22 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (13/23 °C), soboto (14/23 °C) in nedeljo (14/24 °C) bo delno oblaÄ?no.

MoĹžnost nalivov.

ÄŒetrtek, 2. junija 2016â€

ĹĄtevilka 22 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Mladost na piedestalu?

Bojana Ĺ pegel

u r t a e t i f m a v VeÄ?ere o n t s o d a l m i zaÄ?el Velenje, 25. maj – Mestna obÄ?ina Velenje je letoĹĄnjo serijo kulturnih in druĹžabnih prireditev VeÄ?eri v amfiteatru odprla na nekdanji dan mladosti. Na prireditvi Dan mladosti na promenadi so velenjski osnovnoĹĄolci znova presenetili s prenekaterimi talenti, ob nekoliko starejĹĄih in tudi mlajĹĄih napevih pa se je marsikomu utrnil spomin na druĹženja na mladinskih prireditvah, ki so jih navadno kronali koncerti lokalnih rock bendov. Da bliĹžnja preteklost v Velenju ĹĄe ni pozabljena, s takim in drugaÄ?nim spominjanjem dneva mladosti izkazujejo tako ĹĄtudenti kot otroci, tako obÄ?ani kot obÄ?ina. Velenje je namreÄ? mlado mesto, a Ĺže dovolj staro, da ima izkuĹĄnje in ve, da tisti, ki zgodovine ne spoĹĄtujejo, nimajo prihodnosti, je povedal Ĺžupan MOV Bojan KontiÄ?. ÂťVsem

tistim, ki imajo teĹžave s svojo zgodovino – teh je po moji oceni dokaj malo –, sporoÄ?am, da mladost v Velenju ostaja, s tem pa tudi dan mladosti, a brez vsakrĹĄne Ĺželje po tem, da bi bil politiÄ?no obarvan,

da bi otrokom vsiljevali kakrĹĄnokoli ideologijo. Preprosto Ĺželimo, da se zabavajo, uĹživajo v otroĹĄtvu in to vÄ?asih delijo tudi s starejĹĄimi.ÂŤ Tako znanje kot zabavo pa so s starejĹĄimi delili tudi velenjski gimnazijke in gimnazijci, ki so z dnevom odprtih vrat Gimnazije Velenje in prireditvijo 50 let mladi obeleĹžili njen jubilej. Kar se sicer dogaja za stenami ‘gasilske ĹĄule’, so pokazali na promenadi. VeÄ? na strani 13. đ&#x;”˛

tf

Ĺ˝e dolgo velja, da je maj mesec mladosti. Dolgo zato, ker je tako vsaj zadnjih 50 let, odkar sem na svetu. A prav tako kot praznik dela, ki ga slavimo na zaÄ?etku tega lepega pomladnega meseca, so tudi dnevi, ko obujamo spomin na nekdanji dan mladosti, vse bolj obremenjeni z vsakdanjikom. In vse manj pravi razlog za veselje in praznovanje.

Ko sem v petek, ko je v vroÄ?em pomladnem dnevu velenjska gimnazija pripravila celodnevno dogajanje ob polstoletnici te hiĹĄe uÄ?enosti, opazovala vrveĹž na promenadi, sem bila vesela. In Ĺžalostna hkrati. Mladi so ves dan kazali, kaj znajo in kaj zmorejo, zveÄ?er pa so mnoĹžiÄ?no peli s skupino Mi2. Verjetno se mnogi od njih po konÄ?anem ĹĄtudiju Ĺžal ne bodo vrnili v rodno mesto.

Pa ne, ker bi tako sami Ĺželeli. Enostavno zato, ker tu ne bo prihodnosti za njih. Ĺ˝e nekaj Ä?asa namreÄ? velja, da je prav pri nas brezposelnost med mladimi najveÄ?ja v drĹžavi, kratkoroÄ?no pa teĹžko priÄ?akujemo, da bi se v dolini odpirala nova delovna mesta. Pa ne le za izobraĹžene, tudi za tiste, ki bi bili zadovoljni s kakrĹĄno koli sluĹžbo, ni veliko upanja. Vsi vemo, kaj se dogaja v energetiki in dveh najveÄ?jih z njo povezanih podjetjih v dolini, razvoj manjĹĄih podjetij pa ni prav mnoĹžiÄ?en in tudi hiter ne.

Za zdaj ĹĄe tu ostaja Gorenje, raste podjetje Skaza in ĹĄe kdo, a to ne bo dovolj za vse mlade, ki bi si Ĺželeli druĹžinsko Ĺživljenje ustvariti v rodnem mestu in dolini.

Vem, to ni le teĹžava Ĺ aleĹĄke doline. Gre za vseslovensko vpraĹĄanje. Gre za novo kolonizacijo mladih izobraĹžencev, ki so pravzaprav prisiljeni delo iskati v tujini. Odhajajo vse bolj mnoĹžiÄ?no.

DrĹžava poskrbi, da jih (za zdaj ĹĄe) brezplaÄ?no izĹĄola, potem pa preprosto pozabi nanje. Ĺ˝alostno je, da tudi, ko v tujini dobijo dragocene izkuĹĄnje, ki bi jih lahko koristno predajali doma, poti nazaj za mnoge ni. Pa Ä?eprav bi jih, Ä?e hoÄ?emo kdaj izplavati iz krize in otopelosti, ki se poÄ?asi plazi v vse sfere Ĺživljenja, krvavo potrebovali. Ko se bodo zaÄ?ele bliĹžati volitve, bomo spet posluĹĄali desne in leve, ki bodo vsi po vrsti obljubljali delovna mesta in svetlo prihodnost. Velenje ima celo slogan, da je mesto priloĹžnosti. Vse veÄ? se jih spraĹĄuje, za koga le? Za tiste, ki se ne odloÄ?ijo, da sami postanejo del slovenske politike, da stopijo v mreĹže, bo delo teĹžko najti. ÄŒe ne celo nemogoÄ?e. Moje mesto, ki je bilo dolgo sinonim mladosti, se kaj hitro spreminja v zaspano mesto vse bolj starih in utrujenih. Upam, da ne tudi v mesto kriminala. Zato je dobro, da Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub vsako leto poskrbi, da slavimo mladost. A bi se morali ob tem tisti, ki imajo v rokah ĹĄkarje in platno, pogosteje vpraĹĄati, kaj prihaja za njo. Imam obÄ?utek, da si pred tem zatiskajo oÄ?i. Zato pa si jih ljudje vse manj. Vse veÄ? je mladih, ki ne morejo veÄ? gledati le s srcem. ÄŒeprav imajo mesto in dolino radi, odhajajo. Nekateri celo tako daleÄ?, da niti na nedeljsko govejo Ĺžupo ne hodijo veÄ? domov. To pa bo slej ko prej udarilo kot bumerang.

A takrat vse, ki bomo ĹĄe tu. đ&#x;”˛

Veselje na in ob vodi Velenje, 28. maja – Ob koncu minulega tedna, ko je bilo vreme Ä?isto poletno, je oĹživelo tudi Velenjsko jezero. Ob prvem letoĹĄnjem veÄ?jem mednarodnem tekmovanju v surfanju se je zaÄ?ela ne le sezona veslanja na deskah, vse bolj popularnih supih, ampak tudi kopalna sezona. Dogajanja na in ob vodi je bilo res pestro, kar je odliÄ?en obet za poletje, ki je meteoroloĹĄko Ĺže tu. đ&#x;”˛ bĹĄ VeÄ? na zadni strani.â€

V TEĹ za 300 tisoÄ? evrov ĹĄkode Ĺ oĹĄtanj – PoroÄ?ali smo Ĺže o ĹĄkodi, ki je bila prejĹĄnjo nedeljo ugotovljena na boku 6, ki je zaradi tega tudi izpadel iz omreĹžja. Ob tem so ugotovili poĹĄkodbo tudi Ä?etrtega bloka. Domnevno namerno povzroÄ?eno okvaro so odkrili hitro, zato ta ni povzroÄ?ila veÄ?je poslovne ĹĄkode. Omenjeni poĹĄkodbi ocenjujejo na okoli 300 tisoÄ? evrov.

V HSE so zavrnili, da bi bil incident posledica izvajanja ukrepov poslovnega in finanÄ?nega prestrukturiranja TeĹĄa, in so ga ostro obsodili. ÂťNaklepno povzroÄ?anje ĹĄkode na proizvodnem objektu, ki sodi med kritiÄ?no infrastrukturo drĹžavnega pomena, ni naÄ?in izraĹžanja nestrinjanja,ÂŤ so poudarili v HSE.

Na razvoj dogodkov v TeĹĄu se je odzval tudi premier Miro Cerar, ki je dejal, da priÄ?akuje, da bodo odgovorni ukrepali – ali sami ali pa dejanje prijavili pristojnim institucijam. ÂťV tem primeru mora policija nemudoma ugotoviti, kdo je odgovoren,ÂŤ je dejal Cerar.

Obsodil je takĹĄna dejanja in zagotovil, da bodo vse vladne sluĹžbe in institucije storile vse, da se ta dejanja prepreÄ?ijo in kaznujejo. Poleg tega pa mora ukrepati tudi TeĹĄ, da se ne bodo ponovila, je dodal. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

UliÄ?ni zbiralniki tudi za e-odpadke in baterije

Zlati kotiÄ?ek odpira vrata Velenje, 2. junija – Danes ob 13. uri bodo v Mercator centru Velenje odprli drugi Zlati kotiÄ?ek v Sloveniji. Zlati kotiÄ?ki, katerih delovanje omogoÄ?a Mercator, so del ĹĄirĹĄega vseslovenskega projekta Zlata mreĹža. StarejĹĄi ljudje z Zlatim kotiÄ?kom dobivajo prostor, v katerem bodo potekali ĹĄtevilni teÄ?aji, ustvarjalne in medgeneracijske delavnice, zmenkarije ter kopica drugih aktivnosti. Ob odprtju bodo pripravili kulturni program in druĹženje, projekt pa bo predstavila vodja projekta Zlata mreĹža Eva Jelnikar Mrak. đ&#x;”˛

V TEĹ danes dan odprtih vrat Ĺ oĹĄtanj, 2. junija – V termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj je danes dan odprtih vrat. Obiskovalce bodo seznanili s projektom izgradnje nove tehnoloĹĄke enote bloka 6 in omogoÄ?ili tudi njegov ogled.

Prva predstavitev bo ob 11 uri, druga pa ob 16. uri. đ&#x;”˛

mz

Podarite kolo Velenje – Mladinski center Velenje vabi vse, ki imajo kako odveÄ?no kolo, da ga darujejo za projekt Podari kolo, prijazno bo zelo. Kolesa, tudi stara in pokvarjena, bodo namreÄ? obnovili in popravili, nato pa jih podarili otrokom iz socialno ogroĹženih druĹžin in drugim ljudem, ki si koles ne morejo privoĹĄÄ?iti. Tako Ĺželijo spodbuditi ponovno uporabo in solidarnost. Kolesa sprejemajo v Pekarni v Starem Velenju ĹĄe to soboto med 15. in 16. uro, po predhodnem dogovoru na telefonski ĹĄtevilki 041 978 066 pa tudi zunaj omenjenega termina. đ&#x;”˛

tf

Jutri dan slovenskih Ĺželeznic Celje – Slovenske Ĺželeznice bodo sveÄ?ano obeleĹžile jutriĹĄnji dan Ĺželeznic. Ĺ e posebej veselo bo v Celju, kjer bodo ob tej priloĹžnosti poÄ?astili 170-letnico, odkar je prviÄ? pripeljal vlak v ta kraj. Jutri, 3. junija, pripravljajo ob 10. uri na Krekovem trgu (nasproti ĹželezniĹĄke postaje) priloĹžnostno slovesnost, na kateri bodo govorili dr. Peter GarperĹĄiÄ?, minister za infrastrukturo, DuĹĄan Mes, generalni direktor Slovenski Ĺželeznic, in celjski Ĺžupan Bojan Ĺ rot. Ob tej priloĹžnosti bodo odprli tudi razstavo Ko Ĺželezna pride cesta v Pokrajinskem muzeju. đ&#x;”˛

mz

V kolonijah je ĹĄe prostor Velenje, 31. maja – Na medobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje so letos dobili 144 mest v zdravstveni koloniji za otroke.

To pomeni, da bo za toliko otrok iz Ĺ aleĹĄke doline 10-dnevno letovanje v PoreÄ?u ali Savudriji sofinanciral Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. V kolonije vpisujejo Ĺže od aprila, vendar imajo tako za letovanje v PoreÄ?u, kamor odhajajo Ĺže 25. junija, kot za letovanje v Savudriji, ki se zaÄ?ne 25. julija, ĹĄe prosta mesta.

StarĹĄi morajo z otrokom najprej obiskati pediatra, ki odloÄ?i, ali je otrok upraviÄ?en do zdravstvenega letovanja, potem pa naj se Ä?im prej oglasijo v vili RoĹžle v SonÄ?nem parku, kjer opravijo vpis v kolonijo. Zveza je tudi letos uspeĹĄna pri pridobivanju donacij, zato upajo, da bodo poÄ?itnice ob morju omogoÄ?ili tudi otrokom iz socialno ĹĄibkih druĹžin. đ&#x;”˛

bĹĄ

V KGZS tudi naĹĄi predstavniki Ljubljana, 29. maja – V zaÄ?etku tedna so bili znani neuradni rezultati volitev v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in njene obmoÄ?ne enote, ki so potekale v nedeljo.

Uradne rezultate volitev bo volilna komisija objavila po 6. juniju.

Sicer pa je na volitvah v organe KGZS na 252 voliĹĄÄ?ih po vsej Sloveniji glasovalo 6,75 odstotka volilnih upraviÄ?encev v skupini fiziÄ?nih oseb in 17,33 odstotka v skupini pravnih oseb. Med kandidati za svet krovne organizacije in njene obmoÄ?ne enote so bili tudi predstavniki iz regije SaĹĄa.

Po za zdaj ĹĄe neuradnih rezultatih je postala Ä?lanica sveta KGZS med fiziÄ?nimi osebami Sonja ArliÄ? iz Ĺ kal (to bo zanjo Ĺže tretji mandat), med pravnimi osebami pa msgr. JoĹže PriboĹžiÄ?, dekan in naddekan ter ekonom Ĺ kofije Celje. Tudi ta je bil Ĺže Ä?lan sveta minuli mandat.

V svet obmoÄ?ne enote Slovenj Gradec so bili za mandatno obdobje 2016–2020 med fiziÄ?nimi osebami izvoljeni Janko ArliÄ? iz Ĺ kal, Dani GradiĹĄnik iz ÄŒrnove pri Velenju, Ivan Rihtar, PrimoĹž Budna (oba iz Zgornje Savinjske doline). Med pravnimi osebami pa zastopa tukajĹĄnje obmoÄ?je Silvester MeĹžner iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Med prvimi v Sloveniji jih dobiva osem obÄ?in Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline – Glavni cilj projekta je dvig ozaveĹĄÄ?enosti potroĹĄnikov o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 27. maja – V druĹžbi ZEOS so januarja zaÄ?eli izvajati petletni projekt zbiranja in loÄ?evanja e-odpadkov in odpadnih baterij z naslovom LIFE Gospodarjenje z e-odpadki. Projekt sofinancira Evropska komisija in Ministrstvo za okolje in prostor.

V sklopu projekta bodo vzpostavili potroĹĄniku prijazno mreĹžo zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij, med drugim tudi postavitev uliÄ?nih zbiralnikov na ekoloĹĄke otoke po Sloveniji. S tem bodo obÄ?anom omogoÄ?ili prijaznejĹĄa in dostopnejĹĄa mesta za oddajanje tovrstnih odpadkov.

Med meĹĄane komunalne odpadke se ĹĄe vedno nepravilno odloĹži od pol odstotka do odstotek manjĹĄih e-odpadkov in baterij. Po navadi se ne sortirajo, ampak romajo na odlagaliĹĄÄ?e. S tem se povzroÄ?a tako okoljska kot finanÄ?na ĹĄkoda, saj je odlaganje odpadkov drago.

V okviru projekta bodo v Sloveniji postavili 400 uliÄ?nih zbiralnikov.

Osem obÄ?in Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline pa je med prvimi, kjer so jih ali pa jih bodo postavili v teh dneh. DruĹžba ZEOS jih je skupaj z lokalnim partnerjem PUP

2. junija 2016

Saubermacherjem in podpisom listine v petek na sveÄ?anosti, ki so jo pripravili v Zbirnem centru 1 v Velenju, predala v uporabo obÄ?inam Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno LuÄ?e in SolÄ?ava. Na dogodku so bili prisotni Ĺžupani sedmih od osmih obÄ?in.

Ob tej priloĹžnosti je direktor druĹžbe ZEOS mag. Emil Ĺ ehić povedal, da so uliÄ?ni zbiralniki sicer ena glavnih aktivnosti projekta, a bodo hkrati s tem izvajali tudi postavitev zelenih kotov v veÄ?je trgovske centre, na podeĹželju pa bodo izvajali mobilna zbiranja. Direktor druĹžbe PUP Saubermacher Janez HerodeĹž pa je izpostavil dobro sodelovanje z lokalnimi partnerji – obÄ?inami pri izvajanju javne gospodarske sluĹžbe ravnanja z odpadki in se jim posebej zahvalil za sodelovanje. đ&#x;”˛

Postavitev uliÄ?nih zbiralnikov so s podpisom listine in simboliÄ?no oddajo svojih e-odpadkov na pot pospremili Ĺžupani sedmih od osmih obÄ?in Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline: Darko Menih (Ĺ oĹĄtanj), Katarina Prelesnik (SolÄ?ava), Franjo NaraloÄ?nik (Ljubno), Stanko Ogradi (Gornji Grad), direktor PUP Saubermacher Janez HerodeĹž, direktor ZEOS mag. Emil Ĺ ehić, direktor PUP Saubermacher Rudolf Horvat, podĹžupan Peter Dermol (Mestna obÄ?ina Velenje), Janko KopuĹĄar (Ĺ martno ob Paki) in Matej PeÄ?ovnik (Nazarje).

Premier v kozjanskem biseru Slovenije Vse veÄ? demokratov – PoÄ?asni niso le sodni mlini – Kdo bo priklical nasmeh – Bilo je nekoÄ?

Zaaba ni veÄ?. Alenka BratuĹĄek je ĹĄla po poti Mira Cerarja, tako da tudi ÂťnjenaÂŤ stranka ne nosi veÄ? njenega imena. Ostalo je zavezniĹĄtvo, ZavezniĹĄtvo socialno-liberalnih demokratov. Dobili smo torej ĹĄe eno stranko demokratov. Le demokracije je vse manj, bi kdo kritiÄ?no pripomnil. Mnogi se tudi spraĹĄujejo, kaj je z SDS: gre res za osipanje Ä?lanstva ali le za taktiziranje, da bi na desnici dobili veÄ? strank, ki pa bi bile le sateliti glavne opozicijske stranke. Pozicije je treba utrjevati, saj se volitve vse bolj bliĹžajo. ÄŒeprav so za navadne ljudi ĹĄe zelo daleÄ?. Dokaz, kaj vse je relativno. Malo za ĹĄalo malo zares pa nekateri spraĹĄujejo, ali pri enem naĹĄih dnevnikov vedo kaj veÄ? o zdruĹževanju med levico in desnico. Priimek predsednika stranke SLS so zapisali Ĺ˝idanĹĄek. Tako je v njem tudi priimek predsednika koalicijske stranke SD Ĺ˝idan. No, menda pa gre le za tiskarskega ĹĄkrata.

Pri nas pa kot da ne velja le, da poÄ?asi meljejo sodni mlini, poÄ?asi meljejo tudi preiskovalni. Ĺ est let je Ĺže minilo od suma neÄ?ednih poslov v zvezi s prevzemom ene od pomembnih firm, pa je preiskava udarila ĹĄele zdaj. Seveda bi kdo rekel, da bolje, da stvar pripravijo temeljito, kot da spet vse ÂťpadeÂŤ, a nekateri se na osnovi izkuĹĄenj bojijo, da bo tako in tako padlo. Tudi o sklepu upravnega sodiĹĄÄ?a glede ÂťkoroĹĄkih deÄ?kovÂŤ so mnenja moÄ?no razliÄ?na. Celo odvetnika kaĹžeta vsak na svoj prav.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Predvsem Kozjanci pa so dali ĹĄe kako prav premierju, ki je dejal, da je Kozjanski park eden od slovenskih biserov. Cerar se je na gradu Podsreda udeleĹžil slovesnosti ob 35-letnici tega parka, ki s Triglavskim narodnim parkom predstavlja najstarejĹĄe varovano obmoÄ?je v Sloveniji. Znani so po ohranitvi visokodebelnih jablan, daleÄ? naokoli je znana njihova osrednja prireditev Kozjansko jabolko. Uspelo jim je tudi vzpostaviti dober odnos s prebivalci, ki Ĺživijo na obmoÄ?ju tega parka. Teh je na obmoÄ?ju 200 kvadratnih kilometrov z 78 naselji skoraj 11 tisoÄ?. Tudi premier je poudaril, da turizem ni le narava, tudi ljudje, njihov nasmeh, in pozval k veÄ?ji pozitivni naravnanosti Slovencev. Le kdo mora kaj narediti za to?!

V Celju pa se krajani borijo za banke. Oziroma za dosedanje poslovne enote. Zadnji Ä?as so najbolj jezni tisti v mestni Ä?etrti Nova vas, saj jih je Abanka le z lepakom obvestila, da 1. junija zapira enoto v njihovem kraju. Pisali so peticijo, a verjetno so se predramili prepozno. Kot Mestna obÄ?ina sama, ko je ĹĄlo za pripojitev Âťdobre stare Banke CeljeÂŤ Abanki. Ta do ljudi oÄ?itno ni niÄ? veÄ? tako prijazna. Z zaÄ?etkom tega meseca je zaprla tudi enoto v marketu na Hudinji.

Ljudi napotuje na druge enote, enako zaposlene. Na dan, ko je Âťnova celjska bankaÂŤ zapirala enote, so v Ĺ torah slavili obÄ?inski praznik ter seveda delili priznanja zasluĹžnim. Za krajane pa je najbolj razveselji-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

va vest, da naj bi prihodnje leto doÄ?akali podhod pod Ĺželeznico. Tega so zahtevali Ĺže pred dolgo Ä?asa, Ĺže tedaj, ko so naÄ?rtovali in gradili nadvoz nad ĹželezniĹĄkimi progami.

1. junij je bil pomemben tudi za LaĹĄÄ?ane. V Ä?asu, ko je veliko strahu, da nam bi lahko tujci ÂťpopiliÂŤ pitno vodo, so LaĹĄÄ?anom tujci, ki so kupili pivovarno, pitno vodo vrnili.

Koncesijo za upravljanje s pitno vodo so namreÄ? s pivovarne prenesli na obÄ?ino.

Zdaj, ko se je Gorenje odloÄ?ilo, da bo obudilo blagovno znamko Rog, je veliko govora tudi o nekaterih drugih nekdaj uveljavljenih blagovnih znamkah pri nas, s katerimi nismo sloveli le po nekdanji Jugoslaviji, ampak tudi marsikje na tujem. Na celjskem obmoÄ?ju je to gotovo Toper, katerih izdelki so bili navzoÄ?i na vseh velikih ĹĄportnih tekmovanjih. Po veÄ? poskusih obuditve je ta blagovna znamka pristala v tujih rokah, izdelke pod to blagovno znamko izdelujejo v Bolgariji. Na sreÄ?o so tudi nekateri Celjani kupili take znane slovenske blagovne znamke. V roke Izidorja Krivca oziroma Celjskih mesnin je priĹĄla znana blagovna znamka Mip in Kraljica mortadel. Njegov soimenjak Pikl oziroma njegova druĹžba MPO Kabel (nekoÄ? je bil znan kot ÂťkraljÂŤ elektriÄ?nih kablov) pa znova krepi znamko Tomos.

Mopedov seveda ne delajo v Celju.

Pa ĹĄe to: v tem Ä?asu je pri nas veliko ljudi na nogah! Tokrat vsaj ne zaradi tega, ker bi ĹĄlo kaj hudo narobe. Le ljudje vse veÄ? hodijo, teÄ?ejo in kolesarijo. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

O spomenikih, govorcih in realnosti ObseĹžna 14. seja sveta MO Velenje – Veliko vpraĹĄanj in pobud, vmes tudi huda kri – Kategorizacija obÄ?inskih cest in lokalni naÄ?rt ravnanja s smetmi dogovorjena Bojana Ĺ pegel

Velenje, 24. maja – Majska seja sveta MO Velenje je bila obseĹžna, svetniki in svetnice so jo konÄ?ali pozno popoldne. Vmes so opravili veliko dela, prisluhnili pa so tudi ĹĄtevilnim poroÄ?ilom o delu obÄ?inskih zavodov in organizacij. Ĺ˝e na zaÄ?etku seje je bila beseda njihova. Tudi tokrat so nanizali kup vpraĹĄanj in pobud, Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u pa je kri zavrela ob besedah samostojnega svetnika Mateja Jenka.

Ker je menil, da to, kar govori, niso ne svetniĹĄka vpraĹĄanja in ne pobude, mu je vzel besedo in izklopil mikrofon. Jenko je Ĺžupanu med drugim ĹĄe enkrat povedal, da nikoli ni bil pri njem, ker bi iskal sluĹžbo, kar je Ĺžupan spet zanikal in podrobneje ubesedil, kako je potekal njun sestanek.

Potem se je Ĺžupan opraviÄ?il tudi vsem ÂťbivĹĄim alkoholikom in kadilcemÂŤ, kar je uporabil kot prispodobo in ne dejstvo, ko je Ĺželel svetniku povedati, da se nenehno oklepa istih dejstev pri razlagi njegove resnice. Jenko je namreÄ? glasno zatrdil, da nikoli ni bil ne eno in ne drugo. Potem pa je postavil ĹĄe svetniĹĄko vpraĹĄanje. Zanimalo ga je, kakĹĄen je celoten stroĹĄek garaĹžne hiĹĄe nad avtobusno postajo in koliko ta bremeni obÄ?ino od dne, ko je ta garaĹžna

3

AKTUALNO

2. junija 2016

hiĹĄa postala brezplaÄ?na, pa do danes. Zanimalo ga je tudi, ali Ĺželi obÄ?ina v bliĹžnji prihodnosti odkupiti to hiĹĄo od lastnika.

Kaj so (ĹĄe) spraĹĄevali in kaj predlagali?

Drago Seme (SD) je povedal, da je prejel pismo obÄ?ana naselja ÄŒrnova v zvezi s prometno varnostjo v ÄŒrnovi. Ceste so tam ozke, brez ploÄ?nikov in javne razsvetljave, ograje in betonske ĹĄkarpe pa so tik ob cesti.

SreÄ?anje avtomobila in peĹĄca je zelo nevarno, prav tako je nemo-

â?ą

stih za invalide sorodniki in neinvalidne osebe. Dogaja se, da jih uporabljajo tudi po smrti invalidne osebe. Dala je pobudo, da vsi udeleĹženci, ki sodelujejo pri izdaji tovrstnih dovoljenj, obrazloĹžijo, kdo lahko nalepko dobi, kdo in na osnovi Ä?esa jo izda ter kakĹĄen je postopek vraÄ?ila dovoljenja. Zanimalo jo je tudi, kako je s kontrolo.

Simona TuĹĄar (SDS) je opozorila, da je na Velenjskem jezeru (v smeri proti Ĺ oĹĄtanju) zelo dotrajan pomol. Podala je pobudo, da ga obnovijo, saj je nevaren za obiskovalce. Predlagala je tudi,

Mestni svet je potrdil premoĹženjsko bilanco MO Velenje. Po knjigovodskih vrednostih je ta dobrih 237 milijonov evrov.

goÄ?e sreÄ?anje dveh avtomobilov.

Kljub temu nekateri vozniki tam divjajo, kot da so na cesti sami.

S teĹžavo je Ĺže seznanil obÄ?inski Urad za komunalne dejavnosti, a se ĹĄe ni niÄ? premaknilo. Sedaj je izvedel, da so analizirali poloĹžaj in da bodo kmalu uredili omejitev hitrosti. Marjana Koren (SD) je povedala, da se vse pogosteje pojavljajo govorice, da dobivajo nalepke in potrdila za invalide tudi tisti, ki niso gibalno ovirani.

Uporabljajo jih na parkirnih me-

da med starimi in novimi prostori podjetja Skaza na Selu, ki jih loÄ?i zelo prometna cesta, obÄ?ina uredi ustrezno signaliziran prehod za peĹĄce, da bo prehod za delavce varen. Ker se v javnosti pojavljajo vpraĹĄanja v zvezi s transparentnostjo oddaje lokala na Velenjski plaĹži, je predlagala, da razkrijejo rezultate razpisa z dodeljenimi toÄ?kami. Zanimalo jo je tudi, kdo je lastnik posameznih parkirnih hiĹĄ v Velenju in kdo krije stroĹĄke vzdrĹže-

vanja. Andrej Kuzman (NSi) je predlagal, da obÄ?ina poskrbi, da se na Ĺ marĹĄki cesti javna cestna razsvetljava nadaljuje tudi mimo ĹžupniĹĄÄ?a in cerkve sv. Martina, torej do kriĹžiĹĄÄ?a Stanetove, GubÄ?eve in GregorÄ?iÄ?eve ceste. Ta cesta nima ploÄ?nika in je povsem v temi, uporabljajo pa jo tudi obiskovalci ĹžupniĹĄÄ?a. Spomnil je, da je obÄ?ina pred leti financirala izdelavo 3 tematskih pohodnih poti na KoĹžlju, velenjsko planinsko druĹĄtvo pa tam tudi ustrezno skrbi za poti. Zamenjali so tudi klopi in mize, ki so jih uniÄ?ili vandali. Vedno bolj pogosto pa se dogaja, da gorski kolesarji in motoristi ubirajo poti po celem KoĹžlju. Menil je, da je zato treba postaviti doloÄ?ene meje. Predlagal je, da se preuÄ?i, kakĹĄne so moĹžnosti za kolesarje in motoriste na KoĹžlju, nato pa naj se to zapiĹĄe in vzpostavi ustrezen nadzor. Suzana KavaĹĄ (SDS) je vpraĹĄala, ali je res, da samostojni podjetniki, odkar je delo mestne blagajne prevzela Delavska hranilnica, tam ne morejo plaÄ?evati poloĹžnic brezplaÄ?no. ÄŒe to drĹži, predlaga, da jim to spet omogoÄ?ijo. Anton De Costa (SDS) je vpraĹĄal, kdaj se bo preplastila KidriÄ?eva cesta, ĹĄe zlasti od kriĹžiĹĄÄ?a Ĺ aleĹĄke do kriĹžiĹĄÄ?a TomĹĄiÄ?eve ceste, kjer je cestiĹĄÄ?e zelo uniÄ?eno. Spo-

mnil je, da bo 22. junija v Velenju prireditev ob 25-letnici osamosvojitve. Predlagal je, da se spominsko obeleĹžje – tetraeder osamosvojitve – postavi v neposredni bliĹžini Lipe samostojnosti, na mesto zraven promenade, ĹĄe eden pa pri tanku pod Domom borcev in mladine. Menil je, da slavnostni govornik na tej prireditvi ne more biti Milan KuÄ?an. Predlagal je, da naj ga izberejo med Janezom JanĹĄo, Igorjem BavÄ?arjem, Lojzetom Peterletom ali pa Franjem Bartolcem. Ĺ˝upan je predlog komentiral z besedami: ÂťTeĹžka bo!ÂŤ

Tudi lokalno nekaj novosti Svetnice in svetniki so prisluhnili tudi poroÄ?ilu podjetja PUP Saubermacher o izvajanju lokalne gospodarske javne sluĹžbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje podroÄ?nega centra za ravnanje z odpadki, ki ga je predstavila Alenka Centrih Ocepek. Že tri leta so podatki o zbranih odpadkih podobni. Malo manj kot 45 % je meĹĄanih komunalnih odpadkov, vsi ostali odpadki so loÄ?eno zbrani, oddani in predelani. Sledimo hierarhiji prepreÄ?evanja odpadkov, da je Ä?im manj tistih, ki so najdraĹžji. To so tisti, ki jih odloĹžimo v regionalni center in jih ne moremo dati v predelavo,ÂŤ nam je povedala.

Poudarila je, da so uvedli kar nekaj novosti, od zbiralnikov Tekstilko, zbiralnikov za oddajanje elektronske opreme, do izvajanja pilotnih poskusov zbiranja papirja na Konovem in obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki ga imenuje-

jo Od hiĹĄe do hiĹĄe papir. Povedala je, da se je nov naÄ?in zbiranja kosovnih odpadkov med obÄ?ani kljub zaÄ?etnemu negodovanju dobro prijel. Letos bodo kupili nove zbiralnike za papir, vlagali bodo v izobraĹževanje zaposlenih, kupili pa so tudi nov avto za zbiranje odpadkov. Izpostavila je tudi spremembe zakonodaje, ki od izvajalcev zahtevajo vedno nove naloge, kot so na primer poveÄ?an obseg monitoringov povrĹĄinskih voda v okviru odlagaliĹĄÄ?a nenevarnih odpadkov Velenje.

Novost od lani je tudi ravnanje z gradbenimi odpadki, ki ne sodijo v kategorijo komunalnih. ObÄ?ine zaradi prepreÄ?evanja divjih odlagaliĹĄÄ? krijejo stroĹĄke ravnanja s to vrsto odpadkov do koliÄ?ine 500 kilogramov letno.

Svetnice in svetniki so med drugim sprejeli tudi osnutek odloka o kategorizaciji obÄ?inskih cest. Ta doloÄ?a obÄ?inske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa. Lokalne ceste so namenjene povezovanju naselij v mestni obÄ?ini Velenje z naselji v sosednjih obÄ?inah ter naselij ali delov naselij med seboj. Javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto. Obstajajo pa tudi javne poti za kolesarje, ki so namenjene prometu kolesarjev v obÄ?ini in med njimi. Kategorizacija cest prikazuje dejansko rabo javnih cest na obmoÄ?ju celotne obÄ?ine, ta pa se skladno z razvojem obÄ?ine nenehno spreminja.

Sedaj so vanjo zajete tudi ceste, urejene po letu 2012. đ&#x;”˛

Stanovanjski krediti nove generacije • Do 30 let tudi s fiksno obrestno mero. • 0 â‚Ź stroĹĄkov s cenitvijo nepremiÄ?nine in vodenjem kredita. • Do 12 obrokov kritja, Ä?e se zavarujete za primer brezposelnosti.

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

100 â‚Ź od vsakega stanovanjskega kredita, sklenjenega v juniju, podarimo slovenskim porodniĹĄnicam za nakup nujno potrebne medicinske opreme. Tudi porodniĹĄnicam v Celju, Mariboru in na Ptuju.

VeÄ? prednosti in pogoje preverite na www.stanovanjskikredit.si.

www.stanovanjskikredit.si

01 477 20 00

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Delavci Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so sami praznovali 60-letnico Kljub razmeram v podjetju se je ob jubileju TeĹĄa zbralo veÄ? deset zaposlenih in ĹĄe enkrat toliko upokojencev Ĺ oĹĄtanj, 25. maj – 16. maja je minilo 60 let, odkar je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj v omreĹžje poslala prve megavate elektriÄ?ne energije. Ker po besedah predstavnikov delavcev vodstvo ni obeleĹžilo jubileja in jim ob njem Ä?estitalo, so sami priredili slovesnost, ki je potekala pred gasilskim domom v Ĺ oĹĄtanju, saj se pred upravno stavbo TeĹĄa niso smeli zbrati. Zaradi aktualnega dogajanja, ÂťnajteĹžjih Ä?asov v vsej zgodovini podjetja,ÂŤ je zapisal predsednik sindikata Danijel Tajnik, je praznovanje imelo grenak priokus, kljub temu pa je potekalo v mirnem ozraÄ?ju. ÂťGlede na to, da so nas dobesedno odpisali izpred uprave, me Ĺžalosti, da ni tega pozitivnega dialoga in spoĹĄtovanja med delavci in poslovodstvom,ÂŤ je dejal in dodal, da je tre-

ÂťKupite si agregate. Vsak Ä?as boste brez elektrike,ÂŤ je hudomuĹĄno pripomnil eden od zaposlenih v TeĹĄu.

nutno najveÄ?ja skrb sindikata ekonomska in socialna varnost zaposlenih. ÂťTo so ljudje z druĹžinami, z imetjem, za kar odgovarjajo tudi finanÄ?no. S tiĹĄÄ?anjem novih pogodb o zaposlitvi, niĹžanjem osebnih dohodkov, prikazovanjem viĹĄka zaposlenih se zmanjĹĄuje socialna nota, kar bo marsikoga ogrozilo.ÂŤ Aktualno dogajanje v TeĹĄu je pokomentiral tudi predsednik Sindikata delavcev

dejavnosti energetike Slovenije Branko SevÄ?nikar. ÂťDogajanje v podjetju poÄ?asi postaja neobvladljivo. ÄŒe bodo delavci prevzeli vajeti v svoje roke, bo proizvodnja elektriÄ?ne energije v Ĺ aleĹĄki dolini moÄ?no ogroĹžena. A za to niso odgovorni delavci, paÄ? pa vodstvo TeĹĄa in HSE.ÂŤ Sodelavce je med drugim nagovoril tudi Boris GoliÄ?nik, ki je povedal, da zaposleni preĹživljajo najteĹžje Ä?ase v zgo-

dovini podjetja. ÂťKo je enkrat ogroĹžena ekonomska, socialna varnost, je zelo teĹžko. Vsi se bojimo za svoj socialni status. Imamo druĹžine, kredite, navajeni smo bili Ĺživeti s tem, kar smo imeli, predvsem pa smo bili navajeni delati, kar znamo, to poĹĄteno opravljati in za to dobiti normalno plaÄ?ilo. Ĺ e vedno pa vsi verjamemo v boljĹĄo prihodnost in jo bomo skupaj gradili.ÂŤ

â?ą

LogiÄ?na posledica dosedanje ponudbe telekomunikacijskih storitev

Sogovornika zagotavljata, da imajo pred konkurenco na tem podroÄ?ju veÄ? prednosti. Uporabnikom zagotavljajo uporabo

tf

Direktor ni samovoljno prepovedal praznovanja

VeÄ? prenosa, veÄ? uĹžitkov

VeÄ? prednosti pred konkurenco

S kulturnim programom so delavce TeĹĄa bodrili Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj, MatjaĹž OgrajenĹĄek in Oktet TEĹ , sedanji in nekdanji zaposleni pa so ob skromni zakuski delili svoje obÄ?utke. ÂťGlede na to, da ni nobenega odziva vodstva, ne vem kakega vzduĹĄja ob tej obletnici ni,ÂŤ pa je dejal eden od udeleĹžencev. đ&#x;”˛

uporabniki naroÄ?ili in plaÄ?evali enega od petih naroÄ?niĹĄkih paketov (vrednih od 4,99 do 19,99 evra z razliÄ?no koliÄ?ino moĹžnosti prenosa podatkov in neomeVelenjska druĹžba Mega M na trgu mobilne telefonije z blagovno jen paket), ĹĄesti pa je namenjen cent manj kot 40 evrov za meznamko Me2 – Stavijo na uporabnike, ki potrebujejo veÄ? prenosa za sec turistom, ki bodo uĹživali v podatkov – Med cilji tudi vstop na tuj mobilni trg Sloveniji.

Matej in Miran MeĹža ob bok teomreĹžja Telekoma, ki se ponaĹĄa datkov za dano Tatjana PodgorĹĄek Novi operater mu postavljata z najboljĹĄo pokritostjo v Sloveni- ceno na trgu.ÂŤ nagovarja kupce ĹĄe sodelovanje s Da jim inovatiVelenje, 23. maja – PrejĹĄnji te- ji, zato je tudi kakovost storitev z imenom Me2 start-upi. Za boden je med ĹĄtiri moÄ?ne operater- vrhunska. Kot manjĹĄi igralec na vnost ni tuja, Ĺžein s klicno doÄ?e mlade podje mobilne telefonije na sloven- trgu se veliko laĹžje prilagodijo lijo potrditi pri jetnike so pripraskem trgu z blagovno znamko zahtevam in potrebam vsakega sooblikovanju ĹžiĹĄtevilko 065 vili izhodiĹĄÄ?a za Me2 (Tudi jaz) vstopila velenj- posameznega uporabnika. Tudi vljenjskega slopovezovanje, za ska druĹžba Mega M, bratov Mi- v klicnem centru zahtevke obrav- ga (life style), rana in Mateja MeĹža. Cilja na navajo hitreje kot ostali, med iz- kar pomeni, da so veÄ?ino stikov razvoj storitev z dodano vrednomlade in poslovne uporabnike stopajoÄ?imi prednostmi pa je tu- predvideli na spletu. Predvsem stjo. Teh so pripravili 100, jeseni ne toliko s podroÄ?ja govorne te- di, Âťda naĹĄim uporabnikom za tu (lahko pa tudi fiziÄ?no pri poo- jih bodo tudi predstavili. ÂťPoleg lefonije, v kateri je slovenski trg zdaj nudimo najveÄ? prenosa po- blaĹĄÄ?enih partnerjih) bodo lahko tega se tu odpira ĹĄe novo podronasiÄ?en, ampak s podroÄ?ja prenosa podatkov, druĹžbenih omreĹžij in aplikacij. V prvem letu Ĺželi privabiti deset tisoÄ?, v treh letih petdeset tisoÄ? uporabnikov.

DruĹžba Mega M je na trgu telekomunikacij prisotna vse od ustanovitev leta 2002 dalje. Poznana je kot eden prvih ponudnikov IP-telefonije v Sloveniji za poslovne porabnike, kot ponudnik dostopa do interneta, lani je v poslovni portfelj dodala storitve raÄ?unalniĹĄtva v oblaku. ÂťVstop na podroÄ?je mobilne telefonije je logiÄ?en korak pri zaokroĹžitvi ponudbe telekomunikacijskih storitev prilagodljivega in razvojno usmerjenega podjetja.

To smo izvedli konec lanskega leta, pridobili licenco, komercialno ponudbo pa smo sedaj opremili s sloganom VeÄ? prenosa, veÄ? uĹžitkov,ÂŤ pojasnjujeta lastnika in direktorja druĹžbe.

2. junija 2016

Direktorja podjetja Mega M Miran in Matej MeĹža: ÂťPrednosti naĹĄe ponudbe mobilne telefonije so precejĹĄnje, na izzive, ki se ĹĄe kaĹžejo, pa se bomo odzvali.ÂŤ

Leta 2002 ustanovljeno v podjetje Mega M je tri leta kasneje doseglo dobrega pol milijona evrov prihodkov, leta 2014 je ustvarilo 2,1 milijona evrov prometa, lani pa 1,9 milijona evrov (od tega pribliĹžno petino na tujem). Lanski padec prometa pripisujejo evropski regulaciji telekomunikacij. Za letos naÄ?rtujejo pribliĹžno 2,3 milijona evrov prihodkov.

V Sloveniji je v druĹžbi Mega M 25 delavcev, v tujini ima svoje enote v Avstriji, na HrvaĹĄkem in MadĹžarskem, v Maroku, ZdruĹženih arabskih emiratih in Saudski Arabiji pa zagotavljajo prisotnost s partnerjem ITCL.

Ä?je tehnologije, in sicer internetna stran, pri kateri gre za komunikacijo med posameznimi napravami in s tem za posel.

Brata MeĹža napovedujeta, da se bo Mega M v petih letih z enakim konceptom ĹĄiril na pet tujih trgov – tudi v Severno Afriko, ki se telekomunikacijsko odpira in je zelo perspektivna. Doma sta ĹĄla v naloĹžbo s svojim denarjem – sistem je plod lastnega razvoja, v tujini pa raÄ?unata na lokalne partnerje. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Direktor TEĹ ni samovoljno prepovedal praznovanja 60-letnice druĹžbe oziroma javnega shoda, ki ga je sindikat TEĹ napovedal v sredo, 25. maja, nekaj ur pred zaÄ?etkom, pojasnjujejo v Holdingu Slovenske elektrarne. Pri tem ni ĹĄlo za nagajanje poslovodstva ali zaostrovanje Ĺže tako napete situacije v TEĹ , temveÄ? za z zakonom in ostalimi predpisi skladno ravnanje. ParkiriĹĄÄ?e je v lasti TEĹ in organizator bi moral v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih najmanj tri dni pred dogodkom to prijaviti ustreznim organom. đ&#x;”˛

mkp

Nikoli izpeta zgodba Wellness KoroĹĄec obiskovalci nagradili s prvim mestom – Prednost pred konkurenco zaprte savne, skrb za Ä?istoÄ?o, pestrost ponudbe Tatjana PodgorĹĄek

Pred skoraj 14 leti sta se z moĹžem odloÄ?ila za turistiÄ?no kmetiPosluĹĄalci oddaje Dobro jutro, jo z velnesom in orala ledino na Slovenija in obiskovalci sloven- tem podroÄ?ju. Takrat ĹĄe sama niskega turistiÄ?no-informativnega sta predvidela, da bi bila to lahko portala so v kategoriji podeĹžel- tako uspeĹĄna zgodba, kot za zdaj ski velnes namenili prvo mesto je. ÂťPreprosto sva sledila gostom, Wellnessu KoroĹĄec iz Ljubije pri ki so izraĹžali potrebo po storitvah podeĹželMozirju. skega velneÂťPriznanje sa. Postoposo nam namema sva ĹĄirila nili obiskovalĹĄe ponudbo.ÂŤ ci, ki poznajo Obsega te naĹĄe storitve dejavnosti v in so z njimi prihodnje ne oÄ?itno zadonameravata voljni,ÂŤ se je poveÄ?evati, odzvala na ker bi lahko vpraĹĄanje, s postalo vse Ä?im so si priskupaj neobznanje zasluvladljivo. RaĹžili, lastnije se bosta ca UrĹĄka Retrudila ohraberÄ?nik. Kot niti oziroma je ĹĄe dodala, nadgraditi se trudijo zaponudbo tadovoljiti poko, da bodo trebe gostov s gostje deleponudbo, skrbijo za Ä?istoUrĹĄa ReberÄ?nik: ÂťPrvo mesto Ĺžni storitev, Ä?o, lepo ureje potrditev, da so gosti z naĹĄo zaradi katejeno in mirno ponudbo zadovoljni, hkrati pa rih se bodo h okolje, njihoobveza ostati takĹĄen ali ĹĄe boljĹĄi.ÂŤ KoroĹĄcu radi vraÄ?ali. Turiva prednost zem ni nikoli pred konkurenco pa so zaprte savne. Pre- izpeta zgodba, pravi UrĹĄka, trepriÄ?ana je, da je razvajanje v le- ba je nenehno kaj popravljati, senih hiĹĄkah magnet za tiste, ki posodabljati, saj gostje, ki prihase Ĺželijo odklopiti od vsakdanje- jajo, praviloma vedno vpraĹĄajo, ga vrveĹža in narediti nekaj zase ali imajo kaj novega. ÄŒe jim hoter svoje zdravje. Pozimi so to Ä?ejo odgovoriti pozitivno, se je predvsem Slovenci iz vseh delov v danaĹĄnjih Ä?asih treba poĹĄteno drĹžave, poleti pa je kar 70 odstot- potruditi. đ&#x;”˛ kov tujcev.

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

2. junija 2016

Bera inovacij povpreÄ?na, njihova kakovost veÄ?ja Inovacije kljuÄ? do uspeha – Od 13 prejele zlato priznanje 4 inovacije – Promoviranje ĹĄe naprej skupna naloga Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 26. maja – Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica je v restavraciji Pod Jakcem v Velenju pripravila prireditev, na kateri so podelili priznanja avtorjem najboljťih inovacij za leto 2015 iz regije Saťa. Od 13 prijavljenih so ťtiri prejele zlato priznanje, sedem srebrno, dve pa bronasto priznanje. Na nacionalno raven ocenjevanja so se uvrstile tri inovacije, dve iz tovarne BSH Hiťni aparati Nazarje in ena iz Gorenje, d. d. Velenje.

Predsednica omenjene zbornice dr. Cvetka Tinauer je v pozdravnem nagovoru med drugim menila, da bi morali biti nosilci inovativnih procesov vodilni v podjetjih. Ti bi morali storiti na tem podroÄ?ju ĹĄe veÄ?, kajti dokazano je, da so inovacije kljuÄ? do uspeha, da pomenijo prilagajanje novemu okolju. Dodano vrednost na zaposlenega bi morali v podjetjih dvigniti s pomoÄ?jo inovativnih predlogov, ne na raÄ?un zmanjĹĄevanja ĹĄtevila zaposlenih.

Od prijavljenih inovacij so ĹĄtiri prejela zlato (vse iz kategorije produktnih inovacij), sedem srebrno (4 iz kategorije produktnih in 3 iz procesnih inovacij) in dve bronasto priznanje (ena iz kategorije produktnih in ena iz pro-

cesnih inovacij). Struktura prijavljenih inovacij ne preseneÄ?a, saj je v regiji struktura gospodarstva specifiÄ?na. Kar 60-odstotni deleĹž po prihodkih in ĹĄtevilu zaposlenih namreÄ? predstavljajo predelovalne dejavnosti. ÂťLetoĹĄnja be-

ra inovacij je po ĹĄtevilu povpreÄ?na, ne najboljĹĄa in ne najslabĹĄa, po kakovosti pa boljĹĄa od lanske, kar dokazuje visoko raven inovativne dejavnosti v regiji,ÂŤ je dejal predsednik ocenjevalne komisije Bojan Stropnik in nadaljeval: ÂťPromoviranje inovacij mora ostati ĹĄe naprej naĹĄa skupna naloga. Morda spodbuda vsem nam, da opozorimo vse tiste, ki

so inovativni, a se ne Ĺželijo izpostaviti.ÂŤ

Ena zlata Gorenju, tri tovarni BSH HiĹĄni aparati Nazarje

Med dobitnicami zlatega priznanja je tri inovacije prijavil BSH HiĹĄni aparati Nazarje, eno pa Gorenje, d. d., Velenje. Slednje ga je prejelo za pralni stroj

Avtorji inovacije, Gorenje, pralni stroj

Avtorji inovacije, BSH, kompaktni kuhinjski aparat

Avtorji inovacije, BSH, popolni kavni avtomat

Avtorji inovacije, BSH, aparat za pripravo toplih napitkov

Vsako leto bolj kakovostne

Na letoĹĄnji razpis zbornice je prispelo 14 predlogov 10 razliÄ?nih prijaviteljev, posebna komisija jih je ocenila 13, pri katerih je sodelovalo 123 inovatorjev (lani blizu 200).

Ocenjevala jih je po nekoliko dopolnjenem pravilniku, ki je predvidel nove kategorije inovacij – produktne, procesne, marketinťke in organizacijske.

Pod 13 inovativnih predlogov se je podpisalo 123 avtorjev iz devetih podjetij.

Po tri inovacije sta prijavila BSH HiĹĄni aparati Nazarje ter Gorenje, d. d., Velenje, po eno pa Premogovnik, d. d., Esotech, HTZ, Mega M, Miel, Ĺ olski center (vsi Velenje) ter podjetje PodkriĹžnik Ljubno.

Inovativni so uspeĹĄni Drznost, vztrajnost, dopuĹĄÄ?anje napak ‌ Za kreativnost potrebujemo spodbudo Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 26, maja – V okviru slovesnosti ob podelitvi priznanj najboljĹĄim inovatorjem v regiji SaĹĄa za leto 2015 je Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica prviÄ? pripravila okroglo mizo na temo Ali za inovativnost potrebujemo posebno inovacijsko klimo?

GOSPODARSKE novice V TEĹ nadaljujejo pogajanja Ĺ oĹĄtanj, 26. maja – Pogajalski skupini Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Slovenskega drĹžavnega holdinga (SDE) sta nadaljevali pogajanja o racionalizaciji in optimizaciji poslovanja v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj (TEĹ ) in rezultate pogajanj predstavili zaposlenim v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Sprejeti so bili nekateri kljuÄ?ni sklepi, ki bodo vplivali na prihodnje postopke na teh dveh podroÄ?jih, potrdili pa so tudi nadaljevanje aktivnosti.

Poslovodstvo TEĹ si bo pri tem, kot je bilo Ĺže veÄ?krat poudarjeno, prizadevalo, da nihÄ?e od zaposlenih v TEĹ ne bi ostal brez sluĹžbe in da bo konec leta

v TEĹ 339 zaposlenih. Poleg tega so predstavniki pogajalske skupine HSE in poslovodstvo TEĹ zagotovili, da se bodo po zakljuÄ?enem programu preseĹžnih delavcev lotili oblikovanjau nove plaÄ?ne politike, ki bo urejala plaÄ?e v tarifnih in plaÄ?nih razredih tako, da bo skladno s poslovnimi naÄ?rti druĹžbe TEĹ do leta 2018.

Pogajalski skupini sta tudi obsodili dejanja, ki so povzroÄ?ila izpad Ä?etrtega in ĹĄestega bloka TEĹ , in priÄ?akujeta, da bodo pristojni organi dejanje raziskali in ustrezno ukrepali.

PlaÄ?e na Celjskem pod povpreÄ?jem Celje – PovpreÄ?ne plaÄ?e v gospodarstvu celjske regije zaosta-

Po pojasnilu predsednice omenjene zbornice dr. Cvetke Tinauer je okroglo mizo ÂťnarekovalaÂŤ Gospodarska zbornica Slovenije, ki Ĺželi, da na vseh regionalnih in obmoÄ?nih zbornicah poteka podelitev pribliĹžno enako.

Nanjo je organizator dogodka povabil predstavnike nekaterih podjetij v regiji, ki jih odlikuje visoka stopnja inovativno-

jajo za drĹžavnim povpreÄ?jem.

Lani se je razlika ĹĄe poveÄ?ala.

Na drĹžavni ravni namreÄ? znaĹĄa povpreÄ?na bruto plaÄ?a 1504 evre, na celjskem le 1345.

V obÄ?inah ZreÄ?e, LaĹĄko, Vitanje, Celje, BraslovÄ?e in Ĺ˝alec so plaÄ?e znaĹĄale nekoliko veÄ? kot 90 odstotkov drĹžavnega povpreÄ?ja, v ostalih obÄ?inah so bile plaÄ?e celo pod regijskim povpreÄ?jem. Najmanj so zasluĹžili zaposleni v podjetjih iz obÄ?in Vojnik, Tabor in Rogatec, kjer je povpreÄ?na bruto plaÄ?a znaĹĄala le nekaj veÄ? kot tisoÄ? evrov.

Glede na dejavnost so najbolj izstopale plaÄ?e v oskrbi z elektriÄ?no energijo, plinom in paro, ki so v povpreÄ?ju znaĹĄale 1900 evrov. V celotni savinjski regiji je na prvem mestu obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, kjer je bila povpreÄ?na meseÄ?na bruto plaÄ?a lani 1724 evrov, na repu je obÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji z le 982 evri. Ĺ e niĹžje od povpreÄ?nih plaÄ? v reÄ?iĹĄki obÄ?ini so

sti: podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje, Premogovnik Velenje, Skupina Gorenje ter podjetja Eba iz Ĺ oĹĄtanja. UdeleĹženci so si bili enotni, da uspeĹĄnih podjetij ne bi bilo veÄ?, Ä?e ne bi bilo inovativnosti. Ta danes ni le potreba, ampak postaja vedno bolj nuja za preĹživetje. Zato bi morali v organizacijah, podjetjih ter ĹĄirĹĄi druĹžbi dopustiti inovativnost, Ä?eprav je nekdo pri tem naredil napako, ali ideja ni dosegla priÄ?akovanih rezultatov. To je namreÄ? le eden od naÄ?inov vedenja, kaj ne deluje, kaj pa. Za to pa je potrebno nekaj drznosti, spodbud v osnovni in srednjih ĹĄolah ter v samem podjetju, sodelovanje z izobraĹževalnimi ustanovami.

bile plaÄ?e zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. ZnaĹĄale so 956 evrov.

Gorenje Gostinstvo prevzelo Gost Velenje, 26. maja – Premogovnik Velenje, ki je v fazi intenzivnega prestrukturiranja, izloÄ?anja poslovno nepotrebnih sredstev in dezinvestiranja, je s podjetjem Gorenje Gostinstvo podpisal pogodbo o zagotavljanju prehranskih storitev, prevzemu delavcev in najemu gostinskih prostorov.

Dejavnost in vse zaposlene je Gorenje Gostinstvo prevzelo od 1. junija. ÂťPremogovnik Velenje, ki je lastnik druĹžbe Gost, je zaradi zahtevne likvidnostne situacije leta 2014 pripravil NaÄ?rt finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja. V okvir tega procesa sodi osredotoÄ?enost na osnovno dejavnost pridobivanja premoga, prestrukturiranje dejavnosti,

Panasonic AutoCare, avtorji pa so: BoĹĄtjan SoviÄ?, Robi Pogorevc, Jakob KoĹželjnik, Lovro Krajnc, MatjaĹž Kuhar, Marko PeÄ?nik, Niko Dren, Zlatko Novak, UroĹĄ Koren, Urh SredenĹĄek, UroĹĄ Trupej, Sandi Vitanc, Rok Lah, DuĹĄko Skarlovnik, Klemen Horvat, iz Panasonica pa: Takayuki Ishihara, Masahiro Itami, Akira Shoji, Go Ito, Arata Takahashi, Tomataka, Yagi, Yuko Minayoshi, Takeo Matsuki, Hideaki Ushijima, Masanao Segawa.

BSH-jeve zlate inovacije pa so: aparat za pripravo toplih napitkov Tassimo Caddy, avtorjev Henrik PavloviÄ?, Peter Brezovnik, BoĹĄtjan Ogrizek, Mitja Habe, Matej MejaÄ?, Damjan GolÄ?man, Klemen Zevnik, AleĹĄ Plohl, Tadej PoÄ?ivavĹĄek, Mitja Dobravc, PrimoĹž Bezovnik, Peter LeskovĹĄek, AleĹĄ Kreslin in Mihael Kolar; kompaktni kuhinjski aparat MultiTalent3, avtorjev: Jurij PeĹĄec, Darko RudeĹž, Bogdan KreÄ?a, Matej Berzelak, Dejan Gosar, David PotoÄ?nik, BoĹĄtjan KovaÄ?ec, JoĹže SkonÄ?nik, Marko LenoĹĄek, Bojan PotoÄ?nik, AleĹĄ Kreslin, Tadej Holcinger, Peter LeskovĹĄek, Peter ZdolĹĄek, Mirko Jurak in Tomo IrĹĄiÄ?; popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.9, avtorjev: MatjaĹž Filo, Igor Ĺ˝ibret, MartjaĹž UrĹĄej, Peter Miklavc, Evgen Kozelj, Klemen BritovĹĄek, Klemen LonÄ?ariÄ?, Tadej Jeraj in AleĹĄ Kreslin.

Na drĹžavno tekmovanje so se uvrstile popolnoma avtomatski kavni aparat, kompaktni kuhinjski aparat ter pralni stroj Panasonic. đ&#x;”˛

Voditelj okrogle mize Matija Goljar (Ustvarjalnik) pa je na naĹĄe vpraĹĄanje, ali za inovativnost potrebujemo posebno organizacijsko klimo, odgovoril: ÂťDa in ne. Menim, da je kreativnost posameznika nekaj naravnega. Za to, da bo iz te kreativnosti kaj nastalo, pa potrebujemo sistem, ki jo bo spodbujal. Vsi se strinjamo, da je potrebno nekaj narediti za udejanjanje vizije, a pri tem prepogosto najdemo izgovore, ki ne vodijo do reĹĄitev. Ideja je lahko vrhunska, a terja napore in tudi zvrhano mero vztrajnosti.ÂŤ

ki niso povezane z osnovno, ter odprodaja vsega poslovno nepotrebnega premoĹženja,ÂŤ je po podpisu pogodbe povedal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. ÂťV sklop prestrukturiranja sodi tudi druĹžba Gost, ki se ukvarja z dejavnostjo organizirane prehrane in gostinstvom. Omenjene storitve bo tako 1. junija prevzelo podjetje Gorenje Gostinstvo, ki je bilo izbrano za najugodnejĹĄega ponudnika z vidika cene in kakovosti ter prevzema vseh zaposlenih.ÂŤ Prevzemnik bo nadaljeval gostinsko dejavnost v Restavraciji Jezero, gostilnici Pri knapu, OkrepÄ?evalnici Arkada in OkrepÄ?evalnici NOP ter bo zaposlenim leto dni od podpisa pogodbe v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih Republike Slovenije zagotavljal enake pravice, kot so jih imeli do sedaj.

Premogovnik Velenje je letos Ĺže prodal hotela Barbara v Fie-

đ&#x;”˛

si in Oleander v Strunjanu, podpisana pa je tudi Ĺže pogodba za prodajo Centra starejĹĄih Zimzelen, pri katerem Ä?akajo le ĹĄe na soglasje pristojnega ministrstva za prenos koncesije na novega lastnika.

Slovenci vozimo vse starejĹĄe avtomobile Ljubljana – Slovenci vozimo vse starejĹĄe avtomobile. PovpreÄ?na starost osebnih avtomobilov se je s 6,8 leta v 1992 poveÄ?ala na 9,4 leta 2014. Leto pred osamosvojitvijo je bilo v Sloveniji prodanih 69.276 novih osebnih avtomobilov. Ta ĹĄtevilka je leta 1995 padla na 61.700. Od leta 2013 prodaja novih avtomobilov spet naraĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Mojca Ĺ truc

Sreda, 25. maja

Petek, 27. maja

DrĹžavni izpitni center je razveljavil del nacionalnega preverjanja znanja iz matematike za 6. razred, ker ni bil v skladu z uÄ?nim naÄ?rtom.

Upravna inĹĄpekcija je ugotovila, da CSD Slovenj Gradec ni pravoÄ?asno podal vloge za izdajo dovoljenja za rejniĹĄtvo starim starĹĄem koroĹĄkih deÄ?kov, zato je odstopil direktor omenjenega CSD. Ustavno sodiĹĄÄ?e je soglasno presodilo, da je Ä?rtanje subvencije do priznane neprofitne najemnine za hiĹĄniĹĄka in trĹžna stanovanja neustavno.

NemĹĄka vlada je sprejela osnutek prvega zakona o vkljuÄ?evanju tujcev v druĹžbo.

Predsednik SMC Miro Cerar je na sreÄ?anju s Ä?lani in simpatizerji stranke ob njeni drugi obletnici izrazil zadovoljstvo nad prehojeno potjo, ki da je prinesla stabilnost in dobro gospodarjenje.

izpostavil potrebo po miru in stabilnosti v regiji.

VeÄ? kot sto znanstvenikov je v pismu Svetovni zdravstveni organizaciji zapisalo, naj se olimpijske igre zaradi groĹžnje virusa Zika v Braziliji premestijo ali prestavijo. A njihov poziv je bil zavrnjen.

Predsednik je zadovoljen s prehojeno potjo stranke.

NemÄ?ija razmiĹĄlja o vkljuÄ?evanju tujcev v druĹžbo.

Medtem ko so finanÄ?ni ministri EU GrÄ?iji odobrili nov obrok posojila, je Mednarodni denarni sklad sporoÄ?il, da ima ĹĄe vedno zadrĹžke. Zahtevali so podroben dogovor o lajĹĄanju dolga.

ÄŒetrtek, 26. maja V zvezi z rejniĹĄtvom koroĹĄkih deÄ?kov je ministrica za delo, druĹžino in socialne zadeve Anja KopaÄ? Mrak je opravila pogovor s premierjem Cerarjem.

Koalicija za otroke gre se je preimenovala v Gibanje za otroke in druĹžine in sporoÄ?ila, da se bo dejavno vkljuÄ?ila v politiko.

V JuĹžnem Sudanu so aretirali Toma KriĹžnarja.

V JuĹžnem Sudanu so aretirali humanitarca in popotnika Toma KriĹžnarja, ki ga tamkajĹĄnje oblasti obtoĹžujejo nedovoljenega snemanja.

Evropski komisar za sosedsko politiko in ĹĄiritvena pogajanja Johannes Hahn je sporoÄ?il, da je s hrvaĹĄkim zunanjim ministrom Mirom KovaÄ?em naĹĄel reĹĄitev za odpravo hrvaĹĄkega oviranja srbskih pogajanj na poti v EU. Evropska komisija je sklenila, da bo za pomoÄ? beguncem v TurÄ?iji namenila dodatnih 47 milijonov evrov pomoÄ?i.

Francija je bila dva tedna pred zaÄ?etkom evropskega nogometnega prvenstva ohromljena zaradi mnoĹžiÄ?nih protestov in stavk delavcev.

2. junija 2016

V drĹžavnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA. Pol leta od zaÄ?etka stavke so vladni in policijski sindikati uskladili vsebino stavkovnega sporazuma.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob obisku Aten z grĹĄkim premierjem Aleksisom Ciprasom potrdil strateĹĄko partnerstvo med drĹžavama.

Visoki komisariat ZdruĹženih narodov za begunce je grĹĄke oblasti pozval, naj Ä?im prej najdejo boljĹĄo reĹĄitev pri premeĹĄÄ?anju prebeĹžnikov iz Idomenija.

Na severu Francije je v begunskem taboriĹĄÄ?u izbruhnil pretep, v katerega je bilo vpletenih okoli 200 prebeĹžnikov iz Sudana in Afganistana, poĹĄkodovanih pa je bilo 40 ljudi.

Sobota, 28. maja Na domaÄ?ih cestah je bil ob lepem vremenu in zakljuÄ?ku praznikov v Avstriji in NemÄ?iji moÄ?no poveÄ?an promet z zastoji.

Predsednik SD Dejan Ĺ˝idan je ob dnevu stranke spregovoril o kritikah delovanja ministrice Anje KopaÄ? Mrak. OznaÄ?il jih je za napad in zlorabo druĹžinske tragedije.

Ob Ä?etrt stoletja obstoja so praznovali tudi v DeSUS-u. Karl Erjavec je ob tem izrekel nekaj krepkih besed zoper koalicijo. ÂťNenavadno je, da dveletni otrok vodi drĹžavo, in ĹĄe bolj nenavadno, da se neka stranka hvali z veÄ? kot stoletno tradicijo v drĹžavi, stari 25 let,ÂŤ je dejal.

Predsednik Borut Pahor je spregovoril na sklepnem panelu regionalnega gospodarskega vrha Summit 100 v Sarajevu in

Nedelja, 29. maja Kmetijskega ministra Dejana Ĺ˝idana so povpraĹĄali, kako je z izvorom sadja, ki se prodaja ob cestah. Ĺ˝idan je izrazil prepriÄ?anje, da lahko prevare v prehranski verigi izloÄ?imo samo s strogim preganjanjem zlorab.

Torek, 31. maja Ker je vlada sklenila, da bo izstopila iz plaÄ?nih pogajanj s sindikati javnega sektorja in varÄ?evanje urejala sama z zakonom, so se sindikati odloÄ?ili za nasproten odziv z vsemi moĹžnimi sredstvi.

Po tednu zapora v JuĹžnem Sudanu je domov prispel slovenski humanitarni delavec in aktivist Tomo KriĹžnar. Povedal je, da je bila to ena najhujĹĄih izkuĹĄenj v njegovem Ĺživljenju.

ZDA so opozorile, da utegne biti prihajajoÄ?e poletje ĹĄe posebej kritiÄ?no za potencialne teroristiÄ?ne napade. Posebej so izrazili strah, da bi teroristi za tarÄ?o izbrali bliĹžajoÄ?e se evropsko nogometno prvenstvo.

Od kod je v resnici sadje?

Francoska vlada je glede reforme trga dela nadaljevala pogovore s sindikati, s Ä?imer je skuĹĄala konÄ?ati veÄ? mesecev trajajoÄ?e proteste ĹĄe pred junijskim evropskim prvenstvom v nogometu.

V Franciji je isti dan potekala spominska slovesnost ob 100. obletnici bitke pri Verdunu.

Francoski predsednik Francois Hollande in nemĹĄka kanclerka Angela Merkel sta mesto oznaÄ?ila za simbol nesmiselnosti vojne.

V poĹžaru v domu za starejĹĄe v ukrajinskem kraju LitoÄ?ki je umrlo najmanj 17 ljudi, pet pa jih je bilo huje poĹĄkodovanih.

Ponedeljek, 30. maja

ZDA opozorjajo na nevarnost teroristiÄ?nih napadov na prihajajoÄ?em nogometnem prvenstvu.

NemĹĄki gasilec je na sodiĹĄÄ?u priznal, da je podtaknil ogenj v zgradbi, v kateri so bili nameĹĄÄ?eni sirski begunci, ker je menil, da ti ogroĹžajo domaÄ?ine.

Ikea “V stanovanju je sicer vse osnovno pohiĹĄtvo, vendar bomo zagotovo morali ĹĄe kaj skoÄ?iti v Ikeo.â€? “Prav, kaj pa! Ampak z zelo natanÄ?nim spiskom zadevĹĄÄ?in, ki se ga bomo ĹĄe bolj natanÄ?no drĹžali, velja?â€? “Seveda, jasno!â€? Brum, brum, Ĺže smo parkirani pred ogromno nezamenljivo modro-rumeno kockasto trdnjavo.

Najprej skoÄ?im na straniĹĄÄ?e, kjer mi vrata sporoÄ?ajo, da za majhne otroÄ?ke nudijo zastonj plenice in zastonj kaĹĄasto kosilce. Kar me, ja, razveseli. ÄŒeprav imam s seboj plenice in kaĹĄo. S kakĹĄno lahkoto se nas pridobi! “No, dajmo zdaj, po vrsti, in ne izven naÄ?rta!â€? “U, glej tistole mizo, kupila sem jo v Lizboni in potem pritrogala v Slovenijo, teĹžka je ko hudiÄ?, selila se je z mano po Ljubljani, uf, kar petkrat! Zdaj pa naj za vedno ostane v Velenju!â€?

Pred leti sem videla dokumentarec o prav Kaja AvberĹĄek posebni vrsti dopustovanja. Nekje na jugu Ĺ vedske je Ikea, katere ogromni parkirni prostor se vsako poletje (ĹĄvedsko poletje paÄ?) spremeni v pravi pravcati kamping. Ljudje iz vseh koncev drĹžave prihajajo s prikolicami in avtodomi, vsak dan malo ponakupujejo in za svojimi piknik mizicami zobajo Ikea hrano. Prav ta Ikea se je Ĺže tako specializirala za svoje poÄ?itnikarske oboĹževalce, da jim njeni zaposleni zjutraj pred vrata prinesejo hrustaljav in ĹĄe topel Ikea kruh.

S tem pa ĹĄe ni konec njenega Ä?uta za uporabnika – vsako nedeljo namreÄ? povabi Ĺžupnika iz sosednje vasi, da z vrha tekoÄ?ih stopnic odmaĹĄira svojo maĹĄo. Ikea je religija!

Bogati ĹĄejk se vozi v dvanajstmetrskem avtomobilu, posutem z dragimi kamni, in se vsako jutro v letu zbudi v drugem dvorcu.

NajbogatejĹĄi Ĺ ved – da, pravilno sklepata, lastnik Ikee – uporablja javna prevozna sredstva in njegovo stanovanje je v celoti opremljeno z Ikea pohiĹĄtvom. Hm. Vsaka preselitev – najmanj en obisk Ikee. “A bi tole bralno luÄ?ko?â€? “Ne, to sva imela Ĺže v Ĺ paniji.â€? “Pa tale Ä?edna mizica?â€? “Joj, ne, ta me spominja na tisto stanovanje, ki sem ga z grenkobo pod jezikom zapustila.â€? “Nujno potrebujeva najmanj eno vazo.â€? “Prav, ampak iz Ikee ne veÄ? kot eno!â€? “Katere vinske kozarce?â€? “Ma, vseeno mi je, ne morem veÄ? gledat, vrti se mi, pa smo ĹĄele vstopili v skladiĹĄÄ?ni del, kjer vsak sam brska med regali in na dolg voziÄ?ek polaga ĹĄe daljĹĄe ĹĄkatle. “Gremo jest, ne morem veÄ?. Pa dokonÄ?ajmo po kosilu!â€? TeĹžava je v tem, da poti nazaj, mimo vseh kopalnic, spalnic, kuhinj in drugih moĹžnih sob, ni. Treba je iti naprej, mimo blagajn, pa ĹĄe enkrat od zaÄ?etka, kjer je Ikea gostilna. Uf ‌ “Izvolite kaĹĄo za vaĹĄega otroÄ?ka, tamle so plastiÄ?ni kroĹžniÄ?ki in pribor, pa mikrovalovka in rdeÄ?i ter modri Ikea otroĹĄki stolÄ?ki, mi smo otrokom nadvse prijazni, veste!â€? (Vemo. Poznamo ta osnovni trik: zadovoljen otrok, ĹĄe bolj zadovoljni starĹĄi s ĹĄe bolj odprtimi denarnicami.) Pa ĹĄe en losos s ĹĄparglji in ene ĹĄvedske mesne kroglice ter vafelj z viĹĄnjami in vanili zosom, pravo pravcato Ikea druĹžinsko kosilo. Ljubezen gre skozi Ĺželodec, gremo ĹĄe en krog, gotovo smo ĹĄe kaj pozabili, zdaj bomo videli s sveĹžimi oÄ?mi, pa ĹĄe tamali je tako Ĺžidane volje, dobro so nas, svinje kapitalistiÄ?ne, pa saj smo se sami, pa ĹĄe pĂĄĹĄe.

Babi in dedi sta pred petinĹĄestdesetimi leti v KoÄ?evju pri mizarju naroÄ?ila orehovo omaro v kombinaciji z zakonsko posteljo. Preselila sta ju osemkrat. V njuni spalnici ĹĄe vedno stojita – pokonÄ?no in leseno. “Pa se ĹĄe niÄ? ne guga!â€? Pravi babi. V tolikĹĄnem Ä?asu bom sama zamenjala vsaj ducat Finnbyjev, Hemnesov, Liatorpov, Gnedbyjev, Billyjev ter drugih podobno zveneÄ?e Ä?loveĹĄko poimenovanih pohiĹĄtvenih kosov. Pa ne le jaz. Celotna Ikea generacija, po vsem Ikea svetu, kjer veliki poĹžre vse majhne in je ob tem nadvse prijazen. Kjer ni razliÄ?nosti, le ĹĄe enakost. Pri Ä?emer so nekateri enaki bolj enaki od drugih.

In da ne bo pomote: to ni ekonomsko-propagandno sporoÄ?ilo. To je prispodoba. đ&#x;”˛

Galerija tudi uradno pripojena Festivalu Konec policijske stavke bo za drĹžavo pomenil 10,3 milijona dodatnih stroĹĄkov letno.

Nekateri znanstveniki so pozvali, naj se OI premestijo ali prestavijo.

Ĺžavo pomenilo za 10,3 milijona dodatnih stroĹĄkov.

Svoj devetletni sodniĹĄki mandat je prevzel odvetnik Marko BoĹĄnjak, ki ga je Svet Evrope izbral za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodiĹĄÄ?u za Ä?lovekove pravice.

Policisti so po preiskavah domnevnih nepravilnosti pri oĹživljanju bolnika podali kazensko ovadbo zoper dve zdravnici z ljubljanske nevroloĹĄke klinike.

NemÄ?ijo je prizadelo hudo neurje. V njem so umrli ĹĄtirje ljudje, med njimi tudi gasilec.

Vodja pogajalcev glavne koalicije opozicijskih sil v Siriji Mohamed AluĹĄ je odstopil zaradi neuspeha mirovnih pogajanj pod posredniĹĄtvom ZN.

Mediji so razkrili, da vladno-policijski stavkovni sporazum, ki Ä?aka na potrditev vladne in sindikalne strani, vsem policistom prinaĹĄa viĹĄje plaÄ?e, kar bo za dr-

Velenje, 31. maja – V torek je Javni zavod Galerija Velenje postal tudi uradno pripojen k javnemu zavodu Festival Velenje.

Javni zavod Galerija Velenje bo kot javni zavod prenehal obstajati in bo postal organizacijska enota Festivala Velenje.

Galerija Velenje je ob prostorski prenovi osrednjega objekta skozi Lokalni program kulture

Mestne obÄ?ine Velenje 2014– 2020 predvidena kot nosilec poglavja kreativnih in kulturnih industrij ter preraĹĄÄ?a dosedanje razumevanje galerijske dejavnosti. Pri programski prenovi so se osredotoÄ?ili predvsem na projekte, ki izhajajo iz lokalnega gospodarstva ter okolja in so vezani na industrijsko oblikovanje, fotografijo in kulturo, kulturo v pove-

zavi z ekologijo, multimedijo in otroĹĄkim izobraĹževanjem.

Sodobno tehniÄ?no opremljena galerija z najnovejĹĄimi tehnologijami se bo aktivno vkljuÄ?evala v dejavnost gospodarstva in turizma, saj bo z novimi programi krepila ustvarjalnost v kreativnem sektorju gospodarstva.

Na Mestni obÄ?ini Velenje ugotavljajo, da je zdruĹžitev Galerije in Festivala tudi v lokacijskem smislu smiselna. Osrednja objekta sta neposredna soseda, kar predstavlja lahko prilagoditev organizacije zavoda, tudi z vidika kadrovskega in tehniÄ?nega upravljanja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

MED VAMI

2. junija 2016

Ponosna na socialno noto Velenja PodroÄ?je druĹžbenih dejavnosti je v Velenju dobro urejeno Mira ZakoĹĄek

PodĹžupanjo Mestne obÄ?ine Velenje Bredo Kolar, predsednico ObmoÄ?nega odbora SMC in svetnico Mestne obÄ?ine Velenje, pogosto sreÄ?ujemo na razliÄ?nih dogodkih, ĹĄe posebej tistih, ki so povezani z druĹžbenimi dejavnostmi. Bdenje nad njimi ji je zaupal Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Povabili smo jo na pogovor.

Standard v druĹžbenih dejavnostih je v mestni obÄ?ini Velenje dober, okrnili ga niste niti v Ä?asu vsesploĹĄnega varÄ?evanja? Že pred mojim prihodom je bilo to podroÄ?je odliÄ?no urejeno, za to so poskrbeli moji predhodniki in seveda obÄ?insko vodstvo. Imamo pa odliÄ?nega vodjo tega podroÄ?ja Draga MartinĹĄka, ki resniÄ?no skrbi, da vse teÄ?e tako, kot je treba. Lahko smo zadovoljni tudi zato, da nadstandard, ki smo ga dosegli, tudi ohranjamo in da programov tudi letos, ko je bilo proraÄ?un teĹžko sestaviti, nismo krnili.ÂŤ V vaĹĄi domeni so ĹĄe posebej vrtci, ki sodijo neposredno v obÄ?insko okrilje, ostala podroÄ?ja so nekako Ĺže zakonsko opredeljena?

obÄ?in, ki sprejmemo v vrtec vse tere teĹžave. To je bilo denimo otroke, katerih starĹĄi si to Ĺželijo.ÂŤ usposabljanje za druĹžinskega poNikoli pa ni niÄ? tako dobro, da moÄ?nika, ki sem se ga tudi sama ne bi moglo biti ĹĄe boljĹĄe, kaj bi udeleĹžila. Tako lahko druĹžinski Ä?lani sami poskrbijo za svojega si Ĺželeli ĹĄe spremeniti? ÂťVsekakor se strinjam z vami in obnemoglega sorodnika, tako da za to podroÄ?je ĹĄe toliko bolj ve- lahko ta ostane v domaÄ?em okolja. Vedno se najde kakĹĄna stvar, lju. Pomembni so tudi drugi tovrki bi jo bilo moĹžno postaviti bo- stni programi, s katerimi starejlje in bolj kvalitetno. Zato doga- ĹĄi poskrbijo drug za drugega ali janje skrbno spremljamo, in ko pa si z razliÄ?nimi aktivnostmi zaznamo pomanjkljivosti, tudi preLjudem je treba zagotoviti dlagamo reĹĄitve. vsaj tisto najosnovnejĹĄe, kar za Ob tem pa je tredostojno Ĺživljenje potrebujejo. ba vedeti, da so sredstva omejena in da je treba to narediti v zasta- zapolnijo Ä?as, da niso osamljeni. Pomembne so tudi ĹĄtevilne vljenih finanÄ?nih okvirih.ÂŤ Osebno se tudi poglobljeno po- ugodnosti, ki so za naĹĄe obÄ?ane sveÄ?ate sociali, zelo obÄ?utljivi brezplaÄ?ne.ÂŤ Glede na to, da je vaĹĄa stranka druĹžbeni temi, za katero imajo vladna, kako gledate na ukinisicer velenjski svetniki veliko tve subvencij za stanovanja? posluha, a pravimo, da bodo te ÂťKadarkoli se krnijo socialne teĹžave reĹĄene, ko ne bo veÄ? sopravice, sem Ĺžalostna, po drugi cialno ogroĹženih? ÂťRes je in vesela sem, da svetni- strani pa razumem, da so sredki o tem razmiĹĄljamo kot eden. stva omejena, da imamo en koNikoli ni bilo prav nobenih na- laÄ? in da Ä?e vzameĹĄ koĹĄÄ?ek, ga sprotovanj, ko smo dvigovali te za nekaj drugega ni. Kadar poproraÄ?unske postavke, s kateri- seĹžemo v socialne pravice, se mi vsaj malo omilimo socialne mi zdi pomembno, da smo zelo stike. Pohvalimo pa se lahko tu- pozorni, da ne delamo krivic in di s ĹĄtevilnimi izobraĹževalnimi da skuĹĄamo reĹĄitve najprej isin drugimi programi, s katerimi kati kje drugje. Ljudem je treba prav tako razreĹĄujemo marsika- zagotoviti vsaj tisto najosnov-

â?ą

PodĹžupanja in predsednica obmoÄ?nega odbora SMC Breda Kolar: ÂťNajbolj me boli, Ä?e poseĹžemo po socialnih pravicah.ÂŤ (foto Tina Felicijan)

ÂťTako je, lahko poskrbimo za kakĹĄno nadgradnjo. Vrtci pa so neposredno naĹĄa skrb. Vzorno so urejeni, standardi so dobri, prav tako pa tudi programi. To

sama postavljam v ospredje dejavnosti, saj sem prepriÄ?ana, da so otroci naĹĄa prihodnost in da je treba zanje res dobro poskrbeti. Smo vsekakor ena redkih

Najraje na svetu je mama, ampak ‌ ÄŒeprav Ĺže veÄ? kot 15 let Ĺživi, se izobraĹžuje in dela v tujini, je Nada Brezec ponosna VelenjÄ?anka – Od nekdaj radovedna Ĺženska se je najprej posvetila materinstvu, nato pa tudi poslu Tina Felicijan

DruĹžine ĹĄportnikov najpoTam sta lani odprli studio gosteje nimajo praznikov in Smart Movement za indipoÄ?itnic, saj fantje igrajo tuOb mednarodnem dnevu podjetnic so PC Stan- vidualno vadbo zelo zapodi za boĹžiÄ? in takrat, ko imadard obiskale ambiciozne in delovne Tanja Ska- slenih ljudi, menedĹžerjev, jo ljudje Ä?as gledati tekme. za, Ĺ pela Perc in Nada Brezec, vse uspeĹĄne pod- vrhunskih ĹĄportnikov ter So pa zato spoznali veliko jetnice, na pogovor pa smo povabili domaÄ?inko, razvili delavnice za veÄ?je tudi znanih, uspeĹĄnih, vplivnekdaj vestno ĹĄtudentko, danes pa mamo, Ĺženo korporacije. ÂťUgotovili sva nih ljudi, novih kultur, se ves ĹĄportnika in poslovno Ĺžensko Nado Brezec. Pri namreÄ?, da sodobni Ä?lovek Ä?as uÄ?ili. na delov21 letih je ĹĄla za svojo ljubeŠport je velik 'biznis'. nem meZa zaÄ?etek kariere nikoli ni znijo, koĹĄarkarjem Primoprepozno, je prepriÄ?ana Nastu preveÄ? Ĺžem, v ZDA, a pod pogoKlubi si zamenjajo da. Treba je zaÄ?eti samozavejem, da bo tam lahko nadaigralce, kot bi za mizo Ä?asa sedi stno in to tudi sama dokazuali stoji, ljevala ĹĄtudij. Ker so jo zazamenjali karte, in jih kar nima je, saj je mama, gospodinja, nimali jeziki, je obiskovala Ä?ez noÄ? preselijo.ÂŤ odliÄ?na organizatorica, ima le negativceljsko gimnazijo, ki je poveliko Ĺživljenjskih izkuĹĄenj nih poslenujala francoĹĄÄ?ino, nato pa in sposobnosti. Žal bi mi je zaÄ?ela ĹĄtudij kriminologije, ki ga je dokonÄ?ala dic na njegovo zdravje, ambilo, Ä?e ne bi oblikovala svona Indiana University. Kot pridno ĹĄtudentko so pak tudi na produktivnost je poslovne kariere, saj sem jo nagradili s sprejemom v klub ĹĄtudentov s po- podjetja zaradi odsotnosti Nada Brezec: ÂťMislim, da so ravno se vsa ta leta izobraĹževala. sebnimi doseĹžki Alpha Phi National Honor So- zaposlenih, ko zbolijo.ÂŤ Zazaradi ĹĄibkih storitev za Ä?im boljĹĄo Moj moĹž bo poÄ?asi zakljuÄ?il ciety. Ko je starejĹĄa hÄ?i zrasla, je Nada leta 2011 to Ĺželita s preventivo, pameizkuĹĄnjo kupcev oziroma customer na University of Phoenix dokonÄ?ala podiplomski tnim gibanjem poskrbeti za service slovenska podjetja zamudila s tekmovanji, otroci so malo ĹĄtudij poslovne administracije (MBA), nato pa njihovo boljĹĄe poÄ?utje, prepriloĹžnost, ko se je drĹžava odprla veÄ?ji, tako bo priĹĄel moj Ä?as, se je druĹžina preselila nazaj v Evropo. ÂťSem Ĺživa- preÄ?iti izgorelost in poslesvetu.ÂŤ da naredim nekaj zase. Lagala bi, Ä?e bi rekla, da sem rahen tip Ĺženske in nerada sedim doma. Imam ve- diÄ?no omogoÄ?iti veÄ?jo deliko hobijev. Seveda sem ponosna na to, da spre- lovno uspeĹĄnost v podjetju. ÂťZ delavnicami na da samo mama. To sem najraje na svetu, ampak mljam in podpiram PrimoĹževo ĹĄportno kariero, delovnem mestu zaposlene nauÄ?iva, kako lahko imam rada tudi sebe in vse svoje vloge. AmeriĹĄka a sem Ĺželela tudi jaz nekaj poÄ?eti. Ker imam to s preprostimi, kratkimi vajami skrbijo za svojo kultura mi je pokazala, da se moraĹĄ imeti rad, treba se je ceniti in biti ponosen nase. Vsekakor pa sreÄ?o, da mi ni treba v redno sluĹžbo, sem se od- hrbtenico in umirjajo um.ÂŤ sem zelo poloÄ?ila za podjetniĹĄtvo,ÂŤ je zaÄ?ela pripovedovati ÂťVsa ta leta nisem nosna na svoNada, ki ima ĹĄtevilne delovne izkuĹĄnje, povezala Ĺ˝ene ĹĄportnikov se ne dolgoÄ?asijo V svetu ĹĄporta so partnerke ĹĄportnikov zelo jega moĹža in pa se je tudi s Ĺ pelo Perc, takrat lastnico prvega le sedela doma in profesionalnega holistiÄ?nega centra v Sloveniji. cenjene in imajo pomembno vlogo tako v druzahajala v trgovine, najino druĹžiĹžabnem kot poslovnem Ĺživljenju, saj nano ter na vse, Nada se je v ZDA ljubikot bi nekateri ÂťPonosna sem vezujejo stike, organizirajo zabave, dobrokar sva skuteljsko ukvarjala z razmislili.ÂŤ delna sreÄ?anja.

Tudi Nada je sodelovala z paj ustvarila. liÄ?nimi vadbami za telo na Velenje, ki se veÄ? fundacijami pri njihovih dobrodelnih V Ameriko in duha, nato pa prevzeje zelo razvilo, je projektih. Seveda pa se okrog teh Ĺžena sva ĹĄla kot otroka in skupaj zrasla,ÂŤ je sklenila in la marketing Ĺ pelinega lepo in talentov spletajo ĹĄtevilni stereotipi. ÂťLjudje vidijo dodala, da se veseli vloge poslovne Ĺženske, saj je podjetja. ÂťPodjetje je bipolno mesto.ÂŤ le smetano na torti, vsega tega, kar Ĺžena zelo kreativna, rada se uÄ?i in spleta poslovne in lo zelo uspeĹĄno. Nato se poÄ?ne, da je njen moĹž lahko uspeĹĄen, pa prijateljske vezi ter ima Âťkar nekaj bencina v seje Ĺ pela preselila v Kanado, jaz sem bila drugiÄ? noseÄ?a in ker nisva na- ne. Da lahko on igra, moram jaz poskrbeti za vsa bi,ÂŤ kot radi reÄ?ejo AmeriÄ?ani. đ&#x;”˛ ĹĄli primerne osebe za vodenje posla, sva podje- vsakodnevna opravila in organizacijo druĹžinsketje prodali, midve pa ustanovili novo v Torontu.ÂŤ ga Ĺživljenja. Med drugim tudi mnogih selitev.ÂŤ

â?ą

â?ą

â?ą

nejĹĄe, kar za dostojno Ĺživljenje potrebujejo.ÂŤ V zadnjem Ä?asu, ĹĄe posebej v teh zadnjih mesecih, je vaĹĄ odbor stranke, ki ga vodite, zelo aktiven, kar nekaj okroglih miz in pogovorov ste pripravili? ÂťPo programu, ki ga imamo za letoĹĄnje leto, bo teh okroglih miz ĹĄe kar nekaj. ÄŒe nisi aktiven, ne zaznaĹĄ teĹžav in jih tudi reĹĄevati ne moreĹĄ. Prav zato si tudi Ĺželimo veÄ? odzivov obÄ?anov, naj nam povedo, kaj jih teĹži in kaj je treba spremeniti. Navsezadnje smo del vladajoÄ?e stranke in lahko prispevamo tudi k ĹĄe hitrejĹĄemu razvoju Ĺ aleĹĄke doline.ÂŤ Tudi vaĹĄ poslanec SaĹĄa Tabaković (izvoljen je bil v Velenju, sicer pa je LjubljanÄ?an) je zelo odprt za sodelovanje? ÂťZelo! ObÄ?anom je na voljo tudi zunaj uradnih ur v naĹĄi poslanski pisarni. ObÄ?ani lahko z njim kontaktirajo tudi po elektronski poĹĄti, tako se lahko dogovorijo za sreÄ?anje tudi v naĹĄi poslanski pisarni v Velenju.ÂŤ Je pa odziva verjetno bolj malo? ÂťNiti ne, v zadnjem Ä?asu se je kar nekaj obÄ?anov prijavilo na pogovor, veseli pa bomo, Ä?e jih bo ĹĄe veÄ?.ÂŤ đ&#x;”˛

Prvi organizirali GameJam V Ä?etrtek, 12. maja, se je na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Ĺ C Velenje odvijal dogodek GameJam. Gre za dogodek, na katerem se zbere interdisciplinarna skupina igriÄ?arskih navduĹĄencev, ki jo sestavljajo razvijalci, pisci zgodb, scenaristi, tudi glasbeniki in drugi, ki poskuĹĄajo v zelo kratkem Ä?asu, obiÄ?ajno od 24 do 72 ur, razviti delujoÄ?o raÄ?unalniĹĄko igro.

Na prvem tovrstnem dogodku v Sloveniji je tekmovalo 21 dijakov, ki so v petih skupinah ustvarjali raÄ?unalniĹĄke igre na razliÄ?ne teme, pridruĹžila pa se jim je tudi skupina izkuĹĄenih ĹĄtudentov, ki so jim pri delu pomagali in jim svetovali.

Dogodek je potekal sproĹĄÄ?eno, kot je v navadi v podjetjih, v katerih izdelujejo raÄ?unalniĹĄke igre. Za izvedbo je bilo treba prilagoditi tudi uÄ?ilnice. Tako so udeleĹženci imeli na voljo uÄ?ilnico, v kateri so se po napornem delu lahko sprostili ob konzolah X-Box in Play Station.

Posebna uÄ?ilnica je bila prirejena za snovanje idej, specializirani raÄ?unalniĹĄki uÄ?ilnici sta bili namenjeni temu, da so skupine razvijale svoje igre.

Dijaki so od Ä?etrtka od 16.00 ure in vse do naslednjega jutra do 7.00 imeli Ä?as, da razvijejo Ä?im bolj atraktivno, zanimivo in zabavno raÄ?unalniĹĄko igro. Komisija jih je pregledala in ocenila, del ocene je bilo tudi medsebojno ocenjevanje dijakov posameznih skupin. Sledila je predstavitev. Ob koncu dogodka so tistim, ki so pokazali najveÄ? znanja, podelili nagrade, ki so jih sofinancirali sponzorji dogodka ERĹ GameJam. Robi PritrĹžnik, koordinator dogodka: ÂťZ izvedbo dogodka sem zelo zadovoljen. Imamo dijake, ki so pokazali zelo veliko znanja. Ob takĹĄnem naÄ?inu dela so pridobili veliko izkuĹĄenj, ki jim bodo kasneje priĹĄle ĹĄe kako prav.

Delo je bilo sicer naporno, saj je dogodek potekal tudi ponoÄ?i in nas veÄ?ina ni zatisnila oÄ?esa. Na dijake sem ponosen. Menim, da so svoje delo odliÄ?no opravili, zato bomo dogodek organizirali tudi prihodnje leto.ÂŤ Simon KoneÄ?nik, ravnatelj Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole: ÂťNa ĹĄoli spodbujamo dejavnosti, ki predstavljajo moĹžnost za dvig inovativnosti in ustvarjalnosti vsakega posameznika. Ob ĹĄtevilnih dejavnostih, ki jih na ĹĄoli Ĺže izvajamo, je GameJam odliÄ?na priloĹžnost za spodbujanje potencialov posameznikov. Lepo ĹĄtevilo udeleĹžencev, prisotnost ĹĄtudentov, vkljuÄ?enost sponzorjev in kakovost izdelanih iger pa so kazalniki, da bomo ta dogodek ne le nadaljevali, ampak sem prepriÄ?an, da ga bomo ĹĄe ĹĄirili. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

RIT piĹĄejo Ĺže 40 let 26. ĹĄtudentski festival Dnevi mladih in kulture se je prejĹĄnji vikend zakljuÄ?il, ĹĄtudenti pa bodo ĹĄe naprej racionalno izbirali teme – 25. junija se bo zaÄ?el dijaĹĄki festival Park S5 dogaja Tina Felicijan

V sredini sedemdesetih let, ko je bil predsednik Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba Peter Rebernik, je bilo aktivnosti v klubu, ki so jih vodile komisije, veliko. Pa tudi ĹĄtudentov vse veÄ?, saj so se klubu pridruĹžili ĹĄaleĹĄki ĹĄtudenti iz Maribora, ki se je hitro razvijal v univerzitetno srediĹĄÄ?e. ÂťJaz sem vodil informativno komisijo.

S Ä?asopisom smo hoteli obveĹĄÄ?ati ĹĄtudente o dogajanju v klubu – na skupĹĄÄ?ino kluba junija leta 1976, ko je izĹĄla prva RIT, je priĹĄlo kakĹĄnih 150 ĹĄtudentov! – in jih tako ĹĄe bolj povezati. Hkrati pa smo Ĺželeli o naĹĄem delu seznanjati tudi lokalno skupnost,ÂŤ je odloÄ?itev za revijo utemeljil njen prvi urednik Vlado VrbiÄ? in povedal tudi, da so RIT – Racionalno izbrane teme – in ne obratno. Študentje smo seveda vedno hoteli vsaj malo provocirati, kar smo sicer najlaĹže in najraje poÄ?eli na akademskih plesih. ÄŒasopis je bila ĹĄe ena priloĹžnost.

Nekaj mesecev pred izdajo prve ĹĄtevilke smo bili s kolegi Janezom Movhom, Pavlom Budno in JoĹžetom Hudalesom na sproĹĄÄ?enem popotovanju po Dolenjski.

Nastalo je tudi nekaj fotografij s kopanja v mrzli Krki. Tako smo fotografijo bodoÄ?ega dr. JoĹžeta, ki plava na gladini in Âťiz vode kaĹže ritÂŤ, uporabili za naslovnico. Od tod do imena je bil le ĹĄe korak. RIT. In iz imena izpeljati smiselne besede je bil maÄ?ji kaĹĄelj – Racionalno Izbrane Teme,ÂŤ se spominja danaĹĄnji direktor KnjiĹžnice Velenje, ki je takrat

imel nekaj prakse z NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje, a s prvo RIT-jo se je vsaj za silo nauÄ?il ÂťnareditiÂŤ Ä?asopis. ÂťTo sem skozi leta precej izpopolnil, a prve (RIT-i) ne pozabiĹĄ nikoli.ÂŤ Zadnje ĹĄtiri ĹĄtevilke RIT-i pa je z bolj ali manj ustaljeno ekipo uredil MatevĹž Vogrinec, ki

je po zakljuÄ?ku ĹĄtudija sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti naĹĄel ĹĄtudijski program mednarodnih varnostnih ĹĄtudij na Karlovi univerzi v Pragi. ÂťUspel sem pridobiti ĹĄtipendijo Ad futura za ĹĄtudij v tujini, ki jo razpisuje Sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendira-

nje. Trenutno me najbolj zanima, katere so dinamike in kako vplivajo na razumevanje varnosti predvsem znotraj EU,ÂŤ nam je pisal iz Prage.

Riti vÄ?eraj in Riti danes

Prvo RIT s skromnim obsegom so natisnili v razmeroma majhni nakladi in zelo primitivni tehniki – v bistvu je ĹĄlo za ciklostiranje. Tako ĹĄtudentov ni bilo treba posebej nagovarjati, da bi pisali. ÂťNajveÄ? smo prispevali kar Ä?lani komisije za informiranje. Glavni urednik sem bil hkrati tudi pisec in ÂťgrafiÄ?ni oblikovalecÂŤ, iz neke revije sem celo prerisal nekaj karikatur in jih priredil na ĹĄtudent-

Ob predstavitvi nove RIT-i so odprli tudi razstavo naslovnic vseh ĹĄtevilk v zadnjih 40 letih. Postavila jo je Martina Hrastnik, avtorica fotografij na zadnjih naslovnicah in v zadnjih ĹĄtevilkah, na ogled pa bo do sredine junija. Foto: Martina Hrastnik

ÂťOsebno si ĹĄtejem za neuspeh, zgolj to, da RIT-i in Skoviku, spletnemu meseÄ?niku, nisem uspel zagotoviti nekakĹĄnih samostojnih sredstev za delovanje. Za zdaj sta ta ĹĄtudentska medija odvisna od dobre volje Ĺ Ĺ K-ja, verjamem pa, da teĹžav ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo, saj jima je vodstvo naklonjeno. Vendar bi medija zagotovo imela veÄ?jo avtonomijo, Ä?e bi na razpisih pridobili sredstva za najbolj osnovne stroĹĄke, kot so tisk RIT-i ali plaÄ?ilo spletnega prostora za Skovik.ÂŤ MatevĹž Vogrinec

sko Ĺživljenje. SimpatiÄ?no ilustracijo zadnje strani pa je prispeval Robi KlanÄ?nik – spomnim se, da je na ograjo v ilustraciji na veliko napisal: Liza je pizda!ÂŤ je VrbiÄ? brskal po spominu in povedal tudi, da so v prvi ĹĄtevilki predvsem predstavili novo organizacijsko strukturo kluba, za katero so bile podlaga moÄ?ne komisije. ÂťBilo je tudi nekaj zabavnih Ä?lankov, pa

Mamuti so se vrnili na oder ImproligaĹĄka skupina Mamoo-Ti se je ob 10-obletnici vrnila na oder z novim valom smeh vzbujajoÄ?ih akcij in reakcij Tina Felicijan

Improvizacijsko gledaliĹĄÄ?e je izziv tako nastopajoÄ?im kot obÄ?instvu. Gledalci namreÄ? krojijo dogajanje na odru in igralce postavljajo v nepredvidljive situacije, na katere se morajo hitro in Ä?im bolj komiÄ?no odzvati. Zato vse do konca predstave nihÄ?e ne ve, kakĹĄna predstava bo in kako se bo konÄ?ala. Tako igralci, kot obÄ?instvo pa lahko priÄ?akujejo le nepriÄ?akovano, morajo pa drug drugega ves Ä?as motivirati, pravijo fantje iz improvizacijske skupine Mamoo-Ti, ki je na 26. festivalu Dnevi mladih in kulture nastopila po desetih letih od prvega ĹĄova. Takrat sta Matej Mraz in Miha Ĺ ilc dobila izziv, da ustvarita smeĹĄno, a poceni predstavo za mladino. ÂťImprovizacijski ĹĄov je pravzaprav najcenejĹĄi gledaliĹĄki Ĺžanr, ker so vsi rekviziti in scena navidezni, scenarij in kostumi niso vnaprej pripravljeni,ÂŤ pojasnjuje Matej in dodaja, da je prvi ĹĄov bil dobro sprejet, nato pa je zasedba zaÄ?ela rasti in vse veÄ?

nastopati na razliÄ?nih kulturnih festivalih po celi Sloveniji.

V desetletju so nanizali veÄ? kot 80 ĹĄovov, a v zadnjih petih letih le deset. Zdaj so njihove ambicije ÂťHollywood,ÂŤ ÂťdoÄ?akati 100-letnico,ÂŤ Âťimeti svojo oddajo na POP TV,ÂŤ so se oglaĹĄali mamuti, Matej pa je dejal: ÂťZaradi takih in drugaÄ?nih razlogov nismo bili toliko aktivni. Zato smo jo sedaj obudili in upamo, da bomo vsako leto imeli vsaj en ĹĄpil v eMCe placu.ÂŤ

Na jubilejni predstavi se je zabavalo sedem Ä?lanov. Vid Hrovat se je z Mamoo-Ti nauÄ?il, da ga ne sme biti sram. ÂťImprovi-

zacijski ĹĄov ti dvigne odrsko samozavest. NamreÄ?, ko stopiĹĄ z mamuti na oder, moraĹĄ priÄ?akovati vse. PridobiĹĄ veĹĄÄ?ine jav-

kakĹĄen (blago) kritiÄ?en, zabavljali smo tudi Ä?ez lokalno oblast, ki je kar nekaj let obljubljala nov mladinski klub, a iz tega ni bilo niÄ?. Torej predvsem informativne vsebine, kritika svojega dela, kritika lokalne skupnosti in nekaj malega kulture. Ĺ ele dosti let kasneje so se ĹĄtudentje lotili ĹĄirĹĄih tem, globalnih in poglobljenih razprav, filozofskih, socioloĹĄkih, umetniĹĄkih tem.ÂŤ ÂťDelo v Ĺ Ĺ K-ju je ne le meni, ampak vsem, ki smo v njem delali, dalo zelo zelo veliko. Ubadali smo se z neke vrste politiko, organizirali smo dogodke, razmiĹĄljali o pereÄ?ih problemih, ob tem pa smo se ĹĄe neskonÄ?no zabavali. In Ä?e spremljamo Ĺživljenje ĹĄtudentov iz tistih generacij sredi 70-ih let, bomo videli, kako zelo veliko tedanjih ĹĄtudentov je bilo kasneje uspeĹĄnih in ÂťdruĹžbeno aktivnihÂŤ.

Delo v Ĺ Ĺ K-ju je zagotovo bila dobra naloĹžba za Ĺživljenje.ÂŤ Vlado VrbiÄ?

RIT v Ä?asu aktualne ekipe predstavlja drugaÄ?no perspektivo dogodkov v lokalnem ali drĹžavnem okolju. Veliko prostora so namenili TEĹ 6, lokalni politiki in strukturnim teĹžavam ĹĄaleĹĄkega gospodarstva, je teme povzel Vogrinec. LetoĹĄnja RIT ima 48 strani, vanjo pa so svoje razmisleke uvrstili ĹĄtudenti iz vse Slovenije, tudi tujine. ÂťLahko bi izpostavil razmislek o pojavu in razumevanju modrih con v spalnih naseljih Velenja. PiĹĄemo tudi o ukinitvi dodatka za najemnino v profitnih stanovanjih 3000 najrevnejĹĄim druĹžinam v Sloveniji, o ĹĄportni kulturi in se-

nega nastopanja, pri katerem vedno rabiĹĄ improvizacijo. Kot takrat, ko doma hliniĹĄ, da nisi pijan, ali na faksu ugibaĹĄ za desetko. Vsekakor pa so mi mamuti dali obilico lepih izkuĹĄenj in dobrih prijateljev.ÂŤ Jure TamĹĄe se je pri Mamoo-Ti nauÄ?il abecedo po vrsti, tudi nazaj in od p do p. S sodelovanjem v improvizacijskih ĹĄovih je Mitja Ĺ vener zaÄ?el nastopati, zdaj pa se Ĺže nekaj let ukvarja z lutkarstvom

Zabavna in sproĹĄÄ?ujoÄ?a sreÄ?anja

Vaje potekajo tako, da paÄ? improvizirajo. ÂťNajprej zamudimo 15 minut,ÂŤ pravi eden od mamutov, drugi pa nadaljuje: ÂťNato se dogovorimo, kaj bomo delali, nato pa tega ne naredimo in gremo delat nekaj drugega.ÂŤ Sicer pa je v vsaki improvizacijski skupini najbolj pomembno, da se igralci med sabo dobro poznajo in se zaÄ?utijo, zato se kljub temu, da ne morejo vaditi konkretnih situacij, sreÄ?ujejo na vajah.

Obujanja dobrih spominov na najboljĹĄa leta Mamoo-Tov na predstavi ni manjkalo, Ĺželje po novih ĹĄovih pa ostajajo. Foto: Martina Hrastnik.

2. junija 2016 veda beguncih.ÂŤ Ker se je RIT kot vse drugo v Ĺ Ĺ K-ju z generacijami spreminjala in so se v njej znaĹĄle tako druĹžbenokritiÄ?ne kot lahkotne teme, je zadnja uredniĹĄka ekipa poskuĹĄala v Ĺ aleĹĄki dolini vzpostavi ĹĄtudentski medij, Âťki seĹže dlje od prispevkov o pisanju seminarskih nalog ali psevdoznanosti. Ĺ˝eleli smo v RIT vrniti teme, ki lahko bralcem, pokaĹžejo drugaÄ?en pogled na dogodke ali fenomene okrog njih in jim pomagajo ustvariti kritiÄ?no misel,ÂŤ je dejal urednik, ki je najveÄ?je pohvale dobil za svojo prvo ĹĄtevilko leta 2012. ÂťPrej sem kot veÄ?ina ĹĄtudentov mnoga leta posluĹĄal, da smo ĹĄtudentje neaktivni in nam ni mar za politiÄ?no dogajanje v naĹĄem okolju. Verjamem, da je RIT prispevala k temu, da vsaj kakĹĄna bralka ali bralec politiko razumeta kot stvar, ki se dotika naĹĄega vsakdanjega Ĺživljenja in ni neka imaginarna zadeva, ki ne bi bila vredna obravnave.

Seveda je bilo nekaj negativnih odzivov, Ä?eĹĄ da Ä?e nekdo ponuja kritiÄ?en pogled na dogajanje v Velenju, tega mesta ne mara.ÂŤ Tako ĹĄtudentje kot lokalna skupnost so spreminjali odnos do RIT-i, ki je enkrat bila bolj zbadljiva in prodorna, veÄ?krat prelistana in zmeÄ?kana, drugiÄ? bolj preprosta in veÄ?krat spregledana. Razvijala se je Âťiz obveĹĄÄ?evalca v dokument o razmiĹĄljanjih in ustvarjanju ljudi, ki so ĹĄli na pot ĹĄtudija. ÄŒeprav smo po ĹĄtiridesetih letih v drugem svetu digitalnih informacij, pa tiskana beseda ostane. Kot pravimo, ima papir poseben vonj in zato glasilo mora obstajati. PrepriÄ?an sem, da se je tisti, ki jim RIT pride v roke, z veseljem vsaj malo dotaknejo, Ä?e Ĺže ne zauĹžijejo cele,ÂŤ je sklenil Vlado VrbiÄ?. đ&#x;”˛

in povezovanjem prireditev ter radiem, pri katerem improvizacija vedno pride prav. ÂťMamoo-Ti so mi dali odliÄ?no odskoÄ?no desko,ÂŤ je dejal. Prav tako Adnanu BuljubaĹĄiću, ki sicer nastopa v druĹžinskem gledaliĹĄÄ?u. ÂťNauÄ?il sem se reagirati v nepravilnih situacijah, pomagali pa so mi tudi pri izgubi treme,ÂŤ ... "in dvignili samospoĹĄtovanje", ga je dopolnil Vid, Ä?emur so vsi pritrdili. Trampolin so bili tudi za Dejana Ikovica, ki se je nauÄ?il sprostiti na odru. Še vedno se ukvarjam z amaterskim gledaliĹĄÄ?em, vodim skupine in pri tem zaupam sam sebi, da se bom znaĹĄel, tudi Ä?e bo ĹĄlo kaj narobe.ÂŤ Bojan Domazet pa je Mamoo-Ti primerjal z 'ekonom piskrom' – prostorom, v katerem sprosti vse, kar ga teĹži, se presmeji in domov nese samo dobro. ÂťNama z Mihom so Mamoo-Ti veliko pomenili.

Je ena Ä?udovita gledaliĹĄka izkuĹĄnja,ÂŤ pa je dejal Matej Mraz, ki kot Ä?lan GledaliĹĄÄ?a Velenje redno gostuje na velenjskih odrih. ÄŒudovito izkuĹĄnjo pa lahko ima tudi obÄ?instvo, ki lahko oziroma mora aktivno sodelovati v predstavi in jo krojiti. Je pa res, da se mora za to opogumiti in kot nastopajoÄ?i izgubiti tremo in sram. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

Likovna igra oblik nima meja OseminĹĄtirideseta razstava izbranih izdelkov z 48. nateÄ?aja Likovni svet otrok je v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha Ĺže na ogled Razstavo si vsakiÄ? z zanimanjem ogleda tako strokovna kot laiÄ?na publika. Razstava ĹĄolo krasi vse leto.

Likovna pedagoginja Lili Jelen iz Osnovne ĹĄole Hudinja Celje, ki tokrat na nateÄ?aju ni sodelovala, bo pa zagotovo naslednje leto, kot je rekla, si razstavo vsakiÄ? ogleda z velikim zanimanjem in veseljem. ÂťTudi tokratna se mi

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 26. maja – V Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha so v Ä?etrtek odprli 48. razstavo Likovni svet otrok. LetoĹĄnja tema je bila Igra oblik. Na nateÄ?aj je prispelo kar 2.438 likovnih del predĹĄolskih otrok in uÄ?encev iz 78 vrtcev in ĹĄol. Za razstavo je bilo izbranih 345 del. ÂťKomisija je imela res teĹžko delo, da je izbrala izdelke za razstavo,ÂŤ pravi mag. Majda ZaverĹĄnik – Puc, ravnateljica ĹĄole, ponosna nad odzivom. Da je bilo delo res teĹžko, najbolje ve dr. Beatriz TomĹĄiÄ? ÄŒerkez, docentka za likovno didaktiko na PedagoĹĄki fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednica Ĺžirije. ÂťRazliÄ?ni iz-

delki so edinstveno izpolnjevali kriterije, ki smo jih postavili, kot merilo pri izboru: domiselna in izvirna izpoved v likovnem

motivu, izbor in izvedba likovne tehnike, sploĹĄna zanimivost in kakovost likovnega izdelka ter starostna stopnja udeleĹžencev.ÂŤ.

Slivnica pri Celju, Osnovna ĹĄola dr. Pavla LunaÄ?ka Ĺ entrupert in Osnovna ĹĄola Mokronog z likovno pedagoginjo NataĹĄo Himmelreich, Osnovna ĹĄola Nazarje in likovni pedagog UroĹĄ PotoÄ?nik ter Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje z likovnim pedagogom Robertom KlanÄ?nikom.

Med petimi dobitniki pohval so trije iz Ĺ aleĹĄke doline: Osnovna ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki (Lidija Novak), Osnovna ĹĄola Livada Velenje (Vid SevÄ?nikar) in Osnovna ĹĄola Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj (Alenka Grabner). đ&#x;”˛

Lili Jelen si kot likovna pedagoginja vsakiÄ? z zanimanjem ogleda razstavo.

Iva Cankar nam je ponosno pokazala svojega povodnega moĹža.

Nagrajenci, gostitelji in gostje v prvi vrsti.

Ker likovna smer velenjske umetniĹĄke gimnazije letos praznuje 15-letnico, so v tokratni letni razstavi dijakov zajeta tudi dela likovnih ustvarjalcev iz preteklih generacij

Takratnemu ravnatelju Gimnazije Velenje Andreju Kuzmanu se je Ĺže v prejĹĄnjem tisoÄ?letju porodila ideja, da ustanovi likovno smer umetniĹĄke gimnazije, povod pa je bil, da je takrat v velenjski obÄ?ini bilo zelo malo ĹĄolanih, profesionalnih likovnih umetnikov. Pravzaprav sta to bila le Ciril Cesar in Alojz ZavolovĹĄek, Vlado Repnik pa je ĹĄe ĹĄtudiral, je povedala kustosinja in muzejska svetnica Galerije Velenje mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek. Praznino je sicer zapolnjevala dejavna ljubiteljska kultura, ki je tudi mlade spodbujala, da so se odloÄ?ali za umetniĹĄko Ĺživljenjsko pot, se spominja slikarka NataĹĄa Tajnik Stupar, ki pouÄ?uje risanje in slikanje. Šlo je za samoiniciativno izobraĹževanje in izobraĹževanje v Ljubljani,

zdi zelo zanimiva, raznolika, polna finih idej,ÂŤ pravi.

Za prvoĹĄolko Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca iz Velenja Ivo Cankar je bila otvoritev velik dogodek. Kako ne? PrviÄ? sodeluje in Ĺže prviÄ? bodo njen izdelek lahko videli vsi! ÂťNarisala sem povodnega moĹža. UÄ?iteljica mi je predlagala samo, da sem mu rep malo bolj okrasila,ÂŤ je rekla in nas do svoje risbice tudi peljala.

Na otvoritvenem dogodku so podelili pet nagrad in pet pohval.

Za kolekcijo likovnih izdelkov so prejeli nagrade: Osnovna ĹĄola Grm Novo mesto in likovni pedagog UroĹĄ Strugar, Osnovna ĹĄola Ĺ alek Velenje in likovni pedagog Boris ObliĹĄar, Osnovna ĹĄola

Likovna dela po otvoritvi razstave ĹĄolo krasijo vse leto, do odprtja nove.

Dvojna inventura Tina Felicijan

9

KULTURA

2. junija 2016

kjer smo mladi pridobivali znanje za prehod na viĹĄji nivo.ÂŤ Zato je bila lokalna skupnost naklonjena ideji o ustanovitvi srednjeĹĄolskega umetniĹĄkega programa, prav tako pa Galerija Velenje, ki je program podprla in zaÄ?ela sodelovati pri izobraĹževalnem procesu. Da profesionalna galerija javnega sistema odpre vrata srednjeĹĄolski ustvarjalnosti in jo vsakoletno strokovno komentira, je redkost, pravi Tajnikova.

stiÄ?ne risbe, ga lahko tudi nadgrajujejo. V osnovi gre za spo-

neko akademsko risanje, ampak gre pri vseh predmetih za raziskovanje. Seveda ob poznavanju pravil, a skozi lastno razumevanje in doĹživljanje. Nastajajo zelo avtentiÄ?ni izdelki. Na akademije pa prihajajo dijaki, ki so ĹĄe odprti, vedoĹželjni in razmiĹĄljajoÄ?i, ne pa zacementirani v neko formo.ÂŤ Tako je cilj pedagogov, da postavijo trdne temelje za nadaljnji razvoj. Pa tudi, da spodbujajo kre-

sedaj zelo uspeĹĄen.

Iz njega je namreÄ? izĹĄlo precej mladih vizualnih ustvarjalcev – v modnem oblikovanju, kiparstvu, arhitekturi, krajinski arhitekturi, fotografiji in drugih vizualnih umetnostih. Na jubilejni Inventuri sodelujeta tudi ĹĄtudent arhitekture v Ljubljani Tim Cestnik, ki je razstavil maketo ptiÄ?je opazovalnice na barju, in AnĹže Juvan, ki v Linzu ĹĄtudira na fakulteti za

Likovna gimnazija ima svoje posebnosti

Program likovne gimnazije je zastavljen tako, da nadaljuje linijo, ki traja skozi osnovno ĹĄolo, pravi arhitektka Aleksandra Dolenec Gojević, ki pouÄ?uje predstavitvene tehnike in bivalno kulturo. ÂťOtroci, ki pri tej starosti doseĹžejo tako imenovani likovni razvoj od 'glavonoĹžca' do reali-

V 15 letih je likovno smer umetniĹĄke gimnazije obiskovalo 136 dijakov. Od tega jih je 56 nadaljevalo ĹĄtudij na kateri izmed umetniĹĄkih smeri. Prva generacija prav zdaj prehaja v plodovito obdobje, ĹĄtevilni pa se pogosto pojavljajo v slovenskem in tujem likovnem prostoru.

V Galeriji Velenje bo 16. Inventura na ogled do 18. junija. V prvem delu razstave se predstavlja 38 nekdanjih dijakinj in dijakov, v prvem nadstropju pa dijaki iz aktualne generacije.

znavanje tehnik, to pa je pospremljeno z likovno teorijo, umetnostno zgodovino in drugimi predmeti. Posebnost naĹĄe gimnazije pa je, da se ne stremi k temu, da bi se dijake kljub temu, da so tega sposobni, prisililo v

ativnost, raziskovalno miĹĄljenje in odprtost do druĹžbene problematike, kritiÄ?no spremljanje le-te in privzgajajo vrednote, ki jih umetnost skozi zgodovino nosi s sabo, je ĹĄe dodala Tajnikova, ki ocenjuje, da je bil program do

prostor in dizajn, ukvarja pa se z novimi mediji. VelenjÄ?ana pravita, da jima je velenjska likovna gimnazija dala osnove in spodbujala svobodno razmiĹĄljanje od koncepta dalje, poglobljeno znanje likovne teorije in umetnostne

zgodovine, veliko sploĹĄnega znanja, privzgojila pa jima je tudi vestnost pri delu.

Bilanca je pozitivna

Vsakoletna razstava Inventura dijakom ni le omogoÄ?ala, da pokaĹžejo svoje znanje in ustvarjalnost, ampak pod budnim oÄ?esom mentorjev tudi postavijo razstavo. PriÄ?akovanja, ki jih je lokalna skupnost imela ob zaÄ?etku programa, so po mnenju kustosinje izpolnjena. Tudi zato, ker je v velenjski galeriji vsako leto na ogled najmanj ena razstava tukajĹĄnjih diplomantov. ÂťImamo lastno produkcijo in zdaj dejansko lahko izbiramo med umetniki, kar spodbuja pozitivno tekmovalnost med njimi in torej njihov nadaljnji razvoj,ÂŤ je povedala Milena Koren BoĹžiÄ?ek.

Da je likovna gimnazija uspeĹĄna predvsem s tega vidika, Âťda je Velenje dobilo nove, mlade izobraĹžene likovne umetnike, ki bodo na mesto vplivali s svojo kreativnostjo ter svobodno in kritiÄ?no mislijo o druĹžbi in njeni prihodnosti,ÂŤ se strinja tudi NataĹĄa Tajnik Stupar. ÂťVsak umetnik je umetnik zase. RazmiĹĄlja, deluje kot neko malo jedro in na zaÄ?etku vpliva na svojo druĹžino in prijatelje, hkrati pa na druge ljudi in okolje okrog sebe. Prav tako pa naĹĄi lokalni umetniki,ÂŤ pa je sklenila Aleksandra Gojević. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Lumpacij Vagabundus V ÂťÄ?arobni burkiÂŤ ĹĄmarĹĄkih in gorenjskih kulturnikov blizu 120 nastopajoÄ?ih – Premiera 10. junija na prostem Tatjana PodgorĹĄek

V poÄ?astitev 110-letnice delovanja kulture ob Paki se je Ĺže zvrstilo nekaj prireditev. Osrednja pa bo gotovo premiera odrskega dela Lumpacij Vagabundus. Ta bo v petek, 10. junija, ob 21. uri na prostem za HiĹĄo mladih v Ĺ mar-

strijskega avtorja Johanna Nepomuka Nestroya je staro veÄ? kot 100 let. Napisal ga je leta 1833, v slovenĹĄÄ?ino pa je bilo prevedeno in za potrebe prirejeno leta 1927.

PribliĹžno v teh letih so predstavo igrali po Slovenji, Evropi, videli so jo tudi ljubitelji gledaliĹĄke dejavnosti pod kozolci v Ĺ martnem

ĹĄe eden do razlogov za izbor teksta. Ta namreÄ? omogoÄ?a vkljuÄ?itev vseh sekcij ĹĄmarĹĄkega kulturnega druĹĄtva (GledaliĹĄÄ?e pod kozolcem, meĹĄani, moĹĄki pevski zbor, tamburaĹĄe, glasbeni zasedbi Prijatelji in Vesele babice, literate) ter tudi Ä?lane Kulturnega druĹĄtva Gorenje.

ja in se razidejo. Eden je kljub temu nesreÄ?en zaradi svoje ljubezni, drugemu se ne ljubi delati in zapravlja denar po nepotrebnem, tretji je vnet zvezdogled in prepriÄ?an, da bo zdaj zdaj priĹĄel komet, ki bo uniÄ?il vse na zemlji.

Zato je varÄ?evanje denarja zanj brezpredmetno. Tudi ta ga porabi za veselo Ĺživljenje. Ob ponovnem snidenju ugotovijo, da ostajajo reveĹži le s to razliko, da se je eden spreobrnil, druga dva ostajata pri svojem. ÂťSporoÄ?ilo zgodbe je, da ima vsaka svoboda svoj Ä?ar in svojo ceno ali – kot pravi pregovor – pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne.

2. junija 2016

Banksy v Kranju NataĹĄa Tajnik Stupar

Tudi tokrat predstavo reĹžira JoĹže Krajnc

Bolje je pustiti Ä?loveka, da Ĺživi tako, kot mu veleva srce. Lahko mu pomagaĹĄ, siliti v nekaj pa ga ne moreĹĄ.ÂŤ Trije vagabundi, naslovni junaki: Urban Hrastnik, Emil Ĺ terbenk in Klemen Hrastnik med vajo

tnem ob Paki, ponovitvi pa bosta 11. in 12. junija ob istem Ä?asu.

Izbor predstave izbran z doloÄ?enim namenom

ReĹžiser predstave je tudi tokrat domaÄ?in JoĹže Krajnc, ki pravi, da izbor odrskega dela ni nakljuÄ?en, ampak skrbno izbran z doloÄ?enim namenom. ÂťBesedilo av-

ob Paki in PaĹĄki vasi. Povsod je razveseljevala obÄ?instvo. In ker je zgodba po svoje ĹĄe vedno aktualna, zanimiva in zabavna, je bil izbor besedila po svoje logiÄ?en.ÂŤ Lumpacij Vagabundus je v prevodu oznaÄ?en kot ÂťÄ?arobna burkaÂŤ. Krajnc pravi, da je komedija tudi spevoigra, saj prestavo bogatijo glasbeni vloĹžki, kar je

Sladko-trpka pripoved o treh potepuhih

Predstava je pripoved o Ĺživljenju treh vagabundov, potepuhov, ki se po nakljuÄ?ju najdejo na kriĹžiĹĄÄ?u poti. Pri tem ugotavljajo, da je eden veÄ?ji reveĹž od drugega, imajo pa veselo, optimizma in pozitivnosti polno srce. Na loteriji zadenejo veÄ?jo vsoto denar-

NastopajoÄ?ih blizu 120

JoĹže Krajnc je ĹĄe povedal, da je projekt zahteven predvsem zaradi ĹĄtevila nastopajoÄ?ih. Blizu 120 jih je iz omenjenih kulturnih druĹĄtev. Usklajevanje terminov in obveznosti je v danaĹĄnjih Ä?asih zelo teĹžko, a verjame, da jim bo uspelo in da bodo s predstavo razveselili vse, ki si jo bodo ogledali. đ&#x;”˛

NavduĹĄujejo drug drugega Na drĹžavni kiparski delavnici Les 14 udeleĹžencev – TehniÄ?no napredujejo, likovno teĹžje Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 27. do 29. maja – Minuli konec tedna je bil na ploĹĄÄ?adi in pod kozolcem pri HiĹĄi mladih v Ĺ martnem ob Paki zelo pester in ustvarjalen. Znova so tu brnele motorne Ĺžage in udarjala kladiva, ki so jih spretno vodile roke ljubiteljskih umetnikov iz vseh koncev Slovenije. LetoĹĄnja drĹžavna kiparska delavnica Les, ki jo je tudi tokrat vodila akademska kiparka Dragica ÄŒadeĹž Lapajne, je bila 14., na njej pa je sodelovalo 14 ustvarjalcev.

Med udeleĹženci je bilo tokrat kar nekaj takih, ki so se jim pridruĹžili prviÄ?. ÄŒadeĹž Lapajnejeva je povedala, da je osnovni namen delavnice povezovanje tradicionalnih znanj in naÄ?inov obdelave materiala z najsodobnejĹĄimi tehnologijami in umetniĹĄkimi praksami. Temelji pa na razliÄ?nih interpretacijah obdelovanja lesa, ki jo poskuĹĄajo prilagoditi moĹžnostim teÄ?ajnika, materiala in tudi nje same. Na vpraĹĄanje, ali je zaznala, da veÄ?kratni udeleĹženci delavnice napredujejo v svoji ustvarjalnosti, je sogovornica odgovorila: ÂťTehniÄ?no da, likovno pa ne. Za slednje je potreben

Letos je bilo med teÄ?ajniki kar nekaj takih, ki so v delavnici sodelovali prviÄ?.

sistematiÄ?en ĹĄtudij, zanj pa moraĹĄ biti mlad. Delavnica je ljubiteljska in vsi poskuĹĄamo potegniti iz vsega najveÄ?, kar se da – izogniti se kiÄ?u, likovnim spodrsljajem ‌ Saj razumejo, vendar je treba poznati razliko med otrokom, ĹĄtudentom in upokojencem. Ljubiteljska dejavnost ima svoje zakonitosti.ÂŤ Na delavnici, pravi Dragica ÄŒadeĹž Lapajne, sodeluje kot mentor, ki se mora spoznati na vse

izzive, pred katere jo postavljajo.

Velikokrat so ti kar zahtevni in se mora tudi sama vanje poglobiti. Zanjo je delo z udeleĹženci nadgradnja oziroma ponavljanje snovi, za teÄ?ajnike pa spoznanje, da stvari niso tako enostavne, da je treba vloĹžiti energijo, se poglobiti v tisto, kar delajo. ÂťTo mora biti prijetno, skupinsko in mi navduĹĄujemo drug drugega.ÂŤ Tako kot na minulih delavnicah

Med tem Ä?asom, ko piĹĄem to kolumno, se je v Layerjevi hiĹĄi v Kranju Ĺže zgodila otvoritev razstave likovnih del svetovno znanega in ĹĄe vedno anonimnega grafitarja Banksy-ja. Zanj ste zagotovo Ĺže sliĹĄali. Izmuzljiv umetnik, katerega identiteta je ne glede na njegovo svetovno slavo ĹĄe vedno neznanka. Poznavalci in strokovnjaki s podroÄ?ja likovne in vizualne umetnosti ga suvereno razglaĹĄajo za novega kralja urbane umetnosti, robinhoodovska naravnanost pa globalno ustvarja ljubitelje njegove umetnosti prav v vseh plasteh druĹžbe. Razstava z naslovom 'Banksy, Thank you for the flowers' bo v Layerjevi hiĹĄi v Kranju odprta od 31. maja pa vse do 28. septembra 2016.

Kdo je Banksy? Zanimivo vpraĹĄanje. Kdo ve? ÄŒeprav se veÄ?krat v medijih pojavijo ĹĄpekulacije o njegovi identiteti, vÄ?asih po druĹžabnih omreĹžjih celo zaokroĹžijo portretne fotografije, se vedno izkaĹže, da gre zgolj za ugibanja in namigovanja. ÄŒe pa priznam na sploĹĄno, smo se vsi nekako navadili, da Banksy podobe in identitete skoraj ne potrebuje veÄ?. Z njegovim delom in njegovo znaÄ?ilno likovno govorico se v estetiziranem globalnem svetu sreÄ?amo skoraj na vsakem koraku, tako v resniÄ?ni resniÄ?nosti kot tudi v virtualnosti druĹžabnih omreĹžij. Banksy je kot sodobni Robin Hood, ki se s svojo likovno podobo 'bori' proti t. i. 'zlu' sodobnega globaliziranega sveta, kjer postane kralj vrednot kapital in kjer se med ljudmi razbohotita neÄ?ujeÄ?nost in apatiÄ?nost, najprej posameznika in tako tudi celotne druĹžbe.

Banksyjeva likovna govorica je zelo preprosta. Njegov svet podob sestavljajo skoraj Ĺžanrski motivi globalnega vsakdanjika, ki so vedno obogateni z nekim spoznanjem, vsebino ali mislijo, ki namiguje na reĹĄitev zapletene situacije. Banksy ponudi reĹĄitev problema, vÄ?asih pokaĹže pot ali preprosto s querkodo posodi svoj glas tistim Ä?loveĹĄkim sredinam, ki so bile utiĹĄane ali zatrte.

Banksy-ja lahko tudi kupite, njega osebno verjetno ne, njegova dela pa so naprodaj in so v zadnjem desetletju postala zelo iskano blago med petiÄ?nimi zbiralci likovne in vizualne umetnosti kot tudi med strokovno javnostjo. MogoÄ?e se ravno v teh krogih Banksy-jeva anonimnost konÄ?a, kdo ve, ali paÄ?.

Hitro slikanje s pomoÄ?jo prej natanÄ?no premiĹĄljenih in izdelanih ĹĄablon, ki umetniku sluĹžijo v pomoÄ? pri postavitvi njegovih slikarskih mojstrovin, je zagotovo eno izmed bolj unikatnih in efektivnih naÄ?inov gradnje likovnega prostora, ki je toliko preprost in univerzalen, da ga razume ĹĄiroka mnoĹžica gledalcev.

Preprostost Banksyjeve likovne podobe je eno izmed moÄ?nejĹĄih 'oroĹžij' umetnika. Le-ta teĹžko dosegljiva in izÄ?iĹĄÄ?ena preprostost pa je ravno znak vrhunskega likovnega umetnika, ki s konceptom 'manj je veÄ?' govori skozi oÄ?i pronicljivega opazovalca globalnega vsakdana, njegovih anomalij in kriviÄ?nosti. Tonska, slikarsko obdelana podoba, ki je sestavljena iz razliÄ?nih plasti, ki so posledica nanosov barve glede na pripravljene ĹĄablone, se s svojo naturalistiÄ?no podobo dotika stvarnosti, ki jo domaÄ?e prepoznamo iz naĹĄega vsakdanjega Ĺživljenja, iz medijskega odmeva vsakdanjosti. Akcenti njegovih likovnih del so moÄ?ne vsebine, ki nam govorijo o, danes Ĺžal tolikokrat pozabljenih osnovnih Ä?loveĹĄkih/ moralnih/etiÄ?nih, vrednotah. Banksy je do nedavnega kraljeval na ulicah, vendar je galerijski stroj zaradi njegove priljubljenosti zaÄ?el iskati naÄ?ine, kako bi Banksyja preselil v galerijski prostor.

Ko se je to zgodilo, je postal Banksy tudi prodajna znamka, s hitro rastoÄ?o vrednostjo in interesom. Jaz ga doĹživljam ĹĄe vedno kot gverilskega grafitarja, ki svoja sporoÄ?ila dostavi tja, kjer so najbolj potrebna; med preproste ljudi, na ulico.

To, da lahko gremo na Banksyjevo razstavo v Kranj, v Layerjevo hiĹĄo, se mi zdi skoraj neverjetno. Prav takĹĄna prijetna priloĹžnost za izlet na Gorenjsko. ÄŒe vas povabim, da si jo ogledate, bi rekla Ĺže vnaprej, da vas razstava ne bo pustila maloduĹĄnih. Je zagotovo ena izmed tistih, za katere bi rekli 'must see'. MogoÄ?e pa se celo sreÄ?amo. Pa lep izlet na Gorenjsko! đ&#x;”˛

je bilo tudi na tokratni najveÄ?krat izbran motiv Ä?lovek, Ĺžival. ÂťZaÄ?etniki morajo najprej spoznati samega sebe, morajo vedeti, kaj je obraz, kako je sestavljeno telo.

Ne gledamo ga na medicinski, ampak na likovni naÄ?in. Ko spoĹ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za sofinanciraznaĹĄ skladnost, zaznaĹĄ, da se ta ponavlja tudi drugje. Tudi narava nje programov v ljubiteljski kulturni dejavnosti za letos. Vloge bodo je skladna, mi pa smo njen del,ÂŤ je sprejemali do 30. junija. V obÄ?inskem proraÄ?unu so za to namenili ĹĄe dejala Dragica ÄŒadeĹž Lapajne. 50.000 evrov.

Sofinancirali bodo ljubiteljsko dejavnost

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 6. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

Spletna stran – enostavni dostop do informacij V Sloveniji je blizu 1.800 medijev – od tiskanih, radijskih, TV do elektronskih oziroma spletnih strani. Slednji so zlasti privlaÄ?ni za mlade, veĹĄÄ?e upravljanja z najsodobnejĹĄo tehnologijo, in za tiste, ki si Ĺželijo biti Ä?im hitreje na tekoÄ?em z dogajanjem na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Tudi v naĹĄi medijski hiĹĄi se trudimo slediti novostim v informacijski tehnologiji, potrebam posluĹĄalcev in bralcev, ki Ĺželijo biti na tekoÄ?em. Za to uporabljamo vse naĹĄe medije. Tudi spletne strani obeh medijev, radia in Ä?asopisa, smo prav zato lani temeljito prenovili. Obe sta privlaÄ?ni za oko in tudi vsebinsko bogati. Ĺ e posebej se trudimo, da je bogata z dogodki Ä?asopisna spletna stran. Zanjo skrbimo skoraj vsi: od urednikov, oblikovalcev, propagandistov, najbolj pa novinarji, in sicer z aktualnimi informacijami iz naĹĄega oĹžjega in tudi ĹĄirĹĄega okolja. Na naĹĄi spletni strani so tudi nekatere najnovejĹĄe informacije iz domovine in tujine, ki jih objavljajo STA in nekatere, za katere smo prepriÄ?ani, da ne smejo manjkati

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. EASY – Imam pa te rad 2. MAJA ODERLAP – Me znať ťe objeti 3. REBEKA DREMELJ – Svet za zaljubljene

za dobro obveĹĄÄ?enost. Seveda pri tem nismo prezrli tudi vas, dragi bralci in bralke, ki nam poĹĄiljate svoja mnenja, prispevke in s tem pripomorete k zanimivemu branju.

Ena od prednosti elektronskih medijev je enostavno dostopen spletni arhiv, ki ponuja prijaznejĹĄi dostop kot klasiÄ?na metoda z listanjem in iskanjem. Saj ne, da ne bi imelo radovedno listanje ob znaÄ?ilnem vonju papirja nostalgiÄ?nega pridiha, a vÄ?asih je prihranjen Ä?as pomembnejĹĄi. Arhiv, s pribliĹžno meseÄ?nim zaostankom, sproti dopolnjujemo. Kar 327 ĹĄtevilk je Ĺže v njem. ÄŒe k temu dodamo ĹĄe tiste starejĹĄe, ki jih lahko prelistate na dLibu, potem je ta ĹĄtevilka seveda ĹĄe bistveno viĹĄja. Ĺ e na eno pomembno dejstvo, povezano s spletno stranjo, velja opozoriti, na priloĹžnost, ki jo ponuja tistim, ki Ĺželijo biti opaĹženi zaradi ponudbe blaga in storitev ali kakĹĄne druge posebnosti. Prijetno listanje Ĺželimo.†đ&#x;”˛ tp

Primorski glasbenik Easy je lani na Melodijah morja in sonca ob pomoÄ?i Rudija BuÄ?arja odnesel zmago s skladbo Nekaj med nama. Glasbenik, ki je vÄ?asih deloval v znani primorski zasedbi Night Jump, zdaj predstavlja novo skladbo, ki je podobno kot omenjena zmagovalka MMS-a Ä?utna balada. Naslov skladbe je Imam pa te rad, pod njo pa se podpisujeta Iztok Novak Easy in Drago Mislej Mef.

ÄŒasopis NaĹĄ Ä?as v elektronski (PDF) obliki: issuu.com/nascas ali dlib.si

GLASBENE novice

Adele bo z zaloĹžbo Sony podpisala pogodbo za 117 milijonov evrov Britanska pevka Adele je lani obveljala za najbolj donosno glasbenico. S svojim tretjim albumom 25 je osvojila vrhove prodajnih lestvic v Veliki Britaniji in ZDA, po lestvici najveÄ?jih zasluĹžkarjev Sunday Timesa pa je najbogatejĹĄa britanska glasbenica doslej. Ĺ e lani je bilo njeno premoĹženje vredno slabih 46 milijonov evrov, letos pa znaĹĄa dobrih 111 milijonov evrov. V prihodnjih tednih pa se ji obeta ĹĄe en dober posel. Adele, ki je vse od zaÄ?etka kariere sodelovala z neodvisno londonsko zaloĹžbo XL Recordings, naj bi

namreÄ? podpisala novo pogodbo z zaloĹžbo Sony, vredno kar 117 milijonov evrov. Pogodba z londonsko zaloĹžbo je namreÄ? potekla in glasbenica naj bi kmalu podpisala pogodbo z ameriĹĄko zaloĹžbo Columbia, ki je v lasti zaloĹžniĹĄkega giganta Sonyja. Ta naj bi poslej imel ekskluzivne pravice nad izdajanjem Adeline glasbe po svetu.

Ditka predstavlja novo skladbo in videospot Silence Mlada glasbenica Ditka se predstavlja z novo avtorsko skladbo Silence, s katero je postala ena od treh zmagovalk nateÄ?aja za mlade glasbene skupine in izvajalce 30 Years For You. S svojo spremljevalno skupino, ki jo sestavljajo Ilj PuĹĄnik na kontrabasu, Dani Hartman

11

107,8 MHz

2. junija 2016

na tolkalih, Jure Praper na elektriÄ?ni kitari in Gorazd ÄŒepin na klaviaturah, je v sodelovanju z ekipo Zarolaj.si za skladbo posnela tudi videospot. Ditka, ki

je leta 2013 izdala zgoĹĄÄ?enko Ne bodi kot drugi, na kateri je bilo tudi pet avtorskih skladb v angleĹĄÄ?ini, nadaljuje svoje glasbeno ustvarjanje, ki je znano tudi po sodelovanju z razliÄ?nimi slovenskimi pesniki, kot so Feri LainĹĄÄ?ek, Tone PavÄ?ek in Marko PavÄ?ek. Ĺ˝e Ä?ez nekaj tednov bo predstavila novo skladbo Drugi breg Ĺželja, za katero je besedilo prispeval Feri LainĹĄÄ?ek in bo uvrĹĄÄ?ena na njen novi album, ki bo izĹĄel letoĹĄnjo jesen.

Celine Dion napoveduje nov album Celine Dion je na spletu objavila novo skladbo Encore un soir in z njo napovedala nov album, ki bo izĹĄel ĹĄe letos. Pevka se je januarja sooÄ?ila z izgubo soproga in menedĹžerja Reneja Angelila.

Ob objavi skladbe je zapisala, da z njo uresniÄ?uje dva projekta, ki sta ju imela z moĹžem – vrniti se na glasbene odre in izdati nov album v francoskem jeziku. Dionova je 22. maja na podelitvi Billboardovih nagrad prejela nagrado za Ĺživljenjsko delo, ki jo podeljujejo glasbenim ikonam.

Na prireditvi je zapela priredbo slovite skladbe skupine Queen

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as The Show Must Go On. Pevka tudi ponovno osvaja glasbene odre. Ponovno bo nastopala v Las Vegasu, mudila pa se bo tudi v Belgiji, Franciji in Kanadi.

36. festival Melodije morja in sonca 9. julija se bo na 36. Festivalu Melodije morja in sonca predstavilo 14 izvajalcev, med katerimi je bilo sedem povabljenih in sedem izbranih. V avditoriju PortoroĹž bodo nastopili Alya, Bomb Shell, Best Company & Bobby Rosso, Francesco Squarcia & Miriam Monica, Dare KauriÄ?, Polona Furlan, Majda Arh,

NuĹĄka DraĹĄÄ?ek, Steffy in Gregor Ravnik, Anja HrastovĹĄek, Kalamari, Petra Polak, Orter ter Manca Ĺ pik in Kvatropirci. Komisijo, ki je izmed 47 prispelih skladb izbrala nastopajoÄ?e, so sestavljali Slavko IvanÄ?ić (predsednik), Lada Tancer, Mojca Menart, Ivo Umek in BlaĹž Maljevac.

Tekmovalci se bodo potegovali za veliko nagrado MMS 2016 in nagrade strokovne Ĺžirije za glasbo, besedilo, priredbo in izvedbo ter za nagrado Danila KocjanÄ?iÄ?a, ki jo namenijo najbolj obetavnemu izvajalcu oz. avtorju. Poleg tekmovalnega dela festivala bodo organizatorji letos pripravili ĹĄe bogat spremljevalni program, ki bo namenjen pokojnemu DuĹĄanu Velkaverhu.

Pink Floyd na znamkah Lani je minilo 50 let od ustanovitve legendarne britanske skupine Pink Floyd. ÄŒastitljivega jubileja so se spomnili tudi pri britanski poĹĄti, pri kateri so se odloÄ?ili, da bodo jubilej poÄ?astili s posebno zbirko desetih poĹĄtnih znamk. Od 7. julija bodo tako na voljo znamke z motivi najbolj znanih albumov skupine, kot so The Piper at the Gates of Dawn, Atom Heart Mother, The Dark Side of the Moon, Wish You Were Here, Animals pa tudi najnovejĹĄi iz leta 2014 The Endless River. Zbirki bodo dodali ĹĄe ĹĄtiri znamke s koncertnimi motivi, 50. obletnico ustanovitve pa bodo zaznamovali tudi s posebno izdajo albumov na vinilnih ploĹĄÄ?ah.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Naveza - ÄŒe lahko bi me sliĹĄala Ansambel Tonija Verderberja - Biser z gora Ansambel Maj - Frizerski salon Zaka' pa ne - BoĹĄ ob meni vse Ĺživljenje Tapravi faloti - Ĺ˝ivljenje je dar Ansambel Azalea - Ta tvoja igra Sekstakord - V srcu si Slovenski zvoki - VÄ?asih ljubezen paÄ? mine Veseli Dolenjci - Pazi se na morju Ansambel Jureta Zajca - KljuÄ? do sreÄ?e

www.radiovelenje.com

OTROĹ KA EVROVIZIJA Slovenija letos ne bo sodelovala na izboru pesmi Evrovizije za otroke. V programskem naÄ?rtu za leto 2016 sredstev za to niso predvideli, tako da edini udeleĹženki omenjenega festivala ostajata Ula LoĹžar, ki je leta 2014 osvojila dvanajsto mesto, in Lina Kuduzović, ki je bila lani tretja.

MIHA DEBEVEC VeÄ?krat nagrajeni harmonikar Miha Debevec je izdal novo zgoĹĄÄ?enko z naslovom DeĹž in sonce. Na njej je 15 Ĺžanrsko raznolikih skladb, vsaka pa ima posebno spremljavo, ki je bila posneta izkljuÄ?no z akustiÄ?nimi glasbili.

Na zgoĹĄÄ?enki najdemo klasiÄ?ne, popularne in etno skladbe z razliÄ?nih koncev sveta, kljub harmoniki pa na albumu ni narodnozabavne glasbe.

STARE DEVICE Kitarist skupine Requiem Marko Slokar se je lotil novega projekta. Okrog sebe je zbral mlado ekipo glasbenikov in projekt po-

imenoval Stare device. Po 23 letih so torej Requiem zamenjale Stare device, ki naj bi nadaljevale rokersko tradicijo, a nekoliko osveĹženo in z novo energijo.

CLEMENS Za avtorsko skladbo Jst bi te mel predstavlja Clemens tudi njeno video zgodbo, ki jo je reĹžiral popolnoma sam. To je njegov reĹžijski prvenec, sicer pa se Clemens Ĺže od malih nog ukvarja z glasbo, poleg pisanja besedil in glasbe pa nastopa tudi v nanizankah in TV oglasih, zelo rad pa tudi sinhronizira risanke.

DRETA RIVER BAND Rock skupina iz Nazarij Dreta River Band deluje dve leti. Sestavljajo jo Joco Ĺ kerjanc (bobni), Sebastjan Videc (bas), Ĺ˝eljko Grgić (kitara, vokal) in Boris LaĹĄtro (kitara), ki v teh dneh predstavljajo svoj prvi single z naslovom Orfej. S skladbo, ki jo je zanje napisal AleĹĄ Ĺ torman (ex Neron), so se prijavili tudi na nateÄ?aj za letoĹĄnji festival MMS, a Ĺžal niso bili izbrani.

Naš ­čas, 2. 6. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Velenjska promenada je resda kot kakšna modna pista.

A direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik in ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja mag. Albin Vrabič nista zato hitela slačiti suknjičev in kravat, pač pa zato, da bi se bolj ujela z ravnateljem gimnazije Rajmundom Valclom, ki je ob 50-letnici šole s ponosom oblekel majico 'gasilske šule'.

2. junija 2016

frkanje » Levo & desno «

Nepotešeni Kljub veliki žeji velenjskim osam ni prijalo pivo, čeprav je bilo v zlatem rogu.

Premeščanje V Tešu so začeli premeščati delavce na druga dela, kot so jih opravljali doslej. »Sabotaža« naj bi pokazala, da naj bi si nekateri drugačno delo izbrali kar sami.

⏩

Tudi velenjski gimnazijci so zaskrbljeni za prihodnost energetike v Šaleški dolini. Luka Jevšenak, ki gre, kot kaže, po očetovih stopinjah, je testiral zbiralno ogledalo, ki usmeri sončne žarke v eno točko, kjer se zgosti veliko energije. Toplota zlahka zaneti ogenj, z veliko potrpežljivosti, a povsem brez elektrike pa lahko celo zavre vodo ali speče palačinko.

Na kolo Pri nas je veliko različnih akcij, ki spodbujajo kolesarjenje. Na kolo je zdaj »sedlo« še Gorenje. Zdaj nekateri bolj razumejo, zakaj niso »zagrizli« v ponudbo, da bi izdelovali skakalne smuči. Sezona kolesarjenja je daljša.

Rdeča dolina

⏫

Jože Kugler, upokojenec, že vrsto let zagnan vinogradnik, član Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki in kletar leta 2015, se je strumno postavil ob bok aktualne vinske kraljice Sare Stadler. Čvek ugiba, ali mu je postalo nerodno, ker je pri stisku ugotovil težave vinske kraljice z zadrgo na njeni obleki ali ga je tako prevzel naziv šampion leta za belo vino. Po nasmehu in pogledu vinske kraljice bi sodili, da se razlog bolj »skriva« v težavah z zadrgo.

ZANIMIVOSTI

Grozljivka namesto risanke Nemški otroci, ki so se v nedeljo okoli 6. ure zjutraj posedli pred televizijske ekrane, so tako kot otroci po drugih državah pričakovali risanko. A namesto tega

jih je z malih zaslonov pozdravila grozljivka, celovečerec Noč čarovnic iz leta 1978. Televizija ZDF je film s programa umaknila ob 6.29, seveda pa so do tedaj prejeli že več klicev nezadovoljnih gledalcev. Po navedbah predstavnice televizije je zmešnjavo povzročila napaka pri načrtovanju oddaj.

jo je morala policija za vedno uspavati. Los je bil po ocenah star kako leto dni, v Helsinke pa je najverjetneje zašel z otoka Seurasaari, kjer je park za divje živali. »Takšni primeri so relativno redki. Včasih je mogoče lose zvabiti stran od naseljenih območij, pogosto pa se znajo kar sami izogniti središčem mest, ki so zanje nevarna,« je komentiral policijski inšpektor Arto Laitinen.

Pojedel je toliko sladkarij, da so ga zdravniki V banko vdrl ... komaj rešili los Zdravniki na urgenci v LeskovBanka v središču finske prestolnice je bila minuli teden žrtev vdora. A ne čisto običajnega: zbegan los, ki je zataval v Helsinke, je namreč v prostore banke skočil skozi okno. Dvesto kilogramov težka žival je pri tem utrpela tako hude poškodbe, da

cu v Srbiji so komaj rešili 30-letnika, ki je zaradi ogromnih količin zaužitih sladkarij skoraj padel v komo. Moški je v enem samem popoldnevu pojedel 20 mlečnih čokolad, kozarec čokoladnega namaza in popil šest litrov kokakole. »Zaradi prevelike količine sladkorja v krvi je paci-

ent doživel hipoglikemijo, zato smo se precej namučili, da smo ga stabilizirali in da ne bi padel v komo,« so povedali na urgenci.

Direktor bolnišnice je dejal, da ni znano, ali se je skušal mladenič s sladkarijami ubiti, da je pa znano, »da se zaradi povečanega sladkorja v krvi ne umre kar tako, najhuje, kar bi se lahko zgodilo v tem primeru, bi bilo, da bi pacient padel v komo.«

šati: nastavljale so se pred avtomobile, vdirale na dvorišča in v hiše, ena je zašla celo v spalnico.

Predsednik lokalne skupnosti Ioan Richard je prejel več pritožb o nenavadnem vedenju zapuščene črede, zato je poklical policijo.

Možje v modrem pa so ugotovili, da je bila v bližini vasi marihuana, ki je pri ovcah povzročila agresivno vedenje. Za zdaj so ostanke prepovedane droge odstranili, niso pa prepričani, ali si ovce pred tem niso privoščile še enega obroka.

kom. Kot je povedal, si želi prek Atlantika priti do 9. septembra, saj bi rad svoj 70. rojstni dan praznoval na trdnih tleh. Doba je sicer že večkrat potoval s kajakom, a pravi, da bo tokratna pot najtežja doslej. Prečkal bo šest tisoč kilometrov nevihtnih območij in ledenih voda severnega Atlantika. »Voda je mrzla. Napovedanih je veliko močnih tokov in neviht – zanimivo bo,« je dejal avanturist. Veslati namerava med osem in 12 ur dnevno, pri čemer ne vidi razloga, da bi ga pri tem ka-

Termoelektrarni Šoštanj gre »zahvala«, da je naše območje lani zabeležilo visoko izgubo. Tako je bil Šoštanj veliko bolj rdeč kot Velenje, ki ga imajo nekateri za »tipično« rdeče mesto.

Posnemanje V nekaterih občinskih odborih glede odstopov posnemajo dogajanje v »centrali naše najbolj demokratične stranke«. Ne le med navadnimi člani: v Šoštanju je Peter Radoja odstopil s predsedniškega mesta. Seveda je malo verjetno, da bi zdaj temu sledili na državni ravni. Da bi s predsedniškega mesta odstopil Velenjčan JIJ.

Gorenje in vretje Tudi če »precvikajo« žice in v bloku 6 ne gori, v Tešu še bolj vre.

Slabši želodci Pravijo, da zgornjesavinjska specialiteta, zgornjesavinjski želodci, letos niso najbolj »zlati«. A to gotovo ne bo razlog, da bodo želodci mnogih pri nas bolj prazni.

Alergija

Strah pred okajenimi ovcami

Ostareli Poljak bo Atlantik prečkal s kajakom

Prebivalci vasi Rhydypandy v Walesu so zadnje dni preživeli v strahu pred ovcami, ki so se naenkrat začele nenavadno obna-

Poljak Aleksander Doba se je pri svojih 69 letih minulo nedeljo odpravil na pot iz New Yorka proti Portugalski – in sicer s kaja-

korkoli ovirala njegova leta. »Počutim se dobro. Nočem razmišljati o starosti. Mislim, da sem mlad, in nočem se pretvarjati, da sem star. Sicer pa ne vem, če veste: 95 odstotkov ljudi umre v postelji,« je zaključil Aleksander.

V gostinskih obratih na jedilnikih ni treba napisati, kakšno je poreklo mesa, ki ga strežejo pri obrokih.

Navedeni morajo biti le alergeni. Kaj pa, če si alergičen na uvoženo meso?!

Izsiljevanje Vse preveč voznikov vozi na silo in pogosto izsiljujejo prednost – in izsilijo nesrečo.

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 13

Gimnazija je ĹĄla med ljudi

Ko je ravno tekel evropski teden mladih, v katerem so se v Velenju spomnili tudi 25. maja, nekdanjega dneva mladosti, nas je zanimalo, kako mlade VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani doĹživljajo mladost v mladem mestu mladih.

S prireditvijo 50 let mladi so velenjski gimnazijci sklenili praznovanje 50-letnice Gimnazije Velenje – Župan je brez zagat priťel v hiťko – Mi2 razgreli vse generacije Tina Felicijan

Velenje, 27. maj – V okviru 26.

Dnevov mladih in kulture je mladost preĹžela tudi srediĹĄÄ?e mesta, ko so gimnazijke in gimnazijci uÄ?ilnice zamenjali za park pred gimnazijo in promenado, kjer so skupaj z mentorji priredili veÄ? kot petindvajset ĹĄportnih, zabavnih, raziskovalnih in kreativnih delavnic tako za ĹĄolarje kot odrasle. Na stojni-

â?ą

ÂťMladi veliko vedo.

Poznati mesto in njegov odnos do problematike mladih, je pomembno. Imamo pa tudi veliko tistih, ki so popolnoma nezainteresirani. Ĺ˝al je ravno te najteĹžje pritegniti v tok dogajanj, a poÄ?asi nam bo uspelo tudi to.ÂŤ Bojan KontiÄ?

cah so vabili k obnavljanju znanja tujih jezikov in matematike, teleskop so usmerili v sonce, reko Pako po pogledali pod mikroskopom, izvajali so kemijske in fizikalne eksperimente, spoznavali zgodovino gimnazije, pisali in recitirali pesmi, uprizarjali gledaliĹĄke igre, slikali, muzicirali, ĹĄportali, celo zlagali origami Ĺžerjave za mir. S tem so pokazali, kaj vse se dogaja v 'gasilski ĹĄuli' Ĺže 50 let, in se hkrati veselili bliĹžajoÄ?ega se konca ĹĄolskega leta.

drugo mladinski delavci, tretjo dijaki Ĺ CV, Ä?etrto pa Ĺžupan MOV Bojan KontiÄ?, direktor obÄ?inske uprave Iztok Mori, vodja urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek in usluĹžbenka urada Darja Plaznik ter podĹžupanja Breda Kolar. ÂťZ igro Ĺ˝upan ne jezi se smo Ĺželeli vzpostaviti strukturiran dialog med mladino in lokalnimi odloÄ?evalci, da bi oboji pokazali znanje o mladinski politiki in razumevanje problematik ter izkazali interes za sodelovanje pri razvoju mladinskih aktivnosti v lokalni skupnosti,ÂŤ je povedala Nela in dodala, da je kljuÄ?no sporoÄ?ilo bilo, da se morajo mladi aktivirati,

Ĺ˝upan je imel sreÄ?o, da je kocka vedno odloÄ?ila, da se lahko pomakne proti hiĹĄki brez zvitih vpraĹĄanj, zato se ni jezil. Je pa priznal, da bi pri kakem vpraĹĄanju moral dobro razmisliti. Pa tudi sicer ga mladi teĹžko razjezijo, je dejal, a mora biti odprt za njihove ideje in jim biti pripravljen prisluhniti. ÂťMladi niti ne priÄ?akujejo, da boĹĄ vse izpolnil, Ĺželijo pa si sogovornika, ki je kolikor toliko verodostojen. Tale igra pa je bila nagrada za mojo pozabljivost letos. ObiÄ?ajno se v prvi polovici leta vodje uradov, podĹžupani in pristojni za razvoj Velenja ter mladinske politike dobimo z mladimi, se pogo-

strategiji. Mislim, da takĹĄnih potez manjka,ÂŤ pa je Bojan KontiÄ? izzval mladino, naj ostane aktivna. ÄŒeprav je pomembno sodelovati in ne zmagati, se je z najveÄ?jo mero sreÄ?e in pravilnih odgovorov pohvalila organizirana mladina iz Ä?lanic MSV, tik za petami pa sta bili ekipi obÄ?ine in mladinskih delavcev. ÂťEkipe so pokazale veliko znanja, nekatere so uporabile izhode v sili za posvet s soigralci, vsi pa so pokazali pripravljenost na dialog,ÂŤ je ob koncu igre povedala Nela in dodala ĹĄe, da so igralce najbolj zmedle matematiÄ?ne uganke.

Praznovanje so s posaditvijo drevesa na zelenici pred gimnazijo obeleĹžili Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?,, direktor Ĺ CV mag.

Ivan Kotnik in ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl.. Sledila je tudi poslanica miru s 1000 Ĺžerjavi za mir v svetu, ki so jih ustvarili dijaki in obiskovalci. Skupaj s poslanico jih bodo poslali v japonsko mesto HiroĹĄima.

Ĺ˝upan se ni jezil V evropskem tednu mladih pa je Mladinski svet Velenje v sklopu Erasmus+ projekta Mladi za Velenje povabil Ĺžupana na Ä?lovek ne jezi se. Vodja projekta Nela Halilović je namizno igro moÄ?no poveÄ?ala in namesto figur na igralno polje povabila ljudi. Eno ekipo je sestavljala organizirana mladina,

13

REPORTAŽA

2. junija 2016

da lahko vplivajo na spremembe, naklonjene mladim, odloÄ?evalci pa jim prisluhniti.

Tako so se igralci igre Župan, ne jezi se proti hiťicam pomikali s pravilnimi odgovori na sploťna vpraťanja o Velenju, vpraťanja iz mladinske politike, obnovili pa so tudi osnovnoťolsko znanje.

vorimo in zadamo skupne cilje. Ker se ĹĄe nismo sestali, smo se s to posreÄ?eno igro spomnili vsega, kar smo zapisali v mladinski

đ&#x;”˛

Katja KopuĹĄar, 16 let: ÂťNekateri se spomnijo dneva mladosti, a ga posebej ne praznujejo, sploh pa ne novejĹĄe generacije. Mislim, da nam ne pomeni prav dosti. Bilo pa bi zanimivo, da bi mladi spet imeli nek svoj dan, na katerega bi si lahko sami priredili aktivnosti in se druĹžili. Gimnazija mi je dala veliko znanja, spoznala sem veliko ljudi in pridobila nove izkuĹĄnje. Dala mi je podlago in nauÄ?ila, kako se znajti v razliÄ?nih situacijah. Pred zakljuÄ?kom ĹĄolskega leta smo Ĺže vsi napeti, ker moramo pridobiti zadnje ocene. Komaj Ä?akamo, da bo konec. Velenje pa je zame mesto priloĹžnosti, da se razvijeĹĄ, z veliko aktivnostmi, kot so taborniki, klubi, prek katerih ugotavljaĹĄ, kaj bi rad poÄ?el v Ĺživljenju.ÂŤ UrĹĄka Lampret, 17 let: ÂťJaz se na dan mladosti sploh ne spomnim, samo vem, da je praznik obstajal, ker sem pomagala na olimpijadah, ko so se sreÄ?ale vse ĹĄole. Zdi se mi malo brez veze. Bilo bi fajn, Ä?e bi mladi imeli svoj dan v letu s prireditvami in zabavami, ampak ni veÄ? pravega vzduĹĄja. Konec ĹĄolskega leta me ne skrbi – vaĹžno, da izdelam letnik. Gimnazija mi je dala podlago za ĹĄtudij in veÄ? svobode, kot sem je imela v osnovni ĹĄoli. V Velenju pa ne vidim nekih priloĹžnosti. Treniram atletiko in pogreĹĄam razvoj infrastrukture za ĹĄport.ÂŤ Tina Ĺ afariÄ?, 17 let: ÂťNa dan mladosti nas navadno spomnijo starĹĄi in stari starĹĄi, mladi med sabo pa se ga niti ne spomnimo. Bilo bi zanimivo, Ä?e bi mladi imeli svoj dan z zabavami. Zato pa se veselimo koncertov, ki bodo nocoj na promenadi.

Gimnazija mi daje dobro popotnico za nadaljnji ĹĄtudij kemije, ki jo imam zelo rada. Pred koncem ĹĄolskega leta gre vse po naÄ?rtih. Mislim, da je Ĺživljenje mladih v Velenju kar pestro in se povsod kaj najde.ÂŤ Lara GorĹĄek, 16 let: ÂťMislim, da novejĹĄe generacije ne praznujejo dneva mladosti kot vÄ?asih in ga niti ne poznajo. VÄ?asih je bilo veÄ? organiziranih zabav. Gotovo pa bi si mladi Ĺželeli obuditi ta praznik in si en dan v letu rezervirati za praznovanje mladosti. Gimnazija mi daje veliko sploĹĄnega znanja in neko popotnico za ĹĄtudij, ker me navaja na sprotno delo. ZakljuÄ?evanje ĹĄolskega leta teÄ?e po naÄ?rtih, pravzaprav sem Ĺže skoraj konÄ?ala in sem napol na poÄ?itnicah. V Velenju se poÄ?utim zelo domaÄ?e, ker je malo mesto in se vsi poznamo med sabo. VÄ?asih pogreĹĄam ĹĄe veÄ? takih dni za mlade, kot je ta. Sicer pa mislim, da vse kar dobro poteka in se dovolj dogaja.ÂŤ AndraĹž Marolt, 17 let: ÂťMeni 25. maj niÄ? kaj ne pomeni, morda pa komu drugemu veÄ?. Bi pa bila super ideja, Ä?e bi mladi spet imeli dan za praznovanje mladosti z zabavami. Pred koncem ĹĄolskega leta gre vse po naÄ?rtu, ĹĄe bolje, kot bi lahko ĹĄlo.

TeĹžko reÄ?em, kakĹĄno popotnico mi je dala gimnazija, ker ĹĄe sam ne vem, kaj bom kasneje poÄ?el v Ĺživljenju. Ker nisem vedel, kam naj se usmerim, je bila gimnazija najbolj logiÄ?na izbira. ÄŒe bi se lahko ĹĄe enkrat, bi se spet odloÄ?il za to ĹĄolo. Sicer sem iz Mozirja in sem se raje odloÄ?il za ĹĄolanje v Velenju kot recimo v Celju, ker mi manjĹĄe mesto bolj ustreza.

Veliko je zelenja, blizu je naravi, kar mi je zelo vĹĄeÄ?. Tudi aktivnosti je polno.ÂŤ đ&#x;”˛

Upokojenci Ĺ aleĹĄke doline s pesmijo in spomini na mladost V Domu kulture v Velenju je 25. maja potekala sedma revija pevskih zborov Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev Na njej je sodelovalo osem zborov oz. vokalnih skupin ter en zbor bliĹžnje osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca, ki je medgeneracijsko polepĹĄal celotno prireditev. V tekmovalnem vzduĹĄju, predvsem pa ob druĹženju upokojeniĹĄkih zborov od Vinske Gore do Ĺ martnega ob Paki, je prireditev ĹĄtela kot izbor za nastop na festivalu Univerze za tretje obdobje, ki bo jeseni v Ljubljani. Na njej se je zvrstilo osem starejĹĄih zborov iz vse

Prireditve na Tednu vseĹživljenjskega uÄ?enja v Ljubljani se bodo udeleĹžili pevci DU Ĺ oĹĄtanj ter Vingosi iz Vinske Gore

doline. Nastopili so ťe ŽePZ druťtva upokojencev in invalidov Velenje, MoPZ DU Velenje, MePZ Šoťtanj ter zbor Zarja DU Pesje. Med manjťimi pa vokalna skupina Kavťki pevci, Vesele babice iz Šmartnega ob Paki ter premierno za upokojence Glasbena skupina z ljudskimi pevci Vingosi iz Vinske Gore, ki jo vodi vsestranski glasbe-

nik Franci Ĺ˝erdoner. Poleg petja so v kulturnem programu spregovorili o kulturniĹĄkem poslanstvu starejĹĄih ter vlogi druĹĄtev upokojencev (vodja kulture pri Ĺ PZDU Oskar Sovinc, predsednik JoĹže Rebernak, prireditev pa je prijetno povezoval Karel Drago Seme). Strokovna Ĺžirija pod vodstvom Katje Gruber KovaÄ? je odloÄ?ila, da se dvodnevne

prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani udeleĹži MeĹĄani pevski zbor DU Ĺ oĹĄtanj pod vodstvom Metke AtelĹĄek ter novoustanovljena instrumentalna skupina Vingosi iz Vinske Gore. Slednji so dejali, da igrajo in pojejo za razvoj kulturne dejavnosti ter ohranjanja ljudskih pesmi in viĹž, da so ambasadorji Slovenije in Ĺ aleĹĄke doline tako

doma kot v tujini. Prireditev so zakljuÄ?ili kot sreÄ?anje prijateljev, ko je zapela vsa, s pevci polna dvorana. S kozarÄ?kom zdravice ter jabolki so nazdravili ĹĄe dolgemu prepevanju ter pokroviteljem, ki so jim omogoÄ?ili sreÄ?anje; Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina, MO Velenje ter Festivalu Velenje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

2. junija 2016

Dve desetletji Lilijskega griÄ?a Zlata priznanja in kipec

kakovosti tudi v Ĺ aleĹĄko dolino

Letos taborniĹĄki rod iz Pesja ĹĄteje skoraj 80 Ä?lanov, ki se vsak petek zbirajo na Lilijskem griÄ?u v Pesju Pesje, 21. maj – ÄŒastni vod taborniĹĄkega rodu Lilijski griÄ? Pesje je slavnostno prireditev ob 20-letnici zaÄ?el s pozdravom z zastavicami, skozi katere so se sprehodili

iz socialno ogroĹženih druĹžin.

Da bi zgodovino rodu pravzaprav lahko delili na prvo in drugo desetletje, ko so najprej pridobivali Ä?lane in vodnike, kasneje pa

Belgijci priĹĄli k nam in smo jih peljali naokrog v Ribno in Triglavski narodni park, nato pa smo si ogledali Benetke in skupaj ĹĄli v Belgijo, kjer smo si mi ogledali Bruselj in njihove tabore,ÂŤ je zanimivo in pouÄ?no druĹženje povzela Anika in povedala tudi, da zanimanje za taborniĹĄtvo ne upada in v rod vsako leto prihajajo novi Ä?lani, zato vodnikov nikakor ne skrbi, da bodo

Za RLG trenutno poteka mesec dobrodelnosti. Do sredine junija zbirajo zamaĹĄke v vseh enotah Vrtca Velenje, v OĹ Antona AĹĄkerca in podruĹžnici v Pesju, na gimnaziji ter v gasilskem domu Pesje. IzkupiÄ?ek od prodaje bodo namenili zavetiĹĄÄ?u za Ĺživali.

Po proslavi so taborniki razrezali trinadstropno torto, druĹženje pa se je nadaljevalo ob glasbi velenjskega rock benda Replika.

vsi dosedanji naÄ?elniki in stareĹĄina rodu. TaborniĹĄko organizacijo je v Pesju ustanovil prvi naÄ?elnik roda BoĹĄtjan Bizjak in ob tej priloĹžnosti osvetlil nekaj utrinkov iz zgodovine. Predvajali so tudi sveĹže posneti kratki dokumentarni film, s katerim so omogoÄ?ili ĹĄe globlji vpogled v delovanje druĹĄtva. ÂťMed ogledom se je marsikomu prikradel nasmeh na obraz. MlajĹĄim zato, ker so se prepoznali v filmu, starĹĄem pa zaradi pogleda na svojega tabornika, kako uĹživa na taborniĹĄkih sreÄ?anjih,ÂŤ je poroÄ?ala sedanja, Ä?etrta naÄ?elnica rodu Polona Krenker. Na slavnostnem sreÄ?anju pa so pesjanski taborniki ponujali svoje zanimive roÄ?ne izdelke in zbirali tudi prostovoljne prispevke za morsko letovanje otrok

zviĹĄevali kakovost programa, je dejala naÄ?elnica gozdnikov in gozdovnic Anika Anja Krenker. NaÄ?elnica medvedkov in Ä?ebelic TjaĹĄa Goltnik pa je naĹĄtela aktivnosti, ki jih poleg tedenskega sreÄ?evanja na Lilijskem griÄ?u izvajajo v rodu: jesenovanje, zimovanje in taborjenje v Ribnem so najlepĹĄa doĹživetja vsakega tabornika. Ne pozabijo pa niti na njihove starĹĄe, za katere vsako leto priredijo druĹžinski dan in jih povabijo tudi na izlet v neznano – vsakiÄ? v drugo boĹžiÄ?no okraĹĄeno mesto.

V teh letih so izvedli tudi ĹĄtevilne druge uspeĹĄne projekte. Lani je to bila izmenjava z belgijskimi taborniki, ki so jih spoznali predlani na mednarodnem taborniĹĄkem sreÄ?anju v ÄŒrni gori. ÂťNajprej so

ostali brez svojih vodov, za katere skrbijo na taborniĹĄkih uricah. ÂťStarĹĄi, ki se zavedajo pomena stika z naravo, otroke spodbujajo, naj spoznajo taborniĹĄtvo. NajbrĹž druĹžine nimajo toliko Ä?asa, da bi se lahko vsako popoldne druĹžile na prostem in med vikendi obiskovale hribe. Z nami pa otroci hodijo na taborjenja, spoznavajo lahko zdrav naÄ?in Ĺživljenja, vodniki pa se prav tako lahko sproĹĄÄ?amo v naravi.ÂŤ Tako kljub sodobnim tehnologijam, ki otroke in mladostnike vse bolj okupirajo, taborniki spodbujajo k odklopu vseh generacij. Zato je eno njihovih temeljnih pravil, da se druĹžijo iz oÄ?i v oÄ?i, ne virtualno, s tem pa Ĺže vsa leta spodbujajo tudi soÄ?utje do ljudi in drugih bitij. đ&#x;”˛

tf

Bolj druĹženje kot tekmovanje Ĺ martno ob Paki, 27. in 28. maja – Rod Hudi potok iz Ĺ martnega ob Paki je bil tokratni organizator taborniĹĄkega mnogoboja koroĹĄko-ĹĄaleĹĄkega in zgornjesavinjskega obmoÄ?ja.

Blizu 400 tabornikov, starih od 5 do 30 let, je napolnilo pomoĹžno

signalnega stolpa, orientacija in lokostrelstvo. Pomerili so se tudi v nekaterih druĹžabnih igrah, kot so boj med dvema ognjema, poligon, premagovanje ovir.

Sara Rogel, vodja tekmovanja, je dejala, da gre bolj za druĹženje kot za tekmovanje. Enkrat na leto

let. PridruĹžila sem se skupini rodu Hudi potok, ker je bila dejavnost v tamkajĹĄnjem okolju nekaj novega.

Kmalu sem ugotovila, da je delo v njem mala ĹĄola za Ĺživljenje, saj se nauÄ?iĹĄ discipline, kako se znajdeĹĄ v naravi, kako si lahko pomagaĹĄ v doloÄ?enih okoliĹĄÄ?inah. Enkrat tabornik, za vselej tabornik.ÂŤ Kot je ĹĄe povedala, so aktivnosti za sezono 2015/2016 v rodu praktiÄ?no Ĺže konÄ?ali. ÄŒaka jih le ĹĄe taborjenje v Ribnem, ki pa bo zanjo hkrati tudi dopust. đ&#x;”˛

Tp

Najviťje priznanje – certifikat – za medenjake in mladi sir z ocvirki

jih pripravljajo skrbne roke slovenskih gospodinj in gospodarjev, uvrĹĄÄ?ajo med kulturno dediĹĄÄ?ino slovenskega podeĹželja.

Tatjana PodgorĹĄek

12 zlatih, 8 srebrnih, 4 bronasta priznanja in dva certifikata

Ptuj, od 19. do 22. maja – Organizatorji letoĹĄnje Ĺže 27. razstave in ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so prejeli rekordno ĹĄtevilo izdelkov, dobrih 1300 iz blizu 650 slovenskih in zamejskih kmetij. NajveÄ? jih je bilo iz Ĺžit (veÄ? kot 210), kjer so zaznali manjĹĄi upad, vsako leto pa je veÄ? mleÄ?nih. Tokrat je bilo teh nekaj Ä?ez 200. Letos so na prireditvi prviÄ? ocenjevali tudi slovenski med (blizu 60 vzorcev). Spodbudno je vedno veÄ?je zanimanje za sodelovanje kmetij z dopolnilno dejavnostjo, ki svoje dobrote Ĺže prodajajo na lokalnem trgu. Izdelke, ki

Na ocenjevanju dobrot so se znova izkazale gospodinje iz Ĺ aleĹĄke doline. Osvojile so namreÄ? 12 zlatih, 8 srebrnih in 4 bronasta priznanja ter dva kipca kakovosti oziroma certifikata (prejme ga proizvajalec za trikratno zaporedno prejeto zlato priznanje). Znak kakovosti Dobrote slovenskih kmetij zagotavlja potroĹĄniku kakovost Ĺživila z znanim poreklom, da je iz lokalno pridelanih surovin, pripravljenih preteĹžno na tradicionalen naÄ?in.

Dobitniki(ce) zlatega priznanja: marmelade: Zdenka Orozel iz Laz pri Velenju za marmelado iz bezgovega cvetja, Tatjana Ĺ tancar -

Poprask iz Skornega za buÄ?no in za buÄ?no marmelado s cimetom, Marta Ĺ tumpfl za meĹĄano marmelado iz gozdnih borovnic ter breskev in meĹĄano marmelado gozdne jagode – jabolko; suhomesnati izdelki: Janko Mazej iz Belih Vod za domaÄ?i senovrĹĄki Ĺželodec; sokovi: Tatjana Ĺ tancar – Poprask za buÄ?ni nektar; suho sadje: Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina za jabolÄ?ni Ä?ips in jabolÄ?ni Ä?ips s cimetom; mleÄ?ni izdelki: Irena VidemĹĄek iz Zavodenj za mladi sir z ocvirki. Za to dobroto je VidemĹĄkova prejela tudi kipec kakovosti oziroma certifikat; kruĹĄni izdelki: Katja Juvan Golob iz Skornega za Zalin hlebÄ?ek, Zdenka Orozel za ajdovo potico z orehovim nadevom in ajdove obroÄ?ke s Ä?okolado ter Ĺ refka LoÄ?an iz TopolĹĄice za medenjake. Zanje je prejela ĹĄe certifikat oziroma kipec kakovosti. đ&#x;”˛

Od pĹĄenice do kruha

Kaj jim je bilo pri peki kruha najbolj vĹĄeÄ??

NaĹĄ projekt se je imenoval Od pĹĄenice do kruha. Uvod v projekt so zaÄ?eli s pravljico Od pĹĄenice do potice. Izvedli smo eksperiment Âťkako vzhaja kvas?ÂŤ. Uporabili smo veliko prazno plastenko, v katero smo dali kvas, moko, sladkor in vodo. Namesto pokrovÄ?ka smo plastenko zaprli z balonom.

Opazovali smo kako kvas vzhaja.

Pri opazovanju smo si pomagali tudi s poveÄ?evalnimi stekli, s katerimi smo bolje videli mehurÄ?ke, ki nastajajo pri procesu vzhajanja. Balon na plastenki pa se je zaradi vzhajanja iz minute v minuto veÄ?al. Otroci so ob tem eksperimentu zelo uĹživali. Poskus nas je vodil v ostale dejavnosti naĹĄega projekta o kruhu. Tako smo se odloÄ?ili, da dopoldne preĹživimo na kmetiji. Do kmetije smo odĹĄli peĹĄ. Vsak otrok je prinesel v vrtec nahrbtnik, v katerem je imel: Ä?isto kuhinjsko krpo, majhno plastiÄ?no posodico, predpasnik ter

kapo ali ruto za na glavo. Po zajtrku smo se uredili, vzeli nahrbtnike in odĹĄli na kmetijo Ĺ pital v TopolĹĄico (LajĹĄe). Tam so nas prijazno sprejeli. Najprej smo si morali pripraviti stvari, si umiti roke, nato smo lahko zaÄ?eli delati. Vsak otrok si je pripravil plastiÄ?no posodico, v katero je dal kuhinjsko krpo in malo moke. Nadaljevali smo z gnetenjem testa, ki smo ga dobro pregnetenega dali v posodico in pustili vzhajati. Med tem Ä?asom smo si ogledali kruĹĄno peÄ?, ugotovili, kaj potrebujemo, da se segreje, in kako jo lahko oÄ?istimo, preden zaÄ?nemo peÄ?i kruh. Ko je bilo Ä?ez nekaj minut naĹĄe testo pripravljeno, nam je gospodinja pokazala, kako polaga hlebÄ?ke v peÄ? z loparjem. Otroci so ji pri tem z veseljem pomagali. Prosti Ä?as smo izkoristili za ogled kmetije ter spoznavali, kakĹĄno je tu Ĺživljenje. Med tem je bil Ĺže Ä?as, da pogledamo, ali je naĹĄ kruh Ĺže pe-

• ÂťKo smo pekli kruh.ÂŤ • ÂťKo smo ĹĄli gledat Ĺživali.ÂŤ • ÂťKo smo gnetli testo.ÂŤ • ÂťKo smo dali testo v posodico, v peÄ?.ÂŤ • ÂťKo smo se zunaj igrali.ÂŤ • ÂťKo smo videli kuĹža.ÂŤ • ÂťKo smo jedli kruh.ÂŤ Ä?en. Ko smo s svetilko posvetili v peÄ?, smo zagledali lepo zapeÄ?ene hlebÄ?ke. Pripravili smo si kuhinjske krpe in poÄ?akali, da je gospodinja hlebÄ?ke vzela iz peÄ?i. Vsak otrok je zavil svoj hlebÄ?ek v svojo krpo in ga dal v nahrbtnik. PoÄ?asi smo se vrnili v vrtec. Ta dan je bil za otroke nekaj posebnega, saj je marsikdo med njimi peko kruha in kruĹĄno peÄ? videl prviÄ?. Ob raznolikih dejavnostih so otroci pridobili dragocene in nepozabne izkuĹĄnje. đ&#x;”˛

Sonja NeĹžmah in Ĺ pela BoĹžiÄ?

Kuhinja naĹĄih babic Na obmoÄ?nem mnogoboju so pokazali, Ä?esa so se nauÄ?ili v iztekajoÄ?i se sezoni.

nogometno igriĹĄÄ?e v Logu v Ĺ martnem ob Paki in pokazalo, kaj so se nauÄ?ili v celotnem letu. Med taborniĹĄkimi veĹĄÄ?inami so bile v ospredju kurjenje ognja, postavljanje ĹĄotora iz ĹĄotork, postavljanje

imajo Ä?lani taborniĹĄkih rodov iz ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja priloĹžnost, da se sreÄ?ajo, izmenjajo izkuĹĄnje ter tudi pokaĹžejo, v katerih taborniĹĄkih veĹĄÄ?inah v obmoÄ?ju so najboljĹĄi. ÂťSama sem tabornica dobrih devet

Sara Rogelj: ÂťEnkrat tabornik, za vselej tabornik.ÂŤ

SolÄ?ava, 28. maja – V restavraciji Centra Rinka v SolÄ?avi so predstavili solÄ?avske jedi, delÄ?ek kulture in zgodovine, zapisane v liÄ?ni knjiĹžici z naslovom: Kuhinja naĹĄih babic – spoznajmo, okusimo, ohranimo ter ponudimo solÄ?avske jedi. Gradivo je s pomoÄ?jo ĹĄtevilnih SolÄ?evank in SolÄ?evanov zbrala ter uredila Mateja Brlec Suhodolnik.

Ta je povedala, da sta bili za to ÂťkriviÂŤ dve spodbudi: pred tremi

leti so v okviru obÄ?inskega praznika pozornost namenili omenjenim vsebinam in so bile izjemno dobro sprejete. ÂťOb tej priloĹžnosti sem zaznala, da je med obÄ?ani in obÄ?ankami ogromno vedenja o solÄ?avskih jedeh, ki pa, Ĺžal, tonejo v pozabo.ÂŤ Druga spodbuda pa je bil projekt, ki so ga izvajali v tamkajĹĄnjem okolju zadnji dve leti, v ospredju katerega pa je bilo medgeneracijsko sodelovanje. V knji-

Ĺžici je predstavljenih 20, 30 jedi, izbranih po spletu okoliĹĄÄ?in. ÂťTo je ohranjanje preteklosti, ki jo lahko ponudimo kot navdih za prihodnost. Ne bomo muzealci, ampak bomo poskuĹĄali Ä?im bolje uĹživati v teh jedeh ter jih kot gastronomsko odliÄ?nost SolÄ?ave in SolÄ?avskega ponuditi tudi turistom,ÂŤ je ĹĄe dejala Mateja Brlec Suhodolnik. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

2. junija 2016

Gozdovi za jutri – ohranimo jih!

Delo stroke in lastnikov na zavidljivi ravni – Pet najskrbnejĹĄih lastnikov gozdov in najprizadevnejĹĄi gozdar v regiji SaĹĄa za leto 2016 – OgroĹžena vrsta Ä?remsa Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 27. maja – Zadnji teden v maju je Ĺže veÄ? kot 40 let namenjen slovenskim gozdovom. Z vrsto prireditev in dogodkov v tem tednu Ĺželijo institucije in organizacije, ki jim je skupna skrb za slovenski gozd, opozoriti na pomen tega najveÄ?jega slovenskega naravnega bogastva za blaginjo ljudi, celotne druĹžbe in na nujnost skrbnega ravnanja s to dediĹĄÄ?ino prejĹĄnjih generacij.

V letoĹĄnji rdeÄ?i niti prireditev ob Tednu gozdov ÂťGozdovi za jutri – ohranimo jih!ÂŤ se zrcali zaveza trajnostne rabe gozdov, da bi ti lahko opravljali vrsto svojih vlog tudi v prihodnosti.

Toni Breznik, vodja ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Nazarje, je na prireditvi ob tednu gozdov v prostorih Muzeja Vrbovec v Nazarjah med drugim dejal, da gozd ni samoumeven, kar dokazujejo teĹžave, s katerimi se sreÄ?u-

NajskrbnejĹĄi lastniki gozdov in najprizadevnejĹĄi gozdar v obmoÄ?ni enoti za leto 2016

Roman RezoniÄ?nik: ÂťSkrb za obnovo, nego gozda se nikoli ne konÄ?a.ÂŤ

jejo gozdarji in lastniki gozdov.

V njihovi enoti jih uspeĹĄno reĹĄujejo zaradi tvornega sodelovanja.

Na gozdove so ponosni, zavida jim jih stroka v Evropi. Po statistiÄ?nih podatkih se ponaĹĄajo

z najviĹĄjimi lesnimi zalogami v Sloveniji. ÂťTo moramo nadgraditi, gozdove obnavljati, negovati in zanje skrbeti.ÂŤ Marijan DenĹĄa, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazarski obmoÄ?ni enoti, nam je povedal, da se skrb za gozdove v obÄ?inah Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline poveÄ?uje, saj je odvisnost od gozda na kmetijah vse veÄ?ja. Lastniki gozdov so vse bolj osveĹĄÄ?eni, ujme pa jih silijo, da izvajajo ukrepe, ki

Mnenja in odmevi Praznovanje ĹĄestdesetletnice z grenkim priokusom Sin mi je 25. maja prinesel obvestilo, s katerim so me sindikat in zaposleni v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj povabili, da naj se udeleĹžim 60. obletnice zaÄ?etka obratovanja elektrarne. Z velikim veseljem in priÄ?akovanjem sem ĹĄel v Ĺ oĹĄtanj, kamor me je peljal nekdanji sodelavec. A kaj sem doĹživel? Pravo katastrofo!

Ko sem priĹĄel pred novo upravno zgradbo, sem se malo razgledal in pozdravil nekaj prijateljev, s katerimi sem skupaj delal ter preĹživel desetletja. Toda ĹĄe preden se je karkoli zaÄ?elo, je priĹĄel (mislim, da) vratar oziroma varnostnik, ki nam je razloĹžil, da naj gremo ta visoki jubilej proslavit pred gasilni dom. Ne meni ne drugim nikakor ni ĹĄlo v glavo, da je direktor ta dogodek prepovedal. Spomnim se, s kakĹĄnim veseljem in Ĺžarom smo gradili elektrarno, spomnim se, kako sveÄ?ano je bilo, ko smo leta 1956 prviÄ? zakurili kotel novega 35 MW bloka I. Ĺ e danes se poÄ?utim ÂťcentralÄ?anaÂŤ, Ä?eprav sem Ĺže 25 let upokojen. Doslej smo vsako okroglo obletnico naĹĄe elektrarne dostojno proslavili, obeleĹžili, tudi zapili. Za ĹĄtirideseto so izdali zbornik, za petdeseto smo upokojenci dobili knjige o zgodovini elektrarne.

In potem nas ob 60-letnici naĹženejo z elektrarniĹĄkega dvoriĹĄÄ?a!

Direktorju verjetno praznovanje obletnice ni prva skrb, saj ima gotovo vrsto ciljev, ki jih mora doseÄ?i. Toda ta elektrarna oskrbuje z elektriÄ?no energijo precejĹĄen del Slovenije in zaposleni ter upokojenci smo nanjo ponosni.

Da pa si lahko na kaj ponosen,

moraĹĄ s tem rasti, to nositi v srcu in se povezati s kolektivom.

Tisti, ki smo ta objekt gradili in skrbno vzdrĹževali, smo bili zaradi takĹĄnega odnosa zelo prizadeti, gotovo enako Ä?utijo tudi njeni sedanji upravljalci in vzdrĹževalci. Nobena juha se ne poje tako vroÄ?a, kakor se skuha. Upam in Ĺželim si, da bi se obletnice v bodoÄ?e spet bolj optimistiÄ?no proslavljale. đ&#x;”˛

Milan Ĺ terbenk

Velika priloĹžnost za Ĺ oĹĄtanj Ni nam znano – upravnemu odboru NK Ĺ oĹĄtanj – od kod informacija novinarju Stanetu Vovku, da Ä?lanska ekipa nima podpore kluba NK Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Naj utemeljimo svoje razloge, ker menimo ravno nasprotno. Ravno ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je prisluhnila klubu NK Ĺ oĹĄtanj, da smo v preteklosti popolnoma sanirali klub. Brez njene pomoÄ?i bi lahko danes ĹĄe teĹžko govorili o delovanju kluba. Celo tako daleÄ? smo uspeli zagotoviti, da smo za leto 2016 v proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj zagotovili 50 % viĹĄjo postavko za kakovostni ĹĄport. ÄŒlanom NK Ĺ oĹĄtanj nudimo vso podporo, da lahko igrajo v medobÄ?inski ligi Golgeter, ravno tako ostalim mlajĹĄim selekcijam. Naj omenimo nekatere stvari: plaÄ?ilo sodnikom, ozvoÄ?enje, redarstvo, urejanje igriĹĄÄ?a, koĹĄnja igriĹĄÄ?a (po navedbah nekaterih pravijo, da je to eno najlepĹĄih igriĹĄÄ? v Celjski regiji), plaÄ?ilo elektrike in komunalne storitve, pogostitve, pranje, ureditev garderob s toplotno Ä?rpalko in ĹĄe mnogo ostalih drobnih stvari. Ravnokar bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj gradila tudi novo stavbo ob igri-

ĹĄÄ?u, obstojeÄ?a je Ĺže zelo dotrajana, da bo lahko imel NK Ĺ oĹĄtanj svoje veÄ?je prostore. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je letos urejala tudi igriĹĄÄ?e na umetni travi, zamenjala lovilne mreĹže, mreĹže na golih in nasula tri tone granulata. Trenerji so tekoÄ?e poravnani, tudi raÄ?uni, ki prihajajo, so tekoÄ?e poravnani. Klub NK Ĺ oĹĄtanj trenutno posluje popolnoma brezhibno.

Omenimo naj, da upravni odbor NK Ĺ oĹĄtanj dela prostovoljno in smo hvaleĹžni, da ĹĄe najdemo ljudi, ko znajo prisluhniti in priskoÄ?iti na pomoÄ?. Tudi to, da smo Ä?lanom pred zaÄ?etkom sezone obljubili skromno nagrado, smo jim polovico Ĺže poravnali, ostalo dobijo po zakljuÄ?ku sezone 2015/2016.

Prav je, da se dotaknemo tudi mlajĹĄe selekcije. Pred zaÄ?etkom nove uprave je bilo v klubu okoli 30 otrok, sedaj jih je Ä?ez 80.

Veseli smo in hvaleĹžni starĹĄem, da otroke podpirajo, jih vozijo na treninge in jih spodbujajo v ĹĄportnem duhu.

Ravno zaradi tega odziv na Ä?lanek v NaĹĄem ÄŒasu, da nam nekdo meÄ?e polena pod noge in vzbuja nekorektnost med ljudi do NK Ĺ oĹĄtanj.

Priznati pa moramo, da je v teh Ä?asih zelo teĹžko pridobivati sponzorska sredstva. Ni teĹžko samo v Ĺ oĹĄtanju, teĹžko je povsod, samo malo se obrnemo okrog sebe in je lahko vsem jasno, da je tako.

V upravi NK Ĺ oĹĄtanj se bomo ĹĄe naprej trudili, da bomo delali poĹĄteno in obljubili tiste stvari, ki jih bomo zmogli. Podporo imajo tako Ä?lani, otroci in starĹĄi otrok in se jim zahvaljujemo, da se vsi skupaj trudimo v skupno dobro.

Lep ĹĄportni pozdrav. đ&#x;”˛

Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj

jim jih gozdarji za njihovo ohranitev svetujejo. Na vpraĹĄanje, v Ä?em se razlikujejo gozdovi v regiji SaĹĄa od drugih, je odgovoril. ÂťTe primerjave ne bi rad delal.

Zavedamo se svojih prednosti in pomanjkljivosti. NaĹĄa primerjalna prednost je velikost gozdne posesti. Nazarsko obmoÄ?no gozdno gospodarstvo sodi med veÄ?ja v drĹžavi, odvisnost od gozda je pri lastnikih veÄ?ja, zaradi tega so ti bolje opremljeni ter izobraĹženi. Skrb zanje temelji na tem.ÂŤ Da bi se pomena gozda za prihodnost zavedali poleg lastnikov in gozdarjev tudi gostje v gozdovih, se je obmoÄ?na enota povezala z vsemi osnovnimi ĹĄolami v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini v enoletnem projektu V gozdu sem gost. Sodelovanje so za zdaj predvideli pri izdelovanju likovnih izdelkov. Razglasili so ĹĄe drevo leta 2016. To je Ä?remsa – listnato drevo, ki v tukajĹĄnjem okolju sodi med ogroĹžene drevesne vrste.

NajskrbnejĹĄi lastniki, najprizadevnejĹĄi gozdar

Na prireditvi so razglasili najskrbnejĹĄe lastnike gozdov in najprizadevnejĹĄega gozdarja za leto 2016 v obmoÄ?ni enoti. NajskrbnejĹĄi lastniki v krajevnih enotah: Ivan UgovĹĄek (Gornji Grad), Franc Rak z Brezij (Nazarje), JoĹže First (LuÄ?e – SolÄ?ava), Rajko Obojnik (Ljubno), Roman RezoniÄ?nik iz Belih Vod (Ĺ oĹĄtanj).

NajprizadevnejĹĄi gozdar pa je Dejan Kregar iz Lokovice.

Biti lastnik gozda je zahtevna naloga

Roman RezoniÄ?nik, po domaÄ?e LeskovĹĄek, je gospodar na eni najveÄ?jih kmetij v Ĺ aleĹĄki dolini. Obsega blizu 110 hektarjev gozda, 40 hektarjev pa je drugih kmetijskih povrĹĄin. Na kmetiji Ĺživijo in mu pomagajo pri delu Ĺžena Vera, mama Marija ter tri hÄ?ere. Glavni vir za preĹživljanje je dohodek iz gozda in Ĺživinoreja, nekaj malega pa ÂťkapneÂŤ tudi iz male hidroelektrarne. Na leto

poseka v povpreÄ?ju 350 kubiÄ?nih metrov drevja.

Gozd, s katerim gospodari, je preteĹžno iglast – smrekove monokulture, katerim je na juĹžnem in strmem poboÄ?ju moÄ?no primeĹĄan tudi macesen. V utemeljitvi za priznanje so zapisali, da bodo njegovi gozdovi v naslednjih 20 letih zelo donosni in bodo lastniku povrnili velik trud, ki ga je vloĹžil pri dosedanji skrbi zanj. Pri obnovi se zanaĹĄa na naravno obnovo, v zadnjih letih vse veÄ? pozornosti namenja odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami in rekonstrukcijo obstojeÄ?ih vlak. Hitro in uÄ?inkovito izvaja sanacijske seÄ?nje. ÂťBiti lastnik gozda je odgovorna, predvsem pa zahtevna naloga. Skrb za obnovo, nego se nikoli ne konÄ?a. Potrebna so vlaganja, ki se ti povrnejo ĹĄele Ä?ez veÄ? let. Spravilo lesa je naporno, delovne sile ni. Pomagam si s stroji, ki jih imam, a tudi z njimi je treba znati ravnati,ÂŤ je povedal in glasno razmiĹĄljal o tem, da bi bila v dolini ali vsaj v njeni bliĹžnji okolici potrebna Ĺžaga za razrez lesa ali kakĹĄen lesnopredelovalni obrat.

Tako pa prodajajo Ä?ez mejo kakovosten okrogel les, Âťnazaj pa dobimo ÂťklumpÂŤ. Ĺ˝alosten, kaj Ĺžalosten, jezen sem, vpliva na izboljĹĄanje razmer v lesni industriji v drĹžavi pa nimam.ÂŤ Pohvalil je delo gozdarjev. Njihove nasvete upoĹĄteva v najveÄ?ji moĹžni meri.

Zelo mlad, z veliko veselja in volje je pred veÄ? leti prevzel kmetijo. Veselje ĹĄe ima, a mu zaradi razmer tudi v Ĺživinoreji volje obÄ?asno zmanjkuje. ÂťVedno je bilo in bo, da se lahko Ä?lovek zanese le nase. Vztrajali bomo in upali na lepĹĄe Ä?as, je ĹĄe dejal Roman RezoniÄ?nik. đ&#x;”˛

Urejanje plemenilne postaje LuÄ?ka Bela, 7. maja – Tu smo se zbrali Ä?ebelarji obmoÄ?ja ÄŒZ SaĹĄa, da bi pripravili stojiĹĄÄ?i za plemenilno postajo. Pripraviti je bilo potrebno stojiĹĄÄ?e, kjer bo stal Ä?ebelnjak s trotarji, in stoji-

javnost, saj je dolga, globoka alpska dolina, ki jo obkroĹžajo visoke gore, vhod vanjo pa je zelo ozek. V sami dolini tudi ni drugih Ä?ebelnjakov. Plemenilna postaja bo odprtega tipa, saj bodo

Delo je kljub obÄ?asnim ploham lepo napredovalo in ob koncu dneva je plemenilna postaja dobivala svojo konÄ?no obliko in je bila pripravljena za namestitev trotarjev in plemenilÄ?kov.

ĹĄÄ?e, kjer bodo postavljeni plemenilniki za Ä?ebelje matice.

Plemenilna postaja je namenjena vzreji plemenskih matic. To so matice, ki se opraĹĄijo s troti iz izbranih trotarjev. Pogoj za to je zaprto obmoÄ?je, kamor drugi troti nimajo dostopa. Dolina LuÄ?ke Bele je idealna za to de-

lahko Ä?ebelarji v njej plemenili doma vzgojene matice. ÄŒebelarji smo se na delovni akciji razdelili v tri skupine, ena je poÄ?istila in pripravila stojiĹĄÄ?e za trotarje, druga je poÄ?istila in pripravila stojiĹĄÄ?e za plemenilnike, tretja pa je pripravljala kole za zaĹĄÄ?itno elektriÄ?no ograjo.

Zahvala za to gre vsem sodelujoÄ?im, ObÄ?ini LuÄ?e, ki je zagotovila potreben denar, ter nadĹĄkofiji Ljubljana, ki je lastnik zemljiĹĄÄ? in nam je praktiÄ?no brezplaÄ?no dala v uporabo potrebni lokaciji za plemenilno postajo. đ&#x;”˛

Komisija za vzrejo Ä?ebeljih matic pri ÄŒZ SaĹĄa

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

2. junija 2016

Zlatorog ubranil kraljestvo Celjanom dvajseti naslov – V odloÄ?ilni tekmi laĹžje do naslova, kot so najbrĹž priÄ?akovali RokometaĹĄi velenjskega Gorenja bodo morali na novo priloĹžnost, da postanejo Ä?etrtiÄ? v zgodovini kluba najboljĹĄe moĹĄtvo v drĹžavi, poÄ?akati najmanj ĹĄe eno sezono. Na odloÄ?ilni tekmi v petek v celjskem Zlatorogu pred veÄ? kot pet tisoÄ? gledalci, ki je odloÄ?ala o novem prvaku, so bili gostitelji, igralci Celja Pivovarne LaĹĄko, znova boljĹĄi. Zadnji savinjsko-ĹĄaleĹĄki derbi v sezoni 2015/16 so dobili prepriÄ?ljivo s sedmimi goli razlike. Rezultat je bil 29 : 22 v njihovo korist.

Gostom je za uspeh zadoĹĄÄ?al Ĺže neodloÄ?en rezultat, domaÄ?i

Ä?ine gostov, zlasti nosilcev igre, ni bila na ravni prejĹĄnjih tekem konÄ?nice in prvega derbija v RdeÄ?i dvorani. To velja tudi za oba vratarja. Benjamin Burić je zbral samo dve obrambi, Rok ZaponĹĄek dve veÄ?. DomaÄ?i Urban Lesjak se je izkazal s trinajstimi obrambami, zaustavil je tudi nekaj ‚zicerjev‘, Ivan Gajić pa je ubranil eno sedemmetrovko. Derbi je bil tudi dokaj ĹživÄ?en, z veliko prekrĹĄki. Na domaÄ?i strani je bilo izkljuÄ?itev za ĹĄtirinajst minut, na gostujoÄ?i pa kar dvajset. V enem obdobju, na zaÄ?etku drugega polÄ?asa, so imeli VelenjÄ?ani na par-

kĹĄen kriterij sojenja vplival na njihovo (ne)zbranost. Kar trije igralci pa zaradi kartonov zadnjega piska niso doÄ?akali na igriĹĄÄ?u. PredÄ?asno so ga morali zapustiti velenjska igralca Marijo Ĺ oĹĄtariÄ? Ĺže v 44. minuti (neposredni rdeÄ?i karton), v 57. pa sta sodnika hkrati izkljuÄ?ila gostujoÄ?ega Janeza Gamsa in domaÄ?ega igralca Vida Poteka.

Stari (in medtem tudi Ĺže novi) prvaki so naslov osvojili laĹžje, kot so verjetno priÄ?akovali. ZaÄ?etek je bil spodbuden za goste,

ljevanju, je bila to neulovljiva prednost za igralce Gorenja. Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju so domaÄ?i prednost celo poviĹĄali na deset golov razlike. ÄŒe je nekaj sto ljubiteljev velenjskih rokometaĹĄev upalo na morebiten preobrat, je ob tej razliki to upanje povsem utonilo, saj so domaÄ?i z mirno igro brez teĹžav pripeljali tekmo k novemu naslovu.

GostujoÄ?i igralci so po tekmi kar nekaj Ä?asa nemo strmeli predse, ne verujoÄ?, da so znova

nismo bili sposobni realizirati svojih priloĹžnosti. Predvsem nismo zadevali s stoodstotnih priloĹžnosti in obenem dovolili vratarju (Urbanu Lesjaku op. p.), da je pokazal vse svoje znanje.

S tem smo dvigovali samozavest tekmecu, sebi pa zmanjĹĄevali. ZasluĹženo so osvojili drĹžavno prvenstvo, mi drugo mesto, to je paÄ? naĹĄa trenutna realnost. ÄŒestitam jim, enako pa tudi mojim igralcem za vse, kar so pokazali med sezono. ÄŒe se ozrem na celotno sezo-

bodo odĹĄli, pa Ĺželim vso sreÄ?o v nadaljevanju njihove rokometne kariere.ÂŤ Branko TamĹĄe, trener Celja: ÂťZelo sem vesel, da smo napolnili Zlatorog. To kaĹže na kakovost naĹĄega rokometa. Zahvaliti se moram vsem akterjem.

Hvala naĹĄim navijaÄ?em Florijanom kot gostujoÄ?im Ĺ aleĹĄkim graĹĄÄ?akom, ki so naredili fantastiÄ?no vzduĹĄje. TakĹĄno si oba kluba in celotna liga zasluĹži.

Tekma? Trdno smo verjeli v to, kar smo naredili oziroma kar

Tudi gostje so imeli veliko pomoÄ? v svojih 'GraĹĄÄ?akih'.

Branko TamĹĄe se je upraviÄ?eno znova zelo veselil.

pa so za dvajseti naslov oziroma tretji zapovrstjo potrebovali zmago. OÄ?itno so bili VelenjÄ?ani pod veÄ?jim psihiÄ?nim pritiskom, posledica tega je bilo tudi veliko napak in zgreĹĄenih strelov. To je bila gotovo njihova najslabĹĄa igra v dosedanjih medsebojnih dvobojih. Igra ve-

ketu samo tri igralce, skupaj z vratarjem ĹĄtiri, saj sta sodnika DuĹĄan DerĹžak in UroĹĄ Nahtigal na hlajenje (ne sicer vseh naenkrat) poslala Nika Medveda, Maria Ĺ oĹĄtariÄ?a in Janeza Gamsa. Ĺ˝e sredi prvega polÄ?asa pa so imeli dobro minuto dva igralca manj. Gotovo je tudi ta-

a samo zaÄ?etek. Mitja Nosan je dosegel prvi gol, kar je bilo tudi edino njihovo vodstvo.

Devetkrat je bil rezultat izenaÄ?en, in to vseh devetkrat v prvem polÄ?asu. Proti koncu prvega dela igre so si Celjani priigrali Ĺže pet golov prednosti, na odmor pa odĹĄli s ĹĄtirimi. Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju so domaÄ?i prednost poviĹĄali na deset golov razlike in prvenstvo je bilo odloÄ?eno.

Kot je pokazal razplet v nada-

Ĺ oĹĄtanjÄ?anom spodletelo V derbiju predzadnjega kroga z vodilno RogaĹĄko dobili le toÄ?ko Veliko manj veseli kot v Ĺ martnem so bili ljubitelji nogometa v Ĺ oĹĄtanju. Njihovi nogometaĹĄi so v sobotnem predzadnjem krogu lige Golgeter medobÄ?inske nogometne zveze Celje gostili moĹĄtvo RogaĹĄke in igrali 'samo'1 : 1, po-

trebovali pa so zmago.

NogometaĹĄi RogaĹĄke so priĹĄli v Ĺ oĹĄtanj z dvema toÄ?kama prednosti pred domaÄ?ini. Da zadrĹžijo vodilni poloĹžaj, so potrebovali toÄ?ko, gostitelji pa bi morali zmagati, Ä?e bi jih hoteli zamenjati na njem.

Dolgo je kazalo, da se bo Ĺ oĹĄtanjÄ?anom uresniÄ?ila ta Ĺželja.

V 51. minuti jih je z Anel OmeroviÄ? z uspeĹĄno izvedeno enajstmetrovko popeljal v vodstvo z 1 : 0. Slabih deset minut pred kon-

ostali praznih rok. Posebej razoÄ?arani so bili seveda tudi Mario Ĺ oĹĄtariÄ?, StaĹĄ Skube, brata Benjamin in Senjamin Burić, MiloĹĄ BoĹžoviÄ? in Michal Szyba, ki bodo rokometno pot nadaljevali v tujini. Upali so, da bo to slovo z osvojeno lovoriko. Morda bodo imeli veÄ? sreÄ?e v klubih, v katere odhajajo.

Marko Ĺ ibila, trener Gorenja: ÂťZelo smo si Ĺželeli te zmage. NaĹĄa najveÄ?ja teĹžava je bila v neuÄ?inkovitosti. Preprosto

no, smo uspeĹĄno pripeljali ekipo do zadnjega kroga, ki je odloÄ?al o prvaku. To potrjuje, da smo vendarle dobro delali in na tem bomo gradili naprej. Prihajajo novi igralci, eni odhajajo. Gradili bomo novo zgodbo, osnovo imamo. PrepriÄ?an sem, da bo Gorenje v novi sezoni ĹĄe bolj konkurenÄ?no tako v domaÄ?em kot mednarodnem prostoru. Zahvaljujem se gledalcem, ki so nas priĹĄli spodbujat v tako velikem ĹĄtevilu, igralcem, ki

smo delali skozi celotno sezono.

Tudi mi smo imeli svoje teĹžave med njo, tudi v Velenju ni bilo vse enostavno. Zamenjali so tri trenerje. Ĺ˝eleli so si naslov, toda sama pripravljenost, igra mojih igralcev je bila tokrat malce boljĹĄa kot velenjska. Zmagali bi lahko ĹĄe z viĹĄjo razliko, toda proti koncu so misli Ĺže uĹĄle k proslavljanju. Seveda fantom kapo dol.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

Zadetka Mateja Kolenca za obstanek(?)

cem tekme pa so gostje izenaÄ?ili in razblinili njihove sanje.

Z osvojeno toÄ?ko so si igralci RogaĹĄke ĹĄiroko odprli vrata za uvrstitev v tretjo ligo - sever. V zadnjem, 18. krogu morajo na gostovanju v Ĺ torah igrati neodloÄ?eno in napredovanje bo njihovo. Ob morebitnem njihovem porazu in zmagi Ĺ oĹĄtanjÄ?anov v Kozjem pa bi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani uresniÄ?ili dolgoletne sanje in v novi sezoni igrali na viĹĄji ravni. đ&#x;”˛

vos

Ĺ marÄ?ani na odloÄ?ilni tekmi pahnili Radlje v niĹžjo ligo – O napredovanju ne odloÄ?ajo sami NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so podaljĹĄali upanje, da bodo tudi v naslednji sezoni tekmovali v tretji ligi - sever. V zadnjem krogu so na derbiju, ki je odloÄ?al o obstanku, v gosteh z Radljami igrali neodloÄ?eno 2 : 2. To je bilo dovolj, da so zadrĹžali dve toÄ?ki prednosti pred predzadnjimi domaÄ?ini, ki se skupaj s Podvinci selijo v niĹžjo ligo. Vendar se ĹĄe ne morejo veseliti obstanka v ligi. Prvaki te lige so s prednostjo petih toÄ?k pred drugim Mariborom B postali BreĹžiÄ?ani. V zadnjem krogu so v gosteh premagali FuĹžinar s 5 : 2. Tretje mesto je osvojil Ĺ ampion, Ä?etrto Videm, peto Ĺ marje, ĹĄesto RavenÄ?ani in tako naprej. Ali bodo Ĺ marÄ?ani tudi v naslednji sezoni igrali v tretji ligi, bo odvisno tega, ali bodo BreĹžiÄ?ani v dodanih kvalifikacijah za uvrstitev v 2. ligo boljĹĄi od prvaka 3. SNL-center Ilirije Ljubljana.

Trener Ĺ marÄ?anov Drago KostanjĹĄek je moral Ĺže po slabe pol ure tekme v Radljah zamenjati

Davida Hrastnika, ki mu je domaÄ?i igralec poĹĄkodoval arkado, tako da je dobil kar nekaj ĹĄi-

vov. Ta dogodek je vsekakor vplival na zbranost gostov, ki so kmalu nato prejeli zadetek. Po petih minutah igre v drugem polÄ?asu pa so domaÄ?i vodili Ĺže z 2 : 0. Kot Ĺže tolikokrat doslej se je tudi na tem dvoboju potrdilo dejstvo, da je tekme konec ĹĄele ob sodnikovem ĹžviĹžgu.

OdloÄ?ilnega moĹža so Ĺ marÄ?ani imeli v Mateju Kolencu.

Ta izkuĹĄeni igralec v prejĹĄnjem krogu ni smel igrati zaradi rumenih kartonov.

OÄ?itno mu je prisilni poÄ?itek zelo koristil, saj je v 73. minuti zniĹžal domaÄ?e vodstvo, za tem pa izenaÄ?il. Zelo razburljive so bile zadnje minute tekme. Gostje so imeli celo dve stoodstotni, kot je dejal eden od njihovih navijaÄ?ev, celo tisoÄ?odstotni priloĹžnosti za gol, vendar niso zadeli. Po drugi so, vendar jim je sodnik gol razveljavil zaradi prepovedanega poloĹžaja. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 17

Rudarke vendarle druge Za slovo napolnile mreĹžo Radomljank – PraĹĄnikarjeva se bo dokazovala v NemÄ?iji

PraĹĄnikarjeva tretja strelka

Od vodstva in soigralk se je Lara poslovila s torto. Na sliki z mamo Bernardo, ki ni zamudila nobene njene tekme; to velja pa seveda tudi za oÄ?eta Bojana, in Ä?e ni imel tekme, tudi za brata 'rudarja' Luka. Gotovo jo bodo (vsaj) obÄ?asno obiskovali tudi v NemÄ?iji.

Lara PraĹĄnikar, Vanja Duronjić in Sanja MaliniÄ?. To je bila najboljĹĄa igra Ĺ orondove v tej sezoni in njen rekord po ĹĄtevilu doseĹženih golov na eni tekmi v velenjskem dresu. Dobro pa je soigralkam dirigirala vsekakor v tej sezoni njihova najboljĹĄa igralka, 17-letna PraĹĄnikarjeva. V nedeljo je zadnjiÄ? zaigrala v velenjskem dresu. Ta nadarjena igralka in reprezentantka, ki so jo v prejĹĄnji sezoni vabili tudi v Beltince, bo nogometno pot nadaljevala kot profesionalka v drugem najuspeĹĄnejĹĄem nemĹĄkem klubu Turbi-

ne Potsdam, ki je bil Ĺže nekajkrat drĹžavni prvak. Dvakrat pa je bila ta ekipa najboljĹĄa tudi v Evropi. LetoĹĄnjo sezono je konÄ?al na sedmem mestu, prvakinje pa so postale nogometaĹĄice Bayerna iz MĂźnchna. Zna se zgoditi, da bo trener DuĹĄan UrĹĄnik med drugim ostal tudi brez Ĺ orondove, ki bi jo menda rad imel v svoji ekipi trener Pomurk.

Takole pa je na kratko ocenil sezono: ÂťPrvakinje so bile Ĺže dolgo znane, mi pa smo se borili ĹĄe za drugo mesto, ki ga je Ĺželela tudi Olimpija. To nam je uspelo Ĺže krog pred koncem in danaĹĄnja tekma ni odloÄ?ala o niÄ?emer.

Igrali smo za prestiĹž ter se znova obilno oddolĹžili Radomljankam za poraz na njihovem igriĹĄÄ?u. In kaj naj reÄ?em o uvrstitvi!? Smo paÄ? veÄ?no drugi. Upali smo, da bomo znova zaigrali v finalu pokalnega tekmovanja. Ĺ˝al je Ĺžreb odloÄ?il, da sta se najboljĹĄi ekipi pomerili Ĺže v 2. krogu. NesreÄ?no smo izgubili (2 : 3), s tem nismo mogli braniti pokala v finalu. Verjamem, da bi se uspeĹĄno kosali z njimi, saj nas na nobeni tekmi v prvenstvu niso nadigrale. Imeli smo precej smole na teh dvobojih, ĹĄe zlasti teĹžave z uÄ?inkovitostjo. Ĺ˝reb je bil nesmiseln, vsa leta je veljalo, da se prejĹĄnja finalista ne moreta sreÄ?ati prej kot v polfinalu. Res ne vem, kaj je bil razlog, da je bilo letos tako, kot je đ&#x;”˛ S. Vovk bilo.ÂŤ

TAKO so igrali 1. NLB Leasing liga, konÄ?nica, 10. (zadnji) krog: Celje Pivovarna LaĹĄko : Gorenje Velenje 29:22 (16:12) Celje: Lesjak 13 obramb, Gajić 1 (7 m), BlagotinĹĄek 1, Malus 1, Babarskas 4, Janc 4, Razgor 1, MarguÄ? 6/6, GroĹĄelj, Poteko 1, Gajić, SuholeĹžnik, Zarabec 5, Kodrin 1, FiĹžuleto, Mlakar 2, Ĺ˝viĹžej 3 (1). Trener: Branko TamĹĄe.

Velenje: B. Burić (2 obrambi), ZaponĹĄek (4 obrambe), BoĹžović, Cehte 2, Medved 1, S. Burić 4, OvniÄ?ek 3 (1), B. Burić, Levc, Szyba 3, Skube 1, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 3 (2), KleÄ? 2, Gams 1, ZaponĹĄek, Ratajec 1, Nosan 1. Trener: dr. Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: Celje Pivovarna LaĹĄko 7 (7), Gorenje Velenje 4 (3); izkljuÄ?itve: Celje 14 minut, Velenje 22.

RdeÄ?i kartoni: Ĺ oĹĄtariÄ? (44.), Poteko (57.), Gams (57.).

Druga rezultata: Riko Ribnica – Urbanscape Loka 36:29 (19:14), Maribor Branik – Koper 2013 22:26 (11:13).

KonÄ?ni vrstni red: 1. Celje 67, 2. Velenje 66, 3.

Ribnica 41, 4. Koper 41, 5. Maribor 41, 6. Loka 31.

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Celje Golgeter, 17. krog Ĺ oĹĄtanj – RogaĹĄka 1:1 (0:0)

Nastja ostala brez norme DrĹžavno prvenstvo prineslo dobre rezultate V Kranju je od 26. do 29. maja potekalo odprto absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju. To je bila zadnja priloĹžnost za slovenske reprezentante, da si zagotovijo nastop na Olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Nastopilo je 275 plavalcev iz Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, HrvaĹĄke, MadĹžarske, Izraela, Kazahstana, ÄŒrne gore, Srbije in Slovenije. Med njimi je dobro tekmovalo tudi 14 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Ĺ˝al norme Nastji GovejĹĄek ni uspelo odplavati. Njen trener

Tekvondo

NajboljĹĄi strelki v nedeljo konÄ?ani sezoni sta bili z 42. goli Pomurki Monika Conjar in TjaĹĄa Tibaut; 3.

Lara Praťnikar (31), peto mesto pa si delita s po dvajsetimi goli prav tako rudarki Sanja Malinić in Larissa Šoronda (20).

Z nedeljskim 21. krogom so prvenstvo sklenile tudi nogometaĹĄice. Ĺ˝e pred zaÄ?etkom sezone so bile glavne kandidatinje za naslov aktualne prvakinje, nogometaĹĄice Teleing Pomurja iz Beltincev.

Brez pretiravanja lahko zapiĹĄemo, da so bile v tej sezoni za razred boljĹĄe od drugih ekip. Sredi prejĹĄnjega tedna so v Kopru osvojile tudi pokalni naslov. V finalni tekmi so proti Radomljankam slavile s 7 : 3 (4 : 2). V 2. krogu pa so Pomurke izloÄ?ile (3 : 2) branilke naslova igralke Rudarja-Ĺ kal.

Peti prvenstveni naslov po vrsti so si priigrale kar s sedemnajstimi toÄ?kami prednosti pred drugimi igralkami Rudarja-Ĺ kal, dvajsetimi pred tretjo Olimpijo in triintridesetimi pred Ä?etrtimi Radomljankami.

Pomurke so v zadnji tekmi na svojem igriĹĄÄ?u s 6 : 0 premagale Olimpijo. Ĺ e bolj prepriÄ?ljive so bile velenjske nogometne rudarke. Od svojih gledalcev so se poslovile z zmago z 8 : 0 nad Radomljankami. ÄŒeprav je bila to popoldne huda pripeka, so rudarke tokrat na velikem igriĹĄÄ?u ob jezeru navduĹĄile z zelo zavzeto igro. Strelsko je blestela Larisa Ĺ oronda, ki je dosegla kar pet golov. Po enkrat pa so bile uspeĹĄne

17

Ĺ PORT

2. junija 2016

Strelca: 1:0 Anel Omerović (511. – 11 m), 1:1 Alen NeskiÄ? (82).

Drugi rezultati: Fosilum Ĺ entjur – Odred Kozje 4:2 (2:2)Kovinar Ĺ tore – Ĺ˝alec 1:2 (1:0), Mozirje – ZreÄ?e 2:0 (0:0); Vojnik prost.

Vrstni red: 1. RogaĹĄka 34 toÄ?k, 2. Ĺ oĹĄtanj 32, 2.

3. Ĺ˝alec 31, 4. ZreÄ?e 27, 5. Mozirje 22, 6. Ĺ entjur 22, 7. Kozje 13. 8. Ĺ tore 9, 9. Vojnik 4.

18. (zadnji) krog (4. junija): Kozje – Ĺ oĹĄtanj, Ĺ tore – RogaĹĄka, Ĺ˝alec – Mozirje, ZreÄ?e – Vojnik; Ĺ entjur prost.

Slov. Şenska nogometna liga, 21. (zadnji) krog Rudar Škale – Moje-lece.si Radomlje 8:0 (3:0) Strelke: Šoronda (28., 32., 44., 56., 62.), Praťnikar (60.), Duronjić (69.), Malinić (71.).

Rudar Ĺ .: Zilić, Lukek, SevĹĄek, Bric, Berdnik (od 83. FrankoviÄ?), Duronjić, PraĹĄnikar (od 79.

Maksimović), Jevtić (od 60. Golob), Šoronda, Malinić, Marolt (od 71. Janković). Trener: Duťan Urťnik.

Drugi rezultati: Maribor - ŽNK Krim MDC Group 3:0 (1:0), Teleing P. Beltinci - ŽNK Olimpija 6:0 (3:0), Velesovo - Ankaran Hrvatini 1:0 (0:0).

Vrstni red: 1. Pomurje 60, 2. Rudar Ĺ . 43, 3.

Olimpija 40, 4. Moje-lece.si-Radomlje 27; liga za obstanek: 1. Maribor 30, 2. Velesovo 27, 3. Ankaran H. 25, 4. Krim 11, 5. AjdovĹĄÄ?ina 5, 6. Krka 0-

prenehala tekmovati.

3. SNL – sever, 26. krog

SkalÄ?ki odliÄ?ni v Ljubljani Preteklo soboto je v Ljubljani potekalo 14. mednarodno odprto prvenstvo v tekvondoju verzije ITF Ljubljana Open. Na prvenstvu se je pomerilo 23 ekip s preko 300 tekmovalci iz ÄŒeĹĄke, SlovaĹĄke, MadĹžarske, Avstrije, Bosne, Srbije, Makedonije in Slovenije. Velenjski tekvondoisti nadaljujejo odliÄ?ne nastope, kar so dokazali s pokalom za drugi najboljĹĄi klub tekmovanja, Pia Landeker pa je osvojila tudi pokal za najuspeĹĄnejĹĄo mlajĹĄo deklico. Poleg posameznih form in borb so se na tekmovanju pomerile tudi ekipe. Skalina moĹĄka mladinska ekipa (RakuĹĄa, Vogler, Krel, Zabukovnik, VukanÄ?iÄ?, Rupreht) je

Reli

Strelci: 1:0 AljaĹž PaĹžek (38.), 2:0 Matic GruĹĄovnik (50.), 2:1, 2:2 Matej Kolenc (73., 82.) Ĺ martno: Pusovnik, Mrevlje, Irman, Martin LenoĹĄek, Zabukovnik, Hrastnik Od 26. PodgorĹĄek), Kolenc, DajÄ?er, Veler (od 89. Vasić), Meh, MatevĹž LenoĹĄek (od 88. RoĹĄkar). Trener: Drago KostanjĹĄek.

Drugi rezultati: Šampion – Mons Claudius 0:1 (0:0), FuŞinar NoŞi Ravne – BreŞice 1919 2:5, AjDAS Lenart – Koroťka Dravograd 3:0 (0:0), Rojko Dobrovce – Maribor B 0:4 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar – Videm 0:4 80:1), Dravinja – Šmarje pri Jelťah 0:2 (0:1).

Vrstni red: 1. BreĹžice 66, 2. Maribor B 61, 3, Ĺ ampion 55, 4. Videm 46, 5. Ĺ marje 45, 7. FuĹžinar 43, 7. M. Claudius 42, 8. Dravograd 33, 9.

Lenart 29, 10. Dobrovce 23, 11. Dravinja 22, 12. Ĺ martno 21, 13. Radlje 19, 14. Podvinci 10.

Nogomet – pokal Slovenije, finale moťki: Celje – Maribor 8:9 (1:1) – po enajstmetrovkah; Şenske: Moje-lece.si Radomlje Teleing P. Beltinci 3:7 (2:4)

daljo na 100 m prosto. Kristjan MeŞa je osvojil srebrno medaljo na 50 m prosto in bonasto medaljo na 50 m delfin. Še vedno kadetinja Aida Jusić je osvojila bronasto medaljo na 100 m hrbtno. Z rezultatom 1:07,56 je tudi izpolnila normo za status kadetske reprezentantke Slovenije. V finale so se uvrstili ťe Nuťa Erjavec (50 m in 100 m prsno), Miha Suťec (200 m hrbtno) in Jaťa Gradiťek (800 m prosto).

Odplavali so tudi dva kadetska klubska rekorda.

suvereno premagala dve ekipi Ä?eĹĄkih reprezentantov in osvojila prvo mesto, ekipa deÄ?kov (AliÄ?, HaliloviÄ?, Sobota, RozoniÄ?nik), ki se je v ekipnih nastopih preizkusila prviÄ?, pa je osvojila tretje mesto.

Na najviĹĄjo stopniÄ?ko so se povzpeli: Pia Landeker (mlajĹĄe deklice, forme modri pas in borbe -30 kg), Doroteja JerovĹĄek (starejĹĄe deklice, forme rumeni pas), Amar HaliloviÄ? (starejĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Domen Zabukovnik (mladinci, forme Ä?rni pas, I. dan), Nejc RakuĹĄa (mladinci, forme Ä?rni pas, II. dan), Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, borbe -35 kg), Teo Sobota (mlajĹĄi deÄ?ki, borbe -45 kg), Renato Vogler (mladinci, borbe -57 kg), Dean VukanÄ?iÄ? (mladinci, borbe -63kg), Nejc Rupreht (mladinci, borbe -75 kg) in Luka Krel (mladinci, borbe +75 kg).

Srebrne medalje so si priborili: Ti-

na SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, forme rumeni pas), Pia Landeker (starejĹĄe deklice, forme modri pas), TomaĹž SuĹĄec (mlajĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), Patrick PasariÄ? (mladinci, forme rdeÄ?i pas), Klemen Vogler (mladinci, forme Ä?rni pas II. dan), Marko MlinariÄ? (Ä?lani, forme modri pas), Domen Zabukovnik (mladinci, borbe -63 kg), SnjeĹžana LukiÄ? (Ä?lanice, borbe +75 kg).

Tretja mesta pa so osvojili: Rene JovaniÄ? (starejĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), Taras AliÄ? (starejĹĄi deÄ?ki, forme modri pas in borbe -45 kg), Renato Vogler (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan), SnjeĹžana LukiÄ? (Ä?lanice, forme zeleni pas), Erazem RozoniÄ?nik (starejĹĄi deÄ?ki, borbe –55 kg), Patrick PasariÄ? (mladinci, borbe -51 kg), Klemen Vogler (mladinci, borbe -63kg).

Balinanje

Grudnik tretji V italijanskem Verzegnisu se je odvijala letoĹĄnja druga prireditev za drĹžavno prvenstvo v gorskih dirkah. ÄŒeprav so imeli organizatorji ogromno teĹžav, so dirkaÄ?i vseeno odpeljali eno tekmovalno voĹžnjo, medtem ko zaradi naliva dirkaÄ?i formul in prototipov sploh niso tekmovali. Matej Grudnik je z dirkalnikom Renault Clio RS osvojil tretje mesto v skupni razvrstitvi slovenskega prvenstva. Pomerilo se je veÄ? kot 300 dirkaÄ?ev iz ĹĄtevilnih evropskih drĹžav. ÂťZ rezultatom sem zadovoljen, saj je glede na zmogljivosti dirkalnika to najveÄ?, kar sem lahko dosegel. Pred mano sta bila le aktualni prvak BubniÄ? z lancio in MadĹžar Hernadi z mitsubishijem, ki je kot edini tujec prijavljen v naĹĄe prvenstvo. Oba vozita moÄ?nejĹĄa dirkalnika, zato sem s tretjim mestom zadovoljen,ÂŤ je po tekmi dejal Grudnik. đ&#x;”˛

Radlje – Šmartno 1928 2:2 (1:0)

Jure PrimoĹžiÄ? je povedal: "Seveda sva imela pred sezono olimpijske naÄ?rte, a se ni izĹĄlo. NiÄ? ne de. Ĺ e vse je pred njo, zelo je mlada, odhaja v ZDA, kjer bodo razmere za delo boljĹĄe, ob sebi bo imela dobro ekipo, s katero lahko uresniÄ?i vse svoje cilje.

PriloĹžnosti bo ĹĄe veliko, ne zgolj za ene, morda tudi za dvoje, celo troje olimpijske igre". Povedal je ĹĄe, da Nastjo po maturi Ä?aka selitev na univerzo Louisville v Kentuckyju. Velenjski plavalci so osvojili 2 zlati, 2 srebrni in 2 bronasti medalji. Nastja GovejĹĄek je osvojila dve zlati na 50 m in 100 m delfin ter srebrno me-

Brez posebnih preseneÄ?enj V Ä?etrtek dopoldne sta bili dve sreÄ?anji na baliniĹĄÄ?u Premogovnika Velenje. DomaÄ?ini Premogovnika so gostili Ĺ entjur, istoÄ?asno pa je na sosednjih stezah Gorenje gostilo igralce iz Gorice pri Slivnici. Premogovnik tokrat ni imel preveÄ? teĹža in je dobre goste Ĺ entjurja premagal z rezultatom 6 : 2. VeÄ? teĹžav je imela ekipa Gorenja proti neugodnim gostom iz Gorice, ki se nikakor niso vdali, tako da je bil na koncu rezultat neodloÄ?en 4 : 4. V KavÄ?ah pa so imeli neverjetno lahko delo z gosti iz TopolĹĄice, ki so jih premagali z rezultatom 8 : 0. Tudi na Polzeli tokrat niso imeli veÄ?jih teĹžav z gosti iz Slovenskih Konjic, saj so jih prepriÄ?ljivo premagali z rezultatom 6 : 2.

đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

đ&#x;”˛

Vrstni red: 1. Polzela – 11, 2. Šentjur – 8, 3. Gorica pri Slivnici – 7, 4.

Premogovnik – 7, 5. Slovenske Konjice – 6, 6. KavÄ?e – 4, 7. Gorenje – 3 in 8. TopolĹĄica – 2 toÄ?ki.

Tudi v drugi ligi je bil v Ä?etrtek sosedski derbi med ekipama Velenja in Dobrne. DomaÄ?ini so konÄ?no zajeli pravi tekmovalni ritem, zato gostje niso imeli nobenih moĹžnosti, da bi jih premagali. KonÄ?alo se je z rezultatom 8 : 0 za Velenje. Vrbica pa je v Ĺ entjurju gostila trenutno vodilno moĹĄtvo iz Gorice v Velenju in ni imela nobene moĹžnosti za uspeh.

Tekma se je konÄ?ala z rezultatom 0 : 8 za goste iz Gorice.

Morala bi biti ĹĄe tekma med Vinsko Goro in Ĺ martnim ob Paki, vendar je bila na proĹĄnjo Ĺ martnega prestavljena.

Vrstni red v drugi ligi: 1. Gorica – 9, 2. Velenje – 8, 3. Dobrna – 8, 4. Vinska Gora – 6, 5. Vrbno – 2, 6. Ĺ martno ob Paki – 1. đ&#x;”˛ T. F.

Kolesarilo skoraj 600 kolesarjev Celje, Citycenter – Kako lepo je preĹživeti nedeljsko dopoldne na kolesu, se je lahko konec preteklega tedna prepriÄ?alo skoraj 600 kolesarskih navduĹĄencev in rolarjev iz sedmih sosednjih obÄ?in celjske regije (Celja, Dobrne, Slovenskih Konjic, Ĺ entjurja, Ĺ tor, Vojnika in Ĺ˝alca). NajstarejĹĄi kolesar je bil star 69 let, najmlajĹĄi le 4 leta. NajĹĄtevilnejĹĄa druĹžina pa je ĹĄtela 5 Ä?lanov. ÂťNajbolj smo veseli, kadar nam pri izvedbi ene najveÄ?jih druĹžinsko kolesarskih prireditev v Sloveniji priskoÄ?i na pomoÄ? ĹĄe vremeÂŤ, je ob sreÄ?-

nem prihodu vseh udeleĹžencev na cilj pred celjskim Citycentrom ugotavljala vodja organizacijskega odbora Na kolo 2016 SneĹžana Delakorda.

Zadovoljni obrazi in uspeĹĄno izvedena prireditev je zagotovilo, da se

bodo rekreativni kolesarji in rolarji s Celjskega tudi prihodnje leto podali Ĺže dvanajstiÄ? Na kolo. Organizatorji pa obljubljajo ĹĄe kakĹĄno novost in preseneÄ?enja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Pobegi niso redki Velenje, 26. maja – Pobegi s krajev prometnih nesreÄ? ali prometnih dogodkov niso redki. Velenjski policisti so prejĹĄnji teden obravnavali tri.

V Ä?etrtek se je zgodila prometna nesreÄ?a s pobegom v garaĹži NC Velenje. Ker policisti razpolagajo s podatki o registraciji vozila, udeleĹženega v nesreÄ?i, ne bo teĹžko ugotoviti, komu vroÄ?iti plaÄ?ilni nalog. V tem primeru se vozniku ne bo izĹĄlo.

Dan za tem so obravnavali dve prometni nesreÄ?i s pobegom v TopolĹĄici. V obeh je trpela ploÄ?evina. Ena se je zgodila na parkiriĹĄÄ?u, druga pa med voĹžnjo, prav tako v TopolĹĄici. Policisti za pobeglima voznikoma poizvedujejo.

Ukradel mu je Bicy Velenje, 27. maja – VelenjÄ?anu je v Ä?etrtek neznanec ukradel kolo Bicy, vreden okoli 600 evrov, last Mestne obÄ?ine Velenje. Policisti za tatom in kolesom poizvedujejo.

2. junija 2016

Zagorelo gospodarsko poslopje

z drugega vozila. Avto so mu seveda zasegli.

Ali ga bo ĹĄe kdaj dobil nazaj in o kazni za njegovo ravnanje, pa bo odloÄ?alo sodiĹĄÄ?e.

Gornji Grad, 29. maja – V nedeljo zjutraj je zagorelo gospodarsko poslopje v Lenartu pri Gornjem Gradu. V zgornjem nadstropju gospodarskega poslopja je zgorelo seno, lastnikoma pa je uspelo pred ognjem reťiti vse Şivali in nekaj kmetijske mehanizacije.

S poĹžarom se je spoprijelo veÄ? kot 140 gasilcev iz 14 gasilskih druĹĄtev.

Tuja krivda za nastanek poĹžara je izkljuÄ?ena, ĹĄkoda pa po nestrokovni oceni znaĹĄa okoli 150.000 evrov.

Kolesar se je hudo poĹĄkodoval

Zasegli avto Velenje, 29. maja – ÄŒloveka je lahko kar strah, kakĹĄni vozniki in s kakĹĄnimi vozili se pojavljajo v prometu. V nedeljo so se velenjski policisti sreÄ?ali z voznikom, ki je vozil pod vplivom alkohola, brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, z neregistriranim avtom, na njem pa je imel nameĹĄÄ?ene registrske tablice

Velenje, 29. maja – V soboto se je pri padcu na Ĺ trbenkovi cesti hudo poĹĄkodoval 69-letni kolesar. Padel je, ko je zapeljal ven z voziĹĄÄ?a.

Vlomilec odnesel zlatnino Ĺ˝alec, 29. maja – V Ĺ˝eleznem pri Ĺ˝alcu je neznanec v nedeljo vlomil v stanovanjsko hiĹĄo. Odnesel je veÄ? zlatnine.

Andreja je doma Celje, Šoťtanj, 30. maja – Na Policijski upravi Celje so v ponedeljek preklicali iskanje od 21. aprila pogreťanje 17-letne Andreje Štrigl iz Florjana pri Šoťtanju. Ta se je v nedeljo vrnila domov.

Merilnik hitrosti

Kolesarji, previdno!

Celje – Od 16. do 29. maja je v Sloveniji potekala akcija za veÄ?jo varnost kolesarjev. Policisti so na obmoÄ?jih, kjer je problematika najveÄ?ja, izvajali razliÄ?ne aktivnosti. Preverjali so, ali kolesarji spoĹĄtujejo predpise, pozorni pa so bili tudi na krĹĄitve voznikov motornih vozil, s katerimi ti ogroĹžajo kolesarje.

Na obmoÄ?ju Policijske uprave Celje so zaznali 159 cestnoprometnih prekrĹĄkov kolesarjev in 36 prekrĹĄkov ostalih voznikov do kolesarjev. 86 so jih preizkusili z alkotesti in pri 13 kolesarjih je bil rezultat pozitiven.

NajpogostejĹĄi vzroki prometnih nesreÄ? kolesarjev so neprilagojena hitrost, napaÄ?na stran oziroma smer voĹžnje, neupoĹĄtevanje prednosti in psihofiziÄ?no stanje, ĹĄe posebej voĹžnja pod vplivom alkohola. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki – Krajani v srediĹĄÄ?u naselja Ĺ martno ob Paki Ĺže nekaj Ä?asa opozarjajo na neprilagojeno hitrost udeleĹžencev motornih vozil. Zavzemajo se za postavitev radarja, ki naj bi discipliniral voznike in s tem reĹĄil nekaj njihovih teĹžav.

Na obÄ?inski upravi so se na osnovi rezultatov analize dejanskega stanja o hitrosti bolj ÂťogrevaliÂŤ za postavitev mobilnega merilnika. S tem namenom se je uprava prijavila na interni razpis prodajalcev teh merilnikov in s prijavo uspela.

Mobilni merilnik, ki naj bi bil v pomoÄ? pri umirjanju prometa skozi Ĺ martno ob Paki, bodo prihodnji teden najprej postavili pred kriĹžiĹĄÄ?em v srediĹĄÄ?u kraja, nato pa ga bodo prestavili na lokacijo pred osnovno ĹĄolo in pri vrtcu Bambi. Kot so ĹĄe povedali, se bodo na osnovi zbranih podatkov o dejanskih hitrostih udeleĹžencem v prometu nato znova odloÄ?ali o smiselnosti postaviđ&#x;”˛ tp tve radarja.

mkp

Iz POLICIJSKE beleĹžke Preglasno Velenje, 25. maja – Policisti so v sredo ponoÄ?i obÄ?anu zaradi preglasne glasbe v stanovanju na Ĺ˝arovi izrekli opozorilo.

V Ä?etrtek zveÄ?er so zaradi glasne glasbe posredovali v lokalu KozlevÄ?ar v BevÄ?ah in VIP Caffeju na Selu. Za izrek kazni se potem, ko so preverili okoliĹĄÄ?ine prijav, niso odloÄ?ili.

V petek pa so posredovali v lokalu Mandy v NC Velenje. Zaradi hrupa oziroma motenja noÄ?nega miru in poÄ?itka so eni osebi napisali plaÄ?ilni nalog.

Korito in ne akrobatski vlomilec Velenje, 26. maja – V Ä?etrtek je na GoriĹĄki cesti stanovalcu na balkon v tretjem nadstropju padlo cvetliÄ?no korito. Ker je bil prepriÄ?an, da je na delu posebne sorte

vlomilec - akrobatski, je o tem obvestil policiste. Ti so ugotovili, da padlo korito z vlomilci ni v nobeni zvezi.

Kraja iz skupnega hladilnika

Mladoletnik z drogo

PridrĹžali so ga

Velenje, 27. maja – V petek zveÄ?er so policisti mladoletniku zasegli rastlino, podobno prepovedani drogi. ÄŒe se potrdi, da je droga, bodo o tem obvestili center za socialno delo in sodiĹĄÄ?e.

Velenje, 29. maja – Policisti so v nedeljo iz Ĺ aleka v pridrĹžanje do streznitve odpeljali obÄ?ana, ki se nikakor ni hotel umiriti. Zdaj lahko priÄ?akuje tudi plaÄ?ilni nalog zaradi nespodobnega vedenja do sina, policistov in neupoĹĄtevanja ukaza policista.

Velenje, 26. maja – V Ä?etrtek so policisti v dijaĹĄkem domu preiskovali tatvino hrane iz skupnega hladilnika. Prijavitelj je ostal brez jogurta, hrenovk in mesnega narezka. ÄŒeprav kazenskega pregona oĹĄkodovani ne bo zahteval, bodo morali policisti o dogodku obvestiti drĹžavnega toĹžilca.

Po telefonu ji je grozil

Razgrajal v lokalu

Velenje, 29. maja – V nedeljo zveÄ?er je obÄ?an poklical policiste in jim povedal, da je bil udarjen. Policisti pa so ugotovili, da sta zakon krĹĄila oba, prijavitelj in prijavljeni, ki naj bi prispeval udarec, zato so plaÄ?ilni nalog napisali obema.

Velenje, 27. maja – V petek je v lokalu VIP Caffe razgrajal obÄ?an, polival pijaÄ?o in se neprimerno vedel do gostov. Policisti so mu za izpad napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 29. maja – V nedeljo je VelenjÄ?anki po telefonu grozil znanec. Policisti so ga poiskali, se z njim pogovorili in mu izdali plaÄ?ilni nalog.

PlaÄ?ala bosta oba

Policisti so bili moÄ?nejĹĄi Velenje, 30. maja – ObÄ?an, ki je poskuĹĄal v ponedeljek na Policijski postaji meriti moÄ?i s policisti, je bil v neenakem boju poraĹžen. Po neprimernem obnaĹĄanju do deĹžurnega je hotel s policisti fiziÄ?no obraÄ?unati. Ti pa se niso dali. Uporabili so prisilna sredstva, za nameÄ?ek pa mu napisali ĹĄe raÄ?un.

Veterani lovili ribe ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj je pod pokroviteljstvom obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj organiziralo jubilejno 9. tekmovanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih druĹĄtev SEVER ter ZSÄŒ v lovu rib s plovcem ŠoĹĄtanj 2016ÂŤ. Tekmovanje je potekalo zadnjo majsko soboto na DruĹžmirskem (Ĺ oĹĄtanjskem) jezeru. Tekmovanje je odprl predsednik OZVVS Ĺ oĹĄtanj Leon Stropnik.

Franc Ravnjak, predsednik RD Ĺ oĹĄtanj in predsednik organizacijskega odbora, pa je tekmovalcem podal podrobna pojasnila o tekmovanju. V prijetnem vzduĹĄju in lepem sonÄ?nem vremenu je Ä?as kar hitro mineval, tekmovalci pa so pod budnim oÄ?esom sodnikov iz ribiĹĄke druĹžine Ĺ oĹĄtanj kar uspeĹĄno polnili svoje mreĹže s krapi, ploĹĄÄ?iÄ?i, amurji in drugimi manjĹĄimi ribami. Sledilo je tehtanje in ocenjevanje ulova. Tehtnice

Vpliv zdravil in poÄ?utja na varnost posameznika Zadnji konec tedna nas je razvajalo sonÄ?no vreme in visoke temperature, pred nami pa so tedni in meseci, ko lahko priÄ?akujemo ĹĄe viĹĄje temperature in poleg lepega in sonÄ?nega vremena tudi negativne plati vroÄ?ine in poletnih dni, ki se jih bodo zavedali in Ä?utili tisti, ki so obÄ?utljivi na vremenske vplive, in tisti, ki imajo manjĹĄe ali veÄ?je teĹžave z zdravjem. Ne glede, ali smo med njimi ali ne, je prav, da smo v prihajajoÄ?ih poletnih dneh ĹĄe bolj pozorni na poÄ?utje, od katerega je lahko odvisna tudi naĹĄa varnost. To pa je nujno potrebno Ä?e zaradi bolezni ali poĹĄkodb uĹživamo zdravila, da bi se lahko izognili njihovim neĹželenim uÄ?inkom.

Pred uĹživanjem zdravil se moramo najprej seznaniti z opozorili proizvajalca ter stranskimi uÄ?inki oziroma neĹželenimi uÄ?inki zdravil, ki smo jih lahko deleĹžni z uĹživanjem. Kadar omenimo stranske uÄ?inke zdravil, so med njimi najpogostejĹĄi slabost, omotiÄ?nost, glavobol, bruhanje, motnje spanja in ĹĄe drugi, ki lahko v manjĹĄi ali veÄ?ji meri vplivajo na poÄ?utje in z njim tudi na sposobnost pozornosti oziroma koncentracije. PoslabĹĄanje sposobnosti osredotoÄ?ene pozornosti negativno vpliva na hitrost odzivanja na zunanje draĹžljaje, s tem pa tudi na odloÄ?anje. Ne glede na okoliĹĄÄ?ine in naĹĄe poÄ?etje je poslabĹĄanje naĹĄe odzivnosti in ustreznega ukrepanja v doloÄ?enih okoliĹĄÄ?inah lahko tudi nevarno.

Zavedanje, da imajo poleg alkohola in prepovedanih drog na naĹĄe poÄ?utje in odzivne sposobnosti vpliv tudi zdravila, med katerimi so praviloma tista, ki jih prejmemo na recept, toda tudi tista zdravila, ki jih lahko kupimo v prosti prodaji, lahko ob trenutnem poÄ?utju in v kombinaciji s hrano, energijskimi ali alkoholnimi pijaÄ?ami ustvarijo v telesu kombinacijo, ki lahko spodbudi ali ustvari (nevarne) reakcije v organizmu, ki nam onemogoÄ?ijo sposobnost osredotoÄ?ene pozornosti na dogajanje v okolici in ustrezno reagiranje in presojo vseh okoliĹĄÄ?in.

Posebno pozornost je treba nameniti predvsem tistim zdravilom, ki delujejo na naĹĄ osrednji ĹživÄ?ni sistem, toda pozorni moramo biti tudi na druga zdravila, ki lahko posredno vplivajo na nevrotransmiterje osrednjega ĹživÄ?nega sistema, delovanje metabolnih funkcij, delovanje imunskega sistema ter ustvarjajo uÄ?inke, kot so omotiÄ?nost, slabost, boleÄ?ine ali bruhanje. Vpliv zdravil je odvisen tudi od naĹĄih individualnih znaÄ?ilnosti, hrane in pijaÄ?e, ki smo jo zauĹžili, in vrste drugih okoliĹĄÄ?in, zato je potrebno pred prvim zauĹžitjem prebrati podatke o sestavi in lastnostih zdravil, se seznaniti z naÄ?inom uĹživanja, saj je pomembno, da upoĹĄtevamo navodila in doloÄ?enih zdravil ne zauĹžijemo, dokler ne jemo ali obratno. Predvsem pa se moramo seznaniti z opozorili glede naĹĄih psihofiziÄ?nih sposobnostih ob uĹživanju zdravil ter vpliva na naĹĄe poÄ?utje in s tem tudi psihofiziÄ?ne sposobnosti.

Med proizvajalci zdravil so vse bolj v ospredju obseĹžnejĹĄe zahteve pri merjenju kognitivnih funkcij pri kliniÄ?nem vrednotenju novih zdravil. Tako proizvajalci zdravil kot tudi drugi strokovnjaki menijo, da je treba ugotavljati: • sposobnost sprejemanja informacij (verbalno, sluĹĄno in vizualno uÄ?enje), pozornost, osredotoÄ?enost, kar vpliva na pozornost in sposobnost sprejemanja; • sposobnost shranjevanja informacij v ÂťdelovnemÂŤ in dolgotrajnem spominu; • sposobnost nadzora s sprejemanjem odloÄ?itev na podlagi okoliĹĄÄ?in in potrebe po ustreznem reagiranju.

Ne glede, ali jemljemo zdravila ali ne, bodimo pozorni na poÄ?utje in s tem tudi svoje psihofiziÄ?ne sposobnosti. In to naj ne velja zgolj za voĹžnjo motornih vozil ali delovnih strojev, ampak tudi za druga opravila, kot so hoja, kolesarjenje ali uporabo elektriÄ?nih aparatov v gospodinjstvu ali v domaÄ?em okolju. UpoĹĄtevajmo, da je od naĹĄega poÄ?utja odvisna tudi naĹĄa varnost, zato lahko naredimo najveÄ? sami, da prepoznamo slabo poÄ?utje ali opozorilne znake, s katerimi se lahko izognemo nevĹĄeÄ?nostim bodisi na cesti ali v drugem okolju.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Kolesarski izpiti za petoĹĄolce so pokazale, da je bila najuspeĹĄnejĹĄa ekipa PVD SEVER – odbor LaĹĄko, drugo mesto je osvojila ekipa obmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Dolenjska, tretje mesto pa je dosegla domaÄ?a ekipa ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Andrej Ceglec iz PVD Sever odbor LaĹĄko. Prehodni pokal obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je

osvojilo PVD SEVER odbor LaĹĄko. Pokale in medalje najboljĹĄim so podelili Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, Leon Stropnik in Franc Ravnjak. SodelujoÄ?i so pohvalili dobro organizacijo tekmovanja in prijetno druĹženje v ribiĹĄkem domu in se razĹĄli z Ĺželjo, da se naslednje leto ponovno sreÄ?ajo. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Velenje, 27. maja – V petek so se zaÄ?eli kolesarski izpiti za petoĹĄolce, ki jih organizirajo velenjske osnovne ĹĄole v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kolesarski izpiti potekajo na cestah v okolici ĹĄol in na spretnostnem poligonu. TeoretiÄ?ni del so uÄ?enci opravili Ĺže v ĹĄoli. Po uspeĹĄno opravljeni izpitni voĹžnji dobijo kolesarsko izkaznico, ki pa jo morajo podpisati ĹĄe starĹĄi in ravnatelj ĹĄole, ki jo uÄ?enec obiskuje. S podpisom starĹĄi soglaĹĄajo, da sme otrok samostojno voziti kolo po javnih prometnih povrĹĄinah. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

2. junija 2016

19

Velika pridobitev za majhen kraj Lokovica, 27. maja – Krajani zgornjega dela krajevne skupnosti (KS) Lokovica so pripravili priloĹžnostno slovesnost, na kateri so uradno predali svojemu namenu 150 metrov posodobljenega cestnega odseka ter na novo zgrajeno kanalizacijsko omreĹžje, na katerega se je za zdaj prikljuÄ?ilo osem objektov.

Po besedah predsednika KS Marka JuriÄ?a gre za veliko pridobitev za tako majhen kraj. ÂťJe rezultat tvornega sodelovanja KS in obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ta je poskrbela za razĹĄiritev kanalizacijskega omreĹžja, KS pa je ĹĄla nasproti krajanom, ki so izraĹžali Ĺželjo po posodobitvi cestnega odseka. S tem smo zmanjĹĄali stroĹĄke vzdrĹževanja.ÂŤ Letos jih Ä?aka podoben projekt ĹĄe na obmoÄ?ju cestnega odseka Draj–klanc Juri. Tu naÄ?rtujejo prikljuÄ?itev ĹĄestih objektov na kanalizacijsko omreĹžje ter posodobitev blizu 500 metrov dolgega cestnega odseka. Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Zdelo se vam bo, da vam niÄ? ne gre tako kot si Ĺželite. VpraĹĄanje pa je, ali niso vaĹĄa priÄ?akovanja enostavno previsoka. DrĹži, da vaĹĄim ljubezenskim teĹžavam ĹĄe vedno ne bo videti konca. To vas utruja. Vendar pa ni vse tako mraÄ?no, kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, Ä?e Ĺželite, da se bo veza, ki je ĹĄe dokaj sveĹža, obdrĹžala.

Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napaÄ?no usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, teĹžav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. TeĹžav z denarjem in zdravjem ne boste imeli, a vam to ne bo dovolj. Ĺ˝ivljenje se vam bo zdelo premalo vznemirljivo, zato ne boste sreÄ?ni.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Dobro obdobje je pred vami, na vaĹĄe poÄ?utje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti, ki bodo drugim spodnaĹĄali tla pod nogami. Prekipevali boste od energije, zato dobro izkoristite to obdobje. Ob tem se tu in tam ustavite in razmislite, kaj se vam dogaja zadnje Ä?ase. Silna Ä?ustva, ki vas bodo prevzela Ĺže ob koncu tega tedna, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika priÄ?akovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakĹĄne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. ÄŒe ne prej, Ĺže v nedeljo. Ĺ˝al bo takrat bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste strumno naprej.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

je izrazil zadovoljstvo, ker so po zaÄ?etnih zapletih naĹĄli reĹĄitve, primerne za vse. ÂťVztrajni ste v KS, vztrajni smo tudi na obÄ?inski upravi. Delamo z roko v roki z vsemi KS v lokalni skupnosti, potrebe pa reĹĄujemo glede na potrebe in izdelane projekte, ki so v korist naĹĄim obÄ?anom.

Upam, da bodo ti to znali cenitiÂŤ Menih je ĹĄe dejal, da jih skrbi, kako bo z denarjem iz TeĹĄa. Po podpisani pogodbi naj bi dobila obÄ?ina letos 2,1 milijona evrov, krajevne skupnosti pa 353 tisoÄ? evrov. Boji se, da tega denarja letos ne bo. ÂťNovi direktor TeĹĄa je nedostopen, nima razumeva-

nja za ljudi, Ä?eprav TeĹĄ v naĹĄem okolju povzroÄ?a marsikatero teĹžavo. NaĹĄa dolĹžnost je vrniti naravi vsaj nekaj od tega, kar ji je bilo odvzeto. Tako bomo vsi skupaj laĹžje preĹživeli.ÂŤ Za prijetno razpoloĹženje so poskrbeli lokoviĹĄki pevci. đ&#x;”˛

Tp

Rak od 22. junija do 22. julija

Naredili boste nekaj zelo nenavadnega. ÄŒeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaĹĄe odloÄ?itve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili moÄ?an vtis in tako popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveÄ?, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca junija ostali Ä?isto brez denarja. Sicer ne bo prviÄ?, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaĹĄ naÄ?rt za to poletne poÄ?itnice. NaloĹžba bo verjetno morala malo poÄ?akati, saj denarja ne boste dobili tako hitro, kot ste raÄ?unali. Vzemite se v roke tudi kar se Ĺživljenjskih navad tiÄ?e. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam Ĺže naÄ?enjajo zdravje.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

ObÄ?utili boste veliko potrebo po svobodi, a zaman. Nekdo od vaĹĄih bliĹžnjih vas bo v naslednjih dneh resniÄ?no potreboval. Ne bo vam teĹžko, saj ga imate neskonÄ?no radi in bi zanj storili vse. Problem bo v tem, da vam bo tudi zato spet zmanjkovalo Ä?asa za vse, kar ste si zadali za naslednje dni. Ugotovili boste, da je najbolje, Ä?e stvari planirate iz dneva v dan in ne daleÄ? vnaprej. Za nasvet ne spraĹĄujte prijateljev, tokrat se raje odloÄ?ite sami. Boste Ĺže videli, zakaj je to najbolj modro. Seveda je Ä?isto normalno, da se naslednjih dni malo bojite, pa ne zaradi vas. ÄŒe boste ostali mirni, bo vse dobro. Ko bo vreme stabilno, pa vsekakor poskrbite, da boste ĹĄe veÄ? na sveĹžem zraku. Zadihajte s polnimi pljuÄ?i, tudi kar se osebnih navad tiÄ?e, se morate bolj sprostiti.

Rusalke z medaljami

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Skupaj s slovensko reprezentanco uspeĹĄne v BudimpeĹĄti NaĹĄe sinhrone plavalke so se pretekli vikend – od petka do nedelje, uspeĹĄno merile na mednarodnem tekmovanju v sosednji MadĹžarski. Na XII. Delfin cupu so se med 548 tekmovalkami iz 8 drĹžav in 26 klubov med Slovenkami najbolj izkazale Ĺ˝iva MatjaĹž z zlatom ter Neja Veternik s srebrom v obveznih prvinah. Drugo mesto so osvojile tudi Ä?lanice kadetske in reprezentanÄ?ne kombinirane sestave: Pija Lesnjak, Brina KovaÄ?, Neja BritovĹĄek, Lara Govek, Ĺ˝iva MatjaĹž ter Neja Veternik, Tia

ÄŒeprav ne boste priÄ?akovali, se boste znaĹĄli v srediĹĄÄ?u pozornosti, kar vam bo zelo ugajalo. V druĹžbi boste bolj zgovorni kot po navadi, zato letoĹĄnji junij predstavlja pravi Ä?as za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven in se zabavate.

PriloĹžnosti bo veliko, nekaj Ĺže ta teden. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih teĹžav, saj boste konÄ?no dobili plaÄ?ano vse, kar se je nabralo v preteklih tednih neporavnanih raÄ?unov. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?rtujete in si moÄ?no Ĺželite. Paziti se morate le prehlada, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Nihanje temperatur je namreÄ? ĹĄe vedno nevarno, ob toplejĹĄih dneh bodo za vas nevarne tudi klimatske naprave. Poskrbite za svojo odpornost, saj ste precej neaktivni.

Pozna pomlad je kot nalaĹĄÄ? zato.

Pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. Morali se boste bolje organizirati, saj zadnje Ä?ase preveÄ? zapravljate za nesmiselne stvari. To sicer ni v vaĹĄi naravi. A tokrat ste Ĺželeli nekomu pomagati in ste ob tem upali, da bo reagiral drugaÄ?e kot je vedno doslej. Zmota. Ki vam bo povzroÄ?ala toliko skrbi, da boste naslednje dni tudi spali bolj slabo. Tudi v sluĹžbi zna priti do problemov, ki pa se bodo najpozneje do torka razreĹĄili brez veÄ?jih posledic. Zdravje vam ne bo delalo teĹžav, sploh, ker se za svoje poÄ?utje zelo trudite tudi sami. Ob koncu tedna se boste nepriÄ?akovano zelo dobro zabavali. Spoznali boste nekoga, ki bo pospeĹĄil vaĹĄ srÄ?ni utrip. Tudi, Ä?e boste le pomislili nanj. Ne pozabite na rojstni dan ali neki drug osebni praznik bliĹžnje osebe!

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Marija Delopst, Petra Drev, Janja Skarlovnik in Pia Katarina KremĹžar. Bronasto kolajno sta osvojila ĹĄe dueta N. Veternik / T. M. Delopst in P. Lesnjak / Ĺ˝.

MatjaĹž ter solistki Neja Veternik, Pia K. KremĹžar.

V kategoriji mlajĹĄih in starejĹĄih mladink so bile v svojih generacijah z bronastim priznanjem

tekmovanja v obveznih prvinah nagrajene ĹĄe Hana BritovĹĄek, Petra Drev, Tia M. Delopst, Pia K. KremĹžar, Neja Veternik in Janja Skarlovnik.

VeÄ? kot dobro so se odrezale tudi naĹĄe zaÄ?etnice v tekmovanju obveznih prvin, ki so v posameznih Kategorijah osvojile: Kaja PeÄ?nik – zlato, Veronika

HodĹžić in Lara Govek – srebrno, ter Ajda Maher, Teja PirtovĹĄek, Karin BoĹžiÄ? Rihtar, Manca GlinĹĄek in Maja Flis bronasto priznanje. V mini solu sta se dodatnega priznanja razveselili ĹĄe Manca GlinĹĄek, srebrnega in Karin B. Rihtar bronastega. đ&#x;”˛

Ni vse za vsaka uĹĄesa, zato zelo pazite, komu boste zaupali za vas dobro novico, ki pa vsem ne bo vĹĄeÄ?. Takoj bo namreÄ? zraven zavist, ki lahko povzroÄ?i tudi plaz problemov.

Po navadi se vi ne vtiskate v tuje zdrahe, a to ni dovolj, da se drugi ne bi Ĺželeli vtikati v vaĹĄe Ĺživljenje. Dobro veste, kako je, Ä?e ĹželiĹĄ nekaj obdrĹžati zase, pa vsi Ĺželijo, da jim poveĹĄ, zakaj se obnaĹĄaĹĄ drugaÄ?e kot sicer. Vztrajajte in raje molÄ?ite. Tokrat se vam bo to res obrestovalo.

Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko boste na dopustu in ga boste res potrebovali veÄ? kot sicer. Pri sklepanju poslov z osebami, ki jih ĹĄe ne poznate, bodite zelo previdni. Tisti, ki se vam bo zdel najbolj profesionalen, se bo kmalu izkazal kot najbolj nezanesljiv!

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Stres, ki ga v teh dneh ne bo malo, bo Ĺžal vplival tudi na vaĹĄ ljubezenski odnos, zato si vzemite Ä?as za lastno sprostitev in Ä?as za razvajanje partnerja. Ĺ˝e v prvi polovici junija se boste nekoliko umirili in se spet posvetili druĹžini, kar bo vaĹĄe bliĹžnje zelo razveselilo, saj jim je vaĹĄe obnaĹĄanje v zadnjem Ä?asu povzroÄ?alo precej skrbi. Skrbelo jih je predvsem za vaĹĄe zdravje. Ko boste mirnejĹĄi, boste naenkrat videli svet okoli sebe v svetlih, veselih barvah. Bolj prijetni do vseh okoli sebe boste naenkrat tudi sami. Jutri pa boste rahlo v dvomih. ÄŒe vam dogovor, kako preĹživeti ta vikend ne leĹži, ne bodite tiho. Povejte na glas. Tako boste najbolj elegantno zaobĹĄli teĹžave, ki jih bo povzroÄ?ila vaĹĄa odloÄ?itev. Partnerju sicer ne bo vĹĄeÄ?, a bo hitro pozabil. Sploh, ko bo izvedel, kaj si vi Ĺželite poÄ?eti v naslednjih dneh. Takoj bo za.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

od 3. 6. do 9. 6.

- komandir Ĺ aleĹĄke partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skuĹĄal reĹĄiti ranjenega soborca; - 3. junija 1963 so zaÄ?eli s prostovoljnim delom urejati osrednje velenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e; Ĺže prvi dan se je prostovoljnega dela udeleĹžilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniĹĄkih delovnih ur; - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaĹĄka

Preloge; - 4. junija 1993 so zaÄ?eli prenavljati velenjski mestni stadion ob jezeru; - 4. junija 1999 je VelenjÄ?anka Katarina Srebotnik skupaj z JuĹžnoafriÄ?anom Pietom Norvalom zmagala v finalu meĹĄanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garos v Parizu; Katarina je prva Slovenka po Mimi JauĹĄovec, ki ji je uspel tak podvig; - 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjah ustanovni zbor Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega druĹĄtva; - 6. junija 1941 je ĹĄef civilne uprave za Spodnjo Ĺ tajersko z odredbo zaplenil premiÄ?no in nepremiÄ?no premoĹženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniĹĄko druĹžbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Ĺ tajerskem ukvarjala s pridobivanjem in z distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termo-

ÄŒas je, da se malo ustavite. ÄŒeprav se tega ne zavedate, ste si prejĹĄnji teden na urnik dopisali toliko novih obveznosti, da v Ä?asu, ko prihaja poletje, ne boste mogli niti mirno dihati. Ob tem ste spregledali, da partnerju niste ĹĄe niÄ? povedali. Ko mu boste, boste morali nekaj stvari preklicati, saj se vam ne bo izĹĄlo. Sploh, ker vas bo nekdo od druĹžinskih Ä?lanov nekaj dni potreboval le zase. ÄŒeprav ste to vedeli, ste pozabili. To vam bo druĹžina zamerila bolj, kot si lahko mislite. Videti bo, kot da mislite le nase. TeĹžko jim boste dopovedali, da ste preprosto pozabili. ÄŒe ste samski, se vam Ĺže ob koncu tega tedna obeta nova avantura. ÄŒeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v niÄ? resnejĹĄega, boste uĹživali v njej. Vezane Ä?aka miren teden. Skoraj premiren.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Osrednje velenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e (Foto Arhiv Muzeja Velenje) elektrarno; - leta 1961 je v zaÄ?etku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov poÄ?itniĹĄki dom z 62 leĹžiĹĄÄ?i; Hotel Barbara, kot se je dom kasneje preimenoval, pa Ĺžal ni veÄ? rudniĹĄki, saj so ga morali prodati; - leta 1999 so 6. junija nogometaĹĄice Ĺ kal osvojile slovenski pokal; - nogometaĹĄi velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiĹĄki prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo; - 8. junija leta 2002 je v Ĺ oĹĄtanju ob 100-letnici turizma v mestu

potekalo 8. sreÄ?anje turistiÄ?nih druĹĄtev objezerskih krajev Slovenije, ki so se ga udeleĹžili Ä?lani iz 15 turistiÄ?nih druĹĄtev; - 9. junija 2001 je ob Velenjskem jezeru potekalo 15. medobmoÄ?no sreÄ?anje pihalnih orkestrov; - 10. junija leta 2000 se v Belgiji in na Nizozemskem zaÄ?ne evropsko prvenstvo v nogometu, na katerem prviÄ? sodeluje tudi slovenska reprezentanca.

V reprezentanci so bili tudi VelenjÄ?ani Amir Karić, Zoran Pavlović in Spasoje Bulajić. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

PrepriÄ?ani ste, da bo vaĹĄa trenutna sreÄ?a trajala veÄ?no, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, s svojim obnaĹĄanjem ste v preteklih dneh Ĺže prizadeli partnerja, ki se sicer za zdaj brani z molkom. Ne, ni pozabil. In vi dobro veste, zakaj je tako. Sedaj vas je lahko upraviÄ?eno strah, ali ste tokrat prestopili mejo, ki jo je partner ĹĄe pripravljen odpustiti. Ĺ e nekaj dni ne boste vedeli, pri Ä?em ste. Zato boste zelo na trnih. Morda lahko stvari ĹĄe zgladite, Ä?e se boste potrudili in partnerju pripravili preseneÄ?enje, povezano le z njim osebno. ÄŒeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, vaĹĄega partnerja to zelo moti. Zato idejo iĹĄÄ?ite prav v tem vzorcu Ĺživljenja – skoÄ?ite iz svoje koĹže in poÄ?nite stvari, ki jih Ĺže dolgo niste. Najprej bo teĹžko. Celo neprijetno. Ĺ˝e kmalu pa boste uĹživali.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Ĺ e nekaj dni boste precej teÄ?ni, pa ĹĄe sami ne boste vedeli, zakaj. Ne spuĹĄÄ?ajte se v prepire, Ä?eprav imate vÄ?asih drugaÄ?en pogled na svet kot vaĹĄi prijatelji. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, Ä?e ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreÄ? vrgla oÄ?i prav na vas. Od vaĹĄe samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale naprej. ZaÄ?etek dolgotrajne zveze za tiste, ki ste ĹĄe samski, ni izkljuÄ?en. ÄŒe boste seveda vi tako Ĺželeli. Tokrat bo vse odvisno od vas. Tistim, ki ste sreÄ?ni v svojih zvezah, ne bo do flirta. A pokazali tega ne boste. Napaka. Partner bo zaÄ?el dvomiti, saj ni slep in gluh. Najprej se pogovorite z njim, da zbriĹĄete vse dvome, potem pa recite bobu bob. Nekaj teĹžav z zdravjem bo povezanih tudi s temi dogodki. ÄŒe kaĹĄelj ne bo minil, obiĹĄÄ?ite zdravnika.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

ÄŒeprav ste po naravi moÄ?no prilagodljivi, boste do konca tega tedna teĹžko opravili vse naloge, povezane s sluĹžbo ali izobraĹževanjem. Zato boste moÄ?no nemirni. Navzven se vam to ne bo poznalo, tisti, ki vas ne poznajo dobro, niti opazili ne bodo. Vi pa se boste poÄ?utili vsak dan slabĹĄe. Ne le, da boste imeli slabo vest, tudi utrujeni boste. Spanec tokrat ne bo pomagal, saj bo ĹĄlo za psihiÄ?no utrujenost, ki jo boste premagali ĹĄele, ko se boste sprostili.

To se ne bo zgodilo prej kot v torek. A se bo. Zato ne bodite nestrpni. Naslednji dnevi bodo kot nalaĹĄÄ? za razmislek o prihodnosti. Tisti, ki seĹže nekaj mesecev naprej. Iskreno si odgovorite na vpraĹĄanje, kaj si Ĺželite poÄ?eti Ä?ez leto ali dve. Potem pa se lotite naÄ?rta, kako boste to dosegli.

Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

20. junija

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. infor. parodija 11.35 Turbulenca, svet. odd.

12.15 Na vrtičku: Dolenjki, dok. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Legendarni drenovci, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Brez meja, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 Firbcologi 16.25 Profil: Dinah Grace Akello 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Bi lahko bila Slovenija brez poplav?

17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Hrast 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.15 Bacek Jon, ris.

18.30 Bučke, satir. infor. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Podjetje RCM 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Nasilje v imenu vere je največje nasilje nad vero, mufti dr. Nedžad Grabus 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Osmi dan 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov.

02.50 Info-kanal

06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.10 08.45 10.00 11.00 11.30 12.15 15.20 16.05 17.00 17.50 18.25 18.55 19.00 19.10 20.00 20.30

01.15 02.00 02.50 03.25 05.10

To bo moj poklic: Tapetnik, 1. del Na vrtičku: Danica in Simon Kioka, ris.

Ulica sanj, ris.

Neli in Cezar, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Olivija, ris.

Medvedek, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Palačinke Zgodbe iz školjke: Rabarbara Točka, glasb. odd.

Med valovi Kino Fokus Halo TV Dobro jutro Alpe, Donava, Jadran Čas za Manco Košir: Upanje Halo TV Vem!, kviz 10 domačih Pajkec Piko, ris.

Bacek Jon, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Slovensko olimpijsko stoletje, 3/11 Avgust v okrožju Osage, am. film Mea maxima culpa: molk v božji hiši, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 01.05 02.00 02.35

24ur, ponov.

Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Wendy, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Dr. OZ, am. ser.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Komisar Rex, nan.

24ur, vreme 24ur Čista desetka, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Battle Creek, nan.

Hiša iz kart, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

21.25 23.30

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 17.25 17.30 18.00 18.25 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn Aktualno Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Bonton pri nakupovanju Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje Zmigajmo skupaj Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

2. junija 2016

Sobota,

21. junija

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.35 12.15 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.10 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.30 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 01.15 01.40 02.35 03.50

06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Bučke, satir. inform. parodija Ugriznimo znanost Na poti: Na Kriško goro Dnevnik, vreme, šport Tarča Brez reza: dr. Tone Jerovšek – Ustavna listina o samostojnosti kot temelj slovenske države Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Nogomet Vetrnica: Rakun Duhovni utrip: Judovska dediščina Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Urbani športi, dok. film Kioka, ris.

Bučke, satir. inform. parodija Vreme Dnevnik, vreme, šport Ansambel Smeh, 2. del Na lepše Odmevi, šport, vreme Državljan Kane, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Ansambel Smeh, 2. del, ponov.

Info-kanal

04.55

To bo moj poklic: Tapetnik, 2. del Na vrtičku: Dolenjki Kioka, ris.

Ulica sanj, ris.

Neli in Cezar, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Olivija, ris.

Medvedek, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Vili zaliva rože Zgodbe iz školjke: Neokrnjena Finska Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Študentska delovna brigada, dok. film Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Posebna ponudba Dober dan Halo TV Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, 3. tekma finala, Zlatorog Laško – Helios Suns, prenos iz Laškega V hiši, franc. film Tv arhiv, dok. odd.

Polnočni klub: Pismonoša Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, 3. tekma finala, Zlatorog Laško – Helios Suns, posn.

Ansambel Smeh, 2. del, ponov.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.45 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.50 22.55 23.25 01.20 03.05 03.35

24ur Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Wendy, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Komisar Rex, nan.

24ur vreme 24ur Čista desetka, nan.

Pravkar poročena, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Osvoji ljubezen, am. film Do nazga, ang. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.45 09.45 10.30 11.05 11.50 14.00 14.30 15.10 16.10 17.00 17.55 20.05 21.45 22.40 23.50 00.35 01.35 03.15

08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.45 12.50 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Strokovnjak svetuje: Bonton pri nakupovanju Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Madagaskar Regionalne novice 3 Velenje, mesto rocka: skupina Utrip in skupina Oko Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

22. junija

05.55 06.00 07.00 07.15 07.35 08.00 08.20 08.25 08.40 09.05 09.45 10.00 10.15 11.00 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 15.05 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.05 21.30 22.20 22.50 00.10 00.35 01.30 02.20

06.10 07.00 09.15 10.10 11.20 12.00 12.50 13.15 13.55 15.40 17.00 18.45 19.15 19.30 20.05 22.10 22.55 23.40 00.15 00.45 01.40 sledi 03.15 04.15 04.45

06.00 07.00 07.25 07.50 08.20 08.35 09.05 09.30 10.00 10.15 12.10 12.25 13.20 13.50 14.50 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 00.20 02.15

23. junija

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Veter Biba se giba, ris. nan.

Smrkci, ris. nan.

Studio kriškraš: Znanost Vetrnica: Tiger Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Firbcologi Male sive celic, kviz Mitakov oprimek, dok. film Urbani športi, dok. film Razred zase: Zmernost je lepa čednost Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti Potopljena zgodovina: Koliščarske naselbine v Evropi, dok. odd.

Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Jedi za vsak dan z Rachel Allen Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Kuharski mojster, franc. film Pogrešana, 8/8 Poročila, šport, vreme Daj mi, no!, norv. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Tv arhiv Info-kanal

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.10 08.15 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.15 09.25 10.00

Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Dober dan Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film Na lepše 10 domačih Magazin Fifa, Pot v Rusijo, odd. o športu Pot v Rio, odd. pred olim. igrami Kajak kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos iz Ivree Slovenija danes Gimnastika, ep, ekipno (Ž), prenos iz Berna Robanov Joža, dok. feljton Urbani športi, dok. film Razred zase: Zmernost je lepa čednost 13. festival »Sredi zvezd 2016«, Žalec Zvezdana Večer z lutkami: Šefov sin Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert: Balladero Športni posnetki Kajak kanu, sp, SL na divjih vodah, posn.

Gimnastika, ep, ekipno (Ž), posn. iz Berna 10 domačih Polnočni klub: Pismonoša

06.00 Avtomobilnost 06.30 Duhovni utrip 06.45 35. srečanje tamburašev Slovenije 07.40 Posebna ponudba, svet. odd.

08.40 Slovenija danes 09.40 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Sečoveljske soline 10.30 Žogarija 11.00 Gimnastika, ep, finali na posam. orodjih (Ž), prenos iz Berna 12.55 Kajak kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos iz Ivree 14.00 Gimnastika, ep, finali na posam. orodjih (Ž), posn. iz Berna 15.00 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 15.30 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 16.15 Zvezdana 16.30 Pot v Rio, odd. o olimpijskih igrah 17.15 Ambienti 17.50 Zaljubljeni v življenje 18.40 Prirejanje stav, dok. film 19.10 Avtomobilnost 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet, prijateljska tekma, Slovenija : Turčija, prenos iz Ljubljane 22.15 George Gently (VII.), 4/4 23.45 Adamičevi in Privškovi glasbeni dediči, ponov.

00.35 Naj muzika igra; Helena Blagne 01.00 Športni posnetki sledi Nogomet, prijatel. tekma, Slovenija : Turčija, posn.

02.45 Kajak kanu, sp, SL na divjih vodah, posn. iz Ivree 03.50 Zabavni kanal 05.10 Aritmični koncert: Balladero

24ur Chuck in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Glej kdo se oglaša, am. film Tv prodaja Nepremagljivi dvojec, 3. del Gospa Eastwood z družbo, am. ser. Čista hiša, nan.

Znan obraz ima svoj glas Čista desetka, nan.

24ur vreme 24ur Očkov vrtec, am. film Terminal, am. film Neprijetna resnica, dok. film Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (163), Etui za sončna očala 10.00 Mura Raba TV 10.20 Migaj raje z nami 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Zmigajmo skupaj 18.40 Dotiki gora: Zelnarica 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2395. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 20 let Veselih Štajer, posnetek 1. dela koncerta 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Aktualno: Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.20 22.10 22.35 23.35 00.00 00.30 01.25

Živ žav Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

Zajček Belko, ris.

Emilija, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Emilija, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Peter Zajec, ris.

Traktor Tom, ris.

Zu, ris.

Robotki, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Bacek Jon, ris.

Nabriti detektivi, 1/13 Nedeljska maša, prenos iz župnije Biljana v Goriških brdih Na obisku Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Ansambel Smeh, 2. del, ponov. Čisto pravi gusar, slovenski film Poročila, šport, vreme Adamičevi in Privškovi glasbeni dediči – 70 let Big banda Rtv Slovenija Naj muzika igra: Helena Blagne Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Modna hiša Velvet, 4/16 Intervju: James W. Messerschmidt Poročila, šport, vreme Po sledeh jamesa Steela, dok. odd.

Na obisku, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 07.01 07.25 07.50 08.20 08.40 09.35 09.45 10.10 10.25 11.55 12.10 13.05 14.00 16.30 18.20 18.55 18.58 20.00

24ur, ponov.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Sezona lova 3, am. film Tv prodaja Nepremagljivi dvojec, nan. Čista hiša, nan.

Terminal, am. film Osvoji ljubezen!, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Eksotični hotel Marigold, ang. film 22.20 Mreža, am. film 00.35 Prenašalci, am. film 02.15 Zvoki noč

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, 09.40 2394. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2395. VTV magazin 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Dober večer, gospod predsednik Marjan Mačkošek, predsednik GZS 11.40 20 let Veselih Štajer, posnetek 1. dela koncerta 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 2 14.40 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton pri nakupovanju 18.00 Ustvarjalne iskrice (162), Okvir za špangice 18.20 Čas za nas, tabornike, Taborniki za lepši svet 19.00 Pop corn: Fierine, Zlatko 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Jerneja Kolarja, Kvintet slovenskih deklet, Mladi korenjaki 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Velenje, mesto rocka: skupina Utrip in skupina Oko 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

24. junija

05.55 06.10 06.55 10.15 10.35 11.05 11.40 12.10 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 16.00 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.30 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.15 01.40 02.35

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Bučke, satir. inform. parodija NaGlas!

Družabno življenje živali, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Nasilje v imenu vere je največje nasilje nad vero Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Brez reza: France Bučar in Jože Pučnik Poročila, šport, vreme Razred zase: Seks, otroci in vse ostalo Novice eRTeVe Pavle, ris.

Bučke, satir. inf. parodija Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Poročila, šport, vreme Opus Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Inštalater strojnih inštalacij, 1. del 06.25 Na poti: Na Kriško goro 07.00 Kioka, ris.

07.05 Ulica sanj, ris.

07.15 Neli in Cezar, ris.

07.20 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.30 Knjiga o džungli, ris.

07.40 Olivija, ris.

07.55 Medvedek, ris.

08.00 Emilija, ris.

08.05 Zgodbe iz školjke: Klobuk 08.10 Zgodbe iz školjke: Josip Jurčič 08.50 Točka, glasb. odd.

09.35 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film 10.25 Duhovni utrip 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.10 Polnočni klub: Pismonoša 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 18.00 Vem! kviz 18.35 To bo moj poklic: Urar, 2. del 19.00 Neli in Cezar, ris.

19.10 Palček Smuk in zvezde, ris.

19.15 A veš, koliko te imam rad, ris.

19.30 Fletni Gaji, ris.

19.35 Mitakov oprimek, dok. film 20.00 Skrivnost opic, dok. odd.

20.55 Lov (II.), 3/3 22.30 Spomini, pogov. odd.

23.20 Točka, glasb. odd.

00.05 Bučke, satir. inform. parodija 00.50 Zabavni kanal 05.20 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 22.25 23.20 00.20 01.15

24ur, ponov.

Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Wendy, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Komisar Rex, nan.

24ur vreme 24ur Pravkar poročena, am. film 24ur zvečer Battle Creek, nan.

Hiša iz kart, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič, dok. film 02.20 24ur zvečer, ponov.

02.55 Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00 20.50 20.55 22.05 23.35 23.40

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2393. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Bolezni ožilja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz našega arhiva: Ivek, kdo te je ubil? dokumentarni film Regionalne novice 3 Flaying Picket, posnetek koncerta Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

25. junija

05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. inform. parodija 11.35 Obzorja duha 12.15 Podobe Slovenije: Kostel 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov.

14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Muk, ris.

15.50 Srečo kuha Cmok, ponov.

16.25 Profil: Marijan Rupert 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Ljudje podeželja: Anini jeleni 17.35 Živo – življenje in voda na Krasu 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Jani Nani, ris.

18.20 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 11/12 21.00 Dosje: Latentna vojna 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Karolina Klančar 00.40 Živo – življenje in voda na Krasu 01.00 Slovenski magazin 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Info-kanal

06.05 To bo moj poklic: Inštalater strojnih inštalacij, 2. del 06.30 Družabno življenje živali, dok. odd.

07.00 Kioka, ris.

07.05 Ulica sanj, ris.

07.15 Neli in Cezar, ris.

07.20 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.30 Knjiga o džungli, ris.

07.40 Olivija, ris.

07.55 Medvedek, ris.

08.00 Emilija, ris.

08.05 Vetrnica: Dvojčici zebri 08.10 Zgodbe iz školjke: Veter 08.25 Žogarija 09.05 Točka, glasb. odd.

10.10 Tv arhiv 11.00 Halo TV 12.10 Dobro jutro 14.25 Ansambel Smeh, 2. del 15.55 Dober dan 17.00 Halo TV 17.50 Vem!, kviz 18.25 To bo moj poklic: Inštalater strojnih inštalacij, 2. del 18.50 Neli in Cezar, ris.

19.00 Palček Smuk in zvezde, ris.

19.05 A veš, koliko te imam rad: Sence 19.20 Fletni Gaji, ris.

19.25 Studio kriškraš: Znanost 19.45 Vetrnica: Tiger 20.00 Na žogi svet stoji, dok. odd.

20.55 Večer z lutkami: Šefov sin 21.45 Pogrešani sin, 8/8 22.50 Ambienti, ponov.

23.20 Festival Godibodi 2015: Letni vrt Skupnosti Italijanov, Koper 00.20 Točka, glasb. odd.

01.05 Aritmični koncert: Balladero 02.00 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.15 22.50 23.45 01.00 01.55 02.30

24ur, ponov.

Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Wendy, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Komisar Rex, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mamin dan, nan.

24ur zvečer Battle Creek, nan.

Hiša iz kart, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Iz našega arhiva: Ivek, kdo te je ubil? dokumentarni film Flaying Picket, posnetek koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, The Artifex Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2396. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Vajnež Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Pogodba o delu za določen čas Mura Raba TV, informativna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.25 12.30 12.50 12.55 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35

26. junija

05.40 05.45 06.55 11.15 11.45 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 01.15 00.40 01.30 02.00 02.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Bučke, satir. inform. parodija Opus Na vrtičku: Štajerke Dnevnik, vreme, šport Intervju: James Messerschmidt Prava ideja: Podjetje RCM Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Sandi Buh Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Na naši zemlji: Rut Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Arthur Newman, am. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Besi, 1/4 Turbulenca, svet. odd.

Dosje: Latentna vojna Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Klepar – krovec, 1. del 06.25 Podobe Slovenije: Kostel 07.00 Kioka, ris.

07.05 Ulica sanj, ris.

7.15 Neli in Cezar, ris.

07.20 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.30 Knjiga o džungli, ris.

07.45 Olivija, ris.

07.55 Medvedek, ris.

08.00 Emilija, ris.

08.05 Sreča je … če začneš obed s sladico, ponov.

08.10 Zgodbe iz školjke: Vabilo na piknik 08.25 Zgodbe iz školjke: Težave viteza Gabra 08.40 Kanape, tv Lendava 09.25 Točka, glasb. odd.

10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.10 Adamičevi in Privškovi glasbeni dediči 15.15 Naj muzika igra: Helena Blagne 15.55 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Šport 18.55 Neli in Cezar, ris.

19.00 Palček Smuk in zvezde, ris.

19.10 A veš, koliko te imam rad: Žvižganje 19.20 Fletni Gaji, ris.

19.25 Srečo kuha Cmok, kulinar. za otroke 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto 20.25 Čas za Manco Košir: Ljubezen 21.20 70. sezona Društva slovenskih skladateljev 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.55 Aritmija 23.25 Aritmični koncert: Red five point star 00.35 Točka, glasb. odd.

01.20 Halo TV 02.20 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.20 22.20 22.55 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

24ur, ponov.

Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Wendy, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Komisar Rex, nan.

24ur vreme 24ur MasterChef Slovenija Gorski zdravnik, nan.

24ur zvečer Mamin dan, nan.

Battle Creek, nan.

Policijska družina, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2396. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 164), Hodulje iz pločevink in kolebnica Žogarija 4 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogovor v studiu Regionalne novice 3 Pop corn: Kingston Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.25 11.30 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 21

Lucinda RILEY: HiĹĄa orhidej od - Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni roman V romanu irske pisateljice se prepletata dve zanimivi ljubezenski zgodbi. Prva je zgodba mladega Hennrya, bodoÄ?ega edinega angleĹĄkega dediÄ?a velikega posestva Wharton parka. Ta se po vojni in vojnem ujetniĹĄtvu na Tajskem silovito zaljubi v prikupno domaÄ?inko Lidio. Rad bi ostal z njo, vĹĄeÄ? mu je deĹžela in njeni ljudje. Splet okoliĹĄÄ?in in predvsem dolĹžnosti pa mu ne dovoljujejo, da bi ostal na Tajskem in bil

predvsem ljubosumni Petri, se zdi iz dneva v dan bolj nenavadno, zakaj jih Nika nikoli ne povabi k sebi domov. Kljub obilici obĹĄolskih dejavnosti bi Nika lahko naĹĄla pet minut Ä?asa, da jim razkaĹže vsaj svojo sobo, saj stanujejo Ä?isto blizu. Nekega poznega popoldneva jo radovedni soĹĄolci presenetijo, Ä?akajo jo v njihovi dnevni sobi in pijejo sok. Sledi ĹĄok, ko spoznajo Nikinega mlajĹĄega bratca Igorja, ki se obnaĹĄa, kot da je malo nor. Nika je vsa iz sebe. NoÄ?e biti drugaÄ?na, saj je drugaÄ?en Ĺže njen brat Igor, ki ima downov sindrom. Sledi odkrit pogovor. Na koncu se Igor s tem, ko jim pove in pokaĹže tisto, kar res Ä?uti in misli s svojo drugaÄ?nostjo in obÄ?utljivostjo, prikupi vsem in jih zdruĹži, poveĹže v prave prijatelje. Knjiga, ki jo je vredno prebrati in naj se dotakne vseh. V razmislek o drugaÄ?nosti.

Anna WOLTZ: Nenavaden teden s Tesso ml - Mladina / P – Leposlovne knjige od 10. do 13. leta

sreÄ?en. Vrniti se mora domov in prevzeti posestvo, Ä?eprav je nesreÄ?en do konca svojih dni. Ta zgodba se dogaja po 2. svetovni vojni. Druga zgodba, ki je usodno povezana s prvo, pa se dogaja v sedanjosti. To je zgodba mlade in svetovno uspeĹĄne pianistke Julie. Julija v tragiÄ?ni prometni nesreÄ?i v Franciji, kjer je Ĺživela, izgubi ljubljenega moĹža in triletnega sinÄ?ka. Po boleÄ?i izgubi se vrne domov, v Anglijo, da bi si opomogla v bliĹžini svoje sestre, oÄ?eta in Wharton parka. Sprejme vabilo sestre v Wharton park, kjer je Julia v mladosti pri babici in dedku preĹživela v rastlinjaku toliko lepih, nepozabnih ur. Na posestvu sreÄ?a novega lastnika, mladega in postavnega Kitta, v katerega se nehote zaljubi. Babica, ki je ĹĄe Ĺživa, Juliji in vsem skupaj razkrije resnico o skrivnosti Wharton parka.

David J. SMITH: ÄŒe ‌

ml - Mladina / 03 - Enciklopedije Za vse male in velike radovedneĹže, ki jih zanima, kako bi bilo, Ä?e ‌ NaĹĄ svet, naĹĄ planet in vesolje, vse je tako zelo staro, tako zelo veliko in tako zelo daleÄ?, da si teĹžko predstavljamo, teĹžko razumemo, kako vse skupaj deluje. V tej pouÄ?ni knjigi pa so stvari in dogodki pomanjĹĄani oziroma predstavljeni na naÄ?in, ki je otrokom bliĹžje. Tako je na primer naĹĄe Ĺživljenje predstavljeno kot velikanska pica, ki jo razreĹžemo na veÄ? kosov. Kosi pice so razliÄ?no veliki, saj tudi v naĹĄem Ĺživljenju potrebujemo razliÄ?no veliko Ä?asa za spanje, igro, ĹĄolo, uÄ?enje ‌ Na koncu pa so dodani ĹĄe koristni nasveti za starĹĄe in uÄ?itelje, ki morajo mladim radovedneĹžem pomagati in jih spremljati pri raziskovanju. Navedeni so tudi viri, to so otroĹĄke knjige, poroÄ?ila in spletne strani, ki so bile uporabljene za nastanek te knjige in po katerih bi bilo mogoÄ?e ĹĄe zanimivo seÄ?i.

Vinko MĂ–DERNDORFER: Kit na plaĹži ml - Mladina / M – Leposlovne knjige do 13. leta Trinajstletna Nika je najstnica, ki se je pred kratkim iz Francije z druĹžino preselila v Slovenijo. Je nova na ĹĄoli, a ker je zelo bistra, jo vse zanima, je polna idej in ker drugim zelo rada pomaga pri uÄ?enju in domaÄ?ih nalogah, postane hitro priljubljena in si hitro najde prijatelje. Njenim soĹĄolcem,

21

PRIREDITVE

2. junija 2016

Med enotedenskimi prvomajskimi poÄ?itnicami na majhnem turistiÄ?nem nizozemskem otoku se pred nami razkrije nenavadno in zelo moÄ?no prijateljstvo med enajstletno domaÄ?inko, deklico Tesso in desetletnim turistom Samuelom. Samuelov starejĹĄi brat si Ĺže prvi dan poÄ?itnic zlomi gleĹženj in tako postanejo poÄ?itnice dolgoÄ?asne. A ne za dolgo. Samuel na sreÄ?o spozna navihano Tesso, ki je polna poÄ?i-

tniĹĄkih domislic in ki kar takoj prevzame glavno besedo, da se ves Ä?as nekaj dogaja.

Oba Samuel in Tessa potrebujeta druĹžbo, saj imata vsak svoje teĹžave z odraĹĄÄ?anjem.

Obema so na sreÄ?o vĹĄeÄ? Ä?udne oziroma nenavadne dogodivĹĄÄ?ine. Samuel pomaga Tessi izpeljati res drzen naÄ?rt.

Knjiga oz. zgodba je bila veÄ?krat nagrajena in si zares zasluĹži posebno pozornost.

Antonie SCHNEIDER: Gospod Vesel in gospa Mrak ml – Mladina / C – Sz / Slikanice zabojÄ?ki Gospa Mrak Ĺživi Ä?isto sama in mrka v sivi hiĹĄi, dokler se nekega dne Ä?isto zraven njene sive hiĹĄe, vrta in ograje ne pojavi gospod Vesel. Najprej si uredi hiĹĄo, da vsa sije od veselja, na svojem vrtu pa poseje roĹže in zasadi drevesa. Gospod Vesel se je veselil Ä?isto vsega. Kot se tudi spodobi, je ĹĄel pozdravit gospo Mrak in jo povabiti, naj se mu pridruĹži na vrtu. Gospa Mrak, ki je gospoda Vesela mrko in nejevoljno na skrivaj opazovala s svoje sive hiĹĄe, ga je odslovila, Ä?eĹĄ da ne potrebuje njegove druĹžbe, da je raje sama. ÄŒez nekaj Ä?asa pa gospa Mrak opazi, da se v njeni hiĹĄi in na njenem vrtu, dogaja nekaj Ä?udnega, nekaj se spreminja. Stopi na vrt iz svoje sive hiĹĄe in ostrmi. Prevzame jo veselje in navduĹĄenje. Od takrat se skupaj z gospodom Veselom veselita Ĺživljenja in vsega lepega. đ&#x;”˛

Edita P. Ĺ .

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

VELENJE ÄŒetrtek, 2 junij 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 Galerija Velenje GrafiÄ?na delavnica 3DS Max z Miho Cojhtrom 16.30 in 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Podelitev predĹĄolske bralne znaÄ?ke 17.00 Hospic, Zdravstveni dom Velenje, 2. nadstropje Skupina za ĹžalujoÄ?e odrasle 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh 18.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija Pogovorni veÄ?er za Ĺženske – Zamegljena obÄ?utja, povezana z materinstvom 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Potopisno predavanje Branka RoĹĄkarja Camino ali Le s trmo in motivacijo do cilja 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Preddiplomski koncert – Alja Koren, mezzosopran

dvorana Koncert ĹĄtudentov violine Akademije za glasbo v Ljubljani 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

Sobota, 4. junij 8.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje s spremljevalnim programom KmeÄ?ka ohcet Vila RoĹžle – SonÄ?ni park Ta veseli dan / Druga otroĹĄka olimpiada Sodelujem – zmagujem Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Kalifornija, ustvarjalna delavnica Dom kulture Velenje, mala dvorana Volk in kozliÄ?ki, lutkovna predstava LG Velenje TRC Jezero Mednarodno tekmovanje z modeli Ä?olnov na daljinsko vodenje za pokal MO Velenje KAC, Efenkova 61 b pa LAÄŒENka party Dom kulture Velenje, velika dvorana Kresna noÄ?, zakljuÄ?ni nastop Plesnega studia N Velenje Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Koncert Vratolom 16

10.00 10.00 10.30 12.00

17.00 18.00

20.00

Nedelja, 5. junij 12.00 TRC Jezero Mednarodno tekmovanje z modeli Ä?olnov na daljinsko vodenje za pokal MO Velenje

Petek, 3. junij

Ponedeljek, 6. junij

10.00 Center HiĹĄa, zavetiĹĄÄ?e za brezdomne 24-urna izkuĹĄnja Ĺživljenja 12.00 TRC Jezero Mednarodno tekmovanje z modeli Ä?olnov na daljinsko vodenje za pokal MO Velenje 16.00 Galerija Velenje GrafiÄ?na delavnica 3DS Max z Miho Cojhtrom 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Dane OgrajenĹĄek Objem besed 19.30 Glasbena ĹĄola velenje, Orgelska

9.30

Dom za varstvo odraslih Velenje Javna vaja Godbe veteranov univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Vila RoĹžle ZakljuÄ?ek projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 3 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: biografska

10.30 13.00 18.00 20.00

drama MoĹž, ki je poznal neskonÄ?nost Einstein v Mehiki

Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in odrasle

Torek, 7. junij

Sreda, 8. junij

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta – Igrajmo se

13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Facebook nadaljevalni 1

Sreda, 8. junij 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod MuĹĄenik – Pikov vrh – Pikovo 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Galerija Velenje TeÄ?aj fotoshopa

18.00 Kulturni dom Ravne Ĺ oĹĄtanj Obletnica Ä?ebelarske druĹžine Ravne

Sobota, 4. junij 10.00 Park v TopolĹĄici Kali – sejem urbanega vrtnarjenja 10.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Razstava sekcije roÄ?nih del pri DU Ĺ oĹĄtanj 15.00 Park v TopolĹĄici 28. druĹženje FiÄ?o kluba Velenje

Nedelja, 5. junij 14.00 Park v Topolťici 6.metuljev dan – druŞinska prireditev

18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ÂťTa vesela uricaÂŤ, 19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Torek, 7. junij 18.00 Marof Joga 18.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih Delavnice uporabne nemĹĄÄ?ine

Ponedeljek, 6. junij 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni Sejem 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 7. junij

5.

junija, ob 5.00, prazna luna - mlaj

17.00 Vila Mayer

CITY CENTER Celje

mkp

đ&#x;”˛

PLANET SAMSKIH

ALICA IZZA OGLEDALA

EISENSTEIN V MEHIKI

Planeta Singli (Poljska) RomantiÄ?na komedija, 136 minut ReĹžija: Mitja Okorn Igrajo: Maciej Stuhr, Agnieszka Wiedlocha, Piotr Glowacki, Weronika KsiÄ…Ĺźkiewicz, Tomasz Karolak idr.

Petek, 3. 6., ob 18.00 Nedelja, 5. 6., ob 20.15

Alice Throught the Looking Glass (ZDA) DruĹžinska avantura, 113 minut ReĹžija: Tim Burton Igrajo: Johnny Depp, Anne Hathaway, Mia Wasikowska, Rhys Ifan, Helena Bonham Carter, Sacha Baron Cohen Petek, 3. 6., ob 20.30 3D Sobota, 4. 6., ob 18.00 Nedelja, 5. 6., ob 18.00 3D

Eisenstein in Guanajuato (Nizozemska, Belgija, Finska, Mehika, Francija) RomantiÄ?na komedija, biografija, 105 m.

ReŞija: Jacques Peter Greenaway Igrajo: Elmer Bäck, Luis Alberti, Maya Zapata idr.

Petek, 3. 6., ob 20.00 – m. dvor.

Sobota, 4. 6., ob 20.30 – m. dvor.

Nedelja, 5. 6., ob 19.00 – m. dvor.

Warcraft (ZDA) Akcijska epska avantura, 124 minut ReĹžija: Duncan Jones Igrajo: Travis Fimmel, Paula Patton, Ben Foster, Dominic Cooper, Toby Kebbell, idr.

Petek, 3. 6., ob 22.35 Sobota, 28. 4., ob 20.10

Prostori DruĹĄtva upokojencev Merjenje krvnega sladkorja Martinova vas PalaÄ?inke – mesne, zelenjavne, sadne, gobove,‌; TDĹ

Lunine mene

V Termah TopolĹĄica se bo v nedeljo, 5. junija odvijal Ĺže 6. Metuljev dan, ki se ga je lani udeleĹžilo veÄ? kot 2000 obiskovalcev. Vse poteka v znamenju uÄ?enja mladih, predvsem ĹĄolarjev o razliÄ?nih poklicih, ki vkljuÄ?ujejo pomoÄ? ljudem – od gasilcev, policije, vojske, jamarjev, kluba vodnih ĹĄportov, tabornikov, plesnih ĹĄol ‌ Za otroke bodo delovale razliÄ?ne delavnice in ĹĄe in ĹĄe. Velika pozornost bo seveda namenjena tudi metuljem, saj imajo v TopolĹĄici posajenih na stotine metuljnikov.

Terme so povabile osnovne ĹĄole v Sloveniji, da naredijo dan ĹĄe bolj pester s svojimi likovnimi prispevki o metuljih. Za tehniko so letos izbrali grafiko. NajboljĹĄe bodo tudi nagradili.

Obiskovalcem se obeta zares prijetna nedelja, ki jim bo gotovo popestrila dan.

WARCRAFT: ZAÄŒETEK

Nedelja, 5. junij

Ponedeljek, 6. junij

TopolĹĄica – V soboto (4. junija) od 10. do 17. ure bo v zdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici potekal sejem urbanega vrtnarjenja Kali – moj vrt moj stil. Organizira ga LonÄ?arski center Bahor s ciljem ĹĄirjenja vrtnarskih znanj, spodbujanja samooskrbnega vrta ter razvoja ekoloĹĄkega vrtnarjenja. Na sejmu bodo obiskovalci naĹĄli odgovore na ĹĄtevilna vpraĹĄanja, kot so: kaj so vertikalne grede, kako uporabljati za vrtno pohiĹĄtvo transportne palete, kako uÄ?inkovite so OLLA posode, kakĹĄne so prednosti visoke grede ...

Na dogodku bo sodelovala priznana specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline MiĹĄa PuĹĄenjak in odgovarjala na vpraĹĄanja, povezana z naravnim pridelovanjem rastlin.

Les oiseaux de passage (Belgija) OtroĹĄka avantura s podnapisi, 83 minut ReĹžija: Olivier Ringer Igrajo: Clarisse Djuroski, LĂŠa Warny, Alain Eloy, Myriem Akkhediou idr.

Petek, 3. 6., ob 18.15 – m. dvor.

Sobota, 4. 6., ob 18.15 – m. dvor.

Nedelja, 5. 6., ob 17.00 – m. dvor.

17.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Podelitev predĹĄolske bralne znaÄ?ke OstrĹžek in predstava Romeo in Julija (Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje)

9.00

Petek, 3. junij

Metuljev dan

PTICE SELIVKE

Petek, 3. junij

8.00

Ĺ OĹ TANJ

Sejem urbanega vrtnarjenja

đ&#x;”˛

Ĺ MARTNO OB PAKI

KUNG FU PANDA 3 (ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 108 minut ReĹžija: Alessandro Carloni, Jennifer Yuh Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Klemen Mauhler, Pia ZemljiÄ?, Tanja RibiÄ?, idr.

Nedelja, 5. 6., ob 16.00, 3D – otroťka matineja

• ÄŒetrtek, 2.6., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 3.6., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 5.6., 11.00 PravljiÄ?ne urice v DĹžungli, ÄŒarobna ĹĄkoljka • Do 3.6. Mali nogomet Citycentra • 10.-12.6. Slovenska vojska se predstavi • 10.6. Cityband 2016 • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

HOUSTON, IMAMO PROBLEM! Houston, We Have a Problem! (Slovenija, HrvaĹĄka, NemÄ?ija, ÄŒeĹĄka, Kata) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut ReĹžija: Ĺ˝iga Virc Nastopajo: Josip Broz -Tito, Slavoj Ĺ˝iĹžek, John F. Kennedy, Richard Nixon, idr.

Ponedeljek, 6. 6., ob 18.00

MOĹ˝, KI JE POZNAL NESKONÄŒNOST The Man Who Knew Infinity (VB) Biografska drama, 108 minut ReĹžija: Matt Brown Igrajo: Jeremy Irons, Dev Patel, Stephen Fry, Toby Jones, Jeremy Northam idr.

Ponedeljek, 6. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

2. junija 2016

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE TRGOVINA OSMICA ŠOŠTANJ Aškerčeva 24, ŠOŠTANJ Tel: 03 588 17 90, GSM: 051 215 928

TRGOVINA OSMICA VELENJE Koroška 44, VELENJE Tel.: 03 586 41 01, GSM: 031 654 635

Gostja v oddaji Zdravniški nasveti bo mag. Marjetka Škorja, klinični dietetik v Splošni Bolnišnici Slovenj Gradec.

Tema: hujšanje

Vsak dan: 7. - 20., ned.: 8. - 13. ure.

ZA ROJSTNODNEVNA PRAZNOVANJA IZBERITE ZABAVO NA VIRTUALNEM BOWLINGU! V TRGOVINI OSMICA PA BODO PRIPRAVILI VSE POTREBNO ZA DOBRO ZAKUSKO.

ČETRTEK, 2. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Oddaja o beguncih; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 3. junija

V zabaviščnem centru VIRTUALNI BOWLING na Koroški 44 v Velenju si lahko praznovanje popestrite z bowlingom, biljardom, zračnim hokejem, pikadom ...

V OSMICI v Šoštanju in v Velenju slovijo po ugodnih cenah in ponudbi.

Po želji vam pripravijo vse za piknike, narezke, kanapeje in pijačo, v službo ali domov.

Lahko naročite že ohlajeno pijačo ali pa celo najamete točilno napravo. Če boste v Osmici za kakšno priložnost naročili česa preveč, kar se rado zgodi v želji, da česa ne bi zmanjkalo, vam vse, kar ostane in je še originalno zaprto, vzamejo nazaj!

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “OSMICA” najkasneje do 13. junija . Izžrebali bomo tri nagrade. 3x dve uri bowlanja.

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "OSMICA", objavljene v tedniku Naš čas, 19. maja, so: 2 uri bowlanja: GAŠPER BANDELJ, Subotiška 19,3320 Velenje • 2 uri bowlanja ZDRAVKO PREDOVNIK, Kardeljev trg 3, Velenje • 2 uri bowlanja: BOJANA PODKRIŽNIK, Jagoče 11, Laško Nagrajenci bodo potrdila o nagradi prejeli po pošti.

•

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 4. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 5. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 6. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 7. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 8. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 23. do 29. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Predsta������a�������� ��J���NJE�PON�JEV����O�O�J���NJ����V V�������ES��NO�J���NJE� ��P�ES���OV�NJE�OV�������ES��NO�J���NJE�

Do 8 številk zastonj!

N�d����t�d��� V�NJE��OJSTNEG���NE�S��ONJ���N�PON�J�� V��EN��PO��TN���E�T V��EN��PO��TN���E�T��O�E���TE�ENS�O�J���NJE

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. do 29. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

2. junija 2016

23

mali OGLASI ŽIVALI

DVA boksa za konja v Šmartnem ob Paki oddam v najem. Možnost velikih izpustov. Gsm: 041 491 709

PRODAJA nesnic v nedeljo, 5. 6., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 JAGENČKE, težke od 25 do 30 kg prodam za zakol ali nadaljnjo rejo.

Gsm: 031 542 798

NEPREMIČNINE

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

V OKONINI občina Ljubno prodam zazidljivo parcelo, 610 m2. Cena po dogovoru. Gsm: 031 319 764

PRIDELKI DOMAČE rdeče vino (jurka in izabela) prodam. Gsm: 031 824 292 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

PO SIMBOLIČNI ceni prodam dve leti staro sobno pohištvo z dodatnimi malimi elementi ter posteljo 140 x 200.

Gsm: 031 776 606 TRI leta staro sedežno garnituro za dnevni prostor prodam za 190 €. Vzrok prodaje je premajhna dnevna soba.

Gsm: 041 686 143

Mali oglasi, zahvale  898 17 50

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 4. in 5. 6. – Ana Božič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

• 2-sobno stanovanje, Kardeljev trg, Velenje, 51,9 m2, adaptirano leta 2000, P/8nad. ER: D (60-105) kWh/m2a. Cena: 46.592 evr.

mag. Simona Pavlič Založnik, univ. dipl. org., višji zioterapevt

S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.

Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati, čutite okorelost, mravljince ter pomanjkanje ravnotežja? V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne zioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju zioterapije. Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja zioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka zioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju.

FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“

Poleg standardnih rehabilitacijskih postopkov v procese zdravljenja vključujemo strokovne specialnosti, kot so Cyriax, Trigger, nevromišični taping, manipulacija fascije, izokinetično testiranje in treniranje mišic, ocena in trening ravnotežja ter proprioceptivna terapija.

Specialna fizioterapevtska obravnava 2 + 1 GRATIS

POROKE

Krajnc Peter, Rače-Fram, Brezula 40 in Nachtigal Sabina, Šenčur, Voglje, Vrtna pot 8.

SMRTI Kumprej Frančišek, roj. 1931, Ljubno, Primož pri Ljubnem 47; Racman Marija, roj. 1946, Celje, Nušičeva ulica 14; Mastnak Erika, roj. 1944, Žalec, Gotovlje 114 b.

Specialna fizioterapevtska obravnava z uporabo specialnih manualnih tehnik v kombinaciji z elektroterapijo, ultrazvočno terapijo ali laserjem.

Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 2 specialnih fizioterapevtskih obravnav v času do 31. 08. 2016.

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

ZAHVALA

Tiho je odšel mož, oče in stari ate

MAJDA FINKŠT

JANKO AUBREHT

roj. TERAN

iz Lipja

13. 2. 1939 – 8. 5. 2016

30. 4. 1960 – 14. 5. 2016 Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec.

Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku.

Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj – med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.

Vsako slovo je težko, še posebej, če je to slovo sredi poti življenja, sredi vsega lepega, kar te obdaja, vsega, kar si in bi si še želel postoriti. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izraze sočutja, denarno pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala družinam Sp. Lipja, članom ŠDL-ja, družini Petre, govorniku gospodu Vladu Videmšku, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in Pogrebni službi Usar.

Vsem in vsakemu posebej še enkrat Hvala.

Vsi njegovi

Ob boleči izgubi naše drage mame in babice se iskreno zahvaljujemo Ugasnila je luč življenja za izraze sožalja in podporo sorodnikom, sosedom, prijateljem, in se prižgala luč sodelavcem in znancem. Hvala Pogrebni službi Usar, govornikoma spomina. gospe Magdi Stvarnik in gospodu Jožetu Zimšku za poslovilne besede, In to je edina luč, ki gospodu župniku Mateju Dečmanu za opravljen obred, pevcem, nikoli ne ugasne.

društvom, dežurni ekipi ZD Velenje, UKC Maribor – intenziva.

Posebna zahvala dr. Lazarju za dolgoletno zdravljenje.

Njeni najdražji: Boštjan, Metoda in Gal

%

LEKARNA VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

• 4-sobno stanovanje v Velenju, na odlični lokaciji, desni breg, 93,9 m2, adaptirano 2006, 3/5 nad.

ER: D (60-105) kWh/m2a. Cena 80.700 evr.

RAZNO

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Fizioterapevt svetuje ...

ODDAM

%

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NaĹĄ Ä?as, 2. 6. 2016, barve: CMYK, stran 24

Stara ljubezen nikoli ne umre Tako pravijo surfarji, ki so se minuli konec tedna na Velenjskem jezeru pomerili za drĹžavni pokal in svetovno prvenstvo – ZaÄ?ela se je tudi sezona supanja in kopanja

Pogled na deske, ki so bile najbolj popularne pred tremi desetletji, je bil nostalgiÄ?en. Tudi za tekmovalce, ki znova odkrivajo Ä?are surfanja.

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 29. maja – Velenjsko jezero je, Ä?eprav se na njem uradno kopalna sezona ĹĄe ni zaĹživela – to naj bi se zgodilo konec meseca junija – minuli konec tedna, ko so se temperature povzpele na poletnih 30 stopinj Celzija, oĹživela. Tudi po zaslugi druĹĄtva ZOO station, ki je v petek odprl SUP sezono, ta dan pa se je zaÄ?ela tudi tridnevna 'Vintage wind slam' regata. Mednarodna regata je bila rahlo nostalgiÄ?na, saj smo lahko na Velenjskem jezeru gledali surfarje na zgodovinskih deskah. Mnogi od njih so nanje ponovno stopili po mnogih letih, in to prav zaradi tega tekmovanja. Tekem Ä?asovno niso mogli napovedati, saj so Ä?akali na veter. Tega je bilo ob visokih temperaturah vsak

dan dovolj zato, da so bili nad dogodkom navduĹĄeni tudi tujci.

Sploh tisti, ki so na Velenjskem jezeru surfali prviÄ?. Mnogi pa so, hote ali nehote, ta konec tedna Ĺže okuĹĄali, kako mokro in toplo je jezero, saj je bilo tudi kopalcev precej.

Miro Ĺ korjanc iz ZOO Stationa je bil vesel, ker je bila udeleĹžba tekmovalcev dobra. Povedal nam je: ÂťMaja smo, vzduĹĄje pa je noro. Ponosen sem, da smo prav mi pripravili prvo mednarodno tekmo, z njo se je prav pri nas zaÄ?el svetovni pokal za jadralne deske razreda open division ll.

V dveh dneh smo izvedli 6 plovov prvenstva, zadnji dan pa ĹĄe 2. Hkrati smo pripravili odprto regato za drĹžavno prvenstvo, ki je ĹĄtelo za drĹžavno. ÄŒe bo ĹĄlo tako naprej, bo na tem jezeru ĹĄe veselo, verjamem, da bo letoĹĄnja

sezona odliÄ?na,ÂŤ nam pove ves nasmejan.

NajboljĹĄemu vzdevek Âťkralj jezeraÂŤ

Veseli so bili tudi, ker so se na tekmovanjih odliÄ?no odrezali domaÄ?ini. Med njimi je bil najboljĹĄi Jaka PristoĹĄek, ki ga prijatelji kliÄ?ejo kar Âťking of the lakeÂŤ (kralj jezera). ÂťDolgo je, odkar smo zaÄ?eli surfati. A prav Velenjsko jezero nas je vedno povezalo, tudi rezultati, ki smo jih s temi deskami dosegali v bivĹĄi Jugoslaviji, so bili odliÄ?ni.

Potem so priĹĄla leta, ko nismo niÄ? surfali. A stara ljubezen nikoli ne umre, zato nas je sedaj kar nekaj, ki smo spet zelo aktivni surfarji.

To je ĹĄport, ki ostane v ÂťnogahÂŤ, zato smo tudi po mnogih letih Ĺže po nekaj voĹžnjah veliko nadomestili.ÂŤ Izvemo, da so pred tekmo resno trenirali, da je bilo malo tekmovalnosti, so pa pripravljali tudi klubske tekme. Ker je bil cel minuli konec tedna veter odliÄ?en, je bil naĹĄ sogovornik prepriÄ?an, da lahko zmaga vsak od njih. Ĺ tela pa je tudi taktika in obrati. Naslednje tekme za svetovni pokal bodo v GrÄ?iji in Ĺ paniji, evropsko prvenstvo pa bo v Brestu.

Koliko bo tam velenjskih surfarjev, ĹĄe ne vedo, a Ĺželijo si, da bi se udeleĹžili vsaj dveh.

Med starostami velenjskih surfarjev je tudi Stane Hafner, ki je uĹžival v tekmah. ÂťDa, bil sem

Milena KrstiÄ? – Planinc

â?ą

ÂťNi pogosto, da se sreÄ?amo ob otvoritvi novih prostorov policije,ÂŤ je dejal direktor PU Celje JoĹže Senica in obnovil dogajanje, ki je pripeljalo do dogodka.

Ko sta se v okviru racionalizacije leta 2011 zdruĹžili Policijska uprava Celje in Policijska uprava Slovenj Gradec, so zaÄ?eli zaradi uÄ?inkovitejĹĄega dela iskati tudi prostore, ki bi na enem mestu zdruĹžili obe prometni policijski postaji. Mestna obÄ?ina Velenje jim je v brezplaÄ?no uporabo ponudila objekt na idealni lokaciji in z dovolj parkirnimi mesti.

Ĺže pred 35 leti, a so se precej Ä?udili, ko so videli, kakĹĄno je danes. Tisti, ki ga niso poznali, so bili odprtih ust. ÂťVsi trdijo, da imamo morje doma, Ĺžal pa ga ĹĄe ne izkoriĹĄÄ?amo, kot bi ga morali,ÂŤ doda Hafner, ki je prepriÄ?an, da bodo pomagali tudi ĹĄtevilni v vodne ĹĄporte zaljubljeni zanesenjaki. đ&#x;”˛

Velenje, 31. maja – Projekt Promenada Velenje je pretekli teden prejel dve novi mednarodni priznanji na odmevnih arhitekturnih dogodkih v Benetkah in Budvi. Promenado sta strokovni Ĺžiriji, sestavljeni iz opaznih imen arhitekture, izbrali za zmagovalca kategorije 'Public Space' arhitekturne nagrade 'The Plan Award 2016', ki so jo podelili v sklopu konference Perspektive v sredo, 25. maja, v Benetkah. Prav tako je dobila priznanje 'Special Mention' v sklopu nagrade 'S.Arch Award 2016', ki je bila podeljena v Ä?etrtek, 26. maja, na arhitekturni konferenci S.Arch - Next Architecture v Budvi. Promenada Velenje se je uvrstila tudi med finaliste bienalne nagrade 'European Prize for Urban Public Space', ki jo bodo 4. julija podelili v Barceloni. Naj spomnimo, da je idejno zasnovo prenove promenade pripravil VelenjÄ?an Dean Lah iz arhitekturnega biroja ENOTA iz Ljubljane.

Selitev in zdruĹžitev bo pripomogla k veÄ?ji prometni varnosti na celotnem obmoÄ?ju Policijske uprave Celje

Mestna obÄ?ina Velenje je prostore oddala v brezplaÄ?no uporabo.

ZaÄ?etka sezone so bili veseli tudi vsi, ki prisegajo na veslanje na deskah, vse bolj popularno supanje. Tega so letos nadgradili s postavitvijo 20 krat 25 metrov velikega napihljivega igriĹĄÄ?a, na katerem s pomoÄ?jo posebnih vesel in Ĺžoge fantje in moĹžje spravljajo Ĺžogo v gole. Menda je naporno, a zelo fajn. Sicer pa bodo v lepem vremenu odslej supi tudi na izposojo. Tudi to poletje bodo na svoj raÄ?un priĹĄli vsi, ki se navduĹĄujejo nad jogo na supih. Gre za projekt ZOO Stationa in Mladinskega odbora turistiÄ?ne zveze Velenje, ki se je Ĺže lani odliÄ?no prijel. Ljubitelji tega vedno bolj popularnega ĹĄporta na vodi pa se lahko odloÄ?ijo tudi za SUPfit – vĂłdeno aerobno vadbo na supih.

Dve novi priznanji za Promenado Velenje

Prostore PPP Celje odprli tudi s sveÄ?anostjo

Velenje, 26. maja – Na KopaliĹĄki cesti v Velenju je bila v Ä?etrtek sveÄ?anost, na kateri sta generalni direktor policije Marjan Fank in Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? slovesno odprla prostore Postaje prometne policije Celje. UdeleĹžbo na sveÄ?anosti je napovedala tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Ĺ˝nidar, vendar jo je zaradi zadrĹžanosti – dopoldne so zaÄ?eli zakljuÄ?ne aktivnosti za vrednotenje poklica policista – morala odpovedati.

med prvimi velenjskimi surfarji, spomin ne nese veÄ? tako daleÄ?, slike pa priÄ?ajo, da je bil takrat, na zaÄ?etku osemdesetih, pravi trenutek. Lahko pa reÄ?em, da danes doĹživljamo rojstni dan.

Upam, da bodo tokrat ljudje na obÄ?ini, ki prisegajo na ĹĄport in razvoj turizma, konÄ?no spregledali, da imamo v Velenju biser. Tu lahko naredimo noro podobo ĹĄportnega jezera in zapolnimo vse obale, tako tiste, ki so Ĺže urejene, kot tiste, ki ĹĄe bodo.ÂŤ Prav od njega izvemo, da so nekateri tekmovalci iz tujine Velenjsko jezero spoznali

Supanje vse bolj popularno

đ&#x;”˛

Konec tedna merjenje gasilskih moÄ?i

UdeleĹženci sveÄ?anosti so ugotavljali, da so na idealni lokaciji.

Objekt so obnovili, prenovili prostore v njem in jih v zelo kratkem Ä?asu tudi opremili.

Marjan Fank je poudaril, da v tem primeru ne gre za klasiÄ?no selitev, ampak za zdruĹževanje dveh enot na eni lokaciji. Izrazil je zadovoljstvo, da je Policiji pri tem z brezplaÄ?no uporabo prostorov ĹĄla na roko Mestna obÄ?ina Velenje. ÂťPrometna policija ima najveÄ? dela na terenu, prisotnost na terenu je njihova naloga. NajveÄ? je v stiku z ljudmi in temu bomo z organizacijo dela sledili,ÂŤ pravi. ÂťSelitev in zdruĹžitev bo pripomogla k veÄ?ji prometni varnosti na celotnem obmoÄ?ju Policijske uprave Celje,ÂŤ je dejal. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? pa je v svojem nagovoru poudaril, da nova lokacija prometne policije

Ĺ martno ob Paki, 4. junija – V soboto med 8. in 11.30 bo na nogometnem igriĹĄÄ?u v Ĺ martnem ob Paki tekmovanje mladine Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline (GZ Ĺ D), ki ga zveza organizira skupaj s PGD Ĺ martno ob Paki. Pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke se bodo pomerili za Gasilsko zvezo Ĺ aleĹĄke doline in 1. pokalno tekmo savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije. Na tekmovanju priÄ?akujejo preko 70 enot iz naĹĄe GZ Ĺ D in savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije. V nedeljo se bodo na istem prizoriĹĄÄ?u pomerili ĹĄe Ä?lani in starejĹĄi gasilci GZ Ĺ D. Tokrat priÄ?akujejo veÄ? kot 60 enot iz gasilske zveze. Tekmovanje bodo zaÄ?eli ob 7. uri. đ&#x;”˛

Prostore sta sveÄ?ano odprla generalni direktor Policije Marjan Fank in Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

s prisotnostjo policistov na terenu daje veliko dodano vrednost preventivi v cestnem prometu tudi v ĹĄestem najveÄ?jem slovenskem mestu. ÂťVidni ste!ÂŤ je dejal. ÂťZ oddajo prostorov brez najemnine smo dosegli cilj, ki ga Ĺže-

bĹĄ

limo doseÄ?i – veÄ?jo prometno varnosti. PrepriÄ?an sem, da so prostori dobri in da bomo z roko v roki pri zagotavljanju varnosti naĹĄih obÄ?anov sodelovali tudi v prihodnje.ÂŤ đ&#x;”˛

bĹĄ

Pridite na kmeÄ?ko ohcet Velenje, 4. junija – TuristiÄ?na zveza Velenje z vsemi svojimi druĹĄtvi in DruĹĄtvom podeĹželske mladine Vinska Gora to soboto pripravlja prikaz kmeÄ?ke ohceti. Letos bodo ĹĄege in navade, od klicanja neveste do ĹĄranganja in ohceti same, pripravili v srediĹĄÄ?u mesta pri Centru Nova. Dogajanje se bo razĹživelo kmalu po 8. uri, saj bodo turistiÄ?na druĹĄtva pripravila razstavo jedi, ki so jih nekoÄ? stregli na kmeÄ?kih ohcetih. Ob 9. uri pa bodo zaÄ?eli prikazovati kmeÄ?ko ohcet, ki bo, pravijo organizatorji, tudi letos prava paĹĄa za oÄ?i. đ&#x;”˛

bĹĄ