?amo ĹĄtevilna organska gnojila iz vrste izdelkov HomeOgarden in foliarna gnojila, ki so 100-odstotno organska. Ta delujejo tudi proti stresnim situacijam, v katerih se lahko znajdejo rastline. Kot Âťpiko na iÂŤ pa vam nudimo za vsako rastlino primerno gnojilo, in sicer: gnojilo za plodovke, gnojilo za okrasne rastline, gnojilo za mediteranske rastline, gnojilo za gomoljnice ‌ Veliko naĹĄih in vaĹĄih rastlin v Ä?asu vegetacije doleti tudi kakĹĄna bolezen ali jo napade ĹĄkodljivec, pride do nezaĹželenih vremenskih razmer, zemlja, v kateri rastlina raste, postane preveÄ? kisla ali baziÄ?na. Tudi za to imamo reĹĄitev – z vrsto pripravkov HomeOgarded, ki bodo reĹĄili vaĹĄo teĹžavo. Le obiĹĄÄ?ite trgovino KoĹĄarica v Pesju – omenjene teĹžave bodo postale preteklost. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

STANOVANJSKA PRILOGA

28. maja 2015

r dekora iva cenner

IzkoriĹĄÄ?anje geotermalne energije s toplotnimi Ä?rpalkami Termo-tehnika, d. o. o., je znana po svojem ĹĄirokem naboru ogrevalnih toplotnih Ä?rpalk Kronoterm. ÄŒeprav so toplotne Ä?rpalke zrak/ voda najpogostejĹĄa izbira pri kupcih zaradi razpoloĹžljivosti vira, pri Termo-tehniki ne poÄ?ivajo pri razvoju sistemov toplotnih Ä?rpalk, ki koristijo geotermalno energijo. To so toplotne Ä?rpalke zemlja/voda in voda/voda. Tokrat bomo izpostavili toplotne Ä?rpalke zemlja/voda za stanovanjsko rabo (torej za objekte

z letnimi toplotnimi potrebami do najveÄ? 17.000 kWh/a ali letno porabo kurilnega olja do 2000 litrov).

Glavne prednosti toplotnih Ä?rpalk zemlja/ voda Kronoterm: • Celoletno samostojno (brez pomoÄ?i drugih ogrevalnih naprav) ogrevanje in priprava tople sanitarne vode. • IzkoriĹĄÄ?anje geotermalne energije kot najbolj zanesljivega, ne-

ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE

ELEKTRIÄŒNO OGREVANJE

VAĹ I NAMI OBÄŒ STROĹ KI Z

JA I C N E V B U S

RJEV PA R T N E vode

IN tarne O T E R eMzaApripravo tople sani K R O Nne Ä?rpalk za toplot

pusta do v obliki po

lja Akcija ve

EJO! UTNO PAD

300â‚Ź

9,5% DDV) vkljuÄ?uje (znesek Ĺže -30A. in WP LF 2015 P LF-23A 30.6. modela Wcije od 28.4.2015 do e ak za akcijska Trajanj

ŽE OD

pili kaj si boste ku i? nk ra ih s pr WWW.KRONOTERM.COM

Pogosta vpraĹĄanja: Kje se lahko pozanimam o izvedbo sistema?

BrezplaÄ?en ogled izvedljivosti, pripravo ponudbe in izvedbo sistema lahko naroÄ?ite pri pooblaĹĄÄ?enih partnerjih Termo-tehnike ali na sedeĹžu podjetja Termo-tehnika - Kronoterm in pri podjetju Vrtine Palir, ki izvaja vrtanje geosond (kakor tudi vrtin za sisteme voda/voda)

KakĹĄen je okvirni rok izvedbe od naroÄ?ila do uporabe?

1.299â‚Ź *

+ DDV

TOPLOTNA ÄŒRPALKA

*Za model WP LF-23A.

Termo-tehnika d. o. o., Orla vas 27, 3314 BraslovÄ?e, T: 03 703 16 20, F: 03 703 16 33, info@kronoterm.com

NAJVEÄŒJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC TOPLOTNIH ÄŒRPALK

omejenega in okolju prijaznega obnovljivega vira toplote. • Izredno varÄ?na in zanesljiva toplotna Ä?rpalka zemlja/voda Kronoterm. • Cloud.Kronoterm.com vam omogoÄ?a upravljati udobje doma ter spremljanje celotnega sistema preko mobilnih naprav in raÄ?unalnika. • V Ä?asu Ĺživljenjske dobe sistema vam nudi vso tehniÄ?no podporo, nasvete in servis strokovna ter odzivna servisna sluĹžba Kronoterm. • Nakup podpira Eko sklad s subvencijami v viĹĄini do 2500 evrov.

Kljub odliÄ?nim lastnostim toplotnih Ä?rpalk zemlja/voda je med prebivalstvom nekakĹĄen strah glede vrtanja geosond ali pa polaganja horizontalnega zemeljskega kolektorja.

Za to smo pripravili nekaj pogostih vpraĹĄanj in naĹĄih odgovorov za laĹžjo odloÄ?itev:

Dobavni rok toplotne Ä?rpalke in opreme je pribliĹžno 2-3 tedne, izvedba vrtine, zemeljske sonde in povezovalne kinete traja 2-3 dni in sama montaĹža ter povezava sistema prav tako traja 2-3 dni. Skratka, celotno investicijo je mogoÄ?e speljati v 2-3 tednih.

ÄŒas je za kakovost!

Koliko prostora potrebujem pri hiĹĄi za postavitev strojev med izvedbo vrtine?

Vrtanje se izvaja z najsodobnejĹĄim urbanim vrtalnim strojem commachio 2 m ĹĄirine in 6 m dolĹžine z gumijastimi gosenicami, primernimi tudi za obÄ?utljive podlage (asfalt, tlakovci, trta, ploĹĄÄ?ice ‌). Stroj ima poseben cevni sistem preventerja, ki ves odpadni material odlaga in shranjuje v poseben kontejner ali prikolico ter tako prepreÄ?uje, da bi se okolica vrtanja onesnaĹžila z odpadnim materialom. Tako je mogoÄ?e vrtati celo 1,5 m od objekta brez bojazni poĹĄkodb ali onesnaĹženja fasade.

Ali je mogoÄ?a izvedba sistema in izkoriĹĄÄ?anje geotermalne energije povsod v Sloveniji in ali so potrebna kakĹĄna posebna dovoljenja?

Geotermalno energijo je mogoÄ?e izkoriĹĄÄ?ati povsod v Sloveniji razen na strogo varovanih vodovarstvenih podroÄ?jih, in to brez kakrĹĄnih koli dovoljenj. Vsekakor pa se sestavo tal predhodno preveri zaradi ugotavljanja zahtevnosti vrtanja.

S preverjenimi in stalno zaposlenimi sodelavci izvajamo:

Kotnik Igor, s.p.

Ulica Nikole Tesle 6, Žalec GSM: 041 612 283 E: ikotnik27@gmail.com

vsa slikopleskarska dela, adaptacije in novogradnje, dela z dviĹžno koĹĄaro, toplotne fasade, urejanje in vzdrĹževanje okolice

Z vami Ĺže 50 let.

Lani smo s podjetjem Kotnik Igor, s. p., izvedli toplotno fasado na naĹĄi stanovanjski hiĹĄi v MiklavĹžu na Dravskem polju. To podjetje smo izbrali na priporoÄ?ila strank, ki smo jih pridobili s pomoÄ?jo forumov za izvedbe

cm) in obloĹženo v silikatno opeko, se za ta del lani nismo odloÄ?ili za izvedbo toplotne izolacije. V zimskem Ä?asu pa smo ugotovili, da se sobna temperatura v izoliranem delu hiĹĄe preko noÄ?i zniĹža za 1°C, medtem ko

fasad. S podjetjem smo bili zelo zadovoljni, saj dela izvedejo natanÄ?no, imajo strokovni kader, ki zna tudi svetovati, dela izvedejo v dogovorjenem roku in nudijo pomoÄ? pri pridobitvi Eko subvencije.

Ker smo imeli del hiťe – prizidek, delno izolirano s stekleno volno (5

je v delno izoliranem delu padla za 7°C. Zato smo letos izvedli primerno toplotno izolacijo tudi na tem delu hiĹĄe. ÄŒe bi ĹĄe enkrat izbiral izvajalca za toplotno fasado, bi se odloÄ?il za podjetje Kotnik Igor, s. p. đ&#x;”˛ Miro Vargek

Ali je lahko nad zemeljsko sondo in povezovalnimi cevmi trata, roĹže, drevesa, tlakovci, asfalt, itd.?

Nad vrtino/zemeljsko sodno in povezovalno kineto se lahko nahajajo vse vrste tlakov in rastlin razen dreves.

KolikĹĄna je potrebna minimalna oddaljenost vrtine od objekta?

Zemeljska sonda ne vpliva na statiÄ?nost tal, zato je lahko na poljubni oddaljenosti od objekta, lahko se naredi celo v temeljih objekta v fazi gradnje.

Ob odgovorih na takĹĄna vpraĹĄanja in informaciji, da so pri Termo-tehniki v sodelovanju z izvajalcem vrtin Vrtine Palir sestavili dva izredno zanimiva sistemska paketa zemlja/voda (toplotna Ä?rpalk, bojler, geosonda, ostala oprema, zagon) lahko reÄ?emo, da so se toplotne Ä?rpalke zemlja/voda moÄ?no pribliĹžale toplotnim Ä?rpalkam zrak/ đ&#x;”˛ voda.

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 19

STANOVANJSKA PRILOGA

28. maja 2015

19

Klimatske naprave za udobje v vseh letnih Ä?asih Zaradi vse bolj spremenljivega vremena se je sezona hlajenja podaljĹĄala in tako traja od maja do septembra, ne malokrat pa se je potrebno vmes zaradi ohladitve tudi ogrevati. Vse veÄ? ljudi se zaveda, da je ogrevanje s klimatsko napravo do petkrat cenejĹĄe kot ogrevanje z najboljĹĄimi elektriÄ?nimi radiatorji, plinom ali kurilnim oljem. Vse pogosteje je namen nakupa klimatske naprave povezan prav z izkoriĹĄÄ?anjem izjemne uÄ?inkovitosti pri ogrevanju (delovanje tudi pri zunanji temperaturi do -25 °C), zato so klimatske naprave vse bolj aktualne. Prostor je tako klimatiziran v vsakem letnem Ä?asu, in to z relativno niz-

kimi stroĹĄki elektrike. Hlajenje, ogrevanje in razvlaĹževanje ... Vse to zmore klimatska naprava, ki je iz tehniÄ?nega zornega kota toplotna Ä?rpalka zrak-zrak. To je uÄ?inkovit in ekonomiÄ?en sistem za ogrevanje in hlajenje z relativno nizkimi stroĹĄki investicije.

Seveda pa to ĹĄe zdaleÄ? ni vse, kar zmore klimatska naprava. Ena od osnovnih funkcij je tudi filtracija zraka, ki je pomemben faktor za zdravo okolje.

Kvaliteta je pomembna Kvalitetne klimatske naprave se od povpreÄ?nih loÄ?ijo po visoki stopnji ugodja, ki ga zagotavljajo z dovrĹĄeno invertersko teh-

nologijo, tihim delovanjem, kvalitetnim sistemom filtracije zraka, visokim energijskim razredom (vse do A+++) in dolgi Ĺživljenjski dobi. Klimatske naprave, kot so npr. Hitachi, Daikin, Mitsubishi, Fujitsu in Toshiba, sodijo v sam svetovni vrh, bistvenega pomena pa je tudi strokovna montaĹža in redni servis klimatskih naprav, ki se izvaja spomladi pred sezono hlajenja.

Kvaliteta naprave in montaĹže ter redno vzdrĹževanje oz. servis sta namreÄ? garancija za zdravo okolje, nizke stroĹĄke elektriÄ?ne energije in dolgo Ĺživljenjsko dobo naprave brez okvar.

EKO sklad nudi nepovratne finanÄ?ne spodbude Naloga Eko sklada je spodbujanje okoljskih naloĹžb z ugodnimi krediti in spodbujanje naloĹžb, ki zmanjĹĄujejo rabo energije z nepovratnimi finanÄ?nimi spodbudami. Dosedanje izkuĹĄnje in primere dobre prakse nadgrajujejo z novimi dognanji in ukrepi, ki izboljĹĄujejo stanje okolja. EKO sklad tako z ugodnimi krediti spodbuja naloĹžbe, ki izkazujejo merljive okoljske uÄ?inke na podroÄ?ju varstva zraka in podnebja, varstva voda in ravnanja z odpadki. Poleg tega dodeljuje nepovratna sredstva za naloĹžbe v obnovljive vire energije, v razliÄ?ne ukrepe uÄ?inkovite rabe energije v stanovanjskih stavbah, kakor tudi v prometu, s Ä?imer prispeva k trajnostni mobilnosti in ozaveĹĄÄ?anju javnosti.

FiziÄ?nim osebam so na razpolago nepovratne finanÄ?ne spodbude in ugodni krediti za rabo obnovljivih virov energije, veÄ?jo energijsko uÄ?inkovitost stanovanjskih stavb in

Klimatske naprave Toplotne Ä?rpalke MontaĹža in servis

www.klimatiziran.si

Klimatiziran si Lev MijoÄ? s.p.

TavÄ?arjeva cesta 29 Velenje

Zavarujte sebe in svoje premoĹženje pravoÄ?asno Ste ob naslovu mogoÄ?e pomislili na zavarovalnico? Ne, predlagamo vam reĹĄitev, ki vas lahko odvrne od vseh nevĹĄeÄ?nosti, ki se lahko zgodijo v vaĹĄem domaÄ?em ali delovnem okolju. S preventivnimi posegi lahko prepreÄ?imo, da bi si vlomilci za tarÄ?o izbrali prav vaĹĄe stanovanje, hiĹĄo ali poslovni prostor.

Podali vam bomo nekaj predlogov, kako ZAVAROVATI SEBE IN PREMOĹ˝ENJE pred vlomom, poĹĄkodovanjem oseb ali uniÄ?enjem lastnine. Svoje premiÄ?no in nepremiÄ?no premoĹženje zavarujemo pred uniÄ?enjem, tatvino in drugimi ĹĄkodljivimi vplivi s sistemi tehniÄ?nega varovanja in mehanskimi napravami po predpisanih standardih, ki veljajo za zasebno varovanje. Glavna podroÄ?ja tehniÄ?nega varovanja v Gorenju Varovanje so protivlomni alarmni sistemi, video nadzorni sistemi, sistemi pristopne kontrole in registracije delovnega Ä?asa. Vlomilci si noÄ?ejo zapletati Ĺživljenja, saj potem, ko objekt nekaj Ä?asa opazujejo, raje izberejo najlaĹžje tarÄ?e, objekte, ki nimajo varovanja.

ObÄ?ane – fiziÄ?ne osebe – kot tudi pravne osebe v najveÄ?ji meri zanimajo alarmni sistemi za stanovanjske hiĹĄe, blokovska stanovanja in poslovne prostore, ki so dobra dopolnitev mehanski zaĹĄÄ?iti (elektriÄ?ne kljuÄ?avnice, zapahi). Nadgradnja z alarmnim sistemom pa so video sistemi s kamerami. Alarmni sistem odĹžene vlomilca, sistem video nadzora pa ga kasneje pomaga izslediti. Elementi video nadzornega sistema so postali funkcijsko in cenovno dostopnejĹĄi. Analogno tehnologijo, ki je bila razĹĄirjena

pred leti, danes uspeĹĄno zamenjuje digitalna. Posnetke, shranjene na video kasetah, danes zamenjujejo veliko zmogljivejĹĄi digitalni snemalniki, klasiÄ?ne kamere pa se nadomeĹĄÄ?ajo z mreĹžnimi IP kamerami.

Kako z alarmnim sistemom opremiti svoj dom?

Pri naÄ?rtovanju namestitve alarmnega sistema je potrebno upoĹĄtevati vrsto objekta, lokacijo, stopnjo tveganja, ĹĄtevilo vhodov in optimalno namestitev elementov alarmnega sistema, kot so: senzorji, alarmna centrala, tipkovnica in sirena.

UÄ?inkovitost alarmnega sistema je v veliki meri odvisna od vsake posamezne komponente, ki ga sestavlja.

Najpogosteje uporabljeni senzorji so notranji infrardeÄ?i senzorji gibanja. So najprimernejĹĄi za varovanje notranjih prostorov. Za objekte, v katerih je stopnja tveganja viĹĄja, pa priporoÄ?amo video nadzorne sisteme. Alarmni sistemi so najuÄ?inkovitejĹĄi, Ä?e so povezani z varnostno-nadzornim centrom (VNC), v katerem se izvaja stalen nadzor nad funkcionalnostjo alarmnega sistema, sprejemanjem alarmnih signalov, ob sproĹženih alarmih pa se izvajajo 24-urne intervencije z ekipo varnostnikov interventov.

Za veÄ?jo osebno varnost pa lahko vgradite PA tipko (tipka za primer osebnega napada), ki se uporablja tako v stanovanjih kot poslovnih objektih.

Za podjetja in veÄ?je poslovne sisteme priporoÄ?amo sisteme pristopne kontrole oziroma kontrolirani dostop do posameznih prostorov v izbranih Ä?asovnih obdobjih. Te-

melj pristopne kontrole je programska oprema, ki omogoÄ?a konfiguriranje sistema, spremljanje dogodkov, vnos in obdelavo podatkov ter omogoÄ?a tudi izpise statistiÄ?nih podatkov uporabnikov. Sistem se lahko uporablja tudi za kontrolo pristopa na parkiriĹĄÄ?ih in v garaĹžnih

hiĹĄah. Registracija delovnega Ä?asa se v zadnjih letih vse bolj uporablja v javnem in zasebnem sektorju za spremljanje gibanja, delovnih ur, nadur in odsotnosti zaposlenih.

Glavni namen uporabe je hitrejĹĄi obraÄ?un delovnih ur in odsotnosti zaposlenih, ob koncu meseca pa

elektriÄ?na vozila ter ugodni krediti za razliÄ?ne ukrepe na podroÄ?ju varstva voda in uÄ?inkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki..

Od lanskega leta so ĹĄe na voljo sredstva v obliki ugodnih kreditov (do 15. septembra 2015) in od konca aprila 2015 v obliki nepovratnih finanÄ?nih spodbud (do 31. decembra 2015). Besedilo obeh javnih pozivov si lahko ogledate na spletni strani www.ekosklad.si Nabor ukrepov fiziÄ?nih oseb, ki jih z nepovratnimi sredstvi sofinancira Eko sklad, so: • Zamenjava zunanjega stavbnega pohiĹĄtva, t.j. oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z novim, energijsko uÄ?inkovitim lesenim zunanjim stavbnim pohiĹĄtvom; • Izvedba toplotne izolacije fasade skupaj s podstavkom oz. coklom; • Izvedba toplotne izolacije strehe oziroma stropa proti neogrevane-

mu prostoru; • Vgradnja sistemov za prezraÄ?evanje z vraÄ?anjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija); • Vgradnja toplotne Ä?rpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; • Vgradnja uÄ?inkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso - na polena, pelete ali sekance; • PrikljuÄ?itev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije v starejĹĄi stanovanjski stavbi; • Vgradnja solarnega ogrevalnega sistema; • Gradnja ali nakup pasivne oziroma skoraj niÄ?energijske stanovanjske stavbe; • Celovita obnova starejĹĄe stanovanjske stavbe; • Nakup osebnih avtomobilov;

enostaven obraÄ?un osebnih dohodkov. Avtonomni terminal s pomoÄ?jo brezkontaktne kartice omogoÄ?a evidentiranje do 20 razliÄ?nih dogodkov, izpis ur in ostalih obvestil v zvezi z delovnim procesom zaposlenih in je povezan z nadzornim raÄ?unalnikom ter je idealna nadgradnja kontrole pristopa. Brezkontaktno kartico tako lahko uporabljamo za kontroliran prehod skozi razliÄ?ne prostore, registriramo prisotnost na

delovnem mestu, odpiramo zapornice ali garaĹžna vrata ali s pomoÄ?jo kartice plaÄ?amo malico oziroma kosilo na izbranih mestih. Ĺ˝ivimo v Ä?asu, ko je varnost vedno bolj cenjena dobrina. Razmislite o preprostih tehniÄ?nih reĹĄitvah, s katerimi zagotovite in poveÄ?ate varnost sebi in svojim najbliĹžjim.

 899 27 07 • 899 21 02

Vir: http://www.ekosklad.si/fizicne-osebe đ&#x;”˛

đ&#x;”˛ Zdenko HriberĹĄek, direktor, mag. Tina Cestnik, Komerciala in trĹženje storitev

www.gorenjevarovanje.si

Najkvalitetnejťa ponudba storitev varovanja ljudi in premoŞenja: • prodaja protivlomnih alarmnih sistemov, video nadzorne opreme, kontrole pristopa in registracija delovnega èasa, • izvajanje storitev varovanja javnih zbiranj, ťportnih prireditev in koncertov, • varovanje prireditev v gostinskih lokalih, • varovanje oseb, • prevozi denarja in vrednostnih poťiljk.

CERTIFIKAT KAKOVOSTI: SIST EN ISO 9001:2008

DA BO VAŠSPANEC MIREN IN PREMOŽENJE VARNO!

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

28. maja 2015

Po dveh tekmah 2 : 0 Gorenje padlo tudi v torek, danes tretja tekma ‌ V soboto se je v pospeĹĄenem in zelo napornem ritmu zaÄ?ela konÄ?nica drĹžavnega prvenstva za prvaka in tretje mesto. Tekme si sledijo kot po tekoÄ?em traku. V uvodni tekmi so rokometaĹĄi Celja v dvorani Zlatorog slavili nad VelenjÄ?ani s 35 : 25, Maribor Branik pa je bil v svoji dvorani od Trebanjcev boljĹĄi z 38 : 32. Drugo tekma med aktualnimi prvaki in podprvaki so igrali v torek, tretja bo na sporedu danes zveÄ?er (ob 19.00), ko bodo gostitelji spet Celjani. ÄŒetrto bodo igrali v soboto (ob 16.00) v Velenju, peto pa 3. junija (ob 19.00) v Celju.

Maribor pa je povsem blizu tretjega mesta. Od njega ga loÄ?i le ĹĄe ena zmaga glede na to, da sta za drugo mesto potrebni le dve zmagi, za osvojitev prvega pa so potrebne tri.

VelenjÄ?ani v prvi tekmi niso bili pravi, kot so tudi sami ugotavljali.

Po vsekakor boleÄ?em, a ne odloÄ?ilnem porazu so zatrjevali, da tako slabo ne morejo veÄ? igrati.

Na dosedanjih medsebojnih dvobojih je bil zmagovalec neznan skorajda vselej do konca tekme. Pred zaÄ?etkom konÄ?nice so se VelenjÄ?ani zavedali, da zaradi napornega ritma tekem in stalnih poĹĄkodb nekateri igralci na uvodni tekmi konÄ?nice ne bodo v takĹĄni formi, kot bi morali biti. Vsekakor pa niso niti v sanjah priÄ?akovali, da jih bodo domaÄ?i v prvi tekmi dobesedno povozili ozi-

roma nadigrali kot kakĹĄno drugorazredno moĹĄtvo. Od prve do zadnje minute so bili v podrejenem poloĹžaju. Niti enkrat niso izenaÄ?ili, kaj ĹĄele povedli. Zmagovalec prve tekme je bil tako rekoÄ? znan Ĺže po prvih tridesetih minutah, v katerih so si gostitelji priigrali neulovljivih osem golov prednosti. Njihova najviĹĄja razlika v prvem delu pa je znaĹĄala devet golov. Kljub visokemu vodstvu so domaÄ?i rokometaĹĄi tudi v nadaljevanju igrali zelo zavzeto. Nekajkrat je njihova prednost dosegla celo dvanajst golov, na koncu pa so se zadovoljili z zmago s 'samo' desetimi goli razlike.

PreveÄ? napak za zmago V torek zveÄ?er so velenjski rokometaĹĄi pokazali veliko boljĹĄi obraz kot na prvi, a ĹĄe vedno ne pravega. ÄŒeprav Celjani niso igrali tako dobro kot v svoji dvorani, so bili spet boljĹĄi. Slavili so z 31:28 (16:12). V zmagah zdaj vodijo z 2:0. Tretja tekma bo danes v Celju. ÄŒe bodo znova zmagali, bo letoĹĄnja tekmovalna sezona konÄ?ana.

VelenjÄ?ani (v ekipi poleg Luke DobelĹĄka ni bilo poĹĄkodovanega Nejca Cehteta, ki ima zlomljeno zapestje, med tekmo pa se je poĹĄkodoval ĹĄe Michal Szyba) so zlasti v prvem polÄ?asu zapravili preveÄ? Ĺžog, veliko veÄ? kot nasprotnik.

Podobno kot v sobotni prvi tekmi so tudi v torek zveÄ?er Celjani bolje odprli tekmo. Niso pa tako zlahka dosegali golov kot v svoji dvorani.

DomaÄ?i rokometaĹĄi so bili kljub temu in kljub zelo dobremu vratarju Benjamina Buriću ves prvi polÄ?as

v podrejeni vlogi. Velenjski vratar je ubranil v prvem polÄ?asu kar dve sedemmetrovki (Luki Ĺ˝viĹžeju in Zarabcu), v nadaljevanju pa ĹĄe eno (SliĹĄkoviću). Pri Gorenju so predvsem manjkali goli glavnega organizatorja igre StaĹĄa Skubeta. Prav razigral se je ĹĄele v drugem delu, v prvem pa je dosegel le en gol. Celjani so si v prvem polÄ?asu priigrali najviĹĄjo prednost petih golov (10:5), dobili pa so ga s +4. Uvodne minute nadaljevanja so bile za domaÄ?e obetajoÄ?e, saj so po nekaj minutah razliko iz prvega polÄ?asa prepolovili.

V 40. minuti pa je bila tehnica spet povsem na strani gostov ob vodstvo z 21:16. Sledila je izjemna igra domaÄ?ih ob navduĹĄujoÄ?ih Burićevih obrambah in po delnem 5:0 so v naslednjih petih minutah poravnali rezultat (21:21). Ĺ e nekaj minut pred koncem so imeli oboji znova enake moĹžnosti za zmago (26:26).

Potem pa se je tehnica znova nagnila na stran pivovarjev. Dvakrat so uĹĄli za dva gola. Dve minuti pred koncem so se igralci Gorenja spet pribliĹžali na gol zaostanka (28:29).

VeÄ? niso zmogli. Nasprotnik je hitro uĹĄel na dva gola razlike. Skubetu je Urban Lesjak v zadnji minuti ubranil sedemmetrovko in gostje so se ĹĄe se drugiÄ? v konÄ?nici od veselja razleteli po parketu. Kljub porazu je bila igra 'os' spodbudna. Veliko boljĹĄa kot v Celju. Tudi velenjski trener poudarja, da nasprotnik igra, kolikor mu dovoliĹĄ. Prvo tekmo so dobili z desetimi goli razlike. Drugo 'samo' s tremi. Lahko v tretji zveÄ?er vendarle zmagajo? Morda? đ&#x;”˛

S. Vovk

Ĺ marÄ?ani se poslavljajo V predzadnjem prvenstvenem krogu v drugi ligi so za najveÄ?je preseneÄ?enje poskrbeli nogometaĹĄi Dravinje. ÄŒeprav Ĺže pred tem krogom niso imeli veÄ? moĹžnosti, da se reĹĄijo izpada v tretjo ligo, so Dobu na njegovem igriĹĄÄ?u 'uniÄ?ili' sezono. Premagali so ga s 3 : 1 in za aktualne prvake je konec upanja, da znova postanejo najboljĹĄi v 2. ligi. Tekmeca za naslov sta ostala le

ĹĄe Aluminij in KrĹĄko. KidriÄ?ani so v tem krogu gostili zadnje Ĺ martno 1928. Zmagali so samo z 2 : 0 ter na dve toÄ?ki razlike poveÄ?ali prednost pred drugim KrĹĄkim, ki je v Kranju igralo neodloÄ?eno, 'samo' 2 : 2 s Triglavom. Gorenjci so tudi Ĺže nekaj Ä?asa brez moĹžnosti za vrnitev v prvo ligo. Po takĹĄnem razpletu bo drugoligaĹĄko prvenstvo vrhunec doseglo prav v zadnjem krogu

Elektra z zmago iz PodÄ?etrtka Potem ko so presenetljivo izgubili z Lastovko DomĹžale, so se ĹĄoĹĄtanjski koĹĄarkarji bolj spoĹĄtljivo lotili sreÄ?anja v PodÄ?etrtku. To se jim je obrestovalo, saj so zmagali s 84 : 73. Na drugem zaporednem gostovanju je bila Elektra torej uspeĹĄna, ne pa tudi Hopsi, ki so najprej izgubili s PodÄ?etrtkom, nato tudi z Lastovko.

KoĹĄarkarji Elektre so kljuÄ?ni del opravili Ĺže v prvi Ä?etrtini, ki so jo dobili s 14 toÄ?kami naskoka. Gostitelji so sicer v nadaljevanju skuĹĄali uloviti zaostanek in se uspeli nevarno pribliĹžati na zgolj toÄ?ko v 33. minuti (63 : 64). KoĹĄarkarji Elektre so imeli na drugi strani v svojih vrstah razigrana Cohna in ÄŒebaĹĄka, z bojevito igro v obrambi pa so si uspeli zagotoviti zasluĹženo zmago. Svojo drugo v ligi za obstanek. Tokrat

v KrĹĄkem, kjer bo gostoval Aluminij. Dvoboj bo odloÄ?il, kdo od njiju bo napredovali v prvo ligo. KidriÄ?anom je za osvojitev naslova dovolj Ĺže neodloÄ?en rezultat. Ĺ marski nogometaĹĄi se bodo od druge lige poslovili pred svojimi gledalci na tekmi s Tolminom. Tudi v drugi ligi bo zadnji igralni dan v soboto in zaÄ?etek vseh tekem prav tađ&#x;”˛ vos ko kot v prvi ob 17. uri.

Zanesljive toÄ?ke

je bil BoĹĄtjan Kuhar, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj, precej bolj zadovoljen kot pred tednom dni, ko so se vraÄ?ali iz DomĹžal: ÂťÄŒeprav da situacija v klubu do sedaj ni bila roĹžnata in se nam v primeru obstanka v Ligi Telemach obetajo lepĹĄi Ä?asi, so fantje pokazali, da ne igrajo le za denar ter so kot prijatelji stopili skupaj in agresivno igrali vseh 40 minut.ÂŤ V soboto bosta ĹĄe zadnji tekmi v mini ligi za obstanek v ligi Telemach, takrat bo tudi znano, kateri dve ekipi si bosta zagotovili napredovanje. Elektra v svoji dvorani gosti ekipo Vzajemci Lastovke. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 19. uri. IstoÄ?asno se bosta na Polzeli pomerila Hopsi in Terme Olimia PodÄ?etrtek. đ&#x;”˛

tr

Svojo tekmovalno sezono uspeĹĄno nadaljujejo tudi Ä?lanice Ĺ˝OK Kajuh Ĺ oĹĄtanj, ki so se morale po slabĹĄi sezoni boriti za obstanek v drugi drĹžavni ligi – vzhod. S prepriÄ?ljivo igro proti Vuzenici (3 : 1) so Ĺže 16. maja v domaÄ?i dvorani sebi in drugim dokazale, da so jih pretekle teĹžave le okrepile. To so potrdile Ĺže ĹĄtiri dni kasneje na povratni tekmi, s katero so blestele v vseh elementih odbojkarske igre.

Gostiteljice so bile nemoÄ?ne proti razigranim Ĺ oĹĄtanjÄ?ankam, ki so zmago brez izgubljenega niza buÄ?no proslavile s svojimi navijaÄ?i, ki so jih pospremili v Vuzenico. ÄŒlanice ĹĄoĹĄtanjskega Kajuha po rednem delu drĹžavnega prvenstva tako z osmim mestom zanesljivo ostajajo v drugi drĹžavni odbojkarski ligi – vzhod. đ&#x;”˛

Andreja MoĹĄkon

Na vrhu odloÄ?eno, na dnu ĹĄe ne povsem Mesta, ki prinaĹĄajo igranje v evropskih tekmovanjih, oddana – V kvalifikacije za obstanek v prvi ligi Krka ali Gorica – Rudar za slovo s Celjani NogometaĹĄi velenjskega Rudarja podprvaka njihov. Kljub temu jim so po dveh zaporednih porazih spet je tudi tretje mesto zagotovilo igrazmagali. Kot gostje so nadigrali s 3 : nje v kvalifikacijah za ligo Evropa.

0 Koper. To je bil peti poraz Kopra ÄŒeprav sta bila za nogometaĹĄe zaporedoma. Vseeno bodo zaradi Maribora zadnja dva kroga toÄ?kosvojitve pokala s finalno ovna nepomembzmago z 2 : 0 nad Celjani na, ker so si Ĺže v nekaj dni pred tem sezono prejĹĄnjem krogu gotovo ocenili za zelo uspezagotovili prvo ĹĄno. Na prvenstvu pa je zamesto, so se na nje najpomembnejĹĄe, da so gostovanju v Noostali v prvi ligi. vem mestu potruZmaga rudarjev je bila dili in osvojile nobolj ali manj priÄ?akovana.

Klemen Bolha ve tri toÄ?ke. S tem Z njo so si zagotovili ĹĄesto so najveÄ? pridobili mesto, kar je manj od priÄ?akovane- NovogoriÄ?ani, ki so iz Celja odnega. Spomnimo, lani so bili tretji. Za- sli prav tako vse. OÄ?itno se je v igri nimivo, tudi v prejĹĄnjem prvenstvu Celjanov poznala utrujenost zaraso zadnjo tekmo v gosteh igrali s di pokalne tekme, najbrĹž pa so ĹĄe Koprom. Razlika je bila le v tem, vedno prebolevali izgubo pokala. da je bilo to v predzadnjem krogu. Manjkala sta tudi njihova najboljĹĄa KoprÄ?ani so bili boljĹĄi s 3 : 1 in se- igralca, ĹĄe vedno drugi strelec lige zono konÄ?ali na drugem mestu. ÄŒe Benjamin VerbiÄ?, ki odhaja na Danbi zmagali VelenjÄ?ani, bi bil naslov sko, in poĹĄkodovani BlaĹž Vrhovec.

Poleg tega je trener dal priloĹžnost nekaterim mladim igralcem. Celjani so kljub porazu zadrĹžali drugo mesto, tretje so DomĹžale. Sicer so si prva tri moĹĄtva Maribor, Celje, DomĹžale skupaj s pokalnim zmagovalcem Koprom Ĺže zagotovila igranje v Evropi, brez njega pa so ostali nogometaĹĄi Olimpije, za katere so pred zaÄ?etkom prvenstva nekateri celo napovedovali, da bodo konkurirali Mariboru za prvo mesto.

Iz lige bodo izpadli Radomljani.

Predzadnje moĹĄtvo pa se bo v dodatnih kvalifikacijah za popolnitev prve lige pomerilo s podprvakom druge. Na njem so trenutno NovogoriÄ?ani, ki za osmo Krko zaostajajo le za tri toÄ?ke. V soboto bodo gostovali v DomĹžalah, kjer igra tekme Radomlje, Krka pa bo gostila ZavrÄ?. Peti HaloĹžani ne potrebujejo veÄ? toÄ?k, enako Radomljani, ki se selijo nazaj v drugo ligo. Krki Ĺže toÄ?ka zagotavlja neposreden obstanek v prvoligaĹĄki druĹĄÄ?ini.

Drugi pari zadnjega kroga so ĹĄe: Rudar – Celje, Maribor, Maribor – Koper in Olimpija - DomĹžale. ZaÄ?etek vseh tekem bo ob 17. uri. đ&#x;”˛

S. Vovk

Vodilne BreĹžice premoÄ?ne NogometaĹĄem Ĺ oĹĄtanja ni uspelo presenetiti na gostovanju vodilne ekipe BreĹžic. Ĺ˝e v prvem delu so gostje pokazali, kdo je gospodar na igriĹĄÄ?u. Ĺ˝e v 7. minuti je zadel GotariÄ?, na 2 : 0 je poviĹĄal DrugoviÄ?. S

tem izidom se je konÄ?al prvi polÄ?as.

Tudi v nadaljevanju so bili domaÄ?i dobro strelsko razpoloĹženi – v 62. minuti je bil ponovno uspeĹĄen GotariÄ?, osem minut kasneje spet DrugoviÄ?, konÄ?ni izid sreÄ?anja – 5 : 0 pa

je v 85. minuti postavil Gramc. V soboto bo ĹĄe zadnji krog v tej sezoni. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se bodo na svojem igriĹĄÄ?u pomerili s sosedi iz Mozirja. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 35. (predzadnji) krog: Luka Koper - Rudar 0:3 (0:1) Strelci: 0:1 Bolha (31.), 0:2 Tolimir (79.), 0:3 Radujko (87.)

Rudar: Rozman, Kaťnik, Firer, Krefl, Plesec (od 60. Tolimir), Jelić (od 78. Kocić), Bolha, DŞinić, Radujko, Jahić, Babić (od 66. Saramati).

RdeÄ?i karton: Ĺ tromajer (45.). Trener: Jernej Javornik Drugi rezultati: DomĹžale - Radomlje 4:0 (1:0), Celje - Gorica 0:3 (0:2), Krka - Maribor 1:3 (0:2), ZavrÄ? - Olimpija 1:2 (1:0) Vrstni red: 1. Maribor 78 (74:32), 2. Celje 67 (55:30), 3. DomĹžale 65 (50:22), 4. Olimpija 61 (55:30), 5. ZavrÄ? 49 (38:48), 6. Rudar 46 (43:40), 7. Koper 39 (35:58), 8. Krka 37 (37:54), 9. Gorica 34 (36:46), 10. Radomlje 16 (21:84)

Druga liga, 26. (predzadnji) krog: Aluminij – Ĺ martno 1928 2:0 (1:0) Strelca: NuniÄ? (37), KureĹž (88) RdeÄ?i kartoni: BukĹĄek 79 Ĺ martno: TetiÄ?koviÄ?, Mrevlje (od 89. RoĹĄkar), BukĹĄek, LenoĹĄek, Bezovnik, Ĺ koflek, DjokiÄ?, Zamernik, Maze, SinanoviÄ? (od 89. Volk), Dobnik (od 55. Zabukovnik). Trener: Oskar Drobne Drugi rezultati: Triglav – KrĹĄko 2:2 (1:1), Ankaran Hrvatini – Ĺ enÄ?ur 6:3 (3:1), TTK Tolmin – Farmtech VerĹžej 4:2 (1:1), Roltek Dob – Dravinja 1:3 (0:0) Vrstni red: 1. Aluminij 26 tekem - 50 toÄ?k (+29 razlika v zadetkih), 2. KrĹĄko 26 - 48 (+19), 3. Roltek Dob 25 - 46 (+26), 4. Ankaran-Hrvatini 26 – 39, 5. Triglav Kranj 26 – 38, 6. TKK Tolmin 26 – 38, 7. Farmtech VerĹžej 26 – 38, 8. Ĺ enÄ?ur 26 – 32, 9. Dravinja Kostroj 25 – 25, 10. Ĺ martno 1928 26 – 8

Ženski nogomet - finale pokala Slovenije Rudar Škale – Teleing Pomurje

Beltinci (po enajstmetrovkah) 6:5 (1:1, 2:2) Rudar Š.: Jadranka Zilić, Zala Gomboc, Barbara Kristina Nagy, Marijana Jevtić (od 80. Nina Aberťek), Maja Bric, Lavra Zagajťek (od 25.

Moira Murić, od 89. Maťa Praprotnik), Maruťa Sevťek, Tina Marolt, Ana Berdnik (od 67. Lotim Lukek), Lara Praťnikar, Amela Fetahovi. Trener: Duťan Urťnik Strelke: 1:0 Ana Berdnik (2), 1:1 Tjaťa Tibaut (20), 1:2 Monika Conjar (67), 1:1 Loti Lukek (81): 11-metrovke, Rudar-Škale: Maruťa Sevťek, Lara Praťnikar, Maja Bric, Jadranka Zilić.

Neuspeťna: Amela Fetahović. Pomurje: Monika Conjar, Andreja Nikl. Neuspeťne: Biljana Brajdić, Tjaťa Tibaut

SĹ˝NL, 20. (predzadnji) krog Rudar Ĺ kale – Radomlje 1:1 (1:1) Strelki: 0:2 Katarina Gadnik (3), 1:1 Tina Marolt (41) Rudar Ĺ kale: Zilić, Gomboc, Nagy, Berdnik, Bric, ZagajĹĄek, Jevtić (od 53. Janković), SevĹĄek, Marolt, Berdnik (od 18. AberĹĄek), PraĹĄnikar, Lukek (0d 80. Ĺ˝ivković). Trener: DuĹĄan UrĹĄnik Drugi rezultati: Maribor - Teleing Pomurje Beltinci 2:8 (1:3), Jevnica - Ankaran Hrvatini 1:6 (1:1), PreĹĄa Slovenj Gradec – Velesovo 1:8 (1:4); proste AjdovĹĄÄ?ina.

Vrstni red: Liga za prvaka: 1. Beltinci 18 tekem – 54 toÄ?k (202:9), 2. Rudar Ĺ kale – 43 (111:17), 3. Radomlje 18 – 34 (60:36), 4. Maribor 18 – 28 (41:49), Liga za ostanek: 1. Ankaran H. 18 – 25 (37:53), 2. Velesovo 18 – 21 (65:62), 4. Jevnica 18 – 12 (21:80), 5. AjdovĹĄÄ?ina 16 – 3 (9:220)

Rokomet: 1. NLB Leasing liga, finale, prva tekma Celje Pivovarna LaĹĄko - Gorenje Velenje 35:25 (19:11) Celje Pivovarna LaĹĄko: Skok (10 obramb - 1 x 7 m), Lesjak (2 obrambi); BlagotinĹĄek 1, Ivić 3, Ĺ˝uran 2, Janc 4, Razgor 2, SuholeĹžnik, MarguÄ?

1, Poteko 3, MiklavÄ?iÄ? 4, SliĹĄković 6, Zarabec 4, Kodrin 1, Ĺ˝viĹžej 3 (2), FiĹžuleto 1 (1). Trener: Gregor CvijiÄ?

Gorenje Velenje: B. Burić (4 obrambe), Ferlin (2 obrambi); BoĹžović 4, Cehte 3, S. Burić, Szyba, Skube 4 (1), GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 5, KleÄ?, DobelĹĄek, Gams 4 (3), Nosan, DujmoviÄ?, Bećiri 3 Sedemmetrovke: Celje Pivovarna LaĹĄko 4 (3), Gorenje Velenje 5 (4). IzkljuÄ?itve: Celje 6, Velenje 14 minut

1. NLB Leasing liga, finale, druga tekma Gorenje – Celje Pivovarna Laťko 28:31

Liga Telemach, liga za obstanek/ napredovanje, 3. krog Terme Olimia PodÄ?etrtek – Elektra Ĺ oĹĄtanj 73 : 84 (57: 60, 36: 45, 13 : 27) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 7, ÄŒebaĹĄek 19 (1-2), Cohn 24 (3-5), Zagorc 7 (3-4), LekiÄ?, BukoviÄ? 5 (1-2), Bajramlić 9 (3-4), Hasić, BrÄ?ina 13 (2-4) Vrstni red: 1. Vzajemci Lastovka, 2. Elektra Ĺ oĹĄtanj oba 8, 3. Terme Olimia PodÄ?etrtek, 4.

Hopsi Polzela oba 7

MÄŒL Golgeter, 17. krog NK BreĹžice 1919 – NK Ĺ oĹĄtanj 5 : 0 (2 : 0) NK Ĺ oĹĄtanj: Ramić, MahmutoviÄ?, MuratoviÄ?, Hajdari, Petković (od 82' U. Ĺ lutej), Ĺ mon, Vasić (od 46' BorĹĄiÄ?), Gegić, Celcer, Agić, SmajloviÄ? (od 70' A. Ĺ lutej) Strelci: 1 : 0 GatariÄ? (7'), 2 : 0 DrugoviÄ? (31'), 3 : 0 GatariÄ? (62'), 4 : 0 DrugoviÄ? (70'), 5 : 0 Gramc (85') Vrstni red: 1. NK BreĹžice 1919 45, 2. ZreÄ?e 43, 3. NK Ĺ˝alec 38, 4. Kovinar Ĺ tore, 5. ND Mozirje oba 27, 6. NK Ĺ oĹĄtanj 24, 7. KNK Odred Kozje 18, 8. NK RogaĹĄka 16, 9. NK Vojnik 9, 10. NK Vransko

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 21

Bravo, rudarke Za nogometaĹĄicami Rudarja Ĺ kal najuspeĹĄnejĹĄa sezona – V prvenstvu druge, v pokalu najboljĹĄe Tekmovalna sezona 2014/15, ki jo bodo nogometaĹĄice sklenile z nedeljskim 21. krogom, bo v klubski kroniki ĹĄaleĹĄkih nogometaĹĄic gotovo zapisana z debelimi Ä?rkami. Ta generacija igralk je skupaj s trenerjem DuĹĄanom UrĹĄnikom in njegovimi sodelavci dosegla doslej najveÄ?ji uspeh. Na drĹžavnem prvenstvu so osvojile Ĺže tretjiÄ? zaporedoma drugo mesto, v pokalnem tekmovanju pa so v sredo prejĹĄnji teden v Kopru uresniÄ?ile sanje. VeÄ?ne tekmice, nogometaĹĄice Pomurja, so premagale s 6 : 4 in iz rok predsednika NZS Darka ÄŒeferina prejele nadvse Ĺželeni pokal, ki je bil nagrada vsem za izjemno sezono. To je bil Ĺže njihov Ä?etrti tovrstni naslov. Prvega so si priigrale leta 1998 tedaj pod imenom Ĺ kale, njihove nasprotnice pa so bile igralke Krke. Tudi tedaj so zmagale po izvajanju enajstmetrovk, po rednem delu je bilo 4 : 4.

Nato so, odvisno paÄ? od pokrovite-

ljev, prvemu imenu v klubu dodajali ĹĄe drugo. Vseskozi pa so imeli podporo tudi od Premogovnika, ki pa Ĺže drugo leto ne izpolnjuje sponzorske pogodbe, in Mestne obÄ?ine Velenje. V sezoni 2000/01 so se novega uspeha veselile pod imenom Ĺ kale Vitaskin. V finalni tekmi so bile s 4 : 3 boljĹĄe od ljubljanske Ilirije. Takoj v naslednji sezoni so pokalni naslov osvojile kot klub Ĺ kale Mila, ko so s 3 : 1 premagale Krko.

Kot vse je bila tudi letoĹĄnja finalna tekma zelo zanimiva in napeta.

Oboje so prikazale odliÄ?no igro. Velenjske nogometaĹĄice so bile na finale odliÄ?no telesno pripravljene.

Komaj se je zaÄ?elo, Ĺže je priĹĄlo veliko njihovo veselje. Ana Berdnik, ki je na zaÄ?etku tega meseca postala polnoletna, je z izjemnim prostim udarcem z velike razdalje poslala Ĺžogo pod preÄ?ko. To je bil velik ĹĄok za nasprotnice, ki so bile pred tekmo gotovo prepriÄ?ane, da bodo ĹĄe

Ä?etrtiÄ? zaporedoma postale pokalne zmagovalke ter znova osvojile dvojno krono. Krog pred koncem je namreÄ? tudi prvenstveni naslov njihov, enako kot podnaslov velenjsko-ĹĄkalskih deklet. Po prejetem golu so zaigrale zelo odloÄ?no in v 20. minuti izenaÄ?ile, kar je bil tudi izid prvega polÄ?asa. Ko pa so v 67. minuti Pomurke povedle z 2 : 1, je kazalo, da bodo rudarke tudi letos ostale brez vsaj enega zelo Ĺželenega naslova. V razburljivem nadaljevanju so potrdile, da so bile na to pokalno tekmo tudi zelo dobro psihiÄ?no pripravljene; to so dokazale po preobratu in pri strelih z bele toÄ?ke.

Slabih deset minut pred koncem je odliÄ?na Lara PraĹĄnikar, ki bo ĹĄele avgusta stara 17 let, z Ĺžogo nezadrĹžno hitela, po slalomsko preigravala, nato pa kot na kroĹžniku podala Ĺžogo pred gostujoÄ?o vratarko Staro Nemet, kjer je nekaj dni od PraĹĄnikarjeve starejĹĄa Loti Lukek podsta-

Kako ustaviti pot navzol?

NK Ĺ martno 1928 v krizi – Poleg finanÄ?nih tudi organizacijske in kadrovske teĹžave – Treba bo strniti vrste Ĺ martno ob Paki, 19. maja – Po dveh prestavitvah je Ĺ portno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki (Nogometni klub Ĺ martno 1928) minuli torek le izvedlo skupĹĄÄ?ino druĹĄtva. Ta je pokazala, da se teĹžave v klubu nadaljujejo, ali – kot se je izrazil ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar: ÂťPriĹĄli smo do poloĹžaja, ko ÂťhecaÂŤ ni veÄ?. V klubu je ostala le peĹĄÄ?ica tistih, ki verjamejo v ĹĄmarĹĄki nogomet in so zanj pripravljeni ĹĄe kaj narediti.ÂŤ

goligaĹĄki konkurenci, a je to malo verjetno. Ekipa je namreÄ? dve tekmi pred koncem sezone na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. MlajĹĄe selekcije v precejĹĄnji meri sledijo zastavljenemu cilju (sredina lestvice), od tega zaradi odhoda nekaterih igralcev nekoliko odstopa ekipa starejĹĄih deÄ?kov. Ferdinand Krbavac se je zahvalil vsem, ki so klubu kljub teĹžkim Ä?asom stali ob strani.

Svoja razmiĹĄljanja je sklenil z bese-

li dobri rezultati predvsem Ä?lanske ekipe, kjer pa ni zaznati pravega odnosa do dela, spoĹĄtovanja vrednot, v njej je tudi zelo malo domaÄ?ih igralcev. Ti, po obrazloĹžitvi Ä?lanov uprave, niso pripravljeni nositi dresa kluba z veÄ? kot 85-letno tradicijo za toliko denarja, kot ga lahko zagotovijo. Veliko je bilo pozivov po strnitvi vrst. Temu se je pridruĹžil tudi Janko KopuĹĄar, ki je ĹĄe menil, da je pozitivne stvari treba pohvaliti. Ne

vila nogo in izenaÄ?ila. Na igriĹĄÄ?e je priĹĄla ĹĄele v 68. minuti. Zamenjala je Ĺže precej utrujeno Moiro MuriÄ?, ki po poĹĄkodbi ĹĄe ni imela moÄ?i za vseh devetdeset minut. Pri dekletih ni podaljĹĄka tako kot pri moĹĄkih, zato so takoj sledile enajstmetrovke. V njih pa je poleg Lare PraĹĄnikar, MaruĹĄe SevĹĄek in Maje Bric pokazala veliko samozavest in zbranost tudi njihova najstarejĹĄa igralka, izkuĹĄena vratarka Jadranka Zilić. Ubranila je dve najstroĹžji kazni TjaĹĄi Tibaut in Bilja(TjaĹĄi ni Bradić, zadeli sta le Andreja Nikl in Monika Conjar), temu pa je dodala ĹĄe gol kot zadnja strelka. K zapisanemu je treba ĹĄe dodati, da sreÄ?a rudarkam ni bila povsem naklonjena. Kar dvakrat jim je zadetek prepreÄ?il okvir vrat. V prvem polÄ?asu ga je po izredni akciji in podaji PraĹĄnikarjeve zadela Ana Berdnik, v drugem pa Lukekova.

Veselje ‚rudark‘ ter njihovega vodstva

Na Ĺžalitev odgovorile ĹĄportno Na predlanski pokalni tekmi prav tako v Kopru so bile rudarke zelo preseneÄ?ene nad plakatom navijaÄ?ev iz Pomurja. Na njem so jim objestno sporoÄ?ali, da so od prvega mesta oddaljene, kot je Velenje od Pomurja. Toda rudarke so verjele, da bo priĹĄel dan, ko se jim bodo oddolĹžile za to Ĺžalitev. In ta dan je bil v sredo, 20. maja 2015.

je bilo po konÄ?ani tekmi nepopisno. Nekoliko so se ohladile ĹĄele v bliĹžnji fontani, kamor so se od veselja zapodile

„Verjeli smo v naĹĄe mlade igralke!ÂŤ Tega uspeha se je zelo veselil, morda celo najbolj, Herman ArliÄ?, predsednik kluba in leta 1983 njegov ustanovitelj: ÂťVerjeli smo v naĹĄe mlade igralke. Vzgojili smo jih sa-

Na skupĹĄÄ?ini kluba ni manjkalo pozivov o potrebi po strnitvi vrst in vloĹžitvi veÄ? napora. Ta bo potreben, je bilo sliĹĄati, Ĺže pri sestavi Ä?lanske ekipe za tekmovanje v tretji slovenski ligi.

V poroÄ?ilu o opravljenih aktivnostih kluba v preteklem letu je njegov predsednik Ferdinand Krbavac dejal, da so glede na teĹžke druĹžbene in gospodarske razmere delovali uspeĹĄno. Infrastruktura in ostali delovni pogoji so dobri, s pomoÄ?jo sponzorjev ter lokalne skupnosti so finanÄ?ne obveznosti poravnavali pravoÄ?asno oziroma so se z upniki dogovorili o moĹžnostih plaÄ?ila. Leto 2014 so sicer konÄ?ali brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk, a v nadaljevanju sezone finanÄ?ni prilivi ne zadoĹĄÄ?ajo za sprotno poravnavo obveznosti.

Cilj Ä?lanske ekipe, ki bi jo – po mnenju upravnega odbora – morali v prihodnje sestavljati predvsem domaÄ?i igralci, je obstanek v dru-

dami, da so urejene finance, dobra infrastruktura in jasni tekmovalni cilji ter ambicije pogoj za uspeĹĄno ter dolgoroÄ?no delovanje kluba. Za to se bodo morali potruditi vsi.

Treba bo strniti vrste Razprava je pokazala, da v klubu vseeno marsikaj Âťne ĹĄtimaÂŤ. Poleg finanÄ?nih se sreÄ?uje ĹĄe z organizacijskimi in kadrovskimi teĹžavami.

Po mnenju nekaterih udeleĹžencev njihov najveÄ?ji izvor sega nekaj let nazaj, ko so bile zahteve velike in je bilo vse v klubu podrejeno ciljem, ki glede na moĹžnosti Âťniso pili vodeÂŤ.

Prav tako ni manjkalo kritik o tem, da klub nima strategije. O njej so se sicer pogovarjali Ĺže pred Ä?asom, a je doslej od tega narejenega bore malo. Gledalce bodo na tribune vrni-

glede na stanje v klubu jih je kar nekaj, najbolj pa razveseljuje ĹĄtevilo Ä?lanov v mlajĹĄih selekcijah. ÂťNavzdol stvari veÄ? ne morejo iti, kar dokazuje tudi, da je opozicija, ki je je glede nogometa v Ĺ martnem ob Paki vedno veliko, bolj kot ne tiho.

Lokalna skupnost pomoÄ?i nogometu, po katerem je znana tudi zunaj Slovenije, ne bo odrekla. Pogoje za delo zagotavljamo, tudi nekaj malega denarja, treba pa bo vloĹžiti veÄ? naporov. Pred nami je priloĹžnost, da se preĹĄtejemo na novo ter zastavimo realne cilje, k izvedbi katerih bomo usmerili svoje napore prav vsi, od Ä?lanov uprave do igralcev in ostalih klubskih delavcev,ÂŤ je ĹĄe dejal KopuĹĄar. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

ÂťTo je to!ÂŤ Tina Marolt, kapetanka: ÂťV klubu sem Ĺže ĹĄest let, za Ä?lanice igram leto manj. Vsako leto smo upale na enega od naslovov in ta zmaga je bila resniÄ?no sladka. Na uspeh sta odloÄ?ilno vplivala naĹĄa velika Ĺželja in naĹĄ ekipni duh. Ko sem pogledala igralke v oÄ?i, sem vedela: to je to. ÄŒeprav so Pomurke preobrnile potek tekme, niti sekunde nisem pomislila, da ne bomo uspele. Trikrat zaporedoma so bile boljĹĄe in gotovo se jim je zdelo samoumevno, da maĹĄ bodo ĹĄe Ä?etrtiÄ?. To se jim je maĹĄÄ?evalo. Me smo se zavedale, da nimamo Ä?esa izgubiti, in zasluĹženo smo konÄ?no prekinile njihov niz zmag. ÄŒudovit obÄ?utek je.ÂŤ

ÂťVztrajali smo!ÂŤ DuĹĄan UrĹĄnik UrĹĄnik, trener: ÂťTrdo smo garali za ta uspeh. Zadnja leta se nam je za malo izmikal, toda vztrajali smo in letos smo konÄ?no uspeli prekiniti vladavino Pomurk. TaktiÄ?no smo se zelo dobro pripravili.

Enako tudi psihiÄ?no. TeĹžava naĹĄe ekipe ni toliko v kakovosti, te imamo veliko, ampak je bolj psihiÄ?na.

Dekleta so dala vse od sebe in v zelo zanimivi tekmi zasluĹženo zmagala. ZasluĹžijo si veliko Ä?estitko. ÂŤ

V soboto ĹĄe enkrat s Pomurkami

mi in prej ali slej so morale pokazati, da raste nadarjen rod. Njihov uspeh je posledica nekajletnega dobrega dela naĹĄih trenerjev. Pohvalimo se lahko, da imamo nekaj zelo mladih deklet, ki so bile tudi na tej pokalni tekmi nosilke igre, nosilke napadov na ekipo Pomurja, ki je lani nabirala izkuĹĄnje tudi v ligi prvakinj. ÄŒe premagaĹĄ evroligaĹĄice, potem je to ĹĄe toliko bolj vredno. Vse Ä?estitke trenerjem in dekletom, obenem pa se zahvaljujem tudi vsem, ki so nam vsa leta finanÄ?no pomagali.ÂŤ

V prvi ligi bo zadnji prvenstveni krog v nedeljo. Po dobrem tednu se bodo znova sreÄ?ale Pomurke in Ĺ aleÄ?anke, za konec v Beltincih.

Prvo mesto je Ĺže oddano nogometaĹĄicam iz Beltincev, drugo pokalnim prvakinjam, igralkam Rudarja-Ĺ kal, ki pa, kot pravijo, ne bodo v Pomurje odpotovale zgolj na izlet. ZaÄ?etek tekme bo ob 11. uri.

V predzadnjem krogu so gostile Radomlje. ÄŒeprav so bile domaÄ?e igralke po finalni tekmi ĹĄe utrujene, se to v njihovi igri skorajda ni poznalo. Tekma je bila zelo dinamiÄ?na, domaÄ?e so bile boljĹĄe, pred koncem imele tudi tri velike priloĹžnosti za drugi gol in verjetno zmago, toda Ĺžoge nikakor niso uspele ĹĄe enkrat poslati v mreĹžo gostij. đ&#x;”˛

S. Vovk

Kolesarji na Golteh Zadnja majska nedelja je rezervirana za kolesarski vzpon na Golte, na katerem se bodo pomerili najboljĹĄi amaterski kolesarji pri nas. Tekma ĹĄteje za Pokal Slovenije, kljub temu pa se je lahko udeleĹžijo tudi rekreativni kolesarji brez klubov. Ker vzpon na Golte velja za enega bolj atraktivnih, trasa v Ä?udoviti naravni kulisi pa je pravi izziv za udeleĹžence, organizatorji verjamejo, da bo vzpon tudi letos privabil veliko kolesarjev, pa tudi navijaÄ?ev, ki bodo glasno spodbujali tekmovalce.

Leto 2014 konÄ?ali brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk

21

Ĺ PORT

28. maja 2015

Start bo ob 10. uri iz Mozirja. Pred kolesarji je 13 km vzpona – od leteÄ?ega starta do cilja pri Alpskem vrtu z viĹĄinsko razliko 975 m. Najbolj strm del trase je zadnji odsek tik pred ciljem, kjer se naklon povzpne nad 20 %. Prav zadnji del zna tudi letos odloÄ?ati o najhitrejĹĄem oziroma najhitrejĹĄi kolesarki. Lani sta bila to Marjan Jauk v absolutni moĹĄki konkurenci s Ä?asom 40:58 in Ajda Opeka med Ĺženskami s Ä?asom 50:11. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

Ĺ PORT

28. maja 2015

Ko ob jekleni leti Ä?loveĹĄka ptica Drzen podvig padalca Roberta Krenkerja iz Velenja – Brez zaupanja v pilota letala Damijana Cehnerja ne bi ĹĄlo Bojana Ĺ pegel

Velenje, 26. maja – Slovenskemu pilotu in pa letalcu z letalno obleko – gre za netopirju ali leteÄ?i veverici podoben kombinezon, s katerim se Ä?lovek najbolj pribliĹža ptiÄ?jemu letu – je uspel izjemen podvig. Robert Krenker in Damijan Cehner sta na svetovnem spletu objavila posnetek leta, na katerem letita drug poleg drugega, eden z letalom drugi pa z letalsko obleko, in to vse od odskoka pa do odpiranja padala. Posnetek, narejen na bovĹĄkem, je hitro vzbudil pozornost, opazili pa smo ga tudi mi. Sploh, ker je padalec Robert Krenker VelenjÄ?an.

blje okoli 180 kilometrov na uro. In prav zato lahko zatrdim, da letim, saj je hitrost gibanja naprej skoraj ĹĄtirikrat veÄ?ja kot hitrost padanja.

Damjan Cehner iz LibeliÄ? je poklicni pilot. Letos bo 30 let, odkar se ukvarja z letenjem, opravil je veÄ? kot 7 tisoÄ? ur letenja. O njem je sanjal Ĺže kot otrok. ÂťTo verjetno izvira iz tega, da je bil tudi moj oÄ?e pilot in padalec. Doma smo ves Ä?as izdelovali modelÄ?ke letal, takoj ko sem dobil priloĹžnost, sem ĹĄel na ĹĄolanje

lo moĹžno delati kariere v letalstvu,ÂŤ pripoveduje Damjan. Pred 10 leti je zato odprl podjetje z letalsko ĹĄolo, od leta 2005 se je povsem posvetil Âťdelu v zraku in padalskim aktivnostimÂŤ. Trenutno v padalstvu delajo kar tri njegova letala, zanimanje za padalstvo pa naj bi se iz leta v leto veÄ?alo. V LibeliÄ?ah, kjer je sedeĹž podjetja, je tudi prvo uradno registrirano vzletiĹĄÄ?e za padalstvo, a Damjan sedaj leti po vseh letaliĹĄÄ?ih, kjer imajo na programu padalske

ZraÄ?na partnerja Ĺže pet let Robert je Ĺže kot otrok Ĺželel leteti kot ptica. Danes se mu Ĺželja uresniÄ?uje, kar mu omogoÄ?a sodobna oprema. ÂťLeta 2000 sem prviÄ? skoÄ?il s padalom. Svoj prvi skok z letalno obleko pa sem naredil leta 2004. V teh letih sem pridobil veliko padalskih izkuĹĄenj, Ä?eprav sem vmes naredil odmor, ker so se moje Ĺživljenjske prioritete malce spremenile. Zadnja tri leta spet aktivno letim kot ptica, nenehno pa si postavljam nove cilje in izzive,ÂŤ pripoveduje. Njegova Ĺželja je ĹĄe vedno, da v zraku Ä?im dlje leti brez pomoÄ?i

Plavanje Memorial BoĹĄtjana MariniÄ?a V spomin na tragiÄ?no preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Ĺ portna zveza Velenje v petek, 22. maja, organizirala Ĺže 28. MariniÄ?ev memorial. Tekmovanje je bilo tudi medobÄ?insko prvenstvo osnovnih ĹĄol (do Ä?etrtega razreda).

UdeleĹžilo se ga je 50 mladih plavalcev iz Ĺ martnega ob Paki, Ĺ oĹĄtanja, PetrovÄ? in Velenja. Rezultati: mlajĹĄi deÄ?ki – 50 m prsno: 1. Jure FrankoviÄ? (OĹ MPT), 2. Jan MrkonjiÄ? (OĹ Gorica), 3. Urban Krepel (OĹ Livada); 50 m prosto: 1. Jure FrankoviÄ?, 2. TevĹž RadĹĄel (OĹ AA), 3. Nik Ram-

Robert Krenker in Damjan Cehner pred letalom, s katerim si delita nebo.

padala. ÂťIzkuĹĄnja letenja, ko je ob meni ĹĄe letalo, je neverjetna. V zraku sem sam, s padalom na hrbtu, ki mi omogoÄ?a varen pristanek, ob sebi pa imam zraÄ?nega partnerja, ki leti zelo tesno ob meni. BoljĹĄega obÄ?utka po mojem Ä?lovek ne more

doĹživeti,ÂŤ je prepriÄ?an Robert. Njegov ÂťptiÄ?ji letÂŤ ne traja le nekaj sekund, ampak kar od 3 do 4 minute.

Padanje ni hitro, proti Zemlji se pribliĹžuje s hitrostjo 50 kilometrov na uro. ÂťBistveno viĹĄja je horizontalna hitrost, torej letenje naprej. Ta se gi-

ĹĄak Rotenhajzer (OĹ AA); mlajĹĄe deklice – 50 m prsno: 1. Petja EmerĹĄiÄ?

(OĹ GĹ ), 2. Manca PoberĹžnik (OĹ Bratov Letonje), 3. Ines Klisarić (OĹ AA); 50 m prosto: 1. Petja EmerĹĄiÄ?, 2.

Sara Navodnik (OĹ GĹ ), 3. Ines Klisarić. Mati BoĹĄtjana, gospa Zdenka MariniÄ?, je vsem nastopajoÄ?im podelila diplome, zmagovalcema memorialne discipline Petji EmerĹĄiÄ? in Juretu FrankoviÄ?u pa pokal v trajno last.

Na medklubskem tekmovanju v soboto, 23. maja, je nastopilo veÄ? kot 150 plavalcev iz devetih slovenskih klubov (Branik Maribor, Celulozar KrĹĄko, FuĹžinar Ravne na KoroĹĄkem, Olimpija Ljubljana, Posejdon Celje, Radovljica Gorenjska banka, Triglav Kranj in Zvezda Kranj). Mladi velenjski plavalci (49) so tekmovali zelo uspeĹĄno. Skupno so osvojili 4 prva, 5

drugih in 7 tretjih mest. Zmagali so JaĹĄa GradiĹĄek (50 m prosto in 50 m delfin), Sara Navodnik (100 m hrbtno) in Jure FrankoviÄ? (100 m hrbtno). Druga mesta so osvojili Ines Klisarić (50 m prosto in 50 m hrbtno), PoberĹžnik Manca (100 m prsno), Sara Navodnik (100 m prosto) in Matija Pohorec (50 m hrbtno). Tretja mesta so osvojili JaĹĄa GradiĹĄek (50 m hrbtno), Lana ÄŒepin (50 m prosto), Ines Klisarić (50 m delfin), Sara Navodnik (100 m meĹĄano), Jure FrankoviÄ? (100 m prosto), Matija Pohorec (50 m delfin) in Rakun Kokalj JaĹĄa Jernej (tudi na 50 m delfin). Zmagovalec memorialne discipline 50 m prosto (32,67) za mlajĹĄe deÄ?ke je postal AndraĹž AljaĹž, tekmovalec Plavalnega kluba Zvezda Kranj. đ&#x;”˛ Marko PrimoĹžiÄ?

Citycenter Celje vabi na kolo Celje – Citycenter spet pripravlja najveÄ?jo slovensko druĹžinsko kolesarsko prireditev. Ta bo zadnjo majsko nedeljo, 31. maja, s startom ob 10. uri s parkiriĹĄÄ?a nakupovalnega srediĹĄÄ?a Citycenter in ĹĄestih obÄ?inskih srediĹĄÄ?. Otroci bodo tekmo zaÄ?eli ob 10.15. Zanje bo tudi udeleĹžba brezplaÄ?na.

SneĹžana Delakorda, vodja organizacijskega odbora, je povedala, da so njihova tri osnovna vodila pri organizaciji te tekme mnoĹžiÄ?nost, druĹžinska rekreacija in preĹživljanje prostega Ä?asa v neokrnjeni naravi. Starti bodo v ĹĄestih obÄ?inskih srediĹĄÄ?ih, v Celju, Slovenskih Konjicah, Ĺ entjurju, Ĺ torah, Vojniku in Ĺ˝alcu.

Darja Lesjak, center menedĹžerka Citycentra, je o 10-letni podpori kolesarskemu druĹženju dodala, da je povezanost Citycentra z lokalnimi skupnostmi celjske regije ena njihovih temeljnih usmeritev. Za vse udeleĹžence bodo lepo poskrbeli z osveĹžitvami, malico in lepimi nagradami. Poti so zanimive, skrbno izbrane, za varnost bo dobro poskrbljeno. ÄŒe bo deĹž, bo prireditev 7. oziroma 14. junija. VeÄ? informacij na www.na-kolo.si. đ&#x;”˛

Robert po skoku skoraj 4 minute leti s hitrostjo do 180 kilometrov tik ob letalu, celo pod njim.

za jadralnega pilota. To je bilo leta 1985. Od takrat naprej to poÄ?nem brez prekinitve. V bivĹĄi Jugoslaviji sem se izĹĄolal za vojaĹĄkega pilota, ĹĄolanje sem konÄ?al s Ä?inom. Ko je bivĹĄa drĹžava razpadla, sem prestopil k policiji, kjer pa Ĺžal takrat ni bi-

Sinhr. plavanje Rusalke znova uspeĹĄne Sinhrone plavalke velenjskega kluba Rusalke so letos sodelovale Ĺže na dveh mednarodnih tekmovanjih.

MlajĹĄe mladinke so Slovenijo zastopale aprila na odprtem prvenstvu MadĹžarske v Erdu, starejĹĄe mladinke in deklice pa na nedavnem mednarodnem mitingu Defin cup 2015 v prestolnici omenjene drĹžave. Na obeh tekmovanjih so nastopile plavalke iz

Vodna koťarka Dvojna zmaga Velenja Na bazenu v Velenju je potekal mednarodni turnir v vodni koťarki v organizaciji Sekcije PK Velenje –

Balinanje Premogovnik v vodstvu

Darja Lesjak, center menedĹžerka Citycentra, pravi: ÂťPridruĹžite se nam na zadnjo majsko nedeljo. Zelo prijetno bo!ÂŤ

V zahodni skupini je bil v torek zjutraj derbi osmega kola med Premogovnikom in Gorenjem. Ekipi Gorenja tokrat sreÄ?a ni bila naklonjena, Ä?eprav je odliÄ?ni Mirko MeĹža popolnoma zaustavil najboljĹĄega domaÄ?ina Zlatka v igri posameznikov. Drugi dvoboji so bili zelo izenaÄ?eni, tik pred koncem je imela ekipa Gorenja punt piko v svojo korist, vendar je Premogovniku v zadnjem luÄ?aju uspelo iz-

skoke. Ob sredah to poÄ?nejo tudi v LajĹĄah, v dolini pa imamo menda le 5 aktivnih padalcev.

Izvemo, da se z Robertom poznata Ĺže dolgo, a Damjan je nanj postal pozoren, ko je zaÄ?el skakati z letalno obleko, ki ji pravijo kar Âťwingsu-

itÂŤ. ÂťKo sem videl, da res obvlada, meni pa je vÄ?asih rahlo dolgÄ?as, sva zaÄ?ela leteti skupaj,ÂŤ pove Damjan, ki ima rad nove izzive. Pri njunih skokih brez zaupanja ne gre. ÂťJaz sedim v jekleni ptici, medtem ko on leti tik ob meni, tudi pod krilom letala. Lahko bi celo vstopil nazaj v letalo brez odrtega padala, kar so v svetu Ĺže poÄ?eli. Ĺ ele ko sem ocenil, da je njegov let zelo stabilen, sem si upal. V vojski sem bil izĹĄolan, da znam leteti skupaj z drugimi avioni, a s Ä?lovekom v zraku tega nismo poÄ?eli. Zato je to tudi zame nekaj norega,ÂŤ prizna Damijan, ki je pred leti tudi sam opravil nekaj padalskih skokov. ÂťPoskusil sem z vsemi vrstami letenja, razen z raketo.ÂŤ To pri padalstvu velja tudi za Roberta, ki je bil najprej ĹĄportni padalec.

Povesta, da si danes izjemno zaupata, Ĺželjo po skupnem letenju sta namreÄ? prviÄ? uresniÄ?ila pred petimi leti. ÂťZgodi se, da se tik pred mojim skokom samo spogledava in oba veva, kaj Ĺželiva narediti. Je pa dejstvo, da morajo biti pogoji, ki omogoÄ?ajo, da tak skok izvedeva skupaj, dobri. In to ni vedno,ÂŤ doda Robert, ki misli, da je osebno v padalski karieri dosegel svoj maksimum. Lahko je le ĹĄe bolj natanÄ?en, da bi poskusil po skoku in letu po zraku ponovno vstopiti v letalo, pa ni pripravljen.

Vsaj trenutno ĹĄe ne. đ&#x;”˛

petih drĹžav. Na prvem prvenstvu so v konkurenci 268 plavalk iz MadĹžarske, Ĺ vice, Poljske, ÄŒeĹĄke in Slovenije nastopile Tia Marija Delopst, Petra Drev in MaruĹĄa Tajnik, na drugem pa so se v konkurenci 480 tekmovalk iz 28 klubov iz Finske, Belgije, SlovaĹĄke, MadĹžarske in Slovenije pomerile Zoja Jenko, Lea Aram, Neja Veternik, Pia Katarina KremĹžar, Janja Skarlovnik, Monika Tajnik in Ĺ˝iva MatjaĹž. Vse so tekmovale v obveznih prvinah, odplesale so tudi solo, Neja, Pia in Ĺ˝iva pa so se prviÄ? predstavile tudi s koreografijo. Rusalke so na tekmovanju osvojile osem bronastih

in srebrno priznanje. Ĺ˝iva pa je za solo nastop osvojila ĹĄe zlato odliÄ?je.

V slovenski odpravi je sodelovala ĹĄe najmlajĹĄa tekmovalka iz krĹĄkega kluba Pavlina Urek, ki je dopolnila bero prvih mednarodnih kolajn z zlatom v tekmovanju zaÄ?etnic. Uspehi kaĹžejo na kakovostno delo slovenskih sinhronih plavalk. Veliko lepih izkuĹĄenj jih sedaj Ä?aka na odprtem prvenstvu Avstrije na Dunaju ta vikend. Tako kot lani bodo Rusalke konÄ?ale sezono z revijo. Ta bo v soboto, 6. junija, na velenjskem bazenu.

Vodna koĹĄarka Velenje. Turnirja se je udeleĹžilo 6 ekip, in sicer 4 slovenske ter 2 tuji. Iz Slovenije so se ga udeleĹžile ekipa Kamnika, Maribora in ekipi Velenje I in Velenje II. Mednarodno udeleĹžbo pa sta dopolnjevali ekipa iz Pecsa na MadĹžarskem in Firenz iz Italije. Ekipe so prikazale borbeno igro, na zadovoljstvo domaÄ?ih pa je fi-

nale postreglo z lokalnim obraÄ?unom med moĹĄtvoma Velenje I – Velenje II, ki sta na celotnem turnirju kazala dobro formo. Po napetem obraÄ?unu je slavila ekipa Velenje I, Velenje II je zasedla konÄ?no drugo mesto, druĹžbo na zmagovalnem odru pa jima je delalo moĹĄtvo Maribora, ki je zasedla tretje đ&#x;”˛ JG mesto.

vleÄ?i zmago s 6 : 2.

IstoÄ?asno je tekla tekma v Vinski Gori proti TopolĹĄici, kjer je bilo tudi do zadnjega luÄ?aja zelo napeto. Tekma se je konÄ?ala neodloÄ?eno 4 : 4.

Popoldne je bil ĹĄe obraÄ?un v TopolĹĄici med domaÄ?ini Ĺ martna ob Paki in KavÄ?ami. DomaÄ?ini so nastopili nekoliko oslabljeni, pa vendar so po napetem boju le slavili zmago s 5 : 3.

Trenutni vrstni red po osmih kolih je v zahodni skupini naslednji: 1. Premogovnik – 10 toÄ?k, 2. TopolĹĄica – 8 toÄ?k, 3. Gorenje – 8 toÄ?k ...

V vzhodni skupini je bil presenetljiv razplet v Ĺ entjurju, kjer sta se med sabo pomerili ekipi Vrbica kot doma-

Ä?in proti Gorici iz Slivnice. ÄŒeprav je imela na koncu Gorica veliko veÄ?jo razliko toÄ?k, pa je bil rezultat izenaÄ?en 4 : 4.

SreÄ?anje med Polzelo in Slovensko Bistrico so zlahka dobili domaÄ?ini, ki so zmagali kar 8 : 0. Enako se je zgodilo tudi v Ĺ entjurju proti Slovenskim Konjicam. Na koncu je bil rezultat 8 : 0 za domaÄ?ine.

Tekma med Dobrno in Preboldom je bila preloĹžena zaradi vremena.

V vzhodni skupini je trenutni vrstni red: 1. Prebold – 11 toÄ?k, 2. Slovenske Konjice – 10 toÄ?k, 3. Ĺ entjur – 9 toÄ?k ‌ đ&#x;”˛ T. F.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

UTRIP

28. maja 2015

Življenje se mi mora malo umiritiÂŤ Rekreativni kolesar Eric Rosenstein ĹĄe puĹĄÄ?a odprta vrata – HujĹĄa od vzpona je kriza med dirko

me, kjer ga je po neprespani noÄ?i zajela manjĹĄa kriza. A jo je s pomoÄ?jo spremljevalne ekipe premagal. Se je rekreativnim kolesarjem potrebno tako zavzeto pripravljali na takĹĄne tekme kot poklicnim? Po njegovem mnenju ĹĄe bolj, saj ÂťmoraĹĄ biti bolj discipliniran, glave nimaĹĄ samo za pedala. Tu so tudi druĹžina, sluĹžbene obveznosti in ĹĄe s Ä?im se je treba usklajevati.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

Teden dni po zmagi na kolesarski dirki okoli Slovenije mi je segel v roke koĹĄÄ?eni mladeniÄ?

Erik Rosenstein z ReÄ?ice ob Savinji, ki ĹĄe vedno ni povsem dojel, kaj je dosegel. Sicer pa, kakĹĄnega bi lahko priÄ?akovala glede na to, da je za njim 1250 kilometrov dolga proga, ki jo je kot rekreativni kolesar premagal v 47 urah in 26 minutah, hkrati pa postal ĹĄe kralj VrĹĄiÄ?a in tako osvojil tudi trofejo Jureta RobiÄ?a. To doslej ni uspelo ĹĄe nobenemu rekreativnemu kolesarju v Sloveniji.

Za to zmago se je trudil dve leti, v pripravah na preizkus samega sebe pa je petkrat do ĹĄestkrat na teden na treningih prevozil po 200 kilometrov.

Nisem priÄ?akoval Erik je povedal, da je bil zmage neizmerno vesel. Dopolnila je bero odmevnejĹĄih uvrstitev ĹĄe z dirke v dvojicah Ä?ez Ameriko, kjer je bil s sotekmovalcem drugi, tretji je bil na dirki okoli Slovenije leta 2009, kjer je stal na zmagovalnih stopnicah skupaj z Juretom RobiÄ?em.

Poleg zmage je bila zanj veliko preseneÄ?enje podpora obÄ?anov, ki so ga bodrili ob progi, pa sodelavcev tovarne BSH HiĹĄni aparati Nazarje, kjer je zaposlen. Ko jih je videl ob progi ter napise: Erik car, Erik miĹĄica, Dajmo Erik, je tudi zaradi tega ĹĄe bolj pritisnil na pedala in kakĹĄen kilometer odpeljal hitreje, kot bi sicer. Sprejem, ki so mu ga pripravili v domaÄ?i obÄ?ini in tovarni, je bil izjemen.

Kdaj mu je bilo na dirki, na kateri je vodil vse od zaÄ?etka, najhuje? Pri vzponu na Sle-

od 29. 5. do 4. 6.

- 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volilci odloÄ?ali o novi lokalni samoupravi; obÄ?ina Velenje se je razdelila na tri nove obÄ?ine: mestno obÄ?ino Velenje, obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki; - 29. maja 1997 je na Radiu Velenje kot gostitelju Ä?etrte mreĹže radijskih postaj Slovenije na vpraĹĄanja posluĹĄalcev radijskih postaj iz vse Slovenije odgovarjal takratni predsednik DrĹžavnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik, ki se je pred tem v dvorani Mestne obÄ?ine Velenje udeleĹžil zakljuÄ?ne slovesnosti podelitve priznanj najboljĹĄim avtorjem raziskovalnih nalog gibanja

Brez podpore druĹžine ne gre Za kolesarstvo se je odloÄ?il zato, ker mu je vĹĄeÄ?.

Zanj ga je navduĹĄil Slavko Bric. Prej je dirkal z gorskim kolesom, se udeleĹževal maratonov in dosegal dobre rezultate. Ko je uvidel, da je iz pravega testa, da lahko skoraj premaguje samega sebe,

Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline; - leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem drĹžavnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta "majniĹĄka deklaracija"; VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek je bil kot Ä?lan Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v drĹžavnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton KoroĹĄec; deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v DruĹžmirju na prvo obletnico majniĹĄke deklaracije 30. maja 1918; - 30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prviÄ? ÂťzgodilÂŤ Dan mladih in kulture; - 31. maja 1984 je bila v RdeÄ?i dvorani v Velenju finalna prireditev

se je odloÄ?il za ultra kolesarstvo. Njegova odloÄ?itev zanj, potrebni napori bi bili zagotovo premalo, Ä?e ne bi imel tolikĹĄne podpore pri druĹžini.

Ta mu stoji ob strani vedno in povsod. Nanjo se lahko vedno zanese. Se tudi ona nanj? Seveda.

Od zdaj, ko se ne namerava veÄ? preizkuĹĄati na tekmah, se bo lahko ĹĄe toliko bolj. Ne pri kuhanju, pospravljanju in podobnih opravilih, zagotovo pa pri koristnem preĹživljanju prostega Ä?asa.

Je prepriÄ?an, da je bila zmagovalna tekma okoli Slovenije njegova zadnja? ÂťSedaj se mi mora Ĺživljenje malo umiriti. Nisem veÄ? tako mlad, telo se mora odpoÄ?iti. Mravljince na prstih nog ĹĄe Ä?utim, naspal se prav tako ĹĄe nisem povsem. No, kakĹĄno leto bom naredil premor, potem bomo videli, kako naprej. Zagotovo pa ne bom obesil kolesa na klin, saj sem s kolesarstvom zasvojen.ÂŤ Zgledi vleÄ?ejo, pravi pregovor, pri Erikovih dveh nadobudneĹžih to zagotovo drĹži. Oba sta navduĹĄena nad poganjanjem pedal. Ko so se peljali v Velenje na otvoritev trgovine, je triletna hÄ?i s solzami v oÄ?eh dejala, da bi se raje peljala s kolesom. Teden dni po veliÄ?astni zmagi je nanj ponovno sedel tudi Erik, ki o letu 2015 pravi: ÂťDefinitivno je tako, Poslej, zatrjuje Erik, kot sem si Ĺželel.ÂŤ bo veÄ? Ä?asa namenil druĹžini.

Fotografija: dr. Karel VerstovĹĄek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) osrednje slovenske zabavnoglasbene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila tudi velenjska skupina Ĺ ank rock, ki so jo takrat sestavljali AleĹĄ Uranjek, MatjaĹž Jelen, Zvone Hranjec, Cveto Polak in Evst Trdin; - 1. junija 1952 je bil ustanovni obÄ?ni zbor delavskoprosvetnega druĹĄtva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovale glasbena

ĹĄola, kino, knjiĹžnica in Ä?italnica, meĹĄani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza; prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Ĺ˝gank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel VreÄ?ko; - komandir Ĺ aleĹĄke partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici, ko je skuĹĄal reĹĄiti ranjenega soborca; - 3. junija 1963 so zaÄ?eli s prostovoljnim delom urejati osrednje velenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e; Ĺže prvi dan se je prostovoljnega dela udeleĹžilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniĹĄkih delovnih ur; - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaĹĄka Preloge. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

terenu DeŞurstvo 24 ur • delo na 041 618 772

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p. Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

GSM: 070 849 569, del. èas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

www.kamnosestvo-podpecan.si

Ugodne cene!

C. Leona Dobrotinťka 12, Šentjur 03 749 32 10 • 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net www.vb-sentjur.si

Med ostalim: ¡ Zdravstveni in laboratorijski pregled Şivali ¡ RTG slikanje skeleta in kolkov Şivali ¡ Kirurťki posegi na Şivalih ¡ Diagnostika notranjih organov Şivali

Ugodno – strokovno – Şivalim prijazno!

GOSTIĹ ÄŒE GRAD VRBOVEC NAZARJE

PoroÄ?ite se v poroÄ?ni dvorani gradu Vrbovec Vabljene veÄ?je zakljuÄ?ene druĹžbe | Bogata kulinariÄ?na ponudba Posebnost GRAJSKE VEÄŒERJE (po prednaroÄ?ilu) Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com

đ&#x;”˛

STREIT JAKOB: Zakaj otroci potrebujejo pravljice? ml - Mladina / 159.9 - Psihologija V otrokovem razvoju imajo pravljice Ä?isto posebno mesto, saj jim v odraĹĄÄ?anju pomagajo skozi marsikaj. Iz njih se ogromno nauÄ?ijo, spoznajo in raziskujejo lahko vse, kar si zaĹželijo. V otrocih namreÄ? pravljice oĹživijo notranje svetove podob, ki oblikujejo otrokovo duĹĄevno telo prav tam, kjer je realen zunanji svet brez moÄ?i. NiÄ? ne poveĹže otroka s starĹĄi bolj kot dobra pravljica, ki je prebrana s toplim maminim ali oÄ?etovim glasom. Ĺ˝e takoj po rojstvu lahko dojenÄ?ek z zanimanjem spremlja glas svoje mame, kar ga pomirja in se poÄ?uti varnega. Otrokom pa da pobudo za vstop v svet domiĹĄljije in novih spoznanj. Otroci namreÄ? zelo radi posluĹĄajo pravljice, saj se skozi njih veliko nauÄ?ijo, postanejo pa tudi bolj zbrani in dovzetni na zunanje okolje.

Dobre pravljice so moÄ?no orodje pri vzgoji otrok, s katerimi si lahko starĹĄi pomagajo in z njimi gradijo moÄ?ne temelje pri otrocih, ki bodo zrasli v Ä?utne, dovzetne in pozitivne osebe.

FRITZ KUNC MARINKA: Mladi upi od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Mladi so v danaĹĄnjih Ä?asih velikokrat v podobnem poloĹžaju, kot glavna junakinja romana Mladi upi, ki po konÄ?anem ĹĄtudiju ne dobi sluĹžbe. Polna priÄ?akovanja je. UspeĹĄna mladenka se znajde v grozni situaciji, saj ĹĄe vedno Ĺživi pri starĹĄih in ne

sebojno vez. Igre so preproste in se jih lahko izvaja kjerkoli, starĹĄi pa ne potrebujejo specialnih pripomoÄ?kov, le kanÄ?ek domiĹĄljije in dobre volje. Z igrami, kot so skrivalnice lahko, recimo, olajĹĄamo loÄ?itveno tesnobo pri malÄ?ku, pihanje mehurÄ?kov pa ga pomiri, spodbuja k ĹĄtetju ter izboljĹĄa njegov govor in besediĹĄÄ?e. Knjiga vsebuje tudi dvanajst sliÄ?ic za igro. Igre pa lahko izvajajo tudi drugi druĹžinski Ä?lani, saj si s tem krepijo vez z malim nadobudneĹžem, ki ga bo igra hitro pritegnila.

WILLIAMS MARK, PENMAN DANNY: ÄŒujeÄ?nost od - Odrasli / 159.9 - Psihologija V Ĺživljenju ni nikomur z roĹžicami poslano in vsakega pestijo takĹĄne in drugaÄ?ne tegobe. Pomembno pa je, da najdemo ravnovesje in se znamo posluĹĄati, saj v nasprotnem primeru lahko pregorimo, se izÄ?rpamo, postanemo depresivni ali ĹĄe kaj hujĹĄega. Avtor knjige ÄŒujeÄ?nost nas spodbuja, da si vsak dan vzamemo le nekaj minut in s preprostimi meditacijami postanemo moÄ?nejĹĄi, se laĹžje spoprimemo s teĹžavami in v sebi najdemo notranji mir. Knjiga je sestavljena iz tedenskih nalog, ki nam pokaĹžejo, kako se meditira, kako se nauÄ?imo posluĹĄati svoje telo, kako znamo uĹživati v vsaki stvari in se zavedati okolice, ki nas obdaja. Posamezniki, ki izvajajo te vaje, postanejo manj Ä?rnogledi, moÄ?nejĹĄi v duĹĄevnem smislu, dovzetni na svet in na to kar je pomembno. Avtorja v knjigi ponudita veÄ? preprostih vaj, ki jih bo lahko vsakdo vkljuÄ?il v svoje vsakdanje Ĺživljenje, kliniÄ?ni poskusi pa kaĹžejo, da zares delujejo. Pri Ä?ujeÄ?nosti gre za opazovanje brez kritiziranja, Ĺže v uvodu pojasnjujeta avtorja. Gre tudi za to, da smo soÄ?utni do sebe. ÄŒujeÄ?nost naj bi na dolgi rok dokazano povzroÄ?ila dolgotrajne spremembe razpoloĹženja, ravni sreÄ?e in poÄ?utja.

KASTELIC, Maja: DeÄ?ek in hiĹĄa najde sluĹžbe, ker zaradi recesije ni novih delovnih mest. Sama kot pridna in delovna ĹĄtudentka zadevo vzame v svoje roke in se poda na pot k osamosvojitvi, saj ji starĹĄa Ĺže poĹĄteno najedata Ĺživce, ker jo vsakodnevno opominjata, da mora nekaj narediti iz sebe in dokonÄ?ati magisterij, nje pa to sploh ne veseli. Raje se odpravi do bliĹžnje picerije, kjer se je vso svojo mladost druĹžila s prijatelji in lastnika poprosi za delo pomoÄ?nice. PoiĹĄÄ?e si tudi najemniĹĄko stanovanje in konÄ?no razpre peruti k poti do osamosvojitve, Ä?esar ji Ĺžal ĹĄtudij ni prinesel. Pri tej svoji odloÄ?itvi spozna tudi prave prijatelje, ki so ji vedno pripravljeni pomagati in svetovati ter starĹĄema pokaĹže, da je odrasla oseba in da lahko tudi brez njune pomoÄ?i uresniÄ?i svoje sanje.

CAVE SIMONE, FERTLEMAN CAROLINE: Igrajva se od - Odrasli / 793 - Ples.

DruĹžabne igre Otrok je se Ĺže vse od rojstva zaveda okolice in ga zanima, kaj se dogaja okoli njega. Na igriv naÄ?in lahko starĹĄi spodbujajo razvoj svojega otroka, kar strokovnjakinji opisujeta v knjigi Igrajva se.

Knjiga vsebuje sto igric, ki zajemajo obdobje od otrokovega rojstva do drugega leta starosti. S pomoÄ?jo igric, ki so zasnovane v korist otrokovemu duĹĄevnemu in telesnemu razvoju, starĹĄi razvijajo tudi med-

ml – Mladina / C – Sz Slikanica zaboji Mlada ilustratorka, Maja Kastelic, nam je podarila izvirno slovensko slikanico brez besed. V svetu naraĹĄÄ?a trend nemih slikanic, saj naj bi bile na ta naÄ?in dostopne Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu bralcev ne glede na njihovo jezikovno in bralno zmoĹžnost. Za slikanico DeÄ?ek in hiĹĄa je avtorica prejela priznanje Hinka Smrekarja (l. 2012), kasneje leta 2014 pa ĹĄe plaketo Hinka Smrekarja. Slikanica govori svojo zgodbo le z ilustracijo.

Tako v sebi nosi veÄ? zgodb, saj nam opazovanje slik, ilustracij pokaĹže in pove vedno nekaj novega. DeÄ?ka na poti v ĹĄolo pozdravi muca, ki stoji na vhodu hiĹĄe na Andersenovi ulici ĹĄt. 34. Prijazno ga povabi vanjo, kjer ga na hodniku Ä?aka risbica. Fant jo pobere s tal in raziskovanje se zaÄ?ne. Najprej odkrije sobo z bogato obloĹženo mizo, nato vstopi v sobo polno knjig, izza naslednjih vrat pa Ĺže spet kuka muca in ga vabi naprej. Popelje ga po zavitem stopniĹĄÄ?u v zgornje nadstropje, kjer ga na hodniku oÄ?arajo veliÄ?astne slike. Pred njim se odpre ĹĄe eno stopniĹĄÄ?e.

Stopnice so zelo strme. ÂťJih bom premagal?ÂŤ se spraĹĄuje. Spet pobere s tal risbico in se pogumno odpravi naprej. Na podstreĹĄju hiĹĄe ga priÄ?aka deklica, ki iz svojih risbic zgiba letala. Skupaj jih zaÄ?neta spuĹĄÄ?ati skozi okno in tako zgodbe podarjata naprej. Taka je moja zgodba, kakĹĄna pa bi bila vaĹĄa? đ&#x;”˛

Pripravila: AKOL, AK

Naš čas, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Petek,

Četrtek, 28. maja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 11.50 12.20 12.35 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 00.55 01.45 02.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.50 09.00

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 19/35 Turbulenca, izob. odd.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito: Odkrito o državnem premoženju, ponov.

Slovenski utrinki Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

Firbcologi Točka preloma: Odločilni meseci za mala in srednje velika podjetja, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost: Znanost o žaru Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Sveto in svet: Posebne sorte »pirh« Ugriznimo znanost: Znanost o žaru Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

00.00 00.30 01.15

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Lojzek, ris.

Lajko, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko!, ris.

Palček Smuk v ribniku, ris.

Nodi v deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Male sive celice, tv kviz Infodrom Slovenski vodni krog: Poljanska Sora Odprta knjiga: Cristian Gailly; Večer v klubu Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Hotel Palace, dok. film Neokrnjeni kotički sveta: Zahod ZDA, 6/6 Pričevalci: Mara Rijavec Mostovi - Hidak Glasnik, izob. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Dragulj, ital. film Sodobna družina (III.), 24/24 Benjamin Britten: Mir in vojna, dok. film Avtomobilnost, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 23.55 00.45 01.50 02.25

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Viking Viki, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

09.55 10.15 12.45 13.25 14.20 15.15 16.20 18.00 18.30 19.00 19.50 20.00 21.45 22.10

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.15 13.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop Corn: The dreams in Panda Aktualno: Društvo Sožitje Slovenj Gradec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas- tabornike!

Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Gašperji in Veseli Dolenjci Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

28. maja 2015

Sobota, 30. maja

29. maja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.20 01.15 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.40 09.05 10.15 12.45 13.10 13.45 14.45 15.15 15.45 16.10 16.50 19.00 20.00 20.45 21.20 22.10 23.05 00.35 01.20

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 20/35 Sveti in svet: Posebne sorte »pirh« Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Osmi dan, ponov.

Poročila, vreme, šport Presneto štirinajsto, 5/13 Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Med valovi Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Ljubo-sum-je Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Lojzek, ris.

Lajko, ris.

Jani Nani, ris.

Mala kraljična, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Palček Smuk v ribniku, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Firbcologi: O športnikih Infodrom Moja soba: Brandon Slovenski vodni krog: Drava Dobro jutro Ugriznimo znanost: Znanost o žaru Slovenski utrinki Franc Anton pl. Steinberg, dok. film Razkrivanje preteklosti: V faraonovi zakladnici, 5/12 Avtomobilnost Žogarija Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.

Odbojka, dodat. kvalif. za ep (Ž), Slovenija : Francija, prenos iz Maribora Točka, glasb. odd.

Rusija – moja usoda: Moskva, 3/3 Da, gospod premier: Kriza na srečanju na vrhu, 1/6 Broadchurch (II.), 1/8 Orson Welles – igra svetlobe in senc, dok. film Veličasni Ambersonovi, am. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.15 22.20

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Viking Viki, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur Bean, am. film 24ur zvečer Eurojackpot 007 – Nikoli ne reci nikoli, am. film 00.55 Bulworth, am. film 02.55 24ur zvečer 03.30 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Gašperji in Veseli Dolenjci Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (8) Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

06.05 06.10 07.00 07.20 07.45 08.10 08.30 08.45 09.10 10.00 10.15 10.30 11.00 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 15.15 15.50 17.00 17.20 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 23.15 23.50 00.45 00.50 01.45 02.05

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Timotej hodi v šolo, ris.

Biba se giba, nan.

Studio Kriškraš: Šola za čarovnice Bine, nan.

Firbcologi: O risanju, kretanju in pandah Male sive celice, kviz Ungujina obleka, igrani film Infodrom Presneto štirinajsto, 5/13 Modra, je nebo, dok. odd.

Tednik, ponov.

Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Paradiž (II.), 1/8 Druga violina, drugačnost med nami, dok. odd.

Zmote in resnice o sijalkah, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Vikend paket Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Ne se hecat' Otok v mestu, am. film Poročila, vreme, šport Zmote in resnice o sijalkah, dok. odd.

Ozare, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 Najboljše jutro 09.00 Pesem Evrovizije 2015 z znakovnim jezikom 12.50 Kajak kanu, ep: C1 (M) in K1 (M), posn.

13.35 Kajak kanu, ep: C1 (Ž), C1 (M) in K1 (M), finale, prenos 15.53 Šport špas 16.15 Kajak kanu, ep: C1 (M) ekipno, K1 (M) ekipno, prenos 16.55 Nogomet, dp, Maribor : Luka Koper, prenos iz Maribora 19.20 Kajak kanu na divjih vodah, C1 (M) ekipno, K1 (M) ekipno, posn.

20.00 Tapas, špan. film 21.25 Aritmija 22.25 Aritmični koncert - Rubato 23.15 Kennedyjevi možgani, 2/2 00.45 Bleščica, odd. o modi 01.20 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.00 10.15 10.30 10.45 11.40 12.30 12.45 15.25 17.10 18.55 19.00 20.00 22.15 01.00 02.45

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.00 11.25 11.40 11.45 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 21.50 23.20 23.25

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Oddaljena obzorja, am. film Usodni skok, am. film Družina na posojo, am. film 24ur, vreme 24ur Štiri poroke in pogreb, ang. film Zamenjan, am. film Božiček na sodišču, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice, Naše osončje (120) Oglasi Topolšica 1945- 1995, Obletnica podpisa kapitulacije Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Dotiki gora: Korita Mostnice Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2301. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Koncert ans. Vikend z gosti, 2. del, ponovitev Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

31. maja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.05 09.10 09.20 09.25 09.50 09.55 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.35 22.30 23.00 23.30 00.35 01.00 01.55 02.20

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork: Rodi se škrat, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Pika Nogavička, ris. nan.

Meje mojega jezika niso meje mojega sveta Ozare, ponov.

Obzorja duha: Marija, Mati Cerkve Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav Sneg na Kilimandžaru, am. film Poročila, vreme, šport Točno popoldne Z vrta na mizo Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta: Čista matematika, 4/18 To naše življenje, 4/13 Intervju: Ciril Zlobec V fokusu: Italijanski Sacro Egoismo, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Oblast (II.), 16. del Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 Posebna pounudba, izob. odd.

07.45 Ugriznimo znanost: Znanost o žaru 08.10 Turbulenca: So čustveno inteligentni ljudje uspešnejši?

08.45 Glasbena matineja 09.15 Z mladimi virtuozi 10.05 Mladi slovenski plesalci in koreografi 10.50 Žogarije 11.15 Kajak kanu – ep: K1 (Ž), C2 (M), polfinale, posn.

12.00 Kajak kanu – ep: K1 (Ž), C2 (M), finale, prenos 13.10 Veslanje – ep, vključ. v prenos 14.30 Kajak kanu – ep: K1 (Ž) ekipno, C2 (M) ekipno, finale, prenos 15.55 Odbojka – dodatne kvalifi. za ep (M): Portugalska – Slovenija, prenos 18.15 Veslanje – ep, posnetek 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnosti glasbe: Koncert, 4/5 21.35 Gospodična Marple: Karibska skrivnost, 1/3 23.05 Pogubna pomoč, dok. odd.

00.45 Aritmija, ponov.

01.50 Zabavni kanal POP TV

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.00 10.15 10.30 11.25 12.15 12.30 13.55 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00 22.05 00.25 02.10

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

B-Daman anime, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Beverly Hills 90210, nan.

Tv prodaja Psi za zakon, ang. film 007 – Nikoli ne reci nikoli, am. film Trije lopovi in potepin, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Prijatelja samo za seks, am. film Lepota po ameriško, am. film Zgaga, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2300. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 2301. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 25 let Dnevov mladih in kulture 11.50 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (8) 12.40 Poslanska pisarna: Janja Sluga, poslanka SMC 13.40 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.55 Prodajno TV okno 15.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, Denarnica (119) 18.20 Nanovo, Mladi raziskovalci 19.00 POP CORN: Panda, The dreams, Hulahoop 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Gašperji in Veseli Dolenjci 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Aktualno: 40 let Društva Sožitje Slovenj Gradec 23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

1. junija

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.50 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.15 00.30 01.25 01.50

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.45 09.00

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 21/35 Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Ljubo-sum-je Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš: Šola za čarovnice Duhovni utrip Odprta knjiga: Mahmud Darviš – Opisovanje oblakov Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Fina gospa (I.), nan.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetni raj Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

18.10 19.05 20.00 21.10 22.55 00.00 00.20 01.10

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Profesor Pustolovec, nan.

Zgodbe iz školjke Infodrom Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica, nan.

Zabavni kanal Dobro jutro Med valovi Obzorja duha O živalih in ljudeh Prava ideja!

To bo moj poklic: Komunalni inženir, 25/30 Vikend paket Dober dan, Koroška Rusija – moja usoda: Moskva, 3/3 Pokličite babico, 5/6 Točka, glasb. odd.

Dediščina Evrope: Besi, 4/4 Dobri policist, 2/2 Delavci pri malici, dok. odd.

Odprta knjiga, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.50 08.15 08.30 09.10 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.35 00.30 01.30 02.05

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Prijatelji za seks, am. film Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Billy Eliot, ang. film.

24ur zvečer Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2301. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic: Zobotehnik, Zobozdravnik Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz arhiva VTV: Ivek, kdo te je ubil?

Videospot dneva Regionalne novice 3 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

09.25 10.15 13.00 13.25 14.00 14.35 15.05 15.40 16.50 17.30

11.00 11.05 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 21.25 21.55 23.25 23.30

Sreda,

2. junija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.55 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 19.00 20.00 20.45 21.00 22.00 23.05 23.35 00.35 01.05 01.55 02.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.30 08.55 09.25 10.15 13.00 13.50 15.15 15.40 16.15 16.45 18.15 19.05 19.50 20.00 20.50 21.20 23.25 00.45 01.35 POP TV

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 22/35 Duhovni utrip Meje mojega jezika niso meje mojega sveta, dok. ser.

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

NaGlas!

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Pravljica Umetni raj, ponov.

Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Oblakov kruhek, ris.

Kioka: Zmaj, ris.

Fina gospa (III.), 1/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 5/12 Kino Fokus Življenje s popusti, dok. odd.

Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Danilo Rustja Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Jani Nani, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko!, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Studio Kriškraš: Šola za čarovnice Vetrnica: Polagalec asfalta Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Opus 1, plesna miniatura 2014 Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav Na vrtu, svet. odd.

City folk: Daka Mostovi Hidak Ne se hecat' Korenine slovenskega morja, dok. film Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Čokoladne sanje, 1/10 Ljubezen, franc. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.30 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.40 23.35 00.30 01.30 02.05

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Epilog Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.25 11.45 11.50 12.05 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Iz arhiva VTV: Ivek, kdo te je ubil?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Muce predejo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2302. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Korita Mostnice Folklorna skupina Maribor iz Argentine Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 22.05 23.35 23.40

3. junija

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 12.00 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 19.00 20.05 21.35 22.00 23.05 23.35 00.05 01.00 01.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 23/35 Življenje s popusti, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Intervju: Ciril Zlobec Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Pujsek Bili, ris.

Bacek Jon, ris.

Fina gospa (III.), 2/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Ginger in Rosa, film Obleka, igrani film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.30 08.45

22.00 22.35 00.15 01.05

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Jani Nani, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Bine, lutk. nan.

Vetrnica: V brinju Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem brogovitina jagoda Opus 1, plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog: Pivka Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Posebna ponudba Slovenski magazin Točno popoldne Z vrta na mizo To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo, 26/30 Mostovi Hidak Slovenci po svetu Modra, je nebo, dok. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Športni izziv Orfej in Evridika, opera SNG in balet Ljubljana Bleščica, odd. o modi Medtem ko si spala, španski film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.50 08.15 08.30 09.10 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.15 22.50 23.45 00.40 01.45 02.20

24ur, ponov.

Liza in Pavel, ris.

Medved Rupert, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Preverjeno Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur MasterChef Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2302. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, Poletni nakit iz gumbov Vila Malina, gledališka predstava v izvedbi Vrtca Velenje Videospot dneva Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop Corn: Ditka Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.50 09.00 09.25 10.15 12.45 14.00 14.35 15.05 16.05 16.30 17.05 17.40 18.05 19.00 19.50 20.00 20.45

11.00 11.05 11.15 11.40 12.00 12.05 17.40 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 25

MODROBELA KRONIKA

28. maja 2015

25

UspeĹĄen strokovni seminar V TEĹ kar 91 strokovnjakov s podroÄ?ja varnosti in zdravja pri delu nadgrajevalo svoje znanje Ĺ oĹĄtanj, 19. maja – V ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni je potekal strokovni seminar o varnosti in zdravju pri delu, ki ga je organiziralo DruĹĄtvo varnostnih inĹženirjev Velenje. Odziv udeleĹžencev je bil tudi tokrat izjemen, prisotnih je bilo 91 strokovnjakov s podroÄ?ja varnosti in zdravja pri delu iz celotne Slovenije. LetoĹĄnji seminar je bil izveden na tematiko pregledov in preizkusov delovne opreme ter preiskav ĹĄkodljivosti v delovnem okolju, posamezne sklope so predstavili predavatelji z bogatimi strokovnimi priporoÄ?ili.

UdeleĹžence je v uvodu pozdravil Miro Mohorko, ki je bil ob ustanovitvi l. 1980 prvi pred-

sednik DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev Velenje. S prvo strokovno temo je zaÄ?el Damijan Smonkar iz podjetja FBS Elektronik, d. o. o., ki je predstavil sisteme za funkcionalno varnost v industrijski avtomatizaciji. Sledili sta predavanji dr. Gorazda Lipnika o preiskavah razsvetljave in mikroklime v delovnem okolju. Med tem so lahko udeleĹženci v avli pred predavalnico ves Ä?as trajanja seminarja pridobivali strokovne informacije o osebni varovalni opremi, ki so jo nekateri tudi preizkusili. Seveda pa ob takĹĄnih dogodkih, na katerih se sreÄ?a veÄ?je ĹĄtevilo strokovnjakov, beseda teÄ?e tudi o ostalih strokovnih temah, udeleĹženci lahko formalno in neformalno diskutirajo ter krepijo medsebojne strokovne in poslovne vezi. Po odmoru z okrepÄ?ilom je sledilo zelo zanimivo predavanje Roberta JamĹĄka o aktualni temi varnost in zdravje pri uporabi energetskih naprav, to predavanje je bilo zaÄ?injeno z anekdoto predsednika DVI Velenje mag. Nikole Vlahovića, s katero je

Tri delovne nesreÄ?e

ljal na njegovo hiĹĄo. Pri tem je razbil okno. Nakazal je sum, da bi to utegnil storiti sosed, s katerim nista v najboljĹĄih odnosih. Policisti so po ogledu kraja ugotovili, da je steklo na oknu razbil vrĹžen kamen. Kdo ga je vrgel, pa ĹĄe ugotavljajo.

je ukradel voziÄ?ek za prevoz blaga iz trgovine.

V soboto, 23. maja, je bilo vlomljeno v gostinski lokal na KoroĹĄki cesti v Velenju. Vlomilec je v lokal priĹĄel skozi terasna vrata. Odnesel je dnevni izkupiÄ?ek.

V Studencih na obmoÄ?ju Ĺ˝alca je bilo istega dne vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo. Storilec je vlomil skozi pritliÄ?no okno, odnesel ni niÄ?esar, poĹĄkodoval pa okno. V soboto je neznanec vlomil v lokal v Ĺ oĹĄtanju in ukradel menjalni denar. Policisti pa so ga na osnovi sledi, ki jih je pustil na kraju, naĹĄli, ĹĄe preden je priĹĄel domov in preĹĄtel denar.

V nedeljo je bilo vlomljeno v novogradnjo v Kapli na obmoÄ?ju Ĺ˝alca. Storilec ni odnesel niÄ?esar, je pa iz brunarice ob novogradnji ukradel nekaj zamrznjenega mesa in par Ä?evljev.

Trk v Ĺ entilju

PlaÄ?al s tujo kartico

V eni delavec padel v kovinski silos in umrl Velenje, Ĺ˝alec, 19. maja – V torek popoldan se je pri odstranjevanju kovinskih konstrukcij v opuĹĄÄ?enem objektu drobilnice in klasirnice v Pesju smrtno ponesreÄ?il 40-letni delavec. Pri odstranjevanju notranje kovinske opreme je stopil v odprtino in padel v kovinski silos sortirnice pribliĹžno enajst metrov globoko.

Istega dne se je nesreÄ?a pri delu zgodila v Ĺ˝alcu. 27-letni delavec je pri opravljanju del na strehi padel okoli 6 metrov globoko in se pri tem hudo telesno poĹĄkodoval.

V petek, 22. maja, pa se je v eni od velenjskih trgovin ponesreÄ?ila delavka. Padla je z nakladalne rampe in se pri tem huje poĹĄkodovala. đ&#x;”˛

Kdo se je zaletel?

Velenje – Policisti ĹĄe vedno iĹĄÄ?ejo neznanega voznika, ki se je 15. maja okoli 18.30 na parkirnem prostoru na PreĹĄernovi cesti v bliĹžini stavbe Fori zaletel v tam parkirano vozilo citroen C3, ga poĹĄkodoval in s kraja zbeĹžal. Policisti oÄ?ividce oziroma tiste, ki bi o tem kaj vedeli, prosijo, da pokliÄ?ejo na Policijsko postajo Velenje. ÄŒe je voznik, ki je s kraja pobegnil, medtem Ĺže zbral pogum, da policistom razloĹži, kaj se je zgodilo, pa tudi njega vabijo, da se jim oglasi.

Ne streli, ampak kamen Velenje, 20. maja – V sredo malo pred 22. uro je na Policijsko postajo poklical VelenjÄ?an in deĹžurnemu policistu povedal, da je nekdo stre-

nasmejal udeleĹžence. Zadnje predavanje je imel doc. dr. Nikola HoleÄ?ek iz Gorenja, ki kot velik strokovnjak dela na tehnikah pri identifikaciji in redukciji hrupa na stroju kot viru zvoka. Ker v uvodnem delu seminarja ni uspel, pa nas je ob koncu pozdravil tudi direktor TE Ĺ oĹĄtanj dr. MatjaĹž Eberlinc. V svojem nagovoru se je navezal na stroko varnosti in zdravja pri delu, seveda pa je udeleĹžencem predstavil tudi aktualne podatke o TE Ĺ oĹĄtanj in vlogi bloka 6 v slovenskem elektroenergetskem sistemu.

Odziv udeleĹžencev na celoten seminar je bil ob koncu veÄ? kot pozitiven. Zahvala za uspeĹĄno izvedbo dogodka gre v prvi vrsti oĹžji skupini Ä?lanov DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev Velenje, ki so s svojim prostovoljnim delom organizirali in izvedli to strokovno sreÄ?anje. Zahvala za podporo gre tudi podjetju TEĹ in direktorju dr. MatjaĹžu Eberlincu.

Velenje, 20. maja – V sredo se je v Ĺ entilju zaradi izsiljevanja prednosti zgodila prometna nesreÄ?a. V njej sta bili udeleĹženi dve vozili. Sopotnico iz enega od vozil so s kraja nesreÄ?e odpeljali z reĹĄevalnim vozilom, k sreÄ?i pa je bila le laĹžje poĹĄkodovana.

Vlomilci spet aktivni Velenje, Žalec, Mozirje, 20. maja – V sredo je bilo vlomljeno v klet na Vojkovi cesti v Velenju. Neznanec

Velenje, 21. maja – VelenjÄ?an je v Ä?etrtek policistom naznanil, da je nekdo dva dni prej z njegovo kreditno kartico kupoval na italijanski spletni strani. Zapravil je 300 evrov.

Policisti ob tem primeru ĹĄe enkrat opozarjajo, naj bodo obÄ?ani pri plaÄ?evanju in uporabi kreditnih kartic izjemno previdni. Nepridipravi poznajo veliko naÄ?inov zlorab.

Istega dne pa so policisti na banko Slovenije spet poslali bankovec za 20 evrov, za katerega sumijo, da je ponarejen. UnovÄ?en je bil na Do-

đ&#x;”˛

BoĹĄtjan Brilej

brni, zato se bo s primerom ukvarjala celjska policija.

Velika tatvina v TopolĹĄici Goste okradel za kar 14.000 evrov TopolĹĄica, 22. maja – Neznanec, ki je v petek vlomil v eno od nastanitvenih hiĹĄk v Termah, je gostom pokvaril vse poÄ?itnice. Okradel jih je za kar 12.000 evrov. Odnesel jim je fotografsko opremo, prenosne raÄ?unalnike in telefone.

Dan za tem, v soboto, so bili policisti obveĹĄÄ?eni o ĹĄe enem vlomu v poÄ?itniĹĄko hiĹĄko Term. Tokrat je neznanec ukradel zlat prstan in lastnika oĹĄkodoval za okoli 2.000 evrov.

Policisti v zvezi s kaznivimi dejanji velike tatvine pospeĹĄeno zbirajo obvestila.

Nikoli nisi dovolj previden Velenje, 24. maja – V nedeljo zveÄ?er je VelenjÄ?anka s Trubarjeve odĹĄla na cigareto iz hiĹĄe, vrata pa pustila odprta. Ko se je vrnila, je v hiĹĄi sreÄ?ala neznanca. VpraĹĄala ga je, kaj tam poÄ?ne, ta pa ji je odvrnil, da iĹĄÄ?e nekoga, in zbeĹžal. Z njim pa je odĹĄla torbica, v kateri so bile plaÄ?ilne kartice in gotovina.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Strastni kadilec zahteval vraÄ?ilo denarja Velenje, 20. maja – V sredo popoldan je strastni kadilec pred obÄ?insko stavbo od domnevnega nezakonitega uvoznika cigaret iz BiH zahteval vraÄ?ilo denarja za naroÄ?ene cigarete, ki niso bile dostavljene v dogovorjenem roku. ÄŒeprav je kadilec pred prihodom policistov s kraja zbeĹžal, ne bo mogel ubeĹžati plaÄ?ilnemu nalogu zaradi nespodobnega vedenja.

Prerivanje umirili sodniki Velenje, 20. maja – Velenjski policisti so bili v sredo (tudi) na rokometni tekmi v RdeÄ?i dvorani. Sredi prvega polÄ?asa je priĹĄlo do prerivanja med igralci mariborskega in velenjskega kluba. Varnostniki so zavarovali tribune, sodniki strasti igralcev pomirili, policisti pa po konÄ?ani tekmi poskrbeli, da so navijaÄ?i Maribora in sodniki Velenje zapustili varno.

Namesto darila tepeĹž Velenje, 21. maja – V Ä?etrtek je na Kardeljevem trgu v Velenju moĹž pretepel

Ĺženo in jo laĹžje telesno poĹĄkodoval. Dejanje je Ĺžalostno Ĺže samo po sebi. Ĺ e bolj Ĺžalostno pa zato, ker je to storil celo na njen rojstni dan.

Policisti in druĹžba imajo do nasilja v druĹžini niÄ?elno toleranco, zato so in bodo zoper nasilnega moĹža ostro ukrepali. Za zaÄ?etek so mu izrekli prepoved pribliĹževanja, kazenska ovadba pa ĹĄe sledi.

MladeniÄ? prenoÄ?iĹĄÄ?a ni mogel zavrniti Ĺ martno ob Paki, 22. maj – V petek na veÄ?er so ĹĄli policisti na Mali Vrh. Tam oÄ?etu nikakor ni uspelo umiriti sina, ki je popil preveÄ? Ĺžganja. Policisti so ugotovili, da najverjetneje ne bo miru niti potem, ko bodo odĹĄli, zato so mladeniÄ?u ponudili prenoÄ?iĹĄÄ?e pri njih. Seveda ga ni mogel zavrniti.

MoŞ jo je pogreťal Velenje, 22. maja – V petek je na policijsko postajo poklical zaskrbljen moŞ.

Povedal je, da Ĺže od nedelje pogreĹĄa Ĺženo. Ko so jo policisti naĹĄli, se je izkazalo, da si je Ĺželela le nekaj trenutkov zase in si privoĹĄÄ?ila krajĹĄi oddih.

Policisti na rejv partiju

TeliÄ?ki ĹĄli po svoje

Velenje, 23. maja – V soboto in v noÄ?i na nedeljo se je na Velenjskem gradu odvijala javna prireditev, tako imenovani rejv parti. Tam so bili tudi policisti.

Ne zato, da bi poplesavali, ampak da bi prepreÄ?ili uporabo in prodajo nedovoljenih snovi, ki so na tovrstnih prireditvah precej pogoste. VeÄ? osebam so zasegli substance za katere sumijo, da so na seznamu, prepovedanih drog. Po opravljenih analizah bodo zoper vse krĹĄitelje ustrezno ukrepali. ÄŒeprav je pametno z glavo na zabavo, pa so jo nekateri posamezniki tokrat pustili doma. Policisti so morali v enem primeru uporabiti celo prisilna sredstva, ko se udeleĹženec ni strinjal z ukrepi policistov.

Ĺ oĹĄtanj, 23. maja – V soboto popoldan je policiste poklical na pomoÄ? krajan Belih Vod, ker so mu s paĹĄnika uĹĄli trije teliÄ?ki. Nepazljivi pastir je dva Ĺže naĹĄel, enega pa ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Hotel je domov, pa ni ĹĄlo Velenje, 23. maja – V soboto je policiste poklical varnostnik v Gorenju. Ta je zadrĹžal vinjenega kolesarja, ki je hotel s kolesom na zavarovano obmoÄ?je podjetja. Policista sta se z njim pogovorila in ugotovila, da je kolesar hotel le domov, a mu je pote prekriĹžalo Gorenje. Domov je potem priĹĄel varno, a po drugi poti.

Kdo je v resnici popil Ĺžganje?

Velenje, 24. maja – Policisti so v nedeljo tujca s stalnim bivaliĹĄÄ?em v Velenju kaznovali, ker se je prepiral s prijateljem in ga obtoĹževal, da mu je spil Ĺžganje, ki si ga je kupil zase. Glede na to, da je bil precej pijan, so policisti ocenili, da je Ĺžganje verjetno popil kar sam.

Vredno pohvale Na Policijski postaji Velenje so 7. aprila letos zasegli veÄ? gorskih koles: lombardo Ä?rne barve, balance Ä?rno-rdeÄ?e, scott sivo-Ä?rno-rumene, balance Ä?rno-rumene, balance rumeno-Ä?rne. ÄŒe pogreĹĄate kolo in bi lahko bilo katero od opisanih vaĹĄe, se oglasite na Policijski postaji Velenje, in Ä?e je vaĹĄe, se boste lahko to poletje spet vozli z njim.

Oven od 21. marca do 20. aprila

Maj naj bi bil najlepĹĄi mesec v letu. Tudi vam se zdi zelo lep in poln Ĺživljenja, a letos mu Ä?arobna moÄ? Ĺže nekaj dni bledi. VaĹĄe Ĺživljenje se je proti vaĹĄi volji zavrtelo v drugaÄ?no smer, kot ste priÄ?akovali. Tudi letoĹĄnje poletje zato kot kaĹže, ne bo Ä?isto niÄ? takĹĄno, kot ste si ĹĄe pred kratkim Ĺželeli. A ker je do poletnega dopusta ĹĄe precej daleÄ?, upajte, da se stvari kmalu obrnejo v pravo smer. V ljubezni bo ĹĄe naprej vladalo manjĹĄe zatiĹĄje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner potrebuje veÄ? Ä?asa za premislek in odloÄ?itev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, bo Ĺže povedal. Tisti, ki nimate partnerja, boste ĹĄe nekaj Ä?asa sami. A srce vam bo ob neki osebi hitreje bilo.

Bik od 21. aprila do 21. maja

Delali boste naÄ?rte in pri tem za zdaj ĹĄe molÄ?ali. Je pa dejstvo, da se letoĹĄnjega poletja, ki je koledarsko ĹĄe nekaj tednov daleÄ?, v teh dneh Ĺže veselite. Pa ne le zaradi naÄ?rtov, tudi zato, ker je celotno letoĹĄnje leto drugaÄ?no od lanskega, pa ĹĄe kakĹĄnega prej. Imate novo druĹžbo, cel kup novih prijateljev, vseeno pa ĹĄe niste Ä?isto sreÄ?ni, saj na ljubezenskem podroÄ?ju zeva velika luknja. Zato radi delate. NiÄ? vas ne bo motilo, da prihaja obdobje, ko boste imeli res veliko dela in obveznosti. Lotili se ga boste pripravljeni, polni novih idej. Tudi zato, ker boste imeli pred seboj jasen cilj. Ĺ˝e do sredine poletja bi radi dokonÄ?ali nedokonÄ?ano in se potem posvetili vsemu tistemu, za kar si letos ĹĄe niste mogli vzeti Ä?asa. Do takrat bo na vaĹĄem raÄ?unu tudi dovolj denarja.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

Znani ste po tem, da teĹžko molÄ?ite, ker preprosto radi govorite, a ko je treba, znate tudi to. To pa ne pomeni, da ne znate drĹžati skrivnosti zase, ker jih znate. Naslednji dnevi bodo pravi preizkus za vas. Ko boste izvedeli, kaj se dogaja prijatelju, boste seveda Ĺželeli pomagati. A pri tem pazite! VÄ?asih je lahko dobrohotna pomoÄ? v tako koÄ?ljivih situacijah, kot je njegova, dvorezen meÄ?. ÄŒeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste stvari zakomplicirali. In to ne v vaĹĄo korist. Preden karkoli storite, premislite. Ne bi bilo prviÄ?, da bi se opekli, pa Ä?eprav boste hoteli le pomagati. Jutri in v soboto boste veliko v dobri druĹžbi. Ugotovili boste, da ste druĹženje s prijatelji resniÄ?no pogreĹĄali. Ne Ä?akajte, da minejo meseci, preden to ponovite.

Rak od 22. junija do 22. julija

OdloÄ?ili se boste, da je s toplejĹĄimi in konÄ?no manj deĹževnimi majskimi dnevi priĹĄel Ä?as za druĹženje. Letos ste veliko dni v prvi polovici maja preĹživeli doma, zato v naslednjih dneh med ĹĄtirimi stenami ne boste imeli nobenega obstanka. NiÄ? hudega, Ä?e vam ne bo takoj uspelo s starimi prijatelji navezati stika tako, da boste zadovoljni vi in oni.

Dejstvo je, da ste se odtujili. Boste pa potem, ko se bo druĹženje razvilo, toliko bolj zadovoljni. Potrudite se, da ne bo ostalo le pri Ĺželji po veÄ? druĹženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Ni jih veliko, pa ĹĄe tem posveÄ?ate premalo pozornosti. Recite samotarstvu konec! Na ljubezenskem podroÄ?ju ne boste zadovoljni, ker ne boste vedeli, kako obuditi Ä?ustva. Denar? Previdno z njim, prihaja suĹĄno obdobje.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Velikokrat ste se smejali, ko so vam starejĹĄi in izkuĹĄeni prodajali svoje Ĺživljenjske izkuĹĄnje. Sedaj pa jim vedno bolj verjamete. V teh dneh boste spoznali, da niÄ? ni bolj pomembno kot zdravje in dobro poÄ?utje, saj je, Ä?e imate tega, vse ostalo veliko laĹžje.

Ali pa sploh mogoÄ?e. Da, zdravje bo tisto, ki vam bo v naslednjih dneh povzroÄ?alo veliko skrbi. Ker slabega poÄ?utja niste vajeni, boste postajali prav depresivni. Po torku vam bo ĹĄlo na bolje.

Partner si Ĺželi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. Da se vam Ĺže vraÄ?a, bodo lahko domaÄ?i zaÄ?utili Ĺže ob koncu tedna, a partner ĹĄe ne bo zadovoljen. Ĺ˝elel si bo veÄ?, pripravljen vam bo tudi pomagati. Pustite mu, da vas razvaja, ker ga boste s tem osreÄ?ili!

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Maj se hitro izteka, vi pa se Ĺže veselite novega obdobja v Ĺživljenju. LetoĹĄnji topli meseci v letu bodo sicer zelo delavni, a se tega sploh ne bojite. Ker veste, da boste za delo tokrat tudi dobro plaÄ?ani, bo motivacija velika. Pa tudi pogled v prihodnost bo bolj optimistiÄ?en, kot je kazalo ĹĄe pred nekaj tedni. ÄŒez konec tedna boste spoznali osebo, ki bo kmalu moÄ?no vplivala na vaĹĄe odloÄ?itve. ÄŒeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resniÄ?no dobrega, iskrenega Ä?loveka. Bolj pazite na svoje zdravje, saj boste ob nenehnih spremembah temperatur teĹžko uĹĄli prehladu. Tudi spali boste precej nemirno. A le do ponedeljka, potem boste spet bolj mirni, pa tudi poÄ?utje se vam bo izboljĹĄalo.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Ĺ˝al bo tudi v zadnjih majskih dneh ostala vaĹĄa najbolj goreÄ?a Ĺželja ĹĄe vedno neizpolnjena in Ä?as je, da zaÄ?nete intenzivno delati na tem, da se vam uresniÄ?i. Vse kaĹže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo moÄ?no izboljĹĄal odnos med vami in vaĹĄim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala najveÄ?je napake, da je tu in tam poÄ?ilo. Ni bilo pogosto, pa ĹĄe takrat vas je vedno morilo.

Dejstvo je, da sta trmasta, vÄ?asih je treba tudi popustiti. Tako v Ĺželjah kot priÄ?akovanjih. Ker bodo naslednji dnevi polni kompromisov, se Ä?im prej sprijaznite s tem. NepremiĹĄljena dejanja vas lahko v naslednjih dneh drago stanejo. ReĹĄitev imate pred nosom, le videti je noÄ?ete. Ker ni po vaĹĄi meri, kajne?

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Veselite se naslednjih dni, kot Ĺže dolgo ne. Kot kaĹže, boste v njih imeli dovolj Ä?asa zase in za svoje najbliĹžje. Eden od njih bo potreboval vaĹĄo podporo in ne graje, vi pa boste poÄ?eli ravno obratno. K sreÄ?i bo naslednji teden bolj pozitiven in poln lepĹĄih novic. Vseeno nekatere, sploh tiste, povezane s sluĹžbo, vzemite z rezervo, saj veste, da se vÄ?asih kaj sveti kot zlato, izkaĹže pa se za vse kaj drugega. Ko vas bodo vpraĹĄali za mnenje, si vzemite kakĹĄen dan veÄ? za premislek. VeÄ? vloĹžite v svoje dobro poÄ?utje. Tisti, ki imate kroniÄ?ne bolezni, veste, zakaj vam zvezde to priporoÄ?ajo prav v teh dneh. TeĹžave bodo hitro tukaj, Ä?e jih boste pometali pod preprogo.

Ne bo lahko spremeniti navad, a tokrat bo za vas nujno.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Mirnih dni je konec. Ĺ˝e ob koncu tega tedna boste le malo doma, saj se vam bo po dolgem Ä?asu v Ĺživljenju spet res veliko dogajalo. In to vam bo zelo vĹĄeÄ?. Jezilo pa vas bo, ker se morda tudi zaradi tega ne boste uspeli reĹĄiti malih razvad, ki veste, da vam prav niÄ? ne koristijo. A saj ste se odloÄ?ili, da se jih boste lotili poÄ?asi, postopoma.

Prihodnji teden bo Ä?as, da se tega projekta lotite resno, saj se bo Ĺživljenje spet umirilo. Tega bo vesel tudi vaĹĄ partner, ki mu ni vseeno, da nista veÄ? veliko skupaj. Komunikacijski ĹĄumi bodo vse pogostejĹĄi, ĹĄe najveÄ?krat bo doma vladal molk. Pa ne, da si ne bi imela Ä?esa povedati, zamera bo prehuda, da bi se partnerju sploh zdelo vredno. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate drĹžati obljubo, ki ste mu jo dali Ĺže pred Ä?asom. S tem boste prebili led in zaÄ?eli topliti vajin odnos. Ĺ e nekaj Ä?asa ne bo takĹĄen, kot si Ĺželite, a bo ĹĄlo vseeno na bolje. Po drugi strani pa vam bo postajalo kar malce vseeno. VaĹĄe Ĺživljenje Ĺže nekaj Ä?asa teÄ?e mimo druĹžine, zato ste se na to Ĺže skoraj navadili. ÄŒeprav veste, da ni prav.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

Ĺ e pred zaÄ?etkom junija vas Ä?aka pravi preizkus. Novega projekta ste se Ĺže lotili in to zelo optimistiÄ?no. Ker dobro veste, da je tako tudi prav. Kot kaĹže, se boste Ĺže kmalu veliko bolje poÄ?utili, saj bodo s kopico dela izzvenele tudi teĹžave in skrbi, ki ste se jim v brezdelju Ä?isto preveÄ? posveÄ?ali. V naslednjih dneh boste zelo uÄ?inkoviti, naredili boste res veliko. S partnerjem se bosta ob vsem, kar se vam bo dogajalo, veliko pogovarjala in ob tem na novo spoznavala. ÄŒeprav se vam zdi, da o njem veste Ĺže vse, vas bo partner tokrat veÄ? kot prijetno presenetil. Sploh, ko bo pokazal ĹĄe en talent, za katerega niste vedeli. Na delovnem mestu bo ĹĄe nekaj dni precej napeto, doma pa vsak dan bolj prijetno. Ĺ˝eleli si boste, da bi lahko bili veÄ? doma. Ne bo vam uspelo.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

BeĹžni opazovalci bodo menili, da ste zadnje Ä?ase zelo sreÄ?ni in zadovoljni. Pogosto boste namreÄ? svoje stiske in strahove skrivali za nasmehom, ki sploh ne bo grenak.

Ne bo pa iskren. V resnici boste v teh dneh precej nemirni. Krive bodo sive misli, ki sploh nimajo pravega vzroka. Tudi povoda zato, da se jim prepuĹĄÄ?ate, nimate. A tako paÄ? bo. Naenkrat vas bo skrbelo vse, kar se dogaja z vami in tudi z vaĹĄim partnerjem. Izgubljali boste samozavest. Do torka se boste vrteli v zaÄ?aranem krogu, saj boste ob tem ĹĄe slabo spali, dnevi pa se vam bodo vlekli kot jara kaÄ?a. Ker po navadi vse teĹžave drĹžite v sebi, vam bo to prej ĹĄkodilo kot koristilo. Vsaj poskusite jih deliti s tistimi, ki jim lahko zaupate. Takoj vam bo laĹžje.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

Opazili boste, da se z vami nekaj Ä?udnega dogaja. Tokrat ne boste odlaĹĄali. Takoj boste zaÄ?eli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaĹĄa odlika. Tokrat se bo splaÄ?alo, saj je vaĹĄe telo najveÄ? kar imate. Tega pa se velikokrat premalo zavedate. ÄŒe ne bo niÄ? bolje, pojdite k zdravniku. Pri tem pozabite na kopico dela, ki vas Ä?aka in nikar ne mislite, da ste nezamenljivi. Da niste, vam bodo povedali tudi v sluĹžbi, a bodo pri tem drĹžali figo v Ĺžepu. Sami veste, koliko ste vredni. A ĹĄe vedno se ne znate dovolj ceniti. Ko se boste znali, vas bodo cenili tudi drugi. Dotlej pa se vam bodo nenehno dogajale tudi krivice.

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

28. maja 2015

RADIO VELENJE VELENJE ÄŒetrtek, 28. maj 2.00 7.00 14.00 16.30 18.00 18.00 19.00

19.30

19.30

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Kornati Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – UrĹĄlja gora Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Zavozlano, Ustvarjalni Ä?etrtki za uÄ?ence od 5. do 9. razreda GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Baletna predstava TrnuljÄ?ica HiĹĄa mineralov in gostujoÄ?e literature FotoreportaĹža UrĹĄke ZupanÄ?iÄ?

Nasmejana obala Afrike Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert dijakov vzporednega izobraĹževanja Glasbene ĹĄole Velenje Amfiteater na velenjski promenadi VeÄ?eri v amfiteatru: Diaspora*

Petek, 29. maj 9.00 17.00 19.00 19.30 20.00 22.00 22.00

UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Fimo mehurÄ?kanje, ustvarjalni klub za odrasle Mladinski center Velenje Video delavnice Dom kulture Velenje, mala dvorana Premiera plesne predstave Gremo na ples!

Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Letni koncert MePZ Gorenje Terasa eMCe plac Stand up na tearsi (25. DMK) Terasa eMCe plac Koncert Prismojeni profesorji bluesa (25. DMK) Max klub Zadnji Ĺžur pred poletjem, piknik za obiskovalce in zabav z DJ VaÄ?em

Sobota, 30. maj 6.00 8.00 8.00 9.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Raduha PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Cankarjeva ulica BazArt, umetniĹĄka trĹžnica (25.

DMK) KnjiĹžnica Velenje, preddverje

KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Rim in Vatikan, ustvarjalna delavnica 20.00 Velenjski grad Rock na gradu (25. DMK)

Ponedeljek, 1. junij 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Galerija Vile Bianca Odprtje razstave Veronike Svetina 18.00 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjig Sabine Ĺ egula in Sabine NemaniÄ? Osnove floristike 1 in 2 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: komiÄ?ni dokumentarec Mama je ena sama

Torek, 2. junij 11.00 Dom kulture Velenje Podelitev spominskih priznanj bralne znaÄ?ke za devetoĹĄolce Ĺ aleĹĄke doline 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Mojca velenje Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI 17.00 DruĹĄtvo Novus, Trg mladosti 6 Predavanje Ines Vugrinec Kupi mi to Ä?okolado! Kako se odzovete?

18.00 Glasbena ĹĄola Velenje VeÄ?er tolkalcev Glasbene ĹĄole Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Plesne igrarije, 22. zakljuÄ?na produkcija Plesnega studia N 19.00 Velenjski grad Potopisno predavanje Aleksandre SaĹĄke Bellian: Camino

Sreda, 3. junij 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Perlice, perlice, ustvarjalni klub za odrasle 18.00 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjige Stojana Kneza Kamay, Ĺžarek, ki nikoli ne ugasne 19.30 Oder pod magnolijami pri Domu kulture Velenje Zgodbe neke hiĹĄe – gostja Neva

Gremo na ples!

Velenje, 29. maja – Kulturno druĹĄtvo Media v sodelovanju s plesno ĹĄolo Step in ob podpori Festivala Velenje jutri ob 19. uri pripravlja veÄ?er, posveÄ?en ljubezni do plesa, in premiero plesne predstave Gremo na ples! V mali dvorani doma kulture bo ta veÄ?er premiera plesne predstave Gremo na ples! Predstava v razgiban mozaik plesnih slogov in zvrsti povezuje razliÄ?ne plesu predane in v ples zaljubljene generacije plesalcev. Ples jih zdruĹžuje, povezuje in jim pomaga, da Ĺživijo sreÄ?neje, bolje, z njim premagujejo omejitve in nasprotja, pleĹĄejo Ĺživljenje in Ĺživijo ples. UĹživali boste ob Ä?a-Ä?a-ju, salsi, swingu in drugih druĹžabnih plesih, plesalke skupine Medie pa đ&#x;”˛ se bodo predstavile z novimi koreografijami sodobnega plesa.

Lutke v Citycentru Celje - V nedeljo, 31. maja, ob 13. uri, ste vabljeni na lutkovno predstavo Klobuk gospoda Konstantina, v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint, ki se bo odvijala na osređ&#x;”˛ dnjem prostoru Citycentra.

DEĹ˝ELA JUTRIĹ NJEGA DNE: SVET ONKRAJ Tomorrowland (ZDA) ZF akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 130 minut ReĹžija: Brad Bird Igrajo: Britt Robertson, George Clooney, Judy Greer, Kathryn Hahn, Hugh Laurie, Lochlyn Munro, Pierce Gagnon, Keegan-Michael Key, Tim McGraw, idr.

Sobota, 30. 5., ob 20.00 Nedelja, 31. 5., ob 20.00 Ponedeljek, 1. 6., ob 17.30

BACEK JON FILM Shaun the Sheep (VB, Francija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina za najmlajĹĄe brez dialogov, 85 minut ReĹžija: Mark Burton, Richard Goleszowski Petek, 29. 5., ob 18.00 Sobota, 30. 5., ob 18.00 Nedelja, 31. 5., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

PHOENIX Phoenix (NemÄ?ija) PsiholoĹĄka drama, 98 minut

TrampuĹĄ

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 28. maj 7.30

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj PomoÄ? ljudem v stiski 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic (KaĹĄmir Huseinović: Zumbombon, pripoveduje Andreja Kolenc) 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepeti pod Pustim gradom

Petek, 29. maj 17.15 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Predstavitev Medgeneracijskega srediĹĄÄ?a ĹĄoĹĄtanj ob prvi obletnici delovanja, ob 17.45 pogovor ob knjigi za otroke: ''Kamay, Ĺžarek, ki nikoli ne ugasne''

Sobota, 30. maj X

Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Kvalifikacije za obstanek v ligi Telemach (Elektra Ĺ oĹĄtanj Vzajemci Lastovka) 14.00 Gasilski dom Gaberke Pokalno gasilsko tekmovanje 17.00 Stadion Ĺ oĹĄtanj 18. krog medobÄ?inske lige golgeter (NK Ĺ oĹĄtanj : NK ZreÄ?e) 20.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj - Vzajemci Lastovka - Kvalifikacije za obstanek v ligi Telemach

Nedelja, 31. maj X

Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj U 15 - 2. kvalifikacijska tekma za 1.SKL U15 (Elektra Ĺ oĹĄtanj - KĹ Sani Bistrica)

Paki Nogometna tekma v spomin na Alojza PodgorĹĄka med ekipo Slovenskih Ĺžupanov in ekipo Humanih zvezdic (ekipa slovenskih estradnikov) 19.30 Dvorana Marof Pilates

Petek, 29. maj Mladinski center Ĺ martno ob Paki JSKD Velenje in MC Ĺ martno ob Paki: drĹžavna kiparska delavnica 17.30 Dvorana Marof Predavanje na temo MoĹžganska kap

Sobota, 30. maj Mladinski center Ĺ martno ob Paki JSKD Velenje in MC Ĺ martno ob Paki: drĹžavna kiparska delavnica

Nedelja, 31. maj Mladinski center Ĺ martno ob Paki JSKD Velenje in MC Ĺ martno ob Paki: drĹžavna kiparska delavnica z razstavo

Ponedeljek, 1. junij 19.00 HiĹĄa mladih- sejna soba SvetniĹĄka skupina Liste za napredek obÄ?ine 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba MDance

Torek, 2. junij 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna ťola Superstar – Hip Hop 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Sreda, 3. junij 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin 19.00 Dvorana Marof ZvoÄ?na kopel z gongi

Ponedeljek, 1. junij 8.30

Ĺ oĹĄtanj in okolica (zbirno mesto pred obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj) Sprehod za zdavje

Lunine mene

ÄŒetrtek, 28. maj

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ ola zdravja Ĺ oĹĄtanj v soboto, 30. maja, vabi na sonÄ?ni zajtrk na Pusti grad. Na njem bo inĹĄtruktor Matej Cvikl udeleĹžencem predstavil metodo povezovanja telesa z Jin energijo zemlje in Jang energijo vesolja.

UdeleĹžba je brezplaÄ?na, zborno mesto bo na Trgu bratov Mravljakov (pri Marijinem kipu) ob 5.10, vaje na Pustem gradu pa se bodo zaÄ?ele ob 5.40. đ&#x;”˛

mkp

Filmski ciklus: Vojna in mir ReĹžija: Christian Petzold Igrajo: Nina Hoss, Ronald Zehrfeld, Nina Kunzendorf, Michael Maertens, Imogen Kogge, Kirsten Block, Uwe Preuss, Eva Bay, Jeff Burrell, Sofia Exss, Megan Gay idr.

Petek, 29. 5., ob 20.00 Sobota, 30. 5., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 31. 5., ob 19.00 – mala dvor.

VELIKA IGRA Big Game (Finska, VB, NemÄ?ija) Akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut ReĹžija: Jalmari Helander

2. junija, ob 18.21,

polna luna (ĹĄÄ?ip).

CITY CENTER Celje

SonÄ?ni zajtrk na Pustem gradu

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; Erosov kotiÄ?ek; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 29. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 30. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 31. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studiu Radia Velenje.

PONEDELJEK, 1. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studiu Radia Velenje.

TOREK, 2. junija

Ĺ MARTNO OB PAKI 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18.00 Veliko nogometno igriĹĄÄ?e v ĹĄportnem parku v Ĺ martnem ob

ÄŒETRTEK, 28. maja

• ÄŒetrtek, 28.5., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 29.5., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica, 28.5.-31.5. Heidi – fotografiranje otrok • Nedelja, 31.5. 10.00, Na kolo 2015 druĹžinska kolesarska prireditev, 11.00 Raziskovalno nedeljsko dopoldne – igre in eksperimenti, 13.00 Lutkovna predstava Klobuk gospoda Konstantina, gledaliĹĄÄ?e Labirint • 4.6.- 7.6., Slovenska vojska se predstavi • Petek, 5.6.,14.00 Krekov trg, CITYBAND 2015 –koncert MI2 ob koncu ĹĄolskega leta • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

Igrajo: Samuel L. Jackson, Onni Tommila, Ray Stevenson, Victor Garber, Mehmet Kurtulus, Ted Levine, Jorma Tommila, Risto Salmi, Felicity Huffman idr.

Nedelja, 31. 5., ob 18.00

MAMA JE ENA SAMA Tatjana in motherland (Slovenija) KomiÄ?ni dokumentarec, 60 minut ReĹžija: Miha Celar.

Nastopajo: Martina Zmuc Tomori, Tatjana KneŞević, Andrej Perko , Svetlana Makarovic idr.

Ponedeljek, 1. 6., ob 20.00 – f. gled.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 3. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od od 18. do 24. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2

od 18. do 24. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

28. maja 2015

GIBANJE prebivalstva Upravna enote Velenje

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, 1000 Ljubljana // Magenta plus //

POROKE

KONJUCNIEJ 20R15T, OBM14.I2 URI, PETEK, 5.

LJU. NA KREKOVEM TRGU V CE

mali OGLASI STIKI-POZNANSTVA

ODDAM

Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

V NAJEM oddamo bokse za konje v okolici Velenja, idiliÄ?na lokacija, popolna oskrba konja, izpusti in maneĹža.

MoĹžnost terenskega jahanja po okolici.

Gsm: 040 492 832

NARAVNO suĹĄen macesen, deb. 30 in 80 mm ter hrast, deb. 50 in 80 mm, prodam. Gsm: 031 457 845 JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec in veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

SMRTI ZavolovĹĄek Anton, roj. 1941, Gornji Grad, Attemsov trg 42; LenoĹĄek Emilijan, roj. 1937, Ĺ martno ob Paki, ReÄ?ica ob Paki 50; Ĺ raml Olga, roj.

1929, Ĺ oĹĄtanj, KoroĹĄka cesta 46.

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 31. 5., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PUJSKE in odojke teŞke od 25 do 30 kg prodam. Gsm: 031 042 798

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PRAĹ IÄŒE najboljĹĄe mesnate pasme za dopitanje. MoĹžna dostava.

FiĹĄar gsm: 041 619 372

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 14. maja 2015, so: • Veronika Glojek, Ĺ martno 38 a, 3327 Ĺ martno ob Paki (mobilni telefon); • Mihaela NavrĹĄnik, PleĹĄivec 4, 3325 Ĺ oĹĄtanj (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Danica Ĺ tukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje (folija za mobitel).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: MOBTEL MOZIRJE

• Hiťo, velikosti 226 m2, v Velenju na Konovem, K + P+M, parcela 932 m2, zgrajena 2004 , ťe nevseljena, ER: D (60-105 kWh/ m2a). Cena 190.000 evr.

RAZNO ELEKTRIÄŒNI skuter, 400 V, star dve leti prodam za 500,00 evrov.

Gsm: 051 411 770

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

30. in 31. 5. – Olivera Saveva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, Ä?etrtek 7.30 - 9.00

Danici SenekoviÄ? v spomin

VSTOPNINE NI!

www.city-center.si

PRIDELKI

Urbanc Milan , Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 239 in Petermanec Metka, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 239; Hudournik Jernej, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 29 in Jamnikar Tina, Ĺ oĹĄtanj, Lokovica 78a; Dobnik Luka, Velenje, Ulica Janka Ulriha 1 in Jazbec UrĹĄa, Velenje, Ulica Janka Ulriha 1; Majstorović Dalibor, Velenje, Cankarjeva Cesta 2a in GroĹĄić Sandra, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 10b.

DEŽURSTVA

Kako lahko smrt iztrga iz Ĺživljenja Ä?loveka, ki ima na obrazu tako ljubezniv nasmeh in ki se je znal tako zvonko smejati – tudi sebi. Spoznali sva se pred mnogimi leti kot mami dveh soĹĄolk. Simpatija je bila takoj vzpostavljena. Videvali sva se na cesti, na roditeljskih sestankih, prireditvah ‌ Vedno nasmejana, razpoloĹžena ‌ TeĹžave, ki niso bile majhne, si vedno znala pomanjĹĄati s humorjem in smehom. Nikoli nisi toĹžila ali pa le mimogrede. Marsikomu si bila vzgled, kako lahko Ä?lovek z voljo do Ĺživljenja prenaĹĄa bolezen. NeĹĄteto je bilo trenutkov, ko smo se ti do solz nasmejali, nasmejali ob stvareh, ki niso bile niti malo komiÄ?ne in ki bi marsikoga drugega pahnile v depresijo. Naj omenim samo medveda in medvedke ‌ Tvoja otroka in tvoji prijatelji Ĺže vedo, na kaj mislim. V zadnjem Ä?asu smo te pogreĹĄali na vadbi, toda beseda je vedno nanesla nate. Novice o tvojem zdravju so bile vedno slabĹĄe, vedno pogosteje si bila v bolniĹĄnici, toda tudi tam si znala poskrbeti za smeh. Znala si razvedriti vse okrog sebe: bolnike, osebje, obiskovalce. Globoko v sebi si Ĺže dolgo vedela, da te Ä?akajo tam, na drugi strani, od koder ni vrnitve. Uspela si se posloviti od svojih dragih in bila deleĹžna velikega darila usode: odĹĄla si hitro, brez napovedi in skoraj prepriÄ?ana sem, da si se, vsaj v sebi, nasmehnila tudi v tem trenutku. NekoÄ? si rekla, da ko te ne bo veÄ?, naj ti v grob ne meÄ?emo cvetja, ampak ‌ Kako radi bi ti pravzaprav bili ustregli, toda ljudje, ki te niso tako dobro poznali, bi tega verjetno ne razumeli.

Veliko let sva se formalno vikali in ko sem predlagala prijateljski ti, si mi rekla, da ti bo v veliko Ä?ast tikati se z mano.

Draga Danica, meni je v veliko Ä?ast, da sem te poznala in se lahko ĹĄtela med tvoje prijateljice. Ne samo jaz, veliko nas je, ki Ĺžalujemo za teboj, pa vendar boĹĄ v naĹĄih srcih in spominu vedno ostala tista Ĺživahna, nasmejana in dobrovoljna Danica. S temi lastnostmi si si za veÄ?no postavila spomenik! đ&#x;”˛

Ingeborg ÄŒas v imenu prijateljev

• 2-sobno stanovanje v Ĺ aleku, 68 m2, odliÄ?en razpored, zgrajeno 1988, 2/6 nad. ER: (60-105 kWh/m2a). Cena 68.000 evr.

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, 3312 Prebold, SLO | T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA Z boleÄ?ino sporoÄ?amo, da nas je zapustila draga Ĺžena, mama, stara mama in sestra

Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

MARIJA SKUTNIK

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

iz BevÄ? 10, Velenje

12. 7. 1929 – 7. 5. 2015 Srce tvoje veÄ? ne bije, boleÄ?in veÄ? ne trpiĹĄ, nam pa Ĺžalost srce trga, solza lije iz oÄ?i, dom je prazen in otoĹžen, ker te veÄ? med nami ni.

Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?eno soĹžalje, darovano cvetje, sveÄ?e in sveto maĹĄo. Posebna zahvala zdravnici Mariji Hrastnik Koren, patronaĹžni sluĹžbi ZD Velenje, DruĹĄtvu Hospic Velenje, govorniku Vladu VidemĹĄku za ganljive besede slovesa, pevcem, izvajalcu TiĹĄine, gospodu duhovniku Mateju DeÄ?manu ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 28. 5. 2015, barve: CMYK, stran 28

Parti na gradu?

Ja!

ÂťElectronic Fortress je za enkrat ĹĄe preizkus za nas in Velenje, Ä?e zmoremo tako zahtevno prireditev na tako odliÄ?ni lokaciji,ÂŤ je ĹĄe pred dogodkom povedal Ĺ˝iga KoÄ?evar – Preizkus so opravili, menijo tako v Muzeju Velenje kot na Mestni obÄ?ini Velenje – Z vznemirjenostjo in pomisleki priÄ?akovan dogodek Electronic Fortress je uspel Tina Felicijan Foto: Martina Hrastnik

Ĺ Ĺ K je v sodelovanju z druĹĄtvom COGO in organizacijo Overload na dveh odrih za obzidjem in na butiÄ?nem odru v atriju gradu predstavil deset DJ-ev, ki so prav tako kot obiskovalci bili oÄ?arani nad lokacijo in zadovoljni z organizacijo. Prva tovrstna prireditev na Velenjskem gradu, ki je trajala do jutra in aktivirala vse kotiÄ?ke za obzidjem, je privabila veÄ? kot 900 ljubiteljev elektronske glasbe.

Proti stereotipom Pred leti pestra scena elektronske glasbe je v Velenju zadnje Ä?ase zapostavljena, subkultura, ki se plete okrog nje, pa polna stereotipov.

Tudi zato je DMK povezal lokalne ustvarjalce v tej zvrsti in se lotil zahtevne organizacije prireditve. ÂťSuper se mi zdi, da je DMK letos dal prednost elektroniki in naredil ta Ĺžur. Marsikdo, predvsem pa mlajĹĄe obÄ?instvo, ne ve, da je bila elektronika Ĺže zdavnaj prisotna v Velenju in je pred desetletjem igrala pomembno vlogo. Valentino Kanzyani je tu v bistvu zaÄ?el kariero.

Tako se je Electronic Fortress zaÄ?el z njim, upam pa, da se bo ideja obdrĹžala in se bo Ĺžur v prihodnjih letih ĹĄe organiziral,ÂŤ je povedal domaÄ?i ljubitelj elektronike, ustvarjalec v glasbi in DJ Tonske, ki je ogreval za Kanzyania, kar je bil eden boljĹĄih trenutkov njegovih nastopov, pravi.

Obiskovalci navduĹĄeni Kljub manj izkuĹĄnjam s tako zahtevnimi projekti so ĹĄtudenti s pomoÄ?jo prijateljskih mladinskih organizacij in druĹĄtev ter veÄ? kot 50 mladimi sodelavci ustvarili ambient, kakrĹĄnega si marsikdo sploh ni mogel zamisliti. Sami so naredili toÄ?ilne pulte, eksperimentirali so s svetili, pod oboke gradu so postavili lounge in drog art kotiÄ?ke, ki so poskrbe-

MatevĹž Vogrinec in Ĺ˝iga KoÄ?evar z novo Ritjo)

Namesto v atriju Velenjskega gradu je bila letos otvoritev festivala v Pekarni in brez prihoda Ĺ tafete modrosti. ÂťNewyorĹĄki veÄ?er,ÂŤ kakor so ga poimenovali, je potekal ob glasbi, ki jo je izbral Felis Catus. Zakuska z veliko domiĹĄljije je obiskovalce okrepÄ?ala za ogled prostorske inĹĄtalacije lokalnih kiparjev AnĹžeta Severja in Mihaela Novaka, ki sta intervenirala z gibalnimi izzivi in tako dosegla, da pri ogledu sodeluje in dela celo telo. Ĺ tudenti raznih smeri iz Velenja in Slovenije so predstavili sveĹženj prispevkov, zbranih v revijo RIT, ki je opremljena z nazornimi fotografijami Martine Hrastnik, domiselno oblikovanje pa je delo Roka PotoÄ?nika. Urednik MatevĹž Vogrinec je letos izbral teoretske in aktualne Ĺžive teme – razmisleke o socialistih, ideologiji, ateizmu in brezdomskem Ĺživljenju, polemikah ob spremembi Zakona o zakonskih zvezah in druĹžinskih razmerjih ter vampirski erotiki.

RIT je mogoÄ?e zagrabiti v eMCe placu.

li za udobje obiskovalcev, nastopajoÄ?i pa so organizacijo in ambient primerjali s svetovnimi profesionalnimi festivali. Uspeh dogodka potrjuje tudi navduĹĄenje obÄ?instva, ki se je ĹĄe dolgo v nedeljo zadrĹžalo na after partyju v eMCe placu. ÂťMoram pohvaliti DMK, ker je vse zelo dobro organizirano. Za tak projekt

ReĹžijska vaja

Velenje, 21. maja – Na odru male dvorane Doma kulture Velenje je bila premierno uprizorjena glasbeno-gledaliťka pred-

stava ReĹžijska vaja za opero Gospodovalna sluĹžkinja. Gre za domiselno odrsko uprizoritev od priprav do izvedbe oper-

morajo mladi imeti veliko optimizma in entuziazma,ÂŤ je povedal hrvaĹĄki DJ Rubb Surr.

Izvedba uspeĹĄna Kljub pomislekom je grad nepoĹĄkodovan, saj so obiskovalci spoĹĄtovali kulturno dediĹĄÄ?ino in sprejeli nekoliko ostrejĹĄa pravila vedenja.

nega dela, ki se zaÄ?ne z avdicijo za pevce, vokalnimi in reĹžijskimi vajami, generalko, premiero in zakljuÄ?i z odmevnimi gostovanji na velikih evropskih odrih.

Vlogo reĹžiserke je tako na odru kot ob njem prevzela Nana MilÄ?inski, ki je poskrbela tudi za duhovit scenarij. V predstavi nastopata dva operna pevca, sopranistka Katja Konvalinka in tenorist Klemen Torkar, ki sta se poleg vokalnih vlog sluĹžkinje Serpine in gospodarja Uberta izvrstno izkazala tudi v igranem delu igre.

Odrsko dogajanje zaÄ?ini vloga obÄ?utljivega dirigenta, v kateri se je naĹĄel pianist JoĹži Ĺ alej.

Delo je nastalo v koprodukciji Festivala Velenje in Slovenskega komornega glasbenega gledaliĹĄÄ?a in ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje. Pri pripravi pa so sodelovali tudi Opera in balet Ljubljana, Zavod Morpheus in Mini teater. đ&#x;”˛

Foto: Ksenija Mikor

Organizatorji so namreÄ? ustrezno poskrbeli za varnost udeleĹžencev in lastnine, ki je na Velenjskem gradu, ter spoĹĄtovali doloÄ?ila o hrupu, ugotavlja vodja Urada za druĹžbene dejavnosti MOV Drago MartinĹĄek.

Zdravstvenim in varnostnim sluĹžbam ni bilo treba posredovati, policija ni prejela niti prijav zaradi hrupa, je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart, ki je dogodek ves Ä?as spremljala in je zadovoljna, da ni ĹĄlo niÄ? narobe. Ĺ tudenti se zavedajo, da brez zaupanja vodstva gradu in podpore v lokalni skupnosti ne bi ĹĄlo, Ä?eprav so se pojavljali dvomi v primernost in upraviÄ?enost dogodka. ÂťZdi se mi, da moramo biti mladi drugaÄ?ni, provokativni, si vÄ?asih malo veÄ? upati,ÂŤ pravi Ĺ˝iga KoÄ?evar. ÂťVelenjski grad je Ĺže veÄ? let tradicionalno prizoriĹĄÄ?e Dnevov mladih in kulture. Tudi s tovrstnim povezovanjem in sodelovanjem lahko oblikujemo odnos mladih do kulturne dediĹĄÄ?ine in krepimo njihov interes zanjo.

Menimo, da idej in pobud ne smemo vnaprej zavraÄ?ati, ampak si, Ä?e

Rekli so â?ą ÂťMi v maju dajemo prednost in priloĹžnost kulturi

in mladim, da popestrimo dogajanje v mestu in mu tudi veÄ?amo prepoznavnost. Mislim, da je tu veÄ? pozitivnih kot negativnih uÄ?inkov.

Ja, marsikdo ni mogel spati, ampak Ä?e smo mesto mladih, mladim prijazno mesto, Ä?e Ĺželimo razvijati festivalski turizem, se moramo s tem sprijazniti in se nauÄ?iti Ĺživeti s tem, pa bomo vsi imeli nekaj od tega.ÂŤ Ĺ˝iga KoÄ?evar ÂťÄŒe so organizatorji odgovorni in zreli ter so taki tudi udeleĹženci dogodka, mislim, da si ne smemo vnaprej postavljati meja.ÂŤ Mojca Ĺ˝evart

ÂťPo mojem mnenju je bila to najzahtevnejĹĄa prireditev, ki smo jo zadnja leta imeli v MOV.ÂŤ Drago MartinĹĄek vesel sem, da je bil dogodek izveden brez kakrĹĄnihkoli teĹžav. ÄŒe se bodo tako lotili organizacije naslednjih podobnih dogodkov, bodo prav gotovo imeli vso podporo MOV,ÂŤ je delo mladih komentiral Drago MartinĹĄek.

Se bo parti ponovil?

Electronic Fortress ima potencial, da postane zanimiv za ĹĄirĹĄo javnost in v Velenje pripelje obiskovalce od drugod. Tako meni Valentino

25. Dnevi mladih in kulture se nadaljujejo jutri ob 20.00 pred eMCe placom, ko bodo nastopili stand up komiki Vid ValiÄ?, UroĹĄ Kuzman in SaĹĄo Avramović. VeÄ?er se bo nadaljeval z energiÄ?nim bluesom Prismojenih profesorjev bluesa, ki se stopnjuje v psihedeliÄ?ni rock ali ritmiÄ?ni funk.

Tradicionalni rock koncert na Velenjskem gradu se bo v soboto zaÄ?el ob 21.00, ko bodo igrali Dan D, turbofolk punkrock atrakcija Brkovi, obetajoÄ?i mladi bend Koala Voice, lokalni death metal bend Carnifliate ter rock cover bend Replika. je to le mogoÄ?e, dati priloĹžnost in se preizkusiti,ÂŤ pravi Mojca Ĺ˝evart in dodaja, da so se ĹĄtudenti kot organizatorji dobro izkazali. ŠŠK je prireditev v celoti izvedel, kot smo se dogovorili. ÄŒestitam jim in prav

Kanzyani, ki je navduĹĄen nad prizoriĹĄÄ?em podaljĹĄal svoj nastop. ÂťRes nisem priÄ?akoval, da bo vse tako dobro in bo ambient tako odliÄ?en.

Electronic Fortress bi lahko postal event, kakrĹĄen je hrvaĹĄki Exit, ki za-

Ĺ oĹĄtanj – Ob preimenovanju Osnovne ĹĄole Ĺ oĹĄtanj v Osnovno ĹĄolo Karla Destovnika – Kajuha, kot se je Ĺže imenovala ena od dveh nekdanjih ĹĄol v mestu, je bila v svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj dana pobuda, da pa bi ime druge ĹĄole ohranili v imenu novega vrtca. Pobuda je bila kasneje ponovljena veÄ?krat, nazadnje na aprilski seji sveta ObÄ?ine. Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so na osnovi preverjanj in pogovorov, tudi z

đ&#x;”˛

Ta vikend v Velenju reli

Biba bo zadosten spomin na staro ĹĄolo Redki vrtci v Sloveniji so poimenovani po konkretni osebi

nima posluĹĄalce iz tujine in gosti zvezde,ÂŤ je povedal v razmislek. ÂťOb taki organizaciji in tako zagnanih mladih se ta ali podoben dogodek zagotovo lahko ponovi,ÂŤ meni Drago MartinĹĄek. ÂťV tujini podobni dogodki potekajo v podobnih objektih. Po informacijah, ki sem jih pridobila, slabih izkuĹĄenj ni bilo. Seveda nas je kljub temu marsikaj skrbelo. Veseli smo, da je dogodek minil tako, kot je. Obiskovalci so odĹĄli s pozitivnimi vtisi. ÄŒe jih bodo posredovali drugim in se bodo v Velenje in na Velenjski grad vraÄ?ali tudi zaradi drugih vsebin, smo lahko zadovoljni,ÂŤ je odprta za sodelovanje Mojca Ĺ˝evart. Ĺ tudenti so veseli, da so utrdili zaupanje in dokazali, da so sposobni obvladovanja takih organizacijskih zalogajev. MoĹžnosti za nadaljevanje projekta puĹĄÄ?ajo odprte vsaj do novembrskih volitev vodstva kluba, Ĺ˝iga KoÄ?evar pa upa, da bodo naslednje generacije videle potencial in prireditev nadaljevale, saj vsi vpleteni v projekt Electronic Fortress prepoznavajo skupne interese za celo mesto.

uporabniki, priĹĄli do zakljuÄ?ka, da so le redki vrtci v Sloveniji imenovani po konkretni osebi. NajveÄ?krat nosijo imena junakov, ki so otrokom ljubi, denimo Kekec, Pedenjped ...

Kljub temu so se odloÄ?ili, da ohranijo del imena stare ĹĄole. Vrtec je tako ohranil ime Vrtec Ĺ oĹĄtanj, ĹĄoĹĄtanjska enota pa se imenuje Biba, kar je bil psevdonim Ivana Roecka, udeleĹženca NOB, organizatorja narodnega odpora, ki so ga Nemci ustrelili kot talca.

Po mnenju ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bo ime Biba zadosten spomin na nekdanjo ĹĄolo. Obenem pa ime ohranja otroĹĄkost, ki jo vrtec potrebuje. đ&#x;”˛

mkp

Jutri in v soboto bo v Velenju potekal reli, ki bo letos daljĹĄi, kot so bile dirke v Velenju v zadnjih letih. Pridobil je naziv Saturnus in tako v Sloveniji ohranil veljavnost za Evropski rally pokal s koeficientom 2. Poleg tega dirka ĹĄteje tudi za regijski pokal Mitropa, CEZ rally prvenstvo za starodobna in moderna vozila ter drĹžavni prvenstvi HrvaĹĄke in Slovenije. Prijavilo se je 84 posadk, od tega kar 41 slovenskih. Reli je dolg dobrih 310 km, od tega je 153,25 km hitrostnih preizkuĹĄenj.

V petek bo ceremonialni start v srediĹĄÄ?u Velenja in prva preizkuĹĄnja Superspecial Jezero, vse ostale HP pa bodo v soboto. đ&#x;”˛