22 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (13/18°C), soboto (9/20°C) in nedeljo (11/21°C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

V petek in nedeljo deĹž.

ÄŒetrtek, 4. junija 2020â€

ĹĄtevilka 22 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Maturanti piĹĄejo maturo

cena 1,90 â‚Ź

Kje je Ĺživl'e'je?

Tina Felicijan

Maturanti so v soboto (30. maja) pisali izpit iz angleĹĄÄ?ine, v ponedeljek pa so nadaljevali z materinĹĄÄ?ino, Ä?eprav bi esej morali po tradiciji pisati takoj po prvomajskih poÄ?itnicah, letos 5. maja. Tako so letos na somladanskem roku prviÄ? pisali obe poli v enem dnevu. Pisni izpit iz matematike bo v soboto, 6. junija, pisni izpiti iz temeljnih strokovno-teoretiÄ?nih predmetov poklicne mature bodo na vrsti 11. junija, mnoĹžica pisnih izpitov iz predmetov sploĹĄne mature in nekaterih predmetov poklicne mature pa v obdobju od 2. do vkljuÄ?no 17. junija. Izpiti iz Ä?etrtega predmeta ter ustni izpiti na obeh maturah bodo potekali od 15. do 23. junija.

Letos na Ĺ olskem centru Velenje opravlja maturo 74 maturantov, poklicno 213, zakljuÄ?ni izpit v triletnih ĹĄolah pa 133 dijakov. Z uspehom na sploĹĄni maturi pa bodo dijake seznanili na ĹĄolah 13. julija. V Sloveniji bo maturo letos prviÄ? opravljalo 15.567 dijakov. Na sploĹĄno se je prijavilo 6.078, đ&#x;”˛ na poklicno pa 9.489 kandidatov. VeÄ? na strani 2.â€

Umetniki so ustvarjali v Gaberkah Ĺ oĹĄtanj – V Gaberkah so ĹĄe pred nekaj dnevi pod mentorstvom akademske kiparke Dragice ÄŒadeĹž Lapajne na prijetni delavnici umetniki iz vse Slovenije kiparili v lesu. Delavnici, ki je vrsto let potekala v Ĺ martnem ob Paki, so tokrat gostoljubje ponudili v Kulturnici Gaberke.

Tri dni, kolikor je delo potekalo, je sicer malo, a vendar jim je uspelo zaÄ?rtane skulpture tudi dokonÄ?ati.

Janez Graf iz MeĹžice je izdelal roko, dlan s taktirko, ki obeleĹžuje đ&#x;”˛ tudi letoĹĄnje leto Huga Wolfa. VeÄ? na strani 9. â€

Zelena luÄ? za nogomet

Moram priznati, da se je od trenutka, ko sem dobila navdih za ta komentar, zvrstilo toliko komentarja potrebnih dogodkov, izjav, odloÄ?itev in reakcij po vsem svetu, da jim komaj sledim in do ĹĄtevilnih se teĹžko opredelim. Prav tako pa do teme, povezane z lokalnimi prireditvenimi dejavnostmi, ki jo premlevam Ĺže nekaj let, a je iz spoĹĄtovanja do truda akterjev in prepriÄ?anja, da je bolje tako, kot je danes, kot kakor je bilo pred leti, nisem odprla.

Odkar opaĹžam, da tedni odsotnosti prireditev niso bili dovolj za refleksijo in drugaÄ?en pristop organizatorjev ter za spremembo v odnosu obÄ?instva do prireditev kot dobrin, mi ne da veÄ? miru.

Velenje se rado pohvali, kako izjemno je na tem in onem podroÄ?ju.

Ta hvala sicer redko preseĹže obronke Ĺ aleĹĄke doline, kar dokazuje nizka stopnja prepoznavnosti mesta ĹĄe po Ä?em drugem kot po stereotipih. A razmerju med lokalno propagando in vsaj nacionalno (nujno pa tudi mednarodno) promocijo (in nujno tudi marketingom) se je treba posebej posvetiti, zato ga tokrat puĹĄÄ?am ob strani. Tokrat se osredotoÄ?am na eno od teh lokalno prehvaljenih posebnosti: prireditve. In s tem pojmom po vzoru prevladujoÄ?e retorike zajemam vse – od gasilskih veselic za tisoÄ?e do strokovnih predavanj za tri (organizatorja, predavatelja in njegovo Ĺženo, Ä?e malo karikiram).

In ne, srĹž te polemike ni, kaj je umetnost, kaj je zabava, kaj je kulturna prireditev in kaj le dogajanje za poskus pospeĹĄevanja mestnega utripa. Tudi temu se je treba posebej posvetiti. Pa ĹĄe temu, koga podpirati pri kakĹĄnem javnem udejstvovanju, ker socialna kultura (ta izraz sem nedavno zasledila v nekem pogovoru in mi je vĹĄeÄ?, ker odliÄ?no povzema lokalno kulturno politiko) paÄ? ni Âťdel vseh nas,ÂŤ prav tako ne Âťbogati vseh nas,ÂŤ kakor se rade ponavljajo govorniĹĄke fraze. SrĹž je mantra, da potrebujemo veÄ? prireditev, in ko jih imamo veliko, potrebujemo drugaÄ?ne, in ko imamo tudi te, potrebujemo ĹĄe druge. Glede na to, kako zavzeto veliko ĹĄtevilo organizatorjev, za katere je sinergija ideal, ki ga le redki poskuĹĄajo doseÄ?i, niza prireditve in ĹĄteje (nato pa mnoĹži) obiskovalce – med katerimi, Ä?e smo poĹĄteni, premnogokrat prevladujejo organizatorji sami, kulturni delavci ter druĹžinski Ä?lani, prijatelji in znanci nastopajoÄ?ih – se ne morem znebiti obÄ?utka, da ima kvantiteta prireditev in obiskovalcev prednost pred vsebino in uÄ?inkom. A bolj kot to me skrbi, da je v Velenju za veliko prireditvenih vsebin (ne pa za vse, seveda) tako malo obÄ?instva.

Meni se ne zdi normalno, da v mestu s 25 tisoÄ? prebivalci na veÄ?ini prireditev skorajda vse poznam. Pa to ni kritika tistih, ki bodisi iz zanimanja bodisi iz vljudnosti obiskujejo prireditve, ampak tistih, ki jih ignorirajo. ÄŒe se Ĺže kdaj kje pojavijo, pa oddajajo signale nezainteresiranosti in zdolgoÄ?asenosti. Nikjer drugje ĹĄe nisem doĹživela, da nastopajoÄ?i ne bi dobili aplavza. Spomnim se lanskega koncerta enega najveÄ?jih slovenskih pop rock bendov Tabu na Titovem trgu, ko je napol mrtvo obÄ?instvo hladnokrvno obrnilo hrbet odru in se brez zanimanja za bis napotilo za ĹĄank.

Pevka je samo sebe povabila nazaj na oder in napela vse sile, da je vsaj iz prvih vrst stisnila nekaj Ĺživljenja. Halo, Tabu!

Zato (in ĹĄe zaradi vsega tistega, kar sem tokrat pustila ob strani) me je tisti ponedeljek, ko je obÄ?ina zaÄ?ela vraÄ?ati Ĺživl'e'je v Vele'je*, preĹĄinilo: mesto, polno prireditev, ĹĄe ni Ĺživo mesto. Ĺ˝ivo je, ko v njem Ĺživijo ljudje, ki dajo kaj na Ĺživljenje in ga dajo kaj od sebe tudi takrat, ko niso zbrani samo zaradi nastopa svojih otrok ali lahkotnega veseljaÄ?enja. * ÄŒe smo Ĺže pri priredbah lokalnih aforizmov, naj dodam ĹĄe eno: ka' ti bo oder, Ä?e maĹĄ streho. đ&#x;”˛

Nogomet se vraÄ?a na zelenice in na TV ekrane. JutriĹĄnji petkov veÄ?er bo ponudil dva prvoligaĹĄka obraÄ?una. Pomerila se bosta Aluminij in Mura, za nove toÄ?ke pa se bodo ob 21. uri udarili nogometaĹĄi Celja in Rudarja. Savinjsko-ĹĄaleĹĄka rivala sta precej vsaksebi. Celjani lovijo vodilno Olimpijo, knapi pa so brez zmage priklenjeni na zaÄ?elje lestvice. Jim bo le uspelo đ&#x;”˛ solidno zaÄ?eti zakljuÄ?ek prvenstva? VeÄ? na strani 17.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

NLB zapira tudi poslovalnico Mislinja Ljubljana, Mislinja – NLB nadaljuje pred leti zaÄ?eto optimizacijo poslovne mreĹže in 15. junija zapira deset poslovalnic po Sloveniji, med njimi tudi poslovalnico v Mislinji. Temu v Mislinji ostro nasprotujejo, saj je to edina banÄ?na poslovalnica v kraju.

Kot poudarja Ĺžupan ObÄ?ine Bojan Borovnik, banko nujno potrebujejo predvsem starejĹĄi obÄ?ani. Po njegovih podatkih ima poslovalnica v Mislinji okoli 2.300 komitentov. Ĺ˝upan upa, da odloÄ?itev NLB ni dokonÄ?na, hkrati pa Ĺže iĹĄÄ?e moĹžnosti, da bi morebiti poslovalnico v Mislinji odprla kakĹĄna druga banka. Svet koroĹĄke regije je na NLB naslovil protestno pismo, v katerem se je zavzel tako za ohranitev poslovalnice v Mislinji kot tudi za ponovno odprtje poslovalnic v ÄŒrni na KoroĹĄkem, ki je zaprta od decembra 2018, in v Vuzenici, ki je zaprta od konca maja 2016. đ&#x;”˛

mkp

Krajane vabijo, da pridejo naproti Velenje – Konec lanskega leta je Svet mestne Ä?etrti Desni breg na proÄ?elje Mercatorjeve TrĹžnice namestil informativno oglaĹĄevalno tablo, na kateri lahko VelenjÄ?ani in VelenjÄ?anke ter obiskovalci spoznajo mestno Ä?etrt skozi bogato zgodovino.

Vodila jih je Ĺželja, da predstavijo znaÄ?ilnosti tega dela mesta, obenem pa pribliĹžajo svoje delo krajanom in jih povabijo, da s svojim prispevkom ĹĄe pomagajo izboljĹĄati utrip Ĺživljenja v tej mestni Ä?etrti. đ&#x;”˛

mkp

V Ĺ oĹĄtanju stanovanjskega razpisa ĹĄe ne bo Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zadnji razpis za najem neprofitnih stanovanj v najem objavila leta 2015. ObÄ?anke in obÄ?ani so se nanj odzvali s 44 vlogami za najem in 14 vlogami za menjavo stanovanja. Doslej so reĹĄili 32 vlog za najem in 12 vlog za menjavo. Ker ObÄ?ina primernih stanovanj za oddajo nima na voljo, Ä?akalna lista pa se tudi ĹĄe ni izpraznila, novega razpisa za zdaj ne bodo objavili. đ&#x;”˛

Matura je pregled ťtiriletnega ťolanja – Ustne izpite bodo na vseh ťolah v skladu z maturitetnim koledarjem izvedli med 15. in 23. junijem – Z uspeh bodo dijaki izvedeli 13. julija Jasmina Škarja

lahko potrdim, da smo imeli boljĹĄi uÄ?ni uspeh ob koncu pouka, Ä?eprav je nekaj dijakov ĹĄe takĹĄnih, ki morajo opraviti popravni izpit, vendar ponosno reÄ?em, da je velika veÄ?ina izpolnila pogoje in so v spomladanskem delu pristopili k opravljanju mature.ÂŤ Ravnatelj ĹĄe pove, da se mu zdi, da je zahtevnost mature primerna, dober kazalec je tudi to, da so dijaki iz predavalnic odhajali pred predvidenim Ä?asom, kar potrjuje, da so se tudi v Ä?asu pouka na daljavo dobro znaĹĄli in pripravili.

Maturantje Ĺ olskega centra Velenje so v soboto, 30. maja, pisali izpit iz angleĹĄÄ?ine, v ponedeljek, 1. junija, pa nadaljevali z izpitom iz materinĹĄÄ?ine. Potem ko se je sobotni izpit mnogim zdel nekoliko teĹžji kot testi prejĹĄnjih let, ki so jih reĹĄevali v okviru priprav na maturo, so odzivi dijakov po pisanju eseja spodbudni tako med ravnatelji kot dijaki. Ravnatelj Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko Peter Rozman: ÂťResda priprave na in okolje Peter Rozman maturo bolj intenzivno potekajo v drugi je prepriÄ?an, da so vsi polovici zadnjega letnika, dejstvo pa skupaj na izvedbo maje, da se dijaki pripravljajo na maturo v ture dobro pripravljeni. vseh letih izobraĹževanja.ÂŤ ÂťSledili smo navodilom ministrstva in drĹžavnih komisij za sploĹĄno in poklicno maturo. Dijaki so prejeli natanÄ?- Med dijaki prevladuje optimizem na navodila, vse dneve sem zjutraj, ko odpiBlaĹžka Mihelak: ÂťZadovoljna sem, spreramo ĹĄolska vrata, prisoten. Dijaki prihajajo mljajo me optimistiÄ?ni skladno z navodili, pripravljeni in pozitiv- obÄ?utki, Ĺželim si, da tako no naravnani, verjetno tudi zato, ker se po ostane tudi vnaprej. Midolgem Ä?asu znova sreÄ?ujemo tudi v Ĺživo.ÂŤ slim, da bo vse potekalo ÄŒeprav Rozman teĹžko napove, kakĹĄne rezul- tako, kot sem si zastavitate npriÄ?akujejo na maturi, lahko komen- la. Lahko pa povem, da tira uspeh dijakov ob zakljuÄ?ku pouka, ob je bila sobotna matura iz drugi ocenjevalni konferenci. ÂťZa naĹĄo ĹĄolo angleĹĄÄ?ine zahtevnejĹĄa

kot testi iz preteklih let, slovenĹĄÄ?ina pa laĹžja. Upam, da bo tudi v prihodnje tako, saj je pred mano kar naporen teden, tako da bo Ä?asa za poÄ?itek bolj malo.ÂŤ Tanja Mitić: ÂťDanes mi je ĹĄlo dobro, bolje, kot sem priÄ?akovala. Nekaj veÄ? strahu kot pred pisnimi je pred ustnimi izpiti, ki me ĹĄe Ä?akajo, saj ne raÄ?unam, da bi nam profesorji kaj preveÄ? pogledali skozi prste, ker se drĹžijo pravil. Upam, da mi uspe priti na Ĺželeno fakulteto.ÂŤ Eva DomitroviÄ?: ÂťEsej je bil zame laĹžji, druga pola malo manj. Na maturi Ĺželim doseÄ?i Ä?im boljĹĄi rezultat, saj Ĺželim nadaljevati ĹĄtudij fizioterapije na Primorskem.ÂŤ Tim Turinek:ÂŤ Pri slovenĹĄÄ?ini nam je malo zmanjkalo Ä?asa, zdi se mi, da je bilo vse skupaj malo preobseĹžno. Naloge pa niso bile prezahtevne, mogoÄ?e je bila tu in tam kakĹĄna dvoumna. Druga pola je bila zanimiva, ne preveÄ? teĹžka. ÄŒaka me ĹĄe matematika in Ä?etrti predmet elektrotehnika, zame laĹžji del mature, Ä?eprav se moram izkazati tudi na ustnih zagovorih, predvsem pri angleĹĄÄ?ini, ker je bila prva pola res zahtevna. PriÄ?akovali smo Ä?lanek, sodobno besedilo, vendar smo dobili besedilo iz romana, ki je bilo prevedeno iz francoĹĄÄ?ine. Se pa zavedam, da se moramo dijaki tudi iz zrelostnega izpita nekaj nauÄ?iti, saj vendarle stopamo na pot odraslosti.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Komunala prodaja poslovni objekt

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Velenje – Komunalno podjetje Velenje prodaja poslovni objekt s pripadajoÄ?im zemljiĹĄÄ?em na KoroĹĄki cesti v Velenju. Pisne nezavezujoÄ?e informativne ponudbe za nakup bodo sprejemali do 30. junija. đ&#x;”˛

mkp

PsiholoĹĄka podpora na daljavo ne deluje veÄ?

Velenje – V Ä?asu epidemije je Zdravstveni dom Velenje organiziral brezplaÄ?no psiho-socialno podporo na daljavo. Zdaj so izredno telefonsko ĹĄtevilko ukinili, psiholoĹĄko podporo odraslim in otrokom pa v okviru obiÄ?ajnega delovnega Ä?asa ponovno nudijo kliniÄ?ne psiholoĹĄke ambulante in Center za krepitev zdravja. đ&#x;”˛

tf

PomoÄ? v primeru nasilja Velenje – DruĹĄtvo SOS telefon za Ĺženske in otroke Ĺžrtve nasilja sprejema klice na telefonsko ĹĄtevilko 031 699 333 vsak delavnik od 9. do 15. ure, na ĹĄtevilko 080 11 55 vsak dan od 12. do 18. ure, nudijo pa tudi svetovanje po elektronski poĹĄti z naslovom drustvo-sos@drustvo-sos.si. DruĹĄtvo za nenasilno komunikacijo je dosegljivo na telefonski ĹĄtevilki 031 700 120, DruĹĄtvo Ĺ˝enska svetovalnica – Krizni center pa na ĹĄtevilki 031 233 211. đ&#x;”˛

tf

OtroĹĄka igriĹĄÄ?a spet vabijo Velenje – V Ä?asu med epidemijo so bila zaprta tudi vsa otroĹĄka igriĹĄÄ?a v obÄ?ini Velenje. V ponedeljek pa so tu ponovno odprli 13 otroĹĄkih igriĹĄÄ? na javnih povrĹĄinah. To so mestno otroĹĄko igriĹĄÄ?e pri avtobusni postaji, igriĹĄÄ?a na Kardeljevem trgu, Foitovi, PreĹĄernovi in GoriĹĄki cesti, KoĹželjskega ulici, Cesti Simona Blatnika, v Ĺ aleku, SonÄ?nem parku in na Konovem. IgriĹĄÄ?a ob Ĺ aleĹĄki cesti, v Ĺ aleku in na KoĹželjskega ulici so opremljena tudi s fitnes napravami.

Na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u ob Ĺ aleĹĄki cesti, ki je v poletnem Ä?asu odprto od 7. do 21. ure, in v SonÄ?nem parku so uporabnikom na voljo tudi javne sanitarije. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

4. junija 2020

Odzivi dijakov na maturi spodbudni

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Virus zamira, Ĺživljenje se vendarle oĹživlja Kriza je, krize ni – Projekta v oblakih – Jabolko v centru – Korak proti Hopslandiji – Priprave in zadrĹžki Pa so tudi dijaki zakljuÄ?nih razredov doÄ?akali svoj veliki dan: v soboto se je zaÄ?ela matura! Za nekatere presenetljivo, saj so jo zaÄ?eli s preverjanjem angleĹĄÄ?ine. Za druge je to stvarnost, saj da brez tega jezika pri nas paÄ? ne gre veÄ?. Da je letoĹĄnja matura teĹžka, je pokazal tudi ÂťpozivÂŤ dijakom, naj si s sabo prinesejo malico in pijaÄ?o. A niÄ? ÂťmoÄ?negaÂŤ.

Sicer pa se bo letoĹĄnje preverjanje zrelosti kar zavleklo. Ta teden so se tudi ĹĄe bolj napolnile osnovne ĹĄole, le dijaki, razen maturantov, bodo ĹĄe kar ÂťoddaljeniÂŤ od ĹĄol.

Vlada pa je tudi zadnji Ä?as sprejela ĹĄe kar nekaj ukrepov za reĹĄitev krize, v katero nas je pahnil nesreÄ?ni korona virus. Ob tem, ko je ĹĄtevilo okuĹženih padlo in pandemije ni veÄ?, nas z vrha ĹĄe kar opozarjajo: krize ĹĄe ni povsem konec. Saj res – ĹĄe posebno, Ä?e priĹĄtejemo ĹĄe politiÄ?no krizo. Tudi v njej se obÄ?utijo premiki – ne le zaradi kolesarjev, na kar kaĹžejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave. ÄŒeprav morda ĹĄe vedno malo poÄ?asneje, vseeno gre Ĺživljenje pri nas naprej. ÂťMost stoji, stolp ÂťvisiÂŤÂŤ – pravijo nekateri SlatinÄ?ani malo hudomuĹĄno, Ä?eprav je v tem turistiÄ?nem kraju poloĹžaj ĹĄe posebej resen. HudomuĹĄneĹži mislijo seveda na novi most na ZdraviliĹĄkem trgu, ki srediĹĄÄ?e RogaĹĄke Slatine povezuje z zunanjo obvoznico, in na naÄ?rtovani ÂťmegaÂŤ stolp Kristal, ki naj bi stal na bregu na zahodni strani centra mesta. Ta ĹĄe vedno vzbuja razliÄ?ne pomisleke, kar so mnogi pokazali tudi na zadnji seji obÄ?inskega sveta. A projekt gre dalje. Ta naÄ?rtovani stolp ima s Celjem nekaj skupnega. Zasnoval ga je arhitekt Nande Korpnik, ki je tudi naredil idejno zasnovo viseÄ?e brvi med poboÄ?jem celjskega gradu in MiklavĹĄkim hribom. Razen tega oba projekta moÄ?no podpirata oba Ĺžupana, mnogim po obÄ?inah pa sta trn v peti. Razlika med njima pa je v tem, da naj bi bil stolp s 106 metri najviĹĄji v drĹžavi, viseÄ?i most bo v dolĹžino meril 400 metrov veÄ? in bo med najveÄ?jimi te vrste na svetu. Ĺ e nekaj naj bi imela ta dva projekta po mnenju mnogih skupnega: oba sta ĹĄe v oblakih! No, v RogaĹĄki ĹĄe res nimajo rekordnega razglednega stolpa,

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

imajo pa na Janini nov razgledni paviljon – PalÄ?kovo hiĹĄico. Tak zanimivi objekt je tu Ĺže stal, a se je pred dnema letoma zaradi dotrajanosti poruĹĄil. Zdaj so postavili enakega. Vendar je ta manj ÂťzgodovinskiÂŤ. Za postavitev prejĹĄnjega so namreÄ? uporabili lesene dele nekoÄ? znanega slatinskega pokritega sprehajaliĹĄÄ?a – Wandelbahna, ki ga, na Ĺžalost mnogih SlatinÄ?anov, niso obnovili, ampak odstranili.

OÄ?itno bi se vsak kraj rad s Ä?im ponaĹĄal. Celje z viseÄ?o brvjo, RogaĹĄka Slatina s stolpom, obÄ?ina Kozje pa z jabolki. Najbolj seveda Podsreda, kjer je v Kozjanskem parku vse veÄ? avtohtonih jablan, poznani so seveda tudi po Prazniku kozjanskih jabolk, imajo pa tudi dva apartmaja, ki se imenujeta po jabolkih. Novo jabolko pa so dobili tudi v samem Kozjem. In to kar sredi novega kroĹžiĹĄÄ?a pri poslovni coni. Skulpturo jabolka so namreÄ? postavili Âťv centerÂŤ tega kroĹžiĹĄÄ?a. Ta skulptura ima ĹĄe dodaten pomen, saj je narejena iz stekla. Prav steklarstvo oziroma glaĹžutarstvo pa je nekdaj dajal tamkajĹĄnjim ljudem pomemben kos kruha. Ne morejo pa se niÄ? kaj ponaĹĄati s tem, da nikakor ne morejo prodati svojega dvorca v Kozjem. Z vsakim razpisom je cena niĹžja.

V Ĺ˝alcu, kjer so Ĺže znani po hmelju in fontani piv in ĹĄe Ä?em, Ĺželijo biti znani ĹĄe po novih poslovnih conah, pa tudi po novem vodnem parku – Hopslandiji. Po Arji vasi in nekaterih drugih zdaj urejajo in ĹĄirijo poslovno cono Vrbje, ki bo merila kar ĹĄtiri hektarje. Nekaj cest so obnovili, nekaj zgradili na novo, nekaj jih ĹĄe bodo, dovolj je Ĺže parkiriĹĄÄ? ter druge infrastrukture. Vse to je pomembno tudi zato, ker leĹži to obmoÄ?je tik ob obmoÄ?ju, kjer Ĺ˝alÄ?ani naÄ?rtujejo svojo novo atrakcijo – vodni park Hopslandija! Letos naj bi dokonÄ?no uredili dokumentacijo, prihodnje leto pa zaÄ?eli gradnjo bazena in vsega potrebnega, kar sodi zraven.

Pa ĹĄe to: Ä?eprav naj bi Ä?as negotovosti minil, za vse to nikakor ne velja. V Celju ĹĄe posebno za mlade ne. In njihove starĹĄe, seveda. Tako obÄ?ina kot druĹžba Celeia Ĺže zbirata prijave starĹĄev: obÄ?ina za poletno poÄ?itniĹĄko varstvo, ki ga pripravlja skupaj s I. osnovno ĹĄolo, Celeia za letovanje v Celjskem domu na morju v BaĹĄki. A obe s pridrĹžki: poÄ?itniĹĄko varstvo bo, Ä?e bo dovolj prijavljenih in Ä?e ne bo kakĹĄnih omejitvenih ukrepov in higienskih priporoÄ?il NIJZ. Tudi letovanje v BaĹĄki ĹĄe ni Ä?isto potrjeno, tudi to je odvisno od ÂťrazmerÂŤ.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

4. junija 2020

Skupaj po ĹĄestih mesecih in na novi lokaciji Na letoĹĄnji prvi redni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki predvsem poroÄ?ila – Dopolnitev naÄ?rta obÄ?inskih razvojnih programov 2020–2023 Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 1. junija – Deveti seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki v zaÄ?etku tega tedna lahko pripiĹĄemo nekaj posebnosti. Bila je letoĹĄnja prva redna (zadnja je bila v drugi polovici decembra lani), potekala je na drugi lokaciji v primerjavi z dosedanjimi (v dvorani Marof), saj so jo sklicali pred razglasitvijo konca epidemije korona virusa, zaznamovalo pa jo je tudi daljĹĄe poroÄ?ilo Ĺžupana Janka KopuĹĄarja o izvedenih aktivnosti v lokalni skupnosti v zadnjih ĹĄestih mesecih.

z novim korona virusom, lahko reÄ?emo, da sta obÄ?inski ĹĄtab Civilne zaĹĄÄ?ite in v okviru tega krizni ĹĄtab delala dobro. UpoĹĄtevali smo ukrepe in navodila pristojnih sluĹžb v drĹžavi, obÄ?ani so jih v veliki veÄ?ini dosledno upoĹĄtevali.

Nastale teĹžave smo poskuĹĄali reĹĄevati sproti. Na zaÄ?etku epidemije smo se sreÄ?evali s pomanjkanjem zaĹĄÄ?itnih mask, a smo se hitro organizirali in jih dovolj tudi zagotovili. V Ä?asu epidemije

je bilo opravljenih od 450 do 500 prostovoljnih ur, opravili so jih predvsem Ä?lani Prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Ĺ martno ob Paki in PaĹĄka vas. StroĹĄki delovanja, aktivnosti v Ä?asu epidemije so majhni, saj ne bodo presegli 10 tisoÄ? evrov,ÂŤ je povedal KopuĹĄar.

Po njegovih navedbah je obÄ?inska uprava delovala (prilagojeno razmeram) ves Ä?as, kar se kaĹže v ĹĄtevilnih opravljenih aktivnostih.

Med veÄ?jimi je omenil pripravo

razne dokumentacije, izvedbo razpisov, obnovitveno-vzdrĹževalna dela v tamkajĹĄnji zdravstveni postaji, nadaljevanje izgradnje kanalizacije v vaĹĄki skupnosti Mali Vrh, pridobivanje sluĹžnosti za projekt drĹžavnih kolesarskih poti, izvajanje investicije v preureditev prostorov nekdanjega bifeja, gradbeno dovoljenje za izgradnjo prizidka k vrtcu in izgradnjo nadomestne ceste za ukinitev ĹželezniĹĄkega prehoda

Slatina. Dela so konÄ?ana, cesta Ä?aka ĹĄe na uradni prevzem. V naslednjih mesecih naÄ?rtujejo ĹĄe nekatere aktivnosti.

Svetnike pa je pri vpraĹĄanjih in pobudah zanimalo reĹĄevanje smradu s piĹĄÄ?anje farme v PaĹĄki vasi, moteÄ?e odlaganje pokoĹĄene trave ob sprehajalni poti v Logu ter moĹžnost namestitve defibrilatorja v Podgori.

Na poroÄ?ila niso imeli pripomb, nov projekt

V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili ĹĄe s poroÄ?ili o delovanju javnih zavodov – proraÄ?un-

Epidemija in delovanje obÄ?ine v letoĹĄnjih petih mesecih

KopuĹĄar je toÄ?ko dnevnega reda ÂťvpraĹĄanja in pobudeÂŤ, razdelil v dva sklopa. V prvem je povzel dogajanja in ukrepe v lokalni skupnosti v Ä?asu epidemije covida-19, v drugem sklopu pa je svetnike seznanil z delovanjem ObÄ?ine po posameznih proraÄ?unskih postavkah. ÂťGlede na to, da smo ena od obÄ?in v drĹžavi, ki ni imela uradno potrjenega primera okuĹžbe

skih porabnikov – v preteklem letu in v razpravi na delo osnovne ĹĄole, vrtca ter mladinskega centra niso imeli pripomb. Prav tako ne na poroÄ?ilo o izvajanju lokalne gospodarske javne sluĹžbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije za ravnanje z odpadki v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter poslovnega naÄ?rta omenjene javne sluĹžbe za letos. SoglaĹĄali so tudi s spremembo naÄ?rta razvojnih programov 2020–2023, ki ga je obÄ?inska uprava dopolnila s projektom ÄŒisto okolje – dediĹĄÄ?ina za danes in jutri. Po pojasnilu obÄ?inskega tajnika Draga KovaÄ?a Ĺželijo projekt prijaviti na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja v okviru LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, za to pa ga morajo uvrstiti v naÄ?rte razvojnih programov. Projekt med drugim predvideva energetsko sanacijo HiĹĄe mladih z zamenjavo stavbnega pohiĹĄtva, ogrevalnega sistema in obnovo proÄ?elja. Vreden je veÄ? kot 120 tisoÄ? evrov, od tega priÄ?akujejo 80 % nepovratnega denarja. ÄŒe prijava na razpisu ne bo uspeĹĄna, se te izvedbe ne bodo lotili. ÄŒe pa bo, jo bodo zaÄ?eli udejanjati prihodnje leto ali ĹĄe leto kasneje. đ&#x;”˛

LetoĹĄnja prva seja obÄ?inskega sveta je poteka v dvorani Marof in ne v obÄ?inski sejni sobi.

Izzive bodo spreminjali v priloĹžnosti Vloga Razvojne agencije SAĹ A se je v korona krizi ĹĄe bolj okrepila – Tudi v Ä?asu epidemije so nastajale nove razvojno-podjetniĹĄke zgodbe – V teku so priprave na nacionalno strategijo za prestrukturiranje premogovne regije SAĹ A Tina Felicijan

Korona doba je Razvojni agenciji Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije (RA SAĹ A) prinesla ĹĄtevilne izzive, ki jih bodo poskuĹĄali spreobrniti v priloĹžnosti, pravi direktorica Biljana Ĺ karja in pojasnjuje, da so temeljna podroÄ?ja dela – spodbujanje regionalnega razvoja, podjetniĹĄtva in turizma na obmoÄ?ju regije, zadnja leta pa tudi prestrukturiranje premogovne regije – Ĺže pred epidemijo imela velik potencial, ki ga aktualne razmere niso izniÄ?ile. KveÄ?jemu so ĹĄe bolj poudarile pomen povezanosti in potrebnega sodelovanja lokalnih skupnosti in drugih akterjev v regiji pri veÄ?anju kakovosti bivanja prebivalcev, potreb po moÄ?nem lokalnem gospodarstvu in skupnem naÄ?rtovanju in oblikovanju regionalnega razvoja.

Ukvarjate se s panogami, ki jih je korona kriza ĹĄe posebno prizadela. Katere aktivnosti ste morali v Ä?asu epidemije prekiniti in kako ste se prilagodili, da ste lahko izvajali vsaj del aktivnosti?

Pri spodbujanju podjetniĹĄtva kot eden od partnerjev v savinjski statistiÄ?ni regiji izvajamo projekt SPOT – Slovenske poslovne toÄ?ke. Cilj teh aktivnosti je podpora malim in srednjim podjetjem s svetovanjem, pospeĹĄevanjem razvoja in izvajanjem usposabljanj, zato smo jih po navodilih ministrstva takoj prilagodili. ZaÄ?eli smo izvajati izo-

braĹževanja po spletu z webinarji – spletnimi seminarji. SPOT svetovalna toÄ?ka je po predhodnem naroÄ?ilu za svetovanje delovala nemoteno na daljavo, pa tudi v Ĺživo v skladu z navodili NIJZ. Tako so aktivnosti SPOT potekale tekoÄ?e. Za razvoj turizma izvajamo dva projekta: Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina s poudarkom na digitalizaciji dediĹĄÄ?ine in Promocija vodilne destinacije. DoloÄ?ene aktivnosti

V prvem tednu epidemije je na nas s predlogi, kako bi jim lahogromno predvsem malih pod- ko pomagali. Tako smo se posvejetnikov, ki izvajajo storitvene de- tili pripravi predlogov za ukrepe javnosti, razmiĹĄljalo, da bi zaprlo za pomoÄ? podjetnikom, ki smo podjetje, saj ĹĄe ni bilo znano, ali jih v okviru projekta SPOT poin kako jim bo drĹžava pomagala. sredovali ministrstvu. Sicer pa Svetovali smo jim, naj poÄ?akajo smo prav v Ä?asu epidemije rena ukrepe in se nato odloÄ?ijo, gistrirali nekaj novih podjetij in ali bodo dejavnost obdrĹžali ali jim pomagali v zaÄ?etni fazi pozaprli. Kljub temu so se nekateri slovanja. odloÄ?ili, da podjetje zaprejo. Ĺ˝e Kako so se turistiÄ?ni ponudniki naslednji teden, ko so se zaÄ?ev regiji odzvali na nove razmere, li oblikovati ukrepi, pa se je ta kako se prilagajajo? trend umiril in so se Ponudniki turistiÄ?nih namestiÂťOÄ?itno je ta kriza p o dj e - tev so se dobro pripravili na poprinesla tudi nekaj novih t n i k i novno odprtje, osredotoÄ?ajo pa priloĹžnosti. Nekateri so jih zaÄ?eli se predvsem na poletno sezono, zaznali.ÂŤ obr a- ko imajo tudi sicer najveÄ? gostov. Ä? a t i Vsak posamezen ponudnik se pri prvem projektu se bodo pritrudi prilagoditi izvajanje svojih lagodile novim okoliĹĄÄ?inam, saj storitev novim razmeram v turizsmo projekt pripravili januarja, mu in zagotavljati varno in zdrako si ĹĄe nismo predstavljali, kavo okolje. Skupaj s ponudniki kĹĄne spremembe se bodo zgodile smo pripravili predlog ukrepov v turizmu, zato smo hitro zaÄ?eli za spodbujanje turizma na obiskati nove ukrepe in reĹĄitve za moÄ?ju regije in ga posredovali na pomoÄ? in podporo turistiÄ?nemu ministrstvo in druge organe. RA sektorju. Tudi projekt Promocija SAĹ A pa bo v okviru kampanje Direktorica RA SAĹ A Biljana vodilne destinacije Zgornja SaĹ karja: ÂťVerjamem, da bomo s Slovenske turistiÄ?ne organizacije vinjska dolina, katerega cilj je sodelovanjem in povezovanjem Moja Slovenija izbrala ambasabil promocija predvsem na tujih udeleĹžencev v regiji uspeĹĄni.ÂŤ dorje, ki bodo vabili turiste, predtrgih, smo pri ponovni prijavi na razpis prilagodili novim razmeV regionalnem razvoju se RA SAĹ A Ĺže pripravlja na novo finanÄ?no ram. perspektivo in bo za obmoÄ?je SAĹ A regije pripravljen nov razvojni

â?ą

Ko je epidemija prinesla ukrepe, ki so marsikomu onemogoÄ?ili poslovanje, je bilo priÄ?akovati upad ĹĄtevila poslovnih subjektov. Se je to na obmoÄ?ju SAĹ A regije uresniÄ?ilo?

program, vendar so nekatere aktivnosti zaradi epidemije zastale in se bodo prilagodile novim razmeram. Sodelovali bodo tudi pri pripravi nacionalne strategije za prestrukturiranje premogovne regije. UspeĹĄno so se prijavili na razpis Evropske komisije za zagotovitev tehniÄ?ne pomoÄ?i za pripravo strategije, izbran je Ĺže zunanji izvajalec, kmalu pa bodo izvedli tudi prvo aktivnost - sestanek z vsemi deleĹžniki.

vsem slovenske goste, na naĹĄo destinacijo.

na raznih socialnih omreĹžjih in nekateri so zelo uspeĹĄni.

Verjetno bodo morali biti ponudniki, zavodi za turizem, agencije ĹĄe veliko bolj uÄ?inkoviti, da bodo pritegnili goste. Je morala RA SAĹ A za spodbujanje turistiÄ?nega razvoja in promocijo destinacije vzpostaviti kakĹĄne nove prakse?

DrĹži. Predvsem smo obstojeÄ?e promocijske aktivnosti prilagodili. Bolj smo uporabljali druĹžbena omreĹžja in ohranjali stik s ciljnim obÄ?instvom z raznimi vsebinami. ÄŒas smo izkoristili za razvojno delo pri promociji, ustvarjanju spletnih vsebin in pripravi razpisne dokumentacije za veÄ? projektov na podroÄ?ju turiz-

Sploh Zgornja Savinjska dolina privablja predvsem tujce. Zdaj je priÄ?akovati, da jih bo manj, saj bodo dopustovali doma in spodbujali domaÄ?i turizem, iz istega razloga pa je priÄ?akovati veÄ? Slovencev. Je to prednost za destinacijo ali bodo ponudniki pogreĹĄali tuje goste?

Mislim, da je to izredno velika priloĹžnost. ÄŒe gledam na situacijo z vidika svoje druĹžine, se bomo zagotovo bolj posvetili odkrivanju kotiÄ?kov doma. To je za vse Slovence priloĹžnost, da spoznamo svojo drĹžavo. Za ponudnike pa priloĹžnost, da prepriÄ?ajo domaÄ?e goste, da se ĹĄe kdaj vrneÂťZavedamo se, da dodatno jo k njim, kakor se pomoÄ? potrebuje predvsem pogosto vraÄ?ajo tuji, Ä?eprav je jaturistiÄ?ni sektor. Tudi mali sno, da bodo popodjetniki bodo potrebovali greĹĄali tuje goste pomoÄ? pri premostitvi in bo letoĹĄnja selikvidnostnih teĹžav. Z naĹĄimi zona iz tega vidka podpornimi aktivnostmi bomo velik izziv.

â?ą

vsem poskuĹĄali najti reĹĄitve.ÂŤ

ma. Ocenjujem, da je naĹĄa agencija Ĺže zdaj zelo aktivna na druĹžbenih omreĹžjih in spletni strani.

V okviru razpisa za promocijo vodilne destinacije bo del aktivnosti namenjen prav digitalnemu marketingu. Tako bomo lahko ustvarili veÄ? sponzoriranih objav, s katerimi bomo laĹžje dosegli ciljno obÄ?instvo. OsredotoÄ?ili se bomo tudi na druge metode digitalnega marketinga in izpopolnili delo preteklih let. Sicer pa so tudi sami ponudniki Ĺže prisotni

PriÄ?akujete, da bodo po epidemiji lokalni gospodarstveniki in drugi udeleĹženci v podjetniĹĄtvu, turizmu in regionalnem razvoju ĹĄe bolj povpraĹĄevali po storitvah RA SAĹ A? Zagotovo. Sodelavci agencije smo izkoristili Ä?as, ki smo ga pridobili v obdobju epidemije, za razmislek, analizo in pregled dosedanjega dela, se posvetili razvoju in pripravam na izzive prihodnjega obdobja. Prinesli bodo velik spremembe, a verjamemo, đ&#x;”˛ da pozitivne. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Ustvarjajo sanjske sluĹžbe

GOSPODARSKE novice Gorenje bo prodalo tri druĹžbe

Na sreÄ?anje smo povabili ustanoviteljici zdaj Ĺže mednarodno uveljavljenega lokalnega podjetja Malinca Nastjo Kramer in Andrejo Stopar Tina Felicijan

Po ĹĄtudiju na ekonomski fakulteti sta prijateljici Nastja Kramer in Andreja Stopar zdruĹžili svoje znanje s podroÄ?ja poslovnih ved in svoj hobi – zdravo prehranjevanje in zdrav Ĺživljenjski slog.

ZaÄ?eli sta ustvarjati recepte iz zdravih sestavin, jih objavljati na druĹžbenih omreĹžjih in vzbujati zanimanje za drugaÄ?en naÄ?in prehranjevanja, tako pa pridobivati kupce za sestavine, s katerimi sta nato napolnili skladiĹĄÄ?e spletne trgovine Malinca, dodali pa sta jim tudi naravno kozmetiko. Pravkar mineva sedem let, odkar sta praktiÄ?no brez zaÄ?etnega kapitala zagnali posel, ki danes cveti na domaÄ?em in tujem trgu.

govarja Andreja. Obe sta ĹĄe vedno preprosti dekleti preprostega videza. Njuni sanjski pogoji za delo so, da lahko v sluĹžbo prideta tudi v trenerki in se preobujeta v copate. Na raznih poslovnih sreÄ?anjih in v podobnih formalnih okoliĹĄÄ?inah, ko sreÄ?ujeta veliko ljudi, jima ni najbolj prijetno,

lo dobiÄ?ka, zamenjala se je ekipa – sta mirno spali, Ä?eprav sta doĹživljali veÄ? stresa kot zdaj, ko podjetje konstantno raste. ÂťZdaj sicer sprejemamo veÄ?je odloÄ?itve in imamo veÄ? odgovornosti.

Prej smo vloĹžile nekaj sto evrov, zdaj jih veÄ? tisoÄ?. Vendar to laĹžje obvladujemo, ker imamo dobro

V sedmih letih se je njuno osebno in poslovno Ĺživljenje, ki se je precej prepletlo, zelo spremenilo. ÂťSprva sem Ĺželela oboje loÄ?evati.

Ko sem ugotovila, da je to praktiÄ?no nemogoÄ?e, sem se navadila Ĺživeti brez loÄ?nice. Meni to ustreza,ÂŤ je povedala Nastja, ki je osebno in poslovno Ĺživljenje prepletla nekoliko bolj kot Andreja, ki je poleg uspeĹĄne podjetnice postala mamica. ÂťMorala sem se organizirati tako, da mi veÄ? Ä?asa ostane za druĹžino,ÂŤ pravi. ÄŒeprav je Malinca Ĺže precej zrastla, ima ĹĄe veliko potenciala. KakĹĄno vizijo ima danes? ÂťPodobno kot na zaÄ?etku,ÂŤ pravi Nastja. ÂťPostati Ĺželimo vodilno podjetje v Evropi za zdravo prehrano in naravno kozmetiko.

Sprva smo ĹĄirile asortima izdelkov, zdaj pa ga Ĺže nekaj let krÄ?imo, ker smo ugotovile, da je bolj smiselno osredotoÄ?ati se na izdelke lastne blagovne znamke z visoko dodano vrednostjo, ki jih razvijamo v sodelovanju s strokovnjaki.ÂŤ Andreja pa dodaja: ÂťNa zaÄ?etku smo Ĺželeli biti podjetje, ki bi imelo celovito ponudbo za zdrav naÄ?in Ĺživljenja, zdaj pa razvijamo le svojo blagovno znamko, kar je bila ena boljĹĄih odloÄ?itev. Odkar smo naĹĄle fokus, podjetje bolj raste.ÂŤ

Spreminjati se ne pustita

Podjetje danes operira s sedemmestnimi ĹĄtevilkami. Je takĹĄen poslovni uspeh ustanoviteljici kaj spremenil? ÂťÄŒe bi se to zgodilo z danes na jutri, naju mogoÄ?e bi.

Vendar je podjetje rastlo poÄ?asi in ves Ä?as trdo delava. Najin naÄ?in razmiĹĄljanja o sebi se ni bistveno spremenil. Z rastjo podjetja, sprejemanjem novih odgovornosti, uÄ?enjem novih veĹĄÄ?in pa sva osebnostno rastli, postali bolj odprti, samozavestni,ÂŤ od-

doĹživeli konfliktne trenutke, a kregata se ne. Tudi zato, ker vsaka deluje na svojem podroÄ?ju.

Druga drugi se ne vtikata v delo in si zaupata. Pa tudi karakterno se dopolnjujeta. Nastja je polna idej in bi se lotila vsega hkrati, Andreja pa je bolj prizemljema in sistematiÄ?na.

se pa znajdeta tudi zunaj svoje cone udobja. ÄŒe sta kot novinki v poslovnem svetu imeli teĹžave s tem, da ju kot mladi Ĺženski bolj izkuĹĄeni poslovneĹži niso jemali najbolj resno, se je s tem, ko je Malinca postala pojem predvsem v spletnem marketingu, odnos do njiju spremenil. ÂťLjudje zdaj poznajo naĹĄe ĹĄtevilke, midve sva starejĹĄi, delujeva bolj zrelo, oddajava drugaÄ?no energijo, zato naju tudi bolj resno jemljejo,ÂŤ pravita.

V dvoje je laĹžje

Poslovni preboj, kakrĹĄnega je doĹživela Malinca, podjetnika napolni s samozavestjo, mu ustvari obÄ?utek varnosti, a prinaĹĄa tudi velike obremenitve. Kako sta se sooÄ?ali z dilemami, odgovornostmi, teĹžkimi odloÄ?itvami? ÂťKo se spustiĹĄ v podjetniĹĄtvo, ne razmi-

ekipo, rastemo, ustvarjamo dobiÄ?ek. Stres je manjĹĄi tudi zato, ker sva dve – obe Ä?utiva pripadnost, pri vsem si pomagava, deliva si odgovornosti in bremena, skupaj reĹĄujeva teĹžave, druga drugo ra-

Dekleta so hitro odreagirala, prilagodila komunikacijo in marketing, da so situacijo obrnila sebi v prid. Ponudila so predvsem osnovna Ĺživila, pritegnila nove stranke in posel je ĹĄe bolj zacvetel. Ĺ tevilo naroÄ?il se je poveÄ?alo za 100 odstotkov. Po lanski 150-odstotni rasti letos naÄ?rtujejo 60-odstotno rast in 3 milijone evrov prometa. Gospodarskih sprememb se ne bojijo, saj verjamejo, da se ljudje zdravi prehrani in naravni kozmetiki ne bodo odpovedali kljub morebitnim varÄ?evalnim ukrepom, ki jih bodo zaradi recesije morali sprejeti. ÂťDelali bomo s polno paro. Ĺ e veÄ? bomo vlagali v marketing in razvoj novih izdelkov,ÂŤ napoveduje Nastja, Andreja pa pojasnjuje, da sta podjetje ustanovili ob koncu zadnje krize, naĹĄli pot in preĹživeli. ÂťV krizi bodisi zrasteĹĄ bodisi propadeĹĄ.

Smetano poberejo tisti, ki si uspeha res Ĺželijo, vlagajo veliko Ä?asa, dobro naÄ?rtujejo marketing, vztrajajo in delajo, kar imajo radi.ÂŤ

Poleg samih produktov najbolj cenijo vsebine, menita sogovornici. Ljudi ves Ä?as izobraĹžujejo, zanje ustvarjajo recepte, piĹĄejo Ä?lanke, tudi osebno se izpostavljajo, kar vzbuja veÄ? zaupanja. Ko se enkrat odloÄ?ijo za nakup, pa jih celotna uporabniĹĄka izkuĹĄnja prepriÄ?a v ponovni nakup. V svetu s tako moÄ?no konkurenco mora trgovec zagotoviti tako kakovost kot uÄ?inkovito komunikacijo – skratka vse, da si pridobi zvestobo kupcev. ĹĄljaĹĄ, kaj vse te lahko Ä?aka na poti,ÂŤ pravi Andreja, Nastja pa dodaja, da sta se posla lotili sproĹĄÄ?eno in preprosto. Tudi ko so se zaÄ?eli vrstiti nepredvideni izzivi – Andreja, ki se ukvarja predvsem s finanÄ?nimi in pravnimi zadevami ter nabavo, je ĹĄla na porodniĹĄko, podjetje je potrebovalo novo strategijo, nekaj Ä?asa ni ustvarja-

V zadnjem Ä?asu se je Malinca tesno povezala z uspeĹĄno marketinĹĄko agencijo Filipa Peska – medijsko prepoznavnega podjetnika, ki je tudi Nastjin Ĺživljenjski sopotnik. Pozitivno je vplival nanjo, s tem pa tudi na Malinco, pravi. ÂťOdkar sva par, sem se precej spremenila, kar vpliva na

Kako je na Malinco vplivala epidemija?

Kaj kupci pri Malinci najbolj cenijo?

zumeva in se spodbujava, ker sva praktiÄ?no v isti koĹži.ÂŤ

Prijateljstvo ostaja

Spoznali sta se kot odraĹĄÄ?ajoÄ?i dekleti, skupaj zoreli, se kalili v podjetniĹĄtvu – je bilo njuno prijateljstvo zaradi poslovnega odnosa kdaj na preizkuĹĄnji? ÂťNikoli,ÂŤ odgovorita soglasno. Seveda sta

Morda se vsaj nekaj premika tudi s tretjo razvojno osjo, posebej ĹĄe po zadnji spremembi zakonodaje, ki zviĹĄuje zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Okoljski minister Andrej Vizjak po neuspeli toĹžbi zdruĹženja Rovo proti gradbenemu dovoljenju za prva dela na odseku naÄ?rtovane hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec upa na Ä?imprejĹĄnji zaÄ?etek gradnje tretje razvojne osi. PrejĹĄnji teden se je sreÄ?al s koroĹĄkimi predstavniki Mladinske iniciative za tretjo razvojno os in dejal, da so njihove zahteve povsem na mestu.

Brezposelnost se ĹĄe naprej poveÄ?uje Kako teĹžko je, kaĹžejo tudi podatki o brezposelnih. Trenutno je na Zavodu za zaposlovanje med iskalce zaposlitve prijavljenih 88.648 ljudi. Pred epidemijo je bila ta ĹĄtevilka za okoli 17 odstotkov niĹžja – brezposelnih je bilo 75.269, a kot kaĹže, bo trenutno ĹĄtevilo brezposelnih v prihodnjih tednih ĹĄe naraslo. Mnoga veÄ?ja, pa tudi manjĹĄa podjetja so namreÄ? Ĺže napovedala odpuĹĄÄ?anja. Prvo je bilo velenjsko Gorenje, ki naj bi po novih podatkih odpustilo 327 delavk in delavcev namesto predvidenih 544 ter 29 invalidnih oseb namesto 84. Ob tem so v podjetju pojasnili, da bodo, Ä?e se bo pojavila potreba, delavce kasneje znova zaposlili. VeÄ?ja odpuĹĄÄ?anja napovedujejo tudi v Revozu, Steklarni Hrastnik, v podjetju AkrapoviÄ? in drugod.

Kriza je najbolj prizadela gostinstvo, nadpovpreÄ?na rast brezposelnosti je znaÄ?ilna tudi za dejavnosti prometa in skladiĹĄÄ?enja ter poslovanja z nepremiÄ?ninami.

BSH doniral 20.000 evrov

naĹĄe poslovne rezultate. ÄŒe sem pozitivno naravnana, sem bolj uspeĹĄna pri delu. Lepo je imeti nekoga, ki te podpira, ti svetuje in pomaga. KljuÄ?ni del naĹĄega marketinga zdaj izvaja njegova ekipa. Vse je precej prepleteno, vendar dobro deluje.ÂŤ Obe podjetji stremita k pozitivnemu delovnemu okolju, v katerem zaposleni niso samo delavci, ampak imajo prijateljske odnose, delajo z dobro voljo, sproĹĄÄ?eno in brez pritiskov. Dobra ekipa je namreÄ? kljuÄ?na za rast podjetja. ÂťLjudem Ĺželimo ustvariti priloĹžnost za sanjsko sluĹžbo,ÂŤ je strnila Andreja. đ&#x;”˛

Skazin dan odprtih vrat letos virtualno Velenje – Podjetje Skaza svojo trajnostno zavezo in druĹžbeno odgovorno delovanje, za katero si je prisluĹžila naslov lokalni skupnosti prijazno podjetje, med drugim uresniÄ?uje z dnevom odprtih vrat.

Tudi letos bodo svoja vrata na ĹĄiroko odprli vsem, ki se Ĺželijo pobliĹže seznaniti z njihovim delovanjem.

Letos bo dogodek pod sloganom ÂťSkupaj z nami v lepĹĄo prihodnostÂŤ potekal virtualno, in sicer z javljanjem v Ĺživo na druĹžbenem omreĹžju Facebook v petek, 5. junija, na svetovni dan okolja. Temu

TuristiÄ?ni boni pred poÄ?itnicami

Vizjak podpira gradnjo tretje razvojne osi

Okrepitev je dobrodoĹĄla Andreja Stopar in Nastja Kramer

Gorenje bo prodalo tri druĹžbe, ki ne predstavljajo njihove osnovne dejavnosti proizvodnje in trĹženja gospodinjskih aparatov. Prodajni postopek naj bi v kratkem zaÄ?eli v druĹžbah Gorenje GTI (servis in prodaja traktorjev in opreme), Gorenje Keramika (proizvodnja ploĹĄÄ?ic in prodaja keramike) in Kemis-Termoclean na HrvaĹĄkem.

Prodaja tovarne sanitarne opreme Gorenje Home v ZajeÄ?arju pa Ĺže teÄ?e. Proizvodne zmogljivosti bo prevzel eden od partnerjev, ki naj bi omogoÄ?il ponovno zaposlitev delavcev oziroma njihovo ĹĄtevilo ĹĄe poveÄ?al.

TuristiÄ?ni boni so del tretjega protikoronskega zakona za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19. Prejeli jih bodo vsi prebivalci Slovenije, polnoletni v viĹĄini 200 evrov, mlajĹĄi pa v viĹĄini 50 evrov.

UnovÄ?ili jih bodo lahko do konca leta za plaÄ?ilo noÄ?itve oz. noÄ?itve z zajtrkom v nastanitvenih obratih v Sloveniji.

Podrobnosti v zvezi s koriĹĄÄ?enjem bonov bo doloÄ?ila uredba, ki naj bi jo vlada sprejela ĹĄe ta teden.

Celotno vrednost bo treba izkoristiti naenkrat, proraÄ?un pa bodo stali 345 milijonov evrov.

Pred kratkim se je Malinca znova preselila v veÄ?je poslovne prostore, a ostaja v domaÄ?em Velenju. Svojo trgovino na Foitovi cesti je zaprla in se posvetila spletni prodaji ter zalaganju polic drugih trgovin z izdelki svoje blagovne znamke. Na novi lokaciji na cesti Simona Blatnika pa omogoÄ?ajo osebni prevzem naroÄ?enih paketov.

Rasteta s podjetjem in obratno

4. junija 2020

primerno bo rdeÄ?a nit dogodka izobraĹževanje udeleĹžencev o plastiki in pravilnem ravnanju z njo.

Od 10. ure dalje bodo udeleĹženci lahko prisluhnili zgodbi in viziji podjetja, skozi katero jih bodo popeljali lastnica Tanja Skaza ter direktorja Bart Stegeman in Robert AgniÄ?. Skupaj z ekipo bodo nato predstavili tudi v zadnjih letih bistveno optimizirane proizvodne procese ter materiale, iz katerih nastajajo Skazini izdelki, ki so prijazni đ&#x;”˛ mkp do ljudi in narave.â€

Nazarje – V torek je bila v Jakijevi hiĹĄi v Nazarjah priloĹžnostna slovesnost, na kateri je vodstvo tamkajĹĄnjega podjetja BSH HiĹĄni aparati, ki letos praznuje 50-letnico delovanja na tej lokaciji, predalo donacijo javnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje v viĹĄini 20.000 evrov. Donacija je namenjena nakupu opreme za oddelek Medicine dela. Konkretneje za nakup novega aparata Optovist II, ki omogoÄ?a ĹĄtevilne teste vida ter nove ploĹĄÄ?e za Rombergov test.

Omenjena ploĹĄÄ?a je pomembna pri hitri diagnozi teĹžav z ravnoteĹžnostnim sistemom in individualno vadbo za obvladovanje teĹžav z vrtoglavico. Poleg izvajanja vseh zahtevnejĹĄih zdravstvenih pregledov s podroÄ?ja medicine dela bo omenjena nova oprema zaokroĹžila tudi ponudbo storitev na omenjenem podroÄ?ju, kar je dobrodoĹĄla pridobitev za zaposlene in za delodajalce.

Evropa za gospodarstvo 1850 milijard Da bo nekaj potrebno storiti za zagon gospodarstva v Evropi, se zaveda tudi Evropska komisija. Zato predlaga za obnovo Evrope po pandemiji novega korona virusa sveĹženj v vrednosti 1850 milijard evrov: 1100 milijard evrov za prihodnji veÄ?letni proraÄ?un EU in ĹĄe dodatnih 750 milijard evrov za okrevanje. Sloveniji naj bi bilo namenjenih 5,071 milijarde evrov sredstev. Pol naj bi bilo nepovratnih sredstev, pol pa posojil, ki jih bo treba vrniti.

Zelena in digitalna tranzicija Kljub teĹžavam z virusom ostajata zelena in digitalna tranzicija kljuÄ?ni prioriteti tudi v procesu obnove Evrope po pandemiji. Evropska komisija je januarja predlagala razdelitev 7,5 milijarde evrov sveĹžega denarja iz tega sklada, po kateri naj bi Slovenija dobila 92 milijonov evrov. Sedaj je predlagala ĹĄe sto regij v Ä?lanicah EU, ki so po njeni oceni upraviÄ?ene do sredstev iz evropskega sklada za praviÄ?en zeleni prehod. Med njimi sta bili tudi dve slovenski regiji: savinjska in zasavska. DeleĹž Slovenije bi bil tu po predlogu komisije 538 milijonov evrov. ÄŒlanice bodo morale sredstva nameniti za lajĹĄanje socialno-ekonomskih uÄ?inkov zelene tranzicije, na primer za preusposabljanje delavcev, v pomoÄ? malim in srednjim podjetjem pri ustvarjanju novih gospodarskih priloĹžnosti, za diverzifikacijo gospodarske dejavnosti in naloĹžbe v najbolj prizadete regije. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Hostel je odprt, a prazen

Mag. Mavec odpoklican s funkcije generalnega direktorja PV

Prvi ponovno odprt ponudnik turistiÄ?nih in drugih namestitev v Velenju je mladinski hotel, a se ĹĄe ne more trĹžiti skupinam, zato si ne obeta poslovnega uspeha, osredotoÄ?a pa se na domaÄ?e goste

Za zaÄ?asnega generalnega direktorja Nadzorni svet imenoval dr.

Janeza RoĹĄerja

Tina Felicijan Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 29. maja – Nadzorni svet Premogovnika Velenje je na redni seji v petek z mesta generalnega direktorja predÄ?asno odpoklical mag. Marka Mavca, za zaÄ?asnega generalnega direktorja pa imenoval dr. Janeza RoĹĄerja, dosedanjega vodja priprave dela v Premogovniku Velenje.

Mavec je bil za generalnega direktorja v istem nadzornem svetu imenovan konec avgusta lani, ko je na tem mestu zamenjal mag. Ludvika Goloba. Po izobrazbi je magister rudarskih in geotehnoloĹĄkih znanosti. Med letoma 1989–2004 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje, nazadnje kot vodja tehniÄ?nih sluĹžb. Za tem je petnajst let opravljal funkcijo direktorja v druĹžbi ERICo, InĹĄtitutu za ekoloĹĄke raziskave oziroma Eurofins ERICo Slovenija.

RoĹĄer je doktor znanosti s podroÄ?ja geotehnologije. V Premogovniku je zaposlen od leta 2010.

Od leta 2011 je zunanji sodelavec za podroÄ?je rudarsko-geodetskih merjenj na Ĺ oli za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje na Ĺ olskem centru Velenje, od leta 2018 pa je tudi docent na Oddelku za geo-

tehnologijo, rudarstvo in okolje na NaravoslovnotehniĹĄki fakulteti v Ljubljani.

Zakaj zamenjava po le devetih mesecih od imenovanja? S tem vpraĹĄanjem smo se obrnili na lastnika PV, Holding Slovenske elektrarne. Posredovali so nam odgovor triÄ?lanskega nadzornega sveta PV, ki ga vodi generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolić.

Najprej so v pisnem odgovoru poudarili, da je bil Mavec odpoklican nekrivdno. ÂťRazlogi za odpoklic so slabi rezultati poslovanja Premogovnika Velenje, odsotnost vizije za njihovo izboljĹĄanje, slaba komunikacija tako navznoter kot navzven ter razhajanja v pogledih na nadaljnje delovanje rudnika,ÂŤ so zapisali.

Govorili smo tudi z Mavcem, ki pa za zdaj odloÄ?itve nadzornega sveta (ĹĄe) ni Ĺželel komentirati. Za Ä?asnik VeÄ?er pa je povedal, da je to odloÄ?itev lastnika, ki ima v vsakem trenutku pravico do zamenjave. ÂťNe bi pa rekel, da smo se razhajali v pogledih na nadaljnje delovanje rudnika. Poslovne rezultate smo imeli dobre, saj smo tudi ves Ä?as Covida-19 delali.

TeĹžave z odkopom v rudniku so bile, ko sem priĹĄel.

Sedaj jih ni,ÂŤ je odloÄ?itev o svoji zamenjavi komenđ&#x;”˛ tiral za VeÄ?er.â€

Red dot za Gorenjev sesalnik

Inovativni brezĹžiÄ?ni sesalnik Gorenje G¡Force Free SuperPower je osvojil letoĹĄnjo nagrado Red Dot za oblikovanje.

Nagrajeni brezĹžiÄ?ni sesalnik je zasnoval David Cugelj, produktni oblikovalec iz Gorenja. Ideja za ustvarjanje inovativne oblike sesalnika je bila oblikovati izdelek, ki bo olajĹĄal in poenostavil vsakodnevna opravila uporabnikov, v skladu z motom blagovne znamke Gorenje „Life Simplified“.

Sesalnik G¡Force Free SuperPower zdruĹžuje estetiko in funkcionalnost. Njegova dinamiÄ?na oblika zdruĹžuje snemljive sestavne dele sesalnika v kompaktno celoto. Tudi vizualno daje vtis visoke zmogljivosti in uÄ?inkovitosti ter se lahko uporablja v pokonÄ?nem poloĹžaju ali pa kot roÄ?ni sesalnik. ÂťNovi dizajn je navdihnjen s potrebami konÄ?nega uporabnika in se odziva na sodobno hitro Ĺživljenje s svojo

vsestranskostjo, enostavnim rokovanjem in visoko uÄ?inkovitostjo ter kompaktno prostornino, ki ne zavzema veliko prostora pri shranjevanju,ÂŤ pojasnjuje David Cugelj. ÂťPrizadevamo si za najboljĹĄe moĹžne reĹĄitve za uporabnike, vedno iĹĄÄ?emo funkcije za poenostavitev Ĺživljenja, s katerimi so naĹĄe naprave privlaÄ?ne in enostavne za uporabo, ĹĄe posebej v segmentu malih gospodinjskih aparatov, ki jih skoraj vsak dan uporabljamo v svojih domovih. ÄŒe nam uspe prinesti dodatno vrednost uporabnikom v smislu privlaÄ?nega dizajna, smo izpolnili to naĹĄe poslanstvo,ÂŤ pravi Sandi Uranc, direktor Malih gospodinjskih aparatov. ÂťZelo smo ponosni, da je naĹĄe odliÄ?no timsko delo pri snovanju sesalnika G¡Force Free prepoznano in nagrajeno s prestiĹžno nagrado Red Dot. To je priloĹžnost in obveznost za razvoj dodatnih reĹĄitev, iskanje novih lastnosti,

Ob tednu gozdov spletni kviz za ĹĄirĹĄo javnost Nazarje – Slovenski gozdarji zadnji teden maja Ĺže skoraj 50 let pripravljajo niz prireditev z naslovom Teden gozdov. LetoĹĄnje zaradi omejevanja stikov med udeleĹženci javnih prireditev potekajo pod posebnimi pogoji. V Muzeju gozdarstva in lesarstva Nazarje in Zavodu za gozdove Slovenije, obmoÄ?na enota Nazarje, so pripravili ÂťbrezstiÄ?noÂŤ akcijo. Na osnovi dobrih izkuĹĄenj s tradicionalnim kvizom Kaj vem o gozdu in lesu, ki ga prirejajo za uÄ?ence osnovnih ĹĄol Zgornje Savinjske doline, so tokrat za ĹĄirĹĄo javnost pripravili kratek, zanimiv in pouÄ?en spletni kviz. Dostopen je na spletni strani Zavoda đ&#x;”˛ mkp za gozdove Slovenije.â€

Mladinski hotel Velenje deluje pod okriljem javnega zavoda Mladinski center Velenje, ki s to trĹžno dejavnostjo ustvarja dodatne vire za financiranje svojih izobraĹževalnih, kulturnih, socialnih in drugih programov za razliÄ?ne druĹžbene skupine.

Tako je zaprtje hostla v Ä?asu epidemije (prav tako pa ĹĄtudentskega in dijaĹĄkega doma, ki ga tudi upravlja MCV) zavod prikrajĹĄalo za prihodke, pustilo pa fiksne obratovalne stroĹĄke. ÄŒeprav so 18. maja ponovno odprli vrata hostla, ki se najbolj uspeĹĄno trĹži veÄ?jim skupinam (denimo udeleĹžencem raznih ĹĄportnih in kulturnih prireditev, konferenc ali izobraĹževanj), trenutno nimajo gostov. Vse rezervacije so preklicane za celo poletje. Prve na koledarju so rezervacije skupin oktobra, a tudi te bodo morda odpovedale obisk, poroÄ?a vodja hostla Metka Rupreht.

â?ą

BrezĹžiÄ?ni sesalnik je zasnoval oblikovalec David Cugelj, po besedah direktorja malih gospodinjskih aparatov Sandija Uranca pa je njegova prednost funkcionalnost Mira ZakoĹĄek

5

GOSPODARSTVO

4. junija 2020

ki spreminjajo Ĺživljenje – in za to, da blagovno znamko Gorenje pripeljemo v veliko veÄ? domov.

Bolj kot kadarkoli prej je poÄ?utje sreÄ?nega in varnega doma resniÄ?no neprecenljivo,ÂŤ dodaja Uranc.

Nagrada Red Dot, katere zaÄ?etki segajo v leto 1955, je svetovno priznana kot vrhunsko priznanje za odliÄ?nost v oblikovanju. Vsako leto Ĺžirija oceni prijave in podeli rdeÄ?o piko samo izdelkom, ki prepriÄ?ajo s svojo visoko oblikovalsko kakovostjo. Letos se je za nagrado potegovalo veÄ? kot 6.500 izdelkov oblikovalcev in podjetij iz 60 drĹžav. Mednarodna Ĺžirija je sestavljena iz izkuĹĄenih strokovnjakov iz razliÄ?nih strok. V skladu s sloganom „v iskanju dobrega oblikovanja in inovacij“ nagradijo le najboljĹĄe izdelke. đ&#x;”˛

Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z napovedanimi boni za poÄ?itnikovanje v Sloveniji, bo tudi Mladinski hotel Velenje pripravil ugodne ponudbe in skuĹĄal pritegniti domaÄ?e goste.

Posvetili se bodo slovenskim gostom

Do sedaj so gostili predvsem obiskovalce iz tujine. Zdaj jih bodo le s teĹžavo sprejeli, saj morajo biti v 14-dnevni karanteni, Ä?esar hostel zaradi pomanjkanja lastnih storitev ne more zagotoviti. ÂťZato se bomo osredotoÄ?ili na slovenske goste, ki lahko pri nas, v turistiÄ?no zanimivi Ĺ aleĹĄki dolini, zelo ugodno preĹživijo poÄ?itnice. Ogled znamenitosti je zelo ugoden, velenjska plaĹža je zastonj, v naĹĄi kuhinji si lahko sami pripravljajo obroke. Posku-

ĹĄali se bomo pribliĹžati tistim, ki za poÄ?itnice ne bodo imeli veliko denarja.ÂŤ VkljuÄ?ili so se v akcijo slovenskih hostlov, ki poteka pod okriljem PopotniĹĄkega zdruĹženja Slovenije, vkljuÄ?enega v mednarodno mreĹžo hostlov. Ĺ˝e ponujajo 25-odstotni popust vsem, ki

Velenje – Ljubitelji drugaÄ?nih, umetniĹĄko dodelanih in starinskih kosov pohiĹĄtva se bodo zagotovo razveselili nove ponudbe Centra ponovne uporabe Velenje, ki deluje pod okriljem SAĹ A Inkubatorja. Sodelavci so namreÄ? Ä?as, ki so ga imeli v obdobju izolacije zaradi epidemije korona virusa, izkoristili za razmislek o nadgradnji dejavnosti. Tako so domisel-

â?ą

ÂťTo poletje ne bomo ustvarili skoraj nobenih prihodkov,ÂŤ predvideva vodja Mladinskega hotela Velenje Metka Rupreht.

so v Ä?asu, ko je veÄ?ina bila doma, ostali na svojih delovnih mestih.

Je to lahko priloĹžnost?

ÂťSeveda iz situacije lahko naredimo priloĹžnost, da pritegnemo individualne goste, se uveljavimo kot ugodni ponudniki na zanimivi destinaciji. Vendar so razmere v drĹžavi in Evropi takĹĄne, da teĹžko raÄ?unamo na velik uspeh. Bo pa vsaka druĹžina, ki se bo odloÄ?ila za nas, velik prispevek,ÂŤ pravi sogovornica.

po sklopih. Tako si kopalnic ne bodo delili, saj ima vsak sklop sob svojo kopalnico.ÂŤ Gostje morajo nositi masko in si razkuĹževati roke. Metka Rupreht je pripravila posebni red, prostore opremila z oznaÄ?bami, ki opominjajo na vzdrĹževanje razdalje ter varno uporabo sanitarij in skupnih prostorov. Vsako uro razkuĹžuje povrĹĄine. Ker so sobe skromno in preprosto opremljene, je izvajanje preventivnih đ&#x;”˛ ukrepov laĹžje. â€

ÄŒeprav so stroĹĄki obratovanja hostla veÄ?ji od predvidenih zelo skromnih prihodkov v tem letu, so odprli ob prvi priloĹžnosti. ÂťZato, ker si Ĺželimo gostov in Ĺželimo biti nanje pripravljeni.

Upamo, da bodo junaki, torej tisti, ki so v Ä?asu epidemije opravljali pomembne javne sluĹžbe, posegli po ugodni ponudbi in izkoristili priloĹžnost za letovanje v Ĺ aleĹĄki dolini. Mladinski hotel smo odprli tudi zato, da smo zaposlenim ponovno omogoÄ?ili normalno delo, ki ga samo vzdrĹževanje hotela tudi zahteva,ÂŤ pojasnjuje direktor MCV Marko PritrĹžnik.

Ljubitelji starinskih in unikatno obdelanih kosov notranje opreme bodo lahko popestrili svoje bivalne prostore s pohiĹĄtvom iz linije Ĺ ik butik.

no zdruĹžili ustvarjalno in podjetniĹĄko Ĺžilico ter zasnovali linijo posebno obdelanih kosov pohiĹĄtva in dekorativnih predmetov Ĺ ik Butik s sloganom Kjer odpad spreminjamo v zaklad.

Goste bodo namestili po navodilih inĹĄtituta za javno zdravje. ÂťSe pravi v enoposteljnih sobah, pari in druĹžine pa v veÄ?posteljnih. Razporeditev sob v hostlu omogoÄ?a nameĹĄÄ?anje gostov

Od 16. marca do konca maja lani je v hostlu prenoÄ?ilo 1080 oseb, letos v tem obdobju pa so zabeleĹžili le ĹĄtiri noÄ?itve, in sicer gosta, ki je v njem bival pred zaÄ?etkom epidemije in se je ob razglasitvi odloÄ?il do konca izkoristiti rezervacijo.

Odpad spreminjajo v zaklad Center ponovne uporabe Velenje je svojo ponudbo nadgradil z linijo Ĺ ik butik

Kako morajo gostje ravnati?

ÂťZ inovativnimi idejami in znanjem ekipe smo v stare kose pohiĹĄtva vdihnili novo Ĺživljenje in jih spremenili v ťikÂŤ pohiĹĄtvo, ki bo navduĹĄilo ĹĄe tako zahtevne kupce,ÂŤ sporoÄ?a sodelavka

SAĹ A Inkubatorja Ana AnĹžej in dodaja, Âťkot je Ĺže znano, je poslanstvo Centra ponovne uporabe ekoloĹĄko ozaveĹĄÄ?anje, varÄ?evanje z naravnimi viri in energijo ter zmanjĹĄevanje koliÄ?ine odpadkov. Z linijo Ĺ ik butik Ĺželimo kupcem pribliĹžati rabljeno pohiĹĄtvo kot okolju prijazno, unikatno in trendovsko.ÂŤ V trenutni ponudbi Ĺ ik butika, ki je urejen v trgovini CPU, sta dva kosa pohiĹĄtva – starinska stilna omarica in tabure iz 70. let prejĹĄnjega stoletja. Ker je slog shabby chic vedno aktualen, pa so mizarski mojstri uporabili tehniko obdelave za oguljeni videz pohiĹĄtva.

Pobudniki projekta naÄ?rtujejo, da bodo vsak teden ponudili vsaj en nov kos pohiĹĄtva iz linije Ĺ ik butik. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 27. maja Odmevala je vest, da je dan prej vlada prviÄ? v zgodovini razreĹĄila generalnega direktorja drĹžavnega statistiÄ?nega urada. Na mesto Bojana Nastava je imenovala TomaĹža Smrekarja.

S svojega sedeĹža se je poslovil tudi viceguverner Banke Slovenije Marko BoĹĄnjak.

V parlamentu so se poslanci posvetili razpravi o predlogu Levice za zaprtje trgovin ob nedeljah tudi po koncu omejitvenih ukrepov.

Poslanci so potrdili spremembe zakona o ohranjanju narave, med katerimi je tudi zviĹĄevanje zahtev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih.

Evropska komisija je pripravila naÄ?rt za reĹĄevanje gospodarstva po pandemiji korona virusa.

Odbor DrĹžavnega zbora za delo je Ä?ez noÄ? razpravljal skoraj 14-ur, a ni pripravil tretjega protikoronskega zakona za potrditev na petkovi izredni seji. Postopek so zavlaÄ?evali poslanci opozicije, predvsem Levice.

Evropska komisija je predstavila naÄ?rt za reĹĄevanje gospodarstva po pandemiji korona virusa v znesku 1,85 bilijona evrov. Slovenija, upraviÄ?ena do 5,1 milijarde evrov iz 750-milijardnega sklada za Ä?lanice, je komentirala, da se ji zdi predlog Âťkorak v pravo smerÂŤ. Ĺ˝upan Minneapolisa Jacob Frey je odpustil ĹĄtiri policiste, ki so bili vpleteni v nasilno aretacijo temnopoltega osumljenca, med katero je ta umrl.

Medtem ko je zakonodajni svet obravnaval zakon o drĹžavni (kitajski) himni, ki v primeru razĹžalitve predvideva triletno zaporno kazen in globo okoli 6000 evrov, so v Hongkongu znova izbruhnili protesti.

mestih in krajih do 200 ljudi, odprti bodo vsi hoteli, centri dobrega poÄ?utja, fitnesi, bazeni in vodne dejavnosti.

Predsednik SD Dejan Ĺ˝idan je po ĹĄestih letih vodenja stranke odstopil z mesta predsednika in sporoÄ?il, da bo vodenje stranke zaÄ?asno prevzela evropska poslanka Tanja Fajon.

V ZDA je ĹĄtevilo Ĺžrtev novega koronavirusa preseglo 100 tisoÄ?, kljub temu pa se je gospodarstvo po drĹžavi spet poÄ?asi zagnalo.

Trump je ob tem grozil druĹžbenim omreĹžjem in jih obtoĹžil zatiranja desniÄ?arskih glasov.

Kitajski ljudski kongres je potrdil predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, v skladu s katerim bo na obmoÄ?ju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga.

Slovenija in MadĹžarska sta po sreÄ?anju zunanjih ministrov AnĹžeta Logarja in Petra Szijjarta vzajemno odpravili omejitev prehajanja meje za drĹžavljane obeh drĹžav.

Tudi HrvaĹĄka je sporoÄ?ila, da opuĹĄÄ?a ukrepe za prehod meje za drĹžavljane desetih Ä?lanic Evropske unije, tudi Slovenije, kar pomeni, da ne bo veÄ? treba navesti razloga za vstop v drĹžavo.

Petek, 29. maja DruĹĄtvo slovenskih koroĹĄkih pravnikov je odloÄ?no pozvalo k odprtju meja med Avstrijo in Slovenijo. Ob tem so opozorili, da je zavlaÄ?evanje pri odpiranju meja protiustavno.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je DrĹžavnemu zboru posredoval predlog, s katerim za mesto sodnika Ustavnega sodiĹĄÄ?a Republike Slovenije predlaga dva kandidata: AndraĹža TerĹĄka in Barbaro Zobec.

V LMĹ , SD in Levici so kategoriÄ?no zavrnili podpis sporazuma o sodelovanju, ki ga je ponudila vladna koalicija. Da so pripravljeni na podpis in sodelovanje, so odgovorili v SNS, v SAB pa so dejali, da so na to pripravljeni pogojno.

Ĺ olska ministrica je sporoÄ?ila, da se v klopi vraÄ?ajo osnovnoĹĄolci, dijaki od 1.-3. letnika pa bodo ĹĄolsko leto zakljuÄ?ili na daljavo.

V Ljubljani so se znova zbrali protivladni protestniki.

V Ljubljani so znova potekali protivladni protesti. SliĹĄati je bilo vzklike, kot je Âťzahtevamo odstop te vlade!ÂŤ. UdeleĹženci protesta so v znak nestrinjanja parlamentu tudi obrnili hrbet in v tiĹĄini obmirovali za okoli dve minuti.

DrĹžavni zbor je na izredni seji z 51 glasovi za in 8 proti sprejel zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije oziroma tretji protikoronski sveĹženj, ki prinaĹĄa subvencioniranje krajĹĄega delovnega Ä?asa, podaljĹĄanje Ä?akanja na delo in turistiÄ?ne bone.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je, kot je bilo napovedano, podpisal izvrĹĄni ukaz, s katerim bi lahko druĹžbenim omreĹžjem delno odvzeli pravno zaĹĄÄ?ito.

V predmestju Kijeva je izbruhnil obseĹžen strelski spopad med tolpami. ObraÄ?unavanje naj bi bilo povezano z razpisi za dodeljevanje avtobusnih linij.

4. junija 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

ÄŒetrtek, 28. maja Odboru DrĹžavnega zbora za delo, druĹžino, socialne zadeve in invalide je v nadaljevanju maratonske seje pozno ponoÄ?i le uspelo dokonÄ?ati obravnavo predloga tretjega protikoronskega zakona.

Ministrica za ĹĄolstvo je sporoÄ?ila, da se osnovnoĹĄolci vraÄ?ajo v ĹĄolske klopi – uÄ?enci 4. in 5. razredov v ponedeljek, uÄ?enci od 6.-8. razreda pa v sredo. SrednjeĹĄolci bodo ĹĄolsko leto zakljuÄ?ili z izobraĹževanjem na daljavo. Od 1. junija prav tako ne bo veÄ? delitve na manjĹĄe skupine v vrtcih in v prvi triadi ter v devetem razredu ĹĄol.

Vlada je sporoÄ?ila, da junija sproĹĄÄ?a zdruĹževanje na javnih

Moj sen je ...

Sobota, 30. maja Na srednjih ĹĄolah in drugih izobraĹževalnih organizacijah se je s pisnim izpitom iz angleĹĄÄ?ine priÄ?el izpitni rok spomladanske sploĹĄne in poklicne mature.

Poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite SreÄ?ko Ĺ estan je deaktiviral drĹžavni naÄ?rt zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh.

DrĹžavni svet je izredno sejo opravil na daljavo. Na njej je z namenom pospeĹĄitve sprejemanja zakonodaje zavrnil veto na vse tri zakone iz zadnjega sveĹžnja urgentne pomoÄ?i ob zajezitvi epidemije.

Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je za 6. junij napovedal obisk Slovenije in sporoÄ?il ĹĄe, da bo v sklopu turneje obiskal tudi NemÄ?ijo in GrÄ?ijo, kjer bo pojasnil, da je Italija od 15. junija pripravljena sprejeti tuje turiste.

V Minneapolisu v ZDA so se nadaljevali hudi protesti zaradi smrti temnopoltega Georgea Floyda. Protestniki so zaĹžgali policijsko postajo, zato je tamkajĹĄnji guverner na ulice poslal nacionalno gardo. Ĺ panska vlada je sprejela uredbo za zaÄ?etek podeljevanja temeljnega meseÄ?nega dohodka v viĹĄini 462 evrov za 2,5 milijona najrevnejĹĄih prebivalcev.

Po skoraj desetletju so v vesolje poleteli ameriĹĄki astronavti, prviÄ? v zgodovini z raketo v zasebni lasti.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je oznanil, da je prekinil odnose ZDA s Svetovno zdravstveno organizacijo, ki da je pod nadzorom Kitajske.

Izraelski policisti so v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu ustrelili in ubili 32-letnega Ijada El Halaka, za katerega so dejali, da je imel v rokah Âťsumljiv predmet, podoben piĹĄtoliÂŤ. Izkazalo se je, da je bila Ĺžrtev neoboroĹžena.

Raketa zasebnega podjetja SpaceX z dvema ameriĹĄkima astronavtoma na krovu je uspeĹĄno poletela z vesoljskega izstreliĹĄÄ?a Cape Canaveral na Floridi proti Mednarodni vesoljski postaji.

Nedelja, 31. maja Minil je zadnji dan epidemije korona virusa, ki jo je Slovenija razglasila 12. marca. Mediji so nas opozorili, da doloÄ?eni ukrepi za prepreÄ?itev ĹĄirjenja okuĹžb vseeno ostajajo v veljavi.

Izvedeli smo, da bo 3. junija v Italiji odpravljena omejitev gibanja med deĹželami. PriĹĄlekom iz drĹžav v EU tudi v naĹĄi zahodni sosedi ne bo treba v obvezno 14-dnevno karanteno. Italijanski zunanji minister je ob tem sporoÄ?il, da Italija ne bo pristala na diskriminatoren odnos drugih drĹžav in uvrĹĄÄ?anja na t. i. Ä?rne sezname.

NemĹĄki minister za promet Andreas Scheuer je predlagal 28 milijard evrov teĹžak sveĹženj pomoÄ?i, s katerim bi spodbudili vlaganja v digitalno infrastrukturo in ĹželezniĹĄki promet.

Po ameriĹĄkih mestih so zaradi mnoĹžiÄ?nih protestov po smrti temnopoltega Georgea Floyda v policijskem pridrĹžanju v Min-

V ZDA so po smrti temnopoltega Georgea Floyda potekali mnoĹžiÄ?ni protesti, ob njih pa izgredi, zaĹžigi avtomobilov, uniÄ?evanje in plenjenje trgovin, spopadi med protestniki in policijo.

neapolisu uvedli policijske ure.

Predsednik Donald Trump je za nasilje na protestih okrivil Âťroparje in anarhisteÂŤ. Ĺ tevilo okuĹženih z virusom korone po svetu je preseglo ĹĄest milijonov. Po najnovejĹĄih podatkih ameriĹĄke Univerze Johnsa Hopkinsa je bilo na ta dan okuĹženih Ĺže veÄ? kot 6.063.000 ljudi, skoraj 370.000 jih je za covidom-19 umrlo.

Ponedeljek, 1. junija Predsednica DeSUS Aleksandra Pivec je ponovila zahteve glede uresniÄ?itve prioritet stranke in napovedala, da so 15. junija, priÄ?akuje ustanovitev Urada za demografijo, ki bo deloval kot ministrstvo.

Nekateri so poudarjali, da navkljub veljavnosti tretjega protikoronskega zakona, turistiÄ?nih bonov ni mogoÄ?e uporabiti v izbrani nastanitvi. Jelko Kacin je napovedal, da bo to spremenjeno do 15. junija.

V Ä?ast zmagi nad epidemijo so naĹĄo nebo preletela vojaĹĄka letala.

Bili smo priÄ?a slovesnemu preletu vojaĹĄkih letal v Ä?ast zaposlenim v zdravstvu in civilni zaĹĄÄ?iti.

Nigerijo je pretresel umor 22-letne ĹĄtudentke mikrobiologije, ki se je uÄ?ila v cerkvi, kjer so jo napadalci posilili in ubili na brutalen naÄ?in.

V ĹĄtevilnih mestih po ZDA so se Ĺže ĹĄesti dan zapored nadaljevali nasilni protesti, ki so izbruhnili teden prej, potem ko je v policijskem pridrĹžanju v Minneapolisu umrl temnopolti George Floyd.

Torek, 2. junija IzvrĹĄni odbor SAB je sporoÄ?il, da je soglasno podprl predlog predsednice stranke Alenke BratuĹĄek, da ne podpiĹĄejo sporazuma o sodelovanju z vlado Janeza JanĹĄe.

V. d. generalnega direktorja policije Anton Travner je odredil poostren nadzor na meji s HrvaĹĄko, saj se je tam pojavljalo vse veÄ? nezakonitih prehodov.

V ZDA so se protesti le stopnjevali. Potekali so v kar 75 mestih, ponoÄ?i so se marsikje prelevili v nasilje. Predsednik Donald Trump je guvernerje pozval k mnoĹžiÄ?nim aretacijam protestnikov in zagrozil, da bo na ulice poslal ameriĹĄke vojake.

Evropska unija je zagnala Evropski observatorij za digitalne medije, ki bo ob podpori evropskih sredstev raziskoval delovanje dezinformacij na spletu in njihove uÄ?inke.

Izvedeli smo, da Avstrija razmiĹĄlja, da bo sredi meseca odprla meje z vsemi sosedami, tudi Slovenijo.

ÂťMoj sen je, da bodo moji ĹĄtirje otroci nekega dne del naroda, ki jih ne bo presojal po barvi njihove koĹže, temveÄ? po vsebini njihovega znaÄ?aja.ÂŤ (Martin Luther King, 1963) ÂťPoĹĄiljam tisoÄ?e in tisoÄ?e moÄ?no oboroĹženih vojakov, vojaĹĄkega osebja in policistov za zaustavitev izgredov, ropanja, vandalizma, napadov in uniÄ?evanja lastnine.ÂŤ (Donald Trump, 2020) V ponedeljek so pred Belo hiĹĄo mirno protestirali veÄ?inoma mladi kavkazijske rase, za sodrĹžavljane afroameriĹĄke rase. Policija jih je prav tako mirno opazovala, oddaljena dober meter ali dva od ograje. Medtem pa so zaÄ?eli prihajati kamioni pripadnikov nacionalne garde in voditelj in komentatorji medijske hiĹĄe CNN, ki je celotno dogajanje spremljala Ĺ pela KoĹžar v Ĺživo, so se zaÄ?eli Ä?uditi in ugibati, kaj se dogaja, Ä?eĹĄ da gre za ĹĄe nikoli videne prizore pred uradno rezidenco predsednika. Kmalu je postalo jasno – kljub povsem mirnim protestom so zaÄ?eli policisti na kolesih, na konjih in na nogah skupaj s pripadniki garde nasilno odstranjevati protestnike: vanje so zaÄ?eli metati dimne bombe, jih agresivno odrivati, uporabili so tudi gumijevke. Odganjali so jih navzdol po ulici. V TV-studiu se je zaÄ?udenje, tako kot gotovo pri vseh gledalcih, ki smo spremljali dogajanje, le ĹĄe stopnjevalo: Zakaj so se ÂťspraviliÂŤ nadnje? Napovedan je bil namreÄ? Trumpov govor in zdelo se je naravnost neverjetno, da bi bil to razlog za mlatenje sodrĹžavljanov, da izpraznijo okolico Bele hiĹĄe. A v druĹžbi, ki se dobesedno kiti z demokratiÄ?nimi standardi, se je zgodilo natanko to. Represijo je v svojem govoru ojaÄ?al sam predsednik z zahtevo, da guvernerji poĹĄljejo vojsko nad protestnike, sicer jo bo sam, po konÄ?anem ĹĄestminutnem monologu pa je odkorakal Ä?ez cesto do cerkve in dvignil Biblijo. Ĺ kljoc, ĹĄkljoc. Da, ameriĹĄki predsednik je na miroljubne veÄ?inoma mlade AmeriÄ?ane ÂťspustilÂŤ ves represivni aparat, da bi lahko v miru preÄ?kal cesto in se fotografiral. Borbo za Ä?lovekove pravice temnopoltih, ki je prviÄ? eskalirala Ĺže tistega 1968-ga, je spremenil v resniÄ?nostni ĹĄov.

Podobe napadanja so bile videti kot iz TurÄ?ije, ne ZDA. Voditelj, komentatorji, sami prizori – vse je ÂťvpiloÂŤ po koncu demokracije.

V resnih razmerah se pokaĹžejo in dokaĹžejo pravi vodje. Izvajati tiranijo nad lastnim prebivalstvom je najĹĄibkejĹĄa oblika politiÄ?nega vodenja, a najlaĹžja. Sejati strah in trepet, niÄ? laĹžjega! Ljudje smo vodljiva in vodena bitja – in zatorej tudi demokratiÄ?ni voditelji hlepijo po avtoritarni moÄ?i. ÄŒe Ĺže, imam raje razsvetljeni absolutizem, pa vi?

V komunizmu smo peli: Lepo je v naĹĄi domovini biti mlad.

V demokraciji pojemo: 10 tisoÄ? biciklov zbranih je, to je fakt, ki se ovreÄ?i ga ne da, kot je fakt, da ljudstvo skupaj moÄ? ima.

In zdaj bi naĹĄi vodje radi, da v demokraciji pojemo kot nekdaj v komunizmu?

Kako gre ĹĄe demokratiÄ?ni napev ... Nehajte nas deliti Ĺže na pol. Kot zareza. Desnica ali levica, ta razdor vam sluĹži le kot pretveza.

AmeriĹĄki predsednik se je v ponedeljek oÄ?itno Ĺže odloÄ?il.

Pa naĹĄ?

Miroljubno protestiranje je najbolj legitimno izraĹžanje pravice vsakega drĹžavljana. Vsaj dokler imamo takĹĄno ustavo, ki smo jo osnovali ob osamosvojitvi. Zato je sramotno brati o primerjavah z nacistih na kolesih, pisati globe in kazni, kolesarje popisovati.

Kot je bilo v ponedeljek (oziroma torek malce po polnoÄ?i po naĹĄem Ä?asu) Ĺže naravnost degutantno v Ĺživo spremljati skoraj enourno nasilno preganjanje nenasilnih protestnikov tik ob domu vseh ameriĹĄkih drĹžavljanov. V Ĺživo spremljati izginjanje ameriĹĄke osamosvojitvene biti.

Da, za toÄ?no doloÄ?en tip politikov – tak z miselnim dometom: NiÄ? laĹžjega! Spustite pse! đ&#x;”˛

Zapora odseka PreĹĄernove ceste Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje bo obnavljala odsek PreĹĄernove ceste, zato je v Ä?asu med 8. in 29. junijem predvidena popolna zapora dela ceste, in sicer od okrepÄ?evalnice Mladost do odcepa za Jenkovo cesto.

Vozila, ki bodo pripeljala iz smeri Jenkove in Rudarske ceste bodo z zaÄ?asno prometno signalizacijo z obvozom usmerjena na Cesto Talcev in Foitovo cesto.

ZaÄ?asna prometna ureditev bo stanovalcem in zaposlenim omogoÄ?ala prihod do objektov, kjer Ĺživijo oziroma delajo. Obvozi za peĹĄce bodo urejeni po obstojeÄ?ih peĹĄpoteh v okolici obmoÄ?ja gradnje.

Izvajalec del bo podjetje Tegar, vrednost naloĹžbe pa znaĹĄa 75 tisoÄ? evrov in bo zajemala obnovo voziĹĄÄ?ne konstrukcije. Dela bodo potekala med 8. in 16. uro. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

DOGODKI

4. junija 2020

10 let od prve robotsko asistirane operacije

Kip Marije vrnili trgu

V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje pred 10 leti prvi v drĹžavi zaÄ?eli izvajati robotske operacije – Doslej opravili nekaj manj kot 2.300 robotskih uroloĹĄkih operacij, nabor pa razĹĄirili ĹĄe na operacije drugih organov – Rezultati odliÄ?ni

Milena KrstiÄ? – Planinc

Tatjana PodgorĹĄek

V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje so pred 10 leti kot prvi v drĹžavi izvedli robotsko asistirano operacijo prostate. Opravil jo je specialist urologije v bolniĹĄnici Sandi Poteko. Doslej so s pomoÄ?jo robota da Vinci opravili 2300 uroloĹĄkih robotskih operacij, nabor pa z operacij prostate razĹĄirili ĹĄe na operacije na ledvicah, seÄ?evodih, mehurju in nadledviÄ?ni Ĺžlezi. Robotsko asistirano kirurgijo so v zadnjih petih letih postopno uvajali tudi v abdominalno kirurgijo, v kateri so za zdaj opravili 71 posegov na debelem Ä?revesu in danki.

V bolniĹĄnici zagotavljajo, da so v 10 letih vloĹžili za zagotovitev materialne opreme, potrebnega vzdrĹževanja, izobraĹževanja kadrov razliÄ?nih profilov ter za zagotovitev uÄ?inkovite organizacije in logistike, prilagojene robotski kirurgiji, veliko lastnih sredstev. Za podroÄ?je urologije imajo usposobljene tri samostojne operaterje, eden je usposobljen za operacije v abdominalni

kirurgiji. Poleg njih je za delo z robotskim sistemom usposobljenih tudi 6 asistentov, veÄ? ekip instrumentark in anestezije, ki je za robotsko asistirane operacije specifiÄ?na, ter ekipo na patologiji. Z robotom namreÄ? operirajo najveÄ? paciente z rakavim obolenjem. Pred dvema letoma so v bolniĹĄnici kupili nov robotski sistem, saj za prvega zaradi odloÄ?itve proizvajalca niso mogli veÄ? zagotavljati nadaljnjega vzdrĹževanja. Z rezultati kljuÄ?nih parametrov, ki jih proizvajalec spremlja na vseh robotskih sistemih za vsak poseg posebej, vseskozi dokazujejo, da so njihovi rezultati zdravljenja z da Vincijem odliÄ?ni in primerljivi z rezultati zdravljenj v uveljavljenih robotskih centrih po svetu. Operativne, pooperativne, onkoloĹĄke in funkcionalne rezultate tega programa predstavljajo tudi na ĹĄtevilnih strokovnih sreÄ?anjih doma in v tujini. ÂťDejstvo, da v bolniĹĄnici obstaja tehnoloĹĄko napredna kirurgija, je pred naĹĄe

Postavili so ga na isto mesto in tako kot leta 1892

kirurge prinesla tudi marsikateri strokovni izziv. TakĹĄna je bila operacija pacienta s hemofilijo, ki je zbolel za rakom prostate in je zato potreboval zdravljenje z radikalno odstranitvijo za rakom obolele prostate. Zaradi osnovne bolezni je bilo pri njem najprimernejĹĄe zdravljenje z robotsko asistiranim posegom, saj je tveganje za zaplete pri ostalih operativnih metodah preveliko.ÂŤ Uvedba robotske asistirane kirurgije v celjski bolniĹĄnici je dvignila kar nekaj prahu. Pripisali so ga prepriÄ?anju, da lahko novo tehnologijo in drage tehnoloĹĄke reĹĄitve v dejavnost prva uvajata le kliniÄ?na centra. Temu pripisujejo tudi to, da so si morali dolga leta prizadevati za to, da je bolniĹĄnici uvedbo nove in draĹžje tehnologije s ceno opravljene storitve priznala tudi zavarovalnica.

Najprej le za radikalne odstranitve prostate, po devetih letih obstoja tehnologije v Sloveniji pa tudi za operacije v urologiji in abdominalni kirurgiji.

Ĺ oĹĄtanj – Po enem letu, ko so kip Marije zaradi prenove ĹĄoĹĄtanjskega Trga bratov Mravljakov umaknili v depo Muzeja usnjarstva na Slovenskem, so ga po konÄ?ani prenovi v letoĹĄnjem maju nanj vrnili.

Postavili so ga na mesto, kjer je stal najprej, in tudi obrnjen je tako, kot si je leta 1892 zamislila druĹžina Woschnagg. Ta je kip postavila kot varovalni simbol pred poplavami. Marija v podobi lurĹĄke Matere boĹžje, ki s sklenjenimi rokami in roĹžnim vencem spodbuja k molitvi, znova gleda proti reki Paki.

Kip iz belega marmorja stoji na visokem podstavku in daje trgu znaÄ?ilno prepoznavnost. ÂťOperacijoÂŤ vrnitve in postavitve ter obnovo je vodil znani ĹĄoĹĄtanjski kipar Franc Ravnjak. ÂťTako kot v depo je bil tudi nazaj na trg vrnjen v dveh delih. Kip

Za postavitev in obnovo je poskrbel Franc Ravnjak. (foto: DuĹĄan Dobnik)

đ&#x;”˛

Podstavek in kip so na trg prepeljali takoj po konÄ?ani prenovi. (foto: T. R.)

Do bolniĹĄnice po urejeni cesti

Ĺ aleĹĄka zveza tabornikov z veseljem sporoÄ?a, da se taborniĹĄke aktivnosti vraÄ?ajo, zaÄ?ele pa se bodo tudi priprave na tradicionalno taborjenje v Ribnem

Prenovljena cesta bo omogoÄ?ala tudi javni potniĹĄki promet

Marko Ranzinger – Razi, stareťina ŠZT

Za mostom levo, po cesti z neĹĄteto luknjami do pravljice, ki ji taborniki reÄ?emo Ribno. Na tej magiÄ?ni jasi v okolici Bleda lahko vsak spozna, kaj pomeni biti tabornik. OtroĹĄka razigranost, nepokvarjena hudomuĹĄnost, iskriva iskrenost, iskrica v oÄ?eh in vse skupaj zavito z veliko ‚maĹĄno‘ pozitivne energije: vse to sreÄ?amo v Ribnem. Na tem koĹĄÄ?ku naĹĄe Slovenije taborimo neprekinjeno Ĺže od leta 1967. Tudi osamosvojitvenega leta 1991 smo. LetoĹĄnje leto pa bo zaradi razmer, povezanih z epidemijo korona virusa, nekaj posebnega.

V Ĺ aleĹĄki dolini smo marca prekinili vse taborniĹĄke aktivnosti v Ĺživo. VodniĹĄke sestanke smo deloma izvajali po elektronskih medijih in z dopisovanjem.

V zadnjih tednih, ko so se zaÄ?eli ukrepi omejevanja gibanja in druĹženja rahljati, pa smo postali optimistiÄ?ni za izvedbo letoĹĄnjih taborjenj v Ribnem.

Na seji izvrĹĄnega odbora Ĺ aleĹĄke zveze tabornikov (Ĺ ZT), ki jo sestavljamo rodovi iz Velenja, Pesja, Ĺ oĹĄtanja, TopolĹĄice, Mislinje in Ĺ martnega ob Paki, smo se 29. maja odloÄ?ili, da izvedemo tradicionalna taborjenja. Izvedba taborov je namreÄ? zelo pomembna za razvoj taborniĹĄtva in prekinitev bi zelo negativno vplivala na nadaljnji razvoj te mladinske organizacije. Seveda bodo taborjenja zaznamovali ukrepi za varnost vseh udeleĹžencev. Pri izvedbi bomo upoĹĄtevali vsa priporoÄ?ila pooblaĹĄÄ?enih institucij. Temu smo se zavezali vsi rodovi, ki bomo letos taborili. Zavedati se tudi moramo, da

posebej in podstavek posebej. Na trgu smo oba elementa znova zdruĹžili, s parnim Ä?iĹĄÄ?enjem pa z njega odstranili vse praĹĄne delce. Kip znova sije v vsej svoji lepoti.ÂŤ

đ&#x;”˛

Tudi letos bodo taborili v Ribnem

TaborniĹĄtvo se vraÄ?a

Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica, 29. maja – Podjetje Tegar z Velike PireĹĄice v teh dneh pospeĹĄeno izvaja dela na obnovi javne poti, ki v TopolĹĄici vodi do bolniĹĄnice. Ta je bila zelo dotrajana in ozka. Na temeljito prenovo je Ä?akala kar nekaj let.

so se naĹĄim vodnikom, ki so v veliki veÄ?ini ĹĄtudentje, ĹĄtudijske obveznosti (obvezne vaje in izpitni roki) zamaknili do konca julija. Zaradi tega bomo prvo taborjenje izvedli nekoliko kasneje. OdloÄ?ili smo se tudi, da bo rod Jezerski zmaj taboril le v eni izmeni.

Letos bom(d)o starĹĄi sami pripeljali otroke na taborjenje v Ribno, saj smo Ĺželeli, da se ĹĄotori med posameznimi izmenami dodatno prezraÄ?ijo in razkuĹžijo. S tem pa ne bo vsakoletnih organiziranih avtobusnih prevozov. StroĹĄek dodatnih avtobusnih prevozov v skladu

7

javnega potniĹĄkega prometa Ä?im veÄ? uporabnikom. V tem primeru ga bomo tako zaposlenim v BolniĹĄnici TopolĹĄica, uporabnikom zdravstvenih storitev kot obiskovalcem pacientov,ÂŤ pravi podĹžupan Viki Drev.

z ukrepi bi bil za Ĺ ZT prevelik stroĹĄek.

Ostale aktivnosti v zvezi z obveĹĄÄ?anjem starĹĄev za izvedbo tabora bomo izvedli v prvem tednu junija po posameznih rodovih.

Vsekakor bo letoĹĄnje taborjenje v Ribnem drugaÄ?no od vseh predhodnih do sedaj, vendar optimistiÄ?no zremo naprej. Naredili bomo vse, da taborjenja izvedemo varno in z upoĹĄtevanjem vseh ukrepov in priporoÄ?il. Se vidimo v Ribnem!

Predhodnica za postavitev tabora bo potekala od 25. do 30. junija. Prva bo izmena ‚old scoutov‘ bo od 3. do 5. julija. Rod Jezerski zmaj Velenje bo v Ribnem od 9. do 18. julija, rodovi Hudi potok Ĺ martno ob Paki, Mrzli studenec Mislinja, Lilijski griÄ? Pesje in Topli vrelec TopolĹĄica od 19. do 28. julija, druĹžinska izmena Ĺ ZT bo taborila med 29. julijem in 2. avgustom, ĹĄtudentska izmena Ĺ Ĺ K med 5. in 9. avgustom, druĹžinska izmena rodu Pusti grad Ĺ oĹĄtanj med 13. in 16. avgustom, izmena mladinske zveze Brez izgovora Slovenija od 17. do 20. avgusta, zahodnica za pospravilo tabora pa bo potekala od 21. do 23. avgusta.

đ&#x;”˛

PodĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev, predstavnik izvajalca podjetja Tegar AljaĹž HraĹĄar in odgovorni nadzornik iz Komunalnega podjetja Velenje SaĹĄa MilijaĹĄ na gradbiĹĄÄ?u. (foto: TjaĹĄa Rehar)

Obnovljenih bo 250 metrov ceste, po kateri je doslej promet potekal v eno smer. Rekonstrukcija pa zajema razĹĄiritev cestiĹĄÄ?a, ki bo omogoÄ?al dvosmerni promet, odvodnjavanje povrĹĄinskih voda, javno razsvetljavo, nov ploÄ?nik za peĹĄce cestiĹĄÄ?a ter avtobusno obraÄ?aliĹĄÄ?e s postajaliĹĄÄ?em. ÂťSkladno s sprejeto Celostno prometno strategijo si namreÄ? prizadevamo, da pribliĹžamo dostopnost

Javno naroÄ?ilo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj izvedla spomladi. Dela bodo stala nekaj manj kot 213 tisoÄ? evrov, konÄ?ana pa morajo biti do sredine julija. Projekt delno sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo v skladu s 23. Ä?lenom Zakona o financiranju lokalnih skupnosti. Obnova te javne poti je eden veÄ?jih projektov ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pri urejanju cest v letoĹĄnjem letu. †đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MLADI

Udarniki imajo udarnega vodjo Po podelitvi naziva naj mentor prostovoljcev smo na sreÄ?anje povabili Andreja Cvernjaka, ki skrbi, da Udarnikom ne zmanjka niti dela niti motivacije Ĺ˝e veÄ?krat nagrajeni

Tina Felicijan

Projekt Udarnik MC Velenje ni prepoznaven le doma, paÄ? pa so ga opazili tudi drugod. Dobil je Ĺže priznanje Ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, naziv naj prostovoljski projekt od predsednika Boruta Pahor-

V ĹĄestem letu delovanja se je prostovoljska skupina Udarnik MC Velenje, ki ljudem iz ranljivih skupin nudi brezplaÄ?no pomoÄ? pri raznih hiĹĄnih opravilih, ohranja socialne stike, pomaga pri uÄ?enju, vodi razne projekte, sodeluje pa Postopoma bodo zaÄ?eli tudi v razliÄ?nih prostoponovno izvajati vse voljskih akcijah drugih aktivnosti – pomoÄ? na organizacij, znaĹĄla pred domu, druĹžabniĹĄtvo, izzivom, ki je vodjo Andreja Cvernjaka in Ä?lane animacije za otroke, nudijo presenetil, a ga obvladupa Ĺže tudi individualno jejo. Ob zaÄ?etku epideuÄ?no pomoÄ?. mije so s podporo obÄ?ine zagnali projekt ‚NaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca ne‘ in ja, ki je prav v Ä?asu epidemije ranljivim skupinam ponudili veÄ? obiskal udarnike in jim podelil oblik pomoÄ?i. Medtem ko je bila tudi jabolko navdiha, Mestna veÄ?ina doma, so bili prostovoljci obÄ?ina Velenje mu je v okviru na terenu. Po preklicu epidemije lokalnega izbora naj prostovoljso aktivnosti, s katerimi so v izre- cev in prostovoljskih projektov dnih razmerah lajĹĄali stiske staro- podelila posebno priznanje, v stnikov, invalidov, mladih druĹžin minulem tednu prostovoljstva in socialno ogroĹženih ter pomaga- pa je Slovenska filantropija vodjo li civilni zaĹĄÄ?iti in humanitarnim Andreja Cvernjaka imenovala za organizacijam, prenehali. V tem naj mentor prostovoljcev minupostopnem sproĹĄÄ?anju ukrepov lega leta. ÂťNa to priznanje sem pa morajo naÄ?rtovane aktivnosti zelo ponosen, ker potrjuje ves prilagoditi, saj vsega, kar so si za- moj trud in uspeĹĄno delo celotne dali, ĹĄe ne morejo izvesti. skupine. V ĹĄestih letih delovanja smo izvedli Ĺže veÄ? kot 400 razliÄ?-

â?ą

nih humanitarnih akcij in projektov. Letno pod naĹĄim okriljem deluje od 60 do 80 bolj ali manj aktivnih prostovoljcev, v vseh teh letih pa je z nami sodelovalo Ĺže veÄ? kot 400 posameznikov. Vsa

Izzivi mentorja

Naloge, s katerimi se Cvernjak sreÄ?uje kot vodja tako velike in aktivne prostovoljske skupine, niso enostavne. ÂťNi vedno lahko motivirati ekipe za nekatera dela, ki

Andrej Cvernjak

priznanja dajejo dodatno teĹžo naĹĄemu delu in potrjujejo, da je prepoznavno v ĹĄirĹĄi javnosti,ÂŤ je ob tem povedal. Sklepa, da je priznanje za lansko leto dobil zaradi velikega ĹĄtevila razliÄ?nih projektov za pomoÄ? ranljivim skupinam, nenehnega poudarjanja dela kot vrednote in pomena nesebiÄ?ne pomoÄ?i.

niso najbolj prijetna. Kot mentor ne morem prvi kloniti niti takrat, ko je utrujenost Ĺže na viĹĄku, paÄ? pa moram ostati v podporo do konca. Sicer pa je delo z naĹĄimi prostovoljci zelo prijetno, saj so vsi srÄ?ni ljudje, pripravljeni pomagati. Seveda vÄ?asih pride do nesoglasij, a jih s Ä?loveĹĄkim pristopom brez teĹžav reĹĄujemo.ÂŤ

Zdaj so v ospredju socialne dejavnosti PoskuĹĄali bodo zakljuÄ?iti projekte, ki so se zaÄ?eli pred epidemijo – Izvedba poÄ?itniĹĄkih programov in letovanj ĹĄe ni jasna – PoskuĹĄajo pomagati druĹžinam v stiskah Tina Felicijan

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje si v tem obdobju prizadeva, da bi veÄ?inoma tradicionalne projekte, ki so se v vrtcih in ĹĄolah zaÄ?eli Ĺže pred epidemijo in so se kot veÄ?ina drugih aktivnosti zaustavili, izpeljali do konca. ÄŒemu se posveÄ?ajo in kateri projekti so obviseli v zraku, poroÄ?a sekretarka Bojana Ĺ pegel.

OtroĹĄki parlament

Tik pred izvedbo regijskega sreÄ?anja mladih parlamentarcev, ko so ĹĄole ĹĄe bile odprte, jih je presenetilo priporoÄ?ilo, naj se organizatorji odpovejo aktivnostim, na katerih se zbira veÄ?je ĹĄtevilo otrok.

Vendarle so OtroĹĄki parlament prilagodili razmeram, ki jih je prinesla epidemija. ÂťNa ravni Zveze prijateljev mladine Slovenije smo za dva tedna razpravo osnovnoĹĄolcev na temo Moja poklicna prihodnost prenesli na spletno platformo opin.me, poskrbeli pa smo tudi za radijsko in televizijsko oddajo, v kateri so sodelovali tudi parlamentarci iz Ĺ aleĹĄke doline.

Tako smo delno zaokroĹžili projekt OtroĹĄki parlament, ĹĄe vedno pa si Ĺželimo, da bi jeseni lahko izvedli regijska sreÄ?anja in zakljuÄ?no razpravo v drĹžavnem zboru, kar je za otroke posebno doĹživetje.ÂŤ

Evropa v ĹĄoli

MZPM Velenje je regijski koordinator razpisa Evropa v ĹĄoli. Letos se je v aktivnosti vkljuÄ?ilo 20 osnovnih ĹĄol iz Spodnje, Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline,

pa tudi dve srednji ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje. ÂťPrispelo je 245 likovnih, fotografskih, video in literarnih del 252 avtorjev. Komisija je ĹĄe pred epidemijo izbrala najboljĹĄa, ki so napredovala na drĹžavno raven, teh je bilo 75. Letos so bili z osmimi priznanji nagrajeni tudi uÄ?enci iz naĹĄe regije. Prireditve ob zakljuÄ?ku pa letos Ĺžal ne bo. Priznanja bomo sodelujoÄ?im poslali na ĹĄole.ÂŤ

ZmajÄ?ek JurÄ?ek

4. junija 2020

ĹĄolskega leta dobili lepo knjiĹžno nagrado druĹĄtva Bralna znaÄ?ka Slovenije in posebno priznanje. ÂťOboje bomo dostavili na ĹĄole, saj skupne zakljuÄ?ne prireditve Ĺžal ne bo.ÂŤ

mentorje so ravno maja Ĺželeli povabiti na simpozij in jih nagraditi za prizadevno delo. Upajo, da ga bodo lahko izvedli jeseni.

V Velenju so 20. maja priÄ?akovali obisk mladih raziskovalcev

ZmajÄ?ek JurÄ?ek je po vrtcih v Ĺ aleĹĄki dolini kroĹžil le dva tedna pred epidemijo, nato pa so nahrbtniki ÄŒlani komisije za izbor likovnih del za nacionalni nivo nateÄ?aja Evropa v ĹĄoli, obstali. Tudi zdaj likovni pedagogi Robert KlanÄ?nik, Tone Skok in Mija Ĺ˝agar, so izbrali kar 40 od zaradi ukrepov za 148 prispelih likovnih del iz regije. prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe ĹĄe ne bodo zaokroĹžili Iz leta v leto naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo zgodovine, ki bi se na Velenjmed vrtci. ZmajÄ?ek JurÄ?ek bo ostrĹžkov in priznanj za predĹĄol- skem gradu sestali na drĹžavnem otroke ponovno zaÄ?el povezo- ske bralne znaÄ?ke. Tudi letos je sreÄ?anju. Naposled so podaljĹĄali vati septembra. ÂťVsaka skupina v vrtcih po Ĺ aleĹĄki dolini veliko rok za oddajo raziskovalnih nanamreÄ? naslednji skupini, ki pre- malÄ?kov, ki lahko z obnovami ali log do konca maja, zakljuÄ?no privzame nahrbtnik, da zanimive likovnimi deli pokaĹžejo, da so reditev pa so odpovedali. ekoloĹĄke naloge, vsi otroci se prisluhnili zgodbam za otroke. nauÄ?ijo pesmico, tako pa razmi- OstrĹžke in priznanja jim bodo AngaĹžirani so v ĹĄljajo o varovanju okolja.ÂŤ podelile vzgojiteljice. humanitarnosti Epidemija je Ĺže pustila poslediBralna znaÄ?ka Slovesnosti ne bo ce v humanitarnih dejavnostih, Bralno znaÄ?ko za osnovnoĹĄolce Epidemija je prekriĹžala raÄ?une saj je potreb veÄ?, priloĹžnosti za od 1. do 8. razreda so podaljĹĄali tudi aktivnostim ob jubilejih ne- zbiranje sredstev za pomoÄ? pa do septembra. V Ĺ aleĹĄki dolini je katerih programov. TOM telefon manj. Zato so na MZPM Velenje letos 158 zlatih bralcev, torej de- je letos dopolnil 30 let, prav tako od zaÄ?etka epidemije najveÄ? devetoĹĄolcev, ki bodo ob zakljuÄ?ku OtroĹĄki parlament. Dolgoletne lali prav za to dejavnost. ÂťSprva

Kot koordinator prostovoljnega dela pod okriljem skupine Udarnik MC Velenje, ki nudi raznolike storitve, je prvi v stiku z osebo, ki prosi za pomoÄ?. ÂťNajprej se pogovoriva, kaj potrebuje, kako mu lahko pomagamo in ali je sploh upraviÄ?en do pomoÄ?i.

Nato poiĹĄÄ?em primerno usposobljene prostovoljce, uskladim termin izvedbe storitve, usmerjam delo in poskrbim, da je opravljeno kakovostno ne glede na to, da je prostovoljno in brezplaÄ?no, beleĹžim opravljene ure, pripravim poroÄ?ilo o akciji, nenazadnje pa sploh pri veÄ?jih akcijah tudi sam poprimem za delo, saj so tako prostovoljci bolj motivirani, sam pa rad pomagam,ÂŤ je opisal svoje naloge.

VÄ?asih je v neprijetni situaciji, ko mora oceniti, ali je oseba, ki prosi za pomoÄ?, res upraviÄ?ena do brezplaÄ?nega dela prostovoljcev. Poskusi izkoriĹĄÄ?anja dobre volje sicer niso pogosti, jih je pa bilo nekaj tudi v Ä?asu epidemije, ko so nekateri Ĺželeli izrabiti moĹžnost nakupa v trgovini in brezplaÄ?ne dostave na dom. ÂťMi pomagamo tistim, ki si pomoÄ?i ne morejo privoĹĄÄ?iti. Lahko pa hitro ocenimo, kdo naĹĄo pomoÄ? res potrebuje, kdo pa si jo lahko priskrbi drugaÄ?e.ÂŤ

Kaj naÄ?rtujejo?

Minuli ponedeljek so ponovno zaÄ?eli izvajati pomoÄ? starejĹĄim, gibalno oviranim in socialno ogroĹženim pri domaÄ?ih opravilih – delo na vrtu, koĹĄnja trave,

priprava drv, selitve in podobno. Mestna obÄ?ina Velenje je ponovno zagnala projekt Kamerat, zato so se udarniki vrnili tudi za volan vozila, s katerim nudijo brezplaÄ?ne prevoze starejĹĄim in gibalno oviranim obÄ?ankam in obÄ?anom. Kljub razmeram bodo izvedli projekt Stara sablja – enodnevni tabor za stanovalce Doma za varstvo odraslih Velenje, ki tokrat ne bo v Letnem kinu, ampak v zunanjem delu doma. Priljubljen poletni tabor za otroke Indi kamp so morali zaradi aktualnih razmer odpovedati, prav tako pa druĹžabniĹĄtva s starostniki na domu, zato ostaja odprta telefonska linija za druĹženje na daljavo. Pred izbruhom epidemije so se pripravljali na mednarodno prostovoljski misijo v Bosni, a se ĹĄe dogovarjajo, kako jo bodo izvedli. ÂťObÄ?ina Bosanski Petrovac, kjer je potekala zadnja mladinska delovna brigada v Jugoslaviji, je letos naÄ?rtovala veliko prostovoljsko akcijo, na katero je povabila okrog 400 prostovoljcev iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik.

Urejali bi javne povrĹĄine, ĹĄole, igriĹĄÄ?a in druĹžabne prostore,ÂŤ pojasnjuje sogovornik in dodaja, da ima v mislih ĹĄe nekaj projektov, ki jih zaradi ĹĄe veljavnih preventivnih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa ĹĄe ne bodo zaÄ?eli izvajati. đ&#x;”˛

Poletje je ĹĄe polno neznank MZPM Velenje je najbolj aktivna prav poleti, ko izvaja poÄ?itniĹĄko varstvo in druge programe ter organizira zdravstvene kolonije na morju in letovanja za socialno ĹĄibkejĹĄe. Še vedno Ä?akamo navodila inĹĄtituta za javno zdravje in dogovor med slovenskim in hrvaĹĄkim zavodom v zvezi z obratovanjem letoviĹĄÄ? za mlade. TeĹžko bo zagotoviti primerno razdaljo med udeleĹženci kolonij, sploh v majhnih sobah in jedilnicah. Za zdaj se pogovarjamo, da bi na morje peljali vsaj polovico otrok. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nam je Ĺže zagotovil sofinanciranje za letovanje desetih otrok veÄ? kot lani, skupaj za 154 otrok. ÄŒe bomo letovanje omogoÄ?ili le polovici, ga bomo lahko izpeljali brez podraĹžitev. NajveÄ?ja teĹžava bo namreÄ? prevoz v Savudrijo in PoreÄ?, ki se bo izjemno podraĹžil, Ä?e bo lahko na avtobusu le 10 ali 15 otrok.ÂŤ Ne vedo ĹĄe niti, koliko otrok bodo lahko sprejeli v poÄ?itniĹĄko varstvo. ÂťV vili RoĹžle in Mladinskem centru Velenje se na poÄ?itniĹĄkih aktivnostih sreÄ?ujejo otroci razliÄ?nih starosti iz vseh treh obÄ?in. Upamo, da bomo varstvo lahko zagotovili vsaj otrokom starĹĄev, ki so poleti v sluĹžbi in nimajo drugih moĹžnosti za varstvo.ÂŤ Tematskih taborov pa verjetno ne bo. ÂťPriprave smo ustavili, saj smo se v primeru, Ä?e se ukrepi sprostijo, sposobni v kratkem Ä?asu pripraviti na izvedbo.ÂŤ

Ĺ˝elijo si, da bi se lahko zaÄ?elo druĹženje v vili RoĹžle in SonÄ?nem parku. Vendar je organizacija aktivnosti v teh razmerah zahtevna, medtem ko je MZPM Velenje kadrovsko omejena. nismo priÄ?akovali toliko odziva.

A druĹžine so zaradi poveÄ?anih potreb po pripravi hrane doma zelo kmalu zaÄ?utile stiske. Na nas so se obrnile tudi tiste, ki jih do sedaj nismo poznali. Vendar Ĺžal nimamo zalog hrane in drugih potrebĹĄÄ?in. Vse, kar lahko razdelimo, moramo najprej pridobiti sami. Obrniti smo se morali na donatorje. RepubliĹĄka zveza je bila zelo uspeĹĄna pri pridobivanju sredstev, ki smo jih delili tudi ĹĄaleĹĄkim druĹžinam.

Takoj ko smo ugotovili, koliko otrok nima enakih moĹžnosti za ĹĄolanje na daljavo, smo zaÄ?eli zbirati raÄ?unalnike in jih razdelili Ĺže 40. Razdelili smo veÄ? kot 150 paketov s hrano in Ä?istili, nekaj bonov za nakupe, Ä?akamo ĹĄe eno veÄ?jo donacijo hrane za razdeljevanje, okrog 5000 evrov pa smo namenili plaÄ?ilu poloĹžnic.ÂŤ Zaskrbljeni so, v kakĹĄnih stiskah se bodo znaĹĄle druĹžine, ko bodo naenkrat izgubile socialni status. ÂťVsak dan se oglasijo nove druĹžine. Ko bo veliko starĹĄev izgubilo sluĹžbe v Gorenju, jih bo ĹĄe veÄ?. Sicer ne takoj po odpuĹĄÄ?enju, ker bodo mnogi upraviÄ?eni do odpravnin, nadomestil in socialnih transferjev. Avgusta, ko bo potrebno kupiti ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine, pa Ĺže priÄ?akujemo pritisk, ki se ga vse humanitarne đ&#x;”˛ organizacije bojimo.ÂŤâ€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

4. junija 2020

9

Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega je navdih glasbenim talentom Profesorji so se vrnitve uÄ?encev razveselili, ti ob koncu ĹĄolskega leta ne bodo opravljali letnih izpitov – V juniju novi vpisi v glasbeno ĹĄolo – Od generacije, ki je bila ena najmoÄ?nejĹĄih do zdaj, se poslavljajo nenavadno Jasmina Ĺ karja

Svoja vrata so 18. maja ponovno odprle tudi glasbene ĹĄole. Da je bilo potrebnega precej usklajevanja, sodelovanja in upoĹĄtevanja navodil Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, ministrstva ter zdravstvene stroke, ni treba posebej poudarjati. ÂťPoskrbeli smo za vse potrebno in uredili protokole gibanja po ĹĄoli, poudari ravnatelj Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje Boris Ĺ tih. ÂťMislim, da smo uspeĹĄno zaÄ?eli vraÄ?anje otrok v ĹĄolo, ob tem pa upoĹĄtevali tudi proĹĄnje starĹĄev, katerih otroci oziroma druĹžinski Ä?lani sodijo v riziÄ?no skupino, in jim omogoÄ?ili, da nadaljujejo pouk na daljavo tudi v tem Ä?asu.

Glede na to, da se 1. junija vsi otroci vraÄ?ajo v ĹĄolo, bomo po navodilih sledili smernicam, kar se tiÄ?e gibanja po ĹĄoli, noĹĄenja mask in razkuĹževanja, za otroke v riziÄ?ni skupini pa bomo v dogovoru s starĹĄi skuĹĄali organizirati pouk na daljavo do konca ĹĄolskega leta.ÂŤ

Odpovedani so bili ĹĄtevilni projekti in nekatera tekmovanja

ÂťZ moÄ?no voljo smo ljubezen do glasbe uspeĹĄno razvijali tudi na daljavo, Ä?eprav na zaÄ?etku ni bilo najlaĹžje, sploh, ker so bile zaradi vseh ukrepov, ki so bili sprejeti v povezavi s korona virusom, v Ä?asu epidemije odpovedane ĹĄtevilne aktivnosti, projekti in nekatera tekmovanja, ki jih bomo prestavili na jesenski Ä?as (vseslovensko sreÄ?anje saksofonistov). ÄŒe bi se ukrepi vlade ĹĄe sproĹĄÄ?ali, pa bi, kar se tiÄ?e tekmovanj in veÄ?jih nastopov, te izpeljali v tem mesecu. Bomo pa omogoÄ?ili naĹĄim maturantom predstavitev v atriju Velenjskega gradu, saj za zdaj ĹĄe velja omejitev, da se v javnih prostorih lahko zadrĹžuje najveÄ? do petdeset oseb, medtem ko je za zunanje prostore omejitev dvesto oseb, in tako vendarle izpeljali doloÄ?ene projekte,ÂŤ predstavi ravnatelj glasbene ĹĄole izzive, ki jih ĹĄe Ä?akajo do konca junija.

Vpis novih uÄ?encev za ĹĄolsko leto 2020/2021

Otroci se v glasbeni ĹĄoli ne uÄ?ijo le glasbe, temveÄ? pridobivajo izkuĹĄnje, ki so naloĹžba za vse Ĺživljenje. Tudi zato starĹĄi od nekdaj radi vpisujejo otroke v glasbeno ĹĄolo, Ä?etudi to od njih zahteva dodaten napor. ÂťTudi letos smo nameravali maja tradicionalno organizirati dan odprtih vrat, ki pa ga Ĺžal zaradi raz-

starostnem obdobju ĹĄtiri, pet in ĹĄest let,ÂŤ o tem, kako mlade pridobiti in navduĹĄiti za vrednote, ki jih ponuja glasbena umetnost, pove Ĺ tih. ÂťPovabil bi starĹĄe, ki razmiĹĄljajo, da bi otroke vpisali v glasbeno ĹĄolo, da pridejo 8. in 11. junija ob 17. uri na preizkuse glasbenih sposobnosti v velenjsko glasbeno ĹĄolo, 9. junija v Ĺ oĹĄtanj in 10. junija v Ĺ martno ob Paki, in tako glasbo pribliĹžajo mladim rodovom, saj ta veĹĄÄ?ina pomeni tudi rast, razvoj in Ĺživljenje.ÂŤ

Kaj je pokazala anketa o pouku na daljavo?

ÂťV zaÄ?etku aprila smo izvedli anketo, v kateri smo pozvali starĹĄe, da povedo, kako se jim zdi, da poteka pouk na daljavo. Veseli smo, saj je petindevetdeset odstotkov starĹĄev ocenilo, da je pouk na daljavo tudi v glasbeni ĹĄoli stekel dobro in poteka brez veÄ?jih teĹžav.

Pri tem bi predvsem pohvalil uÄ?itelje, ki so se hitro prilagodili novi situaciji, da smo Boris Ĺ tih: ÂťOtroci se pri nas ne uÄ?ijo le glasbe, temveÄ? uspeĹĄno izvajali pouk pridobivajo izkuĹĄnje, ki so naloĹžba za vse Ĺživljenje. na daljavo preko videSpretnost javnega nastopanja, vztrajnost, delovne okonferenc.ÂŤ Ravnatelj navade, sodelovanje v skupini, ustvarjalnost, domiĹĄljija je ĹĄe dodal, da Ä?eprav itd., so lastnosti, ki jih potrebuje vsak uspeĹĄen Ä?lovek.ÂŤ so bili odzivi starĹĄev, uÄ?iteljev in uÄ?encev glasitve epidemije nismo izpeljali, smo veÄ?inoma pozitivni, pouk na daljavo ne se pa s sodelovanjem strokovnih sode- more nadomestiti klasiÄ?nega pouka, ki lavcev letos odloÄ?ili, da bo promocija poteka v normalnih razmerah, saj je potekala drugaÄ?e, na daljavo. Pripravili veÄ? kot ĹĄeststo uÄ?encev v anketi odgosmo promocijske posnetke in jih delili vorilo, da pogreĹĄajo osebni stik in stik s na socialnih omreĹžjih. Za promocijo profesorjem. ÂťGlede na to, da se je ogrovpisa pa smo se dogovorili z ravnatelji mno uÄ?encev 18. maja vrnilo v glasbeno osnovnih ĹĄol, tako velenjskih, Ĺ oĹĄtanja ĹĄolo, verjamem, da so tega zelo veseli, in Ĺ martnega ob Paki, ki so posnetek podobno stanje priÄ?akujemo tudi med delili preko e-asistenta osnovnoĹĄolcem osnovnoĹĄolci, ki se v tem tednu vraÄ?ajo v prvi triadi, pa tudi v vrtcu otrokom v v ĹĄolo. A pri tem se moramo zavedati,

da je virus ĹĄe vedno med nami, ter je potrebno za varnost in vzdrĹževanje fiziÄ?ne distance ĹĄe vedno skrbeti.ÂŤ Mitja Ĺ korjanc, mentor dijaka 4. letnika Luka OvÄ?jaka, evfonij ÂťRazmere so nas zelo presenetile in nam onemogoÄ?ale delo po urniku, na hitro smo se morali privaditi na nov naÄ?in dela, tako uÄ?enci kot uÄ?itelji. Na zaÄ?etku ni bilo enostavno, saj se je uÄ?encem teĹžko uÄ?iti brez vodstva mentorja, ĹĄe posebej, Ä?e gre za igranje na instrument, ki je posebej specifiÄ?na oblika uÄ?enja. Morali smo se nauÄ?iti vzdrĹževati stik z njimi na daljavo in zaupati drug drugemu, da je bilo delo res opravljeno.

Kljub slabĹĄi kvaliteti zvoka smo se morali usklajevati, zato je bilo toliko teĹžje.

Odzival sem se na pridobljene informacije in z dijaki sproti reĹĄeval teĹžave, ki so se pojavljale. HvaleĹžen in ponosen sem, da sem imel maturanta z ogromno

Ĺ olsko leto konÄ?ujemo neobiÄ?ajno

O vtisih in izkuĹĄnjah letoĹĄnje generacije dijakov Ĺ korjanc pravi, da je bila zadnja generacija, odkar zadnje desetletje uÄ?i na ĹĄoli, ena najmoÄ?nejĹĄih, kar se tiÄ?e glasbenega podroÄ?ja. ÂťIzvajali smo podiplomske programe, kar je Ĺže za nas profesorje nedojemljivo, kaj ĹĄele za dijake.ÂŤ Mladim glasbenikom pa priporoÄ?a, da zagrizejo in se zaÄ?no sistematiÄ?no pripravljati na nova tekmovanja, saj s tem nadgrajujejo svoje znanje inĹĄtrumenta. Za dosego cilja pa je bistvenega pomena vsakodnevna vadba, v vsebinskem in koliÄ?inskem smislu. ÂťPustimo zgodovino in gremo v prihodnost,ÂŤ ĹĄe strne misli profesor Mitja Ĺ korjanc.

Tea Zupanc (klarinet): Strahu pred maturo je toliko, kot bi ga bilo tudi sicer ÂťZagotovo mi je v Ä?asu karantene manjkal stik s proMitja Ĺ korjanc: ÂťIskanje lepote, posebne energije, fesorjem. PoĹĄiljala sem pov glasbi in umetnosti je tisto, kar osreÄ?uje.ÂŤ snetke, ki jih je analiziral in mi poslal pripombe. Mislim, znanja, discipline in pozitivne energije, da smo se dobro znaĹĄli, Ä?eprav je bilo zaradi Ä?esar je vse potekalo precej laĹž- delo manj kvalitetno, tudi zato nimamo je.ÂŤ Mitja Ĺ korjanc pravi, da so same izpita – mature iz inĹĄtrumenta. Najbolj priprave potekale tako, da so se vsak pogreĹĄam maturitetni koncert, ki sem se dan dobili v glasbeni ĹĄoli, se uskladili ga zelo veselila. Vendar ostajam aktivna in ustvarili skupno energijo, ki je pri tudi Ä?ez poletje, udeleĹžila se bom kakĹĄne tako teĹžkem programu zelo pomembna. poletne ĹĄole.ÂŤ đ&#x;”˛ Poleg tega je potrebna moÄ?na volja in spodbuda okolice. Dijak Luka OvÄ?jak

Glasbena ĹĄola Fran Korun KoĹželjski Velenje

Oblike lesa Velenje, Gaberke, 29.–31. 5. – Kiparska delavnica v lesu, ki je potekala v Gaberkah zadnji konec tedna v maju pod okriljem velenjske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je edina tovrstna delavnica v slovenskem prostoru za kiparje amaterje. Poteka Ĺže osemnajst let, pobudo zanjo pa je dala Tatjana Vidmar, ki je v tem okolju tudi glede na izroÄ?ilo Ivana riindvajset, kar Napotnika Ä?utila poje za takĹĄno vrsmanjkanje tovrstnega to izobraĹževanja izobraĹževanja. Gre nares veliko. Letos mreÄ? za delavnico pod smo posebej pomentorstvom akademnosni, da smo jo ske kiparke Dragice ÄŒarealizirali, saj do deĹž Lapajne. Delavnica zadnjega nismo je vrsto let potekala v vedeli, ali bo Ĺ martnem ob Paki, ker Dragica ÄŒadeĹž Lapajne i z v e d l j i v o . ÂŤ pa je velenjska izpostaVidmarjeva se va pristojna za vse tri obÄ?ine, je zahvaljuje za gostoljubje Kulturnamen delavnice tudi spoznavan- nici Gaberke, povedala pa je, da je okolja. Tema oblikovanja lesa ni ob delavnicah poteka program, predpisana, Vidmarjeva pa je ob ki je sprejemljiv za udeleĹžence in naĹĄem obisku povedala: ÂťLetos ne moti njihovega dela. Narejese je delavnice udeleĹžilo dvanajst ne skulpture udeleĹženci odpeljekiparjev iz vse Slovenije, od tega jo domov. Iz velenjskega okolja je pet Ĺženskih predstavnic. NajveÄ? se je delavnice udeleĹžila Nadja udeleĹžencev v teh letih je bilo ĹĄti- Osojnik.

je igral podiplomski program. Gre za poseben dialog instrumenta, saj je pomembno, da se klavir in evfonij skupaj predstavita v svojem skupnem jeziku, ustvarjata posebno energijo, melodijo in Ä?arobnost. Zadovoljen sem, da je delo na daljavo potekalo brez teĹžav.ÂŤ Mitja Ĺ korjanc, profesor tube in baritona, dijaku Luku ĹĄe sporoÄ?a: ÂťZahvaljujem se mu za nepozabna ĹĄtiri leta, skupaj sva dosegla ogromno zlatih priznanj, prvih in drugih nagrad, tako na drĹžavnem kot mednarodnem podroÄ?ju. Zato smo se v ĹĄoli odloÄ?ili, da ga predlagamo za dobitnika prestiĹžne nagrade, priznanja Ĺ olskega centra Velenje.ÂŤ

VPIS UÄŒENCEV

za ĹĄolsko leto 2020/2021

Osemnajst let pa je mentorica delavnice akademska kiparka Dragica ÄŒadeĹž Lapajne, sicer tudi profesorica na ALUO v Ljubljani. Pohvalila je udeleĹžence, ki sledijo njenim navodilom, saj menijo, da jih potrebujejo.

Oblikovanje lesa je posebna umetnost, ki jo je tudi sama gojila skoraj ĹĄtirideset let, preden je okoliĹĄÄ?ine niso povabile v druge materiale in oblike. Mentorsko delo je zanimivo, saj udeleĹžence, kljub pripravljeni shemi dela pred dejstvo postavi material, to pa je surov hlod. Tri dni, kolikor poteka delo, je malo, a vendar jim ob dobri organizaciji in delu uspe skulpture dokonÄ?ati.

Dobro mnenje o delavnici ima

tudi Janez Graf iz MeĹžice, ki je zelo zadovoljen z naÄ?inom dela na delavnici in predvsem z mentorico. ÂťÄŒe ne bi dobil tega, kar priÄ?akujem od delavnice, se ne bi vraÄ?al,ÂŤ je prepriÄ?an. VraÄ?a pa se Ĺže petnajstiÄ?. Ker so njegova ÂťljubezenÂŤ roke, je tudi tokrat izdelal roko, dlan s taktirko, ki obeleĹžuje tudi letoĹĄnje leto Huga Wolfa.

HvaleĹžen je tudi, da je na teh delavnicah spoznal delo z motorno Ĺžago, saj si brez nje oblikovanja v lesu ne zna veÄ? predstavljati.

Ker delavnica poteka na odprtem, so delo ustvarjalcev lahko spremljali tudi domaÄ?ini in gostje. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto: Dejan Tonkli

Otroci rojeni leta 2013 ali starejĹĄi, pridite na sprejemni preizkus in izberite enega od 25 inĹĄtrumentov, petje ali ples: 8. junij 2020 ob 17.00, Velenje 9. junij 2020 ob 17.00, Ĺ oĹĄtanj 10. junij 2020 ob 17.00, v OĹ Ĺ martno ob Paki 11. junij 2020 ob 17.00, Velenje MlajsĚŒ e otroke lahko brez sprejemnega preizkusa zĚŒ e vpisĚŒ ete v PredsĚŒ olsko glasbeno vzgojo, Glasbeno pripravnico, Plesno pripravnico ali Baletni vrtec na

www.gsvelenje.si

Za vecĚŒ informacij nam pisĚŒ ite na vpis@gsvelenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

4. junija 2020

Pihalni orkester Zarja jih ĹĄteje najmanj petindevetdeset Zametki naj bi segali Ĺže v leto 1903

Somrak epidemije MatjaĹž Ĺ alej

Zarja v jubilejnem letu (foto: arhiv orkestra)

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Viri govorijo, da je uradni rojstni dan Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj leto 1925, ko so se med delavci Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj porodile zamisli o ustanovitvi godbe na pihala – Delavske godbe Zarja. ÂťZarja predstavlja rdeÄ?kasto svetlobo neba, zaÄ?etek in konec dneva, predstavlja sijaj in razkoĹĄje,ÂŤ pravi predsednik SreÄ?ko PotoÄ?nik, ki to nalogo opravlja Ĺže polnih ĹĄestnajst let. ÂťOd takrat do danes se je pri godbi izmenjalo veliko godbenikov, ĹĄtirinajst dirigentov in devet predsednikov. Vsak s svojim glasbenim ustvarjanjem prispeva k ohranitvi tovrstne glasbene tradicije pri nas. Po propadu Tovarne usnja se je godba preimenovala

sodelovali na festivalih v Makedoniji, Slavoniji, na LoĹĄinju, v Avstriji. ÂťZadnja dva meseca je delo v orkestru potekalo kar od doma.

Tako smo posneli nekaj skladb, ena je bila predstavljena tudi na nacionalni televiziji v narodnozabavni oddaji Slovenski pozdrav.

Junija zaÄ?nemo vaje v naĹĄih novih prostorih, seveda ob upoĹĄtevanju vseh ukrepov za zaĹĄÄ?ito zdravja.

Na nove prostore smo zelo ponosni. HvaleĹžni smo vodstvu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ter vsem, ki so podprli izgradnjo nove glasbene ĹĄole in nam s tem omogoÄ?ili odliÄ?ne pogoje za delo,ÂŤ pravi PotoÄ?nik.

Tudi z Glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskega dobro sodelujejo. ÂťUpamo in verjamemo, da se bo veliko mladih ĹĄe naprej odloÄ?alo za glasbeno ĹĄolanje, kajti ustrezna izobrazba in trdno delo je pogoj tudi za ohranitev in ĹĄe vidnejĹĄi vzpon orkestra.ÂŤ Slavnostni koncert s podelitvijo priznaj ob obletnici pa naÄ?rtujejo jeseni v upanju, da se virus ne bo ponovil.

Zadnjih trinajst let je dirigent orkestra Miran Ĺ umeÄ?nik. Pravi, da je njihovo osnovno poslanstvo ustvarjanje instrumentalne glasbe, ki je v Ĺ aleĹĄki dolini zelo priljubljena. ÂťZnotraj orkestra pa

â?ą

Kakovost orkestra je iz leta v leto na viĹĄji ravni, kar potrjujejo tudi najviĹĄja odliÄ?ja, ki jih dosegajo na domaÄ?ih in mednarodnih tekmovanjih.

v Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj.

Neuradni viri pa celo govorijo, da zametki godbe segajo Ĺže v leto 1903 oziroma 1905, ko naj bi imeli nastop v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma.

Nastopali naj bi z imenom Narodna godba.ÂŤ Kakovost orkestra je iz leta v leto na viĹĄji ravni, kar potrjujejo tudi najviĹĄja odliÄ?ja, ki jih dosegajo na domaÄ?ih in mednarodnih tekmovanjih. Orkestru se vsako leto pridruĹži veliko mladih, polnih idej in Ĺželja. Orkester dobro sodeluje z domaÄ?im okoljem, vse veÄ? nastopov pa ima tudi zunaj meja Slovenije. V zadnjih letih so kot predstavniki Slovenije

Zametki godbe naj bi segali Ĺže v leto 1903 oziroma 1905, ko naj bi imeli nastop v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma. (arhiv orkestra)

Rekli so â?ą Podpredsednik Upravnega odbora Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj Franci Krevzel: ÂťUpravni odbor veliko pozornosti namenja tudi dobremu poÄ?utju Ä?lanov in Ä?lanic godbe.

Orkester odlikuje velika medsebojna povezanost, skrb drug za drugega, spoĹĄtovanje in poĹĄtenost. Radi se druĹžimo, organiziramo izlete in piknike, nastopamo in tekmujemo.ÂŤ

NateÄ?aj dobil ĹĄe en podaljĹĄek Nastaja projekt Velenjski Ĺ oĹĄtanj – PriloĹžnostni grafiÄ?ni nateÄ?aj Vile Ma- stolpiÄ?i yer ob 10-letnici njene prenove je ĹĄe vedno aktualen. Novi rok za oddajo grafiÄ?nih del ustvarjalcev pa je podaljĹĄan do 1. julija. Z nateÄ?ajem vabijo odrasle k umetniĹĄkemu izraĹžanju ustvarjalnega navdiha ob pogledu na stoletno meĹĄÄ?ansko vilo sredi mesta. đ&#x;”˛

mkp

Velenje – Velenjska literarna ustvarjalka Senka KarlovÄ?ec se je lotila novega raziskovalnega projekta z naslovom Velenjski stolpiÄ?i. Zajela bo utrip Ĺživljenja v 5-nadstropnih stanovanjskih blokih na BraÄ?iÄ?evi, Jenkovi, Kajuhovi, PreĹĄernovi, Ĺ landrovi in TomĹĄiÄ?evi cesti, ki so bili zgrajeni v 60-ih

je leta 2016 nastala vokalna zasedba oktet Zarja, v letu 2019 pa narodnozabavni ansambel kvintet Zarja. Obe skupini se veÄ?krat predstavita skupaj z orkestrom, velikokrat pa nastopajo samostojno,ÂŤ pravi dirigent.

â?ą

Slavnostni koncert s podelitvijo priznaj ob obletnici naÄ?rtujejo jeseni.

Tudi v Ä?asu ÂťkoroneÂŤ, ko so bili vsi doma, je bil orkester zelo ustvarjalen. ÄŒlani so vsak zase od doma posneli dve skladbi, ki sta bili med obÄ?instvom zelo dobro sprejeti in tudi veÄ?krat predvajani na lokalnih in nacionalnih medijih. Z dvema videoposnetkoma pa se je predstavil tudi kvintet Zarja.ÂŤ Pihalni orkester Zarja je zagotovo eden vidnejĹĄih orkestrov pri nas. Vedno znova poskrbi za kakĹĄno noviteto na podroÄ?ju instrumentalne glasbe, v zadnjem Ä?asu pa tudi za video produkcije.

V svojem arhivu imajo tudi Ĺže nekaj filmov, posnetih v okviru orkestra.

V preteklih desetih letih so popestrili koncerte in ostale dogodke z zanimivimi video projekcijami. Pod filmsko reĹžisersko taktirko Ä?lana godbe Jerneja Ĺ˝upevca so nastale razliÄ?ne filmske zgodbe, od priredb skladb iz znanih filmov do izvirnih scenarijev: Jamesa Bonda, Harryja Potterja, Gospodarja prstanov ...

Razvijajo pa Ĺže nove filmske ideje. Tako je bilo aktualno skupno igranje Ä?lanov godbe od doma, posnetke pa so zloĹžili v prijeten mozaik. ÂťV preteklih mesecih smo posneli ĹĄtiri takĹĄne spote.

Od tega sta bila dva z zasedbo kvinteta Zarja.ÂŤ đ&#x;”˛

letih prejĹĄnjega stoletja. Bralke in bralce naproĹĄa, naj ji, Ä?e imajo kakĹĄno zanimivo arhivsko fotografijo katerega od omenjenih stolpiÄ?ev, poĹĄljejo gradivo na naslov Senka KarlovÄ?ec, Jenkova 12, 3320 Velenje. Fotografije bo predstavila na razstavi, ki bo jeseni na domoznanskem oddelku KnjiĹžnice Velenje. Prosi tudi z kontaktne podatke, saj Ĺželi fotografije po razstavi vrniti lastnikom. đ&#x;”˛

Kultura, zdravstvo, ĹĄolstvo, znanost so Ĺže dolgo tega, s staranjem parlamentarne demokracije pa tudi vedno bolj, trn v peti politike.

Posebej neoliberalne in desno orientirane, se pravi veÄ?ine tistih politik, ki so vladale Sloveniji zadnja desetletja. Zakaj? Zato, ker te dejavnosti znajo misliti same zase. Njihova notranja etiÄ?na logika je, da vedo, kaj je dobro za skupnost, vedo, da morajo biti neodvisne, Ä?e hoÄ?ejo dobro sluĹžiti druĹžbi, drĹžavi, narodu. In Ä?eprav so te dejavnosti v Sloveniji ves Ä?as na prepihu, so nekako preĹživele.

Zato se lahko pohvalimo z dobrim ĹĄolstvom, ki v mednarodnem pogledu kotira visoko, mladi so izobraĹženi, in konec koncev ima ĹĄolstvo tudi moÄ?an sindikat, ki se ne pusti moÄ?no zamajati. ObÄ?asno ga zamaje kakĹĄen Bolonjski proces, ki ja za veÄ?ino korak nazaj v nadgradnji izobraĹževanja. Tudi zdravstvo je dobro. To se je nedavno v Ä?asu Covida 19 zelo izkazalo. ÄŒe kaj v tem Ä?asu ni bilo prav in je ĹĄlo narobe, je posledica nedoreÄ?ene politike v zdravstvu in ne zdravstva samega. Politika, ki si je umazala roke s preplaÄ?animi zaĹĄÄ?itnimi maskami, podhranjenim sistemom varstva starostnikov, je ob dovolj dobrem zdravstvu pokazala tudi to, da je druĹžba vsa desetletja premalo storila za naĹĄe starostnike v domovih. UĹživati bi morali viĹĄji standard in biti bolj zaĹĄÄ?iteni. In usta bi se morala po epidemiji zapreti vsem tistim, ki zagovarjajo privatizacijo zdravstva. TakĹĄno bi pogrnilo verjetno na celi Ä?rti, kot mnogokje v razviti Evropi.

In seveda tudi kultura. Ta je pod posebnim udarom. Trenutno ĹĄe bolj. Ukrepi bodo za njo veljali ostreje in dlje kot za veÄ?ino druĹžbenih dejavnosti in gospodarstva. A tudi kultura zna misliti zase. In Kultura mora obstajati takĹĄna, kot je, z drĹžavno podporo in brez ideoloĹĄke regulacije drĹžave. Kultura mora paÄ? biti za vse.

Popularno kulturo lahko regulira trg, vse ostale paÄ? ne. Meja je tanka, nevidna. Visoko kulturo, umetnosti drĹžava in politika ne more regulirati, kajti funkcija umetnosti in sodobne kulture je tudi ta, da odstira, razgalja provocira in ĹĄokira. In prav zato morajo obstajati Kosoveli, Abramovićeve, Ĺ alamuni, Breclji, Pengovi, Mandići, Lorenciji, Frljići, MakaroviÄ?eve ... in ĹĄtevilni drugaÄ?ni umetniki. Zato, da druĹžbi pokaĹžejo, da obstajajo drugaÄ?na ogledala druĹžbe. V Ä?asu minevajoÄ?e krize, si je skoraj vsak zavrtel glasbo, ki mu je vĹĄeÄ?, morda prebral kakĹĄno knjigo, pogledal film. Skratka, lahko smo zdrĹžali brez ĹĄporta v Ĺživo na TV in ĹĄe Ä?esa. Brez kulture je bilo teĹžje. Estetiko smo iskali v naravi, rajĹĄi smo se ĹĄli sami razhodit, ÂťrazgonitÂŤ s kolesom, pa Ä?e tudi le ob petkih na osrednje mestne trge.

S Ä?udnimi izjavami je stanje v kulturi zasolila ĹĄe naĹĄa evroposlanka, ki kulturno dlje od dvo- in triÄ?etrtinskega takta ne vidi in sliĹĄi. Prijateljica Ksenija je zapisala na socialnem omreĹžju dobesedno tako in moÄ?no se lahko vsi identificiramo z zapisom: ÂťOsebno vem, da sem brez umetnosti na psu. Pa tudi brez tiste, ob kateri reÄ?em, ah Âťjebiga gaÂŤ, tole je pa bilo res neumno; ampak tri slabe, ĹĄtiri srednje stvari, ena super, in konÄ?no ena taka, tako dobra, da dihati ne moreĹĄ. Tako paÄ? mora biti v kulturi ...ÂŤ Kultura te mora premakniti, tako ali drugaÄ?e! PsihiÄ?no, mentalno ali vÄ?asih celo fiziÄ?no. In to je priseĹženo Kultura z veliko zaÄ?etnico (za nekatere umetnost). Z bivalno, zdravstveno kulturo, z vsakodnevno ĹĄolsko in ĹĄe kakĹĄno kulturo vsakdanjega Ĺživljenja smo se v teh Ä?asih izkazali ... V teh stvareh smo Slovenci naÄ?eloma zelo dobri. IzkaĹžimo se ĹĄe s podporo umetnosti in kulturi v oĹžjem smislu.

Kajti tudi kultura je bila moÄ?no prizadeta in je moÄ?no podhranjena.

DrĹžava bo pomagala marsikomu z vavÄ?erji, subvencijami in ĹĄe s Ä?im, koliko bo pa kulturi, bo pokazal Ä?as. Veliko, ki nas je zaposlenih v kulturi, nima obÄ?utka, da bi nam kaj pomagala!

Prej zavira. Vse stoji, od razpisov ministrstva ni niÄ?; dogodke teĹžko pripravimo, znajti se moramo sami. Morda zdaj res ni Ä?as za razprodane StoĹžice, ampak takĹĄna kultura bolj spominja na zabavo, pogosto celo slabo. Kulture, kjer ti zastaja dih od estetskega uĹžitka, preseĹžka paÄ? ne vidiĹĄ na tisoÄ?glavi zabavni prireditvi, ki ima nekakĹĄen kulturni znaÄ?aj. VidiĹĄ jo v temnem kotu gledaliĹĄke dvorane, glasbenega kluba, akustiÄ?ne koncertne dvorane, v knjigi, ki je izĹĄla v manjĹĄi nakladi, v umetniĹĄkem filmu.

Ampak za zaÄ?etek bi bili veseli, Ä?e bi nam dovolila politika odpreti vrata kulturnih domov, gledaliĹĄÄ? ‌, in to z razumnimi ukrepi, ki bi bili primerljivi s fitnes centri, trgovskimi centri ali – Ä?e hoÄ?ete – tudi s cerkvami. Za nekatere je paÄ? gledaliĹĄÄ?e, glasbena dvorana posveÄ?en kraj, in to ne samo za umetnike brez dela.

In za konec, ker se korona kriza pri nas vsaj zaÄ?asno izteka in se umirja, se mi zdi tudi na tem mestu pomembno poudariti, da je Slovenski etnografski muzej v minulih treh mesecih zbiral ĹĄale na raÄ?un krize z enim od kulturno najodmevnejĹĄih projektov tega Ä?asa z naslovom ÂťKoronski humorÂŤ. In ker je smeh veÄ? kot pol zdravja, priporoÄ?am, da si izbor zaradi zdravja ogledate na njihovi spletni strani. In Ä?e enega ĹĄe citiram: ÂťNe verjemite vladi, ko pravi, da je za v trgovino dovolj le maska. Jaz sem bil đ&#x;”˛ zjutraj, so hoteli ĹĄe denar.ÂŤâ€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

4. junija 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Sobotna jutra so Ĺ˝eljkina ÂťPrepriÄ?ana sem, da me zvesti posluĹĄalci Radia Velenje zagotovo poznate kot radijsko moderatorko z najdaljĹĄim staĹžem. Kot izrazito ognjeno znamenje se trudim biti – tudi v odnosu do posluĹĄalcev – nasmejana, spoĹĄtljiva in sproĹĄÄ?ena. ÄŒeprav me radijska tehnika vÄ?asih ĹĄe malo unese. Rada imam kleno slovensko besedo, dobro glasbo, prijazne in sproĹĄÄ?ene ljudi. Sicer sem izrazito druĹžinski Ä?lovek, ki si baterije polni z dobro hrano, klepetom s prijatelji, izbrano knjigo.

Vedno znova odkrivam stvari, ki so mi bile pred leti ĹĄe tuje, zdaj pa so mi v najveÄ?je veselje. Delo na vrtu, igranje z vnuÄ?kama, iskanje novih notranjih svetov. Ob stvareh, v katerih sem naĹĄla smisel in jih rada poÄ?nem, pa opaĹžam, da se moja toleranca do nekaterih reÄ?i z leti manjĹĄa; tako ne maram hinavĹĄÄ?ine, zahrbtnosti, lenobe in samopo-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

milovanja. In vampov, teh tudi ne, se zelo slikovito opiťe naťa radijska moderatorka Željka Gaber.

Zagotavlja, da bo ĹĄe naprej ostala zvesta Radiu Velenje, na katerem ji lahko prisluhnete ob sobotnih jutrih, praviloma tudi prvo nedeljo v mesecu popoldne. Pa tudi vÄ?asih, Âťko je treba vskoÄ?iti.ÂŤ Ĺ˝eljka si, Ä?e je le mogoÄ?e, uredi v sluĹžbi na obÄ?ini Velenje prost termin.

O vsem, kar se je dogajalo zadnje Ä?ase, pa razmiĹĄljam takole: Âť Vsaka stvar pride takrat, ko mora priti, saj ima narava vedno prav. Potem pa se vse postavi na svoje mesto in svet se spet vrti v pravo smerÂŤ. đ&#x;”˛

1. NENAD KUMRIĆ CHARLIE feat. KLAPA KAMPANEL – Zbogom ostaj ljubavi 2. RUDI BUÄŒAR – Otroci tistega Ä?asa 3. MIĹ O KONTREC – Tij samo guÄ?i VaraĹždinski pevec Nenad Kumrić Charlie je obdelal znano uspeĹĄnico Zbogom ostaj ljubavi, ki jo je leta 1978 prvi posnel legendarni Oliver Dragojević. Skladbo je napisal znani skladatelj Zdenko Runjić, Nenad Kumrić pa jo je posnel ob pomoÄ?i priljubljene klape Kampanel.

Ĺ˝eljka Gaber: ÂťRadijski eter mi veliko pomeni, trudim se, da dam posluĹĄalcem vse tisto, kar od mene priÄ?akujejo.ÂŤ

GLASBENE novice

Umrl ameriĹĄki kitarist Bob Kulick V 70. letu starosti je umrl ameriĹĄki kitarist in producent Bob Kulick, ki je igral za slovito rockovsko skupino Kiss in glasbenike, kot so Lou Reed, Diana Ross in Meat Loaf. Novico o smrti je prek Twiterja sporoÄ?il njegov brat Bruce Kulick, nekdanji glavni kitarist skupine Kiss.

Kulick je v svoji 50 let dolgi karieri sodeloval s ĹĄtevilnimi priznanimi glasbeniki.ÄŒeprav ni bil nikoli glavni kitarist skupine Kiss, je prijateljeval s Ä?lani zasedbe in sodeloval pri veÄ? albumih,

med njimi Alive II, Unmasked in Creatures of the Night. Sodeloval je tudi pri albumu Louja Reeda iz leta 1975 Coney Island Baby in se odpravil na turnejo z Meat Loafom.

Rudi BuÄ?ar predstavlja novo skladbo Rudi BuÄ?ar v svoji kantavtorski maniri nadaljuje pisanje glasbenih novosti. Tokrat predstavlja s preteklostjo navdihnjeno skladbo Otroci tistega Ä?asa: ''Izgleda, da sem Ĺže toliko star, da lahko delam primerjavo med danes in pred 30 plus leti,'' pravi Rudi o skladbi, ki jo je posnel z ekipo v sestavi Goran Krmac (tuba), AnĹže Vrabec (pianino), Robert Pikl (slide kitara, charango, banjo), Tomi PuriÄ? (bobni) in Gaber RadojeviÄ? (produkcija) ter Martin Ĺ tibernik (mastering).

Skladba opeva poÄ?etje Rudijeve generacije in tiste nekoliko starejĹĄe. V njej se spominja Ä?asa, ko smo bili vsi enaki in ko Âťhaj-

Bivťi pevec Bijelog dugmeta Islamović vstopa v politiko

klasaÂŤ ĹĄe ni bilo. Skladba prinaĹĄa ĹĄtiri ĹĄtorije preteklosti in jim nastavlja ogledalo sedanjosti.

Sopranos nimajo skrbi Nimam skrbi je naslov nove skladbe skupne Sopranos, ki pravi, da je mnogo lepĹĄe, Ä?e si Ä?lovek lahko reÄ?e: Nimam skrbi.

Za sklabo so posneli videospot, ki je Ĺživpisan, poln sonca, neba in sladkih okusov. Videospot je posnela ekipa Globus videos pod reĹžijsko taktirko Ĺ˝ige Gjura, v njem pa vsak Ä?lan skupine nosi svojo barvo. Pod sonÄ?no besedilo skladbe se podpisuje najbolj zaposlen tekstopisec pri nas Rok LunaÄ?ek. LunaÄ?ek se skupaj s Ä?lanoma skupine Frenkom Novo in AleĹĄem Zibelnikom podpisuje tudi pod glasbo, slednji pa je poskrbel tudi za aranĹžma in produkcijo pesmi. Sopranosi komaj Ä?akajo, da novo skladbo zaigrajo tudi na koncertih, saj jih po dolgi pavzi Ĺže precej srbijo prsti, dekleta pa najbrĹž tudi pete.

BivĹĄi pevec skupin Bijelo dugme in Divlje jagode Alen Islamović se je vrnil v rojstni Bihać v Bosni in Hercegovini, kjer se namerava politiÄ?no udejstvovati ter oblikovati neodvisno politiÄ?no listo. Islamović, ki je bil zadnji pevec skupine Bijelo dugme od leta 1984 do njenega razpada leta 1989, je za razlog za svojo odloÄ?itev navedel migrantsko kri-

nadaljeval glasbeno pot. Jeseni naÄ?rtuje objavo novega albuma s svojo novo skupino SrÄ?ani udar.

Samuel Lucas konec maja objavil novi singel Maj je novi singel izjemnega interpreta in glasbenika Samuela Lucasa, ki je lani izdal svoj drugi album s pomenljivim naslovom Sebe dajem. Maj je po Samuelovih besedah ena najbolj intimnih skladb na albumu, na-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Dar – Pomlad Ansambel KlateĹži – DrugaÄ?na in privlaÄ?na Ansambel ÄŒudeĹžni deÄ?ki – Pomladne radosti Ansambel Igor in Zlati zvoki – Vse v Ĺživljenju se obrne Ansambel Javor – Daj otroku vso ljubezen Ansambel Opoj – Godec z duĹĄo Ansambel Slovenski zvoki – Daj mi srce Ansambel Veseli Pomurci – Mamin roĹžmarin Halo kvintet – Ĺ˝ivljenje naj bo tvoje veselje Trio Ĺ ubic – Najina pomlad

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

EVA BOTO V prihodnjih mesecih Eva z ekipo nadomeĹĄÄ?a izgubljene koncerte in naÄ?rtuje nove, tako da jih boste lahko videli po vsej Sloveniji. V Ĺživo predstavlja svoj prvi album, ki ga je izdala novembra lani, nekatere uspeĹĄnice z zmagovitega gostovanja v oddaji Znan obraz ima svoj glas in priredbe njej ljubih hitov.

EROSI zo, ki Bihać pretresa Ĺže nekaj let. ÄŒeprav Ĺže leta Ĺživi v Zagrebu, je v pogovoru za banjaluĹĄke Nezavisne novine dejal, da ne bo veÄ? nemi opazovalec hitrega pogrezanja Bihaća v bedo in kaos ter da bo ustanovil neodvisno listo z nekdanjim Ĺžupanom mesta EmdĹžadom GalijaĹĄevićem. Islamović je tudi napovedal, da bo

pisal pa jo je odliÄ?en kitarist in glasbenik Teo Collori, ki je avtor tako glasbe kot besedila. Lucas je za skladbo posnel tudi videospot, pri katerem je vnoviÄ? sodeloval Rok Breznik, ki je bil direktor fotografije Ĺže pri zadnjih dveh videospotih NihÄ?e ne ve in Vse bo ok. Videospot prikazuje Ä?udovite posnetke narave, ki jih prinaĹĄa maj, nastali pa so v okolici Trzina in v Piranu.

Organizatorji festivala Exit upajo na izvedbo avgusta Organizatorji festivala Exit v Novem Sadu so pozdravili predlog srbske premierke Ane Brnabić, naj se priljubljena glasbena manifestacija vseeno zgodi v avgustu. Organizatorji so namreÄ? najprej zaradi epidemije novega korona virusa odpovedali klasiÄ?no izvedbo festivala. Srbska premierka je organizatorjem Exita, ki v Novem Sadu poteka Ĺže 20 let, priporoÄ?ila, naj se ne odpovedo letoĹĄnji festivalski izdaji in naj jo raje prestavijo na avgust,

Zasedba Erosi, ki jo sestavljajo tenorista Matej Dolar in Miha Lesjak, baritonist Dejan Korenak in basist JoĹže Sadek, je to pomlad posnela sentimentalno skladbo o izgubljeni ljubezni z naslovom Slike pred oÄ?mi. Videospot za skladbo so posneli v Logarski dolini.

LOS VENTILOS Spodaj zebe je novi singel ljubljanskih rokerjev Los Ventilos. Udarna skladba bi lahko

ko bo po presoji strokovnjakov epidemioloĹĄka slika v Srbiji in po ĹĄtevilnih drugih evropskih drĹžavah popolnoma pod nadzorom.

Eden od ustanoviteljev festivala DuĹĄan KovaÄ?ević je poudaril, da bodo ob organizaciji avgustovske izdaje v prvi vrsti poskrbeli za varnost in zdravje obiskovalcev.

So pa organizatorji sporoÄ?ili, da bodo ob pripravi jubilejnega festivala kljub ugodnim napovedim zaradi varnosti zmanjĹĄali ĹĄtevilo obiskovalcev.

bila napoved novega albuma ter zvoka, ki so ga fantje s singli Bolj poÄ?asi, 100x (feat.

Raiven) in Bipolarna zaÄ?eli napovedovati v preteklem letu.

POLKAHOLIKI Sobica je nova pesem, s katero se Polkaholiki po velikem hitu Povej, povej po nekajmeseÄ?nem oddihu znova vraÄ?ajo na lestvice. Pod skladbo se podpisujeta Raay in Rok LunaÄ?ek, Polkaholiki pa so vnoviÄ? posneli tako pop kot tudi narodnozabavno razliÄ?ico pesmi.

DARE KAURIÄŒ ÄŒlan skupine Kingston Dare KauriÄ? je med posluĹĄalce in oboĹževalce poslal novo pesem z naslovom Mama, prihajam domov. V skladbi se mu je pridruĹžil ĹĄe en Ä?lan Kingstonov – Dejan Dimc aka Dimme in raper Zlatan ÄŒordić – Zlatko, ki je tudi soavtor besedila.

Naš ­čas, 4. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏬

»Rekli so mi, da so čivave kot alarmni sistemi. Ker so tako drobne, jih nihče ne opazi, lajajo pa na vse in vsakogar tako glasno, da zagotovo odženejo vsiljivce. Ampak tale moj Pončo še mojega osebnega prostora ne zaščiti, kaj šele, da bi moje premoženje,« je grafična oblikovalka Nuša Fužir v svojem značilnem komičnem slogu pokomentirala slabo naložbo v varno prihodnost. »Pa naj bo, glede na to, kako malo poje, vsaj vzdrževanje ni drago,« je še zamahnila.

⊙

Ne kličite gasilcev. To ni mačka, ujeta na okenski polici. To je vodja županovega kabineta Saša Sevčnikar, ki nima nič proti, da so strehe postale odri, okna pa lože. Spretna, kot je, se je udobno namestila in opazovala, kako se življenje vrača v Velenje.

4. junija 2020

frkanje » Levo & desno «

Na kolo Vlada je dosegla, da ljudje množičneje sedajo na kolo.

A kolesarji še niso dosegli, da bi jim vlada prisluhnila.

Maske Dovolili so nam sneti maske. A od nekaterih bi morali zahtevati, da jih snamejo. Tiste druge, seveda.

Virus Korona virus ga je velenjskim nogometašem vendarle zagodel. Ne zato, ker še vedno razsaja, zato, ker smo ga (skoraj) premagali. In zato se nadaljuje tudi tekmovanje v nogometni ligi. Brez čudeža ne bo nič z ostankom v prvi ligi.

Po starem Tudi pri nas se življenje počasi vrača! Nekateri pa bi bili še kar po starem. Samo da ne v osami.

⏪

»Bolj, ko se bliža poletje, bolj naju skrbi tisto, kar pride z njim. Pogorje zavzamejo trume nabiralcev, ki nimajo nobene mere, ne z borovnicami, ne brusnicami ne gobami …,« sta zaskrbljena županja Črne na Koroškem Romana Lesjak in predsednik Naravovarstvene zveze Smrekovec Jože Melanšek. Zveza je bila ustanovljena pred petnajstimi leti z namenom povezovanja društev in občin pri skupnem interesu ohranjanja narave na širšem območju Smrekovškega pogorja. Tistikrat je bila najbolj problematična vožnja z motornimi vozli po njem.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Dobrodelen s sodom viskija na hrbtu Ni še dolgo, odkar smo pisali o 99-letnem vojnem veteranu Tomu Mooru, ki je s hojo okoli hiše zbiral in zbral rekorden znesek za britanski zdravstveni sistem. Bil je navdih številnim, med drugim tudi 59-letnemu Škotu Davyju Ballantynu. »V teh težkih mesecih, ko se veliko ljudi spopada z duševnimi težavami, je čas, da opozorimo tudi nanje.

Moj tokratni izziv je prehoditi obalo Arrana, dolgo približno 70 milj, s 50-kilogramskim sodom viskija na hrbtu,« je sporo či l Davy in se v drugi polovici maja odpravil na pot. Računal je, da bo izziv opravil v desetih dneh, vendar so mu načrte prekrižale slabe vremenske razmere. »Čaka me nekaj dni počitka, kar je dovolj časa, da se poškodbe zacelijo in si naberem moči. Potem pa gremo naprej!« je zapisal na družbenem omrežju, na katerem sledilce redno obvešča o napredovanju. Zbrani denar je nameraval Davy sprva nameniti organizaciji, ki pomaga sladkornim bolnikom, saj tudi njegova

hči trpi za sladkorno boleznijo, nato pa se je odločil, da podpre organizacijo za duševno zdravje Samaritane, »ki je v trenutnem času resnično preobremenjena.«

Deček srečal medveda in odreagiral vzorno V italijanskih Dolomitih je 12-letni deček Alessandro Breda pred kratkim med družinskim sprehodom po naravnem parku Adamello Brenta srečal medveda. Ta se je nenadoma pojavil za dečkovim hrbtom, dečku pa je bilo povsem jasno, da mora ohraniti mirno kri. Počasi se je oddaljil od medveda, ta pa se je kmalu obrnil in izginil nazaj

med grmičevje. Dogodek je s telefonom posnel prijatelj dečkove mame, videoposnetek pa je takoj po objavi postal prava spletna uspešnica. V intervjujih, ki so sledili, je Alessandro poudaril, da je pred kratkim gledal video o tem, kako se mora posameznik obnašati ob srečanju z medvedom, zato je vedel, kaj mora storiti.

Priznal je, da ga je dogodek kljub poučenosti močno razburil in da se ob srečnem razpletu počuti kot najsrečnejši otrok na svetu.

Babica je morala z družbenega omrežja umakniti fotografije vnukov Sodišče na Nizozemskem je odločilo, da mora babica, ki ni imela dovoljenja mame za objavo fotografij svojih vnukov na družbenem omrežju Facebook, fotografije nemudoma odstraniti. Žensko je njena hči sicer tudi sama večkrat prosila, naj fotografije z družbenih omrežij umakne, a je mama ni poslušala. Ker je predstavnica srednje generacije ocenila, da objava fotografij otrok »resno krši njihovo zasebnost«, je družinski spor pristal na sodišču.

Sodnik v Gelderlandu se je strinjal, da babica ni imela dovoljenja za objavo fotograf ij, kot to odreja evropska direktiva GDPR-ja o varovanju zasebnih podatkov. Sporočil je, da je v tem primeru babica fotografije javno objavila brez privolitve mame, ki ima pravna pooblastila, da določa, kateri podatki svojih mladoletnih otrok se lahko hranijo in delijo. Poleg tega je z objavo na družbenih omrežjih babica fotografije odprla širšemu krogu ljudi. »Na Facebooku se ne da izključiti, da bi

se objavljene fotografije lahko razpečevale in bi lahko končale v roke tretje stranke,« so opozorili s sodišča. Babici so odredili 10 dni časa, da s spletnih družbenih omrežij umakne vse fotografije svojih vnukov. Če tega ne bo storila, ji grozi kazen 50 evrov za vsak dan, ko so fotografije na spletu, z najvišjo kaznijo 1.000 evrov.

Potovalni kovček Marije Antoinette prodan za več kot 40 tisočakov Na dražbi kraljevih predmetov v dvorcu Versailles so pred kratkim prodali potovalni kovček obglavljene francoske kraljice Marije Antoinette. Kot je sporočila dražbena hiša Osenat, je končna cena usnjenega kovčka dosegla 43.750 evrov, kar je petkrat več od pričakovanj. Prav tako so za večkratnik predvidene cene prodali prtiček z vezenino, ki so ga uporabili med kronanjem te vladarice avstrijskih korenin, ki so jo obglavili med francosko revolucijo. Prtiček iz damasta, vezan s kraljevim grbom s kronami iz listov in s šopkom vrtnic na sredini, so prodali za 14.500 evrov. Po poročanju zgodovinarjev je imela Marija Antoinetta lepe spomine na slovesnost ob kronanju v katedrali Notre-Dame leta 1775. Materi na Dunaj je pi-

sala, da »je neverjetno biti tako dobro sprejet dva meseca po vstaji« zaradi visokih cen kruha. Pramen las njenega soproga Louisa XVI., ki so ga prav tako obglavili z giljotino, so na dražbi prodali za 4000 evrov.

Umrl aligator, ki je preživel bombardiranje Berlina Nedavno so skrbniki moskovskega živalskega vrta sporočili, da je v starosti 84 let umrl aligator, ki je preživel bombardiranje Berlina. Za aligatorja z imenom Saturn, ki je na vrhuncu druge svetovne vojne pobegnil iz berlinskega živalskega vrta, se je govorilo celo, da je pripadal samemu

Ponavljam Že prav, da je Velenje še bolj modro. A nove plačljive modre cone se vsem voznikom le ne zdijo najbolj modra odločitev.

Sprememba Namesto Trga bratov Mravljakov v Šoštanju naj ne bi dobili Marijinega trga, kot želijo nekateri, ampak Glavni trg. Menda se tisti, ki niso za tako oziroma sploh za kako spremembo, izgovarjajo, da jih motijo potrebne spremembe dokumentov. Kljub obljubljeni občinski pomoči.

Aktualna Oči mnogih mladih in njihovih staršev so te dni uprte v maturo. Nihče si ne želi, da bi kdo padel ali imel popravca. Menijo, da si kaj takega zaslužijo bolj kakšni politiki ali drugi odgovorni kot pa dijaki.

Pokušine Ta čas se marsikje vrstijo pokušine vin. Ob tem velja, da je tudi pri takih pokušinah vina potrebna resna trezna presoja.

To delo!

Ob sedanjih težavah je spet veliko ljudi ostalo brez dela.

Toda to nikakor niso kakšni brezdelneži.

V bife Pravijo, da v Šmartnem ob Paki niso nikakršna izjema, ko napovedujejo, da bo šla občinska uprava v bife. V nekdanji bife.

Adolfu Hitlerju. Kot so zapisali v moskovskem živalskem vrtu, je imel Saturn v Rusiji lepo življenje. Očitno res, saj je povprečna doba krokodilov v naravi sicer od 30 do 50 let. Saturn se je leta 1936 rodil v Združenih državah Amerike, od koder so ga pripeljali v berlinski živalski vrt. Od tu je plazilec, dolg kar 3,5 metra, med bombardiranjem pobegnil novembra 1943, julija 1946 pa so ga premestili v Moskvo.

Kosmatinec Na meji treh občin našega območja se je (spet) pojavil za nekatere nevaren kosmatinec. Nič takega. Medvedi pri nas niso nič posebnega.

Krizna misel Stopili smo skupaj – in se razkropili vse naokoli med pomoči potrebnih.

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 13

Svet oktanov Spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje avtomobila Pozimi je sneĹžna brozga nekaj obiÄ?ajnega, cestne sluĹžbe pa za naĹĄo varnost posipavajo cestiĹĄÄ?a s soljo, vse to pa zaide v vozilo.

Avtomobil je tako kot stanovanje in je po konÄ?ani zimi potreben notranjega Ä?iĹĄÄ?enja.

V prtljaĹžniku je najbolje, da je pogrnjena kakĹĄna odeja ali da je dno pokrito z gumeno podlogo, saj jo je laĹžje oprati, Ä?e se kaj razlije. Pri Ä?iĹĄÄ?enju gumo snemite ven, iz avtomobila poberite veÄ?je kose umazanije (kamenÄ?ki, raztreseni deli embalaĹže ipd.), preostalo posesajte s sesalnikom.

Sesalnik in krpe

13

SVET OKTANOV

4. junija 2020

ÄŒe kupujete priroÄ?en majhen sesalnik na baterije za Ä?iĹĄÄ?enja avtomobilske notranjosti, svetujemo, da kupite moÄ?nega, sicer boste drgnili zaman, umazanija bo ĹĄe vedno v prtljaĹžniku in drugih delih notranjosti. VeÄ?je kose umazanije umaknite tudi v potniĹĄki kabini, pred sesanjem pa s posebnimi antistatiÄ?nimi robÄ?ki, ki nase lepijo prah, pobriĹĄite vse dele armaturne ploĹĄÄ?e, sredinsko konzolo med sedeĹžema, vsa vrata, sredinsko ogledalce in vse plastiÄ?ne oziroma kovinske dele. Enako pred sesanjem storite v prtljaĹžniku in pobriĹĄite prah z no-

silcev zadnje police. V notranjosti ne pozabite na sesanje vratnih in drugih predalÄ?kov, obvezno pa izpraznite pepelnik. ObriĹĄite in posesajte tudi vse predale.

SedeĹži

Obvezno pri sesanju notranjosti (gumijaste predpraĹžnike operite, negumijaste pa presesajte z globinskim sesalnikom) premaknite sedeĹže iz enega v drugi skrajni poloĹžaj, saj boste tako dosegli vse kotiÄ?ke. Posesajte tudi sedeĹže. ÄŒe so sedeĹžne prevleke pralne, jih operite, Ä?e pa so preveÄ? zamazane ali kako drugaÄ?e poĹĄkodovane (strgane, raztegnjene ipd.), jih raje zamenjajte. Prevleke avtosedeĹžev so dobre, ker jih lahko peremo in menjamo, sedeĹž pod njimi pa ostaja Ä?ist.

Nikakor ne perite sedeĹžev in notranjosti avtomobila z visokotlaÄ?no Ä?rpalko, tudi veÄ?jih koliÄ?in vode se izogibajte, saj ni hujĹĄega kot vlaga v avtomobilski notra-

njosti. ÄŒe boste sedeĹže preveÄ? zmoÄ?ili, lahko ostanejo vlaĹžni in dobijo neprijeten vonj. Posebno redno Ä?iĹĄÄ?enje zahtevajo usnjeni sedeĹži. OÄ?iĹĄÄ?ene premaĹžite s posebnim premazom, ki jim vrne sijaj, mehkobo in proĹžnost. Armaturno ploĹĄÄ?o lahko tudi premaĹžete, a pri tem zaupajte znanim in preizkuĹĄenim preparatom, ki niso le Ä?istilna sredstva, ampak armaturni ploĹĄÄ?i in drugim plastiÄ?nim delom v notranjosti vrne-

krpo. Notranjosti avtomobila ne Ä?istite le enkrat na leto, ampak pogosteje – posesajte, obriĹĄite prah in odstranite smeti. Tako bo avtomobil dlje Ä?asa ostal lep, poslediÄ?no bo vaĹĄe poÄ?utje v njem boljĹĄe, laĹžje ga boste tudi prodali.

Vladni ukrepi za prepreÄ?evanje okuĹžb z novim korona virusom so dali dobre rezultate. PoslediÄ?no se lahko drĹžavljani znova gibljemo in vozimo z jeklenimi konjiÄ?ki brez omejitev po vsej Sloveniji. Predvidoma bomo kmalu lahko brez ovir obiskali tudi sosednje drĹžave, saj se bliĹža turistiÄ?na sezona.

Zato je potrebno naĹĄe vozilo pripraviti na brezskrbna poletna potovanja. Avtomobil je pred daljĹĄo potjo treba temeljito pregledati, po potrebi opraviti servis, prekontrolirali delovanje motorja, preveriti vitalne dele, skratka postoriti vse, da bo vozilo brezhibno. Nikar ne pozabite na dobre pnevmatike in polnjenje klimatske naprave v vozilu.

Naj tudi tokratni avto-moto Svet oktanov pritegne vaĹĄo pozornost! đ&#x;”˛

Halo, strokovnjaki

ÄŒe je vaĹĄ avtomobil v notranjosti precej umazan, priporoÄ?amo, da jeklenega konjiÄ?ka odpeljete v Ä?istilni servis. Tam bodo stro-

Jure BeriÄ?nik

Avtoservis LemeĹž

Peter LemeĹž s.p.

Podkraj 44, 3320 Velenje

041 460 972

Servisiranje in vzdrĹževanje motornih vozil

Avto GlinĹĄek d.o.o., Ĺ kale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si

jo sijaj in jih zaĹĄÄ?itijo. Pri namazu uporabite kakovostno krpo.

Pri mazanju ne pretiravajte, saj se lahko zgodi, da se vam bo armaturna ploĹĄÄ?a svetila v prednji ĹĄipi. Avtostekla so najmanj tako pomembne kot vsi drugi deli notranjosti. OÄ?istiti jih je treba tudi z notranje strani. Vzemite neĹžno, nikakor ne grobo krpo in uporabite namensko Ä?istilo za Ä?iĹĄÄ?enje stekla. Ĺ ipe nato obriĹĄite s suho

kovnjaki izvedli mokro sesanje notranjosti, odstranili bodo madeĹže (tudi trdovratne) in neprijetne vonjave, ki so lahko posledica kajenja v avtomobilu. Pri tem Ä?iĹĄÄ?enju je treba vedeti, da lahko traja tudi do sedem ur ali dlje, potrebni pa so tudi dobri (vremenski) pogoji za suĹĄenje. đ&#x;”˛

Vir: https://bit.ly/2zCFGka Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Dacia Duster ECO-G Na plinski pogon

AVTO SHOP ERKO

d.o.o.

ODKUP IN PRODAJA VOZIL / AVTO DELI ZA VSA VOZILA

031 670 640 avto.shop.erko@gmail.com www.avtoshoperko.si Cesta Talcev 21, Velenje

SPECIALIST RENAULT, FIAT in ALFA ROMEO

AVTO SERVIS PRI VAS V MESTU

AVTODIAGNOSTIKA STROKOVNA IN HITRA POMOÄŒ AVTOMATERIAL - originalni in enakovredni rezervni deli MONTAĹ˝A IN CENTRIRANJE PNEVMATIK POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE GARANCIJA za vse storitve

Ĺže za

89 â‚Ź

na mesec z kreditom* + 5 let jamstva za vozila na zalogi**

AvtoliÄ?arstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice Vulkanizerstvo * Nadomestna vozila * Menjava stekel

Dacia. Zanesljiv partner GRZS.

EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izraÄ?un kredita nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: *Informativna meseÄ?na anuiteta za model Duster Essential 1.0 TCe 100 ECO-G v skupni vrednosti 13.550 â‚Ź z DDV, s pologom v viĹĄini 3.550â‚Ź in financirano vrednostjo 10.000â‚Ź za obdobje 120 mesecev, znaĹĄa ob najemu kredita prek Eko sklada 88,91â‚Ź. Obrestna mera za najem kredita znaĹĄa 1,3 % letno.

Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem in izraÄ?unu kredita na spletni strani EKO SKLADA. VeÄ? o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za toÄ?nost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izraÄ?una kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. **Pet let jamstva obsega 2 leti tovarniĹĄke garancije in podaljĹĄano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, prejme pa ga vsak kupec vozila Dacia iz zaloge. Poraba pri meĹĄanem ciklu: 5,221–8,507 l/100 km. Emisije CO2 137–192 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dtemp. Emisija NOx: 0,0161–0,0402 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018–0,00222 g/km. Ĺ tevilo delcev (x1011): 0,01–0,27. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov.oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Dacia priporoÄ?a

BeĹžigrajska cesta 13, 3000 Celje, T 03 42 63 337, M 070/604 494, E vozila@avtotehnika-celje.si, W www.avtotehnika-celje.si

Miroslav KruĹĄnik, s.p., Cesta talcev 28, 3320 Velenje

041 776 167 03 898 26 12

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

SVET OKTANOV

4. junija 2020

Severni del 3. razvojne osi NajugodnejĹĄe gume na spletu in v mestu - www.gume-zivic.si NOVO: GARANCIJA ZA PNEVMATKE

Odslej vam poĹĄkodovano pnevmatiko znamke Goodyear, Fulda, Dunlop, Sava ali Sebring v obdobju enega leta ne glede na dogodek

BREZPLAÄŒNO ZAMENJAMO! Ob nakupu 4 pnevmatik nad 16 col in ob prijavi v Vulco sistem. Velja za 1 ĹĄkodni dogodek v enem letu in za potniĹĄke pnevmatike, kupljene in montirane pri nas.

Kakovostne Pranje, kot se ĹĄika vulkanizerske storitve Vabljeni v sodobno avtopralnico ÄŒe za svoj avto potrebujete nove pnevmatike (na voljo je veÄ?ina priznanih proizvajalcev), platiĹĄÄ?a ali premontaĹžo s centriranjem, boste storili pravo potezo z obiskom Vulkanizacije Ĺ˝ivic. Strokovno in cenovno ugodno bodo na vaĹĄem vozilu opravili omenjene storitve.

Pomembno je, da lahko pnevmatike do naslednje premontaĹže hranite v njihovem skladiĹĄÄ?u, kar vam omogoÄ?ajo po simboliÄ?ni ceni.

Ĺ˝ivic na Selu v Velenju, kjer vam bodo vozilo temeljito oÄ?istili (na voljo vam je tako zunanje kot notranje Ä?iĹĄÄ?enje vozila).

A SUPER AKCIJ LETNIH PNEVMATIK

Dostopno, strokovno, prijazno

Najpomembneje za stranke Vulkanizerstva in Avtopralnice Živic je, da so njihove storitve kakovostno opravljene in cenovno zelo ugodne.

Avtopralnica Selo NOVO: WASHTEC • najnovejĹĄe krtaÄ?e • talno pranje • kolesno pranje • najboljĹĄi vosek Pranje in Ä?iĹĄÄ?enje osebnega vozila z brisanjem, globinsko Ä?iĹĄÄ?enje in poliranje (tudi Ĺžarometov) Selo 10 b, Velenje pon – pet. 8.00 – 19.00, sob.

8.00 – 16.00, ned. 8.00 – 13.00

Vulkanizerstvo Ĺ kale Ĺ kale 97, Velenje GSM: 031/ 340 850 www.gume-zivic.si info@gume-zivic.si

Centriranje koles z novo tehnologijo s centrirnim strojem , ki reĹĄi teĹžave z vibracijami.

Servisne storitve za vozila

ObiĹĄÄ?ite novo avtomehaniÄ?no delavnico, v kateri opravljajo servisne storitve za vsa vozila (priprava vozila na tehniÄ?ni pregled, menjava olja, filtrov, konÄ?nikov ...).

AKCIJA: polnjenje avtoklim s starim in novim plinom!

Nova drĹžavna cesta, katere investitor je druĹžba DARS, d. d., poteka od prikljuÄ?ka na AC Ĺ entrupert do prikljuÄ?ka Slovenj Gradec-jug in je naÄ?rtovana kot ĹĄtiripasovnica z zunajnivojskimi prikljuÄ?ki.

Na severnem delu tretje razvojne smeri je Ministrstvo za okolje in prostor sprejelo dve uredbi o DPN, tretji drĹžavni prostorski naÄ?rt za hitro cesto, od prikljuÄ?ka Slovenj Gradec-jug do Dravograda pa je trenutno v pripravi.

Uredbe o DPN predstavljajo prostorsko plansko osnovo za izvedbo novih cestnih povezav. Sprejetim uredbam sledi faza priprave na gradnjo in ĹĄele nato gradnja. Faza priprave na gradnjo je pri tako velikih in obseĹžnih projektih zelo zahtevna in terja veliko ĹĄtevilo vkljuÄ?enih udeleĹžencev, Ä?asovno pa traja povpreÄ?no od dve do tri leta.

Ko govorimo o pripravi na gradnjo, govorimo o izvedbi ĹĄtevilnih aktivnosti, potrebnih za uspeĹĄen priÄ?etek gradnje. Glavne skupine aktivnosti so: izvedba parcelacij, cenitve nepremiÄ?nin, odkupi zemljiĹĄÄ? in objektov, predvidenih za ruĹĄenje, izvedba geoloĹĄko-geotehniÄ?nih in hidrogeoloĹĄkih raziskav, izvedba predhodnih arheoloĹĄkih raziskav, projektiranje, izvedba recenzij in revizij, pridobivanje mnenj pristojnih mnenjedajalcev, usklajevanje med dĂŠleĹžniki in sklepanje sporazumov, izvedba postopkov za pridobitev okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, pridobitev dovoljenj za gradnjo in izvedba razpisov za izbiro izvajalca del. Po uspeĹĄno zakljuÄ?enih predhodnih aktivnostih in prido-

bitvi dovoljenj za gradnjo sledi izvedba del.

Severni del tretje razvojne osi, ki je trenutno v fazi priprave na gradnjo, je razdeljen na dva odseka.

Prvi odsek poteka od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert do prikljuÄ?ka Velenje jug (v nadaljevanju: 1. odsek 3.r.o.), drugi odsek pa od prikljuÄ?ka Velenje-jug do prikljuÄ?ka Slovenj Gradec-jug (v nadaljevanju: 2. odsek 3.r.o.).

Po obsegu gradnje gre za gradnjo zahtevnih in kompleksnih objektov, saj pribliĹžno 36 % trase poteka po objektih. V okviru gradnje bo potrebno zgraditi 31,5 km hitre ceste z osmimi zunajnivojskimi prikljuÄ?ki, 3,4 km navezovalnih cest, 6 predorov, 3 pokrite vkope, 3 galerije, 26 viaduktov, 27 nadvozov in podvozov, 8 mostov, 120 deviacij, 46 regulacij vodotokov ter ĹĄtevilne podporne in oporne konstrukcije.

Aktivnosti na severnem delu tretje razvojne osi so se priÄ?ele leta 2018. Aktivno so se nadaljevale na 2. odseku 3.r.o. sever, medtem ko so bile na 1. odseku 3.r.o. sever zaradi ustavne pritoĹžbe upoÄ?asnjene in so se priÄ?ele aktivno izvajati leto dni kasneje. Temu primeren je tudi obseg izvedenih aktivnosti. Na 2. odseku 3.r.o. sever, ki je delovno razdeljen na osem sklopov, preha-

Samo LUČ NA KONCU PREDORA ni dovolj!

Po 21 letih uporabe predora Golovec je skrajni Ä?as za temeljito obnovo, s katero bo zagotovljeno, da bo predor varen tudi v prihodnje.

Nikoli ni primeren Ä?as za zaporo in obnovo vitalnega cestnega objekta. OdlaĹĄanje z zaÄ?etkom obnove pa prinaĹĄa le poveÄ?ano varnostno tveganje.

Delo je organizirano in bo izvajano tako, da bo konÄ?ano v najkrajĹĄem mogoÄ?em Ä?asu. Med obnovo bo promet za osebna vozila speljan skozi vzhodno cev predora, vsa vozila z maso, veÄ?jo od 3,5 t, pa bodo preusmerjena na severno ljubljansko obvoznico.

đ&#x;”˛

MARIBOR

KRANJ

Na spletni strani www.dars.si v poglavju o predoru Golovec najdete vse informacije o obnovi in spremljate kamere v Ĺživo. ÄŒe se Ĺželite izogniti zastojem, lahko, tako kot jaz, na www.promet.si vsak trenutek preverite, kakĹĄne so razmere, in se odloÄ?ite za drugo pot.

Bodimo razumevajoÄ?i in strpni, obnovitvena dela bodo tekla 24 ur na dan, po obnovi pa se bomo zapeljali skozi sodobnejĹĄo, varnejĹĄo in svetlejĹĄo predorsko cev.

jamo v fazo pridobivanja dovoljenj za gradnjo in v fazo razpisov za izbiro izvajalca del. Gradnja 2. odseka 3.r.o. se bo priÄ?ela na sklopu D – Gaberke, vzporedno pa bomo pridobivali gradbena dovoljenja za gradnjo preostalih sklopov.

Na 1. odseku 3.r.o. je obseg izvedenih aktivnosti manjĹĄi. Aktivnosti na tem odseku so trenutno v fazi izvajanja parcelacij, izvedbe raziskav ter izdelave projektne dokumentacije. Hkrati pa se pridobivajo zemljiĹĄÄ?a, ki so potrebna za gradnjo hitre ceste.

Za namen informiranja zainteresirane javnosti je DARS, d. d., v sodelovanju z obÄ?inami ob trasi 3.r.o. sever, vzpostavil informacijsko pisarno v prostorih Mestne obÄ?ine Velenje. Informacijska pisarna je namenjena predvsem obÄ?anom obÄ?in BraslovÄ?e, Polzela, Slovenj Gradec, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Velenje za pridobitev relevantnih informacij v zvezi s projektom 3.r.o. sever. Pisarna je bila med epidemijo zaprta in bo priÄ?ela ponovno delovati v sredo, 3. junija 2020, ob 13. uri v prostorih Mestne obÄ?ine Velenje. Odprta bo vsako prvo sredo v mesecu od 13. do 14. ure (ob prazniku se prestavi na drugo sredo v mesecu). Z namenom uÄ?inkovitejĹĄega in hitrejĹĄega reĹĄevanja zadev je zaĹželeno vnaprejĹĄnje posredovanje vpraĹĄanj. VpraĹĄanja pa lahko obÄ?ani posredujejo tudi na elektronski naslov info@dars.si. V kolikor se vpraĹĄanja nanaĹĄajo na konkretno lokacijo, naj vsebujejo tudi podatke o parcelni ĹĄtevilki in katastrski obÄ?ini ter kratek opis problematike.

LJUBLJANA CENTER

PREDOR GOLOVEC KOPER

Predvidene moĹžnosti zastojev: veÄ?ji zastoji zastoji manjĹĄi zastoji

David Urankar NOVO MESTO

www.dars.si

Naš čas, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

SVET OKTANOV

4. junija 2020

Pravilna uporaba klimatske naprave v avtu Brez klimatske naprave si vožnje z avtomobilom v vročih dneh praktično ne znamo več predstavljati. Vklop hlajenja je enako samoumeven kot zagon motorja.

najhitreje odpihali tako, da nastavite notranje kroženje zraka v avtu, klimo na najnižjo temperaturo, pihanje ventilatorja na srednjo moč, smer toka zraka v reže ob oknu.

Izognite se temperaturnemu šoku

Vožnja v prijetno hladnem avtu

Najučinkovitejši način za hitro ohlajanje avtomobila Preden odhitite po opravkih, si vzemite nekaj minut in avto temeljito prezračite. Če vaš avto to omogoča, stekla vnaprej odprite z daljinskim upravljanjem, sicer prižgite avto in odprite vsa okna. Vroč zrak boste iz avta

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana.

Telo doživi toplotni šok ob nenadni in veliki spremembi temperature okolice, zato je treba klimatsko napravo pravilno uporabljati. Pred vstopom v avto je priporočljivo notranjost prezračiti in ohladiti. Ohlajen in bolj suh »klimatiziran« zrak povzroči tudi reakcije na sluznici zgornjih dihal, ki nabrekne in oteži dihanje. Enako se zgodi s sluznico v

sinusih, pogosta posledica tega pa je glavobol.

Tudi med vožnjo pomislite na zdravje, ne zgolj na udobje.

Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne bo prevelika, priporočljivo je med 5 do 7 °C in ne več. Pihanje zraka naj ne bo usmerjeno direktno v telo, temveč v kabino. Še posebej je to pomembno, če v avtu vozite otroke. Vsake toliko za deset minut vključite kroženje notranje zraka. Avtoklima lažje hladi del-

no ohlajen zrak kot vroč zunanji zrak. Da hlajenje in odprta okna ne gredo skupaj, pa najbrž ni treba poudarjati.

Namig za daljšo življenjsko dobo klimatske naprave Klimatsko napravo izključite nekaj minut pred ciljem, vključeno pa pustite prezračevanje avtomobila. S tem boste preprečili nastanek kondenza v klimi ter razrast bakterij, ki imajo ra-

de vlago. Ravno te so »glavni krivec« za neprijeten vonj in težave z dihali. S tem boste poskrbeli tudi za svoje zdravje, saj razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne bo tako izrazita.

Redni servis

Servisiranje klime v avtu je nadvse pomembno. Strošek popravila okvare, ki nastane zaradi pomanjkanja plina v avtoklimi, je bistveno višji, kot je strošek rednega letnega pregleda naprave in polnjenja s plinom.

PRILOŽNOST PO TVOJE

SEAT URBANA VOZILA Zdaj s prihrankom do 6.000 €1 in bonom za dopolnilno AVTO SLAK d.o.o. opremo SEAT3.

Kolodvorska 4, 8000 Novo mesto, T: 07 39 32 999

AKCIJA

LETNIH PNEVMATIK! Povprečna poraba goriva 7,3 – 4,0 l/100 km, povprečne emisije CO2 166 - 96 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6AG / EURO 6DG. Emisije NOx: 0,0665 - 0,0226 g/km. Emisije trdih delcev: 0,0010 - 0,00000 g/km. Število delcev: 2,84 x 1011 - 0,000 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

1/3 Več na www.seat.si in www.porscheleasing.si.

Janez Janže s. p.

Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 8911 50 61, GSM: 041 707 287

Servis Drev d.o.o.

Drešinja vas 46a, 3301 Petrovče

Z nami že 30 let ARA trgovsko podjetje iz Petrovč je z nami že 30 let. Bilo je ustanovljeno med prvimi specializiranimi trgovci na področju lakov in barv v Sloveniji leta 1990.

So specialisti za prodajo barv za vsak dom, lakov, avto lakov, premazov, ometov in spremljajočega materiala (orodja, brusni material, delovna zaščita itn.) V programu imajo sodobne mešalnice barv in strokovno znanje, kajti veliko poudarek dajejo ravno temu znanju, ker se zavedajo, da pravilna raba in uporaba njihovih materialov omogoča potencialnim kupcem prihranek časa in denarja.

Imamo pestro ponudbo barv različnih proizvajalcev ter različnih kvalitet: barv za zidove, barv za les, barv za kovino, fasadnih barv, barv za avtomobile in delovne stroje, lakov za parket, različnih vrst kitov in tesnilnih mas, polnijo pa tudi »spreje« za vsa področja rabe, v njihovi pestri ponudbi imajo tudi orodja in pribore za pleskarje, zidarje in avtoličarje ter delovnozaščitna oblačila.

S celovitim poslovnim pristopom in večletnimi izkušnjami želijo pomagati kupcem pri izbiri in uporabi sredstev za zaščito in dekoracijo vseh površin. Prihodnost prinaša veliko sprememb zato si želijo biti ključni nosilci idej in novih poslovnih pristopov v varovanju okolja.

Zavedajo se moči barv in njihovega vpliva na počutje in delovno

vzdušje posameznika, zato želijo posredovati tudi pridobljeno znanje s področja psihologije barv ter zgraditi dolgoročne odnose

s kupci, dobavitelji in investitorji. Z njihovo strokovno pomočjo pri rabi in uporabi barv, lakov … prihranite čas in denar.

AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIÈARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH S TEKEL, ZAVAROVALNIŠT VO , POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA , AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIÈNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo

zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, sveèke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za razliène tipe vozil).

Na zalogi tudi terenski in dostavni program.

UGODNE CENE IN PLAÈILNI POGOJI! ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE! ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU.

MEŠALNICA BARV

za vsa področja uporabe

TRGOVINA BARVE-LAKI

SPLETNA TRGOVINA

www.ara-barve.si

Izberite pravo barvno nianso

Škale 36a | 3320 Velenje | 041 88 66 10 | david.vodisek36@gmail.com

AVTOLIÈARSTVO | AVTOKLEPARSTVO | AVTOVLEKA Delamo z vsemi zavarovalnicami, pogodbeno s Savo. ŽE V SALONIH CITROËN

Udobje v razredu SUV. 30 let izkušenj Vse na enem mestu: - avto laki - laki in premazi za dom - zunanje barve - notranje barve Levec 56, Petrovče | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

Obiščitesvetsanjskihbarv

CITROËN C5 AIRCROSS NOVI KOMFORTNI SUV vzmetenje s progresivnimi hidravličnimi omejevalci Progressive Hydraulic Cushions® 3 enakovredni samostojni sedeži v 2. vrsti Grip Control s Hill Descent Assist rekordna prostornost prtljažnika do 720 litrov sedeži Advance Comfort avtomatski menjalnik EAT8 20 sistemov pomoči pri vožnji

Povprečna poraba goriva: 4,8− 4,9 l/100 km, emisije CO2: 127−130 g/km, emisijska stopnja EURO 6.2, specifične emisije dušikovih oksidov 0,0267− 0,0381 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifične emisije trdih delcev 0,00053− 0,00107 g/km, število trdnih delcev pa 0,54−2,23 × 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične.

AVTO KONCESIONAR MURŠIČ, d.o.o.,

Žarova cesta 7, Velenje, telefon: 03 898 54 80

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 16

16 Tudi tradicionalna podelitev Ä?astnih nazivov naj ĹĄportnikov mestne obÄ?ine Velenje je v aktualnih razmerah potekala nekoliko drugaÄ?e. Tokrat je bila zaprta za javnost, obÄ?ina in ĹĄportna zveza pa sta na sprejem, katerega gostitelja sta bila podĹžupan Peter Dermol in predsednik Ĺ ZV Bogdan Plaznik, povabila ĹĄportnico leta 2019 – ĹĄportno plezalko Janjo Garnbret in ĹĄportnika leta 2019 – nordijskega kombinatorca Vida Vrhovnika, najboljĹĄo ĹĄportnico invalidko – plavalko Anjo GolÄ?er, najboljĹĄega ĹĄportnika invalida – strelca FranÄ?ka Gorazda TirĹĄka, in ekipo leta 2019 – Rokometni klub Gorenje Velenje.

Nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik je v zaÄ?etku leta 2019 kot Ä?lan SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje zmagal na tekmi SLO Alpen Cup Gundersen v Kranju. V avstrijskem Eisenerzu je na tekmi celinskega pokala za nordijske kombinatorce osvojil 6. mesto, na ekipni tekmi pa 4. mesto. Tekmoval je tudi na svetovnem Ä?lanskem prvenstvu v nordijski kombinaciji in na sprinterski tekmi z ekipo dosegel 11. mesto. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v finskem Lahtiju je zasedel 4. mesto, slovenska ekipa v nordijski kombinaciji, v kateri je bil tudi Vid, pa je zasedla 5. mesto. V oĹžjem izboru za naslov ĹĄportnika leta 2019 sta bila tudi sabljaÄ? AnĹže GuÄ?ek iz SabljaĹĄkega kluba Rudolfa Cvetka Velenje in atlet (skok v daljino in troskok) Dino SubaĹĄiÄ? iz Atletskega kluba Velenje. Ĺ p o r t n a p l e z a l k a J a nj a Garnbret, Ä?lanica Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka, je v letu 2019 nanizala vrsto uspehov v

Ĺ PORT

4. junija 2020

ÄŒestitali so najboljĹĄim velenjskim ĹĄportnikom Mestna obÄ?ina Velenje in Ĺ portna zveza Velenje sta razglasili najboljĹĄe velenjske ĹĄportnike za leto 2019 in nosilce Ä?astnih nazivov povabili na sprejem

tekmah svetovnega prvenstva in tekmah za svetovni pokal. Na slednjih je zmagala osemkrat.

Janja je v HaÄ?iodĹžiju na Japonskem osvojila kar tri naslove svetovne prvakinje, kar ni uspelo ĹĄe nobeni plezalki doslej na enem prvenstvu. Po zmagi na balvanih in v teĹžavnosti je slavila ĹĄe v kombinaciji, zdruĹženi plezalni disciplini, ki bo prviÄ? del olimpijskega sporeda na olimpijskih igrah leta 2021 v Tokiu, kamor se je svojimi uspehi uvrstila tudi Janja. Nominirana je za uvrstitev na lestvico 30 najvplivnej-

Rekli so â?ą Bogdan Plaznik: ÂťRavno v izrednih razmerah,

v kakrĹĄnih smo se znaĹĄli zdaj, pridejo pozitivne lastnosti ĹĄportnikov in ĹĄporta ter temeljne vrednote, ki zaznamujejo ĹĄport, ĹĄe posebej do izraza in so nam lahko v veliko pomoÄ?. Kljub zahtevnim okoliĹĄÄ?inam vem, da ĹĄportu in ljudem, ki Ĺživijo s ĹĄportom in za ĹĄport, lahko zaupamo, lahko verjamemo vanje in vemo, da bodo znali prebroditi krizo, premagati ovire in nadaljevati ĹĄe bolj predano, ĹĄe bolj zavzeto. Vsi drugi pa, upam tako, bomo znali njihova prizadevanja ĹĄe bolj ceniti in nagrajevati.ÂŤ

ĹĄih Evropejcev, mlajĹĄih od 30 let, revije Forbes. DruĹĄtvo ĹĄportnih novinarjev Slovenije jo je izbralo za ĹĄportnico Slovenije leta 2019.

Za naziv naj ĹĄportnica MOV sta konkurirali ĹĄe Ä?lanici AKV – tekaÄ?ici na kratke proge Agata Zupin in Anita Horvat.

Ĺ portnik invalid MOV je Ĺže desetiÄ? v karieri postal FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek iz Strelskega druĹĄtva MroĹž, ki je po daljĹĄi odsotnosti zaradi bolezni ujel zadnjo moĹžnost za nastop na paraolimpijskih igrah. Na svetovnem prvenstvu v avstralskem Sydneyju je osvojil 3. mesto z zraÄ?no puĹĄko stoje in si tako zagotovil nastop na 16. Poletnih paraolimpijskih igrah, ki bodo leta 2021 v Tokiu.

Nominirana sta bila tudi tekaÄ?

Tadej Enci iz AKV in plavalec Alen Ĺ oĹĄter iz PKV. Anja GolÄ?er iz PKV je na sve-

PrvoligaĹĄka moĹĄtva znova za prvenstvene toÄ?ke Velenjski nogometni rudarji obljubljajo odgovorno igro do konca – Jutri Ĺželijo v Celju iztrĹžiti prvo zmago NogometaĹĄi prve lige bodo ta konec tedna po slabih treh mesecih nadaljevali tekmovanje, ki je bilo prekinjeno zaradi epidemije korona virusa. Ljubiteljem okroglega usnja se vsekakor obeta zanimivih enajst krogov. Kljub temu da ima Olimpija prednost petih toÄ?k pred drugimi Celjani in tretjim Aluminijem ter sedem pred Ä?etrtim Mariborom, jo Ä?aka trdo delo, Ä?e Ĺželi po dveh sezonah spet slaviti. Njemu se kljub razmeroma velikemu zaostanku gotovo ĹĄe niso odpovedali MariborÄ?ani.

Gotovo ga sanjajo tudi v Celju in KidriÄ?evem. NajbrĹž bi jim ga mnogi privoĹĄÄ?ili, zlasti zato, ker bi bil to za oba prvi. Napet boj je priÄ?akovati tudi za predzadnje mesto, ki prinaĹĄa kvalifikacije za obstanek. Na njem so trenutno DomĹžalÄ?ani, ki za ĹĄestim Taborom zaostajajo le za tri toÄ?ke, sedmim Bravom za dve, osmi KranjÄ?ani pa imajo samo toÄ?ko veÄ? od njih. Na repu razpredelnice so za veÄ?ino Ĺže drugoligaĹĄi VelenjÄ?ani, ki imajo kar ĹĄestnajst toÄ?k manj od DomĹžal. Kljub temu samozavestno napovedujejo, da nadaljevanje sezone zanje ne bo zgolj formalnost.

Trener Dominik BerĹĄnjak se strinja: ÂťZaostanek je res velik.

Vendar se s tem, kaj je bil pred mojim prevzemom vloge glavnega trenerja, ne obremenjujem.

to vaĹĄa prva popolna bera toÄ?k v tej sezoni. Torej je priÄ?akovati zanimiv dvoboj?

Dominik BerĹĄnjak

Svoje delo opravljam maksimalno odgovorno in zavzeto.ÂŤ Upali ste, da se prvenstvo ne bi nadaljevalo, da bi se liga poveÄ?ala in da nihÄ?e ne bi izpadel? ÂťTega nisem zagovarjal samo zaradi tega, ker sem na tem mestu v Rudarju. ÄŒe bi se to zgodilo, bi si mi sicer seveda najmanj za eno sezono podaljĹĄali Ĺživljenje v druĹžbi najboljĹĄih moĹĄtev. Za takĹĄno reĹĄitev sem se zavzemal Ĺže prej, ne glede na naĹĄe zadnje mesto. Menim, da bi bilo tekmovanje v ligi z dvanajstimi moĹĄtvi veliko bolj zanimivo in dinamiÄ?no. Liga bi pridobila raznolikost,

saj ne bi igrali toliko tekem med sabo, kar ĹĄtiri v eni sezono z istim nasprotnikom ‌ Skratka – Ä?e me vpraĹĄate, ali ĹĄe upam na obstanek, je moj odgovor pritrdilen. ÄŒe ne bi upal, potem te sluĹžbe ne bi sprejel.ÂŤ Vam je vodstvo kluba ob postavitvi za glavnega trenerja postavilo, kakĹĄno zahtevo? ÂťNe. Moram reÄ?i, da ne strokovni kader ne igralci nismo pod nekim velikim pritiskom. Na koncu koncev nimamo kaj izgubiti. To pa ne pomeni, da smo se Ĺže predali in sprijaznili z izpadom. S svojo igro Ĺželimo biti

zelo vĹĄeÄ?ni in zaÄ?eti nabirati toÄ?ke. PriloĹžnost bodo dobivali tudi mladi igralci, ki so v pripravljalnih tekmah pokazali, da nanje lahko v nadaljevanju resno raÄ?unam. Ĺ˝elimo si znova pridobiti zaupanje gledalcev.ÂŤ Omenili ste, da nimate kaj izgubiti, lahko pa veliko pridobite Ĺže na prvi tekmi po prekinitvi, na jutriĹĄnjem gostovanju v Celju, v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju. Po odigranih petindvajsetih krogih so drugo najboljĹĄe moĹĄtvo lige.

UpraviÄ?eno jih lahko ĹĄtejemo med tiste, ki lahko upajo na naslov drĹžavnega prvaka. Gotovo so v dvoboju z vami prepriÄ?ani o osvojitvi vseh treh toÄ?k, vi pa Ĺželite zmagati. S tem bi prekinili tudi Ä?rni niz porazov, saj bi bila

ÂťTi derbiji so bili vedno nepredvidljivi. Ĺ e ko sem sam igral zanje, je bilo tako. Vloga na toÄ?kovni lestvici ni bistvenega pomembna. Ĺ li bomo tekmo po tekmo z Ĺželjo po zmagi. Na vsaki se Ĺželimo predstaviti v najboljĹĄi luÄ?i.

To bo naĹĄe glavno vodilo. Verjamem in lahko zagotovim, da jo bomo marsikateri ekipi poĹĄteno zagodli. Prizadevali si bomo, da bi nabrali Ä?im veÄ? toÄ?k. ÄŒetudi bomo morda Ĺže prej ostali brez matematiÄ?nih moĹžnosti za obstanek, bomo igrali do konca odgovorno.ÂŤ Boste ob tako velikem zaostanku uspeli motivirati igralce? ÂťVsekakor. Konec koncev se za-

tovnih igrah specialne olimpijade v Abu Dabiju osvojila 1. mesto na 25 m prsno in 2. mesto v ĹĄtafeti Slovenije 4 x 50 m meĹĄano. Kar dve 1. mesti je osvojila na mladinskem drĹžavnem prvenstvu za paraplavalce, in sicer v disciplinah 50 m in 100 m hrbtno.

Na specialni olimpijadi v Splitu je osvojila bron. V oĹžjem izboru sta bili tudi karateistka Diandra BekÄ?ić iz Karate kluba Velenje in plavalka Sabina Cimperc iz PKV. RokometaĹĄi Gorenja so v letu 2019 drugiÄ? v zgodovini osvojili naslov slovenskih pokalnih prvakov. Prvega so v svojo zbirko ĹĄportnih uspehov dodali leta 2003. Na drĹžavnem prvenstvu pa so ose zakljuÄ?ile na 2. mestu.

V oĹžjem izboru je bil ĹĄe NK Rudar Velenje in ĹĄtafetna ekipa 4 x 40 m Atletskega kluba Velenje.

Komisija izbora naj ĹĄportnikov MOV v preteklem letu je naziva naj ĹĄportnikov mladincev podelila smuÄ?arskima skakalcema AljaĹžu Ostercu in Jerneji Brecl iz SSK, naziv ĹĄportnik invalid mladinec plavalcu AljaĹžu VejnoviÄ?u iz PKV, ĹĄportnik kadet metalcu kopja Filipu Dominkoviću iz AKV, ĹĄportnici kadetki tekaÄ?ici Alji Trupej iz AKV, ĹĄportnika leta v neolimpijski disciplini sta Ä?lana Taekwon-do in kickboks kluba Skala Luka Krel in StaĹĄa Lipnik, naj ĹĄportnika osnovnoĹĄolca pa nogometaĹĄ Rok Hudournik z OĹ Ĺ alek in rokometaĹĄica Azra Zulić iz OĹ Livada. NajboljĹĄe ĹĄolsko ĹĄportno druĹĄtvo preteklega leta je Ĺ D Osnovne ĹĄole Livada. đ&#x;”˛ Tina Felicijan Foto: Roman Bor

vedajo, da igrajo tako za klub in zase, da so opazni, Ä?e bodo morda nadaljevali v prihodnje svojo pot nekje drugje. Ĺ˝e na prijateljskih tekmah so bili zelo motivirani in ne dvomim, da bo tako tudi jutri v Celju in v nadaljevanju.ÂŤ Upali ste, da se prvenstvo ne bo nadaljevalo in da bi se liga poveÄ?ala, da nihÄ?e ne bi izpadel? ÂťTega nisem zagovarjal samo zaradi Rudarja. ÄŒe bi se to zgodilo, bi si mi sicer seveda najmanj za eno sezono podaljĹĄali Ĺživljenje v druĹžbi najboljĹĄih moĹĄtev.

Toda za takĹĄno reĹĄitev sem se zavzemal Ĺže prej, ne glede na naĹĄe zadnje mesto. Menim, da bi bilo tekmovanje v ligi z dvanajstimi moĹĄtvi veliko bolj zanimivo, dinamiÄ?no in raznoliko, kajti ne bi igrali toliko kot zdaj, kar ĹĄtiri tekme v eni sezoni z istim nasprotnikom ‌ Sicer pa. ÄŒetudi se bomo morali res posloviti od prve lige, to ne pomeni, da bo klub ugasnil.

DaleÄ? od tega!ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

Prijateljske tekme

Rudarji so imeli tri preizkuĹĄnje v Ä?asu teh kratkih priprav. Najprej so v gosteh z 2 : 4 izgubili z Muro. O tem smo poroÄ?ali Ĺže v prejĹĄnji ĹĄtevilki. Nato so v gosteh s 3 : 0 premagali Ĺ martno 1928, ki je bilo do prekinitve tekmovanja najboljĹĄe moĹĄtvo 3. lige – vzhod. Strelca sta bila Sanjin Lelić in Jovan Vladimir Pavlović dvakrat. Na zadnji tekmi, ki je bila tako rekoÄ? generalka pred jutriĹĄnjim gostovanjem v Celju, pa so na svojem pomoĹžnem igriĹĄÄ?u gostili deseto moĹĄtvo druge lige Jadran iz Dekanov. Z goli Mića Kuzmanovića, Naceta Koprivnika in Josipa Filipovića so prav tako zmagali s 3 : 0.

Pari 26. kroga:

Petek, 5. junija, Aluminij – Mura, Celje – Rudar (21.00); sobota: Tabor SeŞana – Olimpija; nedelja Bravo – Triglav, DomŞale – Maribor Vrstni red po 25. krogu: 1. Olimpija 50 (52:29), 2. Celje 45 (53:25), 3. Aluminij 45 (44:24), 4. Maribor 43 (41:26), 5. Mura 38 (37:30), 6. CB 24 Tabor 29 (29:37), 7.

Bravo 28 (31:43), 8. Triglav 27 (32:59), 9. DomĹžale 26 (34:47), 10. Rudar 10 (32:56).

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

4. junija 2020

Kako so krizo doĹživljali v ĹĄoĹĄtanjskih ĹĄportnih klubih?

Trenirali so individualno in komaj Ä?akali, da se ĹĄportna igriĹĄÄ?a in dvorane odprejo Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Tako, kot se je vse ustavilo ali pa v Ä?asu epidemije korona virusa potekalo poÄ?asneje in ob strogih ukrepih, se je ustavilo tudi klubsko dogajanje v ĹĄportu. Preverili smo, kako so ta Ä?as izkoristili in kako o nadaljevanju aktivnosti razmiĹĄljajo v nekaterih klubih in druĹĄtvih Ĺ portne zveze Ĺ oĹĄtanj.

KoĹĄarkarski klub Elektra Predsednik Ferenc: TeĹžava je, ker ĹĄe nimamo dostopa do vseh telovadnic.ÂŤ

ÂťÄŒeprav smo na zaÄ?etku marca priÄ?akovali zaĹĄÄ?itne ukrepe tudi za ĹĄport, nas je razglasitev epidemije in popolna ustavitev ĹĄportnih dejavnosti vseeno do neke mere presenetila. Ĺ˝e dva dni pred tem, 11. marca, smo tekmo v starostni kategoriji U15 v domaÄ?i dvorani odigrali pred praznimi tribunami. Naslednji dan smo ĹĄe ÂťoddelaliÂŤ jutranje individualne treninge, nato pa je sledila prekinitev vseh ĹĄportnih aktivnosti. V klubu smo nemudoma pripravili program treningov za vsako starostno skupino, ki jih lahko naĹĄi varovanci opravljajo doma,ÂŤ pravi AleĹĄ Ferenc, predsednik KoĹĄarkarskega kluba Elektra Ĺ oĹĄtanj.

Ob sproĹĄÄ?anju ukrepov so prve treninge na prostem zaÄ?eli 18. maja. PrejĹĄnji teden, ko so koĹĄarkarjem odprli vrata v Ĺ portnodvorano Ĺ oĹĄtanj in telovadnico OĹ Karla Destovnika – Kajuha, pa so aktivnosti Ĺže zaÄ?eli seliti na parket. ÂťTeĹžava pa je, da nimamo dostopa do vseh telovadnic, zato precej treningov opravimo na prostem, kjer smo odvisni od vremenskih pogojev in razpoloĹžljivosti zunanjih igriĹĄÄ?. V normalnih pogojih potekajo dejavnosti

â?ą

Vsi so si Ĺželeli Ä?imprej na stara pota.

v desetih ĹĄportnih dvoranah in telovadnicah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki, Velenju in tudi Celju. ÂťÄŒeprav imamo trenutno moĹžnost uporabe le dveh dvoran, bomo ta teden zaÄ?eli trenirati v vseh vadbenih skupinah in vseh starostnih kategorijah. Upamo, da se nam bodo v tem Ä?asu odprla vrata ĹĄe kakĹĄne telovadnice, da bomo lahko Ä?im bolje izkoristili Ä?as do poletnih poÄ?itnic in otrokom dali Ä?im veÄ? moĹžnosti za udejstvovanje v ĹĄportnih aktivnostih.ÂŤ V KoĹĄarkarskem klubu Elektra v sezoni 2020/2021 naÄ?rtujejo nastop na drĹžavnem prvenstvu s kar osmimi ekipami v razliÄ?nih starostnih kategorijah, kar je najveÄ? v zadnjem desetletju.

Priprave na novo sezono bodo z ekipami U15, U17 in U19 zaÄ?eli konec julija.

Konec avgusta pa bodo v Ĺ oĹĄtanju in Velenju organizirali Poletni koĹĄarkarski tabor. Namenjen je vsem osnovnoĹĄolskim otro-

kom, ne glede na njihovo koĹĄarkarsko predznanje.

DruĹĄtvo Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a SoviÄ?: ÂťV osnovnih ĹĄolah bomo zamudili celih pet mesecev.ÂŤ

ÂťNe spraĹĄujte, kako smo preĹživeli krizo, ker jo ĹĄe preĹživljamo.

Z registriranimi igralci smo zaÄ?eli trenirati takoj, ko je bilo to mogoÄ?e. Najprej na rokometnem igriĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju, zdaj smo Ĺže lahko v ĹĄportnih dvoranah,ÂŤ pra-

zaÄ?eli vaditi, a ne kaĹže niÄ? kaj dobro,ÂŤ pravi SoviÄ?.

DruĹĄtvo Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a je bilo registrirano septembra leta 2010 za populariziranje rokometa med mladimi, omogoÄ?anje kakovostne vadbe in usmerjanje k zdravemu Ĺživljenju, ĹĄportnemu obnaĹĄanju ter varnemu preĹživljanju prostega Ä?asa. V svojih vrstah zdruĹžuje osnovnoĹĄolske otroke – mlade ĹĄportnike iz osnovnih ĹĄol v Ĺ aleĹĄki in Savinjski dolini.

Hermina DvorĹĄak, Romana Borovnik in Katarina Leskovar. Nova tekmovalna sezona naj bi se zaÄ?ela septembra ali oktobra. Do takrat pa bodo pridno trenirale.

Ženski kegljaťki klub Šoťtanj

Tako kot vse ĹĄporte je epidemija ustavila tudi tekmovanja v vseh kegljaĹĄkih ligah. Do konca tekmovalne sezone sta ostala ĹĄe dva kroga. Nadaljevali bodo julija. ÂťFantje so ostali brez treningov od zaÄ?etka ukrepov pa vse do sredine maja. V teh dveh mese-

Lozićeva: Najbolj smo pogreťale druŞenje.

Predsednica Şenskega kegljaťkega kluba Šoťtanj Marica Lozić pa je najprej poudarila, da so

V Rokometni ĹĄoli Sebastjana SoviÄ?a so z registriranimi igralci zaÄ?eli trenirati takoj, ko je bilo to mogoÄ?e.

Kegljaťki klub Šoťtanj (moťki) Šehić: Pred novo sezono bomo opravili klubsko tekmovanje posameznikov in dvojic.

na mora po konÄ?anem treningu vse krogle razkuĹžiti in pripraviti kegljiĹĄÄ?e za naslednjo skupino.

Maske za tekmovalce niso potrebne, saj je razdalja med tekmovalci dovolj velika. ÂťMoti jih sicer, da lahko gredo po napornem treningu pod tuĹĄ ĹĄele doma, sicer pa so zdravi in komaj Ä?akajo nadaljevanja lige. Pred novo sezono bomo opravili ĹĄe klubsko tekmovanje posameznikov in dvojic.ÂŤ

Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoťtanj Lah: Korona je ustavila treninge in tekme, ne pa administrativnih del.

ÂťKorona virus je ustavil vse aktivnosti, tako treninge kot tekme, ne pa tudi administrativnih del,

KoĹĄarkarjem Elektre so prejĹĄnji teden odprli vrata v ĹĄportni dvorani in telovadnici OĹ KDK.

kljivost. Igralke so same skrbele za fiziÄ?no pripravljenost v tolikĹĄni meri, kot je bilo to bilo mogoÄ?e, saj smo bili omejeni tudi z gibanjem.ÂŤ Ob prekinitvi so na lestvici 3. drĹžavne odbojkarske lige zasedali 1. mesto. Ob odloÄ?itvi, da se liga zakljuÄ?i brez nadaljnjega igranja, se je ĹĄoĹĄtanjskim odbojkaricam po dveh leti zopet uspelo vrniti v 2. drĹžavno odbojkarsko ligo. ÂťPriprave na sezono 2020/2021 zaÄ?nemo prvi teden avgusta. V tem Ä?asu pa bomo opravili le nekaj treningov.ÂŤ

Odbojkarski klub Ĺ oĹĄtanj-TopolĹĄica Pokleka: ÂťV sezoni 2020/2021 bomo merili moÄ?i v 1. B ligi.ÂŤ

Odbojkarji Ĺ oĹĄtanja-TopolĹĄice so zakljuÄ?ili tekmovalno sezono 2019/2020. Do konca rednega dela bi morali odigrati ĹĄe eno tekmo, ki pa ni odloÄ?ala o konÄ?ni razvrstitvi. ÂťZato so se Ä?lani lotili treningov individualno. VzdrĹževali so kondicijo in delali vaje za moÄ?,ÂŤ pravi podpredsednik kluba Marko Pokleka.

MlajĹĄe selekcije ZaÄ?nejo trenirati ta teden. Za treninge bodo izkoristili zunanje povrĹĄine in igriĹĄÄ?e na mivki. ÂťIz Ä?asa karantene smo skuĹĄali potegniti najboljĹĄe. Imeli smo Ä?as za druĹžino, ki ga sicer v hitrem tempu, ki ga narekuje Ĺživljenje, primanjkuje. Z mislimi pa smo Ĺže v sezoni 2020/2021, ko bo ekipa OK Ĺ oĹĄtanja-TopolĹĄica merila moÄ?i v 1.

B ligi. Sestavljamo konkurenÄ?no ekipo, ki bo v Ĺ oĹĄtanj privabljala navijaÄ?e in krepila kolektivnega duha.ÂŤ

Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj GorĹĄek: ÂťK vpisu vabimo nove mlade igralce.ÂŤ

NajmlajĹĄi nogometaĹĄi so na takĹĄne akcije komaj Ä?akali.

ÄŒlane KegljaĹĄkega kluba Ĺ oĹĄtanj Ä?aka nadaljevanje lige.

V Nogometnem klubu Ĺ oĹĄtanj so Ä?as epidemije izkoristili za prenovo klubskih prostorov. Ti bodo kmalu dobili novo podobo in jim zagotovili boljĹĄe poÄ?utje in pogoje za delo. ÂťPrejĹĄnji teden so se k delu na igriĹĄÄ?e ob sprostitvi ukrepov z velikim veseljem in zagnanostjo vrnile vse mladinske selekcije, razen Ä?lanske ekipe. Nekako zaÄ?enjamo priprave na novo sezono.

Organizacijsko Ĺželimo preiti na ĹĄe viĹĄjo raven, zato ob izboljĹĄanih pogojih za delo in moÄ?nejĹĄem trenerskem kadru vabimo k vpisu v klub nove mlade igralce,ÂŤ pravi predsednik Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj Andrej GorĹĄek. Ĺ˝elijo si, da bodo razmere dovoljevale, da v drugi polovici leta izpeljejo vse naÄ?rtovane dogodke ob stoletnici delovanja kluba. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjske kegljaÄ?ice so najbolj pogreĹĄale druĹženje.

vi vodja Sebastjan SoviÄ?.

V osnovnih ĹĄolah pa bodo z mladimi nadobudnimi rokometaĹĄi praktiÄ?no zamudili celih pet mesecev, tri mesece v Ä?asu trajanja ukrepov ob epidemiji in dva meseca poÄ?itnic. ÂťA najbolj pomembno je zdravje. V teh dneh se z ravnatelji osnovnih ĹĄol dogovarjamo o tem, kdaj bi lahko

Ä?lanice najbolj pogreĹĄale druĹženje. Trenirati, trenirajo dvakrat na teden, so ponovno zaÄ?ele sredi maja.

Tekmujejo v 2. slovenski ligi, ki se je zakljuÄ?ila tik pred razglasitvijo epidemije. V sezoni 2019/2020 so zasedle 2. mesto, k Ä?emur so izdatno pripomogle tri v tej ligi najboljĹĄe kegljaÄ?ice

Ĺ˝OK Ĺ oĹĄtanj: igralke so same skrbele za fiziÄ?no pripravljenost .

cih so na svojem domu ohranjali kondicijo ter vzdrŞevali duha in disciplino, pravi predsednik Emil Šehić.

Treningi zdaj potekajo tako, da je na kegljiĹĄÄ?u lahko prisoten trener in le toliko tekmovalcev, kot je stez. Naslednji prihajajo na steze potem, ko prva skupina zapusti kegljiĹĄÄ?e. Predhodna skupi-

kot je plaÄ?evanje raÄ?unov in podobno,ÂŤ pravi predsednik Ĺ˝enskega odbojkarskega kluba Kajuh Ĺ oĹĄtanj Robert Lah. ÂťVsekakor se bo izostanek treningov zagotovo odrazil v kakovosti igranja. Ker pa smo bili vsi klubi v enaki situaciji, se to na tekmah najbrĹž ne bo pokazalo kot prednost oziroma pomanj-

radio velenje com

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

4. junija 2020

V Ä?asu korone manj nasilja v druĹžini?

POLICIJSKA kronika Kolesa, kolesa ...

Organizacije, ki pomagajo Ĺžrtvam druĹžinskega nasilja, so prepriÄ?ane, da nasilje v druĹžinah ni izginilo, so pa Ĺžrtve v novih okoliĹĄÄ?inah storilce teĹžje prijavile Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Na policiji in pri nevladnih organizacijah v Sloveniji ne beleĹžijo porasta druĹžinskega nasilja v Ä?asu strogih ukrepov ob epidemiji korona virusa. Jih pa skrbi, da to ni prava slika. Nevladne organizacije iz tujine poroÄ?ajo o porastu ĹĄtevila Ĺžensk in otrok, ki so Ĺžrtev druĹžinskega nasilja v tem Ä?asu. Ugotavljajo, da so se v povsem novih okoliĹĄÄ?inah – izolacija od ĹĄirĹĄih socialnih stikov, napetosti znotraj partnerstev in druĹžin – ĹĄe poveÄ?ale.

Po podatkih Generalne policijske uprave so kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, druĹžino in otroke letos v Sloveniji v porastu. Do konca marca je policija obravnavala 415 kaznivih dejanj nasilja v druĹžini, kar je skoraj 25 odstotkov veÄ? v primerjavi z lan-

skim letom. V Ä?asu od uveljavitve ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja epidemije pa do konca marca (od 16. do 31. marca) pa so obravnavali 67 primerov tovrstnih kaznivih dejanj, kar je primerljivo z enakim obdobjem lanskega leta, ko jih je bilo 57.

Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje (mestna obÄ?ina Velenje ter obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki) pa so letos v Ä?asu epidemije obravnavali manj krĹĄitev s podroÄ?ja nasilja v druĹžini kot lani v enakem obdobju.

Leta 2019 so do maja zaznali 23 krĹĄitev nasilja v druĹžini, letos v enakem obdobju 16. ÂťLeta 2019 je bilo 22 primerov obravnavanih kot kaznivo dejanje, en primer pa smo obravnavali kot prekrĹĄek,ÂŤ pravi komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak. ÂťV vseh triindvajsetih

lanskih primerih je bil krĹĄitelju izreÄ?en ukrep prepovedi pribliĹževanja v skladu z doloÄ?ili 60. Ä?lena Zakona o nalogah in pooblastilih Policije. Letos pa smo vsa dejanja obravnavali kot kazniva dejanja in v vseh primerih izrekli prepoved pribliĹževanja. Vsi ukrepi prepovedi pribliĹževanja so bili nato v nadaljevanju na sodiĹĄÄ?u potrjeni in podaljĹĄani.ÂŤ O izvajanju nasilja v druĹžini so bili v veÄ?ini primerov obveĹĄÄ?eni od Ĺžrtev. Zato se poraja vpraĹĄanje, ali je bilo nasilja v druĹžinah dejansko manj. Ĺ˝rtve so v novih okoliĹĄÄ?inah teĹžje poklicale na pomoÄ?. ÄŒe so bile ves Ä?as v skupnih prostorih s povzroÄ?iteljem nasilja, je bilo praktiÄ?no nemogoÄ?e, da bi lahko poklicale, tako da jih ta ne bi sliĹĄal ali pa da jih ne bi sliĹĄali otroci. đ&#x;”˛

Velenje – ÂťKako smo pogreĹĄali tega naĹĄega Lokalca! Komaj smo Ä?akali, da zaÄ?ne spet voziti.

Z njim je tistim, ki teĹžje hodimo ali potrebujemo storitve, do katerih je treba malo dlje, veliko laĹžje. Sama veÄ?krat uporabim to storitev. NajveÄ?krat se z njim peljem do Gorice ali Pesja,ÂŤ je prejĹĄnji teden, ko je Ä?akala nanj na avtobusnem postajaliĹĄÄ?u Pri poĹĄti, rekla Vinka TopiÄ?.

Podobno bi verjetno povedali ĹĄe mnogi drugi, ki so se na brezplaÄ?en mestni potniĹĄki promet navadili in ga radi uporabljajo.

rabljajte za prevoz. Vstopati je treba pri zadnjih vratih, razdalja med potniki (tako pri Ä?akanju na postaji kot v vozilu) mora biti 1,5 metra. Pred vstopom (in ob izstopu) si je treba razkuĹžiti roke. UpoĹĄtevati je treba tudi reĹžim vstopanja

â?ą

Voziti je znova zaÄ?el 13. maja.

Brez maske ni prevoza. Vinka TopiÄ? je Lokalca moÄ?no pogreĹĄala.

Lokalc je ponovno zaÄ?el voziti 13. maja, in to po ustaljenem voznem redu in ob upoĹĄtevanju varnostnih ukrepov ter higienskih priporoÄ?il v Ä?asu epidemije, ki jih je izdal Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje. ÄŒe imate znake prehlada, ne vstopajte v avtobus in ga ne upo-

in izstopanja. Najprej na varni razdalji izstopijo potniki, potem prav tako na varno razdalji in posamiÄ?no vstopijo novi. Med voĹžnjo je obvezna uporaba maske, s katero si prekrijete nos in usta. đ&#x;”˛

mkp

Iz POLICISTOVE beleĹžke PogreĹĄate dron, kljuÄ?e avtomobila?

Globe bodo komaj seĹĄteli

Velenje, 28. maja – V Ä?etrtek popoldan je VelenjÄ?anka policistom izroÄ?ila dron, ki ga je naĹĄla na Ljubljanski cesti. ÄŒe je med vami pilot, ki ga pogreĹĄa, ga lahko z ustreznimi dokazili prevzame na Policijski postaji Velenje.

V nedeljo, 31. maja, pa je policistom VelenjÄ?an izroÄ?il kljuÄ?e avtomobila, ki jih je naĹĄel. Predvidevajo, da odklepajo vozilo znamke Chevrolet.

Velenje, 30. maja – V soboto so policisti v Velenju ustavili voznika osebnega avtomobila. Vozil je v Ä?asu, ko mu je bilo vozniĹĄko dovoljenje zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola odvzeto. Ker je bila tudi v tej voĹžnji izmerjena koliÄ?ina alkohola previsoka, si je tudi za tako voĹžnjo prisluĹžil kazen. Malo pa bo moral dodati tudi zato, ker je vozil, ne da bi uporabljal varnostni pas. PrekrĹĄkov, ki jih je storil, pa ĹĄe ni konec. Policisti so mu zasegli tudi posuĹĄeno rastlino, za katero so posumili, da bi lahko bila prepovedana droga. O voznikovih dejanjih in usodi vozniĹĄkega dovoljenja pa bo odloÄ?alo sodiĹĄÄ?e.

Je vlomilec ljubitelj malih Ĺživali?

Velenje, 29. maja – V petek je neznanec poskuĹĄal vlomiti v objekt druĹĄtva gojiteljev malih Ĺživali. Kaj bi iz prostorov odnesel, Ä?e bi vanje priĹĄel, ni znano.

Najverjetneje heroin Velenje, 29. maja – V petek so policisti VelenjÄ?anu zasegli veÄ?jo koliÄ?in substance, za katero predvidevajo, da gre za prepovedano drogo heroin. ÄŒe bo analiza sum potrdila, ga bodo kazensko ovadili.

Gostje so se sprli Šmartno ob Paki, 29. maja – V petek so se malo pred 21. uro v lokalu v kraju Gorenje sprli trije gostje. Še pred prihodom policistov so kraj zapustili.

Poizvedujejo za pobeglima voznikoma Velenje, 28. maja – V Ä?etrtek je priĹĄlo do prometne nezgode na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju. Voznik vozila, ki je bilo udeleĹženo

Hude poĹĄkodbe pri padcu s ĹĄtirikolesnikom Velenje, 30. maja – Velenjski policisti so v soboto okoli 17.30 obravnavali prometno nesreÄ?o, ki se je zgodila v Ĺ embricu. V njej se je huje telesno poĹĄkodoval 68-letni voznik ĹĄtirikolesnika iz Velenja. Pri voĹžnji iz gozda na

OÄ?eta zaklenil v drvarnico Priklenjenemu na improvizirano posteljo pomagali reĹĄevalci

Na Lokalca so teĹžko Ä?akali Vozi po ustaljenem voznem redu in ob upoĹĄtevanju ukrepov in priporoÄ?il

Velenje, 28. maja – Kar nekaj koles, zlasti na obmoÄ?ju Velenja, vsak teden menja lastnike.

V Ä?etrtek je eno izginilo iz kolesarnice stanovanjskega bloka na Stantetovi v Velenju, v soboto, 30. maja, pa ĹĄe dve, prav tako iz kolesarnice na Stantetovi.

Celjski policisti pa so v petek, 29. maja – poklical jih je stanovalec, ki je na Ljubljanski ulici v Celju pri vlomu v klet in kraji kolesa prijel VelenjÄ?ana. 24-letniku so odvzeli prostost in ugotovili, da je vlomil v dve kleti, iz katerih je nameraval odtujiti dve kolesi. Policisti ga bodo kazensko ovadili

v nesreÄ?i, je s kraja odpeljal, ne da bi si z drugim udeleĹžencem izmenjal podatke. Policisti so nesreÄ?o opredelili kot nesreÄ?o s pobegom. Pobeglega bodo skuĹĄali najti in ga ustrezno kaznovati.

Podobno se je zgodilo dan za tem, v petek, 29. maja, v Ĺ oĹĄtanju. PovzroÄ?iteljica prometne nesreÄ?e ni poÄ?akala na kraju, ampak je s kraja pobegnila. Policisti so jo Ĺže naĹĄli in zoper njo uvedli prekrĹĄkovni postopek. Ĺ e vedno pa poizvedujejo za voznikom, ki je istega dne na parkiriĹĄÄ?u na Kersnikovi v Velenju trÄ?il v parkirano vozilo in s kraja pobegnil.

Vinjenega voznika pridrŞali Mozirje, 30. maja – Mozirski policisti so imeli v soboto v postopku voznika osebnega vozila, ki je vozil pod vplivom alkohola (1,00 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka). Policisti so zoper krťitelja odredili pridrŞanje, zoper njega pa podali obdolŞilni predlog.

Zagorele ciprese Velenje, 31. maja – V nedeljo okoli 11. ure so v BevÄ?ah iz neznanega razloga zagorele ciprese ob cesti. PoĹžar je pogasil lastnik, ogenj pa je povzroÄ?il za 50 evrov ĹĄkode.

Velenje, 31. maja – V soboto okoli 19. ure je obÄ?an obvestil policiste, da je njegov sosed oÄ?eta zaklenil v drvarnico in odĹĄel od doma. Policisti so na kraju ugotovili, da naj bi bil oÄ?e v drvarnici zaklenjen Ĺže dva dni. Prav tako so ugotovili, da ima oÄ?e v drvarnici pripravljeno improvizirano posteljo, nanjo pa je priklenjen z verigo. Ker je bil v slabem zdravstvenem stanju, je zanj poskrbela ekipa reĹĄevalcev iz zdravstvenega doma Velenje, socialne delavke pa so poskrbele za prijaznejĹĄo namestitev.

Policisti so zasegli dokaze, obvestila ĹĄe zbirajo, da bodo zoper sina lahko spisali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kazniđ&#x;”˛ vega dejanja zapustitev slabotne osebe.

cesto je izgubil oblast nad vozilom in padel z njega.

Za podjetjem, ki mu je nakazala devet tisoÄ?akov, izginila sled Velenje, 29. maja – Pri trgovanju po spletu je treba biti posebej pozoren. Ĺ e vedno pa se najdejo posamezniki, ki mislijo, da bodo z Âťoplemenitenimi ponudbamiÂŤ na spletu priĹĄli do dodatnega zasluĹžka oziroma poceni do sicer zelo dragih izdelkov. Pogosto pa se pri tem opeÄ?ejo.

Tako se je zgodilo tudi VelenjÄ?anki. Po spletu je podjetju za trgovanje z valutami nakazala dobrih 9.000 evrov, potem pa je za podjetjem izginila vsaka sled.

Policisti pravijo, da bodo naredili vse, kar lahko, da bodo ÂťPodjetnega podjetnikaÂŤ odkrili, pri Ä?emer pa Ĺže vnaprej vedo, da so moĹžnosti za izsleditev spletnih goljufij zelo majhne.

Tistim, ki razmiĹĄljate o vlaganju denarja po spletu, svetujejo, da so pri tem skrajno previdni. ÄŒe niste povsem prepriÄ?ani o tem, da je spletno trgovanje varno, tega raje ne poÄ?nite.

Poostren nadzor prometa Celje, Velenje, 1. junija – Med 1. in 7. junijem poteka poostren nadzor s poudarkom na prekoraÄ?itvah hitrosti. Policisti dnevno izvajajo aktivnosti, usmerjene zlasti na enosledna vozila, pri tem pa so pozorni tudi na druge cestnoprometne prekrĹĄke. đ&#x;”˛

Mnenja in odmevi Javno vpraĹĄanje gospodu dr. Milanu Kreku Javno pismo z nekaj vpraĹĄanji, povezanimi s korona virusom in razglaĹĄeno epidemijo, naslavljam na direktorja Zavoda za javno zdravje, gospoda dr. Milana Kreka.

Mislim, da je zavod, ki ima nalogo skrbeti za javno zdravje drĹžavljanov, dolĹžan odgovoriti na nekaj pomembnih vpraĹĄanj, povezanih z vsem, kar sta drĹžava in javno zdravstvo poÄ?ela po razglasitvi epidemije korona virusa. Odgovori so pomembni za ravnanje drĹžavljanov v prihodnje, Ä?e bi se virus zopet hitro ĹĄiril. Zdravje je namreÄ? Ä?lovekova dobrina, za katero je dolĹžan v prvi vrsti skrbeti Ä?lovek sam. Zato sodim, da je vloga vaĹĄega zavoda v prvi vrsti ta, da drĹžavljanom daje informacije in znanje za ohranjanje zdravja.

Ves Ä?as epidemije in tudi sedaj tega ni bilo. DrĹžavljani smo prejemali statistiÄ?ne podatke in informacije o birokratskih ukrepih. O samem virusu, kako ogroĹža zdravje, kako se razmnoĹžuje, kako se sproĹžajo procesi ĹĄirjenja in podobnih informacij ni bilo.

Prvo vpraĹĄanje, ki ostaja brez odgovora ĹĄe danes, je, kako virus ubija ÄŒloveka? Informacija, da je nekdo umrl in je imel v sebi virus, ĹĄe ne pove, da je Ä?lovek umrl zaradi virusa. ÄŒeprav je bilo ĹĄtetje umrlih tĂĄko. Z enako logiko bi lahko rekli, da je nekdo umrl, ker ni skrbel za osebno higieno. ÄŒe

virus povzroÄ?a poviĹĄano temperaturo, slabost in slabo poÄ?utje, ĹĄe ne pomeni, da je smrtno nevaren. Zakaj so umirali preteĹžno starejĹĄi ljudje z vrsto drugih bolezni, je drugo vpraĹĄanje, ki iĹĄÄ?e odgovor. Da imajo starejĹĄi slabĹĄi imunski sistem, ni zadosten odgovor.

Imate odgovor, kaj pa je imunski sistem? Ne opisno, paÄ? pa, kako deluje.

Kako ga lahko ohranjamo in s Ä?im vse ruĹĄimo in krnimo njegovo moÄ?? ÄŒe bi imeli ljudje informacije in znanje, ki jih dajejo odgovori na ta vpraĹĄanja, bi ne bilo nobene potrebe po ustavljanju gospodarstva, zapiranju ĹĄol in vrtcev in vse ostalo. Ljudje bi preventivno skrbeli za ohranjanje in dvig obrambnega sistema. Pa ne samo zaradi tega virusa, paÄ? pa zaradi prepreÄ?evanja vseh drugih bolezni in slabega poÄ?utja. Dvomim, da ima ortodoksna medicina odgovor na ta vpraĹĄanja. Pa je to edina prava pot za ohranjanje zdravja, krajĹĄanje Ä?akalnih vrst in zniĹževanje stroĹĄkov drĹžave za lajĹĄanje tegob bolezni.

Naslednje moje javno vpraĹĄanje, gospod Krek, je, zakaj ste tako bombastiÄ?no napovedovali razvoj epidemije in ĹĄtevilo mrtvih, Ä?e zato niste imeli prav nobene strokovne podlage, ĹĄe manj izkuĹĄnje. Je bil to strah, nevednost ali Ĺželja, da postanete simpatiÄ?ni vladi?

Pravite, da pripravljate ukrepe za drugi val epidemije korona virusa. ÄŒe nimate odgovorov na zgornja vpraĹĄanja, so priprave le tavanje v temi, ki ne more dati prav nobenega koristnega rezultata.

VpraĹĄal bi vas ĹĄe, ali boste analizirali in javnosti posredovali podatke iz izkuĹĄnje Ĺ vedske?

Ta analiza bi morala biti temelj priprave ukrepov za prihodnje. Poleg tega pa ĹĄe medicinska analiza zdravstvenega stanja vseh drĹžavljanov, ki so umrli in so imeli v svojem telesu virus korona in tudi znake, da je njihov obrambni sistem reagiral na virus. Pa zdravstvena slika vseh, ki so bili okuĹženi s korona virusom, pa niso kazali znakov bolezni. To je temelj za ukrepanje v prihodnje.

Ne spraĹĄujem kar tako, da bi izpadel pameten ali pomemben. Sedem let sem bolehal za revmatoidnim artritisom, vsak dan jemal moÄ?an analgetik, da sem lahko hodil. Danes sem brez vseh znakov bolezni z normaliziranimi sklepi, ozdravljen tudi drugih bolezni, izboljĹĄanim vidom.

Ustvarjam celo rast tretjih zob (vidno in dokazano). Za artritis medicina ne ve vzrokov in tudi farmacija nima zdravil. Poznam vzroke in sem vse bolezni odslovil iz sebe sam. Z enako tehnologijo, kot sem jih ustvaril. Tudi odgovore na vpraĹĄanja, ki jih postavljam, poznam. Ob zaÄ?etku epidemije sem na vaĹĄ zavod, niste ĹĄe bili direktor, naslovil daljĹĄe pismo in Ĺželel prispevati k zdravemu razumu pri ÂťspopadanjuÂŤ s korona virusom.

Ne piĹĄem vam, ker bi vas cenil. PiĹĄem, ker ste dolĹžni dati odgovore ali pa povedati, da jih ne poznate. Molk bo zame ta drugi odgovor. đ&#x;”˛ Silvester Koprivnikar, Velenje

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

4. junija 2020

19

V Velenju imamo ĹĄest stoletnikov Sto let Ĺživljenja Antonije Aram – Veselje drĹži Ä?loveka pokonci – S ĹĄopkom cvetja, koĹĄarico dobrot in fotomonografijo Velenja je slavljenko razveselil podĹžupan Peter Dermol Jasmina Ĺ karja

Praznovanje rojstnih dni je poseben dogodek, mnogokrat Ĺže kar zahteven projekt, ki nekatere spravi v dobro voljo, spet druge pa v zadrego, saj buÄ?nih in Ĺživahnih praznovanj nimajo najraje. In med slednje sodi tudi novopeÄ?ena stoletnica Antonija Aram, ki je v sredo, 27. maja, praznovala Ä?astitljiv jubilej.

TonÄ?ka oziroma Toni, kot so ji pravili sodelavci in prijatelji, je pri svojih letih ĹĄe zelo zgovorna, bistrih misli in polna humorja.

Tega ji menda nikoli ni manjkalo. V druĹžbi sosedov, prijateljev, podĹžupana Petra Dermola, predsednika DU Velenje Franca Vedenika in podpredsednika sveta KS Gorica Ivana Druksa je nazdravila, se poveselila in proslavila stoti rojstni dan. Kot se za praznovanja spodobi, hrane, pijaÄ?e, ĹĄopkov cvetja in rojstnodnevne torte ni manjkalo. ÂťVesela in ponosna sem, da mi sosedje pomagajo in da kot skupnost drĹžimo skupaj. V jeseni Ĺživljenja Ä?lovek potrebuje druĹžbo,ÂŤ pove Aramova, ki si prosti Ä?as raje kot z gledanjem televizije zapolni z branjem. ÂťRada poklepetam s sosedi, ki mi tudi pri nakupovanju in ostalih opravilih radi priskoÄ?ijo na pomoÄ?. Sicer pa kuham sama. Rada imam npr. krepÄ?ilno preĹžgano juho, ki je bila nekdaj zelo razĹĄirjena v naĹĄih kuhinjah,ÂŤ skromno pripomni slavljenka in doda, da naj bi bila ravno domaÄ?a hrana njen recept za dolgo Ĺživljenje. Spomin ji dobro sluĹži, njenih zgodb iz preteklosti pa se Ä?lovek kar ne naveliÄ?a posluĹĄati.

Naj ji optimizma in veselja na obrazu ne zmanjka, predvsem pa – naj ostane zdrava, Ä?eprav je o tej temi ĹĄe povedala, da je dobro, da bolezen prihaja poÄ?asi in da se Ä?lovek v Ĺživljenju vsega navadi. Ĺ e enkrat: vse najboljĹĄe, gospa Antonija. Krajani in obÄ?ani smo lahko ponosni na vas!

V kvadratek ÂťNajveÄ? najstarejĹĄih obÄ?anov imamo v KS Gorica: starejĹĄih od osemdeset jih je okoli ĹĄtiristo, kar pomeni, da smo zdrav okoliĹĄ,

saj smo obdani z naravo, tako da se starejĹĄi in mlajĹĄi obÄ?ani tukaj dobro poÄ?utijo,ÂŤ pohvali Ĺživljenje v krajevni skupnosti Gorica njen predsednik DraĹžan Mrkonjić.

Ĺ port je paradna disciplina upokojencev

Ĺ˝ivljenje starostnikov v MO Velenje je urejeno tudi zaradi dobro organizirane medsebojne pomoÄ?i starejĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom DruĹĄtva upokojencev Velenje, ki zagotavlja ĹĄtevilne aktivnosti, kulturne, ĹĄportne in izobraĹževalne. ÂťZaradi druĹženja in ĹĄtevilnih projektov je lahko tudi tretje Ĺživljenjsko obdobje bogato in pestro,ÂŤ je prepriÄ?an predsednik DU Velenje Franc Vedenik,

sporoÄ?il. ÂťAprila smo poslali veÄ? kot osemnajst tisoÄ? sporoÄ?il, ki so ljudem v kriznih Ä?asih pomagali. To aktivnost so zelo pozdravljali, z njo smo Ĺželeli doseÄ?i, da ljudje v karanteni ne bi bili preveÄ? prikrajĹĄani.ÂŤ Kako bo videti vraÄ?anje dejavnosti za starejĹĄe v drugi polovici leta? Vedenik pojasni: ÂťNa seji upravnega odbora smo sklenili, da zaÄ?nemo izvajati ĹĄportne aktivnosti – tekmovanja v kegljanju, pikadu in balinanju.

Kot predsednik Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze raÄ?unam, da bomo v kratkem tudi sprostili ĹĄportno dejavnost. Julija naÄ?rtujemo sreÄ?anje Ä?lanov, na katerem se nam vsako leto pridruĹži veÄ? kot petsto Ä?lanov. Potrudili se bomo to iz-

Oven od 21. 3. do 20. 4.

ki v tretjem Ĺživljenjskem obdobju Ĺželijo kaj ustvarjati in pokazati,ÂŤ sklene Vedenik.

Dobre prijatelje, iskrene namene in jasno vizijo si lahko vsak samo Ĺželi

V Mestni obÄ?ini Velenje imamo tri obÄ?anke in obÄ?ane, ki so Ĺže dopolnili sto let. Letos se jim bodo pridruĹžili ĹĄe trije (julija in septembra). NajstarejĹĄa obÄ?anka je stara sto pet let. ÂťVseh ĹĄest oseb, starejĹĄih od sto let, si zasluĹži posebno pozornost. DanaĹĄnji obisk dokazuje, da spoĹĄtujemo slavljenkina leta, hkrati pa se ji tudi zahvaljujemo za opravljeno delo in vsa njena prizadevanja za razvoj lokalne skupnosti, saj

Bik od 21. 4. do 21. 5.

PoÄ?utili se boste vsak dan slabĹĄe. Pustili ste, da o vaĹĄem Ĺživljenju odloÄ?ajo drugi.

Ne boste upali reÄ?i ne, tudi ko vam bodo naloĹžili zelo nehvaleĹžno nalogo. Zaradi nje boste zelo slabo spali, saj se vam bodo smilili ljudje, ki jim boste morali prav vi povedati neprijetno novico. VaĹĄi nadrejeni Ĺže vedo, zakaj so za nalogo izbrali prav vas. Sodelavci vam bodo najmanj zamerili, saj boste skupaj z njimi veliko izgubili tudi sami. VÄ?asih dvomite o svojem delu in poÄ?etju, a v naslednjih dneh vam bodo mnogi dokazali, da z vami ni niÄ? narobe.

NapaÄ?en je sistem, ki zahteva le dobiÄ?ek. TeĹžave s prebavo bodo posledica tega, kar se vam dogaja.

DvojÄ?ka od 22. 5 do 21. 6.

S partnerjem bosta imela resno krizo, ki se bo ĹĄe poglobila, Ä?e ne boste zahtevali iskrenega pogovora. Dobro bi bilo, Ä?e bi poskuĹĄali ugotoviti, kaj se dogaja z vama.

Zvezde vam priporoÄ?ajo, da partnerju dobro prisluhnete in se ne izgovarjate, ko vam bo povedal, kaj ga moti pri vas. ÄŒe boste zaÄ?eli s pridigami, bo utihnil in se zaprl vase. RazpoloĹženje vam bodo dvigali vremensko lepi dnevi, ki bodo dobro vplivali tudi na vaĹĄe zdravje. Ker so temperature kljub zaÄ?etku meteoroloĹĄkega poletja zelo nihajoÄ?e, pazite, da se ne prehladite. V teh Ä?asih se ob vsakem prehladu vzbudi sum za okuĹžbo s korona virusom, kar res ni prijetno.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Prihaja dan, ki bo prelomen za vaĹĄo prihodnost. Nanj se Ĺže dolgo pripravljate, a ĹĄe vedno niste prepriÄ?ani, da ste vse dobro premislili. Veste namreÄ?, da boste z njim spremenili ne le svoje, ampak tudi Ĺživljenje drugih. Zato vas je upraviÄ?eno strah. Dobro namreÄ? veste, da tokrat za nikogar ne bo bolje, saj reĹĄujete eksistenco. Zato bodo dejanja imela konkretne posledice, ki bodo za povrh ĹĄe nepredvidljive. Ko boste razloĹžili svoje naÄ?rte najbliĹžjim, bodo prestraĹĄeni. Nikomur ne bo jasno, kako se bodo vaĹĄi naÄ?rti izĹĄli. Vsem pa bo jasno, da se ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste iskreno smejali. Verjemite vase in v rek, da je vse slabo za nekaj dobro.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

Ne boste ĹĄe v svoji stari koĹži. Kadar bodo dnevi lepi, boste zelo uÄ?inkoviti, ko se bo sonce skrilo, pa vam bo zmanjkovalo energije in volje. K poÄ?utju bo veliko pripomoglo tudi zdravje, ki vam jo bo rahlo zagodlo. Panika bo odveÄ?, a slabe izkuĹĄnje iz preteklosti so v vas zasadile strah. Ravno zaradi tega se boste odloÄ?ili, da spremenite ĹĄe nekaj slabih Ĺživljenjskih navad. A ne bo priĹĄlo Ä?ez noÄ?. Vsak nov zaÄ?etek je teĹžak, a hkrati prinese tudi novo zadovoljstvo. To se bo zgodilo tudi v vaĹĄem primeru. VeÄ?ina od njih bo od vas zahtevala veliko discipline in trdne volje. Prve vam ne manjka, drugo boste pridobili postopno. Verjemite vase.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Pozitivno razmiĹĄljanje dokazano prispeva k bolj zdravemu, kakovostnemu in ne nazadnje tudi daljĹĄemu Ĺživljenju, kar dokazuje tudi slavljenka Ä?astitljive starosti Antonija Aram.

katerega Ä?lanica je Ĺže ĹĄtirideset let tudi novopeÄ?ena stoletnica Antonija Aram. ÂťPomembno je, da med Ä?lani vlada zadovoljstvo.

Starostna doba se namreÄ? podaljĹĄuje. Nad devetdeset let imamo devetinĹĄestdeset starostnikov, nad petinosemdeset dvesto petdeset, nad devetinĹĄestdeset pa je od tisoÄ? petsto Ä?lanov pribliĹžno ĹĄestinsedemdeset odstotkov starejĹĄih.ÂŤ Vedenik pove, da so tudi v Ä?asu karantene skuĹĄali obdrĹžati precej aktivnosti in stik s starejĹĄimi. Veliko dela so postorili v socialnih programih, pomagali so razdeljevati viĹĄke podarjene hrane, Ä?lane so o dogajanju v epidemiji obveĹĄÄ?ali tudi preko sms

vesti. Pripravljamo ĹĄe sreÄ?anje zlato in diamantno poroÄ?encev, septembra pa naÄ?rtujemo Dneve medgeneracijskega soĹžitja in ĹĄtirinajst dni aktivnosti (ĹĄportnih iger, sreÄ?anj pevskih zborov, rokodelskih druĹĄtev). RaÄ?unam, da bomo vse lahko izvedli.ÂŤ To, da je ĹĄport paradna disciplina upokojencev, ni treba posebej izpostavljati, saj jih moÄ?no zdruĹžuje. ÂťTrudimo se prebuditi tudi kulturo, imamo dva odliÄ?na pevska zbora. V prostorih DU Velenje bomo meseÄ?no organizirali kulturni dogodek, na katerem se bodo predstavljali pesniki, pisatelji in glasbeniki. Pripravljamo program izobraĹževanja za vse,

lahko vsak posameznik precej prispeva k njenemu razvoju,ÂŤ je ob sreÄ?anju s slavljenko povedal podĹžupan Peter Dermol, ki se zaveda, da so Ĺživi spomini vredni najveÄ?, saj so najbolj iskreni, nanje pa se lahko tudi najbolj zanesemo. ÂťOd starejĹĄih ljudi moramo Ä?rpati energijo. KljuÄ?no je tudi to, da znamo drug drugega opazovati in imeti spoĹĄtljiv odnos. Tudi zato smo bolj sreÄ?ni, pozitivno naravnani in polni zanosa. Pozitiven odnos do Ĺživljenja pa Ä?loveku tudi pomaga, da Ĺživi dlje in ga napaja s pozitivno energijo. Lep primer je slavljenka Antonija Aram,ÂŤ ĹĄe poudari đ&#x;”˛ Dermol.

Konovo Ĺželena pohodniĹĄka destinacija Krajevna skupnost Konovo se je izkazala v obdobju, ko smo se morali zadrĹževati samo v svoji obÄ?ini, za zelo pomembno pohodniĹĄko destinacijo. V naĹĄ okoliĹĄ spadajo Selo, Ĺ enbric, ulice strnjenega naselja Konovo, gozd od Vodovodne do Deberc in naprej do deponije pri Ĺ kalskem jezeru.

Skratka, Ä?udovita obmoÄ?ja za sprehode in mnogi, ki jih doslej niso poznali, so jih zaÄ?eli mnoĹžiÄ?no uporabljati.

Tega bi bili krajani sicer veseli, Ä?e ne bi pohodniki puĹĄÄ?ali za sabo smeti. Tako se krajani Dru-

Vsem teĹžavam, ki se bodo v naslednjih dneh kar kopiÄ?ile, boste teĹžko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo tako volje kot moÄ?i. Recepta, da razreĹĄite to situacijo, pa ne boste naĹĄli. NiÄ? hudega ne bo, Ä?e boste tokrat zaprosili za pomoÄ? in priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti. Pazite le, da tega ne poveste komu, ki bi znal to uporabiti proti vam, v lastno korist. Takih je okoli vas veliko, nekateri pa se ĹĄe skrivajo za prijazno besedo in nasmehom. Spreglejte jih, preden vam naredijo ĹĄkodo. IzkuĹĄnje so bile Ĺže doslej marsikdaj krute. Zato imate nekoliko bolj trdo koĹžo, vseeno pa vas krivice ĹĄe vedno vrĹžejo iz tira.

V ponedeljek se boste bali nekega sreÄ?anja na ĹĄtiri oÄ?i, ki pa se bo na koncu odliÄ?no izteklo. Tudi po vaĹĄi zaslugi, saj boste znali vse slabo obrniti na dobro stran. Kar se tiÄ?e novic o delu ali celo sluĹžbi, na katere Ä?akate Ĺže nekaj tednov, pa ne bodite nestrpni. Do konca tedna jih ne bo, a ko pridejo, bodo dobre. V teh dneh se odloÄ?ite tudi, kaj boste z denarjem, ki ga imate na kupÄ?ku. MoÄ?no vas mika, da bi ga zapravili.

Nikar. Prihodnost je zelo nepredvidljiva, saj nihÄ?e ne ve, kaj se bo dogajalo z virusom. Pustite ga na varnem, za vsak sluÄ?aj. Vmes pa naredite natanÄ?en naÄ?rt, kako si boste polepĹĄali Ĺživljenje, Ä?e se bo pokazalo, da je strah pred drugim valom pandemije pretiran.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

Ob koncu tega tedna boste znova spoznali, da je vaĹĄe Ĺživljenje lepo. ÄŒeprav bodo vsi okoli vas tarnali nad negotovo sedanjostjo in prihodnostjo, se boste vi nekaj dni le smejali. Zato boste imeli vsaj tri razloge. Eden od njih je povezan z ljubeznijo, drugi z denarjem in tretji z zaupanjem. Na vseh teh podroÄ?jih bo za vas vse dobro. Tudi vaĹĄe poÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni odliÄ?no, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo Ä?isto zadovoljen z vsemi vaĹĄimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega ĹĄe ne bo. Tudi zato, ker vas ima ĹĄe bolj rad, kadar ste nasmejani in dobre volje.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

NaÄ?rti za prihodnost, ki jih boste delali v dneh, ko se Ĺživljenje po epidemiji vraÄ?a v stare tirnice, bodo ambiciozni. Ob njih boste kar oĹživeli, saj to, da ste morali biti tako dolgo doma, ni bilo dobro za vaĹĄe duĹĄevno stanje. Dovolili si boste tudi sanjati, kar sicer redko poÄ?nete. To bo prebudilo otroka v vas. ÄŒe bi ga veÄ?krat poiskali, Ĺživljenja ne bi jemali tako resno, da vam to Ĺže ĹĄkodi. V naÄ?rtih za prihodnost pa bodite realni finanÄ?no. Ne segajte preko svojih zmoĹžnosti. Te so se v zadnjem letu dni precej zmanjĹĄale, kaj lahko pa se zgodi, da se bodo ĹĄe dodatno. Zdravje vam bo dobro sluĹžilo, tudi kroniÄ?ne teĹžave bodo izzvenele.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

PriÄ?akovali ste, da se tokrat ne bo izĹĄlo po vaĹĄih in partnerjevih Ĺželjah. K sreÄ?i se bo vse zavrtelo tako, kot sta si Ĺželela. To vaju bo navdalo z upanjem, da bosta Ĺže kmalu lahko uresniÄ?ila veliko skupno Ĺželjo. Brez nesoglasij med vama ne bo ĹĄlo, a med pogovorom bosta vedno naĹĄla skupno pot. Ĺ˝e ta konec tedna si bosta naredila drugaÄ?en, lep. PreĹživela ga bosta daleÄ? od doma. SreÄ?o bo kalilo le vaĹĄe slabo poÄ?utje. ÄŒeprav traja Ĺže nekaj dni, se ĹĄe vedno niste odloÄ?ili za obisk zdravnika. Partnerju to ne bo vĹĄeÄ?, zato bo precej pritiskal na vas. Kriv bo strah, a ta bolezni ne bo odpravil. Ne bodite tako trmasti, saj tokrat ĹĄkodite predvsem sebi.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

ÄŒeprav ste znani po tem, da na glas poveste, kar mislite, boste v teh dneh molÄ?eÄ?i.

Vsi okoli vas se bodo bali, da je to zatiĹĄje pred viharjem in da boste Ĺže kmalu reagirali. Vedo tudi, da je finanÄ?no stanje slabĹĄe, kot je bilo, zato jih je ĹĄe toliko bolj strah. Ne bo vam lahko ukrepati, a boste v to prisiljeni. VaĹĄa molÄ?eÄ?nost bo tudi znak vaĹĄe osebne krize, saj boste dogajanje doĹživljali kot osebni poraz. Izogibali se boste prijateljem, pa tudi partnerju. Ta bo do nedelje ĹĄe tiho, potem bo imel dovolj. Ukrepal bo po svoje, kar bo odliÄ?no, saj vas bo prisilil k osebni aktivnosti. Brez nje bi tudi vi zaÄ?utili, kaj je depresija, tako pa se ji boste uspeĹĄno izognili.

Posneli so telovadne vaje in omogoÄ?ili krajanom, da so po njih telovadili.

cova Hrastovec, ki so zelo uspeĹĄno opravili pomladansko Ä?istilno akcijo, ĹĄe vedno jezijo, ker v gozd ob poti brezvestni vozniki dnevno odmetavajo ploÄ?evinke in druge smeti. Tudi deponija odpadkov Velenje je veÄ?krat smetiĹĄÄ?e. Smo pa bili veseli odloÄ?itve kolesarjev, ki se vozijo na Vodemljo, da so oÄ?istili gozd ob poti in obljubili, da bodo tudi naprej skrbeli za Ä?isto okolje. Predsednik KS Konovo Zvone Lah je

pohvalil krajane, da so postavili mlaj, pohvalil pa je tudi veÄ? kot 60 Ä?lanov druĹĄtev, ki so sodelovali v Ä?istilni akciji. NaĹĄa krajanka, svetovno znana modna oblikovalka Maja Ferme, je poklonila blago za izdelavo zaĹĄÄ?itnih mask.

Marija Skrt, koordinatorica programa starejĹĄi za starejĹĄe, pa je organizirala razdelitev mask in v Ä?asu, ko smo bili vsi bolj doma, skupaj z Julko KadliÄ?ek posnela telovadne vaje, da so krajani lah-

ko telovadili doma po navodilih preko interneta. Hvala ĹĄiviljam, ki so maske ĹĄivale, Majdi, Martini in Pisani rokodelnici. Svojim sokrajanom Ĺželimo, da ostanejo zdravi. Sprehajalce od drugod pa prosimo, da upoĹĄtevajo urbane poti in si jih ne krajĹĄajo preko njiv in travnikov. Vsi skupaj moramo skrbeti, da bo naĹĄ kmet pridelal Ä?isto in zdravo hrano. đ&#x;”˛

ms

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Vsako jutro v naslednjih dneh se boste bali, kaj bo prinesel dan. PreveÄ? ste obljubljali, sedaj pa boste morali obljube tudi izpolniti. ÄŒe boste pretiravali, se vam bo uprlo telo, saj kljub temu, da smo na pragu poletja, letos nimate toliko moÄ?i kot prejĹĄnja leta. PoÄ?utje vam ne bo veÄ? dovoljevalo, da bi bili cel dan v pogonu. Ko si boste priznali, da so bili vaĹĄi cilji previsoki, se bodo zadeve zaÄ?ele umirjati. A tudi to ne bo dovolj. Kar nekaj projektom boste morali dati koĹĄarico. V ponedeljek vas moÄ?no vznemirilo to, kar se bo zgodilo partnerju. Bali se boste zanj, saj bo izjemno prizadet. Stali mu boste ob strani.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ÄŒeprav boste morali dnevno sprejemati zelo pomembne odloÄ?itve, boste polni energije in volje do dela. Vsak najmanjĹĄi uspeh vam bo veliko pomenil, saj bo znak tega, da letoĹĄnje poletje ne bo Ä?isto izgubljeno. Zato se boste poÄ?utili iz dneva v dan bolje. Ustavljalo se vam bo le pri finanÄ?nih zadevah. RaÄ?unica za nek projekt se vam ne bo izĹĄla. Slabe volje ne nosite domov, saj vas partner ne bo razumel. Z njo boste tokrat morali opraviti sami. ZaÄ?eli se boste zavedati tudi, da ste se v Ä?asu karantene malo zanemarili, zato boste v naslednjih dneh veÄ? prostega Ä?asa posvetili sebi in bolj zdravemu Ĺživljenju.

Na rezultate boste morali ĹĄe Ä?akati.

Naš čas, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek, 4. junija

06.20 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.15 11.05 11.25 12.00 13.00 13.30 13.50 14.40 15.35 15.45 15.55 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 01.10 01.35 02.05 03.00

04.00 06.00 11.00 11.30 13.15 13.45 14.50 16.30 17.00 18.10 19.00 20.00 20.55 21.50 22.20 22.50 00.05 00.10 00.20 01.10 01.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.25 01.15 01.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka Sporočilo v steklenici II., nor. dok. ser.

Poročila Gozdna dediščina Franje Pahernika, dok. odd.

TV-izložba Kuharija na kubik: Ričet, kuharska odd.

Veliki slikarji na malem zaslonu: Renoir - občudovan in preziran, brit. dok. ser., 7/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 5/10 Kraljica Elizabeta II., am. dok. odd.

Svetovalka Hana, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd.

Fina gospa (IV.), ang. nan., 1/7 Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: 10 let iskanja energije prihodnosti, odd. o znanosti Na kratko: Globalizacija Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope, kopr. nad., 1/2 Ugriznimo znanost: 10 let iskanja energije prihodnosti, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Družbeni fenomeni Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Zmage so doma: Evropske igre vrhunci, 1. del Formula E: 5. dirka, posnetek Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, dok. film Koncert doma: Jure Lesar Menoniti, skrivnostna skupnost na koncu sveta, fr. dok. odd.

Krvava svatba, fr. nad., 3/6 Avtomobilnost Ambienti Koncert doma: Tabu Moj klasični hit: Robert Friškovec P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod Slovenska jazz scena: Trenutki z Jožetom Privškom - Big band RTV Slovenija in Nina Strnad Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Super krila, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robocar Poli, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 51. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 32. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 33. del Ukradena preteklost, 1. sez., 7. del Reka ljubezni, 3. sez., 52. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 98. del Vedno tvoja, 2. sez., 36. del Šverc komerc, 1. sez., 20. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 34. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 35. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 21. del Vedno tvoja, 2. sez., 37. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 13. del Umor, 2. sez., 5. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Življenje z multiplo sklerozo 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Karate 12:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Mojca in medvedek Jaka: Druženje malo drugače 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Zoran Pevec, pesnik iz province (9) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Lepote sveta: Avstralija, 1. del 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Zoran Pevec, pesnik iz province (9) 21.55 Kmetijski razgledi 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:34 Nočni program

4. junija 2020

Petek, 5. junija

06.20 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.15 11.10 11.25 12.00 13.00 13.30 13.50 14.40 15.50 16.20 17.00 17.30 17.55 18.10 18.15 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 22.50 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 09.30 10.00 11.30 12.15 12.40 13.25 13.50 16.15 17.20 18.30 19.00 20.00 20.50 22.35 23.25 00.30 01.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.50 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 00.25 02.10 02.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka, Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser.

Poročila Zelena energija gozda, dok. odd.

TV-izložba Kuharija na kubik: Sladica s kranjsko klobaso, kuharska odd.

Veliki slikarji na malem zaslonu: Van Gogh - nov pogled, britanska dok. ser., 8/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 6/10 Razkriti Julij Cezar, brit. dok. odd.

Osvežilna fronta: Droge, odd. za mlade Fina gospa (IV.), ang. nan., 2/7 Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional: Pričevalke - štiri sestre, kopr. dok. odd.

Infodrom Risanka Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Koncert ansambla Smeh, 1. del Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Salvador, brit. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Mestne promenade: Škofja Loka, dok. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Slovenski magazin Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert Zmage so doma: Evropske igre vrhunci, 2. del Formula E: 6. dirka, posnetek Himalajski vrhovi treh Slovenk, dok. feljton Koncert doma: Hamo & Peter Dekleva Nedolžen, brit. nad., 1/4 Lolo, francoski film Koncert doma: Avtomobili Nenavadni obredi: Moč narave, brit. dok. ser., 3/4 Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Super krila, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robocar Poli, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 52. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 34. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 35. del Ukradena preteklost, 1. sez., 8. del Reka ljubezni, 3. sez., 53. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 99. del Vedno tvoja, 2. sez., 37. del Šverc komerc, 1. sez., 21. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 36. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 37. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 22. del Vedno tvoja, 2. sez., 38. del 24UR zvečer Eurojackpot Pod površjem, ameriški film Moj sin Bobby, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:35 Videospot dneva 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Ali je srednji vek res tako temačen 12:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Ali so bobri tudi pri nas?

18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Japp Robben, A narediva gozd (10) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Milje v srcu 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Japp Robben, A narediva gozd (10) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Sobota, 6. junija

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Čudogozd: Praznovanje 07.10 Lojzek, risanka 07.15 Balončkovo, risanka 07.20 Mišo in Robi, risanka 07.25 Marcelino Kruh in vino, risanka 07.50 Knjiga o džungli, risanka 08.00 Studio Kriškraš, lutkovna odd.

08.25 Ribič Pepe, mozaična odd.

08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Firbcologi, mozaična odd.

09.20 Male sive celice: 25 let oddaje Male sive celice 10.05 Infodrom 10.20 Mi 4je, nemška nad., 1/6 10.45 Osvežilna fronta, odd. za mlade 11.15 Ugriznimo znanost: 10 let iskanja energije prihodnosti, odd. o znanosti 11.40 TV-izložba 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 TV-izložba 13.40 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.10 NaGlas!

14.25 Oddaja o manjšinah 15.00 Skrivnosti človeškega telesa, brit.am. dok. ser., 2/3 15.55 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 1/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.10 Družinska kuhinja s Catherine 18.40 Erika, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.25 Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, brit. dok. ser., 1/3 22.15 Poročila, Šport, Vreme 22.35 Sedmi pečat: O telesu in duši, madžarski film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

04.00 06.00 07.00 09.00 10.45 11.50 13.00 15.10 15.50 17.00 18.00 19.00 20.05 21.55 22.50 23.55 01.35 02.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.50 08.05 08.10 08.25 08.45 08.55 09.05 09.10 09.30 09.40 09.40 10.05 10.55 11.45 12.35 13.25 15.10 16.50 18.50 18.55 20.00 22.30 00.30 02.10

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Spomini: Zora Konjajev, 1. del, dok. odd.

Fina gospa (III.), ang. nan., 5-6/7 Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 1. del Evrovizijski zbor leta 2019, posnetek iz Göteborga Avtomobilnost Odsev zmage, dok. film o Iztoku Čopu Formula E: 7. dirka, prenos Simfonija globine, dok. film, Videotrak Država proti Fritzu Bauerju, nemški film Zvezdana Nenavadni obredi: Množični shodi, brit. dok. ser., 4/4 Same babe, koncert Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Robovlaki, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Zajčje uganke, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 49. del Jaz sem Luna, 3. sez., 50. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 3. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 4. del Moj sin Bobby, ameriški film Zaljubljena v pisatelja, ameriški film Gasilski pes, ameriški film 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Čarovnije za vsak dan, ameriški film Očetova skrivnost, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Ljudski reki, verovanje, šege 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Dober večer, g. predsednik, Branko Meh, preds. OZS 12:10 Videospot dneva 12:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Vincetič, Golobar (6) 13:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka: Druženje malo drugače 18.40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Admiral Mahič, Morskemu valu sem pripovedoval (7) 18:45 Dotiki gora: Govško Brdo 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2762. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del 21:55 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Wasan Shire, Kaj so storili včeraj popoldne (8) 22:00 Popotniške razglednice: Milje v srcu 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja, 7. junija

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 07.55 08.10 08.20 08.30 08.40 08.45 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.00 10.15 10.25 10.50 11.10 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.10 15.30 17.00 17.20 18.25 18.55 18.57 20.00 20.50 21.40 22.05 23.35 23.45 00.10 01.05

04.00 06.00 07.00 08.00 08.15 08.50 08.50 09.20 10.00 10.55 11.25 12.00 12.30 13.45 14.45 17.00 18.00 18.50 19.55 22.40 22.50 23.50 00.25 01.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.50 08.05 08.10 08.25 08.45 08.55 09.05 09.10 09.30 09.40 09.40 10.05 10.50 11.35 12.25 13.15 15.15 16.55 18.50 18.55 20.00 22.30 00.25 02.00

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka, Žanov svet, risanka Svetovalka Hana, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo (III.), belg. nan., 12/13 Orkester Mandolina TV-izložba Ozare Obzorja duha: Škof Andrej Glavan Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Koncert ansambla Smeh 2017, Na lepše TV-izložba Nezlomljiva Aglaé, fran. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Košnikova gostilna Zverjasec, risani film Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ottilie von Faber-Castell: pogumna ženska, nem. nad., 3/4 Intervju Poročila, Šport, Vreme Čistilci, kopr. dok. film Za lahko noč: Operne arije: Tenorist Andrej Debevec Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja S. Prokofjev: Koncert za violino in orkester v d-molu, št. 1, op. 19 Otroški pevski zbor RTVS in Ansambel Janeza Dovča Posnetek sv. maše iz Kočevskega Roga Družinska kuhinja s Catherine Žogarija Fina gospa (III.), ang. nan., 7/7 Fina gospa (IV.), ang. nan., 1-2/7 Mogočne ladje, potopis, 1/6 Baleti iz SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor: Trnuljčica Formula E: 8. dirka, prenos Popotovanje, zgodbe s svetovnega nogometnega prvenstva 2010 Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Maribor, 26. kolo, prenos iz Domžal Žrebanje Lota Zvezdana Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Robovlaki, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Zajčje uganke, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 51. del Jaz sem Luna, 3. sez., 52. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 5. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 6. del Čarovnije za vsak dan, ameriški film Pod površjem, ameriški film Ljubezen na drsalkah, ameriški film 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Cena dediščine, ameriški film Zaljubljena v pisatelja, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Ali so bobri tudi pri nas?

09:45 2751. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:15 Vrtnarski kotiček 10:25 2762. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Lepote sveta: Avstralija, 1. del 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Jutranji pogovori 1 13:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:20 Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posnetek oddaje 15:10 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mala miška in veliko rdeče jabolko, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:15 Zvezdni tolarji, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Zoran Pevec, pesnik iz province (9) 18:35 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Življenje z multiplo sklerozo 19:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Japp Robben, A narediva gozd (10) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Vrtnarski kotiček 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Ponedeljek, 8. junija

06.30 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.15 11.10 11.25 12.00 13.00 13.30 13.50 14.40 15.35 15.45 15.55 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 10.20 10.50 12.40 13.15 13.45 15.00 16.00 17.15 18.20 18.50 19.00 20.00 20.55 22.40 23.30 00.30 01.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.50

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka, Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser.

Poročila Sledili so volkovom, izob. odd.

TV-izložba Kuharija na kubik: Lazanja z bikovim repom in hrenovim sladoledom, kuharska odd.

Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser., 9/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 7/10 Menoniti, skrivnostna skupnost na koncu sveta, fran. dok. odd.

Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, mozaična odd.

Fina gospa (IV.), ang. nan., 3/7 Poročila ob petih, Šport, Vreme Novi sosedje: Blok, dok. ser.

Na kratko: Socialna aktivacija Malčki, risanka Čebelice: Pod medvedovim dežnikom Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma: Moja slika je moja koža Glasbeni večer: Vadim Gluzman, Simfoniki RTVS in Daniel Raiskin Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Obzorja duha: Škof Andrej Glavan Na lepše Dok. odd.

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zmage so doma: Evropske igre vrhunci, 3. del Zmage so doma: Judo: svetovni pokal 2020, vrhunci Človek, kam greš?, dok. feljton, 50 knjig, ki so nas napisale: Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku Koncert doma: Fed Horses Mogočne ladje, potopis, 2/6 Dediščina Evrope, kopr. nad., 2/2 Koncert doma: Tinkara Kovač z bandom Savdov dvor, brit. dok. ser., 3/3 Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Super krila, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robocar Poli, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 53. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 36. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 37. del Ukradena preteklost, 1. sez., 9. del Reka ljubezni, 3. sez., 54. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 100. del Vedno tvoja, 2. sez., 38. del Šverc komerc, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 38. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 23. del Vedno tvoja, 2. sez., 39. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 14. del Umor, 2. sez., 6. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2762. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 IZ ARHIVA: Miš Maš, Metulji 12:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Lepote sveta: Avstralija, 2. del 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ferida Durakovič - Književnost v hotelu 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, g. predsednik, Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ferida Durakovič - Književnost v hotelu 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Nočni program

Torek, 9. junija

06.20 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.15 11.05 11.25 12.00 13.00 13.30 13.50 14.40 15.30 15.40 15.50 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 01.05 01.30 02.25

04.00 06.00 10.00 10.30 12.25 13.20 13.55 14.45 15.45 16.50 17.50 18.45 19.00 20.00 20.55 22.15 23.05 23.25 00.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser.

Poročila Mesto, ki se ozira v nebo, dok. f.

TV-izložba Kuharija na kubik: Postrv s polento, kuharska odd.

Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser., 10/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 8/10 Internet vsega, kan. dok. odd.

Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, mozaična odd.

Fina gospa (IV.), ang. nan., 4/7 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Razdvojeni, dok. film Pogovor Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Zora Konjajev, 2. del, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, dok. film Platforma: Moja slika je moja koža Avtomobilnost Joker, kviz Zmage so doma: Evropske igre vrhunci, 4. del Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 1. del Dokumentarna oddaja 50 knjig, ki so nas napisale: Niko Grafenauer: Pedenjped Koncert doma: Jakob Kobal Nove skrivnosti molekule življenja, francoska dok. odd.

Zelig, ameriški film Koncert doma: Leonart NaGlas!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Super krila, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robocar Poli, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 54. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 38. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 39. del Ukradena preteklost, 1. sez., 10. del Reka ljubezni, 3. sez., 55. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 101. del Vedno tvoja, 2. sez., 39. del Šverc komerc, 1. sez., 23. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 40. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 41. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 24. del Vedno tvoja, 2. sez., 40. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 15. del Umor, 2. sez., 7. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Dober večer, g. predsednik, Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Muziciranje je zabavno, spoznajmo pihala 12:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Podvratnik, Pikin festival 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2763. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Orionova pot 20:50 Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posnetek pogovora 21:40 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del 23:00 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Podvratnik, Pikin festival 23:05 Videospot dneva 23:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:25 Nočni program

Sreda, 10. junija

06.20 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.10 11.00 11.20 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 15.35 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 11.00 11.30 13.20 13.55 14.40 16.00 17.10 18.05 19.00 20.05 21.05 21.15 22.05 23.25 00.20 00.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser.

Poročila Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dok. film TV-izložba Kuharija na kubik: Pica, kuh. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 1-2/12 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (VII.), brit. nad., 9/10 Adijo, lakota, niz. dok. odd.

Male sive celice: 25 let oddaje Male sive celice Fina gospa (IV.), ang. nan., 5/7 Poročila ob petih, Šport, Vreme Družbeni fenomeni: Maraton, izob.-dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Tomaž Šalamun: Poker Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Nogometni zvezdnik, italijanski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Družbeni fenomeni: Maraton, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Koda Družinska kuhinja s Catherine Košnikova gostilna Zmage so doma: Evropske igre vrhunci, 5. del Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 2. del Od Eldorada do pekla, potopis Koncert doma: posebna izdaja Na utrip srca: Gidon Kremer, nemški portretni film Žrebanje Lota Moje mnenje Deklina zgodba (II.), am. nad., 13/13 Koncert doma: Ditka Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Super krila, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robocar Poli, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 55. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 40. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 41. del Ukradena preteklost, 1. sez., 11. del Reka ljubezni, 3. sez., 56. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 102. del Vedno tvoja, 2. sez., 40. del Šverc komerc, 1. sez., 24. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 42. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 43. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 25. del Vedno tvoja, 2. sez., 41. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 16. del Umor, 2. sez., 8. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2763. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Kako nastane med?

12:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Magda Šalamon, Ogrnjena svetloba 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri dr. Tončku Kregarju 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Magda Šalamon, Ogrnjena svetloba 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 21

VRBIČ, VLADO: Prestreljene sanje

Do - Domoznanstvo 821-312.6 – Biografski romani Vir: www.bukla.si

Roman pripoveduje o Ĺživljenjski zgodbi pesnika Karla Destovnika Kajuha, ki je tesno prepletena z druĹžbenim in politiÄ?nim dogajanjem od leta 1922–1944. Avtor je napisal osupljiv faktivni roman na osnovi dejstev, pisem, pesmi, zgodovinskega gradiva, ohranjene zapuĹĄÄ?ine in spoznanj prejĹĄnjih preuÄ?evalcev Kajuha, V njem ni Kajuhove poezije, kot bi morda priÄ?akovali, vendar med bra-

LUNAÄŒEK, MATJAĹ˝: Glasovi in podobe Od – Odrasli 821.163.6-32 – Slovenska kratka proza ÄŒetrta knjiga psihiatra, psihoanalitika in komparativista MatjaĹža LunaÄ?ka Glasovi in podobe v novi formi dialoga nadaljuje pripovedovanje v zbirki zgodb Beatus ille qui in zbirki esejistiÄ?nih spisov Telovadci nad prepadom. V spremni besedi je prof. dr. Eva Bahovec zapisala, da je knji-

VELENJE ÄŒetrtek, 4. junij 18.00 terasa Galerije Velenje Vox Corde, nastop cikla Glasbene slike

Petek, 5. junij 20.00 atrij Galerije Velenje Duo BeĹĄamel: Skoraj niÄ? novega, glasbeno-gledaliĹĄki veÄ?er; pianist JoĹži Ĺ alej in igralka Barbara Ribnikar (obvezna rezervacija brezplaÄ?nih vstopnic: vstopnice@festival-velenje.si)

Sobota, 6. junij 11.00 terasa Galerije Velenje Adi Smolar, nastop cikla Sobotne terasnice

Nedelja, 7. junij 16.00 Kino Velenje, velika dvorana Naprej, sinhronizirana druĹžinska animirana avantura (otroĹĄka matineja)

20.00 Kino Velenje, velika dvorana Razkrila sem vohuna, druĹžinska komedija

Ponedeljek, 8. junij 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: To morajo biti nebesa, komiÄ?na drama

Torek, 9. junij 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Ĺ FD Koleda Velenje, nastop cikla VeÄ?eri v amfiteatru

Sreda, 10. junij 18.00 Galerija Velenje Pogovor z Metko KavÄ?iÄ?, klepet z avtorico aktualne razstave

Ĺ OĹ TANJ Ponedeljek, 8. junij 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem

Ves junij Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Razstava: Tadej Golob Razstava: Pomladi roĹž`ce cveto

ga Glasovi in podobe paradigma literature in Ĺživljenja v najboljĹĄem pomenu besede.

Drugi pisec spremne besede Bogdan LeĹĄnik je poudaril, da se v esejistiÄ?nih spisih kreĹĄejo moralno-etiÄ?ne dileme, ki niso v fokusu naĹĄega zdajĹĄnjega zanimanja, a to ne pomeni, da niso razreĹĄene: ÂťZavraÄ?a trendovstvo, miselnost, da je 'modernost' Ĺže sama po sebi preseĹžek. Pogosta kritiÄ?nost do sodobnih tokov tako v umetnosti kakor v teoriji nadene piscu videz konservativnosti, v ozadju tega videza pa je, da mu gredo zlagane in povrĹĄne stvari na Ĺživce. S tem noÄ?em reÄ?i, da v resnici ni konservativen.

Je, ampak z razlogom.ÂŤ

Sobota, 6. junij 10:00 MC Ĺ martno ob Paki - pod kozolcem Ustvarjalna delavnica GLINA, prijave na pisarna.mc@gmail. com ali 064 167 940 (udeleĹžba je brezplaÄ?na), MC Ĺ martno ob Paki

Vsak ponedeljek 16:00 dvorana Marof Plesni trening Cici (4–6 let), M-Dance studio ŠOP2 (9–11 let, ob 17.00), ŠOP1 (7–8 let, ob 18.00), ŠOP3 (12 + let, ob 19.00),

đ&#x;”˛

Pripravila A. A.

KINO NAPREJ Onward, sinhronizirana druĹžinska animirana avantura, 103 minute, (ZDA) ReĹžija: Dan Scanlon Slovenski glasovi: Miha Rodman, Rok Kunaver, Mojca Funkl, PrimoĹž Pirnat, Damjana ÄŒerne Nedelja, 7. 6., ob 16.00 / otroĹĄka matineja

RAZKRILA SEM VOHUNA My Spy, druĹžinska komedija, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Peter Segal Igrajo: Dave Bautista, Kristen Schaal, Pa-

risa Fitz-Henley, Chloe Coleman, Keller Viaene Nedelja, 7. 6., ob 20.00

TO MORAJO BITI NEBESA It Must Be Heaven, komedija, 102 minuti (Francija, TurÄ?ija, Kanada, NemÄ?ija, Katar, Palestina) ReĹžija: Elia Suleiman Igrajo: Elia Suleiman, Tarik Kopty, Kareem Ghneim, George Khleifi Ponedeljek, 8. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Brez maske nikamor veÄ? ÄŒeprav je epidemija preklicana, to ne pomeni, da virusa ni med nami, in da ne more izbruhniti nova kriza, manjĹĄa ĹžariĹĄÄ?a pa so sploh zelo verjetna. NoĹĄenje mask sicer ni veÄ? obvezno povsod, je pa obvezno ob obisku bolniĹĄnic in domov starejĹĄih obÄ?anov ter v javnem prometu, pri gospodarskih dejavnostih pa se odloÄ?ajo upravitelji sami. Kot je dejal minister za zdravje TomaĹž Gantar ÂťPredvidevamo, da bo ĹĄe naprej prihajalo do okuĹžb, zato bodo vstopne toÄ?ke ĹĄe naprej delovale. Vsak, ki bo imel morebitne znake respiratornih infektov, bo tudi testiran," Vsi ukrepi, ki niso bili preklicani s 1. junijem, so po njegovih besedah podaljĹĄani v naslednje mesece. Za veÄ?jo varnost pa sta zelo pomembna higiena kaĹĄlja, higiena rok ...

Vladni govorec Jelko Kacin pa je poudaril, da bo pri gospodarski dejavnosti lastnik oz. upravitelj tisti, ki bo, Ä?e bo prevelika gneÄ?a zahteval od ljudi, da si nadenejo maske. "NaĹĄa nova realnost je, da mora imeti vsak pri sebi masko. Maska je obvezna oprema v torbici, vreÄ?ki, kjerkoli! Brez maske nikamor veÄ?!" đ&#x;”˛

Prostovoljci Udarnika za voĹžnjo uporabljajo vozilo, ki omogoÄ?a veÄ?jo razdaljo med voznikom in uporabnikom Velenje, 1. junija – V ponedeljek je znova zaÄ?el voziti Kamerat. BrezplaÄ?ni prevozi z njim so namenjeni starejĹĄim od 65 let ter gibalno oviranim obÄ?ankam in obÄ?anom mestne obÄ?ine Velenje, ki nimajo drugih moĹžnosti prevoza.

Kamerata upravlja Mladinski center Velenje, vozijo pa ga prostovoljci Udarnika. Izvajanje prevozov poteka v skladu z vsemi preventivnimi ukrepi. Med drugimi je za prevoze v uporabi drugo vozilo, ki omogoÄ?a veÄ?jo razdaljo med voznikom in uporabnikom storitev, kljub temu pa ostaja pravilo, da se naenkrat prevaĹža le ena oseba. Uporabniki storitve morajo imeti obrazne maske, na voljo je tudi razkuĹžilo. Voznik pa bo poskrbel za razkuĹževanje

â?ą

Za laĹžjo organizacijo je prevoz treba naroÄ?iti vsaj tri dni prej.

avtomobila in zraÄ?enje.

Za laĹžjo organizacijo prevozov je – tako kot Ĺže prej – se je potrebno za vsak prevoz naroÄ?iti na telefonski ĹĄtevilki 080 15 70 vsaj 3 dni prej, preden se prevoz

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI

Kamerat spet vozi njem zaÄ?utimo ĹĄirok spekter obÄ?utenja tedanjega Ä?asa ‌ navduĹĄenje, pogum, veselje, ljubezen, upanje, Ĺžalost, tesnobo, boleÄ?ino in jezo, iz katerega je vzklika poezija, ki ĹĄe zmeraj odzvanja. Pred bralcem oĹživi predvojni Ĺ oĹĄtanj z VoĹĄnjakovo fabriko usnja, zgarani delavci, bistri fant in njegova druĹžina, dijaki in profesorji celjske gimnazije, zaÄ?etek vojne, negotovost, gestapovski zapor, muÄ?enja in zasliĹĄevanja, ilegala v Ljubljani, nova velika ljubezen, italijanski zapor, odhod v partizane, delovanje v kulturniĹĄki skupini Ĺ tirinajste divizije in potem ‌ prestreljene sanje.

Na tleh truplo enaindvajsetletnika, na nebu pa kanja, ki ji v Destovnikovih krajih pravijo kajuh.

21

PRIREDITVE

4. junija 2020

potrebuje. Klice sprejemajo od ponedeljka do Ä?etrtka od 8. do 15. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Klicni center so vzpostavili v Uradu za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje. Prevozi se izvajajo ob delavnikih med 7.30 in 15.30 na relaciji Ĺ aleĹĄke doline (zdravstveni dom, pokopaliĹĄÄ?e, lekarna, banka, trgovina, BolniĹĄnica TopolĹĄica ‌).

Lani so opravili vozniki prostovoljci 635 voĹženj. Med pribliĹžno devetdesetimi uporabniki storitev je bilo najveÄ? voĹženj opravljenih v Zdravstveni dom Velenje, trgovino, BolniĹĄnico TopolĹĄica, lekarno, banko, poĹĄto in pokopaliĹĄÄ?e. đ&#x;”˛

mkp

5.

junija, ob 21:12, polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsaka nedelja ob 11. uri lutkovna pravljica. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

V rojstni kraj prihaja s fotografijami Tajda LekĹĄe Ĺ oĹĄtanj – V Ä?etrtek, 18. junija, bodo ob 19. uri v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj, v njenem rojstnem kraju, gostili Tajdo LekĹĄe, televizijsko moderatorko, povezovalko dogodkov, jezikoslovko, strastno ljubiteljico besedne umetnosti, v zadnjem Ä?asu pa tudi fotografije.

Javnosti se bo predstavila s fotografijami, v katerih se zrcali liriÄ?no pojmovanje lepote in umetnosti. Razstava nosi naslov Tukaj, kjer sem. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

4. junija 2020

Nagradna kriĹžanka Mobtel KUPON

RADIO VELENJE

ÄŒas je za NEO* ÄŒas je za UGODNOSTI

za BREZPLAÄŒEN OVITEK ali MAJICO

ob nakupu mobitela Velja v vseh prodajalnah MOBTEL po Sloveniji.

Eno leto brezplaÄ?nih izbranih TV-vsebin: HBO / CINESTAR TV PREMIERE / VOYO / PINK / BALKAN / EKSPLOZIVNI Novi in obstojeÄ?i naroÄ?niki paketov NEO lahko izberete eno leto brezplaÄ?nega ogleda izbranih TV-vsebin in enega od ugodnih izdelkov po navduĹĄujoÄ?i ceni. * veÄ? na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL

Interspar Ĺ alek, Velenje | 041 703 699

Prodajalna MOBTEL

Velenjka, Velenje | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) 051 303 003 Irscom Romeo Ĺ alamon, s. p.

• sklepanje in podaljĹĄevanje naroÄ?nin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • PlaÄ?ilo raÄ?unov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 15. junija 2020 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka MobtelÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 praktiÄ?ne nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Delo od doma prinaĹĄa vedno veÄ?je izzive Verjetno ste v zadnjih dveh ali treh mesecih Ĺže sliĹĄali za enega najveÄ?jih druĹžbenih eksperimentov vseh Ä?asov, kajne? Govorimo namreÄ? o mnoĹžiÄ?nem delu od doma, ki je zaradi globalne pandemije korona virusa postalo nekaj povsem normalnega. Ponekod se je novi naÄ?in dela pokazal za uspeĹĄnega in uÄ?inkovitega, podjetja pa Ĺže razmiĹĄljajo, kako karseda optimalno vkljuÄ?iti delo od doma oz. delo na daljavo v vsakodnevne delovne procese.

Tudi zaposleni, ki so v Ä?asu pandemije dobrĹĄen del dela opravili od doma, si ga v velikem ĹĄtevilu Ĺželijo nadaljevati.

Kljub nekaterim prednostim, ki jih delo od doma prinaĹĄa, so se zdaj, ko pandemija po svetu traja Ĺže dalj Ä?asa, pokazale tudi negativne lastnosti tega naÄ?ina dela. Manj interakcije s sodelavci, v celoti zanaĹĄanje na orodja, kot je Zoom, primanjkljaj sodelovanja v Ĺživo in veÄ? Ä?asa, ki ga namenjamo sluĹžbi. Te lastnosti bi po mnenju strokovnjakov lahko popolnoma zameglile prednosti, ki jih je delo od doma prineslo na kratek rok.

Raziskava podjetja Morning Consult pravi, da se 59 % zaposlenih v ZDA, ki delajo od doma, Ä?uti enako produktivnih kot v pisarnah. 69 % jih pravi, da jim delo od doma omogoÄ?a veÄ? Ä?asa zase, 54 % pa jih Ĺželi delati od doma ĹĄe naprej. PribliĹžno polovica vpraĹĄanih pra-

vi, da se Ä?utijo manj povezane s podjetjem, 46 % jih trdi, da Ä?utijo veÄ? stresa, ki negativno vpliva na njihovo delo, 47 % pa jih pravi, da delajo veÄ? kot sicer v pisarnah oz. normalnih okoliĹĄÄ?inah. Kot vse kaĹže, terjajo najveÄ?ji davek izolacija, motnje in manjko meje med delom in zasebnim Ĺživljenjem.

Dejstvo je, da so vsi tisti, ki niso sicer delali od doma, s svojimi sodelavci v veÄ?ini vzpostavili neke odnose in vezi, kar se pozna pri delu od doma. To pomeni, da ko pokliÄ?emo sodelavca po telefonu ali smo z njim na videokonferenci, smo ravno zaradi vezi, ki je vzpostavljena od prej, lahko uÄ?inkoviti in produktivni. ÄŒez Ä?as se lahko brez te socialne interakcije vezi skrhajo. Recimo tisti, ki pridejo v podjetje in takoj zaÄ?nejo delati na daljavo, nimajo moĹžnosti za vzpostavitev medosebnih odnosov.

Zelo verjetno bo prostor za sodelovanje in socializacijo s sodelavci potreben tudi, Ä?e se bo vedno veÄ? ljudi odloÄ?alo za delo na daljavo. Zagotovo delo od doma nudi doloÄ?ene prednosti, vendar pa po drugi strani prinaĹĄa tudi nekaj slabosti. To so malenkosti, kot npr. povsem nenaÄ?rtovani pogovori na hodnikih ipd. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo pisarne manj direktno povezane z delom kot takim in bodo bolj osredotoÄ?ene na sodelovanje, socializacijo in kreativno razmiĹĄljanje. Ĺ e bolj kot do zdaj lahko priÄ?akujemo skupne prostore, sobe za sprostitev itd. đ&#x;”˛

ÄŒETRTEK, 4. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 5. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 6. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 7. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 8. junija

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije SREDA, 10. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Modre cone Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

www.nascas.si

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 25. do 31. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 25. do 31. maja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 25. do 31. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 V tednu od 25. do 31. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 4. 6. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

stnik, Ä?rne barve, prev. 58.000 km, prodam za 6200 â‚Ź. Gsm: 041/632-374

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA IN MEĹ ANA meterska drva v bliĹžini Velenja ugodno prodam. Cena 55 in 45 EUR/m3. Tel.: 041 66 88 80.

MINI COOPER, letnik 2007, prvi la-

NEPREMIÄŒNINE STARO HIĹ O ali lesen objekt za manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo.

Gsm: 040 465 214.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto 6. 6. in nedeljo 7. 6. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro v Zdravstvenem domu Velenje, v I. nadstropju OE Zobozdravstva (vhod iz strani garaĹže).

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati Zobozdravstveno informativno toÄ?ko med 8.00 in 9.00

uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 8995 642 (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Postanite naroÄ?nik

od 5. 6. do 11. 6.

- 5. junija 1927 se je v MeĹžici rodil Anton MoÄ?ilnik, ki je bil od leta 1965 do 1966 velenjski Ĺžupan; umrl je 18. novembra leta 2012; - 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjah ustanovni zbor Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega druĹĄtva; - 6. junija 1941 je ĹĄef civilne uprave za Spodnjo Ĺ tajersko z odredbo zaplenil premiÄ?no in nepremiÄ?no premoĹženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniĹĄko druĹžbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Ĺ tajerskem ukvarjala s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno; - 6. junija 1944 je v avstrijskem Gradcu umrla grofica Maria Anna Herberstein – Proskau; v Velenje se je preselila po 1. svetovni vojni in do svoje smrti Ĺživela v danaĹĄnji vili Herberstein; imela je kokoĹĄjo farmo, ukvarjala pa se je tudi z vzrejo angora

zajcev; v njeni lasti je bilo tudi vrtnarstvo in drevesnica; v spominu VelenjÄ?anov se je ohranila s preimenovanjem stavbe, nekoÄ? znane kot vila Ritter oz.

Novi Ĺ alek, v vilo Herberstein; - leta 1961 je v zaÄ?etku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov poÄ?itniĹĄki dom z 62 leĹžiĹĄÄ?i; Ĺžal ta dom ni veÄ? v lasti Premogovnika Velenje; - leta 1999 so 6. junija nogometaĹĄice Ĺ kal osvojile slovenski pokal; - leta 1942 se je 7. junija v TopolĹĄici rodil fizik, diplomat in funkcionar dr. Benjamin Lukman; leta 1968 je magistriral iz teoretske fizike ter 1970 doktoriral iz kemijske fizike in kvantne kemije kot najmlajĹĄi dr. znanosti v Jugoslaviji; aktiven je bil (in je ĹĄe) v diplomaciji, mednarodnih odnosih, pri razvojnem dela v gospodarstvu ter ĹĄportnih in organizacijskih aktivnostih v atletiki, koĹĄarki, smuÄ?anju in taborniĹĄtvu; - 7. junija 1955 je bil rojen dr. JoĹže Hudales, dolgoletni vodja Muzeja Velenje in danes profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani; - 8. junija 1924 je v Lazah pri Velenju umrl slovenski pravnik in mecen dr. Jakob Pirnat; - 8. junija 1974 se je rodil gledali-

Prodaja, posest, zazidljiva: POD-

KRAJ PRI VELENJU, POD JAKCEM, na sonÄ?ni strani hriba, 1.301 m2.

Cena: 25.000 â‚Ź.

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

•

SMRTI

•

• •

Mikac Ludmila, roj. 1931, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 2 Jovan Valter, roj. 1942, Velenje, Lopatnik pri Velenju 24 RezoniÄ?nik Marija, roj. 1931, Ĺ oĹĄtanj, Bele Vode 45

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: ÄŒR-

NOVA, 174 m2, zgrajena l. 1970, 928 m2 zemljiĹĄÄ?a. ER: EI v izdelavi.

Cena: 150.000 â‚Ź.

Oj, Triglav moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaĹĄ iz nizkih ravan.

V poletni vroÄ?ini, na strme vrhe, da tam si spoÄ?ije v samoti srce.

KovaÄ?ević Jovan, roj 1950, Velenje, Kersnikova c. 1 KavĹĄak Ljudmila, roj. 1935, Ĺ oĹĄtanj, Zavodnje 46

POROKE •

dana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji; 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; - 10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton AĹĄkerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 kaplan v Ĺžupniji sv. Jurija v Ĺ kalah pri Velenju; - 10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal takratni predsednik izvrĹĄnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Marković; - 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva obÄ?inske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje in se soglasno izrekli za to preimenovanje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

POGREBNE STORITVE

radio velenje com

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

ĹĄki ustvarjalec, VelenjÄ?an Marko Mandić; - nogometaĹĄi velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiĹĄki prvaki in se uvrstili v takratno 2. jugoslovansko nogometno ligo; - 9. junija 1999 je Planinsko druĹĄtvo Velenje v dvorani Mestne obÄ?ine Velenje predstavilo jubilejni zbornik ob 50-letnici druĹĄtva, 45-letnici doma na PaĹĄkem Kozjaku in 25-letnici Ĺ aleĹĄke planinske poti; slavnostni govornik je bil dr. MatjaĹž Kmecl; - ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji; reĹĄevanje ladje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila pro-

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Vila Herberstein Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

107,8 MHz

•

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

4. junija 2020

Vrbnjak Peter , Maribor, KamenĹĄka ulica 22 in KolĹĄek Maja, Ĺ oĹĄtanj, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 30

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA

ZAHVALA

Ob boleÄ?i izgubi drage mame, babice, prababice

V 88. letu nas je zapustila mama, stara mama in prababica

MARIJE BREĹ AR, roj. Ĺ USTER

MARIJA REZONIÄŒNIK

1935–2020

iz Belih Vod

se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, za izreÄ?ena soĹžalja in darove, vsem, ki ste jo spoĹĄtljivo pospremili na njeni zadnji poti.

Posebna zahvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za skoraj ĹĄestletno oskrbo in nego. Hvala duhovniku g. Janku Rezarju in sekciji izdelovalk roĹž iz krep papirja Revivas Ĺ kale. Ĺ˝alujoÄ?i hÄ?i JoĹžica, vnuka Rok in Irena z druĹžinama ter pravnuk Nace

4. 9. 1931 – 24. 5. 2020 Tako kot reka v daljavi se izgubi, odťla si tiho, brez slovesa ti.

Tja, kjer ni veÄ? boleÄ?in, a nate v srcu veÄ?en bo spomin.

Iskrena hvala vsem, ki ste ji kadarkoli pomagali in stali ob strani, polepĹĄali njene dneve Ĺživljenja, nam v teĹžkih trenutkih stali ob strani, izrekli soĹžalje in se v mislih poslovili od nje. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaĹĄÄ?anom, prijateljem, Ĺžupniku in cerkvenim delavcem za pomoÄ? in podarjene svete maĹĄe, sveÄ?e, cvetje.

Vsi njeni ĹžalujoÄ?i.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Prostovoljci so ljudje z velikim srcem Velenje je prostovoljstvu prijazno mesto – Na Veseli dan prostovoljstva Ĺživahno tudi v Velenju – Ljudi, ki potrebujejo pomoÄ?, je vedno veÄ? – Zgodbe prostovoljstva navdihujejo

preveÄ? potroĹĄniĹĄko usmerjenih, nimajo izkuĹĄenj s hojo, zato jih skuĹĄamo izobraziti tudi za to dejavnost.ÂŤ

Jasmina Ĺ karja

Upokojenci se radi udeleĹžujejo izletov

Slovenska filantropija je med 25. in 31. majem Ĺže tradicionalno organizirala 21. Nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je praznovanje prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij in zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje. Na Veseli dan prostovoljstva 27. maja so prostovoljci Mladinskega centra Velenje delili Ä?asopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Danijel Zajc na vpraĹĄanje, kako Ĺživo je prostovoljstvo v MO Velenje, odgovori:ÂŤ Spomnimo se, da se je Velenje zgradilo na prostovoljstvu, z udarniĹĄkimi akcijami, zato sem prepriÄ?an, da je duh prostovoljstva pri nas zelo moÄ?an in se ga nekateri trudimo vzdrĹževati in motivirati tudi druge.ÂŤ Kdo so prostovoljci? ÂťLjudje z velikim srcem, ki jim ni vseeno za soljudi, ki so pripravljeni pomagati, pa tudi tisti, ki jim je dolgÄ?as,ÂŤ nasmejano odvrne in poudari, da so imeli tudi v Ä?asu korona krize precej veÄ? dela, kot so sprva mislili s projektom NaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca ne. ÂťOdziv ljudi je bil na zaÄ?etku oster, bili so proti, kasneje pa so se ozavestili in se zavedli, da nekateri obÄ?ani potrebujejo pomoÄ?. Zdaj se vraÄ?amo v stare tirnice in bomo tudi v prihodnje pomagali vsakomur, ki pomoÄ? potrebuje,ÂŤ razloĹži Zajc.

Prostovoljstvo v genih

Mestna obÄ?ina Velenje skupaj z Mladinskim svetom Velenje in Mladinskim centrom Velenje vsako leto pripravi nateÄ?aj za naj prostovoljca. Lani aprila je bil med nagrajenimi tudi Franc MarĹĄnjak, dolgoletni Ä?lan TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, ki aktivno sodeluje pri vseh prireditvah in dogodkih druĹĄtva in ima za

sabo kar nekaj zanimivih prostovoljskih doĹživetij, zgodb in druĹženj. S svojim vsestranskim delom je zasluĹžen za kakovostno in raznovrstno izvedbo druĹĄtvenih aktivnosti, predan je svojemu delu in Ĺže vrsto let vpet v dogajanje lokalnega okolja. Spominja se, da se je nepriÄ?akovane nagrade zelo razveselil, saj je to, poleg hvaleĹžnosti tistih, ki jim pomagajo, najveÄ?, kar lahko Ä?lovek dobi za svoje prostovoljske aktivnosti. ÂťVsako leto je izbor velik in biti med izbranci je velika Ä?ast,ÂŤ pove, kot tudi to, da je verjetno vzrok za precejĹĄnjo angaĹžiranost tudi to, da prihaja iz kmeÄ?ke druĹžine, zaradi Ä?esar mu pomagati drugim nikoli ni bilo teĹžko.

pristnega stika z naravo vsem, zabeleĹžil kar nekaj nepozabnih ki se zavedajo pozitivnega vpli- spominov, predvsem fotografije va narave na Ä?loveka, ki jo je bolj planinskih Ĺživali in cvetja. Leta intenzivno zaÄ?el spoznavati med 1997 sem se prijavili na teÄ?aj za srednjeĹĄolskim ĹĄolanjem na ru- vodnika PZS, s Ä?imer se ukvardarski ĹĄoli. Takrat je spoznal le- jam ĹĄe danes. UdeleĹžil sem se poto gora in se pridruĹžil Planinskemu druĹĄtvu Velenje, ob ustanovitvi planinske sekcije Premogovnika Velenje pa postal tudi njihov Ä?lan. ÂťSpomnim se, da je bila skupina zelo aktivna, v mojih dveh dnevnikih Slovenske planinske poti so skoraj vsi Delo daje smisel Ĺžigi. Ena je biĹživljenju in je la zakljuÄ?ena Ĺže pomemben del davno, v drugi pa vsakdana manjka nekaj ĹžiNa Veseli dan prostovoljstva 27. maja so Franc MarĹĄnjak ima za sabo gov. Zadnje Ä?ase prostovoljci tudi v Velenju delili Ä?asopis Dobra pestro prostovoljsko pot, veliko je z mano vedno dela ne potrebujejo reklame. prispeva tudi za vzpostavljanje fotoaparat, ki je mnogih pohodov po slovenskih vrhovih, pa tudi po tujini. S planinci sem obiskal Olimp v GrÄ?iji, Etno na Siciliji, Monte Cinto na Korziki, Francoske Pireneje, Sierro Nevado v Ĺ paniji, Karpate v Romuniji, Musalo v Bolgariji, Alpe, Srednji Atlas v Maroku itd. Tudi z mladimi sem vedno rad hodil v naravo. Pri mladinski akciji ÂťLepi Ä?eveljcÂŤ sem sodeloval po potrebi. To so pohodi za osnovnoĹĄolske otroke skupaj s starĹĄi. S to akcijo, ki jo ĹĄe vedno pripravljajo mladi vodniki s pomoÄ?jo starejĹĄih, mnogi otroci in starĹĄi spoznavajo Ĺ aleĹĄko dolino in okolico. Ĺ˝e dlje Ä?asa pomagam tudi v vrtcih, v katerih mentorice pripravljajo pohoV tednu prostovoljstva so mnogi prostovoljci in prostovoljke de za starejĹĄo skupino otrok. Popredstavili svoje izkuĹĄnje in dejavnosti. Predvsem pa jih veseli, da membno se je zavedati, da je izso na voljo ljudem, ki njihovo pomoÄ? potrebujejo. Teh je v mestni obraĹževanje treba priÄ?eti pri najobÄ?ini Velenje vedno veÄ?. mlajĹĄih, mnogo ljudi je Ĺžal danes

Preskrba z zdravili potekala nemoteno Direktorica Lekarne Velenje mag. Sabina Grm, mag. farm.: ÂťPohvaliti moram zaposlene.

Delo so izvajali mirno in z zavestjo, da je poklic, ki ga opravljajo, eden kljuÄ?nih v kriznih razmerah.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Zaposleni v lekarnah se zavedajo, da je v razmerah, kakrĹĄna je bila epidemija korona virusa, nemotena preskrba prebivalcev z zdravili ter drugimi izdelki za ohranitev in krepitev zdravja zelo pomembna. Aktivnosti, povezane z obvladovanjem ĹĄirjenja te nalezljive bolezni, so zaÄ?eli Ĺže pred razglasitvijo epidemije. Ukrepi so temeljili na navodilih Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje.

Zaposleni v javnih lekarnah so ena najbolj izpostavljenih skupin, zato so vsem zagotovili priporoÄ?eno zaĹĄÄ?itno opremo, kot so maske, rokavice in zaĹĄÄ?itna oÄ?ala.

Na izdajne pulte so namestili zaĹĄÄ?itna stekla, ĹĄe posebno skrb pa so posvetili razkuĹževanju prostorov in delovnih povrĹĄin. Poleg obveznega razkuĹževanja rok in noĹĄnje mask so obiskovalci v lekarne vstopali posamiÄ?no. ÂťPomem-

bno se mi zdi poudariti, da so se obiskovalci lekarn zaÄ?eli ravnati samozaĹĄÄ?itno in vstopati v lekarno posamiÄ?no, ĹĄe preden smo namestili navodila na vhode. To kaĹže na zavedanje ljudi, kako pomembno je naĹĄe osebno ravnanje ne glede na predpise. PosamiÄ?no

â?ą

Da bi se povpraĹĄevanje po katerem zdravilu v Ä?asu epidemije poveÄ?alo, niso zaznali. ObÄ?utno pa se je zmanjĹĄala izdaja antibiotikov.

vstopanje so zelo dobro sprejeli tako pacienti kot farmacevti tudi zaradi tega, ker takĹĄen naÄ?in dela omogoÄ?a veÄ?jo zasebnost pri izdaji zdravil in svetovanju, pravi direktorica Lekarne Velenje mag.

Sabina Grm, mag. farm.

LekarniĹĄki delavci so med epidemijo vloĹžili veliko truda, da je bila preskrba ljudi z zdravili in ostalimi izdelki, povezanimi z zdravjem, nemotena.

ÂťPred devetimi leti smo upokojenci Premogovnika Velenje ustanovili tudi pohodniĹĄko skupino.

S Pavlom Župevcem pripraviva vsak mesec en pohod. Prehodili in prevozili, tudi z vlakom, smo Şe dobrťen del Slovenije. Upokojenci, ki se res v lepem ťtevilu udeleŞujejo planinskih izletov, so

ki ga radosti tudi to, da so letos ustanovili sekcijo mladih TD Ĺ alek in da sodelujejo z Osnovno ĹĄolo Ĺ alek, ki jim omogoÄ?a kar nekaj aktivnosti. Letos teÄ?aj za turistiÄ?ne vodnice opravlja kar nekaj mladih deklet.

Prostovoljstvo Ä?loveka izpopolnjuje, bogati in spodbuja druge

MarĹĄnjak je vesel, da je v Velenju prostovoljstvo zelo Ĺživahno, Ä?eprav je premalo cenjeno. ÂťVeliko je druĹĄtev, delamo z ljubeznijo, s svojimi stroĹĄki, Ä?eprav nam MO Velenje precej pomaga in sodeluje. Zato je prostovoljstvo delo, ki ga opravljamo s srcem.

Veste, Ä?lovek, ki nekaj dela s srcem, je bolj pri stvari. Ne glede na to, kaj dela, ga spremlja ne-

Danijel Zajc

fiziÄ?no zmeraj bolje pripravljeni.

VeÄ? kot deset let delam tudi v TuristiÄ?nem druĹĄtvu Ĺ alek. S soÄ?lani pripravljamo kar nekaj odmevnih prireditev, od StarotrĹĄkega dneva v Ĺ aleku, Na Ĺ aleĹĄkem gradu straĹĄi, pokop pusta Pepija, ÄŒarobni december na Ĺ aleĹĄkem gradu. Zelo ponosen sem na to, da smo pred tremi leti ustanovili grajsko plesno skupino Ĺ aleĹĄka gospoda, v kateri pleĹĄeva tudi z Ĺženo. Imamo redne vaje srednjeveĹĄkih plesov. Na nastopih na raznih prireditvah v Ĺ aleĹĄki dolini in tudi v drugih krajih, kamor nas povabijo, smo obleÄ?eni v srednjeveĹĄke kostume. Vabimo tudi nove Ä?lane, saj bi se radi razĹĄirili. Starost in plesno znanje nista pomembna,ÂŤ omeni MarĹĄnjak,

ÂťOb prvih objavah novic o bolezni Covid-19 iz severne Italije smo bili vsi zelo zaskrbljeni. Ljudje so si poleg Ĺživil zaÄ?eli nabavljati tudi velike koliÄ?ine zdravil za samozdravljenje in izdelkov za krepitev imunskega sistema.

Pomanjkanja teh ni bilo, teĹžave pa so nastale pri zagotavljanju ustreznih zalog mask, razkuĹžil in zaĹĄÄ?itnih rokavic. NaĹĄim rednim dobaviteljem jih ni uspelo zagotoviti, tako da je trajalo kar nekaj Ä?asa, da smo pridobili zadostne koliÄ?ine teh izdelkov ob velikem povpraĹĄevanju.ÂŤ V skrbi, da na slovenskem trgu ne bi priĹĄlo do pomanjkanja zdravil, je minister za zdravje sprejel odredbo o omejevanju izdaje zdravil na recept v koliÄ?ini, ki ustreza zdravljenju za obdobje enega meseca in izdajo zdravil brez recepta v koliÄ?ini enega pakiranja na osebo. ÂťTa predpis je pri marsikaterem pacientu povzroÄ?il nejevoljo, saj je to pomenilo, da mora vsak mesec v lekarno. Izdaja zdravil na recept ni veÄ? omejena, medtem ko odredba v delu glede na zdravila brez recepta ĹĄe vedno velja,ÂŤ pravi Grmova in dodaja, da v Ä?asu epidemije niso zaznali, da bi se povpraĹĄevanje po katerem zdravilu poveÄ?alo. ÂťObÄ?utno pa se je zmanjĹĄala izdaja antibiotikov, kar pa je lahko

Franc MarĹĄnjak

sebiÄ?na Ĺželja po dobrobiti drugih, ne denar. Smo pa lahko v Velenju ponosni, da je prostovoljstvo pomembna vrednota, ki ima dolgo tradicijo, in smo prostovoljstvu prijazno mesto,ÂŤ ĹĄe pove zadnje Ä?ase radoveden raziskovalec narave, fotograf in popotnik Franc MarĹĄnjak, ki ga je tudi letoĹĄnji teden prostovoljstva obogatil z novimi izkuĹĄnjami in priloĹžnostmi, uÄ?iti se od drugih in pomagati drugim pri spoznavanju lastnih interesov. đ&#x;”˛

v neki meri posledica ukrepov.ÂŤ Med epidemijo so se vsi obiskovalci njihovih lekarn obnaĹĄali zelo strpno po navodilih. ÂťTudi zaradi tega je bilo naĹĄe delo laĹžje. O delu lekarniĹĄkih delavcev v Ä?asu epidemije skorajda ni bilo izreÄ?ene ali zapisane besede, Ä?eprav so vloĹžili veliko truda, da

â?ą

Aktivnosti, povezane z obvladovanjem ĹĄirjenja bolezni, so zaÄ?eli Ĺže pred razglasitvijo epidemije.

je bila preskrba ljudi z zdravili in ostalimi izdelki, povezanimi z zdravjem, nemotena. Pohvaliti moram zaposlene, saj so svoje delo izvajali mirno in z zavestjo, da je poklic, ki ga opravljajo, eden kljuÄ?nih v kriznih razmerah.ÂŤ Med epidemijo se je pokazalo, da lahko ljudje s skupnimi napori ob upoĹĄtevanju navodil stroke zelo veliko sami prispevamo k prepreÄ?evanju ĹĄirjenja nalezljivih bolezni in s tem ohranjanju svojega in zdravja ljudi okoli nas. đ&#x;”˛