21 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 3. 6. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (13/23 °C) delno oblačno, v soboto (14/24 °C) pretežno oblačno, v nedeljo (14/21 °C) oblačno (možen dež).

Četrtek, 3. junij 2021

številka 21 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Majski dnevi presežkov Mira Zakošek

Šampioni, šampioni ... Velenjski rokometaši so se v nedavno končani sezoni pozlatili. Po osmih letih so v slovenskem rokometu spet postali številka ena. Da se bo to zgodilo, ni pričakoval skoraj nihče. Le malokdo si je predstavljal, da bosta zelo pomlajeno moštvo, ki so ga vseskozi pestile poškodbe, že krog pred koncem v hrbet

Foto Stane Vovk

gledala drugi Trimo in njihovi večni tekmeci, Celje Pivovarna Laško. Naslov so si velenjski rokometaši zagotovili že v predzadnjem krogu, v središču Dolenjske, z zmago nad Krko, po uradni potrditvi tega velikega uspeha pa so se letos prvič in 🔲 vos drugič v sezoni veselili njihovi zvesti naviijači.

Velenje ima za 255 milijonov evrov premoženja Svetniki Mestne občine Velenje so na zadnji seji potrdili bilanco premoženja občine na dan 31. decembra lani. Ta je po besedah vodje Urada za javne finance in splošne zadeve Amre Kadrič znašala dobrih 255 milijonov. V to je zajeto celotno premoženje občine, krajevnih skupnosti,

mestnih četrti in vseh javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. Premoženje se je v zadnjem letu povečalo za 17 milijonov evrov, in sicer na račun naložb predvsem v prireditveni oder, obnovo Starega Velenja, kolesarsko omrežje itd., ki so jih financirali pretežno z nepovratnimi sredstvi.

Mag. Dragica Povh (SD) in Matej Jenko (Dobra država) sta takšno poslovanje pohvalila in izrazila upanje, da bo premoženje naraščalo tudi v prihodnje. Sicer so svetniki premoženjsko bilanco potrdili soglasno. 🔲

Po času, ko je epidemija tako in drugače vplivala na naša življenja in ko smo se ubadali s številnimi omejitvami, dilemami in vprašanji, povezanimi z njo, je sedaj morda že čas, da se tudi poveselimo, še posebej, ker imamo v tem okolju veliko razlogov za to. Naj ne bom skromna in začnem pri nas, velenjskih radijcih. V maju se nam je uresničila velika želja, saj smo pridobili celodnevno frekvenco, ki ste je, vsaj upam, veseli tudi naši poslušalci. Maturantje so končno prišli do mature, takšne, kot so si je želeli, torej v svojih razredih. Želimo jim, da jo tudi sklenejo tako, kot so si zamislili. S čim boljšimi ocenami. V razredih so vsi srečni tudi osnovno- in srednješolci (zdaj ga skorajda ni, ki ne bi rad hodil v šolo). Srečni so tudi starejši. Promenade in vrtovi lokalov so spet polni, razpoloženje pa poživljajoče. Končno se na svoja običajna mesta vrača tudi kultura. Začenjajo se prireditve, pa čeprav za zdaj še v manjšem obsegu. Dobro kaže tudi novemu prireditvenemu prostoru z odrom ob Velenjskem jezeru, ki je dobil v začetku tedna novo ime: Vista – center z razgledom. Že zdaj radi zahajate tja, po odprtju, ki se bo zgodilo čez dobra dva tedna, v soboto, 19. junija, ko se bodo začele vrstiti prireditve, pa boste to gotovo počeli v še večjem številu. Organizatorji napovedujejo prireditve tudi v centru mesta, med drugim naj bi se zgodila tudi promenada okusov, ki se je pred epidemijo že odlično prijela. Imamo pa še veliko drugih razlogov za veselje. Velenje je spet pridobilo laskava naslova prostovoljstvu prijazno mesto in varno mesto. Da ne govorim o naših rokometaših, ki so po dolgih letih osvojili tako želen naslov državnih prvakov in pognali kri po žilah svojim predanim navijačem, ki so jih na zaključni tekmi v Rdeči dvorani znova lahko celo bodrili s tribun. Predvsem pa jim izrazili hvaležnost, ker so njim in tudi sebi polepšali športne trenutke. Veselimo pa se seveda tudi uspeha naše rojakinje Diandre Bekčić, evropske podprvakinje v parakarateju. Še bi lahko naštevali, saj je lepih in prijaznih dogodkov v Velenju in celotni Šaleški dolini še veliko. Bodimo torej veseli, ne le teh, ampak predvsem lastnih uspehov, in ne pustimo nergačem in nezadovoljnežem, da nam kvarijo dni. Preveč lepih nam je v zadnjih mesecih odnesla epidemija. Ne pozabimo pa, da je virus še vedno med nami. Naj nam neprevidnost ne kvari veselja tudi prihodnje dni. 🔲

Začele so se Poletne kulturne prireditve Velenje, 1. junija – S torkovim nastopom Kulturnega društva Medjimurje Velenje v okviru prvega dela cikla Večeri v amfiteatru so se začele Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje. V juniju napovedujejo več glasbenih dogodkov, gledaliških in plesnih predstav ter ustvarjalnih delavnic, pa tudi odprtje nove razstave v Galeriji Velenje, kjer bodo na poletno muzejsko noč 19. junija priredili celovečerno dogajanje. To soboto ob 10.30 bo Glasbene slike s terase Galerije Velenje uprizoril Andrej Kmetič, zvečer ob 19.30 se bo v veliki dvorani kulturnega doma začela premiera komedije Ne sprehajaj se no vendar čisto gola! v izvedbi Gledališča Velenje, v nedeljo ob 19. uri pa bo Uroš Kuzman na Visti uprizoril monokomedijo Profesor Kuzman mlajši. Torkovi Večeri v amfiteatru bodo 8. junija postregli s koncertom Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Kulturni in zabavni program pa na Festivalu Velenje napovedujejo vse do konca avgusta. »Začutimo ponovno vse barve in zvoke žlahtne lepote, ki naša življenja bogati s kulturo in umetnostjo,« nagovarjajo občinstvo. 🔲

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Decentralizacija države je nujna

Šmartno ob Paki, 31. maja – Svetniki Občine Šmartno ob Paki so za ponedeljkovo sejo občinskega sveta prejeli vabilo z desetimi točkami dnevnega reda, obravnavali pa so jih devet. Zaradi bolniške odsotnosti župana Janka Kopušarja so na predlog podžupana Janka Avberška, ki je vodil sejo, problematiko prestrukturiranja premogovnih regij prestavili na eno od naslednjih sej občinskega sveta.

Kako bo znotraj pokrajin poskrbljeno za razvoj malih občin?

Tokratna seja občinskega sveta je trajala dlje kot običajno, predvsem zaradi predstavitve osnutka pokrajinske zakonodaje. Po video telefonski povezavi je zakone o ustanovitvi pokrajin, njihovem delovanju, organiziranosti, pristojnosti in financiranju podrobno predstavil

predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Ta je povedal, da je za razliko od prejšnjih tokratni poskus ustanovitve pokrajin nastal na pobudo lokalne samouprave, med osrednjimi cilji pa sta decentralizacija Slovenije ter enakovrednejši razvoj posameznih delov države. Kopušar, ki se je vključil v obrazložitev iz bolnišnične postelje, prav tako po video telefonski povezavi, je menil, da je decentralizacija nujna in da uvajanje druge ravni lokalne samouprave omogoča večji razvoj potencialov, ki jih občina Šmartno ob Paki ima. Pri teritorialni delitvi svoje mesto vidijo v Savinjsko-šaleški regiji in ne v predlagani Koroško-šaleški pokrajini. Po njegovih navedbah je znotraj sedanjega območja subregije vzpostavljeno dobro sodelovanje med občinami, uspešno že izvajajo nekatere projekte in bodoče naloge pokrajinske ureditve ter zasledujejo skupne razvojne naloge. Franjo Naraločnik, državni

svetnik iz SAŠA regije, pa verjame, da se bodo v regiji uskladili in oblikovali skupna stališča na osnovi razmišljanja čim širšega kroga občanov ter da se bodo znali prav in pametno odločiti. Šmarški svetnici Alenko Kukovec in Marjanco Rogel Peršič je v razpravi zanimalo predvsem, kako bo znotraj pokrajin poskrbljeno za razvoj malih občin, kakršna je občina Šmartno ob Paki, in na kakšen način bodo lahko majhne občine pridobile za projekte evropski denar. Med pomisleki je bila izražena tudi skrb o morebitni še večji birokratizaciji.

Začetek ravnanja z odpadki pred 25 leti

Poročilo podjetja PUP Saubermacher o izvajanju lokalne gospodarske službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije za ravnanje z odpadki v občinah Šaleške doline za preteklo leto in letošnji poslovni načrt na tem področju so svetniki potrdili praktično brez razprave. So pa iz obrazložitve predstavnica velenjskega podjetja

Alenke Centrih izvedeli, da dejavnost ravnanja z odpadki v občini Šmartno ob Paki izvajajo 25 let. Vključili so jo tudi v pilotni projekt zbiranja embalaže in papirja od hiše do hiše, pri čemer je okolje najboljše v Šaleški dolini. Tako tudi pri zbiranju komunalnih odpadkov, saj gre le 30 % slednjih v

nadaljnjo predelavo. Pri zbirnem centru, ki je lani povzročil nekaj slabe volje, pa potrebujejo čas za prilagoditev novim osnovam.

Občina dober gospodar svojega premoženja

Da občinska uprava dobro gospodari z občinskim

O STI

IM O K O

AV RT !Z

LO M L

V PETEK, 11. JUNIJA 2021, KOLEŠČKAMO MED 14. IN 20. URO KONTROLNE TOČKE:

pri Poslovni coni Stara vas Velenjsko jezero (pot proti Šoštanju) pri gasilskem domu v Šaleku pred mostom v bližini Velenjke (pod Kožljem) pri Gimnaziji Velenje

NA PRIREDITVENEM PROSTORU OB VELENJSKEM JEZERU BO 11. JUNIJA OB PREDLOŽITVI KARTONČKA Z VSAJ TREMI ŽIGI POTEKALA RAZDELITEV NAGRAD.

Mira Zakošek

Javni zavodi so lansko poslovno leto sklenili dobro, večina z dobičkom. Svetniki Mestne občine Velenje so na zadnji seji potrdili programe, v katere bodo ustvarjeni dobiček usmerili.

Posodobili bodo opremo

OŠ Šalek razpolaga z dobrimi 54 tisoč evri. Kupili bodo pralni stroj za šolsko kuhinjo, sanirali stene pred knjižnico, uredili varnostne razsvetljave, sanirali plinsko razsvetljavo, posodobili opremo v kuhinji, kupili didaktične pripomočke in opravili še nekatera druga nujna dela.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

opremo snemalnega studia, računalniško in pisarniško opremo ter za inštrumente.

Program in skener za evidenco osnovnih sredstev

CVIU Velenje ima dobrih 17 tisočakov, namenili pa jih bodo nakupu programa in skenerja za evidenco osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Zamenjali bodo tudi pralni stroj, uredili zatemnitev avle in učilnic ter nakupili nekaj pisarniške opreme.

Mestni občini Velenje 190 tisočakov

Lekarna Velenje izkazuje ‚dobiček‘ v višini dobrega milijona 428 tisoč evrov, ki jih bodo porabili za investicije in investicijsko vzdrževanje, dobrih 190 tisočakov bodo skladno z odlokom nakazali Mestni občini Velenje, dober milijon sredstev pa pustili nerazporejenih.

Pokrivali bodo preteklo izgubo

OŠ Gorica razpolaga z dobrimi 5 tisočaki, ki jih bodo porabili za investicijsko vzdrževanje, predvsem pa za nakup IKT opreme.

Zdravstveni dom Velenje je preteklo poslovno leto sklenil z dobrimi 778 tisoč evri presežka, ki jih bodo v celoti porabili za delno pokrivanje izgube preteklih let. Ta je na 31. 12. 2020 znašala nekaj več kot 200 tisoč evrov.

Opravili bodo nujna vzdrževalna dela

Izvajanje in razvoj dejavnosti

Popravili bodo opremo

‚Dobiček‘ za pokrivanje izgube, preostanek nerazporejen

Največ za IKT opremo

Dobrih 27 tisoč evrov presežka bodo na OŠ Antona Aškerca namenili popravilu betonskih senčnikov na fasadi, nakupu novega kotla za kuhinjo, zamenjali bodo mize in stole, stensko keramiko ter okna in vrata. Odpravili pa bodo tudi nekatere pomanjkljivosti inšpekcijskega nadzora. OŠ Gustava Šiliha ima na voljo dobrih 10 tisočakov, ki jih bodo namenili sanaciji opreme kabineta ter pohištva (mizic in stolov) za eno učilnico, nakupili pa bodo še nekaj drobne opreme.

Prizidek k telovadnici

Na OŠ Livada se bodo lotili večje naložbe, za katero so skrbno varčevali. Na voljo imajo skoraj 120 tisočakov, ki jih bodo porabili za izgradnjo prizidka k telovadnici, ki ga potrebujejo za hrambo orodja.

Nove garderobne omarice

Nekaj manj kot 16 tisočakov presežnih sredstev bodo na OŠ Mihe Pintarja Toleda porabili za nakup garderobnih omar, nabavo IKT opreme, nekaj sredstev pa rezervirali za odpravo morebitnih pomanjkljivosti inšpekcijskega nadzora.

Oprema snemalnega studia

Dobrih 153 tisoč evrov presežka bodo na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega porabili za NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

🔲

Večina poslovala s presežkom sredstev, ki jih namenjajo pretežno razvoju dejavnosti ter posodobitvi opreme, nekateri pa tudi pokrivanju izgube preteklih let

Vrtec Velenje razpolaga z dobrimi 70 tisoč evri presežka sredstev, ki jih bodo namenili za delno sofinanciranje sanacije sanitarij v enoti Tinkara in za nakup novega vozila za razvoz hrane med enotami. WWW. VELENJE.SI

premoženjem, naj bi – po obrazložitvi računovodkinje Ivice Cavnik – potrjevala premoženjska bilanca. Ta na zadnji dan preteklega leta izkazuje za dobrih 405 tisoč evrov večjo vrednost kot leta 2019, v zadnjih 10 letih pa je večja za kar 56 %.

Za javne zavode lansko leto poslovno uspešno

Obnova sanitarij v vrtcu Tinkara

1 2 3 4 5

3. junija 2021

Po dveh sejah sveta v dvorani šmarškega kulturnega doma so svetniki znova »sejali« v tamkajšnji dvorani Marof

Svetniki občine Šmartno ob Paki podprli osnutek pokrajinske zakonodaje, ne pa predloga teritorialne delitve – Spodbudna rast vrednosti občinskega premoženja Tatjana Podgoršek

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Dobrih 20 tisoč evrov ustvarjenega presežka bodo v Knjižnici Velenje porabili za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti, za nabavo sterilizatorja knjižnega gradiva in preureditev prostorov za potrebe avtomatizacije procesov.

Lansko poslovno leto je Rdeča dvorana Velenje sklenila z dobrimi 122 tisočaki izgube, ki pa jo bo pokrila s presežkom sredstev iz preteklih let. Ostalo ji bo še dobrih 40 tisočakov ‚dobička‘, ki pa ostaja nerazporejen.

Za stroške materiala in storitev

Mladinski center ima na voljo 20 tisočakov, ki jih namenjajo stroškom materiala in storitev. Dobrih 3000 evrov pa ostaja nerazporejenih zaradi dvomljivih terjatev.

Za tekoče evropske projekte

Kssena razpolaga s skoraj 240 tisočaki, ki jih namenjajo tekočim evropskim projektom.

Dejavnosti, trženju, promociji

Zavod za turizem bo dobrih 55 tisočakov presežka usmeril v razvoj dejavnosti, trženje, promocijo in digitalni marketing. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 3. 6. 2021 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

3. junija 2021

Vista - park z razgledom Prireditveni prostor z odrom dobil novo ime: Vista – park z razgledom – Otvoritev napovedujejo za 19. junij Mira Zakošek

Velenje, 31. maja – Prireditveni prostor z odrom, ki ga je Mestna občina Velenje zgradila na degradiranem območju ob Velenjskem jezeru, je dobil novo ime: Vista – park z razgledom. Zanj so namenili več kot 9 milijonov evrov, velik del tega za ureditev po rudarjenju močvirnatega in močno degradiranega terena. Največji del, dobrih 5 milijonov evrov, je prispevala Evropa, 1,2 milijona država, preostanek občinski proračun. Prostoru, ki so ga tukajšnji prebivalci že sprejeli za svojega, so želeli dati tudi ustrezno, dovolj veličastno ime, to pa so zaupali kreativnemu direktorju, domačinu Juretu Tovrljanu. »Vista

pomeni razgled, je vznemirljiva, sveža in raznolika; v koraku s časom, a z močnimi koreninami in temelji; je aktivna in razgledana; pozna zgodovino, a gleda naprej; ljubi kulturo, naravo in šport ter spoštuje drugačnost,« je opisal predlagano ime, ki je bilo izbrano in odlično sprejeto. »Park z razgledom Vista je atraktivno območje, ki bo omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa, organizacijo različnih prireditev, družabnih dogodkov, sejmov, izobraževanj, kulturnih in festivalskih srečanj,« je navdušen župan Peter Dermol, ki je še posebej vesel, da so domačini ta prostor že vzeli za svojega. Uradno otvoritev je napovedal za 19. junij, poleg tega pa še vsaj 14

prireditev. Ne bo pa letos (zaradi epidemioloških razmer) kakšnega velikega koncerta. Župan je izrazil tudi prepričanje, da bodo znali skupaj z javnimi zavodi v občini novo pridobitev odlično izkoristiti. Na začetku bodo za organizacijo velikih dogodkov vsekakor potrebovali strokovno pomoč, morda tudi iz tujine. Seveda pa si trenutno najbolj želijo, da se razmere normalizirajo in da bodo lahko stekli tudi različni dogodki. Zadovoljstvo je izrazil tudi vodja projekta (dosedanji vodja Urada za družbene dejavnosti) Drago Martinšek: »Vse je potekalo po zastavljenem planu, vključno s terminskim in finančnim načrtom. Nobeni dodatni aneksi niso bili potrebni, projekt smo uspeli

ne glede na zelo negotovo obdobje realizirati v predvidenem času. Zadovoljen sem, da smo tudi revizijo prestali brez nepravilnosti, tako da zdaj res čakamo na sprostitve, ki bodo oživile ta prostor, ki pa ga številni občani že redno obiskujejo. Mislim, da je Velenje pridobilo s tem dodano vrednost. Oddahnil si je tudi arhitekt Rok Poles, ki se je s tem velikim projektom ukvarjal 13 let (od začetka javnega natečaja). Vse skupaj je izpadlo točno tako, kot si je predstavljal, še posebej pa ga veseli, da so ga občani dobro sprejeli. Z Vista parkom upravlja Zavod za turizem Velenje, ki bo imel tam tudi svojo enoto TIC. Direktorica Alenka Kikec je povedala, da so vsi optimistični, zagotovila pa je, da bodo vsebine, ki jih bodo tu pripravljali skupaj z javnimi zavodi, pestre, atraktivne in bogate.

Mastodonta

V prireditveni prostor sta umeščeni dve betonski skulpturi mastodontov avtorja Roka Polesa, ki pravi, da so tja prvotno nameravali prestaviti stari skulpturi, ki sta bili bolj naturalistični, a tega posega nista 'preživeli'. »Ker imamo Velenjčani na gradu že eno likovno veristično naturalistično predstavitev mastodonta, je bil potem za ta prostor predlagan drugačen likovni izraz, se pravi stilizirana skulptura, ki pa ima več vsebine. Če si 5 m visoko skulpturo pogledamo, vidimo, da je na južni strani pobarvana z rumeno in rdečo barvo (topli barvi), na severni strani pa z zeleno in vijolično (hladnejši barvi). Kot vemo, ima vsako živo bitje dve plati, eno bolj toplo in eno bolj hladno. Poleg tega so te ploskve obdelane tudi z različnimi vzorci, zato lahko naturalistično preberemo, da ima vsak svoj vzorec sprejemanja sveta. Torej nam ti dve skulpturi pravzaprav pripovedujeta o tem, da smo si po eni strani zelo različni, po drugi pa tudi zelo podobni, kajti vliti sta bili v isti model, ki je bil zgolj malenkost spremenjen,« pravi Poles.

🔲

V KOT VISTA

PARK Z RAZGLEDOM

Prireditveni oder in prostor je dobil ime.

Obiščite Visto.

Drago Martinšek, Rok Poles, Peter Dermol, Alenka Kikec in Jure Tovrljan

Perpetuum Jazzile Sanja Mlinar Marin Matjaž Jelen PV Pihalni orkester

Veliki otvoritveni koncert

junija, Sobota, 19. ob 18. uri

Kreativni center Čuk prinaša nove ideje v Staro Velenje Verjamemo, da bo Kreativni center Čuk valilnica številnih novih kreativnih idej in projektov, dejavnosti v njem pa bodo zagotovo spodbudile tudi utrip revitaliziranega starega mestnega jedra. V okviru projekta CTN Stari trg 11 smo porušili staro stavbo, ki so jo ljudje poznali pod imenom Čuk in

Mestna občina Velenje v teh dneh zaključuje z izvedbo investicije CTN Stari trg 11, v okviru katere smo v Starem Velenju dobili nov Kreativni center Čuk, ki bo z novimi najemniki prinesel nove ideje in nov zagon. V ponedeljek, 7. junija, bomo ob 11. uri nove prostore z novinarsko konferenco in ogledom prostorov tudi uradno odprli. Nova stavba ima pritličje, nadstropje in mansardo. Pritličje je prehodno s sekundarno notranjo izložbo, notranja prehodna loža deluje kot pokriti del ulice z dvema poslovnima prostoroma za namen obrtniške dejavnosti, v prvem nadstropju je šest pisarniških prostorov. V mansardi je velik odprt prostor, namenjen tako imenovanemu »coworkingu«. Stavba ima uporabno dovoljenje za izvajanje storitvenih dejavnosti, poslovno in trgovsko rabo ter za dejavnosti s področja kulture in razvedrila. Za posamezni del stavbe v pritličju smo možnost najema ponudili obrtnikom z dejavnostjo ali vajencem v poklicih, ki ohranjajo stare obrti (lončarstvo, krojaštvo, čevljarstvo,

prodaja ter priprava lokalnih dobrot, izdelava instrumentov ter druge domače in rokodelske obrti). Prek javnega razpisa smo izbrali ponudnike, ki bodo v Kreativnem centru Čuk izvajali svoje dejavnosti, s katerimi si želimo, da bi pozitivno vplivali na razvoj starega mestnega jedra in Velenja na sploh. V Kreativnem centru Čuk smo ponudili možnost za dejavnosti, ki temeljijo na ustvarjalnosti, dejavnosti, ki hitro izumirajo (rokodelske spretnosti, umetnostno-oblikovalske dejavnosti, izdelava dobrot Šaleške doline, kot so jih poznali naši predniki) ter dejavnosti, ki spodbujajo podjetništvo v zagonu …

zgradili novo stavbo z zunanjo ureditvijo v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vrednost projekta CTN Stari trg 11 znaša 1.559.397 evrov, od tega delež Mestne občine Velenje znaša 325.726,85 evra, 986.936,12 evra je EU sredstev, 246.734,03 evra pa je prispevek s strani države.

Projekt je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014– 2020, Specifični cilj: Učinkovita raba prostora na urbanih območjih iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Namen projekta je bila revitalizacija degradiranega urbanega dela mesta, ki je bilo spregledano, opuščeno in je predstavljalo neizkoriščen potencial. S prenovo smo spodbudili reaktivacijo prostih in slabo izkoriščenih površin znotraj mesta in tako ustvarili dobre pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti, hkrati pa je okolje postalo bolj privlačno tudi za delo in bivanje.

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Med odpadki je največ lepe in uporabne embalaže

GOSPODARSKE novice Podjetnikom več kot 7600 evrov pomoči

PUP Saubermacher preverja ravnanje z odpadki v osmih občinah Šaleške in Zgornje Savinjske doline – Akcija preverjanja odpadkov po zabojnikih se bo skupaj z inšpekcijsko službo nadaljevala v prihodnjih dneh – Deset odstotkov kršiteljev najdejo in tudi oglobijo Jasmina Škarja

Stantetovi ulici v Velenju. Povedal je, da se komunalni odpadki Po zakonodaji je treba odpadke po vrsti odpadkov v mestih po in embalažo zbirati ter odlagati v Sloveniji ne razlikujejo, razlikunamenske predpisane zabojnike, Več onesnaževalcev jejo pa se vaška in mestna popostavljene na zbirnih prostorih dročja, ker v slednjih živi večje je v večstanovanjskih ter v zbiralnicah in zbirnih cenštevilo ljudi. »Opaziti je, da so stavbah trih. V skladu z zakonodajo se Janez Ramšak z Medobčinske ljudje manj pozorni na ločevavsi odpadki zbirajo ločeno na izinšpekcije, redarstva in varstva nje odpadkov in je sama količina voru, torej že v gospodinjstvih. okolja je spremljal sredino ak- neločenih odpadkov večja, kot je PUP Saubermacher v teh dneh cijo, ki je 26. maja potekala na bila pred petimi leti, kar smo ugoskupaj z inšpekcijsko tavljali pri samih službo za komunalne kontrolah odpadNa žalost je zavržene hrane zadeve na Medobčinkov. Več onesnaveliko, kar me preseneča. skem inšpektoratu ževalcev je tudi v in redarstvu preverja večstanovanjskih Med odpadki najdemo zbrane odpadke v večstavbah in blokovtudi veliko kruha. V našem stanovanjskih stavbah. nih naseljih, kjer podjetju večkrat poslušamo, Alenka Centrih Ocese ljudje skrivajo kako drage so naše storitve, pek, vodja tehnološke za številom ljudi, priprave dela pri PUP ki živijo v eni stava če bi vsakdo najprej pri Saubermacher, opabi. V hišah je lažje sebi premislil, kaj vse je ža, da se v povezavo ugotoviti povzrokupil in vrgel stran, sem z epidemijo v odpadčitelja, zato se loprepričana, da bi bil znesek kih odražajo tudi stičuje veliko bolje višji kot mesečna položnica ske ljudi. »V zabojnikot v večstanokih je več embalaže, za eno gospodinjstvo. Alenka Centrih Ocepek: »Tedensko vanjskih stavbah. kosovnih, gradbenih organiziramo dve akciji. Začeli smo na Kidričevi Izstopa predvsem Spremeniti bi morali odpadkov, ki ne sodijo cesti 1–7, nadaljevali na Stantetovi ulici. Naših to, da bi se dalo svoje navade, tako da bi med mešane komunalnadaljnjih lokacij ne bom izdala. Akcijo bomo okoli petdeset odkupovali le tisto, kar zares ne odpadke. Z akcijo nadaljevali tudi v mesecu juniju, v jesenskih stotkov embalaže bi radi ljudi osveščali mesecih pa ponovno opozorili na pomembnost papirja enostavno potrebujemo.« ločevanja odpadkov.« ločiti za nadaljnjo in obveščali, kako je treba ločevati, da bi predelavo.« Kaj pa ob prehodu v rumeno fazo tudi sami kršitelji, koliko jih najdete in vsak pri sebi pomislil, kaj lahko kako sprejmejo kazen? »Ocenim naredi dobrega sebi, drugim in lahko, da v desetih odstotkih povnašemu okolju. Gotovo so obzročitelja najdemo. Globa za neučani opazili, da se stvari dražijo. strezno odlaganje je dvesto evrov Cene osnovnih virov, potrebnih za fizično osebo. Kazni nihče ne za izdelavo enega izdelka, gredo sprejme z odobravanjem, večina v nebo, zato bi apelirala na ljudi, jih kršitev prizna in prosi za opoda ločujejo odpadke, vse, kar je zorilo oziroma izdani opomin. Je možno ločiti, oddajo ločeno, da pa rezultat pogajanja odvisen od je predelava odpadkov, ki so še količine in vrste odvrženih oduporabni, na pravem mestu in jih padkov, na podlagi katerih se vrlahko uporabimo kot osnovno hovni organ odloči glede globe ali surovino za naslednji izdelek.« opomina,« razloži Janez Ramšak, Kaj pa sama akcija, kako poteki še enkrat poudari, da je namen ka? »Gre za kontinuirano akcijo, akcije ozaveščanje prebivalcev in predvsem preverjamo odpadke povzročiteljev, da zmanjšajo koliblokovnih gradenj. Z nami je inčine odpadkov, ki se odpeljejo v Poleg ustreznega ločevanja odpadkov je treba upoštevati tudi to, Zbirni center Bukovžlak. Poslešpektor, ki preverja nepravilnosti da predpisani zabojnik za odpadke ne sme biti tako poln, da ga ni dično bi se prebivalcem znižale in lahko kršitelje glede na odlok, mogoče zapreti. tudi položnice, glede na to, da ki je sprejet v Šaleški dolini, tudi je cena določena na skupno količino odpadkov ljudi, ki živijo v večstanovanjskih stavbah.

❱

oglobi. Opažamo, da je največ ‹lepe› in uporabne embalaže. Ljudje so več doma, več je bilo popitega in konzumiranega. Plastenke, pločevinke, oblačila, mali gospodinjski aparati, gradbeni material – stvari, ki sodijo v namensko postavljene zabojnike,« še pove Centrih Ocepkova. Akcija preverjanja odpadkov po zabojnikih se bo skupaj z inšpekcijsko

službo nadaljevala v prihodnjih dneh. Na ljudi apelirajo, naj ločujejo odpadke.

Podzemni zbiralniki v centru mesta že jeseni

Velenje – Če bo šlo vse po načrtih, bosta Mestna občina Velenje in podjetje PUP Saubermacher (koncesionar za zbiranje in odvoz odpadkov) že do te jeseni v centru mesta postavila tri podzemne zbiralnike (na Šaleški 19 nasproti Unicredit banke, na Prešernovi 2–6 in v Starem Velenju). Takšno usmeritev so na zadnji seji pozdravili tudi velenjski svetniki, seveda pa bo potrebnih še kar nekaj usklajevanj, najprej na nivoju občine, nato pa tudi z upravniki in občani, saj se bo način zbiranja in odlaganja

odpadkov precej spremenil. Odpadlo bo tako zbiranje v stanovanjskih stolpnicah kot trenutnih ekoloških otokih, ki so ravno na lokacijah, kjer naj bi bili postavljeni podzemni zbiralniki zelo pogosto neurejeni. Kasneje so takšni zbiralniki predvideni tudi na drugih območjih, vsekakor pa bodo najprej analizirali, kakšne bodo izkušnje s to novo pridobitvijo na omenjenih lokacijah v centru Velenja in v Starem Velenju.

🔲

Plenice sodijo med ostale odpadke

V prejšnji številki je bilo napačno zapisano, da sodijo plenice med bio odpadke. Vemo, da uporabniki veste, da to ne drži. Sodijo med ostale odpadke, torej v črno posodo.

V javni obravnavi uredba za prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo poslalo predlog uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Ta v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, ki prepoveduje določene plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice in pribor. Pripombe na ministrstvu sprejemajo do 18. junija. Kot so zapisali na ministrstvu, predlog uredbe z namenom zmanjšanja onesnaževanja

okolja, zlasti vodnega oziroma morskega, določa ukrepe za 10 najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na obalah oceanov v EU in za ribolovno opremo, ki vsebuje plastiko. Cilj je zmanjšanje onesnaževanja okolja s temi odpadki ter njihova smotrna zasnova in raba. Z uredbo bi tako v Sloveniji prepovedali prodajo vrste plastičnih proizvodov za enkratno uporabo; to so vatirane palčke, pribor,

3. junija 2021

krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, vključno z mehanizmi takih palčk, posode za živila, vsebniki za pijačo in lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena ter proizvodi iz oksorazgradljive plastike. Pri določenih izdelkih veljajo izjeme, kot so denimo izdelki za medicinsko ali industrijsko rabo. 🔲

mkp

Šmartno ob Paki – Po končanju in realizaciji javnega razpisa za pomoč podjetnikom ob epidemiji covida-19 za leto 2020 je Občina Šmartno ob Paki izvedla še redni vsakoletni razpis za pospeševanje malega gospodarstva. Prispele vloge in predlog razdelitve denarja, ki ga je pripravila občinska uprava, so prejšnji teden obravnavali člani odbora za gospodarstvo in gospodarske javne službe, ki deluje pri občinskem svetu. Po podatkih občinske uprave bo letos sedem upravičencev, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, prejelo več kot 7600 evrov pomoči. Občina tako v okviru dovoljenih gospodarskih spodbud pomaga predvsem malim podjetnikom in izkazuje pozitiven odnos do gospodarstva v lokalni skupnosti. 🔲

Novi turistični boni? Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je povedal, da skušajo pomagati prizadeti panogi, gostinstvu in turizmu. Kot je potrdil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, so novi turistični boni del predloga novega interventnega zakona za turizem. Šlo bi za bone, ki bi jih bilo mogoče ob turizmu in gostinstvu uporabiti za širši nabor storitev, tudi za kulturne, športne in rekreativne dejavnosti, je pojasnil. Sicer pa je lanskih turističnih bonov, ki veljajo do konca leta, porabljenih slaba polovica.

Sloveniji napovedana 3,9-odstotna rast Mednarodni denarni sklad je nekoliko izboljšal napoved letošnje gospodarske rasti Slovenije. Napoveduje nam 3,9-odstotno rast. Evropska komisija je bila pred kratkim bolj optimistična, saj nam je napovedala 4,9-odstotno rast.

Podaljšan ukrep čakanja na delo Vlada je podaljšala ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Ocenila je, da bo ukrep tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi krize covida-19 soočajo z majhnim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločala za odpuščanje delavcev.

Zvišanje neprofitnih najemnin DZ je sprejel novelo stanovanjskega zakona. Ta med drugim predvideva zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij. Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo v treh letih postopno dvignila z 2,63 evra na 3,50 evra. Ob tem bi se subvencija najemnine zvišala na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, sedaj 80 odstotkov. Poslanci pa so zavrnili predlagano dopolnilo glede spremembe potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah. Ta ostaja na 100 odstotkih.

Prenova podobe izdelkov Zelene Doline Arja vas – Mlekarna Celeia iz Arje vasi se je lotila prenove podobe najobsežnejše linije svojih izdelkov Zelene Doline. Pod sloganom ‚Naravni od nekdaj‘ povzemajo svojo 70-letno tradicijo priprave mlečnih izdelkov, ki nastajajo izključno iz najboljšega mleka z več kot 900 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije in so dokazano brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). V novi podobi so na trgovskih policah že jogurti in kislo mleko Zelene Doline, kmalu pa se jim bodo pridružili še ostali izdelki. Prenovljeno podobo omenjenih izdelkov so zasnovali v agenciji AV Studio iz Velenja. 🔲

Prihajajo dvopodni vlaki Slovenija je dobila prvega od desetih naročenih modernih dvopodnih vlakov (dve nadstropji). Opremljen je z 292 sedeži in 277 stojišči, omogoča pa tudi prevoz do 10 koles. Na železnicah računajo, da jih bodo v promet vključili konec leta. Vlaki, ki dosegajo hitrost do 160 kilometrov na uro, bodo vozili po bolj naseljenih območjih, med drugim v Litijo, Kranj in do Borovnice. Do konca prihodnjega leta bodo imele železnice v voznem parku 52 novih vlakov.

Referendum o vodah julija Referendum o noveli Zakona o vodah bo 11. julija, torej teden dni pozneje, kot je bilo načrtovano najprej, je sklenil DZ. Nov datum je predlagala koalicija, čemur so ostro nasprotovali v delu opozicije, saj ocenjujejo, da je bi zamik narejen zato, ker bo takrat veliko volivcev že na dopustih.

Evropska sredstva Pameče – Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt širitve poslovne cone Pameče 3 v Slovenj Gradcu. Projekt je vreden 2,3 milijona evrov, zaključen pa bo predvidoma konec prihodnjega leta. Evropski sklad za regionalni razvoj bo zanj prispeval nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. 🔲

Naš čas, 3. 6. 2021 barve: CMYK, stran 5

Sončna energija je, kadar sije sonce – ko ga ni, nastane problem »Bojim se, da se sončne elektrarne reklamirajo kot hiter recept za nepremišljeno opuščanje velikih proizvodnih virov električne energije.« Slovenija je danes s TEŠ in NEK ter nedokončano verigo HE po trajnostno proizvedeni električni energiji visoko nad povprečjem EU Jasmina Škarja

O priložnostih, donosnosti in pasteh, ki jih skrivajo naložbe v sončne elektrarne, smo se pogovarjali s Francem in Alenko Avberšek. Franc, magister rudarstva, nekdanji direktor Premogovnika Velenje, poslanec Državnega zbora Slovenije in minister za energetiko ter Alenka, nekdanja izvršna direktorica na Gospodarski zbornici Slovenije, pravita, da te naložbe k energetski samoooskrbi ne doprinesejo toliko, kot se govori. Bolj se izplačajo državi in investitorjem. Poglejmo najprej samooskrbnost. Franc Avberšek: »Investitorji so v sončne elektrarne vlagali pretežno zaradi visokih državnih subvencij, in sicer za naložbo samo in za odkup proizvedene električne energije po ceni, ki je nekajkrat višja od cene, po kateri jo taisti za svoje potrebe kupijo nazaj. Modeli sofinanciranja in samooskrbe so se z leti spreminjali, a še vedno gre za naložbe z zagotovljenimi donosi na vsaj 10–15 let, odvisno od pogodb z državo in od tega, koliko obratujejo. Za investitorje se zagotovo izplačajo. Drugo pa je, koliko prispevajo k samooskrbi države. Slaba dva odstotka proizvedene električne energije (EE), ker je njihov izkoristek zelo nizek, nižji od 20 odstotkov«.

Vse bo zelo drago, tudi za končnega potrošnika

Za precej več subvencij od načrtovanih je v desetih letih precej manj efekta, kot smo pričakovali. Zato bi bilo treba instalirati sedemnajstkrat več fotovoltaičnih panelov, kot jih imamo danes, da bi nadomestili samo moč

TEŠ, ne pa njene sistemske vloge, da se vključuje v proizvodnjo EE takrat, ko drugi viri proizvajajo manj ali nič. »Če je država v preteklih 10 letih v razpršene

katerimi se zagotavlja distribucija in izravnavajo nihanja (hranijo viški) v proizvodnji FVE, brez katerih te sploh ne morejo delovati, je slika še jasnejša. Vse

naložb, razen v FVE, ki so zanje okoljsko nesporne, brezogljične, kar je daleč od resnice, mislijo, da je oskrba z EE 24 ur na dan vse dni v letu, ne glede na vreme

in zanesljive samooskrbe z EE v vseh pogojih delovanja, z razumno odvisnostjo od uvoza, v energetski in podnebni strategiji ne bo sledila, bomo imeli kaj kmalu enake probleme z mrki, kot jih je nedavno doživel Teksas. Letos januarja so grozeči mrk v Nemčiji reševale TEŠ, NEK in balkanske elektrarne. Kdo bo pomagal nam, kadar ne bomo imeli dovolj svoje energije? Zakaj zapravljati to, kar imamo in je boljše od mnogih članic EU?« se sprašujeta Franc in Alenka.

Za soncem greje najceneje velenjski lignit

Slovenski elektroenergetski sistem danes v kombinaciji proizvedene jedrske, termo, hidro in

❱

je, da bo treba premogovnik prej ali slej zapreti, ker ne bo več dovolj kvalitetnega premoga. A s premislekom in ne na silo. Dejstvo je, da samooskrbe s FVE ni. Deluje lahko le kot del celovitega elektroenergetskega sistema, z razdeljenimi vlogami vsakega od njih, glede na tehnološke danosti, vremenske pogoje, porabo. Sončna energija je, kadar sije sonce, ko ga ni, nastane problem. V Velenju imamo lep demonstracijski objekt (pred Muzejem premogovništva), malo sončno celico, ki kaže, kako velika nihanja nastajajo,« komentira Avberšek, ki hudomušno zaključi: »Ni slučaj, da smo imeli pred slabimi 50 leti Velenjčani tudi v Ljubljani jumbo plakate z geslom – Za soncem

Franc Avberšek: »Osebno nisem proti sončnim elektrarnam, sem pa proti temu, da se reklamirajo kot hiter recept za nepremišljeno opuščanje velikih proizvodnih virov EE. Taisti, ki hočejo eksponentno rast FVE, niso za jedrsko energijo, so proti umeščanju verige hidroelektrarn, črpalnih elektrarn (naravnih hranilnikov) in daljnovodov v prostor, ti postopki pa v Sloveniji trajajo in trajajo. Že brez tega so naložbeni cikli v energetiki dolgi vsaj 10–15 let.«

»Midva v FVE ne bi vlagala. Še vedno imava tri večje in sedem manjših naložbenih stebrov, najine otroke in vnuke. Skrbijo, da še vedno znajo tekati, se igrati in družiti brez elektrike. Vse težje pa jih je učiti, da je le manjša poraba najcenejša energija. Zato bova prispevala v njihove projekte, s katerimi se bodo lotili sonaravnega življenja, razvoja in dobrih medsebojnih odnosov, ki so najmanj toliko vredni kot finančni donosi in še kaj, kar edino šteje v poslovnem svetu.«

obnovljive vire energije (OVE), pretežno v FVE, vložila okoli 1,3 milijarde evrov (torej za eno TEŠ), je stvar jasna. Ker namerava prav toliko vanje vložiti še do leta 2030, ob naložbah okrog pet milijard evrov v pametna omrežja in vsaj toliko v hranilnike ter v velike sistemske naprave, s

bo zelo drago, tudi za končnega potrošnika. Koliko(krat) bo zato cena EE porasla, bo odvisno od tega, koliko bo to sofinancirala EU blagajna za prehod v brezogljično družbo. Tega ne država ne investitorji ljudem ne razlagajo«, doda Alenka Avberšek, ki poudari, da taisti nasprotniki vseh

in porabo, sama po sebi umevna. Tudi ponoči, pozimi, tudi takrat, ko EE primanjkuje v ostalih državah EU. Pa ni samoumevno, da je, niti iz uvoza, ki bi ga zainteresirani brez pomisleka bistveno povečali. Pa naj stane, kolikor hoče, bodo imeli več od tega! Če Slovenija usmeritvi stabilne

Pravični prehod le s soglasjem delavcev V SDRES, Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije, so ogorčeni nad načinom, kako je strategija nastala Velenje, Ljubljana – V Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) so se seznanili z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. V sporočilu za javnost so zapisali, da so ogorčeni predvsem nad načinom, kako je strategija nastala. »Socialni dialog je sicer potekal, a iz strategije jasno izhaja, da je bila vloga deležnikov v njem le lepotna krinka za privid soglasnega odločanja,« pravijo in dodajajo, da jih zato tudi ne preseneča, da je strategija načelen dokument, ki ne ponuja nobene oprijemljive rešitve, kako bo dejansko potekal pravični prehod. V Premogovniku Velenje in HTZ je zaposlenih 2000 delavcev, ki bodo ob zaprtju lahko ostali brez dela. Strategija pa zanje predvideva le zanašanje na lokalne gospodarske subjekte

GOSPODARSTVO

3. junija 2021

in spodbude za nove gospodarske subjekte. »Tudi če odmislimo, da je take stavke mogoče prene-

sti v vsako okolje, kjer se zapira katerakoli dejavnost, nas zanima, kako so si na ministrstvu te rešitve

konkretno zamislili. Ekonomsko-socialni položaj in pravice iz kolektivne pogodbe so zelo jasni,

ki ne ponujajo nobene oprijemljive rešitve,« pravi v imenu SDRES-a Asmir Bečarević. Vlado in pristojna ministrstva pozivajo, naj se pri pripravi strategije najprej osredotočijo na socialni dialog in dogovor (sporazum) z vsemi deležniki, predvsem pa sindikati. »Naša znanja in življenja so preveč pomembna, da bi jih prepustili načelnim rešitvam, ki jih prenese zgolj papir. Zato bomo vztrajali pri socialnem dialogu in sklenitvi dogovora, saj je to preizkušena praksa, ki je v drugih državah EU že pokazala, da edina deluje, če res želimo doseči pravičen prehod za vse deleSlika je simbolična (foto: Arhiv PV) žnike, predvsem knape,« so zapisali v izjavi za javnost. 🔲 mkp zato jih ne moremo zamenjati za načelna 'zanašanja, spodbujanja, prilagajanja,' in podobne besede,

sončne energije zagotavlja zanesljivo, stabilno in konkurenčno oskrbo za prebivalstvo in industrijo. Imamo velike proizvajalce in velike porabnike, pa vse več manjših, razpršenih virov proizvodnje EE, ki le skupaj z velikimi napravami lahko delujejo sinhrono, povezano z distribucijskim in prenosnim omrežjem, doma in čezmejno. Vsak prehiter in nepremišljen poseg vanj s tehnološko ali ekonomsko nedorečenimi rešitvami bo ravnovesje porušil in bistveno povečal našo uvozno odvisnost. Ali res ne vemo, kaj imamo in česa ne gre lahkomiselno zapravljati? »Slovenija je že danes, s TEŠ in NEK ter nedokončano verigo HE, po trajnostno proizvedeni električni energiji visoko nad povprečjem EU. Zakaj bi bilo treba že leta 2033 ali celo še prej zapirati TEŠ? Jasno

greje najceneje velenjski lignit …« Alenka malo zbode: »Mogoče bi pa to znali narediti, s sredstvi za pravični prehod, v Centru prihodnosti. Ali bomo namesto tega res morali TEŠ zapreti zaradi visoke cene CO2 kuponov, pri tem pa nihče od državne administracije ne odgovarja za to, da edino Slovenija ni izkoristila brezplačnih kuponov in drugih EU instrumentov, s katerimi bi zaščitila svojo proizvodnjo premogovne električne energije, primerljivo z Nemčijo, s Poljsko in drugimi članicami EU? Niti za to ne, kako se uporabijo sredstva Podnebnega sklada, ki se polni z istimi sredstvi plačanih CO2 kuponov TEŠ. Kdo tu pije in kdo plača?« se sprašuje Avberškova. 🔲

Celjski sejem se pripravlja na MOS Celje – Po letu in pol popolne prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov se družba Celjski sejem vrača med ljudi s 53. MOS-om, ki bo potekal med 15. in 19. septembrom. Predvidevajo, da bodo ukrepi do takrat še nekoliko bolj omiljeni, a ne glede na to sejmišče s svojimi velikimi površinami zagotavlja vse pogoje za varno in brezskrbno izvedbo. Težko obdobje, ki so ga, kot pravijo, prebrodili z veliko mero preudarnosti in potrpežljivosti, je bilo tudi priložnost za tehten razmislek, kako naprej. Zato bo osrednji poslovno-sejemski dogodek Slovenije, MOS, vsebinsko dopolnjen in postavljen ob bok aktualnim evropskim in svetovnim trendom za zagotavljanje zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva. Krovna usmeritev letošnjega MOS-a ostaja ista in je usmerjena na pet področij – Dom, Turizem, Tehnika, B2B in Plus, ključna sprememba pa je povezana z vsebinsko dopolnitvijo vseh petih segmentov. Letošnji MOS, pravijo, bo še posebno zanimiv za tista podjetja, ki želijo zaradi poplave informacij ponovno izstopiti iz povprečja in svoje potencialne stranke nagovoriti z iskrenim in srčnim pogovorom v živo.

Odpadke bodo ponekod pogosteje pobirali V novem pravilniku in odloku, ki urejata čiščenje javnih površin, so velenjski svetniki med drugim določili tudi območja, kjer bo koncesionar tudi ob nedeljah in praznikih pobiral odpadke. To velja za najbolj frekventne in turistično zanimive točke, kot so Sončni park, okolica gimnazije, prireditveni oder in prostor, centralno otroško igrišče s podhodom in Titov trg. Prav tako je določeno, da je treba polne koše za odpadke izprazniti ne glede na to, kdaj so bili izpraznjeni nazadnje. 🔲

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 26. maja Ustavna obtožba premierja Janeza Janše v državnem zboru ni dobila zadostne podpore. Za je bilo 42 poslancev, proti pa 44. Predlagatelji so Janši očitali kršenje več zakonov in ustave ter teptanje demokratičnih temeljev v državi. Janša pa je dejal, da je v predlogu toliko absurdnih stvari, da na vse niti nima smisla odgovarjati.

da je Francija odigrala vlogo v genocidu v Ruandi leta 1994. V genocidu leta 1994 so skrajni Hutujci v komaj 100 dneh pobili več kot 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev. Ameriški predsednik Joe Biden je obveščevalnim agencijam v sredo naročil, naj podvojijo napore pri preiskavi izvora pandemije covida-19, vključno z možnostjo, da je novi koronavirus nenadzorovano ušel iz kakšnega kitajskega laboratorija.

Petek, 28. maja V prestolnici se je na protestu zbrala večtisočglava množica, ki so jo med drugim nagovorili aktivisti petkovih protestov, predstavRokometaši Gorenja Velenja niki sindikalnih central in drugi. so v sezoni 2020/21 krog pred Izrazili so kritike do vlade, izpokoncem četrtič osvojili naslov stavili pomanjkanje socialnega državnih prvakov. dialoga in po njihovem mnenju sporne ukrepe in zakone te vlade. Premier Janez Janša je na virMnožica je zahtevala odstop tualnem srečanju z vodstvom vlade in predčasne volitve, proEvropskega parlamenta pred za- gram pa se je odvil na drugem četkom slovenskega predsedova- prizorišču, kot je bil sicer sprva nja Svetu EU med ključnimi te- predviden. Na Policijski upravi mami predsedovanja izpostavil Ljubljana so dejali, da policija ni odpornost in okrevanje EU po izvedla kakšnih hujših ukrepov. pandemiji covida-19. Poslanci na tajnem glasovanju Predsednik Komisije za prepre- že drugič niso potrdili razrešitve čevanje korupcije Robert Šumi Igorja Zorčiča z mesta predsednije predsedniku republike Borutu ka DZ. Koalicija pravi, da bo še Pahorju predstavil redno letno poskusila. poročilo o delu komisije. Šumi je Evropska agencija za zdravila izrazil zadovoljstvo, da se zaupa- (Ema) je prižgala zeleno luč za nje javnosti v delo komisije krepi. uporabo cepiva proti covidu-19 Vlada je podaljšala ukrep del- proizvajalcev Pzifer in BioNTech nega povračila nadomestila plače pri otrocih, starih od 12 do 15 let. delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Sindikat poklicnega gasilstva je na seji predsedstva odločil, da napove dvodnevno opozorilno stavko. Rokometaši velenjskega Gorenja so po zmagi proti Krki v Novem mestu četrtič osvojili naslov državnih prvakov. V Siriji so potekale volitve, na katerih je že četrtič slavil dosedanji predsednik Bašar al Asad.

Četrtek, 27. maja Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič se je po odločitvi vlade, da ponovi postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, odločila za odstop. Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so odstop pravosodne ministrice pospremile z ostro kritiko vlade. Vlada je sprejela nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025. Državni zbor pa je ustavo dopolnil s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika.

Odstopila je ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič.

Novi turistični boni so del predloga novega interventnega zakona za turizem, je potrdil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Šlo bi za bone, ki bi jih bilo mogoče ob turizmu in gostinstvu koristiti za širši nabor storitev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes priznal,

3. junija 2021

ter pripravljenost stranke za prevzem odgovornosti. Na kongresu so potrdili ekosocialistično orientacijo stranke.

Janez Janša se je mudil na obisku na sosednjem Hrvaškem.

Nogometaši kluba Chelsea so drugič postali evropski prvaki. V finalu lige prvakov v Portu so pred 16.500 gledalci premagali Manchester City (1 : 0). Rokometaši Gorenja so v Rdeči dvorani, po zmagi nad Branikom, prejeli pokal za osvojeno državno prvenstvo.

sala pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža Nove KBM. ProPredsedniki Slovenije, Nemči- dana je za 900 milijonov evrov. je in Portugalske, Borut Pahor, ZDA so med letoma 2012 in Frank-Walter Steinmeier in Mar- 2014 s pomočjo danske obveščecelo Rebelo de Sousa, so na Brdu valne službe vohunile za vodilnipri Kranju izpostavili pomen eno- mi evropskimi politiki, vključno tnosti Evrope in evropske ideje. z nemško kanclerko Angelo MerDanes mineva 30 let od usta- kel in francoskim predsednikom novitve stranke DeSUS, ki je od Emmanuelom Macronom so v leta 1996 parlamentarna stranka. nedeljo poročali danski in evropV cerkvi sv. Mohorja in For- ski mediji. tunata v Gornjem Gradu je noKitajska je dodatno sprostila voimenovani celjski škof Maksi- politiko na področju načrtovamilijan Matjaž prejel škofovsko nja družine in dovolila parom, posvečenje. da imajo tretjega otroka. Vietnamske oblasti so odkrile

Torek, 1. junija

DZ je zavrnil zahtevo opozicije, naj se o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Državnotožilski svet bo zaradi nezakonitega ravnanja vlade v postopku imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev Državnemu odvetništvu predlagal vložitev tožbe zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa Najresnejši kandidat za pravo-

novo različico novega koronavirusa, ki se hitro širi po zraku. Gre za kombinacijo indijske in britanske različice, ki obe veljata za bolj nalezljivi od večine drugih.

V ljubljanskem parku Tivoli so neznanci postavili zastavice v spomin na žrtve covida.

Sobota, 29. maja Predsednik vlade Janez Janša se je skupaj s soprogo Urško Bačovnik Janša na povabilo hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića udeležil slovesnosti, ki jih je ob dnevu državnosti pripravila Republika Hrvaška. Na srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah se je s pisnim izpitom iz angleščine začel izpitni rok spomladanske splošne in poklicne mature. Maturo bo letos prvič opravljalo 16.100 dijakov – rezultati splošne mature bodo znani 12. julija, poklicne pa 7. julija. V Braziliji so v soboto v več mestih potekali protesti proti predsedniku Jairu Bolsonaru. Stranka Levica je na kongresu potrdila kandidate za organe stranke, sledile bodo dopisne volitve. Koordinator Levice Luka Mesec je na kongresu stranke izpostavil programske usmeritve

Sandor Csanyi, drugi najbogatejši Madžar, je predsednik uprave in solastnik OTP.

Nedelja, 30. maja

Petkov protest, tokrat pod nazivom Vseslovenska vstaja za predčasne volitve, se je končal mirno.

ZDA so obvestile Rusijo, da se ne bodo vrnile k pogodbi o odprtem nebu, ki je bila podpisana leta 1992, veljati pa je začela leta 2002. Na volitvah v Siriji je četrtič slavil predsednik Bašar al Asad, ki je osvojil 95 odstotkov glasov.

ne vidi prepričljivih argumentov. Predsednik republike Borut Pahor na uradnem obisku do torka gosti portugalskega predsednika Marcela Rebela de Souso. Slovenska vlada bo v kratkem od portugalske prevzela predsedovanje Svetu EU. V najnovejši projekciji je Institut Jožef Stefan ocenil, da epidemija upada vse počasneje, morda celo stagnira. Po kriterijih EU smo še vedno krepko v rdeči fazi. Madžarska OTP Bank je podpi-

Cankarjevo nagrado je Gašperju Kralju prinesel roman Škrbine.

Cankarjevo nagrado, poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju in priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta, je na Vrhniki za roman Škrbine prejel Gašper Kralj.

Ponedeljek, 31. maja Slovenski diplomati so na Brdu pri Kranju začeli dvodnevno posvetovanje, posvečeno predvsem predsedovanju Svetu EU v drugi polovici leta. Predsednik republike Borut Pahor za odločitev vlade, da ponovi postopek izbire kandidatov za evropska delegirana tožilca,

sodnega ministra je po poročanju Televizije Slovenija (TVS) visokošolski učitelj na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Novi Gorici in vodja urada za prostor v občini Izola Marko Starman. Na Okrožnem sodišču v Celju se je začelo ponovno sojenje predsedniku SDS in premierju Janezu Janši zaradi očitkov o razžalitvi novinark Radiotelevizije Slovenija. Prve države o že začele izdajati evropska covidna potrdila. To so Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Hrvaška in Poljska. V ljubljanskem parku Tivoli, na travniku ob promenadi, se ponoči neznanci postavili 4265 slovenskih zastavic. Kot je razbrati iz postavljene table, zastavice predstavljajo 4265 ljudi, ki so v zadnjem letu umrli zaradi covida-19.

Nič je novo vse Stopim iz bele hiše in močno butnem lesena vrata, da se sama zaklenejo. Zavijem desno, hodim po enosmerni ulici navzgor. Pod velikim benjaminom na klopi kot po navadi sedi moški, ki čaka, da bo kdo prišel mimo in mu kaj dal – kakšen kovanec, kakšno cigareto. Postrigel si je lase in brado, navajenega sem ga bila vsega divje sivo zaraščenega. Izgleda mlajši kot prej, najbrž pa je v resnici še mlajši, kot izgleda. Nohtov si ni postrigel, se že zvijajo. Živi v hiši brez vode in elektrike, nedaleč stran. Za moškim je rumena hiša, katere garaža služi kot polodprta dnevna soba za njene prebivalce. Pročelje rumene hiše je vedno okrašeno – glede na motiviko praznoKaja Avberšek vanja, seveda. Trenutno je navlečeno z venci in girlandami raznobarvnih rož, snopi koruze in žita, kitami čebule in česna, košarami sadja in zelenjave ter podobnimi pridelovalskimi plastičnimi zadevami. Lepo je videti, kako vse skupaj pisano plapola v vetru in daje dekadentni soseski dodaten dekadentni čar. Pred parkcem, v katerem sedi dolgonohti moški in v resnici sploh ni parkec, zavijem v enosmerno ulico na levo. Tukaj so vse ulice enosmerne, avtomobili pa parkirani na ozkih pločnikih. Nič kaj prijetna situacija za gibalno ovirane in tudi za starše z otroškimi vozički ne. Tu in tam se zgodi, da kakšna mama z vozičkom sploh ne more iz hiše, ker ji vhodna vrata blokira parkirani avto. Ne, ni redarstva. Sosedi se že nekako med sabo dogovorijo, izgleda. In kadar so pločniki zasedeni (kar so malone vedno), pešci hodijo (in hodimo) po cesti. Hodim dalje, mimo z od sonca, vlage in soli obžrtega rdečega blokovskega naselja, v vsakem letnem času cvetočih hibiskusovih grmov ter kupov smeti ob zabojnikih za smeti. Gledam pod noge. Če imam srečo, stopam po raztresenih bleščečih konfetkih že katere odpraznovane fešte. Če nimam sreče, obhodim pasji drek. V bistvu imam srečo, da ga ne pohodim, kakor se vzame. Tla so vsekakor izjemno zanimiv teritorij. Na tleh se vedno kaj najde. Med zanimivejše najdbe zadnjega leta štejem odrezano okrvavljeno plastično uho (ljubkovalno mu rečem Van Goghovo uho in Kalinu vedno znova razlagam, zakaj si ga je odrezal), plastični trizob z lobanjo (ne vem, kdo drug bi ga lahko izgubil kot hudič sam), mini bankovec za petsto evrov (žal neunovčljiv) ter mikro bankovec za petsto evrov (žal še bolj neunovčljiv). Cesta se začne spuščati, v daljavi zagledam bleščavo oceana. Na zidcu na moji desni med kombinacijo smeti in žareče roza bugenvilij zagledam črno mačko. Popolnoma mirno stoji in me gleda. Približam se ji, si snamem sončna očala, zreva si iz oči v oči, nepremično. Mačka je velika in suha, med zobmi drži majceno belo miško, ki je najbrž še dojenček. Miška ima zaprte oči in je zvita v en tak kifeljček. Ne premika se, le gobček hitro odpira in zapira, kot bi hotela nekaj povedati. Mačka in jaz stojiva in se gledava, čisto od blizu in nenavadno dolgo. Kar ne morem naprej, ona pa, vse kaže, tudi ne. Kot bi se za par dolgih minut vzajemno začarali. Ko se mi uspe odčarati in oditi naprej, se me prizor še kar drži. Mačke lovijo miši – nič novega. Vendar je bila v tem prizoru nekakšna silna moč, nekakšen energijski portal med življenjem in smrtjo. In življenje je izgledalo precej freh. Spuščam se po kovinskih stopnicah proti plaži. Včasih sem imela drugačno, krožno pot, ki je vodila čez hrib s križem na vrhu, mimo tolpe mačk in raznovrstnih kaktusov, me peljala do črnih in rdečih skal z butajočim, špricajočim oceanom ter zavila nazaj proti domu. Potem pa sem nekega dne naletela na skupine jeznih mladih Maročanov, ki so si hrib in špranje med vulkanskimi skalami izbrali za zatočišča, ki so v trumah hodili mimo mene in metali plastične vreče s smetmi po hribu navzdol, ki so z ladjo hoteli priti nekam drugam, ne na ta otok, ki so zdaj tukaj obtičali skupaj s tisočimi mladimi moškimi iz Podsaharske Afrike, ki jim je nekdo obljubil boljše življenje, ki jih je nekdo pustil na cedilu, ki se zdaj dela, da nič ne ve, ki zdaj prelaga odgovornost na nekoga drugega. Tako sem zaenkrat hrib, ki sem mu ljubkovalno rekla tudi “gora”, opustila. Hodim po pesku, brodim po vodi, počasi in previdno, da mi ne zdrsne. Drobni zašiljeni polžki me zbadajo v podplate. V bazenčkih, ki jih med razpokami za sabo pušča oseka, plavajo ribice in migotajo rakci. V žep si zatlačim Petrovo uho (ki ni človeško), da bo doma delalo družbo Van Goghovemu. Nikoli ne prižgem televizije, ta večer pa jo. (V španščino sinhroniziranih filmov ne prenašam dobro.) Gledam Evrovizijo in si rečem, brez cinizma: končno nekaj normalnega po televiziji – ter se radujem ob razglasitvi zmagovalcev. 🔲

Pošto dostavili z dronom Maribor, 1. junija - Pošta Slovenije je v sodelovanju s slovenskim podjetjem OneDrone izvedla prvi poskusni let z brezpilotnim letalnikom, ki je dostavil pošiljko Poštarskemu domu na Vršiču. Gre za prvi korak na poti k brezpilotni dostavi nujno potrebnih pošiljk na območja, kamor jih konvencionalna vozila ne morejo dostaviti hitro 🔲 in učinkovito.

Naš čas, 3. 6. 2021 barve: CMYK, stran 7

INTERVJU

3. junija 2021

Trideset let smo udobno živeli v energetskih nebesih Po zaprtju premogovnika in elektrarne bo prišlo do velikih strukturnih sprememb gospodarstva v Šaleški dolini – O letnici zapiranja premogovnika se govori veliko preveč in na pamet Jasmina Škarja

Da bo v doglednem času prišlo do prenehanja izkopavanja premoga v Velenju, so se v premogovniku, kjer je bil dr. Franc Žerdin zaposlen, zavedali že leta 1990. Predvidevali so, da bo do tega prišlo leta 2028, ko bo življenjska doba potekla bloku 5 v Šoštanju. Že od leta 1990 so izkop premoga iz ekoloških in ekonomskih razlogov postopno zmanjševali in začeli proces prestrukturiranja. Takrat še ni bilo govora o bloku 6 z močjo 600 MW, so pa razmišljali o novem termoenergetskem bloku moči 250–300 MW, ki bi ga v primeru potreb po električni energiji zgradili do leta 2027. Premoga je bilo dovolj, o problemu pregrevanja ozračja se takrat še ni govorilo, pove rudarski strokovnjak, predavatelj in velenjski svetnik. Je že znana usoda velenjskega premogovnika, je zaprtje vse bližje? »Danes se o letnici zapiranja premogovnika govori veliko preveč in na pamet. Letnica zapiranja ne bi smela biti glavni predmet številnih razprav, velik problem ni niti zagotovitev alternativnih programov in nadomestnih delovnih mest, če bomo imeli za to dovolj časa in zadostna sredstva. Največji problem je, da zagovorniki zapiranja ‹na hitro› ne ponujajo alternative, kako bo elektroenergetski sistem po zaprtju premogovnika slovensko gospodarstvo in državljane zanesljivo oskrboval s cenovno sprejemljivo električno energijo. Človek bi pričakoval, da bo Vlada pred sprejetjem odločitve o zapiranju premogovnika izdelala in sprejela Energetski koncept Slovenije ter v Državnem zboru sprejela Resolucijo, s katero bi na novo opredelila vsaj 20-letno vizijo rabe energetskih virov za proizvodnjo električne energije. Navedeno namreč zahteva slovenski Energetski zakon in pri sprejemanju tako pomembnih odločitev, kot je ukinitev premoga kot energetskega vira, ga ne bi smeli zaobiti.« Kaj menite, kako čim manj boleče poskrbeti za pravičen in pravilen izstop iz premoga? »V delovni skupini, ki jo vodim, smo si zapisali vizijo, da ‹›bomo izkoristili priložnost in v Savinjski regiji izvedli prehod iz premogovniške regije v regijo

z uspešnim gospodarstvom, zadovoljnimi ljudmi ter zelenim in prijaznim okoljem››. Skladno s to vizijo načrtujemo razvoj regije v prihodnjih letih, ki bo slonel na programih, ki jih bo mogoče izvajati na obstoječih energetskih lokacijah v Šoštanju in Velenju, na razvoju mikro, majhnih in srednjih podjetij v številnih poslovnih conah, ki jih v SAŠA regiji imamo, na turizmu, v povezavi s kmetijskim in živilskim sektorjem, vse ob podpori in razvoju znanosti ter izobraževalnih institucij, ki bodo poskrbele, da bomo imeli ustrezno izobražene kadre.« Mladi so v analizi SWOT povedali, kakšno SAŠA regijo si želijo. »Mladi razmišljajo politično neobremenjeno in prav zaradi tega njihovo mnenje šteje. Pogrešajo strateško celovito, ambiciozno in zeleno razvojno vizijo regije, dobiti želijo priložnosti za aktivno delovanje v gospodarstvu in lokalni skupnosti takoj po končani šoli, radi bi v regiji ostali – ker ni jasno, kaj se bo dogajalo po obdobju pridobivanja premoga, se nočejo izobraževati za poklic s področja rudarstva. Želijo, da regija po končanem obdobju premoga ostane gospodarsko močna, z možnostmi za vse, ki se želijo soočati z življenjskimi izzivi in prebivati v zdravem in zelenem okolju.« Pa vendar veliko mladih po končanem izobraževanju regijo zapušča. »Razlogi za to so večplastni. Mladi odhajajo, če so premalo motivirani, da bi v regiji ostali. V prvi vrsti jim v lokalni skupnosti moramo znati ponuditi možnosti za življenje v urejenih družinskih razmerah. To med drugim pomeni, da jim pomagamo pri reševanju stanovanjskega problema, zagotovimo kvalitetno otroško varstvo, izobraževanje, športno in kulturno udejstvovanje, čisto in zdravo okolje, dobro mobilnost … Svoj del naloge morajo opraviti tudi gospodarstvo in drugi zaposlovalni subjekti. Če bodo ustvarili prijazno delovno okolje, ponudili primerno plačo, zagotovili ustrezno varnost pri delu, omogočili strokovno izpopolnjevanje, si prizadevali za ugled podjetja, jim

bodo zaposleni vračali s pripadnostjo, s povečanjem produktivnosti, širili bodo pozitivne informacije o podjetju. Delodajalci se morajo zavedati, da dobiček in rast premoženja ne moreta biti prevladujoča cilja podjetja, pač pa so zelo pomembni tudi dobri medsebojni odnosi in delo z ljudmi. Sodelavce je treba znati poslušati in jih tudi slišati.« Se lokalna skupnost na področju izobraževanja v zadostni meri odziva na pričakovanja mladih ter potrebe gospodarstva?

»V projektni nalogi z naslovom Prestrukturiranje premogovniške regije SAŠA skladno s politiko pravičnega prehoda ugotavljamo, da imamo v SAŠA regiji dobro urejeno otroško varstvo, osnovnošolsko izobraževanje in zelo dober Šolski center Velenje, kjer se mladi izobražujejo predvsem za deficitarne poklice, ki jih je v regiji več kot petdeset. Čedalje bolj se uveljavljata mlada visokošolska zavoda, Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja. Zaposljivost energetikov je dobra, prepričan sem, da se bo kmalu močno povečalo tudi povpraševanje po ekotehnologih, saj bodo podjetja na področju varovanja okolja postavljena pred vedno bolj zahtevne zakonske izzive. Ne smemo si privoščiti brezposelnosti mladih, ki bo večja od 3 odstotkov. Podjetja in ostali zaposlovalci bodo mlade morali zaposlovati za nedoločen čas, povečati število stimulativnih štipendij ter omogočiti dobro organizirano

počitniško prakso za dijake in študente. Na področju podjetništva je treba krepiti vlogo SAŠA inkubatorja. Neustrezna kadrovska politika nas bo privedla v položaj, da v načrtovane nove programe v poslovnih conah in turizmu ne bomo imeli koga zaposliti.«

»Ko govorimo o ceni toplotne energije, se bo ta letos zagotovo povečala za 25 do 30 odstotkov. V Ljubljani se je podražitev za 35 odstotkov že zgodila. Podražitev Če bomo želeli biti všečni Evropi, izhaja iz visokih cen emisijskih bomo prej ali slej potrebovali uvoz kuponov. Dejstvo je, da tako poenergije, ki jo bomo dobili, ko bo, ceni električne in toplotne enerko je ne bo, pa bo prihajalo do gije, kot je danes, ne bomo imeli mrkov. Takrat se bomo zavedali, nikoli več. O ceni energije v prikaj elektrika za nas pomeni. Kaj hodnosti bo mogoče bolj realno pravite na to? razmišljati, ko bo Vlada sprejela »Nisem pristaš miselnosti, da Energetski koncept, ki bo oprebi morali nekaj počenjati zaradi deljeval rabo energetskih virov v všečnosti komur koli. Naloga od- prihodnosti. Problem daljinskeločevalcev je, da poskrbijo za kva- ga ogrevanja Šaleške doline je litetno življenje svojih državljanov, rešljiv, vendar ne v nekaj deset jim omogočijo zagotoviti možnosti mesecih. Velika večina energetskih virov, ki jih uporabljamo danes, proizvaja tudi Dr. Franc Žerdin toplogredne pline, ki po letu 2050 naj ne bi bili dovoljeni. Strokovnjake v Šaleški dolini čaka pomemben strokovni izziv, glede na izdelane idejne zasnove verjamem, da jim bo uspelo uresničiti tehnološko in cenovno primerno rešitev. Seveda ostaja odprto vprašanje glede zagotavljanja finančnih sredstev za izvedbo tehnološke rešitve ogrevanja.«

za delo, varstvo in izobraževanje otrok, primerno socialno in drugo infrastrukturo. Tudi kvalitetno in cenovno dostopno oskrbo z energijo. Da se nekateri odločevalci tega premalo zavedajo, je posledica dejstva, da že več kot trideset let v Sloveniji nismo imeli energetskega mrka in nismo občutili njegovih posledic. Temu še vedno botruje dejstvo, da imamo tretjinsko enakovredno strukturo proizvodnih virov za električno energijo. Zavida nam jo celotna Evropa. Večkrat sem izjavil, da smo trideset let udobno živeli v energetskih nebesih. Večina Slovencev, mlajših od 40 let, ne ve, kaj pomeni nekaj dnevni izpad električne energije, kakšne so lahko posledice. Tudi zaradi tega mnogi z veliko vnemo govorijo o zapiranju premogovnika, kot bi zapirali disko klub. Žal so mnogi med njimi zaposleni tudi na ministrstvih, predvsem od slednjih bi pričakoval večjo stopnjo zavedanja posledic na hitro sprejetih odločitev.«

Revitalizacija Starega Velenja poteka po načrtu Velenje – Kljub deževnemu vremenu revitalizacija starotrškega jedra v Starem Velenju teče po načrtih. Obnova infrastrukture je zaključena, na zunanjosti stavbe delavci urejajo še zadnje detajle. V notranjosti zaključujejo inštalacije, polagajo keramiko in izvajajo slikopleskarska dela. Cesta skozi Staro Velenje pa že kaže novo podobo, v kateri bo kmalu zasijal tudi trg. Del ceste skozi Stari trg je že tlakovan in ima novo granitno podobo, na preostalem delu pa je površina pripravljena za polaganje granitnih plošč in kock. Na trgu je v zaključni fazi obnova vodov infrastrukture, začenjajo pa tudi pripravo tamponske podlage. Pripravljena je sadilna jama za novo lipo na trgu. Sadilno jamo sestavljajo posebni inovativni cevni elementi, dobavljeni iz Anglije, in kakovostna zemljina, kar bo drevesu omogočilo odlične rastne pogoje.

Ogrevanje Šaleške doline bo v prihodnje velik problem, ki ga je treba rešiti. Kakšna bo cena?

Oblast bo imela interes delno ohraniti energetski objekt še v uporabi (za sežiganje smeti, uporabo plina). Je to sprejemljivo, kaj to pomeni za okolje? Spomnimo se, da je bila naša dolina pred leti mrtva. »Nimam občutka, da se Vlada v tem trenutku bori, da bi TEŠ kot energetski objekt ostal. Pa bi se morala. Predvsem Vlada bi si morala prizadevati, da premogovnik in termoelektrarna obratujeta tako dolgo, dokler niso nedvoumno opredeljene alternative na področju oskrbe z električno energijo. Umeščanje in gradnja energetskih objektov zahtevata veliko časa in sredstev. Glede tega danes v Sloveniji tavamo v popolni temi. O sežiganju odpadkov, ki bi bili škodljivi za zdravje ljudi in drugih živih bitij – najbrž ni nikogar v Šaleški dolini, ki bi tako početje dovoljeval. To se je pokazalo že v pravkar končanih razpravah o sosežigu trdih odpadkov. Osebno obžalujem, da je bil projekt razmeroma hitro okarakteriziran kot slab. Vsaka stran je stala na svojem bregu, občutek je, da ni bilo prave volje in časa za poglobljeno razpravo. V 80-ih letih, ko smo pristopali k ekološki sanaciji močno onesnaženega okolja v Šaleški dolini,

smo energetiki doživljali težke trenutke streznitve, bilo je mučno, vendar tudi poučno, in še danes sem hvaležen vsem, ki so tudi meni znali vcepiti prepričanje, da nima smisla z energetskimi načrti riniti skozi zid. Seveda sem danes zadovoljen, da sem z mnogimi sodelavci sodeloval v procesu, ki je prispeval h kvalitetni izvedeni sanaciji okolja v Šaleški dolini. Na srečo smo imeli tudi ministra, ki se je na energetiko in okolje zelo dobro spoznal in nam pri izvedbi projektov veliko pomagal.« Zaradi nenehnega dvigovanja cen emisijskih kuponov in podnebnih ciljev bi po letu 2035 poslovanje TEŠ postalo finančno nevzdržno. Zakaj elektrarna plačuje tako drage energetske kupone? »Zaradi visoke cene emisijskih kuponov je poslovanje termoelektrarne nevzdržno že danes. TEŠ že od vsega začetka kupone za proizvodnjo EE emisijske kupone kupuje na trgu. Naši odločevalci so takrat, ko bi bilo treba izpogajati zastonj kupone ali vsaj njihovo subvencionirano ceno, kot so to storile mnoge druge države EU, rekli, da se bomo v Sloveniji šli zeleno proizvodnjo energije in so se v imenu državljanov, brez vsakega koncepta o alternativah, zastonj kuponom odpovedali. Odpovedali so se tudi črpanju sredstev iz razvojnega sklada EU, ki ima na razpolago 6,6 milijarde evrov, namenjenih za izvedbo pravičnega prehoda. Hrvaška iz tega vira črpa sredstva, čeprav v TE Plomin kurijo uvoženi premog in nimajo lastnega premogovnika. Slovenski predstavniki so se omenjenemu viru sredstev, zaradi všečnosti EU, odpovedali. Ko danes vstopamo na pot prestrukturiranja, pa nihče ne zna natančno odgovoriti, kako bomo »pravični« izstop iz premogovništva financirali. Cena emisijskih kuponov je Evropski uniji ušla iz nadzora. V letu 2020 je njihova cena znašala 24,31 evra za tono CO2, v maju leta 2021 znaša že 56 evrov. Na račun rasti cene kuponov države, tudi Slovenija, subvencionirajo alternativne vire energije, služijo pa tudi mnogi špekulanti. Ko sem dejal, da je zaradi rasti cen emisijskih kuponov poslovanje TEŠ nevzdržno že danes, sem mislil na okoli 140 milijonov evrov, ki jih mora v letu 2021 v slovenski Podnebni sklad vplačati TEŠ, v Šaleško dolino pa se iz tega sklada ne vrne niti en evro. Brez tega »davka« bi TEŠ posloval z okoli 20 milijoni evrov dobička.« 🔲

Preuredili bodo Kajuhov park

Aktivno tečejo tudi priprave na začetek sanacije opornega zidu pod cerkvijo sv. Marije v Starem Velenju, kjer bo občina skupaj z župnijo v naslednjih mesecih sanirala celotno območje dotrajanih podpornih zidov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt CTN Revitalizacija starotrškega jedra se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Skupna vrednost projekta znaša 2.928.441,29 evra, Mestna občina Velenje bo prispevala 1.402.953,29 evra, 1.220.390,40 evra je evropskih, 305.097,60 evra pa državnih sredstev. 🔲

Šoštanj – Prihodnje leto bo minilo sto let od rojstva Karla Destovnika - Kajuha. V Šoštanju bodo potekali številni dogodki in druge aktivnosti pod skupnim imenom 'Kajuhovo leto'. Za to priložnost Občina Šoštanj načrtuje tudi prenovo Kajuhovega parka. Letos bodo pridobili projektno dokumentacijo, ki jo je Občina naročila pri krajinskih arhitektih družbe ADKRAJINE iz Ljubljane. V sklopu projektne dokumentacije bodo obravnavane zunanje tlakovane, utrjene in zatravljene površine, zasaditev ter izbor in razmestitev urbane opreme (klopi, smetnjaki, varovalna ograja …) in svetil. Uredili bodo območje od kolesarskega postajališča do glasbene šole, ki bo tako delovalo kot celota, načrtujejo pa tudi zamenjavo tlaka na obstoječem mostu čez reko Pako. 🔲

mkp

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 8

DOGODKI

Kljub epidemiji kar nekaj lepih stvari

Rožnik odpira trg

Kmetijska zadruga Šaleška dolina je lanske prihodke v primerjavi z letom 2019 povečala za več kot 10 % – Vizionarstvo, ideje in pogum bodo popotnica tudi v prihodnje Tatjana Podgoršek

Šoštanj, 28. maja – »Minulo leto je bilo zaradi epidemije covida-19 turbulentno, polno izzivov, ki smo jih uspešno premagovali. Poleg tega nas je korona poslovno izjemno utrdila. Vizionarske ideje, pogum, smele odločitve in odlično delo zaposlenih so pripomogli k zelo dobrim poslovnim rezultatom in to bo rdeča nit naših prizadevanj tudi v prihodnje. Kljub krizi zaradi covida-19 in ukrepom, povezanim z njo, smo zabeležili kar nekaj lepih stvari. Te dokazujejo, da je še kako pomembno, da znamo stopiti skupaj, združiti moči ter skupaj ustvarjati neverjetne zgodbe.« Tako bi lahko na kratko povzeli besede Ivana Dreva, direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ki je na občnem zboru članom predstavil poslovanje zadruge v preteklem letu. Rastejo prihodki, raste dobiček, so med drugim ugotavljali udeleženci občnega zbora v dvorani šoštanjskega kulturnega doma.

odkupila 10.000 kubičnih metrov lesa, v letošnjih petih mesecih že 7.500 kubičnih metrov ali 75 % celotnega lanskega dokupa. »Tako kot pri odkupu ostalih pridelkov smo tudi pri odkupu lesa svoje obveznosti poravnali na rok, kar so kmetje prepoznali kot primer dobre prakse, ki jih v zadrugi ne manjka. Zavzeto sedaj iščemo partnerje znotraj doline, ki bi odkupljen les oplemenitili, mu dodali dodano vrednost.« Lepe stvari predstavljajo še novosti, kot sta polnitev jabolčnega brandyja Ethos ter sodobna ureditev eko sadovnjaka na Turnu pri Velenju, pa spletna prodaja eko mesa. Obrestujejo se vlaganja v posodobitev in povečanje hlevov v Šmartnem ob Paki. Veliko pozornosti so lani namenili kadrovski politiki. Pri tem se je Drev odzval na očitke nekaterih o precejšnji fluktuaciji. »Zaposlenim, ki so izrazili željo po upokojitvi ali čakanju nanjo, smo

ugodili, nadomestili so jih mladi, ki prinašajo nove ideje, voljo in energijo.« Tudi predsednika upravnega odbora zadruge Ivan Anželak in nadzornega odbora Janko Arlič sta izrazila zadovoljstvo nad doseženimi uspehi in pozvala udeležence občnega zbora, naj v razpravi povedo, kaj pa morebiti ni bilo tako, kot bi bilo treba. Česa takega ni bilo slišati, le pobudo o tem, da bi kazalo takšne pogodbe, kot jih imajo proizvajalci mleka, skleniti tudi s pitalci živine. Drev je zagotovil, da imajo v rokavu še nekatere dobre ideje in da si bodo vodstvo ter zaposleni prizadevali tudi v prihodnje utrditi sloves uspešne zadruge, ki je dober servis članom in ostalim potrošnikom. S tem se želijo še bolj približati vodilu: v dobro lokalnega pridelovalca postati vodilna za🔲 druga v Sloveniji.

Štruklji niso na njenem jedilniku »Rastite s tekmovalci,« pravi Katarina Uplaznik, ki je med nastopom v oddaji Masterchef nabrala veliko dragocenih spoznanj in izkušenj Tina Felicijan

vedela, da cilj ne bo dosežen. Tako sem morala najti način, da sem zdravo hrano pripravila tudi okusno. Ko mi je to uspelo, sem začela uživati v kuhinji,« je opisala svoje korake v svet kulinarike. Da bi nastopala v oddaji Masterchef, sama ni razmišljala. Je pa s povabilom žirije oddaje,

Tekmovalka v resničnostnem šovu Masterchef, Velenjčanka Katarina Uplaznik, je ljubezen do kuhanja razvila, ko se je kot športnica in osebna trenerka soočila z izzivom zdrave in okusne prehrane. »Na živce mi je šlo, da se po napornih treningih nisem »Prej sem bila bolj mogla regenerirati, ker negotova glede vsebin, nisem znala poskrbeti za dovolj hranljivih ki jih pripravljam za snovi. Najprej sem se spletno promocijo učila o živilih, nato pa zdravega načina sem si začela pripraživljenja, zdaj pa sem vljati obroke, ki sprva sploh niso bili dobri. bolj samozavestna, da Še sama nisem rada imam kaj pokazati in da jedla, kaj šele da bi jeljudi to zanima.« dilnike predajala svojim strankam, saj sem

❱

Šoštanj – V soboto, 5. junija, od 10. do 12. ure, bo na Glavnem trgu pod okriljem Občine Šoštanj in ožje delovne skupine za oživitev trga potekal junijski dan z naslovom Rožnik odpira trg. Vsakemu obiskovalcu, ki bo s seboj prinesel cvetlični lonček, bodo lokalni vrtnarji podarili cvet, ki bo celo poletje krasil njegovo okensko polico ali balkon. Na prireditvenem prostoru bodo obiskovalci zavezani spoštovanju ukrepov vlade in NIJZ.

Šoštanj išče novega upravljavca Pristopa

Rezultati so odlični, vendar …

Trditev, da je zadruga vredna zaupanja, je Drev podkrepil s številkami o lani ustvarjenih 18, 6 milijona evrov prihodkov. Ti so bili od predhodnega leta višji za 10,6 %. Čisti dobiček je znašal slabih 340 tisoč evrov (leta 2019 nekaj manj kot 125 tisoč evrov), od tega so ga 5 % po zakonu o zadrugah namenili za obvezne zadružne rezerve, levji delež pa za dolgoročno rezervacijo samozavarovanja za odpravo posledic epidemije covida-19 in za rezerve. Več kot 50 % je v zadružno blagajno ‹navrgla› dejavnost trgovine. » Rezultati so odlični, vendar ne smemo pozabiti, da se lahko položaj zaradi politike in posledic naravnih nesreč hitro spremeni. Tudi korona je opozorila na pomanjkljivosti v prehranski verigi, ki domače pridelave ne ščiti v zadostni meri.« Za ‹lepo stvar› je poleg poslovnih rezultatov označil tudi pripojitev Gozdarske zadruge Vransko. Ta že kaže spodbudne sinergijske učinke. Lani je zadruga

3. junija 2021

Mimogrede smo povprašali še, kako epidemijo preživlja Center gibanja. »Tik preden se je začela epidemija, sva s partnerjem načrtovala širjenje telovadnice. Kljub primanjkljaju v denarnici sva si dokazala, da v težkih trenutkih znava držati skupaj. Dobila sva dobro idejo in začela oddajati fitnes opremo v najem. Ljudje so si izposodili naprave in si ustvarili domači fitnes. Pripravljala sva tudi brezplačne vadbene programe in tako sva ohranila stik s strankami. Midva sva jim omogočila trening, one pa so naju podprle tudi z nakupom majic z našim logotipom in napisom Predani drug drugemu. S ponosom jih nosijo in ugotavljamo, da smo v tem času postali prava skupnost,« je povedala osebna trenerka Katarina Uplaznik, vesela, da zdaj že lahko treninge vodi tudi osebno.

ki je opazila njeno spletno stran Zaživi v svoji koži, na kateri je pokazala, da zna povezati treninge s prehrano in osebnostno rastjo, dobila izziv, ki ga je po krajšem razmisleku sprejela. »Iskali so zanimive ljudi in s tega vidika se lahko pohvalim, da sem se

uvrstila v izbor,« razmišlja. Izkušnja ji je veliko prinesla. Čeprav je aktivna na spletnih omrežjih, kjer se z ustvarjanjem in objavljanjem raznih vsebin trži kot osebna trenerka, si ni mislila, da bo kdaj nastopala pred tako velikim občinstvom. Se je pa iz opazovanja zakulisja in dinamike dela v multimedijski hiši veliko naučila in tako utrdila svojo željo, da se poglobljeno ukvarja s publiciteto in deli svoje znanje o zdravem načinu življenja. Pridobila pa

Šoštanj – Oktobra 2015 je vrata odprl Pristop Šoštanj. V prostorih nekdanjega vrtca je Občina Šoštanj uredila podjetniški center in z njim je v fazi izgradnje pa vse do danes uspešno upravljal Franci Pečnik. Občina Šoštanj zdaj išče novega upravljavca, ki bo nadaljeval zavezo podpornega okolja za več podjetništva v občini. V Pristopu so na voljo stalna in občasna delovna mesta, namenjena predvsem mladim podjetnikom, ki potrebujejo pomoč pri vzpostavljanju pogojev za delo. Uporabniki imajo v skupnem prostoru na voljo delovni prostor (miza, stol, internet, tiskalnik in souporaba čajne kuhinje), najem znaša od 40 do 80 evrov na mesec. Na voljo sta tudi dve zaprti pisarni, za kateri pa najemnina znaša 150 oziroma 200 evrov na mesec. Za uporabo delovnega mesta v Pristopu morajo imeti podjetniki sedež v Občini Šoštanj, podjetje mora biti mlajše od pet let, izpolnjevati pa mora še nekatere druge pogoje z družbenim učinkom. Kadar niso zapolnjena vsa delovna mesta, lahko delovni prostor najamejo tudi drugi. Od upravljavca Občina pričakuje samostojno vodenje Pristopa, iskanje novih uporabnikov do zapolnitve delovnih mest in tekoče vzdrževanje prostorov. Predvsem si želijo nekoga, ki bo povezoval in skrbel za pomen družbenega učinka tudi v podjetništvu. 🔲 mkp

Kulinarični nasvet Katarine Uplaznik: izkoristite sezono špargljev. »Dobri so za odvajanje strupenih snovi, vode in balasta iz telesa, ter preprosti za pripravo. Ker je v fitnes prehrani najboljša kombinacija beljakovin in zelenjave, jih rada pripravljam z mesom. Lahko jih zavijete v pršut in jih popečete. Podajo se k sladkemu krompirju, polenti z bučnimi semeni in bučnim oljem. Za zajtrk jih lahko jeste v omleti. Za večerjo z mocarelo ali kozjim sirom, lahko tudi s seitanom ali drugimi veganskimi pripravki.« je tudi prepoznavnost in nekaj novih sledilcev, kar bo obrnila v prid svojemu poslu. Je pa za nastop v oddaji morala žrtvovati veliko časa, ki ga sicer posveča osebnostni in poslovni rasti. S partnerjem namreč vodita velenjsko telovadnico Center gibanja, kjer Katarina predano dela z ljudmi, ki so skozi telesno in osebnostno preobrazbo na poti do boljše samopodobe. »Prepoved uporabe telefona od jutra do večera in s tem pomanjkanje nadzora nad tvojo dejansko odgovornostjo v življenju je zelo stresna situacija. Med snemanjem sem se sicer zabavala, iz vsega sem potegnila veliko dobrega, a nisem se mogla povsem sprostiti. Ugotovila sem, da sem res predana svojemu delu,« je povedala, da se je v procesu snemanja prepričala o svojem poslanstvu.

Bolj čustveno kot stresno

Katarina Uplaznik: »Če ste izbrali svojega favorita v oddaji, se vprašajte, zakaj vam je oseba všeč. Mogoče ne gre le za kuhanje, pač pa tudi za neke osebnostne lastnosti, ki so vam pri osebi všeč in bi jih želeli zase. Razmislite, česa se morate naučiti, da jih boste pridobili. Rastite s tekmovalci.«

Najbolj stresen del snemalnih dni ni kuhanje, temveč čakanje, prenašanje stresa drugih tekmovalcev, razne drame, jok, strahovi, tesnobe, pravi. Ker jo zanima psihoterapija, je v procesu snemanja našla tudi priložnost za opazovanje odzivov različnih ljudi na različne situacije in njihove sposobnosti spopadanja z izzivi. »Veliko je bilo čustvenega navala – veselje,

žalost, hiperaktivnost, agresija, jeza, vzhičenje, sreča, ponos, strah pred tem, da se bomo osramotili, bili smo empatični eden do drugega. Spremljala sem tudi druge sezone oddaje in moram reči, da je v tej res nastopal niz zelo zanimivih karakterjev.« Kaj pa se je naučila o sebi? »Da znam bolje prenašati teorijo v prakso in bolje delujem pod pritiskom, kot sem mislila. Zdaj se manj izmikam neprijetnim situacijam v življenju in večkrat rečem ja. Potrdila sem si, kako pomembno je, da pustimo vsem čustvom, da se nam zgodijo in se jim ne izogibamo. Šele ko čustvo docela doživimo, lahko trezno razmišljamo in se osredotočimo na sedanji trenutek. To pa je druga pomembna stvar – da ne razmišljamo o preteklem, niti o tem, kaj bo, ampak damo vse od sebe v dani situaciji in sledimo tistemu, kar se dogaja zdaj.«

Kaj obžaluje?

»Bila je sreča v nesreči in obratno, da sem iz oddaje odšla. Ne obžalujem, da se je zgodilo, kot se je, sem si pa želela ostati in pokazati več znanja,« je povedala in v smehu dodala, da se je priprave štrukljev, ki so ji v oddaji spodleteli, lotila tudi doma, a ne po tradicionalnem receptu s krpo. 🔲

Naš čas, 3. 6. 2021 barve: CMYK, stran 9

Les je lep Gaberke, Šoštanj, 28. – 30. junij – V Gaberkah pravijo, da ni nič narobe, če se izpod kozolca, ki je eden izmed družabnih prostorov te lepe vasice, razlega hrup. Tako vsaj vedo, da se »nekaj dogaja« in ker je to v tem času postala prej izjema kot pravilo, so minuli konec tedna prostor obiskali tudi domačini. Že tretje leto tukaj poteka državna kiparska delavnica v lesu, ki jo sicer prireja velenjska izpostava JSKD. Zgodovina sega veliko dlje, v leto 2001, ko se je začela pod idejnim vodstvom Tatjane Vidmar z Zveze kulturnih društev Velenje in je nekaj časa domovala v Šmartnem ob Paki. Letos je ustvarjalo 14 kiparjev iz vse Slovenije, od

DOGODKI

3. junija 2021 Avtorji: Nadja Urbas, Miha Štepec, Janez Grauf, Borut Avsenak, Polona Čuk, Aleksandra Anžur, Alenka Venišnik, Primož Poklukar, Uroš Virag, Jože Škreblin, Benjamin Vrankar, Jože Koželj, Veronika Benda, Marija Štiglic; pomoč pri pripravi in foto Dejan Tonkli. 'domačinov' sta bili prisotni Veronika Benda in Marija Štiglic. Delavnica poteka pod strokovnim vodstvom akademske kiparke Dragice Čadež Lapajne. Ta je bila letos izjemno zadovoljna nad ustvarjalci in ustvarjenim. Kiparili so od četrtka do nedelje, ko so bile skulpture, preden so jih avtorji odpeljali domov,

tudi na ogled. Težko bi rekli, da jih je navdihnila skupna motivika, veliko je bilo večjih del, nastalo pa je tudi nekaj manjših, zanimivih motivov. Dela ustvarjalcev se ne ocenjujejo, kiparji pa se izjemno radi udeležijo srečanja, saj se tam tudi kaj naučijo. Letos so ustvarjali iz lipe, zelo

stare Tišlerjeve lipe, ki jo je podrlo lansko neurje in je sedaj preoblikovana na nek način znova zaživela. Ker nudi kozolec z okolico prijazen delovni prostor, udeležencev ni motilo slabo vreme, z veliko gorečnostjo so žagali, dletili, pilili in na vse možne načine oblikovali delu prijazen material.

Posebnost delavnice v lesu je, da je na Slovenskem edina, zato Vidmarjeva upa, da bodo drugo leto lahko naredili spodoben katalog in postavili pregledno razstavo. Velenjski JSKD in tudi vodja Nina Mavec Krenker se zahvaljujeta domačinom in Kulturnici Gaberke, avtorjem, mentorjem,

pomočnikom in vsem, ki so prispevali, da je ustvarjalni konec tedna potekal v skladu z ukrepi NIJZ, a vendar v sproščenem vzdušju. 🔲

Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli

Zanimive zgodbe iz Šaleške doline Šoštanj, 19. maja – V okviru praznovanja 110-letnice mesta Šoštanj in dejavnosti Zavoda za kulturo Šoštanj je bil z dr. Miranom Aplincem izveden pogovor o letalstvu v Šaleški dolini in drugih temah, ki se tičejo bogate zgodovine mesta Šoštanj in okolice. Aplinc je predstavil svoje raziskovalno delo, oprto na brskanje po arhivih in gradivu domačih zbirateljev ter na pričevanja. Zibelka letalstva je v Šoštanju – tam je skupina entuziastov v 30-ih letih prejšnjega stoletja zgradila jadralno letalo, Zögling Z1 YU-M-29, ki je dejansko tudi letelo, dokler ga niso zasegli v vojni.

Ob tem je predstavljen tudi duh časa in ljudi, tudi med drugo svetovno vojno, ko so bili na tem območju številni preleti zavezniških letal in sta bili dve žal sestreljeni, posadka pa mrtva ali odpeljana v taborišče. Skupaj z vsebino knjige sta s sogovornico Milojko B. Komprej predstavila nekaj iz nadaljevanja raziskave, kar bo združeno v knjigi o letalstvu po drugi svetovni vojni in o 50 letih Aerokluba Lajše, ki bo izšla v jeseni. Morda bodo prišli še taki časi, ko boste morali jesti tak kruh, kjer bodo špice ven gledale pa je Aplinčevo delo, ki je izšlo tik pred izbruhom epidemije.

Opisuje čas med 1. svetovno vojno, ko so bila živila na karte in je bilo do grama predpisano, kakšen kruh lahko spečejo peki. Zanimive teme, ki sta jih sogovornika odprla, se ne nanašajo samo na prostor Šaleške doline, a so vendar edinstvene, zanamcem v ponos in hkrati v poduk. Knjiga Letalstvo v Šaleški dolini: do konca druge svetovne vojne, ki je bila osrednja tema pogovora, je strokovno delo dr. Mirana Aplinca, ki je v letu 2016 izšlo kot prvi del raziskave o tej dejavnosti. V njej poleg vsebine najdemo spremno

Bi vi to (še) nosili?

Na območju velenjske občine je na ekoloških otokih 10 zbiralnikov Tekstilko za rabljena oblačila (s poudarkom na oblačila!). Štirje so v Šoštanju in trije v Šmartnem ob Paki. Vanj sodijo uporaba (s poudarkom na uporabna!) moška, ženska in otroška oblačila, hišne tekstilije (rjuhe, odeje, brisače, prti, posteljnina), spodnje perilo, torbice, kape, šali, rokavice, plišaste igrače, pokrivala, uporabni čevlji, pasovi, lahko preberemo v brošuri za pravilno ravnanje z odpadki, ki jo vsako leto prejme vsako gospodinjstvo. Kaj se naposled nabere v zabojnikih? »Odvisno je od lokacije, tudi od letnega časa. Kadar ljudje veliko pospravljajo, je več šare. V vsakem zabojniku se v povprečju nabere od 15 do 20 odstotkov smeti – popolnoma neuporabnega tekstila. Problem je v tem, da se v zabojnikih znajdejo tudi raznorazni drugi odpadki. Med tekstilnimi blazine, prešite odeje, ki sploh ne sodijo v ta zbiralnik, blatni čevlji, gumijasti škornji, umazana delovna oblačila, preproge, trde igrače, družabne igre, knjige, tudi komunalni odpadki. Včasih se zdi, kot da ljudje ne bi znali prebrati, kaj v zabojnik sodi in kaj ne. Očitno marsikdo razmišlja na način »odvrgel bom v zabojnik, se bodo že drugi ukvarjali s tem.« Največji problem pri tem pa je, da odvrženo ni zapakirano v vreče, s čimer se prepreči morebitno onesnaženje tekstila, ki bi sicer bil primeren za ponovno uporabo ali reciklažo. Raztrgana pernata blazina, denimo, v zabojniku naredi katastrofo. Če je tekstil pravilno odložen v vrečah, ga je lažje ločiti od drugih odpadkov, ki se v njem znajdejo. Zgodi se, da kdo odvrže moker tekstil, ki z vonjavami onesnaži cel zabojnik ali začne plesneti,« poroča Tina Vidovič iz podjetja Tekstilko. Včasih je vsebina nekaterih zabojnikov tudi zelo vzorna. Sicer pa smo ljudje pri odlaganju tekstilnih odpadkov precej nemarni – nimamo volje za sortiranje in smo pri tem tudi površni. Le polovica pravilno

oddanega, neonesnaženega tekstila je primerna za ponovno uporabo. Tudi zaradi slabe kakovosti sodobnih oblačil, ki se hitro razvlečejo, zdrgnejo, sperejo, razpokajo po šivih. Ostalo gre v predelavo. »Bombažni tekstil denimo za industrijske krpe, v katere se predela velik del odpadnih oblačil. Druge reciklaže je malo. V Sloveniji nimamo predelovalnice oziroma sortirnice. V Evropi je veliko podjetij, ki iz novih, a nerabljenih tkanin v balah izdelujejo denimo tapetne obloge za avtomobilsko industrijo, filc, izolacijske materiale. Podjetij, Tina Vidovič: »Največji problem zabojnikov Tekstilko je, da ljudje uporabnih oblačil ne zapakirajo v vreče, zato se onesnažijo z neuporabnim tekstilom, drugimi odpadki in snovmi.«

🔲

Foto Nace Serdinšek

MBK

Lokacije zabojnikov

Del odgovora na vprašanje, kako ravnamo s tekstilnim odpadom, najdemo pri pregledu zabojnikov za rabljena oblačila Tina Felicijan

besedo direktorice Muzeja Velenje Mojce Ževart, besedo avtorja in besedo recenzenta dr. Andreja Studena. Knjigo si je še mogoče izposoditi v knjižnicah, pogovor pa si lahko ogledate na spletu. Miran Aplinc je osnovno šolo obiskoval v Šoštanju, študiral je v Mariboru, leta 2016 pa je doktoriral na temo Gospodarski in socialni razvoj Šoštanja od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Zaposlen je kot kustos Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in je med drugim avtor knjige Vošnjaki: industrialci iz Šoštanja.

Tudi Velenjski Tekstilko zabojniki niso najbolj zgledni. Iz pokrova ponekod visijo razmetana oblačila, naokrog ležijo polne vrečke in posamezni kosi. Deloma zato, ker so zabojniki včasih zelo polni, sploh spomladi, ko čistimo omare. Pa ne ravno pravilno zbranih oblačil. Ljudje svojih paketov ne morejo več strpati vanje. Nekaterim se pač ne ljubi ukvarjati s tem. Če se zmočijo, so paketi neuporabni. Tu in tam pa zabojnike, predvsem v nočnih urah, obiščejo spretneži, ki izvlečejo oblačila, jih preberejo, vzamejo, kar je uporabno, za sabo pa pustijo pravo razdejanje. Gre za neke vrste vandalizem, pravzaprav za krajo. Nedavno so nepridipravi celo vlomili v zabojnik na Kardeljevem trgu.

Mestna občina Velenje Kardeljev trg 9, 11

ob zbiralnici

Kajuhova – Stritarjeva

ob zbiralnici

Kraigherjeva cesta

ob zbiralnici pri Vili Mojca

Prešernova 8

ob zbiralnici

Šalek 82

ob zbiralnici

Goriška cesta 39

ob zbiralnici

KS Podkraj pri Velenju 13

ob zbiralnici

Kersnikova 11–13

ob zbiralnici

Foitova cesta 10

ob zbiralnici

Šalek 98–110

ob zbiralnici

Občina Šoštanj Aškerčeva cesta 5g

ob zbiralnici

Tekavčeva 14

ob zbiralnici

Topolšica

ob zbiralnici Topolšica 85d

Metleče

ob zbiralnici

Občina Šmartno ob Paki Center Šmartnega ob Paki

pri pokopališču

Paška vas

zbiralnica ob mostu

Gorenje

zbiralnica pri AP

ki bi predelovale iz rabljenih oblačil, pa je zelo malo, čeprav iz njih lahko dobimo enake izdelke. Izdelana oblačila namreč imajo zadrge, gumbe, ki jih je potrebno odstraniti, kar upočasnjuje proces predelave.«

Kako sortirati svojo garderobo? Okrog 20 odstotkov vsebine zabojnikov Tekstilko je povsem neprimerne. Polovica ostalega deleža je primerna za ponovno uporabo, nekaj za reciklažo in toplotno izrabo, okrog 10 odstotkov zbranega tekstila pa ni več uporabnega.

Predajo oblačil za ponovno uporabo velikokrat povezujemo s humanitarnostjo. Mnoge organizacije zbirajo (tudi rabljena) oblačila za upravičence do materialne pomoči. Tudi Območno združenje Rdeči križ Velenje, vendar pod posebnimi pogoji. Od začetka lanskega leta boste zbiralnik za oblačila pred skladiščem Rdečega

križa na Prešernovi 9 b iskali zaman. Umaknili so ga, ker so ga mnogi uporabljali kot zabojnik za odpadni tekstil. Zdaj oblačila zbirajo le še v delovnem času skladišča – vsako prvo in drugo sredo v mesecu med 12. in 16. uro. Prostovoljci pregledajo oblačila in sprejmejo le tista, ki so še uporabna. Ostali tekstil zavrnejo.

»Vprašajte se, kdo bi to še lahko nosil,« na vprašanje preprosto odgovori Tina Vidovič. Okusi in merila so različni. A strganih, zapackanih, osmrajenih oblačil iz prejšnjega stoletja najbrž ne bo vesel nihče. Prav tako pa ne preležanih vzglavnikov in odej in podobnih izdelkov, ki se velikokrat znajdejo v Tekstilku, čeprav so na njem jasno prečrtani. A potrošniki pač prelagamo odgovornost za svoje (tekstilne) odpadke na druge. Namesto da bi oblačila, ki niso primerna za ponovno uporabo, odpeljali v zbirni center, ubiramo bližnjice. Mogoče bi se odrezali bolje, če bi imeli zabojnik za odpaden tekstil 🔲 na svojem pragu.

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

3. junija 2021

Sto velenjskih biserov Ob Inventuri 21 se v Galeriji Velenje predstavlja nekdanja dijakinja velenjske likovne gimnazije, magistra likovne pedagogike, kulturno-umetniška ustvarjalka in predana grafičarka Katarina Aman Tina Felicijan

njenem mnenju velikokrat spregledamo in ne prepoznamo njene umetniške vrednosti. Ko je vse to združila, so začela nastajati dela, ki jih razstavlja že pet let. Njen celoten opus obsega že okrog 350 matric, ki poleg »portretov« Velenja in celotne Šaleške doline nosijo

tudi podobe živali in domišljijskih motivov živalskih hibridov. »Najprej sem upodabljala lokacije, na katere so me vezali spomini in občutja. Šaleški grad, denimo, obiskujem že od malega, aktivna pa sem tudi v TD Šalek in mi je zato blizu. Velenjski grad je lokalna ikona, ki je blizu vsem domačinom. Potem pa sem začela iskati detajle, ki jih vsakodnevno srečujemo, a jih sploh ne opazimo,« je predstavila ključ, po katerem izbira motive. Prva grafika, ki jo je ustvarila v tej maniri, prikazuje Galerijo Velenje. Zadnja, ki je nastala tik pred razstavo, saj ji je zastavila največji izziv,

V zadnjih nekaj letih smo imeli že veliko priložnosti za ogled linoreznih grafik Velenjčanke Katarine Aman, »ki že od leta 2017, ko se ji je porodila čudovita ideja o izdelavi črno-belih grafik s podobami Velenja in njegove Poleg razstavljenih grafik z motivi iz Velenja, širše okolice, izrezuod katerih jih je 35 nastalo letos, jih je v opusu je in odtiskuje znane in manj znane plati Katarine Aman še okrog 70 z motivi iz Šoštanja obrazov Šaleške doliin Šmartnega ob Paki. Opus pa še ni zaključen. ne« je povedala mlada kustosinja Pavlina Grošelj, ki je pod mentorstvom mag. Milene Koren Božiček sodelovala pri postavitvi razstave in pripravi kataloga. Na razstavi z naslovom Velenjski biseri Katarina Aman predstavlja natanko 100 grafik z motivi, ki jih je našla na svojih sprehodih po Velenju, na katerih se namerno izgubi, da odkriva nove poglede na sakralno in stavbno dediščino, kiparska dela, spomenike in druge arhitekturne elemente. V stranskih razstavnih prostorih zgornjega nadstropja Galerije Velenje pa predstavlja tri tematske sklope razstave: portrete zgodovinsko pomembnih žensk iz Šaleške doline, avtoportrete v raz- Katarina Aman s svojim delom nagovarja prebivalce Šaleške doline, ličnih likovnih tehnikah (ukvarja naj bolj pozorno opazujejo z likovnimi elementi bogato okolico. se namreč tudi z ilustracijo in sliFoto: Ksenija Mikor karstvom v akvarelni, akrilni in digitalni tehniki ter preizkuša monotipijo, kolažni tisk, tisk s prsti) in Galerija Velenje je v mesecu mladosti odprla vrata mladim – linorezne ilustracije za kamišibaj. dijakom likovne gimnazije, umetnici Katarini Aman in kustosinji Grafika jo je zaradi procesa priPavlini Grošelj, ki je predstavila avtoričino delo in njen pogled prave zrcalne podobe, izrezovana umetnost. »Ta priložnost mi je prinesla nove izkušnje, novo nja, valjanja barve in odtiskovareferenco. Da sodelujem pri tej razstavi, pa sem posebno vesenja, pri čemer je vselej prisotno la zato, ker sem tudi sama bivša dijakinja velenjske gimnazije. pričakovanje končne podobe in Ob ogledu razstave ugotovimo, da se mnogih motivov, čeprav vznemirjenje ob prvem dvigu paso znani, sploh ne zavedamo, ko hodimo po mestu, ter spoznapirja z matrice, navduševala že v mo, da je naše Velenje likovno zelo bogato. Katarina ima res osnovni šoli. Rada ima črno-beli precizno oko, da lahko le s kontrastom črne in bele doseže tako kontrast. In rada ima Velenje, kulneverjeten učinek,« je pokomentirala kustosinja. turno dediščino nasploh, ki jo po

❱

Poezija v parku

Pavlina Grošelj: »Katarina Aman s svojo umetnostjo vsekakor veliko prispeva k prepoznavnosti Velenja ter njegovih umetniških točk, ki jih je s pomočjo svojih linorezov ovekovečila na papirju.« pa Vilo Herberstein. »Na seznamu je bila že leta 2017. Težko jo je bilo skicirati, saj so pogledi nanjo z marsikaterega zornega kota zakriti. Ima pa veliko detajlov, ki jih je vredno spoznati,« je pojasnila. Kaj ji pomeni predstavitev v Galeriji Velenje prav ob dijaški razstavi Inventura 21? »Ideja, da se na nek način vrnem nazaj tja, od koder prihajam, mi je bila všeč. Od moje zadnje Inventure je minilo natanko 10 let. Likovna gimnazija mi je dala dobro popotnico, zagon za ustvarjanje, saj sem se spoznala z različnimi likovnimi tehnikami, ki sem jih v času študija razvijala. Poglobila pa je tudi moje zanimanje za grafiko, ki je danes moj primarni medij.« 🔲

Topolšica – V tednu ljubiteljske kulture je KUD Gambatte v sodelovanju s stanovalci in zaposlenimi DEOS Centra starejših Zimzelen v Topolšici 28. maja izvedlo prireditev Poezija v parku. Stanovalke in stanovalci so brali pesmi svojih sostanovalcev, nekaj pesmi je zapel pevski zbor stanovalcev. Člani KUD Gambatte so ob tej priložnosti v avli centra postavili razstavo torbic, ki so jih iz gline izdelali v društvu in bo na ogled cel junij. Z dopoldanskim druženjem ob poeziji v parku so počastili tudi svetovni dan sonca, ki je prav tisto dopoldne po dolgem pričakovanju prijetno grelo. 🔲

Diana Janežič, foto: Marina Cerjak

Zdravstvenim delavcem ZD Šoštanj slika Pandemija Šoštanj – V četrtek, 27. maja, je slikar Alimpije Košarkoski v sodelovanju z Zavodom Gea Sonje Bercko Eisenreich in članicami KUD Harmonija Šoštanj zaposlenim v zdravstvenem domu Šoštanj podaril slikarsko delo Pandemija, ki ga je namensko izdelal kot darilo prizadevnim članom tega kolektiva. Kot je ob tem povedal umetnik, je njegovo delo v imenu veliko Šoštanjčanov in prisotnih še ena zahvala in priznanje za strokovno in požrtvovalno obravnavo pacientov s področja občine Šoštanj in širše v

obdobju korona epidemije. Bercko Eisenreichova se je v imenu Zavoda Gea in društva KUD Harmonija, ki ju vodi, zahvalila Košarkoskemu tudi v imenu skupine za oživitev mesta Šoštanj, ob tem pa še ekipi zdravstvenega osebja domačega zdravstvenega doma za nesebično pomoč v obdobju korone. Sliko je v imenu kolektiva ZD Šoštanj prevzela glavna sestra Marija Zakošek Rek in se darovalcem zahvalila za plemenito dejanje. 🔲

Jože Miklavc

Slikar Alimpije Košarkoski je v imenu Šoštanjčanov in svojem imenu podaril kolektivu ZD Šoštanj aktualno slikarsko delo Pandemija.

Evropa ne prepeva Matjaž Šalej

V teh časih, ko so ljudje željni žive kulture, naslov drži. Nedavne izkušnje v prehodnem pandemičnem obdobju na to kažejo. Ljudje imajo »poln kufer« spletnih kulturnih platform (in organizatorji tudi), kajti poldrugo leto je dovolj dolgo obdobje, da je temu tako. V minulih mesecih se je pojavljala preobilica kvazikulturnih projektov, ki so bili premnogokrat sami sebi namen. Da ne razpravljam o tem, da je bila večina tovrstnih projektov takšnih, ki bi jih moral kulturni ozaveščenec ali srednješolec sam poznati ali si jih pričarati, osmisliti tako ali drugače. Ali pa ob iskrenem kulturnem razmišljanju in umetniški empatiji sam raziskovati v tej smeri. In kulturniki so bili tisti, ki so čarali za nevešče in obujali spomine za tiste, ki jim ob kulturnem mrtvilu kulturni in zgodovinski spomin ni segal predaleč. Recimo za tiste, ki si brez popularne kulture ob špricerju ali pivu ne predstavljajo kulturnega dogodka. Ampak vendarle se znova sprašujemo kako, kaj in zakaj ravno v kulturi. Videti je namreč, da se nam obeta še petdeset odtenkov zelene, tako imenovane kulturne faze, razen če si ne bomo osmislili kulturnih poslovnih dogodkov, kjer bo vse dovoljeno, kot je dovoljeno politikom v nekaterih lokalih. Čez kakšen mesec bo Ljubljana pevska in zborovska prestolnica Evrope, sveta. Ljubljana (in še kakšen kraj) bo namreč gostila prireditev Europa Cantat, ki je eden največjih tovrstnih glasbenih dogodkov in združuje okoli 60 držav, ki se praviloma predstavljajo na tovrstnih strokovnih, umetniških in koncertnih srečanjih. »Evropa poje« se odvija vsaka tri leta, tokrat se bo v precej bolj okrnjeni obliki, kot so si jo pevski ljubitelji predstavljali, zgodila sredi julija. Situacija je v zadnjem letu organizatorje primorala, da so organizacijo predrugačili, modificirali in naredili sprejemljivo v minimalnih dopustnih oblikah. Seveda verjamemo v dobro organizacijo JSKD-ja, že zato, ker ima izkušnje na ravni vrhunskih zborovskih prireditev, od tekmovanj do seminarjev, srečanj in izobraževanj. Vemo pa tudi, da bo precej okrnjena, kajti tovrstne prireditve so bile v preteklosti pri drugih organizacijah znova in znova praznik druženja, petja, manifestacije pisane kulture zborovskih tradicij iz vse Evrope, pravzaprav vsega sveta, vsega novega v zborovstvu oz. vsega, kar zborovsko petje dela petju dobrega v strokovnem, umetniškem in socialnem smislu. In vendar imamo Slovenci to smolo, da moramo, kljub temu da smo med malimi narodi eden najbolj zborovskih narodov, to prireditev organizirati v najbolj nehvaležnem trenutku. In ne dvomimo, da bo uspela, čeprav v zelo omejeni obliki, tudi pri nas. Tako se je poklopilo, da bo ta kulturna množica pevcev entuziastov letos prikrajšana za veliko lepih dogodkov. Kolikor mi je znano, bo od vsega skupaj predstavljenih nekaj komornih pevskih zasedb, sicer profesionalnih, priredili pa bodo tudi obilico seminarjev, med katerimi bodo pogosti tudi takšni brezosebni, na daljavo, ki imajo z živo pevsko izkušnjo bolj malo. Mnogokaj bi se lahko dogajalo tudi v Šaleški dolini, pa ne gre. Jasno in znano je, da sta glasba in tovrstno vokalno ustvarjanje v minulem obdobju doživela velik udarec. Zasedbe s starejšimi pevci se bojijo, da bo velik del zborovstva ugasnil, ravno tisti, ki prenaša tradicijo na mlade. Že organizatorji smo upali, da bo Europa Cantat tudi po Sloveniji ponesla kvalitetne in zanimive zasedbe iz vse Evrope, da bomo drobca deležni tudi na periferiji, a žal smo se ušteli. V glavnem bo v Sloveniji gostovalo le nekaj manjših zasedb. A to ni zborovstvo, ki smo se ga veselili tisti iz zibelk tovrstnega petja in najbolj zborovskih dežel stare celine, recimo z območja Baltika, Skandinavije in morda celo kakšnih perfekcionističnih vzhodnjakov. Podobno se je dogajalo tudi na domači pevski ravni. Ko smo že mislili, da bo uspel kakšen domač projekt, je odsotnost vaj dodala svoje. Kajti zborovske vaje pač ne morejo potekati po spletnih platformah, ker gre za fino uglaševanje večglasja, polifonije, za iskanje barve, interpretacije … Obrnilo se je tako, da je vokalna glasba prav v poldrugem letu izgubila morda največ. Pred pol leta mi je en zborovski zanesenjak veteran celo potožil, da bo ob teh ukrepih Partizanski zbor morda celo usahnil. In če se vrnem na umetniško uglaševanje, ga je verjetno ob odsotnosti in nemogočih pravilih takšnih in sorodnih «finih uglaševanj» v drugih umetniških praksah še mnogo. Ne samo v vokalni glasbi. V resničnih kulturnih sredinah je, za razliko od popularne kulture, kjer je eden bistvenih elementov sproščanje, vseprisotna tudi tradicionalna, če hočete »klasična« kultura. Z nekaterimi svojimi disciplinami je neupravičeno na hudem udaru in bolj prizadeta tudi zato, ker nas notranje bogati, ker je lahko tudi družbeno kritična. 🔲

Naš čas, 3. 6. 2021 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

3. junija 2021

Radijski in časopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

nascas.si

1. ALYA – Ti z mano znaš 2. EVA BOTO – Ti 3. LUKA NIŽETIĆ – Ostani dite

V uredništvih Našega časa in Radia Velenje poleg obeh medijev skrbno in ažurno pripravljamo tudi svojo internetno stran nascas.com, na kateri najdete aktualne informacije iz tukajšnjega okolja, pa tudi iz Slovenije. Veseli smo, da to spletno stran pogosto obiskujete. Informacije so po poglavjih razdeljene na zgornjem delu internetne strani. V času korona krize najdete na zgornjem desnem robu tudi povezavo na svetovno statistiko gibanja koronavirusa, ki je redno ažurirana: Worldometers | Johns Hopkins. V sklopu tega si lahko pogledate tudi analizo podatkov širjenja COVID-19 sledilnik v SLO in izveste vse o video aplikaciji #ostanizdrav. Najdete lahko še več drugih koristnih informacij, seveda pa jih je največ iz vašega bližnjega okolja. Nekatere so takšne, da najdejo pot tudi na radio ali časopisne strani, druge so le na spletu, mnoge povzemajo tudi drugi mediji. Vabljeni torej tudi 🔲 mz k prebiranju nascas.si.

Alya po uspešni skladbi Spet zaljubljena, ki je močno prirasla k srcu številnim njenim oboževalcem, predstavlja novo romantično skladbo z naslovom Ti z mano znaš. Pesem je nastala v sodelovanju z Raayjem, ki se podpisuje pod glasbo, in Marjetko Vovk, ki je napisala besedilo. Videospot so posneli v Fiesi.

GLASBENE novice V Washingtonu muzikal s pesmimi Britney Spears

Bob Dylan dopolnil 80 let Ameriški kantavtor Bob Dylan je 24. maja dopolnil 80 let. Mnogi se strinjajo, da je njegov vpliv na razvoj popularne glasbe edinstven. Prodal je več kot 100 milijonov nosilcev zvoka, revija Rolling Stone pa je več njegovih skladb uvrstila na seznam 500 najboljših pesmi vseh časov. Rodil se je v Minnesoti, kjer so ob njegovem jubileju napovedali kar Dylanovo leto oziroma celoletni program dogodkov. V mestu Tulsa v ameriški zvezni državi Oklahoma pa bodo maja prihodnje leto odprli Center Boba Dylana. Leta 2016 je na presenečenje mnogih prejel Nobelovo nagrado za literaturo, še vedno pa je aktiven na glasbenem področju. Lani je sredi epidemije izdal nov album avtorskih skladb Rough and Rowdy Ways.

Shakira napovedala nov album Med glasbeniki, ki so bili v času epidemije covida-19 precej ustvarjalni, je tudi kolumbijska pevka Shakira. Svoje oboževalce je pred nedavnim razveselila z novico, da pripravlja nov album. V štirinajstih dneh je 44-letna pevka v studiu s snemalno ekipo posnela več skladb. Na Instagramu je

Shakespeare Theatre Company bo v svojem gledališču v Washingtonu 30. novembra prikazal muzikal Once Upon a One More Time, ki temelji na pesmih Britney Spears. Igralci se bodo delila fotografijo iz studia, kjer je ustvarjala z velikimi glasbenimi imeni, kot so Andrew Watt, Ali Tamposi in produkcijska ekipa Monster & Strangers. Omenjeni so sodelovali pri številnih uspešnicah znanih izvajalcev, kot so

ulicah z režiserjema Dušanom Potrčem in Draženom Štaderjem. Simon, tudi član skupine CoverLover, z ekipo avtorja glasbe Kevina Koradina in nizozemskega producenta Clifforda Goila sicer pripravlja material za EP-album, ki bi ga v živo rad predstavil še letos.

Podelili Billboardove nagrade

Dua Lipa, Justin Bieber, Miley Cyrus, Camila Cabello in Shawn Mendes. Kdaj bo izšel novi album Shakire, sicer še ni znano.

Simon Vadnjal odpira srce Glasbenik Simon Vadnjal predstavlja že svoj peti samostojni singel z naslovom Odpri srce. To je tudi sporočilo njegove nove pesmi – predvsem v smislu upati si, končno nekaj spremeniti, narediti korak v novo smer. Odpri srce je z rokerskimi kitarami zašiljena oda življenju. Pesem z nalezljivimi ritmi bo kmalu dobila tudi videopodobo. Kadre za nov videospot so posneli na ljubljanskih

Veliki nagrajenec letošnjih Billboardovih nagrad, ki so jih podelili v nedeljo, 23. maja, v Los Angelesu, je kanadski raper Drake, ki je po novem ponosni lastnik skupno kar 29 kipcev, med njimi tudi tistega za izvajalca desetletja. Nagrado za glasbeno ikono je tokrat domov odnesla glasbenica Pink. Največ nagrad večera je v žep sicer pospravil The Weeknd, ki je bil nominiran za 16 kipcev, na koncu pa jih je dobil 10. Kar pet kipcev so posthumno podelili pokojnemu raperju Pop Smoku, po štiri nagrade so domov odnesli še Bad Bunny in člani zasedbe BTS, tri pa je dobila country pevka Gabby Barrett.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Unikat – Kar je moje je tvoje Ansambel Banovšek – Srečo prijateljem Skupina Gadi – Ko mislim nate Krimski lisjaki – Hišica iz lesa Prebrisani muzikanti – Vsi imamo želje Ansambel Glas – Saj bi rad pa ne smem Skupina Jastrebi – Naj se pije Ansambel Stil – Le zaupaj mi Ansambel Opoj – Kje si očka moj Vražji muzikanti – Naša kelnarca

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO DIMEK IN DAVOR KLARIČ Po skoraj letu dni prisilnega predaha se kantavtorski dvojec, ki ga sestavljata Jernej Dirnbek – Dimek in Davor Klarić, vrača s svojo novo stvaritvijo. Tokrat nam predstavljata pesem s preprostim naslovom, a toliko bolj globokim sporočilom, Pod odrom.

vrteli ob pesmih, kot so Oops! I Did It Again, Lucky in Toxic. Za muzikal, ki ga je navdihnil pop fenomen Britney Spears, bodo v Shakespeare Theatre Company moči združili s producenti z Broadwayja. Premiera muzikala je generalka za predstavitev na Broadwayju, v Washingtonu pa ga bodo uprizarjali do 2. januarja 2022.

BOŽIDAR WOLFAND WOLF Po daljšem premoru se na sceno vrača Božidar Wolfand Wolf, znan ne le kot solo izvajalec, ampak tudi kot nekdanji član legendarnih skupin Rendez-Vous, F+, Veter in Avtomobili. Njegov novi singel nosi naslov Imela sva vse. Melodijo sta napisala Goran Šarac in Wolf, pod besedilo se je podpisal Rok Lunaček, pod produkcijo in aranžma pa Krešimir Tomec.

VURBERK 2021 Optimistične napovedi, da bomo kmalu v zeleni fazi, ki omogoča tudi organizacijo različnih prireditev, so opogumile organizatorje, da so se odločili, da 29. Vurberški

festival pripravijo na dan državnosti, 25. junija. Tako bo 30-letnica samostojnosti Slovenije obeležena tudi s 14 novimi skladbami, toliko ansamblov bo namreč nastopilo na letošnjem festivalu.

GAL GJURIN Gal Gjurin, ki zadnja leta večinoma deluje v Kanadi, se po skoraj petih letih radijskega zatišja znova oglaša, in sicer z novo skladbo z naslovom Poomlad. V njej najdete elemente sodobnega torontskega hip-hopa, ki ga je na svetovno tržišče ponesel kanadski raper Drake, bogato vokalno melodiko, blues in značilno slovensko dromljo.

IMSET Obetavna rokerska zasedba Imset je v letu 2021 sodelovala na tekmovanju ISC (International Songwriting Competition) in s skladbo z naslovom All The Same med 26.000 sodelujočimi izvajalci z vsega sveta osvojila 9. mesto. Skupina zdaj za omenjeno skladbo predstavlja tudi nov videospot, ki velja za enega produkcijsko najbolj dodelanih v Sloveniji.

107,8 Mhz|24 ur na dan

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏪

Morda poznate Zdenka Goriška iz Hrastovca, sicer pa ravnatelja OŠ Anton Aškerca. Pa veste, kaj najraje počne? Kosi okoli svoje domačije, in to 'na roke', s koso. Tako tudi ni mogel dočakati, da bi trava dovolj zrasla, lotil se je je še čisto kratke. »To je ena boljših rekreacij,« je dejal sosedu, ki je pripomnil, da bi lahko še malo počakal. Tako bo košenj (in s tem rekreacij) veliko več.

⏬

Znani gasilski par, Irena in Martin Pečečnik izza Velenjskega gradu, se je, ne ravno naključno, znašel na sobotnem pohodu planincev Savinjsko-šaleške medobčinske planinske naveze. Ko je bil gasilec Tinč na vrsti za sobotno kuhanje, je v 'ruzak' raje nabasal dva sendviča in par evrov za kofetkanje ob planinski poti 'Štirinajste', od Graške Gore do Rdečnika pod Plešivcem in do Križnika v Gaberkah. Kljub večurni hoji 150 vrlih planincev intervencija gasilcev ni bila potrebna!

3. junija 2021

frkanje » Levo & desno «

Očitno smo hudo bolni Kam smo prišli. Mi necepljeni, nepreboleli, netestirani, neprehlajeni, brez vročine in bolečin – torej zdravi – ne smemo več nikamor.

Ko vse veš So ljudje, ki se ničesar ne naučijo od ljudi, s katerimi se pogovarjajo. Veliko jih sedi v parlamentu.

Kakšna je cena zdravja? Zdravje nima cene. To so nekateri v našem zdravstvu že spoznali.

Ko ni gledališča Kdo pravi, da pri nas zanemarjamo gledališče – saj imamo vendar parlament. Nam ponuja vse od tragedije do komedije ...

⏫

Krizno negotovi

Takole je ves maj po cele dneve prenašal gume Škalčan Milan Živić mlajši (nekdaj tudi smučarski skakalec). Letos se zaradi mrzlih dni mnogi dolgo niso odločili, da bi svoje jeklene konjičke preobuli v poletne 'čeveljce'. A zadnji dan v maju so mu domači, prijatelji in sosedje to prihranili. To je bil dan velikega praznovanja, saj je z dopolnitvijo štiridesetih let skočil v peto desetletje. Postavili so mu čisto poseben mlaj, seveda okrašen s številko 40 in smučmi, ki so ga spremljale dolga leta. Gum na srečo ni bilo na njem.

Slovenci smo bogatejši za novo politično domislico predsednika Boruta Pahorja »Slovenija ni v politični krizi, ampak v razmerah povečane politične negotovosti.« Je to negotovost krize ali krizna negotovost?

ZANIMIVOSTI

Prastare skrivnostne strukture v Savdski Arabiji Arheologi v Savdski Arabiji podrobneje proučujejo več kot tisoč skrivnostnih struktur, ki so stare približno sedem tisočletji, kar pomeni, da so stale še pred Stonehengem in Veliko piramido v Gizi in so doslej najstarejše ritualne zgradbe na svetu. Mustatile (poimenovanje izhaja iz arabske besede za pravokotnik) – prazgodovinske spomenike iz apnenca – so arheologi na severozahodu Savdske Arabije prvič opazili že v sedemdesetih letih, a nikoli niso bile deležne pretirane pozornosti strokovne javnosti. Zdaj se je projektu posvetila skupina raziskovalcev z univerze v Zahodni Avstraliji, ki ugotavlja, da so spomeniki veliko bolj kompleksne strukture,

kot smo se do zdaj zavedali. Na področju, ki meri približno 200 tisoč kilometrov, so s preleti helikopterjev in nato z izkopavanji locirali več kot tisoč mustatilov, kar je vsaj dvakrat toliko, kot je doslej veljalo, da jih je. »Dokler človek ne stoji na kraju samem, ne more zares dojeti dimenzij teh struktur,« je bil iskren vodja projekta dr. Hugh Thomas. Starodavne ograde – a za kaj? Ekipa je izsledke svoje raziskave pred kratkim objavila v znanstveni reviji The Holocene. Mustatili, ki so zgrajeni iz nagrmadenih kock apnenca, v širino merijo od 10 do 500 metrov, njihovi zidovi pa v višino 1,2 metra. »Te strukture se niso uporabljale za to, da bi v njih kaj hranili ali zagradili, ampak so jasno označevale območje, ki je moralo biti izolirano.« Izkopavanja v enem od mustatilov so že razkrila kamro, v kateri so bili zakopani fragmenti lobanj in rogov živine. Strokovnjaki

menijo, da so to morda ostanki ritualnih žrtvovanj, kar bi pomenilo, da so bili mustatili prizorišča obredov. Strukture so namreč zrasle v vlažni dobi holocena (8000– 4000 pr. n. š.), ko so bila danes puščavska območja še poraščena z zelenjem. Kljub temu so bile suše reden pojav in prav zato so ljudje morda čutili potrebo po verskem žrtvovanju. Mustatili so praviloma strnjeni v skupine od 2 do 19 spomenikov, po čemer arheologi sklepajo, da so bila srečanja okrog njih morda razbita na manjše skupine ljudi. Raziskave financira Savdska Arabija, ki bi rada bližnje starodavno mesto spremenila v turistični kraj. V projekt 'največjega živega muzeja na svetu', ki bo dokončan do leta 2035, bodo vložili 15 milijard dolarjev.

s streh, tekajo po skladiščih trgovin, motijo učence pri pouku, zašle so celo v bolnišnice, kjer so ugriznile nekaj bolnikov. Zdaj, ko se na južni polobli približuje zima, se vse bolj umikajo v notranjost hiš, kjer iščejo zatočišče. Ljudje so zabarikadirali hiše in nastavljajo številne pasti, vendar je miši iz dneva v dan več. Avstralski kmetje se ob tem soočajo z več milijonskimi izgubami, saj jim miši uničujejo velik del pridelka in celo kmetijsko mehanizacijo. Mnogi so ostali brez celotne letine. Škode je že za več milijonov evrov.

Invazija miši v Avstraliji Leto 2020 je bilo za kmetovalce v Avstraliji dobro, letina pa zaradi obilja dežja več kot odlična. To pa so bili tudi odlični pogoji za porast števila miši, ki ga predvsem na vzhodu Avstralije beležijo od sredine marca. Te so se močno razmnožile in povzročile pravo razdejanje. Mali glodavci so dobesedno preplavili vzhodni del države, mrgoli jih po hišah in na poljih, kukajo iz odtokov, omar in postelj, skrivajo se v skednjih, gomazijo v kleteh in sobah, brskajo po smetnjakih, skačejo

Vlada je v boju proti epidemiji z mišmi odobrila uporabo najmočnejšega strupa.

Miši padajo z neba Čistilka Sue Hodge v domovih svojih strank vsakodnevno iz pasti pobira mrtve miši: »Miši sem našla že v kuhinjah, otroških sobah, celo v posteljah. Tudi sama sem doma nastavila pasti in zablokirala vsako špranjo, skozi katero bi se miš lahko pretihotapila v hišo.«

Iz nekaterih krajev celo poročajo o mišjem dežju, ko miši padajo s streh. Miši se razmnožujejo zelo hitro in skozi vse leto. Miš ima običajno na vsakih 21 dni od 5 do 15 mladičev. Običajen strup, pasti in različni prijemi, ki jih uporabljajo kmetje, ne zadoščajo več. Zato se je vlada v Novem Južnem Walesu odločila za uporabo najmočnejšega strupa proti glodavcem, ki je sicer z zakonom prepovedan. Edina dobra miš je mrtva miš, je invazijo miši komentiral namestnik premierja Michael McCormack.

Napad na Sydney? Domačini miši vse pogosteje opažajo tudi v neposredni bližini milijonskega mesta Sydney – ali celo že v samem mestu. Strokovnjaki sicer menijo, da prave invazije v mestih ne bo, saj so se miši razmnožile na podeželju in običajno ostanejo blizu svojih gnezd. »Miši ne sodijo med živali, ki bi se selile. Umaknejo se okoli sto metrov od svojega doma, da poiščejo hrano, a ob koncu noči se vrnejo v svoje gnezdo.« Kmetje poginule miši pobirajo kar z lopatami.

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 13

MLADI

3. junija 2021 Kot smo že poročali, se je od začetka korona krize število družin, ki iščejo pomoč pri MZPM Velenje – eni najbolj dejavnih humanitarnih organizacij na Šaleškem – povečalo za več kot polovico. Spoznali so številne nove družine, ki so se tako zaradi epidemije kot drugih posledic dogajanja pri nas in po svetu znašle v večji stiski kot pred krizo. Gre za najhujšo humanitarno stisko, s katero so se srečali v vseh letih delovanja v prid otrokom, mladostnikom in družinam, ki potrebujejo tako materialno kot drugo socialno podporo. »Že lani smo ugotovili, da potrebe družin rastejo in padajo skladno z ukrepi za preprečevanje širjenja korona virusa. V mesecih, ko so velike družine dobivale dodatke, je bilo stisk nekoliko manj. V času šolanja na daljavo pa so imele družine precej večje stroške s hrano, kar je predstavljalo veliko breme,« pojasnjuje sekretarka Bojana Špegel. V letošnjem letu so izdatno pomoč v obliki hrane in higienskih pripomočkov, kupljenih s pomočjo donacij, ki jih je bilo ksreči dovolj, delili že januarja, saj je to mesec, ko so primanjkljaji v družinskem proračunu običajno največji. Za tem so 20 družinam pomagali poplačati dolgove na položnicah, da družine niso ostale brez elek-

Pomoč iščejo tudi družine s solidnimi prihodki Ob minulem mednarodnem dnevu družin smo preverili, kakšne so potrebe socialno šibkejših družinah in kako jim Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pomaga Bojana Špegel: »V zadnjem letu niso naraščale le stiske zaradi pomanjkanja prihodkov in povečevanja stroškov, temveč tudi zaradi slabega upravljanja družinskega proračuna. To postaja tako izrazito, da moramo na to opozoriti.« trike in se podvrgle izvršbam pri drugih nujnih stroških. 24 družin so zelo razveselili z donacijo Mercatorja. Tistim, v katerih je stanje najhujše, so omogočili nakup v vrednosti 140 evrov, kar mnogim, ki so vajeni skromnega življenja, zadošča za ves mesec. Še nekaj dobrin so kupili sami in pripravili 14 paketov za družine, v katerih pomanjkanje ni tako hudo. Posebno pozorni so bili na enostarševske družine, ki imajo velike stroške in nizke prihodke, pri čemer so pomagali 83 osebam. 12 otrok so pomagali obleči in obuti z boni za trgovski center Velenjka. Bone

za hrano v vrednosti 620 evrov so razdelili med 8 družin. Letos veliko pomagajo tudi družinam z bolnimi otroki, saj je Mestna občina Velenje je z donacijo omogočila financiranje raznih stroškov zdravljenja. Doslej so 11 družinam pomagali pri nakupu potrebnih terapij, kar nekaj otrok ima skotopični sindrom in potrebujejo samoplačniški pregled in posebna očala, veliko otrok so razveselili s terapijami s konji konji in drugimi samoplačniškimi terapijami, ki otrokom pomagajo premagovati bolezen. Enemu otroku so kupili električno posteljo, dru-

gemu pa omaro in pisalno mizo.. Nadaljujejo tudi z zbiranjem računalnikov, ki jih družine potrebujejo za pouk in delo na daljavo. Takoj, ko se je začel pouk v šoli, so se potrebe zelo zmanjšale, še vedno pa se pojavi kakšna družina z pokvarjenim računalnikom. »Veseli smo, da imamo zdaj vedno na zalogi kakšen računalnik, ki ga lahko hitro posredujemo tja, kjer ga potrebujejo,« pravi sogovornica.

Nekatere družine živijo preko svojih zmožnosti Predvsem pa so v dobrem letu od začetka epidemije začeli opa-

žati, da razmere močno vplivajo tako na starše kot na otroke. »Sedaj pogosto tudi mi doživljamo nestrpnost družin, ki pri nas iščejo pomoč. Če so v hudi stiski, nekateri težko razumejo, da smo jim že veliko pomagali in jim ne moremo več. To je znak, da država verjetno še ni naredila dovolj, čeprav tudi na centrih za socialno delo izjemno veliko delajo s temi družinami. V prvem delu leta se je zelo poznalo, da so družine takrat lahko zaprosile za enkratno socialno pomoč. Marsikdo pa je v zadnjem letu živel preko svojih zmožnosti. Ugotavljamo namreč,

da nekateri položnice kar zlagajo na kup in pričakujejo, da jim bo to nekdo plačal, čeprav z vsemi socialnimi transferji nimajo tako slabih prihodkov. Pričakujemo lahko, da bosta naslednji dve leti še precej težki in nas bo najbrž doletelo precej podražitev. Čas je tudi, da humanitarne organizacije uskladimo evidence, katerim družinam smo že ponudili pomoč in kakšno vrsto pomoči so prejele, da se bomo izognili poskusom zlorab,« je nakazala, da je tudi teh, tako kot dejanskih potreb, vedno več. Zato razmišljajo tudi o izobraževalnih vsebinah na finančnem področju v okviru Šole za starše. »Vsekakor se bomo še naprej trudili, da pomagamo predvsem tistim družinam, v katerih je kdo od staršev ali otrok bolan, saj ne potrebujejo le enkratne pomoči, ampak daljšo podporo. Vsem družinam, ki si ne morejo privoščiti najbolj nujnih dobrin, bomo pomagali z doniranimi šolskimi potrebščinami in pripomočki za šolo. Velika pomoč je tudi to, da otroke iz socialno šibkih družin brezplačno peljemo na morje ali jih vpišemo v počitniške tabore. Vsekakor bomo družinam skušali stati ob strani in se trudili iskati druge oblike pomoči,« je sklenila Bojana Špegel. 🔲

Tina Felicijan

Letovali bodo na novi lokaciji Po šoli v počitniško varstvo Letos je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bolje pripravljena na izvedbo zdravstvenih letovanj za otroke, tako jih razmere ne bodo presenetile, kot se je to zgodilo lani

Otroci se bodo letos družili v manjših skupinah, zato bo letovanje drugačno, kot so bili vajeni.

Potem ko je MZPM Velenje lani že vpisa- Špadićih v hrvaškem Poreču, kjer bomo vseh la otroke v zdravstvene kolonije, so izvedbo deset dni sami in se ne bomo mešali z otroki zaradi izrednih razmer, v katerih niso mogli in odraslimi iz drugih okolij. To je namreč bizagotoviti varnega letovanja otrok šibkejšega la lani največja ovira, saj niti v namestitvenih zdravja, tik pred odpravo na morje odpove- objektih niti na plaži nismo mogli zagotoviti dali, kar je bila učinkovita lekcija, da so se mehurčka,« poroča sekretarka MZPM Veleletos še bolje pripravili. »Že ob razpisu zdra- nje Bojana Špegel. vstvene zavarovalnice za sofinanciranje letovanj otrok, Prednost pri vpisu imajo otroci do 15. ki jim morje dobro dene pri leta starosti. V Pacugu bo med 14. in 24. premagovanju zdravstvenih julijem letovalo 80 otrok, med njimi dve težav, smo se odločili, da iz skupini predšolskih, pri čemer je pogoj, varnostnih razlogov spremenimo dolgoletni lokaciji. da so že dopolnili 6 let. V drugi izmeni, Stopili smo v stik z našimi ki bo med 12. in 22 avgustom potekala v kolegi na Zvezi prijateljev Špadićih, pa imajo prostora za 110 otrok. mladine Vič-Rudnik in najeli njihove kapacitete v preDa je zveza tudi letos izbrana za izvedbo krasnem zalivu Pacug med Strunjanom in Fieso, kjer je izjemno lepo počitniško letovišče zdravstvenih letovanj, so izvedeli že februarja, za otroke. Tam bomo izvedli prvo izmeno, a je zdravstvena zavarovalnica sporočila, da ki bo potekala nekoliko kasneje, kot so bili bodo pogodbo lahko podpisali šele po konstarši otrok iz Šaleške doline vajeni. Tudi zato, cu epidemije. Ker je vlada epidemijo v maju ker je večina naših prostovoljcev študentov, podaljšala, je zavarovalnica izvajalcem prišla študijsko leto pa se bo letos malce zavleklo. naproti in sredi meseca posredovala v podpis Lokacijo za drugo izmeno pa smo rezervirali pogodbe. Zato so 24. maja začeli z informav domu ljubljanske zveze prijateljev mladine v tivnim vpisom. Zavarovalnica je namreč odobrila sofinanciranje za 154 otrok. Starši zdaj zbirajo potrdila lečečih zdravnikov iz šaleških Bojana Špegel: »Upam, da bomo ob zdravstvenih domov, da je otrok upravičen do umirjanju situacije in vedno večji prezdravstvenega letovanja, s čimer lahko zakljucepljenosti lahko izpeljali obe koloniji. čijo vpis in sklenejo pogodbo o letovanju. PriGlede na zanimanje si otroci zagotovo dobili so že tudi nekaj sponzorskih sredstev, želijo na morje, starši pa upajo, da bos katerimi bodo lahko peljali na morje tudi do otroci poletje preživeli bolj sproščeotroke, ki so k sreči zdravi, a živijo v socialno no kot šolsko leto.« šibkejših družinah.

❱

🔲

Tina Felicijan

Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje tudi letos nudi počitniško varstvo za šolarje do 10. leta starosti Na stotine velenjskih otrok se že veseli zadnjega zvonca v tem posebno napornem šolskem letu, da se bodo lahko vsaj za nekaj tednov odjavili iz video konferenc in pred šolo, ki mora biti na prvem mestu, postavili prosti čas. Mnoge starše pa skrbi, kako ga bodo preživeli tisti otroci, ki še niso samostojni. Zato se na MZPM Velenje že pripravljajo na poletno počitniško varstvo za mlajše šolarje, ki ga bodo skupaj z MCV izvedli že četrto leto zapored. Iz lanske izkušnje, ko so program prvič izvajali pod posebnimi pogoji, ki jih narekujejo ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, so se veliko naučili, zato je načrtovanje letos nekoliko lažje, čeprav se organizatorji bojijo, da bodo predpisi za izvedbo še strožji. Vpisali bodo le toliko otrok, kolikor jih v primeru slabega vremena (aktivnosti v počitniškem varstvu namreč večinoma potekajo na prostem) lahko spravijo pod streho glede na kapacitete Vile Rožle in prostorov mladinskega centra na Efenkovi. »Vsak ponedeljek bomo ustvarili mehurček, ki ga do petka ne bomo razbili. Vanj ves teden ne bodo vstopali niti novi otroci niti drugi prostovoljci, vzgojitelji ali zaposleni. Tako kot lani bomo sledili stikom. Območje vile bomo označili s trakom, da se otroci v varstvu ne bodo mešali z otroki, ki bodo obiskovali park in igrišče. Vse, kar bodo uporabljali, bomo razkuževali, pustili v karanteni, predvsem pa bomo skrbeli, da bodo pozabili na vse, kar smo težkega preživeli v minulem letu, in jim pri nas ne bo dolgčas,« napoveduje sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel in dodaja, da so dobro opremljeni. »Ker vsako leto okrog 160 otrok peljemo na letovanja ob morju, imamo veliko pripomočkov in materiala, ki ga lahko porabimo tudi pri počitniškem varstvu. Vsak otrok bo imel vse svoje – od škarij do kolebnice. Zato nam zato, da smo aktivnosti prilagodili ukrepom, ni bilo treba kupovati novih pripomočkov, le nekoliko več materiala, s katerim smo delali prej, ko so si ga otroci lahko delili, bo treba priskrbeti.

Lani so otroci uživali kljub novim pravilom druženja. Zaradi omejitve števila otrok, ki jih bodo letos lahko sprejeli v počitniško varstvo, se lahko vpišejo le tisti, ki so že zaključili prvi razred, saj predšolski otroci še lahko obiskujejo vrtec.

Tako bomo poskrbeli, da se virus ne bo širil in bodo otroci pri nas varni.« Čeprav so lani v vsako skupino vključili največ 12 otrok, medtem ko jih je bilo pred epidemijo do 25, so prostovoljci in vzgojitelji imeli več dela. »Kadar je otrok več, lahko oblikujemo starostno bolj homogene skupine in se otroci lažje povežejo in zamotijo med sabo. Lani pa so bile redke aktivnosti skupinske, zato smo se morali več ukvarjati z vsakim

❱

Letos bodo varstvo omogočili tudi otrokom iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ki jih je bilo v prvih letih projekta, ki ga sofinancirajo vse tri šaleške občine, manj.

posameznikom. Ekip tako nismo krčili. Tudi letos nam bodo pomagali naši prostovoljci, ki imajo obilo izkušenj pri delu z otroki v kolonijah in pri drugih projektih. Vključili bomo dijake na počitniškem delu v projektu Čisto moje Velenje, nekaj dijakov pa bo napotila tudi Občina Šoštanj. Projekt bodo vodili študenti, ki so bili z nami že v preteklih letih, zapo-

sleni pa bomo bdeli nad izvedbo.« Otroci bodo v času varstva uporabljali športne površine v okolici Vile Rožle in mladinskega centra, ustvarjali bodo v različnih ustvarjalnih delavnicah, brali pod krošnjami dreves, igrali družabne igre, hodili na kratke izlete, obiskali jih bodo zanimivi gostje, poskrbljeno pa bo tudi za sadno malico in toplo kosilo. 🔲

Tina Felicijan

V poletno počitniško varstvo sprejemajo otroke, stare od 6 do 10 let, iz vseh šaleških občin, vendar le otroke družin, v katerih sta zaposlena oba starša in za varstvo nimajo druge možnosti. Organizirano bo ob delavnikih vseh devetih počitniških tednov v juniju, juliju in avgustu, od 7.00 do 16.15. Od 28. junija do 30. julija bo počitniško varstvo potekalo v Vili Rožle, od 2. avgusta do 13. avgusta 2021 pa v prostorih Mladinskega centra Velenje (na Efenkovi 61). Zadnji počitniški teden se bo otroški živ-žav vrnil v Vilo Rožle, kjer bo potekal vsebinsko še bolj bogat projekt Sončno mesto, v katerega se bodo lahko vključili tudi starejši otroci. Starši lahko za posameznega otroka izberejo dva tedna, ko varstvo najbolj potrebujejo. Če bo v katerem od tednov ostalo prosto mesto, jih bodo lahko vključili še en dodaten teden. Vpis do zasedbe prostih mest že poteka na spletni strani www.vilarozle.si, kjer je objavljena prijavnica.

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 14

ZDRAVSTVO

Mesec marec je bil tudi letos posvečen endometriozi, kronični ženski bolezni. Evropska unija jo je leta 2007 razglasila za socialno bolezen, saj vpliva na fizično, psihično in socialno življenje žensk in je v Evropi najpogostejši vzrok za izostanek z dela in iz šole. Je globalna uganka, ki je bila mnogo let spregledana, posledice pa se kažejo tudi na sistemski ravni. Branka Pestar Hajšek, predsednica društva Endozavest, opaža, da se stanje v Sloveniji izboljšuje, interes za resnično razumevanje problema pa pri posameznih ginekologih raste.

Podpora posameznicam je izrednega pomena

Kako je poskrbljeno za ženske s to boleznijo pri nas, kako sprejeti in živeti z endometriozo? »Endometrioza je globalna enigma, ki je bila mnogo let spregledana, posledice se kažejo tudi na sistemski ravni. Vseeno pa je pomembno povedati, da smo z vidika najučinkovitejših pristopov obravnave bolezni na določeni točki obstali. Izzivi se kažejo pri nepoznavanju narave bolezni, težki dostopnosti operacije in kasneje fizioterapije, ki ob endo usmerjeni izvedbi močno izboljša kvaliteto življenja posameznice. Pa tudi pri kontrolnih pregledih, ki bi vključevali dejansko poizvedovanje o realnem stanju, saj pri endometriozi ambulantni pregledi ne pokažejo veliko. Tukaj ima velik negativen vpliv tudi natrpan urnik ginekologov, zato ni veliko časa za poglobljen pogovor. Mnogo žensk je v nekaterih ambulantah še vedno soočenih z minimaliziranjem težav, miti in seksističnimi opazkami, kar stisko in zmedo še povečuje in dokazuje slabo poznavanje bolezni pri nas. Zato je podpora posameznicam z informacijami o bolezni in njihovih možnostih izrednega pomena. Posameznica lahko vpliva na svoje življenje in počutje s splošno znanimi pristopi za boljše zdravje in počutje, ki vključujejo reden spanec, zdravo uravnoteženo prehrano, gibanje, reguliranje stresa ... Dobrodošla pa je tudi psihoterapija, ki pomaga pri soočanju z diagnozo in bolečino, nerazumevanjem okolice ter krivdo, ki jo pogosto močno občutimo,« razlaga Pestar Hajškova, ki se zaveda, da obisk psihoterapevta, ki ga poišče mnogo žensk s to boleznijo, ne bo ozdravil že poškodovanih organov. »Nesprejemljivo se nam

3. junija 2021

Največji izzivi se kažejo pri nepoznavanju narave bolezni Za čim bolj kakovostno življenje z endometriozo je pomemben proces sprejemanja bolezni - Mnogo žensk je v nekaterih ambulantah še vedno soočenih z minimaliziranjem težav, kar stisko še povečuje zdi, da še danes marsikatera sliši, da je vse v njeni glavi in naj si najde psihološko pomoč. S širšega, vzhodnega vidika je večina novodobnih bolezni rezultat stresa, kar pa še vedno ne opravičuje dejstva, da so ženskam v okviru zdravstva operacije onemogočene in njihove težave minimalizirane ali preslišane. Zato si želimo, da bi bila endometrioza v družbi bolj poznana in bi se obravnava usmerila v celostni pogled na bolezen in razumevanje stisk, s katerimi se ženske srečujejo.«

❱

Nesprejemljivo se zdi, da še danes marsikatera sliši, da je vse v njeni glavi in naj si najde psihološko pomoč.

Zdravljenje ne zagotavlja ozdravitve

Uradna medicina ženskam z endometriozo omogoča dve možnosti zdravljenja, vendar nobena ne zagotavlja ozdravitve. Na eni strani imajo na voljo zdravila, protibolečinske terapije, ki ženskam s hudo obliko in simptomi pomagajo pri soočanju z bolečino. Druga

rušenega ravnovesja hormonov. Minimalno invazivna operacija je nujna, da se diagnoza sploh potrdi in se ugotovi realna razsežnost bolezni, predstavlja pa tudi metodo zdravljenja, ki vključuje odstranjevanje endometriotičnega tkiva iz telesa ženske. To je v našem pogledu nujen del obravnave, saj nemalo zgodb priča o hudih poškodbah notranjih organov (jajčniki, maternica, mehur, črevo, slepič, ledvice, diafragma ...), ki so nastale zaradi predolgega čakanja (ali v nekaterih primerih odlašanja) z operacijo,« opisuje predsednica društva Endozavest, katerega članice iz prve roke vedo, kako je živeti s to kronično boleznijo. Endometrioza je stanje, pri katerem raste tkivo, ki normalno tvori notranjo plast maternice (endometrij), tudi izven maternične votline. To lahko vodi do resnih zdravstvenih težav in neplodnosti, lahko pa poteka brez očitnih znakov. Bolezen je najpogostejša pri ženskah v rodni dobi. Ocenjujejo, da endometrioza prizadene okoli 3–7 % žensk v rodnem obdobju. najpogosteje predlagana in uporabljena možnost je hormonsko zdravljenje, kjer s pomočjo hormonskih terapij v nekaterih primerih dosežejo eliminacijo simptomov, kar ženski sicer pomaga pri spopadanju z bolečimi simptomi, ob enem pa ustvari neznanko, kaj se v trebuhu do-

Osebne zgodbe Nika: »Stara sem 39 let. Moje težave so se začele kot dolge, močne in grozno boleče menstruacije. Leta 2009 sem bila prvič operirana v Splošni bolnišnici Celje, stanje se je malo popravilo. Predpisali so mi tudi hormonske tablete. Že tretji mesec po operaciji so se zopet pričele neznosne bolečine v trebuhu, krči, napihnjenost, utrujenost. Drugič sem bila operirana leto kasneje, vendar se stanje ni popravilo. Med operacijo so odkrili tudi endometriozo na črevesju, ampak so predlagali, da z operacijo še počakam. Leta 2016 so se pričele aritmije, slabosti, bruhanje, bolečine v trebuhu, težave s prebavo. Hodila sem od

gaja. Ta izbira je dobrodošla za ženske, ki imajo dokazano obsežno endometriozo in jim hormonska zdravila ublažijo simptome. »Pomembno je dodati, da hormonska terapija ne deluje pri vseh enako, prav tako se je velikokrat izkazalo, da nimamo vse ženske z endometriozo po-

zdravnika do zdravnika, saj mi niso verjeli, da me tako boli, predpisali so mi pomirjevala, ki jih nisem jemala. Težave so trajale 5 mesecev. Zaradi napihnjenosti, močnih bolečin in vročine so me sprejeli v bolnico. Razlil se mi je tudi slepič, prišlo je do sepse, zaradi katere so me komaj rešili. Leta 2020 je sledila naslednja operacija, kajti težav še ni bilo konec. Bruhanje, driska, bolečine, da nisem mogla več hoditi, skoraj odpoved obeh ledvic. Ostranili so 20 cm debelega črevesja in jajčnik. Stanje je trenutno nekoliko boljše, zaradi operacije in jemanja hormonskih tablet. Upam, da tako ostane čim dlje.« Tanja: »Težave so se pričele pred 15 leti, kronične bolečine in krči v trebuhu, slabosti in driske. Kljub številnim preiskavam,

Ženske se odločajo za samoplačniško zdravljenje tudi v tujini

Operacija endometrioze v primerih obsežne bolezni ni le preprosta laparoskopska operacija, pač pa resen operativni poseg, ki nemalokrat zajema tudi druge organe. Branka Pestar Hajnšek je poudarila pomembnost samoizobraževanja pacientk o endometriozi, ki je posameznice pripeljalo do iskanja možnosti za svoje zdravje in preučevanja aktualne prakse v uspešnih specializiranih centrih v tujini, hkrati pa tudi do zavedanja pomemb-

kolonoskopiji, UZ trebuha in ginekološkim pregledom vzrokov za težave niso našli. Leta 2014 so opravili laparoskopijo in ugotovili zarastline po trebušni votlini, vendar jih niso odstranili. Ker sem kmalu zatem rodila, so predlagali, da z operacijo počakam, da se bo endometrioza mogoče ustavila. Vendar so se kmalu spet začele težave s prebavo, bruhanje, napihnjenost, slabost in utrujenost. Samoplačniško sem odšla na pregled k zdravnici za endometriozo, ki je posumila na endometriozo črevesja, kar so s posebnim endoskopskim ultrazvokom tudi potrdili. Odstranili so del debelega črevesa. Po operaciji se je stanje malo izboljšalo, ampak težave so se na žalost začele ponavljati.«

nosti znanja in usposobljenosti kirurga za uspešne rezultate. Kakovostni popolni izrez uspešnost operacije znatno poveča, multidisciplinarna ekipa je pripravljena za reagiranje na vseh najdenih mestih in tudi psihološko podporo v času obravnave. To ženskam vliva voljo in moč, da zberejo finance in se odločijo za tujino – četudi te odločitve ni lahko sprejeti, ker marsikateri predstavlja veliko finančno breme. A rezultat, ki ženski povrne kvaliteto življenje, je neprecenljiv, vreden potovanja in svoje cene.« Zaradi nepoznavanja problematike se soočamo z veliko nerazumevanja in obsojanja v družbi. Stiska je pogosto velika. Ob bolečinah se posameznica sooči z neznankami, vprašanji ter z malo ali nič razumevanja okolice, saj družba o bolezni ne ve kaj dosti. Zato je zares pomembno, da ženska stopi v stik z drugimi ženskami, ki imajo endometriozo, in spozna, da so težave skupne mnogim.

Endometrioza posega na prav vsa področja življenja posameznice

Pomembno je vedeti, da mnogo žensk nima bolečih simptomov, pa imajo endometriozo (pogosto se jo v takih primerih odkrije šele ob ugotavljanju vzrokov za neplodnost). Druge se srečujejo s cikličnimi bolečinami, vsakodnevno kronično bolečino ter hudimi in neprijetnimi drugimi simptomi. Kako živeti in razumeti to bolezen? »Življenje z bolečino ni prijetno, ne glede na to, kakšna je diagnoza, ki te začne ovirati pri najbolj osnovnih vsakdanjih opravilih. Ohranjanje in grajenje kariere je močno oteženo, saj marsikatera zaradi bolečine, ki je lahko stalna ali prisotna nekaj dni na mesec, ni zmožna normalno delovati, to pa predstavlja izziv pri delodajalcih in v poslovnih partnerstvih. Močan vpliv ima tudi na družabno življenje, načenja partnerske odnose, saj simptomi posegajo na vsa področja življenja,« odgovori Branka Pestar Hajšek. 🔲

Jasmina Škarja

Kulturni utrinki MESTNA OBČINA VELENJE

DIRKA PO SLOVENIJI 9.–13. JUNIJ 2021

V VELENJU NAVIJAMO ZA NAŠE KOLESARJE 10. 6. SE VIDIMO V VELENJU!

Joga v grajskem parku Velenje, 7. junija – Sodelavka Muzeja Velenje Nina Časl ponovno vabi na Jogo v grajskem parku. Prvo letošnje srečanje se bo začelo ta ponedeljek ob 17. uri, brezplačno vadbo pa bodo redno izvajali, če jim bo vreme naklonjeno.

Trideset let brzostrelke MGV Velenje, 3. junija – Danes ob 18. uri bodo na Velenjskem

gradu odprli začasno razstavo, posvečeno 30-letnici slovenske samostojnosti. Muzej Velenje je namreč v goste povabil razstavo Vojaškega muzeja Slovenske vojske, posvečeno brzostrelki MGV, ki jo je izdelovalo velenjsko Gorenje. Gre za orožje, ki danes predstavlja enega od simbolov osamosvajanja Republike Slovenije. Javno vodstvo po razstavi bodo priredili 22. junija ob 18. uri.

Spet kamišibaj festival Velenje – V nedeljo, 6. junija, se bo ob 10.30 v atriju Velenjskega gradu začel 5. kamišibaj festival. Program 5. festivala kamišibaj

gledališča v Velenju bo ponudil letno produkcijo velenjskih kamišibaj ustvarjalcev, predstavili pa se bodo tudi gostje iz drugih krajev. Dogodek organizira velenjsko Kulturno društvo Dudovo drevo v sodelovanju z Muzejem Velenje. 🔲

radio velenje com

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 15

ŠPORT

3. junija 2021

V dolenjski prestolnici se jim je odvalil kamen od srca Na tribuni so jih po dolgem času spet bodrili njihovi navijači V velenjski Rdeči dvorani je bilo v soboto veliko rokometno slavje. Igralci Gorenja so si že v sredo v gosteh z zmago (28 : 22) nad Krko pred zadnjim dvobojem v sezoni, na katerem so gostili mariborski Branik, zagotovili četrti naslov najboljšega moštva v državi. Za Dolenjce, ki so še upali na obstanek v najkakovostnejši domači rokometni ligi, je bil poraz zelo boleč. Z njim so izgubili še zadnje upanje, da bi tudi v naslednji sezoni igrali v prvi ligi. Skupaj z Izolo se poslavljajo od družbe najboljših moštev. Na tekmi z Mariborom so domači rokometaši z zmago z 29 : 17, ki je bila ob neodločenem rezultatu in dveh porazih že njihova triindvajseta, le še potrdili naslov (gostje so zaradi prometne nesreče prispeli v Velenje pol ure pozneje in dvoboj se je začel s polurno zamudo). Gorenjčani so osvojili 47 točk. Sezono so končali pred drugim Trimom (45), ki je bil v prejšnji sezoni prav tako na tem mestu, in do sobote uradnimi aktualnimi prvaki (44), ki v hrbet s štirimi porazi gledajo tudi Trebanjcem. V Novo mesto jim je prišlo voščit tudi nekaj njihovih najzvestejših navijačev, Šaleških graščakov. Prepričani so bili o njihovi zmagi in o tem, da bo zadnja tekma v Velenju zgolj formalnost ter hkrati prežeta z veliko čustvenostjo, veseljem in zmagoslavjem … Po zmagi v dolenjski prestolnici je trener Zoran Jovičić za sobotni dvoboj z moštvom iz štajerske prestolnice napovedal: »Prvič v tem letu bodo na tekmo prišli navijači. To pomeni ogromno. Vsekakor se nam je odvalil kamen od srca, ker smo naslov osvojili na predzadnji tekmi. Ne glede na to se moramo zbrati in tudi zadnjo odigrati, kot smo vse do sedaj, ter v domači dvorani skleniti prvenstvo brez poraza.«

Obljubo so držali. Veselje je z njimi delilo blizu petsto ljubiteljev rokometa, ki so morali pri vhodu v dvorano pokazati potrdilo o cepljenosti oziroma neokuženosti z virusom. V tej sezoni so jih v zadnjem krogu šele drugič lahko v živo spremljali na tribuni, prvič je bilo to v septembrskem uvodnem jesenskem krogu na tekmi z Ljubljano. Zlasti njihovi najzvestejši šaleški navijači so jih s huronskim vzklikanjem in ploskanjem vseskozi vzneseno

Prvi se ne pozabi nikoli Matic Verdinek: »Za nami je blesteča sezona. Nobeden ni tega pričakoval. Zmaga proti Celju je bila prelomna. Takrat smo si rekli, imamo ‚šanso‘, letos smo lahko prvaki. Cela ekipa je začela verjeti v to. Na koncu se res lahko veselimo. Vsak je dal na terenu svoj maksimum. Za mnoge, tudi zame, je to prvi naslov prvaka, zato je veselje še toliko večje. Prvi se ne pozabi nikoli, pravimo.« Aleks Kavčič: »Čudovito, nepozabno, tudi zame je to prvi naslov. Uspeha se bomo verjetno zavedali šele po prespani noči. Po tolikih letih vrniti naslov v Velenje je nekaj fenomenalnega. Vsa čast fantom, ki so garali do konca. Trenerjevo vodilo je bilo, da gremo tekmo po tekmo. Vsi smo ga odgovorno upoštevali in na koncu je prišel rezultat, naslov najboljše ekipe v državi.«

spodbujali, igralci pa so jim vračali s sijajnimi akcijami in z zmago za slovo. Gotovo so igralcem in vodstvu kluba segli v srce tudi napisi: »Roke v zrak, na parketu je prvak«; »Srce bije, srce poje za Gorenje« in »Za mesto moje, za ponos, za čast, veselje, za Gorenje, za Velenje«; »Niso šminkerji, to so prvaki« … In tudi na tej tekmi, ki bo prav tako z zlatimi črkami zapisana v kroniko kluba, je 'črno-rumeno dihalo kot eno'. Ko je časomerilec oznanil ko-

Jože Silovšek - Joško: Dolgoletni rokometaš, ki po prenehanju aktivnega igranja vseskozi z navdušenjem spremlja igre velenjskega kluba. Zgoditi se mora nekaj izjemnega, da ga ne bi bilo v dvorani: »Zelo vesel sem, da sem lahko prihajal na tekme tudi v koronačasu. Pohvalim se lahko, da sem eden najstarejših članov kluba in še kar aktiven, ne na igralni površini, ampak kot spremljevalec ekip z letališča do hotela in nato v dvorano. Izredno sem bil presenečen in hkrati vesel, da je ekipa, v katero so vključili deset mladincev, spet postala številka ena v slovenskem rokometu. To je tisti pravi način, kako ustvariti homogeno ekipo, ki lahko tudi preseneti, kot je letos. Vmes je bil tudi kakšen ‹kiks› in menil sem, da se tako kot lani tudi letos ne bomo dokopali do drugega mesta. Toda igralci so resnično pustili srce na igrišču. Zelo sem vesel, da imamo takšnega trenerja, ki zna vključevati mlade igralce. Upam, da bo ta zasedba, ki je letos izjemno navdušila, ostala še nekaj časa skupaj ter sedanjo kakovost še nadgradila.« Miran Žager - Bajs, vodja Šaleških graščakov: »Navdušen sem. Že v sredo smo bili

nec srečanja in ko so igralci ter vodstvo prejeli zaslužene medalje ter veliki pokal, ki ga je najprej visoko v zrak dvigni kapetan David Miklavčič, se je začelo nepopisno veselje. Medalje in pokal so podeljevali podpredsednik RZS dr. Bor Rozman, predstavnik glavnega pokrovitelja 1. lige NLB Dejan Horvat, izvršni direktor Hisense Gorenje Chau Liu in velenjski župan Peter Dermol. Veliko zmagoslavje je obogatila tudi priljubljena velenjska skupi-

v Novem mestu in jih pričakali zunaj, ker v dvorano nismo smeli. V zmago smo bili prepričani in takoj po prihodu iz dvorane smo prvake proslavili, kot se spodobi. Verjetno mnogi pred začetkom niso verjeli, da bomo prvaki. Ne smemo pozabiti: vedno je upanje, vedno upaš, da boš to dosegel, če pa ne, pač ne – in počakaš na naslednjo priložnost. Nikoli ne smeš obupati. In Šaleški graščaki ne obupavamo. Tega uspeha smo si želeli, nanj čakali dolgih sedem let in ga dočakali.« Franc Podkrižnik: »Verjamem, da je vsakdo, ki se malo spozna na rokomet, zelo ponosen na naše fante. Srčno so se borili, pustili dušo in srce na igrišču. Navdušeni smo, da smo lahko bili končno spet v dvorani. Čeprav so si naslov prvaka priigrali že v predzadnjem krogu, so nas za konec navduševali še z lepimi potezami in visoko zmago. Vseskozi smo jim zvesti in z njimi ostajamo v dobrem in slabem. Bravo, fantje: 🔲 vos hej, hej, hej!«

na Čaga Boys. Kot poudarjajo, so »trubači, ki prihajamo iz okolice Šaleške doline. Nadaljujemo ‹velenjsko tradicijo› in trubaško glasbo s ponosom širimo po Sloveniji.« Nekateri igralci so ob njihovem igranju tudi zaplesali. Trener Jovičič, ki so ga igralci ‹osvežili› (polili) s penino, teklo

pa je tudi pivo, je ob velikem uspehu ponovil: »Izjemno sem ponosen na svoje fante. Bil bi ponosen tudi, če bi bili tretji. Fantje so stari po dvajset let, pa že nosijo to veliko breme in so tudi nosilci igre. Skratka, pokal je velika nagrada vsem.« 🔲

Stane Vovk

TAKO so igrali 22. krog Lige NLB, zaostala tekma Krka – Gorenje Velenje 22 : 28 (9 : 14)

Gorenje: Panjtar (10 obramb), Taletović (5 obramb), Verdinek 5, Jovičić Slatinek 5, Haseljić 4, Sokolič 4, Tajnik 2, Pajt 2, Miklavčič 2, Grmšek 2, Drobež 1, M. Kavčič 1, Starc, Komar, Ravnikar, Velić; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Krka 6 (4), Gorenje 2 (2); izključitve: Gorenje 10 minut, Krka 6.

LIGA NLB, 26. (zadnji krog) Gorenje Velenje – Maribor Branik 29 : 17 (13 : 8)

Gorenje: Taletović (9 obramb), Panjtar (6 obramb); Haseljić 1, Tajnik 4, Pajt 5 (3 : 3), Velić 1, Starc, Miklavčič, Drobež 2, komar 1, Sokolič 3, Verdinek 2, Grmšek 2, E. Slatinek-Jovičić 3, M. Kavčič 4, Ravnikar 1; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3), Maribor 1 (1); izključitve: Gorenje 6 minut, Maribor 2. Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško - Ljubljana 25 : 23 (9 : 12), Trimo Trebnje - Dobova 31 : 25 (14 : 14), Koper 2013 Butan Izola 34 : 20 (19 : 9), Krka - Grosist Slovan 27 : 28 (13 : 14), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 2011 26 : 23 (14 : 10), Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 26 : 29 (11 : 12).

Vrstni red po 26. krogu: 1. Gorenje 47 točk, 2. Trebnje 45, 3. Celje 44, 4. Jeruzalem-Ormož 30, 5. Koper 29, 6. Ribnica 25 (-2), 7. Slovenj Gradec 2011 25 (-22), 8. Loka 24, 9. Maribor 22, 10. Slovan 20, 11. Dobova 18, 12. Ljubljana 14; izpadli iz lige: 13. Krka 11, 14. Izola 10.

Evropski pokal EHF – finalni tekmi AEK Atene HC (Grčija) - Ystads IF (Švedska) 30 : 26 (16 : 12), 24 : 20 (11 : 11). Obe tekmi sta bili v grškem mestu Halkida.

Prva A DRL članice, 6. kr. Končnica od 5. do 8. mesta Velenje – Šola rokometa Zagorje 22 : 27 (12 : 13) Velenje: Simič, Hadžič, Smonkar 4, Tomič 2, Ferenc 5, Žekič 2, Priteržnik, Rotovnik, Franc, Tabakovič 2, Borišek 3, Paradiž 1, Brglez 2, Pikl 1; trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Velenje 3 (2), Zagorje 4 (3); Izključitve: Velenje 16 minut, Zagorje 10. Končnica za mesta od 1 – 4: 1. Krim Mercator 6 - 52 (40), 2. Mlinotest Ajdovščina 6 - 43 (35), 3. Krka 6 - 32 (30), 4. Zelene doline Žalec 6 - 28 (26); od 5. do 8: 1. Z'dežele 5 - 34 (24), 2. Zagorje 5 - 23 (19), 3. Trgo ABC Izola 5 - 17 (13), 4. Velenje 5 - 12 (10); od 9. do 11 : 1. Litija 3 15, 2. Ptuj 3 - 9, 3. Koper 4 - 9.

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

3. junija 2021

Zoran Jovičić nadvse ponosen na svoje fante Kljub nenehnim težavam s poškodbami so velenjski rokometaši četrtič, odkar klub deluje, postali najboljši O tem velikem uspehu smo se trenerjem pogovarjali v četrtek, dan po zmagi nad Krko, s katero so si že pred zadnjim krogom doma z Mariborom priigrali neulovljivo prednost pred Trimom in do sobote še aktualnih prvakov Celjanov. Zoran, najprej velike čestitke, dovolim si jih izreči v imenu vseh tukajšnjih ljubiteljev rokometa. Sezona je bila stresna, nenavadna, začeli pa ste jo s pomlajenim moštvom. »Hvala vsem, ki ste navijali za nas. Ekipa je bila ob samem začetku pomlajena, odšlo je sedem, osem igralcev. Iz domačih vrst smo potegnili nekaj igralcev, nekaj smo jih pripeljali iz drugih rokometnih krajev Slovenije. Tako pomlajeni in neizkušeni smo šli v sezono nevedoč, kaj nas čaka. Začetki so bili trdi in nismo ne vedeli ne načrtovali, kam bomo prileteli. Ne glede na to, da je bilo veliko neizkušenih igralcev, smo bili odločeni, da moramo dati na vsaki tekmi vse od sebe in skušati zmagati.« Mladih igralcev niste imeli samo na zapisniku, ampak ste jim dajali tudi veliko minut za igro. »Res je. Gre za nadarjene igralce. Verjamem, da je ob dobrem nadaljnjem delu, o čemer pa ne dvomim, pred njimi lepa bodočnost. Željni so (bili) dokazovanja. Imeti v klubu takšne igralce je obenem tudi plus za moštvo. Mlad igralec je neizkušen, a hkrati v njem gori velika želja po dokazovanju. Ta želja včasih preraste kakovost. To tako

ne glede na to, kje smo. Važno je, da je v nas vselej prava energija.«

ali tako pridobi s treniranjem in čim več igranja. Že na samem začetku sem bil zadovoljen. Videl sem, da imamo dobro energijo, hkrati pa so se starejši oziroma bolj izkušeni igralci sijajno ujeli z njimi. Zavedali pa smo se, da nas čaka do konca sezone težko delo.« Če imam v mislih poškodbe, vas boginja sreče Fortuna ni božala od začetka pa tako rekoč do samega konca. Po dveh uvodnih tekmah ste ostali zaradi hude poškodbe brez pred dvema sezonama kralja strelcev lige Matica Verdinka, ki je bil tudi na teh dveh tekmah vaš najučinkovitejši strelec. Proti koncu, morda v najodločilnejših trenutkih, ste ostali brez prvega organizatorja igre Aleksa Kavčiča. In še bi lahko naštevali. Kadar koli smo se z vami pogovarjali, ste največkrat dejali, da si želite samo, da bi bili zdravi, drugo bo že prišlo. »Res je. Midva se pogovarjava že tretje leto. Tudi v prejšnji sezoni nas poškodbe niso obšle. Prvi del te sezone smo začeli brez Ibrahima Haseljića in na njegovem mestu smo potem imeli le Kenana Pajta. Omenili ste Verdinka. Drugi del smo začeli brez Miha Kavčiča. Nato smo ostali tudi brez Tilna Sokoliča, ki je v prvem delu odlično zapolnil vrzel takrat, ko ni bilo Verdinka. Ostali smo še brez že omenjenega Aleksa Kavčiča, lahko rečem motorja naše ekipe. Na koncu je dobro odigral moj sin Enej. Ob vseh teh težavah, tu so bile tudi manjše poškodbe, smo vendarle uspešno krmarili skozi sezono,

pridno nabirali točke in zasluženo osvojili državni naslov.« Omenili ste svojega sina, ki je pred tem igral za RD Slovan. Imate dva, oba zelo nadarjena. Se bo tudi njegov dvojček pridružil vama v Velenju? »Prihod Eneja se je pokazal kot odlična poteza. Ni pa nama bilo lahko. Ne meni kot očetu ne njemu kot sinu. Do njega sem bil nehote bolj strog. Lahko ga kdaj tudi za lase povlečem (smeh). Pomembno je, da se je hitro znašel v novem okolju. Skratka, odlično se je vklopil v ta sistem dela, v ekipo. Staš igra na krilnem položaju, kjer imamo Verdinka in Sokoliča. Kje igrata sinova, odločata sama. Tudi jaz sem sam iskal svojo pot. Kot oče jima seveda

pomagam, ampak imata svoji glavi, sta svoji osebnosti. Če bi prišel še drugi, bi bilo še eno veliko breme zame. Je pa tudi zelo nadarjen. Mogoče, ko mene ne bo več tu. Nikoli se ne ve …« Državni naslov je bil vaš že po zmagi v gosteh nad Krko. Bo prestolnica Dolenjske morda celo vaše eno najljubših mest, ker ste pač z Gorenjem v njej prav tako maja pred dvema letoma dosegli svoj prvi velik uspeh? Po sezoni 2002/2003 je Gorenje znova postalo pokalni prvak. »Novo mesto nam je že drugič dalo osvojitev nečesa. Ne bi imel nič proti, če bi se to spet ponovilo v naslednji sezoni, v Novem mestu ali kjer koli drugje. Najbolj pomembno je, da odlično igramo,

Sezono končale s solznimi očmi Velenjsko ekipo zapušča kar pet igralk Rokometašice Velenja so v petek odigrale zadnjo tekmo v aktualni sezoni. V končnici za razvrstitev od 5. do 8. mesta so gostile ekipo Zagorja. Kljub želji, da bi se od nje poslovile z zmago, jim to ni uspelo. Zasavke so jih premagale s petimi goli razlike (27 : 22). Po tekmi je bilo v domači vrsti tudi nekaj solz, saj ekipo zapušča kar pet igralk. Neža Rotovnik, Kaja Paradiž in Urška Kotnik odhajajo v Maribor, kjer bodo študirale in igrale za tamkajšnji klub. Tjaša Smonkar bo okrepila letos tretjo Krko, Petra Tomič pa je s to tekmo končala svojo igralsko pot. Trenerka Snežana Rodić je z zadnjo sezono precej zadovoljna, kot je dejala po porazu z Zagorjankami. »Imele smo vzpone in padce. Prvi cilj je bil, da si v rednem delu priigramo eno izmed mest, ki zagotavljajo obstanek. Z uvrstitvijo v končnico za mesta od 5. do 8. je bil ta izpolnjen. Upale smo, da bomo na koncu za mesto višje, vendar se ni izšlo. Tako tudi nismo izpolnile želje, da bi se od sezone poslovile z zmago

Uspešno ste nastopali tudi v evropskem pokalu. Nanizali ste osem zmag in izločili italijansko Sieno, finski Cocks, Borac iz BiH in češki Robe Zubri, prišli do finalnih vrat, nato pa vas je zaustavila grška, mednarodno zelo pisana ekipa AEK Atene, ki je to lovoriko osvojila. »Vsekakor je bila tudi v Evropi za nas nadvse uspešna sezona. Igrali smo zelo dobro in bili v srečanju z Grki z eno nogo že v finalu. Na povratni tekmi smo imeli, kot je znano, nekajkrat prednost osmih golov, nato je sledil mrk in konec igranja v Evropi. Žal mi je, da nismo zmogli še zadnjega koraka. Premagala nas je na papirju boljša ekipa, a ostaja grenak priokus, ker smo bili tako blizu. Če bi igrali še v finalu, česar smo si nadvse želeli, ker smo bili tako blizu, je vprašanje, kako bi vzdržali hud ritem igranja in ali bi sploh osvojili državni naslov. Zaradi izpada nisem nič zameril fantom. Ekipa je zelo mlada. Mislim, da tako mlade v kakšnem evropskem tekmovanju v zgodovini še ni bilo.« V klub ste prišli maja pred tremi leti. Najbrž niti v sanjah niste upali pomisliti na kaj takšnega? Ali pač? »Ne bom rekel, da nisem upal. Nisem pa verjel, da se bo to zgo-

Balinanje Tokrat boljši gostje V Šoštanju so v sredo v četrtem krogu tekmovanja gostili ekipo BŠDU Premogovnika. Gostje so tokrat začeli odločno, spremljala jih je tudi športna sreča, tako da so bili vsi napori domačih igralcev precej neuspešni. Gostje so zmagali z rezultatom 2 : 8 in tudi punt razlika 39 : 40 je bila za goste. Popoldne je bil na Polzeli sosedski derbi, kjer so gostili ekipo BK Žalec. Gostom tu več kot dveh točk ni uspelo osvojiti. Končni rezultat je tako bil 8 : 2, tudi punt razlika 48 : 18 pa pove, v kakšni premoči so bili domačini. V četrtek je potekalo še srečanje na igrišču DU Velenja. Tu so gostili ekipo KU Gorenja. Končni rezultat je bil 7 : 2 za domačine, pa tudi minimalna punt razlika 46 : 44 je bila v njihovo korist. Vrstni red ekip: 1. BK Balinc Polzela 6 točk, 2. DU Velenje 6, 3. BŠDU Premogovnik 4, 4. KU Gorenje 4, 5. BK Žalec 2, 6. DU Šoštanj 2.

Namizni tenis nad Zasavkami. Očitno igralke niso bile dovolj zbrane, ker so najbrž imele v glavi, da bo na koncu sledilo slovo od nekaterih igralk.« Skupaj so osvojile deset točk, kar je bilo dovolj za osmo mesto, ki so si ga priigrale že v prvem delu. Izola ima na sedmem mestu tri točke (13) več od njih. Sledijo jim devete Litijčanke in desete Koprčanke s po devet točkami. Zadnja, Drava, ki se seli v nižjo ligo, pa je zbrala le pet točk. Že s 26. naslovom državnih prvakinj so si sezono polepšale rokometašice Krima Mercatorja, in to brez izgubljene točke. V klubu niso obsedeli križem

rok, ko so izvedeli za odhode nekaterih igralk. Začeli so razmišljati o novi sezoni in iskati zamenjave zanje. »Našli smo ju v naših bivših igralkah, ki so odšle igrat v Avstrijo in se po nekaj letih vračajo v našo rdeče-črno družino; to sta Nika Oder in Adrijana Črnivec. Obe sta izrazili veselje, da bosta z nekaj novimi izkušnjami igranja v tujini po svojih najboljših močeh pomagali ekipi pri uresničitvi zastavljenih ciljev oziroma nadgradili uvrstitev v tej sezoni. Vesela sem, da vse druge igralke ostajajo in na tem bomo tudi gradili naprej,« je še dodala Rodićeva.«

Zvesti klubu ostajata tudi Leila Dobrotinšek, ki se jim je pridružila lani, in Enis Tabaković. »Vesela in ponosna sem, da ostajam v domačem klubu, kjer se vedno igra s srcem. S puncami se odlično razumemo in verjamem, da bo tako tudi v naslednji sezoni,« je povedala, potem ko se je obvezala, da bo tudi naslednje leto nosila dres svojega prvega kluba. Podobne besede je izrekla tudi Dobrotinškova, z upanjem, »da bom kmalu v celoti okrevala po poškodbi in po najboljših močeh spet pomagala ekipi na igrišču.« 🔲

Stane Vovk

Končno četrto mesto NTK Tempa V soboto, 22. maja, in v soboto, 29. maja, se je zaključilo tekmovanje v 2. državni namiznoteniški ligi. Na domačem parketu so se igralci Tempa pomerili z ekipo Ilirija iz Ljubljane in ekipo Vesne, prav tako iz Ljubljane. Igralci Tempa so najprej premagali ekipo Ilirije s 5 : 1, nato pa izgubili z

dilo tako hitro. Ko sem prišel v Velenje, smo zamenjali skorajda celotno ekipo. Sledilo je hitro prilagajanje. Zavedal sem se visokih želja navijačev, ki so imeli gotovo v mislih nekdanje uspešno Gorenje, ki že dolgo ni premagalo Celja. Že v prvi sezoni smo tega zelo močnega nasprotnika premagali v pokalu, ga osvojili, kar je bila gotovo velika senzacija, v prvenstvu pa smo bili drugi. Po lanskem četrtem mestu pa smo uspeh izpred dveh let še nadgradili z državnim naslovom, kar je fantastično. Sploh, ker nas pred začetkom sezone gotovo ni nihče videl na vrhu. Pohvala gre vsem mojim igralcem, strokovni ekipi, vsem ljudem v klubu, navijačem, še zlasti Šaleškim graščakom, vsem, ki nas finančno podpirajo … Vsi s(m)o zaslužni za ta uspeh.« Zoran, po sedmih sezonah je konec prevlade celjskih rokometašev v slovenskem rokometu. Naj vaša traja čim dlje! »Tega si gotovo vsi želimo, čeprav o tem ta trenutek še ne razmišljamo. Naj dodam le, da sem ponosen na svoje fante. Imajo karakter, trdo delajo, garajo, po najboljših močeh grizejo na vsaki tekmi. Skratka, smo homogena ekipa, ki je skupaj v dobrem in slabem, in upam, da bo še dolgo tako.« 🔲

Stane Vovk

V drugi ligi so prvo tekmo odigrali v Vinski Gori, kjer so gostili ekipo iz Topolšice. Domačini so zaigrali na vso moč in gostje so jim stežka sledili. Na koncu je bil rezultat 6 : 2, punt razlika 29 : 23 pa ni bila tako velika. Na Dobrni so gostili vse boljše moštvo iz BS Vrbna, Vrbice. Domačini pa so s to tekmo želeli zapustiti zadnje mesto na lestvici. To jim je tudi uspelo, čeprav so se gostje močno upirali. Zmagali so s 5 : 3 in tudi punt razlika 33 : 24 je bila kar lepa za domače. Na igrišču v Žalcu je ekipa domačinov BK Celeia Celje gostila ekipo PDU Gorica. Gostje so se sicer trudili, toda domačini so se že privadili na novo igrišče, ki ga trenutno uporabljajo. Tekmovalcev ni pregnala niti nevihta. Na koncu je bil rezultat 6 : 2, visoka pa je bila tudi punt razlika 39 : 16. Vrstni red ekip: 1. BK Celeia Celje 7 točk, 2. DU Vinska Gora 6, 3. BK Topolšica 4, 4. DU Dobrna 3, 5. BS Vrbno Vrbica 2, 6. PDU Gorica 2. 🔲 T. F.

igralci Vesne, tudi s 5 : 1. V soboto, 29. maja, pa so igralci Tempa gostovali v Murski Soboti in Puconcih, kjer so NTK Sobota premagali s 5 : 0, ekipo NTK Kema II pa z rezultatom 5 : 2. Tako so igralci Tempa iz Velenja, v tej sezoni so to Patrik Videc, Tadej Vodušek, Ivan Zera in Miha Kljajič, končali tekmovanje v 2. namiznoteniški ligi za sezono 2020/2021. Velenjčani so s skupno 14 točkami na prvenstveni razpredelnici na končnem četrtem mestu. 🔲 Dak

Leon Črnčič ni več 'rudar' Te dni je velenjski klub zapustil v Mariboru rojeni Lenartčan Leon Črnčič (31). Ob Davidu Kašniku je bil njihov najizkušenejši igralec. 🔲

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 17

V Poreču na Hrvaškem je v dneh od 19. do 23. maja potekalo 56. evropsko člansko prvenstvo v karateju in parakarateju, ki se ga je udeležila tudi članica Karate kluba Velenje Diandra Bekčić, mojstrica karateja 2. DAN. Nastopila je v parakarateju. V izločilnih bojih ji je uspelo premagati nasprotnico iz Srbije, v velikem finalu evropskega prvenstva pa je Diandra, ki se je pomerila s Španko, nastopila s kato Gojushiho Sho in postala evropska podprvakinja v kategoriji para ženske. »Španka je bila boljša, a želje po zlati medalji ostajajo,« je najprej povedala srčna borka, ki trenira karate že dvanajst let in je bil njena prva izbira. Že leta 2018 se je kot uspešna tekmovalka Karate kluba Velenje in reprezentantka Republike Slovenije prvič udeležila evropskega članskega karate in parakarate prvenstva v Novem Sadu v Srbiji. Med članicami kata para ženske je dosegla 5. mesto in le za las zgrešila status kategorizirane športnice pri olimpijskem komiteju Slovenije OKS. Istega leta oktobra se je udeležila svetovnega članskega karate in parakarate prvenstva v Madridu v Španiji. Med članicami kata para ženske je dosegla 17. mesto. V času epidemije so njeni treningi potekali doma, po ZOOM aplikaciji. Diandra se je v pripravljalnem obdobju

Usposabljanje za strokovno delo v športu Velenje – Pet članov Društva upokojencev Velenje (DUV) – Danijel Berzelak, Stanko Krištof, Boris Zajc, Edi Burič in Ivo Druks – je letos marca na daljavo spremljalo predavanja iz več tematskih sklopov s področja športa, rekreacije in zdravega načina življenja oseb, starejših od 65 let. Ob zaključku obveznih predavanj priznanih strokovnjakov s področja medicine dela, športne vadbe, prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja, psihosocialne osnove, zakonodaje in še drugih so slušatelji z zagovorom zaključili usposabljanje. Fakulteta za šport je razpisala sklop predavanj obveznih vsebin za usposabljanje 1. stopnje v skladu z Zakonom o športu iz leta 2017. Ta zakon bo že od leta 2023 striktno zahteval takšno usposobljenost za vse trenerje vadbe in vodenja ter organiziranje športov tudi za starejšo populacijo, zato je bilo priporočljivo čim prej opraviti tovrstno usposabljanje. Kot nam je povedal Ivo Druks, podpredsednik DUV, so nekaj sredstev za slušatelje prispevali iz njihovega društva, kar bo osebe z izpitom zavezovalo k delu prvenstveno pri njih. Kot je znano, DUV že desetletja izvaja več športnih in rekreativnih aktivnosti, v katere se vključuje večje število starejših občanov. To po novem podpira tudi lokalna skupnost, ki bo sofinancirala različne projekte (na osnovi razpisa), sklepi o tem so bili v tem letu sprejeti na Svetu MO Velenje. 🔲

ŠPORT

3. junija 2021

Jože Miklavc

Srebrna medalja za velenjsko parašportnico Diandro Bekčić Srčna karateistka je evropska podprvakinja v parakarateju – Kljub svojim omejitvam je do sedaj dosegla vse norme in je vsem ostalim tekmovalcem v klubu popolnoma enakopravna karateistka na evropsko prvenstvo udeležila tudi priprav s karate reprezentanco Republike Slovenije pod okriljem Karate zveze Slovenije v Mariboru.

Medaljo je tiho napovedala že približno osem mesecev pred prvenstvom,« pove predsednik Karate kluba Velenje Matjaž Cesar in doda, da je bil njen finalni nastop tudi po tehnični plati blesteč. V Dubaju, kjer bo med 16. do 21. novembrom potekalo svetovno prvenstvo, si želi okoli vratu nadeti medaljo zlatega leska. Zaveda se, da bo konkurenca še močnejša in bo potrebnih veliko intenzivnih kondicijskih trenin-

Volje in vztrajnosti tekmovalki ne manjka

Veliko je k njeni uspešni športni zgodbi pripomogel prvi trener Darko Araus, ki je bil močna spodbuda. Čeprav so bili prvi koraki na tekmovalnem tatamiju z nastopi v katah ali formah (niz korakov z napadalnimi udarci in obrambami v točno predpisani formi) izredno težki in nezanesljivi, je z leti treningov, volje in vztrajnosti postajala zanesljivejša in samozavestnejša. »Volje in vztrajnosti ji ne manjka. Vmesna nihanja je prebrodila, ves čas vztraja na zastavljeni poti, pomembno oporo pa ji predstavlja tudi celotna družina, ki jo razumevajoče podpira. Predvsem ji je in ji še vedno stoji ob

Diandra Bekčić se s karatejem ukvarja dvanajst let in je v svoji športni karieri zabeležila že šest naslovov parakarate državne prvakinje med članicami. Stalno se uvršča v konkurenco za prireditev Naj športnik in športnica leta med parašportniki v Mestni občini Velenje, katere organizatorka je Športna zveza Velenje. Na sliki s predsednikom kluba Matjažem Cesarjem.

strani njena stalna spremljevalka, mama Damjana. Kljub svojim omejitvam je do sedaj dose-

gla vse norme in je popolnoma enakopravna karateistka vsem ostalim tekmovalcem v klubu.

23. maja so ji ob prihodu iz Poreča v klubskih prostorih Karate kluba Velenje pripravili topel sprejem v krogu tekmovalcev in članov družine. Diandra se je za svoj uspeh zahvalila družini ter vsem trenerjem in članom vodstva kluba, ki so jo ves čas podpirali in ji stali ob strani.

gov. »Najbrž ji bomo prilagodili jedilnik, upoštevali strokovne nasvete in delali na moči. Diandra je poslušna, računamo, da bo kondicijsko dobro pripravljena meseca oktobra. Predvsem pa je pomembno, da ostane zdrava.«

Karate klub Velenje deluje že dvainpetdeset let

Karate klub Velenje je ves čas v rahlem vzponu. Pred dvema letoma so začeli s karate vrtcem, vpisujejo otroke od četrtega leta dalje. »Naš najstarejši član šteje devetinsedemdeset let in še vedno trenira. Imamo petnajst vadečih skupin, dvanajst licenciranih trenerjev, edini v Velenju imamo tudi pogoje za nemoteno delo. Otrokom s posebnimi potrebami in otrokom iz socialno ogroženega okolja ponujamo brezplačno vadbo, pri čemer nas lokalno okolje podpira. Vseh članov je več kot sto trideset, med njimi pa se rodi tudi zvezda, kot je Diandra. Klub deluje že dvainpetdeset let. Ima najstarejšo veteransko ekipo na svetu in v Evropi. Zavedamo se, da je ta medalja krona vsega našega dela, kot tudi tega, da je na evropskih tekmovanjih konkurenca izredno močna, zato ima ta medalja še toliko večjo vrednost,« še poudari Cesar. 🔲

Jasmina Škarja

Kolesarska karavana tudi Na reliju v Velenju nastopilo skozi Šaleško dolino rekordno število dirkačev Velenje, Šoštanj - Kolesarstvo je iz dneva v dan bolj priljubljen šport. Število kolesarjev se veča, razlogov za to je verjetno več. Eden je vse več kolesarskih poti, drugi električna kolesa, s katerimi so tudi griči in hibi dostopni večjemu številu ljudi, tretji epidemija, zaradi katere se je marsikdo usmeril v rekreacijo, četrti (a ne po vrstnem redu) pa so gotovo odlični slovenski kolesarji s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem na čelu. Slednji se bo udeležil tudi dirke po Sloveniji, ki se začne v sredo, 9. junija, in bo v drugi etapi, torej v četrtek, 10. junija, vodila tudi skozi občini Velenje in Šoštanj. V Velenje bo kolesarska karavana prispela malo pred 12. uro, in sicer v smeri s Polzele v glavno krožno križišče pod Smučarsko skakalnim centrom Velenje. Z

vožnjo bodo nadaljevali po Cesti Františka Foita in po Partizanski proti Pesju in naprej proti Šoštanju, kjer bo pri slaščičarni tudi leteči cilj. Nadaljevali bodo naprej proti Ravnam, zavili proti Lajšam, nato proti Topolšici. Tu se bodo odpeljali mimo tamkajšnje podružnične šole nazaj proti Šoštanju, pri krožišču v Metlečah pa zavili v Pohrastnik in skozi Penk nadaljevali pot naprej proti Mozirju. »Občina Šoštanj je ponosna, da bo del zelene pentlje, za organizacijo le-te smo prispevali 5.000 evrov, s čimer smo si med drugim zagotovili tudi omembo v prenosu dirke na Eurosportu in TV Slovenija,« je povedal župan Darko Menih. Celotna trasa na ta dan je dolga 147 km. 🔲

mkp

Uvodna preizkušnja državnega prvenstva v reliju v Velenju uspešno izpeljana – Dirkači skupno prevozili šest hitrostnih preizkušenj v dolžini sedeminsedemdeset kilometrov Pretekli konec tedna je bilo dogajanje živahno tudi na področju avtomobilskega športa. Dirkači so namreč dočakali uvod v novo sezono, 36. AMTK Rally Velenje, ki so ga kljub strogim varnostnim ukrepom izpeljali v ustaljenem majskem terminu. Prvič do sedaj so prejeli več kot sto prijav, na koncu je startalo sto posadk, od tega je bilo šestinštirideset slovenskih. Tekmovalce je čakalo šest hitrostnih preizkušenj

Na reli v Velenju so bile skupno prijavljene sto štiri posadke, od tega je bilo slovenskih šestinštirideset. Lani jih je bilo na startu prve hitrostne preizkušnje na primer oseminpetdeset. Reli je v Velenju na dveh različnih hitrostnih preizkušnjah potekal v soboto, 29. maja.

(HP Skorno in HP Zavodnje) v skupni dolžini sedeminsedemdeset kilometrov, celotna dolžina relija je bila sto trinajst kilometrov. Cilj relija je bil na letališču v Lajšah, kjer je bila zaprta servisna cona. Direktor dirke Daniel Blažinčič je povedal, da v letošnjem letu obiskovalci v servisno cono zaradi epidemije niso mogli vstopiti, same preizkušnje pa so si na razdalji lahko ogledali. »Organiziranje preizkušnje je bilo zaradi upoštevanja ukrepov zelo zahtevno. Svoje sta prispevala še dež in spolzko vozišče. Ponosni smo na tradicijo in na to, da dirko ohranjamo v naši dolini.« Med favoriti je izstopal Rok Turk, ki je na koncu skupno zasedel drugo mesto (prvo med domačimi tekmovalci), drugi favorit, Aleš Zrinski, pa je bil zaradi poškodbe v aprilu na tekmi

rahlo zadržan. V skupni konkurenci je zmagal Nemec Dominik Dinkel, v točkovanju slovenskega prvenstva pa državni prvak Rok Turk. Tretje mesto je z rahlim zaostankom zasedel še en favorit, Madžar Ferenc Kiss. »Hvaležni smo tekmovalcem, ki se radi vračajo v Velenje, zaradi narave, krajev in dobre organizacije prireditve,« je še dejal vodja tekmovanja Blažinčič, ki je pohvalil tudi mlade lokalne voznike, ki se uspešno spopadajo z vsemi preprekami na poti adrenalinskega in nevarnega športa. Med slovenskimi dirkači so bili uspešni še Darko Peljhan na petem, komaj 17-letni Mark Škulj na dvanajstem, Jernej Fakin na sedemnajstem in Grega Premrl na dvaindvajsetem mestu. 🔲

jš

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

3. junija 2021

V Šoštanju še nad šest plazov

Stopnja varnosti in zaupanja

Z izbranimi izvajalci sanacije bo Občina pogodbe podpisala po prejemu vlog za dodelitev sredstev ministrstva Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 31. maja – V mesecu marcu je Občina Šoštanj obvestila javnost, da načrtuje izvedbo javnih razpisov za sanacijo več plazov. Konec maja so bili izvedeni razpisi za šest plazov, izvajalci del so že znani, ni pa še znano, kdaj se bodo dela začela. To je namreč odvisno od prejema vlog za dodelitev sredstev od ministrstva za okolje in prostor. Sanacijo plazu na javni poti pri domačiji Ferlin iz julija 2019 bo

za dobrih 50.000 evrov izvedlo gradbeno podjetje GP Fajdiga. Isto podjetje bo saniralo tudi plaz pod lokalno cesto ob meji z občino Šmartno ob Paki in plaz na javni poti Acman v Skornem. Slednja dva sta se sprožila julija 2020, vrednost sanacije prvega znaša 130.000 evrov, drugega pa 45.000 evrov. Plaz na javni poti na odcepu za Pusti grad, ki se je sprožil junija 2019, bo izvedlo podjetje E6 iz Celja za blizu 123.000 evrov, plaz na gozdni cesti Visočki vrh v Belih Vodah

iz junija 2019 pa bo saniral samostojni podjetnik Sovič Franc iz Florjana, vrednost del znaša 46.700 evrov. Samostojni podjetnik bo saniral tudi plaz na javni poti Turinek v Lokovici iz julija 2020, v višini 60.000 evrov. Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte na Občini Šoštanj, pravi, da gre za škodne dogodke, ki so vključeni v program odprave posledic neposredne škode ministrstva za okolje in prostor. Z izbranimi izvajalci sanacijskih del bodo

pogodbe podpisali po prejemu vlog za dodelitev sredstev. Trenutno informacij o tem, kdaj jih bodo prejeli, še nimajo. Ko bodo pogodbe podpisane, se bodo sanacijska dela začela nemudoma. Upravičeni stroški sofinanciranja v okviru ministrstva so ocenjeni na skupaj 454.000 evrov. Stroške DDV, nadzora in tehnične dokumentacije, ki niso upravičeni stroški, bo Občina Šoštanj poravnala iz občinskega proračuna. 🔲

POLICIJSKA kronika Vandal se je znesel nad vozili Velenje, 27. maja – V četrtek zjutraj so oškodovanci z območja Šaleka policiste seznanili, da se je vandal znesel nad njihovimi vozili. Z neznanim predmetom je porisal več vozil in poškodoval lak na karoseriji.

Prometni dogodki Velenje, 27. maja – V četrtek zjutraj so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo pred trgovino Eurospin, kjer je voznik osebnega avtomobila z nepravilnim premikom trčil v drugo vozilo in ga poškodoval. Povzročitelju trka so napisali plačilni nalog. V petek, 28. maja, proti večeru, so obravnavali prometno nesrečo v bližini pokopališča Podkraj. Prometni nesreči je botrovalo nepravilno srečevanje vozil. V soboto, 29. maja, zvečer, sta na Policijski postaji Velenje redarja na javni prireditvi RALLY Velenje podala izjavi, da voznik osebnega avtomobila ni upošteval prometne signalizacije, za tem pa se je do njiju tudi nedostojno vedel. Policisti bodo zoper njega sprožili prekrškovni postopek.

V ponedeljek, 31. maja, okoli 8.30, so policisti na Prešernovi v Velenju izvajali kontrolo prometa. Za voznika avta fiat stilo so ugotovili, da nima vozniškega dovoljenja. Avto so mu zasegli, čaka ga obdolžilni predlog.

Na prehitevalnem pasu avtoceste menjaval pnevmatiko Celje, Šempeter, 28. maja – V petek je več voznikov poklicalo na Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Celje in opozorilo na nevarno početje voznika na avtocesti A1, ki je z vozilom ustavil na prehitevalnem pasu. Policista, ki sta odšla na kraj, sta imela kaj videti. Na avtocesti pred izvozom Šempeter, v smeri proti Ljubljani, je avstrijski voznik na prehitevalnem pasu na vozilu menjeval pnevmatiko, pri čemer je obstajala velika nevarnost naleta. Policista sta območje ustrezno zavarovala ter poskrbela za takojšnjo odstranitev vozila in voznika s prehitevalnega pasu, saj je njegovo početje predstavljalo priložnost za nastanek življenjsko nevarne prometne nesreče.

Iz POLICISTOVE beležke Žaljenje po spletu Velenje, 27. maja – V četrtek je Velenjčan policistom naznanil, da ga je na spletu žalila njemu znana oseba. Policisti so izjavo preverili. Zoper kršitelja bodo uvedli prekrškovni postopek.

Prijavila nasilnega moža

Grožnje zaradi dolžniškega razmerja Velenje, 28. maja – V petek popoldan so policisti posredovali na Šercerjevi, kjer je znanec zaradi dolžniškega razmerja grozil znancu. Zoper tistega, ki je kršil javni red in mir, bodo uvedli postopek.

Velenje, 28. maja – V petek popoldan je žrtev nasilja prijavila moža, ki je bil do nje fizično in psihično nasilen. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Soseda sta se sprla

Pred trgovino ga je ugriznil pes

Zaradi kraje v trgovini bo ovaden

Velenje, 28. maja – V petek okoli 19. ure je na policijsko postajo prišel občan in povedal, da ga je pred trgovino v Velenju v levo podlaket ugriznil pes. V zdravstvenem domu, kjer je iskal pomoč, so ugotovili, da je pri tem utrpel odrgnino. Zoper lastnika psa pasme pitbull bodo policisti uvedli postopek.

Velenje, 29. maja – V soboto pred poldnevom se je med sosedoma na Kersnikovi v Velenju vnel prepir. Posredovali so policisti, ki bodo po zbranih obvestilih zoper oba uvedli prekrškovni postopek.

Velenje, 31. maja – V ponedeljek, malo pred poldnevom, je varnostnik v trgovini Spar policiste obvestil, da je pri tatvini zalotil občana. Policisti so ugotovili identiteto, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo.

Policisti voznike opozarjajo, da so takšna ravnanja nesprejemljiva, saj predstavljajo resno nevarnost in tveganje za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu na avtocesti.

Vlom v lokal Velenje, 28. maja – V noči na petek je bilo vlomljeno v lokal na območju Velenjskega jezera. Vlomilec je prerezal ponjavo, vstopil v notranjost in ukradel za okoli 100 evrov različnih artiklov.

Pri Vranskem umrl motorist Žalec, 30. maja – V nedeljo, 15 minut pred 21. uro, se je izven naselja Ločica pri Vranskem zgodila prometna nesreča, v kateri je v trčenju s tovornim vozilom umrl 40-letni voznik motornega kolesa (Uroš, brat Primoža Peterke). Njegov mladoletni sopotnik se je v prometni nesreči lažje poškodoval. Prometno nesrečo je povzročil 26-letni voznik tovornega vozila, ki je vozil iz smeri Ločice pri Vranskem proti Trojanam. Do nesreče je prišlo, ko je začel v neposredni bližini naslova Ločica pri Vranskem 38 z vozilom polkrožno obračati. Ko je voznik

tovornega vozila že zapeljal na levo stran smernega vozišča, je iz smeri Ločice pri Vranskem pripeljal voznik motornega kolesa, ki je izmenično prehiteval premikajočo se kolono vozil in je, da bi se izognil trku, zapeljal na skrajni levi rob levega smernega vozišča, kjer je trčil v sprednji levi del tovornega vozila. Motorno kolo je po trku obstalo pod tovornim vozilom, voznik in mladoletni sopotnik pa sta padla v travnati jarek ob cesti. Zaradi hudih poškodb je voznik motornega kolesa med prevozom v bolnišnico umrl, mladoletni sopotnik pa se je v prometni nesreči lažje poškodoval. 26-letnega voznika tovornega vozila bodo zaradi povzročitve prometne nesreče kazensko ovadili. Zaradi ogleda kraja prometne nesreče in odstranjevanja posledic je bila regionalna cesta tri ure zaprta za ves promet. To je letos že osma smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani je na tem območju v prometnih nesrečah osem ljudi umrlo v celem letu. V enakem obdobju kot letos so lani obravnavali eno smrtno žrtev.

Obnavljajo ceste Mestna občina Velenje prenavlja Ljubljansko, Šercerjevo, Kersnikovo in Gorenjsko cesto, zato je tam promet moten. Na Ljubljanski cesti so začeli gradnjo pločnika v dolžini 125 metrov. Dela bodo zaključena predvidoma do 30. junija. Izvajalec del je podjetje Remenih Velenje, vrednost del pa znaša dobrih 12 ti🔲 soč evrov.

Čeprav so se v preteklem tednu policistke in policisti srečevali s številnimi varnostnimi dogodki, uspešno so na primer prevzeli in varovali pisano kolesarsko karavano Giro d›Italia, je ta vendarle minil v znamenju dveh novinarskih konferenc in varovanja množičnega protesta več deset tisoč ljudi v Ljubljani. Pa pojdimo po vrsti. Prva novinarska konferenca je bila v sredo, 25. maja, ko je dr. Anton Olaj, generalni direktor policije, s sodelavci predstavil letno poročilo o delu policije v letu 2020 ter rezultate spletne ankete Ocene in stališča prebivalcev Slovenije o delu policije 2021. Epidemija koronavirusa je močno zaznamovala delo policije, ki se je srečevala s povsem novimi, negotovimi in nepredvidljivimi okoliščinami. Razsežnosti epidemije so vplivale tudi na varnostno problematiko. V času strogih ukrepov za zajezitev epidemije so delovale le ključne in nujne službe. Ukrepi so vplivali na zadrževanje in dejavnosti v nočnem času, kulturnih, zabavnih in športnih dogodkov ni bilo, prehajanje in potovanje med regijami in sosednjimi državami je bilo omejeno … Uslužbenci policije, od tistih, ki svoje delo opravljajo v patruljah na cestah in v naseljih ter na mejnih prehodih, do uslužbencev na regijski in državni ravni, so opravljali naloge, ki niso bile »klasično policijske« ampak so bile usmerjene v zajezitev in obvladovanje nalezljive bolezni. Zaradi izvajanja teh nalog so bili dodatno izpostavljeni očem javnosti in kritizirani zaradi ukrepov, ki so jih izvajali, bodisi pri obravnavi oseb zaradi neupoštevanja ukrepov za zajezitev širjenja epidemije bodisi pri varovanju protestnih shodov, ki jih v tem času ni manjkalo. To je eden izmed razlogov, da se je zaupanje v policijo v primerjavi z raziskavami v letih 2018 in 2016 močno zmanjšalo. Na področju kriminalitete so policisti obravnavali najmanjše število kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih. Preiskanost vseh kaznivih dejanj je bila 50,7-odstotna (desetletno povprečje je 48,5 %), kaznivih dejanj splošne kriminalitete, ki najbolj vpliva na posameznika in na občutek varnosti v skupnosti, pa je bila 47-odstotna. V letu 2020 je na slovenskih cestah umrlo 80 ljudi. To je doslej najmanjše število smrtnih žrtev in dosežek, ki bo predstavljal pomembno točko za nadaljnje sledenje ciljem Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Na področju javnega reda in miru so obravnavali 64.302 kršitev predpisov o javnem redu, 10-letno povprečje pa znaša 39.653. Pri tem je treba poudariti, da je bilo kar 30.439 kršitev Zakona o nalezljivih boleznih. Čeprav je bilo število kršitev Zakona o tujcih v letu 2020 manjše kot v letu 2019, to ne pomeni, da policisti s to problematiko niso imeli dela. V letu 2020 so obravnavali 19.706 kršitev, v letu 2019 pa 21.513. Ti podatki odstopajo od 10-letnega povprečja, ki znaša 12.130. Več statističnih in drugih podatkov o delu policije lahko najdete na www.policija.si/o-slovenski-policiji/statistika. V petek, 28. maja, je potekala novinarska konferenca o razbitju mednarodne kriminalne združbe. Več kot 100 kriminalistov in policistov je obravnavalo 48 oseb, osumljenih 81 kaznivih dejanj, povezanih s tihotapljenjem prepovedanih drog in orožja, s katerimi so osumljenci zaslužili približno 2 milijona evrov. Uspešno delo v zaključni akciji je potrditev strokovnosti slovenskih kriminalistov in policistov, ki so s kolegi iz sedmih evropskih držav ustavili delovanje ene izmed najmočnejših hudodelskih združb na območju Balkana. Isti dan je potekal tudi najbolj množični protest v zadnjem letu, kjer so bili policisti ponovno v ospredju. Tako zaradi svojega dela kot očitkov na predhodnih shodih zaradi uporabe prisilnih sredstev. Pod črto lahko rečemo, da so policisti in policistke svoje delo v preteklem tednu opravili odlično. Prav tako, da jih potrebujemo, saj je občutek varnosti ključnega pomena za življenje. Enako velja za zaupanje. Ni pomembno, med kom in v kakšnem odnosu, oba sta namreč neprecenljiva.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Sklenjena pogodba za elektronske vinjete

🔲

Ljubljana, 27. maja – Prejšnji četrtek je bila sklenjena pogodba med družbo DARS in slovaškim SkyTollom. Teči so začeli pogodbeni roki za uvedbo sistema elektronske vinjete. Pri tem bosta DARS in izvajalec naredila vse, da določene roke skrajšata in bodo imeli uporabniki s 1. decembrom 2021 možnost nakupa e-vinjete. Pri tem bo obstoječa letna vinjeta v obliki nalepke za 2021 ostala veljavna do 31. januarja 2022. Elektronska vinjeta se sicer po vsebini ne bo bistveno razlikovala od zdajšnje vinjete v obliki nalepke in bo ohranila enak princip cestninjenja, tako da ne bo šlo za cestninjenje po prevoženi razdalji. Sprememba pa bo pri obdobju veljavnosti vinjete, saj bo ta veljala 12 mesecev od datuma nakupa in ne bo več vezana na koledarsko leto. Njen nakup bo mogoč s spletno aplikacijo ali na dosedanjih prodajnih mestih vinjet (bencinski servisi, različni trgovci). Za vsa vozila nosilnosti do 3,5 t bodo ostale kategorije vinjet iste: letna, mesečna (oziroma polletna za enosledna motorna vozila) in tedenska. Ob odjavi vozila iz prometa bo možno pridobiti tudi povračilo neizkoriščene vrednosti letne vinjete. 🔲

Glasovanje za najboljšo planinsko kočo 2021 Ljubljana, 25. maja – Spletni portal Siol.net je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije začel glasovanje za Naj planinsko kočo in Naj visokogorsko planinsko kočo. Bralci lahko izbirajo med 155 kočami, 29 visokogorskimi planinskimi postojankami in 127 planinskimi kočami. Prvi krog glasovanja bo potekal do 26. julija, drugi pa med 27. julijem in 3. septembrom. 🔲

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

3. junija 2021

Terčetova babica skrbi za javno okolje V naselju Gorica, v stanovanjski hiši pod severnim delom hriba Trim (nekdanji dom Mira Požuna), živi zelo spoštovana krajanka Velenja, 94-letna Nada Terče. Večkrat jo sokrajani ujamejo pri urejanju vrta, tudi čiščenju cestišča pred lastnim domom, zelo pa preseneča njena skrb za del poti med cesto VI. v smeri proti glavni avtobusni postaji v središču mesta. Čeprav to ni njena obveza, z veliko skrbnostjo ureja pas zemljišča in rob gozda, pogosto tudi biološko smetišče, ki ga ustvarjajo krajani z odlaganjem odpadkov z vrtov. Ker so nekateri krajani neodgovorni in že kar za pot odlagajo plevel in vejevje, vrla ženica prelaga odpadke in čisti za temi površneži, celo pokosi travo in pometa listje, ki ga bližnji gozd odlaga na pohodno in kolesarsko pot. Gospa Nada seveda kdaj potarna nad nemarnostjo takšnih občanov, a pravi: »Samo se ne bo očistilo, pač naredim jaz. In ja, me štiha v križu, pa noge včasih bolj včasih manj bolijo, a saj vse mine. Ko je malo pospravljeno, ima človek dober občutek. Moj pokojni mož je včasih ta dela za skupno dobro naredil z levo roko, delal je red v tem gozdu, zdaj pa postorim kaj malega še jaz«, pravi skromna Terčetova mama. Na takšno občanko so v KS Gorica ponosni, lahko

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Obremenjeni boste z družino in domom. Morda bo kdo od vaših bližnjih zbolel in boste morali skrbeti zanj ali pa v povezavi s tem sprejemati odločitve, ki za vas ne bodo lahke. Če ste mlajši, se pripravite na naporen odnos z bližnjimi sorodniki, najverjetneje s starši. Zna se zgoditi, da ne bodo odobravali vaših trenutnih življenjskih odločitev in vas bodo poskušali prepričati, da niso pravilne. Če se želite odseliti od doma, lahko to povzroči veliko nelagodja in strahu. Poskusite se mirno pogovoriti z njimi in jim razložiti svoje želje in potrebe. Če boste znali argumentirati svoje odločitve, vas bodo morda začeli celo podpirati in vam bodo pomagali pri osamosvojitvi.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Če ste v partnerskem odnosu, ki je zašel v rutino in vas je začel malo dolgočasiti, naredite več za to, da osvežite odnos z ljubljeno osebo in obudite vajino zaljubljenost. Majhna čustvena kriza še ni razlog za prekinitev razmerja, ki vas sicer osrečuje in izpopolnjuje. Presenetite svojega dragega in organizirajte romantični večer samo za vaju. Skuhajte mu najljubšo jed in ga povabite v kino ali pa kar doma pripravite filmski večer, saj ste še vedno radi doma. Izdelajta si načrt zanimivih aktivnosti, ki jih bosta v prihodnjih mesecih počela skupaj. Če sta bolj pustolovskega duha, organizirajta skupno potovanje. Ni treba daleč, da vama bo lepo.

Terčetova stara mama Nada vzame »šajtergo« in lopato ter se loti lepšanja okolja.

pa bi bila za zgled ne le drugim v tej krajevni skupnosti, ampak tudi mnogim v MO Velenje. 🔲

Jože Miklavc

Ljubezen. Ljubiti. Imeti nekoga. Biti z nekom. Držati se za roke. Se poljubiti. Objeti. Zardeti. Na kaj pomisliš ob teh besedah? Kaj vzbudijo v tebi? Kakšne spomine prinesejo? Verjamem, da se zvrsti cela paleta spominov, ob tem nasmehov, morda tudi obžalovanj, izpolnjenih in neizpolnjenih želja, ponosa, zardelih lic in pozabljenih metuljčkov v trebuhu. Spomin na prvo ljubezen, poljub in na velike besede "ljubim te". Sama se najprej spomnim na vrtčevsko ljubezen. Najverjetneje najbolj nedolžna ljubezen, kar jo doživimo v življenju. Kako brez skrbi smo verjeli v misel, da se bomo

s tem prijateljem ali prijateljico poročili. Neka "prava" zaljubljenost mi je pošteno spodnesla tla pod nogami že v prvem ali drugem razredu. Kaj pa sem pravzaprav takrat vedela o ljubezni. Verjetno malo, sem jo pa zelo občutila. Imela sem občutek, da lebdim, v glavi se mi je noro zvrtelo. Če je to občutek ljubezni, ne vem, ali mi je ravno všeč, sem si mislila. Ko danes razmišljam o otroški in najstniški zaljubljenosti, mi pride na misel, da je kot pravi adrenalinski šport. Padci v neznano in pospešen utrip srca so obvezni. Vrtenje v glavi, šibke noge, tresenje rok, pričakovanje. Neverjetni občutki, naivnost, razočaranje, trenutki tako močne zaljubljenosti, da bi jo lahko prijel. Kako nora leta. Moja najmočnejša zaljubljenost je bila zaljubljenost v mojega moža. Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem ga zagledala na šolskem hodniku. Najina pogleda sta se srečala, mene pa je streslo kot elek-

od 4. do 10. junija - 4. junija 1949 se je v Rakovljah pri Braslovčah rodil slovenski novinar in literat, nekdanji Velenjčan Vinko Vasle - Venč; - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge; - 4. junija 1993 so začeli s prenovo velenjskega mestnega stadiona Ob jezeru; - 4. junija 1999 je Velenjčanka Katarina Srebotnik skupaj z Južnoafričanom Pietom Norvalom zmagala v finalu mešanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garos v Parizu. Katarina je prva Slovenka po Mimi Jaušovec, ki ji je uspel tak podvig; - 5. junija 1927 se je v Mežici rodil Anton Močilnik, ki je bil od leta 1965 do leta 1966 velenjski župan. Umrl je 18.

Dr. Jože Hudales (Arhiv Muzeja Velenje)

novembra 2012; - 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnju ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva; - 6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn ter ustanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in z distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno; - 6. junija 1944 je v avstrijskem Gradcu umrla grofica Maria Anna Herberstein -

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Samski se boste morali zelo potruditi, da osvojite osebo, v katero ste se zagledali. Ne sanjarite preveč in si ne delajte utvar. Tudi če bo romanca ostala le bežna in se bo hitro končala, ne smete biti preveč razočarani. Vaš potencialni partner bo namreč precej izmuzljiv in nekoliko neodločen glede vajinega odnosa. Če boste preveč silili vanj, ga boste s tem prestrašili, zato se bo umaknil in vajino druženje hitro zaključil. Zato ne pretiravajte z izkazovanjem čustev. Vaša simpatija se namreč za zdaj še ne želi vezati ali stopiti v resno ljubezensko razmerje, zato morate odnos graditi postopno in zvito.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Skozi tančice ženskega pogleda

Temelj v tebi

trika. Glas v meni je rekel, iz tega pa še nekaj bo. Začela sva praktično kot otroka, danes pa se kot odrasli osebi ponosno spominjava vseh let, ki sva jih že prehodila skupaj. In kaj sem spoznala v vseh teh letih? Velikokrat se lahko v življenju zaljubiš, a le tista zaljubljenost se bo zmogla obdržati, ki bo zgradila najmočnejši temelj ljubezni. Vse je v temelju. Kot pri hiši. Če je ta dober, če je v samem bistvu jasno, da spadata skupaj, potem bo ta temelj tisto, k čemur se boš (in se lahko vedno znova) vračal, ko bodo prišle preizkušnje, ki zamajejo odnos, ko pridejo trenutki, ko na skupni poti rasteta vsak v svojo smer, kadar si pozabil, da lahko in zmoreš najti skupni jezik, tudi če se zdi drugače. Zato gradite dobre temelje. Ne samo pri ljubezni, ampak tudi pri sebi, zase. Najpomembnejši temelj ste vi sami, ostali so dodana vrednost. 🔲

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

Proskau. V Velenje se je preselila po 1. svetovni vojni in do svoje smrti živela v današnji Vili Herberstein. Imela je kokošjo farmo, ukvarjala pa se je tudi z vzrejo angora zajcev. V njeni lasti sta bila tudi vrtnarstvo in drevesnica. V spominu Velenjčanov se je grofica ohranila s preimenovanjem stavbe, nekoč znane kot Vila Ritter oz. Novi Šalek, v Vilo Herberstein; - leta 1999 so 6. junija nogometašice Škal osvojile slovenski pokal; - leta 1942 se je 7. junija v Topolšici rodil fizik, diplomat in funkcionar dr. Benjamin Lukman. Leta 1968 je magistriral iz teoretske fizike, leta 1970 pa doktoriral iz kemijske fizike in kvantne kemije kot najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji. Aktiven je bil v diplomaciji, mednarodnih odnosih, pri razvojnem dela v gospodarstvu ter športnih in organizacijskih aktivnostih v atletiki, košarki, smučanju in taborništvu; - 7. junija 1955 je bil rojen dr. Jože Hudales, dolgoletni vodja Muzeja Velenje in danes profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antro-

pologijo Filozofske fakultete v Ljubljani; - 8. junija 1924 je v Lazah pri Velenju umrl slovenski pravnik in mecen dr. Jakob Pirnat. Tam je bil rojen je bil 20. julija 1847; - 8. junija 1974 se je rodil gledališki ustvarjalec, Velenjčan Marko Mandić; - nogometaši velenjskega Rudarja so junija 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo; - ladja Splošne plovbe Piran Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji. Reševanje ladje Velenje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje. Z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladja ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji; - 10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju. 🔲

Damijan Kljajič

Sodelovanja z nadrejenimi in ostalimi sodelavci bodo izjemno pomembna za vaš osebni napredek in tudi napredovanje v službi. Čeprav ste po naravi bolj samotarski in najraje sami opravljate delovne naloge, se ne izogibajte skupinskim projektom. Resda se boste morali zato bolj prilagajati, vendar bo vredno. Ne bojte se izražati svojih stališč in povedati svojega mnenja. Če imate dobro idejo, kako razrešiti nek problem pri projektu, jo delite s sodelavci in nadrejenimi. Navdušeni bodo, kar vas bo prijetno presenetilo in vam dalo nov zagon. Dobro kažejo tudi različna sodelovanja s tujino, če si boste le upali stopiti iz svojih okvirjev.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V preteklih mesecih ste imeli kar nekaj trenj in nesoglasij z ostalimi družinskimi člani. Ker se boste tako vi kot oni potrudili za boljšo komunikacijo, boste od sedaj naprej mirno reševali manjše težave. Družinsko vzdušje bo končno spet zelo pozitivno, tudi zato, ker boste manj časa preživeli skupaj. Lotili pa se boste projektov, povezanih z obnovo ali osvežitvijo doma, pri katerih boste vsi rade volje sodelovali, kar vas bo še bolj povezalo. Manj naporna obnovitvena dela in temeljito pospravljanje stare šare bodo v vaš dom vnesli svežo energijo. Na ta način se boste znebili tudi slabih spominov na pretekle dogodke ter naredili prostor za nova doživetja.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V partnerskem odnosu lahko pričakujete nekaj napetih trenutkov. Težave, ki jih s partnerjem v preteklosti nista razčistila, bodo ponovno prišle na površje. Čeprav vaš partner misli, da sta zadeve že predelala, vas še vedno mučijo in neprestano razmišljate o njih. Ne ovijajte se več v molk, saj s tem ne boste rešili nobenega problema. Razčiščevanje bo naporno in izjemno čustveno. Ne pričakujte, da bo vaš partner prvi ponudil roko sprave. Če se boste pogovorili na miren način ter mu preudarno obrazložili svoja stališča, bosta predelala stare probleme. A to bo šele prvi korak, pred vama je še dolga pot. Srečni boste, ker bo počutje končno takšno, kot si ga želite.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Glede financ si lahko končno oddahnete, saj prihaja za vas zares uspešno obdobje. Dobili boste priložnost za dober zaslužek in tkanje novih poslovnih vezi. Znali boste predvideti poslovne trende in se prilagajati trgu, kar vas bo naredilo izjemno konkurenčne. Morda boste sklenili dobro kupčijo ali se odločili za dobičkonosno naložbo. Če delujete v večjih organizacijah, boste z inovativnimi rešitvami in pozitivnim delovnim odnosom sedaj zares opozorili nase. Na poslovnem področju boste pridobili nove zaveznike, ki vam lahko v prihodnosti pomagajo na vaši karierni poti. Čas in energijo boste našli tudi za družino. Doma vam bo zato zelo lepo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zaključili boste neke odnose, ki vam v preteklosti niso prinesli zadovoljstva in sreče. Čustveno in fizično se boste oddaljili od neke osebe oziroma od ljudi, ki vam ne ustrezajo več. Med pandemijo ste namreč spoznali, da morate nekaj življenjskih vzorcev prekiniti za vedno. Z njimi bodo iz vašega življenja odšli ljudje, ki niso bili iskreni do vas. Za ta korak ste se odločali kar nekaj časa, saj ste upali, da se bodo stvari spremenile. Sedaj boste lahko končno lažje zadihali. Svoj prosti čas boste posvetili samo tistim in tistemu, ki je tega vreden. Imeli boste tudi več možnosti za nova romantična poznanstva, ljubezen vas lahko preseneti celo na delovnem mestu ali službeni poti.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Če ste v svežem ljubezenskem razmerju, bo vajina ljubezen hitro napredovala. Brezskrbno boste uživali v romantičnih trenutkih in nič vam ne bo moglo priti do živega. Pazite le, da ne boste ljubljeni osebi obljubljali preveč, sploh, če na velike spremembe še niste pripravljeni. Prehitra skupna selitev bi vas namreč lahko čustveno precej obremenila, zato se v resno partnerstvo raje podajte bolj počasi. Nikamor se vama ne mudi. Počakajte, da se bolje spoznata in ugotovita, ali sta zares za skupaj. Za zdaj kaže, da imata podobne želje in cilje, a se ne poznata dovolj dolgo, da bi vedela, ali sta že čisto iskrena drug do drugega. Zdravje vam bo spet povzročalo nekaj skrbi.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Na delovnem mestu boste morali postati manj kritični do drugih in omiliti merila, ki jih postavljate podrejenim. Vaša visoka pričakovanja in potreba po popolnem nadzoru bo zelo obremenila vaše sodelavce. Zaradi neprestanih pritiskov in vaše slabe volje bodo raztreseni, zato bodo delali še manj učinkovito. Poskusite biti bolj prilagodljivi in prevzemite pobudo za določene delovne naloge. Ponudite jim pomoč in jih pohvalite ob uspešno izpeljanih projektih. Tako bo vzdušje na delovnem mestu bolj sproščeno, delo pa bo potekalo brez večjih težav in nekoristnega strahu. Odpadle bodo tudi finančne skrbi, zato vam dobro kaže.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

V službi ste preobremenjeni in raztreseni, vendar ne smete dovoliti, da to vpliva tudi na vsa druga področja v vašem življenju. Ne stresajte jeze na partnerja, saj boste s tem povzročili probleme tudi doma. Če ga boste mirno prosili, naj namesto vas prevzame nekaj domačih opravil, bo to z veseljem tudi storil. Slabo voljo poskušajte ukrotiti s kakšno tehniko sproščanja. Če je to šport, se mu začnite bolj redno posvečati. Tudi zadostna količina spanca vam bo zelo koristila, saj boste tako v službo hodili bolj spočiti in boste lažje kos delovnim nalogam.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

V finančnem smislu za zdaj ne pričakujte večjih sprememb. Dotok denarja bo stalen, za kaj več pa trenutno ne bo posebnih možnosti. Šefa ne prosite za povišanje plače ali boljše delovno mesto, saj se mu boste s tem le zamerili. Če boste svoje delo opravljali uspešno in boste pokazali tudi nekaj samoiniciative, bodo vaši nadrejeni to kmalu opazili in vas tudi primerno nagradili. Pazite na svoje zdravje, saj vam znajo v tem tednu ponagajati prebavne težave. Zmanjšajte vnos sladkih pijač in nezdrave prehrane ter poskrbite, da boste zaužili dovolj vode. V svoj jedilnik vključite tudi več sadja in zelenjave, saj prihaja čas, ko bo obojega v izobilju.

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

3. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.15 10.30 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.05 15.55 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.35 01.00 01.25 01.55 02.10 02.15 02.20

04.00 09.10 10.20 12.20 13.30 15.05 17.50 19.50 21.55 22.50 23.20 00.20 01.15

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko sem te poslala na zmenek z Nunzio Pečat in podpis, kratki dokumentarni film Na kratko, Ustavnost Vrtičkarji, Zelena mafija Naveza, Postala bom alpinistka Moje mnenje, 30 let Ustavnega sodišča RS Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Zabava za bodočo mamico Slovenski utrinki Težišče - Sulypont Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Skalni podori Na kratko, Samozadostnost V Goščavi, Umetnost, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Victor Hugo - državni sovražnik, francoska nadaljevanka Ugriznimo znanost, Skalni podori Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Poletno jutro Panoptikum, 40 let ZRC SAZU V petek zvečer Hokej - svetovno prvenstvo elitne četrtfinale, skupine Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21, polfinale, let Hokej - svetovno prvenstvo elitne, četrtfinale, skupine Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21, polfinale, le Ambienti Slovenska jazz scena: Big band RTV, Slovenija in Don Menza Videotrak Info kanal

11.00 12.05 13.00 13.15 13.45 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 22.55 23.50 00.45 01.35 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 92. del Usodni diamanti, 1. sez., 93. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 61. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 62. del Dobri zdravnik, 4. sez., 6. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 17. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 94. del Usodni diamanti, 1. sez., 95. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 66. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 6. del Črni seznam, 6. sez., 11. del Slepa pega, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro 10:15 STUDIO EVROPA: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje? 2. del: Mladi in EU pred izzivi 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Zvezdica Zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Lahko noč, otroci! Ponoči nikoli ne veš 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje, GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 20 21:05 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje, GŠ Velenje 21:15 LEPOTE SVETA: Avstralija, 4. del 21:45 Izbrano iz arhiva: Večerni gost, Izidor Pečovnik, 1998 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:40 Nočni program

Sobota,

4. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.50 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.10 01.35 02.05 02.20 02.25 02.30

04.00 12.00 14.00 14.30 15.00 16.05 17.55 20.30 22.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10

3. junija 2021

00.50

07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.05 13.00 13.15 13.45 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 22.50 22.55 00.45 02.30 03.00

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko nisem vedela, kaj mi je, italijanska nadaljevanka Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Amalfijska obala, obali Ugriznimo znanost, Skalni podori Vrtičkarji, Kdo je glavni Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Svet sanj Prisluhnimo tišini, Gluhi v prometu Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Igra kosti Holly Hobbie, Pegasta ubežnica Infodrom, poletje 2021, Portreti1 Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, Judovskokrščanski dialog Bacek Jon, Živalski vrt Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Prifarci slavijo 30, 1. del koncerta Gospa Wilson, britanska nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Veliki Lebowski, britansko-ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Poletno jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Varuhi civilizacije, dokumentarni film Nina, koncert Nine Pušlar v Križankah Oddaljena bližina, portret Edija Kovača Nogomet: prijateljska tekma Slovenija : Gibraltar, prenos iz Kopra Pred vrati pekla, Rusija ujeti v homofobiji, španska dokumentarna oddaja Info kanal

OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 94. del Usodni diamanti, 1. sez., 95. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 63. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 64. del Čista desetka, 1. sez., 11. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 18. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 96. del Usodni diamanti, 1. sez., 97. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 67. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Ko zorijo jagode, slovenski film Vohunske igre, angleški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro 10:15 Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, Martin Strel 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Kuba 20:55 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN: Sound Attack, 2003 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot, GŠ Velenje 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:50 Nočni program

Nedelja,

5. junija

6. junija

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov 07.10 Timi gre, Orkester 07.20 Žanov svet, Deževni dan 07.30 Kalimero, Sinjedolska cvetlica 07.40 Nejko, Nejko in rak 07.45 Zmedi gre v Zakajzato, Vesoljska televizija 07.55 Z kot Zofka 08.20 Ribič Pepe, Otroški strahovi 08.45 Firbcologi, O policiji, uniformah in čokoladi, mozaična oddaja za otroke 09.10 Sobotni krompir 09.50 Male sive celice, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Brezovica pri Ljubljani 10.35 Infodrom, poletje 2021, Portreti 10.50 Holly Hobbie, Prismuknjena slikarka, kanadska mladinska nadaljevanka 11.35 Tarča 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Maja Kosi, izdelava opreme za pse 14.55 Sveti prostori, Mošeje umetnost in prostor, francoska dokumentarna serija 15.50 Čokoladne sanje 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.50 XXVII. Generacije znanosti ZRC SAZU 18.30 Ozare 18.35 Vrtne prigode, Rezervni komornik 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Zelena knjiga, ameriško-kitajski film 22.10 Hudičeve igre (I.), ameriškoitalijanska nadaljevanka 23.15 Poročila 23.30 Šport 23.35 Vreme 23.40 Sedmi pečat: Corpus Christi, poljsko-francoski film 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik 02.25 Sobotni Dnevnikov izbor 02.35 Utrip 02.45 Šport 02.55 Vreme 03.00 Napovedujemo

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40

04.00 Info kanal 07.00 Spomini, prof.dr. Miloš KobalBorut, 1. del 09.35 Vrtičkarji, Čaj 10.05 Vrtičkarji, Športnik 11.00 Kajak-kanu na mirnih vodah evropsko prvenstvo 12.30 Katar 2022, Fifina magazinska oddaja 13.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne polfinale, skupine 16.00 Nogomet - evropska liga, pregled sezone 17.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne polfinale, skupine 20.05 Čistilci, koprodukcijski dokumentarni film 21.40 Zvezdana 22.35 Jan Plestenjak s Simfoniki, koncert iz Križank 00.30 Videotrak 01.25 Info kanal

04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip, Judovskokrščanski dialog 07.15 Koda, Novela stanovanjskega zakona prinaša več najemnih stanovanj 07.40 Ugriznimo znanost, Skalni podori 08.10 Glasbena matineja: Musica creativa, Slovenski mladinski pihalni orkester, Nataša Zupan in Gašper Salobir 08.45 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Resolution na Havaje, potopis 09.55 Vrtičkarji, Očka zdaj iščemo 10.25 Vrtičkarji, Zelena mafija 10.55 Vrtičkarji, Kdo je glavni 11.40 Ambienti 12.30 Slovensko olimpijsko stoletje 13.00 Slovensko olimpijsko stoletje 14.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, tekma za 3. mesto, skupine 17.00 Judo, svetovno prvenstvo 18.30 Kajak-kanu na mirnih vodah evropsko prvenstvo 19.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, finale, skupine 21.30 Žrebanje Lota 21.55 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 finale, let 22.50 Zvezdana 00.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.20 09.35 10.00 10.50 11.45 13.55 14.10 15.20 15.35 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 22.10 00.20 02.15 03.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris. Ruby Mavrica, ris. Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Peter Pan, ris. Mia in jaz, ris. Grozni Gašper, ris. Pirati iz soseščine, ris. Power Players junaki, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 26. del Betty v New Yorku, 1. sez., 27. del Večer, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Preverjeno, ponovitev Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Počutim se lepo , ameriški film Ljubezen in druge droge, am. film Žurerki na poti, angleški film Maškarada, slovenski film Pavza!

08:30 08:55 09:00 09:40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Izbrano iz arhiva: 30 let Teritorialne obrambe Slovenije, 1998 Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Informativni program 45 Graška Gora poje in igra, 2001, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Zvezdica Zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Ponoči nikoli ne veš Spoznajmo jih … Asja Šoster Farasin, violina, GŠ Velenje Dotiki gora: Grmada na Dobrovljah Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2854. VTV magazin Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žeronder, kitarski duo, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Pozdrav soncu, Vinska Gora 2007, posnetek prireditve ob dnevu bele palice, 2. del Popotniške razglednice: Kuba Festival Brežice, 1997: Musica ad Rhenum Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

11:00 12:30 12:55 13:30 14:45 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:25 18:35 18:40 19:00 19:10 19:20 20:00 20:30 20:35 21:45 22:40 23:30 23:55

07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.45 08.55 09.05 09.15 09.20 09.35 09.45 10.00 10.10 10.20 10.40 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.30 15.30 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.00 21.55 22.20 23.20 23.30 23.55 00.10 00.20 00.35 00.50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.20 09.35 10.00 10.50 11.40 12.30 13.30 13.45 15.25 15.40 17.30 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.15 01.25 03.10

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40 14:55 17:30 17:55 18:00 18:15 18:35 18:40 19:40 19:55 20:00 21:05 21:10 21.55 23:25 23:55

Ava, Riko, Teo, Opica oponašalka Niko, Ohlajanje Timi gre, Skočimožek Trala trali, Pokvarjena tipka Mucika, Svetovni rekord Ezopovo gledališče, Sladkarije Nespametna lisica, Nejko, Nejko nekaj izgubi Pujsa Pepa, Kraljična Pepa A veš, koliko te imam rad, Deževni dnevi Mali Timotej, Požrešne alge Sovice, Čebelje brenčanje Knjiga o džungli, Človek Simon, Nočem v bazen Kalimero, Menjava igrač Šola za pošasti, Hišica na drevesu Dinotačke, Kar je bilo napoti Nejko, Nejko mora nekam iti Tib in Tamtam, Kolcanje Vrtne prigode, Enkratna Erika, Skrivnostno topljenje Bacek Jon, Lisica pod krinko Govoreči Tom in prijatelji, Varuška Tom Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Slepi potniki, norv. otr. nad. Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Stava, norveška otroška nad. Ozare Obzorja duha, Celjski škof Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Elena iz Arbusa Prvi dnevnik, šport, vreme Prifarci slavijo 30, 1. del koncerta Čez planke, Gruzija Otok zoprnežev, nizozemski film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Capri in Sorrento, obali, kulinarično-popotniška odd. Šola za pošasti, Šolska inšpektorica Frfra in Cufek, Plezalne vragolije Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Leteča Holandca, nizozem. nad. Intervju, Viljem Leban Poročila, šport,v reme Kavčičev Zapisnik o dachauskih procesih, dokumentarni film Za lahko noč: Mladi slovenski balet, Gusar, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yujin Muraishi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris. Ruby Mavrica, ris. Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli: Varno v prometu WheeWheels: Gasilci iz vesolja Peter Pan, ris. Mia in jaz, ris. Grozni Gašper, ris. Pirati iz soseščine, ris. Power Players junaki, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 28. del Betty v New Yorku, 1. sez., 29. del Betty v New Yorku, 1. sez., 30. del Pavza! Vaše zdravje, naša skrb Alvin in veverički, sinhronizirani animirani film Vaše zdravje, naša skrb Ko zorijo jagode, slovenski film Takle mamo, 1. sez., 22. del Zadovoljna 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Ljubezen ali slava, ameriški film Polnočna posebnost, ameriški f. Smrt na pogrebu, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2853. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2854. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Graška Gora poje in igra, 2001, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 21 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Janja Teržan, petje, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, Martin Strel Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot, GŠ Velenje Festival Brežice, 1997: Modus Vivendi Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

7. junija

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 16.00 16.10 16.15 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.50 01.15 01.45 02.00 02.05 02.10

Utrip Zrcalo tedna Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko si razkrila svojo skrivnost Obzorja duha, Celjski škof Vrtičkarji, Mene za župana Naveza, Gorniški vzpon, dokumentarno-izobraževalna oddaja Intervju, Viljem Leban Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Pršice S-prehodi, Jernej Šček, profesor in filozof Dober dan, Koroška Timi gre, Lutka Šola za pošasti, Hišica na drevesu Muk, Vaško praznovanje Ribič Pepe, Otroški strahovi Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Sončni raj, kmetovanje in turizem Mandi, Pod morjem Nejko, Nejko je varuška Simon, Pravi očka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Podoba podobe Glasbeni večer: Carmina Slovenica in Chorus intrumentalis - Adiemus Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.00 Poletno jutro 13.00 Prisluhnimo tišini, izobraževalnosvetovalna oddaja 13.30 Mama je ena sama, slovenska dokumentarna povest 14.20 Ljudje in zemlja 15.15 #Zelena generacija/Young Village Folk, Elena iz Arbusa 15.40 Drage moje tovarišice kuharice, dokumentarni film 17.00 Judo, svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte 18.50 Videotrak 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka 21.10 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.), britanska dokumentarna serija 22.05 Podjetno naprej, Sončni raj, kmetovanje in turizem 22.35 Uvajanje 22.55 Nihče ni rekel, da te moram imeti rad 23.15 Gaganje 23.30 Zlata verižica 00.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 10.55 12.00 12.55 13.10 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.25 00.20 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 96. del Usodni diamanti, 1. sez., 97. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 65. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 66. del Čista desetka, 1. sez., 12. del TV prodaja Preverjeno, ponovitev Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 19. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 98. del Usodni diamanti, 1. sez., 99. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 68. del Dobri zdravnik, 4. sez., 7. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 23. del Črni seznam, 6. sez., 12. del Slepa pega, 5. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro 10:15 2854. VTV magazin 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 45 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice 18:05 LEPOTE SVETA: Kitajska, 2. del 18:35 Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v Mestni občini Velenje 21:00 Regionalne novice 21:05 Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje 21:10 Izbrano iz arhiva: Informativni program 46 21:50 Izbrano iz arhiva: Glasbeni gost: Veter 21:45 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:40 Nočni program

Sreda,

8. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 11.00 11.30 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.00 15.15 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.15 01.40 02.10 02.25 02.30 02.35

04.00 10.00 11.15 13.15 14.00 15.00 17.00 18.30 19.20 20.00 23.00 00.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.00 10.05 10.55 12.00 12.55 13.10 13.40 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.35 00.30 01.30 02.00

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko si mi primazala zaušnico, italijanska nadaljevanka, 1. sezona Podoba podobe Vrtičkarji, Bankovec za pet jurjev Naveza, Alpinistični vzpon, dokumentarno-izobraževalna oddaja Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Strela z jasnega Duhovni utrip, Judovskokrščanski dialog TV-izložba Kanape - Kanape, oddaja za mlade Timi gre, Mojster Timi Žanov svet, Deževni dan Nejko, Kljunaš išče sostanovalca Firbcologi, O policiji, uniformah in čokoladi Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, Živalca Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka Ukrajinska industrija rojevanja otrok, finska dokumentarna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, prof.dr. Miloš KobalBorut, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Poletno jutro Alpe-Donava-Jadran Televizija in kulturna dediščina, dokumentarni film Tenis - odprto prvenstvo Francije, četrtfinale Judo, svetovno prvenstvo Skodelica kave, dokumentarni film Videotrak Ogrožena mesta, New York, francoska dokumentarna serija Kaj govoriš? So vakeres? Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 98. del Usodni diamanti, 1. sez., 99. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 67. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 68. del Dobri zdravnik, 4. sez., 7. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 20. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 100. del Usodni diamanti, 1. sez., 101. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 69. del Dobri zdravnik, 4. sez., 8. del Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 6. sez., 13. del Riviera, 2. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro 10:15 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v Mestni občini Velenje 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Izbrano iz arhiva: Informativni program 46 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 47 18:35 Spoznajmo jih … Maruša Lavrinšek, violina, GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2855. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Komen 20:50 Izbrano iz arhiva: Pozdrav soncu, Vinska Gora 2007, posnetek prireditve ob dnevu bele palice, 2. del 22:00 Spoznajmo jih … Maruša Lavrinšek, violina, GŠ Velenje 22:10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

9. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 10.55 11.30 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.20 15.35 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.35 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko se je vrnil Gianluca, italijanska nadaljevanka, 1. sezona Koda Vrtičkarji, Ribice prijemljejo Sir s sedmimi skorjami, dokumentarno-izobraževalni film Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Živjo, rada te imam, ameriška nadaljevanka, 5. sezona Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Brezovica pri Ljubljani Poročila ob petih Šport Vreme Družbeni fenomeni, Selfi 50 knjig, ki so nas napisale, Bojan Kraut: Strojniški priročnik Slastne medvedje zgodbe, Stric pozdravlja, Slastni medvedji recepti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Preživeti poletje, litovski film Scout, kratki igrani film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, dddr. Mira Delavec Touhami Družbeni fenomeni, Selfi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.30 Kanape - Kanape, oddaja za mlade 10.00 Poletno jutro 12.00 Ambienti 12.45 Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Capri in Sorrento, obali, kulinarično-popotniška oddaja 13.30 Vikend paket 17.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, četrtfinale 20.05 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020. Avstrija, evrovizijska glasbena koprodukcija 20.10 Eno leto v življenju koreografa Jirija, Kyliana, češki dokumentarni plesni film 21.05 Žrebanje Lota 21.15 Moje mnenje 22.10 Ku'damm 59. nemška nadaljevanka 23.05 Baron iz province Žiga Zois, začetnik, razsvetljenstva na Slovenskem, dokumentarni film 23.55 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.00 10.05 10.55 12.00 12.55 13.10 13.40 14.10 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.30 00.25 01.25 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 100. del Usodni diamanti, 1. sez., 101. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 69. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 70. del Dobri zdravnik, 4. sez., 8. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 21. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 102. del Usodni diamanti, 1. sez., 103. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 70. del Dobri zdravnik, 4. sez., 9. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 7. del Črni seznam, 6. sez., 14. del Riviera, 2. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro 10:15 2855. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Izbrano iz arhiva: Informativni program 47 11:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, 18:05 ROBO TV 22 18:20 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 ŽUPAN Z VAMI: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN: Makeup, 2003 22:20 Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:50 Nočni program

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

3. junija 2021

MODERNDORFER, Vinko: Sončnica

VELENJE Četrtek, 3. junij 18.00 Muzej Velenje, Velenjski grad Trideset let brzostrelke MGV, odprtje razstave 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Sol solza, romantična drama, filmski paket Garrel, oče in sin: romantična drama V senci žensk, romantična komedija Zvesti moški (vse na voljo do 30. 6.)

ml – Mladina M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Vir: www.mladinska-knjiga.si Roman Sončnica je četrti mladinski roman večkrat nagrajenega in med mladimi bralci zelo priljubljenega pisatelja Vinka Möderndorferja – lepa, ganljiva zgodba o strpnosti, sočutju in premagovanju ovir. Ajda in Voranc sta najboljša prijatelja in sošolca. Vsak dan skupaj hodita v šolo in iz nje, družita pa se tudi v prostem času. Ajdina družina je premožna, a Voranc in njegova mama, ki živita mnogo bolj skromno življenje, sta pri njih vedno dobrodošla. Stanujejo na lepi ulici, ki jo kazi le sta-

Petek, 4. junij hljiv pa je Blodnjak pogube, labirint, ki je tako zapleten, da do danes še nihče, ki je vstopil vanj, ni več prišel ven … No, ne še. Kaj torej še čakate? Kar hitro gor! Tudi drugi del izjemno zabavne zbirke avstralskega avtorskega dvojca slavi domišljijo in kreativnost. Črno-bele ilustracije, ki ponekod dopolnjujejo, drugje nadomeščajo besedilo, so polne domiselnih podrobnosti, ki bodo k branju pritegnile še tako oklevajoče bralce.

12.45 Galerija Velenje Pouk v galeriji, možnost spremljanja učne ure velenjskih gimnazijcev 17.00 Muzej Velenje, Velenjski grad

3x trio, koncert komornih skupin s pihali GŠ Velenje 19.00 Galerija F-bunker (O)SAM-A, odprtje fotografske razstave Andreje Ravnak

Sobota, 5. junij 10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Andrej Kmetič, kantavtor 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Kickbokserka, mladinska drama (na voljo do 20. 6.) 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ne sprehajaj se no vendar čisto gola!, premiera Gledališča Velenje

Nedelja, 6. junij 10.00 Velenjski grad 5. kamišibaj festival

19.00 Prireditveni oder ob Vel. jezeru Profesor Kuzman mlajši, monokomedija Uroša Kuzmana

Ponedeljek, 7. junij

Sreda, 9. junij 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga, prijave: 03 898 25 55

17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku

Torek, 8. junij 18.00 Muzej Velenje, Velenjski grad Klepet pod arkadami: Neva Trampuš 19.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Večeri v amfiteatru: Pihalni orkester Zarja Šoštanj 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Naravni biseri Slovenije, potopisno predavanje Francija Horvata

Lunine mene

10. junija ob 12:53, prazna luna (mlaj)

To soboto nova premiera Gledališča Velenje

komično enodejanko francoskega mojstra vodvila Ne sprehajaj se no vendar čisto HINDER, Sarah Jane: Sgola! se člani Gledališča Velenje vračajo na oder Pozdravljeno, sonce! Jogijski pozdrav 5. junija – Od začetka korona krize času, vsi pošteno nasmejati in sprostiti. Tež- skorumpirani politiki in novinarji rumenesoncu za lep začetek soVelenje, imeli v Gledališču Velenje le malo prilo- kih, zamorjenih tem je povsod drugje že do- ga tiska. V genialni situacijski komediji se žnosti za ustvarjanje in uprizarjanje, kar pa volj,« je izbor teksta utemeljil režiser Romeo v komičnem stopnjevanju prepletajo tragidneva ra, zapuščena in razpadajoča vila. Nekega dne Ajda in Voranc na poti v šolo pred njo srečata nenavadno žensko s klobukom, v katerega so zataknjene sončnice. Čudno se premika, čudno govori in trdi, da je razpadajoča vila Anna njen dom. In zdi se, da o njiju ve stvari, za katere ne vesta niti sama. Le od kod se je vzela? In kdo pravzaprav je? Kako sploh živi? Po začetnem nelagodju se Voranc in Ajda z nenavadno starko zbližata, a to potegne za sabo plaz težav, ki razkrijejo tudi dolgo zadrževane skrivnosti.

GRIFFITHS, Andy: 26 – nadstropna hišica na drevesu

ml – Mladina 615 – Farmacija Vir: www.samala.si

Avtorica Sarah Jane Hinder, učiteljica joge in ilustratorka priljubljenih slikanic Joga za dobro jutro, Joga za lahko noč in Joga z žuželkami, nas v slikanici z veselimi, živobarvnimi podobami iz narave popelje skozi dvanajst klasičnih položajev jogijskega pozdrava soncu. Ta otrokom in odraslim ponuja priložnost, da se povežemo s svojim telesom in umirimo svoj um, preden se podamo v nov dan.

članov ni odvrnilo od odra. Nanj so stopili takoj, ko so jim razmere to dopuščale. Pa ne le zaradi sebe in svoje želje po ustvarjalnem druženju, temveč tudi zaradi občinstva, ki že z veseljem pričakuje začetek abonmajske sezone. »Absolutno smo si želeli uprizoriti komedijo. Prvič zato, ker smo v zadnjih nekaj sezonah našim gledalcem ponudili sicer odlične drame, drugič pa zato, ker se moramo po tem, kar smo doživljali v zadnjem

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

ml – Mladina P – Leposlovne knjige od 10. do 13. leta dalje Vir: www.miszalozba.com Andyjeva in Terryjeva sveže razširjena hišica na drevesu se zdaj ponaša s 13 popolnoma novimi nadstropji, vključno z dirkališčem, skejtersko rampo, areno za boje v blatu, breztežnostno komoro in sladoledarno, kjer robot Edvard Žličkoroki ponuja 78 različnih okusov sladoleda. Najbolj sr-

Kino znova v kinu Velenje, 6. junija – To nedeljo zastore ponovno dviguje Kino Velenje in občinstvo vabi na pravo kinematografsko izkušnjo v dvorani. Filmske projekcije rednega programa bodo na sporedu ob petkih ob 20. uri, ob nedeljah najprej ob 16. uri na otroški matineji in zvečer ob 20. uri na redni projekciji, ponedeljkovi večeri pa bodo rezervirani za art kino predstave Filmskega gledališča, ki se bodo začele ob 20. uri. To nedeljo, 6. junija, se bo ob 16. uri začel 'najsrečnejši film vseh časov', Troli na svetovni turneji, zvečer ob 20. uri pa letošnji oskarjevec – črna komedija Nažgani. Ponedeljkovo Filmsko gledališče bo ob 20. uri postreglo z odličnim dokumentarcem Zakaj skačem. Kino Velenje pa ostaja tudi na spletu, kjer lahko filmofili skrbno izbranemu filmskemu programu sledijo na spletni platformi, dostopni na spletni

strani kino.velenje.si, pod zavihkom Kino na spletu.

Klepet z Nevo Trampuš Velenje, 8. junija – Na prvem ponovnem Klepetu pod arkadami bodo velenjski muzealci gostili Nevo Trampuš, dolgoletno velenjsko kulturno delavko, ki je dejavna predvsem na področju folkloristike. Z možem Milanom sta leta 1971 ustanovila Šaleško folklorno skupino Koleda. Dolga leta je zbirala ljudske plese, zaposlena je bila v Zvezi kulturnih organizacij Velenje, od leta 1998 do upokojitve leta 2002 pa je bila vodja velenjske območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zdaj vodi krožek italijanščine na Univerzi za III. življenjsko obdobje Velenje. Klepet pod arkadami z Nevo Trampuš se bo začel v torek, 8. junija, ob 18. uri na Velenjskem gradu. 🔲

KINO spored TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Trolls World Tour, Sinhronizirana animirana glasbena pustolovščina, 90 minut (ZDA). Režija: Walt Dohrn Glasovi: Katarina Bordner, Klemen Bunderla, Neisha - Neža Buh, Gregor

Skočir, Tilen Artač, Saša Lešnjek, Alex Volasko, Srđan Milovanović, Jernej Kuntner, Matevž Mueller in drugi Nedelja, 6. 6., ob 16.00

NAŽGANI Drunk, komična drama, 117 min (Danska). Režiser: Thomas Vinterberg

Igrajo: Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen, Lars Ranthe, Magnus Millang Nedelja, 6. 6., ob 20.00

ZAKAJ SKAČEM The Reason I Jump, dok. film, 82 minut (VB, ZDA). Režija: Jerry Rothwell Ponedeljek, 7. 6., ob 20.00

Grebenšek in dodal, da je glede na razmere prednost tudi v manjši igralski zasedbi. Uprizorili bodo komedijo francoskega avtorja Georgesa Feydeauja, ki je pred dobrim stoletjem pisal komedije na račun takratne francoske politične scene. Kot vsaka dobra komedija nastavlja ogledalo družbi, zgodba pa je še kako aktualna. Začne se pri ljubezenskih težavah med možem in ženo, razvije pa se, ko v zgodbo vstopijo povzpetniki,

komični boj za neoporečno javno podobo, nesporazumi, nepredvidljive dogodivščine ter smešne in absurdne situacije. Velenjski gledališčniki bodo komedijo z naslovom Ne sprehajaj se no vendar čisto gola! po čistem naključju premierno uprizorili natanko na dan 100. obletnice avtorjeve smrti – v soboto, 6. junija, ob 19.30. 🔲

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

3. junija 2021

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Prednosti novih paketov NEO SVET • Obilna mobilna komunikacija kjerkoli in kadarkoli • Super hiter internet v vsakem trenutku • Napredna TV-izkušnja za vso družino

Ne spreglejte: povsem prenovljeni in posodobljeni prodajalni v Šaleku in Velenjki! Prodajalna MOBTEL

Interspar Šalek, Velenje | 041 703 699

Prodajalna MOBTEL

Velenjka, Velenje | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 14. junija 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Pariz bo svoje središče 'očistil' prometa Pariški mestni svet je potrdil načrt za drastično zmanjšanje prometa v francoski prestolnici do leta 2022. Načrt bi v celoti prepovedal promet v štirih centralnih departmajih, prednost pa bi tako dobili kolesarji, pešci in javni transport.

Med pandemijo je Parizu uspelo zgraditi na stotine kilometrov kolesarskih stez. Županja Anne Hidalgo je bila lansko leto ponovno izvoljena, in sicer ravno na podlagi obljube, da bo Pariz spremenila v '15-minutno mesto'. To preprosto pomeni, da bi prebivalci imeli lažji in hitrejši dostop do trgovin, šol in ostalih storitev. Vse v dosegu 15 minut – s kolesom ali peš.Tamkajšnji prebivalci, ki imajo svoja delovna mesta v štirih izbranih departmajih, bodo do svojih domov in podjetij še vedno lahko dostopali z avtomobili, medtem ko bo ves ostali promet prepovedan. Pariz je tako sledil nekaterim drugim mestom, kot so Madrid, Nantes in tudi Rim, ki so po-

membne dele mestnih središč namenili izključno pešcem, kolesarjem in javnemu prometu.

Katere aplikacije so krive za kratko avtonomijo telefona? Kratka avtonomija delovanja je stalno prisotna težava lastnikov sodobnih pametnih telefonov. Pogosto je avtonomija delovanja celo krajša od enega dneva. Ameriško podjetje pCloud, ki ponuja shranjevanje v oblaku, je raziskovalo, katere aplikacije pripomorejo k hitrejšemu praznjenju baterije. Presenetljivo je, da Facebook sploh ni na prvem mestu, njegov Messenger pa sploh ni na seznamu 50 aplikacij. Na prvem mestu najdemo priljubljeno fitnes aplikacijo Fitbit. Ta je tudi med mobilnimi aplikacijami, ki porabijo največ pomnilniškega prostora, čeprav aplikacija ni bila zasnovana za ta namen. Na vrhu seznama največjih 'morilcev' baterij sta Skype in Uber. Nič manj nedolžna niso družbena omrežja in še nekatere druge aplikacije: Facebook, Instagram, Snapchat, WhatsApp, YouTube in LinkedIn. Te aplikacije v povprečju v ozadju 'zavrtijo' 11 procesov, ki jih uporabnik ne vidi, med njimi pa večinoma (napačno) uporabljajo tiste, ki 'porabijo' največ baterije, in sicer spletno kamero, sistem za določanje lokacije, mikrofon in brezžično povezavo (Wi-Fi).

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 24. do 30. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. do 30. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

24 ur ČETRTEK, 3. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 4. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 5. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 6. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 7. junija

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 24. do 30. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 24. do 30. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 8. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 9. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

3. junija 2021

mali OGLASI ŽIVALI JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675. BIKCA RJ, starega 14 dni, prodam. Gsm: 051 314 306. DVE TELIČKI, pasme Limuzin, težki 140 kg, prodam. Gsm: 031 640 369. NESNICE, rjave, grahaste, črne, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo in peteline, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 6. 6. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče,

Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

GUBELIN – Zadnja večerja, velikost 103x70cm v okvirju, prodam. Cena 50 €. Gsm: 031 553 743.

RAZNO

SEDEŽNO GARNITURO, lepo ohranjeno, raztegljivo, podarim. Gsm: 041 720 605.

KOSILNICO Laverda z akma motorjem, prodam. Ima kordonski izvod, nove gume, zelo lepo ohranjena. Gsm: 041 863 141. KOCKE sena, žganje in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874. SENO in okrogle bale, prodam. Gsm: 041 905 999

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 5. 6. in nedeljo, 6. 6. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 85 ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

VET. POSTAJA

PODARIM

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Mleto telečje meso ➜ 10,90 € za kg

Akcija velja do 8. 6. 2021!

Na EKODAR.si

03 898 17 50

INFO 041 843 276 (Anže)

PLAČILO TAKOJ!

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Odkup hlodovine, plačilo takoj!

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo z objavo.

SMRTI • • • •

Chromy Dragica, roj. 1927, Velenje, Koželjskega ulica 3 Škoflek Franc, roj. 1957, Šoštanj, Koroška cesta 18 B Bandalo Urška, roj. 1972, Velenje, Goriška cesta 44 Hertarić Mirko, roj. 1955, Velenje, Stari trg 30

Nagrajenci velike nagradne križanke »Center Interspar Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 20. maja 2021, so: • •

Do 8 številk zastonj!

EKO goveja pljučna ➜ 25,00 € za kg EKO goveja hrenovka ➜ 10,50 € za kg

Naročniki imate 50 % popust.

GIBANJE prebivalstva

AKCIJA EKOLOŠKEGA GOVEJEGA MESA!

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

•

Sandra Razdevšek, Cesta v Bevče 46/a, 3320 Velenje; Vesna Lašič, Zgornji Kamenščak 10/a, 9240 Ljutomer; Blaž Drobnak, Titova 94, 4270 Jesenice.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za prevzem praktične nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitve gesel: ŠALEK VELENJE, CENTER INTERSPAR, PARKIRIŠČE

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Zapustila nas je draga žena, mama, oma, sestra in teta

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

IVANKA MEDVED 17. 6. 1936 – 24. 5. 2021

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

iz Raven pri Šoštanju

POGREBNA SLUŽBA

In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih!

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste čutili z nami in ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala pogrebni službi Usar, govornici ge. Sovič, pevcem iz Raven, kvartetu trobil, praporščakom, g. Pribožiču in g. Linasiju za opravljen obred slovesa. V svojih srcih jo ohranite v lepem spominu. Vsi njeni

www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SLOVO Poslovila se je os našega življenja

V SPOMIN

CILKA PLANINC Nič ni večnega. Nič. Nič. Sonce je razbleščalo svoj sijaj, odšlo je čez grič. Zvezda je bila. Ni je nazaj. (S. Kosovel)

9. 10. 1936 – 25. 5. 2021

ROBERTU DOLINŠKU

K zadnjemu počitku smo jo pospremili 28. maja, na rojstni dan njenega ljubega moža Stanka. Po osemnajstih letih sta spet skupaj. Nekje tam za mavrico.

poveljniku PGD Bevče

(1970 – 2021)

Bila te je ena sama ljubezen. Vedno boš naša. Vsi tvoji

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

Naš čas, 3. 6. 2021, barve: CMYK, stran 24

Pričelo se je samotestiranje dijakov V šolah morajo zagotoviti varno okolje in upoštevati ukrepe, ki bodo poskrbeli za čim boljši nadzor nad širjenjem okužbe – Testov za dijake imajo na Šolskem centru Velenje dovolj – Postopek samotestrianja ni zahteven, tudi navodila so jasna Jasmina Škarja

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje 14. maja 2021 odobrila uporabo testov za samotestiranje. Ob tem je bila sprejeta odločitev, da se samotestiranje začne že v tem šolskem letu. Samotestiranje poteka v domačem okolju, kar je z logističnega vidika lažje, saj otrok, če je pozitiven, ostane doma. S tem bodo opolnomočili dijake in učence, da bodo tudi sami lahko vplivali na potek epidemije.

pomore k odkrivanju pozitivnih primerov. Dijaki so po video predstavitvah obveščeni, kako testiranje poteka, vsi koraki so nazorno prikazani, prejeli so tudi navodila, zato verjamem, da bo interes kmalu večji. Mogoče tudi zaradi same radovednosti, da bodo videli, kako je to. Smo pa resda teste dobili v času, ko so se v šolo vrnili vsi dijaki, dijaki zaključnih letnikov pa so šolanje zaključili. Če upoštevamo še to, da se epidemiološko stanje

sem se odločila za samotestiranje. Moram reči, da sam postopek ni zahteven, tudi navodila so jasna. Interes v našem razredu je velik, tudi ideja o samotestiranju nam je všeč. Dobili smo hitre teste, gre za dokaj hitro testiranje. Moram reči, da pred odločitvijo ni bilo veliko razmi-

Kadar bo število okužb manjše, bo tudi zanimanje za testiranje manjše

Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik o samotestiranju pove, da se mu zdi smiselno, saj se bodo tako vsi skupaj lahko bolje pripravili na morebitno samotestiranje v jesenskem času. »Zavedamo se, da je zelo pomembno dijakom omogočiti šolanje v živo, zato moramo zagotoviti varno okolje in ukrepe, ki bodo poskrbeli za čim boljši nadzor nad širjenjem okužbe. Eden takih ukrepov je samotestiranje, ki ga uspešno vpeljujejo tudi številne evropske države. Zdi se mi, da bi, če bi bilo samotestiranje pogoj za pouk v šoli, bilo normalno, da bi se pred poukom dijaki enkrat tedensko testirali, ker bi to omogočilo, da so lahko pri pouku prisotni. Ker trenutno samotestiranje poteka prostovoljno, je smiselno, da ga opravijo doma. V primeru pozitivnih testov dijaki po pozitivnem samotestiranju naknadno opravijo še PCR test. Prepričan sem, da bo v prihodnje interes dijakov večji, saj samotestiranje precej pri-

Do konca šolskega leta v tajništvu dijaki prejmejo komplet petih testov, ki zadostujejo za tedne do konca šolskega leta. Nekaj se jih po debati z učitelji in sošolci naknadno odloči za samotestiranje.

umirja in izboljšuje in je število okužb manjše, posledično za zdaj ni toliko zanimanja. Jasno je, da kadar bo število okužb manjše, bo tudi zanimanje za testiranje manjše, dosti večje bi bilo, če bi se razmere zaostrile,« razmišlja direktor Šolskega centra Velenje.

So velenjski dijaki samotestiranju naklonjeni?

Brina Miklavžina, dijakinja 3. letnika splošne gimnazije: »Sama

šljanja. Všeč mi je, da lahko sama prispevam k izboljšanju stanja, da pomagam sebi in drugim«. Eva Lesjak, dijakinja 1. letnika Šole za storitvene dejavnosti: »S samotestiranjem lahko pripomoremo k izboljšanju stanja in zmanjšanju števila okužb. V razredu se je precej sošolcev odločilo za samotestiranje, ki

je zelo enostavno. Se mi pa zdi, da je strah, ki je povezan z virusom, med dijaki še vedno prisoten. Zavedam se, da nam, če bomo upoštevali predpise, si umivali roke, nosili maske in se držali distance, morebiti uspe virus do konca poletja zatreti in bomo lahko v novo šolsko leto jeseni zakorakali bolj sproščeno.« Nikolaj Nik Petrovič, dijak 2. letnika Elektro in računalniške šole: »Čeprav se sam nisem odločil za samotestiranje, se zavedam, da je dobrodošlo, vendar se mi zdi, da če se do sedaj nismo samotestirali, ne vem, kakšen smisel ima testiranje ob koncu šolskega leta, ko število okužb pada. Ne vidim problema, da se dijaki ne bi testirali, saj nekateri sošolci se, a se o tem v šoli med sabo ne pogovarjamo. Virusa pa se osebno ne bojim, čeprav ga 🔲 še nisem prebolel.«

Ko mladi prikolesarijo sveže ideje Šmartno ob Paki, 29. maja – Mladinski center Šmartno ob Paki in tamkajšnje društvo tabornikov rod Hudi potok sta minulo soboto v okviru Evropskega tedna mladih organizirala dogodek E(U)-xperience. Namen dogodka je bil med mladimi razširiti zavedanje, da imajo s prispevanjem pobud in aktivnim vključevanjem v družbo moč sooblikovati skupno prihodnost, poleg tega pa tudi promocija trajnostne mobilnosti in zdravega načina življenja. Organizatorji so pripravili kolesarski izziv, v okviru katerega so morali udeleženci na območju občine Šmartno ob Paki poiskati 9 kontrolnih točk. Na vsaki so morali z mobilnim telefonom prebrati QR kodo in opraviti dano nalogo, na osnovi katere so organizatorji preverjali njihovo znanje o podnebnih spremembah ter jih pozvali k prispevanju predlogov, ki bi dodatno pripomogli k varovanju okolja in izražanju pogledov na soustvarjanje evropske družbe. Poleg tega so imeli možnost podati ideje, ki bi jim omogočile kvalitetnejše druženje in preživljanje prostega časa v domačem kraju. V izzivu je sodelovalo 14 mladih, od katerih si jih je 10 izposodilo električna kolesa (priskrbel jih je mladinski center), ostali pa so sodelovali z lastnimi kolesi. Ob koncu so izvedli skupinsko razpravo, vezano na osrednje sporočilo letošnjega Evropskega tedna mladih Naša prihodnost je v naših rokah, in izdelali dokument z zbranimi predlogi in stališči, ki ga bodo predali lokalnim odločevalcem. Podelili so tudi nagrade, in sicer tekmovalnemu paru, ki je na osnovi opravljenih nalog zbral največ točk, ter najhitrejšemu tekmovalcu na hitrostni etapi.

Janko Pogorelčnik: Samotestiranje, ki ga bodo dijaki izvajali vsakih sedem dni, bo potekalo prostovoljno in v domačem okolju. Testirajo se tisti dijaki, ki še niso preboleli covida-19, tisti, ki so ga že in je od okužbe minilo več kot šest mesecev, in tisti, ki niso bili cepljeni. Za samotestiranje morajo biti učenci zdravi, brez znakov akutne okužbe dihal ali prebavil.

Naj mesto cveti Organizatorji akcije Velenje, mesto cvetja ponovno pozivajo k ocvetličenju balkonov in teras, okolice stanovanjskih hiš, kmetij, pa tudi blokov, gostinskih in raznih drugih poslovnih lokalov ter gospodarskih objektov »Z akcijo Velenje, mesto cvetja že vrsto let spodbujamo lokalno prebivalstvo, da ocvetliči svoje domove, bodisi manjše dele, kot so balkoni, bodisi okolico tako individualnih kot večstanovanjskih objektov, in s tem poskrbi za zeleno ureditev mesta. Tako skupaj ustvarjamo tisti biser šaleškega prostora, ki ga lahko oglašujemo kot urejeno, zeleno, ocvetličeno mesto, v katerem se mi, prebivalci, dobro počutimo, privlači pa tudi obiskovalce,« je predsednica Turističnega društva Velenje Nataša Dolejši predstavila namen vsakoletnega tekmovanja v urejenosti zunanjega bivalnega okolja v Mestni občini Velenje, ki ga društvo prireja skupaj z MOV, Zavodom za turizem Šaleške doline in PUP Velenje in tako spodbuja prebivalce k zasajevanju zelenih in cvetočih rastlin na balkone in terase, v okolice hiš in kmetij, blokov, pa tudi drugih javnih

objektov na območju občine. Pri tem ne gre le za estetiko. Zeleno in cvetoče bivalno okolje ima celo vrsto pozitivnih učinkov. Ljudem v urbanem okolju omogoča stik z naravo in ukoreninja zavedanje o pomenu ohranjanja in negovanja zelenih

❱

Domiselna kombinacija različnih struktur, tekstur in barv v sozvočju z okolico je umetnina, ki jo komisija najbolj ceni.

površin ne le v neposredni okolici. Mehča ostre linije betonskega mestnega tkiva. S fotosintezo ustvarja boljši zrak in s senco ohlaja razgrete površine, tako pa zagotavlja boljšo klimo. Nenazadnje je gostoljubno tudi do

Tako kot med leti 2014 in 2017 je prvo mesto v kategoriji individualnih stanovanjskih objektov osvojila družina Koželj za Velenjskim gradom.

drugih bitij, na katera moramo biti bolj pozorni. »Mislim, da se ljudje premalo zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, odvisna od čebel. Zelo pomembno je, da imamo v neposredni bližini čebelnjakov dovolj medonosnih rastlin. S krčenjem zelenega prostora v mestih se krči tudi ocvetličeni del. Premalo se zavedamo, da imamo v našem prostoru poleg naše domače čebele kranjske sivke, ki svojo medičino nabirajo v radiju približno pet kilometrov od čebelnjaka, pa tudi tako imenovane divje čebele, ki ne gredo več kot pol kilometra od bivališča. Zato je smiselno saditi medovite rastline tako v urbanem okolju kot na

podeželju ter postavljati hotele za žuželke, ki jih naselijo divje žuželke in prinašajo v mestno okolje življenje,« je sogovornica osvetlila eno od mnogih dodanih vrednosti ocvetličenja mesta.

komisija izbrala finaliste, katerih dela bodo oktobra, ko bodo organizatorji priredili srečanje sodelujočih ob zaključku akcije, razstavljena v Vili Bianca.

Kategorijo Cvetje v čevljih so preoblikovali v likovni natečaj

»Pri zasaditvah v koritih se iz leta v leto bolj uveljavljajo jedilne rastline, torej zelišča, jagodičevje, rdečelistna blitev, nenazadnje solata. Očitno se vedno bolj zavedamo pomena samooskrbe in veselja ob tem, ko zaužijemo nekaj, kar smo sami pridelali,« odgovarja Nataša Dolejši in dodaja, da pri letošnjih trendih ni večjih sprememb. Sicer pa komisija bolj kot zasaditev v skladu z zadnjimi modnimi smernicami

Pri lanski izvedbi akcije so zaradi epidemije zabeležili največji upad prijav v kategoriji Cvetje v čevljih, pri kateri komisija ocenjuje urejenost okolice vrtcev in šol. Z ozirom na razmere, v katerih je bilo negovanje gred in korit ovirano, so kategorijo preoblikovali v likovni natečaj na temo rož, med katerimi bo

Letošnji trendi?

🔲

Amadeja Koren

Akcija Velenje, mesto cvetja se bo uradno začela 19. junija, s prireditvijo Veselo v poletje, ki jo prireja Regijska turistična zveza Saška. Na tradicionalnem tekmovanju v urejenosti zunanjega bivalnega okolja lahko s svojimi predlogi sodelujejo občani MOV in lastniki objektov v MOV. Komisija si bo lokacije ogledala do konca avgusta. Svoje lokacije ali lokacije, ki so vam všeč, lahko prijavite na spletni strani cvetje-velenje.si, kamor lahko objavite tudi fotografije in začnete zbirati všečke, ali z dopisnico, ki jo najdete v Knjižnici Velenje, na recepciji v Vili Bianca, v PUP cvetličarnah in vrtnem centru Kalia. Opozorite na cvetoče in ozelenjene balkone in terase, lepo urejene okolice individualnih hiš, kmetij in ostalih objektov, kot so stanovanjski bloki, gostinski lokali ter gospodarski ali razni javni objekti.

opazuje pestrost struktur, barv, njihovo ujemanje z okoliškimi zasaditvami, tudi fasadami. »Na območju Velenja imamo nekaj fasad zelo močnih, živih barv, ki jih je potrebno z zasaditvami umirjati. Dodajamo torej več zelenih kot barvnih komponent. Široka barvna paleta in divje kombinacije so namreč naporne za oči,« je namignila, da k objektom v močnih barvah sodijo različni odtenki zelene in umirjeni toni. Objekti v nevtralnih, nežnih, pastelnih barvah pa si lahko privoščijo barvno bogato zasaditev, če se le odtenki med sabo ujemajo. 🔲

Tina Felicijan