22 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (16/24°C), soboto (15/23°C) in nedeljo (15/23°C) delno oblaÄ?no.

MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 31. maja 2018â€

ĹĄtevilka 22 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Sprejmimo volitve odgovorno Mira ZakoĹĄek

Foto Roman Bor

VeÄ?eri v amfiteatru ponovno vabijo Tudi letoĹĄnje tople veÄ?ere bo Mestna obÄ?ina Velenje popestrila s ĹĄtevilnimi prireditvami pod skupnim naslovom veÄ?eri v amfiteatru. ZaÄ?eli so se Ĺže na dan mladosti, v petek, 25. maja. Pestro bo tudi danes ob 18-ih, ko se bodo predstavili mladi velenjski talenti – pevci, plesalci in stand-up komiki. Nastopile bodo

pevke Ivana Dominković, Amina Gashi GrebenĹĄek, Lana Puncer in Mia Koper, stand-up komiki Sebastjan Spital, Braco Ljoljić in Andrej GorĹĄek ter plesne skupine iz Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca in plesno-navijaĹĄka skupina Magic iz Mdance plesne ĹĄole. đ&#x;”˛

Ĺ portni vikend v Velenju Velenje – Pretekli konec tedna je bil preĹžet z aktivnostmi na prostem. Ob Velenjskem jezeru so ljubitelji jadranja na deski razpeli jadra, po obronkih Ĺ aleĹĄke doline so prah s cest dvigali reli dirkalniki, na Titovem trgu pa se je kotalila Ĺžoga. V soboto so se v malem nogometu pomerile futsal ekipe iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in iz HrvaĹĄke (na fotografiji), v nedeljo pa je tam potekal ĹĄe nogometni turnir Ĺ˝ivjo, nogomet! đ&#x;”˛

tf

Hisense Ĺže objavil ponudbo za odkup vseh delnic Gorenja Obljubljajo ohranitev stabilnega vodenja in delovnih mest ter ĹĄtevilne sinergijske uÄ?inke – Ime podjetja bodo ohranili, prav tako tudi sedeĹž v Velenju Mira ZakoĹĄek

Velenje, 29. maja – Hisense, vodilno kitajsko podjetje v elektroniki, gospodinjskih aparatih in multimedijskih sistemih, je kot nameravani prevzemnik Gorenja, potem ko je Ĺže odkupilo veÄ? kot Ä?etrtino delnic Gorenja, objavilo ponudbo za odkup vseh delnic druĹžbe Gorenje. Prevzemna ponudba velja od 29. maja do vkljuÄ?no 26. junija, za delnico pa ponujajo 12 evrov.

Prevzem bodo, kot so zapisali v sporoÄ?ilu za javnost, financirali iz notranjih virov Skupine Hisense. PrepriÄ?ani so, da je prevzem koristen za obe strani, saj imata obe druĹžbi ĹĄtevilne

komplementarne dejavnosti v beli tehniki in zabavni elektroniki, ki lahko dajejo ĹĄtevilne pomembne strateĹĄke sinergije. Ocenjujejo, da je upravljanje Gorenja stabilno, zato ga bodo ohranili, to pa velja tudi za delovna mesta.

Zagotavljajo tudi, da bodo obdrĹžali ime podjetja in da bo sedeĹž druĹžbe ostal v Velenju. ÄŒe bodo s ponudbo uspeli, naÄ?rtujejo veÄ?jo uÄ?inkovitost s povezovanjem proizvodnih zmogljivosti, Gorenje pa naj bi v prihodnje poleg svoje blagovne znamke izdelovalo tudi kuhinjske aparate, hladilnike, pralne stroje, klimatske naprave blagovne znamke Hisense za evropski trg. Gorenje pa bo seveda po prevzemu lahko uporabljalo razvejano distri-

bucijsko mreĹžo skupine Hisense na globalnem trgu, okrepili pa bodo tudi podroÄ?je raziskav in razvoja.

DelniÄ?arji, ki se bodo odloÄ?ili za prodajo delnic Gorenja, podpiĹĄejo posebne izjave na pooblaĹĄÄ?enih bankah.

Drugi najveÄ?ji lastnik za Kitajci je z 16,4-odstotnim deleĹžem Kapitalska druĹžba (Kad), ki bi za delnice lahko iztrĹžila slabih 48 milijonov evrov, vendar je Gorenje v strategiji upravljanja drĹžavnih naloĹžb opredeljeno kot pomembno podjetje. Kad in ministrstvo za finance po informacijah Dela Ĺže menda iĹĄÄ?eta naÄ?in, da bi se vseeno lahko drĹžava lastniĹĄko đ&#x;”˛ mz umaknila iz velenjske druĹžbe.â€

Pred nami so zelo pomembni dnevi, ko bomo znova opredeljevali svojo politiÄ?no in z njo tudi razvojno pot. Dejstvo je, da je veliko takĹĄnih, ki ob tem zgolj zamahnejo z roko, Ä?eĹĄ da tako in tako nimajo nobenega vpliva, pa seveda tudi takĹĄnih, ki s ponudbo kandidatov oziroma politiÄ?nih strank in list za drĹžavnozborske volitve niso zadovoljni. Mnoge moti tudi politiÄ?na kampanja in ĹĄtevilni panoji, s katerimi so zapolnjena ĹĄtevilna kriĹžiĹĄÄ?a ‌ Potem je tu ĹĄe polno zamer, ĹĄe posebej pa motijo obljube – takĹĄne in drugaÄ?ne, ob katerih je veÄ? kot jasno, da so neuresniÄ?ljive.

Seveda moti tudi mnoĹžica list, ki se potegujejo za vstop v parlament, mnogi oÄ?itno predvsem zato, ker upajo, da bodo lagodno Ĺživeli naslednja ĹĄtiri leta. Ĺ˝e odstotek pridobljenih glasov namreÄ? prinaĹĄa stranki oziroma listi osem tisoÄ?akov iz proraÄ?una, s tem pa se da, Ä?e se predsednik profesionalno zaposli, res lepo Ĺživeti.

Nekatere stranke so seveda le skriti podporniki veÄ?jih strank.

Toda vse to in ĹĄe kaj drugega naj ne bo razlog za bojkot volitev.

Osebno menim, da je na volitve treba iti in to svojo pravico, pa vendarle tudi dolĹžnost, izpolniti. Sama svojega glasu in s tem tudi svoje usode nikakor ne bi nikoli prepustila drugemu! Ni pomembno le, kdo in kako bo zmagal. Pomembno je tudi, kdo in kako moÄ?an bo v opoziciji. NaĹĄi glasovi, veÄ? kot jih je, pa vseeno kaĹžejo pot, kam veÄ?ina prebivalstva Ĺželi, da krene Slovenija, katere poti se nam zdijo bolj prave za uresniÄ?itev tega cilja.

Seveda je ob tem prav, da se na volitve pripravimo in prisluhnemo, kaj kdo ponuja, da skuĹĄamo loÄ?iti zrno od plevela, oceniti, kaj so zgolj politiÄ?ne ali gostilniĹĄke floskule, ki z realnostjo nimajo niÄ? skupnega, in kaj je vseeno takĹĄnega, kar pomeni korak v naĹĄ lepĹĄi jutri. In naj vas ne zavedeta politiÄ?na prijaznost in nasmeĹĄki, saj sta le del predvolilnega cirkusa. Ĺ˝e v nedeljo bodo veÄ?ini padli z obrazov in Ĺže s ponedeljkom se zaÄ?ne nov dan.

DoloÄ?imo ga zato skupaj. PokaĹžimo strankam in politikom, kam! đ&#x;”˛

Polmilijardno preplaÄ?ilo TEĹ ?

Po poroÄ?anju POP TV (drugih uradnih informacij o tem ni) naj bi preiskava gradnje ĹĄestega bloka Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj pokazala, da je bila investicija preplaÄ?ana za pol milijarde evrov. Policija naj bi tako podkrepila obremenilne dokaze proti vpletenim.

V poroÄ?ilu policije naj bi bilo navedeno tudi, da so vodilni Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, glede na razpoloĹžljive koliÄ?ine premoga, zgradili prevelik blok, da so s tem namenom tudi zavajali s podatki. Policija naj bi pregledala tudi cene primerljivih elektrarn po svetu in ugotovila, da je ĹĄesti blok draĹžji od primerljivih.

Na osnovi tega naj bi policija dopolnila kazensko ovadbo, ki so jo pred leti Ĺže vloĹžili zoper nekdanje odgovorne v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Med drugim naj bi na osnovi podatkov, ki so jih dobili iz Ĺ vice, Alstom namenil za podkupnine v Sloveniji tri milijone evrov, od tega naj bi bilo vsaj 870 tisoÄ? evrov nakazanih direktorju dr.

UroĹĄu Rotniku. đ&#x;”˛

mz

PoloĹžili temeljni kamen Ĺ oĹĄtanj - Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih in predsednik uprave velenjskega Esotecha sta v torek poloĹžila temeljni kamen za dozidavo Glasbene ĹĄole Ĺ oĹĄtanj. Vrednost del znaĹĄa 2,5 milijona evrov, z dozidavo pa bo ĹĄola pridobila 17 uÄ?ilnic za individualni pouk, đ&#x;”˛ skupinsko uÄ?ilnico in dvorano za interne nastope. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Velenje ponovno poetiÄ?no Pogovori z lastniki objektov Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so na zaÄ?etku tega tedna potekali pogovori z lastniki objektov, ki so skladno z uredbo o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu za drĹžavno cesto od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert na avtocesti A1 Ĺ entil–Koper do prikljuÄ?ka Velenje jug predvideni za ruĹĄitev. Predvidenih objektov za ruĹĄitev je blizu 40.

Lastnikom so predstavniki DARS-a, Direktorata za investicije in odvetniĹĄke pisarne LMR, predstavili postopek odkupa njihovih nepremiÄ?nin po rokovni in proceduralni strani. Po napovedih investitorja – drĹžave oziroma predstavnikov DARS-a – naj bi izbrani cenilec preko poletja pripravil cenilna poroÄ?ila, ki bodo osnova za sklenitev pogodb.

Investitor naj bi postopek odkupa dokonÄ?no zakljuÄ?il v treh letih. đ&#x;”˛

tp

Ĺ˝upan sprejel igralke in vodstvo Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje Velenje, 24. maj - Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel igralke in vodstvo Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje. Ekipi je Ä?estital za uvrstitev v 1.A ligo in tudi za vse druge uspehe. Zahvalil se jim je za odliÄ?no promocijo Velenja in za ves trud, ki ga vlagajo, da dosegajo takĹĄne rezultate. Povedal je, da je Mestne obÄ?ine Velenje vedno podpirala delovanje kluba in da si

VÄ?eraj se je v Velenju zaÄ?elo osrednje dogajanje 17. mednarodnega knjiĹževnega sreÄ?anja Lirikonfest – Danes ob 19. uri bo v vili Bianci slavnostna podelitev knjiĹževnih nagrad in priznanj Tina Felicijan

Velenje, 11.–31. maj – Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija je ponovno priredila festival liriÄ?nega obÄ?utja, katerega sklic je tokrat DrĹžava bo ukinila narod. Tako bodo razprave v okviru osrednjega festivalnega dogajanja odpirale teme, povezane z odnosom med narodom in poezijo, umetniĹĄko svobodo, posredovanjem literature in jezika; ker so gostje letoĹĄnjega Lirikonfesta tudi nominiranci za najboljĹĄi knjiĹžni potopis preteklega leta in dobitniki nagrade krilata Ĺželva, pa se bodo Ä?lani omizij pogovarjali tudi o mejah med potopisom in umetniĹĄko literaturo ter vlogi potopisa v sodobni literarni krajini.

VÄ?eraj so se v Velenju zbrali knjiĹževni ustvarjalci in prevajalci ter nagrajenci in dobitniki letoĹĄnjih festivalnih priznanj, ob tem se je v razstaviĹĄÄ?u vile Biance odprla razstava ĹĄtirinajstih letnikov festivalne antologije Rp. Lirikon21, ki je izĹĄla tudi letos, in knjiĹžnih del lavreatov ter razstava PoveÄ?ava Lirikon(fest)ovih besed.

Po predstavitvi nagrajenih potopisnih knjig in pomenkih z enim od dobitnikov knjiĹževne nagrade krilata Ĺželva Draganom PotoÄ?ni-

kom, z letoĹĄnjima Pretnarjevima nagrajencema Petrom Kuharjem in Lenko Kuhar DanhelovĂł ter z dobitnikom knjiĹževne nagrade velenjica – Ä?aĹĄa nesmrtnosti Iztokom Osojnikom, so gostje sedli ĹĄe k veÄ?ernemu branju poezije. Pospremil ga je kantavtor Matej Krajnc, ki je interpretiral pesmi Boba Dylana v slovenskem prevodu.

Najbolj pestro dogajanje pa bo danes, v Ä?etrtek. Ob 17. uri bo v vili Bianci gostoval kamiĹĄibaj.

Pesem Iva Stropnika z naslovom Drevo bo ob grafiÄ?nih ilustracijah Katerine Aman pripovedoval kamiĹĄibajkar BoĹĄtjan Oder. Ob 19. uri pa bo v vili Bianci zasedala Akademija PoetiÄ?na Slovenija s slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj 17. Lirikonfesta. Velenjico – Ä?aĹĄo nesmrtnosti bodo podelili slovenskemu pesniku Iztoku Osojniku za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus v 21. stoletju. Mednarodno Pretnarjevo nagrado – Ä?astni naslov amba-

31. maja 2018

sador slovenske knjiĹževnosti in jezika – bosta prejela Peter Kuhar in Lenka Kuhar DanhelovĂĄ za veÄ?letno posredovanje slovenske literature in jezika na ÄŒeĹĄkem.

Lirikonov zlĂĄt gre slovenski knjiĹževni prevajalki MaruĹĄi Murgeli LavrenÄ?iÄ? za vrhunske revijalne prevode novejĹĄe slovenske poezije v nemĹĄÄ?ino. Krilato Ĺželvo letos dobita dva avtorja – slovenska potopisca Dragan PotoÄ?nik in AleĹĄ Ĺ teger. Za knjiĹževno ustvarjalno bivanje v Velenju pa sta izbrana avstrijski knjiĹževni prevajalec Erwin KĂśstler in slovenska pesnica Maja Vidmar. Zadnji majski veÄ?er pa bo minil na terasi vile Biance, kjer bo potekala degustacija liriÄ?nega in potopisnega obÄ?utja z izvirnimi in prevodnimi pesniĹĄkimi branji ter potopisnimi refleksijami lavreatov. đ&#x;”˛

ÂťSodelujem – zmagujemÂŤ v SonÄ?nem parku V soboto, 2. junija, bo v okolici vile RoĹžle potekala IV. OtroĹĄka olimpiada Velenje, 2. junija – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje bo v soboto, 2. junija, v okolici vile RoĹžle v SonÄ?nem parku poskrbela za ĹĄportno obarvano zabavno do-

poldne za otroke in druĹžine. Ĺ˝e Ä?etrto OtroĹĄko olimpijado tudi letos pripravljajo v sodelovanju s Ĺ portno ĹĄolo Gregor Vegan, ki bo poskrbela za ĹĄtevilne preizkuse gimnastiÄ?nih spretnosti (na trampolinÄ?kih, hojo po mostu, prevalih, skokih v jezero ‌) in malim ĹĄportnikom. Slednji bo poskrbel za 10 razliÄ?nih ĹĄportnih preizkusov mladih ĹĄportnikov in ĹĄportnic. Ko jih bodo uspeĹĄno opravili, bodo na vsaki toÄ?ki do-

bili Ĺžig. Tiste, ki bodo zbrali vse Ĺžige, na koncu Ä?aka nagrada, ki naj ostane skrivnost. ÂťTa veseli danÂŤ, ki ga pripravljajo pred zakljuÄ?kom ĹĄolskega leta, se bo zaÄ?el ob 10. uri, na otroĹĄki olimpijadi pa se jim lahko pridruĹžite kadarkoli do 12.30.

Ne le da bo dopoldne ĹĄportno obarvano, poskrbeli bodo tudi za zabavo ob glasbi, navijanje in prijetno druĹženje. đ&#x;”˛

Ĺ˝upan z vodstvom in Ä?lanicami Ĺ˝enskega rokometnega kluba

bodo prizadevali, da bo tako tudi v prihodnje in da je prav, da k sodelovanju v takĹĄnih ĹĄportnih klubih privabijo Ä?im veÄ? mladih.

Uspehi Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje mlade zagotovo motivirajo, zato upamo, da se bo klub v prihodnosti ĹĄe okrepil. đ&#x;”˛

Na svoja mesta, pozor ‌ na volitve! ÄŒas za odloÄ?itev – Les mimo domaÄ?ih Ĺžag – Novi prostori – Nadhod in podhod – Ne kĂłpanje, kopĂĄnje!

Bolje za vse.

Breda Kolar

diplomirana ekonomistka kandidatka 7. volilnega okraja, 5. volilne enote, ĹĄt. 18 ď‚&#x;

ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Za hitrejĹĄe prve zaposlitve in aktivno sodelovanje mladih v gospodarstvu Za pospeĹĄitev gradnje 3. razvojne osi Za pospeĹĄevanje kroĹžnega gospodarstva in zelenega turizma Za zniĹžanje progresije na dohodninski lestvici Za poveÄ?anje neto plaÄ? in dviga minimalne plaÄ?e Za prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo

Bojan KugoniÄ?

ekonomist, kandidat 8. volilnega okraja, 5. volilne enote, ĹĄt. 18 ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Za izgradnjo 3. razvojne osi Za spoťtovanje Šaleťke energetike in rento Za samostojno Bolnico Topolťica Za obnovo cest Velenje – Polzela in Šoťtanj - Zavodnje Za nove investicije v gospodarstvu in turizmu Za lokalno samooskrbo Za viťje pokojnine

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

18.

Kar so predstavniki razliÄ?nih strank, ki se bodo v nedeljo podali v boj za volivce, imeli za povedati, so v glavnem Ĺže povedali. Ali so s tem volivce tudi prepriÄ?ali, se bo pokazalo v nedeljo. Nekdo bo zmagal, to je zagotovo, ne bi pa bilo dobro, da tudi zaradi tega, ker bi se na voliĹĄÄ?a podalo malo ljudi. ÄŒeprav je taka abstinenca tudi do neke mere razumljiva: ljudje so naveliÄ?ani praznih besed in nestvarnih obljub. In preveÄ?krat kljub novim strankam menijo, da se ne bo niÄ? spremenilo. ÄŒeprav ne bi bilo slabo, Ä?e bi le prepoznali take, ki morda lahko spremenijo razmere: in ĹĄli na volitve ter jih podprli. Brez niÄ? ni niÄ?.

Predstavniki veÄ? strank so v zadnje Ä?asu ÂťpopulistiÄ?noÂŤ obljubljali viĹĄje plaÄ?e. V nekaterih sredinah na uresniÄ?itev takih obljub ne Ä?akajo.

In jih Ĺže sami zahtevajo. V Siju s pogovori, v ĹĄtorskem Ĺ tore Steelu so viĹĄje plaÄ?e hoteli doseÄ?i kar s stavko. Zaradi nekaterih ÂťnejasnostiÂŤ so jo sicer preklicali, a ĹĄe ne mirujejo. Zaradi drugaÄ?nih vzrokov so nezadovoljni slovenski Ĺžagarji, predvsem tisti v Savinjski dolini. Na Gomilskem naj bi z ÂťveleĹžagoÂŤ, ki jo tu naÄ?rtujejo Ĺ koti, dobili hudo konkurenco. Motijo jih govorice, da bi tak objekt sofinancirala tudi drĹžava. Bolj zadovoljni bi bili, Ä?e bi drĹžava domaÄ?im podjetjem, ki se ukvarjajo z razrezom debel in obdelavo lesa, pomagala pri veÄ?anju in posodabljanju. Ob taki konkurenci jih je ĹĄe bolj strah, da bodo domaÄ?ini ostali brez domaÄ?ih debel iz domaÄ?ih gozdov.

Pred volitvami mnogi le obljubljajo, v marsikateri obÄ?ini obljube ali potrebe izpolnjujejo. Tudi v ĹĄolstvu. Tako so se v PetrovÄ?ah in na LjubeÄ?ni Ĺže lotili ĹĄiritve ĹĄol, v Slivnici jo bodo oblekli v topla oblaÄ?ila oziroma 'energetsko sanirali', kot se bolj uÄ?eno reÄ?e. S prizidkom pri petrovĹĄki osnovni ĹĄoli bodo pridobili dve uÄ?ilnici ter kabinete. Na LjubeÄ?ni bodo pridobili dodatne ĹĄolske prostore z obnovo in preureditvi podstreĹĄja. V to ĹĄolo se namreÄ? vpisuje vse veÄ? otrok. S temi deli bodo pridobili ĹĄest uÄ?ilnic ter ĹĄe nekaj drugih potrebnih prostorov. V Ĺ marju pri JelĹĄah pa so dobili boljĹĄe pogoje za dostop do ĹĄole. KonÄ?-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

no so namreÄ? odprli nov nadhod Ä?ez ĹželezniĹĄko progo. 132 metrov dolg nadhod nima stopnic, tako da ga lahko uporabljajo tudi invalidi in kolesarji. Ĺ˝eleznica deli osrednji del kraja s ĹĄolo in predelom okoli nje. V Ĺ marju nadhod, v Celju pa so – nekateri tudi pravijo, da konÄ?no – odprli podhod pod Ĺželeznico pri ĹželezniĹĄki postaji. VarnejĹĄi poti mladih v ĹĄolo in iz nje je namenjena tudi obnova cest, javne razsvetljave in prehodov za peĹĄce na Dobrni. Seveda pa vsa obnovitvena dela niso namenjena le ĹĄolarjem, ampak vsem uporabnikom. Velik del stroĹĄkov bo poravnala obÄ?ina, denar za preplastitev dela regionalne ceste pa bo prispevala drĹžava.

Medtem ko tako ponekod pripravljajo nove prostore za ĹĄolanje, se v Kozjem pripravljajo na Ĺže desete poletne poÄ?itniĹĄke tabore. Ti postajajo vse bolj priljubljeni, ne obiskujejo jih le domaÄ?ini, ampak mladi med ĹĄestim in petnajstim letom iz vse drĹžave. V petih terminih, prvi se zaÄ?ne konec junija, je veliko razliÄ?nih dejavnosti. Ne le ĹĄportnih, zanimanje je vse veÄ?je tudi za likovne. Letos bodo pripravili ĹĄe nekaj novosti. Veliko je druĹžabnih iger, mladi udeleĹženci hodijo na kopanje, spoznavajo celo kuhanje in ĹĄe kaj. Skratka – veliko moĹžnosti za pestro preĹživljanje poÄ?itniĹĄkih dni.

V Celju pa raÄ?unajo, da bodo tudi s pomoÄ?jo evropskih sredstev uredili infrastrukturo za kolesarje in peĹĄce ob celjski severni vezni cesti, ki bo povezovala Cesto na OstroĹžno in Novo vas. Gre za delno navezovalno cesto za naÄ?rtovano stanovanjsko obmoÄ?je DeÄ?kovo naselje, kjer naj bi Ĺže kmalu zaÄ?eli graditi okoli 150 stanovanj.

ObÄ?ine ob nekdanjem Vonarskem jezeru na slovenski in hrvaĹĄki strani pa ĹĄe kar poudarjajo pomen ponovne ojezeritve tega jezera.

In tudi, da so pri tem sloĹžne. Tako so pred dnevi Ĺžupana RogaĹĄke Slatine in PodÄ?etrtka ter vodilni iz sosednjih hrvaĹĄkih obÄ?in podpisali dogovor o podpori projektu Vonarsko jezero. Ta meddrĹžavni projekt ima sicer podporo obeh drĹžav, a oÄ?itno nekateri menijo, da takega izraĹžanja podpore ni nikoli preveÄ?.

Pa ĹĄe to: na videz majhna razlika, a za KonjiÄ?ane pomembna! V Slovenskih Konjicah se letos poleti ne bodo kĂłpali, bodo pa kopĂĄli.

ZaÄ?eli so namreÄ? ruĹĄiti Âťdobri stariÂŤ bazen, v poletni kopalni sezoni pa bodo Ĺže kopali za novega!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

31. maja 2018

V Ĺ oĹĄtanju odkrili spominsko obeleĹžje, posveÄ?eno posadkama zavezniĹĄkih letal Mojca Ĺ truc

Pisalo se je leto 1944, ko je maja na obrobju Ĺ oĹĄtanja strmoglavilo ameriĹĄko letalo LeteÄ?a trdnjava z desetimi Ä?lani posadke. Ĺ est mesecev kasneje, novembra 1944, je bilo nedaleÄ? stran, v Lokovici, sestreljeno britansko letalo Liberator s sedmimi Ä?lani posadke. ÂťUmrli so trije od desetih Ä?lanov ameriĹĄke posadke in vseh sedem Ä?lanov posadke britanskega letala.

Ob zruĹĄitvi ameriĹĄkega bombnika je priĹĄlo tudi do civilne Ĺžrtve v neposredni bliĹžini; na domaÄ?iji PoĹĄtajnerjevih je za posledicami odvrĹžene bombe umrl otrok v zibelki, je povedal Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih.

Odkritju obeleĹžja prisostvovali visoki gostje

Potem pa je priĹĄlo leto 2018.

Pravzaprav minuli Ä?etrtek, ko so na Ĺ ramlovi domaÄ?iji v Ĺ oĹĄtanju odkrili spominsko obeleĹžje, posveÄ?eno posadkama zavezniĹĄkih letal. Postavili so ga na pobudo Ĺ aleĹĄkega aerokluba, avtor obeleĹžja in razlagalnih tabel ob njem pa je Stanislav Hafner. ÂťVesel sem, da je priĹĄel ta dolgo priÄ?akovani dan. Kot najbrĹž veste, smo postavitev in odkritje obeleĹžja naÄ?rtovali Ĺže pred Ä?asom, pa Ĺžal ni ĹĄlo vse po naÄ?rtih. Kakor koli, zdaj smo tukaj in opravljamo ĹĄe eno naĹĄo moralno dolĹžnost,ÂŤ je ĹĄe dejal ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan.

Na slovesnosti se je zbralo okrog 200 ljudi, priĹĄli pa so tudi visoki gostje. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja KatiÄ?. Poudarila je, da se moramo spominjati, kakĹĄne grozote so prinaĹĄale vojne. ÂťTrenutek, ko se skupaj z zavezniki spominjamo preteklosti, je priloĹžnost, da se

spomnimo, da nas tudi danes in v bodoÄ?e Ä?akajo bitke, zato ne smemo pozabiti, da se je potrebno izogibati sovraĹžnemu govoru, da je treba biti solidaren, spoĹĄtovati drugaÄ?nost, Ä?lovekove pravice, in to so temelji, na katerih Ĺželimo vsi skupaj graditi sodobno Evropo in tudi svet,ÂŤ je dejala. Rojena Ĺ oĹĄtanjÄ?anka se je spominjala ĹĄe, da je zrasla ob pripovedovanju o dogodkih iz 2. svetovne vojne. ÂťDanes pa premalo obujamo te spomine in ob tem bi izrekla kritiko ĹĄolstvu, ki otroke in mlade usmerja le v prihodnost. Ta je seveda pomembna, toda preteklost nas uÄ?i, katerih napak ne smemo nikoli veÄ? ponoviti,ÂŤ je povedala KatiÄ?eva.

V Ä?etrtek so bili v Ĺ oĹĄtanju tudi predstavniki zavezniĹĄkih sil. Poleg KatiÄ?eve sta venca k obeleĹžju poloĹžila tudi namestnik veleposlanika ZDA v Republiki Sloveniji Gautam Rana in namestnik veleposlanice ZdruĹženega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji Paul JanÄ?ar. V kratkih govorih sta dejala, da so leta 1944 v bitki skupaj stopili tisti, ki so bili enotni v Ĺželji po svetovnem miru.

Oba sta poudarila tudi, da ju veseli, da Slovenija tudi danes v okviru zveze NATO sodeluje z drĹžavama, ki ju predstavljata.

gojimo spoĹĄtovanje do ljudi, ki so nam pomagali pri naĹĄi borbi.

Res si Şelim, da bi tudi mlade generacije kaj vedele o tem, je ťe poudaril Železnik. Jaz sploh nisem vedela, da bodo tukaj odkrili spomin, opozorila me je soseda. Se mi pa zdi zelo pomembno, da so ga.

Dobro se spominjam tistega dne.

Bilo je straĹĄno. Otrokom seveda niso pustili blizu, ĹĄele Ä?ez kakĹĄne tri dni smo lahko ĹĄli pogledat.

In takrat sem, stara 10 let, ob ostankih letala videla zoglenelo truplo angleĹĄkega pilota,ÂŤ pa se z grozo v oÄ?eh spominja Marija KoneÄ?nik.

Pomembno za prihodnost Slavnostna govornica ob odkritju spominskega obeleĹžja v Ĺ oĹĄtanju je bila ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?.

Franc Turinek je Marija KoneÄ?nik pravi, videl letalo, ki je da otrok niso pustili strmoglavilo. blizu.

besedilo izbranih odpetih skladb so prebujali Ä?ustva prisotnih. Pri nekaterih tudi Ĺžive spomine.

Zgovoren kulturni program

ÂťBilo je straĹĄno.ÂŤ

ÄŒetrtkovo slovesnost v Ĺ oĹĄtanju so v sodelovanju pripravili ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Muzej Velenje in Ĺ aleĹĄki aeroklub. Tam so bili praporĹĄÄ?aki veteranskih organizacij, s skrbno izbranimi kulturnimi vloĹžki pa so se predstavili Orkester Slovenske vojske, Oktet TEĹ in uÄ?enci Osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj. Predvsem sliĹĄana recitacija Kajuhovih pesmi in

Dogodki, ki so terjali Ĺžrtve, ki so jim v Ĺ oĹĄtanju odkrili obeleĹžje, so se zgodili pred 74 leti. Marsikaj se v takĹĄnih obdobjih rado pozabi, to pa se ni. ÂťJaz se dogodkov spominjam zelo dobro. Bil sem star sedem let in vem, da je bil lep dan, ko so se nad naĹĄo hiĹĄo pojavili padalci. Neslo jih je iz Savinjske proti Ĺ aleĹĄki dolini, videl pa sem veÄ? kot dva. Spomnim

Roki za izvedbo predÄ?asnih drĹžavnozborskih volitev • 31. maj: zadnji dan predÄ?asnega glasovanja; • 1. junij: zakljuÄ?ek javne volilne kampanje in zaÄ?etek volilnega molka; • 3. junij: sploĹĄno glasovanje; • 4. junij: okrajne volilne komisije ugotavljajo izid glasovanja po poĹĄti iz Slovenije; • 11. junij: ugotavljanje izida glasovanja po poĹĄti iz tujine; • 12. do 19. junij: postopek ugotavljanja konÄ?nega izida glasovanja, priprava in obja-

va konÄ?nega poroÄ?ila o izidu drĹžavnozborskih volitev • 20. junij: drĹžavna volilna komisija posreduje podatke o organizatorjih volilne kampanje raÄ?unskemu sodiĹĄÄ?u, organizatorji kampanje morajo odstraniti plakate in druge oglaĹĄevalske vsebine; • 20 dni po izvolitvi se mora na ustanovni seji sestati nov sklic drĹžavnega zbora; • predsednik republike najpozneje v 30 dneh po kon-

stituiranju drĹžavnega zbora predlaga kandidata za predsednika vlade; • po vloĹžitvi predloga se najprej 48 ur in najpozneje v 7 dneh opravijo volitve predsednika vlade; • predsednik vlade najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predlaga drĹžavnemu zboru imenovanje ministrov, vlada nastopi funkcijo, Ä?e sta imenovani veÄ? kot dve tretjini đ&#x;”˛ ministrov.â€

Poslovno cono Stara vas bodo ĹĄe ĹĄirili Za investiranje v Poslovni coni Stara vas je veliko zanimanja, zato jo namerava Mestna obÄ?ina Velenje ĹĄe razĹĄiriti. Odkupujejo zemljiĹĄÄ?a, jih komunalno urejajo, potem pa jih bodo odprodali zainteresiranim investitorjem.

Trenutno je na voljo 6 komunalno urejenih parcel z razliÄ?no kvadraturo, in sicer v velikosti od 1.009 m2 do 8.966 m2. Izkazane Ĺželje investitorjev bodo osnova pri oblikovanju razpisa za prodajo zemljiĹĄÄ?. ÂťTako kot pri prejĹĄnjem razpisu Ĺželimo tudi tokrat

velikost zemljiĹĄÄ? prilagoditi Ĺželjam in potrebam investitorjev. Veseli smo, da je interesa veliko, zadnje besede o tem ĹĄe tudi ni reklo Gorenje, ki ima na tem podroÄ?ju velike razvojne ambicije, kar nas zelo veseli. Veseli smo tudi, da nov potencialni prevzemnik poudarja, da ostaja Gorenje v Velenju in da ostaja tukaj tudi sedeĹž druĹžbe,ÂŤ pravi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛

mz

Bogdan Ĺ˝eleznik pravi, da so ostali moÄ?ni spomini.

se mame, ki so govorili o ubogih fantih, ki bodo padli v nemťko zasedo. Videl sem tudi avion, ki je strmoglavil, zato mi danaťnje odkritje obeleŞja pomeni veliko – Şalostno je le, da smo se nanj

spomnili ĹĄele sedaj,ÂŤ je razmiĹĄljal Franc Turinek.

Da je bil Ä?etrtkov dogodek res poseben, se je strinjal tudi Bogdan Ĺ˝eleznik. ÂťDolgo smo Ä?akali na ta dogodek, seveda pa se danes zelo dobro spominjam Ä?asa, ko sva pred 74 leti s kolegom pustila koze na paĹĄniku in se vsa v strahu in ĹĄoku odpravila proti strmoglavljenemu letalu. Policija iz Ĺ oĹĄtanja je otroke takoj odslovila, Ä?eĹĄ da tam nimamo kaj iskati, ampak moÄ?ni spomini so ostali,ÂŤ je povedal. ÂťPrav je, da

Odkritje obeleĹžja v Ĺ oĹĄtanju je le drobec v poÄ?astitev Ĺžrtvam 2. svetovne vojne na slovenskih tleh. ÂťVeliko je tudi zgodb, ki ĹĄe niso odkrite, prav pa je, da dajemo temu obdobju v sodobnem Ä?asu veÄ? pozornosti in da s tem nadgrajujemo prijateljstvo in zavezniĹĄtvo iz preteklosti in sedanjosti, saj je to pomembno tudi za prihodnost,ÂŤ je dejala ministrica Andreja KatiÄ?.

Spominsko obeleĹžje v Ĺ oĹĄtanju je torej namenjeno sedanjim in prihodnjim generacijam – v spomin, pa tudi opomin, da se grozote vojn ne bi nikoli veÄ? ponovile. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

31. maja 2018

40 milijonov vredna naloĹžba, 170 novih delovnih mest Ĺ kotsko druĹžinsko podjetje za vlaganja na Gomilskem, v Ĺ oĹĄtanju in LetuĹĄu prepriÄ?ala kakovost lesa in delovne sile – ZaÄ?etek gradnje najveÄ?je Ĺžage v Sloveniji predvidoma septembra letos, zagon proizvodnje v zaÄ?etku leta 2020

izkazanega interesa slovenskih Ĺžagarjev, ki Ĺželijo sodelovati z nami, smo celo spremenili poslovni model na Gomilskem,ÂŤ nam je dejal Janez Mazej.

Tatjana PodgorĹĄek

NaloĹžbi ostro nasprotujejo slovenski Ĺžagarji

Gomilsko, 22. maja – Ĺ kotsko druĹžinsko podjetje BSE Berti namerava v Ĺ matevĹžu pri Gomilskem v obÄ?ini BraslovÄ?e zgraditi tehnoloĹĄko najsodobnejĹĄi lesnopredelovalni center, katerega sestavni del bo najveÄ?ja Ĺžaga v Sloveniji. Na leto bodo lahko z njo razrezali 300 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesa. V okviru tega projekta naÄ?rtujejo v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe izgradnjo peletarne, ki bo izdelala na leto 45 tisoÄ? ton najkakovostnejĹĄih pelet, ter kogeneracijo na biomaso z zmogljivostjo enega megavata, v LetuĹĄu pa proizvodnjo palet in lesene embalaĹže. NaloĹžba je vredna 40 milijonov evrov (od tega naj bi drĹžava prispela 4 milijone evrov), omogoÄ?ila pa bo 170 novih delovnih mest. ZaÄ?etek del na lokaciji nekdanjega lesnega podjetja Biva hiĹĄe v Ĺ matevĹžu naÄ?rtujejo septembra letos, zagon proizvodnje pa je previden v zaÄ?etku leta 2020. Ĺ˝e za prihodnje leto pa napovedujejo odkup lesa od slovenskih Ĺžag.

Kakovost lesa in delovne sile

NaloĹžbo so najviĹĄji predstavniki investitorja predstavili na novinarski konferenci v prostorih omenjenega podjetja v Ĺ matevĹžu.

Med drugim so povedali, da je na odloÄ?itev o vlaganjih v Sloveniji vplivalo veÄ? dejavnikov. Med osrednjimi sta bila visoka kakovost lesa in delovne sile, spodbudna vladna politika pa predstavlja zelo dobro osnovo za uspeĹĄen razvoj. Namere Ĺ kotov so med manjĹĄimi slovenskimi Ĺžagarji dvignile precej prahu, vendar jih vlagatelji mirijo. Malim Ĺžagarjem obljubljajo pomoÄ?. PrepriÄ?ani so, da bodo skupaj z njimi naredili velik korak naprej v razvoju lesnopredelovalne industrije. Resnost njihovih namer naj bi predstavljal tudi podpis memoranduma, s katerim so se zavezali k investiciji v lesnopredelovalni center in k

uresniÄ?evanju akcijskega naÄ?rta Les je lep, ki naj bi pripomogel k poveÄ?anju konkurenÄ?nosti gozdno–lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Na predstavitvi naloĹžbe so ga – poleg najviĹĄjih predstavnikov podjetja – podpisali ĹĄe BoĹĄtjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Hren – predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ter Rok Vodnik – Ä?lan uprave druĹžbe Petrol.

Velenje - Rok za oddajo zavezujoÄ?ih ponudb za Gorenje Surovino, ki se izteka s torkom, je uprava druĹžbe podaljĹĄala za mesec dni, saj gre za strateĹĄki proces, so za STA povedali v Gorenju. DruĹžba je marca prejela sedem nezavezujoÄ?ih ponudb zainteresiranih strateĹĄkih in finanÄ?nih vlagateljev za Gorenje Surovina, pet pa so jih povabili k skrbnemu pregledu.

13 odstotkov viĹĄji prihodki Slovensko gospodarstvo je lani kot celota znova izkazalo dobro sliko. Vseh 66.470 gospodarskih druĹžb, ki so posredovale svoje poslovne rezultate, je lani tako prihodke kot tudi odhodke v pri-

uniÄ?ila, ker Ĺže danes ne dobijo dovolj surovine na domaÄ?ih tleh, upraviÄ?ena, je odgovoril: ÂťNi upraviÄ?ena. Ĺ˝alosti me, da so nekateri nasprotniki uspeli zavesti in spraviti v slabo voljo slovenske Ĺžagarje, s katerimi smo se v zadnjih treh letih, odkar naÄ?rtujemo naloĹžbo, pogovarjali ter sklenili nekatere dogovore o skupnem nastopu na prodajnih trgih. Naj omenim Cugmajstra, MartinÄ?iÄ?a, gozdni gospodarstvi Slovenj

Dan pred predstavitvijo naloĹžbe so proti projektu ostro nastopili slovenski Ĺžagarji, zdruĹženi v sekcijo pri ObrtniĹĄko-podjetniĹĄki zbornici. Bojijo se, da bi Ĺžaga ĹĄkotskih investitorjev lahko uniÄ?ila male Ĺžagarje in s tem veÄ? kot 1000 delovnih mest. Ĺ koti bi namreÄ? po novi zakonodaji od Slovenskih drĹžavnih gozdov takoj pridobili 35 odstotkov zmogljivosti.

Alojz SeliĹĄnik, lastnik mizarskega podjetja Melu iz LuÄ? in

â?ą

BSW Timber je ĹĄkotsko druĹžinsko podjetje z dolgoletno tradicijo v lesnopredelovalni industriji. V Evropi imajo sedem proizvodnih lokacij, zaposlujejo veÄ? kot 1300 ljudi in letno ustvarijo veÄ? kot 300 milijonov funtov oziroma 350 milijonov evrov prihodkov.

Podpisniki memoranduma, ki naj bi predstavljal pomemben prispevek k uresniÄ?evanju akcijskega naÄ?rta Les je lep za poveÄ?anje konkurenÄ?nosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020.

Predstavitve naloĹžbe se je udeleĹžil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek. Po njegovem mnenju je naloĹžba ĹĄkotskega podjetja pomemben kamenÄ?ek v mozaiku akcijskega naÄ?rta za poveÄ?anje konkurenÄ?nosti slovenske lesnopredelovalne industrije. V Sloveniji – je menil – posekamo ĹĄe premalo lesa tudi zato, Âťker Ĺže dolgo Ä?akamo Ĺžago, ki bi zmogla predelati veÄ? in tudi veÄ? prodati.ÂŤ Ob tem je zavrnil oÄ?itke slovenskih Ĺžagarjev, ki nasprotujejo naloĹžbi, saj da bodo zaradi nje delo izgubili ĹĄtevilni manjĹĄi Ĺžagarji. ÂťEna velika Ĺžaga ne bo reĹĄila slovenske lesnopredelovalne industrije, bo pa ta, ki bo stala tu, priloĹžnost za vse. ManjĹĄi Ĺžagarji bodo morali najti nove naÄ?ine za dvig dodane vrednosti, pri Ä?emer jim ministrstvo pomaga in jim bo

GOSPODARSKE novice Gorenje ĹĄe prodaja Surovino

tudi v prihodnje,ÂŤ je ĹĄe poudaril PoÄ?ivalĹĄek. Tako PoÄ?ivalĹĄek kot kmetijski minister Dejan Ĺ˝idan sta se zavzela za zmanjĹĄanje koliÄ?ine lesa, ki ga izvozimo v tujino. Ĺ˝idan je izrazil tudi prepriÄ?anje, Âťda vsi napori, povezani z gozdom, obrodijo sad samo, Ä?e les v Ä?im veÄ?ji meri obdelamo doma.

V zadnjih 10 letih smo v Sloveniji sicer posek lesa s 3 milijonov poveÄ?ali na 6 milijonov kubiÄ?nih metrov, vendar gre tretjina teh

je napaÄ?na gospodarska politika in to se ne bi smelo dogajati.

Slovensko surovino znamo sami posekati in razĹžagati, drĹžava pa bi morala biti zelo selektivna pri podpori in dajanju koncesij tujcem na podroÄ?ju lesarstva. Ĺ˝elimo pritisniti na politiko, da ne bi veÄ? podlegala tujim lobijem in neoliberalistiÄ?nim teĹžnjam velikih igralcev.ÂŤ SeliĹĄnik ĹĄe ocenjuje, da bi ĹĄtevilo zaposlenih na Ĺžagah lahko upadlo s 1500 na 500. ÂťÄŒe bodo uniÄ?ili male Ĺžagarje in postavili dve ali tri velike Ĺžage, ne bo nobene dodane vrednosti,ÂŤ ĹĄe opozarja SeliĹĄnik. In zakaj slovenski Ĺžagarji ne morejo dobiti dovolj surovine na domaÄ?ih tleh?

Je res teĹžava prenizka odkupna cena? ÂťTujci bodo morda res plaÄ?evali nekoliko viĹĄjo odkupno

merjavi z letom prej poveÄ?alo za 13 odstotkov. Rezultat sta Ä?isti dobiÄ?ek podjetij v skupni viĹĄini 4,585 milijarde evrov (leta 2016 4,267 milijarde evrov) in Ä?ista izguba podjetij v skupni viĹĄini 963,7 milijona evrov (leta 2016 1,12 milijarde evrov).

V Termah Dobrna nov direktor Po nenadnem odstopu Aleťa Semeje, dosedanjem direktorju Term Dobrna, je nadzorni svet za novega direktorja imenoval dosedanjega vodjo prodaje in marketinga Leona Tomaťića.

Nadzorniki so na zadnji seji obravnavali tudi Ä?etrtletno poslovanje Term Dobrna in ugotovili, da je druĹžba dosegla naÄ?rtovane cilje. Na letni ravni je Ä?isti dobiÄ?ek poveÄ?ala za 153 odstotkov na 54.600 evrov, prihodki pa so narasli za devet odstotkov na 2,35 milijona evrov.

koliÄ?in Ä?ez mejo, od koder potem naĹĄa podjetja drago kupujejo polizdelke iz slovenskega lesa.ÂŤ

Janez Mazej: Bojazen slovenskih Ĺžagarjev ni upraviÄ?ena

Gradec in SneĹžnik. Lani so se na ogledu druĹžbe na Ĺ kotskem mudili predstavniki gospodarskega ministrstva, letos zdruĹženja lastnikov gozdov Slovenije ter kmetijskega ministrstva. Zaradi

Za prihod Ĺ kotov v Slovenijo je najbolj zasluĹžen predstavnik ĹĄkotskega podjetja za Slovenijo Janez Mazej iz Belih Vod, ki je pred leti tudi sam postavil manjĹĄo Ĺžago v Pohrastniku pri Ĺ oĹĄtanju, ki je pogorela, na mestu pa je nato zgradil objekt, v katerem naj bi spomladi leta 2020 stekla proizvodnja lesnih pelet ter kogeneracija na lesno biomaso.

Prav tako je leta 2011 odkupil veÄ?ji del kompleksa, kjer bodo Ĺ koti zgradili najveÄ?jo Ĺžago ter suĹĄilnice lesa. Na vpraĹĄanje, ali je bojazen slovenskih Ĺžagarjev, da jih bo naloĹžba ĹĄkotskega podjetja

Gorenjada 2018 zdruĹžila ĹĄtevilne sodelavce Prijateljstvo in pozitivna energija, prepletena s ĹĄportnim duhom, sta minulo soboto povezovala veÄ? kot 800 sodelavcev iz skupine Gorenje. Pomerili so se v ĹĄtevilnih ĹĄportnih aktivnostih, med drugim kegljanju, tenisu, ribiĹĄkih veĹĄÄ?inah, odbojki, nogometu, tenisu, namiznem tenisu ‌ Nekateri so se podali na pohod na PaĹĄki Kozjak, drugi pa uĹživali na sprehodih ob Velenjskem jezeru in navijali za svoje sodelavce.

Gorenjado je z uvodnim nagovorom odprl izvrĹĄni pomoÄ?nik uprave BlaĹž Nardin, ki je poudaril, da je Gorenjada priloĹžnost za povezovanje med sodelavci skupine Gorenje, zbranim pa je zaĹželel dobro zabavo in veliko ťportne sreÄ?e brez poĹĄkodb.

Tekmovanju je sledilo veselo druĹženje in razglasitev rezultatov.

IzvrĹĄni pomoÄ?nik uprave BoĹĄtjan

Ä?lan odbora Ĺžagarjev pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije, pravi, da je les slovenska nacionalna surovina, zato se mu zdi nedopustno, da slovenska politika dopuĹĄÄ?a, da bodo v lesnopredelovalni verigi prvi tujci. Vzroke za nastalo situacijo pripisuje napaÄ?ni lesni politiki in nepoznavanju gozdno-lesne verige. ÂťTako poceni razprodajati slovensko surovino

ceno, vendar slovenska politika pozablja, da jo lahko, ker Ĺživijo in delajo v boljĹĄem poslovnem okolju. Slovensko za obrtnike in podjetnike ni spodbudno. In ker ni, nimamo dovolj investicijske moÄ?i. Politika pa je odgovorna, da to spremeni.ÂŤ đ&#x;”˛

V Pohrastniku pri Ĺ oĹĄtanju naj bi stekla proizvodnja pelet v zaÄ?etku leta 2020, omogoÄ?ila bo 20 novih delovnih mest.

PeÄ?nik, ki je vse prisotne nagovoril in jim Ä?estital za ĹĄportne uspehe, kot zmagovalca Gorenjade 2018 pa je imenoval kar Gorenje, saj so bili zmagovalci prav vsi udeleĹženci tega dogodka.

Na letoĹĄnji Gorenjade je sodelovalo 18 ekip, poleg 13 domaÄ?ih ekip je sodelovala ekipa iz ÄŒeĹĄke (Mora Moravia) in ĹĄtiri ekipe iz Srbije (Tiki Stara Pazova, Gorenje Home ZajeÄ?ar, Gorenje Valjevo in Gorenje MDM Kragujevac).

Manj plastike v Evropi Evropska komisija je predstavila nova pravila EU za zmanjĹĄanje koliÄ?ine desetih najpogosteje najdenih plastiÄ?nih izdelkov za enkratno uporabo na evropskih obalah in v morjih. Po novih pravilih bodo plastiÄ?ni proizvodi za enkratno uporabo na trgu prepovedani, kadar bodo na voljo alternativni proizvodi, ki bodo

cenovno dostopni. Gre denimo za plastiÄ?ne vatirane palÄ?ke, plastiÄ?ni pribor, plastiÄ?ne kroĹžnike in lonÄ?ke, slamice ‌ V Evropi po navedbah Evropske komisije vsako leto nastane okoli 26 milijonov ton plastiÄ?nih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih ponovno uporabi.

Slovenija bo ĹĄe prejemnica kohezijskih sredstev Evropska komisija je podala predlog za razdelitev kohezijskih sredstev v prihodnjem veÄ?letnem evropskem finanÄ?nem obdobju.

Slovenija naj bi v letih 2021-2027 prejela 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Ĺ tevilka 3,07 milijarde evrov je izraĹžena v stalnih cenah. V tekoÄ?ih cenah gre za 3,46 milijarde evrov. Stalne cene so cene v letu 2018, medtem ko so tekoÄ?e cene tiste, ki se priÄ?a-

kujejo med izvajanjem proraÄ?una in vkljuÄ?ujejo uÄ?inke inflacije V obdobju 2014-2020 je drĹžava upraviÄ?ena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega so pribliĹžno tri milijarde namenjene za kohezijsko politiko.

Regijske kmeÄ?ke igre LajĹĄe – Na letaliĹĄÄ?u v LajĹĄah bodo Ä?lani DruĹĄtvo podeĹželske mladine Ĺ aleĹĄke doline pripravili regijske kmeÄ?ke igre.

Na njih se bodo tekmovalci osmih ekip pomerili v koĹĄnji in grabljenju trave ter v treh spretnostnih preizkuĹĄnjah. Zmagovala ekipa bo nato nastopila ĹĄe na drĹžavnem tekmovanju mladih zadruĹžnikov.

Regijske igre bodo zaÄ?eli ob 15. uri. đ&#x;”˛

mz, tp

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Zakladi na obrobju ravnin Prednostni cilj ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov pridelati vsako leto Ä?im boljĹĄa vina in ĹĄiriti kulturo pitja – ÄŒeprav so majhni, so zgled velikim Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 18. maja – Na prireditvi v dvorani gasilskega doma v Ĺ martnem ob Paki so Ä?lani tamkajĹĄnjega druĹĄtva vinogradnikov podelili priznanja Ä?lanom za vina, letnik 2017, ki so jih ti prinesli na 22. ocenitev. Bili so zelo zadovoljni, saj je doseĹžena povpreÄ?na ocena 18,19 toÄ?ke najviĹĄja od ustanovitve druĹĄtva dalje.

Od prenesenih 96 vzorcev jih je kar 73 prejelo zlato priznanje.

Predsednica ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Mojca Praprotnik je ob tej priloĹžnosti ponovila besede predsednika ocenjevalne komisije mag. Antona Vodovnika: ÂťBodite ponosni na svoja vina, saj jih lahko ponudite kjerkoli na svetu.ÂŤ Zbranim je v nagovoru predstavila ĹĄe druge aktivnosti, ki jih izvajajo druĹĄtva za privabljenjee Ä?im veÄ?jega ĹĄtevila turistov.

Njihova prednostna naloga je pridelati vsako leto Ä?im boljĹĄa vina in ĹĄiriti kulturo pitja. Prizadevanja, je zagotovila, je Ĺže moÄ? zaznati zunaj obÄ?inskih meja, saj jih je zveza Vinis v nedavni radijski oddaji predstavila kot eno najbolj aktivnih druĹĄtev, katerega vina Ä?lanov dosegajo na ocenjevanjih najviĹĄje ocene. ÂťÄŒeprav smo majhni, smo zgled velikim. Hvala vsem, ki se trudite, da postajamo veliki. Upam, da bomo v prihodnje ĹĄe naprej dobro sodelovali in se z enako vnemo

5

GOSPODARSTVO

31. maja 2018

trudili za kakovost naĹĄih vin.ÂŤ Praprotnikova je ob tej priloĹžnosti Ä?estitala dolgoletnemu Ä?lanu druĹĄtva in njegovemu nekdanjemu predsedniku Mihaelu Fajferju, ki je pred nedavnim postal Ä?lan Evropskega reda vitezov vina.

Besede ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja, da imajo tukajĹĄnji vinogradniki izvrstna vina svetovne kakovosti, je potrdila tudi letoĹĄnja vinska kraljica Katarina PungraÄ?iÄ?. ÂťKo potujem po Slo-

veniji, vidim, kakĹĄen zaklad imamo in da se ta skriva na obrobju ravnin. Tako je tudi v tukajĹĄnjem okolju.ÂŤ Kot nam je dejala, se je skozi Ĺ martno ob Paki Ĺže peljala, da bi se tu ustavila, pa ĹĄe ne. ÂťBilo mi je v veliko Ä?ast in veselje, zelo sem navduĹĄena nad kakovostjo tukajĹĄnjih vin, nad prizadevanji vinogradnikov. Presenetili so me – poleg omenjenega – ĹĄe gostoljubnost in ljubezen pridelovalcev do vina ter vinogra-

dniĹĄtva.ÂŤ Dejala je ĹĄe, da razvoj dejavnosti v Sloveniji cveti, pri tem pa imajo prav lokalna druĹĄtva vinogradnikov, kakrĹĄno je ĹĄmarĹĄko, velik pomen. S predavanji, primeri dobrih praks pritegnejo starejĹĄe in mlajĹĄe, jih seznanjajo z novostmi in nadgrajujejo svoje delo. ÂťVsa slovenska vina imajo moĹžnost prodora v svet, vendar jih moramo najprej spoĹĄtovati doma, da bomo lahko spoĹĄtovanje prenesli na ljudi po svetu.ÂŤ Tudi PungraÄ?iÄ?eva je menila, da so ĹĄmarĹĄki vinogradniki lahko vzor marsikateremu tovrstnemu druĹĄtvu v drĹžavi.

PriloĹžnostni kulturni program je pripravila pevska skupina Prijatelji. đ&#x;”˛

Golte z novim direktorjem Na drugi korespondenÄ?ni seji nadzornega sveta, ki je bila 18. maja, je nadzorni svet druĹžbe Golte sprejel sklep o imenovanju dosedanjega predsednika nadzornega sveta Sandija Brezovnika za direktorja podjetja. Pooblastila je prevzel od 21. maja za dobo 4 let. DruĹžba Sicom Invest nadaljuje koncentracijo lastniĹĄtva in odkupuje deleĹže druĹžbenikov, ki so v lasti podjetij, tudi tistih, ki so v steÄ?aju. Tako poveÄ?uje svoj Ĺže ob prevzemu 76-odstotni deleĹž.

MOV je trenutno najveÄ?ji mali delniÄ?ar s 3-odstotnim deleĹžem.

Na Golteh v tem Ä?asu poteka intenzivna finalizacija gradnje apartmajskega naselja, v pripravi je ponudba za prodajo le-teh, intenzivne priprave pa teÄ?ejo tudi za Ä?im uspeĹĄnejĹĄo poletno ter naslednjo zimsko sezono. Direktor Sicom Investa Samo Krivic nam je ob tem povedal, da je bila minula zimska sezona ena daljĹĄih v zadnjih 10 letih, ĹĄtevilo

Direktor druĹžbe Golte Sandi Brezovnik

obiskovalcev se je poveÄ?alo, prav tako pa tudi trĹžni deleĹž.

Se pa govori, da je s spremembo vodstva na Golteh odĹĄlo tudi precej nekdanjih sodelavcev, kar pa ob sedanjih Ĺže vse bolj opaznih teĹžavah s kadri gotovo ni najboljĹĄa popotnica v novo sezono.

JoĹže Miklavc

V Ericu zamrznili stavko

Na prireditvi so podelili 18 srebrnih, 73 zlatih priznanj ter naziv ĹĄampion. Med belimi vini ga je za kerner (18,50 toÄ?ke) prejel Danilo Pokleka ( drugi z leve), med rdeÄ?imi vini pa za modro frankinjo (18,28 toÄ?ke) Zvone Ĺ mon (tretji z leve).

Rekli so â?ą Danilo Pokleka, dobitnik zlatih priznanj za chardonay, zeleni silvanec, sauvignon, kerner in kerner letnika 2016 ter naziva ĹĄampion med belimi vini: ÂťRecept za kakovostno vino je enostaven: nenehno izobraĹževanje, pridne roke, pridelek dobrega grozdja ter skrbno kletarjenje. Ĺ e vedno sem vsaj dvakrat na teden v kleti, kjer nadzorujem "obnaĹĄanje" vina v sodih. Ti morajo biti negovani in brez zraka. Sicer pa je v tem trenutku pomembnejĹĄe delo v vino-

gradu. Med vini, ki jih pridelujem, sem sam najbolj ponosen na kernerja. Je mogoÄ?e doseÄ?i ĹĄe veÄ?? Je, vendar se mora vse pokriti – od dobre letine do kletarjenja. ÄŒe primerjam Ä?as zaÄ?etkov in danaĹĄnji trenutek, moram reÄ?i, da so se stvari spremenile 100 : 1. Da sem na pravi poti, dokazujejo ĹĄtevilna priznanja. Zanje prostora na stenah zidanice ni veÄ?, zato starejĹĄa priznanja z veseljem zamenjujem s tistimi, na katerih so navedene viĹĄje ocene.ÂŤ

NajboljĹĄi mesni izdelki v Belih Vodah Ptuj – V okviru projekta Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so Ä?lani ocenjevalnih komisij letos prejeli v ocenitev 1070 izdelkov iz osmih slovenskih regij. Ĺ˝e drugo leto zapored je bilo najveÄ? mleÄ?nih izdelkov, in sicer 207. Tako kot na dosedanjih ocenjevanjih so tudi na letoĹĄnjem sodelovale nekatere kmetije iz Ĺ aleĹĄke doline in za svoje izdelke prejele priznanje.

NajuspeĹĄnejĹĄa je bila kmetija SenovrĹĄnik – Janko Mazej iz Belih Vod, ki je v kategoriji mesnih izdelkov prejela najviĹĄje priznanje – kip kakovosti. Prejela ga je za domaÄ?i senovrĹĄki Ĺželodec, kar pomeni, da je omenjena specialiteta dobila zlato priznanje trikrat zapored.

Zlato priznanje je omenjena kmetija prejela ĹĄe za suho klobaso, srebrno pa za domaÄ?o senovrĹĄko panceto in domaÄ?o salamo. V konkurenci mesnih izdelkov je sodeloval tudi Mihael Fajfer iz Slatine v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki je za savinjski Ĺželodec in kulen, suĹĄen v mehurju, prejel bronasto priznanje. V kategoriji sokovi je zlato priznanje prejela Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, in sicer za sok jabolka in aronija, kmetija Delopst – Mojca TurnĹĄek iz Ĺ entvida nad Zavodnjamim, pa srebro za tepkov sok. Omenjena kmetija je prejela zlato priznanje za robidovo marmelado. V kategoriji mleÄ?nih izdelkov je prejela zlato priznanje za sir na Ĺžaru Marta Ĺ trumpfel iz Spodnjega Razborja, kmetija Poprask Ĺ tancar – Tatjana Ĺ tancar Poprask iz Skornega v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, pa v kategoriji izdelki iz Ĺžita pa za pirine maslene in 'tafajne' kekse bronasto za Ä?ajno pecivo. Bronasto priznanje je za Andrejeve buÄ?ne srÄ?ke prejela ĹĄe kmetija Delopst. đ&#x;”˛

Tp

BrezplaÄ?no podjetniĹĄko svetovanje Mestna obÄ?ina Velenje omogoÄ?a brezplaÄ?no podjetniĹĄko svetovanje v sodelovanju z ObmoÄ?no obrtno zbornico, kjer dobijo vsi zainteresirani informacije o postopkih registracije podjetja, ukrepih za spodbujanje zaposlovanja ter sklepanju pogodb o zaposlitvi.

Mestna obÄ?ina Velenje bo letos za ta namen prispevala 10.800 evrov.

Podjetniki zaÄ?etniki se lahko obrnejo tudi na SAĹ A inkubator, ki je v PodjetniĹĄkem centru Standard (Ĺ aleĹĄka 2 a), kjer lahko dobijo dodatne informacije s podroÄ?ja testiranja poslovne ideje in trga, razvoja poslovnega modela, procesov, trĹženja, marketinga in prodaje ter moĹžnostih razliÄ?nih virov financiranja. SAĹ A inkubator izvaja tudi ĹĄtevilne izobraĹževalne programe in omogoÄ?a ugoden najem poslovnih prostorov, ki jih ponujajo zagonskim podjetjem. đ&#x;”˛

Velenje, 29. maja – V Eurofins ERICo so v ponedeljek zamrznili za torek napovedano opozorilno stavko.

Po pogajanjih stavkovnega odbora na Ä?elu s predsednico sindikata Anastazijo VrbovĹĄek z direktorjem Eurofins ERICo Slovenija mag.

Markom Mavcem in predstavnikom lastnika Adrianom Kisom, ki so potekala v Ä?etrtek prejĹĄnji teden, se je veÄ?ina Ä?lanov na ponedeljkovem zboru odloÄ?ila za zamrznitev stavke in potrdila reĹĄevanje stavkovnih zahtev do konca avgusta.

Direktor mora pripraviti predlog uskladitve podjetniĹĄke pogodbe z internimi akti in predlog poviĹĄanja osnovne plaÄ?e po tarifnem delu, ki je zdaj bistveno niĹžja od minimalne plaÄ?e.

Zahteva o preklicu odpovedi ĹĄtirim zaposlenim pa ostaja odprta. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 23. maja Evropska komisija je Sloveniji posredovala redne letne proraÄ?unske in reformne nasvete, v katerih je drĹžavo pozvala k fiskalnemu ukrepanju, reformam v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu ter k privatizaciji v skladu z obstojeÄ?imi naÄ?rti.

Evropska komisija je Sloveniji svetovala fiskalno ukrepanje, reforme v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu ter privatizacijo v skladu z obstojeÄ?imi naÄ?rti.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je presodilo, da doloÄ?ba, ki prepoveduje zakol toplokrvnih Ĺživali brez omamljanja, ne posega prekomerno v pravico do verske svobode in torej ni v neskladju z ustavo.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je skupnemu premierskemu kandidatu Lige in Gibanja petih zvezd Giuseppeju Conteju podelil mandat za sestavo vlade.

Drugo najveÄ?je nemĹĄko mesto Hamburg je sklenilo, da dizelskim vozilom, ki ne dosegajo najnovejĹĄih standardov onesnaĹževanja, prepoveduje vstop na dve pomembni prometnici.

Ruska jedrska podmornica je v Belem morju uspeĹĄno izvedla testno izstrelitev ĹĄtirih balistiÄ?nih raket Bulava.

Venezuela je zaradi obtoĹžb o zarotniĹĄtvu proti vladi izgnala najviĹĄjega ameriĹĄkega diplomata v Venezueli, odpravnika poslov Todda Robinsona.

ÄŒetrtek, 24. maja Z 41 glasovi za in enim proti so poslanci na zadnji izredni seji DrĹžavnega zbora potrdili ugotovitve konÄ?nega poroÄ?ila preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v NKBM. Med drugim so poslanci sprejeli sklep, da je za dopuĹĄÄ?anje tega politiÄ?no odgovorna Pahorjeva vlada.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Vas skrbi za vaĹĄe podatke?

izvedenih parlamentarnih volitvah mandatarstvo za sestavo nove vlade ponudil relativnemu zmagovalcu volitev in ĹĄele, Ä?e ta ne bo uspeĹĄen, ĹĄe drugim.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je odpovedal teĹžko priÄ?akovano sreÄ?anje s severnokorejskim voditeljem Kim DĹžong Unom v Singapurju.

Petek, 25. maja Vodstvo stranke Glas za otroke in druĹžine se je odloÄ?ilo odstopiti od volitev v vseh volilnih enotah.

DrĹžave podpisnice iranskega jedrskega sporazuma so se prviÄ?, odkar je ameriĹĄki predsednik Donald Trump 8. maja naznanil odstop ZDA od dogovora, seĹĄle na Dunaju.

Na Irskem je potekal referendum o spremembi ustave, s katero bi Ĺženskam omogoÄ?ili splav na njihovo zahtevo v prvih 12 tednih noseÄ?nosti.

Neznanca sta vstopila v indijsko restavracijo v kanadski pokrajini Ontario in sproĹžila improvizirano eksplozivno napravo.

Ranjenih je bilo 15 ljudi, od tega trije huje.

Potem ko je Severna Koreja sporoÄ?ila, da obĹžaluje Ä?etrtkovo odloÄ?itev ameriĹĄkega predsedni-

Ĺ tevilo prebeĹžnikov se v Sloveniji znova poveÄ?uje.

ognjenika Kilauea dosegla naselje hiĹĄ na ulici Kaupuli, pri tem pa skupno uniÄ?ila Ĺže 890 hektarjev povrĹĄin, s Ä?imer je majski vulkanski izbruh postal najbolj uniÄ?ujoÄ? v zadnjih stotih letih.

Brazilski tovornjakarji so zaradi visokih cen nafte protestno blokirali ĹĄtevilne prometne povezave po drĹžavi.

Bilo je uradno: Irci so na referendumu dan pred tem z veliko veÄ?ino in visoko udeleĹžbo podprli odpravo prepovedi splava.

TamkajĹĄnji premier Varadkar je izid oznaÄ?il za Âťtiho revolucijoÂŤ zadnjih desetletij.

Evropski nogometni prvaki so tretje leto zapored Real Madrid.

AmeriĹĄki predsednik je najprej dejal, da sreÄ?anja ne bo. Nato si je premislil.

ka Donalda Trumpa o odpovedi sreÄ?anja s severnokorejskim voditeljem Kim DĹžong Unom, je Trump dejal, da ĹĄe vedno ostaja odprt za sreÄ?anje 12. junija.

Avstralija in Nizozemska sta ob ugotovitvah mednarodne preiskave uradno obtoĹžili Rusijo, da je odgovorna za sestrelitev malezijskega letala z oznako MH17 julija 2014 nad vzhodno Ukrajino.

Poslanci so odloÄ?ili, da je za dopuĹĄÄ?anje pranja denarja v naĹĄih bankah politiÄ?no odgovorna Pahorjeva vlada.

V Marijinem narodnem svetiĹĄÄ?u na Brezjah so pripravili prireditev v poÄ?astitev 155. obletnice prvega Ä?udeĹža pri Mariji Pomagaj in 30. obletnice imenovanja cerkve za baziliko.

Predsednik republike Borut Pahor je napovedal, da bo po

gospodarskega ministra Paola Savone.

V Severno Korejo je prispela skupina ameriĹĄkih uradnikov, ki je takoj zaÄ?ela pogovore o morebitnem sreÄ?anju med voditeljem Kim DĹžong Unom in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.

Ponedeljek, 28. maja Furs je tistim zavezancem iz prvega sveĹžnja informativnih izraÄ?unov dohodnine za lani, ki so med letom plaÄ?ali previsoko akontacijo dohodnine, preplaÄ?ani znesek vrnila na banÄ?ne raÄ?une.

Mediji so nas opozorili, da se ĹĄtevilo prebeĹžnikov v Sloveniji poveÄ?uje, da pa se spreminja njihova struktura – zadnje mesece prevladujejo AlĹžirci, Pakistanci, MaroÄ?ani in IraÄ?ani.

GrÄ?ijo je pretresla serija nasilnih napadov privrĹžencev skrajne desnice na prebeĹžnike in antifaĹĄiste ter fiziÄ?en napad na Ĺžupana Soluna Janis Butaris.

V pokrajini Deir al Zor na vzhodu Sirije so bili v napadu upornikov ubiti ĹĄtirje ruski vojaki, ĹĄe trije so bili ranjeni.

VeÄ?er je popestrilo ĹĄportno dogajanje. V finalu nogometne Lige prvakov je naslov osvojila ekipa Real Madrida.

Torek, 29. maja

Nedelja, 27. maja

Na 63 voliĹĄÄ?ih po Sloveniji se je zaÄ?elo predÄ?asno glasovanje.

Slovenska ĹĄkofovska konferenca je vernike pozvala, da se udeleĹžijo drĹžavnozborskih volitev, saj Âťje udeleĹžba na volitvah pravica in dolĹžnost drĹžavljanovÂŤ.

Popoldne je zaÄ?inil nogomet.

Potekale so zadnje tekme 1. slovenske nogometne lige, ki so doloÄ?ile tudi drĹžavnega prvaka: to je postal klub Olimpije.

V Gazi so se nadaljevali krvavi

Sobota, 26. maja Predsednik republike Borut Pahor se je v Mengeťu udeleŞil slovesnosti ob odkritju pomnika slovenskemu narodu za upor proti agresorju 1990–1991.

Kitajska je znova vzpostavila diplomatske stike z Burkino Faso in k temu pozvala tudi eSvatini, ki kot edina afriĹĄka drĹžava ostaja v diplomatskih stikih s Tajvanom, ki ga Kitajska dojema za svojo provinco.

Na ulicah francoskih mest se je pod geslom Âťljudska plimaÂŤ zbralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi, ki so protestirali proti naÄ?rtovanim reformam javnega sektorja.

Na Havajih je uniÄ?ujoÄ?a lava iz

31. maja 2018

ZaÄ?elo se je predÄ?asno glasovanje.

PolitiÄ?ni krizi v Italiji ĹĄe ni videti konca.

dogodki. Izraelska vojska je na obmoÄ?je Gaze izstrelila tankovsko raketo, pri Ä?emer so umrli trije ljudje.

Na berlinskih ulicah se je na shodih zbralo okoli pet tisoÄ? podpornikov skrajno desne stranke Alternativa za NemÄ?ijo in 20 tisoÄ? njihovih nasprotnikov.

Italijanski mandatar Giuseppe Conte je po sestanku s predsednikom Sergiem Mattarello opustil sestavljanje nove vlade, saj se predsednik ni strinjal z imenovanjem evroskeptiÄ?nega

S pisnim izpitom iz materinĹĄÄ?ine se je na srednjih ĹĄolah in drugih izobraĹževalnih ustanovah zaÄ?el osrednji del spomladanskega izpitnega roka sploĹĄne mature, hkrati pa tudi poklicna matura.

Na MadĹžarskem je vlada Viktorja Orbana predstavila osnutek novega zakona, ki bo kriminaliziral tiste, ki pomagajo prebeĹžnikom pri iskanju azila v drĹžavi.

V belgijskem mestu Liege je neki moĹĄki ustrelil dva policista in mimoidoÄ?ega, nato pa neko Ĺžensko vzel za talko. Policisti so ga ustrelili.

PrejĹĄnji teden je stopil v veljavo nov evropski zakon o varovanju osebnih podatkov GDPR. ÄŒe ne drugaÄ?e, ste ga verjetno opazili zaradi kopice elektronskih sporoÄ?il, v katerih so poĹĄiljatelji prejemnike nagovarjali k ponovni privolitvi prejemanja novic/oglasov.

Zaradi nedavnega Facebookovega ĹĄkandala – v katerem je bilo razkrito, da so bili podatki s tega druĹžabnega omreĹžja izkoriĹĄÄ?eni za marketinĹĄke kampanje na ameriĹĄkih volitvah in v primeru Brexita – je javnost ponovno postala bolj pozorna na vpraĹĄanje o vrednosti osebnih informacij.

DobiÄ?konosnost analize osebnih podatkov je bila v Ä?asu vse veÄ?je digitalizacije odmevneje izpostavljena pred leti, ko so nova taktika za spodbujanje potroĹĄnje postale kartice zvestobe.

Zbrani podatki o nakupovalnih navadah so trgovcem omogoÄ?ili boljĹĄe poznavanje potroTjaĹĄa Zajc ĹĄnikov. Kar naenkrat je posameznik dobil svojim interesom oz. ĹĄibkim toÄ?kam prirejeno nagovarjanje in oglase, kar je vplivalo na njegov nakup. Z razvojem spletnega oglaĹĄevanja je targetirano oglaĹĄevanje dobilo nov zalet.

Spomnim se, kako je takrat prijateljica rekla, da za vse kartice uporablja laĹžna imena, z namenom trgovinam onemogoÄ?iti dostop do njene identitete. Trik seveda ni v poznavanju imena in priimka posameznika; vrednost prinesejo agregirane velike koliÄ?ine podatkov o populaciji. Te omogoÄ?ajo iskanje vzorcev, prepoznavanje navad, Ä?emur sledi prirejanje ponudbe in oblikovanja le-te glede na potroĹĄniĹĄke Ĺželje. Psihologijo za tem so oglaĹĄevalci izkoristili v primeru Brexita in ameriĹĄkih volitev. Kaj je res in kaj ni, kakĹĄen vpliv imamo na demokracijo, so postala bolj kot kadarkoli prej pereÄ?a vpraĹĄanja.

NajveÄ? strahu pred tem, da bi bili naĹĄi osebni podatki razkriti brez naĹĄe privolitve, obstaja na podroÄ?ju zdravja oziroma osebne intime. Sploh v zasebnih zdravstvenih sistemih je skrb za to utemeljena: Ä?e za zdravstveno stanje izve zavarovalnica ali zaposlovalec, posameznika lahko doleti viĹĄja zavarovalna premija ali zavrnitev kandidature na razpisu za delovno mesto. Da bi to prepreÄ?ili, je na eni strani potrebna takĹĄnim primerom diskriminacije nenaklonjena zakonodaja. Na drugi strani je tehnologija, ki bolnikom in izvajalcem olajĹĄuje ravnanje in upravljanje podatkov. Na gre pozabiti ĹĄe na spremembo kulture in odnosa do osebne odgovornosti naĹĄih podatkov. Koliko razliÄ?nih gesel uporabljate na spletu in kdaj ste jih nazadnje posodobili?

Zdravstvo tehnoloĹĄko zaostaja za drugimi industrijami, zato ni presenetljivo, da so uporabniki zdravstvenega sistema nenehno frustrirani, ker veÄ? stvari ne poteka elektronsko. Napredovali smo do elektronskih receptov, napotnic, nekatere ustanove odpustne izvide poĹĄiljajo v interoperabilno hrbtenico. Ĺ e vedno pa zdravnik v ambulanti lista po naĹĄi papirni zdravstveni kartoteki, tudi izvide moramo ĹĄe vedno fiziÄ?no prenaĹĄati. NepraktiÄ?no in Ä?asovno potratno. Nekateri zdravniki pravijo, da so bolniki pripravljeni komunicirati “bolj praktiÄ?noâ€?, iti tudi mimo zakonskih pravil in z zdravnikom komunicirat denimo prek elektronske poĹĄte. ÄŒas je danes dobrina in ljudje so zanj vse bolj pripravljeni sprejemati kompromise. Ali plaÄ?ati za reĹĄitve, ki ga prinaĹĄajo.

Presenetilo me je, ko sem v pogovoru s predstavniki druĹĄtev kroniÄ?nih bolnikov sliĹĄala veliko jeze zaradi slabega varovanja zdravstvenih podatkov, kar je trenutna realnost informacijskih sistemov. Mednarodni ekonomski forum je Ĺže leta 2011 osebne podatke oznaÄ?il za novo kategorijo med ekonomskimi dobrinami. S pojavom blockchain projektov je na trgu vse veÄ? podjetij, ki si prizadevajo, da bi imel pacient podatke enostavno dosegljive.

NaraĹĄÄ?ata interes in ponudba. ÄŒe bo pri bolnikih pritoĹževanje nad slabim varovanjem shranjevanja podatkov preraslo v zahteve za zagotavljanje varnosti in zasebnosti, bo morda tudi na drĹžavni ravni veÄ? “motivacijeâ€? za ureditev sistema na tem podroÄ?ju. đ&#x;”˛

Tudi Zimzelen z demenci prijazno toÄ?ko DEOS Center starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici se je 24. maja umestil na slovenski zemljevid Demenci prijaznih toÄ?k (DTP). ToÄ?ka je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem, poklicnim skupinam (trgovcem, policistom, gasilcem, poĹĄtnim usluĹžbencem ‌), kot tudi vsem, ki bivajo v skupnosti, kjer toÄ?ka je.

Zaposleni na toÄ?ki nudijo informacije o prvih znakih demence, o naÄ?inih komuniciranja z osebo z demenco kot tudi o moĹžnostih nadaljnje pomoÄ?i. ToÄ?ko sta na slovesnosti v domu Zimzelen otvorili Ĺ tefanija Zlobec, predsednica slovenskega zdruĹženja za pomoÄ? pri demenci SpominÄ?ica in Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?, direktorica Zimzelena. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

ReÄ?ica posodablja trĹĄko jedro

Dobitniki letoĹĄnjih obÄ?inskih priznanj in nagrad

Na slavnostni seji obÄ?inskega sveta v nedeljo, 17. junija, bodo nekaterim obÄ?anom podelili obÄ?inska priznanja in nagrade.

Naziv Ä?astni obÄ?an bo prejel prof. dr. JoĹžef MuhoviÄ?, zlati grb ObÄ?ine Janko Ĺ˝untar, srebrni grb ObÄ?ine predsednik tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva Anton StrniĹĄnik. Prejemniki priznanj Ĺžupana pa bodo poleg mladih za svoj uspeh ĹĄe Ĺ portno druĹĄtvo Mladost ReÄ?ica ob Savinji za 50 let ter Radioamaterji Zgornje Savinjske doline za 30 let delovanja.

V obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji zaradi nekaterih predolgih postopkov niso uresniÄ?ili vseh naÄ?rtovanih projektov – Ena veÄ?jih naloĹžb v prihodnje posodobitev cestne infrastrukture – ÄŒastni obÄ?an prof. dr. JoĹžef MuhoviÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji so strnili priprave na praznovanje obÄ?inskega praznika. TamkajĹĄnji Ĺžupan Vinko Jeraj zagotavlja, da je program praznovanja kljub temu, da so si ga prizadevali strniti na 14 oziroma 20 dni, po zaslugi tamkajĹĄnjih druĹĄtev in same lokalne skupnosti znova bogat. Dogodki si bodo sledili od 1. junija do 7. julija.

Vodovod v naselju Homec – Gruťovlje

Sicer pa Vinko Jeraj pravi, da z opravljenim delom od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika ne morejo biti v celoti zadovoljni. ÂťKer se nekateri birokratski postopki vleÄ?ejo predolgo, nismo mogli uresniÄ?iti vsega, kar smo naÄ?rtovali. Tako bi Ĺže morali – na primer – podeliti koncesijo za vzdrĹževanje in posodabljanje

Vinko Jeraj: ÂťS sprejetim proraÄ?unom za prihodnje leto in projekti smo zaÄ?rtali nadaljnji razvoj lokalne skupnosti.ÂŤ

lokalnih cest in izvajati projekt ureditve trĹĄkega jedra z vsemi cestnimi vpadnicami, pa ĹĄe zaÄ?eli nismo. V tem trenutku imamo za slednjega, ki je vreden slab milijon evrov, objavljen javni razpis

za izbiro izvajalca del. ÄŒe bo ĹĄlo brez pritoĹžb, se bomo izvedbe lotili Ä?ez mesec dni. V zvezi s podelitvijo 15-letne koncesije v vrednosti blizu 2,3 milijona evra pa upamo, da bomo to uredili na junijski seji obÄ?inskega sveta.ÂŤ Za projekt ureditev trĹĄkega jedra je predvidenega nekaj denarja v obÄ?inskem proraÄ?unu, uporabili bodo sredstva po 23. Ä?lenu zakona o lokalnih skupnostih, najeli so tudi premostitveni kredit. RaÄ?unajo, da bodo naloĹžbo lahko predali svojemu namenu letoĹĄnjo jesen.

Z zadovoljstvom navdaja Jeraja uresniÄ?itev zelo pomembnega projekta za krajane naselja Homec – GruĹĄovlje. Tu so namreÄ? tudi s pomoÄ?jo uporabnikov zgradili vodovodno omreĹžje in hkrati uredili ĹĄe lokalno cesto.

Ponosen, ĹĄe dodaja Jeraj, je tudi na projekte, ki so jih pripravili in s tem zagotovili njegovemu

Posvet ob dnevu beguncev V Velenju je potekal prvi od osmih posvetov o beguncih z odprtjem razstave otroĹĄkih likovnih del, ki se bodo do 19. junija zvrstili ĹĄe v 13 drugih slovenskih krajih Tina Felicijan

Velenje, 24. maj – Ob svetovnem dnevu beguncev je Inťtitut za afriťke ťtudije v sodelovanju s partnerskima organizacijama Druťtvom za razvoj in povezovanje druŞbenih ved in kultur ODNOS ter Javnim zavodom Cene Štupar – Centrom za izobraŞevanje Ljubljana, Şe tretje leto zapored pripravil niz prireditev v sklopu projekta Med nami in z nami.

Namenjen je ozaveĹĄÄ?anju ljudi o poloĹžaju oseb z begunsko in migrantsko izkuĹĄnjo v slovenski druĹžbi, o skupnih izzivih vkljuÄ?evanja in integracije na lokalni, drĹžavni in mednarodni ravni, o dobrih praksah, izkoriĹĄÄ?anju priloĹžnosti, ki jih prinaĹĄajo migranti, ter o poteh do solidarnega in kakovostnega sobivanja. V sklopu projekta se bodo vladni in nevladni akterji, ki tako na lokalni kot drĹžavni ravni deluje-

vkljuÄ?evanju. Prizadevamo si za ozaveĹĄÄ?anje lokalnih prebivalcev o okoliĹĄÄ?inah, v katerih begunci in migranti prihajajo v drĹžavo, o razmerah, v katerih Ĺživijo, poloĹžaju in izkuĹĄnjah ter naÄ?inih vkljuÄ?evanja v druĹžbo,ÂŤ je povedala koordinatorica projekta Med nami in z nami Hana Alhadi in dodala, da je naslavljanje konkretnih vpraĹĄanj in izzivov ter ĹĄirjenje dobrih praks v zvezi Ĺživljenjem z begunci na lokalni ravni kljuÄ?nega pomena.

V Velenju so za mizo sedli predstavniki zavoda za zaposlovanje, Ljudske univerze, Zdravstvenega doma, Ĺ olskega centra in obÄ?ine ter gostje z Urada za oskrbo in integracijo migrantov, druĹĄtva Odnos in zavoda Cene Ĺ tupar.

UdeleĹženci iz lokalnega okolja so povedali, da do sedaj niso imeli veÄ?jih teĹžav pri vkljuÄ?evanju migrantov na trg dela (na velenjskem zavodu za zaposlovanje je trenut-

no Ĺživljenje (v medgeneracijskem centru ljudske univerze se zbira okrog 120 priseljenih posameznikov). Z begunci pa nimajo neposrednih izkuĹĄenj, pravijo, razen zdravstveni delavci, ki so med begunsko krizo potovali na mejna obmoÄ?ja in pomagali pri oskrbi beguncev. Na posvetu je sodelovala tudi Diana Mironova iz Rusije, ki je udeleĹžencem predstavila svojo izkuĹĄnjo vkljuÄ?evanja v novo okolje in uspeĹĄno integracijo tako na jezikovnem kot na delovnem in zasebnem podroÄ?ju. Obiskovalci posveta pa so imeli priloĹžnosti pokusiti tradicionalno eritrejsko hrano, ki so jo pripravili begunci, in tako spoznati del njihove kulture s kulinariko.

Posvet je pospremila razstava likovnih del uÄ?encev od 2. do 9. razreda iz osmih razliÄ?nih osnovnih ĹĄol po Sloveniji. Ta so nastala ob njihovem neposrednem sreÄ?anju in pogovoru s prosilkami

Pomembnih akterjev pri vkljuÄ?evanju beguncev in migrantov v razliÄ?ne segmente druĹžbenega Ĺživljenja je veliko, izzivov, s katerimi se spoprijemajo, pa tudi.

jo pri vkljuÄ?evanju prosilcev za mednarodno zaĹĄÄ?ito, beguncev in migrantov v lokalno okolje na podroÄ?ju ĹĄolstva, trga dela, zdravstva in kulturno ter socialno, sreÄ?evali na posvetih, ki bodo potekali po razliÄ?nih slovenskih krajih. ÂťS projektom nagovarjamo ljudi k Ä?loveÄ?nosti, solidarnosti,

7

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

31. maja 2018

no prijavljenih 130 drĹžavljanov Bosne in Hercegovine, 61 iz Kosova, 17 iz Srbije, 10 iz Makedonije, nekaj jih je tudi iz Ukrajine, Rusije, Romunije, celo Brazilije), v izobraĹževanje in zdravstveni sistem (tu se pojavljajo jezikovne bariere predvsem pri vkljuÄ?evanju albanskih priseljencev) ali druĹžbe-

in prosilci za mednarodno zaĹĄÄ?ito o njihovem Ĺživljenju in potovanju.

Razstava odpira pogled otrok in mladine na pomen vkljuÄ?evanja in razumevanja beguncev, poudarja vlogo lokalne skupnosti pri njihovi integraciji ter predstavlja veÄ?kulturnost kot dodano vredđ&#x;”˛ nost druĹžbe. â€

nasledniku ter obÄ?inski ekipi takojĹĄnje nemoteno nadaljevanje razvoja ter pravoÄ?asno prijavo na morebitne razpise za pridobitev denarja zanje.

Poleg posodobitve cest ĹĄe obnova TavÄ?arjevega dvora ‌

Na letoĹĄnjih Ĺžupanskih volitvah, zagotavlja sogovornik, ne bo sodeloval, ker se bo upokojil.

Je pa skupaj s sedanjo sestavo obÄ?inskega sveta ter sodelavci zaÄ?rtal razvoj lokalne skupnosti v prihodnje. ÂťLetos spomladi smo sprejeli namreÄ? tudi proraÄ?un obÄ?ine za prihodnje leto. Zagotovo bo potreben rebalans, vendar smo nakazali, kje so potrebe najveÄ?je.

V proraÄ?unu smo predvideli lastna sredstva za naloĹžbe v viĹĄini za 600 do 700 tisoÄ? evrov.ÂŤ

VzdrĹževanje in posodabljanje lokalnih cest bo tudi leta 2019 in najbrĹž ĹĄe leta 2020 eden najveÄ?jih naloĹžbenih projektov. ÄŒeprav si za obnovo objekta TavÄ?arjev dvor prizadevajo dalj Ä?asa, ĹĄe vedno raÄ?unajo na njegovo ureditev. Ĺ˝elijo pridobiti ĹĄe nekaj obÄ?inskih stanovanj, s prijavo na razpis LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline pa so se lotili izvedbe zanimivega projekta Ĺ˝egnan studenec. Z njim naj bi poskrbeli za svoj vodni vir. ÂťSmo pa omejeni pri razvoju s prostorom. Sprejet obÄ?inski prostorski naÄ?rt ni takĹĄen, kot smo si Ĺželeli, zato v tem trenutku pripravljamo njegove spremembe, ki bi nam omogoÄ?ile pridobitev dodatnih obÄ?inskih zemljiĹĄÄ?, na katerih bi

lahko izvajali nekatere naloĹžbe.ÂŤ Za zdaj ostaja Âťv zrakuÂŤ projekt izgradnje vodovodnega omreĹžja, ki ga naÄ?rtujejo skupaj z obÄ?inama Nazarje in Mozirje. Kot pojasnjuje Vinko Jeraj, veljajo Ĺže vse od zaÄ?etka projekta za Âťgrdega raÄ?kaÂŤ, ker ne soglaĹĄajo z viĹĄino predvidenih vlaganj za lokalno skupnost. ÂťÄŒe nam projektant ne dokaĹže, zakaj je projekt za nas draĹžji, vanj ne bomo silili.

Imamo pa izdelane variantne predloge, vendar priÄ?akovanega odziva projektanta ni.ÂŤ Sicer pa projekta brez pridobitve evropskega denarja, ĹĄe dodaja Vinko Jeraj, ne bo mogoÄ?e izpeljati.

ÄŒe bo vse po sreÄ?i, se bodo Ä?ez mesec dni lotili ureditve trĹĄkega jedra.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

MED VAMI

31. maja 2018

Ustanavljajo podruĹžnico druĹĄtva bolnikov s parkinsonovo boleznijo SreÄ?anja v pomoÄ? bolnikom in njihovim svojcem – Sodelujejo tudi s stroko Tatjana PodgorĹĄek

Parkinsonova bolezen je druga najpogostejĹĄa nevrodegenerativna bolezen moĹžganov, katere pogostnost raste s starostjo, zato ĹĄtevilo bolnikov strmo naraĹĄÄ?a, pravijo v DruĹĄtvu Trepetlika Slovenija, ki deluje blizu 30 let in zdruĹžuje pribliĹžno 10.000 Ä?lanov. PodruĹžnice druĹĄtva delujejo praktiÄ?no v vseh veÄ?jih mestih po Sloveniji, v ponedeljek, 4. junija, se jim bo pridruĹžilo tudi Velenje. Takrat bo namreÄ? v vili Bianca ustanovno

sreÄ?anje podruĹžnice, zaÄ?eli pa ga bodo ob 15. uri. ÂťPobudniki za ustanovitev podruĹžnice smo trije, in sicer Jelka KuĹĄar, Peter Felicijan in jaz,ÂŤ je povedal Franc Lichteneggr. Pojasnil je, da je tudi v Ĺ aleĹĄki dolini precej bolnikov s parkinsonovo boleznijo, ki so neorganizirani, nekateri med njimi pa se udeleĹžujejo sreÄ?anj, ki jih organizirajo podruĹžnice Trepetlike po Sloveniji. ÂťToda to je premalo. SreÄ?anja so za nas bolnike in tudi naĹĄe svojce zelo zelo pomembna, saj se na njih laĹžje pogovarjamo o bolezni, teĹžavah, ki jih povzroÄ?a, izmenjamo izkuĹĄnje in tako pomagamo drug drugemu.ÂŤ Ustanovnega sreÄ?anja velenjske podruĹžnice se bo med drugim udeleĹžila tudi zelo dobra poznavalka bolezni, medicinska sestra Lidija Ocepek.

Poleg zdruĹževanja ljudi s podobnimi zdravstvenimi teĹžavami bo glavni namen delovanja podruĹžnice tudi izobraĹževanje bolnikov in njihovih svojcev o novostih s podroÄ?ja zdravljenja ter seznanjanja z naÄ?ini lajĹĄanja Ĺživljenja. DruĹĄtvo, s tem pa tudi podruĹžnica, bo najtesneje sodelovala s strokovnjaki s podroÄ?ja zdravljenja in obravnave parkinsonove bolezni, predvsem glede organiziranja pogostih poljudno strokovnih sreÄ?anj in delavnic.

Poleg omenjenega ni zanemarljivo, ĹĄe dodaja, da si v druĹĄtvu prizadevajo obolelim zagotoviti ustrezen poloĹžaj v druĹžbi, vse z namenom, Âťda lahko bolniki Ä?im dlje in kolikor je mogoÄ?e v najveÄ?ji meri ohranimo svojo samostojnost, Âť je ĹĄe dejal Franc đ&#x;”˛ Lichteneggr.

Kje so izloĹžbe?

Projekt oĹživitve Trga bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju

Franc Lichtenegger: ÂťSreÄ?anja so za bolnike s parkinsonovo boleznijo zelo pomembna in z ustanovitvijo podruĹžnice bomo laĹžje premagovali teĹžave, ki jih bolezen povzroÄ?a.ÂŤ

Na sreÄ?anju skupine za oĹživitev mestnega srediĹĄÄ?a Ĺ oĹĄtanja smo prinesli nekaj novih idej in razmiĹĄljanj: • Lahko bi ponudili turistiÄ?ni spektakel, saj imamo Smrekovec, DruĹžmirje, TEĹ in usnjarje‌ • Ĺ oĹĄtanj Ĺže dolgo ni veÄ? mesto svetlobe. Treba je poiskati pravo identiteto. Usnjarstvo! • Manjka sladoledar! • Organizirajmo polnoÄ?ni tek! • Brez kapitala v srediĹĄÄ?u mesta ne bo niÄ?. • Trg ne bo Ĺživel brez stanovalcev. Tu je treba zgraditi nova stanovanja! • KnjiĹžnica ja, knjiĹžnica ne, morda le Ä?italnica, vendar v katerem objektu? ‌ se je sliĹĄalo med zbranimi.

Menim, da je uporabno vse, kar smo naĹĄteli, in da je na Trg bratov Mravljakov treba pripeljati vsakega malo; nekaj gospodarskih dejavnosti in kapitala, nekaj javnih vsebin, kakĹĄno unikatno ponudbo, ki bo odraĹžala identiteto mesta, in tudi kakĹĄno turistiÄ?no vsebino ter prav tako organizirati enkratne priloĹžnostne dogodke. Tudi stanovalci so del mestnega jedra, vendar je treba paziti, da zaradi javnega programa, ki prvenstveno sodi v urbano srediĹĄÄ?e, ne pride do konfliktov. ÄŒe bo trg postal spalno naselje, si tja obiskovalci ne bomo Ĺželeli. Vedno se je treba vpraĹĄati: KakĹĄen bi moral biti trg, da bi si sam Ĺželel iti tja?

KakĹĄni so trgi, ki jih z veseljem obiĹĄÄ?emo drugje? To so prostori, ki so prijetni. Trg mora biti urejen. ÄŒe bodo mimo mene hrumeli avto-

Za nekatere dan mladosti, za druge politiÄ?ni shod Ĺ martno ob Paki, 25. maja – Po vzoru nekaterih krajev v Sloveniji se je tudi v Ĺ martnem ob Paki minuli petek ÂťzgodilÂŤ dan mladosti oziroma ĹĄtafeta mladosti.

Idejo zanj sta dala najemnika doma na Gori Oljki Berta in Aleť Urlep, pri izvedbi pa so jima pomagali ťmarťki planinci. Štafeto (korenino vinske trte) je Titu predala vodnica Dragica Žibret.

Dogodek je pri nekaterih obÄ?anih vzbudil precej polemike, celo zgraĹžanja in slabe volje, poizvedovanja (takĹĄnega in drugaÄ?nega), tudi groĹženj sta bila deleĹžna Urlepova. Tisti, ki pa so se odzvali vabilu na prireditev, so se zabavali, saj so se dogodka udeleĹžili zato, Âťda s pohodom na goro Oljko naredimo nekaj zase in svoje zdravje, se druĹžimo, zabavamo in obujamo spomine na Ä?ase, v katerih smo se imeli lepo,ÂŤ so bili najpogostejĹĄi komentarji zbranih na ploĹĄÄ?adi pri domu. ÂťTo je bil naĹĄ edini cilj in namen: druĹženje ljudi, ki smo vse bolj odtujeni in vse manj druĹžabna bitja, dobra volja, nekaj malega pa tudi podjetniĹĄka ideja, kako poskrbeti, da se bodo imeli ljudje lepo in hkrati, da bo od tega tudi nam kaj kapnilo v blagajno. Ĺ okirana sem

S predaje ĹĄtafete mladosti

bila ob klicih, kot je bilo sporoÄ?ilo, da bi priĹĄli na veÄ?erjo, a ker imamo ĹĄtafeto mladosti, se ji bodo raje odpovedali,ÂŤ nam je zaupala Berta Urlep in poudarila: ÂťNe morem verjeti, na kaj vse so pomislili nekateri. Ĺ e na misel nam ni priĹĄlo, da pripravljamo kakĹĄen politiÄ?nih

MATEJA KUMER ÂťSpadam v generacijo, ki razmiĹĄlja druĹžbeno odgovorno in v pravo smer. V smer, ki je vzpodbudna in v dobro vseh drĹžavljanov Slovenije. S trdim delom, s sveĹžimi idejami in s posluhom do ljudi lahko premikamo meje. Bodimo boljĹĄi, bodimo vzor.ÂŤ

Tp

Za letoĹĄnje leto imajo na voljo manj sredstev kot v preteklosti, zato bodo v poÄ?itniĹĄko delo lahko predvidoma vkljuÄ?ili le petdeset mladih

NaroÄ?nik oglasa: Lista Marjana Ĺ arca, BistriĹĄka cesta 10a, 1241 Kamnik

4

đ&#x;”˛

Mladi bodo poleti lepĹĄali Ĺ oĹĄtanj in okolico

Berta Urlep: Še na misel nam ni priĹĄlo, da pripravljamo politiÄ?ni shod, provokacijo. Imeli smo le dobre namene, voljo in Ĺželjo po druĹženju ne glede na barvo in pripadnost.ÂŤ

ÄŒLOVEK. SKUPNOST. DRĹ˝AVA.

shod, da Ĺželimo provocirati in ne vem kaj vse ĹĄe. Ĺ tafeta mladosti je zaznamovala mladost ĹĄtevilnih generacij. Se je prepovedano spominjati tega, obujati spomine na te Ä?ase, se druĹžiti, poskrbeti za pozitivna razmiĹĄljanja in biti

dobre volje? ÄŒe bi ĹĄe tako hoteli in si prizadevali, zgodovine se izbrisati ne da. ÄŒlovek je ob tem lahko le Ĺžalosten.ÂŤ Sogovor nica nam je zagotovila, da bodo ĹĄtafeto mladosti pripravili tudi prihodnje leto iz istih razlogov in ciljev, kot so jo letos. Obiskovalci prireditve (ni jih bilo tako malo) pa so obljubili, da jih bodo pri tem podprli. Ĺ˝e v Ä?asu predaje ĹĄtafete in ne proti veÄ?eru, ko je bila moĹžnost za to, da bi jih kdo videl, da idejo podpirajo, manjĹĄa.

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo tudi letos med poletnimi poÄ?itnicami organizirala poÄ?itniĹĄko delo za dijake in ĹĄtudente. Vanj bodo vkljuÄ?ili mlade, ki bodo do opravljanja dela dopolnili 15 let in imajo stalno bivaliĹĄÄ?e na obmoÄ?ju obÄ?ine.

S projektom ’Mladi lepťajo Šoťtanj in okolico’ pri mladih spodbujajo medsebojno ter medgeneracijsko povezanost s krajem, v katerem Şivijo. To pa je tudi priloŞnost za sklepanje novih poznanstev in novih prijateljstev.

Eden glavnih namenov akcije pa je spodbujanje in utrjevanje pomena Ä?istega in urejenega okolja.

Ker imajo letos zagotovljenih

manj sredstev kot pretekla leta, bodo, kot je povedal Ĺžupan Darko Menih, ponovno prisiljeni omejiti ĹĄtevilo mladih na poÄ?itniĹĄkem delu. Sprejeli bodo lahko petdeset dijakov in ĹĄtudentov. V letoĹĄnjem letu bodo imeli prednost tisti, ki v preteklosti ĹĄe niso delali, in tisti, ki so se v preteklih letih posebej izkazali. V izboru pa bodo upoĹĄtevali vloge, ki jih bodo prejeli do vkljuÄ?no 15. junija.

PoÄ?itniĹĄko delo bodo organizirali v sedmih terminih. Mladi bodo delali po teden dni, in sicer 7 ur dnevno. đ&#x;”˛

mkp

Primeri urejenih izloĹžb v starih mestnih jedrih Baltika

mobili, mi na tem trgu ne bo prijetno. Tam si Ĺželim v prijetni kavarni popiti dobro kavo ali s sladoledom v roki posedeti na klopi in se nastavljati soncu ali pa poleti na trgu najti prijetno senco. ÄŒez trg se Ĺželim tudi samo sprehoditi in pri tem opazovati urejene izloĹžbe. Na TBM imamo danes 9 delujoÄ?ih in 9 zapuĹĄÄ?enih lokalov ter 36 stanovanj. A ko se sprehodim Ä?ez ta prostor, nimam takega obÄ?utka. Tudi delujoÄ?i lokali ne dajejo videza Ĺživljenja. Zakaj tukaj ni urejenih izloĹžb? ÄŒe zapraĹĄeno okno zakriva neugledna zavesa, me tak prostor prej odbija kot privlaÄ?i. Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine na zaĹĄÄ?itene objekte res ne dovoli nameĹĄÄ?anja vitrin ali poveÄ?evanja obstojeÄ?ih okenskih odprtin. A stara mestna jedra taka veÄ?inoma so. ÄŒe lokal nima izloĹžbe, odpreĹĄ vrata in lutko postaviĹĄ na trg. Ali pa lepo aranĹžirano koĹĄaro. ÄŒar je ravno v 3D predstavitvi, zato plakati, ki so sicer lahko hitra reĹĄitev, ne bodo dosegli tako velikega uÄ?inka.

AranĹžiranje izloĹžb oz. obmoÄ?ja lokalov bi zato moral biti prvi ukrep, s katerim bi Trg bratov Mravljakov zbudili iz (navideznega) spanca.

In predlog, ki je bil ob tem podan, da bi razpisali nagrado za najlepĹĄe urejeno izloĹžbo, je tukaj veÄ? kot na mestu. đ&#x;”˛

Verona Hajnrihar

E-dostop do zbirk prostorskih podatkov Ministrstvo za okolje in prostor je vzpostavilo javno spletno mesto prostorskega informacijskega sistema, ki je dostopno na naslovu www.pis.gov.si.

Preko tega mesta lahko zainteresirali odpirajo podatke, ki jih na ministrstvu vodijo in vzdrĹžujejo v okviru spremljanja postopkov priprave prostorskih aktov ter izdaje upravnih aktov s podroÄ?ja graditve objektov (gradbena in uporabna dovoljenja). PrviÄ? na enem mestu omogoÄ?ajo vsakomur dostop do podatkov o prostorskih aktih in upravnih aktih s podroÄ?ja graditve.

Prostorski podatki, ki so na vpogled preko spletnega mesta, so v tem trenutku informativne narave. S programom projektov eProstor ter z novima zakonoma na podroÄ?ju urejanju prostora in graditve objektov bo ministrstvo do leta 2021 vzpostavilo pogoje, da se bodo podatki o vseh prostorskih aktih, gradbenih in uporabnih dovoljenjih, evidentirali na enoten naÄ?in preko prostorskega informacijskega sistema. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

IZOBRAŽEVANJE

31. maja 2018

9

Konkretno delo poplaÄ?a Imajo dijake, ki znajo, zmorejo, trud hoÄ?ejo in tudi storijo Bolj kot ocene bodo izjemnemu dijaku Ĺ olskega centra Velenje za ĹĄolsko leto 2017/2018 Nejcu Zajcu ostali v spominu dogodki z obĹĄolskih aktivnosti – Poskusiti, nato vztrajati Tatjana PodgorĹĄek

Nejc Zajc je maturant velenjske gimnazije in izjemni dijak Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) za ĹĄolsko leto 2017/2018.

Lepo urejen je stal na odru velenjskega kulturnega doma ob podelitvi naziva, ki si ga je zagotovo zasluĹžil. Odlikujejo ga zavidanja vredni doseĹžki, piĹĄe med drugim v obrazloĹžitvi, njegovi soĹĄolci in soĹĄolke pa k temu dodajajo ĹĄe skromnost in njegov Ä?ut za uÄ?no pomoÄ?, ko jo nekdo najbolj potrebuje.

Kot da bi mu bilo kar malo nelagodno, se je zdelo nekaterim v dvorani ob prebiranju ĹĄtevilnih razlogov, zaradi katerih je prejel naziv izjemni dijak Ĺ CV. V vseh ĹĄtirih letih ĹĄolanja na gimnaziji je izstopal po izjemnosti, veliki uÄ?ni nadarjenosti, delavnosti, skrbi za soĹĄolce in soĹĄolke ter po raziskovalni vnemi. Poleg odliÄ?nega uspeha ima v svoji zbirki zlata priznanja iz znanja kemije, dvakrat iz logike, trikrat iz fizike in ĹĄtirikrat iz matematike.

Uvrstil se je v slovensko reprezentanco: dvakrat za Sredozemsko mladinsko matematiÄ?no tekmovanje v Italiji, prav tolikokrat na Srednjeevropsko matematiÄ?no olimpijado v Avstriji ter Litvi, kjer je prejel dve srebrni medalji. V tretjem letniku se je uvrstil v ekipo, ki je zastopala Slovenijo na Mednarodni matematiÄ?ni olimpijadi v Braziliji, kjer je prejel pohvalo. Tudi v tem ĹĄolskem letu se je uvrstil v slovensko ekipo za Sredozemsko mladinsko matematiÄ?no tekmovanje v Italiji. Vau ‌ se je sliĹĄalo ob naĹĄtevanju uspehov. ÂťPriÄ?akoval sem naziv, ker smo se o tem pogovarjali. Z Lukom (JevĹĄenakom) imava

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje v iztekajoÄ?em se ĹĄolskem letu kar nekaj izstopajoÄ?ih doseĹžkov dijakov – Izjemen dijak ĹĄolskega centra Nejc Zajc Tatjana PodgorĹĄek

podobne doseĹžke, le da sem se jaz uvrstil ĹĄe na najprestiĹžnejĹĄo olimpijado,ÂŤ nam je povedal po podelitvi.

Si bo zapomnil guljenje klopi v gimnaziji po ocenah in doseĹžkih? ÂťNiti ne, bolj po dogodkih zunaj ĹĄolskih stavb: gledaliĹĄkih in drugih kulturnih predstavah, ekskurzijah, zagotovo so bile posebna izkuĹĄnja tekmovanja v tujini, sreÄ?anje z vrstniki iz drugih drĹžav, potovanja.ÂŤ Nejc pravi, da mu je ĹĄola ponudila tisto, kar je od nje priÄ?akoval, tu in tam ĹĄe nekaj veÄ?. Z dobro popotnico nadaljuje Ĺživljenjsko pot, na kateri

Velenje, 24. maja – Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje Ĺ CV) Ĺže vrsto let ob koncu ĹĄolskega leta pripravijo prireditev, na kateri pohvalijo vse, ki so s svojo odliÄ?nostjo in odmevnejĹĄimi uspehi izstopali iz sivine povpreÄ?ja, sveÄ?anost v kultur-

programih. Izrazil je prepriÄ?anje, da bodo blesteli na maturi, poklicni maturi, zakljuÄ?nem izpitu, ki jih ĹĄe Ä?aka, in da jim bo uspeĹĄno konÄ?ano srednjeĹĄolsko obdobje dobra popotnica na izbrani Ĺživljenjski poti.

Velenjski podĹžupan Peter Dermol, ki jih je pozdravil, pa je med drugim menil, da

praktiÄ?nem usposabljanju za delo v tujini, ki ga zelo spodbujajo. Ponosni so na bero izstopajoÄ?ih doseĹžkov z drĹžavnih in tudi mednarodnih tekmovanj.

Za 60-letnico delovanja, ki jo praznuje Ĺ CV letos, je dejal, da je bila kar pestra.

Pred njimi so novi izzivi, med kateri je omenil manjĹĄi vpis dijakov v programe

Izjemni dijaki posamezne ťole (od leve proti desni): Luka Jevťenak, Luka Hergold, Timotej Kreft, Tadej Jezernik in Aida Babajić

Nejc Zajc kljub zavidljivim uspehom ostaja skromen fant, pripravljen pomagati soĹĄolcem in tudi drugim dijakom.

bo pridobljeno znanje nadgradil na ĹĄtudiju v programu Ä?ista matematika na Fakulteti za matematiko v Ljubljani.

Kam ga bo od tam ÂťodnesloÂŤ, v tem trenutku ĹĄe ne ve. Pri odgovoru na vpraĹĄanje, kakĹĄen bi bil njegov napotek tistim, ki prihajajo za njim, ni dolgo okleval. ÂťNaj se poskusijo lotevati izzivov, ki so pred njimi, nato pa resno delajo in vztrajajo. Konkretno delo poplaÄ?a trud. Pa tudi na vse tisto, kar jim bogati in lepĹĄa Ĺživljenje, naj ne pozabijo.ÂŤ đ&#x;”˛

nem domu v Velenju pa je namenjena najuspeĹĄnejĹĄim, na katere so ĹĄe posebej ponosni. LetoĹĄnja je bila pred tednom dni, na njej pa so podelili priznanja veÄ? kot 70 dijakom in dijakinjam.

Direktor Ĺ CV Janko PogorelÄ?nik je ob tej priloĹžnosti dejal, da je na centru pomemben vsak posameznik, njegov razvoj, napredek ter samozavest. Po nekaterih raziskavah je talentiranih za doloÄ?eno stvar kar 98 odstotkov otrok, na ĹĄolah pa jih prepoznajo komaj 2 odstotka. Sam srÄ?no upa, da jih talente na njihovih ĹĄolah razvije bistveno veÄ?. Ko ob koncu leta izpostavijo in nagradijo dijake generacije, ki zakljuÄ?uje srednjeĹĄolsko izobraĹževanje pri njih, ugotavljajo, da imajo mlade, ki znajo, zmorejo, hoÄ?ejo in tudi storijo veÄ?. Imajo jih na vseh ĹĄolah in v vseh

mladi s svojimi uspehi puĹĄÄ?ajo globoke sledi, kar je pomembno za razvoj celotne druĹžbe. Hkrati je izrazil prepriÄ?anje, da premalo izkoriĹĄÄ?ajo njen potencial in da naj glasneje opozarjajo nase in na svoje potrebe. Opozoril jih je, da je tudi na teĹžave treba gledati z optimizmom. Ob koncu pa dejal, da je prepriÄ?an, da bodo po njihovem konÄ?anem ĹĄtudiju moĹžnosti za ustrezno zaposlitev tudi v domaÄ?em okolju, da bodo svojo prihodnost lahko gradili v tej dolini.

Janko PogorelÄ?nik nam je ĹĄe dejal, da bi lahko iztekajoÄ?e se ĹĄolsko leto na centru oznaÄ?il kot zelo pohvalno, kar dokazuje tudi ĹĄtevilo nagrajencev.

Dijaki so se izkazali na mnogih podroÄ?jih delovanja: na tekmovanjih iz znanj v ĹĄportu, kulturi, v raziskovalni dejavnosti, pri prostovoljnem delu,

njihovih ĹĄol kot posledico ĹĄtevilÄ?no manjĹĄih generacij otrok. OdmevnejĹĄo prireditev ob jubileju pa naÄ?rtujejo letoĹĄnjo jesen.

Poleg priznanj so na prireditvi v velenjskem domu kulture podelili ĹĄe naziv izjemni dijak ĹĄole. Za ĹĄolsko leto 2017/2028 so ga prejeli: Luka JevĹĄenak (gimnazija), Luka Hergold (Elektro in raÄ?unalniĹĄka), Aida Babajić (Ĺ ola za storitvene dejavnosti), Timotej Kreft (Strojna ĹĄola) ter Tadej Jezernik (Ĺ ola za rudarstvo in varstvo okolja). Naziv izjemni dijak Ĺ olskega centra pa je prejel Nejc Zajc (gimnazija).

RdeÄ?a nit priloĹžnostnega kulturnega programa, ki ga je letos z dijaki (in zanje) pripravila prof. Alenka Ĺ alej, je bil Ivan Cankar in njegovo delo. đ&#x;”˛

Od osmih zlatih ĹĄtiri ĹĄe s pohvalo Vsako priznanje je nekaj posebnega Murska Sobota – Tudi na letoĹĄnjem drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev Slovenije so se avtorji 39 raziskovalnih nalog, ki so jih ti izdelali v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, odliÄ?no odrezali. Tudi tokrat so opravili odliÄ?no delo, saj je 8 nalog prejelo zlato priznanje, od tega 5 osnovnoĹĄolskih, ostale so izdelali dijaki srednjih ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje. Ĺ tiri naloge so poleg zlatega priznanja prejele ĹĄe pohvalo. 14 nalog je prejelo srebrno, 17 pa bronasto priznanje.

Med osnovnoĹĄolskimi raziskovalnimi nalogami so zlato priznanje s pohvalo prejele: Naravni dezodoranti s cenovnega vidika in vidika uÄ?inkovitosti – avtorica: Benjamina Breznik, mentorici: mag. Anita PovĹĄe in Irena SuĹĄec (OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje); Smo debeli in pozabljivi, ker premalo spimo?- avtor: David Kosi, mentorici: Branka Mestnik in Iwona Ewa Kosi, dr. med., specialistka (OĹ Gorica Velenje); Vpliv lokacije, programa in starosti na kakovost peÄ?enja v vgradni peÄ?ici, avtor: TjaĹž ParadiĹž, mentorja: dr. Simon Brezovnik in Klementina Rednak MeĹžnar (OĹ

Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj); zlato priznanje pa sta prejeli nalogi: Ali je naziv ĹĄportna ĹĄola veÄ? kot le beseda?, avtorja: Sebastjan in TomaĹž Turinek, mentorici: TjaĹĄa Hudarin in Barbara Turinek (OĹ Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj) ter naloga Vpliv okolja na razvoj Ĺžabe sekulje, avtorica: Ania MarinÄ?iÄ? Barić, mentorici: Branka Mestnik in Gabrijela Triglav BreĹžnik (OĹ Gorica Velenje).

V konkurenci srednjeĹĄolskih raziskovalnih nalog je zlato priznanje s pohvalo prejela naloga Diamond cut naprava, avtorji: Luka Hergold, Jaka Vitko in David Vajdec, mentorja: UroĹĄ Remenih in Samo Ĺ˝eleznik (Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola), zlato priznanje pa nalogi: Uporaba kripto valut v trgovini na drobno, avtorica: Klara Jovan, mentorja: mag. Ivan Jovan in Jani Jovan (Ĺ ola za storitvene dejavnosti) ter Uporaba video kamere v hladilniku, avtorja: Alen Fuks in Patrik Ravnak, mentorja: Nedeljko Grabant in Dejan Dren (vsi Ĺ olski center Velenje).

www.nascas.si

đ&#x;”˛

online

tp

V Celju je pred nedavnim potekalo drĹžavno tekmovanje iz znanja matematike za dijake srednjih ĹĄol. Med tistimi, ki se ga bosta z veseljem spominjala, sta tudi dijaka Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje Vid Pejovnik in AnĹže GorĹĄek.

Tekmovala sta v skupini B, na njem pa sta poleg zlatega priznanja prejela ĹĄe prvo nagrado, kar pomeni, da sta osvojila vse moĹžne toÄ?ke.

Za AnĹžeta GorĹĄka, dijaka 1. letnika programa tehnik raÄ?unalniĹĄtva, to ni bila prva tovrstna izkuĹĄnja. Na najviĹĄjem tekmovanju iz znanja matematike v drĹžavi je sodeloval Ĺže kot osnovnoĹĄolec. ÂťKo sem oddal tekmovalno polo, sem sicer imel obÄ?utek, da sem bil pri reĹĄevanju nalog uspeĹĄen. Da pa bi osvojil vse toÄ?ke, tega nisem priÄ?akoval. V primerjavi z osnovnoĹĄolskimi tekmovanji je konkurenca na dijaĹĄkih manjĹĄa, naloge pa teĹžje. Skupaj z mentorico Marjetko HerodeĹž sem se nanj pripravljal, uspeh ni izostal, potrjuje

pa, da sem v matematiki res dober.

Tudi vĹĄeÄ? mi je predmet. Sicer pa je vsako priznanje nekaj posebnega, prva nagrada na drĹžavnem pa smetana na

Vid Pejovnik

torti. Poleg priznanja so zame pomembne pridobljene izkuĹĄnje in sreÄ?anje z vrstniki.ÂŤ AnĹže nam je ĹĄe dejal, da je bilo iztekajoÄ?e se ĹĄolsko leto zanj kot novinca drugaÄ?no kot v osnovni ĹĄoli: drugaÄ?en sistem dela, ki mu je bliĹžji, novi soĹĄolci, profesorji. Ugotavlja, da se je vpisal v pravi program, z zadovoljstvom pa ga navdaja dejstvo, da

bodo ĹĄolske poÄ?itnice zanj res prave poÄ?itnice.

Vid Pejovniki takega uspeha, kot ga je dosegel na letoĹĄnjem drĹžavnem tekmovanju iz znanja matematike, ĹĄe ni dosegel in ga tudi ni priÄ?akoval: ÂťLani sem bil med dijaki 1. letnikov strokovnih ĹĄol 13. matematik v drĹžavi, na letoĹĄnjem pa sem bil med dijaki drugih letnikov Ĺže med ĹĄestimi, ki smo zbrali vse toÄ?ke. Naloge so bile enako zahtevne kot lani, vendar sem se tokrat na tekmovanje pod vodstvom mentorice Biserke Ledinek zavzeteje pripravljal. ReĹĄeval sem naloge iz lanskoletnega tekmovanja za dijake AnĹže GorĹĄek drugih letnikov, upal, da bo katera na letoĹĄnjem tekmovalnem testu, a se to ni zgodilo. Uspeh mi veliko pomeni, je nekaj posebnega in me spodbuja k nadaljevanju zaÄ?rtane poti v programu tehnik mehatronike. Za veÄ? znanja se je vredno potruditi.ÂŤ Tako kot AnĹže se prihajajoÄ?ih poÄ?itnic veseli tudi Vid, saj bo ÂťporavnalÂŤ vse obveznosti do zadnjega zvena ĹĄolskega zvonca v ĹĄolskem đ&#x;”˛ Tp letu 2018/2019.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

31. maja 2018

Z druĹženji dopolnjujejo mednarodne zgodbe ÄŒlani moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika Ĺ martno ob Paki gostovali v Pragi – Vabila ĹĄe prihajajo Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki – ÄŒlani moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika iz Ĺ martnega ob Paki so se odloÄ?ili, da bodo 60-letnico delovanja zborovskega sestava zaznamovali na njim izviren naÄ?in. Med drugim s koncertom pri Slovencih na ÄŒeĹĄkem. Ta cilj so pred nedavnim, skupaj s podporniki zbora, tudi uresniÄ?ili.

Povezali so se s Slovenskim druĹĄtvom JoĹžeta PleÄ?nika v Pragi in se z njegovim predsednikom Iztokom Toplakom dogovorili za nastop v cerkvi JoĹžeta PleÄ?nika v Pragi. Tu sta se jim pridruĹžila ĹĄe

dva meĹĄana pevska zbora, in sicer iz Dolenjskih Toplic ter Sevnice.

S svojim ubranim petjem (pri eni od sklad jih je na orglah spremljal AmbroĹž KvartiÄ?) so zasenÄ?ili oba omenjena zbora. Vsaj tako so ocenili posluĹĄalci, tovrstno priznanje jim je nekako dal tudi Peter Kuhar (letoĹĄnji ambasador slovenske knjiĹževnosti in dobitnik Pretnarjeve nagrade velenjskega mednarodnega festivala Lirikomfest), ki je Ä?lane ĹĄmarĹĄkega zbora Ĺže povabil ĹĄe na eno gostovanje.

Dejan Vodovnik, predsednik zbora, je povabilo komentiral: ÂťZadeva je vroÄ?a, nas mika, a se bomo pri tem drĹžali zmernosti in stvari

UdeleĹženci izleta pred PleÄ?nikovo cerkvijo v Pragi, kjer so Ä?lani moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika nastopili na koncertu

prilagodili svojim zmoĹžnostim.

Menim pa, da bomo dopolnjevali mednarodne zgodbe druĹženja, ki

jih pletemo v tukajĹĄnjem okolju.ÂŤ JuĹžna ÄŒeĹĄka in zlata Praga sta navduĹĄili blizu 70 udeleĹžencev

Jubilej, vreden pozornosti Big Band velenjske glasbene ĹĄole deluje Ĺže 10 let – Iz njegovih vrst izĹĄlo danes precej uveljavljenih glasbenikov v Evropi – Z vsakim novim Ä?lanom je zasedba boljĹĄa Tatjana PodgorĹĄek

V torek, 5. junija, ob 19. uri bo v atriju velenjskega gradu koncert, s katerim bo Big Band velenjske glasbene ĹĄole zaznamoval 10-letnico delovanja.

Kot gostje se bodo orkestru, ki ga vodi Jani Ĺ uligoj, pridruĹžili vrhunski mednarodno priznani glasbeniki, kot so Timotej Kotnik, Mihael Hrustelj, David Slatinek in Rok Rednak (tudi ustanovni Ä?lani orkestra), bivĹĄi Ä?lani, ki so z njim sodelovali veÄ? let (Grega Skaza, Janez Rednak, AljaĹž Rozman), pridruĹžili se jima bosta ĹĄe flavtistka Mojca UĹĄen in pevka Sanja Mlinar Marin, ki sodeluje z orkestrom Ĺže vsa leta.

Po besedah Janija Ĺ uligoja je jubilej vreden pozornosti, ne morda toliko zaradi let, ampak ostalega. V desetih letih se je skozi Big Band sprehodilo

Jani Ĺ uligoj: ÂťNa zaÄ?etku so vsi, ki so pristopili k projektu, Ĺželeli drugaÄ?no druĹženje ob glasbi, kmalu pa se je pokazalo, da bomo morali za dober zvok orkestra trdo delati. Temu sledimo ĹĄe danes.ÂŤ

lini. Projektni orkester je vodil Oto Vrhovnik, po njegovem odhodu pa je dirigentko palico naslednjo sezono prevzel Jani Ĺ uligoj. ÂťNa zaÄ?etku so vsi, ki so se pridruĹžili k projektu, Ĺželeli drugaÄ?no druĹženje ob glasbi, kmalu pa se je pokazalo, da bomo morali za dober zvok orkestra trdo delati. Temu sledimo ĹĄe danes. Vesel sem tudi tega, da vsak Ä?lan, ki se nam pridruĹži, takoj prevzame vrline starejĹĄih in dejansko je vsaka zasedba boljĹĄa.ÂŤ K precejĹĄnjemu napredku v zadnjih letih pa – tako Ĺ uligoj – prispeva tim, v katerem sta poleg njega ĹĄe profesorja AleĹĄ Logar in Miha Koren.

Big Band danes redno sodeluje s podobnimi sestavi konservatorijev v Mariboru, Ljubljani, je reden gost Pikinega in Mozaik jazz festivala v Velenju, doslej je Ĺže veÄ?krat nastopil na Kongresnem trgu v Ljubljani, pot

Big band praznuje 10 let uspeĹĄnega delovanja.

Ä?ez 80 Ä?lanov, je pojasnil, od katerih jih v zasedbi deluje veÄ? let veÄ? kot 50. ÂťV tem Ä?asu smo postavili na noge tri nove generacije glasbenikov, ki so spoznali drugaÄ?en pristop do glasbe.

Jazz in zabavna glasba, ki jo gojimo v orkestru, sta pri nekaterih uÄ?encih pustili le majhno sled, ostalim in teh je za naĹĄe razmere ogromno, pa danes pomeni naÄ?in Ĺživljenja.ÂŤ NamreÄ? najbolj pogumni so se odpravili na ĹĄtudij jazza v Ljubljano, Zagreb, Celovec, Gradec, GrĹ‘ningen, Rotterdam, ĹĄpansko Valencio, nekateri najbolj ambiciozni pa so Ĺže po prvih mesecih delovanja ustanovili svoj bend, United Grooves, ki je kasneje prerasel v

Vox Big Band. Glavna gonilna sila tega orkestra, ki deluje ĹĄe danes, so prav Ä?lani prve zasedbe ĹĄolskega big benda: Ĺže omenjeni David Slatinek, Rok Rednak, Benjamin Pirnat, AleĹĄ Logar, Mihael Hrustelj in Timotej Kotnik, fantje, ki z drugimi uveljavljenimi glasbeniki danes soustvarjajo ne samo velenjsko in slovensko jazz sceno, ampak delujejo globalno.

Pobudnik ustanovitve orkestra je bil ravnatelj velenjske glasbene ĹĄole Boris Ĺ tih, s sestavom, v katerega so vkljuÄ?ili nekatere profesorje ĹĄole in starejĹĄe dijake, pa so Ĺželeli zapolniti predvsem praznino na tem podroÄ?ju glasbenega ustvarjanja v Ĺ aleĹĄki do-

jih je zanesla tudi v tujino. Odzovejo se povsod, kamor jih povabijo.

O ciljih za prihodnje pa Jani Ĺ uligoj pravi: Želimo si, da bi tako uspeĹĄno delovali tudi v prihodnje, Ä?eprav se mladi od jazza oddaljujejo. Te zvrsti glasbe pravzaprav sploh ne poznajo, zato jih je teĹžko zanjo navduĹĄiti. Poleg tega igranje v jazzovskem orkestru zahteva v primerjavi s klasiÄ?nim drugaÄ?en stilski pristop in spodbuja glasbeno kreativnost, kar pa tudi ni vedno tako enostavno.ÂŤ A bodo vztrajali ter z voljo in vztrajnostjo na obeh straneh poskuĹĄali ĹĄe naprej izpopolnjevati glasbeno sceno. đ&#x;”˛

dragega evropskega mesta in po navduĹĄenju, ki ga je povsod, kjer se je ÂťpojavilÂŤ, Ĺžel priloĹžnostni ansambel, sestavljen iz vrst ĹĄmarĹĄkih pevcev. Na osrednjem trgu v Pragi jih ni bilo malo, ki so zaplesali ali poskakovali, si greli dlani ob Avsenikovi Golici in drugih slovenskih narodnozabavnih uspeĹĄnicah. Ti so tudi na avtobusu poskrbeli za Âťta pravi ĹĄtimungÂŤ – Ä?e ne s prepevanjem, igranjem na frajtonarico, kitaro in bas, pa z voĹĄÄ?ilom: vse najboljĹĄe tistemu, ki si je upal zapreti oÄ?i.

Avgusta letos se Ä?lani moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika Ĺ martno ob Paki v okviru praznovanja jubileja zbora odpravljajo na Triglav. đ&#x;”˛

izleta. Mnogi si ga bodo – poleg nastopa zbora – zapomnili po znamenitosti lepega, a tudi

Izkuťnje, znanje, napotki tudi za samostojno delo Med 15 udeleŞenci letoťnje ljubiteljske lesarske kiparske delavnice ťtirje novinci – V primerjavi s hitrimi tekmovanji z motorno Şago na delavnici druge kvalitete Tatjana Podgorťek

Ĺ martno ob Paki, od 25. do 27. maja – Pod kozolcem, letos tudi pod ĹĄotorom na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki, so po letu dni znova pele motorne Ĺžage, kladiva, dleta in drugo kiparsko orodje na tradicionalni lesarski kiparski delavnici za ljubiteljske umetnike v Sloveniji. 15 udeleĹžencev, od tega ĹĄtirje novinci, iz vse Slovenije so pod vodstvom akademske kiparke profesorice Dragice ÄŒadeĹž Lapajne iz neobdelanih hlodov ustvarjali njim ljub motiv. Organizatorji delavnice so bili Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije (JSKD), velenjska obmoÄ?na izpostava sklada ter javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki.

med enkratne. ÂťPoznamo hitra tekmovanja v rezanju, naĹĄa delavnica pa je nekaj povsem drugega. ÄŒe je na prvi pomembna hitrost, so na naĹĄi raziskovanje, uÄ?enje, druĹženje, pomoÄ? pri delu ‌ Skratka, ima povsem druge kvalitete kot hitra tekmovanja.ÂŤ

Predvsem odnos, ki ga gradijo z okoljem

Lesarska kiparska delavnica za ljubiteljske ustvarjalce poteka v Ĺ martnem ob Paki Ĺže vrsto let, zato se med nekaterimi obÄ?ani poraja vpraĹĄanje, kaj ima od tega lokalna skupnost. ÂťNa to teĹžko odgovorim,ÂŤ pravi Andreja Koblar Perko in dodaja, ÂťUudeleĹženci vzljubijo ta kraj, ker je gostoljuben. Menim, da se vanj vraÄ?ajo s svojimi sorodniki, prijatelji, druĹžino

Povezovanje tradicionalnih znanj in naÄ?inov

Andreja Koblar Perko, samostojna strokovna svetovalka za likovno dejavnost pri JSKD, je povedala, da je to edina izobraĹževalna delavnica za ljubiteljske kiparje v drĹžavi. Vsa leta je izjemno dobro obiskana, temelji pa na razliÄ?nih interpretacijah obdelovanja lesa.

Njen osnovni namen je povezovanje tradicionalnih znanj in naÄ?inov obdelave materiala z najsodobnejĹĄo tehnologijo in umetniĹĄkimi praksami. Stvari, ki na njej nastajajo, so zanimive, udeleĹžencem mentorica prepuĹĄÄ?a izbor teme. ÂťÄŒeprav delavnica traja le tri dni, lahko udeleĹženci dobijo precej izkuĹĄenj, znanj, napotkov tudi za samostojno delo naprej.ÂŤ Po besedah Dragice ÄŒadeĹž Lapajne je druĹĄÄ?ina posreÄ?ena kombinacija sodelavcev, oblikovalcev, ustvarjalcev, med katerimi so taki, prihajaj na delavnico veÄ? kot 10 let in obvladajo tehnologijo, novinci pa se uÄ?ijo od njih. ÂťLes ima veliko moĹžnosti za izraĹžanje, od ljubiteljskih ustvarjalcev pa priÄ?akujeĹĄ predvsem, da bodo pri oblikovanju hloda uporabili osnovne motive.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kam bi umestila delavnico, je odgovorila, da

Utrinek z letoĹĄnje delavnice

in jim pokaĹžejo, kje so ustvarjali in se imeli lepo. To je delavnica, za katero udeleĹženci plaÄ?ajo kotizacijo. V materialnem smislu teĹžko kaj vrnejo, gre predvsem za odnos, ki ga lahko udeleĹženci gradijo z okoljem.ÂŤ In zakaj tudi ob koncu letoĹĄnje delavnice ni bilo razstave nastalih del? Bo, vendar v Ĺ oĹĄtanju, odgovarja Andreja Koblar Perko. Ĺ irĹĄa javnost si je lahko doslej ogledala nastala dela dvakrat, in sicer na Velenjskem gradu, tudi selili so jo po Sloveniji. ÂťDa bi nastala dela predstavili na improvizirani razstavi v Ĺ martnem ob Paki, pa je teĹžko. Stvari so velike, teĹžke, tudi logistiÄ?nih teĹžav bi bilo precej,ÂŤ je ĹĄe menila Andreja Koblar Perko. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

KULTURA

11

odpadnimi materiali, kot sta papir in karton. Na pregledni razstavi z naslovom Odstiranja so prikazana izbrana dela iz razliÄ?nih ustvarjalnih obdobij in ciklov – v enem se je naslanjal na ljudsko izroÄ?ilo, v drugem pa je zasnoval projekt Art Book, ki je prerasel v ves Ä?as nastajajoÄ?e delo. ÂťDobro so razvidna razliÄ?na obdobja raziskovanja in eksperimentiranja.

NajnovejĹĄa dela so v slogu eko arta, delam z odpadnimi materia-

li, iz katerih oblikujem portrete, kar se mi je utrnilo pri pouku, in nekako sem padel v to, da sem nadaljeval doma. Ustvaril sem cel opus in imel krasno izkuĹĄnjo,ÂŤ je povedal Peter Matko, ki za ustvarjanje potrebuje mir in se umika v samoto, zato bo novo obdobje, ki je pred njim – kmalu namreÄ? odide v pokoj – zagotovo ĹĄe posebno plodovito.

31. maja 2018

Ob Inventuri 18 razstavlja tudi Peter Matko Dijakinje in dijaki likovne smeri velenjske umetniťke gimnazije so v Galeriji Velenje tudi letos postavili pregledno razstavo – V zgornjem nadstropju galerije pa je na ogled razstava likovnega pedagoga Petra Matka Tina Felicijan

Velenje, 23. maj – Galerija Velenje Ĺže vrsto let omogoÄ?a mladim likovnim ustvarjalcem, ki se na svojo umetniĹĄko pot pripravljajo na velenjski gimnaziji, da enkrat na leto pregledajo svoja dela in jih postavijo na razstavo, ki jo prav tako sami oblikujejo. Tudi letos dijakinje in dijaki vseh letnikov na Inventuri predstavljajo dela, ki so jih ustvarili pri predmetih risanja in slikanja, likovne teorije, predstavitvenih tehnik, osnov varovanja dediĹĄÄ?ine, plastiÄ?nega oblikovanja in bivalne kulture.

Ker galerija ob vsaki Inventuri k razstavljanju povabi ĹĄe enega mladega umetnika, ki je izĹĄel iz velenjske gimnazije, ali pa likovnega pedagoga, ki deluje v Velenju ali okolici, pa je kustosinja Milena Koren BoĹžiÄ?ek tokrat predstavila delo uÄ?itelja likovne vzgoje

Ĺ tevilni obiskovalci so z zanimanjem raziskovali razstavo Inventura 18, ki jih je popeljala skozi razliÄ?ne stopnje obvladovanja razliÄ?nih tehnik, veĹĄÄ?in, medijev in drugih segmentov likovnega ustvarjanja.

na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha Petra Matka, ki ustvarja Ĺže ĹĄtiri

desetletja. PosveÄ?a se razliÄ?nim tehnikam in medijem, ki jih po-

veĹže v svojevrsten slog, velikokrat pa ustvarja z vsakdanjimi, tudi

Poskrbeli za zabavo ĹĄtudentov Tokrat je osrednji program festivala Dnevi mladih in kulture strnjen na zabavne prireditve za Ä?im ĹĄirĹĄo populacijo ĹĄtudentov Tina Felicijan

Pretekli konec tedna se je v Velenju zaÄ?el osrednji program festivala Dnevi mladih in kulture, ki ga Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub prireja Ĺže 28 let. Festival je namenjen predvsem ĹĄtudentom v dolini in drugim mladim, da se v mesecu mladosti predajo radostim druĹženja ob zanimivih kulturnih in zabavnih vsebinah na prostem in tako presekajo dnevno rutino.

V preteklosti so program sestavljali raznovrstni dogodki, namenjeni tudi bolj zahtevnemu obÄ?instvu, na festivalu pa so gostovali artisti z alternativne umetniĹĄke scene. Zadnja leta so ĹĄtudenti zaÄ?eli poudarjati dejavnosti domaÄ?ih kulturnih druĹĄtev in so program pripravljali v sodelovanju z glasbenimi zanesenjaki, tako pa na festivalu predstavljali razliÄ?ne subkulture. Letos so priloĹžnost za to dali ljubiteljem psytrance scene v okviru predfestivalnega dogajanja, medtem ko je osrednji program tokrat namenjen kar najĹĄirĹĄi populaciji ĹĄtudentov. ÂťV preteklih letih smo dobivali povra-

tne informacije, naj program Ä?im bolj prilagodimo Ĺželjam in potrebam Ä?im veÄ?jega ĹĄtevila ĹĄtudentov. ÄŒe smo prej v festivalnem programu poudarjali dejav-

nosti nepovezanih aktivistov in druĹĄtev, smo zdaj zavzeli staliĹĄÄ?e, da ĹĄtudentski klub to ĹĄe vedno poÄ?ne v sklopu letnega programa, DMK pa se nameni samo

Klub eMCe plac je na koncertu domaÄ?ih raperjev Mriga in Gheta pokal po ĹĄivih in se ogrel za zvezde veÄ?era – Bad copy. Foto Jurij VoduĹĄek

Pripravljeni na poletje S pevskim veÄ?erom 25. maja so MePZ Svoboda in MoPZ Provox iz RenÄ? na Primorskem obogatili kulturno dogajanje v Ĺ oĹĄtanju.

PosluĹĄalce so z glasbo povabili v poletje, saj so simboliÄ?no prepletli ĹĄtajerske in primorske glasove in ustvarili nepozaben veÄ?er.

S skrbno izbranim repertoarjem, ki sta ga za ta koncert sestavila zborovodja Anka Jazbec in Matej Petejan, so glasbeno nit vlekli vse od sakralne glasbe, uspavank, napitnic, prvakov glasbenih lestvic, vse do bolj ali manj znanih ljudskih in umetnih pesmi. ÄŒarobnost veÄ?era so obogatili s solistiÄ?nimi toÄ?kami in odliÄ?no glasbeno in besedno spremljavo.

S petkovim pevskim veÄ?erom so zabeleĹžili 49. kljukico letnih koncertov. Predsednik zbora Peter AnĹželak pa je to izkoristil za povabilo na skupno praznovanje (z zvestimi posluĹĄalci) 50-letnice delovanja MePZ Svoboda. Skok v poletje je pevcem odliÄ?no uspel. đ&#x;”˛

NataĹĄa

MeĹĄani pevski zbor Svoboda

đ&#x;”˛

Rekli so � Žiga Kelenc, 3. letnik: Trenutno najbolj raziskujem slikarstvo, ki ga do srednje ťole pravzaprav nisem maral.

Zdaj pa razumem barve in kako mora teÄ?i Ä?opiÄ?. V prihodnosti pa se Ĺželim poglobiti v digitalno umetnost – grafiÄ?no oblikovanje, video montaĹžo in drugo.ÂŤ Ĺ˝iga Gojević, 1. letnik: ÂťLikovna umetnost mi dopuĹĄÄ?a doloÄ?en nivo svobode pri ustvarjanju, prosto pot za izraĹžanje. Sam ĹĄe nimam povsem izoblikovane vsebine, ki bi jo skozi svoja likovna dela rad pokazal svetu, poÄ?asi pa prihajam do stopnje, ko bodo imela nek globlji pomen.ÂŤ Nika ZaloĹžnik, 3. letnik: ÂťV likovnem ustvarjanju izraĹžam svoja Ä?ustva. V svojih delih rada najdem sebe, pa tudi sporoÄ?ilnost za druge. Upodabljam naravo in v njej iĹĄÄ?em motive, raziskujem akt, Ä?eprav je to zelo zahteven Ĺžanr, rada pa bi se izurila v roÄ?nih spretnostih in se tako poglobila v kiparstvo.ÂŤ

ĹĄtudentom. Zato z letoĹĄnjim programom Ta konec tedna se bo smeh ne gremo v neko kulturno obrobje, am- zdruĹžil z glasbo pak sledimo trendom, ki so ĹĄtudentom V petek ob 20. uri se bo v pekarni zaÄ?el blizu. Ĺ e vedno je v prvi vrsti kakovostno stand up performans, na katerem se preĹživljanje prostega Ä?asa in spoznavanje bodo predstavili neuveljavljeni komiki, razliÄ?ne kulture, prav tako pa je pomem- ki so obiskovali ĹĄolo stand upa UroĹĄa bna zabava,ÂŤ je povedal Ä?lan organiza- Kuzmana. Ta bo povezoval veÄ?er, osrecijske ekipe Vid dnji gost pa bo eden Stropnik in dobolj prodornih slovenBlaĹž MoĹĄmondor, dal, da se bo klub skih komikov GaĹĄper predsednik Ĺ Ĺ K: ÂťMed vedno zavzemal Bergant. Nato se bo v drugim je poslanstvo za alternativo, bo Pekarni zaÄ?el tihi Ĺžur z pa tudi odgovoril veliko glasbe – ĹĄtudenti vsakega lokalnega na spreminjajoÄ?e bodo namreÄ? ponovili ĹĄtudentskega kluba, se Ĺželje ĹĄtudentlanskoletni dogodek Sida se lahko ĹĄtudenti ske populacije in lent Pekarna, ko bodo v domaÄ?em okolju zanjo pripravljal obiskovalci partyja kakovostno, brezskrbno elektronski glasbi priprogram, ki jo trenutno zanisluhnili skozi sluĹĄalke. in varno zabavajo.ÂŤ ma. V klubu so Najbolj odmeven pa namreÄ? opazili, bo zakljuÄ?ek festivala. da so se navade preĹživljanja prostega 2. junija ob 21. uri se bo pred RdeÄ?o Ä?asa in zabavanja med mladimi spreme- dvorano zaÄ?el koncert skupin S.A.R.S., nile. ÂťHoditi ven ni veÄ? taka prioriteta. Tabu in Take off! ÂťSkupina Tabu je na Zato jih Ĺželimo prav s programom po ĹĄtudentskih zabavah po Sloveniji Ĺže njihovem okusu povabiti na zabavno tradicija. S.A.R.S. pa so se na to sceno druĹženje v domaÄ?em kraju, ne le v ĹĄudij- prebili v preteklih dveh letih in nastopili skih srediĹĄÄ?ih.ÂŤ Ekipo je tudi letos vodil na praktiÄ?no vseh ĹĄtudentskih festivalih. predsednik kluba BlaĹž MoĹĄmondor, pri Ampak mi pravimo, da so samo vadili sestavi in izvedbi programa pa je sode- za naĹĄega,ÂŤ je Vid Stropnik ĹĄe napovedal loval celoten upravni odbor z Vidom veliki koncert. đ&#x;”˛ Hrovatom, BlaĹžko Pergovnik, Amadejem Ĺ upergerjem, JoĹĄtom KodriÄ?em in drugimi v prvih vrstah.

â?ą

Arhitekturno ustvarjanje Stanka Kristla Festival Velenje – Galerija Velenje v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje iz Ljubljane pripravlja popoldne ob 17. uri voden ogled Kristlovega bloka in nato ob 19. uri predavanje, posveÄ?eno arhitekturnemu ustvarjanju Stanka Kristla.

Predavala bosta Tadej GlaĹžar in Maja Vardjan. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

31. maja 2018

Glasba jih pomlajuje To Ä?lani Godbe veteranov Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje ĹĄe kako verjamejo in svojo pozitivno energijo na ĹĄtevilnih koncertih ĹĄirijo med ljudi

Evrosong MatjaĹž Ĺ alej

Tina Felicijan

Le kdo ne prepozna Ä?etice v zelenih uniformah ali modrih telovnikih ‌ Godbeniki Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje so v krepkem desetletju svojega druĹženja ob glasbi popestrili Ĺže marsikatero prireditev v Velenju in okolici. Minuli teden pa so zablesteli na samostojnem koncertu, s katerim so obeleĹžili lanski jubilej in predstavili almanah, v katerem so zbrane misli idejnih in kreativnih vodij ter bogata seznama Ä?lanov in koncertov.

Idejo za ustanovitev godbe veteranov je leta 2006 dobil Alojz KriÄ?ej, ko je na gostovanju Rudarske godbe v Avstriji izvedel, da so nekateri starejĹĄi avstrijski godbeniki tudi Ä?lani Godbe veteranov Ĺ tajerske v Mariboru. Ker je vedel, da je tudi v Ĺ aleĹĄki dolini veliko starejĹĄih trobilcev, pihalcev in tolkalcev, ki bi se radi druĹžili ob glasbi, je z Janezom Puklom zbral VelenjÄ?ane, Rudi RoĹžiÄ? in Franci Klanfer pa sta navduĹĄila

Repertoar Godbe veteranov sestavljajo predvsem koraÄ?nice in zabavni program, na vsakoletnih koncertih pa izvajajo tudi teĹžje koncertne skladbe, Âťki so jih godbeniki ĹĄe kako sposobni zaigrati,ÂŤ pravi dirigent AljoĹĄa Pavlinc.

â?ą

Posebnost sestava Godbe veteranov je harmonika, ki jo igra Ciril Zdovc.

Ĺ oĹĄtanjÄ?ane. Sprva je postava, ki je stopila pod okrilje velenjske univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje, ĹĄtela 16 Ä?lanov, igrali pa so predvsem koraÄ?nice. Ker so Ĺželeli biti drugaÄ?ni od drugih godb, so zaÄ?eli igrati tudi za otroke v vrtcih, starostnike v domovih za varstvo odraslih, borce za vrednote NOB, in nastopati na komemoracijah, raznih sreÄ?anjih, zabavnih prireditvah tako v domaÄ?ih kot tujih krajih. Od ustanovnih Ä?lanov jih je danes v godbi ĹĄe sedem, a so se z leti okrepili in danes zasedba ĹĄteje 38 predanih Ä?lanic in Ä?lanov, med katerimi so nekateri za svoje delo na glasbenem podroÄ?ju pre-

jeli priznanja, kot so Gallusova znaÄ?ka, AdamoviÄ?eva priznanja, medalje Bojana AdamiÄ?a, priznanja CISM, JSKD in plakete obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj. Na tokratnem koncertu je predstavnik veteranskih godb Slovenije Ivan Medved tubistu Pavlu Golobu podelil Ä?astni naziv ambasador veteranskih godb Slovenije.

â?ą

Godba veteranov na leto odigra okrog 20 koncertov.

Dirigentsko palico je prvi prijel profesor klarineta Rok Ĺ incek, ki je v almanah o svojih spominih na delo z godbo med drugim zapisal tudi: ÂťTudi igranje zahtevnejĹĄih skladb ni bila teĹžava.

Velikokrat smo se odloÄ?ili za kakĹĄno pozabljeno, nostalgiÄ?no gradivo, z veseljem pa smo se

lotili tudi glasbenih novosti. Vsak nastop je bil sproĹĄÄ?en in nikoli niti prej niti pozneje nisem bil na koncertih tako miren kot ob Godbi veteranov.ÂŤ Od leta 2012 godbi dirigira klarinetist AljoĹĄa Pavlinc, ki je kljub mladosti in neizkuĹĄenosti sprejel izziv in ni mu Ĺžal. ÂťGodbenikom so pomembni predvsem druĹženje v orkestru, medgeneracijsko sodelovanje in pridobivanje novega znanja, saj ga nikoli ni preveÄ?, Ä?eprav imajo nekateri Ĺže veÄ? kot pol stoletja izkuĹĄenj z igranjem v godbi,ÂŤ je zapisal v almanahu.

S programom koncerta ob obletnici so godbeniki potrdili besede dirigentov, pokazali pa so tudi, da so ĹĄe kako odprti za sodelovanja z razliÄ?nimi glasbeniki, ki z veseljem nastopijo z njimi. Tokrat so se jim na odru pridruĹžili solistka Ĺ pela Zamrnik, skupina Hlodi in solopevka Anina đ&#x;”˛ Cesar. â€

Konovski Septet prepeva Ĺže 10 let MoĹĄka vokalna skupina Septet, ki deluje pod okriljem KUD Lipa Konovo, je minulo soboto priredila koncert z gosti in tako obeleĹžila jubilej Tina Felicijan

Konovo, 19. maj – Konovska krajevna skupnost Ĺže vrsto let spodbuja krajane h kulturnemu udejstvovanju. Tako vseskozi skrbijo za kulturno dogajanje v kraju, podpirajo pa tudi ljubiteljKoncert ob sko glasbeno 10-letnici Septeta in gledaliĹĄko ustvarjanje. so popestrili otroci Pod okriljem iz vrtca ÄŒebelica, KUD Lipa oktet DoliÄ? in Konovo devokalna skupina lujejo dramFortuna. ska skupina, Konovski ĹĄtrajharji, harmonikarska sekcija in Septet, ki je poleg instrumentalne glasbe v kraju poskrbel ĹĄe za vokalno. Vsi njegovi Ä?lani so zaÄ?eli ustvarjati Ĺže v harmonikarski skupini, a zaradi veselja do veÄ?glasnega petja in potrebe po izvajanju vokalnih skladb na prireditvah v kraju so ustanovili sprva sekstet, ko se jim je pridruĹžil ĹĄe sedmi Ä?lan, pa so se poimenovali

â?ą

ÂťKjer so trije zbrani, se Ĺže pesem sliĹĄi,ÂŤ so prepevali Ä?lani Septet KUD Lipa Konovo. DruĹženje med krajani je namreÄ? od nekdaj popestrila glasba, petje pa je privabilo ĹĄe veÄ? dobre druĹžbe in tako je ĹĄe danes.

Septet. Ta uspeĹĄno deluje Ĺže deset let in nastopa na prireditvah na Konovem ter z veseljem gostuje po drugih krajih na Ĺ tajerskem, KoroĹĄkem, Primorskem, tudi v Avstriji, vsako leto se predstavi tudi na sreÄ?anju vokalnih zasedb Ĺ aleĹĄke doline Pozdrav pomladi, nastopa pa tudi na raznih praznovanjih. ÂťVsi Ä?lani tako harmonikarske skupine kot Septeta smo samouki. Preden smo zaÄ?eli prepevati, veÄ?ina ĹĄe ni imela izkuĹĄenj z veÄ?glasnim petjem. Zahvala za naĹĄo ubranost pa gre potrpeĹžljivosti JoĹžeta Grabnerja, ki je naĹĄ umetniĹĄki vodja,ÂŤ je po koncertu, na katerem so Ä?lani Septeta poprijeli tudi za

harmoniko, klarinet, kontrabas, kitaro in tako pokazali svojo glasbeno ĹĄirino, povedal vodja Stane Cevzar in dodal, da prepevajo predvsem slovenske ljudske pesmi, skladbe slovenskih skladateljev, ponarodele pesmi, uspeĹĄnice narodnozabavnih ansamblov in druge popularne skladbe, pa tudi sakralne.

Tako Ä?lanom kot krajanom delovanje Septeta veliko pomeni in vsi si Ĺželijo, da bi ĹĄe dolgo vztrajali. ÂťImamo veliko podpore za ustvarjanje, sami pa mu posvetimo veliko prostega Ä?asa. Glasba osreÄ?uje nas in sreÄ?ni smo, Ä?e z njo osreÄ?ujemo tudi druge,ÂŤ je ĹĄe đ&#x;”˛ povedal Stane Cevzar. â€

Festivala evrovizijske popevke tudi letos nisem posluĹĄal. Imam svoje iskreno prepriÄ?anje, da me ta tip prireditev in glasbe ne privlaÄ?i veÄ?. Nekako do svoje polnoletnosti pa sem bil v druĹžbi prepoznaven tudi po tem, da sem znal odpeti in interpretirati veliko veÄ?ino pesmi oz. melodij, ki so predstavljale Jugoslavijo na Evrosongu. Nekako ni ĹĄlo niÄ? mimo mene. Hitro je priĹĄlo v uho in v glasbeni spomin, besedila niso bila problem in glasbeni program je bil zaokroĹžen. Ta zabava je imela vedno veliko ÂťodjemalcevÂŤ. Pa vendar mi Ĺže takrat ni ĹĄlo marsikaj v raÄ?un.

Zakaj je recimo romala bosanska pesem na Evrovizijo, Ä?e sta bili slovenska ali srbska boljĹĄi! Danes mi je jasno, Jugoslavija je takrat Ĺže imela nacionalne kvote. Ĺ˝e v nekdanji drĹžavi smo imeli tekmovalno kuhinjo pred vsemi drĹžavami Evrope. Pa smo vseeno Ĺživeli ĹĄe v Ä?asih, ko se je kvaliteta, takĹĄna ali drugaÄ?na, hitreje izkristalizirala.

Danes mi vsakih nekaj let pade kakĹĄna simpatiÄ?na ali okusno narejena popevka v uho, a je to, priznam, sila redko. Saj vÄ?asih smo ji rekli Âťpopevka EvrovizijeÂŤ. Lani me je po dolgem Ä?asu zmagovalna pesem prepriÄ?ala, Ä?eprav sem jo spoznal kakĹĄen teden po dogodku. Ampak ko se zgodi kaj takega, se kot za stavo naredi kopernikanski preobrat, naslednje leto je kot pribito ĹĄe slabĹĄe, kot je sploh lahko.

Evrosonga ne posluĹĄam niti zaradi populistiÄ?nega Âťmain-stremÂŤ pop Ĺžanra, pa tudi zato, ker o kakrĹĄni koli umetnosti, posebej glasbi, ne kaĹže razpravljati, tekmovati, presojati; o tem, kaj je dobro in kaj ne. Ĺ e posebej ne z ljudmi, ki pogosto nimajo niti pravega posluha, okusa. Da je telefonski voting en del tekmovalne ocene, po katerem je jasno, da bodo velike drĹžave nagrajevale sosede med sabo, da bodo veliki zdomski narodi, kot so Turki, Italijani, Ĺ panci, opravili svoje v svojih novih drĹžavah; kjer je jasno, da bo del ocene Ĺžirije stvar zelo osebnega okusa. Da ne reÄ?em, da je lahko vse zelo spolitizirano, kot je bilo letos po krvavih dogodkih v Palestini. Bom nalaĹĄÄ? pustil izraz Palestina.

Nekaj dni pred veliko glasbeno tekmo (ali farso) je zopet umrlo desetine protestnikov. In letos je bila to stvar slabega okusa, velik nonsens, da je zmagala izraelska pesem. Pa saj Izrael in Avstralija tako ali tako teritorialno sploh ne sodita na Evrovizijo, Ĺže zaradi svoje geografske lege.

Izbor pesmi je sprevrĹžen tudi logistiÄ?no, je nedemokratiÄ?en, Ä?e hoÄ?ete. Stvari, ki jih evropske velesile upraviÄ?ujejo, da so nujne, smo prevzeli, se sprijaznili z njimi vsi. Celo model, da najbolj bogate drĹžave sploh ne sodelujejo v predtekmah za izbor, je zelo vpraĹĄljiv, skregan z demokracijo in v sluĹžbi kapitala. Pa je popularna pesem kapital? Ja, danes je. Zato, ker se bori s sorodno produkcijo, ki jo diktira stotine radijev, desetine MTV-jev in sorodnih televizijskih kanalov. Tega pred ĹĄtirimi, petimi desetletji ni bilo. Evrosong je imel nekakĹĄen TV glasbeni primat. Danes se mora z videospoti boriti s kombinatoriko ĹĄova, glasbene sluĹĄnosti in dirigirane glasbeno-kapitalske tekmovalne politike. Potem pa ĹĄe banalne predtekme, predizbori, samo da je vse veÄ? Âťkruha in igerÂŤ, da se sam izbor podaljĹĄa, Ä?asovno manipulira. Toliko je mnogih Ä?e-jev, da je vse skupaj trivialno, skoraj brezpredmetno.

Najbolj bom poĹĄten, Ä?e priznam, da sem mnenja in ĹĄe vedno odobravam (in podpisujem) medijske peticije in pozive, da bi za denar, ki ga odĹĄteva nacionalna medijska hiĹĄa (RTV), vsaj Slovenci lahko medijski voz, ki mu reÄ?emo nacionalna radiotelevizija, poÄ?asi spravili vsaj v horizontalenn poloĹžaj, ga uravnovesili. Tako pa s tovrstnimi projekti tudi finanÄ?no samo drsimo navzdol. Ĺ˝e tistih skoraj trinajst evrov meseÄ?no za RTV prispevek nam je preveÄ?, predvsem zaradi tovrstne nekvalitete.

Verjetno celo upraviÄ?eno ob takĹĄnih vsebinah, kajti dobesednega glasbenega kokodajsanja imamo dovolj Ĺže okoli sebe, letos pa je bilo ĹĄe tekmovalno onesnaĹženo s politiko. Evrosong je na Ĺžalost z diferenciacijo popularnih glasbenih Ĺžanrov zaĹĄel na huda stranpota. In Ä?e se nekaj dni po njem nihÄ?e veÄ? ne pogovarja o tem, je to dovolj alarmanten znak. Menda je bila najveÄ?ja posebnost letoĹĄnje prireditve aktivist, ki se je izmuznil varnostnikom in priĹĄel zapet na oder. A Ĺže to, da se tudi o tem ni kaj dosti govorilo, pove vse. Mislim, da si je treba konÄ?no naliti Ä?istega vina in Ĺže enkrat reÄ?i kot naĹĄa Lea Sirk, Hvala ne! ÄŒe so imele ĹĄe tovrstne oddaje smisel in nekakĹĄen naboj pred desetletji, ko glasbe teh zvrsti in na takĹĄen naÄ?in ni bilo v medijih, ga danes prav gotovo nimajo. đ&#x;”˛

www.nascas.si online

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

31. maja 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Kaj, kje in kdaj se bo poleti dogajalo v Ĺ aleĹĄki dolini?

Za poletje pravijo, da je nekaj posebnega. Voda, veter, prijetni veÄ?eri v druĹžbi ljudi, ki jih imamo radi, poÄ?itnice, dopusti, veÄ? prireditev in priloĹžnosti za nekaj, kar prispeva k temu, da bomo v drugi polovici leta laĹžje kos obveznostim, ki nas Ä?akajo – zato je poletje nekaj posebnega.

Tako kot omenjeni letni Ä?as je posebna tudi priloga tednika NaĹĄ Ä?as, ki bo izĹĄla v Ä?etrtek, 21. junija – Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini. Verjamemo, da jo boste z veseljem vzeli v roke in jo prelistali veÄ?krat, ker bomo v njej objavili informacije in namige, s Ä?im si boste lahko popestrili Ä?as dopusta in poÄ?itnic, tudi Ä?e boste v domaÄ?em okolju. Ob prebiranju priloge boste naĹĄli odgovore na vpraĹĄanje, kaj, kje

in kdaj. Organizatorji prireditev v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki napovedujejo pestro dogajanje na mnogih podroÄ?jih, tudi v ustanovah, zavodih in drugih institucijah zagotavljajo, da ne bodo zrli le v nebo ter se predajali sonÄ?nim Ĺžarkom, ampak poskrbeli za obiskovalce, udeleĹžence prireditev, delavnic, takĹĄnih in drugaÄ?nih dogodkov, ki se jih bodo ti radi spominjali.

V naĹĄi redakciji so aktivnosti za pripravo gradiva za prilogo v polnem zamahu. Poleg tistih, ki imajo pri poletju ÂťkakĹĄno besedoÂŤ, smo in ĹĄe bomo k sodelovanju povabili tudi podjetja, obrtnike, druĹžbe ... Menimo namreÄ?, da je priloga prava priloĹžnost, da opozorijo nase, na

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ZDRAVKO ÄŒOLIĆ – Tebe Ä?uvam za kraj 2. DOMEN KUMER – Midva 3. SKUPINA CALYPSO – Monika Legenda zabavne glasbe z obmoÄ?ja nekdanje Jugoslavije Zdravko ÄŒolić je ĹĄe vedno med zelo spoĹĄtovanimi in priljubljenimi izvajalci in je ĹĄe vedno zelo dejaven. Tebe Ä?uvam za kraj je naslov njegovega najnovejĹĄega singla, za katerega je videospot posnel v Lizboni. Gre sicer za Ä?etrti single z njegovega zadnjega albuma Ono malo sreće.

Poletje 2018 svoje storitve in izdelke tudi z objavo reklamnega oglasa. Priloga namreÄ? ni le sopotnica NaĹĄega Ä?asa, ampak jo razdelimo tudi na raznih prireditvah, hotelih,

lokalih in drugih turistiÄ?nih toÄ?kah. Tako gre z njo tudi dober oglas v vsako vas. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Will Smith in druĹĄÄ?ina predstavili novo uradno nogometno himno Slabe tri tedne pred zaÄ?etkom svetovnega prvenstva v nogometu v Rusiji so predstavili uradno himno prvenstva. Izvajalec skladbe z naslovom Live it up je ameriĹĄki pevec Nicky Jam, poleg njega pa lahko v njej sliĹĄimo ĹĄe Willa Smitha in pevko albansko-kosovskih korenin Ero Istrefi. Izvajalci bodo himno prvenstva, ki jo je

pa so povzroÄ?ili backvokalisti z zabavnimi solo vloĹžki. To veselje se Ä?uti tudi v sami skladbi, saj je prav vsak glasbenik prispeval h konÄ?ni zvoÄ?ni podobi skladbe.

V teh dneh bo luÄ? sveta ugledal tudi videospot.

in govori o pravicah Ĺžensk. PrviÄ? sta glasbenici pesem predstavili na podelitvi nagrad Billboard, zdaj pa sta razveselili ĹĄe z video spotom, ki sledi sporoÄ?ilu pesmi.

Poleg izida albuma je Christina Aguilera tudi naznanila, da se 25. septembra po veÄ? kot desetletju spet podaja na turnejo.

Siddharta napoveduje album in turnejo ÄŒlani skupine Siddharta so razkrili nekaj pomembnih informacij o svojem delovanju in predstavili novi singel Medrevesa, s katerim so napovedali tudi izid albuma, ki naj bi izĹĄel ob zaÄ?etku velike

Domen Kumer po petih letih predstavlja nov videospot Po petih letih se z novim videospotom na sceno vraÄ?a MariborÄ?an Domen Kumer. Z novo skladbo Midva in videospotom zanjo napoveduje nov album, ki nastaja s popolnoma novo ekipo in novim pristopom. Z Domnom v spotu nastopa dvakratna svetovna prvakinja v plesu Nadiya Bychkova, spot pa je bil posnet v italijanskem mestu Caorle. Skladbo so na daljavo posneli vrhunski

Anette z novim singlom Metulj

sproduciral Diplo, v Ĺživo izvedli na otvoritveni tekmi prvenstva, ki se zaÄ?ne 14. junija, ali na sklepni slovesnosti 15. julija. V preteklosti sta bili najveÄ?ji uspeĹĄnici med nogometnimi himnami La Copa de la Vida Rickyja Martina in Waka Waka (This Time for Africa) Shakire. Na zadnjem prvenstvu v Braziliji leta 2014 sta uradno himno z naslovom We Are One (Ole Ola) izvedla Jennifer Lopez in raper Pitbull.

Christina Aguilera se vraÄ?a na sceno 37-letna pop zvezdnica mehiĹĄkih korenin Christina Aguilera se vraÄ?a na glasbeno sceno. 15. junija bo po ĹĄestih letih izĹĄel njen teĹžko priÄ?akovani novi album z naslovom Liberation. Napovedala ga je Ĺže s pesmima Accelerate in Twice, zdaj pa je v duetu s pevko Demi Lovato posnela ĹĄe skladbo Fall in line. Skladba nosi moÄ?no sporoÄ?ilo v duhu gibanja #MeToo

Po dveh bolj Ĺživahnih skladbah, Moj dan in Ljubim, pevka Anette predstavlja novo pesem z naslovom Metulj, ki je bolj umirjena.

Besedilo z optimistiÄ?nim sporoÄ?ilom in glasbo z baladnim pridihom je napisala Anette sama.

Skladba je nastala ob podpori Ä?udovite ekipe glasbenikov, ki so sodelovali pri aranĹžmaju in so se z veseljem odzvali njenemu povabilu k skupnemu glasbenemu ustvarjanju. David Stritar, Borut VeluĹĄÄ?ek, Toni Habula, MatjaĹž Ravnikar in SaĹĄo Kronegger so se pri snemanju singla Metulj neizmerno zabavali, najveÄ? smeha

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Spev & Smeh – Leta niso vaĹžna VraĹžji muzikanti & SaĹĄa Zamernik – Kako je mogoÄ?e Skupina Gadi – Ker ti Monika & Gregor Avsenik & Ansambel SaĹĄa Avsenika – Morda pa nekoÄ?

Ansambel Nemir – Kaj me briga Ansambel Vikend – Spomni se Dolenjskih – Jaz sem ta Ansambel Naveza – OpolnoÄ?i Ansambel PoljanĹĄek – Planinska Ansambel Urok – Zbiram poljube

www.radiovelenje.com

NULA KELVINA Skupina Nula Kelvina je objavila svoj tretji album z naslovom Kdo za vraga so Nula Kelvina?. Na albumu je devet novih pesmi, izid albuma pa so pospremili s singlom Kje si bla, ko sem se Ĺženu?. Skupini se je tokrat pridruĹžila Ana Marija MitiÄ?, s katero so sodelovali na odrskih deskah Ĺže pri gledaliĹĄko-glasbeni predstavi Levak na Luni.

SPEV

vseslovenske koncertne turneje.

Turnejo bodo priÄ?eli 14. septembra s koncertom v dvorani Tivoli in jo nadaljevali po vseh veÄ?jih slovenskih mestih. V Ljubljani se jim bosta kot predskupini na odru pridruĹžili zasedbi BO! in Seven days in may. Slednja bo skupaj z zasedbo Mrfy predskupina na celotni turneji.

Za prvo skladbo z albuma, Medrevesa, so posneli videospot v reĹžiji Enye Belak Gupta. Enya je ĹĄtudentka reĹžije v Londonu, ki je bil tudi ena od dveh lokacij, na katerih so snemali videospot.

Spevovci predstavljajo novo polko Kraljica zvezdnih noÄ?i, za katero so posneli nekoliko drugaÄ?en, a vĹĄeÄ?en videospot. Polka je nastala v sodelovanju z Rokom Ĺ vabom, ki je ustvaril glasbo, in JoĹžetom GaliÄ?em, ki je napisal besedilo. Spevovci bodo tudi letos pripravili koncert Po Slakovi poti 2018, ki bo v RdeÄ?i dvorani 23. novembra.

TRIUM Nova celjska glasbena pop-rock skupina Trium predstavlja novi single NiÄ? takega z albuma Puzzle, ki

glasbeniki iz Salvadorja v Braziliji in s to energijo Ĺželi Domen ponovno stopiti na slovensko glasbeno sceno. Za vrnitev na odre se je 34-letni MariborÄ?an odloÄ?il, ker je enostavno preveÄ? pogreĹĄal glasbo.

so ga izdali konec lanskega leta. Kot Ĺženski vokal se jim je pri skladbi pridruĹžila Nika KodriÄ? in z glavnim vokalistom ustvarila prijeten duet, ravno pravi za pomladanske dni.

MMS 2018 Znan je vrstni red nastopajoÄ?ih na letoĹĄnjem festivalu Melodije morja in sonca 2018. Ĺ˝reb je odloÄ?il, da bo prva na oder stopila pevka Steffy, kot zadnji, ĹĄtirinajsti, pa bodo nastope zakljuÄ?ili Kalamari. LetoĹĄnja novost: voditeljici festivala bosta Lorella Flego in Bernarda Ĺ˝arn.

DREAMON Skupina DreamOn je predstavila videospot za pesem Tih deĹževen dan. Predstavili so ga v ljubljanskem ORTO baru, za vrhunec veÄ?era pa je na oder stopil tudi sam avtor glasbe ter izvajalec pesmi Tih deĹževen dan Cole Moretti.

Ena najlepĹĄih slovenskih zimzelenih popevk je tako po 25 letih dobila rockovsko preobleko in video podobo.

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 5. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

â?Ź

31. maja 2018

frkanje

ÂťTekmovanje jadralnih deskarjev na vodi Vintage Wind Slam ima zelo utemeljeno ime. Ne le, da gre za disciplino, ki bi skoraj utonila v pozabo, preden smo jo zaÄ?eli obujati. Tudi tekmovalci smo ‘vintage’. Kar poglejte – letos se bova z vetrom in valovi borila kar dva letnika ‘47! ÄŒe to ni ‘vintage’ ‌,ÂŤ je veliki ljubitelj jadranja na deski Stane Hafner, ki se na gladino Velenjskega jezera podaja ĹĄe danes z istim zanosom kot v mladosti, komentiral sobotno drĹžavno in svetovno prvenstvo.

Âť Levo & desno ÂŤ

Oni in mi Nekateri kandidati na letoĹĄnjih drĹžavnozborskih volitvah te dni slabo spijo. Bolje tako, da zdaj slabo spijo oni, kot da bi naslednja ĹĄtiri leta spali slabo mi.

Dolg Ä?as

â?Ť

Boris GoliÄ?nik, organizator prireditev, ki zagotovo uspejo, sicer pa gasilski poveljnik, svetnik v ĹĄoĹĄtanjskem obÄ?inskem svetu, in UrĹĄka Kurnik, predsednica Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, sta bila med tistimi, ki so se udeleĹžili sveÄ?anosti ob krajevnem prazniku TopolĹĄice in dnevu zmage 9. maju. UrĹĄka je priĹĄla Ä?estitat in za nov mandat predsednice krajevne skupnosti spodbuditi kolegico Petro LipiÄ?nik. Boris pa je tako ali tako vedno na strani zmagovalcev ali pa tistih, ki to ĹĄe bodo. Pri tem jim z veseljem in nesebiÄ?no pomaga.

V soboto in nedeljo se nam obeta pravi dolg Ä?as. Seveda, veljal bo (pred)volilni molk. Za raznimi ĹĄanki (kot obiÄ?ajno) menda le ne bo tako pusto.

Sam proti ‌ Pred letoĹĄnjimi volitvami, kot da bi za eno stranko oziroma njenega voditelja res veljalo: sam proti vsem! No, Ä?isto sam le ne bo.

Prepametni Pred letoĹĄnjimi volitvami je bilo veliko pripomb na to, zakaj v razne predvolilne ankete ne vkljuÄ?ujejo tudi generacije po 75-tem letu starosti. Ti so menda preveÄ? modri in preudarni.

â?Š

Ivan Merzlak (prvi z leve) in Alojz Kladnik sta dolgoletna Ä?lana ĹĄmarĹĄkega moĹĄkega pevskega zbora, ki na skoraj vsakih vajah potoĹžita: ÂťVse je, le brezove (peÄ?enega bezgovega cvetja) ne. Zagotovo se na nedavnem izletu nista nadejala, da jima bo eden od Ä?lanov zbora izpolnil to Ĺželjo. Kako jima brezova tekne, zgovorno priÄ?a fotografija. Sta se pa ob tem domislila nove potrebe. ÂťVse je, le kompot ĹĄe manjka.ÂŤ

Dokaz DrŞavne ceste so v Velenju take kot drŞava. V slabem stanju, nevarne za drŞavljane, polne raznih lukenj ‌

Pozaba

ZANIMIVOSTI

ToĹžila sina, ki pri 30-ih ĹĄe vedno Ĺživi doma StarĹĄa iz ZDA si moÄ?no Ĺželita, da bi se njun sin Michael Rotonde osamosvojil. Da bi mu to uspelo, sta mu naprej ponudila denar – zgodilo se ni niÄ?. Napisala sta mu pet pisem, v katerih sta mu z vedno ostrejĹĄim tonom ukazovala, naj se izseli – niÄ?. Sin je doÄ?akal 30 let in jim brezbriĹžno dejal, da strogo zakonsko gledano

ni dobil dovolj pisem s pozivom o izselitvi. Naposled sta oÄ?e in mama na sodiĹĄÄ?e vloĹžila toĹžbo proti sinu. Krajevno sodiĹĄÄ?e jima je pojasnilo, da lastnega sina ne moreta nasilno pregnati iz hiĹĄe, saj je druĹžinski Ä?lan, da pa lahko to ukaĹže vrhovno sodiĹĄÄ?e. StarĹĄa sta se obrnila tja. ÄŒeprav je sin skuĹĄal izsiliti polletno obdobje za izselitev in se skliceval na enega od prejĹĄnjih primerov, je sodnik zahtevo oznaÄ?il za nezasliĹĄano.

MlajĹĄega Rotonda je pozval, naj sam zapusti hiĹĄo starĹĄev, nato odredil izselitev in ga pozval, naj se za pomoÄ?, Ä?e jo bo potreboval, obrne na ustrezne socialne ustanove za odrasle.

30-letnik se je po razsodbi vseeno odpravil domov in povedal, da se bo na odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a vsekakor pritoĹžil.

MaÄ?ek se je domov vrnil po 18 letih

KuĹža posvojil devet raÄ?k

Pred kratkim so nemĹĄki policisti v parku naĹĄli zanemarjenega Ä?rnega hiĹĄnega muca, ki je Şalostno mijavkalÂŤ. Na osnovi Ä?ipa, vstavljenega pod koĹžo maÄ?ka, so izsledili njegovega lastnika. Ta je povedal, da je maÄ?ek zbeĹžal pred 18 leti, kmalu po tistem, ko so se preselili iz MĂźnchna v prestolnico. Takrat ni verjel, da ga bo ĹĄe kdaj videl. Zdaj pa je muc z imenom Kimba znova doma. ÂťIma apetit, z lastnikom pa se ĹĄe spoznavata,ÂŤ so sporoÄ?ili z berlinske policije.

Na angleĹĄkem gradu Mountfitchet Ĺživi desetletni kuĹža labradorec Fred, ki so ga pred kratkim opazili v zanj nenavadni druĹžbi. ÂťOpazili smo skupino raÄ?k, ki so zbegano tavale naokoli. Fred se jim je ta-

Kemal med oboĹževalkami v Citycentru Celje Slovenski City centri so povabili na obisk slavnega in nadvse popularnega turĹĄkega igralca Buraka Ă–zçivita, Kemala iz priljubljene turĹĄke nadaljevanke Moja boĹĄ. Najprej se je ustavil v Citycentru Celje, ki je pokal po ĹĄivih. PriÄ?akale so ga predvsem njegove ĹĄtevilne oboĹževalke. Po sprehodu po najdaljĹĄi rdeÄ?i preprogi doslej, ki je vodila po nakupovalnih ulicah, je vse navzoÄ?e pozdravil ĹĄe z velikega odra. Zbrani mnoĹžici je namenil tudi pozdrav v slovenskem jeziku. Svojo srÄ?no plat je pokazal s posebno pozornostjo, ki jo je namenil gojencem Socialno varstvenega

zavoda Dobrna. NajveÄ?je oboĹževalke so se z lepim Turkom lahko fotografirale in prejele njegov avtogram. Med njimi je bila tudi 85-letna Terezija Cvikl, v zadnjih dneh vsem znana kot avtorica najdaljĹĄe pesniĹĄke stvaritve v Ä?ast lepemu Kemalu. Nasmejani in od sreÄ?e objokani obrazi so dokaz, da je bilo sreÄ?anje z enim trenutno najbolj slavnih televizijskih zvezdnikov v Evropi za veÄ?ino obiskovalcev nepozabno doĹživetje. đ&#x;”˛

mz

koj pribliĹžal in jih vzel pod svoje okrilje. Vse od takrat je njihova varuĹĄka, raÄ?ke pa mu vdano sledijo. Odpeljal jih je Ĺže na kopanje v bliĹžnjo mlako,ÂŤ je povedal grajski oskrbnik Jeremy Goldsmith. RaÄ?ke so svojega skrbnika takoj vzele za svojega. Ves Ä?as racajo za njim, od njega se ne loÄ?ijo niti ponoÄ?i, saj spijo kar v njegovi koĹĄari.

Vsaj pred volitvami je upokojencem toplo pri srcu.

Skoraj vsi jim obljubljajo pokojninsko lepĹĄe Ä?ase. A kaj, ko po volitvah mnogi na svoje obljube hitro pozabijo. RaÄ?unajo paÄ?, da tudi starejĹĄi hitro pozabljajo.

Pred vrati Volitve so torej res pred vrati. Mnogi nestrpno priÄ?akujejo, da bodo izvedeli, komu se bodo odprla, pred kom bodo ostala zaprta. To ne zanima le kandidatov, morda ĹĄe bolj volivce.

Enakomerno Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini radi kritizirajo one na vrhu, da preveÄ? uvajajo centralizacijo.

Pa so (vsaj) tu ubrali drugaÄ?no pot. Poudarek so dali tistim zunaj centrov. In dobili smo projekt ÄŒarobnost podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline.

Bolj ljudski?

V Slovenski ljudski stranki so prepriÄ?ani, da jim bo letos uspelo prestopiti prag in bodo spet parlamentarna stranka. Tako naj bi bil naĹĄ parlament vendar spet malo bolj ljudski.

Ljubljana, pomagaj!

Velenjskim nogometaĹĄem se ni uspelo povzpeti prek Triglava. Zdaj bodo za pomaganje prosili Olimpijo, da bi se vendarle uvrstili v Evropo.

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 15

Priloga

15

PRILOGA DOM

31. maja 2018

Dom

Pred vami je tradicionalna majska priloga Dom, namenjena (pre)urejanju stanovanja, hiĹĄe, okolice in vsega, kar sodi zraven, skratka za vsakega nekaj. Nudi vam kopico koristnih nasvetov, idej in ponudnikov razliÄ?nih izdelkov, materialov in storitev z omenjenega podroÄ?ja. Vsekakor pa je prilogo Dom vredno shraniti, saj vam ne bo v pomoÄ? le danes, temveÄ? morda tudi jutri.

Kuhinja je srce doma Nakup kuhinje je povezan s skrbnim naÄ?rtovanjem, kajti izbira prave kuhinje je zagotovo dolgoroÄ?na investicija. Zato je pri izbiri pomemben marsikateri dejavnik, ki ga je potrebno imeti pred oÄ?mi.

ZaÄ?ne se z Ĺželjo, nadaljuje z moĹžnostmi vgradnje in na koncu seveda ĹĄe z izbiro tiste prave, ki nam bo vĹĄeÄ?, ki bo funkcionalna in bo ÂťpasalaÂŤ v naĹĄ ambient. Na trgu je veliko ponudbe, veliko dobre in kvalitetne, kar pomeni, da bo najti tisto pravo, izziv. Ne glede na to, ali Ĺželite moderno ali klasiÄ?no, mora biti izbor skrbno naÄ?rtovan. S premiĹĄljenim izborom elementov si lahko postavimo ÂťposebnoÂŤ kuhinjo, ki bo oblikovana po naĹĄih Ĺželjah. Kuhinja namreÄ? predstavlja poseben prostor doma, zato mora biti vĹĄeÄ?na in pravilno izmerjena z vsemi detajli, ki nam bodo dajali prijeten obÄ?utek domaÄ?nosti. Vsako kuhinjo je mogoÄ?e prilagoditi do centimetra natanÄ?no glede na prostor, kamor bo vgrajena. Prav tako pa lahko izbirate med razliÄ?nimi barvnimi odtenki, ki se bodo zlili z prostorom. Naj bo kuhinja prostor, v katerem se poÄ?utimo dobro. NaÄ?rtovana naj bo

Super akcija LED sijalk!

Svetila za vaĹĄ dom in poslovni prostor Na vhodu pri rondoju.

Ob nakupu nad 20 â‚Ź prejmete kavico.

M e ĹĄ a l n i c a premiĹĄljeno, da nudi praktiÄ?nost pri kuhanju, ima dovolj delovne povrĹĄine in da stilsko dopolni prostor. Kakovost materiala, okovja, vodil in seveda izdelave je garancija za dolgoletno kuhanje v izbrani kuhinji. PohiĹĄtvo Sanles nasproti City centa Celje je zagotovo pravi naslov, kjer vam bodo strokovno svetovali in vam pomagali do kvalitetnega in pravega izbora ter ugodnega nakupa.

d.o.o.

TRGOVINA - BARVE - LAKI

Obiťèitesvetsanjskihbarv

Z vami Ĺže 28 let.

b a r v Vse na enem mestu: zunanje, notranje barve, laki in premazi za dom, za avtolièarje ...

T: 03 5471 718 GSM: 051 612 240 www.ara-barve.si

đ&#x;”˛

Jedilnice • dnevni regali • kuhinje • stilno pohiťtvo dnevne sobe • sedeŞne garniture • vgradne omare spalnice • vrtne garniture otroťke in mladinske sobe Salon pohiťtva, Mariborska 86, Celje (nasproti City Centra) tel.: 03 705 01 80 pon-pet: 9-20; sob: 9-16; ned. zaprto

www.sanles-pohistvo.si

Vstopite skozi vrata naĹĄih salonov Dnevi se daljĹĄajo in prihaja vsem ljubo poletje, ki nas bo ovilo v svoje tople barve in nam odprlo neĹĄteto novih doĹživetij.

Vrata svojega doma bomo odprli za prijatelje, ko bomo prirejali vrtne zabave, in trdno si jih bomo Ĺželeli zakleniti, ko se bomo odpeljali v tople kraje, na dopust ali izlet.

NajveÄ?krat so vrata tista, ki nas loÄ?ijo od novih priloĹžnosti, od nas pa je odvisno, kolikokrat in kako na ĹĄiroko bomo vrata odprli in vstopili skoznje. In prav poletje je Ä?as, ko so pred nami nove avanture, ko smo odprti za nove ideje in se vse zdi laĹžje.

V podjetju MatjaĹž se vsakodnevno trudimo, da za vas odkrivamo nove ideje in reĹĄujemo izzive, ki nam pridejo na pot pri prodaji vrat. Da bi vam lahko kar najbolje pomagali pri izbiri in vam ustrezno svetovali, se nenehno izobraĹžujemo in izpopolnjujemo svoje znanje o proizvodih, njihovih lastnostih,

vgradnji in servisiranju. OdloÄ?ni smo, da vam na vsakem koraku ponudimo le najboljĹĄe, in ko gre za vrata, so to gotovo izdelki HĂśrmann.

Podjetje MatjaĹž, d. o. o., je Ĺže veÄ? kot 28 let generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca vrat HĂśrmann za Slovenijo. Tako kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravili ĹĄtevilne akcije in novosti. Zavedamo se, da je osebni stik pomemben pri odloÄ?itvah, ki zadevajo nakup novih vrat, zato vas za izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov vabimo v naĹĄe razstavne prostore v PetrovÄ?e, Ljubljano in Maribor.

Za vas si bomo z veseljem vzeli Ä?as in odgovorili na vsa vaĹĄa vpraĹĄanja, ki se vam porajajo pred nakupom novih vrat.

Z veseljem vam bomo predstavili kakovostne reĹĄitve za vaĹĄ dom ali podjetje, pa naj gre za garaĹžna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje, dvoriĹĄÄ?na vra-

ta, parkirne zapore ali zapornice ter pogrezljive stebriÄ?ke.

Prisluhnili bomo vaĹĄim Ĺželjam, ponudili najboljĹĄe iz naĹĄega nabora in skuĹĄali zagotoviti najkrajĹĄe moĹžne roke dobave in montaĹže. Z naĹĄimi svetovalci se boste lahko dogovorili za natanÄ?ne izmere na objektih in pripravo primerne, vĹĄeÄ?ne in cenovno ugodne reĹĄitve. Poleg tega v podjetju MatjaĹž, d. o. o., ostajamo z vami tudi potem, ko je vgradnja zakljuÄ?ena, in vam zagotavljamo zanesljiv 24-urni servis in vzdrĹževanje.

Znamo in zmoremo narediti tako, da o svojih vratih po vgradnji ne boste veÄ? razmiĹĄljali. Preprosto bodo tam, opravljala bodo svojo funkcijo, vam olajĹĄala Ĺživljenje in prihranila veliko energije in skrbi. Vstopite skozi vrata naĹĄih razstavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili nasmeh in vam posvetili naĹĄ Ä?as.

Dom je, kjer se poÄ?utimo varne Avtomatska garaĹžna vrata

od 913 â‚Ź * Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 1.239 â‚Ź * *

PriporoÄ?ena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2018.

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

đ&#x;”˛

TZ-AZ-EP2018-138x100mm-SL.indd 1

22/03/18 11:35

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

PRILOGA DOM

31. maja 2018

Habit in cenitev nepremiÄ?nin CENITVE ZA VSE VRSTE NEPREMIÄŒNIN

V okviru naĹĄega poslovanja vam nudimo izdelavo cenitev nepremiÄ?nin Cenitev za vas izdela pooblaĹĄÄ?en ocenjevalec vrednosti nepremiÄ?nin s pridobljenim dovoljenjem Slovenskega inĹĄtituta za revizijo. Vse cenitve so izdelane v skladu z veljavnimi Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema International Valuation Standards Council (IVSC).

Ocenjevanje vrednosti nepremiÄ?nin je podajanje mnenja o vrednostni nepremiÄ?nine na osnovi strokovnega tehtanja, ki temelji na objektivnosti, pravilni presoji, znanju, podatkih in izkuĹĄnjah. V okviru poslovanja vam nudimo cenitve za vse vrste nepremiÄ?nin: • stanovanjske nepremiÄ?nine (stanovanja, hiĹĄe, vikendi, apartmaji), • poslovne nepremiÄ?nine (pisarniĹĄki prostori, prostori za storitvene dejavnosti, trgovski in gostinski lokali), • industrijske nepremiÄ?nine (proizvodne hale, skladiĹĄÄ?a), • zemljiĹĄÄ?a (stavbna, kmetijska), • specialne nepremiÄ?nine.

• •

davÄ?ni nameni, preoblikovanje podjetji (stvarni vloĹžek, delitve in zdruĹžitve, izstopi druĹžbenikov).

Strokovnost, objektivnost in nepristranskost so naĹĄe vrednote. Delamo zavzeto, hitro in po standardiziranem postopku: • ogled nepremiÄ?nine in identifikacija le-te; • analiza trga nepremiÄ?nin, • izbira najprimernejĹĄe metode ocenjevanja, • izdelava cenitvenega poroÄ?ila.

Cenitve izdelujemo na obmoÄ?ju celotne Slovenije po konkurenÄ?nih cenah.

Za vas smo dosegljivi na tel. 031 620 315 (SaĹĄa Knez). PokliÄ?ite nas za dodatne informacije ali dogovor o izdelavi cenitvenega poroÄ?ila.

Cenitev nepremiÄ?nin Cenitev izdela pooblaĹĄÄ?en ocenjevalec vrednosti nepremiÄ?nin s pridobljenim dovoljenjem Slovenskega inĹĄtituta za revizijo.

Cenitve izdelujemo na obmoÄ?ju celotne Slovenije, po konkurenÄ?nih cenah.

Za razliÄ?ne namene: • prodaja ali nakup nepremiÄ?nine, • pridobitev hipotekarnega kredita pri izbrani banki, • druge poslovne potrebe naroÄ?nika, • raÄ?unovodsko poroÄ?anje, • insolventni postopki,

031 620 315 SaĹĄa Knez

Izkoristek prostora v majhnem stanovanju

Polak: 67-letna tradicija DruĹžinsko podjetje Polak cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄnike Polak. Danes podjetje Polak sodi med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaĹže, da smo na pravi poti, in hkrati potrjuje dobro delo v podjetju.

Izdelujemo tudi betonske zidake, opaĹžne zidake (za ĹĄkarpe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne ĹĄkarpnike. Leta 2011 smo zaÄ?eli proizvajati certificirane transportne betone, leta 2015 pa smo zmontirali popolnoma

67

novo betonarno, ki je ĹĄe dvignila kvaliteto betonov. Strankam nudimo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi streĹĄniki Polak E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, naĹĄa 67-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

NaĹĄe vodilo je izdelati kvalitetne izdelke po ugodni ceni ter vzpostaviti dober in poĹĄten odnos z naĹĄimi kupci.

Podrobne informacije o nas najdete na naĹĄi spletni strani đ&#x;”˛ www.polak-streĹĄniki.si

Ĺ aleĹĄka 19, Velenje | Gregor Svitlica s.p.

Danes so Ä?asi taki, da se je zaradi finanÄ?ne situacije teĹžje odloÄ?iti za gradnjo hiĹĄe ali nakup velikega stanovanja, paÄ? pa se – Ä?e je to le mogoÄ?e – poskuĹĄamo zadovoljiti Ĺže z manjĹĄim stanovanjem. Taka stanovanja imajo svoje prednosti, in sicer niĹžjo najemnino ter niĹžje stroĹĄke, res pa je, da imamo manj prostora in zato moramo ĹĄe toliko bolje vedeti, kako majhen prostor najbolje izkoristiti.

Pri opremljanju majhnega stanovanja moramo biti kar se da racionalni. Najbolje je, da naredimo izris prostora, saj bomo tako najlaĹžje predvideli, kaj bomo potrebovali in koliko prostora nam bo to vzelo. Npr. pri vhodu v stanovanje obiÄ?ajno postavimo omaro za Ä?evlje, zato jo lahko

nariĹĄemo na naĹĄ izris. Pri opremljanju majhnega prostora ĹĄteje vsak centimeter, zato je priporoÄ?ljivo, da izberemo veÄ?namensko pohiĹĄtvo. NajveÄ?krat se da lepo kombinirati dviĹžno posteljo, ki jo za Ä?ez dan spremenimo v kavÄ?. Dobro je, da imamo pod kavÄ?em tudi predal, ki ga uporabimo za shranjevanje oblaÄ?il ali odej. ÄŒe je v druĹžini veÄ? otrok, je priporoÄ?ljivo, da se v sobo postavi pograd, ta pa je koristen tudi, Ä?e imamo enega otroka, saj lahko pod pogradom postavimo pisalno mizo, omare ali pa prostor za igranje.

Na trĹžiĹĄÄ?u najdemo tudi mize in stole, ki se zloĹžijo. Prav tako so pri izkoristku prostora najboljĹĄa izbira visoke omare, saj lahko tako shranimo veliko stva-

ri na minimalni povrĹĄini, hkrati pa nam visoka omara sluĹži za pregradno ÂťstenoÂŤ med spalnico in dnevno sobo oziroma jedilnico. Kar najbolj lahko izkoristimo tudi stene, in sicer tako, da nanje namestimo police ali viseÄ?e omare in tako zopet pridobimo nekaj veÄ? prostora za shranjevanje.

Pri opremljanju majhnega stanovanja je pomembna izbira svetlih barv, saj te naredijo prostor veÄ?ji.

Pomembno je, da si stanovanje uredimo tako, da se v njem dobro poÄ?utimo, zato v elemente vnesemo nekaj svojega sloga, pri tem pa ne pozabimo na funkcionalnost le-teh. đ&#x;”˛

Pripravil: Jure BeriÄ?nik Vir: goo.gl/JoUdKt

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 17

BoljĹĄi zrak v stanovanju po naravni poti

Pomembna sposobnost preÄ?iĹĄÄ?evanja

Rastline zbudijo prostor in imajo veliko sposobnost preÄ?i-

ĹĄÄ?evanja – tako kot njihove zunanje vrstnice opravljajo tudi sobne rastline fotosintezo, torej spreminjajo ogljikov dioksid v kisik. Iz zraka, ki ga dihamo, lahko „potegnejo“ strupene kemikalije, kot so benzen, formaldehid in aceton. NASA je odkrila, da lahko zelene rastline pripomorejo k uniÄ?evanju bakterij v zraku, zato znanstveniki resno razmiĹĄljajo, da bodo rastline izboljĹĄeva-

Ĺ˝e naÄ?rtujete letoĹĄnji dopust? ÂťPreden odhitite pustolovĹĄÄ?inam naproti, je dobro, da se za trenutek ustavite in poskrbite, da vas po vrnitvi z dopusta ne bi priÄ?akala luknja na banÄ?nem raÄ?unu. Lahko se odloÄ?ite za varÄ?evanje in vsak mesec doloÄ?eno vsoto namenite varÄ?evanju za dopust ali pa se v prid varÄ?evanju za dopust odpoveste kateri od svojih nenujnih razvad,ÂŤ zaÄ?ne temo o prihajajoÄ?ih dopustih Andreja Lakner, vodja NLB Poslovalnice Celje.

na razliÄ?nih mestih v prtljagi.

PomoÄ? banÄ?nika na dopustu

ÄŒe bi v tujini potrebovali finanÄ?ni nasvet, so vam naĹĄi banÄ?niki na voljo kadarkoli – na ĹĄtevilki 01 477 2000, pa tudi prek spletnega klepeta ali video klica. Ob primerni identifikaciji vam bodo prek video klica na voljo ĹĄtevilne storitve, kadar pa potrebujete le nasvet, lahko izberete spletni klepet. ÂťSeveda se na Na dopustu spletu in drugod brez najde mnogo naneprijetnih svetov za vsakovrstno naÄ?rtovapreseneÄ?enj V s e k a ko r s e Andreja Lakner, vodja nje, tudi finanÄ?pred odhodom NLB Poslovalnice Celje no. Vsekakor pa so situacije, kje je dobro pripravite – preverite menjalni teÄ?aj, ve- pomoÄ? finanÄ?nega strokovnjaljavnost in limit plaÄ?ilne karti- ka ĹĄe kako dobrodoĹĄla. NaĹĄa ce, pozanimajte se o viĹĄinah glavna prednost je prav gotoprovizij. Preverite tudi moĹžno- vo znanje, ki ga z velikim vesti plaÄ?ila s plaÄ?ilnimi kartica- seljem delimo s strankami,ÂŤ mi – za destinacije, kjer jih ne zakljuÄ?i Andreja Lakner. Prisprejemajo, si pripravite do- jazno vabljeni, da nas v NLB volj gotovine in poskrbite tu- Poslovalnici Celje obiĹĄÄ?ete tudi đ&#x;”˛ EPP di, da jo boste varno hranili sami.

NOVO V VELENJU!

le zrak v bodoÄ?ih vesoljskih bazah. Dve ali tri velike sobne rastline, posajene v lonÄ?kih s premerom 25 do 30 centimetrov, lahko oÄ?istijo zrak v prostoru, velikem od 9 do 14 kvadratnih metrov.

Za kar najboljĹĄi uÄ?inek naj bodo rastline v vaĹĄem "dihalnem dosegu" – najveÄ? tri Ä?etrt metra od prostora, kjer sedite ali leĹžite. NajboljĹĄe ÂťÄ?istilneÂŤ okrasne rastline so okrasna palma, salonska palma, fikus ali praprot, azijski datljevec, dracena ‌

Napotki za uspeĹĄno rast

UĹživanje v blagodejnih uÄ?inkih zelenih rastlin v stanovanju je prijetno, ohraniti jih pri Ĺživljenju pa zahteva nekoliko veÄ? dela.

Veliko ljudi nehote ubije svoje rastline s premoÄ?nim zalivanjem.

Marsikatera rastlina potrebuje zalivanje le enkrat tedensko, nekatere pa tudi na dva do tri tedne. ÄŒe je prst vlaĹžna, potem rastlin ĹĄe ni treba zaliti.

Za rastline morate izbrati pravĹĄnjo velikost lonÄ?ka, kajti Ä?e postavite majhno rastlino v velik lonÄ?ek, ostane zemlja predolgo vlaĹžna, zato rastlina zgnije.

V premajhnem lonÄ?ku pa korenine nimajo dovolj prostora za

Ä?rpalke elektro agregati kosilnice Ĺžage prekopalniki puhalniki visokotlaÄ?ni Ä?istilci vitli sneĹžne freze in ĹĄe in ĹĄe ...

Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiĹĄ v osrÄ?ju narave in neposredni bliĹžini urbanega, na odliÄ?ni lokaciji, v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, bliĹžina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min

v zaselku ÂťPONDORSKI LOGÂŤ PONDOR, VRANSKO V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za vas zgradili samostojne stanovanjske hiĹĄe v III. pod. gr. fazi (moĹžnost dokonÄ?anja v V. gr. fazo).

Energetska izkaznica ni potrebna (334. Ä?len EZ-1).

rast, zato se rastlina ne bo dovolj dobro razvijala.

Dovolj svetlobe, vlage in gnojil

Sobne rastline naj bodo Ä?iste.

Redno briĹĄite prah z njih in jih obÄ?asno postavite pod prho. Potrebujejo tudi dovolj svetlobe za uspeĹĄno rast. VeÄ?ina jih uspeva v prostorih z veliko posredne svetlobe; idealno je, da je rastlina na svetlem vsaj osem ur dnevno. ÄŒe Ĺželite, da bodo rastline lepo uspevale, jim enkrat meseÄ?no dodajte gnojilo. Nekatere okrasne rastline, denimo orhideje, imajo raje veÄ?jo zraÄ?no vlago, zato jih obÄ?asno poĹĄkropite s sveĹžo vodo. đ&#x;”˛

Pripravil: Jure BeriÄ?nik Vir: goo.gl/PrdAPi

KAKOVO���N� NARAVN��

�O�OR�K��KA��N

www.pohorskikamen.si ���i����4����it������t�����41���4��12

vse����rv��n��e�e��n��s�v���s�v�r��v���r��v���r�e����r��en�r��v������ nepr�v��n�������k�����stenske��n�t��ne������e� pr�v��n�������n�������k�����n�tr�n�e��n���n�n�e�k���ne��pe����k�p��n��e����� ����re��n�e��k����e��sk��n��ke��r��n�ke��p�tke�����

PooblaĹĄÄ?en prodajalec in serviser

SERVIS in PRODAJA NOVO

3 399 â‚Ź 00

Vrtna kosilnica TC 142T

169 â‚Ź 00

ObÄ?inam, gasilskim druĹĄtvom ter gasilcem nudimo SERVIS in PRODAJO celotne opreme proizvajalca

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 | Mobilni servis: 041 622 519

motor Husqvarna 7200 2-valjni, 656 cm3, 11,1 kW pri 2600 min-1, krmiljenje s pedali, hidrostatiÄ?ni menjalnik, ĹĄirina koĹĄnje 107 cm

VisokotlaÄ?ni Ä?istilnik PW 235

robustna zasnova z aluminijasto Ä?rpalko, prostovrteÄ?a cev in vrtljiv priklop, vklj. razprĹĄilnik za peno in 2 ĹĄobi, maks. tlak 135 barov, 8 m cevi + Ä?istilo in vosek; za vozila, 2,5 l BREZPLAÄŒNO

www.uniforest.si www.uniforest.si

Za vaĹĄo kakovost bivanja

PAN TIM, d. o. o.

Latkova vas 81d, PAN3312 TIM,Prebold d. o. o.

81d,M3312 Prebold TLatkova 03 / 777vas 14 23 051 665 566 T 03E/ prodajalna@uniforest.si 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–17.00 DELOVNI ČAS sobota: 7.00–12.00 ponedeljek–petek: 7.00–17.00 sobota: 7.00–12.00

Tel.: 03 4254 305 | GSM: 041 697 486, 041 622 834

www.kolenc.informacija.net

E-mail: fanika@kolenc.si

Po meri visokih druĹžinskih standardov dom za sreÄ?ne druĹžine

Branko Kolenc s.p.

Rastline v stanovanju nimajo le okrasne funkcije, saj poleg tega, da ustvarijo prijetno okolje, tudi preÄ?iĹĄÄ?ujejo zrak in imajo pomirjevalni uÄ?inek. Ohranjanje sobnih rastlin pri Ĺživljenju pa je pogosto precejĹĄen izziv.

ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

17

PRILOGA DOM

31. maja 2018

Ustvarite si dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!

Nove hiĹĄe Pondorski Log, na relaciji Pondor–Vransko (v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana–Maribor le 1,5 km).

V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta Ĺže zgrajeni dve samostojni hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno povrĹĄino 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armirano-betonskimi ploĹĄÄ?ami in lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak – voda,

ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varÄ?nost. HiĹĄi sta za prodajo dograjeni v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hiĹĄo v V. gradbeno fazo.

NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in so proste vseh bremen.

Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log.

Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 03/ 425 đ&#x;”˛ 43 05 ali 041/ 697 486.

Stroji za pripravo drv Podjetje Uniforest vam ponuja vrsto strojev, namenjenih pripravi drv Cepilniki drv Titanium so varni, omogoÄ?ajo enostavno cepljenje polen ter imajo nizko porabo. To zagotavljajo enostavne in pregledne nastavitve, litoĹželezna Ä?rpalka, pobiralka za dvigovanje cepljencev in roÄ?ica za njihovo pridrĹžanje. Po viĹĄini nastavljiva cepilna miza olajĹĄuje delo in tako zmanjĹĄa obremenitev uporabnika. Imajo veliko prostora za odlaganje dodatne opreme, njihovo delovanje pa je mogoÄ?e s kardanom, elektormotorjem ali kombinacijo obeh. Cepilniki drv Titanium so bili nagrajeni z German Desing Award Special 2017.

Rezalno-cepilni stroj Titan 40/20 premium je kompakten, zanesljiv in mobilen, namenjen pripravi veÄ?jih koliÄ?in drv. RazreĹže in razcepil lahko les do premera 40 cm, cepilni valj pa zmore potisk do 20 ton. Zaradi niĹžjih

stroĹĄkov vzdrĹževanja in manjĹĄe obÄ?utljivosti na tujke v lesu reĹže s kroĹžno Ĺžago. Transportni trak je nastavljiv 15 stopinj v levo in desno. Upravljanje je v celoti mehansko-hidravliÄ?no, zato se lahko stroj uporablja tudi v zahtevnejĹĄih pogojih in omogoÄ?a enostavno vzdrĹževanje z nizkimi stroĹĄki.

KroĹžne Ĺžage SC700 za so varne in enostavne za premikanje.

Njihova kompaktna konstrukcija omogoÄ?a dolgo Ĺživljenjsko dobo. Pogon je moĹžen preko kardana, elektromotorja in bencinskega motorja. Modeli s pogonom preko kardana lahko imajo tudi transportni trak.

V podjetju Uniforest izdelujejo ĹĄe mehanske in hidravliÄ?ne povezovalce metrskih drv Python. Za ta namen imajo povezovalci napenjalne kleĹĄÄ?e za laĹžje napenjanje in rezanje traku ter stojalo za trak, ki omogoÄ?a njegovo laĹžje in nadzorovano odvijanje.

Vse stroje si lahko ogledate na www.uniforest.si . đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

PRILOGA DOM

31. maja 2018

Nameravate graditi?

Potrebujete vpis v ZK? Strokovna, hitra in cenovno ugodna izvedba geodetskih storitev (ureditev meje, parcelacija, izravnava meje, geodetski naÄ?rti, zakoliÄ?ba objekta, evidentiranje stavbe ‌) Merimo s sodobnimi, natanÄ?nimi in redno testiranimi merilnimi inĹĄtrumenti. • Sprejeto delo opravimo v zastavljenem roku. • Storitve opravljamo vestno in nepristransko do vseh strank v postopkih. • Imamo dolgoletne izkuĹĄnje. • Pridobili smo si zaupanje mnogih podjetij in ostalih strank. • Kar se dogovorimo, to izpeljemo. • Geodetske storitve opravljamo po celotni Sloveniji.

Se pripravljate na gradnjo?

Urejate okolico? • Uredimo vam mejo, izdelamo geodetski naÄ?rt ali zakoliÄ?bo na terenu.

Vaťa hiťa ťe ni vrisana v kataster stavb? Vzpostavljate etaŞno lastnino? • Za vas uredimo vris objekta v kataster stavb ali izdelamo akt o ustanovitvi etaŞne lastnine.

BrezplaÄ?na ponudba NaroÄ?ite brezplaÄ?no informativno ponudbo. PokliÄ?ite nas na tel: 03 8972500 ali piĹĄite na e-mail: info@strat.si.

Z veseljem se vam bomo posvetili. VaĹĄa koda za 5 % popusta đ&#x;”˛ je STRAT.

03 897 25 00 ď‚&#x;

Pri gradnji ali urejanju okolice vam uredimo mejo, izdelamo geodetski naèrt ali zakolièbo na terenu

ď‚&#x;

Za vas uredimo vris objekta v kataster stavb ali izdelamo akt o ustanovitvi etaĹžne lastnine

STRAT inĹženiring d.o.o. | Ĺ aleĹĄka c. 19, Velenje | info@strat.si | www.strat.si

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

mali

S OGL A

I

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

SKIRO za vse generacije Novo v Velenju

KonÄ?no v Sloveniji - skiroji tudi za odrasle Kakovostni skiroji vrhunske znamke Yedoo, primerni za otroke, najstnike in odrasle, za ĹĄportnike in avanturiste. Tudi ELEKTRIÄŒNI!

Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14 | Velenje 051/ 622 519 | www.kickbikes.si | skirostar.si@gmail.com

v veljavi s 1. 6. 2018 Cilj zakona je zagotoviti bolj kakovostne podatke v javnih evidencah zaradi mnoĹžiÄ?nega vrednotenja nepremiÄ?nin.

Pri katastru stavb se bodo uskladila pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiĹĄko knjigo.

Delitev stavbe na veÄ? delov stavbe bo za stanovanjske stavbe, zgrajene po 1. januarju 2003, omejeno; dovoljeno bo le, Ä?e je bilo izdano gradbeno dovoljenje za veÄ?stanovanjsko stavbo.

Bistveni podatki o stavbah in delih stavb (predvsem spreminjanje povrĹĄin in dejanskih rab delov stavb) se bodo lahko spreminjali le z elaboratom geodetskega podjetja ali projektanta.

Lastniki nepremiÄ?nin bodo enkrat na leto prejeli obvestilo, Ä?e se bodo podatki v zemljiĹĄkem katastru, katastru stavb ali registru nepremiÄ?nin spremenili in lastniki ne bodo o njih obveĹĄÄ?eni Ĺže z upravno odloÄ?bo ali obvestilom. Med drugim bo ĹĄlo za spremembe podatkov, ki se vodijo le v registru nepremiÄ?nin (npr. letnica obnove stavbe), spremembe podatkov, ki se prevzamejo iz drugih evidenc ter se v zemljiĹĄki kataster in register nepremiÄ?nin vpiĹĄejo na osnovi grafiÄ?nega preseka, in za spremembe podatkov zaradi lokacijske izboljĹĄave zemljiĹĄkega katastra.

Poleg tega naj bi novi zakon prinesel informacijsko prenovo nepremiÄ?ninskih evidenc, ki naj bi zagotavljala informacijsko podporo za sprotno evidentiranje podatkov o nepremiÄ?ninah, za vzpostavitev uÄ?inkovitih povezav z zemljiĹĄko knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov.

Balkonski vrt je lahko v vsakem domu ÄŒe Ĺživite v mestu in nimate vrta ali dvoriĹĄÄ?a, kamor bi lahko zasadili cvetliÄ?ni ali zelenjavni vrt, lahko namesto tega rastline posadite v korita in lonce. Sledi seznam navodil, ki se jih splaÄ?a upoĹĄtevati, Ä?e Ĺželite ustvariti vrt na balkonu ali terasi.

Balkonski vrtiÄ?ek je potrebno skrbno naÄ?rtovati. Za zaÄ?etek ugotovite, koliko teĹže sploh lahko prenese vaĹĄ balkon, da ne boste ogroĹžali svoje varnosti. Premislite, katere rastline in koliko jih Ĺželite zasaditi ter kako jih boste vzdrĹževali.

Vrtnarjenje na balkonu pomeni, da boste morali vse vreÄ?ke s prstjo, posode in rastline prinesti v stanovanje. Zato se dobro ocenite, da izbrana drevesa in grmovnice ne bodo preveliki in jih boste zlahka spravili skozi vrata.

Idealno je, da za zaĹĄÄ?ito na tla

poloĹžite preproge iz vpojne gume, ki posrkajo kaplje in prepreÄ?ijo odtekanje vode iz posod v spodnje nadstropje. Poskrbite tudi, da ima vsako korito ali lonec svoj podstavek. Ĺ˝e vnaprej naÄ?rtujte, kako boste rastline zalivali. NajpomembnejĹĄe je omogoÄ?iti dovod vode do balkona. V vroÄ?ih poletnih mesecih morate namreÄ? zemljo zalivati dnevno, kar pomeni, da je najbolje, da napeljete cev iz vodovoda do balkonskega prostora.

Rastline izberite glede na pogoje na balkonu. Pomembna je izpostavljenost soncu in vetru. ÄŒe ima manj kot ĹĄest ur sonÄ?ne svetlobe na dan, je to delna senca in bodo roĹže, potrebne polnega dnevnega sonca, slabĹĄe uspevale.

Stalni vetrovi na viĹĄje leĹžeÄ?ih balkonih lahko roĹže izsuĹĄijo in jih

Inline, d. o. o. | Skorno 8, 3325 Ĺ oĹĄtanj | gsm: 031 619 160 zagarstvo.mesic@siol.net | www.mesicles.com

Skiroji Yedoo so: varni, stabilni, imajo kakovostne zavore spredaj in zadaj, z nosilnostjo do 150 kg. Na voljo so tudi tekmovalni skiroji WOLFER in TREXX.

Nov zakon o evidentiranju nepremiÄ?nin -

Vrtne garniture • Vrtne ograje • Balkonske ograje Protihrupne ograje • Stenske in talne obloge ter brune

proizvodnja prodaja montaŞa veè kot

VISOKE GREDE

100-letna tradicija

prevrnejo. V tem primeru izberite teĹžke rastline in drevesnice ter jim priskrbite zaĹĄÄ?ito proti vetru.

Velike posode, izdelane iz lahke plastike, lesa ali steklenih vlaken, lahko celo prezimijo na prostem, Ä?e so v njih posajene odporne trajnice, drugaÄ?e pa morate prej najti prostor v stanovanju za hranjenje obÄ?utljivejĹĄih trajnic Ä?ez zimo. Zapolnite spodnjo tretjino korita z zdrobljenim plastiÄ?nim pakiranjem, na primer ovojem od araĹĄidov ali stiroporom, da zmanjĹĄate teĹžo zemlje v veÄ?jih posodah. Dno nato prekrijte s krpo ali drugo tkanino, ki bo prepreÄ?evala odtekanje vode.

Posode na balkon pritrdite Ä?vr-

sto in zanesljivo.

Prst v posodah naj bo kvalitetna. NajboljĹĄa je kombinacija ilovice, ĹĄote ali proda. Rastlinam morate Ä?ez leto po potrebi dodajati kompost, ki je odliÄ?en nadomestek za umetno gnojilo.

Vrt oblikujte glede na vaĹĄe Ĺželje in lego balkona. Pred naÄ?rtovanjem si postavite naslednja vpraĹĄanja: Kako se Ĺželite poÄ?utiti v vrtu? Si Ĺželite ustvariti zasenÄ?en in skrit kotiÄ?ek ali odprt sonÄ?ni prostor? Ne pozabite izkoristiti navpiÄ?nega prostora saj obstaja mnogo plezalk in vrst, ki rastejo navzgor. đ&#x;”˛

Pripravil: Jure BeriÄ?nik Vir: goo.gl/pCjn9c

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

UTRIP, KRONIKA

31. maja 2018

Sestavni del poÄ?itniĹĄke prtljage ZakljuÄ?ili s certifikatom Jamarska reĹĄevalna sluĹžba Slovenije sodelovala na mednarodni naj bo potovalna lekarna vaji v Avstriji Majhen, a pomemben del, ki nam bo v resniÄ?no pomoÄ? pri morebitnih zdravstvenih tegobah Lekarna Velenje je javni zavod, ki izvaja lekarniĹĄko dejavnost v ĹĄestih enotah, ĹĄtirih na obmoÄ?ju Velenja in po eni v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki. LekarniĹĄka dejavnost ni samo preskrba z zdravili na recept, ampak tudi z zdravili brez recepta, medicinskimi pripomoÄ?ki in drugimi izdelki ter prehranskimi dopolnili oziroma z vsem, kar je povezano z zdravjem.

Vedno veÄ?ji poudarek in pozornost lekarne namenjajo svetovanju. ÂťNi namreÄ? dovolj, da v lekarni dobimo kakovostno, varno in uÄ?inkovito zdravilo ali prehransko dopolnilo, pomembno je, da vemo, kako to pravilno jemati, da bo uÄ?inek Ä?im veÄ?ji, stranskih uÄ?inkov pa Ä?im manj,ÂŤ poudarja mag. Sabina Grm, magistra farmacije, tudi direktorica Lekarne Velenje.

Kako sestaviti potovalno lekarno?

Ko sestavljamo potovalno lekarno, moramo upoĹĄtevati veÄ? dejavnikov: starost uporabnika, njegovo zdravstveno stanje, kraj potovanja, dostopnost do zdravniĹĄke oskrbe v kraju, ki bo cilj.

VaĹžen del naÄ?rtovanja poÄ?itnic so tudi zdravila za samozdravljenje. To so zdravila, ki jih dobimo brez recepta za lajĹĄanje blaĹžjih teĹžav – zdravila proti boleÄ?inam, poviĹĄani telesni temperaturi, prebavnim teĹžavam, alergijam, driski ... Dobro bo imeti pri sebi tudi vsaj nekaj za oskrbo odrgnin, ureznin, za blaĹžje poĹĄkodbe, kaj za dezinfekcijo, kakĹĄno sterilno gazo, povoj. ÄŒe gremo v kraje, kjer je veliko insektov, tudi sredstva za zaĹĄÄ?ito pred piki ter pripravki za odpravljanje teĹžav po pikih.

Ne pozabimo na zdravila, ki jih je predpisal zdravnik!

Obiskali smo jo v Ä?asu, ko se zaÄ?enjamo pripravljati na poÄ?itnice. ÂťÄŒe Ĺželimo, da bodo te lepe in nam bodo ostale v lepem spominu ĹĄe dolgo, jih je treba skrbno naÄ?rtovati. Eden najpomembnejĹĄih delov poÄ?itniĹĄke prtljage naj bo potovalna lekarna.ÂŤ pravi. Nikar ne pozabimo – in to posebej izpostavlja – s seboj vzeti zdravil, ki nam jih je predpisal zdravnik. ÂťPreverimo, ali jih bomo imeli dovolj, preverimo pa rok uporabe!ÂŤ

Potovanje v eksotiÄ?ne kraje

Posebno pozornost pa je treba posvetiti potovalni lekarni, kadar odhajamo v eksotiÄ?ne kraje. ÂťTja, kjer so razmere drugaÄ?ne kot pri nas. V takih primerih je najbolje, da najprej stopimo do osebnega zdravnika in se z njim posvetujemo o svojem zdravstvenem stanju, potem pa do ambulante v okviru Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, kjer nam bodo svetovali, ali je morda treba jemati kakĹĄno zdravila proti malariji, opraviti kakĹĄno dodatno cepljenje, na primer proti rumeni mrzlici.ÂŤ

Kako hraniti zdravila?

Mag. Sabina Grm, mag. farm.: ÂťVsebino potovalne lekarne moramo izbrati premiĹĄljeno.ÂŤ

V potovalno lekarno sodijo: • • • • • •

â?ą

Osebno potovalno lekarno sestavimo glede na starost in zdravstveno stanje, naÄ?in in trajanje potovanja, kraj potovanja ter razvitost zdravstvene sluĹžbe v kraju poÄ?itnic.

zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik, zdravila za samozdravljenje manjĹĄih zdravstvenih teĹžav, varovalni pripravki za sonÄ?enje s primernim zaĹĄÄ?itnim faktorjem pripravki za lajĹĄanje teĹžav pri sonÄ?nih in drugih opeklinah, sredstva za zaĹĄÄ?ito pred piki insektov in odpravljanje teĹžav po pikih, osnovna sredstva za prvo pomoÄ?.

To je zelo pomembno! ÂťZdravilom, Ä?e jih ne hranimo v skladu z navodili, se lahko spremeni uÄ?inkovitost, postanejo lahko celo ĹĄkodljiva. ObiÄ?ajno jih hranimo pri temperaturi do 25 stopinj Celzija. Vsebino potovalne lekarne je najbolje hraniti v posebni ĹĄkatlici ali torbici, zaĹĄÄ?iteno pred svetlobo, vlago. Svetujem vam, da imate potovalno lekarno v osebni prtljagi, tudi Ä?e greste na letalo. Tako jo boste imeli takoj na razpolago. Zdravila v morebiti izgubljeni prtljagi pa vam tudi ne bodo mogla koristiti. To je ena stvar, druga pa, da je v kabini avtomobila ali letala temperatura za zdravila zagotovo bolj primerna kot v prostorih za prtljago.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 24. maja – V Ä?etrtek je obÄ?an naznanil policistom, da mu je nekdo poĹĄkodoval kljuÄ?avnico na vratih, zato jih ne more odkleniti. Policisti pa so ugotovili, da ni ĹĄlo za poĹĄkodbo kljuÄ?avnice, le odklepal ni s pravim kljuÄ?em.

Policisti na sestanku stanovalcev Ĺ oĹĄtanj, 24. maja – Na sestanku stanovalcev na Cesti talcev je bilo v Ä?etrtek tako vroÄ?e, da so morali nanj, ko je sosed sosedi zagrozil, da jo bo ubil, policisti.

ĹĄki, ki je spal na Cesti talcev. Policisti so ga zbudili, ĹĄlo je za drĹžavljana Bolgarije, mu razloĹžili, da tako ne gre, in napisali mandatno kazen.

Mladi so si dali duĹĄka Gornji Grad, 26. maja – Ker je bila mladina v Tlakah na obmoÄ?ju Gornjega Grada zelo glasna, so na klic obÄ?ana tam posredovali velenjski policisti. Enemu od njih so napisali plaÄ?ilni nalog. Malo pred prvo uro novega dne pa so se spet napotili na isti kraj, kjer je glasnost dosegla vrhunec s kriÄ?anjem. Mladi pa so se tokrat pred njihovim prihodom Ĺže razbeĹžali.

Spal na cesti

Nevarno vzbujanje pozornosti

Šoťtanj, 25. maja – V petek so policiste poklicali iz Šoťtanja. Vznemirjal jih je mo-

Velenje, 27. maja - V nedeljo je obÄ?an obvestil policiste, da je na socialnem

Od Ä?etrtka, 24. maja, do nedelje, 27. maja, je triindvajset Ä?lanov Jamarske reĹĄevalne sluĹžbe Slovenije, med katerimi so tudi VelenjÄ?ani, sodelovalo na mednarodni vaji v Avstriji. Ĺ lo je za zelo pomemben projekt ter zakljuÄ?no aktivnost v postopku certificiranja.

Slovenska enota civilne zaĹĄÄ?ite za iskanje in reĹĄevanje iz jam – CaveSAR, ki jo vodi dr. Maks Merela, je postala prva, ki bo usposobljena za takĹĄno reĹĄevanje.

Na vaji so sodelovale tri mednarodne ekipe, ena od njih je slovenska enota Jamarske re-

omreĹžju videl posnetek mladoletnika, ki pleza po kamnitem mostu in obstaja verjetnost, da bo padel v globino. Ko so policisti priĹĄli na kraj, je mladoletnik Ĺže peĹĄaÄ?il proti bencinskemu servisu. Policistom je povedal, da je hodil po mostu, ker je Ĺželel pritegniti malo pozornosti.

Policisti so mu razloĹžili, da je takĹĄno vzbujanje pozornosti lahko zelo nevarno in naj tega ne poÄ?ne veÄ?.

Za avto poskrbeli redarji Velenje, 27. maja – V nedeljo dopoldne je VelenjÄ?anka obvestila policiste, da je nekdo ukradel avtomobil, last njenega oÄ?eta, ki je neregistriran stal na parkiriĹĄÄ?u v Ĺ aleku. Policisti pa so hitro ugotovili, da ne gre za krajo. Za avtomobil so z odloÄ?bo o odvozu poskrbeli redarji.

ĹĄevalne sluĹžbe Slovenije, ki je usposobljena za posredovanje v tujini (naziv enote je Cave Search and Rescue-CaveSAR).

Slovenska reĹĄevalna ekipa je delala v jami Frauenmaureuhohle. Globoka je skoraj 600 m in je ena najglobljih jam v Avstriji. Je del jamskega sistema, ki je dolg veÄ? kot 15 km. Jama je visokogorska, na vhodu je veÄ?ji del leta led, temperature v jami so nizke, okoli 2 stopinji Celzija.

Zaradi dolgotrajnega dostopa so morale ekipe reĹĄevalcev tudi prespati v jami v posebnih bivakih.

S sodelovanjem na tej mednarodni vaji je Uprava RS za zaĹĄÄ?i-

to in reĹĄevanje preizkusila organiziranost lastnih sil in postopkov v primeru aktiviranja enote Jamarske reĹĄevalne sluĹžbe za mednarodno delovanje ÂťSI CaveSARÂŤ, ki je vkljuÄ?ena v evropski nabor za nujni odziv mehanizma Civilne zaĹĄÄ?ite EU. Ker vsakrĹĄna napotitev slovenske enote CZ temelji na konceptu Enote za hitre intervencije, bodo vse prepoznane dobre prakse in vrzeli pripomogle k razvoju novih zmogljivosti CZ, ki jih razvija Uprava RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje. đ&#x;”˛

Ekipa Gorenja ĹĄe na drĹžavno preverjanje LaĹĄko – Konec minulega tedna je v LaĹĄkem potekalo 24. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoÄ?i Civilne zaĹĄÄ?ite in RdeÄ?ega kriĹža. Sodelovalo je sedem ekip, med njimi tudi dve iz Ĺ aleĹĄke doline, in sicer je bila ekipa Gorenja, .d. d., iz Velenja, ki sodeluje na teh preverjanjih Ĺže vrsto let, prva, ekipa velenjskega obmoÄ?nega zdruĹženja pa je bila tretja.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Iz POLICISTOVE beleĹžke Odklepal z napaÄ?nim kljuÄ?em

Preverili so usklajenost delovanja in sodelovanja razliÄ?nih mednarodnih enot v scenariju potresa in nesreÄ?e v jami.

Zmagovalce sedaj Ä?aka ĹĄe drĹžavno preverjanje usposobljeno-

sti, ki bo v zaÄ?etku oktobra v đ&#x;”˛ tp Postojni.

POLICIJSKA kronika V dveh nesreÄ?ah dva poĹĄkodovana Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 24. maja – V Ä?etrtek so se na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje pripetili trije prometni dogodki. Zaradi izsiljevanja prednosti je priĹĄlo do prometne nesreÄ?e na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju.

Ena oseba je v nesreÄ?i utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

ZveÄ?er je v podvozu na PreloĹĄki cesti v Velenju, ki ga je zalila hudourniĹĄka voda, voznik osebnega avtomobila obtiÄ?al v njem.

Pomagali so mu gasilci, delavci PUP-a pa so obmoÄ?je ustrezno oznaÄ?ili.

V prometni nesreÄ?i, ki se je zgodila v Ĺ oĹĄtanju, pa se je te-

lesno poĹĄkodoval voznik avtomobila. Z njim se je zaletel v kovinska vrata. Vse kaĹže, da je do nesreÄ?e priĹĄlo zaradi preutrujenosti voznika, ki je med voĹžnjo zaspal.

Kraja goriva Velenje, 24. maja – Neznanec je v Ä?etrtek iz tovornega vozla, parkiranega na Cesti talcev, ukradel za 650 evrov goriva, na Kardeljevem trgu pa je neznanec z vozila, parkiranega v skupnih garaĹžah, ukradel registrski tablici.

TrÄ?ila v peĹĄko Velenje, 25. maja – V petek je voznica osebnega avtomobila v

Velenju trÄ?ila v peĹĄko, ki se je v nesreÄ?i laĹžje telesno poĹĄkodovala. Voznica rdeÄ?ega clia je peĹĄko sicer vpraĹĄala, Ä?e je z njo vse v redu, ko pa ji je ta potoĹžila, da jo boli roka, je voznica sedla v avto in s kraja odpeljala. Za voznico policisti poizvedujejo.

Lepljivi prsti Velenje, 25. maja – V petek so policisti obravnavali tri tatvine, eno pa dan za tem. V trgovini Lidl je bilo ukradeno orodje, banÄ?na kartica je zmanjkala na TomĹĄiÄ?evi, denarnica pa na Selu pri Velenju. Iz avtomobila, v katerega je vlomil neznanec na Jenkovi cesti, je ĹĄla z njim denarnica. OĹĄkodovanec jo je pustil na vidnem mestu.

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

31. maja 2018

Olimpija prvak, Rudar Ä?etrti

svojemu moĹĄtvu kvalifikacije z Dravo, podprvakom 2. lige, za obstanek v ligi.

Pred rudarji so sedaj ĹĄtirinajstdnevne poÄ?itnice, na pripravah za novo sezono pa se bodo zbrali 13. junija.

Marijan Puťnik, trener Rudarja: Gostje so si veliko bolj Şeleli zmage. Nekateri moji fantje so bili Şe na dopustu ali z glavami kje drugje, na mobitelu, kako se odvija tekma med Mariborom in Gorico. Žal to ni bilo lepo slovo

Enajstmetrovka LjubljanÄ?anom prinesla naslov – Triglav z zmago proti Rudarju v kvalifikacije za obstanek Zadnji prvenstvi krog je bil ze- nogometaĹĄi ubranili naslov. Delo dramatiÄ?en, zlasti za navija- set minut pred koncem rednega Ä?e Maribora in Olimpije. DaleÄ? dela pa velik ĹĄok med mariborv ospredju pozornosti sta bila skimi navijaÄ?i in eksplozija navtekmi med Mariborom in Gori- duĹĄenja med Olimpijinimi, ko je co ter DomĹžalami in Olimpijo, koprski sodnik Damir Skomina saj sta odloÄ?ali o starem novem pokazal na belo toÄ?ko. Zakrivil prvaku. Aktualni prvaki so na- jo je domaÄ?i branilec Tilen Klestop proti NovogoriÄ?anom opra- menÄ?iÄ?, potem ko je po hokejsko vili s petico. Zmago z 2 : 0 so porinil v bliĹžini kornerske Ä?rte in daleÄ? vstran od si zagotovili Ĺže vrat gostujoÄ?ev prvem polÄ?aga vezista Stefasu v slabih treh na Savića. To je minutah z zabil nespameten detkoma Marin nepotreben cosa Tavaresa prekrĹĄek. Rok (20. minuta) in Kronaveter, MaDareta VrĹĄiÄ?a riborÄ?an v zele(22.). Med tem nem dresu, je z v DomĹžalah natanÄ?nim stre(zaÄ?etek vseh lom ukanil dotekem je bil ob maÄ?ega vratarja isti uri) ĹĄe ni biDejana Milića. lo zadetka. Ob takĹĄnem razMarijan PuĹĄnik: ÂťO tako visoki Veselje Olimpipletu bi Ĺ tajerci uvrstitvi nismo niti sanjali!ÂŤ jinih navijaÄ?ev je bilo seveda ubranili naslov.

V 67. minuti pa je gotovo za velik nepopisno, v Ljudskem vrtu pa stres med ljubljanskimi navijaÄ?i – velika Ĺžalost. Zlatko ZahoviÄ? je in navduĹĄenje med mariborski- tudi zato pospravil kovÄ?ke. mi poskrbel Mozirjan v vrstah DomĹžal Lovro Bizjak, ki je svoje Z mislimi drugje moĹĄtvo popeljal v vodstvo z 1 : V senci velikega derbija sta bi0. NajbrĹž ni treba posebej ome- la dvoboja za obstanek v Velenju njati, da je 6500 gledalcev, koli- in Novi Gorci, kjer je spomladi ko se jih je zbralo v Ljudskem igral domaÄ?e tekme Ankaranvrtu, stiskalo pesti, da bi Dom- -Hrvatini. Rudarji so gostili predĹžalÄ?ani ohranili vodstvo do kon- zadnji Triglav, zadnji Primorci ca. S toÄ?ko prednosti bi njihovi pa Aluminij. Tako za VelenjÄ?a-

ne kot KidriÄ?ane tekmi nista bili toÄ?kovno pomembni. Rudarji so si Ĺže pred zadnjim krogom zagotovili Ä?etrto meto, Aluminij osmo. Za svojo usodo pa sta trepetala oba novinca. 'Brezdomci' so nasprotnika, ki je bil z mislimi najbrĹž Ĺže na vÄ?erajĹĄnji finalni pokalni tekmi v StoĹžicah z Olimpijo, premagali z 2 : 1. Zmaga pa zanje ni imela nobene vrednosti, ker so Gorenjci nekoliko presenetljivo zmagali (1 : 0) ob jezeru in tako ohranili dve toÄ?ki pred AnkaranÄ?ani, ki se selijo v drugo ligo.

V zaÄ?etni postavi Rudarja je bil v vratih po dolgem Ä?asu namesto poĹĄkodovanega prvega vratarja Marka Pridigarja spet Ma-

tej Radan, zaradi kartonov pa ni smel igrati Jaka Bijol. DomaÄ?i so najbliĹže vodstvu v 35. minuti, vendar je Klemnu Bolhi zadetek prepreÄ?ila preÄ?ka. Pet minut pozneje je vratnica reĹĄila Radana. Proti koncu tekme so domaÄ?i zaigrali zelo napadalno, bili so tudi nevarnejĹĄi, vendar se je nekajkrat nadvse izkazal vratar Gorenjcev Elvis DĹžafiÄ?, zlasti pri strelih kapetana Damijana Trifkovića in Dominika Radića. Nekaj dobrih posredovanj je imel tudi Radan. V 86. minuti pa so gostje dosegli to, po kar so priĹĄli v Velenje. Rezervist Luka Majcen, ki je pred ĹĄestimi sezonami nosil tudi Rudarjev dres, je z lepim udarcem z glavo zagotovil

Med igranjem v 1. ali 2. ligi je vsekakor razlika

Toda uspeh ne pomeni le boljĹĄega poloĹžaja, temveÄ? tudi drugaÄ?en naÄ?in dela. ÂťRazlika med igranjem v prvi ali drugi ligi je vsekakor velika,ÂŤ pravi dosedanji trener ekipe in podpredsednik OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica Marko Pokleka. Pojasnjuje, da so doslej – ko so igrali v drugi ligi – trenirali trikrat na teden ter ob ponedeljkih dodatno skrbeli za razvoj mlajĹĄih igralcev. ÂťV prvi ligi bodo obvezni treningi petkrat na teden, morda ĹĄe kakĹĄen dopoldanski trening, pa seveda tekme,ÂŤ pojasnjuje Pokleka. ÄŒe so bili doslej treningi bolj sproĹĄÄ?eni, bo odslej bolj v ospredju borba za dober rezultat. In temu bodo skuĹĄali prilagoditi tudi sestavo ekipe. Zadnja tri leta so v njej v glavnem igrali isti ĹĄportniki, veÄ?inoma domaÄ?ini iz Ĺ aleĹĄke doline. ÂťSploh zadnje leto je v ekipi nastala prava kemija. OdliÄ?no so se razumeli in mislim, da je prav to bistveno pripomoglo k uspehu,ÂŤ pravi Pokleka. Kot dodaja, na zaÄ?etku sezone niso raÄ?unali na uvrstitev

Nekoliko veÄ?je finanÄ?ne ambicije

Dosedanjega trenerja Marka Pokleko bo v 1. ligi verjetno zamenjal nov trener.

v 1. ligo. Po tihem so si tega seveda Ĺželeli, Âťsmo pa igrali tekmo za tekmo in ĹĄele ob koncu spoznali, da res imamo kvaliteto za cilj, na katerega smo upali,ÂŤ ĹĄe pravi Pokleka.

IĹĄÄ?ejo trenerja in tri do ĹĄtiri nove igralce

Dosedanji trener dodaja, da se igralci zavedajo, da trenutno sami niso dovolj dobri za enakovredno borbo z ostalimi klu-

ÄŒe so igralci v 2. ligi dobivali Âťminimalne ĹĄtipendije, pa so v 1. ligi finanÄ?ne ambicije nekoliko veÄ?je,ÂŤ pojasnjuje dosedanji trener in dodaja, da so finance – poleg iskanja igralcev in trenerja – eden veÄ?jih zalogajev, s katerimi se trudijo v klubu. ÂťVeliko nam pomaga ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, dogovorjeni smo tudi Ĺže z nekaterimi sponzorji, z nekaterimi pa se ĹĄe pogovarjamo,ÂŤ ĹĄe pravi Pokleka in pristavlja, da sama Âťprva liga ni bistveno draĹžja kot

od naĹĄih navijaÄ?ev, saj smo jih za konec Ĺželeli razveseliti z zmago. Vseeno Ä?estitke fantom za celotno sezono in osvojeno Ä?etrto mesto. ÄŒe bomo imeli sreÄ?o, da se bo finale pokala razpletel po naĹĄi Ĺželji, bomo nastopili v Evropi. To bi bil sijajen dodatek Ä?etrtemu mestu, na zaÄ?etku konÄ?ane sezone zelo spremenjene in pomlajene ekipe.ÂŤ Damijan Trifković, kapetan: ÂťZelo smo si Ĺželeli zmagati na zadnji tekmi, Ä?eprav je bilo Ĺže

Prva liga Telekom Slovenije, 36. krog Rudar - Triglav 0:1 (0:0)

MoĹĄka Ä?lanska ekipa letoĹĄnjo pomlad doĹživela dvojno: poleg prebujanja narave so se prebudile tudi njihove ambicije, saj so se prebili v 1. ligo. bi prve lige, zato v OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica iĹĄÄ?ejo trenerja in tri do ĹĄtiri igralce, ki so Ĺže nastopali v 1. ligi. ÂťTrenutno potekajo pogovori s tremi moĹžnimi trenerji, dvema iz Slovenije in enim iz Srbije. Pogovarjamo se tudi s tremi oz. ĹĄtirimi igralci, ki so Ĺže igrali v 1. ligi, in upamo, da bomo v teh dneh sestavili ogrodje ekipe,ÂŤ pojasnjuje Pokleka.

Rudarjevi navijaÄ?i, Velenjski knapi, so tudi na koncu letoĹĄnje sezone izbrali najboljĹĄega igralca. Zanje je bil to vratar Marko Pridigar, ki so mu podelili posebno priznanje.

Luka Majcen: ÂťZavedali smo se, da se lahko samo z zmago reĹĄimo zadnjega mesta in si zagotovimo moĹžnosti, da v kvalifikacijah ostanemo v ligi. NaĹĄ trener je postavil dobro taktiko.

Dogovorili smo se, da v prvem polÄ?asu ne smemo prejeti zadetka, v drugem pa zaigramo bolj tvegano. Do 'nule' se nam je naÄ?rt uresniÄ?il. Zelo veseli smo.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali

PrvoligaĹĄi OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica sestavljajo ekipo Mojca Ĺ truc

pred njo Ä?etrto mesto naĹĄe. Triglav se je boril od prve do zadnje minute. Svoje priloĹžnosti smo imeli tudi mi, lahko bi zmagali, toda Ĺžoga ni hotela za hrbet gostujoÄ?ega vratarja. Je, kar je, veselimo se Ä?etrtega mesta, o katerem pred zaÄ?etkom sezone niti v sanjah nismo razmiĹĄljali. ÄŒe sem malo sebiÄ?en, upam, da bo Olimpija svoje naredila, premagala Aluminij in nam s tem odprla pot v Evropo.ÂŤ So se trenerjeve in njegove Ĺželje uresniÄ?ile?

druga, le igralci in trener predstavljajo veÄ?ji zalogaj.ÂŤ

Želijo biti stabilen prvoligať

V OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica so prepriÄ?ani, da jim je do uvrstitve v 1. ligo pomagala odliÄ?na kemija v ekipi. ÂťSeveda obstaja nevarnost, da se zaradi prihoda novih igralcev ta kemija poruĹĄi,ÂŤ pravi Pokleka in dodaja, da se fantje dobro zavedajo, da bodo v 1. ligi morda manj na igriĹĄÄ?u, Ä?etudi so si prav oni priborili uvrstitev v to kategorijo. ÂťBodo pa prav gotovo dobili priloĹžnost. Vesel sem, da smo se dogovorili, da vsi ostajajo v ekipi,ÂŤ ĹĄe pravi Marko Pokleka.

Velika Ĺželja kluba je, da bi postali stabilni prvoligaĹĄi. Želimo sestaviti ekipo, ki bo enakovredna vsem ostalim ekipam v prvi ligi. NoÄ?emo biti muha enodnevnica,ÂŤ ĹĄe poudarja Pokleka. đ&#x;”˛

lokalne novice

Strelec: 0:1 Majcen (86.).

Rudar: Radan, Ćoralić, Vasiljević, TomaĹĄević, PuĹĄaver (od 46. TuÄ?ić (od 64. ÄŒrnÄ?iÄ?), Antonov, Ĺ ehić, Trifković, Bolha, Parfitt-Williams (od 67. Novak), Radić.

Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: DomĹžale - Olimpija 1:1 (0:0), KrĹĄko - Celje 0:1 (0:1), Maribor - Gorica 2:0 (2:0), Ankaran-Hrvatini - Aluminij 2:1 (2:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 80 (61:17), 2. Maribor 80 (76:28), 3. DomĹžale 73 (79:31), 4. Rudar 50 (50:49), 5. Celje 50 (56:51), 6.

Gorica 47 (40:48), 7. KrĹĄko 34 (36:61), 8.

Aluminij 33 (40:63), 9. Triglav 28 (29:68), 10. Ankaran-H. 26 (33:84).

Liga NLB, konÄ?nica, zadnji (10.) krog, skupina od 1. do 6. mesta: Celje Pivovarna LaĹĄko - Gorenje Velenje 30:24 (14:12) Celje: Lesjak 12 obramb, Panjtar 1 obramba, Vujović 3, JureÄ?iÄ? 2, Razgor 6 (2), SuholeĹžnik, MarguÄ? 3 (1), GroĹĄelj,

SliĹĄković 2, Mitrović, Kodrin 5, Anić, DuĹĄebajev, MaÄ?kovĹĄek 6, Mlakar 3, BeÄ?iri.

Trener: Branko TamĹĄe.

Gorenje: Ferlin (2 obrambi), Vujović, ZaponĹĄek (10 obramb), Cehte 2, Medved 5, Mazej, Haseljić, Tajnik, OvniÄ?ek 4 (2), Grebenc, Stojnić, Toskić 4, PotoÄ?nik 3, GolÄ?ar, KleÄ? 6, D. Tajnik, Pejović. Trener: Klemen Luzar.

IzkljuÄ?itve: Celje 6 minut, Gorenje 6; sedemmetrovke: Celje 3 (3), Gorenje 2 (2).

Drugi rezultati: Riko Ribnica - Koper 2013 26:23 (11:12), Urbanscape Loka Krka 24:22 (9:10).

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 10 tekem - 49 toÄ?k (31), 2. Riko Ribnica 10 41 (31), 3. Gorenje Velenje 10 - 39 (3, 4.

Koper 2013 10 - 33 (23), 5. Urbanscape Loka 10 - 31 (23), 6. Krka 10 - 27 (21).

Skupina od 7. do 12. mesta: LL Grosist Slovan - Herz Ĺ martno 42:28 (24:15), Maribor Branik - Dobova 25:29 (14:12), Jeruzalem OrmoĹž - Trimo Trebnje 28:27 (12:12).

Vratni red. 1. Maribor Branik 10 tekem 28 toÄ?k (18), 2. Jeruzalem OrmoĹž 10 - 28 (19), 3. Dobova 10 - 27 (11), 4. Trimo Trebnje 10 - 27 (18), 5. LL Grosist Slovan 10 19 (8), 6. Herz Ĺ martno 10 - 13 (8).

UspeĹĄni teden Velenjskih petankarjev V Ä?etrtek so petankarji kot druĹĄtvo sodelovali na ĹĄolski olimpijadi, na kateri so urili uÄ?ence petih razredov velenjskih osnovnih ĹĄol. Kot so nam povedali, so bili zelo veseli, da jim je bilo zaupano sodelovanje na tej olimpijadi. Veseli jih tudi vse veÄ?je zanimanje uÄ?encev in uÄ?iteljev za ta ĹĄport. Ĺ e posebej pa so zadovoljni, ker jim je kar nekaj mladih uspelo prepriÄ?ati, da poiĹĄÄ?ejo svoje zadovoljstvo v ĹĄportu in ne na cestah ali podobno.

V soboto pa so petankarji tekmovali kar na dveh turnirjih: prvi je bil v Ljubljani, in sicer v natanÄ?nem izbijanju, v katerem so dosegli nekaj dobrih rezultatov, drugi pa je bil turnir za memorial Silva Vogrina v Breznu pri Podvelki, kjer so dosegli ekipno 1., 2. in 3. mesto.

Sedaj jih Ä?aka ĹĄe drĹžavno prvenstvo posameznikov, ki bo to soboto, prav tako v Ljubljani. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT

31. maja 2018

Za rokometaĹĄi Gorenja ena najslabĹĄih sezon, s ĹĄestimi porazi tretji Zadnja tekma je bila za gostitelje zgolj prestiĹžna, saj so si stari in novi prvaki Ĺže dva kroga pred njo zagotovili 22. naslov. VelenjÄ?ani pa bi z morebitno zmago in porazom Ribnice s Koprom v svoji dvorani osvojili vsaj naslov podprvaka.

Rezultat v Ribnici ni bil po njihovih Ĺželjah. DomaÄ?i so z zmago osvojili drugo mesto ter dosegli zgodovinski uspeh, VelenjÄ?ani pa so s porazom, ki je bil njihov ĹĄesti v konÄ?nici), ostali na tretjem mestu. To je zanje najslabĹĄa uvrstitev po sezoni 2007/08, ko se je med prvake in njih vrinil Koper. NeuresniÄ?ena je ostalo tudi Ĺželja, da bi vsaj prekinili moreÄ? niz celjske nepremagljivosti z njimi, ki se vleÄ?e Ĺže od decembra 2013. Toda tudi tokrat je to ostala zgolj Ĺželja. Trener Branko TamĹĄe je bil s svojimi igralci kljub toÄ?kovni nepomembnosti zadnjega savinjsko-ĹĄaleĹĄkega derbija odloÄ?en, da sezone ne konÄ?a s kozmetiÄ?no napako, ampak da bodo svoje ljubitelje njegovi varovanci razveselili z novo zmago nad veÄ?nim tekmecem. V igri VelenjÄ?anov je bilo preveÄ? napak za morebitno prekinitev uroka, Ä?eprav so jih precej privoĹĄÄ?ili tudi Celjani, zlasti z meti mimo velenjskega okvirja vrat. Prvih petindvajset minut je bila tekma ĹĄe enakovredna, po prvem polÄ?asu pa so VelenjÄ?ani zaostajali za ĹĄe vedno skromna dva gola razlike.

V 35. minuti so se pribliĹžali na gol zaostanka (15 : 16) in takrat je med gostujoÄ?imi navijaÄ?i zaĹživelo upanje v ugoden razplet.

Nato pa so nepriÄ?akovano povsem popustili in domaÄ?i so z nizom 6 : 0 povedli z 22 : 15, kar je bila neulovljiva razlika.

Po prejetju velikega pokala iz rok predsednika Rokometne zveze Slovenije Franja Bobinca si je trener Branko TamĹĄe s svojimi

Tudi v zadnjem krogu niso prekinili niza neuspehov s prvakom – Po bledi igri izgubili s 24 : 30, Ribnica premagala Koper s 26 : 23

igralci po ĹĄe eni uspeĹĄni sezoni zasluĹženo dal duĹĄka z velikimi vrÄ?i piva svojega pokrovitelja.

Branko TamĹĄe, domaÄ?i trener: ÂťZa nami je dobra tekma, borbena, paÄ? derbi vseh derbijev v Sloveniji. OdloÄ?eni smo bili, da sezono konÄ?amo nedotaknjeni, brez poraza; to smo tudi uresniÄ?ili. Ĺ˝al nas tudi po tej sezoni zapuĹĄÄ?a nekaj igralcev. Ĺ˝elim jim, da v novem okolju nadaljujejo dobre igre. Hvala naĹĄim navijaÄ?em Florjanom za spodbujanje, hvala tudi gostujoÄ?im Ĺ aleĹĄkim graĹĄÄ?akom, ki prav tako v dobrem in slabem spodbujajo svoje igralce.ÂŤ Klemen Luzar: ÂťÄŒeprav smo se zavedali, da so zelo majhne moĹžnosti za osvojitev drugega mesta, smo Ĺželeli zmagati. Ĺ˝al so bili tudi tokrat Celjani boljĹĄi.

V doloÄ?enih obdobjih smo bili

Velike spremembe

V prihodnji sezoni Ä?lansko ekipo iz Ĺ aleĹĄke doline Ä?akajo korenite spremembe, kot je vodstvo kluba zapisalo na svoji spletni strani. Poleg PotoÄ?nika (PPD Zagreb, HrvaĹĄka) in KleÄ?a (SC Ferlach, Avstrija) klub zapuĹĄÄ?ajo ĹĄe Klemen Ferlin (Celje Pivovarna LaĹĄko), Rok ZaponĹĄek, Alem Toskić (oba Csurgoi KK, MadĹžarska), Rok GolÄ?ar (SC Ferlach, Avstrija), Ĺ˝arko Pejović (AHC Dunarea Calarasi, Romunija) in Nejc Cehte (TSV Hannover, NemÄ?ija). Ekipo so doslej okrepili Emir Taletović, Vid Levc, Aleks KavÄ?iÄ? in David MiklavÄ?iÄ?.

Tudi pri Celjanih

Pred zaÄ?etkom tekme se je vodstvo domaÄ?ega kluba poslovilo od Ä?etverice igralcev, ki odhaja drugam. To so Luka Mitrović, Matic SuholeĹžnik, Ĺ˝iga Mlakar in Urban Lesjak, ki so prejeli posebne plakete iz rok predsednika kluba Jerneja Smisla in navijaĹĄke skupine Florjani.

premalo zbrani. Posledica tega so bile ĹĄtevilne tudi zaÄ?etniĹĄke napake. Celjani so znani po hitrem prehodu v napad in znali

so kaznovati tako rekoÄ? vsako naĹĄo napako.ÂŤ Rok ZaponĹĄek: Žal znova nismo uspeli premagati Celja. Bi-

li so moÄ?nejĹĄi, imajo ĹĄirĹĄi izbor igralcev. Trudili smo se. Ĺ e nekaj minut v drugem delu, ko smo zaostajali samo za gol, smo ĹĄe upali, da jih konÄ?no le premagamo.

Toda poĹĄle so nam moÄ?i in domaÄ?i so se znova zasluĹženo veselili naslova.

Namesto Luzarja JoviÄ?ić

VelenjÄ?ani so letoĹĄnjo sezono iz pokalnega tekmovanja izpadli Ĺže v 2. krogu (ĹĄestnajstini finala), ko jih je poniĹžal Ä?lan 1.

B lige, moĹĄtvo Ĺ kerjanc Jadran-Hrpelje Kozina, ki je sezono v prvenstvu konÄ?alo na predpredzadnjem mestu. V regionalni ligi Seha so ostali brez zakljuÄ?nega turnirja, v ligi prvakov pa obtiÄ?ali v skupinskem delu. Nato je sedaj Ĺže prejĹĄnji trener Hrvat Ĺ˝eljko Babić verjel, da bodo sezono reĹĄili z drĹžavnim naslovom.

Po ĹĄtirih zaporednih porazih v konÄ?nici za prvaka mu ni preostalo drugega, kot da se sporazumno razide z Gorenjem. ZaÄ?asno ga je zamenjal Celjan Klemen Luzar, ki pa v zelo kratkem Ä?asu vsekakor ni mogel odpraviti slabosti. Pod njegovim vodstvom so najprej doĹživeli poraz s Celjem, nato nanizali ĹĄtiri zmage, v zadnjem krogu pa ĹĄe drugiÄ? morali priznati premoÄ? prvakom.

Po tem porazu tudi Luzar ni veÄ? v vlogi glavnega trenerja. V ponedeljek so iz kluba sporoÄ?ili novo ime. K boljĹĄim igram naj bi v naslednjih dveh sezonah moĹĄtvo poskuĹĄal popeljati 42-letni Zoran JoviÄ?iÄ?. Nekdanji odliÄ?ni reprezentant je kot trener nazadnje vodil Slovan in Koper. V zadnjih treh sezonah je za Ivanom Vajdlom, Gregorjem CvijiÄ?em, Markom Ĺ ibilo, Borutom Plaskanom, Ĺ˝eljkom BabiÄ?em in Klemnom Luzarjem sedmi trener na velenjski vroÄ?i klopi.

Luzar ostaja v klubu kot koordinator mlajĹĄih klubskih selekcij ter trener mladincev.

Zoran JoviÄ?ić: ÂťGorenje Velenje je eden najveÄ?jih slovenskih rokometnih klubov, kar mi predstavlja ĹĄe dodaten izziv. Zavedam se, da nas s pomlajeno in spremenjeno ekipo Ä?aka trdo delo. V tem trenutku ĹĄe nismo zakljuÄ?ili kadrovanja. O ciljih je sedaj ĹĄe prezgodaj govoriti, vsekakor pa se ne bomo zadovoljili s povpreÄ?jem in bomo v vseh tekmovanjih vsako tekmo skuĹĄali konÄ?ati kot zmagovalci. Iz ekipe, ki jo bomo imeli na voljo, bom skuĹĄal izvleÄ?i najveÄ?, Ä?esar bo ta sposobna, ter z dopadljivo igro velenjskemu klubu vrniti sijaj, ki ga je Ĺže imel." đ&#x;”˛

Stane Vovk

MlajĹĄe deklice A Ĺ˝RK Velenje drĹžavne prvakinje Za Ĺ˝enskim rokometnim klubom Velenje je odliÄ?na sezona – ÄŒlanice so na zadnji tekmi sezone osvojile naslov drĹžavnih prvakinj 1. B lige ter se vrnile v 1. A ligo Mojca Ĺ truc

Slab teden za njimi so bile odliÄ?ne tudi mlajĹĄe deklice A, ki so v RdeÄ?i dvorani Velenje premagale RK Krim in osvojile zlato medaljo ter naslov drĹžavnih prvakinj.

Na zaÄ?etku sezone na naslov niso raÄ?unale

ÂťTo, da smo drĹžavni prvaki, ni majhna stvar,ÂŤ je ponosen trener mlajĹĄih deklic AleĹĄ DolinĹĄek.

Pojasnjuje, da se je z zadnjo sezono spremenil sistem: Slovenija je razdeljena na tri skupine in ĹĄe lansko leto so se zmagovalke posamezne skupine neposredno uvrstile v finale, torej na eno od prvih treh mest v drĹžavi, v zadnji sezoni pa sta se v ligo za prvaka

uvrstili prvi dve ekipi posamezne skupine. ÂťPo rednem delu smo tako odigrali ĹĄe osem zelo kakovostnih tekem, na katerih si nismo mogli privoĹĄÄ?iti napake,ÂŤ pojasnjuje DolinĹĄek. Kot ĹĄe pravi, si dekleta na zaÄ?etku sezone sploh niso predstavljala, da bi lahko postale drĹžavne prvakinje. ÂťMislim, da so ĹĄele po zmagi nad Ĺ˝alcem zaÄ?ele razmiĹĄljati, da bi lahko naredile korak naprej. In Ä?e sem jih moral na zaÄ?etku sezone nekoliko priganjati k treningom, so bile ob koncu izjemno zagnane,ÂŤ ĹĄe pravi trener mlajĹĄih deklic Ĺ˝RK Velenje.

NajmoÄ?nejĹĄe v napadu

NajmoÄ?nejĹĄe so bile v napadu. ÂťZ zmago je bil poplaÄ?an ves trud, ki smo ga vlagale skozi

Glavna strelka ekipe Azra Zunić trenira petkrat tedensko.

AleĹĄ DolinĹĄek bo najverjetneje ostal trener mlajĹĄih deklic.

vse leto, pravi glavna strelka v ekipi mlajťih deklic Azra Zulić.

Prihodnje leto odhaja k starejĹĄim deklicam, tako kot ĹĄe pet drugih igralk iz ekipe. ÂťRes je, ĹĄest deklet odhaja k starejĹĄim deklicam, seveda pa so zadaj mlajĹĄe, ki so velik potencial. Letos so bile sicer ĹĄe-

le 13., vendar je bil to splet nesreÄ?nih okoliĹĄÄ?in, ko smo veÄ?krat izgubili le za gol ali dva. Pri njih tudi ĹĄe nismo toliko gledali na rezultat, ampak bolj na igro in ta je obetavna. Mislim, da bi znale biti v prihodnji sezoni zelo visoko,ÂŤ razmiĹĄlja AleĹĄ DolinĹĄek, ki bo verjetno ostal na

mestu trenerja mlajĹĄih deklic.

Kot pravi, je v svoji karieri treniral tudi dekleta, ki danes igrajo v drĹžavni reprezentanci. ÂťLepo je videti igralke, ki uspejo. To je najveÄ?je poplaÄ?ilo za vloĹžen trud,ÂŤ pravi DolinĹĄek. Verjame, da se bo v drĹžavno reprezentanco uspelo prebiti tudi kateri od Ä?lanic ekipe, s katero so nedavno osvojili naslov drĹžavnih prvakov. ÂťAzra ima gotovo moĹžnost. ÄŒe bo res trenirala polno in bo ostala zvesta rokometu in ĹĄportnemu Ĺživljenju, ne dvomim, da ji bo uspelo,ÂŤ pravi DolinĹĄek.

Azra o svojih ambicijah govori bolj skromno. ÂťBomo ĹĄe videli, kako se bo razvilo vse skupaj,ÂŤ pravi. Vendar ni prav niÄ? skromna pri treningih. Trenira petkrat na teden po uro in pol in dobro ve, da mora biti na igriĹĄÄ?u eno s soigralkami. ÂťTudi zunaj igriĹĄÄ?a smo najboljĹĄe prijateljice,ÂŤ dodaja in pojasnjuje, da je rokomet postal del njenega Ĺživljenja. ÂťDneva brez treninga

si ne morem niti zamisliti,ÂŤ poudarja.

Delo, delo in delo

Pred zadnjo tekmo letoĹĄnje sezone so (na koncu drugouvrĹĄÄ?ene) Krimovke na spletnih omreĹžjih Ĺže pisale, da bodo v soboto osvojile naslov drĹžavnih prvakinj. ÂťAmpak so se malo zmotile,ÂŤ pravi Azra ZuliÄ?, ki za razliko od mnogih drugih deklet njene generacije za uporabo tehnologije ne porabi veliko Ä?asa. Ob treningih rokometa in ĹĄoli ga tudi ne more, saj Ä?asa preprosto nima. ÂťPri rokometu je dobro, Ä?e ima igralec oziroma igralka talent.

Ampak najpomembnejĹĄe je delo. Delo, delo in delo,ÂŤ poudarja trener AleĹĄ DolinĹĄek. In ĹĄe dodaja, da ima veliko vlogo pri uspehu tudi izbira pravega kluba. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

Ĺ PORT

31. maja 2018

Znova slavilo Ĺ Ĺ D OĹ Livada

Velenjski sabljaÄ?i so se na domaÄ?em terenu odliÄ?no izkazali V Velenju je potekalo drĹžavno prvenstvo v sabljanju, ki ga je organiziral SabljaĹĄki klub Rudolfa Cvetka Velenje v sodelovanju s SabljaĹĄko zvezo Slovenije Tina Felicijan

Velenje, 19.–20. maj – Telovadnico OĹ Ĺ alek je zavzelo 150 Ä?lanov 11 sabljaĹĄkih klubov iz vse Slovenije, ki so se borili za naslove drĹžavnih prvakov. Medtem ko so se mladinci in kadeti pomerili Ĺže januarja, so tokrat

in pravijo, da so prvenstva pri nas najboljĹĄa tako zaradi infrastrukture kot zaradi podpore lokalne skupnosti, mi pa se potrudimo, da jim priskrbimo tudi turistiÄ?ne in druge informacije o Velenju, zato si marsikateri udeleĹženec tekmovanja po nastopu vzame Ä?as za raziskovanje me-

osvojila Iza Ĺ erc, tretje pa Ana Jurjovec. Med deÄ?ki v isti kategoriji je bil najboljĹĄi Mark Poprask. V kategoriji floret deÄ?ki C je bil drugi Leo ÄŒretnik, tretji pa Mark Poprask. V kategoriji floret Ä?lanice je tretje mesto dosegla Pia ÄŒretnik, med Ä?lani pa sta bila na tretjem mestu An-

Velenje, 25. maja – Dan mladosti je zaznamoval minuli petek tudi mestno obÄ?ino Velenje.

Dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje so imeli na ta dan tudi dan ravnatelja in tako pouka prost dan, uÄ?enci osnovnih ĹĄol v lokalni skupnosti pa so dan izkoristili za ĹĄportni dan oziroma za aktivnosti na 13. otroĹĄki olimpijadi.

Pripravila jo je Ĺ portna zveza Velenje v sodelovanju s tukajĹĄnjimi klubi in druĹĄtvi ter Mestno obÄ?ino Velenje.

Aktivnosti so potekale na raz-

liÄ?nih lokacijah (na matiÄ?nih ĹĄolskih igriĹĄÄ?ih, na velikem pomoĹžnem igriĹĄÄ?u NK Rudar, na kotalkaliĹĄÄ?u, TRC Jezero, ob Ĺ kalskem jezeru, na KonjeniĹĄkem centru ...), kjer so se seznanili z delovanjem druĹĄtev ter se pomerili v razliÄ?nih ĹĄportnih disciplinah. Osrednje prizoriĹĄÄ?e otroĹĄke olimpijade, na kateri je (po podatkih ĹĄportne zveze) sodelovalo veÄ? kot 1500 uÄ?encev, pa je bil mestni stadion. Tu je bilo tudi sklepno dejanje dogodka: podelitev pokalov najuspeĹĄnej-

ĹĄim. Podelil jih je velenjski podĹžupan Peter Dermol, prejeli pa so jih ĹĄportniki in ĹĄportnice ĹĄolskih ĹĄportnih druĹĄtev Antona AĹĄkerca (za osvojeno tretje mesto), Ĺ alek (za drugo mesto), zmagovalci pa so bili znova uÄ?enci s ĹĄole Livada. Kolikokrat so ti doslej zmagali, na velenjski ĹĄportni zvezi ne vedo, vedo pa, da so naziv najboljĹĄe ĹĄolsko ĹĄportno druĹĄtvo v mestni obÄ?ini Velenje prejeli zagotovo veÄ? kot petnajstkrat. đ&#x;”˛

Tp

Ĺ portniki in ĹĄportnice ĹĄole Livada so znova potrdili sloves najboljĹĄega ĹĄolskega ĹĄportnega druĹĄtva v lokalni skupnosti.

V SabljaĹĄkem klubu Rudolfa Cvetka Velenje so zadovoljni tako z izvedbo drĹžavnega prvenstva kot z nastopi in rezultati svojih Ä?lanic in Ä?lanov.

nastopili sabljaÄ?i v mlajĹĄih kategorijah (deklice in deÄ?ki B in C), Ä?lani, veterani, in letos prviÄ? tudi ĹĄtudenti. Za uvedbo ĹĄtudentske kategorije so se odloÄ?ili v sodelovanju s Ĺ tudentsko univerzitetno ĹĄportno organizacijo, Ĺželijo pa si, da bi tako pridobili kakovostne tekmovalce, ki bi Slovenijo zastopali na univerzijadi.

DrĹžavna prvenstva v sabljanju so v organizaciji velenjskega kluba Ĺže potekala, sabljaĹĄka zveza pa klubu vedno znova zaupa zahtevno nalogo, ki so ji kos le trije slovenski klubi. ÂťÄŒlani vseh klubov se v Velenje radi vraÄ?ajo

Balinanje V vodstvo Polzela in Gorenje V prvi ligi sta se pretekli teden pomerila Premogovnik kot domaÄ?in in Gorica. SreÄ?anje je bilo zelo razburljivo, a so na koncu domaÄ?ini le prepriÄ?ljivo zmagali s 6 : 2 in z veliko razliko v toÄ?kah.

Na Polzeli je gostovala ekipa Konjic, ki pa ni bila kos domaÄ?im tekmovalcem. Rezultat je bil kar 8 : 0, razlika v toÄ?kah pa velika, kar 49 : 9. Ekipa Gorenja je tokrat gostila vedno neugodno ekipo iz KavÄ?.

SreÄ?anje je bilo napeto, nobena ekipa dolgo ni popuĹĄÄ?ala. Na koncu je le zmagala ekipa Gorenja z rezultatom 6 : 2 in z lepo razliko toÄ?k v svojo korist.

V TopolĹĄici pa je bil dvoboj ekip iz spodnjega dela lestvice BK TopolĹĄice in DU Velenja.

Tekma je bila ves Ä?as izenaÄ?ena, takĹĄen pa je bil tudi konÄ?ni rezultat 4 : 4 in toÄ?kovna razlika 36 : 36, kar se redko zgodi.

Vrstni red: 1. BK Polzela 8

sta,ÂŤ je povedal predsednik kluba Aleksander Mravljak in dodal, da je z zaupanjem organizacije prvenstev klubu izkazano priznanje za kakovostno delo. ÄŒlanice in Ä?lani SabljaĹĄkega kluba Rudolfa Cvetka Velenje iz tekmovanja v tekmovanje napredujejo in tako so tudi na minulem drĹžavnem prvenstvu pokazali, da so vedno boljĹĄi. V tem delu prvenstva jih je v 38 borbah nastopalo 17 in so po ĹĄtevilu udeleĹžencev zasedli tretje mesto med sodelujoÄ?imi klubi, osvojili pa so deset odliÄ?ij. V kategoriji floret deklice B je drugo mesto

toÄ?k, 2. KU Gorenje 8 toÄ?k, 3.

BĹ DU Premogovnik 6, 4. PDU Gorica 5, 5. DU Konjice, 6. DU Velenje 4, 7. PDU KavÄ?e 3, 8.

BK TopolĹĄica 2.

V drugi ligi je bilo najprej sreÄ?anje med Ĺ oĹĄtanjem kot domaÄ?inom in gosti Vrbice iz Vrbnega. Ekipa domaÄ?inov tokrat ni imela teĹžav, saj so zlahka zmagali s 6 : 2 in tudi z veliko toÄ?kovno razliko v svojo korist.

Naslednji so se pomerili igralci Ĺ entjurja in gostje z Dobrne. Na lestvici sta imeli obe ekipi enak toÄ?kovni rezultat in tako je bilo tudi tokrat, 4 : 4, le da so imeli gostje tri toÄ?ke veÄ? v svojo korist.

Tekma med ekipama Vinske Gore kot domaÄ?inom in gosti iz Ĺ˝alca pa je bila neodgovorno (?) prestavljena. Ekipa Ĺ martnega ob Paki je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. BK Ĺ˝alec 6 toÄ?k, 2. DU Ĺ oĹĄtanj 6, 3. DU Dobrna 4, 4. DU Ĺ martno ob Paki 4, 5.

BD Ĺ entjur 4 toÄ?ke, 6. DU Vinska Gora 3, 7. BS Vrbno, Vrbica 2. đ&#x;”˛

T. F.

Ĺže GuÄ?ek in Lovro FijavĹž BaÄ?ovnik, ki je med ĹĄtudenti z meÄ?em osvojil prvo mesto, s floretom pa drugo.

LetoĹĄnja tekmovalna sezona se je za veÄ?ino velenjskih sabljaÄ?ic in sabljaÄ?ev zakljuÄ?ila. V klubu Ĺže naÄ?rtujejo aktivnosti za naslednjo in si Ĺželijo, da bi sabljaĹĄke kroĹžke, ki trenutno potekajo na OĹ Ĺ alek in OĹ Karla Destovnika Kajuha v Ĺ oĹĄtanju, kjer so dobro obiskani, uvedli tudi na drugih ĹĄolah in tako razĹĄirili ta plemeniti ĹĄport med otroke. đ&#x;”˛

Petdeset let Mednarodnih iger ĹĄolarjev Celje – Mineva petdeset let od prvih Mednarodnih iger ĹĄolarjev, ki so potekale v Celju in do danes prerasle v dobro prepoznavno, mnoĹžiÄ?no in spoĹĄtovano tekmovanje, ki povezuje mlade z vsega sveta. LetoĹĄnje bodo v Jeruzalemu od 29. julija do 3. avgusta. Spomin na prve igre bodo v Celju obeleĹžili v torek, 5. junija, s slovesnostjo v Barbarini dvorani KneĹžjega dvora. Pred tem bodo na Atletskem stadionu Kladivar odkrili spominsko ploĹĄÄ?o, ki bo trajno obeleĹžje Celju kot prvemu gostitelju Mednarodnih iger ĹĄolarjev.

Grosbasket tudi v Velenju DrĹžavno prvenstvo v koĹĄarki 3x3 letos stopa v 15. sezono. Vanjo prinaĹĄa tudi nekaj novosti, nov pa je tudi generalni sponzor tekmovanja - Grosbasket. Prvenstvo bo potekalo na ĹĄtirih kvalifikacijskih turnirjih, finalni turnir pa bo na sporedu 12. avgusta na PogaÄ?arjevem trgu v Ljubljani.

Eden od kvalifikacijskih turnirjev bo v Velenju, in sicer ga bodo 16. junija pripravili na Titovem trgu, finale bo đ&#x;”˛ avgusta v Ljubljani.

Mednarodno in ĹĄolsko drĹžavno tekmovanje v paraplavanju V soboto, 19. maja, je bil za DelfinÄ?ke zelo uspeĹĄen dan. Na bazenu v Velenju je v okviru 31. memoriala BoĹĄtjana MariniÄ?a v popoldanskem delu tekmovanja potekalo drĹžavno ĹĄolsko tekmovanje in mednarodno prvenstvo v paraplavanju. Na ĹĄolskem drĹžavnem so bili najĹĄtevilnejĹĄi plavalci iz Cviu Velenje, Cirius Kamnik in 3. OĹ Slovenj Gradec. Sodelovalo pa je 12 ĹĄol iz Slovenije.

V okviru Erazmus plus projekta Sport for Social Action je izvedba projekta pomenila tudi najviĹĄji moĹžni naÄ?in vkljuÄ?evanja s ĹĄportom. Pomerili so se v ĹĄtafetnem plavanju, po dva plavalca in dva paraplavalca. V sklopu teh ĹĄtafet so fantje: Luka Temnikar, Alen Ĺ oĹĄter, Alen Goltnik in Dejan Cvijić na 4 x 50 m meĹĄano odplavali tudi drĹžavni rekord 84,00,81 za osebe z downovim sindromom.

Na mednarodnem tekmovanju v paraplavanju so tekmovali: Schwimmverein Worthersee Special-Swimmers, Natator Zagreb, PK Vidra VaraĹždin, PK Delfin Osijek, Vidim cilj Ljublja-

na, Ĺ D Riba Ljubljana, SD PlavalÄ?ek KrĹĄko, PA kurent Ptuj. To so trenutno vsi klubi v Sloveniji s paraplavalci.

Medalje so osvojili: Alen Ĺ oĹĄter 3 x zlato, 2 x bron, AljaĹž Vejnović 2 x zlato, 3 x srebro; AleĹĄ BreĹžnik 2 x zlato, 2 x srebro, 1 x bron; MaruĹĄa GolÄ?er 2 x zlato, 2 x bron; Anja GolÄ?er 1 x zlato, 2 x srebro; Sabina Cimperc zlato in srebro; Monika BlaĹžiÄ? zlato, 2 x bron; TjaĹĄa Lenko 2 x srebro; Urban Goltnik srebro; bronasti

so postali: Dejan Cvijić, Luka Temnikar, GaĹĄper GluĹĄiÄ?, Amadej KremĹžar, Luka Lorger, Nejc OvÄ?jak, Tonja BerloĹžnik in UroĹĄ Petrović. Premierno in uspeĹĄno so nastopili tudi naĹĄi najmlajĹĄi, in sicer v disciplini 25 m s pripomoÄ?kom: Filip Radisavljević je bil prvi, Neo Girotić drugi, Anej Vuzem in Anej MerkaÄ? pa sta osvojila kolajno za nastop. đ&#x;”˛

Katarina Praznik

NaĹĄ Ä?as, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

MOBILNOST

31. maja 2018

Iskanje poti za boljĹĄe naÄ?ine dnevne mobilnosti S celostno prometno strategijo spraviti potovalne navade prebivalcev v ekoloĹĄko bolj sprejemljive okvirje Tina Felicijan

Velenje, 24. maj – Eden od desetih projektov, ki jih Mestna obÄ?ina Velenje izvaja v tej finanÄ?ni perspektivi, je Smart Commuting, v okviru katerega bo pripravila celostno prometno strategijo na obmoÄ?ju Velenja kot centralnega naselja v regiji ter Ĺ oĹĄtanja, Ĺ martnega ob Paki, Mislinje, Slovenj Gradca, Dobrne, Mozirja, Polzele, Nazarij, Celja in Ĺ˝alca, avtomatizirani sistem za izposojo koles Bicy pa nameravajo nadgraditi z elektriÄ?nimi kolesi. Cilj projekta je namreÄ? sprejeti in izvesti ukrepe ter vplivati na potovalne navade prebivalcev regije, tako da bo uporaba avtomobila kot najpogostejĹĄega prevoznega sredstva za pot v sluĹžbo ali ĹĄolo upadla. MOV se je pri iskanju boljĹĄih naÄ?inov za dnevno mobilnost povezala s predstavniki javne uprave, gospodarstva, zdravstva, ĹĄolstva, turizma, javnih zavodov in drugih udeleĹže-

ÄŒrna pika nih, ki tvorijo prometni sistem v regiji, da bi izzive dnevne mobilnosti reĹĄevali skupaj. Zato je 29 udeleĹženih, med njimi Ĺžupani vseh 11 obÄ?in, podpisalo Zavezo o sodelovanju na podroÄ?ju trajnostne mobilnosti. S tem so si zadali skupen cilj: sodelovanje podpisnikov pri naÄ?rtovanju in izvajanju ukrepov za bolj trajnostno mobilnost v regiji, da bodo vsakodnevna potovanja v ĹĄolo ali sluĹžbo prebivalcem, mestom in naravi bolj prijazna.

Kaj si podpisniki obetajo od zaveze? PodĹžupanja MOV Breda Kolar je povedala, da gre za simboliÄ?no dejanje, ki vendarle kaĹže na moÄ?an skupni interes za sodelovanje, medsebojno pod-

Na konferenci v okviru projekta Smart Commuting so Ĺžupani, predstavniki podjetij in gospodarstva ter javnih zavodov podpisali Zavezo o sodelovanju pri razvijanju trajnostne mobilnosti.

poro, ĹĄirjenje dobrih idej. ÂťOd vseh podpisnikov priÄ?akujem, da se bomo s srÄ?nostjo in resnostjo lotili izvedbe nalog, ki si jih bomo pri celostni prometni strategiji zastavili posamiÄ?no, ter naĹĄli skupne toÄ?ke, pri katerih bomo sodelovali,ÂŤ je dejala. NajveÄ? dnevnih migracij v ĹĄolo ali na delo je zabeleĹženih iz Ĺ oĹĄtanja v Velenje. ObÄ?ini sta Ĺže povezani z Bicyjem – v Ĺ oĹĄtanju je 5 postaj, imajo tudi pet elektriÄ?nih polnilnic, Trg svobode so zaprli za promet, Ĺžupan Darko Menih pa si Ĺželi tudi napredka v ĹželezniĹĄkem prometu. ÂťPri nas so ob prometnih konicah veliki zastoji, ko se ĹželezniĹĄke zapornice spustijo in cesta ostane predolgo zaprta. Letos bomo oba prehoda posodobili z modernimi avtomatskimi zapornicami in gumo.

Prizadevamo si, da bi Ä?im veÄ? prometa spravili na ĹželezniĹĄke vagone,ÂŤ pravi. Ukrepe za bolj

trajnostno mobilnost Ĺže izvajajo tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, kjer pospeĹĄujejo gradnjo sprehajalnih in kolesarskih poti, lotili so se izgradnje polnilnice za elektriÄ?ne avtomobile in naÄ?rtujejo nakup elektriÄ?nih koles. ÂťRazmiĹĄljamo, da bi otroke, ki jih trenutno v velikem ĹĄtevilu vozimo v ĹĄolo, spodbudili k peĹĄaÄ?enju ali kolesarjenju, vozili pa bi le ĹĄe tiste, ki so od ĹĄole preveÄ? oddaljeni. NajveÄ?je rezerve pa vidim v ĹželezniĹĄkem prometu. Ta proga trenutno ne zadostuje sodobnim potrebam po mobilnosti,ÂŤ je povedal Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Podpisniki zaveze in drugi, ki Ĺželijo prispevati svoje moÄ?i k ustvarjanju hitrejĹĄega, varnejĹĄega, bolj uÄ?inkovitega, ljudem in okolju bolj prijaznega prometa, se bodo ponovno sreÄ?ali jeseni na izobraĹževalnem seminarju. đ&#x;”˛

Ko so predstavniki 11 obÄ?in in razliÄ?nih institucij, zavodov ter ustanov v konferenÄ?ni dvorani vile Biance 21. maja na prvi konferenci Smart Commuting razpravljali o temi Regijski izziv dnevne mobilnosti, so gostje zaparkirali cesto mimo vile po obeh straneh, tudi po ploÄ?niku za peĹĄce. Mestno redarstvo (na sreÄ?o ali namerno) ni pisalo glob. In med tem ko so udeleĹženci razpravljali, kako bomo (oÄ?itno obiÄ?ajni drĹžavljani) ÂťbiciklaliÂŤ na delovna mesta, se je veÄ?ini tamkaj prisotnih zdelo Ĺže 35 metrov peĹĄpoti do bliĹžnjega parkiriĹĄÄ?a preveÄ?. So pa v dvorani strokovno razpredali in podpisali zavezo o sodelovanju ter ji dodali ĹĄe ĹĄtempel za ĹĄtemplom. Tudi ta slika torej dokazuje, da konferenca, skupaj s podpisi in s premikom v glavah, zamuja Ĺže lep Ä?as in da je enkrat res treba zaÄ?eti. Tokrat naj na sreÄ?o in v veselje morda prve korake med podpisniki naredi prav mesto Velenje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Trgovina EMMA

Âťelegantna ĹženstvenostÂŤ Ĺ aleĹĄka cesta 16, Velenje

Vas vabi, da pridete na PROFESIONALNO LIÄŒENJE Z VIZAĹ˝ISTKO (Oriame) v petek, 8. junija od 16.00 do 20.00 ure

Po obronkih Velenja je hrumelo AMTK Velenje je uspeťno izvedel Şe 33. Fuchs Rally Velenje, na katerem je nastopilo 64 posadk iz desetih drŞav Velenje, 25. in 26. maj – Po cestah Skornega, Šentilja, Galicije in Vinske Gore so ponovno drvele reli posadke, ki so se udeleŞile 33. Fuchs Rally Velenje za drŞavno prvenstvo Slovenije in pokal Mitropa. Tekmovalni del relija, edinega v vzhodnem delu Slovenije, je ťtel dvanajst hitrostnih preizkuťenj in meril 280 km. UdeleŞilo se ga je 64 posadk, med katerimi sta bila favorita lanska drŞavna prvaka Slovenije in zmagovalca prve preizkuťnje letoťnje-

ga drŞavnega prvenstva – Rok Turk in Blanka Kacin, ki sta ponovno nastopila z dirkalnikom Peugeotom 208 T16 razreda R5 in tudi zmagala. Na drugo mesto se je uvrstila italijanska posadka – Claudio De Cecco in Jean Campeis, na tretje pa madŞarska – Gergely Fogasy in David Berendi. Predstavnika AMTK Vele-

nje Tomislav Skledar in Barbara Tolar sta odstopila, prav tako pa Ä?lana Avto kluba V-Racing Dejan AnĹželak in Mitja Irman.

ObÄ?instvo je dirkalnike in posadke tudi tokrat lahko spoznalo na simboliÄ?nem startu na Titovem trgu, nova pa je bila lokacija servisne cone, ki je tako bila nekoliko bliĹžje srediĹĄÄ?u mesta – v poslovni coni Stara vas. đ&#x;”˛

VEÄŒER ORIENTALSKIH PLESOV

tf

Nastopa veÄ? orientalskih skupin iz vse Slovenije

Orientalski meni 9 Eur

8. JUNIJ OB 19. URI

Vstopnine ni. Rezervacije: 03/ 586 64 62

Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

31. maja

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.10 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 22.00 23.00 23.40 00.45 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 09.00 09.15 10.25 11.05 11.45 14.55 15.35 16.30 17.00 18.10 18.40 18.55 19.00 19.15 19.30 20.00 21.00 21.35 23.55 00.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kvi Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Psevdoznanost in praznoverje na pohodu Slovenci v Italiji Težišče, odd. TV Lendava Oblikovanje vrtov: Zelemenjava Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Virtualni Piran Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Volitve 2018 Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. serija Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Vetrnica: Betonski mešalnik Zlatko Zakladko: Briška omleta Zlati ključek, pripovedna predstava Daleč od doma, kratki dok. film Odd. za otroke Slovenski vodni krog: Ščavnica, dok. nan.

Med valovi Dobro jutro Koda, izob. odd.

Televizijski klub: Ljubezen ne šteje let Halo TV Začnimo znova, slov. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Vetrnica: Piknik na prostem Od popka do zobka, odd. za otroke Mulčki, ris. Čudovita Japonska, jap. nan.

Rabina v avstralski divjini, dok. odd.

Avtomobilnost Po potresu, kitajski film Slovenska jazscena: Big band RTV Slovenija in Don Menza Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

07.10 Gospodična Žuža, ris.

07.20 Sabrina, ris.

07.45 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

08.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 23. del 08.25 TV prodaja 08.40 Dr. Oz , 5. sez.

09.35 Lepo je biti sosed, 1. sez., 1. del 10.15 TV prodaja 10.45 Iskre treh src, 1. sez., 46. del 11.45 TV prodaja 12.00 Ukradena preteklost, 1. sez., 13. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 44. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 2. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 2. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 64. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 47. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 14. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 62. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 21. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Mentalist, 7. sez., 7. del 23.30 Lov na morilca, 3. sez., 11. del 0.25 Ljubke lažnivke, 13. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn Imperij, San Di Ego Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2574. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, ans. Unikat Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.20 Videostrani, obvestila

31. maja 2018

Sobota,

1. junija

06.05 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.35 14.20 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 22.05 22.10 23.30 01.10 01.40

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.45 09.10 09.35 10.20 11.35 12.15 15.00 16.05 16.30 17.00 18.10 18.40 19.05 19.50 20.00 21.30 22.15 22.40 23.40

2. junija

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kvi Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Boštjan Vasle Tribuna; Veseli upor, dok. film Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Zajtrk za žene Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Negovalka, češko-slovaški film Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Noč lovca, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Info-kanal

07.00 07.15 07.40 08.05 08.25

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Iz popotne torbe: Rast Odd. za otroke Slovenski vodni krog: Triglavska jezera, dok. nan.

Prisluhnimo tišini: Dostopnost odstrani vse ovire Bleščica, odd. o modi Začnimo znova, slov. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Začnimo znova, slov. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz Mulčki: Ptičja druščina, ris.

Slovenski pozdrav, zab. odd.

Zvezdana Zackovo čarovniško popotovanje: Nova Mehika Svetovni popotnik: Havaji Glasbeni spoti, zabavni kanal

20.00 21.10 22.15 22.45 00.30 00.55

08.40 08.50 09.20 10.00 10.20 10.50 11.45 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00

01.50

06.30 07.00 09.15 10.00 10.35 11.15 13.00 14.55 18.00 19.10 19.45 22.25 22.55 00.15 01.15 03.00

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

07.10 Gospodična Žuža, ris.

07.20 Sabrina, ris.

07.40 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 24. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz , 5. sez.

09.30 Lepo je biti sosed, 1. sez., 2. del 10.10 TV prodaja 10.40 Iskre treh src, 1. sez., 47. del 11.40 TV prodaja 11.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 14. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 45. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 3. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 3. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 65. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 48. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 15. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Volitve 2018 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Viharna noč, ameriški film 0.30 Čaj z Mussolinijem, angleški film 2.50 Zvoki noči

Nedelja,

Srečo kuha Cmok: Tista o manirah Leonardo, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Studio kriškraš: Piščalka Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice Infodrom, tednik za mlade Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Miha Šalehar Intervju: Terry Eagleton NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Se zgodi, slov. nan.

Ambienti Profil: dr. Bogo Zupančič Durrellovi, brit. nad.

Poročila ob petih, šport, vreme Nevarna Zemlja, dok. ser.

Popolna družina, hum. nan.

Kuharija na kubik, kuharska odd.

Ozare Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert Lov (III.), nad.

Poročila, šport, vreme Ko ljubezni ni več, belg. fr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Na lepše Slovenski vodni krog: Triglavska jezera, dok. nan.

Zackovo čarovniško popotovanje Hišica v preriji – dokončno slovo, am. film Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, prenos iz Prage Gimnastika - SP, prenos iKopra Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Prage Adrenalinci, dok. serija o mladostnikih Nogomet - prijateljska tekma, Črna gora : Slovenija, prenos iz Podgorice Pot na SP v nogometu Gušti, koncert Glasbeni spoti Nogomet - prijateljska tekma, Črna gora : Slovenija, posnetek iz Podgorice Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.00 OTO čira čara 06.01 Dibo (Dibo), ris.

06.15 Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

06.20 Pixi in čarobni zid, ris.

06.30 Tika taka, ris.

06.40 Oddbods, ris.

06.50 Smrkci, ris.

07.15 Viking Viki, ris.

07.30 Grozni Gašper, ris.

07.45 Tačke na patrulji, ris.

08.10 Peter Pan, ris.

08.35 Heidi, ris.

09.00 Kraljevska akademija, ris.

09.25 Nina in prijatelji, ris.

09.35 Mia in jaz, ris.

10.00 TV prodaja 10.15 Jaz sem Luna, 2. sez., 61. del 11.10 Jaz sem Luna, 2. sez., 62. del 12.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 63. del 13.00 TV prodaja 13.15 Viharna noč, ameriški film 15.10 Zvezde plešejo 18.00 Rojeni za divjino 3D, ameriški film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.00 Delovna akcija 22.05 Zapusti me, če me moreš, ameriški film 23.45 Jej, moli, ljub

3. junija

07.00 07.25 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.55 09.05 09.15 09.40 09.50 10.00 10.30 11.00 11.15 11.20 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.55 19.50 23.00 23.30 00.25 00.35 01.05 02.00

06.45 07.00 07.35 07.35 08.30 08.45 09.15 09.45 10.30 11.40 12.20 13.00 14.25 14.55 18.00 19.00 19.50 20.00 21.00 21.25 21.55 22.30 23.05 00.25 01.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.10 08.35 09.00 09.20 09.45 10.40 10.55 11.50 12.05 13.00 13.10 14.05 15.45 16.50 17.00 18.00 18.55 20.00 23.00 1.10 2.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.05 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.20 22.20 23.20 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, ans. Unikat Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2575. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Volitve 2018, Predstavitev kandidatov Socialnih demokratov v Savinsko – Šaleški regiji Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Pop corn Imperij, San Di Ego Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 19.55 20.00 20.25 20.30 22.05 22.10 23.40 00.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Kobilice za malico Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, S kolesom po Novi Zelandiji Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, ans. Unikat Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (244) In prišel je… gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2576. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 12. mednarodni festival tolkalnih skupin Bumfest 2018, posnetek koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 4. junija

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Mimi in Liza, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška otroška nan.

Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija Poročila - posebna Ozare Obzorja duha: Komisariat Svete dežele Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Legenda o izgubljenem, am.-it. film Poročila ob petih, šport, vreme Volitve 2018 Dnevnik, šport, vreme Volitve 2018: Kako smo volili Poročila, šport, vreme Ko se zemlja zdi lahka, dok. odd.

Za lahko noč: Navdih klasike: Cveto Kobal, flavta in Žarko Ignjatović, kitara Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, šport, vreme Info-kanal

06.25 07.00 10.15 10.50 11.20 12.05 12.25 13.00 13.35

Duhovni utrip: Zajtrk za žene Koda, izob. odd.

Glasbena matineja Imago Sloveniae / Podoba Slovenije: Slovenski citrarski kvartet Mladi virtuozi: Duo Scaramouche: pianistki Nadja Rus in Neža Koželj M. Dekleva - J. Pucihar: Zmaj v Postojnski jami, muzikal za otroški zbor in pevca - raperja Slastna kuhinja: Hačapuri Nevarna Zemlja: Ognjeniki, dok. ser.

Svetovni popotnik: Havaji Zvezdana Žogarija Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, prenos iPrage Pot na SP v nogometu Gimnastika - SP, prenos iKopra Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Prage Z glasbo in s plesom: Koroška poje: France Cigan, 1. del Žrebanje Lota Zrakoplovi - nazaj v prihodnost, dok. odd.

Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Ambienti Avtomobilnost Bleščica, odd. o modi Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Prage Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 64. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 65. del TV prodaja Mali bogataš), ameriški film Volitve 2018 Mali bogataš, nadaljevanje filma Zapusti me, če me moreš, ameriški film Delovna akcija, 1. sez., 8. del Volitve 2018 Ljubezen po domače, 2. sez., 12. del Volitve 2018 24UR Volitve 2018 Dave, ameriški film Odrasli otroci ločencev, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kobilice za malico 09.40 Ustvarjalne iskrice (243), Darilni paketek 09.55 Napovedujemo 10.00 2575. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2576. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Napovedujmo 11.05 The Plut Family, posnetek koncerta 12.40 Iz našega arhiva: Koncert skupine Parni valjak 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Študij v Ameriki 18.40 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Unikat, 21.15 Napovedujemo 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Torek,

14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.20 00.45 01.15 01.40

08.15 08.30 08.50 09.50 11.10 14.00 15.10 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.20 19.30 20.00 20.55 21.50 23.45

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.05 08.20 08.35 09.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.10 10.30 10.35 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 20.45 20.50 22.25 22.30 23.30 23.55

Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kvi NaGlas Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Dediščina in evropsko leto S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Razkrita govorica plesa: Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kvi Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Karmen Pečar, Simfonični orkester RTVS in En Shao (E. Elgar: Koncert za violončelo, op. 85) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Sprehodi v naravo: Pomladna skrb za ptice Muzozlet: Slikanje v Škocjanskem zatoku Ninino okno, kratki igr. film Prisluškovalec svetov, dok. film Začnimo znova, slov. nan.

Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, info. odd. TV Maribor Halo TV Skodelica kave, dok. film Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš: Piščalka Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik Oproščen, norv. nad.

Pod svetlim soncem, dok. film Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 25. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

Lepo je biti sosed, 1. sez., 3. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 48. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 15. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 46. del Mamin dan, 1. sez., 4. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 4. del Jaz sem Luna, 2. sez., 66. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 49. del Ukradena preteklost, 1. sez., 16. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 63. del Moja boš, 2. sez., 22. del 24UR zvečer Mentalist (Mentalist), 7. sez., 8. del Lov na morilca, 3. sez., 12. del Ljubke lažnivke, 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2576. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Imperij, San Di Ego Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Volitve 2018, Kako smo volili?

Regionalne novice 12. mednarodni festival tolkalnih skupin Bumfest 2018, posnetek koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

5. junija

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kvi 11.45 Obzorja duha: Komisariat Svete dežele 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser.

15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.30 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Več kot ena pot, dok. odd.

16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kvi 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Doktorica Fosterjeva, brit. nad.

21.00 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 1. del 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Pričevalci: Jernej Vombergar 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.45 07.55 08.10 08.25 08.55 09.35 10.20 11.05 12.35 14.00 19.00 19.30 20.00 20.55 21.30 22.30 00.20 01.20 02.35

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.05 08.20 08.35 09.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.15 11.40 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 22.15 23.15 23.40

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o manirah Martina in ptičje strašilo: Skrivnost Žogarija Slovenski vodni krog: Paka, dok. nan.

Slovenski magazin Halo TV Dobro jutro Nuša Derenda: Če20 let, koncert Tenis - odprto prvenstvo Francije, četrtfinali, prenos iz Pariza Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Kako ostati mlad, dok. odd.

Prava ideja Akcent: Študentsko gibanje - 50 let kasneje V imenu ..., poljski film Glasbeni spoti Športni posnetki Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 26. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

Lepo je biti sosed, 1. sez., 4. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 49. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 16. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 47. del Mamin dan, 1. sez., 5. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 5. del Jaz sem Luna, 2. sez., 67. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 50. del Ukradena preteklost, 1. sez., 17. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 64. del Moja boš, 2. sez., 23. del Preverjeno 24UR zvečer Lov na morilca, 3. sez., 13. del Ljubke lažnivke, 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Volitve 2018, Kako smo volili?

Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2577. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Visoki vrh nad Ohridom Vabimo k ogledu Tori Tango, posnetek koncerta Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

6. junija

06.00 07.00 10.05 11.00 11.30 11.50 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10

06.30 07.00 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.20 08.35 09.05 09.55 10.35 11.20 13.20 14.00 19.00 19.20 19.50 20.00 20.50 21.45 22.20 00.05 01.10 02.25

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Imariborskega studia Vem!, kvi Slastna kuhinja: Ravioli karbonara Umetnost igre Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Franc Šivic Duhovni utrip: Zajtrk za žene Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Male sive celice, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kvi Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Ljubezen in prijateljstvo, kopr. film Vsakdan ni vsak dan, kratki igrani film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Vesela hišica: Jogurtova rdeča kapica Ko pomaranče dozorijo, kratki igrani film Odd. za otroke Lučka, odd. TV Lendava Zapeljevanje pogleda: Aleksij Kobal in Silvester Plotajs Sicoe, dok. ser.

10 domačih Dobro jutro Ambienti Tenis - odprto prvenstvo Francije, četrtfinali, prenos iz Pariza Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Glasba skozi čas: 20. stoletje, glasbena dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Maigret, britanska nan.

Glasbeni spoti Športni posnetki Zabavni kanal, glasbeni spoti

18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 27. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

Lepo je biti sosed, 1. sez., 5. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 50. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 17. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 48. del Mamin dan, 1. sez., 6. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 6. del Jaz sem Luna, 2. sez., 68. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 51. del Ukradena preteklost, 1. sez., 18. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 65. del Moja boš, 2. sez., 24. del 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 9. del Lov na morilca, 3. sez., 14. del Ljubke lažnivke, 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 11.00 11.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2577. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (245) Žogarija 2018 (1) Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice Pop corn, Bohem, Inmate Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.20 08.35 09.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55