21 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (8/18° C), soboto (7/18° C) in nedeljo (7/17° C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

V petek moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 28. maja 2020â€

ĹĄtevilka 21 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Riba ali ribiĹĄka palica?

Milena KrstiÄ? – Planinc

13

Ĺ˝ivljenje se poÄ?asi vraÄ?a v Velenje Velenje, 25. maj – Prav v tem Ä?asu bi se srediĹĄÄ?e mesta Ĺže dodobra prebudilo iz zimskega spanja. Vrstile bi se razne prireditve, ki bi mu pospeĹĄile utrip. Aktualne razmere sicer ĹĄe niso naklonjene vraÄ?anju druĹžabnega in kulturnega dogajanja, a to ni ustavilo

ponedeljkovega plesa in glasbe pred mestno hiĹĄo, ko je Mestna obÄ?ina Velenje z nastopom 6pack ÄŒukurja in plesalk Plesnega studia N poskrbela, da se je Ĺživljenje zaÄ?elo vraÄ?ati v mesto. đ&#x;”˛

tf

Velenje obiskal veleposlanik LR Kitajske Velenje – V ponedeljek je Velenje na povabilo podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje Petra Dermola obiskal veleposlanik Ljudske republike Kitajske Shunqing Wang s sodelavci. S sodelavci obÄ?inske uprave so se pogovarjali o trenutnem stanju v podjetju Hisense Go-

renje. PodĹžupan je gostom predstavil ekonomski poloĹžaj Velenja in nanizal podatke, ki so za obÄ?ino zelo skrb vzbujajoÄ?i, Ä?e bo Gorenje res odpustilo 825 delavcev. PodĹžupan je predlagal, da veleposlaniĹĄtvo spodbudi vodstvo Hisense Gorenja, da sprejme vse

oblike vladne pomoÄ?i, ki jih je ta omogoÄ?ila zaradi pandemije koronavirusne bolezni in da poÄ?aka z odpuĹĄÄ?anjem, ga vsaj zmanjĹĄa oziroma poiĹĄÄ?e prijaznejĹĄe in milejĹĄe reĹĄitve za zaposlene.

Nadaljevanje na strani 2

Predvidoma v petek bo drĹžavni zbor obravnaval tretji protikoronski zakon, teĹžak milijardo evrov. V njem bodo tudi turistiÄ?ni boni.

Zagotovo ni Slovenca, ki ne bi zanje sliĹĄal in razmiĹĄljal, ali ga bo in kako ga bo spravil v promet. Tu in tam je kdo, ĹĄe preden je drĹžava natanÄ?no opisala pravila igre ravnanja z njimi, ĹĄel z njim na trg sam. ÂťProdam bon. Cena 100 evrov je poloviÄ?na in je zadnja,ÂŤ se na spletni strani glasi eden od njih. ÄŒe se mu bo oglasil vnuk, sin ali sestra (boni bodo prenosljivi do drugega sorodstvenega kolena), lahko nekaj iztrĹži, pri drugih bo to teĹžje.

Boni v viĹĄini 345 milijonov evrov bodo izdani v elektronski obliki.

Konec junija naj bi jih dobile vse osebe, ki imajo stalno bivaliĹĄÄ?e v Sloveniji. MlajĹĄi od 18 let za 50 evrov, starejĹĄi od 18 let za 200 evrov. Z njimi bomo lahko plaÄ?ali storitve, ki se nanaĹĄajo na nastanitve in nastanitve z zajtrkom, izkoristiti ga bo treba pri enem ponudniku storitve in tudi uveljaviti direktno pri njem.

Vodja vladne svetovalne skupine za lajĹĄanje gospodarstva dr. Lahovnik priÄ?akuje, da bodo prebivalci potroĹĄili vsaj polovico bonov in tako ustvarili za pet milijonov noÄ?itev. Zakaj pa jih ne bodo vsi? Ponudba je mamljiva, odgovor pa najbrĹž preprost. Zato, ker bo bon veljal samo za prenoÄ?itve ali prenoÄ?itve z zajtrkom. Ne pa tudi za kosilo, veÄ?erjo in pivo ob njej. To bo treba poravnati iz svojega Ĺžepa. V marsikaterem od teh pa manjka ali pa je medtem denarja zmanjkalo. DrĹžava bo s turistiÄ?nimi boni poskuĹĄala pomagati k oĹživitvi slovenskega turizma in tako kot drugje v svetu pri tem raÄ?una na domaÄ?ega gosta in njegovo potroĹĄnjo. Turizem kot posebna gospodarska panoga ustvari dobrih 12 odstotkov bruto domaÄ?ega proizvoda. Za oĹživitev in zagon, pravi minister PoÄ?ivalĹĄek, pa sta bili na voljo samo dve moĹžnosti – ali dati subvencije turistiÄ?nim delavcem in podjetjem ali pa jim omogoÄ?iti, da sami pritegnejo goste. Ali, kot se je izrazil, jim damo ribo ali ribiĹĄko palico? OdloÄ?ili so se za slednje.

Kot Ĺže reÄ?eno, je nejasnosti ĹĄe kar nekaj. Ni pa treba, da je to razlog, da ne bi razmiĹĄljali, kako bon porabiti zase. Veljal bo do konca leta. Do takrat bi se morda dalo prihraniti kaj, s Ä?imer bi si plaÄ?ali kosilo ali veÄ?erjo? Konec koncev si lahko oboje v kampu, apartmaju ‌ pripravimo sami. Tako kot smo si oboje, in to v osami, morali dolgo pripravljati sami. đ&#x;”˛

ÄŒESTITAMO!

Pobuda za preimenovanje Trga bratov Mravljakov v Glavni trg RK GORENJE

Ĺ PORTNA EKIPA LETA 2019

Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťKer gre za zgodovinski trg, naj ta nosi tudi zgodovinsko ime.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

JANJA GARNBRET

VID VRHOVNIK

GORAZD FRANÄŒEK TIRĹ EK

ANJA GOLÄŒER

Ĺ PORTNICA LETA 2019

Ĺ PORTNIK LETA 2019

Ĺ PORTNIK INVALID LETA 2019

Ĺ PORTNICA INVALIDKA LETA 2019

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je sprejel pobudo treh svetniĹĄkih skupin v svetu ObÄ?ine (Liste Borisa GoliÄ?nika, Liste Viktorja Dreva in stranke SDS) za preimenovanje Trga bratov Mravljakov v Glavni trg in za ta namen sproĹžili potrebne zakonske postopke. ObÄ?ina mora namreÄ? v skladu z Zakonom o doloÄ?anju obmoÄ?ij ter imenovanju in oznaÄ?evanju naselij, ulic in stavb za tako spremembo sprejeti odlok, o tem pa opraviti tudi predhodno posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena za ta zgodovinski ĹĄoĹĄtanjski trg.

Nadaljevanje na strani 3.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Obisk veleposlanika LR Kitajske Nadaljevanje s prve strani PodĹžupan Peter Dermol je veleposlaniku LR Kitajske predlagal, da bi Mestna obÄ?ina Velenje, Hisense Gorenje in VeleposlaniĹĄtvo Ljudske republike Kitajske podpisali poseben memorandum, s katerim bi se zavezali k uÄ?inkovitejĹĄemu medsebojnemu sodelovanju z Ĺželjo, da se sprejemajo odloÄ?itve v dobro podjetja, zaposlenih in lokalne skupnosti.

Veleposlanik se je strinjal, da je prihodnost Hisense Gorenja v Velenju. Zanimiv pa se mu je zdel tudi predlog o podpisu memoranduma, ki bi bolj povezal vse tri strani (lokalno skupnost, veleposlaniĹĄtvo in Hisense Gorenje), da bi stremele k iskanju najboljĹĄih reĹĄitev za zaposlene in tudi ĹĄirĹĄe. Idejo bo predstavil vodstvu podjetja. Vodstvo obÄ?inske uprave se je z veleposlanikom dogovorilo, da se bodo tudi v prihodnje sreÄ?evali in skupaj iskali najboljĹĄe reĹĄitve na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Mestna obÄ?ina Velenje pa bo Ĺže v teh dneh pripravila predlagani memorandum in k njegovemu podpisu pozvala vodstvo podjetja ter veleposlanika Ljudske republike Kitajske. đ&#x;”˛

m

Maturanti so se vrnili Velenje – Ĺ tudentsko-dijaĹĄki dom je po zakljuÄ?ku epidemije ponovno odprl vrata. Za zdaj le dijakom zakljuÄ?nih letnikov.

Vrnilo se je le 11 dijakov iz tujih drĹžav (vseh dijakov v domu je letos 120), ki so v 14-dnevni samoizolaciji nastanjeni vsak v svoji sobi. Zanje skrbi Ĺ olski center Velenje, ki jim zagotavlja dostavo obrokov in vzgojiteljsko varstvo. V skladu z odredbo je skrbnik Ĺ TU-DIJ doma Mladinski center Velenje odprl tudi ĹĄtudentski del. VraÄ?ajo se bolj redki slovenski ĹĄtudenti, saj predavanja ĹĄe potekajo na daljavo, prav tako pa opravljanje ĹĄtudijskih obveznosti.

Svoj prihod morajo sporoÄ?iti in podpisati izjavo o brezhibnem zdravstvenem stanju. Bivati pa morajo v skladu s posebnim redom: ne smejo prehajati med sobami in med nadstropji, ne smejo imeti obiskov, nositi morajo masko in si razkuĹževati roke. đ&#x;”˛

tf

BrezplaÄ?ni ogled Vile Mayer Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjska Vila Mayer letos obeleĹžuje 10-letnico prenove. Ob jubileju vabi maja in junija k brezplaÄ?nemu ogledu vile in zbirk v njej – kiparske zbirke akademskega kiparja Ivana Napotnika, hortikulturne zbirke vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, dela zasebne domoznanske zbirke ĹĄoĹĄtanjskega zbiratelja Zvoneta A. ÄŒebula, izbora likovnih del Napotnikove galerije ter spominske sobe druĹžine Mayer. Za jubilej so pripravili tudi priloĹžnostni nagradni grafiÄ?ni nateÄ?aj za odrasle. Spomnimo: rok za oddajo del se izteÄ?e 1. junija. đ&#x;”˛

mkp

Izbirali najbolj zdrave obÄ?ine Ljubljana – Kot vsako leto, je tudi letos Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje pripravil podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih obÄ?inah. V primerjavi z lanskim letom so se mnogi kazalniki zdravja izboljĹĄali, zmanjĹĄuje pa se tudi trend zmanjĹĄevanja umrljivosti. Analiza podatkov je pokazala, da se deleĹž bolniĹĄke odsotnosti ĹĄe vedno poveÄ?uje, pada pa ĹĄtevilo prejemnikov zdravil zaradi duĹĄevnih motenj. Letos so prviÄ? izbrali tudi obÄ?ino zdravja. KljuÄ?ni kriteriji poleg zdravstvenih kazalnikov so bili zainteresiranost in aktivnost obÄ?ine za izboljĹĄanje zdravja svojih prebivalcev. Med favoritinjami so bile obÄ?ine ÄŒrna na KoroĹĄkem, Jesenice, Ljutomer, KoÄ?evje, Mokronog-Trebelno, Pivka, Ptuj, Velenje in Tolmin. Tolmin je tudi postal obÄ?ina zdravja. đ&#x;”˛

mkp

Aktivnosti MCV bodo okrnjene Velenje – Ker so aktivnosti Mladinskega centra Velenje deloma odvisne od prihodkov, ustvarjenih s trŞenjem Mladinskega hotela in upravljanjem Študentsko-dijaťkega doma, ki bodo letos bistveno niŞji, so Şe opravili rebalans in spremembo aktivnosti.

Naredili so reze v Festival mladih kultur Kunigunda in nekatere druge kulturne programe. Bili pa so uspeĹĄni na evropskem razpisu Erasmus+ in si tako zagotovili nekaj dodatnega denarja, namenjenega mladinski izmenjavi v jesenskem Ä?asu. đ&#x;”˛

tf

Upokojenci spet uvajajo uradne ure Ĺ oĹĄtanj – Vrata bo prihodnji teden, v torek, 2. junija, za uradne ure ponovno odprlo tudi DruĹĄtvo upokojencev Ĺ oĹĄtanj. Uradne ure bodo v Ä?asu, ki so ga upokojenci Ĺže vajeni, vsak torek in petek od 8. do 11. ure. Vhod v prostore druĹĄtva pa je po prenovi spet s Trga bratov Mravljakov. V druĹĄtvu posebej poudarjajo, da bo vstop do preklica dovoljen samo zdravim osebam in z đ&#x;”˛ mkp obvezno uporabo zaĹĄÄ?itne maske.â€

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

28. maja 2020

Pesmi upora za delavce Gorenja

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Minulo soboto so Ä?lanice pevskega zbora Kombinat nastopile pred velenjskim kulturnim domom in Gorenjem ter zapele v podporo delavcem Tina Felicijan

Velenje, 23. maj – ÂťPojemo vam v podporo!ÂŤ je Ä?lanica Ĺ˝enskega pevskega zbora Kombinat Petra Vidrih nagovarjala delavce, ki so v soboto popoldne odhajali domov in prihajali na delo. Spremljala jih je pesem upora, s katero so Kombinatke podprle delavce, ki jim grozi mnoĹžiÄ?no odpuĹĄÄ?anje, tiste, ki imajo delo, a se zaradi mizernih plaÄ? komaj prebijejo Ä?ez mesec, pa tudi upokojence, ki so Âťgarali za to drĹžavo, zdaj pa Ĺživotarijo pod pragom revĹĄÄ?ine,ÂŤ so pojasnile. ÂťNobena druĹžba si ne bi smela dovoliti te sramote. Ne glede na to, kdo je na oblasti – naĹĄi, vaĹĄi ali njihovi.ÂŤ Kot ustvarjalke v ljubiteljski kulturi, ki so na dan upora proti okupatorju leta 2008 sklenile, da bodo obujale pesmi, ki so hrabrile duha v revolucijah in uporih po vsem svetu, danes pa ohranjajo tradicijo pokonÄ?ne hrbteniÄ?ne drĹže in ĹĄirijo solidarnost, srÄ?nost, socialno praviÄ?nost, tovariĹĄtvo in pogum, pojejo tudi zase. ÂťMed delavci so tudi samozaposleni, posebno v kulturi, ki so v aktualnih razmerah v ĹĄe teĹžjem poloĹžaju kot prej. Biti moramo dovzetni za stisko drugih. Tudi tisti, ki imajo redne sluĹžbe in plaÄ?e, bi morali solidarno podpreti zahteve za boljĹĄi jutri vseh. Samo tako bomo lahko kot druĹžba zrasli in nekaj dosegli.ÂŤ

Želimo si Ĺživeti v praviÄ?ni druĹži, v kateri delavec ne bo samo nepotreben stroĹĄek in bo lahko dostojno Ĺživel od svojega dela,ÂŤ sporoÄ?ajo Kombinatke.

Tako se bodo Kombinatke angaĹžirale tudi takrat, ko bo podobna usoda, kot zdaj preti delavcem Gorenja, doletela druge. ÂťBiti Ä?lanica pevskega zbora Kombinat ne pomeni samo peti v zboru, ampak pomeni, da smo druĹžbeno angaĹžirane, obÄ?utljive za stisko drugih in si s svojim zgledom prizadevamo za solidarno, socialno praviÄ?no druĹžbo, v

kateri ni izkoriĹĄÄ?anja delavcev, ni teptanja Ä?lovekovih pravic. Kjerkoli bomo to zaznale, bomo zraven, kot smo vedno bile.ÂŤ Seveda so zato podvrĹžene kritikam. ÂťAmpak najslabĹĄe je biti tiho, niÄ? narediti in si misliti, da se stiska dogaja nekomu drugemu. ÄŒe ne bomo solidarni, ne bomo dosegli niÄ?,ÂŤ je sklenila đ&#x;”˛ Petra Vidrih. â€

Elvis Alagić, Ä?lan sveta delavcev Gorenja, zaposlen 18 let: ÂťSituacija je straĹĄna. Ljudje so napeti, nervozni, samo Ä?akajo, kdaj bodo kaj izvedeli.

Veliko je druĹžin, ki so povsem odvisne od Gorenja. Najbolj strah je starejĹĄe delavce. Sindikat se trudi obdrĹžati delovna mesta, razbremeniti ljudi, jih povezati. Da drĹžimo skupaj, pa nam pomagajo tudi znane osebe in skupine, kar nam veliko pomeni.ÂŤ ÂťOdkar pomnim, imamo doma gorenjske aparate. Ne predstavljam si, da Gorenja ne bi bilo,ÂŤ je dejala Meta Jakop iz Ĺ˝alca, ki je prisluhnila pesmi upora, soprog Marjan pa: ÂťBiti moramo Ä?imbolj sloĹžni. ÄŒe ne znamo deliti dobrin, nimamo prihodnosti.ÂŤ

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Virus popuĹĄÄ?a, priÄ?akovanja naraĹĄÄ?ajo Trud in priljubljenost – NaĹĄi v Ljubljani – Med za pivo – ÂťHitriÂŤ prizidek – Delo na cestah Mnenja so razliÄ?na: med tem ko nas nekateri tolaĹžijo, da se poÄ?asi vraÄ?amo na stare tire, drugi menijo, da smo ĹĄe vedno moÄ?no iztirjeni. In ko eni ÂťmanevrirajoÂŤ z odstotki, so drugi 100-odstotno prepriÄ?ani, da se bomo dolgo pobirali, da bomo priĹĄli na nekdanje odstotke. Padec je paÄ? vedno hitrejĹĄi kot dvigovanje. Papir prenese veliko, stvarnost je veliko bolj kruta. In Ä?e vse to ocenjujemo ĹĄe s politiÄ?nimi vatli, je zadeva ĹĄe bolj zapletena. A eno menda drĹži: vsi bi se radi Ä?im prej izvlekli iz brezna, a poti zaÄ?rtujemo razliÄ?no. Levo – desno in poÄ?asi naprej!? Da smo si razliÄ?ni, kaĹže tudi sprejeti vladni tretji paket. Ta je v glavnem turistiÄ?ni z ÂťbombonÄ?kiÂŤ v obliki vavÄ?erjev. Ti vladni paketi naj bi bili nekaj dobrega – a priljubljenost vladi pada. HvaleĹžnost pa taka!

Sicer pa sta bila prejĹĄnji teden v srediĹĄÄ?u pozornosti kar dva gospoda s celjsko-kozjanskega obmoÄ?ja. ÂťTradicionalnoÂŤ seveda prvak SMC in gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, ki mora res imeti trdo koĹžo, saj nanj leti veliko razliÄ?nih kritik. Nekateri menijo, da mu je verjetno Ĺžal, da se je iz ÂťzdraviliĹĄkihÂŤ vod podal v Ä?isto politiko. ÄŒeprav je seveda zdaj tudi zdraviliĹĄÄ?em teĹžko in mora kot minister tudi zanje najti kakĹĄno ugodno reĹĄitev. Glas pa je dvignil tudi znani avtoprevoznik in predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, Celjan Peter PiĹĄek. Sprva je zagrozil celo s protesti, Ä?e jim vlada ne bo ustrezno priskoÄ?ila na pomoÄ?. ÄŒeprav je bilo vroÄ?e, so groĹžnje zaÄ?asno zamrznili.

Nekateri pa v teh dneh, ko naj bi se zaÄ?el spet odvijati lastninski vozel kamnoloma Velika PireĹĄica, postavljajo vzporednice med to propadlo druĹžbo in gradnjo hitre ceste tretje razvojne osi na naĹĄem obmoÄ?ju. Nekateri malo v ĹĄali pravijo, da z zaÄ?etkom gradnje ÂťÄ?akajoÂŤ, da se razplete usoda kamnoloma. Saj pri gradnji seveda resno raÄ?unajo na tamkajĹĄnje kamenje. Zato tudi tak ÂťbojÂŤ za lastniĹĄtvo. Pri tem jih niti ne motijo nove govorice, da naj bi namesto ceste raje gradili Ĺželeznico. Saj bi tudi za Ĺželezno cesto potrebovali kamenje v razliÄ?nih oblikah. KakĹĄna bo konÄ?na reĹĄitev, bomo ĹĄele videli. Tako o novi navrĹženi dilemi cesta – Ĺželezna cesta kot tudi o lastniĹĄtvu kamnoloma.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Gremo raje k malo bolj veselim temam. V LaĹĄkem so bogatejĹĄi za nov Ä?ebelnjak, in to kar v pivovarni. Res, v Pivovarni LaĹĄko Union so ob svetovnem dnevu Ä?ebel slovesno odprli Ä?ebelnjak. Pri tem sta pivovarjem pomagali slovenska Ä?ebelarska zveza in domaÄ?e Ä?ebelarsko druĹĄtvo. DomaÄ?i med bo tudi osnova za posebno polnitev medenega piva. Vesele novosti prihajajo tudi iz Celja. Prej, kot so naÄ?rtovali, so v Ĺ olskem centru konÄ?ali Ĺže drugi prizidek k matiÄ?nemu objektu. Lahko bi rekli, da so ta milijon evrov vreden projekt zgradili s hitrostjo 100 kvadratnih metrov na mesec. 700 kvadratnih metrov velik prizidek so konÄ?ali v sedmih mesecih. V njem bodo delovale predvsem specializirane uÄ?ilnice. Ĺ olarji naj bi nove prostore zasedli 1. septembra, Ä?e pa se bodo 1. junija v ĹĄolo vrnili vsi dijaki, bi lahko v novih prostorih Ĺže izvedli priprave in tudi sĂĄmo maturo. V kneĹžjem mestu pa so pred kratkim predali v uporabo tudi pet novih postaj za izposojo koles v sistemu KolesCE. Na vsaki postaji je na voljo deset novih elektriÄ?nih koles. V Celju imajo zdaj Ĺže 22 postaj za izposojo koles, v naÄ?rtu jih imajo ĹĄe 19. Vse bolj naraĹĄÄ?a tudi ĹĄtevilo uporabnikov; konec lanskega leta so jih imeli registriranih 5500. Letos je seveda svoje naredila epidemija.

Na posebnost se pripravljajo tudi v Šmarju pri Jelťah – virtualni tek po ťmarskih bregeh. Tu sicer Şe nekaj let pripravljajo pravi tek po okoliťkih bregovih, letos jo je seveda tudi njim zagodel korona virus. Pravi tek bi moral biti Şe aprila, virtualni bo 30. in 31. maja.

Vendar se tudi pravemu teku niso odrekli; ta bo 29. avgusta.

V PodÄ?etrtku, kjer sicer preĹživljajo teĹžke Ä?ase zaradi turizma, so vsaj malo bolj veseli zaradi priÄ?akovane obnove cest. Prav pravljiÄ?nih sedem odsekov obÄ?inskih cest v dolĹžini skoraj ĹĄtirih kilometrov bodo obnovili ĹĄe letos. Upajo, da tudi dvokilometrski odsek drĹžavne ceste v VirĹĄtanju.

Pa ĹĄe to: v Celju pripravljajo novost – premiÄ?na kroĹžiĹĄÄ?a. MontaĹžno na Cesti v Trnovlje je le zaÄ?asno, dokler ne pade odloÄ?itev o trajnem. Tega pa bi obÄ?ina prestavila na KidriÄ?evo cesto, Ä?e bi drĹžava preveÄ? zamujala s postavitvijo pravega. Potem pa morda ĹĄe kam ‌ đ&#x;”˛

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

28. maja 2020

SreÄ?no maturantje in veliko uspeha na maturi!

Dijaki so pripravljeni na opravljanje mature – Letoťnja v neokrnjeni obliki – Nekaj strahu, negotovosti in skrbi ostaja – Imajo dobro predznanje, zato bodo uspeťni Jasmina Škarja

kriteriji? ÂťOstajajo enaki, tako da razlike pri ocenjevanju ni. Tudi vsebinsko, enak reĹžim, enak sistem. Petnajst dijakov na razred.

Vse bo ustrezalo protokolom.ÂŤ Joger AvberĹĄkova po svojih izkuĹĄnjah priÄ?akuje osemindevetdesetodstotno uspeĹĄnost dijakov pri angleĹĄÄ?ini. ÂťTa generacija je zelo dobra. V celoti pa naj bi bili rezultati med triindevetdeset in petindevetdeset odstotki. SlabĹĄih rezultatov od lani ne priÄ?akujemo.ÂŤ

leta so bili dijaki zelo uspeĹĄni, od leta 1995 naprej imamo zelo dobre rezultate, zlate maturante, zato raÄ?unam, da bomo tudi letos uspeĹĄni na maturi. PriÄ?akujemo okrog pet zlatih maturantov.ÂŤ Zakaj tak optimizem? ÂťKer imamo nad dvajset maturantov, ki so letoĹĄnje leto konÄ?ali z odliÄ?nim uspehom, od teh je dvanajst takih, ki so bili vsa ĹĄtiri leta odliÄ?ni,ÂŤ pojasni ravnatelj velenjske gimnazije. ÂťLetoĹĄnjih

LetoĹĄnja situacija z izbruhom epidemije je moÄ?no vplivala tudi na ĹĄolstvo, ĹĄe posebej na dijake 4. letnikov srednjih ĹĄol, ki jih v tem Ä?asu Ä?aka matura. PriÄ?nejo jo 30. maja s pisnim izpitom iz angleĹĄÄ?ine. V teh dneh se temeljito pripravljajo nanjo, veÄ?jega strahu pa ni zaznati, pove ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl. ÂťSploĹĄne priprave potekajo malo drugaÄ?e kot prejĹĄnja leta. Veseli SploĹĄno maturo bo opravljalo smo, da so lahko 18. maja stopili v 74 maturantov, poklicno 213, ĹĄolo, da so lahko zakljuÄ?ni izpit v triletnih ĹĄolah vzpostavili fiziÄ?ni pa 133 dijakov, so ĹĄe sporoÄ?ili s stik, se pogovorili Ĺ olskega centra Velenje. o podrobnostih, o ponovitvi snovi.

Veliko je bilo govora, zakaj matura, a se strinjam, maturantov je ĹĄtiriinsedemdeset, da ostaja po zakonu obvezna. S upam, da bodo vsi pristopili k konÄ?ano maturo tudi gimnazijci maturi, vseh skupaj je sto ĹĄestindobijo srednjeĹĄolsko izobrazbo. ĹĄestdeset. Prijavljeni so ĹĄe kandiMenim, da letos ne bo hudih dati iz drugih ĹĄol, ki opravljajo pretresov in razlik v primerjavi peti maturitetni predmet. Velis preteklim letom.ÂŤ ko se jih je prijavilo za predmet fizika, imamo pa tudi dijake iz Tako kot je, je Ä?isto v Maribora in Murske Sobote, ki redu opravljajo predmet likovna teTudi letoĹĄnja matura se bo orija.ÂŤ Pri pisanju mature bodo opravljala iz petih predmetov morali upoĹĄtevati sploĹĄna higi(materinĹĄÄ?ine, matematike in enska priporoÄ?ila (redno umitujega jezika ter dveh izbirnih vanje rok, medsebojna razdalj predmetov). ÂťMenim, da so di- –, fiziÄ?na distanca, koridorji na jaki Ĺže v normalnih razmerah hodniku, razkuĹžila). Pisali bodo absolvirali sedemdeset odstot- v uÄ?ilnicah, v katerih bo do petkov uÄ?ne snovi. Glede na to, da najst maturantov. Ne bo izmenjaje vsebina mature iz osnov vseh ve nadzornih uÄ?iteljev, priporoÄ?il ĹĄtirih ali treh let ĹĄolanja, je v tem se bodo drĹžali. ÂťPriÄ?akujem, da delu le en del, ki so ga opravi- bo matura kljub razmeram, v kali drugaÄ?e, tako da veÄ?jih spre- terih smo, potekala normalno,ÂŤ memb ni priÄ?akovati. PrejĹĄnja ĹĄe pravi Valcl.

â?ą

Matura je sestavni del Ĺživljenja

Rajmund Valcl

Matura je samo eden od izzivov na Ĺživljenjski poti

ÂťDijaki Ä?etrtih letnikov so na maturo dobro pripravljeni, ne potrebujejo dodatne pomoÄ?i, le ĹĄe kakĹĄne detajle, saj smo med letom pridno delali za maturo,ÂŤ pojasni Darja Joger AvberĹĄek, profesorica angleĹĄÄ?ine, ki nima obÄ?utka, da so dijaki zaradi dvomeseÄ?nega ĹĄolanja od doma preveÄ? negotovi. ÂťTeoretiÄ?no in praktiÄ?no so dobro pripravljeni.

Imajo dobro predznanje, zagotovo bodo uspeĹĄni. Seveda lahko

Darja Joger AvberĹĄek, Ä?lanica ĹĄolske maturitetne komisije in ocenjevalka drĹžavne maturitetne komisije

govorim za svoj predmet. KakĹĄne veÄ?je razlike v primerjavi s prejĹĄnjimi leti ne opaĹžam. Nekaterim dijakom je celo vĹĄeÄ?, da so bili lahko doma in tako po svoje razporejali Ä?as ter si doloÄ?ali, kdaj bodo opravili ĹĄolske obveznosti.

Pravijo, da so manj obremenjeni, Ä?eprav smo delali celo veÄ?, ker so delali sami doma. Moram reÄ?i, da ni opazne razlike med letoĹĄnjo in prejĹĄnjimi generacijami.ÂŤ Kaj pa sĂĄmo ocenjevanje in Matija Pohorec

Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih povrĹĄin posebnega pomena v mestni obÄ?ini Velenje, ki so ga svetnice in svetniki obravnavali po skrajĹĄanem postopku, je predstavil vodja Urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik. Sklep so svetniki potrdili, s tem pa zagotovili ĹĄiritev modrih con na ZidanĹĄkovo cesto (veÄ? o teh modrih conah piĹĄemo na 14. strani). V objektu garaĹžne hiĹĄe Zdravstvenega doma bodo cene parkiranja ponovno izenaÄ?ili, s Ä?imer se bo prepreÄ?ila zmeda ter nepravilno plaÄ?evanje parkirnine v garaĹžni hiĹĄi (trenutno so bile cene za parkiranje v pokritem in na odprtem delu garaĹžne hiĹĄe razliÄ?ne, kar je povzroÄ?alo zmedo, predvsem pa nenamerne prekrĹĄke).

Dopolnjujejo odlok o komunalnem prispevku Vodja Urada za urejanje prostora mag.

Branka GradiĹĄnik in sodelavec Urada za urejanje prostora Danijel Petric sta svetnikom v osnutku predstavila Odlok o osonvah za odmero komunalnega prispevka za obstojeÄ?o komunalno opremo na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje. Z novim odlokom mora obÄ?ina

â?ą

ÂťNapakÂŤ, ki so se pojavljale v zvezi s plaÄ?evanjem parkirnine v garaĹžni hiĹĄi pri Zdravstvenem domu, ne bo veÄ?.

Za odkupe zemljiĹĄÄ? dodatnih 617 tisoÄ?akov Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so soglaĹĄali, da poveÄ?ajo proraÄ?unsko postavko, namenjeno odkupom zemljiĹĄÄ? za dobrih 600 tisoÄ? evrov, in jo tako dvignili na skupnih milijon 634 tisoÄ? evrov. Tako so se odloÄ?ili, ker se je pojavila moĹžnost sklenitve predpogodbe za dolgo Ĺželeno menjavo zemljiĹĄÄ? na obmoÄ?ju ob Velenjskem jezeru. ZemljiĹĄÄ?e je predvideno za nadaljnji turistiÄ?ni in rekreativni razvoj. Tu so predvidene izgradnje kolesarskih poti, dovozov, spremljajoÄ?e infrastrukture, ĹĄiritev plaĹže, nadomestna lokacija za KinoloĹĄki klub ‌

ÂťGlede na to, da smo bili prikrajĹĄani za dva meseca srednjeĹĄolskega Ĺživljenja, sam ne vidim pretiranega nezadovoljstva, saj je to delo ĹĄtirih let. Zrelostni izpit, ki ga je napravil ĹĄe vsakdo do sedaj. Je pa res, da je pogoj za vpis na Ĺželjeno fakulteto. Je pa ĹĄe veliko fakultet, kjer je omejitev vpisa nizka. Osebno strahu nimam, menim pa, da veÄ?ini dijakov najveÄ? strahu povzroÄ?a matematika. VeÄ?je razlike med poukom prej in zdaj ne opazim, ukrepi so, smo pa hvaleĹžni, da smo se lahko prej vrnili v ĹĄolo. Zase si Ĺželim, da maturo opravim v skladu s svojimi zmoĹžnostmi in se vpiĹĄem na Ĺželjeni ĹĄtudij.ÂŤ đ&#x;”˛

Rajmund Valcl: ÂťVeÄ?na tema je matematika. ÄŒe pogledam rezultate iz tega predmeta, ugotovim, da so odliÄ?ni, skoraj ni dijaka, ki bi bil neuspeĹĄen. Hkrati je izpit zelo kratek, tako da menim, da je kljub strahu gimnazijcev tudi to le eden od predmetov in mu ne bi namenjal posebne pozornosti ali delal razlike med predmeti.ÂŤ

Pobuda za preimenovanje Trga bratov Mravljakov

Parkiranje bo po novem plaÄ?ljivo tudi na ZidanĹĄkovi cesti, plaÄ?ilo parkirnine v garaĹžni hiĹĄi pri Zdravstvenem domu izenaÄ?eno v obeh nadstropjih v roku ĹĄestih mesecev od sprejetja ObÄ?inskega prostorskega naÄ?rta uskladiti programe opremljanja ter odloke o merilih in odmeri komunalnega prispevka po novi veljavni zakonodaji. Tako kot dosedanji odlok tudi osnutek odloka vsebuje navedbo oprostitev za nekatere nestanovanjske stavbe, prav tako pa je spodbuden, da laĹžje gradijo podjetja.

Matija Pohorec: ÂťMatura mora biti, to je dejstvo.ÂŤ

Strah in trepet mature je matematika

Ĺ irijo modre cone Mira ZakoĹĄek

Profesorica angleĹĄÄ?ine pravi, da je matura del Ĺživljenja, eden od izzivov, Ĺživljenjski mejnik, ki je preizkus vztrajnosti in zaupanja vase. ÂťÄŒe so v stresu in

tesnobi, jim priporoÄ?am, da se umirijo, ogromno dela so vloĹžili v zakljuÄ?ek ĹĄolanja. Naj si zaupajo in si kakĹĄen dan pred maturo odpoÄ?ijejo. Vedno je tako, da je na koncu tako, kot mora biti! So dobra generacija, ki veliko zmore. Sama jih poskuĹĄam pomiriti.

Vse pa je odvisno od tega, koliko si bodo zaupali in verjeli vase, saj so na zakljuÄ?ek ĹĄolanja dobro pripravljeni. Je pa res slaba stran mature toÄ?kovanje, ki lahko odloÄ?a o poklicni prihodnosti. A matura je del Ĺživljenja, eden od izzivov, ki jih morajo sprejeti. Ĺ e veliko jih Ä?aka v Ĺživljenju.ÂŤ

Prenovili bodo Center za duĹĄevno zdravje Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek je svetnikom na zadnji seji predstavil predlog poveÄ?anja proraÄ?unske postavke razvojnih programov za letoĹĄnje leto.

Svetniki so soglaĹĄali, da namenijo 70 tisoÄ? evrov za prenovo Centra za duĹĄevno zdravje, prostorov patronaĹžne sluĹžbe in razvojne ambulante. Zdravstvenega doma Velenje.

Opredelili upravljanje kulturne dediĹĄÄ?ine Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart je velenjskim svetnikom predstavila naÄ?rt upravljanja kulturne dediĹĄÄ?ine za objekte grad Velenje, grad Ĺ alek in graĹĄÄ?ino Gorica. Kot pripravljalec naÄ?rta je na vpraĹĄanja svetnikov odgovarjal tudi arhitekt Rok Poles. Svetniki so dokument potrdili.

Gre za obvezen dokument, opredeljen pa je za obdobje do leta 2025. Z njim opredeljujejo, kako bodo zagotavljali varstvene in razvojne ukrepe ter aktivnosti in oblikovali dolgoroÄ?no strategijo. Potrebna sredstva za te dejavnosti vsako leto zagotavljajo v obÄ?inskem proraÄ?unu. đ&#x;”˛

Nadaljevanje s prve strani Nanj pa so v Ĺ oĹĄtanju zelo ponosni. Ne nazadnje je bil veÄ? stoletij kraj povezovanja in trgovanja ter srediĹĄÄ?na vez med Savinjsko in KoroĹĄko. ÂťVse od leta 1436, ko je celjski grof Friderik II. Ĺ oĹĄtanju podelil trĹĄke pravice, pa je veÄ?krat spremenil ime. Najprej je bil trg kot trg, kjer se je odvijalo Ĺživahno sejemsko dogajanje, kasneje skozi zgodovino pa so na njegovo ime vplivala tudi politiÄ?na dogajanja.

Med drugim je nosil imena Trg kralja Petra, Aleksandrov trg, veÄ?krat Glavni trg pa Trg Adolfa Hitlerja, Trg marĹĄala Tita, v osemdesetih letih prejĹĄnjega stoletja pa se je preimenoval v Trg bratov Mravljakov,ÂŤ razlaga Ĺžupan.

PriloĹžnost za ponovno spremembo imena pa je dobil zdaj, ko si je trg nadel novo preobleko. ÂťV igri je bilo veÄ? imen. Bolj ko so se zakljuÄ?ku bliĹžala dela pri prenovi, veÄ? jih je bilo, tri svetniĹĄke skupine pa so uradno podale pobudo za preimenovanje v Glavni trg. TakĹĄno ime je v zgodovini nosil veÄ?krat. Ime je nevtralno. S takim imenom se izogibamo tudi morebitnemu ideoloĹĄkemu razhajanju. Zadnjo besedo pri preimenovanju trga pa bo vsekakor imel svet ObÄ?ine. ÂŤ Ĺ˝upan je polnoletne prebivalce in ustanove s sedeĹžem na Trgu bratov Mravljakov, pa tudi ostale obÄ?ane, pozval, da o ustreznosti predlaganega novega imena podajo svoja mnenja, predloge in pripombe. Jih je bilo kaj? ÂťNekaj jih je bilo o tem, kako bi se trg lahko imenoval ĹĄe drugaÄ?e. NajveÄ? vpraĹĄanj in pripomb samih stanovalcev ter lastnikov in najemnikov lokalov vzdolĹž trga pa se je nanaĹĄalo na stroĹĄke, povezane s spremembo imena. Pri tem namreÄ? ne gre samo za izdelavo uliÄ?nih tabel in tablic s hiĹĄnimi ĹĄtevilkami, ki bi jih plaÄ?al proraÄ?un, ampak tudi za stroĹĄke, ki nastanejo s spremembo dokumentov tako stanovalcev kot poslovnih subjektov. A smo to teĹžavo Ĺže reĹĄili. OdloÄ?ili smo se, da bo v primeru, Ä?e bo predlog o preimenovanju sprejet, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj poravnala tudi stroĹĄke zamenjave dokumentov vsem tistim, ki bivajo na sedanjem naslovu.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

28. maja 2020

So majhni, specifiÄ?ni, a tudi kakovostni Na 24. ocenjevanju vin Ä?lanov DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki med 77 vzorci kar 44 zlatih, od tega ĹĄtirje ĹĄampioni – PovpreÄ?na ocena lanskega letnika 18,13 toÄ?ke – V zahtevnem letu pridelali izjemno kakovostna vina Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 20. maja – DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki je v tamkajĹĄnji dvorani Marof pred tednom dni pripravilo ocenjevanje vin lanskega letnika Ä?lanov druĹĄtva. Bilo je 24. po vrsti. Posebna strokovna komisija pod vodstvom Tadeje Vodovnik Plevnik, specialistke za vinarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je ocenila 77 vzorcev, kar je 19 manj kot preteklo leto. Od tega je 44 vzorcev prejelo zlato (med njimi ĹĄtirje tudi naziv ĹĄampion), 25 srebrno priznanje, 7 vzorcev pa je bilo izloÄ?enih.

gre za pregled celoletnega dela.

Ocena je potrdilo o kakovosti in spodbuda za prizadevanja v prihodnje. ÄŒe morda na ocenjevanju vinogradnik ni dosegel najboljĹĄega rezultata, ve, da se bo potrebno truditi ĹĄe naprej. ÄŒe pa je bil rezultat dober, ga lahko

ta spodbudi, da bo ĹĄe boljĹĄi,ÂŤ je razmiĹĄljala glasno.

Po njenih besedah so ĹĄmarĹĄki vinogradniki lani glede na pogoje pridelali izjemno kakovostna vina.

Po mili zimi je trta hitro vzbrstela, maja nekoliko zaspala, sredi junija komaj zacvetela. Sledile so obilne

padavine in potrebnega je bilo veliko napora za ohranitev zdrave vinske trte. ÂťPovpreÄ?na ocena, ki so jo dosegli ĹĄmarĹĄki vinogradniki, dokazuje, da se s trudom in znanjem da veliko doseÄ?i. Vse priznanje, kapo dol in le tako naprej po zaÄ?rtani poti. Predvsem pa ne

Le tako naprej, brez srameĹžljivega skrivanja kakovostnih vin

ÂťOcenjevanje vina je za vinogradnika pomembno,ÂŤ je menila Tadeje Vodovnik Plevnik,ÂŤ saj

Rekli so â?ą

Alojz SlemenĹĄek: ÂťVinogradnik sem Ĺže 20 let. V vinogradu imam pribliĹžno 800 trsov, na leto pridelam od 1200 do 1500 litrov vina. Sem vsako leto med dobitniki najviĹĄjih priznanj, kar je rezultat tudi znanja, ki ga ĹĄmarĹĄki vinogradniki pridobivamo na raznih teÄ?ajih, predavanjih.

Zaradi kakovosti menim, da nima med nami nihÄ?e teĹžav s prodajo vin. Kar nekaj ga gre

LetoĹĄnje ocenjevanje vin Ä?lanov druĹĄtva je bilo 24. po vrsti. Znova je potrdilo, da pridelujejo ĹĄmarĹĄki vinogradniki kakovostna vina.

Âťv prometÂŤ na kleteh odprtih vrat, manjĹĄi pa imamo tudi toliko prijateljev, da koliÄ?ine z lahkoto spijemo. Dejavnost je zahtevna, a ko se tega nauÄ?iĹĄ in Ä?e se drĹžiĹĄ zakonitosti, teĹžave poÄ?asi izzvenijo. Posebnih naÄ?rtov nimam, Ĺželim ohranjati doseĹženo kakovost pridelanega vina. V Zvezi z nasledstvom pa se bom pustil presenetiti.ÂŤ BoĹĄtjan Kocuvan: ÂťSem med mlajĹĄimi vinogradniki v druĹĄtvu. Njegov Ä?lan sem osem let, sam pa se s pridelavo vina ukvarjam 6 let. Prihajam iz Slovenskih goric, kjer smo imeli doma vinograd. Ko sem se priĹženil v Ĺ martno ob Paki,

GOSPODARSKE novice Premogovnik uspeĹĄen tudi na zunanji presoji Velenje – Po uspeĹĄni notranji presoji, ki so jo v Premogovniku Velenje izvedli februarja in marca letos, so sredi aprila uspeĹĄno prestali ĹĄe preizkus zunanje presoje certifikatov sistemov vodenja po standardih ISO in BS OHSAS. Presojali so certifikate sistema vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, vodenja varnosti in zdravja pri delu in sistema za upravljanje varnosti. Obenem so s presojo preverjali tudi ukrepe, sprejete po predhodni presoji, in prepoznavali moĹžnosti za izboljĹĄavo. Presojevalci niso zaznali nobenih neskladij, zaznali pa so ĹĄtevilne pozitivne ugotovitve. đ&#x;”˛

mkp

Brezposelnost zelo narasla Po zadnjih neuradnih podatkih je bilo 22. maja v Sloveniji registriranih 90.272 brezposelnih. Potem ko je ĹĄtevilo brezposelnih zadnje mesece hitro na-

raĹĄÄ?alo, se je rast vsaj trenutno umirila. Kljub temu je izguba delovnih mest predvsem zaradi epidemije velika. Maja je bilo skupaj do vkljuÄ?no minulega petka 6.432 novih prijav na zavod, v celotnem aprilu 14.419, v marcu 7.848, v februarju pa 5.172. đ&#x;”˛

V SAĹ A inkubatorju vzgajajo najboljĹĄa startup podjetja regije Velenje – V petek, 15. maja, so v SAĹ A inkubatorju v okviru ekskluzivnega programa Trampolin izbrali ĹĄest najbolj perspektivnih startup podjetij Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije. Program Trampolin mladim podjetnikom omogoÄ?a, da v ĹĄestih tednih svojo idejo razvijejo do te mere, da so pripravljeni za vstop na trg.

Program je vsako leto bolj ĹĄirok in je bil kot primer dobre prakse predstavljen slovenskim inkubatorjem in tehnoloĹĄkim parkom.

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže vse od leta 2015 podpira delovanje SAĹ A inkubatorja.

skrivajte tako srameĹžljivo vina po kleteh, ampak ga ustekleniÄ?ite in ponudite ĹĄirĹĄi javnosti.ÂŤ Med najpogostejĹĄimi napakami, zaradi katerih je komisija izloÄ?ila 7 vzorcev, je bila nestrokovna uporaba Ĺžvepla: v nekaterih primerih so ga vinogradniki kletarji uporabili premalo, v kar nekaj pa preveÄ?. ÂťRedna senzoriÄ?na kontrola – merjenje vseb-

sem najprej pomagal tastu, po njegovi poĹĄkodbi sem delo v vinogradu in kleti z lahkoto prevzel sam. Delo mi je v veselje, predvsem pa je zame sprostitev.

V vinogradu negujem chardonay, kerner, rumeni muĹĄkat, modro frankinjo, sauvignon. NajveÄ? pridelam laĹĄkega rizlinga in chardonaya, tudi rumenega muĹĄkata. Ponosem se na doseĹžene uspehe. Ĺ e vedno pa je moĹžnost poseÄ?i ĹĄe viĹĄje.ÂŤ

Letos se je v sklopu Trampolina predstavila Ĺže peta generacija mladih podjetnikov, ki vedno znova navduĹĄijo z izvirnostjo idej. Od 15 ekip so izbrali 6 najboljĹĄih, ki se bodo 4. junija predstavili investitorjem in priznanim podjetnikom. Med najboljĹĄih ĹĄest so se uvrstile ekipe LaÄ?en kot pes, ki vstopa na trg z zdravimi dietnimi testeninami za pse, Krofeterija, ki bo kmalu presenetila z novo ponudbo prestiĹžnih krofov, Kubo z gredicami za otroke, Taprava stvar, ki izdeluje pouÄ?no-zabavne otroĹĄke kartice za igro, uÄ?enje in raziskovanje, Ĺ portNIK z idejo prodaje in svetovanja o specializirani ĹĄportni opremi ter ekipa Simplaner s personaliziranimi rokovniki za mladostnike.

Ekipa Evegreen, Eva Ĺ traser z biorazgradljivimi lonÄ?ki, ki je zmagala na 3. Trampolinu, je bila med petimi finalisti, ki so se letos potegovali za osvojitev prestiĹžnega naziva najboljĹĄi slovenski startup leta 2020. Zmagovalec letoĹĄnjega izbora je postalo podjetje Instatext, ki stoji za istoimensko spletno platformo za izboljĹĄave besedil na osnovi umetne inteligence. đ&#x;”˛

nosti prostega Ĺžvepla – sodi med osnovna pravila kletarjenja. ÄŒeprav o tem predavam Ĺže veÄ? kot 20 let, bom oÄ?itno na to ĹĄe morala opozarjati,ÂŤ je med drugim dejala Tadeja Vodovnik Plevnik.

Ne koliÄ?ina, pomembna je kakovost

Predsednica druĹĄtva in odliÄ?na vinarka Mojca Praprotnik nam je dejala, da so s tokratno povpreÄ?no oceno lanskega letnika lahko zadovoljni. Je boljĹĄa od predhodne, a ĹĄe ni dosegla najviĹĄje doslej – 18,17 toÄ?ke. ÂťMenim, da jo je mogoÄ?e preseÄ?i, a bo za to potrebno ĹĄe veÄ? skrbi in znanja. Tega pridobivamo na teÄ?ajih, predavanjih.

Z vsakim letom bolj dokazujemo, da smo specifiÄ?ni, sploh pri nekaterih sortah, majhni, a nam kakovost vina ni tuja. DruĹĄtvo obstoja 24 let in prav toliko Ä?asa je naĹĄe vodilo: ni pomembna koliÄ?ina, poomembna je kakovost. Po tem je naĹĄ okoliĹĄ tudi prepoznaven.ÂŤ Po besedah predsednice druĹĄtva njegovi Ä?lani na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki obdelujejo 9 hektarjev vinogradov, na leto pridelajo nekaj Ä?ez 30 tisoÄ? litrov vina. NajveÄ? pridelajo belega vina, med sortami prevladujerjo rumeni muĹĄkat, zvrsti laĹĄkega rizlinga, chardonaya, druge koliÄ?ine so ĹĄe manjĹĄe. Najbolj prepoznavni pa so po kernerju.

NajviĹĄje ocene vzorcev po sortah

ÄŒlani strokovne komisije, med katerimi so bili ĹĄtirje poznaval-

V Ĺ ALEĹ KI in ZG. SAVINJSKI DOLINI v naslednjih terminih junija 2020: 1. junij: SOLÄŒAVA, pri ZadruĹžnem domu (10-16h) 2. junij: LUÄŒE, pri Gasilskem domu (10-16h) 6. junij: Ĺ MARTNO OB PAKI, ZM pri pokopaliĹĄÄ?u (8-12h) 8. junij: LJUBNO, FORĹ T (na igriĹĄÄ?u) (10-16h) 9. junij: LJUBNO, RADMIRJE (parkiriĹĄÄ?e pod cerkvijo) (10-16h) 11. junij: GORNJI GRAD, PRI OBÄŒINSKI ZGRADBI (zadaj) (10-16h) 13. junij: Ĺ OĹ TANJ, ZM pri GD Ĺ oĹĄtanj (9-12h) 16. junij: NAZARJE, Ĺ MARTNO OB DRETI (pri trgovini) (10-16h) 18. junij: NAZARJE; NAZARJE (pri Gasilskem domu) (10-16h)

ci od drugod, so najviĹĄje ocenili naslednje vzorce vin po sortah: zvrst bela: Ivan GorĹĄek (18,23 toÄ?ke); ranfol: JoĹže KovaÄ?iÄ?

(18,23); laĹĄki rizling: Franc PodgorĹĄek (18,30); chardonay: JoĹže Kugler (18,37); sivi pinot: Alojz SlemenĹĄek (18,27), letnik 2016 (18,43); kerner: Franc Viher (18,33); sauvignon: JoĹže Kugler (18,37); rumeni muĹĄkat: JoĹže Kugler, Mihael Fajfar (18,30); diĹĄeÄ?i traminec: VinotoÄ? PrimoĹžiÄ? (18,43); zvrst rdeÄ?a: Branko ViĹĄnjar (17,80); zweigelt: Branko ViĹĄnjar (18,10); modra frankinja: Mihael Fajfar (18,27); modri pinot: Peter Krajnc (18,03); modra kavÄ?ina: ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki (17,97); dornfelder; Alojz SlemenĹĄek (17,83); modra frankinja rose; Marko Juvan (18,13); laĹĄki rizling - suhi jagodni izbor: Mihael Fajfar, letnik 2018 (19,60 toÄ?ke). Ĺ ampioni: najviĹĄje ocenjeno belo vino normalne trgatve tekoÄ?ega letnika: VinotoÄ? PrimoĹžiÄ?

(18,42 toÄ?ke); najviĹĄje ocenjeno rdeÄ?e vino normalne trgatve tekoÄ?ega letnika: Mihael Fajfar – modra frankinja (18,27); najviĹĄje ocenjeno vino posebne kakovosti: Mihael Fajfar – laĹĄki rizling SJI (19,60); najviĹĄje ocenjeno vino normalne trgatve starejĹĄega letnika: Alojz SlemenĹĄek – sivi pinot 2016 (18,43 toÄ?ke). Priznanja bodo vinogradnikom podelili na druĹĄtveni prireditvi 12. junija. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

28. maja 2020

Komunalno podjetje Velenje ponovno odpira svoja vrata Od 4. maja ponovno plaÄ?ljivo parkiranje na modrih conah in v garaĹžnih hiĹĄah – PriporoÄ?ljivo je izvesti izpiranje na vseh pipah v objektih – Pri pogrebnih dejavnostih ĹĄe vedno potrebno upoĹĄtevati priporoÄ?ila

Komunalno podjetje Velenje je 18. maja ponovno odprlo vrata tudi za stranke na vseh lokacijah podjetja. To pomeni, da lahko uporabniki in stranke zadeve urejajo na sedeĹžu podjetja, seveda ob upoĹĄtevanju zaĹĄÄ?itnih ukrepov in uporabi zaĹĄÄ?itne maske. Kljub temu stranke ĹĄe vedno prosijo, da poskuĹĄajo zadeve najprej urediti po telefonu ali elektronski poĹĄti. V podjetju so bili Ĺže vse od razglasitve epidemije aktivno vkljuÄ?eni v aktivnosti za prepreÄ?evanje in zamejitev okuĹžbe v Sloveniji. Tako se je v skladu z ukrepi na drĹžavni in lokalni ravni delovni proces izvajanja storitev gospodarskih javnih sluĹžb, ki so Ĺživljenjsko pomembne za vse prebivalce Ĺ aleĹĄke doline, moÄ?no spremenil.

Zavedali so se odgovornosti in ves napor usmerjali v nemoteno in kakovostno izvajanje vseh dejavnosti. Operativno izvajanje vodooskrbe, odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja odpadne vode, distribucije toplote in zemeljskega plina itd. je ves Ä?as poostrenih ukrepov potekalo tekoÄ?e.

sladkanih in gaziranih pijaÄ?. Poleg tega voda iz pipe ne povzroÄ?a odpadkov in ne obremenjuje okolja. Na voljo je v neomejenih koliÄ?inah, je povsod dostopna in ugodna, ves Ä?as je pod nadzorom in ves Ä?as je sveĹža. Komunalni sistemi oskrbe s pitno vodo so namreÄ? pod stroĹžjim nadzorom kot industrija ustekleniÄ?ene vode. Tako podjetja, ki skrbimo za vodno oskrbo, zagotavljamo visoko kakovost pitne vode,ÂŤ pove Jasmina Ĺ alamon s Komu-

nalnega podjetja Velenje. Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje je postavljenih sedemnajst pitnikov, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pet in v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki trije. Pred odprtjem so bili pitniki temeljito izprani in tehniÄ?no pregledani, v svojem laboratoriju so opravili tudi vse potrebne mikrobioloĹĄke in fizikalno kemijske analize pitne vode, odvzete na pitnikih. Po analizah zagotavljajo, da je voda zdravstveno ustrezna in varna za pitje.

PriporoÄ?ila za spiranje internih inĹĄtalacij v vseh javnih objektih

Jasmina Ĺ alamon opozarja tudi na to, da je Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje pripravil priporoÄ?ila za spiranje internih inĹĄtalacij v vseh javnih objektih, ki so bili zaradi razglasitve pandemije korona virusa dlje Ä?asa zaprti in lahko zaradi zaprtih objektov in s tem zastajanja vode v internih vodovodnih inĹĄtalacijah prihaja v njih do raz-

rjavo, rumeno) ter imeli neobiÄ?ajen vonj ali okus in bi predstavljali potencialno nevarnost za zdravje uporabnikov. Zato je priporoÄ?ljivo, da interne vodovodne inĹĄtalacije izperete, preden pitno vodo ponovno uporabljate za uĹživanje, kuhanje, uporabo v aparatih in drugih napravah, ki jih uporabljate za osebne in

PriporoÄ?ljivo je, da pitno vodo vsak dan pred prvo uporabo pustite teÄ?i vsaj dve minuti, dokler ne priteÄ?e sveĹža voda iz omreĹžja. Predvsem je to pomembno tam, kjer se voda uporablja za pripravo napitkov za otroke. Vsaj enkrat na ĹĄtirinajst dni je treba na vseh pipah sneti in oÄ?istiti mreĹžice ali druge nastavke ter odstraniti vodni kamen.

ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini imamo dobro pitno vodo, ki se po kakovosti uvrĹĄÄ?a v sam evropski vrh. ObÄ?ane pozivamo in spodbujamo, da pijejo vodo iz pipe, saj je boljĹĄa alternativa od ustekleniÄ?ene vode ter bolj zdrava izbira od

Nova zaĹĄÄ?itna ograja bo v pomoÄ? predvsem starejĹĄim.

mnoĹževanja mikroorganizmov in izloÄ?anja snovi iz vodovodnih cevi. ÂťV sistemih za ogreto sanitarno vodo obstaja tveganje za razraĹĄÄ?anje legionele. Hladna in ogreta sanitarna voda bi lahko bili pri prvi uporabi mikrobioloĹĄko oporeÄ?ni, obarvani (rdeÄ?e,

Pilotni projekt samodejnega odÄ?itavanja ĹĄtevcev Telekom Slovenije je v Velenju skupaj s partnerji vzpostavil za Komunalno podjetje Velenje reĹĄitev, ki komunalnim podjetjem v Sloveniji omogoÄ?a digitalizacijo in poenostavljeno centralno upravljanje ĹĄtevcev in samodejno odÄ?itavanje porabe. Gre za pilotno reĹĄitev, ki bo komunalnim podjetjem v Sloveniji omogoÄ?ila digitalizacijo merilnih mest (ĹĄtevcev) in vzpostavitev samodejnega odÄ?itavanja porabe in stanja energentov. ÂťKomunalno podjetje Velenje je ponudilo merilno opremo, vodomere, ĹĄtevce toplotne energije, Telekom Slovenije in njihov partner DS Meritve pa komunikacijsko infrastrukturo in opremo za prenos podatkov,ÂŤ razloĹži tehniÄ?ni vodja PE Komunala Velenje Marjan Kotnik o sodelovanju pri pilotnem projektu, ki je bilo namenjeno testiranju pokritosti omreĹžja v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki. Kaj ta storitev

in sam sistem pomeni za uporabnika? Kotnik pojasni: ÂťTa pilotni projekt, v katerega smo vkljuÄ?ili deset merilnih mest za vodooskrbo in dvanajst za podroÄ?je toplotne energije, je pokazal, da je zanesljivost prenosa podatkov in pokritost Telekomovega omreĹžja dobra, pridobivanje podatkov, ki so namenjeni nadaljnji obdelavi pa zanesljivo. V prvi fazi bi zajeli industrijo in blokovno gradnjo oz. vse uporabnike, ki so na meseÄ?nih popisih, v nadaljevanju projekta pa ĹĄe individualno gradnjo. Za uporabnika to pomeni, da bi lahko vsak imel vpogled na svoja merilna mesta, spremljal bi lahko porabo na ĹĄtevcih toplotne energije in vodomerih. Povem lahko, da smo z dosedanjimi rezultati zadovoljni, saj smo dobili dobre rezultate. Zdaj sledi predstavitev stroĹĄkovnega dela. Nadaljevanje projekta je namreÄ? odvisno od stroĹĄkov.ÂŤ

LCA jogurti in napitki Zelene doline so Ĺže leta najbolj priljubljena linija izdelkov Mlekarne Celeia. To pomlad so popolnoma prenovili videz LCA izdelkov in jih zdruĹžili pod enotnim sloganom ÂťV ravnovesjuÂŤ, kmalu bodo dodali ĹĄe nove okuse.

Jogurti in napitki iz funkcionalne linije LCA nastajajo iz najboljĹĄega slovenskega mleka, ki prihaja z veÄ? kot 900 kmetij in je v celoti brez gensko spremenjenih organizmov.

Vlada se je zamenjala, minister je drug, zahteve Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja pa ostajajo enake

Ĺ oĹĄtanj, Ljubljana, 22. maja – Ĺ aleĹĄko EKO gibanje in Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanj sta v petek Ministrstvu za okolje in prostor ponovno predala Zahtevo za zadrĹžanje izvajanja Uredbe o seĹžigalnicah odpadkov in napravah za soseĹžig, ki jo sopodpisujejo EKO Anhovo in dolina SoÄ?e, EKO krog in peticija tisoÄ?ev drĹžavljanov Slovenije. ÂťVlada se je zamenjala, zamenjal se je minister, naĹĄe zahteve pa ostajajo enake,ÂŤ pravi predstavnica Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja UrĹĄula Menih – Dokl. ÂťDobili smo zagotovilo, da so na ministrstvu Ĺže oblikovali medresorsko

â?ą

V Ĺ aleĹĄkem EKO gibanju bodo zadovoljni ĹĄele, ko bodo odloÄ?evalci nehali razmiĹĄljati o soseĹžigu v TEĹ .

komisijo, ki je sestavljena iz strokovnjakov z razliÄ?nih podroÄ?ij. Komisija bo preverila uredbo in najverjetneje tudi predlagala spremembe. V petih evropskih drĹžavah pa prouÄ?ujejo operativni monitoring v seĹžigal-

poslovne namene. PriporoÄ?ljivo je izvesti intenzivno izpiranje s poveÄ?anim pretokom vode na vseh pipah in tuĹĄih v objektih.

Voda naj teÄ?e iz iztoÄ?nega mesta vsaj 15 minut, dokler ne bo pritekla sveĹža voda iz javnega dela omreĹžja. Tudi sisteme za pripravo ogrete sanitarne vode je treba pred ponovno uporabo ustrezno pripraviti, izprati in pregreti. TakĹĄna izpiranja je priporoÄ?ljivo izvajati po vsakem daljĹĄem zaprtju objektov (po poÄ?itnicah, obnovah objektov, praznikih ‌).ÂŤÂ

ÂťDo danaĹĄnjega dne od NIJZ ĹĄe niso bila izdana navodila za sproĹĄÄ?anje sistemskih ukrepov.

So pa bile v tem Ä?asu na pokopaliĹĄÄ?u Podkraj opravljene prve koĹĄnje. Prav tako redno izvajamo Ä?iĹĄÄ?enje in razkuĹževanje mrliĹĄkih veĹžic in drugih prostorov. Na posameznih odsekih pokopaliĹĄÄ?a poteka obnova podpornih zidov.

Nekaj je tudi novosti. Na parkiriĹĄÄ?u urejamo postajo Bicy. Na stopnice ob poti na odseku E smo na novo namestili ograjo, ki bo v pomoÄ? predvsem starejĹĄim, pomembna pa je tudi z varnostnega vidika. Na pobudo najemnikov grobov v vrsti B/38 smo tudi v tej vrsti dodatno postavili zaĹĄÄ?itno ograjo. Realizacija prav te pobude je bila zelo dobro sprejeta, tako da se bomo lotili postavitve podobnih zaĹĄÄ?itnih ograj povsod na takih odsekih, kjer ocenjujemo, da je potrebna dodatna varnost. Pobudnikom pa se ob tej priloĹžnosti ponovno zahvaljujeđ&#x;”˛ mo.ÂŤâ€

Mlekarna Celeia prenovila linijo LCA izdelkov

Zahtevo za zadrĹžanje uredbe o seĹžigalnicah predali novemu ministru Milena KrstiÄ? - Planinc

Z rahljanjem in sproĹĄÄ?anjem omejevalnih ukrepov so 4. maja ponovno vzpostavili sistem plaÄ?ljivega parkiranja na vseh modrih conah in garaĹžnih hiĹĄah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, potem ko je bilo od sredine marca omogoÄ?eno brezplaÄ?no parkiranje na modrih conah na zunanjih parkiriĹĄÄ?ih in v garaĹžnih hiĹĄah.

Izvajanje pogrebnopokopaliĹĄke dejavnosti so v Ä?asu epidemije omejili

Urejanje postaje za Bicy-e na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju

Pijmo vodo iz pipe

Modre cone in garaĹžne hiĹĄe

nicah in napravah za soseĹžig za pripravo primerjalne ĹĄtudije, ki bo osnova za oblikovanje tovrstne politike v Sloveniji.ÂŤ Menih – Doklova je dodala, da so s tem do neke mere zadovoljni, da pa bodo povsem zadovoljni ĹĄele, ko bo doseĹžen konÄ?ni cilj. ÂťTa pa je, da bodo odloÄ?evalci nehali razmiĹĄljati o soseĹžigu odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Prvi korak k temu je narejen. Zavedamo pa se, da bodo postopki dolgotrajni,ÂŤ zakljuÄ?uje. đ&#x;”˛

Mlekarna Celeia je najveÄ?ja mlekarna v lasti slovenskih kmetijskih zadrug in zato veliko pozornosti namenja osveĹĄÄ?anju o pomenu uravnoteĹžene prehrane, kjer ne sme manjkati slovensko mleko in mleÄ?ni izdelki brez gensko spremenjenih organizmov.

Prav to pooseblja linija funkcionalnih izdelkov LCA, ki je ime dobila po mikrobioloĹĄki kulturi Lactobacillus acidophilus in nosi oznako Izbrana kakovost Slovenije. ÂťPo nekaj letih je bil Ä?as, da naĹĄo najbolj priljubljeno linijo izdelkov osveĹžimo, ji nadenemo sodobnejĹĄi videz in poveĹžemo z enotnim sloganom ‚V ravnovesju›, ki pooseblja vse, kar LCA predstavlja v vsakodnevni prehrani,ÂŤ razlagajo v Mlekarni Celeia.

Jogurti in napitki LCA so po svoji sestavi edinstveni in prav zato si v prehrani zasluĹžijo posebno mesto. ÂťEdinstvenost LCA izdelkov se izraĹža v njihovi funkcionalnosti. LCA jogurti so odliÄ?ni podporniki prebave, LCA protein skrbi za visok vnos beljakovin, osveĹžilni LCA napitki z vitamini in minerali pa pomagajo pri premagovanju vsakodnevnih izzivov. Nikar ne spreglejte skupine jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in sladil,ÂŤ razlagajo kompleksnost svojih funkcionalnih mleÄ?nih izdelkov v razvojnem oddelku Mlekarne Celeia. Na zaÄ?etku poletja bodo v linijo dodali nov osveĹžilen LCA napitek z dodanim vitaminom B5, ki prispeva k umskim zmogljivostim, kar bo zaokroĹžilo letoĹĄnjo obseĹžno prenovo.

Promocijsko besedilo

Jasmina Ĺ karja

Pravilna uporaba pitnikov ne predstavlja tveganja za zdravje zaradi okuĹžbe z infektivnimi agensi, vkljuÄ?no z novim koronavirusom. Do okuĹžbe pa lahko pride ob napaÄ?ni rabi pitnikov, zato NIJZ svetuje, da se med pitjem vode z ustnicami ne dotikate ustja pipe, tudi gumba za sproĹĄÄ?anje dotoka vode se dotikajte le z umitimi ali razkuĹženimi rokami. Uporabite lahko tudi Ä?ist robec ali drugo zaĹĄÄ?ito, ki prepreÄ?i neposreden stik roke z gumbom.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Tretji sveŞenj ukrepov je namenjen predvsem spodbujanju turizma. Že veste, kako boste izkoristili svoj bon?

ÂťSlovenija je na pravi poti. To je naĹĄ skupni uspeh. Smo med najuspeĹĄnejĹĄimi drĹžavami na svetu in najboljĹĄi v Evropi po naĹĄih rezultatih v boju z epidemijo korona virusa,ÂŤ je drĹžavljane nagovoril predsednik vlade Janez JanĹĄa, ki je obenem pozval k nadaljnjemu spoĹĄtovanju previdnostnih ukrepov.

Evropska komisija je za Slovenijo izdala priporoÄ?ila za proraÄ?unsko, reformno in naloĹžbeno ukrepanje, prilagojeno novi koronavirusni realnosti.

Svetovna zdravstvena organizacija je sporoÄ?ila, da so v zadnjih 24 urah potrdili 106.000 – najveÄ? okuĹžb s korona virusom v enem dnevu doslej.

V boju s pandemijo je odmevala tudi odloÄ?itev Ĺ panije, ki je sprejela sklep, da bodo morali vsi, ki so stari ĹĄest ali veÄ? let, v javnosti, kjer ni mogoÄ?e drĹžati razdalje, nositi maske. Hkrati je tamkajĹĄnji parlament izredne razmere podaljĹĄal do 6. junija.

ÄŒetrtek, 21. maja Ĺ˝upan ObÄ?ine Radenci je ob sumu na okuĹžbo s korona virusom pri starĹĄu enega od otrok v vrtcu sporoÄ?il, da se tamkajĹĄnja vrtec in osnovna ĹĄola zapirata.

Izvedeli smo, da bodo turistiÄ?ne bone prejeli vsi prebivalci Slovenije: mladoletni v vrednosti 50 evrov, odrasli v vrednosti 200 evrov. UnovÄ?iti jih bo mogoÄ?e za plaÄ?ilo prenoÄ?itve oz. prenoÄ?itve z zajtrkom v hotelih, poÄ?itniĹĄkih domovih, kampih ali na turistiÄ?nih kmetijah.

Novi poslanec SD Gregor Ĺ˝idan je dejal, da se je za odhod iz poslanske skupine SMC odloÄ?il, ker mu je tako narekovala vest.

Kot je dejal, gre za osebno odloÄ?itev, ki ni povezana z nobenimi obljubami ali darili.

Vzhod Indije in Bangladeť je dosegel ‚superciklon› Amphan, ki je zahteval najmanj 84 Şivljenj.

Avstrija je v skladu s predhodno odloÄ?itvijo na svoje meje v pomoÄ? policiji namestila vojsko.

Potem ko je sodiĹĄÄ?e EU pred kratkim razsodilo, da bi bilo zadrĹževanje lahko krĹĄitev evropske zakonodaje, je MadĹžarska je spo-

PrviÄ? po drugi svetovni vojni so Avstrijci (tudi) na mejo s Slovenijo namestili vojsko.

roÄ?ila, da bo zaprla taboriĹĄÄ?i na obmejnem obmoÄ?ju s Srbijo, kjer so zadrĹževali veÄ? sto prosilcev za azil in migrantov.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je sporoÄ?il, da se ZDA umika ĹĄe iz mednarodne pogodbe o odprtih zraÄ?nih prostorih, v okviru katere lahko drĹžave izvajajo neoboroĹžene opazovalne polete nad ozemljem drugih.

Petek, 22. maja Zunanji minister AnĹže Logar se je na mejnem prehodu Dragonja sreÄ?al s hrvaĹĄkim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom.

Vladni govornik Jelko Kacin je ob dobri epidemioloĹĄki sliki zadnjih dni povedal, da se pogovarjajo o vrnitvi vseh osnovnoĹĄolcev v ĹĄolo.

Policija je v povezavi z lanskim nadzorom KNOVS na ObveĹĄÄ?evalno-varnostni sluĹžbi ministrstva za obrambo zasliĹĄala Mateja Tonina.

V veÄ? slovenskih mestih so znova potekali protivladni protesti na kolesih. V Ljubljani so prviÄ? zbirali tudi pisne pozive k odstopu vlade.

Mediji so poroÄ?ali, da 15 nevladnih organizacij od Urada vlade za komuniciranje Ĺže mesec dni priÄ?akuje denar za Ĺže odobrene projekte ter da nekatere med njimi Ĺže napovedujejo izterjavo denarja na sodiĹĄÄ?u.

WHO je opozoril, da je novo ĹžariĹĄÄ?e koronavirusa JuĹžna Amerika.

V Braziliji je zaradi korona virusa v 24 urah umrlo 1188 okuĹženih, skupno veÄ? kot 20 tisoÄ?.

Svetovna zdravstvena organizacija je ob tem opozorila, da postaja JuĹžna Amerika novo ĹžariĹĄÄ?e pandemije.

Na Kitajskem se je priÄ?elo letno zasedanje ljudskega kongresa. TamkajĹĄnji premier Li KeÄ?jang je ob tem opozoril na gospodarske izzive Kitajske. Ob nameri Pekinga, da prepove odcepitev, upor ali prevrat, so bili na nogah v Hongkongu.

V Pakistanu je na naselje strmoglavilo letalo s 107 potniki in Ä?lani posadke. Umrlo je 97 potnikov, dva sta nesreÄ?o preĹživela.

Sobota, 23. maja ÄŒez dan je bilo treba za vstop na HrvaĹĄko Ä?akati pribliĹžno pol ure, proti veÄ?eru pa se je gneÄ?a popolnoma sprostila.

Mariborska mestna obÄ?ina je zaznamovala enega od ĹĄtirih spominskih dni, s katerimi se spominja dogodkov, ko je Jugoslovanska ljudska armada 23. maja 1991 obkolila uÄ?ni center teritorialne obrambe v Pekrah.

Predsednik ZDA Donald Trump je cerkve, sinagoge in

28. maja 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Sreda, 20. maj Vlada je koaliciji predstavila tretji sveĹženj zakonskih ukrepov, katerega nosilni ukrep je subvencioniranje skrajĹĄanega delovnega Ä?asa. Minister za delo Cigler Kralj je ob tem pojasnil, da naj bi drĹžava do konca leta financirala do 50 odstotkov delovnega Ä?asa.

Koalicija je razpravljala tudi o razmerah znotraj koalicije, potem ko sta dva poslanca SMC prestopila v opozicijo.

Po opaĹžanju ĹĄtevilnih, da Avstrija ni odprla meje s Slovenijo, je drĹžavni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc na zasedanju ministrov EU, odgovornih za turizem, ocenil, da je del avstrijskih skrbi pri tej odloÄ?itvi slovenska meja z Italijo.

moĹĄeje ter druge verske objekte razglasil za del nujno Ĺživljenjskih storitev, zaradi Ä?esar je guvernerjem ukazal njihovo odprtje.

Novinarji so poroÄ?ali, da so na zasedanju odbora za nacionalno varnost v Beli hiĹĄi 15. maja razpravljali, ali bi lahko z novimi testiranji Rusijo in Kitajsko prisilili k tristranskemu sporazumu za nadzor in omejitev jedrskega oroĹžja.

Sobota je bila Ĺže Ä?etrti zaporedni dan, ko v Sloveniji nismo zaznali nobene okuĹžbe s koronavirusom.

V Ĺ paniji so na pobudo skrajno desne stranke Vox potekali mnoĹžiÄ?ni protesti proti vladnim ukrepom za zajezitev epidemije.

TamkajĹĄnji premier Pedro Sanchez je sporoÄ?il, da bodo prvi tuji turisti lahko v Ĺ panijo vstopili julija.

Talibani so ob zaÄ?etku ramazanskega bajrama razglasili tridnevno premirje v Afganistanu.

V javnosti se je znova pojavil severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un. Na partijskem zboru vrha vojske je napovedal okrepitev jedrskih zmogljivosti najbolj zaprte drĹžave na svetu.

Nedelja, 24. maja Oglasili so se nekateri javni usluĹžbenci, ki so med epidemijo najbolj izpostavljeni nevarnosti okuĹžbe ali Ä?ezmerno obremenjeni. Povedali so, da ĹĄe niso dobili dodatkov k plaÄ?i, ki jih je obljubila vlada.

V DruĹĄtvu psihologov Slovenije so poudarili, da imajo otroci potrebo po stikih z vrstniki in Ä?ustveni varnosti, ter zato podprli vrnitev vseh otrok v ĹĄolo ob smiselnem upoĹĄtevanju preventivnih ukrepov.

Predsednik SMC Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je povedal, da so ĹĄe nekateri poslanci njihove stranke sporoÄ?ili, da so bili tarÄ?a ter da so ob tem povedali, da ne bodo plen. ÂťPriÄ?akujemo, da bomo kot ekipa delali dalje,ÂŤ je ĹĄe dejal PoÄ?ivalĹĄek.

Ĺ koda, ki jo je povzroÄ?ilo neurje v Avstraliji, je bila ogromna.

V San Franciscu je v znamenitem pristaniĹĄÄ?u Fisherman‘s Wharf izbruhnil obseĹžen poĹžar, s katerim se je spopadlo 130 gasilcev. Uspelo jim je reĹĄiti zgodovinsko ladjo iz druge svetovne vojne.

NemĹĄka let alska dr uĹžba Lufthansa je sporoÄ?ila, da namerava sredi junija znova ponuditi letalske povezave do 20 evropskih turistiÄ?nih destinacij.

Na zahodu Avstralije je pustoĹĄilo silovito neurje z moÄ?nim deĹžjem in sunki vetra, ki so dosegli hitrost veÄ? kot 120 kilometrov na uro.

V Hongkongu so oblasti v nemirih aretirale 180 ljudi.

Ponedeljek, 25. maja Slovenski notranji minister AleĹĄ Hojs se je z avstrijskim kolegom Karlom Nehammerjem po telefonu pogovarjal o vpraĹĄanju odprave omejitev prehajanja meje zaradi novega korona virusa. Kot je povedal, Avstrijo skrbi, da bi preko meje s Slovenijo k njim prihajali tudi Italijani.

Obrambni minister Matej Tonin se je odzval na ovadbo zaradi zlorabe poloĹžaja – tega naj bi zlorabil, ko je kot predsednik Knovsa odredil nadzor komisije na obveĹĄÄ?evalno-varnostni sluĹžbi. Tonin je dejal, da je ovadba klasiÄ?en politiÄ?ni proces.

Premier JanĹĄa je dejal, da vidnejĹĄi rezi v dohodke niso predvideni.

Slovenska vojska je sporoÄ?ila, da na dan, ko naj bi na meji z Italijo slovenski vojak s puĹĄko ustavil sprehajalca, na tistem obmoÄ?ju ni bilo slovenskih vojakov.

Tudi policija je zagotovila, da jim vojaki takrat niso pomagali.

S poslanskimi vpraĹĄanji predsedniku vlade Janezu JanĹĄi in ministrom se je zaÄ?ela redna majska seja drĹžavnega zbora.

NemĹĄko vrhovno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da bo moral avtomobilski velikan Volkswagen plaÄ?ati odĹĄkodnino kupcem, ki so bili prizadeti v aferi ‚dieselgate‘.

ZDA so prepovedale vstop v drĹžavo vsem tujim drĹžavljanom, ki so bili v zadnjih dveh tednih v Braziliji.

Japonski premier Ĺ inzo Abe je odpravil izredne razmere, uvedene zaradi izbruha korona virusa.

Torek, 26. maja Vladni govorec Jelko Kacin je dejal, da se teden kasneje sproĹĄÄ?a veÄ? storitvenih in turistiÄ?nih dejavnosti. Med drugim je omenil hotele, fitnese in wellnesse ter dejal, da ostaja eno kljuÄ?nih vpraĹĄanj, kaj storiti z bazeni.

DrĹžavni zbor je obravnaval predlog sprememb zakona o ohranjanju narave, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih. Ob tem je pred ministrstvom za okolje protestirala skupina okoljevarstvenikov, ĹĄtiri protestnike so policisti odnesli.

Protesti so potekali tudi pred ministrstvom za kulturo, in sicer zato, ker je Âťministrstvo za kulturo svoja vrata pred kulturo zaprlo in ga besede na papirju ne doseĹžejo.ÂŤ Poslanec LMĹ Jani MĂśderndorfer je med zasedanjem od predsednika drĹžavnega zbora Igorja ZorÄ?iÄ?a zahteval, naj ukine uporabo zaĹĄÄ?itnih mask v parlamentu, nato pa snel masko.

NemÄ?ija je sporoÄ?ila, da namerava ukrepe socialnega oddaljevanja sprostiti 29. junija, kar je teden dni prej, kot je bilo sprva naÄ?rtovano.

SodiĹĄÄ?e v JuĹžni Koreji je 27-letnega moĹĄkega obsodilo na ĹĄtiri mesece zapora zaradi krĹĄenja pravil karantene, uvedene zaradi izbruha korona virusa.

Pobeg VroÄ?e je in tiho. Glasno tiho, pravzaprav. Debele mesarske muhe z bleĹĄÄ?eÄ?imi zelenimi zadki pobrenÄ?avajo, tu in tam mi kakĹĄna pristane na pol golem telesu. NeĹžen topel vetriÄ? ĹĄumlja med srebrnkastimi listi dreves, podobni so oljÄ?nim, tu in tam kakĹĄen suh listiÄ? v vrtljajih sfrÄ?i z veje. Divji golobi v hladu skalnih gnezd neĹžno grulijo, droben sokoliÄ? mi, fu-fu-fu-fu, preleti razgled. Kosmate Ä?ebele brneÄ?e vdirajo v voljno odprte omamne cvetove moÄ?nih barv. Rjavkasti kuĹĄÄ?arji razliÄ?nih velikosti cmokljajo, pod njihovimi hitrimi noĹžicami ĹĄumi in poklja. Neznani ptiÄ?i nevidno cvrkutajo in Ä?ebljajo, druĹžinska ptiÄ?ka Hanku in TĂźpi, vedno zelena okoli tumpastih kljunÄ?kov, skakljata po svoji mali beli hiĹĄici ter se vsake toliko kaj po ĹĄojasto dogovorita, Ä?eprav sta kanarÄ?ka. Velika limona zrelo butne ob tla, Kaja AvberĹĄek obloĹžena z drobnimi in niÄ? kaj okroglimi vulkanskimi kamenÄ?ki. Iz daljave prinese pasji lajeĹž in glas njegovega Ä?loveka. V globini mojega drobovja klokoÄ?ejo prebavni sokovi, ukvarjajoÄ?i se s poznim obilnim zajtrkom.

Izpod pazduh mi ĹžgeÄ?kajoÄ?e spolzevajo slane potne kapljice in se zbirajo v mokroto na hrbtu zavezanega traku zgornjega dela kopalk z vzorcem iz belih in modrih kvadratkov. V sveĹži notranjosti jamske hiĹĄe se v vedno istem krogu giblje ventilator. VojaĹĄki helikopter kovinsko prihrumi skozi razbeljeno sotesko, tap-tap-tap-tap, in mi povzroÄ?i rahel krÄ? v Ĺželodcu – morda nadzoruje morebitne vĹžige in poĹžare – ga Ĺže ni veÄ?.

Pisano je in zeleno, kako zelo pogreĹĄam zeleno – bujno, soÄ?no, ĹžareÄ?e, sveĹže in pomirjujoÄ?e zeleno. Melisa od vroÄ?ine upogiba nakodrane listiÄ?e, dve sneĹžno beli vrtnici sta v razcvetu tik pred propadom. Okoli mene cvetijo raznovrstne pelargonije ĹĄtevilnih odtenkov rdeÄ?kaste in roza, ene visijo, druge stojijo, tretje so Ĺže kar grm. Beli ĹĄkrniclji na visokih steblih molijo svoj rumeni pelodasti naĹĄpiÄ?eni nos v modro nebo brez oblaÄ?ka, na obilna socvetja belih hortenzij sedajo beli metulji. Gledam v krvavo rdeÄ?e amarilise, v lepi slovenĹĄÄ?ini se imenujejo “vitezove zvezdeâ€?, Ĺže dolgo jih nisem videla. (V spomin mi priplava amarilis v babini dnevni sobi, kot mala punÄ?ka sem veliÄ?astno roĹžo niÄ?kolikokrat narisala.) NeĹžno roza in globoko Ĺžametno rdeÄ?i turĹĄki nageljni oddajajo sladkast vonj. Temno vijoliÄ?na rastlina, katere imena ne poznam, se v gostih slapovih usipa navzdol, pa kljub temu raste navzgor, vsak od njenih neĹžno roĹžnatih majcenih cvetkov Ĺživi in se razpira le en dan. KrmeĹžljava jablana za mojim hrbtom je kaj smeĹĄna – na njej so hkrati listi, cvetni popki in redki odprti cvetovi ter dva drobna sadeĹža, ki sta na drevesu, kot vse kaĹže, ostala ĹĄe od prejĹĄnje sezone. Kot da bi se na tej jablani zbrali vsi letni Ä?asi in povedali, da tu letnih Ä?asov sploh ni. Na japonski neĹĄplji ni neĹĄpelj, nekaj smo jih s sabo pripeljali iz mesta. Tako tudi na figovih grmih ob poti ni fig, njihov slastni Ä?as ĹĄe ni priĹĄel, pa vendar diĹĄijo njihovi listi – po nekem daljnem in sladkem, komaj zaznavnem prosojnem spominu. Hodim mimo mesnatih kaktusov z voskasto rumenimi cvetovi in globoko v meso boleÄ?e vrezanimi in zabrazgotinjenimi imeni mimoidoÄ?ih Ä?loveĹĄkih primerkov. Nekega lepega dne se bodo kaktusi s svojimi dolgimi, moÄ?nimi in ostrimi trni krvavo podpisali na njihove roĹžnate koĹže, tako bodi, vse se vrne, vse se uravnovesi, vesolje ne pozablja.

So rekli, da bodo odprli vrtce in ĹĄole, pa jih ne bodo. V trgovinah so maske obvezne, sama z masko komaj diham, jasno, saj namesto kisika vdihavam svoj izdihani ogljikov dioksid. Tudi na plaĹžo je potrebno iti z masko, senÄ?niki so prepovedani, tuĹĄi zapeÄ?ateni.

Po plaĹžni promenadi so narisali puĹĄÄ?ice, v katere smeri se sme premikati in v katere ne. Po zvoÄ?niku glas opozarja, da je na razbeljeni pesek prepovedano stopiti obut. Prepovedano je objemanje v javnosti, na lastni koĹži sem doĹživela Ĺžalitve in homofobni izpad prestraĹĄene zamaskiranke.

In smo zbeĹžali, v sotesko, polno glasne tiĹĄine, vsaj malo, zdaj, ko smemo, z razlogom seveda, Ä?e nas ustavi policija.

Tudi to bo minilo, tudi to. đ&#x;”˛

Potrdili naziv Prostovoljstvu prijazno mesto Velenje, 26. maja – Mestna obÄ?ina Velenje se rada pohvali s svojimi prostovoljskimi aktivnostmi, ki imajo v tem mestu pravzaprav dolgoletno tradicijo. Navsezadnje je Velenje pravzaprav mesto, ki so ga zgradili prostovoljci, na kar so ĹĄe danes ponosni. ObÄ?ina aktivno spodbuja prostovoljstvo v lokalnem okolju in uspeĹĄno povezuje lokalne prostovoljske organizacije in posameznike. Zavzemajo se za medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje in solidarnost in z vrsto aktivnosti prebivalcem lajĹĄajo Ĺživljenje. Naj omenimo le brezplaÄ?en mestni prevoz Lokalc, pa Bicy, Kamerata, Udarnika, ĹĄtevilne dobrodelne akcije, donirano hrano, brezplaÄ?no pravno pomoÄ? ‌ Kot radi poudarjajo, so mesto, ki ima srce, in prostovoljci so zelo pomemben del tega srca. Zato ne preseneÄ?a, da jim je Slovenska filantropija letos ponovno potrdila naziv Prostovoljstvu prijazno đ&#x;”˛ mesto, s katerim se sicer Velenje ponaĹĄa Ĺže vse od leta 2014. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

MED VAMI

28. maja 2020

Ĺ e vedno verjamejo, da Poznopoletni festival bo Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki za zdaj predvideva v okviru festivala manj prireditev – Na uvodni prireditvi naj bi nastopili ÄŒuki, pogovarjajo se s skupinami ÄŒedahuÄ?i, Tretji kanu, Dan D ‌

Doslej smo jih v okviru festivala organizirali 6, letos naj bi 4.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

Optimizem preveva Mirjam Povh tudi za ostale prireditve, sreÄ?anja, delavnice, izobraĹževalne oblike, ki so jih naÄ?rtovali za letos. Na prihodnje leto so doslej prestavili veÄ?ji dogodek, ki so ga naÄ?rtovali ob letoĹĄnjem dnevu zemlje skupaj z Mladinskim centrom Velenje in Zavodom za kulturo Ĺ oĹĄtanj, za ostale upajo, da jih bodo lahko organizirali malo kasneje.

Brez dela v Ä?asu ukrepov kljub vsemu niso, zagotavlja Povhova.

Izvedli so Ĺže manjĹĄa vzdrĹževalna dela na kozolcu in HiĹĄi mladih, izdelali so projekt, s katerim se bodo prijavili na razpis za pridobitev denarja za izvedbo veÄ?jih vzdrĹževalnih del, kot so zamenjava oken in obnova fasade HiĹĄe mladih, ĹĄe kar nekaj dela jih Ä?aka pri izvajanju aktivnosti, predvidenih v projektu Martinov svet, v okviru katerega so lani postavili nov objekt s sanitarijami. Ta bo sluĹžil kot podpora za nove turiđ&#x;”˛ stiÄ?ne zmogljivosti. â€

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki Ĺže vrsto let v drugi polovici poletja popestri vikende s prireditvami v okviru Poznopoletnega festivala. Tradicionalni dogodek ima vsako leto veÄ? privrĹžencev od blizu in daleÄ?.

Ga nameravajo zaradi razmer zaradi epidemije korona virusa organizirati tudi letos? Še vedno verjamemo, da Poznopoletni festival bo, Ä?e bodo to le dopuĹĄÄ?ale razmere. Seveda pa smo pred vse predvidene aktivnosti postavili vpraĹĄaje.

Zavedamo se, kaj so prioritete, a moramo biti optimisti,ÂŤ pravi direktorica omenjenega javnega zavoda Mirjam Povh.

Manj prireditev?

Sogovornica je povedala, da so se marca vsemu navkljub zaÄ?eli pogovarjati z izbranimi izvajalci prireditev, sklenili so tudi nekaj dogovorov, ki jih bodo uresniÄ?ili glede na razmere. Po za zdaj zastavljenih smernicah naj bi ob-

drĹžali vse aktivnosti uvodnega, otvoritvenega dogodka festivala, ki so se pokazale za dobre: ĹĄmarĹĄko plaĹžo, roĹĄtiljado, otroĹĄke delavnice ..., veÄ?er pa naj bi sklenila skupina ÄŒuki, ki je primerna za zabavo vseh generacij.

Uvodnemu dogodku obiÄ?ajno sledijo koncerti za manjĹĄe, posebne skupine ljudi. ÂťPogovarjamo se s skupinami ÄŒedahuÄ?i, Tretji kanu. Letos naj bi bili sami organizatorji rock koncerta, saj se je Klub ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare odloÄ?il, da ne bo sodeloval.

Za to prireditev se pogovarjamo s skupinami Mrfy, Dan D. Nimamo pa ĹĄe izbrane gledaliĹĄke predstave, ker je ĹĄe prezgodaj,ÂŤ pojasnjuje Povhova.

Tako kot so pod vpraĹĄajem prireditve, je negotovo v tem trenutku tudi financiranje festivala. Po zagotovilih Povhove ĹĄe nimajo odgovorov na prijave, ki so jih poslali na razpise v zaÄ?etku leta.

Zlasti Urad za mladino ima za njihove dejavnosti predvidenega nekaj veÄ? denarja. V tem trenutku lahko govori le o denarju, ki

Mirjam Povh: ÂťO posledicah epidemije korona virusa teĹžko govorim. Prestavili smo nekatere prireditve, druge odpovedali, zaprli noÄ?itvene zmogljivosti, ki predstavljajo pomemben vir prihodkov zavoda.ÂŤ

ga za festival namenja ustanoviteljica javnega zavoda – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki. ÂťLahko se zgodi ĹĄe marsikaj. Bomo pa najbrĹž zmanjĹĄali ĹĄtevilo prireditev.

Za zdaj na prihodnje leto prestavili le en veÄ?ji dogodek

Andrej Cvernjak je naj mentor prostovoljcev Slovenska filantropija je naziv naj mentor prostovoljcev za leto 2019 podelila vodji Udarnikov za kakovostno vodenje prostovoljcev in angaĹžirano podporo njihovemu delu v Mladinskem centru Velenje Velenje, 25. maj – Minuli ponedeljek so se v Mladinskem centru Velenje razveselili vesti Slovenske filantropije, da je sodelavec Andrej Cvernjak dobil priznanje za naj mentorja prostovoljcev, ker Âťs svojim angaĹžiranim delom s prostovoljci prinaĹĄa pozitivne spremembe v naĹĄo druĹžbo,ÂŤ so sporoÄ?ili, v utemeljitvi pa zapisali: ÂťGonilna sila skupine Udarnik MC Velenje je odliÄ?en in zavzet mentor prostovoljcem; tudi sam je prvi, ki poprime za delo, ko je potrebna pomoÄ? soÄ?loveku.

Pri delu s prostovoljci izhaja iz svojih izkuĹĄenj prostovoljstva, s

Andrej Cvernjak: ÂťPriznanje je velika potrditev, da je naĹĄe delo prav tako kot delo ekipe prepoznano in puĹĄÄ?a sledi. In ne samo delo, tudi sporoÄ?ilo, da smo solidarno mesto z dobrimi ljudmi, ki so zmeraj pripravljeni pomagati soÄ?loveku. Velika zahvala velja ekipi za njihovo dosedanje delo, Mladinskemu centru in direktorju za vso podporo. Skupaj tvorimo pomembno celoto in pomagamo ustvarjati lepĹĄi jutri.ÂŤ

svojo pozitivno energijo in strokovnim znanjem pa izjemno motivira vsakega prostovoljca.

Stopili so skupaj V Ä?asu epidemije so v Velenju razdelili dodatnih 2298 obrokov, za opravljanje nakupov in dostavo na dom pa aktivirali 39 prostovoljcev, ki so opravili 1429 ur Tina Felicijan

Ob zaÄ?etku epidemije je Mestna obÄ?ina Velenje skupaj z nekaterimi institucijami in prostovoljnimi organizacijami ponudila pomoÄ? razliÄ?nim ranljivim skupinam. Z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje so omogoÄ?ili varstvo otrok na domu, za kar sicer ni bilo veliko povpraĹĄevanja. Je pa MZPM odigral pomembno vlogo pri zago-

tavljanju raÄ?unalnikov in drugih pripomoÄ?kov za izvajanje pouka na daljavo, je povedal vodja urada za druĹžbene dejavnosti MOV Drago MartinĹĄek. ÂťDogovorili smo se, da bomo priskoÄ?ili na pomoÄ? starejĹĄim od 65 let in gibalno oviranim z dostavo toplih obrokov na dom. Z Domom za varstvo odraslih Velenje, kjer pripravljajo brezplaÄ?ne obroke za socialno ogroĹžene, smo se dogovorili za pripravo

Skupina 74 prostovoljcev pod njegovim mentorstvom izvaja brezplaÄ?ne prevoze in nudi fi-

Drago MartinĹĄek: ÂťPrvi val epidemije smo v Mestni obÄ?ini Velenje na socialnem podroÄ?ju dobro obvladali.ÂŤ dodatnih obrokov. Na obÄ?ini smo vzpostavili izredno telefonsko linijo za sprejemanje naroÄ?il, prostovoljska skupina Udarnik MC Velenje je sprejemala naroÄ?ila za dostavo, razdeljevanje pa smo, da bi kar se da zmanjĹĄali moĹžnost vnosa okuĹžbe v dom za varstvo odraslih, preselili v kuhinjo OĹ Mihe Pintarja Toleda. Do 15. maja smo razdelili dodatnih 2298 obrokov poleg pribliĹžno 80, ki jih meseÄ?no razdelimo upraviÄ?encem,ÂŤ poroÄ?a MartinĹĄek in dodaj, Âťmislim, da smo to zgodbo v obÄ?ini peljali dobro, z veliko empatije. Pohva-

ziÄ?no pomoÄ? na domu za tiste, ki si te pomoÄ?i zaradi socialnega ali zdravstvenega stanja ne morejo privoĹĄÄ?iti, nudi starejĹĄim druĹžabniĹĄtvo v obliki sprehodov in obiskov, za otroke pa izvajajo inĹĄtrukcije, obdarovanja in animacijo. Kot mentor daje poseben poudarek delu prostovoljcev z manj priloĹžnostmi, saj mu je individualno delo z njimi poseben izziv. Kot je zapisala prostovoljka, je s svojo sposobnostjo in zavzetostjo ustvaril in vodil projekte, s katerimi ni osreÄ?il le ĹĄtevilnih uporabnikov, ampak tudi prostovoljce. V lokalnem okolju spodbuja in povezuje tudi druge organizacije k skupnemu delu za boljĹĄi jutri ter tako predstavlja gonilno silo prostovoljstva v domaÄ?em Velenju.ÂŤ đ&#x;”˛

tf

liti moram izredno dobro delo Centra za socialno delo, drugih institucij in organizacij.ÂŤ Med ĹĄtevilnimi prostovoljci iz razliÄ?nih organizacij so bili posebno angaĹžirani Udarniki.

39 Ä?lanov je opravilo 1429 prostovoljskih ur. Od 10. marca do 15. maja, ko je vlada preklicala epidemijo in je obÄ?ina prenehala izvajati dodatno socialno dejavnost, so opravili 121 nakupov in dostav na dom, 29 druĹženj na daljavo s telefonskimi pogovori, pomagali so pri razdeljevanju prehranskih paketov Karitasa in druĹĄtva upokojencev, donirane zaĹĄÄ?itne opreme, izvajali spletne otroĹĄke delavnice in priredili glasbeni nastop za osebe, nameĹĄÄ?ene v karanteno v hotelu Paka, ter policiste, poroÄ?a vodja skupine Udarnik MC Velenje Andrej đ&#x;”˛ Cvernjak. â€

7

Do konca junija odprt razpis za neprofitna stanovanja Velenje, 19. maj 2020 – Na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje je objavljen Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

Razpis bo odprt do konca junija 2020, oblikovani pa bosta dve prednostni listi (lista A brez lastne udeleĹžbe in lista B z lastno udeleĹžbo).

Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja bodo imeli prednost tisti prosilci, ki imajo slabĹĄe stanovanjske razmere, veÄ?je ĹĄtevilo druĹžinskih Ä?lanov in Ĺživijo v slabĹĄih socialnih ali zdravstvenih razmerah; mlade druĹžine; druĹžine z veÄ?jim ĹĄtevilom otrok; invalidi in druĹžine z invalidnim Ä?lanom; drĹžavljani z daljĹĄo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki; Ĺžrtve nasilja v druĹžini; prosilci z doseĹženo viĹĄjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe in magisterijem ali doktoratom; prosilci, ki so sodelovali na prejĹĄnjih razpisih in se vsaj enkrat uvrstili na prednostno listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem zaradi ĹĄtevila razpisanih stanovanj; prosilci, ki so najemniki najnujnejĹĄih bivalnih prostorov oziroma bivalnih enot v lasti obÄ?ine, pod pogojem, da imajo poravnane vse obveznosti za uporabo bivalne enote.

V okviru moĹžnosti bodo omogoÄ?ali tudi menjave najemnih stanovanj in pri tem upoĹĄtevali spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski povrĹĄini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje), viĹĄini najemnine in drugih stroĹĄkov za uporabo stanovanja. đ&#x;”˛

Preurejajo prostore nekdanjega bifeja Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so v razvojne naÄ?rte lokalne skupnosti Ĺže pred Ä?asom umestili tudi preureditev prostorov nekdanjega bifeja za potrebe obÄ?inske uprave. V letoĹĄnjih je naloĹžba naĹĄla svoje mesto. Po projektu bodo s tem pridobili veÄ?jo sejno sobo, dodatne prostore za zaposlene in izboljĹĄali pogoje za delo s strankami.

Izvedba projekta je v polnem zamahu. Na razpisu izbrani izvajalec del – samostojni podjetnik Rafael Rosec iz Ĺ oĹĄtanja – se je pred nedavnim lotil izvedbe del, konÄ?ana pa naj bi bila do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika, 11. novembra. Vrednost projekta znaĹĄa slabih 100 tisoÄ? evrov.

Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da so za izbiro izvajalca del pripravili dva razpisa. Na prvem so bile namreÄ? ponudbe previsoke, zato so ga razveljavili. Tudi oklevali so, ali naj zaÄ?nejo izvajati projekt ali ne, a jih je korona kriza utrdila v prepriÄ?anju, da dodatne prostore potrebujejo. đ&#x;”˛

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., KoroĹĄka cesta 37/b, Velenje na podlagi doloÄ?il Statuta druĹžbe in Sklepa Sveta ustanoviteljev z dne 29. 1. 2020, objavlja

ZBIRANJE PISNIH NEZAVEZUJOÄŒIH INFORMATIVNIH PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIÄŒNIN PREDMET IN VSEBINA POVABILA: Zbiranje nezavezujoÄ?ih informativnih ponudb za ÂťProdajo poslovnega objekta s pripadajoÄ?im zemljiĹĄÄ?em na naslovu KoroĹĄka cesta 37/b, VelenjeÂŤ.

Predmet informativnega zbiranja ponudb je ugotavljanje interesa za nakup ali najem poslovnega objekta s pripadajoÄ?im zemljiĹĄÄ?em na naslovu KoroĹĄka cesta 37/b, Velenje.

Celotna vsebina povabila in pogoji so objavljeni na spletni strani: https://www.kp-velenje.si/ Prodajalec, Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., vabi ponudnike, da oddajo svoje nezavezujoÄ?e informativne ponudbe v skladu z objavljenim povabilom.

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

28. maja 2020

Zdravilo za marsikatere stiske je pozitivna naravnanost Kako se je svetovalna sluĹžba Ĺ olskega centra Velenje odzvala na nove okoliĹĄÄ?ine, kakĹĄne stiske doĹživljajo dijaki, smo vpraĹĄali psihologinjo Gabrijelo Fidler Tina Felicijan

Kljub ĹĄoku, ki so ga ob zaÄ?etku epidemije in izrednih razmer doĹživeli vsi vpeti v izobraĹževalni sistem, so se tako pedagogi kot drugi delavci, dijaki in starĹĄi hitro prilagodili. Ĺ olski center Velenje je takoj organiziral pouk na daljavo, prav tako pa delovanje ĹĄolske svetovalne sluĹžbe, ki je prevzela vlogo povezovalca med uÄ?itelji, razredniki, dijaki in starĹĄi. Svetovalna sluĹžba ima tudi veliko administrativnega dela, ki so ga svetovalke brez teĹžav opravljale od doma. Izziv pa je bil vzpostaviti stik z dijaki. A tudi to so svetovalne delavke premagale, so pa morale prilagoditi delavnik, saj so za telefonske ali video klice in e-poĹĄto dijakov dosegljive tudi popoldne in zveÄ?er, ker imajo v dopoldanskem Ä?asu dijaki veliko obveznosti.

V razliÄ?nih obdobjih razliÄ?ne stiske

Prva dva tedna je bil vir stisk ĹĄok, pravi psihologinja Gabrijela Fidler, ki opravlja svetovalno delo na gimnaziji. ÂťDijaki so bili zmedeni, kako obvladovati situacijo, slediti so morali razliÄ?nim kanalom, na katerih je potekal pouk na daljavo, obÄ?utek so imeli, da dobivajo veliko veÄ? nalog kot prej. Ni bilo zaman vodilo, naj uÄ?itelji za delo doma pripravijo trikrat manj gradiva, kot bi ga predelali v ĹĄoli, saj uÄ?enci porabijo veÄ? Ä?asa, da predelajo navodila in opravijo nalogo.ÂŤ Nato so se iz tedna v teden razlike med dijaki veÄ?ale. Ti niso samo intelektualno razliÄ?no opremljeni, ampak tudi motivacijsko, organizacijsko razliÄ?no spretni. ÂťVeÄ? teĹžav so imeli tisti, ki teĹžje sprejemajo odgovornost, imajo manj motivacije, so manj samoiniciativni. TeĹžko so se zbrali, si organizirali Ä?as in se

spoprijeli s poukom na daljavo.ÂŤ stniki po skoraj vsem svetu. ÄŒe Tudi starĹĄi jim nudijo razliÄ?en se torej bojijo morebitnih slabĹĄih obseg podpore. ÂťEni starĹĄi bdijo maturitetnih rezultatov, naj vedo, na otroki in jim pomagajo pri da bo situacija zelo podobna na organizaciji dela. Drugi preveÄ? vseh slovenskih ĹĄolah in bodo sodelujejo pri uÄ?enju na dalja- tudi kriteriji za vpis na fakulteto vo, celo naloge delajo namesto verjetno prilagojeni situaciji. Ob otrok. Nekateri otroci pa so pre- koncu pouka lahko dijaki oprapuĹĄÄ?eni bolj sami sebi, morda vljajo tudi dva predmetna izpitudi zaradi prezaposlenosti star- ta, da dvignejo svoj uÄ?ni uspeh. ĹĄev, in se znajdejo po svoje.ÂŤ Sicer pa pri doseganju boljĹĄih V posebni stiski so bili dijaki, rezultatov in obvladovanju skrbi ki jim je ĹĄola predstavljala zato- bistveno pomaga organizacija Ä?iĹĄÄ?e pred raznimi neugodnimi razmerami.

V tem Ä?asu, ko niso mogli k pouku ali so se iz dijaĹĄkih domov morali vrniti k druĹžinam, so bili v polni meri izpostavljeni stiskam iz domaÄ?ega okolja. ÂťNekateri doĹživljajo hude Ä?ustvene teĹžave, pod stresom so in na tem podroÄ?Gabrijela Fidler: ÂťBrez izpopolnjevanja in ju imamo veliko dela spreminjanja sebe ni sprememb.ÂŤ ne le z dijaki, ki so Ĺže imeli odloÄ?be o posebnih potre- dela. Rutina je pomembna, slebah, paÄ? pa tudi s tistimi, ki so se denje urniku prav tako, poskrbeti prviÄ? znaĹĄli v Ä?ustveni stiski in ne pa je potrebno tudi za sprostitev najdejo podpore doma.ÂŤ z gibanjem v naravi in ohranjanVelika obremenitev, sploh za di- jem socialnih stikov.ÂŤ jake zakljuÄ?nih letnikov, je strah za prihodnost – tako za uspeh na Pomanjkanje osebnega maturi, vpis na fakulteto kot za stika gospodarske razmere in vplive Sodobna orodja omogoÄ?ajo na trg dela. ÂťMorda jim je lahko praktiÄ?no nemoteno delo na dav tolaĹžbo, da so v isti situaciji vsi ljavo. Vendar pa ne omogoÄ?ajo slovenski dijaki, kakor tudi vr- osebnih stikov in prepoznavanja poÄ?utja kot jih sreÄ?anja v Ĺživo.

Svetovalne delavke se ne morajo zanaĹĄati na to, da bodo dijaki Dijaki Ĺ CV so zelo pohsami poiskali pomoÄ?. Vsi niso valili prizadevanja ĹĄolskih dovolj samoiniciativni pri iskasvetovalk, ki iĹĄÄ?ejo razliÄ?ne nju pomoÄ?i in stiske zadrĹžujejo naÄ?ine za komunikacijo in v sebi, jim je nerodno, ne vedo so praktiÄ?no ves Ä?as na volkako naj zaÄ?nejo pogovor. ÂťPrav jo. To potrjuje uspeĹĄno delo zato pouk na daljavo ni dolgoroÄ?ĹĄolske svetovalne sluĹžbe in na reĹĄitev. Dlje, ko traja, veÄ?je so jo izpostavlja kot pomemrazlike med dijaki in uÄ?itelji, ki ben vmesni Ä?len med dijaki, imajo razliÄ?ne pristope in naÄ?ine uÄ?itelji in starĹĄi. dela,ÂŤ pravi sogovornica in doda-

ja, da je teĹžave bodisi pri usvajanju snovi bodisi pri odloÄ?itvah o nadaljnjem izobraĹževanju ali druge stiske teĹžje zaznati na daljavo. ÂťPozitivno sem preseneÄ?ena, da se kljub temu mnogi sami obrnejo na nas z raznimi vpraĹĄanji. Sicer pa nas nanje opozorijo razredniki, katerih vloga je sedaj ĹĄe toliko bolj pomembna, da bdijo nad otroki, njihovim deOb zaÄ?etku pouka na daljavo je svetovalna sluĹžba Ĺ CV na spletni strani vseh ĹĄol odprla svetovalni kotiÄ?ek, v katerem objavlja aktualne informacije o vpisnih rokih, opravljanju raznih obveznosti, pa tudi uporabne vsebine, kot so nasveti za ravnanje v tem Ä?asu, sprostitvene tehnike in podobno.

Naredite vsak dan nekaj dobrega zase, se ‚pocrkljajte‘, zavestno se trudite za svoje boljĹĄe poÄ?utje in krepite moÄ? pozitivnih misli in vizualizacije uspeha, svetuje psihologinja Gabrijela Fidler. ÂťKo se zalotite, da preveÄ? negativno razmiĹĄljate in tarnate, se ustavite in razmislite, kaj ste danes naredili, da boste dosegli svoj cilj.ÂŤ

ÂťÄŒeprav dobro delamo, se resniÄ?no trudimo in smo tako dijaki in starĹĄi kot uÄ?itelji in svetovalke presenetili sami sebe, kako prilagodljivi in inovativni smo ter koliko smo se iz situacije nauÄ?ili, moramo biti tudi kritiÄ?ni. So stvari, ki nam na daljavo lahko uidejo, ki jih lahko spregledamo, zato se bojim, da bomo nekatere posledice tega obdobja morali reĹĄevati v jesenskem Ä?asu.ÂŤ lom pri posameznih predmetih, odzivnostjo. To so potrdili tudi rezultati ankete, ki smo jo izvedli med dijaki in uÄ?itelji. ÄŒe se dijak ne odziva na maile, ni prisoten na video konferencah, ne oddaja nalog ali je zaÄ?el dosegati slabĹĄe rezultate dela kot obiÄ?ajno, je to poziv, da je treba vzpostaviti stik in preveriti, kaj se dogaja.ÂŤ

Izzivi v druĹžinah

StarĹĄi, ki so bili v tem obdobju doma in delali na daljavo, pa tudi tisti, ki so morali prepustiti otroke samim sebi doma, so prav tako razliÄ?no doĹživljali situacijo in se nanjo odzivali. Sogovornica pravi, da je v razmerah, ko so bile druĹžine ves Ä?as skupaj

zaprte v domove, priĹĄlo na dan veliko veÄ? napetosti v druĹžinskih odnosih. ÂťVendar je to lahko tudi priloĹžnost, da izboljĹĄamo medsebojne odnose. Ker smo prisiljeni biti skupaj, se lahko o stvareh odkrito pogovarjamo, sprejemamo kompromise tako otroci s starĹĄi kot partnerji med seboj.ÂŤ Pravi, da se sploh starĹĄi tistih otrok, ki imajo veÄ? teĹžav, obraÄ?ajo na ĹĄolsko svetovalno sluĹžbo. ÂťPoÄ?utijo se precej nemoÄ?ne. Nekateri so skoraj povsem obupali,

imajo obÄ?utek, da nimajo vpliva na otroka, da mu ne znajo pomagati pri spoprijemanju s teĹžavami, ker jih doĹživljajo z novega zornega kota. Prej je otrok velik del svojega Ä?asa preĹživel v ĹĄoli in so njegovo delo spremljali bolj posredno, sedaj pa v neposredni komunikaciji in v Ĺživo spremljajo otrokovo ĹĄolsko delo, odzivnost in opravljanje nalog. To je zanje nova situacija, s katero se nekateri toliko teĹžje spoprijemajo in se ĹĄele uÄ?ijo pravih reakcij.ÂŤ

KakĹĄne bodo posledice?

Mladostniki so dva meseca Ĺživeli v popolnoma drugaÄ?nih okoliĹĄÄ?inah, kot so jih navajeni.

Vplivale so na telesno poÄ?utje, stanje duha in misli. Kako kot psihologinja ocenjuje vpliv aktualnih razmer na odraĹĄÄ?ajoÄ?e mladostnike? ÂťMoram reÄ?i, da me skrbi.

Ta situacija bo zagotovo vplivala na vse nas. Redki bodo izĹĄli iz nje brez sprememb. Otroci, ki so bili Ĺže prej slabĹĄe opremljeni za spopadanje z Ĺživljenjskimi izzivi, bodo imeli ĹĄe veÄ? teĹžav, potonili ĹĄe globlje v svoje teĹžave, Ä?e ne bodo pravoÄ?asno naĹĄli in prejeli primerne pomoÄ?i. Bojim se za otroke, ki so bili pred epidemijo psihiatriÄ?no obravnavani, a so bili odpuĹĄÄ?eni v domaÄ?e okolje, kar je zelo hudo. Mislim pa tudi, da je to za marsikoga priloĹžnost za rast, neke spremembe, da se bomo bolj zaÄ?eli zavedati vrednot in dobrin. ÄŒe smo pripravljeni delati sami s seboj, pa lahko iz te situacije vsi potegnemo nekaj dobrega,ÂŤ je sklenila optimistiÄ?no in svetovala zdrav naÄ?in Ĺživljenja, povezovanje s pozitivno naravnanimi ljudmi in ohranjanje smisla za humor. đ&#x;”˛

UdeleĹženci opravljajo ĹĄe zadnje izpite Formalna izobraĹževanja na Ljudski univerzi Velenje konÄ?ujejo po naÄ?rtu – Ĺ tevilne druge aktivnosti pa znova odpirajo vrata ali pa se selijo na prosto Priseljenci se spet uÄ?ijo slovenskega jezika

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – ÂťV Ä?asu epidemije so se fiPriseljencem v ĹĄirĹĄi lokalni skupnosti ziÄ?na vrata Ljudske univerze Velenje in bodo v okviru SrediĹĄÄ?a medkulturnega vseh njenih dislokacij zaprla, na steĹžaj dialoga Velenje junija zopet na voljo pa odprla virtualna vrata. Z vsemi udele- ĹĄtevilne aktivnosti, kot so uÄ?enje slovenĹženci, predavatelji in ostalimi zunanjimi skega jezika, svetovanje, informiranje v sodelavci smo okrepili naĹĄe spletne vezi. integracijski toÄ?ki ter enkratne izobraKomunikacija, individualne konzultaciVrata odpira tudi Medgeneracijsko je, skupinska on-line predavanja, opravljasrediĹĄÄ?e SAĹ A – Generacije pod nje on-line izpitov in KroĹĄnjo v Ĺ oĹĄtanju. Delavnice Ĺže ĹĄe bi lahko naĹĄtevala, potekajo v manjĹĄih skupinah, Ä?e je smo sprejeli s prijetmoĹžno, na prostem. nim vznemirjenjem, kajti posebne okoliĹĄÄ?ine vedno vodijo do zanimivih reĹĄitev in novih izzivov. Ĺževalne in kulturne dejavnosti. Projekt, Ponosni smo, da se naĹĄa formalna izo- ki ga financira Ministrstvo za notranje braĹževanja konÄ?ujejo po planu, udele- zadeve in Sklad za azil, migracije in Ĺženci opravljajo ĹĄe zadnje izpite, pripra- vkljuÄ?evanje, se poÄ?asi bliĹža h koncu, ve na poklicno maturo in zakljuÄ?ni izpit vendar upajo, da se bo uspeĹĄna zgodba so 'v nizkem startu',ÂŤ pravi direktorica nadaljevala tudi po koncu projekta.

Brigita KropuĹĄek Ranzinger.

â?ą

Planet generacij kombinirano

V VeÄ?generacijskem centru Planet generacij bodo aktivnosti v razliÄ?nih delavnicah (uporaba pametnih telefonov, uporaba aplikacije Zoom in Viber, pogovorne delavnice s psihologom, angleĹĄÄ?ina, kvaÄ?kanje in ĹĄivanje ‌) izvajali kombinirano, v manjĹĄih skupinah in na daljavo. ÂťVes Ä?as je na voljo individualna pomoÄ?, katere glavni namen je reĹĄevanje razliÄ?nih stisk in teĹžav. V tem Ä?asu je izjemno aktualna tehniÄ?na pomoÄ? in podpora, s katero udeleĹžencem pomagajo pri nameĹĄÄ?anju in uporabi razliÄ?nih aplikacij, ki omogoÄ?ajo komunikacijo na daljavo.ÂŤ

Simulacije zaposlitvenih razgovorov v naravi

Vsi udeleĹženci prve izvedbene skupine Programa socialne aktivacije so na domaÄ? naslov prejeli pralne zaĹĄÄ?itne maske. ÂťZ vsakim udeleĹžencem programa imamo tedensko individualne razgovore, na katerih skupaj pregledamo doseĹžene cilje ter iĹĄÄ?emo moĹžnosti in reĹĄitve za aktivno pribliĹževanje trgu dela, iskanju zaposlitve, usposabljanja ali bodisi pridobivanja novih kvalifikacij. ÄŒe bo vreme dopuĹĄÄ?alo, bomo del skupinskih programskih aktivnosti izhodnega modula prenesli v naravo.ÂŤ Na prostem bodo izvajali simulacije zaposlitvenih razgovorov, osebne predstavitve delodajalcem, krepili veĹĄÄ?ine telefonske komunikacije s potencialniNa vraÄ?anje udeleĹžencev so se na Ljudski univerzi Velenje skrbno mi delodajalci. Te dni oblipripravili. (foto: arhiv LU) kujejo Ĺže novo skupino za đ&#x;”˛ program. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

28. maja 2020

Postavljeni so temelji za upravljanje kulturne dediĹĄÄ?ine Iz 900 strani dolgega dokumenta smo izluĹĄÄ?ili nekaj konkretnih ukrepov in ciljev upravljanja Velenjskega in Ĺ aleĹĄkega gradu in graĹĄÄ?ine Gorica Tina Felicijan

Mestna obÄ?ina Velenje je pred kratkim sprejela naÄ?rt upravljanja objektov gradu Velenje in Ĺ alek ter graĹĄÄ?ino Gorica. S tem je zagotovila varstvene in razvojne ukrepe in aktivnosti ter doloÄ?ila strateĹĄke in izvedbene usmeritve za celovito ohranjanje in upravljanje kulturne dediĹĄÄ?ine, ki bo omogoÄ?alo trajnostni razvoj spomenikov in njihovih obmoÄ?ij. Dokument je temelj za letne programe dela in njihove finanÄ?ne okvirje, lokalni akcijski naÄ?rt za ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine in drugih aktivnosti za vzdrĹževanje, ohranjanje, rabo in razvoj potenciala treh objektov.

Obsega celovit opis dediĹĄÄ?ine, analizo in oceno stanja ter ukrepe varstva in razvoja. Vsebuje izhodiĹĄÄ?a in strategije za upravljanje, vzdrĹževanje in izboljĹĄevanje stanja kulturnih spomenikov.

Predvidene so tudi aktivnosti, ki bodo spodbudile ĹĄirĹĄo rabo spomenikov in njihovih obmoÄ?ij, saj je eden osrednjih ciljev naÄ?rta upravljanja predstavljanje lokalne kulturne dediĹĄÄ?ine z atraktivnimi vsebinami za privabljanje prebivalcev in obiskovalcev, je sporoÄ?ila MOV, ki je naÄ?rt pripravila v okviru evropskih projektov HICAPS in RUINS, program Srednja Evropa. Kaj to

pomeni v praksi? Kateri ukrepi so predvideni, kakĹĄni bodo uÄ?inki in kako izpolnjujejo strateĹĄke cilje, smo povzeli v pogovoru s Ä?lanico projektne skupine UrĹĄko GaberĹĄek.

Kaj je pokazala analiza stanja objektov?

jo, Ä?akajo jo Ä?iĹĄÄ?enje notranjĹĄÄ?ine, restavratorska dela, medtem pa bodo iskali vsebine, s katerimi bodo objekti vrnili Ĺživljenje.

ta, priprava sodobne dokumentacije objekta z okolico in obstojeÄ?ega arhivskega in depojskega arhiva ter dodatne zgodovinske in etnografske raziskave. Med prvimi uresniÄ?enimi cilji bo urejanje grajske okolice, ki se bo po Ĺže izvedeni prenovi grajskega parka nadaljevala s prenovo vodnjaka, rekonstrukcijo peĹĄpoti po griÄ?u, novo urbano opremo, stopniĹĄÄ?em in paviljonom.

Med pripravo upravljalskega naÄ?rta za Ĺ aleĹĄki grad je obÄ?ina

V najboljĹĄem stanju je Velenjski grad, saj se v objekt redno vlaga in Ĺživi. Ĺ aleĹĄki grad je ruĹĄevina v slabĹĄem stanju, vseeno pa je oplemeniten z vsebinami, za katere v najveÄ?ji meri skrbi TuristiÄ?no Med raziskavami za druĹĄtvo Ĺ alek. GraĹĄpripravo dokumenta so Ä?ina Gorica pa je povsem zapuĹĄÄ?ena in v pri vseh treh objektih slabem stanju, poroÄ?a odkrili nekaj ĹĄe neznanih sogovornica. zgodovinskih podatkov Glede na razliÄ?no in potreb po dodatnih stanje objektov so tudi ukrepi in aktivraziskavah. nosti zanje razliÄ?ni. ÂťPredvsem je potrebno vsem trem zagotoviti redno vzpostavila stik z lastniki parvzdrĹževanje, varnost objektov cel na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju gradu in in s tem obiskovalcev, potrebno ugotovila, da so jih nekateri pripa je razmiĹĄljati o dolgoroÄ?nem pravljeni prodati, kar bo obÄ?ini razvoju, ki bo zagotovil trajnost,ÂŤ olajĹĄalo prihodnje upravljanje. pravi.

Zato dokument vsebuje predkupne pravice in Ä?asovno opredeKakĹĄni so v zvezi s tem ljuje odkupe. Sicer je prioriteta ukrepi? pri Ĺ aleĹĄkem gradu vzpostavljaSprejeti ukrepi za Velenjski nje varnosti in izvedba obnove. grad so med drugimi sprotno Potrebno je zapreti vhod v sam vzdrĹževanje in obnavljanje objek- stolp, ki zaradi kruĹĄenja kamenja ni varen za obisk. Pripravili bodo naÄ?rt poĹžarne varnosti ruĹĄevin, ki bo omogoÄ?il bolj varno UrĹĄka GaberĹĄek: ÂťNaÄ?rt bo MOV kot odgovorni lastnici vseh izvedbo prireditev na gradu. V objektov omogoÄ?al, da bodo ukrepi za ohranjanje, vzdrĹževanje naslednji fazi, predvideni do leta in razvoj celostni, sistematiÄ?ni, strokovno podprti in bodo vklju2023, bodo stekli konservatorski Ä?evali interese vseh ciljnih skupin. Sprejet je za pet let, zasnovan in restavratorski projekti, sodopa je dolgoroÄ?no. Aktivnosti so skrbno naÄ?rtovane, finanÄ?no ben posnetek objekta, geodetopredeljene, opredeljen pa je tudi izvajalec.ÂŤ ske, statiÄ?ne in druge analize za

Kaj pa strateĹĄki cilji?

Vizija Velenjskega in Ĺ aleĹĄkega gradu je, da postaneta najatraktivnejĹĄi grajski stavbi na Slovenskem in ĹĄirĹĄe. Vizija razvoja graĹĄÄ?ine Gorica pa je v prvi fazi usmerjena v sĂĄmo ohranitev stavbe in parka ter doloÄ?itev ustrezne prihodnje rabe, ki bo omogoÄ?ala revitalizacijo degradiranega obmoÄ?ja. KljuÄ?ni strateĹĄki

â?ą

Ĺživljenje ter zadovoljstvo lokalnih prebivalcev, zaposlenih in turistov.

Osrednji cilji, ki jih naÄ?rt opredeljuje za graĹĄÄ?ino Gorica, so povezani z njenim vzdrĹževanjem.

Za grad Ĺ alek z omogoÄ?anjem trajnostnega razvoja – vzpostavitvijo osnovne turistiÄ?ne infrastrukture, krepitvijo primernih dejavnosti na ruĹĄevini in rastjo obiska ruĹĄevine. Cilji za Velenjski grad pa se osredotoÄ?ajo na vzdrĹževanje in dopolnitev turistiÄ?ne infrastrukture, dodatne programe in krepitev dejavnosti na obmoÄ?ju objekta. Ĺ aleĹĄki in Velenjski grad bosta dobila tudi vsaj tri nove turistiÄ?ne produkte in vsaj en projekt, podprt s finanÄ?nimi mehanizmi.

In financiranje?

VeÄ?ino denarja za aktivnosti na Velenjskem in Ĺ aleĹĄkem gradu ter graĹĄÄ?ini Gorica bo Mestna obÄ?ina Velenje zagotovila iz svojega proraÄ?una, projektne skupine pa bodo iskale priloĹžnosti za prijavo posameznih aktivnosti na razne razpise za sofinanciranje. đ&#x;”˛

potrebno sanacijo in osnovno turistiÄ?no infrastrukturo. Ĺ ele po letu 2030 se bo lahko objekt oplemenitil z inovativno turistiÄ?no infrastrukturo in novimi vsebinami.

GraĹĄÄ?ina Gorica pa bo v prvih petih letih dobila sodoben geodetski posnetek in dokumentaci-

cilji vseh treh so celostno ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine in kulturne historiÄ?ne krajine, spodbujanje, doĹživljanje in spoznavanje grajske dediĹĄÄ?ine s sodobnimi tehnologijami, poveÄ?anje pomena objektov kot kulturnih spomenikov in njihove prepoznavnosti, Ä?im moÄ?nejĹĄa vpetost v sodobno

Eden od stebrov turizma Ĺ aleĹĄke doline je kulturna dediĹĄÄ?ina, posebno gradovi.

Da bi bolj celostno in strateĹĄko upravljali, vzdrĹževali in obnavljali objekte, jih oplemenitili z vsebinami in dvignili njihov turistiÄ?ni potencial, je nastal dokument, ki opredeljuje ukrepe za doseg ciljev. Je osnova za letne programe dela, ki jih bo s strokovno ekipo in aktivnim vkljuÄ?evanjem vseh udeleĹženih pripravljal upravljalec – Muzej Velenje.

Spletni likovni in fotografski Otvoritev 52. razstave Likovni svet nateÄ?aj otrok prestavljena na oktober Celjska koordinacija Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je razpisala tematski likovni in fotografski nateÄ?aj umetniĹĄkih del, ki jih navdihujejo aktualne razmere OkoliĹĄÄ?ine, ki jih je prinesla korona ĹĄno prikazal navidezno ustavljen Ä?as, ki kriza, so na eni strani moÄ?no upoÄ?a- je spodbudil ustvarjalnost in drugaÄ?en snile utrip ljubiteljskega ustvarjanja, po pogled na Ĺživljenje. Prispela dela bo predrugi pa zagotovo spodbudile ustvarjal- gledal mojster fotografije Jure Kravanja nost in morda izvabile celo hudomu- in za pet najboljĹĄih napisal recenzijo. ĹĄnost, razmiĹĄljajo na obmoÄ?nih izpostavah Za sodelovanje na nateÄ?aju je celjske koordinacije potrebno izpolniti spletno prijavnico.

JSKD. Zato so razpiSprejemajo dela, nastala od 12. marca, sali spletni likovni in fotografski nateÄ?aj z rok prijave pa je 15. junij. Izbrana dela naslovom Kako smo bodo v spletni galeriji FB JSKD na preĹživeli karanteno ogled en mesec. in se celo smejali.

Namenjen je osnovnoĹĄolcem zadnje triade, srednjeĹĄolcem Likovni ustvarjalci pa lahko poĹĄljejo foin odraslim ljubiteljskim fotografom in tografijo enega likovnega dela. Pregledal likovnim ustvarjalcem iz obÄ?in Celje, jih bo akademski slikar Denis SenegaÄ?LaĹĄko, Mozirje, RogaĹĄka Slatina, Slo- nik, prav tako izbral pet najboljĹĄih in o venske Konjice, Ĺ marje pri JelĹĄah, Ĺ en- njih napisal recenzijo. tjur, Velenje in Ĺ˝alec.

Dela sprejemajo na e-naslov jskd.veFotografi lahko sodelujejo z eno foto lenje@gmail.com, vse podrobnosti o zgodbo, sestavljeno iz serije treh foto- pripravi fotografskih in likovnih del za grafij. Lahko so Ä?rno-bele ali barvne, nateÄ?aj pa so objavljene na spletni straizraĹžajo pa naj inovativen pristop, ki ni JSKD. đ&#x;”˛ tf bo vsebinsko sledil tematiki in hudomu-

â?ą

Komisija pregledala okoli 2.000 izdelkov Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Osnovna ĹĄola Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj je oktobra lani razpisala likovni nateÄ?aj za 52. drĹžavno razstavo Likovni svet otrok 2020. Tema je bila Uporaba barvnih kontrastov na razliÄ?nih podroÄ?jih likovnega ustvarjanja.

Likovne izdelke, ki so morali na ĹĄolo prispeti do letoĹĄnjega 15. februarja, je komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki s pedagoĹĄke fakultete Maribor (predsednik MatjaĹž Duh, Ä?lana TomaĹž ZupanÄ?iÄ? in Jerneja Hercog), Ĺže pregledala, odbrala dela za razstavo in se tudi odloÄ?ila o tem, katera so tista, ki bodo nagrajena.

V Ĺ oĹĄtanju so Ĺže navajeni, da je otvoritev razstave najboljĹĄih likovnih izdelkov otrok iz vrtcev in osnovnih ĹĄol iz vse Slovenije, ki potem prostore ĹĄole krasijo vse leto in si jih je vse leto tudi mogoÄ?e ogledati, v tretjem tednu maja. Letos pa ne bo tako. ÂťKoronaÂŤ je razstavo, za katero je sicer vse pripravljeno, premaknila na oktober.

Odziv na nateÄ?aj je bil znova velik.

Ravnateljica mag. Majda Zaverťnik – Puc je povedala, da je na ťolo prispelo okoli 2.000 izdelkov iz ene srednje ťole,

Strokovnjaki s podroÄ?ja likovnega izraĹžanja so izdelke za razstavo odbrali pred razglasitvijo epidemije. Kdo bi si takrat mislil, da otvoritve letos ne bo v tretjem tednu maja?

dvainsedemdesetih osnovnih ĹĄol in dvanajstih vrtcev in ĹĄtirih centrov za vzgojo in usposabljanje, ki so ustvarjali pod budnimi oÄ?mi 182 mentorjev. ÂťImamo Ĺže tudi prve, neuradne podatke o nagrajencih. Na uradne pa bo treba poÄ?akati

do otvoritve. Za zdaj lahko povem le, da bomo podelili tri zlata priznanja, tri srebrna in 145 bronastih.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

28. maja 2020

Zborovsko petje je svojevrsten izziv in uĹžitek Enaindvajset let zgodbe Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora – Premakne jih zborovska pesem brez popularnega nastavka – Sodelovanje z LaÄ?nim Franzem Jasmina Ĺ karja

Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor sodi med dobro znane zbore, ki jih odlikuje odliÄ?en zborovski zvok Ĺžlahtno izbranih glasov, ki se posluĹĄalstva vedno znova dotaknejo s svojimi interpretacijami pesmi. Zbor ljubiteljskih pevcev, ki izvaja glasbo na viĹĄjem nivoju, ĹĄteje med ĹĄestindvajset in trideset Ä?lanov, med njimi jih najveÄ? prihaja iz pedagoĹĄkih poklicev, nekaj je ĹĄtudentov, tudi zdravnikov. ÂťSmo pisana druĹĄÄ?ina, pri kateri je vsak posameznik zelo pomemben,ÂŤ pove Matej JevniĹĄek, asistent zborovodkinje, profesor glasbe in magister socioloĹĄkih znanosti, ki se spominja rasti zbora, ki so ga na zaÄ?etku jemali kot podaljĹĄek gimnazijskega zbora. ÂťNa zaÄ?etku smo ga dojemali naivno otroĹĄko, zaletavo in iskrivo, Ä?eprav je iskrivost ĹĄe vedno prisotna. Gotovo tudi zaradi naĹĄe zborovodkinje Danice PireÄ?nik, ki je vseskozi naĹĄ steber. Danes ga jemljemo kot odrasel sestav, ki je bolj resen in zrel, zaradi Ä?esar se nas kakĹĄen potencialni pevec ustraĹĄi, ker misli, da smo zelo resni.

Ampak zbor, ki prepeva tovrstno literaturo kot mi, mora ohranjati resnost.ÂŤ

Vedno veÄ? je zborov, ki bi prepevali skladbe tipa ťubiduÂŤ

Zbor je nastal leta 1999, najbolj ponosni so na evropski grand prix – vĂŠliko nagrado, ko so prejeli prvo nagrado, to je bilo najveÄ?je priznanje zboru. Njihova velika medalja pa so tudi domaÄ?a tekmovanja NaĹĄa pesem, eno najteĹžjih zborovskih tekmovanj, kamor se prijavijo najboljĹĄi zbori, ki imajo za sabo precej kilometrine zborovske prakse, solo petja, zaradi Ä?esar je konkurenca zares huda. Ponosni so, da Ĺže vrsto let zaznamujejo tako lokalno kot slovensko zborovsko krajino, sploh, ker se ĹĄtevilo zborov manjĹĄa, kvaliteta nekaterih pa na eni strani raste, spet drugih (po drugi strani) pa moÄ?no pada.

Kje so zbori, ki jih zdruĹžuje veselje do muziciranja? JevniĹĄek odgovori: ÂťZborovska sredina, ki je bila zelo moÄ?na letih med 1995, 2005 in 2010, je poniknila.

Sredine ni veÄ?. Mi in Svoboda Ĺ oĹĄtanj smo ĹĄe na naĹĄem koncu, nekaj jih je ĹĄe na celjskem koncu. Je pa tudi nekaj zborov, ki so prerasli ljubiteljske okvire.

OpaĹžam, da se na tekmovanjih pojavljajo predvsem zbori fakultet, ki so na viĹĄji ravni, saj imajo veÄ? profesionalnih pevcev. Mi smo ljubiteljski pevci, v naĹĄem zboru je pet glasbenikov, ostali so ljubiteljski pevci. Zanimivo je predvsem to, da se zadnje Ä?ase zborovska scena spreminja, vedno veÄ? je takih, ki bi prepevali skladbe tipa ťubiduÂŤ, vse manj pa takih, ki prepevajo tehniÄ?no zahteven in vsebinsko tehten program. Nas ťubiduÂŤ ne privlaÄ?i, saj je vokalni pop-jazz precej laĹžji od renesanÄ?ne in baroÄ?ne zborovske glasbe, ki se je redkeje lotevajo zbori pri nas, saj so tako iz-

vajalsko kot interpretacijsko zelo zahtevne. Popularna literatura za zbore je enostavnejĹĄa, hitreje zapomnljiva, uÄ?inek pri obÄ?instvu pa je takojĹĄen. Hipnost takoj sprosti in razveseli obÄ?instvo, ker je glasba enostavna in gre hitro v uho. Podobna je primerjava med popularno in klasiÄ?no glasbo.ÂŤ

Pesmi razliÄ?nih Ĺžanrov

Ĺ a l e ĹĄk i a k a demski pevski zbor svojo prepoznavnost gradi na kvalitetnem programu in razliÄ?nih Ĺžanrih in dokazuje, da se s trdnim delom in voljo, predanostjo, predvsem pa ljubeznijo do glasbe da veliko doseÄ?i. Matej JevniĹĄek o nepozabnih izkuĹĄnjah, ki bogatijo, poglabljajo prijateljske vezi in sproĹĄÄ?ajo tako pevce kot obÄ?instvo, pravi: ÂťZdi se mi, da tisti, ki prihajajo na naĹĄe koncerte, toÄ?no vedo, kaj lahko priÄ?akujejo. Da bo naĹĄ repertoar

rovskega petja kot mi starejĹĄi.

Veseli pa smo, da se zborovska piramida v Velenju v zadnjem Ä?asu malo popravlja in bo mogoÄ?e spet takĹĄna, kot je bila petnajst let nazaj, pravi JevniĹĄek, ki mu sodelovanje v zboru prinaĹĄa veliko lepega, predvsem druĹženje in spoznavanje novih ljudi. Tudi na koncertih v lokalnem okolju,

nje med zbori pa je pri nas zelo aktivno.ÂŤ

Kondicija je potrebna tudi pri petju

NataĹĄa Tajnik Stupar

Na najlepĹĄi moĹžen naÄ?in pa so si Ä?lani Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora krajĹĄali Ä?as tudi v Ä?asu epidemije – s pesmijo. ÂťÄŒeprav smo v Ä?asu karantene ĹĄli vsi kondicijsko navzdol, ker dvomim, da so ljubiteljski pevci ‚delali na dihu in na postavitvi glasu›, smo se sreÄ?evali preko videokonferenc in sestankov. PoskuĹĄali smo celo peti, jaz sem igral spremljavo na klavir, vendar je bilo nemogoÄ?e, ker je zamik med vsemi pevci prevelik.

Obstaja posnetek, ki je zelo zanimiv, vendar neuporaben. Upam, da bomo lahko kmalu zapeli kot prijatelji za svojo duĹĄo. Vendar bomo potrebovali kar nekaj Ä?asa, da spet pridemo na isto raven kot pred razglasitvijo epidemije.

Smo pa poskrbeli tudi za rojstnodnevno preseneÄ?enje, ko smo naĹĄi zborovodkinji Ä?isto na zaÄ?etku epidemije priMatej JevniĹĄek: ÂťPrepoznavnost graditi na popularnih ĹĄli zapet za rojstni dan: zvrsteh pri zboru mora biti naÄ?rtna. Nismo na kupu vsak s svojim avtomobitakĹĄni, ki bi si tega Ĺželeli.ÂŤ lom in ji tako pokazali, da nismo pozabili na-

ÂťSodelovanje z zasedbo LaÄ?ni Franz je nastalo preko bivĹĄega pevca gimnazijskega zbora Tineta ÄŒasa, ki v skupini igra kitaro.

Spomnil se je name, da bi lahko napisal zborovski aranĹžma, tako je steklo sodelovanje. ÄŒisto po zborovski liniji. Gre za pesem NaĹĄa kri ne bo nikoli bela, ki je nastala kot manifest, skupinski krik in je bila izvedena s sodelovanjem manjĹĄega ĹĄtevila pevcev, ker studijske zmoĹžnosti za veÄ?jo zasedbo niso bile izvedljive. ÄŒe se bo pokazala moĹžnost sodelovanja v prihodnje, kar je izrazila tudi zasedba, se bomo pridruĹžili.ÂŤ obsegal glasbo vseh obdobij in oblik (z obdobji renesanse, romantike in moderne). Posebno mesto dajemo tudi slovenskim ljudskim pesmim. NaĹĄa zborovodkinja stremi tudi k temu, da zbor dobiva svetle in naravne vokale pri vseh glasovih. Nastopi pa teĹžava, Ä?e se zamenja velika veÄ?ina zasedbe, saj mlajĹĄi pevci niso veÄ? (ĹĄe) tako veĹĄÄ?i zbo-

kjer veliko nastopajo. ÂťMO Velenje nam je zelo naklonjena in je naĹĄ glavni podpornik. Si pa zbori Ĺželimo tudi sodelovanja, saj ugotavljamo, da se zborovsko obÄ?instvo zmanjĹĄuje in zbori s sodelovanjem laĹžje izpeljejo koncert z manj programa. TeĹžko je narediti uro in pol dolg samostojni koncert. Poleg tega glasbeno ustvarjanje tudi povezuje, kroĹže-

Karantenska tiĹĄina

njo, saj je oseba, ki je zelo pomembno vplivala na naĹĄ glasbeni razvoj in odliÄ?no opravlja svoje poslanstvo. Tudi zaradi nje se zavedamo, da je ĹĄe kako pomembno hoditi na vaje, da je vsak pevec pomemben Ä?len v verigi, da mora dihati z zasedbo, Ä?utiti srÄ?ni utrip levo in desno od sebe in vedeti, kaj se dogaja,ÂŤ strne JevniĹĄek besede ob koncu in v svojo druĹžbo ĹĄe povabi nove pevce, ki jih sprejemajo naÄ?eloma na zaÄ?etku sezone, septembra. ÄŒe Ĺželite svoj prostor in Ä?as zapolniti z ubrano pesmijo in imate muzikalni Ä?ut, lahko nekaj k obogatitvi slovenske zborovske glasbe prispevate tudi sami. Tako, da se jim pridruĹžite. đ&#x;”˛

ÄŒeprav je v Ä?asu karantene bila moja glavna okupacija ĹĄola: tretjeĹĄolec, ĹĄestoĹĄolec in moji dragi dijaki, je bil mikrodel mojega Ä?asa namenjen tudi ustvarjanju ali vsaj razmiĹĄljanju o ustvarjanju. Ko mi ni uspelo vleÄ?i barve v Ĺživo, sem jo v mislih. NaÄ?rtovala sem velike slike, ki po vsej verjetnosti ne bodo nikoli izvedene. Predstavljala sem si samotne poljane naĹĄe Ä?iste Matere Zemlje. Prve tedne karantene si bom za vedno zapomnila po fotografijah naĹĄega obstalega sveta, praznih ulic, modrega neba in neverjetnega vonja pomladi, za katero se mi zdi, da je letos resniÄ?no cvetela. Sprehodi po gozdovih z mojimi fanti so bili v znamenju iskanja skritih poti, karantena pa vÄ?asih izgovor za ĹĄe veÄ?je iskanje samote, ki jo imam nadvse rada. Vidim, da zame in tudi kar nekaj mojih prijateljev umetnikov karantenski ‘social distance’ ĹĄe naprej ostaja naĹĄ Ĺživljenjski slog in verjetno je tudi prav tako, saj dobra umetnost, vsaj po moji izkuĹĄnji, nastaja v samoti, kjer lahko svojo pozornost zlijeĹĄ le v eno dejanje, v ustvarjanje. Velik pomp in populizem v umetnosti nikoli nista bila znanilca kvalitete. Tudi sedaj (tako kot v umetnosti) ste lahko, dragi bralci, bili priÄ?e, kako hitro se razkrije druĹžba, njena beda in neĹželjena Ä?loveĹĄka narava obnaĹĄanja.

DruĹžabna omreĹžja in njihovi algoritmi so idealni kanali za razĹĄirjanje neumnosti posameznikov in tudi naĹĄe neumnosti, da jim slepo sledimo. Spoznala sem, da je jamranje ena od zelo razĹĄirjenih taktik za doseganje ciljev, tako individualnih kot tudi druĹžbenih. Potem histerija, nesprejemanje danih okoliĹĄÄ?in in stiska razvajenega viĹĄjega srednjega razreda, ko mu odzvameĹĄ kruha in iger, ga prisiliĹĄ skrbeti za lastne otroke 24 ur na dan in 7 dni v tednu. TeĹžko je biti doma s svojimi mulci, Ä?e te nihÄ?e veÄ? ne uboga, cel dan ‘nabijajo’ igrice in bulijo v telefone, ti pa jim to dovoliĹĄ, saj tudi ti buliĹĄ v telefon ali raÄ?unalnik na Facebook, bereĹĄ knjige, ki ti jih je priporoÄ?ila tvoja samska prijateljica, zraven pa protestiraĹĄ, ker ne moreĹĄ v Ĺ oĹĄtanj ali na Polzelo, ne razumeĹĄ toÄ?no, za kaj gre, a vendar je potrebno tvojim tritisoÄ?im sledilcem na FB vsake pol dneva kaj servirati, saj potem neskonÄ?no uĹživaĹĄ v svojih vĹĄeÄ?kih. Ooo, potem je treba ĹĄe skuhati kosilo. In to vsak dan, si lahko mislite. Otroci noÄ?ejo jesti tvoje paĹĄte vsak dan, pa juh iz vreÄ?ke. HÄ?i ti v svoji sobi kadi travo in ‚ga Ĺžurajo s frendi’, skrbi te, Ä?e bo padla kazen, ko jih bodo dobili, mulce jedne. Potem jejo ĹĄe te tabletke za 2 eur. Raje daĹĄ Ĺžepnino, kot pa posluĹĄaĹĄ teĹženje. UgotoviĹĄ, da si sama in da ĹĄe tisti, za katere si mislila, da so tvoji prijatelji, so ‘kr neki’. Potem se zaÄ?neĹĄ ljubiteljsko ukvarjati s politiko, ki je tvoje popoldansko maĹĄilo za to, da se odklopiĹĄ od mulcev, vonj trave te tako sploh ne moti veÄ?, hÄ?i je ‘skoz’ zadeta. To je njeno Ĺživljenje, si praviĹĄ. KonÄ?no odprejo ĹĄole, mulc gre v ĹĄolo, hÄ?i pa je ĹĄe vedno doma. Tri mesece je igral ‘Call of Duty’, vsaj pet ur na dan. Skoraj se ti zmeĹĄa, ĹĄe ti greĹĄ v sluĹžbo.

RazmiĹĄljaĹĄ o plastiÄ?nih rokavicah do podpazduhe za previjanje otrok v vrtcu. Briga te za otroke, to je kot krompir, tvoj ĹĄiht, za katerega komaj Ä?akaĹĄ, da ga bo konec.

S sinom greva na sprehod mimo na novo nastalega mravljiĹĄÄ?a, ki ga mravlje pridno gradijo. Postojiva in zaÄ?udena prisluhneva, kako se sliĹĄi delo mravelj, ki gradijo. Kot da bi ĹĄelestele drobne kapljice deĹžja, kot da bi nama Narava spregovorila. Stojiva in posluĹĄava, neverjetno.

Tudi mesto izza hriba je tiho, po navadi ima svoj glasen brleÄ?i zvok, a sedaj je vse tiĹĄje. Kot bi se iz kokona izlegal Ä?udovit ogromen metulj, ki potrebuje mir in tiĹĄino. Karantena je preÄ?istila naĹĄ zrak, naĹĄe misli, nas okrepila in prisilila v razmislek o tem, kako bi lahko bolje organizirali svoje Ĺživljenje. Kako bi lahko Ĺživeli veÄ? z manj.

RazoÄ?arana sem nad sistemom, ki veÄ?inoma sluĹži viĹĄjemu srednjemu razredu. Odrinjeni in ranljivi nikoli nimajo in niso imeli glasu.

NaĹĄa druĹžba je bolna, zdi se mi, da imamo dva velika pacienta na novo, ĹĄolo in druĹžino. V ĹĄoli se je izgubil uÄ?itelj, ki je pozabil, da je ĹĄola zaradi otrok in ne zaradi uÄ?iteljev. DruĹžina je svojo odgovornost za vzgojo otrok preloĹžila na sistem, starĹĄi – tudi tisti izobraĹženi in operativni, ne morejo veÄ? vzgajati otrok, saj noÄ?ejo ‘zapravljati’ svojega Ä?asa, sebiÄ?no potisnejo otroke v neĹĄteto popoldanskih aktivnosti in prostoÄ?asnih dejavnosti, karentena pa je to ustavila in ‘prisilila’ druĹžine v skupno preĹživljanje Ä?asa. Porast druĹžinskega nasilja in zasvojenosti z zasloni, drogami, otroci pogosto prepuĹĄÄ?eni sami sebi, ampak to v druĹžinah izobraĹženih in materialno preskrbljenih starĹĄev. StarĹĄi potrebujejo pomoÄ?, ker noÄ?ejo veÄ? vzgajati svojih otrok, enostavno ne ljubi se jim. Kuga je razkrila to ‘razvajeno ĹĄentflorjansko gospodo’, ki je svojo mladeĹž postavila na mesto nekje tam zadaj, ne vedoÄ?, da je to njihova lastna prihodnost.

Sanjarim o tem, kako bo sedaj fino. Kako bomo sposobni postaviti drugaÄ?en in boljĹĄi svet in kako bomo pazili drug na drugega, se imeli radi in konÄ?no bili kot eno. Mi, ljudje. Verjamem, da bo. Gotovo enkrat. Najprej pa vsak sam bolje in potem vsi skupaj odliÄ?no.

No, in tako sem kolumno zapisala v boljĹĄem kot pa pred mesecem dni. Ni se zgodilo to, kar se je Ekvadorju ali Italiji. HvaleĹžnost iz srca. Sedaj pa zavihajmo rokave, vsak zase, nekateri na vrtu, drugi na gradbiĹĄÄ?u. Dragi moji bralci, vse dobro in lep uvod v poletje vam đ&#x;”˛ Ĺželim. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

28. maja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Kaj pa vas osreÄ?uje?

Da je Ĺživljenje radijskega moderatorja nekaj posebnega, vam bo z veseljem priÄ?arala vedno nasmejana Vesna GlinĹĄek, ki so ji poleg radia najveÄ?je veselje konji (lahko tudi v obratnem vrstnem redu). Takole je premiĹĄljala, ko smo jo zadnjiÄ? izzvali na to temo. ÂťPrepriÄ?ana sem, da se je vsak od vas Ĺže kdaj vpraĹĄal, kaj je pravzaprav sreÄ?a? Stabilna veza? DruĹžina? Prijatelji? Denar? Dobra sluĹžba? Pa se ustavimo pri slednji. Katera je zares dobra sluĹžba? Tista, ki prinaĹĄa veliko denarja in je v resnici sploh ne maramo, ali tista, za katero se je vredno zbuditi (pre) zgodaj zjutraj, zanjo motivirano vstopiti v nov dan in jo nadaljevati do poznega veÄ?era? In podobno zgodbo ponoviti naslednji dan, pa naslednji in naslednji ... Bi znalo biti. Pa Ä?eprav ima zgoraj zapisana beseda (pre)zgodaj pravzaprav veliko globlji pomen, kot bi si mislili.ÂŤ Kaj si hotela povedati s tem globljim pomenom, jo vpraĹĄamo: ÂťNo, Ä?e ti vsak torek in Ä?etrtek sedem in veÄ? budilk zvoni Ĺže pred pol peto zjutraj ..., in nato ĹĄe kakĹĄen klic na telefon vsakiÄ? z isto vsebino. BediĹĄ? Si vstala? Zares? PriseĹžeĹĄ?

Si na nogah? Ne, niti minute veÄ? ne smeĹĄ dremati, zaspala boĹĄ nazaj ... Tako nekako je videti moje jutranje prebujanje za radio, niÄ? kaj bolj obetavna pa niso niti druga ju-

tra, ki kliÄ?ejo po obveznostih pri konjih.ÂŤ Pa Vesna po tem monologu vseeno prizna, da ni tako hudo, da sicer morda kakĹĄen sosed v bloku zaradi njenih budilk slabĹĄe spi (tem se tudi tule upraviÄ?uje), a njej je kljub tej jutranji muki dan potem vseeno lepĹĄi. ÂťOboĹžujem glasbo, oboĹžujem mikrofon, oboĹžujem branje, klepetanje, govorjenje ...,

skratka, oboĹžujem radio. In Ä?e je to edina moĹžnost, da ohranim stik z njim, je vsaka jutranja borba z budilkami paÄ? tega vredna.

In hvaleĹžna sem, da imam priloĹžnost delati tisto, kar delam z ljubeznijo. In da imam ob sebi ljudi, ki so mi pomagali zdruĹžiti oboje – radio in konje. In za oboje je preprosto vredno zjutraj vstati, kajti niÄ? ni lepĹĄega kot opravljati delo, ki ti je v neizmerno veselje.ÂŤ Prizna sicer, da ni vedno tako enostavno, kot se sliĹĄi. Kljub temu pa si ob delu zna utrgati Ä?as tudi zase. ÂťTakrat poÄ?nem druge stvari. Sem sama s seboj, piĹĄem, berem, poÄ?ivam, kolesarim, teÄ?em, hodim ‌ ali pa na konjskem hrbtu dirjam po okoliĹĄkih gozdovih. In Ä?e pod vse zapisano potegnem Ä?rto, lahko sklenem, da sem sreÄ?na, zadovoljna in hvaleĹžna za vse priloĹžnosti, ki mi jih daje Ĺživljenje. In ja, z veseljem delam, se smejem, uĹživam, tu in tam ĹĄe kakĹĄno uĹĄpiÄ?im, pa je.ÂŤ Kaj vam torej priporoÄ?a. Življenje je lepo, uĹžijte ga s polno Ĺžlico in si vsak dan napolnite z aktivnostmi, ki vas osreÄ?ujejo.

Preizkusite, odliÄ?no je. Zato, dragi posluĹĄalci, se ĹĄe sliĹĄimo, dragi jahaÄ?i in jahaÄ?ice, se vidimo in sliĹĄimo! ObjemÄ?ek vsem,ÂŤ je ĹĄe dejala ob koncu klepeta naĹĄa in vaĹĄa Vesna GlinĹĄek. đ&#x;”˛

mz

GLASBENE novice

V pripravi dokumentarec o ameriĹĄki rockerici Suzi Quatro

Krajnc in Martin Juhart (PoskoÄ?ni muzikanti), Maja Oderlap, Denis Chorchyp, Tilen LotriÄ?, Nenad Tokalić-NeĹĄo, Iztok Gartner.

zadnjega kotiÄ?ka napolnili vsa koncertna prizoriĹĄÄ?a, kjer so se pojavili, njihova zadnja uspeĹĄnica Gin in tonic je v nekaj mesecih presegla milijon ogledov na Youtubu, sklaba Edina pa ima

V zaÄ?etku julija naj bi luÄ? sveta ugledal dokumentarec o rockerici Suzi Quatro. V filmu reĹžiserja

Liama Firmagerja bo poleg same glasbenice o njej spregovorila ĹĄe vrsta drugih zvezdnikov, kot so Alice Cooper, Cherie Currie in pevka skupine Blondie Debbie Harry. Dokumentarec z naslovom Utopia bo predstavil glasbeno kariero v Detroitu rojene Susan Kay Quatro (1950), vokalistke, kitaristke in tekstopiske, ki je kot prva rockerica orala ledino na moĹĄki sceni rocka 70. let minulega stoletja. Suzi Quatro je svoj debitanski album, ki ga je naslovila po sebi, izdala leta 1973 ter s svojimi skladbami najprej uspela v Evropi in Avstraliji.

Izdala je veÄ? kot 15 albumov, ki so jih oboĹževalci kupili veÄ? kot 50 milijonov.

Ĺ˝an SerÄ?iÄ? izdal svoj drugi album Ĺ˝an SerÄ?iÄ?, 25-letni glasbenik iz Lenarta, ki smo ga pred leti spoznali v ĹĄovu Slovenija ima talent, je izdal svoj drugi album.

Izdelek je skoraj v celoti nastal v njegovi sobi, zato ga je temu primerno tudi naslovil Iz moje sobe. Soba, v kateri je odraĹĄÄ?al, je medtem dobila podobo prave-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DADI FREYR - Think about things 2. LITTLE BIG - Uno 3. BEN & TAN - Yes Dadi Freyr je islandski glasbenik, ki sicer Ĺživi v Berlinu. Na letoĹĄnjem Eurosongu, ki je zaradi epidemije koronavirusa odpadel, bi moral zastopati Islandijo s skladbo Think about things. No, skladba je oÄ?itno vĹĄeÄ?na in je postala zmagovalka tokratnega izbora pesmi tedna na Radiu Velenje.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel BanovĹĄek – SreÄ?o prijateljem Ansambel Glas – Saj bi rad pa ne smem Ansambel Unikat – Kar je moje je tvoje Ansambel Lojtrca – Ko ti boĹĄ mama Ansambel Mladi korenjaki – OÄ?etovo darilo Ansambel Krimski lisjaki – HiĹĄica iz lesa Ansambel Petan – En cent Ansambel Stil – Le zaupaj mi Ansambel Jureta Zajca – Ne veĹĄ kaj zamujaĹĄ Ansambel ViĹža – ÄŒaĹĄe tri

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO RUDI BUÄŒAR Rudi BuÄ?ar predstavlja novo, s preteklostjo navdihnjeno skladbo Otroci tistega Ä?asa.

Skladba opeva poÄ?etje Rudijeve generacije in tiste ĹĄe nekoliko starejĹĄe. V njej se spominja Ä?asov, ko smo bili vsi enaki, hodili po leviske v Trst in Ä?akali na meji v kolonah, snemali muziko s ploĹĄÄ? na kaset ...

ga studia in v njej je nastal tudi del novega albuma Jana Plestanjaka. Ĺ˝anov novi album Iz moje sobe se od njegovega prvenca razlikuje predvsem v besedilih, v katerih je spregovoril tudi o stvareh, o katerih si prej ni upal. Ĺ˝elel je storiti kakovostni preskok tudi v glasbi, zato je posnetke dokonÄ?al v znanem studiu Metro, pri tem pa je sodeloval tudi z znanimi glasbeniki, kot sta bobnar Sergej RanÄ‘elović RunJoe in basist Jani Hace. Na albumu je tudi duet z raperjem Emkejem.

JURE LESAR Konec januarja 2020 je Jure Lesar izdal prvo skladbo s prihajajoÄ?ega novega albuma, ki bo izĹĄel v letoĹĄnjih jesenskih dneh, predvidoma oktobra.

Drugi singel z novega albuma, ki ga objavlja v teh dneh, se imenuje Parfum, skladba pa bo po napovedih avtorja dala ime poletju.

Slovenski znani obrazi pojejo v prekmurĹĄÄ?ini Tij samo guÄ?i je naslov poskoÄ?ne skladbe, ki jo je v Ä?asu koronavirusa ustvaril prekmurski glasbenik MiĹĄo Kontrec. V prvi vrsti je Ĺželel ustvariti nekaj veselega, Ĺživahnega in pozitivnega, po drugi strani pa je kot ponosen Prekmurec Ĺželel posneti skladbo v domaÄ?em nareÄ?ju in s tem vsaj kanÄ?ek prispevati k ohranitvi prekmurske kulturne dediĹĄÄ?ine. V skladbi sodeluje veliko znanih slovenskih glasbenikov pa tudi drugih znanih obrazov. Poleg MiĹĄa Kontreca in njegovega sina Dominika v pesmi sodelujejo Alfi NipiÄ?, Gojmir LeĹĄnjak Gojc, Karim Merdjadi, Tanja RibiÄ?, Rebeka Dremelj, SaĹĄka Lendero, Rok LunaÄ?ek, Rusmir BoĹĄnjak (Mambo Kings), Miki VlahoviÄ?, Dare KauriÄ?, TomaĹž MiheliÄ?, BlaĹž Gec (Zvita Feltna), Klemen Bunderla, Dejan

UP N' DOWNS, Zgornjesavinjski rokerski kvartet Up N' Downs deluje Ĺže veÄ? kot desetletje in je v tem Ä?asu izdal dva studijska albuma (Vse, kar sem pozabil in Vse, kar sem pozabil II).

V Ä?asu karantene so fantje dodelali nekaj svojih ĹĄe neiz-

Zvita feltna vam poklanja Diamant Primorska skupina Zvita Feltna ne poÄ?iva na lovorikah. Fantje so za svoje oboĹževalce pripravili novo skladbo Diamant, ki jo kar razganja od energije.

Leto 2019 je bilo za skupino neverjetno uspeĹĄno, razprodali so ljubljansko CvetliÄ?arno, do

v letu 2020 Ĺže veÄ? kot 3 milijone ogledov. Avtor glasbe za pesem Diamant je kitarist skupine Theo ÄŒebron, pod besedilo pa se tudi tokrat podpisuje Rok LunaÄ?ek, ki je napisal Ĺže enajsto besedilo za to skupino. Videospot so snemali na domaÄ?em koncu, na Primorskem, tudi tokrat s stalno ekipo Take Over Media in pod reĹžijsko taktirko Djomla KS.

danih glasbenih idej in se tako pripravili na snemanje treh novih singlov, ki bodo izĹĄli v bliĹžnji prihodnosti.

DRUĹ TVO MRTVIH PESNIKOV ÄŒlani DruĹĄtva mrtvih pesnikov so zadnje mesece preĹživeli v ustvarjalni karanteni, vendar pa moÄ?no pogreĹĄajo oder in bliĹžnji stik s posluĹĄalci. Za tiste najbolj neuÄ?akane so pripravili preseneÄ?enje v obliki koncertnega videospota za novi singel Hello z aktualne ploĹĄÄ?e Astronavt, ki so ga posneli v Ĺživo ob premierni predstavitvi albuma.

KATAYA Kataya, slovenska pevka, ki bi jo to pomlad morali spremljati na plesnem parketu ĹĄova Zvezde pleĹĄejo, je posnela novo pesem. Naslov pesmi je Jst to rabm in kot pravi, je v to vĹĄteto vse, kar Ä?lovek potrebuje za svojo sreÄ?o. Za skladbo ne naÄ?rtuje videospota, se pa pripravlja, da kmalu objavi nekaj novega.

Naš ­čas, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

28. maja 2020

⏬

frkanje

Malo pred tistim, ko je korona prepovedala stike in zapovedala nošenje mask, se je Šoštanjčanka Branka Ledinek pri umetniškem vodju Folklornega društva Oglarji Bogomirju Brložniku pozanimala, kako bi lahko postala članica društva. Razložil ji je, da brez avdicije, ki bi pokazala, kako odzivna je na takt, ne bo šlo. Zdaj pa Branka na povabilo za avdicijo še kar čaka. Tako kot na vaje in nastope čakajo drugi oglarji. Za zdaj pač še ne gre, da bi se objemal, če pa moraš še v vrsti pred blagajno imeti razdaljo.

» Levo & desno «

Čas Pravijo, da se je čas ustavil.

Policisti, ki so v zadnjih dneh preverjali hitrost voznikov, nikakor ne mislijo tako.

Na zdravje Gostinci so veseli, da so se spet začeli vračati gostje.

Nekateri obiskovalci so »dovoljenj« za vrnitev veseli še bolj. Pa pri tem ni vse le v pijači.

Koronavinček

⏫

Srečko Potočnik, predsednik Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, je že lani povsod, tudi na očiščevalni akciji, vabil na svoje letošnje praznovanje šestdesetletnice. Kje si je pa mislil, da bo moral praznovati v osami? Čisto sam pa vendarle ni bil. Na daljavo so se mu pridružili številni. Tudi kvintet Zarja, ki mu je zaželel vse najlepše s pesmijo Zato pa pijemo. Vsak od njih jo je zapel in zaigral doma in mu nazdravil.

Z vodo. Na ta pravo kapljico, za katero bo Srečko zagotovo dal, pa vsi že težko čakajo.

Preklic, ampak …

⏩

Cvet šoštanjskih deklet, ki jim je skupno, da se rade družijo in smejejo. Jih prepoznate v tej enaki opravi in z enakimi maskami na obrazu? Za oboje so poskrbele lastnoročno, ko so v osami komaj čakale, da zacvetijo. Na prvo skupno aktivnost so jih zvabile goriške češnje, ki brez njih sploh ne dozorijo.

Namig, kdo bi lahko bile – v Šoštanju jih poznajo po imenu Tipovke.

Slovenija je prva v okolici preklicala epidemijo koronavirusne bolezni; sosede pa nočejo odpreti mej z nami.

Razlika Naše že uveljavljeno geslo je »Skupaj zmoremo vse«! OK – a kaj, ko so oni na vrhu iz dneva v dan bolj oddaljeni.

Maske Maske v gostinskih lokalih niso več potrebne. Ali pač!

Proti smradu različnih čistil za razkuževanje.

Brez razlike

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Naj asfaltna ali železna cesta bo – eno je gotovo: nobene pač ne bo kmalu.

sti. Povešene prsi naj bi kazale na zmanjševanje plodnosti skozi leta. »Individualne preference o velikosti dojk se zelo razlikujejo, lahko pa povzamemo, da je večina vprašanih izbrala povprečno velike dojke, sledile so velike. Na drugi strani se jih je velika večina strinjala, da imajo raje čvrste dojke,« so zapisali znanstveniki v ugotovitvah raziskave.

V BiH razburja nenavadna fontana V Bosni in Hercegovini so prejšnji teden predali namenu nenavadno fontano z imenom Sloga, ki je sestavljena iz bazena v obliki zemljevida BiH, ob njem pa so trije kipi moških, ki urinirajo vanj. Njena postavitev je izzvala veliko odzivov javnosti in političnih strank. Tisti, ki menijo, da je izdelek zanimiva satira, vidijo v kipih tri člane predsedstva, drugi pa ogorčeno pričakujejo kaznovanje odgovornih. V Stranki demokratske akcije so ocenili, da je fontana sramotna poteza, katere namen je poniževanje BiH, zato so pristojne pozvali, naj fontano odstranijo. Avtorica fontane Kristina Livančić se je na to odzvala z besedami, da simbolika fontane Sloga popolnoma ustreza stanju v državi. »Ime skulpture je Sloga in ima univerzalno sporočilo. Vsak naj se sam odloči, ali bo v tem videl, da gre za predsednike ali tri konstitutivne narode BiH, ki imajo čudno ljubezen do

Pogosto se ob raznih pomembnih dogodkih ali osebnostih začne množično poimenovanje otrok po njih.

Koronavinčkov ali Kovinčkov menda ne bo.

države, v kateri živimo,« pa je dejal lastnik parcele, na kateri fontana stoji.

Kakšne dojke imajo moški najraje?

Skupina raziskovalcev praške univerze se je odločila preveriti, ali drži desetletja dolgo prepričanje, da moške bolj privlači-

jo ženske z večjim oprsjem. V raziskavo so vključili moške iz Brazilije, Kameruna, Češke in Namibije, ki so jim prikazovali fotografije različnih tipov ženskih oprsij. Rezultati so pokazali, da imajo moški večinoma veliko raje ženske s povprečno velikimi prsmi, prednost pred velikostjo in povešenostjo pa dajejo čvrsto-

Vlomil v muzej in se fotografiral ob okostju dinozavra Neki Nemec je pred kratkim v Avstraliji sredi noči vlomil v sydneyjski muzej. 25-letni študent Paul Kuhn si je pri tem pomagal z gradbenim odrom, postavljenim ob muzeju, ki ga od avgusta lani obnavljajo in je zato zaprt za javnost. A tisto, kar je v tej zgodbi najbolj presenetlji-

vo, so njegovi naslednji koraki: po vlomu se je namreč mirno sprehodil po muzeju, si približno 40 minut ogledoval razstavljene eksponate, ob okostjih dinozavrov posnel nekaj selfijev, nato pa si pred odhodom vzel še dva spominka. »Ukradel je kavbojski klobuk in eno fotografijo z zidu,

nato pa odšel,« je dogajanje, kot so ga posnele varnostne kamere, pred sodnikom opisal kriminalist Sean Heaney.

trgovine, ki je še povedal, da je plesen vplivala na videz izdelkov, ni pa uničila njihove funkcije, zato so s pomočjo olja in krpe vse očistili in tako uspeli rešiti vse, kar prodaja.

Po koronskem zaprtju vse prekrito V bodoče brez s plesnijo smuka v Wengnu?

Zaradi epidemije korona virusa, ki je za nekaj mesecev ustavila večino sveta, so bile po svetu med drugim zaprte tudi trgovine.

Ko so se pred kratkim znova odprle, so v trgovini z usnjenimi izdelki v malezijskem trgovskem centru odkrili pravo razdejanje.

Takoj ob vstopu v prostor so zaznali zatohel zrak, kmalu pa

Wengen, legendarno prizorišče tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju, kjer so bili v preteklosti večkrat uspešni tudi slovenski tekmovalci, se je znašel v sporu s švicarsko zvezo. Ta je od mednarodne smučarske zveze (Fis) zahtevala, da se tekme v tem zimsko-športnem središču

(Ne)moč Kolesarjenje se je zadnji čas predvsem močno okrepilo po mestih. V znak protesta in nemoči. Zdaj jih že vendarle malo bolj v naravo vodi cesta. Za nove moči.

Prepoznavnost Nekateri še vedno prisegajo na »spoznanje«, da se po odpadkih (pre)poznamo. Trdih in tekočih. Po njih spoznamo, kaj vse jemo, in vse drugo, kar vse uživamo. Tudi kaj takega, česar ne bi smeli.

Učinki Novi virus je mnogo ljudi vrnil k zemlji. Žal pa nekatere tudi pod zemljo.

Korak naprej odkrili tudi, da je vse v prostoru prekrito s plesnijo. Čevlji, torbice, denarnice, pasovi, tudi pohištvo in tla v prodajalni. Plesen se je najverjetneje razširila, ker je uprava zaradi varčevanja izklopila klimatsko prezračevanje posameznih prostorov, ki niso bili v uporabi. »Ker je temperatura v nakupovalnem centru odvisna od klimatske naprave, se lahko kdaj pojavi vlažnost, če se hladen zrak naenkrat segreje. To povzroči hitro povečanje vodne pare v zraku, kar je ugodno za nastanek plesni,« je dejal lastnik

črtajo s koledarja. Prireditelji tekem in švicarski zvezi se namreč nikakor ne uspe dogovoriti o razdelitvi prihodkov od TV pravic. V sporu, ki se vleče že od leta 2016, pa se je švicarska zveza pred kratkim odločila, da na FIS pošlje zahtevo, da slavno prizorišče od sezone 2021/2022 dalje črtajo s seznama tekem svetovnega pokala. Toda koledar tekem je že narejen in se ga ne da spreminjati. Organizatorji smuka in slaloma za svetovni pokal so tako spor prenesli na Športno arbitražno sodišče v Lozani.

Pravijo, da so v primeru »Teš 6«, ki traja že nekaj let, naredili korak naprej. Vložena je obtožnica. A če poznamo, kako »hitro« poteka postopek, marsikdo morda niti ne bo dočakal konca sodnega postopka. Je to za ene lahko strah, za druge tolažba?

Maraton Upam, da so si policisti že spočili. Pred dnevi so »tekli« maraton – maratonsko preverjanje hitrosti voznikov. Čeprav je bilo precej voznikov zelo hitrih, so jih vseeno ujeli.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

DOGODKI

13

potrebno ponovno zapreti zobozdravstvene ordinacije, nato pa pri delu uporabljati skafander – to je tudi edino zaĹĄÄ?itno sredstvo, ki povsem zaĹĄÄ?iti pred virusom, prisotnim v prostoru.

Najbolj se je spremenil administrativni del dela v zobozdravstvu, pravi. Sprejme lahko manj pacientov, ker potrebujejo veÄ?

Ä?asa za pripravo ordinacije. ÄŒe so bili ljudje navajeni, da lahko ob zobobolu pridejo v ordinacijo in poÄ?akajo na obravnavo, se morajo zdaj nujno naroÄ?iti in priti ob uri. Zaradi sledljivosti morebitni okuĹžbi zabeleĹžijo vse obiskovalce ordinacije, ki bi jih obvestili, naj se umaknejo v samoizolacijo, Ä?e bi bili v stiku z bolnikom.

Ocenjuje, da so se ljudje navadili na ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa, ki jih je vlada sprejela ob zaÄ?etku epidemije. Zavedajo se, da je fiziÄ?na distanca potrebna, da je potrebna poostrena higiena, in so doloÄ?ene navade usvojili. Tako mnogi, ki nimajo urgentne situacije, ĹĄe poÄ?akajo z obiskom pri zobozdravniku. Tisti, ki ga nujno potrebujejo, pa nimajo veÄ?jih zadrĹžkov.

28. maja 2020

Protokoli se obnesejo tudi v zobozdravstvu Obiskali smo zobozdravstveno ambulanto Ivana JaneĹžiÄ?a in opazovali, kako je danes videti obisk pri zobozdravniku Tina Felicijan

Ĺ e pred uveljavitvijo varnostnih ukrepov za prepreÄ?evanje okuĹžbe s korona virusom v (zobo)zdravstvu so zobozdravniki pri svoji praksi redno uporabljali osnovna zaĹĄÄ?itna sredstva, kot so rokavice, maske in oÄ?ala. Prav zato, ker delajo s sluznico tudi tistih pacientov, ki imajo nalezljive bolezni, pri Ä?emer so tveganja za kapljiÄ?ni prenos okuĹžbe veÄ?ja. Sodobni generaciji zobozdravnikov je samozaĹĄÄ?ita in zaĹĄÄ?ita pacientov samoumevna, zato ni bilo teĹžav z uvajanjem poostrenih varnostnih ukrepov, pravi zobozdravnik Ivan JaneĹžiÄ?. Ĺ lo je le za nadgradnjo protokolov v ordinaciji, kar je prineslo nekoli-

ko veÄ? dela in discipline, a stvari so se zlahka utekle.

Pacienti se ne sreÄ?ujejo med sabo in se ne zadrĹžujejo v ambulanti. ToÄ?nost je zdaj pomembna ĹĄe bolj kot prej. Pred obiskom

vsakega pacienta se vse uporabljene povrĹĄine razkuĹžijo. ZaĹĄÄ?itna sredstva mora nositi tudi pacient. Ivan JaneĹžiÄ? nosi dve maski – spodaj masko tipa FFP3, ki zaĹĄÄ?iti predvsem njega, preko

đ&#x;”˛

ÂťÄŒas je, da vrnemo Ĺživl'e'je v Vele'jeÂŤ Mestna obÄ?ina Velenje je s 6pack ÄŒukurjem in Plesnim studiem N opomnila, da je nekoÄ? bil dan mladosti Tina Felicijan

Velenje, 25. maja – Medtem ko ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa ĹĄe ne dopuĹĄÄ?ajo veÄ?jih javnih prireditev, so se VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani minuli ponedeljek, ko so se nekateri ob pogledu na koledar spomnili, da je to nekoÄ? bil dan radosti in kreposti, nakljuÄ?no (ali paÄ? ne) zbrali na Titovem trgu. Morda so se spomnili tudi, da je maj obiÄ?ajno prepleten s ĹĄtudentskim festivalom

Dnevi mladih in kulture, okrog 25. maja pa je na Titovem trgu velik koncert. Po vsej verjetnosti pa so jih pred mestno hiĹĄo zvabili hip-hop ritmi in plakati po mestu, ki so z oporo na lokalno geslo Ni Ĺživl‘e‘ja brez Vele›ja Ĺže veÄ? dni namigovali, da se bo nekaj zgodilo.

In res se je – nastop velenjskega rojaka, raperja 6pack ÄŒukurja, avtorja besed, ki so dobile status slogana, v korona obdobju pa premetane sporoÄ?ajo tudi, da mesta ni brez ljudi. Nanje se je oprl tudi podĹžupan MOV Peter Dermol. V nagovoru se je zahvalil vsem, ki so v Ä?asu epidemije stopili skupaj, da so lahko drugi bili narazen, sklenil pa z besedami: ÂťÄŒas je, da vrnemo Ĺživl‘e‘je v Vele‘je.ÂŤ SodeÄ? po odzivu zbranih, oziroma bolj poĹĄteno reÄ?eno – njegovi odsotnosti, pa ena la-

nje pa ĹĄe klasiÄ?no medicinsko masko, ki zadrĹži izdihan zrak in zaĹĄÄ?iti pacienta. Preko delovne obleke nosi zaĹĄÄ?itni kombinezon, ki polovi morebiti okuĹžene praĹĄne delce, da jih laĹžje odstrani in se ne zadrĹžujejo na tkanini.

Ocenjuje, da je glede na trenutno epidemioloĹĄko situacijo to dovolj. ÄŒe bi se zaostrila, bi bilo

stovka res ĹĄe ne prinese pomladi. Nekaj Ĺživl‘e‘ja so pokazali le otroci, ki so si na Telebajskovih griÄ?kih naredili svoj Ĺžur, medtem ko so odrasli dajali vtis, da so kjerkoli drugje, samo na nastopu enega najbolj popularnih slovenskih glasbenikov ne. VeÄ?ina se je razgubila ĹĄe pred pol ure trajajoÄ?im nastopom.

V trenutku, ko je na nadstreĹĄek nad glavnim vhodom stopil 6pack ÄŒukur, so se na prizoriĹĄÄ?e vsule plesalke Plesnega studia N, ki so obdobje samoizolacije s

â?ą

ÂťKo sem kot skejter sedel na stopnicah pri kulturnem domu, si nisem mislil, da bom kdaj nastopal na strehi mestne hiĹĄe,ÂŤ je med svojim prvim koncertom v korona dobi povedal 6pack ÄŒukur.

pridom izkoristile za ustvarjanje. Pokazale so tri koreografije, ki so pod mentorstvom Nine Mavec Krenker nastajale kar po spletu, z njimi pa pokazale, da Vele‘je vendarle ima Ĺživl‘e‘je – mlado ustvarjalno silo, ki se ne pusti zavirati đ&#x;”˛ niti izrednim razmeram. â€

Strmoglavljeni ameriĹĄki bombnik To nedeljo, 24. maja, je preteklo sedeminsedemdeset let, odkar je pod Goricami pri Ĺ oĹĄtanju strmoglavil ameriĹĄkih bombnik Boeing B-17.

Po napadu anglo-ameriĹĄkih sil na smodniku. Nenadoma se je med letali koÄ?: ÂťGreva pogledat, kam je letalo ozemlje Italije in po kapitulaciji faĹĄis- moÄ?no posvetilo in iz enega od ame- strmoglavilo.ÂŤ ÄŒeprav se moj strah ni tiÄ?ne italijanske vojske avgusta leta riĹĄkih bombnikov se je zaÄ?elo kaditi. polegel, sem prikimal in stekla sva sko1943 je anglo-ameriĹĄka vojska zaÄ?ela GoreÄ?e letalo je skrenilo s svoje poti in zi gozd, kamor je izginilo letalo. Skozi pospeĹĄeno graditi vojaĹĄka letaliĹĄÄ?a v priÄ?elo kroĹžiti nad naĹĄo hiĹĄo. Za sabo je vejevje dreves sva ob vznoĹžju Gorice Italiji in na jadranskih otokih s ciljem, puĹĄÄ?alo debel in dolg rep Ä?rnega dima Ĺže videla plamen in velik snop temnega da z bojnimi letali zbombardirajo jedro in z letala so padali razni predmeti. Iz dima, ki se je valil proti nebu. ÂťVidiĹĄ. nacistiÄ?ne NemÄ?ije. letala sta s padali izskoÄ?ila tudi dva pilo- Tam je padlo letalo,ÂŤ je s pomirjenim Kot petletni otrok se ĹĄe spominjam, ta in odneslo ju je v smeri proti Goltem. glasom spregovoril TinÄ?ek. Malo kaskako so naĹĄo domaÄ?ioe v TopolĹĄici, Ne vem pa, kje sta padalca pristala. neje je po cesti iz Ĺ oĹĄtanja pripeljal pokjer sem preĹživljal svoje otroĹĄtvo, zaÄ?ela GoreÄ?e letalo je kroĹžilo v vedno manj- licijski motor s prikolico. Pred mostom, nebo preletavati vojaĹĄka letala. V zgod- ĹĄih krogih in zaradi padanja je bilo letalo preko potoka PeÄ?ovnica, je motor zavil njem dopoldanskem Ä?asu mimo domaÄ?ije Gregorc so iz smeri Gore Oljke v do goreÄ?ega letala. S TineSavinjski dolini priletele tom sva se vrnila domov skupine ĹĄtirimotornih anin domaÄ?e obvestila, kaj glo-ameriĹĄkih bojnih letal. sva videla.

Skupine letal, poimenovaNaslednjega dne sva se s li smo jih tudi leteÄ?e trdnteto Aniko odpravila v mejave, so letele razporejene sto. Ko sva z gozdne poti v lepih geometrijskih oblistopila na cesto, ki vodi iz kah. Preletela so nebo nad Ĺ oĹĄtanja proti LajĹĄam in nami in izginila z obzorja Ravnam, sva videla dim za UrĹĄljo goro. Popoldne iz strmoglavljenega letala. so se ta letala vraÄ?ala v naPri domaÄ?iji Gregorc sva sprotno smer. SÄ?asoma so krenila do obronka gozti, zame takrat idiliÄ?ni preda, kjer je leĹžala razbitina. leti, dobivali bolj in bolj Letalo ni imelo veÄ? repa. grozljivo podobo.

Prelet angloameriĹĄkih bojnih letal med 2. svetovno vojno Videl sem le skrivljeno V jutranjih urah so se Vir: Slika s spleta ploÄ?evino kril z motorji, v Ĺ oĹĄtanju oglasile sireiz katerih se je ĹĄe vedno ne, ki so oznanile moĹžkadilo. Motorji so bili venost bombnega napada. liki kot sodi za jabolÄ?nik v Kmalu po tem so se na naĹĄi kleti. juĹžnem obzorju pojavila Na prizoriĹĄÄ?u je bilo Ĺže anglo-ameriĹĄka bojna lenekaj ljudi. Pred razbitino tala. Miren prelet teh lepa sta stala dva nemĹĄka tal pa so vedno pogosteje straĹžarja in nas odganjala. zmotili nemĹĄki lovci, ki so Ob pogovoru z navzoÄ?imi pridrveli izza Pohorja. To sva izvedela, da sta v tem so bila majhna enomotorletalu zgorela dva letalca na, a zelo hitra letala. Med in da je pri PoĹĄtajnerju v letom so se nemĹĄki lovci Ravnah, blizu dvorca Gudvignili visoko v nebo, DanaĹĄnji pogled z roba gozda Ĺ iroko na kraj, kjer je strmoglavil tenbuchel, goreÄ?e letalo nato pa se spustili v bok ameriĹĄki bombnik Boeing B-17 F. Foto: JoĹže LekĹĄe odvrglo snop bomb. ZaraleteÄ?im anglo-ameriĹĄkim di odvrĹženih bomb je tam bombnikom. ZaÄ?elo se je streljanje in videti vedno veÄ?je in veÄ?je. Tega prizora umrl pol leta star dojenÄ?ek, ki je leĹžal v dim je prekrival nebo. Zaradi obstrel- sem se zelo prestraĹĄil. Stekel sem v hiĹĄo voziÄ?ku v neposredni bliĹžini eksplozije. jevanja so od letal odpadali kosi ploÄ?e- in kriÄ?al: ÂťLetalo bo padlo na naĹĄo hiĹĄo!ÂŤ To je zgodba enega od strmoglavljenih vine, ki so se lesketali po zraku, dokler Stric TinÄ?ek, ki je bil takrat star dobrih ameriĹĄkih bombnikov, kot so jo videle niso padli na tla.

15 let, je dejal: ÂťSaj ne bo padlo na nas.ÂŤ moje otroĹĄke oÄ?i. Po tem dogodku so Ĺ˝ivo se spominjam sonÄ?nega Stopila sva na plan in prav tedaj je goreÄ?e vojaĹĄka letala nebo nad naĹĄo domaÄ?ijo spomladanskega dopoldneva, ko se je letalo preletelo naĹĄo hiĹĄo, nato pa izgini- preletavala ĹĄe vse do konca vojne. Od na nebu nad naĹĄo domaÄ?ijo vnela huda lo med kroĹĄnjami smrek bliĹžnjega gozda tega dogodka dalje pa sem venomer bitka med nemĹĄkimi lovci in ameriĹĄkimi Ĺ iroko. Takoj za tem je bilo sliĹĄati ĹĄe dve pogledoval v nebo in se bal, da se opibombniki. Streljanje nam je donelo v ali tri zaporedne moÄ?ne eksplozije. sani dogodek ne bi ponovil. đ&#x;”˛ JoĹže LekĹĄe uĹĄesih in v zraku je bil zoprn vonj po Stric TinÄ?ek me je prijel za roko, re-

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

28. maja 2020

Krajevna skupnost Stara vas praznuje Živahen utrip skupnosti, ki kljub starostni razliki krajanov zdruŞuje ljudi – Stara vas je urejen in prijeten okoliť, v katerem Şivi bogata druťtvena skupnost krajanov – Kljub velikim gradbenim projektom, ki bodo zarezali v njihov prostor, so optimisti Jasmina Škarja

se druĹžimo in zabavamo. OpaĹžam, da krajani v tem Ä?asu pogreĹĄajo predvsem pohode. Organiziramo jih namreÄ? vsako prvo sredo v mesecu. Bili smo na Jakcu, v KavÄ?ah, na Lubeli, Vodemli, Gori Oljki, 3. junija nameravamo na GraĹĄko goro.

Ker se radi gibamo in smo aktivni, jih bomo organizirali tudi v poletnih mesecih. Med naÄ?rte letoĹĄnjega leta smo uvrstili tudi ustanovitev pevskega zbora, kot je nekoÄ? je bil. Ĺ˝al nam je virus prestavil vse aktivnosti na kasnejĹĄi Ä?as. Dela imamo ĹĄe precej in to je dobro.ÂŤ

Krajevna skupnost Stara vas ima dolgo zgodovino. Je eno starejĹĄih naselij, v katerme so nekoÄ? prebivalci Ĺživeli predvsem od kmetijstva. Nekaj je bilo tudi obrti in trgovske dejavnosti. ÂťZdaj so tukaj novogradnje, tudi novo industrijsko cono imamo, veliko je mladih, ki ostajajo doma, tako da naĹĄa krajevna skupnost postaja moderen zaselek,ÂŤ pove predsednica krajevne skupnosti Mira Tepej, ki uspeĹĄno povezuje ljudi in krajane obeh koncev zaselka. Poudari, da je starih hiĹĄ bolj malo in da so ĹĄtevilne obnovljene. ÂťKrajevna skupnost Stara vas ĹĄteje okrog tisoÄ? prebivalcev.

Veliko je starejĹĄih krajanov, imamo tudi stoletnico, kar nekaj krajanov je starih petindevetdeset let in veÄ?, veliko je tistih nad osemdeset let. Vse to kaĹže, da Ĺživimo v zdravem okolju, kar je spodbudno.ÂŤ

SreÄ?anje starejĹĄih krajank in krajanov

se druĹžijo in udeleĹžujejo Ä?istilnih akcij. Vsako leto pripravimo sreÄ?anje za osmi marec in materinski dan, organizirali smo tudi dva izleta, ceno pa prilagodili tako, da se jih ljudje lahko udeleĹžujejo,ÂŤ poudari predsednica krajevne skupnosti, ki ji je hkrati Ĺžal, da jo je letos tako zelo zagodel novi korona virus in vse postavil na glavo.

Vkop v Žabji vasi, daljnovod, viadukt

PrecejĹĄnje ĹĄtevilo krajanov se zbere na tradicionalnem sreÄ?anju starejĹĄih krajank in krajanov, ki je vedno prijetno in dobro obiskano. Še pred epidemijo smo lahko izpeljali sreÄ?anje, ki se ga vsako leto Mira Tepej: ÂťVedno se nekaj dogaja. Imamo udeleĹži okrog petindevetdeset svojo kuhinjo, v kateri si kaj pripravimo in se krajank in krajanov. Letos se je poveselimo. ÄŒeprav je dela veliko, je tudi luĹĄtno. naĹĄemu povabilu odzvala tudi VaĹžno je, da so ljudje prijazni, da si pomagajo in podĹžupanja MO Velenje Darinse udeleĹžujejo prireditev.ÂŤ ka Mravljak. Povabljeni so bili tudi predsednica RdeÄ?ega kriĹža Stara tej krajevni skupnosti Ĺživijo ljudje dobre vas, ki je hkrati predsednica ZZB naĹĄe volje. ÂťAktivni so gobarji, RdeÄ?i kriĹž, krajevne skupnosti, Branka Sovinek ter borci, pevke in pevci, ustanovili smo predsednik pododbora DruĹĄtva upoko- pododbor DruĹĄtva upokojencev Stara jencev Stara vas Dani Berzelak. SreÄ?a- vas. Smo povezani in skupaj delujemo, nje je tisto, kar zdruĹžuje, razveseljuje in sodelujemo in si pomagamo. OpaĹžam, zbliĹžuje ljudi,ÂŤ je vesela Tepejeva, da v da ljudje radi prihajajo na prireditve,

Praznik krajevne skupnosti

Ker je bil iz 30. aprila na 1. maj leta 1944 napad BraÄ?iÄ?eve brigade na Stari jaĹĄek in elektrarno, je krajevna skupnost ta dan doloÄ?ila za svoj praznik. ÂťKrajevni praznik je tudi dobra priloĹžnost za pregled dogajanja v skupnosti in med ljudmi. Vsako leto pripravimo sreÄ?anje, letos pa ga Ĺžal ne bo oziroma je prestavljeno na 29. avgust. Pred praznikom vsako leto pripravimo pestro dogajanje in ĹĄtevilne ĹĄportne aktivnosti, kot so balinanje med krajevnimi skupnostmi, organiziramo kakĹĄno druĹžabno prireditev, pohod, proslavo, kuhamo golaĹž,

Predsednica Tepejeva nadaljuje, da se tudi letos sooÄ?ajo z raznimi preprekami. ÂťZelo se ukvarjamo z umestitvijo hitre ceste, velikim projektom, ki bo zarezal v prostor naĹĄe krajevne skupnosti. Projekt vemo, da mora biti izpeljan, vendar ne pod vsakimi pogoji. Povezani smo s Civilno iniciativo – Odborom za Ä?isto in zdravo okolje, ki je precej aktivna. Zahtevamo pokritje hitre ceste v gozdu ob jezeru, kjer je naselje in stadion. PereÄ?e vpraĹĄanje je tudi ‘kablitev’ daljnovoda na severni strani obmoÄ?ja Ĺ˝abja vas, ki je del DPN, vendar naÄ?rt kaĹže, da bi ĹĄel skozi deset parcel. Skupaj iĹĄÄ?emo reĹĄitve, stanovalci morajo vedeti, kje se bo kopalo. Zato bomo na zboru krajanov, ki bo 10. junija na MO Velenje in na katerem bodo predstavniki obÄ?ine, Darsa in Elesa posluĹĄali njihove predloge, in upam, da bomo naĹĄli reĹĄitve, ki bodo vsem kar najbolj ustrezale. Tam, kjer

Veliko stvari smo uvrstili med svoje naÄ?rte in postorili s sredstvi, ki jih imamo

ÂťTrenutno delamo vrtno uto pred Domom krajevne skupnosti, uredili smo tudi baliniĹĄÄ?e. ÄŒakamo na soglasje, da napravimo parkiriĹĄÄ?e pred domom. Nabavili smo nekaj miz in klopi, kosilnico za koĹĄnjo trave. RdeÄ?i kriĹž in pododbor DruĹĄtva upokojencev sta starejĹĄim krajanom delila zaĹĄÄ?itne maske, borci so ob dnevu zmage ob spominski ploĹĄÄ?i poloĹžili venÄ?ek. Ureja se otok v Ĺ˝abji vasi, zbiramo sredstva za dva defibrilatorja, za katera bomo zbirali tudi donacije.ÂŤ

je po novih naÄ?rtih predviden viadukt, zahtevamo protihrupno ograjo. Ĺ˝e pred desetimi leti smo opozarjali na to, da je to mokro podroÄ?je, da je teren zahteven. NihÄ?e nas ni sliĹĄal. Za spremembo smo izvedeli oktobra. To je treba reĹĄiti, ljudje tu prebivajo, zato jih je potrebno zaĹĄÄ?ititi,ÂŤ je odloÄ?na Tepejeva, ki zelo prizadevno in s srcem predseduje krajanom Stare vasi. HvaleĹžna je tudi za vso pomoÄ? in sodelovanje MO Velenje. ÂťTristo metrov vkopa, odstranitev daljnovoda, protihrupne ograje in pogozditev terena, pa smo zmagali,ÂŤ mi ĹĄe reÄ?e ob koncu najinega sreÄ?anja, na katerem sem se nauÄ?ila tudi peÄ?i kruh in znova spoznala, da je za realizacijo dobrih projektov ĹĄe kako potrebno sodelovanje in soustvarjanje. đ&#x;”˛

Obujena razmiĹĄljanja o garaĹžni hiĹĄi ZidanĹĄkova v mestni Ä?etrti Desni breg od ponedeljka modra cona E Veseli novih pridobitev

Milena KrstiÄ? – Planinc

Lani je bila konÄ?ana tudi dolgo priÄ?akovana obnova dela cestiĹĄÄ?a in parkirnih prostorov na delu Jenkove ceste ter obnova kolesarske poti in ploÄ?nika na KidriÄ?evi cesti, dotrajane dovozne ceste in parkirnih prostorov na Kersnikovi 4 in 6 in preplastitev Stritarjeve ceste. Veselili so se tudi novega prehoda za peĹĄce na KidriÄ?evi cesti, ki je ĹĄe posebej pomemben za starejĹĄe in otroke.

Oboji ga uporabljajo dnevno, starejĹĄi na poti do doma starejĹĄih, otroci pa na poti v ĹĄolo.

Velenje – V mestni Ä?etrti Desni breg so se lani kar nekajkrat veselili izboljĹĄav na prometnih povrĹĄinah. Med drugim prenovljene BraÄ?iÄ?eve, ZidanĹĄkove in JurÄ?iÄ?eve ceste. Promet se zdaj odvija tekoÄ?e, varnost pa je zagotovljena tudi peĹĄcem.

Stanovalci upraviÄ?eni do najveÄ? dveh abonmajev

V ponedeljek, 1. junija, bo na parkiriĹĄÄ?ih vzdolĹž ZidanĹĄkove zaÄ?ela obratovati modra cona E. Delovala bo 24 ur na dan, vse dni v letu. Z uvedbo modre cone bo olajĹĄano parkiranje tamkajĹĄnjih stanovalcev. Cena ure parkiranja znotraj cone E bo 60 centov, znotraj cone pa bo omogoÄ?eno brezplaÄ?no parkiranje v trajanju do 30 minut z oznaÄ?itvijo Ä?asa prihoda. Stanovalci ZidanĹĄkove ceste bodo, tako kot v ostalih modrih conah, upraviÄ?eni do najveÄ? dveh abonmajev na posamezno stanovanje. Cena prvega abonmaja za letni pavĹĄal znaĹĄa 12 evrov, cena drugega abonmaja za letni pavĹĄal pa 45 evrov.

Po parkiriĹĄÄ?ih vse veÄ? potreb

Lani jeseni in letos januarja so organizirali veÄ? delovnih sreÄ?anj stanovalcev z upravniki in pred-

Lani so ZidanĹĄkovo temeljito prenovili, letos oznaÄ?ili za modro cono E.

â?ą

Upravniki preverjajo, Ä?e bi bili stanovalci pripravljeni za 5.000 evrov kupiti parkirno mesto v garaĹžni hiĹĄi.

stavniki Mestne obÄ?ine Velenje.

Potekali so za tiste predele Ä?etrti, v katerih je vpraĹĄanje ne zado-

stnega ĹĄtevila in dotrajanih parkiriĹĄÄ? ĹĄe posebej pereÄ?e. Novembra lani so izvedeli sreÄ?anje zainteresiranih stanovalcev in upravljalcev stanovanjskih blokov na delu Jenkove ceste (27, 29, 31, 33). ÂťDogovorjeno je bilo, da se obnova zaÄ?ne prihodnje leto oziroma leta 2022. na Mestni obÄ?ini Velenje so Ĺže pripravili okvirno finanÄ?no konstrukcijo, koliko bi dela stala.

Upravnik stanovanjskih blokov bo s tem seznanil stanovalce in skupaj z njimi preveril moĹžnosti in pripravljenost za njihovo

obvezno finanÄ?no soudeleĹžbo.ÂŤ Podoben sestanek s podobnimi zakljuÄ?ki so imeli novembra lani tudi za prostor za 'staro Namo' (del KidriÄ?eve in Kersnikove ceste).

ReĹĄitev bi bila garaĹžna hiĹĄa

Januarja letos pa je potekalo delovno sreÄ?anje s stanovalci dela KidriÄ?eve, Ĺ ercerjeve in Kersnikove (parkiriĹĄÄ?a za trgovino Visa a Vis). ÂťSploĹĄna ugotovitev je bila, da je ureditev parkiriĹĄÄ?

vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik s sodelavci, predsednica sveta Mestne Ä?etrti.

Dogovorili so se, da bodo upravniki stanovanjskih blokov pri vseh stanovalcih na tem obmoÄ?ju preverili interes za nakup parkirnega mesta v morebitni bodoÄ?i garaĹžni hiĹĄi. Orientacijska cena za nakup enega parkirnega mesta bi bila okoli 5.000 evrov. ÂťÄŒebo izkazan dovolj veliko zanimaJelka Sever ÄŒasl: ÂťPoÄ?akajmo, da se najprej nja za izgradnjo parpokaĹže zanimanje.ÂŤ kirne hiĹĄe, se bomo z Mestno obÄ?ino Velenje dogovorili za naza stanovalce na tem obmoÄ?ju, daljevanje aktivnosti ugotavljanja ki bi zagotovila dovolj parkirnih dejanskih moĹžnosti za izgradnjo mest, praktiÄ?no nemogoÄ?a. Edi- takega objekta.ÂŤ đ&#x;”˛ na dolgoroÄ?na reĹĄitev bi bila izgradnja parkirne hiĹĄe,ÂŤ povzema sestanek, ki se ga je udeleĹžil tudi

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

SVET FINANC

28. maja 2020

RaÄ?unovodstvo in svetovanje za gospodarske druĹžbe, samostojne podjetnike, druĹĄtva in ostale uporabnike.

KoroĹĄka cesta 48 a, 3320 Velenje

T: 03 5 863 978 | F: 03 5 867 125 info@azur-konto.si

Prave informacije ob pravem Ä?asu Epidemija koronavirusa ni zaobĹĄla Ä?lanov Sekcije raÄ?unovodskih servisov pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici – Do izzivov z izobraĹževanjem in svetovanjem Tatjana PodgorĹĄek

V Sekciji raÄ?unovodskih servisov, ki deluje pod okriljem Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice (SĹ GZ), pravijo, da jih epidemija korona virusa ni zaobĹĄla. Prav nasprotno. Njihove stranke so jih v precejĹĄnji meri ÂťzasipaleÂŤ z vpraĹĄanji, pomembnimi za nadaljnje poslovanje svojih podjetij, obratovalnic. ÂťV tem Ä?asu smo skrbeli predvsem za to, da so imele naĹĄe stranke v pravem Ä?asu na voljo prave informacije. S tem smo jih poskuĹĄali malo pomiriti, jim svetovati oziroma smo skupaj z njimi spremljali ukrepe, ki jih je sprejemala drĹžava za blaĹžitev posledic epidemije. Zadeve so se namreÄ? iz dneva v dan spreminjale. V takih razmerah je ĹĄe kako pomembno svetovanje raÄ?unovodskega servisa pri sprejemanju

pomembnejĹĄa. Aktivnosti bodo usmerili predvsem v svetovanje, k iskanju ter sprejemanju najboljĹĄih reĹĄitev glede na ukrepe. ÂťBo kar teĹžko in zahtevno, saj ima vsaka gospodarska panoga svoje posebnosti, podjetniki in obrtniki pa prav tako. Pri tem raÄ?unamo na dobro svetovalno

Ob posledicah epidemije na gospodarstvo, meni sogovornik, bo vloga raÄ?unovodskih servisov in s tem sekcije kljub pomoÄ?i drĹžave v nadaljevanju leta ĹĄe

potrebnih odloÄ?itev,ÂŤ pravi Klemen Umbreht, podpredsednik sekcije, in dodaja: ÂťÄŒe kdaj, se je prav v minulih mesecih pokazalo prednost dobre organiziranosti in delovanja raÄ?unovodskih servisov v okviru sekcije pod okriljem SĹ GZ. Da smo lahko svojim strankam dobro svetovali, so nam bile v veliko pomoÄ? informacije pravne sluĹžbe Gospodarske zbornice Slovenije, SĹ GZ, tvorno sodelovanje sekcije z velenjskim finanÄ?nim uradom ter tukajĹĄnjo obmoÄ?no sluĹžbo Zavoda RS za zaposlovanje.ÂŤ

• • RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o. • • Uriskova ulica 16, 3320 Velenje T: 03 891 90 86 | M: 041 372 908 F: 08 205 17 98 E: natja.javornik@siol.net

• •

Zakaj izbrati RaÄ?unovodski servis NATJA?

•

Zanesljivost, izkuĹĄnje, visoka kvaliteta storitev, natanÄ?nost, aĹžurnost, vedno na • voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita reĹĄitev na enem mestu.

PokliÄ?ite ali nam piĹĄite!

Z veseljem vam bomo pomagali!

RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o., zanesljiv in izkuĹĄen partner za vaĹĄe uspeĹĄno ter varno poslovanje, z vami Ĺže 27 let.

Specializirani smo za: Celovite raÄ?unovodske storitve (od A do Ĺ˝) Celovite knjigovodske storitve DavÄ?no svetovanje za obstojeÄ?e stranke Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja) Individualno svetovanje za vse stranke Ostale visoko kvalitetne storitve s podroÄ?ja raÄ?unovodstva, knjigovodstva ter davÄ?nega svetovanja MoĹžnost prevzema dokumentacije na sedeĹžu podjetja stranke MoĹžnost dogovora izvajanja raÄ?unovodstva na sedeĹžu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkuĹĄen partner, ki iĹĄÄ?e najboljĹĄe zakonite reĹĄitve za naĹĄe stranke!

Valida VALAR s.p.

Trg mladosti 6, Velenje

031 455 160 info@racunovodstvo-mavas.si

www.racunovodstvo-mavas.si

PomoÄ? in podpora na vsakem koraku.

podporo ustanov, s katerimi sekcija vzorno sodeluje.ÂŤ Sicer pa se namerava sekcija na izzive, ki jih raÄ?unovodskim servisom ne manjka tudi brez krize zaradi korona virusa, odzivati tako kot doslej – z nadaljevanjem dobrega sodelovanjem s finanÄ?no upravo, SĹ GZ in raznimi ob-

likami izobraĹževanja, predavanji Ä?lanov sekcije, katere pridruĹženi Ä?lan je DruĹĄtvo raÄ?unovodij, finanÄ?nikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline. Med drugim so se letos na webinar seminarju Ĺže seznanili z odgovornostjo raÄ?unovodij ob primerih sodne đ&#x;”˛ prakse. â€

POSLOVNE STORITVE • RaÄ?unovodske in knjigovodske storitve • Kadrovsko svetovanje

VeÄ? kot 30 let izkuĹĄenj – jamstvo zanesljivosti in kakovosti Vanja PuĹĄnik s.p.

Cesta Borisa Kraigherja 1, Velenje Tel. 03 5 870 754 vanja.pusnik16@gmail.com

Marjeta TerbovĹĄek s.p.

RaÄ?unovodske storitve, pomoÄ? pri ustanavljanju podjetja, poslovno in davÄ?no svetovanje

041 797 326

TUDI V OBDOBJU COVID–19

Z NAMI BREZ SKRBI

RAÄŒUNOVODSTVO IN SVETOVANJE

— N A J S TA R E J Ĺ I S LOVE N S KI R AÄŒU N OVO DS K I SERVIS

Informacije: 03 839 25 25

acc— ounting SKUPINA

APO ACCOUNTING, d. o. o.

Partizanska cesta 2A 3320 Velenje Slovenija 03 898 72 60 racunovodstvo@apoacc.eu

Z vami Ĺže od leta 1990

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

28. maja 2020

60 let osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda Velenje Izgradnja ĹĄole

Osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda Velenje se ponaĹĄa s slovesom prve ĹĄole v Velenju. Njeno ime nosi spomin na ĹĄpanskega borca, partizana in narodnega heroja Miha Pintarja Toleda, ki je bil ubit 3. junija leta 1942 v Lokovici pri Ĺ oĹĄtanju kot komandir Pohorske Ä?ete.

Temeljni kamen prve ĹĄole v Velenju je bil slovesno poloĹžen 31. avgusta leta 1953. Novo pritliÄ?no ĹĄolo (paviljonskega tipa) s prostornimi in svetlimi uÄ?ilnicami z izhodi v notranje atrije, ki omogoÄ?ajo tudi pouk zunaj, so v skladu s tedaj sodobnimi pedagoĹĄkimi naÄ?eli zasnovali arhitekti MiloĹĄ Hohnjec, Drago Umek in Mitja Milovanović.

Pri izgradnji ĹĄole je izdatno pomagal Rudnik lignita Velenje.

Prav tako pa so k njeni izgradnji pripomogli prebivalci Velenja, ki so z udarniĹĄkim delom pomagali pri gradnji ĹĄole. Za izgradnjo so zasluĹžne tudi mladinske delovne brigade iz Velenja in ostalih krajev, ki so se njene izgradnje lotile med poÄ?itnicami. Gradnja ĹĄole je potekala zelo poÄ?asi, saj je istoÄ?asno potekala tudi izgradnja mestnega centra, stanovanjskih stavb in ostalih objektov. K temu je pripomoglo tudi pomanjkanje denarja, Ä?eprav je veÄ?ina prebivalstva pomagala tudi s finanÄ?no pomoÄ?jo v obliki posojila.

Novembra leta 1955 so bile zgrajene prve ĹĄtiri uÄ?ilnice, ki so bile neogrevane. Pouk v njih je potekal v dveh izmenah. Pouk pa je potekal tudi na stari ĹĄoli in ĹĄe v dveh prostorih zunaj ĹĄolske stavbe. Dela na ĹĄoli so se nadaljevala

vse do ĹĄolskega leta 1961/1962, Ä?eprav je osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda svojo sveÄ?ano otvoritev doĹživela Ĺže 25. maja leta 1960.

Pogled v preteklost

Osnovna Ĺ ola Miha Pintarja Toledo se kot prva ĹĄola v Velenju ponaĹĄa tudi kot dediÄ? Velenjske ĹĄolske kronike. Ta od leta 1816 do 1868 opisuje oblike pouÄ?evanja, od leta 1869 dalje pa redno beleĹži vsa dogajanja v zvezi s pedagoĹĄkim delom. Do leta 1900 je pisana izkljuÄ?no v nemĹĄkem jeziku. Med letoma 1900 in 1917

v majhnem deleĹžu sreÄ?ujemo slovenski jezik, po letu 1917 pa je pisana v slovenĹĄÄ?ini. Med drugo svetovno vojno je pisana spet v nemĹĄÄ?ini. Iz ĹĄolske kronike lahko razberemo, da je pedagoĹĄki proces po drugi svetovni vojni potekal v stari ĹĄoli, nekdanji konjuĹĄnici spodnjega gradu (vila Bianca) in na drugih prostorsko in higiensko neprimernih lokacijah.

S ĹĄiritvijo „novega“ Velenja se je poveÄ?evalo tudi ĹĄtevilo ĹĄoloobve-

Do konca julija bodo v Ĺ oĹĄtanju odpravili tri plazove Dela bodo skupaj z DDV stala 325 evrov, od tega bo ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj z 260 tisoÄ? evri pomagala drĹžava Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Odpravljanja posledic vremenskih ujem, ki so po obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v zadnjih letih udarjale pogosto, najveÄ?krat pa so se zaradi njih sproĹžali plazovi, ĹĄe ni konec. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj odpravlja ĹĄkodo po prioritetnem vrstnem redu in s pomoÄ?jo precej sredstev, ki jih za to namenja drĹžava.

Maja so z Ministrstvom za okolje in prostor podpisali pogodbo o sofinanciranju odprave ĹĄkode zaradi neurja z moÄ?nim vetrom in poplavami med 29. in 30. oktobrom leta 2018, kar je sproĹžilo plaz na lokalni cesti v Skornem pri Gregorcu, za odpravo ĹĄkode zaradi posledic neurja s poplavami in toÄ?o, kar je 8. junija 2018 sproĹžilo plaz v Belih Vodah med domaÄ?ijama Kotnik, ter za odpravo plazu, ki se je sproĹžil konec oktobra pod javno potjo v TopolĹĄici. Dela na vseh treh plazovih bodo, kot so sporoÄ?ili z ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, gotova v letoĹĄnjem juliju.

Javno naroÄ?ilo za izvedbo sanacije plazu v Skornem so izvedeli lani. NajugodnejĹĄe med osmimi ponudniki je bilo podjetje PavÄ?nik z Dola pri Hrastniku. Dela bodo skupaj z davkom na dodano vrednost stala blizu 122 tisoÄ? evrov, skoraj 98 tisoÄ? evrov bo plaÄ?alo ministrstvo za okolje in prostor.

Dela za odpravo plazu med domaÄ?ijama Kotnik v Belih Vodah bo izvedlo podjetje RGP Velenje, ki je bilo kot najugodnejĹĄe izbrano med devetimi ponudniki tudi Ĺže lani. Od 179 tisoÄ? evrov, kolikor bo sanacija stala, jih bo skoraj 143 tisoÄ? prispevalo ministrstvo.

Po zagotovilu sredstev sofinanciranja z ministrstva pa se je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj lahko lotila tudi podpisa pogodbe za izvedbo del pri sanaciji plazu pod javno potjo v TopolĹĄici. Delo bo izvedlo ĹĄoĹĄtanjsko podjetje GP Fajdiga. Vrednost del znaĹĄa 24 tisoÄ? evrov, glavnino, dobrih 19 tisoÄ? evrov, bo plaÄ?ala drĹžava. đ&#x;”˛

znih otrok, zato je bila izgradnja nove ĹĄole nujno potrebna.

Tako se je leta 1953 priÄ?ela izgradnja prve velenjske osnovne ĹĄole, ki so ji kmalu zatem sledile tudi izgradnje drugih osnovnih ĹĄol. Tako sta bili v ĹĄolskem letu

â?ą

Pri glavnem vhodu v ĹĄolo je graffito poslikava akademskega slikarja Maksa KavÄ?iÄ?a iz Maribora (1960).

Leta 1976 so pred ĹĄolo postavili doprsni kip Mihe Pintarja Toleda, delo kiparja Toneta Hermana iz Galicije.

Leto kasneje pa je bila na ĹĄoli odprta tudi Toledova spominska soba.

1958/1959 v Velenju osnovani Ĺže dve osnovni ĹĄoli – 1. osnovna ĹĄola (stara) in 2. osnovna ĹĄola (nova), v katerih sta bila pri obeh doloÄ?ena ĹĄolska okoliĹĄa. Ĺ olski okoliĹĄ 2. osnovne ĹĄole Velenje je obsegal celotni del novega Velenja in obrobno podroÄ?je s ĹĄolami Ĺ kale, PleĹĄivec, Cirkovce in Paka. UÄ?enci teh ĹĄol pa so viĹĄje razrede obiskovali na matiÄ?ni ĹĄoli v Velenju.

Ĺ ola v prihodnosti

Ĺ ola na sonÄ?ni strani mesta je v 60 letih svojega obstoja oblikovala Ä?udovit mozaik spominov, doĹživljajev in uspehov s predanim delom uÄ?iteljev, podporo starĹĄev in nasmejanimi obrazi uÄ?encev. Z edinstvenim uÄ?nim okoljem, ki ga arhitekturna oblika ĹĄole omogoÄ?a, zagnanostjo uÄ?iteljev, ki s prizadevnostjo po-

leg svoje strokovnosti vnaĹĄajo svoja moÄ?na podroÄ?ja, novimi pristopi k pouÄ?evanju in ustreznim sodelovanjem pedagoĹĄkega trikotnika uÄ?enec – uÄ?itelj – starĹĄ nameravamo pisati zgodbo o uspehu tudi nadaljnjih 60 let in veÄ?. Bistvu osnovne ĹĄole znotraj zakonsko zasnovanih okvirjev sledijo v racionalizaciji prenatrpanih uÄ?nih naÄ?rtov, spodbuja-

nju pedagoĹĄkega procesa k celostnemu razvoju osebnosti otrok, uvajanju inovativnih pristopov k uÄ?enju in razvijanju moÄ?nih podroÄ?ij posameznega uÄ?enca. ÄŒe uspejo vzdrĹževati tradicijo, da uÄ?enci z veseljem obiskujejo ĹĄolo, uÄ?itelji nasmejani pridejo v sluĹžbo in starĹĄi zaupajo, da so njihovi otroci v varnih rokah, se za prihodnost MPT-ja ni bati.†đ&#x;”˛

V Tednu ljubiteljske kulture 2020 ustvarjalno kljub korona virusu Teden ljubiteljske kulture in umetnosti je letos uradno potekal med 15. in 24. majem, ĹĄtevilni dogodki, povezani z njim, pa bodo potekali ĹĄe vse do 15. junija. Ĺ˝e sedmemu Tednu ljubiteljske kulture po vrsti smo se pridruĹžili tudi na OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje, Ä?eprav je zaradi korona virusa in ĹĄolanja na daljavo tudi na naĹĄi ĹĄoli potekal v nekoliko drugaÄ?ni obliki, kot smo bili navajeni do sedaj. UÄ?enci so po navodilih svojih uÄ?iteljev veÄ?inoma ustvarjali doma, tisti, ki so se Ĺže vrnili v ĹĄolske klopi, pa tudi na ĹĄoli.

Ker je rdeÄ?a nit letoĹĄnjega praznika ljubiteljske kulture in umetnosti inĹĄtrumentalna glasba, je bilo tudi vse ustvarjanje v zvezi s tem dogodkom na ĹĄoli letos povezano s to temo.

Ob Tednu ljubiteljske kulture 2020 so uÄ?enci posneli igranje na svoje inĹĄtrumente, ustvarili avtorske skladbe in izdelovali inĹĄtrumente, pri izdelavi katerih jih je omejevala le domiĹĄljija. Tako so nastali inĹĄtrumenti – deĹžne palice, na katere so uÄ?enci na

daljavo (po spletnem kanalu) tudi zaigrali. Preproste inĹĄtrumente so ustvarili tudi iz odpadne embalaĹže, naravnih materialov, gospodinjskih pripomoÄ?kov in razliÄ?nih predmetov. Nekateri so se odloÄ?ili za upodabljanje

oseb, ki igrajo na prav posebno, ĹĄe nikoli videno glasbilo, drugi pa so upodobili kombinacije Ĺže poznanih glasbil. Ustvarjalno razpoloĹženi so bili tudi uÄ?enci v oddelkih podaljĹĄanega bivanja.

Med drugim so zbirne toÄ?ke na

ĹĄolskem dvoriĹĄÄ?u, ki so jih priÄ?akale ob vrnitvi v ĹĄolo, olepĹĄali z veliko kitaro.

Korona virus torej ni ustavil otroĹĄke ustvarjalnosti. đ&#x;”˛

MK

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

Ĺ PORT

28. maja 2020

Rudarji odigrali prijateljsko tekmo z Muro Kljub porazu (2 : 4) trener Dominik BerĹĄnjak zadovoljen s prikazanim Stane Vovk

Po sprostitvi vladnih ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja korona virusa se je Nogometna zveza Slovenije odloÄ?ila, da bodo v prvi ligi dokonÄ?ali v 25. krogu prekinjeno prvenstvo. Tega so se v klubih zelo razveselili, saj so igralci skupaj s trenerji komaj Ä?akali, da se vrnejo na zelenice. Manj navduĹĄeni so bili v Velenju. Ĺ˝eleli so si, da prvenstva ne bi nadaljevali, da bi se liga razĹĄirila na dvanajst klubov in da iz nje ne bi nihÄ?e izpadel.

Rudarjev zaostanek za predzadnjimi DomĹžalami znaĹĄa kar ĹĄestnajst toÄ?k in ima za veÄ?ino poznavalcev te igre zgolj teoretiÄ?ne moĹžnosti za obstanek.

Vendarle se v klubu (ĹĄe) niso sprijaznili s selitvijo na niĹžjo raven tekmovanja. RazmiĹĄlja-

jo po znanem reku, da dokler imamo upanje, nas Ä?aka prihodnost. Prav zato se tako kot drugi nadvse zagnano pripravljajo na nadaljevanje. Po vrnitvi na igriĹĄÄ?e je novi trener Dominik BerĹĄnjak dejal: ÂťRazveselili smo se, da znova treniramo. Igralci so imeli mesec in pol zgolj tekalni trening. Potrdili so, da med tem prisilnim odmorom niso poÄ?ivali. Vrnili so se dokaj pripravljeni in tega sem seveda zelo vesel. Ne le da so ohranili svojo telesno pripravljenost, ampak so celo poveÄ?ali svoje baziÄ?ne zaloge. S prvim tednom priprav sem zelo zadovoljen. Skratka, fantje vadijo zavzeto.ÂŤ Medtem so se pomerili nazadnje v 24. krogu in kot gostje iztrĹžili toÄ?ko (1 : 1). Sedaj Ĺže nekdanji glavni njihov trener Andrej Panadić takrat zaradi obolelosti

voljen. Pokazali so veliko Ĺželjo, agresivnost, dober je bil pretok Ĺžoge. Mislim, da se nam obetajo boljĹĄi Ä?asi,ÂŤ je dejal VelenjÄ?an po tej tekmi za zaprtimi vrati.

Mura – Rudar 2 : 4

Vadijo nadvse zavzeto in upajo na obstanek.

ni mogel biti z njimi in prviÄ? je bil v tej vlogi njegov dotedanji pomoÄ?nik BerĹĄnjak. Kot je znano, se je Panadić po porazu v 25. krogu pred domaÄ?o tribuno

s Taborom (0 : 1) sporazumno razĹĄel s klubom.

Tekma s SoboÄ?ani je trajala 120 minut (dvakrat po ĹĄestdeset). Tako kot domaÄ?i trener

Ante Ĺ imundĹža je tudi gostujoÄ?i dal priloĹžnost za igro vsem igralcem. ÂťMorda se bo sliĹĄalo nenavadno, vendar sem bil kljub porazu s predstavo fantov zado-

Plavalci se vraÄ?ajo v bazene

Tudi velenjski plavalci so bili izjemno veseli, da so lahko v ponedeljek, 18. maja, po veÄ? kot dveh mesecih znova skoÄ?ili v vodo, saj lahko plavalni klubi po drĹžavi znova organizirajo treninge za svoje registrirane plavalce. Preventivnih ukrepov, ki bodo v veliki meri vplivali na ĹĄport in Ĺživljenje ĹĄportnikov, se bodo drĹžali tudi v Plavalnem klubu Velenje. Predsednik kluba Marko PrimoĹžiÄ? pove, da so ves pretekli teden namenili pripravam, se dogovorili za reĹžim, ki velja, in pripravili navodila, urnik in nabavili termometer. ÂťTekmovalce smo razdelili v pet skupin, saj lahko trenirata le dva na progo. Sledili smo sproĹĄÄ?anjem ukrepov, Ä?e bomo uspeĹĄni, bomo kot klub in kot posamezniki zadovoljni. Ĺ˝al so odpovedana ĹĄtevilna tekmovanja, celotna sezona je obrnjena na glavo, poletnim ĹĄportom se spreminja urnik, tudi glede tekmovanj,ÂŤ pravi PrimoĹžiÄ?.

Potrebno je prilagoditi naÄ?in treningov

ÂťPrejĹĄnji ponedeljek so treninge zaÄ?eli plavalci, stari deset let, in starejĹĄi registrirani plavalci. Ta teden so zaÄ?eli trenirati registrirani plavalci, mlajĹĄi od deset let. Je pa prekinitev precej vplivala na plavalni ĹĄport. DrĹžava je sicer sprostila vadbo plavalnih ĹĄol, vendar navodil, kako bo v bazenih, ĹĄe nismo prejeli. Odpovedane so ĹĄole plavanja, raÄ?unamo, da bomo junija znova zaÄ?eli z njimi, teÄ?aje pa pripravili v jesenskih mesecih.ÂŤ Kako bo s tekmovanji in kdaj bodo znova organizirani mitingi, PrimoĹžiÄ? ne ve. RaÄ?una pa na kakĹĄen medklubski miting. ÂťNikakor to ne bodo mednarodna tekmovanja, tudi na evropski ravni za zdaj ne vidimo, da bi bilo do decembra kakĹĄno pomembnejĹĄe tekmovanje. Zato nastaja teĹžava, kako bodo naĹĄi plavalci lahko potrdili svoj status kategoriziranega tekmovalca. Upam, da bo Olimpijski komite Slovenije

podaljĹĄal veljavnost, saj je ta podatek pri razpisih za klube zelo pomemben. Se pa moram zahvaliti MO Velenje in Ĺ portno-rekreacijskemu zavodu RdeÄ?a dvorana za razumevanje in dovoljenje, da lahko naĹĄi ĹĄportniki vadijo v bazenu.ÂŤ

Bazen je le bazen

Da je dvomeseÄ?no obdobje brez plavanja dolga doba, je prepriÄ?an trener Jure PrimoĹžiÄ?. ÂťOdzivi so spodbudni, plavalci so pogreĹĄali vodo, treninge in druĹženje. Resni

zen je le bazen. A do pozne jeseni bomo v formi,ÂŤ je optimistiÄ?en trener, ki raÄ?una, da bodo za vrnitev na nekdanjo raven nekateri potrebovali tudi pol leta. ÂťZdi se, kot bi na novo zaÄ?eli trenirati, Ä?eprav smo v Ä?asu karantene tekmovalcem redno poĹĄiljali treninge, nabirali so kondicijo, tekli, kolesarili, delali vaje za moÄ? in vzdrĹževali stike, Ä?etudi na daljavo. Na zaÄ?etku so bili ĹĄe prav zagnani, zadnje Ä?ase sem opaĹžal, da ni bilo veÄ? prave motivacije.ÂŤ

doĹĄÄ?a koncentracija prostega klora 0,5 mg/l, zato mora upravljalec v kopalni vodi zagotoviti najmanj to koncentracijo. ÂťKlor je Ĺživa stvar, odvisna od veÄ? dejavnikov,ÂŤ razloĹži vodja Bazena Velenje Branko ÄŒurÄ?iÄ?. ÂťPlavalci, kar se tiÄ?e klora, ne bodo Ä?utili kakĹĄne razlike. Normativi so doloÄ?eni tako, da ne bodo vplivali na trening tekmovalcev.

Imamo ĹĄest prog, dva tekmovalca na eno progo, izmeniÄ?no plavata v nasprotno smer, da prihaja do Ä?im manj stika. ÄŒe se drĹžijo svojih robov, kot so bili navajeni do sedaj, ne priÄ?akujemo teĹžav. ViĹĄina klora je bila Ĺže pred epidemijo 0,6 mg/l, spodnja meja se je iz 0,3 mg/l spremenila na 0, 5 mg/l. Tudi prej smo obratovali pri podobni koncentraciji. PoveÄ?anja koliÄ?ine klora plavalci ne Ä?utijo, tudi vonj ni moÄ?nejĹĄi, za nas je glede tega vse, kot je bilo prej,ÂŤ ĹĄe izpostavi ÄŒurÄ?iÄ?.

Ĺ port spodbuja ekipnega duha Marko PrimoĹžiÄ?

NuĹĄa Erjavec

Jure PrimoĹžiÄ?

Branko ÄŒurÄ?iÄ?

ĹĄportniki so vajeni premora od ĹĄtirinajst dni do treh tednov, zato se po dveh mesecih odsotnosti lahko le poÄ?asi vraÄ?ajo v formo. Tekmovanja niso v prvem planu. Opazi se, da so bili po uri vadbe v vodi izÄ?rpani.

Dva meseca so delali na suhem, v vodi je svet povsem drugaÄ?en. Ba-

PoveÄ?ane koliÄ?ine klora tekmovalci ne Ä?utijo

Ker lahko klor v pravilni odmeri prepreÄ?i okuĹžbo z novim korona virusom, so pri slovenski zvezi pripravili oceno pravilnega kloriranja vode. Po do zdaj dostopnih podatkih za deaktivacijo virusa v vodi za-

đ&#x;”˛

Po dobrih dveh mesecih spet na parketu

Prve zamahe v vodi so napravili tudi velenjski plavalci – PoÄ?asno vraÄ?anje v bazene in do pol leta za vraÄ?anje na nekdanjo raven – Ĺ portniki pogreĹĄajo tekmovalni ritem Jasmina Ĺ karja

Rudar (prvi polÄ?as): Radan, PuĹĄaver, DĹžinić, Ćosić, Krefl, Pavlović, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ?, Kuzmanović, Koprivnik, Radić; drugi: StarÄ?iÄ?, Filipović (od 109.

MariÄ?), Ĺ korc, KaĹĄnik, Ad. VoĹĄnjak, Jovan, Panadić, Jovanović, Kitek, Lelić, ViĹžintin.

Manjkali so poťkodovani Dem Pljava, TomaŞ Stopajnik (vratar), Nejc Puťnik, Luka Lovenjak in Borna Petrović. Mislav AndŞelković in Leo Ejupa sta se sporazumno razťla s klubom.

Strelca za Rudar: Elvedin DŞinić, AljaŞ Krefl; za Muro: Fejsal Mulić, Kai Cipot, Andrija Bubnjar (11 m), Kevin ŽiŞek.

ObÄ?utki po prvem skoku v vodo so dobri tudi za velenjsko udeleĹženko lanske Univerzijade v Italiji NuĹĄo Erjavec, ki se skupaj s sotekmovalci veseli, da se znova vraÄ?a v svoj stari tekmovalni ritem. ÂťDolg premor se bo gotovo poznal tudi na telesu. Vaje sem delala po trenerjevih navodilih, tekla sem, delala vaje za raztezanje in moÄ?, da sem ostala v formi. Vendar trening na suhem ni enak treningu v vodi, Ä?eprav sem bila ves Ä?as epidemije tudi v stiku s trenerjem. RaÄ?unam, da bom do prvih tekem in do drĹžavnega prvenstva ĹĄe kaj nadoknadila, saj si vsi, kolikor se pogovarjamo, Ĺželimo tekem. Tam se Ä?uti pravi timski duh, tudi energije je veÄ?. Zato upam na najboljĹĄe in na to, da bo vrnitev za vse ĹĄportnike uspeĹĄna.ÂŤ Rekreativni plavalci pa bodo morali na skok v bazen ĹĄe poÄ?akati, zadnje popuĹĄÄ?anje omejitev velja le za registrirane ĹĄportnike. đ&#x;”˛

Po sproĹĄÄ?anju ukrepov za zajezitev epidemije so z nekoliko grenkim priokusom zaÄ?eli trenirati tudi rokometaĹĄi velenjskega Gorenja Zadnjo tekmo pred razglasitvijo epidemije korona virusa so odigrali 11. marca. V AjdovĹĄÄ?ini so v osmini finala slovenskega pokala premagali domaÄ?ega istoimenskega Ä?lana druge lige s 30 : 19 in napredovali v Ä?etrtfinale. Po predÄ?asnem konÄ?anju aktualne sezone je obveljala uvrstitev, kot je bila registrirana po 21. krogu. Znova so najviĹĄji naslov osvojili rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, VelenjÄ?ani pa so se morali po boleÄ?ih in nepriÄ?akovanih porazih v zadnjih dveh tekmah v gosteh s Trimom, doma pa z zadnjo Izolo, zadovoljiti s Ä?etrtim mestom. Pred njimi sta se poleg Celja Pivovarne LaĹĄko uvrstila ĹĄe Riko Ribnica in Trimo Trebnje.

PredÄ?asni konec sezone je velenjski trener Zoran JoviÄ?ić ‚pospremil‘ z naslednjimi besedami: ÂťDejstvo je, da se je ligaĹĄko domaÄ?e tekmovanje konÄ?alo ravno pred zakljuÄ?kom rednega dela prvenstva, nato bi nas Ä?akalo ĹĄe deset tekem konÄ?nice za prvaka. Mislim, da je naĹĄ klub zaradi tega najbolj oĹĄkodovan. Bili smo v teĹžkem ritmu tekem sreda – sobota vse do trenutka, ko so se tekmovanja prekinila. Poznala se nam je tudi nezadostna vrsta igralskega kadra. V pretekli sezoni smo se ravno v konÄ?nici prebili do drugega mesta in prepriÄ?an sem, da bi lahko tudi v letoĹĄnji sezoni to ponovili.“ Po torkovem ponovnem treningu pa je dejal: ÂťVesel sem, da smo se po dolgem Ä?asu ponovno zbrali skupaj. Glede na okoliĹĄÄ?ine smo dobro opravili prvi trening. Dva meseca premora je veliko Ä?asa, tako da se bomo morali potruditi, da tiste trenutke, ko nismo mogli skupaj trenirati, nadomestimo in spravimo igro na viĹĄjo raven. Na zaÄ?etku bo poudarek na fiziÄ?ni pripravi, potem pa bomo, ko bo to dovoljeno, nadaljevali s kontaktno igro. Plan je, da treniramo do konca junija, potem pa bomo poÄ?akali na odloÄ?itev Rokometne zveze Slovenije glede poteka prvenstva v novi sezoni in se temu prilagodili.ÂŤ Kot drugi igralci je tudi kapetan David MiklavÄ?iÄ? komaj Ä?akal, da se zaÄ?nejo druĹžiti in trenirati: ÂťZadnja dva meseca smo trenirali po posebnih programih, ki smo jih poskuĹĄali izvajati v Ä?im veÄ?ji meri. TeĹžko je trenirati na takĹĄen naÄ?in, ker doma tudi nimamo vse potrebne opreme, ampak mislim, da smo se dobro znaĹĄli. Vsekakor pa smo vsi pogreĹĄali druĹžbo, dvorano in ta ustaljeni ritem treningov, saj se hitro naveliÄ?aĹĄ treningov od doma. Sedaj smo dobili nov zagon in energijo, veselili smo se vrnitve na igriĹĄÄ?e, zato nam teh nekaj tednov ne bo teĹžko trenirati in nadomestiti izgubljenega Ä?asa. Seveda se bo poznalo, da smo bili toliko Ä?asa brez Ĺžoge. Rokomet je vseeno kontaktni ĹĄport in brez tega je druga pesem, vendar mislim, da imamo dovolj Ä?asa, da se v miru pripravimo in gremo novim izzivom naproti.ÂŤ đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

KRONIKA

Velenjski policisti zasegli za veÄ? tisoÄ? evrov ponarejenih bankovcev 41-letnika z obmoÄ?ja Ĺ marja pri JelĹĄah bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanje denarja Velenje, 20. maja – Velenjski policisti so 17. maja prijeli 41-letnega moĹĄkega, doma z obmoÄ?ja Ĺ marja pri JelĹĄah, ki je imel pri sebi veÄ?jo koliÄ?ino evrskih bankovcev, za katere je obstajal sum, da so ponarejeni. Policisti so ponarejeni denar zasegli, in sicer, kot je v sredo sporoÄ?ila Milena

Trbulin s Policijske uprave Celje, ĹĄtiri bankovce za 500 evrov, 30 bankovcev za 50 evrov, dva bankovca za 20 evrov, ĹĄest bankovcev za 10 evrov in 43 bankovcev za pet evrov.

V fazi izdelovanja ponaredkov je imel osumljeni, kot so povedali na Policijski upravi Celje,

ĹĄe 32 bankovcev po 500 evrov, dva bankovca po 50 evrov, ĹĄest bankovcev po 20 evrov, tri bankovce po 10 evrov, 12 bankovcev po pet evrov in 21 bankovcev po 1.000 jenov. ÂťPoleg ponarejenih bankovcev smo osumljenemu 41-letniku zasegli tehniÄ?no in informacijsko

opremo za ponarejanje denarja, dva tiskalnika, prenosni raÄ?unalnik in veÄ? listov s potiski evrskih bankovcev, jenov in rubljev,ÂŤ je ĹĄe sporoÄ?ila Trbulinova.

Osumljeni je bankovce najpogosteje unovÄ?eval na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje: ÂťLetos smo obravnavali veÄ? unovÄ?itev ponarejenih bankovcev za pet in deset evrov. Ponaredke je unovÄ?eval tudi drugod po Sloveniji, najveÄ? na obmoÄ?ju policijskih uprav Koper in Ljubljana.ÂŤ 41-letnika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanje denarja. đ&#x;”˛

Velenje, 19. maja – PrejĹĄnji teden, v torek zveÄ?er, so vandali popisali spomenik Josipa Broza Tita na Titovem trgu v Velenju. V Mestni obÄ?ini Velenje, kjer tovrstna dejanja strogo obsojajo, so zadevo prijavili policiji, obenem pa pozivajo obÄ?anke in obÄ?ane, da Ä?e bodo priÄ?a kakĹĄnim podobnim dejanjem, to nemudoma sporoÄ?ijo na telefonsko ĹĄtevilko 113, ali prijavijo na Policijsko postajo Velenje na telefonsko ĹĄtevilko 03 89 86 100, ali sporoÄ?ijo redarski sluĹžbi Skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije na telefonsko ĹĄtevilko 03 89 61 74. Obenem sporoÄ?ajo, da bodo sprejeli vse ukrepe, da v prihodnosti takĹĄna dejanja đ&#x;”˛ vandalizma prepreÄ?ijo.â€

POLICIJSKA kronika

Velenje, 20. maja – V sredo nekaj pred 17. uro se je na glavni cesti zunaj naselja PireĹĄica pripetila prometna nesreÄ?a, do katere je priĹĄlo zaradi nepravilne strani in smeri voĹžnje. PovzroÄ?il jo je 53-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Celja proti Velenju. V blagem desnem preglednem ovinku je zapeljal na nasprotnosmerno voziĹĄÄ?e in trÄ?il v osebno vozilo, s katerim je nasproti pravilno pripeljala 33-letna voznica osebnega vozila. Voznica se je v prometni nesreÄ?i hudo poĹĄkodovala.

PoĹĄkodovali vozili Velenje, 20. maja – Na TomĹĄiÄ?evi cesti v Velenju je neznanec v sredo na osebnem vozilu z ostrim predmetom naredil veÄ? risov. Na avtomobilu, parkiranem na Ulici Borisa Kraigherja v Velenju, pa je neznanec prebodel prednjo in zadnjo desno pnevmatiko.

Pa je ĹĄlo spet nekaj koles, do enega sta neznanca priĹĄla s silo Velenje, 20. maja – V Ĺ oĹĄtanju je v sredo neznani storilec izpod nadstreĹĄka stanovanjske hiĹĄe ukradel moĹĄko gorsko kolo znamke Lombardo, Ä?rne barve.

Dan za tem, v Ä?etrtek, 21. maja, je na TomĹĄiÄ?evi v Velenju neznani storilec vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka in ukradel moĹĄko kolo znamke KTM bele barve, vredno 800 evrov.

Istega dne pa sta v Velenju ob jezeru dva neznanca ribiĹĄkemu

Ä?uvaju, ki je pri ribiÄ?ih preverjal veljavnost ribiĹĄkih kart, kolo vzela s silo in se z njim odpeljala proti Ĺ oĹĄtanju. Policijska patrulja je kolo kasneje naĹĄla.

V petek, 22. maja, pa so velenjski policisti obravnavali tatvino dveh koles, obeh iz kleti stanovanjskega bloka na Ĺ ercerjevi ulici v Velenju. Obe kolesi sta znamke focus.

Ovadili vandale Dva najbolj aktivna so policisti identificirali po video posnetkih, ki jih je objavila Mestna obÄ?ina Velenje Velenje, 22. maja – Velenjski policisti so kazensko ovadili ĹĄtiri osebe, doma z obmoÄ?ja Velenja, osumljene storitve kaznivega dejanja poĹĄkodovanje tuje stvari.

Namerno so poĹĄkodovali stekleno ograjo mostu na Velenjski promenadi, stekla ter elektronski ĹĄtevec kolesarjev. Osumljeni med seboj niso povezani.

Pred Ä?asom je Mestna obÄ?ina Velenje objavila posnetke video nadzornega sistema, na katerih je skupina mlajĹĄih moĹĄkih v jutranjem Ä?asu 1. januarja letos uniÄ?evala stekleno ograjo na mostu Ä?ez reko Pako. Na osnovi posnetkov in z zbiranjem obvestil je policistom uspelo identificirati dve osebi, ki sta bili pri dejanju najbolj aktivni. Za istovrstno kaznivo dejanje so ovadili moĹĄkega, ki je konec leta 2019 poĹĄkodoval stekla v okolici Centra Nova v Velenju, in moĹĄkega, ki je 9. aprila letos v veÄ?ernem Ä?asu

SproĹĄÄ?enost in previdnost V Ä?asu veljavnosti ukrepov za zajezitev epidemije korona virusa covid-19 so ĹĄolska dvoriĹĄÄ?a samevala, na ulicah in peĹĄpoteh pa ni bilo veliko ne otrok ne odraslih. Razmere so bile podobne Ä?asu vrhunca poletnih poÄ?itnic in turistiÄ?ne sezone. Po vrnitvi osnovnoĹĄolskih uÄ?encev prve triade in dijakov Ä?etrtega letnika srednjih ĹĄol v preteklem tednu so se v ponedeljek vrnili ĹĄe uÄ?enci devetega razreda. Razmere rahlo spominjajo na prve septembrske dneve in zaÄ?etek ĹĄolskega leta, Ä?eprav je veliko ĹĄolarjev ĹĄe vedno doma. V okolici ĹĄol in na ĹĄolskih poteh je veÄ? otrok, ki peĹĄ, s kolesi ali skiroji odhajajo v ĹĄolo, po konÄ?anem pouku pa se vraÄ?ajo domov.

Poleg ĹĄol se delo in delovanje poÄ?asi vraÄ?a tudi v druge institucije, proizvodne in turistiÄ?nogostinske obrate ter ostala podroÄ?ja Ĺživljenja.

Na cestah je iz dneva v dan veÄ? udeleĹžencev, poleg tovornega prometa, povezanega z obratovanjem podjetij, je vse veÄ? prometa tudi zaradi opravkov in obiskov, pa tudi aktivnega preĹživljanja prostega Ä?asa.

Med udeleĹženci je vse veÄ? voznikov motornih koles, ki se zaradi veljavnih ukrepov niso mogli pripraviti na sezono kot v preteklih letih. Tako policisti kot predstavniki ostalih organizacij opozarjajo na poveÄ?ano gostoto prometa, ki negativno vpliva na stopnjo varnosti udeleĹžencev. Opozorila in nasveti za dosledno upoĹĄtevanje prometnih predpisov veljajo prav za vse cestne odseke avtocest, regionalne in lokalne ceste ter mestne ulice. Res je, da so doloÄ?eni odseki bolj nevarni kot ostali, toda ne glede na oceno tveganja moramo prav vsepovsod upoĹĄtevati prometno signalizacijo in pozorno spremljati okoliĹĄÄ?ine v prometu in se jim prilagajati. Od tega je namreÄ? odvisna naĹĄa varnost in varnost ostalih udeleĹžencev v prometu.

Tega se zagotovo niso drĹžali, morda niti zavedali ĹĄtevilni vozniki motornih vozil, ki so jih policisti v preteklem tednu v okviru dvodnevnega 12-urnega poostrenega nadzora hitrosti zalotili in obravnavali zaradi prekoraÄ?itve hitrosti. Policisti so obravnavali 1.082 krĹĄitev cestnoprometnih predpisov, od tega pa 555 prekoraÄ?itev hitrosti. NajveÄ? prekoraÄ?itev so obravnavali na mestnih ulicah in v naseljih, kjer je najveÄ? peĹĄcev in kolesarjev, ki so med najbolj ogroĹženimi udeleĹženci v prometu. Teh krĹĄitev je bilo kar 421, 100 krĹĄitev je bilo na lokalnih in regionalnih cestah, na hitrih cestah in avtocestah pa so obravnavali 34 krĹĄitev. Policisti so izpostavili le nekaj krĹĄitev, med drugim voznika, ki je na avtocesti vozil 189 km/h; voznika, ki je na delu avtoceste, kjer je omejitev hitrosti 110 km/h, vozil z hitrostjo 163 km/h; voznika, ki je na hitri cesti vozil 141 km/h in tako hitrost prekoraÄ?il za 61 km/h, in voznika, ki je v naselju z omejitvijo hitrosti na 50 km/h uro vozil s hitrostjo 95 km/h. Med krĹĄitelji so obravnavali tudi voznika, ki je prekoraÄ?il hitrost voĹžnje v naselju, obenem pa je vozil tudi pod vplivom alkohola. Z izloÄ?itvijo iz prometa so policisti prepreÄ?ili, da bi s takĹĄnim naÄ?inom voĹžnje ogroĹžal sebe in druge.

SproĹĄÄ?anje ukrepov za zajezitev epidemije moÄ?no vpliva na poveÄ?anje gostote prometa in ceste niso tako prazne kot na zaÄ?etku razglaĹĄenih ukrepov, ko na regionalnih, hitrih in avtocestah skorajda ni bilo prometa. Po 31. maju pa se bo promet ĹĄe dodatno sprostil. SproĹĄÄ?anje ukrepov vpliva tudi na razpoloĹženje ljudi, saj smo bolj sproĹĄÄ?eni, Ĺželimo si veÄ? gibanja, druĹženja, obiska krajev, ki jih nismo smeli ali mogli obiskati. Postopno vraÄ?anje v vsakodnevne tirnice naĹĄega Ĺživljenja tako zahteva poleg sproĹĄÄ?enosti tudi dodatno mero pozornosti in previdnosti. To velja tako za cestni promet, hiĹĄna opravila, opravila na vrtu, njivi ali v gozdu, pa tudi aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa na ĹĄportnih in rekreativnih dejavnostih.

Ne glede, kje boste v naslednjih dneh in tednih, bodite sproĹĄÄ?eni, a bodite tudi previdni tako zaradi veljavnih ukrepov za prepreÄ?itev okuĹžbe kot vaĹĄe osebne varnosti. Naj bosta zdravje in varnost na prvem mestu.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Vandali popisali Titov spomenik

Hudo poĹĄkodovana voznica

28. maja 2020

poĹĄkodoval elektronski ĹĄtevec kolesarjev na promenadi med Cankarjevo in Jenkovo cesto v Velenju ter veÄ? koĹĄev za smeti v okolici.

Osumljeni so z dejanji Mestni obÄ?ini Velenje povzroÄ?ili za najmanj 5.000 evrov materialne ĹĄkode. Grozi jim denarna kazen oziroma kazen zapora do dveh let.

Kraja elektriÄ?nega orodja Ĺ oĹĄtanj, 22. maja – V petek je Ĺ oĹĄtanjÄ?an obvestil velenjske policiste, da mu je neznanec v daljĹĄem Ä?asovnem obdobju iz garaĹže na partizanski poti ukradel tri elektriÄ?na roÄ?na orodja, vredna 2.000 evrov. Za njim poizvedujejo.

Motorist bo ovaden za nevarno voĹžnjo Med begom trÄ?il v sluĹžbeno vozilo, pri padcu med begom se je huje poĹĄkodoval Velenje, 23. maja – V soboto malo pred 21. uro sta policista pri izvajanju nadzora prometa na Foitovi v Velenju opazila krĹĄitev voznika motornega kolesa. S sluĹžbenim vozilom policije sta zapeljala za njim in ga zaÄ?ela ustavljati. Voznik znakov policistov ni upoĹĄteval in je voĹžnjo nadaljeval, pri tem pa storil veÄ? cestnoprometnih prekrĹĄkov.

V trenutku vzporedne voĹžnje je

41-letnik voznik neregistriranega motornega kolesa z obmoÄ?ja Velenja z vozilom zapeljal levo in trÄ?il v sluĹžbeno vozilo policije.

Kljub trÄ?enju je ponovno zapeljal proti vozilu policije in nadaljeval voĹžnjo, policista pa sta ga poskuĹĄala ponovno ustaviti. Pri tem je voznik motornega kolesa padel ob vozilo policije in se huje telesno poĹĄkodoval. Z reĹĄevalnim vozilom je bil odpeljan v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje.

Policisti bodo zoper voznika podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja Nevarne voĹžnje po 324. Ä?lenu KZ-1, prav tako mu je bilo zaseĹženo neregistrirano motorno kolo.

Policija svetuje Policija na podroÄ?ju cestnega prometa posveÄ?a veliko pozornost varnosti voznikov enoslednih vozil in kolesarjev. Zanjo pa so v prvi vrsti odgovorni sami.

Policisti svetujejo izjemno previdnost in prilagoditev hitrosti voĹžnje razmeram na cesti, opozarjajo na uporabo ustrezne zaĹĄÄ?itne Ä?elade. Ta je za otroke na kolesih obvezna do dopolnjenega 18. leta.

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleŞke Brcnila sosedinega psa Velenje, 20. maja – V sredo popoldan je v Šaleku soseda brcnila sosedinega psa. Zaradi krťitve javnega reda in miru bodo policisti zoper njo uvedli prekrťkovni postopek.

ÂťPosuĹĄenoÂŤ tudi v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj, 21. maja – V Ä?etrtek popoldan je policijska patrulja mlademu Ĺ oĹĄtanjÄ?anu zasegla manjĹĄo koliÄ?ino zelene posuĹĄene rastline, najbrĹž marihuane.

Snov so poslali v analizo.

Zdravnik odredil prisilno hospitalizacijo Vinska Gora, 22. maja – V petek zjutraj je policiste poklical sin, ker da naj bi imel teŞave z materjo. Izka-

zalo pa se je, da ima psihiÄ?ne motnje.

DeĹžurni zdravnik je zato zanj odredil prisilno hospitalizacijo. V dodatnem zbiranju obvestil, je partnerka policistom izroÄ?ila dva alu zavitka z belo snovjo. Po opravljeni analizi vsebine najbrĹž Ä?aka krĹĄitelja prekrĹĄkovni postopek.

Globo so napisali obema, sinu in oÄ?etu Ĺ oĹĄtanj, 22. maja – V petek popoldan sta se v Ĺ oĹĄtanju sprla oÄ?e in sin, pri Ä?emer sta si izmenjala nekaj Ĺžaljivk in nekaj groĹženj. Policisti so globo za krĹĄitev javnega reda in miru napisali obema.

V trgovino brez zaĹĄÄ?itne maske Velenje, 22. maja – V petek okoli poldneva so policisti posredovali v trgovini Mercator, kjer je imel varnostnik teĹžave s kupcem, ki je po trgovini hodil brez zaĹĄÄ?itne maske in krĹĄil odlok. V trgovini so se sreÄ?ali s starim znancem policije, s katerim pa se bo v zvezi s krĹĄitvijo morala ukvarjati zdravstvena inĹĄpekcija.

Sumljivo zvite cigarete Velenje, 25. maja – V ponedeljek so v Velenju policisti zasegli sumljivo zvite cigarete. Sumili so namreÄ?, da je vsebina marihuana. Po analizi Ä?aka krĹĄitelja ustrezen postopek.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

28. maja 2020

V velenjskih avtoĹĄolah upoĹĄtevajo sploĹĄne higienske ukrepe NoĹĄenje mask, razkuĹževanje poslovnih prostorov, razkuĹževanje in zraÄ?enje ĹĄolskega vozila – Ob dodatnih stroĹĄkih ĹĄole voĹžnje podraĹžile svoje storitve – Razpisani termini za teoretiÄ?ni in praktiÄ?ni del tudi Ä?ez poletje Jasmina Ĺ karja

Potem ko so 18. maja vrata odprle tudi avtoĹĄole, ki lahko znova usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil in izvajajo svoje programe, je ob upoĹĄtevanju novih priporoÄ?il nastalo tudi nekaj dvomov, vpraĹĄanj in pomislekov.

TeoretiÄ?ni in praktiÄ?ni del izpita se vraÄ?ata, vendar bodo storitve nekoliko draĹžje zaradi dodatnih stroĹĄkov, nekaj veÄ? dodatnega dela pa bodo imeli tudi uÄ?itelji ĹĄole voĹžnje. V velenjskih avtoĹĄolah smo preverili, kako je videti ĹĄola voĹžnje po novem, koliko bo dodatnega dela in kaj to pomeni za kandidate. Franc Antlej, direktor avtoĹĄole Antlej, razloĹži, da bo potrebno upoĹĄtevati vsa navodila NIJZ-ja. ÂťUÄ?itelji voĹžnje morajo obvezno pri pouÄ?evanju uporabljati primerno zaĹĄÄ?ito, maske, prav tako kandidati. Poskrbeti morajo za razkuĹževanje pred voĹžnjo vsakega kandidata in po njej. Potrebno je razkuĹžiti vse povrĹĄine, ki se jih je kandidat pri uri voĹžnje dotikal. Avto je potrebno prezraÄ?iti in tako pripraviti na naslednjo uro. Kar se tiÄ?e samih mask za uÄ?itelje voĹžnje, te niso najbolj primerne, ker moramo uporabljati maske tipa FFP 2, pod katerimi se zelo teĹžko diha in po naĹĄem mnenju niso primerne za osemurno rabo. Za kandidate zadostujejo kirurĹĄke maske. Sprememba je tudi pri izvajanju teÄ?ajev CPP, pri katerih smo po novem omejeni v ĹĄtevilu.

Tudi pri tem moramo upoĹĄtevati navodila in imeti med sluĹĄatelji

primerno razdaljo, najmanj 1,5 metra.ÂŤ Franc Antlej pravi, da dodatni stroĹĄki niso majhni in je bilo za ponovni zagon vloĹženega kar precej denarja, in to ob tem, da v zadnjih dveh mesecih niso niÄ? zasluĹžili, stroĹĄki pa so ostali enaki kot pred epidemijo. ÂťCeno moto ure za B kategorijo smo bili zato prisiljeni dvigniti.ÂŤ Kaj pa opravljanje izpitov Ä?ez poletje? ÂťTer-

dnevno razkuĹžujemo uÄ?ilnico, ki smo jo primerno preuredili, tako da so stoli na razdalji najmanj 1,5 m, predavanja trajajo ĹĄtiri ĹĄolske ure, vendar je za predavatelje kar teĹžko podajati uÄ?no snov z masko na obrazu. Odmori med ĹĄolsko uro so na prostem, tudi tu se upoĹĄteva varnostna razdalja.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kakĹĄno je zanimanje kandidatov za pouÄ?evanje, pravi,

Maks Javornik: ÂťVeseli nas, da se lahko kandidati po dveh mesecih ustavitve dejavnosti znova usposabljajo.ÂŤ

mini so tudi v poletnem Ä?asu in bodo tudi ob sobotah, tako da mislimo, da nam bo skupaj z Agencijo za varnost v prometu uspelo vse izpite izvesti kar najhitreje.

Veseli nas, da so kandidati Ĺže dobro seznanjeni z ukrepi in med njimi ni pretirane zaskrbljenosti, kar nam olajĹĄa pouÄ?evanje,ÂŤ ĹĄe pojasni Antlej. Tudi Maks Javornik iz Ĺ ole voĹžnje Javornik pove, da ga veseli, da se kandidati po veÄ? kot dveh mesecih znova lahko usposabljajo, delo pa poteka ob strogem upoĹĄtevanju doloÄ?enih omejitev. ÂťPri teoretiÄ?nem usposabljanju

da se vraÄ?ajo. Pred naroÄ?anjem na voĹžnjo preverijo (jih povpraĹĄajo), Ä?e kaĹžejo kakĹĄne znake obolenja, saj na voĹžnjo lahko pridejo samo popolnoma zdravi kandidati, ker je razdalja med uÄ?iteljem in kandidatom manj kot 0,5 metra. Tudi razkuĹževanje, Ä?iĹĄÄ?enje in uporaba maske potekajo po

protokolu. ÂťIzvajati smo zaÄ?eli tudi izpite, izpitni roki pa bodo tudi poleti. Seveda pa prav tako za Ä?lane izpitne komisije velja upoĹĄtevanje vseh ukrepov. Ĺ˝al pa z dodatnimi ukrepi nastanejo dodatni stroĹĄki, zato raÄ?unamo, da se bo cena ure voĹžnje poveÄ?ala.

Verjetno pa ne veÄ? kot za kakĹĄen evro,ÂŤ pojasni Javornik.

Tudi pri ĹĄoli voĹžnje Relax se veselijo, da so ĹĄolam voĹžnje omogoÄ?ili ponovno usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozi.

Vsi kandidati, ki so Ĺže vozili pred razglasitvijo epidemije, in tisti, ki so na novo vpisani, so veseli, da lahko nadaljujejo usposabljanje.

Tudi pri tem upoĹĄtevajo sploĹĄne higienske ukrepe. Tudi Bego OkanoviÄ?, direktor ĹĄole voĹžnje Relax, pravi, da je uporaba maske pri njihovem delu na praktiÄ?ni voĹžnji zelo moteÄ?a, kajti po treh urah pouÄ?evanja v prometu postaneĹĄ precej utrujen. ÂťZdravniĹĄka stroka celo odsvetuje noĹĄenje mask, saj si z nepravilno uporabo naredimo veÄ? ĹĄkode kot koristi. Oseb, ki kaĹžejo bolezenske znake, pa Ĺže do sedaj veÄ?inoma nismo sprejemali na usposabljanje. Zato osebno menim, da si ljudje predpisujemo preveÄ? pravil, ki nas omejujejo in delajo teĹžave in dodatne stroĹĄke, poleg tega imamo ĹĄe veliko

Z odlokom je doloÄ?eno, da se veljavnost vozniĹĄkih dovoljenj, ki zaradi dosedanje prepovedi poteÄ?ejo od 18. marca do 17. maja, podaljĹĄa do 30. junija ter da se veljavnost izkaznic o vozniĹĄkih kvalifikacijah, ki zaradi prepovedi poteÄ?ejo od 21. marca do 17. maja, podaljĹĄa do 30. junija.

Kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok

Velenje – Kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, in prvi dokument, ki otroku daje doloÄ?eno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto, ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Do dopolnjenega 14. leta ne sme samostojno voziti kolesa v prometu, Ä?e nima kolesarske izkaznice.

Kolesarsko izkaznico pridobi po uspeĹĄno opravljenem teoretiÄ?nem in praktiÄ?nem usposabljanju za voĹžnjo. Ta Ä?as kar 393 petoĹĄolcev velenjskih osnovnih ĹĄol, dobro pripravljenih na to veliko preizkuĹĄnjo, teĹžko Ä?aka na dan, ko bodo lahko opravljali izpit.

Lani ga je uspeĹĄno opravilo 334 uÄ?encev velenjskih osnovnih ĹĄol.

Kolesarski izpiti obiÄ?ajno potekajo maja. Letos pa? ÂťOdloÄ?itev bomo sprejeli na seji sveta v prvih dneh junija. Kolesarski izpiti zagotovo bodo, saj bi bilo

đ&#x;”˛

V zdruĹženju ĹĄol voĹžnje Slovenije predlagajo, da se omogoÄ?i praktiÄ?ni del usposabljanja kandidatov pred opravljenim teoretiÄ?nim delom izpita. To pomeni, da zaÄ?nejo kandidati voziti po uspeĹĄno konÄ?anem teÄ?aju iz CPP. PrepriÄ?ani so, da se bodo kandidati ob praktiÄ?nem usposabljanju dodatno usposobili in dosegali boljĹĄi rezultat pri opravljanju republiĹĄkih testov.

Od 1. junija dalje pisarna modrih con in garaĹžnih hiĹĄ v prostorih upravne stavbe Komunalnega podjetja Velenje Uporabnike modrih con in garaĹžnih hiĹĄ na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje obveĹĄÄ?amo, da od 1. junija 2020 dalje pisarna modrih con in garaĹžnih hiĹĄ posluje v pritliÄ?nih prostorih upravne stavbe Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., na KoroĹĄki cesti 37b v Velenju. Stranke bodo od tega dne dalje lahko vse zadeve v zvezi z nakupom parkirnih kart ali abonmajev za parkiranje urejale na tej lokaciji, in sicer v delovnem Ä?asu od ponedeljka do petka, med 8. in 15. uro. Za vse informacije o modrih conah in garaĹžnih hiĹĄah smo za vas dosegljivi tudi na telefonski ĹĄtevilki 03 896 18 72.

Svobodno ozemlje mladine?

Po uspeĹĄno opravljenem programu, sestavljenem iz treh delov, otrok pridobi kolesarsko izkaznico. Utrinek z lanskega opravljanja kolesarskih izpitov v Velenju. (foto: arhiv SPV)

in preizkusa znanja, spretnostne voĹžnje s kolesom po poligonu in praktiÄ?no voĹžnjo v realnem prometu z opravljanjem praktiÄ?nega dela kolesarskega izpita.

Po uspeĹĄno opravljenem celotnem programu pridobi otrok kolesarsko izkaznico, ki jo podpiĹĄe-

za nekaj odstotkov podraĹžiti naĹĄe storitve,ÂŤ pravi OkanoviÄ?, ki raÄ?una na to, da od AVP oziroma izpitne komisije ne bo veÄ?jih teĹžav pri razpisanih terminih za praktiÄ?ni in teoretiÄ?ni del izpitov. ÂťPotrudili se bomo, da bo usposabljanje potekalo intenzivno, tako iz CPP kot iz praktiÄ?ne voĹžnje.ÂŤ V vseh ĹĄolah voĹžnje torej raÄ?unajo, da se bo izobraĹževanje nadaljevalo v kar najbolj ustaljenem ritmu in da bodo kandidati pripravljeni na Ä?im hitrejĹĄe usposabljanje tudi med letnimi poÄ?itnicami. Vsem Ĺželimo sreÄ?no in varno voĹžnjo v prometu.

SOCIALNI podlistek

â?ą

Program usposabljanja uÄ?encev za voĹžnjo kolesa izvajajo uÄ?itelji, ki so uspeĹĄno opravili seminar za izvajalce programa usposabljanja v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja Zavoda za ĹĄolstvo RS. Program je sestavljen iz pridobivanja teoretiÄ?nih znanj

dodatnega dela. Seveda so se pojavile teĹžave z dodatnimi stroĹĄki za razkuĹžila, maske in ostalo zaĹĄÄ?itno opremo. Vsi vemo, da so cene teh precej visoke. NihÄ?e nas ni vpraĹĄal, ali imamo denar za predpisane ukrepe, ki ĹĄe dodatno bremenijo obstoj podjetja.

Od nas samo zahtevajo in istoÄ?asno pozabljajo, da smo bili dva meseca zaradi ukrepov brez prometa in moĹžnosti odplaÄ?evanja tekoÄ?ih stroĹĄkov. SpraĹĄujemo se, kako bo v prihodnje, Ä?e se ukrepi ne sprostijo in nam drĹžava ne bo pomagala. Zaradi vseh dodatnih stroĹĄkov, ki so se pojavili v Ä?asu epidemije, smo tudi mi prisiljeni

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

do petoĹĄolcev zelo nepoĹĄteno, Ä?e tega izpita ne bi opravili,ÂŤ pravi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo (SPV) v cestnem prometu na Mestni obÄ?ini Velenje MatjaĹž PeÄ?ovnik.

Na dokument, s katerim otrok prevzema odgovornost za varno sodelovanje v prometu, teĹžko Ä?aka 393 velenjskih petoĹĄolcev.

19

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

PetoĹĄolci velenjskih osnovnih ĹĄol bodo namesto maja kolesarske izpite najverjetneje opravljali septembra Milena KrstiÄ? - Planinc

KRONIKA

jo tako na ĹĄoli kot tudi starĹĄi. S kolesarsko izkaznico otrok lahko samostojno sodeluje v prometu.

Seveda pa ob tem v novih ali zelo prometno zahtevnih situacijah ĹĄe vedno potrebuje pomoÄ? odraslih. đ&#x;”˛

Laura je ena tistih mladih ljudi, ki pooseblja eMCe plac. Z leti se je preizkusila na razliÄ?nih podroÄ?jih delovanja, bila je naĹĄa fotografinja, Ä?lanica PR ekipe na Festivalu mladih kultur Kunigunda, ki ga organizira Mladinski center Velenje, je aktualna Ä?lanica koncertne ekipe in grafiÄ?na oblikovalka srÄ?nih podob ter tiskovin klubskih dogodkov.

Nekajkrat se je preizkusila tudi v ĹĄank ekipi na veÄ?jih festivalih, vendar res samo nekajkrat ‌ “No, to pa mi res ni ĹĄlo! Haha!â€?

Ka je metalka, a greĹĄ v eMCe? Ko pomislim na eMCe plac, imam lepe obÄ?utke. Moji prvi spomini segajo v leto 2012. Sedela sem v krogu neznancev, opazovala te zanimive persone in si mislila, kako so kul. Vsak po svoje zanimiv, drugaÄ?en.

Da je eMCe plac plac priloĹžnosti, se Ĺže ve. Zaradi le-teh so ti neznanci danes moji prijatelji, pa ne samo prijatelji. Tudi sodelavci, s katerimi skupaj piĹĄemo zgodbo eMCe placa.

Tam so se skozi leta stkale vezi in spisale mnoge zgodbe. Tam je nekakĹĄno svobodno ozemlje mladine, prostor, kjer veljajo drugaÄ?na pravila.

Nekje sem prebrala tole: ÂťYou can be a freak in one group and fit perfectly in another.ÂŤ In tako tudi je! Tam dobiĹĄ tisti obÄ?utek pripadnosti. ÄŒe bi mi pred leti nekdo rekel, da se bom s pomoÄ?jo eMCe placa izoblikovala v osebo, kakrĹĄna sem danes, bi mu odvrnila: ‚VeĹĄ kaj, u bistvu ti verjamem›.ÂŤ đ&#x;”˛

Laura Ikić, 24 let

Naš ­čas, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED

28. maja 2020

Četrtek, 28. maja

Petek, 29. maja

Sobota, 30. maja

Nedelja, 31. maja

Ponedeljek, 1. junija

Torek, 2. junija

Sreda, 3. junija

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.40 Džamila in Aladin, ang. nan., 51/52 11.00 Armanova skrivnost II., nad., 11/13 11.25 Vem!, kviz 12.00 Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser., 2/10 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VI.), brit. nad., 10/10 14.40 Skrivna zgodovina pletenja, kan. dok. odd.

15.30 Svetovalka Hana, risanka 15.45 Timi gre, risanka 15.55 Studio Kriškraš, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (III.), ang. nan., 3/7 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Bioetika 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Pozabljeni - zgodba o jugoslovanskih Judih, izr. dok. f.

00.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme 02.35 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Izodrom, odd. za otroke 10.00 Poročila 10.05 Mucika, risanka 10.15 Niko, risanka 10.20 Pujsa Pepa, risanka 10.25 Ezopovo gledališče, risanka 10.35 Armanova skrivnost II., nem. nad., 12, 13/13 11.25 Vem!, kviz 12.00 Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser., 3/10 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 1/10 14.40 Pasteur in Koch – boj proti mikrobom, fran. dok. odd.

15.35 Najboljše počitnice na svetu, kratki igrani film 15.55 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 16.20 Fina gospa (III.), ang. nan., 4/7 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Circom Regional, kopr. dok. odd.

18.00 Odd. za otroke 18.15 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Kinoteka: Vod smrti, brit.-am. f.

00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

06.10 Kultura, Odmevi 07.00 Čudogozd: Stroji 07.10 Lojzek, risanka 07.15 Balončkovo, risanka 07.20 Mišo in Robi, risanka 07.25 Vse o Rozi, risanka 07.40 Marcelino Kruh in vino, risanka 08.00 Knjiga o džungli, risanka 08.10 Studio Kriškraš, odd. za otroke 08.35 Ribič Pepe, odd. za otroke 09.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.10 Firbcologi, odd. za otroke 09.35 Male sive celice: Zaključek sezone 10.15 Pozabljeni zaklad, ml. nad., 3/3 10.45 Osvežilna fronta: Matura 11.10 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Skrivnosti človeškega telesa, brit.am. dok. ser., 1/3 15.55 Ekipa Bled, slov. nad., 18/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.50 Slovenski magazin 18.10 Ozare 18.20 Ambienti 18.50 Pujsa Pepa, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.25 Kraljica Elizabeta II., am. dok. odd.

22.20 Poročila, Šport, Vreme 22.40 Sedmi pečat: Hladna vojna, kopr. f.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

07.00 Milan, risanka 07.05 Lojzek, risanka 07.10 Ava, Riko, Teo, risanka 07.20 Mandi, risanka 07.25 Timi gre, risanka 07.35 Malčki, risanka 07.40 Niko, risanka 07.45 Lili in Čarni zaliv, risanka 07.50 Rija in Krokodil, risanka 07.55 Mucika, risanka 08.10 Žanov svet, risanka 08.20 Svetovalka Hana, risanka 08.30 Sovice, risanka 08.40 Trobka in Skok, risanka 08.45 Pujsa Pepa, risanka 08.50 Hej, hej, Šapice!, risanka 09.00 Kalimero, risanka 09.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

09.20 Reaktivčki, risanka 09.45 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 09.55 Vila Mila, risanka 10.00 Bacek Jon, risanka 10.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.25 Kozmo (III.), belg. nan., 11/13 10.50 TV-izložba 11.10 Mestne promenade, dok. odd.

11.40 Ozare 11.45 Obzorja duha: Cerkev je ženska 12.05 Ljudje in zemlja, izob. odd.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

14.45 Na lepše 15.15 Dekle po imenu Varpu, dan.-fin. f.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Ottilie von Faber-Castell: pogumna ženska, nem. nad., 2/4 20.50 Intervju 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.00 Mesto svetlobe, dok. film 23.10 Za lahko noč: Operne arije: Baritonist Robert Vrčon 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.55 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 00.45 Napovedujemo

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Mucika, risanka 09.15 Niko, risanka 09.20 Pujsa Pepa, risanka 09.25 Ezopovo gledališče, risanka 09.35 Nad. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izob. dok. film 11.05 TV-izložba 11.20 Vem!, kviz 12.00 Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser., 4/10 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 2/10 14.40 Vladivostok, novi ruski eldorado, fran. dok. odd.

15.35 Oblakov kruhek: Babica kuha, risanka 15.40 Zmajči zmaj, risanka 15.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (III.), ang. nan., 5/7 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 New neighbours, dok. ser.

17.55 Na kratko: Prokrastinacija 18.00 Malčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Umetni raj 23.30 Glasbeni večer: Simfonični orkester RTVS in Daniel Raiskin 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Mucika, risanka 09.15 Niko, risanka 09.20 Pujsa Pepa, risanka 09.25 Ezopovo gledališče, risanka 09.35 Nad. za otroke 10.00 Poročila 10.10 Paliativna oskrba, dok. film 11.05 TV-izložba 11.20 Kuharija na kubik, kuharska odd.

12.00 Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser., 5/10 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 3/10 14.40 Utrujeno Sredozemlje, fr. dok. odd.

15.35 Lili in Čarni zaliv, risanka 15.40 Knjiga o džungli, risanka 15.55 Firbcologi, odd. za otroke 16.20 Fina gospa (III.), ang. nan., 6/7 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (V.), brit. nad., 4/4 20.55 Slepo plezanje, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Spomini, 1. del, dok. odd.

00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.50 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Mucika, risanka 09.15 Niko, risanka 09.20 Pujsa Pepa, risanka 09.25 Ezopovo gledališče, risanka 09.35 Nad. za otroke 10.00 Poročila 10.15 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dok. odd.

11.05 TV-izložba 11.20 Kuharija na kubik, kuharska odd.

12.00 Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser., 6/10 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.50 Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 4/10 14.40 Črne solze morja, nem. dok. odd.

15.35 Male sive celice: Zaključek sezone 16.20 Fina gospa (III.), ang. nan., 7/7 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Milčinski: Butalci 18.00 Čarli in Lola, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Pasti popolnosti, izraelski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Panoptikum 23.50 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Uspeh 08.10 Studio Kriškraš, odd. za otroke 08.30 Napovedujemo 10.10 Videotrak 10.40 Dobro jutro 12.10 Izodrom, odd. za otroke 13.05 Mucika, risanka 13.15 Niko, risanka 13.20 Pujsa Pepa, risanka 13.25 Ezopovo gledališče, risanka 13.35 Vse o Rozi, risanka 13.50 Animiranka, anim. pravljica 14.00 Za devetimi gorami, pravljica 14.15 Tihotapci identitete, dok. film 15.05 Slovenski pozdrav doma, narodnozabavna odd.

16.35 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Francija : Belgija, polf.

18.30 Človek - bogat je tisti, ki daje, dok.

19.00 Čebelice: Pujsek in ura 19.15 Težave viteza Gabra, kr. igr. film 19.30 Firbcologi, odd. za otroke 20.00 Pozabljeno avstralsko otočje, avstralska dok. odd.

20.50 Krvava svatba, fr. nad., 2/6 21.50 Ambienti 22.20 Koncert doma: Tretji kanu 23.05 Moj klasični hit: Svetlana Makarovič 23.10 Bravo orkester!: Klasične uspešnice s Simf. orkestrom RTV Slovenija 00.05 Slovenska jazz scena 00.55 Videotrak 01.30 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Gospodična Žuža, ris.

07.15 Robocar Poli, ris.

07.30 Dibo, ris.

07.50 Reka ljubezni, 3. sez., 46. del 08.40 Vrtičkanje 09.20 Tisti usodni poljub, 1. sez., 22., 23.

11.20 Ukradena preteklost, 1. sez., 2. del 12.20 Reka ljubezni, 3. sez., 47. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 93. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 31. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 15. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 24., 25.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 16. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 32. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Chicaška policija, 2. sez., 9. del 23.30 Umor, 2. sez., 1. del 00.25 Vohun v nemilosti, 3. sez., 4. del 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Doboro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Aktualno: Živeti, gost p. Karel Gržan 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. odd.

11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Miš Maš, Zakaj je spanje pomembno 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Doboro jutro, inf.-razv. odd.

17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Nerodna Avguština, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Palček Mihec kašopihec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Maja Vidmar, Najnujnejše 18.50 Kuhinjica, izob. odd.

19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, odd. z nar.-zabavno glasbo 21.15 Regionalne novice, inf. prog.

21.20 Lepote sveta: Islandija, 3. del 21.50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Maja Vidmar, Najnujnejše 21.55 Dober pogled, odd. o lovcih in lovstvu 22.15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 08.00 Martina in ptičje strašilo: Dogovor 08.10 Studio Kriškraš, odd. za otroke 08.30 Videotrak 09.00 Obzorja duha: Etika in živali 09.40 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.40 Dobro jutro 12.10 Izodrom, odd. za otroke 13.05 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.30 Na vrtu, izob. odd.

13.55 Prisluhnimo tišini 14.25 Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del 16.15 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Hrvaška : Anglija, polfinale 18.45 Migaj z nami, odd. za razgibano življenje 19.00 Čebelice: Pod medvedovim dežnikom 19.15 Dečko s srečko, kr. igrani film 19.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 20.05 Mož z imenom Ove, švedski fim 22.05 Koncert doma 22.45 Nenavadni obredi, br. dok. ser., 1/4 23.40 Videotrak 00.10 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Pikica in Pepermint, ris.

07.10 Gospodična Žuža, ris.

07.20 Robocar Poli, ris.

07.35 Dibo, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.50 Reka ljubezni, 3. sez., 47. del 08.50 Vrtičkanje 09.30 Tisti usodni poljub, 1. sez., 24., 25.

11.20 Ukradena preteklost, 1. sez., 3. del 12.20 Reka ljubezni, 3. sez., 48. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 94. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 32. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 16. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 26., 27.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 17. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 33. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Kako se ne zasnubi, ameriški film 00.25 Pred zaobljubo, ameriški film 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Doboro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Dober pogled, odd. o lovcih in lovstvu 10.35 Videospot dneva 10.40 Kuhinjica, izob. odd.

11.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.35 Miš Maš, Izdelaj svoje družinsko drevo 12.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš, Ali je srednji vek res tako temačen 18.45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Jesih, Kdo je na vrtu travo potacal 18.55 Kuhinjica, izob. odd.

19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Filipini 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop corn, glasbena odd.

22.05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Jesih, Kdo je na vrtu travo potacal 22.15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler 11.15 Koncerti za mlade, izob. ser.

12.10 Fina gospa (II.), ang. nan., 10/10 12.40 Fina gospa (III.), ang. nan., 1/7 13.10 Švicarija, dok. film 14.00 Pesem Evrovizije: Najboljših 25 15.00 Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč!

17.00 Ita Rina, dok. film 17.55 Košnikova gostilna 19.00 Videotrak 20.05 Rdeči pes Modri, avstralski film 21.35 Zvezdana 22.30 Nenavadni obredi, brit. dok. ser., 2/4 23.25 Koncert skupine Niet - Bil je maj 00.35 Videotrak 01.35 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.15 Robovlaki, ris.

07.30 Gospodična Žuža, ris.

07.40 Super krila, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.10 Dibo, ris.

08.25 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

08.45 Pixi in čarobni zid, ris.

08.55 Pikica in Pepermint, ris.

09.05 Super krila, ris.

09.15 Zajčje uganke, ris.

09.20 Tačke na patrulji, ris.

09.45 Zajčje uganke, ris.

09.55 Grizzy in glodavčki, ris.

10.10 Jaz sem Luna, 3. sez., 45. del 11.00 Jaz sem Luna, 3. sez., 46. del 11.50 Lepo je biti sosed, 5. sez., 13. del 12.45 Lepo je biti sosed, 5. sez., 14. del 13.45 Kako se ne zasnubi, ameriški film 15.25 Nezvesta v predmestju, kan. film 17.10 Napad in obramba, ameriški film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.30 Lovca na družice, ameriški film 00.45 Moj očka v nebesih, ameriški film 02.30 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Ali je srednji vek res tako temačen 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Ministrski stol: Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 12.10 Videospot dneva 12.15 Kuhinjica, izob. odd.

12.35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Gospod stotnik 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Napovedujemo 17.35 Spin show 2017, plesna predstava ob 20-letnici plesne šole Spin 19.05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Daj da poljubim tvoj beli vrat 19.10 Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju 19.35 Vrtnarski kotiček 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2760. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del 21.55 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Šla si mimo mojega življenja 22.00 Popotniške razglednice: Filipini 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 06.30 Videotrak 07.25 Duhovni utrip 07.50 Koda 08.25 Glasbena matineja 08.25 Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertüngealp 08.55 Vöra bije, Mlad. pevski zbor RTV Slo 09.55 Prenos slovesnega bogoslužja iz Vatikana 11.40 Fina gospa (III.), ang. nan., 2-4/7 13.10 Ambienti 13.35 Mogočni Misisipi, potopis, 3/3 14.20 Zmage so doma: Nogomet - FIFA SP 2018: Francija : Hrvaška, fin.

16.15 Silence: Iz novega sveta, koncert za nabito prazno dvorano 17.05 To ni bila nobena pesem, to je bila ena sama ljubezen, dok. film 18.05 Valentina Turcu in Leo Mujić: Nevarna razmerja, solisti in ansambel Baleta SNG Maribor 19.00 E. Clug: Tango, plesna predstava Baleta SNG Maribor 20.05 Razkriti Julij Cezar, brit. dok. odd.

21.05 Žrebanje Lota 21.15 Pavarotti, koncert iz ver. arene 22.55 Vikend paket 00.10 Zvezdana 01.00 Kaj dogaja? Z Jonasom 01.30 Videotrak 02.25 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 PJ Masks – Pižamarji, ris.

07.15 Robovlaki, ris.

07.30 Gospodična Žuža, ris.

07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

08.05 Grizzy in glodavčki, ris.

08.10 Dibo, ris.

08.25 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

08.45 Pixi in čarobni zid, ris.

08.55 Pikica in Pepermint, ris.

09.15 Zajčje uganke, ris.

09.20 Tačke na patrulji, ris.

09.45 Grizzy in glodavčki, ris.

09.55 Jaz sem Luna, 3. sez., 47., 48.

11.40 Lepo je biti sosed, 6. sez., 1., 2.

13.30 Moj očka v nebesih, ameriški film 15.20 Pred zaobljubo, ameriški film 17.05 Ukradene sanje, kanadski film 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.35 Delfinova zgodba 2, ameriški film 00.40 Napad in obramba, ameriški film 02.20 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Zakaj je spanje pomembno?

09.40 2759. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2760. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Lepote sveta: Islandija, 3. del 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Jutranji pogovori 1 13.20 Kuhinjica, izob. odd.

14.10 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Nerodna Avguština, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Palček Mihec kašopihec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Maja Vidmar, Najnujnejše 18.50 Aktualno: Živeti, gost p. Karel Gržan 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, odd. z narodnozab. glasbo 21.15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Jesih, Kdo je na vrtu travo potacal 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Vrtnarski kotiček 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 10.30 Videotrak 11.05 Dobro jutro 12.35 Obzorja duha: Cerkev je ženska 13.15 Minljivost meje, dok. film 14.10 Na lepše 14.55 Ljudje in zemlja, izob. odd.

16.00 Zmage so doma: Kolesarstvo svetovno prvenstvo: cestna dirka, povzetek 2018 16.55 Zmage so doma: Kajak-kanu evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, povzetek 2019 17.55 Ciril Cesar; pot v svetlobo, dok. portret 18.50 50 knjig, ki so nas napisale: 57. št.

Nove revije 19.00 Nogomet, evr. liga, magazin 20.00 Mogočne ladje, potopis, 1/6 20.55 Dediščina Evrope, kopr. nad., 1/2 22.40 Koncert doma 23.25 Savdov dvor, brit. dok. ser., 2/3 00.20 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Super krila, ris.

07.10 Zajčje uganke, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Robocar Poli, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.50 Ruby Mavrica, ris.

07.55 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 48. del 09.10 Vrtičkanje 09.45 Tisti usodni poljub, 1. sez., 26., 27.

11.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 4. del 12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 49. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 95. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 33. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 17. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 28., 29.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 18. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 34. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2. sez., 10. del 23.30 Umor, 2. sez., 2. del 00.25 Vohun v nemilosti, 3. sez., 5. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Doboro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2760. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. odd.

11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Miš Maš, Insekti 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Lepote sveta: Avstralija, 1. del 18.35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Vincetič, Golobar (6) 18.45 Kuhinjica, izob. odd.

19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Dober večer, g. predsednik, Branko Meh, preds. OZS 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Naj viža, odd. z narodno-zabavno glasbo 22.20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Vincetič, Golobar (6) 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 10.55 Videotrak 11.30 Dobro jutro 13.15 Umetni raj 13.50 Ljudje z bregov reke, dok. film 15.00 Joker, kviz 15.55 Zmage so doma: Kolesarstvo svetovno prvenstvo: cestna dirka, povzetek 2019 16.55 Zmage so doma: Judo - evropsko prvenstvo, povzetek 2019 17.50 Šamanka Branka, dok. portret 18.50 50 knjig, ki so nas napisale: Simon Gregorčič: Poezije 19.00 Koncert doma: Tomi in Gušti 20.00 Internet vsega, kan. dok. odd.

20.50 Annie Hall, ameriški film 22.30 Koncert doma 23.10 Kaj govoriš? = So vakeres?

23.25 Videotrak 00.00 Info kanal

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 10.55 Videotrak 11.25 Dobro jutro 13.30 Koda 13.50 Ambienti 14.20 Vikend paket 16.00 Formula E: 4. dirka, posnetek 17.00 Gorsko kolesarstvo - svetovno prvenstvo 2019, povzetek 18.00 Strast do letenja, dok. film 19.00 Koncert doma: Kiwi Flash 20.00 Na utrip srca 21.00 Žrebanje Lota 21.15 Moje mnenje 22.05 Deklina zgodba (II.), am. nad., 12/13 23.05 Koncert doma 23.50 Videotrak 00.25 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Super krila, ris.

07.10 Zajčje uganke, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Robocar Poli, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.50 Ruby Mavrica, ris.

07.55 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 49. del 09.10 Vrtičkanje 09.45 Tisti usodni poljub, 1. sez., 28., 29.

11.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 5. del 12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 50. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 96. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 34. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 18. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 30. , 32.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 19. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 35. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2. sez., 11. del 23.30 Umor, 2. sez., 3. del 00.25 Vohun v nemilosti, 3. sez., 6. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Super krila, ris.

07.10 Zajčje uganke, ris.

07.20 Gospodična Žuža, ris.

07.30 Robocar Poli, ris.

07.40 Dibo, ris.

07.50 Ruby Mavrica, ris.

08.00 Rev & Roll štirikolesniki, ris.

08.15 Reka ljubezni, 3. sez., 50. del 09.10 Vrtičkanje 09.45 Tisti usodni poljub, 1. sez., 30., 31.

11.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 6. del 12.25 Reka ljubezni, 3. sez., 51. del 13.20 TV prodaja 13.35 Moja boš, 2. sez., 97. del 14.30 Vedno tvoja, 2. sez., 35. del 15.35 Šverc komerc, 1. sez., 19. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 32., 33.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Šverc komerc, 1. sez., 20. del 21.00 Vedno tvoja, 2. sez., 36. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Chicaška policija, 2. sez., 12. del 23.30 Umor, 2. sez., 4. del 00.25 Vohun v nemilosti, 3. sez., 7. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Doboro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Dober večer, g. predsednik, Branko Meh, preds. OZS 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, Izob. odd.

11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Miš Maš, Ljudski reki, verovanje, šege 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Admiral Mahič, Morskemu valu sem pripovedoval 18.35 Kuhinjica, Izob. odd.

19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2761. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Govško Brdo 20.50 Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posnetek oddaje 21.40 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del 23.00 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Admiral Mahič, Morskemu valu sem pripovedoval 23.05 Videospot dneva 23.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

0.25 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Doboro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2761. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. odd.

11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Miš Maš, Telovadba možganov 12.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Mala miška in veliko rdeče jabolko, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Zvezdni tolarji, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Wasan Shire, Kaj so storili včeraj popoldne 18.35 Kuhinjica, izob. odd.

19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Življenje z multiplo sklerozo 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, glasbena odd.

22.05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Wasan Shire, Kaj so storili včeraj popoldne 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

UTRIP

28. maja 2020

21

Skrivnostni Rakov Ĺ kocjan Omejitve gibanja zaradi korona virusa, ki smo jim bili priÄ?a v zadnjem Ä?asu, imajo tudi dobro stran. Najmanj teĹžav bomo imeli, Ä?e se bomo gibali le v okviru naĹĄe prelepe Slovenije in odkrivali njene lepote, ki jih lahko najdemo na vsakem koraku. Eno takĹĄnih obmoÄ?ij smo nedavno obiskali tudi mi in se spet nauĹžili njegovih lepot.

Zaradi vnukov smo po izvozu z avtoceste za Unec zavili najprej v smeri Planine, na obrobju katere se nahaja Planinska jama, iz katere izvira reka Unica. Vhod vanjo je mogoÄ?en in vreden ogleda, saj je svet Ĺže pred vhodom pravljiÄ?en. Ta jama velja za najveÄ?jo vodno jamo v Sloveniji. Za nadaljevanje ogleda notranjosti je potrebno spremstvo vodnika.

Za nas je to bilo tokrat dovolj, saj nas je v neposredni bliĹžini vabil Ravbarjev stolp. Njegova veliÄ?ina je prava prispodoba k pravljici o Motovilki, ki jo je Ä?arovnica zaprla v stolp, kjer je prebivala tako dolgo, da so ji zrasli zelo dolgi lasje. Pojavil se je princ, ki mu je na njegov klic Motovilka skozi okno spustila svoje dolge lase, da je lahko priplezal do nje.

Vnuka sta dvomila, Ä?e je to res ta stolp, saj ima vhod, Motovilkin pa ne ‌ V resniÄ?nih Ä?asih je tu stal srednjeveĹĄki Mali grad iz 14. stol., ki je prvotno varoval staro jamborsko pot, ki je povezovala no-

tranjost z obalo. Ostanek stolpa je Ravbarjev stolp z vodnjakom, ki je poimenovan po njegovih nekdaj slavnih lastnikih.

Z lepimi vtisi smo se poslovili in pot nadaljevali v bliĹžnji Rakov Ĺ kocjan, kjer smo se ustavili na zaÄ?etku 2,5 km dolge naravoslovne uÄ?ne poti (NUP). Ta se zaÄ?ne pri Malem naravnem mostu (MNM), ki je posledica udornice oz. ruĹĄenja stropa Ze-

gana drevesa) doĹživel Ä?astitljivo starost. Ob reki preide v obmoÄ?je z vrbami, ki zadrĹžujejo vodni tok in ĹĄÄ?itijo breĹžine pred vodno erozijo. Ob prehodu na gozdno jaso se pot spusti do Raka, ki smo ga preÄ?ili po lesenem mostu. Ta je v neposredni bliĹžini manjĹĄega hotela. V nadaljevanju nas je pot pripeljala do ogromnega hrasta vrste dob, enega najstarejĹĄih in najdebelejĹĄih dreves v Rakovem

PravljiÄ?no raziskovanje skrivnostnega sveta. (foto TomaĹž Kumer)

lĹĄke jame, iz katere izvira reka Rak. V tem udoru je pred 167 leti delovala zelĹĄka Ĺžaga, dokler je ni odnesla povodenj. Za ogled tega dela smo porabili kar nekaj Ä?asa, saj je svet skrivnosten in zelo zanimiv. Visoko nad nami v navpiÄ?ni skali domuje krokarjeva druĹžin, ki je s krakanjem opozarjala nase.

Pot smo po spustu z mostu nadaljevali skozi bogat smrekov sestoj, ki je tu (nekatera Ĺže poĹža-

Ĺ kocjanu, saj je vzklil v zaÄ?etku 17. stol. Sledili so KotliÄ?i in Kotel, posebno obmoÄ?je, na katerem izvira voda iz skalnih ĹĄpranj, kar je ĹĄe posebej zanimivo ob deĹžju, ker se voda zadrĹžuje v kotanjah. Tu nastajajo mala jezerca v objemu bogatega rastlinja.

Nato se poti pribliĹža makadamska cesta, ki pelje skozi naravni park in se pribliĹža Centru ĹĄolskih in obĹĄolskih dejavnosti na njeni drugi strani. Pot preide na rav-

ninsko obmoÄ?je, ki je ob veÄ?jem deĹževju poplavljeno, saj smo tu Ĺže v bliĹžini Velikega naravnega mostu, ki onemogoÄ?a normalen pretok vode. Druga ovira je Tkalca jama v nadaljevanju toka reke Rak, ki tu ponikne vanjo.

Ob ostankih nekdanje cerkvice sv. Kancijana se NUP konÄ?a oz. kroĹžno nadaljuje po drugi strani reke nazaj do izhodiĹĄÄ?a pri MNM. Ena od zanimivosti te poti je tudi izvir Prunkovec.

Ob poti so nas vseskozi spremljale informacijske table, ki nam predstavljajo Ĺživljenje v tem edinstvenem svetu, ki je le majhen koĹĄÄ?ek velikega poreÄ?ja.

Le-tega sestavljajo Planinsko polje, Postojnska jama, Rakov Ĺ kocjan, CerkniĹĄko jezero, Bloke, PivĹĄka kotlina, LoĹĄko polje in na koncu Babno Polje. Tu se priÄ?ne skrivnostno potovanje reke, ki spreminja ime glede na to, kje priteÄ?e spet iz podzemlja: Trbuhovica na Babnem Polju, Obrh na LoĹĄkem polju, StrĹžen na CerkniĹĄkem polju, Rak v Rakovem Ĺ kocjanu, Pivka v PivĹĄki kotlini in skozi Planinsko jamo, Unica na Planinskem polju in nazadnje Ljubljanica na Ljubljanskem barju. Svet, ki ga je vredno obisk(ov) ati, pa ĹĄe naĹĄ je! Ĺ e posebej z (majhnimi) otroki, saj je ves svet ena sama skrivnostna pravljica, v kateri Âťvoda teÄ?e narobeÂŤ ‌! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Zadnji majski dnevi bodo naporni, saj boste imeli krepko preveÄ? skrbi, manj pa bo pravega dela. A tudi slednje se bo s prihodom junija spremenilo. Najhuje za vas bo zamenjati ritem Ĺživljenja, manj bo Ä?asa za poÄ?itek in spanje.

Po nekaj bolj intenzivnih dneh se boste poÄ?utili slabo, kot da ste na pragu bolezni. Pa ne bo tako hudo. Le veÄ? zdravilnega poÄ?itka si boste morali privoĹĄÄ?iti, in to vedno, ko vam bo Ä?as dopuĹĄÄ?al. Slabo poÄ?utje bo v hipu izpuhtelo, ko boste dobili plaÄ?ilo za svoje delo.

Misli vam bodo beĹžale k nekomu, ki ga Ĺže dolgo niste videli, a ĹĄe vedno sanjate o njem. V kratkem ga boste sreÄ?ali v Ĺživo, simpatija pa bo ĹĄe veÄ?ja.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Na prvo mesto boste v teh dneh postavljali neodloĹžljive obveznosti. Morda boste tudi zato nemirni. Za to bo lahko kriv tudi poloĹžaj planetov, najveÄ?ja teĹžava pa bo v vas. Predvsem zaradi nestrpnosti, ki jo Ä?utite ob urejanju uradnih zadev, ne boste mogli biti mirni. S tem, da niste najbolj spretni, ko gre za urejanje uradnih zadev, ste se Ĺže sprijaznili, a vseeno se jim ne boste mogli izogniti. Ko se boste konÄ?no umirili in pustili, da vas Ĺživljenjski tok nese po svoje, bo ĹĄlo vse laĹžje. Pazite, komu boste razlagali svoje ljubezenske teĹžave. Nekdo komaj Ä?aka, da vidi in sliĹĄi, kako trpite.

Sobota bo po dolgem Ä?asu zelo zabavna.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

V zadnjih majskih dneh boste veliko Ä?asa preĹživeli v naravi. Na sveĹžem zraku boste uĹživali kot Ĺže dolgo ne. Ko se boste vrnili v stanovanje, boste prav prijetno utrujeni. VaĹĄ najljubĹĄi kotiÄ?ek bo v naslednjih dneh kuhinja, saj se boste z veseljem lotevali novih jedi iz sveĹže zelenjave. Delo, pri katerem vam ne bo treba preveÄ? napenjati moĹžganov, vam bo izjemno odgovarjalo, zato boste prosti Ä?as zapolnjevali tudi z novimi hobiji. Zvezde vam bodo naklonjene na materialnem podroÄ?ju, na katerem lahko priÄ?akujete velike spremembe na bolje. Na ljubezenskem pa bo precej pusto, saj ste bili predolgo daleÄ? od oÄ?i osebe, ki vas iskreno zanima. Pravi Ä?as ĹĄele prihaja.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

OdloÄ?ili se boste, da je po dolgi in na trenutke muÄ?ni karanteni Ä?as za zabavo in druĹženje. Zato boste veliko veÄ? Ä?asa kot sicer preĹživeli zunaj doma, med ljudmi, ki jih imate radi. Pa tudi med popolnimi neznanci. DruĹžba obojih vam bo godila, ĹĄe vedno pa se boste pridno drĹžali varnostne razdalje. Ĺ˝e kmalu boste zaÄ?utili, da si Ĺželite, da se vse vrne v Ä?as pred karanteno. A tega ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste doÄ?akali, zato se sprijaznite, da bo letoĹĄnje leto drugaÄ?no, polno izzivov. Tudi naÄ?rte za poletni dopust bo treba spremeniti. To, da boste bolj druĹžabni, pa bo dobro vplivalo na odnos s partnerjem. Vesel bo, ker vas bo pogosteje kot sicer spravil od doma.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Nekomu ste se s svojim obnaĹĄanjem v sluĹžbi tako zamerili, da ne bo mogel preko vaĹĄih besed in dejanj. Ĺ˝al pa je to Ä?lovek, ki je v vaĹĄem Ĺživljenju zelo pomemben. Ker ste situacijo napaÄ?no ocenili, boste sedaj morali nositi vse posledice. Ne bodo majhne in ne lahke. NiÄ? ne bo pomagalo, v Ä?asu, ki Ĺže tako ni prijeten, se boste morali sooÄ?iti ĹĄe s povsem negotovo prihodnostjo. To boste zelo teĹžko prenesli, saj ste bili doslej navajeni Ĺživeti ugodno. ÄŒe bo denarja manj, pa bo treba krepko zmanjĹĄati stroĹĄke. Najbolje bo, da se dokaĹžete z delom, morda pa ĹĄe lahko prepreÄ?ite najhujĹĄe.

Zdravje? Glavoboli niso Ä?isto nedolĹžni. Potrudite se in telo oÄ?istite strupov.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Spet zaĹživeli programi Svit, Zora in Dora

VaĹĄe razpoloĹženje bo moÄ?no nihalo. Tisti, ki ste bili dlje Ä?asa doma in se boste prihodnji teden vrnili v sluĹžbo, se boste poÄ?utili zelo Ä?udno. Po eni strani vam bo vĹĄeÄ?, po drugi ne, saj ste se v Ä?asu, ko ste bili doma, lahko veÄ? posveÄ?ali druĹžini. Naj vas tolaĹži misel, da bo kmalu poletje in da boste ĹĄli na poÄ?itnice. ÄŒeprav trenutno ĹĄe ne veste, kdaj in kam, si lahko naredite veliko veselja Ĺže z naÄ?rtovanjem. Naj bo to zabava za vso druĹžino, prisluhnite tudi Ĺželjam ostalih druĹžinskih Ä?lanov, saj znajo biti te letos drugaÄ?ne od vaĹĄih. Ohranite zdrave prehranjevalne navade, ki ste jih imeli v Ä?asu karantene.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Z rahljanjem protikoronskih ukrepov so znova zaĹživeli presejalni programi za raka na debelem Ä?revesju SVIT, izvajajo se vse storitve programa Zora in presejalnega programa za raka dojk Dora.

Tako so se maja znova zaÄ?ele izvajati vse storitve programa ZORA, ki skrbi za prepreÄ?evanje raka materniÄ?nega vratu. Rak materniÄ?nega telesa je najpogostejĹĄi rak rodil in 5. najpogostejĹĄi maligni tumor pri Ĺženskah. Pogosteje se pojavlja v razvitem svetu, pojavnost zadnja leta naraĹĄÄ?a.

Najpogosteje zbolevajo Ĺženske med 60. in 65. letom starosti, pred 50. letom zboli le okoli 10 % bolnic. Z rednimi ginekoloĹĄkimi pregledi poskrbimo za odkrivanje predrakavih oz. zgodnjih rakavih sprememb materniÄ?nega vratu.

Junija se bo ponovno zaÄ?el izvajati ĹĄe presejalni program za rak dojk DORA. Vse povabljene Ĺženske bodo z vabilom na presejalno mamografijo prejele anketo o svojem zdravstvenem stanju, ki jo bodo morale izpolniti in podpisano prinesti na presejalno mamografijo. Rak dojk je sicer najpogostejĹĄi rak pri Ĺženskah, letno v Sloveniji za njim zboli veÄ? kot 1300 Ĺžensk, veÄ? kot 350 jih umre.

V programu Dora z mamografijo odkrivajo majhne rake, ki jih Ĺženska sama ali njen zdravnik s kliniÄ?nim pregledom ĹĄe ne more zatipati. Odkrivanje rakov, manjĹĄih od 10 mm, pa pomeni veÄ?jo moĹžnost ozdravitve. Prav tako je sĂĄmo zdravljenje manj obseĹžno, kakovost Ĺživljenja bolnic pa viĹĄja.

Tudi iz programa SVIT za prepreÄ?evanje raka na debelem Ä?revesju in danki sporoÄ?ajo, da vsi, ki so vrnili izpolnjeno prijavo o prostovoljnem sodelovanju v programu in izpolnjujejo merila za testiranje na prikrito krvavitev v blatu, lahko priÄ?akujejo testerje za odvzem junija. Program vkljuÄ?uje moĹĄke in Ĺženske v starosti od 50 do 74 let, ki so vabljeni po vnaprej doloÄ?enem naÄ?rtu v obdobju dveh let. Rak debelega Ä?revesa in danke je v Sloveniji eden najpogostejĹĄih rakov, je tretji najpogostejĹĄi rak pri Ĺženskah in Ä?etrti najpogostejĹĄi pri moĹĄkih. Vsako leto za to obliko raka zboli okoli 1400 prebivalcev Slovenije, veÄ? kot 700 jih umre, Ä?eprav je rak na debelem Ä?revesu in danki ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoÄ?e prepreÄ?iti s presejanjem.

Strokovnjaki opozarjajo prebivalce Slovenije, da tudi v Ä?asu COVID-19 upoĹĄtevajo Evropski kodeks proti raku. Skrbijo za zdrav Ĺživljenjski slog, se ne prepustijo ĹĄkodljivim razvadam, se odzovejo vabilom v presejalne programe za raka ter so pozorni na zgodnje znake raka in ne odlaĹĄajo z obiskom pri zdravniku. Ker je rak v Sloveniji vodilni vzrok za prezgodnje smrti, opuĹĄÄ?anje priporoÄ?il proti raku lahko privede do bistveno hujĹĄih posledic, kot jih prinaĹĄa COVID-19.

PriporoÄ?ila spodbujajo nekajenje, vzdrĹževanje normalne telesne teĹže, telesno dejavnost, zdravo prehranjevanje, omejevanje uĹživanja alkohola, previdnost pri sonÄ?enju, zaĹĄÄ?ito pred rakotvornimi snovmi na delovnem mestu in varovanje pred ionizirajoÄ?imi

sevanji. Spodbujajo tudi dojenje in cepljenje proti hepatitisu B in HPV. PriporoÄ?ajo previdnost pri jemanju hormonskih sredstev za lajĹĄanje menopavzalnih teĹžav in spodbujajo udeleĹžbo v presejalnih programih DORA, ZORA in SVIT. VeÄ? priporoÄ?il, kot jih ljudje upoĹĄtevajo, niĹžje je njihovo tveganje za nastanek raka, po ocenah lahko breme raka zmanjĹĄamo za 30–50 %.

Zavedati se moramo, da je rak ozdravljiv, Ä?e je odkrit dovolj zgodaj. Zato Ministrstvo za zdravje RS, Zveza slovenskih druĹĄtev za boj proti raku v sodelovanju z OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom Ljubljana poziva, naj priporoÄ?ila proti raku tudi v Ä?asu COVID-19 ne obvisijo v zraku. Imejte se radi – posluĹĄajte in opazujte svoje telo. đ&#x;”˛

Karmen Petek, mag. zdr. nege

Skrivnosti muzejskega depoja

PoĹĄtni nabiralnik Te dni komuniciramo predvsem s pomoÄ?jo telefonov in raÄ?unalnikov. Veselimo se Ä?asa, ko bomo spet lahko pisali razglednice v kakĹĄnem lepem in zanimivem kraju! Kot nekoÄ? ‌ Lesen poĹĄtni nabiralnik je v depo Muzeja Velenje priĹĄel iz ene starejĹĄih velenjskih sosesk, najverjetneje iz objekta z naslovom Kersnikova cesta 55. Nabiralnik je bil v rabi od leta 1955 do leta 1995. đ&#x;”˛

Pripravlja: Muzej Velenje

ÄŒeprav vam bodo obveznosti zapolnjevale podzavest, boste ĹĄe nekaj dni uspeĹĄno potiskali na stran skrbi, ki vam jih povzroÄ?a posel. Zato boste v naslednjih dneh uĹživali v vsem, Ä?esar se boste lotili doma. Celo lenariti boste znali. Jasno kot beli dan vam je, da vas Ĺže kmalu Ä?aka kopica dela, ki ne bo lahko, zato je dobro, da znate uĹživati v trenutkih, ko vam ni treba misliti nanj. Boste pa veliko mislili na morje in svobodo, ki jo Ä?utite ob vodi. Ne bo vam veÄ? treba dolgo Ä?akati, kmalu se bodo te Ĺželje uresniÄ?ile. Zaupanje v partnerja in njegova Ä?ustva do vas bo okrepil dogodek, ki vam ga pripravlja v nedeljo. Ganjeni boste.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒeprav Ĺže nekaj Ä?asa ne morete reÄ?i, da ste fiziÄ?no utrujeni, se boste poÄ?utili, kot da ste. Vzrok bo v vaĹĄi glavi in pogosto negativnih mislih, s katerimi se boste sooÄ?ali predvsem ob veÄ?erih in ponoÄ?i. Skrbelo vas bo brez razlogov, boste Ĺže naĹĄli kaj, da ne boste mirni. To lahko pripiĹĄete tudi temu, da imate naenkrat premalo obveznosti, ki bi vam popestrile dneve. PreveÄ? prostega Ä?asa za vas nikoli ni bila dobra moĹžnost, zato si zaÄ?nite iskati delo, ob katerem ne boste mogli veliko razmiĹĄljati. Ko boste odprli duĹĄo, boste v svoje Ĺživljenje spustili nove ljudi. Prav to najbolj potrebujete. Zdravje bo trdno, ĹĄe teĹžave s prebavo bodo izzvenele.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Zadnje Ä?ase se druĹžite veÄ?, kot ste se pred korona virusom. Tudi zato, ker drugi iĹĄÄ?ejo vaĹĄo druĹžbo, saj boste ĹĄe vedno najraje doma, v svojem miru. A se boste pridno odzivali vabilom prijateljev. To ne bo vĹĄeÄ? vaĹĄemu partnerju, saj odnosa do njega ne boste spremenili. Redko kam boste pripravljeni iti z njim, zato bo vaĹĄe obnaĹĄanje razumel kot beĹžanje pred njim. DokaĹžite mu, da se moti. Vas pa bo vsak dan bolj skrbelo, kaj vas Ä?aka v prihodnjih mesecih na podroÄ?ju dela. Informacije, ki vam bodo iztoÄ?nica za naÄ?rte, lahko priÄ?akujete prihodnji teden. ÄŒe ne bodo dobre, takoj zaÄ?nite pripravljati plan B.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Reakcije na vaĹĄe delo in odloÄ?itve bodo slabĹĄe, kot ste priÄ?akovali. To vas bo sprva presenetilo, zato se boste hitro umaknili v svoj varni svet. Komunicirali boste manj kot sicer, saj se boste odloÄ?ili, da najprej v miru premislite in potem ukrepate naprej. Brez ukrepov in rezov Ĺžal tokrat ne bo ĹĄlo. Po razmisleku boste ugotovili, da ne smete beĹžati pred teĹžavami, saj se bodo samo ĹĄe kopiÄ?ile. S tem pa beĹžite od bolj mirne prihodnosti, ki si jo tako Ĺželite. Zato potisnite uĹžaljenost na stran in proti koncu prihodnjega tedna vsem vpletenim glasno povejte, kakĹĄne so vaĹĄe namere in kakĹĄni cilji.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Dogodki naslednjih dni bodo krepko upoÄ?asnili vaĹĄe naÄ?rte. Naj vas to, da ne boste uspeli prav niÄ?esar premakniti iz mrtve toÄ?ke, ne uĹžalosti. Sedanji Ä?as je res poseben, prilagajati se boste morali iz tedna v teden. ÄŒe se boste sprijaznili s tem, vam bo veliko laĹžje. Ĺ e vedno boste teĹžko usklajevali svoje Ĺželje z ostalimi v druĹžini. Tokrat so ostali ĹĄe bolj preplaĹĄeni kot vi. Priznajte jim, da ste utrujeni od teĹžkih misli, in poskrbite, da jih prepodite. FinanÄ?no stanje vam dopuĹĄÄ?a, da lahko prihodnost naÄ?rtujete varno, brez veÄ?jih odrekanj. Partner vas bo podpiral, a le z besedami. Ko bo priĹĄlo do dejanj, ne bo imel volje in moÄ?i. Razumite ga.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Naslednji dnevi bodo ravno zaradi hitrega tempa dogodkov veÄ? kot pestri. To ni za vaĹĄo duĹĄo, saj bo adrenalina preveÄ?, zato se ne boste teĹžko sprostili. Tudi partner ne bo razumel vaĹĄega nihajoÄ?ega razpoloĹženja, kar bo ĹĄe poslabĹĄalo vajin odnos. ÄŒasa, da uresniÄ?ite zadano v zaÄ?etku leta, bo malo, a vam bo kar dobro uspevalo. Sploh, ker bodo vaĹĄe ideje podprli tudi tisti, ki vam bodo lahko finanÄ?no priskoÄ?ili na pomoÄ?. NajteĹžji ta teden bo ponedeljek, saj se bodo nakopiÄ?ene nereĹĄene zadeve naenkrat zaÄ?ele obraÄ?ati tako, kot si ne Ĺželite. Ne reĹĄujte vseh hkrati, lotite se vsake posebej.

Vmes si vzemite veÄ? Ä?asa zase in svoje telo.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

Nagradna kriŞanka Železnina Hudovernik

28. maja 2020

RADIO VELENJE

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si S prihodom pomladi se priÄ?ne delo na vrtu, v sadovnjaku in gozdu. Ĺ˝eleznina Hudovernik vam po izjemno ugodnih cenah nudi: • vrtno orodje • zaĹĄÄ?itna sredstva • ĹĄkarje za obrezovanje • Ĺžage in Ĺžagice • ostalo roÄ?no orodje • Prenovljen salon KERAMIKE in SANITARNE OPREME • 3D izris kopalnic Poleg ostale znane ponudbe novost: ÄŒISTILA DELEO z levjo moÄ?jo – odmaĹĄi v 2 minutah tudi zelo zamaĹĄene odtoke. Zelo primerno tudi za ĹĄole, vrtce, industrijo in tudi za gospodinjstva - le v Ĺ˝ELEZNINI HUDOVERNIK! Ĺ˝eleznina Hudovernik vas priÄ?akuje – postreĹžemo z nasmehom ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Ĺ˝eleznina HudovernikÂŤ, najkasneje do 8. junija 2020. IzĹžrebali bomo tri nagrade (nakup v vrednosti 10 â‚Ź). Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po priporoÄ?eni poĹĄti.

POSEBNI

NAPREJ

RAZKRILA SEM VOHUNA

TO MORAJO BITI NEBESA

Hors normes KomiÄ?na drama, 114 minut (Francija) ReĹžija: Olivier Nakache, Éric Toledano Igrajo: Vincent Cassel, Reda Kateb, HĂŠlene Vincent, Bryan Mialoundama, Alban Ivanov Ponedeljek, 1. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Onward Sinhronizirana druĹžinska animirana avantura, 103 minute, (ZDA) ReĹžija: Dan Scanlon Slovenski glasovi: Miha Rodman, Rok Kunaver, Mojca Funkl, PrimoĹž Pirnat, Damjana ÄŒerne Nedelja, 7. 6., ob 16.00 / otroĹĄka matineja

My Spy DruĹžinska komedija, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Peter Segal Igrajo: Dave Bautista, Kristen Schaal, Parisa Fitz-Henley, Chloe Coleman, Keller Viaene Nedelja, 7. 6., ob 20.00

It Must Be Heaven Komedija, 102 minuti (Francija, TurÄ?ija, Kanada, NemÄ?ija, Katar, Palestina) ReĹžija: Elia Suleiman Igrajo: Elia Suleiman, Tarik Kopty, Kareem Ghneim, George Khleifi Ponedeljek, 8. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

SEPETYS, RUTA: V morju zrnce soli od – Odrasli 821-311.6 – Zgodovinski romani Vir: www.dobreknjige.si V zadnjem obdobju druge svetovne vojne Nemci izgubljajo na vseh frontah. Pred napredujoÄ?o rusko vojsko beĹžijo ne le vojaki, ampak tudi civilisti iz Vzhodne Prusije in baltskih deĹžel. S pomorsko evakuacijo prevaĹžajo begunce v NemÄ?ijo. Na to pot

je namenjena tudi ladja Wilhelm Gustloff, na krov katere se vkrca veÄ? kot deset tisoÄ? potnikov.

Skupina beguncev se znajde na skupni poti do pristaniĹĄÄ?a Gotenhafen. PeĹĄaÄ?enje je naporno zaradi hudega mraza in pomanjkanja hrane, vendar si pomagajo med sabo in kot skupina laĹžje premagujejo ovire. Vsak od njih ima svoje skrivnosti in strahove, prav tako Joana in Florian. Zaradi vojne ljudje Ĺže dolgo trpijo, zato se vsi borijo, da Ä?im prej pridejo na varno. Toda usoda jim ne nameni olajĹĄanja in varnosti, saj ladjo torpedira ruska podmornica. Knjiga temelji na resniÄ?nih dogodkih in je bila veÄ?krat nagrajena.

KAY, ADAM: Tole bo bolelo od – Odrasli 821-94 – Spomini Vir: www.emka.si Le kaj piÄ?i Ä?loveka, da izbere poklic z 90-urnim delovnikom na teden, in to za manj denarja,

kot ga parkomat pred bolniĹĄnico nabere na uro? Ali tako rad brklja po Ä?loveĹĄkem drobovju in odloÄ?a o Ĺživljenju in smrti?

Ali je delo zdravnika res sanjski poklic?

Nagrajenci kriĹžanke ÂťOptika PakaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 14. maja 2020, so: • Janko Mori, PleĹĄivec 66, 3325 Ĺ oĹĄtanj; • Matilda Majhen, Ulica Lovra Kuharja 6, 3320 Velenje; • Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: SONÄŒNA OÄŒALA

ÄŒETRTEK, 28. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 29. maja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 30. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 31. maja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 1. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 2. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 3. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

CITY CENTER Celje Adam Kay je v zabavnih dnevniĹĄkih zapisih Tole bo bolelo, ki so hitro postali svetovna uspeĹĄnica, opisal svoje najbolj neverjetne in presunljive, v resnici pa vsakdanje zdravniĹĄke izkuĹĄnje, ki si jih je nabiral v britanski drĹžavni bolniĹĄnici – in zadel v Ĺživo. đ&#x;”˛

Pripravila Metka Pivk SrdiÄ?

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsaka nedelja ob 11. uri lutkovna pravljica. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

100% slovensko ekoloĹĄko meso DOSTAVA NA DOM BREZPLAÄŒNA! EKOLOĹ KO MLETO MESO samo 8,9 â‚Ź za 1 kg

EKOLOĹ KA TELEÄŒJA HRENOVKA samo 13,51 â‚Ź za 1 kg

NaroÄ?ila sprejemamo preko spletne trgovine na www.ekodar.si ali po telefonu na 065 557 296 ali 051 362 554.

Naš ­čas, 28. 5. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE STARO hišo ali lesen objekt za manjšo obrt, v okolici Velenja, iščemo. Gsm: 040 465 214.

prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154.

BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 55 in 45 EUR/m3.

Tel.: 041 66 88 80.

ŽIVALI KRAVO, Simentalko, brejo tretjega teleta, težko 700 kg, prodam. Cena: 1.150 €. Gsm: 031 727 606 NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 31. 5. 2020, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Sprejemamo naročila.

PODARIM TEPIH, velikosti 170 x 240 cm, podarimo. Gsm: 041 892 598

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. (objave do nadaljnega).

BUKOVA in gabrova drva, metrska, prodam. Gsm: 041 577 305.

BUKOVA drva, možen razrez in

Prodaja, posest, zazidljiva: PODKRAJ PRI VELENJU, POD JAKCEM, na sončni strani hriba, 1.301 m2. Cena: 25.000 €.

DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

Prodaja, hiša, samostojna: ČRNOVA, 174 m2, zgrajena l. 1970, 928 m2 zemljišča. ER: EI v izdelavi.

Cena: 150.000 €.

ZOBOZDRAVNIKI V soboto 30.5. in nedeljo 31.5.2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro v Zdravstvenem domu Velenje, v I. nadstropju OE Zobozdravstva (vhod iz strani garaže).

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati Zobozdravstveno informativno točko med 8.00 in 9.00 uro na telefonsko številko 03 8995 583 (zaradi narave dela so na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

GIBANJE prebivalstva

od 29. maja do 4. junija • 29. maja 1871 je na Dunaju umrl geograf, duhovnik in pedagog Blaž Kocen; med oktobrom 1847 in septembrom 1849 je bil kaplan v župniji sv. Mihaela v Družmirju pri Šoštanju; od leta 1850 do 1870 je poučeval na gimnazijah v Celju, Ljubljani, Gorici in Olomucu na Moravskem; bil je eden najpomembnejših avtorjev didaktičnih učil za geografijo v 2. pol. 19. stoletja v Avstriji: za šole je pripravil atlase, stenske in ročne zemljevide, napisal pa je tudi več učbenikov; • rokometaši Šoštanja so maja leta 1989 osvojili republiški naslov; • 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odločali o novi lokalni samoupravi; občina Velenje se je razdelila na tri nove občine: Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj in Občino Šmartno ob Paki; • leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem državnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta »maj-

niška deklaracija«; Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v Državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec; deklaracija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno državno telo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije; deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja 1918; • 30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prvič »zgodil« Dan mladih in kulture; • konec maja leta 1982 so tudi uradno zabeležili začetek gradnje novega zdravilišča in hotelskega poslopja v Topolšici; • 31. maja 1881 je bila rojena Anica Lušin, učiteljica v Plešivcu pri Velenju, ki je bila velika Cankarjeva ljubezen, ki jo je opisal v številnih črticah in pesmih; pokopana je na pokopališču v Plešivcu pri Velenju; • 31. maja 1984 je bila v Rde-

či dvorani v Velenju finalna prireditev osrednje slovenske zabavnoglasbene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila tudi velenjska skupina Šank rock, ki so jo takrat sestavljali Aleš Uranjek, Matjaž Jelen, Zvone Hranjec, Cveto Polak in Evst Trdin;

Miha Pintar Toledo (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

• 31. maja 2011 je v nekdanji Kulturnici Andreja Ažber gostila Zorana Benčića, avtorja knjižnega prvenca Psi brezčasja; po knjigi so posneli prvi celovečerni igrani film režiserja in scenarista Mateja Nahtigala, ki je prva slovenska noir kriminalka; ustvarjen je po istoimenski predlogi Zorana Benčića, nekdanjega frontmena velenjske zasedbe Res Nulli-

us in soscenarista filma; na Festivalu slovenskega filma je prejel nagrado Združenja slovenskih filmskih kritikov za najboljši igrani celovečerec; • 1. junija 1952 je bil ustanovni občni zbor delavskoprosvetnega društva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovale glasbena šola, kino, knjižnica in čitalnica, mešani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza; prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko; • komandir Šaleške partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skušal rešiti ranjenega soborca; • 4. junija 1949 se je v Rakovljah pri Braslovčah rodil slovenski novinar in literat Vinko Vasle – Venč, ki je mladost preživljal v Velenju; • v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge.

Pripravlja: Damijan Kljajič

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 18. do 24. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

V tednu od 18. do 24. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3; alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

Upravna enota Velenje POROKE:

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI:

VANOVŠEK STANISLAV, roj. 1947, Velenje, Šaleška cesta 2A FAKIN BRANKO, roj. 1963, Velenje, Linhartova ulica 12 VRČKOVNIK SILVESTER, roj. 1936, Topolšica, Topolšica 55

ZAHVALA

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

23

OBVEŠČEVALEC

28. maja 2020

Z bolečino v naših srcih sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat, oče, dedi in partner

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

BRANKO FAKIN

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

30. 10. 1963 – 20. 5. 2020

Ne bomo tožili, ker si odšel, Hvaležni smo, ker smo te imeli!

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Pošte Velenje in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede.

Zahvaljujemo se govornikom: Pošte Slovenije gospodu Cvetku Sršenu, MO Velenje gospe Magdi Stvarnik in KD Zarja Celje gospodu Živko Beškovniku. Hvala Pogrebni službi Usar, pevskemu kvartetu Oljka, KUD Kurent, PD Grmada Celje, KS Konovo in motoristom Apache Raiders in Maxi Skuter. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.

Mama Pavla, sestra Danica, otroci: Nina, Maja in Blaž z družinami, vnuki: Dini, Mark, Lana in Maks ter partnerka Cvetka

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 5. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Medved na obmoÄ?ju Velikega Vrha Ĺ martno ob Paki – V Lovski druĹžini Oljka Ĺ martno ob Paki so na zaÄ?etku tega tedna potrdili informacijo, da se na obmoÄ?ju Gore Oljke nahaja medved. ÂťBolj kot na obmoÄ?ju Gore Oljke se kosmatinec zadrĹžuje na obmoÄ?ju Velikega Vrha oziroma na meji med obÄ?inami Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki,ÂŤ je povedal gospodar druĹžine doc. dr. BoĹĄtjan Pokorny. PrviÄ? naj bi ga kamere, ki sluĹžijo lovcem kot monitoring za prostoĹživeÄ?e Ĺživali, ÂťujeleÂŤ Ĺže 21. marca na krmiĹĄÄ?ih divjih svinj na meji lovskih druĹžin Velenje, Smrekovec in Oljka, na obmoÄ?ju Velikega Vrha pa so ga prviÄ? zaznale 13. maja. O tem, da bi sledi medveda zaznali tudi v niĹžje leĹžeÄ?em naselju Slatina, kar so povedali nekateri Ĺ marÄ?ani, je BoĹĄtanj Pokorny dejal: ÂťTe informacije

nimam. Lahko bi bilo res, vendar se pogosteje zgodi, da ĹĄirjenje za neko okolje nekoliko neobiÄ?ajne informacije povzroÄ?i med ljudmi veÄ?jo pozornost na doloÄ?ene

– po ocenah – od 80 do 100 kilogramov. Je njegova prisotnost na omenjenem obmoÄ?ju nekaj povsem obiÄ?ajnega? Âť Ni nekaj obiÄ?ajnega v primerjavi s prete-

da so tu in tam v veÄ?letnih presledkih zaznali sledi ali kakĹĄne druge znake o njegovi prisotnosti v spomladanskem Ä?asu. Ni pa se ĹĄe zgodilo, da bi se na obmo-

Kamere, ki sluĹžijo lovcem za monitoring prostoĹživeÄ?ih Ĺživali, so kosmatinca ujele na obmoÄ?ju Velikega Vrha 13. maja.

stvari, na katere sicer ne bi bili.ÂŤ Medved naj ne bi bil Ĺže povsem odrasla Ĺžival, tehtal naj bi

klimi leti, Ä?eprav vemo, da je bil medved avgusta 2000 povoĹžen na ĹželezniĹĄki progi pri Ĺ oĹĄtanju,

Ä?ju Ĺ aleĹĄke doline zadrĹževal dlje Ä?asa. Povsem normalno je, da mlajĹĄi medved v spomladanskem

Lubadar, rilÄ?ek in nemir le povrĹĄine. Po naĹĄi ocenah jih je blizu 800 hektarjev. Sicer pa naĹĄe obmoÄ?je meri dobrih 69 tisoÄ? hektarjev povrĹĄin, od tega se gozdovi razprostirajo na nekaj veÄ? kot 48 tisoÄ? hektarjih. Poleg ogolelih povrĹĄin smo lani zaznali

generacijo lubaradja Ĺže zaobĹĄli in da bosta drugi dve obvladljivi. ÂťLastniki gozdov in naĹĄa strokovna sluĹžba smo namreÄ? dobro pripravljeni na odpravljanje tovrstnih teĹžav, morda celo najbolje v drĹžavi. NaĹĄa posebnost je zelo dobro razvita medsebojna komunikacija, hitro obveĹĄÄ?anje.ÂŤ S seÄ?njo, spravilom lesa teĹžav ni. NajveÄ? tovrstnega dela opravijo lastniki gozdov sami ali pa lokalni izvajalci.

Od 25. do 31. maja poteka v Sloveniji Teden gozdov, v katerem se poveĹžejo vse inĹĄtitucije, ki skrbijo za slovenski gozd in ĹĄirĹĄi druĹžbi predstavijo njegov pomen ter pomen gozdarstva za njeno blaginjo. TeNa obmoÄ?ju Zgornje den poteka z geslom ÂťSkrbno z gozdom!ÂŤ Savinjske in Ĺ aleĹĄke

Sanacija po ujmah konÄ?ana

â?ą

ÂťStanje v gozdovih v regiji SaĹĄa je v tem trenutku dobro, kar kaĹže, da je skrb za tukajĹĄnje gozdove na zavidljivi ravni,ÂŤ zagotavlja dr. Darij KrajÄ?iÄ?, vodja nazarske obmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in nadaljuje: ÂťSanacija po ujmah v letih 2017 in 2018 je konÄ?ana.

Ves les je odpeljan, pospravljen, a to Ĺžal ne pomeni, da smo odpravili vse posledice naravnih nesreÄ?. Te so ranile gozdove, kar med drugim dokazujejo ogole-

doline so letos zasadili 25 hektarjev gozdnih povrĹĄin s pribliĹžno 60 tisoÄ? sadikami gozdnega drevja. ĹĄe veÄ? manjĹĄih notranjih jeder lubadarja. Verjamemo, da smo jih uspeĹĄni ozdravili. Vsem izvedenim ukrepom navkljub pa predstavljajo podlubniki ĹĄe vedno veliko nevarnost.ÂŤ Lani so na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline posekali blizu 250 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesa, od tega zaradi napada podlubnikov pribliĹžno 60 tisoÄ? kubiÄ?nih

Dr. Darij KrajÄ?iÄ?: ÂťZ lastniki gozdov smo zadovoljni. Morda vÄ?asih pogreĹĄamo njihovo veÄ?je zanimanje za obnovo gozdnih povrĹĄin.ÂŤ

metrov.

Mila zima glede podlubnikov – pravi sogorovnik – lastnikom gozdov in gozdarski sluŞbi ni ťla na roko, jim pa gre bolj sprejemljivo vreme v zadnjih dneh.

Lubadar ne mara nihanja temperatur, zato menijo, da so eno

Ä?ju teĹžko predstavjam. Po vsej verjetnosti gre za prehodnega kosmatinca, ki stika po loviĹĄÄ?ih

omenjenih lovskih druĹžin za hrano.ÂŤ BoĹĄtjan Pokorny svetuje rekreativcem, pohodnikom in sprehajalcem, naj imajo v mislih, ko se podajajo na obmoÄ?je Velikega Vrha, da se tu zadrĹžuje medved, in naj ne silijo v gozd zunaj normalnega Ä?asa – na primer ponoÄ?i, kar se vse pogosteje dogaja. ÂťZ baterijami ali drugimi svetili vznemirjajo ne samo medveda, ampak tudi ostale prostoĹživeÄ?e Ĺživali in naravo. Previdni naj bodo tudi na sprehodu s psom.

Nisem pa eden od tistih, ki bi ljudem svetoval, naj bodo glasni, si prepevajo, ĹžviĹžgajo, saj takĹĄno obnaĹĄanje v gozd ne sodi. ÄŒe jih je strah, naj ostanejo doma ali pa si najdejo za sproĹĄÄ?anje drugo obmoÄ?je,ÂŤ je sklenil BoĹĄtjan Pokorny. đ&#x;”˛

tp

Nove teĹžave

Stanje v gozdovih regije SaĹĄa dobro, zagotavljajo na ObmoÄ?ni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje – Poleg Ĺže znanih letos tudi nekatere nove teĹžave Tatjana PodgorĹĄek

Ä?asu, ko se zaÄ?nejo vzpostavljati novi socialni stiki med Ĺživalmi, iĹĄÄ?e svoj Ĺživljenjski prostor.

Kljub temu si daljĹĄo prisotnost tega medveda na naĹĄem obmo-

Posadili rekordno ĹĄtevilo sadik

Da so skrbni z gozdovi – po mnenju Darija KrajÄ?iÄ?a –, dokazujejo njihovi lastniki in gozdarji obmoÄ?ne enote tudi drugaÄ?e.

Med drugim z obnovo ogolelih povrĹĄin. ÄŒeprav se te veÄ?inoma obnavljajo po naravni poti, so letos izvedli umetno zasaditev na 25 hektarjih gozdnih povrĹĄin.

Posadili so pribliĹžno 60 tisoÄ? raznega gozdnega drevja, kar je v zadnjem obdobju rekord.

SaĹĄa letos, je Darij KrajÄ?iÄ? odgovoril: ÂťLetoĹĄnje leto bo specifiÄ?no. Osrednjo pozornost bomo ĹĄe naprej namenjali obvladovanju lubadarja. LetoĹĄnji veter februarja in marca je podrl posamezna drevesa na celotnem obmoÄ?ju obmoÄ?ne enote. PoĹĄkodoval je blizu 15 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesa, kar sicer za naĹĄe obmoÄ?je ni prav veliko, a je stanje teĹžko obvladljivo zaradi obseĹžnosti in zahtevnosti terena.ÂŤ VeÄ? pozornosti nameravajo nameniti ĹĄe ureditvi prometnic oziroma vlak v gozdovih.

Lani so posekali pribliĹžno Na obmoÄ?ju jih imajo 4600 kilometrov. Tako 250 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov kot v drugih okoljih lesa, od tega zaradi zaznavajo tudi v svonapada podlubnika blizu jem vse veÄ?ji nemir v 60 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov. gozdovih. ÂťPritisk ljudi na gozdove je velik. Na eni strani so sprehajalnudba tega se je v srednji Evro- ci, na drugi pobiralci gozdnih pi poveÄ?ala, cene so padle. ÂťV sadeĹžev, ĹĄe najbolj moteÄ?i pa so tem prostoru je v tem trenutku motoristi in vozniki ĹĄtirikolesnina voljo nekaj veÄ? kot milijon ku- kov. Ta teĹžava je ponekod tako biÄ?nih metrov lesa. ÄŒe bo ostal velika, da prihaja do trenj med trg z lesom tako zaprt, kot je da- lastniki in drugimi uporabniki nes, bodo zaloge moÄ?no porasle, prostora, kot so lovci, planinci. s tem bodo nastale ĹĄe dodatne Druge drĹžave to znajo usmerjateĹžave.ÂŤ ti, pri nas je veliko teĹžje in ĹĄele na zaÄ?etku smo. Ta odnos se bo LetoĹĄnje leto bo moral hitro precej spremeniti,ÂŤ specifiÄ?no je ĹĄe dejal Darij KrajÄ?iÄ?. đ&#x;”˛ tp Na vpraĹĄanje, kakĹĄne aktivnosti naÄ?rtujejo v gozdovih regije ÂťZ umetno zasaditvijo pa smo naleteli na novo teĹžavo. Pojavil se je rilÄ?ek – vrsta hroĹĄÄ?a, ki uniÄ?uje na novo zasejane povrĹĄine. Ponekod je Ĺže uniÄ?il celoten trud. Ĺ e sreÄ?a, da drĹžava ta dela lastnikom gozdov sofinancira.ÂŤ Druga teĹžava, s katero se sreÄ?ujejo letos na novo, je padec prodaje lesa kot posledica epidemije korona virusa. Blagovni tokovi z lesom so se moÄ?no zmanjĹĄali, ponekod povsem ustavili, po-

â?ą

Obnovljen trg velika pridobitev za Ĺ oĹĄtanj SveÄ?ano otvoritev bodo pripravili jeseni Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 21. maja – V Ä?etrtek so v Ĺ oĹĄtanju z internim tehniÄ?nim pregledom, ki bo pokazal, ali so pri obnovi Trga bratov Mravljakov potrebni ĹĄe kakĹĄni popravki, zakljuÄ?ili dela pri preureditvi trga v obmoÄ?je prijaznega prometa. ÂťTrg je lep in velika pridobitev za Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ ugotavlja Ĺžupan Darko Menih in kar malo teĹžko mu je, da ga v teh dneh ne morejo uradno in sveÄ?ano predati namenu. SveÄ?ano otvoritev bodo najverjetneje pripravili jeseni, v Ä?asu, ko obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj praznuje.

Dela pri prenovi historiÄ?nega srediĹĄÄ?a Ĺ oĹĄtanja, ki je tudi v celoti zavarovan kot nepremiÄ?na kulturna dediĹĄÄ?ina, je izvedlo ĹĄoĹĄtanjsko podjetje Nivig v so-

delovanju s podjetjema HNG iz MengĹĄa in Prohaus iz Dola pri Ljubljani. Dela so konÄ?ali dober mesec pred rokom. Malo jim je pri tem pomagala mila zima, tako da so lahko veÄ?ja dela izvedeli Ĺže prej, preden je izbruhnila epidemija, v Ä?asu katere so se lahko manjĹĄa dela, pri katerih ni bilo prisotnih veliko delavcev, nemoteno nadaljevala. ÂťZa prenovo smo se odloÄ?ili po sprejetju Celostne prometne strategije leta 2017 z Ĺželjo po dvigu kakovosti bivanja v tem prostoru.

Pripravili smo vse potrebno in se eno leto kasneje prijavili na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti. Za preureditev trga kot obmoÄ?ja prijaznega prometa smo pridobili najviĹĄji deleĹž sofinanciranja med vsemi

prijavljenimi obÄ?inami,ÂŤ ĹĄe danes s ponosom pove Ĺžupan. DeleĹž sofinanciranja Ministrstva za infrastrukturo je znaĹĄal 817.000 evrov, pribliĹžno 400.000 evrov pa je ObÄ?ina zagotovila v proraÄ?unu.

S prenovo je na trgu nastal aktiven prostor za peĹĄce, hkrati pa skupni prometni prostor. Trg je opremljen s klopmi, svetilkami, pitnikom, pred galerijo je priloĹžnostni oder. TrĹĄke povrĹĄine so spet namenjene igri, druĹženju ‌ ÂťPriÄ?akujemo pa tudi, da bodo lokalna podjetja izrabila priloĹžnost in s svojo ponudbo oĹživila ta lepi prostor. Na voljo je nekaj lokalov. Vabim vlagatelje, da pridejo, si jih ogledajo in tukaj zaÄ?no ali pa nadaljujejo svojo uspeĹĄno zgodbo.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ˝upan Darko Menih priÄ?akuje, da bodo lokalna podjetja izkoristila priloĹžnost in s svojo ponudbo oĹživila lep prostor. (foto: T. R.)