22 2013

Naš čas, 6. 6. 2013, barve: CMYK, stran 1

V petek delno oblačno in deževno (11/25 °C), v soboto in nedeljo pretežno sončno (13/27 °C).

številka 22

1,80 EVR

četrtek, 6. junija 2013

Foto: Hans, BZ

V Velenju atletski miting leta

Milijardo 440 milijonov Novo vodstvo TEŠ je pripravilo oceno trenutnega stanja na investiciji šestega bloka. Ugotavljajo, da bo blok 6 za dobrih 140 milijonov dražji, kot je bilo zagotovljeno ob sprejemu državnega poroštva, zgrajen pa bo pol leta kasneje, kot je bilo predvideno.

Preizkus spretnosti mladih in starejših gasilcev ter gasilk (minuli vikend v Velenju in v Šmartnem ob Paki) je dokaz, da največja prostovoljna organizacija v Sloveniji zna in zmore pritegniti v svoje vrste različne strukture ljudi. Sploh društva iz Šaleške doline delujejo kot velika družina na področju izobraževanja, intervencij in tudi gasilskih tekmovanj.

Kradejo kot srake Milena Krstič – Planinc

Vlomi se vrstijo. Vse se spreminja, le vlomilci ostajajo enaki.

Ko jih statistika na tem območju primerja z lanskoletnim obdobjem, zaključi, da v Velenju in Šmartnem ob Paki ni drugače, kot je bilo lani v enakem odboju. Čeprav je občutek ob prebiranju modro-bele kronike v tem časopisu drugačen.

Tako mislim

5

Velenje 4. junija – Razpoloženje na tribunah in ob stadionu, prizorišču letošnjega že 18. atletskega mitinga v počastitev rudarjev (je tudi največji letošnji miting v Sloveniji) je bilo takšno, kot si ga organizatorji športnih dogodkov lahko samo želijo. Noč je bila prijetno topla, ljubitelji atletike so povsem zapolnili tribune in pod reflektorji tekmovalce tudi navdušeno spodbujali. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bil to pravi atletski praznik.

Osrednja disciplina je bil met kladiva.

Primož Kozmus je zasedel drugo mesto (78,83 m) in tako kot na lanskih olimpijskih igrah v Londonu zaostal le za Madžarom Krisztianom Parsom (80,45). Snežana Rodič je slavila v troskoku (14,00 m) za edino slovensko zmago v osrednjih disciplinah mitinga.

Na edinem slovenskem mitingu, ki šteje za serijo Evropske atletske zveze (EAA) se je zbralo prek 200 atletov in atletinj iz 24 držav in štirih celin. V konkurencah z najmočnejšo tujo zasedbo sta bili drugi Marina Tomič na 100 m ovire (13,18) in Martina Ratej v metu kopja (58,54 m), tretja je bila Maja Bratkič v troskoku (13,53 m), četrta Nina Kolarič v skoku v daljino (6,30 m), peta sta bila Sabina Veit na 200 m (24,14) in Jan Žumer na 100 m (10,54), šesta pa na 1500 m Sonja Roman (4:17,07) in na 800 m Mitja Krevs (1:48,53).

V Šoštanju pa se je letos zgodilo že skoraj toliko vlomov kot lani v celem letu. V čem je Šoštanj drugačen? Kaj se je v Šoštanju zgodilo tako drugačnega, da izstopa? Vprašanji, s katerima bi se morali v Šoštanju ukvarjati tudi drugi, ne le policija. Ta bo storilce iskala, jih gotovo veliko tudi polovila, ne bo pa mogla poskrbeti za tisto, kar je na lestvici vrednot postavljeno visoko, občutek varnosti. Tisti, ki so bili že deležni vloma, pravijo, da je huje od pogrešanja predmetov vdor v njihovo zasebnost in občutek, da nisi varen. Nekateri še dolgo ne pridejo k sebi.

Najbrž je veliko število vlomov tudi posledica finančne stiske ljudi, ki se s krizo vse bolj poglablja, veliko – še vedno – pogojenih z načinom, kako priti do droge, a tolikšno povečanje le v enem delu nekdaj skupne občine?

Povsod pa vlamljajo v stanovanja, hiše, lokale, trafike ... Škoda, ki jo pri tem povzročijo, jih ne zanima. Všeč pa jim je vse: kartice, denar, televizorji, cigarete, računalniki, žgane pijače in pivo, meso, celo žvečilni ... Čeprav stoodstotne zaščite pred vlomilci ni, pa je dobro pred počitnicami vedeti, da vlomilce včasih s svojim ravnanjem na dom »povabimo« kar sami. Se še spomnite, kako smo pred leti, daleč nazaj, pisali listke in jih zatikali za vrata: »Smo na dopustu ... Trenutno nas ni.« Pa smo hitro spoznali, da ni pametno, da širni svet ve, da nas ni. Danes počnemo enako. Ne sicer z listkom, zataknjenim za vrata, ampak s sporočili na telefonskih odzivnikih, elektronski pošti … Vse nevarnejše postaja tudi vse pogostejše objavljanje aktivnosti na spletnih socialnih omrežjih.

7

Zato je prav, da se zavedamo, da nismo več tako brezskrbno varni kot pred desetletji in da je kanček denarja, če to seveda zmoremo, dobro nameniti tudi za takšno preventivo. Ključ do varnejšega življenja je pač tudi samozaščita. 

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 2

OD SREDE DO TORKA

2

6. junija 2013

Prvič zaznali padec števila receptov

V laboratorij le do 9. ure Šoštanj – Zdravstveni postaji Šoštanj se obeta sprememba delovnega časa diagnostičnega laboratorija. Odvzem in sprejem bioloških vzorcev bo pacientom omogočen vsak delovni dan »le« med 6.30 in 9. uro.

Zaposleni v laboratoriju bodo lahko v tem času naredili hitre teste, ki bi bili potrebni za klinično obravnavo »nujnih« primerov, po tem času pa le za paciente, pri katerih bi bilo čakanje na rezultate laboratorijskih preiskav do 11. ure tvegano. V centralnem laboratoriju Zdravstvenega doma Velenje bodo prinesene vzorce pacientov, ki bodo imeli oznako »nujno«, obravnavali prednostno in naročniku analiz rezultate zagotovili do 10. oziroma 11. ure istega dne. Če bodo potrebne nujne hematološke preiskave še isti dan, pa je pacient zamudil čas, ki je predviden za odvzem bioloških vzorcev, bo lahko te opravil v Velenju.

Lani je bilo v diagnostičnem laboratoriju Zdravstvene postaje Šoštanj obravnavanih okoli 4.500 preiskovancev, tedensko okoli 100. n mkp

Reorganizacija dela v laboratoriju Šmartno ob Paki – Znižanje stroškov, zagotavljanje kakovostnih rezultatov laboratorijskih preiskav, enakomerna obremenitev zaposlenih v centralnem diagnostičnem laboratoriju in zaposlenih v laboratorijih zdravstvenih postaj so osrednji razlogi, zaradi katerih se je vodstvo javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje odločilo za nekatere spremembe v delovanju diagnostičnega laboratorija v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki.

Po novem tu jemljejo biološke vzorce vsak dan le od 6.30 do 9. ure.

Ob tem poudarjajo, da odločitev za reorganizacijo dela v šmarškem laboratoriju pacientom v celoti upošteva zagotavljanje dostopa do laboratorijskih storitev.

Lani so v omenjenem diagnostičnem laboratoriju obravnavali približno 2400 preiskovancev oziroma blizu 50 na teden. n tp

Klopci bodo nadomestili Velenje – Novembrska vodna ujma je odnesla dve klopci ob peš poti ob Jenkovi cesti. Pešci in sprehajalci ju pogrešajo, v Mestni občini pa obljubljajo, da ju bodo zdaj, ko so obnovili najbolj kritičen predel ob Paki, nadomestili. Ni pa rečeno, dodajajo, da bosta stali na istem mestu, kot sta. Obenem s klopmi bodo postavili tudi koše za odpadke.

Znižala se je tudi prodaja zdravil brez recepta, močno je padla prodaja ostalih izdelkov, predvsem kozmetike Milena Krstič - Planinc

Velenje - Lekarna Velenje je javni zavod, ki opravlja lekarniško dejavnost na območju treh občin, mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. Osnovno poslanstvo je dobra preskrba s kakovostnimi, varnimi in učinkoviti zdravili ter skrb za njihovo pravilno uporabo. Dejavnost izvajajo v okviru šestih lekarniških enot, štirih v Velenju in po eno v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.

V Lekarni Velenje je zaposlenih 48 delavcev, od tega štirje za čas nadomeščanja dolgotrajnih odsotnosti. Direktorica mag. Sabina Grm izpostavlja, da veliko pozornosti namenjajo promociji zdravja. »To izvajamo tako ob svetovanju ob izdaji zdravil in ostalih izdelkov kot tudi v okviru preventivnih akcij. Te so zelo dobro obiskane, kar potrjuje, da se ljudje zavedajo pomena zgodnjega odkrivanja ogroženosti za razvoj bolezni,« pravi.

Kako pa upoštevate želje uporabnikov? »Med uporabniki smo izvedli raziskavo in največje zanimanje so pokazali za meritve sladkorja v krvi, meritve holesterola in krvnega tlaka. Ker so lekarne pomembno mesto za promocijo preventive v zdravju, bomo take akcije nadaljevali tudi v prihodnje.« Dostopnost?

»V zadnjih letih smo lekarniško mrežo na območju Velenja razširili z dvema lekarnama, Lekarno Cankarjeva in Lekarno Trebuša v Velenjki. S tem smo izboljšali dostopnost do naših storitev in raz-

stev. Ocenjujem, da je s takim številom lekarn, njihovim odpiralnim časom in dežurno službo prebivalcem omogočena dobra dostopnost do zdravil in naših drugih storitev.« Kako poslujete?

Mag. Sabina Grm: »Letos bomo prenovili Lekarno center.«

bremenili Lekarno Center, v kateri pa je zaradi bližine ambulant še vedno največji obisk. Trudimo se, da bi se ljudje odločali za obisk lekarn v bližini svojih domov.

V občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki glede na sedanja merila ni pogojev za širjenje mreže z dodatnimi lekarnami. Obe pa smo obnovili in posodobili po pravilih za opravljanje lekarniške dejavnosti. Vse naložbe smo pokrili iz lastnih sred-

»Kljub zaostrenim finančnim razmeram smo preteklo poslovno leto zaključili uspešno. Smo pa prvič zaznali padec števila receptov, nekoliko se je znižala tudi prodaja zdravil brez recepta, močno pa je padla prodaja ostalih izdelkov, predvsem kozmetike. Vse to je razumljivo, saj je kupna moč prebivalcev močno padla. Kot na drugih področjih tako tudi v lekarniški dejavnosti trenutno stanje ni najboljše zaradi zniževanja

stroškov za zdravstveno varstvo in s tem tudi za preskrbo z zdravili.« Jeseni se obetajo spremembe. Kakšne? »V septembru bodo poleg liste medsebojno zamenljivih zdravil uvedene terapevtske skupine, konec leta pa uvedba elektronskega recepta. Za paciente se stvari ne bodo spremenile. Še naprej jim bodo dostopna učinkovita in varna zdravila ter svetovanje za varno uporabo.« Počitnice se približujejo. Imajo v Lekarni Velenje mladi možnost opravljanja počitniškega dela, prakse? »Ministrstvo za zdravje je Lekarni Velenje na osnovi kriterijev dodelilo naziv Učni zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov srednjega strokovnega izobraževalnega programa farmacevtski tehnik in študentov univerzitetnega študijskega programa farmacija. Tako imajo študenti farmacije in dijaki srednje farmacevtske šole z našega območja možnost opravljati obvezno prakso in pripravništvo v bližini svojega doma. Z izjemo lanskega leta jim v skladu z možnostmi omogočamo tudi opravljanje počitniškega dela.« Načrti? »Letos bomo prenovili Lekarno Center, tako da bo uporabnikom lažje dostopna in bolj prijazna. Začetek prenove načrtujemo v avgustu, ko je najmanjši obisk lekarn, saj bo v času obnove ta lekarna zaprta.

Verjamem, da oskrba z zdravili ne bo motena, saj so na območju Velenja še tri lekarne.« n

n mkp

Namesto Kotnika Mikuževa Šoštanj – Draga Kotnika (Lista Draga Kotnika), ki mu je zaradi prestajanja zaporne kazni prenehal mandat svetnika v občinskem svetu, je v njem nadomestila naslednja z liste Zalika Mikuž. Mandat so ji svetniki in svetnice potrdili na začetku majske seje, tako da je to sejo lahko že tudi dejavno spremljala. Funkcijo svetnice bo opravljala do konca mandata.

Da se ne bomo priklanjali, moramo biti dovolj pokončni!

Ocenjeni moramo biti z več kot trojko - V Preboldu sneli zastavo - Upor v celjskem ZD - Še vedno tudi otvoritve, spoznavanje in sodelovanje - Razjasnitev?

Zalika Mikuž bo funkcijo opravljala do konca tega mandata. n mkp

Tehnične rešitve bo iskal odbor Nazarje - Svetniki Občine Nazarje na nedavni seji sveta niso potrdili investicijskega plana tamkajšnjega podjetja Energetika. Razlog za zavrnitev je bil sklep, ki so ga sprejeli udeleženci zbora krajanov Krajevne skupnosti Nazarje na začetku maja. Kot smo že poročali, so na njem obravnavali zahtevo tamkajšnje civilne iniciative po znižanju fiksnega dela cene daljinskega ogrevanja in tudi sprejeli sklep o 40-odstotnem znižanju omenjene cene.

Po daljši razpravi so svetniki oblikovali svoj sklep, in sicer naj bi do začetka prihodnjega meseca člani novoustanovljenega odbora v sodelovanju s podjetjem Energetika Nazarje poiskali ustrezne tehnične rešitve glede priključnih moči sistema daljinskega ogrevanja v večstanovanjskih objektih, kar bi posledično znižalo fiksni del cene daljinskega ogrevanja. V odboru naj bi bili vsi vpleteni – predstavniki upravljalcev blokov, stanovalcev, lokalne skupnosti in podjetja Energetika Nazarje. n tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Ko smo že pomislili, da smo vsaj nakazali izhod iz krize, so nas po glavi udarili novi podatki o padcu bruto družbenega proizvoda.

4,8 odstotka v prvem četrtletju, glede na enako obdobje lani, je hud udarec v naših stremljenjih, da čim prej zlezemo na zeleno vejo. In dokaz, da nas res čaka še težko delo. Táko za več kot trojko!

Kitajsko, očitajo kar pravo izdajo naših gospodarskih interesov. In s tem manjšo možnost zaposlovanja. Morda celo selitev proizvodnje.

Pa čeprav izdelujejo fotovoltaične izdelke, ki so cenjeni po mnogih evropskih državah, izjemne učinke dosegajo celo v ljubljanski megli. In v megli je to mesto pogosto. Tako ali drugače.

Kot prestolnica ali naše največje mesto.

In medtem ko nekateri pri nas pravijo, da je prav, da smo sprejeli predloge, ki nam jih je »ponudila« Evropska komisija, so tudi taki, ki pravijo, da je dovolj priklanjanja. Ali, kot bi rekli nekateri, še enkrat smo pred Evropo spustili zastavo na pol droga. Povsem, ne le na pol droga, pa so zastavo spustili v »sončni« družbi Bisol v Preboldu oziroma Latkovi vasi. Zaradi nas in Evrope. Zaradi naših predstavnikov, ki so »v Evropi« glasovali proti sprejetju ukrepov proti nesprejemljivi kitajski konkurenci za fotovoltaične komponente za pridobivanje električne energije iz sončne. V družbi, ki je prav pred kratkim odprla novo moderno proizvodnjo našim predstavnikom, ki so se priklonili Evropi, ki se boji spora z zelo oddaljeno a močno

Niso pa povsod težave le v gospodarstvu. V Celju že kar nekaj časa premlevajo, kdo bo vodil njihov zdravstveni dom. Mnogi so že pred pravim začetkom izbire »vedeli«, da bodo na to mesto imenovali celjsko »nogometašinjo« Alenko Obrul, predsednico UO NK Celje, ki je sicer zdaj zaposlena na Občini Štore. In to zato, ker naj bi jo podpirala prava stranka in »Občina«. Na seji sveta zavoda so jo res izbrali, vendar le člani iz »občinskih vrst«.

Zaradi tega so odstopili ostali člani sveta, zdaj so se z odprtim pismom celjskemu županu in svetnikom oglasili tudi zaposleni. Najbolj vse moti, ker izbrana kandidatka nima nikakršnih izkušenj v zdravstvu. Je pa tudi nekaj boljših kandidatov. Zato želijo, da mestni svet, ki mora

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

direktorico potrditi, dobro premisli o nastalem stanju in posledicah.

So se pa zadnji čas na srečo dogajale tudi prijetnejše stvari. V Šmarju, kjer so začeli obnavljati kulturni dom, so v krajevni skupnosti Šentvid odprli zadnji del obnovljene pomembne ceste, odprli so tudi kolesarsko stezo med Šmarjem in Belim ter tako že skoraj povezali svojo kolesarsko mrežo s podčetrško. Po tem, ko so se v Celju predstavila društva, ki so predstavljala narode z drugih območij, ki živijo v naši regiji, bo jutri v eni od celjskih osnovnih šol nastopila dramska skupina Društva Slovencev Triglav iz srbske Subotice. Ta skupina povezuje otroke slovenskih družin, ki živijo v Vojvodini. V Celje prihajajo na povabilo Društva Gimnazija Celje Center in Hiše kulture, ki želita še poglobiti sodelovanje s Subotico. Sodelujeta pa še z drugimi slovenskimi društvi po svetu.

Sodelujejo pa tudi mladi na meji s Hrvaško.

Mladi iz Bistrice ob Sotli, občine, ki zadnji čas zaradi različnih vzrokov sicer ne sodi več v celjsko regijo, so začeli z vrstniki iz hrvaškega Kumrovca izvajati projekt Evropska reka.

Projekt sofinancira Evropska komisija v okviru projekta Mladi v akciji, zajema pa več področij; ekologijo, kulturo in izobraževanje.

Zdaj, ko je končno nastopil junij, mesec rožnik, je že res čas, da se stvari tudi pri nas vendarle vsaj malo obrnejo na bolje. Da se bodo, po Prešernu, vremena Kranjcem le zjasnila. V vseh pomenih! nk

P.S.: Bisol je vendarle “zmagal”: v torek je Evropska komisija sprejela carino za kitajske “sončne” izdelke!

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

6. junija 2013

Naložba za prihodnost Podpisali še zadnjo izvajalsko pogodbo v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini vodovodno omrežje – Dela morajo biti končana do konca avgusta 2015 Tatjana Podgoršek

Velenje, 30. maja – Na priložnostni slovesnosti v vili Bianca v Velenju sta župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič kot predstavnik investitoric ter direktor na javnem razpisu izbranega podjetja Kolektor Koling iz Idrije Tine Vadnal podpisala še zadnjo izvajalsko pogodbo v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini – vodovodno omrežje. Vrednost pogodbe je 11, 5 milijona evrov, predvideva pa izgradnjo 43,5 kilometra magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Rok za izgradnjo je konec avgusta 2015.

Kaj zanima velenjske svetnike?

Bojan Kontič: »Čeprav poraba vode v zadnjih letih pada, to še ne pomeni, da smo lahko z zalogami in oskrbo zadovoljni, sploh če smo zazrti v prihodnost.«

zelo odgovorno pristopamo k izvedbi projekta.

Vse naše finance mu bomo morali prilagoditi, da bomo lahko sledili zahtevam. V dveh Delež, letih bomo morali namreč plačati za ki ga bo naložbo več kot milijon evrov brez morala plačati z vodo komaj 39-odDDV-ja, naš proračun pa je »te»majhna« občina stotna. Pridobili bodo žak« dobra 2 milijona evrov,« Šmartno ob Paki, znaša od 450 do 500 popuje povedal župan Občine Šmarveč kot milijon evrov brez lacijskih enot, hkrati tno ob Paki Janko Kopušar. pa bodo rešili še teZa podjetje Kolektor Koling DDV-ja ali 500 tisoč evrov žave z zagotavljanem – meni Tine Vadnal - je posel na leto, proračun pa pitne vodena v sušnih pomemben tudi zaradi referenc. je »težak« dobra 2 obdobjih še na nekaterih Dve leti, kolikor imajo časa za izmilijona evrov. drugih območjih, kjer so jih gradnjo vodovodnega omrežja, je doslej reševali s pomočjo gasilmalo, saj so deli trase zelo zahtevni, poskih društev. nekod se bo ob gradbišču odvijal še promet.

javnega vodovodnega omrežja komaj 39-odstotna.

Podstavek za obeležje pri lipi samostojnosti

Terezija Jaklič (SDS) je predlagala, da bi obeležje pod lipo postavili na višji podstavek, opozorila pa je tudi, da so robovi plošče zelo ostri, kar je lahko nevarno. Iz kabineta župana ji odgovarjajo, da so se za izdelavo podstavka že dogovorili, oblikovalca obeležja pa bodo prosili tudi za popravila robov. Potrudili se bodo, da bodo vse to uredili pred 20. junijem, ko bodo pri lipi pripravili slovesnost ob dnevu samostojnosti.

Redarji naj bodo bolj tolerantni

Mihael Letonje (samostojni svetnik) je predlagal, da naj bodo redarji med gradnjo na Gorici, ko primanjkuje parkirišč, bolj prizanesljivi. Na Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja pravijo, da to območje nadzirajo, vendar pa predvsem opozarjajo. Predvsem nadzorujejo intervencijske poti, parkirišča za invalide in šolske poti.

Smeti ob spomeniku v Starem Velenju

Franc Sever (SDS) je predlagal, da se pri spomeniku talcev v Starem Velenju, ob katerem stojijo smetnjaki, postavi nekakšna prepreka. Iz Urada za komunalne dejavnosti sporočajo, da bodo pripravili predlog ureditve in jo za tem tudi takoj udejanjili.

Bojan Kontič je kot predstavnik investitoric (občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) s Tinetom Vadnalom podpisal še zadnjo izvajalsko pogodbo v okviru 41,4 milijona vrednega projekta.

Pomemben projekt, velika finančna obveza

Kar četrtino cevovodov bo v okviru projekta celovite oskrbe zgrajenih na območju občine Šmartno ob Paki. Tu bodo namreč gradili povezovalni vod vodovoda in tako rešili večletne težave glede nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo. »Zavedamo se pomena naložbe, zato

Robert Bah (SMS) je opozoril, da cesta v Škalah pred dvema letoma ni bila ustrezno sanirana, saj se pesek s ceste spira v križišče, kar je nevarno. V Uradu za komunalne dejavnosti pravijo, da bodo pobudo za ureditev posredovali vzdrževalcu VOC pa tudi upravljalcu - Direkciji za ceste.

Milena Krstič - Planinc

Zaskrbljeni zaradi velikega porasta kaznivih dejanj zoper premoženje.

Aleksandra Kavčnika, nato pa so se posvetili poročilom.

Peter Tkalec je poročal o delu medobčinskega redarstva na ob-

n

n

V Šoštanju bi jih moralo skrbeti – Letos skokovit porast kaznivih dejanj zoper premoženje

V svet javnega zavoda osnovne šole Karla Destovnika Kajuha so imenovali tri nove predstavnike: Tjašo Rehar, Leonido Ojsteršek in

Cesta v Škalah ni sanirana

Izrazil je upanje o tvornem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in občani.

Za Komunalno podjetje Velenje, ki v projektu sodeluje kot pooblaščeni koordinator, pa izvedba 41,4 milijona vredne celotne naložbe pomeni – pravi direktor podjetja Uroš Rotnik – manj napak, manj popravil, manj stroškov in boljši poslovni rezultat.

Svetnikom še policija ni sledila Šoštanj, 29. maja – Šoštanjski svetniki so na majski seji tako hiteli, da jim celo policija ni sledila. Dobesedno. Komandir Policijske postaje Velenje mag. Iztok Mori, ki je svetnikom in svetnicam poročal o varnostnih dogodkih na območju občine, je potem »priznal«, da v podobnih situacijah nikjer niso prišli »na vrsto« tako hitro kot v Šoštanju.

Vsebinski del so začeli z dopolnitvijo odloka proračuna za letos.

Razlog za popravek pa je bila nujna obnova 450 metrov dolgega odseka ceste Skorno–Florjan. Z uvrstitvijo postavke v proračun si bodo olajšali pot do pridobitve sredstev oziroma posojila EKO sklada. Z dopolnitvijo odloka o prostorskoureditvenih pogojih za območje mesta Šoštanj pa so omogočili novogradnjo vrtca in možnost odstranitve obstoječih objektov, kjer bo vrtec stal.

Tone De Costa, SDS je vprašal, kdaj načrtujejo ureditev športnih parkov na območju nekdanjega bazena, kjer je nastala po odstranitvi ograje neugledna površina.

Iz Urada za družbene dejavnosti sporočajo, da v letošnjem proračunu niso uspeli zagotoviti sredstev za celovito ureditev tega območja.

Pridobili so že gradbeno dovoljenje za gradnjo skate parka in košarkaškega igrišča. Če bodo uspeli zbrati finančna sredstva, se bodo del lotili letos, drugače pa prihodnje leto.

Mag. Jurij Terglav, je predlagal, da se ohišje vseh radarjev obrne v nasprotno smer, tako kot so to storili na Cesti Simona Blatnika. Zlasti je to predlagal za stacionarni radar pri osnovni šoli Mihe Pintarja. Že na seji mu je župan Bojan Kontič povedal, da so to že storili, na ostalih lokacijah pa bodo te možnosti prav tako proučili.

»Končno konec zapletov glede izbire izvajalca.

Prvi razpis je bil razveljavljen, zaplet na drugem je prej kazal na to, da projekta ne bomo izvedli.

Danes brez večjega strahu podpisujem pogodbo o izvedbi zelo zahtevnega projekta, s katerim bo v občinah Šaleške doline zagotovljena varna, zanesljiva in trajnostna oskrba s pitno vodo za približno 45 tisoč prebivalcev doline, med katerimi bo 1730 takih, ki se bodo na javni vodovod priključili na novo. To je naložba za prihodnost in vsi bomo morali narediti vse, da jo bomo izpeljali v zastavljenih rokih,« je med drugim dejal Bojan Kontič. Po njegovih besedah bodo projekt izvedli nekoliko V ceneje, kot so načrtovali. Izobčini Šoštanj razil je tudi prepričanje, da bodo z naložbo bodo ob koncu ponosni največ pridobili krajani na naložbo, ki je lokalna krajevne skupnosti skupnost v naslednjem Ravne.

Tu je bila doslej desetletju sama ne bi bila pokritost oskrbe z vodo iz sposobna izpeljati.

Darko Menih, župan Občine Šoštanj, je dejal, da je lokalna skupnost dolžna zagotoviti svojim občanom nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo. Z izgradnjo vodovoda bodo to svojo obvezo izpolnili predvsem v krajevni skupnosti Ravne, kjer je pokritost oskrbe

Skate park in košarkaško igrišče

Radarji so obrnjeni!

Naložbe sami ne bi mogli uresničiti v naslednjem desetletju

Največ bo pridobila KS Ravne

3

močju občine Šoštanj v zvezi s problematiko in opravljenih ur. Povedal je, da so bili inšpektor za ceste, komunalni inšpektor, redarji in ko-

Policijska pisarna dobro obiskana Odločitev, da bo policijska pisarna v Šoštanju delovala namesto enkrat dvakrat na teden, se je pokazala za pravo. V 34 dneh jo je obiskalo 130 občanov (skoraj štirje na dan). Obisk pa bo gotovo še boljši zdaj, ko je ta opremljena tako, da lahko vodja marsikatero zadevo reši tam.

Pisarno pa bi bilo treba obnoviti. Policisti si želijo, da bi za to poskrbela Občina Šoštanj. V njihovih prostorih pisarna tudi obratuje. munalna inšpekcija lani na območju občine prisotni 839 ur. Glavnino redarji. Nadzori so bili usmerjeni na mesto Šoštanj in Topolšico, občasno pa so bili prisotni tudi na drugih lokacijah, odvisno od težav.

Novost je bila uvedba in nadzor na Aškerčevi 5, kjer so uvedli začasen prometni režim zaradi vpliva gradbišča bloka 6. Tako lahko stanovalci uporabljajo svoje parkirišče.

Redarji so nadzore v Šoštanju izvajali petkrat tedensko, izmenjaje dopoldan in popoldan in ob različnih urah. Izrekli so 173 opozoril in napisali 214 plačilnih nalogov.

Zelo pozorno so svetniki in svetnice prisluhnili poročilu o varnostnih dogodkih na območju občine v lanskem letu in letos do 25. maja; podal ga je komandir Policijske postaje Velenje. Vprašanj ali kakšnega

razmišljanja o tistem, kar je povedal, ni bilo slišati, čeprav je stanje v premoženjski kriminaliteti skrb vzbujajoče. Letos beležijo občuten porast.

Za primerjavo: če so lani v zvezi s tem obravnavali 120 primerov (od skupaj 200 kaznivih dejanj), so jih letos – v ne polnih petih mesecih - že 87! Kot je povedal komandir Mori, na drugih območjih Policijske postaje Velenje takega trenda ne beležijo.

Letošnja kriminaliteta je primerljiva z lansko. Področje javnega reda in miru ter prometa na območju je dobro, izstopa morda le to, da so se v lanskem letu začele kršitve »seliti« iz lokalov v stanovanja.

Policija je svetnike opozorila še na eno vprašanje, in sicer rast števila samomorov in poskusov samomora tudi na njihovem območju. n

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 4

GOSPODARSTVO

4

Davčne blagajne postajajo realnost Od 1. julija obvezne davčne blagajne – Z njimi proračun bogatejši za vsaj 21 tisoč evrov Velenje, 23. maja - Za več kot 90 tisoč obrtnikov in podjetnikov, ki poslujejo z gotovino in plačilnimi karticami, bo od 1. julija obvezna t. i. registrska oziroma davčna blagajna. Na njihovo uvedbo so se v Sloveniji pripravljali kar nekaj let, a sedaj bo postala realnost. Z njimi naj bi zmanjšali obseg sive ekonomije. Zagotovo se obrtniki in podjetniki na uvedbo davčnih blagajn že pripravljajo, na trgu pa je vsak dan več ponudnikov računalniških programov zanje. Mi smo se pogovarjali s skupino treh velenjskih zasebnikov, ki so združili moči in pripravili skupen produkt.

Izvedeli smo, da davčne blagajne za razliko od navadnih registrskih blagajn beležijo promet tako, da ga zavezanci pozneje ne morejo več prirejati, kar preprosto pomeni, da ga ne morejo več izbrisati. Podatki o prometu se zapisujejo v t. i. fiskalno kontrolno enoto, od koder jih ni mogoče izbrisati, kar davčnim organom omogoča boljši nadzor. Davčna uprava RS namreč ocenjuje, da se pri gotovinskem poslovanju letno utaji 130 milijonov evrov, davčne blagajne pa naj bi ta znesek zmanjšale za 21 milijonov.

Sistem davčnih blagajn že uporabljajo v več državah po svetu, med drugim tudi v naši bližini v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji, na

Hrvaškem. Povsod ugotavljajo, da je učinkovit. Verjetno pa se tisti, ki jih bodo morali imeti v svojih poslovalnicah od 1. julija dalje, v teh dneh nemalo ubadajo s tem, kje jih kupiti oziroma kako primerno nadgraditi računalniške blagajne, ki jih že uporabljajo. Zato smo se pogovarjali s tremi strokovnjaki iz Velenja, ki so na trg že dali svoj računalniški program za davčne blagajne.

Zanimalo nas je predvsem, kakšna je zakonodaja in na kaj morajo biti pozorni vsi zavezanci.

Učinkovito ni vedno drago

»Če je vojna, je vojna za vse«

Tako nam je zatrdila ena od sogovornic, ki smo v centru Velenja opravili kratko anketo o uvedbi davčnih blagajn za vse, ki poslujejo z gotovino, predvsem gostince, frizerje ipd. Zanimivo je, da so mnogi imeli zelo jasno mnenje, dokler so mislili, da je anketa anonimna. Z objavo slike in imena pa se niso strinjali. Tako nam je lastnica manjšega gostinskega lokala povedala, da je že nadgradila svojo blagajno, vendar se ji zdi njihova uvedba napačna. »ne zdi se mi prav, ker država stiska le male podjetnike, velikih pa sploh ne zna izterjati. A prav tam se obračajo tako veliki denarji, da si sama o njih niti razmišljati ne upam. Tako pa bo tudi zaradi teh blagajn propadlo še več manjših dejavnosti, tudi gostiln. In potem bo država pobrala še manj kot je

Tatjana Podgoršek

Dejan Molnar, Bruno Podvinšek in Jure Meh so združili moči in skupaj izdelali program za davčne blagajne.

zakonom. To pa mora zagotoviti proizvajalec programa,« izvemo. Bruno Podvinšek doda, da je bilo po prvih ocenah v Sloveniji 70 tisoč zavezancev, ki bodo 1. julija morali imeti davčne blagajne. Po zadnjih ocenah pa se je številka dvignila na preko 90 tisoč. »V zelo kratkem času smo uspeli izdelati računalniške programe, ki jih že tržimo. Bodoči uporabniki se že zavedajo, da nimajo več veliko časa.« Računalničar Jure Meh pa doda, da je največja prednost programa, ki so ga izdelali skupaj, da

doslej,« je menila. Dva od sogovornikov pa sta bila pripravljena javno deliti mnenje o uvedbi davčnih blagajn, ki naj bi onemogočile sivo ekonomijo, predvsem brisanje prometa.

Darja Mencinger, iz trafike 3, 2 na Cankarjevi ulici: »Prepričana sem, da je skrajni čas, da tovrstne blagajne uvaja tudi Slovenija. Imajo jih celo v državah, ki jih imamo za manj razvite od naše. Že od nekdaj v naši trafiki blokiramo vse, kar prodamo, niti cent ne gre mimo blagajne. Vse zavedemo in plačamo, tu ni brisanja. In tudi zato manjši podjetniki težko preživimo.

Druga zgodba je pri gostincih. Zdi se mi prav, da bodo po uvedbi teh blagajn morali plačati vse dajatve od prometa. Bogatenje na račun države, ki samo od nekaterih

Visokošolski izobraževalni program »Varovanje« ko bodo v študijskem letu 2013/14 začeli izvajati nov višješolski program Varovanje. Pri tem jim bodo pomagali priznani predavatelji, slušatelji, ki bodo uspešno zaključili študij, pa bodo pridobili naziv inženir/inženirka varovanja.

Simon Savski (levo) in Fadil Mušinović, strokovnjaka in predavatelja novega programa varovanja na Abituri

je enostaven za uporabo. »Deluje tudi na skromnejši, starejši strojni opremi, zato uporabnikom ni treba kupovati novih računalnikov. Tako bo njihov prehod na nove blagajne cenejši. Če program ni zahteven za računalnike, ni zahteven tudi za uporabnike. Lahko rečem, da smo se potrudili, da je tak,« pravi in prizna, da je konkurenca med ponudniki na trgu huda. Zagotovo pa je prav, da tisti, ki v teh dneh še izbirajo strojno opremo in program, vedo, da jim ni treba zapraviti veliko, da ustrežejo črki zakona. n bš

ni znala pobrati vseh dajatev, bo s tem končano. Vsaj upam. Če je vojna, naj bo vojna za vse.« Robert Jelen, nekdanji gostinec: »O uvedbi teh blagajn se je govorilo kar nekaj let. Po eni strani je prav, da ljudje ne bodo več bogateli na račun drugih. Kot bivši gostinec pa mislim, da je to tudi dodaten udarec zanje. Gostinstvo ni več zlata jama; če smo včasih rekli, da bodo ljudje še vedno imeli za »pir«, tudi če za kruh ne bo, to ne drži več. Promet upada, poznam kar nekaj gostincev, ki komaj preživijo iz meseca v mesec. Poleg tega sem prepričan, da tisti, ki so se šli sivo ekonomijo doslej, ne bodo nehali. Našli bodo način, da se izognejo plačilu nekaterih davkov.«

Abitura dopolnjuje program Celje, 30. maja – V izobraževalni ustanovi Abitura iz Celja se ponašajo z bogato dvajsetletno tradicijo v izobraževanju za potrebe gospodarstva v širši lokalni skupnosti. Svoj uspeh gradijo na kakovosti in stalnem uvajanju različnih novosti. Ta-

Največ vlog za naložbe mladih prevzemnikov kmetij Od januarja do maja oddali kmetje v Šaleški dolini za pridobitev nepovratnih sredstev vlog za več kot 1,1 milijona evrov– Delež pomoči od 40 do 70 odstotkov

DURS ocenjuje, da se pri gotovinskem poslovanju letno utaji 130 milijonov evrov

Dejan Molnar nam je povedal: »Predlogov z DURS-a je bilo več, saj se je vse skupaj odvijalo kar nekaj let. Letos je bila sprejeta zakonodaja, ki obvezne davčne blagajne v Sloveniji uvaja 1. julija. V naš program smo zakonodajo uspešno vključili, čeprav smo natančnejša navodila dobili šele aprila, saj davčna zakonodaja prej ni bila čisto dogovorjena. Blagajne bodo morali uporabljati vsi, ki poslujejo z gotovino in plačilnimi karticami, od gostincev do trgovcev. V zakonodaji točno piše, da morajo vsi zavezanci uporabljati program, ki je skladen z

6. junija 2013

Minuli četrtek so na temo »Kje smo z varovanjem danes in kako naprej – z outsourcingom ali lastno dejavnostjo?« že pripravili živahno okroglo mizo. Izraz outsourcing na področju varovanja v podjetjih predstavlja dilemo: ali naj

Andrej Geršak, direktor Abiture, in mag.

Breda Perčič, ravnateljica Abiture

varovanje opravljajo podjetja sama ali pa naj za to najamejo ustrezne varnostne službe.

Okrogle mize so se udeležili priznani strokovnjaki s področja varovanja, tako nekateri vodilni iz varnostih služb kot predstavniki MNZ in predavatelji.

Udeležence je najprej nagovoril direktor Abiture Andrej Geršak.

Okroglo mizo pa sta usmerjala dva vidnejša predavatelja s področja varovanja in tovrstne zakonodaje, Fadil Mušinović in Simon Savski.

Temeljne zaključke in sklepne misli z okrogle mize je strnila ravnateljica Abiture mag. Breda Perčič: »Da bi bila naša varnost ustrezna, potrebujemo ustrezne kadre. Slovenija sodi med varnejše države v Evropi, vendar zaradi vsesplošne gospodarske krize potrebe po varovanju skokovito naraščajo. Stroka mora biti povezana zaradi čim bolj celovitega pristopa na nacionalni ravni. Potrebno pa bo tudi prevetriti in sprejeti čim bolj ustrezno zakonodajo pri varovanju.« Udeleženci so si bili v nečem enotni: varovanje na ravni podjetja je vsekakor smiselno prepustiti ustreznim strokovnim službam. n Jure Beričnik

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oziroma Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je letos objavila dva razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev. Zanimanje za to obliko pomoči države med kmeti Šaleške doline je, vendar - pravi vodja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, izpostave Velenje, Lidija Diklič »... bi bilo lahko še večje, sploh pri naložbah. Razlogov za to je več. Poleg posledic krize je najbrž eden od teh ta, da morajo vlagatelji slediti v projektu zapisanim razvojnim ciljem in v petih letih doseči rezultate, ki so jih napisali v vlogi. Kmetje iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so zaprosili v letošnjih štirih mesecih za več kot 1,1 milijona evrov nepovratnega denarja. Odgovore na oddane vloge še čakamo.

Na osnovi izkušenj jih lahko pričakujemo do konca tega meseca oziroma junija.«

Na prvem 9, na drugem 2 vlogi

Kot je povedala Dikličeva, je v začetku leta Lidija Diklič: »Vabimo kmete, da izšel razpis za naložbe razmislijo o julijskem razpisu ter mladih prevzemnikov pripravijo potrebno dokumentacijo, da kmetij. Za ta razpis se bodo pravočasno oddali vloge.« je odločilo 9 kmetov iz Šaleške doline. Trije med njimi pričakujejo pomoč pri nakupu kmetijske mehanizacije (tovrstna vlaganja država spodbuja v višini 40 odstotkov naložbe), preostali pa so v vlogah navedli vlaganja v skladišča za krmo, za shranjevanje kmetijske mehanizacije, za posodobitev notranje opreme, ureditev dvorišč in dovoznih poti, dva vlagatelja pa za notranjo opremo (nakup molznega robota in opremo za napajanje telet). Pri tovrstnih vlaganjih znaša delež sofinanciranja 70 odstotkov naložbe. 50 odstotkov denarja od vrednosti naložbe pa država namenja za vlaganja v investicijsko-vzdrževalna dela na vodovarstvenih območjih. Za to obliko vlaganj so se odločili na eni kmetiji. »Kmetije, ki so oddale vloge za ta razpis, so predvidele vlaganja v višini 1,8 milijona evrov, pričakujejo pa lahko 939 tisoč evrov nepovratnih sredstev.« 15. maja pa se je iztekel rok za oddajo vlog na razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe v novih izzivih. Na voljo je bilo 8 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega je bilo 5 milijonov namenjenih podpori mlečne proizvodnje, preostali 3 milijoni evrov pa za druge dejavnosti, kot so reja krav dojilj, govejih pitancev, urejanje trajnih nasadov, rastlinska proizvodnja. Vlogo na razpis sta oddali le dve kmetiji iz Šaleške doline. Na eni so se odločili za posodobitev notranje fiksne in mobilne opreme za krave molznice, na drugi pa poleg tega še za izgradnjo koritastih silosov, postavitev pašnika, ureditev dvorišča ter dovoznih poti. Skupaj načrtujeta vlaganja v višini 221 tisoč evrov, pričakujeta lahko 99 tisoč evrov nepovratnih sredstev (delež podpore pri tem razpisu je namreč 60-odstoten). »Do začetka tedna je bil odprt še razpis pomoč mladim prevzemnikom za leto 2013. Razpisanih je bilo 5 milijonov evrov. Zanj smo prejeli 5 vlog, mladi prevzemniki pa lahko pričakujejo pomoč v višini dobrih 100 tisoč evrov za namene investicijskega vzdrževanja hlevov za govedo, skladišča za krmo in za nakup kmetijske mehanizacije.« Po navedbah Dikličeve se tukajšnji kmetje v manjši meri odločajo za vlaganja v dopolnilno dejavnost na kmetiji, od tega večino kmetov odvračajo predvsem administrativne zahteve.

Po informacijah naj bi pristojno ministrstvo julija objavilo še en razpis, in sicer za naložbe, namenjene mladim prevzemnikom kmetij, in za dopolnilne dejavnosti. n

Javni razpis za izbiro izvajalca Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je konec prejšnjega leta prijavila na razpis operativnega programa razvoja regij ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo projekt »Odvajanje komunalnih voda z območja Paške vasi do Slatin«. Prejšnji teden je prejela sklep o odobritvi sofinanciranja.

Ocenjena vrednost projekta znaša 950 tisoč evrov, od tega je iz namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko zanj odobrenih do 653 tisoč evrov.

Projekt predvideva izgradnjo črpališča in blizu treh kilometrov kanalizacijskega omrežja, ki bo potekalo po desnem bregu reke Pake od Šmartnega ob Paki do začetka Paške vasi. Na tej trasi bo na javno kanalizacijsko omrežje priključenih 30 hiš. Ta povezava bo v prihodnosti omogočila priključitev hiš na kanalizacijsko območje naselij Paška vas in Gavce.

Za izvedbo projekta je sedaj v pripravi javni razpis za izbiro izvajalca, projekt pa mora biti v skladu z razpisom končan do septembra 2014.

n tp

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

6. junija 2013

Blok šest bo »težak« milijardo 440 milijonov Dermola pa bi storili veliko, če bi se uspeli dogovoriti za krajše roke.

Zato so se z Alstomom in ostalimi izvajalci del na gradbišču že začeli pogovori o skrajšanju rokov končanja del in zagotovitve pridobitve uporabnega doInvesticijska bitev uporabnevoljenja čim bližje predvivrednost je ga dovoljenja se denemu roku (15. februar višja za dobrih namreč predvi2016).

140 milijonov deva poskusno »Na trenutno vrednost evrov obratovanje v čaprojekta je potrebno gledasu najmanj devetih ti kot na zatečeno stanje in te stroške lahko znižamo predvsem, če nam uspe projekt čim hitreje dokončati,« ugotavlja Blaž Košorok, generalni direktor HSE. Oba pa poudarjata, da ne gre za podražitve, ampak preseke stanja, saj so bila določena dejstva znana že prej.

Z vsemi ugotovitvami se je seznanil tudi nadzorni svet TEŠ, ki ga vodi dr. Marko Tandler. “Takoj po ime-

Vodstvi Termoelektrarne Šoštanj in Holdinga slovenskih elektrarn predstavili najnovejše ugotovitve – Blok 6 bo za dobrih 140 milijonov dražji, kot je bilo zagotovljeno ob sprejemu državnega poroštva, zgrajen pa bo pol leta kasneje, kot je bilo predvideno Mira Zakošek

Ljubljana, 3. junija – Ugibanj o investicijski vrednosti šestega bloka ni več. Vodstvi Holdinga slovenskih elektrarn in Termoelektrarne Šoštanj sta najnovejše ugotovitve predstavili tako parlamentarnim odborom kot novinarjem. Najnovejše ocene so pokazale, da bo ta največja naložba v državi veljala 1.440.448.732 evrov, zgrajena pa bo pol leta kasneje, kot je bilo predvideno.

Gradnja šestega bloka, ki se je že prevesila v drugo polovico, sicer poteka zelo intenzivno, tamkajšnje gradbišče pa se je že spremenilo v pravo mravljišče. Na njem je trenutno okoli 1200 delavcev, kmalu pa jih bo preko 1500, kolikor bo tudi najvišja številka. Blok je zgrajen že sedemdesetodstotno, podpisanih je že več kot 90 odstotkov vseh pogodb in izvršenih za 919 milijonov evrov plačil. Vsi največji deli opreme so že narejeni ali pa so v zaključnih fazah testiranja pri Alstomu, nekateri pa so že v Šoštanju.

Novo vodstvo Termoelektrarne z direktorjem Petrom Dermolom na čelu je skupaj s projektno skupino pripravilo oceno stanja tako na tehničnem, terminskem kot finančnem področju. Analize so pripravili za tri ključne termine, in sicer 30. november lani, ko je bila podpisana pogodba o poroštvu za mednarodni kredit med državo in TEŠ, na

dan 11. aprila letos, ko je funkcijo direktorja prevzel Dermol, in na dan 10. maja. Analiza je pokazala precejšnja odstopanja od zavez in jamstev v pogodbi. Z ugotovitvami so seznanili nadzorni svet, lastnika

terminskem načrtu gradnje, opredeljen v petem investicijskem načrtu (15. februar 2016). Na osnovi trenutnega stanja je možno pridobitev uporabnega dovoljenja načrtovati šele v avgustu 2016, kar je šest

Direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol, generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn Blaž Košorok in predsednik nadzornega sveta TEŠ dr. Marko Tandler

Od kod dodatnih 140 milijonov?

n

Ob investiciji bloka šest se vedno znova postavlja vprašanje, če bo Premogovnik Velenje res sposoben zagotoviti ceno premoga v višini 2,25 evra na GJ tako kot je predvideno v investicijskem programu.

Dr. Vladimir Malenkovič, član uprave Premogovnika Velenje je na novinarski konferenci zagotovil, da bo. V to so usmerjene vse njihove aktivnosti, med drugim tudi gradnja izvoznega Jaška NOB II, ki uspešno napreduje. Trenutno so že na globini 125 metrov, do konca leta pa naj bi prišli do 300 metrov.

S tem jaškom bodo pomembno znižali stroške poslovanja.

Je pa res, da je proizvodnja premoga letos zaradi izjemno ugodne hidrologije manjša, kot so načrtovali. Nakopali so milijon 432 tisoč ton premoga, kar je 200 ton pod planom. Zaradi tega so imeli tudi pet milijonov manj prihodkov. Na negativni rezultat, ki ga trenutno izkazujejo, pa je vplivalo tudi drugačno vrednotenje zalog. n

Zakaj stoji projekt daljinskega hlajenja?

Obratuje 5 let, deluje pa le s 24-odstotno zmogljivostjo – V pripravi idejni investicijski načrti tudi za lokacije v Šoštanju

Z velikim zanosom in medijsko odmevnostjo so v Velenju pred 5 leti predali svojemu namenu prvi pilotni sistem daljinskega hlajenja s toplotno energijo v Sloveniji in tudi širše v JV Evropi. Mestna hiša je bila prva, ki se je priključila na sistem.

Nosilec projekta je bilo Komunalno podjetje Velenje, poslovna enota Energetika, ki je takrat napovedala širitev sistema še na več večjih objektov v središču mesta. Projekt je bil skupaj z rekonstrukcijo toplotne postaje za potrebe takratnega letnega bazena in kopališča vreden 1,1 milijona evrov, zanj pa je komunala najela pri Eko skladu RS dolgoročni kredit v višini 70 odstotkov vrednosti, približno 30 odstotkov potrebnega denarja pa je primaknila sama iz dejavnosti oskrba s toplotno energijo. V javnosti obstaja ob-

novanju smo pregledali dokumentacijo in ugotovili, da vse ni tako, kot bi moralo biti. Predvsem poudarjamo, da se je že ob podpisu vedelo, da finančnih in časovnih okvirjev ne bo mogoče doseči. Motilo nas je tudi, da se ni upoštevalo internih pravil naročanja, da so bila določena dela izvzeta iz investicije bloka 6 in dana v redno obratovanje, preslabo pa je delovala tudi kontrola kakovosti. Tako do Alstoma nismo imeli nobenih terjatev,” pravi Tandler.

Po koncu pogajanj z Alstomom bo znan nov terminski plan izgradnje, na osnovi katerega bo končna investicijska vrednost projekta lažje določljiva. Na osnovi teh ugotovitev bo pripravljen tudi noveliran investicijski program.

Cena 2,25 evrov na GJ je dosegljiva

Holding slovenske elektrarmesecev zamude. To pa mesecev, kar je za tovrstne objekte ne ter ministrstva, pristojje ogromno, če upo- minimalna doba. Med poskusnim Po na za finance in infraštevamo, da pomeni obratovanjem je namreč potrebno trenutnem strukturo. mesečni izpad kar izvesti prve meritve emisij v zrak, in stanju bo šesti Ugotovili so, da je 6,3 milijona evrov odpraviti vse pomanjkljivosti, ki jih blok dokončan trenutna skupna inve(stroški investira- upravni organ ugotovi pri tehničnem šele avgusta sticijska vrednost pronja in stroški eko- pregledu. Pri tako velikem in komple2016 jekta bistveno višja od loških bonov, ki jih ksnem objektu lahko odprava zahtev pogodbi predvidenih morajo plačevati za se- va precej časa, zlasti če je potrebna 1.302.492.000 evrov in da prodanje bloke). zamenjava delov. jekt predvidoma ne bo dokončan po Po besedah generalnega direktorja Glede na to, da je podpisanih že HSE Blaža Košoroka in direkveč kot 90 odstotkov torja Termoelektrarne Šovseh pogodb, noštanj Petra Dermola so vo vodstvo TerVsak mesec ugotovili tudi, da je biZa okoli 10 milijonov so dražja gradbena dela (tu je upoštevano moelektrarne nedokončanja lo že 30. novembra lapreplačilo v višini 4,2 milijona Primorju), 23 milijonov montaža, 38 Šoštanj nima bloka pomeni več ni znano, da bo investimilijonov je dodatnih stroškov, ki so posledica sklenjenih aneksov veliko možnokot 6 milijonov cijska vrednost projekta in variacij, ki so bile podpisane po tem, ko je bila glavna pogodba že sti, da bi izpoevrov škode prekoračila pogodbeno sklenjena. 50 milijonov je dodatnih stroškov financiranja (upoštevani gajalo ugodnejzavezo in da je zastavljeso bili stroški financiranja samo do konca leta 2014). še cene. Po beseni rok nedosegljiv. Za pridodah direktorja Petra

Tatjana Podgoršek

5

čutek, da je projekt zastal praktično z dnevom predaje sistema svojemu namenu. V zvezi s tem smo se pogovarjali z vodjo poslovne enote (PE) Energetika Miranom Zagerjem.

Kako daleč je projekt danes? »Pred 5 leti smo uresničili v praksi razvojno idejo absorpcijskega daljinskega hlajenja s toplotno energijo. Od takrat dalje še vedno obratuje njegova prva faza, kar pomeni, da je izkoriščenih 24 odstotkov zmogljivosti sistema. Zanesljivo oskrbujemo poslovna objekta: Mestno občino Velenje in novo avtobusno postajo, kjer je tudi izpostava davčnega urada. Ostalih predvidenih 11 objektov pa zaradi finančnih težav na priključitev na drugo fazo daljinskega hlajenja v lokalni skupnosti še čaka. Ob tem naj še povem, da imamo za izvedbo pilotnega projekta že od leta 2007 podpisano pismo o nameri, s katerim so se predstavni-

Miran Zager: »V mnogih državah EU nove tehnologije in predloge za nove razvojne projekte vzamejo veliko bolj resno. Država jih sofinancira, kar v našem primeru ni bil slučaj.«

ki večjih poslovnih objektov pisno zavezali, da se bodo na sistem tudi dejansko priključili.« Z naložbo, obratovanjem sistema so povezani stroški. Jih glede na tako skromno izkoriščenost sistema pokrivate? »Stroški rednega vzdrževanja in obratovanja sistema niso veliki. Edi-

ni večji strošek je letna amortizacija oziroma najemnina za to energetsko infrastrukturo. Števila delavcev in stroškov dela zaradi tega nismo povečali, ampak so za to novo dejavnost prevzeli večji obseg dela že zaposleni v PE Energetika.« Kje so potem razlogi, da je projekt zastal?

»Razlogov je več. Najpomembnejši je ta, da so se po letu 2008 že kazali znaki gospodarske krize. Večja poslovna objekta (Upravna enota Velenje in Sodišče Velenje) sta izkazala veliko zanimanje za priključitev na sistem, vendar na matičnih ministrstvih nista dobila denarja za obnovo internih instalacij s konvektorji. Brez tega pa priključitev ni smiselna. Razlog za zastoj lahko pripišemo še dolgoletni finančni krizi Komunalnega podjetja Velenje, ne nazadnje tudi pomanjkanju denarja v občinskih proračunih. Kljub že pridobljenemu gradbenemu dovoljenju za izvedbo druge faze je za zdaj priključitev načrtovanih poslovnih objektov zapisana le na papirju.« Kakšni so učinki sistema? So ti v skladu s pričakovanji? »Kljub zgolj 24-odstotni izkoriščenosti so ti dobri. V primerjavi s klimatskimi napravami porabijo naprave za absorpcijsko daljinsko hlajenje od 4- do 5-krat manj električne energije. Posledično so zato nižje škodljive emisije CO2 v zraku in nižji stroški.« Kako s projektom v prihodnje? »Projekt je evropska in tudi slo-

venska želena razvojna energetska aktivnost. V svetu in Evropi doživljata ideja in tehnologija intenzivne investicijske razvojne aktivnosti, v Sloveniji žal, ne. Menim, da se bodo prizadevanja v zvezi s tem nadaljevala zato, ker imamo v Šaleški dolini veliko razpoložljive toplote tudi v poletnih mesecih na primernem temperaturnem režimu, pri katerem lahko absorpcijski hladilni agregati delujejo ekonomično in proizvajajo hlad, naslednji razlog je od 3do 5-krat manjša poraba električne energije, ki se bo v prihodnje dražila, tretji pomembni razlog pa je ta, da bi lahko z ureditvijo nadaljnjih 6 hladilnih otokov v Šaleški dolini nadomestili več kot 1.200 klasičnih elektro klimatskih naprav, pri katerih stroški vzdrževanja in rabe električne energije niso majhni. V tem trenutku Razvojni center energije Velenje v sodelovanju z našim podjetjem izdeluje idejne projektne dokumentacije in investicijske programe, na osnovi katerih bomo dobili odgovore na vprašanje, na kateri od 6 predvidenih lokacij bi bila izgradnja daljinskega hlajenja ekonomsko upravičljiva. Te lokacije so Trg bratov Mravljakov Šoštanj, NOP Premogovnika Velenje ter industrijske cone: Esotech, Stari jašek, Koroška 37 in Koroška 3 a.« n

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

DOMA IN NA TUJEM

6. junija 2013

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 29. maja

Bili smo v središču evropske pozornosti. Evropska komisija je namreč naši državi sicer odobrila dve leti časa za ureditev gospodarsko-finančnih zadev, a pripravila devet priporočil. V njih so še posebej opozorili, da je treba očistiti bančne bilance, izvesti ustrezno privatizacijo ter rešiti vprašanje prezadolženih podjetij in še naprej reformirati tako pokojninski sistem kot trg dela.

Dobili smo dve leti časa. A za trdo in premišljeno delo.

Med domačimi politiki smo najprej opazili proslavljanje. Nato pa je predsednica vlade dejala, da je bila to »gasilska akcija, ogenj je pogašen, zdaj pa moramo zavihati rokave, da začnemo graditi prihodnost.« Da je bilo delo pravzaprav njegovo, je menil nekdanji premier Janša, ki je na spletnem omrežju zapisal zahvalo Evropski komisiji, pa tudi aktualni vladi za pohvale ukrepov njegove vlade.

Vsekakor so o svojem delu razmišljali tudi aktualni ministri. In tako je finančni minister Čufer dejal, da bodo morali del bremena prevzeti tudi upokojenci.

Zdravstveni minister je imel povsem drugačne skrbi. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da sta nekdanja direktorica in sedanji direktor UKC-ja Ljubljana Darinka Miklavčič in Simon Vrhunec ravnala koruptivno, ko sta izraelskemu kirurgu Davidu Mishalyju plačala več kot 1,2 milijona evrov.

Četrtek, 30. maja

Pričakovano so se odzvali upokojenci. Ostro so protestirali ob izjavi ministra Uroša Čuferja iz preteklega dne ter poudarili, da so upokojenci za namen reševanja krize doslej prispevali že milijardo evrov.

Upokojenci so bili nad besedami ministra Čuferja zgroženi.

Vlada je sprejela nove ukrepe o varnosti v prometu.

Predstavniki strank vladne koalicije so se sešli na vrhu. Kot je po njem povedal Gregor Virant, so se dogovorili, da bodo v Državnem zboru podprli prvi sveženj privatizacije, ki ga je v potrditev poslala vlada.

Haaško sodišče je nekdanjega vodjo srbske tajne službe Jovico Stanišića in njegovega sodelavca Franka Simatovića, ki sta bila obtožena vojnih zločinov na Hrvaškem in v BiH, oprostilo.

Narava ni mirovala: Italijo je prizadel tornado, ki je obračal tovornjake in poškodoval številne zgradbe, v Mehiki pa je pustošil orkan Barbara.

Sirski predsednik Al Asad je dejal, da je Sirija prejela prvo pošiljko ruskih protiletalskih raket, in pristavil, da se je razmerje moči v vojni obrnilo v korist njegove vojske.

Petek, 31. maja

Bila je obletnica. Na ta dan pred 25 leti sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali takratnega novinarja Mladine Janeza Janšo in praporščaka JLA Ivana Borštnerja. Glavni akterji so se zbrali na Roški cesti in odkrili spominsko ploščo.

Drugi niso imeli časa za spomine.

Minister Omerzel si je belil glavo s ceno projekta TEŠ 6. Dejal je, je nedopustno, da se je ta še podražil.

Z namenom zniževanja stroškov je minister Virant napovedal združevanje občin. Dejal je, da jih je po njegovi oceni v naši državi sprejemljivih od 80 do 100, in napovedal, da bo takšen ukrep koaliciji predlagal najkasneje do septembra.

tnih žrtvah. V podporo turškemu ljudstvu se je okoli 60 ljudi zbralo tudi v Ljubljani.

V ZDA pa so se spet borili s tornadi. Tokrat je bilo najhuje v zvezni državi Arkansas ter blizu Oklahome Cityja.

Sonce, luna in rože

Nedelja, 2. junija

Vreme je bilo dolgočasno, nič kaj poletno. A huje kot pri nas je bilo v srednjem delu Evrope – tam so se namreč spopadali s t. i. stoletnimi poplavami. Posebej prizadeti so bili jug Nemčije, Češka, Avstrija in Švica, kjer so bila ogrožena tudi znamenita mesta, kot so Passau, Linz in Praga. V poplavah je umrlo več ljudi, težave so povzročali tudi zemeljski plazovi.

V Turčiji so se nadaljevali protesti

Kaja Avberšek Treniral je z akrobatsko skupino in se poškodoval.

Izvedeli smo, da se je poškodoval predsednik republike Borut Pahor. Na akrobatskih vajah dan pred tem si je natrgal mečno mišico, zaradi česar bo moral nekaj tednov počivati.

Zunanji minister Karl Erjavec se je pogovarjal z novim deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem. Dogovorila sta se za oživitev t. i. kontaktnega komiteja.

Poplave v srednji Evropi niso pojenjale. Zaradi naraščajočih rek je moralo na tisoče ljudi zapustiti svoje domove.

Tudi razmere v Turčiji niso pojenjale. A medtem ko so nekateri govorili o »turški pomladi«, je premier Erdogan razmišljal drugače - protivladne protestnike je obtožil spogledovanja s terorizmom in organizacijo protestov pripisal skrajnežem.

Torek, 4. junija

Virantu se zdi v Sloveniji sprejemljivih od 80 do 100 občin.

Javno so bili objavljeni posnetki pogovorov Zorana Jankovića s

Poslanci so sprejeli odloka, s katerima so razglasili veljavnost sprememb ustave glede zlatega fiskalnega pravila in referendumske ureditve.

Sicer pa je bil tudi dan brez cigarete. Vsaj naj bi bil. Mediji so opozarjali, da zaradi kajenja na svetu vsako leto umre šest milijonov ljudi, v Sloveniji pa kajenje letno vzame kar 3600 življenj.

Sobota, 1. junija

V Ajdovščini so pripravili t. i. ljudsko skupščino, na kateri so razpravljali o učinkovitih rešitvah za prihodnost.

Na spominskem območju partizanskih bolnišnic in Baze 20 v Kočevskem rogu pa je potekala slovesnost ob njeni 70-letnici, ki se je je udeležilo približno tisoč ljudi. Zbrane je nagovoril predsednik Pahor, ki je znova pozval k enotnosti.

Na obisku je bila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Skupaj s šolskim in gospodarskim ministrom je obiskala mariborsko univerzo in si ogledala novo zgradbo medicinske fakultete.

Po večini evropskih držav so na ta dan pod geslom »Združeni proti trojki« potekali protesti proti varčevalni politiki Evropske unije.

Protestirali so tudi v Turčiji, in sicer proti politiki tamkajšnjega premierja. Turška policija se je tako spopadala s protestniki – poročali so o ranjenih in tudi o dveh smr-

Evropa se je soočala s poplavami.

proti premierju Erdoganu oziroma predvideni gradnji nove džamije.

Na tisoče ljudi je vztrajalo na carigrajskem trgu Taksim, v Ankari pa je policija proti protestnikom znova uporabila vodni top in solzivec.

Na Hrvaškem so spet volili. Tokrat so v drugem krogu lokalnih volitev izbirali župane v večini hrvaških mest in občin, v 11 enotah regionalne samouprave pa predsednike županij.

Poseben dan pa je bil 2. junij za Britance. Minilo je namreč 60 let od slovesnega kronanja njihove kraljice Elizabete II.

Ponedeljek, 3. junija

Čeprav se zadeva še ni zaključila, se je pred ljubljansko sodno palačo v podporo Janezu Janši zbralo okoli 500 ljudi. Najbrž so bili v tolažbo prvaku SDS, ki je sicer dejal, da je razočaran, ker »sodnica danes ni razglasila sodbe.«

V Turčiji se je policija spopadla s protestniki.

Litovsko Sonce je ženska, litovska Luna pa moški. Sonca in Lun torej. Lun takole opazuje prekrasno, žarečo in sijočo Sonco in se vanjo, kajpada, zaljubi. Sel, mogoče Komet ali že kakšen rajski ptič, jima dogovori zmenek nekje na nebesnem svodu. Sonca pride, lepša kot kdajkoli, z zlatimi vihrajočimi grivastimi lasmi. Lun, prijazen okrogloličen mož, ji je všeč. Grizljata hrustljave zvezdne utrinke in pijeta mavrični čaj ter se dogovorita za ponovno snidenje čez teden dni. V sladkem pričakovanju se sedem dni hitro odvrti in spet se srečata. “Oh”, si misli Sonca, “ gospod Lun je v tem kratkem času postal kar športno eleganten!

Gotovo je od same zaljubljenosti izgubil tek. Prav dobro izgleda, pa še frak mu lepše stoji!” Dolgo kramljata in se, kot prvič, dogovorita, da se spet sestaneta čez en teden. Ki seveda spet zelo hitro mine.

“Pozdravljena, krasotica moja zlata!” vedno znova očaran nad Sončino lepoto vzklikne Lun. “Pozdravljen, gospod moj!” mu odvrne Sonca, ki se komaj zadrži, da ne bi pripomnila, kako uplahnjena so njegova lica in naj vendarle začne normalno jesti. “Se bo že unesel,” si misli. “Prva zaljubljenost hitro mine, sploh pri najinih letih.” Seveda se imata lepo, marsikaj si imata povedati, vendar je Sonca rahlo zaskrbljena in Lun njeno napetost opazi. “Vsak ima kakšne skrbi,” si misli in odmisli. Kot že v navadi, se po tednu dni srečata na istem mestu, ob istem času. “Jojme, Lun! To pa nikamor ne vodi! Saj ste tanki kot noht! Moja roka je proti vaši prosojni ročici kot ognjena šapa in raje vas ne objamem, da se ne zdrobite, kaj pa se dogaja!”

Sonco Lunova najnovejša pojava popolnoma pretrese. On ji pravi, da je vse v najlepšem redu. “Od šoka ne morem govoriti. Oprostite mi, današnji zmenek je končan.” Tako rekoč Sonca odvihra na svojo stran, Lun pa ji zakliče: “Draga, prosim, še eno priložnost mi dajte!

Vse vam bom pojasnil!” “Eno samo!”, iz daljave zasliši Sončin glas.

Sonca ves teden ne more spati. Na zmenek pride s temnimi podočnjaki. Ozira se okrog sebe, nikogar ne vidi. “Zdaj pa še zamuja …” si misli. Takrat jo po rami nekdo potrka. “Kako vendar, saj nikogar ne vidim, se mi od nespečnosti že začenja blesti?” si pravi na glas. “Draga moja, to sem vendarle jaz, vaš Lun! Ves sem okrogel, vendar me zaradi lastne svetlobe ne morete videti!” odgovori Lun, ki ga, po pravici povedano, resnično nikjer ni. “Tako torej. Da se v tem kratkem času, kar se poznava, takole spreminjate in spremenite, tako ne gre.

Srečujem se z istim moškim in vendarle srečam vedno drugega. In ne le drugega, celo takega nevidnega! Razumite me, dragi moj, tako ne morem!” zaprepaščeno, nekam v zrak, od koder prihaja Lunov glas, malone kriči Sonca. “Ljubezen moja, tákole spreminjanje mi je v naravi, nad njim nimam nadzora, nič ne morem, takšen sem!” ji obupano pravi Lun. “Ne,” suho in odločeno pravi Sonca. “Nikoli ne bova skupaj.”* In res ne bosta. Ko bo on prihajal, bo ona odhajala in obratno.

Janković gotovinskih pologov na svoj račun protikorupcijski komisiji ni znal pojasniti.

KPK. To je ljubljanskega župana razjezilo, zato je Gorana Klemenčiča povabil na javno soočenje. A iz KPK so sporočili, da se česa takšnega ne bodo udeleževali.

Razburile so že davno pozabljene nalepke za označitev tehnične ustreznosti vozil. Sodišče je namreč sklenilo, da mora Slovenija podjetju Mirage plačati 8,3 milijona evrov odškodnine, ker je predčasno prekinila pogodbo.

Banka Slovenije je objavila poročilo o finančni stabilnosti, v katerem je ugotovila, da so banke leto 2012 že tretjič končale z izgubo.

Za ameriško turistko se je slabo končal obisk Indije, saj so jo gorskem letovišču Manali posilili trije moški.

Francija je na podlagi vzorcev, ki jih je pridobila iz Sirije, sporočila, da lahko z gotovostjo trdi, da je bil v nemirni državi večkrat uporabljen živčni bojni plin sarin.

In ko se bosta srečala, bo gotovo šlo kaj navzkriž. Tako kot takrat, ko je angleški fant pričakal svoje lepo dolgonogo litovsko dekle sinjih oči in svilenih las na letališču brez šopka. Od ogorčenosti nad fantovo neotesanostjo se je spremenila v vse divje živali naenkrat. Vem, da kakšen teden dni nista govorila. O tem, ali sta še skupaj, pa nimam podatkov. Mogoče se je naučil poklanjati rože. Mogoče pa sploh ni šlo za rože kot take. Rože so samo simbol zgoščene pozornosti. Ko podariš rože, podariš naklonjenost. Spoštovanje, del sebe, potrdilo, da si na tistega, ki mu jih poklanjaš, mislil z ljubeznijo. Naj se sliši še tako banalno, NI. Nikakor ni. Ko govorimo o izgubi pristnih, toplih človeških stikov, govorimo tudi o izginjanju predmetov, simbolnih daril, kot so rože, nabranih na polju, odrezanih iz vrta, kupljenih na tržnici.

V nekaterih deželah severovzhodno si ljudje še vedno poklanjajo rože. V litovski prestolnici na vsakem vogalu sedi ženica in prodaja šopke opojnih šmarnic in še drugih, nebesno modrih zvezdastih, katerih imena ne poznam. In kar vsi jih kupujejo, sami sebi, drugim, že komu. Šopek po par deset centov. Sama sreča, da namesto evrov uporabljajo lite (mar bi ta evro razpadel v zvezdni prah!). Spomnim se petih rožnatih potonik, ki sem jih v Ljubljani kupila za deset evrov.

Sramota. Kjer je denar, tam ni rož. Rože dišijo. Rože so ljubezen sama. Denar smrdi. Denar prenaša kožne bolezni, ko prehaja iz ene potne in umazane roke v drugo.

Na otvoritvi razstave v Vilni v sklopu slovensko-litovskega prijateljstva mi gospa Jelena podari velik šopek rož najlepših barv – rdečih, rumenih, zelenih, vijoličastih – čistih in močnih. Jelene še nikoli prej nisem videla. Vem le, da ima ruski priimek, da je univerzitetna profesorica in da tekoče govori slovensko. Nazdraviva s kozarcem hladnega slovenskega belega in ugrizneva vsaka v svoj kos potice. Ganjena sem, rada bi živela v deželi, kjer je poklanjanje rož navada. (Ne upoštevši Hofer naravnih, pa vendarle plastičnih vrtnic z dodano vrečico supergnojila.) Če sem začela z vesoljem, naj z njim še zaključim. Prvi ženski astronavtki je bilo menda v vesolju slabo in kar nekaj časa je trajalo, da so vrli moški na pot v vsemirje ponovno vzeli žensko. * Litovsko kozmično ljubezensko zgodbo je avtorica priredila po najboljših močeh ter ji dodala lastne domišljijske vložke. n

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

MED VAMI

6. junija 2013

7

Preverjanje spretnosti, hitrosti in moči

V Šmartnem ob Dreti pogodbena pošta?

Nazarje – Na nedavni seji sveta Občine Nazarje so se tamkajšnji svetniki seznanili z namero Pošte Slovenije o preoblikovanju enote pošte v Šmartnem ob Dreti.

Po zagotovilih predstavnika Pošte Slovenije omenjena enota ne posluje pozitivno, zato bi radi zanjo pridobili pogodbenega izvajalca.

Ta naj bi izvajal večino storitev, ki jih občani lahko opravljajo na enoti danes.

Svetniki so v razpravi poudarili, da je Šmartno ob Dreti drugo razvojno središče lokalne skupnosti. Tu sta podružnična osnovna šola in vrtec, občina je pred kratkim uredila 8 zazidljivih parcel za individualno gradnjo. Glede na to, da naj bi Pošta Slovenije »prenesla« poštne storitve v zasebne roke nekomu, ki že opravlja primerno dejavnost (trgovina) v kraju, v tem trenutku svetniki tudi ne vidijo prihodnjega izvajalca teh storitev.

Ali bo prišlo do preoblikovanja enote pošte v Šmartnem ob Dreti ali ne, bo znano po objavi razpisa. Če ponudnikov ne bo, se z enoto ne bo zgodilo nič. Ukiniti je namreč tudi ne morejo, saj temu nasprotuje Agencija za pošto in elektronske komunikacije Slovenije.

Vikend gasilskih tekmovanj – V soboto na Titovem trgu preizkus mladih, v nedeljo v Šmartnem ob Paki starejših gasilcev in gasilk – Bilo je mokro, teklo je kot namazano Bojana Špegel

n tp

Obnova posledic zime Šmartno ob Paki – Nekatere ceste v občini Šmartno ob Paki so bile že pred minulo zimo v slabem stanju. Po njej pa so nekatere prav v kritičnem.

Po pregledu stanja so v lokalni skupnosti izdelali okvirni program najnujnejših sanacijskih del na lokalnih cestah. Prejel ga je tudi pogodbeni izvajalec PUP Velenje, ki naj bi predvidena dela opravil do konca tega meseca.

Vrednost najnujnejših sanacijskih del znaša blizu 40 tisoč evrov. n tp

Nekatere ceste še preoblačijo Velenje, 31. maja – V Vinski Gori so ob koncu minulega tedna asfaltirali 750 metrov dolg odsek popolnoma prenovljene lokalne ceste v središču kraja. Ob njej so uredili 215 metrov dolg pločnik. Vrednost investicije je dobrih 16 tisoč evrov. V teh dneh delavci podjetja PUP Velenje, ki ceste obnavlja v okviru koncesijske pogodbe z Mestno občino Velenje, nadaljujejo tudi obnovitvena dela na drugih lokalnih cestah. Trenutno dela izvajajo še na cestah Avberšek–Zgornji Peklenek v krajevni skupnosti Paka in Vas–Golak v Prelski v Vinski Gori. Javna pot Dom krajanov–Škrlin v krajevni skupnosti Bevče je že asfaltirana, ob koncu tedna so ob njej uredili tudi bankine.

Do konca letošnjega leta naj bi PUP obnovil večino lokalnih cest in poti. n bš

Luknje na Kidričevi ostajajo Velenje, 28. maja – V minulih dneh je država vložila 40 tisoč evrov v najnujnejšo obnovo Šaleške ceste v Velenju. Ta je sedaj veliko bolj prijazna do voznikov, saj so odpravili največje usede in luknje. Prihodnje leto pa naj bi to cesto temeljito rekonstruirali. Žal pa je v izredno slabem stanju še vedno Kidričeva cesta. Najhuje je na odseku od odcepa za zdravstveni dom do križišča s Tomšičevo in Efenkovo cesto. Ker gre za državno cesto III. reda, se zna zgoditi, da na njej lukenj ne bodo zakrpali še dva meseca, smo izvedeli na MO Velenje. n bš

Otvoritev skornske »magistrale« Šmartno ob Paki – V soboto, 8. junija, ob 12. uri bo priložnostna slovesnost v Skornem. Tu bodo uradno predali svojemu namenu tako imenovano »skornsko magistralo«. Tako so namreč izgradnjo dobrih 500 metrov dolgega cestnega odseka poimenovali krajani. S takšno oznako pa želijo opozoriti na pomen, ki ga ima cestni odsek zanje in za druge uporabnike.

Lokalna skupnost ga je na že več let izraženo potrebo tamkajšnjih krajanov zgradila na novo lani.

Velenje, 1. junija – Velenjski Titov trg je bil v soboto drugič zapovrstjo prizorišče regijskega in pokalnega tekmovanja mladih gasilcev. Pogled na številne desetine – preizkusilo se je 65 ekip, od tega 37 desetin pionirjev in pionirk ter 28 ekip mladink in mladincev – je bil prav veličasten.

Največja prostovoljska organizacija v Sloveniji očitno zna in zmore pritegniti v svoje vrste, kar je, ne nazadnje, garant za prihodnost slovenskega gasilstva. Prav zanimivo je bilo opazovati različne vaje, v katerih so se disciplinirano preizkušali pionirji, pionirke, mladinci in mladin-

ke iz celotne Savinjsko–šaleške regije. Največ desetih je prišlo prav iz Gasilske zveze Šaleške doline (GZ ŠD), ki je skupaj s PGD Velenje in občinskim gasilskim poveljstvom poskrbela, da je bila organizacija tekmovanja odlična.

Zaradi številnih ekip vam bomo razkrili le, kdo so bili najboljši v posamezni kategoriji. Za pokal GZ

Boris Lambizer, poveljnik GZ Šaleška dolina: »Lahko rečem, da gasilci iz vseh treh občin v Šaleški dolini delujemo zelo složno. Brez pretiravanja lahko dodam, da smo kot velika družina. Pa naj gre za izobraževanje, intervencije ali gasilska tekmovanja, ki so za nas zelo pomembna. Na Titovem trgu so se pomerili naši najmlajši. Res jih je veliko, kar pomeni, da že otroke učimo gasilskih veščin in hkrati privzgajamo gasilski duh. Pionirji danes izvajajo vajo z brentačami; vodo morajo vliti v brentačo in s pomočjo curka podreti tarčo. Tekmujejo tudi v nošenju vode. Mladina pa izvaja mokro vajo s hindrantom, ocenjujemo jih v raznoterosti in razvrščanju. Kot poveljnik zveze sem nad njihovimi veščinami navdušen.« Franc Rančigaj, poveljnik Savinjsko-šaleške regije in vodja tekmovanja na Titovem trgu: »V gasilstvu

ŠD je tekmovalo 10 desetin pionirk, za pokalno tekmovanje pa 15. Na prvem so zmagale pionirke PGD Velenje, na drugem PGD Andraž nad Polzelo. Za pokal GZ ŠD se je pomerilo 10 desetin pionirjev, za pokalno tekmovanje pa 22 desetin.

Na prvi tekmi je slavila ekipa PGD Lokovica 2, na regijski pa PGD Andraž nad Polzelo. Pri mladinkah se

brez mladih ne vidimo našega razvoja in perspektive, zato delu z njimi dajemo velik poudarek.

Ti mladi, ki danes tekmujejo na Titovem trgu, bodo nekoč postali operativni gasilci. To ne postaneš čez noč, na nek način moraš to imeti tudi v krvi, je pa trdo delo s pionirji in mladinci prava podlaga za razvoj slovenskega gasilstva. Naši mentorji ga odlično opravljajo. Bistvo našega povezovanja med občinami in regijami je sicer v dobri organiziranosti, zaradi katere nam zaupa vse več ljudi, a ko gre za pomoč ljudem v stiski, teh mej ne poznamo. Pomagamo, kjer nas potrebujejo. Tekmovanje v Velenju teče odlično, vse »klapa kot švicarska ura«, za kar se lahko zahvalimo vodjem iz GZ ŠD. Da izpelješ tako tekmovanje, na katerem se pomeri skoraj 700 mladih gasilcev, je veliko dela. Še več ga je s pripravami nanj. Ne gre le za hitrost, spretnost in moč, ampak še za številne druge veščine in znanja.

je za pokal GZ ŠD pomerilo 7 desetin, za pokalno tekmovanje pa 11 desetin. Pokal so domov odnesle članice PGD Gaberke 1, na regijski tekmi pa je slavila ekipa PGD Mozirje. Pri mladincih se je za tekmovanje GZ pomerilo 9 desetin, zmagala je ekipa PGD Vinska Gora, za pokalno tekmovanje pa 17 desetin, kjer je prav tako slavila ekipa PGD Vinska Gora.

V nedeljo tekmovalo 58 desetin

Šmartno ob Paki, 2. junija – Na članskem in veteranskem tekmovanju za pokal GZ ŠD se je v nedeljo na nogometnem stadionu pomerilo 46 članskih in 12 enot starejših gasilcev in gasilk. Člani in članice so se preizkusili v suhi vaji z motorno brizgalno, korakanju in testiranju, veterani pa so se pomerili v klasični vaji s hidrantom in v raznoterosti. Med člani A je od 19 sodelujočih zmagala ekipa PGD Gaberke 1.

Med članicami A so bile med 11 desetinami najboljše gasilke iz PGD Lokovica. Pri članih B so med 10 ekipami slavili v PGD Šentilj, pri članicah B pa PGD Šentilj. V tej kategoriji je tekmovalo 6 desetin.

Med starejšimi gasilci se je bolj vil med 8 desetinami, najboljši pa so bili veterani PGD Šalek. Slavile so tudi njihove društvene kolegice, v kategoriji veterank pa so se med seboj pomerile štiri ekipe. n

n Tp

Igrišče dobilo fitnes Srečanje partnerjev mednarodno zasnovanega projekta ReNewTown v Velenju Velenje, 29. maja – Prejšnji torek in sredo so v Mestni občini Velenje gostili srečanje v okviru evropskega projekta ReNewTown, ki je bilo namenjeno dokončanju ključnih rezultatov projekta. V Velenju poznajo projekt po ureditvi igrišča med bloki na Gorici, vanj pa so poleg slovenskih vključeni tudi partnerji iz Poljske, Češke, Slovaške in Nemčije. V projekt so vključena izključno postsocialistična mesta. Doslej so partnerji skupaj izdelali Priročnik z razvojnimi modeli, razvojno strategijo ter vodila, ki so namenjena predvsem usmerjanju posameznikov in nevladnih organizacij pri prizadevanju za vzpostavljanje kakovostnejših življenjskih pogojev v mestih, ki sodelujejo v projektu.

V Velenju so skupaj obiskali krajevno skupnost Gorica in si ogledali otroško igrišče, ki so ga lani poleti s pomočjo udarniškega dela prenovili v okviru projekta. V preteklem tednu so igrišče opremili še z manjkajočimi fitnes napravami za vadbo na prostem. Velenjski gostitelji so udeležencem seminarja predstavili tudi projekt prenove mestnega središča Velenja, kjer bodo prenovili parkirišča na Trgu mladosti, promenado od Tomšičeve ceste na severu do Cankarjeve ceste na jugu, zgradili bodo nov most čez reko Pako, delno pa uredili tudi brežine Pake, saj bo tu stal prireditveni prostor ob reki. n

Sproščeno druženje častnikov in veteranov Gora Oljka, 1. junija – Minulo soboto je Območno združenje slovenskih častnikov Velenje organiziralo tradicionalno srečanje in pohod častnikov in veteranov na Goro Oljko. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba dobra, saj se je srečanja udeležilo preko sto članov in članic obeh organizacij.

Pomerili so se v suvanju kamna ter streljanju z zračno puško in pištolo ter lokom. Prav vsi sodelujoči so pokazali, da so vešči ravnanja z orožjem, tudi nežnejši del članstva. Tekmovanja so bila zabavna, druženje prijetno. Končali so ga na terasi planinske koče, kjer so

Utrinek s tekmovanja v streljanju z zračno puško

razglasili tudi rezultate. Prisotne je pozdravil župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar in izrazil zadovoljstvo nad organizacijo

prireditve, ki spodbuja tovarištvo in solidarnost, vrednoti, ki sta v današnjem času redki. Krepi pa jih tudi dobro sodelovanje obeh

sodelujočih organizacij z lokalno skupnostjo. n

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 8

MED MLADIMI

8

Knjiga ostaja prijateljica mladih Letos razdelili 196 zlatih bralnih značk za devetošolce, podobno število kot lani med ostalimi osnovnošolci, veliko več pa jih bodo v teh dneh dobili mali bralci iz vrtcev Velenje, 29. maja - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je v sredo na posebni prireditvi, ki jo je s svojim nastopom popestril dramski igralec Gašper Tič, nagradila devetošolce iz vse Šaleške doline, ki so vsa Devetošolci so tik pred koncem šolskega leta dobili še en spomin na osnovno šolo. Tisti, ki osnovnošolska leta osvajali bralno so vseh 9 let osvajali bralno značko, so dobili posebno priznanje, knjigo in zabaven kulturni značko. Dobili so tudi knjižno dariprogram. lo, ob tem pa je razveseljiv podatek, da zanimanje za branje med mladimi ne upada. ca, ki želi pridobiti bralno značko, je, da prebere li malčki iz Šoštanja, ki jih je bilo toliko, da so v domu kulture pripravili kar dve prireditvi. Včeraj Letos je zlatih bralcev 196, kar ni ne manj ne več 5 knjig in jih obnovi pred mentorjem. popoldne so bralne značke dobili malčki iz vrtca kot prejšnja leta. Dodobra so napolnili velenjski dom kulture in vidno uživali v programu, ki je bil V vrtcih že preko 400 bralcev Šmartno ob Paki, velenjski mali bralci pa bodo V vrtcih v Šaleški dolini je vsako leto več malih na vrsti danes popoldne. Zaradi velikega števila dodatna nagrada za njihovo ljubezen do branja.

Sekretarka velenjske MZPM Tinca Kovač pra- bralcev, ki osvajajo predšolsko bralno značko. dobitnikov bralnih značk bodo prav tako pripravi: »Generacije se sicer zadnja leta manjšajo, a Letos jih bo več kot 400, saj s pomočjo vzgojite- vili dve prireditvi. V velenjskem domu kulture bo število tistih, ki osvojijo bralno značko, procentu- ljic, staršev, dedkov in babic berejo tudi malčki, prva ob 16.30, druga pa ob 18. uri. n bš alno ne upada. Lahko zatrdim, da osnovnošolci mlajši od 5 let. Kar malčki izvedo iz knjig, potem še vedno radi berejo. Upam, da bo tako ostalo tu- narišejo in ubesedijo. Predšolske bralne značke di v prihodnje.« Obveznost vsakega osnovnošol- delijo prav ta teden, v ponedeljek so jih že dobi-

»Pametne rolete« za pametno hišo Dijaki Luka Domitrovič, Nejc Galof in Aljaž Prislan prejeli za raziskovalno nalogo zlato priznanje na državnem srečanju – Kako nadgraditi sistem?

Tatjana Podgoršek

Dijaki Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje so za letošnjega gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izdelali največ raziskovalnih nalog. Med njimi so bili tudi Luka Domitrovič, Nejc Galof in Aljaž Prislan, ki so pod mentorstvom Islama Mušića izdelali nalogo Pametna hiša. Zanjo so na nedavnem državnem srečanju mladih raziskovalcev prejeli zlato priznanje.

Na svetovnem trgu so vedno bolj aktualne tako imenovane pametne hiše, ki poskrbijo za enostavna opravila uporabnikov, kot je ugašanje luči, zapiranje vrat in oken, pravočasna vključitev ogrevanja, spust in dvig rolet …V Sloveniji pa take hiše niso pogoste, pa še precej drage so. »Iskali smo cenejšo in enostavnejšo rešitev od obstoječih. Ker smo ugotovili, da obsežnega projekta v enem letu ne bomo mogli končati, smo izbrali za cilj prve faze omogočiti uporabnikom »pametne rolete«.

Našli smo rešitev in jo tudi preizkusili. Ugotovili smo, da je povsem primerljiva s ponudniki podobnih sistemov na trgu,« so povedali fantje.

Pot do rešitve ni bila enostavna. Danes so veseli, ker so uspešno prešli ovire, predvsem pa zaradi dragocenih izkušenj. Pred tem niso bili vešči pisanja raziskovalne naloge, tudi ne programiranja. Spoznali so še marsikaj drugega no-

vega. Sistem pametne hiše so, menijo, zastavili tako dobro, da ga lahko poleg rolet hitro razširijo tudi na druga področja avtomatizacije hiše.

Z vprašanjem, kako nadgraditi sistem, se bodo ukvarjali čez poletje, kajti njihov prvi cilj v tem trenutku je uspešno končati maturo.

In kako so prišli do ideje za raziskovalno nalogo na temo pametna hiša? »Kriv« je Luka, ki je hotel pričarati dekletom lepe trenutke. To si je predstavljal kot v filmu: prostor se zatemni, prižgejo se luči, zasliši se glasba … »Ker je ugotovil, da je roletni sistem predrag, je zaupal to tudi nama in družno smo strli oreh,« smo izvedeli. n

Avtorji raziskovalne naloge Pametna hiša: Luka Domitrovič, Nejc Galof in Aljaž Prislan

Ekipa Bliska tretja Krško, Velenje - Pred nedavnim je Tehniška fakulteta Maribor v sodelovanju s tamkajšnjo občino pripravila meddržavno tekmovanje v izdelavi električnih koles 2013.

Na tekmovanju je nastopila tudi ekipa Blisk – ekipa Fakultete za energetiko Univerze Maribor, ki ima dislocirano enoto v Velenju. Med 9 ekipami je osvojila 3. mesto. V okviru laboratorija za aplikativno elektrotehniko in laboratorija za električne stroje ter pogone so člani ekipe Jernej Gregorc, Marko Flis (študenta enote fakultete v Velenju) in mentor dr. Sebastijan Seme predelali mestno kolo v električno in z njim tekmovali v 3 disciplinah – pri premagovanju razdalje, strmine in v spretnostni vožnji. n Tp Ekipa Blisk je osvojila 3. mesto .

6. junija 2013

Dva devetošolca, dobitnika zlatih bralnih značk, smo vprašali, kaj najraje bereta, pa tudi, ali bi brala tudi, če ne bi osvajala bralne značke.

Noemi Čop, OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj: »Zagotovo bi brala, tudi če ne bi osvajala bralne značke, saj zelo rada berem. V zadnjem času najraje berem vampirske romane in Princeskin dnevnik.

Letos sem za bralno značko prebrala tudi »Stvor« Janje Vidmar in Nebo v času lipicanca. Sicer pa raje berem zabavne knjige, o katerih se veliko pogovarjam tudi s sošolci in prijatelji, ki tudi radi berejo. Zagotovo me bodo knjige spremljale tudi v srednješolskih letih.« Mitja Hrovat, OŠ Livada Velenje: »Veliko berem, ne le za bralno značko. Kadar mi je dolgčas, v roke najraje vzamem knjige. Rad berem znanstveno fantastične knjige, ki pa jih žal nisem mogel brati za bralno značko. Knjige so nam priporočali in vse mi niso bile všeč, priznam. A sem jih vseeno prebral. Najmanj rad berem strokovne knjige, tudi poezija mi ni prav blizu. Sicer pa sem nazadnje prebral knjigo Planet treh sonc češkega avtorja Vladimirja Babula in me je navdušila.«

Denarna nagrada za uspešno delo LAS Šaleške doline znova med najboljšimi petimi tovrstnimi društvi v Sloveniji – Dodatnih blizu 140 tisoč evrov – Za projekte od 7 do 25 tisoč evrov Tatjana Podgoršek

Pred nedavnim je LAS (lokalna razvojna strategija) Šaleške doline iz pisarne LEADER na ministrstvu za kmetijstvo in okolje prejel obvestilo, da je drugič med petimi najboljšimi tovrstnimi društvi v Sloveniji po črpanju evropskega denarja. Iz tega vira je društvo prvič pridobilo še dodatnih 40 tisoč, tokrat nekaj manj kot 140 tisoč evrov. Tako visoko denarno nagrado je iz istih razlogov dobil tudi LAS Zgornje Savinjske doline. Upravljalec obeh je zavod Savinja s sedežem v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji.

Dodatnih 116 tisoč evrov

Predsednica LAS-a Šaleške doline Mojca Kodrič je povedala, da je »denarna nagrada« omogočila še en javni poziv za nabor projektov, za izvedbo katerih bodo namenili dobrih 116 tisoč evrov, ostali denar bodo namenili za vodenje. Ob tem je izrazila upanje, da so na razpis, ki se je iztekel v začetku tedna, prejeli inovativne projekte, ki bodo pripomogli k razvoju in večji prepoznavnosti podeMojca Kodrič: »Tudi sami smo želja oziroma Šaleške bili skeptični, kaj se bo razvilo iz doline. V zgornjesavinjprijavljenih projektov, in bili pri večini skem LAS-u, kjer so zaprijetno presenečeni.« radi »nagrade« prav tako predvideli nov nabor projektov, pa so se odločili, da bodo imeli pri izboru prednost projekti, ki se bodo nanašali na prehransko varnost, samooskrbo in gastronomsko ponudbo doline.

Večina projektov dosegla želeni cilj

Za večino izvedbenih projektov iz leta 2012 in 2013 lahko Kodričeva zatrdi, da so dosegli želeni cilj. Hkrati pa prizna, da so bili v društvu večkrat skeptični, kaj se bo iz njih »razvilo«. Danes ugotavljajo, »da so zelo dobri, in dokazujejo, da znamo v Šaleški dolini delati dobre zgodbe. RTV Slovenija bo predstavila 17 najuspešnejših LAS-ov v Sloveniji in med njimi bosta oba iz regije Saša.« V prvem naboru izvedbenih projektov je 5, v drugem 4 projekti. Nekatere so predlagatelji že uresničili, nekatere bodo do konca leta, zanje pa so prejeli od slabih sedem do 25 tisoč evrov LEADER sredstev.

Letos se zaključuje programsko obdobje 2007–2013. Kakšne smernice bo v zvezi z razvojem podeželja zavzela EU, nato pa še države članice, Kodričeva za zdaj ne ve. »Več o tem bomo izvedeli prihodnje leto. Mi upamo, da bomo v letu 2015 izvajali aktivnosti za razvoj podeželja vsaj v takšni, če ne še večji meri kot v iztekajočem se programskem obdobju,« je še dejala Mojca Kodrič. n

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

6. junija 2013

Jubilejni koncert Škale – Krajani Škal in Hrastovca so zelo ponosni na svoj lovski pevski zbor in seveda mu radi prisluhnejo. Od njegove ustanovitve je minilo že dobrega četrt stoletja. V njihovi kroniki je zapisano: Lovski pevski zbor Lovske družine Škale se je prvič zbral na preizkusu glasov 13. januarja leta 1986 in teden dni pozneje začel svojo dolgo pevsko pot. Enajst zanesenjakov in ljubiteljev petja iz vrst lovske družine se je tedaj zbralo, da bi ob strokovnem vodstvu združili svoje pevsko znanje in veselje do petja.

Za njimi je več kot 1200 vaj in približno 240 nastopov ter koncertov.

Sodelovali so tudi na vseh dosedanjih srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Prvo je bilo leta 1987. Dvakrat je bilo tudi že pri njih.

Prvega so pripravili ob svoji 15-letnici, drugega pa ob 25-letnici.

Ker so bili lani zelo zavzeti z izvedbo tega vseslovenskega pevskega srečanja lovcev – pevcev, bodo pod umetniškim vodstvom Metke Smirnov srebrnemu jubileju namenili jutrišnji (petek, 7. junija, ob 19. uri) koncert v dvorani krajevne skupnosti tamkajšnjega gasilskega doma. Jubilej bodo z nastopom obogatili Štajerski in Savinjski rogisti ter Lovski oktet Smrekovec. n vos

Moja rodna domovina Velenje – Osnovna šola Šalek Velenje je bila ena od prvih v tukajšnjem okolju, ki je pridobila naziv kulturna šola. V okviru tega je izvajala ali še izvaja kar nekaj zanimivih projektov. V tem šolskem letu se je pridružila Osnovni šoli Vič Ljubljana ter Koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije na natečaju na temo Moja rodna domovina.

Ob zaključku natečaja bodo na treh osnovnih šolah po Sloveniji hkrati pripravili prireditev, na kateri bodo podelili priznanja najuspešnejšim literarnim ustvarjalcem. Ta prireditev bo danes (v četrtek) ob 17. uri. n tp

Super junak Tresimir Ljubljana, Šoštanj, 31. maja – V petek so v Ljubljani v narodnem muzeju podelili nagrade za najboljše projekte natečaja Moja reka si, ki ga je oblikovala Coca – Cola Slovenija v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje.

Ekipa Labodi Vrtca Šoštanj z mentoricama Darjo Jelenko in Tino Grebenšek je osvojila 4. nagrado. V iskanju super junaka za naše vode so ga v Vrtcu Šoštanj našli v Tresimirju in njegovi čistilni napravi.

Natečaj so izpeljali petič zapored. Do sedaj je na njih sodelovalo preko 1.000 otrok s svojimi mentorji. Skupno pa so ustvarili preko 160 raziskovalnih nalog, oglasov, stripov in časopisov. n mkp

Šoštanjčani končno dobijo večjo knjižnico

9

O nujnosti liričnega v evropskem človeku Letos že 12. mednarodno srečanje književnikov bo potekalo od srede do petka – Osrednji dogodek bo v petek, ko bodo v vili Bianca desetič podelili tudi mednarodno Pretnarjevo nagrado – Branja, omizja, glasbeni nastopi … odprti tudi za javnost Velenje, 3. junija – Prihodnji teden, od srede, 12., do petka, 14. junija, bo v mestu potekalo že 12. mednarodno književno srečanje, zadnja leta imenovano Lirikonfest.

Tradicionalni festival liričnih umetnosti XXI. stoletja, ki je prva leta potekal na vrtu vile Herberstein in se tudi imenoval po njej, organizirata ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) in asociacija Velenika v sodelovanju s tujimi in slovenskimi partnerji. Tudi letos bodo v mestu tri dni gostili 21 tujih in prav toliko domačih književnih ustvarjalcev, ki tokrat prihajajo iz Litve, Poljske, Češke, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske in Slovenije. Želijo si, da bi lahko rekli, da se je letos festivala udeležila »Jugoslavija v malem«, torej predstavniki vseh republik nekdanje domovine. Čeprav gre za zelo strokoven festival s komornimi vsebinami, bo zagotovo marsikaj zanimivo tudi širši javnosti. Glavni organizator, velenjski književnik Ivo Stropnik, se je odločil, da bo največ dogodkov letos potekalo v Starem Velenju, kjer je tudi sedež knjižne fundacije. Povedal nam je: »Velenje je mlado in sodobno evropsko mestece z rastjo medkulturne odprtosti.

Globalizacijski jeziki se tu širijo in povezujejo v več nacionalnih identitet in sobivanj, iz katerih se udo-

mačujejo zdaj slovanska, zdaj balkanska, zdaj evropska duša … Vse to spoznajo tudi udeleženci našega festivala, ki ga vsa leta podpira tudi

letošnjem srečanju v Velenju. Marsikje je situacija še veliko slabša kot pri nas,« še doda Stropnik. Ob tem izda, da bi v mesto želeli priti še

Ivo Stropnik

(foto: Boštjan Pucelj)

velenjska občina, poleg nje pa tudi ministrstvo za kulturo in Agencija RS za knjigo.« Tako kot lani, ko je bil Lirikonfest tudi del EPK programa, so tudi letos pripravili veliko predfestivalnih dogodkov. »Vsak mesec smo poskušali izvesti vsaj eno do dve prireditvi ali dogodka, s katerimi opozorimo na literaturo, knjigo. Priprave na osrednji dogodek, ki bo prihodnji teden, smo začeli že zdavnaj. Časi za kulturo niso tako črni, kot včasih jamramo, in to bomo, upam, dokazali tudi na

mnogi sodobni književniki – vabijo predvsem pesnike in prevajalce - vendar je zadnja leta število povabljenih omejeno na 42.

Tri dni za poezijo, glasbo in vino

V družbi izbranih tujih in slovenskih književnih ustvarjalcev bodo v času festivala na dveh Lirikonfestovih književno-prevajalskih omizjih, ki bosta v sredo in četrtek potekali v vili Bianca, spregovorili o sestopu, razkroju in nujnosti lirič-

nega v evropskem človeku. »Govorili bomo o estetskem izkustvu poezije, družbeni funkciji prevedene poezije, dvojnosti poezije v razmerju izvirnika in prevoda ter drugih aktualnih vprašanjih književnega ustvarjanja, vrednotenja in posredovanja drugim narodom.« Sicer pa bodo trije dnevi in večeri prepleteni z degustacijami izbrane glasbe in vina ter seveda in predvsem izvirne in prevedene poezije 21. stoletja, objavljene v najnovejši festivalni izdaji mednarodne revije Lirikon21. Na akademiji Poetična Slovenija 2013, pa bodo v petek, 14. junija, desetič zapovrstjo podelili mednarodno Pretnarjevo nagrado – častni naslov ambasador slovenske književnosti in jezika ter slovanskih kultur. Dobitnik tokrat prihaja iz Albanije. Osmič bodo podelili tudi slovensko literarno nagrado čaša nesmrtnosti - velenjica za vrhunski desetletni pesniški opus.

Večer bo tudi kulturno bogat; popestrili ga bodo operni napevi sopranistke Snežane Čkojić ter pianistke Urške Orešič Šantavec. Slavnostni podelitvi letošnjih nagrad bo sledil še koncert Vite Mavrič in kvarteta Akord šansonov židovskega izročila. Festival bo dogodkov poln vse tri dni, nekaj zanimivih bo tudi ob Škalskem jezeru. n bš

Zastrupljena z zborovsko glasbo in petjem

V Knjižnici Velenje so zelo veseli, ker je Občina Šoštanj našla nove prostore za knjižnico, saj so tisti, ki jih imajo trenutno v šoštanjskem domu kulture, zelo tesni. »V načrtu je bila novogradnja s stanovanji in tržnico v središču mesta, kar se je zaradi recesije umaknilo v prihodnost. Zato smo rešitve, ki se je ponudila sedaj, toliko bolj veseli. V zadnjih letih se je knjižnica v Šoštanju večkrat selila. Leta 1976 smo se selili v nov dom kulture, leta 1988 smo jo preselili v prostore stare pošte. Zaradi denacionalizacije se je morala leta 2002 spret preseliti v kulturni dom. V novem nakupovalnem centru TUŠ smo sedaj dobili 400 kvadratov velik prostor. Vložek v obnovo bo nizek, malo večji pa v opremo.« Vrata bodo odprli 21. junija. »Pridobimo veliko; več bo prostora za knjige, več med policami, poleg tega dobimo prostor za čitalnico in računalniške uporabnike, pa tudi prostor za manjše prireditve. Prostori niso idealni, so pa optimalni, zato najlepša hvala Občini Šoštanj, da se je odločila, da nam jih ponudi.« V Šmartnem ob Paki imajo trenutno dobre pogoje, jim je pa žal, da imajo odprto le dvakrat tedensko. Tudi zato, ker ima občina precej finančnih težav, a z njo dobro sodelujejo.

Z zlatim priznanjem nagrajen Otroški pevski zbor OŠ Gustava Šiliha je le eden od treh zborov, ki jih vodi Andreja Ostruh – Še vedno tudi aktivna pevka v ŠAPZ Velenje

ši zbor v Velenju. V gimnaziji sem pela pri Danici Pirečnik, ki je moja »glavna« mentorica,« pove Andreja. Velikokrat je pela solo, zato so mnogi pričakovali, da se bo odločila za študij petja. To je bila tudi njena želja, a ko je končala srednjo glasbeno šolo za solo petje, se ji je zdelo, da je prestara za študij. Je pa v študentskih letih pela pri najboljših slovenskih pevskih zborih, od Ljubljanskih

let učiteljica glasbe na OŠ Gustava Šiliha. »Zelo dobro se počutim med mladimi pevci. Vokalnotehnično sem se izpopolnjevala tudi na srednji baletni in glasbeni šoli v Mariboru, kjer sem dobila osnove pravilnega petja. S tem znanjem sem pomagala tudi Danici Pirečnik pri poučevanju pevcev začetnikov. Tudi zato sem na naši šoli želela pevce vzgojiti sama; zbor, ki je sedaj dobil zlato priznanje

n Bojana Špegel

Dober obisk muzeja premogovništva Popolnoma prenovljeni podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije si je od 6. aprila, ko so ga ponovno odprli, ogledalo več kot 5.000 obiskovalcev. Dober obisk beležijo tudi na prireditvah.

Muzej premogovništva Slovenije z razkritjem pravega utripa podzemlja že skoraj trinajst let navdušuje vse generacije. Prevzem rudarskih oblačil – čelade in površnika – ter rudarske malice so obvezni pred spustom v jamo z več kot 120 let starim dvigalom. Sprehod po najstarejši jamski progi skupaj z zanimivimi scenami in lutkami, ki oživijo s pomočjo sodobne avdiovizualne opreme, odkriva zgodbe iz podzemlja. Prikaz dela rudarjev nekoč in danes na zanimiv način podaja znanje o premogovništvu in predstavlja svojevrstno doživetje. Ura in pol vznemirljivega potovanja je sklenjena z vožnjo z vlakom po podzemni železnici.

Večina obiskovalcev je navdušena. n

Velenje, 31. maja – Tisti, ki Andrejo Ostruh poznamo že dolga leta, dobro vemo, da je od malega zaljubljena v petje. Imela je srečo, da je kot pevka svoj lep glas oblikovala pod vodstvom odličnih zborovodij.

Zase pravi, da je »fizioterapevka«, saj se je kljub ljubezni do glasbe, sploh zborovske, po končani velenjski gimnaziji odločila za študij fizioterapije, ki ga je tudi končala. Pot do učiteljice glasbe in zborovodkinje je bila »malo zavita«, kot pravi sama, a očitno neizbežna. Da je bila odločitev prava, kaže tudi uspeh na regijskem tekmovanju pevskih zborov, na katerem so njeni mladi pevci očarali komisijo, sama pa je dobila tudi posebno priznanje za izbor skladb. »Moj prvi zborovodja je bil Matjaž Vehovec, ki je učil glasbo na moji osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. Takoj sem se zastrupila z zborovsko glasbo in petjem, naš zbor pa je takrat veljal za najbolj-

Andreja Ostruh znanje, ki ga je pridobila v najboljših pevskih zborih, prenaša tudi v svoje pedagoško delo.

madrigalistov do Ave. »Spoznala sem, da si želim formalne glasbene izobrazbe, zato sem šla študirat še na pedagoško akademijo v Maribor, kjer sem postala učiteljica glasbe z veliko ljubeznijo do zborovskega petja.« Njena prva glasbena služba je bila na glasbeni šoli v Žalcu, kratek čas je učila na OŠ Gorica, sedaj pa je že nekaj

s pohvalo, je čisto moj zbor. Skupaj smo dobra štiri olimpijska leta, v njem so petošolci že tisti, ki sem jih začela učiti ob prihodu v osnovno šolo,« izvemo. Kot tudi, da si s tem izobražuje kader za mladinski pevski zbor, ki letos ni sodeloval na pevskih revijah, ker želi, da še malo napreduje. »Veliko je odvisno tudi od generacije

pevcev; v otroškem zboru imam trenutno dobro zasedbo, veliko pa bom delala še pri mladinskem pevskem zboru, saj si želim, da postane dober. V najstniških letih, v času pubertete, je težje trdo delati s pevci kot pri otroških zborih, brez trdega dela pa zbor ne zveni dobro. Tako vzgajamo tudi pevce za srednješolske zbore, zato si intenzivno prizadevam za to. Želim pa si več podpore tudi od staršev; tisti, ki so bili sami pevci, še pošiljajo otroke v zbor, drugi manj,« pravi Andreja. In doda, da je med najstniki opazen vpliv resničnostnih šovov, kjer izbirajo talente.

To jim je žal bliže kot trdo delo v pevskem zboru.

Andreja je ponosna tudi na priznanje, da je izbrala najboljši program za pevsko revijo v Laškem, saj ga je prvič izbrala čisto sama. »Bil je skrbno izbran in očitno mi je uspelo,« doda sogovornica. In prizna, da si ne more zamisliti življenja brez petja, zato še vedno poje v odličnem Šaleškem akademskem zboru. »Z Danico odlično sodelujeva, znanje, ki ga pridobivam kot pevka, pa dobro prenašam tudi v svoje delo zborovodkinje. Trdo delo se vedno potrjuje in tudi obrestuje,« zatrdi. In pove še, da ima na svoji šoli veliko podporo sodelavcev. Ko so mladi pevci izvedeli, kako odlično so se odrezali v Laškem, so zapeli v avli šole, da je pesem odmevala po vsej šoli. Veselje so tako z njimi delili vsi na šoli, od učiteljev do učencev. Andreji je bilo ob tem zelo toplo. n

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 10

KULTURA

10

6. junija 2013

Raznolikost in bogastvo ljudskega petja Letni koncert ŠAPZ Velenje navdušil - Ogledalo slovenske ljudske pesmi v štirinajsti sezoni Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje, 31. maja – V velenjski glasbeni šoli je zadnji majski večer na rednem letnem koncertu Šaleškega akademskega pevskega zbora (ŠAPZ) zvenela slovenska ljudska pesem. Ta ima mnogo obrazov in glasbenih izrazov. Poleg folklore in etnomuzikologije je bogastvo ljudske pesmi vedno (in morda še najbolj) v preteklosti plemenitila zborovska glasba. Od enostavnega enoglasja, dvoglasja pa vse do petglasja, ki je prisotno v ljudski glasbi v nekaterih delih slovenskega etničnega ozemlja.

Letni koncert ŠAPZ Velenje je imel osnovno vodilo pokazati vso raznolikost in bogastvo ljudskega petja, tako v avtentičnih izvedbah kot sodobnih zborovskih priredbah ljudske pesmi. Takšne vrste glasbenega koncepta in zaokroženega glasbenega projekta zbor v času svojega delovanja še ni imel, kljub temu da so pevci in dirigentka nekajkrat vsaj polovico koncertnega programa namenili obdelavam ljudskih pesmi. Tokratni

program koncerta je izzvenel v predstavitvi različnih vokalnih glasbenih praks v ljudski glasbi in se posvetil izbranim slovenskim pokrajinam. Program je predstavljal posebnosti, raznolikosti in samosvojost izbranih pokrajin, svojstveno okolje, v katerem se je ljudska glasba oblikovala pod različnimi glasbenimi in jezikovnimi vplivi. Tako je dirigentka Danica Pirečnik v spored uvrstila raznolike skladbe, od enostavnega ljudskega dvoglasja, prepletanja, pa do najnovejših sodobnih obdelav ljudske pesmi. Kako je lahko obraz ljudske pesmi raznolik v ogledalu preteklosti in sodobnosti, sta še posebej dobro prikazali dve slovenski noviteti, skladbi, ki sta ju sodobna skladatelja mlajše generacije napisala prav za to priložnost. Pevci in dirigentka so bili veseli in ponosni, da so lahko izvedli krstne izvedbe prekmurske ljudske pesmi »Ne de mi več rasla« v priredbi Tadeje Vulc in Gašperja Jereba, v njih pa je poleg ljudske melodije prepoznaven sodoben avtorski pečat obeh uspe-

šnih skladateljev. Po spletu naključja sta oba napisala priredbo istega ljudskega motiva, ki so ga predstavili na koncertu v ljudskem večglasju. Malo slovenskim zborom je dáno, da lahko skoraj vsako leto izvedejo kakšno zborovsko noviteto.

Pevcem in Danici Pirečnik je bilo že v preteklosti in tokrat to omogočeno s pravim razlogom, ker sodijo med vodilne tovrstne domače zborovske ansamble. V nekaterih priredbah so se na koncertu izkazali odlični pevci zbora, z instrumentalno spremljavo pa tudi izjemni mladi domači glasbeni instrumentalisti: Suzana Hebar, Agata Gojkošek, Gregor Plamberger, Tjaša Ostervuh, Monika Logar, Urška Sušec in nadarjeni Jure Smirnov Oštir.

Ni odveč dodati, da je bila polna dvorana glasbene šole navdušena nad koncertom in da so pevci z dirigentko prepričljivo predstavili tako avtentičnost kot tudi sodoben obraz slovenske ljudske pesmi. n MŠ

Zajtrk prvakov Aleš Ojsteršek

Ideja literarnega junaka v noveli Kurta Vonneguta, da je na zemlji edino živo bitje samo še on, vsi ostali pa le roboti, zaradi česar lahko uveljavlja svobodno voljo, se mi 30 let po objavi niti ne zdi več lucidna.

Svoje spoznanje o svobodi junak proslavi tako, da za začetek pretepe črnca, žensko in homoseksualca, na vrsto pride tudi prinašalec sporočila. Namerno provokativno – včasih pomislim, da nas vsakdanje poti vodijo skorajda k totalni realizaciji te nore ideje. Ne v nas samih, temveč v okolici takšnih junakov, kar ne zmanjka. V vsakdanjem jeziku bi to lahko prevedli v frazo, od kod vse to prihaja, še bolje pa v 'kam vse to skupaj vodi'.

Verjetno bi se nas našlo več takih, ki smo se s podobnim absurdom, mislijo o sámoedinosti, že srečali. Do spopadov z realnostjo s pomočjo absurda in lucidnosti imam pozitivna nagnjenja, v času študija in lokalnih študentskih gibanj (RIT, še bolj pa v radijski oddaji V imenu sove na Radiu Velenje) sem jih uporabljal tudi sam, v družbi pa je bilo nekaj tako odličnih avtorjev, da napovedujem čase, ko bo lokalna kulturna kronologija še morala popravljati spoznanja in jim nameniti nekaj več pozornosti. Dejansko se je izkazalo, da je včasih produktivnejša pot do spoznanj zdrave pameti tista, ki vodi skozi Butale. Podobno takrat kot danes so bili v središču akterji s političnega parketa, še ne čisto potrošniško naravnano okolje pa nam je prihranilo izkušnje ukvarjanja z lumpen kapitalisti.

Od konca 80-ih do danes so zadeve z zornega kota naše mladosti postale absurdne že same po sebi, lucidneže je pokupila globalna industrija kot naložbo v potencial, ostal pa je prostor t. i. kritične distance.

Lokalni maj je omogočil obisk nekaj tovrstnih prireditev, junij je z zadnjo izdajo študentskega Skovika za uvod prav tako pokazal zobe.

V obeh primerih gre za projekta, pri katerih so nosilci mladi, steber opore pa predstavljata občina v prvem in polpretekla tradicija Šaleškega študentskega kluba s svojo kritično držo v drugem primeru.

Pevci ŠAPZ Velenje in dirigentka Danica Pirečnik so na letnem koncertu prepričljivo predstavili tako avtentičen kot tudi sodoben obraz slovenske ljudske pesmi.

Poletni jazz pod magnolijami Velenjsko občinstvo je naklonjeno jazz glasbi, zato bo to poletje popestril tudi Mozaik jazz festival – Ob vikendih bodo na odru pod magnolijami pripravili vsaj 8 koncertov Velenje, 23. junija – Po tem, ko se je uspešno končal letošnji Max jazz festival, ki je ljubitelje te zvrsti glasbe razvajal od marca do maja, bi se moral v nedeljo začeti Mozaik jazz festival. Žal je prvi koncert preprečilo vreme, organizatorji pa upajo, da jim bo odslej bolj naklonjeno.

Na odru pod magnolijami se bo to poletje odvilo najmanj 8 zanimivih jazzovskih koncertov, ki bodo za obiskovalce brezplačni, popestrili

pa bodo poletno dogajanje v mestu.

Programski vodja festivala je mladi velenjski glasbenik Miha Koren, postdiplomski študent kontrabasa v avstrijskem Gradcu. Povedal nam je, da je »tudi letošnji Max jazz festival dokazal, da je v Velenju veliko ljubiteljev jazzovske glasbe, zato smo se skupaj z Markom Kolškom odločili, da zgodbo nadaljujemo na odprtem odru pod magnolijami. To bo novo festivalsko doživetje, ki bo

trajalo junija, ves julij, nekaj pa še avgusta. Slišali bomo različne mednarodne zasedbe. Večino izvajalcev sem spoznal med študijem glasbe v Gradcu, kar nekaj pa bo tudi že mednarodno uveljavljenih glasbenikov.« Festival se je simbolično začel že na letošnjem cvetličnem sejmu, ko je ob koncu dogajanja pod magnolijami nastopil odlični hrvaški kitarist Filip Pavić s svojim kvintetom. Na-

Poletni Mozaik jazz festival je napovedal Filip Pavić kvintet, ki se je predstavil v okviru cvetličnega sejma. Sestavljajo ga študenti glasbe na graški akademiji.

slednji koncert bo to soboto zvečer, ko bodo trije glasbeniki (Rok Zalokar, Jan Gregorka in Anže Žurbi) spremljali vokalistko Anjo Hrastovšek. »Gre za priznane slovenske glasbenike, ki so se svojevrstno lotili lotili jazz standardov, soul in pop uspešnic, disko legend, tudi slovenskih zimzelenih,« pravi Miha. In doda, da bodo koncerti načeloma ob vikendih, če bo vreme slabo, pa bodo večino koncertov prestavili v Max club, kjer bodo prav tako brez vstopnine.

Mozaik jazz festival je omogočila tudi MO Velenje, pri izvedbi pa bo pomagal Festival Velenje. n bš

Veliko znanih in priznanih imen Naštejmo še nekaj skupin, ki bodo v okviru tega festivala popestrili poletje v Velenju; že prihodnjo soboto na oder pod magnolijami prihaja slovenski Ray Charles, mednarodno priznani glasbenik Uroš Perić & Bluenote Quartet.

19. junija bo nastopil Giovanni Cigui kvintet, 29. junija pa prava poslastica – mednarodna ženska jazz zasedba, štiri dekleta, ki so se poimenovala Chocholate disaster. Prvi koncert v juliju bo v petek, 5. julija, ko bosta v mednarodni zasedbi Mathias Ruppnig kvintet zaigrala tudi v svetu jazza priznana domačina Jure Pukl in Robert Jukič. 19. julija bo sledil koncert še enih domačinov; trije fantje so se poimenovali Mihael Hrustelj Trio.

V avgustu bosta koncert pripravila tudi Črt Valenčak in Boris Oblišar (Digilepsi), prisluhnili pa bomo lahko tudi mlademu virtuozo na vibrafonu, Korošcu Vidu Jamniku, ki jeseni odhaja na študij v ZDA. Ob koncu avgusta bo za konec festivala nastopil še Big Band Radlje pod dirigentskim vodstvom Izidorja Leitingerja.

Ker sem v preteklosti o dogajanju v Pekarni v Starem Velenju že delil misli, se tokrat ustavim pri šaleškem študentskem glasilu Skovik, ki kot elektronski mesečnik pokrije vrzel med enkrat letnim izidom revije RIT – racionalno izbrane teme. V junijskem mi je kot Šalečanu nastavljeno zrcalo v vsaj dveh temah, pogled na projekt izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in o razumevanju in zakonitostih delovanja lokalnih medijev. Gre za osvetljevanje alternativ in, z mojega vidika razumevanja, osvetljevanje realnosti sedanje generacije mladih, ki bodo projekt dokončno plačale. Vonnegut je v zaključku novele poskrbel za ohranitev absurda - junaku je izpolnil željo po večni mladosti in zdi se, kot da to odlično uspeva tudi nam. Le da s to razliko, po kateri je učinek literarne domišljije eno, ravnanje z usodami ljudmi pa nekaj čisto drugega. n

Umetnost in glasba na tržnici Umetniška tržnica BazArt bo to soboto Velenje, 8. junija - Doslej je Festival Velenje pripravil že nekaj umetniških tržnic, imenovanih BazArt, na katerih svoje izdelke predstavljajo predvsem rokodelci in umetniki različnih zvrsti. Med obiskovalci so se odlično prijele, saj jih vedno popestrijo tudi z delavnicami za otroke in glasbenim programom, pa tudi ponudba na stojnicah je takšna, kakršno v mestu redko vidimo in doživimo. Žal prve letošnje umetniške tržnice minulo soboto niso izvedli, ker jim je ponagajalo vreme. Pripravljajo jo to soboto.

Med 8. in 13. uro bo prvi del Cankarjeve ulice, takoj ob Titovem trgu, prizorišče BazArta, na katerem se bo predstavilo vsaj 30 umetnikov, verjetno pa še več. Neža Jovan iz Festivala Velenje nam je povedala: »Prejšnji teden smo imeli več kot 40 prijav sodelujočih umetnikov iz vseh koncev Slovenije. Večina je že ob prijavi potrdila, da bodo, če bo sejem prestavljen, prišli tudi to soboto. Držimo pesti, da bo vreme zdržalo, saj bo dogajanje tudi tokrat pestro. Največ umetnikov bo predstavilo izdelke iz gline, veliko bo tudi slikarjev, kiparjev, izdelovalcev unikatnega nakita. Tokrat se nam bodo pridružili še izdelovalci naravnih, ročno izdelanih mil in ekološke kozmetike, pa tekstilni oblikovalci, ki delajo le z ekološkimi materiali, iz volne in bambusa, bogata bo ponudba izdelkov iz lesa.« Izvedeli smo še, da bo veliko izdelkov za najmlajše, od igrač do unikatnih oblek.

V spremljevalnem programu se bo predstavila velenjska akustična skupina Son&Son, zaživela bo čitalnica pod krošnjami dreves, v kreativni delavnici pa bodo otroci izdelovali japonke. Ob novem boste lahko tokrat izbrali tudi kaj starega, saj se bo umetniška tržnica tokrat pridružila rednemu mesečnemu bolšjemu sejmu, kjer bodo tudi tokrat sodelovali starinarji iz vse države. n bš

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 Mhz

6. junija 2013

11

Gl asbeni i nter vj u

Novinarji smo kegljali Člani celjskega društva novinarjev organiziramo, odkar pomnim, kegljaško srečanje novinarjev severovzhodne Slovenije. Čeprav je v zadnjih letih zanimanja za ta šport vsaj med novinarji manj, smo ostali zvesti tradiciji. Sicer pa je pri športu vedno tako, če ne tekmuješ, pa navijaš, predvsem pa se družiš in se imaš lepo.

Zadnjo soboto smo tako preživeli skupaj v Slovenskih Konjicah. Tekmovanje je bilo napeto,

kot običajno pa so največ pokalov pobrali naši kolegi iz mariborsko slovenjgraškega konca.

Odlično se je odrezala tudi naša nova predsednica Špela Kuralt, nagrado je dobila za najmanj podrtih kegljev.

Druženje je bilo še bolj prisrčno. Dolgo se že nismo videli in veliko smo si imeli povedati. Srečanje in seveda tudi kegljaško tekmovanje smo pokrili s srečelovom, ki smo ga pripravili, dobit-

ke pa so nam prispevali številni sponzorji. Vsem se najlepše zahvaljujemo, še posebej Gorenju (prispevalo je mikrovalovno pečico, ki jo je dobil njihov nekdanji član kolektiva Hinko Jerčič), pa BSH, Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, Mlekarni Arja vas …

V teh časih, ko vsi samo hitimo, čeprav včasih niti ne vemo kam, si tako težko najdemo čas za tovrstna srečanja, ki pa nas resnično bogatijo. Naše je že bilo takšno!

Srečelov je bil bogat

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE SAN DI EGO Prekaljeni glasbeni mački Sergej Škofljanec, Matic Ajdič, Jure Doles in Martin Rozman, ki delujejo v hard rock skupini San Di EGO, po skladbi z naslovom Zadnji cent predstavljajo novi single Sonce je tam, kjer si ti. Avtor besedila in glasbe je Sergej Škofljanec (Requiem, Ave), za končni miks pa je poskrbel Franci Zabukovec.

SELL OUT Skupina Sell Out je postregla z novim, pozitivnim, energičnim ska materialom v obliki skladbe z naslovom Zombi v katakombi. Gre za priredbo skupine Pridigarji, ki je izšla tudi na kompilaciji Tribute to Pridigarji, na kateri še z drugimi odličnimi izvajalci v čast 25. obletnice delovanja Pridigarjev sestavljajo mozaik tega projekta. Fantje sicer intenzivno pripravljajo material za novo ploščo.

ROCK OTOČEC 2013 Manj kot mesec dni nas še loči od legendarnega festivala Rock Otočec, ki bo letos potekal na novi lokaciji v največjem mestnem kopališču Laguna v Ljubljani. Največji imeni letošnjega dogodka sta Papa Roach in Billy Talent, nastopili bodo tudi Dubioza kolektiv in številni znani slovenski izvajalci (Mi2, Niet, Elvis Jackson, Hamo & Tribute 2 Love, Eskobars …).

NEOMI Skupina Neomi predstavlja videospot za njihov novi single Odpri oči. Gre za drugi videospot s plošče Poglej, ki so jo izdali decembra 2011.

Z novim singlom skupina oznanja enoletni premor, saj se pevka Saša, sicer študentka medicine, odpravlja na človekoljubno odpravo v Papuo Novo Gvinejo. Skupina bo v tem času pripravljala material za naslednjo ploščo.

Pop Design se vrača Ob 20-letnici album in koncert Celjska skupina Nude ob svoji dvajsetletnici objavlja album Dvajset, ki predstavlja pregled njihovega dela in vsebuje večino njihovih največjih uspešnic. Na albumu so skladbe iz njihovega začetnega obdobja (Narobe svet, Ni čist greh, Budala, Nekje vmes, Razlog, Polja sanj …) in kasnejšega, ki so ga zaznamovale pesmi Mambo love, Yoompin, Tako lepo si zlomila mi srce, Element L, Padam v ljubezen, Nočem domov in druge.

Ker pa novosti nikoli ni dovolj, v teh dneh objavljajo še čisto svežo pesem z naslovom Še imam te rad. Avtorja sta Gaber Marolt, ki je prispeval glasbo in besedilo, in Teodor Amanović – Toš, ki se je podpisal pod aranžma.

Ob okroglem jubileju pripravlja skupina na Celjskem gradu jubilejni koncert v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom GŠ Celje in gosti. Program bodo popestrili Oto Pestner, Bilbi, 6pack Čukur, Samo Šalamon, Mešani pevski zbor 1. gimnazije v Celju ter plesna šola Superstar.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Bon Jovi za Špance brezplačno

1. KINGSTON & PERO LOVŠIN - Dekleta 2. BRENCL BANDA - Igraj kolo 3. UROŠ PERIČ & ŽANA - Call Me

Skupina Bon Jovi se je v strahu, da si od dolgotrajne in globoke gospodarske krize prizadeti Španci ne bodo mogli privoščiti vstopnic za njihov koncert, odločili, da bodo igrali kar zastonj. 51-letni pevec Jon Bon Jovi je dejal, da so pri načrtovanju evropske poletne turneje sprva želeli izpustiti špansko prestolnico Madrid, a nato so si premislili, saj niso želeli razočarati svojih španskih poslušalcev. V Madridu bo skupina Bon Jovi nastopila 27. junija, a čisto brezplačno vse skupaj vendarle ne bo. Skupina se je honorarju sicer odpovedala, a je treba pokriti druge stroške, zato bodo Španci vseeno morali prispevati nekaj evrov za vstopnice. A te so bile občutno cenejše kot drugod. Da bodo videli Jon Bon Jovija in kolege na delu, so Madridčani morali odšteti le med 18 in 39 evrov. Za primerjavo - v Veliki Britaniji je povprečna cena vstopnice 76 evrov.

GORA ROCKA Dobrodelni festival GorA RockA bo letos doživel že svojo deveto ponovitev. Potekal bo od petka, 21. junija, do nedelje, 23. junija, na Šentviški planoti (v bližini Tolmina), na njem pa bodo nastopili: Siddharta, Tabu, Mi2, Don Mentony Band, Happy Ol' McWeasel, Avven, Justin's Case, Sláinte ol' friend, Wild crew, Chained pistons in Devils bridge.

angleško-ameriška hip hop naveza, ki skladbi dodaja plesni pridih. Jessie se bo poleti odpravila na turnejo po Evropi, v sklopu katere se bo konec junija prvič ustavila tudi pri nas. Jessie v živo izvaja svoje sveže skladbe in seveda vse uspešnice, od Price Tag, Domino, Who You Are, Nobody’s Perfect, Who’s Laughing Now, Silver Lining, Laserlight in Do It Like a Dude.

Le o čem lahko govori pesem, ko moči združijo veseljaški Kingstoni in legendarni Pero Lovšin? O dekletih, vendar. Dekleta je tudi naslov ležerne poletne skladbe, ki je nastala v tem morda na prvi pogled nenavadnem glasbenem sodelovanju.V skladbi se prepletajo zanimivi ritmi in zvoki - Kingstoni so prispevali sproščujoč, lenoben reggae ritem, Pero pa svoj značilni raskavi, rokerski glas.

Divja Jessie J napoveduje nov album Več kot dve leti po prvencu Who You Are 25-letna britanska pevka Jessie J predstavlja novo pesem Wild, ki napoveduje njen drugi studijski album. Novi album ene najpopularnejših britanskih zvezdnic nove generacije bo nasledil multiplatinasti prvenec Who You Are, s katerega se je kar šest pesmi uvrstilo med prvih deset na lestvicah singlov. Tudi novi single je takoj skočil na peto mesto najbolje prodajanih novih skladb v digitalni obliki. V skladbi Wild gostujeta Dizzee Rascal in Big Sean,

Po lanskoletnem odmevnem koncertu v ljubljanskih Križankah se je ena najbolj znanih in v preteklosti zelo uspešnih skupin pri nas, Pop Design, odločila, da se vrne k ustvarjanju glasbe, s katero osvaja Slovenijo že skoraj dvajset let. Člani skupine so si privoščili malo kreativnega premora, v tem času pa je nastajala nova ekipa. Pridružil se jim je dolgoletni prijatelj Matjaž Vlašič, eden najbolj znanih slovenskih avtorjev popularne glasbe, ki se je skupaj z Uršo Vlašič podpisal pod številne slovenske uspešnice.

Matjaž je tudi avtor glasbe za novi single skupine Pop Design z naslovom Reci, da si moja. Besedilo za pesem je napisal pevec Miran Rudan, za aranžma pa je poskrbel priznani glasbenik Martin Štibernik.

Po Il futuro še Inferno Mlada pevka Manuella Brečko se po prvem singlu Il futuro predstavlja z novo skladbo z naslovom V tvojem ognju (Inferno). Po prvem singlu, v katerem se je Manuella dotaknila težav malih ljudi, se je v novem singlu V tvojem ognju (Inferno) dotaknila odnosa dveh posameznikov. Avtor glasbe je Marjan Hvala, tekst je napisal Iztok Melanšek, producentka pa je Manuella Brečko sama. Tudi sicer je diplomantka ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, kjer je diplomirala prav iz produkcije v snemalnem studiu, sodelovala pri produkciji pesmi. Marjanu Hvali in njegovem

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Euro kvintet - Dotik,objem,poljub 2. Akordi - Ne priznam 3. Veseli svatje - Ne dam srca 4. Unikat - Srce ne razume 5. Vihar - Poročni dan 6. Jurčki - Zlato pero 7. Javor - Cvet pomladi 8. Rubin & Marjan Novina - Povej mi 9. Vitezi polk in valčkov - Zapoj mi Škrjanček 10. Trubadurji - Mi miru ne da

... več na www.radiovelenje.com

načinu dela popolnoma zaupa, saj je zanjo napisal tudi skladbo Zadnji ples, s katero bo nastopila na letošnjem festivalu Slovenska popevka 2013.

Naš čas, 6. 6. 2013, barve: CMYK, stran 12

6. junija 2013

12  Ko se je v maju začel Festival mladih in kulture, je javnosti s ponosom pokazal RIT. Časopis, ki ga enkrat letno pripravijo velenjski študenti. Njihov predsednik Žiga Kočevar je bil ob začetku dogodkov spočit in optimističen. V nedeljo zvečer, ko je bil festival pod streho, je bila slika povsem drugačna. Bil je utrujen, a zadovoljen. Tudi ko je v eMCe placu razrezal torto, ki jo je poklonil direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik. Hitro je pošla. In bila je sladka, kot bodo spomini na še en uspešen festival.

Zajemite sapo Slovenci, čas je, da zajamete sapo s polnimi pljuči. Bruselj nam je zaenkrat še dovolil dihati.

 Okušali in hvalili …

Ob ocenjevanju »domačega savinjskega želodca« ter le za mušter »certificiranega zgornjesavinjskega želodca« so oni dan na Rečici ob Savinji prišli do »praktične izmenjave izkušenj« vsi prisotni. Miza je ponujala tudi odlični domači tolkec ter suhomesnate narezke, podobne želodcu izpod kozolca … ki ga pa gozdarski inšpektor Jožef Zvir (tudi sam priznan izdelovalec) ni niti tadlal, niti hvalil … po pokušini je le splaknil rekoč … »važno je, da je užiten«.

Varovanje V bližini velenjskega sadnega gozda bodo postavili čebelnjak. Da bodo pridne nabiralke meda tudi varovale drevesa pred vandali.

Domače je, domače Zdaj naenkrat tudi vsi največji trgovci v Sloveniji ponujajo slovensko sadje, slovensko zelenjavo, v Sloveniji prirejeno meso … Pa pravijo, da vsega tega za domače potrebe pridelamo in priredimo premalo.  Organizatorjem tako velikih športnih dogodkov kot je mednarodni atletski miting nikakor ni lahko. To vedo vsi, ki so že kdaj organizirali kakšno večjo prireditev. Predsednik velenjskega atletskega kluba Marjan Hudej in generalni sekretar mitinga Luka Štajner, sta imela vse pod kontrolo, a sta vseeno nenehno »tekala« z enega konca na drugega, pa gor in dol. Morda pa sta nabirala kondicijo. Marjan Luki: »Veš, če boš pridno vadil, si lahko med prvimi!«

Po starem Dokler bodo savinjski lesarji hlodovino valili vsak s sebi - se je bo še vedno največ valilo preko meje.

Na pomoč Poklical je prostitutko in je prišla – njegova žena Zakonske zgodbe so takšne in drugačne, iz Bolgarije pa prihaja precej nenavadna. Nedjeljko in Nađa sta bila srečen par, ki je tudi po poroki prvih šest let živel umirjeno in prijetno zakonsko življenje.

Nato pa je Nađa želela zaslužiti več, saj je kot blagajničarka v družinski proračun prispevala le 250 evrov mesečno. S pomočjo prijateljice je našla dodatno delo kot prostitutka, vendar svojih aktivnosti možu ni zaupala. Pozne prihode domov je upravičila s tečaji angleščine in in-

formatike, ki naj bi jih obiskovala.

Mož sicer ni bil najbolj zadovoljen, a se je ob dragih urah in drugih vrednih predmetih, ki jih je žena nosila domov, omehčal. Vendarle pa je sčasoma Nedjeljko postal vedno bolj osamljen, zato se je nekega večera odločil, da bo užival v družbi erotične plesalke za 150 evrov na uro. Ko je ta pozvonila in je odprl vrata najetega stanovanja, ga je čakalo presenečenje življenja. Pred

njim je stalo naročeno dekle za masažo - njegova žena Nađa. Nemudoma je vložil dokumente za razvezo.

Ups, v šoli pozabili na obvezni predmet Švedska velja za deželo, po kateri se zgledujejo mnoge evropske države. A očitno se spodrsljaji zgodijo tudi najboljšim. V Götebergu na Švedskem so namreč nekaj dni pred koncem šolskega leta ugotovili, da so učence zadnjega letnika pozabili poučevati enega od obveznih predmetov.

Učenci so bili zgroženi. Še posebej zato, ker so bili sami tisti, ki so sploh ugotovili, da bi morali imeti

na predmetniku v zadnjem letniku tudi predmet o religijah, a ga šola preprosto ni uvrstila na njihov urnik. Že pred meseci so na to opozorili ravnatelja, a jih je ta takrat zavrnil, da ne gre za obvezni predmet. Nekaj dni pred maturo pa se je vendarle izkazalo, da so imeli prav učenci. »Ko smo prebrali zakon o srednjih šolah, smo razumeli, da se lahko predmet o verstvih sveta poljubno zamenja s socialnimi študijami. A očitno sta oba predmeta del obveznega učnega načrta,« se je skušal izvleči ravnatelj Christel Berver. Da bi popravil na-

pako, je šola dijakom ponudila dve možnosti: lahko se v času do mature zakopljejo v knjige in po hitrem postopku pridobijo osnovno znanje o verstvih ali pa oceno pridobijo prihodnje leto.

Britanski predšolski talenti Talenti ne navdušujejo samo po Sloveniji, temveč tudi v Veliki Britaniji. Pred občinstvom in štiričlansko žirijo, ki jo sestavljajo Simon Cowell, David Walliams, Amanda Holden in Alesha Dixon, so se tako znašli predšolski otroci. Plesna skupina dvanajstih malčkov je z neverjetnimi plesnimi koraki dokazala, da lahko imajo tudi najmlajši že resnično razvit talent. Z domiselno koreografijo in igralsko mimiko so pričarali pravo plesno poslastico in poželi stoječe ovacije. »Ponavadi je v plesnih skupinah samo eden zvezda, ampak tokrat ste vsi zvezde,« jim je dejal Walliams. Nič manj navdušena ni bila Amanda Holden. »Če vi ne pridete v finale, bom poljubila Simona Cowella,« je dejala. Britanski talenti se sicer zaključujejo to soboto.

Rusi odkrili dobro ohranjene ostanke mamuta Ruski znanstveniki so minuli mesec na odmaknjenem otoku Arktičnega oceana odkrili dobro ohranjene ostanke mamuta oz. mamutke.

Vodja odprave Semjon Grigorjev je povedal, da je najdena samica mamuta umrla v starosti okoli 60 let pred približno 10 do 15 tisoč leti in da je to prvi primer odkritja ostarele samice mamuta. Še bolj neverjetno pa je, da je bila med ostanki še vedno ohranjena kri in mišično tkivo. »Ko smo zlomili led pod trebuhom, je od tam pritekla kri. Bila je zelo temna,« je povedal Grigorjev, sicer znanstvenik na univerzi v Jakutsku. »To je najbolj vznemirljiv primer v mojem življenju. Kako je mogoče,

da se je kri ohranila v tekoči obliki? In tudi mišično tkivo je rdeče, v barvi svežega mesa,« je dodal. Strokovnjak je pojasnil, da je spodnji del mamutke dobro ohranjen, ker je ostal v vodi, ki je pozneje zamrznila, zgornji del telesa, vključno s hrbtom in glavo, pa so najverjetneje pojedli plenilci.

Je poletje ušlo na sever?

V letošnjem letu smo nenavadno dolgo odganjali sneg in se veselili pomladi, zdaj pa se zdi, da nikakor ne moremo dočakati poletnih temperatur. Te so nam očitno ušle, saj iz Laponske na skrajnem severu Evrope poročajo, da te dni beležijo rekordno visoko temperaturo – nič manj kot 29 stopinj Celzija.

Točneje; na postaji Nyrud, ki je med Finsko in Rusijo ter 250 kilometrov severno od polarnega kroga, je norveški meteorološki inštitut minuli teden zabeležil natančno 29,1 stopinje Celzija. Živo srebro se je precej visoko povzpelo tudi na Švedskem: v kraju Oeverkalixu, 800 kilometrov severno od Stockholma, so namerili 28,7 stopinje Celzija.

Slike so simbolične

Pri nas je na srečo vse več organizacij, ki skrbijo za starejše. Med vsemi pa zanje vse manj skrbi država.

Manj elektrike V začetku leta so v Šoštanju v omrežje oddali manj elektrike kot lani.

Stekla je po vodi.

Goli in bosi Naša oblačilna in obutvena industrija je že dolgo v krizi. Nazadnje še Mura in Peko. Mar je potem čudno, da bomo res vse bolj goli in bosi!?

Izgorevanje Nekateri pravijo, da so v stari šoštanjski osnovni šoli Bibe Roecka kar izgorevali pri učenju in poučevanju. Zdaj se bodo lahko ogrevali z lesenimi ostanki te šole.

Nova mera Načrtovane ceste med Koroško, Velenjem in avtocesto ne bomo merili več v kilometrih, ampak v številu vlad, ki jo je že in jo še bo sprejemala.

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 13

REPORTAŽA

6. junija 2013 Letošnji festival 23. Dnevi mladih in kulture je zaključen. Vseboval je pester kulturni program. Razstavo družbenokritičnih plakatov v klubu eMCe plac, razstavo skicirk umetnikov iz vseh smeri v Pekarni v starem Velenju ter prostorsko inštalacijo v Muzeju premogovništva Slovenije. Na svoj račun so prišli glasbeni navdušenci različnih

stand up komika leta 2011 Dušan Tomič in Hrvat Goran Vugrinec.

Klub eMCe plac je pokal od smeha in tako so si gledalci ogreli smejalne mišice za vrhunec letošnjega festivala – stand up v jami! V soboto, na dan mladosti, so v Pekarni odprli razstavi Skicirka, s katero se je pričelo poletno dogajanje, imeno-

r 23. Dnevi mladih in kultu

mu hrvaškemu komiku Goranu Furjanu in večnemu milijonarju Jonasu Žnidaršiču, dogodek je povezoval Andrej Težak - Tešky.

Po predstavi, ki si jo je bilo možno ogledati v dveh terminih, je bil na voljo tudi ogled posameznih delov premogovnika ter prostorske inštalacije Intervencija?, avtorjev Anžeta Severja ter Toma Staniča.

Kot je za DMK značilno, je zadnjo soboto festivala tradicionalen koncert na gradu, ki pa je bil zaradi slabega vremena prestavljen v klub eMCe plac. Nastopili so belgijski duo Too tangled, slovenjgraška zasedba Validum, skupina Eskobars, ki je že nastopila na koncertu The Killers, Štajerski punk rockerji, znani z imenom Happy Ol’Mcwealssel,

kot zadnji pa so nastopili domačini Big Addiction, ki so predstavili novo ploščo. Kljub nesreči z vremenom so se koncerta udeležili številni obiskovalci, ki so žurali vse do jutra, in tako se je DMK zaključil v svojem stilu.

V nedeljo, 2. junija, je sledila ponovitev multimedijskega projekta ‘’Tito nas gleda!’’ avtorja

13 Staneta Špegla.

Letošnji festival DMK je za nami, prepričani pa ste lahko, da organizatorjem ne primanjkuje idej za že 24. festival Dnevi mladih in kulture.

Se vidimo maja 2014! n zf, foto: T. Polovšak, G. Petraševič in P. Krenker

l a v i t s e f e c i t s a l s o p k e č u j l Za zak

glasbenih zvrsti, od jazza, panka, rocka, metala … Smeh v program so prinesli številni stand up komiki.

Festival, ki je bil na različnih lokacijah po Velenju, je bil tudi mednarodno obarvan. Kljub temu da so v imenu festivala mladi, pa dogodki niso bili namenjeni le njim, temveč tudi mladim po srcu. Če se spomnimo slabe tri tedne nazaj, so se odprli 23. Dnevi mladih in kulture z nastopom ženskega pevskega zbora Kombinat. Pesmi upora so odmevale v atriju Velenjskega gradu, zbrano občinstvo pa so navdušile. Na otvoritvi so organizatorji predstavili tudi glasilo Šaleškega študentskega kluba RIT – racionalno izbrane teme, obenem pa je iz Kumrovca pritekla štafeta modrosti. Dan pred otvoritvijo se je v klubu eMCe plac odvijal alternativni mini festival Sound Arson, po otvoritvi pa smo lahko na isti lokaciji prisluhnili psihedeličnorockerski skupini Zmelkoow.

Drugi konec tedna festivala mladih se je pričel s stand upom v klubu eMCe plac. Zasedba je bila mednarodna, saj je v Velenje prišel škotski komik Geoff Boyz, družbo sta mu delala komika mlajše generacije, in sicer zmagovalec

vano Kulturna pečica. Kulturnoumetniški društvo Koncentrat je namreč pripravilo pester program, ki bo trajal vse do avgusta. Zvečer pa so se udeleženci izstrelili v preteklost na dress code zabavi - Pionirčki.

Zadnji vikend festivala DMK so bile na sporedu prave poslastice.

Od kulture pitja vina do stand upa v jami, se je v soboto s koncertom v eMCe placu zaključilo dogajanje 23. festivala Dnevi mladih in kulture.

V četrtek, 30. maja, so gostje v Max klubu spoznavali različne vrste vin na dogodku Kultura pitja vina. V sodelovanju z Radgonskimi goricami je priznana slovenska enologinja seznanjala obiskovalce, kako se vino okuša, kakšne so razlike med svežimi in barikiranimi vini in med zlato in srebrno radgonsko penino. Po degustaciji različnih vin je sledil džezovski koncert s pevko Mayo.

Naslednji dan, v petek, 31. maja, je v Muzeju premogovništva Slovenije sledil večer smeha in zabave. Najgloblji stand up na svetu je privabil množico ljudi, ki je prisluhnila novincu na sceni Tomažu Stanovniku, domačinu Urošu Kuzmanu, odlične-

Smeh v premogovniških rovih Stand up komik leta 2012 Uroš Kuzman je povedal: »V domačem kraju prijetno nastopiti, saj me večina pozna in imam večjo podporo. Všeč mi je, ker smo v Velenju ponosni na vse dobre

pod zemljo predstavili najboljši stand up komiki – pustimo se presenetiti tudi v prihodnje,« je dejal predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. V zunanjem delu Muzeja – v Kopalnici – so si obiskovalci stand up-a lahko ogledali razstavo Z intervencijami v prostor. »Muzej je prostor spomina in tudi

n

Še posebej je navdušil domačin Uroš Kuzman

zgodbe, ki se zgodijo tukaj. Po drugi strani pa je težko, ker se moram vedno znova dokazati in presenetiti, saj letos na velenjskem odru ne stojim prvič.« Kuzman je poudaril, da je ambient zanimiv za vse nastopajoče: »Že nekaj časa se trudimo v Velenju razvijati stand up. Dogodek v podzemnem delu Muzeja je pritegnil publiko, ki je sicer mogo-

Konvencija Lions klubov Velenje, 31. maja - Velenje je bilo skupaj s tukajšnjim Lions klubom gostitelj 13. zbora Lions klubov Slovenije. Namenjen je bil izobraževanju bodočih predsednikov, tajnikov in zakladnikov Lions in Leo klubov Slovenije ter 13. zboru članov. Na njem so izvolili novo vodstvo in guvernerko Alenko Marter, poskrbljeno pa je bilo tudi za prijateljsko druženje. V petkovem večernem programu so se predstavili člani Gledališča slepih Nasmeh.

če ne bi, ter predstavil to kulturo drugače.« »V premogovniškem muzeju presenečajo z novimi idejami.

Konec minulega leta se je na Ligijevem odru zgodil koncert skupine Laibach, nedavno so v Ligijevem salonu znani Slovenci igrali poker, tokrat pa so se skoraj 200 metrov

skupni tuši v Kopalnici Muzeja niso nobena izjema, zato sva z lučmi poudarila spomin. Gledalci prenašajo sence na stene in te sence zaradi gibanja luči oživijo in obudijo dogajanje, ki je bilo v tem prostoru prisotno v preteklosti,» sta dejala avtorja razstave Anže Sever in Tomo Stanič, sicer študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 30. junija 2013.

Lions klub Velenje je bil ustanovljen leta 2000 in je eden od več kot petdesetih klubov v Sloveniji. Letno organizirajo več dobrodelnih, humanitarnih in družabnih srečanj. Zadnje je bilo majska udeležba članov na humanitarni regati »VII. Lions rally«, na katerem so zbirali prispevke za projekt Mirno morje 2013, namenjen jadralskemu izletu otrokom iz socialno ogroženih okolij oziroma otrokom s posebnimi potrebami. n

Jadrali so za otroke – ekipa Lions kluba Velenje.

Smeh je resnično odmeval.

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 14

VI PIŠETE

14

Šolski projekt »To sem jaz« Da bi učence čim bolj okrepili za današnji čas, smo se v letošnjem šolskem letu na OŠ Livada odločili izvajati preventivni program To sem jaz, katerega avtorji so strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.

Ti ga po slovenskih šolah uspešno izvajajo že vrsto let. Cilj projekta je razvijati otrokovo pozitivno in realno samopodobo, socialno-komunikacijske veščine in druge sestavine duševnega zdravja.

Te cilje smo nadgradili v istoimenski šolski projekt To sem jaz, ki sledi viziji OŠ Livada, vzgojnemu načrtu ter načelom Zdrave šole.

Od oktobra do konca maja smo preko različnih oblik, kot so razredne ure, naravoslovni dnevi, ustvarjalne delavnice, prireditve, individualne zadolžitve, razstave in druge oblike dela vzpodbujali ustvarjalnost učen-

cev, krepili njihova močna področja, jim pomagali postavljati cilje, prepoznavati težave in jih ustrezno reševati, negovati pozitivno naravnanost do sebe in drugih, jih učiti, kako se spopadati s stresom, in jih tako voditi k oblikovanju realne samopodobe.

Učenci so v delavnicah Mediacija za najmlajše na razredni stopnji in 10 korakov do boljše samopodobe - To sem jaz na predmetni stopnji aktivno sodelovali in jih ocenjevali zelo pozitivno. Večinoma so izrazili željo, da bi se tako o sebi še pogovarjali.

Ena od učenk je takole ocenila delavnice: »Današnje delavnice so mi delno spremenile življenje. Do danes nisem razmišljala, kakšna je moja samopodoba. V delavnicah smo se poglobili vase, se zavedli, kaj cenimo pri sebi in kaj nam ni všeč. Ugotovili smo,

da imamo skoraj vsi težave z učenjem, saj se ne znamo učiti ali pa se začnemo učiti prepozno. Postavljali smo si cilje in ugotavljali ovire, ki nam preprečujejo, da bi cilje dosegli.

Nisem vedela, da je potrebno težavo najprej prepoznati, jo poimenovati in nato pravilno reševati. Dobro je, da se s težavo soočimo in jo razrešimo, namesto da jo prikrivamo ali pustimo pri miru. Veliko smo izvedeli o svojih sošolcih. Posebej všeč mi je bilo, da smo drug pri drugem iskali samo pozitivne lastnosti. Ponavadi se raje kritiziramo. Take delavnice bi se še lahko ponovile.« Ob 35-letnici šole so učenci ponovno oblikovali lik »šolarja OŠ Livada«, ki je dobil svojo simbolno podobo v kipcu Švigašolarčka, kot so ga poimenovali učenci. Prvošolci so bili po dobro opravljeni preizkušnji sprejeti

v Šolsko skupnost OŠ Livada.

Akcija 'Malo tiše, prosim' je vse ponovno ozavestila, kako pomembno je mirno, tiho okolje, da se počutimo bolje, da so naši odnosi prijaznejši in da smo pri učenju uspešnejši. Po hodnikih in v razredih so vidne sledi ustvarjalnosti učencev, ki so letos še posebej ustvarjali o čustvih in sebi.

Jesen na Livadi, Zimska pravljica in Pomladni cvet so likovne razstave Ulrike Slavinec, ki so nas razveseljevale v tem letu, učenka Pia Lipnik pa je zimsko idilo ujela v razstavi svojih fotografij.

Na dnevu odprtih vrat smo projekt predstavili staršem in vsem, ki so želeli začutiti utrip osnovnošolskega življenja. Na ta dan je pouk tudi tekel drugače kot vsak dan. Učence od prvega do četrtega razreda je pri poustvarjanju vodila gledališka predstava Sovica Oka, ki so si jo ogledali.

Učenci od petega do devetega razreda pa so v dvajsetih ustvarjalnih delavnicah poskušali izraziti svoje ideje in jih ujeti v poslikave, pesmi, mozaike, razstave, okusne kuharije, zven francoščine, angleščine …

Na zaključni prireditvi popoldan se je na odru zvrstila vrsta nastopajočih, ki so preko prikazov različnih čustev, razpoloženj od otroštva v najstništvo svoja razmišljanja zaokrožili v zaključek projekta s sporočilom: »Slediti svojim sanjam. Verjeti v pravljico s srečnim koncem. To sem jaz.« Preventivne delavnice To sem jaz bodo del šolskega programa na OŠ Livada tudi v naslednjem šolskem letu. n Dragica Kralj, šolska pedagoginja

6. junija 2013

Prepletali nitke prijateljstva V okviru projekta Mavrica prijateljstva med generacijami in mednarodnih projektov generation@school ter Modni velikani smo 16. maja na OŠ Antona Aškerca Velenje že drugo leto zapored pripravili družabno ustvarjalno medgeneracijsko popoldne Prepletamo nitke.

Niti deževno popoldne ni ustavilo babic, dedkov, staršev in učencev, ki so z dobro voljo in ustvarjalno energijo šolo napolnili do zadnjega kotička ter tako dokazali, da je takšna oblika druženja različnih generacij, čustvenega sodoživljanja in izmenjave vsega najboljšega, kar posamezna generacija zmore, zna in lahko ponudi drugi, potrebna, dragocena in zaželena.

Poleg babic in dedkov ter staršev naših učencev so na družabno ustvarjalnem popoldnevu sodelovali člani Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, varovanci Doma za varstvo odraslih Velenje in pevci Lovskega pevskega zbora Škale.

V ustvarjalnih delavnicah smo s pomočjo babic, pravih in za ta dan »izposojenih«, obudili že skoraj pozabljeni veščini izdelovanja cofkov in pletenja, spekli okusen ajdov kruh ter pripravili ognjičevo mazilo. Učenci so se z varovanci Doma za varstvo odraslih in nekaterimi dedki pomerili na 2. Tončkovem turnirju v igranju družabnih iger in pikadu. Prava športna borba se je razvnela na 2. antonijadi, na kateri so se v zabavnih športnih igrah pomerile ekipe dedkov in vnukinj/vnukov. Plesalke šolske plesne skupine so prepletale korake s plesalkami salse Univerze za III. življenjsko obdobje, z njihovimi harmonikarji pa so prepletali zvoke in note učenci, ki igrajo na diatonično harmoniko.

Sodelovanje s starši je pomemben člen v verigi dela v vrtcu V vrtcu Šoštanj je sodelovanje s starši na visoki ravni, nekajkrat na leto pa organiziramo popoldanska srečanja, ki so namenjena sproščenemu druženju otrok, staršev in strokovnih delavcev.

Tako sva se s sodelavko odločili, da ob koncu teme, v okviru katere smo spoznavali samega sebe in svojo družino, pripraviva srečanje s starši in k sodelovanju povabiva še študente medicine iz Ljubljane s projektom Medimedo, katerega poglavitni cilj je, da premagajo strah pred zdravnikom in pregledom. Z otroki smo se teden dni pripravljali na to srečanje, prinašali so medvedke, izdelali zdravstvene izkaznice ter se z njimi igrali. Dopoldan smo medvedke pospravili v postelje in jih pripravili na popoldansko srečanje. Študentje so v eni igralnici pripravili improvizirane ambulante, laboratorij, rentgen, operacijsko sobo in zobno ambulanto ter začeli klicati paciente.

Nato so starši od daleč opazovali, kako so otroci razlagali bodočim zdravnikom, kaj vse boli njihovega medvedka. Pospremili so ga v laboratorij, ga držali za tačko, ko so mu vzeli kri, spoznali so rent-

gen, opazovali operacijo in obiskali zobozdravnika.

Na koncu so svojega medvedka odpeljali v lekarno, kjer so dobili zdravilo zanj in balonček zase.

Po pogovoru s starši smo zaključili, da je bilo srečanje zanimivo in poučno. Študentje, bodoči

zdravniki, so bili veseli odziva otrok in staršev, priznali so, da niso vedeli, kaj naj pričakujejo, vendar je sodelovanje steklo gladko in lepo. n Jožica Malus

Obujali zgodovino

Bralni večer na Aškercu V petek, 31. maja, je na OŠ Antona Aškerca Velenje potekal tako imenovani bralni večer, ki je bil namenjen učencem 5. razreda, ki so prebrali vse knjige za bralno pohvalo.

Tako sva razredničarki želeli prispevati k razvoju bralne kulture med mladimi, razvijanju ustvarjalnosti po branju, spodbujanju otrokove domišljije in ne nazadnje želeli, da preživimo drugačen večer in noč – v šoli s prijatelji in knjigo.

Po dopoldanskem pouku smo se zbrali v šoli in pričelo se je branje knjige Ronja, razbojniška hči. Zgodbo sva brali in pripovedovali razredničarki. Sledile so naloge, povezane s prebrano knjigo. Po večerji se nam je pridružil gost Simon Gorišek. Ob

zvokih njegove kitare smo prepevali slovenske zimzelene popevke. Naš gost je učencem podelil tudi priznanja za osvojeno bralno pohvalo.

Okoli 22. ure so se pričele priprave

Hkrati so potekale še tri dejavnosti, s katerima smo želeli v res ne lahkih časih pomagati tistim našim učencem in družinam, ki finančno stisko še posebej hudo občutijo: Podarim, se veselim ter dobrodelni srečelov in bazar. V akciji Podarim, se veselim je potekala brezplačna izmenjava rabljenih oblačil, igrač in knjig, ki jo je pospremila modna revija. Z dobrodelnim srečelovom in bazarjem pa smo želeli zbrati vsaj nekaj sredstev za šolski sklad oz. za pomoč tistim našim učencem, ki so zaradi finančne stiske družine prikrajšani za marsikaj, kar sestavlja običajno šolsko življenje njihovih vrstnikov. Neko posebno vzdušje topline, medsebojne čustvene naklonjenosti in ustvarjalne energije, ki se je čutilo v slehernem kotičku, kjer so potekale aktivnosti, se je še stopnjevalo na zaključni prireditvi, ko so se v glasbenih in plesnih točkah naših učencev in glasbenikov Univerze za III. življenjsko obdobje dobesedno prepletli glasovi in koraki obeh generacij, kar so gledalci nagradili z navdušenim aplavzom, pa tudi zapeli skupaj z nastopajočimi. Ta deževen, četrtkov popoldan nismo prepletali le nitk volne, ampak tudi veliko bolj pomembne nevidne nitke medsebojne naklonjenosti in spoštovanja. Tkanina, ki smo jo pletli iz njih, nima cene, še posebej dragoceno pa je spoznanje, da nam je bilo ne glede na razliko v letih lepo skupaj in se že vnaprej veselimo naslednjega podobnega druženja. n Marija Glinšek

na spanje. Preden so učenci zaspali, so lahko brali še svojo najljubšo knjigo. Po zajtrku smo analizirali opravljeno delo in se polni novih vtisov vrnili k domačim.

Izjave učencev in galerijo fotografij si lahko ogledate na spletni strani OŠ Antona Aškerca. n Razredničarki 5. razredov

V soboto, 25. 5., smo se člani Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva odpravili na poldnevni izlet v Slovensko Bistrico in Osankarico na Pohorju.

Kljub slabemu vremenu smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali skoraj vsi prijavljeni in počasi krenili na pot. Izlet je bil dopolnitev spominske razstave z naslovom Pohorski bataljon - Zadnji boj, ki jo je ŠMZD skupaj z Muzejem Velenje pripravilo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju ob 70. obletnici padca Pohorskega bataljona.

Po približno uri vožnje smo se najprej ustavili v Slovenski Bistrici in si ob zanimivem razlagi tamkajšnjega vodiča ogledali muzejske zbirke bistriškega gradu, ki je prvič omenjen že v 13. stoletju. Skozi zgodovino je imel več lastnikov, najbolj znani pa so bili grofje iz družine Attems, ki so bili lastniki gradu od začetka 18. stoletja pa vse do konca 2. svetovne vojne. Po končanem ogledu smo se odpravili proti Pohorju, natančneje Osankarici. Tam smo si v domu na Osankarici sprva ogledali stalno razstavo, ki je prikazovala obdobje druge svetovne vojne na Štajerskem, z manjšim poudarkom na območje Pohorja in seveda Pohorskega bataljona. Nato smo se odpravili še na prizorišče zadnjega boja Pohorskega bataljona z nemškim okupatorjem. V tem neenakem boju so januarja 1943 padli prav vsi člani te junaške skupine borcev in prav temu dogodku je na kraju spopada posvečen spomenik in s kamnitimi ploščami označena mesta, na katerih so se nahajale zemljanke, v katerih so borci taborili.

Po tem ogledu smo se nato poslovili od našega vodiča in se z dobrimi vtisi odpravili nazaj proti Velenju, saj smo si ogledali in izvedeli mnogo zelo zanimivih stvari. Ob tej priložnosti pozivamo zainteresirane, da se včlanijo v naše društvo in tako na naših predavanjih in izletih izvejo marsikaj novega o zgodovini Šaleške doline in tudi ostalih slovenskih krajev. n Jernej Hozjan

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 15

VI PIŠETE

6. junija 2013

15

Ob svetovnem dnevu KVČB: Kuharska delavnica Svetovni dan KVČB (kronična vnetna črevesna bolezen), ki ga zaznamujemo 19. maja, je letos že tretje leto dogodek, ki je posvečen ozaveščanju o tej bolezni. KVČB (kar je kratica za kronično vnetno črevesno bolezen) je dolgotrajno (kronično) vneto obolenje črevesja. Med KVČB uvrščamo dve resni kronični bolezni prebavnega trakta, ki sta si precej podobni, to sta Crohnova bolezen (CB) in Ulcerozni kolitis (UK). V pomoč bolnikom, ki zbolijo za to vrstno boleznijo, že deveto leto aktivno deluje Društvo za KVČB, ki ima od leta 2007 tudi status invalidske organizacije. Društvo deluje v osmih (8) regionalnih in treh (3) vsebinskih sekcijah. Izvaja sedem socialnih programov z vseh področij življenja oseb s KVČB, da jim lajša kvaliteto življenja.

Sekcija celjsko-koroške regije, ki ima sedež v Zdravstvenem domu Velenje, je tako v okviru socialnega programa in svetovnega dneva KVČB v soboto, 25. maja, izvedla kuharsko delavnico z naslovom: »Hrana – tako in drugače«. Zbralo se je 12 članov kar doma pri enem od naših članov v Ravnah pri Šoštanju. Pod vodstvom izkušene gurmanke in poznavalke zdrave prehrane Mojce Fidej smo

dobili veliko koristnih nasvetov in na praktičnih primerih med drugim spoznali uporabo travniških in gozdnih rastlin ter sadežev v kulinariki. Strinjali smo se, da največ prinese vsakemu

informacije o KVČB lahko najdete na spletni strani društva: www.kvcb.si.

Ponosni smo tudi na naš »KronoFON« - 031 667 557 - telefonska linija za pomoč na področju KVČB, ki smo

Zelo atraktiven je bil kabaret.

Življenje meščanov nekoč

posamezniku medsebojna izmenjava izkušenj o prehrani. Vesela sem, da je delavnica dobro uspela in da smo se s polnimi želodci poslovili z željo, da delavnico kmalu ponovimo. Več o delavnici in recepte ter druge koristne

v podporo osebam s KVČB in njihovim svojcem odprli prav na svetovni dan KVČB. n Mateja Potočnik, Vodja Sekcije CK regije

Obisk 'vile' Anje

prozo, slikarske motive in glasbo, ki jih je začinil spopad zaradi obrambe časti mlade dame, manjkala pa ni niti atraktivna točka kabareja.

V dogodku, ki je obiskovalce navdušil, so sodelovali dijaki ŠCV Aldijana

Paka pri Velenju, 18. maja – Prejšnjo soboto je v Domu krajanov Paka potekalo srečanje in druženje starejših krajanov KS Paka. Program, ki ga je pripravila krajevna organizacija Rdečega križa Paka, je bil bogat. Sodelovali so otroci DPM Paka, Vaške pevke z Dobrne … še posebej v veselje pa nam je bilo, da smo lahko v svojem programu dali besedo Otu Gradišniku, našemu krajanu, ki nam je predstavil zbirko svojih pesmi. Povedal je, da je svojih zadnjih 10 let namenil ustvarjanju in v pesmih razgalil

Baltić, Azra Kurtić, Jelena Radunović, Tjaša Rošer, Urška Rožič, Aleksander Klobčar, Nika Pečovnik, Urška Bider, Jure Šajna, Tadej Anclin, Tim Jarh, Marko Pavlović, Polona Plaznik in Luka Atelšek. n

svoja čustva. Nekaj pesmi, polnih topline in hrepenenja, nam je tudi prebral.

Srečanje starejših krajanov Pake, ki so že dopolnili 70 let, je bilo res veselo in brezskrbno. S skupnimi močmi sta ga pripravili krajevna organizacija Rdečega križa in krajevna skupnost Paka. n Jelka Rak

Jubilej turističnega društva

Dan za zdravje in čisto Velenje

na življenja. Dogodek smo združili s čistilno akcijo. Vsaka skupina je ločeno zbirala papirnate odpadke in odpadke iz plastenk, saj so ključni pogoj za zdravo življenje tudi čisto in zdravo okolje. Pomembno se je zavedati, da vsak trenutek v življenju šteje, da je zelo pomembno, da ga

Družinsko kolesarjenje Kljub kislemu vremenu so v nedeljo pedala zavrteli pravi kolesarski navdušenci iz šestih občin celjske regije. Prireditve Na kolo 2013 (tokrat je bila že osmič) se je udeležilo 200 kolesarjev, med katerimi je

V okviru mature so dijaki Šole za storitvene dejavnosti prikazali in podoživeli zgodovino. Vrnili so se v čas meščanstva 19. stoletja.

Prijetno majsko druženje starejših

Pravljičarka Anja Štefan, ki nam je polepšala zaključek Bralne značke, je skoraj pravljično bitje. Njene pripovedi so nas odnesle daleč za devet gora in devet voda … tja, kjer je sreča še doma.

Nekaj skrivnostnega, globoko duhovnega je priklicala v našo šolsko avlo, kjer je širila svojo besedno čarovnijo. Bilo je lepo, tihotno, na trenutke intimno odprto, kot je lahko le sporočilo onstranstva, kjer domujejo vse pravljice. Hvala, draga Anja, in še kdaj nasvidenje. n Bernard Krajnc - šolski knjižničar OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje

Vsako leto 7. aprila je svetovni dan zdravja, ki ga učitelji in dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje tudi ustrezno zaznamujemo.

Letos smo zaradi slabega vremena aktivnosti to storili nekoliko z zamikom, in sicer v ponedeljek, 3. junija.

Zavedamo se, da je zdravje naše največje bogastvo in neprecenljiva vrednota. Kot vsako leto smo projekt izvedli v sodelovanju z zdravstvenimi delavci Zdravstvenega doma Velenje, ki so v času aktivnosti opravljali test vzdržljivosti posameznikov.

Vsi udeleženci so prejeli plastenko vode sponzorja Pivovarne Union in jabolko trgovskega centra Mercator.

Voda in jabolko sta ena najmočnejših simbolov zdravja in zdravega nači-

Velenje, 29. maja - Skupina dijakov Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje je prejšnjo sredo v vili Bianci uprizorila izseke iz življenja meščanov ob koncu 19. stoletja. Projekt z naslovom »Življenje meščanov nekoč« je bil izveden v sklopu četrtega predmeta poklicne mature v sodelovanju z Mestno občino Velenje – TIC. Dijaki, ki so tako pridobili kompetence za interpretiranje zgodovinske dediščine in javnega nastopanja, so obiskovalce popeljali v svet meščanstva ob koncu 19. stoletja. Predstavili so izbrano poezijo,

bilo kar 50 najmlajših kolesarjev. Ti so se podali na 10-kilometrsko otroško traso, ki je bila letošnja novost.

Veseli smo, da nam je kljub muhastemu vremenu uspelo privabiti toliko družin, ki so preživele lepo rekre-

preživimo doživeto in aktivno, kot tudi da nikoli ni prepozno, da svojemu življenju dodamo vitalnost in kakovost!

Naredimo nekaj zase in za naš planet! n Tim zdrave šole

ativno nedeljo v prijetnem športnem druženju. Celjski start je popestrila plesna HIP HOP ekipa Plesnega vala. Na skupnem cilju pred Citycentrom Celje so udeležence razveselili topla malica, spominsko darilo in številne nagrade. n

Zavodnje - V soboto, na nekdanji dan mladosti, so se v Andrejevem domu na Slemenu zbrali člani TRD Šentvid in gostje, da bi skromno počastili 10-letni jubilej – ustanovitev prvega in edinega društva v tem gorskem kraju. Svečano sejo je prijetno povezovala Vanja Kretič, za harmoniko pa je poskrbel zmagovalec Golice šolar Urban Štifter.

Prvič v vseh 10 letih je društvo zaslužnim članom podelilo priznanja. Prejeli so jih najbolj aktivni člani društva s predsednikom na čelu. Pri-

Katarina državna podprvakinja Žirovnica - V petek, 31. maja, je v Žirovnici potekalo državno šolsko plesno tekmovanje, ki se ga se je udeležila tudi devetošolka Katarina Kumer iz OŠ Livada in osvojila odlično 2. mesto. n

znanja je podelil Peter Radoja, predsednik Turistične zveze občine Šoštanj, ki je namenil precej pohvalnih in spodbudnih besed delu društva. Poleg

predsednika in ustanovitelja društva Milana Kretiča so priznanja prejeli še Vikica in Matjaž Voler ter Anton Hladin. n

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

ŠPORT

Začenjajo zgodbo na novo Novi Gorenjev trener Ivan Vajdl se je v ponedeljek s sodelavci prvič sestal s svojim novim moštvom - Na treningu so bili skoraj vsi Zaradi reprezentančnih obveznosti sta manjkala le brata – dvojčka Benjamin in Senjamin Burić, ki v Gorenje prihajata iz banjaluškega Borca.

Prvi del priprav za igralce vsekakor še ne bo preveč zahteven. »Ekipo sem prejel, ko je bila na vrhuncu. Zato ob tej priložnosti čestitam prejšnjemu trenerju Branku Tamšetu in njegovim sodelavcem ter igralcem za imenitne dosežke. Danes začenjamo zgodbo na novo. Prvi del bo bolj namenjen medsebojnemu spoznavanju, predvsem pa, da se igralci od drugod čim prej prilagodijo novemu okolju,« je o uvodnem treningu povedal novi trener, ki ima z Gorenjem prav tako imeniten uspeh. V sezoni 2002/3 je s tedanjo ekipo v dvorani Podenj v Škofji Loki osvojil pokalni naslov. Po štirinajstih dneh bodo igralci dobili prosto

6. junija 2013

Pomurkam znova pokalni naslov Igralke Rudarja Škal vodile po prvem polčasu - V drugem zagospodarile na igrišču nasprotnice in zmagale s 3 : 1 Koper - Nogometašice Rudarja Škal so v sredo prejšnji teden nekoliko razočarane zapuščale koprski športni park Bonifika. Kljub veliki želji, da bi postale pokalne prvakinje države, niso zmogle premagati Pomurja, trenutno najboljše ekipe

se zavedali, da je do zadnjega sodnikovega piska še zelo, zelo daleč. Že po dobre pol ure jih je začela zapuščati sreča. Zaradi poškodbe je morala z igrišča Zagajškova. Zamenjala jo je še ne 16-letna Ines Pijuković, ki pa prav tako zaradi poškodbe

za razred boljše.« Čeprav so bile igralke in trener po tekmi nekoliko žalostni, »ker se ni izteklo po naših željah,« pa se morajo zavedati, da je tudi igranje v finalu lep uspeh. Glede na to, da imajo zelo nadarjen podmladek,

v državi. Bile so zelo blizu, pa obenem daleč od uresničitve te velike želje.

Na tribuni so imele veliko podporo svojih navijačev, ki so v Koper prispeli kar z dvema avtobusoma.

Pred odhodom iz Velenja sta jim dobro igro zaželela tudi direktor Premogovnika dr. Milan Medved in predsednik Rudarja Dejan Radovanovič. Trener Dušan Uršnik pa je napovedal: »Pokal bo naš!« 'Rudarke' so se svojim navijačem, ki so jih bučno spodbujali od samega začetka tekme, hitro oddolžile.

Po hitrem napadu je Maja Bric že v 17. minuti poslala žogo za hrbet vratarke iz Beltincev. Začeli so verjeti, da se bodo trenerjeve besede morda le uresničile, obenem pa so

ni dočakala zadnjega sodnikovega piska na igrišču.

Pomurke so po prejetem golu zaigrale zelo napadalno, moško, vendar so Šalečanke uspešno prestrezale njihove napade, odlična pa je bila tudi njihova vratarka in do odhoda na odmor se izid ni spremenil. Napovedi, da bodo nasprotnice na začetku drugega polčasa zaigrale še bolj napadalno, so se uresničile.

Po dobrih petih minutah so izenačile. Ko so sredi drugega polčasa povedle, je bilo glede na njihovo premoč konec upov, da bo pokal odšel v Velenje. Poraženkam so morda lahko v uteho besede ene od Pomurk: »Bilo je težko. V drugem polčasu smo zagospodarile na igrišču, v prvem pa so bile Velenjčanke

verjamemo, da bo tudi popolno pokalno slavje slej ko prej gotovo prišlo.

Vedo, da so stopili v velik škorenj; (z leve) Ivan Vajdl, njegov pomočnik Borut Plaskan in trener vratarjev Aleš Anžič.

do 24. julija, ko bodo začeli zares.

Nova prvenstvena sezona pa bo

stekla na začetku septembra. n S. Vovk

V Rudarju ostaja večina igralcev Razšli so se le s tremi, okrepili naj bi se s prav tolikimi Podobno kot druga moštva so tudi nogometaši Rudarja, ki so sezono končali na sedmem mestu, na krajšem odmoru. Ta pa ne bo trajal več dolgo, le še do petka prihodnji teden, ko bodo začeli priprave na novo sezono. Pravega odmora ni za trenerja Jerneja Javornika, saj je imel v petek operacijski poseg na kolenu (artroskopijo). Domov se je vrnil že v ponedeljek.

Medtem vodstvo kluba ne drži križem rok in že sestavlja moštvo za novo sezono. To ne bo doživelo velikih sprememb. Zadržali so

večino igralcev. V njihovi zasedbi v novi sezoni ne bo več le Saša Makarića, Dragoslava Stakića in vratarja Alena Pašagića, s katerimi niso podaljšali sodelovanja. So pa to storili z Rajkom Rotmanom, Ivanom Firerjem ter vratarjem Matjažem Rozman, ki bodo Rudarjev dres nosili še dve leti, Uroš Roše in Senad Jahič pa še eno. Okrepili naj bi se še z dvema, tremi igralci.

Predvsem so zanje zanimivi nekateri nogometaši Mure, ki zaradi nerešenih denarnih težav ni dobila dovoljenja oziroma tako imenova-

Šoštanj, Šentjur ali …

Po presenetljivem porazu s Palomo so se Šoštanjčani znesli nad Peco – V soboto derbi z Žalcem Nogometaši Šoštanja so se po nepričakovanem porazu v 19. krogu na svojem igrišču z do tedaj zadnjo Palomo v sobotnem 20. znesli v Črni nad Peco. Premagali so jo kar s 5 : 1. Moštvu iz Sladkega Vrha pa je uspel nov podvig. Na svojem igrišču so bili s 3 : 2 boljši od Marles hiš, moštva iz Limbuša, in se rešili zadnjega meta. Šoštanjčani so s to zmago zadržali prvo mesto, a prednosti pred drugim Šentjurjem, ki se je na svojem

igrišču zelo namučil s Slovenjgradčani (2 : 1), niso povečali. Oboji imajo po 39 točk. Le dve za njima na tretjem mestu zaostaja Žalec, ki bo v derbiju predzadnjega kroga v soboto gostoval prav pri Šoštanju, Šentjurčani pa v Lenartu. Prav ta tri moštva so glavni kandidati za naslov. Teoretične) možnosti imata sicer še Pesnica in Marles hiše.

Pesnica je v zaostali tekmi 18. kroga s 3 : 1 premagala Radlje, Slovenj Gradec pa presenetljivo v Črni z 1

O predlogu še svetniki Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki se je sredi tega meseca iztekel rok za oddajo vlog na javni razpis za sofinanciranje programov športa ter za sofinanciranje dejavnosti in programov društev.

Na razpis za sofinanciranje programov športa je v roku prispelo deset vlog, po predvidevanjih pa naj bi bilo za to namenjenih nekaj več kot 32 tisoč evrov.

ne licence za igranje v prvi ligi. Po ustaljeni praksi bo trener v priprave prvega moštva vključil tudi nekaj nadarjenih mladincev, verjetno pa tudi nekatere nogometaše, ki so bili v dvojni registraciji. Med njimi so imeli zelo opazno vlogo v šmarškem drugoligašu Jaka Bizjak, Klemen Bolha in Almedin Muharemovič, pa tudi Jakova brata – dvojčka Lovro in Boštjan. n vos

: 0 Peco. S tem si je povečal možnosti za obstanek v ligi, iz katere bosta izpadli zadnji dve moštvi. Pesničani pa so se s to zmago vrnili na sam vrh lestvice in bili z dvema točkama prednosti pred Šoštanjčani in Šentjurčani znova glavni favorit za naslov. Toda vodstvo tekmovanja jim je medtem odvzelo šest točk, ker so njihovo mladinsko moštvo izključili iz nadaljnjega tekmovanja.

S tem članska ekipa ne izpolnjuje pravil tekmovanja, ki zahtevajo, da klub tekmuje vsaj še s tremi mlajšimi selekcijami.

Sedaj sta pred Šoštanjčani odločilni tekmi za napredovanje v 3. ligo. V sobotnem predzadnjem krogu bodo gostili Žalec (Šentjur bo gostoval v Lenartu, Pesnica pa pri predzadnji Palomi).

n S. Vovk

Ta konec tedna je v Konex centru v Ljubljani potekalo 22. državno člansko prvenstvo v skvošu. V članski konkurenci 44 najboljših igralcev Slovenije je naslov državnega prvaka tretjič zapored osvojil Velenjčan Martin Mošnik, sicer član skvoš kluba Konex. Vse tekme je dobil brez izgubljenega niza, v finalu pa je premagal Miha Kavaša. Tretje mesto je osvojil Velenjčan Klemen Kristan, ki prav tako nastopa za skvoš klub Konex. Turnir je štel tudi za točke svetovne jakostne lestvice PSA, na kateri je Martin edini slovenski predstavnik. Že ta teden Martin odpotuje na dva turnirja serije PSA v Avstralijo.

Skvoš klub Velenje je na državnem prvenstvu zastopala Maja Obrulj, ki je na koncu osvojila 6. mesto. V četrtfinalu jo je tesno premagala Sara Rojnik, ki je bila na koncu tretja. n

Tako so igrali Pokal NZS 2012/13, finalne tekme Moški:

n Tp

S tekmo v Kopru za rudarke in Pomurke tekmovalna sezona še ni bila končana. Včeraj je bil predzadnji (21. krog) prvenstveni igralni dan, v katerem so domačinke gostile ekipo Radomelj. V nedeljskem zadnjem krogu pa se bodo znova sestale z igralkami Pomurja, in to v gosteh.

Mošnik spet državni prvak

n vos

Na razpis za sofinanciranje društev pa so na občinski upravi prejeli 21 vlog. Med prijavljena društva bo razdeljenih slabih 16 tisoč evrov.

Predlog razdelitve so že obravnavali člani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, o njem pa se bodo izrekli sedaj še šmarški svetniki na seji občinskega sveta; ta bo predvidoma v začetku prihodnjega meseca.

V nedeljo znova s Pomurkami

Maribor – Celje 1:0 (1:0) Mladinci:

Koper – Maribor 2:0 (0:0) Ženske:

Pomurje – Rudar Škale 3:1 (0:1)

Rudar Škale: Strassnig, Zagajšek (od 32. I. Pijuković, od 81. Kač), Nagy, Sevšek, Gomboc,

Jevtić, Marolt (od 89. Dervič), Živković (od 66. Založnik), Murič, Bric, Malinić. Trener: Dušan Uršnik.

Strelke: 0:1 Bric (17), 1:1 Eržen (52), 2:1 Vrabel (70), 3:1 Nikl (84)

Štajerska nogometna liga, 20. krog Peca – Šoštanj 1:5 (0:1)

Strelci: 0:1 Rednak (21), 0:2 Verhovnik (52), 0:3 Celcer (58), 0:4 Šlutej (74), 1:4 Plaznik (81), 1:5 Verhovnik (83). Šoštanj: Grušovnik, Šlutej, Šmon, Koca, Podlesnik, Rednak (od 82. Bulajić), Cafuta

(od 53. Šabanović), Verhovnik (od 86.

Mahmutović),Spasojević, Celcer, Barukčić.

Trener: Josip Vugrinec.

Drugi izidi: Tehnotim Penica – Kovinar Tezno 3:0 (2:0), , Fosilium Šentjur – Slovenj Gradec 2:1 (0:1), Žalec – Lenart 2:1 (2:1), Paloma – Marles hiše 3:2 (2:2), Radlje – Pohorje 2:2 (1:2).

Vrstni red: 1. Šoštanj 39 (52:22), 2. Šentjur 39 (35:19), 3. Žalec 37 (40:32), 4. Pesnica (-6) 35 (36:17), 5. Marles hipe 34, 6. Radlje 32, 7. Pohorje 29, 8. Peca 29, 9. Lenart 18, 10. Slovenj Gradec 16, 11. Paloma 15, 12.

Kovinar Tezno 14.

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

6. junija 2013

Priplezali do kolajn

Čolni bodo drveli po jezeru Jutri se na Velenjskem jezeru začenja mednarodno tekmovanje daljinsko vodenih modelov čolnov – V soboto tudi prva nočna tekma na svetu Velenje, 6. junija - Društvo modelarjev Modelar bo od danes, 6. junija, ko bodo v dolino pričele prihajati ekipe tekmovalcev, pa do nedelje, 9. junija, izvedlo tradicionalno mednarodno tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje v kategorijah FSR za pokal Mestne občine Velenje. Potekalo bo na Velenjskem jezeru, šteje pa za državno prvenstvo.

Razpisano je v koledarju Svetovne zveze za modelarstvo in modelarski šport - NAVIGA. Tekmovanje šteje tudi za uvrstitev Centralno evropskega pokala »CEC«.

Velenjsko društvo »Modelar« že od leta 1984 uspešno organizira tekmovanja v kategorijah FSR. Letošnje tekmovanje bo

potekalo v več kategorijah, tudi v najmočnejših 27 cm3 in 35 cm3. Udeležilo se ga bo več kot 80 tekmovalcev iz 14 držav (Velike Britanije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške Poljske, Hrvaške, Srbije, Belorusije, Ukrajine ter Slovenije). Med njimi je tudi sedem aktualnih svetovnih prvakov. Tekmovanje bo vodil (in opravljal funkcijo glavnega sodnika) Peter Schaft (NL), ki je tudi podpredsednik Navige in vodja sekcije FSR pri Navigi.

Posebnost letošnjega tekmovanja bo tudi nočna tekma, ki jo bodo izvedli to soboto od 20. do 23. ure.

To bo prva takšna tekma na svetu.

V soboto, 1. junija, je v Grosupljem potekala 1. tekma za državno prvenstvo mlajših kategorij pod okriljem Komisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije.

Skupaj je tekmovalo 106 mladih plezalcev in plezalk iz 28 slovenskih klubov.

Dve srebrni kolajni sta šli v roke plezalcev ŠAO Velenje, in sicer sta si ju priplezala Kilian Čop v kategoriji mlajših dečkov ter Tjaša Dvoršek v kategoriji cicibank. Neli Poličnik in Žiga Slemenšek sta zasedla 10. in 12 mesto, prav tako v kategoriji cicibanov. Medalje so bile po tihem pričakovane, saj so se vsi od omenjenih tekmovalcev letos odlično odrezali že na tekmovanjih Vzhodne lige, in sicer je Kilian Čop tam osvojil 1. mesto, Žiga Slemenšek 2., prav tako tudi Tjaša Dvoršek, Neli Dvoršek pa si je priplezala odlično 5. mesto. V

Vzhodni ligi letos so celo s skupnimi močmi in še s pomočjo starejših dečkov in deklic ter kadetinj priplezali Šaleškemu AO Velenje odlično 1. mesto v boju s 26 klubi s skupno največ osvojenimi točkami. Starejše deklice so tam namreč zasedle vsa tri najboljša mesta, in sicer Janja Garnbret 1. mesto, Tjaša

Tenis: liga U12

Tennis Europe

17 Slemenšek 2. mesto ter Sara Lukič 3. mesto, v kategoriji kadetinj pa Klara Jovan 1. mesto. Fantje, tako mlajši kot starejši, pa tudi niso zaostajali za njimi, saj je Kilian Čop med mlajšimi dečki zasedel 1. mesto, prav tako pa tudi Nejc Dvoršek v kategoriji starejših dečkov. Pri vseh njihovih uspehih jim je seveda pomagal še trener Gorazd Hren, ki jih zna odlično voditi in spodbujati do izvrstnih rezultatov. n R. S.

n bš

Udor za reli ni problem

Po prvem delu tekmovanja – po skupinah, se je mladim teniškim upom ŠtkVe uspelo uvrstiti na zaključni turnir štirih najboljših ekip v Sloveniji. To je nov velik dosežek tekmovalne ekipe ŠtkVe do 12 let. Ekipo sestavljajo: Tin Krstulović, Marko Kovačević, Patrik Grossman, Miha Vetrih, Miha Kastelec, Zoja Štrukelj in Lana Stefanovič. Zaključni turnir bo 18. in 19. 6. Organizator še ni določen – morda bo to prav ŠtkVe.

V Ravnah, kjer bo v soboto popoldne potekal »superspecial«, so (nekateri) zaskrbljeni

n bk

n bk

Slovenjegoriška planinska pot

Milena Krstič - Planinc

Ravne pri Šoštanju – »Zgroženi smo, ko slišimo, da se bo v soboto po cesti, kjer je že od lanskega novembra velik udor, ki se poglablja in poglablja, danes pa sega že meter v cestišče lokalne ceste, odvijal reli,« nam je v imenu zaskrbljenih prebivalcev šoštanjske krajevne skupnosti Ravne sporočila bralka. Gre za zelo nevaren odsek, je dejala, kjer so ogroženi že običajni udeleženci v prometu. Prebivalci so se ga - hočeš nočeš - navadili in ga poznajo, vozniki relija pa najbrž ne.

Omenjeni udor je na odseku ceste Podbregar–Plaznik, ki je del trase »superspeciala«, dirke na 19,7 kilo-

Med 25. 5. in 1. 6. je potekal eden najmočnejših teniških turnirjev v Evropi za mlade do 12 let, imenovan Luka Koper Junior Open, ki je v organizaciji TK Koper potekal na igriščih ŠRC Bonifika v Kopru. Turnir, ki je bil na sporedu že šestič zapored, je postregel s številnimi dobrimii dvoboji mladih teniških upov iz 21 držav, ki so se borili za pokale Luke Koper. Pri dečkih je zmagal Duje Ajduković (Hrv), pri deklicah pa Elisabetta Cocciaretto (Ita).

Turnirja so se udeležili tudi trije tekmovalci ŠtkVe: Marko Kovačević, Tin Krstulović in Zoja Štrukelj. Dečkom je uspel pravi podvig, saj sta dosegla po tri zmage in se uvrstila med 8 najboljših. Tudi v konkurenci dvojic sta se prebila do četrtfinala.

Takole je bilo tam videti po novembrskih poplavah.

metra dolgi trasi Šoštanj–Zavodnje, kjer organizatorji, AMTK Rally Velenje obljubljajo dirko, polno adrenalina.

Predstavnik Danijel Blažinčič, ki smo ga seznanili z bojaznijo Ravenčanov, pravi, da so si traso ogledali skupaj z inšpektorjem za ceste, vodjem oddelka za promet Policijske uprave Celje in pomočnikom komandirja Policijske postaje Velenje, in ugotovili, da sam udor

za dirko ne predstavlja nevarnosti. Tam mimo vozijo menda celo tovornjaki s priklopniki. »Tekmovalci si bodo v petek traso, vključno s tem odsekom, tudi ogledali, si zapomnili in zabeležili vsako podrobnost in vsako past,« pravi. Kar pa se morebitnih dodatnih poškodb cestišča zaradi dirke tiče, pa dodaja, da vedno po vsaki preizkušnji tisto, kar uničijo, tudi n popravijo.

Ime študijskega programa: Varstvo okolja in ekotehnologije

Da bi spoznali prelepo Slovenijo iz vseh zornih kotov, smo se tokrat podali proti vzhodu in pred Termami Ptuj začeli svoj pohod. Tu je namreč začetek in konec leta 2011 odprte Slovenjegoriške planinske poti. Za tesnejši stik z reko Dravo smo odšli na pot na njenem poplavnem področju. Ko smo jo prečili, smo se usmerili levo po obrobju mesta. Nasproti zelo lepega nekdanjega dominikanskega samostana, ki ga obnavljajo, smo se najprej podali na grad. Škoda bi se bilo odpovedati krasnim razgledom na starodavno mesto, ki ga obroblja modra Drava, v daljavi pa se dvigajo gričevja z Donačko goro ter Bočem.

Ker je planinska pot ob levem bregu reke zaprta (verjetno zaradi erozije), smo morali hoditi po cesti po Vičavski poti. V Orešju smo jo prečili in

se podali po klancu navzgor na prvi greben Slovenskih goric. Na križišču cest smo zavili levo in čez nekaj časa prešli v gozd. Njegove pomladne barve so se bleščale v soncu. Prešli smo na območje široko raztegnjenega naselja Krčevina pri Ptuju. Pri kmetiji z množico različne perjadi, ki živi v zanimivem sožitju v ogradi, se na desno odcepi pot Ivana Potrča in Matije Murka. Mi smo našo pot nadaljevali naprej po grebenski cesti, prišli do obore za jelene in levo pod sabo uzrli vrhove zaščitene Hincejeve sekvoje v Orešju, ki je najvišje drevo v Sloveniji. V gozdnatem Hinčevem hribu smo si v senci dreves privoščili počitek in okrepčilo, nato pa se podali navzdol, kjer smo spet prišli do ceste. Pri mogočnem hrastu smo zavili levo navzgor po vzhodnih

pobočjih Huma. V Krčevini pri Vurberku smo prišli do vinogradniško– sadjarske kmetije Breg in odtisnili drugi žig na naši poti. Povzpeli smo se nad kmetijo, kjer se nam je odstrl čudovit pogled na prostrano kmetijsko pokrajino, in se usmerili levo med sadovnjaki navzgor, kjer je sonce prav poletno pripekalo. Postali smo v senci mogočnega topola in se nato povzpeli do Plančeve kapelice iz 19. stol. Tu smo se odločili, da zaključimo pohod, saj je bil ta dan najtoplejši v letošnjem sicer zelo hladnem letu. Na pot se bomo še vrnili, saj smo prehodili šele dve od dvanajstih kontrolnih točk, na njej pa nas čaka še marsikaj zanimivega. n Marija Lesjak

Študij: Aktualen interdisciplinarni študij o okolju, ekologiji, obremenjevanju okoljskih virov, ravnanju z odpadki, ukrepih in rešitvah.

Trg mladosti 2 | Velenje T: 03 898 64 10 | www.vsvo.si E: info@vsvo.si

Informativni dan: 13. 6. 2013 ob 16. uri

Stopnja in vrsta študijskega programa: podiplomski visokošolski strokovni študijski program 2. stopnje Trajanje študija: 2 leti Način študija: izredni Pridobljeni strokovni naziv: magister ekotehnolog Kraj izobraževanja: Velenje Planinci UNI 3 Velenje s pobočji Grajene v ozadju

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 18

18

MODROBELA KRONIKA

6. junija 2013

Vlomi se nadaljujejo Velenje, 27. maja – V torek je bilo vlomljeno v kiosk Kebab na Trgu mladosti. Vlomilec je odnesel menjalni denar.

Vlomilec je vlomil v mesnico na Trgu Lole Ribarja v Šoštanju v noči na četrtek, 30. maja, in odnesel več kilogramov mesnih izdelkov in več pločevink piva. Vlomilec v starejšo leseno uto je istega dne vzel nevozno in neregistrirano motorno kolo znamke NSU, letnik 1956.

V petek, 31. maja, je bilo vlomljeno v garažo na Stantetovi. Vlomilec je iz nje odšel z dvema gorskima kolesoma znamke Nakamura, enim črno-belim, drugim modro-belim.

Vlomilec v garažo na Kardeljevem trgu pa je odpeljal gorsko kolo znamke Lombardo, temno sive barve.

V nedeljo, 2. junija, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Gaberkah.

Vlomilec je temeljito pregledal prostore, odnesel pa več prstanov in verižic iz rumenega zlata.

Vlomilec, ki je v ponedeljek popoldan, 3. junija, prišel v brunarico v Zgornjem Šaleku, pa je v njej spil nekaj žgane pijače, odnesel pa ni nič.

Poškodovana rudarja Velenje, 30. maja – V četrtek okoli 9.30 je prišlo v premogovniku do delovne nesreče na bivši odvozni progi traku v jami Preloge. Do nesreče je prišlo zaradi sprostitve pritiska pri likvidaciji jamske proge.

Dva rudarja sta bila v nesreči lažje poškodovana.

Pes pokončal šest ovac Šoštanj, 30. maja – V četrtek ponoči je v ograjenem pašniku v Skornem neznan pes pokončal šest ovc. Za lastnikom psa policisti poizvedujejo.

Zažgal vrata Velenje, 30. maja – Ker mu prijateljica po zvonjenju v stanovanju na Kardeljevem trgu ni odprla vrat, se je 38-letni »prijatelj« odločil, da bo vrata kar zažgal. Policisti so se z njim že pogovorili, v teh dneh pa pišejo kazensko ovadbo.

Zatajitev se kaznuje Velenje, 31. maja – V petek je v Nakupovalnem centru nakupovalka, potem ko se je ukvarjala z vozičkom, ki ga ni mogla odkleniti in je poiskala drugega, v njem pozabila vrečko s kupljenimi otroškimi majicami. Neznanki pa je »njen« voziček uspelo odkleniti, skupaj z njim pa je odpeljala tudi pozabljeno. Gre za kaznivo dejanje zatajitev, zato o neznanki policisti poizvedujejo. Podobno kot za

Od petka do ponedeljka šest nesreč V Šaleku so jo skupili vsi: voznik, avto in most. (foto: B.Z.)

Velenje, 31. maja – Na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje se je od petka do ponedeljka pripetilo šest prometnih nesreč.

V petek, 31. maja popoldan, je v bližini Partizanskih grobov na cesti Velenje–Arja vas voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala z vozišča v jarek. Pri tem se je lažje telesno poškodovala.

Naslednji dan, v soboto, 1. junija zvečer, je počilo na glavni cesti v Šaleku. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene tistim, ki je v ponedeljek, 3. junija, iz bankomata na bencinskem servisu na Partizanski cesti vzel tam pozabljene bankovce.

Mladoletnika bežala pred varnostniki Velenje, 2. junija – V nedeljo ponoči sta pri vrtcu Lučka dva mladeniča pobegnila pred varnostnikom, ki je nadzoroval okolico.

Na kraju sta pustila snowboard, za katerega se je takoj za tem izkazalo, da sta ga ukradla pri vlomu v garažo na Stantetovi cesti, kar je lastnik pred tem policistom tudi prijavil. Iz garaže sta vzela tudi gorsko kolo.

Isto noč so policisti po obvestilu varnostnika posredovali pri ograjenem območju Komunalnega podjetja Velenje, enota Toplovod, na Cesti Simona Blatnika. Tam sta dva mlajša fanta čez ograjo vrgla več železnih ventilov in cevi z namenom, da bi ju vzela. Zaradi prihoda varnostnika sta pobegnila V bližini so našli avto, kasneje tudi lastnika, 20-letnega moškega in povratnika. Okoliščine tatvine še preverjajo.

Ugotavljajo izvor bakra Velenje, 3. junija – V ponedeljek so v podjetju za odkup surovin na cesti Simona Blatnika trije mlajši moški, povratniki, z osebnim avtom clio pripeljali v prodajo zmečkane kose bakra. Izvor teh policisti še preverjajo.

hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v ograjo mostu čez Pako. Voznik je pri tem utrpel lažje telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico.

Preostale štiri prometne nesreče so se zgodile v ponedeljek, 3. junija. Na Cesti talcev v Velenju je voznik tovornega vozila izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila. V trčenju se je slednji lažje poškodoval. Na parkirišču na Šaleški cesti je voznik kombiniranega vozila zaradi nepravilnega premika vzvratno trčil v peško.

Ta je v nesreči utrpela poškodbe, zaradi česar so jo z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico.

Na makadamskem parkirišču ob regionalni cesti Polzela–Velenje, pri Žarovi, je neznani voznik traktorja povozil mrežasto ograjo in dva stebrička. Ker je s kraja odpeljal, policisti za njim še poizvedujejo. Na Koželjskega ulici v Velenju pa je voznica osebnega avtomobila vozila v prepovedano smer in trčila z voznikom motornega kolesa. Slednji je pri tem utrpel lažje telesne poškodbe. n

Menjalo lastnike Najlažje tisto, kar ni bilo zaklenjeno – Mladi nogometaši dobili mobilne telefone nazaj Velenje, 27. maja – Tudi v zadnjem tednu so zradi nepridipravov številne stvari menjale lastnike.

V torek je neznanec iz pisarne zasebnega zavoda v Nakupovalnem centru Velenje odnesel dva prenosna računalnika. Iz odklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega na Rudarski cesti, je storilec vzel aparat za merjenje višin s stojalom in menjalno napravo za dinamične plošče. Zasebno podjetje je oškodoval za 2.600 evrov.

V četrtek, 30. maja, se je priložnost ponujala v odklenjenem avtu na parkirišču na Aškerčevi v Velenju. Iz odprtega predala je neznanec odnesel mobilni telefon. Iz garaže na Stantetovi pa je nekdo odpeljal gorsko kolo, ki tudi ni bilo zaklenjeno.

V petek, 31. maja, so kar šestim mladoletnim oškodovancem iz garderobe NK Rudar na stadionu izginili mobilni telefoni. Policisti so pohiteli in v bližini v Sončnem parku storilca srečali. 17-letnemu mladostniku so zasegli vseh šest telefonov in nož, ki ga je imel pri sebi.

V soboto, 1. junija, je pri vrtcu Ciciban ostal brez nahrbtne kosilnice na nitko občan, ki jo je med košnjo odložil samo za trenutek.

V noči na nedeljo, 2. junija, je v lokalu eMCe plac v Rdeči dvorani mlajši oškodovanec ostal brez mobilnega telefona, denarnice in črne jope s kapuco. n

Družinska tragedija Ustrelil partnerico, nato sebe Žalec, 1. junija – V naselju Kasaze se je v soboto zgodila družinska tragedija. Policisti so bili okoli 10. ure obveščeni o najdbi moškega in ženskega trupla. Ugotovitve kažejo, da je 45-letni moški s strelnim orožjem ustrelil 30-letno partnerko in nato sodil še sebi. n

dejanje nasilje v družini.

Velenje, 29. maja – V sredo popoldan so policisti na Ljubljanski cesti mlajšemu moškemu zasegli alu zavitek s prepovedano drogo marihuana.

Preglasno

Psihično nasilje doma, fizično v avtu Velenje, 30. maja – V četrtek zjutraj je v stanovanju na cesti Simona Blatnika 30-letni zunajzakonski partner v stanovanju izvajal psihično nasilje nad partnerko, med prevozom v službo pa se je je v avtu lotil še s silo. Policisti so ga izsledili naslednji dan, mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, čaka pa ga še kazenska ovadba za kaznivo

Velenje, 30. maja – V četrtek ponoči so zaradi predvajanja glasne glasbe policisti posredovali v odprtih prostorih pod stanovanjskim blokom v Šaleku.

Mlajšemu kršitelju so napisali plačilni nalog. V soboto, 1. junija ponoči, pa je bilo preglasno v Škalah. Tam so krajanu napisali plačilni nalog.

Pijan zaspal v kleti Velenje, 1. junija – V soboto dopoldan so policisti posredovali v stanovanjskem bloku na Prešernovi, kjer je v kleti prenočeval mlajši moški, povratnik. Zaradi prekrška so mu napisali

Med letošnjimi mladimi raziskovalci sta bila tudi dijaka Šolskega centra Velenje Denis Turnšek in Mitja Erbus, ki sta ob pomoči mentorja prof. Borisa Klančnika izdelala raziskovalno nalogo z naslovom »Boš kaj spil?« »Ni šans, vozim!« Raziskovalna naloga ni bila ocenjena z najvišjimi ocenami, kar pa ne zmanjšuje njene vrednosti. Mlada raziskovalca sta želela ugotoviti, kakšen je odnos (mladih) voznikov do vožnje pod vplivom alkohola – glede na vsesplošno razširjenost in dostopnost alkoholnih pijač. Želela sta preveriti trditev, da mladi vozniki spoštujejo zakonske določbe, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom alkohola.

Prav tako pa sta želela ugotoviti, koliko se (mladi) vozniki zavedajo posledic vožnje pod vplivom alkohola. In kaj bi vi rekli oziroma kakšno je vaše mnenje?

Mlada raziskovalca sta ugotovila, da je kar 97 odstotkov anketirancev uživalo alkoholne pijače in da je pitje alkoholnih pijač nekaj povsem samoumevnega in je (skoraj) sestavni del druženja mladih.

Dokaj zaskrbljujoč podatek je tudi ta, da le tretjina voznikov ne uživa alkoholnih pijač, kar tretjina anketirancev pa je izjavila, da to počne pogosto oziroma vedno, kadar so v družbi prijateljev. Več kot polovica anketirancev je odgovorila, da so že vozili pod vplivom alkohola, ne glede na dejstvo, da je bilo med njimi precej mladih in neizkušenih voznikov. Pri vprašanjih povezanih z zavedanjem posledic sta dobila nekaj kontradiktornih odgovorov. Le redki se ne bi vozili s prijateljem, ki je pod vplivom alkohola, ampak bi mu to preprečili ali bi si uredili bolj varen prevoz, pri drugem vprašanju pa jih je kar 82 odstotkov odgovorilo, da so se že vozili z »okajenim« voznikom.

Več kot polovica anketirancev je zatrdila, da zavrnejo alkoholno pijačo, kadar vozijo, ostala polovica pa sprejme ponudbo in tudi spije kakšen kozarček ali pločevinko. Vprašanje, ali se zavedajo, kje je meja, je zagotovo na mestu.

Raziskava je tudi pokazala, da mladi sploh ne poznajo zakonskih določb glede vsebnosti alkohola pri voznikih motornih vozil, kar velja tudi za zavedanje vožnje pod vplivom alkohola. Mladi vozniki se namreč bolj zavedajo in bojijo kazni odvzema vozniškega dovoljenja kot pa posledic oziroma povzročitve prometne nesreče, telesnih poškodb ali smrti. Čeprav je 92 odstotkov anketirancev odgovorilo, da se zavedajo posledic, sta avtorja raziskave z dodatnimi vprašanji ugotovila, da stanje v realnem življenju oziroma praksi ni tako prepričljivo. Prepričanje mladih pa tudi starejših je, da se jim prometna nesreča ne more zgoditi. Ali je takšno razmišljanje upravičeno in realno? Ob številu registriranih motornih vozil, gostoti prometa in številu prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami je miselnost, da se nam nesreča ne more pripetiti, povsem nerealna in neživljenjska. Toda ravno ta miselnost daje priložnost in včasih celo spodbuja posameznike, da tvegajo in si upajo več, kar je v kombinaciji z neizkušenostjo in vozniškimi sposobnostmi nevarno tako za njih kot ostale udeležence v prometu. Tudi Denis in Mitja sta ugotovila, da se s pitjem alkoholnih pijač mladi dokazujejo in da so redki takšni, ki so dovolj močni, da v družbi odklonijo pitje alkoholnih pijač.

In ravno te ugotovitve dajejo vrednost njunega dela in hkrati nakazujejo smer delovanja pristojnih institucij, v izobraževanje in osveščanje tako mladih kot starejših voznikov. Stroge kazni sicer imajo svoj namen in tudi dosežek, prepričan pa sem, da ima večji učinek zavedanje in ravno v zvezi s slednjiim bi bilo treba storiti še več. Bolj človeško in normalno je obrazložiti in (na)učiti kot pa groziti in kaznovati. Ne glede, ali se to nanaša na cestni promet, družino, delo ali karkoli drugega v življenju. n Adil Huselja

Iz policijske beležke Spet malo marihuane

(Ne)zavedanje tveganj in nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola

plačilni nalog, potem pa poskrbeli, da so ga z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico.

Razgrajal v Mladinskem hotelu Velenje, 3. junija – V ponedeljek ponoči je v Mladinskem hotelu razgrajal pijan moški, povratnik. Policisti so mu napisali plačilni nalog.

Vredno pohvale Pohvala gre občanu, ki je policistom v sredo, 29. maja, izročil elektronsko merilno napravo, ki jo je našel na cesti med Lajšami in Topolšico. Naprava je uslužbencu, ki je izvajal meritve, padla iz vozila.

V soboto, 1. junija, je občan policistom izročil dva ključa za cilindrično ključavnico in usb ključek, ki ju je našel v mestu Velenje. Policisti so predmete še isto dopoldne vrnili lastnici, ki se je pri njih zanje zanimala. Še vedno pa pri njih čaka lastnika mobilni telefon znamke Sony Ericsson Xperia, črne barve, ki ga je pošten najditelj našel pred Osnovno šolo Šoštanj.

V ponedeljek, 23. junija, je Velenjčanka našla in izročila policistom denarnico z vsebino, ki jo je našla ob Kidričevi cesti.

Policisti jo bodo vrnili lastniku iz Griž.

Druga občanka pa je istega dne našla telefon znamke Samsung. Tudi ta pripada istemu lastniku iz Griž.

Ne v pisarni, ampak na terenu Mozirje, 3. junija – Od ponedeljka so dežurni policisti občanom na voljo vsak dan od 6. do 18. ure, od 18. do 6. ure pa so klici občanov na Policijsko postajo Mozirje avtomatsko preusmerjeni na Operativno–komunikacijski center Policijske uprave Celje. Prav tako je urejena avtomatska povezava z domofonom. Policisti, ki so doslej v nočnem času opravljali naloge dežurnih policistov, zdaj naloge opravljajo na terenu. n

Pozor, kolesarji! Šoštanj – Odsek cesti Šoštanj–Zavodnje–Sleme je med kolesarji zelo priljubljen. Dnevno se vozijo po njem. V Šoštanju menijo, da cesta zanje ni najbolj varna, zato so na Direkcijo za ceste naslovili pobudo, da bi ob njej postavili opozorilne table, ki bodo voznike opozarjali na še previdnejšo vožnjo. n mkp

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 19

UTRIP

6. junija 2013

19

Policisti s kolesi bodo bolj odzivni Velenje, 29. maja – Župan Mestne občine Bojan Kontič je policistom Policijske postaje Velenje predal v uporabo tri kolesa z vso potrebno opremo, vredna 2.700 evrov.

Kolesa bodo olajšala delo policistov v mestnem središču. Z njimi bodo policisti še bolj opazni in mobilni na lokacijah, do katerih so do sedaj teže dostopali (kolesarske steze, območje Turistično-rekreacijskega centra Jezero, mestno

središče ipd.). Kolesa bo uporabljalo sedem policistov, ki bodo imeli enaka pooblastila kot drugi policisti. Njihovo področje dela bo med drugim zagotavljanje varnosti, javnega reda in miru, delovali bodo na področju kriminalitete, sodelovali bodo tudi pri kolesarskih izpitih za osnovnošolce.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Pred vami so razburljivi dnevi. Spoznali boste nekoga, ki bo močno posegel v vaše življenje. Najprej seveda le v mislih, pozneje pa verjetno tudi bolj konkretno. Ni kaj, še vedno so toplejši meseci v letu tisti, ki vam ponovno poženejo kri po žilah in v vas vzbudijo tudi nežne želje po ljubezni. Novi ali stari, saj ste znani po tem, da sprememb nimate preveč radi. Tudi zato, ker se marsikoga in marsičesa hitro naveličate, zato je lažje, če imate tisto, kar je že preverjeno. Nakup, ki ga že nekaj časa načrtujete, bo moral še malo počakati.

Pa nič hudega, saj se bo na koncu izteklo bolje, kot si sploh lahko želite.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

n Kolesa bo uporabljalo sedem policistov. (foto: Ksenja Mikor)

Zapornice za varnost in nejevoljo Nivojski prehod v Šmartnem ob Paki avtomatski – Zapornice zaprte od 5 do 7 minut Tatjana Podgoršek Na zadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki je med pobudami in vprašanji svetnica Maja Ažman opozorila na nejevoljo udeležencev v cestnem prometu v zvezi z zapiranjem in odpiranjem zapornic na železniškem prehodu v središču Šmartnega ob Paki, na regionalni cesti Letuš – vas Gorenje. Po njihovem mnenju jih spuščajo prehitro in je zato

potrebno dalj časa čakati, da se znova odprejo. Za pojasnilo smo se obrnili na Slovenske železnice.

Marko Tancar, odgovoren za organizacijsko komuniciranje na železnicah, je povedal, da je omenjeno nivojsko križanje ceste in železnice na tako imenovanem postajnem območju. »To pomeni, da je njegovo delovanje povezano z delovanjem varnostne naprave na postaji, tako kot to zahtevajo predpisi. Nivojski prehod se zavaruje avtomatsko s postavitvijo vozne poti oziroma se zapornice spustijo, ko prometnik zavaruje vozno pot vlaka.

Zapornice se torej spustijo že, ko prometnik na postaji Šmartno ob Paki postavi kretnice v položaj, ki vlaku dovoljuje pripeljati na postajo. V primeru, ko vlak pripelje iz smeri Polzele in se tudi ustavi na postaji Šmartno ob Paki, so tako zapornice lahko

zaprte od 5 do 7 minut. Zapornice se avtomatsko dvignejo šele, ko vlak prepelje prehod.« Kot je

še pojasnil, velja takšen način delovanja zapornic na vseh nivojskih prehodih na postajnem območju. Njegov edini namen je zagotoviti kar največjo varnost udeležencev v cestnem in seveda tudi v železniškem prometu. Žal se občasno nekaj daljšemu čakanju ne da izogniti. »Naj še dodam, da so bili prometniki, ki delajo na postaji, že v preteklosti posebej opozorjeni na težavo, saj se zavedamo, da je vsaka minuta čakanja pred progo neprijetna. Zato prometniki vozno pot postavljajo čim pozneje oziroma tako, da je še omogočen tekoč promet vlakov in da so hkrati zapornice spuščene kar najmanj časa. Nikakor pa ne gre za samovoljno prezgodnje spuščanje zapornic.« Tancar je še poudaril, da je prečkanje prehoda pri spuščenih zapornicah zelo nevarno, n žal pa ni redko.

Gasilci so si ogledali remont vTEŠu Operativni in nekateri drugi člani PGD Velenje so si pred dnevi pod strokovnim vodstvom Matjaža Ringa, vodje vzdrževanja v TEŠ, ki je hkrati tudi zelo aktiven član velenjskih gasilcev, ogledali potek zadnjih vzdrževalnih del, delovanje sistemov ter protipožarne varnosti v objektih bloka štiri in čistilne naprave za čiščenje dimnih emisij. Ob strokovni

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Ne boste vedeli, zakaj se ne počutite dobro, pa čeprav boste naredili prav vse, kar si boste zadali. Sami ste si krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa izkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste in preveč pridni. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur ne zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabič, kar se bo poznalo na več področjih vašega življenja.

Tudi pri delu. Predvsem boste precej nervozni in brezvoljni, k temu pa bo prispevalo tudi za junij prehladno vreme, ki vas ne bo spravljalo v dobro voljo. Želeli si boste sonca, na nebu in v sebi. Družite se s tistimi, ki jih imate radi, pa bo že bolje.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zdelo se vam bo, da ste ostali čisto sami. Pa ne bo tako. Da so lahko tudi prijatelji koristni, pa čeprav tega niste nikoli pričakovali od njih, boste spoznali že ta konec tedna. Žal pa se bo to obrnilo proti vam, saj partnerju to ne bo všeč. Zdelo se mu bo, da ste preveč razkrili vajino življenje. Tega pa partner ne bo mogel kar tako požreti.

Tokrat se ne bosta povsem strinjala v vsem, kar se bo dogajalo, a to še ne bo povod za večje težave med vama. Težave na finančnem področju še ne bodo skopnele. Boste pa zato veseli zaradi uspehov vašega prijatelja. Darila, ki bo sicer le simbolično, bo iskreno vesel. Zato mu ga čim prej izročite.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V naslednjih dneh bo okoli vas vladala panika in čudno vzdušje. Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo dotaknile, znajo pa vplivati na vaš dosedanji položaj. Zato ste pravzaprav upravičeno zaskrbljeni, saj čutite, da niste več prepričani o sebi in v svoj družbeni položaj. Sedaj ste si namreč kar lepo postlali, lahko pa se zgodi, da boste morali zgodbo ponoviti. Najbolje bo, da modro molčite in počakate na izid dogodkov. Predvsem pa službenih zadev ne prenašajte v domače okolje. Partner bi imel hitro vsega čez glavo, saj se ne bo znal vživeti v to, kar se vam dogaja. Želi pa si več vaše pozornosti in nežnosti v dvoje. Tudi v objemu se da pozabiti na težave, kajne?

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ob nekem nepredvidenem dogodku boste odreagirali zelo modro. Še sami sebe boste presenetili, sploh, ker boste ob tem mirni kot že dolgo ne. Občutek zadovoljstva, ko bo vse mimo, bo velik. In priznati boste morali, da ste srečen človek. Četudi se boste nagradili z nakupom nečesa, kar sploh nujno ne potrebujete, ne imejte slabe vesti.

Ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. To vas bo seveda osrečilo, saj ste znani kot varčen in preudaren človek. Kar se dela tiče, bodo naslednji dnevi prav tako uspešni. Najbolj srečni pa boste tisti, ki boste v naslednjih dneh že uživali na dopustu. Kamorkoli boste šli, vam bo lepo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. razlagi so tako spoznali okoliščine ob morebitnem gašenju in reševanju, obenem pa spoznali sistem proizvodnje električne energije in delovanje ogro-

mnih strojnih naprav. Udeleženci so izrazili željo, da si še pred zaključkom gradnje ogledajo tudi šesti n Jože Miklavc blok Teš.

Zgodilo se je …

- nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki Slovenije in se uvrstili v nekdanjo 2. jugoslovansko nogometno ligo; - 8. junija 1996 je bila pred Rdečo dvorano v Velenju zaključna prireditev akcije »Veter v laseh - s športom proti drogi«. V akciji, ki je potekala v osmih večjih slovenskih mestih, je sodelovalo 3000 mladih športnikov, na zaključni prireditvi v Velenju pa se je v košarki, odbojki in rolanju pomerilo 350 najboljših mladih tekmovalcev iz vse Slovenije; - 10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal predsednik izvršnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Markovič; - 11. junija 1981 so vsi zbori velenj-

Čeprav imate radi izzive in spremembe, si jih v teh dneh sploh ne boste želeli. Želeli pa si boste več miru. Razburkani dogodki preteklih tednov bodo pustili posledice na vašem počutju. Utrujenost bo prišla za vami. Tokrat bo tudi fizična, ne le psihična.

Počutje enostavno ne bo takšno, kot si ga želite. A tega ne boste pokazali. Ne v službi in ne doma. Za vašim nasmehom se bo tokrat žal skrivala bolečina, ki jo bodo prepoznali le redki. Želite si veliko sprememb na bolje, do njih pa bo prihajalo zelo postopoma. Partner bo zelo razumevajoč, saj bo eden redkih, ki bo znal za vašim nasmehom prebrati, kaj se dogaja z vami. Če boste v dvomih, ali ste na pravi poti, poiščite njegov nasvet. Kot vedno bo vedel, kako naprej.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

Občutek, da vaše življenje postaja umirjeno, vas je spet prevaral. Že res, da se bliža poletje, ko se marsikaj upočasni tudi zaradi dopustov, a vam se bo v teh dneh dogajalo, kot že dolgo ne. Trma, ki sicer ni vaša spremljevalka, bi vam tokrat prišla zelo prav. Dobro veste, da imate prav, zato vztrajajte pri svojih zahtevah. Tako doma kot v službi. Če vam uspe še pred koncem junija, boste na konju. In poletje bo lepo kot že dolgo ne. Če vam ne uspe, pa vas čaka nekaj napetih in napornih tednov. A zvezde pravijo, da se bo vseeno vse utirilo tako, da vam bo prav. V teh dneh se zanesite le nase! Malo jih je, ki vam bodo resnično hoteli pomagati. Drugi pa niso vredni vašega zaupanja.

od 7. do 13. junija - 8. rožnika, na dan gasilcev in svetovni dan oceanov, goduje sv.

Medard, škof, ki pri nas in tudi po mnogih drugih deželah slovi kot zavetnik koscev. Ljudje ga zato zelo radi vpletajo v vremenske napovedi, čeprav njegovo življenje nima nobene zveze s slovesom vremenjaka, ki ga ima kot svetnik.

Verjetno so si ljudje za vremenske napovedi izbrali njegov god zato, ker pade ravno v tiste dni junija, ko se vreme ponavadi rado za daljši čas ustali, pa naj bo to lepo ali grdo. Medard tako napove lepo ali grdo vreme za nadaljnjih štirideset dni: »Ako sv. Medarda dan dežuje, štirideset dni dež še naletuje. Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane.

Kakor se Medard zdani, vreme štirideset dni drži.«;

Zvezde vam v teh dneh priporočajo previdnost. Zmedeni boste, kot že dolgo ne. Ne le, da imate naenkrat preveč obveznosti in dela, še večjo zmedo kot delo vam povzročajo čustva. Vaše razpoloženje bo hitro nihalo; iz popolnega navdušenja in evforije boste naenkrat pristali v svetu molka in brezupa. Vzemite se v roke, saj gre le zato, da ste postali preobčutljivi. Prepogosto za vse, kar se vam dogaja, krivite druge. Ko boste del krivde prevzeli nase, se bo vaš svet začel umirjati. Ne vdajte se prelahko, da ne boste kasneje obžalovali.

Trmo pa tudi raje potisnite na stran. Zdravje? Pazite se prepiha, prehlad ni izključen.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Otvoritev Turističnega jezera v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje; - 12. junija leta 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna

skupnost v takratni občini Velenje; - 13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Šoštanjem svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole v kraju, kjer osnovna šola ne deluje več; - v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov. n Damijan Kljajič

Končno je za vami nekaj projektov, ki so vam jemali energijo in čas. Rekli si boste, da je čas za počitek. A se boste krepko ušteli. Dobili boste dodatno delo, ki ga niste pričakovali, vaši dnevi pa bodo naenkrat prekratki, da bi postorili vse, kar od vas pričakujejo. Zato bodo v naslednjih dneh tudi noči kratke. Za spanje ne boste imeli ne veliko časa in ne pravega miru. Poskrbite, da se utrujenost ne bo stopnjevala. Sami dobro veste, kaj vas najbolj napolni z energijo. In nikar se ne izgovarjajte, da nimate časa. Za nežnosti, pa tudi za rekreacijo, si ga enostavno morate vzeti. Če ne, boste pregoreli. Najlepši kraj na svetu se vam bo še nekaj dni zdel vaš dom, kjer boste našli zatočišče pred vsemi težavami tega sveta.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Življenje se vam bo umirilo, sčasoma se boste umirili tudi vi. Da je najhuje mimo, boste spoznali, ko se vam bo telo umirilo in ne boste več čutili krča v ramenih in hrbtenici. Da se bolje počutite, se bo videlo že na daleč. Poznalo pa se ne bo le na vašem počutju, ampak tudi na videzu. Zasijali boste kot že dolgo ne. Komplimenti, ki bodo iskreni, bodo padali iz vseh smeri. Tudi od tistih, ki vam doslej nikoli niso rekli kaj lepega. Iz ust nekoga, ki se ves čas dela nedostopnega, vam bo zato pohvala še posebej godila. Morda je čas, da se bolje spoznata. In ugotovita, zakaj se tako čudno vedeta drug do drugega. Priložnost za to se vam bo ponudila še pred torkom. Ne zamudite je, saj se ne bo kar tako ponovila.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Kar se tiče dela, vam bo končno šlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe, saj boste dokazali, da ste zelo sposobni, pa še varčni obenem. Kar se odnosov tiče, pa sreča ne bo tako močno na vaši strani. Plačali boste ceno za svojo hladnost, pa četudi je bila le krinka. Nekdo jo je čisto napačno ocenil in vam bo zato v naslednjih dneh močno najedal samozavest in živce. Ne bi bilo prav, če bi bili sedaj naenkrat prijazni, da bi se kar cedilo. Dobro premislite, kako si boste spet pridobili njegovo zaupanje, saj gre za človeka, ki je in bo v vašem življenju zelo pomemben. Partner bo razumel, zakaj se boste drugače obnašali.

Marsikdo drug pa ne. Vsem pa tako nikoli ne boste mogli ugoditi. Čim prej se sprijaznite s tem, lažje vam bo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Zmedeni in kar malce otožni boste. Pa ne bo kriv ne partner in ne delo, ampak vi sami. Zavedati se boste začeli, da morate nekaj spremeniti v svojem načinu življenja.

Odgovor kako je tisti, ki vas bo mučil. Enostavno ne boste videli poti, ki vam ne bi vzela preveč časa in živcev. Ko se boste sprijaznili, da v življenju pogosto ni bližnjic, se bo vse začelo postavljati na svoje mesto. Strah, ki ga boste čutili še do konca tega tedna, se bo razblinil v ponedeljek. K sreči bo na čustvenem področju vse lepo. To vas bo navdalo z energijo tudi v trenutkih, ko bi se lahko začeli smiliti sami sebi. Partner pa ne bo edini, ki vam bo odkrito pokazal, koliko mu pomenite. Brez besed boste znali pokazati, kako hvaležni ste za dobre prijatelje.

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

Petek,

Sobota,

Nedelja,

Ponedeljek, 10. junija

11. junija

12. junija

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Zverinice iz Rezije, lutke 10.35 Nazaj v šolo, dok. film 10.50 Male sive celice, kviz 11.35 Oddaja za mlade 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Medo Popi in prijatelji, ris.

15.55 Adi v vesolju, ris.

16.00 Mladi znanstvenik Janko, ris.

16.10 Firbcologi, otr. odd.

16.35 Moj oče, igrani film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Iran: Potovanje v Gorgan, dok. odd.

18.05 Strasti, 4/60 18.40 Ezopovo gledališče, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Papež Frančišek 00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Martina in ptičje strašilo 10.20 Bisergora, nan.

10.35 Buba Guba, lutke 10.55 Pikijeve dogodivščine, ris.

11.00 Firbcologi, odd. za otroke 11.25 Mi znamo: Pohorska omleta 12.00 Sveto in svet: Papež Frančišek 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Aleks v vodi, ris.

15.50 Gregor in dinozavri, ris.

16.05 Maček Sammy, igrani film 16.20 Mladi Leonardo, 24/26 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Tokijski priložnostni delavci, dok. odd.

18.05 Strasti, 5/60 18.35 Leonardo, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Alpski večer 2013, 1. del 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Majhni, a nevarni krvosesi 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

06.25 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček 10.40 Iz popotne torbe: Izlet 11.00 Sneženi mož, otr. ser.

11.15 Megabiti energije: Trajnost po meri, dok. odd.

11.20 Megabiti energije: Potujoča voda, dok. odd.

11.35 Potepanja II.: Ljubljansko barje, 3. del 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Majhni, a nevarni krvosesi 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Fračji dol, ris. nan.

16.10 Bine: Cvetje, lutk. nan.

16.30 Taborniki in skavti, nan.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Skrivnosti muzejskih zakladov: V Louvru, 6/60 18.35 Franček, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Podoba podobe 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

07.00 Rjavi medvedek, ris.

07.03 Aleks v vodi, ris.

07.05 Musti, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Gregor in dinozavri, ris.

07.25 Kanopki, ris.

07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris.

07.35 Pokukajmo na zemljo, ris.

07.40 Smrkci, ris. nan.

08.00 Gospodič Jakob, ris.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.30 Dobro jutro 13.10 Točka, glas. odd.

14.10 6. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije, 2/4 15.20 Na obisku, tv Koper 15.50 Alpe, Donava, Jadran 16.20 Mostovi Hidak 16.50 Žogarija 17.20 Nacionalne sanje – Slovo Madžarske od Evrope, dok. odd.

18.15 Osmi dan 16.45 Knjiga mene briga, Sonja Bezjak, Kristusove neveste 19.05 Točka, glas. odd.

20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet, kvalif. za sp, Islandija – Slovenija, prenos 23.15 Maratonec, am. film 01.15 Točka, glas. odd.

02.05 Zabavni infokanal

07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Karli, ris.

07.10 Tinček, ris.

07.15 Musti, ris.

07.20 Eli in Fani, ris.

07.25 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris.

07.35 Ava, Riko, Teo, ris.

07.45 Biba se giba, ris. nan.

08.05 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.10 Mladi znanstvenik Janko, ris.

08.20 Neli in Cezar, ris.

08.25 Dinko pod krinko, ris.

08.35 Timi gre, ris.

08.45 Nodi v deželi igrač, ris.

09.00 Vse o Rozi, ris.

09.10 Minuta v muzeju 09.15 Ezopovo gledališče, ris.

09.20 Moj prijatelj Zajec, ris.

09.45 Pokukajmo na Zemljo, ris.

09.46 Pujsa Pepa, ris.

09.50 Marči Hlaček, ris.

10.15 V gozdu: Muhe, ris.

10.20 Dedek v mojem žepu, 33/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 34/66 10.50 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Alpski večer 2013, 1. del 15.00 Prva damska detektivska agencija, 1/7 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Mali širni svet (II.), 2/12 18.10 Gozdovi Slovenije: Pragozd, 1/5 18.40 Nodi v deželi igrač, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 2/8 21.30 Intervju, pogov. odd.

22.25 Poročila, vreme, šport 22.55 Kennedyjevi možgani, 2/2 00.30 Slovenski magazin 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine: Cvetje, lutk. nan.

10.45 Zgodbe iz školjke: Jaz sem jesenski veter 10.50 Studio Kriškraš 11.15 Hiša eksperimentov: Gostotologija 11.40 Pod klobukom: Olimpiada, navijaštvo 12.15 Podoba podobe 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha: Romanje 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Metka in Zverinko Zver, ris.

15.55 Dinko pod krinko, ris.

16.00 Eli in Fani, ris.

16.05 Ribič Pepe 16.30 Taborniki in skavti, nan.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Z Bruceem Parryjem po Arktiki: Grenlandija 18.05 Strasti, 7/60 18.40 Pujsa Pepa, ris.

18.45 Avionček, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito, pogov. odd.

21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju, pogov. odd.

00.25 Dnevnik, vreme, šport 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ribič Pepe 10.35 Zlatko Zakladko, odd. za otroke 10.55 Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero 11.20 Impro tv: Boštjan Napotnik in Katarina Čas 12.00 Mednarodna obzorja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Pujsa Pepa, ris.

15.55 Male sive celice, kviz 16.35 Taborniki in skavti 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Pri Amiših – težave v raju, dok. odd.

18.10 Strasti, 8/60 18.40 Neli in Cezar: Peščeni grad, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zbogom, kraljica, franc. film 21.40 Navdih klasike: Luka Šulić, violončelist 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Glasbeni večer, balet 23.50 Dnevnik, ponov.

00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Infokanal

07.00 Rjavi medvedek, ris.

07.02 Aleks v vodi, ris.

07.05 Musti, ris.

07.10 Pokukajmo na zemljo, ris.

07.15 Gregor in dinozavri, ris.

07.25 Kanopki, ris.

07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris.

07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.40 Smrkci, ris.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 12.45 Dobro jutro 15.35 Točka, glas. odd.

16.20 Evropski magazin 16.35 Slovenski vodni krog: Kamniška Bistrica 17.00 Muzikajeto, glas. odd.

17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Skriti kotički sveta, 1/10 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Poslošajte besedo, prired. ob ministr. srečanju Foruma slovanskih kultur 21.00 Elena, ruski film 22.45 Starši v manjšini, 5/6 23.15 Pustite mrtve spati, 4/7 00.45 Točka, glas. odd.

01.35 Zabavni infokanal

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Jaz sem jesen v borovem gozdu 07.05 Zdodbe iz školjke: Regratova roža 07.30 Radovedni Taček 07.45 Marči Hlaček, ris. nan.

08.10 Bine: Cvetje, nan.

08.25 Čarobne roke: Zajec 08.30 Živali iz kock: Čebela 08.31 Kasper, no! Bolna punčka 08.35 Ribič Pepe 09.00 Anica, nan.

09.25 Bukvožer, otr. odd.

09.30 Male sive celice, kviz 10.10 Cilj: Poletje, dok. film 10.25 Hiša eksperimentov: Gostotologija 10.45 V boju s časom, 12/13 11.25 Loti iz Naredisama, koprod. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja!

14.50 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.50 Na vrtičku, dok. ser.

16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Skriti kotički sveta: Tajpan – najbolj strupena kača na svetu, 2/10 18.35 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Down Up!, prenos dobrodelne prired. iz Kina Šiška 21.30 Jaz bi tudi, špan. film 23.15 Poročila, šport, vreme 23.45 Sinovi anarhije (III.), 10/13 00.30 Ozare, ponov.

00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

07.00 Rjavi medvedek, ris.

07.02 Aleks v vodi, ris.

07.05 Musti, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Gregor in dinozavri, ris.

07.25 Kanopki, ris.

07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris.

07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.40 Smrkci, ris. nan.

08.00 Gospodič Jakob, ris.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 11.30 Dobro jutro 14.15 Točka, glas. odd.

15.30 Na lepše 16.35 Intervju, pog. odd.

17.30 Dober dan, Koroška 18.00 Prava ideja!

18.25 To bo moj poklic: Zdravnik in kirurg, 9/30 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga, 4/6 20.50 Inšpektor Banks, 3/3 22.20 Razred zase: Fizika 22.45 Točka, glas. odd.

23.35 Zabavni infokanal

07.00 Rjavi medvedek, ris.

07.02 Aleks v vodi, ris.

07.05 Musti, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Gregor in dinozavri, ris.

07.25 Kanopki, ris.

07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris.

07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.40 Smrkci, ris. nan.

08.00 Gospodič Jakob, ris.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 11.20 Dobro jutro 14.40 Točka, glas. odd.

15.45 Glasnik 16.20 Down Up!, posn. dobrodelne prired. iz Kina Šiška 18.00 Mostovi Hidak 18.30 Slovenski vodni krog: Kolpa 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto: Uglasbljena poezija 20.30 Na utrip srca: Svet Matthewa Bourna 21.20 Darling, franc. film 22.50 Točka, glas. odd.

23.40 Zabavni infokanal

06.00 Chuck in prijatelji, ris.

06.30 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Biser, nad.

07.50 Biser, nad.

08.40 Pod eno streho, nan.

09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, nad.

10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad.

11.50 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan.

15.00 Chuck, nan.

15.55 Srčna strast, nan.

16.55 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

18.05 Larina izbira, nad.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Zlobna dekleta, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Downton Abbey, nan.

23.45 Misli zdravo 23.50 Alcatraz, nan.

00.45 Na robu znanosti, nan.

01.45 Zvezda dizajna, nan.

02.40 24ur, ponov.

03.40 Zvoki noči

06.00 Chuck in prijatelji, ris.

06.30 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Biser, nad.

07.50 Biser, nad.

08.40 Pod eno streho, nan.

09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, nad.

10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad.

11.50 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan.

15.00 Chuck, nan.

15.55 Srčna strast, nad.

16.55 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

18.00 Misli zdravo, nad.

18.05 Larina izbira, nad.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan.

22.00 24ur zvečer 22.30 Downton Abbey, nan.

23.30 Misli zdravo 23.35 Alcatraz, nan.

00.30 Na robu znanosti, nan.

01.30 Zvezda dizajna, am. ser.

02.25 24ur, ponovitev 03.15 Zvoki noči

6. junija

06.00 Dežela konjičkov, ris.

06.30 Spuži kvadratnik, ris.

07.00 Biser, nad.

07.50 Biser, nad.

08.40 Pod eno streho, nan.

09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, nan.

10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad.

11.50 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan.

15.00 Chuck, nan.

15.55 Srčna strast, nad.

16.55 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur,popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

18.00 Misli zdravo, nan.

18.05 Larina izbira, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Grda resnica, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Dvojnica, nan.

23.10 Misli zdravo 23.15 Alcatraz, nan.

00.10 Na robu znanosti, nan.

01.10 Zvezda dizajna, nan.

02.10 24ur, ponovitev 03.10 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop corn, glasbena oddaja.

Gostje: In & out, Žan Serčič, Rene Kapel 11.35 Aktualno 12.35 Napovedujemo 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Prodajno TV okno 13.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: Modri Jan skrbi za naravo vsak dan 18.15 Pika nogavička v Angliji, predstava za otroke 18.40 Regionalne novice 18.45 Oglasi 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ans.

Trubadurji, ans Nemir 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Brez panike 21.55 Napovedujemo 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

7. junija

06.00 Dežela konjičkov, ris.

06.30 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Biser, nad.

07.50 Biser, nad.

08.40 Pod eno streho, nan.

09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, nad.

10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad.

11.50 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan.

15.00 Chuck, nan.

15.55 Srčna strast, nad.

16.55 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

18.05 Larina izbira 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Indiana Jones in tempelj smrti, am. film 22.15 24ur zvečer 22.45 Kraljica šunda, am. film 23.10 Eurojackpot 23.13 Kraljica šunda, nad. filma 00.35 Sestrin varuh, am. film 02.30 24ur, ponovitev 03.30 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ans.

Trubadurji, ans Nemir 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 oglasi 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Napovedujemo 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Gostilna pr Francet (34), zabavno glasbena oddaja 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

8. junija

08.20 Skozi čas 09.00 Pogledi Slovenije 10.30 Slovenci v Italiji 11.05 Umetni raj: Filmska iniciativa 11.35 Osmi dan 12.10 Kajak kanu, ep v slalomu, polfin. C1 (M), K1 (M), posn.

12.55 Kajak kanu, ep v slalomu, finale C1 (M), K1 (M), prenos 14.25 Kolesarstvo – dirka okoli Slovenije, reportaža 15.30 Kajak kanu, ep v slalomu, C1, K1, ekipno, prenos 17.10 Športni izziv 17.40 Košarka: Košarko čutim, ponov.

18.25 Nogomet, FIFA magazin 18.55 Formula 1: Velika nagrada Kanade, kvalif., prenos 20.05 Odbojka, kvalif. za sp (M), Slovenija – Hrvaška, prenos 22.00 33/45, sobotna glasbena noč 23.20 Bleščica, odd. o modi 23.50 Na lepše 00.15 Zabavni infokanal 07.00 OTO čira čara 07.01 Radovedni Jaka, ris.

07.15 Mifi, ris.

07.30 Mojster Miha, ris.

07.40 Hobonavti, ris.

07.55 Žabec in prijatelji, ris.

08.05 Angelina balerina, ris.

08.20 Bratz, ris.

08.45 Perla, ris.

09.10 Neobičajna šola, ris.

09.15 Hitri prstki, ang. ser.

09.35 Charlie Brown in Snoopy, ris.

09.45 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.

10.10 Monsuno, ris.

10.40 Indiana Jones in tempelj smrti, am. film 12.50 Castle, nan.

13.45 Zvezda dizajna, am. ser.

14.40 Kamera teče, am. ser.

15.15 Očetje pod krinko, ang. ser.

16.25 Matilda, am. film 18.10 Misli zdravo 18.15 Pozor, priden pes!

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vid in Pero šov 21.30 Skrivnosti mojih žensk, am. film 23.20 Laži in šepetanje, am. film 01.10 Fontana življenja, am. film 03.00 24ur, ponov.

04.00 Zvoki noči

09.00 Miš maš 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (62): Podstavki za kozarce 10.05 Oglasi 10.10 Aleksander Mežek: Ljubljana po Londonu, posnetek koncerta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 11.35 Napovedujemo 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan skrbi za naravo vsak dan 18.20 Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava 18.40 Oglasi 18.45 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2121. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Oglasi 20.30 Ivek, kdo te je ubil? dokumentarni film 21.20 Napovedujemo 21.25 Iz arhiva VTV: Ansambel Lojzeta Slaka na Graški Gori 21.45 Jutranji pogovori 23.15 Prodajno TV okno 23.30 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

9. junija

08.10 Skozi čas 08.35 Globus 09.25 Slovenski magazin 09.50 6. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije, 3/4 10.35 Biseri glasbene prihodnosti: Prvo nagrajenci 42. tekomovanja mladih glasbenikov RS, 2/3 11.30 Kajak kanu, ep v slalomu, polfinale K1 (Ž), C2 (M), posnet.

12.00 Kajak kanu, ep v slalomu, finale K1 (Ž), C2 (M), prenos 13.30 Žogarija 14.00 Ritmična gimnastika, ep, ekipni mnogoboj, skupina B, prenos z Dunaja 14.30 Kajak kanu, ep v slalomu, K1 (Ž), C2 (M) ekipno, pren. iz Krakova 16.00 Nogomet, kvalif. za sp, Islandija – Slovenija, posnet.

18.10 Žogarija 18.40 Ulična košarka, reportaža iz Ljubljane 18.50 Nogomet, pregled sezone evrop. lige 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Formula 1: Velika nagrada Kanade, prenos 21.50 Pet razbitih kamer, dok. odd.

23.20 Selitev, igrani film 23.35 Veter v meni, igrani film 23.50 Zabavni infokanal 07.00 OTO čira čara 07.01 Radovedni Jaka, ris.

07.15 Mifi, ris.

07.30 Mojster Miha, ris.

07.40 Hobonavti, ris.

07.55 Žabec in prijatelji, ris.

08.05 Angelina balerina, ris.

08.20 Lalaloopsy, ris.

08.25 Bratz, ris.

08.45 Perla, ris.

09.15 Neobičajna šola, ris.

09.20 Skrivnost Silvestra in Tweetyja 09.45 Fish in Chips, ris.

10.00 Monsuno, ris.

10.30 Skrivnost mojih žensk, am. film 12.20 Castle, nan.

13.15 Nova ameriška restavracija, am. ser.

14.10 Čari molekularne kuhinje, am. s.

15.05 Kuharska žilica, am. ser.

15.35 Ljubezen skozi želodec, am. film 16.10 Knjiga o džungli, am. film 18.15 Zabeljeno po ameriško 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Slovenija ima talent 21.45 Dave, am. film 23.55 Otrok z Marsa, am. film 01.55 24ur, ponov.

02.55 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš 09.40 2120. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Napovedujemo 10.10 Športni torek, športna oddaja 10.20 2121. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Oglasi 10.50 Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 11.50 Dotiki gora: Hleviše 12.10 Napovedujemo 12.15 Naj viža, ans. Trubadurji, ans Nemir 13.30 Kuhinjica, tedenski izbor 14.25 Prodajno TV okno 14.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Napovedujemo 18.05 Ustvarjalne iskrice (61): postal bom ribič 18.25 Čas z anas: priprave na Ribno 2013 19.10 Oglasi 19.15 Pop corn, Gostje: In&out, Žan Serčič, Rene Kapel 20.10 Oglasi 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Napovedujemo 21.50 Strokovnjak svetuje: Ekološka samooskrba 22.50 Gostilna pr Francet (34), zabavno glasbena oddaja 23.50 Napovedujemo 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2121. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Napovedujemo 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Gostilna pr Francet (34), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Oglasi 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Napovedujemo 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Župan z vami: Jožef Čakš, župan občine Šmarje pri Jelšah 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva

Torek,

6. junija 2013

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Župan z vami: Jožef Čakš, župan občine Šmarje pri Jelšah 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Napovedujemo 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo: klepet z Evo Boto 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Napovedujemo 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2122. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Oglasi 20.40 Dotiki gora: Izvir Savinje in Okrešelj 21.00 Napovedujemo 21.05 Strokovnjak svetuje 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Sreda,

07.00 Rjavi medvedek, ris.

07.03 Aleks v vodi, ris.

07.05 Musti, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Gregor in dinozavri, ris.

07.25 Kanopki, ris.

07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris.

07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.40 Smrkci, ris.

08.00 Gospodič Jakob, ris.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.30 Dobro jutro 12.40 Točka, glas. odd.

14.25 To bo moj poklic: Zdravnik in kirurg, 9/30 14.55 Glasnik 15.30 Evropski magazin 15.45 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.15 Mostovi Hidak 16.50 Rokomet, kvalif. za ep (M), Romunija – Slovenija, prenos 18.40 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Odbojka, kvalif. za sp (M), Slovenija – Hrvaška, posn.

21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Prijetna druženja brez jamstva, češki film 00.25 Točka, glasb. odd.

01.15 Zabavni infokanal 06.00 Chuck in prijatelji, ris.

06.30 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Biser, ris. ser.

07.50 Biser, ris. ser.

08.40 Pod eno streho, nan.

09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, hr. nad.

10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad.

11.50 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan.

15.00 Chuck, nan.

15.55 Srčna strast, nan.

16.55 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

18.05 Larina izbira, nad.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Nevestina izbira, am. film 21.45 24ur zvečer 22.15 Downton Abbey, nan.

23.25 Nadarjeni mož, nan.

00.20 Na robu znanosti, nan.

01.20 Prenova z Debbie Travis, serija 02.20 24ur, pon.

03.20 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf- oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2122. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Strokovnjak svetuje 12.10 Napovedujemo 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (63): peneče kopalne kroglice 18.20 Žogarija 2013: 6. oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Oglasi 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Napovedujemo 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: pomagati osebam z demenco in njihovim svojcem 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn, glasbena oddaja.

Gostja: Brigita Šuler 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 21

PRIREDITVE

6. junija 2013

Knjižne novosti Laušević, Žarko: Leto mine, dan nikoli od - Odrasli / 821.163.41 Srbski romani

Vzhajajoča zvezda jugoslovanskega filma iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (puljska zlata arena za glavno vlogo v filmu Oficir z vrtnico) in eden od najbolj nadarjenih igralcev v bivši Jugoslaviji (Šilja iz kultne nadaljevanke Sivi dom) se je leta 1993 znašel ob nepravem času na napačnem mestu in življenje se mu je v trenutku postavilo na glavo. Razpadlo je

si ga avtor postavlja. »Gledano nazaj se zdi, kot da je bil odgovor neogiben in očiten, vendar mislim, da je treba poudariti, da takrat nihče nikakor ni vedel, kateri odgovor bo deloval in zakaj. Kapitalistični svet se je zatekel k neoliberalizmu kot odgovoru po vrsti ovinkov in kaotičnih eksperimentov, ki so se v novo pravovernost združili šele z artikulacijo tistega, kar je v devetdesetih letih postalo znano kot »washingtonski konsenz««.

Med drugim gre v tem delu tudi za izostritev precej ohlapne rabe pojma neoliberalizem, tako v javni kot tudi akademski rabi. Po splošnem konsenzu je neoliberalizem splet ekonomskih politik tržne liberalizacije, kot so deregulacija kapitalskih trgov, ukinjanje tržnih omejitev, krčenje vloge države pri poseganju v gospodarstvo in privatizacija javnega premoženja in storitev. Presežek Davida Harveja je celovita zgodovinsko materialistična analiza politično-ekonomskih in ideoloških procesov, ki jih povezujejo z neoliberalizmom.

Dolmark, Jože: Tkanje pogledov Tkanje pogledov / 791 Kinematografija. Filmi in verjetno še danes ni sestavljeno. V samoobrambi je ubil dva fanta in enega hudo ranil, obsojen je bil na petnajstletno zaporno kazen, odsedel je štiri leta in se nato, tudi zaradi nevarnosti krvnega maščevanja, za vedno preselil v tujino. V avtobiografskem romanu Žarko Laušević v ozadju zaporniškega življenja lucidno secira lastno kalvarijo in zaporniški mikrokozmos, asociativni nizi ga vodijo v rano mladost, v duhovite zgodbe iz igralskega sveta in fragmentarne eseje o duhu tistega časa. Več kot običajna avtobiografija, spisana v odličnem literarnem slogu, ki kaže, da je avtor ob nespornem igralskem talentu tudi nadarjeni pisatelj.

Avtor je filmski publicist, scenarist na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici pa predava zgodovino filma. V revij Ekran in drugih publikacijah je objavljal številne eseje, kritike ter teoretske članke s področij filma, fotografije in likovne umetnosti.

Uvrščajo ga med najbolj vsestranske

Avtor, angleški antropolog in geolog, ugotavlja, da imamo številne opise svetovnih transformacij kapitalističnega reda v neoliberalizem, manjka pa pojasnilo s politično- ekonomskega vidika, od kod se je neoliberalizem vzel in na kak način je tako temeljito prevladal na svetovnem odru. In prav to je avtorjeva ambicija. Neoliberalizem je bil odgovor na krizo akumulacije kapitala ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, kako in zakaj je prevladal kot edini odgovor, pa je osrednje vprašanje, ki

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 6. junij 13.00 Knjižnica Velenje Otvoritev razstave Peš čez cestišče 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev projekta Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja 16. 30 in 18.00 Dom kulture Velenje Podelitev predšolske bralne značke 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.30 Muzej premogovništva Slovenije, Ligijev salon Predstavitev knjige Petra Rezmana Zahod jame 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Armenija – najstarejša dežela sveta 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert učencev in dijakov solopetja prof. Gordane Hleb

Petek, 7. junij 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert godalnih orkestrov glasbenih šol Franca Šturma Ljubljana in Velenje 21.00 eMCe plac Družabni večer Extreme music for extreme people

Sobota, 8. junij 8.00

8.00

8.00

9.00

10.00

Cankarjeva ulica BazArt 2013 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Cankarjeva ulica Bolšji sejem Letni kino Velenje Dobrodelni tek Migaj z mano Mercator center Velenje Lumparije, otroške ustvarjalne delavnice z animacijo.

14.00 Kotalkališče v Sončnem parku 5. Velenje Streetball - Tomaž Vaupotič Wimpy memorial 18.00 Dom kulture Velenje Projekt Bošnjaške kulturne zveze Na križišču kultur 20.00 Oder pod magnolijami pred

Domom kulture Velenje Mozaik jazz festival 2013 – Soul, jazz in jaz 21.00 Prireditveni prostor med Galactico in stadionom Koncert: Jan Plestenjak 21.00 eMCe plac Družabni večer Ro(c)k

Nedelja, 9. junij Ni dogodkov

Ponedeljek, 10. junij 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: politični triler Ne!

Koledar imen

Zaključni nastop Twirling kluba Šoštanj

Junij/rožnik

6. Četrtek -

Nedelja, 9. junij X

Odhod iz AP Šoštanj Vrtača (2181m) - Karavanke (zahtevna pot) 10.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj – Helios Domžale A (5. krog 1.SKL, 2. del za starejše pionirje U14) 14.00 Park v Topolšici 3. Metuljev dan v Topolšici

Norbert

7. Petek Robert

8. Sobota Medard

9. Nedelja -

Sreda, 12. junij 15.30 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Informiranje in svetovanje o izobraževalnih možnostih

Primož

10. Ponedeljek Marjeta

11. Torek -

Torek, 11. junij

ŠMARTNO OB PAKI

16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 20.00 Velenjski grad Komična drama Učna ura (Regionalne kulturne naveze Tirangel)

Petek, 7. junij

12. Sreda -

Sreda, 12. junij

19.00 Poletni oder ob Hiši mladih, v primeru slabega vremena v Dvorani Marof Zaključni koncert učencev glasbene šole GVIDO in koncert skupin KARTON in CRIMSON

Ponedeljek, 10. junij

Lunine mene

10.00 Hiša mineralov Otroška predstava Izgubljene coklice (Lirikonfest 2012) 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.00 Velenjski grad Festival moške zborovske glasbe 19.00 Vila Bianca Pokušina vin, koncert Urške Orešič Šantavec v duetu z violinistko Doris Šegula in branje festivalske izdaje RP Lirikon 21 (Lirikonfest 2012)

ŠOŠTANJ

Četrtek, 6. junij 14.00 - 16.00 Igrišče stare OŠ Bibe Röcka Lokostrelstvo

Sobota, 8. junij X

17.30

Odhod iz AP Šoštanj Krvavec (izlet, lahka pot) Stadion Šoštanj NK Šoštanj : NK Žalec (21. krog Štajerske nogometne lige) 18.00 Kulturni dom Šoštanj

Srečko Janez

19.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica za odrasle

Torek, 11. junij 18.00 Dvorana Marof Joga

Metuljev dan v Topolšici

8.

junija, ob 17.58, prazna luna (mlaj)

Topolšica – Turistično društvo Topolšica – podeželje bo v nedeljo (9. maja) poskrbelo, da bo v kraju živahno. V Zdraviliškem parku bo družinska prireditev, ki so jo naslovili Metuljev dan. Od 14. ure naprej napovedujejo nastope številnih glasbenih in plesnih skupin, predstavitve društev, klubov, dejavnosti, vrstile se bodo otroške delavnice, dogajanje pa bodo popestrili s sejmom domače obrti.

CITY CENTER Celje • četrtek, 6.6. od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 9.6. 11.00 Pravljične urice v Džungli, Lahko noč za medveda • vsak dan od 10.00-19.00 Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.

n mkp

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:

Harvey, David: Kratka zgodovina neoliberalizma Čo - Čitalnica odrasli / 33 Gospodarstvo

21

IRON MAN 3 slovenske filmske pisce. Tkanje pogledov je izbor iz njegovega štiridesetletnega filmsko publicističnega opusa, prispevki obsegajo filmsko kritiko, esejistiko, teorijo in polemiko. V njih pripoveduje predvsem o slikah iz življenja, kina in sveta. Avtorju je film »zgodba, ki je stkana iz pogledov: na platnu se oči in obrazi igralcev križajo in kličejo po pogledih gledalcev tam spodaj v temni spovednici, ki je v vsakem pravem spočetku vedno kinotečna dvorana«. n Silvo Grmovšek

Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Mozirje

ORGANIZIRA

V petek dne, 14. junija 2013, ob 9. uri V poročni dvorani Grada Vrbovec v Nazarjah

VELIKO DELAVNICO Z NAJEMINENTNEJŠIMI DAVČNIMI STROKOVNJAKI Iz Društva Davčnih svetovalcev »Aktualne novosti ZZD-1, ZDR-2, ZUTD in ZPIZ-2

Prijave na GSM: 031 768 132, Darja

Akcijska domišljijska pustolovščina, 130 minut. Režija: Shane Black. Igrajo: Robert Downey Jr., Guy Pearce, Gwyneth Paltrow, Don Cheadle, Rebecca Hall, Ben Kingsley, Jon Favreau, Paul Bettany, idr.

Petek, 7. 6., ob 18.00 Sobota, 8. 6., ob 20.30 Nedelja, 9. 6., ob 20.00 Tony Stark izkoristi svojo iznajdljivost v boju proti tistim, ki so uničili njegov privatni svet. Tokrat se bo boril proti svojemu namočnejšemu sovražniku: Mandarin-u.

POLNIH 21 (21 And over) Komedija, 93 minut.

Režija: Jon Lucas, Scott Moore. Igrajo: Skylar Astin, Miles Teller, Sarah Wright,Justin Chon, Basil Harris, Jonathan Keltz, Samantha Futerman, idr.

Petek, 7. 6., ob 20.30 Sobota, 8. 6., ob 19.00 - mala dvor.

Nedelja, 9. 6., ob 18.00 Odličnega študenta Jeffa Changa njegova najboljša prijatelja odpeljeta na praznovanje njegovega 21. rojstnega dneva.

Na predvečer pomembnega intervjuja

na medicinski fakulteti se, kar naj bi bilo kratka proslava, sprevrže v noč ponižanja, pretiravanja in skrajne razuzdanosti.

HIPNOTIZER (Hypnotisören) Triler, 122 minut. Režija: Lasse Hallström. Igrajo: Tobias Zilliacus, Mikael Persbrandt, Lena Olin, Helena af Sandeberg, Oscar Pettersson, Eva Melander, idr.

Petek, 7. 6., ob 21.00 - mala dvorana Sobota, 8. 6., ob 18.00 Nedelja, 9. 6. ob 19.15 - mala dvor.

Triler režiserja Lasse-ja Hallström-a temelji na eni najbolje prodajanih knjig na svetu pisatelja Larsa Keplerja. Govori o fantu Josefu, ki je bil priča okrutnemu umoru sestre in staršev in pri tem za las preživel. Detektiv Joona Linna pri reševanju primera sodelovanju s psihiatrom, ki bi hipnotiziral fanta ter tako našel še njegovo preživelo sestro, preden to stori morilec. S podporo Ministrstva za kulturo!

TABU Romantična drama, 118 minut. Režija: Miguel Gomes. Igrajo: Teresa Madruga, Laura Soveral, Ana Moreira, Henrique Espírito Santo, Carloto Cotta, Isabel Munoz Cardoso, Ivo Müller, Manuel Mesquita, idr.

Petek, 7. 6., ob 18.30 - mala dvorana Nedelja, 9. 6., ob 17.00 - mala dvor.

Pilar si v prvih letih pokoja daje veliko opraviti s tem, da bi spravila svet v red in pomagala ljudem. Preglavice ji dela predvsem osamljena soseda Aurora, temperamentna, ekscentrična osemdesetletnica na antidepresivih, ki redno zapravlja v bližnji igralnici, neprestano govori o svoji odtujeni hčeri in temnopolto služkinjo Santo obtožuje črne magije. Ko si pred smrtjo Aurora zaželi ponovno srečati moža po imenu Gian Luca Ventura, se za Pilar in Santo začnejo razgrinjati tančice njene preteklosti. Berlin 2012- nagrada Fipresci, Ghent 2012- najboljši film, …

LORAX (Dr. Seuss - The Lorax) – sinhroniziran.

Animirana družinska pustolovščina, 94 minut. Režija: Chris Renaud, Kyle Balda.

Slovenski glasovi: Gregor Čušin, Lado Bizovičar, Branko Završan, Tadej Pišek, Maja Keuc, idr..

Nedelja, 9. 6., ob 16.00- otroška matineja Ustvarjalci zabavne animirane komedija Jaz, baraba predstavljajo neverjetno pustolovščino mladega Teda, ki skuša očarati ljubko mladenko. V iskanju primernega darila Ted naleti na modrega Once-lerja, ki mu razloži zgodbo o skrivnostnem varuhu dežele Loraxu. Skupaj z oranžnim čemernežem mora Ted posvariti mesto pred ekološkim uničenjem, ki sta ga povzročila pohlep

in brezobzirnost meščanov.

NE (No!) Politična drama, 118 minut.

Režija: Pablo Larraín. Igrajo: Gael García Bernal, Alfredo Castro, Antónia Zegers, Luis Gnecco, Marcial Tagle, Néstor Cantillana, Jaime Vadell, Pascal Montero, idr.

Ponedeljek, 10. 6., ob 20.00 – filmsko gledališče Mladi oglaševalec in publist René Saavedra se iz prostovoljnega izgnanstva v Mehiki, kamor je zbežal pred Pinochetovo diktaturo, vrne v domovino, da bi sodeloval v kampanji opozicije pred referendumom, na katerem naj bi padla odločitev o prihodnosti njegove domovine. Voditelji čilske opozicije mu kmalu ponudijo celo vodenje kampanje, kar Saavedra sprejme. Seveda se že vnaprej jasno zaveda, da ne bo lahko, zato se kljub kroničnemu pomanjkanju denarja in stalnemu vpletanju oblasti odloči za nadvse ambiciozen pristop. Prepričan je namreč, da svojo državo lahko reši tirana, ki jo ustrahuje dolgo obdobje, in jo popelje na pot k svobodi.

Naslednji vikend, od 14. 6. do 17. 6. napovedujemo:

triler ARBITRAŽA, mladinski film ALI-ALI, akcijsko pustolovščino G.I. JOE: MAŠČEVANJE, dramo NE, dramo LJUBEZEN ter v filmskem gledališču slovensko ljubezensko dramo VAJE V OBJEMU.

Energijska bioterapija Mateje Krašovec Pogorelčnik - vabi na energetske terapije po metodi Zdenka Donančića na CVIU, in sicer 10.-13. junija (nekaj mest je še prostih), redne mesečne terapije pa se spet začnejo septembra.

Več informacij o terminih in prijavah najdete na spletni strani www.bioenergija-bioterapija.si in na Facebooku pod imenom 'Bioenergija – Center za bioterapijo' (Velenje).

Nagrajenci nagradne križanke »Gostilne Repolusk.«, objavljene v tedniku Naš čas, 23. maja 2013 so: • Ana Mravljak, Jerihova ulica 8, 3320 Velenje • Frida Golob, Gavce 50 a, 3327 Šmartno ob Paki • Rozika Kamenik, Jurčičeva 5, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Rešitev križanke: DOMAČA HRANA

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 22

OBVEŠČEVALEC

22

6. junija 2013

Nagradna križanka ERICo

ERICo Velenje, d. o. o.

Koroška 58, Velenje Tel.: 03 898 19 30

www.erico.si

RADIO VELENJE

Za velik in kakovosten pridelek so potrebna zadostno in uravnoteženo založena tla z rastlinam potrebnimi hranili. Slednje dosežemo z vnašanjem rastlinam, potrebnih hranil v tla. Ta se lahko dodajajo z organskimi gnojili (hlevski gnoj, kompost) ali široko paleto mineralnih gnojil.

Seveda se gnojenje ne izvaja na pamet, ampak strokovno in utemeljeno na podlagi analize založenosti tal z rastlinskimi hranili.

Erico Velenje v sklopu okoljskih raziskav v svojem laboratoriju že vrsto let izvaja analize založenosti tal s hranili. V okviru analiz založenosti tal s hranili izvaja analize vsebnosti najpomembnejših makrohranil: fosforja, kalija, bora in magnezija.

ČETRTEK, 6. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 7. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 8. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 17. junija 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka ERICo«. Izžrebali bomo 3 nagrade (analiza zemlje z vašega vrta z nasvetom za nadaljnje gnojenje).

NEDELJA, 9. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 10. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 11. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

najugodnejši odkup surovin!

SREDA, 12. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

VELENJE

center

sončni park

KJE?

KDAJ?

Center za gospodarjenje z odpadki KARBON, Partizanska 78, Velenje ali na vašem domu!

Vsak delovnik od 7.00 do 13.00

v K G E L

ONESNAŽENOST ZRAKA

Razmišljaj modRo, ohRanjaj zeleno KARBON,

Čiste tehnologije d.o.o.

Koroška cesta 40a, 3320 Velenje info@karbon.si / www.karbon.si

Okoljska dovoljenja: www.karbon.si/dovoljenja

100 95 75

25 5

V mesecu juniju nudimo dodatne ugodnosti za prevzem, odkup in prodajo izrabljenih vozil, rezervnih delov, odpadnih kovin in odpadne električne opreme.

Več informacij na tel.: 03 777 10 30, info@karbon.si ali www.karbon.si

0

�a�

�

V tednu od 27. maja do 2. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

a�

24. maj 2013 16:47:54

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. maja 2013 do 2. junija 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 6. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 23

OBVEŠČEVALEC

6. junija 2013

mali OGLASI PLOŠČICE keramične, na zalogi ali po naročilu, italijanske ali španske in ostali gradbeni material ugodno prodam.

Keramika; gsm: 051-617-220 Gradb. material: 041-617-220 Hojnik trgovina, Roman Pešec s.p., Leskovec 15, 3202 Ljubečna

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA 35-letna ženska, rada dela, si žel spoznati moškega do 57 let s kmetijo. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 PREMOŽEN 50-letni moški, lepe postave, z dobro službo, si želi spoznati pošteno žensko staro od 39 do 50 let, za resno vezo. Lahko tudi neslovenka. Ag. Alan, gsm: 041 248 647

NEPREMIČNINE STANOVANJE, 93,70 m2, v središču Velenja, prodamo. Tel.: 03 5871 156, gsm: 031 418 249

STAREJŠO enodružinsko hišo, na lepi lokaciji, v Velenju, ugodno prodamo. Gsm: 041 335 212 ZAZIDLJIVO parcelo na odlični lokaciji (Gorica-Bevče), z vsemi priključki do parcele, 850 m2, prodam za 68.500,00 evrov. Gsm: 041 714 488

ODDAM NA otoku Pagu, v neposredni bližini mesta Paga oddam v najem apartmaje, 100 m do morja. Ogled na www. antonio.si, gsm: 041 461 209 ODDAM apartma za oddih na morju (HR), blizu Nina za 3 do 6 oseb. Več na nadazebe@gmail.com.

Gsm: 041 719 430

RAZNO UGODNO prodamo dobro ohranjeno kuhinjo, jedilno mizo in 4 stoli ter kavč. Gsm: 041 334 027 STAREJŠO prikolico Eriba 3+2 in predprostor prodam za 1.200,00 evrov. Tel.: 03 5853882 ELEKTRIČNE škarje za striženje ovc prodam za 200,00 evrov.

Tel.: 03 5893 280 KOZOLEC, okrasni, za vrt ali hišo prodam. Gsm: 041 525 410

PRIDELKI SUHE borove in smrekove fosne, deb.

80 mm in 50 mm ter zasuševalno napravo za seno prodam.

Tel: 03 5881 846 OPAŽ, ladijski pod, bruno in les za izdelavo otroških ter vrtnih hišk prodamo. Gsm: 040 202 181 PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin –

DEŽURSTVA Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371

ŽIVALI DVA bikca, sivorjavi in črnobeli, stara 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515 SVINJO težko 300 kg ali polovico prodam. Tel.: 03 5893 578 TELICO staro 3 mesece, mesne pasme, prodam. Tel. 03 5886 165 TELIČKO simentalko, težko 330 kg ali 180 kg, po izbiri prodam. Primerna za nadaljnjo rejo. Tel.: 03 5893 849 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme z dostavo na dom prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 KOZE za zakol ali nadaljno rejo, več vrst in velikosti, prodam. Hranjene z bio hrano. Tel.: 03 5865 848

ZD VELENJE • 2-sobno stanovanje, Velenje Prešernova , s čudovitim razgledom, 56 m2, 5/8 nad, zgrajeno 1960.

Obnovljena okna in kopalnica.

Cena 60.000 evr.

• Garažo v velikosti 15 m 2, na Aškerčevi cesti v Velenju, pri kotalkališču v kletni etaži.

Cena 10.000 evr.

ZLATA POROKA: Amalija in Franc Stropnik, Šoštanj, Metleče 55.

POROKE: Rok Cizej, Braslovče, Šentrupert 12 in Maja Naveršnik, Velenje, Graškogorska cesta 34;

Seudin Softić, Velenje, Stantetova ulica 7 in Hazemina Kavazović, Velenje, Šalek 90; Enid Čaušević, Velenje, Šalek 90 in Mirhada Kapić, Velike Lašče, Grič 4.

SMRTI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

8. in 9. 6. – Mojca Koprivc Bujan, dr. dent. med. (z dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

KUPIM SMREKOVO hlodovino kupim. Plačilo takoj. Gsm: 041 893 997 GLAVO z oljem od gorenjske kosilnice, okrogli priključek, kupim.

Gsm: 051 388 874 TELIČKA, starega do 14 dni, kupim.

Gsm: 031 640 369 BIKA ali telico, mesnate pasme, teža od 100 do 150 kg, kupim.

Gsm: 040 865 816

ZAHVALA

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome, tete in svakinje

ŠTEFANIJE KVARTIČ 20. 9. 1933 – 26. 5. 2013

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

23

Juvanje 11; Marija Rober, roj. 1938, Šoštanj, Topolšica 68; Štefanija Kvartič, roj. 1933, Velenje, Partizanska cesta 22; Adolf Tramte, roj. 1935, Jesenice, Plavški Rovt 11; Friderik Muha, roj. 1944, Šmarje pri Jelšah, Zgornje Tinsko 29.

Jožef Pepelnak, roj. 1939, Šentjur, Podgaj 5; Ana Poličnik, roj. 1927, Ljubno,

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, ji pomagali v bolezni in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje in sveče.

Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje ter upravi in osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za vso pomoč in razumevanje. Žalujoči: mož Jože, hčeri Zvonka in Neda z družinama, sin Joži in ostali sorodniki

ZAHVALA

V SLOVO

V 92. letu nas je zapustila draga mama, oma in praoma dragi mami in babici

ALOJZIJA KOMPAN

MARIJI ROBER

5. 6. 1921 – 17. 5. 2013

6. 5. 1938 – 26. 5. 2013

Zahvaljujemo se gospodu Pribožiču za opravljen obred, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili v tako lepem številu.

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala Bolnišnici Topolšica, Pogrebni službi Usar, govorniku g. Kolarju in župniku.

Vsi njeni

Žalujoči: vsi njeni

ZAHVALA

ZAHVALA 29. maja smo se na pokopališču Podkraj za vedno poslovili od našega dragega

Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi

SABAHUDINA ALIJAGIĆA

ŠTEFAN ŠÖMEN

s Stanetove 7, Velenje

Koželjskega 5, Velenje

25. 7. 1956 – 24. 5. 2013

17. 11. 1939 – 23. 5. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku poslovilnih besed, izvajalcu “Tišine” in Pogrebni službi Usar. Globoka zahvala vsem za izrečeno sožalje, besede tolažbe in vaše darove ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Njegovi najdražji

Srce je moja lutnja.

V hrepenenju, bolečini, joče sleherni akord.

Ljubljeni pa name zre odet v tišino.

- Rumi -

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala g. Vujasinoviću, spec. int. med., ga. Šipek, spec. int. med., zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Onkološkega inštituta Ljubljana in Zdravstvenega doma Velenje.

Žalujoči: žena Julijana, hči Dina, Boštjan, Zarja, brat Samir, tast Ivan in tašča Anica

Naš ­čas, 6. 6. 2013, barve: ­CMYK, s­ tran 24

Modni velikani nosijo volno Po zamisli Mihe Cojhtra so na Ljudski univerzi Velenje “vpoklicali” preko 300 babic, mam in vnukov, ki so pletli, kvačkali in šivali oblačila za drevesa Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, Topolšica, 29. maja – »Ja, kaj se pa gredo!« je marsikdo rekel, ko je slišal, da bodo na treh lokacijah v Šoštanju (v Tresimirjevem parku v mestu ter pri PV Zimzelen in v Zdraviliškem parku v Topolšici) v volnene izdelke oblekli drevesa. Priznam. Bila sem ena od njih.

Ko pa sem v sredo oblečena drevesa videla, ko sem se pogovarjala z ustvarjalci zamisli oblikovalca Mihe Cojhtra, ki znanje nadgrajuje z magistrskim študijem interaktivne umetnosti v Avstriji, pa z obiskovalci zdraviliške Topolšice in ustvarjalci večletne razstave, sem navdušenje delila z njimi.

Za dogodek so poskrbeli na Ljudski univerzi Velenje. Projekt so naslovili Iz preteklosti v prihodnost z modnimi velikani. »Ohranja domačo obrt, pletenje, kvačkanje, šivanje in hkrati spodbuja zanimanje za volno in umetnost. Nastali so inovativni izdelki, ki ne samo da polepšajo okolje, temveč spodbujajo ohranjanje starih znanj in navad, razmišljanje o ohranjanje narave in ekološko predelavo starih pletenih izdelkov,« pravi direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Razinger.« Tudi sama prizna, da so

Župan Menih je bil tako navdušen, da je prišel na vse tri dogodke.

Modno oblečen velikan.

se na Ljudski univerzi zamisli umetnika sprva nasmihali. »Potem ko nam jo je narisal, pokazal ..., pa smo rekli: Tole pa bo!« Cojhter doda: »Ideja oblačenja je iz Nizozemske leta 2004 prišla v Ameriko. Tisto, kar dobijo v roke Američani, pa se hitro širi. Naš cilj - poleg oblačenja - je bil tudi medgeneracijsko druženje, ob katerem se da še kaj naučiti.«

In res so potem v medgenaracijskem sodelovanju ustvarjale babice, mame, vnuki, dedki, očetje, vnukinje, polepšali okolje in ustvarili nov zanimiv turistični proizvod na ekološki način. Kakšnih tristo jih je sodelovalo. Prej več kot manj.

V eni od delavnic je sodelovala Gabrijela Hribernik iz Stare vasi. »Šest udeleženk, različno starih, se nas je zbralo in smo pletle. Vsak

Občudovanja je bil deležen tudi pobudnik Miha Cojhter.

Gabrijela Hribernik: »Pletle smo vsak dan.«

dan malo doma, malo v prostorih krajevne skupnosti. Tako je tudi z našo pomočjo nastalo eno lepo dre-

vo. Glede na dolgo zimo in vreme zadnje dni maja se nam zdi kar prav, da so tudi drevesa toplo oblečena.« Vse tri razstave je ponosno odprl župan Šoštanja Darko Menih. »Pletenje in kvačkanje se vračata, starejši so vajeni tega. Naša drevesa pa so

povezala generacije. Posebej vesel pa sem, ker naša oblečena drevesa vzbujajo toliko pozornosti in občudovanja.«. n

Psi brez nadzora ne morejo biti v gozdovih, pašnikih ...

Franc Sevčnikar ostal brez 13 ovac, ki so jih pokončali psi – Kriminalisti na delu Tatjana Podgoršek

Zadnji majski torek zjutraj je Franc Sevčnikar iz Slatin v občini Šmartno ob Paki, tako kot ostale dni v tednu, prišel na ogled svoje črede ovac na pašniku v Skornem. Že ob prihodu je zaslutil, da je nekaj narobe. »Ovc ni bilo na običajnem mestu. Tudi ko sem jih klical, niso prišle, čeprav vedno prihitijo, ko me slišijo. Našel sem prestrašene na drugem koncu pašnika. Po izkušnjah sem vedel, da so jih ponoči ali zelo zgodaj zjutraj napadli psi.

Nisem se zmotil. Našel sem 3 mrtve ovce, za eno moram poklicati higienika, da jo pokonča, ker je ni mogoče več rešiti. Potepuški psi

Celju so mi rekli, da moram poskrbeti za varovanje ovac. Varujem jih z ograjo. Obstajajo pravila, kje in kakšna mora biti. Ovce ne uhajajo iz ograjenega prostora, psi pa prihajajo vanj. Ne vem, ali se nikomur ne zdi vredno, da bi pomagal, ali res ne morejo ukrepati. Medije sem tokrat poklical zato, da bi javnost, predvsem pa lastnike psov, opozoril, da psi v gozdovih in na pašnikih ne morejo biti brez nadzora, ker lahko povzročijo veliko škodo.« Dodal je še, da se je pri minulih tovrstnih dogodkih že oglasil pri nekaterih lastnikih psov, da bi jih prijazno opozoril na to, a je doživel njihov jezni odziv, češ da tega že ni naredil njihov pes. Predlani mu je

Dve od 4 ovc, ki so jih pokončali psi brez nadzora in jih zvlekli iz ograje.

zavetišč je odgovorno za odlov zapuščenih živali tisto, ki ga je določila lokalno skupnost.« Franc Sevčnikar: »Ne vem več, kaj naj še naredim.«

zoper lastnika psov po Zakonu o zaščiti živali (globa, odločba o določitvi psa kot nevarne živali). Če pa gre za živali neznanega lastnika, lastnik napadenih živali ali inšpekcija pozove zavetišče, da poizkuša kasneje živali odloviti. Če mu to uspe, se z njimi postopa kot z zapuščenimi živalmi. Od

Policisti: ukrepajo na osnovi prijave Poklicali smo še na velenjsko policijsko postajo. Na vprašanje, kako lahko pomagajo tistim, ki se znajdejo v podobnem položaju, kot se je Franc Sevčnikar, smo izvedeli, da ukrepajo na osnovi prijave. V tem konkretnem primeru je šel na teren kriminalist. Ker gre za kazni-

vo dejanje, bodo lastnika psa, če ga bodo izsledili, kazensko ovadili za poškodovanje tuje stvari.

Sevčnikarjeva čreda šteje 140 ovac. Ocenil je, da je ostal zaradi pokola štirih ovac brez okrog 500 evrov. Zanj veliko, ker se boji, da se bo pokol ponovil, za kmetijo pa predstavljajo ovce glavni vir prihodka.

Bojazen je bila upravičena. Pred tremi dnevi nam je namreč sporočil, da je ostal še brez 9 ovac, torej v slabem tednu brez 13 ovac. n

Kršitelji bodo položnice dobili prej so jih zvlekli iz mrežne ograje. Ne vem več, kaj naj še naredim,« nam je pripovedoval prizadeto.

Povedal je, da se to dogaja že nekaj let zapored, a doslej pravega odziva pri odgovornih na njegove prijave ni bilo. Vsi mu pravijo, da ne morejo narediti nič, dokler ne bo našel lastnikov psov. »Ker pašnika nimam blizu doma, bi moral torej dežurati noč za nočjo. Na pristojni veterinarski inšpekcijski službi v

uspelo poiskati enega od lastnikov, ki se je o početju svojega štirinožca prepričal na lastne oči in mu škodo tudi povrnil.

Veterinarska inšpekcija Ali in kako ukrepajo v takih primerih, smo preverjali pri veterinarskih inšpektorjih. Po

večkratnih klicih in pisanju elektronskega sporočila na Območni urad Veterinarske uprave RS v Celju smo v zvezi z dogodkom dobili naslednje pojasnilo iz službe za stike z javnostjo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: »Inšpekcija Uprave lahko v primerih, ko je možno identificirati lastnika psov, ki napadajo druge živali, zaradi opustitve fizičnega varstva ukrepa

Velenje, 4. junija – Prihodnji teden, v petek, 14. junija, bo stopila v veljavo novela Zakona o prekrških, ki prinaša kar nekaj sprememb. Med drugim uvaja plačilo globe po obvestilu o prekršku, kar pomeni, da bodo občinski redarji kršitelju na avtu pustili položnico za plačilo globe. Ob plačilu bo kršitelj lahko ostal anonimen, postopek pa se s plačilom položnice zaključi. Kršitelj, ki bo plačal polovico globe, s tem izgubi pravico do zahteve za sodno varstvo. Postopek za prekrške, ugotovljene s stacionarnim radarjem, ko kršitelj na kraju ni ustavljen, se bo moral po novem začeti v 30 dneh, sicer bo zasta-

ral. Začetek postopka pomeni kakršno koli dejanje organa, ki obravnava postopek. Plačilni nalog ali odločbo pa kršitelj lahko prejme kasneje kot v 30 dneh. Ob tem še opozorilo – stacionarne radarje v Velenju obračajo v drugo smer, kot na primer na cesti Simona Blatnika in pri šoli Miha Pintarja Toleda.

Sicer pa je prav, da vozimo previdno in po predpisih. n