22 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/27 °C), soboto (13/26 °C) in nedeljo (14/26 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 6. junija 2019â€

ĹĄtevilka 22 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Pokalnemu zmagoslavju dodali ĹĄe naslov podprvaka

cena 1,90 â‚Ź

Pogovarjati se je treba Milena KrstiÄ? - Planinc

Za rokometaĹĄi Gorenja je vsekakor sanjska sezona. Po ĹĄestnajstih letih so se spet razveselili pokalnega naslova, uvrstitev pa so izboljĹĄali tudi v prvenstvu. V njem so si priigrali drugo mesto, ki ga je branila Ribnica. Pred sezono so zelo spremenili in pomladili ekipo, zato je letoĹĄnji uspeh ĹĄe toliko veÄ?ji. Trener

za najem iz veljavne prednostne liste, ki je bila objavljena januarja letos. Devet stanovanj je velikih okoli 75 m2, ostala pa so manjĹĄa – od 35 do 60 m2, po katerih je tudi najveÄ?je povpraĹĄevanje prosilcev.

Najemniki se bodo lahko vselili takoj, ko bo potrjen razpored vsaj polovice stanovanj in sklenjene

Topolťica – Bolniťnica Topolťica letos praznuje 100-letnico delovanja.

V poÄ?astitev jubileja je Ĺže pripravila nekaj dogodkov, nekaj se jih bo zvrstilo ĹĄe do konca leta. Bolj ali manj so dogodki strokovne narave. Mednje sodi tudi Dan kakovosti, ki ga bodo pripravili jutri (v petek), med gosti strokovnega sreÄ?anja pa priÄ?akujejo tudi ministra za zdravje AleĹĄa Ĺ ebedra. Ta naj bi se ob tej priloĹžnosti seĹĄel z vodstvom BolniĹĄnice TopolĹĄica.

Na sestanku pred strokovnim sreÄ?anjem naj bi spregovorili o nekaterih aktualnih vpraĹĄanjih. tp

đ&#x;”˛

Zoran JoviÄ?ić je po savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju celo ugotavljal: ÂťNe vem, Ä?e smo kakĹĄno tekmo sploh odigrali v popolni postavi. Toda ostali fantje so z garanjem nadomeĹĄÄ?ali tiste, ki jih ni bilo.ÂŤ Skratka, zgodba, ki so jo zaÄ?eli pred letom dni, je bila odliÄ?no napisana. Naj bo ĹĄe kakĹĄna!

RazreĹĄili bodo 35 stanovanjskih vpraĹĄanj Velenje, 3. junija – Mestna obÄ?ina Velenje je na osnovi sklepa obÄ?inskega sveta in sklenjene pogodbe za najem veÄ?stanovanjskega objekta Kosovelova 4b v Velenju od druĹžbe Andrejc prevzela 35 stanovanj z vso pripadajoÄ?o dokumentacijo in kljuÄ?i. Stanovanja bodo razdelili prosilcem

V drĹžavnem svetu so ta teden govorili o varnosti v cestnem prometu. Razpravo je organizirala Agencija za varnost v prometu ob zaÄ?etku nacionalne preventivne akcije Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu, ki bo potekala do 9. junija. V tem Ä?asu bo policija izvajala poostren nadzor. Namen akcije je vsem udeleĹžencem v prometu jasno sporoÄ?iti, da alkohol ne sodi v promet. Ĺ e enkrat. In ĹĄe enkrat. In ĹĄe enkrat. Spet in spet in spet.

Pogovarjati se je treba. Govoriti. Tako dolgo, da se ne premakne.

VoĹžnja pod vplivom alkohola je kriva za vsako tretjo Ĺžrtev na slovenskih cestah. Do konca letoĹĄnjega maja se je zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola v Sloveniji zgodilo 563 prometnih nesreÄ?, dva odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani. V njih je umrlo 16 ljudi, osem veÄ? kot v primerjalnem obdobju pred enim letom.

Kako alkohol spraviti iz prometa? V zadnjem Ä?asu so pogosta razmiĹĄljanja, da bi se dovoljena meja alkohola zniĹžala iz 0,5 na 0,2 promila. ÄŒe bi to sliko naredilo manj krvavo, zakaj pa ne? Vendar podatki tudi kaĹžejo, da najhujĹĄe in najbolj tragiÄ?ne prometne nesreÄ?e povzroÄ?ijo vinjeni vozniki, ki imajo v krvi precej veÄ? kot 0,5 promila alkohola.

Je bil vinjen, morda pod vplivom drog ali psihoaktivnih snovi tudi tisti (morda jih je bilo veÄ??), ki je sramotno porisal podstavek Kajuhovega kipa v Ĺ oĹĄtanju? Ga oneÄ?astil z albanskimi znaki. Policija dejanje raziskuje, intenzivno iĹĄÄ?e storilce oziroma storilca. V Ĺ oĹĄtanju so posredno ĹĄtevilni, nekateri pa tudi neposredno, prst pokazali na prebivalce ene narodnosti. Lahko, da so bili. Lahko pa, da tudi niso bili. Da se bo vedelo, bo treba poÄ?akati. A 'na prvo Ĺžogo' se ne obtoĹžuje. Se pa lahko 'na prvo Ĺžogo' zabije gol.

Recimo, prekrije porisavo, ne pa da se pusti, da je ta ĹĄe vedno na ogled. In na zgraĹžanje. Dovolj bi bilo vedro jupola in Ä?opiÄ?. Ali pa kos blaga. Ali pa karkoli, kar bi zaÄ?asno zastrlo vandalsko dejanje, ga umaknilo oÄ?em. Do trajne odstranitve, ki se je menda ne da izvesti brez postopkov javnega naroÄ?anja.

Fakini so povsod, so med Slovenci, so med Srbi, so med Albanci, so med Hrvati ‌ Tako kot so tudi med policisti, med sodniki, med toĹžilci, med zdravniki, med novinarji, med peki in mesarji, med podjetniki in turisti. V Ĺ oĹĄtanju pa so v zadnjem Ä?asu deĹžurni krivci za (skoraj) vse, za vandalizem pa zagotovo – Albanci.

Ko so zadnjiÄ? policiji prijavili, da si albanski mladci z rolkami na stopnicah pred obÄ?insko stavbo na Trgu svobode dajejo duĹĄka in tvegajo poĹĄkodbe (ne na sebi, na betonu), je ta dogajanje nemudoma preverila. Izkazalo pa se je, da so bili krĹĄitelji Brazilci, turisti, ki so bivali v bliĹžnjem kampu.

Sobivanje ni lahko. Sobivanje ni enostavno. Tudi o tem se je treba pogovarjati. Kaj pa, Ä?e bi v Ĺ oĹĄtanju, kjer se v zadnjem obdobju sooÄ?ajo s precejĹĄnjim poveÄ?anjem ĹĄtevila priseljencev – v obÄ?ini, kjer Ĺživi pribliĹžno desetina tujcev, od tega veÄ?ina v mestu – pripravili kakĹĄno okroglo mizo ali kaj podobnega in nanjo povabili tudi priseljence in se pogovorili o tem, kaj lahko storijo skupaj, da bo sobivanje laĹžje?

ustrezne pogodbe. Potreba po stanovanjih je v mestni obÄ?ini Velenje zelo velika, saj se je na razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen maja lani, prijavilo kar 408 prosilcev, od tega je bilo 396 vlog upraviÄ?enih. Trenutno je na listi ĹĄe 340 prosilcev.†đ&#x;”˛

Zdravstveni minister v TopolĹĄici

đ&#x;”˛

Referenduma (za zdaj) ne bo Velenje – PoroÄ?ali smo Ĺže, da je ob doloÄ?anju ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem na prejĹĄnji seji obÄ?inskega sveta svetnik SDS Andrej Vrbec v imenu Civilne iniciative Ohranimo zeleno mesto sprejemu tega dokumenta nasprotoval, in sicer zaradi tega, ker je v njem opredeljena tudi menjava zemljiĹĄÄ? nad A banko, kjer je predvidena pozidava dveh stanovanjskih blokov, in dela zemljiĹĄÄ?a med reko Pako in poĹĄto, ki je namenjeno za poslovno-stanovanjsko dejavnost in ima obÄ?ina z njim velike razvojne naÄ?rte.

Svetniki so dokument potrdili in medtem je postal tudi Ĺže veljaven. Civilna iniciativa pa skuĹĄa gradnjo dveh stanovanjskih stolpiÄ?ev prepreÄ?iti,

zato je zbrala po besedah Andreja Vrbca preko 400 podpisov podpore, na Mestno obÄ?ino Velenje pa so naslovili zahtevo za razpis referenduma na temo te gradnje.

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je povedal, da pogoji za referendum niso izpolnjeni.

PrviÄ? zahteva civilna iniciativa razveljavitev celotnega dokumenta, s Ä?imer bi prepreÄ?ili vse naÄ?rtovane posle, tudi tiste, ki so povezani s premoĹženjskimi vpraĹĄanji na obmoÄ?ju tretje razvojne osi. Ta dokument je potrjen in je tudi Ĺže stopil v veljavo in opredelitev civilne iniciative ni pravĹĄnja, napisali pa so tudi napaÄ?ne parcelne ĹĄtevilke. Civilna iniciativa lahko svojo vlogo dopolni v osmih dneh. †đ&#x;”˛ mz

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Prvi operaciji na hrbtenici

LOKALNE novice

V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec prviÄ? opravili laĹžja posega na hrbtenici, proti koncu leta tudi zahtevnejĹĄe ortopedske operacije – Velik strokovni korak naprej

Razpisa za humanitarne organizacije in ljubiteljsko kulturo Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina ĹĄoĹĄtanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, druĹĄtev in zvez druĹĄtev ter javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Za prvega so v proraÄ?unu namenili 6.500 evrov, za drugega 51.500 evrov. Na oba se je treba odzvati najpozneje do 3. julija. đ&#x;”˛

mkp

Nova klanÄ?ina na Gorici za laĹžji dostop

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je uredila novo klanÄ?ino, ki na Gorici vodi od KoĹželjskega ulice 7 proti spodnjemu parkiriĹĄÄ?u in ĹĄportnemu igriĹĄÄ?u. 50 metrov dolga klanÄ?ina peĹĄcem, kolesarjem, invalidom in starĹĄem z voziÄ?ki omogoÄ?a laĹžji dostop. đ&#x;”˛

ÂťT'k smo se pa vÄ?asih ĹĄpilaliÂŤ Velenje, 7. junija – Vrtec Velenje in MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje ta petek, od 17. do 19. ure, vabita druĹžine v SonÄ?ni park. Pripravili bodo zabavno, nostalgiÄ?no obarvano druĹžinsko prireditev, na kateri bodo otroci spoznali 11 starih iger.

V SonÄ?nem parku, ki je del mestne kulturne dediĹĄÄ?ine, bodo obiskovalci prireditve na prenovljeni ploĹĄÄ?adi in v okolici vile RoĹžle obudili stare otroĹĄke igre, ki so danes prava redkost, igrale pa so se na prostem. Vozili se bodo s ťajtrgoÂŤ, vlekli vrv, metali obroÄ?e, zabijali ÂťpetelinÄ?keÂŤ, igrali ristanc, ob glasbi izmenjavali kolobuke, zabijali Ĺžeblje ‌ Organizatorja dogodka, ki bo obiskovalce vrnil v Ä?as preteklosti, dogodek posveÄ?ata 60-letnici mladega mesta Velenje. V vili RoĹžle bo med prireditvijo na ogled tudi razstava starih predmetov in otroĹĄkih risbic, ki so jih v Vrtcu Velenje zbrali in ustvarili v okviru projekta Zavrtimo Ä?as nazaj. Obiskovalce pa bodo vsako polno uro popeljali tudi na ogled SonÄ?nega parka in zanimivih dreves v njem. Dogodek bo zato zabaven in pouÄ?en hkrati. đ&#x;”˛

Spet kulinariÄ?no razvajanje v Velenju Velenje – Prihodnji petek, 14. junija, bo na Velenjski promenadi potekala 8. Promenada okusov, ki jo pripravlja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje.

Gostinci bodo kulinariÄ?no trĹžnico obogatili z novimi okusi tradicionalne in sodobne multikulturne kuhinje ter tako predstavili kulinariÄ?no ponudbo naĹĄe doline, regije in nenazadnje tudi drĹžave. Slovenija bo Ä?ez dve leti prejela laskavi naziv Evropska gastronomska regija in prav raznolika gastronomija bogati kulturo, ki je v Ĺ aleĹĄki dolini vse bolj pisana.

Kuharski mojstri bodo pripravili jedi, povezane z bogato zakladnico slovenske kulinarike ter kulinarike bliĹžnjih in daljnih deĹžel.

Pripravite se na razkoĹĄje okusov. đ&#x;”˛

ZaÄ?enjajo obnovo bazena Velenje – Podjetje Resalta, d. o. o., ki je bilo izbrano za izvajalca energetske sanacije Bazena Velenje, bo v prihodnjih dneh zaÄ?elo z deli. Bazen je Ĺže prenehal obratovati, tamkajĹĄnji fitnes pa se zaÄ?asno seli v RdeÄ?o dvorano.

Na bazenu bodo izvedli nov ovoj objekta – zamenjali streho, stavbno pohiĹĄtvo in fasado, energetsko posodobili in zamenjali elektro ter strojne instalacije, kar vkljuÄ?uje tudi posodobitev strojnic za ogrevanje in pripravo bazenske ter sanitarne vode. Za razĹĄiritev fitnesa in podaljĹĄanje objekta bazena, kar bo omogoÄ?alo postavitev montaĹžnih tribun v samem bazenu, je bil opravljen loÄ?en javni razpis, ki je v fazi izbire izvajalca. Predvidena vrednost projekta je 205.000 evrov. Letos bodo v vrednosti 45.000 evrov nakupili tudi opremo za Center za krepitev zdravja, ki ima sedeĹž v objektu Bazen Velenje. ZakljuÄ?ek del, ki je predviden 20. septembra. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

6. junija 2019

NajveÄ?ji Start up dogodek v SaĹĄa regiji

Tatjana PodgorĹĄek

Slovenj Gradec – V prizadevanja za zmanjĹĄanje Ä?akalnih vrst v ortopediji se je vkljuÄ?ila tudi SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec. Tu sta namreÄ? prejĹĄnji mesec Vasja KaĹĄnik, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, in Ivo Bricman, dr. med., specialist ortoped, izvedla prvi operaciji na hrbtenici. Operirala sta mlajĹĄi bolnici zaradi diskus hernije oziroma zdrsa medvretenÄ?ne ploĹĄÄ?ice. ÂťTo je za ortopedijo v slovenjgraĹĄki bolniĹĄnici velik strokovni korak naprej. Ĺ˝e veÄ? let smo se pripravljali na tovrstne posege, vendar jih nismo mogli izvajati zaradi pomanjkanja opreme, materialnih moĹžnosti in tudi zaradi kadrovskih teĹžav. Z vselitvijo v nov operativni blok smo pridobili ustrezno opremo, s prihodom specialista ortopedske kirurgije pa smo se kadrovsko okrepili, tako da lahko omenjene operacije opravljamo programsko,ÂŤ je povedal Ivo Bricman, tudi vodja enote za ortopedijo v bolniĹĄnici. Dodal je ĹĄe, da je izvajanje operacij na hrbtenici pomembna pridobitev za bolnike iz KoroĹĄke in SaĹĄa regije, pa tudi od drugod, saj so

Vasja KaĹĄnik in Ivo Bricman

ti morali za take posege drugam.

Glede na dolgoletne izkuĹĄnje ocenjujejo, da bo potrebovalo operativno zdravljenje zaradi hernije diskusa od 30 do 40 bolnikov na leto. Proti koncu leta naÄ?rtujejo izvajanje ĹĄe zahtevnejĹĄih ortopedskih operacij, zaÄ?etek njihovega izvajanja pa bo odvisen od materiala, na katerega ĹĄe Ä?akajo. ÂťPriÄ?akujemo, da bo operacij – saj je bolnikov, ki potrebujejo

operativni poseg zaradi stenoze (utesnitve hrbteniÄ?nega kanala ali pa zaradi nestabilnosti)–, veliko, zaradi staranja populacije pa njihovo ĹĄtevilo iz leta v leto naraĹĄÄ?a.

Zaradi dolgih Ä?akalni dob na tovrstne posege v ostalih ustanovah priÄ?akujemo, da bodo prihajali v naĹĄo bolniĹĄnico ĹĄe bolniki od drugod, kar bo ĹĄtevilo operacij na leto ĹĄe dodatno poveÄ?alo,ÂŤ je đ&#x;”˛ ĹĄe dejal Ivo Bricman. â€

Velenje – V SAŠA inkubatorju so razvili ťesttedenski intenzivni program za razvoj podjetniťke ideje – Podjetniťki trampolin.

Izmed 28-ih prijavljenih podjetniĹĄkih ekip, so izbrali 12 tistih, ki so 6 tednov gradile svoje ideje ob pomoÄ?i vrhunskih strokovnjakov iz prakse. Na koncu so izbrali 6 najboljĹĄih ekip, ki se bodo premierno predstavile pred potencialnimi investitorji, podjetniki in novinarji. Predstavitev bo danes (6. junija ob 18. uri), vse pa bo potekalo v znamenju ĹĄestic. Direktorica Karla Sitar to utemeljuje s ĹĄestimi trditvami: ÂťGre za najveÄ?ji Start:up dogodek v SAĹ A regiji; 6 mladih ekip je v 6-ih tednih v celoti razvilo poslovne ideje, gre za premierno predstavitev 6-ih produktov in storitev; 120 investitorjev, podjetnikov, Start:up-ov; pozitivne zgodbe, ki navdihujejo; in seveda đ&#x;”˛ noro dobra energija.ÂŤâ€

online

www.nascas.si

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Spopad dveh velikih na ÂťdeĹželiÂŤ DomaÄ?inom ostala nesnaga – Celjani dobijo himno – Lepo zunaj in znotraj – Pod kroĹĄnjami – Pot ob Sotli Ĺ e ena volitve so za nami, marsikje se ĹĄe preĹĄtevajo. Ne le pri nas, tudi v Evropi. Karte so namreÄ? na novo in malo drugaÄ?e premeĹĄane, zato zdaj marsikdo ĹĄe ne ve, kam sodi. In kdo bo kdo. In s kom. SliĹĄati je, da niÄ? veÄ? ne bo, kot je bilo. Nekateri se tega veselijo, druge je kar malo strah. UpraviÄ?eno? TeĹžko je, ko ne veĹĄ, na koga se lahko nasloniĹĄ!

In ko nekateri spraĹĄujejo, kje sploh bo zdaj center moÄ?i, so se vsaj v Celju tolaĹžili, da so postali center Slovenije. Vsaj za en veÄ?er. To je bil veÄ?er, ko so ljudje iz obeh najveÄ?jih slovenskih centrov ÂťnavaliliÂŤ v Celje. Na deĹželi, mislim na stadion Z›deĹžele, sta se spopadla nogometna velikana. Velikana za slovenske razmere. Pokalno zmago so odnesli LjubljanÄ?ani, MariborÄ?ani so se morali zadovoljiti le z naslovom drĹžavnih prvakov, Celjanom so ostali kupi smeti in polomljeni stoli. Torej tu ne velja, kjer se prepirata dva, tretji dobiÄ?ek ima. Ima le ostanke! VeÄ? veselja so imeli Celjani v dvorani Zlatorog, kjer so njihovi rokometaĹĄi ĹĄe enkrat nasadili rog velenjskim osam. Vendar ob slavju ob osvojitvi naslova drĹžavnih prvakov ĹĄe niso mogli zaigrati tudi celjske himne. Za tako slavnostno skladbo je na zadnji seji mestnega sveta padla ĹĄele pobuda. A ker ÂťosnovoÂŤ Ĺže imajo, pot do uradne obÄ?inske himne naj ne bi bila dolga. Za to naj bi ÂťuporabiliÂŤ kar zadnji del uspeĹĄnega muzikala Veronika DeseniĹĄka, za katerega je glasbo napisal znani celjski skladatelj Leon FirĹĄt, besedilo pa Janez Usenik. Na seji mestnega sveta pa ni bila beseda le o Veroniki DeseniĹĄki, tudi o grofih Celjskih. Ti bodo namreÄ? v ÂťospredjuÂŤ strategije razvoja turizma v celjski obÄ?ini, ki jo je sprejel celjski mestni svet.

Celje pa je zadnji Ä?as ĹĄe bolj cvetoÄ?e in diĹĄeÄ?e. ObÄ?ina ter Rotary klub sta na gredico pred celjskim gledaliĹĄÄ?em posadila medonosne rastline. Tudi s tem so podprli slovenska prizadevanja za pomoÄ? Ä?ebelam. ObÄ?ina je v skrbi za Ä?ebele Ĺže predlani v mestnem parku posadila 78 lip in osem rdeÄ?ih kostanjev, dve vrsti zelo medovitih dreves. V Celju pa je ĹĄe veliko akacij ter drugih vrst medonosnih

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

dreves in grmovnic. Gredica, ki so jo posadili, je polepĹĄala okolico gledaliĹĄÄ?a, polepĹĄanje in zboljĹĄanje pa se do zaÄ?etka nove gledaliĹĄke sezone obeta tudi v notranjosti. Nova sezona bo tudi aktualna: v Sloveniji in Evropi se Ĺže nekaj Ä?asa vrste volitve. Zato bo kot nalaĹĄÄ? krstna izvedba dela, ki je zmagalo na nateÄ?aju za Ĺžlahtno komedijsko pero: Vsak glas ĹĄteje.

TuristiÄ?ni korak naprej bodo naredili tudi na Rogli in s tem ĹĄe poveÄ?ali turistiÄ?no ponudbo. Kar smo Ĺže napovedali, se uresniÄ?uje. ÄŒeprav so ĹĄe nedolgo tega poloĹžili temeljni kamen, naj bi Ä?eĹĄka druĹžba Ĺže sredi avgusta odprla novo atrakcijo – Pot med kroĹĄnjami Pohorja. Pri projektu sodeluje tudi zreĹĄka obÄ?ina, saj je zagotovila zemljiĹĄÄ?e. Tudi pri tem pa ne bo ĹĄlo brez stolpa. Ta bo sestavni del te posebne poti. Tako bosta na Rogli kmalu dva stolpa: Ĺže dolga leta stoji leseni stolp v bliĹžini smuÄ?arskega centra, novi bo zakljuÄ?ni del te poti pod kroĹĄnjami. Ĺ e ena posebnost bo tu: s stolpa se bo mogoÄ?e spustiti po toboganu. To nekako spominja na ideje Ĺ˝alÄ?anov, ki bi tak tobogan uredili kar z vrha Hmezadove stolpnice. No, na to bomo ĹĄe Ä?akali. In le morda doÄ?akali – pravijo nekateri.

Malo drugaÄ?no pot, ne po zraku, ampak pa tleh, pa so odprli na obmoÄ?ju obÄ?ine Rogatec. DruĹžba Slovenski drĹžavni gozdovi je namreÄ? obnovila gozdno pot do izvira Sotle, mejne reke z vzhodno sosedo. Pot so tudi ustrezno oznaÄ?ili, saj so postavili nekaj smerokazov, informativne table, za poÄ?itek pa postavili tudi nekaj klopi in miz. Mnogi na Ĺ tajerskem in v Posavju pa upajo, da bodo drĹžale besede ministrice BratuĹĄkove in bodo cesto Planina – Sevnica res odprli ĹĄe ta mesec. In vozniki se bodo prviÄ? lahko zapeljali po v celoti asfaltirani cesti.

Pa ĹĄe to: Slovenske Konjice si res zasluĹžijo svoje ime. Vsaj prvi del.

Podobno kot drugod po Sloveniji tudi tu mnogim ne diĹĄijo vetrne elektrarne. A nekateri tudi mislijo, da brez vseh potrebnih ĹĄtudij naÄ?rta gradnje tovrstnih elektrarn na KonjiĹĄki gori ne gre kar tako zavreÄ?i. Razdeljenost se je pokazala tudi na zadnji seji obÄ?inskega sveta. Kako tudi ne, saj so tudi razne drĹžavne institucije, ki ocenjujejo vpliv polja elektrarn na okolje in zdravje ljudi, razliÄ?nega mnenja. Po prvotnih naÄ?rtih naj bi na KonjiĹĄki gori uredili veÄ? elektrarn, ki bi jih ÂťposejaliÂŤ po treh vetrnih poljih.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

6. junija 2019

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? bdi nad izvajanjem nalog v obÄ?ini Ta ponedeljek je Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je trenutno na zdravljenju, sodeloval na rednem tedenskem kolegiju – Zagotavlja, da vse aktivnosti potekajo po zastavljenem planu Mira ZakoĹĄek

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? kljub temu, da je na zdravljenju, skrbno spremlja vse, kar se dogaja ta Ä?as v obÄ?ini, ta ponedeljek pa se je udeleĹžil jutranjega kolegija. ÂťPravzaprav sem maja uporabil dopust, nisem bil v bolniĹĄkem

staleĹžu, junija imam bolniĹĄko, potem pa zopet dopust, tako da malo kombiniram, in takrat, ko je mogoÄ?e in ni prenaporno, izkoristim priloĹžnost, da se s sodelavci sliĹĄim, vidim, se z njimi posvetujem, tako da vse zadeve teÄ?ejo, kot morajo,ÂŤ je povedal in dodal, da naloge uresniÄ?ujejo tako, kot je bilo zastavljeno. Po-

nosen je, da so v preteklosti dobro delali, da imajo odliÄ?no ekipo, ki zna poskrbeti, da delo, tudi Ä?e nekoga ni, poteka normalno po zastavljenem planu.

Tako je med drugim z naloĹžbami, ki so jih naÄ?rtovali Ĺže v lanskem letu, tako je bilo tudi z zadnjo sejo sveta Mestne obÄ?ine Velenje, ki je bila uspeĹĄno

S ponedeljkovega kolegija

V priÄ?akovanju gradbenega dovoljenja Po veÄ? kot 10-letnih prizadevanjih konÄ?no pred izgradnjo bivalne enote za institucionalno varstvo odraslih oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju Tatjana PodgorĹĄek

ÂťKonÄ?no. Skozi ĹĄivankino uho bomo ĹĄe ujeli moĹžnost za uresniÄ?itev veÄ? kot 10-letnih prizadevanj po izgradnji bivalne enote za institucionalno varstvo odraslih oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju,ÂŤ se je na vpraĹĄanje, ali so se aktivnosti v zvezi s 24-urnim varstvom omenjenih oseb v regiji SaĹĄa premaknile z mrtve toÄ?ke, odzvala vrĹĄilka dolĹžnosti direktorice regijskega Varstveno delovnega centra (VDC) SaĹĄa Velenje Darja FiĹĄer in nadaljevala: ÂťO razlogih, zakaj je tako, ne bi govorila, smo pa mi in tudi starĹĄi omenjenih oseb zelo veseli, da vidimo svetlobo na koncu tunela.ÂŤ

ÄŒe ne bo zapletov, zaÄ?etek Ĺže oktobra

regije SaĹĄa? Zajeli bodo potrebe obmoÄ?ja regijskega centra SaĹĄa, v katerem delujejo tri enote: Velenje, Nazarje, Ĺ˝alec. ÂťGlede na to, da precej zamujamo z institucionalnim varstvom za omenjene osebe (smo namreÄ? ĹĄe edini v drĹžavi, ki ga nimamo), mislim, da bomo enoto hitro zapolnili. ÄŒe ne z uporabniki iz omenjenega okolja, pa z drugih obmoÄ?ij, saj ni tedna, ko ne bi prejeli kakĹĄne vloge ali proĹĄnje za sprejem.ÂŤ

â?ą

Prizidek k regijskemu centru VDC SaĹĄa v Velenju bo stal blizu 800 tisoÄ? evrov.

FiĹĄerjeva je dejala, da Ä?akajo na Prednost manjĹĄim gradbeno dovoljenje, od njegove stanovanjskim pridobitve pa jih loÄ?i le vloĹžitev ĹĄe skupnostim dveh dokumentov. Pri tem zapleBo prizidek za bivalno enoto tov ne predvidevajo. V izdelavi je moĹžno ĹĄiriti, nadgraditi, Ä?e bodo tudi Ĺže izvedbena dokumentacija. potrebe veÄ?je od njenih zmogljivoS projektanti se dobijo 12 junija.

Darja FiĹĄer: ÂťÄŒe ne bo zapletov sti? Na lokaciji pri regijskem VDCTakrat bodo pregledali dokumenpri izbiri izvajalca, se lahko -ju v Velenju ne, odgovarja Darja tacijo in pripravili osnove, ponadejamo zaÄ?etka izgradnje FiĹĄer. Tudi usmeritev pristojnih v trebne za objavo razpisa, za izbor prizidka k regijskemu VDC-ju drĹžavi ni naklonjena veÄ?jim zavoizvajalca. V tem Ä?asu priÄ?akujejo v Velenju oktobra, novembra dom, ampak bolj stanovanjskim gradbeno dovoljenje. ÂťSmo pa letos.ÂŤ skupnostim s 7 do 11 uporabniki. razmiĹĄljali, da bi Ministrstvo za ÂťDokaj hitro se nam obeta iskanje delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, reĹĄitev v Zgornji Savinjski dolini. Pogovori z lokalno ki je ustanovitelj javnega socialnovarstvenega skupnostjo Mozirje o tej temi so Ĺže stekli. KaĹže zavoda, zaprosili za pripravo razpisa. ÄŒe bodo ĹĄle se podpora ObÄ?ine in tudi drugih zainteresiranih stvari brez zapletov, lahko upamo, da se bo gradnja za objekt za 12 uporabnikov. Tudi v Ĺ˝alcu obstaja prizidka zaÄ?ela oktobra, novembra, vsekakor pa ĹĄe moĹžnost za ureditev manjĹĄe stanovanjske skupnosti. pred iztekom tega leta.ÂŤ Sama se prav tako nagibam k temu, da je bolje veÄ? lokacij z manjĹĄim ĹĄtevilom uporabnikov.ÂŤ Namesto za 24 bivalna enota za 12 Izgradnja prizidka za bivalno enoto v Velenju uporabnikov je vredna blizu 800 tisoÄ? evrov, od tega bo 18 % Prvotni naÄ?rt je nekoliko spremenjen. Ta je potrebnega denarja zagotovila Mestna obÄ?ina Vepredvideval 24-urno institucionalno varstvo za lenje, preostalih 72 % ministrstvo za delo, druĹžino, 24 odraslih oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju, socialne zadeve in enake moĹžnosti. ÂťGlavnina po novem bo zmogljivost enote za 12 oseb za 16- denarja je zagotovljena v tem letu, zato se bomo urno varstvo. ÂťOsem ur bodo uporabniki preĹživeli takoj, ko bo to mogoÄ?e, lotili tudi izvedbe,ÂŤ je ĹĄe v VDC-ju, popoldan in ponoÄ?i pa v bivalni enoti,ÂŤ dejala Darja FiĹĄer. đ&#x;”˛ pravi FiĹĄerjeva. Bodo zmogljivosti bivalne enote namenjene le uporabnikom iz Ĺ aleĹĄke doline ali iz

sklenjena, vkljuÄ?no s sprejetim rebalansom proraÄ?una. ÂťIn to kljub nekaterim, ki jim seĹĄtevanje, pa tudi odĹĄtevanje ne gre najbolje

od rok! Pa pustimo podrobnosti in politiÄ?ne igrice, ki se jih posamezniki gredo. Je pa dejstvo, da je bilo zelo pomembno, da smo lani prihranili 5 milijonov evrov in jih namenili naloĹžbam letos,ÂŤ je povedal KontiÄ?, ki se zelo veseli zastavljenih naloĹžb,

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? se vsem, ki ga spodbujate, zahvaljuje za tople besede, ki ga hrabrijo.

Dodatni gimnazijski oddelek?

Velenje – Na Šolskem centru Velenje smo preverjali informacijo o omejitvi vpisa v nekatere programe na ťolah centra za prihodnje ťolsko leto. Potrdili so, da bodo omejili vpis v programu

raÄ?unalniĹĄki tehnik, z Ministrstvom za izobraĹževanje pa se ĹĄe pogajajo o vlogi za poveÄ?anje vpisa v program sploĹĄne gimnazije.

Tu so zbrali 17 prijav veÄ?, kot je predvidenih prostih mest, zato

nekatere so Ĺže stekle, med drugim cesta na Gorici, pa energetska obnova bazena in ĹĄole PleĹĄivcu, zelo vesel pa je bil tudi prejĹĄnji teden podpisane pogodbe s podjetjem VG5 za zaÄ?etek izgradnje prireditvenega prostora z odrom ob Velenjskem jezeru. PrepriÄ?an je namreÄ?, da bo Velenje s to naloĹžbo na turistiÄ?nem zemljevidu Slovenije pridobilo ĹĄe kakĹĄno mesto in postalo ĹĄe zanimivejĹĄe. ÂťVse aktivnosti spremljam, je pa res, da sem zbolel, to se paÄ? Ĺžal zgodi, ampak sem prepriÄ?an, da bom z dobro voljo in dobrimi ljudmi okli sebe zmogel to breme.

Naj to priloĹžnost izkoristim in se vsem tistim, ki me spodbujajo in mi sporoÄ?ajo dobre Ĺželje po okrevanju, srÄ?no zahvalim. To me bodri in me navdaja z upanjem, da bo moje zdravljenje Ä?im prej konÄ?ano in da bomo lahko skupaj nadaljevali pot. PrepriÄ?an sem, da smo uspeĹĄno zastavili ta ĹĄtiriletni mandat. Zato ni prav nobenega razloga in skrbi, da bi bilo v Mestni obÄ?ini Velenje v trenutkih, ko je Ĺžupan doloÄ?en Ä?as odsoten, karkoli narobe. Vse poteka tako, đ&#x;”˛ kot mora.ÂŤâ€

so zaprosili za dodatni oddelek. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je tudi pozval ministra za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport Jerneja Pikala, da ministrstvo odobri dodatni oddelek na Gimnaziji Velenje. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Gorenju nagrada Prizma

GOSPODARSKE novice Dobri gospodarski rezultati

Nagrado podeljuje slovensko druĹĄtvo za odnose z javnostjo Slovensko druĹĄtvo za odnose z javnostjo je v okviru letne konference podelilo prizme, nacionalne strokovne nagrade. Kot najboljĹĄi program internega komuniciranja je bil nagrajen projekt Goinnovate 2018, ki so ga v Gorenju izvedli lansko pomlad.

UrĹĄula Menih Dokl, komunikacijska strateginja, je bila nagrade seveda vesela: ÂťZelo sem vesela in ponosna, da je Ĺžirija prepoznala odliÄ?nost zasnove in izvedbe komunikacijske kampanje, katere namen je bil spodbujati interno meddisciplinarno ‚odprto‘ kulturo inoviranja med vsemi profili zaposlenih na vseh ravneh v vseh sluĹžbah.

Zaposlene smo nagovarjali z namenom spodbuditi inovacijskega duha v Skupini, ĹĄiriti zavedanje o pomenu inovativnosti za razvoj in rast naĹĄih blagovnih znamk in druĹžbe ter pridobiti ideje za prebojne invencije.

Vse zastavljene cilje smo z inovativnimi

pristopi in digitalnimi orodji ob minimalnih stroĹĄkih presegli.ÂŤ Nagrajena komunikacijska kampanja je podpirala ĹĄirĹĄe zasnovani projekt Goinnovate 2018, zato je Prizma nagrada mednarodni ekipi Skupine Gorenje, ki je zasnovala in izpeljala projekt. Sestavljali so jo: Anja Rejc, Bernt Svensson, Maja BradeĹĄko, Jan Van Os in UrĹĄula Menih Dokl.

Marijan PenĹĄek, izvrĹĄni direktor za podroÄ?je ETIS: je ob tem dejal: ÂťV Skupini Gorenje imamo zelo razvit pristop k inoviranju, ki temelji na principu odprtega inoviranja v sodelovanju s slovenskimi in mednarodnimi izobraĹževalnimi ter raziskovalnimi in evropskimi institucijami.

Za uspeĹĄno izvajanje strategije inoviranja pa je potrebno spodbujati interno kulturo inoviranja in uvajati inovativna orodja, npr. digitalna orodja za mnoĹžiÄ?no zbiranje idej,

Banka Slovenije ugotavlja, da se letos nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja, ki se ĹĄe naprej odraĹžajo tudi na razmerah na trgu dela. Nadaljnja hitra rast zaposlovanja in pospeĹĄek rasti plaÄ? krepita kupno moÄ? prebivalstva in omogoÄ?ata krepitev osnovne inflacije.

Poslovanje gospodarskih druĹžb se je lansko leto ponovno izboljĹĄalo – poveÄ?alo se je ĹĄtevilo zaposlenih, izboljĹĄala se je produktivnost, neto dobiÄ?ek pri 4,2 milijarde evrov je najviĹĄji doslej, zadolĹženost se je zniĹžala (med najmanj zadolĹženimi ostajajo izvozna podjetja), deleĹž lastnih sredstev v virih financiranja pa se je ponovno poveÄ?al.

Na svetovni lestvici konkurenÄ?nosti na 37. mestu

Nagrado je UrĹĄi Menih Dokl (desno) podelila predsednica strokovne Ĺžirije Helena ÄŒoĹž.

zato smo izvedli projekt Goinnovate. Odzvali so se angaĹžirani in inovativno razmiĹĄljujoÄ?i zaposleni iz kar 18 drĹžav.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

Teden gozdov zaznamovali z razglasitvijo najskrbnejťih lastnikov gozdov ter najprizadevnejťega gozdarja za letos – Drevo leta navadna breza

Ljubno, 31. maja – V ObmoÄ?ni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje Ĺže vrsto let zaznamujejo Teden gozdov. Tudi letos so ga, in sicer s priloĹžnostno prireditvijo na Ljubnem ob Savinji.

Toni Breznik, vodja obmoÄ?ne enote, je ob tej priloĹžnosti dejal, da delujejo v skladu z letoĹĄnjim geslom tedna: Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi.

LetoĹĄnjemu so slovenski gozdarji dodali ĹĄe podnaslov: Gozd in gozdarstvo v samostojni Sloveniji. To pa zato, je pojasnil, ker praznuje javna gospodarska sluĹžba (tvorijo jo Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inĹĄtitut Slovenije in delno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) 25-letnico delovanja. In na kaj so gozdarji ob srebrnem jubileju ponosni? ÂťZavezani smo k sonaravnemu, trajnostnemu in veÄ?namenskemu gospodarjenju z gozdovi, kar pomeni, da pri gospodarjenju z njimi posnemamo naravo ter da gozdovi prinaĹĄajo njihovim lastnikom in ljudem trajne donose. Kljub ĹĄtevilnim ujmam so ti v dobri kondiciji, sposobni so se samodejno obnavljati in so bogat vir surovine za gozdno-lesno verigo. Ne glede na lastniĹĄtvo, zagotavlja javna gozdarska sluĹžba

strokovnost dela v vseh gozdovih, natanÄ?no spremljamo stanja in razvoj gozdov, ohranjamo biotsko raznovrstnost in varstvo narave, v gozdovih izvajamo naÄ?rtno delo.

Varstvo gozdov je vkljuÄ?eno v vse ukrepe gospodarjenja z njimi, izobraĹžujemo in povezujemo njihove lastnike.ÂŤ Breznik je ĹĄe dejal, da so v zadnjem Ä?asu precej energije in dela vloĹžili v modernizacijo gozdne proizvodnje in gradnjo gozdnih prometnic, zadovoljni so lahko tudi z upravljanjem s prostoĹživeÄ?imi divjimi Ĺživalmi.

S takĹĄnimi aktivnostmi, kot je teden gozdov, s sodelovanjem z

Nekaj zanimivosti o slovenskih gozdovih

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije raste v drĹžavi 627 milijonov dreves nad merskim pragom, kar pomeni, da so debelejĹĄi od 10 centimetrov; letna zaloga je ocenjena na 350 milijonov kubiÄ?nih metrov ali 300 kubiÄ?nih metrov na hektar; letni prirast znaĹĄa 8,6 milijona kubiÄ?nih metrov lesa oziroma vsako uro ga zraste 1000 kubiÄ?nih metrov; v 25 letih so lastniki gozdov posekali 90 milijonov kubiÄ?nih metrov lesa, zraslo ga je 188 milijonov kubiÄ?nih metrov; vrednost lesne zaloge dreves v slovenskih gozdovih ocenjujejo na 21 milijard evrov; v Sloveniji raste 71 drevesnih vrst.

Javna gozdarska sluĹžba stane prebivalca Slovenije 11 evrov, ekonomski uÄ?inek strokovnega dela v slovenskih gozdovih pa ocenjujejo na 140 milijonov evrov na leto. Ob upoĹĄtevanju ekonomskih in socialnih funkcij gozda pa ta dosega 300 milijonov evrov na leto.

mladimi, ozaveĹĄÄ?anjem in popularizacijo gozdov gradijo odnos druĹžbe do njih.

Naj lastniki, najprizadevnejĹĄi gozdar

Tudi na tokratni prireditvi ob Tednu gozdov so razglasili najskrbnejĹĄe lastnike gozdov za letos v obmoÄ?ni enoti. Varnostno Ä?elado za delo v gozdu so prejeli: JoĹže Mlinar iz Gornjega Grada, Maks Zamernik iz LuÄ?, Alojz PodkriĹžnik z Ljubnega, Franc GosteÄ?nik iz Nazarij ter iz ĹĄoĹĄtanjske krajevne enote Branko MiklavĹžina iz Ĺ kal pri Velenju.

Na novi svetovni lestvici konkurenÄ?nosti IMD je Slovenija ohranila lansko 37. mesto. Bolje smo se odrezali pri poslovni in vladni uÄ?inkovitosti, slabĹĄe pa pri gospodarski uspeĹĄnosti. KljuÄ?ne prednosti Slovenije ostajajo usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura.

Evropska unija se zaveda posledic staranja Evropska unija se moÄ?no zaveda posledic staranja, zato si je zastavila ambiciozen cilj – doseganje 75-odstotne stopnje delovne aktivnosti moĹĄkih in Ĺžensk v starosti od 20 do 64 let. V Sloveniji smo daleÄ? od tega zastavljenega cilja. Med Slovenci, starimi od 55 do 64 let, je le dobra tretjina zaposlenih, medtem ko je takih v EU veÄ? kot 60 odstotkov. Slovenija ima tudi podpovpreÄ?no zaposlenost mladih do 25. leta in starejĹĄih od 55 let ter hkrati nadpovpreÄ?no zaposlenost oseb, starih med 26 in 54 let.

NajdaljĹĄo povpreÄ?no delovno dobo za zaposlene v EU dosegajo na NorveĹĄkem in je 47 let, v Sloveniji pa je ta zgolj 33,4 leta, zato je jasno, da so spremembe nujne.

Sodelovanje z gozdom je v dobro narave in ljudi Tatjana PodgorĹĄek

6. junija 2019

velikih gozdnih povrĹĄin. ÂťJe pa vse prej kot enostavno. Kmetija je velika 46 hektarjev, od tega je gozda 39 hektarjev. VeÄ?ina jih je na strmih in juĹžnih poboÄ?jih Lubele, razprostirajo se na od 490 do 750 metrov nadmorske viĹĄine. Leta 2014 je gozd zelo prizadel Ĺžled. Ĺ e posebej zgornji del, kjer je bilo poĹĄkodovanih 1000 kubiÄ?nih metrov dreves, kasneje se je namnoĹžil ĹĄe lubadar in je bilo treba posekati ĹĄe veÄ? kot 500 kubiÄ?nih metrov smreke. Pri sanaciji Ĺžledoloma so se pojavile velike teĹžave pri spravilu lesa, saj del poboÄ?ja ni bil odprt z gozdnimi prometnicami.

Spodbudne napovedi zaposlovanja Napovedi delodajalcev v Sloveniji o zaposlovanju so tudi za drugo polovico leta 2019 spodbudne. Kot je pokazala anketa Zavoda RS za zaposlovanje, naÄ?rtujejo 2,6-odstotno rast ĹĄtevila zaposlenih.

Potrebovali bodo 31.100 oseb, pri Ä?emer naj bi ustvarili 17.300 novih delovnih mest, pri ostalih zaposlitvah naj bi ĹĄlo za nadomeĹĄÄ?anja. Kot je videti, bodo podjetja nabolj potrebovala voznike teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje, varilce, prodajalce, elektroinĹĄtalaterje, kuharje, Ä?istilce, streĹžnike in gospodinjske pomoÄ?nike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, druge delavce za preprosta dela in orodjarje. Zopet bo tako na trgu veliko poklicev, ki so pri nas Ĺže dlje Ä?asa deficitarni.

Anketno brezposelnih 50.000 Sicer pa je bilo v Sloveniji v prvem Ä?etrtletju anketno brezposelnih ĹĄe okoli 50.000 oseb oz. 18,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Zanimivo ob tem je, da je bilo delovno aktivnih oseb okoli 978.000 ali za 1,5 odstotka veÄ? kot v prvem Ä?etrtletju lani, delovno neaktivnih oseb pa je bilo 739.000, kar je tudi veÄ?, in sicer za 1,1 odstotka.

Ĺ tevilna podjetja niso vpisala lastniĹĄtva FinanÄ?na uprava RS opozarja podjetja, da ĹĄe vedno v velikem ĹĄtevilu niso vpisala svojih lastnikov v register, ki ga vodi Ajpes. Podjetja bodo imela po pozivu uprave – ta bodo v elektronski obliki – 30 dni Ä?asa za vpis v register, sicer jih lahko doletijo precej zajetne globe. Pozivi o ureditvi vpisa bodo vroÄ?eni preko eVroÄ?anja v eDavke.

HrvaĹĄki gre zelo dobro

NajprizadevnejĹĄi lastniki gozdov za leto 2019 in najprizadevnejĹĄi gozdar za letos.

NajprizadevnejĹĄi gozdar za leto 2019 je postal Toni Breznik, ki vodi obmoÄ?no enoto Ĺže Ä?etrt stoletja in se letos poleti od te dolĹžnosti z odhodom v pokoj poslavlja. Razglasili so ĹĄe drevo leta 2019 na svojem obmoÄ?ju. To pa je navadna breza.

Bolj skrb in obveza kot moĹžnost za dodaten zasluĹžek

Branko MiklavŞina je bil priznanja vesel, saj – kot je dejal – so opazili njegovo skrb, trud in prizadevanja za ohranitev 39 hektarjev

Z denarjem iz programa razvoja podeĹželja smo zgradili kilometer novih ter rekonstruirali dva kilometra obstojeÄ?ih preozkih vlak.

Za zdaj lahko reÄ?em, da je na naĹĄi kmetiji gozd bolj skrb in obveza kot moĹžnost za dodaten zasluĹžek.

Tega najbrĹž kljub trudu ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo, saj je gozd ponekod presvetljen in razredÄ?en. Vrzeli bo treba pogozditi in gozdne povrĹĄine pomladiti predvsem z listavci.

Branko ocenjuje, da bo v gozd, kakrĹĄnega si Ĺželi, treba vlagati ĹĄe vsaj 10 let. đ&#x;”˛

Bruto domaÄ?i proizvod HrvaĹĄke se je v prvem trimeseÄ?ju letos realno poveÄ?al za 3,9 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kot so poudarili na hrvaĹĄkem statistiÄ?nem uradu, gre za 19. zaporedno Ä?etrtletje z rastjo. Obenem je to najviĹĄja Ä?etrtletna rast od konca leta 2007 in tudi ena najviĹĄjih v Evropi.

Sicer pa se Hrvati vse bolj ogrevajo za prevzem evra. Za ta cilj naj bi potrebovali pribliĹžno pet let.

ZdruĹžitev Renaulta in Fiata?

Upravni odbor francoskega Renaulta je sklenil, da bo preuÄ?il predlog italijansko-ameriĹĄkega proizvajalca avtomobilov Fiat Chrysler Automobiles (FCA) za zdruĹžitev.

Novonastalo zdruĹženo podjetje, ki bi imelo sedeĹž na Nizozemskem, bi po poroÄ?anju tujih tiskovnih agencij letno proizvedlo 8,7 milijona vozil, portfelj pa bi pokril vse potrebe na trgu, od luksuznih avtomobilov do cenovno najugodnejĹĄih.

Ob upoĹĄtevanju Renaultovega partnerstva z japonskima Nissanom in Mitsubishijem bi nastal najveÄ?ji proizvajalec avtomobilov na svetu, skupno bi namreÄ? s proizvodnega traku letno odpeljalo veÄ? kot 15 milijonov vozil. Trenutno francosko-japonsko zavezniĹĄtvo proizvede okoli 10,8 milijona vozil, medtem ko jih nemĹĄki Volkswagen in japonska Toyota pribliĹžno 10,6 milijona. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Odgovor na krizo je razvoj Tudi ko so razmere v avtomobilski industriji normalne, ne more nihÄ?e mirno spati, pravijo v druĹžbi KLS Ljubno – Na prihod elektriÄ?nih avtomobilov ne Ä?akajo kriĹžem rok Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžba KLS Ljubno je specialist za izdelavo zobatih obroÄ?ev, ki jih avtomobilska industrija danes vgrajuje v motorje kar 28 avtomobilskih znamk. Zaposluje 250 ljudi, ima 15-odstotni trĹžni deleĹž v svetovnem merilu in 50-odstotnega v evropskem, 96 odstotkov proizvodov izvozi, kar 97 odstotkov proizvodnih procesov je avtomatiziranih in robotiziranih. Produktivnost so od leta 2000 poveÄ?ali za desetkrat, dosegajo izjemno dobiÄ?konosnost, dodana vrednost na zaposlenega je 115.000 evrov, kar je skoraj trikrat veÄ? od slovenskega povpreÄ?ja. Njihovi zobati obroÄ?i so vgrajeni v motorje kar 28 avtomobilskih znamk. Zavidanja vredna so vlaganja v razvoj izdelkov in tehnologijo, tudi prostorsko se ĹĄirijo. Bogomir StraĹĄek, letoĹĄnji prejemnik priznanja ZdruĹženja Manager za Ĺživljenjsko delo na podroÄ?ju menedĹžmenta za leto 2018, ustanovitelj, lastnik in glavni direktor podjetja, pravi, da so to odgovori na izzive, ki jih prednje postavljajo globalizacija trga in kupci. StraĹĄku smo zastavili nekaj vpraĹĄanj: DruĹžba KLS Ljubno gradi nove skladiĹĄÄ?ne in proizvodne prostore, avtomobilska industrija, v katero

sodite, pa najbolj obÄ?uti prihod nove gospodarske krize.

tudi sedaj tako delamo, vendar je naĹĄa prednost ta, da smo v bistveno boljĹĄi kondiciji, nismo zadolĹženi, imamo veÄ?ji ugled na trgu med kupci, smo bolj moÄ?ni

vanjem, ki bo postopoma izginil s trga. Vse raÄ?unice sicer kaĹžejo, da se bo nekje do leta 2030–2035 ta motor ĹĄe veliko uporabljal sam ali v kombinaciji s hibridnimi vozili. Kupci tudi zaradi vse bolj zahtevnega trga pred nas postavljajo izredno visoke zahteve. Vsako leto vodimo z njimi teĹžka pogajanja za zniĹževanje cen. Pogajanja se nikoli ne konÄ?ajo tako, da ne bi dali nekaj 100 tisoÄ? evrov dodatnega popusta. Hkrati pa od nas zahtevajo ĹĄe veÄ?jo fleksibilnost, kajti trg je postal ĹĄe bistveno bolj nepredvidljiv, kar je za nas velik izziv. Zato se veliko ukvarjamo tudi z dobavitelji in jih razvijamo.ÂŤ

ÂťV avtomobilski industriji smo vseskozi na doloÄ?en naÄ?in v stresu. Tudi ko so razmere normalne, nihÄ?e v avtomobilski industriji ne more mirno spati.

Zaradi globalizacije in konkurence, ki jo ta prinaĹĄa, moramo biti nenehno na preĹži, biti boljĹĄi, napredovati.

Prodaja avtomobilov od lanskega poletja pada na vseh trgih, tudi na Kitajskem, ki je nekakĹĄen motor v avtomobilski industriji. TeĹžko je natanÄ?no doloÄ?iti, kaj je glavni razlog za to. Po mojem mnenju Kako se kot proizvajalec zozaskrbljenost ljudi zabatih obroÄ?ev za zaganjalniradi politiÄ?nih razmer, ke motorjev pripravljate na groĹženj, obraÄ?unavanove izdelke, na Ä?as, ko bodo nja velikih. Iz izkuĹĄenj vemo, da je odgovor na Bogomir StraĹĄek: ÂťBlizu 10 milijonov evrov bomo motorje z notranjim zgorevanjem nadomestili elektriÄ?ni krizo razvoj. Kajti tudi vloĹžili v nove prostore in nove stroje, ki jih ni takrat, ko se zmanjĹĄu- mogoÄ?e kupiti na trgu, ampak jih je treba razviti.ÂŤ avtomobili? jejo naroÄ?ila, je treba Še vedno razvijamo misliti na Ä?as, ko bo krize konec. tudi kadrovsko in delamo vse, da obstojeÄ?i program, za katerega Kako dolgo bo trajala, ne vemo, smo boljĹĄi od drugih. Rezultati na mislimo, da bomo od njega Ĺživeli vemo pa, da jo bodo podjetja z trgu kaĹžejo, da je naĹĄa usmeritev vsaj ĹĄe 15 do 20 let. Na drugi stradovolj dobrim razvojem preĹživela prava, saj smo izboljĹĄali globalno ni pa smo aktivnosti Ĺže moÄ?no in tudi v prihodnje delala dobro. konkurenÄ?nost. Vlagamo pa tudi usmerili v tehnologijo in razvoj Mi smo veliko ĹĄolo v tem smislu v obstojeÄ?i program, v izdelke za izdelkov, s katerimi smo med najnaredili v letih 2008 in 2009. In zagon motorja z notranjim zgore- boljĹĄimi na svetu, torej podobnim

Forest Camping v Gozdni ťoli Športna unija Slovenije v sodelovanju z novim najemnikom, druŞbo NaturAvantura, ponovno oŞivila kamp na desnem bregu reke Savinje v Lokah pri Mozirju – Poleg taborov za otroke tudi trŞna dejavnost Tatjana Podgorťek

Pred slabim letom dni je bil Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje Ivan SuhoverĹĄnik zelo kritiÄ?en predvsem do lastnice kampa Gozdna ĹĄola v Lokah pri Mozirju – Ĺ portne unije Slovenije. NekoÄ? zelo znani kamp za pripravo ĹĄportnikov, ĹĄportnic, za poÄ?itnikovanje otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin je namreÄ? kar nekaj let sameval, poskusi oĹživitev Gozdne ĹĄole pa se niso obnesli.

Danes je SuhoverĹĄnik bistveno drugaÄ?ne volje. Ĺ portna unija je namreÄ? kamp za leto dni dala v najem druĹžbi NaturAvantura iz PetrovÄ? in skupaj z novim najemnikom poskrbela za pravi zagon turistiÄ?nega bisera na desnem bregu reke Savinje. Tako menijo v lokalni skupnosti, lastnica kampa ter njegov najemnik.

pomoÄ? ni moĹžna, Âťprihodnje leto pa ne reÄ?em, da kaj malega ne bi bilo mogoÄ?e. Sploh v okviru projekta izgradnje kanalizacije v spodnjem delu Lok.ÂŤ

Vlaganj za blizu 100 tisoÄ? evrov

Na Ĺ portni uniji Slovenije, ki zdruĹžuje blizu 180 ĹĄportnih druĹĄtev in zvez, so povedali, da so

Ponudba v Forest Campingu v Mozirju poleg bivanja v petih lesenih hiĹĄkah in ĹĄotorih z dodano notranjo opremo vkljuÄ?uje ĹĄportno igriĹĄÄ?e za mali nogomet na trdi podlagi, koĹĄarkarsko igriĹĄÄ?e, leseno odprto kuhinjo in skupno pokrito jedilnico ter prireditveni prostor.

Upajo, da bo tokrat ÂťrataloÂŤ

ÂťZelo smo veseli, da se je po veÄ?letnih prizadevanjih tudi lokalne skupnosti trud obrestoval.

Upamo, da bo konÄ?no ÂťrataloÂŤ, da bo novi najemnik vkljuÄ?il v ponudbo tudi domaÄ?ine in da se bo obÄ?ina turistiÄ?no ĹĄe bolj razvijala,ÂŤ nam je dejal Ivan SuhoverĹĄnik. Dodal je ĹĄe, da bodo z lastnico, najemnikom sodelovali z roko v roki in tako reĹĄevali morebitne teĹžave. Letos denarna

5

GOSPODARSTVO

6. junija 2019

AleĹĄ Krivic: Za letos si Ĺželimo, da bi kamp zaĹživel, za prihodnje pa nam naÄ?rtov zanj ne manjka.ÂŤ

zadnje leto skupaj z najemnikom precej energije in denarja vloĹžili v ureditev kampa, tudi v papirje: v zemljiĹĄko knjigo so vpisali parcele, v polnem zagonu so aktivnosti za pridobitev potrebnih dovoljenj za legalizacijo objekta, kar se v

80 letih, ko je celjska sokolska organizacija na obmoÄ?ju Gozdne ĹĄole prviÄ? pripravila poletni tabor, ni zgodilo. Najemnik jih je prepriÄ?al s svojimi izkuĹĄnjami v turizmu, s konceptom, ki ga druĹžba NaturAvantura Ĺže uspeĹĄno udejanja s svojim kampom Naturplac na Ljubnem ob Savinji.

Od najemnika priÄ?akujejo, da bo obmoÄ?je ĹĄe naprej namenjeno ĹĄportu, skrbi za zdravje in dobro ljudi. Škoda bi bilo, Ä?e idealen prostor, ki poleg rekreativnih in ĹĄportnih dejavnosti omogoÄ?a ĹĄe turistiÄ?ne moĹžnosti, ne bi bil iz-

koriĹĄÄ?en. Vsekakor bo del kampa ostal nekomercialen, tudi projekt za socialno ogroĹžene otroke ĹĄe vedno ostaja. Termin je Ĺže rezerviran,ÂŤ so ĹĄe povedali na Ĺ portni uniji Slovenije.

Do sedaj Ĺže rezerviranih blizu 2000 noÄ?itev

Po besedah AleĹĄa Krivca, direktorja druĹžbe NaturAvantura, so se za najem kampa v Lokah pri Mozirju odloÄ?ili zaradi preobremenjenosti primarnega kampa Naturplac na Ljubnem, kjer so se zadnja tri leta v glavni sezoni

izdelkom, kot jih delamo danes.

Gre za zobate obroÄ?e, ki bodo sluĹžili pogonu hibridnih in elektriÄ?nih vozil. Sedaj gradimo 5.000 kvadratnih metrov veliko halo prav zaradi novega programa.

Vlaganja v nove prostore in nove stroje, ki jih ni mogoÄ?e kupiti na trgu, ampak jih je potrebno razviti, bodo znaĹĄala blizu 10 milijonov evrov. To delamo sami v sodelovanju z nekaterimi naĹĄimi dobrimi dobavitelji opreme in kupci. Izdelki so zelo zahtevni, saj mora biti kakovost ozobja bistveno viĹĄja v primerjavi s tem, kar delamo danes. To bo za nas velik preskok.ÂŤ DruĹžba zaposluje pribliĹžno 250 delavcev. NajbrĹž bi jih ĹĄe veÄ?, Ä?e ne bi imeli kar 98 % proizvodnje robotizirane in avtomatizirane. ÂťOb tem se spraĹĄujem, kako bi ob pomanjkanju kadra, ki ga potrebujemo, poslovali, Ä?e ne bi imeli toliko robotov. Bili smo nekako prisiljeni iskati reĹĄitve za poveÄ?evanje produktivnosti, s katero se odzivamo na zahteve po zniĹževanje cen, fleksibilnosti, izboljĹĄevanju kakovosti. Roboti ne odvzemajo delovnih mest ljudem, ampak so jim v veliko pomoÄ?, ker prevzemajo monotona in teĹžka fiziÄ?na dela. Robotizacija nam bo v prihodnje tudi omogoÄ?ila (vsaj takĹĄna so naĹĄa priÄ?akovanja), da bomo zaposlene razbremenili manj ugodnih terminov dela, oziroma da bo v noÄ?ni izmeni potrebnih precej maj ljudi.ÂŤ DruĹžba Ĺže nekaj let piĹĄe zgodbo o uspehu. Kdo so njeni junaki? ÂťNi eden, vsak po svoje poskuĹĄa prispevati svoj deleĹž. Podjetje

(v mesecih junij, julij in avgust) sreÄ?evali s prostorsko stisko in poslediÄ?no z odklanjanjem gostov. ÂťKamp v Mozirju trĹžimo mesec dni, do sedaj pa imamo rezerviranih Ĺže blizu 2000 noÄ?itev.

Zmogljivosti kampa na Ljubnem vsako leto v 95 % zasedajo tuji gostje, v Mozirju, kjer je veÄ?ji prostor, priÄ?akujemo veÄ? slovenskih. S preimenovanjem Gozdne ĹĄole v Forest Camping Mozirje nakazujemo svojo ponudbo, ki je takĹĄna kot v kampu Naturplac.ÂŤ Poleg ohranitve ĹĄportnih poÄ?itnic za socialno ogroĹžene otroke je kamp namenjen pripravam taborov za razliÄ?ne skupine mladih ĹĄportnikov, ki ĹĄe nimajo toliko zahtev, ampak potrebujejo le ĹĄportna igriĹĄÄ?a na prostem z bogato okolico gozdov, preproste in urejene namestitve, manjĹĄo uÄ?ilnico, domaÄ?o lokalno hrano in obilo sveĹžega zraka. ÂťPrizadevamo si ohraniti neokrnjeno naravo in Ĺživljenjski prostor, kljub temu pa ponujamo celotno infrastrukturo za prijetno poÄ?itnikovanje v naravi za otroke in druĹžine ali skupine prijateljev ter ljubiteljev narave.ÂŤ

je lahko toliko dobro, kot ima dobrih sodelavcev. Vsekakor pa je potrebno, da so vodstveni delavci njihovi vzorniki tako glede spoĹĄtovanja, delavnosti, inovativnosti kot razvojnega razmiĹĄljanja.

Potrebno je moÄ?no, Ä?edalje bolj trdo delati.ÂŤ Delavce je potrebno za delo primerno nagraditi, veÄ?krat pravite. ÂťSeveda. Mi poskuĹĄamo vsako leto poviĹĄati plaÄ?e. Lani so bile te viĹĄje za 24 % nad republiĹĄkim povpreÄ?jem. NaĹĄa Ĺželja je priti do tako visokih plaÄ?, da se bodo izenaÄ?ile s plaÄ?ami v Italiji in Avstriji. Seveda pa bodo morali za to podobno intenzivno in strokovno delati.ÂŤ Kaj kaĹžejo letoĹĄnji poslovni rezultati? So v skladu z zastavljenim planom? ÂťNiso. Po lanskem padcu prodaje smo precej obÄ?utili zmanjĹĄanje naroÄ?il od avgusta dalje. PriÄ?akovali smo, da se bo to kmalu popravilo, a ni tako. Lani se je ocenjevalo, da je eden glavnih razlogov za padec prodaje nepripravljenost prodajalcev avtomobilov na novo regulativo, ki je zahtevala novo certificiranje vozil glede izpustov. Danes vidimo, da so razlogi ĹĄe drugi. Za letos smo naÄ?rtovali 5-odstotno rast v primerjavi z lansko, ki je bila zelo visoka. Za zdaj je ĹĄe ne beleĹžimo.

Smo pa uspeĹĄni pri pridobivanju naroÄ?il in upamo, da se bodo stvari izboljĹĄale. FinanÄ?na uspeĹĄnost pa bo slabĹĄa zaradi ogromnih vlaganj v nov program. StroĹĄki so veliki, vlaganja pa ĹĄe ne prinaĹĄajo realizacije.ÂŤ đ&#x;”˛

V kampu, ki lahko sprejme blizu 250 oseb, je na voljo pet lesenih hiĹĄk, ki jih je postavil Ĺže prejĹĄnji najemnik Tomo Drolc iz Ĺ oĹĄtanja.

Gostje lahko najamejo ĹĄotor z jogijem in vso posteljnino, odejo in vzglavnik, lahko imajo svoje ĹĄotore. Namestitev in ĹĄportne dejavnosti dopolnjuje ĹĄe kulinariÄ?na ponudba. ÄŒeprav je druĹžba NaturAvantura podpisala najemno pogodbo za leto dni, imajo s kampom v Lokah pri Mozirju dolgoroÄ?ne cilje. Ĺ˝e za prihodnje leto naÄ?rtujejo – tako AleĹĄ Krivic – ĹĄiritev ĹĄportne dejavnosti z novimi produkti, ureditev novih prostorov za avtodome, novo kulinariÄ?no ponudbo z raznimi delavnicami, v enem od ĹĄe obstojeÄ?ih manjĹĄih objektov pa naj bi uredili hostel, v katerem bo 10 do 12 skupnih leĹžiĹĄÄ?. Namenjen bo razliÄ?nim skupinam (mladinskim in ĹĄportnim druĹĄtvom ‌), pohodnikom, kolesarjem ter popotnikom, ki potujejo sami ali v paru. đ&#x;”˛

TeĹĄ lani z izgubo Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je lansko poslovno leto poglobila izgubo, na to pa so moÄ?no vplivali vse draĹžji emisijski kuponi.

Izgubo iz poslovanja so izkazali v viĹĄini 33 milijonov evrov, leto prej je ta znaĹĄala 5,8 milijona evrov. Prihodki so bili v primerjavi z letom 2017 lani niĹžji za pribliĹžno osem milijonov evrov, dosegli so jih v viĹĄini 196,8 milijona evrov. Konec leta so imeli tudi za 43 milijonov evrov kratkoroÄ?nih finanÄ?nih obveznosti, dolgoroÄ?ne pa so znaĹĄale 567 milijonov evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 29. maja Na srednjih ĹĄolah se je zaÄ?el osrednji del spomladanskega izpitnega roka sploĹĄne in poklicne mature. Zmago JelinÄ?iÄ? je predsedniku vlade Marjanu Ĺ arcu kar sam poslal dopis, v katerem se predlaga za komisarja, drugi pa so med kandidati za to funkcijo omenjali Tanja Fajon, AnĹžeta Logarja, Karla Erjavca ter Mira Cerarja.

Slednji je na delovnem obisku gostil ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki se je sreÄ?al tudi s predsednikom drĹžave Borutom Pahorjem in premierjem Marjanom Ĺ arcem.

Komisija DrĹžavnega zbora za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb se je sestala na zaprti seji, na katero je na pogovor o prisluĹĄkovalni aferi povabila slovensko agentko in arbitra v arbitraĹži o meji s HrvaĹĄko Simono Drenik in Jerneja Sekolca.

Na zaprti seji je o prisluĹĄkovalni aferi spregovorila Simona Drenik.

Evropska komisija je priporoÄ?ila zaÄ?etek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ni uspelo sestaviti vlade, zato so izraelski poslanci glasovali za razpustitev parlamenta in tako tlakovali pot za predÄ?asne volitve septembra.

ÄŒetrtek, 30. maja Matej Tonin je po priÄ?anju nekdanjih direktorjev Sove dejal, da to ni v skladu s priÄ?anjem Drenikove. Na njegove besede se je odzval Erjavec, ki je Tonina oznaÄ?il za laĹžnivca.

Oster je bil ta dan tudi notranji minister BoĹĄtjan Poklukar.

Navedbo Sindikata policistov Slovenije, da drĹžava za varovanje juĹžne meje ne stori dovolj, je zavrnil in dejal, da delovanje sindikata spominja na parapolicijo.

Predsednik republike Borut Pahor je bil na povabilo Ä?rnogorskega predsednika Mila Ä?ukanovića na uradnem obisku v ÄŒrni gori.

V BudimpeĹĄti je na narasli reki Donavi priĹĄlo do nesreÄ?e, v kateri se je potopila turistiÄ?na ladja.

Umrlo je sedem ljudi, pogreĹĄanih je bilo 21.

prevzela dosedanja predsednica avstrijskega ustavnega sodiĹĄÄ?a Brigitte Bierlein.

MadĹžarska je nepriÄ?akovano sporoÄ?ila, da se povsem odpoveduje sporni reformi pravosodja, ki je bila jedro spora z Brusljem, vladni Fidesz pa je prviÄ? jasno zavrnil moĹžnost povezovanja z Matteom Salvinijem v Evropskem parlamentu.

Izvedeli smo, da je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange preveÄ? bolan, da bi lahko prek videopovezave iz zapora sodeloval na zasliĹĄanju o morebitni izroÄ?itvi ZDA.

Petek, 31. maja Ker nobeno od predloĹženih gradiv ni pokazalo okoljske sprejemljivosti naÄ?rtovanih reĹĄitev, je vlada ustavila postopek priprave drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za obmoÄ?je hidroelektrarne Hrastje–Mota na Muri.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek se je na MadĹžarskem sreÄ?al s tamkajĹĄnjim ministrom za inovacije in tehnologijo Laszlom Palkovicsem.

Mediji so nas opozorili, da ima drĹžavni proraÄ?un v petih mesecih 5,2 milijona evrov primanjkljaja, medtem ko je imel v lanskih prvih ĹĄtirih mesecih 28,4 milijona evrov preseĹžka. Skupni prihodki so porasli za okoli pet odstotkov, odhodki pa za okoli ĹĄest odstotkov.

Pravni strokovnjaki so na posvetu s predsednikom drŞavnega zbora Dejanom Židanom in vodji poslanskih skupin ugotovili, da za prenehanje poslanske funkcije Ferencu Horvathu ni zadostne pravne podlage.

MadĹžarska policija je pridrĹžala kapitana ladje Viking, ki mu oÄ?itajo, da se je na Donavi zaletel v manjĹĄo turistiÄ?no ladjo in jo potopil.

Evropska komisija je Italijo opozorila na nujnost spoĹĄtovanja evropskih proraÄ?unskih pravil.

Avstrijsko prehodno vlado je do jesenskih predÄ?asnih volitev

za nezakonito in neodgovorno.

Na severozahodu Bosne in Hercegovine v Veliki KladuĹĄi je v centru za prebeĹžnike, v katerem je nastanjenih 500 ljudi, vzniknil hud poĹžar. Ranjenih je bilo najmanj 29 ljudi.

V industrijski coni na zahodu Rusije je odjeknilo veÄ? eksplozij, v katerih je bilo ranjenih najmanj 79 ljudi, od tega ĹĄtirje huje. Dva Ä?loveka sta bila pogreĹĄana.

AmeriĹĄko drĹžavo Virginija je pretresel strelski napad, v katerem je javni usluĹžbenec, nekdanji vojak, v obÄ?inski stavbi streljal in ubil 12 ljudi, najmanj ĹĄtiri pa ranil.

Iz Indije so poroÄ?ali o osmih pogreĹĄanih plezalcih, ki so se vzpenjali na drugo najviĹĄjo indijsko goro Nanda Devi.

Potekalo je finale Lige prvakov, v katerem so nogometaĹĄi Liverpoola z 2 : 0 premagali Tottenham.

Ponedeljek, 3. junija

Minilo je leto dni od parlamentarnih volitev, ki so prinesle manjĹĄinsko vlado s premierjem Ĺ arcem na Ä?elu. Ta je dejal, da ocenjevanje prepuĹĄÄ?a analitikom in ljudem, sam pa poudarja, da bo v prihodnje pomembno povezovanje strank. ÄŒe so mu nekateri pritrjevali, so v SAB v njegove besede dvomili.

V DrĹžavnem svetu je potekal celodnevni posvet, namenjen predlogom za izboljĹĄanje prometne varnosti.

V Sudanu je vojska z nasiljem ukrepala proti protestnikom in jih pri tem pet ustrelila.

Na Donavi so reĹĄevalci pet dni po tragiÄ?ni nesreÄ?i v BudimpeĹĄti iz reke potegnili dve trupli: eno je naplavilo 100 kilometrov od kraja nesreÄ?e, drugo so potegnili iz potopljene ladjice.

AmeriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa in prvo damo Melanio Trump je v Naslov najboljĹĄih nogometaĹĄev v Ligi Buckinghamski palaÄ?i prvakov si je prisluĹžila ekipa Liverpoola. sprejela kraljica Elizabeta II.

Nedelja, 2. junija DomaÄ?o pozornost je ukradel PrimoĹž RogliÄ?, ki je bil na zakljuÄ?ni 17-kilometrski voĹžnji na Ä?as dovolj hiter, da se je v skupnem seĹĄtevku Dirke po Italiji povzpel na zmagovalni oder, na 3. mesto.

Donald Trump je zaÄ?el svoj obisk v Veliki Britaniji.

Torek, 4. junija Koprski policisti so sporoÄ?ili, da po Kopru vozi avto z moĹĄkim na njegovem pokrovu. Izkazalo se je, da je moĹĄki po sporu s 26-letno voznico tekel za vozilom, se vrgel na pokrov in se tako peljal do konca ulice. Oba udeleĹžena sta bila pod vplivom mamil.

Uspeh PrimoĹža RogliÄ?a bo ĹĄe dolgo zapisan v zgodovino.

Trump je sporoÄ?il, da zaradi nezakonitih migracij uvaja 5-odstotne carine na blago iz Mehike.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je sporoÄ?il, da zaradi nezakonitih migracij 10. junija uvaja 5-odstotne carine na blago iz Mehike. ÄŒe se migracije ne bodo ustavile, bodo ZDA carine postopoma zviĹĄale na 25 odstotkov.

Iz Severne Koreje pa je priĹĄla vest, da naj bi bil Kim Hyol Chol, ki je sodeloval pri organizaciji sreÄ?anja v Hanoju, marca letos s ĹĄe ĹĄtirimi viĹĄjimi predstavniki zunanjega ministrstva usmrÄ?en na letaliĹĄÄ?u Mirim v Pjongjangu.

Okoljevarstveniki so v Helsinkih opozorili, da so reke po vsem svetu onesnaĹžene z antibiotiki, ponekod pa vrednost tristokrat presega ĹĄe sprejemljivo.

VeÄ? kot 50 islamskih drĹžav je na vrhu v Meki priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela oznaÄ?ilo

6. junija 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sobota, 1. junija V nesreÄ?i na reki Donavi je sedem ljudi izgubilo Ĺživljenje, ĹĄe 21 je ostalo pogreĹĄanih.

V AlĹžiriji so preloĹžili predsedniĹĄke volitve, saj so pristojne oblasti razveljavile kandidaturi obeh kandidatov.

Predsednica nemĹĄkih socialdemokratov Andrea Nahles je sporoÄ?ila, da bo zaradi slabih izidov na evropskih volitvah odstopila s poloĹžaja, s Ä?imer bi lahko zamajala koalicijo Angele Merkel.

Izraelska vojska je potrdila letalske napade na veÄ? vojaĹĄkih ciljev v Siriji, v katerih je bilo ubitih deset vojakov.

AmeriĹĄko zunanje ministrstvo je potrdilo, da bodo morali po novem prosilci za pridobitev vizuma za ZDA v proĹĄnji navesti tudi podatke o svojih profilih na druĹžbenih omreĹžjih, telefonske ĹĄtevilke in elektronske naslove.

ReĹĄevalci so z obmoÄ?ja v pogorju Himalaje, ki ga je pred dnevi zasul sneĹžni plaz, reĹĄili ĹĄtiri britanske plezalce. Osem plezalcev, ki so se prejĹĄnji teden namenili preplezati enega ĹĄe neosvojenih vrhov, pa je bilo ĹĄe vedno pogreĹĄanih.

V srediĹĄÄ?u Benetk je ladja za kriĹžarjenje trÄ?ila v turistiÄ?no ladjico in pristaniĹĄki pomol San Basilio, pri Ä?emer je bilo ranjenih najmanj pet ljudi.

Po Kopru je vozil avto z moĹĄkim na pokrovu.

Tudi v Sloveniji se je ob koncu ramazana zaÄ?elo tridnevno praznovanje ali ramazanski bajram.

Komisija za nadzor nad obveĹĄÄ?evalnimi sluĹžbami je nadaljevala zasliĹĄanja v zvezi s prisluĹĄkovalno afero v arbitraĹži o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko.

ZasliĹĄani so bili ĹĄe trije nekdanji direktorji Slovenske obveĹĄÄ?evalno-varnostne agencije.

Sudanski vojaĹĄki voditelji so sporoÄ?ili, da so preklicali vse obstojeÄ?e dogovore z glavno opozicijsko koalicijo in da bodo v devetih mesecih izvedli volitve.

Na severu Avstralije je bilo v napadu strelca, ki je vstopil v motel in streljal v veÄ? sobah, ubitih najmanj pet ljudi.

VladajoÄ?a madĹžarska stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana je sporoÄ?ila, da Ĺželi ostati v konservativni politiÄ?ni skupini Evropske ljudske stranke.

V Veliki Britaniji se je veÄ? tisoÄ? protestnikov zbralo na Âťnacionalnem protestuÂŤ proti ameriĹĄkemu predsedniku Donaldu Trumpu.

V zagovor elektriÄ?nih ovc Nevromat, roman Williama Gibsona, kiberpunkovsko delo, ki je izĹĄlo Ĺže pred veÄ? kot 30 leti, opisuje svet prihodnosti, kjer se meĹĄa organsko in neorgansko, ljudje in raÄ?unalniki, resniÄ?nost in halucinacije. ZaÄ?ne se s stavkom: ÂťNebo nad pristaniĹĄÄ?em je imelo barvo televizijskega zaslona, na katerem se je program Ĺže iztekel.ÂŤ Gibsonova metafora zveni, pa Ä?etudi imajo tega avtorja znanstvenofantastiÄ?nih del nekateri za duhovnega oÄ?eta interneta, danes, 30 let kasneje, zastarelo. NihÄ?e veÄ? ne ve, kakĹĄno barvo ima televizijski zaslon, ko se izteÄ?e program, migotajoÄ?e sivo sicer, saj se televizijski programi danes nikoli ne izteÄ?ejo. Kot se tudi ne izteÄ?ejo neskonÄ?ne nadaljevanke, resniÄ?noJure TrampuĹĄ sti ĹĄovi, ekskluzivne novice, prenosi raÄ?unalniĹĄkih iger, odkritja, drame, lajki, smeĹĄni videi, prepiri na internetu, playliste na Youtubu, izbira na Tinderju, retvitanje in ĹĄeranje. RaÄ?unalniki nikoli ne spijo, vseskozi delajo, tiho predejo po disku, brskajo po spominu, grejejo procesor, migotajo z diodami teh ali onih barv. V informacijski dobi ni poÄ?itka.

Dragocena je vsaka milisekunda.

To nas pripelje do temeljnega vpraĹĄanja, zakaj je tako. Zakaj raÄ?unalniki nikoli ne spijo? Zakaj androidi, kakor se je vpraĹĄal Gibsonov predhodnik Philip K. Dick, ne sanjajo o elektriÄ?nih ovcah?

PiĹĄem popolnoma resno. ÄŒe raÄ?unalniki premetavajo svoje nule in enke 24 ur na dan, sedem dni na teden, mesec za mescem, leto za letom, dokler se ne skuri kakĹĄen utrujen Ä?ip, potem naj enako poÄ?no tudi ljudje. Niso torej raÄ?unalniki tukaj, da bi nam olajĹĄali delovni dan, tukaj so, da spodbujajo storilnost, da z nami tekmujejo, da nas silijo v delo, da nas na koncu zamenjajo.

Pretiravam? Nikakor. V nekaterih medijskih hiĹĄah Ĺže razvijajo raÄ?unalniĹĄke algoritme, ki bodo poroÄ?ali iz preprostih, predvidljivih dogodkov, v katerih so novinarji odveÄ? ali pa predragi, recimo z nogometnega obraÄ?una niĹžjeligaĹĄev. ÄŒe torej raÄ?unalniki lahko delajo brez poÄ?itka, potem moramo tako delati tudi ljudje. Boj za delavske pravice se mora zaÄ?eti na toÄ?no tem mestu. Pri pravici televizijskega zaslona, na katerem se je program Ĺže iztekel, pri pravici ugasnjenega pametnega telefona, ki naj sanja svoje elektriÄ?ne ovce.

Nekatere podjetja so to Ĺže spoznala. Tudi velike mednarodne korporacije v svoje kodekse zapisujejo besede o tem, da zaposlenim ni treba odgovarjati na sluĹžbene maile po peti uri popoldne in da na dopustu nimajo pravice dostopa do sluĹžbenih streĹžnikov.

Pogovarjal sem se s Simonom Hajdinijem, mladim filozofom, ki je danes raziskovalec na filozofski fakulteti, bil pa je tudi Fulbrightov ĹĄtipendist. Bilo je pred nekaj leti. Ravno je izdal knjigo o kapitalizmu in lenobi. SpraĹĄeval se je, zakaj nas druĹžba sili v produktivnost, v delo, zakaj je lenoba smrtni greh, dolgÄ?as, nekaj slabega. Protestantska etika, po kateri so delovni ljudje, torej bogati, nagrajeni v posmrtnem Ĺživljenju, je veljala nekoÄ?. Danes je podobno, z vidika kapitala je vsaka lenoba neproduktivno troĹĄenje delovne sile. Zakaj bi torej moralo biti vse, kar poÄ?nemo, uporabno? Zakaj ne bi veljalo nasprotno?

Ne gre le za filozofijo. Gre za praktiÄ?ne odloÄ?itve. Zakaj nas druĹžba sili v to, da smo najboljĹĄi, zakaj morajo naĹĄi otroci iz ĹĄole prinaĹĄati petice, zakaj morajo tekmovati na ĹĄolskih tekmovanjih, zakaj so v nekaterih sluĹžbah kvote, v drugih pa sodelavci tekmujejo drug z drugim?

Odgovor na vse te dileme bi moral biti preprost. Radikalni NE izkoriĹĄÄ?anju, radikalni NE nepotrebnemu kopiÄ?enju bogastva, preseĹžne vrednosti, bi dejali tisti z rdeÄ?imi zastavami, radikalni NE ideji o neskonÄ?ni gospodarski rasti, radikalni NE tistim, ki druĹžbo opisujejo zgolj z ekonomskimi podatki o bruto domaÄ?em proizvodu. Te ĹĄtevilke so slepilo, kapitalizem pa je predvsem spektakel, sili nas v to, da ne razmiĹĄljamo veliko, da troĹĄimo, delamo in da smo za svoje neuspehe odgovorni sami. Ali vsaj tisti, ki so ĹĄe v slabĹĄem poloĹžaju kot mi.

Izstopiti bo treba iz tega druĹžbenega sistema. ÄŒe ne, kot se rad poĹĄali Slavoj Ĺ˝iĹžek, luÄ?ka na koncu predora ne bo predstavljala reĹĄitve, temveÄ? vlak, ki drvi proti nam. đ&#x;”˛

Nomago s hitro linijo tudi iz Velenja Ljubljana, Velenje – Nomago je v ponedeljek, 3. junija, zaÄ?el izvajati prevoze na hitrih linijah, na katerih so prvi potniki iz Nove Gorice, Celja, Velenja, Kopra, Postojne, Idrije, Zagorja in Slovenj Gradca, brez postankov in v krajĹĄem Ä?asu prispeli v Ljubljano. SoÄ?asno z uvedbo hitrih linij, ki bodo veÄ?ja slovenska mesta ĹĄe bolje povezala z Ljubljano, je Nomago kot prvi med prevozniki Ĺže zaÄ?el tudi s preprosto in udobno spletno prodajo meseÄ?nih in letnih vozovnic đ&#x;”˛ za obÄ?ane za katero koli relacijo v Sloveniji. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

POGOVORA

6. junija 2019

V Ĺ oĹĄtanju se Ĺže pripravljajo na jesen Gradnjo glasbene ĹĄole budno spremljajo – Za vrtec v Gaberkah so naĹĄli zaÄ?asno reĹĄitev, trajnejĹĄo Ĺže iĹĄÄ?ejo – Trinajstim progam ĹĄolskih prevozov dodajajo Âťprosti avtobusÂŤ – PoÄ?itnice bodo za mlade, ki bodo to Ĺželeli, lahko tudi delavne Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 31. maja – Ĺ olsko leto se ĹĄele zakljuÄ?uje, v Ĺ oĹĄtanju pa so Ĺže zazrti v novega. Veliko je stvari, ki jih je treba zagotoviti, da se bo lahko zaÄ?elo tako, kot si vsi Ĺželijo.

O tem, ne pa samo o tem, smo se pogovarjali z Ĺžupanom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darkom Menihom.

Tisto, kar se v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanju dogaja zelo intenzivno in na kar tudi teĹžko Ä?akate, je izgradnja in vselitev v novo glasbeno ĹĄolo. UÄ?enci naj bi se v nove prostore preselili Ĺže v letoĹĄnjem septembru. Kako potekajo dela? ÂťTrenutno potekajo nemoteno.

Na zaÄ?etku je bilo namreÄ? veliko teĹžav. Najprej zaradi slabega vremena, potem pa zato, ker je bilo treba del objekta, ki smo sprva Ĺželeli obdrĹžati, a se je to izkazalo za nevarno, poruĹĄiti.

Gradnja je bila ustavljena, treba je bilo spremeniti gradbeno dovoljenje. A zdaj je pomembno le to, da izvajalec z delom napreduje.

Upam in Ĺželim, izvajalec pa to

obljublja, da bodo prostori nove glasbene ĹĄole do 1. septembra pripravljeni za vselitev.ÂŤ Bodo do takrat pripravljeni tudi prostori Vrtca Ĺ oĹĄtanj, enote Mojca v Gaberkah, kjer so letos zabeleĹžili izjemno poveÄ?anje vpisa? ÂťKo smo v Ĺ oĹĄtanju gradili nov vrtec, ki je na eni lokaciji zdruĹžil do takrat pet razliÄ?nih lokacij, smo v njem zagotovili 15 oddelkov.

Mislili smo, da bo to dovolj. Ĺ˝e naslednje leto smo morali v vzgojno-varstveni program zagotoviti rezervni oddelek, v lanskem letu pa zagotoviti ĹĄe enega. V Ĺ oĹĄtanju namreÄ? beleĹžimo izjemen vpis in ĹĄtevilo vpisanih otrok prviÄ? presega ĹĄtevilko 400, natanÄ?neje 410, ki obiskujejo 23 oddelkov v treh enotah – Bibi v Ĺ oĹĄtanju, Mojci v Gaberkah in UrĹĄki v TopolĹĄici.

V Gaberkah, kjer sta dva oddelka in za toliko imamo tudi prostora, so starĹĄi vpisali ĹĄe za dva oddelka otrok. NaĹĄ moto je, da noben otrok, ki Ĺželi biti v vrtcu, oziroma starĹĄi, ki ga Ĺželijo vkljuÄ?iti v vrtec,

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je po povrĹĄini razmeroma velika, poseljenost je razprĹĄena, v osnovno ĹĄolo se veÄ? kot 60 odstotkov uÄ?encev vozi. To je gotovo velik zalogaj tako za obÄ?inski proraÄ?un kot za organiziranje ĹĄolskih prevozov?

ÂťTega organiziramo Ĺže enajst let. Med mladimi se je zelo prijelo. Razpis za letoĹĄnjega smo Ĺže objavili in dijaki ter ĹĄtudentje se Ĺže prijavljajo nanj. Letos bomo na poÄ?itniĹĄko delo sprejeli okoli 80 mladih. Delo bodo opravljali en teden po sedem ur na dan in zasluĹžili 144 evrov. Dela bodo potekala kot obiÄ?ajno, nadzor bomo imeli sami. Pred zaÄ?etkom bomo pripravili teÄ?aj varstva pri delu, poskrbeli bomo za zaĹĄÄ?itno opremo in malico.

Prva skupina bo delo zaÄ?ela 1. julija, zakljuÄ?ila bo zadnja v septembru.ÂŤ

Zdaj pa k dvema bolj neprijetnima zadevama. Najprej prezraÄ?evalni jaĹĄek Premogovnika na obmoÄ?ju Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, iz katerega se Ĺže dolgo ĹĄirijo neprijetne vonjave, dolgo pa se Ĺže iĹĄÄ?e tudi reĹĄitev, kako jih prepreÄ?iti. Ĺ˝upan Darko Menih se osebno zagotovo enkrat tedensko oglasi na deloviĹĄÄ?u ÂťMislim, da zdaj nove glasbene ĹĄole, da iz prve roke izve, kako dela napredujejo. pa res ne bo trajalo

Je ĹĄe kaj, kar bi radi poudarili, pa niste bili vpraĹĄani? ÂťV kratkem bomo zaÄ?eli obnavljati Trg bratov Mravljakov in parkiriĹĄÄ?e pri gasilskem domu Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj – mesto, v ÂťigriÂŤ imamo odpravo petih plazov – v Belih Vodah dva, v TopolĹĄici, Zavodnjah in Skornem pa po enega. Trudimo pa se tudi za druge stvari, za to, da se dogaja tisto, kar ljudem malo đ&#x;”˛ razvedri dan.ÂŤ â€

ne sme ostati zunaj, zato se bomo za to potrudili tudi v Gaberkah.

Krajevna skupnost nam je odstopila dodatne prostore. ÄŒe bo projektant naĹĄel prave reĹĄitve, se bomo potrudili in prostor do jeseni uredili. Hkrati s tem pa Ĺže iĹĄÄ?emo v Gaberkah rezervno lokacijo, na kateri bi bilo v prihodnje moĹžno zgraditi ĹĄtirioddelÄ?ni vrtec.ÂŤ

Zakaj bi zdravstveni dom kot javni zavod imel dobiÄ?ek ali zakaj izgubo ob predpostavki, da ima fiksno financiranje programov in se ne ukvarja s trĹžno dejavnostjo, ki tudi ni osnovni namen delovanja? O tem z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje mag. Jankom Ĺ teharnikom

Velenje – Javni zavod Zdravstveni dom Velenje je lansko leto zakljuÄ?il z nekaj veÄ? kot 380.000 evrov izgube, skupaj s tisto iz prejĹĄnjih let pa se je je nabralo Ĺže za veÄ? kot milijon evrov. Razlogi za to niso enoznaÄ?ni, tako kot tudi ni enoznaÄ?nega odgovora na vpraĹĄanje, zakaj izguba, pravi ekonomist mag. Janko Ĺ teharnik, direktor Zdravstvenega doma.

Z njim smo se pogovarjali po tistem, ko je svetnikom in svetnicam sveta Mestne obÄ?ine Velenje predstavil letno poroÄ?ilo.

Zakaj torej izguba? ÂťZanimiv in pomenljiv odgovor na to vpraĹĄanje je skrit v izjavi svetnice ob razpravi v mestnem svetu, ki je rekla nekako takole: ÂťObiĹĄÄ?i zdravstveni dom, ki ima izgubo, ker ti bodo tam ponudili vse.ÂŤ Zakaj bi javni zavod imel dobiÄ?ek ali zakaj izgubo ob predpostavki, da ima fiksno financiranje programov, kot je to primer v zdravstvu, in se ne ukvarja s trĹžno dejavnostjo, kar tudi ni osnovni namen delovanja? ÂťIzguba je posledica veÄ? faktorjev. Nastane recimo, Ä?e zaposluje kader, katerega plaÄ?ni razred je nad vrednostjo pogodbe, sklenjene z ZZZS, ki zanj plaÄ?uje pavĹĄalne zneske in ne upoĹĄteva starosti zaposlenih. Na drugi strani pa ustvarja dobiÄ?ek, Ä?e ima mlad kader ali Ä?e delo opravijo specializanti.

VeÄ?ino stroĹĄkov na primarni ravni predstavlja delo, samo 20 odstotkov material. Tudi na tega pa vplivajo zunanji faktorji: podraĹžitve elektrike, podraĹžitve komunalnih storitev, naftnih derivatov ‌ ÄŒe javni zavod presega programe, ima viĹĄje stroĹĄke materiala, Ä?e jih ni dosegel v rednem delovnem Ä?asu, so tudi stroĹĄki dela viĹĄji. ÄŒe je mreĹža nedefinirana in so popreÄ?ja dodeljenih programov niĹžja od popreÄ?ja v drĹžavi, je tudi financiranje niĹžje (glavarinski koliÄ?nik). ÄŒe nekdo omogoÄ?a dualnost sistema v medicini dela, ne omogoÄ?a pa pravoÄ?asne izobrazbe novih zdravnikov, ne kontrolira cen na trgu in tega, ali so storitve vsaj pribliĹžno enako kakovostne ‌ Izguba nastane, Ä?e nudite storitve pacientom, ki so komercialna izguba, pa jih ne ukinete, lahko pa tudi, Ä?e kupujete sredstva za programe, ki bi sluĹžili pacientom, pa zanje ne dobite programov.ÂŤ Dora? Ĺ˝enske v Ĺ aleĹĄki dolini izraĹžajo precejĹĄnje nezadovoljstvo, ker morajo, Ä?e se Ĺželijo odzvati programu Dora, na pregled dojk v BolniĹĄnico Slovenj Gradec. StroĹĄki prevoza, izguba Ä?asa ‌ Pri vas imate enega najsodobnejĹĄih mamografov. Ne dobite tega programa? ÂťNa Ĺžalost je res tako. Dogovor je bil, da si ga bomo delili s SploĹĄno bolniĹĄnico Slovenj Gradec.

Ta pa je potem, ko je program dobila, spremenila odloÄ?itev in

veÄ? dolgo. Priprava dokumentacije intenzivno poteka. Takoj, ko bo konÄ?ana, bo objavljen razpis za izbor izvajalca.ÂŤ Drugo pa je vandalizem. Tega je v Ĺ oĹĄtanju veliko. ÂťNismo izjema. Nekaj Ä?asa smo imeli kar mir. V zadnjem obdobju pa se je v Ĺ oĹĄtanju zgodilo kar nekaj neprijetnih stvari – v reki Paki so se znaĹĄli koĹĄi za odpadke, polomljena so bila igrala v Tresimirjevem parku, razbiti muzejski eksponati pri Muzeju usnjarstva na Slovenskem, z albanskimi znaki porisan podstavek Kajuhovega spomenika v parku ‌ Poostrili smo nadzor s policijo in tudi z redarji. Ti veÄ?krat obiĹĄÄ?ejo najbolj problematiÄ?ne lokacije, kjer se vandali zadrĹžujejo. A kaj, ko takrat, ko pride policija ali redarstvo, zbeĹžijo, potem pa se vrnejo. Nadzor bomo poostrili tudi s kamerami in upam, da se bo premaknilo v pozitivno smer.ÂŤ

Šolski prevozi nas letno stanejo okoli pol milijona evrov. Proge potekajo na 13 relacijah. Ravno prejĹĄnji teden se je zakljuÄ?il razpis za izvajalce prevozov, ki ga objavljamo vsake ĹĄtiri leta. Zagotovo bo tudi v novem ĹĄolskem letu 13 prog, novost pa je Âťprosti ĹĄolski avtobusÂŤ, ki bo takrat, ko bodo uÄ?enci v ĹĄoli, po dogovoru na vojo obÄ?ankam in obÄ?anom.ÂŤ

StroĹĄki dela predstavljajo glavnino

Milena KrstiÄ? – Planinc

V Ĺ oĹĄtanju imate tudi dijake in ĹĄtudente. Tem vsako leto zagotovite, da nekaj evrov zasluĹžijo s poÄ?itniĹĄkim delom.

7

ga v celoti prevzela sama. Nam pa je ostal 150.000 evrov vreden aparat, ki ga skoraj ne uporabljamo. Gre za nacionalni program, ki je dodeljen doloÄ?eni ekipi.

Iz ekonomskih razlogov mi je popolnoma jasno, da se izvaja na enem mestu, vendar mi je

tudi ni upoĹĄtevala dogovorjenega.

Razlogov je ĹĄe veÄ?, a to so tisti poglavitni, zaradi katerih je lani nastal primanjkljaj. Izguba je velika, vendar neposredno ne vpliva na poslovanje zavoda. Zaradi likvidnostne situacije smo sredstva prihranili drugje. Predvsem pri opremi in pri vzdrĹževanju. Ta trenutek nismo nikomur niÄ? dolĹžni, vsi dobavitelji so plaÄ?ani, vse obveznosti do zaposlenih tudi.ÂŤ Rekli ste, da ste prihranili kje drugje. Tudi pri opremi v Nujni medicinski pomoÄ?i? Ni dolgo nazaj, ko so tam zaposleni pisali proĹĄnje za

takoj mokra, ko dvignejo pomoÄ?i potrebne in so v njej potem mokri ves dan. Pri tem ne gre za to, da neÄ?esa nimamo ali ne uporabljamo, gre za to, da bi bilo nekaj lahko boljĹĄe, pa standard tega ne omogoÄ?a. Sam sem to ocenil za pozitivno, del javnosti pa ne. Tudi gasilcev nihÄ?e ne obtoĹžuje, Ä?e Ĺželijo imeti nov gasilski avto, Ä?eprav stari ĹĄe vedno funkcionira. Ne gre za veliko vrednost, ne gre za opremo, ki je draga. Gre za osnovne stvari, ki si jih zaradi situacije, v kateri smo, trenutno ne moremo privoĹĄÄ?iti. Imamo 350 zaposlenih, ogromno programov in ta trenutek res niso v naÄ?rtu dodatna sredstva za njihova nova oblaÄ?ila. Bi se pa v imenu zaposlenih zahvalil vsem, ki kadarkoli za karkoli donirajo. Ne le za nas. Tudi za druge pomoÄ?i potrebne!ÂŤ

Programi? ÂťZelo se trudimo dopolniti tiste, v katerih imamo primanjkljaj.

Recimo nenujni prevozi, pri katerih za veÄ? kot 200 odstotkov presegamo cilje dodeljenih programov. Radi bi, da bi bila deĹžurna sluĹžba dostopna 24 ur na dan, s Ä?imer bi zmanjĹĄali obremenitev zdravnikov v rednih ambulantah.

Lani so ustvarili 13,4 Dopolnjujemo programilijona evrov prihodkov, me, kot so fizioterapija, delovna terapija, razvojod tega 9,3 milijona evrov iz obveznega zavarovanja. na ambulanta, lani smo odprli center za krepitev zdravja. Potekajo pogovori za vzpostavitev centra za Lani ste precej zaposlovali. Rela- duĹĄevno zdravje otrok in mladine tivno dobro ste zasedeni s kadrom, ter centra za duĹĄevno zdravje z zdravniki. odraslih. To bi pomenilo dodatno ÂťZdravstvo je storitvena dejav- 1,2 milijona evrov prihodkov in nost, ki je ne moremo opravljati, nove zaposlitve.ÂŤ Ä?e nimamo ljudi. Moj prioritetni Nasploh: kaj menite o slovenskem cilj ob nastopu funkcije direktorja zdravstvu? je bil, dobiti, kolikor je mogoÄ?e zdravnikov in ostalega osebja. ÂťNaĹĄe zdravstvo je eno najboljNismo ĹĄe optimalno zasedeni, ĹĄih na svetu, razmere v Velenju pa vendar se pribliĹžujemo situaciji, verjetno nad popreÄ?jem Slovenije. ki je za slovenske razmere redka. Zahvala za to gre tudi obÄ?inam, Zaposlujemo Ĺže zdravnike v de- predvsem Mestni obÄ?ini Velenje Ĺžurni sluĹžbi, na kar v veÄ?ini dru- in preteklim vlaganjem v zdragih zavodov ne morejo pomisliti, vstvo. NaĹĄ zdravstveni dom je saj nimajo zasedenih niti rednih eden lepĹĄih, bolje opremljenih, na delovnih mest. Klima, ki smo jo kar smo lahko ponosni. Ponosni ustvarili skupaj z zaposlenimi, pa smo lahko tudi na vse zapoje oÄ?itno privlaÄ?na zaposlenim slene v njem, ki letno sprejmejo iz drugih zavodov. pol milijona ljudi. Si predstavljaPa ĹĄe nekaj je treba vedeti. Od- te? Pol milijona. Koliko je to na đ&#x;”˛ nos med primarnim in sekun- delovni dan?ÂŤâ€

â?ą Mag. Janko Ĺ teharnik: ÂťZdravstveni dom Velenje letno obiĹĄÄ?e pol milijona ljudi.ÂŤ

zaradi velikosti Velenja in tudi Zgornje Savinjske doline, od koder se morajo Ĺženske v Slovenj Gradec voziti mimo Velenja, to popolnoma nerazumljivo. Vendar smo pri tem nemoÄ?ni. MogoÄ?e odgovor, zakaj Velenje nima Dora programa, poda direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec?ÂŤ Nazaj k razlogom za izgubo in stroĹĄkom dela. ÂťEden od razlogov je tudi dogovor med vlado in sindikati o poveÄ?anju plaÄ? v letu 2017, pri katerem ZZZS ni sodelovala in

doniranje sredstev, s katerimi bi nabavili zaĹĄÄ?itno opremo, delovna oblaÄ?ila. V nekaterih okoljih je bilo to sprejeto za precej nenavadno. ÂťNe vem, zakaj? Tudi vaĹĄ otrok, ki bi si Ĺželel veÄ?, vi pa mu tega ne morete nuditi, gre morda k sosedu po star papir, ga proda in si Ĺželje uresniÄ?i ...

NaĹĄi niso bosi. Oprema je solidna, kakovostna. Izrazili so Ĺželjo, da bi s pomoÄ?jo prispevkov nabavili doloÄ?ena oblaÄ?ila ali opremo, ki je ob posredovanju in nudenju pomoÄ?i zelo obremenjena. Recimo majico viĹĄje kakovosti, taka, ki ni

darnim zdravstvom je zelo specifiÄ?en. Zdravstveni dom Velenje zato, ker nima bolniĹĄnice, deluje v drugaÄ?nih razmerah. Imamo veliko specialistiÄ?nih ambulant, ki niso v celoti zapolnjene zaradi dodeljenega obsega timov. Zato ves Ä?as iĹĄÄ?emo moĹžnost, da nam ZZZS dopolni programe. Tako bi zaposlitev v okviru specialistiÄ?nih programov postala bolj privlaÄ?na.

Zdaj jih je kar nekaj, ki pri nas samo gostujejo.ÂŤ

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

6. junija 2019

Imajo mlade, ki znajo, hoÄ?ejo, zmorejo in so uspeĹĄni Na sveÄ?anosti Ĺ olskega centra Velenje podelili 93 priznanj dijakom, ki so se izkazali z izjemnimi doseĹžki na razliÄ?nih podroÄ?jih delovanja – Izjemen dijak centra za ĹĄolsko leto 2018/2019 je Kamil Kosi Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 30. maja – V dvorani kulturnega doma v Velenju je bila pred tednom dni slovesnost, na kateri je Ĺ olski center Velenje (Ĺ CV) podelil priznanja dijakom, ki so se posebej izkazali oziroma izstopali z doseĹžki na tekmovanjih iz razliÄ?nih znanj, na ĹĄportnih tekmovanjih, v umetnosti, kulturi, promociji ĹĄol in poklicev, na praktiÄ?nem usposabljanju doma in v tujini. Na tradicionalni najĹžlahtnejĹĄi prireditvi v ĹĄolskem letu, kot oznaÄ?ujejo slovesnost, so podelili 93 priznanj Ĺ CV-ja.

Direktor centra Janko PogorelÄ?nik je v nagovoru med drugim dejal, da mavrico znanja na Ĺ VC-ju sestavljajo pestra izbira ĹĄol in izobraĹževalnih programov, v katerih lahko vsak posameznik najde svoje mesto ter zablesti. Veseli so, ker

vsako leto znova ugotavljajo, da imajo mlade, ki znajo, hoÄ?ejo, zmorejo in so uspeĹĄni. ÂťZato je prav, da jih prepoznamo in tudi nagradimo. Odbor za priznanja je opravil zahtevno delo. Na odliÄ?no opravljeno delo ste lahko ponosni

tudi zdruĹžitev dveh ĹĄol v Ĺ olo za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje se je pokazala za dobro odloÄ?itev. Na vpraĹĄanje, ali ĹĄe velja, da je Ĺ olski center vzorÄ?ni primer med podobnimi tovrstnimi centri v drĹžavi po organiziranosti in kakovosti,

â?Ť Izjemni dijaki skupaj z ravnatelji posameznih ĹĄol Ĺ olskega centra â?Ş NajveÄ? izjemnih dijakov v ĹĄolskem letu 2018/2019 je na gimnaziji.

tudi uÄ?itelji.ÂŤ Po besedah PogorelÄ?nika je ĹĄolsko leto 2018/2019 za Ĺ CV posebno leto zaradi praznovanja 60-letnice delovanja,

je Janko PogorelÄ?nik odgovoril: ÂťUpam, da je ĹĄe vedno tako. PrepriÄ?an sem, da delamo dobro in tudi rezultati to potrjujejo. Sicer

ÂťDelaj tisto, kar te veseliÂŤ

Je tih, neopazen, marljiv, vesten, dosleden, sistematiÄ?en, vztrajen, v njem je velika Ĺželja po uresniÄ?itvi sanj. Tako so opisali Kamila Kosija, kar dvakratnega izjemnega dijaka za ĹĄolsko leto 2018/2019: naziv si je prisluĹžil kot dijak 4. letnika Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole in kot dijak vseh ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje.

Na vpraĹĄanje, Kamil Kosi: ÂťNikoli kakĹĄen mora biti se nisem preveÄ? dijak, da prejme osredotoÄ?al takĹĄen naziv, je na rezultate, odgovoril: ÂťJe Ĺže ampak sem si res, da je marsikaj prizadeval, da bi se odvisno od tebe, a vedno nauÄ?il kaj pomembni so tudi novega.ÂŤ profesorji, starĹĄi.

Brez njih, njihovih spodbud in ĹĄe Ä?esa bi najbrĹž teĹžko dosegel, kar sem.ÂŤ Ko je nekdo tako izjemen, kot je Kamil, je teĹžko zaÄ?eti nizati kakovosti oziroma tisto, kar najbolj ĹĄteje v ĹĄolskem Ĺživljenju posameznika. Je to pozitiven odnos do dela, Ĺželja po novih znanjih in izzivih? Vsega tega, pravijo njegovi soĹĄolci in profesorji, mu v minulih ĹĄtirih letih izobraĹževanja na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli ni manjkalo. Sam pravi, da mu nikoli niso bili toliko pomembni rezultati kot to, da se je vedno nauÄ?il kaj novega.

Zajeten je spisek uspehov, ki jih je dosegel na tekmovanjih iz znanj na drĹžavni in mednarodni ravni. Poleg odliÄ?nega uspeha v vseh ĹĄtirih letih ĹĄolanja je veÄ?kratni prejemnik zlatega priznanja na drĹžavnih tekmovanjih iz matematike, uspehe je

Dan PrimoĹža Trubarja V soboto, 8. junija, na dan PrimoĹža Trubarja, Muzej Velenje vabi k obisku Velenjskega gradu in brezplaÄ?nega ogleda razstave Med romaniko in barokom, katere del so tudi rekonstrukcije in

izjemnega dijaka ali dijakinjo vsake ĹĄole in Ĺ olskega centra.

Izjemni dijak Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje za ĹĄolsko

đ&#x;”˛

Dan za zdravje

Izjemni dijak Ĺ olskega centra Velenje za ĹĄolsko leto 2018/2019 Kamil Kosi – Rezultati so pomembni, ĹĄe bolj za to, da se vedno nauÄ?iĹĄ kaj novega Tatjana PodgorĹĄek

pa je ocenjevanje kakovosti treba prepustiti drugim.ÂŤ Kot vselej doslej so tudi na tokratni prireditvi razglasili

leto 2018/2019 je David Kuhar, Gimnazije Tadej GlinĹĄek, Ĺ ole za storitvene dejavnosti Pina PuÄ?nik Jamnikar, Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole pa Kamil Kosi. Slednji je prejel tudi naziv izjemni dijak Ĺ olskega centra ta ĹĄolsko leto 2018/19.

beleĹžil v logiki in statistiki, na mednarodnem tekmovanju v programiranju mobilnih robotov Lego.

Njegovo ime je zapisano med prejemniki zlatega priznanja na Forumu mehatronike, v tem ĹĄolskem letu ga je prejel ĹĄe v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Poleg zlatega priznanja sta s soavtorjem prejela za nalogo Avtonomen model letala ĹĄe nagrado Skupine Gorenje Velenje z obrazloĹžitvijo, da je njuna naloga najizvirnejĹĄa v letoĹĄnjem gibanju. Z uspeĹĄnimi povezavami razliÄ?nih mehatronskih sistemov je moÄ?no presegel raven sekundarnega izobraĹževanja in kot srednjeĹĄolec postavil visoko raven tehniÄ?nega znanja ĹĄe v terciarnem izobraĹževanju, v katerem bo nadaljeval pot izobraĹževanja, povedo profesorji. Katero priznanje ali nagrada pa je njemu najljubĹĄa? ÂťZlato za zadnjo raziskovalno nalogo, ker sem raziskoval to, kar me veseli, in ker vem, koliko truda sem vloĹžil vanjo.ÂŤ Kamil meni, da dijaku, ki sistematiÄ?no dela v ĹĄoli, ostane kljub ĹĄtevilnim ĹĄolskim obveznostim nekaj Ä?asa za konjiÄ?ke, interesne dejavnosti. Sam ga najveÄ?krat izkoristi za modelarstvo, projektiranje in izdelovanje modelov letal ter preizkuĹĄanje le-teh. Trenutno opravlja licenco za ĹĄportnega letalca. Ob zapisanem naj ne bo odveÄ? ĹĄe informacija, da so mu vrata v druĹžbi Pipistrel, ki jo je obiskal, na steĹžaj odprta.

KakĹĄno je njegovo sporoÄ?ilo vrstnikom, ki prihajajo za njim? ÂťNajpomembnejĹĄe je, da delajo tisto, kar jih veseli. Kajti takrat je marsikaj veliko laĹžje in tudi rezultati so boljĹĄi,ÂŤ je sklenil Kamil Kosi. đ&#x;”˛

originalni predmeti, ki priÄ?ajo o reformaciji in luteranskemu gibanju v Ĺ aleĹĄki dolini v 16. stoletju.

Velenjski grad je ena od toÄ?k evropske kulturne poti reformacije, ki povezuje dvanajst projektnih partnerjev iz sedmih drĹžav. đ&#x;”˛

Šmartno ob Paki, 1. junija – Osnovna ťola bratov Letonja Šmartno ob Paki in tamkajťnji vrtec sta v okviru vseslovenske prireditve Šport ťpas organizirala dan druŞenja in gibanja vseh generacij. Poimenovala sta ga Dan za zdravje, ob tej priloŞnosti pa so ptekale razne ťportne aktivnosti.

Z njimi vedno znova opozarjata na pomen gibanja za zdravje in razvoj posameznika.

3,2 kilometra dolgi progi v okolici ĹĄole. V kategoriji Ĺženskih parov sta prvo mesto osvojila Ana in Romana Blatnik, med moĹĄkimi dvojicami Nace in Gorazd KovaÄ?.

Pri meĹĄanih parih sta zmagala Mija in Mitja Berzelak, pri ĹĄolskih parih Nik PireÄ?nik in Luka ZapuĹĄek. Podelili so tudi priznanja najmlajĹĄemu in najstarejĹĄemu udeleĹžencu teka ter najĹĄtevilnejĹĄi druĹžini. NajmlajĹĄi je bil Joris

nik-Poprask, kmetija Kocuvan, ĹĄmarĹĄka turistiÄ?no in Ä?ebelarsko druĹĄtvo, program Cindi Zdravstvenega doma Velenje, DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje, ĹĄmarĹĄki gasilci in taborniki, predstavili so se ĹĄe podjetje Sensilab, nogometni kamp Martinko, KoĹĄarkarski klub Elektra Ĺ oĹĄtanj, Atletski klub Velenje in ĹĄe nekateri drugi. Ĺ port ĹĄpas in 6. SonÄ?kov tek je po mnenju organizatorjev tudi

Na startu se je zbralo nekaj manj tekaÄ?ev in tekaÄ?ic kot prejĹĄnje leto.

Osrednji del ĹĄportnih aktivnosti je bil 6. dobrodelni SonÄ?kov tek, na katerega organizatorja povabita rekreativne tekaÄ?e, predstavnike druĹĄtev v lokalni skupnosti, starĹĄe in druge sorodnike uÄ?encev ĹĄole ter vrtca SonÄ?ek. Teka se je udeleĹžilo 116 dvojic oziroma 232 tekaÄ?ev in tekaÄ?ic, tekli pa so na

Puncer, najstarejĹĄa Vera Jandrok, najĹĄtevilnejĹĄa druĹžina pa je bila druĹžina LoÄ?iÄ?nik. Priznanja sta najuspeĹĄnejĹĄim podelili domaÄ?i promotorki zdravja in ĹĄporta, in sicer alpska smuÄ?arka Ana Drev in nogometaĹĄica Lara PraĹĄnikar.

Prireditev so s stojnicami popestrili ĹĄe ekoloĹĄka kmetija PotoÄ?-

Tudi letos Porihtajmo si Ĺ martno Ĺ martno ob Paki – Med letoĹĄnjimi poletnimi poÄ?itnicami bo ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki znova izvedla akcijo Porihtajmo si Ĺ martno. V okviru poÄ?itniĹĄkega dela bo omogoÄ?ila desetim dela Ĺželjnim fantom in dekletom zasluĹžek.

Tako kot na minulih akcijah bodo tudi na letoĹĄnji ti urejali

javne povrĹĄine. Prijavljene bodo razdelili v tri skupine. Prva bo zaÄ?ela poÄ?itniĹĄko delo 8. julija, druga 15. julija, tretja pa 5. avgusta. Ura poÄ?itniĹĄkega dela bo znaĹĄala 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto, udeleĹžencem bodo zagotovili tudi malico. Pravil v primerjavi s prejĹĄnjimi leti niso

tokrat uspeĹĄno zdruĹžil veÄ? generacij, ljudje pa so s prispevki za startnino prispevali svoj deleĹž v ĹĄolski sklad, ki pomaga uÄ?encem iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin laĹžje plaÄ?evati stroĹĄke, povezane s ĹĄolo. đ&#x;”˛

Tp

spremenili: kdor se prijavi prej, bo prvi na vrsti. Prednost bodo imeli novi prosilci, plaÄ?ilo bodo prejeli na osnovi ĹĄtudentske/dijaĹĄke napotnice. ObÄ?ina je razpis Ĺže objavila na svoji spletni strani.

Prijave dijakov in ĹĄtudentov bodo zbirali do vkljuÄ?no Ä?etrtka, 13. junija. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

6. junija 2019

36 zgodb v kamiĹĄibaju

Zaplesali pred gradom

Na dvodnevnem festivalu kamiĹĄibaja v Velenju so s papirnim gledaliĹĄÄ?em navduĹĄevali tako otroci kot odrasli

SodeÄ? po obisku je bil povratek Rocka na gradu oÄ?itno teĹžko priÄ?akovan

Velenje, 1. in 2. junij – Velenjsko Kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo Dudovo drevo je pretekli vikend priredilo Ĺže 3. kamiĹĄibaj festival v Velenju, ki je regijsko ĹžariĹĄÄ?e te oblike pripovedovanja zgodb ob slikah, spravljenih v lesenem kovÄ?ku z vratci. Na dvodnevnem festivalu je nastopilo 27 otrok in 10 odraslih kamiĹĄibajkarjev, med njimi pa bo BoĹĄtjan Oder izbral tiste, ki bodo svoje zgodbe uprizorili na drĹžavnem sreÄ?anju.

Predstavili so kar 36 zgodb. VeÄ?ina je bila namenjena otrokom in mladini, v nedeljo zveÄ?er pa so le za odrasle uprizarjali tudi ljubezensko-erotiÄ?ni kamiĹĄibaj.

Velenje, 31. maj – Na zadnjo majsko noÄ? so se po Velenju razlegli udarni rock in punk ritmi, ki so jih na velikem koncertu Rock na gradu narekovali dobro znani in nadvse priljubljeni Elvis Jackson in Happy Ol‘ McWeasel, pa mladi VelenjÄ?ani Spotless Minds in ajdovski bend Odprava zelenega zmaja, ki je s ponarodelimi slovenskimi pop komadi v punk izvedbi poskrbel, da so obiskovalci stresli iz sebe ĹĄe zadnje atome negativne enerDunja KovaÄ?eviÄ?, 7 let: ÂťIz kamiĹĄibaja se lahko kaj nauÄ?iĹĄ: npr. da je lepo pomagati drug drugemu, razliÄ?nih trikov ali kakĹĄne nove besede.ÂŤ

Ziteng Lin, 9 let: ÂťKamiĹĄibaj mi je vĹĄeÄ?, ker rad riĹĄem in pripovedujem. Ampak imam toliko dejavnosti, da ĹĄe ne vem, ali ga bom ĹĄe uprizarjal.ÂŤ

Priredili so ĹĄe pogovor z zaÄ?etnico kamiĹĄibaja na Slovenskem Jeleno Sitar, ki je predstavila prvi

priroÄ?nik za izvajanje kamiĹĄibaja v slovenskem jeziku – Umetnost đ&#x;”˛ tf kamiĹĄibaja.â€

dneh teĹžko priÄ?akovali topel veÄ?er in druĹženje na prostem. Ĺ tudenti upajo, da jim bo tudi prihodnji vikend, ko se bo 29. festival Dnevi mladih in kulture zakljuÄ?il, vreme ĹĄlo tako na roko in bodo obiskovalci pripravljeni na akcijo. Obeta se namreÄ? celodnevno druĹženje ob ĹĄportnih in druĹžabnih igrah, ki bodo v soboto od 10. ure dalje potekale na igriĹĄÄ?ih TRC Jezero. Glasbeno dogajanje pa se bo ob 21. uri zaÄ?elo v Letnem kinu, kjer bodo festivalsko vzduĹĄje ustvarjali DJ-i Clay Clemens, Tim Blacko in Helius.

gije. Odklop, sprostitev in zabava brez zavor v Ä?udovitem ambientu pred Velenjskim gradom je bil namreÄ? glavni namen Rocka na gradu – nekdaj tradicionalnega koncerta, ki ga je Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub prirejal vsako leto v sklopu festivala Dnevi mladih in kulture. OdloÄ?itev, da se letos vrnejo na priljubljeno lokacijo, je bila oÄ?itno dobra, saj se je na travniku in griÄ?u pred Velenjskim gradom zbralo veliko ĹĄtudentov in vseh drugih, ki so po deĹževnih

đ&#x;”˛

tf, Foto: Lara LukĹĄe

Priznanja in OstrĹžki za male bralce Ĺ aleĹĄka dolina – PrejĹĄnjo sredo dopoldne je MZPM Velenje pripravila zakljuÄ?no prireditev za 209 zlatih bralcev in bralk, devetoĹĄolcev vseh osnovnih ĹĄol iz Ĺ aleĹĄke doline, ki so osvojili vseh 9 Kajuhovih bralnih znaÄ?k. Polno dvorano velenjskega doma kulture je navduĹĄila predstava ptujskega gledaliĹĄÄ?a Veliki pok, zlati bralci pa so bili veseli tudi lepe knjiĹžne nagrade.

S tem pa prireditve ob zakljuÄ?ku ĹĄe ene bralne sezone niso konÄ?ane. MZPM Velenje je ta teden pripravila ĹĄe 6 prireditev, na katerih bo za branje nagradila malÄ?ke iz vrtcev Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Prireditve so v ponedeljek zaÄ?eli v Ĺ martnem ob Paki, kjer so v tamkajĹĄnjem kulturnem domu podelili 38 priznanj in 23 OstrĹžkov. V torek in sredo so na treh

prireditvah v velenjskem kulturnem domu podelili ĹĄe 188 priznanj in 365 OstrĹžkov malim bralcem in bralkam iz Vrtca Velenje. Danes bodo na vrsti ĹĄe malÄ?ki iz Vrtca Ĺ oĹĄtanj, ki bodo prav tako na dveh prireditvah v ĹĄoĹĄtanjskem kulturnem domu (ob 16.30 in 18. uri) prejeli 92 priznanj in 85 OstrĹžkov.

MZPM Velenje bo tako predĹĄolskim otrokom skupaj z druĹĄtvom Bralna znaÄ?ka Slovenije letos podelila 804 priznanj in OstrĹžkov. Nagrada mladim bralcem in bralkam za uspeĹĄen vstop v svet knjig in branja, njihovim ĹĄtevilnim mentoricam in starĹĄem pa bo tudi predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje. Predstavili bodo najnovejĹĄo predstavo PalÄ?ica, priredbo Ä?udovite pravljice Hansa Christiana Andersena. đ&#x;”˛

foto: Dejan Tonkli

Gaberke – V organizaciji velenjske izpostave JSKD in Kulturnice Gaberke je v Gaberkah potekala tradicionalna kiparska delavnica v lesu, ki jo je tudi letos vodila priznana slovenska kiparka Dragica ÄŒadeĹž Lapajne. UdeleĹženci, bilo jih je 19, so v treh dneh ustvarili zavidljive skulpture in ĹĄe enkrat dokazali, da je les hvaleĹžen material za umetniĹĄko ustvarjanje (na sliki zgoraj). đ&#x;”˛

ABONMA he Band dej ToĹĄ &eĹĄTernu 28. 6. Ta Pr Prosto po romanje ĹĄto gre nvamonokomediji 4. 7. Guim e rt Fo oĹž Pr ruktorji berstein aga in InĹĄt er 13. 7. Bajletni koncert na Vili H Po Istrabend di BuÄ?ar in u R .

8 .

14 m m Mlakarje er z Iztoko 1. 9. VeÄ?

Z

IZTOKOM

EUR

V

70

PE

KO

EUR

EH

55

VS

A

R

Velenje, 7. junij – Jutri (v petek) ob 18. uri bo DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov na Velenjskem gradu odprlo razstavo z naslovom Kaj pa Leonardo?, ki je nastala po delavnici z akademskim slikarjem Denisom SenegaÄ?nikom. Letos namreÄ? svet zaznamuje 500. obletnico smrti slikarja, arhitekta in izumitelja Leonarda da Vincija.

Delavnico so navdihnile njegove besede Âťvoda je pogonska sila stvarstva,ÂŤ zato je 16 ljubiteljskih slikarjev na platno preneslo prav motive, povezane z vodo.

EZ VEÄŒE

Likovna kolonija je prazniÄ?no zaznamovala maj.

Kaj pa Leonardo?

Kiparili so z lesom

D

oktobra. Marca so Ĺže pripravili pogovor z nekdanjo varuhinjo Ä?lovekovih pravic Vlasto Nussdorfer, aprila pogovor s patrom Karlom GerĹžanom, likovna kolonija pa je prazniÄ?no zaznamovala maj.

Otvoritev razstave bo 13. junija đ&#x;”˛ ob 15.30. â€

KARJEM

Ĺ tefan BukoviÄ? je dejala, da je na dolgoletno sodelovanje s ĹĄaleĹĄkimi likovniki ponosna, saj daje Zimzelenu peÄ?at z ustvarjalno energijo, ki jo vanj prinaĹĄa.

Likovna kolonija sodi v okvir prireditev ob desetletnici Zimzelena, ki ga center praznuje

BR

TopolĹĄica, 30. maja – V Centru Zimzelen v TopolĹĄici so v Ä?etrtek gostili ĹĄaleĹĄke likovnike.

Dolgoletno odliÄ?no sodelovanje Centra Zimzelen ter DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov in keramiÄ?ark so nadgradili z likovno kolonijo, v kateri je ĹĄestnajst slikark in slikarjev ter pet keramiÄ?ark ustvarjalo na prosto izbrane teme.

Oskar Sovinc, soustanovitelj druĹĄtva in slikar z najstarejĹĄim staĹžem v druĹĄtvu, je dejal, da so se umetniki ĹĄtevilno in z veseljem odzvali povabilu vodstva Zimzelena, ustvarjena dela in izdelke pa bodo Zimzelenu podarili.

Direktorica Andreja

tudi pevke in pevci, ki so sodelovali v projektih Jukebox App, Diaspora* in Projekt 96.

Ĺ martno ob Paki, 7. junij – Jutri (v petek) ob 19. uri se bo v kulturnem domu Ĺ martno ob Paki zaÄ?el koncert bobnarja Marka Berzelaka, ki bo skupaj z uÄ?enci in gosti zaznamoval 20-letnico glasbene in 10-letnico pedagoĹĄke kariere. Na koncertu, poimenovanem 20 let. Bobni. Jaz. bodo nastopili tudi ansambli Narf, Spev, Preprosto Ä?rni, Karton band in Gvido band, v katerih je Marko Berzelak deloval v preteklosti in deluje ĹĄe danes. Nastopili bodo

LA

V Zimzelenu gostili ĹĄaleĹĄke likovnike

Velenje, 8. junij – Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje Velenje ponovno vabi na predstavitev stare ĹĄege MeÄ‘imurcev, imenovane proĹĄÄ?eje ali lepa nedelja. KulinariÄ?na sekcija druĹĄtva bo pripravila specialitete, med katerimi bodo prevladovali languĹĄi. Nastopali bosta folklorna in tamburaĹĄka skupina druĹĄtva, v goste pa pridejo folklorna skupina DU BoÄ?na, citrarska skupina Marjanke in godba veteranov UNI III Velenje. 7. MeÄ‘imursko proĹĄÄ?eje bo potekalo na ploĹĄÄ?adi stare trĹžnice na KidriÄ?evi ulici to soboto od 8. do 12. ure.

Koncert Marka Berzelaka in drugih bobnarjev

M

7. MeÄ‘imursko proĹĄÄ?eje

T DOGO

ve 2019

rne priredit

e kultu 35. Poletn

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

6. junija 2019

Melanholija je ĹĄe vedno srĹž poezije Velenje je bilo znova v Ä?aĹĄah poezije, iz katerih so dva dni vrele najbolj pronicljive besede knjiĹževnikov 21. stoletja Tina Felicijan

Velenje, 29. in 30. maj – Minuli teden so se v Velenju pod okriljem festivala liriÄ?nega in potopisnega obÄ?utja – rezervata za poezijo, kakor je poimenovano mednarodno knjiĹževno sreÄ?anje Lirikonfest v organizaciji Velenjske knjiĹžne fundacije – druĹžili pesniki in drugi knjiĹževniki. Ĺ˝e mesece pred zaÄ?etkom osrednjega dela 18. Lirikonfesta so v spletnodebatnem knjiĹževniĹĄkem omizju zapisovali svoje misli o festivalnem sklicu – distanca in melanholija v 21. stoletju. ÂťAvtorji se niso vedno strinjali, ampak mislim, da lahko iz prispevkov izluĹĄÄ?imo, da melanholija je in bo ostala srĹž, bistvo poezije, ker zdruĹžuje hrepenenje, neko Ĺžalost, kar hkrati ponuja priloĹžnosti za neke nove izkuĹĄnje.

Vsekakor je bil ta festival Ä?udovita nova izkuĹĄnja, saj smo gostili avtorje iz zunajevropskih drĹžav – Francisca Tomsicha iz Urugvaja, Ĺ panca Lawrence Schimla iz ZDA, MehiÄ?anko Adriano DĂ­az Enciso, ki Ĺživi v Veliki Britaniji, in odliÄ?nega albanskega pesnika Ariana Leko,ÂŤ je ob zakljuÄ?ku osrednjega dogajanja povedala sodelavka Velenjske knjiĹžne fundacije UrĹĄka ZupanÄ?iÄ? in povabila k prebiranju razmislekov na temo festivalnega sklica, ki so objavljeni na spletni strani uvkf.si.

Dvodnevno dogajanje pa je doseglo vrhunec z Akademijo PoetiÄ?na Slovenija, na kateri so bili v srediĹĄÄ?u pozornosti nagrajenci. Dobitnica letoĹĄnje Pretnerjeve nagrade in Ä?astnega naslova ambasadorka slovenskega jezika, literature in kulture na Kitajskem je Metka Lokar – lektorica in uÄ?iteljica na pekinĹĄki univerzi za tuje ĹĄtudije, kjer Ĺže pet let pouÄ?uje slovenĹĄÄ?ino, v zadnjem letu pa so

na univerzi razpisali prvi ĹĄtudij slovenistike na Kitajskem, ki ga obiskuje prvih deset ĹĄtudentov. ÂťMislim, da je to priznanje vsem nam, ki nosimo slovenĹĄÄ?ino, naĹĄo kulturo v svet, ki predstavljamo naĹĄe Ĺživljenje, Slovenijo v tujini.

To ni nekaj, kar lahko opravljaĹĄ sam, ampak nekaj, kar je rezultat timskega dela in dobre organizacije, ki nam je v podporo pri delu v tujini,ÂŤ je povedala.

Lirikonov zlat je dobila Barbara Pregelj za vrhunske prevode poezije Francisca Tomsicha in Lawrenca Schimla iz ĹĄpanĹĄÄ?ine v slovenĹĄÄ?ino in ob tem povedala: Ob 18. Lirikonfestu je izĹĄel 15. zvezek festivalne antologije Rp. Lirikon21, v kateri so v Ä?ast 60-letnice Velenja zbrane refleksije in (prevedene) pesmi 60 Lirikonfestovih lavreatov in drugih gostov ter letoĹĄnjih nominirancev in dobitnikov nagrad. IzĹĄla pa je tudi nagradna knjiĹžna zbirka Petdeset izbranih pesmi Iztoka Osojnika, lanskoletnega dobitnika velenjice - Ä?aĹĄe nesmrtnosti. ÂťLirikonov zlat je v resnici edina nagrada za prevajanje poezije.

Kot takĹĄen je res zlat, ima res zelo veliko teĹžo. Tako mi pomeni veliko priznanje za delo, ki ga imam rada.ÂŤ Ĺ ele tretjiÄ? podeljeno nagrado krilata Ĺželva za najboljĹĄi slovenski knjiĹžni potopis preteklega leta je dobil Jakob J. Kenda za potopisni roman ApalaĹĄka pot – 3500 kilometrov hribov in Amerike. ÂťNagrada mi veliko pomeni sploh zato, ker ta krilata Ĺželva prihaja iz rok zelo lepe literarne zdruĹžbe.

Nagrajencem in gostom je SLO Blues Band zapel slovenske ljudske pesmi v blues izvedbi.

S kolesom v mesto in iz mesta MatjaĹž Ĺ alej

Ko jo takole opazujem, vidim, da funkcionira kot le malokaj v Sloveniji. Stvari teÄ?ejo, ljudje se razumejo. Da me je pod perut vzela literarna zdruĹžba pesnikov, je poseben privilegij. Njihove pohvale, da mi je uspelo pri vsem, kar sem imel povedati, ohraniti bralcu prijazno in humorno noto, kar sem si tudi Ĺželel. To so ljudje, ki ti dajo nagrado in te res razumejo. Ja, kdo ne bi bil sreÄ?en?!ÂŤ je v smehu povedal.

NajboljĹĄe pa so pririnili za konec, je dejala UrĹĄka ZupanÄ?iÄ?.

Med ĹĄtirimi oĹžje nominiranimi za velenjico - Ä?aĹĄo nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus v 21. stoletju – Lidijo Dimkovsko, MiklavĹžem Komeljem, Barbaro Korun in UroĹĄem Zupanom – je

izbiralo obÄ?instvo celoveÄ?erne degustacije liriÄ?nega obÄ?utja, zadnjo besedo pa je imel poseben anonimen umetniĹĄko-strokovni sosvet. Osrednjo festivalno nagrado je naposled dobil UroĹĄ Zupan. ÂťNagrada mi zelo veliko pomeni. V Sloveniji nisem dobil nobene nagrade Ĺže 16 let. Ko sem zaÄ?el pisati, so me imele nagrade straĹĄno rade. Zanimivo, da sem jih dobil za neke slabe knjige, gledano z distance Ä?asa. Nato sem bil veÄ?krat nominiran, nagrade pa nisem dobil. Tako da sem res sreÄ?en in vesel, da je tokrat bilo moje pisanje prepoznano kot neko dobro pisanje,ÂŤ je povedal ob podelitvi nagrade. đ&#x;”˛

Slovesno zapeli v Ä?ast jubileju Rudarki oktet Velenje je s slavnostnim koncertom zaznamoval 40-letnico delovanja Velenje, 31. maj – Zametki Rudarskega okteta Velenje so se zaÄ?eli graditi leta 1979. ÂťÄŒisto sluÄ?ajno,ÂŤ pravi eden od ustanovnih Ä?lanov Oto GradiĹĄnik. ÂťPovod je bil dan Ĺžena, ko smo ĹĄtirje zapeli naĹĄim sodelavkam na premogovniku. Nato nekaj mesecev ni bilo niÄ?. Nakar sem dal pobudo za oktet, ki smo ga naposled ustanovili septembra,ÂŤ se zaÄ?etkov spominja Oto, ki je v Rudarskem oktetu prepeval skoraj trideset let.

BoĹĄtjan OĹĄtir pa je Ĺže dvajset let Ä?lan okteta in ima na vsa druĹženja in koncerte preveÄ? lepih spominov, da bi lahko katerega izpostavil. ÂťPosebno doĹživetje je bilo, ko smo bili v Kanadi.

Lepo so nas sprejeli na gostovanjih po Evropi, ĹĄe posebno pa v slovenskih krajih. Povsod in ves

Rudarski oktet Velenje je na koncertu ob jubileju predstavil svojo zadnjo zgoĹĄÄ?enko z naslovom Sanje so veÄ?ne.

Ä?as ustvarjamo lepe spomine,ÂŤ je povedal in dodal, da si trenutno teĹžko predstavlja Ĺživljenje brez okteta. ÂťV tem Ä?asu je oktet postal rutina, ki raste z mano in s katero se razvijam,ÂŤ pravi BoĹĄtjan.

Prav na to, da je oktet obstal in Ä?lani v njem tako uĹživajo, je Oto

najbolj ponosen. ÂťKo smo prviÄ? zapeli, niti pomislili nismo, da bomo kdaj praznovali 40-letnico.

Ampak s trdim delom, moÄ?no voljo in predvsem z ljubeznijo do lepo zapete slovenske pesmi se vse premaga,ÂŤ je sklenil. †đ&#x;”˛

Generalni direktor premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob: ÂťBrez Rudarskega okteta si ne moremo predstavljati nobene prireditve.

Ponesli so glas Premogovnika Velenje in naĹĄega mesta po Sloveniji in ĹĄirnem svetu.

Res sem ponosen, da nam ob vsakem rudarskem prazniku ĹĄirijo zavest o pripadnosti rudarskemu stanu.ÂŤ

Imenitno se mi zdi, da se tokratna kolumna ujema s tednom, ki je sledil najveÄ?jemu uspehu slovenskega kolesarstva, uspehu na Giru, pa vendar se po tematiki dotika naĹĄega domaÄ?ega kolesarskega prostora. O obeh fenomenih sem Ĺže porabil nekaj besed, v dobrem in slabem, in zdi se mi tudi tokrat vredno. Pa ne bom ĹĄportni komentator, ampak komentator trajnostne mobilnosti in urejevanja tovrstnega prometa v mestu Velenju. Ĺ˝e res, da me vsake toliko Ä?asa kaj uĹžalosti ali razjezi, kar se tiÄ?e urejevanja infrastrukture za peĹĄce in kolesarje. Ampak nekaj teh stvari je tudi nujno, saj se zdi logiÄ?no, da gre razvoj naprej, da se ceste urejujejo in asfaltirajo, da vÄ?asih zaidemo na kakĹĄno stranpot ...

VÄ?asih sem kar malo Ĺžalosten, ko kje v hribih izgubimo kakĹĄen zadnji kilometer potrebnega asfalta na cestah. Verjamem pa, da je tudi to nujno.

Kar nekajkrat me je k pisanju pritegnil ĹĄport, seveda tudi kolesarstvo. Prav zato menim, da vrhunski ĹĄport mora iti z roko v roki z urbano in trajnostno naravnano kulturo. Lahko se zgodi seveda izjema, a praviloma je Ĺže tako, mnoĹžiÄ?nost doloÄ?ene oblike telesne aktivnosti rodi tudi okoljsko kvaliteto. Pri kolesarjenju je to povezano tudi s socialnimi in vedenjskimi vzorci. Moje kolo je videlo kar nekaj drĹžav, kolesarskih pokrajin, pa vendar sem zasledil in izkustveno preveril, da dobri kolesarji prihajajo predvsem iz delov Evrope, iz drĹžav, ki imajo razvito tovrstno kulturo – kjer je odnos drĹžave in lokalnih skupnosti usmerjen k zdravemu Ĺživljenju, trajnostni mobilnosti prebivalstva, kar pomeni Ä?im veÄ? gibanja, tudi delovne mobilnosti na kolesu in seveda peĹĄ.

In Ä?e sem pred nekaj leti pisal o rigidnosti nekaterih druĹžbenih struktur, odloÄ?evalcev pri urejevanju kolesarskih poti, upravljanju z zonami za peĹĄce, o tem, da se na tem podroÄ?ju premalo dogaja, zadnje Ä?ase zaznavam pozitivne premike tudi v tem. Lokalne skupnosti in tudi naĹĄa obÄ?ina se lotevajo projektov za izvedbo kolesarskih povezav tako znotraj mesta kot tudi v regijskem smislu. S projekti, kot so Celostna prometna strategija, Smart Commuting, Chestnut ..., se izdeluje prometna strategija v regiji in mestu s poudarkom na ukrepih za veÄ?jo dnevno mobilnost v trajnostnem - okoljskem smislu. In rezultati so Ĺže vidni. Urejujejo kolesarske steze, kolesarska parkiriĹĄÄ?a, ĹĄirijo se postajaliĹĄÄ?a za Bicy, urejajo peĹĄ zone, ĹĄe posebej pa sem navduĹĄen nad prenovljenim odsekom kolesarske poti na KidriÄ?evi cesti – mimo dveh ĹĄol, ki je nekakĹĄen prototip, v kakĹĄno smer bi se morala razvijati infrastruktura za trajnostno mobilnost prebivalstva s conami za peĹĄce in kolesarskimi stezami. Druga stvar, ki me je navduĹĄila, je projekt, katerega pobudniki so KoroĹĄci. Od 1. maja letos je uveden kolesarski avtobus z imenom Ĺ trekna bus, ki do septembra prevaĹža kolesarje med Velenjem in Labotom v Avstriji (in nazaj). Prevoz koles na avtobusni prikolici je brezplaÄ?en, edino, kar je potrebno odĹĄteti, je vozovnica za osebo in ta je sorazmerno nizka. NaloĹžiĹĄ si kolo na avtobusno prikolico, se odpeljeĹĄ v Labot (LavamĂźnd) in se s kolesom pripeljeĹĄ do DoliÄ?a vse po urejenih kolesarskih poteh ali kombiniraĹĄ z rekreacijo po urejenih avstrijskih kolesarskih poteh. In Ä?e se vrnem na zaÄ?etek in zdruĹžim konec prejĹĄnje misli ter zaÄ?etka tega pisanja, pa se v DoliÄ?u lahko zapodiĹĄ v ZavrĹĄe in na GraĹĄko goro ter se v stilu RogliÄ?a spustiĹĄ v mesto priloĹžnosti.

Pravzaprav si Ĺželim to, da bi to mesto priloĹžnosti izkoristilo priloĹžnosti trajne mobilnosti, da ne bi bilo zaslepljeno z nekakĹĄnimi e-kolesi ali kvazi alternativnimi energetskimi viri za prevoze, ki globalno prav niÄ? ne zmanjĹĄujejo ogljiÄ?nega odtisa obÄ?ana, prebivalca tega planeta. Ĺ˝elim si, da bi se okoljska ozaveĹĄÄ?enost poveÄ?evala hitreje, mesto pa, da bi bilo tudi na drĹžavni ravni eno vodilnih na poti trajnostne mobilnosti (saj smo blizu), z izboljĹĄevanjem infrastrukture za peĹĄce in kolesarje ter Ä?im bolj modro uravnavalo vpraĹĄanja parkiranja v mestu.

In Ä?e se vrnem zopet h Giru in naĹĄim kolesarskim junakom, bi si Ĺželel, da bi bile kovinske pregrade in zapornice za skuterje in motorje na peĹĄ conah nekoÄ? nepotrebne in Ä?im prej odstranjene ter da bi se Ä?im veÄ? starĹĄev in otrok vozilo v ĹĄolo in na delo s kolesi, z javnim prevozom ali hodilo peĹĄ. Kjer se to seveda paÄ? da ‌, da bi v lokalnem okolju v prihodnost kot posledico trajnostnega prometa vzgojili kakĹĄnega RogliÄ?a, Polanca, PogaÄ?arja ali vsaj kot nekoÄ? – Ĺ merca in MelanĹĄka. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

6. junija 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Kdaj, kje, kaj – v Poletju 2019 Otroci, dijaki in ĹĄtudentje so v priÄ?akovanju brezskrbnih poletnih dni, odrasli v priÄ?akovanju bolj sproĹĄÄ?enega vsakdana z manj obveznostmi in veÄ? Ä?asa za svoje konjiÄ?ke, za prijatelje in znance, piknike, zabave; starejĹĄi pa upajo, da jim bo najljubĹĄi kotiÄ?ek nudil dovolj sence in hladu za vse tisto, kar jim lahko klub morebitni vroÄ?ini bogati njihovo jesen Ĺživljenja. Vsi pa si Ĺželimo, da bi poletni Ä?as preĹživeli Ä?im lepĹĄe, si napolnili baterije za obveznosti, ki nas Ä?akajo v drugi polovici leta.

Poleg dopustniĹĄkih dni kje ob morju, v hribih, na potovanjih ponujajo moĹžnosti za vse prej omenjeno tudi dogajanja v domaÄ?em okolju. Kdaj, kje, kaj – vpraĹĄanja, ki si jih zastavljamo ob razmiĹĄljanjih, smo v naĹĄi medijski hiĹĄi poiskali pri organizatorjih, ustanovah, izvajalcih ĹĄportnih in kulturnih prireditev, pri tistih, ki znajo svojstveno oskrbeti za nekoliko drugaÄ?ne oblike dru-

1. IVANA KOVAÄŒ – Za mene 2. ZAKA PA NE – Atmosfera 3. PRESTIĹ˝ – Nekaj je na tebi

Ĺženja. Odgovore na vpraĹĄanja in druge informacije pa, tako kot Ĺže vrsto let, zbrali na enem mestu – v prilogi NaĹĄega Ä?asa Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini. Priprava gradiva in vsega ostalega materiala zanjo je v polnem zamahu.

S prilogo bomo obogatili Ä?asopisne vsebine v tedniku, v Ä?etrtek, 20. junija.

Prilogo bomo razdelili tudi na vseh veÄ?jih prireditvah v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Ker verjamemo, da jo boste z veseljem vzeli v roke, smo se obrnili ĹĄe k tistim, za katere smo ocenili, da nam lahko pri izdaji pomagajo. Za njihovo razumevanje se iskreno zahvaljujemo, vse pa vabimo, da prilogo prelistate od prve do zadnje strani in se vabilu na prireditev

Kot je napovedala lani poleti, se je Ivana KovaÄ?, hÄ?i hrvaĹĄke pevske legende MiĹĄa KovaÄ?a, letos vrnila na estrado. Vrnila se je s skladbo Za mene, s katero se bo konec tega tedna predstavila tudi na CMC glasbenem festivalu v Vodicah. Avtorja pesmi sta Fedor Boić in Nenad NinÄ?ević, videospot, ki so ga posneli v Ĺ ibeniku, pa je reĹžiral Ĺ˝eljko PetreĹĄ.

odzovete. Vsem Ĺželimo Ä?im lepĹĄe poletje! đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

Ĺ˝ivljenje Boyja Georgea bo ujeto na filmu Po Freddieju Mercuryju v filmu Bohemian Rhapsody in Eltonu Johnu v filmu Rocketman bo film o svojem Ĺživljenju dobil ĹĄe en glasbenik, Boy George. Film, ki ĹĄe nima naslova, bo med drugim osvetlil odraĹĄÄ?anje pevca v irski delavski druĹžini in njegovo razgibano kariero. Boy George je v 80. letih s zasedbo Culture Club ustvaril uspeĹĄnice, kot sta Do You Really Want To Hurt Me in Karma Chamaleon. Velikanskemu uspehu so sledile teĹžave z drogami in zasvojenostjo

Kralj & GaĹĄper Ĺ antl, nagrado za Ĺživljenjsko delo pa je prejel priznani slovenski glasbenik Janez BonÄ?ina - BenÄ?. Zlate piĹĄÄ?ali so sicer slovenske strokovne glasbene nagrade, ki jih podeljuje druĹĄtvo Zlata piĹĄÄ?al za doseĹžke v slovenski popularni glasbi. Nagrajence izbere akademija, v katero so v druĹĄtvu letos povabili 91 Ä?lanov z razliÄ?nih podroÄ?ij, povezanih z glasbo.

tero se bo prihodnje leto odpravil tudi na turnejo. Zadnjo ploĹĄÄ?o z E Street Bandom (High Hopes) je posnel leta 2014, vendar so na njej skladbe, ki so nastale Ĺže v predhodnih snemalnih projektih.

Za skupino pa zadnjih sedem let ni napisal niti ene skladbe.

Zadnji skupni album z novimi pesmimi je bil tako Working on a Dream iz leta 2009, skupaj pa so glasbeniki nazadnje igrali na turneji The River leta 2017.

Nina PuĹĄlar ponuja svet na dlani NuĹĄa ne poÄ?iva Nina PuĹĄlar v teh dneh predstavlja novo pesem Svet na dlani.

Bruce Springsteen napovedal nov album in turnejo z E Street Bandom z alkoholom, priĹĄel pa je tudi navzkriĹž z zakonom.

Leta 2008 je bil obsojen na 15 mesecev zaporne kazni, ker je v Londonu zadrĹževal spremljevalca na klic proti njegovi volji. Lani je z zasedbo Culture Club zakljuÄ?il uspeĹĄno turnejo po ZDA in izdal ploĹĄÄ?o Life, prvi studijski album po 19 letih.

Zlate piĹĄÄ?ali za BenÄ?a, Siddharto, Zalo Kralj & GaĹĄperja Ĺ antla V Ljubljani so minuli Ä?etrtek petiÄ? podelili glasbene nagrade zlata piĹĄÄ?al. Nagrado za skladbo leta 2018 je dobila skladba Medrevesa skupine Siddharta, ki je postala tudi izvajalec leta, njihovi album Nomadi pa je bil proglaĹĄen za album leta. Nagrado za novinca leta 2018 sta si prisluĹžila naĹĄa evrovizijska predstavnika Zala

AmeriĹĄki rocker Bruce Springsteen bo 14. junija izdal ploĹĄÄ?o Western Stars, za katero so ga navdihnile kalifornijske pop klasike iz 60. in 70. let prejĹĄnjega Nina sicer ĹĄe vedno jadra na krilih zadnjega hita Za naju, a je komaj Ä?akala, da predstavi sveĹžo pesem. Teh se je v zadnjem Ä?asu nabral cel kup, saj je Nina skupaj z bendom v zadnjih mesecih posnela Ĺže svoj ĹĄesti album. Pesem Svet na dlani je zadnja, ki stoletja, kakrĹĄna sta Hello Sunshine in There Goes My Miracle, ki sta Ĺže izĹĄli kot singla. Le nekaj tednov pred izidom tega albuma pa je The Boss napovedal, da bo jeseni posnel ĹĄe nov album s svojo skupino E Street Band, s ka-

so jo posneli za novi album, a so jo skupaj z ekipo, ki je z Nino ustvarjala novo ploĹĄÄ?o, soglasno izbrali za prvi single. Nino in njen bend, v katerem igrajo nekateri najbolj zaposleni glasbeniki in ustvarjalci hitov na domaÄ?i pop sceni, lahko to pomlad in poletje ujamete na turneji po slovenskih gradovih in dvorcih, vmes pa bodo skoÄ?ili ĹĄe na kak bolj ustaljen glasbeni oder. Vrhunec te serije pa bo veliki koncert v ljubljanskih KriĹžankah, ki jih je Nina enkrat Ĺže napolnila.

NuĹĄa Derenda nikakor ne poÄ?iva na lovorikah slave. Po pestrem letu, ko je med drugim nastopila na 20 koncertih ob 20-letnici samostojne glasbene kariere, je marsikdo mislil, da si bo vzela Ä?as za poÄ?itek. A pevka brez ustvarjanja ne zdrĹži dolgo, zato je luÄ? sveta ugledala nova skladba z naslovom Sto in ena. Spevna, moderna in sveĹža skladba bo z NuĹĄinim vokalom gotovo postala njena nova uspeĹĄnica. Skladbo je napisal hrvaĹĄki avtor Miro Buljan, s katerim je pevka v preteklosti Ĺže sodelovala. HrvaĹĄka razliÄ?ica pesmi nosi naslov Da zamiriĹĄe mi noć. HrvaĹĄki tekst je napisala Mirova Ĺžena Sonja Buljan, slovenski tekst pa trenutno zelo aktualen avtor Rok LunaÄ?ek, s katerim NuĹĄa prviÄ? sodeluje in je navduĹĄena nad njegovo ustvarjalno energijo in kreativnostjo.

Nekaj idej k tekstu pa je pevka prispevala tudi sama.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Zeme – SreÄ?a najine ljubezni Ansambel KlateĹži – Nekaj kar se pozabi Ansambel Petan – Stari hrast PrleĹĄki kvintet – Reci ali me ljubiĹĄ Ansambel Bojsi – Ne, ne bom Ansambel Roka Kastelca – ÄŒeprav si ne priznava Ansambel Spev – RdeÄ?elaska Cik cak kvintet – Daj no daj Marcela IN – Ta pesem ni ljubezenska VraĹžji muzikanti – Po domaÄ?e mal drugaÄ?e

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TANJA RIBIÄŒ Tanja RibiÄ? po izjemno uspeĹĄni predstavi Tako ti je, mala objavlja pesem Vsemir, ki jo poje v tem stand-up muzikalu. To je njena prva pesem, za katero je besedilo napisala njena hÄ?i Zala. Glasbo je napisal Goran Rukavina, ki tudi nastopa v vlogi njenega soigralca v omenjeni predstavi.

GAJA PRESTOR Mlada glasbenica in vsestranska umetnica, ki te dni konÄ?uje ĹĄe zadnje srednjeĹĄolske obveznosti, je predstavila novo avtorsko pesem z naslovom Najino nebo. Gre za njeno Ä?etrto avtorsko skladbo, za katero Gaja pravi, da je do zdaj najbolj osebna.

BIANCA Bianca ÄŒrnjaviÄ? je pred leti nastopila v slovenskem X-Factorju, nato pa nastopala ĹĄe v glasbeni skupini S.W.A.G. Zdaj je izdala svojo prvo solo skladbo, ki je nastala v sodelovanju z romunskim producentom

Costijem. Naslov njenega prvega singla je Mava.

ANABEL Mlada pevka Anabel, ki prihaja iz okolice Celja, predstavlja pesem z naslovom Mama.

Dve leti od njene zmage na festivalu Poprock mlada glasbenica tako predstavlja svoj Ä?etrti singel. Pri nastanku pesmi je sodelovala s svojo stalno avtorsko-produkcijsko navezo, z glasbenikom Ninom OĹĄlakom in reĹžiserjem Markom Maagom, ki je poskrbel za videospot.

SLOVENSKA POLKA IN VALÄŒEK Na 23. festivalu Slovenska polka in valÄ?ek, ki je potekal v razprodanem avditoriju Poletnega gledaliĹĄÄ?a Studenec v DomĹžalah, je med ĹĄestimi polkami slavil ansambel Vera & Originali s skladbo SrÄ?en trÄ?en, med ĹĄestimi valÄ?ki pa VraĹžji muzikanti s skladbo Misel nate ne zaspi.

Naš ­čas, 6. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

6. junija 2019

⏪

Takole ponosno se je postavil med same ženske direktor pretežno moškega kolektiva Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler.

A nikakor ne moremo reči, da je bil on blažen med ženami, če pogledamo nasmeške pripadnic ženskega spola, so bile ob mladeniču blažene one.

Je Čvek zadnjič slišal, kako je Mirko Strašek, prvi podpredsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, prvemu direktorju te zbornice Božu Ledniku prišepnil: »Saj je lepo danes tukaj, ko praznujemo štiridesetletni jubilej, a moraš priznati, da je bilo še veliko lepše, ko smo zbornico ustanovili in ko smo se še ozirali okoli po lepih mladenkah!« Božo Lednik je kar zamižal ob lepih spominih.

⏬

frkanje » Levo & desno «

00 Alkohol je prepogost vzrok za mnoge prometne nesreče.

Vseeno je tako težko sprejeti odločitev, da za krmilo sodijo le povsem trezni vozniki.

Nekateri imajo radi alkohol v grlu, drugi 00 očitno le na jeziku.

Razmislek Po »razmisleku« naj bi bilo vendarle kaj bolj jasno, kakšna bo prihodnost energetike v naši dolini. Upajmo, da so načrtovalci te prihodnosti razen želje po energiji upoštevali tudi želje tamkajšnjih ljudi, ki bi tu radi res živeli.

Slišano Večkrat smo že slišali, da v zdravstvu ne bi smelo iti le za denar, ker da zdravnik ni le poklic, je poslanstvo. Če zdaj nekaterim kdo kaj takega omeni, bi ga kar nekam poslal.

»Popisi« Neznanci so podstavek Kajuhovega spomenika popisali v albanščini. Ko bi le šlo za prevod njegovih pesmi.

⏫

Kot doma

»Že zadnjič si mi obljubil, da me boš poklical, pa iz vsega skupaj ni bilo nič,« je namignil direktor Ere gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Ta je brskal po telefonu, a Gvidove številke ni našel. Na srečo sta tokrat imela priložnost, da si tehtne misli izrečeta iz oči v oči.

V Evropi se je začel boj za položaje. Kako se to sliši domače!

Spremembe Maj je veljal za mesec ljubezni. Ob letošnjem majskem vremenu ni nič čudnega, če se je nekaterim ljubezen ohladila.

ZANIMIVOSTI

Na pomoč

Deklica, rojena z 245 grami, v domači oskrbi A ZDA se je pred petimi meseci rodila deklica Saybie, ki je ob rojstvu tehtala komaj 245 gramov.

Zdravniki so takrat ocenili, da ima le malo možnosti za preživetje. Rojena je bila namreč po tem, ko je njena mati v bolnišnico

je po zdravniških evidencah najlažja novorojenka, ki je preživela.

Še obstajajo pošteni ljudje! Če ste mislili, da jih ni več, vas bo naslednja vest še kako razveselila. Dokazuje namreč, da še obstajajo pošteni ljudje!

V Ekvadorju je neka ženska v

taksiju pozabila pet tisoč dolarjev (oziroma 4.500 evrov). Ko se je na denar spomnila, je bila prepričana, da je izgubljen. A je kaj kmalu izvedela, da ga je našel pošteni voznik taksija. Ta je poskrbel, da je gospa prihranke dobila nazaj, s tem pa postala zvezda mesta Puyo. prihitela zaradi preeklampsije in visokega krvnega tlaka, da bi jo rešili, pa so se morali zdravniki odločiti za carski rez. Mojstri medicine so domnevali, da bo otrok živel le kakšno uro, in starše prosili, da se poslovijo od nje. To so tudi storili, mala borka pa je ostala živa tudi naslednjo uro, naslednji dan, teden …

Po petih mesecih intenzivne nege so jo zdaj skupaj z mano napotili v domačo oskrbo. Saybie

Koale pred izumrtjem Strokovnjaki so ocenili, da v avstralski divjini živi samo še 80 tisoč koal, kar pomeni, da je ta vrsta tik pred izumrtjem. To sicer ne pomeni, da koal na obličju zemlje sploh ne bo več mogoče najti, pomeni pa, da v ekosistemu nimajo več bistvene vloge. Čeprav

so koale bolj ali manj sovražniki samo za evkaliptus, to žal ne pomeni, da se z njihovim izginotjem ne bi porušilo določeno ravnovesje lokalnega ekosistema.

Koale namreč skrbijo za ohranjanje in zdrav razvoj dreves evkaliptusa, z izločki prispevajo k recikliranju hranil gozdnih tal, vsekakor pa očitno prispevajo tudi k avstralskemu turizmu. Največjo grožnjo koalam še vedno

predstavljamo ljudje s krčenjem gozdov in drugimi posegi v njihovo naravno okolje.

Mnogo jih ravno zaradi tega in urbanizacije, ki vse bolj sili v zadnje kotičke divjine, konča pod kolesi avtomobilov (do 4000 na leto), nanje vplivajo še suša, vse več požarov in podnebne spremembe.

Prisiljen smeh na delovnem mestu vodi do težav z alkoholom Na ameriški univerzi so pred kratkim opravili raziskavo, ki dokazuje, da lahko prisiljen smeh, ki se ga zaposleni poslužujejo

na delovnem mestu, vodi do težav s prekomernim uživanjem alkohola.

Rezultati raziskave se nanašajo predvsem na posameznike, ki imajo v službi veliko opravka z ljudmi, kjer se od njih zahtevata prijaznost in nasmejanost. Ljudi, vključene v raziskavo, so vprašali, kako pogosto se na delovnem mestu prisiljeno smejijo, kako pogosto po končani službi pijejo alkohol, koliko nadzora občutijo na delovnem mestu in kako impulzivni so bili. Rezultati so pokazali, da lahko lažna pozitivna čustva, ki prikrivajo iskrena čustva posameznikov na delovnem mestu, denimo, da zavijejo z očmi, nekoga izčrpajo do te mere, da zapade v odvisnost od alkohola. »Prikrivanje in zatiranje čustev v službenem času je marsikoga prisililo k prekomernemu pitju po končanem delu. S tem poskušajo ublažiti stres,« je dejala ena vodilnih raziskovalk Alicia Grandey.

Pilot pričal o neznanih letečih predmetih Od poletja 2014 pa do marca 2015 so se nad vzhodno obalo

ZDA nekaterim pilotom tamkajšnje mornarice prikazovali leteči predmeti, ki so lahko leteli 9000 metrov visoko in dosegali nadzvočne hitrosti, obenem pa niso imeli vidnega motorja ali infrardečih izpušnih plinov.

Polkovnik Ryan Graves, ki je pri mornarici že 10 let, je povedal, da je o videnjih poročal tako Pentagonu kot Kongresu.

Kot pravi, je leta 2014 eden od pilotov skoraj trčil v neznani leteči predmet. Nekaj bližnjih srečanj je celo posnetih.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da je mogoče za tovrstne primere običajno najti povsem »zemeljske razlage«. Največkrat so to droni. Omenjeni piloti v to

Slišimo, da mnogi SOSedje šoštanjske termoelektrarne kljub zagotovilom, da ne bo slabše, nasprotujejo SOSežigu odpadkov v Tešu. Kako je že s tistim o kači in zviti vrvi?!

Lažje bo!

Na radiu in televiziji vse pogosteje slišimo opozorila in naštevanje, kje vse so zastoji na naših cestah. Bolje bi bilo, če bi voznike opozarjali, kje zastojev ni. Bi prej končali.

V zobeh Slovence imajo mnogi Hrvati močno v zobeh. Naše zobe popravlja vse več Hrvatov.

Škoda!

Ob novih računih za vrtce in hrano osnovnošolcev je mnogim žal, da so se zavzemali za višje plače.

Novo ime Mesec, ki je minil, si res zasluži posebno ime: maj 2019 – deževnik.

teorijo ne verjamejo. Poudarjajo, da so neznani leteči predmeti pospeševali do nadzvočne hitrosti, nato pa se nenadoma ustavili oziroma na mestu spremenili smer, kar je zunaj meja človeških zmožnosti.

radio velenje com

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

6. junija 2019

ZaÄ?enja se gradnja prireditvenega prostora z odrom Z nepovratnimi drĹžavnimi in evropskimi sredstvi bodo v Mestni obÄ?ini Velenje udejanjili za 17 milijonov evrov naloĹžb – Pogodba z izvajalcem za gradnjo prireditvenega prostora in odra Ĺže podpisana, letos pa naj bi stekla tudi obnova Starega Velenja in izgradnja kolesarskih poti Mira ZakoĹĄek

Velenje, 30. maja – ObmoÄ?je okoli Velenjskega in Ĺ kalskega jezera vsakodnevno privablja ĹĄtevilne obiskovalce iz naĹĄe doline in od drugod, saj je bila Ĺže doslej uspeĹĄno izvedena vrsta sanacij tega degradiranega okolja. ObÄ?ina sedaj raÄ?una, da bo atraktivnost te lokacija ĹĄe bistveno veÄ?ja, saj bo tu urejen prireditveni prostor in zgrajen prireditveni oder, kot ga v Sloveniji ĹĄe ni bilo, obenem pa bo sanirano degradirano obmoÄ?je v izmeri veÄ? kot 46 tisoÄ? m2, ki mu bodo tako povrnili druĹžbeno, okoljsko in ekonomsko vrednost.

Ocenjena vrednost tega projekta znaĹĄa 8,8 mio evrov, od tega bo sofinanciran v viĹĄini dobrih 6 mio evrov. Kot poudarja Ĺžupan Velenja Bojan KontiÄ?, bodo s tem zagotovili ĹĄe boljĹĄe pogoje za razvoj objezerskega podroÄ?ja, predvsem za ĹĄportne, kulturne, festivalske, izobraĹževalne in zabavne programe in Velenje na turistiÄ?nem zemljevidu Slovenije dvignili ĹĄe viĹĄje.

Maja so v Velenju z mednarodnim javnim razpisom izbrali izvajalca gradbenih, obrtnih in inĹĄtalacijskih del, v Ä?etrtek, 30. maja, pa sta podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol za Mestno obÄ?ino Velenje in izvrĹĄni direktor druĹžbe VG5, d. o. o., Miha Brlan za 2.861.274,43 evra (ali 32 % deleĹža MO) tudi podpisala pogodbo. Izvedba gradbenih, obrtnih in inĹĄtalacijskih (GOI) del za projekt CTN Prireditveni oder in prostor bo stala 8.237.043,92 evra z vkljuÄ?enim davkom na dodano vrednost. Od tega je 4.800.990,40 evra (54 %) evropskih sredstev, 1.200.247,60 evra iz drĹžavnega (14 %) in 2.861.274,43 (32 %) iz obÄ?inskega proraÄ?una.

Rok za dokonÄ?anje del je 550 dni oziroma predvidoma konec decembra prihodnje leto.

PodĹžupan Peter Dermol je ob podpisu povedal, da so v preteklih tridesetih letih s ĹĄtevilnimi projekti Ĺže delno sanirali degradirano okolje, ki je nastalo kot posledica veÄ? kot 144-letnega izkopavanja premoga, in da so izjemno ponosni, da jim je v tako kratkem Ä?asu uspelo to obmoÄ?je uspeĹĄno razviti tudi v turistiÄ?nem smislu. ObmoÄ?je okoli Velenjskega in Ĺ kalskega jezera vsakodnevno privablja ĹĄtevilne

obiskovalce. ÂťVeseli nas, da smo pridobili evropska sredstva za ta projekt in da se bo najveÄ?ja naloĹžba v tem obdobju izvedla ravno v neposredni bliĹžini Velenjskega jezera in v zadnjem Ä?asu zelo prepoznavne Velenjske plaĹže,ÂŤ je poudaril Peter Dermol, predstavnik Letos iz obÄ?inskega izvajalca podjetja VG5 MiproraÄ?una 43 ha Brlan pa odstotkov sredstev je zagotovil, za naloĹžbe. da bodo dela opravili kvalitetno in skladno z dogovori. Sicer pa ima to je podjetje Ĺže nenakaj referenc v tustal kajĹĄnjem okolju. Med kot podrugim so bili izvajalci zelo sledica rudardobro opravljene prenove Galeske aktivnosti. Gre za rije Velenje. prostor med predvidenim prirediNaloĹžba sodi v tako imenova- tvenem odrom ob Velenjskem jene celostne teritorialne naloĹžbe. zeru, Belo dvorano ter RestavraPrireditveni oder in prostor so- cijo Jezero. Prireditveni oder bo financirata Republika Slovenija omogoÄ?al raznoliko dogajanje na in Evropska unija iz Evropske- kopnem ali na prizoriĹĄÄ?u nad je-

â?ą

Predstavnika izvajalca podjetja VG5, podĹžupan MO Velenje Peter Dermol in direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori po podpisu pogodbe.

ga sklada za regionalni razvoj iz programa izboljĹĄanja okolja in biotske raznovrstnosti.

Projekt zasnoval Rok Poles Projekt je idejno zasnoval velenjski arhitekt Rok Poles. ÂťPrireditveni oder in prostor bosta s svojo atraktivno podobo in programskimi vsebinami privabljala ljudi iz bliĹžnje in daljne okolice Slovenije, pa tudi tujce. Objekt bo srce mnoĹžiÄ?nih prireditev in bo omogoÄ?al kakovostno vsakodnevno rabo. Prireditveni oder in prostor bo lociran na zelenici, ki je degradirano urbano obmoÄ?je, saj

V Mestni obÄ?ini Velenje iz mehanizma celostnih teritorialnih naloĹžb (CTN) izvajajo poleg prireditvenega odra in prostora ĹĄe naslednje projekte: Stari trg 11, revitalizacija starotrĹĄkega jedra, mestno kolesarsko omreĹžje – zahod in center ter Energetska sanacija treh stanovanjskih objektov.

zerom in bo namenjen ĹĄirĹĄi lokalni skupnosti ter vsem starostnim skupinam. Vsi elementi ureditve odra in obvodnega prostora bodo dostopni invalidom in mamicam z voziÄ?ki, Âť je povedal vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek, ki je tudi dodal, da bo nov prostor oblikovan kot atraktivno obmoÄ?je za izvedbo razliÄ?-

nih sprejemov, sreÄ?anj, delavnic, predstavitev, dogodkov ‌ OmogoÄ?al bo kvalitetno preĹživljanje prostega Ä?asa za obiskovalce (rolanje, kolesarjenje, druĹženje na zelenicah ipd.), organizacijo razliÄ?nih prireditev, druĹžabnih dogodkov, sejmov, izobraĹževanj, kulturnih in festivalskih dogodkov.

Prireditveni prostor se bo s potjo navezoval na predvideno obmoÄ?je parkiriĹĄÄ? zahodno od Bele dvorane in na obstojeÄ?o prome-

Rekli so â?ą ÂťV dobrem letu in pol bomo zakljuÄ?ili velik cikel naloĹžb, ki bodo dodale ĹĄtevilne vsebine in pomembno prispevale k dvigu kakovosti Ĺživljenja v naĹĄem mestu,ÂŤ je poudaril direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori. tno mreĹžo. V sklopu ureditve bomo postavili tudi pritliÄ?ni servisni objekt (na zahodni strani prostora), v katerem bodo skladiĹĄÄ?a za potrebe prireditvenega prostora (depoji za prenosne ograje), javne sanitarije, prostor za agregate in informacijska pisarna. Objekt bo imel ozelenjeno pohodno streho in bo obsegal cca 586,23 m2 bruto povrĹĄine.

Krovni upravljalec celotnega prostora bo Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ob strokovni, tehniÄ?ni in logistiÄ?ni podpori javnih zavodov Festival Velenje (program), Mladinski center Velenje (tehnika) in RdeÄ?a dvorana ĹĄportno-rekreacijski zavod Velenje (logistika).

Tri energetske sanacije stanovanjskih objektov izvedli Ĺže lani

voljenje in izdelali potrebno investicijsko dokumentacijo. Odobrenih imajo skoraj milijon 250 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev, obÄ?ina pa bo prispevala malo manj kot 312 tisoÄ? evrov. Dela bi stekla v drugi polovici leta.

Iz mehanizma Celostnih teritorialnih naloĹžb je Mestna obÄ?ina Velenje pridobila 11.448.260 evrov. Ĺ˝e lani so uspeĹĄno opravili energetske sanacije treh stanovanjskih objektov, za kar so prejeli 349.152 evrov nepovratnih sredstev.

Revitalizacija starotrĹĄkega jedra

Objekt Stari trg 11 bodo poruĹĄili in zgradili novega Stanovanjsko-poslovni objekt na naslovu Stari trg 11, Velenje, je Ĺže veÄ? let popolnoma dotrajan in v slabem gradbenem stanju, zato so se odloÄ?ili, da bodo

â?ą

Prireditveni prostor z odrom bodo zaÄ?eli graditi v tem mesecu, zakljuÄ?ili pa ga bodo do konca prihodnjega leta

objekt poruĹĄili in zgradili novega. Novozgrajeni objekt bo namenjen za spodbujanje starih obrti in kreativnih industrij (Ä?evljarstvo, restavratorstvo, fotografska dejavnost ipd.). Pridobili so pravnomoÄ?no gradbeno do-

Tudi za projekt revitalizacije starotrĹĄkega jedra so pridobili nepovratna sredstva. Celotna naloĹžba bo veljala 2,8 milijona evrov, od tega bo Evropa prispevala 1,2 milijona, drĹžava dobrih 300 tisoÄ?akov, obÄ?inski proraÄ?un pa 1,2 milijona evrov.

Mestno kolesarsko omreĹžje – zahod Mestna obÄ?ina Velenje je pridobila tudi Sklep o pridobitvi 1.698.332,59 evra za kolesarko omreĹžje zahod, katerega investicijska vrednost znaĹĄa 2.589.958 evrov. Do poletja bodo pripravili javni razpis. Dela naj bi zaÄ?eli novembra.

Mestno kolesarsko omreĹžje – center Prejeli pa so tudi Ĺže sklep za 2. fazo kolesarskega omreĹžja center. Do poletja bodo pripravili javni razpis po odprtem postopku. Dela naj bi zaÄ?eli prihodnje leto, ocenjena vrednost projekta pa znaĹĄa 602.793 evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

6. junija 2019

Slovenski upokojenci ĹĄe bolj povezani

Poklonili so se borcem za svobodo

Iz Ĺ aleĹĄke doline sodelovalo veÄ? kot 100 predstavnikov Ĺ PZDU

Krajevna organizacija Vinska Gora ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje je priredila proslavo pri spomeniku trem padlim partizanom na Petelinjeku

Ljubljana – Na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani so prviÄ? potekali Dnevi medgeneracijskega soĹžitja (DMS), razliÄ?ica prireditve Medgeneracijskega festivala, na katerem je vrsto let sodelovala Zveza druĹĄtev upokojencev Slovenije (ZDUS), vsakiÄ? z veÄ? kot sto svojimi druĹĄtvi oziroma skupinami. Slovesnost, ki je sedaj prenovljena in posodobljena ter temelji na lastni organizaciji v sodelovanju z druĹĄtvi in pokrajinskimi zvezami druĹĄtev upokojencev (PZDU) ter njihovimi kulturniĹĄkimi, glasbenimi, ustvarjalnimi, ĹĄportnimi in dru-

Rokodelska delavnica DU Ravne in Ĺ alek na GR v Ljubljani

Moťki pevski zbor DU Velenje je zapel ob spremljavi harmonike Franca Žerdonerja. Zbor vodi Metka Smirnov

gimi skupinami in posamezniki, so zaÄ?eli s sprevodom oblaÄ?ilne kulture na Slovenskem, s katero so lahko pozdravili tudi predstavnike Folklorne skupine OĹĄtarija iz BoÄ?ne, meĹĄÄ?anke in meĹĄÄ?ane iz Ä?asa vladavine Woschnaggov iz Ĺ oĹĄtanja, tradicionalno slovensko druĹžino z zaÄ?etka prejĹĄnjega stoletja ter druge. MnoĹžiÄ?ni predstavitvi so

se pridruĹžili ĹĄtevilni sodelujoÄ?i v razliÄ?nih delavnicah, kulturniki, vodstvo in Ä?lani Ĺ PZDU Velenje.

V imenu Ĺ PZDU Velenje je na prireditvi nastopila glasbena skupina Vingosi, pospremili pa so jih Ä?lani DU Vinska Gora, Ĺ kale, Ravne pri Ĺ oĹĄtanju in DU Velenje. Predstavili so se tudi MoPZ DU Velenje z otroĹĄkim pevskim

zborom OĹ Antona AĹĄkerca. Iz Ĺ PZDU Velenje je slovesnost obiskalo ali na njej sodelovalo veÄ? kot 100 Ä?lanov in obÄ?anov iz Ĺ aleĹĄke doline, kar je pomemben prispevek upokojencev ter vodstev iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki k ustvarjanju medgeneracijskega soĹžitja. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Vinska Gora, 1. junij – V soboto je minilo 75 let, odkar je sovraĹžna vojska na Petelinjeku iz dveh smeri napadla izdane borce tretjega bataljona TomĹĄiÄ?eve brigade in vzela tri partizanska Ĺživljenja. Zato se Ä?lani krajevne organizacije zdruĹženja borcev za vrednote NOB in vsi drugi, ki ohranjajo spomin na Ĺžrtve boja za svobodo, vsako leto zberejo na mestu, kjer poÄ?ivajo trije partizani. S kulturnim programom opomnijo na posledice grozot, ki so jim bili priÄ?a tako borci kot vsi, ki so doĹživeli vojno vihro na slovenskih tleh.

Prvi partizanski aktivisti Osvobodilne fronte so se v Vinski Gori zaÄ?eli zbirati Ĺže leta 1941, dve leti kasneje so se zaÄ?ele organizirati javke in kurirske poti, v dru-

gi polovici leta 1943 pa je v bunkerju na Razgorcah zaÄ?ela delovati partizanska propagandna tiskarna za ĹĄirĹĄe obmoÄ?je celjske regije, ki je nemoteno delovala do konca 2. svetovne vojne. Tretji bataljon TomĹĄiÄ?eve brigade je bil 1. junija 1944 razporejen po obronkih Petelinjeka. A zaradi izdajstva je okupator organiziral dobro premiĹĄljen napad na partizanske poloĹžaje, ki je terjal tri Ĺživljenja. ÂťNaj imajo njihova dejanja veÄ?en spomin, krhati pa pomenljiv opomin naĹĄi prihodnosti, kako se je treba vseskozi boriti za interese naroda. Bodimo ponosni na doseĹžke, hkrati pa strnimo vrste za optimistiÄ?no prihodnost. Naj partizanski pozdrav 'smrt faĹĄizmu – svoboda narodu' nikoli ne gre v pozabo,ÂŤ je

Mnenja in odmevi Nosil bom rdeÄ?o zvezdo V rubriki Mnenja in odmevi je bilo 16. maja objavljeno pismo g.

Boruta Koruna, v katerem podaja svoj kritiÄ?en pogled na prireditev z naslovom Nosil bom rdeÄ?o zvezdo v Velenju, ki je bila napovedana za 9. maj. Z njegovimi navedbami v pismu se v celoti strinjam in sem vesel, da se je konÄ?no naĹĄel nekdo, ki si je upal postaviti po robu tovrstnim prireditvam, katerih edini namen je obujanje nostalgije za nekdanjo jugoslovansko drĹžavo in za propadlim komunistiÄ?nim sistemom ter povzroÄ?anje ideoloĹĄke nestrpnosti.

Na njegovo pismo sta se odzvala g. Lado Planko in g. SreÄ?ko Meh, ki pa niti ene od navedb g. Boruta Koruna nista uspela argumentirano zavrniti, saj jih tudi nista mogla, ker vse drĹžijo.

Namesto dejstev in argumentov navajata navadne floskule, ki z obravnavano problematiko nimajo nobene zveze. Tako mu npr. oÄ?itata, da kritizira nekdanji socializem, Ä?eprav se je tedaj lahko brezplaÄ?no ĹĄolal. Po njuni logiki je g. Borut Korun torej imel sreÄ?o, da je Ĺživel v Ä?asu socializma, ker se sicer ne bi mogel ĹĄolati in ne bi mogel doĹĄtudirati medicine, kot jo je. Kako nesmiselne so takĹĄne trditve, pove podatek, da je v Ä?asu socializma,

ko je on ĹĄtudiral, bilo v Sloveniji okoli 12.000 ĹĄtudentov, danes pa jih je veÄ? kot 90.000. To pomeni, da je bila mladim dostopnost do ĹĄtudija v socializmu neprimerno manjĹĄa, kot je danes, ko socializma ni veÄ?.

Prireditev, kakrĹĄna je bila v Velenju 9. maja, je sporna ne le zaradi svoje vsebine, ampak tudi zaradi ge. Svetlane MakaroviÄ? kot njene osrednje osebe. Omenjena gospa namreÄ? odkrito izraĹža sovraĹĄtvo do Slovenije in Slovencev in zanju uporablja zaniÄ?ljiva izraza ÂťZlovenijaÂŤ oziroma ÂťSlovenceljniÂŤ, hkrati pa ta gospa nima pomislekov, da od te iste ÂťZlovenijeÂŤ vsak mesec ne bi prejemala visoke privilegirane pokojnine. Tisti, ki organizirajo takĹĄne njene prireditve, kot je bila 9. maja v Velenju, bi se morali zavedati, da s tem odobravajo tudi njene Ĺžalitve Slovenije in Slovencev.

G. SreÄ?ko Meh skuĹĄa imenovano prireditev opraviÄ?evati s tem, da je bila rdeÄ?a zvezda simbol upora proti okupatorju, Ä?eprav mu je nedvomno ĹĄe kako dobro znano, da je bila predvsem simbol komunistiÄ?ne revolucije, ki je nad slovenskim narodom med vojno, zlasti pa v prvih povojnih letih zagreĹĄila strahotne zloÄ?ine. Slavljenje rdeÄ?e zvezde zato pomeni predvsem slavljenje nekdanjega totalitarnega komunistiÄ?nega reĹži-

ma, kar je nedopustno in za vse njegove Ĺžrtve predstavlja hudo Ĺžalitev. Slovenci smo se hkrati z odloÄ?itvijo za samostojno drĹžavo odloÄ?ili tudi za demokratiÄ?no ureditev, kar se na simbolni ravni kaĹže v tem, da smo na drĹžavni zastavi rdeÄ?o zvezdo kot simbol komunistiÄ?ne revolucije odstranili. Vsako proslavljanje simbolov nekdanjega komunistiÄ?nega totalitarnega reĹžima je tudi povsem nezdruĹžljivo z vrednotami, na katerih temelji Evropska unija, katere Ä?lanica je Republika Slovenija. Eno njenih temeljnih vrednot predstavlja tudi popolno zavraÄ?anje vseh totalitarnih sistemov in njihovih simbolov, s katerimi se je Evropa sooÄ?ala v 20. stoletju, torej tako faĹĄizma in nacizma kot tudi komunizma. đ&#x;”˛

Dr. Milko Mikola

Nosil bom rdeÄ?o zvezdo II. Na moj protest v zvezi z nastopom Svetlane MakaroviÄ? sta se oglasila Lado Planko in SreÄ?ko Meh. Pisca sta mi oÄ?itala, da sem se v komunizmu brezplaÄ?no ĹĄolal.

Ali ni v interesu vsake druĹžbe, da ima izobraĹžene ljudi? So komunisti iznaĹĄli ĹĄole in ĹĄolanje?

Tudi moj oÄ?e se je ĹĄolal in ĹĄtudiral brezplaÄ?no, in to v Kraljevini Jugoslaviji.

V svojem pisanju sta oba zgreĹĄila razlog, zaradi katerega naj bi se oglaĹĄala. V svojem pisanju sem namreÄ? izraĹžal ogorÄ?enje zaradi obujanja ideoloĹĄkega znaka, to je rdeÄ?e zvezde, ki je simbol ideologije, ki je obljubljala vzpostavitev raja na zemlji – s predpostavko, da je treba najprej pobiti vse tiste, ki se s tem ne strinjajo, v Jugoslaviji pa je ĹĄlo na bolje samo zato, ker so oblastniki vsaj malo opuĹĄÄ?ali komunistiÄ?no pravovernost in s tem komunizmu lastno zloÄ?inskost.

To se je zgodilo, ker se je jugoslovanski diktator zbal za svojo glavo. Vzeli bi mu jo tovariĹĄi iz Moskve, ker jo je uporabljal preveÄ? po svoje. Zato se je politiÄ?no obrnil na Zahod. NaĹĄ nekoliko boljĹĄi Ĺživljenjski standard so omogoÄ?ili popravki v smeri kapitalistiÄ?ne trĹžne ekonomije, stotisoÄ?i gastarbajterjev v kapitalistiÄ?ni NemÄ?iji in seveda ameriĹĄka denarna pomoÄ?.

Sprememba v Âťsocializem z bolj prijaznim obrazomÂŤ naĹĄim komunistom ĹĄe ne daje odveze za storjene zloÄ?ine – Ĺže zato ne, ker je sprememba samo to, Ä?emur v biologiji reÄ?ejo mimikrija ali kameleonstvo. S tem, ko sedaj Ä?astijo rdeÄ?o zvezdo in pojejo Internacionalo, pa potrjujejo, da je njihovo socialdemokratsko ime samo prevara.

RdeÄ?a zvezda je simbol komunistiÄ?nega pohoda na oblast, ki

se je zaÄ?el z napadom Nemcev na Sovjetsko zvezo, pri tem pa so komunisti izkoristili pripravljenost Slovencev na upor, grdo so tudi izkoristili vse skupine, ki so se jim pridruĹžile v OF. Tiste, ki se jim niso pridruĹžili, pa je bilo treba uniÄ?iti. Osvobodilna fronta je celo pod smrtno kaznijo prepovedala vsak odpor proti okupatorju, ki ga ne bi vodila ona. Njeni najzvestejĹĄi Ä?lani so med vojno pobili okrog 4.200 Slovencev – civilistov. S pobijanjem ljudi so ustvarili upornike – domobrance. Z njimi so obraÄ?unali po vojni, ko je Slovenija zato postala deĹžela mnoĹžiÄ?nih moriĹĄÄ?. Okrog 700 jih je. Aleksander Ranković, jugoslovanski notranji minister, se je v skupĹĄÄ?ini pohvalil, da so po vojni pobili 600 000 ljudi.

Slovenci smo po zaslugi Demosa neodvisni in postali smo – vsaj formalno – demokratiÄ?na druĹžba. Odpovedali smo se komunistiÄ?ni ideologiji, zamenjali zastavo. In zakaj je treba sedaj, ko gre ljudem konÄ?no dobro, v Ä?asih digitalizacije, mnoĹžiÄ?nih nakupov in velikih avtomobilov obujati ideologijo revolucije?

Nekateri so oÄ?itno vse to delali s figo v Ĺžepu in mislijo, da je spet priĹĄel njihov Ä?as. Zavedati pa se morajo, da z obujanjem stalinizma jemljejo nase tudi stalinistiÄ?ne zloÄ?ine. đ&#x;”˛

Borut Korun

dogodke v Vinski Gori povzela predsednica krajevne organizacije Janja Rednjak.

Slavnostna govornica, svetnica Mestne obÄ?ine Velenje Aleksandra Vasiljević, pa je opozorila na krepitev nacistiÄ?nih politik in poveliÄ?evanje faĹĄistiÄ?nih simbolov, ki ogroĹžajo teĹžko priborjeni mir in svobodo. Ta dva temelja za varno Ĺživljenje vseh Ä?lanov druĹžbe sta vsakodnevno na preizkuĹĄnji in ne smemo misliti, da sta samoumevna, je bilo njeno sporoÄ?ilo. ÂťMladi lahko gradimo domovino le na trdnih temeljih preteklosti in prav zato moramo ohranjati vrednote NOB in spomin na padle borce, ki so za nas izborili mirno in samostojno Slovenijo,ÂŤ je sklenila. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

DruĹžabno v KS Stara vas V KS Stara vas ugotavljamo, da se je z novim vodstvom in pod taktirko predsednice Mire Tepej popestrilo dogajanje. V maju je bil organiziran izlet v Pomurje in pohod preko KoĹžlja do gostiĹĄÄ?a pri Obircu. V soboto, 1. junija, so organizirali I. golaĹžiado ob sodelovanju treh ekip, in sicer ekipe iz Ĺ˝abje vasi, ekipe Cesta pod parkom in ekipe Stara vas. Skrbno ocenjevanje smo zaupali lovski druĹžini Ĺ kale. Vse ekipe so skuhale odliÄ?en golaĹž, tako da se je komisija le steĹžka odloÄ?ila, kateri je boljĹĄi: Na koncu je prevladala ocena vseh prisotnih, prehodni pokal pa je pripadel ekipi Stare vasi, ki so jo sestavljali StarovaĹĄki veseljaki in ti so poskrbeli tudi za prijetno druĹženje po uradnem delu prireditve. đ&#x;”˛

Peter KavĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

6. junija 2019

Po spodbujevalni akciji malih mobilno Nizali ideje za nove nalepke na zabojnikih za odpadke zbiranje veÄ?jih aparatov DruĹžba Zeos in Rokometni klub Gorenje sklenila majsko spodbujevalno akcijo zbiranja starih malih aparatov Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžba Zeos, ravnanje z elektriÄ?no in elektronsko opremo iz Ljubljana je v okviru projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki in Rokometnim klubom Gorenje od 25. aprila do 25. maja organizirala v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj akcijo zbiranja starih aparatov in baterij v uliÄ?nih zbiralnikih.

starimi malimi aparati ter odpadnimi baterijami ter jim predstaviti eno od moĹžnosti za oddajo teh v uliÄ?ne zbiralnike. Teh so postavili 33. Želeli smo si, da bi bili vsi polni. To se ni zgodilo, smo pa bili kljub temu zadovoljni, saj smo ugotovili, da se je koliÄ?ina oddanih starih malih aparatov in baterij v uliÄ?ne zbiralnike v Ä?asu akcije poveÄ?ala za dobrih 38 odstotkov na dan.

predstavljali mali aparati, sledijo baterije, zabavna elektronika in IT oprema, raÄ?unalniki, elektriÄ?ne in elektronske igraÄ?e. V zbiralnikih so naĹĄli tudi televizorje in monitorje ter nekaj sijalk, ki pa v uliÄ?ne zbiralnike ne sodijo, Ä?eprav sodijo k elektriÄ?ni in elektronski opremi. PribliĹžno 5 odstotkov je bilo v zbiralnikih ostalih odpadkov, kot so vreÄ?ke, zgo-

â?ą

Ta mesec Zeos skupaj s podjetjem PUP Sabermacher organizira ĹĄe mobilno zbiranje veÄ?jih aparatov.

V akciji zbiranja starih aparatov so sodelovali tudi rokometaĹĄi Gorenja Velenje. (Foto: Rok JoĹĄt)

UrĹĄa Dolinar iz druĹžbe Zeos je ob koncu akcije povedala, da so z ozaveĹĄÄ?evalno-zbiralno nagradno akcijo Napolnimo uliÄ?ne zbiralnike za stare aparate v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺželeli obÄ?ane spodbuditi k pravilnemu ravnanju s

Na posameznih lokacijah celo za dvakrat ali celo trikrat. Akcija je dosegla namen. SodelujoÄ?i smo naredili nekaj dobrega za okolje.ÂŤ Skoraj polovico zbranih odpadkov v uliÄ?nih zbiralnikih so

ĹĄÄ?enke, karton, igle, les, plastika, kovina, tekstil. Vse te odpadke so organizatorji po praznjenju loÄ?ene oddali na prava mesta.

Vse bodo pristojni doma in v tujini predelali v nekaj novega. Je bila akcija muha enodnevnica ali jo nameravajo ponoviti? ÂťNe v zelo kratkem Ä?asu. ÂťGlede na to, da smo zaznali, da je treba ljudi ozaveĹĄÄ?ati, osveĹĄÄ?ati nenehno, so moĹžnosti za ponovitev akcije seveda odprte.ÂŤ Ta mesec druĹžba Zeos skupaj s podjetjem PUP Sabermacher organizira ĹĄe mobilno zbiranje veÄ?jih aparatov. To sta Ĺže izvedla v Ĺ martnem ob Paki, SolÄ?a-

Krajani se radi druĹžijo Dva zaselka v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj dobivata letos dom krajanov oziroma prostore, v katerih se bodo lahko druĹžili Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Krajani se radi druĹžijo. Za druĹženje pa potrebujejo prostor. Tega se ĹĄe kako zavedajo v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer so v zadnjih letih veliko sredstev in truda namenili izgradnji ali ureditvi domov krajanov. Letos bodo zanju bogatejĹĄi v Skornem in LajĹĄah.

V LajĹĄah Ĺže zakljuÄ?ujejo gradnjo objekta ob Ĺ portnem igriĹĄÄ?u. Objekt bo pritliÄ?en, z veÄ?namensko dvorano, garderobami, sanitarijami, skladiĹĄÄ?em, manjĹĄo kuhinjo ter zunanjim pokritim prostorom. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je skupaj s partnerji s projektom posodobitve dotrajanega igriĹĄÄ?a v LajĹĄah uspeĹĄno prijavila na Evropski Kmetijski sklad za razvoj podeĹželja. Uporabniki se bodo nove pridobitve veselili Ĺže to poletje.

V Skornem, v krajevni skupnosti Skorno – Florjan, pa ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj gradi objekt, tlorisne povrĹĄine pribliĹžno 100 metrov, ki zajema pritliÄ?je in mansardo, v njem bo manjĹĄa dvorana, sanitarije, prostori za shranjevanje rekvizitov in druĹĄtveni prostori.

Prostor bo krajanom omogoÄ?al druĹženje tudi v hladnejĹĄih dneh in obenem omogoÄ?al izvedbo đ&#x;”˛ manjĹĄih prireditev.

vi, v LuÄ?ah, 8. junija bo potekala v Ĺ oĹĄtanju, v dneh od 10. do 20. junija na Ljubnem, v Gornjem Gradu in Nazarjah, v regiji SaĹĄa pa jo bosta podjetji konÄ?ali 21. junija, in sicer na parkiriĹĄÄ?u bivĹĄega salona Gorenja v Velenju. đ&#x;”˛

Nagrajenci

Organizatorji zbiranja starih malih aparatov v uliÄ?nih zbiralnikih so pripravili za sodelujoÄ?e v akciji tudi nagradno igro Najdi uliÄ?ni zbiralnik za stare aparate v Ĺ aleĹĄki dolini. Na vpraĹĄanje, katera lokacija zbiralnika je najbliĹžja RdeÄ?i dvorani v Velenju, so pravilno odgovorili naslednji izĹžrebanci: Ana Krajnik Pistotnik, Davor Vulekić, Dora VelunĹĄek, Janja Pintar, Jasmina Mudrov, JoĹže SilovĹĄek, Marija TamĹĄe, Mirela Muminović, Vid Sajko in Vlado PokerĹĄnik. Nagrada je namizni Ĺžar, ki ga izĹžrebanci lahko dvignejo osebno na sedeĹžu Rokometnega kluba Velenje, na Ĺ aleĹĄki cesti 3 v 14 dneh.

Velenje, 6. junija – Ob Svetovnem dnevu okolja, ki ga zaznamujemo 5. junija, bo MZPM Velenje dan kasneje, v Ä?etrtek, 6. junija, ob 10.30 v vili RoĹžle pripravila zakljuÄ?ek okoljevarstvenega projekta za ĹĄestoĹĄolce in sedmoĹĄolce vseh 9 osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline Odpadek naj ne bo samo odpadek. Mladi udeleĹženci projekta so s pomoÄ?jo raziskovalcev Eurofins Erica aprila in maja letos izvedeli veliko novega o ravnanju z odpadki. Med drugim so obiskali Center ponovne uporabe Velenje in zbirni center odpadkov ob Ĺ kalskem jezeru. Pod vodstvom mentorjev na ĹĄolah so letos oblikovali osnutke nalepk za zabojnike za odpadke (za Ä?rnega, rja-

vega, rumenega, rdeÄ?ega in zelenega), kar je bila pobuda partnerja v projektu, podjetja PUP Saubermacher. Mladi so pripravili kar 66 zelo raznolikih in izjemno inovativnih predlogov za nalepke. Risali so jih roÄ?no, oblikovali raÄ?unalniĹĄko, nizali slogane, okoljsko zavedne misli ‌ Njihove ideje bodo v podjetju PUP Saubermacher s pomoÄ?jo oblikovalcev tudi uresniÄ?ili. Na Ä?etrtkovem zakljuÄ?ku projekta pa bodo avtorji 6 najboljĹĄih predlogov te tudi predstavili. Nagradili bodo tri najboljĹĄe, avtorje pa bo 18. junija MZPM Velenje skupaj z nagrajenci iz projekta ÂťVarujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolinoÂŤ odpeljala na nagradni izlet v đ&#x;”˛ Vulkanijo.

Obnova ceste v Gavcah Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je za letos predvidela v Gavcah obnovo ceste od kriĹžiĹĄÄ?a z regionalno cesto do Novakovih – do mesta, kjer so dela zakljuÄ?ili lani. Tako bo v treh letih zakljuÄ?ena celovita obnova glavne povezovalne ceste po spodnjih Gavcah.

V okviru posodobitve ceste bo zgrajena tudi fekalna kanalizacija.

Javni razpis za izvedbo gradbenih del je Ĺže zakljuÄ?en. NajugodnejĹĄo ponudbo je podalo podjetje Tegar z Velike PireĹĄice pri Ĺ˝alcu.

Vrednost pogodbenih del znaĹĄa dobrih 70 tisoÄ? evrov z DDV-jem.

V teh dneh bodo lastniki zemljiĹĄÄ? ob cesti prejeli vabilo na geodetsko odmero. V zgornjem odseku ceste so se vsi lastniki zemljiĹĄÄ? odzvali zelo pozitivno in prispevali zemljiĹĄÄ?a na odsekih ceste, ki ĹĄe ni bil zemljiĹĄkoknjiĹžno urejen, zato vodstvo lokalne skupnosti tudi v spodnjem delu ne priÄ?akuje teĹžav. đ&#x;”˛

I T S O N I T D S O O G N U D E O K G S U IJ E C AAKKCIJSK ZA

1.500 â‚Ź

SAMO DO KONCA

JUNIJA

V LajĹĄah se bodo veselili obnovljenega ĹĄportnega igriĹĄÄ?a in novega objekta ob njem.

ŽE OD

14.950 â‚Ź

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-8,2 l/100km in 119-185 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifiÄ?na emisija duĹĄikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0334 g/km, trdi delci: 0,00033-0,00094g/km, ĹĄtevilo delcev: 0,0113-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifiÄ?ni porabi goriva in specifiÄ?nih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v PriroÄ?niku o varÄ?ni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplaÄ?no pridobite pri pooblaĹĄÄ?enem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simboliÄ?ne.

Akcija velja do 30.6.2019. Do akcijski ugodnosti (Magna kartica v vrednosti 500 eur + komplet zimskih pnevmatik na platiĹĄÄ?ih v vrednosti 1.000 eur) so upraviÄ?eni tisti kupci novih vozil, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen raÄ?un in bo vozilo tudi registrirano. *Cena velja za model Suzuki Vitara 1.0 Boosterjet Comfort.

AC FRI-MOBIL, d. o. o.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

DeÄ?kova cesta 43 3000 Celje

Prebivalci Skornega se bodo lahko druĹžili tudi v hladnejĹĄih dneh.

Tel: 03 425 60 80 GSM: 031 744 048 suzuki@fri-mobil.si www.fri-mobil.si

*

tp

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

6. junija 2019

V prestiĹžnem dvoboju boljĹĄi prvaki Oslabljene velenjske ose niso bile kos pivovarjem, ki so zmagali s 30 : 26, Ä?eprav so po prvem polÄ?asu zaostajali s 13 : 14 V srediĹĄÄ?u pozornosti 10. kroga konÄ?nice drĹžavnega rokometnega prvenstva je bil v celjski dvorani Zlatorog savinjsko-ĹĄaleĹĄki derbi med starim in novim prvakom Celjem Pivovarno LaĹĄko in pokalnim zmagovalcem Gorenjem. Gostitelji so si 23. prvenstveno zvezdico zagotovili Ĺže v osmem krogu z zmago nad Ribnico, VelenjÄ?ani pa drugo mesto v predzadnjem, devetem krogu. Proti lanskim podprvakom iz mesta suhe robe in lonÄ?arstva, ki to sezono konÄ?ujejo mesto niĹže, jim je bila dovolj Ĺže toÄ?ka.

Na zadnje merjenje moÄ?i kljub temu niso odpotovali povsem sproĹĄÄ?eni. Trener Zoran JoviÄ?ić ni imel na voljo najmoÄ?nejĹĄe zasedbe. Med drugim sta manjkala izkuĹĄena kapetan David MiklavÄ?iÄ? in AndraĹž Kete. Kljub temu so upali in si Ĺželeli, da prekinejo niz nepremagljivosti Celjanov na derbijih tudi v prvenstvu. DomaÄ?i pa so se jim gotovo Ĺželeli oddolĹžiti za poraz na nedavnem pokalnem turnirju, na katerem so si VelenjÄ?ani po dolgih ĹĄestnajstih letih priigrali drugi naslov v tem tekmovanju.

Pred tekmo se je vodstvo domaÄ?ega kluba s spominskimi plaketami poslovilo od igralcev, ki zapuĹĄÄ?ajo klub. Ose so dvoboj zaÄ?ele odloÄ?neje od pivovarjev.

Z golom ga je odprl Vlado Matanović. Po izenaÄ?enih prvih petih minutah so bili gostje v nadaljevanju ĹĄe nekoliko podjetnejĹĄi in v 10. minuti prviÄ? povedli z dvema goloma razlike (6 : 4). To prednost so do polovice tega dela dvoboja ĹĄe dvakrat ponovili.

Nato so sledile izenaÄ?ene minute, v katerih sta se nasprotnika izmenjavala v vodstvu. Z dvema zaporednima zadetkoma Domna Tajnika v izdihljajih tega polÄ?asa, vmes je mladi vratar Miljan Vujović ubranil sedemmetrovko Davidu Razgorju, so gostje odĹĄli na odmor s prednostjo zadetka.

Drugi del so bolje zaÄ?eli domaÄ?i. Toda po njihovem izenaÄ?enju (15 : 15) so gostje spet povedli, kar pa je bilo njihovo zadnje vodstvo. DomaÄ?i so vse bolj prevzemali pobudo. V 38. minuti so prviÄ? povedli z dvema goloma razlike (19 : 17). V nadaljevanju so ose s poĹžrtvovalnostjo poskuĹĄale spremeniti potek igre, vendar se veÄ? kot na gol zaostanka niso veÄ? pribliĹžali. Vsekakor se je poznalo, da je imel trener gostov manj izkuĹĄenih igralcev za menjave kot domaÄ?i TomaĹž Ocvirk. Proti koncu so jim zaÄ?ele pojenjati moÄ?i, poslediÄ?no pa

Tudi invalidi spoznavajo rokometno igro

VeÄ?ni derbi so med odmorom popestrili invalidi na voziÄ?kih. Kot nam je povedal eden od njih, ustanavljajo prvo rokometno moĹĄtvo, zato zbirajo denar za nakup prilagojenih voziÄ?kov. Pri tem jim pomagajo ĹĄtevilne organizacije in druĹĄtva; tudi celjski rokometni klub.

tudi zbranost. Gostitelji so razliko vse bolj poveÄ?evali. Pet minut pred koncem zadnjega dejanja je po sedmem golu najboljĹĄega strelca tega dvoboja Branka Vujovića razlika znaĹĄala Ĺže pet golov (29 : 24), zmagali pa so z golom niĹžjo.

Po koncu tega zanimivega dvoboja je predstavnik r o ko m e t n e zveze Slovenije podelil Celjanom medalje in velik pokal za 23. naslov, velenjski rokometaĹĄi pa so se veselili srebrnih medalj. Glede na to, da je po koncu lanske sezone iz kluba odĹĄlo veliko igralcev in da so novo zaÄ?eli z zelo spremenjeno zasedbo, tudi z novim trenerjem, se gotovo lahko strinjamo, da je z osvojitvijo naslova pokalnih zmagovalcev in drĹžavnih podprvakov za njimi sanjska sezona.

Trener Zoran JoviÄ?ić ob tem uspehu pravi: ÂťPoĹĄkodbe nas spremljajo Ĺže dalj Ä?asa. Po pokalu smo ostali ĹĄe brez Davida MiklavÄ?iÄ?a, AndraĹža Keteja, pred tem Tadeja Mazeja, Vida Levca, Darka Stojnića in Nikola Ĺ peliÄ?a. Ne vem, Ä?e smo kakĹĄno tekmo sploh odigrali v popolni postavi. Toda ostali fantje so z garanjem nadomeĹĄÄ?ali tiste, ki jih ni bilo. Tudi na tej zadnji tekmi smo bili dolgo enakovredni. DomaÄ?i so morali dati vse od sebe, da so nas premagali. ÄŒestitam jim za nov naslov. Je pa tudi ta tekma pokazala, da smo se jim pribliĹžali z velikimi koraki.ÂŤ

Zgodba z veselim koncem

ÂťTekma v Celju za nas predstavlja konec uspeĹĄne zgodbe, ki smo jo zaÄ?eli pisati pred desetimi meseci,ÂŤ je med drugim dejal velenjski trener Zoran JoviÄ?ić pred zadnjim dejanjem v aktualni sezoni, gostovanju v Celju. Z njo je seveda lahko nadvse zadovoljen, saj je moĹĄtvo prevzel ĹĄele lansko poletje. ÂťPonosen sem na svoje fante in na vse, kar smo dosegli. Zgodba je bila dobro napisana. Sezona je bila zelo naporna. Tako rekoÄ? smo na novo ustvarjali moĹĄtvo in najbrĹž marsikdo ni verjel, da bomo konkurenÄ?ni prvakom, pa tudi prejĹĄnjemu podprvaku Ribnici. Tu so seveda ĹĄe drugi, Maribor, Koper, Loka. Pomembno je,

da smo dobili ekipo, ki gara, se bori, ne prepuĹĄÄ?a niÄ? nakljuÄ?ju.

Verjel, upal in Ĺželel sem, da bomo drugi. Vedel sem, da imam ekipo, sestavljeno iz fantov, ki ÂťumirajoÂŤ na igriĹĄÄ?u. Zato sem po tihem priÄ?akoval naslov podprvaka, v resnici pa ne, ker smo bili zelo spremenjeni. Na koncu smo zasluĹženo po-

ÂťSeveda, seveda! LaĹže bi mi bilo na igriĹĄÄ?u. ÄŒe se ozrem na celo sezono, je bila res zelo teĹžka.

Ekipa je bila precej spremenjena. Ob trenerju tudi veliko novih igralcev. Bilo je nekaj teĹžav s spoznavanjem in uigravanjem.

To smo tudi priÄ?akovali. Trdo smo delali, sproti reĹĄevali teĹžave.

Ekipa je dozorevala, po novem letu smo zaÄ?eli igrati kot prerojeni; to je tisto, kar smo hoteli in res smo zelo veseli, da smo uspeli. ÄŒe bi nam na zaÄ?etku sezone kdo rekel, da se bo tako konÄ?aJanez Gams, direktor kluba, je z veseljem pomagal predstavniku republiĹĄke zveze obeĹĄati medalje okrog vratu svojim igralcem in trenerju Zoranu JoviÄ?iÄ?u.

vsej sezoni (z upoĹĄtevanjem doseĹženih golov v domaÄ?em in pokalu Evropske rokometne zveze) pa to ĹĄtevilo znaĹĄa 300. ÂťDoseÄ?i toliko golov je tudi zame velik uspeh. V celi moji dosedanji karieri jih nisem dal toliko. Sezona je bila zelo naporna.

Zahvaliti se moram soigralcem.

Brez njih jih prav gotovo ne bi bilo toliko. Zaradi poĹĄkodb nekaterih smo morali drugi toliko bolj garati. Po osvojitvi pokala in podprvaka je zdaj vse pozabljeno. Pred nami je nekaj poÄ?itka, potem pa gremo naprej. Hvala strokovnemu ĹĄtabu, gledalcem, ki so nas vseskozi vneto bodrili.

V novi sezoni bomo spet startali z niÄ?le, se poÄ?asi dvigovali, tako kot smo se v pravkar konÄ?ani.

Upam, da bo naslednja sezona najmanj tako uspeĹĄna.Âť Sezono si bo letoĹĄnji kralj strelcev zapomnil ĹĄe po neÄ?em: ÂťFebruarja sem postal oÄ?ka!ÂŤ Matic, naĹĄe Ä?estitke za vse.

Delo, poĹžrtvovalnost, skromnost

Janez Gams, direktor kluba: ÂťMnogi so napovedovali, da v prvenstvu nimamo veliko mo-

Ĺžnosti za visoko uvrstitev glede na to, da je bilo moĹĄtvo drastiÄ?no spremenjeno. Vedeli smo, da bo Celjane teĹžko premagati, saj smo precej spremenili in pomladili ekipo, in da bo tudi Ribnica skuĹĄala ubraniti lansko drugo mesto. Toda mi smo verjeli, da smo sposobni osvojiti vsaj drugo mesto. Uspelo je! Na odloÄ?ilni tekmi z njimi smo osvojili nujno toÄ?ko in dosegli, na kar smo pred zaÄ?etkom lahko le upali, odmevno uvrstitev. Pred tem pa smo ĹĄe – kot Ä?eĹĄnjo na torti – nepriÄ?akovano in nenaÄ?rtovano, a veÄ? kot zasluĹženo osvojili pokal Slovenije.ÂŤ

Nova sezona?

ÂťLani je bilo res drastiÄ?no spremenjeno moĹĄtvo. Letos ne bo tako. Jedro moĹĄtva ostaja. Fantje, ki prihajajo, verjamem, da bodo s svojo kakovostjo in delavnostjo dodatna moÄ?. NaĹĄa taktika bo enaka dosedanji. Delali bomo veliko, pridni in poĹžrtvovalni bomo ter ĹĄe naprej tudi skromni.

VkljuÄ?evali pa bomo seveda tudi naĹĄe mlade fante. Kaj nam bo prineslo, bomo videli.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

ÂťMenjaviÂŤ vratarjev V obeh taborih so zadnje dni poskrbeli za nenavadno okrepitev. Novi Ä?lan Gorenja bo v novi sezoni 27-letni sedanji celjski vratar AljaĹž Panjtar. Njegovo zamenjavo pa so v Celju naĹĄli v nadarjenem 19-letnem vratarju Gorenja Miljanu Vujoviću, ki je v srediĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline priĹĄel pred tremi sezonami s Ä?rnogorskega LovÄ?ena.

TAKO so igrali stali drugi, z osvojitvijo pokala, pa smo osvojili to, na kar so tukajĹĄnji ljubitelji rokometa Ä?akali Ĺže ĹĄestnajst let. (2002/2003 – op. p.). Pokal nam je sploh polepĹĄal sezono.

Tudi v novi sezoni bo moĹĄtvo nekoliko spremenjeno in spet bomo potrebovali nekaj Ä?asa, da se priĹĄleki uigrajo. Bo pa dosti laĹžje, ker smo se v slabem letu dni, kolikor smo skupaj, Ĺže pribliĹžali Ĺželeni igri. V prejĹĄnji sezoni, ko smo bili skoraj vsi novi, smo se dolgo lovili in dejansko zaÄ?eli z niÄ?le. Kar smo zgradili v njej, bomo skuĹĄali nadgraditi in v novi ĹĄe bolje igrati. Gotovo pa nas Ä?aka ĹĄe teĹžja sezona!ÂŤ

ÂťTrdo smo delali!ÂŤ

David MiklavÄ?iÄ?, velenjski kapetan, najboljĹĄi igralec pokalnega turnirja v Novem mestu, zaradi poĹĄkodbe ni mogel pomagati soigralcem do morebitne nove zmage nad Celjani. Je pa na tribuni gotovo bolj trpel kot bi na parketu!?

la, bi takoj podpisali. Ob osvojitvi pokala smo bili zelo sreÄ?ni, sreÄ?ni smo tudi ob osvojitvi drugega mesta na prvenstvu. NajbrĹž nas ni nihÄ?e uvrĹĄÄ?al tako visoko, ĹĄe zlasti, ker so nas proti koncu pestile poĹĄkodbe. Po osvojitvi pokala smo vedeli, da moramo na predzadnji prvenstveni tekmi proti neposrednemu tekmecu za drugo mesto ( ker so si prvo predtem priigrali Ĺže Celjani) – RibniÄ?anom – zaigrati na vse ali niÄ? in uspeli. Prvakom smo bili dolgo enakovredni. Na koncu smo nekoliko popustili, ker paÄ? nismo imeli toliko enakovrednih menjav kot nasprotnik. Seveda je tudi srebrna kolajna v prvenstvu vsakega posebej navduĹĄila. Verjamem, da tudi naĹĄe navijaÄ?e.ÂŤ

Matic Verdinek s 300 zadetki kralj strelcev

Zanj je bil sezona, kot pove, sploh sanjska. Je hiter kot blisk.

V rednem delu prvenstva je zabil 164 zadetkov, v konÄ?nici ĹĄe 61. V

Slovenj Gradec in Izola med najboljĹĄimi Iz prve rokometne lige NLB sta izpadla deveti Dol TKI Hrastnik in deseti SviĹĄ IvanÄ?na Gorica.

Med najboljĹĄe pa sta se uvrstila Slovenj Gradec 2011, ki je naslov prvaka 1. B lige osvojil s 45 toÄ?kami, in s toÄ?ko manj drugi Butan plin Izola.

Liga za prvaka, konÄ?nica od 11. do 6. mesta, 10. krog Celje Pivovarna LaĹĄko – Gorenje Velenje 30:26 (13:14) Celje: Pantjar 8 obramb, Ferlin 3 (1x7 m) obramb, Vujović 7, JureÄ?iÄ? 2, Malus 2, Kljun, Razgor 2 (2), OvniÄ?ek 3 (2), MarguÄ? 2, Ĺ arac 3, Accambray, Kodrin 2, HorĹžen 2, Makuc 3, Anić 2, Bećiri; trener TomaĹž Ocvirk.

Velenje: VujoviÄ? 1 (1x7 m) obramba, Taletović 5 (1X7 m) obramb, Haseljić, Tajnik 5 (2), Matanović 2, StojniÄ?, Starc, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 5 (1), GrmĹĄek, Ĺ iĹĄko, KavÄ?iÄ? M. 5, KavÄ?iÄ? A. 5; trener: Zoran JoviÄ?ić.

IzkljuÄ?itve: Celje PL 8 minut, Gorenje 6 min; sedemmetrovke Celje 6 (4), Velenje 5 (3).

Drugi rezultati: Ribnica – Maribor Branik 23:28 (8:17), Koper 2013 – Urbanscape Loka 22:22 (11:11).

KonÄ?nica za 1. do 6. mesto KonÄ?ni rezultati: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 55, 2. Gorenje 49, 3. Ribnica 46, 4. Maribor Braniki 34, 5. Koper 31, 6. Urbanscape Loka 28.

KonÄ?nica za 7. do 12. mesto

KonÄ?ni rezultati: 7. Trimo Trebnje 36, 8. Dobova 28 (12), 9. Krka 28 (19), 10. Jeruzalem-OrmoĹž 25. 11. Dol TKI Hrastnik 14, 12. SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 10.

3. SNL- sever, 27. krog Pesnica - Šmartno 1928 2 : 4 (0 : 1) Strelci: Muster (65.), Horvat (89.); Hrastnik (17., 92.), Veler (52.), Vezaj (54.) Šmartno: Verdev, Bric (od 67. Dragić), Kompan, Zavolovťek, Trap, Melavc, Zabukovnik, Veler, Trop, Vezaj, Hrastnik. Trener: Ramiz Smajlović.

Drugi rezultati: Šampion – Dravinja 4 : 2 (2 : 0), Pohorje – Vidme pri Ptuju 5 : 2 (2 : 2), Kety Emmi Bistrica – Avto Grubelnik Dravograd 4: 3 (2 : 2).

Vrstni red: 1. Dravograd 48 (60 : 51), 2. Dravinja 43 (54 : 45), 3. Ĺ martno 1928 42 (58 : 47), 4.

Bistrica 41 (45 : 28), 5. Ĺ ampion 40 (49 : 35), 6.

Videm 40 (45 : 33), 7. ZreÄ?e 36 (36 : 35), 8. Pesnica 19 (24 : 62), 9. Pohorje 17 (48 : 78), 10. Mons Claudius 8 (11 : 16).

Skakali so tudi domaÄ?i Velenje, 28. maj – Minuli petek je v SmuÄ?arskoskakalnem centru Velenje potekala 3. tekma v smuÄ?arskih skokih za pokal Mestne obÄ?ine Velenje. Na skakalnicah HS 45 in HS 75 so tekmovali dekleta in fantje v kategorijah od 13 let do Ä?lanov. Poleg Ä?lanov slovenskih klubov (med njimi tudi 15 Ä?lanov in dve Ä?lanici SmuÄ?arskoskakalnega kluba Velenje, ekipe slovenske Ĺženske A reprezentance in ekipe slovenske moĹĄke B reprezentance) so nastopili tudi tekmovalci iz Poljske in Italije.

NajviĹĄje med velenjskimi tekmovalci, na 3. mesto, sta se uvrstila Enej FaletiÄ? (deÄ?ki do 15 let) in Jerneja Brecl (Ä?lanica).

Med Ä?lani je Patrik Vitez zasedel 4., AljaĹž Osterc pa 5. mesto.

V klubu so ponosni tudi na nastope drugih tekmovalcev, ki so se prav tako izkazali.

Od 13. do 15. septembra bo Velenje ob 60-letnici mesta v SmuÄ?arskoskakalnem centru gostilo Alpski pokal v smuÄ?arskih skokih. PriÄ?akujejo veÄ? kot 100 smuÄ?arskih skakalk in skakalcev mednarodnega ranga. Velenje pa je uspeĹĄno kandidiralo tudi za izvedbo svetovnega veteranskega prvenstva, ki bo septembra 2020. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

6. junija 2019

Gorica v drugo ligo

Dravograd v kvalifikacije, Ĺ martno tretje

NovogoriĹĄki nogometaĹĄi, ĹĄtirikratni drĹžavni prvaki, bodo v naslednji sezoni igrali v drugi ligi. Na povratni kvalifikacijski tekmi za popolnitev prve lige so z moĹĄtvom CherryBox24 Tabor SeĹžana pred domaÄ?o tribuno igrali samo 0 : 0. Ker so prvo tekmo izgubili z 2 : 1, SeĹžana napreduje med elitno prvoligaĹĄko druĹĄÄ?ino. Neposredno se je vanjo uvrstil tudi prvak ljubljanski AĹ K Bravo. Primorcem bo v 2. ligi druĹžbo delalo tudi KrĹĄko, ki je kot zadnjeuvrĹĄÄ?eno moĹĄtvo neposredno izpadlo iz najviĹĄje lige. đ&#x;”˛

S 27. krogom so prvenstveno sezono sklenili tudi v 3. slovenski nogometni ligi – sever. Jesenski prvaki, nogometaĹĄi Ĺ martna 1928, so v Pesnici zmagali s 4 : 2 in tekmovanje konÄ?ali na tretjem mestu. Pohvalijo se lahko, da je njihov igralec Vezaj Fatlind z dvajsetimi goli najboljĹĄi strelec lige. Vodilni DravograjÄ?ani so v gosteh s 3 : 4 izgubili z Bistrico. Poraz zanje ni bil usoden, ker so naslov prvaka osvojili Ĺže pred nekaj krogi.

To velja tudi za drugo Dravinjo, ki jo je na svojem igriĹĄÄ?u premagal celjski Ĺ ampion. Slednji so Ä?etrti, tretji pa BistriÄ?ani.

Pred Dravogradom so sedaj kvalifikacije za napredovanje v drugi ligo. Prva tekma z Bledom, prvakom lige center, je bila predvidoma odigrana Ĺže vÄ?eraj na KoroĹĄkem, povratna bo v nedeljo. Drugi kvalifikacijski par sta Koper (prvak lige zahod) in Grad (najboljĹĄi lige vzhod). đ&#x;”˛

vos

vos

Ĺže osmi. Pripravili so ga Ä?lani Kluba malega nogometa Ĺ kale.

Na njem so zaigrale ekipe veteranov Rudarja, NDĹ Zlatoroga, organizatorji in ekipa Ĺ D Cir-

Po VelikolaĹĄki kulturni poti Valovita pokrajina okrog Velikih LaĹĄÄ? je dala slovenskemu narodu in kulturi vrsto pomembnih moĹž.

Tam so se rodili PrimoĹž Trubar, Fran Levstik in Josip Stritar, ki so s svojimi deli postavili temelje slovenske knjiĹževnosti. Njihove rojstne vasi so domaÄ?ini povezali v

gostiĹĄÄ?e. V spominski hiĹĄi je z besedili, kopijami knjig in upodobitvami pomembnih moĹž v vitraĹžih predstavljeno Trubarjevo Ĺživljenje, delo in njegov Ä?as. Trubarjevina je srediĹĄÄ?e ĹĄtevilnih kulturnih prireditev in sreÄ?anj, vas RaĹĄica pa zaĹĄÄ?itena kot kulturna dediĹĄÄ?ina za-

kovce. TakĹĄen je bil tudi konÄ?ni vrstni red. Vsem se je tudi letos za to lepo gesto zahvalila njegova vdova s hÄ?erjo. đ&#x;”˛

vos

Ä?lan Squash kluba Konex iz Ljubljane. Vse tekme je dobil brez izgubljenega niza, v finalu pa je premagal BlaĹža Porento iz Ĺ kofje Loke. Tretje mesto je zasedel Mark Hafner. Nekdanja Ä?lana velenjskega kluba Ĺ˝an Bombek in Borut SlatinĹĄek sta zasedla 5. in 8. mesto, edini Ä?lan velenjskega kluba Maks Bombek pa je zasedel 20. mesto.

Pri Ĺženskah je prvi naslov osvojila Nina Kustec, SQK Ĺ kofja Lođ&#x;”˛ ka.

MoĹĄnik ĹĄe kar kraljuje Ljubljana – Ta vikend je v novem skvoĹĄ centru Squashland v Ljubljani potekalo drĹžavno Ä?lansko prvenstvo v skvoĹĄu. V Ä?lanski konkurenci najboljĹĄih igralcev Slovenije je naslov drĹžavnega prvaka Ĺže devetiÄ? zapored osvojil VelenjÄ?an Martin MoĹĄnik, sicer

Balinanje Igra v krog odloÄ?a o zmagovalcih

Znova v Bobekov spomin Ljubitelji nogometa v Velenju so tudi letos pripravili malonogometni turnir v spomin na nekdanjega prijatelja Mirka AnĹžela, ki so ga mnogi bolj poznali po vzdevku Bobek. Ves svoj prosti Ä?as je preĹživljal kot trener mladih selekcij tako v Velenju, Ĺ oĹĄtanju kot v Ĺ martnem ob Paki.

Nekaj sezon pa je bil tudi trener nekdanje Ä?lanske ekipe Ĺ˝NK Ĺ kale. Kot velik nogometni zanesenjak je vse svoje delo opravljal ljubiteljsko, zato je lahko ĹĄe vedno vzor mnogim danaĹĄnjim trenerjem. Tokratni turnir je bil

SkvoĹĄ

Odkar obstaja liga upokojencev v balinanju, se ĹĄe ni zgodilo, da bi bile vremenske razmere najveÄ?ji nasprotnik ekipam, ki v njej sodelujejo. A to se letos dogaja, ker imamo sistem, da se tekme lahko igrajo od Ä?etrtka do naslednjega Ä?etrtka.

Prav zaradi takĹĄnih teĹžav se vidi, kako nujna bi bila postavitev strehe nad igriĹĄÄ?em Premogovnika, ki jo Ĺže toliko let obljublja vodstvo obÄ?ine.

Tokrat so zaÄ?eli tekme v Ĺ entjurju, kjer so gostili ekipo BK Balinc Polzela. Ekipa domaÄ?inov je letoĹĄnjo sezono zelo dobro zaÄ?ela, sedaj pa ji poÄ?asi zmanjkuje moÄ?i.

Proti lanskim prvakom so tokrat osvojili le toÄ?ko v dvojicah. KonÄ?ni rezultat je tako bil 1 : 9 in toÄ?kovna razlika 25 : 49 za goste.

Na igriĹĄÄ?u DU Velenje so gostovali igralci BĹ DU Premogovnika.

DomaÄ?ini so se moÄ?no upirali razpoloĹženim igralcem Premogovnika, vendar jim veÄ? kot treh toÄ?k ni uspelo izboriti. KonÄ?ni rezultat je bil tako 3 : 7 in toÄ?kovna razlika 28 : 36 za goste.

V nedeljo je bila ĹĄe zadnja tekma tega kola, odigrana na igriĹĄÄ?u Premogovnika Velenje, ki je bil zares derbi kola. To je bilo sreÄ?anje med KU Gorenjem kot domaÄ?inom in gosti iz BK Ĺ˝alca. DomaÄ?ini so v prvem delu igrali dobro in vodili s 3 : 1, toda potem jim je sreÄ?a obrnila hrbet in igra se je konÄ?ala 5 : 3 za goste. Igra v krog je odloÄ?ala o konÄ?nem rezultatu. Tu so domaÄ?i spet zaigrali odliÄ?no in jo dobili z rezultatom 6 : 5. Tako se je letos prviÄ? zgodilo, da se je sreÄ?anje konÄ?alo z remijem 5 : 5, ToÄ?kovna razlika pa je bila 34 : 42 za goste.

SreÄ?anje med PDU Gorico in DU Ĺ oĹĄtanjem ni bilo odigrano.

Vrstni red ekip v prvi ligi: 1. BK Polzela 10 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik 8, 3. BK Ĺ˝alec 7, 4. KU Gorenje 7, 5. DU Velenje 6, 6.

BD- Ĺ entjur 6, 7. DU Ĺ oĹĄtanj 2, 8.

PDU Gorica 0.

Po hribih furmanov. V gostilni so se podkrepili furmani, pri izviru vode pa konji. Ĺ e vedno je ohranjeno napajaliĹĄÄ?e, periĹĄÄ?e pa nemo priÄ?a, kako so gospodinje nekoÄ? prale perilo.

Pot proti Dvorski vasi je speljana po mehkem, travnatem podroÄ?ju, od koder je ob lepem vreme-

ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo:

1. DIJAKE IN Ĺ TUDENTE ZA POÄŒITNIĹ KO DELO Dijake in ĹĄtudente, ki z nami ostanejo 30 dni, za zvestobo dodatno nagradimo s finanÄ?no nagrado v viĹĄini 50 EUR neto.

Zaposlimo pa tudi: VelikolaĹĄko kulturno pot, ki ponuja sproĹĄÄ?en vpogled v zakladnico naĹĄe kulturne zgodovine in v Ĺživljenje naĹĄih ne tako davnih prednikov.

Na popotovanje k zibelki slovenske knjige – VelikolaĹĄko kulturno pot, smo se planinci UNI 3 odpravili v Ä?etrtek, 16. maja. Pot, za katero skrbi Planinsko druĹĄtvo Velike LaĹĄÄ?e, je dolga petnajst kilometrov. OznaÄ?ena je s planinskimi markacijami in posebnimi oznakami v obliki stilizirane odprte knjige. Na pomembnejĹĄih toÄ?kah ob njej stojijo informacijske table, ki nam v besedi in sliki predstavljajo krajevne znamenitosti.

Pot smo zaÄ?eli pri Temkovem mlinu na RaĹĄici, kjer se je 1508. leta rodil zaÄ?etnik slovenske knjiĹževnosti PrimoĹž Trubar. Trubarjevo domaÄ?ijo sestavljajo mlin, Ĺžaga, skedenj, kozolec, spominska soba in

radi ohranjanja podobe vasi iz preteklih Ä?asov.

Valovita pot nas je vodila mimo gruÄ?astih vasi proti Podsmreki, rojstni vasici Josipa Stritarja. Njegove rojstne hiĹĄe ni veÄ?, je pa na steni nove hiĹĄe vzidana spominska ploĹĄÄ?a in Stritarjev relief. Iz Stritarjevih dni je ostala ohranjena kaĹĄÄ?a.

Po slikovitih in mehkih dolenjskih griÄ?ih smo nadaljevali pot proti Veliki Slevici. Ĺ e so Ĺžive legende o Turkih in Mariji, ki jih je pregnala, o sledovih konjskega kopita in biÄ?a turĹĄkega vojaka na kamniti ploĹĄÄ?i pred vhodom v cerkev. To zgodbo je uporabil Josip Stritar v pesnitvi Turki pri Slevici. Ustavili smo se v Mali Slevici in si pri izviru vode, nad katerim so postavili kapelico, privoĹĄÄ?ili malico. V neposredni bliĹžini je tudi Gostilna Pri Kropcu, ki je tu stala Ĺže v Ä?asih

nu viden celo Triglav. Mi zaradi oblaÄ?nega vremena nismo videli gora, je bil pa lep razgled na Slemena, Grmado, BloĹĄko hribovje, KureĹĄÄ?ek in Mokrc. Dvorska vas je znana po baroÄ?ni cerkvi sv. Janeza Krstnika, zanimiva pa je tudi hiĹĄa, kjer je otroĹĄka leta preĹživljal Niko Grafenauer.

Sledil je ĹĄe rahel spust do Levstikovih Retij. Tudi njegove rojstne hiĹĄe ni veÄ?, je pa simboliÄ?no oznaÄ?ena z vrati, spominsko ploĹĄÄ?o in doprsnim kipom Frana Levstika.

Ostal pa je Ilijev kozolec s konca 18. stoletja, pod katerim je Levstik pisal znamenito povest o Martinu Krpanu.

Pohod smo zakljuÄ?ili na RaĹĄici, kjer smo si ogledali Trubarjevino in nazdravili naĹĄim slavljenkam, ki so nas poÄ?astile z okusno malico. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. DELAVCE V SKLADIĹ ÄŒU Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Ĺ oĹĄtanj-LetuĹĄ-Prebold.

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 (03) 703 45 86 www.odelo.si

17

V drugi ligi je bil derbi na Dobrni, kjer so gostovali igralci DU Vinske Gore, ki iz kola v kolo igrajo bolje. Tudi tokrat so bili uspeĹĄni, konÄ?ni rezultat po odigranih igrah pa je bil neodloÄ?en. Potem se je zaÄ?ela igra Ĺživcev, igra v krog.

Prav neverjetno je, koliko tekem je v tej sezoni odloÄ?ilo prav to na videz lahko tekmovanje. Tudi tokrat so imeli gostje malo veÄ? sreÄ?e in dobili igro z rezultatom 4 : 5, konÄ?ni rezultat tekme pa je bil 4 : 6 za goste, toÄ?kovna razlika 39 : 29 sicer za domaÄ?e, a zmago so odnesli gostje.

Morali bi biti ĹĄe dve sreÄ?anji med BS Vrbno Vrbica in BK TopolĹĄico, ter BK Celeia Celjem in DU Ĺ martno ob Paki, ki pa tudi nista bili odigrani.

Vrstni red ekip v drugi ligi: 1. BK Celeia Celje 8 toÄ?k, 2. DU Vinska Gora 8, 3. PDU KavÄ?e 6, 4. DU Dobrna 4, 5. BK TopolĹĄica 2, 6.

BS Vrbno Vrbica 2, 7. DU Ĺ martno ob Paki 0. Ta krog je bila prosta ekipa PDU KavÄ?e. đ&#x;”˛

T. F.

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

6. junija 2019

Gasilska vaja treh deĹžel

Poljana na Korenskem sedlu – V soboto, 25. maja, so se operativni gasilci PGD Topolťica s ťtirimi gasilskimi vozili udeleŞili gasilske mednarodne vaje na Korenskem sedlu. Na vajo so jih povabili prijatelji gasilci iz pobratenega gasilskega druťtva Podkoren.

Dobro pripravljena vaja je potekala na mejni toÄ?ki na Korenskem sedlu. Gasilci so morali ÂťukrotitiÂŤ poĹžar zapuĹĄÄ?enega objekta, ki se je razĹĄiril na trav-

nik, ter organizirati reĹĄevanje gasilca, ki se je poĹĄkodoval med gaĹĄenjem. Na vaji je sodelovalo 53 operativnih gasilcev z 11 gasilskimi vozili.

Poleg organizatorjev, gasilcev iz Podkorena, so se vaje udeleĹžili ĹĄe gasilci iz Avstrije in Italije. Iz druĹĄtva PGD TopolĹĄica se je vaje udeleĹžilo 23 operativnih gasilcev s 4 gasilskimi vozili.

Z uspeĹĄnim vodenjem in sodelovanjem gasilcev ĹĄtirih druĹĄtev je bil poĹžar kmalu pogaĹĄen

in poĹĄkodovani gasilec ustrezno oskrbljen. S tem pa je bil doseĹžen tudi namen vaje - preveriti stanje organiziranosti in usposobljenosti operativnih Ä?lanov ter operativno sodelovanje med gasilskimi druĹĄtvi.

Po opravljenih nalogah je sledilo prijetno druĹženje. Gasilce pa je pozdravil tudi Ĺžupan ObÄ?ine Kranjska Gora Janez Hrovat, ki se je zahvalil vsem sodelujoÄ?im za udeleĹžbo ter uspeĹĄno izvedbo vaje.

Življenje na prehitevalnem pasu

Kot so ugotavljali udeleĹženci, so se nauÄ?ili nekaj novega, spoznali nove prijatelje gasilce in se imeli tudi zelo lepo ter si obljubili ĹĄe naprej dobro in prijateljsko sodelovanje. Ob tem so ĹĄe posebej poudarili: ÂťGasilci smo ljudje, ki opravljamo plemenito delo – pomoÄ? soÄ?loveku v stiski in nam geslo SovraĹĄtva ne gojimo,/ poznamo le pomoÄ?,/ pomagat prihitimo,/ naj je dan al temna noÄ?ÂŤ, nikoli ni tuje. đ&#x;”˛

Tatjana Lihtenker

Nastopilo 19 pionirskih desetin Ĺ martno ob Paki, 2. junija – Maja letos je minilo 20 let, ko se je obÄ?ina Ĺ martno ob Paki zavila v Ä?rnino. V prometni nesreÄ?i, v trku avtobusa z vlakom v Ĺ empetru v Savinjski dolini, so izgubili Ĺživljenje ĹĄtirje uÄ?enci ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole, starĹĄi pa so ostali brez hÄ?era in sina.

UÄ?enci so se vraÄ?ali z ogleda jame Pekel, ki je bila cilj njihovega izleta ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta.

Trije med preminulimi so bili Ä?lani gasilske pionirske desetine Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki. To v spoZmagovalni desetini pionirjev in pionirki skupaj s starĹĄi preminulih uÄ?encev in ĹĄmarĹĄkim podĹžupanom Jankom AvberĹĄkom

ZARADI Ĺ IRITVE PROIZVODNJE

ZAPOSLIMO VEÄŒJE Ĺ TEVILO •

OBLIKOVALCEV KOVIN (ORODJARJEV)

•

MONTERJEV PLASTIKE IN KOVIN

•

POSLUŽEVALCEV STROJEV

•

CNC OPERATERJEV

•

POMOŽNIH DELAVCEV

Zaposlimo tudi: •

TEHNIKA – KOMERCIALISTA

(najmanj V. st. izobrazbe, smeri strojniĹĄtvo, gradbeniĹĄtvo, vodarstvo ali okoljsko inĹženirstvo)

Vloge sprejemamo na sedeĹžu matiÄ?nega podjetja ZagoĹžen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Ĺ˝alec ali po elektronski poĹĄti: zaposlitve@zagozen-aplast.si

min na Tino, Kristino in Matica Ĺže vrsto let organizira spominsko tekmovanje najmlajĹĄih desetin. LetoĹĄnje je bilo minulo nedeljo pri ĹĄmarĹĄkem gasilskem domu. UdeleĹžilo se ga je 19 desetin. Med ĹĄestimi pionirskimi desetinami so vaji z vedrovko in ĹĄtafeto s prenosom vode najbolje ter najhitreje opravile pionirke domaÄ?ega druĹĄtva, druga je bila desetina PGD Ĺ oĹĄtanj mesto, tretje pa PGD Gaberke.

Pri pionirjih je tekmovalo 13 desetin, slavili pa so pionirji PGD Gaberke pred domaÄ?ini in desetino PGD Velenje.

Vsako leto na tekmovanje povabijo tudi starĹĄe umrlih uÄ?encev. Ti so izrazili zadovoljstvo, ker ĹĄmarĹĄki gasilci negujejo spomin na njihove otroke in na svoje najmlajĹĄe Ä?lane. ÂťÄŒeprav je minilo Ĺže 20 let od tega, pa moramo priznati, da je vabilo na spominsko tekmovanje ĹĄe vedno zelo boleÄ?e. Vsakokrat znova odpre rane, ki se ĹĄe niso zacelile. Ĺ˝elimo si, da Ä?esa takega ne bi doĹživel nihÄ?e od starĹĄev,ÂŤ so nam ti dejali. đ&#x;”˛

Tp

Iz POLICISTOVE beleĹžke KrĹĄiteljici napisali plaÄ?ilni nalog Ĺ oĹĄtanj, 27. maja – V ponedeljek so policisti posredovali pri druĹžinskem sporu v Lokovici. KrĹĄiteljici so napisali plaÄ?ilni nalog.

Gugal se bo doma Velenje, 30. maja – Neznanec je v noÄ?i na Ä?etrtek izpred lokala v Velenju odnesel gugalni stol.

NaĹĄa Ĺživljenja se bistveno razlikujejo od Ĺživljenj naĹĄih prednikov, ne glede, ali govorimo zgolj o eni, dveh ali desetih generacijah pred nami. To ne pomeni, da je bilo Ĺživljenje naĹĄih prednikov brez skrbi in da je bilo brez teĹžav. Razlika je v tem, da so bila Ĺživljenja preteklih generacij bolj ali manj osredotoÄ?ena na preĹživetje.

Daljni predniki so morali poskrbeti le za to, Adil Huselja da so naĹĄli zavetiĹĄÄ?e blizu vode, da so naĹĄli varnostno uĹžitne rastline ali ulovili kakĹĄno Ĺžival in da ogledalo niso postali hrana kakĹĄnemu krvoloÄ?nemu plenilcu. Tudi v Ä?asu oblikovanja skupnosti in bolj civiliziranega Ĺživljenja so bili usmerjeni v pridelavo hrane ali delo za denar, s katerim so jo kupili, preĹživetje druĹžinskih Ä?lanov in vzdrĹževanje bivaliĹĄÄ?a, kar je zadoĹĄÄ?alo za preĹživetje. Ĺ˝ivljenje je potekalo v ritmu narave in za veÄ?ino ljudi ni bilo niti potrebe niti moĹžnosti za pehanje za dobrinami in reÄ?mi, ki niso bile nujno potrebne za preĹživetje.

Danes je povsem drugaÄ?e. Spremembe prav na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja in dela so veliko intenzivnejĹĄe in pogostejĹĄe, kar zahteva nenehno prilagajanje. DanaĹĄnji hiter ritem Ĺživljenja, prepletenost in soodvisnost zasebnega in druĹžinskega Ĺživljenja, prevzemanje ĹĄtevilnih vlog, ki poleg vseh osebnih obÄ?utkov prinaĹĄajo tudi obveznosti in odgovornosti ne glede, ali govorimo o partnerski, starĹĄevski ali kakĹĄni drugi vlogi, ter ustvarjajo obÄ?utek, da nam primanjkuje Ä?asa. Vloge v Ĺživljenju spremljajo priÄ?akovanja. PriÄ?akovanja drugih, ki nas v posameznih okoljih oziroma prizoriĹĄÄ?ih naĹĄih vlog obkroĹžajo in zahtevajo naĹĄo pozornost, energijo in Ä?as. Poleg teh imamo tudi svoja priÄ?akovanja, ki so marsikdaj viĹĄja od priÄ?akovanj drugih, kar dodatno pospeĹĄuje ritem naĹĄega Ĺživljenja.

Kadar se vozimo po prehitevalnem pasu avtoceste, vozimo hitro. In ne le da vozimo hitro, vozimo hitreje kot tisti, ki jih prehitevamo. Zakonitosti tovrstne voĹžnje so nam bolj ali manj poznane, in kadar smo na skrajnem levem pasu avtoceste, to dobro vemo. Ne zavedamo pa se (pre)hitrega ritma Ĺživljenja in dejstva, da skozi Ĺživljenje drvimo z veliko hitrostjo. Zaradi tega smo bolj izpostavljeni tveganjem in nevarnostim, ki jih hitrost prinaĹĄa, pa Ä?e govorimo o hitrosti voĹžnje, delovnih nalogah v sluĹžbi, domaÄ?ih opravilih in ne nazadnje o odnosih z naĹĄimi bliĹžnjimi.

Tako se vsebina tokratne kolumne ne nanaĹĄa le na voĹžnjo na prehitevalnem pasu avtoceste, kot bi lahko sklepali iz naslova, ampak na voĹžnjo po Ĺživljenjski (avto)cesti in drvenje, ki ga ĹĄtevilni ne zaznavajo in ne Ä?utijo, saj se vse dogaja hitro, bliskovito ‌ Hitrost je ĹĄe vedno na prvem mestu med vzroki prometnih nesreÄ?. Hitenje in izpostavljenost stresu je eden glavnih vzrokov nesreÄ? pri delu, kar velja tudi za nesreÄ?e in poĹĄkodbe v domaÄ?em okolju. Hitenje in s tem preseganje lastnih zmogljivosti in meja je ravno tako eden glavnih vzrokov za ĹĄportne poĹĄkodbe pri rekreaciji in ĹĄportni vadbi. ÄŒe oĹĄvrknemo dogajanje v gospodarstvu, lahko najdemo vrsto primerov, ko so zaradi hitrosti proizvodnje in pomanjkanja Ä?asa za nadzor in testiranje izdelkov na trg poslali izdelke s sistemskimi napakami in pomanjkljivostmi, od raÄ?unalniĹĄkih programov, telefonov, gospodinjskih aparatov, avtomobilov ‌, kar je podjetja stalo desetine in stotine milijonov.

Zato je povsem vmesno vpraĹĄanje, ali lahko kaj naredimo, da upoÄ?asnimo, in ali je to sploh mogoÄ?e? Odgovor je pozitiven, lahko. Toda najprej moramo ÂťosvetlitiÂŤ svoj poloĹžaj, Ĺživljenjske okoliĹĄÄ?ine in poÄ?asi prevzeti nadzor nad njimi. Kolikor se le da, kajti vsega ne bomo mogli spremeniti. Lahko pa vplivamo na svoja kljuÄ?na Ĺživljenjska podroÄ?ja in s tem tudi na odloÄ?itev, ali se bomo peljali po prehitevalnem pasu avtoceste in bomo osredotoÄ?eni le na konÄ?ni cilj, ali bomo zmanjĹĄali hitrost in se zapeljali po regionalni ali lokalni cesti, da smo lahko ob voĹžnji sproĹĄÄ?eni in da uĹživamo v pokrajini, ki ĹĄviga mimo nas. OdloÄ?itev je v naĹĄih rokah, z njo pa tudi varnost ter obÄ?utki sreÄ?e in zadovoljstva. đ&#x;”˛

Kolesarja ugriznil pes Velenje, 31. maja – V petek je na Šmarťki cesti v Velenju kolesarja med voŞnjo ugriznil pes. Policisti bodo kaznovali lastnika.

Ukradena registrska tablica Ĺ oĹĄtanj, 31. maja – V petek je na parkiriĹĄÄ?u pri osnovni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju brez registrske tablice CEJ1 – 81S ostal avtomobil.

AVTO SHOP ERKO

d.o.o.

ODKUP IN PRODAJA VOZIL / AVTO DELI ZA VSA VOZILA

031 670 640 avto.shop.erko@gmail.com www.avtoshoperko.si Cesta Talcev 21, Velenje

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

6. junija 2019

Treba bo zaostriti pogoje za uporabo avtomobilov v mestih

Oven od 21. 3. do 21. 4.

2. konferenca na temo regijskih izzivov dnevne mobilnosti je bila posveÄ?ena spoznavanju dobrih praks v intermodalnosti ter njihovem prenosu v regionalno okolje Tina Felicijan

Velenje, 16. maj – Predstavniki kljuÄ?nih akterjev v prometu in mobilnosti v Velenju ter njegovi funkcijski regiji so maja lani podpisali Zavezo o sodelovanju na podroÄ?ju trajnostne mobilnosti. Med drugim so si zadali, da se bodo redno sreÄ?evali in raziskovali dobre prakse za zmanjĹĄevanje motornega prometa in spodbujanje uporabe alternativnih prevoznih sredstev. Zato je Mestna obÄ?ina Velenje kot vodilni partner v evropskem projektu Smart Commuting izvedla 2. konferenco udeleĹžencev z naslovom Regijski izzivi dnevne mobilnosti. Glavna tema konference je bila intermodalnost kot eden najbolj uÄ?inkovitih naÄ?inov spodbujanja opuĹĄÄ?anja avtomobilov za vsakodnevno premagovanje razdalj od doma v sluĹžbo, ĹĄolo in po opravkih.

Na konferenci so gostovali izvajalci dobrih praks s podroÄ?ja intermodalnosti oziroma spodbujanja kombinacije razliÄ?nih prevoznih sredstev, da bi se izognili samostojnemu potovanju z osebnim avtomobilom. Predstavili so izboljĹĄano ponudbo Ä?ezmejnega javnega potniĹĄkega prometa na KoroĹĄkem – Poletni kolesarski vlak in Ĺ trekna bus, ki omogoÄ?ata kombinacijo kolesarjenja s prevozom z vlakom na relaciji Maribor–avstrijska KoroĹĄka ali z avtobusom na relaciji Velenje–KoroĹĄka. UdeleĹženci so spoznali tudi naÄ?ela hodljivosti in ukrepe za spodbujanje peĹĄaÄ?enja v mestu, ki so jih uspeĹĄno uvedli na Ptuju.

V diskusiji, ki je potekala v drugem delu konference, so se udeleĹženci strinjali, da predstavljena projekta navdihujeta tudi druge lokalne skupnosti in regije za spodbujanje intermodalnosti, Ä?eprav sta Poletni kolesarski vlak in Ĺ trekna bus namenjena predvsem turizmu in izletniĹĄtvu, medtem ko je potrebno uvesti

podpora. Javna uprava in gospodarstvo morata tesneje sodelovati. Zaposlovalci morajo imeti veÄ?ji posluh za uvajanje spodbud za spreminjanje navad delavcev.

Predvsem pa je potrebno zaostriti pogoje za uporabo avtomobila v mestih in izboljĹĄati pogoje za uporabo nadomestnih prevoznih sredstev. Dokler bodo sredi-

kolesarskih povezav po mestu in ĹĄtevilna kolesarska parkiriĹĄÄ?a, tudi pokrita. Opremili jih bodo s ĹĄtevci in orodjem za popravilo koles. Ĺ irili bodo sistem za izposojo koles Bicy in mu dodali elektriÄ?na kolesa. Pripravljajo se tudi na prenovo linij brezplaÄ?nega mestnega avtobusa Lokalca.

Sicer pa bodo ĹĄe naprej vkljuÄ?e-

Velenje, 27. maja – V ponedeljek so policisti v Lokovici ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez veljavnega vozniťkega dovoljenja. Poleg tega je vozil avto, ki ni bil registriran.

KrĹĄitelju so vozilo zasegli, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Ukradenih pet telefonov in kolo Velenje, 28. maja – V torek je neznanec iz garderobe telovadnice Osnovne ťole Livada v Velenju ukradel pet mobilnih telefonov.

Policisti za njim poizvedujejo.

S Kosovelove v Velenju pa je istega dne nekdo ukradel kolo znamke Nakamura Fusion.

Pacient grozil zdravniku Ĺ oĹĄtanj, 28. maja – Policisti so v torek posredovali v Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj, kjer je nezadovoljni pacient grozil zdravniku. Od zdravnika je Ĺželel izsiliti uslugo, do katere pa ni bil upraviÄ?en. Svoje dejanje bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Istega dne se je pri policistih

Pred vami je izjemno uspeĹĄno obdobje leta. Kot kaĹže, boste ujeli izjemno ugoden trenutek in izpeljali projekt bolje, kot ste sploh lahko sanjali. Pri tem boste tudi denarnico olajĹĄali manj, kot ste raÄ?unali. Zato bo obÄ?utek zmage ĹĄe veÄ?ji. Najbolj sreÄ?ni pa boste tisti, ki vam v teh dneh ne bo treba v sluĹžbo.

Lenarjenje bo zakon, Ĺžal pa ne bo dan vsem. Ugotavljali boste, da se po dolgem Ä?asu dobro poÄ?utite v svoji koĹži. To, da je zdravje vredno najveÄ?, pa tako Ĺže veste. IzkuĹĄnja je bila pouÄ?na, zato nikar ne zavijte na stara pota. Ljubezen? Dovolj je bo, da boste mirni, sreÄ?ni pa ĹĄe ne.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Zvezde v teh dneh pravijo, da vam je dovoljeno sanjati. Sploh, ko boste opravili s tistimi, ki vam meÄ?ejo polena pod noge. Ali se bo kaj od najveÄ?jih Ĺželja iz noÄ?nih ur potem tudi zgodilo, pa Ĺžal ni odvisno le od vas. Zagotovo pa si boste letoĹĄnje poletje zapomnili kot letni Ä?as, ki vam je ponovno pognal kri po Ĺžilah in v vas vzbudil neĹžne Ĺželje po ljubezni. Vsem ne bo dana. Tisti, ki jo imate, pa boste v njej v naslednjih dneh uĹživali v polni meri. Zdravje? Pazite, da boste dovolj pili. Poleti je to ĹĄe posebej pomembno. Pri hrani pa bodite bolj izbirÄ?ni kot doslej. Naj bo lahka, predvsem pa si vzemite Ä?as, ko jeste.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Nekaj napornih poletnih dni je za vami. Pripravljeni ste poĹžreti marsikaj in tudi tiho trpeti. A ne tako dolgo, kot se to dogaja sedaj. Zato boste vsak dan bolj jezni in odrezavi, kar bodo Ä?utili vsi okoli vas. PoÄ?ilo bo v torek, ko ne boste veÄ? mogli biti tiho in boste tistemu, ki vas spravlja v nemogoÄ? poloĹžaj, povedala svoje. Posledice bodo, kar veste. VÄ?asih je res bolje, Ä?e hude misli zadrĹžite zase in jih ne poveste na glas. Dobro je le to, da boste vse skupaj naredili na ĹĄtiri oÄ?i, zato posledice ne bodo usodne za vaĹĄo prihodnost. Ne pokaĹžite, da ste zelo ranljivi, saj je prav to tisto, kar je Ĺželel videti vaĹĄ nasprotnik.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Teden bodo zaznamovale teĹžave s financami. Ko si boste Ĺže oddahnili in skorajda zaÄ?eli slaviti, ker boste prepriÄ?ani, da vam bo naÄ?rt, kako konÄ?no priti do denarja uspel, bo priĹĄel trenutek streznitve. Ĺ e veÄ?. Sploh ne boste veÄ? vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da morate najprej zakrpati luknjo na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu. Ob tem ste se zaÄ?eli zavedati, da si v vaĹĄem Ĺživljenju Ĺželite kar nekaj sprememb. DrugaÄ?e se boste morali obnaĹĄati doma in v sluĹžbi. Del problema bi reĹĄila boljĹĄa sluĹžba. ÄŒas ni najbolj ugoden, saj smo na pragu poÄ?itniĹĄkih mesecev, a vseeno poskusite.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

â?ą

Anketa v regiji je pokazala, da 61 odstotkov dnevnih poti v sluĹžbo ali ĹĄolo ĹĄe vedno opravimo z avtomobili.

bolj trajnostno mobilnost v vsakodnevni rabi. Opozorili so, da je za dolgoroÄ?no uÄ?inkovito izvajanje ukrepov za spodbujanje bolj trajnostne dnevne mobilnosti potrebna stabilna finanÄ?na

ĹĄÄ?a mest dostopna z avtomobili in bo njihova uporaba relativno poceni, potniki najbrĹž ne bodo motivirani za poseganje po drugih prevoznih sredstvih, kot so deljeni prevozi, javni promet, kolo in drugi bolj trajnostni naÄ?ini premagovanja razdalj.

Kako se bo projekt ĹĄe nadaljeval?

V mestni obÄ?ini Velenje trenutno najbolj intenzivno izboljĹĄujejo pogoje za kolesarjenje. Uredili bodo novih 20 kilometrov

vali udeleĹžene v pilotne aktivnosti projekta Smart Commuting in prirejali sreÄ?anja, na katerih bodo drug drugega spodbujali k uvajanju dobrih praks v bolj trajnostni dnevni mobilnosti. Tako bodo konferenco na temo regijskih izzivov dnevne mobilnosti ponovno priredili prihodnje leto. Medtem pa bo nastajala regijska celostna prometna strategija na obmoÄ?ju Velenja in obÄ?in, med katerimi je dnevnih migracij najveÄ?. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Zasegli so mu avto

19

zglasil VelenjÄ?an, ki je od znanca prejel groĹžnje. Policisti bodo osumljenca ovadili.

PoĹĄkodovan kolesar Velenje, 30. maja – V Ä?etrtek se je v Velenju pripetila prometna nesreÄ?a, v kateri sta bila udeleĹžena voznica osebnega avtomobila in kolesar. Ta se je v nesreÄ?i laĹžje telesno poĹĄkodoval.

Prilastil si je elektriÄ?no orodje Velenje, 30. maja – Iz kleti na PreĹĄernovi je v Ä?etrtek neznani vlomilec odnesel elektriÄ?no orodje. Lastnika je oĹĄkodoval za najmanj 150 evrov.

VroÄ?a kri Velenje, 1. junija – Konec minulega tedna so velenjski policisti morali posredovati pri dveh prepirih. V soboto so mirili kri v KavÄ?ah, kjer je priĹĄlo najprej do prepira, potem pa tudi do groĹženj z nevarnim predmetom.

V Ĺ kalah pa je v nedeljo sorodnik sorodnika, s katerim sta se sprla, v prepiru laĹžje telesno poĹĄkodoval.

Ukradli audija Ĺ˝alec, 3. junija – V Ĺ˝alcu, natanÄ?neje v AndraĹžu nad Polzelo, je bil v ponedeljek odtujen osebni avto Audi A4 karavan, kovinsko temno sive barve, registrskih ĹĄtevilk CE CZ – 905, ki ga je imel oĹĄkodovanec iz Velenja parkiranega pred stanovanjsko hiĹĄo.

Prometni nesreÄ?i s telesnimi poĹĄkodbami na avtocesti Ĺ˝alec, 4. junija – V torek dopoldne sta se na avtocesti zgodili dve prometni nesreÄ?i s telesnimi poĹĄkodbami. Prva 15 minut pred 9. uro na A1 v smeri Ljubljane pri izvozu za Ĺ entrupert. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi neprilagojene hitrosti 74-letnega voznika osebnega avtomobila. PriĹĄlo je do naletnega trÄ?enja treh osebnih avtomobilov. V prometni nesreÄ?i se je povzroÄ?itelj hudo telesno poĹĄkodoval, 5 ostalih udeleĹžencev pa je dobilo laĹžje telesne poĹĄkodbe. 20 minut pred 10. uro je priĹĄlo do druge prometne nesreÄ?e na A1, prav tako v smeri Ljubljane v bliĹžini uvoza za Ĺ˝a-

V teh dneh boste teĹžko Ä?akali na Ä?udeĹž, ki ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vaĹĄem razmiĹĄljanju, saj se ĹĄe niste spustili izb oblakov. Da se boste, bo potrebno kaj veÄ? kot le to, da si nekaj moÄ?no Ĺželite.

Vezani se v teh dneh pogosto spraĹĄujete, kam vodi vaĹĄe ljubezensko Ĺživljenje.

S partnerjem sta vsak dan bolj odtujena, Ĺživita drug mimo drugega. ÄŒustva pa ĹĄe niso umrla, zato se vsaj malo trudita. Ĺ˝al pa tudi v prihodnjih dneh ne bo kaj bolje. Nevezani boste uĹživali v samskem stanu. Partnerja zavestno ne boste veÄ? iskali. Lahko pa se zgodi, da neko sreÄ?anje te naÄ?rte spremeni Ä?ez noÄ?.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

V sluĹžbi ali ĹĄoli bo vladala panika, ki za vaĹĄo nemirno duĹĄo ne bo blagodejna.

Vsak dan bolj utrujeni boste, Ĺželeli si boste popolnega odklopa. A Ĺželja se vam v tem tednu ĹĄe ne bo uresniÄ?ila. PriĹĄlo bo do korenitih sprememb, ki bodo vplivale na vaĹĄ dosedanji poloĹžaj. Priznali si boste, da ste kar malo zaspali, saj je bilo vse zelo uteÄ?eno. Sedaj, ko se pripravlja vihar, pa ne veste, kako bi se varno izvlekli iz nastalega poloĹžaja. Tega, kar se vam dogaja v sluĹžbi ali ĹĄoli, ne prenaĹĄajte v domaÄ?e okolje. Saj ne, da vas domaÄ?i ne bi razumeli, le pomagati tokrat ne bodo mogli. Zdravje? Razen utrujenosti teĹžav vsaj na tem podroÄ?ju ne boste Ä?utili.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Naslednje dni boste v sluĹžbi preĹživeli veliko bolj mirno, kot trenutno priÄ?akujete.

Kljub obilici dela vam bo naloge uspelo opraviti dobro in pravoÄ?asno. Doma pa bo drugaÄ?e. Dokler ne boste partnerju povedali, da imate dovolj njegovih muh, se tam ne boste poÄ?utili kot v varnem zavetju. Ko bo najbolj napeto, poskusite vse skupaj obrniti na ĹĄalo, pa se razpoloĹženje v hiĹĄi morda le spremeni. Denarja, ki ga Ĺželjno Ä?akate, ta teden ĹĄe ne bo. Jezilo vas bo, stiske pa ne boste imeli. PrivarÄ?evali ste dovolj, da vam niÄ? ne more pokvariti poletnih poÄ?itnic. PrivoĹĄÄ?ite si jih brez slabe vesti, saj ste si jih res zasluĹžili.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

lec. Tudi v tem primeru je ĹĄlo za naletno trÄ?enje. 59-letni voznik kombiniranega vozila je brez zaviranja trÄ?il v zadnji del tovornega vozila, ki se je poÄ?asi premikal v koloni.Omenjeni se je pri trÄ?enju hudo telesno poĹĄkodoval in je bil z reĹĄevalnim vozilom odpeljan v bolniĹĄnico.

Avto na streho, voznica v bolnico Ĺ oĹĄtanj, 4. junija - V Lokovici v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je voznica z osebnim vozilom zapeljala s cestiĹĄÄ?a in se prevrnila na streho. LaĹžje poĹĄkodovano voznico so odpeljali na zdravljenje v bolnico Celje. Gasilci so s pomoÄ?jo avtodvigala vozilo odstranili.

TrÄ?il v transformatorsko postajo Gornji Grad, 4. junija - Prometno nesreÄ?o, ki se je konÄ?ala s hudimi telesnimi poĹĄkodbami, so obravnavali mozirski policisti. 77 letni voznik osebnega avtomobila je vozil osebni avto po lokalni cesti v Lenartu pri Gornjem Gradu ter zapeljal na levo in trÄ?il v transformatorsko postajo ob voziĹĄÄ?u. Dobil je hude telesne poĹĄkodbe.

PoÄ?utili se boste odliÄ?no, Ä?eprav vas bo v zaÄ?etku prihodnjega tedna Ĺže malce glodala slaba vest, ker ĹĄe ne boste opravili vsega, kar ste obljubili bliĹžnjim.

Zato boste v nedeljo spremenili tempo Ĺživljenja in zaÄ?eli delati vse tisto, pri Ä?emer zaostajate. Zvezde vam priporoÄ?ajo, da se druĹžite le s tistimi, ki jim zaupate. Vse ostale imejte na pravi varnostni razdalji. V zadnjem Ä?asu ste namreÄ? moÄ?no spremenili krog, v katerem se gibljete, vsi pa se z vami ne druĹžijo le iz dobrih namenov. Nekdo od vas Ĺželi veliko koristi, pa ga ĹĄe niste spregledali. ÄŒe ga ne boste kmalu, vas bo vrgel v zelo slabo luÄ?!

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ĺ˝ivljenje ni vedno praviÄ?no. Vi se tega Ĺžal ĹĄe ne zavedate, zato bodo vaĹĄa dejanja zelo sebiÄ?na. Ob prvi krizi, ko bi morali partnerju stati ob strani, se boste umaknili. Ĺ e veÄ?. Kljub temu da ne boste poznali celotne zgodbe in ozadja partnerjevih odloÄ?itev, ga boste popolnoma ignorirali, saj je bil prizadet vaĹĄ ponos. Ob tem se niste vpraĹĄali, zakaj se je partner odloÄ?il, kot se je. Sedaj je Ĺže jasno, da je bila odloÄ?itev napaÄ?na. Ni pa ĹĄe jasno, kaj bo sledilo. ÄŒe mu boste pomagali, bo zagotovo manj hudo.

Zato se vzemite v roke in se lotite dela, ki ne bo prijetno!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Nekaj prijetnih, konÄ?no po poletju diĹĄeÄ?ih dni je pred vami. Sploh, ker boste v njih bolj kot energijo za delo, naĹĄli priloĹžnosti za lenarjenje in leĹžerno preĹživljanje popoldnevov in veÄ?erov. OÄ?itno ste potrebovali prav to, saj se vam bo energija hitro obnovila. Ker vas bo strah, da delo ne bi bilo konÄ?ano pravoÄ?asno, takĹĄno poÄ?etje ne bo dolgega daha. VeÄ?ino dela, ki bi ga lahko razdelili med sodelavce, boste tokrat opravili sami. To vas bo osreÄ?ilo. Kot tudi to, da bo partner razumel, zakaj se obnaĹĄate kot se. Celo pridruĹžil se vam bo, kar prav tako ni najbolj znaÄ?ilno zanj. Ko bo vroÄ?e, se hladite Ä?im bolj naravno.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒustva in obÄ?utja velikokrat drĹžite v sebi, kar vam najeda zdravje. Trudili se boste, da to spremenite, a se boste vsak dan bolj zavedali, da je to zelo teĹžko udejanjiti. Sploh, ker ste od nekdaj redoljub, ki nima rad sprememb. Pred vami je zato naporen teden. Kriv je tudi splet okoliĹĄÄ?in, ki niso Ä?isto niÄ? na vaĹĄ mlin. ÄŒeprav vas bo moral partner v kratek odklop od vsakdanjika moral skoraj prisiliti, boste na koncu ugotavljali, da je tu in tam res treba pozabiti na vse in Ĺživljenje jemati manj resno. V naravi boste naĹĄli tudi skoraj pozabljeno strast do potepanja. Ĺ˝ivljenje se vam bo malce umirilo ĹĄele sredi meseca junija. To se bo poznalo na veÄ? podroÄ?jih, tudi na poÄ?utju, ki ta teden ĹĄe ne bo najboljĹĄe.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ÄŒeprav ste si v maju Ĺželeli veÄ? sonca, boste v dnevih, ko bodo temperature visoke, to obĹžalovali. Letos jo boste zelo teĹžko prenaĹĄali, krivo pa je zdravje.

Precej ste pozabili na zdrav Ĺživljenjski slog, stresa pa boste imeli v teh dneh veÄ? kot dovolj. Do nedelje bo sicer najhuje mimo, dela bo potem manj, poÄ?utje pa se ne bo tako hitro popravilo. Poskrbite za svoje oĹžilje, ki je oÄ?itno krivo za teĹžave. ÄŒe ste si doslej ĹĄe zatiskali oÄ?i, si jih ne boste mogli veÄ?. Ali se boste vzeli v roke, ali pa boste obleĹžali. Ko je nekaj nujno, ni veÄ? tako teĹžko kot takrat, ko o spremembah le razmiĹĄljamo. Zato vam bo tokrat uspelo.

Naš čas, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

6. junija

06.00 06.40 07.00 10.10 11.05 11.20 12.00 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.00 15.30 16.00 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.00 01.30 02.20

04.00 06.00 10.10 10.55 14.00 19.00 19.25 20.00 22.10 22.45

00.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.10 23.55 00.50 01.45 02.50 03.25

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila »Bejž če vejdš« v epizodi Kirgizija, dok. film TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

A. O. - V Coni, dok. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava TV-izložba Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Zemlja iz vesolja, odd. o znanosti Na kratko: Socialna ekonomija Žanov svet, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dosje: Sanacija slovenskih bank Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Nadia Comaneci - telovadka in diktator, fr.-rom. dok. odd.

Ugriznimo znanost: Zemlja iz vesolja, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (Ž), prenos iz Pariza Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Rokomet - kvalifikacije za SP (Ž): Slovenija : Severna Makedonija, prenos iz Celja Avtomobilnost Slovenska jazz scena: Jumbo Big band - Big band RTVSLO, Big band RTS in Jazz orkester HRT, posnetek koncerta iz Novega Sada, 2018 Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 6. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 104. del In prišla je ljubezen, 78. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 45. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 46. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 7. del In prišla je ljubezen, 79. del Zmorem sama, 1. sez., 105. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 47. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 48. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 60. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Žar legende Ful gas (Rush Hour), 1. sez., 4. del Policistka na vrhu, 5. sez., 15. del Policistka na vrhu, 6. sez., 1. del Grimm, 4. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje: Hujšajmo zdravo 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Metuljčki 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Videostrani, obvestila

6. junija 2019

Sobota,

7. junija

06.00 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.55 12.30 13.00 13.30 15.20 15.55 16.25 16.35 17.00 17.30 17.55 18.10 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 09.15 10.05 12.40 13.20 14.00 19.00 19.25 20.00 23.00 00.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.45 23.20 23.25 01.35 02.10

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Gozdna dediščina Franje Pahernika, dok. odd.

TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Slovenski magazin Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dosje: Sanacija slovenskih bank Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme V svojem ritmu: Jaja Bojz: Bajta 23, glas.-dok. ser. za mlade Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Lepši svet, animirana ris.

Frfra in Cufek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Žepar, francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (M), prenos iz Pariza V svojem ritmu: Jaja Bojz: Bajta 23, glasbeno-dok. ser. za mlade Videotrak Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Avstrija : Slovenija, prenos iz Celovca Nogomet (Ž) - SP: Francija : Južna Koreja, posnetek iz Pariza Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 7. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 105. del In prišla je ljubezen, 79. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 47. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 48. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 8. del In prišla je ljubezen, 80. del Zmorem sama, 1. sez., 106. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 49. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 50. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Svetlolaskine ambicije (Blonde Ambition), ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Amelia (Amelia), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 ABC komuniciranja z gluhimi in naglušnimi 10:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Polarne dežele 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

8. junija

06.10 07.00 07.10 07.35 07.45 08.05 08.25 08.50 09.00 09.25 10.10 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 15.05 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 22.20 22.40 23.45 00.45 01.10 02.05

04.00 06.00 06.30 07.00 09.00 11.10 12.15

Kultura, Odmevi Čudogozd: Igrajva se skupaj Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, lutk. odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Dravlje Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade V svojem ritmu: Jaja Bojz: Bajta 23, glasbeno-dok. ser. za mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Circom Regional, 3. del, kopr. magazinska odd.

Po Evropi 2019, kopr. mag. odd.

Prvinska preizkušnja, brit. dok. ser.

Nova dvajseta, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Poletna noč: Elda Viler - 50 let na odru, posn. koncerta Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad.2 Savdov dvor, brit. dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

02.25

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Olga in Alojz Hudnik Na lepše Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, dok. film Avtomobilnost Junakinje: zgodba o svetovnem prvenstvu za nogometašice Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (Ž), prenos iz Pariza Nogomet - SP do 20 let: četrtfinale, prenos iz Gdynie Videotrak Nebesa bodo počakala, fran. film Zvezdana: Bog v srcu Simfonična ekstaza II, 1. del, koncert Videotrak Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (Ž), posnetek iz Pariza Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.45 10.05 11.30 12.05 15.10 16.10 17.05 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 23.25 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 1. del Zdravo, Tereza!

Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika, 1. sez., 3. del Naša mala klinika, 1. sez., 4. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Delovna akcija Dovolj mi je, ameriški film On pravi, ona pravi, ameriški film Zvoki noči

13.20 13.55 15.00 17.20 19.25 20.05 21.50 22.40 23.40 00.25

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Metuljčki 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Dotiki gora, Menina 19:05 Vrtnarski kotiček 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2670. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Koncert: Tomaž Rot, Vabim te na ples 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:10 Popotniške razglednice, Polarne dežele 23:10 Videospot dneva 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

9. junija

07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.15 09.25 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.00 15.20 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.05 21.50 22.15 23.35 00.15 00.40 01.30

04.00 06.00 06.40 07.00 07.15 07.45 07.45 08.15 09.50 10.20 12.50 14.00 15.00 18.30 19.35 20.00 21.00 21.10 22.40 23.20 23.50 01.50

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris.

Kalimero, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Praznično bogoslužje za binkošti, prenos iz Podbrda Prisluhnimo tišini Obzorja duha: Papež v Romuniji Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

TV-izložba Agape, kratki igrani film Doris, nizozemski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstral. nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Kamora, ital. dok. film Za lahko noč: Diptih 1929, avstralski balet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja Koroška poje 2019: Zopet bodo slavčki peli, 3. del 15. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2019, 1. del, posnetek Žogarija Poletna noč: Elda Viler - 50 let na odru, posnetek koncerta Paragraf številka 1; 150 let neodvisnega odvetništva na Slovenskem, dok. odd. Čez planke: Gruzija Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), prenos iz Pariza Kratka zgodovina grafitov, angleška dok. odd.

Videotrak Amsterdam, London, New York - trije veličastni: Zlata doba (1585–1650), fran. dok. ser. Žrebanje Lota Placido Domingo: Moje največje vloge, glas. dok. odd.

Zvezdana: Bog v srcu Videotrak Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), posn. iz Pariza Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.45 10.10 11.10 11.45 14.50 15.55 16.50 17.45 18.50 18.55 20.00 21.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 2. del Zdravo, Tereza!

Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika, 1. sez., 5. del Naša mala klinika, 1. sez., 6. del Delovna akcija 24UR vreme 24UR Tašča, da te kap, ameriški film Zapusti me, če me moreš, ameriški film 23.30 Dovolj mi je, ameriški film 01.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ 09:40 2669. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 2670. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 2. dan radiodifuznih medijev,okrogla miza "Regulacija - nereglucija medijev 11:20 Ansambel Spev 2108, Po Slakovi poti, 2. del 12:35 Jutranji pogovori 1 14:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:25 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:30 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

10. junija

06.05 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 01.00 01.50

04.00 06.00 10.45 11.15 11.25 12.00 12.15 15.05 15.35 16.45 17.55 18.50 19.10 19.20 20.00 23.10 00.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

11. junija

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Intervju TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Obzorja duha: Papež v Romuniji Zlata dekleta (VI.), 1. del, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet: 800 let samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve TV-izložba S-prehodi: Arheologija Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme New neighbours - Novi sosedje: Pecivo z višnjami Govoreči Tom in prijatelji: Tomova ljubezenska pesem, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Slavko Osterc in Richard Strauss Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 06.40 07.00 10.05 11.05 11.20 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 14.55 15.25 15.55 16.05 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Igrajva se skupaj Zlatko Zakladko: Po sledeh Martina Krpana Slastna kuhinja: Črnogorski lignji Dobro jutro Na lepše Veronika in Friderik, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Cesarjev kuhar, jap. ser.

Studio kriškraš, odd. za otroke Za devetimi gorami: Kača pod kamnom, pravljica za otroke Videotrak Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Latvija : Slovenija, prenos iz Rige Arheo, slov. film Videotrak, Zabavni kanal

12.25 15.00 15.25 16.10 17.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed , 3. sez., 8. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 106. del In prišla je ljubezen, 80. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 49. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 50. del Lepo je biti sosed , 3. sez., 9. del In prišla je ljubezen, 81. del Zmorem sama, 1. sez., 107. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 51. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 52. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 61. del Kje sta Morganova?, ameriški film 24UR zvečer Policistka na vrhu, 6. sez., 2. del Policistka na vrhu, 6. sez., 3. del Grimm, 4. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2670. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Spomini na svetovno dediščino 18:35 Regionalne novice 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Eva Avberšek, citre (132) 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Županja z vami, Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Ans. Unikat 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Eva Avberšek – Citre (132) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Sreda,

20.05 21.30 21.55 22.00 23.05 01.35 02.00 02.55

04.00 06.00 10.10 10.55 11.40

19.25 20.00 20.50 21.55 23.05 23.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

12. junija

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Tednik TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Umetnost igre Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Codelli, igrano dok. film Maks, kratki igrani film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Franc Bratina Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 06.40 07.00 10.10

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Žogarija Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Cesarjev kuhar, jap. ser.

Nogomet - SP do 20 let: polfinale, prenos iz Gdynie Videotrak Odklop od spleta je novo razkošje, niz. dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Severina Prevara (III.), am. nad.

Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak, Zabavni kanal

01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed , 3. sez., 9. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 107. del In prišla je ljubezen, 81. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 51. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 52. del Lepo je biti sosed , 3. sez., 10. del In prišla je ljubezen, 82. del Zmorem sama, 1. sez., 108. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 53. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 54. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 62. del Smrtonosno orožje, 3. sez., 14. del Preverjeno 24UR zvečer Policistka na vrhu, 6. sez., 4. del Policistka na vrhu, 6. sez., 5. del Grimm, 4. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

23.25

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Županja z vami, Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Miha Unterlechner – Klavir (133) 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2671. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Koncert Marka Škugorja, posnetek 2. dela 21.35 Dotiki gora: Palec, Zelenjak 22:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Miha Unterlechner – Klavir (133) 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50

04.00 06.00 10.30 11.00 11.45 12.15 15.05 16.00 17.25 18.35 20.20 21.15 21.25 22.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

8:30 8:55 9:00 10:15 10:45 11:10 11:35 15:30 16:00 17:15 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:05 19:55 20:00 21:05 21:10 22:10 22:15 22:20 23:05 23:30

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Koda Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Dravlje Poročila ob petih, Šport, Vreme Ko s sten zablestijo stare podobe 50 knjig, ki so nas napisale: Ela Peroci: Muca Copatarica Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Rezervni načrt, poljski film Moderne kunst, kratki igr. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Ko s sten zablestijo stare podobe Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Kanape, odd. TV Lendava Slastna kuhinja: Pečena jegulja Dobro jutro Ljubljansko jutro, benečanski večer, dok. film Joker, kviz Cesarjev kuhar, jap. ser.

Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M), Latvija : Slovenija, prenos iz Valmiere Na utrip srca, fran. glasbeni dok. film Žrebanje Lota Moje mnenje Življenje brez mladosti: Pričevanje Staneta Kirna, dok. film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed , 3. sez., 10. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 108. del In prišla je ljubezen, 82. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 53. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 54. del Lepo je biti sosed , 3. sez., 11. del In prišla je ljubezen, 83. del Zmorem sama, 1. sez., 109. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 55. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 56. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 63. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Ful gas, 1. sez., 5. del Policistka na vrhu, 6. sez., 6. del Policistka na vrhu, 6. sez., 7. del Grimm, 4. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 2671. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 3 Regionalne novice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Maj Mirst – Klavir (134) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za pravosodje Regionalne novice POP CORN, Nuša Derenda, Manca Berlec, Samantha Maya Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Maj Mirst – Klavir (134) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

6. junija 2019

BENEDICT WELLS: O koncu Ĺžalosti

tarejo. Vsak po svoje skuĹĄajo slediti toku Ĺživljenja, ki jih premetava sem in tja. Zagotovo vredno branja!

od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni romani

NICOLAS WRIGHT: Izjemne Ĺženske

Mladi nemĹĄko-ĹĄvicarski romanopisec Benedict Wells je za roman o otroĹĄtvu in odraĹĄÄ?anju prejel nagrado Evropske unije.

Stilsko dovrĹĄeno ter vsebinsko obÄ?uteno pisanje nam predstavi petÄ?lansko druĹžino, ki se vsakodnevno sooÄ?a z vsemi tegobami in radostmi obiÄ?ajne druĹžine. ÄŒeprav odnosi niso idealni, pa se vseeno na nek naÄ?in lahko zanesejo eden na drugega. Vse pa se obrne na glavo v hipu, ko otroci Jules, Mar-

VELENJE ÄŒetrtek, 6. junij 8.00 13.00 17.00

od – Odrasli / 929-027.522 – Biografije

18.00

Knjiga Izjemne Ĺženske nam ponuja trideset portretov mednarodno priznanih in posebnih Ĺžensk, vsebuje ĹĄtevilne navdihujoÄ?e citate, zajema kratke biografije, celo-

18.00

19.19 19.30

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Planina Zajamniki (UNI 3 - II) Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice Vila Herberstein Jedi na Ĺžaru, kulinariÄ?na delavnica Velenjska promenada Vokalna skupina Cvetke, koncert (VeÄ?eri v amfiteatru) KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje KnjiĹžnica Velenje, preddverje Bojan GlavaÄ?: Velenjske zgodbe 2, predstavitev knjige Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Letni koncert pevcev ĹĄole

Petek, 7. junij

ty in Liz v prometni nesreÄ?i izgubijo oÄ?eta in mamo. Ker so mladoletni, pristanejo v internatu, kjer so razmere daleÄ? od idealnih in kjer se pravzaprav nihÄ?e ne zanima za njihova obÄ?utja, Ĺžalost in teĹžave, ki jih

to pa zakljuÄ?uje bogato slikovno gradivo.

Predstavljene so Ĺženske iz razliÄ?nih obdobij in tudi razliÄ?nih nazorov, izobrazbene strukture ter razliÄ?nih podroÄ?ij delovanja.

Na primer: Ivana Orleanska, Marie Curie, Coco Chanel, Mati Tereza, Frida Kahlo, Ana Frank, Indira Gandi in ĹĄtevilne druge. RdeÄ?a nit vseh Ĺžensk pa je neizmerna notranja đ&#x;”˛ moÄ? in Ĺželja delati v dobro vseh.

Sobota, 8. junij 7.00

ZaÄ?enjajo se kulturni veÄ?eri v amfiteatru Velenje – ToplejĹĄi dnevi spet vabijo na dogodke na prostem. Kar nekaj zanimivih kulturnih veÄ?erov se bo tako tudi letos zvrstilo v lepem ambientu velenjskega amfiteatra.

Prvi bo Ĺže v Ä?etrtek, 6. junija, ko se bo ob 18. uri predstavila vokalna skupina Cvetke, ki prihaja iz Ĺ entilja. V petek, 7. junija, bo ob 18. uri v amfiteatru nastopil Simon GoriĹĄek, ki bo ob kitari pel pesmi o vodi. V torek, 11. junija, lahko ob 18. uri prisluhnete skupini Vox Corde. V petek, 14. junija, si ob 18. uri lahko v amfiteatru ogledate nastope mladih velenjskih ustvarjalcev.

V nedeljo, 16. junija, pa ob 18. uri pripravljajo veÄ?er s Ĺ aleĹĄkim ĹĄtu-

dentskim oktetom, ki bo s svojim petjem zagotovo ponovno ogrel ĹĄtevilna srca. Na nastopu se jim bo pridruĹžila tudi znana velenjska citrarka in pevka Tanja LonÄ?ar. V ponedeljek, 17. junija, bo od 18. ure naprej amfiteater plesno obarvan.

Nastopili bodo plesalci Plesne ĹĄole Spin. V sredo, 19. junija, se bodo ob 18. uri na prireditvi Z glasbo in plesom v poletje predstavili uÄ?enke in uÄ?enci Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca. 30. junija, zadnji junijski dan, pa se bodo ob 17. uri v amfiteatru predstavili uÄ?enke in uÄ?enci Glasbene ĹĄole Goter. Ob ĹĄtevilnih drugih dogodkih vas vabi tudi amđ&#x;”˛ fiteater.

8.00 8.00

Avtobusna postaja Velenje Porezen - Sekcija Premogovnik PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Kersnikova 2d

SKRIVNO Ĺ˝IVLJENJE HIĹ NIH LJUBLJENÄŒKOV The Secret Life of Pets 2, sinhronizirana animirana komedija, 89 minut (ZDA) ReĹžija: Chris Renaud, Jonathan Del Val Slovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Gregor SkoÄ?ir, Ajda Toman, Vid ValiÄ?, Lana Hribar, TjaĹĄa Ĺ˝eleznik, Andrej Murenc, UroĹĄ Smolej, AljoĹĄa KovaÄ?iÄ?, Marjan BuniÄ?, Andrej KuĹĄar, BlaĹž Vila, Petek, 7. 6., ob 18.00, 3D Sobota, 8. 6., ob 18.00 Nedelja, 9. 6., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja

ROCKETMAN Biografska drama, 121 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Dexter Fletcher Igrajo: Taron Egerton, Jamie Bell, Richard Madden, Gemma Jones, Bryce D. Howard Sobota, 8. 6., ob 19.50 Nedelja, 9. 6., ob 20.00 Ponedeljek, 10. 6., ob 17.30

PRI MAMI Ma, srhljivka, 99 minut (ZDA) ReĹžija: Tate Taylor Igrajo: Octavia Spencer, Allison Janney, Luke Evans Petek, 7. 6., ob 22.15 Nedelja, 9. 6., ob 18.00

MOĹ˝JE X: TEMNI FENIKS Dark Phoenks, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 113 minut (ZDA) ReĹžija: Simon Kinberg Igrajo: Jennifer Lawrence, James McAvoy, Jessica Chastain, Sophie Turner, Petek, 7. 6., ob 20.00 Sobota, 8. 6., ob 22.15

JULIJA Mladinski film, psiholoĹĄka romantiÄ?na drama, 78 minut (Slovenija, Velenje) ReĹžija: Mark Slatinek Igrajo: SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, GaĹĄper Lenart, Kristina Petrej, Sabina Letonje, Tamara Levar, Adnan BuljubaĹĄiÄ?, Maj RibiÄ?, MiĹĄa Ĺ ojat, Julija VaÄ?ovnik, Jasna Halilović, Ĺ pela Ĺ kofiÄ?, Alenka Martinc, Sanja BrezoÄ?nik, Tomi Brajda, Gal Zorko, Zoja LeĹĄnik, Aleks Petrej, Ĺ˝iga Verk, Pia Patricia Leonida Fekonja, Edita Kos MartinĹĄek, Kristjan Laznik Petek, 7. 6., ob 19.00 – mala dvorana Sobota, 8. 6., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 9. 6., ob 19.00 – m. dvorana

POĹ˝IGANJE Beoning, drama, triler, 148 minut (JuĹžna Koreja, Japonska) ReĹžija: Lee Chang-dong Igrajo: Ah-in Yoo, Steven Yeun, Jongseo Yun Ponedeljek, 10. 6., ob 20.00 00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Ni prireditev 20.00 Kino Velenje, velika dvorana PoĹžiganje, drama (Filmsko gledaliĹĄÄ?e)

Torek, 11. junij 9.00

17.00 17.00 18.00 18.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Smeh je veÄ? kot pol zdravja, delavnica SonÄ?ni park Torkova peta: Moj prvi herbarij Galerija Velenje Odprtje zakljuÄ?ne razstave Slikarske ĹĄole Velenjska promenada Vokalna skupina Vox, koncert (VeÄ?eri v amfiteatru) KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Gibanje in hidracija v poletnem Ä?asu, predavanje Petre PozniÄ? in Kornelije Kitek

Sreda, 12. junij 9.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Poletje je lahko Ä?as za spremembe,

delavnica 11.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Strah pred spremembami, pogovorna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 17.00 MO Velenje, sejna soba Predstavitev mestnega kolesarskega omreĹžja 18.00 Galerija Velenje Dolgotrajna oskrba – Tudi ti boĹĄ star!, pogovorni veÄ?er 18.00 OĹ Gorica SveÄ?ana proslava ob prazniku KS Gorica 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ivan ÄŒuk in Aleks Leo Vest: Prevarani sokoli, predstavitev knjige

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 6. junij 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Razstava Panta Rei, mag TomaĹž Gorjup

Sobota, 8. junij 16.00 Gasilski dom Gaberke XVII. MeddruĹĄtveno tekmovanje za pokal KS Gaberke 20.00 Vila LuÄ?ka Ĺ oĹĄtanj KakĹĄne barve je rokenrol?

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 6. junij 13.00 Vinograd Ĺ˝ibret - Kocuvan v Malem vrhu Delovno sreÄ?anje Zelena dela v vinogradu, DV Ĺ martno ob Paki

Petek, 7. junij 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki 20 let. Bobni. Jaz. – koncert Marka Berzelaka z uÄ?enci bobnanja in gosti

Sobota, 8. junij 10.00 Pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Ustvarjalna delavnica GLINA, prijava: pisarna.mc@gmail.com ali 064 167 940. Delavnica je BREZPLAÄŒNA, MC Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 10. junij 19.00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SD

Torek, 11. junij 18.00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SDS 18.30 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Šmartnice – medgeneracijska pogovorna skupina, KnjiŞnica Šmartno ob Paki

Lunine mene

Nedelja, 9. junij 8.00

Golte – Smrekovec Turno kolesarjenje: Ĺ mihel nad Mozirjem (712m)–KoneÄ?ka planina (1210m)–Dom na Smrekovcu (1377m) 16.00 Pri sv. Antonu v Skornem Letni koncert meĹĄanega pevskega zbora Skorno

10. junija, ob 7:59, prvi krajec

PANTA REI v galeriji Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 6. junija, ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo PANTA REI akademskega slikarja mag. TomaĹža Gorjupa, rednega profesorja za slikarstvo Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je doslej prejel Ĺže veÄ? pomembnih priznanj in imel okoli 100 samostojnih ter 400 skupinskih razstav doma in po svetu. đ&#x;”˛

KINO spored

Nedelja, 9. junij Ponedeljek, 10. junij

17.00 Vila RoĹžle T'k smo se pa vÄ?asih ĹĄpilali, druĹžinska prireditev 18.00 Velenjska promenada PosveÄ?eno vodi – veÄ?er ob kitari s Simonom GoriĹĄkom (VeÄ?eri v amfiteatru) 18.00 Velenjski grad Kaj pa Leonardo?, odprtje likovne razstave DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Letni koncert MePZ Gorenje 20.00 PlaĹža Mia Mia Velenjski raperji in DJ Mrigo, Hip hop in RNB Beach Party 6.00

7. MeÄ‘imursko proĹĄÄ?eje 10.00–12.30 Travnik pri Vili RoĹžle Ta veseli dan: Sodelujem – zmagujem, V. otroĹĄka olimpiada 10.00 Cankarjeva ulica Ne pozabi – ponovno uporabi!, predstavitev Centra ponovne uporabe Velenje 11.00 KS Stara vas GolaĹžijada 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana ÄŒrno-beli film, zakljuÄ?na produkcija Plesnega studia N 20.30 Pred Domom kulture Velenjem, oder pod magnolijami Big banda IT!, koncert 21.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Lakefest, koncert (29. DMK)

D O Ĺ˝ I V E TJ E ZA VSAK DAN

NAJ VAS OÄŒARAJO OKUSI JEDI IZ NOVEGA JEDILNEGA LISTA

mkp

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 9.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - O polĹžu, ki je kupoval novo hiĹĄko • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 30.6.2019 na osrednjem prostoru – Zeleni ĹĄkrat Ariel v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junijoktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti.

Ponedeljek- petek: 10:00 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

V prijetnem in umirjenem ambientu JE ODLIÄŒEN IZBOR – ni le za posebne priloĹžnosti, ampak LAHKO POLEPĹ A VSAKDAN.

UŽIVAJTE DAN V VILI HERBERSTEIN

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

Naš čas, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

6. junija 2019

Nagradna križanka Športni park Jezero

RADIO VELENJE

Piknik prostor in športne aktivnosti na Jezeru Zdravniški nasveti, gostja: Ajda Urbas, dr. med, specializantka interne medicine iz Bolnišnice Topolšica: Tema: sladkorna bolezen Za zaključene družbe in različna praznovanja vam ponujamo v najem letni piknik prostor, ki se nahaja v parku neposredno ob igriščih za odbojko na mivki, košarko, mali nogomet in mini golf.

Atraktivna lokacija vam omogoča prijetno druženje ob različnih aktivnostih.

Prostor je primeren tako za manjše kot večje skupine.

Vse informacije in rezervacije dobite na

070/830-527.

ČETRTEK, 6. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 7. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 8. junija

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, najkasneje do ponedeljka 17. junija, s pripisom "Športni park Jezero". Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Huawei Mate 20 Pro ponovno v Googlovem programu Android Q beta Ko je Google v začetku maja na svoji konferenci IO 2019 uradno naznanil prihod novega operacijskega sistema Android Q, je ob tem razkril, da bo za začetek razpoložljiv na 21 telefonih. Toliko jih je namreč uvrstil na seznam svojega programa Android Q beta. Eden teh telefonov je bil Huaweiev lanskoletni paradni konj, Mate 20 Pro. Nedavno pa je ameriška vlada podjetje Huawei uvrstila na seznam podjetij, s katerimi ameriška podjetja ne smejo poslovati, če nimajo izrecnega dovoljenja vlade. Ker je Google ameriško podjetje, je moral prekiniti sodelovanje s Huaweijem. Posledično je tudi umaknil Huawei Mate 20 Pro s seznama telefonov, ki bodo prejeli Android Q. Situacija pa se je zdaj ponovno obrnila. Ameriške oblasti so začasno, natančneje za 90 dni, umaknile omenjeno prepoved poslovanja, Huawei pa je tako vsaj začasno dobil nazaj svojo licenco za Googlove mobilne storitve in Googlovo različico mobilnega operacijskega sistema Android. Google je telefon Huawei Mate 20 Pro zdaj uvrstil nazaj na seznam telefonov v programu Android Q beta. To pomeni, da obstaja verjetnost, da bo Huaweiev telefon v prihodnje morda le deležen androidnih posodobitev.

Google Street View ponovno v Sloveniji Google Zemljevidi za območje Slovenije se bodo posodobili s posnetki, ki jih bosta zajela Google Street View avtomobil in pohodnik s Street View Trekker nahrbtnikom, ki bo prehodil območja za pešce v dveh največjih slovenskih mestih, Ljubljani in Mariboru. Street View, ki je v Sloveniji na voljo od leta 2014, se redno posodablja, da se prikazana slika čim bolj približa resničnosti.

Street View je priljubljena funkcija Google Zemljevidov, ki je trenutno na voljo v več kot 85 državah po vsem svetu, pa tudi v delih Arktike in Antarktike. Uporabniki si lahko s pomočjo Street View storitve ogledajo 360-stopinjske posnetke različnih ulic ter kulturne in nacionalne dediščine. Na voljo je v tudi v Google Earth in v Google Zemljevidih za mobilne naprave.

Google svoje posnetke redno posodablja zaradi nenehnega razvoja infrastrukture – tako uporabnikom olajša načrtovanje poti, saj se lažje orientirajo – hkrati pa se kot vedno trudi ohraniti zasebnost. Google pred vsako objavo zbranih Street View posnetkov izvede obdelavo s posebno tehnologijo. Tehnologija zamegli obraze oseb in registrske tablice, zato jih ni mogoče identificirati ter tako zaščiti zasebnost. Street View omogoča tudi naknadno odstranitev posnetkov, ki jih lahko uporabniki prijavijo s klikom na gumb "Prijavi težavo" v spodnjem desnem kotu katerega koli posnetka. Google lahko na zahtevo izbriše posnetek posameznika, njegovega otroka, avtomobila ali hiše.

Zajemanje posnetkov se je začelo 28. maja. Za več informacij o trenutni lokaciji Google Street View avtomobilov obiščite: https://www.google.si/ intl/sl/streetview/explore/

www.radiovelenje.com

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 9. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 10. junija

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 11. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 12. junija

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 27. maja do 2. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 27. maja do 2. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 27. maja do 2. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. maja do 2. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 6. 6. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200

VOZILA AVTOPRIKOLICO za osebni avto, prodam. Gsm: 031 547 364, Tel. 03 588 18 46.

RAZNO KOCKE SENA in okrogle bale, Ĺžganje, rdeÄ?e domaÄ?e vino, prodam. Gsm: 051 388 874 JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

VRTNE STOLE ALPUS (4 kom po 6 â‚Ź), ĹĄtedilnik (2 plin, 2 elektrika 20 â‚Ź) in

TV (60dx50v 20 â‚Ź) prodam.

Gsm: 070 350 364.

PUHALNIK za seno Tajfun, komplet z motorjem in cevmi, sekular za obrezovanje lesa z motorjem in sekular za Ĺžaganje drv z motorjem, prodam. Gsm: 031 547 364, Tel. 03 588 18 46.

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PLATIĹ ÄŒA za golf/passat/ĹĄkoda, jeklena, prodam za 40 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995 : KOSILNICA BCS ACME AL-140, motor 167410, rabljena, a nazadnje delovala pred 10 leti. Poleg je ĹĄe sedeĹž in dodatno kolo. Gsm: 031 554 121

STROPNI svetilki, viseÄ?i moderni/retro stil, Ä?rno-prozorne barve, grlo E27, prodam.

Gsm: O41 692 995

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 9. 6. 2019, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

OVÄŒKE z jagenjÄ?ki, prodam.

Gsm: 031 547 364, Tel. 03 588 18 46.

od 7. 6. do 13. 6.

- Leta 1942 se je 7. junija v TopolĹĄici rodil fizik, diplomat in funkcionar dr. Benjamin Lukman; - 7. junija 1955 je bil rojen dr.

JoĹže Hudales, dolgoletni vodja Muzeja Velenje in danes profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani; - 7. junija 2015 MeĹĄani pevski zbor Gorenje iz Velenja na tekmovanju v Olomoucu na ÄŒeĹĄkem osvoji dve zlati medalji, ki pomenita najviĹĄji doseĹžek v zgodovini zbora; - 8. junija 1924 je v Lazah pri Velenju umrl slovenski pravnik in mecen dr. Jakob Pirnat; - 8. junija 1974 se je rodil gledaliĹĄki in filmski igralec, Ve-

Nagrajenci kriĹžanke ÂťOsmicaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 23. maja 2019, so:

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. 6. 2019 in 9. 6. 2019, DuĹĄan NemaniÄ?, dr. dent. med.

SMRTI •

RAJĹ TER MILAN, roj. 1953, Velenje, Kersnikova cesta 7 KLAVĹ˝ ELIZABETA, roj. 1934, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 95A

Prodaja, hiĹĄa, dvojÄ?ek: FLORJAN, 267,5 m2, zgrajen l. 2000, 585 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi.

Cena: 180.000 â‚Ź

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

• •

Marjeta Stropnik, Podgorje 6, 3320 Velenje; Majda KoĹželjnik, Ĺ peglova 11, 3320 Velenje; Milena MiklavĹžina, Stanetova 40, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: VSE ZA PIKNIKE

ki je bil od leta 1894 do leta 1898 kaplan v Ĺžupniji sv. Jurija v Ĺ kalah pri Velenju; - 10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal predsednik izvrĹĄnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante MarkoviÄ?; - 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva obÄ?inske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje; - 12. junija 1982 so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvar-

da Kardelja, delo kiparja Stojana BatiÄ?a, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila Ĺže 26. krajevna skupnost v takratni obÄ?ini Velenje; - 13. junija 1839 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil pravnik in leta 1919 prvi slovenski Ĺžupan v BreĹžicah Gvidon Srebre; - 13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem sveÄ?ano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne ĹĄole v kraju, vendar danes ta v kraju ne deluje veÄ?. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 86,4 m2, adaptirano l. 2010, 3/6 nad., dvigalo, EI v izdelavi.

Cena: 96.000 â‚Ź

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

KODRUN MARKO, Ĺ oĹĄtanj, Zavodnje 32A in BRLOĹ˝NIK ANICA, Ĺ oĹĄtanj, Cankarjeva cesta 19 HALILOVIĆ DAMIR , Velenje, Lipa 45 in AVDIĆ AMELA , Velenje, Lipa 45 Ĺ TEFANIÄŒ DEJAN, Velenje, Ĺ kale 36 in VRABIÄŒ NINA, Velenje, Ĺ kale 36

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je draga

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustila draga hÄ?i, sestra in mamica

ELIZABETA KLAVĹ˝

URĹ KA SUĹ EC

1934 – 2019

Zapel je zvon, vam v slovo.

Poln boleÄ?in, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tiĹĄina.

Marko Mandić (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

POROKE •

lenjÄ?an Marko Mandić; - nogometaĹĄi velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiĹĄki prvaki in se uvrstili v takratno 2. jugoslovansko nogometno ligo; - 9. junija 1999 je Planinsko druĹĄtvo Velenje v dvorani Mestne obÄ?ine Velenje predstavilo jubilejni zbornik ob 50-letnici druĹĄtva, 45-letnici doma na PaĹĄkem Kozjaku in 25-letnici Ĺ aleĹĄke planinske poti; slavnostni govornik je bil dr. MatjaĹž Kmecl; - 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji; reĹĄevanje ladje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne bo popravljalo, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji; - 10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton AĹĄkerc,

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

•

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

6. junija 2019

4. 10. 1986 – 28. 5. 2019

Ob boleÄ?i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izreÄ?eno soĹžalje, cvetje, sveÄ?e ter ostale darove.

Hvala osebju bolniĹĄnice TopolĹĄica, negovalkama gospe Mihaeli in gospe Sonji za izjemno oskrbo, Ĺžupniku za opravljen obred in sveto maĹĄo, pevkam skupine Cvetke in pogrebni sluĹžbi Usar.

Hvala vsem, ki ste jo obiskovali med boleznijo in jo pospremili na zadnji poti. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

Pomlad je priĹĄla, tokrat drugaÄ?na, prazna, a tebe ni.

RoĹžice drugaÄ?e cveto, nam je v srcu hudo.

Ni veÄ? tistih lepih Ä?asov, ko skupaj smo bili, zdaj te ni.

Spomin nate veÄ?no bo ostal, vse naĹĄe Ĺžive dni.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ĹĄe posebej Tiniju in Andreji SuĹĄec ter Janiju ZavolovĹĄku, ki ste nam ob teĹžkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.

Hvala podjetju HTZ Velenje, SING Žalec, CSD Velenje.

Iskrena hvala gospodu Ĺžupniku za opravljen obred, govornici Magdi Stvarnik, pevkam skupine Cvetke, godbi Premogovnika Velenje in pogrebni sluĹžbi Usar za opravljen obred. Ĺ˝alujoÄ?i Branko in hÄ?i Brina, mama in ati, brat Gregor z druĹžino in ostalo sorodstvo

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Ĺ˝e tretji veÄ?ji poĹžar v devetih letih Dogodek Misli

hrabro za bolnike s sladkorno boleznijo

V nedeljo, malo po 9. uri dopoldan, je v Ljubiji priĹĄlo do poĹžara na napravi za izdelavo lesnih peletov Mizarstva KovaÄ?

Mozirje, 2. junija – Do poŞara je priťlo v sistemu za odvajanje pare med postopkom izdelave.

Na prizoriĹĄÄ?e so v 10 minutah od klica prihiteli operativci Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva (PGD) Mozirje, kmalu so se jim pridruĹžili ĹĄe operativci iz PGD PaĹĄka vas, Ĺ martno ob Paki, Nazarje, LetuĹĄ in Ĺ oĹĄtanj mesto. Âť72 nas je krotilo ognjene zublje na objektu in v njegovi notranjosti. PoĹžar je bil kar zahteven, tudi zaradi velikosti objekta, uporabiti smo morali dihalne aparate, saj je bila notranjost ob prihodu povsem zadimljena,ÂŤ je povedal vodja intervencije Stane Weiss, poveljnik PGD Mozirje.

Ko smo direktorja Mizarstva KovaÄ? Luka KovaÄ?a na kraju poĹžara povpraĹĄali, kaj pomeni nesreÄ?a za podjetje in koliko ĹĄkode – ocenjuje – je povzroÄ?il poĹžar, je vidno prizadet odgovoril: ÂťNiÄ? ne vem. Upam samo, da ĹĄkoda ne bo prevelika in da bomo lahko kmalu proizvodnjo usposobili.ÂŤ Kaj je poĹžar povzroÄ?ilo, pristojni ĹĄe ugotavljajo. Po podatkih policije je tuja krivda izkljuÄ?ena. Po prvih ocenah nastalo ĹĄkodo na napravi ocenjujejo na blizu 100.000 evrov.

Po informacijah naj bi bil to v zadnjih devetih letih tretji veÄ?ji poĹžar v Mizarstvu KovaÄ?, po domaÄ?e Butej. đ&#x;”˛

Tp

Z modo, glasbo in plesom so zbrali skoraj tisoÄ? evrov – Sredstva namenjajo za nakup blazin proti preleĹžaninam za bolnike s sladkorno boleznijo

GaĹĄenje poĹžara v notranjosti objekta je bilo zahtevno zaradi zadimljenosti.

PoĹžar je povzroÄ?il precej ĹĄkode tudi na zunanjosti proizvodnega objekta.

Mercedes-Benzi brneli po Ĺ aleĹĄki dolini

V zaÄ?etku preteklega tedna se je v velenjskem kulturnem domu zbralo okoli sto ljudi, ki so se udeleĹžili dogodka Misli hrabro. Idejo in organizacijo zanj je prevzel frizer Marko HriberĹĄek in njegova ekipa iz MH studia v sodelovanju s predsednico DruĹĄtva diabetikov Velenje Romano Praprotnik.

Obiskovalci ob dogajanju na odru niso ostali ravnoduĹĄni. VeÄ?er so jim popestrili glasbeni nastopi Alye, Maje ZaloĹžnik in Nina OĹĄlaka, pa tudi Ä?ustveni plesni nastopi Kulturnega umetniĹĄkega druĹĄtva Igen pod taktirko Marka Maaga. RdeÄ?a nit dogodka je bilo opozarjanje na pomen ozaveĹĄÄ?anja o sladkorni bolezni. HriberĹĄek je na odru razkril osebne zgodbe ljudi, ki brez strahu opozarjajo na sladkorno bolezen in uÄ?ijo, kako Ĺživeti z njo. Odzivi obiskovalcev so bili nabiti s Ä?ustvi, nekatere so zgodbe ganile do solz. Aktivni frizer, ki se je pred tremi leti tudi sam sooÄ?il z diagnozo diabetesa, je na dogodku predstavil ĹĄe svojo ljubezen do mode in frizerskega poklica.

S svojo ekipo je med posameznimi nastopi prikazal zadnje trende priÄ?esk, ki jih je spretno prilagodil tematiki dogodka.

Po spektaklu so bili obiskovalci oÄ?itno zadovoljni, da so s pla-

Ä?ilom vstopnice tudi sami vsaj nekaj prispevali za pomoÄ? sladkornim bolnikom. Z dogodkom Misli hrabro so zbrali okrog tisoÄ? evrov, ki jih DruĹĄtvo diabetikov Velenje namenja za nakup blazin proti preleĹžaninam.

Marko HriberĹĄek ob tem oblju-

blja, da tovrstni dogodek ni bil zadnji in edini. Ĺ˝e v tem mesecu bo ponovil vsakoletno in vseslovensko akcijo OdreĹži drugaÄ?nost, ki je lani naletela na izjemen odziv. Gre za dogodek, namenjen druĹženju in prikazu manj vsakdanjih frizur, s katerimi Marko poudarja, da ni narobe, Ä?e si drugaÄ?en. ÂťVaĹžno je, da si to, kar si. Da si iskren do samega sebe in poĹĄten do drugih ljudi,ÂŤ pravi. Z dogodkom bodo tako kot lani zbirali sredstva za otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin. đ&#x;”˛

Ĺ˝e lani so se Ä?lani Mercedes-Benz kluba Slovenije obljubili, da se bodo s svojimi starodobniki znova mudili v Velenju, in obljubo so tudi drĹžali. (foto: J. Prelac)

so najboljĹĄim podelili v RibiĹĄki koÄ?i v Ĺ oĹĄtanju in tu sklenili prvi dan obiska. ÄŒlani posadk, ki so nadaljevali svoj obisk tudi naslednji dan, so tega zaÄ?eli na Velenjski plaĹži, od tam so se odpeljali do pokritega parkiriĹĄÄ?a pri Zdravstvenem domu in se skozi Lepi center in po Cankarjevi sprehodili do Titovega trga ter sliĹĄali nekaj velenjskih zgodb.

Zadnji del ogleda so namenili spoznavanju

posledic rudarjenja z obiskom kanjona Velunje na izlivu v DruĹžmirsko jezero. SreÄ?anje so v popoldanskih urah zadovoljni zakljuÄ?ili v gostiĹĄÄ?u Pri Vidi v Zavodnjah.

Prvo sreÄ?anje lastnikov vozil Mercedes-Benz (ĹĄe preden je bil ustanovljen klub) je bilo v Velenju pred veÄ? kot pred desetletjem. ÄŒlani se v tukajĹĄnje okolje radi vraÄ?ajo, ker – zagotavljajo – se tu dobro poÄ?utijo.

Pravi junaki darujejo Ĺ oĹĄtanjski taborniki vabijo na dan krvodajalstva in krvodajalsko akcijo – Zavihajte rokave, pokaĹžite solidarnost Ĺ oĹĄtanj – 4. junij je slovenski dan krvodajalstva in Pravi junaki Ĺže ĹĄirijo sporoÄ?ilo o plemenitih vrednotah krvodajalstva po vsej Sloveniji. Zavod RS za transfuzijsko medicino, RdeÄ?i kriĹž Slovenije in druĹžba Petrol Ĺže od leta 2011 s krvodajalsko pobudo 'Daruj energijo za Ĺživljenje' ozaveĹĄÄ?ajo javnost o pomenu krvodajalstva, ki je izjemno po-

ÂťSodelujem – zmagujemÂŤ v SonÄ?nem parku V soboto, 8. junija, bo v okolici vile RoĹžle potekala V. OtroĹĄka olimpijada Velenje, 8. junija – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje bo v soboto, 8. junija, v okolici vile RoĹžle v SonÄ?nem parku poskrbela za ĹĄportno obarvano zabavno dopoldne za otroke in druĹžine. Ĺ˝e peto OtroĹĄko olimpijado tudi letos pripravljajo v sodelovanju s Ĺ portno ĹĄolo Gregor Vegan, ki

membno za zagotavljanje zadostnih koliÄ?in varne krvi in odzivanje krvodajalcev na potrebe po krvi.

Dan krvodajalstva z zahvalo vsem krvodajalcem bodo zaznamovali na Ĺže tradicionalni novinarski konferenci v petek, 7. junija, ob 10. uri v prostorih vile LuÄ?ka na KoroĹĄki cesti 13 v Ĺ oĹĄtanju, kjer bo od 7. do 13. ure potekala tudi krvodajalska akcija tabornikov ob 60-letnici TaborniĹĄkega druĹĄtva Rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj. PridruĹžite se jim ter deli-

te sporoÄ?ilo humanosti, solidarnosti in Ä?loveÄ?nosti.

Akcija 'Daruj energijo za Ĺživljenje' poudarja velik pomen tako rednih kot novih krvodajalcev, ĹĄirjenje baze krvodajalcev ter pomembnost odzivanja krvodajalcev na potrebe in stanje zalog krvi. V teh letih so zabeleĹžili veÄ? kot 83.000 novih, mladih krvodajalcev, od tega v zadnjem letu veÄ? kot 9.000. đ&#x;”˛

mkp

Foto: Ĺ˝. Sivka

Velenje, Ĺ oĹĄtanj 1. in 2. junija – ÄŒlani Mercedes- Benz kluba Slovenije so 12-letno sreÄ?anje izpeljali v Ĺ aleĹĄki dolini.

Obisk so zaÄ?eli na Velenjskem gradu, kjer so si ogledali del muzejskih zbirk. Od tam so ga nadaljevali do Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije, kjer so pred spustom v jamo vozniki odpeljali spretnostno voĹžnjo (natanÄ?no parkiranje) na muzejskem dvoriĹĄÄ?u. Pokale

bo poskrbela za ĹĄtevilne preizkuse gimnastiÄ?nih spretnosti otrok (na trampolinÄ?kih, hojo po mostu, prevalih, skokih v jezero ‌) in Malim ĹĄportnikom.

Slednji bo poskrbel za 10 razliÄ?nih ĹĄportnih preizkusov mladih ĹĄportnikov in ĹĄportnic. Ko jih bodo uspeĹĄno opravili, bodo na vsaki toÄ?ki dobili Ĺžig. Tiste, ki bodo zbrali vse Ĺžige, na koncu Ä?aka medalja in nagrada.

Ta veseli dan, ki ga na zvezi pripravljajo pred zakljuÄ?kom ĹĄolskega leta, se bo zaÄ?el ob 10. uri.

Na V. OtroĹĄki olimpijadi se lahko mali ĹĄportniki in ĹĄportnice pridruĹžijo dogajanju kadarkoli do 12.30. Ne le da bo dopoldne ĹĄportno obarvano, poskrbeli bodo tudi za zabavo ob glasbi, navijanje in prijetno druĹženje. đ&#x;”˛