NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 1
V petek (11/28 °C), soboto (14/29 °C) in nedeljo (12/28 °C) delno oblaÄ?no. V soboto in nedeljo moĹžne nevihte.
ÄŒetrtek, 26. maja 2016â€
ĹĄtevilka 21 | leto 63â€
www.nascas.comâ€
naroÄ?nina 03 898 17 50â€
cena 1,80 â‚Ź
SabotaĹža, ki da misliti Milena KrstiÄ? - Planinc
SonÄ?kov tek zdruĹžil tri generacije Ĺ martno ob Paki, 21. maja – Pod okriljem vseslovenske prireditve Ĺ port ĹĄpas sta osnovna ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnji vrtec pripravila druĹženje treh generacij: otrok, njihovih starĹĄev ter starih starĹĄev. Del tega druĹženja je bil 3.
dobrodelni SonÄ?kov tek, na katerega so poleg omenjenih povabili ĹĄe Ä?lane druĹĄtev v lokalni skupnosti, ĹĄportne navduĹĄence, ostale sorodnike uÄ?encev ter otroke iz vrtca SonÄ?ek. Teka se je udeleĹžilo blizu 300 tekaÄ?ev, s startnino zanj pa so
zbrali 745 evrov, ki jih bo koristno uporabil ĹĄolski sklad Z roko v roki. Poleg dobrodelnega teka so pripravili ĹĄe krajĹĄi pohod, razliÄ?ne druge ĹĄportne dejavnosti in delavnice. đ&#x;”˛
Tp
Gorenje Ä?etrtiÄ? ali Celje dvajsetiÄ? 21
V ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni je v nedeljo zveÄ?er izpadel edini delujoÄ?i blok, blok 6. Do izpada je priĹĄlo, ker je nekdo prerezal manjĹĄe elektriÄ?ne vodnike, ti pa so prekinili delovanje Ä?rpalke kondenzata. Sistem je napako zaznal in blok se je samodejno ustavil. Zaradi sabotaĹže so priĹĄli v Termoelektrarno kriminalisti in zasliĹĄali vse, ki so bili na izmeni. ZasliĹĄevanja in preiskovanja so se naslednje dni nadaljevala. Dokler ne bodo zakljuÄ?ena, o posledicah sabotaĹže, ĹĄkodi in vsem drugem, kar je povezano z njo, pristojni ne dajejo izjav. Se pa govori o marsiÄ?em in veliko tistega, o Ä?emer se govori, ni daleÄ? od resnice. Denimo, da je sabotaĹža posledica dogodkov zadnjih mesecev, ki so dosegli vrh z vroÄ?anjem novih pogodb o zaposlitvi. Po njih bodo nekateri zaposleni delali povsem druga dela, kot so jih delali doslej. Ob niĹžji plaÄ?i, seveda. Pa denimo o tem, da naj bi sabotaĹža pokazala na to, da blok 6 obratuje brez nekaterih nujno potrebnih rezervnih delov oziroma da so rezervni oziroma nadomestni deli Ä?isto prehitro v popravilu. V Ä?asu sabotaĹže naj bi bila namreÄ? ena od dveh Ä?rpalk, ki bi se vkljuÄ?ila v primeru izpada prve, Ĺže na popravilu. ÄŒe je to res, potem so saboterji nakazali, da se je pri bloku 6 varÄ?evalo pri reÄ?eh, pri katerih se ne bi smelo in ki bi morale biti pri takem objektu vedno pri roki. Govori pa se ĹĄe o neÄ?em. O tem, da je ta primer pokazal, da oÄ?itno brez rezervnih blokov 4 in 5 ne bo ĹĄlo. Ĺ tirica je bila zadnjiÄ? odloÄ?ilna. VkljuÄ?ili so jo, da bi iz nje dobili potrebno paro za ponovni zagon ĹĄestice. SabotaĹža bo zahtevala, da razmisli ĹĄe kdo. Ne samo kriminalisti. đ&#x;”˛
TeĹĄ 6 ponovno v omreĹžju
4
Peli, plesali in godli Velenje, 22. maja – V nedeljo se je konÄ?al tretji teden ljubiteljske kulture. V Ĺ aleĹĄki dolini so ga zakljuÄ?ili z regijskim sreÄ?anjem folklornih in pevskih skupin manjĹĄinskih etniÄ?nih skupnosti Hajd u kolo, ki ga je pripravila velenjska obmoÄ?na izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na odru se je zvrstilo vsaj 200 nastopajoÄ?ih. V lepem sonÄ?nem popoldnevu
si je nastope 11 skupin ogledala slaba polovica dvorane velenjskega doma kulture, a ti so resniÄ?no uĹživali. ÂťGre za skupine, v katerih v veÄ?ini deluje druga ali tretja generacija priseljencev, ki so naĹĄli svoj dom v Sloveniji,ÂŤ nam je povedala vodja velenjske obmoÄ?ne izpostave JSKD Nina Mavec Krenker. Med nastopajoÄ?imi, ki so peli, plesali in godli, so bile kar 4 skupine iz Velenja –
pevska skupina srbskega druĹĄtva dr. Mladen Stojanović, Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje Velenje, ki se je predstavilo s folklorno toÄ?ko in nastopom njihove tamburaĹĄke skupine, ter BoĹĄnjaĹĄko mladinsko kulturno druĹĄtvo Velenje, ki je z mladinsko folklorno skupino predstavilo boĹĄnjaĹĄke igre iz Podrinja. Ostale skupine so bile iz Maribora in Celja. đ&#x;”˛
bĹĄ
5
Ĺ oĹĄtanj, 24. maja - Ĺ esti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki se je v nedeljo zveÄ?er samodejno ustavil zaradi prekinitve delovanja Ä?rpalke kondenzata (prerezani so bili elektriÄ?ni vodniki merilcev za temperature in vibracije), so v torek zveÄ?er ponovno sinhronizirali v omreĹžje. Kaj se je zgodilo, ĹĄe ni povsem jasno, gre pa najverjetneje za sabotaĹžo. Zadevo preiskuje policija. Osumljeni so zaposleni, saj naj od zunaj nihÄ?e ne bi mogel vstopiti v prostore. Iz celjske policijske uprave so sporoÄ?ili, da so kriminalisti Ĺže v nedeljo zveÄ?er zaÄ?eli z ogledom kraja poĹĄkodovanja tehnoloĹĄke opređ&#x;”˛ mz me, zdaj pa nadaljujejo z ostalimi preiskovalnimi dejanji. â€
SaĹĄa regija v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah Poslovna poroÄ?ila je AJPES-u za lansko leto predloĹžilo 1.093 gospodarskih druĹžb Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije (1,3 odstotka veÄ? kot za leto 2014). Med druĹžbami je bilo 92,8 % mikro, 4 % majhnih, 2 % srednjih in 1,2 % velikih druĹžb. DruĹžbe so poslovno leto 2015 zakljuÄ?ile z neto Ä?isto izgubo v viĹĄini 502 milijona evrov, kar je 471 odstotkov veÄ? kot leto poprej. Na to je imela najveÄ?ji vpliv Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj. Prihodki so znaĹĄali 2 milijardi 83 milijonov, kar je dobrih 12 odstotkov manj kot leta 2014, odhodki pa 2 milijardi 579 milijonov evrov, kar je
skoraj 12-odstotno poveÄ?anje. DruĹžbe, ki so poslovale z dobiÄ?kom, so ga izkazale v viĹĄini 53 milijonov evrov, Ä?ista izguba pa je dosegla kar 555 milijonov evrov. V gospodarskih druĹžbah je bilo zaposlenih 15.494 delavcev, kar je malenkost veÄ? kot leto prej. Letna poroÄ?ila je predloĹžilo tudi 1.594 samostojnih podjetnikov (kar dobrih 7 odstotkov manj kot leta 2014). Izkazali so za 10,8 milijona evrov podjetnikovega dohodka in skoraj milijon izgube. Zaposlovali so 1.290 delavcev. đ&#x;”˛
mz
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 2
2
OD SREDE DO TORKA
26. maja 2016
Zaradi zlorab bodo mnogi prizadeti 50 let mladi Velenje, 27. maj – Velenjski gimnazijci bodo jutri praznovali abrahama Gimnazije Velenje in obeleĹžili 15-letnico likovne smeri umetniĹĄke gimnazije. Pestro celodnevno dogajanje, ki bo potekalo na gimnaziji, v parku pred njo in na promenadi, se bo zaÄ?elo Ĺže ob 9. uri, ko se bodo zvrstile ĹĄtevilne raziskovalne in kreativne delavnice, med drugim kemijski in bioloĹĄki eksperimenti ob Paki, pisanje pesmi in recitiranje na prostem, veliko pa bo tudi ĹĄportnega dogajanja. Popoldanski del prireditve se bo zaÄ?el ob 16. uri, vrhunec pa bo sveÄ?ana prireditev ob zakljuÄ?ku praznovanja 50-letnice velenjske gimnazije, ki se bo zaÄ?ela ob 18. uri in nadaljevala s koncertom skupin NightFlight, Replika, NiJE in Mi2. Zabava se bo nadaljevala v eMCe placu. đ&#x;”˛
Skoraj 700 nemĹĄkih bokserjev na Rogli Ta vikend je Rogla gostila svetovno razstavo nemĹĄkih psov bokserjev. Ocenjevali so pse v vseh razredih (tudi mladiÄ?e). Na ogled je bilo skoraj 700 psov pasme nemĹĄki bokser, ki so jih lastniki pripeljali iz kar 40 drĹžav. đ&#x;”˛
mz
Ukinitev subvencij za profitna stanovanja bo prizadela mnoge – Velenjski obÄ?inski proraÄ?un bo zaradi tega manj obremenjen za 50 tisoÄ?akov Mira ZakoĹĄek
Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je znan in glasen zagovornik socialnih pravic, pravi, da je ukinitev subvencij najemnin za profitna stanovanja, ki jih je sprejela vlada, veliko bolj zapleteno dejanje, kot je videti na prvi pogled. Mnogim prinaĹĄa velike krivice. Zato so Ĺžupani o tej temi govorili z ministrom za javno upravo in se tudi dogovorili, da pripravijo zakonodajo, ki bo omogoÄ?ala praviÄ?nejĹĄo delitev subvencije najemnin. Zakaj pravzaprav gre? ObÄ?ine, seveda tudi velenjska, ponudijo prosilcem stanovanj v primeru, ko ni na voljo neprofitnih stanovanj, stanovanja s profitno najemnino. To so doslej potem subvencionirali (seveda zgolj razliko v ceni med profitno in trĹžno najemnino). Tega po novem zakonu obÄ?ine
niso veÄ? dolĹžne plaÄ?evati. Konkretno bi to pomenilo za Mestno obÄ?ino Velenje na letni ravni okoli 50 tisoÄ? evrov prihranka. ÂťPravzaprav bi morali biti prihranka veseli, a po
drugi strani to pomeni veliko krivico za vse tiste najemnike profitnih stanovanj, ki so ta stanovanja sprejeli, zato ker jim obÄ?ina ni mogla ponuditi neprofitnih stanovanj, Ä?etudi so do njih upraviÄ?eni,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki na drugi strani kaĹže na tiste, ki so v profitnih stanovanjih zato, ker so sami tako hoteli (s pripadajoÄ?imi neprofitnimi, do katerih so bili sicer upraviÄ?eni, niso bili zadovoljni), in ti – to bi moralo biti logiÄ?no – do subvencioniranja najemnin nikakor niso upraviÄ?eni. In to je treba s pametno zakonsko dikcijo prepreÄ?iti. ÂťMi smo zainteresirani, da ljudem, ki so potrebni pomoÄ?i, pomagamo. Torej tistim, ki Ĺživijo v primernih stanovanjih. Ni pa logiÄ?no, da bi tistim, ki Ĺživijo nad pripadajoÄ?imi normativi, dodatno udobje subvencionirali.ÂŤ đ&#x;”˛
Regata na Velenjskem jezeru Poletna sezona na Velenjskem jezeru se poÄ?asi zaÄ?enja, s tem pa tudi pestro dogajanje ob jezeru in na njm; jezero je lansko poletje privabilo preko 50 tisoÄ? ljudi. Prvi veÄ?ji dogodek bo Ĺže ta vikend, med 27. in 29. majem – tridnevna mednarodna regata za jadralne deske razreda open division ll z odprto regato v nedeljo, namenjeno vsem jadralcem na deski. Regato pripravlja druĹĄtvo ZOO STATION, ki za konec junija napoveduje tudi Ĺže SUP-anje. đ&#x;”˛
mz
Za mladinske projekte 60 tisoÄ? evrov Velenje, 18. maja – V Uradnem listu Republike Slovenije sta bila 12. februarja letos objavljena dva javna razpisa Mestne obÄ?ine Velenje za mladino; Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti in Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v mestni obÄ?ini Velenje. Prijave nanju so bile moĹžne do 14. marca 2016. Na oba javna razpisa je prispelo skupaj 67 prijav, od tega 19 prijav na prvi in 48 na drugi razpis. V sofinanciranje se je uvrstilo 44 prijav, in sicer 17 mladinskih projektnih aktivnosti in 27 projektov strategije mladih. Mestna obÄ?ina Velenje bo mladinske projekte sofinancirala v skupnem znesku 60 tisoÄ? evrov.
Radoja odstopil Ĺ oĹĄtanj – Ker se ne strinja s kadrovsko politiko stranke SDS, je s funkcije predsednika ObÄ?inskega odbora SDS Ĺ oĹĄtanj odstopil predsednik Peter Radoja. Na konferenci obÄ?inskega odbora so prejĹĄnji teden na to mesto izvolili Franca Rosca. đ&#x;”˛
mkp
NajviĹĄje obÄ?insko priznanje gasilcu ReÄ?ica ob Savinji – Svetniki ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji so na nedavni seji obÄ?inskega sveta potrdili dobitnike letoĹĄnjih obÄ?inskih priznanj in nagrad. NajviĹĄje obÄ?insko priznanje zlati grb bo prejel Ä?lan PGD ReÄ?ica ob Savinji Franc Zvir. Dobitnika srebrnega grba sta dva, in sicer Ivan Prislan iz PGD GruĹĄovlje ter Silvester ZdolĹĄek. Bronasti grb pa bodo na slavnostni seji obÄ?inskega sveta, ki bo 17. junija, podelili podjetniku Bojanu Bidru. đ&#x;”˛
tp
Cesta Mali Vrh Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki vsako leto obnovijo del javnih poti na osnovi predlogov vaĹĄkih skupnosti. Letos bodo na pobudo vaĹĄke skupnosti Mali Vrh asfaltirali del javne poti Mali Vrh–Lorger v dolĹžini 150 metrov ter 30 metrov povezovalne ceste od Remeniha. Kot je Ĺže uveljavljena praksa iz preteklih let, bo stroĹĄke asfaltiranja v celoti pokrila lokalna skupnost, pripravo spodnjega ustroja bo delno financirala iz obÄ?inskega proraÄ?una, glavnino pa bodo prispevali krajani, ki so neposredni uporabniki omenjenega cestnega odseka. Vrednost del prvega odseka je pribliĹžno 12 tisoÄ? evrov, predvidena dela pa naj bi bila konÄ?ana v naslednjih dneh. Ocenjena vrednost del drugega odseka je 3000 evrov. đ&#x;”˛
NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ÂRTV druĹžba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.
tp
Razdelili Ĺže 82 stanovanj Velenje, 20. maja – V petek v novih blokih na Gorici, v stanovanjih, ki so last MO Velenje ali Stanovanjskega sklada RS, ni bilo veÄ? prostih stanovanj. Potem ko je obÄ?ina novembra lani objavila nov razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem – nanj se je prijavilo 367 obÄ?ank in obÄ?anov, a vse vloge niso bile veljavne, so aprila letos objavili nove prednostne liste. Na
prednostno listo A se je uvrstilo 279 prosilcev, na prednostno listo B, na kateri morajo dobitniki zaradi boljĹĄega socialnega statusa plaÄ?ati enoletno najemnino vnaprej, pa 24 prosilcev. Na seznam za zamenjavo liste A so uvrstili 30 prosilcev, na listo B pa 6 prosilcev. Lani je MO Velenje prosilcem ĹĄe s stare prednostne liste razdelila 49 stanovanj, zamenjali so jih 12. S tem so skorajda izÄ?rpali
Med mladimi ni le ustvarjalni nemir Iskanje ravnovesja – Merjenje moÄ?i – Celjani kupili, RogaÄ?ani prodajajo – Vse bolj se vrti Tudi Ä?e sta slabo in dobro v povpreÄ?ju izenaÄ?ena, ne pomeni, da so vsi zadovoljni. Nekaj podobnega je, kot s tisto primerjavo s ÂťsegedinarjemÂŤ: eni jedo zelje, eni pa meso. Ali v vsakdanjem Ĺživljenju: enim gre dobro, drugim slabo. Med slednje se zadnji Ä?as ĹĄtejejo tisti, ki so ob izgubi sluĹžbe verjeli, da si lahko pokojnino uredijo tako, da prispevke plaÄ?ujejo zaÄ?asno sami. Tega niti niso pogruntali sami, celo na zavodih za zaposlovanje so jim priporoÄ?ali tako reĹĄitev. Po zadnji odloÄ?itvi ustavnega sodiĹĄÄ?a so spoznali, da so nasedli. Zato terjajo ustrezno reĹĄitev. Kot ĹĄe vedno iĹĄÄ?ejo reĹĄitev naĹĄi migranti, ki delajo v Avstriji, pa se ne strinjajo, da bi (tudi) doma morali plaÄ?evati dohodnino. Tudi ti menijo, da se niso na delo na tuje podali povsem prostovoljno – saj dela doma za vse ni. Mnogi se ĹĄe vedno tudi spraĹĄujejo, ali so bile davÄ?ne blagajne prava reĹĄitev, in ne verjamejo povsem finanÄ?nemu ministru, ki ÂťmahaÂŤ s podatki o lepem kupÄ?ku evrov, ki so jih s tem naÄ?inom na novo zbrali. Po Sloveniji pa odmeva ĹĄe povsem drugaÄ?en dogodek. Tisti z osnovne ĹĄole v Vojniku, ko je ĹĄestoĹĄolec odrinil delavko na ĹĄoli, pri padcu pa se je teĹžje poĹĄkodovala. Odprla se je nova razprava o dogajanju na ĹĄolah, saj naj bi naraĹĄÄ?alo tako nasilje med vrstniki kot tudi nasilje med otroki in uÄ?itelji. In tudi ob
UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.
tem se pogrevajo zgodbe o nekaterih ĹĄolarjih, ki jih varujejo kar odvetniki, ki jih zanje najamejo njihovi starĹĄi. Ker vedno verjamejo v prav svojih otrok – in svoj prav. NaĹĄi najviĹĄji organi pa so poskrbeli vsaj za neke vrste uravnoteĹženost na najviĹĄji ravni. Ko se nekateri ĹĄe vedno bojijo, kaj bo Âťrekel svetÂŤ zaradi obiska Putina ob 100-letnici kapelice pod VrĹĄiÄ?em, je naĹĄ premier na Bledu gostil visokega gosta iz vrst Nata. Franca Gorenca. Ja, sliĹĄi se zelo domaÄ?e, saj je naĹĄih korenin. Tudi obisk celjskega Ĺžupana Bojana Ĺ rota v Rusiji je bil ÂťuravnoteĹženÂŤ. Z delegacijo, tudi 15-Ä?lansko ekipo mladih iz dveh celjskih gimnazij, je namreÄ? vrnil obisk delegaciji ruskega mesta Ĺ Ä?jolkovo, ko sta obÄ?ini tudi podpisali listino o nameri sodelovanja. Celjski Ĺžupan pa zadnje dni ni bil zadovoljen le s tem obiskom, tudi z draĹžbo v Celju, ko je obÄ?ini uspelo kupiti veÄ?ino nekdanje blagovnice T sredi Celja. V del tega poslopja bodo namestili inkubator Savinjske regije, zato priÄ?akujejo, da bo ta del osrÄ?ja Celja res bolj utripal. S tem pa bodo reĹĄili ĹĄe eno teĹžavo. Inkubator zdaj deluje v objektu nasproti Zdravstvenega doma in ta naj bi se Âťpo ĹželjiÂŤ obÄ?ine ĹĄiril prav tja. In ne v nove prostore, kot si jih je Ĺželel zgraditi ZD sam in zanj ťparalÂŤ denar. ObÄ?ina paÄ? meni, da
SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426Â- 0020133854 EÂ-maiÂl: Âpress@Ânascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.
obe prednostni listi. Ĺ e nikoli doslej pa se ni zgodilo, da bi sanje o lastnem domu po oblikovanju nove prednostne liste uresniÄ?ili tako hitro kot letos. Do 20. maja so namreÄ? prosilcem z nove prednostne liste dodelili Ĺže 82 stanovanj. Nekaj starejĹĄih stanovanj trenutno ĹĄe prenavljajo, zato raÄ?unajo, da jih bodo do konca junija razdelili ĹĄe 8. Znano je tudi, kdaj bodo objavili naslednji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj. Zgodilo se bo leta 2018. đ&#x;”˛
bĹĄ
je treba zapolniti prazne prostore. In teh je v srediĹĄÄ?u Celja ĹĄe zelo veliko. Tudi takih, ki so bili v lasti propadlih ÂťtajkunovÂŤ oziroma ÂťpidovskihÂŤ lastnikov. Celjani so na draĹžbi prostore kupili, obÄ?ina Rogatec jih je na draĹžbi prodajala. A se je ni udeleĹžil nihÄ?e. Pred Ä?asom je neuspeĹĄno prodajala Ĺže nekdanjo obÄ?insko stavbo. Zdaj ne veÄ?, ker naj bi tudi ona v njej uredila podjetniĹĄki inkubator. Slovenija pa se vse bolj vrti. Tudi naĹĄe obmoÄ?je. Ne ravno razvojno, vrtimo se zaradi mnogih kroĹžiĹĄÄ?. In ta ĹĄe kar nastajajo, tudi v manjĹĄih krajih: pri ZreÄ?ah, Malih BraslovÄ?ah, kmalu ĹĄe v Nazarjah. Ĺ˝elijo si jih ĹĄe marsikje drugod. Vse bolj pa se vrtijo tudi kolesa. VeÄ? se jih z njimi Ĺže vozi v sluĹžbo, vse veÄ? je rekreacijskih kolesarskih akcij. Ena takih zelo mnoĹžiÄ?nih bo v nedeljo na Celjskem, Ĺže enajsto druĹžinsko kolesarjenje. UdeleĹženci bodo lahko pot zaÄ?eli v Celju, Slovenskih Konjicah, Ĺ entjurju, Ĺ torah, Vojniku, Ĺ˝alcu in letos prviÄ? tudi na Dobrni. Cilj za vse pa je v Celju. Pa ĹĄe nekaj, kar je povezano s kolesarjenjem: ob kolesarski stezi pri ĹĄportnem parku v RogaĹĄki Slatini so postavili prvi poseben (interaktivni) ĹĄtevec za kolesarje pri nas. A ne bo le ĹĄtel kolesarjev, na prikazovalniku bo tudi zapisana temperatura zraka in ĹĄe kaj. S takimi napravami naj bi po mnenju direkcije za infrastrukturo tudi laĹžje spremljali stanje kolesarske infrastrukture in naÄ?rtovali kolesarske poti. Pa ĹĄe to: vse kaĹže, da so v Obsotelju korak bliĹže, da bodo spet dobili jezero. Podpisana slovensko-hrvaĹĄka pogodba je sicer namenjena prvenstveno boljĹĄi poplavni varnosti, a z nekaj naĹĄega denarja naj bi tudi napolnili ÂťstrugoÂŤ nekdanjega Vonarskega jezera. đ&#x;”˛
k
Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 3
3
AKTUALNO
26. maja 2016
O Golteh, smeteh in vodi Brez reprogramiranja kredita lahko Golte propadejo – Do 15. junija odprta dokapitalizacija – Smeti bodo (tudi za) VelenjÄ?ane kmalu veÄ?ji finanÄ?ni zalogaj Bojana Ĺ pegel
Republike Slovenije.
Velenje, 24. maja – Tih deĹže- Boj za preĹživetje ven dan je oÄ?itno pravi recept za NajveÄ? Ä?asa, kar dve uri, so svedobro udeleĹžbo na seji velenjske- tniki in svetnice posvetili druĹžbi ga mestnega sveta. V torek, ko Golte, ki je, kot je znano, v velije v velenjski mestni hiĹĄi poteka- kih finanÄ?nih teĹžavah. Podobne la 14. redna seja po vrsti, so na teĹžave imajo tudi nekateri drugi njej pri nekaj toÄ?kah posluĹĄali in upravljalci ĹžiÄ?nic, predvsem tisti, glasovali vsi, tu in tam pa je kdo ki so v zadnjih letih vlagali. In na zapustil dvorano. Po tem ko so Golteh so. Direktor druĹžbe Golsprejeli dnevni red, na katerega so doDruĹžba Golte je v lasti 22 datno umestili tri druĹžbenikov, od tega devetih toÄ?ke (na njem je bilo tako 41 toÄ?k), lokalnih skupnosti, med njimi so potrdili zapisnitudi M0 Velenje ke prejĹĄnje seje in dopisne seje, s katero so se strinjali, da se javni te Ernest KovaÄ? – druĹžbo vodi Ĺže zavod Galerija Velenje s priklju- 13 let – je svetnikom in svetniÄ?itvijo k Festivalu Velenje kot za- cam predstavil tako poslovanje vod ukine. Dodatno so na dnev- v zadnji zimski sezoni kot prini red umestili tudi sklep o pod- mere dobrih praks iz sveta, kjer pori vpisu neodtujljive pravice so lokalne skupnosti pomembdo vode za vsakogar v Ustavo ne partnerice in solastnice smu-
Ä?iĹĄÄ?. Povedal je, da je trenutno najveÄ?ji problem druĹžbe Golte – ta ima do 15. junija razpisano odprto dokapitalizacijo, a se zanjo ni odloÄ?il ĹĄe nihÄ?e – reguliranje odnosov z bankami. DruĹžba,
ki sicer v zadnjem letu poveÄ?uje prihodke in zniĹžuje stroĹĄke, je lani imela 607 tisoÄ? evrov izgube. LetoĹĄnjo sezono so zakljuÄ?ili pozitivno, prvi trije meseci leta so bili dobri. KritiÄ?no pa je bilo
Ä?ji upad beleĹžili med zimskimi poÄ?itnicami ĹĄtajerskih uÄ?encev in dijakov. Kar 500 velenjskih otrok iz vrtcev in osnovnih ĹĄol pa se je tudi v zadnji sezoni 5 dni povsem brezplaÄ?no uÄ?ilo smuÄ?ati. ObÄ?ina je za to odĹĄtela 30 tisoÄ? evrov, kar je med razpravo poudaril Ĺžupan Bojan KontiÄ?, a teh po KovaÄ?evih besedah ni dobila druĹžba Golte. Dobili so jih smuÄ?arski klubi. Poudaril je ĹĄe, da bi morali Golte zaradi ĹžiÄ?niĹĄkih naprav obravnavati kot fitnes (ali telovadnice) na prostem
â?ą
Veliko kadrovskih zadev
Na majski seji sveta MO Velenje so svetniki in svetnice imenovali po tri Ä?lane svetov zavodov v vse osnovne velenjske osnovne ĹĄole. V Domu za varstvo odraslih je Ä?lan sveta postal GaĹĄper Koprivnikar, v svet zavoda Glasbena ĹĄola Fran Korun KoĹželjski Velenje pa so imenovali Silvijo BaĹĄnec, Marijana NikoliÄ?a in Antona De Costo. Nove svetnike so dobile tudi vse velenjske osnovne ĹĄole. V svet OĹ Antona AĹĄkerca so ime-
PoloĹžnice za smeti bodo viĹĄje
novali Heleno Imperl, Zdenko GradiĹĄnik in Vlasto GlobaÄ?nik. V svetu OĹ Livada so po novem Tanja TomaĹžiÄ?, Alen Kopić in Gabrijela Fidler, v svet OĹ Gorica pa Mojco GradiĹĄnik Hrustel, Jana Ĺ koberneta in Nino KozlevÄ?ar. V svetu OĹ Ĺ alek so Milena Hrustelj, Aleksandra Vasiljević in Sebastjan Apat, na OĹ Mihe Pintarja Toleda pa Andreja Krejan, Brigita Mavec in Peter JevĹĄenak. V svet OĹ Gustava Ĺ iliha so bili imenovani Franc Krajnc, NataĹĄa JevĹĄnik in Tihomir Mohor.
60 let
TERMOELEKTRARNE Ĺ OĹ TANJ
Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj letos praznuje 60. obletnico obstoja in delovanja. Natanko 16. maja 1956 je namreÄ? v omreĹžje oddala prve kilovatne ure elektriÄ?ne energije in s tem zaÄ?rtala prihodnjo pot pomembnega akterja slovenskega elektroenergetskega trga in sistema. Ob tej priloĹžnosti smo v pritliÄ?ju upravne stavbe TEĹ pripravili razstavo risbic ÂťTEĹ skozi otroĹĄke oÄ?iÂŤ. Risbice so pod mentorstvom svojih vzgojiteljic izdelali otroci Vrtca Ĺ oĹĄtanj.
Otroci Vrtca Ĺ oĹĄtanj radi prihajajo v naĹĄe prostore. Ĺ˝e na hodniku jih pritegne maketa elektrarne. Povabimo jih v veÄ?namenski prostor, kjer si ogledajo risanko, ki prikazuje ÂťnastanekÂŤ elektriÄ?ne energije. V posebno veselje jim je, ko si lahko nadenejo varnostne Ä?elade ter varnostna
oblaÄ?ila in se ob tem tudi fotografirajo. Od nas vedno odhajajo navduĹĄeni, prav tako pa tudi njihove vzgojiteljice. Le te so povedale, da takĹĄni obiski otrok spodbujajo pri njih poziti-
ven odnos in ljubezen do domaÄ?ega kraja. Ko smo ob Ä?astitljivem jubileju elektrarne razmiĹĄljali o tem kako bi ta dogodek lahko zaznamovali, predstavili, ovekoveÄ?ili ... smo se spomnili na otroke iz Vrtca Ĺ oĹĄtanj. Svet se namreÄ? zaÄ?ne na domaÄ?em pragu. Kako otroĹĄke oÄ?i vidijo svoj
bilo treba najti naÄ?in, kako pomagati pri obratovanju ĹžiÄ?nic, a bi morali prej dejavnost razdeliti na gostinski in ĹžiÄ?niĹĄki del, ker v prvega obÄ?ine niso pripravljene vlagati. Kmalu naj bi to prepovedal tudi zakon. Upanje, da bi se poslovanje Golt popravilo, so vlagali v gradnjo ĹĄtirisedeĹžnice, a niso uspeli pridobiti zemljiĹĄÄ?a. Ĺ˝upnija ga zahteva nazaj, denacionalizacijski postopek ĹĄe ni konÄ?an. Ĺ˝al bo kmalu poteklo gradbeno dovoljenje zanjo. Delo druĹžbe Golte je moÄ?no pohvalil svetnik Anton De Costa (SDS), ki je poudaril, da gre za biser, ki igra veliko vlogo pri kvaliteti Ĺživljenja v regiji. MiĹĄo Letonje (SLS) je imel veÄ? pomislekov v zvezi s financiranjem in lastniĹĄtvom smuÄ?arskega centra. Ker se vse zaÄ?ne in konÄ?a pri denarju, se je vpraĹĄal, kako je v resnici z lastniĹĄtvom. Znano je, da sta veÄ?inska lastnika HTZ in Premogovnik Velenje, kar pa je po besedah dr. Franca Ĺ˝erdina (SD) trenutno verjetno teĹžava tudi pri iskanju novih lastnikov ali solastnikov druĹžbe.
kraj Ĺ oĹĄtanj, naĹĄo elektrarno? Stopili smo v kontakt z ravnateljico Vrtca Ĺ oĹĄtanj mag. Mileno Brusnjak, ki nam je z veseljem prisluhnila in obljubila pomoÄ?. Otroci so
pod mentorstvom svojih vzgojiteljic ustvarjali na temo ÂťTermoelektrarna v mojem mestu Ĺ oĹĄtanjÂŤ. Nastala so Ä?udovita likovna dela, ki jih lahko vidimo na razstavi v avli naĹĄe poslovne zgradbe. Vsaka slika je umetnija zase, enkratna, tako kot je enkraten vsak otrok.
Razstava bo na ogled do oktobra. Vabljeni na ogled razstave vsak delovnik od 7. ure do 15. ure.
Tina Kramer iz druĹžbe Simbio je predstavila poslovanje druĹžposlovno leto 2014, ko je mora- in da na ĹžiÄ?niĹĄko infrastrukturo be, ki v BukovĹžlak odvaĹža in odla druĹžba na zahtevo revizorjev ne bi smeli gledati samo kot na laga tudi komunalne odpadke narediti slabitev osnovnih sred- ekonomsko naloĹžbo, ampak na- iz mestne obÄ?ine Velenje. Najestev za ĹĄtiri milijone evrov, saj je loĹžbo za dvig druĹžbenega stan- mnina za regijski center odpadbila trĹžna vrednost novega hote- darda. Podobno, kot gledamo kov RCERo je za velenjsko obÄ?ila Golte niĹžja od naloĹžbe vanj, na mestna ĹĄportna igriĹĄÄ?a, ko- no lani znaĹĄala dobrih 180 tisoÄ? vredne devet milijonov evrov. Za paliĹĄÄ?a in javni potniĹĄki promet. evrov, z vsemi ostalimi stroĹĄki gradnjo hotela je druĹžba dobila ÂťVse to je v javnem interesu, za- pa je obÄ?ina koncesionarju pla10-letni kredit pri NLB v viĹĄini to dokapitalizacija lokalnih sku- Ä?ala dobrih 205 tisoÄ? evrov. Ko3,1 milijona evrov, a ga mora bo pnosti na Golteh ne bi smela liÄ?ina v regijskem centru obdeKovaÄ?evih besedah letos repro- biti vpraĹĄanje,ÂŤ nam je povedal lanih odpadkov iz MO Velenje gramirati. LaĹžje bi jim bilo, Ä?e KovaÄ? pred sejo. Po razpravi pa je bila 6300 ton odpadkov. Pribi kredit lahko odplabliĹžno toliko naj bi jih Ä?evali vsaj 15 ali 20 let. bilo tudi letos. Ker pa v V zimski sezoni 2015/16 so na V veÄ?ini evropskih drregijskem centru za odGolteh gostili 56 tisoÄ? smuÄ?arjev. Ĺžav smuÄ?iĹĄÄ?em to omopadke izvajajo ĹĄtevilne goÄ?ajo, pri nas pa ne. investicije – letos bodo Marsikje so obÄ?ine soposkrbeli za dodatno izlastnice ali lastnice smuÄ?arskih je priznal, da mu prepriÄ?evanje loÄ?anje embalaĹže, kar zahteva centrov, kar velja tudi za neka- svetnikov in svetnic ni povsem EU, se bo cena za gospodinjstva tera naĹĄa smuÄ?iĹĄÄ?a, je ĹĄe pove- uspelo. spremenila. Koliko viĹĄja naj bi V njej je Ĺžupan Bojan KontiÄ? bila, bo znano po junijski seji, v dal KovaÄ?, ki je podrobno osvetlil modele upravljanja smuÄ?iĹĄÄ? spomnil, da je obÄ?ina sodelo- druĹžbi Simbio pa zagotavljajo, drugje po Evropi. VeÄ?ina od 44 vala pri dokapitalizaciji v prej- da bodo ostali najcenejĹĄi center slovenskih smuÄ?iĹĄÄ? ima visoke ĹĄnjem mandatu. Letos se zanjo v Sloveniji. đ&#x;”˛ fiksne stroĹĄke in velika tveganja, ni odloÄ?ila, ker zagotovo ne bi povezana z vremenom. To ve- bila zadnja. Ĺ˝upani obÄ?in regije lja tudi za Golte, kjer so najve- SAĹ A pa naj bi se strinjali, da bi
â?ą
Babici in dedku krĹĄene Ä?lovekove pravice Ljubljana, 23. maja - Upravno sodiĹĄÄ?e je ugotovilo, da so bile ob odvzemu fantkov iz Velenja krĹĄene ustavne in Ä?lovekove pravice tako babici kot dedku. DeÄ?ka po tej odloÄ?bi ostajata pri novi rejniĹĄki druĹžini. Upravno sodiĹĄÄ?e namreÄ? ni ugodilo zahtevku babice Marije Otorepec, da se deÄ?ka do pravnomoÄ?-
nosti odloÄ?itve vrneta k starima starĹĄema. Medijsko odmevna zgodba se je zaÄ?ela 30. marca, ko so predstavniki Centra za socialno delo Velenje brez vednosti starih starĹĄev odpeljali njuna vnuka iz vrtca v Slovenj Gradcu in ju namestili v rejniĹĄko druĹžino. CSD Velenje se bo na sodbo
upravnega sodiĹĄÄ?a v zvezi z odmevnim primerom deÄ?kov pritoĹžil, saj je mnenja, da Âťz odvzemom otrok oÄ?etu in namestitvijo v rejniĹĄko druĹžino z niÄ?emer ni bilo poseĹženo v pravico do druĹžinskega Ĺživljenja babiceÂŤ. Ob tem CSD navaja, da je ugotovitev sodiĹĄÄ?a, da je bila babici krĹĄena pravica do druĹžinskega Ĺživljenja, nejasna. Prav zaradi konkretnega primera pa je zoper ministrico za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Anjo KopaÄ? Mrak SDS vloĹžila interpelacijo. đ&#x;”˛
mkp
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 4
4
GOSPODARSTVO
26. maja 2016
Gorenje uspeĹĄno sklenilo prvo Ä?etrtletje Krepitev prodaje inovativnih aparatov in premijskih blagovnih znamk se je obrestovala – ÄŒetrtletje sklenili s 6,8 milijona evrov dobiÄ?ka iz poslovanja in 600 tisoÄ? evri Ä?istega dobiÄ?ka Mira ZakoĹĄek
Velenje, 20. maj – Nadzorni svet Gorenja je ugotovil, da se je dobro poslovanje Skupine Gorenje v zadnjem lanskem trimeseÄ?ju preneslo tudi v letoĹĄnje leto. Tako so tromeseÄ?je sklenili s 6,8 milijona evrov dobiÄ?ka iz poslovanja in 600 tisoÄ?aki dobiÄ?ka,
â?ą
inovativnih in premijskih aparatov ter izdelkov pod premijskima blagovnima znamkama Asko in Atag.
285,5 milijona prihodkov
Skupina Gorenje je v letoĹĄnjih prvih treh mesecih ustvarila 285,5 milijona evrov prihodkov
Gorenje je v letoĹĄnjem Ä?etrtletju ustvarilo 6,5 odstotka veÄ? prihodkov in skoraj 52 odstotkov veÄ? dobiÄ?ka iz poslovanja
kar je precej bolje kot lani v tem Ä?asu. Na to so v veliki meri vplivale strukture v prodaji aparatov in novi trgi. Na obmoÄ?ju vzhodne Evrope je bila prodaja viĹĄja v Sloveniji, na MadĹžarskem, SlovaĹĄkem, v Romuniji, Bolgariji, ÄŒrni gori in Makedoniji. Kar 30-odstotno rast so zabeleĹžili na trgih Rusije in Ukrajine, kjer so okrepili tudi trĹžni deleĹž. Na zahodu Evrope so prodajo poveÄ?ali na Nizozemskem, kjer prav tako krepijo svoj trĹžni deleĹž. VeÄ?jo prodajo so ustvarili ĹĄe v Severni Ameriki, na Kavkazu, v Aziji ter Braziliji. K izboljĹĄanju prodajne strukture je prispevalo poveÄ?evanje deleĹža
od prodaje, kar je za 6,5 odstotka veÄ? kot v primerljivem obdobju lani. DobiÄ?ek iz poslovanja (EBIT) je znaĹĄal 6,8 milijona evrov in je bil za skoraj 52 odstotkov viĹĄji kot v prvem Ä?etrtletju lani. Prihodki temeljne de-
â?ą
Ĺ tevilne proizvodne novosti
UspeĹĄno so uresniÄ?evali tudi program racionalizacije in omejili stroĹĄke materialov in surovin, logistike, garancijskih posegov in dela. Na 3,1 odstotka prihodkov od prodaje pa so poveÄ?ali vlaganja v razvoj. Med drugim so prenovili vgradne podpultne hladilno-zamrzovalne aparate ĹĄirine 600 mm, pralne stroje polnitve 10 kg za strateĹĄkega partnerja Panasonic, linijo premijskih vgradnih peÄ?ic Asko Craft in na trg umestili novo linijo pomivalnih strojev srednjega cenovnega razreda. V marketing so za boljĹĄe trĹžnokomunikacijske in prodajne podpore vloĹžili 6,2 milijona evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka prihodka. Uprava Gorenja je zadovoljna, da so razmere na trgih tudi v teh mesecih stabilne. Poleg prodaj-
V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj zaradi zadnjih dogodkov vlada prava drama. Nanjo opozarjajo ĹĄtevilni klici obupanih delavcev tudi z objokanimi glasovi, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z nastalim poloĹžajem. Direktor sicer zatrjuje, da so vse aktivnosti podpisa novih pogodb usklajene s socialnimi partnerji in zakonodajo, delavci pa pravijo drugaÄ?e. ÂťNa pol naj bi mi zniĹžali plaÄ?o,ÂŤ je dejal eden izmed njih in dodal, da se s tem nikakor ne mislijo sprijazniti. Huda stiska ĹĄtevilnih delavcev, ki so vse do prejĹĄnjega torka ĹĄe vseeno upali na drugaÄ?no reĹĄitev, je postala sedaj realnost. 172 zaposlenih je takrat v podpis dobilo nove pogodbe za primerna delovna mesta. Dobra polovica jih je te do konca tedna
nih aktivnosti bodo namenili veliko pozornosti nadaljnjemu razvoju novih izdelkov, optimiziranju oskrbne verige in nadaljnjim organizacijskim izboljĹĄavam. đ&#x;”˛
Evropska komisija je za Slovenijo predlagala konÄ?anje postopka preseĹžnega primanjkljaja. Kot ugotavlja, je Slovenija leta 2015 zniĹžala primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja, s Ä?imer je izpol-
V prihodnje veÄ? na tujih trgih Mizarstvo Meh iz Velenja med najstarejĹĄimi tovrstnimi obratovalnicami v Ĺ aleĹĄki dolini – Ĺ tejejo reference in kakovost storitev Tatjana PodgorĹĄek
Mizarstvo Meh iz Velenja sodi med najstarejĹĄe tovrstne obratovalnice v Ĺ aleĹĄki dolini. Prihodnje leto bo praznovalo 80-letnico obstoja, danes pa tradicijo druĹžinskega podjetja nadaljujeta MatjaĹž in Marko, ki predstvaljata Ĺže tretji generaciji druĹžine.
dobave.ÂŤ Pri tem niso zanemarljiva nenehna vlaganja v posodabljanje opreme, velika prednost je urejena spletna stran ter obÄ?asno oglaĹĄevanje. Med njihove veÄ?je poslovne partnerje sodi trgovski sistem Mercator.
Mizarstvo Meh blizu 80 odstotkov poslovnih partnerjev, preostalih 20 odstotkov pa na tujih trgih, na katerih prednjaÄ?ijo Avstrija, Italija in NemÄ?ija. PoloĹžaj podjetniĹĄtva v Sloveniji – menita MatjaĹž in Marko
Za zdaj ĹĄirjenja proizvodnje ne naÄ?rtujejo, ampak ostajajo pri izdelavi notranje opreme za gospodinjstva in poslovne sisteme. Bodo pa veÄ? pozornost kot doslej namenili poveÄ?anju izvoza. Ta naj bi v bliĹžnji prihodnosti
Vse veÄ?ja prednost opreme po naroÄ?ilu
Kot sta zagotovila sogovornika, so danes precej razĹĄirili obseg proizvodno-prodajnega programa, a ĹĄe vedno ostaja njihova proizvodnja usmerjena v izdelovanje notranje opreme, kjer je konkurenca zelo velika. ÂťNe samo tuja, ampak tudi domaÄ?a,ÂŤ dodajata. Na vpraĹĄanje, kako lahko s tako ozko specializirano dejavnostjo konkurirata ponudbi velikih sistemov s pohiĹĄtvom, sta odgovorila: ÂťPrilagodljivost zahtevam strank je trĹžna priloĹžnost. Vse veÄ? ljudi namreÄ? prepoznava prednost izdelave opreme po naroÄ?ilu pred serijsko proizvodnjo in so za to pripravljeni tudi veÄ? odĹĄteti. Pri izbiri izvajalca pa bolj kot tradicija oziroma dolgoletne izkuĹĄnje ĹĄtejejo reference, kakovost opravljenega dela in dokaj toÄ?ni roki
Marko in MatjaĹž Meh: ÂťV minulih letih smo zadovoljili marsikaterega zelo zahtevnega naroÄ?nika, saj je za nas izdelava tehnoloĹĄko kompleksne opreme vedno znova izziv.ÂŤ
Kakovostno delo ĹĄe omogoÄ?a primeren zasluĹžek
VeÄ?ino potrebnega materiala nabavijo v Sloveniji, saj je domaÄ?a lesna surovina zelo kakovostna, Ä?esar pa predelovalci ne znajo vedno najbolje izkoristiti, menita. Na domaÄ?em trgu ima
Meh – ni tako slab, ĹĄe zdaleÄ? pa ne roĹžnat. Trg je neizprosen, iz prakse pa zaznavata, da kakovostno delo omogoÄ?a primeren zasluĹžek. ÂťSicer nimava izkuĹĄenj, a Ä?e bi imela moĹžnost urediti poloĹžaj malega gospodarstva, bi bil med prvimi ukrepi zmanjĹĄanje prispevkov za drĹžavo.ÂŤ
tudi podpisala. Zdaj pa dobiva pogodbe ĹĄe 118 preseĹžnih delavcev, katerih veÄ?ino naj bi preusmerili na druga delovna mesta ali pa jim poiskali delo pri drugih delodajalcih. Vse to naj bi bilo po zagotovilih vodstva skladno z novo sistemizacijo, prejĹĄnje pogodbe o zaposlitvi pa naj ne bi bile skladne s kolektivnimi pogodbami. Sindikat TeĹĄa je prejĹĄnji teden oblikoval stavkovni odbor, do konca tedna pa bodo odloÄ?ali o morebitni stavki. Do takrat imajo namreÄ? delavci TeĹĄa Ä?as za podpis novih pogodb. Sindikat pa je vÄ?eraj organiziral tudi praznovanje 60-letnice Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛
mz
GOSPODARSKE novice Konec postopka preseĹžnega primanjkljaja?
Prodaja malih gospodinjskih aparatov se je poveÄ?ala za 18 odstotkov
javnosti Dom so dosegli 242,7 milijona evrov (8,4 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju 2015) in so skladni z naÄ?rtovano dinamiko prihodkov.
Delavci TEĹ so ogorÄ?eni
dosegel blizu 40 odstotkov. Je prednost, Ä?e je njun oÄ?e (ki je pred njima tlakoval pot podjetju) predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije? ÂťNikakor. Zaradi tega Mizarstvo Meh nima veÄ? dela. VpraĹĄa pa nas marsikdo, ali smo v sorodu,ÂŤ sta ĹĄe đ&#x;”˛ povedala Mehova. â€
nila pogoje v okviru pakta stabilnosti in rasti. Evropska komisija predlaga Svetu konÄ?anje postopka preseĹžnega primanjkljaja tudi za Ciper in Irsko. Slovenija si letos prizadeva za 2,2-odstotni primanjkljaj. Vlada pa si je za cilj zadala uravnoteĹžen proraÄ?unski poloĹžaj do leta 2020.
GradbeniĹĄtvo stopica na mestu Mnogi menijo, da je ena od moĹžnosti boljĹĄega poslovanja drĹžave veÄ?ji zagon del v gradbeniĹĄtvu, vendar nam ne gre najbolje. Tako je obseg gradbenih del v obmoÄ?ju evra marca v primerjavi s februarjem upadel za 0,9 odstotka, v letni primerjavi za 0,5 odstotka. Toda najveÄ?ji upad je zabeleĹžila Slovenija – na meseÄ?ni ravni 8,5-odstotnega, na letni pa celo 36,7-odstotnega.
Reforme so nujne Poslovanje slovenskega gospodarstva je bilo lani zelo dobro, a generalni direktor GZS Samo Hribar MiliÄ? pravi, da ga je treba nujno analizirati primerjalno, v ĹĄirĹĄem kontekstu. ÄŒe nas bodo ti podatki uspavali, nas bodo viĹĄegrajske drĹžave, s katerimi se primerjamo in ki tudi rastejo, hitro prehitele. Zato GZS vztraja, da je nujno, da se Ä?im prej izpeljejo davÄ?na, pokojninska, zdravstvena reforma in reforma trga dela, pa tudi optimizacija in racionalizacija javnega sektorja. Javno porabo pa je nujno treba obrzdati. Prav to pa bo oÄ?itno zelo teĹžko, saj se napovedujejo nove stavke delavcev javnega sektorja. Tudi Bruselj nas ravno ne boĹža zaradi doseĹžkov v preteklem obdobju. Tako smo dobili ĹĄtiri priporoÄ?ila z veÄ? konkretnimi predlogi za proraÄ?unsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Evropska komisija je znova poudarila izzive v pokojninskem in zdravstvenem
sistemu, poziva pa tudi k ukrepom na trgu dela in izboljĹĄanju pogojev financiranja za podjetja. Komisija pravzaprav priÄ?akuje, da do konca leta 2017 sprejmemo reformo pokojninskega sistema in v tem Ä?asu pripravimo ali uredimo tudi ostale naloge.
ECE z energijo iz obnovljivih virov DruĹžba ECE Celje je lani dobavila gospodinjstvom in malim poslovnim kupcem 628 GWh elektriÄ?ne energije iz obnovljivih virov – vode, sonca, biomase in bioplina. Kot pravijo, so s tem okolju prihranili dobrih 414 tisoÄ? ton emisij CO2. Zanimiv je tudi tale podatek. Z domaÄ?imi viri energije je Slovenija lani zadovoljila le 52 odstotkov potreb po energiji, energetska odvisnost pa je bila visoka, dosegla je 48 odstotkov in je bila obÄ?utno viĹĄja kot leto pred tem, ko je bila 44-odstotna.
NajveÄ? zasluĹžijo v Lichtensteinu PovpreÄ?ne plaÄ?e v Evropi so zelo razliÄ?ne. NajviĹĄje neto plaÄ?e imajo v Lichtensteinu, in sicer v povpreÄ?ju 5.314 evrov. Na drugem mestu in precej zadaj pa so Ĺ vicarji s 3.994 evri. NaĹĄa povpreÄ?na plaÄ?a je marca 2016 znaĹĄala 1034 evrov, in Ä?e jo primerjamo z najrazvitejĹĄimi, je seveda skromna. ÄŒe pa jo primerjamo z drĹžavami na Balkanu (s katerimi smo nekoÄ? delili skupno ekonomsko usodo), so razlike tudi obÄ?utne, a v naĹĄo korist. Hrvati v povpreÄ?ju zasluĹžijo 752 evrov, ÄŒrnogorci 488 evrov, Makedonci na repu pa komaj 354 evrov. Ĺ e huje je na vzhodu Evrope. PovpreÄ?na plaÄ?a v Ukrajini je pravi evropski obup, saj znaĹĄa le 130 evrov. ÄŒe ste kdaj sanjali o enakomernem evropskem razvoju, potem ste oÄ?itno Ĺživeli ĹĄe eno od ĹĄtevilnih iluzij. đ&#x;”˛
Mz
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 5
5
GOSPODARSTVO
26. maja 2016
Konec leta naj bi bilo v TEĹ 339 zaposlenih Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je prejĹĄnji ponedeljek zaznamovala 60-letnico delovanja – Jubilej pa prinaĹĄa tudi poslovno in kadrovsko prestrukturiranje – V poslovnem naÄ?rtu je predvideno, da bo poleg bloka 6 do leta 2023 v omejenem obsegu obratoval ĹĄe blok 4 in plinske turbine, blok pet pa je v konzervaciji Mira ZakoĹĄek
V ponedeljek, 16. maja, je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj zaznamovala 60-letnico svojega delovanja. Jubilej so praznovali z odprtjem razstave vrtÄ?evskih otrok, slovesnost pa naÄ?rtujejo proti koncu poletja. Trenutno so sredi poslovnega in kadrovskega prestrukturiranja. VpraĹĄanja na to temo smo zastavili direktorju mag. Armanu Koritniku. Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj torej obeleĹžuje pomembni jubilej – 60-letnico delovanja, bo kaj Ä?asa za praznovanje? ÂťV ponedeljek, 16. maja, na dan obletnico 60-letnice, sem vsem zaposlenim Ä?estital ob pomembnem jubileju. Pripravili smo tudi likovno razstavo risb, ki so jih narisali otroci Vrtca Ĺ oĹĄtanj na temo Moje mesto. Razstava je odprta v avli TEĹ , vsi vljudno vabljeni na ogled. Veliko otrok je narisalo kar dimnik. Zanimiva razstava. Slavnostni dogodek pa bo potekal pozno poleti, ko bomo pripravili tudi vrsto aktivnosti ob tem pomembnem prazniku.ÂŤ Ob jubilejih se zazremo tudi v prihodnost in delamo nove naÄ?rte. Kolikor vem, ti za Termoelektrarno ĹĄe niso povsem oblikovani. Je Ĺže znana usoda bloka 5? ÂťTEĹ ima v tem trenutku jasno oblikovan naÄ?rt, ki ga je potrdil
in tudi prestrukturiranja je bil veÄ?krat predstavljen socialnim partnerjem in tudi vsem zaposlenim. Je pa res, da je v tako kritiÄ?nih razmerah iluzorno priÄ?akovati soglasje pri tako pomembnih ukrepih, ki jih terja poslovanje druĹžbe. Moj kljuÄ?ni cilj od samega zaÄ?etka je storiti vse, da noben delavec iz TEĹ ne odide na Zavod za zaposlovanje. ÄŒe uresniÄ?imo pripravljen program preseĹžnih delavcev, je to zelo realna moĹžnost, da vsem delavcem zagotovimo delo. Kaj je pravzaprav Direktor TEĹ mag. Arman Koritnik: ÂťNa dan jubileja smo odprli razstavo del otrok predvideno: koliiz ĹĄoĹĄtanjskega vrtca, slovesnost ob jubileju pa naÄ?rtujemo proti koncu poletja.ÂŤ ko delavcev naj bi ohranilo sedanja delovna mesta, koliko bi jih blok 6. Do leta 2023 je operati- so bila vsa relevantna dejstva na preusposobili, dejali pa ste Ĺže, ven tudi blok 4, sicer v omejenem dan priprave programa prestrukda odpuĹĄÄ?ati za zdaj ne nameobsegu, a nam to omogoÄ?a dokaj turiranja. Verjamem, da bomo ravate? zanesljivo oskrbo Ĺ aleĹĄke doline imeli na daljĹĄi rok vsaj ĹĄe en terÂťProgram preseĹžnih delavcev s toploto. Letno lahko proizvede- mo objekt, se pravi poleg bloka mo malo veÄ? kot 4000 GWh ele- 6 predvsem zaradi zanesljivosti predvideva prerazporeditev 92 ktriÄ?ne energije. Blok 5 je v fazi proizvodnje in prodaje elektriÄ?- zaposlenih oziroma prezaposlenih znotraj TEĹ na druga odprta konzervacije in ne izpolnjuje po- ne in toplotne energije.ÂŤ gojev za obratovanje.ÂŤ Ste program kadrovskega pre- delovna mesta. Najbolj kritiÄ?nih strukturiranja uskladili s social- v tem trenutku je 25 delovnih In nimate naÄ?rtov, da ga usponimi partnerji, oni namreÄ? pra- mest. Se pa trudimo, da jim zasobite? gotovimo zaposlitve pri delodavijo, da ni socialnega dialoga? ÂťZa zdaj je tako, kot sem poÂťProgram preseĹžnih delavcev jalcih v regiji in tudi ĹĄirĹĄe, seveda vedal.ÂŤ lastnik, in sicer do leta 2020. Pa tudi pogled naprej je znan. Trenutno imamo dobro delujoÄ? blok 6, pripravljeni dve plinski turbini, s katerima lahko nudimo terciarno energijo in tudi zagonsko paro za
Ste se kadrovskega prestrukturiranja lotili s predpostavko, da tega bloka ne bo veÄ?? ÂťPrestrukturiranje ima za osnovo poslovni naÄ?rt in strateĹĄke usmeritve lastnika. UpoĹĄtevana
Pegaz, d. o. o., 25 let zgodbe 25 let zagotavljanja varnega in stabilnega delovanja raÄ?unalniĹĄkih sistemov v savinjskoĹĄaleĹĄki regiji in ĹĄirĹĄe Kdor pozna MatjaĹža Osojnika, direktorja podjetja Pegaz, ve, da je preudaren univ. dipl. inĹž. elektrotehnike, Titov ĹĄtipendist, mladi up AOP Gorenja konec osemdesetih let, direktor Pegaza in odgovoren podjetnik pa je, kot z nasmehom na obrazu sam pravi, postal: Âť... silom prilike. Bili smo mladi in naivni, iskali smo nove izzive. Prvi produkt in kupca smo imeli. Tako naj bi tudi nadaljevali, a ...ÂŤ Poznate zgodbo?! KlasiÄ?ni start up podvig. Tudi Pegaz ni bil prav niÄ? drugaÄ?en. Pet ustanovnih Ä?lanov, vsak strokovnjak na svojem podroÄ?ju. MatjaĹž Osojnik, podroÄ?je raÄ?unalniĹĄke opreme, Franjo Herlah, programska oprema, AjĹĄa PuÄ?nik, programske analize, dva kolega, od katerih naj bi eden prevzel poslovodstvo, ampak nista nadaljevala Ĺže po prvih nespodbudnih mesecih. Pegaz je ostal brez direktorja. Kdo od IT-strokovnjakov bo prevzel kramljanje ob kavicah, poslovne sestanke, trĹženje? Da ta izziv skoka iz lastne koĹže ne bi bil premalo, omenimo tudi naravo Ä?asa, v katerem je Pegaz udaril s kopitom ob tla in ustvaril svoj vrelec. Podjetje Pegaz je bilo ustanovljeno 7. maja 1991, tik pred izbruhom osamosvojitvene vojne za Slovenijo in razpadom Jugoslavije. V enakem vzduĹĄju se je tudi Pegaz prebijal skozi ruĹĄevine dobre ideje o skupni poti. PreĹživeti ali se vrniti v Gorenje? Resnica ali izziv? OdloÄ?ili so se
upoĹĄtevamo tudi skupino HSE, v katerem se je tudi pokazalo kar nekaj moĹžnosti. ÄŒe uspeĹĄno realiziramo program, bo imela Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj konec letoĹĄnjega leta zaposlenih 339 delavcev, danes pa nas je 358.ÂŤ Vzporedno s tem menda odpovedujete tudi pogodbe zunanjim izvajalcem (njihovo delo naj bi prevzeli vaĹĄi zaposleni). Katerim? ÂťVsa dela, ki jih bomo lahko opravili kvalitetno sami, bomo v tej situaciji tudi prevzeli nazaj. VeÄ? bo znano v naslednjih mesecih. Ravno zaradi teh potez bomo tudi lahko obdrĹžali zaposlene.ÂŤ Koliko zaposlenih naj bi imel TEĹ po konÄ?anem prestrukturiranju in do kdaj naj bi ta plan uresniÄ?ili? ÂťProgram kadrovskega prestrukturiranja bomo zakljuÄ?ili letos v nekaj mesecih. Kot sem dejal, bomo imeli 339 zaposlenih.ÂŤ Gre res v novih pogodbah za prepolovljene plaÄ?e? ÂťVse pogodbe, ki so in bodo ponujene zaposlenim na osnovi nove sistemizacije, so stoodstotno skladne z veljavnimi predpisi druĹžbe TEĹ in upoĹĄtevajo kolektivno pogodbo v dejavnosti kot tudi podjetniĹĄko kolektivno pogodbo. Treba pa se je zavedati, da je druĹžba TEĹ na pragu insolventnosti, da je v letu 2015 ustvarila veÄ? kot 450 mili-
jonov evrov izgube. Dobro vem, da druĹžbe ne bomo reĹĄili z zniĹževanjem plaÄ? in omejevanjem pravic zaposlenim, a prilagoditi se je treba situaciji in pogledati v prihodnost. Na osnovi ocene poslovanja do leta 2020 bo druĹžba TEĹ na koncu tega obdobja poslovala pozitivno. To ĹĄtejem za velik uspeh in tudi za motivacijo vseh zaposlenih, da uresniÄ?imo zastavljene cilje.ÂŤ Povedali ste, kako ste poslovali lani, kako pa v letoĹĄnjih mesecih? ÂťLetos imamo v proizvodnem naÄ?rtu nekaj Ä?ez 4000 GWh elektriÄ?ne in toplotne energije. Prvi ĹĄtirje meseci so malo pod planom predvsem zato, ker smo za blok 4 dobili dovoljenje ĹĄele 29. februarja, se pravi prva dva meseca z njim nismo obratovali. Vendar verjamemo, da bomo to v naslednjih mesecih lahko tudi nadomestili.ÂŤ Poskusno obratovanje bloka 6 gre h koncu. Je uspeĹĄno in kdaj raÄ?unate, da ga boste sklenili? ÂťPrejĹĄnji teden smo oddali vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja upravnemu organu, v njej pa so izpolnjeni vsi kriteriji, ki so bili postavljeni za pridobitev le-tega. Obratovanje je dobro, reĹĄiti pa bo potrebno ĹĄe nekaj porodnih teĹžav, kar bolj ali manj uspeĹĄno usklajujemo z druĹžbo Alstom.ÂŤ đ&#x;”˛
Adriatic Slovenica ponuja nove moĹžnosti Celje, 17. maja – Zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS) je konec novembra lani praznovala 25 let uspeĹĄnega poslovanja. Minula leta so bila v znamenju rasti, saj danes zaseda AS po trĹžnem deleĹžu drugo mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Zaupa ji veÄ? kot 600 tisoÄ? zavarovancev, lani pa so zbrali 297 mio evrov premije in izplaÄ?ali za 213 mio evrov ĹĄkod. Podobno poslovanje priÄ?akujejo tudi letos. Pogled v prihodnost je usmerjen predvsem v razvoj osebnih zavarovanj.
Z leve: Tatjana BlagotinĹĄek, Ivo OstovrĹĄnik, Marko Osojnik, MatjaĹž Osojnik, Matija Bencik, Damjan LemeĹž
za oboje in MatjaĹž je prevzel krmilo. S pridobitvijo naroÄ?ila za postavitev raÄ?unalniĹĄke infrastrukture za BSH HiĹĄni aparati, d. o. o. Nazarje se zgodba spodbudno nadaljuje ĹĄe s ĹĄtevilnimi naroÄ?niki v Zgornji Savinjski dolini. Podjetje se okrepi ĹĄe s Tatjano BlagotinĹĄek, odloÄ?no damo, ki ĹĄe zdaj s svojo prijazno energiÄ?nostjo skrbno povezuje delo fantov, in Markom Osojnikom, ki podjetju prispeva izvirne in praktiÄ?ne sistemske reĹĄitve. Do leta 2004 tudi preostala ustanovna Ä?lana AjĹĄa in Franjo sledita svojim novim izzivom. Pegaz dopolni ekipo ĹĄe z dvema strokovnjakoma Ivom OstovrĹĄnikom in Damjanom LemeĹžem. Sledijo zlata leta Pegaza med letoma 2007 in 2010. Tudi Pegaz oplazi recesija, a uigrana ekipa, poveÄ?ana ĹĄe z mlado krvjo Matijem Bencikom, in odgovornim vodstvom do zdaj ohranja ponudbo storitev nemoteno in dosledno. Nikoli v 25 letih si niso dovolili biti blokirani, in kot je v intervjuju poudaril vodja informatike v Izletniku Celje Justin Medved: ‌ iskreno, brez olepĹĄevanja lahko trdim, da so se vedno drĹžali
dogovorjenega, kar ti zelo veliko pomeni, Ä?e skrbiĹĄ za tako kompleksen raÄ?unalniĹĄki sistem, kot ga ima Izletnik Celje.ÂŤ Mag. Sabina Grm, Lekarne Velenje: Številne spremembe in predvsem zahteva po hitri odzivnosti terjajo od ponudnikov vzdrĹževanja informacijske tehnologije v lekarnah veliko znanja in dobro organizacijo. Te odlike smo v podjetju Pegaz, d. o. o., prepoznali Ĺže pred veliko leti.ÂŤ Ker v Pegazu praznujejo 25 let, hvaleĹžni za vso podporo in poĹĄtene poslovne odnose naroÄ?nikov, na katere so se lahko naslonili v teh letih vzponov in padcev, pravi MatjaĹž Osojnik: Želimo si, da se v zgodbi Pegaza prepoznate vsi njegovi naroÄ?niki. Z nami ste soustvarjali zgodbo, brez vaĹĄega zaupanja je ne bi bilo. NaĹĄ 25-letni uspeh je tudi vaĹĄ. Z vaĹĄim nemotenim delom in naĹĄo zavezo h kakovosti in odzivnosti zgodbo uspeĹĄno nadaljujemo in jo ĹĄirimo naprej v nove izzive.ÂŤ VeÄ? o celostni integraciji raÄ?unalniĹĄkih sistemov preberite na www.pegaz.si.
SreÄ?ko DobelĹĄek in Gabrijel Ĺ kof
Poslovna enota zavarovalnice v Celju uspeĹĄno posluje Ĺže od leta 1991 in je pristojna za celjsko obmoÄ?je, Savinjsko in Ĺ aleĹĄko dolino, Zasavje, Kozjansko ter Posotelje in Posavje. Zaposluje 70 sodelavcev, ki jih vodi direktor SreÄ?ko DobelĹĄek, zaupa pa jim skoraj 54 tisoÄ? zavarovancev. Leta 2015 so zbrali 23,4 mio evrov premij in izplaÄ?ali za 16,4 mio evrov ĹĄkod. Po besedah predsednika uprave Gabrijela Ĺ kofa tudi v AS-u beleĹžijo enake trende, kot so znaÄ?ilni za slovenski zavarovalni trg. ÂťV letoĹĄnjih prvih treh mesecih smo zbrali za 80 mio evrov premij, kar je skladno z naÄ?rti, in izplaÄ?ali za 49 mio evrov ĹĄkod. Ĺ kof je precej novosti napovedal pri zdravstvenih zavarovanjih, pri katerih nameravajo odpreti tudi svojo ambulanto za zavarovance. Ta bo najprej zaÄ?ela delovati v Ljubljani, predvidoma ĹĄe v tem mesecu, ob dobrem odzivu zavarovancev pa tudi v Kopru in nekje na Ĺ tajerskem. RazmiĹĄljajo tudi o ureditvi bolniĹĄnice za zavarovance. Sicer pa je zavarovancem Ĺže sedaj na voljo AS-ov krog varnosti. Novost je tudi zavarovalniÄ?in portal Moj AS, ki omogoÄ?a zavarovancem vpogled v vse sklenjene zavarovalne premije in izplaÄ?ane ĹĄkode. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 6
6
PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka â€
Sreda, 18. maja Na slavnostni akademiji v Mariboru je premier Miro Cerar o dogodkih v Pekrah pred 25 leti povedal, da so simbol brezpogojnega zdruĹženja Slovenk in Slovencev. Na slovesnosti ob 26. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaĹĄÄ?ite pa so se iz vseh strani vrstili pozivi k enotnosti, kakrĹĄna je druĹžbo prevevala v obdobju osamosvajanja. Predsednik drĹžave Pahor je za drugega namestnika predsednika RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a v imenovanje drĹžavnemu zboru predlagal Mojco PlaninĹĄek, vrhovno drĹžavno revizorko.
Mojca Ĺ truc
vama oÄ?ital, da si Ĺželita avtoritarnega vodstva po vzoru ruskega predsednika Putina. Nekje nad grĹĄkim morjem je izginilo letalo egiptovskega letalskega prevoznika.
Petek, 20. maja V Ljubljani so postavili betonsko konico minaretu, s Ä?imer se je zakljuÄ?ila prva faza gradnje islamskega versko-kulturnega centra pri nas. Po sporoÄ?ilu ministra Koprivnikarja je zdaj sporoÄ?ilo v javnost poslal vodja sindikatov javnega sektorja. ÂťOd tega trenutka se sindikati v javnem sektorju za-
ÄŒastni znak svobode je prejel prvi ranjenec v dejavnostih za samostojno Slovenijo.
preimenovala se je v ZavezniĹĄtvo socialno liberalnih demokratov. GrĹĄki sodniki so v primeru nekega sirskega begunca razsodili, da ne bi smel biti vrnjen v TurÄ?ijo, ker ta ni varna drĹžava. To je vzbudilo dvome o sporazumu EU–TurÄ?ija. V Zagrebu se je zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi, ki so izrazili nestrinjanje s splavom, z naslovom ÂťNacionalni pohod za ĹživljenjeÂŤ. Nekaj sto ljudi pa je protestiralo proti protestnikom. Pri iskanju Ä?rne skrinjice so raziskovalci uspeli potrditi, da se je znotraj kabine letala EgyptAira, ki je v Ä?etrtek strmoglavilo v Sredozemsko morje, pred usodno nesreÄ?o sproĹžil dimni signal.
Nedelja, 22. maja Predsednika sta v Sloveniji sprejela namestnika direktorja ameriĹĄke obveĹĄÄ?evalne agencije Cia.
Premier Miro Cerar in predsednik republike Borut Pahor sta na naĹĄih tleh sprejela namestnika direktorja ameriĹĄke obveĹĄÄ?evalne agencije Cia Davida Cohena. Novi avstrijski kancler Christian Kern je s tremi novimi ministri vendarle dopolnil vlado.
Ä?enjamo pripravljati na konflikt, do katerega bo oÄ?itno priĹĄlo jeseni, Ä?e se bo uresniÄ?ila napoved ministra za javno upravo,ÂŤ je opozoril Branimir Ĺ trukelj. DrĹžavni zbor je za novega ministra za kulturo z 51 glasovi za potrdil pisatelja in politika Toneta PerĹĄaka.
V Avstriji so volili predsednika drĹžave. Bilo je izjemno napeto, saj so bili glasovi kandidata Svobodnjakov Norberta Hoferja in glasovi kandidata Zelenih Alexandra Van der Bellena povsem izenaÄ?eni.
ÄŒetrtek, 19. maja V okviru programa premestitve je v Slovenijo priĹĄla prva skupina prosilcev za azil iz Italije. Namestili so jih v azilni dom na ViÄ?u. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po seji vlade povedal, da vlada do dogovora o sistemskih zakonih konÄ?uje pogajanja z javnim sektorjem. Evropska komisija je v poroÄ?ilu o programu za premestitev in
Minister Koprivnikar je dejal, da vlada pogajanja z javnimi sektorji zaenkrat konÄ?uje.
preselitev beguncev med drĹžavami Ä?lanicami EU ugotovila, da je napredek nezadosten. Mediji so poroÄ?ali, da je po zaprtju balkanske begunske poti v begunskem taboriĹĄÄ?u v Idomeniju v GrÄ?iji ostalo okoli 10 tisoÄ? ljudi, taboriĹĄÄ?e pa je postalo zlata jama organiziranega kriminala. Na Poljskem in MadĹžarskem so se ostro odzvali na besede nekdanjega ameriĹĄkega predsednika Billa Clintona, ki je drĹža-
26. maja 2016
Na volilni dan ĹĄe ni vedel, da je novi avstrijski predsednik. Tone PerĹĄak je z 51 glasovi podpore poslancev postal novi minister za kulturo.
Sirska vlada je z zavezniĹĄkimi silami od upornikov spet zavzela veÄ?je obmoÄ?je jugovzhodno od Damaska, tudi kljuÄ?no mesto Deir al Asafir. Moskva je predlagala, da bi Rusija in ZDA, ki trenutno zraÄ?ne napade v Siriji izvajata loÄ?eno, prihodnji teden zaÄ?eli skupne operacije proti dĹžihadistom na sirskem ozemlju. Egiptovska mornarica je severno od Aleksandrije naĹĄla razbitine letala in osebne predmete potnikov, ki so bili pogreĹĄani od dne pred tem.
Sobota, 21. maja Na slovesnosti ob 25. obletnici pekrskih dogodkov je bil po desetih letih znova podeljen Ä?astni znak svobode. VroÄ?en je bil prvemu ranjencu v dejavnostih za samostojno Slovenijo Borisu Frasu. ÄŒlani ZavezniĹĄtva Alenke BratuĹĄek so na programskem kongresu spremenili ime stranke:
Na zahodu Avstrije pa je priĹĄlo do tragedije. 27-letni moĹĄki je na koncertu v motoristiÄ?nem klubu zaÄ?el streljati in ubil dva Ä?loveka, nato pa ustrelil ĹĄe sebe. V TurÄ?iji je vladajoÄ?a stranka Stranka za praviÄ?nost in razvoj na izrednem kongresu za svojega novega predsednika potrdila Binalija Yildirima, s Ä?imer je dosedanjemu ministru za promet pripadel ĹĄe premierski poloĹžaj. Med letnim nagovorom predsednice Michelle Bachelet na kongresu so v ÄŒilu izbruhnili nasilni protesti, v katerih je umrl en Ä?lovek. Po veÄ? dneh obseĹžnih padavin in plazov je v Ĺ rilanki umrlo najmanj 71 ljudi, pogreĹĄanih pa naj bi jih bilo ĹĄe 127. AmeriĹĄko brezpilotno letalo je v napadu v Pakistanu ubilo voditelja afganistanskih talibanov mulo Aktarja Mansurja.
Ponedeljek, 23. maja Andrej ÄŒuĹĄ, najmlajĹĄi poslanec poslanske skupine SDS, se je odloÄ?il, da bo zapustil tako poslansko skupino kot stranko. Sledila so ugibanja, ali se bo usul plaz odstopov. Izvedeli smo, da je dramatiÄ?-
no bitko za novega predsednika Avstrije dobil kandidat Zelenih Alexander Van der Bellen. V Carigradu se je zaÄ?el dvodnevni prvi svetovni humanitarni vrh, na katerem so se Ĺže sliĹĄali pozivi k okrepljeni pomoÄ?i trpeÄ?im na kriznih obmoÄ?jih. V napadih na mesti DĹžabla in Tartus, ki ju nadzoruje sirska vlada, je bilo ubitih veÄ? kot 120 ljudi, za kar je odgovornost prevzela t. i. Islamska drĹžava.
GrĹĄka vlada sprejema reforme, protestnikom navkljub.
Kljub ĹĄtevilnim protestom pred parlamentom je grĹĄka vlada v zameno za nova posojila sprejela poviĹĄanje davkov in nove proraÄ?unske reze.
Torek, 24. maja NaĹĄ premier Miro Cerar je v okviru svetovnega humanitarnega vrha o spoĹĄtovanju humanitarnih norm, ki varujejo Ä?loveÄ?nost, nastopil na okrogli mizi v Carigradu. V govoru je poudaril, da je temelj uÄ?inkovite pomoÄ?i upoĹĄtevanje humanitarnega prava. Po odloÄ?itvi upravnega sodiĹĄÄ?a, da so bile v primeru odvzema ÂťkoroĹĄkih deÄ?kovÂŤ, ki ga je opravil CSD Velenje konec letoĹĄnjega marca, tako otrokoma kot starima starĹĄema krĹĄÄ?ene ustavne in Ä?lovekove pravice, se je veliko govorilo o podpori ministrici Anji KopaÄ? Mrak. Po vloĹžitvi interpelacije s strani SDS, so tudi v SMC in DeSUS napovedali, da priÄ?akujejo odgovore.
Zoper ministrico za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti je bila vloĹžena interpelacija.
V Avstriji so se po izgubi predsedniĹĄkega stolÄ?ka svobodnjaki pripravljali na prihodnost. Njihov vodja je dejal, da so moÄ?nejĹĄi kot kdaj prej ter da bodo zmagali na naslednjih parlamentarnih volitvah. V Franciji so se zaradi reforme trga dela delavci osmih francoskih rafinerij odloÄ?ili za stavko, s katero so prepreÄ?evali dostop do skladiĹĄÄ?a goriva. Goriva v tej drĹžavi je Ĺže primanjkovalo. TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je posvaril, da bi turĹĄki parlament lahko blokiral dogovor med Ankaro in EU glede beguncev, Ä?e ne bo vizumske liberalizacije za turĹĄke drĹžavljane.
Zdrave izbire “Med znanstveniki imamo vic na temo sodobnega stresa. ÄŒe greĹĄ v zahodni Evropi v trgovino po Ä?aj, te na polici Ä?aka 120 vrst Ä?aja. V Vzhodni Evropi imaĹĄ ... Ä?aj. Torej je Ĺže bilo nekaj na teorijah, da je komunizem dobra stvar,â€? mi je pred Ä?asom dejal nizozemski raziskovalec Victor Kallen, ki se ukvarja z znanstvenim preuÄ?evanjem zdravja in zdravega Ĺživljenjskega sloga. Raziskave so pokazale, da je optimalno ĹĄtevilo izbir, ki jih ljudje ĹĄe lahko obvladujemo, tri. Pa v trgovini sploh obstaja Ĺživilo, ki bi bilo na voljo le v treh razliÄ?icah? Z druĹžbenim napredkom, razvojem storitev, tehnologij, teorij, ideologij smo si uspeli poĹĄteno zakomplicirati Ĺživljenja. Zdi se, da je vsega na pretek, Ä?eprav nam morda ni vse dosegljivo. Ko se odloÄ?amo za poÄ?itnice, imamo na izbiro ogromno prenoTjaĹĄa Zajc Ä?iĹĄÄ?, ko se odloÄ?amo o gibanju, ogromno ĹĄportov, za hrano restavracijah ‌ Na koncu je vsega preveÄ?, da bi se nenehno odloÄ?ali na osnovi analiz, zato se odloÄ?amo hitro, po priporoÄ?ilih. Ali zniĹžamo priÄ?akovanja in se odloÄ?imo za prvo stvar, paket, destinacijo, ki nam je vĹĄeÄ?. Delamo po obÄ?utku. Izid je lahko loterija: Ä?e se izkaĹže, da je bila naĹĄa izbira dobra, bomo ponosni na svojo intuicijo. ÄŒe se izkaĹže, da je bila slaba, nas bo jezilo, da si nismo vzeli nekaj veÄ? Ä?asa za pregled ponudb in informirano odloÄ?itev. V zvezi z obÄ?utki, mnenji in izkuĹĄnjami uporabnikov so v delitveni ekonomiji zrasle ĹĄtevilne platforme za izmenjavo mnenj, za laĹžje izbiranje. Ko bo digitalizaciji sledilo ĹĄe zdravstvo, se bomo tako ĹĄe bolj intenzivno odloÄ?ali ĹĄe pri iskanju zdravnika. Ljudje imajo radi hitre reĹĄitve, enostavne nasvete, navodila, recepte. PriporoÄ?ila. Ko verjameĹĄ, da nekaj deluje, ko se zanaĹĄaĹĄ na mnenje nekoga, ki se ti zdi tebi podoben, priÄ?akujeĹĄ rezultate, ki so jih opisovali drugi. Rezultat brez truda. To je tudi laĹžje, ker je negativen izid avtomatsko krivda nekoga drugega, ne nas samih. Za slabo kosilo je kriv recept, za potovanje agencija, za prekomerno teĹžo slaba dieta, ki nam ni pisana na koĹžo. VÄ?asih je res lahko teĹžava v tem, da smo izbrali slab produkt, drugiÄ? je naĹĄa drugaÄ?na izkuĹĄnja posledica osebne drugaÄ?ne percepcije ter poslediÄ?no doĹživljanja. Lahko slediĹĄ vsem mogoÄ?im zdravstvenim priporoÄ?ilom, pa to ĹĄe zdaleÄ? ne pomeni, da ne boĹĄ zbolel. Kaj ima z izbiranjem zdravje? Ena od pomembnih ugotovitev raziskovalcev zadnje Ä?ase je, da sta zdravje in staranje tako zelo odvisna od individualnih karakteristik, da je edini smiselen recept v ĹĄirĹĄem smislu zmernost. Pri vseh stvareh. Pozitivnih uÄ?inkov ni mogoÄ?e izolirati. FiziÄ?na aktivnost je koristna za veÄ? organov, a ne sme biti pretirana. Enako uravnoteĹžena, a raznolika prehrana. Zmernost. KoĹĄÄ?ek Ä?okolade nas lahko poĹživi, zaradi cele Ä?okolade nam bo slabo. Raziskovalci ugotavljajo tudi, da je za zdravje blagodejno, da se vsake toliko Ä?asa omejujemo pri koliÄ?ini hrane, tako v koliÄ?inskem kot kaloriÄ?nem smislu. Kot pravi dr. Nathan K. LeBrasseur iz ameriĹĄke klinike Mayo, kaĹže, da kaloriÄ?na restrikcija upoÄ?asnjuje procese staranja v telesu. S tem ni nujno miĹĄljeno postenje, lahko gre za obÄ?asno odpovedovanje hrani ali zmanjĹĄevanje vnosa v telo. To pa podobno kot zdrava prehrana in ĹĄport zahteva disciplino. In ta je tista, s katero imamo pogosto teĹžave, sploh ko odrastemo. Takrat ni veÄ? zunanje prisile v obliki starĹĄev, ki bi nam zapovedovala, kako moramo ravnati in kaj je dobro za nas. Navadno so ĹĄele izkuĹĄnje oziroma refleksija po njih tista lekcija, iz katere se Ä?esa nauÄ?imo in zaÄ?nemo delovati drugaÄ?e. Bodite torej potrpeĹžljivi in prijazni do sebe. Vsaka kuharica bo vedela, da je treba ene piĹĄkote ali torto po istem receptu speÄ?i veÄ?krat, da ti res uspe. VÄ?asih od Ä?rke do Ä?rke slediĹĄ receptu, pa to niti pribliĹžno ne pomeni, da bo rezultat na koncu uspeĹĄen. In tako je tudi pri zdravju. đ&#x;”˛
Ĺ olski prevozi Ĺ martno ob Paki – Z letoĹĄnjim ĹĄolskim letom se izteÄ?ejo pogodbe za opravljanje ĹĄolskih prevozov v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, zato je marca lokalna skupnost objavila razpis za izvajanje teh za naslednja ĹĄtiri leta. Na razpis se je prijavilo pet ponudnikov, izbor pa ĹĄe ni konÄ?an. Glede na vrednost ponudb bi stali prevozi ĹĄolskih otrok lokalno skupnost za eno ĹĄolsko leto 80 tisoÄ? evrov. Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da se za spremembe pri ĹĄolskih prevozih v naslednjih letih kljub nekaterim drugaÄ?nim mnenjem na tem obmoÄ?ju niso odloÄ?ili. Na seji pristojnega odbora so se Ä?lani na oÄ?itek o previsokem standardu odzvali z utemeljitvijo, da je potrebno na prvem mestu zagotoviti varnost otrok, zato bodo vse do sedaj uvedene relacije ĹĄolskih prevozov obveljale tudi za naprej. đ&#x;”˛
tp
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 7
MED VAMI
26. maja 2016
7
Gospodarji in ne Ĺžrtve sprememb Plovni reĹžim dvignil valove SvetniĹĄka skupina SLS Mestne obÄ?ine Velenje skupaj z gosti o Ĺ aleĹĄki dolini in njeni prihodnosti – Za mlade Velenje ni mesto priloĹžnosti Tatjana PodgorĹĄek
Velenje, 17. maja – SvetniĹĄka skupina SLS v mestni obÄ?ini Velenje je v velenjski knjiĹžnici pripravila okroglo mizo na temo: Ĺ aleĹĄka dolina, kako naprej? Kot je v uvodu poudaril predsednik Mestnega odbora SLS Velenje Dani GradiĹĄnik, se tukajĹĄnje okolje vse bolj bliĹža koncu premo-
industrijske cone, imamo 14-odstotno brezposelnost – najviĹĄjo v regiji, mladi odhajajo drugam, infrastruktura, ki bi omogoÄ?ila razvoj nove industrije, je neustrezna. Stvari se reĹĄujejo prepoÄ?asi. V lokalni skupnosti se je treba pogovarjati, sodelovati. NaĹĄa stranka daje na sejah mestnega sveta dobre pobude, ker pa nimamo politiÄ?ne moÄ?i, smo preglasovani.ÂŤ
Primer slabega naÄ?rtovanja in izvedbe prehoda iz rudarstva v druge gospodarske panoge v Zasavju je predstavil PrimoĹž JelĹĄevar, podpredsednik SLS. Po 25 letih – tako JelĹĄevar – je tamkajĹĄnje okolje lepĹĄe in bolj zdravo. Kljub denarju, ki je bil na voljo, pa v Zasavju niso znali prestrukturirati gospodarstva tako, da bi ohranili delovna mesta.
delovno in poslovno okolje. On koncu okrogle mize je predsednik stranke SLS Marko ZidanĹĄek dejal,ÂŤ da je 1,5 leta Cerarjeve vlade 1,5 leta izgubljenih priloĹžnosti. Od volitev do volitev govorijo o reformah, ne naredijo pa niÄ?.ÂŤÂŤ So organizatorji dogodka sliĹĄali odgovore na vpraĹĄanje Ĺ aleĹĄka dolina, kako naprej? Na to naĹĄe vpraĹĄanje nam je Mihael
Ĺ˝upana ObÄ?in LuÄ?e in Ljubno prepriÄ?ana o uspeĹĄni reĹĄitvi zapleta – Za zdaj velja ĹĄe stari odlok Tatjana PodgorĹĄek
Po prvomajskih praznikih so za skupno mizo sedli najviĹĄji predstavniki uprav obÄ?in Ljubno in LuÄ?e z enim samim razlogom: reĹĄitev spora, ki je nastal glede plovnega reĹžima po reki Savinji. Ĺ˝upana Ciril Rosc (LuÄ?e) in Franjo NaraloÄ?nik (Ljubno) sta po njem zagotovila, da so Ĺže nekoliko zbliĹžali staliĹĄÄ?a. Oba verjameta v reĹĄitev zapleta v obojestransko zadovoljstvo in v zadovoljstvo vseh dĂŠleĹžnikov brez morebitnega izpodbijanja veljavnosti obeh predpisov na viĹĄjih institucijah.
Odloka morata biti usklajena
govniĹĄtva kot gonilni sili doline. V stranki so se zato odloÄ?ili, da bodo o tem zaÄ?eli govoriti glasno ter spodbujati pravoÄ?asno razpravo o moĹžnih alternativah in ukrepih, ki bodo popeljali dolino na novo razvojno pot. Glede na za dolino prihajajoÄ?e turbulentne Ä?ase je pozval vse, naj bodo gospodar in ne Ĺžrtev sprememb. Mihael Letonje, mestni svetnik stranke, je bil kritiÄ?en do vlade RS, ki ne prisluhne opozorilom in predlogom obÄ?anov, kritiÄ?en je bil tudi do lokalne oblasti. ÂťNi
Na okrogli mizi so opozorili na potrebo po pravoÄ?asnem prestrukturiranju premogovniĹĄtva, sodelovanju in sprejemanju skupnih odloÄ?itev.
Letonje je ĹĄe menil, da je treba razmiĹĄljati 20, 30 let naprej in se na prestrukturiranje pravoÄ?asno pripraviti. Njegovim besedam se je pridruĹžil tudi dr. Andrej Umek, predsednik strokovnega sveta SLS. Zaradi zmanjĹĄevanja zalog fosilnih goriv je treba prestrukturirati gospodarstvo in poiskati alternative za njegov in okoljski razvoj. Prehod mora biti dobro naÄ?rtovan in postopen.
ÂťVelenje za mlade ni mesto priloĹžnosti, saj se je njihov poloĹžaj v zadnjih letih zelo poslabĹĄal,ÂŤ je menila svetnica Mestnega odbora SDS Velenje in predstavnica mladih Simona TuĹĄar. Tako kot Umek je poudarila potrebo po reformi izobraĹževalnega sistema, po uskladitvi izobraĹževanja s trgom dela. Rok Bezlaj, predsednik ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje, pa se je dotaknil ukrepov, s katerimi bi lahko izboljĹĄali
TrĹžnica za vsako vreme ObÄ?anke in obÄ?ani Ĺ oĹĄtanja so le dobili pokrito trĹžnico Ĺ oĹĄtanj, 20. maj – Pridelovalci in izdelovalci domaÄ?ih dobrot in rokodelskih reÄ?i iz Ĺ oĹĄtanja in okolice se ne bodo veÄ? bali deĹžja, ko bodo ĹĄli v mesto oblagat stojnice. Na Trgu svobode je namreÄ? Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj s podporo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj postavila pokrito trĹžnico in tako obÄ?ankam in obÄ?anom ponudila novo moĹžnost za nakup
domaÄ?ih pridelkov in izdelkov ter sreÄ?evanje in druĹženje. ÂťZa lokalno skupnost je to velika pridobitev in izpolnitev veÄ?letnih Ĺželja naĹĄih obÄ?anov in krajanov. V preteklosti se je zagnalo Ĺže veliko projektov in poskusov, a zaradi razliÄ?nih razlogov tega nismo uspeli realizirati. Upam, da bo zdaj dobro obiskana in bodo tisti, ki so najbolj navijali
zanjo, zadovoljni. Pozivam pa tako naĹĄe obÄ?ane kot ljudi od drugod, da pridejo ponudit svoje izdelke, nakupovat in se druĹžit,ÂŤ je povedal ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. TrĹžnice so se najbolj razveselili prodajalci na stojnicah. Katja Juvan Golob s kmetije Mavher iz Skornega, kjer gre tradicija peke kruha iz roda v rod, ponuja ĹĄtiri
TrĹžnica se je prviÄ? odprla danes, sicer pa bo ob Ä?etrtkih in petkih odprta od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Letonje odgovoril: ÂťVseh odgovorov nismo sliĹĄali. Smo pa sliĹĄali veliko iztoÄ?nic, usmeritev tudi iz vrst obÄ?instva za lepĹĄo prihodnost Ĺ aleĹĄke doline – o njih je treba razmiĹĄljati, se dogovarjati in sprejemati skupne odloÄ?itve. Verjamem, da bomo z ostalimi strankami nastopili skupaj in da bo naĹĄe predloge vladajoÄ?a struktura upoĹĄtevala bolj, kot jih upoĹĄteva danes.ÂŤ đ&#x;”˛
vrste domaÄ?ega kruha iz kruĹĄne peÄ?i. S partnerjem sta ĹĄele dobro zaÄ?ela prodajati na trĹžnici in jima je ĹĄe posebej vĹĄeÄ?, da je v Ĺ oĹĄtanju pod streho. ÂťTo je tudi za kupce bolje, da se jim ni treba ozirati na vreme. Zadnje Ä?ase je veliko povpraĹĄevanja po temnem kruhu, predvsem ajdovem z orehi,ÂŤ je povedala. Tudi Silva Mikek, ki se na kmetiji ukvarja s pridelavo in predelavo mesa, sadja in zelenjave, jajc in medu, ponuja dobrote na velenjski trĹžnici, zato bo v Ĺ oĹĄtanju le ob Ä?etrtkih. ÂťTrĹžnica je zelo lepa, zelo prijetno urejena, zdaj pa upam, da se bo prijela in bo kupcev veliko. Kolikor imam izkuĹĄenj iz Velenja, ljudje cenijo domaÄ?o hrano in se je precej proda. MoĹž, ki hodi na trĹžnico v Nazarje, pa pravi, da je tam kupcev malo,ÂŤ je povedala. Nekateri obiskovalci so ĹĄe nekoliko zadrĹžani. ÂťDolgo smo Ä?akali nanjo. PriÄ?akujemo, da bo trĹžnica funkcionalna in bomo imeli veliko izbire. Ne predstavljam pa si, da bo trĹžnica sluĹžila kot prireditveni prostor za sreÄ?evanje ljudi. Me zanima, kaj imajo v naÄ?rtu,ÂŤ je skeptiÄ?na obÄ?anka JoĹžica. Tudi JoĹže Bernjak pomni, da se je pri izgradnji marsikaj zavleklo, zdaj pa upa, da bo sluĹžila namenu. ÂťKupovali bomo, Ä?esar ne bomo pridelali na svojem vrtu. ÄŒe bodo tu potekala kaka druĹženja, pa bomo tudi priĹĄli,ÂŤ je povedal na otvoritvi, ki se je je udeleĹžilo veliko radovednih obÄ?ank in obÄ?anov. đ&#x;”˛
tf
Po pojasnilu Cirila Rosca sta zaplet povzroÄ?ila odlok o plovnem reĹžimu in pravilnik o vzdrĹževanju vstopno izstopnih mest ob reki Savinji, ki so ga na hitro sprejeli svetniki ObÄ?ine Ljubno oktobra lani in mu v LuÄ?ah nasprotujejo. ÂťNi nujno, da sprejemajo obÄ?inski sveti enake odloke, morajo pa biti ti usklajeni med sabo, kar doloÄ?a tudi zakonodaja. Zakon o plovbi na celinskih vodah v Ä?etrtem Ä?lenu doloÄ?a, da plovni reĹžim na omenjenih vodah, ki povezuje dve ali veÄ? lokalnih skupnosti, uredijo lokalne skupnosti sporazumno. V naĹĄem primeru pa ni bilo tako. Zato smo na marÄ?evski seji obÄ?inskega sveta to obravnavali in se dogovorili, da tudi zaradi dobrih medsosedskih odnosov poskuĹĄamo reĹĄiti nesporazum sporazumno. StaliĹĄÄ?a smo nekoliko zbliĹžali, bo pa potrebnih ĹĄe nekaj sestankov, da bo za vse kar najbolj prav.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kaj je najbolj sporno, je Rosc odgovoril: ÂťJe kar nekaj operativnih zadev, ki se prej od daleÄ? niti ne vidijo.ÂŤ Med drugim ni definirana pristojnost na 500 metrov dolgem obmoÄ?ju med levim in desnim bregom reke, kjer je mejo teĹžko doloÄ?iti. Prav tako v tem trenutku veljata dva reĹžima: v LuÄ?ah je namreÄ? ĹĄe vedno v veljavi odlok iz leta 1991, sprejet v bivĹĄi skupni obÄ?ini, na Ljubnem velja od lanskega oktobra nov odlok, ki doloÄ?a stvari drugaÄ?e. ÂťPri nas na primer ni doloÄ?ena viĹĄina pristojbine za vstopno-izstopna mesta, na Ljubnem jo imajo. To pomeni, da kajakaĹĄi in raftarji, ki veÄ?inoma vstopajo v reko v Strugah, nam pristojbine ne bi plaÄ?ali, plaÄ?ali pa bi jo za izstop na Ljubnem. Na naĹĄem obmoÄ?ju namreÄ? ni izstopnega mesta.ÂŤ Poleg tega ĹĄe meni sogovornik, bi morali doloÄ?iti prodajna mesta za dovolilnice, nato kdo bo preverjal izpolnjevanje pogojev, ki se zahtevajo za izvajanje plovbe, in podobno.
Želimo red na skupnem vodotoku Savinji
Znano je, da se na Savinji Ĺže dalj Ä?asa kriĹžajo zelo razliÄ?ni interesi. Med glavnimi pobudniki odloka, ki so ga v ObÄ?ini Ljubno sprejemali veÄ? kot desetletje in ga oktobra lani tudi sprejeli, so bili tamkajĹĄnji ribiÄ?i. Kot je zagotovil ljubenski Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik, je bil kljuÄ?ni razlog za sprejetje odloka vzpostavitev reda na reki. ÂťDovolj je nesporazumov med vsemi dĂŠleĹžniki: kajakaĹĄi, ribiÄ?i, raftarji in lastniki zemljiĹĄÄ?. Vsem, ki izkoriĹĄÄ?ajo danosti reke Savinje na ali ob njej, je treba zagotoviti svoje mesto in Ä?as, tako da se ti pri svojih aktivnostih ne bodo prekinjali oziroma z njimi ne bodo motili drugih, ki se Ĺželijo na reki ali ob njej udejstvovati.ÂŤ Dejal je ĹĄe, da so sedaj uvajanje doloÄ?il sprejetega odloka in pravilnika nekoliko upoÄ?asnili, kar pomeni, da poteka plovba ĹĄe po starem reĹžimu. Si pa Ĺželijo, da bi s sosedi Ä?im prej uskladili staliĹĄÄ?a, saj si tudi oni Ĺželijo red na skupnem vodotoku.
Socialni dialog na Balkanu V Velenju je konec prejĹĄnjega tedna potekala mednarodna konferenca o socialnem dialogu Mira ZakoĹĄek
Velenje, 22. maja – Slovenski socialni demokrati so bili gostitelji tridnevne konference o socialnem dialogu na Balkanu. Eden od pobudnikov, poslanec Jan Ĺ kobrne, je poudaril, da gre za regijo, ki je znana po svoji eksplozivnosti in specifiÄ?ni naravi dialoga. Zdaj, ko so se razmere tako v gospodarstvu kot na trgu zaostrile, je, kot je poudaril, nujno najti naÄ?in, kako preseÄ?i konflikt med kapitalom in delom. Socialni demokrati ponujajo platformo, ki Ĺželi povezati zaposlene in lastnike kapitala tako, da bi ne glede na to, da zastopajo razliÄ?ne interese, lahko pravzaprav okvirjali neko novo druĹžbeno pogodbo z reĹĄitvami, ki koristijo obojim. Predsednik svobodnih sindikatov Slovenije DuĹĄan SemoliÄ? pa je opozoril na teĹžko Ĺživljenje, ki ga v celotni regiji preĹživljajo mnogi brezposelni, pa tudi delavci in upokojenci, ki prejemajo ÂťmizerneÂŤ dohodke. ÂťSlovenija je v povpreÄ?ju bogata drĹžava, a bogastvo ni praviÄ?no razdeljeno,ÂŤ je poudaril in se zavzel za takĹĄno poslovno politiko, ki bo izboljĹĄala standard omenjenih. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 8
8
IZOBRAŽEVANJE
Letos slabĹĄi Ĺželodci
Povsem nam je uspelo
Zgornjesavinjski Şelodci tokrat ne najboljťi – Sklop izobraŞevanj na temo urejanja suťilnic
Tatjana PodgorĹĄek
Tatjana PodgorĹĄek
26. maja 2016
15 let delovanja Ĺ portno-rekreacijskega druĹĄtva Gavce – Veliki Vrh – Novi predsednik MatjaĹž Ĺ kripaÄ? Ĺ martno ob Paki, 14. maj – Pred 15 leti je peĹĄÄ?ica krajanov vaĹĄke skupnosti Gavce – Veliki Vrh v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ustanovila ĹĄportno-rekreacijsko druĹĄtvo z namenom povezovanja
ReÄ?ica ob Savinji, 21. maja – ZdruĹženje izdelovalcev zgornjesavinjskega Ĺželodca s sedeĹžem na ReÄ?ici ob Savinji je pripravilo 26. ocenjevanje te suhomesnate specialitete. Potekalo je v prostorih tamkajĹĄnje Medgen borze.
krajanov pri rekreacijskih aktivnostih ter skrbi za zdrav naÄ?in Ĺživljenja. ÂťPovsem nam je uspelo,ÂŤ je med drugim na jubilejnem obÄ?nem zboru ugotavljal njegov dosedanji predsednik Franc Mori. DruĹĄtvo danes zdruĹžuje veÄ?
kot 300 Ä?lanov iz lokalne skupnosti ter njene ĹĄirĹĄe okolice in je po nekaterih podatkih drugo najmnoĹžiÄ?nejĹĄe druĹĄtvo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Po Morijevih besedah so dejavnosti, ki jih organizirajo, ve-
Vsi dosedanji (sedijo) in novi predsednik druĹĄtva (stoji)
dno dobro obiskane. Med najodmevnejĹĄimi so dejavnosti sekcij: namiznoteniĹĄke, pohodniĹĄke, gobarske, zimska rekreacija ter letni nogomet na umetni travi. Vzorno skrbijo za urejenost ĹĄportnega centra in njegovo okolico. Skupaj z vaĹĄko skupnostjo Gavce – Veliki Vrh organizirajo septembra sreÄ?anje krajanov in Ä?lanov druĹĄtva (v povpreÄ?ju se ga udeleĹži veÄ? kot 150 ljudi), Ä?istilne in druge udarniĹĄke akcije, sodelujejo na prireditvi ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Prav tako sodelujejo s ĹĄtevilnimi druĹĄtvi v lokalni skupnosti ter s TVD Partizanom Duplje ‌ Poleg Ä?lanarine je eden do pomembnejĹĄih virov financiranja denar, pridobljen na obÄ?inskem javnem razpisu, samostojni prispevki, pri urejanju ĹĄportnega centra, pri izvedbi posameznih prireditev pa jim pomagajo tudi donatorji. Jedro delovanja v prihodnje ostajajo Ĺže uteÄ?ene aktivnosti, ki jih bodo sproti dopolnjevali ĹĄe z izraĹženimi potrebami Ä?lanstva. Na jubilejnem obÄ?nem zboru so prviÄ? podelili druĹĄtvena priznanja nekaterim najzasluĹžnejĹĄim Ä?lanom, soglasno pa so za novega predsednika druĹĄtva izvolili MatjaĹža Ĺ kripaÄ?a. đ&#x;”˛
NajboljĹĄi izdelek je na ocenjevanje prinesel Denis Hren iz Kokarij.
Strokovna komisija, ki jo vse od zaÄ?etkov vodi dr. Stanko RenÄ?elj, je ocenila 29 vzorcev (kar je veÄ? kot lani), a tokrat zlatega priznanja ni podelila. Je pa bilo zato 8 srebrnih. Najbolje je ocenila izdelek, ki ga je v ocenjevanje prinesel Denis Hren iz Kokarij. Po oceni RenÄ?elja je letoĹĄnji letnik Ĺželodcev v povpreÄ?ju nekoliko slabĹĄi v primerjavi z lanskim. Eden od razlogov za to bi lahko bilo ĹĄtevilo tistih, ki so izdelek v ocenitev prinesli prviÄ?. ÄŒlani komisije so namreÄ? ugotovili kar nekaj napak, ki so jih zagreĹĄili izdelovalci v procesu zorenja Ĺželodca, zato bodo v zdruĹženju, ki ga od zdaj vodi Rudi Krstnik, poskrbeli za nov sklop izobraĹževanj na temo urejanja suĹĄilnic. ÂťPred leti, ko smo zaÄ?eli ocenjevanje, smo se v komisiji sreÄ?evali z vrsto napak v izdelavi, negovanju in zorenju te zgornjesavinjske suhomesnate specialitete. Veliko izdelovalcev je nato izboljĹĄevalo kakovost svojih izdelkov, saj so spoĹĄtovali navodila in pripombe, ki jih je komisija zapisala na ocenjevalnih listih. Ker ima Ĺželodec na trgu visoko ceno, je treba doseÄ?i tudi ustrezno kakovost. Slab glas vedno daleÄ? seĹže in ĹĄkoda bi bilo, Ä?e bi ugled te specialitete uniÄ?ili zaradi nekakovosti. Tudi zato je komisija vsa leta pri svojem delu dosledna in stroga.ÂŤ Zgornjesavinjski Ĺželodec se od leta 2011 ponaĹĄa tudi v Evropi z zaĹĄÄ?iteno geografsko oznaÄ?bo. ObÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji in zdruĹženju v projektu Medgen borze pa je uspel tudi vpis izdelave Ĺželodca v Zgornji Savinjski dolini v register Ĺžive kulturne dediĹĄÄ?ine, ki ga vodi đ&#x;”˛ kulturno ministrstvo. â€
ÄŒas so moĹžgani Koronarni klub Velenje je pripravil predavanje o ponudbi ÂťtelekapÂŤ, ki jim jo je predstavila specialistka nevrologije Iwona Ewa Kosi. Predavanja so se udeleĹžili tako Ä?lani druĹĄtva, njihovi svojci in ĹĄtevilni obÄ?ani, ki jih je predavanje zanimalo. Kosijeva je povedala, da je moĹžganska kap bolezen, ki lahko zdravega Ä?loveka v trenutku spremeni v invalida, ki je popolnoma odvisen od tuje pomoÄ?i. To je bolezen, ki ne prizadene samo bolnika, ampak tudi njegove svojce, ki morajo tako rekoÄ? Ä?ez noÄ? poskrbeti za nepokretnega druĹžinskega Ä?lana. Po podatkih inĹĄtituta za varovanje zdravja v Sloveniji vsako leto zboli 4400 oseb, od tega pa jih skoraj polovica umre.
Kosijeva je poudarila, da je pomembno, da prepoznamo bolnika z moĹžgansko kapjo in da smo pozorni na znake in simptome, ki moĹžgansko kap naka-
zujejo. Pozornost opazovanja naj bo usmerjena na Govor, Roke in Obraz prizadetega. Pomembna je hitra prepoznava, kajti vsaka Minuta reĹĄuje Ĺživljenje. Najpomembneje je vedeti, da je moĹžganska kap nujno stanje, zato mora tak bolnik takoj ali vsaj Ä?im prej znotraj 4 do 5 ur
od nastanka simptomov dobiti zdravniĹĄko oskrbo. Sistem telekap omogoÄ?a zdravljenje moĹžganske kapi na daljavo, tako da imajo bolniki enake moĹžnosti zdravljenja, ne glede na regijo, v kateri Ĺživijo. đ&#x;”˛
Lilijana Ĺ˝erdoner, fotografija Franc ÄŒas
Hitro ukrepanje ob kapi je Ĺživljenjskega pomena.
Ĺ e eno uspeĹĄno leto Prednostni nalogi vzreja konj in pridobivanje novih Ä?lanov Tatjana PodgorĹĄek
ÄŒetrtoĹĄolci Ĺže drugiÄ? podarjali nasmehe Ob svetovnem dnevu smeha 5. maja smo se Ä?etrtoĹĄolci OĹ Antona AĹĄkerca odloÄ?ili, da VelenjÄ?ankam in VelenjÄ?anom polepĹĄamo dan. V ĹĄoli smo izdelali smejke, jih opremili z mislimi o smehu ter se podali na ulice Velenja. MimoidoÄ?im smo podarili nasmeh in smejka. Vsi so z veseljem in nasmehom na obrazu sprejeli nepriÄ?akovano pozornost in nam seveda vrnili nasmeh. Dokazali smo, da lahko drobna pozornost polepĹĄa dan. Saj veste: Nasmeh niÄ? ne stane, a Ä?udeĹžno deluje! đ&#x;”˛
Nasmejani Ä?etrtoĹĄolci
PaĹĄka vas, 2. aprila – Konjerejsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki je letos polnoletno. Deluje 18 let, s svojo dejavnostjo pa bogati druĹĄtveno dogajanje v tamkajĹĄnjem okolju. Na obÄ?nem zboru je dosedanji predsednik druĹĄtva Franc SevÄ?nikar med drugim dejal, da je za njimi ĹĄe eno uspeĹĄno leto. Zapomnili si ga bodo po obnovi druĹĄtvenih prostorov, ki si jih delijo v Martinovi vasi s ĹĄmarĹĄkimi planinci. Prav tako po tradicionalnih prireditvah, kot so pohod konjenice po mejah obÄ?ine ob
njenem obÄ?inskem prazniku, ter blagoslov konj na ĹĄtefanovo. Lani so prviÄ? organizirali dan odprtih vrat in z jeĹžo konj ter moĹžnostjo voĹžnje s konjsko vprego naleteli na velik odziv med otroki in njihovimi starĹĄi. ÂťOsnovni namen omenjenih aktivnosti je vzreja konj, ĹĄirjenje ljubezni do teh plemenitih Ĺživali ter pridobivanje novih Ä?lanov.ÂŤ Skrbijo tudi za izobraĹževanje, saj je konjereja zahtevna, nova znanja pa nujno potrebna. S konji ali vprego so popestrili marsikatero prireditev v domaÄ?em okolju, se udeleĹžili prireditev sosednjih tovrstnih druĹĄtev, eden od Ä?lanov
je s svojimi konji sodeloval na drĹžavni razstavi slovenske hladnokrvne pasme v Ĺ entjerneju na Dolenjskem. V letoĹĄnjem delovnem programu bistvenih novosti niso predvideli, ampak Ĺželijo nadgraditi Ĺže uteÄ?ene dejavnosti. Poleg tradicionalnih prireditev, strokovnih predavanj, druĹženja s sosednjimi konjerejskimi druĹĄtvi se nameravajo ĹĄe bolje povezati z uÄ?enci osnovne ĹĄole in vrtca in jim dejavnost in njen pomen pobliĹže predstaviti. Tudi vseh potrebnih vzdrĹževalnih del na brunarici v Martinovi vasi ĹĄe niso konÄ?ali. LetoĹĄnji obÄ?ni zbor je bil tudi
Cveto Jordan je novi predsednik ĹĄmarĹĄkega konjerejskega druĹĄtva.
volilni. DruĹĄtvo je dobilo novega predsednika. Namesto dosedanjega Franca SevÄ?nikarja je Âťvzel vajeti v rokeÂŤ Cveto Jordan. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 9
IZOBRAŽEVANJE
26. maja 2016
Rezultati ne pridejo sami od sebe Na 4. mednarodnem tekmovanju Balkan Junior Ĺže tretjiÄ? zmagala ekipa Ĺ olskega centra Velenje Tatjana PodgorĹĄek
Valjevo, od 12. do 15. maja – 4. mednarodno tekmovanje Balkan Junior, v katerem tekmujejo dijaki, ki se izobraĹžujejo v programih tehniĹĄkih strok iz strojniĹĄtva, elektrotehnike in mehatronike, je tokrat potekalo v Valjevu (v Srbiji). Na letoĹĄnjem so sodelovale ekipe iz sedmih drĹžav (Bosne in Hercegovine, ÄŒrne gore, HrvaĹĄke, Makedonije, Srbije, Slovenije in TurÄ?ije). Barve Slovenije na tem tekmovanju zastopajo dijaki Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV). Tokrat sta tekmovala dijaka 3. letnika Ĺ˝iga MeĹžner iz Strojne ĹĄole ter Janez Korenjak iz Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. V izjemno izenaÄ?eni konku-
Janez Korenjak in Ĺ˝iga MeĹžner: ÂťTekmovalnost je bila pri drugih ekipah veliko veÄ?ja, a zmaga je bila naĹĄa.ÂŤ
renci odliÄ?no pripravljenih ekip sta v kombinaciji praktiÄ?nega in
teoretiÄ?nega dela osvojila prvo mesto. Njuna zmaga je bila Ĺže
tretja zmaga ekip Ĺ CV na tem tekmovanju. ÂťO sreÄ?i bi pri tem teĹžko govorila, precej bolj o znanju,ÂŤ sta povedala zmagovalca in dodala, da sta bila boljĹĄa v praksi. Sicer pa sta ÂťpredelalaÂŤ 360 vpraĹĄanj s ĹĄestih podroÄ?ij (po tri iz strojniĹĄtva in prav toliko iz elektrotehnike). PraktiÄ?ni del naloge je obsegal avtomatsko krmiljenje. ÂťVsaka ekipa je nastopila s svojo opremo, ki smo jo morali prej pripraviti. Tudi v to je bilo vloĹženega veliko truda in dela – naju in mentorjev. Rezultati paÄ? ne pridejo sami od sebe.ÂŤ Kot sta ĹĄe dejala, sta uĹživala v gostoljubju organizatorjev, vrstnikov in njihovih druĹžin, pri katerih sta stanovala, Âťsaj so naju vsaki dve minuti vpraĹĄali, Ä?e sva laÄ?na.ÂŤ Pomemben del izkuĹĄnje je bilo zanju ĹĄe druĹženje z dijaki iz preostalih drĹžav, seznanjanje s primeri dobrih praks v drugih okoljih, predvsem pa nadgradnja znanja, pridobljenega pri rednem pouku. Prihodnje leto bo tekmovanje Balkan Junior potekalo v TeĹĄanju (BiH). đ&#x;”˛
Pisana parada veĹĄÄ?in in znanja V okviru 21. Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja je po trinajstih slovenskih mestih potekala osrednja prireditev za promocijo znanja Parada uÄ?enja Tina Felicijan
Velenje, 18. maj – Da izpopolnjevanje znanja in pridobivanje novega ni pomembno le v mladosti, so na Promenadi uÄ?enja opominjali zavodi, druĹĄtva in drugi, ki izvajajo razliÄ?ne aktivnosti za vseĹživljenjsko uÄ?enje. ÂťOdkar izvajamo TVU, smo ugotovili, da Ä?e Ĺželimo doseÄ?i ljudi, ki ne zahajajo v izobraĹževalne institucije in se ne uÄ?ijo, moramo na ulice in trge. Znanje in uÄ?enje vplivata na vsa podroÄ?ja Ä?lovekovega Ĺživljenja – osebno, poklicno, druĹžbeno. Zato menimo, da je to prvo, kar mora posameznik storiti, da bo napredoval, da bo boljĹĄi sosed, boljĹĄi drĹžavljan,ÂŤ je povedal Darijan Novak iz AndragoĹĄkega centra Slovenije. AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje letos koordinira 25 partnerjev, ki v TVU pripravljajo delavnice, okrogle mize, predavanja in druge brezplaÄ?ne izobraĹževalne prireditve. LetoĹĄnja tema velenjske parade je bila 'S trebuhom za kruhom – kako do veÄ?jega hlebca', razstavljalci pa so skuĹĄali ljudi motivirati za izobraĹževanje. Obiskovalci so z ilustratorko UrĹĄko Stropnik Ĺ onc ustvarjali na temo kruha in pekovskih izdelkov, Center medgeneracijskega sodelovanja Ĺ aleĹĄke doline je vabil k pletenju mestne preproge, otroci pa so se najraje zadrĹžali na ustvarjalni stojnici Galerije Velenje. ÂťV Velenju se zelo radi uÄ?imo. NaĹĄa Ljudska univerza je med tremi najveÄ?jimi institucijami za izobraĹževanje odraslih v Sloveniji, saj se veÄ? kot 5000 ljudi vkljuÄ?uje v formalno in neformalno izobraĹževanje, imamo pa ĹĄe kar nekaj dela. V Velenju ima namreÄ? skoraj tretjina prebivalcev le osnovnoĹĄolsko izobrazbo,ÂŤ je povedala direktorica Ljudske univerze Brigita KropuĹĄek Ranzinger.
UÄ?enje je tudi zabavno
Pokramljali smo z nekaterimi udeleĹženci Parade uÄ?enja, ki nove izkuĹĄnje pridobivajo kar v svojem prostem Ä?asu. Gregor AudiÄ?, fotograf, kuhar, popotnik, multipraktik, ki se ukvarja s prirejanjem dogodkov in izobraĹževanj, je sestriÄ?ni Lauri Apat pomagal predstavljati TuristiÄ?no kmetijo Apat, ki je za trĹžnico znanja pripravila domaÄ?i kruh. ÂťFotografija, kuhanje, popotniĹĄtvo, ta skupek je naÄ?in mojega Ĺživljenja. Kar sam izkusim, vidim skozi fotografski objektiv,
la, da se nikoli se ne smeĹĄ predati in moraĹĄ vedno razmiĹĄljati pozitivno.ÂŤ Tudi andragoĹĄki delavci se morajo ves Ä?as izobraĹževati, v prostem Ä?asu pa se uÄ?ijo v konjiÄ?kih. Tadej OprÄ?kal z Ljudske univerze Velenje informacije o stvareh, ki ga zanimajo, poiĹĄÄ?e na internetu in se tako nauÄ?i izdelati marsikaj. Njegova posebna strast je les. V prostem Ä?asu izdeluje denimo hotele za insekte, ukvarjam se tudi s pirografijo. ÂťMislim, da je Velenje mesto, v katerem vsakdo iz katerekoli generacije lahko najde ne-
kaj zase. Nabor raznih delavnic je res pester, tako da je moĹžnosti za pridobivanje tako formalnega kot neformalnega znanja veliko.ÂŤ V tednu vseĹživljenjskega uÄ?enja pa ĹĄe posebno. In tudi ves maj bodo potekale prireditve, ki bodo nagovarjale k uÄ?enju. Med drugim bo v torek, 31. maja na Ljudski univerzi Velenje predavala Tanja TurnĹĄek. Ob 17. uri na temo zdravega hujĹĄanja, ob 19. uri pa bo predstavila ĹĄtiri korake za samske in pare do globoke ljuđ&#x;”˛ bezni in povezanosti.â€
9
VloĹžen trud je poplaÄ?an Dijak velenjske gimnazije Nejc Zajc na mednarodno tekmovanje v matematiki – Neverjetna izkuĹĄnja Tatjana PodgorĹĄek
Blizu 100 najboljĹĄih dijakov s predhodnih tekmovanj v matematiki se je pred nedavnim pomerilo ĹĄe na drĹžavnem tekmovanju. Med njimi so bili tudi dijaki gimnazije Ĺ olskega centra Velenje. Trije so osvojili zlato priznanje, in sicer Tadej GlinĹĄek (1. letnik), Ajda FrankoviÄ? (3. letnik) ter Nejc Zajc (2. letnik). Ĺ e posebej si ga bo zapomnil prav slednji, saj se je uvrstil v slovensko ekipo, ki bo sodelovala na srednjeevropski matematiÄ?ni olimpijadi MEMO konec avgusta v Avstriji. Ĺ e prej, julija, pa ga Ä?aka mediteransko tekmovanje MYMC v Rimu. Na omenjeno olimpijado se je Nejc uvrstil na osnovi rezultatov z drĹžavnega tekmovanja ter treh izbirnih testov, ki so jih pisali med letom. ÂťVloĹžen trud je poplaÄ?an. Tekmovanje je bilo kar zahtevno, nanj pa sem se pripravljal pod mentorstvom profesorjev Branka Krstulovića in Sonje France. Od lanskega novembra do letoĹĄnjega aprila so v Ljubljani potekala predavanja na razliÄ?ne matematiÄ?ne teme: o reĹĄevanju nalog, pripravah na tekmovanje, dobili Nejc Zajc: ÂťPriprave na smo tudi domaÄ?e naloge. Od primatematiÄ?no olimpijado hodnjega meseca dalje, ĹĄe bolj pa zame niso obveznost, ampak med poletnimi poÄ?itnicami pripriloĹžnost za pridobitev novih Ä?akujem intenzivne priprave sloznanj.ÂŤ venske matematiÄ?ne olimpijske ekipe,ÂŤ je povedal Nejc. ÄŒeprav bo to Ä?as, ko bodo njegovi soĹĄolci in soĹĄolke uĹživali na poÄ?itnicah, se jih veseli. Matematika namreÄ? sodi med njegove najljubĹĄe predmete in vsaj za zdaj povezuje svojo nadaljnjo karierno pot v povezavi z njo. Priprave na olimpijado zanj niso obveza, pravi, ampak priloĹžnost za pridobitev novih znanj, neverjetna izkuĹĄnja, ki mu bo na Ĺživljenjski poti zagotovo koristila. Veseli ga, da gredo profesorji na ĹĄoli Âťna rokoÂŤ dijakom, ki se trudijo doseÄ?i zastavljene cilje in se zaradi priprav na tekmovanja ali drugih preizkuĹĄenj zaradi tega kdaj pri njih opraviÄ?ijo, piĹĄejo preizkuse kdaj kasneje. In kakĹĄna so njegova priÄ?akovanja na novih, ĹĄe zahtevnejDobitnika zlatega priznaĹĄih izzivih? ÂťÄŒeprav gre za matenja z drĹžavnih tekmovanj iz matiko, pri tem 'ni raÄ?unice'. Usoznanj Gimnazije Velenje v dna je lahko najmanjĹĄa napaka. tem ĹĄolskem letu sta ĹĄe LuPrepriÄ?an pa sem, da se bom(o) ka JevĹĄenak (2. letnik) na pripravljal(i) tako, kot da bomo tekmovanju iz programirazmagali.ÂŤ nja na Fakulteti za raÄ?unalNejc je v prvi polovici prejĹĄnjeniĹĄtvo in informatiko v Ljuga meseca sodeloval ĹĄe na drĹžavbljani – 1. skupina in 3. nanem tekmovanju iz fizike. Tudi v grada, in Miha RoĹžiÄ? na teknjej je blestel. Osvojil je zlato primovanju iz znanja geografiznanje in prvo nagrado v drugi je (zmanjkal mu je kanÄ?ek skupini, v kateri tekmuje veÄ?ina sreÄ?e do uvrstitve na olimdijakov iz tretjih letnikov. pijado). đ&#x;”˛
1. slovenski obratni gĂŠolĂłv zaklad
z rokami naredim v kuhinji in v turizmu predam ljudem. Gre za uÄ?enje v vsaki minuti vsakega dne. Ĺ˝ivljenje je lepa zgodba razliÄ?nih kamenÄ?kov, mi pa jih boĹžamo in oblikujemo,ÂŤ je dejal. Katja GusiÄ? se v prostem Ä?asu rada ukvarja s ĹĄportom, hodi na sprehode, potuje, pri tem pa se vedno kaj novega nauÄ?i. Je tudi navijaÄ?ica RK Gorenje, sicer pa na zavodu RUJ ustvarja in prodaja razliÄ?ne rokodelske izdelke. ÂťTu sem se nauÄ?ila ĹĄivati, Ä?esar prej nisem nikoli poÄ?ela. S svojimi izkuĹĄnjami sem se nauÄ?i-
Od 31 zlatih 5 nalog Murska Sobota – PrejĹĄnji teden je potekalo 50. drĹžavno sreÄ?anje mladih raziskovalcev. Nanj se je uvrstilo tudi 31 nalog, ki so jih izdelali osnovnoĹĄolci in dijaki v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Pet med njimi je prejelo zlato, 13 srebrno, prav toliko bronasto priznanje. Med prejemniki zlatega priznanja so bile tri osnovnoĹĄolske naloge. NajboljĹĄim mladim raziskovalcem in mentorjem bodo priznanja podelili v Cankarjevem domu v Ljubljani v soboto, 11. junija. đ&#x;”˛
tp
Velenje, 12. maja – Velenjski geolovec BoĹĄtjan SalmiÄ?, ki organizira tudi Pikin geolov, je izdelal 1. slovenski obratni geoloĹĄki zaklad, ki je nekaj posebnega ne samo v slovenskem ampak tudi svetovnem merilu. GĂŠolĂłv je odliÄ?en naÄ?in raziskovanja in odkrivanja poznanih in nepoznanih krajev za mlade in stare. Primeren je tako za druĹžine z otroki kot tudi za zahtevne Geolovovec BoĹĄtjan SalmiÄ? je ĹĄportnike. Odkritje gĂŠolĂłv zaklada izdelal zanimivo igro, v kateri lahko zahteva le kratek sprehod ali igralci iĹĄÄ?ejo geo zaklad. pa zelo dobro fiziÄ?no pripravljenost in posebne spretnosti (potapljanje, plezanje, reĹĄevanje ugank ipd). Z gĂŠolĂłvom tako spodbujamo gibanje, obenem pa geolov ostaja visokotehnoloĹĄka igra, povezana z lokacijskimi tehnologijami in internetom, ki navduĹĄuje Ĺže veÄ? milijonov geolovovcev po vsem svetu. Obisk zaklada je doĹživetje, primerno tako za zaÄ?etnike kot izkuĹĄene geolovovce, druĹžine ter vse tiste, ki bi radi doĹživeli malce drugaÄ?no geolovsko izkuĹĄnjo in jo kronali s prijetnim sprehodom s posebno đ&#x;”˛ ĹĄkatlo. â€
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 10
10
KULTURA
V iskanju koĹĄÄ?ka, ki ne manjka Sekcija za otroĹĄki program GledaliĹĄÄ?a Velenje v zasedbi BJĂœRPZ Group je ustvarila novo predstavo z naslovom ManjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek Tina Felicijan
BoĹĄtjan, Juma, UrĹĄka, Rok, Petra in Zvonka so se zbrali, da bi za otroke v sebi in drugih pripravili pomenljivo igrano predstavo. Pobudnica otroĹĄke predstave ManjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek je dolgoletna Ä?lanica GledaliĹĄÄ?a Velenje Petra Hribernik, uÄ?iteljica na OĹ Livada, ki je prevzela vlogo reĹžiserke. Po enem letu ustvarjalnega premora je namreÄ? ugotovila, da brez gledaliĹĄÄ?a ne more. ÂťManjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek sem iskala zelo dolgo. Prelistala sem ogromno tekstov, a nobeden ni bil tisti pravi manjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek.ÂŤ Naposled ga je naĹĄla v preprosti zgodbi, ki ima veliko plasti – govori o prijateljstvu, popolnosti vsakega posameznika kljub njegovim pomanjkljivostim in primanjkljajem ter pozitivnem pogledu na svet in Ĺživljenje. Prozno besedilo je priredila za dramsko uprizoritev, Juma ValenÄ?ak pa
si je zamislila likovno podobo predstave in seĹĄila kostume ter izdelala sceno. Petra je nekaj vlog dodelila novinarki televizije VTV UrĹĄki KljajiÄ?, sicer diplomirani zgodovinarÂťManjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek bo odliÄ?na predstava predvsem za odrasle. Otroci jo bodo seveda dojemali po svoje, otroĹĄko, odraslim pa bo mogoÄ?e znala odgovoriti na kakĹĄno vpraĹĄanje iskanja. Radi bi bili popolni in celoviti in manjkajoÄ?e koĹĄÄ?ke iĹĄÄ?emo zunaj, pozabljamo pa, da imamo vse v sebi.ÂŤ BoĹĄtjan Oder ki, ki je v gledaliĹĄÄ?u nastopala Ĺže v osnovni ĹĄoli, z GledaliĹĄÄ?em Velenje pa je sodelovala Ĺže v srednji ĹĄoli. Zaradi obveznosti nastopa
prava sprostitev. Pridobivam pa tudi nove in drugaÄ?ne izkuĹĄnje, ki mi lahko koristijo pri mojem delu,ÂŤ pravi UrĹĄka, ki se z nastopanjem sreÄ?uje vsak dan, a trdi, da je stopiti na oder drugaÄ?en izziv kot se postaviti pred kamero. Odigrala bo sonce, deĹževnika, ki je zanjo najbolj zahtevna vloga, ker mora upravljati lutko, metulja in dva koĹĄÄ?ka, vsakega s posebnimi lastnostmi. ÂťTo so daleÄ? najbolj zabavne vaje, kar sem jih imela moĹžnost in Ä?ast obiskovati. BJĂœRPZ Group je res ena odpiÄ?ena skupina ljudi. Drug drugega spravljamo v dobro voljo.ÂŤ Petra Hribernik
ManjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek bodo iskali Zvonka, UrĹĄka in BoĹĄtjan, s kitaro pa jih bo spremljal Rok KugoniÄ?, ki je pripravil avtorsko glasbo z navdihom v ljudski in japonski pesmi.
bolj poredko in predvsem v otroĹĄkih predstavah, Ä?eprav bi si Ĺželela poustvarjati tudi za odrasle.
ÂťOtroĹĄke predstave so poseben izziv, saj lahko izraziĹĄ Ä?ar otroka, ki ga imaĹĄ v sebi. To je zame
Kot manjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek bo nastopal tudi BoĹĄtjan Oder, ki je samozaposlen v kulturi in dela za Radio Antena. V prostem Ä?asu reĹžira in igra predstave v KUD Dudovo drevo, tokrat pa nastopa v BJĂœRPZ Group. ÂťPo enem gledaliĹĄkem seminarju me je Petra povabila na hitro pevsko avdicijo, ki sem jo s kratkim napevom opravil, Ä?e res znam peti, pa bomo sliĹĄali na sobotni predsta-
UÄ?enci osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca so uprizorili Ĺže peto gledaliĹĄko predstavo
Celoletno delo otrok in uÄ?iteljic so nagradili soĹĄolci in starĹĄi, ki so zapolnili dvorano doma kulture. Predstava jih je navduĹĄila tako s sceno in kostumi kot z glasbo in plesom.
S takimi projekti se otroci tesneje poveĹžejo med sabo in tudi z uÄ?iteljicami. ÂťZelo dobro se imamo na pevski ĹĄoli v naravi, v kateri nekaj Ä?asa posvetimo tudi izdelovanju te predstave. Dobivamo se tudi ob sobotnih popoldnevih, pred poukom in po njem. Tistim, ki imajo vidnejĹĄe vloge v predstavi, ni teĹžko priti ob katerikoli uri. Je pa res, da mentor, ki se poda v tak projekt,
ne sme preĹĄtevati ur, misliti na svoj prosti Ä?as in poÄ?itek, ampak mora Ĺživljenje prilagodi ustvarjanju predstave,ÂŤ je sklenila RepenĹĄkova ter izzvala skladatelje in tekstopisce muzikalov, naj piĹĄejo za osnovnoĹĄolske uprizoritve, saj imajo uÄ?enke in uÄ?enci ĹĄe veliko volje za ustvarjanje novih predstav.
(Damjan RoĹžiÄ?) pa je imel veliko teĹžav, ko ga je obiskal inĹĄpektor (Franci OĹžir, idejni vodja), ki je zahteval raÄ?un. In raÄ?una ni bilo, ker v Kavar-
ni Marjanca streĹžejo samo z ljubiteljsko kulturo, ta pa je tako ali tako (Ĺžal) zastonj.
đ&#x;”˛
V vasi Gorenje odprli kavarno Med prireditvami v okviru tedna ljubiteljske kulture velja omeniti tudi kavarno Martinca, ki je obÄ?anom Ĺ martnega ob Paki, v kulturnem domu Gorenje, na dan otvoritve postregla z narezkom glasbe in litrom lepe besede. Kavarna Marjanca je bila Ĺže nekajkrat uprizorjena, vsakiÄ? z drugo tematiko, tokrat pa sta dva stalna gosta kavarne (Drago TamĹĄe in Branko KolĹĄek) pozdravljala in najavljala razliÄ?ne umetniĹĄke skupine od zborov do pop skupin in solo zasedb, plesalk orientalskega plesa, veÄ?inoma vse delujoÄ?e kulturniĹĄke skupine v obÄ?ini ali pa v okviru kulturnega druĹĄtva Gorenje. Glavni oĹĄtir
đ&#x;”˛
vi.ÂŤ PreseneÄ?en je predvsem nad tem, kako ga je predstava spodbudila k samorefleksiji. Spoznal je, da res ni potrebno, da ugajamo drugim, da smo najboljĹĄi, ampak moramo biti dobri zase, do sebe in do drugih ter stremeti k pozitivnim stvarem. Zvonka Gregorc sicer ima svoj frizerski salon, z gledaliĹĄÄ?em pa sodeluje ĹĄest let. Nastopala je v Hamletu v pikantni omaki in Enkrat na teden, nato pa se je naĹĄla v otroĹĄkih predstavah, v katerih izĹživi svojo otroĹĄko duĹĄo. ÂťOtroci so fantastiÄ?no obÄ?instvo,ÂŤ pravi, zato se Ĺže veseli uprizoritve, ko bo nastopila kot sneg in deĹž, cvet japonske kutine in dveh manjkajoÄ?ih koĹĄÄ?kov. ÂťZgodba ponazori Ä?loveĹĄke znaÄ?aje, v katerih se bo marsikdo prepoznal. Tudi v tem, da pogosto mislimo, da nam nekaj manjka,ÂŤ napoveduje. ÄŒlani BJĂœRPZ Groupa pa so prav med ustvarjanjem predstave ManjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek, ki jo bodo premierno uprizorili v soboto, 28. maja, ob 10.30 v mali dvorani kulturnega doma Velenje (ponovili pa v Poletju na travniku in na Pikinem festivalu), ugotovili, da manjkajoÄ?ih koĹĄÄ?kov sploh ne potrebujejo, saj so Ĺže popolni. đ&#x;”˛
150-letnica rojstva dr. Frana Mayerja
Zrcalce, zrcalce v dvorani, povej! Velenje, 19. maj – Po tem ko je dramsko-plesno-glasbena zasedba OĹ Antona AĹĄkerca na oder postavila KresniÄ?ko, RdeÄ?o kapico, Pepelko in ÄŒarovnijo, so to ĹĄolsko leto pripravili SneguljÄ?ico. Ĺ tirideset otrok razliÄ?nih starosti je poleg glasbene mentorice Jelke RepenĹĄek vodila plesna mentorica Mateja RoĹžiÄ?. ÂťZelo rada delam te projekte, ker me zanimajo vse umetniĹĄke smeri. Dobro se mi zdi, da tako izkoristimo talente in potenciale otrok na naĹĄi ĹĄoli, da se lahko izraĹžajo v Ä?im veÄ? umetniĹĄkih dejavnostih, sodelujejo pri zasnovi scene in kostumov, nadgrajujejo pa tako pevsko kot plesno znanje, kar je zelo dobrodoĹĄlo,ÂŤ je povedala idejna vodja Jelka RepenĹĄek. Glede na to, da je napisanih zelo malo muzikalov za otroke, je priredila pravljiÄ?arsko klasiko, a ohranila obÄ?eÄ?loveĹĄko sporoÄ?ilo, da dobro zmaga nad zlom. Pripravila je z velenjskim pogovornim jezikom obarvano besedilo, ki ga je prilagodila igralskim in pevskim sposobnostim otrok, in dodala glasbo skladateljev s severa. Poleg Griegovih in Churchillovih kompozicij so za glasbeno spremljavo s klavirjem, tolkali, violino in kitaro poskrbeli uÄ?enci sami, s pesmijo pa je predstavo popestril tudi ĹĄolski pevski zbor s solisti.
26. maja 2016
MBK, foto arhid KD Gorenje
V Ä?etrtek, 19. maja, pred natanko 150 leti je bil rojen dr. Fran Mayer (1866–1940), ĹĄoĹĄtanjski veljak. Bil je intelektualec, odvetnik, narodnjak in v 30. letih preteklega stoletja Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj mesto. DruĹžbeno in politiÄ?no aktiven je bil ves Ä?as v ospredju takratnega javnega Ĺživljenja Ĺ aleĹĄke doline. Dr. Mayer je z druĹžino Ĺživel v Ĺ oĹĄtanju – v Vili Mayer, ki je bila zgrajena kot enodruĹžinska hiĹĄa z odvetniĹĄko pisarno, v neposredni bliĹžini stavbe nekdanjega sodiĹĄÄ?a in ljudske ĹĄole. Danes je vila v lasti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, prenovljena in prepoznavna kot tipiÄ?en primer meĹĄÄ?anske arhitekture takratnega Ä?asa. Od leta 2006 je skupaj z vrtom zaĹĄÄ?itena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Vila Mayer v Ĺ oĹĄtanju, ki jo je dal zgraditi dr. Mayer in je v njej vseskozi Ĺživel, je ravno pravo mesto za obeleĹžitev Mayerjeve 150–letnice rojstva. Obletnico so obeleĹžili s predavanjem o vlogi in pomenu dr. Mayerja v Ĺ oĹĄtanju. Predavanje je pripravil Miran Aplinc, kustos Muzeja usnjarstva na Slovenskem, ki je enota Muzeja Velenje. Dr. Aleksandra GaÄ?ić je v drugem delu predstavila zanimivosti iz korespondence med polbratoma dr. Franom Mayerjem in dr. Bogumilom VoĹĄnjakom. Obiskovalce predavanja je uvodoma pozdravil Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Darko Menih. V Mayerjevi spominski sobi, kjer so na ogled stare druĹžinske fotografije Mayerjev in nekaj kosov pohiĹĄtva, smo na novo razstavili reprodukcijo Mayerjeve diplome z Ĺžigom, s katero je Fran Mayer leta 1893 na Univerzi Karla in Franca pridobil naziv doktor prava. Izvirnik listine je v lasti druĹžine De Costa. Letos Ĺ oĹĄtanj praznuje 105 let, odkar je pridobil mestne pravice, in 85 let, odkar je dobil svoj vodovod, za katerega je bil v veliki meri zasluĹžen ravno dr. Mayer, ki je bil takrat Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj mesto. HvaleĹžne Ĺ oĹĄtanjÄ?anjke so mu ob tej priloĹžnosti podarile kip Nimfa, delo akademskega kiparja Ivana Napotnika. Dr. Mayer je bil ĹĄe Ä?astni meĹĄÄ?an mesta Ĺ oĹĄtanj, pobudnik ustanovitve meĹĄÄ?anske ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju, ravnatelj hranilnice in posojilnice v Ĺ oĹĄtanju, imel pa je ĹĄe druge vidnejĹĄe funkcije. Kot ĹĄportnik je bil eden izmed ustanoviteljev ĹĄaleĹĄke podruĹžnice slovenskega planinskega druĹĄtva. đ&#x;”˛
Ĺ pela Poles
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 11
KULTURA
26. maja 2016
11
Priznanja ljubiteljskim kulturnikom Živa Ravbarska vas Kulturno druťtvo Gorenje na pragu 20-letnice delovanja
JSKD – OI Velenje je nagradila enajst prizadevnih ustvarjalcev v kulturi Ĺ oĹĄtanj, 20. maj – ObmoÄ?na izpostava Velenje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je marca objavila razpis za priznanja sveta OI Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje posameznikom in druĹĄtvom, ki s svojim ustvarjanjem, delovanjem in zgledom prispevajo k veÄ?ji kakovosti, pestrosti in priljubljenosti ljubiteljske kulture. Na razpis je prispelo 12 vlog, petÄ?lanska komisija pa je priznanja podelila enajstim kulturnim ustvarjalcem Ĺ aleĹĄke doline. Priznanja sveta so dobili Franc Klanfer iz DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov za vestno vkljuÄ?evanje v druĹĄtvene dejavnosti, zborovodkinja veÄ? pevskih sestavov Danica PireÄ?nik za predano delo s pevci in ĹĄtevilne doseĹžke zborov ter Kulturno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki, ki letos slavi 110-letnico izjemno plodovitega delovanja. Jubilejna priznanja so dobili ĹĄe Milojka BaÄ?ovnik Komprej, ki se poleg delovnim obveznostim v kulturi predaja tudi pisateljevanju in ustvarjanju poezije, do
letos pa je vodila Hotenjevce. Pobudnik ustanovitve Kulturnega umetniĹĄkega druĹĄtva PaĹĄki Kozjak Bojan Borovnik je Ĺže 18 let predsednik uspeĹĄnega druĹĄtva.
ni Ĺ martno ob Paki ustanovilo KD Gorenje, od takrat pa vestno opravlja dela blagajniÄ?arke in raÄ?unovodkinje. Priznanje je prejel tudi godec Drago Podrzavnik, ki
je priznanje dobil za svoje filmsko ustvarjanje in dokumentiranje. Zasluge za pestro kulturno Ĺživljenje prebivalk in prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline pa imata tudi
Aleksander Grudnik, dolgoletni Ä?lan Kulturno turistiÄ?nega druĹĄtva Kulturnica Gaberke, je priznanje dobil za prizadevno delo. Anica PireÄ?nik je ena od pobudnic, da se je leta 1997 v obÄ?i-
igra ĹĄtevilne instrumente v Ĺ aleĹĄkem folklornem druĹĄtvu Koleda in folklorni skupini KD MedĹžimurje Velenje. Avtor veÄ? dokumentarnih, igranih, didaktiÄ?nih in tehniÄ?nih filmov Boris Salobir
Romsko druĹĄtvo Romano vozo, ki si Ĺže 20 let prizadeva za medkulturni dialog, in Kulturno druĹĄtvo Vinska Gora, ki Ĺže 40 let skrbi za kulturni razcvet kraja đ&#x;”˛ tf in prebivalcev.â€
Prireditev preveÄ?, ljudi premalo Ĺ marĹĄki kulturniki pogreĹĄajo veÄ?jo podporo lokalnih politikov, veÄ?jo vpetost zaposlenih na osnovni ĹĄoli – Kako pritegniti mlade? Tatjana PodgorĹĄek
Ĺ martno ob Paki, 18. maja – Ob tednu ljubiteljske kulture sta kulturni druĹĄtvi Ĺ martno ob Paki in Gorenje pri razvalinah tamkajĹĄnjega gradu Packenstein pripravili okroglo mizo o kulturni dejavnosti v lokalni skupnosti in njenem mestu v ĹĄirĹĄem prostoru. Gotovo sta organizatorja priÄ?akovala veÄ? udeleĹžencev, a je bil JoĹže Robida, predsednik ĹĄmarĹĄkega kulturnega druĹĄtva, ob koncu zadovoljen: ÂťSliĹĄali smo to, kar smo Ĺželeli: odprt, spoĹĄtljiv kulturni pogovor o trenutnem stanju kulture v oĹžjem in ĹĄirĹĄem okolju.ÂŤ Ta ni nikjer roĹžnat, saj Ä?asi tej dejavnosti niso naklonjeni. Tudi v lokalni skupnosti ni niÄ? drugaÄ?e, Ä?eprav je ta dejavnost Âťosebna izkaznicaÂŤ okolja. Letos praznuje 110-letnico delovanja. NaĹĄli pa so celo dokument, ki priÄ?a, da je ĹĄe starejĹĄa. Denar za kulturo se je v obÄ?ini v zadnjih petih letih prepolovil, so ugotavljali. Ĺ e bolj kot pomanjkanje denarja Ĺžalosti slaba obiskanost prireditev. Eden od razlogov je ponudba ostalih ĹĄtevilnih druĹĄtev v lokalni skupnosti, ne nazadnje je ta tudi kulturno bogata, okolje pa je relativno majhno. Za zdaj
ĹĄe niso uspeli privabiti priseljencev, obÄ?anov, ki jih je teĹžko pridobiti za katerokoli dejavnost, predvsem pa mladih. Ti Ĺživijo v drugem svetu, druĹžijo se iz povsem drugaÄ?nih potreb, kot so se prejĹĄnje generacije. ÂťV zvezi z
mladimi so pred nami novi izzivi, kako jih prepriÄ?ati, da pridejo, kulturo prevzamejo ter jo popeljejo najprej. Zelo slabo bi bilo, Ä?e bi bogati dejavnosti s tako tradicijo padla kakovost in ĹĄtevilo prostovoljcev. Zgodovinski pomen kulture je namreÄ? jasen, je pogoj za preĹživetje naroda. Tega se ne zaveda niti drĹžava.ÂŤ Kulturni ustvarjalci na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake po-
ÄŒas za podelitev bralnih znaÄ?k Velenje, 30. maja – Ĺ olsko leto se hitro izteka, zato se zakljuÄ?uje tudi letoĹĄnja bralna znaÄ?ka. V ponedeljek ob 10.30 bodo v domu kulture Velenje pripravili prireditev za vse devetoĹĄolce, ki so vsa leta ĹĄolanja osvajali Kajuhovo bralno znaÄ?ko. Ogledali si bodo
lutkovno predstavo Mali princ, po njej pa bo 193 devetoĹĄolcev iz vseh treh obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline prejelo zlato bralno znaÄ?ko. Od prihodnjega Ä?etrtka bo MZPM Velenje poskrbela tudi za podelitev predĹĄolskih bralnih znaÄ?k. V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj jo je osvo-
greĹĄajo veÄ?jo podporo lokalnih politikov, so dejali, saj bi jim ti z obiskom prireditev dali zagon za vztrajanje na zaÄ?rtani poti. Prav tako veÄ?jo vkljuÄ?enost tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole oziroma zaposlenih na njej. Pomembna za
ljudje so zaradi sluĹžbenih obveznosti preobremenjeni, pa vendarle bi morali kot aktivni kulturni delavci biti vzgled ostalim.ÂŤ V prihodnje se bo potrebno bolje povezovati, sodelovati in se pogosteje pogovarjati o stvareh na
DruĹženja, sreÄ?anja, iskrivi pogovori odpirajo nova ÂťpoljaÂŤ, ideje in tkejo prijateljstva, je bila ena od ugotovitev okrogle mize.
mlade je druĹžina in podpora njihovih starĹĄev. ÂťÄŒe Ĺže kritiziramo, pa je vendarle treba priznati, da vse teĹžave niso zunaj nas. Moramo se ozreti vase in pomesti pred svojim pragom. Ni gledaliĹĄÄ?nikov na gledaliĹĄke predstave, ne pevcev na koncerte ‌ Ni pripadnosti. ÄŒasi so se res spremenili in
takĹĄni okrogli mizi, kot je bila tokratna, so ĹĄe menili. Da stvari v ĹĄmarĹĄkem kulturnem druĹĄtvu ne ťtimajoÂŤ, si je moÄ? razlagati tudi po tem, da so teĹžko naĹĄli predsednika. Kot je bilo sliĹĄati, naj bi se ta po krajĹĄem vodenju druĹĄtva odloÄ?il za odstop.
jilo kar 141 malih bralcev, ki berejo s pomoÄ?jo starĹĄev in drugih odraslih, potem pa zgodbice nariĹĄejo in pripovedujejo. Podelili jih bodo v sredo ob 18. uri v domu kulture v Ĺ oĹĄtanju. V Velenju bosta prireditvi kar dve, obe v Ä?etrtek, 2. junija, v domu kulture. Prva bo ob 16.30, druga ob 18. uri. Po ogledu lutkovne predstave Romeo in
Julija bodo med male bralce razdelili kar 446 predĹĄolskih bralnih znaÄ?k. Te bodo ĹĄmarĹĄki malÄ?ki prejeli v petek, 3. junija. Prireditev bo v tamkajĹĄnjem kulturnem domu ob 17. uri, bralne znaÄ?ke pa je osvojilo 57 otrok. Skupno ĹĄtevilo predĹĄolskih bralnih znaÄ?k malih bralcev v Ĺ aleĹĄki dolini je letos đ&#x;”˛ bĹĄ 644. â€
đ&#x;”˛
Tatjana PodgorĹĄek
K bogati kulturni ponudbi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki prispevajo svoj pomemben deleĹž tudi Ä?lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje. V zadnji sezoni so ÂťaktivniÂŤ na vsaj dveh veÄ?jih projektih. S predstavo PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo gledaliĹĄka skupina gostuje po odrih Ĺ aleĹĄke doline in tudi njenih bliĹžnjih okolij. Drago TamĹĄe, predsednik druĹĄtva, meni, da jih vabijo v goste, ker je predstava gledljiva, preprosta, zabavna, Âťnekaj, kar ljudje danes potrebujejoÂŤ. Zelo ŞivaÂŤ je tudi Ravbarska vas pri razvalinah gradu Packenstein v Ĺ martnem ob Paki. Interaktivna predstava privablja skupine otrok, uÄ?encev iz ĹĄirĹĄe Ĺ aleĹĄke doline, le najbliĹžjih, dodaja TamĹĄe, ni – uÄ?encev domaÄ?e osnovne ĹĄole. Znova so ÂťobudiliÂŤ Martinco – veÄ?er plesa, glasbe in smeha. Sicer pa je gledaliĹĄka skupina le del dejavnosti druĹĄtva, v katerem zdruĹžuje interese blizu 100 krajanov. Po zagotovilih sogovornika v druĹĄtvu delujejo odliÄ?ni pevci, recitatorji, veliko se ukvarjajo z mladimi. Pozornost nameDrago TamĹĄe njajo tudi ĹĄportno- rekreativni dejavnosti v povezavi s kulturo. DruĹĄtvo je bilo leta 1997 ustanovljeno za to, da bi zdruĹževalo, povezovalo krajane in Âťprebudilo zgornji del lokalne skupnosti. Menimo, da nam to vsa ta leta dobro uspeva.ÂŤ Prihodnje leto praznuje 20-letnico delovanja in na jubilej se Ĺže pripravljajo. Zaznamovali ga bodo delovno, z obseĹžnim projektom BoĹžiÄ?na zgodba. TamĹĄe verjame, da bodo tudi ta velik zalogaj zmogli, saj so doslej s trudom in zagnanostjo ter voljo Ĺže Âťstrli trde oreheÂŤ. Vse omenjeno jim vlivajo ljudje, ki jih za njihova prizadevanja vedno nagradijo. đ&#x;”˛
Danin ÂťObjem besedÂŤ VelenjÄ?anka bo drugo knjigo predstavila v velenjski knjiĹžnici – Poleg poezije tudi basni in zgodbe Velenje, 23. maja – VelenjÄ?anko Dano OgrajenĹĄek poznajo vsi, ki radi hodijo v kino. Ĺ˝e dolga leta je namreÄ? zaposlena v blagajni kina Velenje, filmi pa so le ena od njenih ljubezni. Mednje sodi tudi voĹžnja z motorjem in pisanje. Spomladi pred dvema letoma je izdala svojo prvo knjigo, pesniĹĄko zbirko, ki jo je Dana OgrajenĹĄek s svojo naslovila Ko misli dobivajo krila. Letodrugo knjigo v rokah. ĹĄnjo pomlad je zaznamoval izid njene Tretja Ĺže nastaja. druge knjige. Naslovila jo je Objem besed, v njej pa poleg poezije objavlja tudi basni in zgodbe. Dana pravi, da so bili odzivi na prvo knjigo odliÄ?ni. ÂťNe samo, da je bila tistim, ki so jo dobili v roke, vĹĄeÄ?, mnogi mi povedo, da jo imajo kar na noÄ?ni omarici. Odpirala je Ä?akre, saj so mi mnogi povedali, da so ob branju jokali. Tisti, ki so v roke Ĺže dobili mojo drugo knjigo, pravijo, da jim je ravno tako sedla v srce.ÂŤ Da je drugo knjigo naslovila Objem besed, je kriva prav prva knjiga, Âť... saj misli, ki dobijo krila, obstanejo v objemu besed.ÂŤ Ĺ˝e naslovnica je zgovorna, saj sta na njej dva laboda, ki sta po svoje tudi simbol mesta Velenje. ÂťPogosto se sprehajam ob jezerih, labode pa imam zelo rada. Ĺ˝elim si, da bi bilo Ĺživljenje takĹĄno, kot je Ĺživljenje labodov. Imajo le enega partnerja, skrbijo za druĹžino,ÂŤ pripoveduje Dana. Knjigo je oblikoval njen sin Alen, lektorirala jo je Bina Toplak. Izdala jo je v samozaloĹžbi. Dana pravi, da pogosto nezavedno v verzih tudi govori, zato ni Ä?udno, da jih piĹĄe. Ob tem poudari: ÂťNajlepĹĄe je scenarij Ĺživljenja pisati sam. Ĺ e lepĹĄe pa je, Ä?e si lahko dodelimo glavno vlogo in izberemo soigralce.ÂŤ Tudi zato se tokrat preizkuĹĄa tudi v pisanju basni, prav posebna pa je zgodba Seks brez mesta, ki jo je umestila na konec knjige. Želela sem povedati, da se za nasmehi, ki jih kaĹžemo svetu, zna skrivati velika boleÄ?ina,ÂŤ doda sogovornica. Na pisanje je moÄ?no vplivalo tudi dejstvo, da je dobila vnukinjo, prvi vnuk pa je moÄ?no zaznamoval Ĺže prvo knjigo. ÂťNa moje misli vplivata enako, oba sta moja sonÄ?ka,ÂŤ izvemo. In to veje tudi iz druge knjige. Predstavila jo bo v velenjski knjiĹžnici 3. junija ob 19.19. ÂťV objemu besed resniÄ?no uĹživam, zato pripravljam Ĺže tretjo knjigo. VeÄ? pa bom razkrila đ&#x;”˛ BĹĄ na tem veÄ?eru,ÂŤ nam je za konec povedala sogovornica.â€
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 12
12
KULTURA
VeÄ?eri v prijetnih ritmih big bandov Velenje, 22. maja – Z lepimi pomladnimi dnevi se je razĹživelo tudi koncertno dogajanje na ploĹĄÄ?adi ob velenjskem kul-
turnem domu, ki bo v toplejĹĄih mesecih pestro tudi letos. Mozaik bar in MO Velenje bosta na prizoriĹĄÄ?u sredi mesta pripravi-
la niz kvalitetnih glasbenih dogodkov. V nedeljo, ko se je tam zaÄ?el 6. MoZZAJik jazz festival, je bilo
Ĺ tudentje glasbe Berklee College of Music so navduĹĄili s kakovostnim in in pestrim programom.
organizatorjem naklonjeno tudi vreme, zato so v toplem veÄ?eru mnogi z veseljem prisluhnili dvema skupinama mladih glasbenikov, ĹĄtudentov prestiĹžne akademije Berklee College of Music iz Valencie. Predstavili so del projekta Inclusion Through Peformance, koncepta, ki ga je razvil trobentaÄ? in programski vodja festivala „Igraj se z mano“ Timotej Kotnik. Mladi virtuozi iz 9 drĹžav so navduĹĄili tako s petjem kot igranjem. V ponedeljek je na istem prizoriĹĄÄ?u nastopila skupina dijakov ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, v torek pa big band velenjske glasbene ĹĄole. Tretje sreÄ?anje big bandov bodo konÄ?ali 11. junija, ko bodo gostili Big band KrĹĄko s projektom ÂťDepechedÂŤ z glasbo skupine Depeche Mode. Organizatorji so nam zaupali, da bodo v poletnih mesecih pripravili ĹĄe niz zanimivih koncertov; med drugim Duo okulistiÄ?no, nastopil bo GaĹĄper Bertoncelj, avgusta na oder prihaja tudi Jure Pukl. Program bodo prilagajali turnejam jazz glasbenikov, zato celotnega programa ĹĄe nimajo oblikovanega. VeÄ?ino koncertov bodo pripravili ob koncih tedna, nekaj tudi ob Ä?etrtkih. đ&#x;”˛
BĹĄ
Svetlana MakaroviÄ? navduĹĄila Pa smo jo doÄ?akali! UmetniĹĄko poliglotko, prvo damo slovenske poezije, eno in edino, Svetlano MakaroviÄ?. V petek, 20. maja, je preddverje Mestne knjiĹžnice Velenje pokalo po ĹĄivih. Ĺ tevilni so Ĺželeli prisluhniti pogovoru s to veliko umetnico in ob koncu veÄ?era zagotovo odĹĄli domov prijetno literarno poteĹĄeni. Svetlano MakaroviÄ? so v knjiĹžnico namreÄ? povabili v okviru projekta Odprimo knjige: bralna znaÄ?ka za odrasle oziroma ob zakljuÄ?ku bralne sezone – kot nagrado vsem sodelujoÄ?im, ki jih je bilo letos ponovno okoli ĹĄestdeset. Poleg tega je vsak sodelujoÄ?i je prejel tudi darilo Velenjske knjiĹžne fundacije knjigo KaĹžipot k boljĹĄi velenjĹĄÄ?ini. V iskrivem pogovoru, ki ga je odliÄ?no izpeljala Andreja AĹžber, je Svetlana MakaroviÄ?, seveda v svojem znaÄ?ilnem slogu in predvsem brez dlake na jeziku, povedala marsikaj zanimivega. O pisanju, pa o tem, da dobre poezije ali proze ne more biti, Ä?e Ä?lovek ni nikoli trpel. Da dobra dela nastanejo ĹĄele, ko nekdo boleÄ?ino preĹžveÄ?i in jo preboli, da ven ne pride jamranje, ampak iskreno obÄ?u-
tenje. Pa da ni res, da nima rada otrok. Ona samo ne mara razvajenih in kriÄ?avih otrok. Tiste ta prave otroĹĄke duĹĄe, sploh ranjene, pa
je treba objeti, jim povedati pravljico in jih poboĹžati. Seveda je med drugim tudi omenila svojo Ĺživljenjsko ljubezen z Gregorjem StrniĹĄo. Nekaj pa je bilo povedanega tudi na raÄ?un politikov in sodobne druĹžbe in njenega jasnega staliĹĄÄ?a o begunski krizi. Misel, da so meje samo v naĹĄih glavah, je ĹĄe dolgo odzvanjala po prostoru. Prijetna gospa, ki nikakor ne kaĹže svojih let, je obÄ?instvo kar nekajkrat tudi prav prisrÄ?no nasmejala, predvsem ko je priznala, da si velikokrat reÄ?e, da je koza. Pogovoru je sledil ogled razstave o njenem Ĺživljenju in delu, ki jo je pripravila Stanka Ledinek, prijetno druĹženje pa se je zakljuÄ?ilo z literarno-glasbenim recitalom ZeliĹĄÄ?arka, ko se je osrednji gostji na odru pridruĹžila ĹĄe ena posebna umetniĹĄka duĹĄa Aphra Tesla. Izmenjava recitacij ter ljudskih pesmi z Balkana, z izborom besedil, ki tematizirajo eksistencialne, bivanjske in ljubezenske izpovedi, postavljene v vlogo arhetipskega lika Ĺženske, je bila zagotovo pika na i zanimivemu veÄ?eru. đ&#x;”˛
Svetlana MakaroviÄ?
Nastopi ju kalijo Jure in Miha Smirnov uspeĹĄno gradita glasbeno pot V sredo, 11. maja, je Jure, zdaj ĹĄtudent 2. letnika violine na Royal academy of Music – Kraljevi akademiji, s kvartetom ÂťFitzroyÂŤ, osvojil 1. mesto med osmimi izbranimi kvarteti iz vse Anglije. S tem kvartetom je od lanske pomladi, ko so ga kot bruca sprejeli med podiplomce za Ä?lana kvarteta, nastopal na okrog 15 koncertih v Londonu in po Angliji, tudi v znameniti Albert hall, St' Martins church itd., nastopili pa so tudi na Poljskem. Z osvojeno nagrado pa Jure sporazumno zakljuÄ?uje intenzivno enoletno sodelovanje s kvartetom Fitzroy, saj mu Ä?as, ki ga posveÄ?a ĹĄtudiju in intenzivni vadbi violine, tega veÄ? ne dopuĹĄÄ?a. V torek, 17. maja, pa je Miha, podiplomski ĹĄtudent na Trinity Laban konservatoriju, skupaj s ĹĄe dvema pianistoma nastopil v polni Cerkvi St. Martin v srediĹĄÄ?u Londona in na klavirju zaigral skladbo – Granados – Eight Poetic Waltzes. To skladbo je pred dnevi zaigral tudi na vrhunskem koncertu, s katerim sta z bratom Juretom v kulturnem domu v Velenju poÄ?astila dan medicinskih sester in babic. đ&#x;”˛
Borut Jenko
mps
26. maja 2016
Plastik ni fantastik! Bojan PavĹĄek Pomladanska evforija vegetacije, ki si skozi vse zemeljske pore utira pot na povrĹĄje, da bi Ĺživotce nahranila s sonÄ?nimi Ĺžarki, se nalezljivo prenaĹĄa tudi na Ä?loveka. Ĺ tevilÄ?nost urbanih sprehodov, kofetkanja na prostem, obdelovanja gredic, izletov v supergah in ĹĄe mnogoÄ?esa se izrazito poveÄ?uje. Puhasto sivino zimske palete je izpodrinila mavriÄ?nost pomladno-poletnih oblaÄ?il. Priprave na estetske plaĹžne ekshibicije so Ĺže v polni pripravi. Ĺ tevilo obÄ?asnih rekreativcev, uporabnikov fitnes ogledal in privrĹžencev nizkokaloriÄ?nih solat se iz dneva v dan stopnjuje. Telo je treba oÄ?istiti navlake, da bo s ponosom pokazalo rezultate znojenja in odrekanja. Za odtenek drugaÄ?ne oÄ?iĹĄÄ?evalne pristope osveĹĄÄ?eni posamezniki in druĹžbe uporabljajo tudi v odnosu do narave. Zato se v tem obdobju mnoĹžiÄ?no vrstijo Ä?istilne akcije, ki poleg preseĹžkov v ĹĄtevilu udeleĹžencev vsako leto postreĹžejo tudi s preseĹžki v ĹĄtevilu zbranih odpadkov. Nepisano pravilo je, da se teh akcij tradicionalno udeleĹžujejo vedno eni in isti. Vsi ostali (tudi tradicionalno) poskrbijo za mnoĹžico bolj ali manj pripravljenih izgovorov, zakaj njihove malenkosti ni bilo na jutranjem zboru pri lokalnem kesonu. Ampak o tem bom izgubljal besede kdaj drugiÄ?. Gremo k tokratnemu bistvu. Samo beĹžen vpogled v Ä?rne vreÄ?e z nabrano robo pokaĹže, da med zavrĹženimi kosi prevladuje plastika. RazliÄ?nih namembnosti. V vseh mogoÄ?ih oblikah in barvah. Z bolj ali manj oporeÄ?no sestavo. A brez kakrĹĄnihkoli sledi razkrajanja. In tako bodo videti ĹĄe nadaljnjih 500 do 1000 let. Zavidljiva starost ni kaj. Skoraj bi si upal trditi, da je Ĺživljenjska doba plastike z vidika minljivosti Ä?loveka Ĺže kar nesmrtna. Trendi, ki seveda sledijo znanstvenim dognanjem, se z razliÄ?nimi pristopi lotevajo ÂťetiÄ?neÂŤ uporabe plastike v proizvodnji ter njihove ponovne uporabe in reciklaĹže. Vse to pa prav niÄ? ne zaleĹže, Ä?e je Ĺže prvinski odnos do ohranjanja Ä?iste narave skrhan. In sicer do te mere, da je izmet prazne plastenke iz otroĹĄkih rok tja daleÄ? nekam v travo izveden s takĹĄno lahkoto in neobremenjenostjo, da te kot mimoidoÄ?ega pusti skoraj brez besed. ÄŒe je v njihovih dokaj nedolĹžnih moĹžganih komaj kaj prostora za ozaveĹĄÄ?enost, bi ga morali zanj ustvariti predvsem njegovi (beri: odgovorni) starĹĄi. Vsakdo, ki ima obÄ?utek, da ena odvrĹžena plastenka le ni tako huda reÄ?, naj to klofuto naravi pomnoĹži z 7.424.000.000 Ä?loveĹĄkih duĹĄ*, kolikor jih je trenutno zaposleno s preĹživetjem na Zemlji. V hipu bo dobil jasno sliko, koliko nerazgradljivo plastiÄ?nega bi se nakopiÄ?ilo, Ä?e bi vsi poÄ?eli enako. In to veÄ?krat na dan, ves Ä?as svojega Ĺživljenja. Na Ĺžalost se ta scenarij samozastrupljanja Ĺže dogaja. Nekje manj, spet drugje bolj opazno. Ponekod Ĺže skoraj z nepovratnim uÄ?inkom. ÄŒe povem po domaÄ?e – pri naskrivaj odvrĹženi plastiki dodate kamenÄ?ek v mozaik lastnega umiranja in umiranja zanamcev. Zato bi moralo na vseh nerazgradljivih embalaĹžah pisati: ÂťVsaka nepravilno odvrĹžena embalaĹža zelo ĹĄkoduje vaĹĄemu Ĺživljenju. O tem se vam ni treba posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Tako paÄ? to je! Pika.ÂŤ In to bi moralo biti izpisano s tako velikimi Ä?rkami, da bi se ĹĄe cigaretnim ĹĄkatlicam sline cedile. Skladno z dejansko alarmantnim stanjem je potrebno oblikovati odnos do narave in snovi, ki v naravo ne sodijo. Odnos, ki ga v prvi vrsti definira posameznikova vest, ki ji sledi razum in ĹĄele njemu dejanja.
Volk in kozliÄ?ki Velenje, 21. maj – ÄŒlani Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje so na oder male dvorane kulturnega doma Velenje spet ponesli nove lutke, saj so pod vodstvom scenaristke in reĹžiserke Alice ÄŒop premierno uprizorili lutkovno igro Volk in kozliÄ?ki. Priljubljeni ljudski pravljici o kozliÄ?kih, ki ne ubogajo svoje mame, je reĹžiserka dodala svojo avtorsko noto. Tako so gledalci spoznali tri nagajive fante, ki ne ubogajo svoje mame koze, zato se znajdejo v trebuhu straĹĄnega volka. Po predstavi so otroci, ki so se nauÄ?ili, zakaj morajo ubogati svoje starĹĄe, ostali na druĹženju z lutkami, ki so jih seznanile, kako pripraviti okusno jed iz najbolj priljubljene zelenjave kozliÄ?kov – zelenega zelja. Za likovno podobo lutkovne predstave Volk in kozliÄ?ki je poskrbel Kajetan ÄŒop, lutke in kostume je izdelala druĹžina ÄŒop, rezbarska dela na lutkah sta opravila Franc Ravnjak in Milojko Kumer, ki je izdelal tudi sceno, avtorsko glasbo pa je napisal Gorazd Planko. Pet lutk sta vodila Vanja KretiÄ? in Mitja Ĺ vener. Tako je Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje in s svojimi deli uspeĹĄno gostuje po vsej Sloveniji, predstavilo svojo letoĹĄnjo produkcijo, navadno pa vsako leto pripravijo dve. Prva ponovitev bo 4. junija ob 10.30 v mali dvorani. đ&#x;”˛
Foto: Ksenija Mikor
Grafika: Bojan PavĹĄek ÄŒe pravilen odnos do zastrupljanja narave vseeno ne bo naletel na plodna tla, nam je ĹĄe vedno na voljo alternativa. ÄŒrni humor. Kdo bi na primer bolje opisal romantiÄ?ni trikotnik Zemlja–Ä?lovek–plastika kot legendarni komik George Carlin, ki je Ĺže v 90. letih prejĹĄnjega stoletja v satiriÄ?nih razmiĹĄljanjih ustvarjal nove relacije Ä?loveĹĄke vrste z domaÄ?im planetom. George pravi nekako takole: ÂťZatrimo svoj ego, ki se opira na to, da je naloga Ä?loveĹĄke rase reĹĄiti Zemljo. Ĺ e med seboj se ne znamo dogovarjati, kako bi se potem sploh lahko lotili tako velikega zalogaja, kot je reĹĄevanje 4,5 milijarde let starega planeta? Mi, ki smo tukaj komaj nekaj desettisoÄ? let? Zemlja, dragi ljudje, je Ä?isto ok, mi smo bolni. Zemlja ne bo ĹĄla nikamor. Mi bomo ĹĄli. In kaj bomo pustili za sabo? Nekaj plastike, ki smo jo ustvarili iz Zemljinih snovi. Za to nam bo Zemlja hvaleĹžna, saj je sama ni zmogla ustvariti. Si jo je pa zelo Ĺželela. Zato je nase naselila nas. Sedaj, ko jo ima zase dovolj, pa poÄ?asi prihaja Ä?as, da se nas znebi.ÂŤ Njegove stand-up intonacije lahko morda sluĹžijo kot iztoÄ?nice za kakĹĄen konstruktiven klepet s prijatelji ali somiĹĄljeniki. Predlagam lokacijo nekje v naravi in z omamno kavico, postreĹženo v prisrÄ?ni skodelici. Iz keramike. * OdÄ?itano dne 23. 5. 2016 ob 23. uri na www.worldometers.info đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 13
13
107,8 MHz
26. maja 2016
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.
Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini Vedno znova in znova ugotavljamo, kako hitro teÄ?e Ä?as in ob tem ĹĄe niÄ? ne reÄ?e. Komaj, se zdi, smo se poslovili od lanskega leta, Ĺže je pred vrati poletje, ki je vedno nekaj posebnega: sonce, voda, veter v laseh, poÄ?itnice za uÄ?ence, dijake in ĹĄtudente, pa sprehodi v naravi, boĹžajoÄ?i poletni veÄ?eri
v prijetni druĹžbi na prijetnem dogodku ‌ in ĹĄe marsikaj prijetnega. Ker je poletje tako posebno, za marsikoga teĹžko priÄ?akovanega, mu Ĺže nekaj let v naĹĄi Ä?asopisni in radijski hiĹĄi namenjamo posebno prilogo Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as. Tej tradiciji se ne bomo izneverili tudi letos.
Vsebina revije je ustaljena. V njej bomo poskuĹĄali objaviti Ä?im veÄ? zanimivih podatkov o tem, kaj se bo dogajalo v poletnem Ä?asu v ĹĄportu, kulturi, turizmu in ĹĄe na kakĹĄnem podroÄ?ju v Ĺ aleĹĄki dolini, predstavili bomo obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter njihove zanimivosti. Zagotovo pa se bo v reviji naĹĄlo ĹĄe kaj, kar bo vredno prebrati. V minulih dneh smo se Ĺže obrnili na nekatere, za katere menimo, da nam lahko pri pripravi zanimivih vsebin s posameznih podroÄ?ij pomagajo. Na druge se bomo ĹĄe v teh dneh. Ĺ˝e danes izrekamo zahvalo za razumevanje in sodelovanje. Verjamemo, da bodo razumevanje naĹĄli tudi pri tistih, ki jim bomo poslali vljudnostno povabilo za sodelovanje v obliki reklamnega oglasa. Upamo, da bodo prepoznali priloĹžnost v reviji, ki bo uporabna in iskana vse poletje. Hvala! Revija bo izĹĄla 16. junija. đ&#x;”˛
1. JAN PLESTENJAK – Dvigni krila 2. SIA FEAT. SEAN PAUL – Cheap thrills 3. MINEA – Ljubakanje Jan Plestenjak je pred kratim predstavil nov single in videospot za naslovno skladbo z njegovega aktualnega albuma Dvigni krila. To je Ĺže tretji uradni single z njegovega zadnjega albuma. Prvi singl Stara dobra je Jan predstavil Ĺže pred izidom 13. studijskega albuma, z drugim singlom, Ä?utno balado Prelepa za poraz, pa je predstavil nadaljevanje zgodbe iz skladbe Ona sanja o Ljubljani.
tp
GLASBENE novice
Pevki Celine Dion ĹĄe ena prestiĹžna nagrada Pevka Celine Dion bo na podelitvi Billboardovih nagrad prejela nagrado za Ĺživljenjsko delo. Nagrado podelijo glasbenikom, ki so s svojim delom ustvarili izjemne doseĹžke in s tem vplivali na razvoj glasbe. PrestiĹžno nagrado so doslej prejeli Neil Diamond, Stevie Wonder, Prince ter Jennifer Lopez. Celine Dione je v 30-letni karieri prodala veÄ? kot 250 milijonov albumov in nanizala ĹĄtevilne
Rolling Stones in The Eagles, s katerim sta leta 1977 sodelovala Ĺže pri albumu Slowhand, enem Claptonovih najljubĹĄih albumov. Na njem so uspeĹĄnice Lay Down Sally, Cocaine in Wonderful Tonight. Na novem albumu je nekaj Claptonovih predelanih blues uspeĹĄnic kot tudi dve povsem
di zaupanja vreden prijatelj in ljubeÄ? oÄ?e. Legendarni zasedbi Megadeth se je Menza pridruĹžil leta 1989 ter z njo sodeloval pri albumih Rust in Peace, Countdown to Extinction, Youthanasia in Cryptic Writings, ki je med vsemi albumi doĹživel najveÄ?ji uspeh. Skupino je zapustil leta 1998, ko so mu na kolenu odkrili tumor, na kratko pa se je skupini znova pridruĹžil leta 2004.
novo pesem z naslovom In Common, s katero napoveduje nov, Ĺže ĹĄesti studijski album. Novo pesem je Alicia napovedala na videu Facebooka, album, ki bo izĹĄel ĹĄtiri leta po izjemno uspeĹĄnem Girl On Fire, pa lahko priÄ?akujemo do konca leta. Z novo skupino sodelavcev je Alicia naredila nov kreativni premik v zvoku, kar potrjuje Ĺže v najavnem singlu In Common, ki ga zaznamujeta poÄ?asnejĹĄi in zapeljiv latino ritem ter nalezljiv refren. Alicia, ki se bo jeseni pridruĹžila komisiji v 11. sezoni oddaje The Voice, bo svojo novo pesem predstavila tudi 28. maja v Milanu na finalni nogometni tekmi evropske lige prvakov.
Carpe Diem lepijo tapete
uspeĹĄnice, kot so kot so My Heart Will Go On, I Surrender, Because You Loved Me, The Power of Love, It's All Coming Back To Me Now. Je tudi dobitnica petih grammyjev in ĹĄestih Billboardovih nagrad, dveh oskarjev in ĹĄtevilnih drugih nagrad in priznanj. Kar 17 njenih albumov je osvajalo najviĹĄja mesta lestvice Billboard Chart 200. Z enajstimi singli, ki so osvojili prva mesta, pa je nosilka 55-letnega rekorda v kategoriji Ĺženskih izvajalk. Leta 2004 je tako prejela diamantno nagrado za najbolje prodajano izvajalko v zgodovini.
novi skladbi, ki pa imata prav tako bluesovski pridih. Prva skladba z novega albuma je Alabama Woman Blues. Eric Clapton velja za enega najpomembnejĹĄih predstavnikov modernega bluesa. Glasbenik, ki se ga je prijel vzdevek PoÄ?asna roka (Slowhand), je za svoje delo je prejel veÄ? nagrad, med njimi 11 grammyjev.
Clapton ni za upokojitev
Bobnar Nick Menza, ki je sodeloval pri ĹĄtirih albumih skupine Megadeth, je umrl v soboto med koncertom s svojo skupino OHM. Menza, ki se je nad bobnanjem navduĹĄil Ĺže kot otrok, je med sobotnim koncertom v Los Angelesu doĹživel srÄ?ni napad. 51-letnika so takoj prepeljali v bolniĹĄnico, kjer pa mu niso mogli veÄ? pomagati. Nenadna smrt je pretresla ĹĄtevilne njegove prijatelje in druĹžino, saj je bil ne le odliÄ?en bobnar, ampak tu-
71-letni britanski glasbenik Eric Clapton je utiĹĄal govorice o svoji upokojitvi in izdal 23. studijski album z naslovom I Still Do, v katerem se vraÄ?a h koreninam modernega bluesa. Po 40 letih je moÄ?i znova zdruĹžil s producentom Glynom Johnsom, gonilno silo bendov, kot so The Who, Led Zeppelin, The
Umrl nekdanji bobnar skupine Megadeth
Alicia Keys predstavlja novo pesem In Common Prejemnica ĹĄtevilnih grammyjev Alicia Keys predstavlja
Tapete je naslov nove skladbe skupine Carpe Diem band, ki jo marsikdo prepozna po uspeĹĄnici Jutr (jutr, jutr vse bo v redu ‌) ali pa po zadnjem hitu Original. Njihov glasbeni spekter je meĹĄanica pop, rock in ska ritmov, vÄ?asih pa presenetijo tudi z mirno balado ali pa vse skupaj zabelijo z disko in funk ritmi. Rezultat je prepoznavna stilska kombinacija, s katero navduĹĄujejo tudi na svojih nastopih. Poleti bo skupina polno zasedena s koncerti, snemanjem videospota za Tapete in snemanjem novih komadov. Poletje bo prineslo tudi tradicionalno Terasanje, ki vedno znova navduĹĄi z glasbo, fenomenalnim vzduĹĄjem in ambientom na skriti celjski terasi. V pripravi je tudi prav poseben izid albuma, ki bo povzel vse skladbe Carpe Diem benda od Jutr naprej.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
Ansambel Naveza – ÄŒe lahko bi me sliĹĄala Ansambel Tonija Verderberja – Biser z gora Ansambel Maj – Frizerski salon Zaka' pa ne – BoĹĄ ob meni vse Ĺživljenje Tapravi faloti – Ĺ˝ivljenje je dar Sekstakord – V srcu si Slovenski zvoki – VÄ?asih ljubezen paÄ? mine Veseli Dolenjci – Pazi se na morju Ansambel Azalea – Ta tvoja igra Ansambel Jureta Zajca – KljuÄ? do sreÄ?e
www.radiovelenje.com
ZALA SMOLNIKAR 17-letna Zala Smolnikar, ki jo poznamo kot lansko finalistko ĹĄova Slovenija ima talent, je posnela prvi videospot za pesem Deklica zaljubljena. Mlada pevka iz Cerkelj na Gorenjskem ima po zaslugi omenjenega ĹĄova veliko nastopov in snemanj, pripravlja pa tudi svoj prvi album, ki naj bi izĹĄel konec letoĹĄnje jeseni.
LAÄŒNI FRANZ Obnovljena in pomlajena zasedba LaÄ?ni Franz poĹĄilja v eter tretji single z njihovega aktualnega albuma Ladja norcev. Naslov singla je NaĹĄ novi bog, gre pa za predelavo njihove stare klasike Bog nima telefona iz leta 1981.
DAVID Mlad slovenski raper David, ki prihaja iz Ljubljane, predstavlja novo pesem Agent. Sam je avtor
besedila, funky ritme pa je napisal v sodelovanju s Ĺ tefanom Kokaljem. Pod aranĹžma se podpisuje Alex Volasko. David je sicer del glasbene skupine D Base, v kateri ustvarjata tudi raper 9ka ter vokalist Benjamin DoliÄ?.
DITKA Ditka se predstavlja z novo avtorsko skladbo Silence, s katero je postala ena od treh zmagovalk nateÄ?aja za mlade izvajalce 30 years for you. Kmalu bo predstavila tudi novo skladbo Drugi breg Ĺželja, za katero je besedilo prispeval Feri LainĹĄÄ?ek in bo uvrĹĄÄ?ena na Ditkin prihajajoÄ?i album, ki bo izĹĄel jeseni.
ZMELKOOW Vedno sveĹža in zabavna primorska skupina Zmelkoow predstavlja novo skladbo z naslovom Mama Koka. Rokersko skladbo s smeĹĄnim besedilom v tipiÄ?ni zmelkoowski maniri je produciral znani Andrea F.
Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CMYK, stran 14
14
⏪
frkanje
Čebelarja Franc Čanč in soproga Anica – pridna kot čebelica – sta takoj izkoristila pokrito tržnico v Šoštanju, da sta stojnico s čebelarskimi dobrotami umaknila na suho. Župan Občine Šoštanj Darko Menih pa se je še vedno zanašal na svoj dežnik.
» Levo & desno «
Na juriš Pri nas skoraj ob vsakem prazniku ali obletnici nekateri streljajo z velikimi topovi. Na srečo le besednimi.
Vroče je, vroče V bolnišnici Topolšica so po dolgoletnih prizadevanjih končali energetsko sanacijo. A zdaj je v njej precej vroče.
Čudež
⏫
Čvek je »ujel na delu« dva kulturna zanesenjaka v občini Šmartno ob Paki: zdravnika, gledališkega igralca, manjšega in mlajšega iz tandema Starša Jožeta ter predsednika šmarškega kulturnega društva Jožeta Robida (prvi z leve) ter Franca Fužirja – nekdanjega občinskega svetnika, gledališčnika, režiserja skupine Kulturnega društva Gorenje. »Našla« sta se v Ravbarski vasi pri razvalinah šmarškega gradu Packenstein in zakurila ogenj. Po Čvekovih ugotovitvah sta z njim želela ogreti udeležence dogodka, hkrati pa razsvetliti obzorja tistih v tamkajšnjem okolju, ki menijo, da je vse umevno samo po sebi.
⏪
Teševcem je v teh dneh hudo vroče. Pa so se fantje, ki nostalgično sanjajo nekoč tako ljubljene in želene Tomosove štirke, odločili, da vse skrbi nekoliko ohladijo na vožnji z njimi. In so korajžno, kot v starih časih, odrajžali na naše – sosedovo morje. Vsi so se celi in prašni že vrnili domov, a vtisov in slik je menda ostalo za celo leto. Da je bilo v Rovinju vroče in da jim je prav prišla vsaj ena brisača, pa dokazuje tale 'fotka'. Čvek pa dodaja – »Sedaj pa na pivo«.
ZANIMIVOSTI
Sladoled proti alkoholnemu mačku Južni Korejci so na prodajne police postavili novo sredstvo, ki naj bi pomagalo vsem tistim, ki pogledajo pregloboko v kozarec. Veriga trgovin Withme FS tako od zdaj ponuja sladoled Gyeondyo, kar v prevodu pomeni »drži
se«. Po navedbah podjetja je to prvi sladoled, oblikovan za spopad s posledicami pretiravanja z alkoholom. Sladoled ima okus po grozdju in vsebuje sok japonskega rozinovega drevesa, ki velja za tradicionalno zdravilo proti mačku in se kot tako v južnokorejskih knjigah pojavlja že v 17. stoletju.
Bogati berač Pappu Kumar je osem let beračil po ulicah mesta Patna v Indiji, v tem času pa je uspel nabrati kar nekaj finančnih sredstev: na štirih bančnih računih naj bi hranil slabih sedem tisoč evrov, v lasti pa naj bi imel tudi dve posesti, skupaj vredni dobrih 160 tisočakov. Kumar tako denar posoja lokalnim poslovnežem in služi
z obrestmi, vseeno pa beračenja ne namerava opustiti. 33-letnik ima sicer srednjo šolo in se je vpisal na študij strojništva, a mu je načrte prekrižala nesreča, zaradi katere je delno paraliziran. Drugega kot beračenje mu tedaj ni preostalo, zato si je za svoj nov dom izbral železniško križišče v Pazni, kjer je beračil do lani, ko so ga policisti skušali pregnati z njegove priljubljene lokacije. Ni se dal, zato so ga odpeljali na tamkajšnjo policijsko postajo, tam pa odkrili njegove bančne račune in posesti. Svetovali so mu, naj se odpove beračenju, a Pappu o tem ni hotel niti slišati, prav tako pa noče zdraviti svoje bolezni, češ kdo pa mu bo dajal denar, če bo telesno zdrav.
Rusi pripravljajo Malega Satana Ruska tiskovna agencija Zvezda je sporočila, da Rusi pripravljajo balistično raketo RS-28 Sarmat, ki je zamenjava za obstoječo ra-
keto R-36M2 Voevoda. Slednjo (raketo Voevoda) v zvezi Nato imenujejo tudi Satan, njene naslednice pa se je že zdaj oprijel vzdevek Satanov sin oziroma Mali Satan. Raketa RS-28 Sarmat bo imela domet do 10 tisoč kilometrov, s sabo pa bo lahko nosila 12 jedrskih bojnih glav. Orožje rakete bo opremljeno z napredno tehnologijo za ogibanje protibalističnim sistemom, nezaustavljiva balistična raketa pa bo zmožna popolnoma uničiti območje, veliko, kot je ameriška zvezna država Teksas ali Francija. Prvi testi rakete se začnejo julija ali avgusta letos, Rusija jih bo izvedla približno 800 kilometrov severno od Moskve.
Avtomobili premazani z lepilom za pešce Res se sliši nekoliko nenavadno, a vsi Googlovi avtomobili bodo premazani z lepilom za pešce. Bistvo nedavno patentiranega lepila je, da v primeru nesreče pešec ostane prilepljen na avto in ga ne odbije po cestišču. Pri Googlu so prepričani, da bi bilo
26. maja 2016
zaradi takega lepila, ki se aktivira pri velikih silah in hitrostih, manj prometnih nesreč s hudimi posledicami. Svoje trditve so podkrepili z rezultati testiranj.
S pravilno vadbo lahko že v 10 minutah dosežemo zadostne učinke Raziskovalci kanadske univerze McMaster so odkrili, da pogosti izgovori o pomanjkanju časa za rekreacijo in izboljšanje kondicije ne držijo. Ne zato, ker bi imeli v resnici več časa, kot ga imamo, pač pa zato, ker so naše običajne predstave o rekreaciji precej časovno potratne. Z raziskavo so želeli ugotoviti, kakšen vpliv imajo kratki izbruhi intenzivne vadbe v primerjavi z daljšimi, zmernejšimi vajami. In ugotovili so, da lahko s pravilno obliko vadbe že v 10 minutah dosežemo enake učinke kot s 50-minutno zmerno rekreacijo. Pri opazovanju 27 športno neaktivnih moških, ki so v 12 tednih opravili po tri rekreacijske naloge na teden, so ugotovili,
da so kratke in intenzivne vaje v primerjavi s klasičnim vztrajnostnim treningom obrodile skoraj identične učinke na ključne zdravstvene indikatorje, kot so regulacija sladkorja v krvi ter kondicija osrčja in dihal. Glavni avtor raziskave, Martin Gibala pravi, da je pri sprinterskem načinu vadbe zelo pomembna razlika med visoko intenzivnostjo vaje in obdobjem manj intenzivne vadbe, ter opozarja, da nekaj podobnega vidimo že v naravnem vedenju ljudi: predvsem pri otrocih hitro opazimo, da se na igrišču ne igrajo z zmerno in-
Nekateri pri nas opozarjajo na čudež posebne vrste. Iz tujine uvažamo meso in živino, ko pride v klavnice in trgovine, postane domače.
Na pomoč Razmere v zdravstvu na različnih ravneh so pri nas potrebne resničnega zdravljenja. Le pravih zdravnikov za to ni. Niti zdravil.
Izobraževanje in delo Ne le vseživljenjsko izobraževanje, čaka nas tudi vseživljenjsko delo. Redne pokojnine bomo lahko kar ukinili.
Popolna pomočnica Gorenje je zdaj postala res popolna gospodinjska pomočnica. Ne le da pere in kuha, zdaj posodo tudi pomiva.
Brez odpadkov Postali bi radi družba brez odpadkov! Upam, da to seveda ne pomeni, da nam bo šlo tako hudo, da še nobenih odpadkov ne bomo pustili.
Kdaj še domačini? tenzivnostjo prek daljšega obdobja, temveč imajo izbruhe visoke intenzivnosti, ki jim sledijo obdobja bolj umirjene igre. Ugotovitve raziskave pri tem kažejo, da smo vsi sposobni najti nekaj časa za dovolj učinkovito rekreacijo. Kot pravi Gibala, njihova ugotovitev ne velja zgolj za kolesarjenje, temveč lahko svojo kondicijo precej izboljšamo že s hojo po stopnicah in podobnimi vsakodnevnimi aktivnostmi, med katere sodijo tudi čiščenje in druga fizično napornejša hišna opravila.
Ljubljanski nogometaši so na zelenici ob Velenjskem jezeru dosegli zgodovinski uspeh – po enaindvajsetih letih so postali državni prvaki. Kdaj bodo tu kaj takega postali še domači rudarji?
Prijatelji Pravimo, da je pes človekov najboljši prijatelj. A mnogi sosedje se sprejo prav zaradi njih.
NaĹĄ Ä?as, 26. 5. 2016, barve: CMYK, stran 15
15
PRILOGA STANOVANJE
26. maja 2016
e j n a v o Stan
Priloga
Toplo in prijazno vreme vabita, da se lotimo razliÄ?nih opravil pri urejanju doma, tako stanovanja kot hiĹĄe. Zato so nam ideje in nasveti vedno dobrodoĹĄli. Pred vami je tradicionalna majska Stanovanjska priloga, v kateri bo vsakdo naĹĄel kaj zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike razliÄ?nih izdelkov,
Vas skrbijo Temu vpraĹĄanju se tudi v prihodnosti ne boste izognili v kolikor ne boste korenito spremenili vaĹĄega ogrevalnega sistema!
ťitev je Najboljťa re plotno to ogrevanje s èrpalko!
materiala in storitev z omenjeno dejavnostjo. ÄŒe ta hip ĹĄe ne razmiĹĄljate, da bi se lotili obnovitvenih del, morda kupili stanovanje ali gradili hiĹĄo ali pa le prenavljali in opremljali domaÄ?e prostore, je prilogo vredno shraniti, saj vam bo v pomoÄ? takrat, ko bo takĹĄna ideja v vas dozorela.
draĹžje kurilno olje ali plin? NaĹĄe storitve: ď‚&#x; InĹĄtalacije za vodovod, plin, ogrevanje,
do -30%
centralno ogrevanje in klima naprave ď‚&#x; Servis in montaĹža oljnih grelcev ď‚&#x; MontaĹža in vzdrĹževanje kotlov na
biomaso in solarnih naprav
Za vroèe poletne dni, klima poskrbi! Razstavno - prodajni salon
Toplotna èrpalka voda/voda
INĹ TALATERSTVO
KUMER ROBERT s.p.
Florjan 135, Ĺ oĹĄtanj | E: ogrevanje.kumer@gmail.com | T.: 03 / 89-11-506 | M: 031 833 005
V koraku s Ä?asom – veliko na enem mestu InĹĄtalaterstvo Kumer je druĹžinsko podjetje, v katerem se z dejavnostjo inĹĄtalacij ukvarjajo Ĺže od leta 1977, tradicijo nadaljujejo Ĺže v drugi rod. V tem Ä?asu se je naÄ?in dela zelo spremenil, prav tako materiali, s katerimi opravljajo storitve. Kvalitetna, dobra ter hitra izvedba pa ostaja njihov zvesti spremljevalec tudi danes in v prihodnosti. S stalnim izobraĹževanjem sledijo vsem novostim, razvoju materialov in tehnoloĹĄkih postopkov v stroki. Kajti le tako lahko kvalitetno izvajajo sisteme, ki so v zadovoljstvo strank in izvajalca. Kvaliteta vgrajenega materiala in opravljenih storitev, obogatenih z izkuĹĄnjami, ter spoĹĄtovanje rokov so jamstvo za zadovoljnega naroÄ?nika in uporabnika inĹĄtalacij. Dela se izvajajo na razliÄ?nih objektih, ki jih gradijo ali obnavljajo investitorji razliÄ?nih dejavnosti. Pred kratkim so zakljuÄ?ili do sedaj najveÄ?ji projekt, popolno rekonstrukcijo proizvodnega objekta v Nazarjah z 12.000 m2 proizvodnih povrĹĄin in 2.500 m2 pisarniĹĄki prostorov. Rekonstrukcija je zajemala zamenjavo vseh inĹĄtalacij v objektu in izvedbo novih linij za potrebe proizvo-
dnje. V sklopu selitve proizvodnje so izvajali priklope strojev na komprimiran zrak in hlajenje procesov.
Ukvarjajo se z inĹĄtalacijami za hiĹĄne, veÄ?stanovanjske in industrijske potrebe ter z vzdrĹževanjem objektov in inĹĄtalacij: - hiĹĄne inĹĄtalacije za vodovod in odtoke, centralne sesalce, radijatorsko ogrevanje, hlajenje, solarni sistemi, talno ogrevanje; - industrijske inĹĄtalacije: vodovod, hidrantni razvodi, ogrevanje, hlajenje, hlajenje delovnih
procesov, razvodi komprimiranega zraka, razvodi tehnoloĹĄkih vod, razvodi za nasip plastike; - izoliranje cevovodov,
- turistiÄ?ni objekti, - kmetijski objekti, - talno ogrevanje zunanjih dovoznih in pohodnih povrĹĄin, - vzdrĹževanje inĹĄtalacij v vseh segmentih uporabe, - hidroforni sistemi za hiĹĄno uporabo iz omreĹžja, rezervoarja ali vrtine, - hidroforni sistemi za veÄ?nadstropne stavbe, v katerih je po-
trebno zagotoviti kvalitetno preskrbo z vodo tudi v najviĹĄjih nadstropjih, kar zagotavljajo s fervenÄ?no regulacijo Ä?rpalk. Specializirani so tudi za inĹĄtalacije: - hladilnih vodov iz nerjaveÄ?ih materialov pri vlivanju izdelkov iz plastiÄ?nih mas, - ki zagotavljajo sodobni naÄ?ini ogrevanja tako za mikro kot industrijske kotlovnice na pelete, sekance, toplotne Ä?rpalke in kogeneracijo, - v prezraÄ?evalnih sistemih v industriji in varÄ?ni stanovanjski gradnji. So specialisti za izdelavo in obnovo podpostaj daljinskega ogrevanja, nadgradnje podpostaj za zmanjĹĄanje obraÄ?unske moÄ?i. Izvajajo vgradnjo ĹĄtevcev za vodo v veÄ?stanovanjskih zgradbah, pri Ä?emer lahko izbirate med roÄ?nim ali elektronskim odÄ?itavanjem. Nudijo tudi izvedbo hidravliÄ?nega uravnoveĹĄanja ogrevanja v veÄ?stanovanjskih zgradb, pri katerihnastajajo teĹžave s ĹĄumnostjo in kvaliteto ogrevanja. V svoji kvalitetni ponudbi imajo tudi Ä?iĹĄÄ?enje kanalizacije. Zadovoljne stranke in kakovostno opravljena storitev je zagotovo tisto, kar jim daje nov zagon. Poslovne prostore imajo na Cesti Simona Blatnika 10 c, Velenje. đ&#x;”˛
do -70% keramika na zalogi Razstavni salon: Celjska cesta 40, Velenje | 051 355 684 (nakupovalni center Velenjka - vhod 1)
Tla osvajajo porcelanizirane KeramiÄ?ne ploĹĄÄ?ice se zaradi velike trdnosti, obstojnosti in odpornosti kot talna obloga najpogosteje uporabljajo v pohodno najbolj obremenjenih delih stanovanja in tam, kjer lahko pridejo tla v stik z vodo, kemikalijami in maĹĄÄ?obami. Pri nakupu keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic ni vseeno, ali jih nameravamo uporabiti za tla ali stene, saj bo obremenitev drugaÄ?na. Najbolj bodo obremenjene talne ploĹĄÄ?ice. Talna keramika v zadnjih letih Ä?edalje pogosteje posnema videz in povrĹĄinsko strukturo drugih materialov, denimo lesa, tkanin, kovine in kamna. VeÄ?inoma gre za porcelanizirane (t. i. ÂťgresÂŤ) ploĹĄÄ?ice, ki so najtrdnejĹĄe od vseh vrst keramiÄ?nih oblog in imajo najmanjĹĄo zmoĹžnost vpijanja vode, zato so najbolj odporne proti zmrzali in med najprimernejĹĄimi za zunanje povrĹĄine. DrugaÄ?e pa so keramiÄ?ne talne obloge zaradi dobre toplotne prevodnosti in visoke zmogljivosti akumuliranja toplote primerne za đ&#x;”˛ Julijana BavÄ?ar talno gretje.
Parketarstvo Renome klasiÄ?ni parket, ladijski pod, panelni in lamelni parket,restavriranje grajskega parketa zgodovinskega pomena
MoĹĄkotelec Robert s.p., Lipje 53, Velenje
www.parketarstvo-renome.com | 031 630 604
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 16
16
PRILOGA STANOVANJE
26. maja 2016
Habit jih je ĹĄtel petindvajset IzkuĹĄnje, ki so si jih pridobili v tem Ä?asu, so neprecenljive Milena KrstiÄ? – Planinc
Velenje – ÂťPonaĹĄamo se s petindvajsetletnimi izkuĹĄnjami pri upravljanju stavb, veÄ?stanovanj-
Z umnim poslovanjem ali, kot pravijo Âťekonomiji obsega oz. ĹĄtevila enotÂŤ, uporabnikom zniĹžujejo obratovalne stroĹĄke. O tem, kako jih lahko zniĹžajo tudi
no pot. Vsa leta raste, in to ne na raÄ?un drugih. ÂťNaĹĄa poslovna filozofija in filozofija rasti je, da tega ne poÄ?nemo kot nelojalna konkurenca,ÂŤ
z upravljanjem in vzdrĹževanjem stanovanj. V drugi polovici leta 2014 so na draĹžbi kupili podjetje Stavbenik upravljanje, d. o. o., Koper in leto za tem naredili vse
ÂťPonosni smo, da sodimo po ĹĄtevilu enot, ki jih upravljamo, in po kakovosti storitev, ki jih nudimo, v sam slovenski vrh,ÂŤ pravi direktor PopoviÄ?. V Ĺ aleĹĄki dolini so v vrh in med veÄ?je upravnike sodili Ĺže vsa leta. Danes so najveÄ?ji. V Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini upravljajo okoli 240 poslovno-stanovanjskih stavb z blizu 7.000 etaĹžnimi enotami. Eden najstarejĹĄih zaposlenih v Habitu je tudi Borut Zager, danes vodja Upravljanja, ki je v podjetje priĹĄel konec leta 1993.
ÂťTakrat se je ravno zakljuÄ?eval odkup stanovanj po JazbinĹĄkovem zakonu,ÂŤ se spominja. ÂťV petindvajsetih letih obstoja Habita se je precej spremenilo. ÄŒe se samo spomnim, da smo imeli na zaÄ?etku dva referenta upravljanja. Danes jih imamo Ĺže ĹĄtirinajst, s pripojitvijo Supra-stana pa jih bo dvajset. Ljudje so zaÄ?eli tudi lastnino drugaÄ?e dojemati,ÂŤ pravi. Zavedati so se zaÄ?eli tega, da lastnina stane in da ni vseeno, kako in kdo jo upravlja. đ&#x;”˛
-ďż˝strojďż˝iďż˝izkopi -ďż˝izdelovaďż˝jeďż˝okroďż˝li����ojďż˝i��jamďż˝ prostorďż˝iďż˝e���-����m3 -ďż˝izdelovaďż˝jeďż˝podďż˝ojevďż˝asďż˝altďż˝i���est Janko PopoviÄ?, direktor: ÂťZ ekonomijo obsega oz. ĹĄtevila enot uporabnikom zniĹžujemo stroĹĄke.ÂŤ
skih in poslovnih prostorov v etaĹžni lastnini. NaĹĄe edino vodilo pri tem sta kakovost storitev in primerna cena,ÂŤ je rekel Rajko Fajmot, pooblaĹĄÄ?enec direktorja podjetja Habit, d. o. o., Velenje in eden tistih, ki ima v njem najdaljĹĄi staĹž, ko smo z vodstvom podjetja sedli za mizo. Kakovost potrjujejo z ISO standardom, dobro poslovanje pa z najviĹĄjo bonitetno oceno AAA. Poleg upravljanja se ukvarjajo tudi z nepremiÄ?ninskim posredovanjem in gradbenim inĹženiringom.
Rajko Fajmot, namestnik direktorja: ÂťNaĹĄe vodilo sta kakovost in primerna cena.ÂŤ
â?ą
Borut Zager, vodja upravljanja: ÂťLjudje so zaÄ?eli lastnino dojemati drugaÄ?e, kot so jo nekdaj.ÂŤ
sami, pa jih repa pravi direktor Celotni kapital Janko PopoviÄ?, ki dno obveĹĄÄ?ajo. druĹžbe bo je krmilo druĹžbe V svoje poslovapo pripojitvi prevzel pred donje uvajajo nove Supra-stana brimi osmimi lestoritve. Tako so ti. Namesto na denimo med prznaĹĄal 2,5 nekorekten naÄ?in vimi v Sloveniji milijona evrov. – Âťlahko je spozanje uvedli pladnesti drugegaÂŤ Ä?evanje raÄ?unov preko e-RaÄ?una na pametni tele- — ĹĄtevilo enot poveÄ?ujejo s prevzemi. Leta 2011 so pripojili Stafon ali tablico. Habit, d. o. o., je bila sprva hÄ?e- novanjsko podjetje Velenje, prvo rinska druĹžba Premogovnika Ve- velenjsko podjetje, ki se je v Ä?asu lenje, ki se je leta 2007 osamo- pred uvedbo tako imenovanega svojila in nadaljevala samostoj- JazbinĹĄkovega zakona ukvarjalo
potrebne korake, da sta se podjetji 1. januarja letos zdruĹžili. Na obali tako delujejo z imenom Habit, d. o. o., PE Koper. V druĹžbi je danes zaposlenih Ĺže 30 ljudi. Ĺ e dodatnih 12 pa jih bo po 1. januarju 2017, ko se jim bo pripojilo podjetje Supra–stan, d. o. o., ki deluje na obmoÄ?ju Celja in upravlja okoli 4.500 enot. S pripojitvijo Supra-stana bo kapital druĹžbe znaĹĄal 2,5 mio EUR, kar je predvsem pomembno iz vidika varnosti in stabilnosti poslovanja.
www.zemeljska-dela.si Iva���esjak�s.p.����reze�������ita�je����o�.�������������
PRODA JALNA Stenski nosilec GARDENA za cev
www.zemeljska-dela.si Aku ĹĄkarje za travo GARDENA Classic Cut
87 â‚Ź 29
REDNA CENA: 96,99 â‚Ź dolĹžina cevi 15 m | samodejno pravilno navijanje cevi v boben
99 â‚Ź 89 3,6 V | Li-ion 1,45 Ah |
-10%
UPRAVA
Ä?as polnjenja 6 h | avtonomija 45 min | ĹĄirina reza 8 cm | teĹža 1,1 kg
PROI ZVODNJA
2.739 00 â‚Ź
-18%
REDNA CENA: 3.369,00 ₏ motorja B&S V-Twin, 8,6 kW @ 2500 min-1, 500 cm3 | ťirina koťnje 97 cm, viťina koťnje 26–102 mm | velikost koťare 220 l | teŞa 234 kg FORST FORST
MoĹĄka jakna JACK WOLFSKIN Topaz JKT
%
113 97 â‚Ź -40 REDNA CENA: 189,95 â‚Ź FORST
FORST
FORST
V NARAVI KOT DOMA
FORST FORST
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH Ĺ˝AG. PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ÄŒAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00
Fotografije so simbolne. Akcija velja do 31.05.2016.
Vrtni traktor JONSERED LT 2317 CMA
Ĺ˝e 25 let skrbimo za udobje vaĹĄega bivanja! 65-letna tradicija podjetja Polak Z zanesljivimi izvajalci do inĹženiring storitve. PokliÄ?ite Habit! Mi vam bomo organizirali vse potrebno od ponudbe, vseh potrebnih dovoljenj, nadzora gradnje, do strokovnih nasvetov in spremljanja projekta izvedenih del.
Podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij v Ĺ aleĹĄki in Savinjski dolini. Sodimo med med
Kakovost in zanesljivost z roko v roki - Habit Velenje Kot pooblaĹĄÄ?enci etaĹžnih lastnikov izvajamo inĹženiring za vsa vzdrĹževalna dela na skupnih prostorih veÄ?stanovanjskih stavb in izboljĹĄave vaĹĄega bivanja (Danffossov projekt hidravliÄ?no uravnoteĹženega ogrevalnega sistema na KoĹželjskega 1, ki prinaĹĄa dolgoroÄ?no velike prihranke, je primer dobre prakse). Redno objavljamo tudi informacije, kako lahko stanovalci sami skrbijo za prihranek pri ogrevanju, z nastavitvijo pravilne temperature, menjavo starih oken ‌
Habit, d.o.o.,
KoroĹĄka cesta 48, 3320 Velenje
03 777 03 50 www.habit.si
�A� VR��A�����A�A����� AK��� ������tr���������2� 2 �����������₏��� � Bar�����tr��������2� ��������₏���2
najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ). Izdelujemo ĹĄe betonske zidake, opaĹžne zidake (za ĹĄkarpe, gnoj-
ne jame...), vogalnike, dimnike, okrasne ĹĄkarpnike. Leta 2011 smo zaÄ?eli s proizvodnjo certificiranih transportnih betonov. Lani smo zmontirali novo betonarno, ki je ĹĄe dvignila kvaliteto betonov. Strankam nudimo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, njihova 65-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in zadovoljni kupci. NaĹĄe vodilo je izdelati kvalitetne streĹĄnike po ugodni ceni ter vzpostaviti korekten in poĹĄten odnos z naĹĄimi kupci. VeÄ? na www.polak-streĹĄniki.si. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 17
17
PRILOGA STANOVANJE
26. maja 2016
Marles vedno veÄ? hiĹĄ zgradi na kljuÄ? V Marlesu, vodilnem, najveÄ?jem in najstarejĹĄem slovenskem proizvajalcu lesenih montaĹžnih objektov, so lani poveÄ?ali ĹĄtevilo objektov, ki so jih dokonÄ?ali na kljuÄ?. S tem so uspeli kupcem zagotoviti optimalne cene in po-
jejo, izvedejo po najsodobnejĹĄih merilih varÄ?nosti in hiĹĄo izdelajo iz popolnoma naravnih in okolju prijaznih materialov. ÄŒe se kupci odloÄ?ijo za gradnjo na kljuÄ?, lahko Ĺže v osnovno ponudbo vkljuÄ?ujejo tudi izdelavo armirano be-
svetu. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so se usmerili predvsem na prodajo objektov na najzahtevnejĹĄe zahodnoevropske trge. NajveÄ?jo prodajo so beleĹžili na trgih Avstrije in NemÄ?ije, kamor so pred desetletjem prodali veÄ? kot 90 odstotkov svoje proizvodnje.
SI ŽELITE, DA VAM BO POLETI PRIJETNO HLADNO? GaraŞna vrata s sistemom ThermoFrame
Vhodna vrata ThermoCarbon
Slovenski kupec enako obravnavan kot tuji
Sleherni slovenski kupec prejme objekt popolnoma enake kakovosti in lastnosti kot kupci v Ĺ vici, Avstriji, NemÄ?iji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in drugih drĹžavah Evropske unije.
goje za popolno izvedbo njihovega doma. V Marlesu so pri vseh dobaviteljih in podizvajalcih zaradi izjemne plaÄ?ilne discipline ter bonitete zelo zaĹželen poslovni partner.
tonske temeljne ploĹĄÄ?e, celotni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katero njihov pogodbeni partner pridobi tudi vsa soglasja, izdela vodilno mapo in postori vse potrebne postopke.
Od zaÄ?etka do konca gradnje ob strani kupca
VeÄ? kot polstoletne izkuĹĄnje so zagotovilo kakovosti
Vse veÄ? kupcev se odloÄ?a za hiĹĄe v visoko uÄ?inkovitem nizko energijskem razredu oz. za takĹĄno, ki je zgrajena v pasivnem konstrukcijskem sistemu in za katere lahko kupec prejme nepovratna finanÄ?na sredstva Eko sklada. V Marlesu v sodelovanju s kupci uskladijo njihov dom z doloÄ?eno lokacijo, ga sodobno obliku-
Marles je podjetje z veÄ? kot 70-letno zgodovino. Dolgoletne izkuĹĄnje so jamstvo, da bo hiĹĄa postala dom, v katerem se boste poÄ?utili najbolje.
IzvaĹžali so, ĹĄe preden je bil to hit
Direktor Marlesa Bogdan BoĹžac pravi: ÂťDanes lahko ponosno zagotovimo, da prejme sleherni slovenski kupec objekt popolnoma enake kakovosti in lastnosti kot kupci v Ĺ vici, Avstriji, NemÄ?iji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in drugih drĹžavah Evropske unije. Zato je za nas samoumevno posedovanje vseh najpomembnejĹĄih certifikatov kakovosti na trgih, na katerih se pojavljamo, hkrati pa to pomeni uporabo zgolj certificiranih in preverjenih materialov najviĹĄje kakovosti, ki izpolnjujejo najstroĹžje zahteve na obmoÄ?ju celotne EU in s katerimi se zagotavlja maksimalna potresna, poĹžarna in poplavna varnost objektov.ÂŤ
Energetsko uÄ?inkovita reĹĄitev za vaĹĄ dom! Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141
www.matjaz.si • info@matjaz.si
Si Ĺželite nova vrata? TZ-Anz-4c-T-Sicke-Haus-138x100mm-SLO-Matjaz-B.indd 1
Ohranjanje tehniÄ?nega jedra se obrestuje
V Marlesu so vseskozi ohranjali tehniÄ?no jedro, ki ja danes sposobno slediti vsem smernicam, ki jih postavlja trg, in izpolniti ĹĄe tako zahtevne Ĺželje kupcev. Zaposleni v proizvodnji so se v letih dela z lesom navadili zaznavati in prepoznavati najmanjĹĄe anomalije v lesu in ga obdelati tako, da doseĹže mejo popolnosti.
Marles je v veÄ? kot polstoletni zgodovini gradil objekte po vsem
đ&#x;”˛
Pomladni sonÄ?ni Ĺžarki vedno bolj grejejo in prebujajo se Ĺželje ter naÄ?rti za gradnje in adaptacije stanovanjskih objektov. V podjetju MatjaĹž, d. o. o., ki je Ĺže veÄ? kot 25 let generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca vrat HĂśrmann za Slovenijo, smo pripravljeni na nove izzive
in na to, da ustreĹžemo ĹĄe tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim priÄ?akovanjem kupcev. Ob visokokakovostni ponudbi izdelkov (od garaĹžnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat do zunanjih in balkonskih ograj, dvoriĹĄÄ?nih vrat, parkirnih zapor in zapornic, pogrezljivih stebriÄ?-
17/05/16 13:49 kov ‌) vas v podjetju MatjaĹž, d. o. o. priÄ?akujejo odliÄ?ni strokovnjaki, ki bodo znali za vas izbrati najbolj primerno, vĹĄeÄ?no in cenovno ugodno reĹĄitev. NaĹĄi zaposleni so tudi garancija za natanÄ?ne izmere na objektih, hitro montaĹžo ter zanesljiv servis in vzdrĹževanje. Ponosni smo, da vsako leto prihajamo kupcem naproti na ĹĄtevilnih sejmih, pa tudi v naĹĄih razstavnih salonih, v katerih predstavimo naĹĄe izdelke, njihovo delovanje, novosti in nove tehnoloĹĄke reĹĄitve. Predvsem pa smo z nasveti, prijaznostjo in znanjem naĹĄih strokovnjakov na razpolago vsem, ki si Ĺželijo dodatnih informacij s podroÄ?ja nabave, vgradnje in uporabe najrazliÄ?nejĹĄih vrat. Z veseljem in ponosom bomo za vse, ki nas boste obiskali, ustvarili prijetne in srÄ?ne pozdrave. Kot jih ustvarjamo v ĹĄtevilnih slovenskih domovih, ki jih krasiđ&#x;”˛ jo naĹĄa vrata. â€
�a�va�o�kakovost���vanja �on���a�novo�ra�enj���stanovanjski���i��v�osr�j��narave�in�ne�osre�ni��li�ini��r�ane�a��na�o�li�ni�lokaciji
v�zaselk�����O��O������O�������O��O���V�����O� �v��li�ini��osti��a��rof���li�ina��������km����elje����min����j����min�����4��min)
V�naravnem��a��krati��r�anem�okolj���smo�za�Vas�z�ra�ili�samostojne�stanovanjske��i�e� v����.��o�.��r.�fazi���mo�nost��okon�anja�v�V.��r.�fazo). Energet���������n����n����tre�n����������en�E�����
Ve��na�s�letni�strani��
www.kolenc.informacija.net
NE SLEDIMO TRENDOM. MI JIH USTVARJAMO.
Tel.�����4��4���� ������4������4�����4��������4 ��mail��fanika@kolenc.si
Po���r��v�sok���dr���nsk���standardov���do���a�sr��n��dr���n�
Ustvarite si svoj dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!
Marles – vodilni v gradnji montaĹžnih lesenih, visokouÄ?inkovitih nizkoenergijskih in pasivnih objektov
Nove hiĹĄe Pondorski Log, na relaciji PONDOR–VRANSKO (v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana–Maribor le 1,5 km). V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi ob obronku gozda, sta Ĺže zgrajeni dve samostojni hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno povrĹĄino 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armiranobetonskimi ploĹĄÄ?ami in
lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak–voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varÄ?nost. HiĹĄi sta za prodajo dograjeni v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor
dogradi hiĹĄo v V. gradbeno fazo. NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log. Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486.
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 18
18
PRILOGA STANOVANJE
Kako do prihranka pri plaÄ?ilu komunalnih storitev? MeseÄ?ni stroĹĄki za vodo in komunalne storitve so se v zadnjih letih precej zviĹĄali. Vendar obstajajo enostavne reĹĄitve za zniĹžanje poloĹžnice
Ĺže danes. OproĹĄÄ?eni ste lahko polovice stroĹĄkov za plaÄ?ilo odvajanja padavinskih voda z vgradnjo zbiralnika deĹževnice, ki ga lahko uporabljate
za zalivanje vrta, pranje avtomobila ... Dodatno lahko prihranite ĹĄe tretjino stroĹĄkov, Ä?e deĹževnico uporabljate za spiranje straniĹĄÄ?a, pranje perila oz. ste oproĹĄÄ?eni celotnega plaÄ?ila, Ä?e izliv odvajate v ponikalnico. Prednost uporabe deĹževnice je tudi v tem, da je voda mehka, saj ne vsebuje mineralov, ki povzroÄ?ajo nevĹĄeÄ?nosti zaradi nalaganja vodnega kamna. Z vgradnjo zbiralnika boste prihranili tudi pri porabi pitne vode, kar ĹĄe dodatno zniĹža stroĹĄek komunalnih storitev za plaÄ?ilo odvajanja meteorne in odpadne vode, kanalĹĄÄ?ine ter okoljske dajatve. Investicija v zbiralnik vode bo najhitreje povrnjena naloĹžba. Z vgradnjo male Ä?istilne naprave boste poleg Ä?istejĹĄega okolja zniĹžali tudi stroĹĄek okoljske dajatve za kar 90 % in s tem dolgoroÄ?no prihranili.
Nasveti pri izgradnji male Ä?istilne naprave
Pri nakupu Ä?istilne naprave se pojavljajo ĹĄtevilna vpraĹĄanja, ki so pomembna za pravilno izbiro, da bo naprava delovala optimalno, z niĹžjimi stroĹĄki obratovanja in dolgo Ĺživljenjsko dobo. Poleg izbira tipa je pomembna tudi ustrezna dokumentacija, ki je nujna za pridobitev nepovratnih sredstev za zniĹžanje stroĹĄka investicije. ÄŒistilne naprave ZagoĹžen delujejo zanesljivo ter povsem avtomatizirano, brez dodatnega praznjenja prekatov, nastavljanja ventilov in dodajanja preparatov. OÄ?iĹĄÄ?ena voda je v skladu z zahtevanimi zakonskimi parametri. V podjetju ZagoĹžen vam s 40-letno tradicijo zagotavljamo kvalitetno lastno izdelavo, priklop in zagon Ä?istilnih naprav ter drugih produktov za varÄ?no in ekoloĹĄko rabo vode.
Za brezplaÄ?no svetovanje pokliÄ?ite 03 71 31 420, 051 654 665 ali piĹĄite na info@zagozen.si. đ&#x;”˛ VeÄ? na www.zagozen.siâ€
EKO SKLAD Slovenski okoljski javni sklad je objavil nove javne pozive za dodeljevanje ugodnih kreditov in javni poziv za nepovratna sredstva obÄ?inam Obrestne mere kreditov niĹžje kot doslej
V okviru javnega poziva za kreditiranje okoljskih naloĹžb obÄ?anov 55OB16 je razpisanih 6 milijonov EUR ugodnih kreditov z niĹžjo obrestno mero kot doslej: trimeseÄ?ni EU-
RIBOR + 1,3 % fiksni pribitek. OdplaÄ?ilna doba ostaja 10 let. ObÄ?ani lahko za naloĹžbe uÄ?inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, ki izpolnjujejo pogoje tako javnega poziva za kreditiranje in javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev, kandidirajo za pri-
dobitev obeh spodbud Eko sklada. V okviru javnega poziva 56PO16 za kreditiranje okoljskih naloĹžb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov je najveÄ?ji poudarek namenjen naloĹžbam, katerih uÄ?inek se kaĹže v zmanjĹĄanju emisij toplogrednih plinov z najviĹĄjim deleĹžem kredita do 85 % priznanih stroĹĄkov naloĹžbe. Sledi nabor ukrepov, katerih prevladujoÄ?i okoljski uÄ?inek je zmanjĹĄevanje drugih emisij v zrak, kot so praĹĄni delci, NOx, in druga specifiÄ?na onesnaĹževala, za katere lahko znaĹĄa deleĹž kredita tudi do 85 % priznanih stroĹĄkov naloĹžbe. Za naloĹžbe v varstvo voda in naloĹžbe v ravnanje z odpadki lahko znaĹĄa deleĹž kredita do 80 % priznanih stroĹĄkov naloĹžbe, za spodbujanje zaÄ?etnih naloĹžb, ki presegajo veljavne okoljske standarde, pa se kredit odobri v viĹĄini najveÄ? do 75
AKCIJA� NEVARNI Koroťka�cesta��6,�Velenje� �����6����11�in���6����1�� www.pup-saubermacher.si
ź kartonska�embalaŞa�in� ź ź ź ź
PAPIR plastenkeďż˝pijaÄ?ďż˝in�Şivil, plastiÄ?niďż˝kozarciďż˝inďż˝lonÄ?ki, plastiÄ?neďż˝vreÄ?keďż˝in��olije, kartonskaďż˝embalaĹžaďż˝ zaďż˝tekoÄ?a�Şivila Ĺş praznaďż˝plastiÄ?naďż˝embalaĹžaďż˝ gospodinjskihďż˝Ä?istilďż˝ inďż˝nenevarnihďż˝kemikalij Ĺş tetrapaki Ĺş Ĺş Ĺş Ĺş
obÄ?anom in pravnim osebam za razliÄ?ne okoljske naloĹžbe 3M EURIBOR + 1,3 %
BIO
��Vďż˝kanticoďż˝damoďż˝biorazgradljiveďż˝ aliďż˝papirnateďż˝vreÄ?keďż˝ inďż˝takoďż˝joďż˝imamoďż˝ ��vednoďż˝priďż˝roki.
Ĺş stekleniceďż˝inďż˝stekleniÄ?ke,ďż˝
v�katerih�smo�hranili� Şivila, ź kozarci,�v�katerih�so�bila� vloŞena�Şivila, ź druga�steklena�embalaŞa
STEKLO
EkoloĹĄki
k�i��k�do�a �pomembno��embalaŞo� izpraznite�in�stisnite).
Ĺş prazneďż˝inďż˝oÄ?iĹĄÄ?eneďż˝
ploÄ?evinke�Şivilďż˝inďż˝ pijaÄ?
PLASTIKA
KOVINA
Zaďż˝oddajoďż˝odpadkovďż˝vďż˝Zbirnihďż˝centrih��Velenjeďż˝1,��,�ŠoĹĄtanj,�Šmartnoďż˝obďż˝Paki,ďż˝Podhom��ornji��rad)ďż˝ imejteďż˝sďż˝sebojďż˝poloĹžnicoďż˝inďż˝osebniďż˝dokument.ďż˝Odvozďż˝kosovnihďż˝odpadkovďż˝potekaďż˝naďż˝naroÄ?ilnicoďż˝doďż˝1ďż˝.ďż˝11.���16. % priznanih stroĹĄkov naloĹžbe. Razpisanih je 5 milijonov EUR kreditov po obrestni meri trimeseÄ?ni EURIBOR + 1,3 % fiksnim pribitkom in odplaÄ?ilno dobo do 15 let. Javni poziv 57LS16 je namenjen lokalnim skupnostim in nadaljuje program dodeljevanja kreditov za okoljske naloĹžbe, ki jih izvajajo in financirajo obÄ?ine. Tudi v tem pozivu je najveÄ?ji poudarek namenjen naloĹžbam, katerih uÄ?inek se kaĹže v zmanjĹĄanju emisij toplogrednih plinov, nekoliko razĹĄirjen je nabor namenov naloĹžb, ki zmanjĹĄujejo druge emisije v zrak, kot so praĹĄni delci, NOx in druga specifiÄ?na onesnaĹževala. To so naloĹžbe v trajnostne mobilnosti. Ostali nameni vkljuÄ?ujejo ĹĄe naloĹžbe v varstvo voda, kot so izgradnja vodovodnih ali kanalizacijskih sistemov, Ä?istilnih naprav in naloĹžbe v ravnanje z odpadki, kot
obÄ?anom za naloĹžbe v veÄ?jo energijsko uÄ?inkovitost in rabo obnovljivih virov energije v eno, dvostanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih ter za skupne naloĹžbe pri obnovi starejĹĄih veÄ?stanovanjskih stavb
z moĹžnostjo pridobitve tudi nepovratnih sredstev za naloĹžbe uÄ?inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije!
obÄ?anom in pravnim osebam za naloĹžbe v elektriÄ?na vozila za cestni promet
lokalnim skupnostim za razliÄ?ne okoljske naloĹžbe 3M EURIBOR + 1,0 %
lokalnim skupnostim za nakup novih vozil za javni potniĹĄki promet na degradiranih obmoÄ?jih in za gradnjo skoraj niÄ?-energijskih stavb sploĹĄnega druĹžbenega pomena
Eko sklad, j.s. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana www.ekosklad.si 01 241 48 20 Oglas_180x115_01.indd 1
Šaleťka�dolina MAJ Zgornja�Savinjska�dolina� SEPTEMBER
odpadki
lepenka, ovojniďż˝papirďż˝inďż˝papirnateďż˝ nakupovalneďż˝vreÄ?ke, Ä?asopisi,ďż˝revije,ďż˝zvezki,ďż˝knjige prospekti,ďż˝katalogi, pisemskeďż˝ovojnice,ďż˝pisarniĹĄkiďż˝papir
NEPOVRATNE FINANÄŒNE SPODBUDE UGODNI KREDITI
26. maja 2016
18.04.2016 14:25:21
so postavitev sistemov za ravnanje z odpadki ali odstranjevanje nevarnih gradbenih materialov – to so azbestne streĹĄne kritine in podobno. Razpisanih je 5 milijonov EUR kreditov z obrestno mer trimeseÄ?ni EURIBOR + 1,0 % fiksnim pribitkom, ki je glede na lanski poziv niĹžji za 0,8 odstotne toÄ?ke, in najdaljĹĄo odplaÄ?ilno dobo 15 let.
ViĹĄje nepovratne finanÄ?ne spodbude Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za obseĹžnejĹĄo energijsko obnovo stanovanjske stavbe
Od zaÄ?etka marca je v veljavi javni poziv 37SUB-OB16 za dodeljevanje nepovratnih sredstev za nove naloĹžbe v rabo obnovljivih virov energije in veÄ?je energijske uÄ?inkovitosti v stanovanjskih stavbah. Skupna viĹĄina sredstev po tem javnem pozivu znaĹĄa 15,8 mio EUR, pri Ä?emer je 2,8 mio EUR sredstev iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih za viĹĄje spodbude nekaterim ukrepom pri obnovi starejĹĄih stanovanjskih stavb na obmoÄ?jih obÄ?in s sprejetim Odlokom o naÄ?rtu za kakovost zraka. Predmet spodbujanja so naslednji ukrepi: • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi, • vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, • vgradnja toplotne Ä?rpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, • prikljuÄ?itev starejĹĄe eno- ali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, • vgradnja energijsko uÄ?inkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohiĹĄtva v starejĹĄi stanovanjski stavbi, • toplotna izolacija fasade starejĹĄe eno- ali dvostanovanjske stavbe, • toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejĹĄi eno- ali dvostanovanjski stavbi,
• vgradnja prezraÄ?evanja z vraÄ?anjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi, • gradnja ali nakup skoraj niÄ?- energijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe, • celovita obnova starejĹĄe eno- ali dvostanovanjske stavbe, • nakup stanovanjske enote v tri- in veÄ?stanovanjski stavbi, obnovljeni v skoraj niÄ?-energijskem razredu. Spodbude za izvedbo enega ali dveh posamiÄ?nih ukrepov znaĹĄajo do 20 % priznanih stroĹĄkov naloĹžbe, precej viĹĄje pa so pri obseĹžnejĹĄi obnovi starejĹĄih stanovanjskih stavb, in sicer za izvedbo najmanj treh ukrepov hkrati. V tem primeru se izraÄ?unani znesek nepovratne finanÄ?ne spodbude, kot je opredeljena za posamezni ukrep, poveÄ?a za polovico, a ne sme znaĹĄati veÄ? kot 30 % priznanih stroĹĄkov naloĹžbe oziroma ne veÄ? kot 50 % priznanih stroĹĄkov naloĹžbe pri izvedbi doloÄ?enih naloĹžb na obmoÄ?jih obÄ?in s sprejetim Odlokom o naÄ?rtu za kakovost zraka. Za izvedbo toplotne izolacije fasade in toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru pri obnovi tri- ali veÄ?stanovanjskih stavb ĹĄe vedno velja do objave zakljuÄ?ka javni poziv iz leta 2015 z oznako 30SUB-OB15. Nov javni poziv za nove skupne naloĹžbe energijske obnove veÄ?stanovanjskih stavb, ki je ĹĄe v pripravi, zaradi omejenih sredstev Sklada za podnebne spremembe predvidoma ne bo omogoÄ?al dodeljevanja viĹĄjih nepovratnih finanÄ?nih spodbud za naloĹžbe na degradiranih obmoÄ?jih.
Po treh letih nepovratne finanÄ?ne spodbude tudi za obÄ?ine
Javni poziv 40SUB-LS16 namenja 6 milijonov EUR nepovratnih sredstev za gradnjo skoraj niÄ?-energijskih stavb sploĹĄnega druĹžbenega pomena v lasti obÄ?in. Vsi navedeni javni pozivi so objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada, na katerih je na voljo tudi dokumentacija za prijavo. đ&#x;”˛
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 19
19
PRILOGA STANOVANJE
26. maja 2016
Dobro je izbrati pravo okno ODPRODAJA
P ro i z v o d n j a v a rÄ? n i h t o p l o t n i h Ä? r p a l k
PREMIUM BRAND
PVC okna iz okenskih profilov Salamander s svojo optimalno protihrupno zaĹĄÄ?ito in toplotno izolacijo profila ustrezajo vedno viĹĄjim standardom stavbnega pohiĹĄtva. Okna s profilom Streamline SL 76 poleg klasiÄ?ne elegantne optike odlikuje ĹĄe posebej dolga Ĺživljenjska doba. Potrebujejo minimalno vzdrĹževanje in odliÄ?no kljubujejo okoljskim vplivom. LASTNOSTI: moderne neĹžne zaobljene linije in sijaj bele barve, sistem petih komor z izravnanim razmerjem med statiko in toplotno izolacijo, debeloslojne prekatne stene, neosvinÄ?en
IzkORIstItE PRIlOĹžnOst
in si uredite ogrevanje po izjemno nizki ceni ODPRODAJA ARtIklOv - RAzvOJnI MODElI • Sanitarne toplotne Ä?rpalke moÄ?i 1 kW do 5 kW • Ogrevalne toplotne Ä?rpalke zemlja/voda, voda/voda in zrak/voda • Razni vgradni materiali (zaradi prenove programa)
%
PokliÄ?ite Ä?imprej in si zagotovite model za vas! termo-tehnika d. o. o.
Orla vas 27, 3314 BraslovÄ?e T: 03 703 16 20, F: 03 703 16 33 info@kronoterm.com
Novosti pri ogrevanju sanitarne vode Sanitarne toplotne Ä?rpalke za ogrevanje vode veljajo za najbolj uÄ?inkovit naÄ?in ogrevanja v primerjavi s konvencionalnimi viri ogrevanja. Udobje, ki ga sanitarne toplotne Ä?rpalke nudijo, enostavnost montaĹže in minimalni stroĹĄki vzdrĹževanja pa so faktorji, ki postavljajo sanitarno toplotno Ä?rpalko v vrsto produkta, ki bi ga moralo imeti vsako gospodinjstvo. Tehnika se s Ä?asom izboljĹĄuje, prav tako pa gredo naprej smernice v razvoju sanitarnih toplotnih Ä?rpalk. Tako so pri sanitarnih toplotnih Ä?rpalkah trenutni trendi, ki oznaÄ?ujejo najbolj napredne sanitarne toplotne Ä?rpalke naslednji:
• Faktor uÄ?inkovitosti po standardu EN 16147 in direktivi 812/2013 COP je Ĺže dosegel magiÄ?no mejo 4,0. To pomeni, da toplo vodo segrevamo v primerjavi z elektriÄ?nim bojlerjem z le 1Ä?etrtino cene oziroma je naĹĄ prihranek 75 %. • NaÄ?in vgradnje (ali topel zrak zajemamo iz istega prostora ali drugega) ni veÄ? odloÄ?ilen faktor pri nakupu, saj lahko en model toplotne Ä?rpalke s prilagodljivim zajemom in izpihom zraka zadovolji vse moĹžnosti usmerjanja zraka. • Enostavni, grafiÄ?no pregledni prikazovalniki temperatur in ostalih funkcij.
%
% www.kronoterm.si
• MoĹžnost povezave na internet: tako kot je trend pri ogrevalnih toplotnih Ä?rpalkah, so napredni proizvajalci toplotnih Ä?rpalk ta trend implementirali tudi pri sanitarnih toplotnih Ä?rpalkah. S tem so pribliĹžali udobje strankam, saj so informacije o delovanju in zalogi tople vode uporabniku vedno na voljo na pametnem telefonu ali kateri drugi napravi z internetno povezavo. To so trendi pri sanitarnih toplotnih Ä?rpalkah, ki jih ne smemo spregledati. Ko kupci enkrat investiramo v doloÄ?en produkt, Ĺželimo najboljĹĄe. Tako moramo razmiĹĄljati tudi pri nakupu toplotnih Ä?rpalk. Za brezplaÄ?no svetovanje lahko pokliÄ?ete v KRONOTERM na brezplaÄ?no ĹĄtevilko 080 23 22. đ&#x;”˛
profil, ki je prijazen vam in okolju, profil ni iz reciklirane plastike, varnostni utori za optimalno montaĹžo, izdelovalec dodaja Ĺže
integrirana tesnila kot optimalno zaĹĄÄ?ito proti hrupu in mrazu, tesnila v sivi barvi, maksimalno stabilnost; moÄ?ne pocinkane je-
Kam? K nam!
klene ojaÄ?itve zagotavljajo varno delovanje in dolgo Ĺživljenjsko dobo, pri dvojnem tesnenju in dodatnem notranjem tesnenju ostaneta hrup in mraz zunaj; pestra je izbira lesnih dekorjev in ostalih barv, moĹžnost vgradnje stekla do skupne debeline 47 mm, ĹĄirina profila 76 mm, toplotna izolativnost Ug = 0,6 W/m2K. Za vse, ki bi radi imeli poleg stilne prepriÄ?ljivosti ĹĄe zanesljivost in odliÄ?no kvaliteto, je novi Salamandrov profilni sistem tisti, ki prepriÄ?a s svojo tehniÄ?no perfekcijo, prav tako tudi z veliko toplotno izolativnostjo in optimalno zaĹĄÄ?ito pred hrupom.
VRATA • OKNA SENÄŒILA
V STEPLAST, v RogaĹĄko Slatino po OKNA in VRATA vrhunske kakovosti raznolikih dimenzij, vse po vaĹĄih Ĺželjah!
STEPLAST
Nudimo ĹĄirok spekter barvnih kombinacijm, vse vrste rolet, Ĺžaluzij, komarnikov ...
Od proizvodnje do kakovostne montaĹže.
SpeciďŹ kacije: Stremline - Uf 1,3 m2, zvok do 47 dB Blue evolution - 0,73/m2 ď‚&#x; 6 komorni proďŹ li ď‚&#x; izboljsano tesnenje ď‚&#x; elegantna izvedba
STANE! E - NIÄŒ NE % JT A Ĺ A R P V O P 10 POPUST .6.. DODATEN
GSM: 051/810-528 FAX: 059/939-882 Sodobna arhitektura potrebuje senÄ?ila. To velja tako za zasebne enodruĹžinske hiĹĄe kot za velike pisarniĹĄke zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti Ä?im niĹžjo. Zunanje Ĺžaluzije, rolete in markize poleti prepreÄ?ujejo, da bi bilo v prostorih prevroÄ?e, pozimi pa varujejo pred mrazom. SenÄ?ila bi bilo potrebno zajeti Ĺže v prvotne naÄ?rte gradnje, saj ob vsakem letnem Ä?asu niĹžajo stroĹĄke za kurjavo in hlajenje. MoĹžnosti pri oblikovanju senÄ?il so skoraj neomejene; senÄ?ila lahko naredijo vsako fasado in vsako hiĹĄo unikatno. SenÄ?ila s pasivnim hlajenjem prepreÄ?ujejo, da bi se poleti prostor preveÄ? segrel, saj imajo zasenÄ?eni prostori kar do 5°C niĹžjo temperaturo. BoljĹĄe oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoÄ?a bistveno
Za naroÄ?ila do
zniĹžanjem stroĹĄkov za osvetlitev (od 50Â % do 80Â %). SenÄ?ila omogoÄ?ajo zaĹĄÄ?ito pred bleĹĄÄ?anjem, ĹĄe posebej pri delu pred raÄ?unalniĹĄkim ekranom. ZmanjĹĄajo pa tudi sevanje ĹĄkodljivih UV Ĺžarkov
30
(za 10 % do 40 % na stekleno povrĹĄino). Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senÄ?il, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Ĺ tuklek iz Ĺ kofje vasi pri Celju. đ&#x;”˛
041 949 496
fakro@siol.net www.fakro.si
DO 30 LET GARANCIJE • DO 20 % POPUSTA ď‚&#x;
certiďŹ kat za kakovost nemĹĄkega inĹĄtituta
ď‚&#x;
streĹĄna okna s protivlomno zaĹĄÄ?ito TopSafe
ď‚&#x;
zelo izolativna okna s trikomorno zasteklitvijo
ď‚&#x;
avtomatski zraÄ?nik
NAJBOLJ IZOLATIVNA STREĹ NA OKNA NA TRGU (z enojnim steklenim paketom)
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 20
20
Ĺ PORT
Rudar konÄ?al na sedmem mestu V Ljubljani veliko slavje – Maribor (spet) razoÄ?aral svoje navijaÄ?e – V lokalnem derbiju med VelenjÄ?ani in Celjani boljĹĄi domaÄ?i V soboto se je spustila zavesa na 25. sezono prvoligaĹĄkega nogometnega prvenstva. Kot smo pisali Ĺže v prejĹĄnji ĹĄtevilki, si je Olimpija naslov, na katerega je skupaj s svojimi navduĹĄenci Ä?akala kar 21 let, zagotovila z zmago v Velenju Ĺže v predzadnjem krogu. Ta poraz v vrstah rudarjev ni povzroÄ?il pretresov. Ĺ˝e krog pred tem so se pod dirigentsko palico Ramiza Smajlovića, ki je Ä?ez noÄ? kot tedanji pomoÄ?nik moral zamenjati prvega trenerja Jerneja Javornika, iz Maribora vrnili z vsemi tremi toÄ?kami in si zagotovili obstanek v elitni nogomenti druĹžbi. To je bil razlog, da so lahko na zadnje dejanje v celjsko Areno Petrol odpotovali povsem sproĹĄÄ?eno, brez tiste besede, ki jim je ĹĄe nekaj krogov pred tem plesala v glavah: moramo zmagati(!). Po odliÄ?ni predstavi v Mariboru je v njih znova vzniknilo upanje, da na prestiĹžni tekmi sezono konÄ?ajo v prvi polovici lestvice. To bi bil lep uspeh ob dejstvu, da so dolgo trepetali za svojo usodo. A se to ni zgodilo. DomaÄ?i, ki prav tako niso bili pod nobenim pritiskom, so slavili z 1 : 0. Tekma pa jim je gotovo bolj sluĹžila kot priprava na vÄ?erajĹĄnji finale, v katere so se za pokalni naslov, drugo najpomembnejĹĄo lovoriko v drĹžavi, spopadli z Mariborom. Slednji so v zadnjem krogu z Gorico izgubili doma z 2 : 3 in znova seveda ‚razjezili‘ svoje navijaÄ?e. Viole, razoÄ?arane nad novim domaÄ?im porazom, so na plakatu sporoÄ?ile vodstvu kluba, katerih igralcev ne Ĺželijo veÄ? videti v mariborskem dresu. So se jim vÄ?eraj
oddolŞili vsaj s pokalno lovoriko na finalni tekmi s Celjem? Smajlović je moral v Celju nastopiti z zelo spremenjeno zasedbo. Davida Kaťnika in Ivana Kne-
goli, ne umetniĹĄki vtis. Napadi Celjanov so bili nevarnejĹĄi. Morebiten zadetek je po dveh nevarnih prodorih prepreÄ?il tudi vratar Radan, ko je pravoÄ?asno
Želeli so
Ramiz Smajlović, trener Rudarja: ÂťV Celju smo Ĺželeli za konec odigrati dobro tekmo. Vedeli smo, da nam bi zmaga prinesla peto mesto. V prvem polÄ?asu smo igrali dokaj dobro, vendar
nam ni uspelo zadeti. V drugem smo nekoliko padli in po napaki v zadnji vrsti dobili gol, ki ga ne bi smeli dobiti. Ĺ˝al je bil odloÄ?ilen za naĹĄ poraz.
Nogomet se igra za gole
Robert Pevnik, domaÄ?i trener: ÂťDerbiji med tema dvema nasprotnikoma so vedno zanimivi, takĹĄen je bil tudi ta, Ä?eprav v bistvu ni o niÄ?emer veÄ? odloÄ?al. Oboji smo igrali odprto. Gostje so imeli Ĺžogo veÄ? v posesti. To smo tudi hoteli, da si ustvarimo veÄ? prostora. Z menjavami v drugem polÄ?asu smo osveĹžili naĹĄo igro, zadeli in dobili ta derbi, pa Ä?eprav so mojim igralcem misli Ĺže odplavale na sredin (vÄ?erajĹĄnji – op. p.) pokalni finale. ÄŒetudi bi Rudar zmagal, ne bi bilo niÄ? narobe. Je paÄ? tako, nogomet se igra za gole. Tisti, ki jih da veÄ?, zmaga.ÂŤ đ&#x;”˛
S. Vovk
Robert Pevnik in Ramiz Smajlović
zovića (proti Olimpiji je konÄ?al svojo bogato nogometno pot), Mateja Eterovića in Mitje LotriÄ?a ni bilo zaradi kartonov. Znova je trener med vratnici postavil prvega vratarja Mateja Radana. Na tekmi z Olimpijo ga je namreÄ? zaradi slabe predstave v Mariboru zamenjal Matic ÄŒretnik. Morda so Rudarjevi nogometaĹĄi na tem lokalnem derbiju razmiĹĄljali, da bodo domaÄ?i hranili moÄ?i za vÄ?erajĹĄnji pokalni finale v Kopru z Mariborom. A so se uĹĄteli. Gostje so imeli v prvem polÄ?asu resda za odtenek Ĺžogo veÄ? v svojih nogah, a so se redko odloÄ?ali za strele oziroma jim jih je z dobro postavitvijo prepreÄ?eval nasprotnik. Oboji so po trikrat ciljali v okvir vrat, mimo njega pa je domaÄ?ih Ĺžog zletelo kar devet, gostujoÄ?e pa tri. Velikokrat smo zapisali, da ĹĄtejejo le
Ĺ martno – tekma sezone V nedeljo morajo v Radljah dobiti vsaj toÄ?ko – BreĹžiÄ?ani Ĺže prvaki
zapustil vrata. V 73. minuti pa je bil njegov ‚izlet‘ usoden zanj in njegove soigralce. Eden od domaÄ?ih obrambnih igralcev je iz bliĹžine svojega ĹĄestnajstmetrskega prostora poslal dolgo Ĺžogo pred Rudarjev kazenski prostor. Radan je stekel na rob kazenske-
Vendarle na koncu druge? Rudarke so se obilno oddolĹžili Olimpiji za velenjski poraz – V nedeljskem (ob 15.00) zadnjem krogu ob jezeru za potrditev drugega mesta Tudi v Ĺženski nogometni ligi gre tekmovanje h koncu. V predzadnjem krogu so nogometaĹĄice Rudarja - Ĺ kal v gosteh premagale Olimpijo s 4 : 0 in se znova zavihtele na drugo mesto. Na njem tudi Ĺželijo konÄ?ati to sezono. Zmajevke so v predzadnjem krogu na svojem travnatem beĹžigrajskem igriĹĄÄ?u v bistvu le dvakrat nevarneje zapretile velenjski vratarki Jadranki Zilić, ki pa je bila obakrat dobro postavljena. ÄŒe bi bile gostje izkoristile vsaj ĹĄe nekatere priloĹžnosti, bi bil lahko rezultat dvakrat viĹĄji. Zlasti proti koncu dvoboja je v zraku ‚visel› pravi potop domaÄ?ih. Z nevarnim preigravanjem je ĹĄe zlasti navduĹĄevala nekaj navijaÄ?ev (predvsem starĹĄev deklet) iz Velenja in Ĺ martnega ob Paki najboljĹĄa strelka rudark
ga prostora, a je Ĺžogo pred nasprotnikovim napadalcem odbil toÄ?no na noge 18-letnemu Janezu PiĹĄku, ki jo je s precejĹĄnje razdalje mojstrsko v loku poslal v mreĹžo. To je bilo dovolj za zmago, ki jim je zagotovila peto mesto, na katerem so bili Ĺže pred zadnjim krogom, VelenjÄ?ani pa so s ĹĄestega zdrknili na sedmo. S takĹĄnim koncem sezone je bil celjski trener Robert Pevnik zelo zadovoljen. MoĹĄtvo je prevzel pred 29. krogom, nato pa v naslednjih osmih z njim doĹživel le en poraz. Razloge za zadovoljstvo pa je gotovo imel tudi gostujoÄ?i trener Raiz Smajlović. V njegovem morebitnem dnevniku bo
ropi. KrÄ?ani so se tako izognili kvalifikacijam. Nadvse pomemben dvoboj je bil tudi na koprski Bonifiki med do tega kroga sedmim ZavrÄ?em in predzadnjim, devetim, Koprom. DomaÄ?i so morali zmagati, da bi si zagotovili obstanek, HaloĹžanom pa bi bila dovolj Ĺže toÄ?ka, da se izognejo dodatnim kvalifikacijam s podprvakom druge lige Aluminijem. Z lepim prostim udarcem Ä?ez postavljeni Ĺživi zid je zadel Leo Ĺ tulac in svoje moĹĄtvo reĹĄil dodatnih kvalifikacij ter omogoÄ?il, da so tudi koprski igralci do zaÄ?etka priprav na novo sezono nogomet postavili na stranski tir.
26. maja 2016
Lara PraĹĄnikar, a ji je na koncu zmanjkala le ĹĄe toÄ?ka na i. No, tudi z doseĹženim so bile zadovoljne, glede na to, da je trener pred prihodom v Ljubljano zelo spoĹĄtljivo govoril o nasprotnicah. NajbrĹž tudi zato, ker so v 16. krogu na svojem igriĹĄÄ?u z njimi nesreÄ?no izgubile (1 : 2) in ker je tako svoje igralke dodatno motiviral ter uspel. Velenjski trener je imel na klopi le dve rezervni igralki – Ines Pijuković in 17-letno Tamaro. Lara Golob, ki bo ĹĄele jeseni stara toliko, pa je igrala od prve minute. Med drugim v gostujoÄ?i zasedbi ni bilo tudi reprezentantke Zale Gomboc. Zanimivo, ta igralka spomladi kar dvakrat ni
doÄ?akala konca tekme na zelenici. Obakrat v Beltincih (v 14. in 19. krogu). V novi sezoni naj bi namesto v velenjskem dresu igrala v Olimpijinem, smo sliĹĄali v nedeljo. Boj za naslov je bil v tej sezoni bolj ali manj nezanimiv, saj so bile Ĺže od vsega zaÄ?etka popolne favoritinje nogometaĹĄice Teleing Pomurja iz Beltincev. Krka, ki ima najveÄ? naslovov, je po devetem krogu zaradi finanÄ?nih teĹžav prenehala nastopati. Z velikimi ambicijami je zaÄ?ela novo sezono Olimpija, ki pa ĹĄe vedno nima ekipe, ki bi lahko konkurirala aktualnim prvakinjam. V Rudarju - Ĺ kalah so se Ĺže na zaÄ?etku zavedali, da lahko seĹže-
gotovo z debelimi Ä?rkami zapisano, da je v svoji premierni vlogi premagal Maribor. KrĹĄko si je pomembno toÄ?ko priigralo na svojem igriĹĄÄ?u z DomĹžalami (0 : 0), ki so si Ĺže pred tem gostovanjem zagotovile tretje mesto in nastop v Ev-
jo samo do drugega mesta. V tej sezoni so rudarke kot aktualne pokalne prvakinje imele tudi smolo z Ĺžrebom, saj so se Ĺže v 2. krogu pomerile s Pomurkami (2 : 3), ki so po vsej verjetnosti drĹžavnemu naslovu dodale ĹĄe pokalnega. Finalna tekma je bila vÄ?eraj v Kopru, njihove nasprotnice pa so bile Radomljanke. ÄŒe so Pomurke vsaj pribliĹžno ponovile takĹĄno igro kot v nedeljski prvenstveni tekmi, ko so na svoji zelenici Radomljanke premagale z 10 : 1, njihove klubske prostore najbrĹž Ĺže krasi nov pokal. Prvenstveni naslov bo Ĺže njihov peti zaporedni. Po vsem tem jim je ostala ĹĄe ena Ĺželja, da prvenstvo konÄ?ajo brez poraza. NajbrĹž ga bodo, saj bodo v nedeljskem zadnjem krogu gostile Olimpijo. A zmajevke se gotovo ne bodo zlahka predale. ÄŒe sodimo, kako so jih v tem krogu nadigrale VelenjÄ?anke, pa nimajo veliko upanja na uspeh v Beltincih, Ä?eprav bodo domaÄ?e igralke morda utrujene po sredini pokalni tekmi. Rudarke se na zadnji tekmi, ko bodo gostile prav Radomljanke, gotovo ne bodo ozirale na potek tekma v Beltincih. Od prvenstva se Ĺželijo posloviti z zmago in konÄ?nim drugim mestom. Torej razveseliti gledalce in sebe. đ&#x;”˛
S. Vovk
NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so v predzadnjem krogu osvojili pomembno toÄ?ko v boju za obstanek v 3. ligi – sever, pa Ä?eprav so nastopili v nepolni zasedbi. Med drugim tudi brez izkuĹĄenega Mateja Kolenca, ki ni smel igrati zaradi kartonov. Gostili so drugo moĹĄtvo Maribora in se po dobri igri z njim razĹĄli z neodloÄ?enim rezultatom 3 : 3. Gostje so v 61. minuti vodili Ĺže s 3 : 1. Kljub takĹĄnemu zaostanku domaÄ?i niso vrgli puĹĄke v koruzo, kot pravimo. Zavedali so se, da dokler sodnik zadnjiÄ? ne zapiska, so tudi moĹžnosti. Po zelo dobri igri je izenaÄ?ujoÄ?i gol za toÄ?ko v 92. minuti, torej v sodnikovem dodatku, dosegel David Hrastnik. Po 25. krogu ima ĹĄmarsko moĹĄtvo na dvanajstem mestu dvajset toÄ?k, dve veÄ? kot predzadnje Radlje in deset od zadnjih Podvincev, ki Ĺže nekaj krogov nimajo veÄ? moĹžnosti za obstanek. V zadnjem krogu bodo gostovali v Radljah, kjer ne smejo izgubiti. Za obstanek potrebujejo vsaj toÄ?ko. Z zmago pa bi prvenstvo lahko celo konÄ?ali na 11. mestu, kjer je trenutno Dravinja z dvema toÄ?kama veÄ? od njih. KonjiÄ?ani bodo gostili ĹĄesto Ĺ marje in bi morali izgubiti. A to ni pomembno, poudarjajo v Ĺ martnem ob Paki in dodajajo: vaĹžno je, da obstanemo. Krog pred koncem pa je Ĺže oddano prvo mesto. Prvak so postale BreĹžice 1919, ki imajo pred drugimi MariborÄ?ani neulovljivih pet toÄ?k prednosti. V tem krogu so gostile RadeljÄ?ane, ki pa so jih precej namuÄ?ili, saj so domaÄ?i zmagali le s 3 : 2. OÄ?itno Ĺ marÄ?ane Ä?aka pojutriĹĄnjem v kraju ob Dravi zelo zahtevna naloga. A dobra igra proti drugemu moĹĄtvu Maribora jim vliva upanje.†đ&#x;”˛ S. Vovk
Velika priloĹžnost za Ĺ oĹĄtanj Na odloÄ?ilni tekmi za napredovanje bodo v soboto (ob 17.00) gostili vodilno RogaĹĄko MoĹĄtva, ki tekmujejo v ligi Golteter MedobÄ?inske nogometne zveze Celje, imajo do konca tekmovanja ĹĄe dva kroga. Kdo bo novi prvak, bo morda znano Ĺže po osrednji tekmi sobotnega predzadnjega kroga v Ĺ oĹĄtanju, kjer bo pri domaÄ?em istoimenskem moĹĄtvu, drugem na prvenstveni razpredelnici, gostovala vodilna RogaĹĄka. MoĹĄtvo Ervina PolovĹĄaka po 16. krogu za njo zaostaja za dve toÄ?ki, tretji Ĺ˝alec pa za pet. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v prejĹĄnjem krogu (nepriÄ?akovano) ostali praznih rok v Ĺ˝alcu. Nastopili so precej oslabljeni (poĹĄkodbe, kartoni) in izgubili z 0 : 1, RogaĹĄkoslatinÄ?ani pa so Kozju kot gostje zabili kar sedem golov, prejeli pa nobenega. V Ĺ oĹĄtanju upajo, da poraz z Ĺ˝alcem zanje ne bo usoden. ÄŒe se Ĺželijo prebiti na prvo mesto in napredovati v 3. ligo – sever, potrebujejo v soboto vse tri toÄ?ke. S tem bi imeli pred zadnjim krogom toÄ?ko prednosti, v zadnjem krogu (4. junija) bodo seveda favoriti v Kozjem, enako tudi RogaĹĄka doma v dvoboju z Ĺ˝alcem. Ervin PolovĹĄak, trener Ĺ oĹĄtanja: ÂťNaĹĄa tiha Ĺželja je bila vseskozi, da se uvrstimo v 3. ligo. ÄŒe Ĺželimo te sanje uresniÄ?iti, moramo v tej za nas nadvse pomembni tekmi pokazati vse, kar znamo. Upam, da se nam bo posreÄ?ilo. Skopaj z igralci obenem upamo na dober obisk ljubiteljev Ĺ oĹĄtanja in njihovo veliko podporo.ÂŤ MoĹĄtvu, ki v obÄ?ini nima takĹĄne podpore, kot bi si jo zasluĹžilo, bi bila vsekakor najveÄ?ja nagrada napredovanje na viĹĄjo raven tekmovanja. đ&#x;”˛
S. Vovk
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 21
Gorenje Ä?etrtiÄ? ali Celje dvajsetiÄ?? Jutri zadnji krog konÄ?nice drĹžavnega rokometnega prvenstva V petek bo v celjski dvorani Zlatorog letoĹĄnje rokometno prvenstvo v prvi moĹĄki ligi doseglo vrhunec z dvobojem med veÄ?nima tekmecema Celjem Pivovarno LaĹĄko in Gorenjem. V torkovem predzadnjem, 9. krogu konÄ?nice, so VelenjÄ?ani gostili Maribor, Celjani pa gostovali v Ĺ kofji Loki. Oboji so dvoboja konÄ?ali brez spodrsljaja in VelenjÄ?ani imajo pred sklepnim dejanjem ĹĄe vedno toÄ?ko prednosti pred veÄ?nim tekmecem, saj je Pivovarjem v uvodnem krogu konÄ?nice spodrsnilo v Ribnici. Osvojili so le toÄ?ko. Bo ta spodrsljaj zanje usoden, velenjskim osam pa prinesel prednost? ÄŒe Ĺželijo biti aktualni prvaki ĹĄe dvajsetiÄ? najboljĹĄi v tem najpomembnejĹĄem rokometnem tekmovanju v drĹžavi, morajo zmagati, podprvakom pa zadostuje za Ä?etrti naslov Ĺže neodloÄ?en rezultat. S torkovo tekmo so se od velenjske RdeÄ?e dvorane poslovili kapetan StaĹĄ Skube, Mario Ĺ o-
ĹĄtariÄ?, poljski reprezentant Michal Szyba, brata – reprezentanta BiH – Benjamin in Senjamin Burić ter Ä?rnogorski reprezentant MiloĹĄ BoĹžović. V Gorenjevem Ä?rno-rumenem dresu pa bodo zadnjiÄ? (morda se Ä?ez nekaj let kdo vrne?) zaigrali jutri v Celju in vsi si Ĺželijo to slovo obogatiti z drĹžavnim naslovom. Vodstvo kluba bo celoten izku-
PrisrÄ?no slovo Velenje, 24. maja - RokometaĹĄi Gorenja so bili v zadnji domaÄ?i tekmi konÄ?nice premoÄ?ni za Maribor. Zmagali so s 30:23 (13:11). Nekajkrat so gostom uĹĄli za deset golov, vendar v torek zveÄ?er niso lovili velike rezultatske razlike. Za trenerja Marka Ĺ ibila je bilo pomembno, da se igralci ne utrudijo preveÄ? pred
jutriĹĄnjo tekmo sedanje sezone v Celju, ki bo odloÄ?ila o prvaku. Po zadnji predstavi te sezone v RdeÄ?i dvorani so gledalci zaĹželeli svojim ‚ťampionom‘, kot so jim vseskozi vzklikali, jutri vrhunsko igro in osvojitev naslova. Z dolgim in moÄ?nim aplavzom pa so se zahvalili ĹĄesterici, Mariu Ĺ oĹĄtariÄ?u, StaĹĄu Skubetu, dvojÄ?k-
TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 36. (zadnji) krog Celje – Rudar Velenje 1:0 (0:0)
Rudar: Radan, Bolha, M. Babić, ÄŒrnÄ?iÄ?, Ihbeisheh, PraĹĄnikar (od 64. Krcić), Tolimir (od 83. Grgić), Trifković, S. Babić (od 78. PiĹĄek), DĹžinić, Jahić. Trener: Ramiz Smajlović. Drugi rezultati: Olimpija - Krka 3:0 (2:0), Maribor – Gorica 2:3 (2:1), KrĹĄko – DomĹžale 0:0 (0:0), Luka Koper – ZavrÄ? 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 74 (75:25), 2. Maribor 68 (78:37), 3. DomĹžale, 55 (46:31), 4. Gorica 52 (48:49), 5. Celje 45 (32:46), 6. KrĹĄko 41 (34:52), 7. Rudar 41 (34:52), 8. Koper 40 (40:54), 9. ZavrÄ? 40 (32:41), 10. Krka 34 (30:56).
3. SNL - sever, 25. krog
Šmartno 1928 – Maribor B 3:3 (1:0)
Strelci: 1:0 Zabukovnik (40), 1:1 Lorbek (49), 1:1 Lazar (59), 1:3 (Vokić (61), 2:3 Veler (76), 3:3 Hrastnik (92)
21
Ĺ PORT IN REKREACIJA
26. maja 2016
Ĺ martno: Pusovnik, Mrevlje, Irman, Martin LenoĹĄek, GaÄ?nik (od 46. PodgorĹĄek), Hrastnik, DajÄ?er (od 76. BeĹĄiÄ?), Meh (od 66. RoĹĄkar), Veler, MatevĹž LenoĹĄek, Zabukovnik. Trener: Drago KostanjĹĄek. Drugi rezultati: Mons Claudius – AjDAS Lenart 3:0 (0:0), BreĹžice 1919 – Radlje 3:2 (2:1), Ĺ marje pri JelĹĄah – FuĹžinar NoĹži Ravne 1:2 (1:1), Videm – Dravinja 3:1 (0:1), KoroĹĄka Dravograd – Podvinci Betonarna Kuhar 5:0 (0:0), S. Rojko Dobrovce – Ĺ ampion 2:8 (0:3). Vrstni red: BreĹžice 63, 2. Maribor B 58, 3. Ĺ ampion 25 ‌ 10. Dobrovce 23, 11. Dravinja 22, 12. Ĺ martno 20, 13. Radlje 20, 14. Podvinci 10.
MNZ Celje – liga Golgeter, 16. krog
Odred Kozje – RogaĹĄka 0:7 (0:3), Fosilum Ĺ entjur - Vojnik 3:2 (2:1), Ĺ˝alec – Ĺ oĹĄtanj 1:0, (1:0), ZreÄ?e – Kovinar Ĺ tore 5:0 (3:0). Vrstni red: 1. RogaĹĄka 33, 2. Ĺ oĹĄtanj 31,
piÄ?ek od torkovih prodanih vstopnic namenilo letovanju otrok iz socialno ogroĹženih druĹžin. Dr. Marko Ĺ ibila, Gorenjev trener, pred zadnjim savinjsko-ĹĄaleĹĄkim derbijem v aktualni sezoni: ÂťDali bomo vse od sebe, da bi dostojno zastopali barve Gorenja. Bo to dovolj? Bomo videli. Upamo, da bo, sem optimist!ÂŤ đ&#x;”˛
S. Vovk
oma Senjaminu in Benjaminu Buriću, MiloĹĄu BoĹžoviću ter Michalu Szybi, ki po konÄ?ani sezoni odhajajo v razliÄ?ne klube v tujini. Predsednik kluba Milan MeĹža in direktor Matej Avanzo pa sta jim pred zaÄ?etkom podarila zanimive slike. Obenem sta jim zaĹželela, tako kot vsi v dvorani, da bi tudi v novih klubih navduĹĄevali. đ&#x;”˛
S. Vovk
GovejĹĄkova deseta na Velenjski skakalci in evropskem prvenstvu kombinatorci Ĺže trenirajo Od 16. do 22. maja je v Londonu potekalo evropsko prvenstvo v plavanju. Na prvestvu je nastopilo rekordno ĹĄtevilo 800 plavalcev iz 49 drĹžav. S slovensko reprezentanco je tekmovala tudi Nastja GovejĹĄek, plavalka Plavalnega kluba Velenje, ki je svoj prvi nastop opravila odliÄ?no. Na predtekmovanju v disciplini 50 m delfin je s 26,36 za ĹĄtiri stotinke izboljĹĄala svoj drĹžavni rekord in dosegla sedmi Ä?as kvalifikacij. V drugi skupini polfinala je svoj dopoldanski rezultat in rekord ĹĄe izboljĹĄala in z rezultatom 26,35 osvojila peto mesto. Sk upno je osvojila 10. mesto, kar je doslej njena najboljĹĄa uvrstitev na evropskih prvenstvih. Dobro je nastopila tudi v Ĺženski ĹĄtafeti Slovenije 4 x 200 m prosto, ki je v finalu osvojila osmo mesto. Manj uspeĹĄna je bila na 100 m delfin (22. mesto) in 50 m prosto (29. mesto). Po prvenstvu je novinarju STA povedala: "Zelo sem zadovoljna s 50 m delfin, drĹžavnim rekordom in najviĹĄjo uvrstitvijo na EP. Na 100 m delfin pa so bili cilji drugaÄ?ni, a to je ĹĄport." Mlada velenjska plavalka bo Ĺže prihodnji konec tedna v Kranju spet lovila pot na olimpijske igre v Rio de Janeiru.
UspeĹĄni mladi plavalci V spomin na tragiÄ?no preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Ĺ portna zveza Velenje v petek, 20. maja, organizirala Ĺže 29. MariniÄ?ev memorial. Tekmovanje je bilo tudi medobÄ?insko prvenstvo osnovnih ĹĄol (do Ä?etrtega razreda). UdeleĹžilo se ga je 65 mladih plavalcev iz Mislinje, Nazarij, Ĺ martnega ob Paki, Ĺ oĹĄtanja, PetrovÄ? in Velenja. Rezultati: mlajĹĄi deÄ?ki – 50 m prsno: 1. Jure FrankoviÄ? (OĹ MPT), 2. Dane Ĺ ibanc (OĹ Ĺ alek), 3. AnĹže GuĹĄtin (OĹ MPT); 50 m prosto: 1. Jure FrankoviÄ?, 2. Dane Ĺ ibanc, 3. AnĹže GuĹĄtin; mlajĹĄe deklice – 50 m prsno: 1. Nina Princl (OĹ AA), 2. MaruĹĄa Glavnik (OĹ GĹ ), 3. DaĹĄa IvanÄ?ić (OĹ Ĺ alek); 50 m prosto: 1. Nina Princl, 2. Lara Suhaj OĹ (KDK Ĺ oĹĄtanj, 3. Ana Krenker (OĹ Gorica). Ob koncu tekmovanja so vsi nastopajoÄ?i prejeli diplome, zmagovalca memorialne discipline Nina Princl in Jure FrankoviÄ? pa pokal v trajno last. V soboto, 21. maja, smo v domaÄ?em bazenu uspeĹĄno organizirali medklubski miting v okviru 29. MariniÄ?evega memoriala 2016. Na tekmovanju je nastopilo 125 plavalcev iz sedmih slovenskih klubov. Mladi velenjski plavalci (45) so tekmovali zelo uspeĹĄno. Skupno so osvojili 2 prvi, 3 druga in 3 tretja mesta. Zmagala sta Nina Princl (100 m prsno) in Jure FrankoviÄ? (50 m hrbtno). Druga mesta so osvojili TjaĹž Medved (50 m prsno), Nik RamĹĄak Rotenhajzer (100 m prosto) in Nina Princl (50 m prosto). Tretja mesta so osvojili MaruĹĄa Glavnik (100 m prsno), Vid Verdnik (50 m hrbtno) in Jure FrankoviÄ? (50 m delfin). Zmagovalec memorialne discipline 50 m prosto (30,72) za mlajĹĄe deÄ?ke je postal Miha UduÄ?, tekmovalec Plavalnega kluba Branik Maribor. đ&#x;”˛ Marko PrimoĹžiÄ?
3. Ĺ˝alec 28, 4. ZreÄ?e 27, 5. Mozirje 19, 6. Ĺ entjur 19, 7. Kozje 13, 8. Ĺ tore 9, 10. Vojnik 4. 17. krog (28.5.): Ĺ oĹĄtanj – RogaĹĄka, Mozirje – ZreÄ?e (obe ob 17.00), Ĺ tore – Ĺ˝alec (15.00); 27.5.: Ĺ entjur – Kozje (17.30). Vojnik prost.
Krka 0 – po 9. krogu prenehala tekmovati. 21. krog (29. 5., 15.00), Rudar Škale – Radomlje
Slovenska Ĺženska nogometna, 20. krog
Gorenje: B. Burić (3 obrambe), ZaponĹĄek (8 obramb); Cehte 4, Medved 2, S. Burić 3, OvniÄ?ek 1, Levc, Szyba, Skube 6, GolÄ?ar 5, Ĺ oĹĄtariÄ? 5, KleÄ? 1, Gams 6, Ratajec 3, Nosan 2. Trener: Marko Ĺ ibila Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4); Loka (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 12 minut, Loka 8. Druga rezultata: Koper 2013 – Celje Pivovarna LaĹĄko 29:37 (13:17) Maribor Branik – Riko Ribnica 25:26 (15:11); Vrstni red: 1. Velenje 7 tekem - 62 toÄ?k, 2. Celje 7 - 61, 3. Maribor 7 - 41, 4. Ribnica 7 39, 5. Koper 2013 7 - 35, 6. Loka 7 - 31.
Olimpija – Rudar Škale 0:4 (0:2)
Strelke: Duronjić 12., 49., Malinić 23., Ĺ oronda 51. Rudar Ĺ .: Zilić, Lukek, SevĹĄek, Bric, Berdnik, Duronjić, PraĹĄnikar, Jevtić (od 54. Janković), Ĺ oronda (od 64. Pijuković), Malinić, Golob. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik. Drugi rezultati: Krim MDC Group – Velesovo 1:1 (0:0) Ankaran Hrvatini – Maribor 1:3 (1:1), Moje-lece.si Radomlje - Ĺ˝NK Teleing P. Beltinci 1:10 (1:4). Vrstni red - liga za prvaka: 1. Pomurje 57 (152:8). 2. Rudar-Ĺ . 40 (90:20), 3. Olimpija 40 (60:32), 3. 4. Radomlje 27; liga za obstanek: 1. Maribor 27, 2. Ankaran-H. 25, 3. Velesovo 24, 4. Krim 11, 5. AjdovĹĄÄ?ina 5, 6.
Skoki
Plavanje
Prva NLB Leasing liga
KonÄ?nica, 7. krog: Gorenje Velenje – Urbanscape Loka 38:28 (21:15)
KonÄ?nica 8. krog:
Riko Ribnica – Gorenje Velenje 23:29 (12:14) Gorenje: B. Burić (10 obramb), Zaponťek (1 obramba); BoŞović, Cehte 4, Medved 4, S.
Burić 3, OvniÄ?ek 1, Levc, Szyba 2, Skube 2, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 7, KleÄ? 4, Gams, Ratajec 2, Nosan. Trener: Marko Ĺ ibila Sedemmetrovke: Ribnica 3:0, Gorenje 4:3; izkljuÄ?itve: Ribnica 8 minut, Gorenje 10. Druga rezultata: Celje Pivovarna LaĹĄko – Maribor Branik 37:22 (24:11), Urbanscape Loka – Koper 2013 16:21 (8:10)
KonÄ?nica 9. krog Gorenje Velenje – Maribor Branik 30:23 (13:10) Gorenje: B. Burić (17 obramb, 1 – 7 m), ZaponĹĄek (1 obramba); BoĹžović, Cehte 2, Medved 2, OvniÄ?ek 1, S. Burić 5, Levc, Syzba 4, Skube 3, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 7, KleÄ? 2, Gams 1, Ratajec 1, Nosan 1. Trener: Marko Ĺ ibila Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4); Maribor 6 (5). Druga rezultata: Urbanscape Loka Celje Pivovarna LaĹĄko 26:34 (13:18) VÄ?eraj (sreda): Koper 2013 - Riko Ribnica.
Po nekajtedenskem odmoru so velenjske skakalke in skakalci Ĺže zaÄ?eli kondicijske treninge za novo tekmovalno sezono. Poletni del nove tekmovalne sezone je Ĺže pred vrati, tekmovalce pa v tem tednu Ä?aka ĹĄe slavnostni del, in sicer razglasitev najboljĹĄih v minuli sezoni. V Ä?etrtek, 26. maja, ob 17. uri bodo v ĹĄportni dvorani osnovne ĹĄole Tabor v Gornjem Logatcu razglasili zmagovalce Pokala Cockta v sezoni zima 2016. VelenjÄ?ani na nacionalni ravni ponovno prepriÄ?ljivo vodijo v nordijski kombinaciji. V nordijski kombinaciji je med Ä?lani zmagal Marjan Jelenko, drugo mesto je osvojil GaĹĄper Berlot. Pri mladincih do 20 let v NK je Vid Vrhovnik osvojil drugo mesto, najviĹĄje mesto pa je osvojil v svoji kategoriji, in sicer pri mladincih do 18 let. V tej kategoriji je GaĹĄper Brecl osvojil drugo mesto. V smuÄ?arskih skokih je AljaĹž Osterc pri mladincih do 18 let osvojil najveÄ? toÄ?k, in sicer 400, in osvojil skupno 1. mesto. V kategoriji mladinci do 16 let v NK je na najviĹĄjo stopniÄ?ko stopil Rok Jelen, 2. mesto je osvojil OĹžbej Jelen. Pri deÄ?kih do 15 let v NK je na najviĹĄjo stopniÄ?ko stopil Jan Bombek, pri deklicah do 15 let pa Jerneja Brecl. Jerneja Brecl je osvojila najviĹĄjo stopniÄ?ko tudi pri smuÄ?arskih skokih v kategoriji deklice do 15 let. Tekmovalke in tekmovalci SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje so v nordijski kombinaciji v skupnem seĹĄtevku toÄ?k osvojili 1. mesto. V zimskem delu minule tekmovalne sezone so skupaj naĹĄteli 9.325,5 toÄ?ke oz. osvojili veÄ? kot 5 tisoÄ? toÄ?k pred drugouvrĹĄÄ?enim klubom (Nordijski smuÄ?arski klub TrĹžiÄ? FMG; 4.309,5 toÄ?ke). V razvrstitvi klubov na nacionalni ravni v Pokalu Cockta v skokih in NK je SSK Velenje osvojil 3. mesto, v absolutni razvrstitvi pa 4. mesto. Na prva tri mesta so se uvrstili SK Triglav Kranj, SSK Ilirija in SSK Alpina Ĺ˝iri. Razglasili bodo tudi zmagovalce za ĹĄtajersko-koroĹĄko regijo. NajmlajĹĄi iz SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje so osvojili naslednja mesta: deÄ?ki do 12 let: Gal Ĺ˝ilavec, 2. mesto, Miha JevĹĄenak, 3. mesto; deÄ?ki do 11 let: Patrik Hladin, 1. mesto; deÄ?ki do 10 let: Ĺ˝iga Gajster, 3. mesto; cicibani do 9 let: AnĹže Brecl, 1. mesto; deklice do 11 let: Kaja Toplak, 3. mesto; cicibanke do 9 let: Gala Hladin, 3. mesto. đ&#x;”˛
SaĹĄa SevÄ?nikar
Balinanje
Peti krog v znamenju derbijev V ĹĄtajerski ligi upokojencev v balinanju se je veÄ?ina tekem konÄ?ala z minimalnim rezultatom 5 : 3. Ĺ˝e v sredo dopoldne je bil veliki sosedski derbi, ki je z igro obeh ekip Premogovnika in Gorenja zares upraviÄ?il to ime. Tekma je ves Ä?as namreÄ? tekla tako, da se do zadnjih treh luÄ?ajev ni vedelo, kdo je boljĹĄi. Na koncu je imel Premogovnik ob pomoÄ?i neodgovorno vrĹžene krogle gostov malo veÄ? sreÄ?e in je zmagal z rezultatom 5 : 3. V Ä?etrtek pa je bilo zelo napeto v TopolĹĄici, kjer so se domaÄ?ini borili proti vodeÄ?i Polzeli. Po zelo napeti konÄ?nici so gostje zmagali z rezultatom 3 : 5. Tudi v Ĺ entjurju je bila isti dan tekma proti gostom iz KavÄ?. Zelo razpoloĹženi KavÄ?ani se niso zlahka predali, vendar so kljub boljĹĄi razliki v toÄ?kah morali vpisati poraz z rezultatom 3 : 5. V petek je bilo ĹĄe zadnje sreÄ?anje v Konjicah, kjer je gostovala Gorica pri Slivnici. DomaÄ?ini igrajo iz kola v kolo bolje in so tudi tokrat dali vse od sebe in prepriÄ?ljivo premagali favorizirane goste z rezultatom 6 : 2. Vrstni red: 1. Polzela – 9 toÄ?k, 2. Ĺ entjur – 8, 3. Gorica pri Slivnici – 6, 4. Konjice – 6, 5. Premogovnik – 5, 6. TopolĹĄica – 2, 7. Gorenje – 2, in 8. KavÄ?e – 2. V drugi ligi je bil v sredo sosedski derbi med ekipama Velenja in Gorice. Tudi tukaj je bilo vroÄ?e vse do zadnjih treh metov, ko so si domaÄ?ini zagotovili dve toÄ?ki z rezultatom 6 : 2. V Ä?etrtek pa se je na Dobrni nadaljevalo z enakim rezultatom, kot jih je bila veÄ?ina v prvi ligi. Po hudem boju so domaÄ?ini premagali goste iz Vinske Gore z rezultatom 5 : 3. PreseneÄ?enje je sledilo v petek na igriĹĄÄ?u v Ĺ entjurju, kjer je Vrbica kot domaÄ?in gostila ekipo iz Ĺ martnega ob Paki. DomaÄ?ini so premagali favorizirane goste z rezultatom 6 : 2. Vrstni red: 1. Dobrna – 8 toÄ?k, 2. Gorica – 7, 3. Velenje – 6, 4. Vinska Gora – 6, 5. Vrbno – 2, 6. Ĺ martno ob Paki – 1. đ&#x;”˛
T. F.
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 22
22
NAĹ I KRAJI IN LJUDJE
KonjeniĹĄki klub vabi
Z obÄ?ani oblikujejo prometno strategijo
Pestra dejavnost tako za tekmovalce kot rekreativce, pa tudi za vse druge, ki imajo radi konje Mira ZakoĹĄek
KonjeniĹĄki klub Velenje sodi med najprepoznavnejĹĄe v Sloveniji. Razprostira se na Ä?udovitem prostoru ob Ĺ kalskem jezeru, obdan s Ä?udovito naravo in odliÄ?nimi potmi, primernimi za jeĹžo. Seveda se lahko pohvalijo tudi z vsem drugim, kar sodi k Âťdobremu poÄ?utjuÂŤ konjev in obiskovalcev. OdliÄ?ne pogoje pa imajo tudi za organizacijo razliÄ?nih prireditev in tekmovanj, po katerih so znani po vsej Slovenije in tudi zunaj meja. Robert Skaza, predsednik kluba, pravi, da bodo dejavnost ĹĄe ĹĄirili. Poleg ĹĄole jahanja, ki poteka pravzaprav vse leto, bodo znova uvedli terensko jeĹžo, pripravljajo pa tudi kakĹĄno vse bolj priljubljeno hipo terapijo, voĹžnjo s koÄ?ijami ‌
â?ą
V soboto, 4. junija, vabijo na dan odprtih vrat.
Na posestvu imajo 60 konjev, za katere skrbijo ĹĄtirje zaposleni, ki poskrbijo za hranjenje in Ä?iĹĄÄ?enje, sicer pa za 38 tistih, ki so v lasti obÄ?anov in so v klubu pravzaprav zgolj Âťv rejiÂŤ, v veliki meri poskrbijo lastniki sami. Ti se s klubom dogovorijo o obsegu oskrbe, uporabljajo lahko vso infrastrukturo kluba, od pokritega jahaliĹĄÄ?a do terenskih poti ‌ Klub ima 55 aktivih Ä?lanov in okoli 25 aktivnih tekmovalcev, ki redno tekmujejo na vseh tek-
mah, nacionalnih in tudi mednarodnih. ÄŒlansko ekipo sestavlja pet jahaÄ?ev, mladinsko trije, mlajĹĄo mladinsko pa dva. Imajo ĹĄe veliko mlajĹĄih kandidatov, ki se tudi Ĺže pripravljajo na tekmo-
26. maja 2016
strahu lahko pridejo vsi ljubitelji konj. Poskrbeli bomo za potrebno usposabljanje. Naj poudarim, da je ta ĹĄport zelo lep in nikakor ne tako drag, kot nekateri mislijo,ÂŤ pravi Robert Skaza, ki napo-
Ĺ oĹĄtanj, 20. maja – V petek so se na prvem delovnem sestanku sreÄ?ali Ä?lani ĹĄirĹĄe delovne skupine, razliÄ?ni akterji v obÄ?ini, ki bodo s svojim znanjem, izkuĹĄnjami in dosedanjo vlogo v sistemu prometa pripomogli k naboru uÄ?inkovitih ukrepov za izboljĹĄa-
javnih in ĹĄolskih prevozov, koncesionarji za ceste, predstavniki direkcije, turistiÄ?nega druĹĄtva, gasilcev, zdravstvenega doma, inĹĄpekcijskih sluĹžb, sosednjih obÄ?in, Term TopolĹĄica, Centra starejĹĄih Zimzelen, TEĹ -a in Premogovnika.
â?ą
ĹĄolskimi prevozi, peĹĄaÄ?enjem in kolesarjenjem ter ĹželezniĹĄkimi prehodi. Dokument CPS na prvo mesto postavlja peĹĄca, nato kolesarja, javne prevoze in ĹĄele za tem osebni avto. V nadaljevanju se je sestala ĹĄe oĹžja delovna skupina, da so
Ĺ irĹĄa delovna skupina se je sestala v petek, v sredo so na javno razpravo povabljeni tudi obÄ?ani.
Predsednik kluba Robert Skaza: ÂťLjubitelji konj ste v naĹĄem klubu vedno dobrodoĹĄli.ÂŤ
vanja oziroma tudi Ĺže tekmujejo v tako imenovani amaterski kategoriji. Njihovi tekmovalci so zelo uspeĹĄni, klub kot celota pa se je lani po tekmovalnih rezultatih uvrstil na drugo mesto. LetoĹĄnja sezona se ĹĄele dobro zaÄ?enja, od nje pa veliko priÄ?akujejo. Tekmovanje bodo pripravili tudi sami, tokrat sicer ne na zaÄ?etku poletja, ampak septembra. Veseli so vsakega obiskovalca in jim z veseljem prisluhnejo. Jahalne ĹĄole potekajo celo leto po urnikih, ki jih usklajujejo s strankami. ÂťVsakogar smo veseli in brez
veduje ĹĄe posebej pestro dogajanje za poÄ?itniĹĄki Ä?as. Pripravili bodo Ä?isto prilagojene tedenske poÄ?itniĹĄke programe, polne zanimivosti za otroke. Skrbeli bodo za konje in delali ĹĄe veliko drugega zanimivega. KonjeniĹĄki klub pa Ĺželijo ĹĄe bolj pribliĹžati vsem obÄ?anom, zato v soboto, 4. junija, odpirajo svoja vrata obiskovalcem. Pokazali jim bodo vse, kar jih zanima, obiĹĄÄ?ejo pa jih lahko ves dan od 12. ure dalje. đ&#x;”˛
Za zaÄ?etek pionirji in pionirke
ve v celotnem sistemu prometa v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Vabilu za sodelovanje se je odzvalo kar 40 udeleĹžencev, poleg Ĺžupana in predstavnikov obÄ?inske uprave ter izdelovalcev celostne prometne strategije obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj (CPS), podjetja Urbanisti, d. o. o., in fakultete za logistiko iz Celja, so bili na sreÄ?anju prisotni predstavniki krajevnih skupnosti, javnih zavodov, vrtca, ĹĄportne zveze, aerokluba, gospodarstva in podjetniĹĄtva, izvajalci
Prva javna razprava, na katero so vabljeni tudi obÄ?ani, bo potekala v sredo, 1. junija, ob 12. uri v vili Mayer.
jo izdelovalci seznanili s trenutnim stanjem prometa v obÄ?ini in kljuÄ?nimi teĹžavami, pa tudi z izzivi trajnostne mobilnosti, ki bo izboljĹĄala kvaliteto Ĺživljenja v obÄ?ini in zdravje obÄ?anov. Izdelavo CPS sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija iz kohezijskega sklada ter ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛
Na uvodnem sreÄ?anju so izrazili svoja priÄ?akovanja v zvezi z javnim potniĹĄkim prometom in
Rusov pohod na Medvednico Po daljĹĄem Ä?asu smo se Ä?lani Planinskega druĹĄtva (PD) Vinska Gora uspeli udeleĹžiti Rusovega pohoda in vrniti obisk sosedov Hrvatov na naĹĄem vsakoletnem pohodu na RamĹĄakov vrh. Lani nam je namero prepreÄ?ilo izjemno slabo vreme. Za spremembo smo izstopili na zagorski strani Medvednice v kraju Pila, drugo izhodiĹĄÄ?e pa je na zagrebĹĄki strani ob potoku Bliznec. PrisrÄ?no smo se pozdravili s planinskimi prijatelji PD Ericsson Nikola Tesla iz Zagre-
blizu. Lep pomladni dan nas je pospremil v neĹžno barvit gozd, kjer smo se odloÄ?ili za smer preko Horvatovih stopnic. To je bila dobra odloÄ?itev, saj nas je pot pripeljala do kamnitega obmoÄ?ja s ĹĄtevilnimi kraĹĄkimi pojavi. Zanesenjak Vladimir Horvat je po nekoÄ? nepristopnem podroÄ?ju Medvednice v Ä?asu od l. 1946 do 1953 lastnoroÄ?no izklesal petsto stopnic. Pred vhodom v ťivankino uhoÂŤ so njemu in Tomislavu Jutroviću, ki je bil skoraj ĹĄtirideset let skrbnik tega obmoÄ?ja, hr-
dviga sto devetinĹĄestdeset metrov visoko na 1.031 m visokem Sljemenu, ki je najviĹĄji vrh Medvednice. Prispeli smo do Ĺživahnega ĹĄportnega centra s tekaÄ?i, kolesarji in predvsem planinci ter pokukali v zanimivo cerkev. PreÄ?ili smo obmoÄ?je s smuÄ?iĹĄÄ?em, kjer smo na panoju s smuÄ?arskimi asi uzrli tudi naĹĄo Tino Maze. Pogled je segal vse tja do Slovenije. Z mnoĹžico pohodnikov smo se spustili do planinskega doma Runolist, kjer je bil cilj
PrisrÄ?no sreÄ?anje planinskih prijateljev na izhodiĹĄÄ?u v Pili.
Pri pionirkah so se veselile mlade tekmovalce iz TopolĹĄice
Ĺ martno ob Paki, 22. maja – ZaÄ?ela se je sezona gasilskih tekmovanj. V Ĺ aleĹĄki dolini jo obiÄ?ajno ÂťotvorijoÂŤ Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, in sicer s tekmovanjem za pionirje in pionirke v spomin na pred 17 leti tragiÄ?no preminule mlade Ä?lane Kristino, Matica in Tino. Na letoĹĄnjem (na prostoru za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki) je nastopilo 12 desetin, od tega 7 pionirskih. Vajo z vedrovko ter v ĹĄtafetnem teku s prenosom vode je opravila najhitreje dese-
tina pionirjev Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva DreĹĄinja vas, pri pionirkah pa so slavile tekmovalke iz TopolĹĄice. Kot so poudarili organizatorji, so osnovni namen tekmovanja druĹženje, spoznavanje s prostovoljstvom, gasilskimi veĹĄÄ?inami. Pomembno je sodelovati, zmaga pa je obliĹž za vloĹžen trud. đ&#x;”˛
Tp
ba, ki Ĺže vrsto let organizira ta tradicionalni pohod. Tudi s ĹĄtevilnimi slovenskimi planinci smo si stisnili roke in se po okrepÄ?ilu ter vpisnih formalnostih podali na pot. Pospremila nas je informacijska tabla, ki voĹĄÄ?i dobrodoĹĄlico in vabi v nedrje 22.826 ha obseĹžne Medvednice, ki je kraljestvo rastlinskega in Ĺživalskega sveta, neĹžive narave in kulturne dediĹĄÄ?ine. Vse to nam je dostopno za uĹživanje, le mi sami pa izberemo vsebino, ki nam je
vaĹĄki planinci postavili spominski ploĹĄÄ?i. Tu je najlepĹĄi kraĹĄki predel, kjer nas v zanimivi ĹĄpranji priÄ?aka celo ĹĄkrat. ViĹĄinska razlika teh stopnic je sto tri metre, njihova dolĹžina pa je tristo metrov. Ĺ tevilni planinci so prihajali od vsepovsod in potrebno je bilo kar malo koncentracije, da nisi zavil na napaÄ?no pot. NaĹĄa je pripeljala iz gozda na travnik s cvetoÄ?imi drevesi in pogledom na stolp ter RTV oddajnik, ki se
pohoda. Temu primerna je bila gneÄ?a in glasbeni nastopi, saj je bilo lep in uspeĹĄen dan treba proslaviti. PridruĹžili smo se odliÄ?no razpoloĹženi druĹžbi planinskih prijateljev PD Planika iz Maribora, ki nas je pripeljala tudi do naĹĄega izhodiĹĄÄ?a, kjer so nas zadovoljne Ä?akali naĹĄi jekleni konjiÄ?ki. đ&#x;”˛
Marija Lesjak
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 23
MODROBELA KRONIKA , UTRIP
26. maja 2016
Z izsiljevanjem prednosti v Pobeg se ni posreÄ?il nesreÄ?o Velenje, 21. maja – V soboto popoldan je Velenje, 17. maja – V torek popoldan je poÄ?ilo v kriĹžiĹĄÄ?u Ceste talcev in TomĹĄiÄ?eve. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trÄ?il v motorista. Ta je v nesreÄ?i utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe.
Spoznali so ga preko video nadzora Velenje, 18. maja – V sredo okoli 10. ure je policiste poklicala usluĹžbenka drogerije Muller, kjer je neznanec ukradel petnajst sonÄ?nih oÄ?al v skupni vrednosti 150 evrov. Policisti so preko video nadzora ugotovili, za koga gre, se sreÄ?ali z njim in mu ukradena oÄ?ala zasegli. Zanj pa Ĺže tudi piĹĄejo kazensko ovadbo za kaznivo dejanje tatvine.
OÄ?e materi ne omogoÄ?a stikov z otrokom Velenje, 19. maja – V Ä?etrtek je mati iz Velenja policistom prijavila partnerja, ki Ĺživi v NemÄ?iji, ker ji ta ne omogoÄ?a stikov z otroki, ki bivajo pri njem, Ä?eprav je bilo dogovorjeno drugaÄ?e. Ko bodo policisti zbrali obvestila tudi pri osumljenem kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, se bodo odloÄ?ili, kako bodo ukrepali. Zelo verjetna je kazenska ovadba.
priĹĄlo do nesreÄ?e v bliĹžini stadiona. Voznik osebnega avtomobila je trÄ?il v drugega voznika in s kraja pobegnil. OĹĄkodovanec je o dogodku obvestil policijo in pobeglemu sledil. Policisti, ki so priĹĄli na kraj, pa so ugotovili, da povzroÄ?itelj nesreÄ?e nima vozniĹĄkega dovoljenja, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil. Iz tega razloga so zanj odredili pridrĹžanje in mu zasegli vozilo.
Otrok pritekel pred avto Velenje, 22. maja – V nedeljo ob 9.50 je v Ĺ kalah otrok pritekel na voziĹĄÄ?e v trenutku, ko je po njem pripeljal voznik osebnega avtomobila. Ta je moÄ?no zavrl, vendar trÄ?enja ni mogel prepreÄ?iti. Otrok se je v nesreÄ?i laĹžje telesno poĹĄkodoval.
Ko se je vrnil, telefona ni bilo Velenje, 22. maja – V nedeljo je v lokalu Klepetulja gost pozabil mobilni telefon, vreden 300 evrov. Da ga nima, je ugotovil doma in se vrnil v lokal, vendar telefona tam ni bilo veÄ?. Neznanec, ki si je telefon prilastil, je s tem storil kaznivo dejanje zatajitve. Policisti za njim poizvedujejo.
Gremo na najveÄ?je rekreativno kolesarjenje Celje - Zadnjo majsko nedeljo, 29. maja – letos Ĺže enajstiÄ?, se bodo kolesarji udeleĹžili dogodka Na kolo 2016 v organizaciji agencije Prima komunikacije in Citycentra iz Celja. Start bo ob 10. uri s parkiriĹĄÄ?a nakupovalnega srediĹĄÄ?a Citycenter in sedmih obÄ?inskih srediĹĄÄ?. Otroci bodo imeli start ob 10.15, tudi tisti z rolerji. SneĹžana Delakorda, vodja organizacijskega odbora, je povedala, da so njihova naÄ?ela mnoĹžiÄ?nost, druĹžinska
rekreacija in aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa v naravi z druĹžino, osnovno vodilo. Starti bodo v sedmih obÄ?inskih srediĹĄÄ?ih, Celju, Slovenskih Konjicah, Ĺ entjurju, Ĺ torah, Vojniku, Ĺ˝alcu in letos prviÄ? tudi na Dobrni. Otroci do 15. leta bodo kolesarili brezplaÄ?no. VeÄ? informacij na www.na-kolo. si. Predprijave so moĹžne do 26. maja. Darja Lesjak, centrova menedĹžerka, je ponosna, da je Citycenter Ĺže 11 let generalni pokrovitelj, ki vsako leto
Iz POLICIJSKE beleĹžke PomoÄ? vinjenemu se sopotniku ni izĹĄla Velenje, 18. maja – V sredo okoli prve ure zjutraj so policisti ustavili vinjenega voznika. V postopek z njim se je vmeĹĄal sopotnik in se do policistov neprimerno in nespodobno vedel, pri tem pa si je pomagal s kriljenjem z rokami. Policisti so uporabili prisilna sredstva in ga pridrĹžali. Ob odhodu pa so ga opremili s plaÄ?ilnim nalogom za zajetno ĹĄtevilo prekrĹĄkov.
Brez vozniĹĄkega ob avto Ĺ oĹĄtanj, 18. maja – V sredo popoldan so policisti v Ĺ oĹĄtanju ustavili voznika brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja za voĹžnjo osebnega avtomobila. Vozilo so mu zasegli, krĹĄitelja pa Ä?aka tudi obdolĹžilni predlog.
Nezadovoljen s storitvijo ni ravnal prav TopolĹĄica, 19. maja – V Ä?etrtek popoldan je priĹĄel na dom k svojemu serviserju znanec. Razburjal se je, ker naj bi bil servis avtomobila opravljen pomanjkljivo. Bil naj bi tudi nasilen. Policisti so ga zaradi slednjega oglobili.
Stari znanec z marihuano Velenje, 20. maja – V petek malo pred polnoÄ?jo so se policisti sreÄ?ali s svojim starim znancem. Pri sebi je imel manjĹĄo koliÄ?ino marihuane. Po izsledkih, Ä?e jih bo potrdila tudi analiza, pa ĹĄe eno odloÄ?bo o prekrĹĄku.
gosti veÄ? kot 600 udeleĹžencev. Za vse udeleĹžence bodo lepo poskrbeli z osveĹžitvami, malico in lepimi nagradami. Poti so zanimive, skrbno izbrane, za varnost bo dobro poskrbljeno, je dejal Edi Baumkirher, inĹĄpektor na oddelku za cestni promet PU Celje. UdeleĹženci se morajo zavedati, da je treba upoĹĄtevati cestnoprometne predpise in poskrbeti za tehniÄ?no brezhibno kolo. ÄŒe bo deĹž, bo prireditev 5. oziroma 12. junija. đ&#x;”˛
Sosed ji je grozil Ĺ oĹĄtanj, 20. maja – V petek zveÄ?er je policiste poklicala Ĺ oĹĄtanjÄ?anka s Kajuhove, ki naj bi ji na hodniku stanovanjskega bloka grozil in se do nje nespodobno vedel, sosed. Policisti so Ĺželeli zadevo preveriti na kraju in se pogovoriti z njim, vendar jim ta ni odprl vrat. So se pa z njim sreÄ?ali kasneje in mu napisali plaÄ?ilni nalog.
Pozabljen denar dvignil drugi Velenje, 21. maja – V soboto je obÄ?an na banÄ?nem avtomatu v Mercatorjevem centru pozabil 30 evrov. Ko se je vrnil po denar, tega ni bilo veÄ? v reĹži avtomata. Policisti boso skuĹĄali neznanca izslediti preko video-nadzornega sistema.
od 27. maja do 2. junija - 27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podruĹžnice Zveze socialistiÄ?ne mladine Slovenije zamenjal Milan KopuĹĄar, kasnejĹĄi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in tudi poslanec drĹžavnega zbora Republike Slovenije, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal Bojan KontiÄ?, kasnejĹĄi poslanec drĹžavnega zbora Republike Slovenije in danes tudi velenjski Ĺžupan; - 27. maja 1995 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani drĹžavno prvenstvo Slovenije v malem nogometu za sluĹĄno prizadete; - pred uspeĹĄno jugoslovansko ofenzivo na KoroĹĄkem, ki se je zaÄ?ela 28. maja 1919, je bilo v Ĺ oĹĄtanju poveljstvo KoroĹĄkega odreda; - 28. maja 1999 je bila ustanovna skupĹĄÄ?ina Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora; - rokometaĹĄi Ĺ oĹĄtanja so ma-
RokometaĹĄi Gorenja iz Velenja (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
ja leta 1989 osvojili republiĹĄki naslov; - 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odloÄ?ali o novi lokalni samoupravi; ObÄ?ina Velenje se je razdelila na tri nove obÄ?ine: Mestno obÄ?ino Velenje, ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki; - 29. maja 1997 je na Radiu Velenje kot gostitelju Ä?etrte mreĹže radijskih postaj Slovenije na vpraĹĄanja posluĹĄalcev radijskih postaj iz vse Slovenije odgovarjal takratni predsednik DrĹžavnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podob-
nik, ki se je pred tem v dvorani Mestne obÄ?ine Velenje udeleĹžil zakljuÄ?ne slovesnosti podelitve priznanj najboljĹĄim avtorjem raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline; - leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem drĹžavnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta “majniĹĄka deklaracijaâ€?; VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek je bil kot Ä?lan Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v drĹžavnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton KoroĹĄec; deklara-
cija je zahtevala zdruĹžitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburĹĄke monarhije v samostojno drĹžavno telo pod Ĺžezlom habsburĹĄko - lotarinĹĄke dinastije, deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v DruĹžmirju na prvo obletnico majniĹĄke deklaracije 30. maja 1918; - 30. maja leta 2002 v spremstvu predsednika RS Milana KuÄ?ana obiĹĄÄ?e Gorenje Velenje nemĹĄki predsednik Johannes Rau; - leta 1952 je bil 1. junija ustanovni obÄ?ni zbor delavsko-prosvetnega druĹĄtva Svoboda Velenje; prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Ĺ˝gank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel VreÄ?ko; - 1. junija 2003 so rokometaĹĄi Gorenja iz Velenja z zmago nad ekipo RK Prule iz Ljubljane osvojili tekmovanje za Pokal Slovenije. đ&#x;”˛
Pripravlja: Damijan KljajiÄ?
23
HOROSKOP Oven od 21. 3. do 21. 4.
Kar bojite se Ĺže, kaj bodo prinesli dnevi v tem tednu. In to zaradi vremena. ÄŒeprav ste si v letoĹĄnjem mokrem in pogosto mrzlem maju Ĺželeli tople pomladi, vam bodo viĹĄje, po poletju diĹĄeÄ?e temperature, prinesle veÄ? teĹžav kot po navadi. Premikali se boste le toliko, kolikor morate. In niÄ? veÄ?. Neka novica, ki bo do vas priĹĄla v zadnjih majskih dneh, vas bo precej razburila, zato si boste Ĺželeli, da se ohladi. Morda bodo prav vroÄ?i dnevi zasluĹžni zato, da se boste Ĺže pred ponedeljkom vzeli v roke in se umirili. Zavedate se namreÄ?, da morate ukrepati, volje in energije pa Ĺžal nimate. Teden bo od torka dalje mineval brez veÄ?jih pretresov, kakĹĄen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen. Tudi zaradi poÄ?utja. DrĹžite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam ĹĄkodi. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan veÄ?, zato ga boste znali tudi negovati. Ĺ e posebej Ä?arobna bo sreda.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
MoÄ?, ki ste jo naĹĄli v sebi, ko se je na zaÄ?etku pomladi vse obrnilo proti vam, bo Ĺžal poÄ?asi kopnela. Zato, da se boste bolje poÄ?utili, potrebujete veÄ? kot le lep pozno pomladni dan, ki jih v teh dneh ne bo manjkalo. Tudi toplota vam ne bo priĹĄla do Ĺživega. Niti malo se ne boste pritoĹževali nad njo. NajveÄ? vam bo v teh dneh ĹĄe vedno pomenilo dobro opravljeno delo in obÄ?utek, da ste dobri v svojem poslu. Zato bo ĹĄe najbolje, Ä?e se Ä?im prej lotite dela, ki ste ga na zaÄ?etku maja morali postaviti na stranski tir. Sedaj ovir ne bo veÄ?. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepĹĄali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na Ĺživce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabĹĄe, kar lahko naredite. Prva priloĹžnost za dobro druĹžabno sreÄ?anje se obeta Ĺže konec tega tedna. Sprejmite povabilo in se prepustite dobremu razpoloĹženju. Slabovoljni ste videti starejĹĄi, kot ste, pa se tega ne zavedate dovolj.
DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.
Veliko naÄ?rtov ste zasnovali v upanju, da so vsi uresniÄ?ljivi Ĺže letos. Zavrtelo se Ĺžal ne bo tako kot ste Ĺželeli. Prvi znaki, da boste naÄ?rte morali spremeniti, bodo tu Ĺže v soboto. Ne boste se ustraĹĄili, le Ĺžal vam bo. Sploh, ker se boste dobro zavedali, da tokrat ne boste vi tisti, ki bo potegnil krajĹĄi konec. NajkrajĹĄega bo potegnil tisti, ki vam trenutno meÄ?e polena pod noge. ÄŒeprav se vaĹĄe sanje letos ne bodo v celoti uresniÄ?ile, se boste hitro potolaĹžili. TeĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, so k sreÄ?i prehodne narave. In Ä?isto druge vrste. Spoznali boste namreÄ? nekoga, ki bo veÄ? kot simpatiÄ?en, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako vĹĄeÄ? vam je. Sanjarili boste podnevi in ponoÄ?i. Pogosto boste zato manj uÄ?inkoviti pri vsakodnevnih obveznostih. Nikar pri tem ne razmiĹĄljajte o tem, kaj bodo rekli drugi. Mislite le nase, ker si res zasluĹžite sreÄ?o.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
NiÄ? kaj prijetni dnevi niso pred vami, saj vas bo delo povsem izĹželo. Da, preveÄ? ga bo. Ali pa ste vi postali bolj poÄ?asni. Poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maĹĄÄ?evalnih mislih. To sicer ni v vaĹĄi naravi, a nekdo vam bo res sedel na Ĺžulj. To ne bo prineslo Ä?isto niÄ? dobrega, zato bo bolje, Ä?e se za nekaj Ä?asa potuhnete in molÄ?ite. ÄŒas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si Ĺželite, pa Ä?e ukrepate ali ne. Poskrbite, da ne boste postali podobni Ä?loveku, ki vam zadnje Ä?ase greni Ĺživljenje. Nekaj prostih dni bi tistim, ki boste poletne poÄ?itnice koristili bolj v pozno poletnem Ä?asu, veÄ? kot koristilo. A prej opravite delo, ki ga ne smete veÄ? prelagati. VaĹĄi naÄ?rti so sicer dobri, uresniÄ?itev pa letos res ne bo odvisna le od vas in Ä?lanov vaĹĄe druĹžine. FinanÄ?no stanje se vam bo popravilo. Ne zapravite vsega naenkrat.
Lev od 23. 7. do 23.8
V naslednjih dneh se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej ĹĄkodi kot koristi. A zdelo se vam bo, da morate pomagati, po drugi strani pa se boste bali, da boste, Ä?e se ne vkljuÄ?ite, posledice Ä?utili tudi sami. Iz vsega, kar se je Ĺže zgodilo in kar se bo zgodilo v naslednjih dneh, bo nastala prava godlja. Razmislite, ali ne bi bilo bolje, da se iz nje preprosto tiho umaknete. ÄŒe tega ne boste storili, boste to kmalu obÄ?utili tako na zdravju kot poÄ?utju. Ĺ˝e nekaj Ä?asa se Ä?isto premalo ukvarjate tako s svojim telesom kot duĹĄo. ÄŒe se ne boste vzeli v roke in zaÄ?eli Ĺživeti tako, kot sami dobro veste, da bi morali, se stanje ne bo popravilo. Vzemite si Ä?as zase in za popoln odklop. Pri tem pazite, kaj boste sorodnikom in prijateljem obljubili ob koncu tega tedna, da vam Ĺže kmalu ne bo Ĺžal. ÄŒe boste rekli ne, vam tokrat nihÄ?e ne bo zameril.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Kot vsako leto bodo zadnji majski in prvi junijski dnevi prekratki za vse, kar morate postoriti pred letnimi dopusti. Ker ste se na to obdobje pripravljali Ĺže nekaj Ä?asa, boste lepo shajali. Vsak dan pa si boste Ĺželeli, da bi imel dan ĹĄe kakĹĄno uro veÄ?. Utrujenosti vseeno ne boste Ä?utili. Temu se boste Ä?udili, Ĺže kmalu pa boste spoznali, zakaj je tako. OÄ?itno ste si nekaj tako moÄ?no Ĺželeli, da je podzavest delala namesto vas, adrenalin pa ves Ä?as skrbi, da ne Ä?utite utrujenosti. Ko se bo vaĹĄa Ĺželja uresniÄ?ila, kar bo najpozneje do sredine prihodnjega tedna, pa boste nesreÄ?ni. Naenkrat se boste bali jutriĹĄnjega dne in tega, kar bo prinesla prihodnost. Dnevno se boste utrujali z milijoni vpraĹĄanj. Skrbelo vas bo, kako bo to, kar se dogaja v sluĹžbi, vplivalo na vaĹĄe druĹžinsko Ĺživljenje. Dejstvo je, da nikoli veÄ? ne bo kot je bilo. Prej, kot se sprijaznite s tem, laĹžje vam bo.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Naslednji dnevi bodo po svoje zelo Ä?udni. PreveÄ? stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli, se je nabralo, zato se boste teĹžko sprostili. ÄŒeprav bi se lahko, saj boste imeli manj dela kot v preteklih tednih. Ugotavljali boste, da vam godi, Ä?e delate fiziÄ?no, manj pa, Ä?e boste morali veliko misliti. ÄŒe se le da, si zato v naslednjih dneh privoĹĄÄ?ite Ä?as za dela, ki bodo zahtevala roke in vaĹĄo fiziÄ?no moÄ?. Tako se bodo zbistrile in uredile tudi vaĹĄe misli. Ob tem boste spoznali, da se morate veÄ? ukvarjati sami s seboj in to na naÄ?in, ki vas umirja. Ni dovolj le, Ä?e se zato odloÄ?ite, potrebna so tudi konkretna dejanja. V teh dneh vas ne bo presenetilo prav niÄ?. Niti muhe otrok, ki so vÄ?asih nerazumne. Povejte jim, kar jim gre. Brez olepĹĄevanja. Tako boste vaĹĄ odnos postavili na veliko bolj zdrave temelje. V prihodnje bodo dvakrat premislili, preden vas bodo obremenjevali s svojimi teĹžavami.
Ĺ korpijon od 24.10 do 22. 11.
Doma nekaj dni zagotovo ne bo tako, kot si Ĺželite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko pozornosti in razumevanja. Ker ste izgubili zaupanje vanj, ne bo lahko. A preko sebe ne boste mogli, zato bo oboje dobil tudi od vas. Medtem se boste vi vrteli v zaÄ?aranem krogu Ĺželja in sanj. Bolj malo bodo povezani z realnostjo, ki bo, kot kaĹže, v prihodnje ĹĄe precej zmedena. Pa ne po vaĹĄi krivdi. Jezilo vas bo, ker na potek dogodkov osebno ne boste imeli veliko vpliva. Prijatelj vas Ĺže dolgo priÄ?akuje, saj se zadnje Ä?ase spet vse preveÄ? zadrĹžujete doma. Tega tisti, ki vas dobro poznajo, niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo maloduĹĄje, prav niÄ? vam ne bo ĹĄlo od rok. Morda bo ĹĄe najbolje, Ä?e se poskusite spet pridruĹžiti kakĹĄni veseli druĹžbi, veÄ?jih nalog pa si ĹĄe nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. Zdravje vas bo precej skrbelo, a se vam poÄ?utje ne bo poslabĹĄalo. Vsaj v teh dneh ne.
Strelec od 23. 11. do 22. 12.
ÄŒez dan boste veliko v ohlajenih, zaprtih prostorih, saj boste pospeĹĄeno ustvarjali. Tako dobro vam bo ĹĄlo od rok kot Ĺže dolgo ne. VeÄ?eri, sploh ob koncu tega tedna, bodo rezervirani za druĹženja s prijatelji. Z lepim vremenom bodo naenkrat vsi Ĺželeli, da kakĹĄen veÄ?er preĹživite skupaj. NiÄ? ne boste imeli proti, a Ä?e bo tega preveÄ?, vas bo zaÄ?elo motiti. Sploh, ker vam bo spet zaÄ?elo primanjkovati Ä?asa, saj vas bodo lovili roki, do katerih morate konÄ?ati delo. VaĹĄ urnik bo poln vse do konca poletja, zato se kar navadite na to. ÄŒeprav bi morali biti veseli, vas vseeno skrbi. Predvsem to, ali boste zmogli. Sploh junija, ki je Ĺže zelo poln obveznosti, nekaj novih priloĹžnosti pa vam bodo ponudili ĹĄe v teh dneh. Vsako posebej skrbno pretehtajte, saj denar ni vse. Zvezde pravijo, da bodo naslednji tedni brez nepremagljivih ovir. A le po vaĹĄi zaslugi. Tako bo zato, ker boste pokazali veliko odgovornosti do vsega, kar boste poÄ?eli. Nekdo vam bo metal polena pod noge. Ne bo mu uspelo.
Kozorog od 23. 12. do 20. 1.
Najhuje je za vami. Ĺ˝al pa bodo rahlo Ä?udni tudi naslednji dnevi. PreveÄ? stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli, se je nabralo, zato svoje Ĺživljenje teĹžko naÄ?rtujete dolgoroÄ?no. V teh dneh se boste vseeno odpoÄ?ili. Vsaj miselno. Tudi od ljudi, ki jih zadnje Ä?ase ne vidite radi v svoji druĹžbi. PreveÄ? ste napeti, kar sicer veste, a si ne znate pomagati. ÄŒe boste vzorce vedenja s seboj nesli tudi na dopust, vam letos ĹĄe ta ne bo koristil. Sploh, Ä?e ga naÄ?rtujete Ĺže v kratkem. Najraje boste daleÄ? od ljudi, odnos s partnerjem pa bo trden in dober. V njegovi druĹžbi boste vedeli, da se lahko sprostite in da vam ni treba nositi maske. To si zadnje Ä?ase natikate prepogosto. Pa ne zaradi vas. Zaradi drugih. Tako vam je paÄ? laĹžje krmariti med Ä?ermi, ki se jim preprosto reÄ?e Ĺživljenje. ÄŒeri v njem ĹĄe ne bo zmanjkalo. Dobro je, ker se tega zavedate. Zdravje? TeĹžko tarnate, hvaliti pa se tudi ne boste mogli z njim.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
V teh dneh boste radoĹživi in veseli. V sebi boste spet naĹĄli otroĹĄko duĹĄo, veselili se boste tudi majhnih stvari. Usoda se je v preteklih tednih res malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj Ä?asa precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim Ĺželjam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresniÄ?ljive. V druĹžbi, ki bo konec tega tedna res odliÄ?na, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti ĹĄe veliko pomenil. Ĺ lo bo za nasprotni spol, a nevarnosti, da bi se med vama vnela ljubezenska Ä?ustva, ni. Kemije med vama ni in je ne bo, kar pa ne pomeni, da ne moreta postati dobra prijatelja. Sploh, ker bosta verjetno najveÄ? sodelovala poslovno. Nove ideje vas bodo navduĹĄile. A boste ob tem, kar se vam bo dogajalo, zaÄ?eli ugotavljati, da ste v poslih pogosto premalo drzni. Tovrsten pogum vam ĹĄe manjka. Kako ga pridobiti, pa tokrat ne veste niti vi. ÄŒeprav se vam Ĺže svita.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Sedaj, ko je v deĹželo konÄ?no priĹĄla pomlad, ki Ĺže moÄ?no diĹĄi po poletju, si boste vi Ĺželeli hladu. Ĺ˝e zjutraj bo vaĹĄa glavna skrb, kako se sredi dneva skriti pred toploto, ki jo boste v teh dneh precej slabo prenaĹĄali. Ne bo vam vedno uspelo. Boste pa toliko bolj uĹživali v jutrih in veÄ?erih. Vmes poste pa tako polno zaposleni, da bo teden minil, kot bi mignil. Dobra novica je, da boste v njem tudi poslovno uspeĹĄni. Vse, kar boste zaÄ?eli, boste tudi konÄ?ali. Po dolgem Ä?asu boste spali kot dojenÄ?ek, zato se boste zbujali napolnjeni z energijo. V soboto bo neko sreÄ?anje povzroÄ?ilo veliko spremembo v vaĹĄem razmiĹĄljanju in poÄ?utju. KonÄ?no vam bo odprlo oÄ?i. ÄŒas bo, da pod neko poglavje v vaĹĄem Ĺživljenju potegnete Ä?rto. Boste videli, koliko laĹžje vam bo! Sploh, Ä?e si boste znali odpustiti svoje napake. NajveÄ?ja je bila, da ste nekomu od vaĹĄih najbliĹžjih slepo zaupali. V vaĹĄih oÄ?eh je izgubil zaupanje. Za vedno.
Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CMYK, stran 24
24
TV SPORED Četrtek,
Petek,
Sobota,
05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. inform. parodija 11.35 Ugriznimo znanost 12.15 Na poti: Dražgoški pohod 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Kužki 16.10 Vetrnica: Labod 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.25 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ansambel Smeh, 1. del 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Orson Welles – igra svetlobe in senc, dok. film 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, ponov. 01.30 Ansambel Smeh, 1. del, ponov. 02.45 Info-kanal
05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Kaj raste 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.40 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Nogomet 08.25 Vetrnica: Rakun 08.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.45 Firbcologi 09.10 Male sive celic, kviz 09.50 Iris se potaplja, dok. film 10.05 Infodrom 10.15 Razred zase: Prestrašen je napol premagan 11.00 Tv arhiv 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Ambienti 15.05 V divjini z Benom Foglom, 4/4 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.45 Pogrešana, 7/8 22.40 Poročila, šport, vreme 23.05 Margarita s slamico, indijski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Tv arhiv 03.05 Info-kanal
26. maja
05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. infor. parodija 11.30 Turbulenca, svet. odd. 12.10 Naši vrtovi: Prve gredice, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Po dežju, dok. film 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 V boju s časom (II.), 13/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Koprivna 18.05 Zajček Belko, ris. 18.20 Poldi, ris. 18.30 Bučke, satir. infor. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Vrtnar in cvetličar Kurbus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Od Marije do matere Tereze in verne ženske vmes 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Osmi dan 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal
06.00 To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 2. del 06.25 Naši vrtovi: Botanični vrt v Ljubljani 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Vse o hrastu 08.40 Točka, glasb. odd. 09.45 Na lepše 10.25 Kino Fokus 10.50 Slovenski magazin 11.30 Halo TV 12.20 Dobro jutro 15.30 XXII. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prired. 16.00 Čas za Manco Košir: Pravičnost 17.00 Halo TV 17.55 Vem!, kviz 18.25 10 domačih 18.55 Pajkec Piko, ris. 19.05 Jani Nani, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Slovensko olimpijsko stoletje, 2/11 21.20 V dolini smrti, am. film 23.20 Vklenjeni v led, dok. odd. 01.00 Točka, glasb. odd. 01.50 Halo TV 02.40 Bleščica, odd. o modi 03.10 Zabavni kanal 05.15 Točka, glasb. odd.
06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. OZ, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Italijanska nevesta, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Komisar Rex, nan. 13.45 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 MasterChef Slovenija 21.30 Mamin dan, nan. 22.35 24ur zvečer 23.10 Franklin in Bash, nan. 00.05 Hiša iz kart, nan. 01.10 Vohun v nemilosti, nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Fierine, Jernej Zoran: 11.35 AKTUALNO: Prvi posredovalci Zdravstveno-reševalnega centra Koroške 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Plesni bonton 18.00 Čas za nas, tabornike: Taborniki za lepši svet 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
27. maja
06.05 06.30 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10
To bo moj poklic: Cvetličar, 1. del Na vrtičku: Prve gredice Kioka, ris. Ulica sanj, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Knjiga o džungli, ris. Olivija, ris. Medvedek, ris. Emilija, ris. Vetrnica: Peka kruha Zgodbe iz školjke: Pisana Berazilija 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Bleščica, odd. o modi 10.40 Prisluhnimo tišini: Preventiva 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.10 Posebna ponudba 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.45 Dober dan 16.30 Migaj raje z nami 17.00 Halo TV 17.40 Vem!, kviz 18.15 Tv-poroka 18.55 A veš, koliko te imam rad: Obljubim 19.05 Bacek Jon, ris. 19.15 Fribcologi: O rolkah, gepardih in gnilih jajcih 19.40 Infodrom 20.05 Nerodna tajnica, belg. film 21.55 Tv arhiv, dok. odd. 22.45 Polnočni klub: Najlepše romantične 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Halo TV 01.40 Zabavni kanal 04.30 Ansambel Smeh, 1. del, ponov. 05.45 Migaj raje z nami, ponov.
06.00 24ur 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. Oz, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Italijanska nevesta, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Komisar Rex, nan. 13.45 Toskana, ljubezen moja, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 50 prvih poljubov, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Osvoji ljubezen!, am. film 00.20 Moulin rouge, am. film 02.10 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža 11.50 Strokovnjak svetuje: Plesni bonton 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Velenje, mesto rocka 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
Nedelja,
28. maja
06.10 07.00 09.00 09.55
Točka, glasb. odd. Najboljše jutro Dober dan Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika 10.50 10 domačih 11.35 Med valovi 12.20 Polnočni klub: Najlepše romantične 13.30 Slovenija danes 14.30 Gimnastika, ep, ekipno (M), prenos iz Berna 17.00 Pot v Rio, odd. o olimpijskih igrah 18.00 Jezus in izginule ženske, dok. odd. 18.45 Bukovniške točke, dok. feljton 19.15 Infodrom 19.30 Razred zase: Prestrašen je napol premagan 20.05 Pesem za Marion, ang. film 21.35 Zvezdana 22.20 Večer z lutkami: Praznoverje 23.05 Bleščica, odd. o modi 23.40 Aritmični koncert: Noctiferia 01.10 Točka, glasb. odd. 01.55 Gimnastika, ep, ekipno (M), posn. iz Berna 03.55 10 domačih 04.25 Polnočni klub: Najlepše romantične
06.00 24ur 07.00 Chuck in prijatelji, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.05 Radovednica Bibi, ris. 08.35 Gospodična Žuža, ris. 08.55 Wendy, ris. 09.25 Grozni Gašper, ris. 09.40 Lego Nexo vitezi, ris. 10.05 Ninja želve, ris. 10.30 Tv prodaja 10.45 Glej kdo se oglaša 2, am. film 12.15 Nepremagljivi dvojec, 1. del 13.15 Plesna scena 13.50 Tv prodaja 14.05 Čista hiša, am. ser. 15.00 Znan obraz ima svoj glas 18.00 Čista desetka, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 UEFA Liga prvakov: Real Madrid – Atletico Madrid, prenos finalne tekme 23.30 Nedotakljivi, am. film 01.50 Pod žarometi, ang. film 03.15 Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (162), Okvir za špangice 10.00 Mura Raba TV 10.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike: Taborniki za lepši svet 18.40 Dotiki gora: Belska kopa in Martinj stena 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2393. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Vikend z gosti, 2. del 21.35 Jutranji pogovori 23.05 AKTUALNO: Prvi posredovalci Zdravstveno-reševalnega centra Koroške 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
29. maja
07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.25 09.35 10.00 10.10 10.50
Živ žav Ozi bu, ris. Poldi, ris. Zajček Belko, ris. Biba se giba, ris. Emilija, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Emilija, ris. Sara in Raček, ris. Medo in Mica, ris. Peter Zajec, ris. Traktor Tom, ris. Zu, ris. Robotki, ris. Pujsa Pepa, ris. Knjiga o džungli, ris. Moj prijatelj Zajec, ris. nan. Bacek Jon, ris. Pika Nogavička, ris. nan. Študentska delovna brigada, dok. film 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Ansambel Smeh, 1. del, ponov. 15.00 Most v Terabitijo, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Zlata dirigentska trojica: Adamič, Privšek, Krajnčan 18.10 Naj muzika igra; Elda Viler, ponov. 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Modna hiša Velvet, 3/16 21.20 Intervju: Samo Fakin 22.10 Poročila, šport, vreme 22.35 Čudež v Leizigu, dok. odd. 23.35 Študentska delovna brigada, dok. film 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, ponov. 01.30 Info-kanal
05.35 Avtomobilnost 06.05 Duhovni utrip 06.20 Posebna ponudba 07.05 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Dragonja 07.30 Glasbena matineja 08.10 Slovenija danes 09.00 Zaljubljeni v življenje 09.50 Žogarija 10.30 Gimnastika, ep, finali na posam. orodjih (M), prenos iz Berna 14.30 Zvezdana 15.25 Ambienti 16.00 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 16.30 Pot v Rio, odd. o olimpijskih igrah 17.00 Veslanje, sp, posn. iz Luzerna 17.55 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka: 1. tekma finala, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Kako zgraditi planet, 2/2 20.55 George Gently (VII.), 3/4 22.25 Vse je mogoče, ponov. 00.05 Zlata dirigentsak trojica: Adamič, Privšek, Krajnčan 01.00 Naj muzika igra: Elda Viler, ponov. 01.25 Športni posnetki sledi Odsev zmage, dok. film o Iztoku Čopu 02.20 Veslanje, sp, posn. iz Luzerna 03.10 Pot v Rio, odd. o olimpijskih igrah 03.45 Zabavni kanal 04.30 Aritmični koncert: Noctiferia
06.00 07.00 07.25 07.40 08.05 08.35 08.55 09.25 09.50 10.15 10.30 12.10 13.05 13.20
24ur, ponov. Chuck in prijatelji, ris. Zebra Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Divji valovi, am. film Nepremagljivi dvojec, nan. Tv prodaja Nedotakljivi Drew Peterson, am. film 15.05 Poroči se z menoj, am. film 16.50 Bitka parov 18.20 Vrtičkanje 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Zaljubljen do ušes, am. film 00.45 Zadnja hiša na levi, am. film 02.55 Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2392. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2393. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 ECE, pogovor v studiu 11.10 Koncert ans. Vikend z gosti 2. del 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.10 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 2 14.20 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Plesni bonton 18.00 Ustvarjalne iskrice (161), Strašni zmaj 19.00 Pop corn: Jernej Zorna 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Mladi upi, Kvintet Event 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Velenje, mesto rocka, Res Nullius 23.40 Videostrani, obvestila
Ponedeljek, 30. maja
06.00 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.05 Bučke, satir. inform. parodija 11.45 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.15 Dvoživke, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Sveto in svet: Od Marije do matere Tereze in verne ženske vmes 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Informativna oddaja 16.25 Točka preloma, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Razred zase: Zmernost je lepa čednost, ponov. 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Pavle, ris. 18.30 Bučke, satir. inf. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Umetni raj 23.40 Glasbeni večer 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal
06.00 06.30 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05
To bo moj poklic: Cvetličar, 2. del Na poti: Dražgoški pohod Kioka, ris. Ulica sanj, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Knjiga o džungli, ris. Olivija, ris. Medvedek, ris. Emilija, ris. Zgodbe iz školjke: Dva majhna velika ribiča 08.10 Zgodbe iz školjke: Ivan Cankar 08.50 Točka, glasb. odd. 09.35 Otoki svetlobe, dok. film 10.30 Duhovni utrip 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.05 Polnočni klub: Najlepše romantične 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 17.55 Vem! kviz 18.25 To bo moj poklic: Urar, 1. del 19.00 Nogomet, prijat. tekma, Švedska – Slovenija, prenos iz Malmoeja 21.30 Lov (II.), 2/3 23.05 Spomini, pogov. odd. 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Bučke, satir. inform. parodija 01.20 Nogomet, prijat. tekma, Švedska – Slovenija, posn. 03.05 Zabavni kanal 05.05 Točka, glasb. odd.
06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Dr. Oz, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.40 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Ljubezen se zgodi, am. film 22.00 24ur zvečer 23.35 Franklin in Bash, nan. 23.30 Hiša iz kart, nan. 00.30 Vohun v nemilosti, nan. 01.25 Kaliforniciranje, nan. 02.00 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2393. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 18.35 Regionalne novice 2 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 3 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
Torek,
31. maja
05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. inform. parodija 11.35 Obzorja duha 12.25 Avtohtone domače živali, dok. 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov. 14.20 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Lučka – Pitypang, tv Lendava 15.40 Muk, ris. 15.50 Srečo kuha Cmok, ponov. 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Sečoveljske soline, dok. 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.10 Jani Nani, ris. 18.25 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 10/12 21.00 Legendarni drenovci, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Jože Kopajnik, pogov. odd. 00.55 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Sečoveljske soline 01.25 Alpe, Donava, Jadran 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov. 03.15 Info-kanal
06.00 To bo moj poklic: Podjetnik, 1. del 06.25 Dvoživke, dok. odd. 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Tehtnica za slone 08.10 Zgodbe iz školjke: Kaj raste 08.45 Žogarija 09.30 Točka, glasb. odd. 10.30 Tv arhiv 11.20 Halo TV 12.25 Dobro jutro 14.40 Ansambel Smeh, 1. del 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka: 2. tekma finala, prenos 20.00 Roška pripoved ulice, dok. odd. 20.55 Večer z lutkami: Praznoverje 21.45 Pogrešani sin, 7/8 22.50 Ambienti, ponov. 23.20 Ob 80-letnici Janeza Mejača 00.05 Točka, glasb. odd. 00.50 Roška pripoved ulice, dok. odd. 01.40 Košarka – liga Nova Kbm za prvaka: 2. tekma finala, posn. 03.30 Aritmični koncert: Noctiferia 05.00 Točka, glasb. odd.
06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.30 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.55 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. Oz, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Italijanska nevesta, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Komisar Rex, nan. 13.45 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Mamin dan, nan. 22.05 24ur zvečer 22.40 Battle Creek, nan. 23.35 Hiša iz kart, nan. 00.40 Vohun v nemilosti, nan. 01.35 24ur zvečer, ponov. 02.10 Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pogovor v studiu 11.35 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 3 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pika poka 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2394. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Belska kopa in Martinj stena 20.55 Napovedujemo 21.00 Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom? 21.50 Mura Raba TV, informativna oddaja 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
26. maja 2016
Sreda,
1. junija
05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.09 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. inform. parodija 11.35 Umetni raj 12.20 Na vrtičku: Danica in Simon 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Samo Fakin 14.20 Prava ideja: Vrtnar in cvetličar Kurbus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Bogo 18.05 Sara in Raček, ris. 18.20 Medo in Mica, ris. 18.30 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Državnik, franc. film 21.30 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Človek, ki se smeje, franc. film 00.45 Turbulenca, svet. odd. 01.10 Legendarni drenovci, dok. film 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, ponov. 03.20 Info-kanal
06.00 To bo moj poklic: Podjetnik, 2. del 06.25 Avtohtone domače živali, dok. odd. 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 7.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.45 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Uspavanko pojemo tiho 08.20 Zgodbe iz školjke: Mala 08.40 Lučka, tv Lendava 09.25 Točka, glasb. odd. 10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.25 Zlata dirigentska trojica: Adamič, Privšek, Krajnčan 15.20 Naj muzika igra: Elda Viler 16.00 Dober dan 17.00 Tematsko kontaktna oddaja 17.50 Rokomet, Slovenija – Hrvaška, kvalif. za EP 2016 (Ž), prenos iz Celja 19.40 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto 20.35 Čas za Manco Košir: Upanje 21.30 Ob 80-letnici Julijana Strajnarja 22.05 Kje so vsi ti ljudje … Rino Chinese iz Rezije 22.40 Bleščica, odd. o modi 23.15 Aritmija 23.45 Aritmični koncert: Balladero 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Tematsko kontaktna oddaja 02.10 Rokomet, Slovenija – Hrvaška, kvalif. za EP 2016 (Ž), posn. iz Celja 03.50 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.
06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Dr. Oz, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.40 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef Slovenija 21.20 Mamin dan, nan. 22.25 24ur zvečer 23.00 Battle Creek, nan. 23.55 Hiša iz kart, nan. 01.00 Vohun v nemilosti, nan. 01.55 24ur zvečer, ponov. 02.30 Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2394. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 163), Etui za sončna očala 18.20 Žogarija 3 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barÂve: ÂCMYK, s tran 25
Benji Davies: Dedkov otok ml - Mladina / C-S - Slikanice Slikanica nam prikaĹže prelepo zgodbo o deÄ?ku in njegovem dedku. Fant ima dedka zelo rad, ampak nekega dne dedka ni veÄ?. Skozi zanimivo pustolovĹĄÄ?ino, ki jo deÄ?ek in dedek ĹĄe zadnjiÄ? doĹživita skupaj, pa spoznamo minljivost Ĺživljenja, ki nas na neki naÄ?in zdruĹžuje, Ä?eprav smo v resnici loÄ?eni za vedno. V zgodbi nam lepo prikaĹžejo, kako so tisti, ki jih imamo radi vedno z nami, v naĹĄih srcih in mislih, tudi Ä?e so drugaÄ?e daleÄ? stran. Fanta nauÄ?i, da bo dedek vedno z njim na njun posebni naÄ?in.
Jill Alexander Essbaum: Dobra Ĺžena od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Dobra Ĺžena je roman, ki govori o Anni, mladi Ĺženi okoli tridesetih, ki Ĺživi z moĹžem Brunom in njunimi tremi otroki normalno druĹžinsko Ĺživljenje v Ĺ vici, blizu mesta ZĂźrich. Ona je gospodinja, navzven povsem normalna, v sebi pa popolnoma obupana in brez smisla za karkoli. Vse skupaj ji oteĹžuje ĹĄe slabo poznavanje jezika, saj je sama AmeriÄ?anka, ki se je zaradi moĹža in njegove sluĹžbe preselila v Ĺ vico, tu pa nima nikogar, s komer bi se Ä?ustveno povezala. Utehe ne najde niti v svojih treh otrocih, zato se vedno bolj zapleta v spolne afere z razno-
raznimi moĹĄkimi, ki jih sreÄ?uje v svojem Ĺživljenju in ob katerih bi se rada reĹĄila te Ä?ustvene praznine, ki jo Ä?uti v svojem domu. Ĺ˝ivljenje se ji tudi popolnoma podre, ko se v njihovi druĹžini zgodi grozna tragedija in to jo potegne ĹĄe globlje v brezno depresije.
Katherine Crowley in Kathi Elster: Delo s teboj me ubija od - Odrasli / 33 - Gospodarstvo Knjiga je namenjena tako delodajalcem kot zaposlenim, saj avtorici v knjigi zajemata razliÄ?ne pristope pri urejanju odnosov med zaposlenimi. V knjigi je opisanih veliko prijemov in razliÄ?nih tehnik, s katerimi se lahko reĹĄijo marsikatere teĹžave v odnosih na delovnem mestu, kar je za uÄ?inkovito delovanje podjetja zelo pomembno. Danes s sodelavci preĹživimo veÄ? Ä?asa kot z druĹžino in neredko se zgodi, da zaradi posledic slabih poslovnih odnosov trpi tudi naĹĄa druĹžina. Zato je bistvenega pomena, da na delovnem mestu vzpostavimo odnose, ki bodo poleg prijetnejĹĄega vzduĹĄja poskrbeli za boljĹĄe rezultate, hitreje opravljeno delo in izboljĹĄali naĹĄ poslovni uspeh. Knjiga nas na enostaven, jasen in uporaben naÄ?in nauÄ?i prekiniti negativne in zgraditi spoĹĄtljive
25
PRIREDITVE
26. maja 2016
odnose med sodelavci. V knjigi je tudi veliko jasnih vpraĹĄalnikov, s katerimi si lahko enostavno pomagamo skozi razne zagate, ki nastajajo v kolektivih. Zajeti pa so tudi opisi primerov iz realnega Ĺživljenja, ki nam pristop ĹĄe realneje prikaĹžejo.
Melanie Zanin: Zamrznjeni jogurt od - Odrasli / 641 - Priprava jedi Pred nami so poletni dnevi, ki bodo kar klicali po hladni osveĹžitvi in krasna poslastica je lahko zmrznjeni jogurt, ki si ga lahko pripravite sami. V tej knjigi je nazorno opisan postopek, ki je namenjen vsem ljubiteljem hladne sladice. Zmrznjeni jogurt si lahko pripravite v strojÄ?ku za pripravo sladoleda kot tudi brez njega. Knjiga vsebuje opise vseh pripomoÄ?kov, ki jih pri pripravi potrebujete, in raznovrstne re-
cepte, od obiÄ?ajnih do nenavadnih kombinacij, ki jih druĹži to, da so vsi izjemno slastni. Poleti pokusite ananasov zamrznjeni jogurt ali zamrznjeni jogurt z zdrobljenim limonovim ledom, pozimi pa kavni ali kostanjev zamrznjeni jogurt ter jih oblijte z leĹĄnikovim karamelnim prelivom, limonovim sirupom, Ä?ilijevo-Ä?eĹĄnjevo omako ... Sladico si lahko pripravljate skozi celo leto, saj so recepti raznoliki in primerni za razliÄ?ne sezonske Ĺželje bralcev. V knjigi so tudi prekrasne fotografije sladic iz zmrznjenega jogurta, ki vas bodo prepriÄ?ale, da jo hitro pripravite tudi sami.
Petra DvořåkovĂĄ: Julija med besedami ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 9. do 13. leta Majhna deklica Julija nam opisuje svojo zgodbo na svoj mladostni naÄ?in, kot se za desetletno deklico tudi spodobi. Ĺ˝ivljenje se ji kar naenkrat postavi na glavo, saj se z oÄ?kom in mlajĹĄo sestrico preselijo iz mesta na vas, to pa ĹĄe ni vse. OÄ?ka je namreÄ? spoznal drugo Ĺžensko, h kateri so se vsi skupaj preselili. Seveda pa je teta, kakor Julija in njena sestrica kliÄ?eta oÄ?etovo novo partnerko, imela od prej tudi dva otroka, tako sta punci dobili tudi dva bratca. Za mladi dekleti je to velika sprememba, ki jo je zelo teĹžko prestati. Kmalu tudi ugotovita, da ju njuna mamica noÄ?e videti, saj ima svojih psihiÄ?nih teĹžav preveÄ?, da bi skrbela za majhni deklici, ki jo potrebujeta. Julija se po svojih moÄ?eh vkljuÄ?uje v novo okolje, ki ga je novo Ĺživljenje prineslo s seboj, kar vedno ni lahko. Je pa vÄ?asih tudi zelo lepo, saj ima velika druĹžina tudi svoje prednosti. Spremembe pa vedno niso samo slabe in Julija poÄ?asi spoznava, da je lahko kakĹĄna sprememba tudi dobra in s seboj prinese veliko lepega. AKol
VELENJE ÄŒetrtek, 26. maja 11.00 13.00
Ljudska univerza Velenje Mentorski kotiÄ?ki, delavnice Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Odprtje likovne razstave Anke KraĹĄna, Cvetke Hojnik in Irene Gajser 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Galerija Velenje odprtje razstave Inventura 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Niki Jakol in UrĹĄke Bandalo Podpora pri spoprijemanju s tesnobo in spoprijemanje s stresom
Petek, 27. maj 9.00 – 23.00 Gimnazija Velenje, Park pred Gimnazijo, Velenjska promenada 50 let mladi, praznovanje ob 50-letnici Ĺ olskega centra Velenje 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Obisk turistiÄ?ne agencije, delavnice za otroke 12.00 SrediĹĄÄ?e mesta Ĺ˝upan, ne jezi se 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO je fajn, delavnica za otroke 18.00 Velenjska promenada 50 let mladi – Kulturni program in koncert dijaĹĄke rock skupine gimnazijcev in bivĹĄih gimnazijcev Replika 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Letni koncert MePZ Gorenje 20.30 Velenjska promenada 50 let mladi – Koncert slovenske rock skupine Mi2 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er 21.00 Havana bar Velenje Skok v poletje z modno revijo
Sobota, 28. maj 6.00 6.00 7.00
Odhod z avtobusne postaje Velenje Sv. Urh - Orle, planinski pohod Odhod z avtobusne postaje Velenje Stegovnik, planinski pohod Škalsko jezero Ribiťko tekmovanje – Prvenstvo gluhih in nagluťnih
8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo vsi prodajamo 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana ManjkajoÄ?i koĹĄÄ?ek, premiera predstave za otroke KD GledaliĹĄÄ?e Velenje 15.00 eMCe plac Velenje open (26. dnevi mladih in kulture)
Nedelja, 29. maj
17.00 Vila Bianca, Velenje Odprtje slikarske razstave Iva Kolarja Modifikacije 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Odprtje razstave in predavanje Tine TrampuĹĄ Nevidne vezi 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana VeÄ?er tolkalcev 20.00 Velenjski grad 15 let elektriÄ?nih klaviatur, javna vaja
x
Sobota, 28. maja x
x
Ĺ OĹ TANJ
7.00 Ĺ kalsko jezero Avto reli
ÄŒetrtek, 26. maja
Ponedeljek, 30. maja 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zlata bralka – zlati bralec 2015 / 2016 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? (Papir), Ustvarjalni mini klub za uÄ?ence 18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, ustvarjalni klub za odrasle 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje doc. dr. Marte Svetina Veder ÄŒlovek je energetsko bitje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: romantiÄ?na komedija, biografija Einstein v Mehiki
Torek, 31. maj
Prireditveni prostor pri Mladinskem centru DrĹžavna kiparska delavnica (les); JSKD - ObmoÄ?na izpostava Velenje in JZ MC Ĺ oP Ĺ martno ob Paki in njegova okolica ObmoÄ?ni taborniĹĄki mnogoboj KoroĹĄko-Ĺ aleĹĄko-Zg. Savinjskega obmoÄ?ja
Nedelja, 29. maja
13:00 do 15:00 Vila PodstreĹĄnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstreĹĄju Vile Mayer Vila Mayer 17:00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic UrĹĄa Krempl: Lahko noÄ?, prijatelj! 18:00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom
x
Prireditveni prostor pri Mladinskem centru DrĹžavna kiparska delavnica (les); JSKD - ObmoÄ?na izpostava Velenje in JZ MC Ĺ oP
Torek, 31. maja 18.00 HiĹĄa mladih – sejna soba TeÄ?aj nemĹĄÄ?ine
Petek, 27. maja 19:30 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Koncert tamburaĹĄke skupine KlinÄ?eci z gosti Oktetom TEĹ
Lunine mene
Sobota, 28. maja 14:00 Pred gasilskim domom Gaberke Tekmovanje za starejĹĄe gasilke in gasilce za pokal GZS in pokal KS Gaberke 17:00 Stadion Ĺ iroko NK Ĺ OĹ TANJ : NK ROGAĹ KA Mnz Ä?lanska liga Golgeter
11.30 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalno recikliranje s premislekom, delavnica 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta – Igrajmo se 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00, 18.00 in 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Glasba si s plesom podaja roko, koncerti
Nedelja, 29. maja
Sreda, 1. junij
Petek, 27. maja
13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice
x
Župan, ne jezi se!
JSKD - ObmoÄ?na izpostava Velenje in JZ MC Ĺ oP Ĺ martno ob Paki in njegova okolica ObmoÄ?ni taborniĹĄki mnogoboj KoroĹĄko-Ĺ aleĹĄko-Zg. Savinjskega obmoÄ?ja
29. maja ob 14:12 zadnji krajec
17:00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Koncert ob peti obletnici MePZ Skorno, gostje Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet
CITYCENTER Celje
Ponedeljek, 30. maja 08:00 Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18:00 do 22:00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir
Ĺ MARTNO OB PAKI Prireditveni prostor pri Mladinskem centru DrĹžavna kiparska delavnica (les);
• ÄŒetrtek, 26.5., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 27.5., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 29.5. 10.00 start NA KOLO 2016, 10.15 start junior proge in rolerji • Nedelja, 29.5. 13.00 Lutkovna predstava, MoĹžiÄ?ek med dimniki (GledaliĹĄle Labirint)
Tri zgodbe
Velenje, 27. maja – Na jutriĹĄnji prireditvi przanovanja Gimnazije Velenje 50 let mladi, ki bo na velenjski promenadi potekala od 9. ure, in vse do veÄ?era, se bodo ob 12. uri sreÄ?ali mladi domaÄ?inke in domaÄ?ini z Ĺžupanom Mestne obÄ?ine Velenje, direktorjem obÄ?inske uprave, podĹžupanjo, vodjem urada za druĹžbene dejavnosti in sodelavko, zadolĹženo za podroÄ?je mladih. Odigrali bodo partijo igre Ä?lovek ne jezi se oziroma Ĺ˝upan, ne jezi se! Namesto figur se bodo po velikem igralnem polju premikali kar sami in toÄ?ke dobivali s pravilnimi odgovori na vpraĹĄanja iz poznavanja mladinskega dela in politike ter velenjske obÄ?ine. Tako Ĺželijo vzpostaviti strukturiran dialog o mladinskih zadevah med odloÄ?evalci v lokalni skupnosti in mladimi. đ&#x;”˛
V Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije Velenje bodo v Ä?etrtek, 26. maja, ob 18. uri odprli razstavo likovnih ustvarjalk Anke KraĹĄna, Cvetke Hojnik in Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe. Umetnice bo predstavila likovna kritiÄ?arka Anamarija Stibilj Ĺ ajn. V kulturnem programu bo z meditativno zvoÄ?no glasbo (gongi) sodelovala Suzana PotoÄ?nik. Umetnice so Ä?lanice DLUM – DruĹĄtva likovnih umetnikov Maribor. đ&#x;”˛
• Do 28. maja Ustvarjamo z UMBRO, teden kreativnega ustvarjanja na temo: nakit, poslikave, glina, scrapbooking • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek 14.0021.00, sobota 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki
tf
KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ANGRY BIRDS 2D, 3D, podnapisi (ZDA) Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 95 minut ReĹžija: Clay Kaytis, Fergal Reilly Glasovi: Peter Poles, Miha Rodman, Sebastian Cavazza, Ĺ tefan KuĹĄar, Andrej Murenc, Mojca Funkl in PrimoĹž Pirnat Petek, 27. 5., ob 18.00 – podnapisi Sobota, 28. 5., ob 18.00 – sinhroniziran Nedelja, 29. 5., ob 16.00 – sinhroniziran, 3D, OTROĹ KA MATINEJA
MOŽJE X: APOKALIPSA 2D in 3D X-Men: Apocalypse (ZDA)
Akcijska ZF avantura, 143 minut ReŞija: Bryan Singer Igrajo: James McAvoy, Michael Fassbender, Jennifer Lawrence, Oscar Isaac, Nicholas Hoult, Rose Byrne idr. Petek, 27. 5., ob 20.15 – 3D Sobota, 28. 4., ob 22.15 – 3D Ponedeljek, 30. 5., ob 17.00
Z DVIGNJENO GLAVO La tête haute (Norveťka) Drama, 120 minut ReŞija: Emmanuelle Bercot Igrajo: Catherine Deneuve, Rod Paradot, BenoÎt Magimel, Sara Forestier idr. Petek, 27. 5., ob 20.00 – mala dvorana Sobota, 28. 5., ob 18.30 – mala
dvorana Nedelja, 29. 5., ob 19.00 – mala dvorana
PRAVA FANTA The Nice Guys (ZDA, VB) Akcijska komedija, 116 minut ReĹžija: Shane Black Igrajo: Russell Crowe, Ryan Gosling, Angourie Rice, Matt Bomer, Margaret Qualley, Keith David, Kim Basinger idr. Sobota, 28. 5., ob 20.00 Nedelja, 29. 5., ob 18.00
DHEEPAN (Francija) Drama, 115 minut (Francija) ReĹžija: Jacques Audiard
Igrajo: Antonythasan Jesuthasan, Kalieaswari Srinivasan, Claudine Vinasithamby idr. Nedelja, 29. 5., ob 20.15
EISENSTEIN V MEHIKI Eisenstein in Guanajuato (Nizozemska, Belgija, Finska, Mehika, Francija) RomantiÄ?na komedija, biografija, 105 minut ReĹžija: Jacques Peter Greenaway Igrajo: Elmer Bäck, Luis Alberti, Maya Zapata idr. Ponedeljek, 30. 5., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e
Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CMYK, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
Nagradna križanka »Nitka«
26. maja 2016
RADIO VELENJE
Butik Nitka Šaleška 18, Velenje Tel.: 03/ 898 34 81 Chic d.o.o.
30 let
Delovni čas: pon. – pet. 9.00 – 18.30 sob. 9.00 – 12.30
Z vami če 30 let - Butik Nitka Najnovejša kolekcija oblačil za DAME in GOSPODE pomlad - poletje 2016 Se pripravljate na svečani dogodek?
V Nitki boste zadovoljili svoj izbrani okus za oblačenje. Izbira svečanih oblačil za poroko in birmo je skorajda sanjska!
ČETRTEK, 26. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Oddaja o beguncih; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 27. maja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 28. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 6. junija 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/ a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Nitka«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 2x 15 € in 1x 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas, 12. maja 2016 so: Metka Brglez, Bevče 30 b, 3320 Velenje Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje Irena Kozmel, Partizanska pot 12, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev: Ravnovesje v naravi
Nagrajenci nagradne križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas, 12. maja 2016 so: Sabina Kumer, F. Foita 6, 3320 Velenje Pavla Lesnjak, Gavce 4, 3327 Šmartno ob Paki Boštjan Bandelj, Subotiška cesta 19, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev: Mobtel LG
NEDELJA, 29. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PONEDELJEK, 30. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 31. maja
U p rav ljan je ne pre mič nin I Ponu dba neprem i čni n I Inženiring I Serv is ne s to r i tve
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmtijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 1. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. maja do 22. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. maja do 22. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Habit d.o.o., Koroška 48, 3320 Velenje I T 03 777 0 350 I F 03 587 57 56 I info@habit.si I www.habit.si
Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CMYK, s tran 27
27
OBVEŠČEVALEC
26. maja 2016
mali OGLASI alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
NEPREMIČNINE 2-SOBNO stanovanje, 57 m2, Jenkova 23, četrto nadstropje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 357 648 (Vito) V OKOLICI občine Ljubno prodam zazidljivo parcelo, 610 m2. Cena po dogovoru. Gsm: 031 319 764
STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ODDAM 2-SOBNO stanovanje, lepo opremljeno, oddam v najem mlajšemu paru ali družini. Gsm: 041 881 639 1-SOBNO stanovanje v Šaleku, delno opremljeno, oddamo v najem. Gsm: 031 600 656
ŽIVALI POLOVICO prašiča, domače reje, teža 130 kg in kunce za zakol prodam. Gsm: 051 382 825
TELIČKO, brejo 8 mesecev, rjave pasme, pašna, prodam. Gsm: 041 783 457 OSLIČKA, starega 15 mesecev in suho smreko, debeline 5 cm, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 457 845
PRIDELKI KOZJE mleko prodam. Gsm: 031 517 415 BUKOVA drva prodam. Gsm: 031 517 415 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
Zdravnik svetuje ... Kmetijsko zemljišče v Homcu, 12.481 m2, na sončni legi in mirni lokaciji, primerno za preživljanje časa v naravi. Cena 40.000 evr.
DEŽURSTVA
GIBANJE prebivalstva
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI (Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure); 28. in 29. 5. – Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: začasno zaprto.
nje krije: , a v o r a v a Z preglede
Najbolje jo preprečimo z zdravim načinom življenja - s pravilno držo telesa, vsakodnevnim izvajanjem vaj za krepitev obhrbteničnih, trebušnih in medeničnih mišic, zmerno športno aktivnostjo, ustrezno telesno maso, uravnoteženo prehrano, primernim vzorcem spanja in pozitivnim odnosom do življenja.
V čudoviti naravi v Lepi njivi, samostojno hišico, 65,5 m2, zgrajeno 1970, z dvema gospodarskima poslopjema in 25.508 m2 zemljišča. ER: G (210-300) kWh/m2a. Cena 95.000 evr.
PE Celje, Lava 7, 3000 Celje, tel.: 03/425-35-19
Ob nastopu bolečine v ledvenokrižni hrbtenici svetujem konzervativno zdravljenje s zioterapijo in protibolečinskimi zdravili. Če so pridružene še nevrološke okvare, pa lahko razmišljamo tudi o operativnem zdravljenju. Čutite bolečine, zategnjenost mišic, slabšo gibljivost sklepov, stres ali pa ste morda v kratkem utrpeli poškodbo? Zaupajte nam ...
FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“ Poleg standardnih rehabilitacijskih postopkov v procese zdravljenja vključujemo strokovne specialnosti, kot so Cyriax, Trigger, nevromišični taping, manipulacija fascije, izokinetično testiranje in treniranje mišic, ocena in trening ravnotežja ter proprioceptivna terapija.
Specialna fizioterapevtska obravnava
2 + 1 GRATIS
Upravna enota Velenje
Specialna fizioterapevtska obravnava z uporabo specialnih manualnih tehnik v kombinaciji z elektroterapijo, ultrazvočno terapijo ali laserjem.
POROKE
Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 2 specialnih fozioterapevtskih obravnav v času do 31. 08. 2016.
Hankić Almedin, Šoštanj, Gaberke 239 in Šteković Andreja, Šoštanj, Gaberke 239; Juvan Danijel, Šoštanj, Zavodnje 56 in Samobor Tina, Šoštanj, Zavodnje 56; Melanšek Boris, Velenje, Podkraj Pri Velenju 9 in Skledar Nina, Velenje, Podkraj pri Velenju 9; Pajančič Niko, Maribor, Ulica Frana Kovačiča 1 in Dedić Nejra, Maribor, Ulica Frana Kovačiča 1.
Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu
SMRTI
Krameršek Ivan, roj. 1936, Šentjur, Primož pri Šentjurju 1a; Purnat Amalija, roj. 1933, Gornji Grad, Bočna 102; Beg Zdenka, roj. 1962, Šoštanj, Gaberke 62; Kok Marija, roj. 1943, Vojnik, Socka 35a; Zajc Franc, roj. 1934, Velenje, Škale 66 b; Buršič Janez, roj. 1929, Velenje, Koželjskega ulica 1.
ZAHVALA
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice
listične ve, • speciaostične preiska pijo in n g ra ia te d io z • lantno fi • ambu ila. v ra • zd
Brez bolečin v hrbtenici.
Zaradi zahrbtne bolezni, nas je prekmalu zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
IVAN GAVEZ
( 898 17 50 Spomin na očeta, komu ni drag, komu ni svet? Je čas, ki nikdar ne mine, a zate svet bo ostal.
stanujoč Cankarjeva 2c Velenje 13. 12. 1941 – 10. 5. 2016 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku Škrinjar Jožetu za opravljen duhovni obred in izrečene tople besede. Vsem še enkrat, hvala. Žalujoči žena Vera, hčerki Majda in Alenka, ter sin Janez z družinami
ZAHVALA
ZAHVALA
ANTON BAHOR
Zapustil nas je naš ljubi
Šercerjeva 13, Velenje 30. 4. 1934 – 13. 5. 2016
JANEZ LEKŠE 24. 5. 1940 – 14. 5. 2016
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in tasta se zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob njegovi dolgotrajni bolezni stali ob strani ter mu polepšali vsak dan. Hvala družinski zdravnici dr. Aleksandri Žuber, sodelavki Centra za socialno delo Velenje Moniki Berlak in drugim, ki ste ga obiskovali, še posebna zahvala bolnici Topolšica. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. Hvala Pogrebni službi Usar, pevcem, ga. Magdi Stvarnik za poslovilne besede ter gospodu župniku Janku Rezarju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ga nosite v srcu in ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in za vse darovano. Hvala gospodu dekanu Napretu za opravljeno sveto mašo, govorniku Filipu Vrabiču, pevcem in Pogrebni službi Usar za pogrebno storitev.
Vsi njegovi najdražji
Vsi njegovi žalujoči
%
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
specialist ortoped
Bolečina v ledvenokrižni hrbtenici je ena izmed najbolj pogostih vrst bolečin, saj jo v svojem življenju čuti skoraj vsak odrasel človek.
RAZNO PUHALNIK za seno z motorjem, sekular za obžagovanje lesa, traktorsko vitlo in sekular za rezanje drvi prodam. Tel.: 03 5881 846, gsm: 031 547 364
Sašo Puncer, dr. med.,
%
DEŽURNI telefon za pomoč
NaĹĄ ÂÄ?as, 26. 5. 2016, barve: ÂCMYK, Âstran 28
RdeÄ?i krpani ves Ä?as v obtoku Izposoja mestnih koles sistema Bicy ima Ĺže veÄ? kot 2.300 uporabnikov – Sistem bodo ĹĄe nadgrajevali – Vandalizma manj, zanj stroĹžje kazni Bojana Ĺ pegel
Velenje, 20. maja – V Velenju so sistem izposoje mestnih koles Bicy uvedli septembra leta 2012. Takoj se je odliÄ?no prijel, zato so ga do danes moÄ?no razĹĄirili, rdeÄ?a kolesa znamke Krpan, ki so zelo trpeĹžna, pa lahko ÂťsreÄ?amoÂŤ skoraj po vsej Ĺ aleĹĄki dolini. Sedaj se namreÄ? lahko z mestnim kolesom uporabniki peljejo vse do TopolĹĄice, saj se je v sistem vkljuÄ?ila tudi obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Sistem, ki ima iz leta v leto veÄ? uporabnikov, bodo ĹĄe
â?ą
smo se hitro odloÄ?ili, da sistem ĹĄe nadgradimo in razĹĄirimo. Odkar se nam je pridruĹžila tudi obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, imamo v sistemu Bicy 13 postaj s 104 prikljuÄ?nimi stojali. Med njimi kroĹži 61 koles.ÂŤ Lani je mestna kolesa zaÄ?elo uporabljati 381 novih uporabnikov, do sedaj je registriranih 2.311 uporabnikov. ÂťTudi ĹĄtevilo izposoj nenehno naraĹĄÄ?a. Od zaÄ?etka delovanja do danes smo imeli Ĺže skoraj 89 tisoÄ? izposoj koles,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄa sogovornica, ki hkrati doda, da bo izposoja ĹĄe naprej brezplaÄ?na.
Preden smo se po odgovore odpravili na MO Velenje, smo se pogovarjali z nekaj uporabniki sistema Bicy. Zanimalo nas je, kaj jih moti. Izvedeli smo, da rav-
â?ą
Uporaba koles je omejena na 14 ur na teden.
no to, da so v lepih dneh postaje pogosto prazne, ker so vsa kolesa v obtoku. Tega se zavedajo tudi na MO Velenje. ÂťZa upravlja-
nje s sistemom Bicy imamo od letos dva zaposlena preko javnih del, prej smo imeli enega. Skrbita za pregled koles in tudi premeĹĄÄ?anje koles med postajami. Ker pa je sistem res zelo obremenjen, se zgodi, da so nekatere postaje prazne, polna pa nikoli ni nobena od njih. To je dokaz veÄ?, kako dobro je sistem sprejet.ÂŤ ÄŒas uporabe koles so omejili na 14 ur na teden. Uporabnik jih lahko izkoristi v enem kosu ali pa kolo uporablja le tu in tam za krajĹĄi Ä?as. ÂťIzposojo ves Ä?as spremljamo. Tiste, ki krĹĄijo
V sistemu Bicy je 13 postaj s 104 prikljuÄ?nimi stojali in 61 kolesi.
Doslej preko 89 tisoÄ? izposoj
Ena bolj obremenjenih postaj je ob velenjskem stadionu. Tam se pogosto zgodi, da je na stojalih le eno kolo ali pa je postaja celo prazna.
600 evrov, v kar je vkljuÄ?ena nabava novega kolesa in modifikacija kolesa, da je kompatibilen sistemu.ÂŤ To opravijo na MIC-u, kjer so sistem tudi razvili. Prva registracija za uporabo sistema Bicy – ĹĄe vedno jo lahko opravite v velenjskem TIC-u – ostaja brezplaÄ?na. ÄŒe registrsko kartico uporabnik izgubi ali uniÄ?i, mora po novem plaÄ?ati 6 evrov.
Poostren nadzor zaleĹže
Alenka Rednjak: ÂťOd letos za sistem Bicy skrbita dva nadzornika, ki skrbita tudi za premeĹĄÄ?anje koles z manj obremenjenih na bolj obremenjene postaje.ÂŤ
nadgrajevali in ĹĄirili, verjetno pa bo prva naslednja postaja na velenjski plaĹži. To si Ĺželijo tudi uporabniki, ki bi postaje imeli ĹĄe kje drugje v dolini.
Vodja Urada za razvoj in investicije MO Velenje Alenka Rednjak nam je potrdila, da so uporabniki sistem Bicy takoj zelo dobro sprejeli. Leta 2012 so zaÄ?eli s 5 postajami za izposojo. ÂťKer so bila kolesa ves Ä?as v obtoku,
pravila, opozorimo, Ä?e ne zaleĹže, njegovo registrsko kartico blokiramo. Ocenjujemo, da nove Ä?asovne omejitve za zdaj niso potrebne. Trenutno ne razmiĹĄljamo o spremembah pravil za uporabo sistema Bicy.ÂŤ Dve pa so spreme-
nili pred kratkim. Ker so v preteklosti beleĹžili tako vandalizem kot kraje koles, ki so jih v veÄ?ini primerov skupaj z velenjskimi policisti uspeli najti – doslej je neznano kam izginilo le eno, so poviĹĄali kazen za tiste nepridiprave, ki bi si drznili ukrasti rdeÄ?ega Krpana. ÂťPo novem bodo tisti, ki ga bomo dobili, da je ukradel ali poĹĄkodoval mestno kolo, plaÄ?ali veÄ?. Za ukradeno ali uniÄ?eno kolo bodo plaÄ?ali
ÄŒeprav so mestna kolesa Krpan zelo dobro in trdno grajena, prihaja tudi do okvar, najveÄ?krat zaradi vandalizma. ÂťOpaĹžamo, da ga je v zadnjem Ä?asu manj, saj imamo poostren nadzor. Spremljamo vsakega uporabnika, Ä?e je kaj narobe, ga takoj poiÄ?ĹĄemo. Letos smo tudi oznaÄ?ili vsa kolesa z zaporednimi ĹĄtevilkami, zato ĹĄe laĹžje spremljamo, kaj se dogaja s posameznim kolesom in tudi s stebriÄ?ki na postajah.ÂŤ Lani se je dogajalo, da so mnogi na velenjsko plaĹžo ÂťpotovaliÂŤ prav s Krpani. Tam so potem leĹžala po veÄ? ur, v sistemu pa jih je primanjkovalo. Alenka Rednjak je k temu dodala: ÂťZavedamo se, da je to teĹžava. Imamo le dve moĹžnosti, da na plaĹži postavimo novo postajo ali pa da naĹĄi skrbniki hodijo po plaĹži in kolesa vraÄ?ajo v sistem. Tam bi potrebovali malo veÄ?jo postajo. Letos je verjetno ne bomo mogli postaviti, saj je to kar velik finanÄ?ni zalogaj. Upamo, da nam bo uspelo v letu 2017.ÂŤ đ&#x;”˛
Mega M novi operater mobilne telefonije
Zaradi dodelane scene je bilo doĹživetje ĹĄe toliko bolj intenzivno, nelagodja pa med ujetniki ni bilo Ä?utiti.
60 minut za pobeg 26. Dnevi mladih in kulture so v Velenju postregli tudi s priljubljeno prostorsko inĹĄtalacijo Escape Room Tina Felicijan
Zblazneli zdravnik Milan Kunigunda se je zavlekel v Pekarno v Starem Velenju, kamor zapira ĹĄtudente in se izĹživlja nad njimi. Ko gre iz kabineta, imajo ujetniki eno uro Ä?asa, da poiĹĄÄ?ejo kljuÄ?e in kode, razvozlajo namige ter si odprejo pot na svobodo. ÄŒe jim ne uspe, se profesor vrne v svoji okrvavljeni halji in pobesni zaradi razdejanja. Tako je zasnovana resniÄ?nostna igra Escape Room ali soba pobega, ki jo je Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub prviÄ? v Velenju uredil v Pekarni. Sceno so ustvarjalci postavili v dve sobi. Skupina igralcev se najprej znajde v sobi za
muÄ?enje, od koder se mora s pravilno kombinacijo Ä?rk in ĹĄtevilk, ki so skrite povsod okrog, prebiti v profesorjev kabinet, tam pa poiskati namige in sestaviti kodo, ki odpira sef, v katerem so shranjeni kljuÄ?i. Skupine veÄ?inoma pravoÄ?asno pobegnejo, a nekaterim ni uspelo. Profesor se je vrnil in ĹĄe zaostril matematiÄ?ni teror. Ĺ˝iga, Lara, SaĹĄo, BlaĹžka in Zala so se reĹĄili v 46 minutah. ZaÄ?eli so umirjeno in poÄ?asi brskati za namigi, Ä?eprav sploh niso vedeli, kaj iĹĄÄ?ejo. Ko so razreĹĄili prvo uganko, pa je Ä?as zaÄ?el kopneti in vznemirjenje se je stopnjevalo. Z dobro organizacijo in logiÄ?nim sklepanjem, nenazadnje pa tudi z nekoliko sreÄ?e, jim
je uspelo. SaĹĄo koncept Escape Rooma pozna iz raÄ?unalniĹĄkih igric, zdaj pa je lahko igro preizkusil tudi v realnem, ne le virtualnem svetu. ÂťNaloga ni bila najbolj lahka. Namigi so se skrivali povsod in naĹĄli smo jih na precej nenavadnih mestih,ÂŤ je povedala BlaĹžka. Celotna izkuĹĄnja je bila zanimiva in zabavna, pravijo. Pa tudi pouÄ?na, saj so med pobegom, ko so se zapletli, dobili namig, naj ne komplicirajo. ÂťTakrat nam je preklopilo in steklo, saj smo prej iskali res nepomembne detajle,ÂŤ je dejala Zala. ÂťNajbolje je razmiĹĄljati Ä?im bolj preprosto,ÂŤ pa je sklenil SaĹĄo, ki je organizatorjem dal v razmislek celodnevni Escape Room po vsej Pekarni. Ta je namreÄ? idealna scena za vse bolj priljubljeno resniÄ?nostno igro, ki dopuĹĄÄ?a mnoge variante in privablja razliÄ?ne obiskovalce. Za obisk se morajo predhodno najaviti, informacije pa najdejo na dmk.si. đ&#x;”˛
Med operaterje mobilne telefonije na slovenskem trgu v ponedeljek, 23. maja 2016, z blagovno znamko Me2 (Tudi jaz) vstopa podjetje Mega M. Cilja na mlade in poslovne uporabnike oziroma tiste, ki jim je v svetu sodobnih telekomunikacij najpomembnejĹĄi prenos podatkov. Cene telefoniranja, poĹĄiljanja tekstovnih ali slikovnih sporoÄ?il ter gostovanja v mobilnih omreĹžjih tujih operaterjev so pri ponudnikih mobilne telefonije v Sloveniji Ĺže optimizirane. V segmentu prenosa
podatkov pa so ĹĄe izzivi in rezerve. In prav na to podroÄ?je stavimo najveÄ?,ÂŤ je na danaĹĄnji novinarski konferenci poudaril direktor podjetja Mega M mag. Matej MeĹža. Na globalni trg namreÄ? prihajajo aplikacije druĹžbenih omreĹžij, predvsem Snapchat z video vsebinami, ki za popolno uporabniĹĄko izkuĹĄnjo zahtevajo veÄ?je koliÄ?ine prenesenih podatkov. Paketi Me2 so optimizirani prav na tem podroÄ?ju in so zato korak đ&#x;”˛ pred konkurenco. â€
Iz Gorenja kolesa Rog Ljubljana, 24. maj - Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in predsednik uprave BTC JoĹže Mermal sta podpisala pismo o nameri, s katerim obe druĹžbi napovedujeta sodelovanje pri obujanju blagovne znamke koles Rog. Na slovenske ulice se bo prihodnjo pomlad v osveĹženi podobi tako vrnil kultni pony. “V Gorenju imamo ustrezno znanje in izkuĹĄnje, ki jih lahko izkoristimo, da damo nov zagon in vrnemo ponos eni od legendarnih slovenskih blagovnih znamk,â€? pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. “Prepoznali smo naraĹĄÄ?ajoÄ? trend tako pri mnoĹžiÄ?nosti in priljubljenosti kolesarstva, kot na podroÄ?ju e-koles in se odloÄ?ili pridobiti blagovno znamko, ki ima na tem podroÄ?ju velik potencial za ponovno rast.â€? Predsednik uprave BTC JoĹže Mermal je naÄ?rte za obuditev blagovne znamke Rog oznaÄ?il kot nadgrajevanje njihove podpore kolesarstvu: “Skladno z naĹĄim poslanstvom ustvarjanja pogojev za razcvet novih poslovnih priloĹžnosti
z veseljem vstopamo v partnerstvo za proizvodnjo koles z druĹžbo Gorenje. S tem dodatno prispevamo k oĹživljanju blagovne znamke Rog, spodbujamo KD Rog kot ustvarjalca vrhunskih tekmovalcev, ki ĹĄirijo ime Slovenije v svet, in na inovativen naÄ?in nadgrajujemo naĹĄa dosedanja prizadevanja za razvoj slovenskega kolesarstva.â€? Blagovno znamko Rog bo upravljala novoustanovljena druĹžba GOR Kolesa, d. o. o., ki bo kot vsaka nova dejavnost v Skupini Gorenje najprej delovala v obliki start-up podjetja, kjer donose priÄ?akujemo v treh ali ĹĄtirih letih. Kot poudarja direktor omenjene druĹžbe Rok Lesjak, se bodo pri ponudbi koles usmerili v srednji cenovni razred, s poudarkom na kakovosti in dizajnu, z lastno dejavnostjo raziskav in razvoja ter lastno montaĹžo. V zaÄ?etku bodo v GOR Kolesih zaposlili okrog deset ljudi, sÄ?asoma pa se bo ĹĄtevilka z rastjo proizvodnje in prodaje poveÄ?evala. đ&#x;”˛
mz