21 2017

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (12/21 °C), soboto (10/22 °C) in nedeljo (10/23 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 25. maja 2017

ĹĄtevilka 21 | leto 64

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Toplota poenotila svetnike Mira ZakoĹĄek

Ljubiteljska kultura Janja slavila v Ljubljani razgibala maj Ljubljana, 20. maja – Na premierni izvedbi mednarodnega tekmovanja v ťportnem pleza-

Velenje, 20. maja – V soboto dopoldne so lahko obiskovalci mestnega srediĹĄÄ?a opazovali skupine fokloristov in tamburaĹĄev, ki so pred zaÄ?etkom 6. sreÄ?anja hrvaĹĄke kulture v Sloveniji vadili na Titovem trgu in v njegovi okolici. OblaÄ?no nebo je bilo krivo, da so sreÄ?anje potem izpeljali v polni dvorani doma kulture. To je bila le ena od skupaj 21 prireditev, ki so do nedelje obogatile kulturno dogajanje v okviru Ä?etrtega Tedna ljubiteljske kulture v Ĺ aleĹĄki dolini.

Organizatorji – velenjski JSKD – so bili yelo zadovoljni, ker so bile vse prireditve dobro obiskane, kar je dokaz veÄ?, da kultura bogati tako tiste, ki se z njo ukvarjajo, kot tiste, ki jo spremljajo.

nju v disciplini balvani Triglav The Rock Ljubljana na Kongresnem trgu na montaĹžni steni je v Ĺženski konkurenci slavila Janja Garnbret.

Edina napaka se ji je pripetila v prvem polfinalnem balvanu, za katerega je potrebovala dva poskusa, vseh ostalih sedem, vkljuÄ?no s ĹĄtirimi v finalu, pa je preplezala v svojem slogu, ki jo krasi tudi v tej sezoni, suvereno in brezhibno v prvem poskusu.

bĹĄ

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

PodraĹžitve v viĹĄini 57 odstotkov so v danaĹĄnjih Ä?asih zagotovo nesprejemljive, privoĹĄÄ?iti pa si jih ne more nihÄ?e drug kot kakĹĄen monopolist, ki paÄ? lahko uporabnike potisne v kot.

TakĹĄno podraĹžitev je pred dnevi doĹživela Ĺ aleĹĄka dolina! Za zdaj tega sicer uporabniki toplovodnega ogrevanja ne Ä?utijo, saj jo Komunalno podjetje do njih ĹĄe ni uveljavilo, a Agencija za energetiko je takĹĄne cene brez kakrĹĄnekoli slabe vesti potrdila. Ĺ e veÄ?, ko so ustanovitelji Komunalnega podjetja Velenje zahtevali razkritje vhodnih stroĹĄkov, ki naj bi bili osnova za tako visok dvig toplote, jih je direktorica agencije DuĹĄka Godina zavrnila, Ä?eĹĄ da gre za zaupne podatke. 'Halo?' DrĹžava, to sem jaz!, je v 17. stoletju dejal Ludvik XIV. Saj menda nismo ĹĄele tam?

Kljub vsemu slabemu pa je tole dogajanje prineslo nekaj dobrega! Poenotilo je dolino proti vse hujĹĄi birokratski aroganci ter razjezilo svetnike in odgovorne v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj do tolikĹĄne mere, da so dvignili glas in so pri svojih zahtevah zelo enotni. Zahtevajo podatke, praviÄ?no ceno toplote, zahtevajo odĹĄkodnino in ustrezno sanacijo doline. Vse odloÄ?itve o tem so sprejeli povsem soglasno, vse skupaj pa je spominjalo na Ä?as pred tridesetimi leti, ko se je tukaj zgodil veliki ekoloĹĄki protest, s katerim je to okolje doseglo, da se je marsikaj postavilo na pravo mesto in se je ekoloĹĄko ozavestila tudi Slovenija. Upamo lahko, da bo tudi zdaj tako in da bo tisto, kar je bilo obljubljeno, ko so lokalne skupnosti potrjevale potrebne okoljske dokumente, tudi uresniÄ?eno. Dejstvo je, da se drĹžavna politika trenutno skriva za energetiki Ĺ aleĹĄke doline nenaklonjenemu javnemu mnenju (to velja tudi za ceno toplotne energije), zato jih verjetno tudi ni bilo na zadnjo sejo svetov, ko so govorili o njej. A prebivalci Ĺ aleĹĄke doline gotovo nimajo niÄ? s tem, Ä?e odgovornim v drĹžavi v vseh letih ni uspelo presekati gordijskega vozla, v katerega je zavozlana naloĹžba v blok 6, ki pa je temu okolju (med drugim) obljubljal druĹžbeno odgovorno ravnanje. OÄ?itno je, da je drĹžava drĹžala veliko figo v Ĺžepu. Ĺ e ko se stroji niso umaknili z gradbiĹĄÄ?, so bile namreÄ? dane obljube pozabljene. Sedaj se dolina ozaveĹĄÄ?a. Upajmo, da bo zmogla in znala najti pot do svojih pravic. đ&#x;”˛

Med neurjem na avto padlo drevo Ĺ kale, 20. maja – V soboto je na obmoÄ?ju MO Velenje malo pred 13. uro zaÄ?elo moÄ?no deĹževati. To je bil naravni uvod v veliko vajo ÂťNeurje s poplavo 2017ÂŤ, ki jo je pripravil obÄ?inski ĹĄtab Civilne zaĹĄÄ?ite. Prve avtomobile na nujni voĹžnji, z luÄ?kami in sirenami, so lahko Ĺ aleÄ?ani sliĹĄali in videli toÄ?no ob 13. uri, ko so hiteli v Ĺ kale. Tam je neurje podrlo drevo, ki je pristalo na avtomobilu. To pa je bila le ena od 15 situacij, ki so jih preizkusili v sobotni vaji. Brez tovrstnih vaj gasilci in ostali, vkljuÄ?eni v sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, ne bi bili uspeĹĄni takrat, ko gre zares. Zato so se tudi tokrat vedli, kot da se je vse zgodilo Ä?isto zares. VeÄ? na strani 22. đ&#x;”˛ bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

SmuÄ?arsko skakalni center izpolnjuje priÄ?akovanja

Dan mladosti na promenadi Velenje, 25. maja – Danes bo MO Velenje v sodelovanju z velenjskimi osnovnimi ĹĄolami organizirala prireditev Dan mladosti na promenadi. Od 18. ure dalje bo potekala v amfiteatru na velenjski promenadi. Prireditev poteka v okviru Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja. V uvodu bo zbrane pozdravil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, v nadaljevanju prireditve pa se bodo z glasbeno-plesnim programom predstavili uÄ?enke in uÄ?enci velenjskih osnovnih ĹĄol ter Centra za vzgojo in izobraĹževanje Velenje z vokalnimi, instrumentalnimi in plesnimi toÄ?kami. đ&#x;”˛

bĹĄ

Tudi vaĹĄ pogled na CPS ĹĄteje Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj sodelujeta v ĹĄiroki razpravi o vkljuÄ?evanju javnosti v pripravo Celostne prometne strategije, ki jo izvajajo v 64 slovenskih obÄ?inah. Namen je izboljĹĄati sodelovanje javnosti pri upravljanju javnih zadev. Z vaĹĄim pogledom bo vkljuÄ?evanje lahko bolj kakovostno in uÄ?inkovito, zato vas vabijo, da izpolnite spletni vpraĹĄalnik na povezavi http://www.1ka.si/a/127257. đ&#x;”˛

Ta petek bodo nov smuÄ?arsko skakalni center v Velenju uradno predali namenu – Tako zanj kot za Poslovno cono Stara vas so pridobili nepovratna sredstva Mira ZakoĹĄek

Gradnja smuÄ?arsko skakalnega centra na grajskem hribu je bila zahtevna in tudi dolgotrajna, saj so jo spremljali ĹĄtevilni zapleti.

Najprej je bilo potrebno podreti stare objekte, potem nepriÄ?akovano urediti breĹžine in ĹĄele nato je lahko zastavljeno delo steklo. To je seveda pomenilo podraĹžitev pa tudi rok izgradnje se je zavlekel. ÂťA konec dober, vse dobro,ÂŤ je zadovoljen Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je ponosen na nov

ĹĄportni objekt, za katerega pravi, da je smiselno zaokroĹžil podobo mesta in da bo pogled na ta hrib zdaj, ko ga bodo ĹĄe ozelenili, zares lep. Ĺ e bolj pomembno pa je, da so z novimi skakalnicami mladim skakalcem omogoÄ?ili treninge, zagotovo pa bodo tu organizirali tudi tekmovanja. ÂťStrokovnjaki pravijo, da so skakalnice odliÄ?ne in jih bo mogoÄ?e uvrstiti med tiste, ki so pomembne za treninge razliÄ?nih reprezentanc,ÂŤ dodaja KontiÄ?, ki pravi tudi, da so vse naloĹžbe v ĹĄportno infrastrukturo naloĹžbe v ljudi, zato se vedno dobro ob-

mkp

PospeĹĄeno prenavljajo ceste Ĺ oĹĄtanj, 18. maja – V okviru izvajanja koncesije za vzdrĹževanje obÄ?inskih cest podjetje Andrejc pospeĹĄeno nadaljuje prenavljanje cestnih odsekov v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Dela na cesti LajĹĄe– Ravne zakljuÄ?ujejo, od Ä?etrtka do konca junija pa bodo potekala od kriĹžiĹĄÄ?a v Gaberkah do odcepa za PleĹĄivec. Cesta bo zaradi del zaprta. đ&#x;”˛

mkp

Obnova ceste v Slatinah Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki nadaljujejo tradicijo, da vsaj en odsek javnih poti obnovijo skupaj lokalna skupnost in obÄ?ani. Letos so interes za takĹĄno sodelovanje pokazali krajani vaĹĄke skupnosti Slatina – druĹžine Stakne, Knez, Kumer in Drev. Te so pripravljene z lastnimi sredstvi plaÄ?ati stroĹĄke ureditve spodnjega ustroja ceste, ki vodi do njihovih objektov.

Tako kot v preteklih letih bo obÄ?ina financirala asfaltno prevleko na Ĺže pripravljeno podlago in za to namenila veÄ? kot 10 tisoÄ? evrov. DolĹžina obnovljene ceste je dobrih 200 metrov. ZaÄ?etek del naÄ?rtujejo sredi prihodnjega meseca. đ&#x;”˛

tp

Sofinanciranje malih Ä?istilnih naprav Velenje – Na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si je objavljen javni razpis za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2017. ViĹĄina sofinanciranja na obstojeÄ? stanovanjski objekt, ki se prikljuÄ?i na malo komunalno Ä?istilno napravo, znaĹĄa tisoÄ? evrov. Sredstva lahko dobijo samo fiziÄ?ne osebe in le za Ä?iĹĄÄ?enje komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstva v stanovanjskem objektu. đ&#x;”˛

Ekovrtci na obisku Velenje, 25, maja – Danes poteka v Velenju XI. sreÄ?anje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije. Dopoldanski del je v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije, kjer bodo gostom pripravili program otroci in strokovne delavke Vrtca Velenje. Predstavili jim bodo tudi projekt ÂťV svetu narave naÄ?rtujemo naravoslovne vsebine in aktivnosti, ki povezujejo rastlinstvo, Ĺživalstvo, Ä?loveka in neĹživo naravo.ÂŤ Popoldne bodo za goste pripravili ogled jamskega in zunanjega dela Muzeja premogovniĹĄtva, nato pa jih bodo popeljali ĹĄe na sprehod okoli Velenjskega jezera, kjer jim bodo predstavili mitologijo Velenja. đ&#x;”˛

bĹĄ

Informativna tabla v Skornem Ĺ martno ob Paki – V Skornem v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki bo v kratkem postavljena nova informativna tabla, ki bo oznaÄ?ila prenovo urbane opreme v lokalni skupnosti. Ker stoji tabla na meji med ĹĄmarĹĄko in ĹĄoĹĄtanjsko obÄ?ino, so se obÄ?ani v obeh odloÄ?ili, da jo bodo postavili s skupnimi moÄ?mi. UdarniĹĄko bodo pripravili temelje, ostale stroĹĄke za ta del pa bo veÄ?inoma financirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. ObÄ?ina Ĺ martno bo plaÄ?ala konstrukcijo in postavitev table. PriÄ?akovati je, da se bodo obÄ?ani obeh obÄ?in zbrali na skupni akciji znova ob zakljuÄ?ku projekta – pri pokrivanju table s streĹĄniki. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Novo podobo bo dobil tudi stanovanjski blok na Cankarjevi ulici v srediĹĄÄ?u mesta.

25. maja 2017

restujejo. To naloĹžbo so delno sofinancirali s sredstvi fundacije za ĹĄport.

Pravzaprav velja za veÄ?ino naloĹžbenih projektov, ki jih je v zadnjih letih financirala Mestna obÄ?ina Velenje, da so zanje pridobili nepovratna ali evropska ali drĹžavna sredstva.

Pri Ä?rpanja teh sredstev so bili v preteklem obdobju med najuspeĹĄnejĹĄimi v Sloveniji.

KontiÄ? je prepriÄ?an, da bo tudi v prihodnje tako. Pripravljenih imajo veliko projektov, s katerimi nameravajo kandidirati, ko bodo objavljeni razpisi. Tako bodo ĹĄe poveÄ?ali udeleĹžbo naloĹžb, ki so gonilo razvoja, v obÄ?inskem proraÄ?unu.

S pomoÄ?jo skoraj milijona nepovratnih sredstev ta Ä?as Ĺže gradijo novo poslovno cono v Stari vasi. Dela dobro napredujejo, tako da raÄ?unajo, da bo obmoÄ?je bodoÄ?im investitorjem (te Ĺže zbirajo) na voljo Ĺže to jesen.

S tem bodo zelo konkretno pomagali pri podjetniĹĄkem razvoju in zagotavljanju novih delovnih mest. ÂťObÄ?ina sama sicer delovnih mest ne more ustanavljati, vsekakor pa je dolĹžna zagotoviti prostorske pogoje za razcvet podjetniĹĄtva. Tega se v tem okolju ĹĄe kako zavedamo. Vse dosedanje poslovne cone so polne in so tudi povsem izpolnile priÄ?akovanja. To velja tako za poslovno cono Rudarski dom kot podjetniĹĄki center Standard, v katerem se sreÄ?uje vse veÄ? tistih, ki podjetniĹĄko razmiĹĄljajo in se tudi sami podajajo na svojo poslovno pot,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Zelo vesel je tudi ĹĄtevilnih obnov fasad in energetskih sanacij stanovanjskih stolpnic na obmoÄ?ju celotnega Velenja. Seveda to izvajajo stanovalci skupaj s svojimi upravljalci. To vsekakor dviguje standard (energetska sanacija) in lepĹĄa celotno podobo mesta. Upa, da se bodo za to odloÄ?ili tudi stanovalci tistih hiĹĄ, ki so ĹĄe vedno v zelo slabem stanju. ÂťZagotovo jih bodo k temu spodbudili tudi ti, ki zdaj, ko to delajo, ĹĄe posebej potem, ko bodo izvajalci odstranili zaĹĄÄ?itne ÂťzaveseÂŤ in bodo v Ä?udoviti podobi zasijali prenovljeni objekti. đ&#x;”˛

Vse razliÄ?ne nesnage ni enostavno poÄ?istiti V Celju bodo Ä?istili – V LaĹĄkem Ä?ebele, v Kozjem zmaji – Vrtenje okoli kovaÄ?a Za nami je ĹĄe nekaj vroÄ?ih slovenskih dni. Ne (le) zaradi vremena in kongresa JanĹĄeve stranke v Mariboru ter strankarskega obiska madĹžarskega premierja Orbana, dobesedno vroÄ?e je bilo na drugem koncu naĹĄe deĹželice, na Vrhniki. VroÄ?e in zasmrajeno zaradi poĹžara v skladiĹĄÄ?u nevarnih odpadkov. VroÄ?e je ĹĄe kar med prizadetimi krajani tudi zaradi naÄ?rtovane lakirnice druĹžbe Magna. Ne le zaradi strahu pred onesnaĹževanjem, tudi zaradi strahu pred uniÄ?enjem kakovostne kmetijske zemlje. Pa ĹĄe nekaj je povezano z zemljo: Ä?eprav nam je ÂťBruseljÂŤ vzel teran, smo mu podarili sadiko potomke najstarejĹĄe vinske trte iz Maribora. Rasla bo na vrtu ene osrednjih institucij EU. Morda nam bodo zdaj kaj bolj naklonjeni. Malo Ä?udna stvar pa se dogaja v Ljubljani. Komaj so tam pred kratkim poslanci sprejeli nov ostrejĹĄi zakon o kajenju, naj bi ljubljansko tobaÄ?no tovarno proglasili za kulturni spomenik.

O onesnaĹženju so govorili tudi v Celju, saj so nemĹĄki strokovnjaki predstavili ugotovitve raziskav o onesnaĹženosti na obmoÄ?ju Cinkarne in moĹžne reĹĄitve. V Cinkarni, tudi nova tovarna sama stoji na ĹĄkodljivih ostankih proizvodnje, teĹžavo predstavljata ĹĄe dve deponiji, zagotavljajo pa, da bodo sanacijo, kot jo predlaga stroka, izvedli.

Seveda bo to trajalo nekaj Ä?asa, saj ni enostavna. In tudi ne poceni, zato priÄ?akujejo tudi drĹžavno pomoÄ?. Celjani se Ĺželijo tudi odloÄ?neje spoprijeti z nesreÄ?nimi delci MP 10. Ker tovrstno onesnaĹženje moÄ?no povzroÄ?a promet, se bodo lotili ustreznih ukrepov. Tako je bil v torek pred svetniki Ĺže predlog o ureditvi gospodarske javne sluĹžbe linijskih prevozov v mestu ter o koncesiji te sluĹžbe. V Celju o ureditvi mestnega potniĹĄkega prometa sicer Ĺže dolgo govorijo. V kneĹžjem mestu naÄ?rtujejo spremembe tudi v taksi sluĹžbi. Tudi ta vozila naj bi bila ekoloĹĄko prijaznejĹĄa, predvsem pa tudi vsa odeta v rumeno kneĹžjo barvo.

Bolj ÂťzdravoÂŤ je bilo v soboto v LaĹĄkem, kjer so se ob obletnici rojstva naĹĄega najbolj znanega Ä?ebelarja Antona JanĹĄe zbrali slovenski Ä?ebelarji. Prav LaĹĄko ima zelo dolgo tradicijo Ä?ebelarstva, kar 115-letno, za razvijanje te dejavnosti si ĹĄe vedno moÄ?no prizadevajo.

V svojem mestu predstavljajo celotno dejavnost: imajo vrtove medo-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

vitih rastlin, mestni Ä?ebelnjak, prikazujejo pridobivanje medu ter tudi njegovo uporabo. Ob tem sreÄ?anju so seveda spregovorili tudi o slovenski pobudi, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan Ä?ebel. Pa tudi o tem, da bi bil naslednji svetovni kongres Ä?ebelarjev pri nas, v LaĹĄkemu bliĹžnjem Celju.

Kozje pa je bilo isti dan v znamenju drugaÄ?nih Ĺživali. Tu se je zbralo sedem zmajev. Seveda – ob kozjanski prireditvi Koza, zmaj in ĹĄe kaj, ki je nekakĹĄna nadgradnja tradicionalnega mednarodnega sreÄ?anja folklornih skupin, so pripravili tudi prvo sreÄ?anje slovenskih zmajev. Povabili so sicer predstavnike vseh enajstih slovenskih obÄ?in, v katerih imajo v ÂťzgodoviniÂŤ krajev ali grbih zmaja, priĹĄlo jih je sedem. Upajo, da jih bo naslednje leto ÂťprileteloÂŤ ĹĄe veÄ?.

Eni bodo leteli, drugi se vrteli. Na novem kroĹžiĹĄÄ?u med ZreÄ?ami in Slovenskimi Konjicami okoli kovaÄ?a. Na novem kroĹžiĹĄÄ?u, ki bo moÄ?no izboljĹĄal promet na tem odseku, je namreÄ? Unior postavil svoj simbol, kip kovaÄ?a. ÄŒakajo le ĹĄe na uporabno dovoljenje. Na drugem koncu konjiĹĄke obÄ?ine pa naj bi se zavrteli Ä?ez kakĹĄno leto.

Tudi tu je namreÄ? zaradi izstopa z avtoceste promet gost in zaradi slabe preglednosti tudi ne najbolj varen; in tudi tu vidijo reĹĄitev v izgradnji kroĹžiĹĄÄ?a. To bo povezalo tudi naÄ?rtovano poslovno cono.

V Ĺ marju pri JelĹĄah pa so dobili prvo direktorico Zavoda za turizem, ĹĄport in mladino. Seveda, saj je to povsem nov zavod, v katerega so zdruĹžili tudi nekatere obÄ?inske obrate. Ta zavod bo vodila Melita Bevc iz Grobelnega. Ustanovitev takega zavoda se jim je zdela potrebna zaradi razvejane dejavnosti na teh podroÄ?jih.

Pa ĹĄe to: kot veliko posebnost zadnjega sejemskega Ä?etverÄ?ka na Celjskem sejmiĹĄÄ?u so napovedovali tudi pravo kros dirko. Kot posebnost zato, ker je bilo za to treba za progo pripeljati okoli tisoÄ? kubikov zemlje. Po mnenju mnogih bi bila lahko to dobra generalka za kneĹžjo obÄ?ino. ÄŒe je to uspelo za ĹĄportni spektakel, potem tudi za zamenjavo onesnaĹžene zemljine okoli celjskih vrtcev ne bi smel biti kakĹĄen veÄ?ji problem. Le pripravljenost je potrebna.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 3

Soglasno proti poviĹĄanju cen toplote Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj na skupni seji soglaĹĄali, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah – OgorÄ?eni, ker niso dobili podatkov – Zahtevajo sprejem zakona Âťpo vzoru PosavjaÂŤ Mira ZakoĹĄek

Velenje, 18. maja – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so bili na skupnem zasedanju povsem enotni. Soglasno so sprejeli sklepe, s katerimi zavraÄ?ajo predlagano podraĹžitev toplotne energije na pragu TEĹ za skoraj 57 odstotkov. PrepriÄ?ani so namreÄ?, da je ta neupraviÄ?ena, saj naj bi se stroĹĄki proizvodnje zaradi veÄ?jega izkoristka bloka 6 celo zniĹžali. OgorÄ?eni so bili tudi zaradi tega, ker od pristojne agencije niso dobili izhodiĹĄÄ?nih podatkov za izraÄ?un te cene. OdloÄ?ili so se tudi, da bodo pripravili zakon, s katerim naj bi tudi temu okolju zaradi posegov v prostor zagotovili primerne odĹĄkodnine, pa tudi zakon o zapiranju Premogovnika Velenje (z njim naj bi pravoÄ?asno zagotovili potrebna sredstva za zapiranje Premogovnika Velenje po letu 2054.

Tokrat so bili svetniki povsem enotni. Tako ĹĄoĹĄtanjski kot velenjski so predlagane sklepe sprejeli soglasno. Vsi so bili tudi ogorÄ?eni, ker se zasedanja ni udeleĹžil nihÄ?e od vlade niti od pristojnega ministrstva kljub drugaÄ?nemu zagotovilu drĹžavnega sekretarja ob vladnem obisku v Savinjski regiji.

Izgradnja ĹĄestega bloka ni imela brezpogojne podpore

V uvodu je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? odloÄ?no poudaril, da izgradnja ĹĄestega bloka v tem okolju ni imela brezpogojne podpore. Stroka je zagotavljala boljĹĄe izkoristke, Ä?istejĹĄo proizvodnjo, ohranitev delovnih mest, druĹžbeno odgovoren odnos do okolja ‌ Ves Ä?as se je poudarjalo tudi, da je nizka cena toplotne energije (ta je ĹĄe vedno najniĹžja v Sloveniji) v neki obliki odĹĄkodnina za posege v prostor. ÂťA smo kasneje ugotovili, da sploh ni tako.

Kalkulacije, ki smo jih dobili, so jasno dokazovale, da poslujejo v

TEĹ na podroÄ?ju toplotne energije z dobiÄ?kom. To je veljalo vse do junija 2015, ko nam je TEĹ enostransko odpovedal pogodbo o zanesljivi dobavi toplotne energije in potem predlagal nesprejemljive podraĹžitve, ki nikakor ne morejo biti plod kakĹĄne resne kalkulacije,ÂŤ je poudaril KontiÄ? in pove-

no proizvodno ceno, nikakor pa plaÄ?evati izgub, ki nastajajo pri proizvodnji elektriÄ?ne energije za potrebe cele Slovenije. Spomnil je tudi, kako pomembna je vloga ĹĄestega bloka pri zagotavljanju nemotene oskrbe. To se je pokazalo v prvih letoĹĄnjih mesecih, ko je bilo pomanjkanje zaradi suĹĄe to-

slanec zavrnjen, ko je tudi za to okolje predlagal podoben zakon, kot ga ima Posavje. Napovedal je odloÄ?en boj, Ä?e bo treba tudi preko sodiĹĄÄ?, tudi evropskega.

Obljube s figo v Ĺžepu

Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih je pritrdil KontiÄ?evim mnenjem,

Svetniki obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj , v prvi vrsti pa gostje (z desne: nekdanji direktor TEĹ in KP dr. UroĹĄ Rotnik, sedanji direktor KP mag. GaĹĄper Ĺ karja, direktor TEĹ mag. Arman Koritnik, direktor PV mag. Ludvik Golob, finanÄ?ni direktor HSE Stojan NikoliÄ? in direktor investicij HSE Miha PeÄ?ovnik.

dal, kakĹĄni predlogi podraĹžitev so prihajali. Tako je cena za toploto nerazumljivo nihala: junija 2016 naj bi se podraĹžila na 26,16 evra, septembra padla na 17, novembra na 16,5 in marca letos na 17,25 evra (to je pristojna agencija tudi potrdila). Vmes pa so preko sodiĹĄÄ?a podraĹžitve uspeĹĄno zavraÄ?ali.

KontiÄ? je tudi poudaril, da je to okolje pripravljeno plaÄ?ati poĹĄte-

likĹĄno, da na trgu ni bilo viĹĄkov in bi bile sicer nujne redukcije. Prav tako je poudaril, da za izgradnjo ĹĄestega bloka ni bil porabljen ĹĄe niti en sam evro davkoplaÄ?evalskega denarja (kar se pogosto sliĹĄi), nasprotno pa se ogromni finanÄ?ni viri zbirajo za neobnovljive vire. Zahteval je tudi enakovredno obravnavo za posege v prostor in poudaril, da je bil kot nekdanji po-

KakĹĄne sklepe so sprejeli?

Predlagano ekstremno visoko podraĹžitev toplote so zavrnili in zahtevali v roku 14 dni Âťvhodne podatkeÂŤ in obrazloĹžitve, saj so prepriÄ?ani, da se stroĹĄki niso bistveno spremenili, ĹĄe veÄ? – fiksni stroĹĄki vzdrĹževanja, dela in vsega ostalega so se krepko zniĹžali, medtem ko je izkoristek ĹĄestega bloka boljĹĄi. Zahtevali so, da se TEĹ in Premogovnik pri odloÄ?anju o vseh spremembah redno posvetujeta z lokalnima skupnostma Velenje in Ĺ oĹĄtanj, od vlade so zahtevali, da spoĹĄtuje zaveze z okoljskega, gospodarskega in druĹžbenega vidika, od HSE pa druĹžbeno odgovorno ravnanje in dosledno spoĹĄtovanje zavez o povraÄ?ilu ĹĄkode. ObÄ?inski upravi so zadolĹžili, da skupaj pripravita predlog zakona, ki ga bodo posredovali v obravnavo poslancem drĹžavnega zbora.

Civilna iniciativa LuÄ?e meni, da predlagana nova reĹĄitev glede obvoznice Âťpije vodoÂŤ – Lokalna skupnost: predlog trase realno neizvedljiv

LuÄ?e, 18. maja – Civilna iniciativa LuÄ? je pred tednom dni povabila tamkajĹĄnje obÄ?ane na javno predstavitev magistrske naloge z naslovom Idejna zasnova vstopno-informacijskega srediĹĄÄ?a v Zgornji Savinjsko dolino na sotoÄ?ju LuÄ?nice in Savinje. Izdelali so jo strokovnjaki Fakultete za arhitekturo in Fakultete za ĹĄport: avtor naloge je VelenjÄ?an Dino MujiÄ?, njegov mentor doc. dr. Rok Ĺ˝nidarĹĄiÄ?, strokovni sodelavec za idejne reĹĄite pa je bil prof. dr. Otmar Kugovnik.

Sloveniji tretjino potrebne elektrike le ĹĄe 56 milijonov evrov (podatek za leto 2015), nekoÄ? pa jih je 100. Zato po njegovem mnenju ni Ä?udno, da posluje s tolikĹĄno izgubo. Dokazoval pa je tudi, da je metodologija, s katero so uveljavili poviĹĄanje cen toplotne energije, napaÄ?na.

Vhodni podatki zaupne narave?

DuĹĄka Godina, direktorica Agencije za energijo, je sicer zagovarjala odloÄ?itev o podraĹžitvi in tudi poudarila, da je velenjska toplotna energija ĹĄe vedno najniĹžja v Sloveniji, a je s trditvijo, da agencija ni imela dvomov,

do uporabnikov ĹĄe ni uveljavilo poviĹĄanja, Ä?eprav to zanje velja od 1. maja) bi seveda hudo prizadela prebivalce, pa tudi gospodarstvo. OgorÄ?eno je o tem govorila predsednica tukajĹĄnje gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer, ki je poudarila, da je tolikĹĄna podraĹžitev za slovenske gospodarske razmere povsem nesprejemljiva, za primer pa navedla, da se od mobilnih operaterjev preselimo tudi, ko podraĹžijo svoje storitve za en sam cent. Poudarila je, da predelovalna industrija (ta je veÄ?inoma vezane na globalni konkurenÄ?no neizprosen trg) zavzema dve tretjini tukajĹĄnjega gospodarstva in tega stroĹĄka ne zmore.

Samo Gorenje bi ob uveljavitvi te podraĹžitve moralo odĹĄteti za toploto celih 300 tisoÄ? evrov veÄ?.

Tega pa tudi ne zmorejo mlada mikro in srednja podjetja, ki se ĹĄele uveljavljajo.

Treba se je pogovarjati in se sliĹĄati

Ĺ˝upana odloÄ?ena, da se gre do konca

Ĺ oĹĄtanjski in velenjski Ĺžupan sta bila z razpravo na skupni seji sicer zadovoljna, a sta oÄ?itno bolj previdna in ne verjameta veÄ? praznim obljubam. Sicer pa se je v tem tednu Ĺže marsikaj dogajalo, med drugim naj bi se vÄ?eraj (po zakljuÄ?ku redakcije naĹĄega Ä?asopisa) Ĺže sestala z generalnim direktorjem HSE MatjaĹžem Maroltom. Tema je bila med drugim toplotna podraĹžitev.

sam pa orisal, kako konstruktivno so sledili potrebam TEĹ in v zelo kratkem Ä?asu med drugim sprejeli 28 prostorskih dokumentov, ob tem pa seveda verjeli dokumentom, ki so zagotavljali odĹĄkodnine za posege v prostor in zmanjĹĄano kvaliteto Ĺživljenja ob ogromnih energetskih objektih, ki osenÄ?ujejo velik del Ĺ oĹĄtanja.

Povedal je tudi, da so bili pogovori o tej temi enostransko prekinjeni, njihovi glasovi pa nesliĹĄani.

Od nekdanjih 100, zdaj za elektriko le 56 milijonov

S ĹĄtevilnimi podatki je postregel nekdanji direktor TEĹ in Komunalnega podjetja Velenje dr.

UroĹĄ Rotnik, med drugim s tem, da dobi TEĹ za zagotavljanje

Bolje vrabec v roki kot golob na strehi

Tatjana PodgorĹĄek

3

AKTUALNO

25. maja 2017

Predlagana reĹĄitev Âťpije vodoÂŤ

Pred leti so predlaganemu projektu obvoznice v letu 2010 sprejetem drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu nasprotovali Ä?lani DruĹĄtva za trajnostni razvoj LuÄ?, Âťcivilna iniciativa LuÄ? pa je nastala takrat, ko se je zaÄ?ela odmera zemljiĹĄÄ? zanjo,ÂŤ je pojasnil njen predsednik Rajko Prepadnik. Po njegovih zagotovilih so magistrsko nalogo izdelali omenjeni strokovnjaki samoiniciativno, predstavlja pa – po mnenju Ä?lanov civilne iniciative – optimalno, kompromisno reĹĄitev vpraĹĄanja, ki Ĺže vrsto let razdvaja mne-

nje v LuÄ?ah. ÂťPredlagana trasa zagotavlja dvoje: LuÄ?e bo dobilo obvoznico, kar je osnovna zahteva njenih zagovornikov, in ohranjen stik vasi z reko Savinjo in edine ravne kmetijske povrĹĄine v LuÄ?ah, kar je osnovna zahteva nasprotnikov obvoznice.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kakĹĄna so priÄ?akovanja civilne iniciative, pa je Prepadnik odgovoril: ÂťVelika, se pa bojimo, da ne bomo usliĹĄani. PriÄ?akujemo spremembe prostorskega naÄ?rta v enem delu in da bodo predlagane reĹĄitve v magistrski nalogi dolgoroÄ?no uresniÄ?ene. Izdelali so jo strokovnjaki in Âťpije vodo.ÂŤ

VĹĄeÄ?na nekonfliktnost realno ni izvedljiva?

ÂťZ ugotovitvami Ä?lanov civilne iniciative ne soglaĹĄam povsem.

Me pa veseli, da so v izhodiĹĄÄ?u

zapisali, da je obvoznica za nadaljnji razvoj LuÄ? nujno potrebna. S tem osnovnim dejstvom sedaj oÄ?itno soglaĹĄajo tudi tisti, ki so desetletja in veÄ? nasprotovali njeni izgradnji in vsem strokovnim argumentom, ki so govorili njej v prid. Ne nazadnje tudi 92-odstotni podpori, ki so jo obvoznici namenili obÄ?ani na referendumu pred tremi leti,ÂŤ je

da predlagani podatki ne bi bili toÄ?ni, poĹžela veliko ogorÄ?enje. Ĺ e veliko veÄ?je pa na zelo poenostavljen odgovor, da obÄ?inam ustanoviteljicam Komunalnega podjetja Velenje, ki skrbi za toplotno distribucijo, ne morejo posredovati vhodnih podatkov, Ä?eĹĄ da so ti zaupne narave. Poslanec SD Jan Ĺ kobrne je obljubil, da bo vpraĹĄanje o tej zaupnosti postavil odgovornemu ministru, kar naj bi se zgodilo jutri, ministra za infrastrukturo pa je s problematiko toplotne energije v Ĺ aleĹĄki dolini seznanil Ĺže vÄ?eraj.

Gorenje bi plaÄ?alo 300 tisoÄ?akov veÄ?

PodraĹžitev toplotne energije (Komunalno podjetje po besedah direktorja mag. GaĹĄperja Ĺ karje

komentiral mnenje civilne iniciative o projektu luÄ?ki Ĺžupan Ciril Rosc. Je pa ta priznal, da je v predstavljeni ĹĄtudiji nekaj reĹĄitev, ki bi jih lahko koristno uporabili pri nadaljnjem razvoju LuÄ? in so izvedljive Ĺže po obstojeÄ?i varianti. Podobne so pred leti v idejnih zasnovah predvideli tudi sami. ÂťMoje mnenje o varianti prestavitve trase na drugo stran reke Savinje pa je, da kljub vĹĄeÄ?nosti in nekonfliktnosti realno ni izvedljiva predvsem iz ekonomskega zornega kota. Je namreÄ? bistveno draĹžja od aktualne, ki

Po zagotovilih Cirila Rosca obstaja v LuÄ?ki ĹĄolski kroniki zapis, da so v 19. stoletju takratni vrli obÄ?inski odborniki s posebno ÂťdeputacijoÂŤ, poslano v Gradec (takratni sedeĹž Ĺ tajerske deĹžele), prepreÄ?ili gradnjo ceste Ljubno–LuÄ?e, ki bi jo na deĹželne stroĹĄke zgradila ĹĄtajerska deĹželna vlada. PrepriÄ?ani so bili, da bodo s tem LuÄ?e ohranili stran od ostalega pokvarjenega sveta. ÂťZmagoÂŤ so proslavili z godbo, plesom, jedaÄ?o in pijaÄ?o, kar je trajalo veÄ? dni. ÂťNova cesta Ljubno–LuÄ?e je bila tako zgrajena desetletja kasneje, ĹĄele leta 1906 in dvanajst let po tistem, ko so leta 1894 Ĺže zgradili cesto LuÄ?e–SolÄ?ava. Paralela z danaĹĄnjo naÄ?rtovano gradnjo obvoznice mimo LuÄ? z moĹžnostjo financiranja tega projekta z EU sredstvi je oÄ?itna. Upam, da LuÄ?ani dobro stoletje kasneje ne bomo ponovili zgodovinske napake.ÂŤ

S ĹĄtevilnimi podatki so postregli podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje in nekdanji direktor TEĹ Peter Dermol, nekdanji direktor Premogovnika dr. Franc Ĺ˝erdin in ĹĄoĹĄtanjski svetnik Boris GoliÄ?nik.

S konkretnimi ĹĄtevilkami so orisali, koliko je to okolje Ĺžrtvovalo za slovensko energetiko, in pozvali odgovorne k dialogu in druĹžbeno odgovornemu ravnanju.

ReĹĄitev naj bo zakon

Ĺ tevilni svetniki so podprli pobudo, da se pripravi zakon o odĹĄkodninah in zapiranju Premogovnika. Med drugim sta to utemeljila Bojan Ĺ karja (SD) in Albin VrabiÄ? (SDS) ter Breda Kolar (SMC), ki je tudi zahtevala vhodne podatke in pojasnilo, zakaj je predlagana cena viĹĄja od stroĹĄkovne. Z njo se je strinjala Bojana Ĺ˝nider (SD). SreÄ?ko KoroĹĄec (DeSUS) je poudaril, da so namesto obljub dobili zaposleni niĹžje plaÄ?e, manj je zaposlenih, od HSE pa prejemajo enostransko sprejete sklepe. Aleksandra VasiljeviÄ? (SD) je opozorila, kako bi podraĹžitev toplotnega ogrevanja negativno vplivala na delovanje javnih zavodov. Suzana KavaĹĄ (SDS) pa je menila, da bi morali v energetskih kolektivih odloÄ?itve sprejemati v soglasju z lokalnimi skupnostmi. đ&#x;”˛

je na meji finanÄ?ne vzdrĹžnosti.ÂŤ Po mnenju Rosca nova predlagana reĹĄitev zahteva nove postopke umeĹĄÄ?anja v prostor, kar pomeni, da bi se izvedba zamaknila vsaj za 10 let. Tudi protipoplavno – tako Rosc – ne reĹĄuje teĹžav za celotno naselje LuÄ?e. ÂťZanimivo, da je znova aktualna ravno v Ä?asu, ko se projekt pospeĹĄeno odvija. Vsaj tako so nam pred nedavnim zagotovili predstavniki pristojnega ministrstva. MoĹžnost zaÄ?etka izgradnje bi bil lahko konec prihodnjega leta in sofinancirana bi bila z evropskim denarjem.ÂŤ Bo lokalna skupnost predlagala spremembe trase obvoznice?

Rosc je povedal, da je pred javno predstavitvijo reĹĄitve iz magistrske naloge le-to predstavil obÄ?inskim svetnikom. Ti so soglaĹĄali, da iskanje nove variante pomeni zamik izvedbe za veÄ? kot desetletje. ÂťBojim se, da je to golob na strehi, ki bo odletel, vrabca v roki pa sedaj imamo,ÂŤ je ĹĄe dodal Ciril Rosc. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Denar za mlade prevzemnike kmetij

GOSPODARSKE novice Davka na nepremiÄ?nine oÄ?itno ĹĄe ne bo

Letos na voljo 2 milijona veÄ? denarja kot lani – Do nepovratnega denarja upraviÄ?eni samostojni podjetniki in gospodarske druĹžbe s kmetijsko dejavnostjo Tatjana PodgorĹĄek

Konec prejĹĄnjega meseca je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo javni razpis za podporo mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Na voljo je 14 milijonov evrov, kar je dva milijona evrov veÄ? kot na predhodnem razpisu, na ministrstvu pa priÄ?akujejo blizu 400 novih mladih prevzemnikov kmetij. ÄŒas za oddajo vloge imajo upraviÄ?enci od 22. maja do 27. junija.

â?ą

tijsko gospodarstvo. Slednje lahko stori kot mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva, samostojni podjetnik posameznik, ki je kot mladi kmet nosilec kmetijskega gospodarstva, ali kot druĹžba z enim druĹžbenikom, ki je nosilka kmetijskega gospodarstva in v kateri je mladi kmet edini druĹžbenik ter poslovodja. Poleg tega mora izpolnjevati ĹĄe nekatere pogoje, pojasnjuje DikliÄ?eva: ÂťLastnik kmetijskega gospodarstva mora postati mlad kmet z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmeti-

V obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki je deleĹž nosilcev kmetijskih gospodarstev, starih veÄ? kot 55 let, niĹžji od slovenskega povpreÄ?ja.

25. maja 2017

Davka na nepremiÄ?nine, ki naj bi ga odmerili z letom 2019, oÄ?itno ĹĄe ne bo. Vlada namreÄ? v to kislo jabolko ne bo ugriznila, saj se pribliĹžujejo parlamentarne volitve. Podobno kot zakona o davku na nepremiÄ?nine pa tudi zakona o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin v tem mandatu ne bo. kOT je po vÄ?erajĹĄnjem koalicijskem vrhu pred sejo vlade povedala vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer, je koalicija zakon tehniÄ?no uskladila, a politiÄ?nega soglasja v DeSUS-u in SD-ju za nadaljevanje postopka ni.

poslitev na kmetiji, je upraviÄ?en do 45 tisoÄ? evrov subvencije. ÄŒe pa ostane zaposlen zunaj kmetijske dejavnosti, pa do 18 tisoÄ?

600 evrov podpore. 70 odstotkov

so se na kmetiji tudi zaposlili. S tem ukrepom, tako DikliÄ?eva, je Ĺ aleĹĄka dolina pridobila nekaj manj kot 922 tisoÄ? evrov. ÂťUspeĹĄnost pri koriĹĄÄ?enju tega denarja pa kaĹže tudi podatek, da je v obÄ?inah Velenje, Ĺ oV letih 2015 in 2016 je ĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pridobilo subvencijo za deleĹž nosilcev, starih veÄ?

Vodja civilne iniciative DavkoplaÄ?evalci se ne damo Vili KovaÄ?iÄ? je kot 55 let, niĹžji od slovenzagon kmetije v Ĺ aleĹĄki prejĹĄnji ponedeljek v DZ vloĹžil 4500 podpisov za zaÄ?etek zbiranja skega povpreÄ?ja.ÂŤ dolini 24 mladih kmetov, podpisov za referendum. Predsednik DZ Milan Brglez je za prvi dan od tega jih je veÄ?ina zbiranja 40.000 podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma Poraba za razliÄ?ne pridobila 45 tisoÄ? evrov o zakonu o drugem tiru doloÄ?il 35-dnevni rok, ki poteÄ?e 22. junija. namene nepovratnega denarja.

Subvencijo so mladi pre- Premier Miro Cerar je ob tem dejal, da do tega referenduma res ne vzemniki v zadnjih letih sme priti, saj bi to ustavilo projekt, za katerega so si prizadevale vse porabili za razliÄ?ne na- dosedanje vlade. Za tiste, ki podpise zbirajo, pa je dejal, da delajo v mene: za investicijsko vzdrĹže- ĹĄkodo Sloveniji. Podporniki referenduma pa menijo, da se da projekt vanje, preureditev hlevov, izgra- pripraviti drugaÄ?e. PrepriÄ?ani so, da bi lahko dvotirno progo zgradili dnjo dodatnih kmetijskih pomo- ceneje in hitreje od predvidenega vladnega projekta. Ĺžnih objektov, za zamenjavo stare kmetijske mehanizacije, za dopolnilno dejavnost. 45 tisoÄ? evrov za Celje - Sejme Avto in vzdrĹževanje, Moto boom, Gospodarska vozagon kmetije ni malo denarja, meni sogovornica, zato je pred zila in Logistika, od Ä?etrtka do nedelje prejĹĄnji teden na celjskem oddajo vloge potreben temeljit sejmiĹĄÄ?u, je v ĹĄtirih dneh obiskalo dobrih 17.400 obiskovalcev. Prva razmislek, v katero smer bo krenil analiza rezultatov raziskave, ki jo med obiskovalci in razstavljavci razvoj kmetije, da bo denar pame- sejemskih dogodkov pripravljajo v druĹžbi Celjski sejem, je med drutno porabljen. Na vpraĹĄanje, ali gim pokazala, da je pri veÄ? kot 86 odstotkih obiskovalcev sejemsko kdo preverja, za kaj so upraviÄ?en- dogajanje izpolnilo priÄ?akovanja. Najbolj jih je zanimala ponudba zneska dobi po prejemu odloÄ?- ci porabili denar, se je DikliÄ?eva sejma Moto boom, sledila je ponudba sejma Avto in vzdrĹževanje. be, preostalih 30 odstotkov po odzvala: ÂťTa denar je strogo naoddanem poroÄ?ilu o uresniÄ?itvi menski, temu primeren je nadzor. vseh razvojnih ciljev, navedenih Veliko kmetov dobi prvo kontroPoslovni rezultati Slovenije v preteklem letu kaĹžejo, da je bila rast v poslovnem naÄ?rtu. lo Ĺže pred izdajo same odloÄ?be.

Lani je bilo pod drobnogledom uspeĹĄna. DruĹžbe iz osrednjeslovenske regije so lani izkazale skoraj kar nekaj mladih kmetov iz Ĺ ale- 1,3 milijarde evrov neto Ä?istega dobiÄ?ka, kar je 71 odstotkov veÄ? kot V dveh letih 24 mladih leta 2015. Kot ugotavljajo na Ajpesu, se je ĹĄtevilo novoustanovljeĹĄke doline.ÂŤ prevzemnikov Po informacijah Lidije DikliÄ? nih druĹžb sicer zmanjĹĄalo, a so podjetja zviĹĄala povpreÄ?no plaÄ?o in V Ĺ aleĹĄki dolini je v letih 2015 in 2016 na razpisu uspeĹĄno kan- bosta v tem programskem obdo- neto dodano vrednost na zaposlenega. Gospodarska slika se ĹĄe nadidiralo 24 mladih kmetov, od bju objavljena ĹĄe dva razpisa za prej izboljĹĄuje. tega jih je 18 pridobilo 45 tisoÄ? pridobitev razvojnega denarja za đ&#x;”˛ evrov subvencije, kar pomeni, da mlade kmete.

â?ą

Bitka za drugi tir se seli med obÄ?ane

VeÄ? kot 17.400 obiskovalcev

Po besedah Lidije DikliÄ? z velenjske obmoÄ?ne izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Ĺželi drĹžava s subvencijami za mlade kmete izboljĹĄati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev in izboljĹĄati konkurenÄ?nost kmetijskih gospodarstev. ÂťZ veÄ? mladimi ljudmi, ki vodijo kmetije, dobivamo v kmetijstvu novo znanje, energijo in ideje.ÂŤ

je, v upravljanju mora imeti vsaj 6 hektarjev primerljivih kmetijskih povrĹĄin ali v reji najmanj 15 glav velike Ĺživine iste vrste. To je priloĹžnost za kmetije, ki nimajo dovolj povrĹĄin, in teh je v naĹĄem okolju kar nekaj.ÂŤ Po besedah sogovornice mora v letu oddaje vloge oddati za kmetijsko gospodarstvo izbirno vlogo, pri pripravi vloge pa oblikovati triletni poslovni naÄ?rt s prikazom gospodarskega razvoUpraviÄ?enci so stari od ja kmetije, prispevek k uresniÄ?i18 do 40 let, z ustrezno tvi horizontalnih ciljev programa izobrazbo ‌ Za pridobitev nepovratnih razvoja podeĹželja in opredeljeno sredstev za zagon kmetije so porabo prejetega denarja. upraviÄ?eni mladi, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do ViĹĄina subvencije Nazarje – Jasni Klepec, dosedanji direktorici Savinjsko-ĹĄaleĹĄka ravkljuÄ?no 40 let, imajo ustrezno ÄŒe je mladi kmet pokojninsko poklicno znanje in usposoblje- in invalidsko zavarovan iz kme- zvojna agencija s sedeĹžem v Nazarjah je potekel mandat. Na razpis nost ter prviÄ? vzpostavljajo kme- tijske dejavnosti ali naÄ?rtuje za- za to delovno mesto sta prispeli dve prijavi. Poleg KlepÄ?eve jo je poslala tudi magistra ekonomije Biljana Ĺ karja iz Velenja, ki je nazadnje nadomeĹĄÄ?ala porodniĹĄko odsotnost delavke v SaĹĄa inkubatorju.

Mandat direktorja traja 4 leta.

Izbrana je bila Biljana Ĺ karja, na direktorski stol agencije je sedla pred ĹĄtirimi dnevi. Jasna Klepec je vodila agencijo od leta 2001.

Namesto KlepÄ?eve Biljana Ĺ karja

đ&#x;”˛

tp

Pri njih kupujejo ekoloĹĄko ozaveĹĄÄ?eni

Stanovanjski krediti nove generacije

Velenje – V Velenju Ĺže skoraj pet let deluje Center ponovne uporabe. V tam Ä?asu pa so v njem – najprej dva, zdaj so Ĺže ĹĄtirje zaposleni – ÂťobrniliÂŤ, prodali in podarili kar 120 ton najrazliÄ?nejĹĄih uporabnih izdelkov in za toliko ton tudi zmanjĹĄali koliÄ?ine, ki bi brez tega centra najverjetneje konÄ?ale na odlagaliĹĄÄ?u.

Pri njih kupujejo ekoloĹĄko ozaveĹĄÄ?eni kupci iz vse Slovenije, osnovni dejavnosti pa v zadnjem Ä?asu dodajajo nove, tudi delavnice. Med drugim se v njih uÄ?ijo mizarjenja in ĹĄivanja. đ&#x;”˛

mkp

Gospodarska slika se izboljĹĄuje

Rekordni turistiÄ?ni rezultati

Slovenija je lani naĹĄtela 4,318 milijona turistov, ki so ustvarili 11,18 milijona prenoÄ?itev, kar je najveÄ? doslej. Tuji turisti so ustvarili 7,34 milijona prenoÄ?itev, 11 odstotkov veÄ? kot predlani, domaÄ?i turisti pa 3,84 milijona prenoÄ?itev, tri odstotke veÄ? kot predlani, je danes objavil statistiÄ?ni urad.

Znova inflacija Evrska inflacija, preraÄ?unano na letno raven, je aprila dosegla 1,9 odstotka, medtem ko je marca znaĹĄala 1,5 odstotka. Spomnimo, ĹĄe aprila 2016 je evrsko obmoÄ?je imelo deflacijo -0,2 odstotka. V celotni EU-28 je inflacija na letni ravni aprila dosegla 2 odstotka. Lahko se zgodi, da bomo kmalu iskali vzvode, kako jo zaustaviti.

Prodaja avtomobilov spet cveti Aprila je bilo prodano v Sloveniji 6.001 vozilo oziroma 9,7 odstotka veÄ? kot aprila 2016. V prvih ĹĄtirih mesecih je bilo prodanih 24.619 avtomobilov, kar pa je 11,4 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani.

Spletna prodaja raste Zdi se, da je potroĹĄniĹĄtvo Ä?isto podivjalo. Na voljo je namreÄ? na milijone izdelkov ter skoraj prav toliko strategij, kako nagovoriti potroĹĄnike. OÄ?itno pa vedno bolj rase spletna prodaja. Samo na Amazonu je mogoÄ?e kupiti 400 milijonov razliÄ?nih izdelkov. Kje so Ä?asi, ko si jih na policah trgovin ĹĄe zlahka preletel s pogledom. No, to prekletstvo izbire nam gotovo ne lajĹĄa Ĺživljenja.

Na trgu mobilne telefonije vse veÄ?ja gneÄ?a Prodajo storitev je zaÄ?el nov slovenski ponudnik HoT mobil. Cene paketov, ki jih ponuja, so od sedem do 15 evrov, nudijo pa tudi predplaÄ?niĹĄke pakete. HoT mobil bo gostoval v omreĹžju A1. Storitve ponujajo na svoji spletni strani in v 82 Hoferjevih poslovalnicah. Stavijo zlasti na velike zakupljene koliÄ?ine prenosa podatkov.

• OdplaÄ?ilna doba kredita do 30 let. • Vodenje kredita 0 â‚Ź. • Do 100% neodplaÄ?anega kredita krije Ĺživljenjsko zavarovanje kreditojemalca NLB Vita*.

Nova trgovska diskontna veriga www.stanovanjskikredit.si

Jeseni bo na slovenski trg priĹĄla diskontna trgovska veriga Pepco, specializirana za prodajo oblaÄ?il in izdelkov za dom. V prvih treh letih naj bi po drĹžavi odprla 43 trgovin in zaposlila 250 ljudi. Prve trgovine v Sloveniji namerava odpreti septembra, in sicer v Celju, DomĹžalah, Mariboru, Novem mestu in na Ptuju. V prvih 12 mesecih bodo odprli 18 trgovin, do leta 2020 pa bo njihovo ĹĄtevilo naraslo na 43.

01 477 20 00

*V primeru smrti kreditojemalca, ki ima sklenjeno Ĺživljenjsko zavarovanje pri NLB Vita d.d.

Zavarovalnica, ki trĹži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, Ĺživljenjska zavarovalnica d.d.

Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, vpisana v sodni register pri OkroĹžnem sodiĹĄÄ?u v Ljubljani, znesek osnovnega kapitala: 7.043.899,19 EUR, matiÄ?na ĹĄtevilka: 1834665. Zavarovanje trĹžijo poslovne enote NLB d.d., Ljubljana. Banka pri tem nastopa kot zavarovalna posrednica ter v zvezi z zavarovanjem nima obveznosti ali jamstev. Ĺ˝ivljenjsko zavarovanje kreditojemalca NLB Vita ni depozit in ni vkljuÄ?eno v sistem zajamÄ?enih vlog. NLB Vita, Ĺživljenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, primeru nastanka zavarovalnega primera jamÄ?i za izplaÄ?ilo v viĹĄini zavarovalne vsote.

'Ni, da ni' – pohiťtvo, slike, kozarci, skodelice, stoli ...

đ&#x;”˛

mz, tp

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

25. maja 2017

5

Dijaki navduĹĄili s podjetniĹĄko Ĺžilico Peti Start:up vikend Velenje v SAĹ A Inkubatorju je dal zagon ĹĄestim mladim ekipam, katerih produkti in storitve, predvsem pa medsebojna energija Ä?lanov so presenetili organizatorje in komisijo Tina Felicijan

Velenje, 19.–21. maj – SAĹ A Inkubator je za uspeĹĄno zakljuÄ?enim ĹĄesttedenskim programom PodjetniĹĄki trampolin za razvoj podjetniĹĄkih idej izvedel ĹĄe tridnevni program Start:up vikend Velenje, ki so ga priredili za mlajĹĄe bodoÄ?e podjetnike – dijake. A ti so z idejami, ki odgovarjajo na izzive vsakdanjega Ĺživljenja modernega Ä?loveka, s pristopom k delu in rezultati, ki so jih predstavili strokovni komisiji v nedeljo, presegli priÄ?akovanja in pokazali, da starost ali izkuĹĄnje ĹĄe zdaleÄ? niso glavni atributi uspeha. To so znanje, delavnost, vztrajnost, ustvarjalnost in druge vrednote, ki so pretekli vikend priĹĄle do izraza in prepriÄ?ale mentorje v programu ter Ä?lane komisije, ki je ocenjevala predstavitve ĹĄestih idej.

delavnicah, kar je podrlo stereotipen pogled, ki ga danes imamo na mlade. Dela so se lotili sistematiÄ?no, njihove ideje imajo potencial na trgu, zato sem prepriÄ?an, da bom udeleĹžence tega vikenda sreÄ?eval v uspeĹĄnih podjetjih.ÂŤ

macijami za vegane. ÂťNe gre toliko za idejo samo kot za naÄ?in, s katerim se je dvojica lotila analize problema in pripravila reĹĄitve.

Iz zelo dobre analize je razviden velik potencial na trgu,ÂŤ je teĹžko odloÄ?itev komisije utemeljil JoĹže PireÄ?nik. Ekipe dijakov Ĺ olskega

Prek QR kode za gostinske lokale bodo gostje lahko dostopali do spletnih menijev lokalov in oddali naroÄ?ilo prek svojega pametnega telefona. Naprava za inkripcijo podatkov poskrbi za zaĹĄÄ?ito gesel in drugih zaupnih podatkov, do katerih spletni pi-

Nejc SevÄ?nikar in Jan Ĺ˝agar z Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole sta Ĺže veÄ?krat dobro sodelovala pri razvoju kake ideje. Spletne strani in aplikacije za vegane sta se lotila, ko sta ugotovila, da je ljudi z drugaÄ?nimi prehranskimi navadami vse veÄ? in bi jim prav priĹĄlo eno mesto z informacijami, kot so recepti in drugi nasveti. ÂťNajin glavni motiv je, da bi oba rada imela svoje podjetje in bila sama sebi ĹĄefa, da bi lahko delala, kakor sama Ĺželiva,ÂŤ je povedal Nejc in dodal, da bosta zato idejo razvijala dalje in jo Ä?im prej spravila na trg.

Le tako naprej

Mentor Start:up vikenda in profesor na velenjskem Ĺ olskem centru Islam MuĹĄić je povedal, da so uÄ?inki dela pri razvoju podjetniĹĄke miselnosti pri nas vse bolj vidni. Ta vikend je namreÄ? bil med vsemi, ki jih je do sedaj spremljal, najbolj uspeĹĄen. ÂťUdeleĹženci, s katerimi se sicer sreÄ?ujem tudi v razredu, so me navduĹĄili s svojo drugaÄ?nostjo. Ne poznam ĹĄe takih mladih, ki bi res cel vikend preĹživeli na naĹĄih

Petega podjetniĹĄkega vikenda so se udeleĹžili sami fantje, ki so mentorje, komisijo in udeleĹžence zakljuÄ?ne predstavitve prevzeli s svojo prirojeno pozitivno energijo, pridobljenim znanjem in izkazanim elanom.

Predsednica Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice Cvetka Tinauer, podjetnik JoĹže PireÄ?nik, ki med drugim deluje v Silicijevi dolini, in direktorica SAĹ A Inkubatorja Karla Sitar so najviĹĄje ocenili idejo o razvoju spletne strani z recepti in drugimi infor-

centra Velenje so predstavile tudi ionizator zraka, ki s sproĹĄÄ?anjem negativnih ionov pomaga oÄ?istiti zrak in izboljĹĄati poÄ?utje. Z aplikacijo za ljubitelje ekipnih ĹĄportov bodo ti lahko sklicali ekipo za partijo nogometa, rezervirali igriĹĄÄ?e in organizirali turnir.

Gorenje dobitnik nagrade Top Serbian Brands Kot poroÄ?ajo iz Gorenja Beograd, je Âťpriznanje ob osvojeni nagradi Top Serbian Brands toliko veÄ?je, saj so potroĹĄniki izbrali Gorenje za najbolj priljubljeno blagovno znamko na v elektroniki v Ä?asu, ko je ponudba konkurenÄ?nih izdelkov na trgu vse veÄ?ja. S tem se je ĹĄe dodatno utrdil status Gorenja kot vodilne blagovne znamke malih in velikih gospodinjskih aparatov v Srbiji. Gorenje si prizadeva biti vir praktiÄ?nih idej, s katerimi bo dinamiÄ?en ritem Ĺživljenja in vsakdanjih opravil naĹĄih uporab-

Za odliÄ?en piknik

O! NOV

Prvi slovenski proizvajalec s certikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.

nikov postal bolj prijeten, zato se posveÄ?amo celoviti skrbi za naĹĄe uporabnike. To poÄ?nemo z zagotavljanjem kakovosti, inovativnosti, vrhunskega oblikovanja in vpeljevanjem stalnih izboljĹĄav z mislijo na uporabnike.ÂŤ KljuÄ?ni kriteriji za pridobitev naziva Top Serbian Brands so bili: prepoznavnost blagovne znamke med potroĹĄniki, vrhunska kakovost, zadovoljstvo potroĹĄnikov, odliÄ?nost v poslovanju in poslovni rezultati. đ&#x;”˛

Recepti na www.zelenedoline.si

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

Beograd – Blagovna znamka Gorenje je v Srbiji prejela nagrado Top Serbian Brands 2016. S tem je bila razglaťena za najbolj priljubljeno blagovno znamko v elektroniki med srbskimi uporabniki.

Priznanja Top Serbian Brands vsako leto podelijo na osnovi glasov iz neodvisne ankete, v kateri uporabniki in potroĹĄniki v Srbiji izbirajo najbolj priljubljene blagovne znamke v 57 kategorijah.

Glasovanje poteka v reviji Top Serbian Brands in na spletnem portalu Best Of Serbia.

rati zlahka dostopajo. V kabini za 4D igralno konzolo pa lahko igralec raÄ?unalniĹĄke igre na lastni koĹži obÄ?uti virtualni deĹž ali veter. Cvetko Tinauer je najbolj navduĹĄilo, da so mladi prepoznali aktualne potrebe, izzive, ki na-

stajajo kot posleÄ?ili tudi v brezRekli so â?ą Karla plaÄ?en mentorski dica sedanjega Sitar: ÂťEkipe na naĹĄih naÄ?ina Ĺživljenja. program. ÂťPotenStart:up vikendih so iz ÂťIzjemna razlicial je ogromen, leta v leto boljĹĄe. ka med prvim in zato jim je treba zadnjim Start:up zagotoviti podpovikendom pa karo. Inkubator je Ĺže na izjemen pomen, ki ga ima namreÄ? uspel pridobiti sofinanmentorska podpora na podroÄ?ju ciranje agencije SPIRIT, tako da razvoja podjetniĹĄtva za ustvarjal- lahko najamemo odliÄ?ne stroce. Neprecenljiv kapital je entu- kovnjake na posameznih podroziazem teh mladih.ÂŤ Ä?jih, ki ekipam pomagajo pri razNajbolje ocenjene ekipe so za voju,ÂŤ je Karla Sitar napovedala, motivacijo za nadaljnje delo do- kako bodo ideje mladih bodoÄ?ih bile adrenalinska doĹživetja, v SA- podjetnikov zorele dalje. đ&#x;”˛ Ĺ A Inkubaroju pa jih bodo vklju-

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 17. maja

V Atenah in Solunu se je zaradi sprejemanja novih varÄ?evalnih ukrepov zbralo okoli 18 tisoÄ? ljudi. Nekateri mladi z maskami so Koalicijski predstavniki so se se spopadli tudi s policijo. sestali z ministrico za delo Anjo Venezuelska vlada je v regijo KopaÄ? Mrak in v okviru usklaje- Tachira poslala skoraj tri tisoÄ? vanj zbliĹžali staliĹĄÄ?a do reorgani- vojakov, ki naj bi ustavili ropanje zacije centrov za socialno delo. in zatrli izgrede.

Ker se vlada s policijskimi sindikati do doloÄ?enega roka (1. maja) ni dogovorila o odpravi plaÄ?ilnih anomalij, se je svet Policijskega sindikata Slovenije odloÄ?il, da se preoblikuje v stavkovVlada je uskladila plaÄ?e vojani odbor. kov za misijo v Latviji s plaÄ?ami vojakov na drugih mednarodnih operacijah.

Varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predstavila poroÄ?ilo o stanju za lansko leto in ga predala predsedniku drĹžavnega zbora Milanu Brglezu ter predsedniku drĹžave Borutu Pahorju.

ZaÄ?el je teÄ?i 35-dnevni rok, v katerem morajo pobudniki reBodo policisti znova stavkali? ferenduma o zakonu o drugem Kot edini kandidat za mesto tiru (civilna iniciativa Davkoplarektorja Univerze v Ljubljani je Ä?evalci se ne damo) zbrati 40 tibil izvoljen Igor PapiÄ?. soÄ? podpisov podpore.

Zveza veteranov vojne za SloItalijanska vlada je po hitrem venijo je z Zvezo policijskih ve- postopku sprejela dekret, s kateteranskih druĹĄtev Sever na Va- rim Ĺželi zajeziti vse bolj razĹĄirjen Ä?ah priredila slovesnost ob 27. upor proti obveznemu in pripoobletnici nastajanja Manevrske roÄ?enemu cepljenju otrok. strukture narodne zaĹĄÄ?ite.

VeÄ? sto palestinskih protestniNa francoskem politiÄ?nem par- kov, ki so se zbrali v podporo ketu je bilo pestro: Macron je stavkajoÄ?im palestinskim zaporrazkril vsa imena v novem kabi- nikom, se je na Zahodnem bregu netu, medtem pa je nastajal kaos in v Gazi spopadlo z izraelskimi v zvezi s pozivi k podpori Macro- oboroĹženimi silami. novega politiÄ?nega projekta.

Po sedmih letih odsluĹžene kazni je vojaĹĄki zapor zapustila vojakinja Chelsea Manning, ki je bila obsojena na 35 let zapora zaradi izroÄ?itve zaupnih dokumentov State Departmenta in Pentagona WikiLeaksu.

Strokovnjaki so naĹĄli naÄ?in za

Petek, 19. maja

ÄŒetrtek, 18. maja

Pri usklajevanju pokojnin in regresu bo prihodnje leto vse po starem.

AmeriĹĄki mediji so pisali o vzrokih za odpustitev prvega moĹža FBI.

Sergeju Lavrovu pohvalil, da je odpustil ÂťzmeĹĄanega in noregaÂŤ direktorja FBI Jamesa Comeyja.

V Iranu so po preĹĄtetih glasovih volitev iz dne pred tem razglasili zmago dosedanjega predsednika Hasana Rohane, ki je ob 70-odstotni udeleĹžbi osvojil ĹĄe drugi mandat.

Nedelja, 21. maja Predsednik Borut Pahor je pripadnikom narodne garde New Yorka izroÄ?il medalje za pogumno, strokovno in Ä?lovekoljubno reĹĄevalno akcijo ponesreÄ?encev na slovenski tovorni ladji Tamar.

Sobota, 20. maja

Torek, 23. maja Hrvatje so izbirali Ĺžupane.

Ministrica za delo Anja KopaÄ?

Mrak se je na koalicijskem vrhu pogovarjala o treh novih zakonih s podroÄ?ja delovne zakonodaje.

Po vsem svetu je odmeval napad iz dne pred tem. Odgovornost je prevzela Islamska drĹžava.

Na HrvaĹĄkem so volili Ĺžupane.

A v veÄ?jih mestih (Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki) je vse kazalo na drugi krog.

TurĹĄki predsednik Erdogan je bil na izrednem kongresu Stranke za praviÄ?nost in razvoj znova izvoljen za vodjo (kot edini kandidat). Ĺ vicarski volivci in volivke so na referendumu glasovali za zakon o postopni opustitvi jedrske energije in spodbudah za izkoriĹĄÄ?anje obnovljivih virov energije.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump se sreÄ?al z veÄ? voditelji zalivskih drĹžav in Egipta. V nagovoru je 55 voditeljev islamskih drĹžav pozval, naj prevzamejo vodstvo v boju proti terorizmu.

Na ulicah venezuelskih mest se je proti predsedniku drĹžave NicolĂĄsu Maduru zbralo veÄ? kot 200 tisoÄ? opozicijskih protestnikov.

Ponedeljek, 22. maja GrÄ?ijo so znova ohromili protesti.

Predstavniki ZDA in EU so sprejeli odloÄ?itev, da ne bodo uvedli prepovedi prenosnih in tabliÄ?nih raÄ?unalnikov kot dela roÄ?ne prtljage na poletih iz Evrope v ZDA.

sodili, da je delegirani akt glede uporabe imena teran v ťkodo Sloveniji – v stranki napovedali interpelacijo zoper ministra Židana oziroma ga ťe pred tem pozvali k odstopu.

Po koncertu ameriĹĄke pevke Ariane Grande v dvorani Arena v Manchestru je odjeknila eksplozija, ki jo je sproĹžil samomorilski napadalec in v kateri je umrlo 22 ljudi, 59 je bilo ranjenih.

V srediĹĄÄ?u tajske prestolnice Bangkok je na dan tretje obletnice vojaĹĄkega udara eksplodiralo. Bomba v vojaĹĄki bolniĹĄnici je poĹĄkodovala 24 ljudi.

V Siriji je okoli 700 upornikov in nekaj veÄ? kot dva tisoÄ? prebivalcev zapustilo ĹĄe zadnja opozicijska obmoÄ?ja Homsa, s Ä?imer je Al Asadova oblast prviÄ? od zaÄ?etka vojne prevzela nadzor nad mestom.

Severna Koreja je sporoÄ?ila, da so njene rakete srednjega dosega pripravljene za uporabo.

reĹĄitev dokumentov, okuĹženih z virusom Wanna Cry.

Tik pred iztekom roka za plaÄ?ilo odkupnine je skupina treh Premier Miro Cerar, ki se je francoskih strokovnjakov naĹĄla udeleĹžil javne razprave o osnu- naÄ?in za reĹĄitev dokumentov, tku strategije dolgoĹžive druĹžbe, okuĹženih z virusom WannaCry. je poudaril, da h kakovosti ĹživljeGrĹĄki poslanci in poslanke so nja veliko prispeva tudi moralni potrdili nove varÄ?evalne ukrepe. in ne le tehnoloĹĄki ali znanstveni napredek.

Vlada je potrdila predlog gradbenega zakona, zakona o arhitekturni ter inĹženirski dejavnosti ter novelo zakona o pacientovih V Mariboru je potekal 11. konpravicah. gres stranke SDS. 666 delegatov Na newyorĹĄkem Times Squaru je za predsednika stranke znova je avtomobil zapeljal v mnoĹžico izvolilo (edinega kandidata) JapeĹĄcev, pri Ä?emer je najmanj en neza JanĹĄo. Ä?lovek umrl, 23 pa je bilo poĹĄkoAmeriĹĄki predsednik Donald dovanih. Oblasti so sporoÄ?ile, da Trump je prispel v Savdsko Arani ĹĄlo za teroristiÄ?ni napad. bijo in s tem zaÄ?el svojo prvo

predsedniĹĄko turnejo v tujini.

DomaÄ?i ameriĹĄki mediji so bili medtem zelo zaposleni. Pisali so, da so naĹĄli dokumente, ki razkrivajo, da se je Donald Trump ruskemu zunanjemu ministru

25. maja 2017

Zasedal je drĹžavni zbor. Poslanci so sprva zastavljali vpraĹĄanja Miru Cerarju, nato pa so se lotili prenovljenega krovnega zakona o ĹĄportu.

Eden od poslancev SDS je napovedal, da bodo – Ä?e bodo pre-

Strah pred nastopanjem je strah pred ‌?

Pred tremi leti sem bila del organizacijske ekipe srednje velike mednarodne konference. Med drugim sem prevzela vlogo moderatorja. Da bi bili moji zapiski Ä?im bolj neopazni, sem jih imela na zaslonu pametnega telefona. Ko je bil Ä?as za zaÄ?etek, je bil moj utrip poviĹĄan, ko sem spregovorila, sem imela tresoÄ? glas. V dvorani je bilo okoli dvesto ljudi. Uvodne besede so bile medle. Ko sem napovedala prvega govorca in stopila z odra, me je kolegica prijela za roko in mi z odloÄ?nim glasom zaĹĄepetala: “Daj stran telefon!â€? Zgrabila me je panika, preplavil adrenalin. Sploh znam na pamet vsa imena govorcev? Kako naj se orientiram, Ä?e nimam papirTjaĹĄa Zajc ja, opornih toÄ?k? Potem me je preĹĄinila misel: “TjaĹĄa, obÄ?instvo je kot trop hijen. Slutijo lahko tvoj strah. Lahko te uniÄ?ijo, Ä?e ga pokaĹžeĹĄ. A Ä?e ga uspeĹĄ skriti, zmagaĹĄ.“ V srednji ĹĄoli sem se prikljuÄ?ila Lutkovnemu gledaliĹĄÄ?u Velenje.

Celo poletje smo se s soigralkami uÄ?ile koreografij, besedila, razliÄ?nih vlog. Ni mi ĹĄlo. RazliÄ?ni karakterji so zahtevali razliÄ?ne glasove, razliÄ?ne naÄ?ine obnaĹĄanja. Bilo mi je nelagodno. Ena od vlog je tudi neumna opica. OglaĹĄati se in kriÄ?ati kot opica mi res ni ĹĄlo. Zdelo se mi je neumno, nisem mogla premagati nelagodja. Skoraj je Ĺže kazalo, da neracionalnega sramu in strahu pred to vlogo ne bom mogla premagati in sploh ne bom igrala v predstavi. A po dnevih vaj je v nekem trenutku, pod potrpeĹžljivim vodstvom reĹžiserke Alice ÄŒop, zavora popustila.

Predstava, ki jo ĹĄe vedno igramo, je ĹĄe danes dobra vaja v nastopanju. Pritegniti moramo pozornost najzahtevnejĹĄe publike – otrok. VeÄ?inoma stojimo blizu njih in z oÄ?mi iĹĄÄ?emo njihove poglede in pozornosti. VsakiÄ? znova te opomnijo, da za ohranjanje njihove pozornosti potrebujeĹĄ bistveno veÄ? kot prepriÄ?ljive besede: vaĹžno je, kako jih poveĹĄ, kaj izraĹžajo tvoje kretnje, kaj sporoÄ?a tvoja telo.

Danes si ne bi mogla Ĺželeti boljĹĄe ĹĄole javnega nastopanja, kot je bilo urjenje v Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u. Skakati in kriÄ?ati kot opica, terja nekaj poguma in je**vetrskega odnosa. Mora ti biti vseeno, kaj si bo publika mislila o tebi. Danes me zabava, Ä?e komu za zabavo, ne med predstavo, pokaĹžem, kako se da opiÄ?je zakriÄ?ati ... “Predstavljaj si, da igraĹĄ v afriĹĄki pravljici,â€? sem pomislila v tisti z dvesto strokovnjaki zapolnjeni dvorani. “Predstavljaj si, da pripovedujeĹĄ zgodbo otrokom,â€? sem si rekla. V tistem trenutku je kljub potrebi po improvizaciji strah zbledel.

VeÄ? stvari je pomembnih pri dobrem javnem nastopu: da verjameĹĄ to, kar govoriĹĄ. Da ne hitiĹĄ. Da se umiriĹĄ, ko pomisliĹĄ, kaj boĹĄ povedal. Na koncu ni vseeno, kako dobro si pripravljen. Pri daljĹĄem javnem nastopu, predstavitvi, je paÄ? nujno, da se pripraviĹĄ. Vloga priprave ni v tem, da znaĹĄ celotno besedilo na pamet, ampak da veĹĄ, kaj ĹželiĹĄ sporoÄ?iti. Da imaĹĄ, ko si na odru, zaupanje vase, ker imaĹĄ jasno predstavo o tem, kaj bodo posluĹĄalci odnesli domov.

Zadnja ovira pred dobrim nastopom je strah pred mnoĹžico. Kaj stoji za njim? Strah pred izĹžviĹžganjem? OsramoÄ?enostjo? Na tej toÄ?ki, v trenutku, ko te na odru zajame panika, se je smiselno opomniti na eno stvar: zavedanje, da so ljudje, pred katerimi stojiĹĄ, samo ljudje. Morda posebni, a enaki kot vsakod nas. Morajo jesti, morajo na straniĹĄÄ?e, morajo spati. Enako so Ä?loveÄ?ni kot mi. Zakaj bi se jih torej bali?

Po sreÄ?anju je povedala, da je vlada na dobri poti, da bodo vsi trije zakoni sprejeti, in to v dogovoru s socialnimi partnerji.

Na pobudo islamske skupnosti pri nas so najviĹĄji predstavniki veÄ?jih verskih skupnosti v Sloveniji na gradbiĹĄÄ?u islamskega kulturnega centra v znak miru in prijateljstva posadili drevo.

Dober teden dni po poĹžaru v đ&#x;”˛ Kemisu je agencija za okolje le objavila rezultate analiz vzorcev: bliĹžnji potok Tojnica je s pesticidi izjemno onesnaĹžen.

Britanska premierka Theresa May je po teroristiÄ?nem napadu iz dne pred tem sporoÄ?ila, da so Velenje, 1. junija - DruĹĄtvo za kulturo Gorenje in Vila Herberstein varnostne sile verjetno odkrile bosta v Ä?etrtek ob 20. uri pripravila kabaretski veÄ?er ĹĄansonov na teidentiteto napadalca, a je ĹĄe ne rasi vile. Gostja bo pevka in igralka Lara JankoviÄ?, ki bo predstavila morejo potrditi. projekt Pred vami stojim gola. Goste bo preko ĹĄansonov popeljala na ulice Pariza, Buenos Airesa, New Yorka, med cigane in sanjaÄ?e.

Lara JankoviÄ? na Herbersteinu

đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 7

7

REPORTAŽE

25. maja 2017

PoÄ?utili so se kot doma Velenje gostilo ĹĄesti Zbor hrvaĹĄke kulture v Sloveniji – VeÄ? kot 200 nastopajoÄ?ih predstavilo kulturno dediĹĄÄ?ino svoje matiÄ?ne domovine – Goste sprejel tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. maja – V soboto je Velenje gostilo ĹĄesti Zbor hrvaĹĄke kulture v Sloveniji. Ĺ˝al je slaba vremenska napoved prireditev s Titovega trga pregnala v kulturni dom, a tik pred 10. uro so nekatere skupine vadile kar na trgu in v okolici, zato so delÄ?ek hrvaĹĄke kulture, ki jo ohranjajo v druĹĄtvih po vsej Sloveniji, zaÄ?utili tudi mimoidoÄ?i. Dogodek je potekal pod Ä?astnim po-

kroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, predsednice Republike HrvaĹĄke Kolinde Grabar Kitarović in Ĺžupana MO Velenje Bojana KontiÄ?a.

Zbor, ki je tradicionalen, sta organizirala Zveza hrvaĹĄkih druĹĄtev v Sloveniji in Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje iz Velenja v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje. Gostitelji so gostom pripravili pester dan, a najprej so se ti v veÄ? kot triurnem programu predstavili domaÄ?inom, ki so do

zadnjega kotiÄ?ka napolnili dvorano kulturnega doma. V Sloveniji deluje 10 hrvaĹĄkih kulturnih druĹĄtev, v Velenje jih je priĹĄlo 9.

V raznolikih nastopih so predstavili svoje literarno, folklorno in glasbeno udejstvovanje, ki je znaÄ?ilno za MeÄ‘imurje, Dalmacijo in Hercegovino. Obiskovalci prireditve so peli z njimi in jih glasno spodbujali med nastopi.

Likovniki pa so v razstaviĹĄÄ?u vile Bianca pripravili razstavo svojih del. Zanimivo je bilo, da je veli-

Nastopi v polni dvorani velenjskega kulturnega doma so se vrstili kar tri ure. ObÄ?instvo je hrvaĹĄka druĹĄtva, ki delujejo v Sloveniji, nagrajevalo z aplavzi, mnogi so tudi zapeli z njimi.

ko druĹĄtev predstavilo dejavnost prav vseh generacij Hrvatov, ki Ĺživijo v Sloveniji.

NavduĹĄeni nad Velenjem

Po konÄ?anih nastopih so si gostje ogledali Velenje in najveÄ?je turistiÄ?ne zanimivosti v njem.

Predsednik velenjskega MeÄ‘imurskega druĹĄtva Matija Blagus nam je povedal, da jih je mesto veliko obiskalo prviÄ?. ÂťVse je po-

tekalo tako, kot smo si Ĺželeli. Da smo se s predstavitvijo prireditve v dvorano odloÄ?ili prav, je dokazal deĹž, ki je zaÄ?el padati, preden se je prireditev konÄ?ala. Hvala VelenjÄ?anom, ki so napolnili dvorano in tako lepo sprejeli naĹĄe goste. Bilo je Ä?udovito,ÂŤ nam je povedal tik pred sprejemom, ki jim ga je Ĺžupan Bojan KontiÄ? popoldne pripravil v vili Bianci. Tam je sprejel veleposlanico

Rekli so â?ą Predsednik Zveze hrvaĹĄkih druĹĄtev v Sloveniji

Popoldne je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? v vili Bianci pripravil sprejem za predsednike sodelujoÄ?ih druĹĄtev in visoke predstavnike Slovenije in HrvaĹĄke.

Ä?anino Kutnjak: ÂťZelo vesel in poÄ?aĹĄÄ?en sem, da lahko v Velenju predstavimo svojo kulturo. Sploh, ker smo doĹživeli izredno topel sprejem, kar je zagotovo tudi zasluga velenjskega medĹžimurskega druĹĄtva, ki se je dobro integriralo v lokalno skupnost, kjer deluje Ĺže dve desetletji. Tu se res poÄ?utimo, kot da smo doma. S tovrstnimi zbori smo zaÄ?eli v Lendavi, od koder prihajam tudi jaz. Potem smo jih pripravili v Mariboru, Ĺ kofji Loki, Kopru in Ljubljani. Tudi v Velenju smo pokazali, kaj v naĹĄih druĹĄtvih delamo vse leto. DomaÄ?ini so naĹĄo kulturno dediĹĄÄ?ino lepo sprejeli, zato smo sreÄ?ni.ÂŤ

Republike HrvaĹĄke v Sloveniji Vesno Terzić, Ä?astnega konzula Republike HrvaĹĄke v Republiki Sloveniji dr. BoĹžidarja Dimnika, predsednika Zveze hrvaĹĄkih druĹĄtev v Sloveniji Ä?anina Kutnjaka ter predsednike sodelujoÄ?ih druĹĄtev. Predstavil jim je mesto in poudaril, da v njem znamo gojiti ne le medkulturnost, ampak tudi dobre sosedske odnose. Veleposlanica Vesna Terzić, ki Velenja ni obiskala prviÄ?, se je strinjala z njim, da je mesto lepo in obiskovalcem prijazno. Poudarila je, da so tovrstna sreÄ?anja ne le prijetna, ampak tudi pomembna. ÂťTrud vseh, ki v svojem prostem Ä?asu gojijo kulturo svojega matiÄ?nega naroda, se poplaÄ?a prav s takimi druĹženji in nastopi. S tem pa se krepi tudi ljubezen med narodoma,ÂŤ je poudarila. đ&#x;”˛

Osem zidanic, osem razliÄ?nih zgodb, osem doĹživetij Vinska turistiÄ?na pot - zaÄ?etek turizma v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – PriloĹžnost za ponudnike in ĹĄe tako zahtevne turiste Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 20. in 21. m a j a – Šmartno ob Paki ne sodi med najbolj znane vinogradniĹĄke krajine v Sloveniji, zato malokdo ve, da so tukajĹĄnja vina priMojca Praprotnik in AnĹže PodgorĹĄek: pravljena s srcem, vnemo, ÂťPoti so teĹžke, a se ne damo.ÂŤ z veliko strastjo ter veseljem malih gospodarjev, resniÄ?no do- Poti so teĹžke, a se ne bra. Ni nakljuÄ?je, da dosegajo damo Na zaÄ?etni toÄ?ki pri VinotoÄ?u nadpovpreÄ?ne rezultate v podravskem vinorodnem okoliĹĄu, zato PrimoĹžiÄ? na Malem Vrhu se je vabljeni od zidan'ce do zidan'ce. glede na napovedi in oblake na Vse, kar potrebujete s sabo, je le nebu zbralo kar lepo ĹĄtevilo obÄ?aĹželja po dobri druĹžbi, domaÄ?no- nov. ÄŒeprav so si veÄ?inoma stari sti, zabavi in vinskih doĹživetjih,ÂŤ znanci ob snidenju imeli poveje zapisalo na vabilo za otvoritev dati marsikaj, so vsi opazili lepo vinske turistiÄ?ne poti po obron- pripravljeno mizo in zadovoljne kih Malega Vrha in dela Slatine obraze tistih, ki so najbolj zasluv obÄ?ini Ĺ martno ob Paki osem Ĺžni, da je ÂťstvarÂŤ, okoli katere so ponudnikov, gostilna Malus ter se kresala takĹĄna in drugaÄ?na ĹĄmarĹĄko druĹĄtvo vinogradnikov mnenja, stekla. Ĺ marĹĄki Ĺžupan in tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo. Janko KopuĹĄar je vsem Ä?estital

UdeleĹženci otvoritve so se peĹĄ podali med vinogradi od zidan'ce do zidan'ce. Otvoritvena slovesnost vinske turistiÄ?ne poti je bila pri VinotoÄ?u PrimoĹžiÄ? na Malem Vrhu. Ĺ panÄ?eva zidanica je ena najstarejĹĄih in najbolje ohranjenih zidanic na Slovenskem z bogato tradicijo.

za zbran pogum in odloÄ?itev za nov turistiÄ?ni produkt lokalne skupnosti. OznaÄ?il ga je za zaÄ?etek turizma v obÄ?ini, na katerega veliko stavijo. Razveseljuje dejstvo, da so pri projektu zdruĹžili moÄ?i Ä?lani ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva in druĹĄtva vinogradnikov, kar je prej redkost kot pravilo. ÂťPovezovanje, sodelovanje in dopolnjevanje obeta produkt, ki bo, sem prepriÄ?an, zadovoljil ĹĄe tako zahtevnega domaÄ?ega turista in tudi tistega, ki bo priĹĄel od drugod. DomaÄ?nost, gostoljubnost, pristnost, kakovostno vino in kulinarika so priloĹžnosti, ki jih boste ponudniki v tem projektu zagotovo izkoristili sebi in gostom v prid.ÂŤ Po besedah predsednice TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki BoĹže Polak je bila pot dolga,

polna birokratskih in tudi nekaterih drugih ovir. Bilo jih je toliko, da so oklevali, ali naj nadaljujejo ali ne, a so jih s kupnimi moÄ?mi zmogli. ÂťVinska turistiÄ?na pot je obogatitev turistiÄ?ne ponudbe okolja. Postavili smo trdne temelje in te nam bo z voljo in pripravljenostjo sedaj laĹžje nadgraditi.

Mnenja o poti so razliÄ?na, a za dobrim konjem se vedno praĹĄi.ÂŤ Zadovoljstva ni skrival tudi predsednik ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Peter Krajnc, ki je pohvalil mlade vinogradnike, ker so se lotili projekta. Povedal je, da so leta 2000, prav tako s turistiÄ?nim druĹĄtvom, oblikovali vinsko turistiÄ?no pot, ki pa se je kasneje preoblikovala v kleti odprtih vrat tri tedne po martinovem.

Za to, da je projekt ugledal luÄ? sveta, sta najbolj zasluĹžna mla-

da vinogradnika AnĹže PodgorĹĄek in Mojca Praprotnik. ÂťPoti so teĹžke, a se ne damo,ÂŤ sta dejala in dodala, da se zavedata, da bo treba ĹĄe veliko postoriti. ÂťÄŒe ne poskusiĹĄ, ne veĹĄ, kako in kaj.

Nama se je zdelo prav, da obÄ?ani, domaÄ?i turisti ter tudi tisti od drugod spoznajo naĹĄo lepo krajino, kakovostna vina, tukajĹĄnjo znaÄ?ilno kulinariko, pristnost, domaÄ?nost, ki so danes vse bolj cenjeni. PriloĹžnosti in moĹžnosti bomo izkoristili in meniva, da vseh osem ponudnikov lahko zadovolji vsakega, ki bo ĹĄel od zidan'ce do zidan'ce. V slogi je moÄ?, polenom pa se ni mogoÄ?e izogniti.ÂŤ AnĹže in Mojca sta ĹĄe povedala, da je vinska turistiÄ?na pot namenjena zakljuÄ?enim in najavljenim skupinam, ki Ĺželijo praznovati, se veseliti v druĹž-

bi prijateljev na drugaÄ?en naÄ?in.

Pripravljenost za sodelovanje so pokazali tudi v ĹĄmarĹĄkem konjerejskem druĹĄtvu.

Uvodnim besedam je nato sledila degustacija vin in hladnih prigrizkov, ki so ob zvokih domaÄ?e glasbe vsem teknili.

Karavana s harmonikarjema frajtonerjema Timotejem in Markom je nato krenila peĹĄ do Ĺ panÄ?eve zidanice. Tudi tu se je zgodba z degustacijo in hladnimi prigrizki ponovila. Tako je bilo v nadaljevanju sobotnega popoldneva ĹĄe pri Malusovi zidanici in na domaÄ?iji KovaÄ?iÄ?. Naslednji dan pa pri Kuglerju, Ĺ˝ibretu in Rakunu na Malem Vrhu ter pri Fajfarju v Slatini. Osem zidanic, osem razliÄ?nih zgodb, osem doĹživetij. Vredno jih je izkoristiti. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

V Ĺ˝ARIĹ ÄŒU

25. maja 2017

Vse veÄ? obÄ?anov odvisnih od denarne socialne pomoÄ?i Na Centru za socialno delo Velenje lani za blizu 4 odstotke veÄ? prejemnikov pravic iz javnih sredstev kot predhodno leto – Stiske ljudi so kompleksne Tatjana PodgorĹĄek

ÂťV primerjavi s podatki iz leta 2015 naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo prejemnikov vseh denarnih pomoÄ?i kot tudi prejemnikov subvencij in zniĹžanih plaÄ?il. Ĺ e vedno je v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki velik deleĹž obÄ?anov, Za blizu 4 odstotke veÄ? katerim so denarne socialne poizdanih odloÄ?b moÄ?i edini vir za prepre "Na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline Ĺživljanje.ÂŤ ne," pravi Valerija KidriÄ?, direktorica Centra za socialno delo Prihodki ne Velenje, in dodaja, da so lani iz- zadoĹĄÄ?ajo veÄ? dali najveÄ? odloÄ?b o upraviÄ?eno- za preĹživetje Letos beleĹžijo na sti do denarno socialnih pomoÄ?i od leta 2012, ko je zaÄ?ela veljati mesec pribliĹžno nova socialna zakonodaja. Leta 1500 prejemnikov pomoÄ?i, 2015 so izdali 30.937 odloÄ?b o denarne pomoÄ?i, prejemnikov izpravicah iz javnih sredstev, lani povpreÄ?no 170 prejemnikov izpomoÄ?i in priblipribli pa 32.481 ali 1544 odloÄ?b veÄ?. redne denarne pomoÄ?i in pribliPodatki in odgovorni v drĹžavi zagotavljajo, da gospodarstvo beleĹži rast, zmanjĹĄuje se ĹĄtevilo brezposelnih. Se ti trendi odraĹžajo tudi pri socialnih transferjih?

Ĺžno 300 prejemnikov varstvenega dodatka. OtroĹĄki dodatek prejema na mesec povpreÄ?no 4700 druĹžin, drĹžavno ĹĄtipendijo 1200 upraviÄ?encev. ÂťZaskrbljuje, da upraviÄ?enci oziroma vlagatelji za denarno pomoÄ? niso le brezposelni, ampak tudi zaposleni

Letos prejema denarno pomoÄ? vsak mesec v povpreÄ?ju 1500 povpreÄ?ju 1500 obÄ?anov iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, 170 jih Paki, 170 jih prejema izredno denarno pomoÄ?, blizu 300 je prejemnikov varprejemnikov varvar stvenega dodatka. OtroĹĄki dodatek prejema na mesec povpreÄ?no povpreÄ?no 4700 druĹžin, drĹžavno ĹĄtipendijo 1200 upraviÄ?encev.

in upokojenci, ki ne morejo veÄ? poravnavati tekoÄ?ih obveznosti, ker njihovi prihodki ne zadoĹĄÄ?ajo za preĹživetje. Velikokrat prosijo za nakup kurjave, plaÄ?ilo stroĹĄkov predvsem elektrike, nakup obleke in obutve, hrane in drugih osnovnih potrebĹĄÄ?in. OpaĹžamo, da so Ĺžamo, stiske stiske teh ljudi ljudi komp l e k s n e . Ĺ tevilni so izpostavljeni dalj Ä?asa trajajoÄ?i stiski zaradi koski piÄ?enja neplaÄ?anih obpiÄ?enja neplaÄ?anih veznosti iz naslova najeveznosti iz naslova mnin, komunale, vrtca, mnin, komunale, ĹĄolske prehrane, grozi jim ĹĄolske prehrane, odklop elektrike. SreÄ?ujejo odklop elektrike. se s teĹžavami v odnosih in se s teĹžavami v zdravstvenimi teĹžavami.ÂŤ zdravstvenimi Prav tako se po pomoÄ?

Prav tako se na center obraÄ?a vse veÄ? na center obraÄ?a druĹžin, v katerih je zapodruĹžin, v katerih

Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev sodi med najĹĄtevilnejĹĄe in pomembne naloge centra za socialno delo. Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki (otroĹĄki dodatek, denarna socialna pomoÄ?, varstveni dodatek in drĹžavna ĹĄtipendija), subvencije in zniĹžana plaÄ?ila (zniĹžano plaÄ?ilo vrtca, subvencija malice za uÄ?ence in dijake, za kosila uÄ?encev, oprostitev plaÄ?ila socialnovarstvenih storitev, prispevek k plaÄ?ilu druĹžinskega pomoÄ?nika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plaÄ?ila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje). slen vsaj eden od starĹĄev in prejema nizko zajamÄ?eno plaÄ?o, ki je lani znaĹĄala 790 evrov bruto.

Tem druĹžinam, pravi KidriÄ?eva, pomagajo z izrednimi socialnimi pomoÄ?mi in jih usmerjajo po pomoÄ? tudi na druge organizacije v lokalnem okolju, kot sta RK in Karitas.

in pravoÄ?asno vloĹžijo vlogo za njihovo podaljĹĄanje, torej v mesecu izteka posamezne pravice, da ne bo prihajalo po nepotrebnem do izpada dohodka.ÂŤ

Okrepili bodo terensko delo

Valerija KidriÄ? je zagotovila, da si bodo letos na centru prizadeVlogo je treba vloĹžiti vali za okrepitev terenskega dela pravoÄ?asno pri uveljavljanju pravic iz javnih Pri reĹĄevanju vlog za uveljavlja- sredstev in se ĹĄe bolj pribliĹžali nje pravice iz javnih sredstev za- uporabnikom. NaÄ?rtujejo obiske znavajo, da uporabniki vlog ne prejemnikov trajne denarne pooddajo pravoÄ?asno in so tudi moÄ?i, dolgotrajno brezposelnih zaradi tega izpostavljeni veÄ?jim oseb ter vlagateljev za izredno materialnim stiskam. ÂťUpravi- denarno socialno pomoÄ?. đ&#x;”˛ Ä?ence prosimo, da na odloÄ?bah preverijo veljavnost svojih pravic

Znanja, veĹĄÄ?in se lahko nauÄ?iĹĄ, Ä?ut za soÄ?loveka imaĹĄ v sebi

Enota Biba Vrtca Ĺ oĹĄtanj postaja premajhna

SreÄ?anje z Darjo Kramar iz BolniĹĄnice TopolĹĄica – dobitnico zlatega znaka strokovne zbornice

Jeseni ji bo treba dodati ĹĄe en oddelek, da bodo lahko sprejeli vseh 285 doslej vpisnih otrok

Tatjana PodgorĹĄek

V eni roki je drĹžala svinÄ?nik in radirko, z drugo se je upirala na mizo, kjer je imela razgrnjeno tabelo razporeda dela zaposlenih za prihodnji mesec. ÂťTeĹžko je pripraviti takĹĄno razporeditev, da komu ne boĹĄ naredil krivice. Se trudim, a mi to vedno ne uspe. Ko Ĺže mislim, da imam plan izdelan, pride vmes kakĹĄna bolniĹĄka in stvari postavi na glavo,ÂŤ nam je dejala magistrica znanosti Darja Kramar ob vstopu v delovni prostor pomoÄ?nice direktorja za zdravstveno nego v BolniĹĄnici TopolĹĄica in dobitnica letoĹĄnjega zlatega znaka Zbornice zdravstvene in babiĹĄke nege Slovenije – zveze strokovnih druĹĄtev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Z rastjo strokovnosti zaposlenih raste tudi bolniĹĄnica

Tako, kot ji je bilo menda takrat, ko so jo na prireditvi ob mednarodnem dnevu medicinskih sester poklicali na oder, ji je bilo tudi tokrat malce neprijetno. Ni oseba, ki bi se hvalila s svojimi dejanji, za katera najpogosteje meni, da so samoumevna. A spoznava, da ni vedno tako in da si zna kdaj pa kdaj zaradi tega narediti ĹĄkodo. Priznanje je bilo zanjo prvovrstno preseneÄ?enje, saj so kolegice vse delale brez njene vednosti. Uradno povabilo na dogodek pa jo je vseeno navdalo z zadovoljstvom, saj je to pomenilo, da so opazile njena prizadevanja.

33 let Ĺže nosi modro haljo z belim ovratnikom in bodri ljudi, ki iĹĄÄ?ejo pomoÄ? zaradi teĹžav z zdravjem. V tem Ä?asu, pravi, se je zamenjalo v bolniĹĄnici kar nekaj generacij medicinskih sester. Sama sodi med stalnice. Dodobra pozna delo v njej, saj je delala na vseh deloviĹĄÄ?ih. ZaÄ?ela je kot medicinska sestra na pljuÄ?nem oddelku, nadaljevala v enoti intenzivne terapije, v endoskop-

Delo z bolniki ni enostavno

Delo z ljudmi ni enostavno, z bolniki je ĹĄe toliko zahtevnejĹĄe. Ljudje pogosto priÄ?akujejo veliko, vÄ?asih preveÄ?, je razskem centru. Nov izziv zanjo je bilo miĹĄljala. Z zvrhano mero Ä?uta se lahko pedagoĹĄko delo na Srednji zdravstveni njegovim priÄ?akovanjem pribliĹžaĹĄ, venĹĄoli v Slovenj Gradcu, a je ne glede na dar se tudi to vedno ne da. Stroka – prato, da je bila to zanjo to, da je bila to zanjo vi vi Darja – je zelo napredovala, poklic se Darja – je zelo posebna izkuĹĄnja, posebna izkuĹĄnja, je je v teh letih zelo spremenil. Niso se pa v teh letih zelo spoznala, da Ä?as spoznala, da Ä?as spremenili spremenili njegovi temelji. ÂťZnanje, venjegovi za delo za delo z z dijaki dijaki ĹĄÄ?ine ĹĄÄ?ine lahko pridobiĹĄ, se jih nauÄ?iĹĄ, tisto, lahko pridobiĹĄ, zanjo ĹĄe ni izziv. zanjo ĹĄe ni izziv. kar kar dela ta poklic tako lep, human, pa dela ta poklic Vrnila se je v bolVrnila se je v bolbol imaĹĄ imaĹĄ v sebi. Prijazen pogled, lepa besev sebi. Prijazen niĹĄnico, prevzela niĹĄnico, prevzela da, da, topel stisk roke, trepljanje po rametopel stisk vodenje internega vodenje internega nih nih lahko delajo Ä?udeĹže. Tega tisti, ki lahko delajo oddelka in se oddelka in se odloÄ?ajo odloÄ?ajo o plaÄ?ah, ne cenijo, bolnio ob ob delu delu ki ki pa.ÂŤ VÄ?asih dodaja, se poĹĄapa.ÂŤ nenehli, li, da je veÄ? v sluĹžbi kot doma, da no no izoob ob tehtnejĹĄem razmiĹĄljanju pa lahko temu tudi pritrdi. pa Ko je deĹžurala, ji je marsikKo daj kateri od sinov dejal: ÂťMamica, zakaj ne ostaneĹĄ z mano. Vse mame so doma, samo ti ne.ÂŤ Beseda ji je ob tem nekoliko zastala v grlu, nato pa: ÂťOtroka poboĹžaĹĄ, ga stisneĹĄ, mu zaĹželiĹĄ lep boĹžiÄ?ni veÄ?er in odideĹĄ k bolnikom. Na poti potoDarja Kramar: ÂťMedicina in zdravstvena nega sta zelo Ä?iĹĄ tudi kakĹĄno solzo, napredovali, kar je dobro, a brez osnovnega Ä?loveĹĄkega a ko stopiĹĄ skozi vrata stiska rok ne gre. Tega je treba ohraniti in negovati.ÂŤ bolniĹĄnice, imaĹĄ pred sabo bolnike.ÂŤ NjihobraĹževala. Pred 11 leti se je prijavila na ve zgodbe se jo dotaknejo, vendar jih morazpis za glavno medicinsko sestro in ra – Ä?e Ĺželi Ĺživeti, preĹživeti in naslednji kasneje ob spremembah plaÄ?nega sis- dan znova stopiti mednje – prestopiti. tema postala pomoÄ?nica direktorja za Najpogosteje to poÄ?ne z branjem knjig, zdravstveno nego s kar obseĹžnim sezna- predvsem pa delom na vrtu. mom zaslug za te in one izboljĹĄave, noKot je ĹĄe dejala Darja Kramar, je Ĺživosti pri delu. Âť Brez ostalih v kolektivu vljenje polno izzivov. BolniĹĄnica v tem sam ne moreĹĄ narediti prav veliko. Pri- trenutku znova doĹživlja turbulentne Ä?aznam pa, da je teh zadnjih veÄ? kot 10 let se, ki jo potegnejo v tok dogajanja. Iz posebno obdobje v mojem Ĺživljenju in dosedanjih so izĹĄli z novimi izkuĹĄnjami, Ĺživljenju bolniĹĄnice. Tako kot zase sem moÄ?nejĹĄi. Glede na tolikĹĄen napredek tudi za svoje sodelavke prepoznala po- stroke v bolniĹĄnici na marljive in primen kariernega razvoja in jim omogo- pravljene sodelavce verjame, da je pred Ä?ila izobraĹževanje. Z rastjo strokovnosti bolniĹĄnico in s tem tudi pred njo svetla zaposlenih sem prepriÄ?ana, se tudi bol- prihodnost. đ&#x;”˛ niĹĄnica razvija.ÂŤ

Milena KrstiÄ? – Planinc

jo oddelek veÄ?, 16, v njih pa tudi veÄ? otrok – 276. ÂťKot kaĹže dosedanji vpis, pa bo v noĹ oĹĄtanj – Nov ĹĄoĹĄtanjski vrtec, enota Biba, je star komaj tri leta, pa Ĺže posta- vem ĹĄolskem letu potreben ĹĄe dodaten, sedemnajsti oddelek. ja pretesen za vse, ki Zanj smo prejĹĄnji teden bi ga Ĺželeli obiskovati. skupaj z ustanoviteljem To je pokazal vpis naĹĄega javnega zavoda za novo ĹĄolsko leto, ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in arhikamor so starĹĄi vpisatektom Ĺže poiskali reĹĄili najveÄ? otrok doslej, tev za dodatno igralni285. ÂťLetoĹĄnji vpis je co,ÂŤ pravi Brusnjakova. res presenetljivo velik,ÂŤ Velik pa je bil tupravi ravnateljica Vrtdi vpis v drugih dveh ca Ĺ oĹĄtanj mag. Mileenotah Vrtca Ĺ oĹĄtanj, na Brusnjak. Oktobra v katerih pa v novem 2014 so se vselili v nov ĹĄolskem letu sicer ostaobjekt, ki je pod eno ja toliko oddelkov, kot streho zdruĹžil vse do jih je v tem, le da bo v tedaj po mestu razprnjem veÄ? otrok. V ĹĄtiĹĄene oddelke; ĹĄtel je 15 oddelkov, obiskorih oddelkih enote UrMag. Milena Brusnjak: ÂťZ valo jih je 253 otrok. arhitektom smo Ĺže naĹĄli reĹĄitev.ÂŤ ĹĄka v TopolĹĄici jih bo Naslednje ĹĄolsko leto 53, kot kaĹže dosedanji so ĹĄe imeli 15 oddelkov, a Ĺže z veÄ? otro- vpis, v dveh oddelkih enote Mojca v Gađ&#x;”˛ ki, 268. V tem ĹĄolskem letu pa Ĺže ima- berkah pa 34.

Enota Biba Vrtca Ĺ oĹĄtanj je po treh letih Ĺže tesna.

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 9

SreÄ?no do Ä?etrtega letnika

Zakaj in kako izboljĹĄati samopodobo

Cilj inovativnega projekta je zmanjĹĄanje osipnikov predvsem v prvih letnikih – Ukrepi pri nekaterih Ĺže pokazali uÄ?inke Tatjana PodgorĹĄek

Avtor raziskovalne naloge Tim Dolenc pravi, da obstaja za to veÄ? dejavnikov Tatjana PodgorĹĄek

Zakaj in kako izboljĹĄati samopodobo je dijak Gimnazije Velenje Tim Dolenc naslovil svojo raziskovalno nalogo, za katero je v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline prejel zlato priznanje. Pri iskanju odgovorov na omenjeno temo mu je pomagala mentorica Gabrijela Fidler.

Po Timovih besedah je na lastni koĹži obÄ?util, kako velik vpliv ima samopodoba na Ĺživljenje posameznika, Ä?esar se veÄ?ina ne zaveda. Pogosto je tista, ki odloÄ?a, ali bo nekdo v Ĺživljenju uspeĹĄen, obdan s prijatelji ali osamljen s cilji, ki so se spremenili v nedosegljive sanje. Po izdelani raziskovalni nalogi je o njenem pomenu in potrebni spremembi za veÄ?jo kakovost Ĺživljenja prepriÄ?an ĹĄe bolj. ÂťZanimalo me je predvsem, zakaj je pri nekom samopodoba dobra, pri drugem slaba, in iskal naÄ?ine, kaj narediti za njeno izboljĹĄanje. Ugotovil sem, da obstajajo za to nekateri ukrepi, kot so ĹĄportne dejavnosti, preĹživljanje prostega Ä?asa s prijatelji, omejevanje Ä?asa na socialnih omreĹžjih, manj gledanja televizije. Vse te ukrepe sem zapisal tudi

v obliki priroÄ?nika, za katerega so me nekateri Ĺže zaprosili. Povratne informacije o uÄ?inkovitosti zapisanih ukrepov oziroma o vplivu na dejavnike, ki izboljĹĄajo samopodobo, so dobre.ÂŤ

Tim Dolenc: ÂťSamopodoba ima na naĹĄe Ĺživljenje ogromen vpliv.ÂŤ

Timova naloga se je uvrstila tudi na drĹžavno tekmovanje mladih raziskovalcev, na katerem pa zaradi konkurence nima visokih priÄ?akovanj. Zadovoljen pa je s svojim dobro opravljenim delom, saj je pridobil pomembne izkuĹĄnje, ki so mu razĹĄirile obzorja na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. đ&#x;”˛

Po besedah svetovalne delavke na ĹĄoli in vodje projekta UrĹĄke Koletnik so se zanj odloÄ?ili zato, ker so zaznali v zadnjih nekaj letih v prvih letnikih njihove ĹĄole, sploh v programu tehnik raÄ?unalniĹĄtva, veÄ?je ĹĄtevilo dijakov ponavljalcev, kot bi si Ĺželeli. Prav tako je tudi sama uspeĹĄnost velikega ĹĄtevila dijakov med ĹĄolskim letom dokaj slaba. ÂťGlede na to, da je glavni cilj projekta SreÄ?no do Ä?etrtega letnika zmanjĹĄanje osipa dijakov predvsem v prvih

letnikih srednjih strokovno izobraĹževalnih programih, je bila odloÄ?itev za izvajanje projekta logiÄ?na. V lanskem ĹĄolskem letu je bilo samo v omenjenem programu ĹĄole 11 osipnikov, razlogi za to pa razliÄ?ni: od tega, da so pri odloÄ?itvi za program raÄ?unalniĹĄki tehnik precenili svoje sposobnosti, do tega, da ne delajo pri pouku, nimajo delovnih navad.ÂŤ Dodatna argumenta za projekt pa sta bila ĹĄe Ĺželja pomagati dijakom, ki jim gre v prvih letnikih slabo, ter dejstvo, da lahko z ustreznimi spremembami obstojeÄ?e stanje izboljĹĄajo.

Ob polletju v nekaterih oddelkih Ĺže uspeh

Izvedbe projekta so se – tako UrĹĄka Koletnik – lotili tako, da so najprej pregledali obstojeÄ?e naÄ?ine delovanja v uÄ?no-vzgojnem procesu, identificirali tiste, ki pripomorejo k slabemu uÄ?nemu uspehu dijaka ter poslediÄ?no k osipu, poiskali ustrezne strategije, metode in naÄ?ine delovanja in jih uporabili v uÄ?no-vzgojnem procesu. Tako so med drugim

UrĹĄka Koletnik: ÂťNekatere dijake, ki jim je ĹĄlo slabĹĄe, smo z ukrepi Ĺže motivirali za sprotnejĹĄe delo, pri drugih pa nas veliko tega ĹĄe Ä?aka. Vsi namreÄ? niso zadovoljni, ker jih spremljamo na takĹĄen naÄ?in.ÂŤ

doloÄ?ili ustrezno razporeditev ocenjevanja znanja predvsem v prvem delu tekoÄ?ega ĹĄolskega leta, organizirali izobraĹževanje za dijake, njihove starĹĄe ter uÄ?itelje,

ure metod uspeĹĄnega uÄ?enja za dijake, opravili veÄ? pogovorov s potencialnimi osipniki in njihovimi starĹĄi. Dijaki so vodili sprotne tedenske evidence svojih popoldanskih aktivnosti in jih z razredniki analizirali. Z uÄ?no manj uspeĹĄnimi dijaki so se dogovorili za izdelavo naÄ?rta uÄ?enja in popravljanja ocen, z dijaki viĹĄjih letnikov pa za spodbujanje motivacije za ĹĄolsko delo za dijake prvih letnikov ‌ ÂťPravzaprav nismo poÄ?eli niÄ? novega, le bolj sistematiÄ?no smo spremljali dijake, sploh manj uspeĹĄne, delali z njimi po Ĺže obstojeÄ?ih preverjenih metodah in strategijah bolj poglobljeno.ÂŤ Po zagotovilih sogovornice so v nekaterih oddelkih ob polletju Ĺže dosegli uspehe. ÄŒeprav Ĺželijo s projektom zmanjĹĄati predvsem osip dijakov v prvih letnikih, ga bodo poskuĹĄali v naslednjih letih nadgraditi ĹĄe s kakĹĄnimi drugimi, manj znanimi metodami ter strategijami. Predvsem pa bodo ÂťslediliÂŤ dijakom, ki so jih vkljuÄ?ili v projekt, ter seveda novim generacijam dijakov. đ&#x;”˛

Dan uÄ?eÄ?ih se skupnosti Ljudska univerza Velenje je v sredo v okviru Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja pripravila Parado uÄ?enja Milena KrstiÄ? - Planinc

govini za podobno ceno. Zagotovo se splaÄ?a, pravi, saj so njegovi zvoÄ?niki vredni pribliĹžno dvakrat veÄ? od komponent. Je pa potrebnega veliko znanja, od konstruiranja, obdelave lesa do

Tatjana PodgorĹĄek

Ob vsakem vstopu v domaÄ?o dnevno sobo se Luka Slapnik, dijak Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje, spomni na raziskovalno nalogo in uspeh, ki ga je z njo dosegel v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Izdelal je namreÄ? Hi-Fi set zvoÄ?nikov za posluĹĄanje glasbe in uporabo pri hiĹĄnem kinu. Za nalogo je na regijskem tekmovanju prejel zlato priznanje. ÂťZ nalogo sem Ĺželel predvsem dokazati, da sem sposoben izdelati set zvoÄ?nikov viĹĄjega cenovnega razreda. Sicer pa zvoÄ?nike izdelujem pribliĹžno Ĺže tri leta, ta set pa je prvi, ki sem ga izdelal povsem sam od zaÄ?etka do konca.ÂŤ Kot je ĹĄe povedal, ga je pri nalogi tudi zanimalo, ali se izdelava zvoÄ?nikov poplaÄ?a, ali je vrednost kupljenih komponent enaka ali viĹĄja od vrednosti zvoÄ?nikov, ki jih lahko kupiĹĄ v tr-

Med ĹĄtevilnimi domaÄ?imi in mednarodnimi projekti, ki jih izvajajo na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje, je tudi projekt SreÄ?no do Ä?etrtega letnika. Izvedbe inovativnega projekta Zavoda RS za ĹĄolstvo so se lotili v tem ĹĄolskem letu na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli centra, njegov cilj pa je zmanjĹĄevanje ĹĄtevila neuspeĹĄnih dijakov.

11 osipnikov le v programu raÄ?unalniĹĄki tehnik

Izdelava Hi-Fi seta zvoÄ?nikov Uporaben izdelek mladega raziskovalca Luka Slapnika v domaÄ?i dnevni sobi – Dobil veÄ?, kot sem priÄ?akoval

9

IZOBRAŽEVANJE

25. maja 2017

Velenje, 17. maja – Teden vseĹživljenjskega obdobja je najvidnejĹĄa promocijska kampanja za izobraĹževanje in uÄ?enje pri nas. V Sloveniji se zvrsti skoraj 9.000 dogodkov, okroglih miz, izobraĹževanj, razstav ...

Koordinator obmoÄ?nih aktivnosti je bila Ljudska univerza Velenje. V njem je povezala petindvajset razliÄ?nih partnerjev, ki delujejo v izobraĹževanju otrok, mladine in starejĹĄih. V sredo so na Cankarjevi pripravili Parado uÄ?enja, vodilno akcijo Tedna vseĹživljenjskega uÄ?enja. Potekala je na ĹĄtirinajstih obmoÄ?jih v Sloveniji.

â?ą

V Sloveniji se je zvrstilo 9.000 razliÄ?nih dogodkov.

Luka Slapnik je poleg raziskovalne naloge izdela tudi uporaben izdelek

elektrotehnike. Luka pravi, da je z izdelavo raziskovalne naloge dobil veÄ?, kot je priÄ?akoval, najveÄ? pa ĹĄteje pridobljeno znanje, ki ga pri rednem pouku zagotovo ne bi pridobil v tolikĹĄni meri.

Z raziskovalno dejavnostjo se namerava ĹĄe ukvarjati. Tudi z nadgradnjo zvoÄ?nikov, vendar pri tem nastopijo finanÄ?ne teĹžave, saj stvar ni tako poceni, ÂťsprotiÂŤ pa zvoÄ?nikov tudi ne more trĹžiti. đ&#x;”˛

Darjan Novak z AndragoĹĄkega centra Slovenije s ponosom pravi, da Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja vseh dvaindvajset let raste. ÂťÄŒe ne vedno po ĹĄtevilu in udeleĹžbi, pa po novih vsebinah.ÂŤ Parada uÄ?enja pa je nadgradnja, sestrski projekt tega tedna. ÂťUstanove, ki nudimo izobraĹževanje, gremo na trge in ulice, da nas vidi ĹĄe kdo drug, ne le tisti, se udeleĹžujejo izobraĹževanj, ki Ĺže vedo, kaj pomeni znanje, in se nikoli ne nehajo uÄ?iti. S parado uÄ?enja Ĺželimo doseÄ?i nove uÄ?eÄ?e se. Verjamemo, da z znanjem napreduje posameznik, s posameznikom njegova skupnost, s

BridĹž je miselna igra za vse generacije. Tudi ta zahteva uÄ?enje in to vseĹživljenjsko uÄ?enje.

skupnostjo regija, z regijo pa celotna drĹžava.ÂŤ Osrednja tema tokrat je bila Dan uÄ?eÄ?ih se skupnosti, je po-

vedala direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek Ranzinger. V Velenju so obiskovalci lahko obÄ?utili Ĺživahen utrip

Med tistimi, ki so sodelovali, je bil Zavod RUJ. Andreja Kladnik je prva z leve.

in vso barvitost vseĹživljenjskega uÄ?enja. Na stojnicah so potekale razliÄ?ne delavnice in predstavitve, partnerji Ljudske univerze so pripravili razliÄ?ne zabavne in izobraĹževalne delavnice za vse generacije.

Med njimi je bil Zavod RUJ Nazarije, v katerem izvajajo dva programa, socialno vkljuÄ?enost in zaposlitveno rehabilitacijo.

Predstavljala ju je Andreja Kladnik. ÂťV prvi program je trenutno vkljuÄ?enih 35 oseb, invalidov z odloÄ?bo o nezaposljivosti.

OmogoÄ?amo jim delovno okupacijo z razliÄ?nimi delodajalci in psiho-socialno podporo. Med drugim izdelujejo kreativne izdelke. V zaposlitveno rehabilitacijo k nam za ocenitev njihove zmoĹžnosti dela napotuje zavod za zaposlovanje tiste, ki imajo doloÄ?ene teĹžave z zdravjem.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

25. maja 2017

Likovni svet otrok Ĺže na ogled Razstavo so v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj odprli v Ä?etrtek Milena KrstiÄ? – Planinc

pedagogiko in didaktiko PedagoĹĄke fakultete Univerze v MariboĹ oĹĄtanj, 18. maja –V Ä?etrtek ru, ki je izbrala dela za razstavo so v Osnovni ĹĄoli Karla Destov- in katalog, je imela spet teĹžko nika – Kajuha v Ĺ oĹĄtanju odprli delo. Med 2.500 izvrstnimi likov49. razstavo Likovni svet otrok. nimi deli je morala izbrati 360 tiNa nateÄ?aj, tokrat je vabil z na- stih, ki bodo ĹĄolo krasila vse leto, slovom Harmonija nasprotij, se do naslednje, jubilejne razstave. je odzvalo 96 A opravili so Harmonija nasprotij dobro ali – kot vrtcev in ĹĄol iz vse Slovenije v uvod h kaje nagovorila je. Strokovna talogu zapisamlade, da so svoja komisija, ki so la ravnateljica obÄ?utenja izrazili na ĹĄole mag. Majjo sestavljali visamosvoje in izvirne da ZaverĹĄnik – sokoĹĄolski uÄ?itelji za likovno Puc: ÂťHodnike naÄ?ine.

â?ą

Po otvoritvi je razstava na ogled vse leto, do naslednje.

ĹĄole krasi pisana mavrica obÄ?utij, zlitih na papir, ali oblikovanih v skulpturo. Sprehod po razstavi ponuja veliko uĹžitkov, domiĹĄljije in novega dojemanja sveta mladih.ÂŤ

Na otvoritvi so podelili nagrade in priznanja. Med petimi nagrajenci za kolekcijo likovnih izdelkov sta dve iz tega obmoÄ?ja.

Osnovna ĹĄola Nazarje z likovnim pedagogom UroĹĄem PotoÄ?nikom,

ki je strokovno komisijo prepriÄ?ala s serijo patiniranih mavÄ?nih odlitkov, in Osnovna ĹĄola Livada Velenje z likovnim pedagogom Vidom SevÄ?nikarjem, ki je prepriÄ?ala z raznolikostjo in iz-

razno ekspresivnostjo v risanju, slikanju in kiparjenju.

Med pohvaljenimi sta Osnovna ĹĄola Gorica in Osnovna ĹĄola Antona AĹĄkerca iz Velenja ter Vrtec đ&#x;”˛ Ĺ oĹĄtanj.

Praznik kulture, povezovanja, odprtosti Novi prvenec na Priznanja ObmoÄ?ne izpostave Javnega sklada RS za kulturno dejavnost Velenje sedmim velenjski hip hop sceni ljubiteljskim ustvarjalcem Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 18. maja – ObmoÄ?na izpostava Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje je ob tednu ljubiteljske kulture pripravila slovesnost v dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki. Po besedah osrednje govornice Nine Mavec Krenker, vodje obmoÄ?ne izpostave, so jo namenili posameznikom in skupinam, ki so znotraj posameznih druĹĄtev in zvez v Ĺ aleĹĄki dolini prepoznavni Âťkot tisti, ki s svojim udejstvovanjem na razliÄ?nih podroÄ?jih kulturnega ustvarjanja bogatijo naĹĄo druĹžboÂŤ. Nekatere med njimi so v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki prepoznali in jih predlagali za priznanja. Priznanja sveta izpostave so tokrat prejeli Zvonko Ledinek, Sonja RamĹĄak in Marija Mija Ĺ˝erjav, jubilejna priznanja izpostave pa Karl Drago Seme, Irena SkornĹĄek, Ivica VanovĹĄek ter Dragica VerbiÄ?.

Nina Mavec Krenker je v nagovoru zbranim dejala, da o pomenu ljubiteljske kulture za posameznika priÄ?a podatek, da deluje v Sloveniji nekaj veÄ? kot 107 tisoÄ? ljudi v 5000 kulturnih druĹĄtvih in skupinah (v te ĹĄtevilke niso vĹĄteti otroci in odrasli), o bogati produkciji ljubiteljske kulture pa 25 tisoÄ? odrskih predstavitev, prireditev in razstav. Na dogodkih be-

leĹžijo blizu 4 milijone obiskovalcev, kar pomeni, da si vsak Slovenec povpreÄ?no ogleda dve njihovi prireditvi na leto. V Ĺ aleĹĄki dolini je v Zvezo kulturnih druĹĄtev vkljuÄ?enih 45 razliÄ?nih kulturnih druĹĄtev, Âťki s svojo dejavnostjo posegajo na vsa podroÄ?ja umetniĹĄkega izraĹžanja. In to poÄ?ne-

Ä?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki druĹĄtvom zagotavljajo prostore in finanÄ?na sredstva za delo. Na javnem skladu in njegovi velenjski obmoÄ?ni izpostavi pa s svojimi programi omogoÄ?ajo vsestranski razvoj ustvarjalnih potencialov, spodbujajo programe kulturne vzgoje in vseĹživljenjskega

se vsaj enkrat na leto o tem govori in piĹĄe v medijih, da prisluhnejo odloÄ?evalci in da praznujemo skupaj. Teden ljubiteljske kulture je torej praznik kulture, povezovanja in odprtosti,ÂŤ je ĹĄe dejala Nina Mavec Krenker. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar pa je povedal, da je zaradi po-

LetoĹĄnji nagrajenci obmoÄ?ne izpostave Javnega sklada RS za kulturno dejavnost Velenje

jo zelo dobro. In mnogi so za to tudi nagrajeni. Njihova kakovost je prepoznavna znotraj meja domovine in v mednarodnem prostoru.ÂŤ Za to, je dodala Mavec Krenkerjeva, so zasluĹžne tudi ob-

uÄ?enja. Teden ljubiteljske kulture je oznaÄ?ila kot priloĹžnost za opozoritev ĹĄirĹĄe javnosti na delo ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev, na njihov druĹžbeni pomen, kakovost in mnoĹžiÄ?nost. Želimo, da

Rekli so â?ą Zvonko Ledinek: ÂťPriznanje mi v ljubiteljski kulturi zadovoljstvo in mi omogoÄ?a pomeni veliko. Poraja zadovoljstvo, ker so drugi opazili moj trud in me zanj nagradili. V pihalnem orkestru Zarja Ĺ oĹĄtanj igram od leta 1977, pred tem sem nekaj let igral v mladinski godbi v Velenju. Igram tudi v veteranski godbi Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, sem eden od ustanovnih Ä?lanov meĹĄanega pevskega zbora Svoboda Ĺ oĹĄtanj, v katerem sem tudi prepeval pet let. Brez ljubiteljske kulture skorajda ne gre, teĹžko bi si predstavljal Ĺživljenje brez nje.ÂŤ Sonja RamĹĄak: ÂťLjubiteljska kultura je potreba danaĹĄnjega Ä?asa. Vsi Ĺželjni ustvarjanja imajo moĹžnost to tudi pokazati in s tem dopolnjevati, bogatiti mozaik skupnosti, okolja, v katerem Ĺživijo.

Vesela sem, ker vidim, da si jo ljudje Ĺželijo, da se v druĹĄtvih medgeneracijsko druĹžijo in zdruĹžujejo prijetno s koristnim. Meni pomeni delovanje

osebno rast. Prejeto priznanje pa sedaj tudi nove zadolĹžitve. Menim, da moramo ljubiteljsko kulturo graditi na strpnosti, sodelovanju, spoĹĄtovanju med generacijami in med razliÄ?nimi kulturami.ÂŤ Marija Ĺ˝erjav: ÂťZame to ni prvo priznanje s podroÄ?ja ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti, je pa vsako poleg nagrade za vloĹžen trud tudi obveza.

Ljubiteljska kultura me je zvabila medse Ĺže zelo zgodaj. Najprej me je zvabila knjiĹžnica, druĹženje s starimi in novimi prijatelji me je pripeljalo na odrske deske, pa v pevski zbor, k folklori. Levji deleĹž je imel pri tem tudi pokojni profesor Vinko Ĺ majs. Moram priznati, da po 50 letih dela v ljubiteljski kulturi Ä?utim do nje ĹĄe veÄ?jo odgovornost, kot sem jo na zaÄ?etku. V kraju pogreĹĄam veÄ? sodelovanja z ostalimi druĹĄtvi, predvsem pa s tukajĹĄnjo osnovno ĹĄolo.ÂŤ

manjkanja denarja in Ä?asa vse manj moĹžnosti, da bi ljubiteljska kultura presegla svojo raven, kar se je dogajalo v preteklosti. Zagotovil je, da si bodo v lokalni skupnosti ĹĄe naprej prizadevali za zagotavljanje ustreznih pogojev za delovanje ljubiteljskih kulturnih druĹĄtev in njegovih Ä?lanov.

Ob rob pa ĹĄe tole: Ä?e si Ĺže tisti, ki se vsaj obÄ?asno odzovejo na povabilo za obisk koncerta, ogled gledaliĹĄÄ?e predstave, likovne razstave ‌, niso vzeli Ä?asa za osrednjo slovesnost ob tednu ljubiteljske kulture, bi Ä?lovek priÄ?akoval, da bodo vsaj kulturna druĹĄtva imela v dvorani vsaj enega svojega predstavnika. Razen redkih izjem ni bilo tako. Ĺ e k sreÄ?i, da so za kulturno noto prireditve poskrbeli Ä?lani Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj in Ä?lani ĹĄmarĹĄkega moĹĄkega pevskega zbora. Ĺ˝al ĹĄe ena od prireditev z veÄ? nastopajoÄ?imi kot obiskovalci. đ&#x;”˛

Svoj prvi samostojni album z naslovom Nor je predstavil mlad velenjski raper Major Beck Tina Felicijan

bum in kot najmlajĹĄa slovenska hip hop skupina po celi Sloveniji nastopali s prepoznavnimi ustvarjalci v teh subkulturi. Pred petimi leti je Major Beck zasnoval organizacijo hip hop umetni-

OdraĹĄÄ?al je v takratnem centru za begunce oziroma v danaĹĄnjem Vegradovem samskem domu, kjer je bil vedno v manjĹĄini. Kot edinec je bil veliko sam in je zato velikokrat iskal pozornost in druĹžbo. A tam so se otroci delili v skupine Srbov, Hrvatov ali BoĹĄnjakov, Major Beck pa si je Ĺželel Âťsvojo ekipo ne glede na nacionalno pripadnost,ÂŤ pripoveduje danes. Hip hop ga je zadel pri sedmih letih, ko je 13. septembra leta 1996 osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha dobila sto grafitov Âť2pac r. i. p.ÂŤ. StarejĹĄi sorodnik ga je poduÄ?il, da gre za Major Beck, ponosen na album Nor, ki ga je ustreljenega 25-letnega Ĺže predvajal tudi nacionalni radio in je zanj ameriĹĄkega umetnika, prejel pohvale slovenskih ustvarjalcev v hip ki je s svojo rap glas- hopu, Ĺže dela na novih samostojnih projektih bo vplival na ves svet in skupnih z organizacijo 3320, ki bodo izĹĄli in od takrat dalje tukonec leta 2017. Foto: Jurij VoduĹĄek di na njegovega. ÂťDobil sem kaseto z legendarnimi kov 3320, ki so leta 2013 v njegokomadi. Besedila sem takrat le vi kleti – studiu Klet-55 – posneli malo razumel, sem jih pa takoj album z naslovom All-Boom. PozaÄ?util. ZaÄ?el sem posluĹĄati hip leg ĹĄtevilnih drugih sodelovanj hop in se trudil razumeti sporo- in celega nabora neobjavljeneÄ?ilo, poskuĹĄal sem z improviza- ga materiala pa je februarja lecijo pesmi, tisti Ä?as sem tudi na- tos posnel svoj samostojni prvepisal svoje prve verze.ÂŤ Kmalu nec z naslovom Nor. ÂťTo je moja si je na lokalni hip hop sceni, ki zgodba. Na albumu so razliÄ?ne je takrat bila dovolj razvita, da tematike, navezane na norosti je med vrstniki lahko prepoznal teh norih Ä?asov. Eden od komaraperje, ustvaril ekipo. dov z naslovom Nora matematiKariero je zaÄ?el z lokalno ra- ka govori o mojem pogledu na persko skupino Fire, v kateri je realnost, metaforiÄ?no izraĹženem sodeloval s Triiiplom in Malim z matematiÄ?nimi izrazi, rimo in SkreÄ?em – bratom Scratcha iz ritmom. Video spot zanj pa sem vodilne velenjske underground posnel v uÄ?ilnici, kjer sem oprarap zasedbe na Slovenskem Br- vljal maturo. Besedila nastajajo ponxtarz. Leta 2002 so izdali al- razliÄ?no – vÄ?asih hoÄ?em izraziti kaj eksaktnega in to prepustiti veÄ?nosti, vÄ?asih pa se mi odMajor Beck: ÂťKot otrok sem pred pre obÄ?utek za igro z besedami, spanjem v glavi zloĹžil besedilo, ampak nikoli brez sporoÄ?ila,ÂŤ je ki se je rimalo. Tako dolgo sem si povedal ustvarjalec, ki sodeluje ga ponavljal in vsakiÄ? kaj dodal, pri vseh fazah procesa nastajadokler nisem zaspal. Zjutraj sem nja svojih komadov. ĹĄe vedno znal tekst.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 11

KULTURA

11

ÂťNekaj dogodkov bomo skuĹĄali pripraviti tudi ob Velenjskem jezeru. Poleg tega bomo tudi poleti poskrbeli za nekaj gledaliĹĄkih predstav, tako da bo zajeta celotna sfera umetnosti,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Kot tudi, da priprave na letoĹĄnji Pikin festival dobro teÄ?ejo. Letos bo tema Pika odkriva podeĹželje, zato bodo obiskovalce skuĹĄali preseliti v Ä?ase babic in dedkov, ki so Ĺživeli na kmetijah. Obudili bodo tudi ĹĄtevilne vaĹĄke igre, tem bodo prilagodili tudi odrske in programske vsebine.

vi smo pripravili tudi serijo spremljevalnih dogodkov. Obiskovalcem je bil zelo zanimiv tudi Planetarij. S takimi projekti galerijo na prijazen naÄ?in pribliĹžujemo obiskovalcem, saj je ĹĄe veliko takĹĄnih, ki se za obisk galerije teĹžko odloÄ?ijo. Zato sem bila zelo vesela, da se popoldne na razstavo prihajale druĹžine, ki so jih k nam pripeljali otroci, ki so dopoldne razstavo obiskali s ĹĄolo ali vrtcem, pa so jo Ĺželeli predstaviti tudi starĹĄem.ÂŤ Razstavo bodo v teh dneh preselili v Ksevt v Vitanju, kar je dodaten uspeh razstave. V galeriji bodo oktobra pripravili ĹĄe en velik projekt, raziskovalno-izobraĹževalno razstavo ob 50. obletnici smrti slikarke Majde Kurnik, ki se je rodila v Ĺ kalah, Ĺživela in ustvarjala pa je v Beogradu.

Ob tej priloĹžnosti bodo odkupili tudi del njene likovne zapuĹĄÄ?ine, zato so bili pred kratkim v Beogradu, kjer so se dogovorili o pođ&#x;”˛ drobnostih.

25. maja 2017

Poleti se kultura seli na prosto V polnem teku priprave na 33. poletne kulturne prireditve – Vsaj 50 jih bo, tudi na novih lokacijah v mestu – Pozornost vsem generacijam Bojana Špegel

Velenje, 22. maja – V Festivalu Velenje so uspeĹĄno konÄ?ali ĹĄe eno abonmajsko sezono, saj so se zadnji dogodki v posameznih abonmajih odvili aprila. Medtem ko Ĺže pripravljajo novo – obdrĹžali bodo vseh osem abonmajev, se pripravljajo tudi na 33. Poletne kulturne prireditve. Program je postavljen, z njim pa bodo zagotovo razveselili tako ljubitelje glasbe kot vizualne umetnosti.

Posebno pozornost bodo celo poletje posveÄ?ali tudi najmlajĹĄim.

Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam je povedala, da po vsakem dogodku v abonmajski sezoni opravijo anketo med obiskovalci. ÂťPrvih pet mesecev je v naĹĄem javnem zavodu minilo lepo in uspeĹĄno. V vseh abonmajskih sklopih so obiskovalci zelo dobro ocenili naĹĄ izbor. Abonmaji so dobili oceno zelo dobro in odliÄ?no. V abonmaju Klasika je koncert Aleksandra GadĹžijeva prejel popol-

no petico, kar pomeni, da so ga z najviĹĄjo oceno nagradili prav vsi obiskovalci.ÂŤ Povedala nam je ĹĄe, da so zelo veseli, ker se je dobro prijel tudi abonma Mladost, namenjen najstnikom, ki jih je najteĹžje pripraviti do obiska. ÂťZ abonmajem imajo zagotovljen ogled ĹĄtirih kakovostnih predstav, abonma pa razvijamo skupaj s Ĺ olskim centrom Velenje,ÂŤ je dodala naĹĄa sogovornica.

33. Poletne kulturne prireditve se bodo zaÄ?ele 28. junija s koncertom Prismojeni profesorji bluesa. ÂťMed poudarki tega poletja velja izpostaviti koncert harmonikarja Marka Hatlaka z gostom Iztokom Mlakarjem, ki bo v atriju vile Herberstein.

Tam pripravljamo tudi koncert Tereze Kesovije.ÂŤ Gostili bodo tudi tri velike orkestre iz NemÄ?ije in Anglije, ki bodo nastopili na razliÄ?nih prizoriĹĄÄ?ih. ÂťLetos si Ĺželimo enega od njihovih koncertov pripraviti na velenjskem kotalkaliĹĄÄ?u, ĹĄe enega pa na trgu Edvarda Kardelja ali na Gorici. Ĺ˝elimo si, da se kultura

Galerija vse bolj ÂťodprtaÂŤ

Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny: ÂťZadovoljni smo, Ä?e so zadovoljni obiskovalci naĹĄih prireditev. LetoĹĄnji odzivi so odliÄ?ni.ÂŤ

poleti preseli tudi na prizoriĹĄÄ?a, kjer dogodkov doslej ĹĄe nismo pripravljali,ÂŤ poudari Pokornyjeva. Med najbolj spektakularne dogodke poletja priĹĄteva spektakel ÂťValÄ?ekÂŤ, ples na hoduljah, ki bo na Titovem trgu 25. julija.

Ob ponedeljkih zveÄ?er bo tudi

Odkrita dediĹĄÄ?ina prispeva k veÄ?ji vrednosti prostora

letos zaĹživel Kino pod zvezdami, ob torkih bo na travniku pri kulturnem domu v sodelovanju z javnimi zavodi in druĹĄtvi pester program ustvarjalnic za otroke.

Ti bodo vsako soboto dopoldne lahko obiskali tudi razliÄ?ne otroĹĄke predstave na istem travniku.

V soboto so v Galeriji Velenje, ki je sedaj Ĺže leto dni del javnega zavoda Festival Velenje, zakljuÄ?ili zelo uspeĹĄna raziskovalno-izobraĹževalno razstavo 3. kamen od Sonca, ki sta jo pripravila Miha Cojhter in Nina Cvirn s sodelavci. ÂťNa njej smo naĹĄteli 3 tisoÄ? obiskovalcev, saj smo ob razsta-

Zadovoljni z lastno produkcijo

V Festivalu Velenje so zadovoljni tudi z lastno produkcijo.

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje je aprila na oder postavilo Ĺže 25. predstavo Zlatolaska in medvedki. Poleti jih Ä?aka veliko gostovanj po Sloveniji s to in drugimi predstavami. UspeĹĄen pa je tudi plesni projekt Balkan Dance vol. 2; pred kratkim so se vrnili iz gostovanja v Srbiji, s predstavo bodo gostovali na Festivalu Lent in ĹĄibeniĹĄkem festivalu.

OdliÄ?ni na regijskem tekmovanju

Danijela BriĹĄnik – dobitnica Steletovega priznanja: ÂťMiselnost, da so arheologi zaviralci gradbenih del, se poÄ?asi spreminja. Ĺ e pred dvajsetimi leti so nas imeli za ĹžliÄ?karje.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, Ljubljana – V Narodni galeriji v Ljubljani so v zaÄ?etku maja podelili Steletove nagrade in priznanja za leto 2016, ki jih Slovensko konservatorsko druĹĄtvo podeljuje za Ĺživljenjsko delo in vrhunske doseĹžke na podroÄ?ju varovanja kulturne dediĹĄÄ?ine.

Priznanje sta prejeli Danijela BriĹĄnik in Marjana Krumpestar s celjske obmoÄ?ne enote Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine za uspeĹĄno postavitev prezentacijskega paviljona na Glavnem trgu v Celju nad novoodkritimi antiÄ?nimi mozaiki.

Arheologinji, konservatorski svetovalki Danijeli BriĹĄnik, je, kot rada pove, ljubezen in spoĹĄtovanje do kulturne dediĹĄÄ?ine vcepil velenjski Muzej, v katerem je zaÄ?ela delati kot vodiÄ?ka. ÂťTo delo je botrovalo k odloÄ?itvi za ĹĄtudij arheologije.ÂŤ Za kratek Ä?as jo je pot odnesla na fakulteto. ÂťTo je bil sanjski del poklica, ampak to, da si lahko kot konservator kreativen ustvarjalec zgodovine, ki bo ostal za nami ...? Ne vem, ali se lahko konservatorju uresniÄ?ijo ĹĄe kakĹĄne veÄ?je sanje.ÂŤ Ima kaj dela tudi v Ĺ aleĹĄki dolini? Žal se ta ne kiti s tako bogato arheologijo kot Celje, kar pa ne pomeni, da kulturne dediĹĄÄ?ine nima. Ena, sicer manjĹĄa prezentacija, se je zgodila ob prenovi Trga svobode v Ĺ oĹĄtanju, kjer smo poustvarili star KonÄ?anov vodnjak,ÂŤ pravi. Gre za vodnjak, ki so ga odkrili v Ä?asu obnove trga, ga ohranili in uredili. Je eden od vsaj desetih vodnjakov v srediĹĄÄ?u mesta, iz katerih so pred regulacijo Pake v petdesetih letih prejĹĄnjega stoletja ĹĄe zajemali vodo, Ä?eprav je mesto svoj vodovod dobilo Ĺže leta 1931. ÂťPrisotni smo bili pri tudi pri odkritju grajske ledenice na Velenjskem gradu. Tam smo praktiÄ?no prisotni vsakiÄ?, ko se dogaja kaj novega.ÂŤ Arheologov investitorji nimajo preveÄ? radi. Radi reÄ?ejo – samo arheologov ne, ti so

zaviralci gradbenih del. Se taka gledanja kaj spreminjajo? ÂťKo sem pred dvajsetimi leti zaÄ?ela delati na zavodu, je bil najpogostejĹĄi stavek, ki smo ga sliĹĄali – vi ste ĹĄe lepo rekli arheologi, obiÄ?ajno so rekli ŞliÄ?karji–, samo teh ne zraven. A so se gledanja Ĺže precej spremenila. Zavedati smo se zaÄ?eli, da odkrita dediĹĄÄ?ina ni last arheologa, ne zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine, ne muzeja,

OtroĹĄki pevski zbor velenjske OĹ Gustava Ĺ iliha pod vodstvom Andreje Ostruh je na regijskem tekmovanju osvojil zlato in kar 5 posebnih priznanj.

Danijela BriĹĄnik: ÂťArheolog je lep poklic.ÂŤ

ampak je naĹĄa last, ki lahko primerno predstavljena, popularizirana prispeva k veÄ?ji vrednosti prostora, obmoÄ?ja, kraja.ÂŤ VpraĹĄali smo jo tudi, ali opravljanje poklica danes izpolnjuje priÄ?akovanja, ki jih je gotovo imela ob izbiri ĹĄtudija, ko je najbrĹž sanjala tudi velika odkritja? ÂťKar se pa tega tiÄ?e, lahko povem, da sem Ĺže imela odkritje, ki se ti zgodi enkrat ali pa nikoli, in to v Ĺ aleĹĄki dolini, ko smo v temeljih obrambnega stolpa grada KacenĹĄtajn v eni sondi odkrili podkev za sreÄ?o in novec kralja Bele IV..

Glede na to, kaj vse skriva v svojih nedrjih 36 obÄ?in, za katere je pristojna naĹĄa obmoÄ?na enota, pa verjamem, da bo odkritij ĹĄe veliko. Da, biti arheolog, biti konservator je zelo lep poklic.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄka dolina, 17. maja – Trije zbori iz Ĺ aleĹĄke doline so se prejĹĄnjo sredo udeleĹžili regijskega tekmovanja otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Od Celja do KoroĹĄke 2017, ki je potekalo v kulturnem domu v RogaĹĄki Slatini. Na treh koncertih se je pred triÄ?lansko Ĺžirijo v sestavi Danica PireÄ?nik, Janja Dragan GombaÄ? in Maja CilenĹĄek predstavilo 9 otroĹĄkih in 5 mladinskih pevskih zborov. Vsi trije zbori, ki so zastopali Ĺ aleĹĄko dolino, so se odliÄ?no odrezali. OtroĹĄki pevski zbor OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje, ki ga vodi Andreja Ostruh, je za svoj nastop prejel zlato priznanje s pohvalo in kar pet posebnih priznanj v kategoriji otroĹĄkih zborov: za najbolj prepri-

Ä?ljivo izvedbo nastopa v celoti, za najboljĹĄi otroĹĄki zbor regijskega tekmovanja, za najboljĹĄo izvedbo slovenske ljudske pesmi, za najboljĹĄo sestavo sporeda in za najboljĹĄega korepetitorja (Pascal Vehovec). OtroĹĄki pevski zbor OĹ Bratov Letonje iz Ĺ martnega ob Paki, ki ga vodi Blanka Rotovnik, je za svoj prvi nastop na regijskem tekmovanju prejel srebrno priznanje, MeĹĄani pevski zbor OĹ Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj, ki ga vodi Metka Berk, pa je prejel zlato priznanje in ĹĄe posebno priznanje za najboljĹĄo izvedbo slovenske izvirne pesmi med mladinskimi zbori.

Preizkusite se v izpiranju zlata Velenje, 18. maja – Na mednarodni muzejski dan so v Muzeju na Velenjskem gradu odprli gostujoÄ?o razstavo Prirodoslovnega muzeja Slovenije z naslovom Svetloba, ujeta v kamen.

Razstava priÄ?ara Ä?udoviti svet kristalov in mineralov. Obiskovalci bodo spoznali, kaj se zgodi s svetlobo,

ko trÄ?i v kamen, zakaj so minerali tako barviti in kako hitro potuje svetloba skozi diamant. Ob razstavi se bo v HiĹĄi mineralov v Starem Velenju vsak dan med 10. in 17. uro mogoÄ?e preizkusiti v izpiranju zlata. Reka Drava in Mura sta naĹĄi zlatonosni reki. Na razstavi se bodo obiskoval-

đ&#x;”˛

bĹĄ

ci lahko preizkusili, kako spretni so pri izpiranju originalnega dravskega peska. Vsak bo naĹĄel rdeÄ?kaste granate, najbolj vztrajni pa morda tudi Ä?isto pravo luskico zlata. Razstava Svetloba, ujeta v kamen, ki je na 45. prireditvi MINFOS v TrĹžiÄ?u prejela priznanje za strokovno delavnico na mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja, bo v Muzeju Velenje na đ&#x;”˛ bĹĄ ogled do 1. oktobra.

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

25. maja 2017

Življenje, preŞeto z umetnostjo Ob izidu ťeste pesniťke zbirke slikarja in literata Zlatka Kraljića o njegovem ustvarjanju in opozarjanju pred nevarnostjo ponovitve holokavsta Bojana Špegel

Velenje, 5. maja – Zlatko Kraljić je rojen leta 1962 na HrvaĹĄkem. Slikar, pesnik in pisatelj, dobitnik ĹĄtevilnih domaÄ?ih in tujih nagrad tako s podroÄ?ja knjiĹževnosti kot tudi likovne umetnosti, se je v Velenje preselil leta 1985. ÂťTakrat je bila to ĹĄe Jugoslavija, zato nisem priĹĄel v tujino. Z Ĺženo sva sem priĹĄla Âťs trebuhom za kruhom,ÂŤ pripoveduje. Z njim se sreÄ?amo pred predstavitvijo njegove knjige Achtung Auschwitz, ki jo je domaÄ?i javnosti predstavil v velenjski knjiĹžnici v pogovoru s Tatjano Vidmar. Njegove pesmi iz knjige so Ä?utno interpretirali Ĺ˝eljka Gaber v slovenĹĄÄ?ini, dr. David Kraljić v angleĹĄÄ?ini in DuĹĄan Pirc v poljĹĄÄ?ini, saj so v knjigi objavljene prav v teh treh jezikih.

Zlatkovo Ĺživljenje je Ĺže od otroĹĄtva preĹžeto z umetnostjo. Že v osnovni ĹĄoli sem bil 'genij', kar se tiÄ?e likovne umetnosti. UÄ?itelji so nosili moje slike domov, prvo veÄ?jo razstavo sem imel pri 18 letih v Centru za kulturo ÄŒakovec.ÂŤ Poleg tega je njegova poezija Ĺže v srednjeĹĄolskih letih zaÄ?ela dobivati nagrade, sodeloval je na literarnih veÄ?erih. ÂťMorda je to moja napaÄ?na odloÄ?itev, a celo moje Ĺživljenje je preĹžeto z umetnostjo,ÂŤ doda k temu.

TeĹžko se odloÄ?i, kaj ima raje, slikarstvo ali knjiĹževnost. ÂťMoje stvaritve so zelo zapletene, takĹĄen bo tudi moj prvi roman Upornik, ki bo kmalu izĹĄel. Doslej sem namreÄ? izdal ĹĄest knjig poezije. Kar se likovne umetnosti tiÄ?e, lahko reÄ?em, da je moj slog podoben Ti-

snikarjevemu. Gre za zapletene, teĹžke slike in njihova sporoÄ?ila. MogoÄ?e uniÄ?ujejo tudi mene, a to je v meni.ÂŤ Umetnost se pri njem vedno prepleta. ObÄ?asno tudi kipari, ilustrira knjige. Ne le svoje, tudi tuje. ÂťZadnjih ĹĄest let se posveÄ?am izkljuÄ?no umetnosti. Ne morem Âťiz njeÂŤ, to je moje Ĺživljenje.ÂŤ PiĹĄe trijeziÄ?no; v slovenĹĄÄ?ini, hrvaĹĄÄ?ini in kajkavĹĄÄ?ini. Zadnje Ä?ase najveÄ?krat piĹĄe v slovenĹĄÄ?ini, saj se hrvaĹĄÄ?ina tako spreminja, da potrebuje lektorja. Prihodnje leto bo izdal tudi nekaj

veÄ? kot knjigo, gre za projekt, ki bo obudil spomin na taboriĹĄÄ?a, saj nastaja virtualni sprehod po njih. To je tema, ki je danes spet zelo aktualna, bila pa je tudi navdih za to pesniĹĄko zbirko, ki jo je ustvaril po obisku Auschwitza. ÂťKnjiga je zahtevna za branje.

Je kompleksna in slojevita. V okviru projekta, ki ga pripravljava z Mihaelom ToĹĄem, nastaja tudi gledaliĹĄka igra, projekt pa bodo predstavili v Izraelu, Avstriji, NemÄ?iji na Poljskem in v ZDA. Gre za projekt, ki zdruĹžu-

NataĹĄa Tajnik Stupar

Zlatko Kraljić je ob predstavitvi knjige Achtung Auschwitz v pogovoru s Tatjano Vidmar razkril svoje poglede na sodobni svet.

gledaliĹĄkih iger v hrvaĹĄÄ?ini, poleg tega ima Ĺže napisanih nekaj knjig, ki ĹĄe Ä?akajo na objavo. Doslej je tako za likovno kot literarno ustvarjanje prejel niz nagrad, tako v Sloveniji kot v svoji prvi domovini HrvaĹĄki. Zagotovo pa je njegova ĹĄesta pesniĹĄka zbirka Achtung Auschwitz, ki je izĹĄla pri zaloĹžbi Apokalipsa, najbolj svojstvena doslej. Gre namreÄ? za

je stroko in umetnost,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da Ĺželita ĹĄe bolj ekspresivno opozarjati na temaÄ?no obdobje Ä?loveĹĄke zgodovine in posvariti pred nevarnostjo njegove ponovitve.

Z umetnostjo izraĹža upor do vsega, kar ga v Ĺživljenju moti, kar mu seĹže v duĹĄo. S tem pa bogati tudi druge. đ&#x;”˛

Ljudski godci in muzikanti v KnjiĹžnici Velenje Velenje, 18. maja – V Ä?etrtek so v Mestni knjiĹžnici Velenje predstavili zbornik Ljudski godci in muzikanti iz bliĹžnje preteklosti in sedanjosti: Ĺ entjanĹž na Vinski Gori z okolico avtorjev Ivana VodoĹĄka in JoĹžeta ZaluberĹĄka.

Avtorja, tudi sama aktivna glasbenika in pevca, sta predstavila ljudske godce in muzikante na obmoÄ?ju Ĺ entjanĹža pri Velenju oz. Vinske Gore od Klanca na Dobrni, Lokovine do Velenja, vkljuÄ?no z BevÄ?ami, Zaselki Lipje, JanĹĄkovo selo, Prelska, ÄŒrnopva, Lopatnik in Vinska Gora. Kakor sta avtorja ob slikovnem materialu zbornik predstavila ĹĄtevilnemu obÄ?instvu, sta gradivo, fotografije in podatke iskala po domaÄ?ijah, kjer so godci Ĺživeli. Imena domaÄ?ij sta zapisala tako, kot se izgovarjajo v lokalnem okolju. Njuno raziskovanje in poizvedovanje je trajalo kar tri leta, z vmesnimi krajĹĄimi prekinitvami. NamreÄ? nekaterih godcev ni veÄ? in tudi teh na fotografijah marsikje ni bilo mogoÄ?e prepoznati.

Kljub vsemu je zbornik izĹĄel, vsebuje koristne in neprecenljive podatke iz naĹĄe kulturne dediĹĄÄ?ine. Prireditev je pospremilo veliko domaÄ?inov, sorodnikov in prijateljev vkljuÄ?enih oseb. Da je glasbena dediĹĄÄ?ina ĹĄe vedno zelo

Predstavitev zbornika o ljudskih pevcih in godcih je bila pospremljena z glasbo skupine Vingosi.

Ĺživa, so dokazali Vingosi iz Vinske Gore, ki drugi del Zgodb Velenja, ki se bo usmeril k so na predstavitvi zagodli in zapeli. KnjiĹžni- ljudski glasbi. In ravno takĹĄne zgodbe bodo ca Velenje podpira takĹĄno raziskovanje in si avtorjem zbornika olajĹĄale delo. đ&#x;”˛ bzj Ĺželi ĹĄe veÄ? takĹĄnih del. V pripravi je namreÄ?

Srbsko druťtvo ima prostore Velenje, 18. maja – V srbskem druťtvu dr.

Mladen Stojanović Velenje so v Ä?etrtek slovesno odprli prostore na Kersnikovi 13. OmogoÄ?ila jim jih je Mestna obÄ?ina. Z njimi se druĹĄtvu, ki v Velenju deluje dvanajst let, odpirajo priloĹžnosti in moĹžnosti za projekte, ki jim brez prostorov niso bili kos. Med drugim bodo, kot napoveduje predsednik druĹĄtva Jovo Jauz, v njih uredili Ä?italnico, ob otvoritvi pa vanje postavili fotografsko razstavo Srbska revolucija in nastanek moderne drĹžave. đ&#x;”˛

Nika Autor: “Novicam se ne odpovemo!�

mkp

Na 57. bienalu v Benetkah z letoĹĄnjim naslovom Viva Artes Viva je v slovenskem paviljonu v Arzenalih predstavljeno najnovejĹĄe delo umetnice Nike Autor in kolektiva ObzorniĹĄka fronta (Andrej Hribernik, Ciril Oberstar, Andrej Ĺ prah), ki z naslovom “Novicam se ne odpovemoâ€? raziskuje zgodovino filmske podobe in kritiÄ?no analizira aktualne druĹžbenopolitiÄ?ne pojave v Evropi. Film in publikacija, ki je konceptualni del postavitve, se nanaĹĄata na stvarnost trenutne evropske situacije, ki se sreÄ?uje s prihodom beguncev z vojnih ĹžariĹĄÄ? in ekonomsko opustoĹĄenih deĹžel in proti njim izvaja restriktivne ukrepe. IzhodiĹĄÄ?e in vsebina umetniĹĄkega dela so zato zgodbe nemoÄ?nih priĹĄlekov, ki po zaprtju zunanjih meja iĹĄÄ?ejo najrazliÄ?nejĹĄe naÄ?ine za vstop v Evropo. Novo delo Obzornik 63 je nadaljevanje veÄ?letnega ustvarjanja dokumentarnih filmskih izdelkov, ki se dotikajo pereÄ?ih druĹžbenih pojavov. PripadajoÄ?i zbornik pa prva tovrstna publikacija, v kateri so zbrana besedila veÄ? avtorjev, ki se dotikajo omenjenega konteksta. Slovenski paviljon tokrat kurirajo KoroĹĄke galerije likovnih umetnosti s kustosinjo Andrejo Hribernik, direktorico omenjenih galerij.

Britanski Ä?asopis The Guardian je uvrstil predstavitev Republike Slovenije med pet najboljĹĄih paviljonov letoĹĄnjega beneĹĄkega bienala. Zapis novinarke in umetnostne kritiÄ?arke Laure Cumming za omenjeni Ä?asopis pa je zagotovo pritrdilno zgovoren: “Vrhunsko izvirni film Nike Autor, ki se osredotoÄ?a na vlake kot simbole upanja in obupa, kolaĹžno sestavlja podvozja Busterja Keatona in danaĹĄnje imigrantske slepe potnike, posnetke stare ĹželezniĹĄke linije Beograd–Ljubljana in sodobne podobe ljudi, ki nosijo domov ĹželezniĹĄke pragove za kurjavo pozimi.â€?

Postavitev umetnice Nike Autor in kolektiva ObzorniĹĄka fronta je sestavljena iz videa, dolgega dvajset minut, instalacije treh fotografij in zbornika, ki je samostojen umetniĹĄki kos postavitve in je v njem zbrano 24 spisov, esejev, teoretskih, literarnih, vizualnih zapisov razliÄ?nih avtorjev, ki se dotikajo razmiĹĄljanj na dano temo in kontekst. Video z naslovom Vlak senc, ki je zmontiran iz veÄ? historiÄ?nih posnetkov in posnetka “tukaj in zdajâ€?, ki sta ga posnela dva mlada begunca na svoji poti z vlakom, natanÄ?neje v podvozju vlaka, na relaciji Beograd–Ljubljana. Posnetek “tukaj in zdajâ€? je posnet z mobilnim telefonom in nam prikazuje s svojo kruto neposrednostjo bridkost Ä?utenja Ä?loveka, ki v Ĺživljenjsko nemogoÄ?em in nepredstavljivem poloĹžaju iĹĄÄ?e smer svojega preĹživetja z dejanji, ki so ob vsakodnevnem Ĺživljenju komoditete evropskega Ä?loveka nepredstavljiva.

Vlak kot simbol upanja, prihajanja in prehajanja tako postane temaÄ?en vlak senc, s polnimi usti besediÄ?enja o Ä?lovekovih pravicah in pripadajoÄ?ih moralnih in etiÄ?nih vrednotah, ki jih zagovarja hipokritna evropska druĹžba. Nika Autor z Obzornikom 63, ki se dejansko naslanja na filmsko zgodovino, na podobo vlaka v njej, nekako preizkuĹĄa meje obstojeÄ?ega in hkrati postavlja vpraĹĄanje o moĹžnosti uvrĹĄÄ?anja oz. pridobitve pravice vpisa vanjo. In to s posnetkom voĹžnje beguncev v podvozju vlaka.

Video Vlak senc je sestavljen iz petih delov/poglavij, ki nas vodijo od Lumièrovega filma Prihod vlaka na ĹželezniĹĄko postajo do Bulajićevega Vlak brez voznega reda, od Papićevega ÄŒvora in Specialnih vlakov, ki prikazuje migrantske delavce, kako odhajajo na delo v NemÄ?ijo, do Pavlovićevega Zadaha telesa. V zadnjem poglavju je v Obzorniku prikazana glavna ĹželezniĹĄka postaja v Beogradu, ki je v preteklih dveh letih postala vstopna toÄ?ka za nove poti, pribeĹžaliĹĄÄ?e in upanje za nevidne in brezimne begunce. Tu so zbrane zgodbe vlakov, prebivalcev, turistov, nepovabljencev in korporacij. “Images should have a history that is different from the situations they depict.â€?

Zgovoren zapis, postavljen na steni v Arzenalih, ob videu Vlak senc postavi gledalca pred ogledalo realnosti, saj veÄ?inoma strokovno teoretiziranje ne more odvrniti od dejanske situacije, ki je predstavljena veÄ? kot odliÄ?no.

Po konÄ?anem BeneĹĄkem bienalu bo Obzornik 63 predstavljen v razliÄ?nih slovenskih galerijah in muzejih, tako da si boste to ekskluzivno umetniĹĄko predstavitev lahko ogledali, Ä?e vas vaĹĄe poti ne bodo zanesle v Benetke. Vabljeni na prijeten pomladno-poletni izlet na 57. beneĹĄki bienale. đ&#x;”˛

Bilo je sveÄ?ano, kot se za otvoritev spodobi.

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

25. maja 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

TeĹžave in strokovnjaki V sredinih dopoldanskih oddajah Radia Velenje velja izpostaviti dve rubriki: TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa in Strokovnjak svetuje.

Prva je v programu vsako sredo ob 8. uri, posluĹĄalci pa v njej sodelujejo tako, da pokliÄ?ejo, razloĹžijo, kaj jih teĹži, sodelavka Milena KrstiÄ? – Planinc, ki vodi sredin jutranji program, pa potem poskrbi, da teĹžav ni veÄ? ali so manjĹĄe, kot bi bile. Ugotavlja, da je vÄ?asih dovolj Ĺže, Ä?e ima posluĹĄalec moĹžnost, da se komu malo potoĹži, pokramlja. Ĺ˝e nekaj Ä?asa so sestavni del oddaje tudi pohvale, kritike in vpraĹĄanja. Tako da ... Telefonska ĹĄtevilka Radia Velenje je 897 50 03 za pogovor v Ĺživo, vpraĹĄanje pa lahko naslovite tudi pisno na naslov: Radio Velenje, Stari trg 15, 3320 Velenje ali na e-naslov: radio.velenje@siol.net. Vabljeni k sodelovanju!

Redna sredina dopoldanska odod daja Radia Velenje je tudi Strokovnjak svetuje ob 9. uri. Milenini gostje v studiu so strokovnjaki z razliÄ?nih podroÄ?ij, beseda pa teÄ?e o najrazliÄ?nejĹĄih, predvsem za tisti Ä?as aktualnih temah. V sredo prejĹĄnji teden so bile to recimo tujerodne invainva zivne rastline, ki kmetijski krajini povzroÄ?ajo veliko teĹžav, nekaj od njih pa tudi ljudem, ker so alergene.

Povabilu za oddajo se je prijazno odzvala strokovstrokov njakinja za to podroÄ?je Iris Ĺ krbot.

Sicer pa Milena ĹĄe pravi, da je sredino dopoldansko kra-

mljanje in prenaĹĄanje novic do posluĹĄalcev le ena od stvari, Veleki jih poÄ?ne za Radio Vele pozornje. Veliko veÄ? Ä?asa in pozor nosti namenja novinarskemu delu in pripravi prispevkov za poinformativni program, za po ruroÄ?ila, oddaje Aktualno, ru krabriki Vi in mi, NaĹĄi kra ji in ljudje ...

Poleg tega pa, ker imate v rokah NaĹĄ Ä?as, lahko Ĺže v tej ĹĄtevilki vidite, da piĹĄe tudi zanj, ĹĄe dodaja. đ&#x;”˛

tp

1. MATEJ KRAJNC – Gospod s tamburinom 2. ČUKI - Ruzak 3. MAMBO KINGS - Balerina

Slovenski kantavtor in pesnik Matej Krajnc, tudi izjemen poznavalec Boba Dylana, je prepesnil njegovo uspeĹĄnico Mr. Tambourine man in jo izdal na albumu Pot skozi kamnolom, ki je izĹĄel aprila. V slovenskem jeziku skladba nosi naslov Gospod s tamburinom, pri Ä?emer je radijska razliÄ?ica nekoliko krajĹĄa od tiste na albumu in obarvana z elementi sodobne pop glasbe.

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

OdĹĄel je Chris Cornell Sredi minulega tedna je glasbeni svet pretresla vest o nenadni smrti pevca skupin Soundgarden in Audioslave Chrisa Cornella. Kmalu je svet izvedel tudi za vzrok smrti – v noÄ?i na Ä?etrtek je storil samomor. Ĺ e v sredo je nastopil na koncertu s skupino Soundgarden v Detroitu, po koncertu je objavil tvit, da se je konÄ?no vrnil v mesto rocka, kmalu zatem pa se je glasbenik, ki se je vse Ĺživljenje boril z odvisnostmi in depresijo, obesil. V zadnjem desetletju se je zdelo, da je Cornell (52) obrnil nov list v Ĺživljenju in se reĹĄil odvisnosti od heroina, drugih drog in alkohola. Vdova Vicky Karayiannis Cornell ter drugi Ä?lani druĹžine so bili zato ĹĄokirani ob novici o njegovem nenadnem in nepriÄ?akovanem odhodu, saj niso zaznali, da bi ga preganjale samomorilske misli.

Cornell je bil eden od zaÄ?etnikov ameriĹĄkega grungea. Med najveÄ?jimi uspeĹĄnicami skupine Soundgarden, katere Ä?lan je bil, je pesem Black Hole Sun. Ob nastopu novega tisoÄ?letja je s Ä?lani Rage Against the Machine ustanovil zasedbo Audioslave, z njegovo smrtjo pa se je Ĺžalostno zakljuÄ?ila zgodba ĹĄe enega pripadnika seattlskega grunge gibanja.

Melodije morja in sonca bodo letos odprli Prifarski muzikanti LetoĹĄnjo Ĺže 37. izvedbo festivala Melodij morja in sonca (MMS) bodo odprli Prifarski muzikanti s skladbo Tako, kot je, je prav. Prifarski muzikant Mitja Ferenc je imel namreÄ?

najbolj sreÄ?no roko pri Ĺžrebanju vrstnega reda nastopajoÄ?ih. Organizatorji tudi letos napovedujejo raznolik glasbeni izbor, saj bodo poleg Prifarskih muzikantov na portoroĹĄkem odru nstopili ĹĄe: Aleksander Novak, Anette, Anika Horvat, Daniel Rampre in Andreja ÄŒamernik, Ema SladiÄ?, Francesco Squarcia, Gregor

Ravnik, Igor Lija in Moni KovaÄ?iÄ?, Isaac Palma, KlepaÄ? in GustinÄ?iÄ?, Rok in RokovnjaÄ?i, The Woodlanders ter Vivjana in Robert Vatovec Music Team. Na 37. festivalu MMS, ki ga bo 8. julija gostil amfiteater portoroĹĄkega avditorija, se bo predstavilo 14 skladb, med izvajalci pa bodo stari maÄ?ki, kot je na primer Anika Horvat, ki se po 20 letih vraÄ?a v PortoroĹž za svoj peti nastop na festivalu, kot tudi mladi izvajalci.

Raperji bodo osvajali slovenske gradove Trije slovenski raperji Klemen Klemen, RecycleMan in Zlatko so zdruĹžili moÄ?i in se odpravljajo na skupno turnejo, v sklopu katere bodo nastopali po sloven-

skih gradovih. Turnejo so poimenovali Trije kralji, nastopali pa bodo ob spremljavi bendov in prepletali svoje urbane zgodbe z zgodbami gradov.

Kot prvega bodo osvojili breĹžiĹĄki grad (26. maj), sledijo pa ĹĄe koncert na Gradu Slovenj Gradec (9. junij) na Starem gradu Kamnik (16. junij), gradu FuĹžine

Spezii. Zanimanje za glasbo je kazala Ĺže pri ĹĄtirih letih, veliki uspeh pa je na plesni sceni dosegla v 90. letih. Poleg skladbe Me and you sta bili njeni veliki uspeĹĄnici ĹĄe Summer s crazy in Number one. Do danes je po svetu prodala veÄ? kot pet milijonov albumov in si prisluĹžila osem zlatih ploĹĄÄ?. Njen jubilejni album bo izĹĄel septembra.

Prvenec Sandre Erpe Sandra Erpe je 23-letna kantavtorica, ki prihaja iz Novega mesta in Ĺživi v Ljubljani. Z glasbo se ukvarja od osmega leta, ko je v glasbeni ĹĄoli zaÄ?ela igrati klavir, kasneje pa je nadaljevala ĹĄe z urami kitare in solo petja.

NekoÄ? kandidatka ĹĄova Slovenija ima talent je nedavno predstavila svoj prvenec z naslovom

v Ljubljani (23. junij), gradu Rajhenburg v Brestanici (5. avgust) ter na ormoĹĄkem gradu (16. september). Organizatorji napovedujejo, da bodo raperji nastopali tudi po drugih slovenskih gradovih, kje, pa ostaja ĹĄe skrivnost.

Alexia si ob 50-letnici poklanja album Italijanska pevka Alexia, ki ji je mednarodni sloves v 90. letih minulega stoletja prinesla skladba Me and you, je te dni dopolnila 50 let. Ob jubileju je napovedala, da si poklanja nov album. Na njem bodo zbrane njene doslej ĹĄe neznane skladbe, s prvim singlom Beata gioventu pa je Ĺže razveselila svoje oboĹževalce. Alessia Aquilani, bolj znana kot Alexia, se je 19. maja 1967 rodila v La

Sinonim za mojo mladost. Album je nastajal dobra tri leta, na njem pa je devet skladb, za katere je glasbo in tekste napisala Sandra sama, pod aranĹžmaje pa sta se podpisala Zed Smon in Peter Dekleva. Kantavtorica, ki se ob spremljavi kitare in klavirja v poetiÄ?nem popu spogleduje z jazzom, bluesom, r'n'b-jem, soulom in rockom, je sicer ĹĄtudentka Filozofske fakultete v Ljubljani, obiskuje pa 2. letnik magistrskega ĹĄtudija primerjalne knjiĹževnosti in literarne teorije.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Ansambel Ĺ epet – Sedem petkov KraĹĄki kvintet – Ko boĹĄ priĹĄla v moje sanje Ansambel Zaka pa ne – Malo nora sva Ansambel StorĹžiÄ? – Ta nagajivi Ä?as Ansambel Glas – Kdor srcu sledi Igor in Zlati zvoki – Ena tu, ena tam S.O.S. kvintet – PresreÄ?na sem, zaljubljena Ansambel Akordi – Pevec Jodel Express & Ansambel Janeza KalĹĄka – V planinskem baru 10. Ansambel Narcis – Vez Ĺživljenja

www.radiovelenje.com

SWEET PEAK Sweet Peak po uspeĹĄnem singlu Grafit trkajo na vrata poletja s skladbo 0,3 ljubezni. Vokal za skladbo je tokrat posodila nadarjena mlada pevka Laura.

Sweet Peak pravijo, da je to njihova poletna himna, za katero upajo, da bo postala tudi vaĹĄa. V juniju bodo za skladbo izdali ĹĄe videospot.

OTO PESTNER Oto Pestner predstavlja novo skladbo z naslovom Reci. Singel je nastal v sodelovanju s producentom Damjanom PanÄ?urjem, avtor glasbe in besedila pa je MatjaĹž Ferenc. Oto Pestner sicer pripravlja nov dvojni album Oto Pestner 2017, ki obljublja pester nabor glasbenih gostov in zanimiv repertoar pesmi, ki so nastajale vse od leta 2008.

LAMAI Lamai je umetniĹĄko ime mlade dolenjske pevke Lare Poreber, ki smo jo doslej spoznali predvsem kot Ĺženski vokal na albumih kantavtorja Jerneja

Zorana. Zdaj predstavlja svoj samostojni prvenec, ki ga je naslovila Tam. Na albumu je deset skladb, med njimi tudi singla Bela luna in Proti vetru, ki sta Ĺže doĹživela ugoden sprejem pri radijskem obÄ?instvu.

DEJAN VUNJAK Dejan Vunjak, ki ga vsako nedeljo lahko vidimo na plesnem parketu ĹĄova Zvezde pleĹĄejo, predstavlja novo skladbo z naslovom Tina, daj umakni telefon.

Pesem je Ĺže dobila tudi videospot, v njem pa se pojavlja tudi Dejanov tekmec na plesnem parketu in raper Denis PorÄ?iÄ? Chorchyp.

NEISHA Neisha je na pragu poletja ponudila novo razliÄ?ico naslovne pesmi njenega aktualnoega albuma Vrhovi. V sodelovanju z latino glasbenikom Arielom CubrĂ­o je pesem preoblekla v poletno salsa razliÄ?ico.

Vrhovi so tako dobili tudi del besedila v ĹĄpanskem jeziku, skladba pa nosi nov ĹĄpanski naslov LlevamĂŠ.

Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

⏪

Trije upokojenci, trije asi, nosilci prestižnih medalj za vino šmarškega društva vinogradnikov (od leve proti desni): Alojz Slemenšek, Jože Kovačič in Jože Kugler. Pijejo malo, a dobro, pravijo. Njihov nasmeh na obrazu pa tokrat ni namenjen vsebini kozarcev, ampak bolj temu, da jih je ujel »na delu« Čvek, kar pomeni, da bodo vsaj za kratek čas v središču pozornosti tamkajšnje javnosti.

⏬

Dejan Vodovnik, direktor in lastnik podjetja Vopi iz Šmartnega ob Paki, član tamkajšnjega moškega pevskega zbora, je bil v oporo svojemu sinu na nedavnem dobrodelnem teku. Po fotografiji sodeč sta dala vse od sebe. Kot je bilo slišati, je Dejan na teku nabiral kondicijo za volitve za predsednika območne Obrtno-podjetniške zbornice Velenje. Čveku ni uspelo izvedeti, ali je bil na cilju zadovoljen ali ne.

⏬

Če gre ljubezen skozi želodec, potem dobri kuharji ne bi smeli biti tragično zaljubljeni. Nadobudni dijak Šole za storitvene dejavnosti Boštjan Volk je potrdil, da dekleta rada dobro jedo, še posebno raznežijo pa jih kremne jedi, ki mu – tako pravi – dobro uspevajo. Bo že držalo, saj se tudi praženemu rižu niso upirale niti sošolke niti profesorice, v vrsto zanj pa je stopila tudi tajnica Elektro in računalniške šole Stanka Kamenik. »Punce, za vse je dovolj, a tista, ki prej pride, prej melje,« je zaklicala dolgi vrsti za sabo.

25. maja 2017

frkanje » Levo & desno «

Kot odrasli Mladi Velenjčani niso nikakršna izjema. Tudi zanje velja, da jih politika ne zanima. Ker je tudi ne razumejo. Torej so že odrasli – tudi mnogi odrasli (naše) politike ne razumejo.

Pod pritiskom Preživeli smo torej še en dan visokega pritiska. Svetovnega dneva te bolezni.

Pri nas sicer visok pritisk zaradi različnih dogodkov preživljamo več dni v letu.

V rož‘cah Podobno kot drugje tu tudi za Velenje menda velja, da za cvetje na hišah in ob njih najpogoste najpogosteje poskrbijo žen ženske. Čeprav so tu tudi moški radi v rož'cah!

Pomešane štrene Škofjeločani so pred dnevi pokvarili načrte CeGorenja in tudi veselje Ce ljanov. 2. junija v Celju ne Zlatobo pravega finala in Zlato rog verjetno ne bo poln, kot naj bi bil v »pravem« obračunu za prvaka.

Maj in petje Ta mesec, maj, je v veliki meri v znamenju različnega petja. Žal tudi dogodkov za zjokat.

ZANIMIVOSTI

Spet vodilni

Najbolj pekoč čili na svetu

Na kongresu stranke SDS se ni zgodil čudež, »naš« Janez Janša je bil znova izvoljen za predsednika. Za čudež ni bilo pogojev –

V Veliki Britaniji (točneje, v Walesu) deluje kuhar Mike Smith, ki je velik ljubitelj začinjene hrane. Že sedem let se ukvarja z vzgojo čilijev, tokrat pa je vzgojil prav posebno rastlino: najbolj pekoč čili na svekim vdrli v skladišče in ukradli za približno dva tovornjaka palet (ali več tisoč paketov), na katerih so bila naložena kinder jajčka. Povzročena škoda znaša okoli 350 tisoč tu. Kuhar je plod poimenoval evrov, policija pa tava v temi, saj Dragon‘s breath (Zmajev dih) so se tako za jajčki kot tatovi izin povedal, da ga ni vzgojil za- gubile vse sledi. Kinder jajčka tato, da bi ga jedli, temveč kot me- ko očitno niso priljubljena samo dicinski pripomoček. Čili je ta- pri otrocih, temveč tudi pri stako pekoč, da lahko pri človeku, rejših. V javnosti se že pojavljaki bi ga skušal zaužiti, povzroči anafilaktični šok, zaradi katerega lahko človek umre. Celo tako je pekoč, da omrtvi kožo, zato naj bi ga v medicini uporabljali za anestetik. Po Scovillovi lestvici je moč čilija ocenjena na 2,48 m.

Kradli so kinder jajčka V nemškem mestu severno od Berlina so neznanci pred krat-

Ivan je bil edini kandidat.

Dvig temperature jo špekulacije, da je jajčka ukradel kakšen od državljanov ZDA – oni namreč jajčk v trgovini ne morejo kupiti, saj so po njihovi zakonodaji vsi slaščičarski izdelki, ki vsebujejo »neužiten predmet, razen če ima ta funkcionalno vrednost«, prepovedani.

Elektronski naslovi za drevesa V Avstraliji v Melbournu so kot del programa urbane gozdne strategije vzpostavili elektronske naslove 77 tisočim drevesom. Ti

naj bi služili obveščanju o tem, ali je katero od dreves poškodovano ali vandalizirano. Izšlo pa se je nekoliko drugače; prebivalci Melbourna,pa tudi drugi ljudje iz različnih koncev sveta, so na naslove svojega najljubšega drevesa napisali ljubezenska pisma. Odgovorni so prejeli več kot tri tisoč pisem iz vsega sveta, med njimi tudi iz Nemčije, Rusije, Singapurja, Madžarske in Hongkonga.

Bolezen napada lose Na severu Evrope se ljubitelji losov vse pogosteje srečujejo z boleznijo, ki napada možgane teh mogočnih živali. Gre za bolezen kroničnega hiranja (Chronic Wasting Disease ali CWD), ki ogroža lose in druge vrste jelenov. Izkušeni norveški lovec Jarle Fuglem pravi, da pri delu srečuje povsem neodzivne živali, ki ob bolezni tudi izrazito shujšajo. »Česa takšnega pred tem še nisem srečal,« pripoveduje. Bolezen kroničnega hiranja spada v

skupino t. i. prionskih bolezni, med katerimi sta najbolj znana praskavec pri ovcah in bolezen norih krav. Omenjene bolezni so nalezljive in se razvijajo počasi – več mesecev ali celo let – pri tem pa postopoma načenjajo centralno živčevje in uničujejo možgansko tkivo.

Na dražbi torba z Lune Neil Armstrong je dobro poznan kot prvi človek, ki je hodil po površju Lune. Vsak pozna njegove besede o »majhnem koraku za človeka in velikem za človeštvo.« Manj poznano pa je, da je imel astronavt tudi ob teh izrečenih besedah pri sebi belo torbico, ki jo je uporabljal za spravljanje vzorcev kamenja in prahu z območja Lune, ki ga imenujemo Morje tišine. Ob obletnici pristanka na Luni odgovorni pripravljajo dražbo, na kateri bo na voljo prav omenjena torbica. 20. julija bodo tako prvič uradno prodali kakršenkoli predmet z misije.

Nekateri pravijo, da je škoda, da do dviga cen toplotne energije ni prišlo pozimi, v času kurilne sezone. Tedaj bi zaradi povišane temperature ob tem ukrepu vsaj porabili manj energije.

Nič novega Nekateri na veliko propagirajo projekt pametna vas. A na vasi je zdrava kmečka pamet še vedno veljala. Brez tega nikoli ni šlo.

Sv. Martin V Šmartnem ob Paki so torej z Župnijskim uradom dosegli sporazum o najemu zemljišča za Martinovo vas za daljše obdobje.

Slišal se je predlog, da bi v znak dobre volje to območje poimenovali Vas sv.

Martina. O goski pa nič.

Lepo je ...

Še vedno velja, da je lepo doma. Še posebno, če je lépo.

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 15

DOM

25. maja 2017

Priloga

15

Dom

Toplo in prijetno pomladno vreme kar kliÄ?eta, da se lotimo razliÄ?nih opravil pri urejanju doma, zato so nam ideje in nasveti vedno dobrodoĹĄli. V tokratni prilogi boste zagotovo naĹĄli nasvete, ideje ali pa ponudnike nepremiÄ?nin, izdelkov, materialov in storitev z omenjeno tematiko. Kot vedno je prilogo vredno shraniti, saj je urajenje doma vselej aktualno opravilo.

Kako pripraviti domaÄ?i shranjevalnik za deĹževnico DeĹževnica je sestavljena iz padavin in med padavinami v vodo zauĹžitih snovi. Padavine ne zavzamejo samo onesnaĹževalcev iz zraka (kisli deĹž), ampak predvsem s povrĹĄin v urbanih obmoÄ?jih, na primer iz stavb, vozil, cest itn. Tudi obdelana kmetijska zemljiĹĄÄ?a neposredno sprejemajo vodo skozi kanalizacijo ali podtalnico.

Viri onesnaĹženja v posameznih skupinah so povrĹĄine tal razliÄ?nih onesnaĹževalcev, kot so obraba pnevmatik (z abrazijo), cestnega prahu, olja in izguba goriva (bencin), gnojila, pesticidi in razni organski odpadki. Ĺ e posebej po dolgem obdobju suĹĄe je na zaÄ?etku padavin deĹževnica moÄ?no onesnaĹžena in koncentracija onesnaĹževal je podobna tistim pri odpadnih vodah.

OnesnaĹževanja z meteornimi vodami je izredno veliko in se s tem povzroÄ?a onesnaĹževanje okolja, Ä?emur je bilo dolgo posveÄ?eno (pre)malo pozornosti. Ĺ ele po daljĹĄem obdobju se je presodila velika obremenitev onesnaĹževanja na okolje s pitno vodno okolje. TakĹĄno ravnanje je mogoÄ?e prekiniti ali zmanjĹĄati le z ustreznimi ukrepi.

Ti ukrepi so zapisani v DIN 4045 in se po njih prepoveduje, da se deĹževnica pretaka skozi kanalizacijo in kasneje pronica v tla ter se kasneje pomeĹĄa s pitno vodo.

Pojasnili vam bomo, kako zgraditi preprost zbiralnik deĹževnice.

Potrebna orodja za ta projekt

Preden zaÄ?nete izdelovati napravo, je treba preveriti, ali imate vso potrebno orodje. S tem boste prihranili Ä?as in jezo.

Za izdelavo potrebujete: • roÄ?ni vrtalni stroj; • sveder za les za izdelavo lukenj od 2" – 1 / 4".

Potrebni material za ta projekt

Izogibajte se nakupu materiala v zadnjem trenutku. Ves material, ki ga boste potrebovali, je najbolje pripraviti predÄ?asno. Tukaj je seznam materialov, ki jih potrebujete: • dva plastiÄ?na soda s prostornino vsaj 200 l s pokrovom; • obdelan les, kot je prikazano na sliki, komplet z vijaki iz nerjaveÄ?ega jekla, Ä?e boste izdelali tudi stojnico za zbiralnika deĹževnice; • armature in ventili; • PVC cevi in spojni kosi; • PVC cevni navojni spoji; • silikonsko tesnilo; • lepilo. đ&#x;”˛

Vir:http://www.instalater.si/prispevek/421/ kako-pripraviti-hranilnik-za-dezevnico Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Ponudba izdelkov svetovno znanih proizvajalcev:

talne obloge • parketi • laminati vinilne ploĹĄÄ?e Decoria • preproge

% 0 3 o d i t s u pop

Razstavno - prodajni salon

gsm: 041 949 496 e-poĹĄta: fakro@siol.net www.fakro.si

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

DOM

25. maja 2017

Kaj paziti pri kupoprodaji nepremiÄ?nine

Izkopi, prevozi, nizke gradnje, storitve z gradbeno mehanizacijo, izgradnja cest, vlak, podpornih zidov, sanacije plazov

Prodajalci in kupci nepremiÄ?nin, ki sami, brez profesionalnega posrednika, prodajajo in kupujejo nepremiÄ?nino, kar poÄ?nejo mogoÄ?e prviÄ? ali drugiÄ? v Ĺživljenju, se dejansko ne zavedajo, na kaj vse je treba biti pozoren pri kupo-prodaji nepremiÄ?nine in da je Ĺže manjĹĄa napaka lahko razlog za izjalovitev prodaje.

Prodajalci “amaterjiâ€? naivno mislijo, da je vsak, ki pokliÄ?e glede njihovega oglasa ali pride na ogled, Ĺže kar kupec, kar seveda ne drĹži. Pravi kupec je v resnici tisti, ki ima denar in mu je ogledovana nepremiÄ?nina toliko vĹĄeÄ?, da bo dejansko predal svoj denar v zameno za Ĺželeno nepremiÄ?nino. Prodajalci, ki sami brez posrednika prodajajo nepremiÄ?nino, tudi ne poznajo vseh razmer na trgu nepremiÄ?nin, zato imajo teĹžavo postaviti

pravo ceno prodajane nepremiÄ?nine – navadno je ta pretirano visoka in zato nekateri prodajajo veÄ? let, kar je sicer skregano z vsako logiko. Poleg tega takim prodajalcem manjka celovit pregled nad “konkurencoâ€?, saj se le malokrat zavedajo, da je njihova nepremiÄ?nina le ena od mnogih na trgu in jo je potrebno znati tudi pravilno oglaĹĄevati. Na koncu pa se potem, ko Ĺže dobijo potencialnega kupca, ne znajo pogajati in dogovoriti o vseh elementih kupo-prodajne pogodbe, ki jo mora kvalitetno sestaviti pravnik.Kupci nepremiÄ?nin pa morajo biti ĹĄe posebej pozorni, da ima izbrana nepremiÄ?ni-

na vso potrebno dokumentacijo ter da v zvezi s to nepremiÄ?nino ni kakĹĄnih dejanskih ali pravnih napak, predvsem pa ne dolgov, izvrĹĄb, hipotek, sporov ali toĹžb.

Kupci morajo biti previdni, da se takoj vpiĹĄejo v zemljiĹĄko knjigo kot lastniki ter da kupljeno nepremiÄ?nino tudi prevzamejo v svojo posest.

Glede na vse navedeno je zato pametno pri kupo-prodaji nepremiÄ?nine poiskati strokovno pomoÄ? nepremiÄ?ninskega pravnega svetovalca z licenco, saj so posledice “amaterskihâ€?napak lahko zelo hude, tudi nepopravljive. đ&#x;”˛

POSREDOVANJE PRI PRODAJI IN NAKUPU NEPREMIĂˆNIN Ne muèite se sami s prodajo ali nakupom, prepustite vso skrb profesionalnemu nepremièninskemu svetovalnemu podjetju, pri nas uredite vse na enem mestu - hitro, kvalitetno in cenovno ugodno! Vse to in ĹĄe veè Ĺže od 399 evr.

KRUPIC CONSULTING Nepremièninsko svetovalno podjetje Šaleťka 19, Velenje

070 287 287 www.krupic.si

�a�o�������A���elenje����it���trg��

PRODAJA NOVIH STANOVANJ V MOZIRJU veÄ?stanovanjska stavba PODROĹ˝NIK MOZIRJE

Potrebujeteďż˝ energetskoďż˝ izkaznico?

PokliÄ?iteďż˝nasďż˝ ������������

Energet����i����ni����t���e������E�A���ir�����E�A)

Trajnostna in lokalna raba biomase POMEMBNE LASTNOSTI OBJEKTA:

• • • • •

izdelava kvalitetna izdelava preverjeni preverjeni detajli detajli energetsko energetsko varÄ?na varÄ?nazasnova zasnova

•• •• ••

moĹžnostparkiranja parkiranjav vgaraĹži garaĹži moĹžnost shrambe shrambevvpritliÄ?ju pritliÄ?jualialimansardi mansardi urejeni zunanji skupni prostori urejeni zunanji skupni prostori

• • izredna izrednalokacija, lokacija,vznoŞje vznoŞjeZgornje ZgornjeSavinjske Savinjskedoline, doline, kmododavtocestnega avtocestnegaodseka odsekaLjubljana Ljubljana -- Celje Celje 1515km • izjemno nizki stroťki vzdrŞevanja

SGP Graditelj d.d.

Maistrova ulica 7 / 1241 Kamnik +386 1 831 88 00 / +386 51 655 600 www.podroznikmozirje.si / prodaja@sgp-graditelj.si

Energetska agencija KSSENA aktivno sodeluje pri projektu BioRES, ki si prizadeva za trajnostno in lokalno rabo lesne biomase. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije le, Ä?e ga porabljamo na oboÄ?ju njenega izvora, zato je zelo pomembno vzpostaviti oskrbovalne verige za lokalne uporabnike, ki bodo zagotavljale stalen in varen vir energije iz biomase. Biomasni centri, kjer se zdruĹžujejo lastniki gozdov, lesni predelovalci in porabniki biomase, predstavljajo inovativen in trajnosten poslovni model z mnogimi pozitivnimi uÄ?inki. Delovna mesta, zanesljiva oskrba in zelena enerđ&#x;”˛ gija so samo nekateri od njih.

Projekt je financiran s strani okvirnega programaobzorje 2020 za Raziskave in Razvoj Evropske Unije, na podlagi dogovora o podpori ĹĄt. 645994

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 17

17

DOM

25. maja 2017

Dom je tam, kjer se poÄ?utimo varni Vrata so del Ĺživljenja vsakogar od nas. Tako dobro jih je zapreti, ko potrenbujemo svoj prostor in Ä?as.

In z veseljem jih odpremo, ko k nam pridejo dobri prijatelji, s katerimi lahko za zaprtimi vrati prijetno kramljamo. NaĹĄe poslanstvo je, da vam priskrbimo vrata, ki jih boste odpirali in zapirali vrsto let in o njih sploh ne boste razmiĹĄljali. Ker so varna, ker se lepo odpirajo in zapirajo, ker ne ĹĄkripajo in nenazadnje estetsko dopolnjujejo podobo vaĹĄega doma. Ne glede na to, ali izberete najugodnejĹĄa ali najdraĹžja, zagotavljajo vse, kar smo naĹĄteli zgoraj. Ker podjetje HĂśrmann z veÄ? kot 80-letno tradicijo stoji za sloganom ÂťKakovost brez kompromisovÂŤ!

V podjetju MatjaĹž, d. o. o., ki je Ĺže veÄ? kot 26 let generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca vrat HĂśrmann za Slovenijo, smo vedno pripravljeni na nove izzive in to, da ustreĹžemo ĹĄe tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim priÄ?akovanjem kupcev. Vemo, kako pomemben je osebni stik, ki

predstavlja priloĹžnost za posvet, izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov. Zato si lahko naĹĄa vrata ogledate kar na treh lokacijah po Sloveniji (PetrovÄ?e, Ljubljana in Maribor). Lahko jih preizkusite, otipate, pogledate vse detajle in nas vpraĹĄate, karkoli vas zanima.

Prisluhnili bomo vaĹĄim Ĺželjam, ponudili najboljĹĄe iz naĹĄega nabora in skuĹĄali zagotoviti najkrajĹĄe moĹžne roke dobave in montaĹže.

NaĹĄi prodajalci so strokovno podkovani svetovalci, ki predstavljajo garancijo za natanÄ?ne izmere na objektih in pripravo primerne, vĹĄeÄ?ne in cenovno ugodne reĹĄitve. V podjetju MatjaĹž zagotavljamo tudi kvalitetno montaĹžo ter zanesljiv servis in vzdrĹževanje.

Pri nas lahko najdete reĹĄitve za vaĹĄ dom ali podjetje, pa naj gre za garaĹžna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje, dvoriĹĄÄ?na vrata, parkirne zapore ali zapornice ali pogređ&#x;”˛ zljive stebriÄ?ke.

Dom je, kjer se poÄ?utimo varne Avtomatska garaĹžna vrata

od 897 â‚Ź * Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 1.310 â‚Ź * *

PriporoÄ?ena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2017.

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

TZ-AZ-EP2017-138x100mm-SL.indd 1

Bodite pripravljeni na jutri Strokovnjaki opozarjajo, da veÄ?ina obstojeÄ?ih pretoÄ?nih greznic ni zgrajenih po danes veljavnih standardih. Samo ĹĄe 4 leta ima veÄ?ina lastnikov na podeĹželju Ä?as, da obstojeÄ?o pretoÄ?no greznico zamenja s Ä?istilno napravo. Ĺ e vedno velja, da morajo vsi lastniki novogradenj na obmoÄ?jih, kjer ni urejeno skupno odvajanje komunalnih odpadnih voda, vgraditi male komunalne Ä?istilne naprave.

V podjetju ZagoĹžen so naĹĄli reĹĄitev, kako narediti bioloĹĄke Ä?istilne naprave enostavne in zanesljive. Skupaj z nemĹĄkim partnerjem ATB, ki deluje na podroÄ?ju Ä?istilnih sistemov za bioloĹĄke Ä?istilne naprave, so

zdruĹžili najboljĹĄe lastnosti preizkuĹĄenih Ä?istilnih naprav.

BioloĹĄko Ä?istilno napravo PUROOÂŽELEMENTS odlikujeta nizka poraba elektriÄ?ne energije in zanesljivo mehansko delovanje, saj ne vsebuje elektriÄ?nih delov znotraj ohiĹĄja. Inovativni mehanski Ä?istilni modul je moĹžno ob servisu odstraniti brez praznjenja Ä?istilne naprave.

Srce njihove ponudbe izdelkov za trajnostno ravnanje z vodami je bioloĹĄka Ä?istilna naprava AQUAmax, ki se lahko vgradi dvofazno – najprej vgradijo ohiĹĄje Ä?istilne naprave, ki ga lahko uporabljate kot zbiralnik deĹževnice in nato ob vselitvi izvedete priklop in zagon Ä?istilnega modula.

23/03/17 09:25

Ste vedeli, da z uporabo pitne vode za zalivanje plaÄ?ate tudi storitev odvajanja komunalne odpadne vode?

Z vgradnjo zbiralnika za deĹževnico in ponikovalnico ste oproĹĄÄ?eni takse za Ä?iĹĄÄ?enje padavinskih voda, prav tako pa z uporabo zbrane deĹževnice zniĹžate stroĹĄke za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje komunalne odpadne vode.

Za svetovanje o izbiri Ä?istilne naprave se obrnite na podjetje ZagoĹžen. Z uporabo Ä?istilne naprave ne boste zadostili le zakonskim zahtevam in prihranili, paÄ? pa tudi poskrbeli za Ä?istejĹĄe okolje in boljĹĄi jutri.

26 let

Za vaťo kakovost bivanja Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiť v osrèju narave in neposredni bliŞini urbanega, na odlièni lokaciji

v zaselku ÂťPONDORSKI LOGÂŤ - PONDOR, VRANSKO

upravljanja s stavbami

(v bliŞini gostiťèa Grof, bliŞina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min)

V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiťe v III. pod. gr. fazi (moŞnost dokonèanja v V. gr. fazo).

Energetska izkaznica ni potrebna (334. èlen EZ-1).

Veè na spletni strani:

www.kolenc.informacija.net Branko Kolenc s.p.

Tel.: 03 4254 305 GSM: 041 697 486, 041 622 834 E-mail: fanika@kolenc.si

Transparentno poslovanje

Po meri visokih druŞinskih standardov - dom za sreène druŞine

Ustvarite si svoj dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!

Nove hiĹĄe Pondorski Log na relaciji PONDOR–VRANSKO, v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana–Maribor le 1,5 km V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta Ĺže zgrajeni dve samostojni hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno povrĹĄino 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armiranobetonskimi ploĹĄÄ?ami in lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem. Poudarek pri gradnji je energetska in trajnostna usmeritev: to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak–voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racional-

no razporeditev in energijsko varÄ?nost. HiĹĄi sta za prodajo dograjeni v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hiĹĄo v V. gradbeno fazo.

NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in so proste vseh bremen.

Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log.

Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄt. 03 425 43 05 ali 041 697 486. đ&#x;”˛

Podjetje se pri svojem poslovanju strogo posluĹžuje naÄ?el transparentnosti, saj etaĹžnim lastnikom in uporabnikom stavb v naĹĄem upravljanju nudi stalen vpogled v dokumentacijo povezano s stavbo ter moĹžnostjo odloÄ?anja o poslih upravljanja. Preglednost poslovanja zagotavlja s preglednimi razdelilniki stroĹĄkov ter internetnim portalom, kjer lahko sleherna stranka pridobi vse potrebne informacije povezane z veÄ?stanovanjsko stavbo.

Varnost

V se podjetju odgovorno ravna s sredstvi, ki jih etaĹžni lastniki zbirate za namene vzdrĹževanja veÄ?stanovanjskih stavb.

Rezervni skladi se vodijo na loÄ?enem raÄ?unu, v katerega etaĹžni lastniki sredstva vplaÄ?ujete neposredno, z zbranimi sredstvi pa gospodarimo zgolj na podlagi sklepov etaĹžnih lastnikov. Vsaka stavba v naĹĄem upravljanju ima znotraj skupnega fiduciarnega raÄ?una odprt svoj podraÄ?un o katerem banka meseÄ?no preko elektronske poĹĄte poroÄ?a nadzornemu odboru.

03 777 03 50 info@habit.si I www.habit.si Upravljanje nepremiÄ?nin I Ponudba nepremiÄ?nin I InĹženiring I Ostale storitve

đ&#x;”˛

Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

DOM

25. maja 2017

Marlesova tehnologija presega meje odličnosti

Sistemi, ki omogočajo gradnjo pasivne hiše Marles

Za izolacijo hiš v Marlesu uporabljajo kakovostne materiale, ki stroške ogrevanja krepko znižajo, ob tem pa stanovalcem omogočijo, da dolga leta uživajo v toplih domovih. Hiša Marles, zgrajena v pasivnem standardu, je zelo dobro izolirana.

Gre za zrakotesno neprepustno gradnjo z zelo dobro izoliranim ovojem zgradbe brez toplotnih mostov. Klima v takšni zgradbi je udobna in zdrava, vzdržujemo pa jo lahko brez aktivnih sistemov ogrevanja in hlajenja. Za svoje delovanje na leto porabi manj kot 15 kilovatnih ur energije na kvadratni meter. Izkorišča obnovljive vire energije in notranje vire, zato je skoraj ni treba ne ogrevati ne hladiti.

Pomen načrtovanega prezračevanja ter vračanje toplote

Brez rekuperacije ne moremo govoriti o pasivni hiši. Marles v svoje pasivne objekte standardno vgrajuje vrhunske naprave, ki vračajo do 93 odstotkov energije. To pomeni, da s toplim zavrženim zrakom grejemo svež hladen zrak. Zunanji zrak je dobro filtriran – v njem na primer ni prahu s ceste in pelodnega prahu, kar znajo posebej ceniti astmatiki in ljudje z alergijami. S stalnim prezračevanjem poleg ogljikovega dioksida iz hiše odstranjujemo tudi vlago in neprijetne vonjave.

Komfortni prezračevalni sistem z vračanjem toplote izrabljenega zraka zagotavlja zdravo bivalno okolje, minimalne toplotne izgube zaradi prezračevanja in optimalno vlago v bivalnih prostorih.

Najmanj v dveh urah bo zrak v hiši v celoti zamenjan. Ker odpiranje oken ni več potrebno, se izognemo neprijetnemu nihanju temperature zraka in izgubi toplote skozi odprta okna. V osnovni ponudbi je že

zajet tudi oddaljen dostop do naprave, ki omogoča stalno spremljanje delovanja in zračne vlaga v prostorih.

Še veliko možnosti pri izkoriščanju naravnih virov

V Marlesu poudarjajo, da gredo trendi v smeri popolne energetske samozadostnosti večine objektov. Ta se dosega z dodanimi ukrepi na področju zmanjšanja energetskih izgub na eni ter implementacijo naprav za pridobivanje energije iz okolja na drugi strani. Pri izolaciji objekta in njegovi zrakotesnosti so po mnenju Bogdana Božaca, direktorja Marlesa, tehnološko že blizu optimalnih rešitev,

»Zaradi znanja, ki ga je v podjetju ogromno in je plod večdesetletnega razvoja, smo v vseh obdobjih ohranjali tehnično jedro, ki je danes sposobno slediti vsem trendom, ki jih postavlja trg, in izpolniti sleherne še tako zahtevne želje kupcev,« pravi Božac. Dodaja, da je zanimivo spremljati delo zaposlenih v proizvodnji, ki so se v vseh letih naučili zaznavati in prepoznavati najmanjše anomalije v lesu in ga obdelovati tako dolgo, da doseže mejo popolnosti. »Tak pristop prepoznavajo tudi naši kupci iz tujine, kjer se je že večkrat zgodilo, da so bili tudi ljudje iz stroke presenečeni nad natančnostjo obdelave ma-

terialov in izvedbe detajlov, ki so jo videli v naši proizvodnji.« V Marlesu stremijo k temu, da poglede iz različnih zornih kotov, ki jih imajo posamezni oddelki, izkoristijo za to, da se dopolnjujejo in izboljšujejo. »Neprecenljive so zahteve naših prodajalcev, ki vztrajajo in zahtevajo nove in nove izboljšave naših izdelkov ter narekovanje trendov, s katerimi imajo konkurenčno prednost na trgu.

Neprecenljive so tudi zahteve tehničnega sektorja, ki zahteva boljše, natančnejše in polnejše vhodne podatke, ki omogočajo optimalno izvedbo objektov. Seveda pa svoj delež pri občutenju našega podjetja prispevajo tudi zaposleni, ki so pred upokojitvijo ali so se že upokojili in jim je bil Marles vse življenje edini delodajalec. Gre za izkušnje ljudi, ki jih danes skoraj ni več mogoče zaslediti,« poudarja sogovornik. www.marles.com

Zakaj ravno letos ne bi bilo poletje sanjsko Ne pozabite na svoje želje in načrte samo zato, ker trenutno nimate dovolj denarja Priprave na poletne mesece so v popolnem zagonu. Množično hodimo v fitnes centre, čas pred skoraj zaključenim šolskim letom pa je čas načrtovanja družinskih počitnic. Zakaj letos ne bi naredili izjeme in si načrtovali dopust, ki smo si ga vedno želeli? Ni potrebno, da je trenutno finančno stanje znova in znova izgovor, da sanjske počitnice vedno prestavimo na naslednje leto. V Addiko banki vam ponujamo vrste gotovinskih kreditov, ki jih ob kreditni sposobnosti najamete hitro in enostavno, lahko tudi brez obiska banke.

Potrebujete kredit že jutri?

Postopek pridobivanja kredita je lahko hiter in enostaven. V Addiko banki vam lahko kredit odobrimo že v nekaj minutah, denar pa lahko začnete porabljati naslednji dan! Z Express kreditom lahko pridobite od 500 do 35.000 EUR sredstev z mesečno obveznostjo že od 20 EUR dalje in dobo odplačevanja do 10 let, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, brez zavarovanja s hipoteko. Odplačevanje poteka preko trajnega naloga na vašem transakcijskem računu.

Kredit iz domačega naslanjača To vam omogoča spletna aplikacija www.hipkredit.si. Brez obiska poslovalnice, hitro in enostavno lahko pridobite do 5.000 EUR. Pri tem ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoločen čas. Svoj HIP kredit lahko odplačate v 13 do 60 mesecih, z že od 20 EUR na mesec. Pogoji so transparentni, sklenitev pa hitra in z minimalno količino dokumentacije!

ROBUST d.o.o.

Arja vas 104, 3301 Petrovče

nič-energijske

Moč izvira iz kolektiva

Za lastnike hiš Marles varčevanje z energijo ne pomeni nižjega življenjskega standarda, manjšega ugodja in dodatnih nepotrebnih stroškov. Nasprotno, z življenjem v hiši Marles ljudje dokazujejo, da se zavedajo pomena energije in njenega vpliva na okolje.

pri katerih je pomembno zgolj razmerje med vloženo ceno in doseženim učinkom pri uporabi posameznih oblik izolacij in materialov, ki zagotavljajo zrakotesnost objekta. Več novosti pa je pričakovati na področju tehnologij, ki bodo omogočale izkoriščanje virov iz okolja, s čimer se bo izboljšala učinkovitost sedanjih toplotnih črpalk. Prav tako je pričakovati učinkovitejše sisteme, ki bodo omogočali še bolj nadzorovano prezračevanje.

Veliko možnosti je še pri razvoju sistemov, ki bodo omogočali izrabo energije sonca in vetra ter tudi padavin, ki jih je prav tako treba izkoristiti pri obratovanju objekta. Marles tako v vse objekte standardno vgrajuje predpripravo za vgradnjo fotovoltaike in polnilne enote za električni avtomobil. Da lahko ponudijo celostno storitev, so se povezali tudi s ponudnikom omenjenih storitev GEN-i SONCE.

pasivne in

Imate stare dolgove?

Obstoječe kredite, lizinge, porabe kreditnih kartic poplačajte s kreditom za poplačilo obveznosti do 40.000 EUR in odplačujte samo en dolg. Tako bodo vaše finance bolj urejene in bolj pregledne.

Do 25 % vrednosti kredita lahko izplačamo v gotovini, ki vam ostane za prosto razpolaganje. Kredit je brez zavarovanja s hipoteko, odplačujete ga v obdobju do 12 let s trajnim nalogom.

Addiko Bank. Kjer je 2 + 2 = 4 addiko.si

Designed by AgencijaLOTOS.net

Montažne hiše Marles so okolju prijazne in so prava odločitev za tiste, ki si želijo zdrav, brezskrben in varčen življenjski slog. Z ogrevanjem bivalnih prostorov nadomeščamo toploto, ki uhaja iz stavb.

S primerno izolacijo ovoja stavbe, učinkovitim ogrevalnim sistemom in sistemom prisilnega prezračevanja z rekuperacijo je toploto mogoče zadržati tam, kjer jo potrebujemo – v bivalnih prostorih. S tem je že skoraj vsak objekt, ki ga zgradi Marles, nič-energijski.

Visokoučinkovite nizkoenergijske,

KJER SEM doMa. Marles

lifestyle.

Salon Marles, Limbuška cesta 2, SI – 2341 Limbuš T 02/ 429 45 00, F 02/ 429 46 40, Salon idej Marles , Dunajska cesta 151, SI – 1000 Ljubljana T 08/ 205 28 50, info@marles.com, www.marles.com

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 19

19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

25. maja 2017

Svetovni dan medicinskih sester

Svoje poslanstvo dobro opravljajo Športno-rekreacijsko druťtvo Gavce – Veliki Vrh ťtevilno in aktivno – Denarja vedno premalo Tatjana Podgorťek

Pred 16 leti je skupina krajanov vaĹĄke skupnosti Gavce – Veliki Vrh v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ustanovila ĹĄportno-rekreativno druĹĄtvo. Skrbelo naj bi predvsem za razliÄ?ne oblike druĹženja krajanov, predvsem pa naj bi spodbujalo zdrav naÄ?in Ĺživljenja.

Na nedavnem obÄ?nem zboru je predsednik druĹĄtva MatjaĹž Ĺ kripaÄ? menil, da svoje poslanstvo dobro opravljajo, kar dokazuje ĹĄtevilo Ä?lanov (veÄ? kot 300) in odziv na ĹĄtevilne druĹĄtvene aktivnosti. Ĺ kripaÄ? je zagotovil, da se druĹĄtvo vkljuÄ?uje v delovanje vaĹĄke skupnosti, prav tako z njo

druĹžno sodelujeta na prireditvah v okviru lokalne skupnosti, kot so spomladanska Ä?istilna akcija, obÄ?inski praznik, vaĹĄke igre. Zelo zavzeto deluje pod okriljem druĹĄtva namizno teniĹĄka sekcija, zato ne preseneÄ?a, da je druĹĄtvo organizator obÄ?inskih turnirjev, zimske lige v tej ĹĄportni zvrsti.

Poleg namiznega tenisa se lahko Ä?lani ĹĄe rekreirajo z igranjem nogometa, koĹĄarke, odbojke, kegljanjem, ĹĄahom, pikadom, v streljanju z zraÄ?no puĹĄko. V zadnjih dveh letih so bili zaradi slabe letine manj aktivni Ä?lani gobarske sekcije, a so letos odloÄ?eni, da bodo ne glede na letino pripravili razstavo gob in gobji piknik.

Planinska sekcija druĹĄtva pripravi vsako leto kar nekaj pohodov.

Lani se jih je udeleĹžilo blizu 70 Ä?lanov.

Kar precej aktivnosti zahteva tudi urejanje in vzdrĹževanje ĹĄportnega centra druĹĄtva. Letos so nekatera veÄ?ja vzdrĹževalna dela na njem Ĺže opravili, do konca leta jih naÄ?rtujejo ĹĄe kar nekaj. ÂťSicer pa se moramo prilagajati finanÄ?nim zmoĹžnostim.

Te uvajanja kakĹĄnih novosti v program druĹĄtva ne omogoÄ?ajo. Bomo pa zato Ĺže uteÄ?ene aktivnosti poskuĹĄali izpeljati v zadovoljstvo vseh,ÂŤ je ĹĄe dejal MatjaĹž Ĺ kripaÄ?, ki je na vpraĹĄanje, kaj predstavlja goska v njihovem prepoznavnem znaku, odgovoril: ÂťGoska je sestavni del grba obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, naĹĄi pa smo dodali le ĹĄe nekaj ĹĄportnih rekvizitov, s Ä?imer sporoÄ?amo, od kod smo in kaj poÄ?nemo.ÂŤ đ&#x;”˛

NajlepĹĄe taborniĹĄko tekmovanje Ĺ entilj – Pretekli vikend so Ä?lani taborniĹĄkega rodu Jezerski zmaj Velenje organizirali orientacijsko tekmovanje Ĺ TPM oziroma Še ta poÄ?asnemu mineÂŤ, ki je bilo namenjeno vsem Slovenskim tabornikom od 5. razreda naprej. Tokrat je potekalo v Ĺ entilju pri Velenju, kjer so se ekipe zbrale Ĺže v petek popoldan in priÄ?ele opravljati naloge, kot so vrisovanje, topografski test,

strateĹĄka igra in noÄ?na signalizacija. Po (ne)prespani noÄ?i se je zgodaj zjutraj veÄ? kot 100 tekmovalcev odpravilo na progo po Ĺ entilju in njegovi okolici, kjer so morali iskati kontrolne toÄ?ke oziroma KT-je. Na teh toÄ?kah so pokazali vso svoje taborniĹĄko znanje in iznajdljivost – spopadli so se s prehodom minskega polja, lokostrelstvom, skico terena, poligonom, prvo pomoÄ?jo in ĹĄe

z drugimi taborniĹĄkimi veĹĄÄ?inami, zagotovo pa jim bo v spominu najbolj ostala naloga, v kateri so morali s pomoÄ?jo lestve prehoditi Vranjo peÄ? v LoĹžnici. Na cilju so si ekipe povrnile energijo s Ä?evapÄ?iÄ?i, ohladile pa so se s sladoledom. Taborniki so ĹĄe enkrat dokazali, da ne odstopajo od svojega Ĺ TPM slogana: ÂťDogodivĹĄÄ?ina zagotovljena!ÂŤ đ&#x;”˛

12. maja smo medicinske sestre po vsem svetu praznovale svoj praznik. Na ta dan se je leta 1820 v Firencah rodila ustanoviteljica in inovatorka v sodobni zdravstveni negi Florence Nightingale. Medicinske sestre Slovenije, ki smo zdruĹžene pod okriljem stanovske organizacije Zbornice zdravstvene in babi-

ze gospa Monika AĹžman, ki je poudarila pomen vseĹživljenjskega izobraĹževanja v zdravstveni negi. Z veseljem smo pozdravile tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki nam je Ä?estitala ob prazniku in izrazila podporo pri vzpostavljanju nadaljnjega sodelovanja ter obljubila, da bo poskrbela za to, da zakon

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Velenje. Letos je namreÄ? poleg ĹĄe petih dobitnic zlati znak prejela tudi medicinska sestra, ki jo upraviÄ?eno imenujemo za ÂťsvojoÂŤ.

Mag. Darja Kramar, pomoÄ?nica direktorja za zdravstveno nego BolniĹĄnice TopolĹĄice, je prejela zlati znak Zbornice medicin-

Mag. Darja Kramar, dobitnica zlatega znaka Zbornice – Zveze za leto 2017, s Ä?lani druĹĄtva in ministrico za zdravje.

ĹĄke nege – Zveze strokovnih druĹĄtev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, smo se v petek, 12. maja, organizirano odpravile na slavnostno akademijo, ki se je priÄ?ela ob devetnajsti uri v Kongresnem centru Mons v Ljubljani.

Skupaj smo praznovale mednarodni dan babic, ki ga obeleŞujemo 5. maja, in mednarodni dan medicinskih sester, ki ga praznujemo 12. maja. Preko 500 prisotnih medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je nagovorila predsednica Zbornice – Zve-

o zdravstveni negi tudi v Sloveniji konÄ?no ugleda luÄ? sveta.

Zbornica – Zveza za prispevek k pomembnemu razvoju zdravstvene in babiťke nege posameznike nagradi z zlatim znakom, najviťjim priznanjem stanovske organizacije. Ob tej priloŞnosti Zbornica – Zveza podeli tudi priznanje za Şivljenjsko delo Angele Boťkin – letos ga je dobila gospa Marija Šipec.

Posebej ponosni smo predstavniki in predstavnice zdravstvene in babiĹĄke nege, zdruĹženi v regijskem DruĹĄtvu medicinskih

skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki predstavlja najveÄ?, kar lahko medicinska sestra dobi za svoje strokovno delo. ÄŒlani in Ä?lanice DMSBZT Velenje ji zato iskreno Ä?estitamo z Ĺželjo, naj ostane medicinska sestra z duĹĄo ĹĄe naprej. ÂťSpraĹĄujete me, zakaj neÄ?esa ne napiĹĄem ‌, menim, da se Ä?ustva izgubijo v besedah, prenesti jih moramo v dejanja in dejavnosti, ki prinaĹĄajo rezultate.ÂŤ (F. Nightingale) đ&#x;”˛

Aleksandra SkornĹĄek

Lucija Koren

Mnenja in odmevi O maturi – od znotraj ÂťZ maturo do samomora,ÂŤ ÂťponiĹževanje mladih otroĹĄkih umovÂŤ in podobne izjave so kroĹžile po neĹĄtetih internetnih forumih in facebook profilih v nedavnem poesejskem maturitetnem obdobju. Delili so Ä?lanke ljudi, ki najverjetneje knjige sami sploh niso prebrali, kljub temu pa so si vzeli Ä?as, da s svojim pomanjkanjem podatkov zelo strastno modrujejo o tematiki eseja.

Naslov letoĹĄnjega eseja na sploĹĄni maturi je bil ÂťSamomor kot izhod iz kolesja sistema.ÂŤ Ta naslov se je nanaĹĄal na knjigi Alamut in Krasni novi svet, dijaki eksterne (gimnazijske) mature po vsej drĹžavi pa smo bili po besedah nekaterih ÂťprisiljeniÂŤ razmiĹĄljati o kruti resniÄ?nosti sveta. Dejstvo, da je bil samomor le del in podtema celotnega eseja, je bilo v veÄ?ini zgoraj omenjenih Ä?lankov spregledano. Tudi mnenja velike veÄ?ine dijakov, da je bil naslov ustrezen, se je zanemarilo. Svoja mnenja so izrazili tudi ljudje, ki naj bi knjigi prebrali, a si upam trditi, da se niso z njima ukvarjali dobra dva meseca ali ĹĄe veÄ? ob usmerjanju profesorjev, dodatnih vpraĹĄanjh in analizi posameznih poglavij in spremljevalnih ved – kot smo se mi.

Pljuvanje Ä?ez temo je degradacija dijakov. Pisce teh Ä?lankov oÄ?itno skrbi le, da bomo di-

jaki pomislili na tako nihilistiÄ?no stvar, kot je samomor, ne pomislijo pa na dejstvo, da smo se sposobni spopadati z besedili, ki imajo lahko teĹžjo tematiko kot romantiÄ?na opevanja lune in narave. PoniĹžujoÄ? ni naslov, temveÄ? reakcija javnosti nanj. S takĹĄnimi reakcijami se ljudje poĹžviĹžgajo na mnenja dijakov, ki so v zadnjih mesecih pred maturo prebili veÄ?ino ur slovenĹĄÄ?ine ob teh knjigah. Poleg tega oÄ?itno mnogi ĹĄe vedno gledajo na nas zviĹĄka, ker sami, po njihovem mnenju sklepajoÄ?, nismo sposobni loÄ?iti fikcije od resniÄ?nosti. Za nas je bolje, Ä?e razmiĹĄljamo o bolj veselih stvareh, razmiĹĄljanje o Ĺživljenju in skoraj filozofskih temah je Ĺže preĹživeto (ali ĹĄe kaj ...), mladi pa bi se tega morali izogibati. Mnenja o knjigah so bila sicer razliÄ?na, a veÄ?ina dijakov se strinja, da je bila tema veÄ? kot primerna.

Da o ustreznosti naslova sploh ne govorimo. NihÄ?e ne posveÄ?a pozornosti vrĹĄilcema tega tragiÄ?nega dejanja, fikcijskima likoma romanov Mirjam in Johnu, ki sta se Ĺžrtvovala zaradi utopiÄ?nega sistema. ÄŒe poznamo Nietzschejevo filozofijo (ki ni tako Ä?rno-bela, kot jo razumejo mnogi), bi ju lahko celo oznaÄ?ili za nadÄ?loveka, ker sta se zaradi obÄ?utka krivde Ĺžrtvovala v spregled drugih. Kot da mi oÄ?itno nismo sposobni loÄ?iti utopiÄ?nega sistema od realnega Ĺživljenja! Svetovi so sicer primerljivi, vendar

lahko vsak sklepa, da sta sveta iz romanov nastavljena tako, da sluĹžita razvoju dogodkov in zgodbe, ni pa to direktno posnemanje resniÄ?nosti. Zagotovo se je zdelo to veÄ? kot oÄ?itno vsakemu dijaku.

Ob tolikih negativnih kritikah bi zato rada kot dijakinja, ki je bila udeleĹžena v sistemu mature, podala ĹĄe pozitivno mnenje o izbiri teme (ki je bila mimogrede izĹžrebana iz nabora). Ne zanikam, da lahko tema vzbudi negativne asociacije ali nehotna poistovetenja, a takĹĄno moÄ? ima katera koli tema, ne glede na svojo naravo. ÄŒeprav je matura tisto nujno zlo, ki ga mora opraviti vsak dijak, mi je bilo v veselje in Ä?ast, da so nam na koncu naĹĄega ĹĄolanja izkazali zaupanje, da se bomo sami sposobni spoprijeti s to za laiÄ?no javnost teĹžko, a zelo Ä?loveĹĄko temo.

Sokrat je zapisal ÂťNeraziskano Ĺživljenje ni vredno Ĺživljenja.ÂŤ K temu raziskovanju pa spadajo tudi slabe plati, tudi smrt in samomor. Tudi Ä?e smo le dijaki in ĹĄele spoznavamo svet, ni treba, da nas vedno zavijajo v zapredek omejevanja in varnosti. Ĺ˝e iz teh dveh danih knjig pa smo se lahko sami nauÄ?ili, da ni najboljĹĄe tisto, kar nam nudi ugodje in udobje, ampak je lahko najveÄ?ja poteĹĄitev pridobljena le s pridobivanjem znanja in pribliĹževanjem se resnici. đ&#x;”˛

Maturantka Taja ObliĹĄar

Invalidi prekriĹžali loparje Velenje, 11. maja – ÄŒlani DruĹĄtva invalidov Maribor (DIM) in Ä?lani Kluba upokojencev Gorenje (KUG) se vsako leto sreÄ?ajo dvakrat, spomladi v Velenju in jeseni v Mariboru. SreÄ?anje pred dnevi v RdeÄ?i dvorani je potekalo sproĹĄÄ?eno, saj postavljajo na

prvo mesto druĹženje in prijateljstvo. Rivalstvo in rezultate postavljajo na stranski tir.

Ljubitelji namiznega tenisa iz Maribora in Velenja so si po krajĹĄem ogrevanju stisnili roke, si izmenjali darila in fotografirali. Nato so se dogovorili za

sistem igranja in odigrali ĹĄtevilne lepe igre. ÄŒe so bili prva leta druĹženja gostje iz Maribora uspeĹĄnejĹĄi, imajo v zadnjih nekaj letih veÄ? uspeha GorenjÄ?ani.

osmo. V tem Ä?asu smo obdrĹžali pristne stike.

SreÄ?anje smo pripravili na turistiÄ?ni kmetiji KarniÄ?nik v Hrastovcu pri Velenju. Priklicali smo si Ä?as izpred veÄ? desetletij, se naklepetali in poveselili. Imeli smo tradicionalni sreÄ?elov, razdelili

smo broĹĄuro, stiskano za ta namen. Tudi za Ĺželodce je bilo dobro poskrbljeno.

Na jesen Ĺživljenja so naĹĄa druĹženja varen pristan. Naj nam jih bo namenjeno ĹĄe veliko!

đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

OsmoĹĄolski jubilej Nekdanji uÄ?enci 8. c razreda OĹ Gustav Ĺ ilih Velenje, smo 20. maja praznovali 50. obletnico zakljuÄ?ka OĹ . Zbralo se nas je sedemnajst od sedemindvajsetih ĹĄe ĹživeÄ?ih; osem jih je namreÄ? Ĺžal Ĺže odĹĄlo. To je bilo peto uradno sreÄ?anje, neuradno pa

đ&#x;”˛

BoĹža TanĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

25. maja 2017

Le ĹĄe teoretiÄ?ne moĹžnosti

Z igralcem manj do toÄ?ke

RokometaĹĄi Gorenja po razoÄ?aranju v Ribnici v ĹĄestem krogu doĹživeli nov stres v Ĺ kofji Loki

Sobotni zadnji krog bo odloÄ?al o podprvaku in kdo bo moral v kvalifikacije za obstanek v ligi – Rudar bo Radomlje gostil v Dravogradu

Ĺ˝elje vodstva velenjskega rokometnega kluba Gorenja po osvojitvi pokalnega in prvenstvenega naslova se skoraj gotovo ne bodo uresniÄ?ile.

Seveda je ĹĄportno verjeti in sanjati.

Po izpadu iz pokalnega tekmovanja so upali na prvenstveni uspeh.

Toda njihova igra v konÄ?nici je bila na nekaterih tekmah daleÄ? od ĹĄampionske. Najprej so v svoji dvorani igrali 'samo' neodloÄ?eno z branitelji naslova Celjani, v 6. krogu jim je moĹžnosti za uresniÄ?itev cilja zmanjĹĄala z zmago Ribnica, novo veliko razoÄ?aranje pa je sledilo v petkovem 8. krogu na gostovanju v Ĺ kofji Loki. Mlado domaÄ?e moĹĄtvo je bilo tako rekoÄ? za razred boljĹĄe in jih je 'povozilo' s 24 : 16, torej z neverjetnimi osmimi goli razlike. Tik pred koncem so imeli prednost celo devetih golov (24 : 15). Ne pomnimo, kdaj so bili (Ä?e so sploh kdaj bili)

rokometaĹĄi Gorenja tako nadigrani kot tega dne v tamkajĹĄnji dvorani Poden. In tudi ne, kdaj so na kakĹĄni tekmi dosegli tako malo (16) golov, v enem polÄ?asu pa skromnih sedem(!). Ĺ kofjeloÄ?ani so po prvem delu vodili z 10 : 7.

Kako so velenjski rokometaĹĄi igrali, pove Ĺže gibanje rezultata. V prvih minutah so le dvakrat vodili (1 : 0, 2 : 1), nato pa je njihova igra zaÄ?ela razpadati. Takole je strnil svoje misli o tem boleÄ?em porazu trener Borut Plaskan: ÂťDolgo Ä?asa sem Ĺže v klubu, a to je zagotovo najteĹžji poraz, ki sem ga doĹživel. Ne najdem razloga.

Ves teden smo dobro trenirali, na parketu dvorane Poden pa je naĹĄa igra povsem razpadla. Vedeli smo, od kod pretijo tekmeÄ?eve nevarnosti, a enostavno ni ĹĄlo. Delali smo tehniÄ?ne napake, zgreĹĄili ogromno neoviranih strelov in vse to je prive-

dlo do takĹĄnega rezultata.ÂŤ Za Celjani, ki so s 37 : 32 premagali Koper, dva kroga pred koncem zaostajajo Ĺže za ĹĄtiri toÄ?ke.

Po osvojitvi 20. pokalnega naslova potrebuje trener Branko TamĹĄe s svojimi igralci za osvojitev 21. prvenstvenega le ĹĄe toÄ?ko. NajbrĹž bodo slavili Ĺže po danaĹĄnjem gostovanju v Novem mestu proti Krki. ÄŒe bodo zmagali, o Ä?emer skoraj nihÄ?e ne dvomi, bo zanje zadnja tekma z VelenjÄ?ani v Zlatorogu zgolj revijalnega pomena. Igralci Gorenja bodo tekmo predzadnjega kroga s Koprom odigrali v nedeljo (19.00).

Prvaki lahko postanejo le, Ä?e obe tekmi dobijo, Celjani pa na obeh ostanejo praznih rok. ÄŒeprav je Ĺžoga okrogla, v takĹĄen Ä?udeĹž najbrĹž nihÄ?e ne verjame. đ&#x;”˛ S. Vovk

Koga bo objela Fortuna?

Zadnji dve tekmi za rudarke test pred sredinim pokalnim finalom – Tekma prvenstvene sezone v Beltincih V predzadnjem krogu v prvi slovenski Ĺženski nogometni ligi ni bilo preseneÄ?enj. NogometaĹĄice Rudarja – Ĺ kal so se v Velenju dobro upirale aktualnim prvakinjam iz Beltincev. Po prvem polÄ?asu so gostje vodile z 2 : 1, zmagale pa s 5 : 2. V domaÄ?i zasedbi se je gotovo poznala odsotnost izkuĹĄenih Marijane Jevtić in Maje Bric.

Igralke Olimpije pa so bile na svojem igriĹĄÄ?u s 4 : 0 boljĹĄe od Radomljank.

Pomurke so zadrĹžale vodilni poloĹžaj ĹĄe vedno z enakim ĹĄtevilom toÄ?k, kot jih ima Olimpija, a z boljĹĄo razliko v danih in prejetih golih na dveh dosedanjih medsebojnih dvobojih v rednem delu prvenstva. Jeseni so LjubljanÄ?anke v Beltincih zmagale z 1 : 0, a so jim v spomladanskem delu aktualne prvakinje vrnile za BeĹžigradom s 3 : 1.

V nedeljskem zadnjem krogu bodo na tekmi sezone LjubljanÄ?anke gostovale prav pri BeltinÄ?ankah. Pomurke bi Ĺže z neodloÄ?enim rezultatom ubranile naslov.

Ob misli na uvrstitev bo manj pomembna tek-

ma v Radomljah, kjer bodo gostovale VelenjÄ?anke. Ne glede na rezultat bodo domaÄ?inke sezono konÄ?ale na tretjem mestu, gostje pa na Ä?etrtem.

Za trenerja rudark DuĹĄana UrĹĄnika bo ta tekma, tako kot je bila nedeljska s Pomurkami, bolj test za sredin pokalni finale v Kopru. Njihove nasprotnice bodo znova Pomurke, ki so v polfinalu s 3 : 0 izloÄ?ile Olimpijo, VelenjÄ?anke pa z 1 : 0 AnkaranÄ?anke. ÄŒe sodimo po nedelji, so Pomurke velike favoritinje. Toda v pokalnih tekmovanjih so ne le pri nas, ampak tudi drugje po svetu pogosta prese-

Povsem obupali Nogometaťi Šmartna 1928 so na gostovanju pri Mariboru B v predzadnjem krogu 3. lige – sever doŞiveli pravi potop.

Vodilno moĹĄtvo, ki bo skupaj z RogaĹĄko napredovalo v 2. ligo, jih je premagalo s 15 : 1. To je bila najviĹĄja zmaga katerega koli moĹĄtva v tej sezoni. RogaĹĄka je bila v Celju od Ĺ ampiona boljĹĄa s 5 : 3. Zaradi zmage obojih je med njima pred zadnjim krogom ĹĄe vedno petnajst toÄ?k razlike. Ĺ marÄ?ani, ki se bodo preselili v niĹžjo ligo, pa na repu lestvice za Mariborom zaostajajo kar za 52 toÄ?k. V derbiju kroga je Dravograd v gosteh s 4 : 2 premagal Dravinjo in ostal na tretjem mestu in KonjiÄ?ane potisnil na sedmo. Po zmagi s 3 : 0 nad nogometaĹĄi iz Ĺ marja pri JelĹĄah se je FuĹžinar s sedmega povzpel na Ä?etrto, Korotan Prevalje pa s ĹĄestega napredoval na peto mesto. Proti Dobrovcam je slavil s 3 : 0.

neÄ?enja. Ne zmaga vedno najboljĹĄa ekipa. Ne nazadnje so rudarke pred dvema sezonama Ĺže nadigrale BeltinÄ?anke v finalu, ki je bilo prav tako v Kopru. Res pa je, da je imel velenjski trener takrat veliko bolj izkuĹĄeno ekipo. Toda zadnji dvoboj z aktualnimi prvakinjami, Ä?e ga primerjamo s prejĹĄnjima dvema, je nakazal, da je forma rudark v vzponu. Ĺ portno pa je, da verjamejo, da bo Fortuna, boginja usode nakljuÄ?ja, sreÄ?e in izobilja, na njihova strani. đ&#x;”˛ S. Vovk

Ĺ˝e videno oziroma doĹživeto, bi lahko opisali dogajanje po sredini domaÄ?i tekmi z Aluminijem (2 : 2) in pred lokalnim derbijem v Celju (1 : 1). Zaradi slabih rezultatov se je vodstvo velenjskega kluba odloÄ?ilo za znano potezo, ponovno zamenjavo trenerja.

Sedaj Ĺže prejĹĄnjega Vanjo Radinovića je zamenjal 45-letni Ramiz Smajlović, ki je bil v klubu pomoÄ?nik trenerja mladinske ekipe. Pod njegovim vodstvom so rudarji na lokalnem derbiju po zelo dobri igri v Celju osvojili toÄ?ko, po priloĹžnostih pa bi si zasluĹžili vse tri.

Za goste v Areni Zlatorog prvih dvajset minut ni bilo obetavnih. V 16. minuti je domaÄ?i napadalec Matej Podlogar nevarno prodiral proti vratarju gostov Mateju Radanu.

Branilec Darko Zec ga je nepravilno zaustavil in sodnik Matej Jug iz Tolmina je takoj potegnil rdeÄ?i karton ter ga poslal v slaÄ?ilnico. Na velenjsko sreÄ?o se je to zgodilo ĹĄe pred kazenskim prostorom, tako da gostje niso bili kaznovani ĹĄe z enajstmetrovko.

IzkljuÄ?itev

ni omajala samozavesti rudarjev, ki so priĹĄli v Celje vsaj po toÄ?ko. Kot da jim je vlila dodatnih moÄ?i. Zaigrali so tudi za Zeca in nekajkrat nevarno ogroĹžali celjski gol. Kar ni uspelo Glavini v prvem polÄ?asu, pa je v 67. minuti Johnu Maryju. Stjepan Babić je skoraj s sredine igriĹĄÄ?a izvedel prosti strel. Mary pa je bil spretnejĹĄi od domaÄ?ega igralca Gorana GaleĹĄića in vratarja ter jo z glavo po drugem poskusu poslal v mreĹžo za vodstvo z 1 : 0. To je bil njegov Ĺže sedemnajsti gol. Na lestvici najboljĹĄih strelcev

PrejĹĄnji trener je delal dobro Ramiz Smajlović o tekmi: Zavedali smo se, da prihajamo k ekipi, ki je po moje spomladi igrala najlepĹĄi nogomet. Glede na potek tekme smo lahko zadovoljni s konÄ?nim rezultatom.

Hitro smo bili prisiljeni igrati z igralcem manj. Fantje so garali, igralni maksimalno borbeno in bili za takĹĄen pristop tudi nagrajeni s toÄ?ko. Pred nami je ĹĄe zadnja pomembna tekma. Sezono Ĺželimo skleniti na najboljĹĄi naÄ?in, z zmago.ÂŤ O menjavi pa: ÂťOdziv igralcev je bil zelo pozitiven. Trdim, da je prejĹĄnji trener delal dobro. Dejstvo pa je, da imamo v klubu druge teĹžave. Razna natolcevanja in namigovanja o prirejanju izidov so negativno vplivala na dogajanje v slaÄ?ilnici, na odnose trener – igralci, trener vodstvo kluba ‌ Trenutno stanje na lestvici je posledica vsega tega.ÂŤ Ramiz Smajlović

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 35. krog Celje - Rudar 1:1 (0:0)

Za slovo derbi v Ĺ oĹĄtanju V predzadnjem krogu lige Golgeter MedobÄ?inske nogometne zveze Celje sta bili prejĹĄnji konec tedna odigrani le dve tekmi.

Rezultata: Kovinar Ĺ tore – Vojnik 2 : 2 in Ĺ˝alec – Mozirje 3 : 1. Odred Kozje in ZreÄ?e sta se pomerila predÄ?asno. Bilo je 5 : 1 za ZreÄ?ane, Ĺ oĹĄtanj in Fosilum Ĺ entjur sta bila prosta.

Ne glede na rezultat sobotnega zadnjega kroga s Kovinarjem bodo ZreÄ?ani zmagovalci lige. Ĺ entjur, za katerim so Ĺže vsi krogi, za njimi na drugem mestu zaostaja za sedem toÄ?k, tretji Ĺ oĹĄtanj pa za trinajst. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo v zadnjem krogu gostili peto Mozirje, predzadnji Vojnik pa Ä?etrti Ĺ˝alec. đ&#x;”˛ vos

Strelca: John Mary (69.), Joaquima Manuela Wela Lupeta (92.), RdeÄ?i karton: Darko Zec (16.)

Rudar: Radan, KaĹĄnik, Grgić, Zec, IharoĹĄ, Babić, Bolha, Glavina (od 83. PiĹĄek), Trifković (od 88. Dodlek), ÄŒrnÄ?iÄ? (od 65. LotriÄ?), Mary.

Trener: Smajlović.

Drugi rezultati: Gorica - Olimpija 1:0 (1:0), Krťko - Koper 1:1 (1:0), Aluminij - DomŞale 0:0, Kalcer Radomlje - Maribor 1:1 (0:0) – v Murski Soboti.

Vrstni red: 1. Maribor 70, 2. Olimpija 57, 3.

Gorica 57, 4. DomĹžale 56, 5. Celje 52, 6. Koper 50, 7. Rudar 40, 8. KrĹĄko 39, 9. Aluminij 38, 10. Radomlje 12.

36. krog (27. maja, 16.55): Rudar – Radomlje (v Dravogradu), Olimpija – Aluminij, DomŞale – Celje (na Ptuju), Maribor – Krťko, Koper – Gorica.

Liga NL – konÄ?nica za prvaka, 8. krog Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 24:16 (10:7) Gorenje: Baznik, Ferlin 9 obramb in ZaponĹĄek v vratih, Cehte 1, Medved 1, Haseljić, OvniÄ?ek 2, Stojnić, Toskić, Mitrović 3, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 5, Mazej, Gams, Nosan, Brumen 3 (2).

Trener: Borut Plaskan.

je za enega prehitel soigralca Glavino, Luka Zahović (Maribor) pa sedaj za njim na tretjem mestu zaostaja za dva. Nadvse razburljivi trenutki so bili v zadnjih minutah. Na zaÄ?etku 87. minute je Mary nezadrĹžno stekel z Ĺžogo s sredine igriĹĄÄ?a. Rozman, ki mu je pritekel nasproti, pa je z odliÄ?no obrambo prepreÄ?il, da bi se velenjski napadalec ĹĄe bolj utrdil na lestvici najboljĹĄih strelcev. Ĺ˝ogo je odbil blizu polovice igriĹĄÄ?a. Priletela je do AnĹžeta PiĹĄka, ki je zamenjal Glavino.

Z njo je krenil proti Rozmanu, ki pa je bil znova nepremagljiv. Na zaÄ?etku druge minute sodnikovega dodatka pa so domaÄ?i izvedli kot. Po odbijanju je Ĺžoga na koncu priletela do nepokritega Joaquima Manuela Wela Lupeta, ki je z udarcem s pribliĹžno desetih metrov izenaÄ?il. ToÄ?ka pa je bila za domaÄ?e premalo, da bi zaigrali v Evropi.

Tekme zadnjega kroga bodo na isti dan (v soboto) z zaÄ?etkom ob isti uri (16.55). OdloÄ?ale bodo, kdo bo podprvak in katero moĹĄtvo bo moralo odigrati kvalifikacije za obstanek v ligi. Vsaj na papirju bi morali imeti VelenjÄ?ani najlaĹžje delo. Gostili bodo Radomlje, ki Ĺže nekaj Ä?asa nima moĹžnosti za obstanek v druĹĄÄ?ini najboljĹĄih moĹĄtev. OÄ?itno pa se moĹĄtvo iz naselja v domĹžalski obÄ?ini Ĺželi Ä?im bolj Ä?astno posloviti od prve lige. Proti Mariboru so celo vodili z 1 : 0, na koncu pa je bilo 1 : 1. Rudarji se bodo zaradi obnavljanja atletske steze od svojih gledalcem poslovili v Dravogradu. Ĺ˝e z neodloÄ?enim rezultatom bi se izognili kvalifikacijam za obstanek. đ&#x;”˛ S. Vovk

Sedemmetrovke: Loka 11 (7), Gorenje 4 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 12 minut, Loka 0.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko Koper 2013 37:32 (17:15), Krka - Riko Ribnica 30:33 (15:18) Vrstni red: 1. Celje 53, 2. Velenje 49, 3. Ribnica 45, 4. Koper 44, 5. Loka 35, 6. Krka 29.

KonÄ?nica za obstanek, 12. krog: Maribor Branik - Slovenj Gradec 35:34 (19:18), Trimo Trebnje - Jeruzalem OrmoĹž 32:31 (13:14), Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik 29:38 (14:13), Istrabenz plini Izola – Dobova 26:26 (13:14).

Vrstni red: 1. Maribor 45, 2. Trebnje 43, 3.

Jeruzalem OrmoĹž 41, 4. Dobova 34, 5. Slovenj Gradec 27, 6. Dol 26, 7. Ptuj 10, 8. Izola 3.

Prva SĹ˝NL, 20. krog Rudar Ĺ kale – Teleing GMT Beltinci 2:5 (1:2) Strelke: BradiÄ? (4.), Rogan (29.), 1:2 Marolt (42.), Conjar (50, 68.), Golob (74.), Kolbl (78).

Rudar Ĺ .: Rudar Ĺ .: Zilić, Golob, ZagajĹĄek (od 70. Ledinek), KriĹžaj, Lukek, AgreĹž, Maksimović (od 79. TiÄ?), Marolt, Pleterski, JelovĹĄek, Turkanović. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi rezultati: AjdovĹĄÄ?ina – Velesovo 1:2 (0:2), Olimpija – Moje-lece.si Radomlje 4:0 (3:0), Ankaran – Krim 1:1 (1:1), FuĹžinar – Maribor 7:3 (4:0).

Vrstni red: 1. Beltinci 57, 2. Olimpija 57, 3.

Radomlje 33, 4. Rudar – Škale 29, 5. Krim 30, 6. FuŞinar 28, 7. Maribor 22, 8. Ankaran 18, 9.

Velesovo 12, 10. AjdovĹĄÄ?ina 4.

Nik Borovnik balkanski podprvak Istanbul, Velenje, 22. maja – Ob koncu minulega tedna je bilo v turĹĄkem Istanbulu 22. Balkansko prvenstvo v karateju. Na njem se je odliÄ?no odrezal VelenjÄ?an Nik Borovnik, Ä?lan Karate kluba Velenje, ki je tudi Ä?lan slovenske otroĹĄke reprezentance v karateju. Nik je tekmoval v kategoriji deÄ?ki U11 v katah ter v kategoriji U11 do 45 kg v ĹĄportnih borbah. V zelo moÄ?ni konkurenci je dosegel odliÄ?no 5. mesto v katah ter vrhunsko 2. mesto v ĹĄportnih borbah in postal balkanski podprvak. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT

25. maja 2017

Dvodnevni odbojkarski praznik presegel priÄ?akovanja V Ĺ oĹĄtanju zbrana prihodnost slovenske odbojke – Pred nabito polno dvorano Slovenija izgubila s Srbijo TjaĹĄa Rehar Odbojkarska zveza Slovenije se je letos prviÄ? odloÄ?ila pripraviti Vseslovenski odbojkarski vikend. ÄŒast, organizirati dvodnevni odbojkarski praznik, je pripadla Odbojkarskemu klubu Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica, ki so prireditev vkljuÄ?ili v praznovanje 50-letnice kluba. Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj je bila dva dni povsem odbojkarsko obarvana. Odigrali so namreÄ? finalne obraÄ?une drĹžavnega prvenstva v mlajĹĄih kategorijah, tako da je bila v Ĺ oĹĄtanju zbrana prihodnost slovenske odbojke. Ĺ˝e na tekmah najmlajĹĄih je vladalo v dvorani odliÄ?no vzduĹĄje, za katero so poskrbeli predvsem njihovi starĹĄi.

Prvi dan so se za naslove drĹžavnih prvakov pomerili deklice in deÄ?ki v mini odbojki ter starejĹĄi deklice in deÄ?ki. DrĹžavni prvaki v mini odbojki pri deÄ?kih so postali odbojkarji Salonita Anhovo, pri deklicah so se naslova veselile igralke ekipe Ankaran Hrvatini. Pri starejĹĄih deklicah in deÄ?kih sta naslova odĹĄla v Maribor – pri deklicah k ekipi Nove KBM Branik I, pri deÄ?kih pa ekipi Maribor SGD Strdin.

NajboljĹĄa odbojka v mlajĹĄih kategorijah se igra v Mariboru. To so Ĺ tajerci dokazali tudi v nedeljo, ko so se razveselili ĹĄe treh naslovov.

Najboljťe so bile deklice v mali odbojki, kadetinje in kadeti, medtem ko so pri fantih v mali odbojki slavili igralci KEKOOpreme ŽuŞemberk.

Najbolj zanimiv je bil finale kadetov, v katerem so odbojkarji Maribora ĹĄele po petih nizih ugnali igralce SIP Ĺ empetra.

ÂťVinko, dobrodoĹĄel doma!ÂŤ Vrhunec vikenda je bil seveda v soboto zveÄ?er, ko sta na parket Ĺ portne dvorane Ĺ oĹĄtanj stopili reprezentanci Slovenije in Srbije. Dvorana je bila Ĺže nekaj ur pred tekmo razprodana, dve vrhunski reprezentanci – Slovenci, evropski podprvaki iz leta 2015, in Srbi, lanski zmagovalci svetovne lige – sta dovolj velik magnet za navijaÄ?e.

Srbi so igrali silovito, naĹĄi reprezentanti na drugi strani niso znali izkoristiti nekaterih priloĹžnosti, naredili so tudi preveÄ? napak, predvsem v igri za menjavo, kar se je odrazilo na konÄ?nem rezultatu – Srbi so slavili s 3 : 1. Kar nekaj teĹžav so imeli slovenski odbojkarji tudi pri sprejemu, Srbi pa so bili na drugi strani izjemni pri zaÄ?etnem udarcu. Prva dva niza so na 20 in 19 dobili gostje, tretjega so na razliko – 26 : 24 dobili Slovenci, v zadnjem pa so ponovno odliÄ?no zaigrali srbski odbojkarji, gostiteljem prepustili 18 toÄ?k in se veselili zasluĹžene zmage.

Oba trenerja sta se Ĺže pred tekmo dogovorila, da bodo ne glede na rezultat odigrali pet nizov. Tudi petega, v katerem so priloĹžnost dobili vsi

igralci, so dobili Srbi.

Najbolj buÄ?no in toplo so ljubitelji odbojke v Ĺ oĹĄtanju pozdravili svojega Dejana VinÄ?iÄ?a. V dvorani ga je Ä?akal tudi transparent z napisom: ÂťVinko, dobrodoĹĄel doma!ÂŤ Priljubljeni Vinko je po tekmi povedal: ÂťTo so res posebni, neverjetni obÄ?utki. Po veÄ? kot osmih letih sem se vrnil v to dvorano Bibe RĂścka.

OdliÄ?no vzduĹĄje, odliÄ?na organizacija, res sem zelo vesel, da je uspelo ĹĄoĹĄtanjskemu klubu prirediti ta spektakel. Na Ĺžalost nismo pokazali najboljĹĄe igre. Jutri nas Ä?aka ĹĄe ena tekma za zaprtimi vrati, na kateri moramo pokazati bistveno veÄ?, da dobimo prepotrebno samozavest pred kvalifikacijami.ÂŤ VÄ?eraj (v sredo) so se v Ljubljani priÄ?ele kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V petih dneh bodo Slovenci odigrali prav toliko tekem, in sicer proti reprezentancam Gruzije, Latvije, Portugalske, Izraela in Belgije. ÂťVsak nasprotnik bo teĹžek, predvsem pa bo vse odvisno od nas. Prvo mesto neposredno vodi na svetovno prvenstvo. Na papirju naj bi se zanj borili z Belgijci, vendar moramo svoje oddelati tudi na ostalih tekmah,ÂŤ je

SkalÄ?kom pokal Velenje, 21. maja – Za Ä?lani Taekwon-do in Kickboks kluba Skala Velenje je izjemno uspeĹĄen vikend.

Nastopili so v tekvondoju in kickboksu na dveh prizoriĹĄÄ?ih v Sloveniji in na MadĹžarskem ter se odliÄ?no odrezali, saj so poleg kopice medalj osvojili tudi naziv najboljĹĄega kluba prvenstva ter dva naslova najboljĹĄih posameznikov.

SkalÄ?ki tekondoisti so se udeleĹžili 15. prvestva Ljubljana Open 2017, odprtega prvenstva v ITF v tekvondoju, ki je 20. maja potekalo v Ljubljani. Na tekmovanju, na katerem je nastopilo veÄ? kot 280 tekmoval-

cev iz 23 klubov in 9 drĹžav, so osvojili pokal za najboljĹĄi klub tekmovanja ter dva naziva najboljĹĄih posameznikov v svojih kategorijah. Tade-

Na najviĹĄjo stopniÄ?ko so se povzpeli: Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, forme rumeni pas in borbe do 25 kg), Tina SuĹĄec (starejĹĄe deklice, forme zeleni pas), Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, forme rdeÄ?i pas), Pia Zoja Glavnik (starejĹĄe deklice, forme Ä?rni pas I. dan in borbe do 35 kg), Thai Lihteneker KoĹĄtomaj (mlajĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), Tanja KraĹĄovec (Ä?lanice, rumeni pas), Doroteja JerovĹĄek (starejĹĄe deklice, borbe nad 55 kg), Teo Sobota (mlajĹĄi deÄ?ki, borbe do 50 kg), AnĹže PeÄ?nik (mladinci, borbe nad 75 kg), Nejc Rupreht (Ä?lani, borbe do 71 kg).

Srebrne medalje so si priborili: Manja PodpeÄ?an (mlajĹĄe deklice, forme rumeni pas in borbe do 35 kg), Doroteja JerovĹĄek (starejĹĄe deklice, forme zeleni pas), Jaka Tajnik (mlajĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), AljaĹž AtelĹĄek (starejĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), Dean Ocepek (starejĹĄi deÄ?ki, forme modri pas), Tai Zorko VaÄ?ovnik (starejĹĄi deÄ?ki, forme rdeÄ?i pas), Pia Zoja Glavnik (mladinke, forme Ä?rni pas I.dan), Luka RamĹĄak (mladinci, forme rumeni pas), Patrick PasariÄ? (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan in borbe do 57 kg), Nejc Rupreht (Ä?lani, Ä?rni pas I. dan in borbe do 78 kg), Tina SuĹĄec (starejĹĄe deklice, borbe do 30 kg),

ja SuĹĄec je postala najboljĹĄa mlajĹĄa deklica, Nejc Rupreht pa najboljĹĄi Ä?lan.

Pia Landeker (starejĹĄe deklice, borbe do 35 kg), Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, borbe do 45 kg), mladinska ekipa Team Slovenija v ekipnih borbah, katere del sta bila tudi Patrick PasariÄ? in Renato Vogler.

Tretji pa so bili: Neja PrijeviÄ? (mlajĹĄe deklice, forme rumeni pas), Pia Landeker (starejĹĄe deklice, forme rdeÄ?i pas), TomaĹž SuĹĄec (mlajĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), Teo Sobota (mlajĹĄi deÄ?ki, forme modri pas), Ĺ˝an Ocepek (starejĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Timotej PodpeÄ?an (starejĹĄi deÄ?ki, forme modri pas), Mitja Zajc (mladinci, forme rumeni pas in borbe do 75 kg), Domen Zabukovnik (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan), StaĹĄ Lovro Glavnik (mlajĹĄi deÄ?ki, borbe do 25 kg), Jaka Kumer (mlajĹĄi deÄ?ki, borbe do 30 kg), Renato Vogler (mladinci, borbe do 63 kg).

SkalÄ?ki kickbokserji pa so nedeljo preĹživeli na MadĹžarskem, saj so se v BudimpeĹĄti udeleĹžili 23rd Hungarian World Cup. Majhna odprava se je v Velenje vrnila s prvim mestom, ki ga je osvojil Luka Krel (mladinci, light kontakt do 84 kg) ter dvema tretjima mestoma: Dean VukanÄ?iÄ? (mladinci, light kontakt do 69 kg) in StaĹĄa Lipnik (Ä?lanice, light kontakt do 70 kg).

đ&#x;”˛

ĹĄe dejal VinÄ?iÄ?, ki si je po tekmi vzel Ä?as za navijaÄ?e in prijatelje ter se z njimi ĹĄe dolgo druĹžil, fotografiral in delil avtograme.

V nedeljo so se ĹĄoĹĄtanjskim odbojkarskim navduĹĄencem predstavile tudi reprezentantke Slovenije v sedeÄ?i odbojki. Pomerile so se z ekipo MadĹžarske. V okviru priprav na jesensko evropsko prvenstvo so Slovenke prepriÄ?ljivo slavile s 3 : 0.

Odbojkarsko dogajanje je z zanimanjem spremljal tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ĹĄe posebej rad je spremljal ekipi v sedeÄ?i odbojki, saj je tudi sam kot trener reprezentance v sedeÄ?i odbojki sodeloval na kar dvojih olimpijskih igrah. Za topel sprejem v Ĺ oĹĄtanju se mu je zahvalil tudi podpredsednik srbske odbojkarske zveze Ivan Miljković, ki mu je podaril dres njihove reprezentance, s katerim so poÄ?astili tudi organizatorje Odbojkarski klub Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica.

ÄŒestitke organizatorjem Organizatorji so si ob koncu napornega vikenda prisluĹžili ogromno pohval za opravljeno delo. Z dobro voljo in nasmehom na obrazu so odpravili morebitne teĹžave. Posebej velja izpostaviti Marka Pokleko, trenerja ĹĄoĹĄtanjskih odbojkarjev in Alena DjordjeviÄ?a, ĹĄe enega izjemnega nekdanjega ĹĄoĹĄtanjskega igralca, ki si danes kruh sluĹži v tujini. Pomagali so pri polaganju poda v dvorani, postavljanju ĹĄotora pred dvorano, urejali ozvoÄ?enje, prostor za novinarje, pripravljali transparente, pozdravljali goste ‌ Ves Ä?as je bil z njimi tudi Alimpije KoĹĄarkoski, ki so se mu med reprezentanÄ?no tekmo zahvalili za vse, kar je do sedaj naredil za ĹĄoĹĄtanjske odbojkarje. Podarili so mu prav posebno darilo – njegovo sliko, naslikano na les s pomenljivim pripisom ÂťNaĹĄ ata AlimpijeÂŤ, ki pove vse ‌ Na praznik so povabili tudi zlato generacijo odbojkarjev Ĺ oĹĄtanja – TopolĹĄice. Nekdanji drĹžavni

prvaki Dejan Fujs, Rok Satler, Bruno NajdiÄ? in drugi so priĹĄli in obujali spomine ter se sreÄ?ali s starimi znanci in nekdanjimi soigralci. V Ĺ oĹĄtanju so pripravili izjemen ĹĄportni dogodek, ki je navduĹĄil vse generacije. V klubu vabijo mlade, da se jim pridruĹžijo pri nadaljevanju veÄ? kot polstoletne odbojkarske tradicije.

V torek v Ĺ oĹĄtanju za pokalni naslov MNZ Celje Znan je nasprotnik Ĺ oĹĄtanjÄ?anov v finalu pokalnega tekmovanja MedobÄ?inske nogometne zveze Celje. To bo devetouvrĹĄÄ?ena ekipa 3. lige sever NK Ĺ ampion iz Celja. Celjani so bili v polfinalu prepriÄ?ljivo, z 8 : 0, boljĹĄi od Ĺ martnega. SreÄ?anje bo v Ĺ oĹĄtanju, in sicer v torek, 30. maja, ob 17. uri. V klubu obljubljajo bojevito igro in da bodo storili vse, kar je v njihovi moÄ?i, da pokalni naslov MNZ Celje pripeljejo v Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝elijo pa si tudi ĹĄtevilno in buÄ?no podporo s tribun. đ&#x;”˛

Memorial BoĹĄtjana MariniÄ?a V spomin na tragiÄ?no preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Ĺ portna zveza Velenje v petek, 19. maja, organizirala jubilejni 30. MariniÄ?ev memorial. Tekmovanje je bilo tudi medobÄ?insko prvenstvo osnovnih ĹĄol (do Ä?etrtega razreda). UdeleĹžilo se ga je 45 mladih plavalcev iz Mislinje, Ĺ martnega ob Paki, Ĺ oĹĄtanja, LuÄ?, PetrovÄ? in Velenja.

Rezultati: mlajĹĄi deÄ?ki – 50 m prsno: 1. Miha Princl (OĹ AA), 2. Matic ZaloĹžnik (OĹ AA), 3. Philip Ĺ˝nidar (OĹ PetrovÄ?e) 50 m prosto: 1.

Miha Princl, 2. Philip Žnidar, 3. Matic ZaloŞnik; mlajťe deklice – 50 m prsno: 1. Špela Pohorec (OŠGŠ), 2.

Inja KlauĹž (OĹ AA), 3. Eva Skledar (OĹ Ĺ alek); 50 m prosto: 1. Ĺ pela Pohorec, 2. Eva Skledar, 3. Najya

Balinanje Gorenje Ĺželi spet v prvo ligo V prvi ligi je bilo prvo sreÄ?anje v Velenju, na njem pa so domaÄ?ini gostili ekipo DU Vinsko Goro. Kakovostna razlika med ekipama je bila velika, konÄ?ni rezultat pa 8 : 0 in velika razlika toÄ?k za domaÄ?ine.

Drugi dan je bil derbi prve lige med ekipama BĹ DU Premogovnik in gosti iz DU Slovenske Konjice.

Gostje so na zaÄ?etku ĹĄe upali na preseneÄ?enje, a jim je volja poĹĄla, ko so domaÄ?ini dali v viĹĄjo prestavo.

KonÄ?ni rezultat je bil 7 : 1 za do-

Hana Jukić (OĹ GĹ ). Ob koncu tekmovanja so vsi nastopajoÄ?i prejeli diplome, zmagovalca memorialne discipline Ĺ pela Pohorec in Miha Princl pa pokal v trajno last.

Na medklubskem tekmovanju v soboto, 20. maja, je v dveh najmlajĹĄih kategorijah nastopilo 170 plavalcev iz osmih slovenskih klubov.

Mladi velenjski plavalci (47) so tekmovali izredno uspeĹĄno. Skupno so osvojili 10 prvih, 9 drugih in 10 tretjih mest. Zmagali so Jure FrankoviÄ? (50 m prosto, 50 m delfin, 100 m hrbtno in 100 m meĹĄano), Luka AÄ?imović (100 m prosto), Urban Krepel (100 m prsno), Ĺ pela Pohorec (50 m hrbtno), Nina Princl (50 m prosto), Nik RamĹĄak Rotenhaizer (50 m hrbtno) in AnĹže Perc (50 m prosto). Druga mesta so osvojili

Nina Princl (50 m hrbtno, 100 m prsno in 100 m meĹĄano), AnĹže GuĹĄtin (100 m prosto), Jure FrankoviÄ?

(50 m prsno), Zarja Pratnekar (50 m hrbtno), Dane Ĺ ibanc (50 m hrbtno), Lan VrÄ?kovnik (50 m hrbtno) in Lara Suhaj (50 m prosto). Tretja mesta so osvojili AnĹže Perc (50 m delfin in 50 m hrbtno), Ĺ pela Dobaj (50 m prosto), MaruĹĄa Glavnik (100 m hrbtno), Ema Jovan (50 m delfin), Luka AÄ?imović (100 m meĹĄano), AnĹže GuĹĄtin (50 m hrbtno), Ĺ pela Pohorec (50 m delfin), Urban Krepel (100 m hrbtno) in Lan VrÄ?kovnik (50 m prosto). Zmagovalec memorialne discipline 50 m prosto (30,45) za mlajĹĄe deÄ?ke je postal Jure FrankoviÄ?. đ&#x;”˛ Marko PrimoĹžiÄ?

maÄ?o ekipo in tudi z lepo toÄ?kovno razliko v njihovo korist.

Popoldne je bilo nato ĹĄe sreÄ?anje v Ĺ entjurju, kjer so domaÄ?ini gostili favorizirano ekipo BK Polzelo. Obe ekipi sta se zelo trudili za zmago, rezultat je bil 4 : 4, toÄ?kovna razlika pa malo boljĹĄa za goste s Polzele.

Vrstni red: 1. BĹ DU Premogovnik 7 toÄ?k, 2. PDU Gorica 6, 3. BK Polzela 5, 4. DU Velenje 5, 5. DU Slovenske Konjice 3, 6. DU Vinska Gora 2, 7. BD Ĺ entjur 2. Ekipa PDU Gorica je bila v tem kolu prosta.

V drugi ligi je bilo v sredo v TopolĹĄici sreÄ?anje med domaÄ?ini iz DU Ĺ martnega ob Paki in gosti iz BS Vrbno iz Vrbice. Gostje se niso dali, na koncu je bil rezultat 4 : 4

ter minimalna toÄ?kovna razlika za domaÄ?ine.

Naslednje dan je bil derbi v Velenju med domaÄ?ini KU Gorenja in gosti iz BK TopolĹĄica. DomaÄ?ini so silovito zaÄ?eli in niso popuĹĄÄ?ali do konca, zato rezultat 8 : 0 in velika toÄ?kovna razlika ni bila preseneÄ?enje. DomaÄ?ini se oÄ?itno Ĺželijo vrnitev v prvo ligo.

SreÄ?anje v KavÄ?ah med domaÄ?ini in gosti iz DU Dobrne je bilo zelo zanimivo, rezultat 4 : 4 pa ĹĄe najbolj praviÄ?en.

Vrstni red: 1. KU Gorenje 10 toÄ?k, 2. BK TopolĹĄica 6, 3. DU Dobrna 5, 4. PDU KavÄ?e 5, 5. BS Vrbno-Vrbica 3, 6. DU Ĺ martno ob Paki 1. đ&#x;”˛ T. F.

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

25. maja 2017

SoĹžitje za veÄ?jo varnost v cestnem prometu

Za zaÄ?etek vaje Ä?isto prava nevihta

V Velenju pripravili preventivni dogodek za starejĹĄe voznike Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 16., 17. maja – V okviru preventivne akcije Agencije za varnost v cestnem prometu ÂťSoĹžitjeÂŤ so v torek in sredo v Velenju potekale aktivnosti za veÄ?jo varnost starejĹĄih voznikov.

Pri tem agencija sodeluje z izpitnimi centri, sveti za preventivo

set, kar nekaj jih je lahko svetovalno voĹžnjo opravilo tudi naslednji dan. ÂťNasploh ocenjujemo, da so tisti, ki so se preizkusili, kar zadovoljivi vozniki,ÂŤ pravi Jeromel. ÂťSo pa vÄ?asih malo prepoÄ?asni. Svetujemo jim, da na tistih delih ceste, kjer je moĹžno v primernih pogojih zunaj naselja doseÄ?i najviĹĄjo dovolje-

ÂťVedno je kakĹĄna novost, ki pride prav, vedno na takih predavanjih izveĹĄ kaj novega. Predpisi se menjajo, uradnih listov nihÄ?e ne bere ... Pri praktiÄ?ni voĹžnji pa te inĹĄtruktor opozori na kakĹĄno reÄ?, ki ti je uĹĄla ali pa preĹĄla v navado.ÂŤ Svetovalno voĹžnjo z inĹĄtruktorjem je spremljala Ĺžena Nada Hribar. Kot voznica je

â?ą

VzdrĹževanje vozniĹĄke kondicije je zelo pomembno.

Na svetovalni voĹžnji so se (za nas) malo ustavili Rado Jeromel in zakonca Hribar.

in vzgojo v cestnem prometu, druĹĄtvi upokojencev.

S takimi akcijami (v Velenju so zanje organizirali predavanje, na katerem so starejĹĄe voznike seznanili z novostmi v cestnoprometnih predpisih in svetovalno voĹžnjo z inĹĄtruktorji) Ĺželijo poveÄ?ati prometno varnost starejĹĄih voznikov, hkrati pa dvigniti ozaveĹĄÄ?enost in usposobljenost glede na posebne nevarnosti pri voĹžnji, ki izvirajo iz njihovih osebnostnih in zdravstvenih lastnosti, pravi Rado Jeromel. ÂťNa osnovi voĹženj voznikom svetujemo, v kaj bi se morali ĹĄe poglobiti.ÂŤ Prvi dan se jih je na predavanju zbralo veÄ? kot petdeset, svetovalne voĹžnje pa opravilo tride-

no hitrost, da jo poskuĹĄajo doseÄ?i. ÄŒe pa ne gre, jim Ĺže zaradi nestrpnih voznikov za njimi, ki jih hoÄ?ejo prehiteti tudi ob zelo neprimernih priloĹžnostih, svetujemo, da na primernem mestu ustavijo in jih spustijo naprej.

Tako ne bodo zaradi njih nervozni, nervozni pa ne bodo tudi tisti za njimi.ÂŤ Tone Hribar je starejĹĄi voznik (tudi po staĹžu, vozi Ĺže veÄ? kot petdeset let). UdeleĹžil se je predavanja in svetovalne voĹžnje.

Velenje, 17. maja – V sredo so policisti obravnavali nenavadno prometno nesreÄ?o. 17-letno dekle se je med voĹžnjo sprlo z mamo, potem pa je iz protesta skoÄ?ila iz avta pri hitrosti 30 km/h. K sreÄ?i se je le laĹžje poĹĄkodovala. Zdravnik je priporoÄ?il pogovor s psihiatrom, policisti pa so o tem obvestili center za socialno delo.

Brata sta se sprla Velenje, 17. maja – V sredo sta se na cesti Simona Blatnika sprla brata.

Policisti so obema napisali plaÄ?ilni nalog.

Pokasiral je kar dva Velenje, 17. maja – V sredo so policisti posredovali zaradi nedostojnega vedenja VelenjÄ?ana, ki je svoji bivĹĄi prijateljici grozil po telefonu.

Napisali so mu plaÄ?ilni nalog. Za tem se je z njim v enem od lokalov sprl ĹĄe eden od gostov. Tudi temu so napisali plaÄ?ilni nalog, ĹĄe enega pa tudi VelenjÄ?anu, ki je enega Ĺže imel.

Dekleti kriÄ?ali na neznanca Ĺ oĹĄtanj, 17. maja – Zaradi krĹĄitve javnega reda in miru so policisti v Ĺ oĹĄtanju plaÄ?ilna naloga napisali dekletoma, ki sta kriÄ?ali na moĹĄkega.

Na katerega, ni znano, ker je odĹĄel,

preden so v Ĺ oĹĄtanj priĹĄli policisti.

S paralizatorjem straĹĄil ljudi Velenje, 19. maja – V petek so policisti v SonÄ?nem parku obÄ?anu zasegli elektriÄ?ni paralizator, s katerim je straĹĄil ljudi. Ker se je med postopkom nesramno vedel, so ga pridrĹžali.

Pri varnostnem pregledu so pri njem naĹĄli ĹĄe noĹž, prirejen za napad. Tudi tega so mu zasegli.

Pes lajal, lastnik kazal zijale Velenje, 21. maja – V nedeljo so policisti prejeli klic iz Škal. Poklical jih je krajan, ki ga je z lajanjem motil sosedov pes. Sosed je na to opozoril soseda, ta pa mu je pokazal zijala.

Ker policisti prekrĹĄka niso ugotovili, so dogodek le zabeleĹžili.

Za Ĺživo mejo Velenje, 21. maja – V nedeljo je sosed na Ĺ landrovi sosedu grozil, da ga bo pretepel, Ä?e ne bo odstranil Ĺžive meje. Policisti so mu zaradi groĹženj napisali plaÄ?ilni nalog.

Najdeni predmeti VelenjÄ?an je policistom izroÄ?il najdene kljuÄ?e osebnega avtomobila VW z obeskom in daljinskim upravljalcem, ki jih je naĹĄel v Ĺ kalah. Tisti, ki jih pogreĹĄa, lahko pride ponje na PP Velenje.

na hiĹĄi, kako prekriti streho, ki jo je razkrilo neurje, kako pomagati plezalcem, ki so padli v steni GonĹžerjeve peÄ?i ‌ Preizkusili so se tudi pri iskanju utopljenca in prevozu agregatov na nujne lokacije. Poudarek je bil na sodelovanju vseh udeleĹžencev in na procesih vodenja na razliÄ?nih nivojih izvajanja intervencije.

V vaji je sodelovalo okoli 130 operativnih gasilcev in Ä?lanov druĹĄtev, ki so vkljuÄ?eni v sistem.

PridruĹžili so se jim reĹĄevalci ZD Velenje in velenjski policisti ter zaposleni v podjetju PUP. Sodelovali so tudi kinologi, jamarji, taborniki in potapljaÄ?i. Na terenu so bili s 35 intervencijskimi vozili in prikolicami. Vajo sta si ogledala tudi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? in generalni direktor Uprave RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje Darko But. đ&#x;”˛

bĹĄ

Preverili so usposobljenost v 15 razliÄ?nih nesreÄ?ah, ki se lahko zgodijo ob neurju in poplavi.

đ&#x;”˛

StarejĹĄi vozniki so osveĹžili znanje iz pravil v cestnem prometu, se seznanili z izkuĹĄnjami policije, temeljnimi postopki oĹživljanja, zdravstvenimi kriteriji varne voĹžnje in varno voĹžnjo po avtocesti in hitri cesti.

Iz POLICISTOVE beleĹžke V znak protesta skok iz avta

tudi sama premiĹĄljevala ob inĹĄtruktorjevih napotkih, je rekla. ÂťZelo lepo je vozil, bil pa je opozorjen na eno manjĹĄo stvar, ki jo je treba pri voĹžnji spremeniti, popraviti. Moram jo tudi jaz, ker delam enako napako. Zelo pomembno je obnavljati znanje, zato so takĹĄne aktivnosti za nas starejĹĄe, ki moramo Ä?imveÄ? uporabljati moĹžgane, zelo dobrodoĹĄle.ÂŤ

Velenje, 20. maja – Da bi preverili operativno delovanje in sodelovanje sil za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ? ob ekstremnih vremenskih pojavih, so v sklopu aktivnosti udeleĹžbe v kampanji ZdruĹženih narodov ÂťMesto, odporno na nesreÄ?eÂŤ v soboto v Velenju izvedli vajo Neurje s poplavo 2017. ZaÄ?eli so jo ob 13. uri, ravno v Ä?asu, ko je zaÄ?elo moÄ?no deĹževati. Vajo je vodil ĹĄtab Civilne zaĹĄÄ?ite MO Velenje pod vodstvom poveljnika ĹĄtaba Bojana Ĺ karje. ÄŒeprav so se udeleĹženci obveĹĄÄ?ali preko mobilnih telefonov, so vozila po mestu in primestju hitela s pomoÄ?jo svetlobnih in zvoÄ?nih signalov. Tudi zato, ker so skrbno merili Ä?ase od izvoza do mesta nesreÄ?e.

Vajo so pripravili in izvedli na osnovi predpostavke, da je zaradi hudega neurja z deĹževjem priĹĄlo do ĹĄtevilnih nesreÄ? na obmoÄ?ju celotne obÄ?ine. Potekala je kar na 15 razliÄ?nih lokacijah po celotni obÄ?ini, na vsaki pa se je odigral drugaÄ?en scenarij nesreÄ?e in drugaÄ?en naÄ?in posredovanja udeleĹžencev. Tako so gasilci in pripadniki ostalih sil civilne zaĹĄÄ?ite preverili, kako ravnati ob udaru strele, ki povzroÄ?i poĹžar

V vajo so vkljuÄ?ili tudi regijsko usposabljanje prostovoljnih in poklicnih gasilskih sestavov in pripadnikov Civilne zaĹĄÄ?ite koroĹĄke, zahodnoĹĄtajerske in gorenjske regije za delo s Ä?rpalkami visoke zmogljivosti; to je potekalo na Velenjskem jezeru.

POLICIJSKA kronika

Zasegli noĹž v prirejeni kartici Ĺ˝alec, 14. maja – Policista Postaje prometne policije Celje sta na obmoÄ?ju Ĺ˝alca ustavila 22-letnega voznika osebnega avtomobila, doma iz BraslovÄ?. Pri varnostnem pregledu sta pri njem naĹĄla in potem tudi zasegla hladno oroĹžje, prirejeno za napad. Ĺ lo je za prikrit noĹž v obliki plastiÄ?ne banÄ?ne kartice, dimenzije 8,5 x 5,5 centimetra, v kateri je bilo zloĹženo kovinsko rezilo dolĹžine 7 centimetrov, ki se vstavi v noĹž.

Policisti so v nadaljnjem postopku pri vozniku odkrili in zasegli tudi dva mlinÄ?ka z ostanki rastlinske snovi, najverjetneje konoplje, in dve epruveti, prav tako najverjetneje napolnjeni s konopljo. ÄŒe bo potrjeno, da je ĹĄlo za drogo, bo zoper 22-letnika uveden prekrĹĄkovni postopek z izdajo odloÄ?be zaradi posedovanja prepovedane droge in seveda tudi za posedovanja hladnega oroĹžja, prirejenega za napad. OroĹžje in prepovedane droge pa bodo uniÄ?ili. đ&#x;”˛

Prisvojil si je izterjano

TrÄ?il v dva in odpeljal

Velenje, 18. maja – V Ä?etrtek so policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. VelenjÄ?anka je za izterjavo dolga v viĹĄini 1.700 evrov najela izterjevalca. Ta je dolg izterjal, a si za plaÄ?ilo za opravljeno delo prisvojil kar izterjano. Ko bodo razjasnili vse okoliĹĄÄ?ine, bodo policisti o tem obvestili drĹžavnega toĹžilca.

Velenje, 19. maja – ObÄ?anka je v petek Operativno-komunikacijskemu centru sporoÄ?ila, da je videla voznika, ki je na parkirnem prostoru trÄ?il v dve vozili, potem pa s kraja odpeljal.

Policisti so vozilo, udeleĹženo v trku, naĹĄli na parkiriĹĄÄ?u v Ĺ aleku, ne pa tudi voznika. Tega ni bilo veÄ? v vozilu. Ko se bodo sreÄ?ali z njim, mu bodo napisali kazen za prometno nesreÄ?o in pobeg s kraja.

Hudo poĹĄkodovan kolesar Velenje, 18. maja – V Ä?etrtek sta se na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje zgodili dve nesreÄ?i z udeleĹžbo kolesarjev.

Okoli 13. ure se je na TomĹĄiÄ?evi na kolesarski stezi hudo poĹĄkodoval 15-letni kolesar. Iz smeri Jenkove proti Efenkovi cesti je vozil za drugim kolesarjem, prav tako starim 15 let. Ko ga je poskuĹĄal prehiteti, je zaradi neprimerne boÄ?ne razdalje trÄ?il vanj. Fant, ki ga je vrstnik prehiteval, je padel in se pri padcu huje poĹĄkodoval. Oba mladoletna kolesarja sta se po kolesarski cesti peljala nepravilno, saj nista vozila po kolesarskem pasu glede na dovoljeno smer voĹžnje.

Istega dne se je na Foitovi poĹĄkodovala kolesarka. Vozila je z neprilagojeno hitrostjo in trÄ?ila v zid. PoĹĄkodovala si je nos.

Policisti svetujejo dosledno uporabo Ä?elad.

Po zadnji spremembi Zakona o pravilih cestnega prometa pa posebej opozarjajo, da je uporaba obvezna za vse kolesarje in potnike na kolesih do 18 let starosti. Seveda je uporaba Ä?elade priporoÄ?ljiva tudi za vse ostale kolesarje.

Avtomobila nista bila ukradena Velenje, 20. maja – V soboto je krajan TopolĹĄica prijavil tatvino avtomobila, v katerem je imel kljuÄ?e, vozilo pa naj bi bilo odklenjeno.

Kmalu za tem jih je poklical in povedal, da je avto naĹĄel in da ni ĹĄlo za tatvino. Za tem jih je poklicala VelenjÄ?anka in tudi prijavila tatvino avtomobila. Zgodila naj bi se v Ĺ aleku. Tudi ta je avtomobil naĹĄla, preden so v Ĺ alek priĹĄli policisti. Skril ji ga je moĹž.

Umrl traktorist Lokovica, 23. maja - V torek okoli 18.30 se je pri spravilu sena zgodila tragiÄ?na nesreÄ?a, v kateri je Ĺživljenje izgubil 20-letni sopotnik 42-letnega traktorista, s katerim sta nalagala seno. Traktor se je na strmem delu travnika prevrnil na levi bok. Sopotnik je padel iz kabine in obleĹžal pod njo. Zaradi hudih poĹĄkodb je na kraju nesreÄ?e umrl.

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

25. maja 2017

23

Konec tedna v Velenju 32. avto-moto reli Med 76 prijavljenimi posadkami je veÄ? tujih – Na 220 kilometrih 10 hitrostih preizkuĹĄenj Velenje, 19. maja – Avto moto turing klub Velenje bo jutri (v petek) in v soboto pripravil 32. avto reli. Med petimi avto reliji, ki se odvijajo na slovenskih tleh v tej sezoni, ima velenjski najdaljĹĄo tradicijo.

Daniel BlaĹžinÄ?iÄ?, prvi moĹž velenjske organizacijske ekipe, je povedal, da bo ĹĄtel za drĹžavno prvenstvo in pokal Mitropa. Obsegal bo 10 hitrostnih preizkuĹĄenj, od tega 5 razliÄ?nih v skupni dolĹžini 103 kilometrov. Skupna dolĹžina relija je 220 kilometrov. Jutri ob 19. uri bo na Titovem trgu v Velenju na sporedu zgolj ceremonialni start, v soboto pa bodo na programu vse hitrostne preizkuĹĄnje.

Po BlazinÄ?iÄ?evih besedah priprave na dogodek potekajo po naÄ?rtih. Napoveduje zanimiv reli, saj bo dogajanje precej zgoĹĄÄ?eno. Da bi ga ĹĄe bolj pribliĹžali gledalcem, bosta letos na sporedu dva “superspecialaâ€? v soboto popoldne na TRC Jezero. Tu bo tudi cilj relija. ÂťKljub temu da velenjski reli letos ne bo ĹĄtel za toÄ?ke Evropskega pokala – European Rally Trophy, se je zanj prijavilo 76 posadk, kar je veÄ? kot lani. Prevladujejo tuje posadke.ÂŤ Glavni favoriti relija bodo nastopili s ĹĄtirikolesno

Sobotni obisk prijateljice bo sproĹĄÄ?en in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oÄ?i. Izvedeli boste namreÄ? nekaj, kar so vam svojci prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To boste pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo obÄ?utljivo podroÄ?je. A sedaj boste lahko vsaj ukrepali. Tiha simpatija bo to ostala ĹĄe nekaj Ä?asa. Ker si nobeden ne bo upal narediti prvega koraka. Mnogi se bodo spraĹĄevali, kaj se dogaja z vami, tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo povsem razumeli. In vam celo pomagali, da konÄ?no uresniÄ?ite eno od velikih Ĺživljenjskih Ĺželja.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Z novinarske konference: prvi z leve Daniel BlaĹžinÄ?iÄ? gnanimi dirkalniki, ki jih je na listi kar 18. Prav tako sta med prijavljenimi tudi dva dirkalnika zmogljivega razreda R5. Poleg Italijanov De Cecca in Campeisa, ki bosta nastopila s Hyundaijem i20 R5, se bosta s Peugeotom 208 T16 ponovno predstavila tudi Rok Turk in Blanka Kacin. Med vodilnimi slovenskimi posadkami na startu (priÄ?akovano) ne bo drugouvrĹĄÄ?enih iz Vipavske doline Boruta Bratine in Lucijana Vovka, bodo pa vsi ostali najboljĹĄi, vkljuÄ?no z zmagovalcema Darkom Peljhanom in Anjo VerbiÄ? ter tretjeuvrĹĄÄ?enima Grego Premrlom

in Vilijem OĹĄlajem. ÂťVeseli dejstvo, da se bo karavani slovenskega drĹžavnega prvenstva znova pridruĹžil tudi branilec naslova drĹžavnega prvaka Aleks Humar, ki mu bo zapiske ponovno bral Jaka Cevc.

Humar bo nastopil v dirkalniku Peugeot 208 R2.ÂŤ Organizatorji zagotavljajo, da z obÄ?inami, po katerih poteka trasa avto relija, sodelujejo zelo dobro, prav tako nimajo teĹžav z ljudmi ob trasi. Verjamejo, da si bo prireditev ogledalo ĹĄe veÄ? gledalcev kot v preteklih letih. đ&#x;”˛

Ĺ portne igre Skupine Gorenje

od 26. 5. do 2. 6.

- 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik poĹžar, ki je upepelil celoten trg, skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem straĹĄnem dogodku ĹĄe dandanes priÄ?a ploĹĄÄ?a, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiĹĄe v Starem Velenju; verjetno je do poĹžarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiĹĄe v Velenju poveÄ?ini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiĹĄe; - 26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo; - 27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podruĹžnice Zveze socialistiÄ?ne mladine Slovenije zamenjal Milan KopuĹĄar, nek-

Dolgo ste bili tiho in Ä?akali, da vaĹĄi nadrejeni spregledajo, koliko naredite.

Sedaj ne boste veÄ? tiho, saj boste spoznali, da tega ne vidijo. Ne bo lahko, bo pa nujno, da se postavite zase. Pa Ä?eprav vas bo hudo strah in se boste ob tem zavedali, da se morda ravno zato ne bo izĹĄlo po vaĹĄih Ĺželjah. Po vsakem deĹžju pa posije sonce in tudi vam zvezde Ĺže kaĹžejo, da bo kmalu bolje. DanaĹĄnji Ä?as paÄ? ni Ä?as poniĹžnih, premakne se le, Ä?e se znamo potegniti zase. JutriĹĄnje veÄ?erno sreÄ?anje bo zelo prijetno, zato ga boste Ĺželeli kmalu ponoviti. Ne bo vam treba dati pobude, priĹĄla bo iz druge strani. Da, nekomu ste resniÄ?no vĹĄeÄ?.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Ĺ e nekaj dni ne boste najboljĹĄe volje. Razlogov za to bo sicer kar nekaj, a bili ste Ĺže v hujĹĄi krizi, pa se niste poÄ?utili tako slabo. Prav v naslednjih dneh boste razreĹĄili ĹĄe nekaj teĹžav, ki ste jih vlekli za sabo Ĺže nekaj tednov, pa niste imeli ne volje in ne moÄ?i, da se lotite reĹĄitev. ÄŒe se boste ĹĄe nekaj Ä?asa muÄ?ili z obÄ?utki krivde za vse, kar se dogaja okoli vas, se ĹĄe ne boste poÄ?utili bolje. Zato se vzemite v roke in si vsak dan povejte, da se imate radi. FinanÄ?no stanje se vam bo krepko izboljĹĄalo, ko vam bo nekdo vrnil denar, na katerega ste Ĺže nehali upati. Od torka dalje bo ĹĄlo vse le ĹĄe navzgor.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Pred vami so velike spremembe, ki se jih boste morali, hoÄ?eĹĄ, noÄ?eĹĄ, lotiti takoj. ÄŒe ne vas bo Ä?as spet prehitel, saj se poleti ne bo niÄ? premaknilo iz mrtve toÄ?ke. Ker vse dobro premislite, preden storite prvi korak, se le redko uĹĄtejete. Tudi tokrat boste poskrbeli, da preverite vse. In zato kaĹže, da se ne boste zapletli. Dobre volje bo ob koncu tedna res veliko. DruĹžba bo prava, razlog tudi, vi pa boste uĹživali, kot Ĺže dolgo ne. LetoĹĄnji maj vam bo ravno zaradi njih ostal v lepem spominu. Smeh in dobra volja bosta razlog, da boste konÄ?no bolj trdno in mirno spali.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Nadrejeni vas bodo na zaÄ?etku prihodnjega tedna postavili na krepko preizkuĹĄnjo. PoskuĹĄajte se brzdati, da jim ob tem ne boste takoj povedali Ä?isto vsega, kar vas muÄ?i in kar se vam zdi, da bi morali povedati. Raje se dvakrat ugriznite v jezik, molÄ?ite, kimajte in se ob tem rahlo smehljajte. ÄŒe boste ravnali drugaÄ?e, vam bo Ĺže kmalu zelo Ĺžal. Dobro je, da se tega zavedate, vpraĹĄanje pa je, ali boste zdrĹžali. Ĺ˝al so bili zadnje teden vaĹĄi izdatki veliki, zato si teĹžko privoĹĄÄ?ite zaplete v sluĹžbi.

Dodaten zasluĹžek pa vam bo priĹĄel ĹĄe kako prav.

Gorenjada 2017 privabila veÄ? kot osemsto tekmovalcev Po letu premora so minulo soboto, 20. maja, spet oĹživele Ĺ portne igre Skupine Gorenje. Ĺ aleĹĄko dolino je zasedlo veÄ? kot osemsto ĹĄportnic in ĹĄportnikov iz treh drĹžav: Srbije, ÄŒeĹĄke in Slovenije, ki so se borili v sedmih ĹĄportnih panogah in branili barve kar devetnajstih ekip, je v uvodnem nagovoru poudaril Peter Kukovica, Ä?lan uprave Gorenja.

V nadaljevanju je predstavil pestro ĹĄportno dejavnost v Gorenjevih kolektivih. V DruĹĄtvu za ĹĄportno rekreacijo Gorenje je vÄ?lanjenih veÄ? kot ĹĄest tisoÄ? ljubiteljev ĹĄportne rekreacije, ki so povezani v veÄ? kot desetih sekcijah. Ĺ port in rekreacija imata v Gorenju 'domovinsko pravico' Ĺže najmanj ĹĄtiri desetletja. Za devetdeset ljubiteljev pohodniĹĄtva so se igre odprle ob 7. uri, uro kasneje so pod odbojkarske mreĹže v telovadnicah Ĺ olskega centra stopili pristaĹĄi odbojke, v RdeÄ?i dvorani je

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Znanci vam bodo tiho sporoÄ?ali, da vas imajo pogosto v zobeh. Dobro je, da se zavedate, da to ni dobro. Sploh, ker boste tokrat v zobeh zaradi partnerja, ki ga zadnje Ä?ase res biksa. Vsega doslej niste vedeli niti vi. Ko boste ob koncu tedna izvedeli veÄ?, boste najprej hudo jezni, potem pa ĹĄe bolj prizadeti. Ne vzrojite nanj. Preden karkoli naredite ali reÄ?ete, dobro premislite. Sploh, ker veste, da vas stres resniÄ?no utrudi, pred vami pa je teden, ki bo poslovno izjemno naporen. Ko se boste umirili, partnerja le sooÄ?ite z dejstvi. Potem prisluhnite njegovi zgodbi. DrugaÄ?na je, kot trenutno kroĹži naokoli.

potekalo tekmovanje v malem nogometu, v tenisu na igriĹĄÄ?ih TC Jezero Velenje, strelci in kegljaÄ?i pa so toÄ?ke nabirali na streliĹĄÄ?u MroĹž v Velenju in kegljiĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju. Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo prav tako v Ĺ olskem centru, k skupnim rezultatom pa so priĹĄteli ĹĄe doseĹžke tekmovanja v veleslalomu. ZveÄ?er je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov. Ĺ portnikom je Ĺže po tradiciji prvi spregovoril in Ä?estital Ä?lan uprave Gorenja Brane Apat, Gorenjado pa kar poistovetil z – olimpijado. Predsednik DruĹĄtva za ĹĄportno rekreacijo Gorenje DuĹĄan Jeriha se je zahvalil podjetju, da je omogoÄ?ilo izvedbo iger, sekretar

danji Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in nekdanji poslanec drĹžavnega zbora Republike Slovenije, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal danes Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje in nekdanji poslanec drĹžavnega zbora Republike Slovenije Bojan KontiÄ?; - pred uspeĹĄno jugoslovansko ofenzivo na KoroĹĄkem, ki se je zaÄ?ela 28. maja leta 1919, je bilo v Ĺ oĹĄtanju poveljstvo KoroĹĄkega odreda; - 28. maja 1999 je bila ustanovna skupĹĄÄ?ina Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora; - 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odloÄ?ali o novi lokalni samoupravi; obÄ?ina Velenje se je razdelila na tri nove obÄ?ine: mestno obÄ?ino Velenje, obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ino Ĺ martno ob Paki; - leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem drĹžavnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta majniĹĄka deklaracija; VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek je bil kot Ä?lan Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z na-

druĹĄtva Matej PruĹĄ pa je ĹĄportnikom obljubil, da se vidijo naslednje leto. ÄŒlani Kluba upokojencev Gorenje, ki so Ĺže tretjiÄ? zmagali v skupni ekipni konkurenci, so osvojili najlepĹĄi pokal. Na drugo mesto so se uvrstili Ä?lani ekipe HZPA in na tretje Kuhalni aparati.

V konkurenci Ĺženskih ekip so zmagale Ä?lanice Kluba upokojencev Gorenje, sledile so Ä?lanice Mora Moravia in Skupnih sluĹžb. V konkurenci moĹĄkih ekip so bili prvi ĹĄportniki HZPA, drugi so bili Kuhalni aparati in tretji Ä?lani Kluba Upokojencev Gorenje. đ&#x;”˛ Hinko JerÄ?iÄ?

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

VaĹĄe obnaĹĄanje je zadnje Ä?ase najbolj sumljivo prijateljem in sodelavcem, doma pa vas razumejo. Tudi zato, ker vedo, kakĹĄne bitke bijete v sebi. Vsega, kar se je nakopiÄ?ilo v zadnjih tednih, ne bo reĹĄilo ne lepo majsko vreme in ne kratek oddih, ki ga verjetno naÄ?rtujete ob koncu tega tedna. SpraĹĄevali se boste, ali Ĺže imate toliko moÄ?i, da svoje Ĺživljenje povsem spremenite in na prvo mesto postavite sebe. OdloÄ?itev ĹĄe ne bo dozorela v naslednjih sedmih dneh, bo pa Ĺže bolj jasna. Z njo boste presenetili tudi partnerja. Ni verjel, da si boste upali.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Zadnje Ä?ase si vzamete veÄ? Ä?asa zase, zato ni niÄ? Ä?udno, da se tudi bolje se poÄ?utite. ÄŒe se boste sedaj odloÄ?ili, da zamenjate ĹĄe prehrano, bo poÄ?utje ĹĄe veliko boljĹĄe. Potrebovali boste ĹĄe malo veÄ? potrpljenja in sprememb tudi v naÄ?inu razmiĹĄljanja, pa bo poÄ?utje kmalu ĹĄe boljĹĄe. Sedaj se namreÄ? zaÄ?enja obdobje, ki se ga veselite. Pred vami so dogodki, ki vam bodo dvigali razpoloĹženje in hranili vaĹĄo duĹĄo. Zato bo tudi vse ostalo laĹžje. Le partner bo ĹĄe vedno odmaknjen. Ĺ˝ivel bo mimo vas, a si boste ĹĄe nekaj dni pred tem zatiskali oÄ?i. Dolgo pa ne bo veÄ? ĹĄlo.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

PriÄ?akujete novice o novi poslovni priloĹžnosti, pa jih ni in ni. ÄŒutite sicer, da so vam vsi zelo naklonjeni, a tokrat potrebujete veÄ? od tega. Tudi zato, ker gre za odliÄ?no priloĹžnost, ki ne diĹĄi le vam, ampak tudi mnogim, ki niso tako sposobni, imajo pa dobre zveze. To vam sicer ne bo vĹĄeÄ?, a se boste prepustili toku dogodkov. Z njimi bodo v vaĹĄe Ĺživljenje zaÄ?eli prihajati novi obrazi. To vam bo preprosto vĹĄeÄ?, saj rutine nikoli niste marali. Poleg tega se bo projekt, ki vam jemlje energijo zadnja dva meseca, konÄ?no bliĹžal koncu. Od ponedeljka dalje boste spet polni energije in norih idej. VeÄ?ina jih bo tokrat uresniÄ?ljivih.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

Godba veteranov Ĺ aleĹĄke doline (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

stankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v drĹžavnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton KoroĹĄec; deklaracija je zahtevala zdruĹžitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburĹĄke monarhije v samostojno drĹžavno telo pod Ĺžezlom habsburĹĄko-lotarinĹĄke dinastije; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v DruĹžmirju na prvo obletnico majniĹĄke deklaracije 30. maja 1918; - 30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prviÄ? ÂťzgodilÂŤ Dan mladih in kulture; - 31. maja 1881 je bila rojena Anica LuĹĄin, uÄ?iteljica v Ple-

ĹĄivcu pri Velenju, ki je bila velika Cankarjeva ljubezen, opisal jo je v ĹĄtevilnih Ä?rticah in pesmih; pokopana je na pokopaliĹĄÄ?u v PleĹĄivcu pri Velenju, - 1. junija 1952 je bil ustanovni obÄ?ni zbor delavskoprosvetnega druĹĄtva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovale glasbena ĹĄola, kino, knjiĹžnica in Ä?italnica, meĹĄani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza; prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Ĺ˝gank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel VreÄ?ko. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Ker ste precej utrujeni, postajate nestrpni. A dejstvo je, da se vam poÄ?asi uresniÄ?ujejo vse sanje in Ĺželje. Ljubezensko Ĺživljenje lep Ä?as ni bilo po vaĹĄi meri, sedaj pa bo. Partner – pa naj gre za novega ali starega – bo potreboval veliko spodbude in poguma. NajboljĹĄa opora mu boste vi, saj vam povsem zaupa. Ob njem boste v teh dneh spoznali, da si tudi zasluĹžite veÄ? kot vam trenutno nudi Ĺživljenje.

Zato boste ukrepali in zmagali. Nikar ne priznajte, kaj se vam je dogajalo v ozadju, naj zmaga izpade popolna! UĹživali boste, ko boste gledali reakcije ljudi, ki ste jih doslej imeli za prijatelje.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Radi imate umirjeno Ĺživljenje, ki teÄ?e po vnaprej pripravljenem urniku. Ĺ˝al se vam zadnje Ä?ase vse pogosteje dogaja, da to ne gre veÄ? gladko. Kar nekaj naÄ?rtov boste morali v naslednjih tednih spremeniti. Morda tudi tiste povezane s poletnimi poÄ?itnicami. Sploh, Ä?e ste v njih Ĺželeli preizkusiti kaj Ä?isto novega.

Zanimivo pa je, da vam tokrat ne bo preveÄ? teĹžko, ker boste naÄ?rte spreminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni ogromno. Kar je treba narediti, paÄ? ni teĹžko. To bo rek, ki vas bo spremljal vsaj ĹĄe 10 dni. Potem bo najhuje mimo.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

NiÄ? veÄ? ne razumete. Zdi se vam, da delate vsak dan veÄ? in da vam ne ostane dovolj Ä?asa zase. Po drugi strani pa takrat, ko Ä?as imate, nimate volje do niÄ?esar. Vzrok vam bo znan, a si ga ne boste Ĺželeli priznati. Dejstvo pa je, da ste vse bolj nezadovoljni z delom, ki ga opravljate. Pa ne zaradi dela samega, ampak zaradi odnosov. Ne raÄ?unajte, da bodo kmalu boljĹĄi. Poskrbite, da vam bo lepo vsaj takrat, ko boste doma. Izkoristite ta konec tedna za zabavo. Pri tem pozabite na delo in skrbi. Zvezde vam bodo zelo naklonjene na ljubezenskem polju. Sploh, Ä?e ste med tistimi, ki se zaljubljate na novo. Izbranec vas bo prijetno preseneÄ?al.

Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. maja

6.00 6.05 7.00 8.00 11.20 12.20 12.35 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.55 23.05 23.40 0.40 1.05 1.30 1.55 2.50

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Turbulenca: Najstniki in ljubezen, izobraževalnosvetovalna oddaja, pon.

Nagelj, japonska nadaljevanka Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Bila so Titova mesta, 1. del, pon.

Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Moj gost/Moja gostja Vendégem Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri, pon.

Po Sloveniji, oddaja TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost: Z zdravilnimi gobami do čistega okolja, oddaja o znanosti Novice Utrinek: Koroška konoplja Zu: Zu je hribolazec, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka prelom Vreme, odmevi, kultura, šport Vreme Osmi dan Sveto in svet: 65 let tednika Družina Ugriznimo znanost: Z zdravilnimi gobami do čistega okolja, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

1.15 2.25 5.20

Otroški kana Otroški program: Op! Minka: Gasilci, ris.

Penelopa: Penelopa počiva, ris.

Kravica Katka: Kje izvira reka, ris.

Biba se giba: Biba in Smetilček, risana nanizanka Pujsek Bibi: Žoga, ris. Čarli in Mimo: Fotograf Čarli, ris., pon.

Krtji sestrici: Krtji sestrici in storži - Krtji sestrici se spominjata, ris., pon.

Vetrnica: Vohljajoči pujski, pon.

Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Rožnikov čaj Prvak, film iz Nemčije, pon.

To bo moj poklic: Dimnikar, 1. del) Žogarija Na lepše Kino Fokus Hišica v preriji (III.): Dirka Zvezdana: Diagnoza: bolečina duše Dobro jutro Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja Neverjetna živalska čutila: Čut za čas, 7/13 Hišica v preriji (III.): Pošast iz Walnut Grova Halo TV Otroški program: Op! Mulčki: Močna osebnost, ris., pon.

Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.

Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, Avtomobilnost (VPS 20.55) Ambienti, pon. ) Parada, kopr. film, 2011, pon.

Slovenska jazz scena: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani, 2. del Glasbeni spoti, pon.

Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.10 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 0.40 1.35 2.10

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

7.40 7.50 7.55 8.05 8.10 8.25 8.40 9.20 9.50 10.30 11.00 11.45 12.45 15.45 16.30 17.00 18.00 18.55 18.55 19.05 20.00 20.55 21.25 22.05 0.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, pon.

2483. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Strokovnjak svetuje: O zaposlovanju Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

25. maja 2017

Sobota,

26. maja

5.55 6.05 7.00 8.00 8.08 11.15 11.50 12.20 12.35 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 23.05 0.55 1.20 1.45 2.40

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.40 7.50 7.55 8.05 8.10 8.15 8.35 8.50 8.50 9.30 10.15 11.00 11.45 12.35 14.45 15.35 16.05 16.05 16.35 17.00 18.00 18.55 18.55 19.10 19.35 20.05 22.00 22.25 22.50 0.10 1.05 2.00 3.00 5.25

6.00 7.00 7.01 7.10 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.45 22.50 1.00 1.50 2.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.50 12.15 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.30 22.00 22.05 23,05 00.05 00.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Slovenski magazin Ugriznimo znanost: Z zdravilnimi gobami do čistega okolja Nagelj, japonska nad., 59/151 Nagelj, japonska nad., 60/151 Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava Duhovni utrip Profil Poročila ob petih , šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa: Ribnik, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz Alp, Med valovi Vreme, odmevi kultura, šport, vreme Sum, ameriški film, 1941, pon.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Ribice, ris.

Penelopa: Šolski karneval, ris.

Kravica Katka: Mladički, ris.

Biba se giba: Biba in Kupčkar, risana nanizanka Pujsek Bibi: Zmaj, ris. Čarli in Mimo: Čarli v varstvu, ris., pon.

Krtji sestrici: Krtji sestrici in megleno jutro - Krtji sestrici in visoki dan, ris., pon.

Vetrnica: Ponoči v akvariju, pon.

Vetrnica: Viličar, pon.

Zgodbe iz školjke: Bine: Mleko, pon.

Merle, kratki dok. film, pon.

Tedenski izbor To bo moj poklic: Dimnikar, 2. del Bleščica, oddaja o modi Sledi: Karel Verstovšek (18711923), politični oče slovenske univerze Hišica v preriji (III.): Pošast iz Walnut Grova Halo TV Dobro jutro Dober dan Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje Tedenski izbor O živalih in ljudeh, izobraževalnosvetovalna oddaja Na vrtu, izobr.-svetovalna oddaja Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, 1. del Halo TV Otroški program: Op! Pri Slonovih: Rokovski zvezdnik, ris.

Firbcologi: O postavljanju pravil, delfinih in mavričnih rožah, pon.

Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon.

Hector in iskanje sreče, film Ukane po kanadsko: Glasba Ukane po kanadsko: Delo Polnočni klub: Zaljubljeni v življenje Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri, pon.

Derren Brown: Ukane, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer Eurojackpot Preludij poljubu Američani 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Strokovnjak svetuje, O zaposlovanju Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, pon.

Aktualno Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Velenje: Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV Regionalne novice 3 Popotniške razglednice: Uganda Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

27. maja

5.40 5.50 7.00 7.00 7.05 7.30 7.50 8.10 8.25 8.40 8.45 9.10 10.00 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.20 15.05 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.15 21.45 22.15 0.15 0.40 1.35

6.30 7.00 9.15 10.20 11.15

Kultura Odmevi Otroški program: Op! Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s plodovi, pon.

Biba se giba: Biba in Nič-mu-niprav, risana nanizanka, pon.

Tabaluga: Sumljiva kupčija, ris.

Studio kriškraš: Karate, pon. Čudogozd: Zdravnica, igrane domišljijske zgodbe Srečo kuha Cmok: Tista o torti kulinarika za otroke, pon.

Mulčki: Razglašeno, ris.

Firbcologi: O krekerjih, neandertalcih in spretnih jadralcih, pon.

Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz Infodrom, pon.

Osvežilna fronta: Sprejemni izpiti, pon.

Vina sveta, 12/13 Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Ambienti Sanje o prihodnosti: Glasba prihodnosti, franc. dok. serija Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Oliver Dragojević Poročila ob petih, šport, vreme Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje pod vodo Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuh. oddaja Ozare Kalimero: Luč, kamera, zmeda, ris., pon.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, satirično informativna oddaja Poročila, šport, vreme Borgman, film, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme pon.

Info-kanal

28. maja

7.00 7.00 7.25 7.30 7.35 7.40 7.45 7.55 8.05 8.20 8.25 8.35 8.45 8.55 9.00 9.15 9.20 9.35 9.55 10.10 10.40 11.15 11.20 12.00 13.00 13.25 15.00 15.15 16.45 17.00 17.20 17.45 18.40 18.55 20.05 21.45 22.30 23.00 0.30 0.55 1.50

Živ žav Telebajski: Mi se fotografiramo, lutkovna nanizanka Čarli in Mimo: Čarli na dežju, pon.

Minka: Letalo, ris., pon.

Penelopa: Penelopa riše, ris., pon.

Liki: Bahavi želvak, ris., pon.

Pujsek Bibi: Skrivalnice, ris., pon.

Dinko pod krinko: Dinko trubadur Vipo: Avstralija - Koala in kenguru, Niko: Strgano jadro, ris.

Pri Slonovih: Rokovski zvezdnik Čarli in Lola: Jaz sem zmagala!, ris., pon.

Dinotačke: Kar smo hoteli pojesti Pujsa Pepa: Počitnice na soncu Kalimero: Godba na pihala, ris.

Vila Mila: Kaj je narobe?, ris., pon.

Knjiga o džungli: Safari: Velike živali, ris., pon.

Kljukec s strehe: Kljukec in Zaspanček, ris.

Bacek Jon: Golf, ris., pon.

Nabriti detektivi: Nevarnosti na spletu, pon.

Prisluhnimo tišini, izobr. oddaja Ozare, pon.

Obzorja duha: Ples z vozičkom Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz Alp Čarokuhinja pri atu: Vipavska dolina Modna hiša Velvet (I.): Kraljičina noč, španska nad.

Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Med valovi, pon.

Charlatan Magnifique, dok. film o Magnificu, 2. del, pon.

Dinotačke: Kar se je majalo, pon.

Vreme, dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme To so gadi, sl. film, 1977, pon.

Intervju Poročila, šport, vreme Kadar se sloni tepejo, am. dok. o.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

6.20 6.20 6.35 7.30

22.50 23.25 0.25 1.00 2.00 4.45 5.50

10 domačih, pon.

Najboljše jutro Dober dan TV poroka 2017: Poročni obred Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, 1. del Nagelj, japonska nad., 51/151 Nagelj, 52/151 Nagelj, 53/151 Nagelj, 54/151 Nagelj, 55/151 Med valovi Šport in špas Slovenija danes 50 let Hale Tivoli, dokumentarni film, pon.

Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, 2. del, ameriška nad., 7/22 Tedenski izbor Ukane po kanadsko: Glasba, razvedrilna oddaja Ukane po kanadsko: Delo, razvedrilna oddaja Infodrom, tednik za otroke in mlade HD Osvežilna fronta: Sprejemni izpiti, oddaja za mladostnike, pon.

Jane Eyre, angleško-ameriški film, 2011, pon.

Zvezdana: Trener novega moškega Aritmija, pon.

Aritmični koncert - Zircus, pon.

Bleščica, oddaja o modi, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti Aritmija, pon.

21.25 22.20 22.45 23.40 0.45 5.25

Tedenski izbor Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja: Mozartine: Brina Nataša Zupančič in Irena Rovtar, Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertüngealp (G. Tartini, C. P. E. Bach, F. Mendelssohn), pon.

Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje Avtomobilnost Žogarija Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, 2. del Nagelj, japonska nad., 56/151 Nagelj, 57/151 Nagelj, 58/151 Nagelj, 59/151 Nagelj, 60/151 Franja, igrano dok. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Zvezdana: Trener novega moškega Ambienti Hišica v preriji (III.): Fred, XXIII. Generacije znanosti ZRC SAZU Z glasbo in s plesom: S. Prokofjev: Koncert za violino in orkester Žrebanje Lota Sanje o prihodnosti: Energija prihodnosti Glasovi strahu: Najbolj črna med črnimi ovcami, pon. Časnik, hrvaška nad., 2016, 9/12 Bučke, pon.

Scott in Bailey (IV.), ang. nad, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.25 7.35 7.50 8.15 8.20 8.45 9.10 9.35 9.40 10.05 10.30 10.45 11.40 12.35 12.50 13.45 14.55 15.10 17.50 18.55 18.58 20.00 22.55 1.00 2.45

24UR, pon.

OTO čira čara Oddbods, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Robocar Poli, ris.

Smrkci, ris.

Turbo, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Kepice Njam njam, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Oddbods, ris.

Ninja želve, ris.

Transformers, ris.

TV prodaja Lepo je biti sosed Lepo je biti sosed TV prodaja Trdoglavci (Trdoglavci) MasterChef Slovenija, pon.

Avto karaoke, pon.

Zvezde plešejo, pon.

Ljubezen po domače, pon.

24UR vreme 24UR Superman se vrača, ameriški film Vse o fantu, ameriški film Otrok na poti, am. film Zvoki noči

6.00 7.00 7.01 7.05 7.10 7.25 7.35 7.50 8.15 8.20 8.45 9.10 9.35 10.00 10.25 10.40 11.35 12.30 12.45 14.10 16.35 18.15 18.50 18.55 18.58 20.00 22.30 22.45 0.45

24UR, pon.

OTO čira čara Oddbods, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Robocar Poli, ris.

Smrkci, ris.

Turbo, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Kepice Njam njam, ris.

Heidi, ris.

Lego prijateljice, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ninja želve, ris.

Transformers, ris.

TV prodaja Lepo je biti sosed Lepo je biti sosed TV prodaja MasterChef Slovenija, pon.

Sladki november, ameriški film Uresniči sanje, ameriški film Vrtičkanje Na sončni strani strehe 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Avto karaoke Trije za tango, ameriški film Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 10.30 10.35 11.35 12.00 15.30 15.55 17.10

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (205) Napovedujemo Žogarija (2), Špeter Videospot dneva Popotniške razglednice, Uganda Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža Strokovnjak svetuje: O zaposlovanju Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2484. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Ptuj 2017, posnetek 3. dela festivala Jutranji pogovori Bonton na ulici, pločniku, cesti Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

12.15 12.35 12.50 13.10 13.25 14.00 14.30 15.10 16.10 17.25 18.20 18.20 18.45 19.15 19.30 20.05 22.00

17.40 17.55 18.00 18.40 19.10 19.15 19.55 20.00 20.20 20.25 21.35 23.05 23.35 00.00

Ponedeljek,

9.20 10.05 10.40 11.05 11.55 12.15 12.30 12.50 13.05 13.40 15.30 16.30 17.20 18.20 19.05 19.50 20.00 20.55

PON. ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (204) 10.00 2483. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 Strokovnjak svetuje: O zaposlovanju 11.00 2484. VTV magazin 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Poslanska pisarna: Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS 12.25 20 let Veselih Štajerk, 2. del konc.

13.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.55 Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV 16.00 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Sam na potovanje?

18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

29. maja

5.55 6.10 7.00 8.00 10.15 11.00 11.40 12.20 12.35 13.00 13.30 14.25 15.00 15.35 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 20.00 21.00 21.55 23.05 23.40 23.40 23.50 0.50 1.15 1.40 2.10 2.20 2.30 2.35

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.40 7.50 7.55 8.05 8.20 8.30 9.15 10.20 11.20 14.00 15.25 16.30 17.00 18.00 18.55 18.55 19.00 19.25 19.30 20.00 20.55 22.00 23.10 1.05 2.05 5.25

6.00 7.00 7.01 7.10 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 0.15 1.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Pregreha brez greha, pon.

10 domačih NaGlas!, pon.

Nagelj, 61/151 Nagelj, 62/151 Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: 65 let tednika Družina Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi: O krekerjih, neandertalcih in spretnih jadralcih Z glasbo in s plesom: Koroška poje, 2. del Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Razkritje, oddaja za mladostnike, pon.

Novice Mulčki: Dan s Snoopyjem, ris., pon.

Svet živali: Kondor Koni, ris.

Vila Mila: Vsi potrebujemo poljubčke, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme, dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme, odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre Glasbeni večer Avdo in Meira Smailović: Matamorfoze, pon.

Orkester Slovenske filharmonije in George Pehlivanian (Aaron Copland, Simfonija št. 3) Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Kolcanje, ris.

Penelopa: Šolski izlet, ris.

Kravica Katka: Katka skače kot čriček, ris.

Biba se giba: Biba in Pihalček Pujsek Bibi: Dežnik, ris. Čarli in Mimo: Igrajmo se skrivalnice!, ris., pon.

Krtji sestrici: Krtji sestrici in deževni dan - Krtji sestrici in hladen vetrič, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: V družbi paglavcev Megabiti energije: Belgijska pasivna hiša iz finskega lesa, pon.

To bo moj poklic: Čevljar, 1. del Tretja generacija, dok. film Hišica v preriji (III.): Fred, Dobro jutro Polnočni klub: Zaljubljeni v življenje Ljudje in zemlja Avtomobilnost Hišica v preriji (III.): Nasilneži Halo TV Otroški program: Op! Pujsa Pepa: Ribica Zlatka, pon.

Tabaluga: Tabaluga in Lili, pon.

Vetrnica: Zgodba o Frediju in Sofiji, pon.

Studio kriškraš: Karate, mozaična lutkovna oddaja za otroke, pon.

Svetovni popotnik: Najlepše avstralske pohodne poti Goljufija (I.), danska nad.

Gverilci, slov. TV-film, 2005, pon.

Prihajamo v miru, fr.-avs. dok. o.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2484. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, pon.

Pop Corn Napovedujemo Konoplja, čudežno zdravilo?

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogovor v studiu Regionalne novice Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV 23.00 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.25 Videostrani, obvestila

Sreda,

30. maja

5.40 5.45 7.00 8.00 11.15 11.40 12.20 12.35 13.00 13.30 14.40

31. maja

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Na vrtu Obzorja duha: Ples z vozičkom Nagelj, 63/151 Nagelj, 64/151 Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Village Folk - Ljudje podeželja: Mladi grški kmetje Kanape - Kanapé Otroški program: Op! Studio kriškraš: Karate, pon. Čudogozd: Zdravnica, pon.

Vetrnica: Krompirček Srečo kuha Cmok: Tista o torti, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Posebna ponudba Novice Poldi: Dan, ko se je Poldi pomanjšal, ris., pon.

Niko: Čistilna akcija, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme, dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Iz pozabe (II.), angleška nad., Bila so Titova mesta, 2. del Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Marjan Grum in France Himmelreich Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

5.40 5.45 7.00 8.00 11.15 11.45 12.20 12.35 13.00 13.30 14.35 15.00 15.30

7.10

22.30 22.50 0.00 1.05 5.25

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Sestavljanka, ris.

Penelopa: Zapri vrata, Penelopa Kravica Katka: Katka raziskuje Biba se giba: Biba in Barvalka Pujsek Bibi: Gosenica, ris. Čarli in Mimo: Čarli v zabavišču, ris., pon.

Krtji sestrici: Krtji sestrici in vprašanje - Krtji sestrici in netopir, ris., pon.

Vetrnica: Orjaški prekucnik, pon.

Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Aljaska, pon.

Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s plodovi, pon.

Moja soseda, kr. igr. film, pon.

To bo moj poklic: Čevljar, 2. del Šport in špas Utrinek - zgodbe priseljencev: Migrantski otroci iz Caminija, izobraževalno-svetovalna oddaja Hišica v preriji (III.): Nasilneži Halo TV Dobro jutro Dober dan Kdo bi vedel, zabavni kviz Hišica v preriji (III.): Na lovu Halo TV Otroški program: Op! Tabaluga: Ognjeno srečanje, risana nanizanka, pon.

Vetrnica: Opazovanje morskih psov Ribič Pepe: O ptičih in lačnih ribičih, pon.

Komarji – najnevarnejša živalska vrsta Prava ideja: Bogomir Gajser Derren Brown: Ukane: Kako uganiti, kaj je na sliki?, pon.

Andaluzijski pes, fr. nemi film Zlata doba, fr. film, 1930, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.15 2.50

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13 TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogovor v studiu Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, pon.

Iz arhiva VTV: Znani obrazi: Bernarda Marovt Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Metulji Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2485. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Čelo nad Drago Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Ptuj 2017, posnetek 1. dela festivala Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

15.00 15.30 15.30 15.50 16.00 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 20.00 20.55 21.55 23.05 0.30 0.55 1.20 2.15

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.40 7.50 7.55 8.05 8.10 8.15 8.25 9.00 9.45 10.30 11.00 11.45 12.35 14.35 15.20 16.40 18.00 18.55 18.55 19.20 19.25 20.00 20.55 21.35

17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 21.25 22.30 23.30 23.55

16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 20.05 21.55 23.05 1.05 1.45 2.10 2.35 3.30

6.30 7.00 7.00 7.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila O živalih in ljudeh Umetnost igre Nagelj, 65/151 Nagelj, 66/151 Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip Mostovi - Hidak Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca: Varno v naravo, izobraževalno-svetovalna oddaja Novice Čarli in Lola: Res se grozno slabo počutim, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme, dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Velike oči, am. film, Vreme, odmevi, kultura, šport, vreme Dediščina Pabla Picassa, francoska dokumentarna oddaja Turbulenca: Varno v naravo, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

4.05 5.25

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Zajtrk, ris.

Penelopa: Bodimo tiho, Penelopa Kravica Katka: Z mamico in očkom na potep Biba se giba: Biba in Rdečka Pujsek Bibi: Slon, ris. Čarli in Mimo: Olimpijske igre, ris., pon.

Krtji sestrici: Krtji sestrici in jablana - Krtji sestrici in odmev, ris., pon.

Vetrnica: V ptičji hišici in v jami, pon.

Zgodbe iz školjke: Nočko: Zgodba o grbavem pritlikavcu, 2. del, pon.

Zgodbe iz školjke: Pesem iz oblakov, kratki dok. film, pon.

Kanape - Kanapé To bo moj poklic: Slikopleskarčrkoslikar, 1. del 10domačih Hišica v preriji (III.): Na lovu, ameriška nad., 10/22 Halo TV Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Bogomir Gajser Hišica v preriji (III.): Snežni metež Halo TV Otroški program: Op! Vila Mila: Sprosti se, ris., pon.

Pri Slonovih: Si, kar ješ, ris. Čudogozd: Zdravnica, igrane domišljijske zgodbe, pon.

Srečo kuha Cmok: Tista o torti, kulinarika za otroke, pon. Žrebanje Lota Nogomet - pokal Slovenije: Domžale : Olimpija, finale Bleščica, oddaja o modi Popšop Pankrti, Nč se ne premakne, koncert, 2008, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Domžale : Olimpija, finale Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.25 2.00

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star War, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13, nemška nanizanka TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Mentalist Naša mala klinika Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Američani 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2485. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, pon.

Pogovor v studiu, pon.

Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (206) Žogarija (3) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice Pop Corn, Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7.15 7.40 7.50 7.55 8.05 8.10 8.20 8.40 9.25 10.10 11.00 12.25 13.15 15.40 16.30 17.00 18.00 18.55 18.55 19.05 19.15 19.25 19.45 20.00 22.35 23.15 23.50 1.20 2.20

10.25 10.30 11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 25

SOPHIE HANNAH: Nevarna bliĹžina od – Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni roman Naomi in Robert se Ĺže eno leto dobivata vsak Ä?etrtek vedno ob isti uri in na istem kraju. Eno leto sta sreÄ?na in nerazdruĹžljiva ljubimca. Robert je sicer poroÄ?en, a to ne moti njunih zmenkov. Vse dokler nekega obiÄ?ajnega Ä?etrtka Roberta ni na zmenek, ima izklopljen telefon, nepojasnjeno izgine. Naomi sprva prijavi izginotje ljubljenega Roberta. A policija, po njenem mnenju, Roberta ne zaÄ?ne dovolj intenzivno iskati.

Naomi sluti, da je nekaj hudo narobe, zato drzno in ĹĄokantno spremeni taktiko. Policiji da izjavo, Ä?eĹĄ da jo je Robert posilil. Tako se pred nami odvija napeta in pretresljiva zgodba, v katero so Ä?ustveno vpletene tako Naomi kot tudi Robertova Ĺžena Juliet, policistka, ki raziskuje primer in ĹĄe druge mlade Ĺženske. Skupaj z Naomi spoznamo kruto resnico, da je namreÄ? njen ljubljeni, neĹžni Robert sodeloval z bratom Grahamom pri grozljivih posilstvih.

Sophie Hannah je angleĹĄka pesnica in pisateljica, avtorica veÄ? v slovenĹĄÄ?ino prevedenih in vedno bolj priljubljenih psiholoĹĄko kriminalnih romanov. Obudila in na novo je oĹživela tudi Hercula Poirota, enega izmed svetovno najbolj znanih detektivov vseh Ä?asov, pisateljice Agathe Christie.

CVETKA SOKOLOV: V napaÄ?ni zgodbi ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Manca je na videz Ä?isto obiÄ?ajna ĹĄestnajstletna gimnazijka. Ĺ˝ivi sama z oÄ?etom in njegovo prijateljico. Tudi Manci je, tako kot ĹĄtevilnim puncam na ĹĄoli, vĹĄeÄ? profesor slovenĹĄÄ?ine Igor. Zdi se ji, da je Ä?isto res zaljubljena vanj. Ĺ˝eli si biti zaljubljena, ljubljena in sreÄ?na, z Igorjem. Igor ManÄ?ino slepo zaljubljenost izkoristi in jo zaÄ?ne zapeljevati, Ä?eprav je tudi sam poroÄ?en in oÄ?e dveh majhnih deklic. Kot strastna ljubimca se dobivata na skrivnih, veÄ?inoma zelo neprijetnih mestih. Jasno je, da za njuno zvezo ne sme nihÄ?e izvedeti. Manco notranji glas sicer ves Ä?as in vedno glasneje opozarja, da se to ne sme. VeÄ?krat se poÄ?uti, kot bi se znaĹĄla v napaÄ?ni zgodbi, vÄ?asih jo je tega strah, a ji je hkrati vĹĄeÄ?. Miri se, da je njuna ljubezen tako lepa in posebna zato, ker skupaj prebirata poezijo in si kakĹĄno pesem tudi zabrenkata na kitaro.

Pa ĹĄe strastno se ljubita. Manca se zaradi ljubezni, ki je polna skrivnosti in negotovosti, mora sama spopadati s stiskami in strahovi oziroma posledicami. Ji pa ob strani stoji in je ves Ä?as v njeni bliĹžini tudi ManÄ?in soĹĄolec Jurij.

Slovenska pisateljica Cvetka Sokolov piĹĄe predvsem za otroke in mlade. V knjigi, ki je pred nami, pa se je poglobljeno in sistematiÄ?no lotila prepovedane ljubezni z zelo slikovitimi ljubezenskimi opisi.

ŠPELA KRANJEC: Pojedla sem anoreksijo od – Odrasli / 821- 94 – Spomini Danes triindvajsetletna Špela pred nami razkriva svojo teŞko Şivljenjsko zgodbo.

Pri petnajstih letih, ko se je zaÄ?ela spreminjati iz otroka v trmasto najstnico, je postala obsedena s hujĹĄanjem. Ni hotela posluĹĄati nemoÄ?nih starĹĄev in ni hotela

25

PRIREDITVE

25. maja 2017

jesti. Sramovala se je sama sebe in svoje bolezni. Dolgo je zanikala in skrivala, da je bolna, da ima anoreksijo. Zdravniki in psihiatri so ji pomagali, da se je zaÄ?asno ozdravila. A med ĹĄtudijem, ko se je zaÄ?ela osamosvajati, se je anoreksija ĹĄe enkrat, ĹĄe bolj agresivno vrnila. Ĺ pela v knjigi opisuje svoja Ä?ustva, opaĹžanja, boj ... vse, kar je prestala v devetih letih svojega mladega Ĺživljenja. Pravi, da je priĹĄla do spoznanja, ki ga Ĺželi deliti z mladimi, da smo sami odgovorni za svoja Ĺživljenja, da se moramo sami zavestno odloÄ?iti za boj, za normalno Ĺživljenje, brez hrepenenja po popolnosti. Bila je na dnu, ĹĄla je skozi pekel ..., a se je na koncu sama zavedla, da je vredno Ĺživeti, se boriti.

VELENJE

Sobota, 27. maj

9.00

7.00

10.00 10.00 13.30 15.00

18.00 19.19

ml – Mladina / C – Leposlovne knjige do 9. leta

19.30

Ĺ˝IGA GOMBAÄŒ X. in IVAN MITREVSKI: Zgodovina Slovenije v stripu ml – Mladina / 084.1 – Stripi Zgodovina je resna in zapletena, polna podatkov, letnic, imen ... Strip pa je zgodba s kratkim besedilom in slikami. Pisatelj Ĺ˝iga X. GombaÄ? in stripovski avtor Ivan Mitrovski sta mojstrsko zdruĹžila zgodovinska dejstva in stripovske opise. Tako je pred nami zgodbica - strip o deklici Ĺ˝ivi, ki je doma v muzeju.

DevetoĹĄolka Ĺ˝iva uĹživa v odkrivanju in spoznavanju zgodovinskih dragocenosti in osebnosti. A ves Ä?as mora Ä?uvati zgodovino pred velikansko nevarnostjo, lumpom Razpoko. Razpoka po zgodovini samo lomasti s svojim Ä?asovnim strojem in si skuĹĄa na vsak naÄ?in, brez slabe vesti, napolniti svoje Ĺžepe. Med potovanjem po slovenski zgodovini vse od antike do novega veka, se Ĺ˝iva doloÄ?enega zgodovinskega predmeta, ki jo zanima, samo dotakne in takoj se znajde v Ä?asu, ko je bil ta predmet narejen. Na ta naÄ?in spoznava tudi ljudi in njihovo zgodovinsko obdobje, v katerem so Ĺživeli. Ves Ä?as pa mora Ĺ˝iva spremljati, kaj misli uĹĄpiÄ?iti lump Razpoka. Sledi mu z aplikacijo Smrdosled. Preko sledilnika, ki ga je vnesla v njegov raÄ?unalniĹĄki program Ä?asovnega stroja, mu je na sreÄ?o ves Ä?as za petami. Na zaÄ?etku knjige so tudi dobrodoĹĄli zanimivi opisi, kako se v knjigi znajti oziroma kako knjigo brati. Fino je tudi, da vemo, da vse zgodovinske predmete, ki so v knjigi – stripu opisani, hrani Narodni muzej Slovenije in si jih lahko tam tudi ogledamo v Ĺživo. Lepo je v knjigi ponazorjen in predstavljen tudi zgodovinski Ä?asovni trak. Res zabavna, domiselna in pouÄ?na knjiga, ki nam bo pribliĹžala slovensko zgodovino. đ&#x;”˛

Edita P. Ĺ .

Velenje in okolica 32. FUCHS Rally Velenje

ÄŒetrtek, 25. maj

MAĹ A OGRIZEK: Gospa s klobukom V zaspanem mestu Ĺživi upokojena uÄ?iteljica ĹĄivanja, gospa Ljudmila. Nekega dne, ko vstaja, se ji zatakne copat pod posteljo.

Namesto copata potegne Ljudmila na plan svoj veliki rdeÄ?i kovÄ?ek. V hipu se odloÄ?i, da se gre nepreklicno potikat naokoli. V kovÄ?ek zloĹži le najnujnejĹĄe stvari. Za sreÄ?o na poti pa spravi v svoj Ĺžep Ä?rni pedal svojega ĹĄivalnega stroja. Ljudmila ĹĄivanja, krojenja in rezanja ni marala. Naravnost oboĹževala pa je pritiskanje na Ä?rni plastiÄ?ni pedal. Ta ji je namreÄ? v dolgih noÄ?eh, ko je ĹĄivala, buril domiĹĄljijo, kako ĹĄofira avto in potuje v daljne deĹžele. Poslovila se je ĹĄe od prijatelja, gospoda Blaznika, ki ji je za spomin podaril svoj sivi klobuk. In odpravila se je od doma.

V bliĹžini ĹželezniĹĄke postaje se je utrujena in prepotena ustavila. Usedla se je kar na svoj velikanski rdeÄ?i kovÄ?ek na koleĹĄÄ?kih in tipala za robcem v Ĺžepu. Pri tem je nehote moÄ?no pritisnila na Ä?rni pedal. Naenkrat je njen kovÄ?ek oĹživel, se zaÄ?el premikati. In ko se je narahlo spet dotaknila pedala v Ĺžepu, se je kovÄ?ek sunkovito ustavil. PresreÄ?na Ljudmila se je tako na svojem kovÄ?ekmobilu s svojo zvesto papigo Bello odpravila na pustolovĹĄÄ?in polno potovanje.

Duhovito in napeto branje, ki nam buri domiĹĄljijo in nas nasmeji, je z zanimivimi ilustracijami obogatila ĹĄe ilustratorka Tanja Komadina.

Ves dan

Mercator center Velenje, zlati kotiÄ?ek Urjenje spomina, delavnica Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem, delavnica Ljudska univerza Velenje Da kroĹžiĹĄÄ?a veÄ? ne bodo kriĹž Ljudska univerza Velenje Ĺ ahiranje Letni kino Odprtje 7. medgeneracijskega festivala "Modrosti narave za vse generacije" Amfiteater na velenjski promenadi Dan mladosti na promenadi, VeÄ?eri v amfiteatru KnjiĹžnica Velenje, preddverje Glasbeni veÄ?er, Glasba naĹĄe mladosti Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Recital: Jan PuĹĄnik, klavir

Petek, 26. maj 9.00 9.00 17.00 19.00 19.00 19.30

19.30

Dom za varstvo odraslih Zdrav duh v zdravem telesu, okrogla miza Velenjska plaĹža, Zoo Station Vintage Wind Slam, tridnevna regata za jadralne deske Pred POĹ Ĺ kale Mladi turisti, tematsko sreÄ?anje Dom za varstvo odraslih VÄ?asih drugaÄ?e, kako pa danes?, predavanje Restavracija Jezero Petkovi glasbeni veÄ?eri s ponudbo odprte kuhne SmuÄ?arskoskakalni center Velenje Odprtje prenovljenega SmuÄ?arskoskakalnega centra Velenje Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert ĹĄtudentov violine

9.00 9.00 9.00

10.00

10.00 10.30 22.00 Ves dan

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig Velenjska plaĹža, Zoo Station SIROOP, 1. sejem rabljene outdoor opreme v Sloveniji+ Titov trg ZakljuÄ?ek 7. medgeneracijskega festivala "Modrosti narave za vse generacije" ParkiriĹĄÄ?e pri cerkvi Sv. Martina Ĺ˝elodkova pot, odprtje obnovljene gozdne uÄ?ne poti in tematsko vodenje za obÄ?ane Velenjska plaĹža, Zoo Station Ustvarjalne delavnice za najmlajĹĄe "outdoorovce" Galerija Velenje Galerijska sobotnica, slikarska delavnica z UrĹĄulo SkornĹĄek letni kino ob Ĺ kalskem jezeru 27. DMK: Theater of Sickness Velenje in okolica 32. FUCHS Rally Velenje

Nedelja, 28. maj 9.00

Velenjska plaĹža, Zoo Station Velenje Vintage Wind Slam, Open regata

Ponedeljek, 29. maj 11.00 Ljudska univerza Velenje RaÄ?unalniĹĄka delavnica za zaÄ?etnike 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku

Torek, 30. maj Sejna dvorana mestne obÄ?ine 21. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Ĺ˝abe svatbo so imele 18.30 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, bela garderoba

Velenje, 30. maja – V torek ob 18. uri bo danes vseslovenska glasbena skupina The Stroj v Muzeju premogovniĹĄtva odprla retrospektivno razstavo kolektiva, ki je svojo glasbeno pot zaÄ?el pred dvema desetletjema v LaĹĄkem. Danes je v njem aktivnih kar 5 VelenjÄ?anov, kar pa ni edini razlog, da bodo razstavo pripravili prav v Velenju. Septembra bodo pripravili koncert v jamskem delu muzeja, ki bo posebno doĹživetje za obiskovalce in Ä?lane kolektiva, z njim pa bodo obeleĹžili tudi 60. obletnico prve zbirke Muzeja Velenje, ki je danes na ogled v Muzeju PremogovniĹĄtva, saj gre za rudarsko zbirko. Razstavo so poimenovali Sila zvoka – ritem Ä?asa, na ogled pa bo celo poletje.

OSMI POTNIK: ZAVEZA Alien: Covenant, ZF triler, grozljivka (ZDA, VB) ReĹžija: Ridley Scott Igrajo: Michael Fassbender, Katherine Waterston, Billy Crudup, Danny McBride, Demian Bichir, idr.

Petek, 26. 5., ob 19.30 Sobota, 27. 5., ob 22.30 Nedelja, 28. 5., ob 20.30

PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO MAĹ ÄŒEVANJE Pirates of the Caribbean: Salazar's Revenge, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Espen Sandberg, Joachim Rønning Igrajo: Johnny Depp, Kaya Scodelario, Geoffrey Rush, Orlando Bloom, idr.

11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zlata bralka / zlati bralec 2016 /2017, Kajuhova bralna znaÄ?ka 11.00 Ljudska univerza Velenje Nakit iz fimo mase, delavnica 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavah Inventura 17 in Prehodi 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic: PravljiÄ?ne ure

Ĺ OĹ TANJ

Petek, 26. maj X

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom

Nedelja, 28. maj 16.00 Športna dvorana Šoťtanj Kvalifikacije za 1. SKL U19 18.00 REKS Ravne Letni koncert Ženskega pevskega zbora Planike z gosti

Prireditveni prostor MC Ĺ martno ob Paki DrĹžavna kiparska delavnica (les)

Sobota, 27. maj X X

Prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki DrŞavna kiparska delavnica (les) Športni park Šmartno ob Paki Nogomet – U-11 (B skupina, MNZ Celje) NK Šmartno 1928 : NK Šoťtanj

Nedelja, 28. maj X X X X

ÄŒetrtek, 25. maj

Prireditveni prostor MC DrĹžavna kiparska delavnica (les) Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet – Ä?lani (3. slovenska liga – Sever) NK Ĺ martno 1928 : Korotan Prevalje Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet – U-13 (2. MNZ liga) NK Ĺ martno 1928 : Rudar Velenje B Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet – U-9 NK Ĺ martno 1928 Turnir

Sreda, 31. maj 18.00 Dvorana Marof Koncert Glasbene ĹĄole Velenje

Lunine mene

Ponedeljek, 29. maj 11.15 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Branje je potovanje

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 25. maj X

Prostori DruĹĄtva upokojencev Ĺ martno ob Paki (veÄ? informacij na

Zlata paleta na Velenjskem gradu Velenje, 24. maja – VÄ?eraj so na Velenjskem gradu odprli tematsko razstavo, ki jo razpisuje Zveza likovnih druĹĄtev Slovenije. Ta je pripravo vseslovenske razstave na temo sodobno slikarstvo zaupala DruĹĄtvu ĹĄaleĹĄkih likovnikov, pripravljajo pa jo v sodelovanju z Muzejem Velenje.

Na razstavi je na ogled 49 likovnih del, ki so jih ustvarili Ä?lani 14 slovenskih likovnih druĹĄtev. Na nateÄ?aj so poslali 204 dela, a na ogled so le najboljĹĄa. Na prireditvi so podelili tudi najviĹĄja priznanja zveze – zlate palete. đ&#x;”˛ bĹĄ

Petek, 26. 5., ob 22.00 Sobota, 27. 5., ob 20.00 – 3D Nedelja, 28. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 28. 5., ob 17.30 – 3D

SREÄŒEN ZA UMRET KomiÄ?na drama, 100 minut (Slovenija) ReĹžija: MatevĹž LuĹžar Igrajo: Evgen Car, Milena ZupanÄ?iÄ?, Vladimir VlaĹĄkaliÄ?, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta KremĹžar, Dare ValiÄ?, Ivo BariĹĄiÄ?, DuĹĄan JovanoviÄ?

Sobota, 27. 5., ob 18.00

AMERIŠKA LJUBICA American Honey, drama, 162 minut (ZDA) ReŞija: Andrea Arnold Igrajo: Sasha Lane, Shia LeBeouf, Riley Keough, McCaul Lombardi, Arielle Holmes Petek, 26. 5., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 27. 5., ob 19.30 – mala dvor.

Nedelja, 28. 5., ob 19.00 – mala dvor.

OSEBNA STILISTKA Personal Shopper, triler, 105 minut (Francija, NemÄ?ija) ReĹžija: Olivier Assayas Igrajo: Kristen Stewart, Lars Eidinger, Sigrid Bouaziz, Anders Danielsen Lie, Ty Olwin Ponedeljek, 29. 5., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e

25. maja, ob 21:45, prazna luna - mlaj

DruĹžinsko kolesarjenje Celje – Zadnja nedelja v maju je na Celjskem tradicionalno rezervirana za druĹžinsko rekreativno kolesarsko druĹženje. Ĺ˝e 12. leto zapored bodo ljubitelji kolesarjenja, priÄ?akujejo jih veÄ? kot 600, zavrteli pedala in se podali po sedmih razliÄ?no zahtevnih trasah. V nedeljo, 28. maja, ob 10. uri bodo starti v 6 obÄ?inskih srediĹĄÄ?ih: v Celju, Vojniku, Ĺ˝alcu, Ĺ torah, Ĺ entjurju in Slovenskih Konjicah. NajmlajĹĄi kolesarji v spremstvu odraslih in rolarji bodo startali ob 10.15 pred Citycentrom Celje po novi ÂťjuniorÂŤ trasi, ki je ĹĄe bolj varna in nekoliko krajĹĄa od lanske. ÄŒe bo vreme slabo, bo prireditev prestavljena na nedeljo, 4., ali 11. junija. đ&#x;”˛ mz

CITY CENTER Celje

KINO spored Bamse och häxans dotter, sinhronizirani druŞinski animirani film za najmlajťe, 66 minut (Švedska), 4+ ReŞija: Christian Ryltenius Petek, 26. 5., ob 18.00 Sobota, 27. 5., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 28. 5., ob 16.00 – otroťka matineja

Sreda, 31. maj

oglasni deski DU) Izlet DU Ĺ martno ob Paki v Spodnjo Savinjsko dolino

8.00

Sila zvoka – ritem Ä?asa

MEDVED BAMSI IN ÄŒAROVNIÄŒINA HÄŒI

Odprtje razstave The stroj – Retrospektiva 1997 - 2017 19.19 KnjiŞnica Velenje, preddverje Mohor Hudej: VlaŞne duťe, predstavitev knjige 19.30 Glasbena ťola Velenje, Velika dvorana Koncert pevskih zborov Glasbene ťole Velenje in Šolskega centra Velenje

• ÄŒetrtek, 25.5. BiotrĹžnica • Petek, 26.5. od 14.00 dalje kmeÄ?ka trĹžnica, • Nedelja, 28.5. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Ljubezni je dovolj za vse • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri, svet lutk in njihovih zgodb, 28.5.

lutkovna predstava – TravniĹĄke zgodbe v izvedbi gledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom: torek-petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

25. maja 2017

Nagradna križanka Avto Shop Podgoršek

RADIO VELENJE

Avto Shop Podgoršek, d.o.o.

Prodaja rezervnih delov, montaža izpušnih sistemov in servis Metleče 10, 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 898 71 00 Zdravniški nasveti: Gostja: Aleksandra Žuber, zdravnica splošne medicine.

Tema: utrujenost.

Ne spreglejte!

Servis je odprt tudi ob sobotah!

Vabljeni tudi ob sobotah!

Sobota od 8.00 do 12.00 Pon. – pet.: 7.30 – 16.00

Super ugodno!

EUROSERVIS Za vse znamke vozil in starosti vozil

Tudi za nova in novejša vozila v garanciji

• • • • • • • • • •

Hitri servis Vulkanizerstvo Mehanična popravila Zavorni sistemi Klimatski sistemi Avtoelektrika Diagnostika Avto optika Vzmetenje Svetila

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 5. junija 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Avto Shop Podgoršek«. Izžrebali bomo tri lepe nagrade (storitev v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

ČETRTEK, 25. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 26. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 27. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 28. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 29. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 30. maja

ODGOVORNO OBNAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO, PRILAGODITE

HITROST VOŽNJE IN VARNOSTNO RAZDALJO

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 31. maja

SREDA, 31. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA TO JE POMEMBNO ZA VAŠO VARNOST IN VARNOST NAŠIH DELAVCEV NA CESTI. Varno in srečno na poti vam želi DARS. 1970

promet.si

V tednu od 15. do 21. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 15. do 21. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 15. do 21. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

25. maja 2017

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ŽIVALI ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 041 799 945 TELICO simentalko težko 350 kg, prodam. Gsm: 031 799 476 TELIČKO, pasme limuzin, stara 8 tednov, težka 130 kg, primerna za nadaljnjo rejo, prodam. Cena 480,00 Gsm: 031 727 606

NEPREMIČNINE

RAZNO

KMETIJO v Mislinji, 8ha gozda in 5,3ha travnikov in hišo ki je takoj vsiljiva, prodam. Informacije na Gsm: 041 966 350 od 18. do 21. ure.

MANJŠI poslovni prostor oddamo v Starem Velenju, po zelo ugodni ceni.

Gsm: 031 418 249 ali tel.

03 58 71 156

BUKOVA DRVA, prodam. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 786 154 SADIKE paradižnika in paprike, različne vrste, na domu, ugodno prodam. Gsm: 064 110 515 BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 45 in 40 EUR/m3. Gsm: 041 668 880 GUGALNIK, prodam.

Gsm: 031 642 629 (popoldan) JUPOL Classic 15L, nerabljen, prodam. Gsm: 041 692 995

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj, prodam.

Gsm: 041 687 371.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

GIBANJE prebivalstva

• Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, 194 m2, 686 m2 zemljišča, zgrajena 1981, EI v izd., 120.000.000 €

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KOŽELJSKAGA ULICA, 84 m2, zgrajeno l. 1978, 2/5 nad., EI v izd., 75.000.000 €

Upravna enota Velenje

POROKE

ZAMLJAEN MARJAN, Kamnik, Županje Njive, 36 IN MATEJA JUVAN, Kamnik, Županje Njive 36

SMRTI GRAZER GABRIJEL, roj. 1934, Velenje, Uriskova ulica 35; PRAZNIK TATJANA, roj. 1952, Velenje, Šercerjeva cesta 20; KLANČNIK JOŽEF, roj.

1932, Šoštanj, Gaberke 277

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho odšel

MILAN PIŠKUR 1. 12. 1942 – 12. 5. 2017

Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

Zahvaljujemo se Združenju avtomehanikov in šoferjev Šaleške doline, družini Piškur iz Novega mesta, Tatjani in Marjani za vso pomoč.

Hvala zdravnici Gordani Šćepanović, pevcem Flaminga in pogrebni službi Usar.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot ter darovali sveče in cvetje. Žalujoči Božica in svakinja Milena z družinama

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI (Privatna zobna ambulanta, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure).

27. 5., 8. 5. – Janežič Ivan, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona Pavlič Založnik, vodja zioterapije v Termah Zreče

Bownova terapija učinkovito vrača zdravje in dobro počutje.

Bownova terapija je nežna manualna tehnika, pri kateri terapevt preko vlaken z nežnim raztezanjem ter manipulacijo mišičnega tkiva in fascije vnaša v bolnikovo telo dražljaje. Dražljaji v telesu povzročijo procese, ki zično in energijsko stimulirajo telo. Terapija je zaradi svoje izjemne učinkovitosti zelo priljubljena v Avstraliji, ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji. Vse več pa jo uporabljamo tudi v Sloveniji, saj jo lahko varno uporabimo pri vseh - od novorojenčkov do starejših ljudi, pa vse do športnikov in celo nosečnic.

Bownovo terapijo svetujemo pri bolečinah v hrbtu, vratu, glavobolih, migrenah, sinusitisu, težavah s sklepi (bolečine, otekline zmanjšana gibljivost), pri zamrznjeni rami, teniškem komolcu, bolečinah v čeljustih, akutni in kronični utrujenosti, stresu, prekomerni mišični napetosti, rehabilitaciji po operacijah, motnjah v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonalnem sistemu (astma, zaprtje, lajšanje težav med nosečnostjo in po porodu), menstrualnih motnjah in bolečinah, predmenstrualnem sindromu, pri dojenčkih (kolike, nespečnost, razdražljivost, simptomi cerebralne paralize, travmatično rojstvo, razvojne motnje).

Zelo dobri rezultati se kažejo tudi pri preventivni uporabi bownove terapije ali kot terapija za popolno sprostitev.

Svetovne raziskave namreč kažejo, da le-ta zelo učinkovito vpliva na avtonomni živčni sistem, saj izboljšuje gibljivost ter zmanjša ali celo odstrani vzroke bolečin v miofasciji, pospeši pretok limfe ter zmanjša napetost in vodi do popolne sprostitve.

V mnogih primerih je tako učinkovita tudi, ko druge terapije niso.

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v Našem času, 11. maja, so: Marina Potisek, Šalek 91, 3320 Velenje (mobilni telefon); Marta Vašl, Andraž 63, 3313 Polzela (majica); Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL LG

ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata

GABRIJELA GRAZERJA

V SPOMIN

IVICA PIRMANŠEK 17. 5. 1939 – 24. 5. 2016

roj. 24. 2. 1934

Nekoč bomo vsi kot oblaki, ki ob večeru drse na zahod.

V jutru jih ni več, le zvezde na nebu so videle njih konec ...

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Fani, hči Majda z družino in ostali sorodniki

Je leto dni, od kar te ni, so prazni v hiši koti vsi, še rožic se mi ne goji, od kar tvoj obraz več ne žari.

Le koga vprašam naj sedaj, na koga obrnem naj se zdaj, sprašujem se povsod, kaj ti bi rekla na vse to?

Tvoja najbolj ljubeča hči

NaĹĄ Ä?as, 25. 5. 2017, barve: CMYK, stran 28

Jutri slovesno odprtje novih skakalnic Na prvi tekmi na novih velenjskih skakalnicah tudi nekaj znanih mladih skakalcev – Velenjski skakalci veseli, ker bodo odslej veÄ? trenirali doma – Pretekla zimska sezona zanje spet zelo uspeĹĄna Bojana Ĺ pegel

Velenje, 26. maja – JutriĹĄnji dan se bo v 62-letno zgodovino velenjskega SmuÄ?arsko skakalnega kluba vpisal z velikimi Ä?rkami. Namenu bodo namreÄ? predali dve novi skakalnici v SmuÄ?arsko skakalnem centru na grajskem hribu. Njuno izgradnjo je financirala MO Velenje, center pa upravlja javni zavod Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana. Najbolj veseli

â?ą

skakalnic in 1. tekmo za pokal MO Velenje.

Predsednik velenjskega SmuÄ?arsko skakalnega kluba Bogdan Plaznik nam je povedal, da so nekateri Ä?lani kluba Ĺže preizkusili obe novi skakalnici, tako 45- kot 70-metrsko. Nadomestili sta leta 1987 zgrajeno veliko skakalnico, ki so jo leta 2000 ĹĄe nadgradili. Ko so dobili odloÄ?bo, da ni veÄ? varna, pa so jo morali poruĹĄiti. ÂťSeveda smo pogreĹĄali

Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana bo upravitelj smuÄ?arsko skakalnega centra, uporabniki pa bodo Ä?lani velenjskega SmuÄ?arsko skakalnega kluba.

so ga zagotovo Ä?lani kluba, saj bodo od zdaj veliko veÄ? treningov opravili doma. Ĺ aleÄ?ani pa bodo lahko bolj pogosto priĹĄli na skakalne tekme. PrviÄ? Ĺže jutri zveÄ?er ob 19.30, ko MO Velenje pripravlja slavnostno odprtje

veÄ?jo skakalnico, zato smo toliko bolj veseli, ker smo dobili kar dve novi, zelo kakovostni skakalnici.ÂŤ Izgradnja je bila konÄ?ana decembra 2016, prejĹĄnji teden pa so na njej potekala razliÄ?na testiranja zaradi homologacije,

ki so jo ĹĄe Ä?akali. In to je bila tudi priloĹžnost za prve skoke na njih. ÄŒlani kluba jih doslej za treninge ĹĄe niso mogli uporabljati, zato so se ĹĄe vedno vozili v druga smuÄ?arsko skakalna srediĹĄÄ?a v Sloveniji in tujini.

JutriĹĄnji dan bo zelo pester. Že pred uradno otvoritvijo imamo ob 16. uri podelitev priznanja SmuÄ?arske zveze Slovenije Ä?lanom naĹĄega kluba za zimsko sezono. Ta je bila res uspeĹĄna.

Kot klub smo v nordijski kombinaciji Ĺže nekaj let dominantni.

Ponovno smo zasedli prvo mesto v tej panogi. Po seĹĄtevku tekem v skokih pa smo zasedli 3. mesto v drĹžavnem merilu,ÂŤ pove Plaznik. V klubu imajo trenutno 100 Ä?lanov, od tega 35 registriranih tekmovalcev. Ponosni so, ker skoke trenira tudi 6 deklet, potrudili pa se bodo, da jih bo ĹĄe veÄ?. ÂťMlajĹĄe selekcije bodo odslej lahko veÄ?ino treningov opravile doma, zato sta skakalnici res velika pridobitev, starejĹĄi pa bo-

do ĹĄe vedno trenirali tudi na veÄ?jih skakalnicah doma in v tujini. Za klub bodo treningi doma cenejĹĄi, naĹĄi Ä?lani pa bodo prihranili Ä?as,Âť ĹĄe izvemo. Zanimanja za skakalni ĹĄport je v zadnjih letih veliko, k Ä?emur zagotovo prispevajo tudi odliÄ?ni rezultati slovenskih skakalcev, skakalk in

nordijcev v svetovnem merilu. V velenjskem klubu imajo trenutno tri trenerje, ki delo opravljajo neprofesionalno. Za zdaj to ĹĄe gre, ĹĄe doda naĹĄ sogovornik, ki upa, da se bo po odprtju obeh skakalnic veÄ? mladih smuÄ?arjev skakalcev odloÄ?ilo, da ĹĄolanje nadaljujejo v ĹĄportnem oddelku velenjske gimnazije. ÂťTrenutno je kar nekaj naĹĄih Ä?lanov na kranjski gimnaziji, za kar so se odloÄ?ili ravno zaradi boljĹĄih pogojev za trening. NaĹĄa Ĺželja pa je, da tisti, ki so ĹĄe v osnovni ĹĄoli, ostanejo doma. Interes starĹĄev in tekmovalcev za to je, saj so velenjske ĹĄole dobre.ÂŤ

Prva tekma bo noÄ?na

Ob 17. uri se bodo na obeh skakalnicah zaÄ?ele kvalifikacijske tekme. NajboljĹĄi se bodo pomerili na veÄ?erni tekmi, ki bo sledila uradnemu odprtju centra. ÂťRaÄ?unamo, da se bo tekma zaÄ?ela ob 20.30 pod Ĺžarometi. Na njej priÄ?akujemo kar nekaj uveljavljenih imen, sploh iz mlajĹĄih selekcij in mlajĹĄih A Ä?lanov,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da bodo poskrbeli tudi za zabavni del prireditve. Nastopila bo domaÄ?inka Manca Dremel, ki je bila pred leti tudi Ä?lanica SmuÄ?arsko skakalnega kluba in skupina SkorBand. Komu bo pripadla Ä?ast otvoritvenih skokov, pa ostaja skrivnost.

Zadnja veÄ?ja tekma na prejĹĄnji veliki skakalnici je bila leta 2010.

Odslej bodo tekme na grajskem hribu spet bolj pogoste. ÂťPrijavljali se bomo za tekme drĹžavnega prvenstva in kandidirali tudi za mednarodne tekme,ÂŤ napoveduje Plaznik. đ&#x;”˛

Bogdan Plaznik: ÂťNaĹĄ klub je v nordijski kombinaciji najboljĹĄi v drĹžavi, v skokih smo tretji.ÂŤ

Nad centrom Velenja je zaĹžarela 'mavrica znanja' Delavnice za nova znanja in sprostitev pred iztekom ĹĄolskega leta – ÄŒetvorka, video maping in koncert na Titovem trgu – Center mladosti je odliÄ?no uspel Tina Felicijan

Pretekli petek so dijaki s profesorji vseh ĹĄestih srednjih ĹĄol in viĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje na promenadi in v amfiteatru, v parku pred gimnazijo ter na Titovem trgu pokazali, kako se za ĹĄolskimi klopmi in pri drugih obĹĄolskih dejavnostih pripravljajo za Ĺživljenje ter kako se zabavajo. Na veÄ? kot petdesetih delavnicah ter glasbenih, plesnih in gledaliĹĄkih toÄ?kah celodnevne prireditve Center mladosti, ki so jo pripravili v sklopu 27. festivala Dnevi mladih in kulture, so povezali vrednote, kot so ustvarjalnost, strpnost, sodelovanje in dobro-

delnost, saj so med drugim izvedli jam session z Markom SorĹĄakom Sokijem in zbirali denar za nakup instrumentov za velenjske osnovne ĹĄole. Tako so se predstavili drug drugemu in ĹĄirĹĄi javnosti, pokazali pa, koliko odtenkov ima mavrica znanja, ki jo pletejo na Ĺ olskem centru.

ĹĄatulje ali blazinice za ĹĄiviljski pribor. Ĺ pela Korenak je prikazala izdelavo uĹžitnih skulptur. ÂťFondant masa pri modeliranju ponuja neskonÄ?ne moĹžnosti. Najprej zberemo ideje in jih dopolnimo s svojimi izvirnimi idejami, pripravimo skico, po kateri bomo izdelovali, predvideti moramo konstrukcijske izzive, da se nam figurica ne podre, ve-

Sestavljali mavrico znanja

Dijaki vseh programov so pokazali, da so lahko prav povsod ustvarjalni. Tako sta Alma Meťić in Katarina Urťej iz Šole za storitvene dejavnosti pokazali, kako lahko inovativno recikliramo jeans v uporabne in dekorativne namene, kot so nakit,

ÂťLepo je videti mladost na Titovem trgu,ÂŤ je dejal Ä?astni pokrovitelj Centra mladosti, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, in ĹĄtiridesetim plesnim parom ter vsem zbranim mladim zaĹželel, da bi povsod, kamor bodo ĹĄli, ponosno nosili s sabo kovÄ?ek, poln znanja iz ĹĄolskih klopi in izkuĹĄenj zunaj njih.

Karmen Grabant: ÂťNa Ĺ olskem centru Velenje je polno mladosti tako med dijaki in ĹĄtudenti kot med tistimi nekoliko starejĹĄimi.ÂŤ

liko pa je prepuĹĄÄ?eno trenutnemu navdihu.ÂŤ Dijaki so se med drugim predstavili s peko mini ameriĹĄkih palaÄ?ink. ÂťMasa ni niÄ? posebnega,ÂŤ so nam povedale dijakinje. ÂťGre za klasiÄ?ni recept za palaÄ?inke, ki mu je treba dodati ĹĄÄ?epec mladostniĹĄke energije, da so ravno prav puhaste,ÂŤ je namignila Alisa TiÄ?ević.

Manjkale niso niti raziskovalne delavnice, ki so se jih z zanimanjem udeleĹžile tako vrtÄ?evske in osnovnoĹĄolske skupine kot odrasli obiskovalci. Skozi mikroskop so lahko opazovali drobna bitja, ki Ĺživijo v vodi reke Pake, s tem pa ugotavljali, kako onesnaĹžena je. ÂťPotrdimo lahko, da je glede na rastline, ki Ĺživijo v vodi, Paka ena najbolj Ä?istih rek,ÂŤ je povedala gimnazijka Anja Zaverca. V fizikalnem kotiÄ?ku so obiskovalci z doma narejenim teleskopom iz kartona, pa tudi s takim Ä?isto pravim lahko pogledali v nebo. Dijaki pa so predstavili tudi figuro avtomobila, katerega gorivna celica se polni s sonÄ?no energijo. ÂťZ elektrolizo spreminja vodo v kisik in vodik. Ko prikljuÄ?imo motorÄ?ek, se zgodi obraten proces, ki ele-

ProÄ?elje kulturnega doma je oĹživelo z video animacijo, v kateri so se prikazovale podobe Velenja in atraktivni grafiÄ?ni elementi.

menta spaja nazaj v vodo, kar ustvarja energijo, ki poganja motor,ÂŤ je pojasnil Nejc Zajc. Dijaki strojne in avtomehaniÄ?ne ĹĄole so pokazali modele, na katerih se uÄ?ijo, in tako so obiskovalci imeli priloĹžnost pogledati v notranjost razliÄ?nih motorjev, drugih naprav in sistemov, ki se uporabljajo v sodobni tehnologiji.

Pri organizaciji in izvedbi ustvarjalnih in raziskovalnih delavnic na temo ĹĄporta, tujih jezikov,

elektronike, energetike, rudarstva, podjetniĹĄtva, turizma, psihologije, matematike in mnogih drugih podroÄ?ij, pestrega spremljevalnega programa v obliki kulturno-umetniĹĄkih uprizoritev, potopisnih predavanj, video projekcij na proÄ?elje kulturnega doma, koncertov in mnogih drugih doĹživetij je sodelovalo okrog 150 ljudi pod vodstvom koordinatorice Centra mladosti mag.

Karmen Grabant. Ĺ˝elijo si, da bi to postala tradicionalna prireditev, ki bi tesneje povezala dijake razliÄ?nih ĹĄol in programov, profesorje, organizatorje in ĹĄirĹĄo skupnost z namenom ĹĄirjenja pozitivnih vrednot in popestritve zadnjih ĹĄolskih dni. đ&#x;”˛

Dijakinje in dijaki so pod drobnogled vzeli reko Pako in pokazali, da je ena najbolj Ä?istih rek. Merilnik moÄ?i meri silo, ki jo doseĹže kandidat, ko skuĹĄa raztegniti vzmet. Preizkusili so se ĹĄtevilni obiskovalci.

Glasbeni okus mladih, ki so izbrali bende za zakljuÄ?ni koncert na Titovem trgu, je bil oÄ?itno vĹĄeÄ? tudi odraslim, saj je na koncert Elvisa Jacksona in Big Foot Mame priĹĄlo veliko ljudi, ogledali pa so si lahko tudi video projekcijo na proÄ?elju kulturnega doma.