21 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (9/20 °C), soboto (10/23 °C) in nedeljo (12/22 °C) bo delno oblaÄ?no.

V soboto in nedeljo moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 30. maja 2019â€

ĹĄtevilka 21 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

PodjetniĹĄtvo in inovativnost sta prihodnost Mira ZakoĹĄek

DruĹženje ob ĹĄportu in zabavi Velenje, 24. maja – OsnovnoĹĄolci velenjskih osnovnih ĹĄol se tradicionalno druĹžijo v zadnjih majskih dneh na otroĹĄki olimpijadi. LetoĹĄnja je bila Ĺže 14. Vse ĹĄole imajo takrat ĹĄportni dan. Za uÄ?ence 8.

in 9. razredov je Ĺ portna zveza organizirala atletsko tekmovanje, v ĹĄtafeti pa so se pomerili tudi uÄ?enci ĹĄestih in sedmih razredov. Drugi so se udeleĹžili predstavitve razliÄ?nih ĹĄportnih klubov. Prav vsi pa

so preĹživeli res lepo ĹĄportno dopoldne, in mnogi so bili tako navduĹĄeni, da se bodo v prihodnjem ĹĄolskem letu gotovo prikljuÄ?ili h kateremu izmed ĹĄtevilnih đ&#x;”˛ mz, foto: tg velenjskih klubov. â€

Inovacije zaznamovale jubilej Ĺ tiridesetletnega jubileja Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice in 20. jubilejne podelitve priznanj uspeĹĄnim inovatorjem so se udeleĹžili poleg 180 inovatorjev, ki so letos prijavili 20 inovacij, ĹĄtevilni tukajĹĄnji gospodarstveniki ter mnogi gostje, med njimi tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek in novoizvo-

ljeni predsednik GZS BoĹĄtjan Gorjup.

Spomin na Ä?ase, ko so ustanovili zbornico, je obudil takratni podpredsednik Bogomir StraĹĄek, ĹĄe vedno uspeĹĄen podjetnik, ki je izrazil prepriÄ?anje, da je bila ravno zbornica gonilo ustanavljanja ĹĄtevilnih podjetij v tukajĹĄnjem okolju. PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je pohvalil

dobro sodelovanje med vsemi podjetniĹĄkimi zdruĹženji in lokalno skupnostjo, minister PoÄ?ivalĹĄek pa poudaril pomen inovacij za mednarodno konkurenÄ?nost slovenskih podjetij. BoĹĄtjan Gorjup je opozoril na kljuÄ?no vlogo regionalnih gospodarskih zbornic pri spodbujanju inovativnosti in oblikovanju konkurenÄ?nega poslovnega okolja na lokalni rav-

ni. Predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice dr. BlaĹž Nardin pa izrazil prepriÄ?anje, da bodo nadaljevali dobro zastavljeno delo, izrazil je tudi Ĺželjo po ĹĄe boljĹĄem sodelovanju z izobraĹževanjem, poudaril pa ĹĄe, da je treba dvigniti ugled podjetniĹĄtva, brez katerega si ni mogoÄ?e predstavljati uspeĹĄne nadaljnje poti.

Zavzel se je za obvezno Ä?lanstvo, saj je nesprejemljivo, da tisti, ki so Ä?lani zdruĹženj, opravljajo delo tudi za vse druge, ki to niso. VeÄ? đ&#x;”˛ mz na strani 3. â€

Dvorano Hotela Paka so ob proslavljanju ĹĄtiridesetletnice Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice in podelitvi priznanj inovatorjem povsem napolnili gospodarstveniki s tukajĹĄnjega obmoÄ?ja.

Med njimi so bili tudi vizionarji, ki so pred ĹĄtirimi desetletji zaorali ledino na tem podroÄ?ju s prvim direktorjem mag. BoĹžom Lednikom in takratnim podpredsednikom Mirkom StraĹĄkom na Ä?elu. To je bila ena prvih regijskih institucij in edina v Sloveniji, ki je bila organizirana na obmoÄ?ju, ki ni bilo organizirano v regijo.

Seveda je bilo delovanje v tistih Ä?asih, ki jih je zaznamovalo plansko gospodarstvo, povsem drugaÄ?no, a Ĺže takrat so postavili mnoge temelje uspeĹĄnemu podjetniĹĄkemu razvoju v kasnejĹĄem obdobju, ko smo preĹĄli na trĹžno gospodarstvo. To pa je prineslo s sabo tudi neobvezno Ä?lanstvo v takĹĄnih zdruĹženjih, kot sta gospodarska in obrtna zbornica. Obstoj tukajĹĄnje gospodarske zbornice je visel na nitki, a znova je bilo dovolj vizionarjev, ki so zaznali nujo po njegovi ohranitvi. Samo tako organizirano gospodarstvo lahko uveljavlja svoje interese na drĹžavni ravni, kjer se sprejemajo najpomembnejĹĄe odloÄ?itve, ki vedno gospodarstvu, Ä?etudi je to kljuÄ?no za naĹĄ razvoj in celo obstoj, niso naklonjene.

In ravno iz tukajĹĄnjega okolja, ki je bilo tudi eno prvih na podroÄ?ju podpore inovativni dejavnosti, so vzniknile mnoge dobre ideje, ki so kasneje zaĹživele tudi v praksi. O teh dobrih idejah je bilo na slovesnosti ob jubileju sliĹĄati veliko, ne le na uradnem delu, ampak tudi kasneje v sproĹĄÄ?enih pogovorih, v katerih sta se med gospodarstvenike in podjetnike pomeĹĄala tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek in novoizvoljeni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije BoĹĄtjan Gorjup, ki prihaja iz tukajĹĄnjega okolja in vodi enega tudi inovativno najuspeĹĄnejĹĄih slovenskih podjetij BSH HiĹĄni aparati Nazarje.

PrepriÄ?ana sem, da so ti pogovori in tisti, ki jim bodo ĹĄe sledili, rodili zametke novih inovativnih doseĹžkov. Vsekakor pa je pomembno tudi to, da so skupaj z gospodarstveniki o teh vpraĹĄanjih premiĹĄljali tudi predstavniki izobraĹževanja, ki so zelo pomemben kamenÄ?ek razvoja in uspehov podjetniĹĄtva. Naj skupno nasnujejo v mozaik ĹĄe mnogo uspeĹĄnih inovacij, te pa naj odpirajo nova delovna mesta in ponesejo podjetniĹĄkega duha in razvoj po vsej regiji SaĹĄa. đ&#x;”˛

Koncert ob jubileju Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora Velenje, 1. junij – To soboto ob 19.30 se bo v veliki dvorani velenjske glasbene ĹĄole zaÄ?el sveÄ?ani koncert ob 20-letnici Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora, ki ga od samega zaÄ?etka vodi dirigentka Danica PireÄ?nik. Slavnostni koncert bo hkrati druĹženje pevcev vseh generacij, ki so v dveh desetletjih poustvarjali v zboru ter mu z izkuĹĄnjami zrelih zborovskih pevcev in mladostno energijo ĹĄtudentov dali prepoznavno ime in svojevrsten peÄ?at. Odtisnili so ga na ĹĄtevilnih koncertih, doma in v tujini, od koder so se vraÄ?ali z odliÄ?ji. †đ&#x;”˛ tf

ZaÄ?enja se gradnja prireditvenega prostora in odra Velenje, 30. maja – Danes bodo v protokolarni sobi Mestne obÄ?ine Velenje podpisali pogodbo za izgradnjo prireditvenega prostora in odra ob Velenjskem jezeru, ki ga veÄ?insko financira Evropska unija iz tako imenovanih celostnih teritorialnih naloĹžb. Na mednarodnem razpisu je bilo najuspeĹĄnejĹĄe podjetje VG5 iz Ljubljane. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Izvolili smo evropske poslance

LOKALNE novice

Skoki za pokal Mestne obÄ?ine Velenje Velenje – Jutri (v petek, 31. maja) bo v SmuÄ?arskoskakalnem centru pod Velenjskim gradom potekala 3. tekma v smuÄ?arskih skokih za pokal Mestne obÄ?ine Velenje za dekleta in fante v kategorijah od 13 let do Ä?lanov na skakalnicah HS 45 in HS 75.

Organizatorji priÄ?akujejo veÄ? kot 140 tekmovalcev iz Slovenije, Poljske in Italije. Pomerilo se bo tudi veÄ? kot 30 deklet. Prva serija se bo zaÄ?ela ob 17. uri, druga pa ob 19.30. Ob zakljuÄ?ku bo prisotne pozdravil tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. đ&#x;”˛

Proslava na Petelinjeku Velenje, 1. junij – Krajevna organizacija Vinska Gora ZdruŞenja borcev za vrednote NOB Velenje bo to soboto ob 11. uri priredila proslavo pri spomeniku padlim partizanom na Petelinjeku.

Pohodniki se bodo ob 9.30 zbrali pred Domom krajanov Vinska Gora in krenili na Petelinjek. Za vse, ki ne morejo peĹĄ, bo organiziran prevoz. V primeru slabega vremena bo proslava odpadla. đ&#x;”˛

tf

Zbirajo predloge za Ä?lana obÄ?inske volilne komisije Velenje – Komisija za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja Mestne obÄ?ine Velenje je naslovila poziv politiÄ?nim strankam in drugim organizacijam, da vloĹžijo kandidature za Ä?lana obÄ?inske volilne komisije. Na zadnji seji je namreÄ? Ä?lan komisije Andrej Vrbec odstopil. Kandidature je moĹžno vloĹžiti do 7. junija. Volilno komisijo vodi Milena BukviÄ? DeĹžman, sestavljajo pa jo ĹĄe mag.

GaĹĄper Ĺ karja (podpredsednik), Viljema Dremelj (Ä?lanica), Dejan ValenÄ?ak (namestnik), Slavka Ocepek (namestnica), Jelka Sever ÄŒasl (Ä?lanica) in Denis Ĺ temberger (namestnik). đ&#x;”˛

mz

IĹĄÄ?ejo izvajalce revizijskih pregledov Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je objavila javno ponudbo za zbiranje ponudnikov za izvedbo revizijskih postopkov poslovanja Mladinskega centra Velenje in Festivala Velenje. Gre za redni postopek ugotavljanja skladnosti poslovanja z zakonodajo. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje objavila namero za zamenjavo zemljiĹĄÄ?

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je na spletni strani objavila, da namerava zamenjati svoje zemljiĹĄÄ?e na Kersnikovi ulici veliko 2566 kvadratnih metov z delom zemljiĹĄÄ?a med reko Pako in poĹĄto v velikosti 3450 kvadratnih metrov, ki je v lasti zasebnika.

S takĹĄno menjavo so na zadnji seji soglaĹĄali velenjski obÄ?inski svetniki. Na parceli na Kersnikovi je predvidena gradnja dveh stanovanjskih stolpiÄ?ev, Ä?emur nasprotuje civilna iniciativa.

Drugo zemljiĹĄÄ?e, ki bo po menjavi v celoti v lasti obÄ?ine med poĹĄto, reko Pako in Kardeljevim trgom, pa je predvideno za stanovanjsko poslovne namene. đ&#x;”˛

mz

Predavanje o e-oskrbi na domu Šoťtanj – Druťtvo upokojencev Šoťtanj je v sklopu projekta Starejťi za starejťe, ki ga izvajajo prostovoljke (vodi jih Jelka Kuťar), organiziralo predavanje o e-oskrbi na domu, storitvi, ki jo nudi Telekom Slovenije. Zanimanje za predavanje je bilo veliko.

E-oskrba je pripomoÄ?ek, ki starejĹĄim, invalidom, bolnikom s kroniÄ?nimi boleznimi, bolnikom po teĹžjih operativnih posegih in osebam z demenco omogoÄ?a bolj samostojno in neodvisno bivanje na svojem domu, svojcem pa, da bolje in laĹžje poskrbijo zanje. đ&#x;”˛

mkp

Zapisi nekega Ä?asa Velenje, 3. junij – ÄŒlani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov vabijo na novo razstavo svojega dolgoletnega Ä?lana. V ponedeljek ob 17. uri se bo v razstaviĹĄÄ?u vile Bianca predstavil JoĹže Hohkraut, ki bo postavil razstavo krajin v akvarelih z naslovom Zapisi nekega Ä?asa. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tf

V nedeljo smo volili poslance v evropski parlament. Izvoljeni so bili Milan Zver, Romana Tomc in Franc BogoviÄ? (SDS in SLS), Tanja Fajon in Milan Brglez (SD), Irena Joveva in Klemen GroĹĄelj (LMĹ ) in Ljudmila Novak (NSi). Z volilno udeleĹžbo se Slovenci tudi tokrat nismo izkazali, smo nekje na repu v Evropi, glasovalo pa nas je 28,29 odstotka, kar je sicer malenkost veÄ? kot na prejĹĄnjih volitvah.

Kako smo volili v SaĹĄa regiji?

V volilnem okraju Velenje I je

30. maja 2019

Z voliĹĄÄ?a v Ĺ aleku

bila volilna udeleĹžba 26,84 odstotna. SD je dobila 28,75 odstotka, SDS in SLS 23,88, LMĹ 13,57 in DeSUS 7,96 odstotkov glasov. V volilnem okraju Velenje

II je bila volilna udeleĹžba 27,55 odstotna. Lista SDS in SLS je dobila 31,25 odstotka, SD 20,04, LMĹ 12,45, NSi 8,2 in DeSUS 7,54 odstotka glasov. V Mozirju

pa je bila volilna udeleĹžba 31,94 odstotna. SDS in SLS sta dobili 32,98 odstotka, Lista poveĹžimo se 21,63, LMĹ 10,74, NSi 9,60 in SD 9,09 odstotka glasov.†đ&#x;”˛

Nadaljujejo tradicijo sreÄ?evanj s krajani Na vabilo novega sestava sveta KS Ĺ oĹĄtanj se je odzval direktor TEĹ , nad Ä?imer so bili vsi prijetno preseneÄ?eni Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 21. maja – Novoizvoljeni svet Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj (v sedemÄ?lanskem svetu so trije Ä?lani novi, drugi so iz prejĹĄnjega sestava) nadaljuje tradicijo letnih sreÄ?anj s krajankami in kra-

jani. V ospredje prvega v novem mandatu so postavili predstavitev plana dela, dotaknili pa so se tudi aktualne problematike – soseĹžiga odpadkov v TEĹ , prezraÄ?evalnega jaĹĄka Premogovnika Velenje na obmoÄ?ju Termoelektrarne in pogrezanja na Goricah.

Prijetno so bili preseneÄ?eni, ker so se povabilu na sreÄ?anje odzvali predstavniki TEĹ na Ä?elu z direktorjem Mitjem TaĹĄlerjem. ÂťDo prejĹĄnjega direktorja je bilo namreÄ? zelo teĹžko priti, tokrat pa je povsem drugaÄ?e,ÂŤ pravi predsednica sveta UrĹĄka Kurnik. ÂťRazumljivo in primerno so nam predstavili soseĹžig odpadkov. Od Premogovnika pa smo na postavljena vpraĹĄanja dobili pisne odgovore, tako da smo lahko krajanom podali tudi informacije v

zvezi s prezraÄ?evalnim jaĹĄkom in posedanjem na Goricah.ÂŤ Krajane pa so zanimale ĹĄe druge, morda ne tako velike, a za kakovostno Ĺživljenje v mestu vseeno pomembne stvari. ÂťMed drugim bi si Ĺželeli veÄ? nadzora zaradi vandalizma, veÄ? koĹĄev za smeti in manj pasjih iztrebkov v mestu. Vse smo si skrbno zapisali, s tem seznanili upravo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu doloÄ?ene zadeve skuĹĄali đ&#x;”˛ odpraviti.ÂŤâ€

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Zavrtimo na novo naĹĄe kolesje Brez Evrope – Vse veÄ? na kolesa – Nagrada za zgodovino – ZreÄ?ani v svet – Stolpu spodrsnilo Tako, tudi evropske volitve so mimo. Ljudje so se odloÄ?ili, kot paÄ? so se, kaj bo njihova odloÄ?itev pomenila za nadaljnje delovanje evropskega kolesja, pa bomo ĹĄele videli.

VeÄ?krat smo sliĹĄali, da se je samo na ĹĄirĹĄem celjskem obmoÄ?ju za osem Âťslovenskih stolÄ?kovÂŤ v EU potegovalo devet kandidatov.

Nekateri, ki stvari gledajo ťirĹĄeÂŤ, pravijo, da to ne drĹži povsem. Za mesto v Evropi se je med volitvami namreÄ? s celjskega obmoÄ?ja borila ĹĄe ena cela ekipa. Celjski nogometaĹĄi. Ti so se za uvrstitev v evropske boje borili Ĺže v soboto, in to na tujem terenu. V Murski Soboti so se pomerili z Muro. NihÄ?e ni zmagal, kar je pomenilo, da je Celje to bitko za Evropo izgubilo. Kot dan kasneje tudi vseh devet ÂťpravihÂŤ kandidatov za stolÄ?ke v evropskem parlamentu s Celjskega.

Zdaj Ä?aka izvoljene ĹĄe precejĹĄnja ÂťproceduraÂŤ, preden se bodo lahko aktivno vkljuÄ?ili v delovno kolesje Evropske unije. Kolesje v pravem pomenu besede pa se pri nas Ĺže mnoĹžiÄ?no vrti. V senci Gira, na katerem letos vidno mesto zasedajo tudi slovenski kolesarji, in v pripravah na Dirko po Sloveniji, ki bo dolgo vodila tudi po naĹĄem oĹžjem obmoÄ?ju, so se Ĺže zaÄ?ele tudi mnoĹžiÄ?ne kolesarske prireditve. Na ĹĄirĹĄem Celjskem so zadnji vikend izvedli akcijo Vsi na kolo (za zdravo telo in Ä?isto okolje). Kolesa skozi vso drĹžavo je vrtela MIKova ekipa na Ä?elu z direktorjem Francije PliberĹĄkom, Ä?aka nas ĹĄe TuĹĄev vzpon na Celjsko koÄ?o in ĹĄe veÄ? drugih kolesarjenj. Za rekreacijo in zdravje – Ä?eprav mnogi med

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

voĹžnjo zelo trpijo. Mnogi seveda upajo, da se bo enako uÄ?inkovito zavzeto in bolj sloĹžno vrtelo tudi naĹĄe gospodarsko in politiÄ?no kolesje. To bo zdravo tudi za tiste, ki na prava kolesa ne (z)morejo sesti.

Mnogi bolj umirjeni prisegajo na golf. Tudi na naĹĄem obmoÄ?ju je nekaj takih igriĹĄÄ?, nekatera, ki so bila, so zamrla. Kot tisto pri JelĹĄingradu v Ĺ marju pri JelĹĄah, ki je nastalo po propadlih slatinskih naÄ?rtih mega igriĹĄÄ?a. Zdaj se s tem Ĺže dolgo Ä?asa ÂťigrajoÂŤ odvetniki in sodniki, ki reĹĄujejo spor med nekdanjim najemnikom zemljiĹĄÄ?a in lastnikom Golf kluba ter obÄ?ino. Nazadnje so o tej problematiki spregovorili celo na seji ĹĄmarskega obÄ?inskega sveta.

V Celju, kjer med ljudmi kritike seveda tudi ne manjka, zadnji Ä?as mnogi govorijo o prijetnejĹĄih stvareh. Zadnji Ä?as tudi o pomembni nagradi. Paviljon za predstavitev arheologije, ki stoji na Glavnem trgu, je namreÄ? dobil nagrado Evropske unije za kulturno dediĹĄÄ?ino. Ta paviljon so postavili pred dobrima dvema letoma, v njem pa na ogled postavili zanimive in pomembne najdbe, ki so jih odkrili pri prenovi starega mestnega jedra. Paviljon privablja veliko obiskovalcev, ki si na mestu samem lahko ogledajo pomembne ostaline starega Celja.

V RogaĹĄki Slatini pa je Slovenska turistiÄ?na organizacija ob dnevu zelenega turizma delila ÂťzelenaÂŤ priznanja – Slovenia Green.

Zlati znak sta poleg ÂťdomaÄ?ina RogaĹĄke

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Slatine prejela ĹĄe PodÄ?etrtek in LaĹĄko, podelili pa so tudi srebrne in bronaste. Veliko tudi krajem in ostalim destinacijam z naĹĄega ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja. In ko smo Ĺže pri zelenem: obÄ?ina ZreÄ?e, ki je znana po urejenosti in je zaradi tega prejela Ĺže veÄ? evropskih priznanj, se Ĺželi pomeriti ĹĄe v svetovnem merilu. Zato se je kot prva v drĹžavi vkljuÄ?ila v tekmovanje Communities in Bloom, ki ga pripravljajo KanadÄ?ani. ZreÄ?ani, ki bodo tekmovali v kategoriji manjĹĄih obÄ?in, se zavedajo, da imajo kaj ponuditi. Ocenjevalki bosta k njim priĹĄli Ĺže na zaÄ?etku junija, razglasitev bo septembra v Kanadi.

V nedeljo pa se bodo v Celju konÄ?ale letoĹĄnje prireditve v Mesecu ĹĄporta. Trajale so od zaÄ?etka maja, bile pa so tudi vremensko pestre. A so vseeno domala vse spravili Âťpod strehoÂŤ. V nedeljo bodo pripravili ĹĄe humanitarno prireditev TeÄ?em, da pomagam.

Ta prireditev bo na Ĺ pici, kjer bo nato ĹĄe zakljuÄ?na prireditev. Upajo, da jim bo vreme vsaj takrat naklonjeno, saj so pripravili res pestro druĹženje, ko se bodo udeleĹženci lahko pomerili v razliÄ?nih veĹĄÄ?inah. Kot napovedujejo, tudi v spretnostih Âťiz Ä?asov naĹĄih dedkov in babicÂŤ. Ĺ e to: pogosto piĹĄemo, da gredo stvari v PodÄ?etrtku v glavnem kot po maslu, da vse napovedano tudi uresniÄ?ijo v roku. Zdaj pa se jim je zalomilo. 25. maj je Ĺže mimo, svojega stolpa na Rudnici pa ĹĄe niso odprli.

Pa ni krivo pomanjkanje denarja ali kako pritoĹževanje, vzrok je povsem objektiven: vreme! Zaradi razmoÄ?ene zemlje na Ĺže tako teĹžkem terenu jim je paÄ? malo spodrsnilo pri lovljenju roka. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

30. maja 2019

3

Ob 40-letnici bogata bera: 376 inovacij 2198 avtorjev Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica je zaznamovala ťtiridesetletnico delovanja, ob tem pa ťtevilne uspehe, ki so jih dosegli – Med najpomembnejťe ťtejejo prizadevanja za bolj prijazno delovno okolje, medsebojno sodelovanje in usklajeno delovanje z izobraŞevalnimi institucijami Mira Zakoťek

Velenje, 27. maja – Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica je slovesno zaznamovala 40 let delovanja in 20 let podeljevanja priznanj za najboljťe inovacije v regiji. Praznovanje je bilo ťe toliko lepťe, ker so letos prejeli na razpis kar 20 prijav, trije predlogi pa so bili takťni, da so jim namenili zlato priznanje.

Zlat je tudi elektriÄ?ni izvenkrmni motor za plovila.

Prva priznanja so podelili leta 1999

Takratni direktor zbornice mag.

BoĹžo Lednik je sledil ideji kolegov iz Zasavja, ki so s tem projektom zaÄ?eli dve leti prej, v naslednjih letih pa se je gibanje razĹĄirilo po vseh regijskih zbornicah. Temu je

Zlato priznanje za 100-odstotno biorazgradljiv cvetliÄ?ni lonÄ?ek, izdelan iz odpadnih Ĺžitaric – zlata priznanja sta podelila BoĹĄtjan Gorjup in Zdravko PoÄ?ivalĹĄek.

Zlato je prejela tudi nova generacija pralnih in suĹĄilnih strojev WaveActive Gorenje.

potem sledila tudi Gospodarska zbornica Slovenije in ga popolnila z ocenjevanjem in nagrajevanjem inovacij na nacionalni ravni.

Med gosti na podelitvi priznanj sta bila tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije BoĹĄtjan Gorjup.

Kdo so letoĹĄnji inovatorji?

Zahvale:

V kategoriji inovacij brez profesionalne podpore sta zahvalo za prispevek na podroÄ?ju inovativnosti prejela Jure SevÄ?nikar za donatorja zdravil (namenjen je uporabnikom, ki morajo dnevno jemati zdravila, a so pozabljivi in vÄ?asih ne vedo, ali so zdravilo Ĺže vzeli ali ne) in SreÄ?ko Pisnik za blazino za aktivno sedenje (pripomoÄ?ek, ki vpliva na gibalne lastnosti v hrbtenici, ko sedimo, in lajĹĄa izvajanje vaj za medeniÄ?no miĹĄico).

V kategoriji profesionalno podprtih inovacij pa so priznanji za prispevek na podroÄ?ju inovativnosti prejeli Branko Zajc HTZ Velenje I.P za indikator delovanja analognih senzorjev (za preizkuĹĄanje analognih senzorjev na kombajnu za odkop premoga) in Gregor Cvet, Rok MiklavĹžina in Robert Ocepek – Komunalno podjetje Velenje za optimizacijo toplovodnega omreĹžja z izvedbo prevezave iz 3C na 2C sistem obratovanja

Bronasta priznanja za profesionalno podprte inovacije:

Opcijska robotizacija proizvodnega procesa - TurnaĹ oĹĄtanj - AleĹĄ PleĹĄnik, Slavko Ĺ ket, Simon Vinder Hrustelj, JoĹže Vovk, Peter Kolar in UroĹĄ Praznik (nadgradnja procesa sestave peÄ?niĹĄkih teÄ?ajev iz roÄ?nega reĹžima na opcijsko robotiziranega).

Human Resources Panel -Plastika Skaza - Peter Hutinski, Ä?orÄ‘e Mraović in Andreja Kotnik (napredna reĹĄitev za zaposlene, ki omogoÄ?a vsem zaposlenim, da imajo na dosegu rok vse podatke in dokumente o sebi in podjetju, ki jih potrebujejo za nemoteno in transparentno delo v podjetju).

Uporaba daljinskega zaznavanja za monitoring rudniĹĄkega povrĹĄja in objektov - Premogovnik Velenje - dr. Janez RoĹĄer, mag. AleĹĄ Lamot, Rok Gril in Jaka Hrast (napreden sistem opazovanja povrĹĄja in objektov na rudniĹĄkih obmoÄ?jih, ki poleg standardnih geodetskih tehnik zajema tudi metode daljinskega zaznavanja).

Inovativni razvoj in izdelava kompleksnega progre-

sivnega orodja za serijsko proizvodnjo polizdelkov iz visoko trdnostne ploÄ?evine z integriranim valjanjem navojev - Gorenje Orodjarna - Miha LebiÄ?, Katja PopoviÄ?, Elvis Nuhanović, Marko Lah in Martin LenoĹĄek (izdelava orodja je v primerjavi s predhodnimi viĹĄje produktivna in omogoÄ?a avtomatsko izdelavo polizdelkov).

Reorganizacija in optimizacija jamskega transporta in logistike – Premogovnik - Rolando Koren in Peter BritovĹĄek (optimizacijo delovnega procesa so lani kljub zmanjĹĄanju ĹĄtevila zaposlenih in podaljĹĄanju transportnih poti dosegli 9,2 odstotka veÄ?jo realizacijo) kot v letu 2017.

Bronasta priznanja brez profesionalne podpore:

Emmares – Nova doba email marketinga - Emmares (Bojan OremuĹž, Denis OreĹĄnik, Taja OremuĹž, Dejan PlavĹĄe, KriĹĄtof GajĹĄek, Jure Tovrljan, Gregor Ĺ˝vikart, Tadej OremuĹž in Janez SevÄ?nikar (nov digitalni kanal iz elektronske poĹĄte).

Srebrna priznanja s profesionalno podporo

Konfiguracija kuhinjskega aparata pri kupcu in proizvodnja po naroÄ?ilu MyMUM -BSH HiĹĄni aparati Nazarje (Andrej Luskar, Thomas Eisen, Gregor Krajnc, Miran PodpeÄ?nik, Anton KriĹžnik, TomaĹž Skaza, Gregor Ĺ mon, Adina Mlivić, Marjana Rakun JuriÄ?, Mirko Brezovnik in Denis OmladiÄ? (pilotni projekt, ki konÄ?nemu kupcu omogoÄ?a individualizirano naroÄ?ilo).

Nova generacija premijskih pomivalnih strojev ASKO – Gorenje -Mats Lilja, Anders Sahlen, Thomas Persson, AleĹĄ Osredkar, Nejc Kotnik, Ksenija SoviÄ?, Damir Mejrić, Peter SevÄ?nikar, DuĹĄan Mesner, Lisa Lindberg, Dejan Kokol in Sandi KaÄ?iÄ?nik (stroji za 17 pogrinjkov posode).

Vakuumski meĹĄalnik (blender) hrane -BSH HiĹĄni aparati Nazarje - UroĹĄ JegriĹĄnik, Luka Krivec, Nina BoĹžiÄ?, Igor ViduĹĄin, Andreja KosmaÄ?, Marko AtelĹĄek, Sonja Buerzle in Sascha Leng (vrhunska priprava in shranjevanje napitkov v vakuumu).

Industrijska Ä?istilna naprava Henkel Maribor - Esotech - mag. Iztok Hrastel, mag. Edvard Ĺ efer, BoĹĄtjan Ĺ˝igon, Peter Pihler, SreÄ?ko HabjaniÄ?, Igor ÄŒebaĹĄek, dr. Martin SĂśrensen, Christoph Pacholski, Roman Marolin, Mihael Ĺ pegel, BoĹĄtjan PavliÄ?, Marko Markoja, Rahela Plahovnik, Sebastjan Sagadin, TomaĹž Dobrovc, Jure Ĺ emrov, Igor

376 inovacijskih projektov in 2198 inovatorjev

V 19 letih je komisija za inovacije pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki

KovaÄ?, Matija KrofliÄ?, Matej Planinc, UroĹĄ Krajner, Matej Firer, Gregor BlagotinĹĄek, Nejc KolariÄ?, SaĹĄo Kure, Mersida Rogo, Jolanda JaneĹžiÄ? in Irena BaĹĄ (koncept kemijske in fizikalne obdelave odpadnih voda).

Lasersko markiranje prodajnih ĹĄkatel -BSH HiĹĄni aparati Nazarje - Rok Ĺ tifter, AleĹĄ Plohl, Dejan Gosar, Nina Pikl, Gregor Krajnc, Katja Holly in Claudia Schwingen (personaliziranje embalaĹže).

RoÄ?ni meĹĄalnik z luÄ?ko- BSH HiĹĄni aparati Nazarje - Jurij PeĹĄec, Borut Gruber, Sonja BĂźrzle, Agnieszka Kosinska, Katarzyna Machowska, JoĹžica PeÄ?nik, Darko AtelĹĄek, Samo GolavĹĄek, dr. Roman PaÄ?nik, Simon Knez, Gregor RoÄ?nik, UroĹĄ KlemĹĄe, Dejan Gosar, AleĹĄ Plohl, AleĹĄ Kreslin, Peter LeskovĹĄek, Marko AtelĹĄek, Andreja KosmaÄ?, Jurij GoliÄ?nik in Aleksander Oblak (novost v svetovnem merilu).

Zlata priznanja brez profesionalne

100-odstotno biorazgradljiv cvetliÄ?ni lonÄ?ek, izdelan iz odpadnih Ĺžitaric -Evegreen, svetovanje s podroÄ?ja ekologije, Eva Ĺ traser s. p. - Eva Ĺ traser, Domen Ĺ traser, Roman Herlah in Karsten Brast (cenovno ugodnejĹĄa reĹĄitev od dosedanjih).

Zlata priznanja za inovacije s profesionalno podporo

Nova generacija pralnih in suĹĄilnih strojev WaveActive Gorenje- Gorenje - BlaĹžka BeriÄ?iÄ?, Maja CvejiÄ?, Goran Damijanović, Ines Doler HabjaniÄ?, Niko Dren, AleĹĄ GaĹĄper, Pero Gatarić, Matej GolavĹĄek, Brigita Hrastnik, David Janota, Janez KonovĹĄek, UroĹĄ Koren, Jakob KoĹželjnik, Ĺ˝iga KriÄ?aj, MatjaĹž Kuhar, Polona Lesjak, Romana LeskovĹĄek Laznik, Roman MaÄ?kovĹĄek, dr. AleĹĄ MiheliÄ?, Adnan MuĹĄić, Zlatko Novak, Robi Pogorevc, Lidija PritrĹžnik, Miran RazborĹĄek, JoĹže SkornĹĄek, Urh SredenĹĄek, Mitja Ĺ timulak, Gragor TepeĹž, UroĹĄ Trupej, Zoran UrĹĄiÄ?, Matej Volk, Stojan ZagoriÄ?nik in AleĹĄ Zaverla (s paro navlaĹži tkanino in razgradi umazanijo).

ElektriÄ?ni izvenkrmni motor za plovila – EIM – PodkriĹžnik Ljubno ob Savinji - dr. Simon Kulovec, dr. Matija HriberĹĄek, dr. Gorazd Hlebanja, TomaĹž Kastelic, Matej Kramer, BlaĹž SeliĹĄnik, Matej Bregar, Andrej Rihter, MatevĹž ReberÄ?nik, Miha Erjavec, UroĹĄ Cerkovnik, AleĹĄ Turk, Timotej Kraner, Rok ZdolĹĄek, Andrej Ĺ tok in Erik Dobrovc (elektriÄ?ni izvenkrmni motor, ki predstavlja novost na podroÄ?ju e-mobilnosti).

gospodarski zbornici ocenila 356 inovacijskih projektov, pri katerih je sodelovalo skupaj 2.018 inovatorjev. Na letoĹĄnji 20. razpis je prispelo 20 prijav 15 prijaviteljev, pri inovacijah je sodelovalo 180 inovatorjev.

Skupno ĹĄtevilo v dveh desetletjih je tako 376 inovacij in 2.198 inovatorjev.

Tri zlate nagrade

Od 20 prijavljenih inovacij letos 4 sodijo v kategorijo brez profesionalne podpore, ostalih 16 pa je imelo profesionalno podporo v podjetjih. Komisija je trem prijavljenim projektom dodelila zlato priznanje, osem jih je prejelo srebrno, pet bronasto priznanje, dva

sta prejela priznanje za prispevek k inovativnosti, dva pa zahvalo za prispevek v inovativnosti.

Ĺ tiri inovacije gredo na nacionalno ocenjevanje

Na nacionalno raven so se uvrstili ĹĄtirje najbolje ocenjeni projekti, in sicer roÄ?ni meĹĄalnik z luÄ?ko podjetja BSH HiĹĄni aparati, 100-odstotno biorazgradljiv cvetliÄ?ni lonÄ?ek, izdelan iz odpadnih Ĺžitaric, samostojne podjetnice Eve Ĺ traser, nova generacija pralnih in suĹĄilnih strojev WaveActive Gorenje in elektriÄ?ni izvenkrmni motor za plovila – EIM podjetja PodkriĹžnik. đ&#x;”˛

Razmislek o prihodnosti energetike v Ĺ aleĹĄki dolini ObÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj, Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica in Center za razvoj terciarnega izobraĹževanja bodo pripravili v sredo, 5. junija, ob 10. uri v vili Bianci konferenco na temo Razmislek o prihodnosti energetike v Ĺ aleĹĄki dolini. S pomoÄ?jo vabljenih predavateljev, ki so tudi naÄ?rtovalci prihodnosti energetike v Ĺ aleĹĄki dolini in Sloveniji, Ĺželijo predvsem izvedeti, kakĹĄno naj bi bilo prihodnje delovanje energetskih druĹžb Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Med drugim bodo gostje mag. Hinko Ĺ oling, generalni direktor Direktorata za energijo, Marko Maver, drĹžavni sekretar za podroÄ?je okolja na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Stojan NikoliÄ?, generalni direktor HSE, mag. Aleksander Mervar, direktor ELES Ljubljana, mag. Ludvik Golob, generalni direktor Premogovnika Velenje, in Mitja TaĹĄler, direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Predsednik organizacijskega odbora za pripravo konference Peter Dermol je zelo zadovoljen, da so se vabljeni odzvali vabilu, predvsem pa pravi: ÂťTukajĹĄnja energetska kolektiva, pa tudi celotna slovenska energetika, so na veliki razvojni prelomnici, zato je prav, da Ĺže med naÄ?rtovanjem spoznamo, kakĹĄna so razvojna razmiĹĄljanja, in se tudi neposredno vkljuÄ?imo vanje.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Kmetovanje moraĹĄ sprejeti kot naÄ?in Ĺživljenja

tudi v kakĹĄni drugi obliki, ĹĄe ne razmiĹĄljajo.

Najem povrĹĄin se ne obrestuje veÄ?

Na kmetiji pri GlobaÄ?nikovih v Lokovici Ĺže 14 let pridelujejo ĹĄparglje – LetoĹĄnja letina med najslabĹĄimi Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ parglji veljajo za znanilce pomladi in hkrati tudi za eno najbolj iskanih delikates. Bogati so z vitamini in minerali ter folno kislino.

Slovijo kot naravni afrodiziak in so odliÄ?no Ĺživilo za ĹĄtevilne diete. V slovenski prehrani so se uveljavili razmeroma pozno.

le ĹĄe konÄ?nega kupca v Kranjski Gori,ÂŤ je ob obisku povedal Ervin MeĹĄl. Skupaj z njim se na kmetiji trudijo ĹĄe Ĺžena Julija ter starĹĄa JoĹžica in Franci. Oba z Ĺženo hodita ĹĄe v sluĹžbo, ker je pri tovrstni proizvodnji – zagotavlja sogovornik – preveÄ? drugih vplivov.

Na 70 arov veliki njivi imajo posajenih 8000 sadik, da bi laĹžje preĹživeli, pa bi jih potrebovali vsaj 15 tisoÄ?. VeÄ?ino opravil je potrebno opraviti z rokami. Ĺ parglje pridelujejo ekoloĹĄko, saj za plevel ni niti ĹĄkropiva, Ĺžal pa za zdaj ĹĄe niso pridobili certifikata. ÂťTudi to

LetoĹĄnja letina med najslabĹĄimi doslej

Da ima ta spomladanska osveĹžitev vse veÄ? Ä?astilcev tudi v tukajĹĄnjem okolju, lahko povedo na kmetiji MeĹĄl, po domaÄ?e GlobaÄ?nik, v Lokovici, kjer se s pridelavo zelenih ĹĄpargljev ukvarjajo Ĺže 14 let. ÂťPovsem po nakljuÄ?ju smo se odloÄ?ili za to vrsto proizvodnje, saj smo zaznali priloĹžnost kot enega od virov prihodkov na kmetiji. V Ä?asopisu sem opazil Ä?lanek na to temo, se povezal s predsednikom celjske kmetijske zadruge, ki tudi sam prideluje ĹĄparglje, in smo zaÄ?eli. Na leto jih pridelamo od 500 do 1,5 tone. LetoĹĄnja letina bo med najslabĹĄimi doslej.

Vreme ima svoje muhe, ĹĄparglji pa potrebujejo veliko toplote in dovolj vlage. Slednje je dovolj, toplote pa premalo. Pridelka bo manj – ocenjujemo – tudi do 90 odstotkov. Ĺ e dobro, da nismo veÄ? sklepali kakĹĄnih pogodb o dobavi.

VÄ?asih smo s ĹĄparglji ÂťzalagaliÂŤ Vilo Herberstain, Restavracijo Jezero v Velenju ‌ Ohranili smo

MeĹĄlovi, po domaÄ?e GlobaÄ?nikovi, upajo, da bo vreme vzgoji ĹĄpargljev v prihodnje bolj naklonjeno.

Ĺ parglje so v prehrani kot zdravilno rastlino Ĺže 500 let pred naĹĄim ĹĄtetjem uporabljali Kitajci, Perzijci, Grki, njihove zdravilne lastnosti je prviÄ? omenjal Hipokrat. Pozneje so jih priporoÄ?ali predvsem pri ledviÄ?nih obolenjih, prav tako so Ĺže davno tega veljali za afrodiziak.

stane,ÂŤ pojasni Ervin. Ĺ parglji so v tukajĹĄnjem okolju v zadnjem Ä?asu pogosteje na mizah, a ĹĄe vedno premalokrat. ÂťPoÄ?asi se to delikatesno in zdravo Ĺživilo ÂťprijemljeÂŤ. Veliko ljudi zanje ĹĄe ne ve, kar zaznamo, ko se oglasijo pri nas. Poznajo nas Ĺže nekateri tuji turisti, ki preĹživljajo poÄ?itnice v regiji SaĹĄa.ÂŤ Pri MeĹĄlovih so v sezoni v juhi ali kot popeÄ?eni v solati zelo pogosto na jedilniku.

Za zdaj o tem, da bi jih ponudili

GlobaÄ?nikova kmetija se razprostira na 10 hektarjih povrĹĄine, od tega je 3,5 hektarja gozda, ostalo so travniki. V najemu imajo ĹĄe 4 hektarje povrĹĄin, za katere so se odloÄ?ili, da jih bodo prepustili njihovim lastnikom. ÂťV najemu smo imeli ĹĄe veÄ? travniĹĄkih povrĹĄin, saj se poleg ĹĄpargljev ukvarjamo ĹĄe s kravami dojiljami. 10 jih ĹĄe imamo, a bomo Ä?redo zmanjĹĄali.

Najem se namreÄ? finanÄ?no veÄ? ne poplaÄ?a.ÂŤ

VeÄ? subvencij kmetom s teĹžjimi pogoji pridelave

Na vpraĹĄanje, kako je danes kmetovati, Ervin odgovarja: ÂťÄŒe vzameĹĄ kmetovanje kot naÄ?in Ĺživljenja, ki si ga navajen Ĺže od rojstva, potem gre. ÄŒe bi gledal samo na finance, bi se najverjetneje odloÄ?ili za kaj drugega.ÂŤ O tem, ali gre po njegovem mnenju politika na podroÄ?ju kmetijstva v pravo smer, pa pravi, da Ä?e bi imel kakĹĄno besedo pri subvencijah, bi te namenil v veÄ?ji meri kmetom s teĹžjimi pogoji proizvodnje. Tudi administracije je preveÄ?.

Pri naÄ?rtih, kaj in kako s kmetovanjem v prihodnje, so MeĹĄlovi previdni, pravijo. ÄŒeprav je vzgoja ĹĄpargljev zahtevnejĹĄa od omenjene govedorejske dejavnosti, bodo pri proizvodnji delikatese vztrajali, morda tudi nekoliko poveÄ?ali povrĹĄine ali pa vzrejo dojilj oziroma telet zamenjali s pridelavo zelenjave. đ&#x;”˛

Za poÄ?itniĹĄko delo Ĺže sprejemajo prijave V sedmih terminih bodo delo omogoÄ?ili 80 mladim Ĺ oĹĄtanjÄ?ankam in Ĺ oĹĄtanjÄ?anom Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo tudi letos mladim med poÄ?itnicami omogoÄ?ila delovno preĹživljanje prostega Ä?asa. S projektom ÂťMladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolicoÂŤ pri mladih spodbujajo medsebojno in medgeneracijsko povezanost in povezanost s krajem, spodbujajo in utrjujejo pomen Ä?istega in urejenega okolja in to bodo poÄ?eli tudi v prihodnje.

Letos bodo v projekt vkljuÄ?ili 80 dijakov

â?ą

in ĹĄtudentov. Prednost bodo imeli tisti, ki v 7 ur dnevno. Za delo pa prejeli nagrado v preteklosti ĹĄe niso delali, ter tisti, ki so se v viĹĄini 4,13 evra neto za uro dela. preteklih letih posebej Letos ponovno ne bo zunaZa uro poÄ?itniĹĄkega njega nadzora, tudi vode v plaizkazali. V izboru bodo upoĹĄtevali vloge na pristenkah, ne. Na obÄ?ini pravijo, dela bodo prejeli pravljenih obrazcih, ki da Ĺželijo tudi tako prispevati 4,13 evra neto. jih bodo prejeli do petk ustvarjanju manjĹĄe koliÄ?ine ka, 14. junija. odpadkov, saj je na voljo kakoPoÄ?itniĹĄko delo bo organizirano predvidoma vostna pitna voda na pitnikih pri Vili Mayer v osmih terminih po teden dni. Prva skupina in TrĹžnici Ĺ oĹĄtanj, kjer si jo bodo mladi lahko đ&#x;”˛ bo delo zaÄ?ela 1. julija. Mladi bodo delali po natoÄ?ili v svoje stekleniÄ?ke.â€

48,6 milijona evrov prihodkov in prav toliko odhodkov, uravnoteĹženo poslovanje pa naj bi dosegli z nekoliko poveÄ?animi prihodki v programih, v katerih ĹĄe imajo proste zmogljivosti. Te so pri operacijah krÄ?nih Ĺžil, pri dejavnosti ginekoloĹĄkega dispanzerja, opravili pa naj bi ĹĄe 15 operacij raka prostate veÄ? ter z dodatnim obvladovanjem stroĹĄkov.

Prav tako se letos bolniĹĄnici obeta veÄ? denarja pri delovanju urgentnega centra, saj bo po novem plaÄ?an ves program triaĹže, kar pomeni, da ga bo lahko izva-

GOSPODARSKE novice Gospodarstveniki opozarjajo Kot ugotavljajo podjetniki, je bilo lansko sprejetje novele zakona o minimalni plaÄ?i nepremiĹĄljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo teĹžje naĹĄli delo, podjetja in panoge. Posledice pa bodo obÄ?utili tudi drugi, saj se bodo podraĹžili Ĺživila, vrtci, domovi za ostarele ... To je na posvetu Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani poudarila generalna direktorica GZS Sonja Ĺ muc. Ĺ muÄ?eva je opozorila, da je sicer teĹžko govoriti o minimalni plaÄ?i, ne da bi ob tem izpadel vzviĹĄen in neÄ?uteÄ?, saj so prejemniki teh plaÄ? ranljiva skupina. Toda podjetja se zaradi tega hitreje avtomatizirajo in izrivajo dela, ki so jih opravljali ti delavci. Zato se lahko zgodi, da se bo ĹĄtevilo tistih, ki so na minimalni plaÄ?i, obÄ?utno poveÄ?alo. Opozorila je tudi na visok deleĹž, ki ga Slovenija namenja za socialne transferje. Letos bo ĹĄlo za ta namen 1,34 milijarde evrov, je spomnila.

Levica in sindikati so se na ta staliĹĄÄ?a Ĺže ostro odzvali.

Produktivnost zaostaja za rastjo plaÄ?

Produktivnost slovenskih podjetij je lani Ĺže drugo leto zapored zaostajala za rastjo plaÄ?. Podjetja so lani sicer poveÄ?ala neto dodano vrednost na zaposlenega, a je bila rast precej manjĹĄa od ciljne.

Ukrepati bodo morala tako podjetja kot drĹžava. Podjetja bodo morala veÄ? vlagati v visoko tehnologijo, drĹžava pa poenostaviti nekatere postopke, ki takĹĄna vlaganja omogoÄ?ajo.

Ĺ tipendije za deficitarne poklice K pridobitvi dobrih kadrov prispeva tudi ustrezno ĹĄtipendiranje.

Del denarja v ta mozaik doda tudi Mestna obÄ?ina Velenje. Ta je na osnovi njene nove ĹĄtipendijske politike Ĺže objavila razpis, na katerega se lahko prijavijo zainteresirani delodajalci oziroma samostojni podjetniki in obrtniki.

Mestna obÄ?ina bo namreÄ? odslej ĹĄtipendije za deficitarne poklice sofinancirala, kar pomeni, da jih bodo izplaÄ?evali delodajalci. Tako Ĺželi obÄ?ina doseÄ?i, da se bodo resniÄ?no ĹĄtipendirali takĹĄni poklici, ki jih gospodarstvo tu potrebuje, in da bodo dijaki in ĹĄtudentje po konÄ?anem ĹĄolanju tudi ostali v tem okolju.

ViĹĄino ĹĄtipendij bo doloÄ?il delodajalec, obÄ?ina pa bo prispevala najveÄ? 40-odstotni deleĹž (najveÄ? 40 evrov za dijake in 80 evrov za ĹĄtudente). Ĺ tipendije se bodo podeljevale za celotno ĹĄtudijsko obdobje.

Huawei na Ä?rni listi ZDA so sprejele dve odloÄ?itvi, ki bosta vplivali na svetovno trgovino.

Zaostrile so svoj odnos s Kitajsko, podjetje Huawei pa uvrstile na Ä?rno listo. Druga odloÄ?itev pa naj bi bila, da zaÄ?asno, za pol leta, ĹĄe ne bodo uvedle carin na evropska in japonska vozila. Njihovo trmoglavo vztrajanje pri tem, da so najprej pomembni njihovi interesi v svetu, pa Ĺže prinaĹĄa maloduĹĄje v njihova zavezniĹĄtva. Tudi borze se Ĺže odzivajo negativno. Bo Trump v prihodnje manj odloÄ?en v carinskem zaostrovanju in je trenutno to le taktika pred resnimi pogovori, bo Ĺže kmalu jasno.

Leta 2030 naj bi imeli vsi dostop do elektrike Elektrika je izjemno vpeta v naĹĄe vsakdanje Ĺživljenje, saj nam je omogoÄ?ila naravnost neverjeten razvoj, zato si teĹžko predstavljamo Ĺživljenje brez nje. Toda do leta 2030 bo na svetu ĹĄe vedno 650 milijonov ljudi, ki te dobrine ne bodo imeli, Ä?e politiÄ?ni odloÄ?evalci ne bodo konkretno ukrepali. Kar 90 odstotkov teh ljudi Ĺživi v Podsaharski Afriki.

Eden od ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih Ĺže leta 2015, sicer doloÄ?a, da naj bi imeli do leta 2030 vsi ljudje dostop do elektriÄ?ne energije. A Ĺželje in resniÄ?nost so vÄ?asih zelo vsaksebi. đ&#x;”˛

mz

Predstava in pogovor o ĹĄtudentskem delu

Po popravljenem finanÄ?nem naÄ?rtu brez minusa Slovenj Gradec, 15. maja – Na zahtevo Ministrstva za zdravje RS so morali v SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec popraviti finanÄ?ni naÄ?rt bolniĹĄnice za letos. Aprila sprejeti je predvideval 293 tisoÄ? evrov primanjkljaja, po novem pa naj bi bilo letoĹĄnje poslovanje uravnoteĹženo. ÄŒlani sveta bolniĹĄnice so ga na seji prejĹĄnji torek potrdili, sedaj ga mora ĹĄe ministrstvo za zdravje. Hkrati pripravljajo tudi novelacijo sanacijskega programa za letos.

Po zagotovilih direktorja bolniĹĄnice Janeza Lavreta naÄ?rtujejo

30. maja 2019

jala vse dni v tednu, za to pa prejela dodatnih 27 tisoÄ? evrov. Po dogovoru s pristojnimi v drĹžavi in zdravstvenimi ustanovami na KoroĹĄkem naj bi se v urgentnem centru (poleg Ĺže obstojeÄ?ega) uredilo ĹĄe dodatno mesto za druĹžinskega zdravnika, v kar naj bi se vkljuÄ?evali tudi drugi druĹžinski zdravniki na KoroĹĄkem in ne le tisti iz Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. đ&#x;”˛

tp

Ĺ martno ob Paki – V okviru Evropskega tedna mladih je v dvorani kulturnega doma Ĺ martno ob Paki tamkajĹĄnji Mladinski center v sodelovanju z ObÄ?ino pripravil predstavo Ĺ tudentski dnevi, v nadaljevanju pa ĹĄe pogovor na temo ĹĄtudentskega dela in Ĺživljenja mladih. Predstavo je odigrala ĹĄtevilna zasedba ĹĄtudentk in ĹĄtudentov gledaliĹĄke skupine PedagoĹĄke fakultete Univerze na Primorskem – PEF teater. V igri so hudomuĹĄno predstavili na trenutke prav neverjetne pripetljaje, vezane na ĹĄtudentsko delo dveh ĹĄtudentov, Matije in Nine. Scenarij za predstavo, ki je povzet po knjigi Mihe Indiharja z naslovom Ĺ tudentski dnevi, so ĹĄtudenti spisali sami in temelji na resniÄ?nih dogodkih.

Pogovora so se udeleĹžili Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar, predstavnica podjetja MPT Nika Meh ter direktor in lastnik podjetja Kovinoplastika PovĹĄe Ivan PovĹĄe. Ĺ˝upan je mladim predstavil moĹžnost opravljanja poÄ?itniĹĄkega dela, ki

ga omogoÄ?a obÄ?ina v okviru projekta Porihtajmo si Ĺ martno, ter moĹžnosti ĹĄtipendiranja v povezavi z lokalnimi podjetji v okviru regionalne ĹĄtipendijske sheme. Predstavnika podjetij MPT in Kovinoplastike PovĹĄe, ki delujeta v obÄ?ini ter zaposlujeta mlade in ĹĄtudente, pa sta predstavila moĹžnosti, ki jih nudijo mladim: od ĹĄtudentskega dela, opravljanja prakse, ĹĄtipendiranja do zaposlovanja. Tako so mladi dobili koristne informacije o moĹžnosti dela, pridobivanja prepotrebnih delovnih izkuĹĄenj ter referenc v domaÄ?em okolju.

Dogodek je na osnovi razpisa KljuÄ? do vkljuÄ?enosti: Evropska solidarnostna enota podprla nacionalna agencija MOVIT. Razpis KljuÄ? do vkljuÄ?enosti je namenjen sofinanciranju projektov, katerih namen je podpreti izvajanje dogodkov za mlade v okviru omenjenega tedna, povezujejo pa solidarnost, participacijo in mlade z manj priloĹžnostmi.†đ&#x;”˛

Urban H.

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

MED VAMI

30. maja 2019

Verjamejo, da bo trg zaĹživel Na dveh osrednjih ĹĄoĹĄtanjskih trgih, Trgu bratov Mravljakov in Trgu svobode, so v soboto v ĹĄopek povezali cvetje in petje Milena KrstiÄ? - Planinc

Šoťtanj, 25. maja – V soboto sta na dveh osrednjih ťoťtanjskih trgih – trgu bratov Mravljakov in Trgu svobode – potekali dve med seboj povezani prireditvi. Na prvem Trg v cvetju, na drugem Festival petja in glasbe. Mesto je bilo Şivo kot Şe dolgo ne, in to je tisto, kar si v Šoťtanju Şelijo.

Prvi dogodek je organizirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Skupina za oĹživitev Trga bratov Mravljakov, drugega, ki je Ĺže tradicionalen, pa DruĹĄtvo upokojencev Ĺ oĹĄtanj. ÂťV skupini za oĹživitev trga si Ĺželimo, da bi trg Ĺživel celo leto.

Trudimo se, pripravljamo nove vsebine in vsekakor verjamemo, da bo trg zaĹživel,ÂŤ pravi Mateja Kumer, ena iz skupine. Oba dogodka sta pritegnila veliko obiskovalcev.

Vsak, ki je s seboj prinesel svoj cvetliÄ?ni lonÄ?ek ali korito, je lah-

ko s cvetjem, ki ga je podarila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ustvaril svojo zasaditev, pri tem pa so mu pomagali izkuĹĄeni vrtnarji. ÂťDejansko si Ĺželimo, da bi bil ne samo trg, ampak celo mesto in cela obÄ?ina v cvetju, urejena in lepa. Vsaka roĹža, ki je v hiĹĄi, domu, tega dela ĹĄe prijetnejĹĄega.ÂŤ je dejal Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih. Zelo veliko jih je bilo, ki so priĹĄli s svojim lonÄ?kom, kdo tudi z Cvetje je dvema. Orpodarila ganizatorji niso ĹĄteli, ObÄ?ina v s a ke m u Ĺ oĹĄtanj. obiskovalcu so skuĹĄali ustreÄ?i.

Justina Hudobreznik je komaj Ä?akala na dogodek, Ä?eprav je doma roŞ’ce Ĺže posadila. ÂťNa balkonu imam brĹĄljanke, te, ki sem jih izbrala tukaj in so mi jih posadili vrtnarji, pa bodo lepa

â?ą

dopolnitev. ÂťNavduĹĄena sem nad izborom. Tudi lani sem bila na podobnem dogodku. Cvetje je lepo uspevalo in prepriÄ?ana sem, da bo tako tudi letos.ÂŤ Kako oĹživiti ĹĄoĹĄtanjski trg bratov Mravljakov? Kako vanj vnesti dogajanje? Na ti vpraĹĄanj se v Ĺ oĹĄtanju trudi poiskati odgovor Ĺže omenjena Skupina za

Trg bratov Mravljakov je bil v soboto dopoldne dobesedno trg v cvetju.

5 Le tako bomo priĹĄli do dobrih idej za oĹživitev trga.ÂŤ Podjetnica Sonja Bercko iz Kavarne na trgu (ni veÄ? samo Kavarna, zdaj je tista, ki je na trgu in to poudarja z imenom) pravi, da si tudi oni Ĺželijo, da bi se ljudje zaÄ?eli vraÄ?ati na trg, da bi ta postal prostor druĹženja, sobivanja, tkanja socialnih vezi, ki se v danaĹĄnjem Ä?asu Ĺžal izgubljajo. ÂťObenem pa so taki dogodki dobra promocija naĹĄe Kavarne na trgu, ki kot model vkljuÄ?evanja oseb s posebnimi potrebami ponuja kakovostno, ekoloĹĄko pridelano hrano brez ĹĄkodljivih sestavin.ÂŤ

Po Trgu svobode je odmevala glasba.

Mednarodno tekmovanje Ĺžerjavistov 2019 Zaradi okvare Ĺžerjava so ga morali Ĺžal prekiniti, je pa prireditev toliko bolj uspela v druĹženju, zabavi otrok, predvsem pa dobrodelnosti Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 25. maja – ÂťÄŒeprav se z Ĺžerjavi ne ukvarjam veÄ?, pa podpiram kolege. Tudi tako, da v Ĺ oĹĄtanju organiziramo evropsko tekmovanje Ĺžerjavistov. Ĺ˝e prvi dogodek, edini tovrstni v Sloveniji, nas je spodbudil k temu, da bomo vztrajali. Letos smo se odloÄ?ili, da bo imelo tekmovanje tudi dobro-

delno noto,ÂŤ je pred tekmovanjem in druĹženjem povedal vodja organizacijskega odbora tekmovanja Adnan SaliÄ?ević – Laky.

Tekmovanje in druĹženje je potekalo na stadionu pod vilo Ĺ iroko.

Priprave na tekmovanje so trajale pet mesecev. Prijavljenih je bilo deset tekmovalcev, Şerjavistov iz Avstrije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Slovenije. Žal pa

Veliko pozornosti je bilo namenjeno druĹženju, zabavi otrok.

Topolťica vabi na Metuljev dan Topolťica – Na tradicionalni prireditvi Metuljev dan, ki jo skrbno pripravijo v Topolťici, bodo letos sodelovali razstavljavci raznih zavodov, organizacij, klubov, druťtev ‌(policija, vojska, reťevalci, gasilci, lovci, kinologi s kuŞki, Aero klub, Klub vodnih ťportov z

jadrnico, Ä?ebelar, taborniki, FiÄ?o klub, Moto klubi, DruĹĄtvo ljubiteljev malih Ĺživali, Ĺ tala GlinĹĄek, Jamarski klub, taborniki, folkloristi, gradbeno podjetje z bagerji ‌).

V osrÄ?ju dogajanja bo postavljen velik ĹĄotor z bogato gostinsko ponudbo in kavarno, postavljen pa

nam je ponagajal Ĺžerjav in tekmovanje se ni odvilo tako, kot smo si Ĺželeli,ÂŤ je povedal Boris GoliÄ?nik, Ä?lan organizacijskega odbora. Tekmovanje so morali zaradi okvare Ĺžerjava prekiniti. Zmagovalci pa so bili vsi prijavljeni tekmovalci, ki so se odloÄ?ili, da vse glavne nagrade podarijo v dobrodelni namen druĹžini pokojnega AleĹĄa Meha iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju, ki je bil ĹĄe lansko leto ena kljuÄ?nih oseb dogodka. Zaradi posledic teĹžke prometne nesreÄ?e, ki jo je doĹživel avgusta, je le nekaj dni pred letoĹĄnjim tekmovanjem umrl.ÂŤ Organizatorji so dogodek namenili njemu v spomin, njegovim bliĹžnjim pa v pomoÄ?. Pomagali so tudi bratu aprila letos smrtno ponesreÄ?enega Ĺžerjavista Ahmota Halilovića iz podjetja Ferokov, glavnega sponzorja prireditve, ki je za lansko tekmovanje pomagal v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe postavljati Ĺžerjav.

Darilni bon za vikend paket in darilni bon za tedenski brezplaÄ?ni najem apartmaja na Pagu so skupaj z 935 evri, zbranimi prostovoljnimi prispevki na prireditvi, podarili druĹžini pokojnega AleĹĄa (konÄ?ni znesek vseh zbranih sredstev bo znan, ko organizatorji dobijo ĹĄe podatek o zbranih sredstvih na TRR), darilni bon za brezplaÄ?no silvestrovanje v Beogradu pa so podarili Habibu Haliloviću.

Justina Hudobreznik: ÂťTo je tako lep dogodek, da bi ga bilo ĹĄkoda zamuditi!ÂŤ

oĹživitev trga, ki deluje pod okriljem ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Med Ä?lani skupine je tudi Pristop, model sodelovanja okolja in podjetnikov z druĹžbenim uÄ?inkom. Franci PeÄ?nik pravi, da radi pridejo na podobne dogodke. ÂťPovezati Ĺželimo tri kljuÄ?ne akterje – javni del, ki ga predstavlja ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, sploĹĄno javnost, ki jo predstavljajo prebivalci, in zasebni sektor.

Pomemben je preplet vseh treh.

Trg bratov Mravljakov je nekaj, na kar so v Ĺ oĹĄtanju izjemno ponosni. V naÄ?rtu imajo njegovo temeljito prenovitev, ki pa ne bo uspeĹĄna, Ä?e trgu poleg obnove ne bodo povrnili Ĺživljenja. KakĹĄnega, bo ĹĄe stvar dogovarjanj. S takimi dogodki, kot so ti, pa Ĺželijo k iskanju idej pritegniti Ä?im veÄ? ljudi. Zato so ti imeli tokrat tudi moĹžnost, da v anketi povedo svoje đ&#x;”˛ mnenje. â€

D O Ĺ˝ I V E TJ E ZA VSAK DAN

NAJ VAS OÄŒARAJO OKUSI JEDI IZ NOVEGA JEDILNEGA LISTA V prijetnem in umirjenem ambientu JE ODLIÄŒEN IZBOR – ni le za posebne priloĹžnosti, ampak LAHKO POLEPĹ A VSAKDAN.

UŽIVAJTE DAN V VILI HER BER STEIN

đ&#x;”˛

bo tudi oder, na katerem bodo nastopale glasbeno plesne skupine cel dan. Pripravljamo velik sreÄ?elov, za otroke bodo poskrbeli v otroĹĄkih delavnicah, postavljena bodo napihljiva igrala, organiziran bo obisk maskot, sejem domaÄ?e obrti in ĹĄe in ĹĄe ...

Prireditev bo v parku v TopolĹĄici potekala v nedeljo, 2. junija, đ&#x;”˛ od 14. ure dalje.â€

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 22. maja V okviru nadaljevanja redne seje drĹžavnega zbora so poslanci obravnavali predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo darovalce celic, tkiv in organov izenaÄ?ila z darovalci krvi po nadomestilu med zaÄ?asno zadrĹžanostjo z dela.

V druĹĄtvu Srebrna nit so opozorili na nesprejemljive prakse v nekaterih domovih za starejĹĄe, saj ponekod oskrbovanci ne dobijo niti osnovnih zdravstvenih in higienskih storitev.

V ZDA se je veÄ? tisoÄ? ljudi udeleĹžilo protestov proti novo sprejetim predlogom zakona o prepovedi splava po srÄ?nem utripu zarodka.

Na Dunaju je prisegla prehodna manjĹĄinska vlada Ljudske stranke, kar je bil tudi uradni konec koalicije s svobodnjaki, ki so zapustili vlado po izbruhu afere Ibiza.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Ponedeljek, 27. maja

zadnjem Ä?asu v ozraÄ?ju poveÄ?al pojav nevarnih klorofluoroogljikov, ki uniÄ?ujejo ozonsko plast.

Strokovnjaki so izsledili, da naj bi ĹĄkodljivi delci CFC-11 izvirali iz Kitajske.

Petek, 24. maja Novinarji so nas opozorili, da se je predÄ?asnega glasovanja pred nedeljskimi evropskimi volitvami v treh dneh udeleĹžilo 31.357 volivcev oziroma 1,84 odstotka volilnih upraviÄ?encev.

Poslanec SD Milan Brglez je vladi podal pobudo, da naj Slovenija ratificira protokol h konvenciji ZdruĹženih narodov o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki delavcem in drugim v primeru krĹĄitve pravic omogoÄ?a pritoĹžbo na ZN. Na pristojnem ministrstvu so potrdili, da bodo uÄ?beniki in delovni zvezki z novim ĹĄolskim

ZDA so sporoÄ?ile, da na BliĹžnji vzhod poĹĄiljajo 1.500 dodatnih vojakov.

onemogoÄ?ilo marca sprejeti zakon v zvezni drĹžavi Misisipi, po katerem bi bil splav po ĹĄestih tednih noseÄ?nosti prepovedan.

V poĹžaru v indijskem mestu Surat je umrlo najmanj 20 ljudi, veÄ?inoma ĹĄtudentov, ki so se udeleĹžili inĹĄtrukcij v nezakonito postavljenem centru za usposabljanje.

V Parizu in Amiensu na severu Francije so izbruhnili spopadi

NajveÄ? domaÄ?e pozornosti je bilo ĹĄe usmerjene v zmagovalce volitev z dne prej. Poslanci, ki bodo v Evropskem parlamentu zastopali Slovenijo – Milan Zver, Ljudmila Novak, Milan Brglez, Tanja Fajon, Klemen GroĹĄelj, Irena Joveva, Franc BogoviÄ? in Romana Tomc – so vsi po vrsti dejali, da se zavedajo, da jih Ä?aka veliko dela.

Napeto je bilo v Avstriji. Le nekaj ur pred glasovanjem o nezaupnici avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu so namreÄ? tudi svobodnjaki podprli zahtevo socialdemokratov o njegovi nezaupnici.

Predsednik ZDA Donald

Novi slovenski evropski poslanci

Protesti s ĹĄtevilno udeleĹžbo so tokrat potekali na ÄŒeĹĄkem.

Na ulicah Prage je na desettisoÄ?e ljudi Ĺže Ä?etrti dan zapored zahtevalo odstop Ä?eĹĄke pravosodne ministrice Marie BeneĹĄ.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je odvihral s sestanka s kongresnimi demokrati glede naloĹžb v infrastrukturo in pred novinarji naznanil, da z demokrati ne bo veÄ? sodeloval o niÄ?emer, dokler ga ne bodo nehali preiskovati.

ÄŒetrtek, 23. maja DomaÄ?i poslanci so opravili prvo obravnavo predlagane novele energetskega zakona, ki zakon usklajuje z evropskim pravnim redom, odloÄ?bo ustavnega sodiĹĄÄ?a in smernicami za drĹžavno pomoÄ? za okolje in energijo.

Ministrstvo za okolje in prostor je sporoÄ?ilo, da bi se v boj proti podnebnim spremembam podalo s posebnim podnebnim zakonom. Zakon je pomemben, ker Ĺželijo, da bo imel cilj, ki ga bodo doloÄ?ili do leta 2050, ĹĄirok politiÄ?ni konsenz.

Pred prevzemom predsedovanja Evropski uniji je Ljubljano obiskal finski predsednik Sauli NiinistĂś. Sprejel ga je predsednik republike Borut Pahor, ki se je z gostom strinjal, da mora Evropska unija tudi v prihodnje iskati to, kar nas zdruĹžuje in povezuje.

Kitajska je ZDA obtoĹžila ustrahovanja tehnoloĹĄkega velikana Huawei in pri tem na Washington naslovila uradno protestno noto.

AmeriĹĄki drĹžavni sekretar Mike Pompeo pa je po drugi strani Huaweiu oÄ?ital, da ni iskren v povezavah s kitajsko vlado.

Podatki so razkrili, da se je v Podatki so razkrili, da prihajajo ĹĄkodljivi delci, ki uniÄ?ujejo ozonsko plast, iz Kitajske.

letom brezplaÄ?ni tudi za ĹĄolarje 2. razreda.

Nekaj deset mladih se je pod okriljem gibanja Mladi za podnebno praviÄ?nost zbralo pred poslopjem drĹžavnega zbora v Ljubljani. Zahtevali so odloÄ?nejĹĄe podnebno ukrepanje in med drugim napovedali, da bodo njihovi shodi odslej potekali vsak petek.

Vlada je na predlog ministrstva za infrastrukturo razreĹĄila Igorja Velova z mesta direktorja Javne agencije RS za varnost v prometu in na Ä?elo agencije zaÄ?asno imenovala Vesno Marinko.

AmeriĹĄko pravosodno ministrstvo je vloĹžilo 17 novih obtoĹžnic zoper ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, ki mu grozi izroÄ?itev iz Velike Britanije, na kar je sam opozarjal Ĺže leta 2012, ko je Ekvador zaprosil za politiÄ?ni azil.

Britanska premierka Theresa May je s solzami v oÄ?eh sporoÄ?ila, da bo zaradi neuspeĹĄno izpelja-

Theresa May je napovedala svoj odhod.

nega brexita odstopila s poloĹžaja vodje stranke 7. junija.

Mesto Lyon na jugu Francije je pretresla eksplozija na obmoÄ?ju za peĹĄce, v njej pa je bilo ranjenih osem ljudi.

Sobota, 25. maja Evropske poslance so volili na ÄŒeĹĄkem, v Latviji, na Malti in SlovaĹĄkem.

Iz NemÄ?ije je priĹĄla vest, da so tam znova priĹžgali zeleno luÄ? za odstrel volkov. Potem ko teh zveri tam ni bilo 150 let in so se pred dvema desetletjema znova vrnili, jih je namreÄ? zdaj preveÄ?.

AmeriĹĄko zvezno sodiĹĄÄ?e je

30. maja 2019

med protiizgredno policijo in pripadniki gibanja rumenih jopiÄ?ev.

V Zagrebu, Splitu in Zadru so pod geslom ÂťZaĹĄÄ?itimo najbolj ogroĹženo manjĹĄino na HrvaĹĄkem – nerojene otrokeÂŤ potekali pohodi nasprotnikov pravice Ĺžensk do splava, ki so jih pripravila hrvaĹĄka konservativna zdruĹženja.

ZDA so sporoÄ?ile, da na BliĹžnji vzhod poĹĄiljajo 1.500 dodatnih vojakov, enoto z raketami patriot, eskadriljo lovskih letal in izvidniĹĄko letalo. Iranski zunanji minister je dejal, da gre za Âťizjemno nevarnost za mednarodni mirÂŤ.

Nedelja, 26. maja V 80. letu starosti je umrla dolgoletna predsednica zdruĹženja Europa Donna Slovenija Mojca SenÄ?ar.

Potekale so evropske volitve.

Pri nas je bila za zmagovalko po delnih uradnih izidih razglaĹĄena lista SDS in SLS, ki je prejela 26,49 odstotka glasov volivcev in tri mandate v Evropskem parlamentu. Evropske poslance so si zagotovili ĹĄe v SD (2 poslanca), LMĹ (2 poslanca) in NSi (1 poslanec).

Trump se je kot prvi tuji predstavnik sestal z novim japonskim cesarjem Naruhitom. Na ĹĄtiridnevnem obisku deĹžele vzhajajoÄ?ega sonca je znova poudaril, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo reĹžima v Iranu.

Na severozahodu Brazilije je bilo med rivalskima tolpama v zaporu ubitih najmanj 15 ljudi.

Zaporniki so se med obiski spopadli z doma izdelanim oroĹžjem.

Torek, 28. maja DrĹžavni zbor je potrdil novelo zakona o davÄ?nem postopku, ki prenaĹĄa doloÄ?be evropskih direktiv, s katerimi se ĹĄiri podroÄ?je uporabe obvezne samodejne izmenjave podatkov na potencialno agresivne Ä?ezmejne davÄ?ne aranĹžmaje.

Upravni odbor Obrtne zbornice Slovenija je sporoÄ?il, da Ĺželi zaradi glasovanja glede zniĹžanja obrtniĹĄkih pokojnin iz skupĹĄÄ?ine Sklada obrtnikov in podjetnikov odpoklicati svoje predstavnike, ki so predlog podprli.

Predsednik drĹžave Borut Pahor se je z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti posvetoval o imenovanju novega ustavnega sodnika in informacijskega pooblaĹĄÄ?enca. Ĺ e so se zaostrovali napeti odnosi med Srbijo in Kosovom.

Pripadniki specialne enote policije so na severu Kosova prijeli okoli 30 ljudi, srbski predsednik

Volili smo evropske poslance.

Glede na zaÄ?asne rezultate volitev je bilo znano, da bo nov Evropski parlament sestavljen tako: Evropska ljudska stranka 179 sedeĹžev, S&D 150 sedeĹžev, ALDE 107 sedeĹžev, Zeleni 70 sedeĹžev, nacionalistiÄ?ne in populistiÄ?ne stranke pa 114 sedeĹžev.

V Litvi je potekal drugi krog predsedniĹĄkih volitev. Zmagal je ekonomist Gitanas Nauseda, ki je premagal nekdanjo finanÄ?no ministrico Ingrido Ĺ imonyte, ki je sicer zmagala v prvem krogu volitev.

Sever Peruja je stresel potres z magnitudo 8,0. Umrl je najmanj en Ä?lovek, ranjenih je bilo vsaj 11 ljudi.

Izberi prihodnost ÂťDanes se rojevam, kot na tisoÄ?e drugih otrok po Evropi. KakĹĄen bo svet, v katerem bom odraĹĄÄ?al? Kaj me Ä?aka? VeÄ?ina od nas je naÄ?rtovanih, drugi so sprememba naÄ?rtov. SreÄ?a, ljubezen, strah in neustavljiva skrb, skoraj neznosna. Morda zato, ker se svet okoli nas zdi bolj nesiguren kot kdaj koli prej. Ĺ˝ivljenje nas dela krhke in osamljene, ko vemo, da prihajajo spremembe in ne bo nikoli veÄ?, kot je bilo. Nekateri pravijo, da se sami rodimo na ta svet. To ne drĹži.

Od trenutka, ko pridemo na svet, postanemo del njega. Vsak rojeni otrok je razlog veÄ?, da spremenimo svet okoli sebe, da ustvarimo boljĹĄo prihodnost. Izzivi, s katerimi se sooÄ?amo, so globalni, a Evropejci lahko skupaj tlakujemo pot. Skupaj se lahko zavzemamo za mir, enaĹ pela KoĹžar kost, pravice, demokracijo. Vsak izmed nas lahko pusti peÄ?at. Zato volimo. Danes se rojevam. Izberi Evropo, v kateri ĹželiĹĄ, da odraĹĄÄ?am.ÂŤ Tako je pred letoĹĄnjimi evropskimi volitvami nagovarjal uradni spot – posluĹĄamo otroĹĄki glas in gledamo rojevanje otrok, nato pa napis – izberi prihodnost!

Prelomne, odloÄ?ujoÄ?e, usodne – pridevniki so se zadnje dni pred volitvami kar vrstili, a veÄ?ine Slovencev niso prepriÄ?ali. OÄ?itno sta nam samoumevna tako lastna drĹžava kot Evropska unija. Pred leti sem se ob izstopu iz letala zapletla v kratek pogovor z neko tujko; najprej mi je bilo odveÄ? odgovoriti na njeno vpraĹĄanje, od kod sem, saj navadno veÄ?ina ne ve, kje je Slovenija, ne le prek oceana, tudi v Italiji ali Avstriji se mi je to Ĺže zgodilo. A ta gospa je potem, ko sem sprva odgovorila, da gotovo ne bo vedela, Ä?etudi ji povem, nemudoma napravila enominutni rezime slovenske novejĹĄe zgodovine: LogiÄ?no, da marsikdo ne ve. Le v enem stoletju ste od Avstro-Ogrske odĹĄli v Jugoslavijo, zdaj ste pa samostojni! Ĺ ele tisti trenutek sem se zavedala, s kakĹĄno hitrostjo se spreminja naĹĄ obstoj. In nismo ĹĄe niti zgodovinsko relevantni, pa ga Ĺže preizkuĹĄamo ‌ Prav vsaka stranka je dobila lekcijo, je domaÄ?e volilne rezultate pokomentiral novinarski kolega. A da marsikdo od ÂťzmagovalcevÂŤ te lekcije verjetno ne bo osvojil, je jasno po prvih odzivih. O SDS-u in SLS-u se govori/piĹĄe kot o zmagovalnem tandemu, o Tanji Fajon kot o samostojni zmagovalki, o LMĹ -ju kot tihem poraĹžencu itn. Razumem, da so taka staliĹĄÄ?a politiÄ?no motivirana, a da so novinarska? Le redki, kot Ĺže omenjen kolega, so se dan po volitvah zazrli izza matematiÄ?nega seĹĄtevanja.

SDS je izgubila en mandat, Irena Joveva kot popolna novinka uĹživa veÄ? zaupanja volivcev kot Romana Tomc in je po preferenÄ?nih glasovih za Tanjo Fajon le za 11.769 glasov, Igor Ĺ oltes in Angelika Mlinar bi bila izvoljena s podporo moÄ?nejĹĄe koalicijske stranke itn. Tudi v Sloveniji ni zmagovalcev, tako kot ne na evropski ravni. In pri slednji me kljub veÄ?inoma pozitivnim odzivom glede bodoÄ?e strukture Evropskega parlamenta skrbi. Skrbi, ker je Salvinijeva Liga v petih letih od dobrih ĹĄestih odstotkov volivcev zdaj prepriÄ?ala najveÄ?, slabih 35 %. Skrbi, ker na MadĹžarskem slavi Orban, v Franciji Marine Le Pen, skrajno desno se je obarvala tudi Belgija. Glede nesreÄ?nega Otoka me je sprva potolaĹžil zapis drugega novinarskega kolega – protibrexitske stranke so skupaj prejele dobrih 40 % - a kaj, ko kvazi politiki ne razumejo, kaj je zapuĹĄÄ?ina Winstona Churchilla?

Slovenci smo trenutno obdani s skrajno desnimi vladami.

Alabama je daleÄ?? Le geografsko. ÄŒe bi bil zmagovalcev parlamentarnih volitev zmoĹžen sestaviti vlado, bi kaj hitro dobili svoje Norme; ne gre pozabiti, da smo pred leti celo debatirali o 55. a Ä?lenu ustave, pravici vsake Ĺženske do splava. Nesojeni premier se je zaÄ?el povezovati z ljudsko stranko, tuji mediji pa ga, z razliko slovenske medijske krajine, sistemsko uvrĹĄÄ?ajo med skrajno desne evropske politike.

Evropske stranke z najveÄ? sedeĹži so Ĺže zagotovile, da se bodo pogovarjale z vsemi, razen s populisti, suverenisti in nacionalisti. Pa je to dovolj? In ali je res bolje, da se jih pusti nekje ob robu, izolirane? Mar ne morejo na ta naÄ?in ĹĄe bolj krvoloÄ?no snovati lastno unijo? Pronicljivi hrvaĹĄki mislec Boris DeĹžulović mi je pred dnevi o tej politiÄ?ni skupnosti dejal: ÂťEvropo skuĹĄajo urediti kot NemĹĄko unijo leta 1937 ali 1941. Kot Ä?etrti rajh, v katerem si bomo razdelili Evropo. Zakaj ne? Tudi to bi bila zdruĹžena Evropa.ÂŤ A zanj vsaka zdruĹžena Evropa ni prava. Pa za vas?

Evropska unija ĹĄe zdaleÄ? ni varna pred norostmi nekaterih politikov, kajne? Ko bi se jih le dalo poslati na kakĹĄen goli otok ... đ&#x;”˛

Napetosti med Srbijo in Kosovom so se stopnjevale.

Aleksandar VuÄ?ić pa je odredil polno bojno pripravljenost vojske.

IraĹĄko sodiĹĄÄ?e je na smrt obsodilo ĹĄtiri francoske drĹžavljane zaradi Ä?lanstva v skrajni skupini Islamska drĹžava.

Na Japonskem je moĹĄki z noĹžem napadel skupino ĹĄolarjev, ki so Ä?akali na avtobus. Umrli so trije ljudje, poleg napadalca ĹĄe deklica in 39-letni moĹĄki.

Jamie Oliver v steÄ?aju PodjetniĹĄtvo prinaĹĄa veselje, a tudi mnoge pasti. Te so trenutno ujele priznanega 'golega kuharja' Jamiea Oliverja, ki si je oÄ?itno skuhal prevroÄ?o juho. Veriga restavracij tega britanskega kuharskega zvezdnika se je zaradi finanÄ?nih teĹžav znaĹĄla v insolvenÄ?nem postopku, poroÄ?ajo britanski mediji. OgroĹženih je veÄ? kot 1000 delovnih mest.

Jamie je leta 2008 po Evropi in svetu zaÄ?el odpirati restavracije z italijansko hrano pod blagovno znamko Jamie's Italian. Danes je takĹĄnih restavracij po Evropi in svetu ĹĄe 23, potem ko jih je lani 12 đ&#x;”˛ mz Ĺže zaprl, zaradi Ä?esar je takrat brez dela ostalo 600 ljudi. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

IZOBRAŽEVANJE

30. maja 2019

Likovni svet otrok 2019 V Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha v Ĺ oĹĄtanju so odprli 51. razstavo Likovni svet otrok – 295 od 2.500 prispelih del na nateÄ?aj bo vse leto, do naslednje razstave, krasilo ĹĄolo Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 23. maja – Tudi tokratna, Ĺže 51. razstava Likovni svet otrok, ki so jo v Ä?etrtek pospremili na celoletni ogled v osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj, je mavriÄ?na in pisana. ÂťUstvarjalnost, kreativnost uÄ?encev in otrok se je na razstavnem prostoru naĹĄe ĹĄole zopet razbohotila v vsej svoji Ĺživljenjski pisanosti kot pomladansko cvetje in zelenje,ÂŤ je na otvoritvi dejala ravnateljica mag.

Majda ZaverĹĄnik Puc, ki je sodelujoÄ?im tudi Ä?estitala za izvrstne likovne izdelke.

Likovni svet otrok se je zaÄ?el na Kajuhovi ĹĄoli leta 1968. Od vsega zaÄ?etka je bil posredno zraven sedanji Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je na Kajuhovi ĹĄoli sluĹžboval trideset let, zdaj pa kot Ĺžupan ne zamudi nobene razstave. ÂťIzdelki prihajajo na nateÄ?aj iz vse Slovenije. V Ĺ oĹĄtanju smo resniÄ?no ponosni na to, tako kot tudi na to, da Ĺže najmlajĹĄi iz vse Slovenije preko likovnega sveta sliĹĄijo za naĹĄ Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ pravi Menih.

Ponosni, pa ĹĄe kako, pa so tudi otroci. Ko bi jih le videli, s kakĹĄnim Ĺžarom pogledujejo, ali so bili njihovi izdelki Ĺžiriji vĹĄeÄ?, ali je kakĹĄen njihov na razstavi. Ĺ˝an Drev, ĹĄestoĹĄolec Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca iz Velenja, je svojo hitro naĹĄel. Pokazal nam jo je, razloĹžil, kako je nastala, in povedal, kaj predstavlja. ÂťVeter v laseh. A se ne vidi?ÂŤ Pri snovanju ga je usmerjala likovna pedagoginja Jelka RepenĹĄek.

Ĺ olski in predĹĄolski otroci so tokrat razmiĹĄljali o tem, kako majhne oblike ustvarijo veliko celoto in kako so velike stvari izpeljane iz malih oblik. Naslov teme, o kateri so tokrat razmiĹĄljali, je bil Od celote k detajlu

naÄ?ine znali likovno izraziti pomen pojmov celota, detajl, od detajla k celoti in obratno. Kot vsako leto nas tudi letos preseneÄ?ajo ĹĄe ne videni naÄ?ini uporabe likovnih tehnik in materialov,ÂŤ pravi dr. Bea TomĹĄiÄ? Amon, pred-

Razstavljena dela, ki bodo na ogled vse leto, so z vseh podroÄ?ij likovnega ustvarjanja (risanje, slikanje, grafika, kiparsko in arhitekturno oblikovanje).

ali od detajla k celoti. Tako kot praktiÄ?no funkcionira vse, kar sreÄ?amo v svetu narave in druĹžbe. ÂťUÄ?ence je oÄ?itno tematika moÄ?no motivirala, saj so na razliÄ?ne, neobiÄ?ajne, izvirne in ekspresivne

sednica strokovne komisije (Ä?lana dr. Robert PotoÄ?nik in mag. Anja JerÄ?iÄ? Jakob) s PedagoĹĄke fakultete Ljubljana.

Na nateÄ?aj je prispelo veÄ? kot 2.500 likovnih del predĹĄolskih in

Dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Velenje Ĺže vse od V tekmovanju v razvedrilni matematiki, ki je potekalo zaÄ?etka (19 let) sodelujejo na matematiÄ?nih drĹžavnih Ĺže januarja, priznanja pa so podelili prejĹĄnji teden, tekmovanjih, ki jih organizira DruĹĄtvo matematikov, pa je dosegel prvo mesto in zlato priznanje. fizikov in astronomov. V letoĹĄnjem ĹĄolskem letu se jih Jure Majcen: “Matematike in podobne znanje na drĹžavno tekmovanje iz srednjega strokovnega stvene vede mi Ĺže od nekdaj predstavljajo hobi in izobraĹževanja udeleĹžilo 8, iz poklicnega pa en dijak. neki dodaten izziv. Redna snov pri pouku na tem Mentorice Jadranka GolÄ?er, Marjetka HerodeĹž in podroÄ?ju mi je bila vedno hitro dojemljiva, zato Biserka LedinĹĄek so si, ko so izvedele za uradne so mi bolj zabavne tekmovalne naloge. UÄ?iteljica rezultate, lahko zaploskale in Ä?estitale, prav tako matematike v srednji ĹĄoli Biserka LedinĹĄek mi je pa seveda tudi tekmovalci. Skupni doseĹžek je 2. tako pri poukuvedno dovolila, da sem reĹĄeval teknagrada z zlatim priznanjem, 6 zlatih priznanj in 2 movalne naloge, najprej za razvedrilno matematiko, srebrni priznanji. kasneje pa ĹĄe za matematiko. Tako nadgrajujem đ&#x;”˛ Iz srednjega strokovnega izobraĹževanja so zla- svoje dosedanje znanje,ÂŤ je povedal. †to priznanje prejeli Nikola Stepanoski (1. letnik), AnĹže UspeĹĄni matematiki GorĹĄek in AndraĹž PodpeÄ?an (oba 2. letnik), Tim Turinek (3. letnik), Kamil Kosi (4. letnik), iz srednjega poklicnega izobraĹževanja pa Jernej Zajc (2. letnik).

Srebrno priznanje sta dosegla dijaka srednjega strokovnega izobraĹževanja Danaj ÄŒebular (1. letnik) in GaĹĄper Irman (4. letnik).

Posebej pa je treba poudariti letoĹĄnje rezultate dijaka 2. letnika programa Elektrotehnik Jureta Majcna. Na tekmovanju iz znanja matematike je dosegel 2. mesto in zlato priznanje.

Na nateÄ?aj je prispelo veÄ? kot 2.500 likovnih del predĹĄolskih in osnovnoĹĄolskih otrok iz 81 vrtcev, ĹĄol in drugih vzgojnoizobraĹževalnih ustanov.

Celoto so sestavljali tudi v programu: Majda LesniÄ?ar, uÄ?iteljica, ki je bila v skupini, ki je zaÄ?ela organizirati razstavo, je celoti dodala svoj detajl. Ob njej ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik Puc.

OdliÄ?ni matematiki tudi v strokovnem izobraĹževanju

Dvakratni nagrajenec

â?ą

Otvoritev je vedno vredna ogleda.

Šestoťolec Žan Drev: Moje delo predstavlja veter v laseh.

A se ne vidi?ÂŤ

osnovnoĹĄolskih otrok iz 81 vrtcev, ĹĄol in drugih vzgojno-izobraĹževalnih ustanov. Strokovna komisija je za razstavo izbrala 295 likovnih del, od katerih je 42 reproduciranih v katalogu. Podelila je tri zlata

in tri srebrna priznanja izbranim kolekcijam likovnih del. Zlato priznanje so prejeli Osnovna ĹĄola Puconci, likovna pedagoginja Monika Vidmar, Osnovna ĹĄola II Murska Sobota, likovni pe-

dagog MatjaĹž Geder, Osnovna ĹĄola Ĺ turje, likovna pedagoginja AnuĹĄa BlaĹžko, srebrno priznanje pa Osnovna ĹĄola Prule, likovna pedagoginja Suzana Zgonec, I. Osnovna ĹĄola Ĺ˝alec, likovna pedagoginja Neli Ĺ uler, in Osnovna ĹĄola Col, likovna pedagoginja Silva Karim. đ&#x;”˛

Gimnazijca zopet z vozovnico za olimpijado Velenjska dijaka na svojih podroÄ?jih znova izjemno uspeĹĄna, geograf na svetovno olimpijado, matemaik na evropsko Marko BerkenjaÄ?ević (na sliki levo) je dijak 2. letnika sploĹĄne gimnazije Ĺ CV in je bil v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu najuspeĹĄnejĹĄi dijak Slovenije v znanju geografije. V PodÄ?etrtku, kjer je potekalo 24. drĹžavno tekmovanje iz znanja geografije (prej se je moral dokazati ĹĄe na ĹĄolskem in regijskem), je sodelovalo veÄ? kot 200 tekmovalcev osnovnih in srednjih ĹĄol, med njimi 45 gimnazijcev. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov, terenskega in teoretiÄ?nega. LetoĹĄnja tema teoretiÄ?nega dela so bile migracije, za terenski del pa ni predpisane literature in je za uspeĹĄnost potrebno veliko znanja ter povezovanja tako naravnogeografskih kot druĹžbenogeografskih vsebin.

NajboljĹĄi ĹĄtirje dijaki z drĹžavnega tekmovanja, med katere se je uvrstil tudi Marko, se bodo konec julija udeleĹžili 16. svetovne olimpijade v Hongkongu. Njihovi tekmeci bodo z vseh kontinentov.

Za velenjsko gimnazijo je to izjemen uspeh, saj bodo ĹĄele drugiÄ?

imeli predstavnika na svetovni geografski olimpijadi.

Tudi njegov soĹĄolec Urban Vesel nadaljuje niz odliÄ?nih uvrstitev gimnazijcev velenjske gimnazije na mednarodna matematiÄ?na tekmovanja. Uvrstil se je v ekipo dijakov, ki bo sodelovala na Srednjeevropski matematiÄ?ni olimpijadi MEMO 2019 na ÄŒeĹĄkem avgusta ali septembra.

Kvalifikacije so bile zelo zahtevne, dijaki namreÄ? celo leto obiskujejo priprave v Ljubljani,

kjer doloÄ?ijo pogoje za uvrstitev v posamezne ekipe za mednarodna matematiÄ?na tekmovanja. Urban je moral dovolj uspeĹĄno pisati tri izbirne teste (vsak se piĹĄe 4 ure in pol) in zbrati predpisan odstotek toÄ?k od reĹĄevanja desetih domaÄ?ih nalog. Letos prviÄ? v kriterijih izbora ni bilo doseĹžkov z drĹžavnega tekmovanja, na katerem je bil Urban prav tako zelo uspeĹĄen, dosegel je 5. mesto v drĹžavi in si prisluĹžil zlato Vegovo priznanje. đ&#x;”˛

Tanja Golob in Sonja France

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

30. maja 2019

40 let pesmi v rudarskem stanu Velenjskih zgodb ĹĄe ni zmanjkalo

Rudarski oktet Velenje bo z jutriĹĄnjim slavnostnim koncertom prznoval 40 let druĹženja ob pesmi

Bojan GlavaÄ? bo predstavil nov sveĹženj velenjskih zgodb – zapisanih utrinkov iz njegovega odraĹĄÄ?anja in spominov na pripovedi, ki jim je vedno rad prisluhnil

Tina Felicijan

Razlog za to, da je pred ĹĄtirimi desetletji nastal rudarski oktet, je v druĹženju, pravi Ä?lan danaĹĄnje postave Marko Ranzinger. Ljubitelji dobrega petja so se zaÄ?eli zbirati na pobudo Ota GradiĹĄnika. Menda se je vse zaÄ?elo tako, da so rudarji svojim sodelavkam ob vsakem dnevu Ĺžena izkazali pozornost. 8. marca pred 40 leti pa jim je manjĹĄa skupina tudi zapela. Dopolnjena je prerasla v Rudarski oktet, ki je v teh desetletjih dosegel visoko raven umetniĹĄkega poustvarjanja, Ä?lani pa so se razvili v izjemne glasbenike.

Prepevati so zaÄ?eli ljubiteljsko, prizadevnost Ä?lanov in umetniĹĄkih vodij – prvi je bil Ludvik Glavnik, po ĹĄestih letih ga je nadomestil Ciril VertaÄ?nik, med leti 1999 in 2017 je bila pevovodja Rudarskega okteta Danica PireÄ?nik, danes pa je umetniĹĄki vodja MatjaĹž KaÄ? – pa se je obrestovala z vedno veÄ?jo kakovostjo in vse veÄ?jim ugledom. ÂťOd tiste prvotno zapete ljudske pesmi, ki je najveÄ?krat najlepĹĄa, je Rudarski oktet preĹĄel v sestav, ki ga zaznamuje zelo kakovostno petje. Na nedavnem sreÄ?anju malih vokalnih skupin smo od Ĺžirije sliĹĄali, da Rudarski oktet sodi med pet najboljĹĄih v Sloveniji, zato smo se uvrstili tudi na drĹžavno revijo.

Svojo kakovost dokazujemo tudi s ĹĄtevilnimi zvoÄ?nimi zapisi svojega prepevanja najprej na kasetah, kasneje na zgoĹĄÄ?enkah, najnovejĹĄa z naslovom Sanje so veÄ?ne pa bo izĹĄla ob naĹĄem letoĹĄnjem jubileju,ÂŤ je povedal Marko Ranzinger in

Tina Felicijan

Foto: Hans AvberĹĄek

Rudarski oktet je uveljavljen tako med posluĹĄalci kot v strokovni javnosti. Redno se predstavlja tudi na mednarodnem nivoju.

Prepevali so v Kanadi, veÄ?krat tudi v Franciji, letos pa se bodo odzvali povabilu na dva festivala: septembra gredo v SlovaĹĄko Prijevico, oktobra pa na festival Echo na ÄŒeĹĄko. ÂťIzzive torej imamo. In kjer so izzivi, je pot, kjer je pot, je cilj in vse se lepo poveĹže,ÂŤ pravi Marko Ranzinger. kot merodajno merilo kakovosti Rudarskega okteta izpostavil tudi odzive posluĹĄalcev. NajlepĹĄe je zapeti domaÄ?im, pravi, preprostim slovenskim duĹĄam, stanovalcem Doma za varstvo odraslih in nasploh vsem, ki posluĹĄajo s srcem.

Raznolik repertoar

Fantje radi in veliko prepevajo slovensko ljudsko pesem. Tako

Tudi Rudarski oktet podira stereotip, da rudarski stan in kultura redko prekriĹžata poti. ÂťS pesmijo, glasbo, kulturo nasploh gre vse skupaj veliko laĹžje. Da je res tako, dokazuje tudi rudarska godba, ki letos praznuje 100-letnico. Tako Ä?lani okteta kot godbe smo v teh desetletjih glasbenega delovanja polepĹĄali marsikateri trenutek, tako slavnostni kot tudi bolj Ĺžalosten dogodek. Rudarji in kultura gredo z roko v roki, to dokazujejo letoĹĄnji jubileji,ÂŤ pravi Marko Ranzinger.

kot obÄ?instvo uĹživajo v dalmatinskih melodijah, prepevajo Ä?rnske duhovne, repertoarju pa dodajajo tudi raznorazne umetne pesmi.

Priljubljene so tako priredbe kot sodelovanja z raznimi popularnimi glasbeniki, med katerimi je bil tudi Oliver Dragojević. Vsekakor pa gojimo tudi stanovsko, rudarsko pesem, ki je naťa izvirna. So knapje skup zbrani, Stan rudarski in druge so ob 3. juliju obvezni repertoar, ki je sicer zelo ťirok, kar posluťalci znajo ceniti.

Prihodnost je izziv sedanjosti

Ker se Ä?lani Rudarskega okteta tega ĹĄe kako zavedajo, so pred kratkim pomladili svojo postavo.

Do sedaj je v rudarskih uniformah prepevalo Ĺže 43 Ä?lanov ok-

teta. Aktualni Ä?lani pa so BoĹĄtjan OĹĄtir in Marko Ranzinger (prvi tenor), Samo FrankoviÄ? in Marko Krenker (drugi tenor), Simon Klinc in Marko MeĹža (bariton) ter Domen FrankoviÄ? in Branko Klinc (bas). Upajo, da se bo ta vedno krepila z novimi generacijami pevcev, ki bodo korajĹžno, kot to fantje v Ĺ aleĹĄki dolini znajo, prepevali in ohranjali rudarsko tradicijo, tudi ko premogovnika veÄ? ne bo.

NajnovejĹĄa zgoĹĄÄ?enka in koncert ob jubileju

Na koncertu ob jubileju – 31. maja ob 19. uri v kulturnem domu Velenje – bo Rudarski oktet predstavil novo zgoĹĄÄ?enko (s kasetami vred je peta zapovrstjo), ki odraĹža pestrost njegovega repertoarja. ZaÄ?eli bodo s tujimi pesmimi. PreĹĄli bodo na sklop slovenskih, med katerimi so pesmi ZavrĹĄki fantje, Vasovalec in Poljubi me. V drugem delu bodo odpeli ljudske. ZakljuÄ?ili pa bodo z dalmatinskimi. đ&#x;”˛

Zbori uspeĹĄni na regijskem Pevci Ĺ CV v Esslingenu tekmovanju Ĺ entjur, 25. maj – Na regijskem tekmovanju otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov od Celja do KoroĹĄke se je veÄ? ĹĄaleĹĄkih pevskih zborov odliÄ?no odrezalo. MeMPZ Ĺ olskega centra Velenje pod vodstvom dirigentke Alenke PodpeÄ?an (ki je dobila tudi posebno priznanje za najboljĹĄo zborovodkinjo tekmovanja) je dobil zlato priznanje z odliko, pa tudi posebni priznanji za najboljĹĄo izvedbo slovenske ljudske pesmi med mladinskimi zbori in za odliÄ?en nastop mladinskega zbora, ki je prviÄ? na tekmovanju.

Zlato priznanje je dobil ĹĄe MPZ OĹ Karla Destovnika-Kajuha Ĺ oĹĄtanj pod vodstvom zborovodkinje Metke Berk. Srebrna priznanja pa so dobili OPZ OĹ Gorica (POĹ Vinska Gora), OPZ OĹ Bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, OPZ OĹ Livada in MPZ OĹ Gorica. đ&#x;”˛

tf

Klepet s Ä?evljarjem Ĺ oĹĄtanj – V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju bodo v Ä?etrtek, 30. maja 2019, ob 18. uri pripravili Klepet pod Pustim gradom.

Tokrat bo gost klepeta Ivan Koren, znani velenjski Ä?evljar, ki svoj poklic rade volje predstavlja tudi mlajĹĄim generacijam. ÄŒevljarstvo, ta z usnjarstvom tako tesno povezana obrt, danes marsikomu ni veÄ? tako poznana, kot je bila nekoÄ?, pa morda ravno zato ĹĄe toliko bolj đ&#x;”˛ zanimiva. Pogovorni veÄ?er bo vodil Jernej Hozjan. â€

MeĹĄani pevski zbor Ĺ olskega centra Velenje je med 16. in 19. majem ponovno gostoval pri dijakih gimnazije Theodor Heuss v nemĹĄkem Esslingenu. Na skupnem koncertu obeh zborov je polna dvorana Gemeindehalle Altbach s stojeÄ?imi ovacijami nagradila izjemen nastop zbora Ĺ olskega centra Velenje, ki ga od jeseni vodi nova dirigentka mag. Alenka PodpeÄ?an. đ&#x;”˛

ki so z veseljem brali njegove pripovedi in ga nagovarjali, naj Bojana GlavaÄ?a ene generacije le ĹĄe kaj napiĹĄe. Zapisano napoznajo po tem, da jih je pouÄ?e- mreÄ? ostane za vedno, spomin val geografijo, druge po tem, da je pa zbledi. bil dolga leta ravnatelj gimnazije, ÂťVse zgodbe so resniÄ?ne, le tu in tretje po tem, da je kot Ä?arovnik tam je katera nekoliko dopolnjeBoy obiskoval vrtce in otroke na. Spomini nanje se mi utrinjajo zabaval s simpatiÄ?nimi triki, ponoÄ?i, ko ne morem spati. Hitro ĹĄtevilni pa tudi po tem, da rad vstanem in jo zabeleĹžim, da je posluĹĄa in pripoveduje zgodbe do jutra ne bi pozabil. Ĺ e vedno ter jih zadnja leta tudi zapisuje. piĹĄem na roko, Ä?eprav zdaj Ĺže Tako je v tedniku NaĹĄ uporabljam tudi raÄ?unalnik, Ä?as objavil Ĺže stotero da lahko zgodbe prepiĹĄem, zapisanih utrinkov popravim, krajĹĄam, doiz svojega odraĹĄÄ?apolnjujem in po eleknja ter spominov tronski poĹĄti poĹĄljem v na zgodbe, ki so uredniĹĄtvo,ÂŤ je povedal jih pripovedovapisec, ki bo kmalu vstoli drugi. SveĹženj pil v deveto desetletje prvih petdesetih Ĺživljenja, a ni videti, da velenjskih bi mu spomin zaÄ?el peĹĄati.

Vseeno pa se pri pisanju nekaterih zgodb posvetuje s starejĹĄimi VelenjÄ?ankami in VelenjÄ?ani, ki mu pomagajo najti manjkajoÄ?e koĹĄÄ?ke in sestaviti celoto. ÂťLjudje imajo radi kratke zgodBojan GlavaÄ?: ÂťÄŒutil sem Ĺželjo, da ĹĄe drugi vedo, kaj se je dogajalo v starih Ä?asih. To me je be, v katerih se kaj gnalo v pisanje.ÂŤ zanimivega zgodi.

V mojih zgodbah zgodb je predstavil se, vsaj tako mipred leti, drugih petPredstavitev slim,ÂŤ pravi Bojan deset pa je pravkar priGlavaÄ?. Na vpraknjige bo ĹĄlo iz tiskarne. Zbirka ĹĄanje, ali je kaj 6. junija Velenjske zgodbe 2 bo zanimivih zgodb ob 19.19 v njegova tretja objavljeĹĄe ostalo v spomina knjiga. Prva je bila nu, niso Ĺže vse na KnjiĹžnici zbirka izbranih pesmi, papirju, pa pravi: Velenje saj so njegova ljubeÂťVedno manj jih zen tudi verzi. V njej je, ker sem jih izje objavil celo devet upesnjenih Ä?rpal. Novih pa se noÄ?em lotiti, Ä?arovnij. Prav po Ä?aranju v verzih naj jih piĹĄejo mladi.ÂŤ Sam se bo je znan po vsej Sloveniji. raje posvetil drugim konjiÄ?kom, ÂťPravzaprav sem pozno zaÄ?el vsaj kolikor mu moÄ?i dopuĹĄÄ?ajo. pisati, ĹĄele ko sem se upokojil in Do nedavnega je ĹĄe igral tenis in imel veÄ? Ä?asa, sem se zaÄ?el spomi- smuÄ?al. Rad sadjari. Ĺ e vedno se njati starih Ä?asov, ĹĄe predvojnih. ukvarja s Ä?arovniĹĄkimi triki in Tako moje zgodbe segajo v Ä?as sestavlja verze. Da bi ostal v dobri pred vojno, med njo in po njej. fiziÄ?ni in mentalni kondiciji, se Nobena pa ni sodobna. Zgodbe kar po internetu uÄ?i novih trikov so naĹĄle prostor v NaĹĄem Ä?asu, in ĹĄe vedno z veseljem nastopa. kjer sem jih objavil Ĺže natanko ÂťBrez vaje ni uspeha,ÂŤ je ĹĄe dodal. đ&#x;”˛ sto,ÂŤ pripoveduje avtor in dodaja, da so ga k pisanju spodbujali tisti,

â?ą

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

30. maja 2019

Velenjski grad bo znova gostil festival papirnega gledaliĹĄÄ?a To soboto in nedeljo se bodo na dvodnevnem festivalu kratkih zgodb ob slikah v atriju Velenjskega gradu predstavili velenjski kamiĹĄibaj ustvarjalci Tina Felicijan

Velenje, 1. in 2. junij – Glede na to, kako Ĺživahno je dogajanje na podroÄ?ju kamiĹĄibaja v Velenju, ni niÄ? Ä?udnega, da tako pogosto piĹĄemo o tej japonski zvrsti uprizoritvene umetnosti.

Lokalne avtorje (okrog dvajset jih je Ĺže) je za kamiĹĄibaj navduĹĄil kulturno-umetniĹĄki ustvarjalec BoĹĄtjan Oder, ki je danes tudi predsednik DruĹĄtva kamiĹĄibaj Slovenije, krovne organizacije za raziskovanje, ustvarjanje in uprizarjanje kamiĹĄibaja na Slovenskem.

priznanjem za celovitost zgodbe in priznanjem za odliÄ?no interpretacijo nagradila dva velenjska ustvarjalca, z mednarodnega kamiĹĄibaja festivala v Piranu pa so se VelenjÄ?ani vrnili z drugim mestom, kar je sijajen uspeh. ÂťVelenjÄ?ani smo v kamiĹĄibaju trenutno zapisani z zlatimi Ä?rka-

mi,ÂŤ je povedal BoĹĄtjan Oder in spomnil ĹĄe na lansko postavljanje Guinessovega rekorda v 24-urnem izvajanju kamiĹĄibaja, ko si je 36 ponovitev zgodb lokalnih avtorjev v Velenju ogledalo 374 gledalcev na osmih lokacijah. V celotnem slovenskem prostoru pa si je predstave na najrazliÄ?nejĹĄih

KamiĹĄibaj je v Sloveniji vse bolj priljubljen, tudi v Velenju vedno bolj kakovosten

ÂťKamiĹĄibaj se je po Sloveniji razĹĄiril kot ogenj, ki gori z velikim plamenom. DruĹĄtvo bo letos pripravilo Ĺže sedmo vseslovensko sreÄ?anje druĹĄtev kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?, na katerem bodo nastopali najboljĹĄi kamiĹĄibajkarji iz vsake regije. Ĺ˝ariĹĄÄ?e SAĹ A regije je v Velenju, moÄ?ni so kamiĹĄibajkarji v Ljubljani, Piranu, ÄŒrnomlju,ÂŤ naĹĄteva sogovornik in ponosno doda, da je strokovna komisija na lanskem sreÄ?anju s posebnim

Takole so velenjski ustvarjalci kamiĹĄibaj uprizarjali na lanskem festivalu. Letos ga bodo ta vikend. Za otroke v soboto in nedeljo od 10. ure dalje, v nedeljo ob 18. uri pa le za odrasle.

Rekli so â?ą BoĹĄtjan Oder: ÂťKamiĹĄibaj je v Sloveniji ĹĄe vedno v vzponu. Zelo veseli smo, da gre vse v smer ustvarjalnega in kakovostnega uprizarjanja. Dobro nas pozna tudi mednarodna zveza za kamiĹĄibaj na Japonskem. Tako je lani v Ljubljani potekal svetovni simpozij kamiĹĄibaja, na katerem so se sreÄ?ali najvidnejĹĄi ustvarjalci in razpravljali o prihodnosti te uprizoritvene umetnosti.ÂŤ

lokacijah ogledalo veÄ? kot 35 tisoÄ? gledalcev.

Zakaj se je kamiĹĄibaj pri nas tako prijel?

ÂťKamiĹĄibaj je analogna umetnost. V digitalni dobi, ko so povsod okrog nas ekrani, je Ĺživo, toplo, pristno pripovedovanje ob risani sliki tisto, ki pritegne. Odnos med pripovedovalcem in obÄ?instvom pa ustvarja obÄ?utek enosti, ki zbliĹžuje, kar ljudje oÄ?itno potrebujemo, saj nas dela sreÄ?nejĹĄe,ÂŤ odgovarja sogovornik.

ÄŒast, ki je prinesla velike izzive

Za predsednika DruĹĄtva kamiĹĄibaj Slovenije so slovenski kamiĹĄibajkarji izbrali BoĹĄtjana Odra, kar je Âťogromna Ä?ast in potrditev mojemu dosedanjemu delu in zavzemanju. Opazili so, da mi kamiĹĄibaj veliko pomeni in ga Ĺželim strokovno negovati in ĹĄiriti,ÂŤ pravi in dodaja, da je s tem dobil velik izziv. Še posebno zato, ker sem letos dobil

KamiĹĄibaj – pripovedovanje zgodb ob slikah – je vizualno pripovedno gledaliĹĄÄ?e, ki temelji na skupnem doĹživljanju zgodbe iz kovÄ?ka, majhnega lesenega odra – butaja. Posebna energija, resonanca, ki se ustvari med pripovedovalcem in posluĹĄalci, njihovo skupno doĹživljanje zgodbe se imenuje kiokan. Ko se doseĹže, si gledalci Ĺželijo, da se butaj ĹĄe ne bi zaprl. zanimivo idejo. Imamo drĹžavno sreÄ?anje kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ? za odrasle, za otroke pa ne, Ä?eprav v Sloveniji veliko otrok uprizarja papirno gledaliĹĄÄ?e. Upam, da bom idejo o izvedbi sreÄ?anja za mlajĹĄe pripovedovalce lahko uresniÄ?il Ĺže prihodnje leto, ko bo Velenje gostilo drĹžavno sreÄ?anje kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?. Po drugi strani pa je moj cilj tudi popis zgodb, ki so do sedaj nastale v Sloveniji – koliko jih je, Slovenski kamiĹĄibajkarji prakticirajo tezukuri – to je kamiĹĄibaj, ki ga pripovedovalec ustvari sam, torej izbere zgodo ali si jo izmisli, si zamisli ilustracije in prizore spravi na papir.

kdo jih je ustvaril, kolikokrat uprizoril, kje ‌ Tako bi dobili pregled nad pestrostjo kamiťibaja pri nas.

3. kamiĹĄibaj festival na Velenjskem gradu

Ta konec tedna se bodo v atriju Velenjskega gradu na dvodnevnem festivalu zbrali lokalni pripovedovalci kratkih zgodb ob slikah.

Med drugimi bodo svoje zgodbe predstavili tudi uÄ?enci osnovnih ĹĄol Gustava Ĺ iliha, Ĺ alek, in Centra za varstvo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, otroci iz Vrtca Velenje (enote Vrtiljak) in Waldorfske ĹĄole Savinja Ĺ˝alec. V soboto in nedeljo se bo otroĹĄki in mladinski program, v katerem se bo zvrstilo preko 30 razliÄ?nih zgodb, zaÄ?el ob 10. uri.

V nedeljo ob 17. uri se bo zaÄ?ela predstavitev prvega priroÄ?nika za ustvarjanje kamiĹĄibaja v slovenskem jeziku, ki ga je pripravila Jelena Sitar, Âťmati kamiĹĄibaja v SlovenijiÂŤ. V njem je tudi peÄ?at velenjskih ustvarjalcev. Vsebuje namreÄ? dve ilustraciji: ilustracijo Katarine Aman za pesem Drevo Iva Stropnika in ilustracijo Roka Polesa za zgodbo Pozoj, oba kamiĹĄibaja pa si je zamislil in izvedel BoĹĄtjan Oder. Ob 18. uri pa se bo zaÄ?el veÄ?er ljubezensko-erotiÄ?ne poezije v kamiĹĄibaju, ki ga velenjski ustvarjalci prirejajo posebej za odrasle. đ&#x;”˛

Živel, dan mladosti!

Majhna deklica v ĹĄirnem svetu

Glasba z vinilnih ploĹĄÄ?, pisalni stroj v dnevni sobi, viseÄ?a mreĹža v kampu, slepe miĹĄi, ĹĄumeÄ?e trenirke, prijatelji, maj in mladost – Dan naĹĄe in vaĹĄe mladosti v Letnem kinu je obudil spomine nostalgikov, mladeĹž pa popeljal na potovanje v Ä?asu

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje je premierno uprizorilo drugo predstavo letoĹĄnje sezone – priredbo pravljice Hansa Christiana Andersena PalÄ?ica Tina Felicijan

Tina Felicijan

Velenje, 25. maj – Še pomnite, tovariĹĄi, praznovanje mladosti, ko je obstajala skupnost, druĹženje in uĹživanje v drobnih radostih prostih dni?ÂŤ so se spraĹĄevali nostalgiki, ki so letoĹĄnji 25. maj, nekdanji (a zanje za vedno) dan mladosti, preĹživeli v Letnem kinu na retro popoldnevu ob obujanju Âťdobrih, starih Ä?asov,ÂŤ kakor pravijo zlati dobi Jugoslavije, v kateri so Âťgor zrastliÂŤ. ÂťIz naftalinaÂŤ so potegnili kratke kikle, odpete srajce, dokolenke, zapestnice, kravate, gumitvist, krede, fraÄ?e, frufruje, kiÄ?ke in druge asociacije na mladost ter v Letnem kinu ustvarili ambient z reÄ?mi, ki jih nikoli niso vrgli proÄ?, Ä?eprav jih je Ä?as pustil za sabo.

PosluĹĄali so Ĺžanrsko raznoliko glasbo iz gramofonov, ustvarjali na delavnicah recikliranja in sitotiska na majice, izobesili garderobo izpred nekaj desetletij, Ä?itali na dvoriĹĄÄ?u, prisluhnili pravljicam, se igrali zemljo krast, zveÄ?er so si ogledali ĹĄe dramo GledaliĹĄÄ?a Velenje

Divjad in nato zaplesali pod zvezdami ter se vrnili v svojo mladost, mlajĹĄim pa pokazali, kako so jo preĹživljali, ko so ĹĄe imeli proste popoldneve in so namesto vĹĄeÄ?kov na druĹžbenih obreĹžjih zbirali razglednice z jadranske obale.

KakĹĄna je bila vaĹĄa, kakĹĄna je naĹĄa mladost?

ÂťZrastla sem gor v Jugoslaviji. Mi smo otroci socializma. In pravzaprav ves Ä?as obujamo tisto dobro, kar je od takrat ostalo,ÂŤ je Ä?lanica druĹĄtva Venera Vojka Miklavc pojasnila, zakaj so se prijatelji z druĹžinami in drugi obiskovalci zbrali na praznovanju dneva mladosti in se druĹžili v nostalgiÄ?nem razpoloĹženju. ÄŒesa se iz svoje mladosti najraje spominjajo? ÂťGumitvista, podenja po gozdu, tega, da sem lahko bila na ulici, dokler se

Dan naĹĄe in vaĹĄe mladosti je v sklopu festivala Dnevi mladih in kulture priredilo DruĹĄtvo Velenjski raziskovalni studio Venera v sodelovanju s Festivalom SUMO, Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom, GledaliĹĄÄ?em Velenje, Zavodom MARS Maribor in Mestno obÄ?ino Velenje. niso priĹžgale uliÄ?ne svetilke, pa obÄ?utka enakosti z vsemi. Ko smo bili mi otroci, eni niso imeli veÄ? kot drugi. V spominu mi je ostal lahkoten, prijeten obÄ?utek otroĹĄtva,ÂŤ je povedala. Kako pa mladi odraĹĄÄ?ajo danes? ÂťNa Ĺžalost – zlajnano, ampak resniÄ?no – preveÄ? za raÄ?unalniki in s telefoni v rokah. Temu so prepuĹĄÄ?eni.

Ko otroke spodbudiĹĄ k igri, se igrajo. In otroci bi se ĹĄe danes igrali, Ä?e bi jim dali moĹžnost za to, Ä?e bi jih spravili na ulice, jim pokazali gumitvist, jim dali svobodo igre,ÂŤ meni sogovornica, ki upa, da bo Ä?im veÄ? otrok Jugoslavije svoje otroke vzgajalo v vrednotah, ki so predobre, da bi jih sodobni Ä?as izkoreninil. đ&#x;”˛

Velenje, 25. maj – V Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, Ĺže vrsto let nastajajo lutkovne predstave, ki razveseljujejo otroke in starĹĄe v Velenju in drugod. Za tem, ko so ĹĄaleĹĄki lutkovni ustvarjalci decembra lani premierno uprizorili LisiÄ?ko zvitorepko, prvo avtorsko predstavo v 16. sezoni uspeĹĄnega delovanja, so preteklo soboto uprizorili ĹĄe drugo predstavo letoĹĄnje sezone.

Tudi ta je v celoti lokalne produkcije – vse od lutk do glasbe so ustvarili domaÄ?i avtorji, zgodbo o kot palec drobni deklici pa sta uprizorili mladi lutkarici.

UmetniĹĄka vodja Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje Alice ÄŒop, ki piĹĄe scenarije in reĹžira, je ponovno posegla po motivih pravljiÄ?arja Hansa Christiana Andersena. Medtem ko so lutkarji v preteklih sezonah ustvarili predstave Princeska na zrnu graha in Svinjski pastir, Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje, ki je lani praznovalo 15-letnico delovanja, je Ĺže dve leti vÄ?lanjeno v svetovno zdruĹženje lutkarjev Unime. Letno ustvari dve avtorski predstavi, trenutno pa jih izvaja okrog deset. Z njimi gostuje po vsej Sloveniji.

so zdaj na lutkovni oder postavili PalÄ?ico. Pripoveduje o majhni deklici, Ĺželjni spoznavanja ĹĄirnega sveta, ki med svojim raziskovanjem sreÄ?uje tako zahrbtne nepridiprave kot prave prijatelje. Nebogljena in prepuĹĄÄ?ena veÄ?jim, moÄ?nejĹĄim in bolj

prebrisanim, si vse Ĺživljenje Ĺželi le, da bi bila svobodna. Ko jo najde njen vilinski princ, se ji ta Ĺželja tudi uresniÄ?i.

PalÄ?ico sta odigrali mladi lutkarici Noemi ÄŒop, ki se je podpisala tudi pod kostumografijo, in Ana Rotovnik. Glas pripovedovalke je posodila Vanja KretiÄ?.

Lutke je ustvaril Kilian ÄŒop, rezbarska dela pa je tudi tokrat izvedel ĹĄoĹĄtanjski mojster Milojko Kumer. Scenograf predstave je Kajetan ÄŒop, glasbo je napisal Gorazd Planko, luÄ?i pa je oblikoval Davorin Ĺ torgelj. Predstava je nastala v produkciji Festivala Velenje in Zveze kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

Foto: Ksenija Mikor

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

30. maja 2019

Pol stoletja MePZ Svoboda Ĺ oĹĄtanj Na pol poti, a v njem je ĹĄe vroÄ?a kri Ĺ oĹĄtanj, 25. maja – ÂťZbor Svoboda je moje Ĺživljenje. V njem vztrajam Ĺže sedemintrideset let.

Ne samo zaradi lepega petja, ampak zaradi vseh Ä?lanov, s katerimi smo pravi prijatelji,ÂŤ je ob koncertu MePZ Svoboda, ki so ga v soboto pripravili ob jubileju, 50-letnici, dejala zborovodkinja Anka Jazbec.

Jubilejni koncert je do zadnjega kotiÄ?ka napolnil Ĺ portno dvorano OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj in bil krona

veÄ?tedenskih priprav. ÄŒlani in Ä?lanice zbora so sami poskrbeli tudi za oder, sceno in bogato pogostitev. Na odru so zasijali v povsem novih oblekah, ki jih je tudi tokrat seĹĄila njihova Ä?lanica Tatjana Napotnik.

Ob jubilejnem koncertu so prejeli tudi Gallusove in Ä?astne znaÄ?ke za veÄ? kot 30 let sodelovanja v zboru. ÄŒastne znaÄ?ke so prejeli: Anka Jazbec, Ana SkornĹĄek, Irena SkornĹĄek, Romana SevÄ?nikar,

Stanka SevÄ?nikar, Franc Jazbec in Vinko Grobelnik.

Dragocenosti zbora se v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe kako zavedajo in so ponosni nanj, je na koncertu dejal Ĺžupan Darko Menih, predsednik zbora Peter AnĹželak pa mu je vrnil z zahvalo, saj zbor brez podpore ObÄ?ine in Ĺžupana osebno ne bi mogel segati tako visoko in vztrajati tako dolgo.

V zboru je v petdesetih letih prepevalo krepko Ä?ez 300 pevcev,

med njimi tudi Irena VrÄ?kovnik.

Zboru je Ä?estitala z besedami: ÂťZdaj si na pol poti, a je v tebi ĹĄe vroÄ?a kri!ÂŤ VroÄ?e, neĹžno in ganljivo je bilo na koncertu, ki ga je izvrstno vodila Bernarda Ĺ˝arn, popestrili pa ansambel Stil, Janez DovÄ? in SozvoÄ?ja Slovenije ter OtroĹĄki pevski zbor RTV Slovenija. Za brezhiben zvok in tehniko pa so poskrbeli fantje iz Akustike Osmica. đ&#x;”˛

AT

Za vse so poskrbeli sami – oder, sceno in tudi nove obleke. (Foto: Darko VuÄ?ina)

Ponosni na tradicijo glasbenega izobraĹževanja v Velenju Minuli Ä?etrtek sta velenjska glasbena ĹĄola in gimnazija s slavnostnim koncertom zaznamovali 25-letnico srednjeĹĄolskega glasbenega izobraĹževanja in 20-letnico glasbene smeri umetniĹĄke gimnazije Tina Felicijan

Velenje, 23. maj – Ĺ tevilni izjemni glasbeniki, izstopajoÄ?i ne le v Sloveniji, ampak tudi na mednarodni sceni, so si temelje za razvoj v vrhunske interpretatorje in ustvarjalce ustvarili prav na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. Ob ustanovitvi leta 1985 je bila najsodobnejĹĄa v Srednji Evropi in je Ĺže kalila bodoÄ?e akademske glasbenike. Ko je ministrstvo za ĹĄolstvo in ĹĄport septembra leta 1993 glasbeni ĹĄoli dodelilo koncesijo za izvajanje srednjeĹĄolskega programa glasba: inĹĄtrumentalist, pevec, se je vanj vkljuÄ?ilo 30 dijakov. Prva generacija je izobraĹževanje zakljuÄ?evala v ĹĄolskem letu 1996/97, ko je glasbena ĹĄola dobila tudi nov prizidek z novimi uÄ?ilnicami ter orgelsko in baletno dvorano, kar je omogoÄ?ilo ĹĄiritev ponudbe glasbenih programov in razcvet srednjeĹĄolskega izobraĹževanja.

Velenje je takrat skupaj z Ljubljano in Mariborom sodilo med tri najveÄ?je glasbene centre, ki so kasneje postali tudi slovenski glasbeni maturitetni centri. Z zaÄ?etkom ĹĄolskega leta 1998/99 je glasbena ĹĄola v sodelovanju s Ĺ olskim centrom Velenje ter SploĹĄno in strokovno gimnazijo zaÄ?ela izvajati program umetniĹĄke gimnazije – glasbena smer.

Danes se v programu umetniĹĄke gimnazije letno izobraĹžuje okrog 80 dijakov. Od zaÄ?etkov srednjeĹĄolskega glasbenega izobraĹževanja do danes pa je srednjo glasbeno izobrazbo pridobilo Ĺže skoraj 400 dijakov. Mnogi so dosegali izvrstne rezultate na

REKLI SO â?ą

drĹžavnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, blesteli tudi na akademijah in so danes priznani solisti ali Ä?lani raznih glasbenih sestavov svetovnega kova. Mnogi pa se vraÄ?ajo tja, kjer so zaÄ?eli. V tekoÄ?em ĹĄolskem letu na glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega

Ravnatelj glasbene ĹĄole Boris Ĺ tih: ÂťPrepriÄ?an sem, da je srednjeĹĄolsko glasbeno izobraĹževanje v Velenju pustilo tako globoko sled, da je noben zob Ä?asa ne bo mogel izbrisati.ÂŤ Predsednica Zveze slovenskih glasbenih ĹĄol Helena MeĹĄko: ÂťMoj predhodnik na zvezi kolega Boris Ĺ tih je najbolj zasluĹžen, da je glasbeno ĹĄolstvo leta 2014 ostalo v javnem sistemu vzgoje in izobraĹževanja. Zahval za to ni nikoli dovolj.ÂŤ

PosluĹĄalci z moÄ?nimi aplavzi niso nagradili le nastopajoÄ?ih, ampak tudi Ä?astne goste, med njimi ĹĄe posebno nekdanjega ravnatelja mag.

Ivana Marina ml., zelo zasluĹžnega za ustanovitev velenjske glasbene ĹĄole in zaÄ?etek srednjeĹĄolskega glasbenega izobraĹževanja.

Velenje (tako na osnovni kot na srednji stopnji) pouÄ?uje kar 40 nekdanjih dijakov, danes profesorjev in ĹĄtudentov glasbe.

Na slavnostnem koncertu, ki sta ga glasbena ĹĄola in gimnazija naslovili Ponovno skupaj, so nastopili izjemni dijaki, danes uspeĹĄni glasbeniki Aris Vehovec

(z oboo), Tina Ĺ˝erdin (ob harfi), Lara OpreĹĄnik (ob klavirju), Aleksandra Ĺ uklar (ob marimbi), Miha Ferk (s skasofonom), Barbara De Costa (ob Ä?embalu) in gostja Tamara GombaÄ? (z violonÄ?elom). đ&#x;”˛

BegajoÄ?e misli NataĹĄa Tajnik Stupar

V zadnjih ĹĄtirinajstih dneh je globalno javnost skoraj pretresla novica o prepovedi splava v ĹĄtirih ameriĹĄkih zveznih drĹžavah. Ĺ˝iĹžek in Peterson sta imela ‘besedno-borbo’ v Kanadi. V Evropskem parlamentu se je poveÄ?alo ĹĄtevilo zelenih poslancev. Slovenski ĹĄolski sistem je eden boljĹĄih. Eno njegovih glavnih naÄ?el je nevtralnost ĹĄolskega prostora, ki otrokom omogoÄ?a, da se lahko nemoteno razvijajo ne glede na svoj izvor, versko, rasno, politiÄ?no pripadnost in nevtralno na uÄ?iteljev individualni pogled na svet ter njegovo mnenje o aktualnih politiÄ?nih, verskih, okultistiÄ?nih, protimigrantskih, islamistiÄ?nih, satanistiÄ?nih ‌ kontekstih ipd.

To naj vedno ostane pred vrati ĹĄole. Zelo zanimivo je tudi to, da v mestu, ki je skoraj veÄ?insko narodnostno meĹĄano, prihaja do takĹĄne naravnavnanosti proti ‘tujcem’ in da ravno tisti, ki so ĹĄe pred dvema desetletjema bili ‘tujci’ in begunci, ĹĄirijo takĹĄno sovraĹžno stanje duha. Potem je tu ĹĄe globalni porast Ä?lanov Flat Earth society, oz. Ä?e bi jih poimenovala po slovensko ‘– druĹĄÄ?ina ploĹĄÄ?ate Zemlje’. Tudi v Sloveniji jih imamo, ne boste verjeli.

V vlaku istega kupeja potujeta moĹĄki in Ĺženska. MoĹĄki ima psa. Ĺ˝enska reÄ?e moĹĄkemu: â€?Odstranite psa! Pravkar sem zaÄ?utila bolho na nogi!â€? MoĹĄki: â€?Rex! Pojdi stran, Gospa ima bolhe!â€?

MoĹž brez Ĺžene je kot pes brez bolhe. Ĺ˝ivi, ampak dolgoÄ?asno. Ĺ˝ena brez moĹža je kot bolha brez psa. Ĺ˝ivi, ampak nima komu najedati.

Ahhhh, pusti to Ĺžensko neumno, saj ni za nobeno rabo.

Najdi si dobro Ĺžensko, s sluĹžbo, s ĹĄiroko medenico in da zna kuhat.

On to uredi takoj, saj je vendar moĹĄki.

E, ona je Ä?isto nesposobna, nima ne otrok in ne moĹža. Ĺ˝enska, telo brez duĹĄe (Aristotel)! Ĺ˝enska, meso brez moĹžganov!

A to so naĹĄi moĹĄki, ki jih negujemo, jim peremo umazane spodnjice, jim kuhamo, ko pa za vikend gredo na obisk k mami, jim mama z oslinjenim prstom poravna obrv. In kot poje James Brown v svojem brezÄ?asnem komadu ‘This is a Man’s world’, tega moĹĄkega sveta, kjerpotekajo teritorialni boji, nogometni pretepi, poslovne intrige in boj za oblast ter lepe Ĺženske, ni brez nas, Ĺ˝ensk, ki moĹĄke nahranimo, jih vzgojimo in omogoÄ?imo zdravo rast in razvoj. Drage moje Ĺženske, vzgojimo moĹĄke drugaÄ?e in imeli bomo drugaÄ?en moĹĄki svet, ki bo v svoji navidezni prevladi diktiral drugaÄ?na pravila z drugimi moralnimi in etiÄ?nimi vrednotami.

Ko je zlorabljena Ĺženska brez glasu potisnjena v kot in kjer moĹĄki samec ustvarja pravila, ki Ĺžensko prisilijo, da na meji Ĺživalskega vedno znova rojeva otroke v njen svet sovraĹĄtva in moĹĄkega nasilja, potem lahko priÄ?akujemo druĹžbo, v kateri bodo divjale vojne, nasilje in sovraĹĄtvo. Kjer bosta razÄ?loveÄ?enje a la holokavst in Srebrenica bili stalnici vizualnega spomina otrok, ki bodo predajali nasilne vzgojne vzorce naprej v prihodnost.

Ali ste kdaj razmiĹĄljali, kako bi ravnali v situaciji, Ä?e bi bili Ĺženska in bi pod srcem nosili otroka, ki je bil spoÄ?et v posilstvu ali incestu? Lahko si predstavljam in razmiĹĄljam o veÄ? simulacijah te situacije, a to razmislite vsak pri sebi. Najbolj logiÄ?no je, da odstranimo incest in posilstvo. Le-to naredimo z vzgojo otrok v normalni druĹžbi, v normalni druĹžini, v ĹĄoli, z normalno kadrovsko zasedbo v ĹĄolskem sistemu in zmernim sebstvom. ÄŒe pa z izniÄ?evanjem pridobljenih pravic Ĺžensk ustvarjamo pogoje, v katerih bo zlorabljena Ĺženska podzavestno ustvarjala vzgojne vzorce sovraĹĄtva, nasilja in neenakosti za prihodnost, potem je nedvomno spet zmagala Ä?loveĹĄka neumnost, ki je toliko ozka in kratkovidna, da prek butalskega plankeca ne vidi veÄ?. Tu gre za Ĺženske, ki so brez glasu, in mi ostali smo njihov glas.

A zapisani vici in ‘dobrohotni’ napotki, ki sem jih zapisala v prejĹĄnjem odstavku, niso zrastli na mojem Ĺženskem zeljniku, temveÄ? so Ä?isto resniÄ?ni, izreÄ?eni med navadnimi in t. i. pomembnimi ljudmi z ‘obiÄ?ajnimi’ navadami in Ĺživljenjem. Ljudmi, ki hodijo v navadne in odgovorne sluĹžbe, z druĹžinami in otroki.

In kaj je dobrega; to, da ima Evropski parlament veÄ? in veÄ? zelenih poslancev, ki bodo glasno in odgovorno soustvarjali zeleno prihodnost Evrope.

In ĹĄe to; reÄ?e Ĺ˝iĹžek, “da sreÄ?a nikoli ni bila pomembna. Problem je v tem, da nikoli ne vemo, kaj bi zares radi. Da nas to resniÄ?no ne dela sreÄ?nih, temveÄ? to, kar si Ĺželimo in o Ä?emer sanjamo/ sanjarimo. SreÄ?a je za opurtoniste.â€?. Ĺ˝iĹžek razmiĹĄlja o tem, “da je le Ĺživljenje Ĺživljenje z globokim zadovoljstvom veÄ?nega boja s samim seboj.â€? Pravi, da je resniÄ?na sreÄ?a pogojena z neumnostjo. “Pravi mojstri niso bili nikoli sreÄ?ni, sreÄ?a je v domeni suĹžnjev.â€?

Hmm. A vendar vem, da je naĹĄa druĹžba popolnoma sposobna Ĺživeti v usklajenosti in harmoniji. Zato govorimo veÄ? o obratnem, da se tega lahko zavedamo in bolje ohranjamo prvotno. NaslednjiÄ? bom pisala le o lepem, obljubim. Pa lepe poznopomladne dni Ĺželim. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

30. maja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Jure nas je prijetno presenetil

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. NINA DONELLI & TARAPANA BAND – Genijalno 2. NUĹ A DERENDA – Sto in ena 3. MILAN KAMNIK – MotoristiÄ?na

ÄŒeprav nam v naĹĄem uredniĹĄtvu dela nikoli ne manjka, ga vÄ?asih za nekaj trenutkov prav radi odloĹžimo (po toliko letih smo Ĺže ugotovili, da nas vedno poÄ?aka). Med drugim je to takrat, ko kdo od nas kaj praznuje in to deli z nami.

NaĹĄ Jure se takĹĄnim dogodkom raje izogne, pa ne zato, ker se ne bi rad druĹžil z nami, ampak zato, ker Ĺživi zdravo in se ne Ĺželi dajati v skuĹĄnjave. Kljub temu nas takrat, ko on praznuje, preseneÄ?a.

Ker Jure dobro ve, kako pomemben je za zdravje obilen zajtrk, nam ga je ob svojem jubileju pripravil in tudi lepo dekoriral.

Bil je slasten in obilen, nismo pa pogledali, ali ga je tokrat skuĹĄnjava le premamila.

Skratka, komaj Ä?akamo na nađ&#x;”˛ slednje preseneÄ?enje!â€

Jure nas je razvajal Ĺže navsezgodaj zjutraj.

Slovenska izvajalka Nina Donelli je ena redkih, ki se lahko pohvali z uspeĹĄno kariero tako v Sloveniji kot na HrvaĹĄkem in se ponaĹĄa s krepko Ä?ez 20 milijoni ogledov na Youtubu. Svoje oboĹževalce je razveselila z novo pesmijo in spotom Genijalno, ki jo je odpela v duetu s popularno hrvaĹĄko skupino Tarapana.

GLASBENE novice

Alya osvaja tudi hrvaĹĄke posluĹĄalce

je Vladu Kreslinu pridruĹžila irska pevka Mary Coughlan.

AngleĹĄki pevec Ed Sheeran je svoje privrĹžence presenetil z napovedjo izdaje novega albuma z naslovom No. 6 Collaborations Project. Album, na katerem sogovno znamko preminule super zvezdnice in pevko ponovno pribliĹžati oboĹževalcem. Za ta namen bodo izdali album njenih ĹĄe neobjavljenih pesmi, pripravljajo pa tudi turnejo pevkinega holograma. Med naÄ?rti za prihodnost je celo muzikal na Broadwayu. Whitney Huston, najbolj nagrajena izvajalka vseh Ä?asov, je umrla leta 2012, stara 48 let, po letih bojevanja z odvisnostjo od drog. Najbolj popularna je bila v osemdesetih in devetdesetih letih prejĹĄnjega stoletja, v zadnjem desetletju njenega Ĺživljenja pa so njeno veliko priljubljenost zasenÄ?ili ĹĄtevilni ĹĄkandali.

Obeta se turneja holograma Whitney Houston Upravljalci premoĹženja Whitney Houston Ĺželijo obuditi bla-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Skupina Dan D je ena najbolj prepoznavnih slovenskih skupin.

Njena zgodovina sega v leto 1996, ko sta Ä?lana razpadle skupine

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ed Sheeran bo julija Dan D z novim izdal novi album albumom

Zadnji Alyin album Iz dnevne sobe prinaĹĄa njene ĹĄtevilne uspeĹĄnice, osveĹžene z novimi ritmi in obogatene z raznovrstnimi instrumenti. Gre za nekoliko bolj intimen zvok, ki se odliÄ?no

poda tudi njenim koncertom, na katerih ne manjka energije in sproĹĄÄ?enosti. Alya pa skupaj z bendom ne navduĹĄuje posluĹĄalcev samo pri nas, ampak tudi na HrvaĹĄkem, kjer bo v prihajajoÄ?ih mesecih nastopila na dveh zveneÄ?ih festivalih. 8. junija bo s pesmijo Sedam dana na moru sodelovala na festivalu CMC v Vodicah, 17. avgusta pa s pesmijo Ili s tobom ili sama na Ĺ ibenskem festivalu. Glasbo za obe pesmi je napisal Raay, besedili pa priznani hrvaĹĄki avtor Nenad NinÄ?ević. Za obe pesmi v hrvaĹĄÄ?ini bo posnela tudi videospota. Ĺ e preden se zaÄ?ne prava vroÄ?ina, pa bo izdala ĹĄe novo pesem, katere avtor bo Raay, pri ustvarjanju besedila pa bo sodeloval tudi Jan Plestenjak.

vide je dosegel izreden uspeh, saj je bilo prodanih veÄ? kot 15,8 milijona izvodov po vsem svetu.

Kreslinovanje Pri ZKP RTV Slovenija je izĹĄel novi dvojni koncertni album velikana slovenske folk in etno glasbe s prekmurskim peÄ?atom Vlada Kreslina. Naslov albuma je Kreslinovanje – Cankarjev dom 2018, na njem pa je ujet zadnji od njegovih treh lanskih razprodanih tradicionalnih decembrskih koncertov v Cankarjevem domu. Izid albuma je Ĺže pred Ä?asom najavil singel Dekle moje, v katerem se

Ansambel Ĺ epet – Ranjeno srce Ĺ padni fantje – SreÄ?en Ä?lovek Ansambel Vikend – Osvajam te Ansambel Mladika – Svet brez tebe Ansambel Naveza – Zame vedno boĹĄ lepa Ansambel Smeh – Fina Nina Raubarji – Bel pajÄ?olan Ansambel Petka – Vse bi storil, sinko moj TopliĹĄka pomlad – Taksi Zapeljivci – ÄŒar domovine

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

deluje s ĹĄtevilnimi glasbeniki, bo izĹĄel 12. julija. Prvi singel s prihajajoÄ?ega albuma, I Don't Care, ki ga je posnel skupaj z Justinom Bieberjem, trenutno kraljuje na glasbenih lestvicah ZdruĹženega kraljestva. Z Bieberjem je Sheeran sicer sodeloval Ĺže pri uspeĹĄnici Love Yourself.

Priljubljeni pevec pa ĹĄe ni izdal vseh imen glasbenikov, ki so sodelovali pri nastanku albuma, za enkrat je potrdil, da sta med njimi tudi ameriĹĄka raperja Chance the Rapper in PnB Rock.

Sheeranov prejĹĄnji album Di-

Mercedes Band pevec Tomislav Jovanović - Tokac in bobnar DuĹĄan Obradinović - Obra k sodelovanju povabila nekaj novih glasbenikov. Leta 1997 so izdali prvenec Igra. Do naslednjega albuma Katere barve je tvoj dan, ki je skupino leta 2004 z uspeĹĄnicami, kot sta ÄŒas in Voda, izstrelil na glasbeno sceno, so zamenjali ĹĄe nekaj Ä?lanov. Pred kratkim so izdali Ĺže ĹĄesti studijski album Knjiga pohval in pritoĹžb ter ponudili prerez svoje glasbe iz razliÄ?nih obdobij. Album s 16 skladbami je izĹĄel marca pri zaloĹžbi Nika Records kot razĹĄirjena verzija albuma Milo za drago, ki ga je skupina izdala oktobra 2018 na USB kljuÄ?ku, zapakiranem v roÄ?no izdelano milo. Slogovno bogat album je bil tudi pri kritikih zelo dobro sprejet.

BALLADERO IN JADRANKA Po sedmih letih se z novo skladbo Ĺ e Ĺživim v duetu znova predstavljata prekmurski rocker in avtor Balladero in pevka Jadranka Juras.

Skladba, ki po izdaji drugega Balladerovega albuma Perfect You prekinja triletno suĹĄo novih skladb, napoveduje tudi snemanje novega albuma.

EVROVIZIJA 2019 Slovenija se je na 64. tekmovanju za pesem Evrovizije v izraelskem Tel Avivu z Zalo Kralj in GaĹĄperjem Ĺ antlom ter pesmijo Sebi uvrstila na 15. in ne na 13. mesto. Kot so pojasnili organizatorji, je zmeda z uvrstitvami nastala, ker so napaÄ?no razdelili glasove beloruske Ĺžirije. Slovenijo sta prehiteli Malta in Ciper.

INES ERBUS Po uspeĹĄnicah Kada cura Ä?asti in Ti i ja se pevka Ines Erbus predstavlja z novim singlom Ambis ljubavi (Brezno ljubezni). Ekipa, ki stoji za pesmijo, se lahko pohvali z najveÄ?jimi

hiti Oliverja Dragojevića, Magazina, Tony Cetinskega, Gorana Karana in drugih.

Avtor glasbe je Miro Buljan, besedila Nenad NinÄ?ević, pod aranĹžma pa se je podpisal Peter OĹĄlaj.

NINA PUĹ LAR Nina PuĹĄlar v teh dneh predstavlja novo pesem Svet na dlani. Teh se je v zadnjem Ä?asu nabralo cel kup, saj je pevka zadnjih nekaj mesecev skupaj z bendom v ljubljanskem studiu Panrose snemala svoj ĹĄesti album, ki ga nova skladba tudi napoveduje.

NUĹ A DERENDA NuĹĄa Derenda ne poÄ?iva na lovorikah slave. Po pestrem letu, ko je nastopila na 20. koncertih ob 20-letnici samostojne glasbene kariere, je marsikdo mislil, da si bo vzela Ä?as za poÄ?itek. A dinamiÄ?na pevka Ĺže predstavlja novo skladbo z naslovom Sto in ena. Spevna, moderna in sveĹža skladba bi z NuĹĄinim vokalom lahko postala nova uspeĹĄnica.

Naš ­čas, 30. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

30. maja 2019

frkanje

Darko Menih, župan Občine Šoštanj, Adnanu Saličeviću - Lakyju, organizatorju 3. evropskega tekmovanja žerjavistov: »Danes pa komaj sledim prireditvam. Dopoldne sem bil v mestu Šoštanj na cvetličnem in glasbenem dogodku, v Zavodnjah na športnem tekmovanju društev invalidov, k vam sem prišel iz Lajš, kjer poteka tekmovanje v škuljadi, zvečer grem na koncert Svobode …« Vsakega dogodka v občini sem vesel. Če se le da, ne zamudim nobenega.«

» Levo & desno «

Napredek Aktivnosti vseživljenjskega učenja so se pri nas res dobro prijele. Zato pa že lahko snujemo nov projekt – vseživljenjsko delo.

Ubrana Svoboda Tudi v soboto se je potrdilo. Svoboda je ubrana.

Mislim na šoštanjski mešani pevski zbor Svoboda. Za razliko od še vedno nekaterih razhajanj in neubranosti o zaslugah za našo svobodo.

Malo čudno Tudi z vrha gospodarstva slišimo, da je naše gospodarstvo v kar dobri kondiciji.

Ogrozijo ga lahko le minimalne plače.

Premalo

⏫

Predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Zdenka Uršnik in predsednica Društva za boj proti raku Velenje Branka Drk se še kako zavedata, da sta gibanje in dobra volja temelj zdravega in dolgega življenja. Najbolje je združiti oboje, se strinjata. »Če smo se že tako lepo razvrstili in pretegnili noge, bi lahko odplesali še kolo ali rokenrol,« sta polni energije začeli nagovarjati še druge.

⏫

Dejan Tonkli, svetovni popotnik, ki je prepotoval že veliko držav, si tam nabiral izkušnje, fotografiral in snemal, se vedno rad vrača v svoj Šoštanj in s someščani deli pogled na kakšno zanimivo reč. Zadnjič jo je z Ljubico Donko, ki ji je Šola zdravja postala način življenja. »Vsak dan se srečam s prijatelji, ki pozitivno gledajo na življenje, ob tem se razmigamo in na koncu zapojemo. Pridi kdaj zraven. Posnemi kaj in to pokaži, ko boš spet kje daleč,« mu je predlagala.

ZANIMIVOSTI

Na Poljskem so se v Krakovu prejšnji teden rodili prvi šesterčki v državi. V tamkajšnji porodnišnici so pojasnili, da so štiri deklice in dva dečka prišli na svet s carskim rezom v 29. tednu nosečnosti. Ker so se rodili prezgodaj, je vseh šest otrok, težkih od 890 do 1.300

Aligator na napihljivem krokodilu

Namizni sušilni stroj Inovatorji nekega podjetja so pred kratkim razvili namizni sušilni stroj, ki perilo suši s pomočjo vakuuma. Kot obljubljajo, miniaturni sušilnik morus zero poleg

Zboljšava?

Končno se je vreme vsaj malo zboljšalo. Tako lahko tisti, ki jih radi opazujejo, ponoči vidijo tudi vsaj nekaj zvezd.

Ena zvezda pa nekatere pri nas še kar moti, čeprav je na nebu sploh ni. Razen na političnem. Taka, peterokraka.

Čas teče

Pričakovali so peterčke, prišli so šesterčki

gramov, v inkubatorju, se pa tako malčki kot mamica počutijo dobro. Starši in zdravniki so sicer pričakovali peterčke, šesti otrok je bil veliko presenečenje za vse. Ko bodo novorojenčki zapustili bolnišnico, se bodo doma pridružili še enemu otroku, ki sta ga starša imela pred tokratnim porodom.

Razmere v našem (primarnem) zdravstvu so se vendarle nekoliko pomirile. A bolniki še nikakor niso povsem pomirjeni.

kompaktnosti ponuja tudi večjo energijsko učinkovitost, za povrh pa perilo posuši v 15 minutah in pri tem oblek ne skrči. Zanimiv je tudi način delovanja sušilnika, ki iz bobna črpa zrak in tako ustvari vakuum, kar pomaga pri energetsko učinkovitejšem sušenju perila. Je pa res, da majhen sušilnik težko zagotavlja sušenje večjih količin perila. Morus zero tako višek svojih zmogljivosti doseže že pri vsega 1,5 kilograma perila, kar je več kot štirikrat manj od običajnih sušilnikov. Za posamezni sušilnik morus zero je treba v času prednaročil odšteti od 270 evrov, maloprodajna cena pa naj bi bila okoli 500 evrov.

Američan David Jacobs se je z družino pripeljal v sončni Miami, da bi tam praznovali poroko prijateljev. A so pri tem srečali še nekega drugega gosta. V jezeru za hišo so namreč opazili aligatorja.

Ker se je ta umaknil, so tudi svatje kmalu pozabili nanj. Čez nekaj dni pa jih je čakalo presenečenje – ko so prišli do bazena pred hišo, so videli, kako se na njihovi blazini v obliki krokodila sonči aligator. »Tudi v Georgii imamo aligatorje, vendar se zadržujejo na mestih, kjer ni veliko ljudi.

Na Floridi se sprehajajo po dru-

žinskih soseskah. Sklepam, da to za domačine ni nič nenavadnega, zame pa je zagotovo bilo,« je dejal Jacobs. Družina je poklicala strokovnjaka, ki je aligatorja varno odstranil iz bazena.

vinskimi izložbami in na vhodih zgodovinskih stavb. Poleg tega bo odslej prepovedano priklapljanje ključavnic na mostove. Tiste, ki bodo huje ali večkrat kršili pravila, bodo lahko izgnali iz mesta.

Strogi Benečani

Najveličastnejši brki in brade

Beneški mestni svet je nedavno sprejel nova pravila obnašanja v mestu, ki med drugim predvidevajo od 25 do 500 evrov kazni za tiste, ki se nedostojno vedejo, ter do 500 evrov kazni za prostitutke, ki zlorabljajo javni prostor, in med pogajanji s strankami ovirajo promet. Po novih pravilih, ki naj bi začela veljati letošnjega julija, bodo v Benetkah kaznovani tisti, ki bodo jedli ali pili sede na tleh na javnih krajih, ki bodo ponoči na ulici pili alkohol, se kopali v kanalih ali hodili po mestu odeti samo v kopalke oziroma brez zgornjega dela obleke. Prepovedano je sedenje ali ležanje na stopnicah mostov, pred trgo-

V belgijskem Antwerpnu je pred kratkim potekalo svetovno prvenstvo najveličastnejših brkov in brad, na katerem so tekmovalci tudi letos dokazali, da 'odštekane' brade in brki še vedno niso iz mode. Tekmovanje sicer poteka od leta 2001, tekmovalci pa sodelujejo v treh glavnih kategorijah: brki, delna brada in polna brada.

Zadnji čas se vse več mladih zanima za poklice prihodnosti. Tako je tudi prav. Do tedaj, da bodo končali šole in doštudirali, bodo ti poklici sedanjosti. Za nekatere, bog ne daj, preteklosti.

Vino in srce Pravijo, da pravo dobro vino prihaja iz srca. In če ga zmerno vlivamo v usta, se vrača v srce.

Vsaj nekje Geslo: hrana od kmeta naravnost do potrošnika je v dobesednem smislu težko uresničljiva. Razen ko so potrošniki tudi pridelovalci ali proizvajalci sami.

Oblo in oglato V vili Bianca je na ogled razstava Oblo in oglato. Da ne bi bilo pomote, če bi kdo razstavo opredeljeval po naslovu: niso na ogled dela politikov, ampak šaleških likovnikov.

Tridnevni dogodek je tokrat vključeval tudi žensko tekmovanje za najlepšo brado in najlepše brke, ocenjevalci pa so zaključili, da prav vsak portret prikazuje unikaten slog in impresivno sposobnost oblikovanja.

Nasilje Treba bo spremeniti definicijo družine, ki so jo mnogi včasih pogosto opisovali kot idilično (z)družbo staršev in otrok. Tudi uradni podatki namreč kažejo, da je v takih združbah, žal, pri nas vse več nasilja.

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 13

PRILOGA DOM

30. maja 2019

13

Priloga

Dom Betonski izdelki so lahko okras vaĹĄega dvoriĹĄÄ?a

Pred vami je tradicionalna majska priloga Dom, namenjena (pre)urejanju stanovanja, hiĹĄe, okolice in vsega, kar sodi zraven, skratka za vsakega nekaj. Nudi vam kopico koristnih nasvetov, idej in ponudnikov razliÄ?nih izdelkov, materialov in storitev z omenjenega podroÄ?ja. Vsekakor pa je prilogo Dom vredno shraniti, saj vam ne bo v pomoÄ? le danes, temveÄ? morda tudi jutri.

Podjetje Elkos se ukvarja s proizvodnjo razliÄ?nih betonskih izdelkov. Na voljo vam je ĹĄiroka in raznolika izbira betonskih proizvodov. Izdelujejo okrasne figure razliÄ?nih velikosti, korita, kamine, vodnjake, tlakovce, pohodne poti in mnoge druge izdelke, ki vam lahko olajĹĄajo delo pri gradnji ali pa vam zgolj krasijo domaÄ?e dvoriĹĄÄ?e.

Podjetje najdete na naslovu Lokovica 100 pri Ĺ oĹĄtanju, tik ob magistralni cesti Velenje–Mozirje. Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www.elkos.si, n kateri se boste sreÄ?ali tudi z galeđ&#x;”˛ rijo njihovih betonskih izdelkov.

Ustvarite si dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!

Za vaĹĄo kakovost bivanja Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiĹĄ v osrÄ?ju narave in neposredni bliĹžini urbanega, na odliÄ?ni lokaciji, v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, bliĹžina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min

Nove hiĹĄe Pondorski Log, na relaciji Pondor–Vransko (v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana–Maribor le 1,5 km).

V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta Ĺže zgrajeni dve samostojni hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno povrĹĄino 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armirano-betonskimi ploĹĄÄ?ami in lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak – voda,

v zaselku ÂťPONDORSKI LOGÂŤ PONDOR, VRANSKO V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za vas zgradili samostojne stanovanjske hiĹĄe v III. pod. gr. fazi (moĹžnost dokonÄ?anja v V. gr. fazo).

Energetska izkaznica ni potrebna (334. Ä?len EZ-1).

Tel.: 03 4254 305 | GSM: 041 697 486, 041 622 834

www.kolenc.informacija.net

E-mail: fanika@kolenc.si

ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varÄ?nost. HiĹĄi sta za prodajo dograjeni v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hiĹĄo v V. gradbeno fazo.

NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in so proste vseh bremen.

Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log.

Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 03/425 đ&#x;”˛ 43 05 ali 041/697 486.

Po meri visokih druĹžinskih standardov dom za sreÄ?ne druĹžine

Branko Kolenc s.p.

M e ť a l n i c a��� b a r v d.o.o.

TRGO���������R���������

ObiĹĄÄ?itesvetsanjskihbarv

��va�i��e����let�

�se����e�em� mest���������e�� ��t����e����ve�� ����������em������ ��m������vt�������e���� T������471�718 �������1��1���4� www.ara-barve.si

GaraĹžna in vhodna vrata s svojo zgodbo VSAKA HĂ–RMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO

Vsak dom se zaÄ?ne z vrati, pred njimi, na pragu ali za njimi. Vrata svojega doma odpiramo za vse prijetne pozdrave in sreÄ?anja. Ko jih zapiramo, pa si priÄ?aramo pridih zasebnosti, da bi se dobro poÄ?utili sami s seboj ali v krogu druĹžine, s prijatelji in nam ljubimi osebami.

Na najlepĹĄe trenutke, odpiranja in zapiranja vrat, tako pomembnega GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: in samoumevnega dela naĹĄega dneva, se v podjetju MatjaĹž odliÄ?no spoznamo. NaĹĄi strokovnjaki ljubijo vrata. Ponudijo vam lahko visokokavostna vrata blagovne znamke HĂśrmann, ki je na trgu Ĺže skoraj 90 let.

KakĹĄno zgodbo bodo govorila vaĹĄa?

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

TZ-Anz-4c-Garage-Haus-138x100mm-A-2019-SLO-Matjaz.indd 1

18/03/19 15:40

Dizajn je pomemben, ko izbiramo vrata, saj si Ĺželimo, da so ta vedno del naĹĄega doma. Tako imamo letos v ponudbi kar 24 novih dekorjev, ki bodo garaĹžna vrata polepĹĄala in nam olajĹĄala izbiro, ko bomo garaĹžo Ĺželeli poenotiti z ostalimi deli hiĹĄe. V povezavi z eleganco je na voljo nova gladka povrĹĄina Planar v barvnih odtenkih Matt deluxe za brezÄ?asen videz garaĹžnih vrat.

VeÄ? podrobnosti vam bomo z veseljem predstavili osebno v podjetju MatjaĹž, zato ne odlaĹĄajte z obiskom v enem od naĹĄih salonov v PetrovÄ?ah, đ&#x;”˛ Ljubljani ali Mariboru.

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

PRILOGA DOM

30. maja 2019

Zdrav in prijeten bivalni prostor Sodoben Ä?lovek preĹživi skoraj 90 odstotkov Ä?asa v zaprtih prostorih, zato zrak v notranjih prostorih bistveno vpliva na naĹĄe poÄ?utje, zdravje in kakovost bivanja. ÄŒlovek na dan vdihne do 13,5 kg zraka v zaprtih prostorih in kar 1,5 kg sveĹžega zraka. Njegova kakovost ĹĄe kako vpliva na naĹĄe poÄ?utje in zdravje.

Suh zrak slabo vpliva na sluznico oÄ?esa. Suho sluznico laĹžje napadajo bakterije, hitreje se zaÄ?nejo vnetni procesi, prehlad ali krvavitev iz nosu. Pri 30 odstotni vlaĹžnosti in manj smo bolj nagnjeni k nalezljivim boleznim.

Zato je ohranjanje optimalne zraÄ?ne vlaĹžnosti in pravilno prezraÄ?evanje izjemnega pomena

za zdravo bivanje. Ustrezna vlaĹžnost v notranjih prostorih prepreÄ?uje razvoj plesni in razliÄ?nih bolezni. Vzrok visoke vlaĹžnosti v zgradbi je lahko tudi v prehitrem postopku gradnje (premalo Ä?asa za suĹĄenje), prodiranje vode v notranjost zaradi strukturnih napak, slabo odvajanje vlage iz notranjosti zaradi neustreznega prezraÄ?evanja in tudi ogrevanja. Ĺ tiriÄ?lanska druĹžina v gospodinjstvu proizvede tudi 10 litrov vode na dan, zato je pomembno ohranjati optimalno vlaĹžnost v prostorih, ta je med 40 in 60 odstotkov Ljudje razliÄ?no dojemamo toploto; nekdo ima rad hladnejĹĄe sobe, drugi se poÄ?utijo bolje v to-

plejĹĄem okolju. Kljub temu moramo upoĹĄtevati doloÄ?ena pravila. Za bivalne prostore in kopalnice priporoÄ?amo viĹĄjo temperaturo (do 23 °C), pri spalnicah je priporoÄ?ena temperatura precej niĹžja (do 18 °C). Pomembno je, da ne pride do prevelikih temperaturnih razlik med notranjim zrakom in temperaturo na povrĹĄini notranje stene ali med spodnjim delom prostora in prostorom v viĹĄini glave. Razlika ne sme biti viĹĄja od 4 °C. Skratka, nikar ne pozabimo na pravilno in pogosto prezraÄ?evanje ter skrbno izbiro materialov za notranje prostore. đ&#x;”˛ Jure BeriÄ?nik Vir: https://bit.ly/2Qtrca7

Odkupujemo stara vozila od fiziÄ?nih oseb in od podjetij: sklenemo kupoprodajno pogodbo; uredimo prepis vozila;

odjavimo vozilo iz prometa; vozilo ustrezno skladiĹĄÄ?imo.

Vabimo vas, da vse vrste odveÄ?nih in odpadnih materialov pripeljete v Dinosov zbirni in predelovalni center: Dinos Velenje, Cesta Simona Blatnika 9, Velenje

PriÄ?akujemo vas ob ponedeljkih od 7.00 do 16.00 ure, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00 ure.

Z vaĹĄo nepremiÄ?nino upravljamo strokovno, odgovorno in odzivno.

In vi lahko medtem Ĺživite bolje.

080 62 20

www.habit.si

Pameten nakup Ä?istilne naprave Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odloÄ?iti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in priÄ?akovanja. BioloĹĄko Ä?istilno bomo uporabljali veÄ? desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroĹĄkov, zato odloÄ?itev ni enostavna.

Od specialistov s tradicijo Z nekaj internetne spretnosti in prebiranjem reklam v strokovnih revijah lahko hitro ugotovimo, katera podjetja niso od vÄ?eraj. Imeti morajo dobre reference, svetovanje in vzdrĹževalno sluĹžbo. S tem se izognemo mnogim neprijetnim preseneÄ?enjem, saj lahko ob nepredvidenem dogodku uporabnik ostane sam s svojo teĹžavo. Kot kupec moramo vsaj pribliĹžno poznati naÄ?in delovanja in glavne sestavne dele naprave.

NaÄ?eloma velja, da bolj enostavne bolje delujejo. Zato izberimo izdelek z manj sestavnimi deli, izdelanimi iz vrhunskih materialov, kar zagotavlja dolgo Ĺživljenjsko dobo. ElektriÄ?ne komponente pa naj se ne nahajajo v rezervoarju.

Kakovost ohiĹĄja rezervoarja in dokumentacija Kupec naj zahteva certifikat o stabilnosti in vodotesnosti ter garancijski dobi. ÄŒe je rezervoar deklariran kot povozen, ga lahko vgradimo pod parkiriĹĄÄ?e ali dovozno pot. S tem smo dobili izdelek visoke trdnosti,

tudi Ä?e ne bomo vozili preko njega.

Ob dostavi moramo dobiti tudi dokumentacijo, ki potrjuje kvaliteto in zanesljivost. Dobiti moramo Âťizjavo o lastnostihÂŤ, iz katere se vidi, po katerem standardu in za kakĹĄen namen je bila izdelana in testirana.

Vsebovati mora ĹĄe naziv organizacije, ki je testirala napravo z navedeno NB ĹĄtevilko, navedena mora biti uÄ?inkovitost oziroma moÄ? Ä?iĹĄÄ?enja, velikost naprave, ĹĄtevilke poroÄ?il o testu rezervoarja ter ime organizacije. Poleg tega mora imeti ĹĄe CE oznako, navodila za vgradnjo, opis delovanja in navodila za vzdrĹževanje. PriloĹžen naj bo ĹĄe vzorec obratovalnega dnevnika Ä?istilne naprave.

ÄŒim manjĹĄi stroĹĄki ÄŒistilna naprava brez stroĹĄkov ne obstaja, zato morajo biti slednji Ä?im manjĹĄi. Prodajalec mora predloĹžiti podatke o moÄ?i kompresorja in drugih elektriÄ?nih naprav, ki omogoÄ?ajo delovanje. Koliko ur na dan delujejo, kakĹĄna je moÄ? Ä?iĹĄÄ?enja in ali sistem deluje samostojno. Zanima nas ĹĄe prostornina usedalnega dela, saj je od tega odvisna pogostnost praznjenja gostih usedlin. Kupec naj vpraĹĄa, kateri deli naprave so pokvarljivi, kakĹĄna je njihova Ĺživljenjska doba in koliko stane zamenjava. Za dodatna pojasnila lahko pokliÄ?ete strokovnjake na 01/78 69 270 ali jim piĹĄete na info@armex-armature.si. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

VI PIĹ ETE

30. maja 2019

Zarja zlata s pohvalo V najbolj zahtevni kategoriji na tekmovanju orkestrov v Sloveniji Zarji uspel velik napredek KrĹĄko, Ĺ oĹĄtanj, 25. maja – V soboto je bilo v KrĹĄkem 39. tekmovanje slovenskih godb v koncertni teĹžavnostni stopnji. Tekmovanja smo se udeleĹžili tudi Ä?lanice in Ä?lani Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj. Na odru nas je bilo 87.

Gre za najbolj zahtevno kategorijo

tekmovanj orkestrov v Sloveniji. Orkester izvaja ĹĄtiri skladbe, dve po svoji izbiri in dve po doloÄ?ilih komisije. Tekmovalni nastop traja nekaj manj kot eno uro, ocenjuje pa ga petÄ?lanska mednarodna komisija.

Pred ĹĄtirimi leti je orkester prviÄ? tek-

SreÄ?anje

Marija Kompan, Kavnikova mati iz Javorja Kavnikovi Ĺživijo v Javorju na KoroĹĄkem; kmetija meji s Ĺ tajersko, poleg tega pa so predniki pred skoraj 200 leti kupili ĹĄe pribliĹžno en hektar sadovnjaka v Podkraju pri Velenju, da so imeli svoje sadje, ker visoko pod UrĹĄljo goro bolj slabo rodi. Tako so se radi pohvalili, da so tudi iz Ĺ aleĹĄke doline. In da Ĺže 40 let prebirajo NaĹĄ Ä?as in so na tekoÄ?em, kaj se tu dogaja. Da so klena druĹžina, ki jo tudi preizkuĹĄnje ne zlomijo, naj pove zgodba, ki so jo zapisali otroci Marije Kompan, Kavnikove Micke: V Zgornjem Javorju se je 12. maja leta 1924 oÄ?etu Janezu in materi MiklavĹžinovi Ani rodila Kavnikova prvorojenka Marija Kompan. DruĹžina je Ĺživela na domaÄ?iji pri Kavniku, in Micka je, tako so jo klicali, dobila dve sestri – Rozalijo in Aniko, ter dva brata, Jakija in Ivana.

Dela na kmetiji je bilo veliko in tudi otroci so morali kar zgodaj poprijeti zanj. Ko je priĹĄla vojna, je bilo najhuje. OÄ?eta Janeza so partizani ustrelili in poĹžgali domaÄ?ijo, vendar so kasneje ugotovili, da pomotoma. Ĺ e istega leta je umrla tudi mama Ana. Otroci so ostali sami in najstarejĹĄa Micka je prevzela odgovornost do otrok in domaÄ?ije. NajmlajĹĄi brat VanÄ?i je bil star osem let, vmes ĹĄe ostali trije. Stanovali so pri sosedu, domov so hodili le delat. S pomoÄ?jo dobrih sosedov Komprejev, Ĺ umnikov in drugih so se lotili obnove kmetije. Letnico 1946 so lahko vklesali v nov skedenj.

Micki je Ĺže nekaj Ä?asa dvoril Dretnikov Lojz. Bil je delaven in tako sta se poroÄ?ila februarja leta 1947. Kmetovala sta na Kavnikovi kmetiji, rodilo se jima je pet otrok, dva sta umrla. Lojzi je poleg dela doma dodatno sluĹžil denar z delom v gozdu in si

nabavljal prve stroje: kosilnico, motorno Ĺžago, traktor, molzni stroj in ĹĄe marsikaj. Leta 1964 je kupil nov avto wolksvagen, kar je bila velika redkost. Tri tedne je bil avto pri hiĹĄi, nikamor se ĹĄe nista z Ĺženo peljala, ko se je moĹž Lojzi s traktorjem smrtno ponesreÄ?il! Bilo je, kot da bi Micki spodrezal noge. Ostala je sama z mladoletnimi otroki in kmetijo. ÄŒeprav teĹžko, je vztrajala naprej.

V veliko oporo ji je bil njen najmlajĹĄi brat VanÄ?i, ki ji je veliko pomagal. NajveÄ?ja vrednota je bila, da jo je prepriÄ?al k opravljanju vozniĹĄkega izpita, da se je lahko vozila z avtom po opravkih v dolino. Otroci so odraĹĄÄ?ali, kmetijo je prevzel sin. Micka se je vkljuÄ?evala v dejavnosti v domaÄ?em kraju in ĹĄirĹĄi okolici.

PoÄ?asi so zaÄ?eli prihajati vnuki, Darko, Eva, Tina, Rok, Metka, Tanja, Ana, Rado, Alojz in MatjaĹž, katerih se je neizmerno veselila in jim pomagala. Zdaj s ponosom Ä?aka Ĺže na petega pravnuka.

Kot da bi Ĺže vsakdanjih teĹžav ne bilo dovolj, je leta 1995 domaÄ?ijo prizadela nova katastrofa. V meglenem jutru je enkrat zagrmelo in strela je treĹĄÄ?ila v mogoÄ?ni Mickin marof, ki je do tal pogorel s stroji vred. Micka bi bila morala tisto leto na operacijo kolka, pa ni ĹĄla. Še dobro, da nisem,ÂŤ je rekla, Âťsicer ne bi mogla kuhati, ko smo morali graditi nov marof!ÂŤ Leta so ob delu hitro minila in pri triindevetdesetih si je Micka v kolku zlomila nogo. Kljub uspeĹĄni operaciji ne hodi veÄ?. Je v domaÄ?i oskrbi, na svojem domu, ki ga je Ä?uvala kot zlato. Toda njeni otroci Drago, Marjan in Zlatka z druĹžinami so ji v veliko uteho in pogosto pravijo: ÂťHvala, naĹĄa mati!ÂŤ Vse najboljĹĄe za đ&#x;”˛ Ä?astitljivih 95 let.

moval v tej skupini in dosegel 466 toÄ?k oziroma 86,11 odstotka ter osvojil zlato plaketo. Na letoĹĄnjem tekmovanju nam je komisija dodelila 490,5 toÄ?ke oziroma skoraj 91 odstotkov, kar je zadostovalo za zlato plaketo s pohvalo.

To je za orkester, ki v zadnjem letu

zaradi gradnje nove glasbene ĹĄole nima svojih prostorov, velik napredek. Trenutno orkester vadi v sicer dobrih prostorih gasilskega doma v TopolĹĄici, a prostori niso najbolj akustiÄ?ni, zato so bile priprave na tekmovanje toliko bolj zahtevne.

V orkestru smo izredno zadovoljni z napredkom in doseĹženim rezultatom.

Velika zasluga za to gre vsem Ä?lanom orkestra, ĹĄe posebej pa dirigentu Miranu Ĺ umeÄ?niku, vsem podpornikom in ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

S. P.

Obujali spomin na Elektroniko Velenje – Ob 50-letnici zaÄ?etka elektronike v Gorenju se je 40 nekdanji 'borcev', ki so tlakovali to kar nekaj let uspeĹĄno zgodbo, v petek, 17. maja, zbralo pri Volku v PleĹĄivcu.

Na njihovo vabilo na sreÄ?anje sta se odzvala tudi glavni direk-

tor Gorenja Chao Liu in direktor korporativnega komuniciranja Denis OĹĄtir. SreÄ?anje je

bilo izjemno prisrÄ?no. Potrditev obljube, da bo njihova zgodba ponovno zaĹživela s proizvo-

dnjo televizorjev, pa jih je razveselila. đ&#x;”˛

Borut Jenko

Poti prijateljstva OĹ Mihe Pintarja Toleda je v sodelovanju s Festivalom Velenje Ĺže tretje leto del projekta Poti prijateljstva Vsako leto nas v Ä?asu Pikinega festivala obiĹĄÄ?ejo uÄ?enci in uÄ?itelji OĹ Safveta-bega BaĹĄagića iz Sarajeva. V Ä?asu od 14. 5. do 17. 5. pa smo uÄ?enci OĹ Mihe Pintarja Toleda skupaj z mentoricami in predstavniki Festivala Velenje preĹživeli ĹĄtiri zanimive dneve z naĹĄimi prijatelji v Sarajevu. Med bivanjem pri gostiteljkih smo obiskali rojstno mesto Nobelovega nagrajenca za knji-

Skupaj s prijatelji iz Sarajeva

Şevnost Iva Andrića, Travnik.

Sodelovali smo na dobrodelnem bazarju ĹĄole in s prodajo svojih izdelkov pomagali zbrati sredstva za pomoÄ?i potrebnim uÄ?encem naĹĄe prijateljske ĹĄole v Bosni. NaĹĄi sarajevski prijatelji so nas igrivo popeljali tudi skozi zbirke Prirodoslovnega muzeja.

Pred odhodom domov smo se z vodiÄ?em odpravili ĹĄe na ogled mesta. Seveda se je bilo potreb-

PraktiÄ?no uÄ?enje na okoljskih izzivih Ĺ martno ob Paki, 17. in 18. maja – Ĺ estnajst ĹĄtudentov tretjega letnika Visoke ĹĄole za varstvo okolja Velenje je na povabilo ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki v prostorih tamkajĹĄnjega javnega zavoda Mladinski center izvedlo terensko delo v okviru predmeta Praktikum okoljskih projektov. Terensko delo so izvajali pod vodstvom dr. Marte Svetina Veder.

Za uvod v terensko delo so na delavnici identificirali okoljske izzive v lokalni skupnosti, ki so jih kasneje ĹĄtudentje uporabili

no ustaviti ĹĄe na glavni turistiÄ?ni atrakciji Sarajeva BaĹĄÄ?arĹĄiji in nakupiti nekaj spominkov za naĹĄe najdraĹžje.

Med naĹĄim bivanjem v Sarajevu smo se sreÄ?ali tudi s predstavniki slovenskega druĹĄtva Ivana Cankarja v Sarajevu, ki so nas ob odhodu domov presenetili s tradicionalnimi bosanskimi dobrotami.

UÄ?enci smo v Ä?asu trajanja

projekta stkali dobre prijateljske vezi in spoznali del kulturne dediĹĄÄ?ine naĹĄih prijateljev iz Sarajeva, zato Ĺže nestrpno priÄ?akujemo september, ko bomo skupaj s Piko NogaviÄ?ko svoje sarajevske vrstnike lahko gostili v Velenju, jim pokazali naĹĄe mesto ter predstavili slovensko kulturno dediĹĄÄ?ino. đ&#x;”˛ UÄ?enci OĹ Mihe Pintarja Toleda

Z delavnice, na kateri so sodelovali tudi predstavniki nekaterih institucij

kot izhodiĹĄÄ?e za pripravo svojih idejnih projektov. Te bodo javno predstavili na zaÄ?etku prihodnjega meseca. Veber Svetinova je ĹĄe dejala, da z izvajanjem aplikacije ĹĄolske vse-

bine v realnem lokalnem okolju ĹĄtudenti pridobijo konkretna uporabna znanja, lokalna skupnost pa nabor idejnih projektnih zasnov đ&#x;”˛ za razpise.

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

30. maja 2019

Zadovoljni s sezono Tekmeca, Rudar in Triglav, ki sta skoraj do zadnjega trepetala za obstanek, sta se razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom

Krog pred lokalnim derbijem ĹĄe naslov podprvaka Po osvojitvi pokala se rokometaĹĄi Gorenja po neodloÄ?enem izidu 26 : 26 z Ribnico veselijo ĹĄe drugega mesta v drĹžavnem prvenstvu – Jutri v Celju dvoboj za prestiĹž med drĹžavnimi in pokalnimi prvaki

Zadnji, 36. krog v prvi slovenski nogometni ligi je odloÄ?al le ĹĄe o tem, kdo bo Ä?etrti. NogometaĹĄi Mure so igrali neodloÄ?eno 1 : 1 s Celjem, ubranili to mesto, in zaigrali bodo v kvalifikacije za se je gotovo najbolj razveselil Ga- zadnjih tekmah, enako tudi na ĹĄper Jovan in brata dvojÄ?ka Adam zadnji, med najboljĹĄimi RudarEvropsko ligo. jevimi igralci. Pred februarskim Na drugih zelenicah je bilo ter Amadej VoĹĄnjak.

DomaÄ?i so bili boljĹĄi v prvem prihodom v Velenje bil v Olimkljub nepomembnosti nekaj nepriÄ?akovanih rezultatov. KrÄ?ani, polÄ?asu, gostje v drugem. V 9. piji zgolj ĹĄtevilka. PriÄ?akovati je, ki se selijo v drugo ligo, so za slo- minuti je rezultat prvega polÄ?a- da bo ta 23-letni igralec najbrĹž vo z 1 : 0 premagali predzadnjo sa z glavo postavil Milan TuÄ?iÄ?. kmalu odĹĄel v kakĹĄen moÄ?nejĹĄi Gorico, pred katero so kvalifika- Pred tem je branilec Rijadu Ko- klub. Pogodbo ima sicer do koncije za obstanek s podprvakom biljarju z blokiranjem prepreÄ?il ca prihodnjega leta.

V zadnjih sekundah tekme pa druge lige, Taborom iz SeĹžane. zadetek, Ĺžoga pa se je odbila do Prvak, ljubljanski Bravo, se je najboljĹĄega Rudarjevega strelca, je popolno domaÄ?e veselje preuvrstil v prvo. Tretji DomĹžalÄ?a- ki jo je z glavo z nekaj metrov preÄ?il Luka Majcen s svojim 17. ni so bili boljĹĄi z 2 : 1 od novih poslal v mreĹžo. Po tem so imeli golom (toliko jih je dosegel tudi prvakov, nogometaĹĄev Maribo- domaÄ?i in gostje ĹĄe nekaj prilo- zdaj Ĺže nekdanji Ä?lan Olimpije ra; ĹĄesti Aluminij z 1 : 0 od dru- Ĺžnosti, a se rezultat ni spreme- Rok Kronaveter), kar pa je bilo ge Olimpije, nogometaĹĄi Rudar- nil. KranjÄ?ani so izenaÄ?ili s pro- premalo, da bi postal najboljĹĄi ja in Aluminija pa so se razĹĄli s stim strelom izpred ĹĄestnajstme- strelec prvenstva. Z zadetkom trske Ä?rte Davida Tijanića v 70. veÄ? (18.) je strelski kralj sezone prijateljskim 2 : 2.

Tekma ob Velenjskem jeze- minuti. Pet minut pred koncem Luka Zahović (Maribor). Drugi ru je bila zelo zanimiva, ob ťti- rednega dela je Dominik Radić najboljťi Rudarjev strelec je Žiga rih zadetkih so si oboji priigrali z zadetkom vlil upanje, da se Škoflek z 12 goli.

Almir Sulejmanović, Rudarjev najmanj ĹĄe enkrat toliko prilo- bodo rudarji od svojih navijaĹžnosti. Razmerje strelov v okvir Ä?ev poslovili z zmago. Tudi pri trener: ÂťTekma je bila zelo zanivrat je bilo 12 : 7 v korist gostov. tem zadetku je bil zadnji poda- miva, z veliko priloĹžnosti z naĹĄe Poznalo se je, da igralci niso bi- jalec Rijad Kobiljar, ki je bil na in njihove strani, okvirji so se tresli na obeh straneh. Malo li pod pritiskom. Zmaga mi je Ĺžal, da ni bilo slovo nobenemu ne bi izboljĹĄaod sezone z zmago. Prvi la poloĹžaja na prvenstvepolÄ?as smo odigrali zelo ni razpredelnici. Tudi ob dobro. Ne glede na to fanporazu bi Rudar zadrĹžal tom Ä?estitam za prikazano sedmo mesto, Triglav pa na tej tekmi in sploh za vsa osmo. DomaÄ?i trener Alzadnja dva meseca, kolikor mir Sulejamnović za zasmo bili skupaj. Odgovordnji nastop ni imel na vono so odigrali vse tekme in ljo vseh igralcev. Zasedzagotovili obstanek. Pred bo so mu krojile poĹĄkodnami je krajĹĄi odmor, pobe (AljaĹž Krefl, Marko tem razmiĹĄljanje o poti ÄŒosić, Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, Ivan naprej.ÂŤ Pod vaĹĄim vodVasljkević, Josip TomaĹĄestvom? ÂťPogovarjamo se, vić ‌), zaradi kartonov ni mislim, da smo zelo blizu smel igrati Robert PuĹĄadogovora. Verjamem, da ver. Zato je trener precej je tako kot jaz tudi vodstvo pomladil zasedbo (to bi bil storil tudi, Ä?e bi bili vsi Po izboru navijaÄ?ev 'Velenjskih knapov' kluba zadovoljno z doseĹžezdravi) in dal priloĹžnost je bil kapetan Damjan Trifković najboljĹĄi 'rudar' nim. Verjamem, da bomo nadarjenim osemnajstlev pravkar konÄ?ani sezoni. naĹĄli skupni jezik.ÂŤ đ&#x;”˛ Stane Vovk Priznanja se je zelo razveselil. tnikom. TakĹĄne odloÄ?itve

TAKO so igrali Prva liga TS, 35. krog Celje - Rudar 0:2 (0:0)

Strelci: 0:1 TuÄ?ić (68.), 0:2 TuÄ?ić (75.).

Rudar: Pridigar, PuĹĄaver, Ćosić (od 46. PuĹĄnik), KaĹĄnik, Hrubik, Kobiljar, Ad. VoĹĄnjak, Arap, Radić (od 71. Jovan), Ĺ koflek, TuÄ?ić (od 78. Haoran). Trener: Almir Sulejmanović.

Drugi rezultati: Maribor – Krťko 2 : 0 (1 : 0), triglav – DomŞale 1 : 4 (1 : 1), Olimpija – Mura 1 : 0, (0 : 0) Gorica – Aluminij 0 : 0.

Liga NLB - KonÄ?nica 1. do 6. mesto, 9. krog

Gorenje Velenje – Riko Ribnica 26:26 (13:15) Gorenje: Vujović (6 obramb), Taletović (1), Logar; Haseljić 1, Tajnik 2 (1), Ĺ pelić 3, Matanović 4, Stojnić, Starc, Banfro 1, DrobeĹž, Verdinek 4, GrmĹĄek, Ĺ iĹĄko, M. KavÄ?iÄ? 6, A. KavÄ?iÄ? 5; Trener: Zoran JoviÄ?ić Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Ribnica 3 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 6, Ribnica 4.

Ostali rezultati: Urbanscape Loka : Celje Pivovarna LaĹĄko 27:27 (12:13), Maribor Branik : Koper 2013 27:27 (14:11).

Vrstni red: 1. Celje PL 53, 2. Gorenje 49, 3. Ribnica 46, 4. Maribor 32, 5, Koper 30, 6. Loka 27.

Pari 10. zadnjega kola, petek: Celje – Gorenje, Ribnica – Maribor, Koper – Loka (vse ob 20.15).

Prva liga TS, 36. krog Rudar - Triglav 2:2 (1:0)

Strelci: 1:0 TuÄ?ić (9.), 1:1 Tijanić (70.), 2:1 Radić (85.), 2:2 Majcen (90.).

Rudar: Radan, Bolha, Dedić (od 67. Jovan), Hrubik, Kobiljar, PuĹĄnik, Trifković, Ad. VoĹĄnjak (od 52. Am. VoĹĄnjak), Radić, Ĺ koflek, TuÄ?ić (od 79.

Haoran). Trener: Almir Sulejmanović.

3. SNL – sever, 26. krog Rezultati: Ĺ martno 1928 – Pohorje 5 : 2 (3 : 1); strelci: Vezaj (10., 46., 67.), Maze (40.), Veler (64.); Fridrih (15., 84.), Krel (50.); Videm pri Ptuju – Kety Emmi Bistrica 1 : 1 (0 : 0), (2 : 0), Dravinja – Tehnotim Pesnica 3 : 0, ZreÄ?e –

Tekma je bila v posameznih obdobjih tudi precej ĹživÄ?na, tu in tam s kakĹĄnim nestrinjanjem s sodniĹĄkimi odloÄ?itvami. Je paÄ? odloÄ?ala o naslovu podprvaka. Zlasti razburljiva je bila v zadnjih minutah, v katerih so oboji imeli priloĹžnost za zmago.

DomaÄ?im rokometaĹĄem je bila dovolj Ĺže toÄ?ka, da si pred gostovanjem pri prvakih Celjanih v zadnjem krogu konÄ?nice zago-

Ä?asu so RibniÄ?ani trikrat imeli prednost treh zadetkov, ta del tekme pa konÄ?ali s prednostjo dveh (15 : 13). V nadaljevanju so jih igralci Gorenja hitro ujeli in povedli s 16 : 15. Nato sta se ekipi izmenjavali v vodstvu.

Z nekaj obrambami je navduĹĄil Miljan Vujović, ki je ob koncu prvega polÄ?asa zamenjal Taletovića. Osem minut pred koncem so gostitelji prviÄ? povedli z

ca v vratarjevem prostoru, na njihovo sreÄ?o pa sodnika nista dosodila najstroĹžje kazni, ampak samo devetmetrovko. Gostje v preostalih sekundah niso zadeli in veselje domaÄ?ih se je zaÄ?elo.

Trener Zoran JoviÄ?ić je bil skorajda enako zadovoljen kot po finalni zmagi nad Krko in osvojitvijo pokala Slovenije: ÂťPoĹĄkodbe (David MiklavÄ?iÄ?, Vid Levc, AndraĹž Kete, Tine Gro-

tovijo drugo mesto, gostje pa bi le z zmago ubranili lansko drugo mesto. A to ĹĄe ne bi bilo dovolj.

Jutri bi morali premagati Maribor, VelenjÄ?ani pa ne bi smeli izgubiti s prvaki. Tekma pa se ni odvila po Ĺželjah gostov.

Z golom Nikole Ĺ peliÄ?a so domaÄ?i povedli z 1 : 0, nato pa so teĹžko prihajali do priloĹžnostni za zadetke proti dokaj Ä?vrsti in agresivni obrambi gostov, ki so imeli za nameÄ?ek v vratih zelo razpoloĹženega NebojĹĄa Bojića.

Na nasprotni strani pa ni imel svojega dne domaÄ?i prvi vratar Emil TaletoviÄ?. Poleg tega je bil izkoristek njihovih strelov precej slab; to velja tudi za najboljĹĄega strelca lige Matica Verdineka (7 : 4), ki je svoj prvi gol dosegel ĹĄele v 22. minuti. V prvem pol-

dvema goloma razlike (23 : 21).

Toda v 27. minuti je bil rezultat znova izenaÄ?en – 25 : 25. Aleks KavÄ?iÄ? je poskrbel za zadnje vodstvo svoje ekipe (26 : 25), nato je z obrambo v vratarjevem prostoru zakrivil sedemmetrovko in toÄ?no minuto do konca je sledilo izenaÄ?enje (26 : 26). Nastopili so nadvse napeti zadnji trenutki. Pol minute pred koncem je trener Zoran JoviÄ?ić vzel minuto odmora za dogovor, kako morda le zmagati oziroma vsaj ohraniti neodloÄ?en rezultat. DomaÄ?i so nato predolgo izvajali napad, odvzeta jim je bila Ĺžoga in do konca je ostalo ĹĄe pribliĹžno petnajst sekund ter velika priloĹžnost gostov za zmago. Vlado Matanović in Aleks KavÄ?iÄ? sta zaustavila gostujoÄ?ega igral-

belnik, Tadej Mazej ‌) so razredÄ?ile ekipo. Ribnica je bila danes favorit. Zato je bila ta toÄ?ka prigarana, zasluĹžena in 'kapaodol' igralcem. ÄŒe se ozrem na celotno sezono, moram ugotavljati, da smo naredili preseĹžek.

Pred letom dni smo zaÄ?eli graditi igralski mozaik. Osvojiti pokal v tako kratkem Ä?asu in osvojiti drugo mesto ‌ Vsa Ä?ast igralcem in vsem, ki delajov klubu.

Vsem, ki so dodali svoj delÄ?ek ali deleĹž k temu velikemu uspehu.ÂŤ V Celju le za prestiĹž!? ÂťMorali bomo vkljuÄ?iti kakĹĄnega kadeta, da bomo sploh lahko ĹĄli na ta dvoboj. Ne vem, kdo bo lahko sploh igral. Brez zamere domaÄ?im in naĹĄim ljubiteljem, mi smo danes konÄ?ali prvenstvo.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Ob koncu sezone nekateri zapuĹĄÄ?ajo klub

Ĺ ampion 0 : 1 (0 : 1). Dravograd je bil prost.

Vrstni red: 1. Dravograd 48 (57 : 47), 2. Dravinja 43 (52 : 41), 3. Videm 40 (43 : 28), 4. Ĺ martno 39 (54 : 45), 5. Bistrica 38 (41 : 25), 6. Ĺ ampion 37 (45 : 33), 7. ZreÄ?e 36 (36 : 35), 8. Pesnica 19 (22 : 58), 9. Pohorje 14 (43 : 76), 10. Mons Claudius 8 (11 : 16).

27. (zadnji) krog (1. junija): Pesnica – Šmartno ‌

MNZ Celje, 21. (zadnji) krog Rezultati: AS System Šmarje pri Jelťah – Žalec 2 : 2 (1 : 1), Mozirje – Ljubno ob Savinji 0 : 0 in Odred Kozje – Šoťtanj 3 : 2 (1 : 2).

Vrstni red: 1. Žalec 45 (62 : 19), 2. Kozje 35 (47 : 25), 3-. Šmarje 32 (50 : 21), 4. Mozirje 32 (27 : 16), 5. Šoťtanj 23 (47 : 43), 6. Ljubno 13 (14 : 44), 7. Fosilum Šentjur (po 7. krogu izstopil) 10 (16 : 14), 8. Vojnik 4 (13 : 94).

Miljam Vujović (vratar), Darko Stojnić, Nikola Ĺ pelić, AndraĹž Kete (z leve) zapuĹĄÄ?ajo klub.

Pred zaÄ?etkom dvoboja z RibniÄ?ani se jim je direktor Janez Gams z zanimivimi karikaturami v imenu kluba zahvalil za njihov peÄ?at, ki so ga pustili v klubu.

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 17

Komaj Ä?akajo nove sezone Ĺ martno ob Paki – Pred nedavnim je v Mladinskem centru v Ĺ martnem ob Paki potekal obÄ?ni zbor Kluba ĹĄportnih navduĹĄencev – Fan cluba Ane Drev.

Zbralo se je blizu 25 Ä?lanov,

17

Ĺ PORT

30. maja 2019

smo bili spodbujali naĹĄe, potem naj omenimo na Kronplatzu, Semmering in seveda Maribor.

Nekaj Ä?lanov pa se je odpravilo tudi na svetovno prvenstvo v daljni Are na Ĺ vedskem. V Ĺživo

zdravljenje poĹĄkodbe in rehabilitacija potekata po naÄ?rtih. Dejala je, da odloÄ?itve o nadaljevanju kariere ĹĄe ni sprejela. Svojim najzvestejĹĄim navijaÄ?em se je, ne glede na to, ali bo ĹĄe tekmova-

Velenjski atleti dobro zaÄ?eli sezono Slovenska Bistrica, 25. maja – V Slovenski Bistrici je bil prvi atletski miting sezone za mednarodno atletsko ligo (MAL) Atletske zveze Slovenije (AZS). Na njem so se izkazali tudi velenjski atleti.

Med atletinjami je bila najboljĹĄa Agata Zupin s 1106 toÄ?kami, bila je najhitrejĹĄa v teku na 400 m ovire (57,16). Na 300 m je Anita Horvat slavila z rekordom stadiona (37,70). Med atleti na 400 m đ&#x;”˛ ovire pa je slavil Peter HribarĹĄek (52,01).

SkalÄ?ki uspeĹĄni na treh razliÄ?nih prizoriĹĄÄ?ih

pridruĹžili pa so se nam tudi naĹĄi navijaĹĄki prijatelji iz Velenja, Trebnjega in KoroĹĄke. V nagovoru zbranim je predsednik kluba Marjan Knez povzel dogajanje v preteklem letu in se zahvalil vsem, ki so se jim pridruĹžili na temah svetovnega pokala v alpskem smuÄ?anju. ÂťÄŒe naĹĄtejemo le nekaj prizoriĹĄÄ?, na katerih

Balinanje V prvi ligi je bilo v torek popoldne prvo sreÄ?anje med ekipama KU Gorenje in gosti BD Ĺ entjur. DeĹževje je komaj dopustilo dve uri zelo dobre igre obeh ekip, pa Ä?eprav se je na kraju Ĺže skoraj ulilo. Gostje so se zelo upirali, vendar je ekipa Gorenja igrala iz igre v igro bolje kljub pomanjkanju treningov. Tako je bil konÄ?ni rezultat 8 : 2 in toÄ?kovna razlika 47 : 23 za ekipo Gorenja.

IstoÄ?asno je bilo sreÄ?anje na igriĹĄÄ?u DU Velenje in gosti iz DU Ĺ oĹĄtanj. Gostje so tokrat bili kot domaÄ?in, ker igriĹĄÄ?e v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe ni popravljeno. MoÄ?no pa so se potrudili, da so napravili pravo preseneÄ?enje, ker so premagali ekipo DU Velenja z rezultatom 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 34 : 37 za Velenje.

Nadaljevalo se je v Žalcu, kjer so gostili ekipo PDU Gorica. Gostom se zelo pozna, da doma ne morejo veliko trenirati, zato tudi tokrat niso

so pospremili zlato medaljo Ilke Ĺ tuhec in srebro Ĺ tefana Hadalina. Skupaj s ĹĄtudenti smo obiskali tudi Planico, kjer smo navijali za naĹĄe orle. Navijali smo ĹĄe na tekmah naĹĄega domaÄ?ega nogometnega kluba NK Ĺ martno 1928,ÂŤ je dejal Marjan Knez.

ObÄ?nega zbora se je udeleĹžila tudi Ana Drev, ki je povedala, da

la ali ne, zahvalila za dosedanjo podporo in pohvalila delovanje svojega fan cluba.

Ani so Ä?lani kluba zaĹželeli Ä?imprejĹĄnje okrevanje po poĹĄkodbi in obljubili, da bodo z njo od starta do cilja.

mogli dobro parirati izkuĹĄenim domaÄ?inom. KonÄ?ni rezultat je tako bil 8 : 2 in toÄ?kovna razlika 48 : 27 za ekipo BK Ĺ˝alec.

V petek je bilo ĹĄe derbi sreÄ?anje med domaÄ?ini BĹ DU Premogovnika in gosti iz BK Polzele. To sreÄ?anje je bilo celo tekmo zelo razburljivo in predvsem privlaÄ?no za gledalce. Po rednem delu je bil rezultat neodloÄ?en, zato je bil zopet odloÄ?ilen del igre v kroge. Ĺ e posebej so ob tem delu igre uĹživali gledalci, ki jih je bilo ob ograji kar 35 in so s svojim navijanjem spodbujali ene in druge. Na kraju so imeli gostje malo veÄ? sreÄ?e, saj so kroge dobili z rezultatom 6 : 4. KonÄ?ni rezultat tekme je bil tako 4 : 6 in toÄ?kovna razlika 30 : 36 za goste.

Vrstni red v prvi ligi: 1. BK Polzela 8 toÄ?k, 2. BK Ĺ˝alec 6, 3. DU Velenje 6, 4. BĹ DU Premogovnik 6, 5. KU Gorenje 6, 6. BD Ĺ entjur 6, 7. DU Ĺ oĹĄtanj 2, 8. PDU Gorica 0.

V drugi ligi je bilo sreÄ?anje med

BK Celeia Celje kot domaÄ?inom in gosti iz Vrbice Vrbnega. Ekipa domaÄ?inov tokrat ni imela nobenih teĹžav, saj so ti z lahkoto zmagali 8 : 2, pa tudi s toÄ?kovno razliko 39 : 25 v svojo korist.

Druga tekma je bila v Ä?etrtek med ekipama domaÄ?inov DU Vinska Gora in gostov iz PDU KavÄ?. Gostje so se moÄ?no upirali, vendar so na koncu popustili, tako da je bil konÄ?ni rezultat 6 : 4 in toÄ?kovna razlika samo 40 : 33 za domaÄ?ine.

Tekma med ekipama DU Ĺ martno ob Paki in gosti DU Dobrna ni bila odigrana, ekipaBK TopolĹĄica pa je bila to kolo prosta.

Vrstni red v drugi ligi: 1. BK Celeia Celje 8 toÄ?k, 2. PDU KavÄ?e 6, 3.

DU Vinska Gora 6, 4. DU Dobrna 4, 5. BK TopolĹĄica 2, 6. BS Vrbno Vrbica 2, 7. DU Ĺ martno ob Paki 0. đ&#x;”˛ T. F.

đ&#x;”˛

Vita KopuĹĄar

ÄŒlani TKD & KB kluba Skala so se minula konca tednov mudili kar na treh tekmovanjih v treh razliÄ?nih drĹžavah. V soboto, 18. maja, so se najmlajĹĄi pomerili v Ljubljani, v nedeljo, 19. maja, so kickbokserji odpotovali v BudimpeĹĄto, v soboto, 25. maja, pa so ponovno najmlajĹĄi tekvondoisti odpotovali v Bosno in Hercegovino.

Na tekmovanju 17. Ljubljana Open so velenjski tekvondoisti osvojili pokal za 2. najboljĹĄi klub, tri naslove najboljĹĄih posameznikov in vrsto odliÄ?ij.

Na najviĹĄjo stopniÄ?ko so se povzpeli: Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, forme zeleni pas in borbe -30 kg), Tina SuĹĄec (starejĹĄe deklice, forme modri pas in borbe -35 kg), Pia Zoja Glavnik (starejĹĄe deklice, forme Ä?rni pas I.dan in borbe -45 kg; mladin-

ke, forme Ä?rni pas I. dan in borbe -50 kg), Jaka Tajnik (starejĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Dominik JerovĹĄek (starejĹĄi deÄ?ki, forme modri pas), Patrik Kos (mladinci, forme rdeÄ?i pas).

SkalÄ?ki so osvojili ĹĄe kopico drugih in tretjih mest ter dokazali, da v klubu resniÄ?no dobro delajo in imajo veliko zagnanih tekmovalcev.

Tudi kikbokserji odliÄ?ni

SkalÄ?ki kikbokserji so se na MadĹžarskem udeleĹžili svetovnega pokala v WAKO kickboksu in vsi trije pokazali, da tudi v kickboksu sodijo v sam svetovni vrh.

Filip Žak Glavnik je zmagal v 'light kontaktu' med starejťimi kadeti v kategoriji do 63 kg.

Premagal je AngleĹža, Poljaka, Irca in Gvatemalca. Tudi StaĹĄa

Pliskina pot na Krasu

Lipnik je zmagala v 'light kontaktu' med Ä?lanicami nad 70 kg.

Premagala Ukrajinko in Slovenko. Dean VukanÄ?ić pa je v 'light kontaktu' med Ä?lani do 79 kg osvojil tretje mesto. Premagal je MadĹžara in Bolgara in z minimalno razliko z 2 : 1 izgubil proti Ircu.

NajmlajĹĄi v Zvorniku

Tekmovanja ITF Grand Prix Zvornik 2019 v Bosni in Hercegovini se je ponovno udeleĹžila najmlajĹĄa ekipa Skalinih tekvondoistov in se, kot je Ĺže v navadi, odliÄ?no odrezala.

Brina Landeker je osvojila pokal za najboljĹĄo mlajĹĄo deklico, klub Skala pa se je med ĹĄestintridesetimi klubi povzpel na visoko peto mesto. đ&#x;”˛

Po hribih

Kras je poseben svet. Podobo in duĹĄo mu daje kamen, ki ga Ĺže od nekdaj in brez prestanka spreminjata voda in Ä?lovek. Hoja po kraĹĄki pokrajini navduĹĄuje vse, ki se ne ozirajo za podvigi, ampak uĹživajo na vsakem koraku poti. Prav na tako pot, presenetljivo lepo in polno zanimivih zgodb, smo se na prazniÄ?ni majski dan odpravili planinci in pohodniki UNI 3.

Prizadevni Ä?lani Razvojnega druĹĄtva Pliska pa so po ovÄ?ki, ki simbolizira pastirsko preteklost vasi, poimenovali kraĹĄko uÄ?no pot, ob kateri smo spoznavali, kako narava oblikuje podobo kraĹĄke krajine in kako jo pri tem dopolnjuje Ä?lovek. Pot je opremljena z okroglimi oznakami s podobo ovÄ?ke, ki nam s svojim poloĹžajem nakazuje smer gibanja. Kadar ovÄ?ka gleda proti nam, je Ä?as za poÄ?itek

oklenili, z njimi tovore vozili. Brez volov ne bi preĹživeli, zato smo radi jih imeli.

Pot pa ni namenjena le spoznavanju preteklosti, ampak nam ponuja prijeten, dobri dve uri trajajoÄ? sprehod po kolovozih in stezah, ujetih med kamnite zidove. DeĹžela kamna, suĹĄe in burje je utrdila kraĹĄkega Ä?loveka, katerega kamen spremlja celo Ĺživljenje. Zato smo na koncu obi-

Pot smo zaÄ?eli v Pliskovici, vasi z dobro stotinjo hiĹĄ in dvesto prebivalci. Da bi bilo naĹĄe doĹživetje Krasa bolj pristno, smo se odloÄ?ili, da povabimo na sprehod vodnika – domaÄ?ina, ki nam je poskuĹĄal predstaviti Ĺživljenje KraĹĄevcev na tem kamnitem svetu.

Popeljal nas je po Pliskini poti, ki je kroĹžno speljana po planotastem svetu Krasa, med Pliskovico in Kosoveljami. Vas Pliskovica je dobila ime po ptici pliski, ki jo mi poznamo po imenu bela pastirica. Pogosta je v bliĹžini naselij in ob vodah, kot so kraĹĄki kali, ki jih v okolici vasi ne manjka. ZnaÄ?ilnost ptice je pliskanje ali udarjanje z repom ob tla, kar ji daje Ĺživahen videz. Ta Ĺživahnost je bila verjetno povod, da so pastirji, ki so prvi poselili ta prostor, najbolj Ĺživahne ovce poimenovali Pliske.

in informacijo o eni od znamenitosti na poti. Vodnik nas je popeljal skozi Ĺživljenje KraĹĄevcev, ki so s trdim delom poÄ?asi spreminjali kamniti svet v njive, travnike in paĹĄnike. Spoznali smo, kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem povrĹĄju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave. Vse to so delali roÄ?no, kajti zemlje je bilo malo, in Ä?e si pregloboko zakopal, si Ĺže naletel na trdno skalnato dno. Tudi plugi, ki so jih vlekli voli, so imeli poseben nastavek, da niso zaorali pregloboko. Ni Ä?udno, da so v vasi postavili volom posebno kamnito obeleĹžje, saj so tem ljudem predstavljali nepopisno pomoÄ?. Na obeleĹžju je izklesan napis: NekoÄ? smo tod okoli KraĹĄevci orali z voli, v jarme smo jih

skali ĹĄe kamnoseka, vodnikovega sina Jerneja Bortolata, ki kraĹĄki kamen spreminja v unikatne izdelke umetnostne obrti.

Od Pliskavice smo se poslovili pri Mladinskem hotelu, ki je bil v tem lepem majskem dnevu poln mladih obiskovalcev iz Poljske. Ni kaj, lepote Krasa privabljajo Ä?edalje veÄ? turistov in prav je tako. ÄŒe Ĺže zemlja tod ni preveÄ? radodarna, si znajo KraĹĄevci sluĹžiti kruh tudi s turizmom, kajti pokrajina, kjer so nekoÄ? Ĺživotarili na skopi zemlji brez vode, danes ponuja ĹĄtevilne dodatne moĹžnosti. Mednje sodi vsekakor tudi odliÄ?na kulinarika s kraĹĄkim prĹĄutom in teranom na Ä?elu, na kar nas opozarjajo ĹĄtevilne vinske ceste in vinotoÄ?i. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

30. maja 2019

Izjemno poslabĹĄanje prometne varnosti

POLICIJSKA kronika

V prometnih nesreÄ?ah na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje letos umrlo 11 ljudi Milena KrstiÄ? - Planinc

Celje, 22. maja – Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje letos beleĹžijo izjemno poslabĹĄanje prometne varnosti. V desetih prometnih nesreÄ?ah je umrlo enajst ljudi, lani v enakem obdobju dve osebi. V celotnem lanskem letu je zaradi posledic prometnih nesreÄ? umrlo dvanajst ljudi.

Po dve prometni nesreÄ?i s smrtnim izidom sta se zgodili na obmoÄ?ju policijskih postaj LaĹĄko, Ĺ˝alec in Ĺ entjur in po ena na obmoÄ?ju policijskih postaj Celje, Dravograd, Slovenske Konjice, Radlje ob Dravi in Velenje.

V prometnih nesreÄ?ah je umrlo ĹĄest voznikov osebnega avtomobila, dva peĹĄca, kolesar, voznik motornega kolesa in voznik tovornega vozila. V petih primerih smrtnih prometnih nesreÄ? je bil vzrok zanjo voĹžnja po nasprotnem smernem voziĹĄÄ?u, v ostalih pa nepravilnosti peĹĄcev, neprilagojena hitrost in neupoĹĄtevanje pravil o prednosti, so povedali na novinarski konferenci Poli-

cijske uprave Celje, na kateri so predstavili dosedanje aktivnosti in aktivnosti za izboljĹĄanje prometne varnosti v prihodnje. ÂťV prihodnje bomo aktivnosti v ĹĄe veÄ?ji meri usmerjali na voznike, ki vozijo pod vplivom

â?ą

Za razliko od minulih let, ko se je najveÄ? nesreÄ? ugodilo ob koncih tedna, jih je bilo letos najveÄ? ob torkih.

alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc, na voznike, ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, na tiste, ki med voĹžnjo telefonirajo, in na druge hujĹĄe krĹĄitelje cestnoprometnih predpisov.

Nadaljevali bomo z veÄ? krajĹĄimi, tako imenovanimi ad hoc nadzori, ter drugimi aktivnostmi. Vsak udeleĹženec v cestnem prometu pa se mora zavedati svoje odgovornosti za varno

udeleĹžbo v njem. Le tako bomo v prihodnje lahko prepreÄ?ili tragedije na naĹĄih cestah,ÂŤ pravi mag. Elvis A. Herbaj, vodja oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Celje, ki je ob tem opozoril tudi na izjemno pereÄ?o problematiko alkohola. 40 odstotkov smrtnih prometnih nesreÄ? so povzroÄ?ili alkoholizirani udeleĹženci v cestnem prometu.

Žalec, 21. maja – V Šempetru v Savinjski dolini je neznanec v torek iz rezervoarja avtobusa ukradel okoli 200 litrov goriva, 300 litrov goriva pa je neznanec ukradel tudi iz rezervoarja tovornega vozila v Latkovi vasi.

Policijske aktivnost v zvezi z ugotavljanjem krĹĄitev, ki so bile najpogostejĹĄi vzrok prometnih nesreÄ? v letu 2019: - 9.803 ukrepov zaradi neprilagojene hitrosti, 1.519 zaradi nepravilnega ravnanja peĹĄcev, 334 zaradi nepravilne strani in smeri voĹžnje, 279 zaradi neupoĹĄtevanja pravil o prednosti, 219 ukrepov zaradi nepravilnega prehitevanja, 235 zaradi nepravilnega premika z vozilom, 176 zaradi neustrezne varnostne razdalje.

Ostali ukrepi, ki pogojujejo veÄ?jo varnost cestnega prometa: - 2.916 ukrepov zaradi neuporabe varnostnega pasu, 2.570 zaradi nepravilne uporabe GSM in drugih sredstev, 775 zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola, 534 zaradi voĹžnje v rdeÄ?o luÄ? na semaforju, 86 zaradi neuporabe zaĹĄÄ?itne Ä?elade in 4.518 ostalih ukrepov.

â?ą

40 odstotkov smrtnih prometnih nesreÄ? so povzroÄ?ili alkoholizirani udeleĹženci cestnega prometa.

PovzroÄ?itelji so v kar petih primerih vozili v napaÄ?no smer, za dve nesreÄ?i sta bila kriva predvsem alkohol in uporaba mobilnega telefona med voĹžnjo, dvakrat je nesreÄ?o povzroÄ?ila nepazljivost peĹĄcev, dvakrat prevelika hitrost, enkrat pa izsiljevanje đ&#x;”˛ prednosti.

Ukradli so mu kolo Velenje, 21. maja – Iz kolesarnice stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu je neznanec ukradel kolo znamke Cube, Ä?rno-rdeÄ?e barve z modro Ä?rto.

Po oceni lastnika je kolo vredno okoli 400 evrov.

Prerezan vodnik Velenje, 21. maja – Na KoroĹĄki cesti v Velenju so neznanci v torek razrezali elektriÄ?ni vodnik med elektro postajo in bliĹžnjih podjetjem. PovzroÄ?ili so za okoli 2.000 evrov gmotne ĹĄkode.

Odrasla sta se stepla Velenje, 21. maja – V torek je priťlo do pretepa med stanovalcema Doma za varstvo odraslih Velenje, v katerem sta oba udeleŞena utrpela telesne poťkodbe.

Svoje ravnanje bosta zagovarjala na sodiĹĄÄ?u.

Podstavek Kajuhovega spomenika porisan z albanskimi znaki Policija iĹĄÄ?e storilce – Nekaj Ĺ oĹĄtanjÄ?anov se je dan po skrunitvi zbralo pri spomeniku, kjer so brali ali posluĹĄali Kajuhove besede

Ljudje so se zbrali, da bi prisluhnili pesmim pesnika, Ä?igar spomenik je bil dan prej tako sramotno oskrunjen.

Sope Zeinel: ÂťTudi Albanci bi Ĺželeli vedeti, kdo je storilec.ÂŤ

pravi Ĺžupan Darko Menih. Dodaja, da si v Ĺ oĹĄtanju zelo prizadevajo za ohranitev kulturne dediĹĄÄ?ine, spoĹĄtovanje in upoĹĄtevanje vrednot in to priÄ?akujejo tudi od vseh, ki tam Ĺživijo. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani – nekateri so se dan za tem zbrali v Kajuhovem parku in kulturno z branjem Ka-

juhovih pesmi izrazili protest nad tem sramotnim dogodkom – pa priÄ?akujejo tudi, da bo policija vandale, ki so se nevarno poigrali z ognjem, naĹĄla.

Med udeleĹženci mirnega protesta je bil tudi Albanec s Kosova Sope Zeinel, ki Ĺživi v Ĺ oĹĄtanju Ĺže veÄ? kot 40 let. Tudi on je bil ogorÄ?en: ÂťNerodno mi je in sram me je, ko grem z druĹžbo

34. AMTK Rally uspeĹĄno odpeljan

Foto: Ksenija Mikor

ven in posluĹĄam, kaj vse ljudje govorijo. Ne verjamem, da bi to napisal pripadnik albanskega naroda, Ä?eprav danes nenehno posluĹĄam – Albanci to, Albanci drugo ‌ Ti tukaj delajo. Ne vem, kdo je to napisal, je bil to Srb, Slovenec, Albanec ‌? Ĺ˝elim pa si, da storilca najdejo. Tudi Ä?e bi to storil moj sin, ga ne bi branil.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 24. in 25. maj – Na 34. AMTK Rallyju Velenje, ki ga je ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje izvedel Avto moto turing klub Velenje, je nastopilo 74 posadk, reli pa je po odpeljanih 12 hitrostnih preizkuĹĄnjah uspeĹĄno zakljuÄ?ilo 57 posadk. Tekmovale so ĹĄtiri lokalne posadke. Iz AMTK Velenje Toni Sitar in Sonja KraĹĄovec, ki sta z Renault Clio III RS dosegla 36. mesto, in Tomi Skledar in GaĹĄper Klemenc z Renault Clio 1.4 16V, ki relija nista zakljuÄ?ila. AK V-Racing Velenje pa sta zastopala Marko AnĹželak in Tadej Verdev, ki sta se z Zastava Yugo 65 uvrstila na 38. mesto, in Robert AnĹželak in Mitja LoÄ?nikar, ki sta z Renault Clio 1.4 16V konÄ?ala na 47. mestu.

Zmagala je posadka BoĹĄtjana Avblja in Andrejke Damijan iz kluba Lema Racing s Ĺ kodo Fabio R5. rezultati 34. AMTK Rallya Velenje ĹĄtejejo za drĹžavno đ&#x;”˛ prvenstvo Slovenije in pokal Mitropa.

Zapeljal na nasprotni stran in trÄ?il v peĹĄca Ĺ˝alec, 24. maja – V petek, nekaj po 23. uri, se je na obmoÄ?ju Ĺ˝alca pripetila prometna nesreÄ?a, v kateri se je hudo telesno poĹĄkodoval peĹĄec.

64-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Celja proti Žalcu.

Zunaj naselja PetrovÄ?e je zapeljal levo preko prekinjene loÄ?ilne Ä?rte na nasprotnosmerno voziĹĄÄ?e, na katerem je v tistem zaradi okvare na vozilu ustavil voznik tovornega avtomobila in kot peĹĄec stal ob vozilu na smernem voziĹĄÄ?u v smeri Celja. PriĹĄlo je do trÄ?enja, v katerem se je peĹĄec hudo telesno poĹĄkodoval.

Voznik osebnega avtomobila je odpeljal naprej, ne da bi poĹĄkodovanemu nudil pomoÄ?, nato pa se je vrnil na kraj nesreÄ?e.

Vozniku osebnega avtomobila bo odrejena kazenska ovadba za kaznivo dejanje nevarne voĹžnje v prometu ter kaznivo dejanje zapustitev poĹĄkodovanca v prometni nesreÄ?i brez pomoÄ?i.

Hudo poĹĄkodovan motorist

Velenje, 22. maja – Kraje v trgovinah niso redke. Policisti prejĹĄnji teden poroÄ?ajo o treh.

V trgovini TUĹ sta v sredo neznanca odtujila za okoli 400 evrov alkoholnih pijaÄ?, v trgovini Merkur je v petek neznanec ukradel za okoli 300 evrov razliÄ?nih artiklov, v soboto pa sta varnostnika trgovine Lidl pri tatvini motorne Ĺžage zalotila moĹĄkega. Zdaj ga Ä?asa kazenska ovadba.

Mozirje, 25. maja – V soboto okoli 20. ure se je prometna nesreÄ?a, v kateri se je hudo poĹĄkodoval motorist, pripetila na regionalni cesti v Novi Ĺ tifti.

58-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Gornjega Grada proti Kamniku. V voziĹĄÄ?u z lokalno cesto v Novi Ĺ tifti je zaÄ?el zavijati levo na stransko cesto in pri tem izsilil prednost 47-letnemu vozniku motornega kolesa. Ta je zaÄ?el zavirati, vendar zaradi neprilagojene hitrosti vozila ni mogel ustaviti in je trÄ?il v desni bok osebnega avtomobila.

Pri reĹĄevanju pomagali gasilci

Vlom v poslovni prostor

Velenje, 23. maja – Na cesti med Mislinjo in Velenjem v kraju Paka je v Ä?etrtek priĹĄlo do prometne nesreÄ?e, v kateri sta bila udeleĹžena dva osebna in eno tovorno vozilo. ÄŒelno sta trÄ?ila osebno in tovorno vozilo, v slednjega pa je naletelo ĹĄe eno osebno vozilo.

Na kraju nesreÄ?e so morali posredovati gasilci, ki so pomagali pri reĹĄevanju poĹĄkodovanih, reĹĄevalci pa so eno osebo prepeljali v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolniĹĄnico.

PoĹĄkodovan voznik skuterja

Kraje v trgovinah niso redke

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 22. maja – Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so bili v sredo zjutraj ĹĄokirani nad sramotnim oskrunjenjem spomenika pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika – Kajuha. Neznanci so ponoÄ?i podstavek kipa, ki stoji v Kajuhovem parku, porisali z albanskimi znaki. Dejanje so prijavili policiji in ta storilce, ki so poleg moralne povzroÄ?ili tudi za okoli 800 evrov gmotne ĹĄkode, ĹĄe iĹĄÄ?e. ÂťNe predstavljamo si, kdo bi bil sposoben takĹĄnega dejanja,ÂŤ

Tatvini goriva

Velenje, 25. maja – V Velenju je bilo vlomljeno v poslovni prostor. Odtujenega je bilo za okoli 15.000 evrov akumulatorskega orodja.

Velenje, 25. maja – Na obmoÄ?ju ÄŒrnove se je v soboto pripetila prometna nezgoda, v kateri se je poĹĄkodoval voznik skuterja.

OkoliĹĄÄ?ine nezgode policisti ĹĄe preiskujejo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Dvakrat posredovali zaradi nasilja v druĹžini

poĹĄkodovali aluminijasto zapornico.

Ĺ oĹĄtanj, 21. maja – V torek v veÄ?ernih urah so policisti posredovali v Ĺ oĹĄtanju, kjer je med partnerjema priĹĄlo do nasilja.

KrĹĄitelju so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja.

Zaradi kaznivega dejanja nasilja v druĹžini so bili policisti v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe enkrat, in sicer v sredo, 22. maja, zveÄ?er. KrĹĄitelj se bo moral za svoje dejanje zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Velenje, 27. maja – Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje so bile v prejĹĄnjem tednu pogoste krĹĄitve povzroÄ?ene s predvajanjem glasne glasbe. Policisti so zaradi tega napisali kar nekaj plaÄ?ilnih nalogov.

Objestni navijaÄ?i Velenje, 25. maja – V soboto so gostujoÄ?i navijaÄ?i na stadionu Ob jezeru

VeÄ?krat (pre)hrupno

Brez vozniťkega, brez avta Šoťtanj, 27. maja – V ponedeljek so v Šoťtanju zasegli vozilo vozniku, ki je vozil brez vozniťkega dovoljenja.

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

30. maja 2019

19

Ĺ kalodonti, golaĹžijada in piknik Ĺ kale – LetoĹĄnje druĹžinsko medgeneracijsko sreÄ?anje Ä?lanov DU Ĺ kale smo pripravili v soboto, 25. maja. Poleg klasiÄ?nega piknika in letos drugega tekmovanja v kuhanju golaĹžev smo pripravili tekmovanja v druĹžabnih igrah, licitacijo in krst novih Ä?lanov. Medse smo povabili tudi predstavnike obÄ?ine, predsednike krajevnih skupnosti, ĹĄolarje in tabornike.

Ekipe, ki so kuhale golaĹže, so na stojnicah ponujale domaÄ?e dobrote, od peciv, potic, kruhov, suhomesnatih izdelkov, sadja, raznih pijaÄ? ‌ Iz kotlov je prijetno diĹĄalo, zato smo brbonÄ?ice najprej potolaĹžili z Ĺžar kroĹžnikom, kajti pred leti se je vse zaÄ?elo kot piknik. Kmalu so ekipe ponudile na ocenjevanje in degustacijo svoje golaĹže. Komisija in obiskovalci so bili nad ponujenim navduĹĄeni. Poudariti velja, da smo uporabljali ekolo-

Oven od 21. 3. do 21. 4.

KonÄ?no boste pri polnih moÄ?eh. VeÄ?ina okoli vas bo tarnala, da so utrujeni in brezvoljni, vi pa boste vsak dan bolj energiÄ?ni in radoĹživi. Zvezde vas opozarjajo, da v teh dneh vseeno pazite na vaĹĄ tempo Ĺživljenja. ÄŒe boste od jutra do veÄ?era v akciji, dobro poÄ?utje ne bo dolgo trajalo. Tega si ne morete privoĹĄÄ?iti, saj si Ĺželite konÄ?ati projekt, ki ga boste zaÄ?eli prav v teh dneh. ÄŒe bodo vaĹĄe Ĺželje prevelike, jih preprosto zmanjĹĄajte. Z denarjem ravnajte bolj previdno, saj ga niste dobili toliko, da bi se lahko igrali z njim. ZaÄ?nite preraÄ?unavati. Sploh, ker ste si pred kratkim Ĺže privoĹĄÄ?ili veÄ?, kot bi smeli.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒeprav si boste Ĺželeli, da se posvetite sebi in razÄ?istite, kaj si Ĺželite, vam ne bo uspelo. Vsi okoli vas bodo imeli teĹžave, s katerimi bodo obremenjevali tudi vas. Nekaj Ä?asa boste ĹĄe posluĹĄali, potem vam bo vsega dovolj. Na glas boste povedali svoje mnenje in s tem nekomu res odprli oÄ?i. VĹĄeÄ? vam bo, ko boste videli, da upoĹĄteva vaĹĄe nasvete. Vrnil vam bo z dvojno mero, saj vam bo, ko bo iz krize, povedal, kje pa vi delate napake. SliĹĄano vam ne bo vĹĄeÄ?, sploh, ker boste globoko v sebi vedeli, da vse drĹži kot pribito. Zdravje vam ne bo delalo teĹžav, le prebava bo bolj lena.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

ĹĄki, biorazgradljiv pribor.

Lani in letos je druĹĄtvo pridobilo 33 novih Ä?lanov. Na krstu so s prisego obljubili zvestobo druĹĄtvu in tako potrdili, da so postali pravi, kleni ŠkalodontiÂŤ. Nazdravili so s posebnimi kozarci z mastodontovim vinom.

Vrstile so se tudi druĹžabne igre

in licitacija, najboljĹĄi so prejeli zasluĹžene nagrade, tisto glavno, prehodni pokal za najboljĹĄi golaĹž, pa je letos osvojila ekipa iz Cirkovc.

V druĹĄtvu se trudimo ponuditi Ä?lanom pester in atraktiven nabor pohodov, izletov, druĹžabnih in tematskih sreÄ?anj, ĹĄportnih,

rekreativnih in kulturnih dejavnosti, da lahko vsak najde nekaj zase. OÄ?itno smo na pravi poti, saj se zadnje Ä?ase vseh aktivnosti, ki jih organiziramo udeleĹžuje vedno veÄ? Ä?lanov, odzivi pa so zelo pozitivni. đ&#x;”˛

srecoc, foto: Zvone Kodrun

Bogato zaznamovali teden ljubiteljske kulture NaĹĄa osnovna ĹĄola, ĹĄola Gustava Ĺ iliha, se je tudi letos pridruĹžila vseslovenski akciji, namenjeni promociji in dostopnosti ljubiteljske kulture. Teden ljubiteljske kulture smo zaÄ?eli z minutami za branje. ZdruĹžili smo ga s projektom Veliki brat, velika sestra in tako so starejĹĄi uÄ?enci mlajĹĄim prebrali zgodbe o prijateljstvu, nato so se uÄ?enci pogovarjali o prijateljstvu in skupaj likovno poustvarjali.

Teden ljubiteljske kulture je bila tudi tema oddaje ĹĄolskega radia, v kateri so uÄ?enci svojim vrstnikom predstavili pomen tega tedna in kulturne dogodke, ki so potekali v Velenju in po Sloveniji.

V oddelkih podaljĹĄanega bivanja so v okviru Tedna ljubiteljske kulture izvedli projektni teden. Tako so vsak dan namenili eni ali veÄ? kulturnim dejavnostim. Izdelovali so punÄ?ke iz blaga, glasbila, lutke in vezli prtiÄ?ke. Ker je bila osrednja tema letoĹĄnjega tedna ljubiteljske kulture ples, niso manjkale tudi plesne delavnice, v katerih so uÄ?enci spoznavali razliÄ?ne plese in se uÄ?ili novih plesnih korakov.

UÄ?enci so se lahko preizkusili tudi kot igralci, saj so dramatizirali razliÄ?na literarna dela po svojem izboru. Poleg tega pa so skupaj z Oskarjem Sovincem ustvarjali v likovni delavnici, z Viktorijo Meh pa v delavnici gline.

KamiĹĄibaj kroĹžek naĹĄe ĹĄole je ob papirnem

Tisti, ki ste zaljubljeni, boste v naslednjih dneh sreÄ?ni in zadovoljni. Tisti, ki ljubezen ĹĄe iĹĄÄ?ete, pa jo boste kmalu naĹĄli. Ĺ˝e prihodnji teden bo dozorel Ä?as, ko bo to, kako zanimivi in drugaÄ?ni ste, spregledal tisti, ki si ga Ĺže dolgo Ĺželite.

VaĹĄa sreÄ?a bo nepopisna, razburjenja pa bo naenkrat veÄ?, kot si ga Ĺželite. Kot kaĹže, se bo vmeĹĄala tretja oseba, ki ji to, kar se bo dogajalo, ne bo vĹĄeÄ?. Na poti do sreÄ?nega konca vas zato Ä?aka ĹĄe nekaj ovir, ki vas ne bodo prestraĹĄile. Tudi, ko boste kruto udarili nazaj, vam ne bo hudo. Ko bo vse Ä?isto, pa nikar ne skrivajte pravih Ä?ustev! ÄŒe jih boste pokazali, ne boste bolj ranljivi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zaradi nekaj slabih izkuĹĄenj nikomur veÄ? ne zaupate. Dobro veste, da to ni v redu, a si ne znate pomagati. Prav zaradi tega boste vsak dan bolj osamljeni.

Prijateljstvo je treba negovati, vi pa ste se povsem odklopili od sveta. Ĺ e domaÄ?im ne poveste veÄ?, kaj se dogaja z vami. V naslednjih dneh pa se bo zgodilo nekaj, kar vam bo dalo misliti. Priznati boste morali, da boste tokrat potrebovali pomoÄ?.

Posegli boste namreÄ? na podroÄ?je, kjer je preveÄ? neznank, vaĹĄega znanja pa premalo. Zato boste potrebovali tudi strokovno pomoÄ?. PoskuĹĄajte se sprostiti in bolj zaupati ljudem okoli vas. Morda vas tokrat pozitivno presenetijo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Prav niÄ? v vaĹĄem Ĺživljenju se ĹĄe nekaj dni ne bo premaknilo iz mrtve toÄ?ke. Tudi vaĹĄe delo bo zastalo, zato bodo zaostanki vsak dan veÄ?ji. To bo v vas povzroÄ?alo dodaten nemir. Pomirili se boste ĹĄele, ko boste opravili veÄ?ino dela, zato boste v naslednjih dneh imeli zelo malo prostega Ä?asa. A vam ne bo hudo delati, saj boste vedeli, zakaj hitite. Kar se tiÄ?e ljubezni, vaĹĄ Ä?as ĹĄele prihaja. Letos boste najbolj sreÄ?ni v poletnih mesecih, ki se hitro bliĹžajo. ZaÄ?nite delati naÄ?rte za poletje. ÄŒe jih Ĺže imate, ĹĄe enkrat preverite, ali ste se prav odloÄ?ili. PoÄ?utje bo boljĹĄe ĹĄele od druge polovice prihodnjega tedna.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Tokrat boste morali biti vi tisti, ki bo popustil. Partner namreÄ? ne bo. Zavedati se boste zaÄ?eli, da viri vaĹĄih dohodkov trenutno niso najbolj zanesljivi. Partner to ve, zato ne pristane na vaĹĄe naÄ?rte. Veliko bolj previden je kot vi. ÄŒas bo, da spremenite fokus svojih Ĺželja za prihodnje tedne. Namesto vlaganjem v dom in nove projekte se posvetite svojemu telesu. Zaradi stresa je precej izÄ?rpano, prehrana pa zadnje Ä?ase tudi ni bila vaĹĄa moÄ?na toÄ?ka. ZaÄ?etek ne bo lahek, a bo potem toliko lepĹĄe. Telo se bo hitro odzvalo in kmalu se boste poÄ?utili veliko bolje. Zato dodajajte vaje, ki ste jih opustili in telo dodatno prisilite, da se okrepi.

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

gledaliĹĄÄ?u – kamiĹĄibaju uÄ?encem od 1. do 4. razreda in otrokom iz Vrtca Najdihojca – predstavil razliÄ?na literarna dela domaÄ?ih in tujih avtorjev. S pomoÄ?jo pravljice Zvezdica in zlate niti pa se je skupina uÄ?encev od 1. do 3. razreda odpravila na domiĹĄljijsko potovanje. Obiskala jih je posebna zvezdica, ki jih je pouÄ?ila, kako se lahko znebijo strahu, skrbi, jeze ‌ Spoznali so tudi sprostitveno tehniko EFT in jo tudi praktiÄ?no preizkusili.

V okviru Tedna ljubiteljske kulture v naĹĄi

regiji Ĺže nekaj let poteka tudi izlet za najkulturnike s ĹĄol, ki se ponaĹĄajo z nazivom Kulturna ĹĄola. Skupaj s predstavniki drugih kulturnih ĹĄol se je tako nekaj naĹĄih uÄ?encev odpravilo v LaĹĄko, kjer so spoznali znamenitosti kraja in si ogledali muzikal ÄŒarovnija.

Na Gustavki smo ponosni na to, da smo se v obeleĹževanje tedna ljubiteljske kulture s svojimi kulturnimi dogodki vkljuÄ?ili Ĺže petiÄ? zapored. đ&#x;”˛

MK

Ker nimate radi ljudi, ki ne izpolnijo obljub, se boste trudili, da boste vi naredili vse, kar od vas priÄ?akujejo. Ne priÄ?akujte hvale ali hvaleĹžnosti, ljudi okoli sebe ste tako razvadili, da mislijo, da je to nekaj samoumevnega. Zato jim na glas povejte, da ni. Sploh, ker se veÄ?ina okoli vas dogovora ne bo drĹžala. A to k sreÄ?i ne bo vplivalo na vas in vaĹĄe delo. Pohitite ĹĄe s preostalimi nalogami, da boste lahko Ä?im prej odĹĄli na kratek dopust. Potrebujete ga, saj sploh ne znate veÄ? utiĹĄati misli, povezanih z delom.

Dobro pa veste, da niste vi tisti, ki lahko izbira, kako se bo vrtel vaĹĄ svet. Vrtite se, tako kot drugi Ĺželijo. In to vam bo vsak dan manj vĹĄeÄ?.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

VaĹĄa Ĺželja, da konÄ?ate projekt, ki vam Ĺže nekaj mesecev jemlje preveÄ? energije, se bo konÄ?no uresniÄ?ila. SreÄ?ni boste, ko se boste ponovno izkazali in dokazali, da ĹĄe niste za v staro ĹĄaro. A upanje, da vam bo to kaj pomagalo pri Ĺželjah, poveznih z delom, bo hitro umrlo. Tokrat ne bo ĹĄlo za osebne zamere ali nagajanje. Enostavno boste morali sprejeti pravila igre, ki veljajo za vse. To bo moÄ?no vplivalo na vaĹĄe zdravje. PoÄ?utje se bo Ä?ez noÄ? poslabĹĄalo. Ne boste pripravljeni na nove preiskave, a bodo nujne. O vsem boste molÄ?ali kot grob, saj vas bo strah, da tokrat novice ne bodo najboljĹĄe. Res bo bolje, da poÄ?akati, preden kaj razlagate. VÄ?asih ima strah Ä?isto prevelike oÄ?i.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Partnerja ste moÄ?no prizadeli. Najprej se vam bo zdelo, da je njegova reakcija preburna, po razmisleku pa mu boste dali prav. VaĹĄih ĹĄal, ki so pogosto dokaj Ä?rne, paÄ? ne razume vsak. Partner jih, a le, ko gre za druge. Ko gre zanj, pa je zelo obÄ?utljiv. PoskuĹĄali se mu boste odkupiti, zato boste pridni kot mravljica. Doma boste postorili marsikaj, Ä?esar se doslej niste lotili. Ob tem boste segli tudi v Ĺžep, Ä?eprav gre denar teĹžko od vas. Partner bo jezo ohladil do torka, ko vaju Ä?aka nenapovedan obisk. Edem ga bo vesel, drugi ne. Razkril bo nekaj iz vaĹĄe preteklosti, kar ste Ĺželeli za vedno pozabiti. Rada bo spet skelela.

Turneja mobilnosti: KakĹĄni vozniki so Celjani?

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Izkoristite vsak dan posebej, pa Ä?eprav se bo maj poslavljal v aprilski maniri. ÄŒe se boste prepriÄ?ali, da vreme ne vpliva na vaĹĄe poÄ?utje, res ne bo. Sprehajati pa se da tudi pod deĹžnikom, sploh, ker so dnevi Ĺže dolgi, zato imate dovolj Ä?asa, da se posvetite tudi sebi. Dolg Ä?as vam v naslednjih dneh ne bo, ker boste sami poskrbeli, da bo tako. Ceniti boste zaÄ?eli ljudi, ki vam bodo sami priskoÄ?ili na pomoÄ?. Njihovi nameni so iskreni, zato ne dvomite o njih. S partnerjem poskuĹĄajte najti kompromis, ko gre za otroke. Partner jim popuĹĄÄ?a, vi pa ne. Tokrat bi jim lahko, in to brez slabe vesti.

S preventivno akcijo Skupaj za prometno varnost v Triglavu raziskujejo, kakĹĄni vozniki smo Slovenci Celje, 17. maja – Na cestah se vsakodnevno sreÄ?ujemo s situacijami, v katerih se vÄ?asih neustrezno odzovemo. V Zavarovalnici Triglav so se zato pod okriljem preventivne akcije Skupaj za prometno varnost odpravili na Turnejo mobilnosti po Sloveniji, v kateri s pomoÄ?jo sodobnega DRAJV simulatorja testirajo in raziskujejo, kakĹĄni vozniki smo Slovenci. Prva postaja na njihovi poti je bilo Celje.

ÂťCeljani so bili v zadnjih dveh letih v zlati sredini po ĹĄtevilu prometnih nesreÄ?. Tako kaĹžejo naĹĄi podatki iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti in tega, kje so bile te police sklenjene. Po drugi strani pa so Celjani v vrhu, ko gre za povporeÄ?no viĹĄino ĹĄkode iz postavke avtomobilske odgovornosti v zadnjih dveh letih,ÂŤ je povedala Alenka Novak, direktorica ObmoÄ?ne enote Celje Zavarovalnice Triglav.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Direktorica OE Celje Zavarovalnice Triglav Alenka Novak in rokometaĹĄ RK Celje Pivovarna LaĹĄko Matic GroĹĄelj

Zavarovalnica Triglav je v minulih treh letih pod okriljem omenjene akcije postavila pet prikazovalnikov hitrosti (v Ĺ˝alcu, SolÄ?avi, na Polzeli, Ljubnem ob Savinji in RogaĹĄki Slatini, v obÄ?inah Ĺ martno ob Paki in Ĺ˝alec pa za varnejĹĄe preÄ?kanje Ĺže-

lezniĹĄke proge s signalizacijo skrbita COPS@rail sistema).

Turneja mobilnosti bo trajala do 21. junija. Zbrane podatke in rezultate bodo v Zavarovalnici Triglav ob koncu projekta predstavili tudi javnosti. đ&#x;”˛

Planeti vam bodo naklonjeni, a zdelo se bo, da tega sploh ne opazite. MaloduĹĄje vas kar ne bo hotelo zapustiti, kar boste pripisovali predvsem muhastemu vremenu, ki vas bo vsak dan bolj jezilo. Nekoliko raztreseni boste tudi v sluĹžbi, zato boste delali napake. NiÄ? usodnega ne bo, a ker ste radi zanesljivi, vas bo jezilo. Sodelavcem boste v nekaj dneh dokazali, da ste ĹĄe vedno odliÄ?ni. To vam bodo povedali tudi na glas. Vi pa jim nikar ne pokaĹžite, da ste ranljivi. PoskuĹĄajte kazati vesel obraz, tudi, ko se boste poÄ?utili Ä?isto na tleh. Tako boste laĹžje zadihali. Poletje prihaja, brez skrbi. In v njem bo letos za vas res manj skrbi.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

SreÄ?a je na strani pogumnih. Zato bo v naslednjih dneh na vaĹĄi strani! Tvegali boste veliko, dobili pa ĹĄe veÄ?. Ob tem boste povsem nesebiÄ?ni, kar bo kljuÄ? do uspeha. Vikend bo tudi zato lep, predvsem pa bo sproĹĄÄ?en. To trenutno najbolj potrebujete. Vsaj kratek odklop od skrbi, ki jih sploh ni toliko, kot se vam zdi.

Prihodnji teden boste v sluĹžbi veliko delali, a ker bo vse teklo dobro, boste domov prihajali polni energije. Tudi finance boste uspeli spet spraviti v red. VarÄ?evanje se vam Ĺže obrestuje, saj imate veliko skrb manj. Po dolgem Ä?asu bo tudi spanec miren, zbujali pa se boste spoÄ?iti.

Naš čas, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

30. maja

06.00 06.40 07.00 10.10 11.10 11.25 11.55 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.40 01.05 01.30 02.25

04.00 06.00 10.30 11.00 11.15 14.10 15.20 16.25 17.55 18.50 19.20 20.00 21.00 21.30 22.10 23.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.50 08.15 09.05 10.00 10.55 11.50 12.45 13.40 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.10 23.55 00.50 01.45 02.40 03.15

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Otoki svetlobe, dok. film TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Naveza, izob. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava TV-izložba Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Opolnomočenje Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Vojna in mir na Balkanu, grška dok. odd.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Ravioli karbonara Dobro jutro Vojne igre, dok. odd.

Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Damian Merlak Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Cesarjev kuhar, jap. ser.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Očistimo Mount Everest, francoska dok. odd.

Avtomobilnost Ambienti Veliki prividi, fran. plesna odd.

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, risanka Mašine pripovedke, risanka Blaze in megakolesniki, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 26. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 1. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 99. del In prišla je ljubezen, 73. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 35. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 36. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 2. del In prišla je ljubezen, 74. del Zmorem sama, 1. sez., 100. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 37. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 38. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 56. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Žar legende Ful gas, 1. sez., 2. del Policistka na vrhu, 5. sez., 7. del Policistka na vrhu, 5. sez., 8. del Grimm, 4. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Aktualno 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Ustvarjalne iskrice (145), letalo iz plastike 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Ans. Mira Klinca, Mladi Pomurci 21:15 Regionalne novice 21:20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Videostrani, obvestila

30. maja 2019

Sobota,

31. maja

06.00 06.40 07.00 10.15 11.00 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 15.50 16.25 16.35 17.00 17.30 17.55 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 10.00 10.45 11.00 13.20 14.00 16.25 16.55 17.35 18.05 18.20 19.25 20.00 22.05 23.40

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Sočutje za prihodnost - 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dok. odd.

TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Alpe-Donava-Jadran Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme V svojem ritmu: Neki X: Fat Pigeon, glasbeno-dok. ser. za mlade Infodrom, tednik za otroke in mlade Lepši svet, anim. ris.

Frfra in Cufek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Mouchette, francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Špinačni ravioli Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Naglušnost Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, prenos iz Pauja Migaj raje z nami O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Čarokuhinja pri atu: Avstralija Cesarjev kuhar, jap. ser.

Videotrak Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Gorenje Velenje, 10. kolo končnice, prenos iz Celja ZG80, hrvaški film Videotrak, Zabavni kanal

1. junija

06.10 07.00 07.05 07.30 07.40 08.05 08.25 08.45 08.55 09.20 10.05 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 15.05 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 22.30 22.50 23.55 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 06.20 07.00 09.00 10.35 11.05 12.15 13.05 13.50 14.20 15.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.10 09.00 09.55 10.55 11.50 12.45 13.40 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.25 22.30 00.20 02.05 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, risanka Gospodična Žuža, risanka Mašine pripovedke, risanka Blaze in megakolesniki, risanka Nina in prijatelji, risanka Lepo je biti sosed, 3. sez., 2. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 100. del In prišla je ljubezen, 74. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 37. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 38. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 3. del In prišla je ljubezen, 75. del Zmorem sama, 1. sez., 101. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 39. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 40. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Mali šef Slovenije 24UR zvečer Eurojackpot Ugrabljeni mož, kanadski film Ne greva še narazen, kanadski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, S Tomosi čez Ameriko 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Samuel Lucas, Nushy, Skupina Calypso 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

16.10 19.10 20.05 21.40 22.30 00.35 01.20 03.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.45 10.00 10.25 10.50 11.20 11.55 12.25 14.15 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 23.40 01.30 03.25

Kultura, Odmevi Čudogozd: Novo prijateljstvo Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade V svojem ritmu: Neki X: Fat Pigeon, glas.-dok. ser. za mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Circom Regional: Mož s harpuno, 2. del, kopr. magazinska odd.

Po Evropi 2019, kopr. magazinska odd.

Prvinska preizkušnja, brit. dok. ser.

Nova dvajseta, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Slovenski magazin Ozare Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Poletna noč, posn. koncerta skladateljev Mojmirja Sepeta in Jureta Robežnika Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad.

Pedofilija v Cerkvi – cena molka, fran. dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Franc Petač Slastna kuhinja: Špinačni ravioli Tiha zmaga, dok. portret Avtomobilnost Migaj raje z nami Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska odd.

Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, polfinali, posn. iz Pauja Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, finali, prenos iz Pauja Gimnastika - SP, vključitev v prenos iz Kopra Videotrak Čik, nemški film Zvezdana: Adam Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert Videotrak Gimnastika - SP, posnetek iz Kopra Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 23. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 24. del Zdravo, Tereza!

Zdravo, Tereza!

Ugrabljeni mož, kanadski film Zvezde plešejo Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov: Tottenham Liverpool, prenos Messi, španski film Popoln ulov, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Ustvarjalne iskrice (145), letalo iz plastenke 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Dotiki gora, Golica 19:05 Vrtnarski kotiček 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2666. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 3. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe Vinska Gora 2019, 2. del 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:55 Popotniške razglednice, S Tomosi čez Ameriko 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

2. junija

07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.15 09.25 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 15.25 17.00 17.20 18.50 18.55 19.00 20.00 20.50 21.35 22.05 23.55 00.15 00.40 01.30

04.00 06.00 06.20 07.00 07.15 07.45 08.05 08.45 09.15 11.55 13.05 13.35 14.35 15.15 16.30 19.15 20.35 22.10 22.20 23.50 00.45 01.35 03.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.45 10.00 10.25 10.50 11.15 11.50 13.25 15.05 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.40 22.40 00.55 02.35

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris.

Kalimero, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Nedeljska maša, prenos iz Stažišča pri Kranju Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev Ozare Obzorja duha: Knobleharjevo leto Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Smola, italijanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Pero Lovšin-Ti lahko, dok. film Risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstral. nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Sistemska napaka, nem, dok. f.

Za lahko noč: Bravo orkester!, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Slastna kuhinja: Piščančji filet po havajsko z ukrajinsko solato Glasbena matineja: Koroška poje 2019, 2. del Žogarija Poletna noč, posn. koncerta skladateljev Mojmirja Sepeta in Jureta Robežnika Prelepa si, bela Ljubljana Čarokuhinja pri atu: Avstralija Spomin na svetovno nogometno prvenstvo 2015 (Ž) Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, polfinali, posn. iz Pauja Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, finali, prenos iz Pauja Gimnastika - SP, vključitev v prenos iz Kopra Videotrak Rokomet - kvalifikacije za SP (Ž), Severna Makedonija : Slovenija, prenos iz Skopja Žrebanje Lota Pero Lovšin-Ti lahko, dok. film Zvezdana: Adam Videotrak Gimnastika - SP, posnetek iz Kopra Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 25. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 26. del Zdravo, Tereza!

Kung fu panda 2, ameriški film Ne greva še narazen, kanadski film Dan najlepših sanj Naša mala klinika, 1. sez., 1. del Naša mala klinika, 1. sez., 2. del Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Johnny English, angleški film Mali šef Slovenije Soba za paniko, ameriški film Johnny English, angleški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ 09:40 2665. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 2666. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za pravosodje 11:55 Ansambel Spev 2108, Po Slakovi poti, 1. del 13:30 Jutranji pogovori 1 15:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:00 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Srečna hiška, gledališka predstava KD Škale 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:30 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Ans. Mira Klinca, Mladi Pomurci 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

3. junija

06.10 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.15 14.25 15.00 15.30 16.05 16.10 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 10.00 10.45 10.50 11.10 11.25 14.10 15.20 16.10 17.20 19.20 20.15 21.10 22.45 00.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Intervju TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Obzorja duha: Knobleharjevo leto Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: Yonatan Gat TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme New neighbours - Novi sosedje: Dobrodošli v getu Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj: 72. canski filmski festival Glasbeni večer: Otvoritveni koncert Cellofesta Ljubljana 2016: Cellofest ansambel, Gal Gjurin, Zala Vidic, Izak Hudnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Novo prijateljstvo Zlatko Zakladko: Pod Hrastovcem Slastna kuhinja: Piščančji filet po havajsko z ukrajinsko solato Dobro jutro Dragonja - skrivnostna reka, dok. film Ljudje in zemlja Cesarjev kuhar, jap. ser.

Nogomet - SP do 20 let: osmina finala, prenos iz Lublina Nogomet - evropska liga: pregled sezone, mag. odd. Čez planke: Gruzija Dubček, slovaško-češki film Vikend v Brightonu, slov.

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 3. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 101. del In prišla je ljubezen, 75. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 39. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 40. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 4. del In prišla je ljubezen, 76. del Zmorem sama, 1. sez., 102. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 41. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 42. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 57. del Gorski zdravnik, 12. sez., 15. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 3. sez., 13. del Policistka na vrhu, 5. sez., 9. del Policistka na vrhu, 5. sez., 10. del Grimm, 4. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2668. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Blaž Pogorevc, kitara (125) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2. dan radiodifuznih medijev,okrogla miza "Regulacija - nereglucija medijev 21:25 Regionalne novice 21:30 NAJ VIŽA, Ans. Mira Klinca, Mladi Pomurci 22:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Blaž Pogorevc, kitara (125) 22:50 Videospot dneva 22:55 Iz oddaje Dobro jutro 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

Sreda,

4. junija

06.00 06.40 07.00 10.05 11.05 11.20 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 14.55 15.25 15.55 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.10 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.05

04.00 06.00 09.00 09.50 10.35 11.00 12.40 13.20 14.00 19.05 19.35 20.20 22.20 23.30 23.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Tednik TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Umetni raj: 72. canski filmski festival Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Lučka, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Operacija Rumena ptica, fran. dok. odd.

Pogovor o Kitajski Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Žogarija Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Tenis - odprto prvenstvo Francije: četrtfinale, prenos iz Pariza Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Videotrak Nogomet - SP do 20 let: osmina finala, prenos iz Bielsko-Biale Prevara (III.), am. nad.

NaGlas!

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 4. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 102. del In prišla je ljubezen, 76. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 41. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 42. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 5. del In prišla je ljubezen, 77. del Zmorem sama, 1. sez., 103. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 43. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 44. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 58. del Gorski zdravnik, 12. sez., 16. del Preverjeno 24UR zvečer Policistka na vrhu, 5. sez., 11. del Policistka na vrhu, 5. sez., 12. del Grimm, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2. dan radiodifuznih medijev,okrogla miza "Regulacija - nereglucija medijev 11:45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Nives Gošnjak – Kitara (126) 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2669. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Koncert Marka Škugorja, posnetek 1. dela 21.35 Dotiki gora, Menina 22::00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Nives Gošnjak – Kitara (126) 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

5. junija

06.00 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.15 01.10

04.00 06.00 09.15 10.00 10.50 13.30 14.00 19.00 19.20 20.00 20.55 21.10 22.00 22.50 23.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Ljudje in zemlja TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Koda Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice Poročila ob petih, Šport, Vreme A. O. - V Coni, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Tomaž Šalamun: Poker Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Knjigarna, ang. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Lučka, odd. TV Lendava Dobro jutro Čarokuhinja pri atu: Avstralija Tenis - odprto prvenstvo Francije: četrtfinale, prenos iz Pariza Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Na utrip srca: Zgodba Florence Foster Jenkins, nemški igranodok. glasbeni film Žrebanje Lota Moje mnenje Stacey Dooley, brit. dok. odd.

Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 5. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 103. del In prišla je ljubezen, 77. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 43. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 44. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 6. del In prišla je ljubezen, 78. del Zmorem sama, 1. sez., 104. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 45. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 46. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 59. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Ful gas (Rush Hour), 1. sez., 3. del Policistka na vrhu, 5. sez., 13. del Policistka na vrhu, 5. sez., 14. del Grimm, 4. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2669. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 2 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Tilen Jezernik – Kitara (127) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje: Hujšajmo zdravo 21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Tilen Jezernik – Kitara (127) 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 21

MICHAELIDES, Alex: Tiha pacientka

zaradi katerih je ustrelila moŞa. Toda ovinkasta pot ga pelje naravnost v raziskovanje lastnih dejanj ‌ (povzeto po Bukli)

od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni roman

KOĹ UTA, Miroslav: Medved z miĹĄko na rami

PsiholoĹĄki triler Tiha pacientka prinaĹĄa zgodbo o Ĺženski, ki zagreĹĄi nasilno dejanje, in o terapevtu, ki obsedeno iĹĄÄ?e razlog za njen psihiÄ?ni zlom. Alicia Berenson je slavna slikarka, poroÄ?ena z uglednim modnim fotografom, Ĺživi v imenitni hiĹĄi z velikimi okni in razgledom na park v eni od najbolj zaĹželenih londonskih Ä?etrti. Ko se njen moĹž Gabriel nekega veÄ?era pozno vrne s snemanja, ga Alicia petkrat ustreli v glavo in ne

VELENJE ÄŒetrtek, 30. maj 7.00 10.00

11.30

ml – Mladina / C-S – Slikanica RaÄ?ka Ä?aka na racaka, a racaka ni in ni.

RaÄ?ka vsa nemirna Ä?aka, ker jo Ĺže hudo skrbi, kod le hodi, kje in kod, Da ĹĄe vedno ni ga k nji.

A racak – eh, ta falot! – z drugo raÄ?ko govori.

18.00 18.00

18.00 18.18

18.30 18.00

19.19

spregovori niti besede veÄ?. Ker Alicia kar molÄ?i in nikakor ne razloĹži svojih dejanj, hiĹĄna tragedija pritegne domiĹĄljijo publike in iz Alicie naredi zloglasno zloÄ?inko.

Cena njenih umetnin skokovito naraste, medtem ko njo, tiho pacientko, zaprejo na varno pred tabloidi in javnostjo v Mirni gaj, varovano psihiatriÄ?no enoto v severnem delu Londona. Theo Faber je psihoterapevt, ki je dolgo Ä?akal na priloĹžnost, da bi zdravil Alicio, in ko v Mirnem gaju potrebujejo novega terapevta, se prijavi na delovno mesto. Skrivnostno Alicio Ĺželi pripraviti k pogovoru in razplesti razloge,

21

PRIREDITVE

30. maja 2019

19.30

V pesniĹĄki zbirki priljubljenega pesnika Miroslava KoĹĄute in ilustratorke MaĹĄe Kozjek bomo poleg medvedov in miĹĄk naĹĄli mnoge druge Ĺživali. Poezija je oÄ?arljivo razposajena in hudomuĹĄna, polna domiĹĄljijske razigranosti in duhovitih besednih iger. (ZaloĹžnik o knjigi).

Avto GlinĹĄek d.o.o., Ĺ kale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si

AvtoliÄ?arstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice Vulkanizerstvo * Nadomestna vozila * Menjava stekel

đ&#x;”˛

21.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Porezen, UNI 3 - I Vila Bianca Lirikonfestova matinejska Ä?ajanka potopisnega obÄ?utja (18.

Lirikonfest), sreÄ?anje z dobitnikom festivalne nagrade Âťkrilata ĹželvaÂŤ Vila Bianca Lirikonfestova matinejska Ä?ajanka potopisnega obÄ?utja (18.

Lirikonfest), sreÄ?anje z dobitnikom mednarodne Pretnarjeve nagrade Dom kulture Velenje, velika dvorana Podelitev priznanj Ĺ C Velenje Vila Bianca Izza objektiva Lirikonfestovih 18 – fotografska razstava Jurija ViĹžintina OĹ Ĺ alek, avla SliĹĄala sem ptiÄ?ko pet ‌, pomladni koncert Vila Bianca 18 minut s prvim dobitnikom knjiĹževne nagrade ÂťÄ?asa nesmrtnostiÂŤ (18. Lirikonfest) Vila Bianca Lirikonfestova knjiĹžna stojnica poezije in potopisa 21. stoletja Vila Bianca, dvorana Akademija PoetiÄ?na Slovenija 2019 s slavnostno podelitvijo knjiĹževnih nagrad in priznanj KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kirgizija, potopisno predavanje Marinke Dretnik Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert pianistov UmetniĹĄke gimnazije Velenje Vila Bianca Swingatan – koncertna zdravica lavreatom in gostom 18.

Lirikonfesta

Petek, 31. maj

17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci beremo filme 18.00 Velenjski grad Javna vaja Ĺ˝ePZ DU Velenje in MDI Velenje 18.30 Dvorana Centra Nova Delavnica afro-brazilskih plesov 18.30 DomaÄ?ija LamperÄ?ek Podoknica Nedeljskega in prikaz kmeÄ?ke ohceti (za Tajdo Podvratnik) 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Koncert ob 40-letnici Rudarskega okteta Velenje 19.00 Restavracija Jezero VeÄ?er orientalskih plesov

19.00 SmuÄ?arsko-skakalni center Velenje 3. tekma v smuÄ?arskih skokih za pokal MO Velenje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert dijakov vzporednega izobraĹževanja 21.00 Velenjski grad Rock na gradu: Evis Jackson, Happy Ol'McWeasel, Spotless Minds, Odprava zelenega zmaja (29. DMK)

Sobota, 1. junij 7.00 7.30 10.00

10.00 11.00 16.00 19.30

21.00

Nedelja, 2. junij

10.00 Velenjski grad 3. kamiĹĄibaj festival v Velenju 17.00 Velenjski grad Umetnost kamiĹĄibaja, predstavitev priroÄ?nika Jelene Sitar 18.00 Velenjski grad 3. kamiĹĄibaj festival v Velenju: Vstala Valentin in Venera (18+)

Ponedeljek, 3. junij Galerija Velenje Program za nezaposlene (voden ogled razstav in kreativna delavnica) 9.15 Dom za varstvo odraslih Velenje Nastop Godbe veteranov UNI3 Velenje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek/ osrednje razstaviĹĄÄ?e S pravljiÄ?no ustvarjalnico na poÄ?itnice: Hobotnica/Moj domaÄ?i kraj skozi objektiv, odprtje fotografske razstave fotografskega kroĹžka UNI3 Velenje 17.00 Vila Bianca Zapisi nekega Ä?asa, odprtje likovne razstave JoĹžeta Hohkrauta 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 1

ZF grozljivka, 90 minut (ZDA). ReĹžija: David Yarovesky. Igrajo: Elizabeth Banks, David Denman, Matt Jones Petek, 31. 5., ob 22.45 Sobota, 1. 6., ob 20.30

GODZILA II: KRALJ POĹ ASTI Godzilla: King of the Monsters, akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina, 132 minut (ZDA) ReĹžija: Michael Dougherty

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS RazliÄ?ni barvni odtenki v druĹžini, predavanje 11.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalna delavnica za odrasle z Admiro Robin 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Moj prvi herbarij 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Zdravi pudingi, piĹĄkoti in sladoledi, kuharska delavnica 18.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 3 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Ivan Cankar, portret genija, predstavitev knjige Igorja Grdine 16.00 in 17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana ZakljuÄ?ek predĹĄolske bralne znaÄ?ke 2018/19

Sreda, 5. junij 7.00 9.00 9.00

9.00 10.00 16.00

18.00

18.00

Avtobusna postaja Vitovska kroĹžna pot, potepanje ob sredah Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Dnevni medgeneracijski tabor Stara sablja Galerija Velenje Kreativnost v likovni umetnosti in sodobno zdravje mladostnikov, predavanje Aleksandre Dolenec Gojević in NataĹĄe Tajnik Stupar Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Vpliv Ä?aker na naĹĄe zdravje, pogovorna delavnica Vila Bianca Razmislek o prihodnost energetike v Ĺ aleĹĄki dolini, konferenca Dom kulture Velenje, velika dvorana ZakljuÄ?ek predĹĄolske bralne znaÄ?ke 2018/19 Galerija Velenje Na limonadi s Sonjo Hrastnik JanÄ?iÄ?, klepet z avtorico aktualne razstave v galeriji KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Velika zdravilna moÄ? cvetlic,

CITY CENTER Celje

đ&#x;”˛

BRIGHTBURN

9.00

9.00

TopolĹĄica – DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov bo v sodelovanju s Centrom starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici danes (v Ä?etrtek, 30. maja) izvedlo likovno kolonijo z naslovom Barvito v Zimzelenu.

PosveÄ?ajo jo 10. obletnici odprtja centra.

Odprtje razstave nastalih del bo 13. junija v Zimzelenu, ko bo druĹĄtvo vsa dela, ki bodo nastala v koloniji, temu centru tudi podarilo.

DomiĹĄljijska druĹžinska komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi, 127 minut (ZDA). ReĹžija: Guy Ritchie. Igrajo: Naomi Scott, Will Smith, Billy Magnussen, Mena Massoud, Marwan Kenzari Petek, 31. 5., ob 18.00 Nedelja, 2. 6., ob 17.45, 3D Ponedeljek, 3. 6., ob 17.30

Torek, 4. junij

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Titov trg Ĺ aleĹĄka jezera in ptice naravovarstveni pohod, PD Velenje CVIU Velenje BrezplaÄ?no tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane: 60 let CVIU Velenje Velenjski grad 3. kamiĹĄibaj festival v Velenju Petelinjek pri Vinski Gori Proslava pri spomeniku padlim partizanom BaliniĹĄÄ?e Velenje 1. liga vzhod: Velenje – Premogovnik : Bistrica TrĹžiÄ?

Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana SveÄ?ani koncert ob 20-letnici Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Improliga (29. DMK)

Barvito v Zimzelenu

ALADDIN

18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Kdo sem v tem trenutku in kdo Ĺželim postati v prihodnje?, delavnica 18.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 2 19.19 KnjiĹžnica Velenje, oddelek za odrasle ZvoÄ?na kopel

mkp

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 2.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - O slonÄ?ku in bolhi • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 30.6.2019 na osrednjem prostoru – Zeleni ĹĄkrat Ariel v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan,

Igrajo: Nicolas Gob, Alban Lenoir, Michael Abiteboul, David Baiot, Romain Lancry Petek, 31. 5., ob 20.20 Sobota, 1. 6., ob 18.00

GRDE LUTKE: POPOLNO NEPOPOLNE UglyDolls, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 88 minut (Kanada, Kitajska, ZDA). ReĹžija: Peter Hedges Slovenski glasovi: Ä?lani skupine Prepetum Jazzile in Mirko Medved.

Glasba: Perpetum Jazzile Nedelja, 2. 6., ob 16.00 – otroťka matineja

JULIJA Mladinski film, psiholoĹĄka romantiÄ?na drama, 78 minut (Slovenija, Velenje) ReĹžija: Mark Slatinek. Igrajo: SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, GaĹĄper Lenart, Kristina Petrej,

predavanje Andree Cattapana 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana VeÄ?er tolkalcev ĹĄole z gosti

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 30. maj 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, Muzej Velenje Klepet pod Pustim gradom, gost: Ivan Koren

Petek, 31. maj 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Petkova odprta vrata v SrediĹĄÄ?u

Ĺ MARTNO OB PAKI Nedelja, 2. junij X

zbirno mesto v Martinovi vasi HudiÄ?ev BorĹĄt (1328m) in KaliĹĄÄ?e (1534m) 8.00 HiĹĄa mladih – druĹžabni prostor Meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja 10.00 Martinova vas Iz kotla diĹĄi po enolonÄ?nicah in ĹĄtrukljih 14.00 Martinova vas Otvoritev brunarice TD, TD Ĺ martno ob Paki 14.00 Park v TopolĹĄici Metuljev dan - druĹžinska prireditev

Ponedeljek, 3. junij 20.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Sreda, 5. junij 17.00 Dvorana Marof Problematika oseb z okvaro sluha, pridobitev sluĹĄnih aparatov in njihove pravice

Lunine mene

3.

junija, ob 12:02, prazna luna (mlaj)

pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junij-oktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

Sabina Letonje, Tamara Levar, Adnan BuljubaĹĄiÄ?, MiĹĄa Ĺ ojat, Julija VaÄ?ovnik, Jasna Halilović, Ĺ pela Ĺ kofiÄ?, Alenka Martinc, Sanja BrezoÄ?nik, Tomi Brajda, Zoja LeĹĄnik, Aleks Petrej, Ĺ˝iga Verk, Pia Patricia Leonida Fekonja, Edita Kos MartinĹĄek, Kristjan Laznik, Gal Zorko, Maj RibiÄ?

Sobota, 1. 6., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 2. 6., ob 19.00 – mala dvor.

NEVERJETNA ZGODBA O VELIKANSKI HRUĹ KI Den utrolige historie om den kĂŚmpestore pĂŚre, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 80 minut (Danska). ReĹžija: Dean DeBlois Glasovi: JuĹĄ Golmajer, Uma Behrić, Matija Drobne, Rok KuĹĄlan, Nejc Bahor, SreÄ?ko Meh, Marko SimÄ?iÄ?

Petek, 31. 5., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 1. 6., ob 18.15 – mala dvor.

STOTNIK Der Hauptmann, zgodovinska drama, 118 minuti (NemÄ?ija, Poljska, Francija) ReĹžija: Robert Schwentke Igrajo: Max Hubacher, Milan Peschel, Frederick Lau, Bernd HĂślscher, Waldemar Kobus, Alexander Fehling Nedelja, 2. 6., ob 20.15

ROCKETMAN Biografska drama, 121 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Dexter Fletcher. Igrajo: Taron Egerton, Jamie Bell, Richard Madden, Gemma Jones, Bryce Dallas Howard Ponedeljek, 3. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

30. maja 2019

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Niki Jakol, uni. dipl. psihologinja iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: Stres in njegovo obvladovanje

PAKETI NEO+MOBILNI PAKETI NAJ * Internetu, televiziji in fiksni telefoniji dodajte še mobilni paket NAJ in si ustvarite najboljšo kombinacijo.

AKCIJA: 50 € na mesec * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 10. 6. 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade.

Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Google ponovno Amazon bo vedel, v težavah zaradi kako se počutite slabega varovanja Tehnologija mobilnih telefonov je način, na katerega ljudje osebnih podatkov? spremenila razumemo svet in vzpostavljamo interakcijo med seboj. Verjetno se vsi strinjamo, da bomo zelo težko našli tehnologijo, ki je v večji meri vplivala na življenje v 21. stoletju kot mobilna tehnologija. Pri podjetju Amazon pa pripravljajo novo napravo, ki bi lahko naša življenja spremenila na enak način, kot ga je mobilna telefonija.

Podjetje Amazon v sodelovanju s partnerskim podjetjem Lab126 namreč razvija posebno pametno zapestnico, ki bo tesno povezana z uporabnikom. Ta bo namreč opremljena z mikrofoni, tipali in programsko opremo, ki bo na osnovi človeškega glasu prepozna čustva, kot so sreča, žalost, strah in podobno. Pametna zapestnica bo seveda povezana s pametnim telefonom prek posebne aplikacije, v bližnji prihodnosti pa bo ta tehnologija uporabnikom celo svetovala, kako se obnašati v družbi, pri tem pa bo seveda sodelovala umetna inteligenca.

Pametna zapestnica podjetja Amazon bi lahko imela celo dodatne možnosti, kot so spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika. Pri tem pa se seveda postavlja vprašanje, kdo bi dejansko želel nositi napravo, ki bo prepoznala čustva uporabnika in te informacije morda uporabila za prikazovanje reklamnih oglasov ali priporočil za nakup. Več o pametni zapestnici podjetja Amazon naj bi bilo znanega v prihodnjih nekaj mesecih, saj naj bi bila, vsaj neuradno, nared za prodajo še pred koncem letošnjega leta.

ZGRABLJALNIKI, KOSILNICE, OBRAČALNIKI, VITLI, CEPILCI ...

Informacije: 041 813 949

KONKURENČNE CENE! NA ZALOGI!

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Čeprav je od uveljavitve uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) minilo že kar nekaj časa, je vseeno še prezgodaj za konkretno oceno, kaj nam uredba resnično prinaša v praksi. Podjetju Google pa je pred časom že prinesla prvo kazen, in sicer v višini kar 50 milijonov evrov.

Kazen mu je prisodil francoski urad za varstvo osebnih podatkov, saj ni izpolnil obveznosti o varstvu osebnih podatkov. To je tudi najvišja kazen, ki so jo evropski varuhi osebnih podatkov izrekli do sedaj.

Novo kazen pa bi lahko Googlu dosodil še irski varuh osebnih podatkov. Vse več uporabnikov se namreč pritožuje nad tem, da ko obiščejo določeno spletno mesto, njihovi osebni podatki brez njihovega soglasja postanejo dostopni več sto podjetjem.

Pridobljeni podatki se seveda uporabljajo z namenom oglaševanja izdelkov in storitev, kar seveda ni po godu predvsem tistim, ki na svetovnem spletu pričakujejo zasebnost.

Ker ima Google v Evropi sedež v Dublinu, ne preseneča, da ga je pod drobnogled vzel irski urad za varstvo osebnih podatkov. Kazni za kršitve splošnega zakona o varstvu podatkov lahko znašajo do štiri odstotke celotnega svetovnega dohodka podjetja oziroma minimalno 20 milijonov evrov. Irski urad za varstvo osebnih podatkov sicer trenutno skupno preiskuje 51 primerov potencialne kršitve uredbe GDPR, kar tretjina od njih pa je povezanih s podjetji Twitter, LinkedIn, Apple in Facebook.

VELIKA IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE!

ZEMLJA ZA ROŽE KLASMANN, 70 L 8,50 €

ČETRTEK, 30. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 31. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 1. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 2. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 3. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 4. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 5. junija

SADIKA PETERŠILJ 1,20 €

Z vami in za vas

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 20. do 26. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 20. do 26. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 20. do 26. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. do 26. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 30. 5. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

VINO domaÄ?e – KRAĹ KI TERAN, prodam. Gsm: 070 250 817.

VRTNE STOLE ALPUS (4 kosi po 6 â‚Ź), ĹĄtedilnik (2 plin, 2 elektrika 20 â‚Ź) in TV (60dx50v 20 â‚Ź) prodam.

Gsm: 070 350 364.

KOĹ NJO SENA v Vinski Gori oddam, na povrĹĄini cca. 2 ha.

Gsm: 041 439 499.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 2. 6. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

TELIÄŒKO Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515.

107,8 MHz

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. 6. 2019 in 2. 6. 2019, Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

Zager Janja, Ĺ martno ob Paki, ReÄ?ica ob Paki 74 D

ZLATA POROKA

Imperl Rudolf, Velenje, KoroĹĄka cesta 13B in Imperl Helena, Velenje, KoroĹĄka cesta 13B

• •

Meh Radivoj, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 228 in SerdinĹĄek Milena, Velenje, Rudarska cesta 2C MeĹžnar Damjan, Ĺ martno ob Paki, ReÄ?ica ob Paki 74 D in

- 31. maja 1881 je bila rojena Anica LuĹĄin, uÄ?iteljica v PleĹĄivcu pri Velenju, ki je bila velika Cankarjeva ljubezen in jo je opisal v ĹĄtevilnih Ä?rticah in pesmih; pokopana je na pokopaliĹĄÄ?u v PleĹĄivcu pri Velenju; - 31. maja 1984 je bila v RdeÄ?i dvorani v Velenju finalna prireditev osrednje slovenske zabavno glasbene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila tudi velenjska skupina Ĺ ank rock, ki so jo takrat sestavljali AleĹĄ Uranjek, MatjaĹž Jelen, Zvone Hranjec, Cveto Polak in Evst Trdin; - 31. maja 2011 je v nekdanji Kulturnici Andreja AĹžber gostila Zorana BenÄ?ića, avtorja knjiĹžnega prvenca Psi brezÄ?asja; po knjigi so posneli prvi celoveÄ?erni igrani film reĹžiserja in scenarista Mateja Nahtigala in obenem prva slovenska noir kriminalka, ustvarjen je po

Anton MoÄ?ilnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ĹĄko igriĹĄÄ?e; Ĺže prvi dan se je prostovoljnega dela udeleĹžilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniĹĄkih delovnih ur; - 4. junija 1949 se je v Rakovljah pri BraslovÄ?ah rodil slovenski novinar in literat VelenjÄ?an Vinko Vasle – VenÄ?; - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaĹĄka Preloge; - 4. junija 1999 je VelenjÄ?anka Katarina Srebotnik skupaj z JuĹžnoafriÄ?anom Pietom Norvalom zmaga-

la v finalu meĹĄanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garos v Parizu; Katarina je prva Slovenka po Mimi JauĹĄovec, ki ji je uspel tak podvig; - 5. junija 1927 se je v MeĹžici rodil Anton MoÄ?ilnik, ki je bil od leta 1965 do 1966 velenjski Ĺžupan; umrl je 18. novembra 2012; - 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjah ustanovni zbor Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega druĹĄtva; - 6. junija 1941 je ĹĄef civilne uprave za Spodnjo Ĺ tajersko z odredbo zaplenil premiÄ?no in nepremiÄ?no premoĹženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniĹĄko druĹžbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Ĺ tajerskem ukvarjala s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno; - leta 1961 je v zaÄ?etku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov poÄ?itniĹĄki dom z 62 leĹžiĹĄÄ?i; - leta 1999 so 6. junija nogometaĹĄice Ĺ kal osvojile slovenski pokal. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Prodaja, hiĹĄa, dvojÄ?ek: FLORJAN, 267,5 m2, zgrajen l. 2000, 585 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi.

Cena: 180.000 â‚Ź

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Terme TopolĹĄica, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 16. aprila 2019 so:

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 86,4 m2, adaptirano l. 2010, 3/6 nad., dvigalo, EI v izdelavi.

Cena: 96.000 â‚Ź

SMRTI • •

POROKE

od 31. 5. do 6. 6.

predlogi Zorana BenÄ?iÄ?a, nekdanjega frontmena velenjske zasedbe Res Nullius in soscenarista filma; na Festivalu slovenskega filma je prejel nagrado ZdruĹženja slovenskih filmskih kritikov za najboljĹĄi igrani celoveÄ?erec; - 1. junija 1952 je bil ustanovni obÄ?ni zbor delavsko-prosvetnega druĹĄtva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovale glasbena ĹĄola, kino, knjiĹžnica in Ä?italnica, meĹĄani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza; prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Ĺ˝gank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel VreÄ?ko; - v nedeljo, 2. junija 1957, ko so nadaljevali delo pri regulaciji Pake, so zaÄ?eli VelenjÄ?ani kopati tudi jarke za vodovod v Velenju in Stari vasi ter urejati cesto skozi Velenje; - komandir Ĺ aleĹĄke partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skuĹĄal reĹĄiti ranjenega soborca; - 3. junija 1963 so zaÄ?eli s prostovoljnim delom urejati osrednje velenjsko otro-

ZOBOZDRAVNIKI

GIBANJE prebivalstva •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

30. maja 2019

• •

Jagarinec Stjepan, roj. 1939, Velenje, KoĹželjskega ulica 1 Praprotnik Ivan, roj. 1947, Velenje, Stantetova ulica 10 Kajtna Antonija, roj. 1924, Velenje, Stari trg 16 KoĹželj Marija, roj. 1934, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 65

•

Helena Jezernik HriberĹĄek, SolÄ?ava 77, 3335 SolÄ?ava • Borut Zajc, Ĺ peglova ulica 17, 3320 Velenje • JoĹže Stropnik, Ĺ martno ob Paki 99, 3327 Ĺ martno ob Paki Nagrajenci bodo obvestila prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: PREDPRODAJA KART.

Komunalno podjetje Velenje

• • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

vsak dan

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Zapustil nas je dragi sin, oÄ?e, brat in prijatelj

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ALEĹ MEH

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

14. 7. 1978 – 20. 5. 2019 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja.

NesreÄ?a je bila moÄ?nejĹĄa od Ĺživljenja.

NajlepĹĄa hvala vsem sorodnikom, prijateljem in vaĹĄÄ?anom Raven, ki so nam pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Iz srca hvala za vso pomoÄ? sosedom Kaplanovim in druĹžini Bojić-Pavlović.

Zahvaljujemo se tudi pogrebni sluĹžbi Usar, duhovniku g. PriboĹžiÄ?u za opravljen obred, pevcem iz Raven za odpete Ĺžalostinke in Andreju Hudobrezniku za odigrano TiĹĄino. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 5. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Velenje, 24. maj – Na predveÄ?er nekdanjega dneva mladosti – v Velenju se ga oÄ?itno radi spominjajo tako tisti, ki so sami doĹživeli mladostni utrip majskih noÄ?i v Jugoslaviji, kot tisti, ki danes uĹživajo mladost in jo slavijo na Dnevih mladih in kulture – je na Titovem trgu potekal koncert, ki je pod zvezde zvabil ljubitelje druĹženja ob glasbi. Mestna obÄ?ina Velenje je namreÄ? v sklopu ĹĄtudentskega festivala Dnevi mladih in kulture pripravila zdaj Ĺže tradicionalni koncert ob dnevu mladosti. Na oder je povabila mlado velenjsko skupino Dopplerjev efekt, ki je obÄ?instvo ogrela za nastop enega najbolj priljubljenih slovenskih bendov – Tabu, ki je letoĹĄnjo 20-letnico uspeĹĄnega delovanja praznoval tudi z dokumentarnim filmom. Tudi Tabu imajo z Velenjem posebne vezi. Basist in tekstopisec Iztok MelanĹĄek je namreÄ? ÂťÄ?istokrvni VelenjÄ?an,ÂŤ ga je na koncertu predstavila pevka Eva (kitarist TomaĹž Trop pa je Ĺ marÄ?an). Poleg tega je skupina album iz leta 2016 naslovila Nabiralka zvezd. Ime si je izposodila prav pri skulpturi velenjskega ustvarjalca ÄŒrta ValenÄ?aka – Nabiralki zvezd, ki stoji pred RdeÄ?o dvorano in se tudi v manjĹĄih formatih za protokolarna darila steguje po

Nabiralka zvezd se je vrnila domov Mladina in vsi mladi po srcu so petkov veÄ?er preĹživeli pod zvezdami ter se druĹžili s Tabuji in Dopplerjevim efektom – Dnevi mladih in kulture se bodo to soboto nadaljevali z velikim koncertom na Velenjskem gradu

NastopajoÄ?i in obiskovalci so visoko dvignili kozarce tudi za gostitelja veÄ?era – Ä?astnega pokrovitelja koncerta Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, mu nazdravili in poslali dobre misli.

PiĹĄe: Tina Felicijan, Foto: Lara LukĹĄe

zvezdah. Koncert je zaokroĹžil tretji teden ĹĄtudentskega festivala Dnevi mladih in kulture, ki ga Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub prireja Ĺže 29 let. Sledita ĹĄe dva vikenda glasbenega in druĹžabnega dogajanja. Jutri (v petek) zveÄ?er se bodo ĹĄtudenti in vsi mladi po srcu zbrali na travniku pred Velenjskim gradom, kjer bo po nekaj letih premora ponovno potekal koncert Rock na gradu. Tokrat bodo nastopili Elvis Jackson, Happy Ol' McWeasel, Spotless Minds in Odprava zelenega zmaja. V soboto zveÄ?er bo Ful smeha na terasi. Pred klubom eMCe plac se bo namreÄ? zaÄ?el veÄ?er stand up komedije, na katerem bodo gostovali komiki SaĹĄo Stare, Jan Kreuzer in Marko Ĺ˝erjal. ÄŒe bo vreme slabo, se bosta oba dogodka preselila v eMCe plac. V soboto, 8. junija, Ä?e bo tokrat vreme primerno, pa bodo izvedli ĹĄe Lake Fest – celodnevno ĹĄportno, druĹžabno in glasbeno dogajanje v TRC Jezero in Letnem kinu. Ĺ˝e dopoldne se bodo na igriĹĄÄ?ih TRC Jezero zaÄ?eli turnirji v igrah z Ĺžogo, druĹžabnih igrah in drugih zabavnih aktivnostih, ekipe in igralci pa se bodo potegovali tudi za nagrade. DruĹženje se bo nadaljevalo v Letnem kinu, nastopili pa bodo DJ-i Clay Clemens, Tim Blacko đ&#x;”˛ in Helius.

Fantovski mesec nekoÄ?

NE kajenju in drugim razvadam

Varuhi slovenskega ljudskega izroÄ?ila so tudi letos obudili ĹĄege in navade v mesecu maju, fantovskem mesecu, ko so fantje na predveÄ?er florjanovega koledovali in pobirali jajca, nato pa priredili jajÄ?erijo in deÄ?ke sprejeli v fantovski stan

Konec januarja smo zaznamovali svetovni dan brez cigarete, zadnji dan maja pa prinaĹĄa svetovni dan nekajenja. ÂťOba svetovna dneva opozarjata na ĹĄkodljivost kajenja in rabe tobaka ter spodbujata, da kadilci opustijo to ĹĄkodljivo razvado,ÂŤ pojasnjuje diplomirana medicinska sestra iz Centra za krepitev zdravja Velenje Sanja KorotanÄ?nik in poudarja, da je kajenje edini dejavnik tveganja, ki ga lahko odpravimo s spremenjenim naÄ?inom Ĺživljenja – tako, da enostavno prenehamo kaditi. ÂťNa svetovni dan nekajenja opozarjamo na hude posledice uporabe tobaka in spomnimo na ukrepe, ki zmanjĹĄajo uporabo tobaka in tako varujejo zdravje ljudi. Kadilce spodbujamo, da vsaj za en dan opustijo kajenje in nato prenehajo,ÂŤ ĹĄe pravi KorotanÄ?nikova. OpuĹĄÄ?anje kajenja je sicer lahko zelo teĹžak proces, vendar pa je opustitev koristna ne glede na starostno obdobje posameznika.

ÄŒlani Ĺ KUD KavÄ?e so prikazali, kako so deÄ?ki postajali fantje. StarejĹĄi fant jih je z vinom krstil, od deklet pa so dobili klobuk, rutico in rdeÄ? nagelj.

Tina Felicijan

Velenje, 22 maj – V sklopu kulturnega projekta Pripovedi v Ĺ aleĹĄki dolini so Ä?lani zgodovinsko-etnoloĹĄkega kroĹžka Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje ponovno obudili spomin na ljudsko ĹĄego jajÄ?erijo.

Tokrat so se povezali s Ä?lani Ĺ KUD KavÄ?e – uÄ?enci OĹ Gustava Ĺ iliha, ki so pod mentorstvom Metke Grabner pripravili prikaz ljudskega praznovanja godu sv. Florjana, ki se je sklenilo z jajÄ?erijo.

Na predveÄ?er goda sv. Florjana, zavetnika gasilcev, utopljencev, kovaÄ?ev, sadjarjev in izdelovalcev mila, je fantovska skupnost v vasi hodila od hiĹĄe do hiĹĄe, s pesmijo prosila sv. Florjana, naj domaÄ?ijo obvaruje pred ognjem, s sabo pa nosila tudi blagoslovljen les iz velikonoÄ?nih snopov, s katerim so zakurili v peÄ?eh in ĹĄtedilnikih. Na florjanovo namreÄ? ljudje niso zakurili, tudi kovaÄ?i niso delali, da se ne bi zamerili svetniku. Ljudje so jim v zahvalo za blagoslov dali jajca, bolj premoĹžni pa tudi druge kmeÄ?ke dobrote. Fantje so smeli vzeti le liho ĹĄtevilo jajc. Da so se tudi domaÄ?i zabavali ob koledovanju vaĹĄkih fantov, so jim eno jajce skrili. Ĺ ele ko

V spremljevalnem programu so nastopile pevke Vokalne skupine Lastovke, JoĹže LekĹĄe je predstavil razstavo etnoloĹĄkih predmetov, povezanih s florjanovim in jajÄ?erijo, zapel je pevski zbor OĹ Antona AĹĄkerca, Ä?lani kroĹžka kaligrafije so postavili razstavo z naslovom Spominska knjiga, druĹženje pa se je nadaljevalo ob ĹĄnitah in drugih jajÄ?nih jedeh, ki so jih pripravile Ä?lanice Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje. so ga fantje naĹĄli, so lahko pobrali tudi ostala jajca in ĹĄli k drugi hiĹĄi. ÄŒe pri kakĹĄni hiĹĄi Ĺže veÄ? let niso pripravili jajc ali niti odprli vrat, se fantje niso veÄ? vrnili, gospodarju pa so tudi kaj uĹĄpiÄ?ili.

JajÄ?erija pa je bila veselica, ki so jo fantje priredili dan ali dva za koledovanjem in nanje povabili vse.

Bila je ena redkih priloĹžnosti za druĹženje vaĹĄÄ?anov, na katerem se je zbralo staro in mlado. Na florjanovo je bil tudi Ä?as, ko so v fantovsko skupnost sprejemali nove Ä?lane. S simboliÄ?nim krstom je dotedanji deÄ?ek brez posebnih pravic postal enakovreden drugim polnoletnim samskim fantom. Poleg obilice dobrot iz jajc je bil to ĹĄe en razlog za veselje na vasi, ki je bilo ĹĄe posebno veliko, Ä?e je leto minilo brez poĹžara. đ&#x;”˛

Kajenje ima ĹĄtevilne negativne posledice Kajenje namreÄ? ĹĄkoduje vsakemu delu telesa. ÂťNa telesu puĹĄÄ?a negativne posledice, npr. srÄ?ne Ĺžilne bolezni, kot je ateroskleroza, moĹžgan-

ske Ĺžilne bolezni, kot je moĹžganska kap, kroniÄ?ne pljuÄ?ne bolezni – pri tem gre za vsem nam poznano kroniÄ?no obstruktivno pljuÄ?no bolezen, in pljuÄ?ni rak. Prav tako se rak lahko pojavi tudi na grlu, poĹžiralniku, ustni votlini, materniÄ?nem vratu, trebuĹĄni slinavki, pojavi se lahko impotenca in teĹžave z zanositvijo,ÂŤ naĹĄteva Sanja KorotanÄ?nik. Kot dodaja, kajenje tobaka ĹĄkodljivo vpliva tudi na ĹĄe nerojenega otroka. ÂťSkrb vzbujajoÄ?e je, da kar 11 % noseÄ?nic kadi. DojenÄ?ki so s tem izpostavljeni strupom, ki jih vsebuje tobaÄ?ni dim. TakĹĄni otroci se rodijo z nizko porodno teĹžo, imajo zmanjĹĄano rast in zmanjĹĄano funkcijo pljuÄ?,ÂŤ ĹĄe dodaja KorotanÄ?nikova.

VeÄ?ina ne kadi O kajenju je bilo opravljenih veliko raziskav, vendar podatkov, ki bi analizirali razĹĄirjenost kajenja zgolj v Ĺ aleĹĄki dolini, za zdaj ni mogoÄ?e pridobiti. Obstajajo pa seveda podatki za celotno Slovenijo. ÂťVeÄ?ina prebivalcev ne kadi, kar je dobro. 23 odstotkov odrasle populacije pa je vendarle tiste, ki kadi.

Od tega je 9 % mladoletnih, ki kadijo vsak dan. Zaradi kajenja vsako leto umre okoli 3.600 ljudi,ÂŤ pojasnjuje Sanja KorotanÄ?nik in dodaja, da je spodbudno, da je v Sloveniji tudi 26 % ljudi, ki so kajenje opustili. K temu lahko pomagajo

Trije dnevi deskanja Velenje, 24.–26. maj – Ĺ portno druĹĄtvo Zoo Station Velenje je na pragu sezone vodnih ĹĄportov priredilo 4. Vintage Wind Slam, ki je privabil tako ljubitelje jadralnega deskanja kot veslanja na deski – supanja. Od petka do nedelje so se namreÄ? vrstila tekmovanja v jadranju na deski razreda D2 (nekdaj olimpijski razred). Regate, ki je ĹĄtela za svetovni pokal ID2CA, se je udeleĹžilo veÄ? kot 20 tekmovalcev iz Slovenije, Ĺ vice, GrÄ?ije in Italije. Regato je dobil Grk Petros Katsareas, domaÄ?in Janko PristuĹĄek je zasedel drugo mesto, na open 'all you can ride' regati pa je Janko – King of the lake – zmagal.

DrĹžavni prvak v razredu D2 je postal Miro Ĺ korjanc, gonilna sila centra vodnih ĹĄportov Zoo Station.

Ob prvem izboljĹĄanju vremena bo Zoo Station odprt za ljubitelje vodnih ĹĄportov in sproĹĄÄ?anja ob Velenjskem jezeru. Celo poletje se obeta pester program aktivnosti in prireditev. Med drugim bodo 24. avgusta ponovno priredili 'veslaĹĄki praznik' Paddle the lake. đ&#x;”˛

tf, foto: arhiv Zoo Station

tudi v Centru za krepitev zdravja Velenje. Kot pravijo, se lahko v njihove programe vkljuÄ?i vsak, kdor si Ĺželi pomoÄ?i, podpore, nasvetov oziroma veÄ? dodatnega znanja na razliÄ?nih podroÄ?jih. Za doloÄ?ene delavnice so potrebne napotitve zdravnika ali ambulante druĹžinske medicine, pri njih pa je mogoÄ?e dobiti tudi dodatne informacije.

S Centrom za krepitev zdravja gre laĹžje OdloÄ?itev o prenehanju ĹĄkodljivih razvad mora seveda sprejeti vsak sam in vÄ?asih se zdi, da lahko vsak sam tudi prehodi pot do resniÄ?ne opustitve ĹĄkodljive razvade. ÂťSeveda lahko posamezniki te korake izvajajo sami, vemo pa, da je za dosego realnega cilja potrebna trdna volja, motivacija, podpora, Ä?as, strpnost in znanje. Tega je dostikrat premalo in tako se ljudje hitro znajdejo spet na stari poti. Prav zato je vkljuÄ?evanje v naĹĄe programe izjemnega pomena!

Vsebine predajamo strokovno in enostavno. Tako ljudje razumejo, zakaj je to pomembno za njihovo zdravje in kvalitetnejĹĄe Ĺživljenje.

V prvi vrsti pa gre za podporo v skupini in samega izvajalca. Ĺ˝elimo namreÄ?, da se udeleĹženci tudi poveĹžejo med sabo in delijo izkuĹĄnje, skuĹĄnjave in teĹžave tudi zunaj uÄ?nih delavnic,ÂŤ je ĹĄe povedala đ&#x;”˛ KorotanÄ?nikova.