22 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (14/27 °C), soboto (14/28 °C) in nedeljo (14/28 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 1. junija 2017â€

ĹĄtevilka 22 | leto 64â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Maj mladosti Bojana Ĺ pegel

VÄ?eraj se je konÄ?al mesec maj, ki ga od nekdaj povezujemo z mladostjo. Danes, ko se zaÄ?enja meteoroloĹĄko poletje, je pogled nazaj lep. LetoĹĄnji maj je bil v Velenju nostalgiÄ?en. Velik koncert na Titovem trgu, s projekcijo, ki so jo pripravili dijaki Ĺ olskega centra Velenje, je bil dokaz veÄ?, da mesto takĹĄne dogodke potrebuje. Obisk je bil odliÄ?en. To pa velja tudi za Ä?etrtkovo Promenado mladosti, ki se je zgodila prav na nekdanji dan mladih.

20

Skakalnici sta naloĹžba v prihodnost mladih Velenje, 26. maja – V MO Velenje se zavedajo, da brez dobre ĹĄportne infrastrukture ni dobrih ĹĄportnih rezultatov. Od petka zveÄ?er je ta ĹĄe boljĹĄa, saj so slavnostno odprli dve novi velenjski skakalnici. Res je, da nista bi-

li poceni, sploh, ker je pri gradnji ĹĄlo marsikaj narobe; najprej je potegnilo plaz, potem so morali prestaviti stopnice do zaletiĹĄÄ?a, ker so naĹĄli arheoloĹĄko najdiĹĄÄ?e ‌ A lepotici sredi mesta, ki pod sojem noÄ?nih luÄ?i

delujeta ĹĄe bolj veliÄ?astno, sedaj Ĺže nudita moĹžnost tekem in treningov mladim skakalcem in skakalkam, ki so ju iskreno veseli.

VeÄ? na strani 20. đ&#x;”˛

bĹĄ

Pogovori o toploti in odĹĄkodnini Ĺ oĹĄtanj, 25. maja – Tako, kot je bilo napovedano, so se tukajĹĄnji Ĺžupani sestali z vodstvom HSE, tudi z generalnim direktorjem MatjaĹžem Maroltom, glavna tema pogovora pa je bil nedavni dvig cene toplotne energije in neuresniÄ?evanje dogovorov o izplaÄ?evanju odĹĄkodnin. ÂťZelo inten-

zivno smo se pogovarjali in iskali reĹĄitve. StaliĹĄÄ?a so ĹĄe vedno zelo razliÄ?na, lahko pa reÄ?em, da niso nenaklonjeni iskanju dogovora, morda imamo najveÄ? teĹžav v tem trenutku z direktorjem TEĹ mag. Armanom Koritnikom, ki pravzaprav vsako reĹĄitev problema, ki bi ĹĄla v korist uporabni-

kov, za zdaj zavraÄ?a. Mi vztrajamo pri tem, da Ĺželimo stroĹĄkovno ceno, torej vhodne podatke.

To smo tudi pripravljeni plaÄ?evati, a najprej si je treba naliti Ä?istega vina,ÂŤ je po sestanku povedal Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je pred tem naslovil na odgovornega ministra dr. Petra GaĹĄperĹĄiÄ?a

tudi zahtevo, da jim Agencija za energijo, ki je potrdila za 57 odstotkov viĹĄjo ceno, razkrije vhodne podatke. Ta je Ĺ aleĹĄko dolino pri tej zahtevi tudi podprl. Pogovori o toploti in odĹĄkodnini se bodo nadaljevali.

Ritmi generacij

đ&#x;”˛

mz

DrĹži, da mladi v Velenju, tako tisti po srcu kot letih, na nekdanji dan mladosti ĹĄe niso pozabili. Ne nazadnje jih nanj vsako leto spomnijo Ä?lani Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba, ki Ĺže dobri dve desetletji pripravljajo festival Dnevi mladih in kulture. Po drugi strani pa drĹži, da praznovanja dneva mladosti, ki jih pomnimo srednja in tretja generacija, danaĹĄnji mladini niso veÄ? znana. Zato jih Ĺže predstavljajo v muzejih. DanaĹĄnje in nekdanje generacije mladih pa imajo vseeno veliko skupnega. Tudi to, da se radi zabavajo. ÄŒe le gre, na prostem. In pri tem radi pokaĹžejo, kaj znajo in zmorejo. Morda bi veljalo obuditi navado iz mojih najstniĹĄkih let; takrat smo na dan mladosti hodili na rock koncerte, na katerih so nastopile le domaÄ?e, velenjske glasbene skupine. Odvijali so se na Titovem trgu in na sodniĹĄkem stolpu nekdanje velike skakalnice. Sedaj imamo novega, skakalnici tudi. In morda ne bi bilo slabo, Ä?e bi se v smuÄ?arsko skakalnem centru dogajalo ĹĄe kaj drugega kot ĹĄportne prireditve. Spomnim se, da je bil marsikateri glasbeni skupini prav nastop na koncertih ob dnevu mladosti spodbuda, da je celo leto pridno vadila. Tudi danes legendarnemu Ĺ ank rocku, pa skupini Chateau ‌ Danes se prav tako v kleteh in zakloniĹĄÄ?ih po dolini kali kar nekaj mladih glasbenih skupin in ne bi bilo slabo, Ä?e bi jim veÄ?krat dali priloĹžnost za nastope.

Sicer pa mladi vedno znova dokazujejo, da so ustvarjalni, inovativni in da veliko znajo. Tudi zato, ker imamo v dolini odliÄ?ne vrtce, ĹĄole, srednje ĹĄole in glasbeno ĹĄolo. Potem jih veÄ?ina odide ĹĄtudirat. In po diplomi bi se, Ä?e bi le lahko, mnogi radi vrnili domov. Ĺ e pred leti je bilo drugaÄ?e. Iz moje gimnazijske generacije se jih je v dolino vrnilo malo, le za prste na eni roki.

Ker so drugi oÄ?itno presodili, da jim bo v prestolnici lepĹĄe. Danes bi se mnogi z veseljem vrnili, saj je Velenje ne le lepo, ampak mladim druĹžinam tudi zelo prijazno mesto. ÄŒe se v prihodnjih letih zgodi, da bo tu tudi delovnih mest za mlade strokovnjake veÄ?, se jim bo Ĺželja uresniÄ?ila. A za zdaj je brezposelnost med mladimi prav na naĹĄem obmoÄ?ju ĹĄe nad slovenskim povpreÄ?jem. Odstotek bi se hitro zaÄ?el spreminjati, Ä?e bi konÄ?no dobili hitro cesto. Nove sluĹžbe si lahko obetamo v turizmu, upajmo, da tudi v podjetjih, ki bodo zrasla v novi poslovni coni v Stari vasi. Tudi zato je pogled v mesec mladosti lepĹĄi. DrĹžimo pesti, da bo prihodnji maj ĹĄe bolj optimistiÄ?en. đ&#x;”˛

Velenje, 27. maj – 7. Medgeneracijski festival je zdruĹžil veÄ? kot 300 sodelujoÄ?ih pri organizaciji iz ĹĄestih drĹžav, med katerimi je bilo skoraj 200 plesalcev iz 14 plesnih druĹĄtev, ki so sobotno dogajanje na Titovem trgu zaÄ?eli z velikim plesnim performansom. Obiskovalci so se nato đ&#x;”˛ tf lahko udeleĹžili teka starejĹĄih ali razliÄ?nih delavnic na stojnicah. VeÄ? na strani 15. â€

15

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Ĺ oĹĄtanj – V prostorih Centralne Ä?istilne naprave Ĺ aleĹĄke doline v Ĺ oĹĄtanju je odprta informativna pisarna v zvezi z izbiro in vgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav (MKÄŒN). Strokovnjaki so za nasvete na voljo vsako sredo med 13. in 15. uro.

Lastniki objektov, ki nimajo urejenega odvodnjavanja in Ä?iĹĄÄ?enja, morajo za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, to zagotoviti do konca leta 2021. đ&#x;”˛

mkp

Velenje ĹĄe vedno prostovoljstvu prijazno mesto Velenje, 25. maja – Slovenska filantropija, ZdruĹženje za promocijo prostovoljstva, je podelila nazive junaki naĹĄega Ä?asa, naj prostovoljec v javni upravi in razglasila prostovoljstvu prijazna mesta. Med prostovoljstvu prijaznimi mesti je ponovno tudi Mestna obÄ?ina Velenje, ki je naziv prejela za naslednja tri leta.

Nagradili so tudi odliÄ?no organizirano prostovoljstvo v vzgoji in izobraĹževanju v osnovnih in srednjih ĹĄolah. Med drugimi je naziv prejela tudi velenjska ĹĄola – Osnovna ĹĄola Antona AĹĄkerca.

Velenje je po prostovoljcih in udarniĹĄkem delu znano Ĺže od nekdaj, pravzaprav je mesto zraslo z delom pridnih rok prostovoljcev. V mestni obÄ?ini Velenje deluje veÄ? kot 200 organizacij, v katerih so aktivni ĹĄtevilni prostovoljci. Vse od leta 2010 sodelujejo tudi pri projektu Dan za spremembe, h kateremu poziva Slovenska filantropija. Ĺ olski center Velenje in Mladinski center Velenje vsako leto v Velenju pripravita tudi festival prostovoljstva na lokalni ravni. đ&#x;”˛

Urejajo ĹĄe GoriĹĄko cesto Velenje, 25. maja – Pred tednom dni so delavci podjetja PUP konÄ?ali obnovo Ceste na Lipo. Na zaÄ?etku tega tedna so zaÄ?eli obnavljati ĹĄe GoriĹĄko cesto, ob kateri so Ĺže konÄ?ali ureditev ploÄ?nikov po obeh straneh cestiĹĄÄ?a. Zaradi del bodo obvoze urejali preko parkiriĹĄÄ? ob goriĹĄkih blokih. Na MO Velenje raÄ?unajo, da bo obnova konÄ?ana do konca tega tedna. đ&#x;”˛

27. ĹĄtudentski festival Dnevi mladih in kulture se je zakljuÄ?il z eksperimentalno glasbo v eMCe placu in psytrance glasbo v Letnem kinu Tina Felicijan

Velenje, 27. maja – ÄŒe je bil festival Dnevi mladih in kulture v preteklosti bolj pester in raznolik, se je nova generacija vodstva Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba tokrat odloÄ?ila, da izvede manj dogodkov na manj podroÄ?jih, a te veÄ?je in bolj kakovostne. OsredotoÄ?ili so se na glasbo, saj mlado obÄ?instvo najveÄ?krat izrazi Ĺželjo po veÄ?jem ĹĄtevilu bolj kakovostnih koncertov, ki privabijo najveÄ? obiskovalcev.

Po festivalu se je pokazalo, da je bila odloÄ?itev dobra in je festival odela s sveĹžino, pri zasnovi in izvedbi pa je povezala ĹĄtevilne organizacije.

â?ą

Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentje lahko tudi po koncu ĹĄtudijskih obveznostih uĹživajo v ĹĄtevilnih ugodnostih za ĹĄportne in zabavne aktivnosti, ki jih bodo lahko poleti izkoristili v dolini. Konec avgusta pa bodo odĹĄli na tradicionalni oddih v Ribno.

Tako so po petkovem koncertu eksperimentalne glasbe v sklopu cikla Sound Arson festival zakljuÄ?ili Ä?lani velenjskega mladinskega druĹĄtva Universe, ki se ukvarja z razvojem in promocijo alternativne elektronike. V dveh letih delovanja se je druĹĄtvo Ĺže utrdilo na velenjski sceni, ki jo je popestrilo z manj popularnimi Ĺžanri elektronske glasbe, predvsem s

Za psytrance partyje znaÄ?ilna pisana, obsijana in utripajoÄ?a scena. Foto: Tilyen Mucik

hitrim, razgibanim in energiÄ?nim psytanceom, ki ima v Velenju vse veÄ? posluĹĄalcev, privablja pa tudi ljubitelje od drugod. Tako so se tudi sobotnega partija, ki so ga poimenovali Theater of sickness, udeleĹžili obiskovalci od blizu in daleÄ? ter uĹživali v inovativno postavljenem prizoriĹĄÄ?u, dodelani sceni in glasbi, ki jo je vrtelo pet DJ-jev.

Festival se je tako uspeĹĄno zakljuÄ?il, je povedal predsednik Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba BlaĹž MoĹĄmondor, zadovoljen z izvedbo, vsebinami in obiskom. PoÄ?ivali ne

bodo dolgo, saj se bo Ĺže konec meseca zaÄ?el dijaĹĄki festival Park s5 dogaja, pri katerem bodo ĹĄtudentje v mentorski vlogi. Prvi dogodek bo 23. junija v Letnem kinu, kjer bo potekal enodnevni metal festival druĹĄtva Ĺ˝elezni aktivizem Vratolom, zakljuÄ?il pa se bo s tradicionalnim koncertom Tribute to legends, ki bo prav tam potekal 30. junija in gostil tribute benda Queen in Help the Beatles ter energiÄ?en nemĹĄki punk bend The Giraffe Men. đ&#x;”˛

bĹĄ

Obisk redarjev Ĺ martno ob Paki – Zaradi pobud, ki so jih podajali obÄ?ani, so se na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki odloÄ?ili, da ta konec tedna povabijo redarje iz urada medobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja s sedeĹžem v Mestni obÄ?ini Velenje. Redarji bodo na obmoÄ?ju lokalne skupnosti nadzorovali izvajanje odloka o sploĹĄnem redu v okolju ter cestnoprometnih predpisov. Odlok o sploĹĄnem redu doloÄ?a obveznosti in pravice obÄ?anov pri varovanju okolja (prepoved seĹžiganja nevarnih odpadkov, odlaganja v naravo ...), skrb za svoja vozila in pse ter sploĹĄno urejenost naselij. Kot so ĹĄe pojasnili na obÄ?inski upravi, ni namen obiska redarjev kaznovati prekrĹĄkarje, ampak jih ozaveĹĄÄ?ati, zato so obisk radarjev napovedali. Upajo, da bo ugotovljenih krĹĄitev predpisov s podroÄ?ja javnega reda Ä?im manj. đ&#x;”˛

tp

PoÄ?itniĹĄko delo Ĺ martno ob Paki – Na osnovi dobrih izkuĹĄenj iz preteklih let in povpraĹĄevanja dijakov ter ĹĄtudentov so se v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki znova odloÄ?ili za razpis poÄ?itniĹĄkega dela v okviru projekta Porihtajmo si Ĺ martno.

Vsa gospodinjstva v tamkajĹĄnjem okolju bodo v naslednjem napovedniku dogodkov v lokalni skupnosti prejela tudi napoved razpisa za izbiro bodoÄ?ih sodelavcev pri urejanju obÄ?ine. PoÄ?itniĹĄko delo bodo omogoÄ?ili desetim dela Ĺželjnim fantom in dekletom, ki bodo urejali javne povrĹĄine. Poziv za zbiranje prijav bo objavila obÄ?ina tudi na svoji spletni strani.

Prijave bodo na obÄ?inski upravi zbirali od ponedeljka, 5., do vkljuÄ?no Ä?etrtka, 15. junija. đ&#x;”˛

tp

Delodajalci napovedujejo veÄ? zaposlitev Ljubljana – Napovedi delodajalcev za prihodnjega pol leta, ki jih z anketo zbere Zavod RS za zaposlovanje, kaĹžejo, da so ti glede zaposlovanja optimistiÄ?ni. Napovedujejo dvoodstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se nekaj manj kot 12.700 delovnih mest, podjetja pa naj bi potrebovala 25.300 sodelavcev. Delodajalci napovedujejo veÄ? zaposlitev. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

1. junija 2017

Udaren zakljuÄ?ek napovedal pestro poletje

Informativna pisarna za MKÄŒN

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Slovenska potica je osvojila svet Novih pet zvezdic – KneĹžji princ v kneĹžjem mestu – Zasuk v Latkovi vasi Je Ĺže res, da se je (tudi) zadnji Ä?as pri nas dogajalo veliko zanimivih in pomembnih stvari, toda najveÄ? in najbolj je verjetno ÂťdiĹĄaloÂŤ po naĹĄi potici. O njej so namreÄ? govorili mnogi najpomembnejĹĄi ljudje: od prve dame ZDA ÂťnaĹĄeÂŤ Melanije do prvega moĹža katoliĹĄke cerkve papeĹža FranÄ?iĹĄka. In o njej so pisali domala vsi najpomembnejĹĄi svetovni mediji in agencije. Upam, da bo zaradi tega zadiĹĄala ĹĄe veÄ? ljudem po svetu in da je reĹĄena dilema med potico in pico. Seveda pa verjetno ni bil to (edini) razlog, da nameravamo naĹĄo potico ĹĄe bolj zaĹĄÄ?ititi.

Ta popularizacija potice je kar nekako zasenÄ?ila odloÄ?itev, da mora Igor BavÄ?ar za zapahe, tudi prizadevanja nekaterih, da bi drugi tir prestavili na stranski tir, tja pa bi postavili tudi naÄ?rtovano lakirnico Magne. Seveda se ĹĄe tudi ni polegla onesnaĹženost zaradi poĹžara v tovarni Kemis na Vrhniki. Kaj vse je bilo med skoraj 800 tonami izrednih odpadkov, kaj vse je ĹĄlo v zrak, tla in vodo? In na zelenjavo ter travo. Ne vem, kako bo pomagala prevetritev, res pa je, da bo potrebna temeljita prevetritev poÄ?asnosti ustreznih institucij.

Od zaskrbljenosti pa k veselejĹĄemu dogodku. V RogaĹĄki Slatini so na elitni lokaciji nad slatinskim biserom, Aninim dvorcem, od koder je lep razgled na ves kraj, odprli elitni hotel Atlantido. Ta se je pridruĹžil ÂťmnoĹžiciÂŤ hotelov, ki so v tem kraju v tuji lasti. Ta ni v ruski, ampak v lasti Hrvata, enega tistih, ki se ponaĹĄajo z debelo denarnico. In z oÄ?itki nekaterih, kako ga je pridobil. Vendar je pravno stvar Ä?ista. Hotel se ponaĹĄa s petimi zvezdicami in je ÂťbutiÄ?nega Âť znaÄ?aja, saj lahko sprejme le 150 gostov. Otvoritve se je veselil tudi minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, ki si v slovenskem turizmu Ĺželi ĹĄe veÄ? takih kakovostnih hotelov. Da bodo le privabili tudi goste!

Ne v tem hotelu, ampak v ÂťvisokemÂŤ slatinskem Grand hotelu RogaĹĄka pa bodo poleti gostili lihtenĹĄtajnskega princa Nikolausa s soprogo. Visoka gosta iz te kneĹževine bosta najprej obiskala kneĹžje mesto Celje in se nato odpravila ĹĄe v RogaĹĄko Slatino. Na obisk kneĹžjega mesta prideta na povabilo slovensko-lihtenĹĄtajnskega poslovnega kluba. Prav DeĹžela celjska naj bi postala most med deĹželami alpske makroregije in Slovenijo. Tudi zato, ker so bili grofje in knezi Celjski v sorodstvenih razmerjih s predniki LihtenĹĄtajnskih.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

In ko smo Ĺže v Celju – tu so pohiteli in namesto ĹĄele Ä?ez dve leti naj bi se Celjani z avtobusi mestnega prometa vozili Ĺže v zaÄ?etku prihodnjega leta. To so na hitro potrdili mestni svetniki, a se za to menda niso odloÄ?ili zaradi skrbi za Ä?isto ozraÄ?je, ampak zaradi razpisa eko sklada za nakup ÂťÄ?istihÂŤ avtobusov. Kot smo Ĺže pisali, naj bi bila ovira, da s sistemom mestnega avtobusa ne hitijo, tudi nezgrajena vezna cesta med Hudinjo in Lavo, zdaj bodo tak promet vzpostavili tudi brez te. A v nekoliko drugaÄ?ni obliki. Velja ĹĄe omeniti, da Celjani ne predvidevajo brezplaÄ?nega mestnega prometa, Ä?eprav cene naj ne bi bile visoke. Prometno novost drugaÄ?ne vrste bodo dobili v preboldski obÄ?ini. V Latkovi vasi bodo kmalu odprli veliko kroĹžiĹĄÄ?e. To bo urejalo promet med drĹžavno cesto Ljubljana–Celje ter drugo, ki to obmoÄ?je (in Celje) povezuje z Zasavjem. Gradnja bo veljala skoraj 900 tisoÄ? evrov, veÄ?ino bo prispevala drĹžavna direkcija za ceste. Nekaj pa bo morala prispevati tudi obÄ?ina, saj bo kroĹžiĹĄÄ?e tudi urejalo promet do industrijske cone v Latkovi vasi.

Napeto je ĹĄe vedno v Ĺ torah. Mnoge je pred dnevi presenetilo celjsko viĹĄje sodiĹĄÄ?e, ki je oprostilo nekdanjega Ĺžupana, nekdanjo direktorico obÄ?inske uprave ter direktorja zasebnega podjetja Hudournik. ObÄ?ina naj bi dala poroĹĄtvo brez vednosti obÄ?inskega sveta, kasneje pa je zaradi tega morala prevzeti visoko finanÄ?no breme, Zdaj, ko jih je viĹĄje sodiĹĄÄ?e oprostilo kaznivega dejanja, bo obÄ?ina vse tri civilno toĹžila za povrnitev ĹĄkode.

ObÄ?ina ZreÄ?e pa je v ponedeljek slavila in razliÄ?ne prireditve so se vrstile Ĺže veÄ? dni. Zaradi ponovnega vzpona Uniorja ter uspeĹĄnega dela druĹžbe GNK Driveline in ĹĄe nekaterih drugih druĹžb je bilo slavje tem veÄ?je.

Pa ĹĄe to: LaĹĄko in Ĺ˝alec veljata za pivovarski mesti, ki si nista ravno konkurenÄ?ni, po mnenju nekaterih pa postajata. V Ĺ˝alcu imajo na prostem fontano piv, v kateri si lahko pivoljubci natoÄ?ijo pivo. V LaĹĄkem pa naj bi svojevrstne pivnice uredili kar v Savinji. No, v nekaj sobah ÂťhotelaÂŤ PrenoÄ?iĹĄÄ?a Savinja.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

1. junija 2017

NaloŞba Poslovni center transparentna Franc Sever ťe naprej nadzornik Komunalnega podjetja Velenje, Marko PritrŞnik pa direktor Mladinskega centra – Potrjena strategija razvoja turizma – Vpraťanja po novem poslovniku postavili le ťtirje svetniki Mira Zakoťek

Velenje, 30. maja – Tudi tokratno zasedanje sveta Mestne obÄ?ine Velenje je bilo precej burno, saj vsi svetniki niso razumeli novega poslovnika, po katerem lahko ustno postavijo vpraĹĄanje le, Ä?e ga napovedo dan prej. VpraĹĄanja so bila tako tokrat le ĹĄtiri in nanje so tudi takoj odgovorili. Med drugim so potrdili Franca Severja, da bo ĹĄe en mandat Ä?lan nadzornega odbora Komunalnega podjetja Velenje. Marko PritrĹžnik bo ĹĄe naprej direktor Mladinskega centra.

Strategija razvoja turizma je dobila podporo kljub nasprotovanju opozicijskih svetnikov, ki nikakor ne soglaĹĄajo, da bi bil eden od turistiÄ?nih produktov socializem.

Nadzorni svet je temeljito pogledal naloĹžbo v Poslovni center in ocenil, da je ta potekala skladno z zakonodajo. Poleg tega so svetniki danes prisluhnili ĹĄe poroÄ?ilom o opravljenem delu ĹĄtevilnih javnih zavodov.

Nadzorni svet ni imel pripomb na ÂťPoslovni center StandardÂŤ

Investicija v Poslovni center Standard je bila pogosta tema sej svetov, saj je opozicija na veÄ? sejah opozarjala na domnevne nepravilnosti in zahtevala tudi odgovornost Ĺžupana. Tokrat jo je vzel pod drobnogled nadzorni odbor obÄ?ine, v njihovem imenu pa poroÄ?ilo svetnikom predstavil predsednik Anton Ĺ˝ove. PoroÄ?ilo je bilo zelo podrobno po posameznih podroÄ?jih – od izvajanja del, razpisne dokumentacije, oddaje del ‌ Na nobenem niso ugotovili nobene nepravilnosti, terjali so le dodatna pojasnila pri montaĹži klima naprav in ugotovili, da je tudi to potekalo tako, kot je treba.

ÂťCenter Standard smo udejanjili v pravem trenutku in je bil nadaljevanje zgodbe podjetniĹĄkega centra Rudarski dom, ker je Ĺže nekaj Ä?asa polno zaseden.

Zadovoljen sem, da smo mladim zagotovili dostop do podjetniĹĄke infrastrukture. Vesel pa sem tudi, da smo danes odpravili vse dvome o nepravilnostih, neskladjih z zakonodajo ‌ Danes bi seveda priÄ?akoval od tistih, ki so nas na vsak naÄ?in Ĺželeli oÄ?rniti, da bi se vsaj posuli s pepe-

dratnih metrih. Naj poudarim ĹĄe, da se bomo ĹĄe naprej trudili, da bomo prisluhnili ljudem. Ne Ä?utim se dolĹžna, da bi se komurkoli opraviÄ?evala, sem kveÄ?jemu ponosna, da sem zbrala pogum in energijo in sporoÄ?ila mnenja obÄ?anov na seji sveta.ÂŤ Ĺ tevilni svetniki so izrazili nad ugotovitvami nadzornega odbora zadovoljstvo in so tudi Ä?estitali obÄ?inskemu vodstvu. Dr. Andan GlotiÄ? in Mersad DerviĹĄević (SD) sta ob tem dodala, da bi se morala

Strategijo razvoja turizma potrdili

Ĺ˝e v osnutku so sicer s ĹĄtevilnimi pripombami svetniki potrdili strategijo razvoja turizma, tokrat pa tudi predlog, kljub nasprotovanju velikega dela opozicijskih svetnikov. Spomnimo: ob prejĹĄnji obravnavi so imeli ti najveÄ? pomislekov zaradi enega od turistiÄ?nih produktov na temo socialistiÄ?nega razvoja Velenja. Zdaj so nekateri to mnenje ob upoĹĄtevanju dodatnih predlogov spre-

Direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori, Ĺžupan Bojan KontiÄ? in Aleksandra ForĹĄtner ter Brigita FuÄ?ik (uprava)

lom. OÄ?itno so tako delovali z namenom, da bi zruĹĄili ta projekt, na sreÄ?o jim to ni uspeloÂŤ je dejal Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Suzana KavaĹĄ (SDS), ki se je v svetu na to temo najveÄ?krat oglaĹĄala, se tokrat ni oglasila, po seji pa je za NaĹĄ Ä?as dejala: ÂťV SDS nikakor nismo Ĺželeli ÂťruĹĄitiÂŤ projekta Standard, res pa je, da smo vedno posluĹĄali ljudi, ki so izraĹžali pomisleke in zaskrbljenost.

Gre za dva milijona evrov, ki so bili porabljeni veÄ?inoma za prostore. Ĺ e vedno namenja obÄ?ina za delovanje PodjetniĹĄkega inkubatorja 150 tisoÄ? evrov letno, in kolikor vem, je bilo na novo zaposlenih le 12 ljudi, center pa se razprostira na okoli 1800 kva-

KavaĹĄeva opraviÄ?iti, Vid GlinĹĄek (neodvisni) je izrazil zadovoljstvo nad takĹĄnimi dobrimi nameni, kot sta inkubator in podjetniĹĄki center, a dodal, da vse ni tako lepo, kar ĹĄtirje njegovi prijatelji so zaÄ?eli v inkubatorju, a potem vseeno odĹĄli iz Velenja. Tudi Matej Jenko (neodvisni) je bil podobnega mnenja in ob tem poudaril, da je tudi tisto, kar je dobro zastavljeno, treba kritiÄ?no obravnavati in prisluhniti tudi pripombam.

Pritrdila mu je tudi Erika RoĹĄkar Kljun (neodvisna), ki pa je obsodila ÂťnapadÂŤ na Suzano KavaĹĄ.

Mag. Albin VrabiÄ? je poudaril, da nikoli niso bili proti razvoju podjetniĹĄtva in da si Ĺželijo, da so visoka sredstva dobro naloĹžena.

menili, a je to ĹĄe vedno najveÄ?ji kamen spotike. ÂťTisti, ki so priÄ?akovali, da bomo povsem Ä?rtali zgodovino Velenja in pozabili na velike vrednote, tega vsaj v tem mandatu ne bodo doĹživeli. Najbolj zagrizeni nasprotniki teh vrednot ostajajo na svojem staliĹĄÄ?u, veÄ?ina pa je prepriÄ?ana, da je strategija razvoja turizma Ĺživa stvar, ki jo bomo ĹĄe spreminjali, dopolnjevali skladno z moĹžnostmi ĹĄe zlasti okoli jezer, ki nastajajo v soodvisnosti od rudarstva in energetike, od katerih priÄ?akujemo druĹžbeno bolj odgovorno vlogo,ÂŤ je povedal Bojan KontiÄ?.

V imenu opozicije pa je Suzana KavaĹĄ dejala: ÂťStrategije turizma

Jeseni razpis, na zaÄ?etku prihodnjega leta akcija Dom za varstvo odraslih Velenje pridobil gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in nadzidavo – Projekt bodo izvajali po fazah – Ĺ tevilo postelj enako, standard viĹĄji Tatjana PodgorĹĄek

Po daljĹĄih prizadevanjih je Dom za varstvo odraslih Velenje pred nedavnim pridobil gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in nadzidavo. Vrednost naloĹžbe je blizu 5 milijonov evrov, predvideni viri financiranja pa trije: lastna sredstva, nekaj denarja naj bi prispeval ustanovitelj – ministrstvo za delo, dom, druĹžino in enake moĹžnosti, ter zadolĹževanje. V tem Ä?asu pripravljajo potrebno dokumentacijo za razpis za izbiro izvajalca, ki bo predvidoma objavljen jeseni. Izvedbe projekta pa naj bi se lotili na zaÄ?etku prihodnjega leta.

Fazna gradnja

nismo podprli, ker je premalo konkretna, ne vsebuje konkretnih projektov in zamisli, ki bi dejansko pripomogle, da bi k nam prihajalo veÄ? turistov. PrepriÄ?ani smo, da bi se dalo na tem podroÄ?ju narediti veliko veÄ?, kot opredeljuje ta strategija.ÂŤ Mihael Letonje (SLS) je pohvalil, da socialistiÄ?ni produkti ne bodejo veÄ? toliko v oÄ?i, a je menil, da je bilo upoĹĄtevanih premalo njihovih mnenj. Tone de Costa (SDS) pa je bil podobno kot ob prejĹĄnji obravnavi ogorÄ?en, da so ti ÂťproduktiÂŤ ĹĄe vedno v strategiji. Podprla ga je tudi Erika RoĹĄkar Kljun (neodvisna), ki je menila, da s takĹĄnimi

ÂťNe glede na to, da o preoblikovanju doma v dom Ä?etrte generacije govorimo Ĺže nekaj Ä?asa in si tega tudi moÄ?no Ĺželimo, se naloĹžbe ne bomo lotili brezglavo. NaĹĄa hiĹĄa je Ĺživa, v njej je naĹĄlo svoj drugi dom 190 starostnikov, ki potrebujejo zdravstveno nego in socialno oskrbo, zato se moramo zadeve lotiti temu primerno, se temeljito pogovoriti s stanovalci

in njihovimi svojci. Potrebna bo velika mera strpnosti in dobre volje, da bomo priĹĄli do Ĺželenega cilja,ÂŤ pravi direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Izvedbo projekta naÄ?rtujejo v treh fazah.

Prva in tudi najobseĹžnejĹĄa naj bi se zaÄ?ela na zaÄ?etku prihodnjega leta in bi bila konec leta tudi konÄ?ana. ÂťTakĹĄna je naĹĄa Ĺželja,ÂŤ pravi sogovornica, ali bo tudi dejansko tako, pa bo znano, ko bodo zaÄ?eli delati. ÂťObjekt je namreÄ? star Ĺže veÄ? kot 40 let in lahko se kaj tudi zaplete. Zato tudi ne predvidevamo, da se bomo po konÄ?ani prvi fazi takoj lotili druge.ÂŤ

Eno- in dvoposteljne sobe s svojimi sanitarijami

Po besedah PotoÄ?nik KrajnÄ?eve bo zmogljivost doma ostala enaka, 190 postelj, bo pa v njih standard bistveno viĹĄji, kot je danes. Sobe bodo eno- in dvoposteljne, vsaka bo imela svoje sanitarije in kopalnico. Skupni prostori bodo oblikovani kot gospodinjske skupnosti za 12 do 16 oseb. ÂťS tem bomo zadovoljili zahtevam po normativih in standardih,

ki jih danes ne dosegamo, zagotoviti pa jih moramo do leta 2021.ÂŤ Spremembe – tako sogovornica – bodo pomembno vplivale tudi na delo zaposlenih. Socialna oskrba in zdravstvena nega se bistveno ne bosta spremenili, ker jih Ĺže danes izvajajo v najveÄ?ji moĹžni meri, delovni pogoji zaposlenih pa bodo boljĹĄi.

ÄŒakalne vrste

Na vpraĹĄanje, ali analize kaĹžejo na zasedene domske zmogljivosti, je Violeta PotoÄ?nik Krajnc dejala, da je v tem trenutku zasedenih 194, dovoljenje imajo za 196 postelj. Tudi Ä?akalno vrsto imajo, na njej pa od 10 do 20 proĹĄenj. ÂťV doloÄ?enih terminih imamo prazne postelje, a ne zato, ker ne bi bilo potreb, ampak ker se v zadnjem Ä?asu sreÄ?ujemo s precejĹĄnjim ĹĄtevilom varovancev, ki se iz bolniĹĄnice vrnejo z bolniĹĄniÄ?no okuĹžbo in jih je treba loÄ?iti od drugih. Dom danes ni tako urejen, da bi stvari lahko uredili drugaÄ?e.

Z izvedbo naloĹžbe pa bo moĹžno tudi to,ÂŤ je ĹĄe dejala Violeta PotoÄ?nik Krajnc. đ&#x;”˛

produkti sporoÄ?amo Evropi in svetu svojo neizobraĹženost. Svoje nezadovoljstvo je izrazil tudi Matej Jenko, ĹĄe posebej, ker njegovi predlogi niso bili upoĹĄtevani, strategijo pa je ocenil za nekaj, kar bo za to okolje ĹĄe naprej neprepoznavno, saj ne prinaĹĄa nobene dodane vrednosti. Bojan Ĺ karja (SD) je pohvalil strategijo in ocenil, da je polna dobrih idej, s ponosom pa je tudi poudaril, da so jo pripravljali mladi.

Andrej Kuzman (NSi) je predlagal, da bi vanjo bolj vkljuÄ?ili planinstvo in planinske poti.

Postavili le ĹĄtiri vpraĹĄanja

Tokrat so svetniki postavljali vpraĹĄanja prviÄ? po novem poslovniku, ki pa ga oÄ?itno niso dobro razumeli. Po njem morajo namreÄ? ustna vpraĹĄanja napovedati en dan pred sejo, da lahko odgovorni priskrbijo odgovore, ki jih dobijo takoj po zastavljenem vpraĹĄanju. Postavijo lahko le eno ustno vpraĹĄanje, ĹĄtevilo pisnih, na katere dobijo odgovore pisno do naslednje seje, pa ostaja neomejeno.

Aleksandro VasiljeviÄ? (SD) je zanimalo, kako je z gradnjo varovanih stanovanj v Velenju.

Alenka Rednjak z Urada za investicije in razvoj je pojasnila, da naj bi jih zaÄ?eli graditi Ĺže jeseni.

Dokumentacijo Ĺže pridobivajo, prav tako pa pripravljajo razpis na Stanovanjski sklad. Mersad DerviĹĄeviÄ? (SD) je vpraĹĄal, kako bo s ploÄ?nikom do Obirca. Tone Brodnik z Urada za komunalne dejavnosti mu je pojasnil, da je ta v naÄ?rtu, svetnike pa je tudi seznanil, da bo drĹžava v sklopu projekta kolesarskih poti od Mozirja do Dobrne poskrbela za te.

Matej Jenko (neodvisni svetnik) je ponovno izrazil nezadovoljstvo nad novim poslovnikom, predvsem pa ga je motilo, da ne dobijo odgovorov takoj, tudi na pisno zastavljena vpraĹĄanja ne.

Mihaela Letonjo (SLS) pa je zanimalo, kako je z lokacijo kinoloĹĄkega druĹĄtva. Mag. Branka GradiĹĄnik z Urada za okolje in prostor mu je pojasnila, da je to obmoÄ?je prostorsko namenjeno novi Ä?olnarni (za zdaj je zemljiĹĄÄ?e v rudniĹĄki lasti), za zdaj pa ostajajo na njem kinologi, lokacijo zanje bi morda naĹĄli na obmoÄ?ju Debrc. đ&#x;”˛

Premogovnik prodaja Avtokamp Velenje, 26. maja – Premogovnik Velenje je v uradnem listu objavil, da prodaja kompleks Avtokamp jezero kot poslovno nepotrebno premoĹženje. Gre za ograjen prostor za kampiranje velikosti 22.259 kvadratnih metrov, ki ima prikljuÄ?ek za elektriko, vodovod in kanalizacijo. IzhodiĹĄÄ?na cena je 850.000 evrov.

V ograjenem prostoru stojijo tudi dva objekta in recepcija. Premogovnik Velenje ponudbe zbira do konca junija. Trenutno je sicer kamp v najemu, najemnik pa ima predkupno pravico. Za nakup se zanima tudi Mestna obÄ?ina Velenje, a ji je kupnina menda previsoka.

Lani je Premogovnik Velenje prodal tudi Hotel Oleander v Strunjanu za 1,28 milijona evrov, ki ga je kupilo izolsko podjetje Oleander Resort v lasti Igorja Krumpaka. Celjskemu Eurotasu pa je prodal tudi Hotel Barbara v Fiesi; kupnina je dosegla 2,85 milijona evrov.

Ta prodaja se je marsikomu zdela sporna, saj je objekt nastal z udarniĹĄkim delom zaposlenih.

S Prvo osebno zavarovalnico pa je Premogovnik Velenje februarja lani podpisal pogodbo o prodaji Centra starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici, zdaj pa Ä?aka na prenos koncesnine na novega lastnika. V Premogovniku Velenje tako nadaljujejo odprodajo poslovno nepotrebđ&#x;”˛ nega premoĹženja.â€

20 let paliativne oskrbe pri nas Velenje – V ponedeljek, 5. junija, ob 17. uri se bo v vili Bianci zaÄ?elo slovesno druĹženje ob 20. obletnici velenjskega odbora Slovenskega druĹĄtva hospic, ki bo potekalo pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika drĹžave Boruta Pahorja. S tem bodo prostovoljci druĹĄtva in drugi, ki delujejo na podroÄ?ju podpore in pomoÄ?i hudo bolnim pred smrtjo in svojcem v Ĺžalovanju po smrti, obeleĹžili zaÄ?etek razvoja paliativne oskrbe na obmoÄ?ju đ&#x;”˛ tf Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

V Skazi slavje prepletli z vsebino

GOSPODARSKE novice

Cel dan strokovni dogodki, zveÄ?er druĹženje – Podjetju, ki letos praznuje 40-letnico delovanja, je ob jubileju uspel prodor neposredno na trg ZDA Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 25. maja – Podjetje Skaza je eno tistih slovenskih podjetij, ki jih ni mogoÄ?e spregledati. Iz globalne finanÄ?ne in gospodarske krize so izĹĄli moÄ?nejĹĄi.

Od leta 2008 so svoje prihodke poveÄ?ali za veÄ? kot ĹĄtirikrat, ĹĄtevilo zaposlenih je iz 80 zraslo na 320, mreĹža podjetij, s katerimi razvijajo nove izdelÄ?ne znamke, pa se nenehno ĹĄiri. Letos pranujejo 40-letnico delovanja.

Jubilej so zaznamovali s celodnevnimi strokovnimi dogodki in veÄ?ernim druĹženjem.

1. junija 2017

Ugodna prodaja parcel Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje z namenom spodbujanja novih naloĹžb in novih delovnih mest ĹĄiri Poslovno cono Stara vas. Z razpisom, ki se izteÄ?e konec junija, prodaja ĹĄtiri razliÄ?no velike enote zemljiĹĄÄ?, ki se lahko med seboj tudi zdruĹžujejo. Skupna povrĹĄina vseh ĹĄtirih je 8.200 kvadratnih metrov.

Posebnost razpisa je, da zemljiĹĄÄ?a prodajajo pod ocenjeno vrednostjo po pravilih Âťde minimusÂŤ. Investitor bo moral objekt zgraditi do konca prihodnjega leta in zagotoviti vsaj sedem delovnih mest na posamezni enoti zemljiĹĄÄ?a.

Vsa nova delovna mesta bo moral ohraniti vsaj tri leta.

Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki posamezniki, mikro, mala in srednja podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v razpisu. đ&#x;”˛

mkp

52 tisoÄ? evrov za ekoloĹĄki nasad Ĺ oĹĄtanj - Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je bila uspeĹĄna na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev ekoloĹĄkega sadovnjaka.

Pridobila je 52 tisoÄ? evrov, 3 hektarje velik ekoloĹĄki nasad jabolk pa bo uredila ob cesti v Hrastovec pri Velenju. Sadovnjak namerava zaĹĄÄ?ititi tudi s protitoÄ?no mreĹžo, v nadaljevanju pa urediti ĹĄe sistem oroĹĄevanja - naÄ?in zaĹĄÄ?ite pred pozebo. K izvedbi projekta bo zadruga pristopila letoĹĄnjo jesen.

V nadaljevanju nameravajo v zadrugi zaĹĄÄ?ititi pred naravnimi nesreÄ?ami ĹĄe preostali del sadovnjakov.

OsredotoÄ?eni na prihodnost – strateĹĄka konferenca.

Skaza neposredno na trg ZDA

Podjetju, ki letos naÄ?rtuje 38,5 milijona evrov prihodkov, je ob jubileju uspel prodor neposredno na trg ZDA in vstop na najbolj konkurenÄ?no trĹžiĹĄÄ?e na svetu.

Za ameriĹĄko multinacionalko Steelcase bodo v Velenju izdelovali tehniÄ?no visoko zahtevne plastiÄ?ne dele za pisarniĹĄke stole viĹĄjega cenovnega razreda. Prvi posel od dogovorjenih petih je vreden pol milijona evrov, medtem ko bodo ostali ĹĄtirje prinesli veÄ? milijonov evrov. Gre za prvo ameriĹĄko nacionalko, ki so jo pridobili, sicer pa v ZDA Ĺže dobavljajo izdelke za svojega kupca IKEO.

V zakljuÄ?ni fazi oblikovalske in tudi funkcionalne prenove je tudi njihova prodajna uspeĹĄnica, domaÄ?i kompostnik Bokashi Organico, ki bo v sveĹži razliÄ?ici priĹĄel na trg na zaÄ?etku prihodnjega leta.

Strokovna sreÄ?anja in sveÄ?anost

Jubilej so v Skazi zaznamovali s celodnevnimi strokovnimi dogodki in veÄ?er-

đ&#x;”˛

nim druĹženjem s ĹĄtevilnimi gosti iz slovenskega in mednarodnega poslovnega sveta.

Pripravili so strokovno konferenco z naslovom Towards Circular Economy – Na poti v kroĹžno gospodarstvo, in okroglo mizo Optimizacija upravljanja oskrbovalne verige v industriji reciklirane plastike, predstavili Strategijo druĹžbe Skaza 2020+ in goste popeljali na ogled proizvodnje. đ&#x;”˛

Ukrep za odpravljaje zaraĹĄÄ?anja povrĹĄin Slovenija - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred nedavnim objavilo javni razpis za pridobitev nepovratnega denarja za odpravljanje zaraĹĄÄ?enosti kmetijskih zemljiĹĄÄ?. Za ta ukrep je predvidenih 2 milijona evrov, upraviÄ?enec pa lahko pridobi 3000 evrov nepovratnega denarja za hektar zemljiĹĄÄ?a. Tako zemljiĹĄÄ?e mora biti nato v kmetijski rabi 10 let. Razpis bo odprt do porabe sredstev.

Kot pravi Lidija DikliÄ? z velenjske obmoÄ?ne izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje so do podpore upraviÄ?ena kmetijska zemljiĹĄÄ?a, ki so v prostorskem naÄ?rtu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska zemljiĹĄÄ?a in so bila glede na evidenco dejanske rabe 18. junija 2011, opredeljena kot povrĹĄine v zaraĹĄÄ?anju. Na njih do oddaje vloge ukrep ĹĄe ni bil izveden.

PovrĹĄina ne sme biti manjĹĄa od 30 arov. đ&#x;”˛

tp

17 novih lokalnih turistiÄ?nih vodnikov

Prva poĹĄiljka Pick&Go na trĹžiĹĄÄ?u

Sicer pa Skaza 40-letnico delovanja zaznamuje s kar nekaj izdelÄ?nimi mejniki.

V teh dneh so na trĹžiĹĄÄ?e poslali prvo poĹĄiljko povsem novega inovativnega izdelka Pick&Go, domiselno, modularno zasnovan set za piknike in uĹživanje v naravi, narejen iz biomaterialov. Set je moĹžno zelo enostavno sestaviti in razstaviti ter nadgrajevati z novimi elementi.

tp

Na ogledu proizvodnje je veliko zanimanja vzbudil povsem nov inovativni izdelek Pick&Go.

Velenje, 29. maja - Zaradi vsakoletnega poviĹĄevanja ĹĄtevila organiziranih obiskovalcev v Ĺ aleĹĄki dolini, tako domaÄ?ih kot tujih, so v okviru Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline v mesecu maju organizirali izobraĹževanje za nove lokalne turistiÄ?ne vodnike Ĺ aleĹĄke doline. IzobraĹževanje, katerega ga je izvedel Iztok BonÄ?ina – svetovni popotnik in fotograf, veÄ?letni turistiÄ?ni vodnik na ĹĄtevilnih tujih destinacijah,  je uspeĹĄno zakljuÄ?ilo 17 udeleĹžencev.

IzobraĹževanje je vsebovalo teoretiÄ?ni in praktiÄ?ni del. PraktiÄ?no vodenje je potekalo po celotni Ĺ aleĹĄki dolini, novi turistiÄ?ni vodniki pa so sedaj Ĺže pripravljeni na skupine turistov, ki jim bodo znali predstaviti vse lepote doline. đ&#x;”˛

Energetska agencija nenehno ĹĄiri dejavnosti KSSENA ima partnerje v skoraj vseh evropskih drĹžavah – NajveÄ? sredstev za delovanje pridobijo iz EU in na trgu Bojana Ĺ pegel

Velenje, 10. maja – Za leta 2006 ustanovljeni Javni zavod Energetska agencija za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko (KSSENA) je bilo lansko leto zelo uspeĹĄno. Tako poslovno kot finanÄ?no. Tega je seveda najbolj vesel direktor BoĹĄtjan Krajnc, saj so s tem najlepĹĄe zaznamovali 10-letnico delovanja zavoda, ki so ga skupaj ustanovili Mestne obÄ?ine Velenje, Celje, Slovenj Gradec in Komunalno podjetje Velenje. ÂťÄŒe je bilo lansko leto po eni strani zelo uspeĹĄno, pa je bilo tudi zelo naporno, saj smo pridobili ogromno novih projektov.

Nekatere smo le zaÄ?eli, druge tudi konÄ?ali,ÂŤ nam pove v uvodu.

KSSENA vsa leta deluje na podroÄ?ju obnovljivih virov energije in energetske uÄ?inkovitosti.

UspeĹĄni so pri evropskih in regionalnih projektih, pri katerih zelo veliko sodelujejo z drĹžavami nekdanje Jugoslavije in bliĹžnjimi evropskimi drĹžavami, od Avstrije,

NemÄ?ije, HrvaĹĄke do Ukrajine. ÂťNaĹĄe dejavnosti se nenehno ĹĄirijo, zato lahko reÄ?emo, da imamo sedaj partnerje v skoraj vseh

to upravljanje energije v javnih zgradbah in pri javni razsvetljavi, uspeĹĄno pa jih integriramo tudi v naĹĄe evropske projekte. Pripra-

Direktor KSSENE BoĹĄtjan Krajnc: ÂťVeliko delamo v energetskem pogodbeniĹĄtvu.ÂŤ

evropskih drĹžavah. Ĺ e vedno pa veliko delamo za obÄ?ine ustanoviteljice; zanje izvajamo tudi energetski menedĹžment, torej celovi-

vljamo se, da bomo izdelali lokalne energetske koncepte za vse tri obÄ?ine. Za MO Celje pripravljamo celotno dokumentacijo za pri-

javo na razpis energetske sanacije javnih stavb po principu energetskega pogodbeniĹĄtva. V Velenju se je v preteklih letih Ĺže veliko vloĹžilo v tovrstne projekte, saj je v Ĺ aleĹĄki dolini velik posluh za uÄ?inkovito rabo energije in izkoriĹĄÄ?anje obnovljivih virov energije.

S tem pa vlagamo tudi v naĹĄo prihodnost. Ne nazadnje to potrjuje lanska zmaga MO Velenje na nateÄ?aju za energetsko naj obÄ?ino,ÂŤ poudari Krajnc. Njihovi projekti so interaktivni, prihajajo v zelo razliÄ?nih obdobjih leta, odvisno od tega, kdaj so odobreni. Skoraj nobeden se ne konÄ?a v istem koledarskem letu, kot se zaÄ?ne, saj trajajo od pol leta do ĹĄtirih let. ÂťTa dinamika se ves Ä?as spreminja, zato se moramo nenehno prilagajati projektnim aktivnostim, kar je za 11 zaposlenih v KSSENI precej naporno.ÂŤ

Projekti zagotavljajo dobro prihodnost

Februarja letos so zakljuÄ?ili projekt EnPC TRANS, ki so ga izvajali skupaj z nemĹĄkim partnerjem. Trenutno pripravljajo le ĹĄe poroÄ?ila o njem. ÂťUsmerjen je v izboljĹĄanje procesov ener-

getskega pogodbeniĹĄtva. Gre projekt Energy@School, ki spodza poslovni model, ki ga moÄ?- buja energetski trajnostni razvoj no podpira Ministrstvo za infra- savinjskega obmoÄ?ja z osredotostrukturo pri razpisih za ener- Ä?anjem na sistematiÄ?no usposagetske obnove javnih stavb. Vre- bljanje uÄ?encev in ĹĄolskega oseden je bil 152 tisoÄ? evrov in je bja. Tekel bo vse do maja 2019.

Trenutno pa izbil 100-odstotno vajajo ĹĄe tri vesofinanciran. V Leta 2016 je Ä? j e ev ro p ske okviru projekKSSENA veÄ?ino projekte, ki bota smo razvijali module za javno sredstev ustvarila do konÄ?ani v prihodnjih dveh in zasebno parna trgu; 61 % iz letih, zato je tutnerstvo.ÂŤ Ĺ e veEU projektov, di pogled v pridno pa teÄ?e pro24 % iz trĹžne hodnost za KSjekt BioRES, ki je usmerjen v dejavnosti, 15 % SENO optimistiÄ?en. Aktivnopripravo zakonpa so prispevali stim bodo prilaskih, tehniÄ?nih ustanovitelji. gajali tudi kader. in ekonomskih ÂťV naĹĄe projekte podlag za vzpostavitev logistiÄ?nih centrov za bi- bomo poskuĹĄali integrirati mlaomaso iz zahodne Evrope na ob- de strokovnjake, saj jih s tem uvemoÄ?je vzhodne Evrope. Tudi te- demo tudi v delo s tujimi parga izvajajo v sodelovanju z nem- tnerji. TeĹžko pa vam danes odgoĹĄkim partnerjem GIZ, vreden pa vorim na vpraĹĄanje, koliko bomo je 213 tisoÄ? evrov. Oba projekta v prihodnje zaposlovali,ÂŤ nam sta sofinancirana iz programa za konec pogovora pove BoĹĄtjan Horizon 2020, ki je izjemno po- Krajnc, ki se mu je Ĺže mudilo v memben za delovanje KSSENE. Belgijo. V zadnjem Ä?asu je naPridobili so ĹĄe nekaj novih med- mreÄ? zaradi projektov precej v narodnih projektov, vrednih od tujini, pri partnerjih projektov. đ&#x;”˛ 150 do dobrih 170 tisoÄ? evrov.

Med njimi sogovornik izpostavi

â?ą

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

GOSPODARSTVO

1. junija 2017

Gorenje uspeĹĄno posluje V Skupini Gorenje so v prvem Ä?etrtletju letoĹĄnjega leta okrepili prodajo premijskih in inovativnih pomivalnih in kuhalnih aparatov ter skladno s strateĹĄkim naÄ?rtom poveÄ?ali prodajo na trgih zunaj Evrope, pa tudi v Beneluksu in Vzhodni Evropi Mira ZakoĹĄek

Premijski aparati predstavljajo Ĺže skoraj tretjino

Gorenje je tudi v letoĹĄnje leto preneslo dobre gospoNa trgih zunaj Evrope so dosegli 37,7-odstotno rast, darske trende in v celoti uresniÄ?ujejo zastavljene cilje. s Ä?imer zmanjĹĄujemo odvisnost od zrelih evropskih trV prvem Ä?etrtletju so ĹĄe poveÄ?ali prodajo aparatov z gov. Pomembno rast so tako ustvarili v Severni AmeriviĹĄjo dodano vrednostjo. Rasla jim je tudi prodaja ma- ki, Avstraliji, na BliĹžnjem in Daljnem vzhodu, Kavkazu lih gospodinjskih aparatov ter aparatov ogrevalne teh- ter v Aziji. Prodajo so poveÄ?evali tudi na trgih Benenike. V prvih treh mesecih so tako dosegli kar za 7,9 luksa, kjer pridobivajo trĹžni deleĹž s prodajo izdelkov milijona evrov dobiÄ?ka, kar je v primerjavi z lanskim premijske blagovne znamke Atag. Za pet odstotkov so enakim obdobjem 16 odstotkov veÄ?. ÄŒisti dobiÄ?ek je poveÄ?ali prodajo v Vzhodni Evropi, v Ukrajini pa kar znaĹĄal 2,1 milijona evrov, kar je za poldrugi milijon za 50 odstotkov. Premijski aparati predstavljajo Ĺže 30 bolje kot v lanskem prvem Ä?etrtletju.

Od januarja do marca letos so tako ustvarili 305,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobrih sedem odstotkov bolje kot v lanskem prvem Ä?etrtletju in 3,4 odstotka veÄ? od naÄ?rta. Od tega so skoraj 251 milijonov ustvarili v temeljni dejavnosti gospodinjskih aparatov, kar v primerjavi s prvim Ä?etrtletjem lani predstavlja 3,4-odDeleĹž aparatov z viĹĄjo dodano vrednostjo ĹĄe naprej raste stotno rast.

odstotkov prodaje velikih gospodinjskih aparatov, inovativni pa veÄ? kot 22 odstotkov V strukturi prodaje prvega Ä?etrtletja so za skoraj Ä?etrtino okrepili prodajo pod premijsko blagovno znamko Asko in za 6 odstotkov pod premijsko znamko Atag.

Hkrati so izboljĹĄali strukturo izdelkov v prodaje velikih gospodinjskih aparatov, tako da so se prihodki od prodaje premijskih aparatov poveÄ?ali za 13,3 odstotka, inovativnih za skoraj desetino in pomivalnih aparatov za 20 odstotkov, visoke rasti pa beleĹžijo tudi pri malih gospodinjskih aparatih (32,3 odstotka) ter ogrevalni tehniki.

Za razvoj 8 milijonov evrov

V razvoj so v prvem Ä?etrtletju vloĹžili 7,6 milijona evrov ali 2,5-odstotni deleĹž prihodkov od prodaje Skupine Gorenje. Med kljuÄ?nimi razvojnimi novostmi izpostavljajo novo modularno platformo vgradnih hladilno-zamrzovalnih aparatov za blagovno znamko Gorenje, novo oblikovalsko linijo Gorenje Ora Ă?to ter hladilnik Gorenje Retro Special Edition, priljubljeni ÂťBulliÂŤ, ki je nastal v soznamÄ?enju z Volkswagnom. Za 3,1 milijona evrov so poveÄ?ali investicijska vlaganja, ki znaĹĄajo 14,8 milijona. Od tega so 8,7 milijona vloĹžili v tehnoloĹĄko opremo, ki jo preteĹžno uporabljajo pri razvoju novih izdelkov.

StroĹĄke dobro obvladujejo

V prvem Ä?etrtletju so uspeĹĄno obvladovali nabavne cene globalnih surovin in materialov ter optimizirali stroĹĄke logistike, pa tudi porabo materiala v proizvodnji. Z oskrbo s komponentami iz najbolj konkurenÄ?nih drĹžav so stroĹĄke materiala in surovin prilagajali obsegu prodaje in proizvodnje.

Skoraj 11 tisoÄ? zaposlenih

V Skupini Gorenje so imeli v prvem Ä?etrtletju povpreÄ?no 10.978 zaposlenih, kar je 448 veÄ? kot v prvem Ä?etrtletju lani. Rast je posledica poveÄ?anega obsega proizvodnje v Velenju in Valjevu. Kljub poveÄ?anju stroĹĄkov dela za 4,7 odstotka je bila njihova rast niĹžja od rasti prihodkov od prodaje. đ&#x;”˛

5

Skupina Gorenje v Sarajevu inovator leta Skupina Gorenje je na letoĹĄnjem Sarajevo Business Forumu prejela nagrado Sarajevo Business Bridge za inovatorja leta, podelijo jo posamezniku ali druĹžbi iz jugovzhodne Evrope, ki pokaĹžeta pomembno stopnjo inovativnosti in ustvarjalnega razmiĹĄljanja, kar se kaĹže skozi razvoj novih metodologij, pristopov, izdelkov ali storitev kot odgovor na potrebe konÄ?nega uporabnika.

Nagrado Sarajevo Business Bridge so si kot eden vodilnih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov prisluĹžili s sledenjem viziji, postati najboljĹĄi v svoji panogi v inovacijah, ki temeljijo na dizajnu. Priznanje je na posebni sveÄ?anosti, ki je potekala v okviru omenjenega poslovnega foruma, v imenu Skupine Gorenje sprejel direktor druĹžbe Gorenje Commerce Robert PolĹĄak.

PolĹĄak je ob tem dejal: „Za nami je uspeĹĄno poslovno leto 2016, v katerem smo dosegli vse kljuÄ?ne cilje, rasli na za nas najpomembnejĹĄih trgih ter beleĹžili rast v svoji temeljni dejavnosti.

BeleĹžimo rast dobiÄ?ka, izboljĹĄali smo svojo prodajno strukturo in dosegli smo naÄ?rtovane prodajne cilje. Vse to nam je uspelo s skrbno naÄ?rtovanimi in usmerjenimi trĹženjskimi aktivnostmi ter naloĹžbami v razvoj novih izdelkov, ki so iz leta v leto viĹĄje, lani pa so znaĹĄale 2,6 odstotka prihodkov od prodaje na ravni celotne Skupine Gorenje.“ đ&#x;”˛

AvtohiĹĄa Jakopec odprla vrata prihodnosti Z novim, sodobnim avtosalonom in servisno delavnico, bodo kupcem nudili ĹĄe boljĹĄe storitve – UspeĹĄno zgodbo piĹĄejo tri generacije druĹžine Jakopec - MeĹĄko Po skoraj ĹĄtirih desetletjih uspeĹĄnega delovanja so v soboto na Kosovelovi 16, na mestu, kjer se je uspeĹĄna druĹžinska zgodba zaÄ?ela leta 1980 z odprtjem servisne delavnice, odprli temeljito prenovljen prodajni salon AvtohiĹĄe Jakopec Velenje. Ta je danes poslovna enota leta 1995 ustanovljenega podjetja Avto center Celeia d. o. o., ki ima sedeĹž na Mariborski 107 v Celju. Skupaj z novimi servisnimi delavnicami se AvtohiĹĄa Jakopec sedaj razteza na dobrih 600 m2 uporabne povrĹĄine. V vroÄ?em sobotnem dopoldnevu so ĹĄtevilni gostje uĹživali v prijetno ohlajenem novem avtosalonu. Za udarni uvod v dogodek so poskrbeli Ä?lani tolkalne skupine Rhythm Factory, za nostalgijo in hkrati pridih sedanjosti pa sta poskrbela pevka Manca Dremel in harmonikar Izidor Kokovnik. Ko je bil uradni del konÄ?an, so vzduĹĄje dvigali ĹĄe Potepini.

Prvi je zbrane goste, med katerimi je bilo veliko poslovnih partnerjev in zvestih uporabnikov avtomobilov znamke Opel, nagovoril direktor Avtor centra Celeia Zvone MeĹĄko. Poudaril je, da je uspeh podjetja res druĹžinski uspeh, odloÄ?itev za gradnjo novega velenjskega avtosalona in nove servisne delavnice pa ni bila lahka. Odprtje je bil tako velik dan za druĹžino Jakopec - MeĹĄko in ekipo zaposlenih v njem. Poudaril je: ÂťDanes

smo vsi zelo zadovoljni. Odpiramo sodoben prodajno-servisni center, z njim pa odpiramo vrata prihodnosti; prihodnosti naĹĄega podjetja tu na Selu v Velenju, kjer se je vse skupaj tudi zaÄ?elo, sledili pa so novi in novi izzivi.ÂŤ Verjame, da bo novi center zadovoljil potrebe ne le prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline, ampak tudi celotne koroĹĄke in savinjske regije. ÂťUpam, da se bodo v njem naĹĄe stranke dobro poÄ?utile in da bodo ob posodobljeni servisni dejavnosti zadovoljne tudi z naĹĄimi servisnimi storitvami. Ponosni smo, ker se uspeĹĄno prilagajamo strankam in zahtevam trga.ÂŤ V AvtohiĹĄi Jakopec strankam ponujajo celovito storitev. Strankam pomagajo izbrati model avtomobila, pomagajo jim pri financiranju, nudijo redni servis, popravila poĹĄkodovanih avtomobilov in vse ostalo, kar potrebujejo lastniki Oplovih avtomobilov. V obeh enotah danes dela Ĺže 36 za posamezna podroÄ?ja usposobljenih strokovnjakov.

Prvi v Sloveniji predstavili Opel Insignio

ÂťOpel je druĹžinsko podjetje, ki so ga bratje Opel ustanovili konec 18. stoletja. Tudi AvtohiĹĄa Jakopec je druĹžinsko podjetje. Ustanovila sta ga Berta in JoĹže Jakopec, njuno delo nadaljujejo Berta

Slovenska premiera nove Opel Insignie je navduĹĄila predvsem gostje dogodka, zato so se z veseljem slikale z novim lepotcem.

Tudi AvtohiĹĄa Jakopec je druĹžinsko podjetje. Ustanovila sta ga Berta in JoĹže Jakopec, njuno delo nadaljujejo Berta in Zvone MeĹĄko in tretja generacija, njuna otroka Mitja in Sandra MeĹĄko.

in Zvone MeĹĄko in tretja generacija, njuna otroka Mitja in Sandra MeĹĄko. Redko imamo priloĹžnost, da lahko v naĹĄem poslu sreÄ?amo tri generacije.

Danes smo v vaĹĄem novem salonu, na katerega ste upraviÄ?eno lahko ponosni, ÂŤ je ob Ä?estitkah ob novi pridobitvi povedal Borut Gazvoda, generalni direktor Opla Slovenija. To je bil uvod v predstavitev ĹĄe enega novega druĹžinskega Ä?lana druĹžine Opel, premierno je bil v Sloveniji predstavljen nov lep avto Opel Insignia. ÄŒast, da ga prviÄ? pokaĹžeta slovenski javnosti, sta imela najmlajĹĄa Ä?lana druĹžine Mitja in Sandra MeĹĄko, ob

novem lepotcu pa so se kasneje fotografirale vse gostje dogodka, ki jim je bil jekleni lepotec ĹĄe posebej vĹĄeÄ?. Ĺ˝e kmalu bodo v salonu predstavili tudi novi oplov mestni enoprostorec Crossland X. Ko se je pred skoraj 40 desetletji zaÄ?ela pisati zgodba AvtohiĹĄe Jakopec, so bili eni prvih v mestu. To, da na Selu tudi ostajajo in da so odprli sodoben center, pa je pozdravil tudi velenjski podĹžupan Peter Dermol. Skupaj z Zvonetom MeĹĄkom in Borutom Gazvodo so prerezali tudi otvoritveni trak novega salona.

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 24.maja Koalicijski partnerji so se seĹĄli na sestanku, na katerem so se usklajevali o demografskem skladu.

V rezidenci ameriĹĄkega veleposlanika v Italiji se je kardinal Franc Rode sreÄ?al z ameriĹĄko prvo damo Melanio Trump. Dejal ji je, da je veliko naredila za Slovenijo, in jo povabil v naĹĄo drĹžavo.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

ja Lukasa Papadimosa odjeknila eksplozija, ki je Papadimosa poĹĄkodovala.

AmeriĹĄka vojaĹĄka ladja USS Dewey je s plovbo v bliĹžini umetnega otoka Mischief Reef, ki ga je zgradila Kitajska v spornih vodah JuĹžnokitajskega morja, razburila Peking.

Petek, 26. maja Ob tretji obletnici stranke

Sobota, 27. maja S pisnim izpitom iz angleĹĄÄ?ine se je zaÄ?el spomladanski rok poklicne in osrednji del sploĹĄne mature.

V poplavah in ĹĄtevilnih plazovih, ki so prizadeli jug Ĺ rilanke, je umrlo 122 ljudi, 97 je ostalo pogreĹĄanih.

Britanska letalska druĹžba British Airways je zaradi teĹžav z informacijskim sistemom odpovedala vse sobotne polete z letaliĹĄÄ?

Heathrow in Gatwick.

Zaradi odliÄ?nega dela policistov so v Veliki Britaniji zniĹžali raven teroristiÄ?ne ogroĹženosti z najviĹĄje, kritiÄ?ne, na resno.

ÄŒetrtek, 25. maja Ob prvem branju predloga zakona o zdravstveni dejavnosti v DrĹžavnem zboru se je izkazalo, da so poslanske skupine, tudi koalicijske, do predloga sprememb zakona kritiÄ?ne.

Miro Cerar je odpotoval v Bruselj, saj je tam potekalo zasedanje Ä?lanic zveze Nato. NaĹĄ premier je ob prihodu povedal, da mora Slovenija posodobiti svoje obrambne sile.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je ob zaÄ?etku vrha Nata drĹžave Ä?lanice vnoviÄ? pozval, naj prispevajo poĹĄten deleĹž za skupno obrambo.

V srediĹĄÄ?u Aten je v avtomobilu nekdanjega grĹĄkega premier-

SMC je Miro Cerar dejal, da vlada deluje v polni moÄ?i in se tudi v kriznih situacijah skuĹĄa odzvati po najboljĹĄih moÄ?eh. Poudaril je, da ne drugi tir ne prodaja NLB nista predvolilna ukrepa.

Poslanka in predsednica ZavezniĹĄtva Alenka BratuĹĄek je toĹžilstvu predala svoje ugotovitve o domnevno spornem nakupu panelne ograje na juĹžni meji.

Skupina opozicijskih in nepovezanih poslancev je zaradi slabega odziva pristojnih na poĹžar v Kemisu zahtevala sklic izredne seje drĹžavnega zbora.

Mediji so poroÄ?ali, da bodo nemĹĄke oblasti teden kasneje sprejele zakon, po katerem bodo morali vrtci prijaviti starĹĄe, ki ne bodo predloĹžili dokazil o posvetu z zdravnikom o cepljenju svojega otroka.

Na Siciliji je potekalo sreÄ?anje najrazvitejĹĄih drĹžav G7. Voditelji so internetne ponudnike pozvali

Zaradi teĹžav z informacijskim sistemom je britanska letalska druĹžba odpovedala vse lete iz dveh veÄ?jih letaliĹĄÄ?.

Voditeljem drĹžav skupine G7 tudi drugi dan druĹženja na Siciliji ni uspelo zbliĹžati staliĹĄÄ? o uresniÄ?evanju zavez pariĹĄkega podnebnega sporazuma, so pa potrdili zavezanost v boju proti protekcionizmu.

Okoli 800 palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih je po 40 dneh konÄ?alo eno najveÄ?jih gladovnih stavk zaradi razmer v zaporih.

Nedelja, 28. maja V Svetem Juriju ob Ĺ Ä?avnici so v navzoÄ?nosti predsednika republike Boruta Pahorja slovesno zaznamovali 100-letnico majniĹĄke deklaracije.

Voditelji se niso uspeli uskladiti o podnebnih spremembah.

k boju proti terorizmu, niso pa se uskladili o ukrepih proti podnebnim spremembam.

Neznani napadalci so v Kairu streljali na avtobus, na katerem so bili koptski kristjani, ki so bili namenjeni v samostan. ÂťMi, Evropejci, moramo svojo usodo resniÄ?no vzeti v svoje roke,ÂŤ pravi Angela Merkel.

NaĹĄ premier se zaveda, da mora Slovenija posodobiti svoje obrambne sile.

ci in izgubo vodstva.

Medtem ko je ameriĹĄki predsednik Donald Trump sporoÄ?il, da se bo naslednji teden odloÄ?il o staliĹĄÄ?u ZDA do pariĹĄkega podnebnega sporazuma, so mediji Ĺže razkrivali, da je svojim sodelavcem dejal, da bodo ZDA od sporazuma odstopile.

Sredi puĹĄÄ?ave Atacama v ÄŒilu so zaÄ?eli gradnjo izjemno velikega teleskopa, najveÄ?jega optiÄ?nega teleskopa na svetu.

Ponedeljek, 29. maja Pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje ozadje nastanka banÄ?nih lukenj, je sedel Marjan Kramar, nekdanji prvi moĹž NLB, znan po milijonski nagradi ob odhodu.

MarsiÄ?esa se ni veÄ? spomnil.

Pri predsedniku Pahorju je bil zagovornik naÄ?ela enakosti MiPred preiskovalno komisijo se marsiÄ?esa ni spomnil.

Po besedah, ki sta jih izmenjala Melania in papeĹž, je v svet odjeknil recept za potico.

Vlada je namenila 1,5 milijona evrov za dodaten brezplaÄ?ni obrok ĹĄolskih otrok.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je seĹĄel s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem. Govorila sta tudi o morebitni slovenski notifikaciji avstrijske drĹžavne pogodbe.

Poslanci so s 76 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo kazenskega zakonika, ki med drugim zaostruje opredelitev kaznivega dejanja zlorabe poloĹžaja in zaostruje pregon krĹĄilcev temeljnih pravic delavcev.

V brazilski prestolnici je potekal protest, ki se ga je udeleĹžilo okoli 35 tisoÄ? ljudi. Zbrani so zahtevali odstop predsednika Michela Temerja, pri tem pa zanetili ogenj na ministrstvu za kmetijstvo.

1. junija 2017

Na predvolilnem shodu pred jesenskimi volitvami je nemĹĄka kanclerka Angela Merkel pozvala, da se ne gre veÄ? opirati na ZDA ali Veliko Britanijo. ÂťMi, Evropejci, moramo svojo usodo resniÄ?no vzeti v svoje roke,ÂŤ je dejala.

Libijska dĹžihadistiÄ?na skupina Ansar al Ĺ aria, ki je povezana s teroristiÄ?no skupino Al Kaida, je oznanila razpustitev. Za razlog so navedli hude izgube med bor-

ha Lobnik, ki je tam predstavil letno poroÄ?ilo o svojem delu.

Zaradi izpada informacijskega sistema britanske letalske druĹžbe British Airways je bil promet na dveh najveÄ?jih londonskih letaliĹĄÄ?ih Gatwick in Heathrow Ĺže tretji dan zapored ohromljen.

Mandatar za sestavo nove makedonske vlade Zoran Zaev je predstavil ministrsko ekipo, ki naj bi jo najpozneje podprlo 62 poslancev v 120-Ä?lanskem sobranju.

Severna Koreja je izstrelila balistiÄ?no raketo kratkega dosega, ki je po pribliĹžno 450 kilometrih leta pristala znotraj izkljuÄ?ne ekonomske cone Japonske.

Torek, 30. maja Poslanci so v tretji obravnavi sprejeli nov zakon o ĹĄportu.

DrĹžavni svet je izglasoval veto na novelo zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?unov za leti 2017 in 2018.

VrhniĹĄki Ĺžupan Stojan Jakin je dejal, da bi Kemis verjetno moral

Zakon o ĹĄportu ureja tudi zaposlovanje poklicnih ĹĄportnikov.

najti drugo lokacijo. Z njim so se strinjali tudi predstavniki opozicije, ki pa so ob odhodu Kemisa zahtevali tudi odhod Ĺžupana.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je bil znova kritiÄ?en do NemÄ?ije. ÂťZ NemÄ?ijo imamo ogromen trgovinski primanjkljaj, poleg tega za Nato in vojsko plaÄ?uje veliko manj, kot bi morala. Zelo slabo za ZDA,ÂŤ je dejal in sproĹžil ostre odzive v nemĹĄkih vrstah.

Dan preden je prisegel novi predsednik vlade, je v Srbiji odstopil stari: Aleksandar VuÄ?ić se je poslovil.

NemĹĄka policija je v zvezni deĹželi Brandenburg aretirala 17-letnega Sirca, ki je osumljen, da je v Berlinu naÄ?rtoval samomorilski napad.

Spet “PIP!â€?, zapiska moj (nes)pametni telefon v bleĹĄÄ?eÄ?e mozaiÄ?nem pudrasto roza ovitku iz kitajske trgovine na kanarskem otoku. “Ti si TU?â€?, me vpraĹĄa. “JA,â€? mu odgovorim. “Si kej pozabla?â€?, nadaljuje. “Izgleda, da,â€? vtipkam.

Spet sem tu. Ko pa bi Ĺže zdavnaj morala biti nekje drugje in se mastiti z atlantsko ribo. Kaj pa ĹĄe. Sem toÄ?no tam, kjer toÄ?no v tem trenutku moram biti. Kot vedno. (“Ti fatalistka ti!â€?, sem kregana. Pa saj nisem fatalistka. Ne Ä?isto vedno.) “Ka ti bo Las Palmas, Ä?e maĹĄ Las Japkas!â€?, se reĹži deda Ä?uk. In jaz z njim. Mali Ä?uk pa tudi, medtem ko bobna po razliÄ?no uglaĹĄenih praznih cvetliÄ?nih loncih na robu pongrada.

(Pridem, da grem, in grem, da pridem.) “Nimamo ravno morskih psov. Imamo pa amurje, androge, babuĹĄke, bolene, klene, krape, linje, ostriĹže, ploĹĄÄ?iÄ?e, rdeÄ?eoke, Kaja AvberĹĄek rdeÄ?eperke, smuÄ?e, some, ĹĄÄ?uke, tolstobike in zelenike,â€? mi razloĹžijo ribiÄ?i, ki se spoznajo na Ĺ kalsko jezero. (Skoraj sem napisala “Velenjskoâ€?. Vendar je to tisto drugo, plaĹžno.) Kjer se Lepena zlije vanj, v Ĺ kalskega, v blatni plitvini mrgoli debelih rib. (Deda Ä?uk pravi, da so to predvsem amurji in krapi.) Zadnje Ä?ase se brez razlike ustavimo na malem lesenem mostu, od koder jih je prav lepo opazovati. Ena se drgne ob drugo, druga se tiĹĄÄ?i k tretji, tretja po vrhu preplava Ä?etrto, Ä?etrta zaplava malo boÄ?no, peta se potopi v gosti mulj, ĹĄesta poskuĹĄa z mahom obloĹženega kamna nekaj posesati, sedma skoÄ?i visoko v zrak, tako visoko in tako navpiÄ?no, da v jezerski vodi pusti samo svoj rep, s katerim pomiglja, da zaÄ?ofota. Vse se prepleta, gomazi in brbota. Luske se iz razbrkljano motne vode srebrnkasto, modrikasto in oranĹžasto svetlikajo. Iz loÄ?ja gracilno pridrsijo labodja mati, labodji oÄ?e in dva sivkasta labodja smrkavca. Ribe so s svojo nezapleteno bitjo vse preveÄ? zaposlene, da bi se ukvarjale ĹĄe z labodi, labodom pa, vse kaĹže, zanje ravno tako ni prav niÄ? mar. Preverit so priĹĄli, ali je kakĹĄen prijazen Ä?lovek zanje prinesel koĹĄÄ?ek suhe Ĺžemlje. Morda so zagledali malega Ä?loveÄ?ka z malo kolesarsko Ä?elado na kodrasti glavi, ki kuka z malega sedeĹža, pripetega na veliko kolo. “Majhni ljudje morajo neprestano nekaj grizljati,â€? si po tihem govorijo labodi. “Kar pomeni, da obstaja velika moĹžnost, da ima kaj fino grickajoÄ?ega s sabo tudi tale ‌â€? Mali Ä?lovek ima tokrat s sabo le flaĹĄkonÄ?ek z domaÄ?im grozdnim sokom. Ĺ˝emelj nekako ne mara, raje ima sladoled. Labodi hitro sprevidijo, da iz te moke ne bo Ĺžemelj, in se pomazani z rjavkasto peno, ki so jo zĹžvrkljale debele ribe, podajo iskat kakĹĄno drugo uĹžitno zanimivost. (Mimogrede: labodi so monogamni. Kot tudi, recimo, volkovi, hobotnice in bobri. Ni jih veliko, tega tipa bitij.) Tudi mi odkolesarimo dalje. DiĹĄi po pokoĹĄeni travi. “Tistemule temno zelenmu smo vÄ?asih rekli “volkâ€?. Ni za seno, nobena Ĺžvad ga ne jĂŠ.â€? Ĺ˝ivali dobro vedĂł, kaj je dobro zanje in kaj ni. “Lej, lej, tule je pa hren!â€? Vau, da kar takole raste ob jezerskem makadamu! Mmm, nariban hren z japkami ...

Malo naprej diĹĄi po vzcvetelem bezgu. Mmm, v jajcu ocvrt bezgov cvet ... “Tamle je tista tabla s fotografijami jezerskih ptiÄ?kov, dajmo se za trenutek ustavit.â€? PrepriÄ?ana sem, da bom lahko prepoznala tistega, ki je zadnjiÄ? tako lepo pel, s krempeljci trdno pripet na bilko loÄ?ja, kot kaka ĹžvrgoleÄ?a broĹĄka. Pa ga ne, fotografije so namreÄ? Ĺže tako obledele, da je teĹžko prepoznati kateregakoli ptiÄ?a, razen Ä?e ga Ĺže tako in tako ne poznaĹĄ. Ĺ koda.

O, lejga Ä?ukca, oÄ?eladena glavica mu Ĺže opleta, Ä?as meĹžika se mu podaljĹĄuje, ajde proti posteljÄ?ki! U, tamle za cesto vidim gozdne jagode. Okrog tistelega kafiÄ?a s stoli in mizami iz prepletene Ä?rne plastike so zgradili bazenÄ?ek, izgleda pa, da jim je zmanjkalo denarja, da bi ga nafilali z vodo ... in tale polindustrijsko izgledajoÄ?a cona tule naokoli, niÄ? kaj na jezero vabeÄ?a ... in in ... Mah. Mali Ä?uk odspi, jemo, pijemo kavo, gartlc je treba oplet, sosed ima slastne zgodnje Ä?eĹĄnje in lipca, ki ga je v zmoti posadil kot lipo. (Lipec ne cveti. Zato pa neestetsko raste na vse strani. Sosed je na lipca jezen, zato ga spremeni v velik ĹĄtrcelj, iz katerega poganjajo manjĹĄi ĹĄtrclji.)

ZveÄ?er grem v kino. “Gospa, a vas ne bo strah?â€?, me vpraĹĄa prodajalka vstopnic. “Zakaj pa?â€? “Ker boste sami v dvorani.â€? “Ah, kje pa. Super mi bo. Ni prviÄ?, ne zadnjiÄ?.â€?

Pa sva le bila dva. Spet. đ&#x;”˛

Niz bruseljskih priporoÄ?il Sloveniji Slovenija je iz Bruslja dobila nova priporoÄ?ila za proraÄ?unsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Evropska komisija Slovenijo poziva k znatnemu fiskalnemu naporu v prihodnjem letu ter k izvajanju reform v zdravstvu, pri dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu. Na vladi poudarjajo, da bo treba Ĺže prihodnje leto nadaljevati javnofinanÄ?no konsolidacijo in zaÄ?eti z dolgoroÄ?no zaÄ?rtanimi ukrepi vlade. Ti bodo povezani z demografskimi tveganji, ĹĄe izpostavljajo v odzivu na priporoÄ?ila. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

MED VAMI

1. junija 2017

Varna izvedba je najpomembnejĹĄa NiĹžanje ocene tveganja in poslediÄ?no stroĹĄkov pri organiziranju dogodkov in prireditev nikoli ne sme biti na prvem mestu Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V Ĺ aleĹĄki dolini vse leto potekajo najrazliÄ?nejĹĄe prireditve in dogodki, od kulturnih, zabavnih sreÄ?anj do ĹĄportnih. Ĺ e posebej veliko se jih obiÄ?ajno zvrsti Ä?ez poletje. Kako je na njih poskrbljeno za varnost oziroma kako mora biti, da ne bodo ogroĹženi Ĺživljenje in zdravje udeleĹžencev ali drugih oseb, premoĹženje, da ne bo nedopustno obremenjeno okolje?

ka z njimi, si jih Ĺželijo izvesti varno. Zato je zelo pomembno, da organizator ob prijavi prireditve poda natanÄ?en program, na osnovi katerega izdelajo oceno

â?ą

Stoodstotne varnosti za vse ni moÄ? zagotoviti

Dejstvo je, in to poudarja tudi Sebastjan Bernjak z UE Velenje, da nikoli ni moÄ? zagotoviti 100-odstotne varnosti za vse udeleĹžence. ÂťSkuĹĄamo pa predvideti Ä?im veÄ? moĹžnih nepredvidenih dogodkov in se nanje pripraviti, da bo izvedba varna.ÂŤ Vse prireditve imajo eno skupno toÄ?ko – vsi, ki imajo oprav-

Organizator je dolĹžan shod ali prireditev prijaviti. V primerih, ko obstajajo okoliĹĄÄ?ine, zaradi katerih bi lahko priĹĄlo do ogroĹžanja varnosti ali pravic, mora organizator zaprositi za dovoljenje na upravni enoti.

tveganja. ÂťOrganizatorji jih Ĺželijo speljati s Ä?im manj stroĹĄki. A to nikakor ne sme biti na raÄ?un zagotavljanja varnosti.ÂŤ

VeÄ? reda pri zagotavljanju zdravstvenega varstva

VÄ?asih se teĹžave pojavijo zaradi zamolÄ?anja informacij gle-

dogodke je na primer velika razlika med navedbo Âťnogometna tekmaÂŤ ali Âťtekma med NK Maribor in NK Olimpija.ÂŤ Pri pisanju dovoljenja in predvidevanju ustreznih varnostnih ukrepov je upravnemu organu bistvenega pomena, da organizator predloĹži natanÄ?en program prireditve, nastopajoÄ?e, dogodke, ki bodo tam potekali, in sredstva, ki se bodo na prireditvi uporabljala. Le ob natanÄ?nem programu lahko upravni organ predvidi zadostne varnostne ukrepe za varno izvedbo prireditve.

Prijava ali dovoljenje za prireditev?

Zakon o javnih zbiranjih doloÄ?a, da je javni shod vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izraĹžanja mnenj in staliĹĄÄ? o vpraĹĄanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur, javna prireditev pa je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, ĹĄportne, zabavne, izobraĹževalne, verske ali druge aktivnosti, tako da je udeleĹžba brezpogojno ali pod doloÄ?enimi pogoji dovoljena vsakomur. Za manjĹĄe prireditve je dovolj prijava na policijski postaji, za druge pa je treba zaprositi na upravni enoti.

Poskrbljeno mora biti tudi za nujno medicinsko pomoÄ?

Nujna medicinska pomoÄ?

(NMP) je partner pri zagotavljanju varne prireditve. ÂťVarna prireditev je v interesu vseh,ÂŤ poudarja zdravnik, vodja NMP in

Sebastjan Bernjak: ÂťSkuĹĄamo ugotoviti veÄ? nepredvidenih dogodkov.ÂŤ

de programa prireditve, z vidika ĹĄtevila, zdravstvenega tveganja in tveganja za dogodke. ÂťNatanÄ?en program prireditve daje dokaj dober podatek o priÄ?akovanem ĹĄtevilu obiskovalcev.

Velika razlika je, Ä?e je v programu napisano, da bo na prireditvi igral narodnozabavni ansambel, ali Ä?e je navedeno, da bodo nastopili Modrijani. Z vidika tveganja za

Andrej Lesjak: ÂťPrireditve in dogodki morajo biti v prvi vrsti varni.ÂŤ

strokovni direktor Zdravstvenega doma Velenje Andrej Lesjak. ÂťTako kot obiskovalci in organizatorji dogodkov si posredovanja ne Ĺželimo, smo pa prisotni, Ä?e bi bila naĹĄa pomoÄ? potrebna.

Zadeve morajo biti Ĺže v osnovi zastavljene tako, da bodo varne,ÂŤ ĹĄe enkrat poudari. ÂťTudi za nas je zelo pomembno, da o prireditvi poznamo Ä?im veÄ? podatkov, ĹĄe posebej priÄ?akovano strukturo in ĹĄtevilo obiskovalcev.ÂŤ Pri izdaji dovoljenja upravni organ sodeluje z NMP. ÂťUpravni delavec ni strokovnjak s podroÄ?ja zagotavljanja zdravstvenega varstva, zato je to sodelovanje izjemnega pomena pri izdaji dovoljenj za najrazliÄ?nejĹĄe prireditve.ÂŤ NMP ZD Velenje je bila lani prisotna na okoli 60 prireditvah, v sezoni v popreÄ?ju na dveh ali đ&#x;”˛ treh na teden.â€

NaloĹžba v kakovost Ĺživljenja in lepĹĄe okolje V Lokah pri Mozirju zgrajena ena najsodobnejĹĄih Ä?istilnih naprav – VeÄ? kot milijon evrov vredna naloĹžba projekt treh obÄ?in – Pomembna referenca za velenjski Esotech Tatjana PodgorĹĄek

Loke pri Mozirju, 26. maja – ÂťTisti, ki se zavedajo pomena varovanja narave, lepĹĄega okolja, predvsem pa vlaganja v kakovostnejĹĄe Ĺživljenje obÄ?anov, se zagotovo zavedajo pomena pridobitve,ÂŤ bi lahko povzeli besede Ĺžupanov Ivana SuhoverĹĄnika (Mozirje), Mateja PeÄ?ovnika (Nazarje) in Vinka Jeraja (ReÄ?ica ob Savinji) na sveÄ?anosti ob otvoritvi posodobljene in razĹĄirjene centralne Ä?istilne naprave v Lokah pri Mozirju. Njena zmogljivost je blizu 6000 populacijskih enot ali za 2000 populacijskih enot veÄ?, kot je znaĹĄala pred posodobitvijo in razĹĄiritvijo. Gre za skupen projekt ome-

njenih obÄ?in, vreden veÄ? kot milijon evrov. Denar so zagotovile lokalne skupnosti same po dogovorjenem deleĹžu: dobrih 44 odstotkov ObÄ?ina Mozirje, 22-odstoten deleĹž stroĹĄkov je plaÄ?ala ObÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji, preostalo ObÄ?ina Nazarje. Poleg omenjene naprave so med pomembne pridobitve uvrstili ĹĄe asfaltirano cesto do nje.

Dokazujejo svojo skrb za trajnostni razvoj

Prizadevanja za izgradnjo okoljskega objekta so trajala pet let. Zadeva se je vlekla predvsem zaradi pomanjkanja denarja. ObÄ?ine so projekt prijavile na drĹžavne razpise, vendar so bile pri tem neuspeĹĄne. Po pojasnilu Su-

hoverĹĄnika so v prejĹĄnji finanÄ?ni perspektivi ostale praznik rok, ker ni bil konÄ?an projekt povodja reke Savinje.

Po besedah Mateja PeÄ?ovnika je bil njihov cilj izgradnja sodobne naprave, ki bo dolgo sluĹžila svojemu namenu. Cilj so – je me-

nil – dosegli.

Vinko Jeraj pa je izrazil prepriÄ?anje, da so s skupnim vlaganjem v Ä?istejĹĄe okolje lokalne skupnosti

Ministrica KatiÄ?eva med gasilci obÄ?ine Nazarje V torek, 23. maja, se je v Nazarjah mudila ministrica RS za obrambo Andreja KatiÄ?, ki jo je v imenu vodstev tamkajĹĄnjih prostovoljnih gasilskih druĹĄtev, obÄ?inskega poveljstva, civilne zaĹĄÄ?ite ter Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline povabil Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik. V razgovorih v gradu Vrbovec na sedeĹžu obÄ?inske uprave so ministrico KatiÄ?evo z razmerami na podroÄ?ju poĹžarne preventive in varnosti seznanili Ĺžupan, predsednik GZ ter pred-

sedniki in poveljniki treh prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Ĺ martno ob Dreti, Gorica in Nazarje.

Skupaj so podali oceno, da so druĹĄtva solidno opremljena, da imajo dobro usposobljene operativne gasilske desetine ter veÄ? kot le dobro sodelujejo z lokalnim prebivalstvom ter podjetji.

Ministrico so opozorili na nekatera ĹĄe nereĹĄena vpraĹĄanja, ki tarejo celotno slovensko gasilstvo.

Posamezniki na odgovornih gasilskih funkcijah so omenili tudi

Ministrica za obrambo RS Andreja KatiÄ? z vodstvom ObÄ?ine Nazarje in gasilci ob posvetovalnem sreÄ?anju v Nazarjah

lokalne specifiÄ?ne razmere, nevarnosti ter zahtevnost gaĹĄenja in reĹĄevanja ob naravnih nesreÄ?ah, nesreÄ?ah z nevarnimi snov-

mi ter reĹĄevanje ob teĹžjih prometnih in delovnih nezgodah. Ministrica KatiÄ?eva je pohvalila Ĺže znano gasilsko poĹžrtvovalnost,

profesionalen odnos tudi v prostovoljnih gasilskih druĹĄtvih in poklicnih gasilskih enotah tako v Sloveniji kot na obmoÄ?ju Sa-

dokazale svojo skrb za okolje in s tem za trajnostni razvoj.

Centralno Ä?istilno napravo v Lokah pri Mozirju je gradil velenjski Esotech. Investitorice so ga izbrale na osnovi javnega razpisa. Marko Ĺ koberne, predsednik uprave omenjene druĹžbe, je povedal, da je zanje izziv izgradnja vsake Ä?istilne naprave. Ta v Lokah pri Mozirju je bila morda ĹĄe nekoliko veÄ?ji, ker gre za enega od najsodobnejĹĄih sistemov, redkih v slovenskem prostoru – sistem mehanske bioloĹĄke obdelave odpadnih voda z aktivno bio maso. ÂťOmogoÄ?a optimum med vrednostjo naloĹžbe, obratovalnimi stroĹĄki in uÄ?inki naprave.ÂŤ Dodal je ĹĄe, da bo to za druĹžbo pomembna referenca za ĹĄe veÄ?ji vstop na druge trge.

Ker je drĹžava Slovenija za Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda Ĺže veliko postorila, se Esotech kot druĹžba za razvoj in izvajanje ekoloĹĄkih ter energetskih projektov vse bolj ozira proti drĹžavam zahodnega Balkana, jugovzhodni Evropi, nekaj prihodnjih izzivov pa sega ĹĄe na sever od naĹĄe đ&#x;”˛ meje.â€

vinjsko-ĹĄaleĹĄke regije ter dodala, da je prav, da ni dovolj, da od gasilcev in enot CZ druĹžba le priÄ?akujemo visoko stopnjo pripravljenosti ter operativno posredovanje, da je treba tem plemenitim ljudem, druĹĄtvom in ĹĄe posebej zasluĹžnim posameznikom nuditi osnovne pogoje in evropsko primerljiv standard v opremi, pogojih izobraĹževanja in usposabljanja ter njihove osebne zdravstvene zaĹĄÄ?ite in varnosti ob intervencijah. Gasilcem je Ä?estitala za izjemno poĹžrtvovalnost in uspehe ter se jim v imenu ministrstva zahvalila za nesporne zasluge. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Dragulji v mavrici dragih kamnov

Ajda FrankoviÄ?: ÂťKdor si Ĺželi nekaj novega, si Ĺželi veÄ? in bo postal veÄ?.ÂŤ

Izjemna dijakinja Ĺ olskega centra Velenje v ĹĄolskem letu 2016/2017 je gimnazijka Ajda FrankoviÄ? – Ni veÄ? enostavnih poti, a tudi nemogoÄ?ih ni

Kar zajeten je spisek uspehov, ki jih je dosegla na tekmovanjih iz znanj Ajda FrankoviÄ?. Poleg odliÄ?nega uspeha v vseh ĹĄtirih letih jo bodo na srednjo ĹĄolo spominjala zlata in srebrna priznanja iz matematike, logike, angleĹĄÄ?ine, slovenĹĄÄ?ine. Sodelovala je v mnogih obĹĄolskih dejavnostih, njeni soĹĄolci in soĹĄolke jo poznajo tudi kot dekle, ki je prevzemalo vse naporne izzive. Z njimi, pravi Ajda, je dosegla osebno rast in se izpopolnjevala. ÂťVerjamem, da si tisti, ki si Ĺželi nekaj novega, Ĺželi veÄ? in bo tudi postal veÄ?.ÂŤ ÄŒeprav bi lahko ob svojih doseĹžkih v razredu imela privilegiran poloĹžaj, ga je v celoti zavraÄ?ala, kajti Âťle tako lahko dijaki postanemo moÄ?ni, opremljeni z znanjem in takimi spretnostmi, da bomo nedotakljivi in nepremagljivi v Ĺživljenjskem kolesju,ÂŤ je pojasnila. ÄŒeprav so sodobni pedagoĹĄki pristopi usmerjeni v individualizem in osebno izbiro, je Ajda temu sledila z veliko mero kritiÄ?nosti in odgovornosti. ÂťEvolucija ne podpira individualizma in egoizma. Ljudje in Ĺživali, ki skrbijo le zase, propadejo. KratkoroÄ?no pridobiĹĄ koristi, poplaÄ?a pa se dolgoroÄ?no sodelovanje. V tem tiÄ?i skrivnost za posameznikove doseĹžke in skupni napredek.ÂŤ Ajda je ĹĄe povedala, da je minula ĹĄtiri leta na gimnaziji uĹživala. ÄŒe bi bila znova pred odloÄ?itvijo, kam po osnovni ĹĄoli, bi se znova odloÄ?ila zanjo. Takrat, kadar je bilo potrebno, so ji poleg starĹĄev stali ob strani tudi profesorji. In kakĹĄna bi bila njena popotnica tistim, ki prihajajo za njo? ÂťNajbolje je, Ä?e se uÄ?ite sproti, a se da marsikaj reĹĄiti tudi zadnji trenutek. Predvsem pa bodite ponosni na svoje doseĹžke, Ä?e tudi ti niso takĹĄni, kot bi si morda Ĺželeli.ÂŤ V novem ĹĄtudijskem letu bo ĹĄtudentka raÄ?unalniĹĄtva in matematike na Fakulteti v Ljubljani.

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 25. maja – Na Ĺ olskem centru Velenje Ĺže vrsto let pripravijo prireditev, na kateri postavijo v ospredje dijake, ki so v tekoÄ?em ĹĄolskem letu dosegli na razliÄ?nih podroÄ?jih ustvarjanja izjemne uspehe. Na prireditvi v dvorani kulturnega doma Velenje je bilo letos takih 79.

Direktor Ĺ olskega centra Velenje Ivan Kotnik jih je oznaÄ?il za Âťdragulje v naĹĄi mavrici dragih kamnov.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal zbranim v polni dvorani, se v tem ĹĄolskem letu v petih srednjih ĹĄolah centra izobraĹžuje 1747 dijakov, ki prihajajo iz veÄ? kot 50 obÄ?in, od Jesenic do Kragujevca, veÄ?ina jih je iz regije SaĹĄa. Potrebno znanje in izkuĹĄnje si nabirajo v 25 srednjeĹĄolskih vzgojno-izobraĹževalnih programih, ki trajajo od 2 do 4 ali 5 let. ÂťNekatere izobraĹžujemo za poklic, druge za nadaljnji ĹĄtudij, nekaj med njimi pa je tudi takih, ki jih moramo naprej pripraviti, spodbuditi in animirati za izobraĹževanje. Zato pri nas Ĺže dolgo vemo, da ni niÄ? Ä?isto lahko, enostavno. Vemo, da ni veÄ? enostavnih poti, trdimo pa ĹĄe, da tudi nemogoÄ?ih ni. Dati vsakemu mladeniÄ?u in mladenki, ki pride k nam, obÄ?utek pomembnosti v naĹĄi druĹžbi, je za nekatere mogoÄ?e najpomembnejĹĄi korak, ki so ga pri nas naredili.ÂŤ Po besedah Kotnika je Ĺže ne-

Izjemni dijaki ĹĄol centra za ĹĄolsko leto 2016/2017: prva z leve Ajda FrankoviÄ?, Kaja PirmanĹĄek UrĹĄiÄ?, Franc KlavĹž, Ĺ˝iga MeĹžnar in Mojca Kotnik

kaj let oder za vse, ki jih Ĺželijo izpostaviti na prireditvi in jim povedati, da so nanje ponosni, premajhen, zato take dogodke organizirajo Ĺže po ĹĄolah. Ob njihovi pripravi tudi vidi, kaj vse ob pouku poÄ?nejo dijaki ĹĄol centra.

Prireditve, kot so Mladi raziskovalci, Center mladosti, Inventura, revija pevskih zborov, ťportni plezalci ‌, jim potrjujejo, da so na pravi poti in da morajo vztra-

jati, ker je vredno.

Za uspehe je mladim Ä?estital tudi velenjski podĹžupan Peter Dermol in jim zaĹželel, da bi v Ä?im veÄ?ji meri dosegli svoje sanje in zastavljene cilje.

Izjemni dijaki

Med 79 prejemniki priznanj so ĹĄe posebej izstopali izjemni dijaki posameznih ĹĄol za ĹĄolsko leto 2016/17. Na Ĺ oli za rudarstvo in

1. junija 2017

varstvo okolja je ta laskavi naziv prejela Mojca Kotnik, na Strojni ĹĄoli Ĺ˝iga MeĹžnar, na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Franc KlavĹž, na Ĺ oli za storitvene dejavnosti Kaja PirmanĹĄek UrĹĄiÄ?, na gimnaziji pa Ajda FrankoviÄ?. Slednja se je okitila ĹĄe z nazivom izjemna dijakinja Ĺ olskega centra Velenje. đ&#x;”˛

Nadnormativni oddelek in omejitev vpisa Velenje – Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje so za novo ĹĄolsko leto prejeli veÄ? prijav, kot so razpisali prostih mest v programu tehnik raÄ?unalniĹĄtva ter v ĹĄportnem oddelku gimnazije.

Ministrstvo za ĹĄolstvo in ĹĄport je pred dvema dnevoma obvestilo Ĺ olski center, da v ĹĄportnem oddelku gimnazije dovoljuje nadnormativni oddelek, kar pomeni, da omejitev ne bo, je pa vpis zakljuÄ?en, v programu tehnik raÄ?unalniĹĄtva pa omejitev bo. DevetoĹĄolce, ki so se odloÄ?ili za omenjeni program, sedaj Ä?aka izbirni postopek, pri Ä?emer bo poleg uÄ?nega uspeha pomembno tudi doseĹženo ĹĄtevilo toÄ?k. tp

Same petke in kup priznanj

Sladice naĹĄih babic

Note, ĹĄtevilke, kemijske enaÄ?be, verzi – OsmoĹĄolec Rok Tadej BrunĹĄek je vsemu kos

DevetoĹĄolki Lana Turinek in Tinkara Stvarnik z raziskovalno nalogo pridobili pomembne Ĺživljenjske izkuĹĄnje – NajpogostejĹĄe sladice jabolÄ?ni zavitek, potica in domaÄ?i prijatelj

Tina Felicijan

Ä?im veÄ? odnese. ÂťSodelujem pri pouku, spraĹĄujem, delam si zapiske in se potrudim pri domaÄ?i nalogi,ÂŤ je Rok povedal, kako utrjuje znanje. ÄŒe so ga soĹĄolci v niĹžjih razredih ĹĄe imeli za ÂťpiflarjaÂŤ, so zdaj Ĺže spoznali, Âťda imamo razliÄ?ne naÄ?ine Ĺživljenja, da

Redki so uÄ?enci, ki so izjemno uspeĹĄni tako za ĹĄolskimi klopmi kot pri svojih obĹĄolskih dejavnostih, pravijo na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca, katere uÄ?enci so se izkazali Ĺže na marsikaterem podroÄ?ju. Med njimi je tudi Rok Tadej BrunĹĄek, ki ni le absoluten odliÄ?njak, ampak tudi nadvse nadarjen glasbenik, ki je do svojega 14. leta nanizal ĹĄtevilna priznanja tako z naravoslovnega kot druĹžboslovnega in umetniĹĄkega podroÄ?ja. ÄŒeprav je med njimi veÄ? zlatih priznanj, prvih mest in prvih nagrad z drĹžavnih in mednarodnih klavirskih tekmovanj ter nastop v znameniti dvorani Carnegie Hall v New Yorku, pa zlata priznanja iz znanja angleĹĄkega jezika, zgodovine, prva nagrada drĹžavnega literarnega nateÄ?aja Vsestransko nadarjeni Rok Tadej BrunĹĄek je Evropa v ĹĄoli, mu najveÄ? pometudi najboljĹĄi mladi kemik v drĹžavi. ni lani osvojena prva nagrada na drĹžavnem tekmovanju mladih glas- imam tudi jaz prosti Ä?as, le da ga prebenikov TEMSIG, zlato priznanje na Ĺživljam drugaÄ?e. Veliko berem, predletoĹĄnjem mednarodnem klavirskem vsem leposlovje, se sprehajam, tehtekmovanju Aci Bertoncelj ter zlato nologija pa me ne zanima prav dosti.

Vegovo in Preglovo priznanje oziroma Zdi se mi, da hitro postane ovira naprvo mesto v znanju kemije v drĹžavi. mesto pripomoÄ?ek, ker postaneĹĄ od nje odvisen. Namesto da bi vsak dan Najbolj srÄ?en je pri glasbi in obiskoval druĹžabna omreĹžja in skrbel naravoslovju za profile, raje hodim v naravo.ÂŤ MePo pouku gre v glasbeno ĹĄolo, do- ni, da bi morala biti uporaba digitalne ma pa naredi domaÄ?o nalogo in vadi tehnologije omejena glede na njene klavir. Da se mu ni treba uÄ?iti, poskr- koristi. Sam ÂťpametneÂŤ naprave upobi Ĺže v ĹĄoli, kjer se trudi, da od ure rablja za iskanje informacij, branje,

uÄ?enje, denimo uÄ?enje nemĹĄkega jezika. ÂťDa imam kaj od tega.ÂŤ ÄŒeprav je uspeĹĄen na skorajda vseh podroÄ?jih, je najbolj s srcem za klavirjem in pri naravoslovnih izzivih.

Kar je z obiÄ?ajnega zornega kota protislovno, se za Roka ujema. ÂťIĹĄÄ?em ravnovesje – potrebo po Ä?ustveni zadostitvi iĹĄÄ?em v umetnosti, predvsem glasbi, po raziskovanju pa v naravoslovnih vedah.ÂŤ ÄŒas, ko se bo Rok odloÄ?al, kaj bi rad v Ĺživljenju bil, kaj bi rad poÄ?el, Ä?emu bi se rad posvetil, ĹĄele prihaja. Danes pravi, da nima ÂťstraĹĄno velikih sanj. Ĺ˝elim si, da bi imel sluĹžbo, da bi bil zmoĹžen samega sebe preskrbeti, to bi mi veliko pomenilo.ÂŤ V katero smer bo razvijal svoje potenciale, se ĹĄe ni odloÄ?il, bi pa rad izbral poklic, ki bi ga lahko opravljal tako, da bi to koristilo tudi drugim, ĹĄirĹĄi skupnosti. ÂťSam doseĹžek, recimo znanstveni preboj, mi ne pomeni toliko kot to, da sem lahko ustvarjalen in da Ĺživim mirno. Trudim se, da ne bi imel preveÄ? stresa, ki sem ga v preteklosti Ĺže doĹživljal in slabo vpliva na zdravje.ÂŤ Stres, ki ga prinaĹĄajo ĹĄtevilne preizkuĹĄnje znanja in talentov, obvladuje tako, da za vsa tekmovanja temeljito vadi in se uÄ?i ter se postopoma in dobro psihiÄ?no pripravi, Âťda me stres ne doleti nenadno.ÂŤ Z izzivi v tem ĹĄolskem letu je opravil, po poÄ?itnicah, ki bodo zagotovo aktivne, pa se bo spopadel z novimi in raziskoval, kaj ga v Ĺživljenju najbolj veseli in kako bi ga rad preĹživel. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

jima pomagali starĹĄi ali babici. Z nalogo sta pridobili dve vrsti Ĺživljenjskih izkuĹĄenj: nauÄ?ili sta se dela v skupini, spoznali metode raziskovanja, kako pristopiti k takĹĄni nalogi.

Vse to verjameta, jima bo koristilo pri nadaljevanju izobraĹževanja. Hkrati pa ste pridobili praktiÄ?ne izkuĹĄnje za pripravo sladic.

Njuni mentorici Anita PovĹĄe in Suzana Pustinek sta bili tako kot mladi avtorici sami nad zlatim priznanjem navduĹĄeni, so-

DevetoĹĄolki osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje Lano Turinek ter Tinkaro Stvarnik sta za temo raziskovalne naloge v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline izbrali Sladice naĹĄih babic in zanjo prejele zlato priznanje.

Kot sta dejali, ju je zanimalo predvsem, katere sladice so najveÄ?krat pripravljale babice v sredini 20. stoletja v Ĺ aleĹĄki dolini, in recepti. Zbrali sta 24 receptov, vir zanje pa je bilo predvsem ustno izroÄ?ilo in rezultati ankete. ÂťUgotovili sva, da so bile sladice na jedilnikih le ob posebnih priloĹžnostih, najpogostejĹĄe pa jabolÄ?ni zavitek, domaÄ?i prijatelj in potica.

Recepti so bili v Lara Turinek (prva z leve) in Tinkara Stvarnik: ÂťSladice so bile na primerjavi z danajedilniku le ob posebnih priloĹžnostih.ÂŤ ĹĄnjimi precej bolj enostavni, za pripravo so gospodinje po- ĹĄolci in soĹĄolke pa: ÂťNekateri so rekli, da trebovale manj sestavin in pripomoÄ?kov ponavljava nalogo Knapovske jedi v Ĺ aleĹĄki ter manj Ä?asa.ÂŤ dolini, ki so jo izdelali najini soĹĄolci pred Poseben Ä?ar njunega raziskovanja, pravi- dvema letoma, medve pa sva jim razloĹžili, ta, je bil kakovostno preĹživet Ä?as, v katerem, da je za glavno jedjo na vrsti sladica,ÂŤ sta sta se povezali dve generaciji. Sladice sta ĹĄe dejali Lara Turinek in Tinkara Stvarnik. đ&#x;”˛ namreÄ? pekli sami, pri bolj zahtevnih pa so

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

IzkuĹĄnja, ki je najbrĹž ne bo mogel kmalu pozabiti

Dve zlati iz geografije Tudi v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu so velenjski gimnazijci pridobivali novo znanje na tekmovanju iz geografije. Pozimi smo izvedli ĹĄolsko tekmovanje, ki se ga je udeleĹžilo enainpetdeset dijakov iz vseh letnikov. NajboljĹĄih ĹĄest je nadaljevalo tekmovanje v ÄŒrnomlju, kjer je potekalo obmoÄ?no tekmovanje.

V kategoriji Srednja ĹĄola A, v kateri tekmu-

Dijak 3. letnika velenjske gimnazije Nejc Zajc se vneto pripravlja na mednarodno matematiÄ?no olimpijado v Braziliji – Cilj: matematiÄ?ni raziskovalec Tatjana PodgorĹĄek

9

IZOBRAŽEVANJE

1. junija 2017

V Brazilijo odpotuje 8. julija v slovenski ekipi mladih matematikov, v kateri so poleg Nejca ĹĄe David in Luka iz Celja, David iz Ljubljane, Domen z Raven na KoroĹĄkem ter AndraĹž z Jesenic. Teden dni prej bodo odĹĄli v Ĺ vico na skupne priprave s tekmovalci iz Ĺ vice. Samo tekmovanje pa bo potekalo od 18. do 24. ju-

LetoĹĄnje drĹžavno tekmovanje iz matematike se je veÄ? kot odliÄ?no izĹĄlo za dijaka tretjega letnika gimnazije Velenje Nejca Zajca. Na njem je v svoji kategoriji osvojil tretje mesto, na izbirnih testih, ki jih je reĹĄeval med letom v Ljubljani, pa je dobil toliko toÄ?k, da je bil ĹĄesti, kar mu je omogoÄ?ilo uvrstitev v slovensko ekipo matematikov za mednarodno olimpijado, ki bo konec prihodnjega meseca v Rio de Janeiru. Zanj to ni bilo doslej edino zlato priznanje iz matematike z drĹžavnega tekmovanja, jih je pa tokrat nadgradil tako, kot si je Ĺželel. ÂťTo je zame res velik izziv. Z njim sem izpol- Nejc Zajc: ÂťUresniÄ?itev zastavljenega cilja je tehten nil cilj, ki sem si ga zadal dokaz, da se splaÄ?a vlagati v delo.ÂŤ in v katerega sem veliko vloĹžil. Hkrati z mano je zadovoljna nija. Do odhoda se Nejc pripravlja tudi mentorica – profesorica Sonja doma, poskuĹĄal pa se bo z ostalimi France. Moram priznati, da sem se tekmovalci dogovoriti ĹĄe za kakĹĄno uspeha nadejal, sploh, ker sem vedel skupno utrjevanje znanja. ÂťUresniza rezultate testov, obÄ?utek na tekmo- Ä?itev zastavljenega cilja je tehten dovanju pa je bil tudi dober,ÂŤ je pripove- kaz, da se splaÄ?a vlagati v delo, da doval in nadaljeval, Âťuvrstitev in nato je to dobra popotnica za tvojo prisodelovanje na matematiÄ?ni olimpija- hodnost.ÂŤ di bo ne glede na uvrstitev izkuĹĄnja, Nejc Zajc jo naÄ?rtuje seveda v poki je Ä?lovek ne more kmalu pozabiti.ÂŤ vezavi z matematiko. Ĺ tudij bo naj-

verjetneje – pravi – vsaj prva tri leta nadaljeval na Fakulteti za matematiko v Ljubljani, drugo stopnjo pa – Ä?e bo le imel priloĹžnost – nadaljeval v tujini.

Njegov Ĺživljenjski cilj je postati matematiÄ?ni raziskovalec ali se izobraĹževati ter usposobiti v kakĹĄni drugi naravoslovni vedi v povezavi z matematiko.

Nejc pa ni le dober matematik, ampak tudi odliÄ?en fizik. 4. mesto, 2. nagrada in zlato priznanje je ÂťvknjiĹžilÂŤ Ĺže tretje leto zapored na drĹžavnem tekmovanju v najteĹžji skupini tekmovalcev iz omenjenega predmeta. Deset najboljĹĄih dijakov iz te skupine je dobilo vabilo na izbirno tekmovanje za olimpijsko ekipo. Ker pa je Nejc Ĺže sestavni del ekipe za matematiÄ?no olimpijado, ki se s fizikalno izkljuÄ?uje (obe olimpijadi namreÄ? potekata v istem Ä?asu), je letos izbirno tekmovanje iz fizike izpustil in se posvetil matematiki. In kakĹĄna so njegova priÄ?akovanja na matematiÄ?ni olimpijadi? ÂťTeĹžko reÄ?em. Upam na pohvalo za eno reĹĄeno nalogo. ÄŒe mi bo poleg znanja ĹĄe sreÄ?a mila, mi morda tudi bronasta medalja ni nedosegljiva, vse ostalo bi bilo Ĺže ‌ Doslej Slovenija zlatega priznanja na takĹĄni preizkuĹĄnji ĹĄe ni osvojila.ÂŤ Zadnji dijak velenjske gimnazije, ki se je uvrstil v slovensko ekipo za matematiÄ?no olimpijado, je bil Peter đ&#x;”˛ Lendero leta 2006. â€

Posebnost geografskega tekmovanja je dvodelnost. Polovico toÄ?k namreÄ? tekmovalci doseĹžejo iz znanja teorije (v obliki testa), ki temelji na predpisani literaturi. Potem odidejo na teren, kjer si v skladu z navodili zapisujejo, opazujejo, merijo in ugotavljajo. Po terenskem delu jih Ä?aka drugi del, v katerem se vpraĹĄanja sklicujejo na opravljeno raziskovanje v pokrajini. Terenske naloge zajemajo vpraĹĄanja petih tematskih sklopov: orientiranje, terensko merjenje in ugotavljanje, naravnogeografsko sklepanje in pojasnjevanje, druĹžbenogeografsko sklepanje in pojasnjevanje, preraÄ?unavanje in statistiÄ?no utemeljevanje. Tako so doseĹžki tekmovalcev resniÄ?no odraz vsestranskega znanja.

jejo dijaki, ki imajo v Ä?asu srednjeĹĄolskega izobraĹževanja vsaj 140 ur geografije, se je pomerilo 32 dijakov. Po Sloveniji so bila ĹĄtiri obmoÄ?na prizoriĹĄÄ?a. Od naĹĄih dijakov se je najbolje odrezal Miha RoĹžiÄ?, ki si je delil tretje mesto in je zaostal samo za domaÄ?ima dijakoma. Zelo dobro se je z nalogami spopadel tudi PrimoĹž Pirnat, ki si je delil deveto mesto in se je s tem rezultatom tudi uvrstil na drĹžavno tekmovanje.

Na drĹžavno tekmovanje smo se odpravili aprila v Gornjo Radgono. Sodelovalo je 118 osnovnoĹĄolcev in 63 srednjeĹĄolcev. Tekmovalna napetost je bila velika, (z leve) PrimoĹž Pirnat in saj se najboljĹĄi Miha RoĹžiÄ? dijaki udeleĹžijo svetovne olimpijade v Beogradu in olimpijade jugovzhodne Evrope, ki bo letoĹĄnje leto v Sloveniji. Oba dijaka sta se zelo dobro odrezala. MihaRoĹžiÄ? je minimalno zaostal za najboljĹĄimi ĹĄtirimi in se je z delitvijo petega mesta uvrstil na olimpijado JV Evrope.

S tem je prejel tudi zlato priznanje. Zlatega priznanja se je veselil tudi PrimoĹž Pirnat, ki si je delil sedemnajsto mesto ob zelo majhnih razlikah.

LetoĹĄnja – tretja olimpijada JV Evrope – bo potekala v RuĹĄah od 25. junija do 1. julija. Sodelovali bodo mladi in njihovi mentorji iz ĹĄestih drĹžav. Miha bo na olimpijadi spremljala mentorica, ki je tudi vodja slovenske srednjeĹĄolske ekipe, profesorica Tanja Golob. đ&#x;”˛

T. G.

Krtek Ligi otrokom pribliĹžal naravo Slovenski ekovrtci spoznavali Velenje – V Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije poleg sreÄ?anja koordinatorjev tudi razstava del otrok iz Vrtca Velenje Bojana Ĺ pegel

Velenje, 25, maja – V Ä?etrtek, na nekdanji dan mladosti, je bil poseben dan za Vrtec Velenje.

ToÄ?no na ta dan leta 2011 so namreÄ? podpisali eko listino, dobili so tudi eko zastavo. S tem so postali ekovrtec, ĹĄest let kasneje pa so bili gostitelji XI. sreÄ?anja ko-

ordinatorjev ekovrtcev Slovenije.

Kolegom iz vseh koncev deĹžele so pripravili zanimiv program, v katerem so jim predstavili tudi celoletni projekt S krtkom Ligijem raziskujemo Velenje. Ligi je seveda zaĹĄÄ?itni znak Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije, zato so sreÄ?anje pripravili v muzeju, poleg tega pa so v Ä?rni gardero-

NajmlajĹĄi ustvarjajo najlepĹĄe projekte

Mednarodni program EkoĹĄola je vodilni program Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo FEE International in je najveÄ?ja mednarodna mreĹža otrok in vzgojiteljev ter uÄ?iteljev, ki naÄ?ela trajnostnega razvoja prenaĹĄajo in vkljuÄ?ujejo v vsakodnevno delo in uÄ?enje. V program je vkljuÄ?enih Ĺže veÄ? kot 130.000 otrok, uÄ?encev in dijakov ter 8.500 vzgojiteljev ali uÄ?iteljev eko koordinatorjev, mentorjev in projektnih vodij. Kot nam je povedal nacionalni koordinator programa mag. Gregor Cerar, ga izvajajo v veÄ? kot 65 drĹžavah po svetu. V Sloveniji letos Ĺže 21. leto teÄ?e pod okriljem druĹĄtva DOVES. K temu je dodal: ÂťKoordinatorji programa eko vrtec so zelo aktivni, prav tako njihovi vrtci. Veseli nas, da so naĹĄa letna sreÄ?anja vedno dobro obiskana, namenimo pa jih druĹženju, povezovanju in zahvali za njihovo uspeĹĄno delo. Vsako leto se ĹĄtevilo ekovrtcev in ĹĄol poveÄ?uje, a sedaj delamo veÄ? na kakovosti kot pa na ĹĄtevilkah udeleĹžencev.

V Velenju smo predstavili program dela za prihodnje ĹĄolsko leto. Letno izvedemo veÄ? kot 4 tisoÄ? okoljskih projektov, kar je veliko tudi v primerjavi s tujino, najlepĹĄi projekti pa nastajajo pri najmlajĹĄih, vrtÄ?evskih otrocih, in v prvi triadi osnovne ĹĄole.

NaĹĄe nosilne teme pa so odpadki, energija in voda.ÂŤ

bi postavili bogato razstavo izdelkov otrok, ki so nastali v projektu.

Ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler nam je povedala, da je bilo v projekt, ki je otrokom pribliĹžal naravo, vkljuÄ?enih 1460 otrok iz 83 oddelkov vrtca. ÂťVanj smo vkljuÄ?ili otroke iz razliÄ?nih okolij, mestnega, primestnega in podeĹželskega. S tem projektom smo dokazali, da se da z naravo zelo lepo Ĺživeti, Ä?e to le Ĺželimo. UĹžitki so bili nepopisni, in to tako v gozdovih kot na travnikih, pa tudi v naĹĄih igralnicah, kamor smo naravo ÂťprinesliÂŤ za

Koordinatorjem iz slovenskih ekovrtcev so otroci in strokovne delavke Vrtca Velenje pokazali razstavo v ÄŒrni garderobi, v muzejskem parku pa so jim pripravili tudi prisrÄ?en nastop.

tiste najmlajĹĄe, ki ne morejo z nami daleÄ? v gozdove. Imamo neskonÄ?en privilegij, da lahko delamo z najmlajĹĄimi otroki, da lahko vplivamo nanje in s tem tudi na njihove druĹžine,ÂŤ je poudarila ravnateljica. Po uradnem de-

lu sreÄ?anja so malÄ?ki in strokovne delavke Vrtca Velenje v parku pred muzejem pripravili plesno-pevski nastop, nato pa so gostje obiskali ĹĄe jamski del muzeja, med sprehodom okoli Velenjskih jezer pa so jim predstavili tudi

mitologijo Velenja in jim tako na najlepĹĄi moĹžni naÄ?in predstavili mesto, v katerem deluje drugi najveÄ?ji slovenski vrtec. đ&#x;”˛

Izbrali temo 28. OtroĹĄkega parlamenta Ljubljana, 29. maja – V drĹžavnem zboru je v ponedeljek zasedal drĹžavni otroĹĄki parlament. Med mladimi parlamentarci je bilo tudi 6 predstavnikov Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline, ki so aktivno sodelovali v razpravi na temo Otroci in naÄ?rtovanje prihodnosti. Izbrali so tudi temo za naslednji otroĹĄki parlament. V novem ĹĄolskem letu se bodo osnovnoĹĄolci pogovarjali o Ĺ olstvu in ĹĄolskem sistemu, odrasli pa jim bodo prisluhnili in skuĹĄali pomagati uresniÄ?iti njihove Ĺželje in pripombe. đ&#x;”˛

bĹĄ

Predstavniki Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline na 27. otroĹĄkem parlamentu v drĹžavnem zboru.

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

1. junija 2017

Zborovsko dirigiranje je njeno poslanstvo Alenka PodpeÄ?an trenutno vodi dva pevska zbora, pri dveh pomaga dirigentu – Jeseni bo magistrirala iz zborovskega dirigiranja Bojana Ĺ pegel

Velenje, 12. maja – ÄŒeprav je VelenjÄ?anka Alenka PodpeÄ?an ĹĄe ĹĄtudentka na ljubljanski akademiji za glasbo, je mlada zborovska dirigentka nase opozorila Ĺže veÄ?krat. Ne le doma, tudi v tujini. Delo s pevskimi zbori je tisto, kar Ĺželi poÄ?eti celo Ĺživljenje. ÂťV tem sem se res naĹĄla, to je moj smisel Ĺživljenja, moje poslanstvo,ÂŤ nam pove, ko se med enim od njenih obiskov doma sreÄ?amo z njo.

Alenko je glasba spremljala od rosnih otroĹĄkih let. Zanimivo je, da je najprej plesala, veliko je tudi pela. Ko je v mali ĹĄoli zaÄ?utila ljubezen do klasiÄ?ne glasbe, predvsem do klavirja, so ji starĹĄi izpolnili Ĺželjo in jo vpisali v velenjsko glasbeno ĹĄolo. Po konÄ?ani niĹžji glasbeni ĹĄoli se je odloÄ?ila, da izobraĹževanje nadaljuje. Vpisala se je v velenjsko umetniĹĄko gimnazijo, poleg igranja klavirja pa je glasbeno izobraĹževanje nadgradila s solo petjem. Tudi zato, ker je vsa leta prepevala v zborih, tako v osnovni ĹĄoli Ĺ alek kot cerkvenem zboru v tem kraju, kjer je odraĹĄÄ?ala, pa v velenjski glasbeni ĹĄoli pri MatjaĹžu Vehovcu. Ĺ e danes je sreÄ?na, da je v gimnaziji postala del meĹĄanega pevskega zbora Ĺ CV, ki ga je takrat vodila Danica PireÄ?nik. ÂťPev-

ce je zborovsko petje zelo privabilo tudi zaradi naÄ?ina dela, pa tudi zaradi potovanj v tujino, ĹĄtevilnih nastopov. Prav z Danico in zborom sem doĹživela najlepĹĄa srednjeĹĄolska leta.ÂŤ Ko se je odloÄ?ala za ĹĄtudij, ni dolgo razmiĹĄljala. ÂťIzbrala sem glasbo. Ĺ˝elela sem ĹĄe naprej igrati klavir in hkrati postati zborovodkinja, sploh, ker sem Ĺže v srednji ĹĄoli vodila otroĹĄki cerkveni zborÄ?ek v BevÄ?ah. Zato sem se odloÄ?ila za ĹĄtudij glasbene pedagogike, ki je vsestranski. Dotika se pouÄ?evanja, dirigiranja, zborovskega petja in klavirskih ur.ÂŤ Ĺ˝elja, da se ĹĄe veÄ? ukvarja z vodenjem pevskih zborov, se ji je uresniÄ?ila Ĺže v drugem letniku glasbene akademije. Prevzela je vodenje ĹĄtudentskega zbora ljubljanske medicinske fakultete. ÂťZ njimi sem bila tri leta. Potem sem prevzela vodenje pevskega zbora Pomlad iz Novega mesta. Pet let smo Ĺže skupaj.

Skoraj dve sezoni sem vodila tudi Komorni zbor Krog iz Ljubljane, predlani pa sem prevzela tudi vodenje meĹĄanega pevskega zbora

Cantemus iz Kamnika,ÂŤ pripoveduje Alenka. Ko je konÄ?ala ĹĄtudij glasbene pedagogike in prejela za odliÄ?no opravljeno diplomo ĹĄe nagrado Âťsumma cum laudeÂŤ – diplomo s posebnim priznanjem, je z bolonjsko reformo na akademiji za glasbo zaĹživel ĹĄtudij za zborovske dirigente. Ĺ˝elja je bila tako Alenka PodpeÄ?an je letos spomladi v ZDA vodila dva ameriĹĄka pevska zbora.

Dobila je tudi mamljivo ponudbo, da v Ameriki opravi doktorat iz zborovskega dirigiranja.

velika, da je vpisala ĹĄe tega in postala prva ĹĄtudentka tega novega programa. ÂťJa, sedaj sem Ĺže skoraj 9 let ĹĄtudentka, a tudi drugi ĹĄtudij gre uspeĹĄno k koncu.ÂŤ Magistrski nastop s poudarkom na 500. obletnici protestantizma je imela 19. aprila v cerkvi Sv. JoĹžefa v Celju z meĹĄanim zborom, trobilnim ansamblom in tolkali iz Akademije za glasbo, septembra jo Ä?a-

ka ĹĄe zagovor magistrske naloge.

To je ob njenem napornem urniku in nenehni voĹžnji na vaje zborov ĹĄe veÄ?ji uspeh. ÂťNe le da imam dva svoja pevska zbora, pomagam tudi drugim dirigentom. Prvi je komorni zbor Ave iz Ljubljane, obÄ?asno pa tudi Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor, v katerem spet sodelujem z Danico,ÂŤ izvemo.

VeÄ?krat prepoznan talent

Alenka je svojo kvaliteto dokazala lani novembra na prvem tekmovanju slovenskih zborovskih dirigentov, starih do 35 let.

UdeleĹžil se ga je lahko vsak dirigent, a je moral imeti doloÄ?ene izkuĹĄnje in reference. Izbrali so jo v izbor 12 tekmovalcev. ÂťTekmovanje je potekalo v treh krogih na izpadanje. V finalu sem med najboljĹĄimi tremi zasedla drugo mesto, kar je bil zame velik uspeh. Sploh, ker smo delali z razliÄ?nimi odliÄ?nimi demonstracijskimi zbori. Ta uspeh mi je potrdil, da sem se odloÄ?ila prav, da delam dobro, sem se pa na tekmovanje temeljito pripravljala celih ĹĄest mesecev.ÂŤ S svojimi zbori je Ĺže veÄ?krat tekmovala tudi mednarodno in do zdaj prejela 4 zlate plakete, drugo mesto v finalnem tekmovanju najboljĹĄih (grand prix) v

Muzej PremogovniĹĄtva odliÄ?no obiskan Maja in junija imajo tudi po 1000 obiskovalcev tedensko – NajveÄ? je Slovencev, a deleĹž tujcev vztrajno naraĹĄÄ?a Velenje, 26. maja – Maj in junij delovali so vsi takratni slovenski bno je ohranjati kulturno dediĹĄÄ?ista vsako leto meseca, ko je obisk rudniki, razen trboveljskega. Zato no v lokalnem okolju, kar je poMuzeja premogovniĹĄtva Slovenije se z obletnico Ä?utimo povezani, slanstvo vsakega muzeja. V svev Velenju najboljĹĄi. To je namreÄ? zato bomo skupaj pripravili kar tu se vse izenaÄ?uje, zato je velika priloĹžnost, kaj in kako ponuditi Ä?as zakljuÄ?nih izletov ĹĄol, obiskovalcem. Tuji turisti to Ĺže pa izletov druĹĄtev in tudi iĹĄÄ?ejo, je pa dejstvo, da se morapodjetij. V zadnjih dveh jo s svojo zgodovino identificirati letih obisk muzeja po betudi lokalni prebivalci,ÂŤ ĹĄe poudasedah vodje Stojana Ĺ peri naĹĄ sogovornik, ki je na temo gla vztrajno naraĹĄÄ?a, za industrijske dediĹĄÄ?ine opravil makar naredijo veliko sami, gisterij le nekaj dni po naĹĄem posaj nenehno dodajajo nogovoru z njim. ve vsebine in dogajanja tako v zunanjem kot podzemnem delu muzeja, Prihodnost v kulturnem kjer se 160 metrov pod in poslovnem turizmu Zemljo odvijajo tudi neKo nas zanima, kdo so najpotipiÄ?ni muzejski dogodki. gostejĹĄi obiskovalci muzeja, izTako so leta 2015 naĹĄtevemo, da so to ĹĄolarji. Kar 55 % li 17 tisoÄ? obiskovalcev, jih je, upokojencev pa dobrih lani ĹĄe 800 veÄ?, letos pa Vodja Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije 10 %. Pred osmimi leti je bilo so obisk v prvih mesecih Stojan Ĺ pegel: ÂťVlaganja v kulturni in 8 % obiskovalcev iz tujine, daleta v primerjavi z istim poslovni turizem se nam Ĺže obrestujejo.ÂŤ nes jih je Ĺže 16 %. NajveÄ? jih je obdobjem lani poveÄ?ali iz Izraela, Nizozemske, NemÄ?ije, ĹĄe za 1000 obiskovalcev. To pa nekaj prireditev. Prvo smo Ĺže; v Avstrije in HrvaĹĄke, opaĹžajo pa je najveÄ? po obnovi muzeja, ki je naĹĄih prostorih si lahko ogleda- trend naraĹĄÄ?anja ĹĄtevila obiskosledila poĹžaru v njem. Takrat so te razstavo Živel 1. maj, praznik valcev iz ÄŒeĹĄke, Francije in Itamuzej reorganizirali tudi kadro- delaÂŤ, ki jo je pripravila kustosinja lije. Vsem je najatraktivnejĹĄi del Muzeja Velenje vsko, ne le tehnoloĹĄko. ogled podzemneLetoĹĄnje leto je posebno. Muzej Tanja Verboten. ga dela muzeja, Muzej Velenje namreÄ? praznuje 60-letni- V septembru pa jih popepremogovniĹĄtva kamor co delovanja, njihova prva zbirka bomo pripravili lje dvigalo, ki je Slovenije je pa je bila osnova za odprtje Mu- tudi veÄ?ji skupni bilo narejeno isod odprtja do zeja premogovniĹĄtva, ki je od le- dogodek,ÂŤ nam to leto kot Eifflov ta 1999 postavljen v avtohtonem pove Ĺ pegel. Kot stolp v Parizu. Z danes obiskalo okolju nekdanjega jaĹĄka Ĺ kale. tudi, da so danes veseljem pa si veÄ? kot 450 tisoÄ? ÂťPred 60 leti so slovenski rudni- njihove zbirke zeogledajo tudi zuobiskovalcev. ki podpisali sporazum o skupnem lo sodobne, oprenanji del muzeja, muzeju slovenskega premogov- mljene tudi z opvkljuÄ?no s scenaniĹĄtva, ki so ga najprej odprli na tiko, ki jim omogoÄ?a multimedij- mi v muzejskem parku. V obeh Velenjskem gradu, kar je bil tudi sko nadgradnjo. ÂťMislim, da se okoljih je moÄ?na tudi razstavna zaÄ?etek muzealstva v dolini. So- vse bolj zavedamo, kako pomem- dejavnost. ÂťPravzaprav naĹĄo de-

javnost delimo na tri dele; poleg osnovne muzejske in izobraĹževalne dejavnosti vse bolj gojimo kulturni in poslovni turizem. Prvi del je Ĺže uteÄ?en, druga dva pa nenehno nadgrajujemo. Z njimi

Olomoucu na ÄŒeĹĄkem in tretje mesto v Prijedoru, v Republiki srbski. Na slovenskih regijskih tekmovanjih je poleg veÄ? zlatih priznanj prejela tudi nagrado za najbolj obetavnega dirigenta.

Alenkin talent je med lanskim gostovanjem v Ljubljani, kamor je priĹĄel na povabilo komornega zbora Ave, opazil tudi ameriĹĄki dirigent dr. Eduardo Garcia Novelli. Je vodja Zborovodskega oddelka na Carthage College v Wisconsinu v ZDA, kjer tudi vodi zbor ĹĄole. Z njim redno nastopa po vseh ZdruĹženih drĹžavah Amerike, trikrat so Ĺže obiskali Evropo. ÂťOpazoval me je na vaji, ki sem jo imela z dekliĹĄkim zborom akademije za glasbo, in bil zelo navduĹĄen. Ker se letos ameriĹĄke turneje ni mogel udeleĹžiti moj profesor z akademije, je Eduardo predlagal, da pridem jaz. Z veseljem sem sprejela povabilo. To je bila zame krasna izkuĹĄnja. Ideja je bila, da v Millwaukeeju z njihovim zborom pripravim koncert slovenske zborovske umetne in ljudske glasbe.

Vanj naj bi vkljuÄ?ila nekaj skladb iz sosednjih drĹžav. Sestavila sem program iz 15 skladb, razdeljen med dva zbora; eden je ĹĄtudentski pevski zbor glasbene akademije Carthage College, drugi pa je bil amaterski pevski zbor Master Singers iz Milwaukeeja.

Prav zanimivo je bilo, ko so se uÄ?ili skladbo Marko skaÄ?e ali pa Da lipa ma!, pri katerih so si res

lomili jezike.ÂŤ Z obema zboroma, ki sta skladbe vadila z njihovim dirigentom le nekaj tednov pred njenim prihodom v ZDA, so imeli na koncu dva koncerta. ÂťOdzivi so bili neverjetni. To se me je najbolj dotaknilo. AmeriÄ?ani so bolj odprti, pozitivni, energiÄ?ni. VĹĄeÄ? mi je bilo, da so na koncerte priĹĄli tudi potomci Slovencev, ki so bili tako ganjeni, da so jokali. Po koncertu so priĹĄli do mene in me pohvalili.

Glasba se jih je dejansko dotaknila, prebudila je spomine na nekdanjo domovino. Poleg tega so pevci obeh zborov po vsaki vaji z mano delili svoje doĹživljanje mojega dela, sploh me niso hoteli poslati nazaj v Slovenijo,ÂŤ pripoveduje Alenka. Dobila je tudi ponudbo, da po opravljenem magisteriju pride nazaj in doktorat opravi na eni najboljĹĄih ameriĹĄkih univerz. ÂťObstajata dve zares dobri zateÂŤ, ji je povedal Eduardo. ÂťV Sloveniji ni lahko biti zborovski dirigent.

Smo majhni, zborov je veliko, zato je konkurenca velika. V Ameriki se mi zdi, da bi lahko bolj razvila svoj talent, saj je ob poplavi zborov le nekaj zborov res na vrhu, prav tako dirigentov. Zato mi je ponudba zelo mikavna, a teĹžava je v tem, da bi bil ĹĄtudij drag.ÂŤ Zato o tem ĹĄe razmiĹĄlja in iĹĄÄ?e finanÄ?ne naÄ?ine, ki bi ji olajĹĄali odloÄ?itev.

privabimo tako nove obiskovalce kot medije. NajveÄ?ji preboj smo naredili v poslovnem turizmu. Skupinam pripravimo posebne programe, od team buildinga do motivacijskih programov, cateringa pod Zemljo ‌.

Tovrstnih obiskov bo veliko tudi v drugi polovici leta, pri tem pa dobro sodelujejo s podjetjem Gorenje Gostinstvo in Termami TopolĹĄica. ÂťZadnjih 7 let se trudimo nadgrajevati podroÄ?je industrijske umetnosti, kar se bo v

letoĹĄnjem poletju Ä?utilo tudi ob razstavi skupine The Stroj, ki jo bomo ĹĄe nadgrajevali.ÂŤ Odprli so jo v torek zveÄ?er. Pod Zemljo pa so uspeĹĄno vzpostavili t. i. PoetiÄ?no progo. Gre za ustvarjanje poezije in proze v podzemnem delu muzeja, doslej pa so gostili Ĺže ĹĄtiri avtorje. Letos sta to bila Peter Rezman in Tatjana Pregl Kobe. Z vsakim posnamejo tudi video, kar bo osnova za muzejsko predstavitev poezije.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

bĹĄ

Odprli razstavo Sila zvoka – ritem Ä?asa Velenje, 30. maja – V torek zveÄ?er so v Muzeju premogovniĹĄtva odprli retrospektivno razstavo vseh podroÄ?ij delovanja glasbenega kolektiva The Stroj. Poleg fotografij iz razliÄ?nih obdobij skupine, ki je glasbeno zgodbo zaÄ?ela pisati aprila 1997 v LaĹĄkem, so razstavili tudi svojstvene instrumente, izdelane iz odpadnih industrijskih materialov, ki so jih uporabljali v svojih glasbeno-scenskih nastopih. Delo danes vseslovenske skupine, ki s svojo

neposrednostjo in nekompromisnostjo doma in po svetu navduĹĄuje Ĺže dve desetletji, bo na ogled celo poletje. V soboto, 2. septembra, bodo ob zaprtju razstave pripravili celodnevno druĹžinsko dogajanje v parku muzeja, voden ogled razstave ter dva koncerta skupine The Stroj v jami, 160 metrov pod zemljo. To bo hkrati zakljuÄ?ni dogodek 20. Festivala mladih kultur Kunigunda. đ&#x;”˛

bĹĄ

â?ą

V torek zveÄ?er so v muzeju odprli retrospektivno razstavo vseh podroÄ?ij delovanja glasbenega kolektiva The Stroj. Poleg fotografij iz razliÄ?nih obdobij skupine so razstavili tudi svojstvene instrumente, izdelane iz odpadnih industrijskih materialov.

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

KULTURA

1. junija 2017

OdliÄ?na nastopa naĹĄih orkestrov V petek, 19. maja, je Pihalni orkester Glasbene ĹĄole Velenje pod vodstvom Janeza Marina izvrstno nastopil na 7. tekmovanju mladinskih godb v Lendavi, ki ga je organizirala Zveza slovenskih godb. PrepriÄ?ljivo so nastopili v kategoriji B in prejeli zlato nagrado s posebnim priznanjem. Ĺ lo je za zahtevno tekmovanje, ki je letos potekalo v Kulturnem centru Lendava. Pihalni orkester Glasbene ĹĄole Velenje se je predstavil s tremi slovenskimi skladbami. Zaigrali so znani odlomek iz filma Na svoji zemlji Marjana Kozine (v priredbi Vladimirja MustajbaĹĄića) ter dve skladbi Emila Glavnika: glasbeno pripoved v treh stavkih Martin Krpan ter Bisere Ohridskega jezera. Tako se je prviÄ? v zgodovini tega tekmovanja zgodilo, da se je izvajal izkljuÄ?no slovenski program, za kar je bil orkester posebej pohvaljen. V orkestru je zaigralo kar 75 Ä?lanov – uÄ?encev in dijakov, starih od 10–18 let, saj povpreÄ?na starost Ä?lanov orkestra v kategoriji ni smela presegati 16 let. Solistka je bila oboistka Karin Plazl.

Kar dve tretjini Ä?lanov je prviÄ? stalo na odru v okviru ĹĄolskih glasbenih tekmovanj in tudi zato

je triÄ?lanska mednarodno sestavljena Ĺžirija opazila in pohvalila ubranost igranja tako velikega ĹĄolskega ansambla. ObiÄ?ajni sestavi ĹĄolskih orkestrov so namreÄ? precej manjĹĄi.

Orkester se je na tekmovanje intenzivno pripravljal dlje Ä?asa.

njem s posebno pohvalo.

Velenjski ĹĄolski pihalni orkester ima za sabo Ĺže dolgo tradicijo, prav letos namreÄ? praznujejo 60 let delovanja (leta 1957 ga je ustanovil Janez Marin st.).

Dirigent Janez Marin je po uspeĹĄnem zakljuÄ?ku tekmovanja, v

Naslednji dan, v soboto, 20. maja, je sledilo 37. tekmovanje slovenskih godb, na katerem je v najviĹĄji (koncertni) teĹžavnostni kategoriji nastopil tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje.

V njem sodeluje tudi 20 uÄ?en-

Dr. Gregor Jeromel in dirigent Anton Verzelak ob prejemu zlate plakete s pohvalo

Mladi godbeniki so se izkazali.

Aprila so imeli intenzivne priprave v Moravcih, ki jim je sledilo koncertiranje na domaÄ?em odru – pred tekmovanjem so pripravili kar osem koncertov. Intenzivno delo se je obrestovalo, saj so na tekmovanju prejeli 92 toÄ?k in bili nagrajeni z zlatim prizna-

katerega je bilo vloĹženega veliko Ä?asa in energije, izrazil veliko zadovoljstvo: „Povezati tako velik ansambel mladih glasbenikov je bil velik izziv in vesel sem, da nam je ob sodelovalnem delu mladih in podpori starĹĄev ter vodstva ĹĄole to odliÄ?no uspelo.“

Delavnica ena od resnih oblik druŞenja Na 15. drŞavni kiparski delavnici Les 11 udeleŞencev, od tega polovica novih – Najpomembnejťe orodje motorna Şaga Tatjana Podgorťek

Ĺ e en vrhunec

nejĹĄe, pa je sogovornica odgovorila: ÂťZagotovo je to motorna Ĺžaga.ÂŤ Letos se je delavnice udeleĹžilo 11 ustvarjalcev ali ĹĄest manj kot preteklo leto. Polovica med njimi je bila novih, kar Dragice ÄŒadeĹž Lapajne ni motilo. Ĺ tevilo udeleĹžencev je za tako delo idealno, je menila, z novinci pa se je veÄ? posvetovala, iskala primerne reĹĄitve za njihov izdelek ‌ ÂťMislim, da smo bili kar solidarni drug z drugim. Vsi so bili navduĹĄeni, kar vam lahko povedo tudi sami.ÂŤ

Ĺ martno ob Paki od 26. do 28. maja – Po letu dni je bila minuli vikend ploĹĄÄ?ad za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki prizoriĹĄÄ?e Ĺže 15. drĹžavne kiparske delavnice Les. Motorne Ĺžage, kladiva in brusilniki so peli, umetniki pa so pod kozolcem ustvarjali zanimive skulpture tudi tokrat pod vodstvom priznane slovenske kiparke Dragice ÄŒadeĹž Lapajne – nagrajenke PreĹĄernovega sklada za cikel Asociacije na Pompeje. ÂťDelavnica je ena od oblik druĹženja, kar resnega. Vsak se zanjo ne odloÄ?i, ker ni tako enostavna. Kiparjenje z lesom zahteva poleg kiparske Ĺžilice in smisla za oblikovanje ĹĄe prav posebna znanja in spretnosti. Prav tako kot poznavanje orodja je pomembno tudi poznavanje lesa, torej njegove Pod kozolcem in v njegovi okolici so tudi letos nastale zanimive, osnovne znaÄ?ilraznolike in atraktivne skulpture. nosti, lastnosti, naÄ?ine oblikovanja ter priprave materiV Ĺ martno ob Paki se kiparji radi vraala,ÂŤ je povedala mentorica delavnice in Ä?ajo, saj jim kozolec omogoÄ?a nemotedodala, da je konÄ?na podoba skulpture no ustvarjanje v vsakem vremenu, njeodvisna od skladnosti ideje, izbranega gova okolica pa prav tako vse, kar pri materiala in avtorjevega osebnega pri- ustvarjanju v naravi umetnik z motorno stopa. Ker je izbira motiva svobodna, Ĺžago, kladivom, dletom, brusilnikom v so konÄ?ni izdelki lahko abstrakcije, arhi- roki potrebuje. đ&#x;”˛ tekturne reĹĄitve, figure ‌ Na vpraĹĄanje, katero orodje je v delavnici najpomemb-

cev in dijakov ĹĄolskega orkestra.

Prejeli so zlato nagrado s posebno pohvalo in poseben pokal za zmagovalca tekmovanja.

Za vse radovedne in vedoĹželjne so velenjski godbeniki v okviru tedna ljubiteljske kulture v Ĺ aleĹĄki dolini 13. maja v Glasbeni

ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje pripravili javno vajo. Na njej so se uspeĹĄno predstavili s tekmovalnim programom, ki so ga izvedli tudi v soboto, 20. maja, na 37. drĹžavnem tekmovanju Zveze slovenskih godb v Lendavi. V pripravo so godbeniki vloĹžili veliko truda in znanja, kar je pripomoglo, da so ĹĄtevilnim dozdajĹĄnjim priznanjem na tekmovanjih doma in v tujini dodali ĹĄe eno. Z doseĹženimi 93,80 toÄ?ke so postali zmagovalci koncertne teĹžavnostne stopnje in prejemniki zlate plakete s pohvalo.

Ob zmagi je predsednik godbenikov dr. Gregor Jeromel povedal: Želje in ambicije pihalnih orkestrov so razliÄ?ne. NaĹĄe so

posegati po kakovostni in profesionalno izvedeni glasbi, predvsem pa ohraniti raven naĹĄega ustvarjanja. Izvajamo veliko zvrsti orkestrske glasbe in veseli nas, da z njo navduĹĄujemo tako obÄ?instvo kot strokovno javnost.

Prejeta zlata plaketa je za nas ĹĄe dodatna spodbuda za delo v prihodnje, saj se zavedamo, da glasba predvsem povezuje ljudi.

Vsem Ä?lanicam in Ä?lanom orkestra se zahvaljujem za njihov trud in prisotnost na ĹĄtevilnih vajah. Prav posebna zahvala pa velja naĹĄemu dirigentu Antonu Vrzelaku, ki nas je odliÄ?no pripravil za ta vrhunski nastop.ÂŤ đ&#x;”˛

Spomine obudili s pesmijo MeĹĄani pevski zbor Gorenje je po ĹĄtirih desetletjih prepevanja in ĹĄestih zborovodjih ĹĄe vedno zvest svojemu izvornemu poslanstvu Tina Felicijan

Velenje, 19. maj – Danes raznoliko postavo MeĹĄanega pevskega zbora Gorenje so na samem zaÄ?etku sestavljali predvsem zaposleni v istoimenskem

zborovodji, te pa smo tudi povabili tudi na oder.ÂŤ Koncert z naslovom 'Peti mi je vse na sveti' je tako bil odliÄ?na priloĹžnost, da so posluĹĄalci opazovali razliÄ?ne sloge zborovodij (mag. Majde ZavrĹĄnik Puc, mag. Nikolaja Ĺ˝liÄ?arja in

od koder se ni vraÄ?al praznih rok. ÂťZa nami so tekmovanja in gostovanja po Avstriji, Franciji, Belgiji, Italiji, Ĺ vedski, ÄŒeĹĄki in HrvaĹĄki. Mislim, da so najbolj ponosni tisti pevci, ki se lahko pohvalijo z udeleĹžbo na mednarodnem zboro-

Takole so si pevke mijavkale in pevci mijavkali v eni od zabavnih in nekoliko drugaÄ?nih pesmi iz programa v preteklem letu, ki ga je sestavila aktualna zborovodkinja mag. Ĺ pela Kasesnik.

podjetju. Zanimanje za prvo avdicijo je bilo mnoĹžiÄ?no. NaĹĄ tednik je takrat poroÄ?al, da se je na avdicijo prijavilo okrog 200 ljudi. SÄ?asoma se je obseg zbora ustalil na okoli 45 Ä?lanov, sestav je postal bolj pisan, saj so se mu zaÄ?eli pridruĹževati tudi drugi pevci in so zaposleni v Gorenju danes v manjĹĄini.

DruĹži ljudi razliÄ?nih profilov z razliÄ?nih koncev Ĺ aleĹĄke ter Zgornje in Spodnje Savinjske doline, je zbor predstavila predsednica Katja Irman Kolar in povedala, da je vzduĹĄje v zboru v teh dneh, ko sedanji in nekdanji Ä?lani praznujejo jubilej ustanovitve, prav zanimivo in zabavno Âťtudi za tiste, ki smo se ĹĄele nedavno pridruĹžili zboru. Brskamo po arhivih, v katerih smo naĹĄli stare fotografije in Ä?lanke, oblaÄ?ila, spominke, spomnili smo se repertoarjev, ki smo jih prepevali z nekdanjimi

Andreje Cigale, zbor pa sta v preteklosti vodila tudi Ciril VertaÄ?nik in Katja Gruber) in zaÄ?utili drugaÄ?no energijo, ki jo zbor odda pod drugo taktirko.

Nanizali ĹĄtevilne spomine in uspehe

Zbor se je med svojim delovanjem udeleĹževal zelo razliÄ?nih sreÄ?anj, tekmovanj, pevskih revij doma in po svetu,

Rekli so â?ą Janja Irman Ko-

lar: ÂťNastopamo povsod, kamor si nas upajo povabiti v tolikĹĄnem ĹĄtevilu in jim je vĹĄeÄ? naĹĄ naÄ?in petja ter repertoar, ki obsega tako domaÄ?e kot tuje, umetne in ljudske, izvirne in prirejene pesmi razliÄ?nih glasbenih obdobij.ÂŤ

vskem sreÄ?anju na Kitajskem pred sedmimi leti,ÂŤ je povedala predsednica. Na to doĹživetje veĹžejo zbor lepi spomini, ki si jih Ĺželijo kdaj podoĹživeti ali imeti ĹĄe kako podobno izkuĹĄnjo.

Da je lepih spominov res veliko, so se posluĹĄalci, ki so napolnili veliko dvorano velenjske glasbene ĹĄole do zadnjega sedeĹža, prepriÄ?ali ob pripovedovanjih dr. AmbroĹža KvartiÄ?a, ki je pesmi s pestrega repertoarja povezoval z izbrskanimi utrinki.

Ob jubileju je zbor izdal tudi dvojno zgoĹĄÄ?enko, na kateri so posnetki ustvarjanja v zadnjih petih letih pod taktirkama zadnjih dveh zborovodkinj.

ZaĹželeli pa so si, da bi to druĹženje in ta naÄ?in petja negovali ĹĄe naprej ter med ljudi ponesli pevsko kulturo in ljubezen do glasbe. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

Preplet sodobne umetnosti in zgodovine Razstava najboljťih likovnih stvaritev slovenskih ljubiteljskih slikarjev na ogled v 'kamri' enega najlepťih gradov na Slovenskem – Med njimi dela, ki bi lahko visela kjerkoli Bojana Špegel

Velenje, 24. maja – Zveza likovnih druťtev Slovenije je v sodelovanju z Druťtvom ťaleťkih likovnikov in Muzejem Velenje na Velenjskem gradu odprla razstavo Zlata paleta 2017 – Sodobno slikarstvo. Ob otvoritvi so med

ljubiteljske slikarje iz 14 slovenskih likovnih druĹĄtev podelili priznanja in 10 certifikatov kakovosti. Med dobitniki slednjih sta kar dva Ä?lana DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, Franc Lesjak in Oskar Sovinc, med 204 poslanimi in od teh 49 izbranimi in razstavljenimi deli pa je poleg njunih tudi

slika predsednika druĹĄtva Saliha BiĹĄÄ?ića.

Likovnike iz vse drŞave je najprej nagovorila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, ki je poudarila, da se sodobna umetnost lepo zlije z zgodovino enega najlepťih gradov na Slovenskem, tokratna razstava pa je

Franc Lesjak in Oskar Sovinc sta letos dokazala, da sodita v sam vrh slovenskega sodobnega slikarstva med ljubiteljskimi umetniki.

Konkurenca je dobrodoĹĄla

Ni treba posebej poudarjati, da sta bila dobitnika certifikatov kakovosti iz DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov priznanja izjemno vesela.

ObÄ?utke sta delila tudi z nami.

Franc Lesjak: ÂťS certifikatom kakovosti sem dobil potrdilo in ĹĄe veÄ? navdiha za svoje umetniĹĄko delo. Konkurenca tu ni slaba, kar je zame dokaz, da grem s Ä?asom naprej. In tega sem zelo vesel.

Slikam vsaj Ĺže tri desetletja, zadnji dve leti, odkar sem upokojen, ustvarjam ĹĄe veÄ?. Veliko razstavljam, zadnja samostojna razstava je bila na temo avtomobilov leta 2014. Vesel sem, ker v DruĹĄtvu

nadgradnja dobrega sodelovanja z DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Predsednik strokovne Ĺžirije, kipar mag. Zoran PozniÄ?, je med drugim poudaril, da je razstava ljubiteljskih slikarjev ÂťnajteĹžjaÂŤ razstava v sklopu petih nacionalnih razstav, saj te pripravljajo po likovnih podroÄ?jih. ÂťStrokovna komisija je imela letos zelo teĹžko nalogo. Od prispelih del smo morali tri Ä?etrtine slik izloÄ?iti, tudi zaradi velikosti razstavnega prostora. Izbor je bil strog, merila pa niso popolnoma doloÄ?ena, saj umetnost ni matematika. Ljubiteljski slikarji so tisti, ki so nadaljevalci Ĺžlahtne tradicije klasiÄ?nega slikarstva, saj sodobnost prehaja v nove medije, na drugaÄ?na podroÄ?ja. Visoka umetnost se je skoraj popolnoma izloÄ?ila iz klasiÄ?nih tehnik in praks.ÂŤ Na Velenjskem gradu si zato lahko do 24. junija ogledate Ĺžlahten izbor najboljĹĄega, kar nastaja na Slovenskem v sodobni umetnosti. Njihova dela bi lahko po mnenju mag. PozniÄ?a razstavili tudi v velikih domaÄ?ih in svetovnih galerijah.

Priznanja, zahvale in certifikate je razstavljalcem podelil predsednik Zveze likovnih druĹĄtev Slovenije Branko Ĺ˝eleznik ob pomoÄ?i direktorice muzeja in podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje Petra Dermola, ki je razstavo tudi odprl. Otvoritev razstave so v atriju gradu popestrili tamburaĹĄi iz kulturnega druĹĄtva MeÄ‘imurje Velenje. đ&#x;”˛

ĹĄaleĹĄkih likovnikov pripravljajo kvalitetna izobraĹževanja, v katerih ljubiteljski slikarji dobimo globino, ĹĄirino in veÄ? znanja. NajljubĹĄe so mi nadrealistiÄ?ne teme in abstraktno slikarstvo.ÂŤ Oskar Sovinc: ÂťNa letoĹĄnji zakljuÄ?ni razstavi so na ogled kar tri moja dela, morda tudi zato, ker res veliko ustvarjam. Sodobno slikarstvo mi je blizu, je v meni. Doslej sem prejel Ĺže dve zlati priznanji za sodobno slikarstvo in eno zlato priznanje za grafiko.

Zadnja leta je bilo iz osebnih razlogov pri meni malo suĹĄe, zato sem toliko bolj vesel, ker so moja dela letos spet opaĹžena. UĹživam pa tako v slikarstvu kot kiparstvu, ustvarjam na obeh podroÄ?jih.ÂŤ

Mladost v galeriji Prva samostojna razstava mlade akademske slikarke Urťula Skornťek – Ob njej tudi pregledna razstava Inventura, dijakov velenjske umetniťke gimnazije Tina Felicijan

Dijaki likovne smeri umetniĹĄke gimnazije Velenje so ponovno dobili priloĹžnost, da na tradicionalni razstavi Inventura v Galeriji Velenje ĹĄirĹĄi javnosti pokaĹžejo, kako se pri strokovnih predmetih oblikujejo v ustvarjalce na razliÄ?nih podroÄ?jih vizualnih umetnosti, hkrati pa se preizkusijo v vlogi postavljalcev razstave. Tako so tudi letos pokazali risbe, slike, (raÄ?unalniĹĄke) grafike, makete, mozaike in ĹĄtevilna druga dela v razliÄ?nih tehnikah, ki obravnavajo razliÄ?ne tematike, med drugim tudi aktualno druĹžbeno dogajanje.

sodeluje pri raznih projektih razliÄ?nih druĹĄtev. ÂťSkuĹĄam se povezovati z drugimi ustvarjalci, ki jih je v lokalnem okolju precej, da soustvarjamo to kultur-

luje pri projektu Reciklarna in z likovnimi intervencijami spreminja uporabno vrednost zavrĹženih predmetov ali prenavlja njihovo podobo.

ÄŒaka jo platno

Ob letoĹĄnji Inventuri je priloĹžnost za prvo veÄ?jo samostojno razstavo dobila nekdanja gimnazijka UrĹĄula SkornĹĄek, ki je lani diplomirala na ljubljanski likovni akademiji, Ĺživi in ustvarja pa v Mozirju. Poleg slikanja se ukvarja tudi z ilustracijo in grafiko, s svojimi zamislimi pa

ÂťPri Prehodih gre tako za neka osebna prehajanja kot za prehod med diplomskimi in novimi deli, ki so nekako bolj jasna,ÂŤ je o svoji prvi samostojni razstavi kot akademska slikarka povedala UrĹĄula SkornĹĄek, na fotografiji pred enim svojih novejĹĄih del.

no-umetniĹĄko sceno, kar se mi zdi zelo dobro,ÂŤ je povedala o svojem delovanju. Tako denimo v okviru KUD Koncentrat sode-

Za razstavo z naslovom Prehodi je izbrala diplomska dela in nekaj povsem novih. ÂťTa se lepo ujemajo s starimi, a se na

pogled vendarle razlikujejo. NovejĹĄe so bolj izÄ?iĹĄÄ?ene, elementi so bolj premiĹĄljeno postavljeni. Tematsko so dela povezana, saj izhajam iz doĹživljanja svojega okolja, v katerem Ĺživim in delujem, in ljudi v njem. Slikam na osnovi predvsem avtorskih fotografij ali fotografij iz druĹžinskih albumov,ÂŤ razlaga umetnica, ki slika preteĹžno v akrilni tehniki, vseeno pa rada eksperimentira z drugimi slikarskimi in risarskimi tehnikami in materiali. ÄŒeprav gre pri Prehodih za zelo osebne slike, je vanje z raznimi elementi ali samim naslovom dela vpletla obÄ?o problematiko, o kateri se mladi spraĹĄujejo v sodobnem Ä?asu.

Ob ustvarjanju za aktualno razstavo je UrĹĄula dobila zagon za delo. ÂťÄŒaka me platno, saj so se Ĺže izoblikovale ideje, ki jih je treba Ä?im prej spraviti ven, da ne skopnijo in ta ustvarjalni obÄ?utek ne izvodeni,ÂŤ je napovedala, da bodo v njenem ateljeju kmalu zaÄ?ela nastajati nova dela. đ&#x;”˛

1. junija 2017

Postali bomo prvaki sveta MatjaĹž Ĺ alej

Ne, to ne bomo Slovenci, teĹžko! Vsaj ne v ekipnem ĹĄportu. So pa te vrstice res namenjene ĹĄportu. TakĹĄnem, ki gre pogosto mimo nas. Ampak Ä?e smo Ĺže pri ĹĄportu, ni treba izgubljati besed, ki so bile mnogokrat izreÄ?ene in dokazane s statistiÄ?nimi merili.

Slovenci smo ĹĄporten narod, ki nam uspeva mnogo, veliko, pa vendar ne Ä?isto vse, ker smo paÄ? majhen narod. Smo pa zato po mnogih merilih najpogostejĹĄi prejemniki medalj z raznih prvenstev glede na ĹĄtevilÄ?nost (beri majhnost) nacionalne populacije, na prebivalca. Uspeva nam vse, od uspeĹĄnosti v individualnih kot tudi v ekipnih ĹĄportih. Minule dni nas je recimo spet razveseljeval eden od kolesarjev, Jan Polanc, na zahtevnem ÂťkroguÂŤ po Italiji. Zmagati prvo gorsko etapo na siciljsko Etno, najviĹĄji vulkan stare celine, biti enajsti skupno, ni maÄ?ji kaĹĄelj na takĹĄni dirki.

Razveseljeval nas je tudi naĹĄ najuspeĹĄnejĹĄi nacionalni trener MatjaĹž Kek, ki je na nogometnem prvenstvu ÂťbratskeÂŤ sosednje HrvaĹĄke dal vetra obema velikima in ob tem Dinamu ĹĄe prekinil enajstletni zmagovalni niz. Niti Mamić ni mogel niÄ? ob dejstvu, da nogometa ne vrtijo samo milijoni in korupcija, ampak prava taktika, srÄ?nost in kolektivni duh, podprt s pravilno ĹĄportno motivacijo. Ta zadeva predvsem vodjo – trenerja ekipe. In Kek je trener z veliko zaÄ?etnico. TakĹĄen veliki met, postati prviÄ? s klubom drĹžavni prvak v okolju, ki favorizira dvopolno, dalmatinsko-prestolniĹĄko zgodbo nogometne tradicije na HrvaĹĄkem, je res lepa zgodba. Kot Slovencu se mi zdi ĹĄe posebej dobro, da je bil zmagovalec prvenstva z Reko, v okolju, ki mu je pod Avstro-Ogrsko dal peÄ?at tudi slovenski narod. V okolju, ki je bilo vedno veÄ? kot nacionalno, ki je (in je bilo) z oknom v svet in pristaniĹĄÄ?em odprto tako za Hrvate, Italijane, Slovence in zgodovinsko tudi MadĹžare in Avstrijce. Reka (Rijeka) je bila vedno tudi Fiume, prav zato je ĹĄe kako prav, da so italijanski lastniki kluba s trenerjem Slovencem in dobro selekcioniranim kadrom ter zvestimi navijaÄ?i doĹživeli v tej sezoni nogometno pravljico.

Ta reĹĄki nogometni premislek me spet vodi na temo ĹĄportnega naroda, ki je odliÄ?en na mnogoterih ĹĄportnih poljih. Ta ekipni duh ni tuj niti Slovencem. PraktiÄ?no v vseh ekipnih ĹĄportih smo dobri, beri (za velikost) odliÄ?ni. Vsaj glede na ĹĄtevilo registriranih igralcev, s katerimi dosegamo uspehe. Pri nas se individualnost sreÄ?uje z balkansko kreativnostjo in improvizacijo.

Hokejska vrnitev pred dobrim tednom dni iz elitne divizije ni neuspeh, saj imamo Âťledenih dvoranÂŤ manj, kot je prstov para rok, registriranih igralcev le za majhno vas. Verjetno ne bi naĹĄi nacionalni ekipi letos mogel dobro pomagati niti AnĹže Kopitar.

Razmerja moÄ?i so paÄ? jasna. KomiÄ?en komentar je lahko morda tudi ta, da slovenske hokejiste bolj zanimajo olimpijske igre kot svetovna prvenstva. Tudi med koĹĄi nam gre. Razveseljujeta nas dva izjemna koĹĄarkarja, Goran DragiÄ? kot motor ene od ameriĹĄkih profesionalnih ekip (Miami), medtem ko je na obzorju ĹĄe ena, morda celo svetlejĹĄa zvezda, ki se kuje pri Realu – Luka DonÄ?ić. Ni kaj reÄ?i, proglaĹĄen je bil za vzhajajoÄ?o zvezdo Evropske lige, najboljĹĄega prihajajoÄ?ega igralca na stari celini. In ta najstnik je ĹĄele na zaÄ?etku poti, njegov Ä?as prihaja. RokometaĹĄi so se izkazali s svetovnim bronom, koval ga je spet trener motivator, ÄŒrnogorec Veselin Vujović. Nas pa veseli, da je naĹĄ velenjski kapetan Videk (Vid KavtiÄ?nik) edini naĹĄ rokometaĹĄ, ki ima v svoji vitrini obe ekipni medalji z dveh tekmovanj. Prava generacijska vez in ĹĄe naĹĄ je.

In ĹĄe povod temu zapisu. Krivi so odbojkarji. Tudi v tem ĹĄportu smo pokazali in dokazujemo, da smo ekipni ĹĄportni narod. A spet se izkazujeta dejstvo in pravilo, v ĹĄportno-druĹžbenem smislu, da se v ĹĄport venomer vnaĹĄa in preigrava pojem nacionalno in hkrati nadnacionalno ... Ne!, barva koĹže, jezik, ki ga govoriĹĄ, priimek trenerja ali soigralca sploh ni pomemben. VaĹžno je srce.

PrviÄ? v odbojki gremo na svetovno prvenstvo, bili smo evropski podprvaki. Spet so uspeh kovali tuji trenerji, vlak je pognal italijanski trener Andrea Giani, nadaljuje ga Srb KovaÄ? ... in spet imamo VelenjÄ?ani v ekipi pomembnega igralca Dejana VinÄ?ića.

No, ampak prvaki sveta verjetno ne bomo postali. Pa vseeno, zraven smo. Bravo odbojkarji, tudi odbojka je doma v Sloveniji in se dobro igra tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 13

13

107,8 MHz

1. junija 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini 2017 Prav danes (v Ä?etrtek) se je zaÄ?elo meteoroloĹĄko poletje – za mnoge najlepĹĄi letni Ä?as. ÄŒar mu dajejo voda, veter v laseh, poÄ?itniĹĄki dnevi za dijake, ĹĄtudente, dopust za zaposlene, sprehodi v naravi, prijetni poletni veÄ?eri v druĹžbi ljudi, ki jih imamo radi, v kakĹĄen okolju tudi veÄ? prireditev, primernih za ta letni Ä?as ‌ Skratka, poletje je zaradi zapisanega in tudi tega, ker je teĹžko priÄ?akovano, nekaj posebnega, zato ne preseneÄ?a, da mu dajemo posebno pozornost tudi v naĹĄi medijski hiĹĄi. Ĺ˝e vrsto let mu namenjamo posebno revijo Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini kot prilogo tednika NaĹĄ Ä?as. Tej tradiciji se ne bomo izneverili tudi letos. Revija bo izĹĄla v Ä?etrtek, 15. junija, in verjamemo, da jo boste z veseljem vzeli

v roke, ker bo tiskana na kakovostnem premaznem papirju, ker bo nudila veliko zanimivega branja, predvsem pa zato, ker bo v njej veliko zanimivih podatkov: od tega, kaj, kdaj in kje se bo kaj dogajalo. Glede na Ĺže danes pridobljene podatke bo v Ĺ aleĹĄki dolini poleti zelo Ĺživahno, saj pripravljajo obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki vrsto ĹĄportnih, kulturnih, turistiÄ?nih in ĹĄe kakĹĄnih dogodkov. Poleg tega ÂťutripaÂŤ bomo v reviji predstavili ĹĄe druge zanimivosti omenjenih lokalnih skupnosti. Tako so razlogi za zaskrbljenost glede tega, po Ä?em si bomo zapomnili letoĹĄnje dopustniĹĄke dneve, Ä?e bomo ostali doma,

odveÄ?. Le revijo bo treba vzeti v roke, jo prelistati, poiskati primeren dogodek, malo volje in hajd na teren.

Aktivnosti za pripravo gradiva za revijo so v polnem zamahu. V polnem zamahu je tudi naslavljanje proĹĄenj podjetjem, obrtnikom, druĹžbam ‌ za sodelovanje pri njeni izdaji. Poleg njihovega reklamnega oglasa, s Ä?imer bomo laĹžje pokrili stroĹĄke izdaje, menimo, da je revija (delili jo bomo na veÄ?jih prireditvah v tukajĹĄnjem okolju) primerna tudi zanje in za promocijo njihovih izdelkov, storitev, priloĹžnost, da opozorijo nase. Tistim, ki so se Ĺže odzvali in jo podprli z objavo oglasa, se iskreno zahvaljujemo, pri ostalih priÄ?akujemo, da bodo sledili primerom dobre prakse. Hvala Ĺže v naprej.

Vsem pa Ĺželimo tudi prijetno, brezskrbno, varno, zdravo, razgibano, zanimivo poletje. đ&#x;”˛

1. TJAĹ A HROVAT & UROĹ STEKLASA - BoĹĄ znal naprej me ljubiti 2. GIBONNI – Bella figura, bella pitura 3. ROBIN SCHULZ FEAT. JAMES BLUNT – Ok Pevka TjaĹĄa Hrovat, ki jo je ĹĄirĹĄa javnost spoznala v oddaji X Factor, kasneje pa smo jo videli tudi v dekliĹĄki zasedbi S.W.A.G., je s svojim partnerjem UroĹĄem posnela Ä?udovito balado BoĹĄ znal naprej me ljubiti. To je njuna prva skupna pesem, sicer pa sta se oba glasbeno kalila pri narodnozabavnih ansamblih.

Pesem BoĹĄ znal naprej me ljubiti je napisal Klemen Glynn Arh (melodijo in besedilo), aranĹžma pa sta naredila BoĹĄtjan Grabnar in GaĹĄper Konec.

tp

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Slovo rokerske legende Gregga Allmana

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Ansambel Ĺ epet – Sedem petkov KraĹĄki kvintet – Ko boĹĄ priĹĄla v moje sanje Ansambel Zaka pa ne – Malo nora sva Ansambel Glas – Kdor srcu sledi Ansambel StorĹžiÄ? – Ta nagajivi Ä?as Igor in Zlati zvoki – Ena tu, ena tam S.O.S. kvintet – PresreÄ?na sem, zaljubljena Ansambel Akordi – Pevec Jodel Express & Ansambel Janeza KalĹĄka – V planinskem baru 10. Ansambel Narcis – Vez Ĺživljenja

Skoraj ne mine teden, da ne bi poroÄ?ali o smrti med znanimi glasbeniki. V 69. letu starosti se je v soboto poslovil frontman skupine The Allman Brothers Band Greg Allman. Umrl je za posledicami raka na jetrih mirno na svojem domu v Savannahu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Georgia.

Gregg Allman, vodilni pevec in

klaviaturist ene najbolj znanih zasedb juĹžnjaĹĄkega rocka, se je kot avtor podpisal pod ĹĄtevilne uspeĹĄnice skupine. Jessica, Ramblin' Man, Whipping Post, It's Not My Cross to Bear in Midnight Rider so le nekatere med njimi. Skupino sta ustanovila brata Gregg in Duane Allman konec 60. let.

Udarni so bili Ĺže prvi trije albumi, nato pa je skupino doletela tragedija – leta 1971 je v nesreÄ?i z motorjem umrl kitarist Duane Allman (24), leto pozneje pa je prav tako v nesreÄ?i z motorjem umrl ĹĄe basist Berry Oakley (24).

Zasedba se je nato precej spreminjala, a s premori vztrajala na sceni vse do oktobra 2014, ko so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 1995 so skupino sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola.

Ron Wood okreva po operaciji pljuÄ?

Dolgoletni kitarist zasedbe The Rolling Stones Ronnie Wood je sporoÄ?il, da uspeĹĄno okreva po operaciji rane na pljuÄ?ih, ki so jo odkrili v sklopu povsem rutinskega zdravniĹĄkega pregleda.

70-letni Wood priÄ?akuje, da bo okrevanje potekalo brez teĹžav in napovedana evropska turneja zaradi tega ne bo ogroĹžena.

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, bodo The Rolling Stones jeseni na evropski turneji odigrali 13 koncertov, nam najbliĹžji pa bo 16. septembra v avstrijskem Spielbergu.

Ron Wood je sicer Ä?lan skupine The Rolling Stones od leta 1975, bil pa je tudi Ä?lan zasedb Faces in The Jeff Beck Group.

Leta 2016 sta z 38-letno Ĺženo Sally Humphreys, njegovo tretjo, dobila dvojÄ?ici Grace in Alice, sicer pa je oÄ?e ĹĄe 42-letnemu Jamieju, 40-letnemu Jesseju, 40-letni Leah in 33-letnemu Tyronu.

San Di Ego in Aleksander MeĹžek Zasedba San Di Ego predstavlja videospot za pesem Gledam tvoje slike, ki jo najdemo na njihovi ploĹĄÄ?i Doktor za rock' n' roll. Fantje so videospot posneli na promocijskem koncertu druge ploĹĄÄ?e. Pri tem se jim je pridruĹžil tudi legendarni kantavtor Aleksander MeĹžek, ki je bil navduĹĄen nad koncertno energijo skupine San Di Ego. MeĹžek je z veseljem sodeloval pri priredbi lastne skladbe in pravi, da

www.radiovelenje.com mu je bilo sodelovanje z rockerji izziv in Ä?ast. PrviÄ? je s skupino sodeloval Ĺže pri rock priredbi legendarne Julije, na krstni izvedbi njihove verzije v ljubljanskih KriĹžankah pa je prviÄ? stopil z njimi na oder. Pred skupino San Di Ego je sicer delovno poletje, saj bodo koncertirali po vsej Sloveniji, med najbolj odmevnimi nastopi pa bosta festivala Gora rocka in Pivo in cvetje.

je sicer vzgojitelj. ÄŒuki so videospot za pesem Ruzak posneli v Bohinju, fantom pa se je v spotu pridruĹžila tudi profesionalna plesalka Jagoda Batagelj, ki je z Jernejem Tozonom ob nedeljah plesala v oddaji Zvezde pleĹĄejo.

Prva skladba in videospot ÄŒukov z novim Ä?lanom

Slovenska pevka Maja Keuc, ki Ĺže nekaj Ä?asa Ĺživi v Stockholmu, kjer je lani zakljuÄ?ila ĹĄtudij glasbe in deluje pod umetniĹĄkim imenom Amaya, je sedaj konÄ?no izdala tudi svoj prvi internacionalni mini album z naslovom Fairytales. Album je ustvarila skupaj z instrumentalistom in skladateljem OrphĂŠe Noahom, ki ga sama imenuje kar glasbeni Ä?arovnik. Na albumu je ĹĄest pesmi, ki vsebujejo elemente soul, r'n'b, hiphop, pop

ÄŒuki predstavljajo novo pesem z naslovom Ruzak, za katero so posneli tudi videospot. Gre za dinamiÄ?no pesem s pozitivnim sporoÄ?ilom in nalezljivo melodijo.

To je prva skladba ÄŒukov, odkar se jim je pridruĹžil nov basist Miha Novak, ki je Ä?lan skupine uradno postal 5. maja. Miha prihaja s koroĹĄkega konca, natanÄ?neje iz Vuhreda, in je z 21 leti najmlajĹĄi Ä?lan ÄŒukov. Z glasbo se je sreÄ?al Ĺže pri treh letih, s ÄŒuki pa prviÄ? igral Ĺže pri devetih. Ĺ˝e takrat je imel Ĺželjo, da bi nekoÄ? postal Ä?lan skupine ÄŒuki, in sanje so se mu letos uresniÄ?ile. Po izobrazbi

Maja Keuc izdala novi ep album Fairytales

in jazz glasbe, prva skladba z albuma pa nosi naslov Chase me.

Maja pravi, da je bivanje v tujini moÄ?no vplivalo na njen glasbeni izraz. Gibala se je v krogih glasbenih izobraĹžencev in zanesenjakov, najprej v Rotterdamu in nato ĹĄe v Stockholmu, kamor je odĹĄla ĹĄtudirat glasbo. Vse to je vplivalo na njena nova merila v glasbi, ki si jih je postavila zelo visoko.

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE

se predstavljajo z novo skladbo Rad bi jo videl, ki jo zaznamuje nalezljiv plesni funky in prepoznaven Lukov vokal.

Hamo & Tribute 2 Love predstavljajo pesem Zabluzu. Drugi single je za razliko od prejĹĄnje balade Telo precej hitrejĹĄi, tempo pa prav primeren za prehod iz pomladi v sonÄ?no poletje. Nov single Zabluzu so fantje pospremili tudi s sveĹžim videospotom.

GREEN DAY

MARAAYA Po letu in pol se z novo pesmijo na glasbeno sceno vraÄ?a duo Maraaya. Tokrat sta Marjetka in Raay zdruĹžila moÄ?i s ĹĄe enim duom, mladima fantoma Anejem in Rokom, ki sliĹĄita na ime BQL. Nastala je pesem It's Complicated (Zapleteno je). Uradno bo izĹĄla 5. junija, ko bodo predstavili tudi videospot.

PROPER Zasedbo Proper sestavlja pet glasbenikov, med katerimi je tudi finalist ĹĄova Slovenija ima talent Luka SeĹĄek. Sodelovati so zaÄ?eli leta 2015, decembra lani pa so izdali pesem Ne pozabi, da si lepa. Tokrat

V torek, 6. junija, bo v ljubljanskih StoĹžicah nastopila legendarna ameriĹĄka neo punk rock zasedba Green Day. Lani oktobra je skupina izdala novo studijsko ploĹĄÄ?o Revolution Radio, ki jo promovira na obseĹžni svetovni koncertni turneji, pred njihovim nastopom v Ljubljani pa bodo za ogrevanje obÄ?instva poskrbeli Rancid.

MARK ZEBRA Pevec, kitarist in bobnar Mark Zebra, ki je leta 2012 nastopil v ĹĄovu X Factor, predstavlja singel z naslovom 2 kozarca vina. Mark Zebra je sicer umetinĹĄko ime Mitje Podlesnika, ki je pod svojim pravim imenom predstavil Ĺže kar nekaj skladb. Nova skladba spominja na pop latino skladbe in je odliÄ?na popotnica za vroÄ?e poletne mesece.

Naš ­čas, 1. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

1. junija 2017

frkanje » Levo & desno «

Udarnika Je že res, da je velenjski Rudar zasedel šele sedmo mesto, vendar ima dva najboljša udarnika. Ki sta od vseh v slovenski prvi ligi zabila največ golov.

Nepozabno Mnogi pri nas ne bodo nikoli pozabili d(D)nevov mladosti!

⏫

Trije ravnatelji in ena ravnateljica velenjskih osnovnih šol so imeli na dan mladosti več razlogov za veselje. Njihovi učenci so pripravili odlične nastope v amfiteatru, sonce je sijalo – pri čemer je enim bleščalo, drugim pa očitno ne, pa še konec šolskega leta se bliža. »Mogoče bi se morali večkrat srečati v naravi tudi, ko se pogovarjamo o bolj resnih temah,« so ugotavljali. A so to preložili v prihodnost. Sedaj se vsi že veselijo poletja.

⏫

Ivica Maglica in Peter Polovšak, oba člana Društva za šport in rekreacijo Klub 81 iz Šmartnega ob Paki, se poleg nogometa ukvarjata še z drugimi dejavnostmi. V zadnjem času pa je njuna velika strast tek. Letos sta se udeležila že maratonov, preizkusila sta se tudi na teku v domačem kraju. Kaj si mislita pred startom? »Midva sva živi dokaz, da v življenju nikoli ni za nič prepozno,« predvideva Čvek.

najtežji pa 1300 gramov. Šestkratna mama je že zapustila bolnišnično oskrbo, njeni dojenčki pa bodo še nekaj časa preživeli pod budnimi očesi zdravnikov in medicinskih sester, da se prepričajo, da je z njimi vse v najlepšem redu.

73-letni avstralski ribič Terry Selwood je doživel že marsikaj, še nikoli pa ni videl morskega psa, ki bi se – tako rekoč – ulovil kar sam. Do zdaj. V Novem južnem Walsu je namreč pred kratkim metal trnke iz svojega 4,5

bil na vseh štirih, gledal me je in jaz njega, nato pa je začel plesati naokoli in opletati s trupom in plavutjo, sam pa sem se poskušal čim prej umakniti. Pogledal sem dol in si rekel, šment, v mojem čolnu je morski pes,“ je pripovedoval ribič. Ker je iz rane krvavel, je poklical reševalce, ki so prišli oskrbet njegovo rano in ob tem potrdili tudi, da je res šlo za velikega belega morskega psa.

dromom in otrok z avtističnimi motnjami. Tam ena od večjih trgovskih verig trenutno tedensko proda približno 100 tisoč kosov izdelka. Spinnerji naj bi bili med starši posebej priljubljeni zato, ker so končno izdelek, ki ni računalnik ali telefon in torej otroke vsaj začasno zamoti pred odvisnostjo od zaslona.

Policijski robot V Dubaju so se po kupici inovativnih zamisli tokrat odločili v realnost postaviti še eno: Robocop je robotizirana policijska enota, ki deluje v mestu. Razvili so ga pri družbi Pal Robotics v sodelovanju z IBM Watsonom in Googlom. Robot naj bi bil v

Kaj je sploh Fidget Spinner?

porodnišnici, so ga skrbno načrtovali, pri tem pa vključili tudi kardiologa, strokovnjaka za prehrano in socialno delavko. »Mama je devet mesecev jedla, spala in dihala za sedem bitij,“ je dejal direktor porodnišnice Ronald Ramus. 11. maja so se rodili: trije dečki in tri deklice odlično napredujejo. Najmanjši od druščine je imel ob rojstvu 737 gramov,

metra dolgega čolna in doživel res veliko presenečenje, ko mu je v čoln skočil beli morski pes. Žival je merila 2,7 metra v dolžino in je ob skoku na vrh ladijskega motorja ribiča tudi poškodovala. »Bežno sem ujel nekaj, kar je priletelo, njegova plavut me je zadela v roko, me zavrtela in me podrla na tla, da sem se ujel na roki in kolena. Tam sem

Nova šmarška pot nikakor ni le dvonamenska: turistična in vinska. Združena z druženjem največ velja.

Topla oblačila

ZANIMIVOSTI

V čoln je skočil morski pes

Večnamenska

S prihodom toplejših dni so že marsikje kulturo »vrgli ven«. Začelo se je vse več prireditev na prostem.

Rolando Kaligaro je po tem, ko je ob zvokih skupine Sidharta poletel na manjši od novih skakalnic in z razprtimi rokami prebil slovensko trobojnico, priznal: »Uf, včasih je bilo lažje. Da o tem, da sem že zdavnaj prerasel čelado, niti ne govorimo. Nove pa si raje sploh ne bom kupil,« je povedal, ko je bil podvig za njim. Za trening bodočih skakalnih šampionov je menda ne potrebuje.

Ajibola in Adeboye Taiwo iz ZDA sta se kar 17 let trudila, da bi postala starša. Brez uspeha, Ajibola nikakor ni uspela zanositi. Lanskega novembra sta bila tako izredno srečna, ko sta izvedela, da bosta vendarle postala starša, in nato na zaslonu ob ultrazvočnem pregledu uzrla štiri majhna srčeca. Medtem ko sta svoj dom pripravljala na četverčke, sta januarja na pregledu izvedela, da bo otrok pravzaprav šest. Ker je bil porod velik zalogaj tako za mater kot osebje v

Tudi vetrne elektrarne po Sloveniji dvigujejo veliko prahu. Pa čeprav predvsem take, ki jih šele načrtujejo!

Vržena ven

⏩

17 let sta upala na otroka, nato pa jih dobila šest

Prepih

Zdi se kot bi svet zajela nova manija: fidget spinner je izdelek, ki je postal svetovni trend in je pred kratkim prišel tudi v našo državo ter se hitro razširil med otroki. Izdelek prihaja iz ZDA, kjer so ga razvili z namenom umirjanja otrok z Dawnovim sin-

informacij. Uniformirani robot lahko sicer salutira, se prikloni, prepoznava različne kretnje do metra in pol oddaljenosti in z ljudmi komunicira v različnih jezikih. Policija v Dubaju namerava robote postopoma dodajati, dokler ne bodo predstavljali vsaj 25 odstotkov njihovih varnostnih sil, po načrtih naj bi se to zgodilo leta 2030. Ob tem poudarjajo, da s tem nikakor ne bodo nadomestili policistov oziroma zmanjšali njihovega števila, ampak bo uporaba robotov omogočala njihovim človeškim kolegom, da se bodo lahko osredotočili na druga področja.

Za zaslužek je pulil tudi zdrave zobe V ruskem mestu St. Petersburg je policija pridržala zobozdravnika, ki je obtožen, da je 43-letni ženski zaradi zaslužka odstranil 22 zdravih zob ter ji nameščal

pomoč ljudem in naj bi zmanjševal tveganje za poškodbe, toda njegova naloga je za zdaj precej pasivna. V Dubaju ga je mogoče srečati v nakupovalnih središčih in v bližini turističnih znamenitosti, ljudje pa bodo lahko s pomočjo na njegovih »prsih« nameščenega na dotik občutljivega zaslona prijavili denimo kaznivo dejanje, plačali kazen (za napačno parkiranje in podobno) ali pa ga preprosto uporabili kot vir

Tudi v našem ožjem okolju so v topla in varčna oblačila oblekli že veliko stanovanjskih in drugih objektov. Če bodo cene toplotne energije res poskočile, bo potreb po takih oblačilih še več.

Dobri sledilci Podatki kažejo, da mladi hitro stopajo po poti starejših. Žal to preveč velja za kajenje in pitje alkoholnih pijač. In še česa, česar bi se morali izogibati. Pa imajo pri tem v starejših dobre zglede!

Daleč, a blizu Gorenje na Vrhniki je »žarelo« tudi v Gorenju v Velenju.

Vrtenje Tudi na našem območju še kar gradimo večja in manjša krožišča. Se bo torej vendarle kaj bolj pošteno zavrtelo.

Boljše in slabše

umetne zobe z mostički (ki za povrh niso bili ustrezne kakovosti). Delo je opravil pred tremi leti in s tem zaslužil 15 tisoč dolarjev. Preiskava še traja, se pa pristojni bojijo, da je zobozdravnik opravil več tovrstnih dejanj.

Skoraj vse naše banke se zadnji čas hvalijo, kako dobro poslujejo in izkazujejo dobičke. Vendar pri tem siromašijo ljudi, saj so z obrestmi do varčevalcev vse manj prijazne. Torej je res vse bliže čas, ko bomo za hrambo denarja morali bankam še plačevati. Kdor pač v njih kaj ima.

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 15

Tole je primer Davida Žniderja, odbojkarja OK Šoťtanj – Topolťica, diplomiranega gradbenega inŞenirja.

23. septembra lani si je ob koncu treninga med zadnjim doskokom izpahnil levo koleno. V trenutku se je sproĹžila neznosna boleÄ?ina, sledila pomoÄ? soigralcev in trenerja, prihod reĹĄevalcev in nosila ... Zdaj je konec maja. David je po tistem, kar je doĹživljal v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje (SBC), na okrevanju v zdraviliĹĄÄ?u. Lahko pa (ĹĄe) ne bi bil. ÄŒe ne bi imel tistih, ki so rekli, da se tako paÄ? ne dela. A boleÄ?ina ĹĄe ne popuĹĄÄ?a.

Njegov primer je pomenljiv. Jasno pokaĹže na sistemske in organizacijske pomanjkljivosti v zdravstvu, na dolge Ä?akalne dobe in dolgotrajne bolniĹĄke izostanke, ki ogromno stanejo, na odnos, pa tudi na to, da Ä?e nisi ÂťsitenÂŤ, paÄ? stojiĹĄ na mestu. ÄŒe lahko. ÄŒe nisi siten, paÄ? capljaĹĄ. ÄŒe lahko. ÂťIn Ä?e nisi siten, vÄ?asih Ĺžal tudi ne preĹživiĹĄ.ÂŤ

Ustvarite si svoje mnenje.

David zato, da bi bile podobne izkuĹĄnje komu prihranjene, svojo zgodbo deli z vami. Z njo je seznanil tudi zaĹĄÄ?itnico pacientov pravic in strokovnega direktorja SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Podrobno, da bolj ne bi mogel, in opremljeno s fotografijami. PriÄ?akoval je (vsaj) opraviÄ?ilo. Pa ga je dobil? To izveste na koncu.

Prvi

Z reĹĄevalnim vozilom so ga isti veÄ?er prepeljali v SBC. Zdravnik, ki ga je sprejel, ima sicer ime in priimek, mi pa ga imenujmo kar PRVI. Pregledal ga je, videl pa niÄ? posebnega. Opremil ga je z elastiÄ?nim povojem in berglami, ne pa tudi s Ä?im, s Ä?imer bi neznosne boleÄ?ine laĹž-

15

REPORTAŽA

1. junija 2017

David okreva, kdaj bo zdravstvo?

Osem zdravnikov SBC Celje ni videlo tistega, kar je videl eden sam v UKC Ljubljana

Tri leta, do 10. septembra 2019 bi Ä?akal, da pride na vrsto za rekonstrukcijo kolena. Bi mu toliko Ä?asa delodajalec, pri katerem ima dva meseca delovne dobe za nedoloÄ?en Ä?as, ohranjal delovno mesto?

je prenaĹĄal, ga poslal domov in na kontrolo naroÄ?il Ä?ez pet dni.

David v svoje stanovanje po stopnicah ni mogel, zato so ga za daljĹĄe obdobje nastanili v stanovanje starĹĄev. Zato pa so starĹĄi.

Da imajo reĹĄitev in da jih skrbi za svoje otroke.

Drugi, tretji ... ĹĄesti

ÄŒez dva dni je dobil vroÄ?ino, boleÄ?ina se mu je razĹĄirila na celo nogo. Osebni zdravnik ga je nujno z reĹĄevalnim vozilom napotil nazaj v bolniĹĄnico, kjer ga je DRUGI zdravnik poslal ĹĄe enkrat na punktiranje kolena in poslal domov. Slabo poÄ?utje pa se je samo ĹĄe stopnjevalo, zato so ga znova odpeljali v bolniĹĄnico. TRETJI zdravnik ga je brez kakrĹĄnegakoli pregleda poslal na travmatologijo, kjer je ÄŒETRTI naredil laboratorijski test in se posvetoval s PETIM, s katerim sta si bila enotna, da je izvor vroÄ?ine v grlu (angina) in ne v nogi.

Dan ali dva za tem ga je priÄ?akal Ĺ ESTI ZDRAVNIK, ki ga je ĹĄe tretjiÄ? poslal na punktiranje kolena, poleg tega pa tudi v mavÄ?arno, kjer so mu namestili ÂťtutorÂŤ korito. A bolje ni bilo. Ĺ˝e ob vrnitvi v Ĺ oĹĄtanj je boleÄ?ina preĹĄla na ĹĄe viĹĄjo raven.

Sedmi in osmi

Potem je bil pa Ĺže nov petek, teden po poĹĄkodbi, David je spoznal Ĺže SEDMEGA zdravnika.

Ta se je odloÄ?il le za menjavo longete, kar naj bi bila reĹĄitev pred boleÄ?ino. V nedeljo ga je zaÄ?elo spet moÄ?no boleti, pojavljati se je zaÄ?ela rdeÄ?ica, stopalo je zatekalo ... Dva dni po nedelji so zaÄ?eli doma sumiti, da gre za trombozo, in ĹĄli z Davidom spet v SBC. Od zdravnika ÄŒETRTI je Ĺželel injekcije proti trombozi, a jih ni dobil, ker je ta ocenil, da Âťto ni toÂŤ, in ga naroÄ?il na kontrolo k ortopedu, zdravniku ĹĄtevilka OSEM, ter

mu svetoval zaÄ?etek previdnega razgibavanja. Potem je ĹĄel spet k TRETJEMU, ta pa ga niti pogledati ni hotel ...

Doma se niso sprijaznili z diagnozo, da ni niÄ? hudega, in skupaj so iskali reĹĄitve. Pridobili so napotnico za drugo mnenje v UKC Ljubljana, kjer so 5. oktobra (en dan po zadnji obravnavi v SBC) naleteli na prijazen in hiter odziv in si oddahnili. David je ostal v UKC in se ta dan po dolgem Ä?asu tudi prviÄ? naspal.

ko – kolikih Ĺže v Celju? –, kjer so videli Ä?vrste vezi, jih on skorajda ni. Tudi modrikasto obarvanih meÄ? ni spregledal. David je takoj dobil injekcijo proti trombozi, v njegovo okrevanje so uvedli antikoagulacijsko zaĹĄÄ?ito in ga v bolniĹĄnici zadrĹžali na opazovanju.

Dan za tem je bil sum globoke venske tromboze potrjen, zaradi nje pa odsvetovana takojĹĄnja rekonstrukcijo kolena (ne zgolj operacija!). Pa ne prej kot v treh do ĹĄestih mesecih.

David je imel strgano prednjo kriĹžno vez, natrgano zadnjo kriĹžno in stransko vez, strgana oba meniskusa, poĹĄkodbo hrustanca.

Na UKC eden videl, kar jih osem ni

ÄŒakanje na zdravljenje poĹĄkodbe

Zakaj pa so domaÄ?i, Ä?e ne zato, da iĹĄÄ?ejo reĹĄitve?

Zdravnik, ki je nad njim vseskozi bdel tudi potem, je Davida dobro pregledal, naredil EKG, odredil slikanje RTG in po eni uri ocenil, da je stanje resno – huda poťkodba kolena. Za razli-

Konec januarja je terapijo zoper trombozo zakljuÄ?il in zaÄ?elo se je Ä?akanje na zdravljenje poĹĄkodbe. ÂťDva meseca pred njo sem se redno zaposlil. Zamislite si, ka-

ko mi je, ko moram pojasnjevati, da me ĹĄe ne bo v sluĹžbo? Najprej zaradi globoke venske tromboze, sedaj zaradi dobro poznanih Ä?akalnih vrst za operacijo. Zamislite si voĹžnje z avtomobilom s tako poĹĄkodbo sem in strahove, kaj bo z nogo? Bom ĹĄe kdaj igral odbojko, bom sploh normalno hodil?ÂŤ.

To so vpraĹĄanja, ki jih je po kronoloĹĄko opisanem in s slikami opremljenem zapisu med drugim lahko prebiral tudi strokovni direktor SBC. David je namreÄ? Ĺželel, da se opredelijo do njegovega primera, da do podobnih ne bi veÄ? prihajalo, da se postavijo v njegovo koĹžo, da uvidijo ... ÂťRazumel bi napako enega zdravnika, a tolikih?ÂŤ

Kako naj delodajalec razume, da delavca tri leta ne bo?

Termin za operacijo je dobil 10. septembra 2019?!

A je Ĺže bil operiran, ker je imel to sreÄ?o, da so vsaj v BolniĹĄnici v Izoli razumeli, da tako dolgo ne more Ä?akati. Iz bolniĹĄnice je priĹĄel dva dni po operaciji, v zdraviliĹĄÄ?e je odĹĄel 15. maja. Ĺ e je tam.

Odgovor SBC Celje tak, kot obravnava

In odgovor iz SBC Celje? Tak, kot je bila obravnava.

Da pacient uveljavlja pravno sredstvo zoper izvajalca zdravstvenih storitev izven rokov?! ÂťNa osnovi tega sporoÄ?amo, da njegove pritoĹžbe ne bomo podrobneje obravnavali ter se do posameznih faz zdravljenja, kljub izÄ?rpnosti zapisa pacienta, ne bomo opredeljevali.ÂŤ Podpisan strokovni direktor asist.

Franc VindiĹĄar, dr. med., spec. spl. kirurgije in spec. za travmatologijo. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Tabor Stara sablja povezal generacije Ob 7. Medgeneracijskem festivalu, ki je v Velenju potekal med 25. in 27. majem, je v Letnem kinu zaĹživel tabor ustvarjalnih, ĹĄportnih in druĹžabnih aktivnosti za starejĹĄe Tina Felicijan

Za tem, ko je skupina prostovoljcev Udarnik MC Velenje v letnem kinu Ĺže veÄ?krat izvedla poletni tabor za otroke Indikamp, so se Ä?lani razliÄ?nih starosti lotili ĹĄe organizacije in izvedbe tabora Stara sablja z ustvarjalnimi, ĹĄportnimi in druĹžabnimi aktivnostmi za starejĹĄe obÄ?ane. Tridnevno dogajanje v Letnem kinu je ogrelo razliÄ?ne generacije za 7. Medgeneracijski

skem kotiÄ?ku so spoznavali blagodejne moÄ?i rastlin, potekale pa so tudi terapije s pomoÄ?jo Ĺživali. ÂťVse to pa je ĹĄe popestrila indijanska poroka. Zaljubljeni par iz doma za varstvo odraslih si je zaĹželel, da bi si na indijanski naÄ?in obljubil ljubezen, za kar je poskrbel naĹĄ poglavar,ÂŤ je ĹĄe povedal Cvernjak in napovedal, da bodo tabor ponovili ĹĄe julija in ponovno pokazali, kako lahko gredo ljudje razliÄ?nih starosti in razliÄ?nih interesov z roko v roki.

festival. Ta je v organizaciji Mestne obÄ?ine Velenje in sodelovanju z desetimi druĹĄtvi, ki zdruĹžujejo ljudi razliÄ?nih starosti in se ukvarjajo z razliÄ?nimi dejavnostmi, potekal pretekli konec tedna, zaÄ?el pa se je prav v Letnem kinu, kjer so udeleĹžencem Stare sablje in obiskovalcem zaigrali in zaplesali Ä?lani godbe Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje ter srbskega kulturnega druĹĄtva dr. Mladen Stojanović Velenje.

Rekli so â?ą ÂťRazliÄ?ne generacije znamo izkoristiti, kar nam

Velenje nudi – bogato izbiro kulturnih, druĹžabnih, izobraĹževalnih dejavnosti, v katerih se starejĹĄi vkljuÄ?ujemo v medgeneracijske odnose. To nam nudi tudi Medgeneracijski festival, ki ljudi povabi na aktivno druĹženje na prostem,ÂŤ je povedala predsednica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje Marija VrtaÄ?nik.

PodĹžupan MOV Peter Dermol: ÂťVelenje je prijazno razliÄ?nim generacijam, kar dokazujejo tudi razliÄ?na priznanja, ki smo jih prejeli. Za ohranjanje kakovost Ĺživljenja v mesu je treba medsebojno sodelovanje nadgrajevati, da bodo starejĹĄi prepoznali potencial mladih in se bodo ti znali od starejĹĄih uÄ?iti. Pri vseh aktivnostih, ki jih bomo izvajali v prihodnje, pa nikogar ne smemo potiskati ob rob druĹžbe.ÂŤ

đ&#x;”˛

Takole so se ogrevali udeleĹženci teka za starejĹĄe, z radovednimi obiskovalci Stare sablje pa so se druĹžila tudi razigrana dekleta iz kulturno-umetniĹĄke skupine TreĹĄ Cirkusarna.

Razigrani v vseh Ĺživljenjskih obdobjih

ÂťStarostniki, predvsem stanovalci velenjskega doma za varstvo odraslih, s katerimi Udarniki preĹživimo veliko Ä?asa in jim pomagamo pri raznih opravilih, so nam Ĺže velikokrat omenili, da jim je koncept tabora Indikamp zelo vĹĄeÄ?.

Zato smo se odloÄ?ili, da tudi zanje pripravimo nekaj podobnega,ÂŤ je vodja Udarnikov Andrej Cvernjak pojasnil, zakaj so zasnovali Staro sabljo. V sodelovanju z ra-

znimi posamezniki in druĹĄtvi so pripravili pester program predstavitev in delavnic ter kulturno-umetniĹĄkih toÄ?k, ki so zaradi slabega vremena potekale dva namesto tri dni. UdeleĹženci so lahko spoznali ribolov in preizkusili razliÄ?ne tehnike, steklarski mojster Zvone DrobniÄ? jim je prikazal steklopihaĹĄtvo, potekale so delavnice hulahopa, Ĺžonglerstva in akrobatskih vragolij, ustvarjanja v glini, spoznavanja instrumentov z razliÄ?nih koncev sveta, v zeliĹĄÄ?ar-

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

1. junija 2017

UresniÄ?ili le najlepĹĄi del pogodbe

Slaba volja je pozabljena V Krajevni skupnosti Ravne bogatejĹĄi ĹĄe za 1,1 kilometra posodobljene povezovalne ceste

Gozdna ĹĄola v Lokah pri Mozirju ĹĄe brez pravih turistov – Pet let je premalo za veÄ?ja, a nujna vlaganja Tatjana PodgorĹĄek

Podjetnik Tomo Drolc iz Ĺ oĹĄtanja je leta 2014 od Ĺ portne unije in ObÄ?ine Mozirje vzel v najem pribliĹžno 2 hektarja veliko zemljiĹĄÄ?e Gozdne ĹĄole v Lokah pri

ostalih ciljev, kot je ta, da bi ĹĄola obratovala kot kamp, kar pomeni, da bi se lahko v njem mudili turisti. Ker nimamo pravega uporabnega dovoljenja, nam Upravna enota Mozirje ne izda potrebnega soglasja. Pa tudi

Tatjana PodgorĹĄek

ĹĄportni uniji so se zamenjali Ä?lani predsedstva, ki pravijo, da za dolgoroÄ?no ureditev obmoÄ?ja ni denarja, sam pa ne morem vloĹžiti toliko, kot bi bilo treba.ÂŤ ÄŒe bi hoteli privabiti ĹĄe veÄ? klubov, druĹĄtev, kar je – pravi –

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 26. maja – ÂťOb pogledu na lokalno cesto OsreĹĄke peÄ?i–KonovĹĄek–Velunja me je v preteklih letih veÄ?krat ťtihniloÂŤ, saj nismo vedeli, kdaj in kako jo bomo lahko posodobili. A smo doÄ?akali ta dan, ko se lahko veselimo ob tako pomembni pridobitvi, kot je 1,1 kilometra dolg posodobljen

odsek v spodnjem delu Raven, omenjena povezovalna cesta je na skrajnem severu, vmes pa na trasi delovni stroji ĹĄe brnijo.

Od predvidenih 44 posodobljenih Ĺže blizu 26 kilometrov

Vidno zadovoljen je bil tudi eden do uporabnikov ceste in lastnik zemljiĹĄÄ?a Anton PeÄ?ovnik: ÂťVeliko nam pomeni, da se

evrov, do danes jih je od 44 posodobil blizu 26 kilometrov. Pogodba se izteÄ?e maja prihodnje leto, tako da ima za preostale kilometre ĹĄe dovolj Ä?asa. Zelo smo zadovoljni, obÄ?ani pa tudi, saj se vozijo po urejenih, predvsem pa varnih cestah.ÂŤ Cesto je blagoslovil ĹĄoĹĄtanjski kaplan Urban Lesjak.

V tem Ä?asu v KS Ravne posodabljajo cestni odsek od PloĹĄtaj-

Gozdna ťola v Lokah pri Mozirju je Şiva od 1. julija do konca septembra.

Mozirju, nekdaj zelo priljubljeno prizoriĹĄÄ?e za priprave ĹĄportnikov vseh vrst. Ob najemu si je zadal pogumne cilje. Jih je v minulih dveh letih uresniÄ?il? ÂťNe v celoti, uresniÄ?ili smo polovico naÄ?rtovanih ciljev. Ĺ˝eleli smo znova oĹživiti bogato dejavnost gozdne ĹĄole, kar nam je sicer uspelo v tistem najlepĹĄem delu – v gozdni ĹĄoli smo namreÄ? gostili otroke razliÄ?nih druĹĄtev, klubov iz vse Slovenije, naĹĄi gostje so bili tudi otroci iz socialno ĹĄibkih druĹžin. Kar nekaj jih je bilo med njimi iz Ĺ aleĹĄke doline. Ni pa nam uspelo uresniÄ?iti

Ĺ portna unija Slovenije ni preveÄ? naklonjena ideji o moĹžnosti kampiranja za druge goste, kar si poleg mene Ĺželi tudi ObÄ?ina Mozirje,ÂŤ je povedal Drolc.

Gozdna ĹĄola tudi ne ŞiviÂŤ celo leto, ampak le v poletni sezoni – od 1. junija do konca septembra. ÂťPreveÄ? je stroĹĄkov in dela ter premalo zasluĹžka za kaj takega,ÂŤ pojasnjuje sogovornik in dodaja, da bi bila zanj kot najemnika obmoÄ?ja (najem je dobil le za pet let) vlaganja prevelika.

Dve sezoni sta Ĺže mimo, pred njim so ĹĄe tri, kaj se bo zgodilo po tem, pa teĹžko napove. ÂťNa

priloĹžnost, da bi tisti, ki pridejo na ogled lepe Savinjske doline v gozdni ĹĄoli, poÄ?itnikovali nekaj dni, bi morali nujno razĹĄiriti ter obnoviti skupni prostor. Bolje bi bilo treba urediti pet lesenih hiĹĄic – ĹĄotorov, ki so danes bolj za uĹžitke otrok kot doloÄ?eno ugodje za druĹžine. So pa bili dosedanji udeleĹženci taborov zadovoljni s ponudbo, zagotavlja Tomo Drolc, predvsem pa s hrano, ki jim jo zagotavljajo lokalni pridelovalci, obroke pa pripravljajo zaposleni podjetja. đ&#x;”˛

Izzivi in priloĹžnosti pri oskrbi s pitno vodo Pohrastnik pri Ĺ oĹĄtanju, 18. maja – Slovensko druĹĄtvo za zaĹĄÄ?ito voda ter Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije sta pripravila delavnico za upravljalce javnih vodovodnih sistemov. Gostitelj 46 udeleĹžencev iz 28 komunalnih podjetij je bilo Komunalno podjetje Velenje, delavnica pa je potekala v prostorih Centralne Ä?istilne naprave Ĺ aleĹĄke doline v Pohrastniku pri Ĺ oĹĄtanju.

Po besedah predsednice druĹĄtva dr. Marjetke Levstek je bila priprava delavnice velik izziv in zanjo so morali najti pravega izvajalca gospodarske javne sluĹžbe, kar Komunalno podjetje Velenje gotovo je. Ima enega najsodobnejĹĄih sistemov za pripravo pitne vode, veliko znanja, izkuĹĄenj Âťin je prav, da jih deli z ostalimi javnimi izvajalci oskrbe s pitno vodo. ÄŒas je, da se zaÄ?nemo povezovati in sodelovati.ÂŤ Levstikova je ĹĄe dejala, da je delavnica veÄ? kot le upraviÄ?ila priÄ?akovanja udeleĹžencev, tudi zelo dobro so jo sprejeli, saj so bila hitro zapolnjena vsa prosta mesta in tudi razprava je opozorila na vrsto teĹžav.

NataĹĄa Uranjek, vodja Centralne Ä?istilne naprave Ĺ aleĹĄka dolina, je ob tej priloĹžnosti dejala, da izkuĹĄnje uÄ?ijo, da se je velikokrat treba zanaĹĄati predvsem na lastno znanje in teĹžiti k izboljĹĄanju oskrbe. Pri tem imajo veÄ?ji sistemi obiÄ?ajno drugaÄ?ne teĹža-

ve kot manjĹĄi, pri katerih se sreÄ?ujejo tudi s pomanjkanjem kadra in slabĹĄim pretokom znanja.

Izrazila je prepriÄ?anje, da je Komunalno podjetje Velenje primer dobre prakse na tem podroÄ?ju. ÂťAktivno smo se vkljuÄ?ili v izvedbo projekta izgradnje naprav za pripravo pitne vode, spremljali potek del in nadzorovali izvajal-

ca. Tudi tam, kjer se morda zakonodaja tega ne dotika. Ta sicer doloÄ?a, kakĹĄna naj bo pitna voda na pipi, niso pa upoĹĄtevani vsi tehnoloĹĄki parametri, ki jih je pri postopku priprave potrebno obvladovati. Prav pi tem smo opravili svoj del z dejavnostjo naĹĄega

laboratorija.ÂŤ Na v razpravi veÄ?krat izpostavljeno vpraĹĄanje, ali dobro spi, je odgovorila: ÂťMirno spim, ker imamo zelo dobre naprave, sistem obvladujemo, sodelavci so odgovorni. Tako zagotavljamo naĹĄim uporabnikom vsak trenutek kakovostno pitno vodo.ÂŤ đ&#x;”˛

Tp

Z otvoritve posodobljene ceste, ki ni pomembna pridobitev le za domaÄ?ine, ampak tudi turiste, ki si po njej krajĹĄajo pot v sosednjo obÄ?ino Slovenj Gradec.

cestni odsek. Slaba volja je pozabljena, naĹĄe zadovoljstvo pa veliko, saj je bila doslej to najslabĹĄa cesta v naĹĄi krajevni skupnosti.

Zadovoljstvo domaÄ?ini delimo tudi s turisti in njenimi drugimi uporabniki, ki se po njej podajo v sosednjo obÄ?ino Slovenj Gradec,ÂŤ je na priloĹžnostni slovesnosti ob otvoritvi omenjene ÂťlokalkeÂŤ dejal predsednik Krajevne skupnosti (KS) Ravne JoĹže SoviÄ?. Hkrati s cesto so uredili ĹĄe plaz ob njej, zgradili blizu 140 metrov kamnitih zloĹžb, cesto so na doloÄ?enih delih opremili ĹĄe z varovalno ograjo.

Po SoviÄ?evih besedah v KS v zadnjem Ä?asu pospeĹĄeno posodabljajo poti, ki povezujejo in zdruĹžujejo ljudi. Tako so pred dvema mesecema predali namenu posodobljen krajĹĄi cestni

bomo poslej lahko vozili po takĹĄni sodobni cesti. Prvi sem leta 1956 zasadil lopato na trasi te ceste, za katero sem naÄ?rt izvedbe izdelal na sluĹženju vojaĹĄkega roka. Mnogi so takrat odkimavali z glavo, Ä?eĹĄ tu ceste nikoli ne bo, ker je pri JoĹževem mlinu tekla voda in tudi teren je bil razmoÄ?en. Nismo se vdali in danes smo upraviÄ?eno veseli,ÂŤ je povedal.

Po mnenju Darka Meniha, Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, se dogodki, s katerimi zaznamujejo vlaganja v cestno infrastrukturo v lokalni skupnosti v zadnjem Ä?asu, vrstijo predvsem po zaslugi podpisane koncesijo s podjetjem Andrejc. ÂťLani smo z njim podpisali koncesijsko pogodbo o investicijskem vzdrĹževanju cest v vrednosti 15 milijonov

Anton PeÄ?ovnik: ÂťNa trasi ceste, za katero sem naÄ?rt izvedbe izdelal na sluĹženju vojaĹĄkega roka, sem zasadil prvo lopato davnega leta 1956.ÂŤ

nerja do OsreĹĄkih peÄ?i, nato pa se bodo lotili ĹĄe odseka ceste od kriĹžiĹĄÄ?a v Gaberkah do odcepa za GraĹĄko goro. ÂťUpam, da bo potem v Ravnah mir,ÂŤ je ĹĄe dodal Darko Menih. đ&#x;”˛

SveÄ?ano zaznamovali jubilej Ĺ kale, 28. maja – ÄŒlani DruĹĄtva upokojencev Ĺ kale so sveÄ?ano zaznamovali 20 let samostojnega delovanja. V kulturnem programu so nastopili MoĹĄki pevski zbor DU Velenje, Lovski pevski zbor LD Ĺ kale pod vodstvom zborovodkinje Metke Smirnov in Pevski zbor UTZO Velenje, katerega mentorica in umetniĹĄki vodja je Tadeja Cigale.

S prisotnostjo so slovesnost dopolnili podĹžupan MO Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec, predsednik Ĺ aleĹĄke PZDUS JoĹže Rebernak, predsedniki svetov KS in predstavniki sosednjih druĹĄtev upokojencev, ki so pozdravili Ä?lane domaÄ?ega druĹĄtva ter jim zaĹželeli uspeĹĄno delo tudi v bodoÄ?e. Ob tej priloĹžnosti je predsednik sveta KS Ĺ kale-Hrastovec BoĹžidar Repnik druĹĄtvu podelil najviĹĄje prizna-

nje, skulpturo mastodonta.

Predsednica DU Ĺ kale Slavica Bevc je nagovorila goste, donatorje, predvsem pa Ä?lane druĹĄtva, ki jim je bila prireditev namenjena. Marjan Gruber je predstavil uspehe ĹĄportnikov. Zahvalili so se zasluĹžnim Ä?lanom Slavi MiklavĹžina in Vidi Lipnik ter Jo-

Ĺžetu TurnĹĄku in Frideriku Ĺ umahu za dolgoletno vodenje in delo v druĹĄtvu.

Po uradnem delu, ki ga je zasnoval in odliÄ?no vodil Milan Tepej, je sledil razvedrilni del s piknikom, glasbo in plesom. đ&#x;”˛

srecoc

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 17

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

1. junija 2017

Znanje za gozd

Rekli so â?ą Edi Trap iz

Teden gozdov namenjen ozaveĹĄÄ?anju javnosti – Lastniki gozdov v regiji SaĹĄa vse bolj izobraĹženi – Razglasili naj gozdarje in naj delavca obmoÄ?ne enote Tatjana PodgorĹĄek

V mali dvorani doma kulture v Nazarjah je tamkajĹĄnja obmoÄ?na enota Zavoda za gozdove RS pripravila prireditev in z njo zaznamovala teden gozdov.

Toni Breznik, vodja obmoÄ?ne enote, je povedal, da gozdarji organizirajo teden Ĺže veÄ? kot 40 let, z njim pa Ĺželijo ozavestiti ĹĄirĹĄo javnost o pomenu znanja, razvoja in raziskav za prihodnost slovenskih gozdov v okoljsko nepredvidljivih razmerah ter izpostaviti dosedanje uspehe razvojnega dela v gozdarstvu. LetoĹĄnji teden je sovpadel ĹĄe s praznovanjem 70-letnice ustanovitve Gozdarskega inĹĄtituta Sloveni-

je in BiotehniĹĄke fakultete Ljubljana ter s tem tudi sedem desetletij naÄ?rtnega raziskovalnega in razvojnega dela v sodobnem slovenskem gozdarstvu. Tema letoĹĄnjega tedna je bilo Znanje za gozd. ÂťGozdarji dajemo temu velik poudarek, saj brez znanja ni dobrega gozda. Je pa v naĹĄi dejavnosti zadovoljiti vsemu kar teĹžko, saj moramo varstvo gozdov usklajevati z njegovo rabo.

Pri tem ne moremo odmisliti vse pogostejĹĄih naravnih nesreÄ?, kot so neurja, Ĺžledolom, podlubniki ter njihove posledice. Potrebnega je veliko znanja in izkuĹĄenj, da se s teĹžavami lahko uspeĹĄno spopadamo. Za zdaj nam to v obmoÄ?ni enoti ĹĄe kar dobro uspeva.ÂŤ

17

LetoĹĄnji naj lastniki gozdov in najprizadevnejĹĄa delavka ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove RS Nazarje

Kot nam je ĹĄe dejal Breznik, je znanje poleg gozdarjev zelo pomembno tudi za lastnike gozdov.

V regiji SaĹĄa so ti vse bolj izobraĹženi. Se pa tudi gozdarji trudijo – tako Breznik – prenaĹĄati svoje znanje in izkuĹĄnje nanje, saj organizirajo veÄ? delavnic na razliÄ?ne teme. ÂťÄŒe so lastniki voljni, se na njih lahko veliko nauÄ?ijo, da sta jim skrb za gozd in delo v njem laĹžja ter varnejĹĄa.ÂŤ

Naj lastniki in najprizadevnejĹĄa delavka obmoÄ?ne enote

Tako kot vsa leta doslej so tudi na tokratni prireditvi razglasili naj lastnike gozdov v krajevnih enotah ter naj delavca obmoÄ?ne enote za leto 2017. V nazarski krajevni enoti je ta naslov pripadel Rudolfu Zidarnu, v gornjegrajski Janezu SuhoverĹĄniku, v ljubenski Cirilu PodkriĹžniku, v

ĹĄoĹĄtanjski Ediju Trapu ter v luÄ?ki enoti Andreju Grudniku. Naziv najprizadevnejĹĄa delavka obmoÄ?ne enote za letos pa je prejela Barbara PolanĹĄek. Poleg praktiÄ?ne nagrade so nagrajenci prejeli ĹĄe drevo leta 2017 – listnato drevo Ä?remso.

Prireditev so sklenili z odprtjem zanimive razstave del uÄ?encev osnovnih ĹĄol na temo V gozđ&#x;”˛ du sem gost.

Skornega pri Ĺ oĹĄtanju: ÂťDelo v gozdu je danes vse prej kot enostavno. Na naĹĄi 26 hektarjev veliki kmetiji predstavlja najveÄ?ji vir dohodka, ki nam ga naravne nesreÄ?e v zadnjih letih krepko zmanjĹĄujejo. Leta 2008 je v njem divjal orkanski veter in poĹĄkodoval veÄ? kot 250 kubiÄ?nih metrov lesa, pred tremi leti se je zgodil Ĺžled in poĹĄkodoval ĹĄe 500 kubiÄ?nih metrov drevja, pred dvema letoma se je namnoĹžil lubadar. Z njim imamo teĹžave tudi letos.

Zadnja leta tako izvajamo le sanacijske seÄ?nje. Gozd je za nas danes prej velika obveza kot kaj drugega. S sinom vsakih 14 dni pregledujeva stanje na 18 hektarjih gozdnih povrĹĄin, izvajamo nego, pogozdujemo, pospravljamo, kar je potrebno.

PraktiÄ?no izvajamo vse, kar je mogoÄ?e, da bi bil gozd tudi Ä?ez 50, 100 let takĹĄen, kot je bil pred naravnimi nesreÄ?ami, ko nam je predstavljal poleg zasluĹžka tudi sprostitev.ÂŤ

Želodko vabi v gozd

Suhomesnati kralj vedno boljĹĄi

Nekdanja gozdna uÄ?na pot Konovo– Deberca je prenovljena in preimenovana v Ĺ˝elodkovo pot

Med 26 prinesenimi zgornjesavinjskimi Ĺželodci ena zlata, osem srebrnih in devet bronastih priznanj Tatjana PodgorĹĄek

Tina Felicijan

Velenje, 27. maj – ÄŒlanice Mladinskega odbora TuristiÄ?ne zveze Velenje so na zaÄ?etku lanskega leta iskale nove izzive in dobile idejo, da bi obnovile staro gozdno uÄ?no pot, ki je vodila od doma KS Konovo v gozd proti Debercam in nazaj. Informativne table je namreÄ? Ĺže dodobra naÄ?el zob Ä?asa, dekleta pa so si zamislila tudi prenovo uÄ?nih vsebin, namenjenih predvsem otrokom.

Denar za obnovo poti je odbor dobil na obÄ?inskem razpisu za izvajanje mladinskih projektov, strokovno pomoÄ? pa je poiskal pri gozdarju ĹĄoĹĄtanjske krajevne enote Zavoda za gozdove AleĹĄu Ocvirku. Ker so morali smer poti zaradi lastniĹĄtev parcel, skozi

Za grafiÄ?no podobo novih lesenih tabel sta poskrbeli Darja in Nadja Osojnik iz KUD Koncentrat, postavili pa so jih prostovoljci iz skupine Udarnik MC Velenje. Vsako tablo so slovesno odprli najmlajĹĄi obiskovalci prvega vodenega ogleda, ki so ga izvedle Ä?lanice MO TZV.

katere vodi, nekoliko spremeniti, so postavili nekoliko manj novih tabel, a veÄ?inoma ohranili vsebine. ÂťNa ĹĄestih tablah smo prikazali najpogostejĹĄe drevesne vrste v gozdu, ĹĄe posebej podrobno pa smo predstavili mater dreves – bukev. Obiskovalci lahko spo-

â?ą

Bukev imenujemo tudi mati dreves, ker je najpogosteje rastoÄ?i listavec v Sloveniji in Ĺživi do 500 let.

znajo funkcije gozda, gozdne plodove in druge produkte ter moÄ?virni gozd, kjer uspeva jelĹĄa,ÂŤ je vsebino Ĺ˝elodkove poti predstavila Ä?lanica odbora Veronika StrmĹĄek in dodala, da se pot po novem zaÄ?ne na zaÄ?etku sprehajalne steze nad cerkvijo sv. Martina in vodi skozi gozd, Ä?ez Cesto na griÄ?u proti moÄ?virnemu jarku in nazaj proti staremu pokopaliĹĄÄ?u. Namenjena je predvsem uÄ?encem niĹžjih razredov osnovne ĹĄole in vsem ljubiteljem gozda. Razveselile pa se je bodo tudi druĹžine in izletniki. đ&#x;”˛

7.00

b1 8. 6. o

ReÄ?ica ob Savinji, 27. maja – V prostorih Medgen borze na ReÄ?ici ob Savinji je tamkajĹĄnje zdruĹženje izdelovalcev zgornjesavinjskega Ĺželodca pripravilo Ĺže 27. ocenjevanje te suhomesnate specialitete z zaĹĄÄ?iteno geografsko oznaÄ?bo. Tudi letos je imela komisija, ki ji je vsa leta doslej predsedoval Stanislav RenÄ?ej, tokrat pa prviÄ? prof. dr. Lea DemĹĄar, predstojnica Katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje Ĺživil na BiotehniĹĄki fakulteti v Ljubljani, teĹžko delo. Izdelovalci kulinariÄ?ne posebnosti v Zgornji Savinjski dolini so v ocenjevanje prinesli 26 zgornjesavinjskih Ĺželodcev, komisija pa je zlato priznanje namenila Alojzu Pungartniku iz LuÄ?, osem izdelovalcev je prejelo srebrno, devet

pa bronasto priznanje. Prvih ĹĄest najboljĹĄih si je prisluĹžilo poleg potrdila o kakovosti ĹĄe praktiÄ?ni izdelek nazarskega BSH HiĹĄni aparati Nazarje.

Razlike zelo majhne

Po zagotovilih predsednika zdruĹženja Rudija Krsnika je bila kakovost prinesenih suhomesnatih izdelkov na visoki ravni, saj komisija ni izloÄ?ila iz ocenjeva-

lodcev se niti ne zavedate, kako dober izdelek imate. Pri uÄ?enju ĹĄtudentov namenjamo prav vaĹĄi suhomesnati specialiteti, tehnologiji izdelave veliko pozornosti.

VaĹĄi izdelki so brez konzervansov, kar je danes zelo pomembno.ÂŤ ReÄ?iĹĄki Ĺžupan Vinko Jeraj je ob tej priloĹžnosti povedal, da nameravajo v lokalni skupnosti ocenjevanje vkljuÄ?iti v program

Želodci so kot loterija

Alojz Pungartnik: ÂťKljuÄ?no vlogo pri pripravi dobrega Ĺželodca ima poleg najboljĹĄe svinjine ĹĄe najboljĹĄa in ravno prav narezana kakovostna slanina, pravĹĄnja mera soli in Ä?esna ter pravilno suĹĄenje. Vsak dan je treba Ĺželodcu posvetiti nekaj ur nege, ga obraÄ?ati, strgati z njega izcedke med suĹĄenjem, paziti na pravilno temperaturo in vlago. Pa ĹĄe se lahko kaj zalomi, zato so Ĺželodci kot loterija, enkrat ti uspejo, drugiÄ? ne. Letos se mi je posreÄ?ilo, Ä?eprav je bila letina kar zahtevna. Ĺ˝elodce izdelujem prve dni v novembru, suhi so pa ĹĄele konec marca naslednjega leta. Sicer pa sem ljubiteljski izdelovalec Ĺže blizu 20 let in Ĺželodce bom izdeloval, dokler mi bo dopuĹĄÄ?alo zdravje.ÂŤ

Zlato priznanje in praktiÄ?na nagrada za dobitnika zlatega priznanja za Alojza Pungartnika iz LuÄ?

nja niti enega. ÂťTo tudi pomeni, da smo v kakovosti napredovali.ÂŤ Njegove navedbe je potrdila tudi Lea DemĹĄar, ki je med drugim dejala, da so bile razlike med najboljĹĄim in najslabĹĄe ocenjenim zelo majhne. Ocenjevali so senzoriÄ?nost Ĺželodcev, torej njihov videz, nato pa skladnost mesa in slanine, vonj, okus rezin in podobno. Po njenih besedah pri zunanjosti niso naĹĄli kakĹĄnih veÄ?jih napak, na videzu rezine se je pojavila najveÄ?krat luknjiÄ?avost, kakĹĄen malo temnejĹĄi ali svetlejĹĄi rob, v teksturi so tu in tam Ä?lani komisije zaznali malo presuhe rezine, v vonju in okusu pa morda kakĹĄno zatohlost. ÂťTo so bile majhne napake, sicer pa so bili izdelki, po moji oceni, res dobre kakovosti. Izdelovalci Ĺže-

prireditev ob obÄ?inskem prazniku, s Ä?imer bi dali omenjenemu suhomesnatemu kralju veÄ?ji poudarek.

BoljĹĄa kakovost, veÄ?ja moĹžnost promocije cele doline

Na izdelovalce in njihovo kakovostno kulinariÄ?no posebnost z geografsko oznaÄ?bo so ponosni tudi v Klubu ljubiteljev zgornjesavinjskih Ĺželodcev, katerega Ä?lani so iz vse Slovenije. Kakovost teh izdelkov, meni predsednik kluba Matija Petrin, omogoÄ?a ĹĄe veÄ?jo promocijo Zgornje Savinjske doline, kar je ena od prednostnih nalog kluba. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

VI PIĹ ETE

1. junija 2017

Rad pojem, kot sem pel, ko ťe nisem osivel Glasba nas povezuje Franc Žerdoner, nať viŞar iz Vinske Gore, je v petek na druŞenju upokojencev naťega kraja z besedo in pesmijo poloŞil na oltar glasbene ustvarjalnosti preteklost in danaťnje utripanje njegovega Şivljenja.

Zbrali smo se v VeÄ?namenskem domu in z vsemi Ä?utili sprejemali Ä?udovito predstavitev Ĺživljenja od njegovega rojstva do danes. Zvedeli smo, kako se je spopadal s svojo slabovidnostjo, kako so ga ljudje sprejemali in starĹĄi bodrili. Ĺ˝e zgodaj je spoznal, da mu je narava primanjkljaj v vidu povrnila z nadarjenostjo do glasbenega doĹživljanja in ustvarjanja. SooÄ?al se je z mnogimi stresi, odpovedmi marsiÄ?emu, a vendar Ĺživel bogato in polno Ĺživljenje, ki so ga dopolnjevala nakljuÄ?na sreÄ?anja s pomembni-

mi glasbenimi ustvarjalci. V goste je na naťe druŞenje povabil svoje glasbene prijatelje iz skupin Ansambel Franc Žerdoner s prijatelji in Vingosi. Razodeval je svojo zgodbo po obdobjih in vsako je s prijatelji pevci zaokroŞil s posebno pesmijo. Pou-

daril je, da je s svojo izvoljenko Magdo poleg prijetnega druĹžinskega vzduĹĄja pridobil ĹĄtevilno druĹĄÄ?ino pojoÄ?ih sorodnikov. S svojo harmoniko, glasom in snovanjem mnogih skladb je zaokroĹžil mnoge projekte, veÄ? kot 200 razliÄ?nih pesmi je nastalo, nepreĹĄteto nastopov ob veselih, a tudi Ĺžalostnih trenutkih.

Nastopali so tudi v Kanadi, Ĺ paniji in ĹĄe marsikje.

Lepa predstavitev, Ä?utno zapete pesmi in Francova iskrenost so iz nas privabili marsikatero solzico. Za zakljuÄ?ek so zadonele melodije iz src Ä?lanov skupine Vingosi. Ĺ˝ena Magda nas je pogostila s samo njeno pehtranovo potico.

Franci, hvala za tvoje Ä?udovito pripovedovanje in pesmi, ki so nas boĹžale!

Letos teÄ?e Ĺže 44. leto od prve izmenjave zborov Ĺ olskega centra Velenje in Theodor-Heuss-Gymnasium Esslingen Velenjski pevci so v zaÄ?etku maja obiskali prijatelje v NemÄ?iji in tam skupaj s pevci gimnazije THG pripravili odliÄ?en koncert ter preĹživeli ĹĄtiri nepozabne dni.

V Ä?etrtek, 11. 5. 2017, se je 27 mladih pevcev skupaj z dirigentko Ljiljano Ä?ukić Ĺ uklar in profesorji odpravilo na dolgo pot v Esslingen. Pot je bila vse prej kot dolgoÄ?asna, saj so za pester glasbeni program na avtobusu poskrbeli naĹĄi glasbeniki, ki imajo svoje inĹĄtrumente vedno s seboj.

je ne uÄ?ijo v ĹĄoli. Ponosno lahko povemo tudi, da smo dvorano Ä?isto napolnili, odziv publike pa je bil fenomenalen. Zadovoljni in polni vtisov po koncertu smo prepevali, plesali in se druĹžili ĹĄe pozno v noÄ?.

NaĹĄi gostitelji so nas letos povabili tudi v zabaviĹĄÄ?ni park Tripsdrill in velikoduĹĄno plaÄ?ali vse stroĹĄke. Tako smo preĹživeli ĹĄe en Ä?udovit dan v NemÄ?iji in uĹživali na toplem soncu kljub slabi vremenski napovedi. V ne-

Ob prihodu so nas pevci gostitelji toplo sprejeli in veÄ?er smo preĹživeli pri druĹžinah, ki so te ĹĄtiri dni za nas odliÄ?no poskrbele. Naslednji dan smo si ogledali mesto, zapeli v najstarejĹĄi cerkvi in se udeleĹžili sprejema v mestni hiĹĄi. Popoldan smo pridno vadili in se pripravljali za koncert obeh zborov, ki je sledil zveÄ?er. ÄŒeprav je bil njihov zbor ĹĄtevilnejĹĄi, so se tudi naĹĄi pevci odliÄ?no predstavili z zelo zahtevnim programom, katerega del je bila tudi avtorska skladba Slavka Ĺ uklarja, izjemnega skladatelja in profesorja na glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje.

Tudi nemĹĄki zbor je pripravil veÄ? kot odliÄ?en program, ki so ga izvedli pod vodstvom Wolframa Bolsingerja, na koncu pa smo skupaj zapeli ĹĄe nekaj slovenskih in nemĹĄkih pesmi. ResniÄ?no smo ponosni na naĹĄe nemĹĄke prijatelje, ki so se zelo potrudili z njihovo slovenĹĄÄ?ino, Ä?eprav se

deljo zjutraj smo vsi skupaj zapeli ťe tradicionalno pesem Nasvidenje v obeh jezikih in se s teŞkim srcem poslovili ter si obljubili, da se vidimo prihodnje leto – kot tradicionalno v Velenju.

Pevci smo polni Ä?udovitih vtisov letoĹĄnje izmenjave, ki je za marsikoga prehitro minila.

Za mnenje sem povpraĹĄala tudi dve pevki, Nino in Evo, ki sta z veseljem podoĹživeli lepe spomine na Esslingen. Nina Martinc: ÂťDel izmenjave pobratenih mest Esslingen in Velenje sem Ĺže tretje leto. Letos sem zopet obiskala iste nemĹĄke gostitelje kot pred dvema letoma. Med bivanjem pri tej druĹžini sem se poÄ?utila zelo dobro, saj so bili izredno gostoljubni in prijazni. Zame je bil najlepĹĄi del izmenjave koncert obeh zborov, ogromno mi je pomenila tudi podpora obÄ?instva in starĹĄev gostiteljev, ki so se udeleĹžili koncerta. Tudi naslednji dan, ki smo ga z gostitelji

preĹživeli v zabaviĹĄÄ?nem parku, je bil Ä?udovit. PrepriÄ?ana sem, da so se med nami stkale prav posebne vezi in nepozabni spomini.ÂŤ Eva PreloĹžnik: ÂťTi ĹĄtirje dnevi v Esslingenu so bili zame ĹĄe ena nepozabna izkuĹĄnja. Svojo gostiteljico sem poznala Ĺže od lani, zato mi je druĹženje z njo toliko veÄ? pomenilo. S prijateljico Ido sva naleteli na odliÄ?no druĹžino, s katero sva se v trenutku ujeli in resniÄ?no sem vesela, da sem bila del te izmenjave. Gostitelji so naju neizmerno razvajali. Zdi se mi, da so se tudi ostali pevci takoj spoprijateljili s pobratenim zborom. Tudi program izmenjave je bil odliÄ?no pripravljen in

Anica Drev

Pri ĹĄkratku Hanziju naĹĄli zaklad DruĹĄtvo prijateljev mladine (DPM) Ravne je za najmlajĹĄe krajane ponovno pripravilo zanimiv dogodek, tokrat so iskali skriti zaklad. Z otroki so se zbrali na dvorcu Gutenbuchel, kjer jih je sprejela Mateja Kumer in jih popeljala po dvorcu ter razkazala okolico. Nato so se razdelili v dve skupini. MlajĹĄi otroci so ostali na dvoriĹĄÄ?u dvorca, kjer so morali opraviti razliÄ?ne izzive, da so se prebili do skritega zaklada. Ta jih je skupaj s ĹĄkratkom Hanzijem priÄ?akal v prav posebni Ĺ kratji hiĹĄki. Ker je otroke Hanzi tako navduĹĄil, so ĹĄe sami izdelali vsak svojega ĹĄkrata.

StarejĹĄi otroci so se odpravili proti vili Ĺ iroko. Med potjo so iskali ĹĄkratke, ki so jim zastavljali najrazliÄ?nejĹĄa vpraĹĄanja in naloge. Otroci so reĹĄevali uganke, prepoznavali gozdna drevesa in Ĺživali, peli in poÄ?eli ĹĄe mnogo

zanimivih reÄ?i. Ko so uspeĹĄno opravili vse naloge, so naĹĄli zaklad, ki se je skrival v vodnjaku pod dvorcem.

Ker je otrokom iskanje zaklada vzelo kar nekaj energije, so se na koncu odĹžejali s sokom in okrepÄ?ali s sadnimi nabodali,

piĹĄkoti in mafini. Otroci so domov odĹĄli zadovoljni, vsak s svojo medaljo, ki so si jo prisluĹžili za najden zaklad. đ&#x;”˛

Lavra VideÄ?nik, foto: Nastja Stropnik NaverĹĄnik

izveden – v zabaviĹĄÄ?nem parku smo si vsi oddahnili dan po koncertu. Poleg tega pa smo se v veÄ?ernih urah ĹĄe bolj povezali in se druĹžili s pevci iz NemÄ?ije. Mislim, da je ta vikend tako nemĹĄkemu kot naĹĄemu zboru predstavljal enkraten predah med napornimi tedni v ĹĄolskih klopeh. Verjamem, da bo veliko dijakov do naslednjega leta ohranilo stike, sama pa se Ĺže veselim prihodnjih sreÄ?anj s pevci iz NemÄ?ije.ÂŤ Dijaki smo zelo hvaleĹžni vsem, ki omogoÄ?ajo izmenjavo, ĹĄe posebej pa ravnatelju Gimnazije Velenje Rajmundu Valclu, ki zbor podpira Ĺže vrsto let. Velja poudariti, da povezava Esslingen–Velenje ni bila prekinjena niti enkrat, in upamo, da tako tudi ostane.

Pevci tako Ĺže odĹĄtevamo dneve do naslednjega leta in upamo na ĹĄe eno Ä?udovito izkuĹĄnjo. đ&#x;”˛

Doris. Ć.

Mnenja in odmevi Kdo potrebuje drugi tir?

Kdo v resnici potrebuje drugi tir. To vpraĹĄanje se vsiljuje skozi celotno kampanjo v vladnih in drĹžavnozborskih debatah.

Gradnja ĹželezniĹĄkega tira od DivaÄ?e do Kopra je projekt velike vrednosti, zato je tudi velik interes biti navzoÄ? pri gradnji. Ali pa ta tir dejansko potrebujemo, oziroma kdo ga potrebuje, je zanimivo vpraĹĄanje. V predvideni finanÄ?ni konstrukciji je predvideno, da naj bi precejĹĄen deleĹž prispevala Luka Koper. Ta naÄ?rt

pa so vodilni v luki gladko odklonili, Ä?eĹĄ da bi to ogrozilo poslovni uspeh luke in ogrozilo njeno delovanje. Ali je to res? Po javno dostopnih podatkih se v luki Koper letno pretovori cca 15 milijonov ton raznih tovorov. VeÄ?ina teh tovorov naj bi prispela v luko ali iz nje po Ĺželeznici. ÄŒe se vsaj malo zamislimo o koliÄ?ini prepeljanih tovorov, naj bi bil to za SĹ˝ (slovenske Ĺželeznice) dokaj donosen posel. Pa vendar mora vlada vsako leto prispevati za Ĺželeznice okrog 70 milijonov evrov iz tako imenovanega cestnega denarja. To je pristojbina

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

za uporabo javnih cest in se plaÄ?a ob vsakoletnem podaljĹĄanju registracije vozila! Da poenostavim, SĹ˝ iz tega prevoza ne zasluĹžijo skoraj niÄ?, ker Ä?e bi zasluĹžile, bi se to moralo nekje poznati! Kam gre denar? In Ä?e SĹ˝ kot drĹžavna firma ne zasluĹži skoraj niÄ?, se res postavlja vpraĹĄanje, Ä?emu drugi tir? Osnovni interes za gradnjo bi morala imeti Luka Koper, ki pa udeleĹžbo odklanja, Ä?eprav posluje pozitivno in SĹ˝!

In kaj bo imela od tega ostala Slovenija? Kredite! đ&#x;”˛

Spomin na ĹĄtirideseto obletnico valete

Ivan GlinĹĄek, LoĹžnica pri Velenju

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

19. maja smo se nekdanji osmoĹĄolci, ki smo pred 40 leti zapustili klopi osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha, zbrali v lepem ambientu restavracije Jezero in se spomnili mladostniĹĄkih let, ki so minila prehitro, a vseeno ustva-

rila obilico spominov. Kaj hoÄ?emo – leta se poznajo, zato smo si pripeli priponke z imeni, da smo se laĹžje prepoznali.

V generaciji 1962 nas je bilo veÄ? kot 130 in organizirani smo bili v ĹĄtiri oddelke. Obletnice se

nas je udeleĹžila dobra polovica.

S ponosom pa lahko povemo, da so bile z nami oziroma v mislih od doma prisotne tudi vse ĹĄtiri spoĹĄtovane razredniÄ?arke. đ&#x;”˛

A. F.

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 19

Z Radomljami neodloÄ?eno

Gorenje konÄ?uje (samo) na drugem mestu

Tudi s takĹĄnim izidom so se reĹĄili JutriĹĄnji dvoboj v celjskem Zlatorogu med Gorenjem in Celjem v kvalifikacij za znamenju trenutnega navdiha in proslavljanje domaÄ?ih 21. zvezdice obstanek V predzadnjem krogu konÄ?nice za prvaka so rokometaĹĄi Gorenja v nedeljo v RdeÄ?i dvorani gostili Koper. Po velikem razoÄ?aranju krog pred tem v gosteh z Loko, ki je zmagala z neverjetno visoko razliko osmih golov, so se na tej tekmi pokazali v veliko boljĹĄi luÄ?i in zmagali z desetimi goli razlike (34 : 24).

naslov. Zato jutriĹĄnje zadnje dejanje aktualnega prvenstva v Celju med gostitelji in VelenjÄ?ani ne bo derbi v pravem pomenu besede, kot so bili mnogi prejĹĄnji, ampak bo ta dvoboj bolj v znamenju proslavljanja Celjanov Ĺže 21. prvenstvenega in 20. pokalnega naslova. Slednjega so si priigrali na sklepnem turnirju

in v Ligi Seha." Morda jim bo konÄ?no le uspelo prekiniti niz naslovov pivovarjev. ÄŒlansko moĹĄtvo bo v novi sezoni zelo okrepljeno. ZaÄ?asnega trenerja Boruta Plaskana, ki je ob prevzemu moĹĄtva gotovo upal, da se bo proslavil z naslovom, bo zamenjal izkuĹĄeni 44-letni Hrvat Ĺ˝eljko Babić. V dogo-

NogometaĹĄi Rudarja so z moĹĄtvom iz naselja v domĹžalski obÄ?ini, ki se po eni sezoni v druĹžbi najboljĹĄih vraÄ?a v drugo ligo, igrali samo 0 : 0. Zaradi prenavljanja atletske steze na mestnem stadionu ob jezeru je bila tekma v Dravogradu.

Igralci so gotovo skupaj z (zaÄ?asnim) trenerjem Ramizom Smajlovićem upali in Ĺželeli, da se bodo tamkajĹĄnjim ljubiteljem nogometa predstavili s Ä?im boljĹĄo igro. Toda tekma se je konÄ?ala z najmanj Ĺželenim rezultatom, brez zadetkov. Vendar je NajboljĹĄi strelci: John Mary 17 golov, Dominik Glavina (oba Rudar) 16, Dalibor VolaĹĄ (Celje) in Luka Zahović (Maribor) oba po 15 ‌

To pa je bila zgolj Pirova zmaga, saj ni odloÄ?ala o prvem mestu, ampak o drugem ter o ponovnem igranju v regionalni ligi Seha, v kateri pa se z osvojitvijo ĹĄestega mesta (ĹĄest zmag in dvanajst porazov) letos niso posebej izkazali.

Celjani, aktualni prvaki, so se proti Krki v Novem mestu veselili zmage z 38 : 26. Po tej zmagi in porazu VelenjÄ?anov v Ĺ kofji Loki je Borut Plaskan s svojimi igralci izgubil vse moĹžnosti za

sredi aprila v Mariboru. V polfinalu so premagali VelenjÄ?ane, na tekmi za prvo mesto pa ĹĄe gostitelje.

Med tem so v velenjskem klubu tako rekoÄ? Ĺže sestavili ekipo za naslednjo sezono. Tudi tokrat startajo na osvojitev dvojne krone, kot napoveduje direktor Matej Avanzo: ÂťKlub bo meril na oba slovenska naslova, tako v drĹžavnem prvenstvu kot pokalu, hkrati pa bomo naredili vse, da pustimo peÄ?at tudi v Evropi

voru z novim trenerjem je vodstvo kluba poskrbelo, da bodo njihov Ä?rno-rumeni dres v novi sezoni nosili tudi slovenski reprezentant 24-letni Jan Grebenc, ki bo priĹĄel iz Ribnice, 31-letni ÄŒrnogorec Ĺ˝arko Pejović (trenutno igra v francoski prvi ligi), in 27-letni Hrvat Robert Markotić.

NajveÄ? sezon je igral v hrvaĹĄkem Nexeju, nazadnje pa v Izraelu. đ&#x;”˛

S. Vovk

KakĹĄna bo nova Rudarjeva zasedba?

Vodstvo Rudarja ima te dni polne roke dela.

Zavzeto iĹĄÄ?ejo prvega moĹža stroke, oÄ?itno pa bo priĹĄlo tudi nekaj novih igralcev, kajti kar sedmim je potekla pogodba, s Stjepanom Babićem pa so se razĹĄli sporazumno. Prosti so: Jean Claude Billong, Bojan VruÄ?ina, Darko Zec, Nikola Tolimir, Luka PraĹĄnikar, Senad Jahić in Denis Grbić. Ali bodo s kom od njih podaljĹĄali zvestobo, bo go-

tovo odvisno tudi od trenerja. Ĺ ele po njegovem prihodu pa bo tudi znano, kdaj se bodo zaÄ?eli pripravljati na novo sezono. Upati je, da se ne bo ponovila prejĹĄnja praksa, ko so moĹĄtvo sestavljali ĹĄe po zaÄ?etku sezone in da se na trenerski klopi ne bodo tako hitro menjavali trenerji, kot so se v zadnjih sezonah. đ&#x;”˛

vos

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 36. (zadnji) krog Rudar Velenje - Radomlje 0:0 Rudar: Radan, KaĹĄnik, Trifković, MuĹžek, PiĹĄek, Bolha, VruÄ?ina (od 78. ÄŒrnÄ?iÄ?), Glavina, Mary, IharoĹĄ, Grgić. Trener: Ramiz Smajlović.

Drugi rezultati: DomĹžale - Celje (Na Ptuju) 1:4 (0:2), Koper - Gorica 0:1 (0:0), Maribor - KrĹĄko 1:0 (1:0), Rudar - Kalcer Radomlje (V Dravogradu) 0:0, Olimpija - Aluminij 1:0 (1:0).

Vrstni red: 1. Maribor 73 (63:30), 2. Gorica 60 (48:39), 3. Olimpija 60 (49:35), 4. DomĹžale 56 ((63:45), 5. Celje 55 (48:39), 6. Koper 50 (43:40), 7. Rudar41 (49:53), 8. KrĹĄko 39 (39:50), 9. Aluminij 38 (38:52), 10. Radomlje 13 (23:80).

Prva SĹ˝NL. 21 (zadnji) krog Moje-lece.si Radomlje - Rudar – Ĺ kale 4:3 (2:2) Rudar: Zilić, Golob (od 90. PintariÄ?), Agrez,

19

Ĺ PORT

1. junija 2017

Ledinek (od 38. Pleterski), KriŞaj, Lukek, Maksimović (od 73. Pijuković), Jelovťek, Bric, Turkanović. Trener: Duťan Urťnik.

Strelke: 0:2 Lana Golob (14.), 1:1, 2:1 Nina Predanić (19., 22.), 2:2 Karmen Ulbin ag. (45.), 2:3 NataĹĄa Maksimović (48.), 3:3 Ana ÄŒernelić (90.), 4:3 Ulbin (92.).

Teleing GMT Beltinci – Olimpija 2:3 (1:0), Maribor – Ankaran 0 : 4 (0:2), Krim – FuŞinar 4:2 (3:1).

Vrstni red: 1. Olimpija 60 (143:12), 2. Beltinci 57 (175:12), 3. Radomlje 36 (57:51), 4. Rudar – Ĺ kale 29 (46:61), Liga za obstanek: 1. Krim 33 (34:66), 2. FuĹžinar 28 (58:76), 3. Maribor 22 (44:72), 4. Ankaran 21 (40:82), 5. Velesovo 15 (22:84), 6. AjdovĹĄÄ?ina 4 (15:118).

Liga NLB, skupina za prvaka, 9. krog: Gorenje Velenje - Koper 2013 34:24 (15:9) Gorenje Velenje: Ferlin (14 obramb) in Za-

ponĹĄek 1 obramba, Cehte 4, Medved 4, Haseljić 1, OvniÄ?ek 3, Stojnić 1, Toskić 2, Mitrović 3, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 4, Mazej 1 (1), KleÄ?, Gams 1, Nosan, Brumen 9 (3).

Trener: Borut Plaskan.

Krka - Celje Pivovarna LaĹĄko 26:38 (14:18), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 27:26 (14:15).

Lestvica: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 56, 2. Gorenje Velenje 51, 3. Riko Ribnica 47, 4. Koper 44, 5. Urbanscape Loka 35. 6. Krka 29.

Skupina za obstanek, 13. krog: Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik 35:27 (18:14), Jeruzalem OrmoĹž - Dobova 34:25 (17:11), Drava Ptuj - Istrabenz plini Izola 25:28 (15:14), Slovenj Gradec 2011 - Trimo Trebnje 30:33 (12:17).

Lestvica: 1. Maribor Branik 47, 2. Trimo Trebnje45, 3. Jeruzalem OrmoĹž 43, 4. Dobova 34, 5. Slovenj Gradec 27, 6. Dol TKI Hrastnik 26, 7.

Drava Ptuj 10, 8. Istrabenz plini Izola 5.

bila tudi toÄ?ka dovolj, da jim ne bo treba igrati kvalifikacij za popolnitev prve lige. KonÄ?ali so na sedmem mestu. Imajo dve toÄ?ki veÄ? od KrĹĄkega in tri od predzadnjega Aluminija, za ĹĄestimi KoprÄ?ani pa zaostajajo kar za devet toÄ?k. Pri tem sta rudarjem 'pomagala' tudi Maribor z zmago z 1 : 0 nad KrĹĄkim ter Olimpija, ki je prav takĹĄen rezultat dosegla proti Aluminiju. Prav KidriÄ?ani so s tem rezultatom potegnili najkrajĹĄi konec. KonÄ?ali so na predzadnjem mestu. Za ohranitev prvoligaĹĄkega poloĹžaja bodo morali biti v dveh dvobojih boljĹĄih od Ankarana, tretjega v drugi ligi. Prva tekma bo Ĺže danes na koprski Bonifiki, povratna v nedeljo v KidriÄ?evem. V Dobu, ki je postal podprvak te lige, se tudi letos niso odloÄ?ili za napredovanje v prvo. Vanjo pa se po treh sezonah vraÄ?a kranjski Triglav.

Prvo mesto si je zagotovil Ĺže dva kroga pred koncem. LjubljanÄ?anom pa zmaga ni prinesla Ĺžele-

nega drugega mesta, potem ko jim ni uspelo ubraniti naslova.

Na njem so nogometaĹĄi Gorice.

V primorskem derbiju v Kopru so premagali domaÄ?e istoimensko moĹĄtvo z 1 : 0. Koper je konÄ?al sezono na ĹĄestem mestu.

V zadnjem krogu so se izkazali strelci le na Ptuju, kjer so nogometaĹĄi DomĹžal gostili Celje (1 : 4). Tekma je bila za oboje zgolj prestiĹžna, saj so si Ĺže pred zadnjim krogom DomĹžalÄ?ani zagotovili Ä?etrto mesto, Celjani pa peto. Tudi kakrĹĄen koli drugaÄ?en rezultat ne bi spremenil njihove uvrstitve na lestvici. Na preostalih dvobojih so bili doseĹženi le trije goli.

Maribor, ki je Ĺže pred zadnjim krogom osvojil ĹĄtirinajsti naslov, je na svojem igriĹĄÄ?u z 1 : 0 premagal KrĹĄko. Kljub porazu so Posavci sezono konÄ?ali na osmem mestu in se izognili kvalifikacijam za obstanek v druĹžbi najboljĹĄih. đ&#x;”˛

S. Vovk

Pred prvenstvom ciljali na prvo polovico lestvice, na koncu trepetali za obstanek in obstali, kar je najbolj pomembno.

Rudarke vÄ?eraj za pokalni naslov NogometaĹĄice Olimpije na tekmi sezone zaostajale za aktualnimi prvakinjami na njihovem igriĹĄÄ?u z 0 : 2, na koncu se veselile zmage s 3 : 2.

Za pravo dramo so v nedeljskem zadnjem krogu prve Ĺženske nogometne lige poskrbele nogometaĹĄice Olimpije in zavile v Ĺžalost vse ljubitelje Ĺženskega nogometa v Pomurju. Z zmago s 3 : 2 nad ĹĄestkratnimi drĹžavnimi prvakinjami so osvojile svoj prvi naslov. Njihovo slavje bilo dodatno veliko, ker jim je izjemen podvig uspel Ĺže v drugi sezoni nastopanja v Ĺženski elitni ligi, saj so klub ustanovili ĹĄele leta 2015. Ĺ˝e prvo leto so bili njihovi apetiti zelo veliki, toda zadovoljiti so se morali s tretjim mestom v prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa so izpadle v Ä?etrtfinalu. IzloÄ?ile so jih Velesovke. Na zaÄ?etku sezone, ki se je iztekla prejĹĄnjo nedeljo, so znova napovedale osvojitev obeh naslovov, prvenstvenega in pokalnega. OÄ?itno so LjubljanÄ?anke najbogatejĹĄi klub v ligi, zato so se tudi zelo okrepile. Med drugim so v svoje vrste zvabile tudi

dve igralki Rudarja – Ĺ kale Ano Berdnik ter Zalo Gomboc (zadnjo tekmo sta spremljali na klopi za rezervne igralke). V polfinalu pokala Slovenije so gostile aktualne prvakinje BeltinÄ?anke, ki so bile zanje prevelika ovira. Pomurke so jih izloÄ?ile s 3 : 0. V nedeljo pa je sledilo sladko maĹĄÄ?evanje, prekinile so prevlado Pomurk in postale drĹžavne prvakinje. Prvakinje so postale s tremi toÄ?kami prednosti pred Pomurkami. Tretje so Radomljanke, ki so bile v prav tako zanimivi tekmi na svojem igriĹĄÄ?u s 4 : 3 boljĹĄe od nogometaĹĄic Rudarja – Ĺ kale.

Rudarke dvakrat vodile ‌

Prvi gol za vodstvo, strelka je bila Lana Golob, z 1 : 0 so dose-

gle Ĺže v 4. minuti. Po nekaj minutah igre v drugem polÄ?asu so bili v vodstvu s 3 : 2. V zadnji minuti tekme so domaÄ?e izenaÄ?ile, v drugi minuti sodnikovega dodatka pa so si zagotovile zmago.

Zadela je igralka Karmen Ulbin ter se tako oddolĹžila soigralkam za 45. minuto, v kateri so rudarke z njenim avtogolom izenaÄ?ile na 2 : 2.

VelenjÄ?anke in BeltinÄ?anke v nedeljo ĹĄe niso sklenile letoĹĄnje tekmovalne sezone. VÄ?eraj so se v Kopru pomerile v finalu za slovenski pokalni naslov. Ĺ˝enski tekmi je sledil ĹĄe moĹĄki finale med Olimpijo in DomĹžalami.

O (ne) uspehu na tekmi sezone za rudarke pa veÄ? v naslednjem NaĹĄem Ä?asu. đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

1. junija 2017

PomanjĹĄana Planica sredi mesta V Velenju odprli prenovljen smuÄ?arsko skakalni center – Novi skakalnici pravi lepotici – Otvoritvena skoka izvedla domaÄ?ina Rolando Kaligaro in Jerneja Brecl Bojana Ĺ pegel

Velenje, 26. maja – V petek so v Velenju predali namenu lani decembra zgrajeni novi skakalnici, ki sta velika pridobitev ne le za SmuÄ?arsko skakalni klub, ampak tudi za MO Velenje. Dogajanje v prenovljenem SmuÄ?arsko skakalnem centru Velenje se je razĹživelo Ĺže popoldne, torej ĹĄe pred uradno otvoritvijo novih skakalnic. Ne le da so mladi smuÄ?arji trenirali za veÄ?erni veliki dogodek, v prireditvenem ĹĄotoru so razglasili tudi najboljĹĄe skakalce, skakalke in nordijske kombinatorce ter najboljĹĄe slovenske klube v obeh disciplinah za zimsko sezono 2016/2017 v pokalu Cockta. Glavni dogodki dneva pa so se zvrstili zveÄ?er. Grajski hrib se je hitro polnil, vsak obiskovalec pa je Ĺže ob prihodu na prizoriĹĄÄ?e dobil slovensko zastavico. In te so vihteli cel veÄ?er, tako med uradnim odprtjem kot 1. tekmo za pokal MO Velenje.

Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem centra povedal velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, je projekt zelo pomemben za Velenje, ki je bilo Ĺže znano po smuÄ?arsko skakalnem centru in dobrih tekmah. Povedal je, da so sprva naloĹžbo ocenili na 400.000 evrov, a se je kasneje zaradi sanacije brega, kjer je potegnilo plaz, podraĹžila na veÄ? kot 560.000 evrov. ObÄ?ina je prispevala dobrih 390 tisoÄ?

evrov. ÂťMnogi pravijo, da je to veliko. Je. A to je naloĹžba v prihodnost mladih. Ĺ portnike ob dobrih rezultatih vsi trepljamo in hvalimo, uspehov pa ni, Ä?e nimajo dobrih pogojev za trening.

Mestu z novima skakalnicama vraÄ?amo, kar smo nekoÄ? Ĺže imeli; skakalnici sta dobesedno v mestu, kar je dodatna atrakcija,

pravijo, da sta tehniÄ?no odliÄ?ni in da je center pomanjĹĄana Planica,ÂŤ je poudaril. Kot tudi, da je prepriÄ?an, da bo na njih ĹĄe veliko tekem. Predsednik odbora za smuÄ?arske skoke in nordijsko kombinacijo pri SmuÄ?arski zvezi Slovenije Ljubo JasniÄ?, ki je z domaÄ?ini delil veselje ob odprtju centra, je dejal, da je Velenje do-

bilo skakalnice, ki bodo velenjskemu smuÄ?arsko skakalnemu centru omogoÄ?ile pridobitev novih dobrih skakalcev. Povedal je, da je zveza v zadnjih dveh letih v Sloveniji obnovila plastiko na 15 od skupaj 60 slovenskih skakalnicah, niĹžjih od 60 metrov, kar jih je stalo 450.000 evrov. Dodal je ĹĄe, da ima zveza trenutno regi-

Izgradnja novih skakalnic se je pravzaprav zaÄ?ela Ĺže leta 2012, ko je MO Velenje dobila odloÄ?bo, da morajo poruĹĄiti prejĹĄnjo nikoli dokonÄ?ano veliko skakalnico. Zgodovino, sedanjost in prihodnost centra so predstavili na novinarski konferenci tik pred odprtjem novih skakalnic.

Trije GorenjÄ?ani v reprezentanci Selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujović je izbral rokometaĹĄe, na katere raÄ?una v tretjem kvalifikacijskem ciklusu za evropsko prvenstvo, ki ga bo leta 2018 gostila HrvaĹĄka. Na seznamu sta znova Nejc Cehte in vratar Klemen Ferlin ter Jan Grebenc, ki bo v dresu Gorenja Velenja nastopal v prihodnji sezoni.

Slovensko izbrano vrsto sredi junija Ä?akata odloÄ?ilni tekmi za preboj na prvenstvo stare celine. V sredo, 14. junija, bo gostovala v Ĺ vici, tri dni za tem pa đ&#x;”˛ jo v koprski Bonifiki Ä?aka ĹĄe obraÄ?un s Portugalsko.

VertaÄ?nik dosegel prvo zmago 27. in 28. maja – V Lenzingu (Avstrija) je potekala 2. tekma svetovnega pokala v suhih ribiĹĄkih disciplinah – kastingu. Organizator je bila avstrijska kastinĹĄka zveza, ki je v prekrasnem vremenu priredila tekmo, na kateri je tekmovalo 68 tekmovalcev iz sedmih drĹžav.

Tekme se je udeleĹžil tudi Tim VertaÄ?nik iz ribiĹĄke druĹžine Paka Ĺ oĹĄtanj. Ĺ e veÄ? ‌ Premagal je vso svetovno mladinsko konkurenco in zmagal v peteroboju ter prviÄ? je presegel magiÄ?no mejo 500 toÄ?k. Dosegel jih je 509,685, kar je njegov osebni rekord in mladinski rekord v Sloveniji. Po posameznih disciplinah je v dveh disciplinah zmagal, v dveh bil drugi in v eni Ä?etrti. Tekma na takĹĄni ravni se lahko priđ&#x;”˛ merja s svetovnim prvenstvom, ki se ga bo udeleĹžil julija v Bratislavi.

striranih 591 skakalcev, ta ĹĄport pa je zadnja leta izjemno priljubljen. In z dobrimi pogoji je njegova prihodnost zagotovljena.

in nekdanji tekmovalec kluba, je skoÄ?il na 45-metrski skakalnici.

Dolgoletni drĹžavni reprezentant v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji je priznal, da ga je biLeti, leti, leti ‌ lo strah. ÂťZa mano je, uspelo je.

Uradni del odprtja novih ska- Danes je res praznik,ÂŤ je povedal, kalnic se je zaÄ?el simpatiÄ?no; ko je bila preizkuĹĄnja mimo. Ĺ temladi skakalci so se najprej v do- vilni obiskovalci, med njimi tudi lino po doskoÄ?iĹĄÄ?u spustili z za- Ä?lani in Ä?lanice skakalne A represtavami kluba, mesta in drĹžave. zentance, so ju ob njunih skokih Prva uradna skoka sta izvedla Ä?la- glasno spodbujali. Nato pa se je na SmuÄ?arzaÄ?ela revijalna sko skakalneSmuÄ?arsko skakalni tekma za 1. poga kluba Vekal Mestne obcenter Velenje ima lenje ob glasÄ?ine Velenje. V sedaj ĹĄest skakalnic; kategoriji deÄ?ki bi, ki sta jo poleg novih 70izbrala sama. do 15 let, ki so 15-letna Jerse pomerili na in 45- ĹĄe 25-, 15-, 45-metrski skaneja Brecl je 9- in 5-metrske kalnici, je slavil januarja letos skakalnice. v slovenski Urh RoĹĄar iz Miekipi osvojila slinje, najboljĹĄi srebrno medaljo na mladinskem domaÄ?in pa je bil Maj Fele Bomsvetovnem prvenstvu v ZDA in bek, ki je med 28 tekmovalci za2. mesto v skupnem seĹĄtevku sedel 4. mesto. Med Ä?lani je na Alpskega pokala v minuli sezoni. 70-metrski skakalnici slavil doSkoÄ?ila je z viĹĄje, 70-metrske ska- maÄ?in AljaĹž Osterc, med Ä?lanikalnice. ÂťObÄ?utki so prekrasni. cami pa je 2. mesto zasedla JerTudi to, da bomo sedaj veÄ? treni- neja Bercl. ObÄ?instvo je uĹživalo, rali doma, je odliÄ?no,ÂŤ je poveda- skakalci tudi. Tudi zabava po priđ&#x;”˛ la. Trener Rolando Kaligaro, tudi reditvi je bila prava.

â?ą

Na otvoritvi SmuÄ?arsko skakalnega centra Velenje je potekala tudi razglasitev najboljĹĄih v zimski sezoni 2016/2017 in podelitev pokalov Cockta.

Tekmovalci SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje so v minuli zimski sezoni v absolutni razvrstitvi klubov v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji osvojili 55.307 toÄ?k oz tretje mesto. V Pokalu Cockta so v skupni razvrstitvi osvojili 3. mesto. V nordijski kombinaciji pa odliÄ?no 1. mesto.

Po kategorijah so v smuÄ?arskih skokih VelenjÄ?ani osvojili naslednja mesta: mladinci do 16 let: Jan Bombek 2. mesto, Pokal Cockta: Jerneja Brecl 1. mesto Ä?lanice in 2. mesto mladinke do 20 let.

Pokal Cockta v nordijski kombinaciji, Ä?lani: Marjan Jelenko 2. mesto in Vid Vrhovnik 3. mesto, mladinci do 20 let: Rok Jelen 2. mesto, OĹžbej Jelen in GaĹĄper Brecl 3. mesto, mladinci do 18 let: GaĹĄper Brecl 1. mesto in Vid Vrhovnik 2. mesto, - mladinci do 16 let: Jan Bombek 2. mesto.

Regijski zmagovalci Pokala Cockta za Ĺ tajerski regijski pokal: deÄ?ki do 13 let: Gal Ĺ˝ilavec 2. mesto, deÄ?ki do 12 let: Patrik Hladin 2. mesto, deÄ?ki do 10 let: Liam MagdiÄ? 3. mesto, deklice do 13 let: Kaja Toplak 3. mesto, cicibanke do 9 let: Iza FaletiÄ? in Ĺ˝iva Ĺ˝ivic 2. mesto.

NajboljĹĄi med najboljĹĄimi Spin in Mdance v PoreÄ?u priplesala zmagi PoreÄ? – Velenje, 28. maja – V PoreÄ?u na HrvaĹĄkem vsako leto poteka veliko mednarodno plesno tekmovanje, imenovano Dancestar. UdeleĹži se ga okoli 7000 plesalcev iz veÄ? kot 55 razliÄ?nih drĹžav sveta, ki se lahko v finalnem nastopu pomerijo, Ä?e se nanj uvrstijo na kvalifikacijskih turnirjih, ki so organizirani vse leto. Tega prestiĹžnega tekmovanja so se Ĺže tretjiÄ? zapored udeleĹžili plesalci in plesalke dveh velenjskih plesnih ĹĄol, Spin in Mdance. Oboji so bili na tekmovanju zelo uspeĹĄni.

Plesalci plesne ĹĄole Spin so sodelovali z dvema zasedbama; skupino sedmih plesalk Powerkickz, ki so lani na tem tekmovanju dosegle drugo mesto, in s skupino trio Spin Angels, ki je bil predlani tretja. Tudi letos so se plesalke v zvrsti urban style, ki je na tem tekmovanju najbolj zastopan, odliÄ?no odrezale. Trio Spin Angels je v finalnem nastopu dosegel odliÄ?no ĹĄesto mesto, skupina Powerkickz pa je v kategoriji senior v najmoÄ?nejĹĄi konkurenci na ce-

lotnem tekmovanju med kar 28 najboljĹĄimi skupinami te kategorije prikazala vrhunski nastop, premagala celotno konkurenco in zmagala.

Vrhunsko so se izkazali tudi plesalci iz Plesno rekreativnega studia Mdance, ki so

prav tako znova dokazali, da se lahko kosajo z najboljĹĄimi na svetu. Skupina M-crew je nastopila v B ligi in osvojila prvo mesto. S toÄ?ko Prison pa so se starejĹĄi plesalci iz skupine Respect Ĺže februarja na kvalifikacijah uvrstili v

A ligo, v PoreÄ?u pa so osvojili odliÄ?no 3. mesto. V nedeljo, 18. junija, jih Ä?aka ĹĄe velika 8. Plesna produkcija Mdance Summer Party, ki bo v RdeÄ?i dvorani. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 21

ZreÄ?anom vrh, Ĺ oĹĄtanj tretji

Ĺ martno se seli v niĹžjo ligo!?

Na KoroĹĄkem derbiju kar devet rumenih kartonov jih potisnil na Ä?etrto mesto. Na tem dvoboju se je menda zbralo krepko Ä?ez tisoÄ? gledalcev, sodnik pa se je 'namahal' z rumenimi kartoni. Pri domaÄ?ih je porumenel le en igralec, pri gostih pa kar osem. Svoje privrĹžence so nadvse navduĹĄili nogometaĹĄi Lenarta, ki so v neposrednem obraÄ?unu kot gostje premagali BrunĹĄvik z 1 : 0 in se reĹĄili izpada. BrunĹĄvik bo skupaj z nogometaĹĄi Ĺ martna 1928, ki so doma z 1 : 5 izgubili s Korotanom s Prevalj, v novi sezoni tekmoval na medobÄ?inski ravni (Ä?e se liga sluÄ?ajno ne spremeni). Gol za domaÄ?e je dosegel Tilen Kom-

pan za 1 : 3 (73. – 11 m). Še drugi rezultati: S. Rojko Dobrovce – Mons Claudius 1 : 3, Videm – Šampion 3 : 0, Vrstni red: 1. Maribor B 66, 2.

RogaĹĄka 54, 3. FuĹžinar Ravne Systems 42, 4. Dravograd 41, 5.

Korotan Prevalje 40, 6. Mons Claaudius 39, 7. Ĺ marje pri JelĹĄah 38, 8. Dravinja 36, 9. Ĺ ampion (Celje) 33, 10. Videm 29, 11. S. Rojko Dobrovce 29, 12.

AjDAS Lenart 27, 13. ZU-VIL BrunĹĄvik 26, 14. Ĺ martno 1928 14 (4 zmage, 2 neodloÄ?ena rezultata, 20 porazov, gol razlika 19 : 86). đ&#x;”˛

vos

kove Ĺžene Darinke prejeli nogometaĹĄi Zlatoroga Ĺ kale. Poleg njih so na turnirju na Rudarjevem malem pomoĹžnem igriĹĄÄ?u nastopile ekipe Ĺ D Cirkovce, KMN Ĺ kale in ekipa Rudarjevih trenerjev. Za konec so se v 'revijalni' tekmi predstavili ĹĄe Rudarjevi veterani in veteranke

Poteka Festival ĹĄporta Ĺ oĹĄtanj, 29. maja – V Ĺ oĹĄtanju se je v ponedeljek zaÄ?el Festival ĹĄporta, ki ga organizira Ĺ portna zveza Ĺ oĹĄtanj. ZakljuÄ?ili ga bodo v nedeljo, 4. junija, z druĹžinskim ĹĄportnim dnevom.

Namenjen je promociji ĹĄporta in zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, otroci in odrasli pa imajo v tem Ä?asu priloĹžnost spoznati razliÄ?ne oblike gibanja in zdravega naÄ?ina prostega Ä?asa.

Festival z naslovom 'Ĺ oĹĄtanj – aktivno mesto' vkljuÄ?uje program Prisvojite si nazaj ulice ... Prisvojite si nazaj svojo prihodnost!, s katerim spodbujajo uporabo odprtih in javnih povrĹĄin v okviru ĹĄporta za vse in telesno aktivnost skozi vse leto in turnirje. đ&#x;”˛

Balinanje Gorici derbi kola V Velenju na Gorici so domaÄ?ini tokrat gostili ekipo BĹ DU Premogovnik. To je bil derbi kola med vodilnima ekipama na lestvici. DomaÄ?ini pa so prikazali veÄ? zbranosti in imeli malo veÄ? sreÄ?e ter sreÄ?anje pripeljali do zasluĹžene minimalne zmage 5: 3.

Druga skoraj enako pomembna tekma je bila na Polzeli, kjer so domaÄ?ini gostili ekipo DU Velenje. Tudi tukaj je bil boj neizprosen do konca, vendar so imeli domaÄ?ini malo laĹžje delo, kot kaĹže rezultat 5 : 3, saj so imeli veliko razliko v toÄ?kah v svojo korist.

ure vodili z 2 : 0. Ĺ˝alec je bil v Vojniku s 5 : 0 boljĹĄi od domaÄ?ih. ZreÄ?ani, ki bodo napredovali v tretjo ligo, so se nad zadnjim Kovinarjem znesli s 7 : 0. V ĹĄtirinajstih krogih niso izgubili niti toÄ?ke. Vrstni red po 14. zadnjem

Pri pionirjih Ĺ kalÄ?ani, pri pionirkah Ĺ marÄ?anke Ĺ martno ob Paki, 21. maja – Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki je tudi letos v spomin na preminule mlade Ä?lane druĹĄtva Kristino, Tino in Matica, ki so izgubili Ĺživljenje v trÄ?enju avtobusa z vlakom leta 1999, pripravilo tekmovanje za

pionirje in pionirke.

Tekmovanja na ploĹĄÄ?adi za ĹĄmarĹĄko HiĹĄo mladih in gasilskim domom se je udeleĹžilo 20 desetin. Tekmovali so v dveh disciplinah, in sicer v vaji z vedrovko ter v teku s prenosom vode.

Med 14 pionirskimi desetina-

krogu: 1. ZreÄ?e, 42 toÄ?k, 2. Fosilum Ĺ entjur, 32, 3. Ĺ oĹĄtanj, 27, 4. Ĺ˝alec, 21, 5. Mozirje 18, 6. Odred Kozje 9, 7. Vojnik 6, 8.

Kovinar Ĺ tore 4. vos

đ&#x;”˛

mi so slavili mladi gasilci iz Ĺ kal pred DreĹĄinjo vasjo in enoto Gaberke II. V konkurenci pionirk pa je nastopilo ĹĄest desetin. Zlato medaljo so si okoli vratu nadele mlade gasilke domaÄ?ega druĹĄtva, druga je bila desetina PGD Ĺ oĹĄtanj mesto, tretje pa so bile tekmovalke PGD TopolĹĄica.

Nastope desetin so si ogledali tudi starĹĄi pokojnih mladih gasilcev. đ&#x;”˛

Tp

Zmagovalke v konkurenci pionirk: desetina PGD Ĺ martno ob Paki

V 'Bobekov' spomin NK Rudar in Nogometno druĹĄtvo Ĺ kale sta Ĺže ĹĄestiÄ? izvedla turnir v malem nogometu v spomin na nekdaj zelo priljubljenega trenerja tako Ĺženskih in moĹĄkih selekcij v Velenju Mira AnĹžela, ki so ga prijatelji klicali Bobek.

NajlepĹĄi pokal so od pokojni-

V zadnjem krogu tako imenovane lige Golgeter MedobÄ?inske nogometne lige zveze Celje so bili na sporedu le trije krogi.

V derbiju sta Mozirje in Ĺ oĹĄtanj igrala neodloÄ?eno 3 : 3, Ä?eprav so Mozirjani po slabe pol

Rudarja – Škal (5 : 4), ki so v preteklosti navduťevali ljubitelje Şenskega in moťkega nogometa.

Zlasti nogometaĹĄice imajo nadvse lep spomin na Ä?ase, ko se podile za 'okroglim usnjem'. Bile so dvakrat drĹžavne in trikrat pokalne prvakinje. đ&#x;”˛

S. Vovk

Kolesarski izpiti za petoĹĄolce Velenje, 29. maja – Do 8. junija bodo velenjske osnovne ĹĄole v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Ä?lani Zveze ĹĄoferjev in avtomehanikov izvajale kolesarske izpite za petoĹĄolce. Potekali bodo na cestah v okolici ĹĄol in na spretnostnem poligonu. Voznike prosijo, da so v Ä?asu opravljanja kolesarskih izpitov ĹĄe posebej pozorni.

mkp

V Slovenskih Konjicah so gostili ekipo iz BD Ĺ entjurja. To sreÄ?anje se je konÄ?alo z rezultatom 6 : 2, domaÄ?ini pa so dosegli tudi veliko toÄ?kovno razliko.

Vrstni red: 1. PDU Gorica 8 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik 7, 3. BK Polzela 7, 4. DU Velenje 5, 5. DU Slovenske Konjice 5, 6. DU Vinska Gora 2, 7. BD Ĺ entjur 2. Ekipa DU Vinska Gora je bila v tem kolu prosta. V drugi ligi so KavÄ?e igrale proti gostom iz Vrbnega. DomaÄ?ini so se morali kar poĹĄteno potruditi, da so zmagali, rezultat pa je bil vseeno visok in priÄ?akovan, 6 : 2 za domaÄ?o ekipo.

V TopolĹĄici je bila tekma med domaÄ?ini iz DU Ĺ martnega ob Paki in gosti iz KU Gorenja. DomaÄ?ini so

đ&#x;”˛

Med vrtÄ?evskimi otroki povezovanje generacij Po hribih

Tudi zadnji (26.) krog v tretji nogometni ligi – sever na prvih dveh mestih ni prinesel sprememb.

Maribor B je prepriÄ?ljivo osvojil naslov. OÄ?itno pa na gostovanju v Ĺ marju pri JelĹĄah ni bil veÄ? motiviran. DomaÄ?i so zmagali s 3 : 2 in mu prizadejali drugi poraz v tej Ĺže minuli sezoni. RogaĹĄka, ki bo skupaj z njimi napredovala v viĹĄjo ligo, je z zmago nad Dravinjo s 3 : 1 zaostanek za njim zmanjĹĄala na drugem mestu na osem toÄ?k. Na tretje se je povzpel FuĹžinar, ki je bil na koroĹĄkem derbiju v Dravogradu boljĹĄih od domaÄ?ih z 1 : 0 in

21

Ĺ PORT

1. junija 2017

Narava je na viĹĄku lepote in sprehod po njej je pravi uĹžitek. ÄŒe se tega premalo zavedamo, je dobro zaiti v druĹžbo predĹĄolskih otrok, ki so zvedavi, razigrani, domiselni in ti dajo ĹĄe dodatno energijo. Med njimi ti ni dolgÄ?as in vseskozi se nekaj dogaja. Ĺ e posebej je to prijetno v naravi, kjer se lahko sprostiĹĄ in jo opazujeĹĄ.

kaj lepih skupnih pohodov, na katerih smo uĹživali v odkrivanju skrivnosti narave, ki je uÄ?ilnica Ĺživljenja. Prednost podeĹželskih enot vrtca je neposreden stik z naravo v domaÄ?em okolju, ki je mestnim otrokom Ĺže nekoliko oteĹžen, kar je ĹĄe posebej odvisno od starĹĄev in ne nazadnje njihovih zmoĹžnosti ter interesa.

V Vinski Gori je za to odliÄ?no poskrbljeno in bliĹžnji gozd jim nudi enkratno igralnico, ki jo pridno obiskujejo. Tu se kalijo tudi bodoÄ?i taborniki in prehod

na zasluĹženem sladoledu ali Ä?em podobnem. Za lep dan je poskrbelo tudi sonce in prijetno okolje starega mestnega jedra ob reki Savinji, nad katero bdi ĹĄe vedno mogoÄ?en grad.

Ob nedavni prireditvi UNI 3 Velenje JajÄ?erija na Velenjskem gradu smo se vkljuÄ?ili tudi planinci, ki smo si pred njenim priÄ?etkom izbrali pot preko KoĹžlja. Na njegovem vznoĹžju smo se sreÄ?ali s skupino vrtÄ?evskih otrok iz enote Ciciban, ki so tudi pokazali zanimanje, da z na-

mkp

se na zaÄ?etku presenetljivo dobro upirali, a so nato gostje le zaigrali, tako, kot znajo. Na koncu je bil rezultat 2 : 6 v njihovo korist, velika pa je bila tudi toÄ?kovna razlika.

V TopolĹĄici so se pomerili tudi domaÄ?ini in gosti DU Dobrna. ÄŒeprav so imeli domaÄ?i igralci za sabo naporen dan na regijskem tekmovanju, se jim to ni to poznalo, saj so suvereno z 8 : 0 odpravili sicer zelo solidne goste. Priborili so si tudi visoko toÄ?kovno razliko.

Vrstni red: 1. KU Gorenje 12 toÄ?k, 2. BK TopolĹĄica 8, 3. PDU KavÄ?e 7, 4. DU Dobrna 5, 5. BS Vrbno-Vrbica 3, 6. DU Ĺ martno ob Paki 1. Ĺ esto kolo je bilo zadnje v prvem delu druge lige, ki se bo nadaljevala đ&#x;”˛ T.F. 1. septembra.

SreÄ?anje planincev UNI 3 s skupino otrok enote Ciciban Vrtca Velenje pod KoĹžljem.

Imam veliko sreÄ?o, da je v Vinski Gori enota Vrtca Velenje, v kateri sem dolgo vrsto let tudi sama sluĹžbovala, Ä?eprav ne na vzgojiteljskem podroÄ?ju. Povabilu vzgojiteljic sem se z veseljem odzvala, kar je tudi interes Planinskega druĹĄtva Vinska Gora. Vzgoja mladih planincev je osnova nadaljnjega delovanja (vsakega) druĹĄtva.

Tako smo preĹživeli Ĺže kar ne-

v osnovno ĹĄolo Ĺže ima osnovo za vkljuÄ?itev otrok v planinski kroĹžek, ki na podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli Ĺže vseskozi uspeĹĄno deluje.

Za prihajajoÄ? zakljuÄ?ek ĹĄolskega leta smo izbrali Mestni gozd v Celju in obiskali hiĹĄo na drevesu, za Âťpiko na iÂŤ pa so se otroci sprostili na igriĹĄÄ?u Jase 3, ki je tik pod njo. Z nami so bili tudi starĹĄi oz. stari starĹĄi in zagotovo je bil konÄ?ni zakljuÄ?ek izleta

mi, Ĺže davno babicami in dedki, prehodijo pot po njem.

Vse to je ÂťnaravnoÂŤ povezovanje generacij, ki se je strnilo na 7. medgeneracijskem festivalu ÂťModrosti narave za vse generacijeÂŤ od 25. – 27. maja 2017 v Velenju z zakljuÄ?no prireditvijo zadnji dan – v soboto. Bilo je pestro in zanimivo! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

1. junija 2017

Gledalcev veliko, zmagovalec priÄ?akovan Zmagovalka 32. avto relija v Velenju posadka Rok Turk - Blanka Kacin – Zdrsa s proge le z zvito ploÄ?evino

Vrstniťko nasilje – 2. del

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 26. in 27. maja – Med ĹĄtevilnimi prireditvami, ki so se zgodile konec tedna v Ĺ aleĹĄki dolini, je gotovo najveÄ? zanimanja pritegnil 32. avto reli v izvedbi Avto-moto turing kluba Velenje. Med 72 prijavljenimi posadkami, med katerimi jih je bilo veÄ? kot 40 iz tujine, sta preizkuĹĄnjo najbolje opravila Rok Turk in Blanka Kacin (Peugeot 208 T16) in s tem upraviÄ?ila vlogo favorita. Do zmage sta se prebila po tesnem boju s hrvaĹĄko-madĹžarsko posadko Hideg – Kerek, ki je na koncu zaradi zamude v Ä?asovno kontrolo ostala celo brez stopniÄ?k. Tako sta zmagovalca na drugi postaji slovenskega prvenstva za 25 sekund ugnala stara znanca slovenskih relijev Nemca Hermanna Gassnerja (Mitsubishi Lancer EVO X) in na tretjem mestu Italijana Claudio De Cecco (Hyundai i 20 R5). Skupna dolĹžina proge v Velenju in njegovi okolici je bila 220 kilometrov, petih razliÄ?nih preizkuĹĄenj pa 103 kilometre.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Avto reli se je formalno zaÄ?el minuli petek s ceremonialnim ĹĄtartom na Titovem trgu v Velenju (foto: tf).

V seĹĄtevku drĹžavnega prvenstva je na drugem mestu konÄ?al zmagovalec uvodne dirke Darko Peljhan (Mitsubishi Lancer EVO X), ki je v skupni konkurenci zasedel ĹĄesto mesto.

Na mesto za njim in s sedmi-

mi sekundami zaostanka se je uvrstil Grega Premrl (Citroen DS3 R3T). Slovensko Ä?etverico v najboljĹĄi deseterici je z osmim mestom zaokroĹžil drĹžavni prvak Aleks Humar (Peugeot 208 R2).

V soboto je Ä?akalo tekmovalce pet razliÄ?nih hitrostnih preizkuĹĄenj, tudi dva superspeciala.

DomaÄ?e prvenstvo se bo nadaljevalo 1. julija z relijem Ĺ˝elezniki.

Poleg tesne zmage slovenske posadke sta velenjsko preizkuĹĄnjo dirkalnikov zaznamovala zdrsa dveh posadk na istem ovinku na cesti proti Zavrhu. Na sreÄ?o sta se oba konÄ?ala brez poĹĄkodb in le z zvito ploÄ?evino.

Predsednik dirke in predsednik Avto-moto turing kluba Velenje Daniel BlaĹžinÄ?iÄ? je povedal, da so bili organizatorji glede ĹĄtevila udeleĹžencev in gledalcev zelo zadovoljni. Po njegovih navedbah si ga je ogledalo blizu 30 tisoÄ? obiskovalcev. ÂťReli smo izpeljali po vseh pravilnikih in dogovorjenih pravilih igre. Minil je brez posebnosti, za kar moram pohvaliti tudi Ä?lane kluba in ĹĄportne funkcionarje, ki so pomagali pri njegovi izvedbi. Zmaga Turka in Kacinođ&#x;”˛ ve je bila priÄ?akovana.ÂŤ

POLICIJSKA kronika Dva laĹžje poĹĄkodovana Velenje, 25. maja – V Ä?etrtek so velenjski policisti obravnavali dve prometni nesreÄ?i, v katerih sta se udeleĹženca laĹžje telesno poĹĄkodovala. Prva se je zgodila v Ĺ aleku, kjer je bil vzrok prometne nesreÄ?e izsiljevanje voznika motornega kolesa. Druga prometna nesreÄ?a se je zgodila na parkirnem prostoru Velenjske plaĹže. Tam je poÄ?ilo zaradi nepravilnega premika vozil.

Avto zagorel med voŞnjo Vinska Gora, 25. maja – Policiste so v petek obvestili o poŞaru na vozilu. Ugotovili so, da je

NaĹĄli kolo Na Ljubljanski cesti v Velenju je poĹĄten obÄ?an naĹĄel gorsko kolo Scott. Odpeljal ga je na velenjsko policijsko postajo. ÄŒe ga pogreĹĄate, se oglasite pri njih.

Obravnava vrstniĹĄkega nasilja je pomembna tudi zaradi generalne prevencije, da bi storilce oziroma potencialne povzroÄ?itelje nasilja odvraÄ?ala od tovrstnega poÄ?etja. Poleg tega pa je pomembno tudi osvetljevanje dejavnikov in okoliĹĄÄ?in, ki posameznika ÂťpripravijoÂŤ do tega, da se odloÄ?i za izvajanje nasilja med vrstniki in nad njimi. Dejavniki tovrstnega nasilja so namreÄ? ĹĄtevilni in raznovrstni.

Italijanski filozof Umberto Galimberti meni, da imajo sedanje generacije mladih veÄ? Ä?ustvenih teĹžav, kot so jih imele prejĹĄnje, predvsem zaradi tega, ker so mladi danes bolj sami in deprimirani (duĹĄevno potrti), a hkrati tudi bolj jezni in bolj uporniĹĄki, bolj ĹživÄ?ni, impulzivnejĹĄi in agresivnejĹĄi. Nimajo Ä?ustvenega orodja, s katerim bi v sebi vzbudili samozavest, samoobvladovanje in empatijo, kar jim sicer omogoÄ?a, da govorijo, ne morejo pa posluĹĄati, kultivirano reĹĄevati sporov in sodelovati.

Pomemben vpliv ima druĹžinsko okolje, v katerem v prvih ĹĄtirih letih Ĺživljenja otrok dobi prve obÄ?utke lastne vrednosti ter zaupanje v ljudi in skupnost okoli sebe, kar ustvarja referenÄ?ni okvir osebnosti, ki je skupek vseh naĹĄih prepriÄ?anj, izkuĹĄenj in priÄ?akovanj, na osnovi Ä?esar pripisujemo pomen in pomembnost vsega, kar zaznavamo ter s pomoÄ?jo Ä?esar izbiramo razliÄ?na vedenja, tudi nasilna. Na njegov razvoj vplivajo: Ä?ustveni odnos med starĹĄem in otrokom, odnosi med starĹĄema, doslednost pri vzgoji, nadzor otrokovega vedenja, vzgojne metode (ustreznost in strogost kaznovanja ‌), patologija oziroma deviantnost starĹĄev, otrokov temperament ‌ Vse to vpliva na to, kako se bo otrok vedel v vrtcu, ĹĄoli in Ĺživljenju nasploh. Seveda bolj ko odraĹĄÄ?a, je vpet v socialne mreĹže, ki ravno tako vplivajo na njegov razvoj in obnaĹĄanje. Vsemu temu pa v zadnjem desetletju daje pridih raÄ?unalniĹĄko-informacijska tehnologija ter razliÄ?ne oblike odvisnosti od alkohola, prepovedanih drog, raÄ?unalniĹĄkih iger ‌, s katerimi beĹžijo v virtualni svet in imaginarni svet opojnih substanc.

Tako bi poleg uÄ?inkovitega medinstitucionalnega sodelovanja pristojnih institucij za zmanjĹĄanje tega nasilja bilo treba pozornost usmeriti na druĹžino in dinamiko v njej. VeÄ? Ä?asa preĹživljati z otroki, se z njimi pogovarjati in jih pripravljati ne zgolj na ĹĄolo, ampak tudi na Ĺživljenje. ÄŒustveno opismenjevanje, uÄ?enje komuniciranja ter sprejemanje temeljnih druĹžbenih vrednot, kot so znanje, delo, druĹžina, poĹĄtenost, solidarnost, spoĹĄtovanje, svoboda, vztrajnost ‌, so kljuÄ?nega pomena tako za druĹžbo kot slehernega (mladega) Ä?loveka.

DruĹžina kot temeljna celica druĹžbe je bila v zadnjih desetletjih izpostavljena ĹĄtevilnim spremembam. In med temi je tudi kriza vrednot v sodobni druĹžbi, v kateri vse veÄ?ja individualizacija, potroĹĄniĹĄka naravnanost z osredotoÄ?enjem v zagotavljanje in kopiÄ?enje materialnih dobrin odvraÄ?a posameznika od soÄ?loveka in skupnosti. Sodoben naÄ?in Ĺživljenja, v katerem imata pomembno vlogo tako hedonizem kot nihilizem, nas je pripeljal do toÄ?ke, da smo po porabi alkohola na prebivalca v samem svetovnem vrhu, saj v povpreÄ?ju vsak prebivalec Slovenije popije 11,5 litra Ä?istega alkohola na leto. Ne glede, ali je ta poraba alkohola in Ä?e temu dodamo ĹĄe uĹživanje prepovedanih drog, adrenalinsko preĹživljanje prostega Ä?asa ‌, odraz hedonizma ali stisk, od katerih posameznik beĹži in si lepĹĄa vsakdan, je stanje zaskrbljujoÄ?e in kaĹže na potrebo, da bi bilo dobro raziskati dejavnike, ki vplivajo na tovrstne aktivnosti Ä?loveka.

NamreÄ? ob takĹĄni popotnici je teĹžko priÄ?akovati ali upati na bolj zdravo in varno prihodnost. Dejstvo je, da Ĺže danes Ĺživimo v nevarnem svetu, saj smo poleg izpostavljenosti klasiÄ?ni kriminaliteti izpostavljeni tudi mednarodnemu terorizmu, promoviranju nasilja in smrti, lakoti zaradi vojn in podnebnih sprememb, brezposelnosti, ki ni prisotna le med tistimi brez izobrazbe, ampak tudi med (visoko) izobraĹženimi (mladimi) ljudmi ‌ S takĹĄno sedađ&#x;”˛ njostjo je prihodnost povsem nepredvidljiva.

avtomobil zagorel med voĹžnjo zaradi napake na vozilu. Gasilci so avtomobil pogasili, delavci cestnega podjetja pa so pospravili cesto, zato promet ni bil dolgo oviran. O dogodku bodo policisti obvestili drĹžavno toĹžilstvo.

Ostal brez vozniĹĄkega Velenje, 25. maja – V Ĺ kalah je na nekdanji dan mladosti pijani voznik zapeljal s ceste in se laĹžje telesno poĹĄkodoval. Policisti so mu do obravnave na sodiĹĄÄ?u preklicali vozniĹĄko dovoljenje.

Pijan dirkal po travniku Gaberke, 26. maja – V petek je voznik motornega kolesa pijan vozil po travniku v Gaberkah.

Ko je zapeljal v luknjo, je padel.

Hudo si je poĹĄkodoval glavo.

Niti povodec ga ni ustavil Velenje, 27. maja – V soboto so se velenjski policisti ukvarjali

s psom, ki je bil sicer na povodcu, a je vseeno ugriznil obÄ?ana in ga lahko telesno poĹĄkodoval.

Lastnici so napisali kazen.

Droge in oroŞje Velenje, 27. maja – V soboto so policisti dvakrat zasegli snovi, za katere policisti sumijo, da so prepovedane droge. Poleg tega so pri obiskovalcu rejv partija naťli in zasegli oroŞje. V poostrenem nadzoru, ki so ga tam opravili policisti, so enajstim osebam zasegli substance, za ka-

tere obstaja sum, da gre za prepovedane droge.

Mladoletnica napadla policista Velenje, 27. maja – V soboto je na rejv partiju mladoletna udeleĹženka napadla policista. Policisti so, da bi jo umirili, uporabili prisilna sredstva. Ker se ni umirila, so jo pridrĹžali. Zasegli so ji tudi prepovedane droge. Zaradi poskusa prepreÄ?itve uradnega dejanja se bo morala zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Kriva pnevmatika na cesti

Preglasno v noÄ?

Velenje, 25. maja – V Ä?etrtek zveÄ?er sta na Ĺ aleĹĄki cesti dva voznika poĹĄkodovala svoja avtomobila, ko sta z njima zapeljala na pnevmatiko, ki je leĹžala na cesti. Za vso nastalo ĹĄkodo na vozilih naj bi po podatkih policistov poskrbela zavarovalnica.

Velenje, 26. maja – V petek ponoÄ?i so morali policisti v lokal na Ljubljanski cesti, kjer so preglasno predvajali glasbo. Policisti so ob tem ugotovili, da bi moral biti lokal zaprt Ĺže ob 22. uri. O prekrĹĄku bodo obvestili trĹžno inĹĄpekcijo.

Zalotil jo je varnostnik

Spregledal prometni znak

Velenje, 26. maja – V petek je varnostnik v trgovini Lidl zalotil Şensko pri tatvini artiklov v vrednosti 20 evrov. Policisti bodo o njenih dolgih prstih obvestili drŞavnega toŞilca.

Velenje, 27. maja – Ĺ˝eja je bila oÄ?itno ob koncu minulega tedna huda, mnogi pa ĹĄe vedno mislijo, da ni niÄ? narobe, Ä?e za volan sedejo opiti. V soboto je pijani voznik poĹĄkodoval svoj avto, ko je zapeljal na odsek ceste,

na katerem je prepovedana voĹžnja, na kar opozarja tudi prometni znak. OÄ?itno ga ni opazil, zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola pa se bo zagovarjal na sodiĹĄÄ?u.

VrtiÄ?karki ÂťravsÂŤ Velenje, 29. maja – V ponedeljek sta se na vrtiÄ?kih sprla vrtiÄ?karja. Bilo je tako hudo, da je morala posredovati policija. Vzrok spora je bil kmalu znan; eden od vrtiÄ?karjev je drugemu izpulil kole za fiĹžol.

Policisti so ju tokrat le opozorili, da njuno obnaĹĄanje ni primerno.

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

1. junija 2017

S Tomosi na morje in domov Fantje iz TeĹĄa, ljubitelji starih Tomosov, ki so 25. maja 2011, na nekdanji dan mladosti ustanovili klub 'Elektro prdeci', so se tudi letos Ĺže tradicionalno podali s svojimi mopedi v Rovinj. Pravijo, da kjerkoli se pojavijo, so prava atrakcija. Seveda padajo ĹĄtevilni komentarji, kot ‌ toÄ?no takega sem imel v mladosti ‌ to so Puchi, menijo tujci ‌ in se ne motijo moÄ?no, saj je bila njihova prvotna zasnova zares narejena na osnovi licenÄ?ne pogodbe z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch, ki jo je utemeljil tudi naĹĄ rojak Janez Puch.

23

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Zadnje Ä?ase se vam ves Ä?as dogaja in tako bo tudi prve dni v juniju. Mars, ki je vaĹĄ vladar, bo te dni imel moÄ?an vpliv na vas. Napoveduje vam velike premike na podroÄ?ju ljubezni ali pa otrok. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo, kaj zelo dramatiÄ?nega, vendar po vaĹĄih Ĺželjah in priÄ?akovanjih. ÄŒeprav vztrajnost za vas ni ravno znaÄ?ilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odloÄ?itvah. Uspelo vam bo dokonÄ?ati vse, kar ste naÄ?rtovali. V naslednjih dneh boste doĹživeli veliko sprememb. VĹĄeÄ? vam bodo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Da so Tomosovi mopedi kljub starosti resniÄ?no vzdrĹžljivi, najstarejĹĄi je star ĹĄest desetletij, dokazuje dejstvo, da so ÂťfantjeÂŤ vseh 540 km prevozili praktiÄ?no brez okvar. Pra-

vijo pa, da tudi z zadnjicami ni bilo prehudo in Ĺže komaj Ä?akajo naslednjo, tretjo, takrat Ĺže tradicionalno voĹžnjo. đ&#x;”˛

ÄŒe kdaj, se letoĹĄnjega poletja res iskreno veselite. Razlogov je veÄ?, enega pa obÄ?utite Ĺže nekaj tednov. A o njem ĹĄe molÄ?ite. Tudi, Ä?e vam bo vroÄ?e, boste naravnost uĹživali v vsakem sonÄ?nem Ĺžarku, na zraku in v naravi. ÄŒutili boste, da se v vas spet prebuja Ĺželja po ustvarjalnosti in zato se ne Ä?udite, Ä?e se boste lotili marsiÄ?esa, kar se sicer ne bi. Eni boste obudili stare konjiÄ?ke, drugi se boste lotili novih. Dnevi so daljĹĄi, zato boste imeli veÄ? Ä?asa zanje. Poleg tega boste ravno zato bolj mirni in zadovoljni. Tudi z videzom.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

od 2. 6. do 8. 6.

- v nedeljo, 2. junija 1957, ko so nadaljevali udarniĹĄko delo pri regulaciji Pake, so zaÄ?eli VelenjÄ?ani kopati tudi jarke za vodovod v Velenju in Stari vasi ter urejati cesto skozi Velenje; - komandir Ĺ aleĹĄke partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skuĹĄal reĹĄiti ranjenega soborca; - 3. junija 1963 so priÄ?eli prostovoljci urejati osrednje velenjsko otroĹĄko igriĹĄÄ?e; Ĺže prvi dan se je prostovoljnega dela udeleĹžilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniĹĄkih delovnih ur;

- 4. junija 1949 se je rodil velenjski rojak novinar in literat Vinko Vasle - VenÄ?, ki je sodeloval tudi kot kolumnist NaĹĄega Ä?asa, - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaĹĄka Preloge; - 5. junija 1927 se je v MeĹžici rodil Anton MoÄ?ilnik, ki je bil od leta 1965 do 1966 velenjski Ĺžupan; umrl je 18. novembra leta 2012; - 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjah ustanovni zbor Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega druĹĄtva; - 6. junija 1941 je ĹĄef civilne uprave za Spodnjo Ĺ tajersko z odredbo zaplenil premiÄ?no in nepremiÄ?no premoĹženje vseh

Anton MoÄ?ilnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniĹĄko druĹžbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Ĺ tajerskem ukvarjala s pridobivanjem in z distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno; - leta 1961 je v zaÄ?etku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi do-

gradil nov poÄ?itniĹĄki dom z 62 leĹžiĹĄÄ?i; - leta 1942 se je 7. junija v TopolĹĄici rodil fizik, diplomat in funkcionar dr. Benjamin Lukman; - 7. junija 1955 je bil rojen dr. JoĹže Hudales, dolgoletni vodja Muzeja Velenje in danes profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani; - 8. junija leta 1924 je v Lazah pri Velenju umrl pravnik, ravnatelj Ĺ aleĹĄke hranilnice in posojilnice in mecen dr. Jakob Pirnat, ki je bil med drugim tudi lastnik gradu Ĺ varcenĹĄtajn v Lazah; - 8. junija 1974 se je v Slovenj Gradcu rodil gledaliĹĄki ustvarjalec, VelenjÄ?an Marko Mandić; - nogometaĹĄi velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiĹĄki prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

vabilo_predstavitev_ĹĄoĹĄtanj.pdf 1 29.5.2017 11:18:35

Slabo obdobje je konÄ?no preteklost. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj Ä?asa precej naklonjena. Zato konÄ?no prisluhnite svojim Ĺželjam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresniÄ?ljive. ÄŒe boste ĹĄe veÄ?krat ĹĄli od doma, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti ĹĄe veliko pomenil. Ob novici, ki bo priĹĄla do vas ob koncu tega tedna, se boste kar stopili. Spet boste verjeli v prihodnost, Ä?rne misli bodo vsak dan manjĹĄe. In tudi poÄ?utje bo vsak dan boljĹĄe.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Teden bo zelo povpreÄ?en. KakĹĄen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih teĹžav. LepĹĄi bo za tiste, ki ste pred kratkim spoznali zelo zanimivo osebo. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan veÄ?, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveÄ? vsiljivi. Pa tudi, da ne boste premalo pozorni. VÄ?asih teĹžko najdete ravnovesje med obema poloma. Tokrat se nikar ne postavite v prvi plan, saj boste s tem zruĹĄili vse, kar ste doslej Ĺže zgradili. ÄŒe bodo glavoboli vztrajali, obiĹĄÄ?ite zdravnika.

Lev od 23. 7. do 23. 8

Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo Ĺžal spet vrtela okoli denarja, ki vam zadnje Ä?ase veliko pomeni. Tudi zato, kar vam prehitro polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. ÄŒaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo ĹĄlo kot po maslu. V drugi polovici tedna se boste pomirili in zaÄ?eli skrbeti ĹĄe za druga podroÄ?ja v Ĺživljenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, saj bosta s partnerjem spet na isti valovni dolĹžini. Vam bodo pa prijatelji oÄ?itali, da jih spet zanemarjate.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

V prvi polovici junija bodo planeti na vaĹĄi strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgÄ?as in to niti sekundo. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni sami s sabo, s svojimi zahtevami, Ĺželjami in idejami. Teden bo poln odliÄ?nih idej, kako izboljĹĄati vaĹĄ socialni poloĹžaj. ÄŒe ne boste naredili niÄ?esar konkretnega, se paÄ? niÄ? ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreÄ? resniÄ?no izvedljivih. Ko boste dobili ĹĄe lepo ponudbo, se bodo domine zaÄ?ele zlagati tako, da boste na koncu vi zmagovalec. Tudi v poÄ?utju, saj vam bo zdravje sluĹžilo kot Ĺže dolgo ne.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Zato, ker ste tudi sami naredili veliko zato, da ste jo obnovili. ÄŒe boste dobro premislili in upoĹĄtevali navdih, pa lahko tja do sredine junija doseĹžete ĹĄe veÄ?. Na veÄ? podroÄ?jih, saj boste izjemno uÄ?inkoviti. VaĹĄe najmoÄ?nejĹĄe oroĹžje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste naÄ?rte izpeljali do konca. A vaĹĄ spisek Ĺželja s tem ĹĄe ne bo izpolnjen. Imate jih veliko, verjetno preveÄ?. Poskrbite naprej za tiste, ki so povezane z vami, druĹžino pa tokrat pustite malo Ä?akati. Ne bo vam zamerila.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

OdloÄ?ili ste se, da se boste odslej ĹĄli zares – niÄ?esar ne boste veÄ? poÄ?eli kar tako. Vse, kar boste zaÄ?eli, boste tudi dokonÄ?ali. Nekaj dni se boste vsega tega uspeĹĄno drĹžali. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se po adrenalina polnem dnevu zveÄ?er umirite in zaspite. Telo vam bo kmalu spet sporoÄ?ilo, da ste Ĺže predolgo napeti. Sprostiti se ne znate niti po velikem osebnem uspehu, s katerim ste uspeĹĄno zakljuÄ?ili zelo pomembno Ĺživljenjsko obdobje. ÄŒeprav se vam to ĹĄe ne bo takoj obrestovalo, se vam bo. ÄŒe ne prej jeseni. Do takrat pa bolj pazite na svoje zdravje.

C

M

Y

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

CM

Tihi dnevi se bodo nadaljevali. Krivili boste partnerja, sebe pa ne boste hoteli videti v pravem ogledalu. Partner vam bo povedal, kaj se dogaja, a povedano vam niti najmanj ne bo vĹĄeÄ?. Radi bi, da se v vaĹĄem vsakdanjiku niÄ? kaj ne spremeni, po drugi strani pa si moÄ?no Ĺželite sprememb.

A Ä?e se boste do partnerja ĹĄe naprej vedli hladno, boste stvari le ĹĄe poslabĹĄali. Res pa je, da boste Ĺžalost utapljali v ustvarjalnosti. DomiĹĄljija bo spet dobila krila, izvedba pa bo otroÄ?je lahka. Pa Ä?eprav boste v njej ĹĄe nekaj Ä?asa uĹživali predvsem sami.

MY

CY

CMY

K

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

ÄŒe boste v naslednjih dneh doma veÄ? kot sicer, najdite vsaj nekaj Ä?asa samo zase! Sploh, ker ste zadnje Ä?ase res preveÄ? delali v zaprtih prostorih. Narava vabi in daje novo energijo, vi pa tega ne znate izkoristiti, ker vas skrbi predvsem za druge. K sreÄ?i boste v naslednjih dneh najveÄ? Ä?asa porabili za opravke, ki vas veselijo. Doletela vas bo neizmerna sreÄ?a, ki ste si jo dolgo Ĺželeli in po malem Ĺže izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Pazite na svoje sklepe, obÄ?utljivi bodo. Tudi zato, ker boste ĹĄe vedno preveÄ? sedeli.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Pojasnilo Komunalnega podjetja Velenje Dne 18. 3. 2013 je bil v Ä?asopisu Dnevnik objavljen Ä?lanek z naslovom ÂťNamesto niĹžje takse za obremenjevanje okolja kazenÂŤ, ki se vsebinsko ukvarja s problematiko malih komunalnih Ä?istilnih naprav (MKÄŒN), med drugim tudi naprav proizvajalca Eko Gea, model H2E. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., uporabnike MKÄŒN na obmoÄ?ju, kjer je slednje pristojno za izvedbo ocene obratovanja

MKÄŒN, obveĹĄÄ?a, da so bile v navedenem Ä?lanku neustrezno in napaÄ?no povzete navedbe o delovanju naprav proizvajalca Eko Gea, ki naj bi jih podali zaposleni pri Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., se od teh navedb distancira, morebitno ĹĄkodo, ki je zaradi napaÄ?ne interpretacije izjav zaposlenih Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., v tem Ä?lanku nastala prizadetim, ĹĄe posebej Eko Gei, pa obĹžaluje.

ÄŒakali boste na uradno vabilo, pa ga ne bo od nikjer. V ponedeljek boste postali nestrpni. Partner bo potem stvari vzel v svoje roke in hitro uredil vse, kar vas muÄ?i. HvaleĹžnost mu boste pokazali tako, kot znate. Malce pikro, a s pravo mero humorja. Konec tedna bo tudi zato precej nostalgiÄ?en. Zgodilo se vam bo nekaj Ä?isto nepriÄ?akovanega, pa vendar vas bo osreÄ?ilo kot Ĺže dolgo ne prav niÄ? na tem svetu. Ugotavljali boste, da se Ä?lovek res lahko veÄ?krat zaljubi v isto osebo. Vam se to dogaja zadnjih nekaj let. In se ĹĄe bo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

NaveliÄ?ani boste vseh okoli sebe. Manj boste govorili, manj boste druĹžabni. Potem se boste vzeli v roke, saj veste, da ĹĄkodite predvsem sebi.

Drugim, celo najbliĹžjim, je malo mar za vaĹĄo sreÄ?o. Le kaj se bo moralo zgoditi, da se boste spremenili? Doslej vas niÄ? ni izuÄ?ilo. ÄŒe bi posluĹĄali partnerja, bi Ĺže zdavnaj Ĺživeli drugaÄ?e. Tudi delo bi vam bilo v veÄ?je veselje. BeĹžanje v sanjski svet ni prava reĹĄitev. Tokrat ne boste imeli veliko Ä?asa. Ukrepajte takoj, brez odlaĹĄanja na jutri. Razen, Ä?e spremenite Ĺželje. VÄ?asih je to laĹžje kot konkretna dejanja.

Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

1. junija

06.00 06.05 07.00 11.20 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.05 23.40 00.40 01.05 01.30 01.55 02.50

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.10 08.55 09.45 10.45 11.00 11.45 12.50 15.50 16.30 17.00 18.00 18.55 20.00 20.55 21.25 22.05 23.55

01.15

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Turbulenca, pon.

Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Bila so Titova mesta, 2. del, dok., pon.

Slovenci v Italiji Težišče, odd. TV Lendava Svetovni popotnik, pon.

Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek Zu, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Sveto in svet Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Zlatko Zakladko: Krajina brez To bo moj poklic: Slikopleskarčrkoslikar, 2. del Žogarija XXIII. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prireditve Kino Fokus Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Posebna ponudba, izobr. odd.

Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.

Vina sveta, razved. odd.

Avtomobilnost Ambienti, pon.

Paranoja, koprod. f.

Slovenska jazz scena: 02. tekmovanje za jazzovske ansamble in soliste: Koncert nagrajencev z Big bandom RTV Slovenija, pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 0.45 1.40 2.15

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.20

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars: Zgodbe droidov, ris.

Winx klub, ris.

Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2485. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Strokovnjak svetuje: O zaposlovanju Napovedujemo Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Dokumentarna oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sobota,

2. junija

05.55 06.00 07.00 11.15 11.50 12.20 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.20 01.45 02.10 03.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.30 09.10 09.50 10.35 11.00 11.45 12.45 18.00 18.55 19.00 19.10 19.35 20.05 21.40 22.30 23.50 00.45 01.40 02.40 04.15

6.00 7.00 7.01 7.10

1. junija 2017

6.00 7.00 7.01 7.10 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 0.45 1.35 2.10

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.40 23.40 00.10

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Alpe-Donava-Jadran Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Profil Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Potepuški pes, jap. f., pon.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Bine: Arheolog, pon.

Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Na vrtu, izobr. odd.

O živalih in ljudeh, izobr. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, ekipno, pren. iz Tacna Hišica v preriji, am. nad.

Vila Mila, ris.

Pri Slonovih, ris.

Firbcologi: O prdcih, ledu in ognju, pon.

Infodrom, pon.

Luis Trenker – na robu resnice, nem. f., pon.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Polnočni klub: Ko šumi v komunikaciji Svetovni popotnik, pon.

Derren Brown: Ukane, pon.

Glasbeni spoti Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, ekipno, posn. iz Tacna Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars: Zgodbe droidov, ris.

Winx klub, ris.

Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer Eurojackpot Zlata vrata Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Aktualno Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Himalaja - soncu naproti, Gost: Tone Škarja Regionalne novice 3 Mediafest Plitvice, 4. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

3. junija

05.55 06.05 07.00 07.05 07.30 07.50 08.10 08.20 08.35 08.45 09.10 09.20 10.00 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 15.00 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 22.10 22.40 00.30 00.55 01.50

06.00 06.30 07.00 08.00 09.05 10.05 10.45 13.50 14.50 17.15 21.00 22.30 00.15 00.50 02.10 02.35 03.35 04.20 05.20

Kultura Odmevi Ali me poznaš, pon.

Biba se giba, ris., pon.

Tabaluga, ris.

Studio kriškraš, pon. Čudogozd, igrane zgodbe Srečo kuha Cmok, pon.

Mulčki, ris.

Firbcologi, pon.

Mulčki, ris.

Male sive celice: Zaključek sezone, kviz Infodrom, pon.

Osvežilna fronta, pon.

Vina sveta, razv. odd.

Tednik Kaj govoriš?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izobr. odd.

Na vrtu, izobr. odd.

Ambienti Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Milena Zupančič Poročila ob petih, šport, vreme Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuharska odd.

Ozare Kalimero, ris., pon.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kraljevi variete Poročila, šport, vreme Heli, mehiški f., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

Info-kanal

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Dober dan Hišica v preriji, am. nad. Šport in špas Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinali, pren. iz Tacna Nagelj, jap. nad.

Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, pren. iz Tacna Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza Inuk, fr.-gren. f., pon.

Vse je mogoče, pon.

Popšop, pon.

Pankrti, Nč se ne premakne, koncert, 2008, pon.

Bleščica, odd. o modi, pon.

Glasbeni spoti Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, posn. iz Tacna Glasbeni spoti Popšop, pon.

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 8.20 8.45 9.10 9.20 9.45 10.10 10.25 11.25 12.25 12.40 13.35 14.45 15.00 17.50 18.55 18.58 20.00

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Robocar Poli, ris.

Smrkci, ris.

Turbo, ris.

Oddbods, ris.

Kepice Njam njam, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Heidi, ris.

Lego prijateljice, ris.

Lego mesto, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ninja želve, ris.

TV prodaja Lepo je biti sosed Lepo je biti sosed TV prodaja Trdoglavci MasterChef Slovenija, ponovitev Avto karaoke, ponovitev Zvezde plešejo, ponovitev Ljubezen po domače, pon.

24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov: Juventus Real Madrid, prenos 23.40 Sončeve solze, am. film 2.05 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 10.10 11.10 11.40 15.30 15.55 17.10 17.40 17.55 18.00 19.30 19.35 19.55 20.00 20.20 20.25 22.50 23.20 23.50 00.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (205) Napovedujemo Videospot dneva Popotniške razglednice, Himalaja – soncu naproti, Gost: Tone Škarja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Ans. Azalea, Ans. Maj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Spin show, posnetek plesne prireditve Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2486. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Tori tango, posnetek koncerta Jutranji pogovori Bonton in kletvice Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

4. junija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.10 08.20 08.35 08.40 08.50 08.55 09.10 09.20 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.10 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.15 22.40 00.05 00.30 00.55 01.45

Čarli in Mimo, ris., pon.

Minka, ris., pon.

Penelopa, ris., pon.

Liki, ris., pon.

Pujsek Bibi, pon.

Dinko pod krinko, ris.

Vipo, ris.

Niko, ris.

Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, ris., pon.

Dinotačke, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Bacek Jon, ris., pon.

Nabriti detektivi, pon.

Nedeljska maša, pren. iz župnije Pliberk v Avstriji Na obisku: Slovenska društva na Hrvaškem Obzorja duha Ljudje in zemlja, izobr. odd.

Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar. odd. Čarokuhinja pri atu: Brkini Modna hiša Velvet, špan. nad.

Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Zgoraj brez Poročila, šport, vreme Biserni gumb, koprod. dok.

M. Ravel - Dafnis in Hloa (Simfoniki RTV Slovenija in En Shao), pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

05.50 Duhovni utrip 06.05 Posebna ponudba, izobr. odd.

06.45 Glasbena matineja: 14. revija pevskih zborov Društev invalidov, pon.

07.35 Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

08.05 Avtomobilnost 08.30 Nagelj, jap. nad.

10.35 Žogarija 11.15 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinali, pren. iz Tacna 13.45 Ambienti, pon.

14.50 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, pren. iz Tacna 16.45 Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Glasovi strahu, koprod. ser., pon.

21.40 Časnik, hr. nad.

22.35 Scott in Bailey, ang. nad., pon.

23.25 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

00.40 Glasbeni spoti 01.45 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinali, posn. iz Tacna 03.25 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, posn. iz Tacna 05.25 Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.15 8.20 8.45 9.10 9.15 9.20 9.45 10.10 10.25 11.30 12.30 12.45 13.40 15.00 17.05 18.50 18.55 18.58 20.00 22.25 22.40 0.40 2.15

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Robocar Poli, ris.

Smrkci, ris.

Turbo, ris.

Oddbods, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Heidi, ris.

Lego prijateljice, ris.

Lego mesto, ris.

Oddbods, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ninja želve, ris.

TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Lepo je biti sosed MasterChef Slovenija, pon.

Zlata vrata, am. film Newyorška minuta, am. film Na sončni strani strehe 24UR vreme 24UR Na žaru - Jonas Žnidaršič Avto karaoke Kvartet (Quartet), angleški film Paranormalno, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (204) 10.00 2485. VTV magazin, regionalni informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 2486. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Župan z vami, Franc Sušnik, župan Občine Vransko 11.55 Po Slakovi poti 2016, posnetek 1. dela 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija (3) 18.30 Čas za nas, tabornike!

19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Azalea, Ans. Maj 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnoza b.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

5. junija

05.55 06.10 07.00 10.15 10.55 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.35 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 23.40 00.25 00.50 01.15 02.10

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Pregreha brez greha, pon.

10 domačih Kaj govoriš? = So vakeres?, pon.

Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: »Pogum, vse ljudstvo v deželi!« Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi, pon.

Z glasbo in s plesom: Koroška poje, 3. del Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon.

Novice Mulčki, ris., pon.

Svet živali, ris.

Vila Mila, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetni raj Glasbeni večer: Karmen Pečar, Simfonični orkester RTVS in En Shao, pon.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

05.25

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bib, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Sprehodi v naravo: Pupki Megabiti energije, dok. odd., pon.

Polnočni klub: Ko šumi v komunikaciji Dobro jutro Avtomobilnost Ljudje in zemlja, izobr. odd.

Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza Tabaluga, ris., pon.

Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

Svetovni popotnik: Mjanmar Goljufija, dan. nad. Želim vse, slov. f., pon.

Kadar se sloni tepejo, am. dok., pon.

Glasbeni spoti Tenis - odprto prvenstvo Francije, posn. iz Pariza Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.15 1.50

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars, ris.

Winx klub, ris.

Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.45 10.15 11.35 12.00 13.00 19.00 19.25 20.00 21.00 22.05 23.15 00.40 01.40

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2486. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogovor v studiu Regionalne novice Po Slakovi poti 2016, posnetek 1. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

6. junija

05.40 05.45 07.00 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.40 15.00 15.30 15.50 16.00 16.05 16.30 17.00 17.25 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 0.25 0.50 01.15 02.10

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Na vrtu, izobr. odd.

Obzorja duha: Dobro in zlo Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Village Folk - Ljudje podeželja, izob. ser.

Lučka, odd. TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. Čudogozd, igrane zgodbe, pon.

Vetrnica: Hranjenje telička Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Posebna ponudba, izobr. odd.

Poldi, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Iz pozabe (II.), ang. nad., 2017, 2/6 Od kapitala do kapitala, Države v času NSK, dok.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Evgenija Kegel Korošec, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

05.20

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Martina in ptičje strašilo, pon.

Ali me poznaš, pon. Čisto novi športni copati, kratki igrani f., pon.

To bo moj poklic: Zidar, 1. del Šport in špas Netopirji, dok. odd.

Utrinek - zgodbe priseljencev, izobr. odd.

Dobro jutro Dober dan Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza Tabaluga, ris., pon.

Ribič Pepe, pon.

Avtomat za zasvajanje, avstral. dok. odd., pon.

Prava ideja Derren Brown: Ukane, pon.

Invazija tretjih bitij, am. f., pon.

Glasbeni spoti Tenis - odprto prvenstvo Francije, posn. iz Pariza Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.15 2.50

24UR, pon.

OTO čira čara Maša in medved, ris.

Lego Star Wars, ris.

Winx klub, ris.

Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Laurine skrivnosti Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.40 09.20 10.05 10.50 11.00 13.05 14.00 19.00 19.25 20.00 21.00 21.35 22.30 00.00 01.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 22.05 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab. napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogovor v studiu Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Iz arhiva VTV: pri Srečku Mehu Napovedujemo Nanovo, Sam na potovanje?

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2487. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Mala Pišnica Napovedujemo Ptuj 2017, posnetek 2. dela festivala Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7. junija

05.40 05.45 07.00 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.05 00.00 00.45 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila O živalih in ljudeh, izobr. odd.

Umetni raj Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Zgoraj brez Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice, kviz, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izobr. odd.

Novice Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme F. tedna: Krematorij, ind.-fr. f.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Bernard Buffet – predhodnik poparta, fr. dok. odd.

Turbulenca, izobr. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

04.10

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Zgodba o volu, oslu in gospodarju, pon.

Gol s kraljico, kratki dok., pon.

Lučka, odd. TV Lendava To bo moj poklic: Zidar, 2. del 10 domačih City folk - Obrazi mest: Reka Dobro jutro Prava ideja Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza Vila Mila, ris., pon. Čudogozd, pon.

Srečo kuha Cmok, pon. Žrebanje Lota Trije tenorji – rojstvo legende, dok., pon.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Presenečenja, nan., pon.

Glasbeni spoti Tenis - odprto prvenstvo Francije, posn. iz Pariza Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.25 2.00

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč, ris.

Maša in medved, ris.

Viking Viki, ris.

Winx klub, ris.

Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2485. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pogovor v studiu Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (206) Žogarija (4) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice Pop Corn, (DMP, Mark Bogdanović) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.05 08.20 09.05 09.45 10.30 11.00 13.20 14.00 19.00 19.15 19.25 19.50 20.05 21.25 2.20 22.55 23.45 00.45

10.25 10.30 11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 25

DJILAS, IVANA: Hiťa od – odrasli, 821.163.6 – Slovenski druŞbeni romani Osnova za prvenec avtorice, tudi gledaliťke reŞiserke in publicistke, je bila njena popularna kolumna Zgodba o neuspehu, ki opisuje klavrno prodajo hiťe in posledice neobvladljivega dosmrtnega kredita.

Kako prodati hiĹĄo, ki si je zaradi meseÄ?nih stroĹĄkov in hitro rastoÄ?ega kredita triÄ?lanska druĹžina ne more veÄ? privoĹĄÄ?iti, je problem, s katerim se skozi zgodbo spopada

koristijo v medosebnih odnosih na razliÄ?nih podroÄ?jih naĹĄega Ĺživljenja. V knjiĹžici je strnila svoje delo in praktiÄ?ne nasvete, ki jih je tudi sama uporabila pri razreĹĄevanju teĹžav in odnosa do ljudi in sveta. Pozornost posveÄ?a predvsem vsebini naĹĄih lastnih misli, ki so najveÄ?krat vzrok za neizpolnjene vezi z okolico, del knjige pa namenja kvaliteti partnerskih odnosov in ljubezni, ki je kljuÄ?na za osebno izpolnitev in preprosto Ĺživljenje.

AHAČIČ, KOZMA: Kratkoslovnica

VELENJE ÄŒetrtek, 1. junij 9.00 9.30

16.00

16.30 18.00

ml – mladina, 81 – Jezikoslovje Zgovoren naslov naznanja, da gre za osnovni in kratek opis slovenske slovnice.

PriroÄ?nik je primeren za osnovnoĹĄolce in tiste, ki Ĺželijo dobiti hiter vpogled v strukturo slovenskega jezika. Vsebuje osnovne pojme s podroÄ?ja glasoslovja, besedoslovja, skladnje in pravopisa ter preglednice sklanjatev in spregatev. Vsebina je razdeljena na paragrafe, da si lahko uÄ?enci ozna-

18.00 19.00

19.19 19.19 19.30

20.00

glavna junakinja. Duhovita, rahlo ironiÄ?na in izpovedna zgodba opisuje portret generacij, vzgajanih v duhu poĹĄtenega dela, in nepripravljenih na danaĹĄnji trĹžno naravnani svet, hkrati pa nastavlja ogledalo vrednotam danaĹĄnje druĹžbe.

ZUCCA, SILVIA: AstroloĹĄki vodnik za strta srca od – odrasli, 821-311.2 – DruĹžbeni romani Alice Bassi preĹživlja obdobje, ko se ji zdi, da teĹžav ni ne konca ne kraja. Z zvezami nima sreÄ?e, sodelavka je noseÄ?a z njenim ĹĄe nepozabljenim bivĹĄim fantom, za piko na i pa se v njeni neugledni sluĹžbi pojavi privlaÄ?en in skrivnosten Davide z nalogo, da v kratkem obdobju preuÄ?i kadre in odpusti neobetavne delavce. V trenutku ĹĄibkosti spozna Tia, sodelavca, ki jo fascinira s svojim znanjem iz astrologije in interpretacijo zvezd. Najprej ji prijatelj sluĹži kot uteho pri spoznavanju najugodnejĹĄih dni na poslovnem in osebnem podroÄ?ju, kaj kmalu pa ĹĄe sama podleĹže astroloĹĄkim napovedim in njeno Ĺživljenje postane odvisno od pozicij planetov in rojstne karte. Bo Alice naĹĄla pravo mero zaupanja vase, vzela Ĺživljenje v svoje roke in stopila na pot do svojih sanj?

PERME, MARJETKA: Ljubezen in medosebni odnosi od – odrasli, 17 – Etika Marjetka Perme je trenerka nevrolingvistiÄ?nega programiranja in se v praksi posveÄ?a upravljanju naĹĄih misli in obÄ?utkov, komunikaciji ter tistim veĹĄÄ?inam, ki

Staro Velenje, Stari trg pod kostanjem ZeliĹĄÄ?arna Visoka ĹĄola za varstvo okolja ZakljuÄ?ni dogodek projekta GRACILIS – ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe Visoka ĹĄola za varstvo okolja Informativni dan za magistrski ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije Dom kulture Velenje, velika dvorana PredĹĄolska bralna znaÄ?ka, ogled lutkovne predstave KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov gobarskega druĹĄtva Marauh Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Anja VodoĹĄek, klavir in Jakob Hauptman, klarinet KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica TurĹĄka pravljica, potopis KnjiĹžnica Velenje Drevesa, odprtje razstave fotografij Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert meĹĄanega pevskega zbora Rozkvet iz SlovaĹĄke Vila Herberstein Lara JankoviÄ?: Pred vami stojim gola, kabaretski veÄ?er

Petek, 2. junij

Ä?ijo Ĺže nauÄ?eno uÄ?no snov, za laĹžjo orientacijo po priroÄ?niku pa sta na voljo stvarno in besedno kazalo. UÄ?enci viĹĄjih razredov osnovnih ĹĄol lahko svoje znanje dopolnjujejo s priroÄ?nikom Slovnica na kvadrat, ki je nadaljevanje in razĹĄiritev priroÄ?nika Kratkoslovnica. V kombinaciji lahko oba sluĹžita tudi kot koristen uÄ?ni pripomoÄ?ek za osnovnoĹĄolske uÄ?itelje slovenskega jezika.

DREISBACH, JENS: Sto najboljĹĄih nogometaĹĄev od – odrasli, 796 - Ĺ port Knjige, ki predstavlja najboljĹĄe nogometne igralce 21. stoletja, bodo zagotovo veseli vsi navduĹĄenci nogometa. V zadnjih nekaj letih je igra nogometa napredovala, postala je hitrejĹĄa, tehniÄ?no in taktiÄ?no izpopolnjena, igralci pa navduĹĄujejo gledalce z izjemnimi potezami v preigravanju nasprotnikov in z enkratnimi zadetki. Ti trenutki so v knjigi predstavljeni na fotografijah in v stotih portretih nogometnih junakov, o katerih lahko preberete tudi osnovne in najpomembnejĹĄe podatke, ki se tiÄ?ejo njihove ĹĄportne kariere. Izvedeli bomo, kako so nove generacije mojstrov z Ĺžogo nadgradile rekorde preteklosti in usvojile srca gledalcev ĹĄirom po svetu. đ&#x;”˛

Vesna GP

Koncert zbora iz Prievidze Velenje, 1. junija – Mestna obÄ?ina Velenje v teh dneh gosti Ä?lane MeĹĄanega pevskega zbora Rozkvet, ki prihajajo iz prijateljskega slovaĹĄkega mesta Prievidza. Ĺ˝upana mest Velenje in Prievidza sta listino o prijateljstvu in sodelovanju podpisala leta 2009. Od takrat med mestoma poteka sodelovanje v politiÄ?nem, gospodarskem, kulturnem in ĹĄportnem Ĺživljenju.

Danes ob 19.30 bo zbor Rozkvet v veliki dvorani velenjske glasbene ĹĄole pripravil koncert. Kot gost veÄ?era se jim bo pridruĹžil Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor (Ĺ APZ). MeĹĄani pevski zbor Rozkvet, ki je bil ustanovljen leta 1967, je pod ak-

25

PRIREDITVE

1. junija 2017

13.00 Velenjska plaĹža Velenje Imbra League Endurance 2017, tekmovanje v vodenju Ä?olnov na daljavo 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru z

đ&#x;”˛

7.00 8.00

10.00 10.00

16.00 20.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Titov trg Tekmovanje gasilske mladine GT Ĺ aleĹĄke doline in 1. pokalna tekma SĹ R Travnik okoli Vile RoĹžle Ta veseli dan, III. otroĹĄka olimpiada Zbirno mesto: parkiriĹĄÄ?e novih objektih Plastike Skaza Velunja peÄ? - zatoÄ?iĹĄÄ?e vil, tematsko vodenje za obÄ?ane eMCe plac Velenje open v roÄ?nem nogometu eMCe plac Prenos finala Lige prvakov v nogometu

Ponedeljek, 5. junij 10.30 Vila RoĹžle Odpadek naj ne bo samo odpadek, zakljuÄ?ek okoljevarstvenega projekta 17.00 Vila Bianca 20-letnica velenjskega odbora Slovenskega druĹĄtva Hospic 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 1 17.00 Posestvo Calluna, Podkraj pri Velenju Avatar, delavnice v naravi 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana ÄŒarovnik iz Oza, glasbeno-plesna pravljica 18.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 2 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica ZvoÄ?na kopel, delavnica

Torek, 6. junij 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: ÄŒarobni pav 17.00 Galerija Velenje Dijaki umetniĹĄke gimnazije se predstavijo, voden ogled razstave Inventura17 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Z znanjem do debelejĹĄe denarnice, predavanje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana VeÄ?er tolkalcev: Fascinantni bobni

Sreda, 7. junij 13.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje, delavnica za odrasle 18.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 3 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Aromaterapija skozi letne Ä?ase: poletje, predavanje

Ĺ OĹ TANJ SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Sobota, 3. junij 5.00

Torek, 6. junij 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Sreda, 7. junij 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 2. junij 18.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki SlacklineÂŤ delavnica in ĹĄpricer party

Ponedeljek, 5. junij 19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba Redno meseÄ?no sreÄ?anje SvetniĹĄke skupine Liste za napredek obÄ?ine

Sreda, 7. junij

Petek, 2. junij 9.00

Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir

16:00 HiĹĄa mladih – sejna soba RaÄ?unalniĹĄka delavnica

Lunine mene

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj LiÄ?ka PljeĹĄivica (Gola PljeĹĄivica) - HR

Nedelja, 4. junij 14.00 Topolťica 7.metuljev dan – druŞinska prireditev

Ponedeljek, 5. junij 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni Sejem 8.30 Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj

1.

junij, ob 14:42, prvi krajec

S srcem za Jakija

CITY CENTER Celje

Velika dobrodelna prireditev v Slovenj Gradcu

• ÄŒetrtek, 1.6. BiotrĹžnica • Petek, 2.6. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica, • Nedelja, 4.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Bober Kasti in Ĺžabica Silva • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 28.5. lutkovna predstava – TravniĹĄke zgodbe v izvedbi gledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Slovenj Gradec – Danes (v Ä?etrtek) ob 19. uri bo v ĹĄportni dvorani Slovenj Gradec dobrodelni koncert z naslovom S srcem za Jakija. Na njem bodo nastopili Eva Boto, ansambli Spev, Smeh, Vikend, Stil, Napev, humorist Pohorski klateĹž, skupina Falant, Ditka, Adi Smolar, Farty animals, Sara Kobold, Ĺ˝an Libnik, Toni PetroviÄ?, Alen Luka RajĹĄter, ÄŒaga boys ter uÄ?enci 2. osnovne ĹĄole Slovenj Gradec.

Med nami so ljudje, ki potrebujejo pomoÄ? drugega, da laĹžje premagujejo preizkuĹĄnje, ki jih je prednje postavilo Ĺživljenje. Med njimi je tudi 8 let in pol star Jaka Ĺ urc iz Slovenj

DEÄŒEK S PLANIN

tualnim vodstvom dirigenta JĂĄna Glosa doĹživel velik napredek in prejel ĹĄtevilne nagrade tako doma kot tudi v tujini. Njihov repertoar je sestavljen iz razliÄ?nih glasbenih stilov in Ĺžanrov; renesanÄ?nih madrigalov ter baroÄ?ne, ljudske, sodobne in gospel glasbe.

Zbor posebno pozornost namenja izvedbam skladb slovaĹĄkih skladateljev. Za zakljuÄ?ek koncerta bodo Ä?lani zborov Rozkvet in Ĺ APZ skupaj zapeli pesem Bogorodice Djevo, Sergeja Rahmaninova.

nastopom orientalskih plesov

Sobota, 3. junij

Schellen-Ursli, mladinska pustolovĹĄÄ?ina, 100 minut (Ĺ vica). ReĹžija: Xavier Koller Igrajo: Martin Rapold, Leonardo Nigro, Peter Jecklin, Marcus Signer, Andrea Zogg Petek, 2. 6., ob 18.00 Sobota, 3. 6., ob 18.00

DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN Deep: Under Pressure, sinhronizirana animirana komedija, 97 minut (Ĺ panija) ReĹžija: Julio Soto Gurpide, Jose Tatay Slovenski glasovi: Mirko Medved, Maja KuĹĄniÄ?, Aleksander Golja, Tina Ogrin, idr.

Nedelja, 4. 6., ob 16.00 – otr. mat.

OBALNA STRAŽA Baywatch, akcijska komedija, 116 minut (ZDA). ReŞija: Seth Gordon

Gradca, ki se od svojih vrstnikov loÄ?i po teĹžki diagnozi.

DeÄ?ek ima teĹžko obliko cerebralne paralize. Pri svoji starosti ne hodi samostojno. Nekaj korakov naredi ob podpori ali ustreznih pripomoÄ?kih.

Kljub velikim teĹžavam je bister in zdravega uma in kot mnogi fantje oboĹžuje ĹĄport. Pri srcu so mu vse ĹĄportne zvrsti. Je strasten navijaÄ? nogometa in rokometa. Ĺ port je zanj motivacija za njegov vsakdanji trening.

Redna fizioterapija je zanj nujna. Tista enkrat ali dvakrat na mesec, ki mu jo omogoÄ?a zdravstvena zavarovalnica, pa je mnogo premalo, samoplaÄ?-

niĹĄke terapije, na katere ga vozi mamica Katja v Pesnico pri Mariboru, pa tudi zanjo pomenijo vse veÄ?jo finanÄ?no stisko.

Na leto namreÄ? znaĹĄajo samo ti stroĹĄki nekaj tisoÄ? evrov.

V naslednjih letih Ä?aka deÄ?ka ĹĄe operacija v Ameriki ter dveletna rehabilitacija. Prav tako samoplaÄ?niĹĄka. Zaradi deÄ?kove invalidnosti bo doma potrebna tudi temeljita prenova hiĹĄe.

Jaka Ĺ urc je fant z velikimi upanji, za njihovo izpolnitev pa je potrebno precej denarja. Zato stopimo skupaj in pomagajmo!

Igrajo: Dwayne Johnson, Zac Efron, Alexandra Daddario, Ilfenesh Hadera, Kelly Rohrbach, Priyanka Chopra, Pamela Anderson, David Hasselhoff Petek, 2. 6., ob 22.30 Sobota, 3. 6., ob 20.00 Ponedeljek, 5. 6., ob 17.30

Sigrid Bouaziz, Anders Danielsen Lie, Ty Olwin Petek, 2. 6., ob 20.30 – m. dvor.

Sobota, 3. 6., ob 20.15 – m. dvor.

Nedelja, 4. 6., ob 19.00 – m. dvor.

ÄŒUDEĹ˝NA Ĺ˝ENSKA Wonder Woman, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 141 minut (ZDA). ReĹžija: Patty Jenkins Igrajo: Gal Godot, Chris Pine, Connie Nielsen, Robin Wright, David Thewlis Petek, 2. 6., ob 20.00 Sobota, 3. 6., ob 22.30 Nedelja, 4. 6., ob 18.00

OSEBNA STILISTKA Personal Shopper, triler, 105 minut (Francija, NemÄ?ija). ReĹžija: Olivier Assayas Igrajo: Kristen Stewart, Lars Eidinger,

đ&#x;”˛

tp

KRALJ ARTHUR: LEGENDA O MEÄŒU King Arthur: Legend of the Sword, zgodovinska pustolovĹĄÄ?ina, akcijski spektakel, 127 minut (ZDA). ReĹžija: Guy Ritchie Igrajo: Charlie Hunnam, Jude Law, Djimon Honsou, Katie McGrath, Annabelle Wallis,idr.

Nedelja, 4. 6., ob 20.30

JEŽEK IN VRAN NA SIROVI DIRKI Solan og Ludvig –Herfra til Flüklypa, sinhronizirani animirani druŞinski film, 78 minut (Norveťka). ReŞija: Rasmus A.

Sivertsen Slovenski glasovi: Andrej Murenc, Vesna PernarÄ?iÄ?, Borut Veselko, UroĹĄ Smolej, GaĹĄper Jarni Petek, 2. 6., ob 18.15 – m. dvor.

Sobota, 3. 6., ob 18.15 – m. dvor.

Nedelja, 4. 6., ob 17.00 – m. dvor.

100 METROV 100 metros, komiÄ?na drama, 108 minut (Ĺ panija, Portugalska) ReĹžija: Marcel Barrena Igrajo: Dani Rovira, Karra Elejalde, Alexandra JimĂŠnez, Maria de Medeiros, Clara Segura, David Verdaguer, idr.

Ponedeljek, 5. 6., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

1. junija 2017

Nagradna križanka »Obirc«

RADIO VELENJE Gostilna in Pizzeria Obirc Klemen Vranc s.p. Črnova 35, Velenje 3320

Tel: 031 730 150 Delovni čas: Ponedeljek – četertek: 5.30 – 23.00 Petek: 5.30 – 24.00 Sobota: 8.00 – 24.00 Nedelja: 8.00 – 23.00

• • • • • • • • • • •

Pestra ponudba dnevnih malic (5 vrst) Pripravljene jedi, juhe, predjedi Mesne in ribje jedi Pašte Priloge Solate Jedi z žara Burgerji in perutničke Jedi za najmlajše Pizze Sladice

Ob gostilni je otroško igrišče!

Zdravniški nasveti, gostja: Marjeta Škorja, klinična dietetičarka v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Tema: alergija na hrano

ČETRTEK, 1. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 2. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 3. junija

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Obirc«, najkasneje do ponedeljka 12. junija.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 4. junija

Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. maja 2017, so: • Živa Vovk, Kale 8 / d, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; • Jelka Kosar, Arneče 39, 3320 Velenje; • Rezka Hojan, Kavče 34 / b, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ČISTILNA NAPRAVA

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 22. do 28. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 22. do 28. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 22. do 28. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

PONEDELJEK, 5. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 6. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 7. junija

Naročniki jih objavite ceneje.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 3.6., 4. 6. – Koprivc Bujan Mojca, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto

Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

1. junija 2017

mali OGLASI

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

RAZNO MOTOKULTIVATOR (freza) – znamke HONDA, malo rabljen, z vsemi priključki za brazdanje in plug za oranje snega, prodam.

Gsm: 051 770 782

JUPOL Classic 15L, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 692 995 BEHRINGER Truth 2031A, aktivni studijski zvočniki, zelo malo rabljeni, prodam. Cena: 260 evr. Gsm: 041 692 995

• Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, 194 m2, 686 m2 zemljišča, zgrajena 1981, EI v izd., cena 120.000.000 €

ŽIVALI ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 041 799 945 KONJ – PONI, star 3. leta in bikca, črnobele pasme, star 16. mesecev, težak 600 kg, prodam.

Gsm: 031 572 442 TELICO rjave pasme, v 9. mesecu brejosti, dobrega mlečnega porekla, prodam. Informacije na Gsm: 051 361 934 PRODAJA nesnic, v nedeljo, 4. 6., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KOŽELJSKAGA ULICA, 84 m2, zgrajeno l.

1978, 2/5 nad., EI v izd., cena 75.000.000 €

VOZILA FORD Focus karavan 1.6 TDCi Titanium, letnik 12/2012, 330.000 km, rumeno-zlate barve, zelo bogato opremljen. Cena: 6.999 evr.

Gsm: O41 517 248

KONCERT SKUPINE MI2 & CITYBAND 2017

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

9. JUNIJ 2017, OB 13. URI, GLAVNI TRG CELJE

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI LEŠNIK HERMAN, roj. 1931, Velenje, Cesta pod parkom 25, ŠTRIGL MATIC, roj. 1997, Velenje, Kidričeva cesta 1

VSTOPNINE NI!

Euromarkt Center d.o.o., Šmartinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost

03 896 44 90

ZAHVALA

24 ur na dan

Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi sin, brat, vnuk, pravnuk, nečak, bratranec in prijatelj

Plačilo na obroke

Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Pišite nam: pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

MATIC ŠTRIGL 23. 5. 1997 – 23. 5. 2017

Zakaj je življenje kratko, tega nihče ne ve, zakaj je ljubiti sladko, tudi tega ne.

Zakaj v hipu mine, odide med spomine?

Zakaj zmeraj je tako?

Skrivnost ostala bo.

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam v teh težkih časih stojite ob strani. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelovcem celotnega kolektiva Gorenje, SKEI Gorenje, ODV Velenje, Zvezi odbojkarskih sodnikov Slovenije, gasilcem iz Lokovice in Velenja, Civilni zaščiti Gorenje, sošolcem iz osnovne in srednje šole z učitelji, vsem za darovane sveče in denarno pomoč.

Posebna zahvala tudi reševalni postaji Velenje in PGD Velenje za vložen trud ob reševanju našega Matica.

Hvala za zvonjenje na Gori Oljki, hvala pevcem, govornikoma g.

Kolarju in Tilu Čehu ter gospodu Pribožiču za opravljen obred.

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric

FRANJO VEIT 1938 – 2017

Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče.

Iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi poslednji poti.

Žalujoči ati, mamica, Urška z Anžetom

Žalujoča žena Fanika

ZAHVALA

ZAHVALA

Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi

Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho odšel

JOŽE KLANČNIK

MILAN PIŠKUR

19. 2. 1932 – 18. 5. 2017

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.

Hvala vsem, ki ste žrtvovali svoj čas in našega očeta v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.

Pogrešali ga bomo. Žalujoči vsi njegovi

1. 12. 1942 – 12. 5. 2017

Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

Zahvaljujemo se Združenju avtomehanikov in šoferjev Šaleške doline, družini Piškur iz Novega mesta, Tatjani in Mileni Mevc za vso pomoč.

Hvala zdravnici Gordani Šćepanović, pevcem Flaminga in pogrebni službi Usar.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot ter darovali sveče in cvetje. Žalujoči sopotnica Marija, Božica in svakinja Milena z družinama

NaĹĄ Ä?as, 1. 6. 2017, barve: CMYK, stran 28

Dan mladosti na promenadi

Siroop in regata ob Velenjskem jezeru in na njem

Sejem rabljene opreme Siroop na obali jezera, na njem pa tridnevna regata za jadralne deske. Sezona je odprta ‌

Velenje, 27. maja – Zoo Station in Festival Velenje sta minulo soboto in nedeljo pripravila prvi sejem rabljene opreme za kampiranje in poletne ĹĄporte. Gre za nekakĹĄen bolĹĄji sejem opreme, ki se mnogim valja po kleteh, prtljaĹžnikih in na balkonih. Bilo je prviÄ?, zato ĹĄtevilo tistih, ki so ponujali rabljeno opremo, ni

bilo veliko, a je ta dobila kar nekaj novih lastnikov. Na travniku ob jezeru so ponujali tudi novo opremo, da je bilo dogajanje ĹĄe bolj pestro, pa so za mlajĹĄe obiskovalce pripravili tudi ustvarjalne delavnice. Hkrati je bilo pestro tudi na jezeru, saj je ZOO Station od petka do nedelje pripravil regato za jadralne deske;

v petek in soboto so izvedli tekme, v nedeljo pa odprto regato, na kateri so se lahko preizkusili prav vsi, ki radi ÂťsurfajoÂŤ. V lepem vremenu so ob koncu minulega tedna odprli tudi sezono dogodkov na Velenjskem jezeru in ob njem. đ&#x;”˛

OsnovnoĹĄolci so v amfiteatru promenade dobro izkoristili prostor in se ĹĄtevilnemu obÄ?instvu predstavili s plesnimi in glasbenimi toÄ?kami.

Velenje, 25. maja –V Ä?etrtek, na nekdanji dan mladosti, je MO Velenje v sodelovanju z velenjskimi osnovnimi ĹĄolami organizirala prireditev Dan mladosti na promenadi. Potekala je v amfiteatru, ki bo v toplejĹĄih mese-

na, Tokaca (Dan D), Tomija MegliÄ?a (Siddharta), Boruta Marolta, Ulo LoĹžar in Zavod za gluhe in nagluĹĄne Ljubljana ter OtroĹĄki pevski zbor RTV Slovenija. Vsi skupaj bodo pomagali zbrati Ä?im veÄ? sredstev, poziv k pomoÄ?i pa je namenjen tudi posameznikom in podjetjem, saj Ĺželijo zagotoviti brezplaÄ?ne, sproĹĄÄ?ujoÄ?e, ustvarjalne in aktivne poÄ?itnice Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu otrok. Pomagate lahko z nakupom vstopnice za koncert, lahko pa prispevate 5 evrov tudi s poslanimi sporoÄ?ili s kljuÄ?no besedo ZPMS5 na ĹĄtevilko 1919. Lani je v okviru ZPMS

kaĹžejo, kaj vse znajo in zmorejo.

Pripravili so raznolik glasbeno-plesni program z vokalnimi, instrumentalnimi in plesnimi toÄ?kami. đ&#x;”˛

bĹĄ

bĹĄ

Vid rehabilitira koleno na Ponyju

Za otroke PomeĹžiknimo soncu Ljubljana, 21. maja – Zveza prijateljev mladine Slovenije je zaÄ?ela vsakoletno akcijo zbiranja sredstev za brezplaÄ?na letovanja otrok iz socialno ogroĹženih druĹžin PomeĹžik soncuÂŽ, ki bo vrhunec dosegla 7. junija z dobrodelnim koncertom Otroci za otroke v Cankarjevem domu. Na koncertu, ki ga bo TV Slovenija predvajala 10. junija, bodo otroci iz OtroĹĄkega pevskega zbora OĹ Nove JarĹĄe – Rock mulÄ?ki – pod vodstvom zborovodje Emirja JuĹĄiÄ?a gostili vrsto znanih slovenskih pevk in pevcev: Gala Gjurina, Severo Gjurin, Vlada Kresli-

cih tudi letos prizoriĹĄÄ?e razliÄ?nih dogodkov z nazivom VeÄ?eri v amfiteatru. Ĺ˝e prvi je bil lep in odliÄ?no obiskan. V uvodu je zbrane nagovoril Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je mladim zaĹželel, da Ä?im veÄ?krat strnejo vrste in po-

in njenih Ä?lanic letovalo 10.139 otrok, od tega brezplaÄ?no 3.235 otrok. Velenjska MZPM je iz akcije dobila sredstva, s katerimi so 18 otrokom omogoÄ?ili brezplaÄ?no letovanje, 8 otrokom pa so ga delno sofinancirali. Posebnost programov letovanja otrok pri ZPMS je, da so v iste programe vkljuÄ?eni otroci iz socialno ogroĹženih druĹžin in tistih, ki letujejo samoplaÄ?niĹĄko, saj Ĺželijo, da so vrstniki med sabo Ä?im bolj povezani in imajo moĹžnost druĹženja. Prav tako v teh programih ZPMS letujejo tudi otroci s pođ&#x;”˛ sebnimi potrebami.

Velenje, 22. maja – Kapetan slovenske moĹĄke rokometne reprezentance Vid KavtiÄ?nik, eden najboljĹĄih slovenskih rokometaĹĄev vseh Ä?asov, ki je januarja osvojil Ĺže drugo medaljo na velikih tekmovanjih, si je v boju za bron proti HrvaĹĄki strgal sprednje kolenske kriĹžne vezi. Zato je moral prestati operacijo in je v procesu dolgotrajne rehabilitacije. Ker je za uspeĹĄno zdravljenje tovrstne poĹĄkodbe treba veliko kolesariti, se je podjetje GOR kolesa odloÄ?ilo, da KavtiÄ?niku podari ponyja ter se mu tako zahvali za njegovo Ĺžrtvovanje na eni najbolj zgodovinskih tekem slovenskega ĹĄporta ter obenem Ä?estita za vrhunski doseĹžek. Vid je ob tem povedal: "Ponosen sem, da lahko vozim ponyja, ki sem si ga Ĺželel Ĺže od malih nog, zato se podjetju GOR kolesa zahvaljujem za to lepo gesto. To je res legendarno kolo, za katerega bi bilo ĹĄkoda, da bi ĹĄlo v pozabo, zato sem zelo vesel, da so v Velenju znova obudili blagovno znamko Rog. Takoj po prevzemu sem ponyja Ĺže preizkusil in z njim naredil nekaj kilometrov. Lahko reÄ?em, da ni le izjemno lep, temveÄ? tudi zelo kakovosten, voĹžnja pa udobna. ÄŒe bi bil kolesar, bi se morda z njim prijavil đ&#x;”˛ kar na Tour de France, tako dober je."

Lukova vila postaja razvojni taborniĹĄki center Velenjski taborniĹĄki rod Jezerski zmaj jo bo upravljal sam – Ĺ e vedno najveÄ?ji rod v drĹžavi – Lani uvedli taborjenje ob Kolpi Bojana Ĺ pegel

Velenje, 19. maja – S stareĹĄino rodu Jezerski zmaj se dobimo pred njihovim novim domom, Lukovo vilo. V zavetju sence dreves nam AleĹĄ OjsterĹĄek najprej potrdi, da so z nekaj veÄ? kot 700 Ä?lani ĹĄe vedno najveÄ?ji taborniĹĄki rod v drĹžavi. Ob tem pove, da imajo sicer tudi zamudnike pri plaÄ?ilu Ä?lanarin, a veÄ?ina jih te poravna pred poletnimi taborjenji, saj se drugaÄ?e ne morejo prijaviti. Izvemo ĹĄe, da je bilo lansko leto poslovno odliÄ?no. Zaradi odprave v Anglijo, kjer so obiskali kolege v Cambridgeu, so imeli veÄ? prihodkov kot prejĹĄnja leta. Zato so leto zakljuÄ?ili z majhnim dobiÄ?kom, celotno finanÄ?no poslovanje pa so prenesli v elektronsko okolje.

Trije stebri prenove delovanja

Zanimalo nas je, zakaj so nekateri dobili obÄ?utek, da taborniĹĄtvo ni veÄ? tako razĹĄirjeno, kot je bilo. LeĹĄi pravi, da to ne drĹži. ÂťSmo pa lani prenovili koncept

vodniĹĄke ĹĄole. Uvedli smo namreÄ? program gozdne ĹĄole kot obvezne predhodnice vodniĹĄke ĹĄole. S tem smo Ä?lanom na prehodu iz osnovne ĹĄole v srednjo ĹĄolo omogoÄ?ili uĹživanje radosti mladosti v naravi, v tem Ä?asu opravljajo vodniĹĄko ĹĄolo, med vodnike pa jih sedaj vkljuÄ?ujemo, ko zakljuÄ?ijo prvi letnik srednje ĹĄole. Za rod je to pomenilo ne le prenovo programov, ampak smo se morali za eno leto odreÄ?i generaciji novih tabornikov. Z letoĹĄnjim letom se prenova zakljuÄ?uje. Imamo novo, dovolj moÄ?no generacijo vodnikov. ÄŒeprav je bilo veliko strahov, kaĹže, da je bila sprememba dobrodoĹĄla,ÂŤ izvemo. ÂťDruga novost je bila sprememba tabornega prostora.

Ostajamo v Kajuhovem taboru v Ribnem, kjer je doma najveÄ? spominov. Ĺ˝elja je bila, da se preizkusimo tudi drugje, v okolju, kjer ĹĄe ne poznamo vsakega kamna.

UresniÄ?ili smo jo ob Kolpi, kamor smo peljali 120 naĹĄih Ä?lanov.

IzkuĹĄnja je bila Ä?udovita, zato bodo letos taborjenje tam nadaljevali,ÂŤ poudari OjsterĹĄek. Lani so

na taborjenje v Ribno, ob Kolpi in v Savudrijo skupaj peljali nekaj manj kot 500 tabornikov in tabornic. Prijave za letoĹĄnja taborjenja Ĺže potekajo, mesta se hitro polnijo. Dve izmeni bodo pripravili v Ribnem, eno ob Kolpi.

V Savudriji letos ne bodo veÄ? taborili, tam bo svoj tabor postavil rod Lilijski griÄ? iz Pesja. ÂťV Ribnem bomo letos pod okriljem Ĺ aleĹĄke zveze tabornikov praznovali 50-letnico tabora. Slovesni dogodek bo konec junija v sklopu taborjenja Old skavtov z obele-

StareĹĄina AleĹĄ OjsterĹĄek pred Lukovo vilo: ÂťTradicija taborniĹĄtva je bogata.

OdliÄ?ne izkuĹĄnje iz mladosti se prenaĹĄajo iz starĹĄev na otroke.

Interes za vpis v naĹĄe vrste je ĹĄe vedno velik.ÂŤ

Ĺžitvami in zahvalami vsem zasluĹžnim Ä?lanom. Krepijo pa se tudi druĹžinske izmene, v katerih se je lani vzpostavila dodatna, in sicer v organizaciji rodu Pusti grad iz Ĺ oĹĄtanja,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da je veÄ?ina Ä?lanov in Ä?lanic rodu mlajĹĄih, v najstniĹĄkih letih ga nekateri opustijo, pogosto pa se vrnejo, ko Ĺže imajo druĹžine.

Lukova vila zelo zaĹželena

Izteklo se je tudi preizkusno obdobje, v katerem so ugotavlja-

li, ali je Lukova vila, ki jo je MO Velenje v upravljanje predala Ĺ aleĹĄki zvezi tabornikov, rodu Lilijski griÄ? iz Pesja in rodu Jezerski zmaj, lahko skupen dom za vse. ÂťPokazalo se je, da bo bolje, Ä?e jo imamo od zdaj v uporabi le mi, Ĺ aleĹĄka zveza z ostalimi rodovi pa se bo umaknila iz vile. Zato so pred nami novi izzivi.ÂŤ Lukova vila je izjemno zaĹželena, ni vikenda, da ne bi bilo v njej polno tabornikov, ki tam radi tudi prespijo ali preĹživijo sproĹĄÄ?en veÄ?er. StarejĹĄi taborniki Ĺže zmorejo osnovna vzdrĹževalna dela. Ĺ˝elijo pa si, da bi jo lahko v bodoÄ?e za pouk naravoslovja uporabljali tudi uÄ?enci prve triade velenjskih ĹĄol, a to ĹĄe ni zaĹživelo. Je pa dejstvo, da so pri razvoju taborniĹĄtva velenjske osnovne ĹĄole bile in so pomemben partner. ÂťVsa leta vodove urice potekajo na ĹĄolah, tako nam pomagajo graditi naĹĄ rod. To je primer dobre prakse, ki ga predstavimo povsod, kjer jih zanima, zakaj smo v Velenju tako uspeĹĄni,ÂŤ poudari stareĹĄina.

Rod Jezerski zmaj

je prvenstveno mladinska organizacija. Njihovi Ä?lani pomagajo graditi mladinsko gibanje v mestu, kar zna podpreti tudi lokalna skupnost. Na zadnjem razpisu MO Velenje so bili uspeĹĄni, zato bo letos program ĹĄe bogatejĹĄi, kot je bil doslej. Ĺ e naprej bodo organizatorji Adventure race Slovenije. Posebna ekipa bo ob podpori slovenske vojske in MO Velenje tudi letos konec junija pripravila tridnevno preĹživetveno izkuĹĄnjo. Stekle pa bodo tudi priprave na leto 2018, ko si Ĺželijo spet pripraviti veÄ?jo odpravo đ&#x;”˛ v tujino.

TaborniĹĄki zlet bo v Velenju Zveza tabornikov Slovenije letos od 1. do 10. avgusta pripravlja taborniĹĄki zlet v Velenju, ob Velenjskem jezeru, na ĹĄkalski strani. V mesto se nacionalni skavtski Jambore vraÄ?a po 20 letih. To bo izziv tudi za Ä?lane rodu Jezerski zmaj, saj bodo starejĹĄi taborniki sodelovali tudi na nacionalnem zletu. PriÄ?akujejo vsaj 700 udeleĹžencev, iz rodu Jezerski zmaj jih bo okoli 60.