22 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (15/27 0C), soboto (14/27 0C) in nedeljo (15/28 0C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 4. junija 2015â€

ĹĄtevilka 22 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Igriva in umetniĹĄka sobota

cena 1,80 â‚Ź

Malim ostanejo polĹži Milena KrstiÄ? – Planinc

Tega, da Ĺželeznica, ki je postavljala ÂťtelegrafniceÂŤ v Ĺ oĹĄtanju po konÄ?anem delu, za seboj ni pospravila, kot bi bilo treba, ampak pustila vse razrito, da se ĹĄe pokositi ni dalo, so bili veseli polĹži. V visoki travi so imeli raj. Od raja do pekla (in obratno) pa ni daleÄ?, poje Plestenjak. Ĺ oĹĄtanjski vrtiÄ?karji ob Ĺželeznici to vedo. Njihovo ozemlje so – kot da ne bi imeli Ĺže svojega dovolj – okupirali ĹĄe ti ÂťrajskiÂŤ, solata in druga zelenjava pa je po njihovi zasedbi hirala in hirala, ĹĄe bolj kot prej, potem pa je ni bilo veÄ?.

Vas to na kaj spominja? Tile ĹĄoĹĄtanjski polĹži, ki imajo Ĺže vse in hlepijo po ĹĄe veÄ? in veÄ?? Njihova brezobzirnost je bila kaznovana. Ĺ˝upan osebno je poskrbel, da so lastniki zemljiĹĄÄ?a, Ĺželeznice, podrto ÂťtelegrafĹĄtangoÂŤ odpeljali, s tem pa zadeli v srÄ?iko polĹžjega ĹĄtaba. Letos rezultatov sicer ĹĄe ne bo. V raju so se nesramneĹži brezsramno namnoĹžili in nagajanje je ĹĄe priÄ?akovati. Ampak zaÄ?etek je in rezultati ne bi smeli izostati.

Velenje, 30. maja – Zadnjo majsko soboto je v centru mesta kar vrelo. Pa ne zaradi sonca, ki nas v teh dneh opominja, da je meteoroloĹĄko poletje Ĺže tu. Vrelo je od prijetne energije, ki so jo priÄ?arali ĹĄtevilni dogodki. Pestro je bilo na kmeÄ?ki trĹžnici, ĹĄe bolj na umetniĹĄki, saj je BazArt letos prviÄ? potekal v sodelovanju s 25. dnevi mladih in

Ĺ˝upan se je sprva malo branil, kot bi se opraviÄ?eval, Ä?eĹĄ zemljiĹĄÄ?e ni naĹĄe ... Tu mi ne moremo niÄ? ... Pa potem pokazal, da se da. Se da!

Ker se je okupacija konec koncev dogajala na njegovem dvoriĹĄÄ?u in ker je konec koncev ĹĄlo za njegove ljudi, ki bodo letos brez solate.

kulture, kar mu je dalo mladostno sveĹžino. Na Titovem trgu pa se je podjetje Plastika Skaza potrudilo pripraviti informativno-zabavno druĹžinsko soboto. V njej so uĹživale cele druĹžine, tudi najmlajĹĄi, ki jih je med drugimi zabaval đ&#x;”˛ bĹĄ klovn.â€

Zdaj pa k tistemu, kar bi pravzaprav rada povedala. Dvajset let Ĺže piĹĄemo, razpredamo, govorimo in vleÄ?emo tole naĹĄo hitro cesto proti avtocesti, ki bo dolino in njeno gospodarstvo potegnila naprej v svet. Pa se vleÄ?e in vleÄ?e. Kot tista povest o steklem polĹžu in jari kaÄ?i. Z njo bi se promet odvijal hitreje. ÄŒas pa je denar, pravijo. Tudi za tistega, ki ga ima malo ali pa ga ima ĹĄe bolj malo.

Temu bi bilo dovolj Ĺže, Ä?e bi se kakĹĄno nedeljo iz TopolĹĄice, preko Ĺ oĹĄtanja in Velenja na obisk h komu v celjsko bolniĹĄnico lahko peljal z avtobusom. Po cesti, pa kakrĹĄna Ĺže je. Pa ne gre. Z Izletnikom (pa) sploh ne. Ob nedeljah iz Velenja proti Celju odpeljeta dva avtobusa, oba Koraturjeva, oba pa zamudita Ä?as obiskov v bolniĹĄnici, prvi gre iz Velenja ob 16.10, drugi ob 19.20. Nazaj? Tudi nazaj vozi Koratur. Prvi iz Celja ob 18.00, drugi ob 20.05. Izletnik? Ta ob nedeljah ne vozi. Pravijo, da jim ne znese. Da potnikov ni. S praznimi voĹžnjami pa raÄ?unice ni. Mimogrede: je tudi ne more biti, Ä?e pa so potnike ÂťodvadiliÂŤ ob nedeljah potovati z avtobusi. Na drugi strani pa so zato vsak dan bolj polni velenjski Lokalci, za potnike sicer brezplaÄ?ni, za Izletnik paÄ? ne. MogoÄ?e bi se pa dalo kako narediti ekonomsko raÄ?unico, s kakĹĄno izravnavo bilance? Za majhnega Ä?loveka bi bila to velika stvar. Na zaÄ?etku mogoÄ?e za enega, potem za dva, Ä?ez Ä?as za pet in Ä?ez Ä?as za deset? Ne zastonj. Pa ni treba, da je avtobus, v svetu poznajo tudi kombije.

Tek za zabavo in dobrodelnost RazliÄ?ne oblike rekreacije so vse bolj priljubljene tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Ĺ e vedno ima v tamkajĹĄnjem okolju najveÄ? privrĹžencev nogomet, a postaja tudi tek vse mnoĹžiÄ?nejĹĄi. Dokaz za to je humanitarna prireditev 2. sonÄ?kov tek, ki ga je pripravila tamkajĹĄnja osnovna ĹĄola.

Teklo je veÄ? kot 200 parov. Mnogim med njimi ni bil toliko pomemben rezultat kot dejstvo, da so naredili nekaj dobrega zase in za pomoÄ?i potrebne. Pred tekom pa so se mladi ĹĄe nekoliko razgibali. Stran 13. đ&#x;”˛

In ne me zdaj poĹĄiljati na ĹželezniĹĄko postajo! Ob nedeljah proti Celju iz Velenja ne odpelje noben potniĹĄki vlak!.Tudi iz Celja proti Velenju ne.

Toliko o odrezanosti in polĹžih. đ&#x;”˛

tp

Poletje pod Palmo

PeĹĄ od Monaka do Slovenije

Omejitev vpisa

HrastovÄ?an Igor Gruber se bo to soboto podal iz Monaka na 2.600 km dolgo pot skozi vseh osem alpskih drĹžav (Monako, Francija, Italija, Ĺ vica, LihtenĹĄtajn, Avstrija, NemÄ?ija, Slovenija), ki jo namerava prehoditi v stotih dneh. Pred osmimi leti je sam prehodil Slovensko planinsko pot (599 km, 45,2 km vzpona) v enem kosu v 24 dneh. Projekt je uradno podprl Via Alpina International Secretariat).

Na ta naÄ?in Ĺželi ljudem pribliĹžati pomen preĹživljanja prostega Ä?asa v naravi in ohranjanja nedotaknjenega naravnega okolja za bodoÄ?e generacije.

Promovirati pa seveda Ĺželi tudi pohodniĹĄtvo, planinstvo, gorniĹĄtvo. Na nek naÄ?in pa bo Ĺželel s stodnevnim pohodniĹĄtvom premagati tudi lastne meje. đ&#x;”˛

UMAG

mz

Velenje – Med ťolami, ki bodo za prihodnje ťolsko leto omejile vpis, je tudi ťportni oddelek Gimnazije Velenje. O tem je ťolo ministrstvo za ťolstvo in ťport obvestilo pred tednom dni.

Na razpisu za vpis so na gimnaziji prejeli za oddelek 25 prijav, razpisali pa so 22 prostih mest. Dijake so o tem, koga so sprejeli v oddelek in koga ne, pisno obvestili vÄ?eraj. Prav tako naj bi jih seznanili z moĹžnostmi vpisa v drugi program. Vpis bo potekal 19. junija. đ&#x;”˛

ZAKINTOS

Naselje SOL POLYNESIA 3* 3x polpenzion Şe od 6.6. – 29.8. na osebo

84 â‚Ź

Hotel DENISE BEACH 3* polpenzion

vsak ponedeljek iz Ljubljane (8.6.21.9.) in Maribora (22.6.-24.8.)

od VELENJE: 03 89 84 370 • www.palma.si

379 â‚Ź

tp

SEZONSKA SMUÄŒARSKA VOZOVNICA ponedeljek - petek VeÄ? na www.golte.si in v tej ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa.

Ĺže za

99 â‚Ź

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

4. junija 2015

Zagovarjali bomo pravice ljudi ObÄ?ine terjajo denar Velenje – Prihodnje financiranje obÄ?in je bila ena od osrednjih tem petkove seje predsedstva Skupnosti obÄ?in Slovenije (SOS) in tudi kasnejĹĄe skupne seje predsedstev SOS, ZdruĹženja obÄ?in Slovenije (ZOS) in ZdruĹženja mestnih obÄ?in Slovenije, ki sta potekali v Velenju. ObÄ?ine od vlade priÄ?akujejo konkretne analize in merljive predloge za zniĹžanje izdatkov obÄ?in. ÄŒe ti ne bodo takĹĄni, priÄ?akujejo, da se bo vlada drĹžala dogovora in zagotovila 22,8 milijona evrov sredstev. ÄŒe tudi do tega ne bo priĹĄlo, pa predsednik SOS Ivan Ĺ˝agar pravi, da bodo interese lokalnih skupnosti zaĹĄÄ?itili tudi z ustavno presojo. đ&#x;”˛

Drugi sveĹženj dohodnine Velenje, Ljubljana – FinanÄ?na uprava Republike Slovenije bo do konca tega tedna poslala ĹĄe drugi paket informativnih izraÄ?unov dohodnine za leto 2014. Prvega je poslala marca.

V prvem sveĹžnju je informativne izraÄ?une prejelo 507.000 zavezancev, od teh jih je moralo do 1. junija 44 odstotkov dohodnino doplaÄ?ati. PopreÄ?ni znesek doplaÄ?il je znaĹĄal 171 evrov.

Tudi tisti, ki so plaÄ?ali preveÄ? akontacije dohodnine in so informativni izraÄ?un prejeli s prvim sveĹžnjem, so denar Ĺže dobili na svojih raÄ?unih. Na njih je bil 28. maja, v popreÄ?ju pa so prejeli 238 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Za poroÄ?no dvorano teÄ?e postopek Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je pozvala Upravno enoto Velenje, da bi poroÄ?no dvorano oziroma Mayerjev salon, kot ga imenujejo, postal uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez. To je pomembno, ker v tem primeru mladoporoÄ?encem ne bi bilo treba plaÄ?ati pristojbine oziroma bi bili stroĹĄki, povezani s sklenitvijo zakonske zveze, niĹžji.

Predstavniki Upravne enote so si 21. maja prostore ogledali, v nadaljevanju pa bodo skladno s pravili za soglasje zaprosili ministrstvo za upravo. To ima v rokah ĹĄkarje in platno. đ&#x;”˛

mkp

Kupili elektriÄ?no delovno vozilo Velenje, 1. junija – Mestna obÄ?ina Velenje je v sklopu evropskega projekta In My Back Yard (IMBY) kupila profesionalno elektriÄ?no delovno vozilo Alke XT 320EL. Za nakup vozila so pridobili 95 % nepovratnih sredstev. ElektriÄ?no delovno vozilo – gre za majhen kombi - bodo uporabljali na Centru za ponovno uporabo Velenje za organi-

Prihodnje leto naÄ?rtujejo informativne izraÄ?une tudi glede socialnih pravic – Donatorstvo zagotavlja veÄ?jo pestrost obrokov – Jamstvena shema za mlade bo podaljĹĄana Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 29. maja – ÂťVedno rada pridem v Mestno obÄ?ino Velenje, ker je ena od lokalnih skupnosti z druĹžbenimi dejavnostmi na visoki ravni. Tu naĹĄi zavodi tvorno sodelujejo med sabo in z obÄ?ino, kar je zagotovo v korist obÄ?anov,ÂŤ nam je ob obisku v Velenju dejala ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti dr. Anja KopaÄ? Mrak.

DoloÄ?ene stvari so ĹĄle predaleÄ?

Ministrstvo, ki ga vodi, je oznaÄ?ila kot najbolj odgovorno. V Ä?asu krize, ko so potrebe mnogo veÄ?je, moĹžnosti pomagati ljudem pa precej omejene, poskuĹĄajo te najbolj optimalno prerazporediti med najbolj ogroĹžene. Doslej so vedno zagovarjali pravice ljudi in jih bodo tudi v prihodnje. V ta kontekst sodi med drugim dopolnjevanje in spreminjanje leta 2012 sprejete spremenjene

zakonodaje na socialnem podroÄ?ju. ÂťDoloÄ?ene stvari so ĹĄle predaleÄ?. S spremembami Ĺželimo blaĹžiti posledice preveÄ? odvzetega ter pri ljudeh vzbuditi obÄ?utek, da v krizi niso prepuĹĄÄ?eni samemu sebi.ÂŤ

Informativni izraÄ?uni Za prihodnje leto pripravljajo veÄ?je spremembe. NaÄ?rtujejo uvedbo informativnih izraÄ?unov za socialne pravice, otroĹĄke dodatke, subvencije za vrtec ‌ po vzoru dohodninskih odloÄ?b. S tem se bodo izognili nepotrebni administraciji, razbremenili ljudi, predvsem pa delavce na centrih za socialno delo. Ti se bodo lahko bolj ukvarjali z ljudmi na terenu in bili pravi socialni delavci.

Kadrovski primanjkljaj na centrih so poskuĹĄali omiliti z informatorji, za katere so uporabili evropski denar. Z iztekom finanÄ?ne perspektive ti svojega dela v taki obliki ne bodo

mogli nadaljevati, zato imajo pripravljene nove programe.

Socialna drĹžava in ĹĄtevilne solidarnostne akcije Po prepriÄ?anju Anje KopaÄ? Mrak je to, da je pomoÄ? pri zagotavljanju socialne varnosti s ĹĄtevilnimi donatorskimi in solidarnostnimi akcijami, ÂťplusÂŤ vsake druĹžbe. Slovenija je Ĺže tako socialna drĹžava, saj v te namene razdelimo milijardo 300 tisoÄ? evrov. Ima pa drĹžava nekatere sive lise in prav je, da tam stopimo skupaj tisti, ki lahko pomagamo. Mi zagotovimo v doloÄ?enem obdobju 20 milijonov evrov za hrano, donatorstvo pa omogoÄ?a veÄ?jo pestrost obrokov.ÂŤ V nadaljevanju pogovora je ministrica zagotovila, da bodo podaljĹĄali jamstveno shemo za mlade. Zaradi nove finanÄ?ne perspektive denarja

Na zmanjka nam razliÄ?nih ÂťkuhnÂŤ Center ponovne uporabe bo sedaj voĹžnje opravljal z elektriÄ?nim kombijem.

ziran prevoz predmetov iz gospodinjstev. Nova pridobitev bo znatno pripomogla k ĹĄe boljĹĄemu delovanju centra, ki bo lahko na ta naÄ?in uspeĹĄneje izpolnjeval svoje cilje –zmanjĹĄanje koliÄ?in odpadkov in ĹĄtevila divjih odlagaliĹĄÄ?, ponovna uporaba predmetov ter izboljĹĄanje socialnega in ekonomskega statusa prebivalstva. đ&#x;”˛

Sejanje in sajenje bi radi spravili v red Ĺ oĹĄtanj – Ne samo samooskrbo, vrt marsikateremu blokovskemu stanovalcu pomeni tudi zrak in gibanje. Vse veÄ? mestnih prebivalcev si Ĺželi z zelenjavo, pridelano na svojem vrtu, popestriti jedilnik, ĹĄteje pa seveda tudi vsak prihranjen evro. V nekaterih mestih, denimo v Velenju, so vrtiÄ?karska obmoÄ?ja uredili, razdelili parcele in doloÄ?ili pravila.

To si Ĺželijo tudi v Ĺ oĹĄtanju, kjer prouÄ?ujejo moĹžnost nove lokacije, ki bi nadomestila sedanjo ob peĹĄpoti in Ĺželeznici proti Velenju. MoĹžne lokacije so Ĺže predvidene, potekajo pa tudi Ĺže pogovori z lastniki zemljiĹĄÄ?. ÄŒe bo ĹĄlo dobro, bodo v Ĺ oĹĄtanju lahko Ĺže prihodnje leto sejali in sadili ÂťurejenoÂŤ. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mkp

Ĺ e vedno odmeva tudi uvedba davÄ?nih blagajn.

Razumljivo, saj bo konec leta tu, kot bi mignil.

Dela in priprav pa je ĹĄe veliko. Nekateri se ĹĄe vedno zavzemajo, da ne bi bilo treba prestrogo kaznovati krĹĄiteljev na obeh straneh: pri zavezancih zanje kot tudi tistih, ki morajo vedno vzeti raÄ?un. Drugi odgovarjajo, da poloviÄ?arstvo nikamor ne vodi. Ne k manjĹĄanju sive ekonomije ne k veÄ? reda na tem podroÄ?ju.

VeÄ? reda, predvsem pa boljĹĄe poslovanje pa naj bi bilo v naĹĄem turizmu oziroma hotelirstvu.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ÄŒeprav je poteza, ki jo je potegnila Âťslaba bankaÂŤ, za mnoge preseneÄ?enje. Ko ĹĄe vedno mnogi opozarjajo, da so tudi banke slabi gospodarji, bo prevzela kar 41 hotelov. V druĹžbi Sava, ki so ji Âťvzeli kar 15ÂŤ hotelov, so prvi skoÄ?ili pokonci.

Pa v Istrabenzu. Gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, pod katerega sodi tudi turizem, pa tako potezo podpira. Tudi zato, ker meni, da se mora naĹĄ turizem bolj internacionalizirati.

Slaba banka je svojo potezo potegnila na hitro, Celjani pa so v odnosu do svoje banke poÄ?asni.

Prebudili so se ĹĄele, ko so bili sprejeti skoraj vsi akti za pripojitev Banke Celje k Abanki. KaĹže, da jih najbolj moti selitev sedeĹža banke iz Celja v Ljubljano; (tudi) v tem vidijo ĹĄe enega od ukrepov za centralizacijo Slovenije. In za slabitev regije. Skoraj vse regije imajo ÂťsvojoÂŤ banko, savinjska bo ostala brez nje. So se pa v Celju tudi vsaj malo oddahnili. Upravno sodiĹĄÄ?e je namreÄ? ugodilo njihovi toĹžbi in razveljavilo kar 1,7 milijona evrov teĹžko odloÄ?itev Ministrstva za kulturo. Toliko bi morala celjska obÄ?ina plaÄ?ati kot Âťizravnalni ukrepÂŤ zaradi ÂťodmevnegaÂŤ poruĹĄenja Rakuschevega mlina. Zadeva seveda ĹĄe ni konÄ?ana. V Celju je bilo tudi slovesno. Regio-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

nalna gospodarska zbornica je podelila priznanja najboljĹĄim inovatorjem. Podelili so ĹĄtiri zlata, ĹĄest srebrnih in pet bronastih priznanj ter ĹĄtiri diplome. NajviĹĄja so prejeli inovatorji iz druĹžb Swatycomet iz ZreÄ?, Container, Sico in Cinkarna. 41 inovatorjev iz 12 podjetij je letos sodelovali z devetnajstimi inovacijami.

Jesen bo vroÄ?a – Blagajne in kazni – Hoteli pri Âťslabi bankiÂŤ – Celjani banke ne dajo – Kozjansko-obsoteljska liga Poletje se ĹĄe ni niti prav zaÄ?elo, pa nekateri Ĺže napovedujejo vroÄ?o jesen. To smo sliĹĄali od nekaterih zdravniĹĄkih sindikatov, ko so ocenjevali zadnjo opozorilno stavko. ÄŒeprav so z njo Ĺželeli spodbuditi razpravo o standardih in normativih, so predvsem tisti, ki te stavke niso podpirali, sliĹĄali predvsem tisti del, ko so opozarjali na potrebo po precejĹĄnjem skoku plaÄ?. Ko so eni stavkali, so drugi ĹĄe vedno ÂťzdraviliÂŤ razmere v UKC-eju. Med te sodi tudi zahteva po odstopu nekaterih ÂťodgovornihÂŤ vodilnih delavcev. Ker ti tega noÄ?ejo storiti, bo stekel postopek ugotavljanja odgovornosti. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, pa bomo videli.

za to ĹĄe ni, a naÄ?rtujejo objavo prvega poziva v poletnih mesecih. Pomemben projekt v prihodnje ostaja reorganizacija centrov za socialno delo. IĹĄÄ?ejo tudi pot, da bi bile pri varstvenem dodatku iz postopka zaznambe izvzete nepremiÄ?nine manjĹĄih vrednosti. Z zakonom o socialnem varstvu (ta bo spremenjen Ĺže letos) Ĺželijo dati ljudem moĹžnost prostovoljnega vkljuÄ?evanja v javne zavode, ni pa naklonjena temu, da bi bila za prejemnike to obveznost. ÂťPrihodnje leto se izteÄ?e zakon o uravnoteĹženju javnih financ. Pogajanja o tem, da morajo ljudje obÄ?utiti del gospodarske rasti, za kar se zavzema stranka SD, so Ĺže v polnem zamahu. Zavzemajo se tudi za dvig minimalnega dohodka, ki je osnova za upraviÄ?enost do denarno socialne pomoÄ?i. Ta naj bi se iz trenutnih 268 dvignil na 288 evrov.

Zelo pestro je bilo zadnje dni v PodÄ?etrtku. Tu so se v kmeÄ?kih in ĹĄportnih igrah pomerile ekipe tridesetih druĹĄtev kmeÄ?kih Ĺžensk. Z naĹĄega obmoÄ?ja se je najbolje izkazala ekipa druĹĄtva Zarja iz Slovenskih Konjic. Sicer pa so udeleĹženke poudarjale, da tudi v tem ni pomembno zmagati, ampak sodelovati, se druĹžiti in poveseliti.

V tem zdraviliĹĄkem kraju so odprli tudi poltretji kilometer nove kolesarske steze med srediĹĄÄ?em PodÄ?etrtka in termalnim parkom Aqualuna. Sicer pa je do tega obmoÄ?ja zdaj Ĺže laĹžje priti tudi z avtomobili. Stekel je namreÄ? promet po nadvozu v Grobelnem, tako da ni veÄ? muÄ?nega Ä?akanja pred ĹželezniĹĄkimi zapornicami.

V nedeljo pa bo pestro na trgu v Podsredi. Tu bo festival ekoloĹĄke hrane, na katerem se bodo predstavili ponudniki tovrstne hrane iz zavarovanega obmoÄ?ja Kozjanskega parka. Pa tudi nekateri iz ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja. Ob tem bodo pripravili ĹĄe predavanja o ekoloĹĄkem kmetijstvu in zdravi prehrani. Na trgu bo delovala tudi Âťeko kuhnaÂŤ, vse skupaj bodo popestrili ĹĄe folkloristi in dve skupini citrark. Ĺ e to: najviĹĄja slovenska liga v koĹĄarki se je Ĺže razliÄ?no imenovala. Tudi odvisno od glavnega sponzorja. Zdaj se lahko preimenuje po obmoÄ?jih, od koder prihajata najboljĹĄi ekipi: kozjansko-obsoteljska liga! đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

4. junija 2015

Pri denarju se zaÄ?ne

Ker pa so se ob prijavi na razpis za sofinanciranje drĹžave zavezali, da bodo Ĺže s prvim rebalansom ta sredstva uskladili v proraÄ?unu, so to storili tokrat.

Svetnice in svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj majsko sejo zaÄ?eli s prvim rebalansom letoĹĄnjega proraÄ?una – Ceste bodo obnavljali v javno-zasebnem partnerstvu

Nad ceste za zaÄ?etek s ÂťpapirologijoÂŤ

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 28. maja – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je na majsko sejo sveta ObÄ?ine uvrstil enajst toÄ?k dnevnega reda. Eno, prvi rebalans letoĹĄnjega proraÄ?una, so dodali na seji. Na zaÄ?etek. Pri denarju se zaÄ?ne.

V pripravi je namreÄ? razpis za gradnjo trĹžnice v mestu. Tega pa ni mogoÄ?e objaviti, dokler v proraÄ?unu za to ni zagotovljenega dovolj denarja.

Denar mora biti na pravem raÄ?unu ÂťKrajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj ima sicer za gradnjo razpoloĹžljiva lastna sredstva, vendar kot saldo konec leta. Zato smo za potrebe razpisa 105.000 evrov njihovih lastnih

S prvim rebalansom so zagotovili pogoje, da razpis za gradnjo trĹžnice lahko objavijo.

sredstev razporedili na proraÄ?unsko postavko za ureditev trĹžnice v mestu Ĺ oĹĄtanj, kjer smo Ĺže imeli 75.000 evrov,ÂŤ je svetnicam in svetnikom razloĹžila glavna finanÄ?nica ObÄ?ine

Irena SkornĹĄek. Ocenjena vrednost del znaĹĄa 300.000 evrov. Za trĹžnico bo sredstva zagotovila tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, in sicer letos 50.000 evrov, prihodnje leto pa 70.000 evrov.

Z rebalansom pa so v proraÄ?unu razporedili tudi sredstva za ĹĄportno igriĹĄÄ?e v Tresimirjevem parku, kar bi sicer lahko poÄ?akalo do jeseni, ko naÄ?rtujejo nove popravke.

Za Poslovni center Standard Âťvsi papirjiÂŤ V Uradu za razvoj in investicije Mestne obÄ?ine Velenje so obĹĄirno odgovorili na vpraĹĄanje svetnice Suzane KavaĹĄ (SDS). VpraĹĄanje je postavila na prejĹĄnji seji. Zanimalo jo je, na osnovi katerega dokumenta izvaja Mestna obÄ?ina Velenje najveÄ?jo letoĹĄnjo naloĹžbo – poslovni center Standard. Zanimalo jo je tudi, Ä?e je res lastnik prostora Mercator in kako je mogoÄ?e, da so izbrali izvajalce na javnem razpisu, preden je bil projekt uvrĹĄÄ?en v obÄ?inski proraÄ?un. Vedeti je Ĺželela ĹĄe, Ä?e so pridobili soglasje vseh etaĹžnih lastnikov.

Na obÄ?ini navajajo vse dokumente, ki jih imajo za izvedbo te naloĹžbe, ki je skladna tudi z usmeritvijo, da bo obÄ?ina na vse moĹžne naÄ?ine pomagala pri razvoju podjetni-

â?ą

na 8. Javni razpis za sofinanciranje iz naslova regij, saj je ta to doloÄ?al in se brez predhodnega izbora izvajalcev nanj ni bilo mogoÄ?e prijaviti. Ob tem pa dodajajo, da

NaloĹžba bo zakljuÄ?ena septembra, obÄ?ina pa je zanjo pridobila milijon 300 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev

ĹĄtva in razvoju podpornega okolja za podjetniĹĄtvo. Do 20. aprila letos je bil lastnik prostorov Mercator, kupoprodajno pogodbo so podpisali konec decembra lani, obnovo pa zaÄ?eli konec aprila. Izvajalca del so bili prisiljeni izbrati pred prijavo

so bila vsa javna naroÄ?ila izvedena z odloĹžnim pogojem, kar je pomenilo, da bodo pogodbe z njimi podpisane le, Ä?e bo Mestna obÄ?ina Velenje uspeĹĄno pridobila nepovratna sredstva na prej omenjenem razpisu. Za investicijsko vzdrĹževal-

Ve se Ĺže – v novo leto s ÄŒuki S pestrostjo izvajalcev Ĺželijo zadostiti vsem okusom in na dogodke pritegniti Ä?im veÄ? ljudi Velenje – Mestna obÄ?ina skupaj s Festivalom skrbi, da so prireditve, ki jih organizirajo, raznovrstne, da z njimi zadostijo vsem okusom, pravi vodja kabineta Ĺžupana mag.

SaĹĄa SevÄ?nikar. Trudijo se, da na dogodkih nastopajo razliÄ?ni izvajalci. ÂťS tem zadostimo Ä?im veÄ? okusom ljudi in jim hkrati ustreĹžemo

v Ä?im veÄ?ji moĹžni meri,ÂŤ se je odzvala na ÂťkritikoÂŤ posluĹĄalke Radia Velenje, Ä?eĹĄ da se na takih dogodkih v mestu daje prednost jugonostalgikom. ÂťV lanskem letu smo imeli koncert skupine Magazin in ob odprtju promenade Jana Plestenjaka, ob obÄ?inskem prazniku koncert

Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Veliko drugih prireditev in manjĹĄih koncertov pa smo morali Ĺžal zaradi slabega vremena odpovedati. Decembra so nastopili Natalija Verboten, DraĹžen ZeÄ?ić, 6pack ÄŒukur z Alfijem NipiÄ?em in slovenskimi skupinami na silvestrovanju.ÂŤ

Potem pa so se lotili obÄ?inskih cest, rednega in investicijskega vzdrĹževanja, ki ga bodo zastavili kot javno gospodarsko sluĹžbo. Za zaÄ?etek so se z dvema odlokoma dogovorili za pravila in pogoje za dodelitev koncesije. Pri tem jim pomagajo v Evropskem pravnem centru Maribor. Milan Ĺ˝eleznik, ki je svetnikom in svetnicam razloĹžil vsebino odlokov, jih je seznanil tudi z nadaljnjimi postopki: ÂťSledila bo ocena ekonomske upraviÄ?enosti izvajanja javne sluĹžbe v obliki koncesije. RaÄ?unamo, da bi v Ĺ oĹĄtanju lahko potrebne postopke, ki bodo pripeljali do izvajalca koncesije, uredili do zaÄ?etka izvajanja zimske sluĹžbe, torej do 15. novembra.ÂŤ ObÄ?ine velikokrat same nimajo na razpolago sredstev, ki bi jih lahko vlagale v obnovo obÄ?inskih cest,

zato si pomagajo z javno-zasebnim partnerstvom, ki je naÄ?in, da si boljĹĄe ceste zagotovijo prej, kot bi si jih sicer.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo doloÄ?ila odseke cest, ki jih je treba obnoviti, izvajalcu podelila koncesijo za 15 let, njegova obveza pa bo, da bo v treh, ĹĄtirih letih te odseke zgradil. ObÄ?ina bo koncesionarju vloĹžek v ceste odplaÄ?ala v 15 letih.

Gre za nekaj podobnega, kot je kredit, pri Ä?emer je bistveno, da dobijo obÄ?ani dobre ceste Ĺže prej kot v petnajstih letih.

Zadovoljni tako z Grmovo kot Kikcem Brez vsake pripombe, zato pa s toliko veÄ? pohvalami, so na sredini seji svetnice in svetniki dali soglasje k imenovanju direktorice Javnega zavoda Lekarna Velenje mag. Sabini Grm in kandidatu za direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje zdravniku Zdenku Kikcu.

Slednji se je tudi odzval njihovemu povabilu in se jim na seji predstavil s programom, ki ga je pripravil ob prijavi za direktorja. đ&#x;”˛

Ne bo samo direktor, bo tudi zdravnik

V Uradu za investicije Mestne obÄ?ine Velenje zagotavljajo, da poteka naloĹžba skladno z zakonodajo, namenjena pa je ustvarjanju novih delovnih mest predvsem za mlade Mira ZakoĹĄek

3

AKTUALNO

na dela po zakonu niso potrebovali soglasja, v svojem odgovoru pa so ĹĄe zapisali: ÂťVerjamemo, da ste vsi svetniki veÄ? kot zadovoljni, da smo s to investicijo uspeli na razpisu, da je bila dokumentacija popolna in oddana pravoÄ?asno na Petrolu v Ĺ˝alcu iz nedelje na ponedeljek, iz 4. na 5. maj 2014, toÄ?no ob 00:00:16 (merilo sta bila namreÄ? administrativna popolnost in Ä?as oddaje) in da smo tako pridobili preko milijon 300 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev za ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem za mlade, kreativne ljudi, ki jih Ĺželimo zadrĹžati v tem okolju.ÂŤ đ&#x;”˛

Za uravnoteĹženost bodo poskrbeli tudi letos. ÂťV poletje bomo skoÄ?ili s Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim oktetom in klapo Intrade, ob obÄ?inskem prazniku bomo ponovno pripravili koncert s Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje, 19. septembra bo na Titovem trgu nastopila Jelena Rozga, dogovorjeno pa imamo Ĺže tudi silvestrovanje. V novo leto nas bodo popeljali ÄŒuki. Skrbimo torej za uravnoteĹženost nastopajoÄ?ih, hkrati pa si Ĺželimo Ä?im bolj napolniti prizoriĹĄÄ?e vsakega dogodka, ki ga organiziramo.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Tako, kot je bil (do)sedanji direktor Zdravstvenega doma JoĹže ZupanÄ?iÄ?, ki ga bo na tem mestu zamenjal Zdenko Kikec Velenje – V drugi polovici junija, 22., bo na sedeĹž dolgoletnega direktorja Zdravstvenega doma Velenje zdravnika JoĹžeta ZupanÄ?iÄ?a sedel prav tako zdravnik Zdenko Kikec.

Kikec je svojo zdravniĹĄko kariero zaÄ?el v obratni ambulanti Premogovnika prav v tem zdravstvenem domu pred 30 leti. V njem jo bo najverjetneje kot direktor tudi zaokroĹžil. Novi izzivi so ga na zaÄ?etku devetdesetih vodili v BolniĹĄnico TopolĹĄica in od tam pred dvanajstimi leti v BolniĹĄnico Slovenj Gradec.

Ves Ä?as se je veliko izobraĹževal, izpopolnjeval, zato je priÄ?akovati, da bo svoje poslanstvo v tem poklicu opravljal tudi naprej. Temu pritrjuje: Še naprej bom delal s pacienti. Sem specialist gastroenterolog in v tej smeri bom nadaljeval z ambulantnim delom v Velenju, z ultrazvoki in endoskopskimi preiskavami.ÂŤ Kot nosilec onkoloĹĄke dejavnosti v SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec, to so zaÄ?eli pred tremi leti, pa bo tudi v njej delal nekaj ur na teden.

Med prioritetami, ki si jih je doloÄ?il kot bodoÄ?i direktor, bo tudi sreÄ?anje s ĹĄtudenti zakljuÄ?nih letnikov obeh medicinskih fakultet, ljubljanske in mariborske, iz te regije. Prisluhniti Ĺželi njihovim Ĺželjam, obenem pa jim predstaviti potrebe tukajĹĄnjega zdravstva. Şelim si, da bi dobili Ä?im veÄ? kadrov v tukajĹĄnje zdravstvene ustanove iz te regije.ÂŤ mkp

Zakaj je Velenjsko jezero brez plovnega dovoljenja?

Svetnik SLS Mihael Letonje je podal na prejĹĄnji seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje pobudo, da bi Ä?im prej pridobili plovno dovoljenje za obmoÄ?je Velenjskega jezera. Na Uradu za razvoj in investicije pa pojasnjujejo, da je najprej treba doloÄ?iti upravitelja. Ta bo tudi doloÄ?il pogoje in naÄ?in koriĹĄÄ?enja pristaniĹĄkih storitev in zagotovil pogoje, ki bodo omogoÄ?ali varno izplutje in pristajanje plovil. Odlok bodo torej lahko pripravili ĹĄele, ko bodo za okolico jezera doloÄ?eni osnovni programi in lokacije, kje se bodo ti izvajali. đ&#x;”˛

mz

Najprej analiza, potem odloÄ?itev Velenje, 29. maja – Po tem ko smo poroÄ?ali, da Ĺžupan MO Velenje razmiĹĄlja, da bi v obÄ?ini zdruĹžili javne zavode s podroÄ?ja kulture pod eno streho, nas je zanimalo, kaj o tem menijo direktorji Festivala Velenje, Muzej Velenje, Galerija Velenje in KnjiĹžnica Velenje. Ideja sicer ni Ä?isto nova, saj je Ĺžupan o njej govoril Ĺže kmalu

po tem, ko je nastopil prvi mandat. OÄ?itno pa je ĹĄe prezgodaj govoriti o prednostih ali slabostih te odloÄ?itve. Drago MartinĹĄek, vodja urada za druĹžbene dejavnosti MO Velenje, nam je poslal naslednje pojasnilo: ÂťKot vodja pooblaĹĄÄ?enega urada MO Velenje (tudi) za kulturo sporoÄ?am, da v uradu za druĹžbene dejavnosti v sodelovanju

z javnimi zavodi s podroÄ?ja kulture pripravljamo temeljito analizo delovanja javnih zavodov. Na osnovi te analize, upoĹĄtevanja strateĹĄkih dokumentov – Lokalni program kulture 2014-2020, strateĹĄkih dokumentov javnih zavodov, Nacionalnega programa kulture, zakonodaje in finanÄ?nih zmoĹžnosti proraÄ?una MO Velenje bomo pripra-

vili predlog nadaljnje organiziranosti javnih zavodov v MO Velenje.

Predlog bo pripravljen najkasneje do 1. oktobra 2015. Do takrat pa priprave predloga v MO Velenje v javnosti ne bomo podrobneje komentirali.ÂŤ đ&#x;”˛

bĹĄ

Kdaj ploÄ?nik v Ĺ kalah?

Krajani Ĺ kal in Hrastovca si Ĺželijo ploÄ?nik od konjereje do odcepa proti pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ kalah. Projektna dokumentacija zanj je Ĺže izdelana. PloÄ?nik je predviden v dolĹžini slabih 1.500 metrov in ĹĄirine poldrugi meter. Ker pa gre za drĹžavno cesto, je njegov investitor Direkcija za ceste Republike Slovenije, ki pa te naloĹžbe ĹĄe nima v svojem finanÄ?nem naÄ?rtu. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Golte pred finanÄ?nim in poslovnim prestrukturiranjem

GOSPODARSKE novice Predstavili svetovno novost

DelniÄ?arji Golt bodo na skupĹĄÄ?ini, ki je sklicana za 10. junij, odloÄ?ali o nadaljnji usodi te druĹžbe, ki je insolventna, skupaj pa izkazuje za 7,6 milijona evrov izgube Mira ZakoĹĄek

Nadaljnja usoda Golt je odvisna od bank in delniÄ?arjev. DruĹžba je zaradi prenove hotela in drugih posodobitev moÄ?no zadolĹžena, trenutno poslovanje pa ne omogoÄ?a tekoÄ?ega odplaÄ?evanja dolgov, zato so banke zaprosili za preoblikovanje kreditov na daljĹĄe Ä?asovno obdobje.

Odgovorov ĹĄe nimajo. Na skupĹĄÄ?ini, ki je sklicana za 5. junij, pa predlagata uprava in nadzorni svet druĹžbe zmanjĹĄanje osnovnega kapitala iz sedanjih dobrih 8 milijonov na 670 tisoÄ?akov (za znesek izgube).

Na tej osnovi naj bi nato izvedli dokapitalizacijo s preoblikovanjem terjatev hÄ?erinskih podjetij HTZ in PV Investa ter finanÄ?no dokapitalizacijo obÄ?in v viĹĄini 150 tisoÄ?akov. Tako bi znaĹĄal nov osnovni kapital druĹžbe Golte slabe tri milijone in pol evrov. DeleĹži druĹžbenikov pa bi se zaradi vsega tega precej spremenili.

Skoraj 55-odstotni deleĹž bi pripadel PV Investu, 36-odstotni HTZ, dvoodstotni Mestni obÄ?ini Velenje, deleĹž ostalih druĹžbenikov pa bi padel krepko pod pol odstotka.

Prestrukturiranje Ĺže izvajajo So pa v druĹžbi Golte Ĺže izvajali (in ĹĄe izvajajo) ukrepe finanÄ?nega

prestrukturiranja. Racionalizirali so poslovanje in po besedah direktorja Ernesta KovaÄ?a uspeli zmanjĹĄati stroĹĄke tako pri storitvah, materialu kot delu. Na drugi strani pa so poveÄ?ali prihodke in aktivnosti naÄ?rtovali tako, da bi veÄ? iztrĹžili. Cilj je,

Direktor Ernest KovaÄ?: ÂťMenijo, da bi morale ĹžiÄ?niĹĄke naprave deliti v opredelitvah obÄ?in enako usodo kot bazeni in drsaliĹĄÄ?a.ÂŤ

da se jim povpreÄ?na iztrĹžena cena polpenziona dvigne za 2 evra, za toliko pa bi radi veÄ? iztrĹžili tudi od smuÄ?arskih vozovnic in dvignili zunajpenzionsko porabo, ki se jim je zaradi krize najbolj zmanjĹĄala.

Za njimi najslabĹĄe leto doslej Ponovitve lanskega leta si na Golteh nikakor ne Ĺželijo. Zimska sezona je bila obupna. Leto se je slabo zaÄ?elo, sreÄ?evali so se s pomanjkanjem snega in slabim vremenom, potem jih je udaril ĹĄe Ĺžled. Hotel skoraj deset dni ni mogel obratovati, pa tudi smuÄ?iĹĄÄ?e je bilo toliko Ä?asa brez elektrike. Tudi konÄ?alo se je leto slabo, zime ni in ni bilo, tako da so v decembru zabeleĹžili le malo smuÄ?arskih obiskov. Poslovno leto so sklenili s pribliĹžno 800 tisoÄ? evri izgube, kar je daleÄ? najslabĹĄe v zadnjih letih. Ukrepi sprejete sanacije sicer Ĺže dajejo rezultate, tako da so v prvem tromeseÄ?ju leta poslovali rentabilno. Za 10 odstotkov jim je uspelo zmanjĹĄati stroĹĄke storitev in za 5 odstotkov materialne stroĹĄke.

ZmanjĹĄali pa so tudi stroĹĄke dela.

Prihodki pa so bili ob tem viĹĄji za 15 odstotkov, dvignili so jih na vseh podroÄ?jih, tako v hotelirstvu, prodaji smuÄ?arskih vozovnic kot tudi v gostinski ponudbi.

Poletna sezona se je Ĺže zaÄ?ela Poletna sezona jim ĹĄe ne prinaĹĄa takĹĄnega izkupiÄ?ka, kot bi si ga Ĺželeli, tudi celoletnega turizma na planini jim ĹĄe ni uspelo udejanjiti. ÂťÄŒe

Na 'dobrotah' tudi dobrote iz Ĺ aleĹĄke doline Ptuj, od 21. do 24. maja – Na letoĹĄnji Ĺže 26. drĹžavni razstavi in ocenjevanju kmeÄ?kih prehranskih izdelkov v minoritskem samostanu na Ptuju je bilo mogoÄ?e videti najboljĹĄe, kar premorejo slovenske kmetije iz domovine, pa tudi iz zamejstva, avstrijske KoroĹĄke in letos prviÄ? iz HrvaĹĄke. Posebnost letoĹĄnje razstave je bila predstavitev vseh zaĹĄÄ?itenih izdelkov s kmetij po pokrajinah, iz katerih izhajajo.

V ocenjevanje so letos kmeÄ?ke go-

spodinje dale blizu 1200 izdelkov, med katerimi so prednjaÄ?ile dobrote iz mleka, ocenjevali pa so tudi kise, suho sadje, sokove in nektarje, mesne izdelke, vina, olja, Ĺžganja, kruĹĄne izdelke, marmelade, sadjevce, konzervirano zelenjavo in kompote. Ĺ˝e vrsto let na prireditvi sodelujejo tudi Ä?lanice DruĹĄtva podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline, ki so se s svojimi dobrotami znova odrezale odliÄ?no. Prejele so kar 13 zlatih

medalj, ĹĄtiri zlate pa je prejela tudi Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina.

Slednja za jabolÄ?ni Ä?ips, jabolÄ?ne krhlje, jabolÄ?ni Ä?ips s cimetom ter toukec. Ostale dobitnice zlatega priznanja pa so bile: Tatjana Ĺ tancar Poprask iz Ĺ martnega ob Paki (za buÄ?no marmelado in buÄ?no marmelado s cimetom ter buÄ?ni nektar), Irena VidemĹĄek iz Zavodenj (mladi sir z olivami in mladi sir z ocvirki), Zdenka Orozel Velenje (ajdova potica z orehovim nadevom,

Nisem ĹĄe izkoristila vseh idej Vidno zadovoljna je Irena VidemĹĄek iz Zavodenj pokazala znak kakovosti, ki ga je prejela na letoĹĄnjem ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Konkurenca je huda, trikrat zapored dobiti zlato priznanje za izdelek pa tudi ni enostavno, je pojasnila.

Potrditev, da je njen mladi sir z olivami res kakovosten, jo navdaja z zadovoljstvom, predvsem pa ji je v spodbudo. Pred 5 leti sta namreÄ? z moĹžem postala prevzemnika kmetije, na kateri se ukvarjajo s proizvodnjo mleka. Z novim hlevom, ki sta ga zgradila konec lanskega leta, njunih naÄ?rtov o razvoju kmetije ni konec. ÂťRazmiĹĄljam o dopolnilni dejavnosti in kipec kakovosti je prva stopnica v teh prizadevanjih.ÂŤ Za predelavo mleka v mladi sir se

je odloÄ?ila ob razmiĹĄljanju, Irena VidemĹĄek: ÂťOcenitev da bi bilo prav, Ä?e gospodidobrot je odgovor na nja doma predela domaÄ?o vpraĹĄanje, ali delaĹĄ prav, kajti merila so stroga, surovino, da je hrana na kropomembno pa je vse, Ĺžniku Ä?im bolj kakovostna. od videza, okusa do Opravila je teÄ?aj za predelastrukture izdelka.ÂŤ vo mleka, se nato preizkusila najprej v izdelavi navadnega sira, izkuĹĄnjam pa dodala ĹĄe Âťmalo domiĹĄljijeÂŤ. Poleg mladega sira z olivami je letos na Ptuju drugiÄ? zapored prejela zlato priznanje za mladi sir z ocvirki.

Prihodnje leto bo najbrĹž sodelovala ĹĄe s kakĹĄnim novim sirom. ÂťNisem ĹĄe izkoristila vseh idej. Treba bo zbrati pogum in jih spraviti v Ĺživljenje.ÂŤ

4. junija 2015

se ĹĄe tako trudimo, smo odvisni od vremena in gostov, ki se za obisk odloÄ?ajo v zadnjem trenutku, ko pogledajo najprej, kakĹĄno bo vreme,ÂŤ pravi direktor Ernest KovaÄ?.

Se pa stanje na tem podroÄ?ju iz leta v leto popravlja. Zavedajo se, da lepa narava ni dovolj, zato ponudbi dodajajo nove programe. Veliko priÄ?akujejo od novega kolesarskega parka na Golteh. Planina je namreÄ? kolesarjem zelo zanimiva. Zadnji vikend je tam potekal tradicionalni kolesarski vzpon, zdaj pa se bodo moĹžnosti za ta ĹĄport ĹĄe poveÄ?ale.

SmuÄ?arske karte Ĺže prodajajo s ĹĄtevilnimi ugodnostmi

Ljubljana, 27. maja – Tovarna BSH Hiťni aparati Nazarje je v svojem razstavnem salonu v Ljubljani predstavila univerzalni kuhinjski aparat Bosch MaxxiMUM, katerega posebnost je funkcija SensorControl. Gre za – poudarjajo – svetovno novost, ki avtomatsko zazna popolno smetano in sneg iz beljaka ter meťalno metlico samodejno ustavi v pravem trenutku.

Razvoj omenjenega aparata, ki je rezultat 60-letnih izkuĹĄenj, razvoja in proizvodnje kuhinjskih aparatov, je Bosch zaupal omenjeni tovarni. V njej so v veÄ? kot 20 letih proizvedli Ä?ez 85 milijonov malih gospodinjskih aparatov. Nanje so v tovarni zelo ponosni, saj so zanje letos prejeli medaljo Qudal – ĹĄt. 1 v kakovosti v Sloveniji. V to kategorijo sodi tudi gospodinjski aparat MaxxiMUM. đ&#x;”˛

tp

Ĺ e vedno ni znano, kdaj bo skupĹĄÄ?ina Premogovnika Ĺ e vedno ni znano, kdaj bo skupĹĄÄ?ina Premogovnika Velenje, ki je bila sklicana za prejĹĄnji ponedeljek, pa jo je nadzorni svet preklical. Tako so se odloÄ?ili, ker so jim bile predstavljene nekatere nove okoliĹĄÄ?ine. Zaradi njih so tudi podaljĹĄali postopke revidiranja raÄ?unovodskih izkazov. Med drugim je bilo predvideno, da bi na skupĹĄÄ?ini odloÄ?ali o morebitni vloĹžitvi odĹĄkodninskih toĹžb, povezanih s poslovanjem druĹžbe v preteklosti. đ&#x;”˛

Sedaj je Ĺže priloĹžnost, da kupite smuÄ?arske karte za prihodnjo sezono. Posebej ugodne so sezonske smuÄ?arske vozovnice za med tednom (zgolj 129 evrov, ob nakupu dveh pa 99 evrov). Ob tem pa skupaj s sosednjimi smuÄ?iĹĄÄ?i omogoÄ?ajo brezplaÄ?no trikratno smuÄ?anje (Rogla, Krvavec, Vogel) in celo tridnevno brezplaÄ?no smuÄ?anje v Ĺ paniji. Kupcem letne karte pa omogoÄ?ajo tudi popuste pri koriĹĄÄ?enju drugih njihovih storitev.

Jakob ĹĄe pet let direktor Arja vas, 28, maja – Marjan Jakob bo vodil Mlekarno Celeia iz Arje vasi ĹĄe naslednjih pet let. Tako so odloÄ?ili na redni seji Ä?lani nadzornega sveta mlekarne.

Jakobu konec tega meseca poteÄ?e mandat. Tokratno imenovanje za prvega moĹža mlekarne je zanj peto zapored. Mnogih odloÄ?itev Ä?lanov nadzornega sveta ni presenetila, saj kljub turbulentnim Ä?asom za slovensko mleÄ?no proizvodnjo in predelavo dosega podjetje odliÄ?ne rezultate. Vsako leto potroĹĄnike preseneÄ?a s kakĹĄno novostjo v ponudbi. Tudi za letos jih v mlekarni napovedujejo kar nekaj. đ&#x;”˛

Bo HSE toĹžil Alstom?

đ&#x;”˛

Ljubljana – V Holdingu Slovenske elektrarne so, po informacijah Dnevnika, zaÄ?eli prouÄ?evati moĹžnosti za vloĹžitev premoĹženjskopravnega zahtevka proti Alstomu za povraÄ?ilo 284 milijonov evrov protipravne premoĹženjske koristi, ki naj bi jo francoska druĹžba po ugotovitvah preiskovalcev ustvarila pri projektu TEĹ 6. đ&#x;”˛

ajdovi obroÄ?ki s Ä?okolado), Mihaela LoÄ?an TopolĹĄica (medenjaki), Suzana Kralj Velenje (AljaĹževi medenjaki), Ana Marija Novak, Ĺ martno ob Paki (orehova potica), Katja Juvan, Ĺ martno ob Paki (Zalin hlebÄ?ek), Marta Ĺ tumpfl, Spodnji Razbor, (sir za Ĺžar, meĹĄana marmelada gozdne jagode ter borovniÄ?eva marmelada). Poleg zlatega priznanja sta Irena VidemĹĄek in Marta Ĺ tumpfl prejeli ĹĄe znak oziroma kipec kakovosti (kar pomeni, da sta za isti izdelek prejele trikrat zapored zlato priznanje). Prva za mladi sir z olivami, druga pa za sir za Ĺžar. đ&#x;”˛

tp

Njeni trije otroci radi seĹžejo po domaÄ?em navadnem jogurtu, ki ga izdeluje. Tudi mamina skuta je zanje in ostale druĹžinske Ä?lane slastna. ÂťNa zaÄ?etkuÂŤ je razmiĹĄljala glasno, Âťse ti zdi nemogoÄ?e, a je z voljo, vztrajnostjo mogoÄ?e premagati marsikaj. Za kakovost izdelka pa je zelo pomembna higiena, niÄ? manj ne vpliva na to prehrana kravÂŤ.

Na kmetiji poveÄ?ujejo povrĹĄine in ĹĄtevilo govedi v hlevu, kar je za Ireno dodaten izziv, da se preizkusi v izdelavi ĹĄe kakĹĄne dobrote, za katero bo iskala potrditev o kakovosti na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij.†đ&#x;”˛

tp

Slovenija 49. na lestvici konkurenÄ?nosti Ljubljana – Slovenija je na lestvici konkurenÄ?nosti med 61. drĹžavami na 49. mestu. To je sicer ĹĄest mest bolje kot lani, a smo za MadĹžarko in tik pred GrÄ?ijo. NajveÄ?ji napredek je opazen v gospodarski uspeĹĄnosti. Vlada, politika, pravni red in davÄ?na ureditev pa zmanjĹĄujejo njihov rezultat.

Sicer pa, kako naj bo drugaÄ?e. Samo za primer. Imamo veÄ? kot 800 zakonov in 18.000 podzakonskih aktov. Komu takĹĄna prenormiranost ustreza, je menda jasno. Zbirokratizirani drĹžavni upravi. đ&#x;”˛

DrĹžava bo poplaÄ?ala hrvaĹĄke in bosanske varÄ?evalce Ljubljana – Vlada razreĹĄuje ĹĄe eno packarijo iz preteklosti. Gre za nepoplaÄ?ane varÄ?evalce podruĹžnic LB v Sarajevu in Zagrebu in za velik denar.

Veliki senat Evropskega sodiĹĄÄ?a za Ä?lovekove pravice je v pilotni sodbi 16. julija lani Sloveniji naloĹžil, da mora zaradi krĹĄitev Ä?lovekovih pravic to vpraĹĄanje urediti. Sedaj je vlada predvidela 385 milijonov evrov za poplaÄ?ilo okoli 300.000 grdo ogoljufanih varÄ?evalcev iz HrvaĹĄke in BiH. VarÄ?evalci bodo imeli dve leti Ä?asa, da oddajo zahtevke za vraÄ?ilo denarja. Vloge pa bodo lahko zaÄ?eli oddajati decembra letos. đ&#x;”˛

Banka Celje pod okriljem A banke Celje – SkupĹĄÄ?ini Abanke Vipa in Banke Celje, ki sta v 100-odstotni lasti drĹžave, sta potrdili pogodbo o pripojitvi Banke Celje k Abanki. ZdruĹžena banka, ki bo druga najveÄ?ja banka v Sloveniji, se bo imenovala Abanka in bo imela sedeĹž v Ljubljani. đ&#x;”˛

TUĹ ostal dolĹžan Sarajevo, 2. junija - Trgovska druĹžba TuĹĄ v lasti nekdaj najbogatejĹĄega Slovenca Mirka TuĹĄa, ki je pred nekaj meseci razglasila steÄ?aj svojih trgovin na ozemlju BiH, je ostala dobaviteljem dolĹžna veÄ? kot 37 milijonov evrov, teh dolgov pa zaradi skromne steÄ?ajne mase tudi ne bo poravnala, ugotavlja tamkajĹĄnji steÄ?ajni upravitelj. đ&#x;”˛

Ĺ˝ivljenjska doba podjetij 7 let ÄŒe mislite, da je povpreÄ?na Ĺživljenjska doba podjetij dolga, potem se krepko motite. VÄ?asih je bila ta res 75 let, a je Ĺže pred leti upadla na 15 let, zadnje raziskave pa kaĹžejo, da je Ĺživljenjska doba podjetij le ĹĄe sedem let, je na Slovenski marketinĹĄki konferenci povedal Jaka LindiÄ? z Ekonomske fakultete.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

4. junija 2015

5

GOSPODARSTVO

Je daljinsko hlajenje Ĺ esti blok v poskusno obratovanje nasedla naloĹžba Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je v sredo, 27. maja, uspeĹĄno opravila tehniÄ?ni pregled 6. bloka – 11. junija zaÄ?etek poskusnega obratovanja - Prevzem najkasneje do konca meseca

Leta 2008 je Komunalno podjetje Velenje zastavilo daljinsko hlajenje s pomoÄ?jo toplotne energije

Mira ZakoĹĄek

Mira ZakoĹĄek

Predsednik sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin sveta Mestne obÄ?ine Velenje Matej Jenko opozarja na nasedlo naloĹžbo daljinskega hlajenja, ki smo ga sredi leta 2008 zelo pompozno predali namenu kot prvi v Sloveniji in napovedali tudi velik nadaljnji razvoj na tem podroÄ?ju. Ĺ˝al se napovedi niso uresniÄ?ile. Ob otvoritvi sistema so se nanj prikljuÄ?ili trije uporabniki, kasneje pa naj bi se tako poleti hladili ĹĄe v enajstih javnih stavbah v obÄ?ini, za tem pa bi nanj prikljuÄ?ili tudi stanovanjske bloke. Sistem naj bi bil po napovedih cenejĹĄi kot klimatskih naprav. Toda gradnja omreĹžja je obstala, zato naloĹžba, ki je veljala milijon 100 tisoÄ? evrov, zanjo pa Komunalno podjetje Velenje ĹĄe vedno odplaÄ?uje kredit, nikakor ne more biti rentabilna.

Ervin MiklavĹžina, vodja Energetike Komunalnega podjetja, je Ä?lanom Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin potrdil, da je sistem takĹĄen, kot je, predimenzioniran in ima za tri uporabnike tudi trikrat premoÄ?an agregat.

Povedal je, da so ga dimenzionirali glede na interes in pisma o nameri, ki so jih bodoÄ?i uporabniki takrat podpisali, potem pa potrebnih investicij za prikljuÄ?itev za to omreĹžje niso izvedli.

Odgovor na vpraĹĄanje, kaj storiti, ni preprost. Komunalno podjetje za to naloĹžbo ĹĄe vedno plaÄ?uje kredit, sedanjim uporabnikom pa je dolĹžno zagotavljati hlajenje. ÂťVsekakor bodo morali najti optimalno reĹĄitev, da poleg stroĹĄka investicije ne bodo izkazovali ĹĄe nadaljnjih vsakoletnih izgub,ÂŤ poudarja Matej Jenko, ki je ÂťpostregelÂŤ tudi s podatki, da so imeli lani iz te postavke za dobrih 124 tisoÄ?akov izgube.

Direktor Komunalnega podjetja dr. UroĹĄ Rotnik je na seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje potrdil, da so na tej postavki izkazovali izgubo, ki pa nastaja predvsem zaradi odplaÄ?evanja kreditov, samo poslovanje daljinskega ogrevanja pa se po njegovih besedah giblje tam okoli niÄ?le, zato po njegovem mnenju to ni nasedla investicija. Dodal je tudi, da v Ä?asu krize potencialnih uporabnikov kljub podpisanim pismom o nameri niso mogli prisiliti, da bi se prikljuÄ?ili na daljinsko hlajenje, nadaljnje ukrepe pa bodo vsekakor skrbno prouÄ?ili, je zagotovil. đ&#x;”˛

Vodstvo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj si je prejĹĄnjo sredo oddahnilo. Dobili so zeleno luÄ? za zaÄ?etek poskusnega obratovanja ĹĄestega bloka.

Najprej pa so morali uspeĹĄno opraviti tehniÄ?ni pregled, ki je bil zelo obseĹžen. ÂťSamo gradiva je bilo za 35 fasciklov, da ne govorim, kaj vse

MatjaĹž Eberlinc: ÂťZ uporabo najnovejĹĄih tehnologij se bodo precej zmanjĹĄale obremenitve okolja.ÂŤ

so morali strokovnjaki pregledati na gradbiĹĄÄ?u,ÂŤ pravi direktor dr. MatjaĹž Eberlinc. Strokovna komisija je opravila veÄ? delnih pregledov objekta in ugotovila, da je ta zgrajen kakovostno, v skladu z gradbenimi dovoljenji in da ne obstajajo pomanj-

Šesti blok bo manj obremenjeval okolje Vrednosti ťkodljivih plinov se bodo zmanjťale: • SO2 iz 400 na 100 mg/Nm3, • NOx iz 500 na 150 mg/Nm3, • CO2 za 35 %/MWh, • manj bo prahu in hrupa.

kljivosti, ki bi prepreÄ?evale zaÄ?etek poskusnega delovanja, so sporoÄ?ili iz Holdinga Slovenske elektrarne.

Na osnovi tega je upravni organ izdal Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj odloÄ?bo, v kateri so jim doloÄ?ili enoletno poskusno obratovanje novozgrajenega bloka.

ZaÄ?etek poskusnega obratovanja nadomestnega bloka 6 je eden od pomembnejĹĄih mejnikov izgradnje tega projekta, ki bo po besedah Eberlinca pomembno vplival na zanesljivost in varnost oskrbe z elektriÄ?no energijo v Sloveniji z domaÄ?imi viri.

Ĺ˝ivljenjska doba do leta 2054 Predvideno je, da bo blok 6 obratoval do leta 2054. Njegova moÄ? je 545,5 MW, letno naj bi s polno moÄ?jo obratoval 6500 ur, na njem pa naj bi delalo 200 zaposlenih.

ÂťNajboljĹĄi uspeh je tisti, ki ga delimoÂŤ

TehniÄ?ni pregled so uspeĹĄno opravili.

Blok 6 nadomeĹĄÄ?a dotrajane proizvodne enote v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, z njegovo postavitvijo pa se bodo z uporabo najnovejĹĄih tehnologij precej zmanjĹĄale obremenitve okolja,“ poudarja direktor MatjaĹž Eberlinc. Zaradi bistveno viĹĄjega izkoristka, kot ga dosegajo na dose-

ja, zato so jo v tamkajĹĄnjih ĹĄolah vpeljali v reden uÄ?ni proces. Je srednjeĹĄolka, bodoÄ?a ĹĄtudentka univerze Harvard. Zelo zanimiv sogovornik je bil Jernej PangerĹĄiÄ?, prvi Slovenec, ki je bil sprejet na vodilno svetovno PodjetniĹĄko druĹženje na temo socialnega podjetniĹĄtva ÂťDa se!ÂŤ – Iz univerzo za socialno podjetniĹĄtvo Watson. druĹžbenega problema je mogoÄ?e ustvariti dobro podjetniĹĄko idejo Povedal je: ÂťMoja najpomembnejĹĄa izkuĹĄnja iz Boulder Start Up skupnosti je, kako Bojana Ĺ pegel ÂťNekaj od tistih, s katerimi smo zaÄ?eli delo dil tudi okroglo mizo. “Zelo sem vesel, da so si vsi pripravljeni pomagati. Ne pravim, v naĹĄem coworking prostoru v RdeÄ?i dvora- se je Ustvarjalnik razĹĄiril po vsej Sloveniji da tega pri nas ni. Menim pa, da je to bistvo Velenje, 26. maja – V torek popoldne je ni, je Ĺže ĹĄlo naprej, imajo svoja podjetja. Pri- in svetu. Ker prihajam iz Velenja, je pra- podjetniĹĄke skupnosti. Pomembno se je zav Vili Bianca potekalo podjetniĹĄko druĹže- ĹĄli pa so novi obrazi. In ĹĄe prihajajo, saj smo vi trenutek, da nekaj vrnemo naĹĄi skup- vedati, da je najboljĹĄi uspeh tisti, ki ga denje na temo socialnega podjetniĹĄtva z na- zaÄ?eli delovanje ĹĄiriti tudi v socialnopodje- nosti. Na sklepnem dogodku leta smo go- limoÂŤ. PangerĹĄiÄ?, ki je po zakljuÄ?ku ĹĄtudija slovom DA SE! DomaÄ?i in tuji uspeĹĄni so- tniĹĄke vode. Trenutno ĹĄe tipamo, a vemo, stili mnoge mlade podjetnike iz vseh kon- sprejel ponudbo za delo na vodilnem cialni podjetniki so s primeri dobre prakse da gremo v pravo smer. Jeseni naÄ?rtujemo cev sveta, danes pa smo sem pripeljali tri. inĹĄtitutu za socialno podjetniĹĄtvo Unreadokazali, da je iz druĹžbene problematike, moÄ?nejĹĄo povezavo z lokalnimi podjetniki, Ĺ˝elimo, da so njihove zgodbe spodbuda sonable Institute v ZDA, je napovedal ki je v Sloveniji trenutno ne manjka, mo- razmiĹĄljamo o svoji spletni trgovini, veseli tukajĹĄnjim mladim, da tudi tukaj zaĹživi ĹĄiritev njihove izobraĹževalne dejavnosti goÄ?e ustvariti dobre poslovne priloĹžnosti. pa smo, ker imamo nekaj povpraĹĄevanj tudi kultura podjetniĹĄkega ustvarjanja,“ nam v Slovenijo. Na omenjenem inĹĄtitutu so Dogodek, ki ga je organizirala Ĺ tart Up iz oglaĹĄevalskih agencij,ÂŤ izvemo. Trenutno je povedal. Svoje izkuĹĄnje s socialnim namreÄ? med naÄ?rtovanjem ĹĄiritve Slovenijo prepoznali za eno od osmih perspektivnih drĹžav.

PangerĹĄiÄ? namerava prihodnje leto v sodelovanju z Ustvarjalnikom v Velenje in Trbovlje, od koder prihaja, povabiti ĹĄtevilne mednarodne podjetniĹĄke mentorje in mlade s poslovnimi idejami ter tako obe mesti postaviti na evropski start up zemljevid. Zagotovo pa je bil veÄ? kot zanimiv primer dobre prakse v lokalnem okolju tudi primer InĹĄtituta Integra in Gea, ki ju je predMladi, ki v socialnih stiskah najdejo izziv, v tujini postajajo uspeĹĄni socialni podjetniki. Njihove zgodbe o uspehu so tokrat delili na stavila Sonja Bercko EisenpodjetniĹĄkem druĹženju z nazivom ÂťDa se!ÂŤ reich.

Dan so mladi udeleĹženci skupnost Velenje s podporo Ustvarjalnika, je v skupnosti 6 zelo aktivnih mladih pod- podjetniĹĄtvom sta namreÄ? z VelenjÄ?ani de- posveta in njihovi gostje zakljuÄ?ili z mislijo, SAĹ A inkubatorja in Mestne obÄ?ine Vele- jetnikov, ki imajo zelo razliÄ?na znanja, kar lila Melissa Diamond, ki na nevarnih ozeml- da Velenje nudi ĹĄtevilne priloĹžnosti za mlanje, je dokaz, da mladi o podjetniĹĄtvu da- je velika prednost. jih Palestine vodi mreĹžo za pomoÄ? otrokom de ter da mladi danes s povezovanjem pones razmiĹĄljajo druĹžbeno odgovorno. Ĺ˝eliz avtistiÄ?nimi motnjami. Posebnost klinik novno prebujajo idejo skupnosti, s pomojo si sprememb, pri Ä?emer pa ne Ä?akajo na Svetli primeri so tudi navdih je, da je vsaka od njih pobratena z avtistiÄ?- Ä?jo katere je mesto pred desetletji nastalo.

Ustvarjalnik je podjetniĹĄki peskovnik, v no bolniĹĄnico v ZDA, ki skrbi za osebje in Veselijo se tudi oktobra, ko bo v prostorih spremembe v zakonodaji, paÄ? pa s svojimi idejami z majhnimi koraki spreminjajo katerem mladi razvijajo svoje prve podje- financiranje. Zanimiva podjetnica je tudi PodjetniĹĄke cone Standard dobilo moĹžnost tniĹĄke projekte. Pomagajo jim z mentor- Mara Steau iz Romunije, ki je razvila mobil- za najem prostorov pod izjemno ugodnimi druĹžbene norme.

To nam je potrdila tudi Eva Klepec iz Ĺ tart stvi, dogodki in podjetniĹĄkimi kroĹžki. Vodi no igro, ki mlade uÄ?i finanÄ?ne pismenosti. pogoji 11 podjetij. đ&#x;”˛ Up skupnosti, ki deluje ĹĄele nekaj mesecev. ga mladi VelenjÄ?an Matija Goljar, ki je vo- Igra se je prijela v Romuniji, od koder priha-

danjih blokih, in poslediÄ?no manjĹĄe porabe premoga se bodo obÄ?utno zniĹžale emisije ogljikovega dioksida.

RaÄ?unajo, da bodo blok ĹĄest prevzeli od izvajalca Alstoma najkasneje do konca tega meseca. đ&#x;”˛

Premogovnik prodaja Vilo Ĺ iroko Rok za oddajo ponudb za hotela Barbara in Oleander podaljĹĄali do 10. junija Velenje, 29. maja – Premogovnik Velenje nadaljuje prodajo poslovno nepotrebnega premoĹženja. V petek so trgu ponudili kompleks Vile Ĺ iroko z zemljiĹĄÄ?i v Ĺ oĹĄtanju. IzhodiĹĄÄ?na cena je 1.050.000 evrov, rok za oddajo ponudb pa se izteÄ?e 26. junija.

Kot je znano, so v okviru dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoĹženja v obliki nepremiÄ?nin Ĺže objavili razpis za zbiranje ponudb za prodajo hotelov Barbara in Oleander na slovenski obali. Razpis, v katerem zbirajo zavezujoÄ?e izhodiĹĄÄ?ne ponudbe, naj bi zakljuÄ?ili 15. maja, a so ga, kot so sporoÄ?ili iz SluĹžbe za odnose z javnostjo Skupine Premogovnik, podaljĹĄali do 10. junija. Razlog naj bi bilo zanimanje nekaterih potencialnih kupcev, ki so zaradi zahtevnosti pridobitve in priprave dokumentacije zaprosili za dodaten Ä?as. Spomnimo, izhodiĹĄÄ?na cena za Barbaro je 3,4 milijone evrov, za Oleander 2,72 milijona.

Barbara, Oleander in Vila Ĺ iroko pa ni vse premoĹženje, ki ga bo Premogovnik prodal. Na prodajo Ä?akajo ĹĄe Center starejĹĄih Zimzelen, Restavracija Jezero, Bela dvorana, upravna zgradba Gosta, Steklena direkcija, poslovni prostor v Ĺ martnem ob Paki ter zemljiĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka â€

Mojca Ĺ truc

Sreda, 27. maja Poslanci SDS in NSi so vloĹžili zahtevo za sklic izredne seje o nujni medicinski pomoÄ?i, Ä?eĹĄ da je predlagana reorganizacija neustrezna.

NemĹĄki finanÄ?ni minister Wolfgang Schäuble je zatrdil, da ni veÄ?jega napredka v pogajanjih o novem sveĹžnju finanÄ?ne pomoÄ?i GrÄ?iji, in se odkrito zaÄ?util optimizmu nekaterih v Atenah.

Nemci ne razumejo, Ä?emu med Grki takĹĄen optimizem.

Srbski premier je obiskal Tirano.

Ob tem zgodovinskem dogodku je albanski premier dejal, da morata Albanija in Srbija storiti to, kar so po drugi svetovni vojni storili Nemci in Francozi.

Indijo je zajel vroÄ?inski val, v katerem so se temperature pribliĹžale 50 stopinjam Celzija in terjale preko tisoÄ? Ĺživljenj.

Kot je predlagala Evropska komisija, naj bi v Slovenijo v prihodnjih dveh letih iz Italije in GrÄ?ije preselili pribliĹžno 500 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje.

Znova se je zapletalo v zvezi s prodajo Telekoma.

Premier Miro Cerar je na pobudo koalicijskih partnerjev finanÄ?nemu ministru DuĹĄanu Mramorju naroÄ?il, naj pripravi informacijo o prodaji Telekoma, na osnovi katere bi vlada lahko ugotovila, ali je Cinven sploh strateĹĄki partner.

Islamska drĹžava je po zasedbi zgodovinskega sirskega mesta Palmira v tamkajĹĄnjem starodavnem amfiteatru usmrtila 20 ljudi, ki so jih obtoĹžili sodelovanja z vladnimi silami.

V Dresdnu so se sreÄ?ali finanÄ?ni ministri G7. ÄŒeprav GrÄ?ija uradno ni bila na dnevnem redu sreÄ?anja, pa je grĹĄka dolĹžniĹĄka kriza vseeno zasenÄ?ila vse druge pogovore.

Petek, 29. maja

Predsednik vlade Miro Cerar se je mudil v Vatikanu. Tam je papeĹža FranÄ?iĹĄka povabil v Slovenijo.

HrvaĹĄkega novinarja Ĺ˝eljka Peratovića, prejemnika nagrade za preiskovalnega novinarja leta 2014, so na njegovem domu v vasi Luka Pokupska nedaleÄ? od Karlovca pretepli trije moĹĄki.

ZDA so Kubo umaknile s seznama drĹžav podpornic terorizma.

Na otoku Kuhinoerabu na jugozahodu Japonske je nepriÄ?akovano izbruhnil ognjenik Ĺ indake. Japonska vlada je sklicala krizni ĹĄtab in odredila evakuacijo 150 prebivalcev.

Sobota, 30. maja Mediji so se razpisali: potem ko je vrhovno sodiĹĄÄ?e odpravilo prvo poroÄ?ilo Komisije za prepreÄ?evanje korupcije o premoĹženjskem stanju predsednika SDS Janeza JanĹĄe, ker da v postopku ni imel moĹžnosti za izjasnitev, so mu iz KPK v torek poslali osnutek drugega poroÄ?ila.

Borba za inovacije Kandidirala bo za generalno sekretarko ZN.

podpredsednica vlade Vesna Pusić je potrdila, da bo kandidirala za generalno sekretarko ZdruŞenih narodov.

Ponedeljek, 1. junija Ob prvi obletnici SMC so se Ä?lani stranke zbrali na posvetu. ÂťBodimo spoĹĄtljivi, radovedni, odprti, kritiÄ?ni in prisluhnimo drug drugemu,ÂŤ jih je nagovoril predsednik Miro Cerar.

Policija je zaÄ?ela novo akcijo 0,0

Policija je zaÄ?ela novo akcijo.

ÄŒetrtek, 28. maja Potem ko so pristojni odloÄ?ili, da ni razloga za razreĹĄitev generalnega drĹžavnega toĹžilca Zvonka FiĹĄerja, se je oglasil pravosodni minister Goran KlemenÄ?iÄ?, ki je ocenil, da bo FiĹĄer teĹžko opravljal svoje delo.

Kot je dodal, bi ga pozval k odstopu, Ä?e bi za to imel pristojnost.

4. junija 2015

Premier je papeĹža povabil na obisk v Slovenijo.

Predsednik Borut Pahor je predal poroÄ?ilo o pripravljenosti Slovenske vojske. ÂťOcena pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2014 je enako stroga, kot je bila sprejeta za leto 2013,ÂŤ je dejal ob tem.

Vlada se je znova odloÄ?ila za zamik uvajanja zgodnjega uÄ?enja tujega jezika.

Vlada je sklenila, da bo Ĺže tretje leto zapored zamaknila uvajanje zgodnjega uÄ?enja tujega jezika v osnovne ĹĄole. Razlog: premalo finanÄ?nih sredstev.

Moskovska policija je aretirala veÄ? aktivistov za pravice istospolno usmerjenih in njihove nasprotnike na shodu v podporo homoseksualcem, ta je potekal brez dovoljenja oblasti.

Vzhodno Japonsko je stresel moÄ?an potres z magnitudo 8,5.

ĹĄofer – trezna odloÄ?itev, usklajeno z vseevropsko akcijo za zmanjĹĄanje prometnih nesreÄ? zaradi alkohola, prepovedanih mamil in drugih psihoaktivnih snovi.

NemÄ?ija in Francija sta pozvali k reviziji naÄ?rta Evropske komisije o razporeditvi prosilcev za azil, Ä?eĹĄ da ni dovolj uravnoteĹžen.

Malezijska letalska druĹžba Malaysia Airlines je razglasila tehniÄ?ni bankrot, njen izvrĹĄni direktor pa je Ĺže napovedal prestrukturiranje in odpustitev ĹĄest tisoÄ? delavcev.

Rezultati so razkrili, da je levosredinska koalicija italijanskega premierja Mattea Renzija na nedeljskih lokalnih volitvah doĹživela hladen tuĹĄ, saj je dobila precej manj glasov, kot je priÄ?akovala.

Torek, 2. junija Izkazalo se je, da ne bo niÄ? iz zakonov, ki bi pravnomoÄ?no obsojenim omejil pravice do kandidiranja za najviĹĄje poloĹžaje – obstali so na parlamentarnem odboru.

Vlada je pripravljala ukrepe za pomoÄ? socialno najĹĄibkejĹĄim drĹžavljanom, ki vkljuÄ?ujejo odpis dolgov, ukrepe pri deloĹžacijah in ureditev problematike zaraÄ?unavanja stroĹĄkov.

Nedelja, 31. maja Predsednik republike Borut Pahor je pred sreÄ?anjem poslovnih voditeljev jugovzhodne Evrope Summit 100 v PortoroĹžu na neformalni veÄ?erji gostil predsednike BiH, HrvaĹĄke, Makedonije, Kosova in ÄŒrne gore.

Islamska drĹžava je v dveh iraĹĄkih provincah ugrabila do 500 otrok in jih Ĺže prepeljala v svoje bazne tabore v Iraku in Siriji, kjer naj bi jih Ĺželeli izuriti za samomorilske napade.

Mediji so preĹĄteli, da so ladje italijanske obalne straĹže in operacije Triton od Ä?etrtka do nedelje reĹĄile veÄ? kot 5500 prebeĹžnikov.

HrvaĹĄka zunanja ministrica in

V otroĹĄtvu sva s sestro ob sprehajanju po marini na morju pogosto veselo opazovali zasidrane jahte in igrivo Ä?ebljali, katero bi oziroma bova kupili starĹĄem, ko bova veliki in jima bova lahko vraÄ?ali vse in ĹĄe veÄ?, kar sta onadva dala nama. Pri desetih letih seveda otrok - pod vplivov oddaj o slavnih na MTV-ju in domaÄ?ih nalog pri angleĹĄÄ?ini, ki zahtevajo opis sanjske hiĹĄe, ki je seveda vsaj tako velika, Ä?e ne veÄ?ja, kot jih imajo svetovne pop zvezTjaĹĄa Zajc de – paÄ? nima obÄ?utka, koliko takĹĄne stvari stanejo, in ne ve, da so za navadne smrtnike praktiÄ?no nedosegljive. A komu, Ä?e ne otrokom, ne bi pustili sanjati. Sanje in neumoren optimizem so danes tisto, kar poganja mnoge mlade, ki se odloÄ?ajo za inovativne podjetniĹĄke ideje. Zamislijo si in razvijajo kakĹĄno aplikacijo ali pripomoÄ?ek, ki bi pomagal ĹĄirĹĄi mnoĹžici, njim pa omogoÄ?il lep zasluĹžek in morda nekoÄ? vsaj pol tako dobro hiĹĄo, kot je bila tista sanjska v tretjem razredu ...

V zadnjih letih se je – v hitrosti in koliÄ?ini – kot plevel razrasel trg mobilnih aplikacij, merilcev in napravic za igro, ĹĄport, prosti Ä?as in zdravje. Dobro poÄ?utje in zdravstvo sta podroÄ?ji, v katerem mnogi vidijo svojo moĹžnost za preboj. Vse to je lepo in prav, Ä?e se posameznik zaveda, na kakĹĄen trg se podaja in kaj vse tam Ĺže obstaja. Marsikaj. In ĹĄe veÄ?.

Ko je izdelek dovolj razvit, je Ä?as, da se ga predstavi trgu in poskuĹĄa najti sredstva za zagon proizvodnje. Ena od pomembnih priloĹžnosti so konference. Ena veÄ?jih je bila pred kratkim konferenca Health 2.0 v Barceloni. Specializirano je namenjena povezovanju tehnoloĹĄkih reĹĄitev in pripomoÄ?kov za zdravje, dobro poÄ?utje in zdravstvo. Z vidika zunanjega opazovalca je zanimivo videti udeleĹžence, ki so razdeljeni na dva pola: na eni strani so “plenilciâ€? investitorji, ki iĹĄÄ?ejo potencialno dobiÄ?konosne reĹĄitve, ki bi lahko uspele na mednarodnem trgu. Na drugi strani so inovatorji, ki morajo nadvse prepriÄ?ljivo razloĹžiti, zakaj bi bil njihov izdelek nekaj, kar bi prepriÄ?alo ĹĄirĹĄo javnost. ÄŒe vemo, da je trenutno na trgu veÄ? kot 100 tisoÄ? mobilnih aplikacij za podroÄ?je zdravja, je jasno, da izstopati ni ravno enostavno. Investitorji so zato najpogosteje tisti, ki jim je na konferencah hitro dolgÄ?as, ker ne vidijo niÄ? novega.

To, da je nekdo neustavljivo prepriÄ?an o uporabnosti svojega produkta, paÄ? ni dovolj. Za katerega od izumiteljev je morda uspeh Ĺže samo to, da ustvari produkt, ki mu bo, Ä?etudi le na domaÄ?em trĹžiĹĄÄ?u, omogoÄ?il dostojno Ĺživljenje in uporabnikom naprave/aplikacije olajĹĄeval Ĺživljenje.

Investitorji po drugi strani uspeh definirajo z viĹĄjimi merili, s potencialom svetovne ĹĄiritve.

Mladi podjetniki na konferenci okusijo realno neusmiljenost trga, ki omogoÄ?a preĹživetje le najboljĹĄim. Intelektualne zaĹĄÄ?ite praktiÄ?no ni.

Morda bo nekdo tvoj produkt vzel za osnovo in naredil boljĹĄo, lepĹĄo reĹĄitev in te v letu dni izrinil s trga oziroma prepreÄ?il, da bi ti tja sploh priĹĄel ‌ Kiks je ĹĄe to, da motivatorji na kakĹĄnih podjetniĹĄkih predavanjih o kreativnosti v podjetniĹĄtvu posluĹĄalcem dopovedujejo, da je osnova uspeha vera v lastno idejo, ne glede na mnenje okolice. VÄ?asih se take reĹĄitve res izkaĹžejo za uspeĹĄne, a Ä?e kot inovator ne vidiĹĄ, kdaj je tvoja ideja res neumna in nedomiĹĄljena, in vztrajaĹĄ iz lastne naivnosti, lahko hitro mine veÄ? let brez pravih rezultatov.

Dejstvo je predvsem to: enostavnih zasluĹžkov pri ustvarjanju prihodnosti ni. Pravzaprav je podjetniĹĄtvo aplikacij naravnost depresivno: zavedati se moraĹĄ, da pri hitrosti danaĹĄnjega razvoja ni trajnih reĹĄitev, ampak gre veÄ?ina skozi t. i. Gartnerjev cikel: najprej se krivulja uspeha aplikacije ali izdelka vzpenja, doĹživi vrhunec, zaÄ?ne padati in na neki srednji toÄ?ki se zanimanje ustali in upoÄ?asnjeno spuĹĄÄ?a. Takrat moraĹĄ skorajda Ĺže zaÄ?eti razvijati nov produkt. K sreÄ?i obstajajo ljudje, ki so pripravljeni igrati to igro. Za mnoge uporabnike njihovih idej je lahko kakĹĄen aspekt Ĺživljenja boljĹĄi. SploĹĄen trend razvoja pripomoÄ?kov in aplikacij gre v smeri veÄ?je priroÄ?nosti in laĹžje skrbi za razliÄ?ne aspekte Ĺživljenja. đ&#x;”˛

S kolesom do DoliÄ?a V Makedoniji bodo predÄ?asne volitve.

Na Kitajskem je na reki Jangce potonila turistiÄ?na ladja z veÄ? kot 450 ljudmi na krovu.

V Makedoniji so se glavne ĹĄtiri politiÄ?ne stranke pri iskanju reĹĄitve za dolgotrajno politiÄ?no krizo strinjale, da bo treba izvesti predÄ?asne volitve; te naj bi potekale najkasneje do aprila 2016.

V juĹžnoafriĹĄkem parku v bliĹžini Johannesburga, v katerem si je mogoÄ?e ogledati leve, je ena izmed levinj napadla ameriĹĄko turistko, ki je za posledicami napada umrla.

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje, ObÄ?ina Mislinja in Direkcija Republike Slovenije za ceste sodelujejo pri naÄ?rtovani ureditvi kolesarske poti proti Hudi luknji. Gre za pot med Velenjem in DoliÄ?em, dolgo 9,3 kilometra.

Kolesarsko pot bo izvedla Direkcija RS za ceste, saj ta povezava predstavlja del drĹžavnega kolesarskega omreĹžja.

Mestna obÄ?ina Velenje pri tem projektu, kot poudarja Branka GradiĹĄnik, vodja Urada za okolje, svoj del naloge, v kateri nastopa kot podpora pri izdelavi projektne dokumentacije, izpolnjuje, kot je bilo dogovorjeno. ÂťDoslej smo za predvideno kolesarsko pot pridobili idejni projekt, letos pa je v pripravi javno naroÄ?ilo za izdelavo PGD naÄ?rta in PZI projekta,ÂŤ pravi in poudarja, da je treba v fazi izdelave dokumentacije pridobiti tudi zemljiĹĄÄ?a, po katerih bo trasa kolesarske poti tekla in so v lasti fiziÄ?nih oseb. ÂťMestna obÄ?ina Velenje ima v proraÄ?unu zagotovljena sredstva za pridobitev potrebnih projektov in tudi vodi vse aktivnosti, ki jih lahko. Ĺ˝eleli bi si, da tako ravna tudi drĹžavni nivo.ÂŤ DrĹžava pa v tej ÂťfinanÄ?ni perspektiviÂŤ ne predvideva kolesarskih povezav, zato vpraĹĄanje, kdaj bo do realizacije sploh priĹĄlo, ostaja odprto. đ&#x;”˛ mkp S kolesom do DoliÄ?a je torej ĹĄe daleÄ?.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

4. junija 2015

7

MED VAMI

Razgrnjen OPPN za mestno jedro

Od tekmovanja do predsednika

V veÄ?jem delu je obmoÄ?je Ĺže zgrajeno

Ob obÄ?inskem prazniku bodo pripravili vrsto prireditev - Odprli bodo tudi Center za druĹženje mladih

Milena KrstiÄ? - Planinc

ReÄ?ica ob Savinji - V obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji druĹĄtva, zdruĹženja in razliÄ?ne institucije pripravljajo sklop prireditev v poÄ?astitev letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika. Slavnostna seja bo na prazniÄ?ni dan, 17. junija.

V soboto bo Ĺživahno na ĹĄtevilnih lokacijah v srediĹĄÄ?u in okolici kraja, kjer pripravljajo 21. izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoÄ?i Civilne zaĹĄÄ?ite (CZ) in RdeÄ?ega kriĹža (RK) Zahodno ĹĄtajerske regije. Dogajanje bodo zaÄ?eli ob 9. uri pred osnovno ĹĄolo, zanj pa se je prijavilo 14 ekip. Tematika letoĹĄnjega regijskega preverjanja usposobljenosti bo preverjanje delovanja in usposobljenosti ekip ob naravnih nesreÄ?ah ter ugrabitev uÄ?encev v OĹ ReÄ?ica ob Savinji. Organizatorji bodo dogajanje popestrili tudi s spremljajoÄ?imi dejavnostmi. Predstavili bodo delo in opremo kinoloĹĄkega druĹĄtva, reĹĄevalnih psov, jamarjev, potapljaÄ?ev, policije, Slovenske vojske, gasilcev ‌ UdeleĹženci si bodo na stojnici RK lahko izmerili krvni sladkor in krvni tlak. Prav tako bodo popestrili dogajanje s SVIT programom.

Drugi veÄ?ji dogodek v okviru obÄ?inskega praznika pa bo uradno odprtje Centra za druĹženje mladih ReÄ?ica ob Savinji – Meden borza. To bo v sredo, 10. junija, od 16. ure dalje. Center bo svojemu namenu predal predsednik RS Borut Pahor. đ&#x;”˛

ÂťVkljuÄ?ena je tudi rekonstrukcija objekta na Trgu bratov Mravljakov 14, izgradnja trĹžnice na PreĹĄernovem trgu in dograditev dvigala na objektu na AĹĄkerÄ?evi pri poĹĄti,ÂŤ

tp

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pripravlja nove prostorske dokumente, ki jih zahteva Zakon o prostorskem naÄ?rtovanju. Prav v tem Ä?asu je v prostorih ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj javno razgrnjen ObÄ?inski podrobni prostorski naÄ?rt (OPPN) za mestno jedro Ĺ oĹĄtanja. Razgrnjen bo do 22. junija.

Obsega obmoÄ?je oĹžjega mestnega srediĹĄÄ?a na levem bregu Pake od kriĹžiĹĄÄ?a pri TEĹ do objektov podjetja Gorenje, vkljuÄ?en pa je tudi del objektov pod grajskim griÄ?em.

Gre za obmoÄ?je, ki je v veÄ?jem delu Ĺže zgrajeno. OPPN zato do-

â?ą

Pripombe in amandmaji so moĹžni samo v Ä?asu javne razgrnitve.

Verona Hajnrihar z ObÄ?ine in Gorazd Furman iz Urbanistov sta osnutek predstavila tudi svetnikom.

loÄ?a pogoje za prenovo Trga bratov Mravljakov, pogoje za oblikovanje modernega Trga svobode, celovito ureditev mirujoÄ?ega pro-

meta, izgradnjo parkiriĹĄÄ?a v dveh nivojih na Primorski cesti in sploĹĄno prometno ureditev, vkljuÄ?ujoÄ? peĹĄpoti.

pravi Verona Hajnrihar, ki v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj kot arhitektka bdi nad prostorom.

Za javno razgrnitev so dokument pripravili v podjetju Urbanisti iz Celja. Javna obravnava pa je bila vÄ?eraj, 3. junija. đ&#x;”˛

Ĺ karje in platno v HSE

PeĹĄpot deli mnenja

Kako poskrbeti za dejavnost ĹĄporta, zlasti financiranje veÄ?jih klubov, ki so odvisni od TEĹ in HSE? – ObÄ?ina si prizadeva za ohranitev financiranja na ravni lanskega leta

PoÄ?akali bodo na odzive in izkuĹĄnje – Ukrepi so premiĹĄljeni – Eni kritiÄ?ni, drugi zadovoljni

Milena KrstiÄ? – Planinc

Tatjana PodgorĹĄek

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki se je lotila ureditve peĹĄpoti v Logu in s tem povzroÄ?ila med obÄ?ani deljena mnenja: eni izvedbo pozdravljajo, drugi moÄ?no kritizirajo.

Pozdravljajo jo sprehajalci, ki menijo, da je v makadamski izvedbi do njih veliko bolj prijazna kot v asfaltni (kakrĹĄna je bila prej), kritiki pa izraĹžajo svoje nesoglasje zaradi makadamske izvedbe in mnenj o poslabĹĄanju protipoplavne zaĹĄÄ?ite dela ReÄ?ice ob Paki. Nekateri se tudi spraĹĄujejo o potrebnosti ureditve peĹĄpoti.

PeĹĄpot v Logu je priljubljena med sprehajalci, rekreativci. Prav tako je del mreĹže varnih ĹĄolskih poti.

Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je povedal, da so ukrepi, ki jih izvajajo, premiĹĄljeni. Na oÄ?itke glede slabĹĄe protipoplavne zaĹĄÄ?ite KopuĹĄar odgovarja: ÂťTeĹžave z odvodnjavanjem so na tem obmoÄ?ju prisotne Ĺže vrsto let.

ObmoÄ?je Loga v celoti gravitira na propust pod ĹželezniĹĄko progo, kar je sporno. PrepriÄ?ani smo, da bo z izvedenimi ukrepi ter makadamsko izvedbo obmoÄ?je sedaj bolj propustno in bo voda odtekala bolj enakomerno.

Ob neurjih in moÄ?nejĹĄih nalivih pa bodo potrebni nekateri praktiÄ?ni ukrepi, ki so jih obÄ?ani v ReÄ?ici ob Paki in lokalna skupnost izvajali Ĺže doslej.ÂŤ Dodal je, da imajo v programu ĹĄe nekaj aktivnosti v zvezi s Hudim potokom. Z ureditvijo mostu v srediĹĄÄ?u ReÄ?ice ob Paki, ki je vplival na zadrĹževanje vode na omenjenem obmoÄ?ju, so precej omilili teĹžave, z naÄ?rtovano ureditvijo sotoÄ?ja Hudega potoka in dveh manjĹĄih potokov pri nekdanjem lokalu Don Juan v ReÄ?ici bo propustnost ĹĄe veÄ?ja. S tem – po mnenju sogovornika – pa tudi protipoplavna zaĹĄÄ?ita.

KopuĹĄar je zagotovil, da obstaja moĹžnost preplastitve peĹĄpoti z asfaltom. O tem se bodo odloÄ?ali na osnovi odzivov in izkuĹĄenj, pridobljenih vsaj v tem letu.

In zakaj so se lotili urejanja peĹĄpoti v Logu? Razlogov je veÄ?, pravi Janko KopuĹĄar. V sklopu projekta ureditve peĹĄpoti v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so jo opredelili kot prednostno zaradi izgradnje vodovoda na tem obmoÄ?ju, teĹžav z lastniĹĄtvom zemljiĹĄÄ? in neurejenostjo zemljiĹĄÄ?a med potjo in ĹželezniĹĄko progo. Pot so prestavili bliĹžje k ĹželezniĹĄkim tirom tudi zaradi zahtev Slovenskih Ĺželeznic po zagotavljanju veÄ?je prometne varnosti. Po ukinitvi dveh ĹželezniĹĄkih prehodov so se namreÄ? na obmoÄ?ju pojavljali nevarni Ä?rđ&#x;”˛ ni prehodi. â€

Ĺ oĹĄtanj, 27. maja – Delovanje kar nekaj ĹĄportnih klubov in tudi drugih druĹĄtev in organizacij v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je (bilo) odvisnih od donatorskih in sponzorskih sredstev Termoelektrarne, Premogovnika in Holdinga Slovenske elektrarne.

Sredstev, ki pa so letos usahnila.

Na to je Ĺže na aprilski seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj opozoril svetnik Boris GoliÄ?nik. ÂťÄŒe teh sredstev ne bo veÄ?, bo denar treba zagotoviti iz proraÄ?una oziroma se dogovoriti, kako bo financiranje klubov, druĹĄtev in organizacij, na katere smo v Ĺ oĹĄtanju lahko upraviÄ?eno ponosni, potekalo v prihodnje,ÂŤ je opozoril.

Samo TEĹ je za ĹĄport na letni ravni namenjal okoli 400.000 evrov.

Klubom in druĹĄtvom pa nudil tudi drugo prepotrebno pomoÄ?, kot so

odri, malice, prevozi, da so klubi lahko shajali in Ĺživeli.

Po zmanjĹĄanju oziroma ukinitvi teh sredstev se je njihovo delovanje znaĹĄlo na robu preĹživetja. S to teĹžavo in iskanjem reĹĄitve se zdaj ukvarja vodstvo ObÄ?ine. Ĺ˝upan Darko Menih in podĹžupan Viki Drev sta se najprej sestala z vodstvi ĹĄportnih klubov, med njimi

najveÄ?jimi in najuspeĹĄnejĹĄimi ter tistimi z najdaljĹĄo tradicijo (KK Elektra, OK Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica, Ĺ˝OK Ĺ oĹĄtanj in NK Ĺ oĹĄtanj), ki so jima nazorno predstavili teĹžave, s katerimi se sooÄ?ajo.

Nekaj dni za tem, sredi maja, sta se v Ĺ oĹĄtanju sestala tudi z direktorjem TEĹ MatjaĹžem Eberlincem in generalnim direktorjem HSE BlaĹžem Ko-

ĹĄorokom. Dogovorili so se, da ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj na HSE naslovi proĹĄnjo z Ĺželjo, da se financiranje klubov ohrani na ravni lanskega leta, s Ä?imer bi bila reĹĄena velikanska zadrega, ki je z usahnitvijo denarja nastala.

Z ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so proĹĄnjo poslali, odgovor ĹĄe Ä?akajo, je bilo pojasnjeno na seji sveta prejĹĄnji teden. đ&#x;”˛

Ali bo TEĹ naĹĄel denar za sofinanciranje ĹĄoĹĄtanjskih klubov?

Ceniti je treba sebe, da te tudi drugi Dobrega poslovnega asistenta odlikuje iznajdljivost, prilagodljivost in obÄ?utek za Ä?loveka Tatjana PodgorĹĄek

Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije in Planet GV od leta 1996 podeljujeta priznanje poslovna asistentka/tajnica. Za leto 2015 ga je prejela Klavdija DoveÄ?er iz KavÄ? pri Velenju.

Zaposlena je v tajniĹĄtvu javnega zavoda Desetka v Celju. Na nateÄ?aj se je prijavila na pobudo direktorice. Izbor je potekal dveh krogih. V prvem so udeleĹženci na daljavo reĹĄevali elektronski test, v drugem pa se je sedem polfinalistov preizkusilo v obvladovanju komunikacijskih veĹĄÄ?in pred strokovno komisijo. ÂťNaziv je zame velika Ä?ast, potrditev, da se splaÄ?a vlagati vase, graditi svojo osebnostno rast, se nenehno izobraĹževati.

Jemljem ga kot odgovornost v prizadevanjih pri

odpravljanju slabĹĄalnega prizvoka poklica tajnica,ÂŤ je povedala Klavdija.

V dobi informacijske tehnologije je pomembno imeti veliko znanja, ĹĄe pomembneje pa je, da znaĹĄ informacije poiskati, dodaja. Dobrega poslovnega asistenta – po njenem mnenju – odlikujejo iznajdljivost, prilagodljivost in obÄ?utek za Ä?loveka. PrepriÄ?ana je, da je dobra poslovna sekretarka zelo pomembna za podjetje. Njen glas je prvi, ki ga sliĹĄi klicatelj na drugi strani telefonske povezave, njen obraz obiÄ?ajno prvi, ki ga vidi obiskovalec podjetja. ÂťTistim, ki opravljajo delo poslovne asistentke, tajnice, vodje pisarn, bi rada poloĹžila na srce, naj se zavedajo, koliko s(m) o vredni(e), ker smo res. Ne nazadnje treba je ceniti sebe, da te tudi drugi.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kakĹĄna je razlika med poslovno asistentko in tajnico, je s

Klavdija DoveÄ?er, nekdaj uspeĹĄna judoistka in Ä?lanica slovenske reprezentance, je naslovu ĹĄportnice leta mesta Velenje leta 1992 dodala ĹĄe naziv naj poslovna sekretarka/tajnica leta 2015.

nasmehom odgovorila: ÂťGlede dela pravzaprav nobenega. Razlika je le v izobrazbi. Poslovna sekretarka dobi ta naziv po opravljeni viĹĄji ĹĄoli.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

SOCIALA, ZDRAVSTVO

4. junija 2015

Pomembneje je, Prvi Festival projekta IRIS kdo si, kot kaj si

Slovenski in hrvaĹĄki strokovnjaki oblikujejo programe, namenjene ĹĄportnim aktivnostim otrok s posebnimi potrebami

Vedno na strani ranljivih – Njena posebnost odkrivanje dobrega v ljudeh Tatjana Podgorťek

Sonja Bercko, od lanskega poletja tudi Eisenreich, sodi med zaÄ?etnice socialnega podjetniĹĄtva v tukajĹĄnjem okolju. Tudi Ä?e je ne bi sreÄ?evala tam, kjer se kaj dogaja v zvezi z invalidnimi osebami, bi vedela, da je humanitarka, prostovoljka, Ä?lovek, ki poskuĹĄa profitno usmerjeni druĹžbi nadeti prijazna, soÄ?utna oÄ?ala. Toplina, ki jo oddaja, njen mili pogled

njej bliĹžnjega okolja. Pri sorodnikih po mamini strani je bilo zaradi velikega ĹĄtevila otrok kar nekaj invalidnih ljudi. Doma so jo prav tako spodbujali, da je mnoge stvari delila z drugimi. Živeli smo poĹĄteno in skromno, kar je osnova za zgodnje sreÄ?evanje z drugaÄ?nostjo.ÂŤ V druĹžbi pravi, se veliko govori o poslanstvu, a prav velikokrat mnogim ni jasno, kaj je to. Ko Ä?lovek zadovolji svoje potrebe po osnovnih Ĺživljenjskih pogojih, meni, Ĺželi poÄ?eti tisto, kar ima po njegovem prepriÄ?anju smisel zanj in za druge. ÂťMi vsi smo zavezani nekaj vrniti skupnosti, v kateri Ĺželimo Ĺživeti in izboljĹĄati kakovost svojega Ĺživljenja ter Ĺživljenja drugih. In to ne glede, kakĹĄen kapitalizem in globalizacija prihajata.ÂŤ PridruĹžuje se mnenju tistih, ki pravijo, da je ÂťfajnÂŤ ĹĄtrleti iz sivine povpreÄ?ja. Njeno ÂťdrugaÄ?nostÂŤ so dobro sprejeli tisti, ki jo obdajajo in ki jih ima rada.

UĹžitki Pri opravljanju

Sonja Bercko Eisenreich: Že zelo zgodaj mi svojega poslanje bilo jasno, da se ljudje ne ocenjujejo po stva uŞiva, prav tazunanjem videzu.

so preveÄ? oÄ?itna znamenja. Njena prizadevanja pri delovanju v mnogih domaÄ?ih in mednarodnih strokovnih zdruĹženjih, komisijah, odborih ‌ dokazujejo, da je vedno na strani ranljivih. V pogovoru na te teme tudi ni teĹžko izluĹĄÄ?iti, da je njena posebnost odkrivanje dobrega v ljudeh.

Ljudi se ne ocenjuje po zunanjem videzu ÂťPred Ä?asom sem sinu povedala, da je mnogo bolj pomembno, kdo je, kot kaj je. Tudi o sebi razmiĹĄljam tako,ÂŤ nam je dejala direktorica InĹĄtituta za razvoj Ä?loveĹĄkih virov Integra Velenje. Tehten povod za to je bila njena bolezen, zaradi katere je bila pred dobrimi 30 leti skoraj leto dni bolniĹĄnica njen drugi dom.

Drugi takĹĄen mejnik, ob katerem se je vpraĹĄala, kaj je v Ĺživljenju pomembno in kaj ĹĄteje, je bila sinova huda bolezen. Morda od tod tudi njen Ä?ut za ranljive skupine? Ne. Sonja meni, da smo ljudje bitja, ki skrbimo eden za drugega in da imamo to prirojeno. Kako ta Ä?ut razvijamo, je odvisno od druĹžinskega in

ko ob branju knjig.

Ko doma vse ÂťpoĹĄtimaÂŤ in poskrbi za beteĹžno mamo, pridejo na vrsto ti uĹžitki. Vsako jutro poseĹže po dnevniku, v katerega vestno zapisuje misli, ideje ‌ Njena slast so potovanja, povezana pa so predvsem s projekti in delom, ki ga ima. VÄ?asih je ob vrnitvi v Slovenijo Ĺžalostna zaradi ozkosti, zaprtosti, netolerantnosti, nenehne kritiÄ?nosti ljudi. Kje Sonja Ĺživi? Na treh naslovih, odkar ima vnuka (ljubkuje ga z vilinÄ?ek), jo je moÄ? najti ĹĄe na Ä?etrtem. V Ĺ oĹĄtanju Ĺživi mama, v Velenju je kupila stanovanje in ga poÄ?asi ureja, moĹž (doktor znanosti) Ĺživi 30 kilometrov iz Dunaja na posestvu, kjer se prepletata staro in moderno, izvemo.

NaÄ?rtov in Ĺželja za prihodnje ji ne manjka. Veliko je ranljivih skupin, za katere je treba ĹĄe kaj postoriti.

Tako kot doslej idej v prihodnje ne bo mogla uresniÄ?iti sama, kajti na podroÄ?ju sociale, prizadevanj za kakovost Ĺživljenja ne more biti Âťone man bandÂŤ. Verjame, da ji bodo pri tem sodelovali mnogi njej podobno misleÄ?i, ki odkrivajo v ljudeh dobro in jim pomagajo njihove danosti tuđ&#x;”˛ di razviti.â€

Velenje, 29. maja – V petek opoldne se je s tiskovno konferenco na vrtu Vile Bianca v Velenju zaÄ?el prvi festival v sklopu mednarodnega projekta IRIS, ki je namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Festival je pod okriljem velenjskega InĹĄtituta Ipak potekal v Velenju in okolici, z njim pa Ĺželijo uvesti ĹĄport kot mehanizem zgodnje integracije in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami, kar jim izboljĹĄa kakovost Ĺživljenja.

V projektu sodelujeta Slovenija in HrvaĹĄka, teÄ?e Ĺže veÄ? let, sedaj pa ga poÄ?asi konÄ?ujejo. Direktor inĹĄtituta Ipak dr. Stanko Blatnik nam je povedal, da projekt financira EU. ÂťSedaj oblikujemo uÄ?ne materiale za vrtce, osnovne ĹĄole in ĹĄportne klube. Z njimi Ĺželimo spodbuditi ĹĄportne aktivnosti oseb s posebnimi potrebami in jih tako bolje integrirati v okolje.ÂŤ V soboto so pripravili simpozij in okroglo mizo na to temo. Na njej so poleg slovenskih sodelovali tudi hrvaĹĄki strokovnjaki iz

Dr. Stanko Blatnik iz InĹĄtituta Ipak in hrvaĹĄki partnerji v projektu, ki razvija mehanizme integracije in rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami s pomoÄ?jo ĹĄporta.

Ĺ portne zveze Rijeka in Centra za podporo in integracijo Pula. Poleg tega je Ipak izvedel delavnice z dijaki velenjske gimnazije, na katerih so se ukvarjali predvsem z empatijo. Med drugim so jim zavezali oÄ?i, da so lahko sami preizkusili, kako se poÄ?utijo slepi. Na gimnaziji bodo pripravili razstavo o empatiji do

Ravno zato bodo pod okriljem projekta IRIS izvedli izobraĹževanja in usposabljanja v vrtcih in osnovnih ĹĄolah, pripravili pa bodo tudi veÄ? festivalov ĹĄporta za osebe s posebnimi potrebami. đ&#x;”˛

bĹĄ

Rentgenski posnetek na dosegu roke Uporabniki rentgena Zdravstvenega doma Velenje imajo moĹžnost svoje posnetke vnesti v spletni portal – Utegnejo priti prav, Ä?e se vam denimo kaj zgodi v tujini Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 1. junija – ÂťRazvijamo reĹĄitev, ki bo omogoÄ?ila, da bo imel vsak pacient, ki je v Zdravstvenem domu Velenje opravil pregled na rentgenskem oddelku, denimo skeletni rentgen, slikanje zob, dostop do pregleda na spletnem portalu,ÂŤ pravi Matej Ĺ tumpfel, mag. informatike, ki je v zdravstvenem domu pristojen za tehniÄ?ni in sistemski del informatike, od aplikacij do strojne opreme.

1. junija je projekt testno stekel.

Od tega dne imamo, Ä?e smo storitev opravili v Velenju in Ä?e to seveda Ĺželimo, na spletu Ĺže lahko vpogled v svoje rentgenske posnetke.

In zakaj bi bilo dobro, da jih imamo, oziroma bi bilo dobro, da bi jih imeli? ÂťZato, ker se velikokrat dogaja, da morajo pacienti prihajati nazaj po izvide, slike, da se vÄ?asih kakĹĄna lahko tudi izgubi ... Do rentgenskih posnetkov bomo imeli dostop tudi v tujini, kjer bi lahko bilo pomembno, Ä?e bi se nam kaj zgodilo, da bi nam bili dosegljivi.

Zdravnik specialist bi tako imel dostop do teh slik tudi zunaj naĹĄih meja ...,ÂŤ pripoveduje Ĺ tumpfel. Ta je v svoji diplomski oziroma magistrski

nalogi za zaÄ?etek predstavil potek prenove informacijskega sistema v Zdravstvenem domu Velenje, v doktorski pa bo ta sistem nadgradil s to noviteto. V javnem zavodu je zapo-

nikov. Ti sistem uporabljajo od lanskega leta, ko so v Zdravstvenem domu Velenje prenovili rentgenski sistem, obenem pa tudi informacijskega. Zdravniki imajo tako nepo-

Matej Ĺ tumfl nam je nazorno pokazal, kako sistem deluje v praksi.

slen slaba tri leta, Ĺže prej, proti koncu ĹĄtudija, pa je bil v njem veÄ?krat na poÄ?itniĹĄkem delu.

V Velenju so pilotni projekt zagnali prvi, priÄ?akovati je, da ga bodo ĹĄirili tudi drugam. Najprej pa Ĺželijo videti odziv pacientov in tudi zdrav-

Odpis dolgov socialno najĹĄibkejĹĄim Velenje, 29. maja – Predsedstvo Skupnosti obÄ?in Slovenije je na seji v Velenju podprlo predlog Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, katerega del je tudi odpis dolgov socialno ĹĄibkim. Ministrstvo bo tako v kratkem obÄ?inam poslalo osnutek dogovora, ki ga bodo potrjevali tudi obÄ?inski sveti. V prvi fazi naj bi namreÄ? dolgove, povezane z bivalnimi stroĹĄki (komunala, elektrika), socialno ĹĄibkejĹĄim odpisali drĹžava, obÄ?ine in podjetja. Drugi del paketa je program pomoÄ?i deloĹžiranim, tretji del paketa pa predstavlja pomoÄ? najranljivejĹĄim v povezavah z bankami.

Ministrstvo ocenjuje, da je danes v Sloveniji med 80.000 in 100.000 prebivalcev, ki so zaradi brezposelnosti in trajno nizkih prihodkov potisnjeni v zaÄ?aran krog dolgov in neplaÄ?anih raÄ?unov. NaÄ?eloma bi bili do odpisa dolga upraviÄ?eni le socialno najĹĄibkejĹĄi, Ä?e je dolg star Ĺže vsaj eno leto in so Ĺže bili zaÄ?eti postopki izvrĹĄbe, vendar ta ni bila uspeĹĄna.†đ&#x;”˛ mz

oseb s posebnimi potrebami, vaje pa so v Ä?asu festivala izvajali tudi na Titovem trgu. ÂťNaĹĄ predlog je, da vse ĹĄole podobne vaje empatije do drugaÄ?nih izvajajo vsaj enkrat letno.

V ZDA to Ĺže izvajajo, izkazalo pa se je, da se zaradi njih zmanjĹĄa medvrstniĹĄko nasilje, agresija, uÄ?ni uspehi pa se izboljĹĄajo,ÂŤ je dodal Blatnik.

Nova laserska metoda korekcije vida Celje – OÄ?esni kirurĹĄki center Vidim iz Celja edini v Sloveniji izvaja operacije korekcije vida po najnovejĹĄi metodi ReLEx SMILE. BoĹĄtjan Drev, dr. med., spec. oÄ?esni kirurg s 15-letnimi izkuĹĄnjami, pravi, da je nova metoda hitra in neboleÄ?a, okrevanje pa takojĹĄnje. ÄŒe je roĹženica zdrava, tudi starostnih omejitev za operacijo ni. Ta metoda oÄ?esa ne preoblikuje, kar omogoÄ?a moĹžnost morebitnega potrebnega posega tudi v starosti. đ&#x;”˛

BoĹĄtjan Drev je podrobneje predstavil nov laser VisuMax Zeiss, s pomoÄ?jo katerega boste spregledali v nekaj minutah.

sreden dostop do posnetkov in jim ni treba v svoje raÄ?unalnike vstavljati zgoĹĄÄ?enk oziroma CD-jev.

Mlad informatik nam je razloĹžil tudi, kako bo zadeva potekala v praksi. Tudi z vidika, da so podatki o zdravstvenem stanju pacientov ob-

Ä?utljivi osebni podatki. NihÄ?e si ne Ĺželi, da bi le eden ali vsakdo, ki vas pozna, vedel, na katerem zobu se vas loteva karies ... ÂťVsak pacient, ki se bo priĹĄel slikat na rentgenski oddelek, bo, Ä?e bo to Ĺželel, pri njih pustil mobilno telefonsko ĹĄtevilko in elektronski naslov. Zaradi varnosti bo na e-naslov dobil aktivacijsko povezavo. Ko jo bo aktiviral oziroma pognal, bo na mobilno telefonsko ĹĄtevilko prejel varnostno geslo, s katerim bo lahko vstopil v portal. MoĹžnost bo imel oziroma omogoÄ?eno mu bo tudi, da bo pri vsaki prijavi v portal, Ä?e bo to Ĺželel, dobil preko SMS sporoÄ?ila dodatno varnostno geslo.ÂŤ Matej Ĺ tumpfel pravi, da mu je bil pri zamisli v veliko pomoÄ? dober prijatelj. ÂťProsim, Ä?e tega ne pozabite zapisati, ker sem mu res hvaleĹžen,ÂŤ je dejal. Podpirajo pa ga tudi v Zdravstvenem domu. ÂťBrez njihove podpore se izdelave reĹĄitve oziroma tega projekta ne bi mogel lotiti.ÂŤ Zdaj se spogleduje z zamislijo, da bi dodali ĹĄe ostale podatke, ne samo rentgenskih slik, in zgradili portal, na katerem bi imel pacient svojo celotno kartoteko shranjeno v elektronski obliki. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

4. junija 2015

9

IZOBRAŽEVANJE

Vsako ĹĄolsko leto je zgodba zase Med 60 prejemniki priznanj dobra polovica odliÄ?njakov – Izjemen dijak AljoĹĄa GradiĹĄek Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 28. maja – Na Ĺ olskem centru Velenje (Ĺ CV) Ĺže nekaj let ob koncu ĹĄolskega leta na posebni prireditvi podelijo priznanja dijakom, ki so z uspehi na najrazliÄ?nejĹĄih podroÄ?jih delovanja izstopali iz povpreÄ?ja. Na letoĹĄnji v domu kulture v Velenju je bilo takih 60, med njimi 31 odliÄ?njakov.

Direktor Ĺ CV Ivan Kotnik je med drugim dejal, da je vsako ĹĄolsko leto zgodba zase, ker je vsaka generacija drugaÄ?na. ÂťDelati pa moramo tako, da je uspeĹĄnih Ä?im veÄ? dijakov, kar pa je vÄ?asih izjemno teĹžko. Treba se je potruditi, da dijaki sprejmejo to,

kar mi mislimo, da je prav, in jih to tudi nauÄ?iti.ÂŤ Za nameÄ?ek, je dejal Kotnik, je tudi konkurenca vedno veÄ?ja. Ĺ ol je veÄ?, prav tako programov, dijakov pa vse manj. Kljub vrhunski uÄ?ni opremi, prostorskim moĹžnostim ter drugim ugodnostim je treba narediti marsikaj, da dijake dobijo medse.

â?ą

Od 20 prejemnikov priznanj Gimnazije Velenje je bilo 13 takih, ki so dosegli odliÄ?en uÄ?ni uspeh vsa ĹĄtiri leta ĹĄolanja

Izjemni dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje za ĹĄolsko leto 2014/2015

Med dogodki, ki so najbolj zaznamovali iztekajoÄ?e se ĹĄolsko leto, je Kotnik uvrstil teĹžave z ministri za ĹĄolstvo in ĹĄport. Vse te hitre spremembe vnaĹĄajo mednje nemir. ÂťGroĹžnje o vedno manj denarja na eni, na drugi strani pa generacije, ki zahtevajo od nas vedno veÄ? dela, so

daleÄ? od vĂŠdenja, kaj prinaĹĄa ĹĄolsko leto in kako bodo stvari potekale.ÂŤ Zato morajo iskati priloĹžnosti tudi na trgu, da pokrijejo razliko.ÂŤ.

Vse dobro na nadaljnji Şivljenjski poti je dijakom zaŞelel tudi velenjski podŞupan dr. Franc Žerdin.

Poleg priznanj dijakom so na za-

kljuÄ?ni slovesnosti podelili ĹĄe naziv izjemnih dijakov posameznih ĹĄol in ĹĄolskega centra za ĹĄolsko leto 2014/2015. Tega so prejeli: Vesna KaĹĄnik (Ĺ ola za rudarstvo in varstvo okolja), Martin Petek (Strojna ĹĄola), AljaĹž Romih (Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola), Cindy SabolÄ?ec

(Ĺ ola za storitvene dejavnosti) Naja MohoriÄ? (Gimnazija Velenje), najprestiĹžnejĹĄe priznanje – izjemen dijak Ĺ CV – pa je prejel AljoĹĄa GradiĹĄek. đ&#x;”˛

NaĹĄ AljoĹĄa Uspehi so del njega, sprejema pa jih z: eh, saj ni niÄ? takega Tatjana PodgorĹĄek

SMUÄŒANJE

V DVOJE JE CENEJE

SEZONSKA SMUÄŒARSKA VOZOVNICA MED TEDNOM VOZOVN ICA VAM OMOGO s m u ko vso se ÄŒA Ĺ˝E ZA 99 â‚Ź zono me -s d

muko me tednom d poÄ?itn i cami - 3 dni sm Do 15. junija 2015 izkoristite super uke na R ogli - 3 dni sm ugodno moĹžnost nakupa sezonske uke na K r vavcu - 3 dni sm vozovnice za smuÄ?iĹĄÄ?e Golte, z uke na V oglu - 3 dni sm veljavnostjo med tednom. uke v Ĺ pa niji - 25% po pust za s muÄ?i Volk - ter osta l le ugodn o s t i Promocijska cena:

Redna cena: 129 â‚Ź

99 â‚Ź*

*AKCIJA - PRIPELJI PRIJATELJA IN OBA SMUÄŒAJTA CENEJE

Cena 99 â‚Ź/ osebo velja v kolikor pripeljete vsaj enega novega kupca sezonske vozovnice (pon – pet) za smuÄ?iĹĄÄ?e Golte. V nasprotnem primeru velja redna cena smuÄ?arske vozovnice, 129 â‚Ź.

Informacije in nakup: Uprava smuÄ?arskega centra Golte, Radegunda 19c, Mozirje (pon-pet, 8.00 – 15.00) NaroÄ?ilo po telefonu: 03 839 12 14 | E-mail: urska.planinc@golte.si Spletno naroÄ?ilo: www.golte.si/shop | www.golte.si

Med veÄ? kot 470 dijaki, ki zakljuÄ?ujejo izobraĹževanje na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV), je z uspehi najbolj izstopal dijak ĹĄportnega oddelka Gimnazije Velenje AljoĹĄa GradiĹĄek. SoĹĄolci mu pravijo ÂťnaĹĄ AljoĹĄaÂŤ, opisujejo pa ga kot skromnega in preprostega fanta. Tisti, ki ga ne poznajo, ga imajo tudi za precej zadrĹžanega. TakĹĄen je deloval tudi na odru ob prejemanju naziva izjemen dijak Ĺ CV. AljoĹĄa premore v sebi neko posebno energijo, saj deluje vedno izjemno mirno, pove njegova razredniÄ?arka Karmen Grabant. Ve, kaj zmore, zato se samozavestno loti vsega, pa naj bo ĹĄport ali ĹĄola. Kljub napornim treningom (trenira plavanje) je bila njegova velika skrb ĹĄola, kar dokazuje odliÄ?en uspeh v vseh ĹĄtirih letih izobraĹževanja. Brez stresa, ihte, neprespanih noÄ?i in z veliko mero posebnega humorja je reĹĄeval razne tekmovalne naloge, ĹĄe izvemo. Posebej ga je navduĹĄevalo naravoslovje: kemija, geografija, logika, matematika. ÂťV vseh letih je dosegel najviĹĄje rezultate v generaciji, ne samo med soĹĄolci, ampak tudi na drĹžavni ravni.ÂŤ Da so uspehi del njega, dokazuje bera priznanj, ki jih je dosegel na raznih tekmovanjih iz znanj. Med drugim je bil Ä?lan slovenske ekipe dijakov na geografski olimpijadi na Poljskem. In njegov komentar ob vsem tem? ÂťEh, AljoĹĄa GradiĹĄek – izjemen dijak Ĺ CV saj ni niÄ? takega. Sproti je treba delati, posluĹĄati, se truditi. NajbrĹž pa je za dosego uspeha potrebnega tudi malo talenta.ÂŤ SoĹĄolci in soĹĄolke, profesorji se ga bodo spominjali ĹĄe po njegovih mnenjih, pronicljivih komentarjih o dogodkih in stvareh, ki jih je delil z razredom. Manjkal ni na nobeni razredni zabavi ‌ In po Ä?em si jih bo zapomnil AljoĹĄa, ki mu dodelitev naziva izjemen dijak Ĺ CV potrjuje, da je delal dobro? ÂťBili smo dobra ÂťklapaÂŤ. OdliÄ?no smo se razumeli v razredu. V lepem spominu mi bo ostala tudi razredniÄ?arka.ÂŤ Ĺ˝e na gimnaziji se je AljoĹĄa izkazal kot bodoÄ?i mladi znanstvenik – farmacevt. Zato njegova odloÄ?itev o nadaljevanju ĹĄolađ&#x;”˛ nja na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani nikogar ni presenetila.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

4. junija 2015

13. lesarska delavnica, 21 udeleŞencev Šmartno ob Paki, od 29. do 31. maja – Pod kozolcem pri Hiťi mladih v Šmartnem ob Paki je potekala Şe 13. lesarska kiparska delavnica.

Organizirala jo je ObmoÄ?na izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Velenje v sodelovanju s ĹĄmarĹĄkim javnim zavodom Mladinski center.

Z motorno Ĺžago, kladivom, dletom in drugimi pripomoÄ?ki je obdelovalo kose lesa 21 udeleĹžencev iz vse Slovenije. Od zaÄ?etka na delavnici sodelujejo Vera Benda, Nadja Urbas, Janez Svetina, Marija Ĺ tiglic.

Ocena AleĹĄ OjsterĹĄek Utrinek z delavnice

Tudi tokrat so ustvarjali iz lesa pod mentorstvom akademske kiparke Dragice ÄŒadeĹž Lapajne. Tridnevno delo je bilo zasnovano kot iskanje

Balet TrnuljÄ?ica PrejĹĄnji teden je bila na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje baletna premiera. Na odru velike dvorane so uÄ?enci baletnega oddelka glasbene ĹĄole odplesali zgodbo o TrnuljÄ?ici.

V Ä?udoviti predstavi je sodelovalo kar 133 otrok. V uvodu so se predstavili plesalci baletnega vrtca, ki so

nastopili kot sonÄ?ki, roĹžice in metuljÄ?ki. Sledilo je plesno pripovedovanje stare pravljice o TrnuljÄ?ici, ki jo je z veznim besedilom povezovala Barbara TrebiĹžan. V njej so plesali uÄ?enci plesne pripravnice in baleta. Najprej se je zgodba odvijala na dvoru in obÄ?udovali smo ples meĹĄÄ?anov, dvorjanov in dvornih kuhar-

DoseĹžki izÄ?iĹĄÄ?enosti

razliÄ?nih interpretacij obdelave lesa in povezovanje tovrstnih tradicionalnih znanj ter naÄ?inov obdelave lesa z najsodobnejĹĄimi praksami. Ob kon-

cu so izdelali skupinsko skulpturo Zmagovalec, ki bo sedaj krasila prostor pred obÄ?insko stavbo.

jev, nato pa se je dogajanje preselilo v gozd, kjer so plesalci nastopili tudi kot gozdne Ĺživali. Odrsko sceno so prispevali likovniki umetniĹĄkih oddelkov velenjske gimnazije. Vlogo kralja in kraljice sta odplesali Ana Marija JevĹĄenak in Vita Hofinger MiheliÄ?, kot zlobna vila je nastopila Dunja Grabner, v vlogi princa je zaplesal dijak vzporednega izobraĹževanja umetniĹĄke gimnazije Rok KorenÄ?an, kot TrnuljÄ?ica pa je na-

stopila Lara Oblak. Delo koreografinje in reĹžiserke produkcije je opravila uÄ?iteljica baleta Maja VerÄ?ko, ki je tudi pripravila uÄ?ence. Opazovali smo lahko pravo baletno pravljico, odplesano s prvinami klasiÄ?ne baletne tehnike. Premieri so sledile tri uspeĹĄne ponovitve. Zaradi velikega zanimanja pa bo v torek, 9. junija, ĹĄe ena ponovitev.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Tp

UrĹĄka Ĺ ramel VuÄ?ina

Tridnevno sreÄ?anje big bandov Velenje, 4. junija – Od danes do sobote bo v okviru letoĹĄnjega Mozaik jazz festivala na odru pred velenjskim domom kulture potekalo 2. sreÄ?anje big bandov. ÄŒe bo deĹž, bodo koncerte prestavili v Max klub. Danes ob 18.30 bosta nastopila Big Band Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje in Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Jutri ob 19.30 bosta nastopila Big Band VOX in Latin ansambel Konservatorija za glasbo Gradec. V soboto ob 19. uri pa bo nastopil ĹĄe Stage band tega konzervatorija.

SreÄ?anje big bandov pripravljajo Ä?lani in simpatizerji Kulturnega druĹĄtva đ&#x;”˛ bĹĄ Glasbene umetnosti Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje.â€

Uspeh velenjskih plesalcev v PoreÄ?u Ĺ oĹĄtanj, 28. maja – V Ä?etrtek so v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli pregledno razstavo JoĹžice Klanfer, Ä?lanice DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, rojene Ĺ oĹĄtanjÄ?anke, zdaj ĹživeÄ?e v Velenju.

V dogodku je sodelovala citrarska skupina Marjanke, razstavi na pot pa je spregovoril likovni kritik Denis SenegaÄ?nik. Med drugim je dejal: ÂťLikovna dela JoĹžice Klanfer so v bistvu dovrĹĄeni doseĹžki izÄ?iĹĄÄ?enosti. Kot bi rekel, da so slike na platnu pospravljene toÄ?no tako, kot morajo biti. Urejenost barvnih nanosov na slikovni povrĹĄini je v popolnem razmerju s teksturo slike. Vsebine slik JoĹžica Klanfer izbira po obÄ?utku in

trenutni Ĺželji, najveÄ?krat pa po predlogi, ki je motiv njene preteklosti in njenih Ĺživljenjskih doĹživljanj, spominov, otroĹĄtva ‌ Klanferjeva, ki je svoj slikarski talent zaÄ?ela uveljavljati ĹĄele ob prenehanju aktivnega zaposlitvenega obdobja, delovala je kot banÄ?na usluĹžbenka, se izobraĹžuje pri razliÄ?nih mentorjih in na likovnih delavnicah. Prejela je Ĺže veÄ? priznanj in certifikatov. Poleg slikanja jo privlaÄ?ijo tudi citre; Ä?lanica skupine Marjanke, ki jo zdaj vodi prof. Tepejeva, je Ĺže od leta 2003.

Razstava bo na ogled do 17. maja. đ&#x;”˛

MBK, Foto Dejan Tonkli

Vsako leto v PoreÄ?u poteka veliko plesno tekmovanje v organizaciji Evropske plesne zveze (EDSU) imenovano Dancestar - World Dance Master, ki se ga udeleĹži veÄ? kot 50.000 plesalcev razliÄ?nih plesnih zvrsti iz vsega sveta. Po posameznih drĹžavah vse leto potekajo kvalifikacijska tekmovanja, najbolje uvrĹĄÄ?eni posamezniki in skupine pa dobijo priloĹžnost, da se med seboj pomerijo na finalnem tekmovanju v PoreÄ?u. Letos se ga je prviÄ? v kategoriji junior v zvrsti plesa Urban style udeleĹžila tudi velenjska plesna ĹĄola Spin. Na mednarodno tekmovanje so pod okriljem trenerjev Tadeja OpreĹĄnika in Mojce RobiÄ?, peljali dvanajst otrok starih od 12 do 16 let, predvsem z namenom, da doĹživijo izkuĹĄnjo velikih svetovnih tekmovanj. Velenjski plesalci so namreÄ? Ĺže z vstopom v finale izpolnili vsa priÄ?akovanja, vendar so z zakljuÄ?nim nastopom svoje cilje ĹĄe presegli. Vsa dvanajsterica je namreÄ? v skupini imenovani DBTS (Different, but the same) dosegla odliÄ?no 4. mesto. SedmoĹĄolke Zala JerÄ?iÄ?, Monika VertaÄ?nik in Medea Pesjak pa so pod imenom Spin Angels poleg tega tekmovale tudi v kategoriji duo/trio/ đ&#x;”˛ hj quartet in z odliÄ?nim nastopom segle ĹĄe viĹĄe, na 3. mesto. â€

Kakor je vsemu gibanju in delovanju enotno to, da je kakovost izida odvisna od kakovosti naÄ?rtovanja in izvedbe, Ä?emur sledi vrednotenje in nov krog, tako je tudi prav, da se malo poigramo z dojemanjem naĹĄega vsakdana tu in zdaj. Namenoma aktualiziram podroÄ?je vrednotenja, ker vsi skupaj vstopamo v nov razvojno investicijski krog in torej velja, da pred novim ovrednotimo dosedanje. Pri tem se najbolj naslanjam na izvajanje programov kohezijske politike EU. Zgodovinski spomin ne sme izpustiti teĹžave z ekipiranjem, ki so jih v naÄ?rtovanju razvoja za obdobje 2007-2013 imele obÄ?ine Savinjske regije. Po napornem uvodu je nadaljevanje ĹĄe kar steklo. 31 obÄ?in se je zdruĹžilo v novi razvojni agenciji, pristopilo k skupni Trajnostni deklaraciji in se zavezalo, da bo po tem naÄ?elu regijo skupno razvijalo.

Pri tem so se jim pridruĹžila veÄ?ja gospodarska zdruĹženja, subjekti s podroÄ?ja izobraĹževanja kot tudi predstavniki civilne druĹžbe. Ĺ˝al se je s spletne strani Razvojne agencije Savinjske regije izgubila aktivna povezava na pretekli skupni regionalni razvojni program (ta je lepo hranjenja v arhivu spletni strani, ki jo ureja Mestna obÄ?ina Velenje).

To namenoma izpostavljam, ker tudi sicer ni posebej javno dostopno ali razvidno, da bi bilo vrednotenje glede na naÄ?rtovano, kje zajeto. Slika se popravi s pregledom novega regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020, ki vsebuje poglavje Ocena izvajanja Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije 2007-2013. ÄŒe povzamem, skupni dokument je predvidel 4 razvojne prioritete, 10 programov in 38 ukrepov, s 719 predlaganimi projekti v skupni viĹĄini 2,8 milijarde evrov. Z avtorji se je povsem mogoÄ?e strinjati z oceno, da je uspeĹĄnost izvajanja programa in spremljanja koriĹĄÄ?enja in porabe sredstev precej omejena, saj z nacionalne ravni ni vzpostavljenega celotnega informacijskega sistema spremljanja izvajanja odobrenih projektov v okviru evropske kohezijske politike in nacionalnih politik na regionalni ravni. Tako je to prepuĹĄÄ?eno naporom posameznikov za vsak namen posebej. Iz preglednic izhaja, da je bilo na obmoÄ?ju naĹĄe regije v tem obdobju podprtih 672 projektov v skupni viĹĄini 434.637.054,54 evrov. Izstopa ĹĄe spoznanje, da so bili razvojni cilji RRP Savinjske regije 2007-2013 doseĹženi le delno.

Vrednost Indeksa razvojne ogroĹženosti (IRO) za Savinjsko regijo je v tem obdobju narasla iz 92,3 na 92,6, pri Ä?emer je preraÄ?unan na osrednjeslovenskega (najmanjĹĄi IRO), ki je 35,5. NajviĹĄji indeks ogroĹženosti nosi Pomurska regija, ta je 161,8.

Imamo torej dokument in oceno, ki ugotavlja, kako je kriza usodno vplivala na celoten druĹžbeni ustroj. SooÄ?eni smo torej z realnostjo, morda delno pomirjeni s spoznanjem, da v kriznem Ä?asu delimo skupno usodo ter in da bi naÄ?eloma slika lahko bila tudi slabĹĄa. Morda bi svoje vrednotenje lahko opravile tudi obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, vendar je vpetost v ĹĄirĹĄi prostor tolikĹĄna, da je na mestu tudi dvom o upraviÄ?enosti vloĹžene energije. Ob vsem tem hrabri obÄ?utek, da 31 obÄ?in vendarle zmore voditi dialog in da so bili izpeljani nekateri veÄ?ji projekti (skupno odlagaliĹĄÄ?e odpadkov, vodna oskrba), Ä?utiti pa je tudi sodelovanje na ĹĄtevilnih podroÄ?jih.

Zmoti pa praksa, ki bi jo lahko poimenovali slaba etiÄ?na drĹža, kjer se pri projektih po nepotrebnem izvajajo obvodi, da bi se favoriziralo lokalne dobavitelje. V veÄ?ini primerov so prej ali slej prakse odkrite, kazni pa postanejo breme javnih proraÄ?unov. Oceno uspeĹĄnosti preteklega programskega obdobja bi torej potrebovali zaradi vseh praks, dobrih in slabih. Da je z naslova kljuÄ?nih razvojnih deleĹžnikov - Savinjske razvojne regije in Savinjske-ĹĄaleĹĄke subregije in delovanja njenih podsistemov priÄ?akovati nekaj veÄ? preglednosti in dostopa do podatkov, dokumentov, pa je tudi potrebno izpostaviti. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

4. junija 2015

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Katarina RoĹĄer Ekipo na Radiu Velenje kot moderatorka od februarja 2012 dopolnjuje tudi Katarina RoĹĄer. Sicer pa je, pravi, njena radijska pot dolga Ĺže desetletje. Ljubezen do mikrofona je dobila med ĹĄtudijem primerjalne knjiĹževnosti.

Kljub temu ji ĹĄe vedno vsaka ura programa pomeni izziv, prijeten stres in priÄ?akovanje nepriÄ?akovanega, predvsem pa delo z ljudmi, kar dopolni njej najljubĹĄe stvari: iskren nasmeh, smisel za humor in optimistiÄ?en pogled na Ĺživljenje. Ĺ˝e kar nekaj Ä?asa poleg moderiranja skrbi za vsakdanji radijski pregled kulturnih prireditev v Ĺ aleĹĄki dolini ter njeni bliĹžnji in daljni okolici. Nekatere informacije ÂťpridejoÂŤ same, druge poiĹĄÄ?e. ÂťÄŒe bi

11

107,8 MHz

spremljali dogajanje v kulturi v tukajĹĄnjem okolju tako kot jaz, sem prepriÄ?ana, ne bi bilo sliĹĄati, da se niÄ? ali malo dogaja. Prireditev je za vse generacije veliko, ob nekaterih vikendih pa Ĺže kar preveÄ?.ÂŤ Zelo vesela je, ker je letos dobila veÄ? priloĹžnosti za druĹženje z mikrofonom in s posluĹĄalci, kot ga je imela leto prej. Od nedavnega je namreÄ? vsakih 14 dni torkova dopoldanska gostiteljica. Ocenjuje, da je ta termin eden najboljĹĄih, Ä?e ne Ĺže najboljĹĄi. Program je pester, dokaj poln, zanjo pa je jutranje deĹžurstvo sanjsko.ÂťSem jutranji Ä?lovek. Za nameÄ?ek imam dober obÄ?utek, da sem prva seznanila posluĹĄalce z novico ali kakĹĄno drugo zanimivostjo, ki se je zgodila Ä?ez noÄ?.ÂŤ

1. MANS ZELMERLOW - Heroes 2. POLINA GAGARINA - A million voices 3. MARAAYA - Here for you

Vsaka stvar se zgodi z razlogom, je njeno Ĺživljenjsko vodilo. Upa, da se bo to izkazalo tudi pri iskanju sluĹžbe.

Katarina RoĹĄer: ÂťVsemu, kar poÄ?nem, narekuje ritem moja druĹžina z dvema malÄ?koma.ÂŤ

đ&#x;”˛

V tokratnem izboru pesmi tedna ste se odloÄ?ali med tremi evrovizijskimi skladbami z letoĹĄnjega izbora na Dunaju. ÄŒeprav smo morda po tihem raÄ?unali, da boste najveÄ? glasov namenili domaÄ?ima izvajalcema, duetu Maraaya, se to ni zgodilo. Tako kot na evrovizijskem glasovanju je tudi tokrat najveÄ? glasov prejela ĹĄvedska skladba Heroes v izvedbi Mansa Zelmerlowa, pred rusko predstavnico Polino Gagarino in slovenskim duetom Maraaya.

GLASBENE novice

Siddharta v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije v Velenju Skupina Siddharta in njeni privrĹženci so v napetem priÄ?akovanju skorajĹĄnjega izida novega albuma.

PloĹĄÄ?a z naslovom Infra bo izĹĄla 12. junija, pred dobrim tednom pa so predstavili novi single Ledena, ki je napovedal izid albuma. Skladba Ledena je v teh dneh dobila tudi svojo video podobo. Videospot je bil posnet v Festivalni dvorani Ljubljana in v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije v Velenju. V zgodbi kot balerina nastopa Maja VreÄ?ko, glavni protagonist v spotu, ki prikazuje tudi delo rudarjev, pa je Tomi MegliÄ?. Za zgodbo in produkcijo je

poskrbela ekipa ABOX production.

ReĹžisersko taktirko je vihtel Matej GrginiÄ? – Grga, direktor fotografije pa je bil GaĹĄper PintariÄ?. Ledena je prvi singel z albuma Infra, sicer pa je Siddharta za dvajset let delovanja pripravila dvajset novih pesmi. Prvih deset bo izĹĄlo na albumu Infra, druga polovica pa ob koncu leta.

Videospot za skladbo Cukr Pop I.C.E. so se na letoĹĄnji Emi predstavili z udarno rockersko skladbo Vse mogoÄ?e. ÄŒeprav se jim ni uspelo uvrstiti na Evrosong, ki je pred kratkim potekal na Dunaju, so se vseeno odloÄ?ili, da skupaj obiĹĄÄ?ejo glavno mesto Avstrije. Tja pa niso

metalom je bil odliÄ?en. VzduĹĄje so zabeleĹžili v videoreportaĹži s kitajske turneje, obÄ?utiti pa ga bo mogoÄ?e tudi v novem videospotu zasedbe. Noctiferia je nastopila tudi v Ĺ anghaju in Pekingu. V pristnem klubskem vzduĹĄju je zaokroĹžila kratko azijsko avanturo, zaradi dobrega odziva pa si je Ĺže prisluĹžila povabilo na novo gostovanje na Kitajskem.

S krvaveÄ?o roko nastopal ĹĄe pol ure odĹĄli z namenom doĹživljanja evrovizijskega vzduĹĄja, temveÄ? posneti videospot za skladbo Cukr Pop z njihove druge ploĹĄÄ?e Tu je raj. Avstrijski zabaviĹĄÄ?ni park Prater se jim je zdel popolno prizoriĹĄÄ?e za igrivo nadgradnjo njihove nove skladbe.

Dogajanje v Pratru je bilo pestro in razburljivo, za kar je bil zasluĹžen tudi reĹžiser spota Marko DupliĹĄak, ki je ves Ä?as vzdrĹževal pozitivno klimo in poskrbel za barvit konÄ?ni izdelek. Videospot je sicer nastal spontano, brez vnaprejĹĄnjega scenarija in priprav.

najstimi skladbami na albumu uvrĹĄÄ?ena na prvo mesto. Besedilo namreÄ? govori o tem, kako ljudje postajamo vedno bolj sebiÄ?ni in dvoliÄ?ni, brez prave iskrenosti in pristnosti, okolje, v katerem Ĺživimo, pa postaja vedno bolj umetno in zlagano.

Za pesem Ĺže nastaja videospot, ki ga bodo sestavljali kadri, posneti na razliÄ?nih koncertih (v Ljubljani, na HrvaĹĄkem, v Slovenj Gradecu, Mariboru, Novem mestu ...), nekaj pa jih bo tudi iz studia Jork v Dekanih, kjer so Muff posneli ĹĄtiri pesmi za prvenec.

S prvenca Muff prihaja nova uspeĹĄnica

Noctiferia na Kitajskem 2015

Muff so z njihovega istoimenskega prvenca nanizali Ĺže nekaj uspeĹĄnic.

Zdaj prihaja nova, ki bo po mnenju skupine zagotovo osvojila radijski eter in posluĹĄalce, saj prinaĹĄa pomenljivo ter moÄ?no sporoÄ?ilo, melodija pa Ĺže po prvem posluĹĄanju zanesljivo zleze v uho. Naslov nove skladbe je Aha in je nastala Ĺže pred dvema letoma, zaradi druĹžbenokritiÄ?nega sporoÄ?ila pa je bila med dva-

Ĺ panski zvezdnik Enrique Iglesias na svojih koncertih pogosto uporablja manjĹĄi brezpilotni letalnik, s pomoÄ?jo katerega snema in v Ĺživo prenaĹĄa koncert na velikih zaslonih ob odru.

Ko je Ĺželel tudi koncert v Mehiki popestriti z zraÄ?nimi posnetki, pa se ni izĹĄlo, kot je Ĺželel, saj mu je brezpilotni letalnik poĹĄkodoval dva prsta. Prvo pomoÄ? mu je nudila ekipa ob odru. Svetovali so mu, naj konÄ?a

Slovenska metal skupina Noctiferia se je vrnila z gostovanja po Daljnem vzhodu, kjer se je mudila na krajĹĄi turneji po Kitajski. Skupina je dobila povabilo za nastop na Mi-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Mladika - Tvoje sanje Vihar - Ljubiti muzikanta Ĺ˝lindra & Slavko IvanÄ?iÄ? - Dober dan KlateĹži - Punca pojdi z mano Naveza - Daj mi PoskoÄ?ni muzikanti - Lubi Unikat - Kar je moje je tvoje Veseli Dolenjci - Najin veÄ?er Vikend - Sin Vitezi Celjski in Irena VrÄ?kovnik - Sprejmi dlan

www.radiovelenje.com

ZMELKOOW Neumorni Primorci Zmelkoow ponosno predstavljajo nov single. V duhu trenutnih optimistiÄ?nih ekonomsko-razvojnih napovedi OECD se v njem spraĹĄujejo Kaj nam fali? in v isti sapi odgovarjajo KekÄ?eva nebesa, v katerih vladajo duhovni mir, preprostost in povezanost z naravo.

SAĹ A LENDERO SaĹĄka, ki skupaj s svojim partnerjem Miho Hercogom zadnje Ä?ase ustvarja glasbo predvsem za nemĹĄko govorno podroÄ?je, po dobrem letu spet predstavlja nov domaÄ?i single. Gre za poletno skladbo Ona ali jaz, za katero je besedilo napisala sama, melodijo pa je ustvaril Rusko Richie.

di festivalu – najstarejĹĄem in najveÄ?jem rock festivalu na Kitajskem, ki se je zadnja leta odvijal v Ĺ anghaju in Pekingu, letos pa je bil prestavljen v kraj Suzhou blizu Ĺ anghaja.

Festival je ponudil preko 90 razliÄ?nih kitajskih in tujih zasedb, ki so se v treh dneh zvrstile na ĹĄtirih odrih, od katerih je bil eden namenjen izkljuÄ?no metalni glasbi. Odziv kitajskih navduĹĄencev nad slovenskim

koncert, a se je odloÄ?il, da bo nastopal ĹĄe pol ure, med nastopom pa je ĹĄe naprej krvavel. Iglesias ni Ĺželel razoÄ?arati 12.000-glave mnoĹžice oboĹževalcev, ki ga je priĹĄla posluĹĄat v Tijuano, zato je koncert nadaljeval z okrvavljeno majico in povito roko. Takoj po koncertu so 40-letnega pevca z letalom odpeljali v Los Angeles, kjer je obiskal specialista.

ÄŒUKI Ti luna nagajiva je naslov najnovejĹĄega singla ÄŒukov, ki ga sicer lahko najdemo tudi na njihovi aktualni

ploĹĄÄ?i Bam bam bam. Za pesem so te dni posneli tudi videospot. Snemali so na naĹĄi obali, na majhni barÄ?ici pa se jim je pridruĹžila tudi Tara ZupanÄ?iÄ?.

ZLATA PIĹ ÄŒAL Po desetih letih smo dobili nove strokovne glasbene nagrade. Skupina Mi2 je prejela nagrado zlata piĹĄÄ?al kot najboljĹĄi izvajalec v lanskem letu, njihova skladna ÄŒista jeba pa je bila izbrana za najboljĹĄo skladbo. Muff so dobili nagrado za najboljĹĄi album, Alma Merklin pa je domov odnesla nagrado za najboljĹĄo novinko lanskega leta.

TIM KORES Po uspeĹĄnem sodelovanju v oddaji Znan obraz ima svoj glas je Tim Kores posnel svoj prvi samostojni singel Brez poti, pri katerem sodeluje tudi raper Trkaj. Pesem govori o boleÄ?i tematiki – samomoru, gre pa za svojevrstno kampanjo ozaveĹĄÄ?anja ljudi o problematiki samomorov pri nas.

Naš ­čas, 4. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

4. junija 2015

frkanje » Levo & desno «

Mali praznik Ni čudno, da je predsednik države z veseljem sprejel pobudo malih Velenjčanov, da bi imeli pri nas tudi praznik otrok.

Saj se tudi sam včasih malo »otročje« izraža.

Malo opita

⏫

Takole so se v Radencih po 21 kilometrih teka srečali legenda slovenskega ženskega teka Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca (81 let), Velenjčan Drago Blagus (78 let – dedek in pradedek 8 vnukom in 3 pravnukom) in Boštjan Škorjak (70 let). Je Čvek slišal, da je Boštjan rekel Kazimiri: »Si ti videla Draga, kako je tekel. Pa mu je zdravnik že pred dvajsetimi leti rekel naj zaradi sklepov raje miruje. Kako hiter bi šele bil, če nasveta ne bi upošteval.«

⏫

Milojka B. Komprej, strokovna sodelavka Zavoda za kulturo Šoštanj, direktorju Kajetanu Čopu: »Saj se najbrž hecaš?

Na zavodu sem res deklica za vse, a lutk s poškodovanim prstom ne morem voditi.

Ne, to pa ne bo šlo .... Niti pod razno.

Boš moral za novo predstavo najti koga drugega.« Čop je poleg tega, da je direktor, tudi študirani lutkar. Končal je scenografijo na katedri lutkovnega in alternativnega gledališča v Pragi.

⏩

Akademik Boštjan Žekš je doktor fizikalnih znanosti, a se zadnja leta bolj kot znanosti posveča politiki.

Posveča se tako odnosom med državo in avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah. Slovenci po svetu ga dobro poznajo, saj je prijazni mož prijeten sogovornik. O tem se je med obiskom Velenja prepričal tudi Drago Martinšek, vodja občinskega urada za družbene dejavnosti. Zelo sproščeno sta klepetala, čvek pa ne ve, ali je beseda tekla o Romih, ki so se tisti dan družili v Velenju, ali o fizikalnih zakonih. Drago, ki po poškodbi vratu dobro okreva, bi znal imeti kakšno medicinsko vprašanje za gosta, saj je ta nenazadnje predaval tudi študentom medicine.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Še malo in na voljo bo Windows 10

Zdravilni paradižnik

Majhne brkice na Dunaju

Še slaba dva meseca in v 190 državah po svetu bo na voljo najnovejša različica Microsoftovega operacijskega sistema Windows 10. Sistem bo najprej na voljo kot brezplačna nadgradnja za obstoječe uporabnike Windows 7 in Windows 8.1, možnost tovrstne nadgradnje pa bo ve-

Britanski in nizozemski znanstveniki so s pomočjo genetske tehnologije povečali količino flavonola v lupini paradižnika, kar naj bi zelo blagodejno vplivalo na zdravje.

Da, gre za gensko spremenjeno hrano – a ta naj bi v prihodnje služila za preprečevanje bolezni srca in tudi zmanjšanje rakastih zasevkov, saj so določene klinične raziskave pokazale, da pri uspešnem boju z rakavimi obolenji še posebej deluje flavonol. To je izjemno močan antioksidant, ki nevtralizira škodljive molekule kisika, ki škodijo tkivu ter pospešujejo staranje. Raziskovalci pravijo, da bodo s »popravljenimi« plodovi obogatili prehrano bolnikov in znatno pripomogli k procesu ozdravitve.

V dunajskem živalskem vrtu znova praznujejo – dobili so 40 gramov težko in kot človeški prst veliko atrakcijo: tamarinko. V začetku tedna je po petih mesecih na svet pokukal mladič družine cesarskih brkatih opic, ki že radovedno raziskuje svoje domovanje. »Izrazito beli brki so značilni za to vrsto opic.

Imajo jih tako samci kot samice. Svoje cesarsko ime pa so te male opice dobile, ker njihovi brki spominjajo na brke cesarja Viljema II.,« je razložila direktorica živalskega vrta. Gre za izjemno majhne in drobne živali.

Odrasle tehtajo povprečno 350 gramov. Za le pet centimetrov velikega mladiča skrbita oče in starejši brat. »Štuporamo ga prenašata po ogradi. Samci skrbijo za nego in vzrejo potomcev, ko je mladič lačen, pa ga za hranjenje prevzame samica,« je še pojasnila direktorica.

ljala eno leto. Ko bo Windows naprava nadgrajena na Windows 10, bo Microsoft brezplačno posodabljal operacijski sistem vse do konca življenjskega cikla te naprave. V Windows 10 se sicer vrača gumb Start, ob njem pa še mnogo drugih inovativnih funkcij. Rezervacijo za brezplačno nadgradnjo je že mogoče opraviti, za nakup Windows 10 pa se bo mogoče odločiti od 29. julija dalje.

Dve zlati Applovi uri za psa Sin enega najbogatejših Kitajcev Vanga Džajnlina, direktorja nepremičninskega giganta Dalian Wanda Group, je te dni na spletnih omrežjih objavil fotografijo svojega psa.

To sicer stori mnogo najstnikov, a njihovi psi na tačkah nimajo zlatih Applovih ur; prav to razkritje na fotografijah je razburilo mnoge Ki-

tajce, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje. Oba pasja »okraska« sta namreč skupaj vredna več kot 36 tisoč evrov. »Imam novi uri! Moral bi sicer kupiti štiri, saj imam štiri dolge tačke, a da ne bi bil videti preveč ‚tuhao‘ (slabšalni kitajski izraz za novodobne bogataše), sem se odločil, da bosta dve dovolj. Imate tudi vi kaj takšnega?« je na pasjem blogu zapisal lastnik štirinožca in poskrbel za še več jeze in kritik.

Slečeni kandidat za premierja Na Danskem za mesto predsednika vlade kandidira tudi John Erik Wagner – gospod, ki se je odločil, da bo dansko politično kampanjo popestril na doslej še neodkrit način. In tako plakati, na katerih pozira kot gol kavboj, krasijo ulice Koebenhavna in razburjajo Dance. To sicer ni prvo Wagnerjevo opozarjanje nase – doslej je bil prepoznaven po svojih kampanjah za različna po-

V Vinski Gori bodo nadaljevali urejanje vodovoda, da bodo imeli vsi prebivalci kakovostno pitno vodo. Pravijo, da imajo zdaj mnogi, kot se za ime kraja sicer spodobi, bolj stalno kakovostno vino kot pa vodo.

Malo pozno V Celju so se zganili in odločno nasprotujejo, da bi izgubili svojo banko. No, malo pozno so se zbudili.

Nič dokončnega O trasi ceste med Velenjem in Šentrupertom še ni nič dokončnega. Nekateri pravijo, da tudi ko bo padla končna odločitev o državnem prostorskem načrtu, še ne bo nič dokončnega.

Zahvalni dan Če že vse posnemamo – kdaj bomo tudi v Sloveniji slavili zahvalni dan.

Verjetno šele tedaj, ko se bomo res znali za kaj tudi zahvaliti. Ali ko bomo imeli razlog za to.

Koliko državi? »Pridni« obrtniki in mali podjetniki pravijo, da država ob uvedbi davčnih blagajn zaradi njih ne bo imela večjih prihodkov.

Tisti, ki poslujejo po domače, pa bodo tudi po novem našli kak stranski izhod. Pa država spet ne bo imela nič kaj več.

Naša srca Razširjeno srce je za posameznike bolezen. A veliko srce je velika sreča za druge.

Tajfun Šentjur je postal glavno mesto Slovenije. Po košarkarsko. Njihovo moštvo je pometlo z vsemi v državi. Ne imenuje se zaman Tajfun.

Zlati glasovi litična mesta, leta 2013 se je na televiziji zelo razburil, saj je nasprotoval izključitvi majhnih strank. Tokratni Wagnerjevi plakati so v glavnem mestu povzročili razburjenje, če pa bodo tudi učinkovito volilno orožje, bodo pokazali rezultati glasovanja, ki bo 18. junija.

Naši pevski zbori dosegajo za svoje ubrano petje mnoga najvišja priznanja. V našem najpomembnejšem zboru, državnem zboru, ubranosti že zdavnaj ni. Vsak bi rad bil najglasnejši.

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 13

Peta umetnost na trĹžnici Sobotni BazArt je bil ob pestri ponudbi odliÄ?no obiskan – Zadovoljni tudi razstavljalci – V senci dreves poskrbljeno za ustvarjanje in poÄ?itek Bojana Ĺ pegel

Velenje, 30 maja – Festival Velenje je sobotno peto umetniĹĄko trĹžnico prviÄ? pripravil skupaj s Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom, ki je prav na ta dan zaokroĹžal 25. Dneve mladih in kulture. Kombinacija je bila prava, s ponudbo razliÄ?nih unikatnih izdelkov na veÄ? kot 30 stojnicah, mini kavarno pod kroĹĄnjami, kreativnimi delavnicami za male in velike so ĹĄtevilnim obiskovalcem priÄ?arali lepo dopoldne v mestu. ÂťÄŒe se ne povezujemo, ne moremo biti boljĹĄi,ÂŤ je k temu dodal programski vodja DMK-ja Ĺ˝iga KoÄ?evar, ki je skupaj s kolegi v senci dreves za obiskovalce kuhal brezplaÄ?no kavo in stiskal sveĹže sokove. Iz eMCe placa so za to priloĹžnost na prosto preselili tudi galerijo in kar na vrvicah razstavili dela mladih VelenjÄ?anov, pod njimi pa so uredili sediĹĄÄ?a, ki so bila ves Ä?as zasedena.

Ana Godec s Festivala Velenje nam je sredi dopoldanskega vrveĹža povedala, da se trudijo, da na BazArt vedno privabijo zanimive razstavljalce. ÂťVeseli smo, ker je utrip

Bazart so obiskali tudi udeleĹženci DruĹžinskega dne, ki je potekal na Titovem trgu. In obratno. Otroci so lahko uĹživali tudi v druĹžbi klovna.

na danaĹĄnji trĹžnici veÄ? kot pester.

Izdelki, ki jih predstavljajo umetniki iz vseh koncev drĹžave, so unikatni, sonce pa seveda pomaga, da je utrip ĹĄe bolj barvit. Vedno si Ĺželimo, da bi se v Velenju predstavilo Ä?im veÄ? mladih umetnikov, ne le iz naĹĄega okolja. Nekaj razstavljalcev je postalo Ĺže stalnih, nekaj je vedno novih,ÂŤ nam je povedala Ana. Letno pripra-

vijo dve umetniĹĄki trĹžnici, spomladansko v srediĹĄÄ?u mesta in zgodnjejesensko na Pikinem festivalu. Tudi letos bo tako.

Od punÄ?k za sreÄ?o do nasedlega kita Sprehod po trĹžnici je bil zanimiv, Ä?e si si vzel Ä?as in poklepetal z umetniki, ki so z veseljem pripovedovali

LetoĹĄnji festival prostovoljstva povezali s koncem ĹĄolskega leta in kulturo svojem delu poklepetajo z moderatorko dogodka. Predstavilo se je 10 velenjskih prostovoljskih organizacij.

Za tiste, ki so priťli mimo – Şal pa jih ni bilo prav veliko – so izva-

centru so aktivni na veÄ? razliÄ?nih podroÄ?jih, od tega pa je odvisno tudi njihovo ĹĄtevilo. Kar nekaj deset prostovoljcev je bilo letos recimo aktivnih v Unicefovih delavnicah.

Veliko jih je delalo s predĹĄolskimi otroki, obiskovali so CVIU ‌. Izvedeli smo ĹĄe, da opaĹžajo, da veÄ?je ĹĄtevilo prostovoljcev zberejo pri enkratnih akcijah, ki trajajo le dan ali dva. Sodelujejo namreÄ? v razliÄ?nih

PrejĹĄnja leta je festival prostovoljstva potekal na Cankarjevi, letos pa na promenadi. Obisk ni bil najboljĹĄi. Organizatorji niso vedeli, ali zaradi lokacije, ure dogodka ali Ä?esa tretjega.

so se na razliÄ?ne naÄ?ine predstavile velenjske prostovoljske organizacije, ki so poskrbele, da so poleg zloĹženk, ki predstavljajo njihovo delo v posameznih organizacijah, o njih spregovorili tudi glasno, saj so prav vse imele priloĹžnost, da o

jali tudi ustvarjalne delavnice za vse generacije, tisti, ki so hoteli, pa so lahko igrali tudi druĹžabne igrice. Karmen Mikek, ki na Ĺ olskem centru Velenje koordinira delo s prostovoljci, nam je povedala: ÂťProstovoljci na naĹĄem Ĺ olskem

S kope na Pristavi se bo spet kadilo Ĺ oĹĄtanj – TuristiÄ?no druĹĄtvo Pristava je daleÄ? naokoli prepoznavno po oglarjenju. Kopo bodo na prireditvenem prostoru pod razvalinami gradu Forhtenek priĹžgali tudi letos, in sicer 15. junija. Gorela bo deset dni, do 25. junija, ko jo bodo razdrli.

V tem Ä?asu si lahko kuhanje oglja ogledate od blizu, se pogovorite z oglarji in vonjate dim, ki se bo deset dni ĹĄiril s pristavske kope. đ&#x;”˛

mkp

o svojem delu. Med drugim sta se na stojnicah predstavljali domaÄ?i akademski slikarki NataĹĄa Tajnik Stupar in Barbara Drev, ĹĄtudentje so predstavljali letoĹĄnji Festival nasedlega kita, novost zame in za mnoge Ĺ aleÄ?ane pa so bile punÄ?ke, ki jih izdeluje nekdanja velenjska uÄ?iteljica NuĹĄa GoĹĄnik. Po upokojitvi se je resno lotila izdelave pri-

kupnih punÄ?k, ki menda prinaĹĄajo sreÄ?o. ÂťNastale so po ruski zgodbici o Vasilisi. Njena mama ji je podarila takĹĄno punÄ?ko, ki ji je celo Ĺživljenje prinaĹĄala sreÄ?o. Ĺ˝al so redki, ki poznajo to zgodbo, zato sem jo danes velikokrat ponovila. Zgodbico najdete v knjigi Ĺ˝enske teÄ?ejo z volkovi,ÂŤ pripoveduje NuĹĄa, ki je bila zelo zadovoljna z obiskom svoje stojnice. PunÄ?ko je tudi zaĹĄÄ?itila, pravi pa, da deluje. Preverjeno na njeni hÄ?eri.

podstavke, kozarce, tudi za zelo posebne priloĹžnosti,ÂŤ nam je pripovedovala. Lani je bila na velenjskem BazArtu prviÄ?, vrnila se je, ker je bil Ĺže prviÄ? odziv odliÄ?en. ÂťAmbient je super, ljudje so prijazni, zato se bom ĹĄe vraÄ?ala,ÂŤ nam je ĹĄe povedala. Velik je bil tudi izbor nakita, od unikatnega steklenega do tistega iz fimo mase in kvaÄ?kane srebrne niti. Tokrat so bili zagotovo s ponudbo zadovoljni tudi tisti, ki imajo radi keramiko. VeÄ? razstavljalcev je

NuĹĄa GoĹĄnik s svojo punÄ?ko za sreÄ?o.

Med zanimivejĹĄimi kotiÄ?ki je bil Petrin Kotek, v katerem je Petra MejaÄ? iz Vitanja predstavljala steklo, polepĹĄano s servetno tehniko. ÂťJa, ta se na steklu res ne uporablja tako pogosto, a mene je navduĹĄila.

Na steklo lahko z njo prenesem od fotografij do risb. To je moj hobi, izdelujem razliÄ?ne vaze, kroĹžnike,

Umetnica Petra MejaÄ? je bila navduĹĄena nad energijo in ambientom.

navduĹĄilo z izvirno oblikovano posodo iz nje. Skratka, na velenjskem BazArtu smo tudi tokrat lahko dobili marsikaj, kar v trgovinah teĹžko najdemo. Pa ĹĄe prijetno dopoldne v mestu smo preĹživeli. đ&#x;”˛

Teklo veÄ? kot 200 parov

Ker brez njih ne gre Velenje, 28. maja – V Ä?etrtek popoldne je na velenjski promenadi pri amfiteatru potekal festival prostovoljstva, ki so ga v sodelovanju z MO Velenje pripravili Ĺ CV in Mladinski center Velenje. Na njem

13

MED VAMI

4. junija 2015

dobrodelnih akcijah, v katerih priskoÄ?ijo na pomoÄ? tudi drugim velenjskim organizacijam. Imajo pa tudi dijake, ki se s prostovoljstvom ukvarjajo vse leto. Brez prostovoljcev bi zagotovo bilo delo druĹĄtev in organizacij, ki so se predstavljale na festivalu, skorajda nemogoÄ?e, zato na festivalu vsako leto predstavijo, kaj poÄ?nejo.

Isto popoldne so organizatorji pripravili tudi prireditev ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta na Ĺ CV, veÄ?er pa so njihovi dijaki popestrili s kulturnim dogodkom v amfiteatru. Ta je privabil veÄ? obÄ?instva, utrinki s predstave Diaspora, ki jih zaznamujeta tudi odliÄ?na kostumografija in ples, in glasbene toÄ?ke uÄ?encev solo petja Glasbene ĹĄole Gvido pa so tudi tokrat navduĹĄile. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ĺ martno Paki, 30. maja – V sklopu vseslovenske prireditve Ĺ port Ĺ pas je osnovna ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki pripravila drugi sonÄ?kov tek dvojk, tamkajĹĄnji vrtec pa zanimive delavnice. To je bil

omogoÄ?a socialno ogroĹženim druĹžinam plaÄ?ilo stroĹĄkov, povezanih s ĹĄolo. Na startu se je zbralo veÄ? kot 200 parov, tekli pa so lahko po daljĹĄi, (3,5 kilometra) ali krajĹĄi (2,7 kilometra) progi. ÄŒeprav je bilo po-

glasbo, s stojnicami zdrave hrane in okusnim pasuljem, vojaĹĄkim testiranjem, merjenjem krvnega tlaka in ostalimi ĹĄportno-ĹĄpasnimi dogodivĹĄÄ?inami, kot so odbojka na mivki, poligon, hokej na zelenici, boj

hkrati tudi dan druĹženja treh generacij. SonÄ?kov tek je privabil rekreativne tekaÄ?e, starĹĄe, stare starĹĄe, bliĹžnje in daljne sorodnike vrtÄ?evskih in ĹĄolskih otrok ter ostale ĹĄportne navduĹĄence. Tako kot prvi je bil tudi tokratni tek dobrodelni. Simbolno startnino (4 evre) so odrasli v celoti namenili ĹĄolskemu skladu Z roko v roki, ki na ĹĄoli Ĺže veÄ? kot desetletje

membno sodelovati, so kljub temu podelili najboljĹĄim priznanja in posebne medalje v 7 kategorijah. Med drugim za najĹĄtevilÄ?nejĹĄo druĹžino (druĹžino KaÄ?iÄ?nik), najstarejĹĄemu (Ivanu Korenu) ter najmlajĹĄemu udeleĹžencu (Nandetu Tomazinu).

Za tiste, ki niso sodelovali na teku, je organizator poskrbel za pestro dogajanje na prizoriĹĄÄ?u pri ĹĄoli z

med dvema ognjema, druĹžabne igre, ÂťslacklineÂŤ, manjkale niso niti gimnastiÄ?ne akrobacije. V mnoĹžici smo opazili tudi znane ĹĄportnike – smuÄ?arko Ano Drev, odbojkarja Alena DjordjeviÄ?a ter njegovo Ĺženo Nino, atletinjo.

Vse so na skupno druĹženje povabili tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

Tp

Nogometni kamp tudi letos Ĺ oĹĄtanj – Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj bo tudi letos organiziral nogometni kamp. Potekal bo od 15. do 20. junija na nogometnem igriĹĄÄ?u.

Tokratnega pripravljajo v sklopu praznovanja 95. obletnice nastanka kluba. Odvijal se bo v popoldanskem Ä?asu, zakljuÄ?na prireditev pa bo potekla na soboto dopoldan. Na

kamp se lahko prijavijo otroci, stari od 5 do 14 let (vabljeni so fantje in dekleta). ÄŒeprav je kamp v prvi vrsti namenjen osvajanju nogometnih veĹĄÄ?in, je v njem poudarjeno tudi druĹženje in zabava na sveĹžem zraku. Zato so letos medse povabili skavte, tabornike, planince in gasilce, ki bo-

do popestrili dogajanje. Cena ĹĄestdnevnega druĹženja je 30 evrov, v ceno je vkljuÄ?eno varstvo, treniranje pod strokovno usposobljenimi trenerji, malica in osveĹžilna pijaÄ?a vsak dan, diploma, spominska majica, darilo ‌ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

4. junija 2015

Ker Ä?ista voda ne sme biti Negujmo slovenske gozdove privilegij Ni dovolj le odprava poĹĄkodovanega lesa, potrebna je tudi nega

gozda – NajskrbnejĹĄi lastniki gozda, najprizadevnejĹĄa usluĹžbenka obmoÄ?ne enote

V MO Velenje je ĹĄe nekaj obmoÄ?ij, ki je nimajo – Vinska Gora kmalu ne bo veÄ? med njimi – Ĺ e dva odseka vodovoda bodo konÄ?ali oktobra letos, gradi ga podjetje Esotech Bojana Ĺ pegel

Velenje, 27. maja – Februarja je Mestna obÄ?ina Velenje objavila javni razpis za izbiro izvajalca del za gradnjo dobrih 5 kilometrov dolgega vodovoda v Vinski Gori. Gre za dva odseka; na enem je 38, na drugem pa 10 hiĹĄ, ki imajo trenutno

dili dobrih 20 kilometrov javnega vodovodnega omreĹžja, manjka pa ga ĹĄe dobrih 6 kilometrov. Pred podpisom pogodbe je Ĺžupan Bojan KontiÄ? poudaril, da je med prioritetnimi nalogami lokalne skupnosti skrb za pitno vodo, Ä?esar se v Velenju dobro zavedajo. ÂťPrebivalci na obeh obmoÄ?jih Vinske Gore,

Tatjana PodgorĹĄek

po njegovih besedah v preteklosti Ĺže dokazali, da so zaupanja vredni izvajalci. ÂťIzredno velika konkurenca je v zadnjem Ä?asu v Sloveniji. 28 ponudb na enem javnem razpisu, ki niti ni tako velik, pomeni, da je velika lakota po projektih,ÂŤ je dodal. Rok za izgradnjo vodovoda v Vinski Gori je kratek, le 120 dni. ÂťRaÄ?unamo, da bodo

Velenje, 28. maja – Ĺ˝e od zgodnjih sedemdesetih let prejĹĄnjega stoletja poteka zadnji teden v maju v Sloveniji Teden gozdov. Njegovo letoĹĄnje sporoÄ?ilo je bilo 'negujmo slovenske gozdove'. ObmoÄ?na enota Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje je pripravila osrednjo prireditev v regi SaĹĄa v prostorih Visoke ĹĄole za varstvo okolja Velenje. Poleg predavanja o pomenu nege gozdov v lesnoproizvodnih gozdovih, predstavitve primerov dobrih praks sodelovanja stroke z lastniki gozdov,

nesreÄ?a je namreÄ? poĹĄkodovala veÄ? kot polovico gozdnih povrĹĄin v Sloveniji, veÄ?ina ljudi meni, da je dovolj, Ä?e se poĹĄkodovano naravno bogastvo poseka in les spravi. ÂťVendar ĹĄe zdaleÄ? ni tako. PoĹĄkodovane goz-

da. So manjĹĄi, ker so dragi, njihovi uÄ?inki pa so sploĹĄni. Za Ĺželene cilje je potrebno pravilno usmerjanje razvoja gozda, Âťtako da v bistvu gozd neguje gozd. To je teĹžko doseÄ?i, zato je toliko bolj pomembno in po-

â?ą

Slovenija je ena najbolj gozdnatih deĹžel. Gozdne povrĹĄine na prebivalca je kar 0,6 hektarja.

Pogodbo za izgradnjo tretje faze vodovoda v Vinski Gori sta podpisala direktor podjetja Esotech Marko Ĺ koberne in velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

ĹĄe lastne vodovode. Na razpis se je prijavilo kar 28 podjetij, kot najugodnejĹĄega pa so izbrali velenjsko podjetje Esotech. PrejĹĄnjo sredo sta direktor podjetja Marko Ĺ koberne in Ĺžupan Bojan KontiÄ? podpisala pogodbo, pripravljalna dela na trasi pa so Ĺže stekla. Projekt je vreden dobrih 583 tisoÄ? evrov (brez DDV), poleg primarnega in sekundarnega vodovoda pa bodo poloĹžili tudi 400 metrov kanalizacijskih cevi, da takrat, ko bodo z njo opremljali ta del Vinske Gore, ne bodo ĹĄe enkrat prekopavali. Prav tako bodo soÄ?asno zgradili hidratantno mreĹžo z nadzemnimi hidranti in vodnimi zbiralniki za stalno hrambo poĹžarne vode. Po besedah Ĺžupana bo to ena pomembnejĹĄih obÄ?inskih investicij v letoĹĄnjem letu.

Rok za gradnjo je kratek V Vinski Gori javno vodovodno omreĹžje gradijo Ĺže od leta 2005. V prvih dveh fazah izgradnje so zgra-

kjer bomo letos zgradili vodovod, so veÄ?inoma prikljuÄ?eni na zasebne vodne vire z zadostnimi koliÄ?inami vode, ki pa nimajo rednega nadzora nad kvaliteto pitne vode. V naĹĄi obÄ?ini, ki je zelo razvejana, si Ĺželimo, da bi bilo na javni vodovod prikljuÄ?enih Ä?im veÄ? gospodinjstev, ker je kakovost vode nadzorovana.ÂŤ V MO Velenje je ĹĄe nekaj obmoÄ?ij, kjer javnega vodovoda ĹĄe ni, v suĹĄnih mesecih marsikje vodo zato ĹĄe dovaĹžajo gasilci s cisternami. Kot so marsikje v dolini na nov vodovod obÄ?ane prikljuÄ?ili pred kratkim, saj se pravkar konÄ?uje tudi uspeĹĄen kohezijski projekt oskrbe s pitno vodo. ÂťOdstotek gospodinjstev, ki so prikljuÄ?eni na javni vodovod, je Ĺže zelo visok. NajveÄ? teĹžav je v viĹĄje leĹžeÄ?ih predelih obÄ?ine, kjer je poseljenost redka, stroĹĄki izgradnje pa zato veÄ?ji,ÂŤ je ĹĄe dodal Ĺžupan.

Direktor podjetja Esotech Marko Ĺ koberne je bil vesel, ker bodo njihovi delavci spet delali doma, kjer so

vsa dela zakljuÄ?ena oktobra. Ne priÄ?akujemo zapletov,ÂŤ je ĹĄe dodal Ĺ koberne. Komunalno podjetje Velenje bo poskrbelo za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo, izvajanje del koordinatorja za varstvo pri delu ter izdelavo varnostnih naÄ?rtov, zato so bili ob podpisu pogodbe prisotni tudi direktor KP dr. UroĹĄ Rotnik in vodja SluĹžbe za investicijski inĹženiring NataĹĄa Ribizel Ĺ ket, pa tudi Ĺžupanovi najoĹžji sodelavci.

V Vinski Gori so v preteklosti imeli nekaj teĹžav, ker se obÄ?ani niso Ĺželeli prikljuÄ?iti na Ĺže zgrajen javni vodovod. Zanimalo nas je, ali so med krajani Ĺže preverili, ali se bodo prikljuÄ?ili na letos zgrajenega. Ĺ˝upan nam je odgovoril: ÂťBrez teĹžav nikjer ne gre. A ko bo vodovod enkrat zgrajen, se bodo morali prikljuÄ?iti, o tem ni dileme.ÂŤ KakĹĄna bo cena priklopa na odsekih, ki so jih pravkar zaÄ?eli graditi, ĹĄe ni vedel, prispevek pa naj bi bil za vse enak. đ&#x;”˛

Mnenja in odmevi Ali zdruĹževanje ali ĹĄparanje Iz novice v NÄŒ sem razbral, da se spet pojavljajo razmiĹĄljanja o zdruĹževanju kulturnih zavodov. Glede na kratkost novice je teĹžko oceniti njihovo daljnoseĹžnost in obseg implikacij, zato je moĹžno, da se bom dotaknil tudi zadev, ki niso predmet razmisleka, za kar se vnaprej opraviÄ?ujem. Ker sem bil pred pribliĹžno petnajstimi leti med tistimi, ki s(m) o ob pripravi zakona o knjiĹžniÄ?arstvu opozarjali na nefunkcionalno organiziranost knjiĹžnic v meĹĄanih zavodih (kulturnih centrih), se mi zdi kljub temu umestno spomniti na nekaj dejstev.

MeĹĄani kulturni zavodi so nastali v sedemdesetih letih kot izvedbena paralela samoupravnim interesnim skupnostim, hkrati pa so bili znaÄ?ilnost nerazvitih okolij, podeĹželja oz. manjĹĄih aglomeracij, kjer je pogosto ĹĄlo za skupno streho nekaj zaposlenim, ki v spremenjenih upravnih

razmerah po 1974 niso mogli veÄ? biti zaposleni neposredno v obÄ?inski upravi. V razvitih mestnih okoljih, ki so po naravi stvari Ĺže poznala profesionalne ustanove, te vrste zavodov ni bilo.

Po izkuĹĄnjah so bili meĹĄani zavodi najbolj neprijazni ravno knjiĹžnicam, vkljuÄ?enim vanje, in velenjska knjiĹžnica je bila najveÄ?ja med njimi.

Da nefunkcionalnost modela ni bila samo utvara ali kaprica zaposlenih, je bilo ugotovljeno po drugi, objektivni poti: matiÄ?na sluĹžba NUK je po letu 1980 v intervalih 3 do 7 let trikrat primerjala uspeĹĄnost samostojnih knjiĹžnic in knjiĹžnic, vkljuÄ?enih v meĹĄane zavode (teh je bilo 1995 ĹĄe 17, saj je dobra polovica obÄ?in po 1991 zavode razformirala). Pri tem so preverjali – navajam po spominu – kakih 15 parametrov, vsa tri preverjanja pa so dala enak rezultat: samostojne knjiĹžnice so bile obÄ?utno bolj uspeĹĄne. ÄŒe se v zaostrenih gospodarskih razmerah spet razmiĹĄlja o neke vr-

ste generalni direkciji v kulturi, se mi zdi primerno spomniti na to, da so v preteklosti zdruĹževanja pod enotno streho – kljub drugaÄ?nemu zatrjevanju – prinesla namesto manj praviloma veÄ? stroĹĄkov, pa tudi veÄ? entropije in slabĹĄi izkoristek vloĹžkov, kar je pomenilo dodaten pritisk na rast stroĹĄkov. ÄŒe je v te naÄ?rte vkljuÄ?ena tudi knjiĹžnica, se mi zdi glede na trajanje in naravo mojega nekdanjega dela v knjiĹžnici umestno, da opozorim na izrazito negativno izkuĹĄnjo knjiĹžnic s tem modelom ter na potrebo po vzdrĹževanju optimalnih pogojev za njeno delo, ki predpostavlja(jo) samostojnost zavoda. Pri razmisleku o morebitnih statusnih spremembah po moje ne bi smeli obiti kljuÄ?nega vodila – upoĹĄtevanja naÄ?ela 'primum non nocere' ('predvsem ne ĹĄkodovati'), tematiziranega s pisnim mnenjem Centra za razvoj knjiĹžniÄ?arstva pri NUK oz. posveta z njim. đ&#x;”˛

Lado Planko

razstave plakatov o pomenu nege gozdov so na prireditvi podelili priznanja najskrbnejĹĄim lastnikom gozdov ter najbolj prizadevni usluĹžbenki omenjene obmoÄ?ne enote za leto 2015. To je Andreja PoliÄ?nik, najskrbnejĹĄi lastniki gozdov pa so: solastnika posestva Petek v LuÄ?ah TomaĹž Porekar iz Ljubljane in Marko Rak iz Kopra, SreÄ?ko Vrtelj iz Nazarij, Milko Detmar (gozdar nadĹĄkofijskih gozdov), Janez Robnik – Ljubno ob Savinji, ter Vladimir Mravljak iz Ĺ kal pri Velenju.

Marijan DenĹĄa, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazarski obmoÄ?ni enoti, nam je povedal, da je bilo letoĹĄnje sporoÄ?ilo tedna poleg lastnikov gozdov namenjeno tudi ĹĄirĹĄi javnosti. Lanska naravna

S prireditve

dove je treba negovati vrsto let, da lahko opravljajo naloge – od proizvodnih do vrste ekoloĹĄkih in socialnih in da doseĹže les kakovost, ki jo je imel pred poĹĄkodbo.ÂŤ Med najpomembnejĹĄe negovalne ukrepe DenĹĄa uvrĹĄÄ?a stalnost in strokovnost. FiziÄ?ni ukrepi – pojasnjuje so – golj prva faza razvoja novega goz-

trebno strokovno znanje ves Ä?as njihove Ĺživljenjske dobe.ÂŤ Ne nazadnje je nega pomembna tudi za dvig kakovosti lesa, ki vpliva na njegovo ceno in ceno lesnih izdelkov. Rezultati ukrepov ter prizadevanj, ki jih izvajajo danes, dodaja Marijan DenĹĄa, bodo Ĺželi naĹĄi vnuki. đ&#x;”˛

Lani je bilo posekanega kar 62 odstotkov veÄ? lesa kot leto prej.

Konkretno: leta 2013 je bilo posekanega 3,9 milijona, lani pa kar 6,4 milijona kubiÄ?nih metrov. Po podatkih statistiÄ?nega urada je to bistveno vplivalo na trg lesa. Odkupna cena lesa za kurjavo je bila za 14 odstotkov niĹžja kot pred Ĺžledolomom, hlodovine za ĹĄtiri odstotke, drugega okroglega industrijskega lesa pa za devet odstotkov.

Cene so se znova zaÄ?ele dvigovati lani jeseni, trg pa se je stabiliziral.

Ker so gozdovi v Sloveniji najpomembnejĹĄi vir lesne biomase za energijo, je bilo zniĹžanje cen za marsikoga dobrodoĹĄlo. V Sloveniji je bilo v letu 2013 namreÄ? proizvedenih nekaj veÄ? kot 1 milijon kubiÄ?nih metrov lesa za kurjavo ali 0,6 kubiÄ?nega metra na prebivalca.

Vrtec bo povezal generacije Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 6. junija, bo Ĺživo ob nogometnem stadionu (in na njem). Otroci, njihovi starĹĄi, dedki, babice, prijatelji ... bodo spoznavali in se seznanjali z zdravim naÄ?inom Ĺživljenja. Ĺ port ĹĄpas je prireditev, na katero v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj veliko dajo. Menijo

namreÄ?, da je gibanje pomembno za zdravje, prav tako pa je pomembno druĹženje ljudi razliÄ?nih generacij, saj bogati Ĺživljenje. Sodeluje jih vedno veÄ?. Tokrat so napovedali udeleĹžbo planinci, Ĺ ola zdravja, taborniki, gasilci, policisti, lovci, nogometaĹĄi, koĹĄarkarji, odbojkar-

ji, folklorna skupina, vaĹĄka godba, center starejĹĄih, kmetijska zadruga, reĹĄevalna in zdravstvena postaja ...

Sobotno druĹženje se bo zaÄ?elo s pohodom po delu TrĹĄke poti ob 9. uri izpred Vrtca Ĺ oĹĄtanj, enote Biba, glavno dogajanje pa bo na stadiđ&#x;”˛ mkp onu od 10. do 12. ure.

Lepo dopoldne na Grilovi domaÄ?iji UÄ?enci drugega razreda OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje in njihove podruĹžnice v Ĺ entilju so v petek obiskali Grilovo domaÄ?ijo.

Spodaj so jih prijazno pozdravile Ä?ebelice MlinĹĄkovega Ä?ebelnjaka in Anica Drev.

TravniĹĄke cvetlice so jih oÄ?arale z lepim cvetjem in prijetnim vonjem. Pri domaÄ?iji sta jih pozdravila Zvone Skrt, predsednik DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev, in gospodiÄ?na Alma, strokovna sodelavka Muzeja Velenje. Po skupinah so obiskali zeliĹĄÄ?ni vrt in spoznali pomen zdravilnih zeliĹĄÄ?, si ogledali notranjost hiĹĄe in gospodarsko poslopje; v delavnicah so naredili zeliĹĄÄ?ni namaz ĹĄkrata Bisera in ob okusnem zeliĹĄÄ?nem Ä?aju namaz tudi pokuĹĄali. Za spomin si je vsak izdelal pikapolonico. Za popotnico so dobili palaÄ?inke s sadnim ali Ä?okoladnim namazom. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

Ĺ PORT

4. junija 2015

Celjani do treh kron

Elektra ostaja v 1. SKL

Igralci Gorenja tako v pokalu kot prvenstvu 'samo' drugi

KoĹĄarkarji Elektre so v soboto na odloÄ?ilni tekmi za obstanek v 1. slovenski koĹĄarkarski ligi prepriÄ?ljivo premagali domĹžalsko drugoligaĹĄko ekipo Vzajemci Lastovka in si s tem tudi v prihodnji sezoni zagotovili igranje med najboljĹĄimi slovenskimi klubi.

Z izjemo uvodnih minut so koĹĄarkarji Elektre tokrat celotno sreÄ?anje drĹžali vajeti igre v svojih rokah. Po izenaÄ?enem zaÄ?etku so prevzeli pobudo in si hitro priigrali nekaj toÄ?k naskoka. Do polÄ?asa je prednost znaĹĄala Ĺže 15 toÄ?k. (46 : 31). OdliÄ?no je bil razpoloĹžen Jakob ÄŒebaĹĄek, ki je imel izdatno pomoÄ? v ostalih soigralcih.

Tudi v nadaljevanju so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani s prepriÄ?ljivo igro in razliko brez teĹžav ohranili vodstvo do konca sreÄ?anja. Ob koncu so se veselili zmage z 80 : 65.

NajboljĹĄi v ĹĄoĹĄtanjski ekipi je bil ÄŒebaĹĄek, ki je dosegel 25 toÄ?k in 15 skokov, ponovno je bil razpoloĹžen Cohn z 19 toÄ?kami, po 11 sta jih dodala Zagorc in Hasić, ki je ponovno dokazal, da nekateri mla-

Pred tednom je v celjski dvorani Zlatorog padla zavesa nad rokometnim prvenstvom za moĹĄke v tej sezoni. Znova so postali drĹžavni prvaki rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, ki so bili tudi v tretji tekmi finala boljĹĄi od rokometaĹĄev velenjskega Gorenja. Zmagali so s 33 : 30. Tretje mesto je osvojil Maribor Branik, ki je v obeh tekmah premagal Trimo iz Trebnjega.

dve minuti pred koncem, vendar so Celjani z ostro igro prepreÄ?ili kaj veÄ?. To pa je bilo tudi najveÄ?, kar so velenjski rokometaĹĄi zmogli.

V Gorenju so pred zaÄ?etkom Ĺželeli oba domaÄ?a naslova, osvojili niso nobenega. Zadovoljni so lahko le s Ä?etrtim mestom v pokalu EHF, ki seveda nima takĹĄne teĹže kot osvojitev prvenstva ali pokala.

Veselje ob osvojitvi dvojnega na-

minut. To bo tudi v bodoÄ?e vodilo kluba, to je vodilo za uspeh. Velenje je takĹĄen klub, ki mora napadati lovorike tudi v naslednji sezoni. Vedeti pa je treba, da bo ĹĄe teĹžje priti do naslova. Maribor bo za leto izkuĹĄenejĹĄi, tudi Ribnica, Trimo ‌ Skratka priÄ?akujem, da bo borba za naslove ĹĄe zanimivejĹĄa od letoĹĄnje. S preteklostjo se ne bomo veÄ? obremenjevali. Sprejeti moramo

di igralci Ĺže glasno trkajo na vrata Ä?lanske ekipe.

BoĹĄtjan Kuhar, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj: ÂťZahvalil bi se igralcem in trenerju Lastovke, da so z vzviĹĄenimi izjavami po tekmi v DomĹžalah in pred to tekmo motivirali naĹĄo ekipo do te mere, da jih je v tehniÄ?nem in taktiÄ?nem smislu nadigrala od prve minute naprej. S to zmago smo Lastovko poslali nazaj v tople kraje druge slovenske lige. Do sedaj sem ĹĄtirikrat reĹĄeval prvoligaĹĄke ekipe pri obstanku, moram pa priznati, da je bil ta Ä?etrti poskus najteĹžji in najbolj stresen. A na koncu ĹĄteje le rezultat.ÂŤ Na drugem sreÄ?anju v ligi za obstanek so Hopsi premagali PodÄ?etrtek in si tako tudi oni ĹĄe naprej priigrali tekmovanje v elitni slovenski ligi.

Ekipe v prvi slovenski koĹĄarkarski ligi so letos poskrbele za kar nekaj preseneÄ?enj. NajveÄ?je so zagotovo pripravili koĹĄarkarji ĹĄentjurskega Tajfuna, ki so postali drĹžavni prvaki. V prvem delu prvenstva so izgubili le enkrat, v ligi za prvaka

imeli sicer nekoliko veÄ? teĹžav, a v izloÄ?ilnih bojih pokazali, da so letos sestavili izvrstno ekipo in se tako v finalu proti RogaĹĄki zasluĹženo veselili prvega drĹžavnega naslova v zgodovini kluba.

KoĹĄarkarji Elektre so imeli vso sezono ĹĄtevilne teĹžave. Nizali so poraz za porazom, nekajkrat jim je hrbet obrnila tudi sreÄ?a. Vse to pa je sedaj za njimi, saj so na kljuÄ?nih tekmah pokazali, da znajo igrati koĹĄarko in kako se bori za svoj klub ter s tem dosegli, da se bo tudi v prihodnji sezoni v Ĺ oĹĄtanju igrala dobra koĹĄarka.

Uprava je imela sreÄ?no roko pri izboru okrepitev v zakljuÄ?nem delu sezone. Cohn je s povpreÄ?jem 20 toÄ?k na tekmo najboljĹĄi strelec ekipe, uspeh pa je vsekakor vkljuÄ?evanje mladih v Ä?lanske vrste. KoĹĄarkarji si bodo sedaj privoĹĄÄ?ili zasluĹžen poÄ?itek, upravo pa Ä?aka teĹžka naloga sestave ekipe za prihodnjo sezono. đ&#x;”˛

Ratajec okrepil Gorenje Velenje, 2. junija - Le nekaj dni po koncu sezone slovenskega drĹžavnega prvenstva v rokometu je podprvak Gorenje Velenje moĹĄtvo okrepil z AnĹžetom Ratajcem, nekdanjim igralcem trebanjskega Trima, ki je zadnjo sezono igral za madĹžarski Csurgo.

S to zmago so pivovarji postali Ĺže devetnajstiÄ? najboljĹĄe moĹĄtvo v drĹžavi v zgodovini kluba. ZasluĹženo, saj na letoĹĄnjem prvenstvu niso izgubili nobenega tekme. V rednem delu so zmagali 26-krat, v konÄ?nici ĹĄe petkrat, torej so dobili kar 31 tekem zapovrstjo. Njihov pa je tudi pokalni naslov.

V vrsti gostov so zaradi poĹĄkodb manjkali kapetan Niko Medved, Marko DujmoviÄ? in Nejc Cehte.

Znova je bil v postavi Luka DobelĹĄek, po dolgem Ä?asu pa je dobil priloĹžnost tudi obÄ?asno Ĺže pozabljeni Rok GolÄ?ar, pred tem pa po dolgem Ä?asu tudi Jernej PapeĹž. VelenjÄ?ani so na tretji tekmi pokazali najboljĹĄo igro v finalu, a so bili domaÄ?i, ki so vseskozi vodili, vseeno ĹĄe vedno premoÄ?ni zanje. V drugem polÄ?asu so se jim dvakrat pribliĹžali na dva gola zaostanka. Nazadnje je bilo to

Zmagale Humane zvezdice

slova je bilo med novimi in starimi prvaki zelo veliko. Tokrat so si za spremembo dali duĹĄka tudi s pivom, na njihovih rokah in nato v zraku pa se je znaĹĄel tudi nekdanji Gorenjev trener Branko TamĹĄe. Tokrat je osvojil Ĺže Ä?etrti naslov po vrsti. Prva dva z Gorenjem, za katere po dveh lovorikah ni bil veÄ? dober, in sedaj dva s pivovarji.

nova pravila, vsakdo mora vedeti, kaj Ĺželi, za kaj odgovarja. Analizirati moramo dobre in slabe stvari.

Resno pa se bomo pogovorili tudi z doloÄ?enimi igralci, tistimi, ki po duhu in pristopu ne sodijo v tem trenutku v to ekipo, oziroma videti, ali ĹĄe Ĺželijo sodelovati oziroma biti predani klubu.“

Pogovorili se bomo

S temi besedami smo se obrnili k celjskemu trenerju, ki je ulovil trojno krono: prvenstvo, pokal, superpokal: ÂťNe zmaguje Branko, zmaguje ekipa, ki je resniÄ?no odigrala fenomenalno, skorajda neponovljivo sezono. ÄŒestitam vsem v klubu, igralcem, navijaÄ?em, hvala vsem, ki so pomagali pri uresniÄ?itvi te zares sanjske sezone, ki bo teĹžko ponovljiva.ÂŤ

Enega od razlogov, da niso dosegli Ĺželenega cilja, je trener Gregor CvijiÄ? videl:ÂťVsekakor ni bilo pravega kolektivnega duha, kar je bilo opazno Ĺže v prvi polfinalni tekmi doma z Mariborom (gostje so zmagali – op. p.) in na prvi finalni v Celju. Na vseh drugih je bil pristop pravi, fantje so jih odigrali profesionalno. Tudi zadnjo, ki smo jo tesno izgubili. Borili so se vseh ĹĄestdeset

Branko pa zmaguje

đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki, 28. maja – V spomin na pred tremi leti preminulega Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Alojza PodgorĹĄka je tamkajĹĄnja obÄ?inska uprava pripravila v ĹĄmarĹĄkem ĹĄportnem parku nogometno tekmo med ekipama slovenskih Ĺžupanov in Humane zvezdice, ki jo vodi Bojan PraĹĄnikar. Slednji so bili premoÄ?an nasprotnik, saj so zmagali z 10 : 2.

Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da rezultat ni pomemben, bolj namen in Ĺželja po druĹženju. Za Humane zvezdice je bila to Ä?etrta pripravljalna tekma za svetovno prvenstvo v Moskvi, kamor je ekipa, v kateri so poleg estradnih umetnikov tudi nekateri bivĹĄi slovenski nogometaĹĄi, odpotovala vÄ?eraj (v sredo). Po besedah Bojana PraĹĄni-

KonÄ?ana je nogometna sezona – V Rudarju, zadovoljni z njo, a zaskrbljeni glede prihodnost

ubadali s finanÄ?nimi teĹžavami, sezono ocenjujejo za uspeĹĄno. Najpomembneje je bilo, da so ostali v ligi, pravijo. Celjanom pa je zmaga zagotovila naslov podprvaka. Ob morebitnem porazu ali neodloÄ?enem izidu bi se drugega mesta veselili jesenski prvaki, nogometaĹĄi DomĹžal.

Kako naprej?

Ljubitelji nogometa in seveda igralke in igralci se bodo za nekaj Ä?asa odpoÄ?ili. KonÄ?ala se je tekmovalna sezona 2014/15. RazpoloĹženje na koncu je bilo razliÄ?no. Eni so bili zelo navduĹĄeni nad doseĹženim. RazoÄ?arani pa so bili seveda v tistih klubih, ki se bodo morali seliti v niĹžjo ligo. Za zdaj so to v prvi ligi Radomlje, v drugi pa Ĺ martno 1928 in Dravinja Kostroj.

NogometaĹĄi Maribora so kljub temu, da so med prvenstvom zaradi igranja v Evropi zaostajali celo Ĺže za osem toÄ?k, trinajsti naslov osvojili zelo prepriÄ?ljivo, s prednostjo kar devetih toÄ?ki. Enako zadovoljni so v Kopru. Njihovo moĹĄtvo je prvenstvo resda konÄ?alo na skromnem osmem mestu. Sezono pa so polepĹĄali z odliÄ?nim nastopom v pokalnem tekmovanju, v katerem so bili najboljĹĄi. V finalni tekmi so premagali mlado moĹĄtvo Celja, ki je za marsikoga veljalo

za favorita. So pa celjski nogometaĹĄi navduĹĄili v z drugim mestom na prvenstvu.

S tem so si KoprÄ?ani skupaj z Mariborom, Celjem in DomĹžalami zagotovili igranje v Evropi. Olimpija, za katero so mnogi napovedali, da bo tekmec Maribora za prvo mesto, je konÄ?ala na Ä?etrtem mestu in brez igranja na mednarodni sceni. ÄŒe bi tehtali veselje, bi najbrĹž zmagali ljubitelji nogometa v KrĹĄkem, kjer je na odloÄ?ilni tekmi za napredovanje v druĹžbo najboljĹĄih klubov gostoval Aluminij. KidriÄ?ani so imeli pred zadnjo tekmo na prvem mestu dve toÄ?ki veÄ? pred drugimi KrÄ?ani. DomaÄ?i so zmagali z 1 : 0 in jih za toÄ?ko prehiteli na prvem mestu. PoraĹženci se bodo skuĹĄali v dveh kvalifikacijskih tekmah uvrstiti v prvo ligo. Njihov nasprotnik bo Gorica, ki si kljub zmagi s 4 : 0 nad ZavrÄ?em (zanj tekma ni bila pomembna) ni zagoto-

vila neposrednega obstanka. To pa je uspelo Krki z zmago z 1 : 0 v DomĹžalah proti Radomljam. NovomeĹĄÄ?ani so sezono celo konÄ?ali na sedmem mestu, prehiteli so tudi osme KoprÄ?ane. Derbi med DomĹžalami in Olimpijo v StoĹžicah je bil bolj pomemben za goste. Zmagali so z 2 : 0. Kljub temu so se morali zadovoljiti s tretjim mestom, saj so bili celjski nogometaĹĄi v Velenju s 3 : 1 boljĹĄi od rudarjev. V ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju med Rudarjem in Celjem ob Velenjskem jezeru je gol za domaÄ?e dosegel Senad Jahić, igralec, ki je amater in edini dopoldne hodi na delo. Vse tri gole gostov, v nogometnem jeziku tako imenovani hat trick, pa je zabil Nigerijec Omoregie.

Za VelenjÄ?ane je bil lokalni derbi zgolj prestiĹžnega pomena. Kljub porazu so ostali na ĹĄestem mestu, enako bi bilo ob zmagi.

Glede na to, da so se v Rudarju vseskozi

đ&#x;”˛

Tp

Na spominski nogometni tekmi so se sreÄ?ali drugiÄ? zapored.

S. Vovk

Veselje, Ĺžalost, razoÄ?aranje

karja igrajo s tekme na tekmo bolje, v Moskvi pa jih Ä?akajo zahtevni nasprotniki. Na lanskem je ekipa osvojila tretje mesto v skupini brez izgubljene tekme, na stadionu si je tekme ogledalo do blizu 25 tisoÄ? ljudi, prenaĹĄala pa jih je tudi najveÄ?ja drĹžavna televizijska hiĹĄa.

Nogometne navduĹĄence v Velenju te dni gotovo najbolj zanima, v kakĹĄni zasedbi bo velenjski prvoligaĹĄ nadaljeval delo. S koncem prvenstva so razen Davida KaĹĄnika, Ivana Knezovića, AljaĹža Krefla, Denisa Klinarja, Matica ÄŒretnika, Maria Babića, Nejca Plesca, Milana Kocića in Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a, vsi drugi prosti. Pogodba o sodelovanju je potekla tudi trenerju Jerneju Javorniku in njegovemu pomoÄ?niku Spasoju Bulajiću, ki pa upata, da se bodo razmere le uredile. Prost je tudi Senad JahiÄ?, ki niti ni imel pravega sporazuma, saj je igral kot amater in je bil edini dopoldne (do odhoda iz Rudarja tudi UroĹĄ RoĹĄer) na rednem delu na Premogovniku. Seveda so se domaÄ?i navijaÄ?i pogosto spraĹĄevali, kako to, da mu niso mogli zagotoviti, da bi treniral tudi ob dopoldanskem Ä?asu kot vsi drugi. JahiÄ? je bil gotovo igralec z najmoÄ?nejĹĄim udarcem v

moĹĄtvu. Pogosto je na igriĹĄÄ?e priĹĄel kot rezerva, ker paÄ? ni imel toliko treningov kot drugi. Skorajda vselej pa je bil med najbolj opaznimi. Tudi na zadnji tekmi, ko je dosegel edini gol za svoje moĹĄtvo. V klubu si Ĺželijo zadrĹžati vsaj nekaj prostih igralcev, seveda pa pod slabĹĄimi pogoji, kot so jih imeli doslej. Koliko jih bo torej ostalo, bo odvisno, ali bo njihov glavni pokrovitelj Premogovnik vendarle zagotovil najnujnejĹĄa sredstva za preĹživetje kluba, v katerem je tudi veÄ? kot 300 mladih igralcev.

PriÄ?akovati je, da bodo v kratkem imenovali tudi novo vodstvo (upravo) kluba. Trenutno so brez njega. Na skupĹĄÄ?ini 9. marca je prejĹĄnji upravi in predsedniku Dejanu RadovanoviÄ?u potekel ĹĄe drugi ĹĄtiriletni mandat.

Nove uprave niso izbrali, ker paÄ? v takĹĄnih finanÄ?ni obuboĹžanosti kluba ni nihÄ?e zbral poguma, da bi sprejeli to odgovorno delo.

Dejan RadovanoviÄ? pa se je le sprijaznil, da bo svoje delo opravljal ĹĄe tri mesece kot vrĹĄilec dolĹžnosti. Torej bo Ä?ez nekaj dni reĹĄen te obveze. Te dni naj bi igralci menda dobili plaÄ?o za februar, ostane pa ĹĄe dolg za ostale mesece. đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

4. junija 2015

Za konec ĹĄe jagoda na torti NogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal ĹĄe enkrat boljĹĄe od Pomurk Kot smo Ĺže v prejĹĄnji ĹĄtevilki pisali, je za ĹĄaleĹĄkimi nogometaĹĄicami odliÄ?na sezona. V finalu slovenskega pokala so bile boljĹĄe od zadnja leta veÄ?nih tekmic, igralk Teleing Pomurja. BeltinÄ?anke pred zaÄ?etkom sezone niso skrivale Ĺželje, da Ĺželijo oba naslova, tako pokalnega kot tudi prvenstvenega. Zadovoljiti pa so se morale le s prvim mestom v prvenstvu, v katerem so bile rudarke znova druge. Oboje so si prvo oziroma drugo mesto zagotovile Ĺže pred nedeljskim koncem prvenstva. V zadnjem krogu sta se ekipi ĹĄe enkrat 'udarili', in to v Beltincih. ÄŒeprav tekma ni bila posebnega pomena, so domaÄ?e nogometaĹĄice vsekakor upale, da se bodo gostjam oddolĹžile za pokalni poraz.

Toda trener DuĹĄan UrĹĄnik je dekleta odliÄ?no pripravil tako telesno kot psihiÄ?no in gostiteljice so doĹživele novo hladno prho po vrsti. S tremi goli svoje najboljĹĄe igralke Lare PraĹĄnikar ter enim More MuriÄ? so potopile BeltinÄ?anke kar s 4 : 1. Zmaga nad gostiteljicami ob koncu njihove najuspeĹĄnejĹĄe sezone doslej je bila kot smetana na torti. Podobno kot po pokalni zmagi je bilo tudi v nedeljo, tekma je bila opoldne z zaÄ?etkom ob 11. uri, navduĹĄenje veliko, pa Ä?eprav ni tekma odloÄ?ala o niÄ?imer. Po konÄ?ani tekmi so BeltinÄ?anke dobile od predstavni-

ÄŒetrtiÄ? v 'Bobekov' spomin ÄŒlani nogometnega druĹĄtva Zlatorog Ĺ kale so v soboto pripravili na Rudarjevem pomoĹžnem igriĹĄÄ?u turnir v malem nogometu. Z njim so poÄ?astili spomin na Mirka AnĹžela – Bobeka, kot so ga klicali prijatelji. Bil je velik ljubitelj nogometa. Kot trener je veliko prispeval k vzgoji mladih igralcev v Velenju, Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki in na Ljubnem ‌ Od leta 1996 pa vse do svoje smrti leta 2002 je vadil tudi Ä?lansko ekipo Ĺ˝enskega nogometnega kluba Rudar Ĺ kale.

Spominskega turnirja so se poleg prireditelja udeleĹžili ĹĄe ekipe Fori Ĺ kale, Rudar in Cirkovce. NajveÄ?ji pokal, ki jim ga je podelila njegova vdova skupaj s sinom in hÄ?erko, je prejela ekipa Rudarja, druga je bila ekipa Fođ&#x;”˛ S. Vovk rija, tretja Cirkovc in Ä?etrta Zlatorog Ĺ kale.

Veselo druĹženje je bilo takoj po tekmi v Velenju oziroma Ĺ kalah, nanj pa so povabili tudi starĹĄe deklet.

Njim sta se za podporo in spodbudo dekletom in klubu zahvalila predsednik in direktor Herman ArliÄ? oziroma JoĹže Kos.

ka nogometne zveze lep pokal, a veselje najbrĹž ni bilo takĹĄno, kot so mislile, da bo.

Najbolj poĹĄten razplet Andreja Nikl, najboljĹĄa domaÄ?a igralka in strelka edinega gola za svojo ekipo: ÂťZadovoljne smo s tem, kako smo konÄ?ale sezono. Vsi smo sreÄ?ni, da je konec. Bila je naporna. ÄŒestitam gostjam za osvojitev pokalnega naslova. Mislil, da je bilo najbolj poĹĄteno, da smo si naslova razdelili. V finalni pokalni tekmi so nas zasluĹženo premagale. Nismo jih podcenjevale, bilo pa je veliko treme, zlasti med naĹĄimi mladimi igralkami. Me starejĹĄe pa sploh nikoli ne podcenjujemo nasprotnic, pa naj bodo to nogometaĹĄice Rudarja ali katere druge v Sloveniji. Zadnja tekma res ni o

niÄ?emer odloÄ?ala, a smo si Ĺželele, da bi se od prvenstva poslovile z zmago. Bile so boljĹĄe, Ä?estitam jim in upam, da bo v naslednji sezoni prvenstvo bolj izenaÄ?eno, kot je bilo letoĹĄnje.ÂŤ

Bila je hitra kot ‌ Lara PraĹĄnikar in Moira MuriÄ? sta bili strelki zadnjih ĹĄtirih golov 'rudark' v prvenstvu, konÄ?anem v nedeljo. Nevarni in hitri PraĹĄnikarjevi je ena od domaÄ?ih igralk sledila kot senca, toda hÄ?inekdaj odliÄ?nega igralca in trenerja Bojana je bila celo hitrejĹĄa od sence. Vse tri gole je dosegla po hitrih nasprotnih napadih, sodelovala pa je tudi v akciji, po kateri je Moira dosegla v tem prvenstvu najbrĹž svoj najlepĹĄi gol.

Lara PraĹĄnikar: ÂťZa nami je resniÄ?no zelo lepa sezona. Prvenstvo

smo zaÄ?ele odloÄ?ene, da osvojimo enega od naslovov, in uspele. Proti drĹžavnim prvakinjam ĹĄe nikoli nisem bila trikrat uspeĹĄna, zato je ta zmaga zame ĹĄe toliko slajĹĄa. PriÄ?akovale smo, da se nam bodo Ĺželele oddolĹžiti za pokalni poraz. Zato smo se nanje dobro pripravile. Od prve do zadnje minute smo igrale zelo poĹžrtvovalno in potrdile, da je bila pokalna zmaga v Kopru povsem zasluĹžena. Bile smo paÄ? boljĹĄe, takrat in danes. Veselje je veliko, pred nami je ĹĄe zakljuÄ?ek, nato zasluĹžen poÄ?itek, potem pa bomo spet komaj Ä?akale, da se liga zaÄ?ne.ÂŤ V Beltincih, po konÄ?ani tekmi, smo Laro tudi vpraĹĄali, kako naprej. ÂťPustimo se presenetiti,ÂŤ je z đ&#x;”˛ nasmehom odgovorila.

Za naslov ĹĄe mlade Pomurke in rudarke Zapravili vodstvo dveh zadetkov PoÄ?itnic pa ĹĄe nimajo mlade igralke Rudarja Ĺ kal in Teleing P. Beltinci (skupina U-17). V obeh klubih zelo dobro skrbijo za podmladek in obe njihovi mladi ekipi sta se uvrstili v finale. Mlade rudarke so v razigravanju od 1. do 4. mesta na svojem igriĹĄÄ?u premagale sovrstnice iz Radomelj s 4 : 2, v gosteh pa igrale 1 : 1. Pomurke pa so bile obakrat boljĹĄe od ekipe Krim Orsys (3 : 2, 1 : 0).

Prva finalna tekma bo to soboto, 6. junija (ob 11.00), v Beltincih, povratna pa teden dni pozneje (13. junija) v Velenju, prav tako ob 11. uri. đ&#x;”˛

vos

NogometaĹĄi v medobÄ?inski Ä?lanski ligi Golgeter so zakljuÄ?ili sezono. V zadnjem krogu so v Ĺ oĹĄtanju gostovali sosedi iz Mozirja.

Gostje so preko OĹĄepa povedli v 14. minuti. S tremi zaporednimi zadetki je nato Agić popeljal Ĺ oĹĄtanjÄ?ane v vodstvo s 3 : 1, vendar se Mozirjani niso vdali in v drugem polÄ?asu ĹĄe ĹĄtirikrat zatresli domaÄ?o mreĹžo (enkrat je bil uspeĹĄen Brinjovic, trikrat pa Breznik in tako postavili konÄ?ni izid sreÄ?anja – 3 : 5. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so prvenstvo zakljuÄ?ili na ĹĄestem mestu, klub pa je usmerjen predvsem v vzgojo mladih igralcev. Prav njim bo namenjen nogometni tabor, ki ga orgađ&#x;”˛ nizirajo od 16. do 20. junija za vse mlade nogometne navduĹĄence.

Zanimiv Fuchs Saturnus Rally Velenje V soboto, 30. maja, se je konÄ?al letoĹĄnji FIA mednarodni 30. Rally Velenje – Tokrat toÄ?kovanje tudi za FIA Evropski pokal, Slovensko in HrvaĹĄko drĹžavno prvenstvo ter FIA CEZ in Mitropa pokal Zaradi viĹĄjega koeficienta je bila prireditev tokrat zahtevna. Reli je imel kar 16 hitrostnih preizkuĹĄenj v skupni dolĹžini 154 km, celotna skupna dolĹžina pa je bila 310 km. V petek se je s ĹĄtartne rampe podalo 74 posadk, v soboto zveÄ?er pa se jih je do cilja pripeljalo le 38, kar zahtevnost prireditve ĹĄe potrjuje.

Dirke so se udeleĹžili vsi najboljĹĄi slovenski, hrvaĹĄki dirkaÄ?i in ĹĄe nekaj zanimivih in kakovostnih posameznikov od drugje.

DomaÄ?ih posadk je nastopilo pet, tri iz V-Racinga in dve iz AMTKja. NajviĹĄje je meril Matej Grudnik, tokrat prviÄ? s sovoznikom PrimoĹžem TavÄ?arjem. Ĺ˝al se ni izĹĄlo povsem po naÄ?rtih, saj sta na tretji hitrostni preizkuĹĄnji – Laze 1, malo, a nesreÄ?no zdrsnila s ceste, da sta za vrnitev porabila pribliĹžno 6 minut. To jima je moÄ?no oteĹžilo pot do ĹĄe boljĹĄe konÄ?ne uvrstitve. Kljub temu sta dosegla odliÄ?no drugo mesto v diviziji 2 slovenskega prvenstva in 3. mesto v evropskem

Matej Grudnik in PrimoĹž TavÄ?ar

pokalu med avtomobili 1600 ccm – R2.

Do cilja sta prispela tudi Robert AnĹželak in Mitja LoÄ?nikar – Clio 1.4 16V, ki sta v letoĹĄnji sezoni nastopila prviÄ?. ZaÄ?ela sta dokaj previdno, se spretno izogibala pastem zahtevne proge in se vzpenjala mesto za mestom. Ob koncu so ju pestile tehniÄ?ne teĹžave z dirkalnikom, a sta

vztrajala in osvojila 7. mesto v diviziji 1 drĹžavnega prvenstva. TakĹĄne sreÄ?e pa nista imela Janez Podlipnik in MatjaĹž Lesjak, prav tako v Renault Cliu 1,4 16V. ZaÄ?ela sta bistveno hitreje od kolegov in se vozila med 3. in 5. mestom razvrstitve v najmanjĹĄi diviziji 1 vse do usodne okvare, zaradi katere sta odstopila.

SreÄ?e s tehniko nista imeli tudi ostali dve ekipi iz AMTK. Posadka Sitar – GluĹĄiÄ?, Clio III 2.0 RS, se je zaradi tehniÄ?nih teĹžav morala posloviti Ĺže na drugi hitrostni preizkuĹĄnji, Brata Aubreht – Clio Williams, pa sta prav tako zaradi tehnike zakljuÄ?ila na 6. preizkuĹĄnji.

Na reliju je slavila slovenska posadka Rok Turk – Blanka Kacin, ki sta posebej za to dirko v zadnjem trenutku prviÄ? najela zmogljiv najnovejĹĄi dirkalni Peugeot 208 R5 in se z njim pripeljala do zmage.

Organizator relija AMTK Velenje je ob pomoÄ?i drugih slovenskih avto klubov, tudi velenjskega V-Racinga, zveze AĹ 2005, gasilskih druĹĄtev, krajevnih skupnosti ob trasi, prostovoljcev, ljubiteljev ‌ in ĹĄtevilnih sponzorjev odliÄ?no pripravil in izvedel dirko. Od progi se je oba dneva zbralo veliko navduĹĄencev avto ĹĄporta, kar je ĹĄe ena potrditev, da ima ta dirka uspeĹĄno dolgo tradicijo in da bo ob prizadevnih zanesenjakih kljub teĹžkim đ&#x;”˛ Ä?asom Ĺživela ĹĄe naprej.

Ekipi Rudarja Ä?etrti pokal

TAKO so igrali KonÄ?nice 1. NLB Leasing lige, finale:

Triglav Kranj 39 (45:41), 7. Farmtech VerĹžej 38 (37:45), 8. Ĺ enÄ?ur 32 (34:48), 9. Dravinja Kostroj 29 (45:47). 10. Ĺ martno 1928 8 (19:88). .

Celje Pivovarna LaĹĄko - Gorenje Velenje 33:30 (18:13)

SŽNL, 21. (zadnji) krog

Celje Pivovarna LaĹĄko: Skok (10 obramb), Lesjak, BlagotinĹĄek 1, Ivić 1, Ĺ˝uran, Janc 6, Razgor 1, SuholeĹžnik, MarguÄ?, Poteko 2, MiklavÄ?iÄ? 5 (1), SliĹĄković 7 (2), Zarabec 8 (2), Kodrin, Ĺ˝viĹžej 2, FiĹžuleto. Trener: Branko TamĹĄe.

Gorenje Velenje: B. Burić (3 obrambe - 1 x 7-m), Ferlin (10 obramb), BoĹžović 3, Medved, S. Burić 1, OvniÄ?ek 4, Szyba 5, Skube 6, GolÄ?ar 1, Ĺ oĹĄtariÄ? 6, PapeĹž, KleÄ? 2, DobelĹĄek, Gams 1 (1), Nosan, Bećiri 1. Trener: Gregor CvijiÄ?

Sedemmetrovke: Celje Pivovarna LaĹĄko 6 (4), Gorenje Velenje 3 (1). IzkljuÄ?itve: Celje Pivovarna LaĹĄko 8, Gorenje Velenje 12 minut.

(1. tekma: Celje PL - Gorenje 35:25 (19:11), 2. tekma, Gorenje - Celje PL 28:31 (12:16))

Prva liga Telekom Slov.

36. (zadnji) krog Rudar Velenje - Celje 1:3 (0:2)

Strelca: 0:1 Omoregie (27., 36., 90+), Jahić (72.).

Rudar: Rudar Velenje: ÄŒretnik, Klinar, Bolha, DĹžinić (od 46. Stjepanović), Krefl (od 67. Jahić), Trifković, Tolimir, Radujko, Kocić, Saramati, Firer. Trener: Jernej Javornik.

Drugi rezultati: Maribor - Luka Koper 0:0, Olimpija - DomĹžale 0:2 (0:1), Rudar - Celje 1:3 (0:2), Gorica - ZavrÄ? 4:0 (4:0), Radomlje - Krka 0:1 (0:1).

Vrstni red: 1. Maribor 79 (74:32), 2. Celje 70 (58:31), 3. DomĹžale 65 (52:22), 4. Olimpija 61 (55:32), 5. ZavrÄ? 49 (38:52), 6. Rudar 46 (44:43), 7. Krka 40 (38:54), 8. Koper 40 (35:58), 9. Gorica 37 (40:46), 10. Radomlje 16 (21:85).

2. SNL, 27. (zadnji) krog Ĺ martno 1928 - TKK Tolmin 2:7 (1:2)

Strelci: 1:0 Sinanović (22.), 1:1 Dal. Sokanović (35.), 1:2 VolariÄ? (41.), 1:3 Dej. Sokanović (53.), 1:4 Ĺ uligoj (56., 11-m), 1:5 Dal Sokanović (63.), 1:6 Dej. Sokanović (68.), 1:7 Dej Sokanović (77.), 2:7 KureĹž (84.). RdeÄ? karton: Maze (72.). Ĺ martno 1928: TetiÄ?koviÄ?, RoĹĄkar (od 75. MiĹĄetić), Mrevlje, KoroĹĄec, GaÄ?nik (od 55. Volk), Ĺ koflek, DjokiÄ? (od 46. Zabukovnik), Sinanović, Maze, LenoĹĄek, KureĹž. Trener: Simon Oblak.

Drugi rezultati: Farmtech VereĹžej – Ankaran Hrvatini 0:4 (0:1), KrĹĄko – Aluminij 1:0 (0:0), Ĺ enÄ?ur – Roltek Dob 0:2 (0:1), Dravinja Kostroj – Triglav 2:2 (1:0).

Vrstni red: 1. KrĹĄko 51 (48:28), 2. Aluminij 50 (49:21), 3. Roltek Dob 49 (52:26), 4. Ankaran-Hrvatini 42 (45:37), 5. Tolmin 41 (49:42), 6.

Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Ĺ kale 1:4 (0:3) Strelke: 0:1 Lara PraĹĄnikar (24, 26, 46), Moira MuriÄ? (40); Andreja Nikl (73).

Rudar Ĺ kale: Zilić, Gomboc, Nagy, Bric, Praprotnik (od 58. ZagajĹĄek), Jevtić (od 42. AberĹĄek), SevĹĄek, Marolt, Fetahović, PraĹĄnikar (od 89. FrankoviÄ?), MuriÄ? (od 72. Ĺ˝ivkoviÄ?). Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi rezultati: Ĺ˝NK Radomlje – Ĺ˝NK Maribor 4:2 (2:0), Velesovo – Ĺ˝NK Jevnica 5:1 (1:1), Ĺ˝NK Ankaran Hrvatini – Ĺ˝NK PreĹĄa Slovenj Gradec 6:0 (2:0). Prosta AjdovĹĄÄ?ina.

Vrstni red: Liga za prvaka: 1. Beltinci (vse 19 tekem) – 54 toÄ?k (203:13), 2. Rudar Ĺ kale – 46 (115:18), 3. Radomlje 37 (64:38), 4. Maribor 28 (43:53); liga za ostanek: 1. Ankaran H. 28 (43:53), 2. Velesovo 24 (70:63), 4. Jevnica 12 (22:85), 5. AjdovĹĄÄ?ina (16 tekem) 9:220.

NajboljĹĄe strelke: 1. Monika Conjar (Ĺ˝NK Teleing Pomurje) 51, 2. TjaĹĄa Tibaut (Ĺ˝NK Teleing Pomurje) 42, 3. Sanja MaliniÄ? (Ĺ˝NK PreĹĄa Slovenj Gradec) 29, 4. Moira MuriÄ? (Ĺ˝NK Rudar Ĺ kale) 23, 5. Lara PraĹĄnikar (Ĺ˝NK Rudar Ĺ kale) 23 ‌

Liga Telemach, liga za obstanek, 4. krog

Elektra Ĺ oĹĄtanj – Vzajemci Lastovka 80 : 65 (60: 47, 46 : 31, 22 : 15) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 1 (1-2), ÄŒebaĹĄek 25 (24), Ĺ pegel, Cohn 19 (4-6), Zagorc 11 (5-5), LekiÄ?, Fifolt 3 (1-2), BukoviÄ? 4 (4-6), Bajramlić 6 (2-2), Hasić 11, BrÄ?ina Vrstni red: 1. Elektra Ĺ oĹĄtanj 10, 2. Hopsi Polzela, 3. Vzajemci Lastovka oba 9, 4. Terme Olimia PodÄ?etrtek 8

MÄŒL Golgeter, 30. krog

NK Ĺ oĹĄtanj – ND Mozirje 3 : 5 (2 : 1) NK Ĺ oĹĄtanj: A. Ĺ lutej, Petković (od 46' BorĹĄiÄ?), MahmutoviÄ?, Hajdari, Glavina, Gegić, Ĺ mon, Cafuta (od 69' Vuković), Agić, Celcer (od 63' Ramić) Strelci: 0 : 1 OĹĄep (14'), 1 : 1 Agić (29'), 2 : 1 Agić (31'), 3 : 1 Agić (46'), 3 : 2 Breznik (56'), 3 : 3 Brinjovic (73'), 3 : 4 Breznik (79') 3 : 5 Breznik (89') Vrstni red: 1. NK BreĹžice 1919 48, 2. ZreÄ?e 46, 3. NK Ĺ˝alec 38, 4. Kovinar Ĺ tore, 5. ND Mozirje oba 30, 6. NK Ĺ oĹĄtanj 24, 7. NK RogaĹĄka 19, 8.

KNK Odred Kozje 18, 9. NK Vojnik 12, 10. NK Vransko 0

Citycentrovo kolesarjenje to nedeljo Celje – Muhasto vreme jo je minulo nedeljo zagodlo organizatorjem najveÄ?jega druĹžinsko kolesarskega dogodka v Celju, zato so ga prestavili na to nedeljo. Vse Ĺže vplaÄ?ane prijave veljajo. Ob 10h bo mogoÄ?e startati s ĹĄestih obÄ?inskih srediĹĄÄ?. Na koncu se bodo vsi udeleĹženci đ&#x;”˛ zbrali pred City centrom v Celju.

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

4. junija 2015

OdliÄ?no delo karateistov

SkalÄ?ki tretji v Ljubljani

V soboto, 16. maja, so se velenjski karateisti iz ĹĄtirih klubov udeleĹžili enega najmoÄ?nejĹĄih mednarodnih turnirjev v Sloveniji Postojna Open.

Na tem turnirju so sodelovali tekmovalci iz ĹĄestih drĹžav in ĹĄtevilni klubi iz vse Slovenije. Zbralo se je kar 440 tekmovalcev, ki so opravili 600 nastopov v katah in ĹĄportnih borbah.

Zmagovalec sreÄ?anja je bil Karate klub Kranj. Velenjski tekmovalci so se tudi izkazali in ĹĄe enkrat potrdili, da sodijo skupno v sam vrh slovenskega karateja. Zvrstili so se namreÄ? na drugo, Ä?etrto, enajsto in petnajsto mesto: 2. KK Rudar Velenje (5 prvih, 3 druga, 3 tretja mesta), 4. KK Shotokan Velenje (2 prvi, 2 drugi, 4 tretja mesta); 11. KK Velenje (2 prvi, 1 drugo, 4 tretja mesta); 15. KK Tiger Velenje (1 prvo, 3 druga, 1 tretje mesto).

V Ä?lanski teĹžki kategoriji in v kategoriji veteranov+35 je zmagal

Minuli vikend je v Ljubljani potekal 13. Ljubljana Open, mednarodno prvenstvo v tekvondoju verzije ITF. Tekmovanja so se udeleĹžili tudi velenjski tekvondoisti in ponovno pokazali visoko pripravljenost.

13. Ljubljana Open se je udeleĹžilo preko 220 tekmovalcev iz Srbije, MadĹžarske, BIH, HrvaĹĄke in Slovenije. V moÄ?ni konkurenci so si poleg pokala za tretji najboljĹĄi klub SkalÄ?ki priborili ĹĄe naziv najboljĹĄe Ä?lanice tekmovanja – Sabina Javornik, ter najboljĹĄega Ä?lana tekmovanja – Borut Sobota.

Prva mesta so osvojili: Pia Landeker (mlajĹĄe deklice, forme zeleni pas), Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, zeleni pas), Domen Zabukovnik (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan), Nejc RakuĹĄa (mladinci, forme Ä?rni pas II.dan in borbe -51 kg)), Sabina Javornik (Ä?lanice, forme Ä?rni pas III.dan in borbe -63 kg), Borut Sobota (Ä?lani, forme Ä?rni pas III. dan

Mladen StojniÄ? in je bil proglaĹĄen za najboljĹĄega tekmovalca turnirja.

Rezultati: malÄ?ki: 3. Fatjan Xshoxshaj, KK Shotokan Velenje, Nik Borovnik, KK Velenje; starejĹĄi deÄ?ki: 3. TomaĹž Hudales, KK Shotokan Velenje; juniorji: 2. Mirnes Mulabdić, KK Rudar Velenje; juniorji, seniorji +84: 1.

Mladen Stojnić, KK Rudar Velenje; veterani +35: 1. Mladen Stojnić, KK Rudar Velenje; malÄ?ice: 1. Ajda Golać, KK Rudar Velenje; malÄ?ki kate: 1. Nik Borovnik, KK Velenje, 2.

Seid Muharemović, Tiger Velenje; mlajĹĄi deÄ?ki kate: 3. AljaĹž GajĹĄek, KK Shotokan Velenje; starejĹĄi deÄ?ki kate: 1. TomaĹž Hudales, KK Shotokan Velenje;kadeti kate: 2. BlaĹž GajĹĄek, KK Shotokan Velenje; mladinci kate: 3. Belmin Uzejnović, KK Rudar Velenje; juniorji kate: 2. GaĹĄper PeÄ?nik, Tiger Velenje; najmlajĹĄe kate: 1. Lana Dragić, KK Rudar Velenje; malÄ?ice kate: 2. Zoja Kan-

Nordijska kombinacija VelenjÄ?ani osvojili 9 sneĹžink V sredo, 13. maja, je v organizaciji SK Kranj v Gimnaziji Franceta PreĹĄerna v Kranju potekala podelitev priznanj za skupne seĹĄtevke v pokalu Cokta v zimski sezoni 2014/15 za klube, smuÄ?arske skoke, nordijsko kombinacijo in v regijskih tekmovanjih.

SmuÄ?arsko skakalni klub Velenje je osvojil 2 pokala za skupne doseĹž-

Judo PetroviÄ? ponovno do evropske medalje V mestu Balatonfured na MadĹžarskem je bilo pretekli vikend evropsko veteransko prvenstvo v judu.

Skoraj sedemsto tekmovalcev iz vse Evrope se je potegovalo za naslove evropskih prvakov v svojih kategorijah.

ke med klubi, 6 sneĹžink v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji in 6 medalj v regijskem tekmovanju.

Rezultati posameznikov: Ä?lani: 1.

GaĹĄper Berlot; mladinci do 20 let: 3. Vid Vrhovnik; mladinci do 18 let: 1. Vid Vrhovnik; mladinci do 16 let: 2. Vid Vrhovnik; deÄ?ki do 15 let: 1.

OĹžbej Jelen, 3. Rok Jelen; smuÄ?arski skoki: deÄ?ki do 15 let: 2. OĹžbej Jelen.

SkuÄ?arsko skakalni klub Velenje je v skupnem seĹĄtevku v nordijski kombinaciji med klubi osvojil 1.

dut, 3. Ajda Golać, obe KK Rudar Velenje; mlajĹĄe deklice kate: 3. Tia KukoviÄ? Jakob, KK Velenje, Saura Omić, KK Rudar Velenje; starejĹĄe deklice kate: 3. Ĺ uhra Muharemović, Tiger Velenje, Pia Cesar, KK Velenje; kadetinje kate: 1. Ĺ pela Pisanec MeĹžnar, KK Shotokan Velenje, 3. Tina ÄŒater; mladinke kate: 2. Adelisa Hankić, Tiger Velenje; veteranke kate: 3. Anastazija Natalija Kenda, KK Velenje; malÄ?ki kate ekipno: 1. Ekipa 3, KK Velenje; malÄ?ice kate ekipno: 1. Ekipa 1, KK Rudar Velenje, mlajĹĄe deklice kate ekipno: 2. Ekipa 2, KK Rudar Velenje; starejĹĄe deklice ekipno: 2. Ekipa 2, KK Velenje; kadetinje kate ekipno: 2. Ekipa 1, KK Shotokan Velenje; mladinke, juniorke, seniorke kate ekipno: 1. Ekipa 1, Tiger Velenje OdliÄ?ni nastopi velenjskih karateistov so dobra popotnica za prihajajoÄ?e drĹžavno ekipno prvenstvo, ki đ&#x;”˛ bo 7. junija na Polzeli.

mesto. V seĹĄtevku toÄ?k med klubi v smuÄ?arskih skokih za fante in dekleta ter nordijsko kombinacijo so zasedli odliÄ?no 3. mesto.

V skupnem seĹĄtevku za pokal Cockta v regijskem tekmovanju ĹĄtajersko-koroĹĄka regija pa so fantje osvojili naslednja mesta: deÄ?ki do 11 let: 2. Gal Ĺ˝ilavec; 3. Miha JevĹĄenak; deÄ?ki do 10 let: 1. Patrik Hladin; deÄ?ki do 9 let: 1. Ĺ˝iga Gajster in AnĹže Brecl; deklice do 11 let: Kaja Toplak. đ&#x;”˛

ÄŒlan Judo kluba Velenje Ivan PetroviÄ? se je po lanskem drugem mestu v Pragi tokrat veselil bronaste medalje med judoistiÄ?nimi veterani. Izgubil je le eno borbo proti kasnejĹĄemu prvaku iz Belgije. V odloÄ?ilnem boju za bronasto medaljo je premagal slovaĹĄkega judoista.

Nekdaj odliÄ?ni tekmovalec Ivo PetroviÄ? (desno) je dokazal, da se z vztrajnostjo in trdim treningom ĹĄe vedno lahko kosa z najboljĹĄimi judoisti po Evropi, le da tokrat v veđ&#x;”˛ teranski konkurenci.

SkvoĹĄ MoĹĄnik petiÄ? zapored drĹžavni prvak Ta vikend je v Konex centru v Ljubljani potekalo 24. drĹžavno prvenstvo v skvoĹĄu. V moĹĄki konkurenci je ĹĄe petiÄ? zapored slavil VelenjÄ?an Martin MoĹĄnik (Squash klub Konex, Ljubljana), ki je v finalu gladko premagal AndraĹža DemĹĄarja (Squash klub Ĺ kofja Loka) s 3 : 0. Tretje mesto je po ogorÄ?enem boju pripadlo AljaĹžu Peternelju (Squash klub Ĺ kofja Loka) s 3 : 2. Squash klub Velenje sta zastopala Ĺ˝an Bombek, ki je osvojil odliÄ?no 6. mesto,

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani prvi na HrvaĹĄkem KegljaÄ?i Ĺ oĹĄtanja v tem Ä?asu ne mirujejo. Na Rijeki so se udeleĹžili 3. mednarodnega memorialnega turnirja Aleksandra MandiÄ?a. Na kegljiĹĄÄ?u Mlaka so nastopale ekipe iz

Balinanje Premogovnik ĹĄe vodi Pretekli teden je bilo odigrano deveto kolo v Ĺ tajerski ligi upokojencev v balinanju.

V zahodni skupini je bil v torek zjutraj derbi kola med TopolĹĄico in Premogovnikom. Po zelo napetih in precej izenaÄ?enih igrah je bila sreÄ?a naklonjena ekipi Premogovnika, ki je iztrĹžila neodloÄ?en rezultat 4 : 4.

V Ä?etrtek pa sta bila dva dvobo-

MoĹĄnik z najboljĹĄo igralko sveta Nicol David.

in Maks Bombek, ki je osvojil 27. mesto. Pri Ĺženskah je slavila Nada BambiÄ? (Squash klub Konex) pred Mojco BlaĹžiÄ? (Squash klub Sevni-

gler K., VukanÄ?iÄ?, Zabukovnik). Na oder za zmagovalce so se s tretjim mestom povzpeli tudi Nejc RakuĹĄa (forme, Ä?rni pas II. dan), Dean VukanÄ?iÄ? (borbe, -51 kg), in Jerneja JenĹĄterle (forme, Ä?rni pas II. dan).

Evropska prvakinja v Ä?lanski konkurenci je postala StaĹĄa Lipnik v kategoriji do 69 kg. Drugo mesto v borbah do 78 kg je osvojil UroĹĄ Rupreht, tretje v formah Ä?rni pas III. dan pa StaĹĄa Lipnik.

Veterani so ponovno poskrbeli, da je v dvorani ĹĄe petkrat zadonela slovenska himna. Evropska prvaka sta postala Peter Landeker (srebrna kategorija, borbe do 90 kg), prav tako je naziv evropskih prvakov osvojila veteranska ekipa v borbah in formah, v kateri je bil tudi Peter Landeker. Peter Landeker je osvojil tudi srebrno medaljo v formah V. dan. đ&#x;”˛

ca) ter Nino Kustec (Squash klub Ĺ kofja Loka).

Pretekli teden je Martin v Zagrebu odigral ekshibicijsko tekmo za popularizacijo skvoĹĄa, s katero svetovna skvoĹĄ organizacija, v katero je vkljuÄ?enih preko 180 drĹžav, poskuĹĄa ta ĹĄport uvrstiti med olimpijske ĹĄporte. Za ta namen se je pomeril tudi z enajstim igralcem svetovne lestvice Ĺ pancem Borjo Golanom. V precej izenaÄ?eni tekmi je na koncu slavil Borja z rezultatom 11 : 9. Promocije skvoĹĄa se je udeleĹžila tudi najuspeĹĄnejĹĄa igralka sveta, Ĺže dalj Ä?asa tudi prva na svetovnih lestvicah, Malezijka Nicol David. đ&#x;”˛

Ambasadorji kraja in drĹžave Lani na poteh blizu 200 ĹĄportnih navduĹĄencev – VeÄ? pozornosti tudi spodbujanju nogometaĹĄev Tatjana PodgorĹĄek

Kegljanje

in borbe, -78 kg), Amar Halilović (mlajĹĄi deÄ?ki, borbe -40 kg), Renato Vogler (starejĹĄi deÄ?ki, borbe -50 kg), Dean VukanÄ?iÄ? (mladinci, borbe -57 kg).

Sicer pa so se velenjski tekvondoisti zelo izkazali tudi v Italijanski Andriji, kjer je pred mesecem dni, med 27. aprilom in 4. majem, potekalo XXX. Ä?lansko, XXI. mladinsko, VII. veteransko in V. otroĹĄko evropsko prvenstvo verzije ITF. Preko 1.000 udeleĹžencev iz 29 evropskih drĹžav se je pomerilo v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moÄ?i in specialni tehniki.

V kategoriji deÄ?kov v borbah do 55 kg je bil Renato Vogler tretji. Med mladinci sta za slovensko himno poskrbela Jerneja JenĹĄterle in Luka Krel s prvim mestom v borbah v kategoriji do 64 kg oziroma +75 kg. Srebrno medaljo si je priborila moĹĄka mladinska ekipa v formah (RakuĹĄa, Rupreht N., Vo-

HrvaĹĄke in Slovenije. Celodnevno tekmovanje so najboljĹĄe odigrali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so tako Ĺže drugiÄ? osvojili pokal v trajno last. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je prepriÄ?ljivo s 3.262 podrtimi keglji zasedla 1. mesto. Drugo mesto so zasedli kegljaÄ?i Elektro Istre iz Rijeke (3.167), tretje mesto pa kegljaÄ?i iz Karlovca. Tudi med posamezniki so prevladovali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so zasedli prvo in drugo me-

sto. 1. je bil PetroviÄ? s 580 podrtimi keglji, le 9 kegljev manj je dosegel Fidej (571), tretje mesto pa je pripadalo igralcu Elektro Istre s 559 podrtimi keglji. Tudi Ä?etrto (HasiÄ?iÄ? – 558) in peto mesto (Sotler – 549) je pripadalo Ĺ oĹĄtanjÄ?anom. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so na Rijeki nastopili v postavi PintariÄ? – 527, PetroviÄ? – 580, Fidej – 571, HasiÄ?iÄ? – 558, Sotler – đ&#x;”˛ 549, Kompari – 477.

ja, Gorenje in Ĺ martno ob Paki ter KavÄ?e in Gorica. Oba sta se konÄ?ala tesno, z enakim rezultatom 5 : 3 za domaÄ?ine. Ekipa Vinske Gore je bila to kolo prosta.

Po devetih kolih je v zahodni skupini 1. Premogovnik, 11 toÄ?k, 2. Gorenje, 10 toÄ?k, 3. KavÄ?e, 10 toÄ?k ‌ Malo manj izenaÄ?eno je bilo tekmovanje v vzhodni skupini, kjer pa je bil rezultat presenetljiv v Gorici pri Slivnici. Tu sta se med sabo pomerili ekipi Gorice in Dobrne. ÄŒeprav je imela na koncu Gorica veliko razliko v toÄ?kah, je bil rezultat

kar 8 : 0. SreÄ?anje med Vrbnim, Vrbico in Polzelo so z lahkoto dobili gostje, ki so zmagali z 2 : 6.

Enako je bilo tudi v Preboldu, kjer je imel trenutno vodeÄ?i domaÄ?in lahko delo proti Ĺ entjurju, rezultat je bil 6 : 2. Tekma med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico pa je bila tudi konÄ?ana z rezultatom 6 : 2.

Vrstni red: 1. Prebold, 13 toÄ?k, 2.

Slovenske Konjice, 12 toÄ?k, 3. Gorica pri Slivnici, 10 toÄ?k ‌ đ&#x;”˛

T. F.

Ĺ martno ob Paki, 20. maja – Sredi prejĹĄnjega tedna so se zbrali na obÄ?nem zboru Ä?lani Kluba ĹĄportnih navduĹĄencev Ĺ martno ob Paki, Fan cluba Ane Drev. Na njem so priÄ?akovali tudi svojo junakinjo Ano, a si je ta nabirala moÄ?i za novo smuÄ?arsko sezono s poganjanjem pedal po

Knezovih besedah – glede organizacije ogleda tekem. Ano je namreÄ? ob progah na tekmah svetovnega in evropskega pokala bodrilo blizu 200 ĹĄportnih navduĹĄencev. ÂťSmo pa bili na tekmah v tujini ambasadorji kraja in drĹžave. Sploh na olimpijskih igrah v SoÄ?iju, na katere se Ana Ĺžal ni uvrstila.ÂŤ Lani je klub praznoval 10-letnico delovanja. Ju-

LetoĹĄnji delovni program je podoben lanskemu. Poleg tradicionalnega druĹženja s Ä?lani Fan cluba Tine Maze bodo pred zaÄ?etkom nove smuÄ?arske sezone pripravili sreÄ?anje s Ä?lani in simpatizerji kluba, veÄ? pozornosti kot lani pa bodo namenili spodbujanju vseh selekcij domaÄ?ega nogometnega kluba. Za zimsko sezono 2015/2016 naÄ?rtu-

Na obÄ?nem zboru so zagotovili, da bodo Ano tudi v naslednji sezoni spremljali od starta do cilja.

otokih sosednje HrvaĹĄke.

Po besedah predsednika kluba Marjana Kneza koledarsko leto ni bilo prav uspeĹĄno, saj je Ana slabo zaÄ?ela minulo sezono, a jo je na veliko veselje precej bolje konÄ?ala.

Veliko boljťe je bilo leto 2014 – po

bilej so zaznamovali s priloĹžnostno prireditvijo ter razstavo o poteh in Aninih uspehih, ki si jo je ogledalo blizu 500 ljudi. Organizirano so si ogledali ĹĄe tekmo v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske na Ljubnem ter bili v ciljni areni v Planici.

jejo ogled ĹĄestih smuÄ?arskih tekem doma in v tujini, saj verjamejo, da bo njihova varovanka izkoristila priloĹžnost, ki se ji ponuja z odloÄ?itvijo Tine Maze o enoletnem poÄ?itku. Sicer pa bodo, smo ĹĄe sliĹĄali, dejavnosti prilagajali potrebam Ä?lanov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

4. junija 2015

Jadranski udar nad Raduho LuÄ?e, od 1. do 6. junija – Jutri (v petek) se bo v Sloveniji konÄ?ala vojaĹĄka vaja Jadranski udar, na kateri pripadniki Slovenske vojske v sodelovanju z zavezniĹĄkimi drĹžavami in ob podpori vojaĹĄkega letalstva izvajajo usposabljanje usmerjevalcev zdruĹženega ognja.

Vajo izvajajo na petih razliÄ?nih lokacijah, med drugim tudi na obmoÄ?ju Raduhe v obÄ?ini LuÄ?e. Vajo je organiziralo in jo vodi poveljstvo 15. polka vojaĹĄkega letalstva iz Cerkelj ob Krki. Na njej sodeluje blizu 450 udeleĹžencev, od tega pribliĹžno 200 pripadnikov oboroĹženih sil iz Avstrije, Belgije, ÄŒeĹĄke, ÄŒrne gore, Francije, HrvaĹĄke, Italije, Kanade, Litve, Latvije, MadĹžarske, Nizozemske, Romunije, SlovaĹĄke, Velike Britanije, ZdruĹženih drĹžav Amerike in TurÄ?ije. V LuÄ?ah se jih je ÂťutaboriloÂŤ blizu 20.

ObÄ?ina LuÄ?e je obÄ?ane o vaji obvestila s posebnim dopisom. Poleg rabe travnika na Juvanjih prodih za vzlete in pristanke helikopterjev udeleĹženci vaje uporabljajo tudi javne ceste in utrjene gozdne povrĹĄine. ÂťBolj kot moteÄ?e je zanimivo,ÂŤ je povedal luÄ?ki Ĺžupan Ciril Rosc. Helikopterji vzletajo in pristajajo trikrat na dan v doloÄ?enih terminih. đ&#x;”˛

Tp

Pikniki in Ä?rna statistika

Bolj kot moteÄ?e je zanimivo, meni Ciril Rosc, avtor fotografije.

Za ceste bodo podelili koncesijo V treh letih bi radi uredili vse lokalne ceste Ĺ oĹĄtanj – Z doloÄ?itvijo naÄ?ina opravljanja rednega in naloĹžbenega vzdrĹževanja obÄ?inskih lokalnih cest in pogojev za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske sluĹžbe se v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zaÄ?enja sistematiÄ?no obnavljanje cest.

Vzporedno pripravljajo projektno – tehniÄ?no dokumentacijo za investicijsko vzdrĹževanje cest in investicijski elaborat, ki nastajata v Evropskem pravnem centru in InĹĄtitutu Iris iz Maribora. ÂťGre za to, da Ĺželimo v Ä?im krajĹĄem Ä?asu – raÄ?una-

Nova akcija 0,0 ĹĄofer – trezna odloÄ?itev

Voznik spregledal otroka

Ljubljana, Velenje, 1. junija – Policija je v ponedeljek zaÄ?ela novo akcijo 0,0 ĹĄofer – trezna odloÄ?itev. Akcija, ki je usklajena z vseevropsko akcijo za zmanjĹĄanje prometnih nesreÄ? zaradi alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, bo trajala do nedelje.

V zadnji akciji, ki je potekala sredi maja, so policisti odredili 11.138 alkotestov, od katerih jih je bilo 419 pozitivnih. ZaÄ?asno so odvzeli 329 vozniĹĄkih dovoljenj in pridrĹžali 18 oseb.

Vlom v vikend Mozirje, 26. maja – V torek je bilo v Okonini vlomljeno v vikend.

Lastniki pogreĹĄajo solarni sistem, agregat in kosilnico. Ĺ kodo ocenjujejo na 1.500 evrov.

Ĺ oĹĄtanj, 27. maja – V sredo so v Zdravstvenem domu v Velenju oskrbeli otroka, ki se je poĹĄkodoval v prometni nesreÄ?i. Zgodila se je v Gaberkah, ko je otrok stopil iz avtobusa, voznik osebnega avtomobila pa ga je na drugi strani spregledal in trÄ?il vanj.

Ker voznik osebnega avtomobila ne bi smel peljati mimo ustavljenega avtobusa, ki je imel oznaÄ?eno, da prevaĹža otroke, so mu policisti napisali kazen.

Od kosilnice do motorja Velenje, 27. maja – Tudi v zadnjem tednu ni ťlo brez kraj in vlomov. Na udaru so bile trgovine in stanovanja.

V trgovini Jager v Velenju je v sredo neznanec ukradel kosilnico.

mo, da v treh ali ĹĄtirih letih, v obÄ?ini izvesti vse veÄ?je naloĹžbe in seveda redno vzdrĹževanje na lokalnih cestah z daljĹĄim obdobjem odplaÄ?evanja. V naĹĄem primeru se odloÄ?amo za podelitev koncesije za dobo 15 let,ÂŤ pravi podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev. PrepriÄ?ani so, da bo koncesionar, ki bo dobil koncesijo,

lahko bolje vzdrĹževal ĹĄoĹĄtanjske ceste, ki so zadnja leta precej slabe. Ĺ lo bo zlasti za lokalne ceste zunaj mesta. Ceste v mestu, kjer je pod njimi tudi infrastruktura (kanalizacija, toplifikacija), pa ostajajo kot naloĹžbe tekoÄ?ega proraÄ?una za vsako proraÄ?unsko obdobje posebej.

Policisti bodo nepoĹĄtenega kosca poskusili izslediti s pomoÄ?jo video nadzornega sistema.

V Ä?etrtek, 28. maja, je dopoldan na ErjavÄ?evi v Velenju priĹĄlo do drzne tatvine. Neznanec je iz hiĹĄe odtujil digitalni fotoaparat in tablico, in to v Ä?asu, ko sta bila oĹĄkodovanÄ?eva starĹĄa doma. Istega dne je izpred trgovine v Pesju izginilo kolo z motorjem. Na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju je bilo vlomljeno v stanovanje.

Vlomilec je odnesel ovojnico z veÄ? denarja. Popoldan je v trgovini Interspar varnostnica pri tatvini izdelkov zalotila Ĺžensko. Ni se izĹĄlo tudi tistemu, ki je v soboto, 30. maja, iz Eurospina odnesel dve steklenici Ĺžgane pijaÄ?e. Tega so prijeli policisti. ZveÄ?er pa se je vlom zgodil v Podgorju. Vlomilec je iz hiĹĄe odnesel denar.

V ponedeljek, 1. junija, dopoldan je varnostnik v Lidlu moĹĄkega zalotil pri tatvini. Ta se je postopku uprl, udaril varnostnika, ga laĹžje poĹĄkodoval, potem pa zbeĹžal. Kasneje se

je zglasil na policiji, dejanje pa bo moral pojasniti tudi pred sodniki.

đ&#x;”˛

mkp

Pobeg se ni izĹĄel Velenje, 29. maja – Konec tedna so se na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodili trije prometni dogodki.

V petek dopoldan je poÄ?ilo na parkiriĹĄÄ?u Ĺ olskega centra. Voznik zelene cordobe je s kraja odpeljal, a so ga policisti izsledili in ustrezno pobegu tudi obravnavali.

ZveÄ?er so po obvestilu BolniĹĄnice TopolĹĄica, kjer je iskal zdravniĹĄko pomoÄ? voznik, opravili ogled kraja, kjer se je poĹĄkodoval. Zgodilo se je pred trgovino Hofer v Pesju, voznika so kaznovali.

V soboto, 30. maja ponoÄ?i, je poÄ?ilo v naselju Lipje. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti. Podobna nesreÄ?a se je dan za tem, v ponedeljek, zgodila v kroĹžiĹĄÄ?u v Pesju. PovzroÄ?itelju so napisali plaÄ?ilni nalog.

Iz POLICIJSKE beleĹžke

Med televizijskimi oglasi je v zadnjih tednih veliko pozornosti namenjene piknikom, opremi za Ĺžar mojstre, pripravljenim mesnim in ÂťvegiÂŤ nabodalom, kotletom, pleskavicam, (brez) alkoholnim pijaÄ?am in vsemu, kar zagotavlja, da bodo Âťpiknik sreÄ?anjaÂŤ uspela. Zato ni presenetljivo, da ob teh oglasih nihÄ?e ne pomisli na drugi vidik teh piknikov, po katerem je obilo priloĹžnosti ne zgolj za druĹženje in kulinariÄ?ne uĹžitke, ampak tudi za prekomerno uĹživanje alkoholnih pijaÄ?. Za to pa so poskrbeli policisti, ki oglaĹĄujejo letoĹĄnjo drugo izvedbo preventivne akcije 0,0 ĹĄofer, ki poteka med 1. in 7. junijem 2015. Policisti bodo poostrene nadzore nad psihofiziÄ?nim stanjem voznikov izvajali usklajeno s kolegi iz drugih evropskih drĹžav, ki bodo delo opravljali s sloganom ÂťAlcohol and drugsÂŤ.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Namen akcije je prepreÄ?evati udeleĹžbo v prometu pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, s tem pa tudi zmanjĹĄati ĹĄtevilo prometnih nesreÄ?. Policisti zavzeto opravljajo tovrstno delo kljub dejstvu, da je bilo v lanskem letu ĹĄtevilo in deleĹž smrtnih prometnih nesreÄ?, ki nastanejo pod vplivom alkohola, najniĹžje doslej. Policisti bodo poostrene nadzore izvajali na celotnem obmoÄ?ju drĹžave.

Sicer pa je leto 2014 glede prometne varnosti oziroma prometnih nesreÄ? na slovenskih cestah najbolj varno doslej. Policisti so evidentirali 18.251 prometnih nesreÄ?, kar je za 3,5 % manj kot v letu 2013, na obmoÄ?ju celjske policijske uprave pa so policisti obravnavali 2.949 prometnih nesreÄ?, kar je za 8,5 odstotka manj kot v letu 2013. Med temi nesreÄ?ami je bilo 11.987 prometnih nesreÄ?, v katerih je nastala le materialna ĹĄkoda, na Celjskem je bilo teh nesreÄ? 1.726. Kar 6.167 prometnih nesreÄ? se je zgodilo, v katerih je 7.394 udeleĹžencev utrpelo lahke in 826 hude telesne poĹĄkodbe, na obmoÄ?ju celjske regije pa se je zgodilo 1.208 prometnih nesreÄ?, v katerih je bilo 1.529 lahko in 144 hudo telesno poĹĄkodovanih. Brez prometnih nesreÄ? s tragiÄ?nim izidom tudi lani ni ĹĄlo tako, da se je zgodilo 97 prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom, v njih je umrlo 108 ljudi, policisti celjske policijske uprave pa so obravnavali 15 prometnih nesreÄ?, v katerih je tudi umrlo 15 ljudi. Navkljub mnoĹžici poĹĄkodovanih in mrtvih je bilo lansko leto v zadnjih petdesetih letih eno najmanj tveganih oziroma najbolj varnih. Trend zmanjĹĄevanja prometnih nesreÄ? s telesnimi poĹĄkodbami in mrtvimi je v zadnjih petih letih ugoden, kar daje potrditev tako policiji kot ostalim pristojnim institucijam in nevladnim organizacijam, da je sistematiÄ?no in usklajeno delo tako na preventivnem kot represivnem, pa tudi izobraĹževalnem podroÄ?ju dobro zastavljeno in da je treba le nadaljevati izvajanje zastavljene strategije.

Toda ne glede na ugodne statistiÄ?ne kazalce so podatki o ugotovljenih krĹĄitvah, povezanih z alkoholom oziroma alkoholiziranostjo voznikov v cestnem prometu, ĹĄe vedno skrb vzbujajoÄ?i in kaĹžejo potrebo po doslednem izvajanju (poostrenih) nadzorov ter dodatnih oblikah osveĹĄÄ?anja in izobraĹževanja tako mlajĹĄih kot starejĹĄih – izkuĹĄenejĹĄih voznikov. DeleĹž alkoholiziranih povzroÄ?iteljev prometnih nesreÄ? je 23,5 odstotka, na celjskem pa 9, 1 odstotka, pri povzroÄ?iteljih prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom je v slovenskem prostoru ta deleĹž 9,9 odstotka, na Celjskem pa kar 46,7 odstotka.

PovpreÄ?na stopnja alkoholiziranosti povzroÄ?iteljev vseh prometnih nesreÄ? je 1,54 g/kg, na Celjskem pa 1,34 g/kg, pri prometnih nesreÄ?ah s smrtnim izidom pa je ta stopnja 1,45 g/kg, na obmoÄ?ju celjske regije pa 1,69 g/kg. Ti podatki potrjujejo, da lahko z zmanjĹĄanjem uĹživanja alkoholnih pijaÄ? bistveno prispevamo k izboljĹĄanju prometne varnosti, kar bi zagotovo dobro vplivalo tudi na trenutno poÄ?utje, dolgoroÄ?no pa na zdravje in kvaliteto Ĺživljenja nasploh. Zato naj bodo letoĹĄnji pikniki priloĹžnost za prijetno in zabavno preĹživljanje prostega Ä?asa, ne pa nepotrebno opijanje z alkoholom, ne glede, ali vozimo ali nas vozijo drugi. đ&#x;”˛

Konj na sprehodu Velenje, 26. maja – V torek zveÄ?er je obÄ?an obvestil policiste o konju, ki se je sprehajal ob cesti. Dogodek so preverili in ugotovili, da je bil konj precej oddaljen od bliĹžnjega cestiĹĄÄ?a in za promet ni predstavljal neposredne nevarnosti. Z lastnikom pa se bodo o konjevem sprehodu ĹĄe pogovorili.

Na bencinski zasegli traktor Velenje, 27. maja – V sredo so policisti na bencinskem servisu OMV obÄ?anu zasegli traktor. Vozilo ni bilo registrirano, voznik pa ni imel veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja.

HÄ?i na potepu, mama v skrbeh Velenje, 27. maja – V sredo zveÄ?er je zaskrbljena mama policistom povedala, da pogreĹĄa enajstletno hÄ?er, ki se po ĹĄoli

ni vrnila domov, na telefonski ĹĄtevilki pa je bila nedosegljiva. Izkazalo se je, da se je deklica odloÄ?ila popoldan preĹživeti s prijateljicami, zaradi praznega raÄ?una za mobilni telefon pa tega ni mogla sporoÄ?iti domov. O njenem poÄ?etju se bodo pogovorili v druĹžinskem krogu.

Porinil kolesarja

Predstavljajo se

Velenje, 30. maja – V soboto je obÄ?an potisnil kolesarja tako, da je ta padel in se pri tem telesno poĹĄkodoval. V zvezi z dogodkom ĹĄe zbirajo obvestila.

Grozil pred trgovino

Ĺ oĹĄtanj, 30. maja – V soboto ponoÄ?i sta se v Gaberkah sprla soseda. Posredovati so morali policisti.

Velenjski policisti bodo konec tedna sodelovali na dveh prireditvah na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. UdeleĹžencem sobotnega Ĺ port ĹĄpasa bodo dopoldne predstavili svoje delo, na nedeljskem popoldanskem Metuljevem dnevu pa se bodo v TopolĹĄici obiskovalcem predstavili vodniki sluĹžbenih psov in policisti prometniki z motornimi kolesi. Ampak pozor! To ne pomeni, da jih ne bo na cestah. Do nedelje poteka akcija 0,0 ĹĄofer – trezna odloÄ?itev.

Velenje, 27. maja – V sredo popoldan je neznani voznik rdeÄ?e ÂťkatrceÂŤ pred trgovino Muller grozil obÄ?anki. Pred prihodom policistov je odpeljal, a se ti zanj ĹĄe zanimajo. Na plaÄ?ilni nalog morajo vpisati samo ĹĄe osebne podatke.

Ĺ˝aljiva SMS sporoÄ?ila Velenje, 30. maja – V soboto je VelenjÄ?anka policistom naznanila, da ji je oseba, ki jo pozna, na mobilni telefon naslovila veÄ? grozilnih in Ĺžaljivih sporoÄ?il.

Policisti mu jih bodo zaraÄ?unali v obliki plaÄ?ilnega naloga.

Soseda sta se sprla

RaÄ?un je dobila ona Velenje, 30. maja – V Ĺ aleku je v soboto ponoÄ?i poÄ?ilo v zakonu. Zakonca sta se sprla, priĹĄli so policisti, plaÄ?ilni nalog pa napisali njej.

Bivťa ga je udarila Velenje, 1. junija – V ponedeljek popoldan je bivťi partner policistom prijavil bivťo partnerko. Ta naj bi ga pri predaji otrok udarila. Policisti se bodo, preden bodo ukrepali, pogovorili tudi z njo.

Vredno pohvale V petek, 29. maja, je VelenjÄ?an policistom izroÄ?il kontaktni kljuÄ? osebnega avtomobila Renault z obeskom. Lastnik ga lahko prevzame na policiji. Drug obÄ?an pa jim je izroÄ?il bankovec za 20 evrov, ki ga je naĹĄel pred Abanko v Velenju.

BanÄ?no kartico, ki jo je v soboto, 30. maja, naĹĄla obÄ?anka, pa so lastnici Ĺže vrnili.

Dve nenapovedani gasilski vaji Velenje, 29. maja – PrejĹĄnji Ä?etrtek, toÄ?no ob 9. 30, in v petek ob 9. uri je velenjsko mestno gasilsko poveljstvo po naroÄ?ilu Ĺžupana Bojana KontiÄ?a pripravilo nenapovedani gasilski vaji. V Ä?etrtek so vanjo vkljuÄ?ili ĹĄtiri, v petek pa tri prostovoljna gasilska druĹĄtva, ki delujejo v MO Velenje. Preverili so, kako hitro se gasilci po alarmiranju zberejo in kako hitro izvozijo iz gasilskih domov. Sedaj bodo opravili analizo vaje in ocenili pripravljenost posameznih gasilskih druĹĄtev. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

4. junija 2015

19

Oven od 21. 3. do21.4.

MoÄ?, ki ste jo pred kratkim naĹĄli v sebi, bo poÄ?asi kopnela. Za to, da se boste bolje poÄ?utili, oÄ?itno potrebujete veliko veÄ?. NajveÄ? pa vam ĹĄe vedno pomeni dobro opravljeno delo in obÄ?utek, da ste dobri v svojem poslu. Zato bo ĹĄe najbolje, Ä?e se Ä?im prej lotite dela, ki ste ga morali postaviti na stranski tir, ker Ä?as ĹĄe ni bil zrel. Sedaj bo.

Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepĹĄali dneve, saj vidijo, da ste nekam Ĺžalostni. Vam pa se bo zdelo, da vam gredo s svojo prijaznostjo in ustreĹžljivostjo vse bolj na Ĺživce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabĹĄe, kar lahko naredite. Lepi prvi dnevi meteoroloĹĄkega poletja bodo kar sami ponujali moĹžnosti za razvedrilo. VpraĹĄanje pa je, koliko jih boste opazili. Oprite Ĺže enkrat oÄ?i!

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Nov dan naj bo dan brez cigarete?

Svetovna zdravstvena organizacija je 31. maj leta 1987 razglasila za svetovni dan brez tobaka.

LetoĹĄnji svetovni dan poudarja pomen marketinga tobaÄ?ne industrije, obenem obeleĹžujemo tudi 10. obletnico okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom. DrĹžave Ä?lanice EU imamo do 20. maja 2016 Ä?as, da direktivo o pribliĹževanju zakonov in drugih predpisov drĹžav Ä?lanic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobaÄ?nih in povezanih izdelkov prenesemo v nacionalno zakonodajo, zato je ministrstvo za zdravje Ĺže zaÄ?elo postopke. Direktiva med drugim uvaja prepoved znaÄ?ilnih okusov cigaret, kot sta npr. mentol ali vanilja, uveljavlja velika slikovna zdravstvena opozorila, stroĹžje ukrepe za prepreÄ?evanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobaÄ?nimi izdelki, uvaja moĹžnost prepovedi prodaje tobaÄ?nih izdelkov preko interneta in ureja podroÄ?je prodaje elektronskih cigaret in zeliĹĄÄ?nih izdelkov za kajenje.

VeÄ?ina kadilcev zaÄ?ne kaditi do 25. leta starosti, torej ĹĄe kot mladostniki ali mladi odrasli. Po podatkih iz raz-

od 5. 6. do 11. 6.

- 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju ustanovni zbor Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega druĹĄtva; - 6. junija 1941 je ĹĄef civilne uprave za Spodnjo Ĺ tajersko z odredbo zaplenil premiÄ?no in nepremiÄ?no premoĹženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniĹĄko druĹžbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Ĺ tajerskem ukvarjala

iskave v letu 2011/12 kadi vsak Ä?etrti Slovenec, star 15–64 let, med njimi veÄ? moĹĄkih kot Ĺžensk. Po podatkih iz leta 2014 vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak sedmi 15-letnik, vsak ĹĄesti pa je prviÄ? kadil v starosti 13 let ali manj. Smrtnost zaradi tobaka je izredno visoka. VeÄ? kot pet milijonov ljudi umre vsako leto za posledicami

tobaka, kar je veÄ? kot zaradi virusa hiv in aidsa, malarije in tuberkuloze skupaj. Kajenje je daleÄ? na prvem mestu med vsemi dejavniki zdravstvenega tveganja, na katerega lahko sami in brez veÄ?jih teĹžav vplivamo. Kajenje dokazano poveÄ?uje umrljivost med aktivnimi in pasivnimi kadilci. Vsakdo, ki pomisli, da mu ena obÄ?asna cigareta ne bo ĹĄkodila, se poĹĄteno moti.

Zdravju ĹĄkodljiva sta lahko tudi tako

s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno; - leta 1961 je v zaÄ?etku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov poÄ?itniĹĄki dom z 62 leĹžiĹĄÄ?i; - leta 1999 so 6. junija nogometaĹĄice Ĺ kal osvojile slovenski pokal; - nogometaĹĄi velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiĹĄki prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo; - 8. junija 1996 je bila pred RdeÄ?o dvorano v Velenju zakljuÄ?na prireditev akcije ÂťVeter v laseh - s ĹĄportom proti drogiÂŤ; v akciji, ki je potekala v osmih veÄ?jih slovenskih mestih, je sodelovalo 3000 mladih ĹĄportnikov, na zakljuÄ?ni prireditvi v Velenju pa se je v koĹĄarki, odbojki in rolanju

imenovano ÂťdruĹžabnoÂŤ kajenje in pasivno kajenje, torej kajenje, pri katerem vdihavamo cigaretni dim drugih kadilcev. Zdravje kadilcev je slabĹĄe od zdravja nekadilcev. Kajenje prizadene celoten organizem: povzroÄ?a rakave bolezni, bolezni srca in oĹžilja, bolezni pljuÄ? ter osteoporozo, sivo mreno, impotenco, neplodnost, motnje spanja, depresijo in ĹĄe mnogo drugih teĹžav z zdravjem. V cigaretnem dimu je veÄ? kot 4.000 razliÄ?nih strupenih snovi, od tega veÄ? kot 300 karcinogenih. Kar 16 vrst raka je povezanih s kajenjem, kadilci imajo podvojeno tveganje, da zbolijo za rakom, v primerjavi z nekadilci. V dimu je tudi nekaj toksinov, na primer nikotin, tar, ogljikov monoksid, formaldehid, amonijak, itd. Ĺ˝e v ĹĄestih sekundah po vdihu cigaretnega dima nikotin pripotuje do moĹžganov. V majhnih koliÄ?inah deluje kot stimulans, v veÄ?jih koliÄ?inah pa Ĺže moti delovanje moĹžganov, vpliva pa tudi na delovanje srca, Ĺžil in hormonov.

Kadilcem se hitreje stara koĹža, bolj se guba in tanjĹĄa. Pogosto kot posledico kajenja navajajo teĹžave z oÄ?esno mreno, ĹželodÄ?no kislino, trebuĹĄno sli-

navko, za moĹžgansko in srÄ?no kap, zmanjĹĄano spolno zmoĹžnost, zmanjĹĄano rodnost, hude posledice za plod in dojenega otroka itd. PovpreÄ?nemu kadilcu kajenje skrajĹĄa Ĺživljenje za 14 let, vsaka ĹĄkatlica cigaret skrajĹĄa Ĺživljenje za 3 ure in pol.

Ljudje smo bitja navad. Vsi se strinjamo, da nam navade doloÄ?ajo Ĺživljenje, pogosto pa se ne zavedamo, da si navade ustvarjamo sami. Navade, posebej tiste, ki jim imamo dolga leta, teĹžko opustimo. Kajenje ni le zasvojenost z nikotinom, je odvisnost od navad. Odvajanje od kajenja ni bilo nikoli lahko, preprosto in hitro.

Zagotovite si dolgo in zdravo Ĺživljenje, drugim pa veÄ? zdravja in veÄ? sreÄ?e. V vsakem obdobju Ĺživljenja in ne glede na ĹĄtevilo pokajenih cigaret bo opustitev kajenja prinesla pozitivne spremembe. Kadilci, ki Ĺželijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbliĹžji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve osebnega zdravnika.

Torej, Ä?e ne bo ĹĄlo, kot ste si zadali, vam pomoÄ? ponuja Cindi Velenje, Zdravstveno vzgojni center, tel. ĹĄt.: 03 89 95 647 ali 628. đ&#x;”˛ Zdravstveno vzgojni center Karmen Petek

Info: 03 898 17 50

Titovo Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) pomerilo 350 najboljĹĄih mladih tekmovalcev iz vse Slovenije; - leta 1508 je bil 9. junija v RaĹĄÄ?ici rojen PrimoĹž Trubar, najpomembnejĹĄi slovenski verski reformator in avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika, ki so ju natisnili leta 1550; - 10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal predsednik izvrĹĄnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante MarkoviÄ?; - 10. junij 1997 se je med usposabljanjem na OkreĹĄlju smrtno po-

nesreÄ?ilo pet gorskih reĹĄevalcev; - 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva obÄ?inske konference SZDL Velenje, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje. Delegati so se soglasno izrekli za to preimenovanje in od leta 1981 do leta 1989 se je mesto Velenje imenovalo Titovo Velenje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Tako dobro, kot se telesno poÄ?utite v zadnjih dneh, se Ĺže dolgo niste. Marsikaj je verjetno tudi v tem, da ste komaj Ä?akali, da zadiĹĄi po poletju, lepo vreme pa vas pogosteje zvabi iz stanovanja. Partner ne bo vesel, Ä?e boste ĹĄe naprej vandrali naokoli, saj ste doma v zaostanku z delom, ki ga po navadi opravite redno. Ne vznemirjate se, Ä?e v hiĹĄi ni vse tip-top, veliko bolj pomembno je, da se vi dobro poÄ?utite in da ste spet boljĹĄe volje. To vam bo dalo tudi energijo za vse, kar vas Ä?aka v sluĹžbi. Dela ne bo malo, tudi lahko ne bo. A vam bo po dolgem Ä?asu tudi to v zadovoljstvo. ÄŒe si Ĺželite ohraniti zvezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, pa bodite previdni. Tako v besedah kot v dejanjih. Partner vas trenutno ne razume, zato se ne igrajte z ognjem.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Kar se financ tiÄ?e, se bodo prav v tem tednu zapleti zaÄ?eli razpletati, stanje na raÄ?unu pa bo kmalu boljĹĄe. To vas bo vsaj malo potolaĹžilo, saj dnevi, ki so pred vami, sicer ne bi bili najbolj prijetni. Po torkovi polni luni, ki vam ni dala spati, bi se nemir in utrujenost le ĹĄe stopnjevala. Tako pa se bo Ĺže z danaĹĄnjim dnem vse zaÄ?elo vrteti bolje in uspeĹĄneje za vas. Prava preizkuĹĄnja za vaĹĄo ljubezensko zvezo pa ĹĄele prihaja. To bo namreÄ? letos poletni dopust. ÄŒe bo poÄ?ilo, bo pred odhodom, ki ga v teh dneh Ĺže naÄ?rtujete. ÄŒe ne bo, vam bo uspelo zakrpati zvezo. Vsaj za zdaj. Razpoke namreÄ? v vsakem primeru ne bodo odpravljene. Zato bi morali tudi vi storiti veÄ? kot ste doslej. A nimate ne energije in ne volje. VaĹĄa Ä?ustva so povsem zmedena.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

MoÄ?no se spreminjate, kar si na tiho priznavate tudi sami. Seveda so to opazili tudi vaĹĄi najbliĹžji, tako doma kot v druĹžbi. Enim ste vĹĄeÄ?, drugim Ä?isto niÄ?. Sploh, ker ste tokrat v ospredje postavili sebe in svojo sreÄ?o. Tega pri vas ni vajen nihÄ?e. Doslej ste bili vedno preveÄ? pridni in posluĹĄni, ljudje pa se hitro razvadijo. Sedaj vam bodo vsak ne vzeli dvakrat za slabo. Kar navadite se. In vztrajajte na novi poti, ki je dobra tako za vaĹĄo duĹĄo kot telo.

Razmislite, kako boste poleti nabirali nove moÄ?i. OdloÄ?ite se za kaj Ä?isto novega, nikar ne ponavljajte poÄ?itnic iz preteklih let. Pri tem naj vas vodijo vaĹĄe Ĺželje in ne mnenja tistih, s katerimi boste dopustovali.

Tudi te znate letos zamenjati. Kot tudi ljubezen, ki ste jo doslej imeli za ljubezen svojega Ĺživljenja. Leta na vas dobro vplivajo, ni kaj.

C. Leona Dobrotinťka 12, Šentjur 03 749 32 10 • 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net www.vb-sentjur.si

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

PreseneÄ?eni boste Ĺže danes ugotavljali, da je denar spremenil tudi nekaj tistih vaĹĄih prijateljev in znancev, ki ste jim doslej lahko vedno zaupali. Ko ga ni, se stvari spremenijo, prijatelji pa se lahko spremenijo v konkurenco. Zato se pri poslu, ki ga imate v mislih, Ĺže od zaÄ?etka zanesite le nase. Srce vas bo namreÄ? tudi tokrat zavajalo, saj boste pod vplivom Ä?ustev, to pa ni najboljĹĄi obet za posel. Ĺ e vedno ste preveÄ? zaupljivi, zato niÄ?esar ne verjemite, dokler sami ne preverite. Zaupate lahko le partnerju, drugim raje ne. V teh dneh se boste tudi zaradi pestrega dogajanja v sluĹžbi spraĹĄevali kako naprej, da bi brez vmeĹĄavanja ĹĄefov Ä?im bolje razreĹĄili spor, ki je interne narave. ReĹĄitev se bo ponudila sama, ĹĄe pred torkom. Kar se zdravja tiÄ?e, bodo hude skrbi kmalu pozabljene. Novice bodo dobre, poÄ?utje tudi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Slaba volja vas bo spremljala le ĹĄe do sobote. Pa ĹĄe ta bo z vami le zato, ker boste imeli teĹžave z zdravjem. Ker teh niste vajeni, boste teÄ?ni do sebe in vseh okoli vas. Poleg tega boste bolj utrujeni kot sicer, tega pa se sploh ne boste mogli navaditi. Ĺ˝e ob koncu tega tedna bo marsikaj drugaÄ?e. Dobre novice bodo deĹževale. Prva bo povezana z bliĹžnjim sorodnikom, hkrati pa tudi vami. Kot kaĹže, bo postal bolj samostojen, vam pa se bo od srca odvalil kamen.

Druga bo povezana z vaĹĄim zdravjem. Vedeli boste, zakaj ste nekaj dni prenaĹĄali boleÄ?ine in napake ne boste veÄ? ponovili. Tretja pa bo povezana z ljubeznijo. Nekdo, ki je letos pozimi v vas vzbudil veliko zanimanje, se bo spet pojavil v vaĹĄem Ĺživljenju. Izkazalo se bo, da vam je ĹĄe vedno zelo zanimiv. PreveÄ?, kajne?

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Med ostalim: ¡ Zdravstveni in laboratorijski pregled Şivali ¡ RTG slikanje skeleta in kolkov Şivali ¡ Kirurťki posegi na Şivalih ¡ Diagnostika notranjih organov Şivali

Ugodno – strokovno – Şivalim prijazno!

V teh dneh se boste veselili nekega praznovanja in bali, kako se bo neki projekt konÄ?al v sluĹžbi. Zapletlo se bo, kar Ĺže nekaj Ä?asa priÄ?akujete. A ne bo niÄ? tako hudega, da se ne bi dalo razplesti. Sploh, ker bodo tokrat niti v vaĹĄih rokah, ne boste odvisni od drugih. Je pa res, da je nasprotna stran precej krhka, zato boste potrebovali veliko mero potrpeĹžljivosti in diplomacije. Ne raÄ?unajte pa na Ä?udeĹž, ker ga ne bo. Tokrat se niÄ? ne bo razreĹĄilo samo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vaĹĄem razmiĹĄljanju, ki je, resnici na ljubo, zelo drzno. A povpreÄ?je vas ne zanima veÄ?. Ljubezensko podroÄ?je bo bolj mrtvo kot ne, zato pa vam vsaj pri zdravju in financah v teh dneh kaĹže bolje. Praznovanje pa bo ĹĄe boljĹĄe kot ste si kdajkoli mislili. Ĺ e nekaj dni vas bodo greli spomini nanj.

Vodnar od 21. 1. do 19.2.

Prav ste storili, da se niste vmeĹĄavali v druĹžinski spor. Sploh, ker ste bili tokrat le opazovalec, dejansko se vas zadeva ni osebno dotikala. Zato je prav, da se je partner odloÄ?il sam. ÄŒe se je odloÄ?il narobe, bo znano Ĺže v nekaj dneh. In Ä?e se izkaĹže, da je naredil napako, mu stojte ob strani. To je najmanj, kar lahko naredite zanj in zase. Zaupanje, ki sta ga gradila dolge mesece, bi lahko bilo sicer moÄ?no omajano. Ta teden se bo marsikaj vrtelo tudi okoli vaĹĄega zdravja. Ne bo veÄ? takĹĄno, kot si Ĺželite, Ä?eprav prav slabo tudi ne bo. Ne zganjajte panike, dokler vam specialisti ne povedo, kaj se dogaja z vaĹĄim telesom. VÄ?asih kar pozabite, kako Ĺživite. In tudi, da slabe misli vse preveÄ?krat vpletate v vaĹĄe razmiĹĄljanje. ÄŒeprav zveni zlajnano, v teh dneh dejansko potrebujete veÄ? pozitivnih misli. Pa ne le pri zdravju, tudi pri delu in odnosih. TeÄ?ni niste nikomur vĹĄeÄ?, tudi partnerju ne.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

PoroÄ?ite se v poroÄ?ni dvorani gradu Vrbovec Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com

V teh dneh bo kazalo, da vam bo konÄ?no uspelo uskladiti zasebno Ĺživljenje, hobije in redno delo. Do sobote bo vse teklo kot po maslu, potem pa se bo ustavilo. Pa ne zaradi vas. Nekdo, ki vam ne privoĹĄÄ?i ne sreÄ?e in ne uspeha, bo posegel v dogajanje in povzroÄ?il precej ĹĄkode. Najprej boste ĹĄokirani, potem pa se boste takoj lotili reĹĄevanja zapleta. K sreÄ?i bodo verjeli vam in ne ĹĄkodoĹželjneĹžu, zato bo priĹĄlo le do zastoja, veÄ?je ĹĄkode pa ne bo. Ĺ˝e v torek se bodo stvari spet zaÄ?ele vrteti v pravo smer. Vmes si vzemite dovolj Ä?asa za poÄ?itek, pa tudi za miganje. Ob vroÄ?ih dnevih bodo veÄ?eri kot nalaĹĄÄ? za rekreacijo, ki jo z milijon izgovori spet zanemarjate.

Zaradi neke nove situacije v vaĹĄem Ĺživljenju, ki jo boste skrbno skrivali pred svetom, boste precej nervozni. To bo vplivalo tudi na vaĹĄo uÄ?inkovitost. Ta ne bo takĹĄna, kot si Ĺželite, Ä?eprav boste delno zato poskrbeli sami, saj se znate za nekaj dni odklopiti od vsakodnevnih obveznosti. Zvezde vam priporoÄ?ajo, da se druĹžite le s tistimi, ki jim resniÄ?no zaupate. Druge imejte ta teden raje na pravi varni razdalji. Niso vredni toliko, da bi z njimi izgubljali prepotrebno energijo. Sploh, ker jim lahko v trenutkih jeze poveste preveÄ?, s tem pa bi ogrozili tudi svojo prihodnost. Vse, kar se bo dogajalo, se bo poznalo tudi na zdravju. Oglasile se bodo teĹžave, ki so bile za vas Ĺže preteklost. Zagotovo so opozorilo, da se morate spremeniti. Vikend boste preĹživeli v dobri druĹžbi.

GOSTIĹ ÄŒE GRAD VRBOVEC NAZARJE

Vabljene veÄ?je zakljuÄ?ene druĹžbe | Bogata kulinariÄ?na ponudba Posebnost GRAJSKE VEÄŒERJE (po prednaroÄ?ilu)

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

terenu DeŞurstvo 24 ur • delo na 041 618 772

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Delovali boste zelo nemirno in nemirni tudi boste. Ne boste se znali sprostiti, Ä?eprav si boste to silno Ĺželeli. Iskali boste napake, predvsem vaĹĄe lastne, in si celo marsikaj oÄ?itali. Ne Ĺžrite se, saj za to, kar se vam dogaja v teh dneh, res niste krivi sami. ÄŒe s takĹĄnim poÄ?etjem ne boste takoj prenehali, se boste poÄ?utili vsak dan slabĹĄe. ÄŒe sami sebe ne boste cenili, vas tudi drugi ne bodo. Tega se Ä?isto premalo zavedate. Doma bodo vaĹĄo stisko hitro prepoznali. PoskuĹĄali vam bodo pomagati, a to ne bo zaleglo, Ä?e jim ne boste pustili. Da bo mir v hiĹĄi, se potrudite in jim pustite, da vas malo razvajajo. Sploh, ker jim tega Ĺže dolgo niste dovolili. Dobra novica, ki bo razbistrila temne oblake nad vaĹĄo prihodnostjo, bo povezana s tujino. Do vas pride najpozneje v nedeljo.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Na delovnem mestu bo v teh dneh vladala panika in Ä?udno vzduĹĄje. Dela boste imeli preveÄ?, energije, da ga opravite, pa ne. ZaÄ?aran krog, kajne? A se boste ĹĄe pred ponedeljkom vzeli v roke in opravili prav vse, kar ste si zadali. In to dobro opravili.

Pri tem boste za nekaj dni pozabili na svoje Ĺželje, pa bo. Cena tako ne bo prevelika, zadovoljstvo, ko bo delo opravljeno, pa bo ogromno. Dobre novice vas Ä?akajo tudi v krogu druĹžine. Tistemu, ki ga imate najraje na svetu, zato se nenehno bojite zanj, bo uspel velik met. SreÄ?ni boste zanj in zase. In to boste tudi pokazali. In velikokrat povedali. Morda tudi komu od tistih, ki mu ne bi smeli, saj stvari ĹĄe niso izpeljane do konca. ÄŒe se le da, se tu in tam ugriznite v jezik. Vsi, ki jih imate za prijatelje, vam noÄ?ejo dobro. In lahko naredijo ĹĄe veliko ĹĄkode.

Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

4. junija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.50 12.20 12.35 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.25 00.55 01.45 02.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.50 09.15 09.40 10.15 12.45 14.15 15.25 15.50 16.30 17.30 18.00 19.00 19.50 20.00 21.40 22.35 00.10 01.00

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 23.55 00.45 01.45 02.20

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 24/35 Turbulenca, izob. odd.

NaGlas!

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

Firbcologi Točka preloma: Kdaj bo les postal nacionalna strateška surovina?, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost: Ozon Novice Lojzek, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Fina gospa (III.), 3/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Sveto in svet: V službi človekovega dostojanstva Ugriznimo znanost: Ozon Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Jani Nani, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko!, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Male sive celice, tv kviz Slovenski vodni krog: Reka Reka Odprta knjiga: Mahmud Darviš; Opisovanje oblakov Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Angola, dok. odd.

Glasnik, izob. odd.

Bleščica, odd. o modi Pod dvestoletno lipo: 200 let Botaničnega vrta, dok. odd.

Mostovi - Hidak Pričevalci: Danilo Rustja Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Potop, izra. film 37 dni: Nekega poletnega meseca, 1/3 Berthe Morisot, franc. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Liza in Pavel, ris.

Medved Rupert, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

4. junija 2015

Sobota,

5. junija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 11.55 12.20 13.00 13.30 15.00 15.10 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.20 01.15 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.55 10.15 12.50 13.45 15.20 15.55 16.30 17.10 17.40 18.15 19.05 20.00 20.55 21.30 22.20 00.05 00.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 25/35 Sam Sebastian: Šesti čut 10 domačih Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Osmi dan, ponov.

Poročila, vreme, šport Presneto štirinajsto, 6/13 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Fina gospa (III.), 4/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Skrivnost hipnoze Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Jani Nani,ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Firbcologi: O risanju Moja soba: Neli Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj?, dok. film Žogarija Ugriznimo znanost: Ozon Slovenci v Italiji Razkrivanje preteklosti: Neapeljsko podzemlje, 6/12 Mostovi Hidak Življenje s popusti, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Oštevilčeni, dok. odd.

Da, gospod premier: Zastrupljeni kelih, 2/6 Broadchurch (II.), 2/8 Tretji človek, ang. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.05 22.40 22.45

24ur, ponov.

Liza in Pavel, ris.

Medved Rupert, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Ptič na žici, am. film 24ur zvečer Eurojackpot 007 – Živi in pusti umreti, ang. film 01.05 Žena za Božička, am. film 02.40 24ur zvečer 03.15 Zvoki noči

6. junija

06.05 06.10 07.00 07.20 07.45 08.10 08.30 08.55 09.20 10.05 10.20 10.30 11.00 11.55 13.00 13.25 13.50 14.15 15.05 15.45 17.00 17.20 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 23.20 23.50 00.45 00.50 01.40 02.00

08.00 10.15 10.40 11.20 12.40 13.15 14.10 16.25 17.55 18.50 20.05 21.35 23.05 00.00 00.30

18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop Corn: Ditka Aktualno Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas – mladi za Veleje, Lokalna mladinska strategija Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Donačka, Podkrajski fantje Regionalne novice 3 Iz našega arhiva: Bolezni žil Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Donačka, Podkrajski fantje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (9) Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Timotej hodi v šolo, ris.

Biba se giba, nan.

Studio Kriškraš: Darilo za rojstni dan Bine, nan.

Firbcologi: O Indijcih, rapu in kosmatih pajkih Male sive celice, kviz Mali detektiv, igrani film Infodrom Presneto štirinajsto, 6/13 Predstava za temno nebo, dok. film Tednik, ponov.

Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Paradiž (II.), 2/8 V fokusu, dok. odd.

Druga judovska zgodba, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Z vrta na mizo Čez planke: Porenje Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Ne se hecat' Mobo, avstral. film Poročila, vreme, šport Boljši človek, 1/4 Ozare, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Najboljše jutro City folk: Daka Na lepše Polnočni klub: Skrivnost hipnoze Slovenci po svetu: 90 let podjetnice in zdravilke Vide Vidmar iz Brazilije Dosje: Proces – JBTZ zlom rešima 50 let Avsenikove glasbe Vse za nogomet, belg. film Športni izziv Formula 1, velika nagrada Kanade, kvalif., prenos iz Montreala Doma za vikend, nem. film Aritmični koncert – Elvis Jackson Točno popoldne, ponov.

Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.00 10.15 11.10 12.05 12.20 15.20 17.10 18.55 19.00 20.00 23.40 02.10

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Zmenki milijonarjev, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

Nemirna, am. film Ljubezenska pita, am. film 24ur, vreme 24ur Titanik, am. film Oscar in Lucinda, am. film Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice, Poletni nakit iz gumbov(121) Oglasi Popotniške razglednice: Južna Romunija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje, Lokalna mladinska strategija Dotiki gora: Blegoš Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2303. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Iz arhiva VTV: Parni valjak, 1. del koncerta Jutranji pogovori Folklorna skupina Maribor iz Argentine Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.00 10.05 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.15 13.20 17.40 17.55 18.00

Nedelja,

11.05 11.25 11.40 11.45 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 21.30 23.00 00.05 00.10

7. junija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 09.00 09.10 09.15 09.25 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.15 18.05 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.25 23.00 23.30 00.35 01.00 01.55 02.20

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Peter Zajc, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Kapitan Sabljezobi, ris. nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Svibno pri Radečah Na obisku Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav Lady L., film Poročila, vreme, šport Makalu – 30 let pozneje, dok. odd.

Noetova barka: Izročilo semen, 1/3 Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta: Voda, sol. in madež, 5/18 To naše življenje, 5/13 Intervju: Tamara Griesser Pečar V fokusu: 100 let 1. svetovne vojne – pogovor z dr. M. Christianom Ortnerjem, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Oblast (II.), 17. del Slovenski magazin Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.40 Posebna ponudba, izob. odd.

08.05 Ugriznimo znanost: Ozon 08.30 Turbulenca: Stres pred koncem šole 09.20 10 domačih, ponov.

10.05 Žogarija 10.40 Glasbena matineja 12.20 Z mladimi virtuozi: Dorotea Senica, Trio Reverie, Timotej Kosovinc 13.20 Propaganda, dok. odd.

14.55 Migaj raje z nami 15.25 Rad igram nogomet 16.00 Športni izziv 16.55 Rokomet, kvalif. za sp (Ž), Francija : Slovenija, prenos iz Bresta 19.30 Žrebanje Lota 19.50 Formula 1, velika nagrada Kanade, prenos iz Montreala 22.00 Gospodična Marple, 2/3 23.35 Aritmični koncert – Elvis Jackson 01.10 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.00 10.15 10.30 11.25 12.15 12.30 14.10 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00 22.00 00.15 03.05

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

B-Daman anime, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Beverly Hills 90210, nan.

Tv prodaja Daleč od doma, am. film 007 – Diamanti so večni, ang. film Počitnice družine Johnson, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Mamma mia!, am. film Vojna zakoncev Rose, am. film Vroče noči, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2302. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 2303. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Ivek, kdo te je ubil?, dokumentarni film 11.45 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (9) 12.40 Aktualno: Kaj bo z urgenco na Koroškem?

13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Iz našega arhiva: Bolezni žil 15.30 Prodajno TV okno 15.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, Naše osončje, (120) 18.20 Čas za nas, tabornike!

19.00 POP CORN: Ditka, Momento 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Donačka, Podkrajski fantje 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Na obisku … pri Zvonetu Čebulu 23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

8. junija

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.10 00.25 01.20 01.45

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.50 08.55 09.00 10.00 10.15 13.00 13.25 14.00 14.35 15.10 15.40 15.55 16.45 17.20 18.15 19.05 20.00 21.30 23.00 00.20 00.40 01.25

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 26/35 Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Skrivnost hipnoze Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš: Darilo za rojstni dan Duhovni utrip Odprta knjiga: Ni je več Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Fina gospa (III.), 5/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetni raj Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Jani Nani, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Profesor Pustolovec, nan.

Zgodbe iz školjke Opus 1, plesna miniatura 2014 Infodrom Slovenski vodni krog: Iška Zabavni kanal Dobro jutro Na lepše Obzorja duha O živalih in ljudeh Prava ideja!

To bo moj poklic: Meteorolog, fizik, 27/30 Z vrta na mizo Čez planke: Porenje Dober dan, Koroška Oštevilčeni, dok. odd.

Pokličite babico, 5/6 Točka, glasb. odd.

Dediščina Evrope: Vrnitev, nem. film Spremenljivi časi, 1/4 Gensko spremenjeni organizmi, dok. odd.

Odprta knjiga, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.50 08.15 08.30 09.10 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.35 23.10 00.05 01.00 01.35

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Mamma mia!, am. film Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Zaljubljen do ušes, am. film 24ur zvečer Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2303. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic: Zdravnik družinske medicine, Zdravnik – kirurg Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Videospot dneva Regionalne novice 3 Spomin na pevca še živi, ponovitev 1. dela Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.00 11.05 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 22.15 23.45 23.50

Sreda,

9. junija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 19.00 20.00 20.50 21.00 22.00 23.05 23.35 01.10 01.35 02.30 02.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 27/35 Duhovni utrip Na obisku Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Mleko Umetnos igre, ponov.

Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Oblakov kruhek, ris.

Kioka, ris.

Fina gospa (III.), 6/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 6/12 Kino Fokus Redke zemlje, dok. odd.

Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Jože Lah Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05

19.05 19.50 20.00 20.50 21.20 23.20 00.25 01.15

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Jani Nani, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko!, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Pajkec Piko, ris.

Studio Kriškraš: Darilo za rojstni dan Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Opus 1, plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog: Dravinja Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav Na vrtu, svet. odd.

City folk: Eindhoven Mostovi Hidak Ne se hecat' Druga judovska zgodba, dok. film Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Čokoladne sanje, 2/10 Drugačna ljubezen, meh. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.40 23.35 00.25 01.25 02.00

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

08.25 08.50 08.55 10.15 12.50 13.45 15.00 15.35 16.10 16.40 18.00

11.35 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 21.30 21.35 23.05 23.35 23.40

10. junija

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.55 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 19.00 20.05 22.00 23.05 23.35 00.00 01.00 01.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 28/35 Redke zemlje, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Intervju: Tamara Griesser Pečar Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Pujsek Bili, ris.

Bacek Jon, ris.

Fina gospa (III.), 7/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Nisi zame, franc. film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.30 08.40

00.10 01.00

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Bine, lutk. nan.

Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter Mihec in Maja, nan.

Slovenski vodni krog: Gradaščica Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Posebna ponudba Alpe, Donava, Jadran To bo moj poklic: Veterinar, 28/30 Makalu – 30 let pozneje, dok. odd.

Mostovi Hidak Rokomet, kvalif. za EP (M), Slovaška : Slovenija, prenos Noetova barka, 1/3 Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Športni izziv Umetnost – jezik brez meja Bleščica, odd. o modi Moje življenje z Liberacejem, am. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Epilog Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.15 22.50 23.45 00.35 01.35 02.10

24ur, ponov.

Tobi in njegov lev, ris.

Medved Rupert, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Preverjeno Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur MasterChef Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Dexter, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, Mladi raziskovalci Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2304. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Blegoš Krizni center za mlade v Celju Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Dober pogled, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2304. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Krizni center za mlade v Celju Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, Žabica (122) Zmigajmo Videospot dneva Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Državni svet RS Regionalne novice 3 Pop Corn: Daša Gradišek Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.45 08.55 10.15 12.50 13.35 14.10 14.35 15.15 16.05 16.50 18.30 19.00 19.50 20.00 20.30 21.40 22.15

11.00 11.05 11.15 11.45 12.10 12.15 12.05 17.40 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 21

STEDMAN, M. L.: LuÄ? sredi morja od – Odrasli / 821-11.3 – DruĹžbeni roman Tom Sherbourne je vojni pekel preĹživel na fronti. Po vojni si, duĹĄevno zlomljen, Ĺželi le mirnega Ĺživljenja, dovolj daleÄ? stran od ljudi in spominov. Tako sprejme delo svetilniÄ?arja na samotnem in oddaljenem avstralskem otoku. Na poti na otok s svetilnikom spozna simpatiÄ?no mlado Isabel. Zaljubita se, poroÄ?ita in skupaj odideta Ĺživet na oddaljeni otok. UĹživata drug z drugim, se

naprej prelistava uÄ?ene knjige, mu razkrije, kako deluje ta Ä?udna ĹĄkatla – fotoaparat. Ko ga preizkusita, se pred njima zvrstijo zanimivi posnetki iz neznanega gozda.

Viktor se takoj odloÄ?i, da mora vse to, kar je videl na fotoaparatu, poiskati in si dobro ogledati. Odpravi se na pot in v fotoaparat ujame ĹĄe mnoge zanimivosti v naravi.

KONC LORENZUTTI, NATAĹ A: Lica kot Ä?eĹĄnje ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Kristina in David, oba dijaka prvega letnika srednje glasbene ĹĄole v Ljubljani, se na zaÄ?etku ĹĄolskega leta zaljubita. Sprva je David neĹžen, prikupen, zaljubljen. Ĺ e Kristinina lica, ki se obarvajo kot zrele Ä?eĹĄnje, se Davidu zdijo lepa, vabljiva. Kmalu se zaÄ?nejo stvari zapletati. Davidu umre

imata rada in sta res sreÄ?na na samotnem otoku. Vse bi bilo lepo in popolno, Ä?e ne bi Isabel dvakrat splavila in v tretje rodila mrtvega otroÄ?ka. Proti veÄ?eru, ko komaj pokopljeta mrtvorojenega dojenÄ?ka in ĹĄe Ĺžalujeta, naplavi na obalo otoka Ä?oln. V njem je mrtev moĹĄki in jokajoÄ? dojenÄ?ek. Tom ve, kaj bi moral storiti in kaj je njegova dolĹžnost. Isabel pa se v trenutku zaljubi v dojenÄ?ico in jo Ĺželi na vsak naÄ?in obdrĹžati. Tom, Ä?eprav ve, da ni prav, svoji Ĺženi, ki je pretrpela toliko hudega, ne zna in ne zmore reÄ?i ne in odreÄ?i otroka.

Kljub temu, da Tom trpi in ima noÄ?ne more, deklico vzgajata v ljubezni kot svojo hÄ?i.

Na enem izmed redkih odhodov z otoka v mesto, ko dajo deklico krstiti, pa Tom zbere vse moÄ?i in z malimi namigi, sledmi ‌ opozori policijo in pravo mater deklice, da se poÄ?asi razkriva boleÄ?a skrivnost.

NEVIS, BEN: Trije ??? in strup po e-poĹĄti ml – Mladina / Leposlovne knjige od 10. leta dalje Trije ĹĄestnajstletni fantje Peter, Justus in Bob so pravi pustolovci. So mladi detektivi in se niÄ?esar in nikogar ne ustraĹĄijo.

Gospa Baker jih prosi za pomoÄ?. RazloĹži jim, da so jo pri potapljanju napadle in jo oĹžgale meduze, da je od ĹĄoka skoraj umrla. Strup je bil v obliki meduz poslan gospe Baker tudi po e-poĹĄti in je kot virus ogroĹžal raÄ?unalnik in vse datoteke na njem. A naĹĄe mlade detektive prehiti in jim prevzame delo ÂťizkuĹĄeniÂŤ detektiv Dick Perry, vedno je korak pred njimi. A trije ??? se s pomoÄ?jo soĹĄolca Toma kljub vsemu ne dajo. In se podajo v lov za skrivnostnim odpoĹĄiljateljem e-poĹĄte.

POGOREVC, PAVLINA: VeveriÄ?ek Viktor ml – mladina / C-Cicibani – Leposlovne knjige do 9. leta V VeveriÄ?jem dolu je nekoÄ? Ĺživel VeveriÄ?ek Viktor. Skrbel je za svojo bolehno sestrico. MoÄ?no se je bal viĹĄine, je pa zelo rad raziskoval, najraje na gozdnih tleh, med drevjem in grmovjem. Nekega dne je na mestu, kjer je imel skrito zalogo leĹĄnikov, naĹĄel Ä?udno ĹĄkatlo. Sestrica Viktorija, ki kar

• ÄŒetrtek, 4.6., 14.00-19.00, biotrĹžnica, ob 17.uri Yugioh turnir • Petek, 5.6., 14.00 Krekov trg, CITYBAND 2015 –koncert MI2 ob koncu ĹĄolskega leta. Od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica, do 7.6. Slovenska vojska se predstavi

VELENJE ÄŒetrtek, 4. junij 7.00

ob Ĺ kalskem jezeru RibiĹĄko tekmovanje upokojencev RibiĹĄke druĹžine 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, Ustvarjalni Ä?etrtki za uÄ?ence od 5. do 9. razreda 16.00, 17.00 in 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Podelitev predĹĄolske bralne znaÄ?ke 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Inventura 2015 18.00 KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh 18.30 Oder pred Domom kulture Velenje SreÄ?anje Big bandov – 1. dan (Mozaik jazz festival 2015) 19.00 Glasbena ĹĄola Celenje, Velika dvorana Preddiplomski koncert Fie SeliÄ? (klavir) 19.19 KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Katje Jarc Kenija – Ĺživljenje v preprosti vasici 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert Tamare GombaÄ? (violonÄ?elo) in Mirka Jevtovića (harmonika)

Petek, 5. junij 8.00

oÄ?im, mama je noseÄ?a. David postane tih, Ä?uden, se drĹži Ä?isto zase, v ĹĄoli popuĹĄÄ?a.

Na koncertu se nenadoma pojavi ĹĄe Davidov pravi oÄ?e. David ve, da je oÄ?e zaradi neke skrivnosti zapustil mamo, ki je bila noseÄ?a z njim in odĹĄel v zapor. Mama ga je zapustila in ga ni Ä?akala. OÄ?e se je zapil.

Vse do sedaj se oÄ?e ni prikazal. Kristina je Ĺžalostna, rada bi pomagala Davidu. Rada bi bila sreÄ?na, zaljubljena in z njim. V oporo bi mu bila rada, ne Ĺželi stran od njega.

Glasba pomaga Kristini pri reĹĄevanju teĹžavic in teĹžav v Ĺživljenju, jo dvigne in pomiri. Oba, Kristina in David, Ä?utita, da morata priti skrivnosti do dna. Kruta resnica, ki jo izvesta, jima sÄ?asoma prinese presenetljivo pomiritev in odreĹĄitev. Le tako bosta lahko na novo zaÄ?ela graditi svojo neĹžno in mlado ljubezen.

BELAK PUNGARTNIK, SUZANA: Modni dodatki iz domaÄ?e delavnice ml – Mladina / 37 – Vzgoja.

IzobraĹževanje V knjigi boste naĹĄli ideje vsi, otroci od 4 leta starosti dalje pa tudi odrasli do 99 leta. Vsi, ki radi ustvarjate, boste v knjigi naĹĄli nove ideje, veliko novih idej za koristne in uporabne izdelke, ki jih lahko uporabljamo vsak dan. Avtorica, ki je napisala Ĺže dve ustvarjalni knjigi za otroke, je ustvarjalka z duĹĄo in telesom, svoje znanje pa tudi praktiÄ?no prenaĹĄa na otroke, saj jih uÄ?i. Izdelki v knjigi, torbice, pripomoÄ?ki za spenjanje las, zimska oblaÄ?ila – dodatki, ovratniki in broĹĄke, obuvala so Ĺže v kazalu oznaÄ?eni s stopnjo teĹžavnosti. Dodan je podroben opis postopka izdelave, zraven so ĹĄe slike za laĹžjo predstavo in konÄ?ni izdelek. RazloĹženi so tudi osnove pletenja in kvaÄ?kanja.

Na koncu knjige so dodani ĹĄe naÄ?rti izdelkov. Potrebujete le ĹĄe nekaj domiĹĄljije in dobro voljo, da ustvarite Ä?isto svoj izdelek. đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje

21

PRIREDITVE

4. junija 2015

Edita P.Ĺ .

• Nedelja, 7.6., 11.00 Raziskovalno nedeljsko dopoldne – igre in eksperimenti, od 11.-12.ure pravljica: ÄŒudovita novica • Gokard na na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan praznujte rojstni dan. pokliÄ?ite 425 12 54 ali obiĹĄÄ?ite info toÄ?ko.

9.00 10.30 17.00 18.00 19.00

19.45

TRC Jezero, Ä?olnarna Mednarodno tekmovanje z modeli Ä?olnov na daljinsko vodenje FSR za pokal Mestne obÄ?ine Velenje UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Perlice, perlice, ustvarjalni klub za odrasle Vila Mojca Velenje ZakljuÄ?ek projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek Mladinski center Velenje Poletna izmenjava oblaÄ?il, obutve, igraÄ? in opreme KnjiĹžnica Velenje Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike Dom kulture Velenje, mala dvorana Mali princ, premiera predstave za mladino in odrasle Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje Oder pred Domom kulture Velenje SreÄ?anje Big bandov – 2. dan

Jutri premiera Malega princa Velenje, 5. junija – Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, bo jutri ob 19. uri v malo dvorani velenjskega doma kulture pripravilo premiero Malega princa. Tokrat so lutkarji ustvarili predstavo, namenjeno mladini nad 10 let in odraslim, saj so

PRELOMNICA SVETEGA ANDREJA San Andreas (ZDA) Akcijski triler, film katastrofe, 115 minut ReĹžija: Brad Payton Igrajo: Alexandra Daddario, Dwayne Johnson, Carla Gugino, Colton Haynes, Paul Giamatti, Kylie Minogue idr.

Petek, 5. 6., ob 18.00 Sobota, 6. 6., ob 20.00 Nedelja, 7. 6., ob 18.00

MAMA JE ENA SAMA Tatjana in motherland (Slovenija) KomiÄ?ni dokumentarec, 60 minut ReĹžija: Miha Celar Nastopajo: Martina Zmuc Tomori, Tatjana KneĹžević, Andrej Perko , Svetlana Makarovic idr.

Petek, 5. 6., ob 20.00 – mala dvor.

(Mozaik jazz festival 2015) 20.00 Velenjski grad Filmski veÄ?er Harmonija potrebuje razliÄ?nost: medkulturni dialog v Velenju 21.00 eMCe plac DJ DeĹžurni

Sobota, 6. junij 6.00 6.00 8.00

15.00 15.00

17.00 18.00 18.00 19.00 20.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Matkov ĹĄkaf Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – TurĹĄka glava, Avstrija PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Vratolom, Festival razbijanja stereotipov subkulture IgriĹĄÄ?e ob mestnem stadionu TomaĹž VaupotiÄ? Wimpy Memorial, 7. Velenje Stretball, turnir v uliÄ?ni koĹĄarki Velenjski grad Obisk Hermana Lisjaka Vila Bianca Javna vaja Ĺ˝PZ DruĹĄtva upokojencev in MDI Velenje Amfiteater na promenadi VeÄ?eri v amfiteatru – Rudarski oktet z gosti Oder pred Domom kulture Velenje SreÄ?anje Big bandov – 3. dan (Mozaik jazz festival 2015) eMCe plac Ogled Finala Lige prvakov / Barcelona : Juventus

Nedelja, 7. junij 6.00 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Tolsti vrh – Kriťka gora ob Škalskem jezeru Ribiťko tekmovanje – Prvenstvo Premogovnik

Ponedeljek, 8. junij 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Amfiteater na promenadi VeÄ?eri v amfiteatru – Velenjske zGodbe, nastopajo OtroĹĄki pihalni orkester Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski, Pihalni orkester Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski, Veteranska godba za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje, Pihalni orkester Premogovnika Velenje 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: romantiÄ?na vojna drama Francoska suita

poustvarili veÄ?no zgodbo, ki govori o ljubezni do drugih in drugaÄ?nih, o (za)upanju in odgovornosti do drugih in za svoja dejanja, ter o srÄ?nosti, ki nam je danes v medsebojni komunikaciji primanjkuje. ÂťMali princ nas bo ganil in poboĹžal naĹĄe duĹĄe v teh sivih Ä?asih. Spomnil nas bo, da smo bili nekoÄ? vsi nedolĹžni otroci,ÂŤ pravijo ustvarjalci. Tudi tokrat je scenarij in reĹžija delo Alice ÄŒop, pod scenografijo in soreĹžijo pa se podpisuje Kajetan ÄŒop. Glas-

Torek, 9. junij

Sreda, 10. junij

14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI 17.30 Velenjski grad Predstavitev nekaterih raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline 19.00 Velenjski grad Potopisno predavanje Aleksandre SaĹĄke Bellian Ĺ rilanka 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Vojna skozi Ĺženske oÄ?i, sklepni koncert sklopa spominskih dogodkov ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne

13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Prenos datotek/slik iz fotoaparata in USB kljuÄ?a na raÄ?unalnik

Sreda, 10. junij

8.30

6.00 7.00

14.00 15.00 16.00 18.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Mirna gora ob Ĺ kalskem jezeru RibiĹĄko tekmovanje – medobÄ?insko prvenstvo druĹĄtva upokojencev Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Fimo v prelivih, ustvarjalni klub za odrasle Stara pekarna Velenje – moje mesto, zakljuÄ?ek projekta z odprtjem razstave

Ĺ OĹ TANJ Sobota, 6. junij 9.00

Vrtec Šoťtanj in nogometni stadion Šport ťpas – dan druŞenja in gibanja vseh generacij

Nedelja, 7. junij

8.30

Petek, 5. junij 20.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Koncert MePZ Ĺ martno ob Paki in MoPZ Franc KlanÄ?nik

Sobota, 6. junij Osnovna ĹĄola Bratov Letonja (zbor) Pomladni druĹžinski pohod na Goro Oljko; DMP in Rod Hudi potok

Nedelja, 7. junij 8.00

9. 00

Prostori DU Ĺ martno ob Paki Meritve krvnega pritiska, krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola; RK Ĺ martno ob Paki in RK Gorenje Martinova vas Tradicionalna priprava palaÄ?ink

Ponedeljek, 8. junij 18.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka skupina SD 19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih Poslanska pisarna Jana Ĺ kobrneta 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 9. junij 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna ťola Superstar – Hip Hop 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Lunine mene

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje

Torek, 9. junij 17.00 Vila Mayer Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in odrasle

bo je ustvaril BoĹĄtjan PerovĹĄek, igrajo pa Ema Hozjan, Vanja KretiÄ? in Mitja Ĺ vener.

Inventura 2015 letos na gradu Velenje, 4. junija – Danes ob 18. uri bodo v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu odprli pregledno razstavo likovnih del dijakov umetniťke gimnazije – likovna smer, Gimnazije Velenje. Na letoťnji pre-

PRAVA NOTA 2

ZVONÄŒICA IN LEGENDA O NIKOLIZVERI

Macondo (Avstrija) Drama, 93 minut ReĹžija: Sudabeh Mortezai Igrajo: Ramasan Minkailov, Aslan Elbiev, Kheda Gazieva, Rosa Minkailova, Iman Nasuhanowa idr.

17.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola Gvido – klaviature, solo petje

Ponedeljek, 8. junij

Sobota, 6. 6., ob 18.00 Nedelja, 7. 6., ob 20.15

MACONDO

ÄŒetrtek, 4. junij

14.00 ZdraviliĹĄki park TopolĹĄica 5. Metuljev dan

Sobota, 6. 6., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 7. 6., ob 19.00 – mala dvor.

Pitch Perfect 2 (ZDA) Glasbena komedija, 115 minut ReĹžija: Elizabeth Banks Igrajo: Anna Kendrick, Skylar Astin, Rebel Wilson, Adam DeVine, Anna Camp, Brittany Snow, Alexis Knapp, Ester Dean, Elizabeth Banks idr.

Petek, 5. 6., ob 20.15 Ponedeljek, 8. 6., ob 17.30

Ĺ MARTNO OB PAKI

Tinker Bell and the Legend of the Neverbeast (ZDA) Disneyeva animirana pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 76 minut ReĹžija: Steve Loter Slovenski glasovi: Irena Kogoj Regina, NuĹĄka DraĹĄÄ?ek Rojko, Katja Ajster, Ana Dolinar, Miha Rodman, Tanja Ä?urić RibiÄ?, TjaĹĄa Ĺ˝eleznik, MaĹĄa Tiselj, Katja Ĺ˝vikart idr.

Nedelja, 7. 6., ob 16.00 – otroťka matineja

MUMIN NA AZURNI OBALI Muumit Rivieralla (Finska, Francija)

9. junija, ob 17:42 , zadnji krajec

gledni razstavi Inventura 2015, ki jo pripravlja Galerija Velenje, se bodo dijaki predstavili z letoĹĄnjo likovno produkcijo, ki je nastala pri strokovnih predmetih risanje in slikanje, predstavitvene tehnike, likovna teorija, osnove varovanja kulturne dediĹĄÄ?ine, kiparstvo in bivalna kultura. Na otvoritvi razstave bodo sodelovali dijaki umetniĹĄke gimnazije – glasbena smer s krajĹĄim glasbenim programom. đ&#x;”˛

bĹĄ

Animirana pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 94 minut ReĹžija: Xavier Picard Slovenski glasovi: GaĹĄper Jarni, Maja KunĹĄiÄ?, Andrej Murenc, Iztok Luzar, MaĹĄa Derganc, Botur Veselko, Vesna PernarÄ?iÄ? idr.

Petek, 5. 6., ob 18.15 – mala dvorana Sobota, 6. 6., ob 18.15 – mala dvor.

FRANCOSKA SUITA Suite Française (VB, Francija, Kanada, Belgija) RomantiÄ?na vojna drama, 107 minut ReĹžija: Saul Dibb Igrajo: Margot Robbie, Ruth Wilson, Michelle Williams, Sam Riley, Kristin Scott Thomas, Alexandra Maria Lara idr.

Ponedeljek, 8. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. junija 2015

Nagradna križanka AS Skornšek

RADIO VELENJE AS Avtomobili Skornšek d.o.o.

Cesta Simona Blatnika 20 3320 Velenje Tel.: 03/ 891 90 77 www.skornsek.kia.si www.as-velenje.com Pooblaščeni prodajalec in serviser

ČETRTEK, 4. junija

Novo * Novo * Novo * Novo * Novo

Service MAXX

www.skornsek.servicemaxx.si Mreža najbolj prijaznih servisov po nepremagljivih cenah!

• za vse blagovne znamke • za vse modele • z najugodnejšimi cenami rezervnih delov • z nepremagljivimi cenami storitev 12-mesečno jamstvo na storitev in nadomestne dele zagotavlja najvišjo raven kakovosti!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 15. junija 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka AS avtomobili Skornšek«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

RAZNO ELEKTRIČNI skuter, 400 V, star dve leti prodam za 500,00 evrov.

Gsm: 051 411 770

OTROŠKO kolo, fantovsko od 8 -12 let, prodam za 40 €. Gsm: 041 989 590

PRIDELKI DOMAČE kokošje jajce prodam.

Gsm: 031 542 798, 040 369 696

JABOLČNIK, domači kis, borovniče-

vec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI TELIČKO, sivo rjavo, staro 14 dni, dobrega porekla, prodam.

Gsm: 031 389 780 DVA bikca, čb, težka 160 kg, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931

DEŽURSTVA ZDM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Postanite naročnik

PUJSKE in odojke težke od 25 do 30 kg prodam. Gsm: 031 542 798, 040 369 696 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava.

Fišar gsm: 041 619 372 DVE bali slame kupim.

Gsm: 051 235 733

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

6. in 7. 6. – Matej Strahovnik, dr. dent. med.

Upravna enota Velenje

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

• Hišo, velikosti 226 m2, v Velenju na Konovem, K + P+M, parcela 932 m2, zgrajena 2004 , še nevseljena, ER: D (60-105 kWh/ m2a). Cena 190.000 evr.

KUPIM

ZOBOZDRAVNIKI

VETERINARSKA POSTAJA

PETEK, 5. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 6. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 7. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 8. junija

GIBANJE prebivalstva

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

• Hiša v Paški vasi, 129 m2, P+1, zgrajena 2005 , 502 m2 zemljišča na odlični lokaciji. ER E (105-150 kWh/m2a) Cena 159.900 evr.

SMRTI Podbevšek Elizabeta, roj. 1929, Žalec, Ulica Nikole Tesla 18; Tajnšek Dominik, roj. 1939, Šmartno ob Paki, Veliki vrh 1b; Lemež Miroslav, roj. 1937, Velenje, Laze 16 b; Hren Alojz, roj. 1949, Velenje, Vinska Gora 31 a; Zakšek Ivan, roj. 1923, Velenje, Lipa 25.

TOREK, 9. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 10. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 25. do 31. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

POROKE

Porok ni bilo za objavo

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

Nagrajenci nagradne križanke DROGERIJE IN PARFUMERIJE BEAUTY WORLD, objavljene v tedniku Naš čas, 21. maja. :

1. nagrado, fen pričeska: SONJA LUBEJ, Tomšičeva 10 a, Velenje 2. nagrado, fen pričeska: JOŽICA PODHOVNIK, Prelska 4, Velenje 3. .agrado, fen pričeska: DANIELA SLAPNIK, Lokovica 12, Šoštanj Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Drogeriji in parfumeriji Beauty world v prvi etaži Velenjke.

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. do 31. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

4. junija 2015

ZAHVALA V SPOMIN

FRANC BRANKO JELEN 22. 2. 1965 – 21. 5. 2015 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je …

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vso ostalo izkazano pomoč. Hvala osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Pogrebni službi Usar, župniku za opravljen obred, častni straži, gasilcem PGD Velenje, Pihalnemu orkestru in Dragu Kolarju za pomoč.

JANEZU BASLETU 1940–2015 nekdanjemu predsedniku Skupščine občine Velenje

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje Žalujoči: žena Martina, sin Rok, mama Poldika in sestra Irena z družino

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Naročniki imate 50 % popust.

Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Euromarkt Center d.o.o., Šmartinska cesta 152G, 1000 Ljubljana // Magenta plus //

Odslej brezskrben prevzem paketov s plačilom odkupnine prek POS-a!

PAKETNA DOSTAVA

st pri odno rd® g u a a tn Doda z MasterC® u plačil Maestro ali 15 . 6. 20 do 30

BREZ ZADREG Z GOTOVINO Na območju izbranih pošt smo pismonoše opremili s prenosnimi POS-terminali ter vam tako olajšali nakupe, saj jih lahko plačate s karticami Activa, MasterCard®, Maestro® in Visa.

Poskenirajte QR-kodo in si oglejte seznam pošt, kjer je mogoče pri pismonoši plačevati s plačilnimi karticami. Seznam teh pošt je objavljen tudi na www.posta.si.

Info: 080 14 00 ali na www.posta.si

Pri plačilu odkupnine s kartico MasterCard® ali Maestro® vam do 30. junija 2015 ne bomo zaračunali storitve “Brezgotovinsko plačilo odkupnine” v višini 1 EUR.

KONJUCNEIJ 20R15T, OBM14.IU2 RI, PETEK, 5.

LJU. NA KREKOVEM TRGU V CE

www.city-center.si

VSTOPNINE NI!

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

Branje je mladim ÂťcoolÂŤ Festival se je zakljuÄ?il z rock'n'rollom Ĺ tevilo dobitnikov bralne znaÄ?ke niha le zaradi manjĹĄih generacij – V vrtcih ĹĄtevilo bralcev, ki berejo s pomoÄ?jo odraslih, raste Velenje, 2. junija – V Ĺ aleĹĄki dolini se zakljuÄ?uje 48 sezona Kajuhove bralne znaÄ?ke. Zanimanje za dobre knjige med osnovnoĹĄolci ne upada, kaĹžejo podatki organizatorja akcije MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje. Ĺ e posebej veseli pa so, ker se je odliÄ?no prijela tudi predĹĄolska bralna znaÄ?ka,

v kateri se letos konÄ?uje jubilejna 20. sezona. ÂťVeseli smo, ker otroci kljub ĹĄtevilnim drugim medijem ĹĄe vedno z veseljem vzamejo v roke tudi knjigo.

Zadnja leta opaĹžamo, da njihovo ĹĄtevilo ne upada, se pa zadnji dve leti pozna, da je med osnovnoĹĄolci manj Âťzlatih bralcevÂŤ. Tako pravimo tistim bralcem, ki bralno znaÄ?ko osvojijo devetkrat, torej v vseh razre-

dih. Upad pripisujemo dejstvu, da so generacije devetoĹĄolcev manjĹĄe in ne manjĹĄemu zanimanju za knjigo. PrepriÄ?ana pa sem, da bodo tisti, ki so 9 let brali, ostali bralci celo Ĺživljenje,ÂŤ nam razloĹži sekretarka zveze Tinca KovaÄ?. Letos so na prireditvi, ki so jo v velenjskem domu kulture pripravili v torek, podelili

176 zlatih bralnih znaÄ?k. Poimenovali so jo ÂťProsto po PreĹĄernuÂŤ, po predstavi, ki so jo videli nagrajenci.

Vse v dvorani je navduĹĄilo.

VeÄ? kot 500 OstrĹžkov Da imajo knjigo radi Ĺže otroci, dokazuje podatek, da bo predĹĄolsko bralno znaÄ?ko letos osvojila dvajseta generacija vrtÄ?evskih otrok. ÂťTako postavljamo temelje tudi za Ka-

juhovo bralno znaÄ?ko in Ĺživljenje s knjigo vnaprej. V predĹĄolski bralni znaÄ?ki sodelujejo otroci najstarejĹĄih starostnih skupin, a se zadnja leta ĹĄtevilo bralcev poveÄ?uje tudi zato, ker se vzgojiteljice odloÄ?ajo, da berejo tudi z mlajĹĄimi otroki. Pri branju pa jim pomagajo tudi starĹĄi, stari starĹĄi ‌,ÂŤ doda KovaÄ?eva. Le-

tos priÄ?akujejo, da bo OstrĹžka prejelo veÄ? kot 500 mladih bralcev iz Ĺ aleĹĄke doline. Pripravili jim bodo kar 5 prireditev, dve v Velenju in Ĺ oĹĄtanju ter eno v Ĺ martnem ob Paki.

Povsod bodo mali bralci videli predstavo Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje MetuljÄ?ek cekinÄ?ek.

S ko k v p o l e tj e

đ&#x;”˛

bĹĄ

Majske vikende v Velenju Şe 25 let s kulturo pomlajuje Šaleťki ťtudentski klub – Dnevi mladih in kulture zaŞigali

Letos so mladi priredili party za obzidjem in v atriju Velenjskega gradu – Electronic Fortress, v Pekarni so postavili prostorsko inĹĄtalacijo in predstavili novo ĹĄtevilko revije RIT, v sodelovanju s TIC-em so organizirali doĹživetje socializma, s festivalom Velenje pa BazArt – razstavno prodano trĹžnico, na kateri so mladi umetniki ponujali unikatne izdelke na veÄ? kot 30 stojnicah.

V petek so na terasi pred eMCe placom gostili Vida ValiÄ?a ter domaÄ?a komika UroĹĄa Kuzmana in SaĹĄa Avramovića, za katerimi so nastopili Prismojeni profesorji bluesa – band, ki je priredil glasbeno popotovanje od zasanjanega bluesa do psihadeliÄ?nega rocka in na poti trgal strune in s padlimi Ä?inelami sekal kable.

V soboto so se 25. Dnevi mladih in kulture zakljuÄ?ili v tradicional-

nem slogu – na Velenjskem gradu z rock Ĺžurom, na katerem je Dan D doĹživel popolno predajo obÄ?instva. Igrali so, kot so sami rekli, malo novega, malo starega, malo za grlo, malo za srce. Poleg Dan D-ja so igrali tudi zagrebĹĄki turbofolk punk rockerji Brkovi, ki so v ostalih drĹžavah bivĹĄe Jugoslavije Ĺže prave legende, v Sloveniji pa so bili ĹĄele drugiÄ?.

Brkovi so s svojim domaÄ?emu ob-

Ä?instvu nepoznanim slogom vzbudili zanimanje in navduĹĄili mnoĹžico obiskovalcev. Igrali so tudi hitro vzhajajoÄ?i zasavski bend Koala Voice, lokalni metalci Carnifliate in cover band Replika.

S tem se je zakljuÄ?il ĹĄe en izredno uspeĹĄen in obiskan DMK, ki je letos proslavljal kar Ä?etrt stoletja. đ&#x;”˛

Klasirnico bodo poruĹĄili Industrijski objekt, ki ga je MO Velenje kupila za 1 evro, odstranjuje Premogovnik – ObÄ?ina naj z ruĹĄenjem ne bi imela stroĹĄkov Velenje, 1. junija – Ob nedavni tragiÄ?ni delovni nesreÄ?i v velenjski opuĹĄÄ?eni Klasirnici v Pesju so se mnogi spraĹĄevali, kaj se dogaja s stavbo, ki je bila pred leti predvidena za oĹživitev industrijske dediĹĄÄ?ine. Leta 2003 jo je namreÄ? Mestna obÄ?ina Velenje prav zato za 1 evro odkupila od Premogovnika Velenje. Zakaj do uresniÄ?itve tega projekta ni priĹĄlo in kaj se sedaj dogaja s Klasirnico, nam je povedala vodja Urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak. ÂťKo smo odkupili Klasirnico za simboliÄ?ni 1 evro, smo predvidevali, da bo MO Velenje pridobila evropska sredstva za revitalizacijo industrijske dediĹĄÄ?ine, vanj pa bi umestili nekatere kulturne in ĹĄportne dejavnosti. Ĺ˝eleli smo si, da bi objekt oĹživili. Ĺ˝al takih evropskih razpisov po tem, ko je bil Ĺže pripravljen projekt revitalizacije, ni bilo, obÄ?ina pa finanÄ?no sama obnove ni zmoglaÂŤ. Objekt so potem pred-

Klasirnico bodo poruĹĄili po tem, ko bodo iz nje demontirali vso opremo, ki jo lahko kot odpadne surovine prodajo DINOS-u. Kdaj stavbe ne bo veÄ?, pa je ĹĄe teĹžko reÄ?i.

videli za ruĹĄenje, predlani pa je MO Velenje s Premogovnikom Velenje podpisala pogodbo o ruĹĄitvi in odstranitvi objekta. ÂťPremogovnik ima mehanizacijo in ljudi, ki ĹĄe vedo, kako je bila Klasirnica grajena, zato smo se odloÄ?ili za to pogodbo.

Premogovnik sedaj upravlja objekt, tam skrbi tudi za varnost. Pridobiti so morali ĹĄe vsa uporabna dovoljenja za ruĹĄenje. Rok poruĹĄitve je 1 leto po odprtju NOP II,ÂŤ pojasnjuje Rednakova. Ker pa NOP II. ĹĄe ni bil odprt, vpraĹĄanje pa je tudi, kdaj bo, se bo potrebno dogovoriti za nov rok.

TakĹĄna ruĹĄitev seveda ni poceni, zato nas je zanimalo, koliko bo ta

obÄ?ino stala. Izvemo, da naj bi bila odstranitev Klasirnice zanjo pravzaprav brezplaÄ?na. Kako je to mogoÄ?e? NaĹĄa sogovornica pojasni: ÂťS pogodbo smo Premogovniku dovolili, da pred ruĹĄitvijo demontira vso opremo, ki jo je mogoÄ?e prodati. To sedaj tudi poÄ?nejo, Ĺželezo prodajajo DINOS-u, ta pa nas redno obveĹĄÄ?a, koliko odkupijo in koliko plaÄ?ajo za material iz Klasirnice. RaÄ?unamo, da bo to zadoĹĄÄ?alo za pokritje vseh stroĹĄkov ruĹĄitve in bo ta za MO Velenje povsem brezplaÄ?na.ÂŤ đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel