22 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 10. 6. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (12/22 °C) delno oblačno, možne plohe, soboto (13/24 °C) delno oblačno, v nedeljo (14/25 °C) pretežno sončno, možne plohe.

Četrtek, 10. junij 2021

številka 22 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Podjetništvo je način življenja, ki zahteva veliko dela in vztrajnosti Jasmina Škarja

Nove ideje in nov zagon

Kreativni center prinaša v Velenje nove ideje in nov zagon ter pomembno spreminja podobo Starega Velenja. Uradno so ga odprli ta ponedeljek. Vanj so se že vselili prvi podjetniki, med njimi so tudi mladi, ki so zapolnili mansardo, zamišljeno kot velik 'cowor🔲 mz king' prostor.

Konceptni predlogi ureditve zelenice za pošto Velenje, 1. junija – Občina Velenje je konec lanskega leta objavila razpis za konceptni predlog ureditve območja zelenice med reko Pako in Pošto. Ker gre za pomembno mestno površino, ki je bila doslej v večji meri nepozidana, so s pozivom želeli pridobiti kvalitetne urbanistične, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne idejne rešitve, ki bodo v prihodnosti v pomoč pri uresničevanju ciljev prostorskega razvoja občine. Na njihov poziv se je odzvalo kar trinajst podjetij in posameznikov. Predstavili so izredno izvirne, zanimive in strokovno utemeljene predloge, s posebnim poudarkom na kakovosti bivanja in preživljanju prostega časa v soseski in mestu. Vsi avtorji so bili do konca ocenjevanja predlogov anonimni. Posebna sedemčlanska strokovna komisija je pregledala in ocenila prispele elaborate. Na razpisu je prvo nagrado prejel konceptni predlog podjetja Efekt, d. o. o., iz Ljubljane. Nagrajeni konceptni predlogi bodo ves mesec junij razstavljeni v avli Mestne občine Velenje. 🔲

Ljudje smo socialna bitja, pomembno je, da se srečujemo v živo, ne le po spletu, saj tako lažje izmenjujemo mnenja in izkušnje ter razvijamo svoje poslovne ideje. Zadnje čase smo bili zadovoljni že s »hibridnimi« srečanji, ki združujejo tako fizični kot virtualni svet, kar se je pretekli teden pokazalo tudi na velenjskem Startup generatorju, ki je sklenil še eno uspešno zgodbo perspektivnih podjetnikov lokalnega okolja. Prav je, da jih vidimo in podpiramo. V času korona krize je mogoče tovrstna podpora vredna veliko več kot kadarkoli prej. Vedno znova ugotavljamo, da so ustvarjalnost, prilagodljivost in povezovanje tudi v teh časih največje prednosti razvoja. Tempo je neizprosen, ne glede na razmere, tovrstna tekmovanja pa dobrodošla, saj še vedno pospešijo srčni utrip, širijo obzorja in motivirajo. Vedno znova se lahko prepričamo, da ima lahko tudi mali trg izjemna mlada podjetja, pot od samega navdiha do dobre poslovne ideje in zaslužka pa je trnova, polna vzponov in padcev, o čemer se lahko na tovrstnih srečanjih prepričamo tudi v živo. Višje poslanstvo mnogih uspešnih ljudi je v tem, da uživajo v tem, kar počnejo, in se ne predajo, čeprav glede na turbulentno podjetniško okolje in epidemijo ni lahko. Še kako je dobrodošlo, da imamo močan poslovni podporni sistem, ki omogoča učinkovito spopadanje z negotovostjo in tveganji poslovnega sveta, kjer lahko svoje poslovne ideje v okviru programov mladi podjetniki pod budnim očesom mentorjev izpopolnjujejo in pilijo. Tako lažje prestanejo padce, ki jih tu in tam vsakdo doživi. Pri mladih podjetnikih je predvsem pomembno, da jih spremlja strast, saj podjetništvo ni za vsakogar, ker je način življenja, življenjski stil, ki ima pluse in minuse. Veliko je odrekanja, a tudi uspeha, ki je viden in drugačen od običajnih služb. Podjetniki so ljudje z drugačno miselnostjo. Je pa zanimivo, da je mladih s potencialom vedno več, saj dobre zgodbe dajejo dober zgled. Teh tudi med velenjskimi dijaki v zadnjih letih ne manjka. Rodilo se je veliko startupov, ki se uspešno prodajajo in dokazujejo, da se da uspeti. Slovenija je kot ekosistem start-up zelo močna in napredna. Čeprav je prihodnost negotova, se splača poskusiti. Tega se zaveda tudi lokalna skupnost, ki start-up sceno podpira, saj gre zaradi prestrukturiranja doline za enega ključnih stebrov Velenja in Šaleške doline v prihodnjih letih. Podjetništvo je tudi za lokalno skupnost vsakodnevno iskanje priložnosti in načrtovanje, ki je hkrati polno tveganja in navdušenja. A sta trud in čas, vložena v razvoj, skoraj vedno poplačana. To pa je tisto, kar šteje največ. 🔲

Odprto pismo ministrstvu za infrastrukturo Župani vseh treh občin Šaleške doline Peter Dermol, Darko Menih in Janko Kopušar, direktorica Razvojne agencije SAŠA regije mag. Biljana Škarja ter sindikalisti Branko Sevčnikar, Simon Lamot in Asmir Bečarević so poslali odprto pismo na Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije glede priprave Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ministrstvo pozivajo, naj čim prej, najkasneje pa v tednu dni, skliče nujni sestanek, na katerem

bi pregledali podane pripombe deležnikov SAŠA regije. »Če sestanka ministrstvo ne bo sklicalo v predlaganem roku, bomo člani operativne skupine prisiljeni sprejeti druge ukrepe in o tem seznaniti tudi Evropsko komisijo,« so med drugim zapisali. Na osnutek strategije so namreč podali številne pripombe, s katerimi bi zagotovili pravičen izstop iz premoga tako na socialnem, gospodarskem, energetskem in okoljskem področju, a žal niso bile upoštevane. 🔲

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

V parku pred gimnazijo učilnica na prostem Velenje – Na pobudo profesorice Gimnazije Velenje Nataše Makovecki je Mestna občina Velenje v parku pred gimnazijo postavila devet novih klopi ter tako omogočila pogoje za učilnico na prostem, s katero bodo dijaki pridobili inovativni izkustveni učni prostor. V novi učilnici v naravi bodo različna srečanja in delavnice pripravljali profesorji, dijaki, strokovnjaki s področja posegov v prostor in drugi.

Prejšnji teden je v Velenju potekala skupščina območnega Združenja za vrednote NOB Velenje Milena Krstič - Planinc

Dijakinje in dijaki se bodo na prostem pogovarjali o pomenu bivanja na prostem, kar lahko predstavlja tudi osnovo za nadaljnje trajnejše strokovne rešitve za ohranitev kakovostne modernistične zasnove parka. Ta način sodelovanja bo vsekakor primer dobre prakse s področja vključevanja javnosti in povezovanja izobraževalne ustanove z okoljem. Za dijake, predvsem dijake likovne smeri umetniške gimnazije, pa bo aktivno sodelovanje v naravi potrditev in nadgradnja v šoli pridobljenega znanja.

Obnavljajo ceste Mestna občina Velenje prenavlja Ljubljansko, Šercerjevo, Kersnikovo in Gorenjsko cesto, zato je tam promet moten. Na Ljubljanski cesti so začeli gradnjo pločnika v dolžini 125 metrov. Dela bodo zaključena predvidoma do 30. junija. Izvajalec del je podjetje Remenih Velenje, vrednost del pa znaša dobrih 12 tisoč evrov. 🔲

Porihtajmo si Šmartno 2021 Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je na svoji spletni strani objavila poziv dijakom in študentom za sodelovanje v tradicionalni akciji Porihtajmo si Šmartno. Tudi letos bo med počitnicami lahko prijetno s koristnim združilo 10 mladih iz lokalne skupnosti. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti, ki doslej v akciji še niso sodelovali. Bodo pa tudi tokrat udeleženci poskrbeli za lepšo okolico. Čistili bodo predvsem javne površine. Razporejeni bodo v tri skupine, ki bodo ‹na terenu› od 28. junija do 2. julija, od 5. do 9. julija ter od 12. do 16. julija. 🔲

V Šoštanju pet pitnikov Šoštanj – V Šoštanju se lahko z dobro pitno vodo odžejate na petih pitnikih v mestu: pri Vili Mayer, pri Glasbeni šoli Šoštanj, na športnem in otroškem igrišču Tresimir, pri vodohranu na Goricah, na Glavnem trgu in pri Tržnici Šoštanj. 🔲

mkp

Prvič natečaj za najlepšo zasaditev Šoštanj – V občini Šoštanj so se letos prvič odločili za objavo natečaja Najlepša zasaditev v Šoštanju. Z njim želijo spodbuditi občanke in občane k še lepši ureditvi okolic stanovanjskih blokov, individualnih hiš in poslovnih objektov. Akcija bo potekala od junija do septembra. Za sodelovanje na natečaju se je treba prijaviti do 10. julija. Ocenjevalna komisija, ki jo bo imenovala ožja delovna skupina za oživitev glavnega trga, bo sodelujoče obiskala dvakrat, enkrat nenapovedano in enkrat napovedano. Natečaj bodo zaključili septembra ob prazniku občine Šoštanj, ko bodo podelili tudi nagrade in pohvale v treh kategorijah, in sicer: balkoni in terase, okolica individualnih stanovanjskih objektov in okolica poslovnih objektov. 🔲

Šoštanj – Od 15. junija do 15. julija bo v Vili Mayer na ogled razstava Slovenska književnost na znamkah. Z njo bodo v Šoštanju prispevali k nizu dogodkov, povezanih s 110-letnico mesta Šoštanj in v letošnjem vseslovenskem Jurčičevem letu počastili tudi spomin na Josipa Jurčiča (1844–1881), slovenskega pisatelja, pesnika in časnikarja, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. 🔲

Velenje, 1. junija – V torek so se v Velenju na letni skupščini sestali delegati območnega Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. Na njej so podelili priznanja ZZB NOB Slovenije in ZB NOB Velenje, se seznanili z delom območnega odbora v preteklih dveh letih (lani skupščine iz znanih razlogov ni bilo) in sprejeli program dela za obdobje 2021–2022. Skupščine sta se poleg delegatov udeležila predsednik ZZB NOB Slovenije Marjan Križman in kot gostitelj župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Andreja Katič, predsednica območnega združenja, se je na delegate najprej obrnila z besedami: »Žal nas je lani zapustil dolgoletni predsednik združenja in župan Bojan Kontič. On je bil tudi tisti, ki me je pripeljal v to organizacijo. Upam, da bom upravičila njegovo zaupanje, vam pa se zahvaljujem, da ste mi to zaupanje dali.« Lani so glede na okoliščine (covid-19) v okviru zmožnosti izvedli tradicionalne prireditve, obiskali spominska obeležja ter se poklonili tistim, ki so zaslužni za to, da danes lahko govorimo slovensko in smo ob osamosvojitveni vojni tudi sami odgovorni

Imenovanja

Mojco Ževart so izvolili za članico izvršnega odbora. V njem bo nadomestila Andrejo Katič, predsednico ZB NOB Velenje. Za predsednika Komisije za spomeniško varstvo so imenovali Alojza Hudarina, Vanico Petrovič pa bo v komisiji kot član nadomestil Vojko Režen iz krajevne organizacije Šoštanj.

Na skupščini so podelili priznanja. Nagrajenci so se fotografirali pred stavbo Mestne občine Velenje.

Andreja Katič je bila na skupščini prvič v vlogi predsednice območne organizacije.

za lastno državo. »Zagotovo pa v zadnjih tridesetih letih na tako veliki preizkušnji, kot smo danes, ko govorimo prav o vrednotah, ki jih negujejo članice in člani združenj borcev za vrednote NOB, še nismo bili, čeprav smo bili v preteklosti že priča poskusom potvarjanja zgodovine in spreminjanja resnice o tem, kdo je bil na strani protifašističnih sil. Zato sem vesela, da se nam pridružuje vse več mlajših, da skupaj širimo vrednote tovarištva, solidarnosti, vladavine prava, enakosti, vključevanja, spodbujanja in sodelovanja. Če želimo ohraniti vse vrednote, za katere so se borili partizanke in partizani in za katere je trpelo tudi ostalo civilno prebivalstvo, je treba ne le takrat, ko si vprašan, temveč ob vsaki priložnosti glasno in odločno opozarjati, da demokracija in človekove pravice niso samoumevne. Zanje se je treba prizadevati in boriti vsak dan,« je poudarila Katičeva. Pohvalila je krajevne organizacije, ki dobro delajo. »To se je nenazadnje pokazalo tudi na udeležbi na skupščini. To smo sicer morali sklicati v nekoliko manjšem sestavu, z manj delegati, kot

Robert Goličnik: »Brez harmonike med člane borčevske organizacije? To pa ne gre.«

Dobitniki priznanj ZZB NOB Slovenije za leto 2021

Najboljša krajevna organizacija ZZB NOB Slovenije: KO ZB Velenje Levi breg Zlata plaketa: Bojan Voh (Šmartno) Srebrna plaketa: dr. Franc Žerdin (Desni breg), Alojz Hudarin (Levi breg), Metka Grabner (Podkraj-Kavče) Priznanje praporščaka: Alojz Brglez (Topolšica), Roman Germadnik (Stara vas), Andrej Goltnik (Skorno-Florjan), Franc Juvan (Zavodnje-Šentvid), Vinko Petrič (Staro Velenje), Jože Pustinek (Šentilj), Alojz Šmigovc (Šmartno ob Paki)

Dobitniki priznanj ZZB Slovenija za leto 2020

Zlata plaketa: Mojca Ževart (Konovo) Srebrna plaketa: Pavla Golob (Konovo), Marija Hostnik (Pesje) Priznanje praporščaka: Jože Sušec (Konovo), Stane Prevalnik (Šalek, Gorica, Paka, Bevče), Roman Kovač (Šoštanj) bi jih bilo sicer, sem pa ponosna, ko hodim naokoli, ko vidim opravljeno delo na terenu, ko vidim, kako spoštljivo se neguje spomin, prenašajo vrednote na mlajše.« Vsa poročila so na skupščini potrdili soglasno. Tudi program. Nekatere tradicionalne aktivnosti so že izvedli, druge še bodo. »Začeli smo s preurejanjem in polnjenjem naše spletne strani, vzpostavili smo FB stran, arhiviramo in zbiramo podatke o

spomenikih, urejamo digitalni kataster, še naprej bomo skrbeli za urejanje in čiščenje spominskih obeležij …,« je napovedala predsednica in izrazila željo, da bi poleg obeleževanja spomina na XIV. divizijo poudarili tudi druge pomembne dogodke, ki so se dogajali v Šaleški dolini, in tiste, v katerih so bili udeleženi tukajšnji ljudje. 🔲

Posledice obilnega deževja tudi v Velenju

mkp

Slovenska književnost na znamkah

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

10. junija 2021

Demokracija in človekove pravice niso samoumevne

LOKALNE novice

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

mkp

Zaradi obilnega deževja v preteklih dneh je voda tudi v Mestni občini Velenje povzročila kar nekaj nevšečnosti. Dežurne ekipe na terenu še vedno odpravljajo posledice neurja: odstranjujejo nanošen pesek in zemljo, čistijo odtočne kanale, pometajo ceste … Na Paškem Kozjaku se je na lokalni cesti Paka–Paški Kozjak sprožil manjši plaz. Vzdrževalec cest je nanošeni material že odstranil in zagotovil normalno prevoznost. V Bevčah in Lipju se je sprožil manjši usad, ki ovira prevoznost lokalnih cest na območju Lah in Spodnje Lipje–Bevče. Na območju Vinske Gore je na več cestah prišlo do prelivanja zalednih voda in nanosa peska na ceste. Na Lopatniku je hudourniška voda uničila 🔲 mz makadamsko cesto in onemogočila dostop do domačije.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Plaz v Bevčah

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 10. 6. 2021 barve: CMYK, stran 3

Kako se bomo greli v prihodnje?

toplotnih postaj, modernizacijo cevovodov ter načrtovanje razvoja sistema na način, ki bi poleg trenutnega centralnega vidika omogočil tudi možnost postavitve razpršenih virov, ki bi jih nato povezali v enoten sistem. Na ta

V Šaleški dolini intenzivno iščejo nov vir toplotnega ogrevanja, pri tem pa pričakujejo pomoč države Premogovnik Velenje in tako ukinila obstoječ toplotni vir, zahtevamo, da ponudi vsestransko podporo, seveda tudi finančno, pri izvedbi nadomestnega daljinskega ogrevanja z energetskim virom, ki bo okoljsko dolgoročno sprejemljiv in stroškovno ne bo dodatno bremenil uporabnikov toplotne energije,« poudarja Dermol. Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki trenutno temelji na viru toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, kot osnovni energent

Kreativni center Čuk odprt Z novinarsko konferenco predali namenu prvi del objekta Stari trg 11, ki je bil prenovljen v okviru več kot milijon in pol evrov vredne naložbe – Dobro napreduje tudi drugi del prenove središča Starega Velenja – Oboje financirajo pretežno z nepovratnimi sredstvi Mira Zakošek

Peter Dermol: »Nerazumno in nesmiselno je, da bi morala Šaleška dolina pri ceni toplotne energije plačati tudi delež za emisijske kupone, katerih sredstva so namenjena za financiranje projektov iz podnebnega sklada po vsej Sloveniji.«

pa uporablja lignit iz Premogovnika Velenje, je energetsko učinkovit in že zadostuje kriteriju, da je najmanj 75 odstotkov proizvedene toplote na letnem nivoju pridobljene iz soproizvodnje toplote, vendar pa je gorivo fosilnega izvora. V naslednjih letih bo treba sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline preurediti tako, da bo mogočal vključitev obnovljivih virov energije in dodatnih proizvodnih virov. »Sistem ogrevanja moramo prilagoditi za delovanje pri nižjih obratovalnih temperaturah, kar zajema prilagajanje sistema uporabnikom, prilagoditev

❱

toplotne energije.

🔲

WWW. VELENJE.SI

❱

AV RT !Z

IM O K O

Velenje, 8. junija – Dolgoletna želja, da bi znova obudili nekdanji sloves Starega Velenja in pritegnili obiskovalce v ta sicer prelep zgodovinski biser, se uresničuje. Mestna občina Velenje je za to zahtevno prenovo namreč uspešno pridobila nepovratna evropska in državna sredstva. Prvi del naložbe so sklenili in ga ta pone- Na novinarski konferenci so sodelovali direktor podjetja Kograd Boris Hriberšek, deljek, 7. junija, z nodirektorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej, župan Mestne občine Velenje Peter vinarsko konferenco, Dermol in vodja Urada za premoženje in investicije Alenka Rednjak. na kateri so sodelovali investitorji, izvajalci in bodoči še posebej krajanom, ki so preuporabniki, predali namenu. našali hrup in prah, zagotovo pa Vrednost projekta bodo sedaj zadovoljni, saj bodo žiCTN Stari trg 11 Objekt je vreden milijon veli v povsem drugačnem, mnogo znaša 1.559.397 in pol evrov bolj prijaznem in urejenem okolju. evrov, od tega Župan Peter Dermol je s ponoV pritličju Kreativnega Čuka som poudaril, da so za to naložbo je velik odprt prostor, namenjen delež Mestne (investicijska vrednost presega predstavitvam raznih projektov. občine Velenje milijon in pol evrov) uspeli priZgrajen je tako, da ga je mogoče znaša 325.726,85 dobiti več kot milijon 200 tisoč povsem odpreti. V pritličju (poevra, 986.936,12 evrov nepovratnih evropskih in stopek oddaje sicer še ni v celoti državnih sredstev. evra je EU sredstev, zaključen) naj bi bil tudi čevljar, Naložba pa je bila zelo zahtevki je svoje prostore v Starem Ve246.734,03 evra pa na. Več kot 140 let stara stavba že imel, tam pa naj bi bila je prispevala država. lenju je bila v izjemno slabem stanju tudi trgovinica s testeninami. in že prav nevarna za okolico, a V prvem nadstropju so skupni spomeniško zaščitena. Veliko na- Gradnja je bila zahtevna prostori, potrebni za obratovanje porov so vložili, da so leta 2016 Kljub zdravstveni krizi, ki je objekta, tu pa je še šest manjših le dobili soglasje, da objekt v ce- po besedah direktorja izvajalca poslovnih prostorov (trije so že loti porušijo in na njegovi osnovi, Kograda Borisa Hriberška seve- zasedeni, za tri še iščejo najepod skrbnim očesom strokovnja- da vplivala na dinamiko gradnje, mnike). Celotno mansardo so kov Spomeniškega varstva, posta- so delo opravili kakovostno in v za potrebe ‹coworkinga› namevijo novega. To jim je tudi uspelo. dogovorjenem roku. Seveda pa nili SAŠA inkubatorju. »Objekt je res lep in funkciona- se je bilo treba prilagajati epidelen, zastavljena vsebina pa ta- miološkim ukrepom, včasih je Valilnica številnih kšna, da bo ta del, še posebej tudi primanjkovalo materialov. kreativnih idej potem, ko bo prenovljeno tudi »A smo vse prepreke uspešno preDirektorica SAŠA inkubatorsredišče kraja – drugi projekt, za magovali in dela tudi zaključili ja Ana Anžej je izrazila zadovoljkaterega smo prav tako pridobili v predvidenih rokih. Prepričan stvo, da bo inkubator sodeloval nepovratna sredstva – pomemb- sem, da so dobro opravljena, tudi pri vsebinskem konceptu Kreano popestril našo zgodovinsko, sami pa smo ponosni na to, kar tivnega centra Čuk. Prepričana kulturno in umetniško podobo smo opravili,« je dejal. je, da bodo novi prostori, ki so in pritegnil v naše okolje še več jih pridobili, valilnica kreativnih obiskovalcev,« je dejal župan Atraktivna ponudba projektov in idej in da bodo njihoDermol, ki je z veseljem sporoNad gradnjo je skrbno bdel ve dejavnosti prispevale k pestrečil tudi, da so pridobili tudi grad- Urad za investicije in premoženje. mu utripu revitaliziranega starega beno dovoljenje za sanacijo opor- Vodja urada Alenka Rednjak si je mestnega jedra. 🔲 nega zidu pod cerkvijo. močno oddahnila in se zahvalila

❱

O STI D A

Ena izmed pomembnih nalog vodstev Občin Velenje in Šoštanj ter Komunalnega podjetja Velenje po izstopu iz premoga, kar bo pomenilo tudi izgubo sedanjega vira toplotnega ogrevanja, je njegova nadomestitev. »Na tem področju smo že nekaj časa aktivni, zavedamo pa se, da mora biti nov vir zanesljiv, ekonomsko in okoljsko vzdržen ter v prihodnosti popolnoma neodvisen od premoga,« poudarja

župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. V sklopu Območnih razvojnih programov SAŠA regije je tako v pripravi projekt Zelena transformacija Komunalnega podjetja Velenje, v okviru katerega je predviden prehod z daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, v kombinaciji z VN-elektrodnima kotloma. Pri pripravi projekta in seveda tudi njegovi izvedbi računajo na financiranje iz Sklada za pravičen prehod. »Če bo Vlada Republike Slovenije predčasno zaprla

vendar so finančne analize pokazale, da bi bila takšna proizvodnja bistveno dražja od trenutne s premogovnim virom. Cene emisijskih kuponov pa rastejo (delež morajo plačevati tudi za toplotno oskrbo) in posledično naraščajo tudi stroški. Še pred nekaj leti CO2 kuponov za toploČe bo vlada predčasno tno oskrbo ni bilo treba plazaprla Premogovnik čevati, po sedanjih ocenah pa ta strošek znaša 4 miliVelenje in tako ukinila jone evrov letno. Če bi stroobstoječi toplotni vir, šek prenesli na gospodinjstva Občina Velenje od in gospodarstvo, bi se cena nje zahteva finančno ogrevanja znatno povišala. podporo pri iskanju Trenutno to predstavlja predvsem veliko breme za Komunadomestnega vira. nalno podjetje Velenje. Zato so že večkrat predlagali, da način bi lahko v prvi fazi do leta 2025 na letnem nivoju dosegli še Pred leti za do 20 odstotkov toplote, proizveemisijske kupone dene posredno ali neposredno za toplotno oskrbo iz obnovljivih virov energije. S predvideno proizvodnjo toploniso namenjali tne energije iz sistemov, ki uponobenih sredstev, rabljajo OVE, bi se v prvi fazi po po sedanjih ocenah pripravljenih analizah zmanjšali pa ta strošek znaša izpusti CO2 na glavnem viru na letnem nivoju za okvirno 25.000 4 milijone evrov ton,« pravi župan Dermol. letno. Že v preteklosti so v Komunalnem podjetju Velenje načrtovali uporabo alternativnih virov za bi bili v Šaleški dolini oproščeni proizvodnjo toplotne energije, plačevanja kuponov za toplotno oskrbo ali da bi znotraj Sklada za podnebne spremembe RepubliNov toplotni vir ke Slovenije poiskali model, ki bi mora biti okoljsko omogočal, da bi se finančna sreddolgoročno stva vračala v dolino. Predlagali sprejemljiv, so tudi, da bi sredstva iz sklada porabili za obnovo obstoječega stroškovno pa sistema daljinskega ogrevanja, ki ne sme dodatno bi prinesla zmanjšanje izgub in obremenjevati porabe premoga ter dokazano uporabnikov čistejši zrak.

LO M L

Mira Zakošek

AKTUALNO

10. junija 2021

V PETEK, 11. JUNIJA 2021, KOLEŠČKAMO MED 14. IN 20. URO 1 2 3 4 5

KONTROLNE TOČKE:

pri Poslovni coni Stara vas Velenjsko jezero (pot proti Šoštanju) pri gasilskem domu v Šaleku pred mostom v bližini Velenjke (pod Kožljem) pri Gimnaziji Velenje

PRI BICY POSTAJI OB VELENJSKEM JEZERU BO 11. JUNIJA OB PREDLOŽITVI KARTONČKA Z VSAJ TREMI ŽIGI POTEKALA RAZDELITEV NAGRAD.

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

10. junija 2021

Z rožo sta si zlezli pod kožo

GOSPODARSKE novice Za 2,1 odstotka višje cene Življenje se počasi vrača v normalne tirnice. Tudi inflacija spet trka na vrata in ekonomisti so pravzaprav zadovoljni, občani pa precej manj, saj podražitve že čutijo v denarnicah. V Sloveniji so bile cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni tako kot aprila v povprečju višje za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa je bila inflacija 0,9-odstotna. Letno inflacijo so najbolj višale podražitve goriv in energije, mesečno pa podražitve različnih izdelkov in storitev.

KBM kupujejo Madžari Ameriški sklad Apollo je podpisal dogovor o prodaji Nove KBM, druge največje banke v Sloveniji. Kupec je madžarska bančna skupina OTP, ki je tudi lastnica SKB banke. S tem bo v Sloveniji nastala največja bančna skupina, večja od NLB.

Bruselj opozarja Slovenijo Evropska komisija je objavila spomladanski gospodarski sveženj, ki tokrat vključuje le fiskalna priporočila za članice EU. Splošno priporočilo je, naj se proračunska prožnost ohrani tudi vse prihodnje leto. Slovenijo v Bruslju pozivajo, naj bo še posebej pozorna na sestavo javnih financ in kakovost proračunskih ukrepov.

Slovenija med članicami z nižjo brezposelnostjo Po oceni evropskega statističnega urada, ki uporablja anketno metodo merjenja brezposelnosti, je bila aprila v EU brezposelnost 7,3-odstotna. Brezposelnih je bilo 15,380 milijonov oseb. Slovenija se uvršča med članice z nižjo brezposelnostjo. Aprila je bila stopnja brezposelnosti po podatkih Eurostata 5,2-odstotna. V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju zaposlenih 1.035.000 oseb, kar je 10.000 oz. en odstotek manj kot v prvem četrtletju 2020. Trend nižanja brezposelnosti v Sloveniji se je nadaljeval tudi maja, četrti mesec zapored. Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec maja registriranih 75.148 brezposelnih, kar je 5,2 odstotka manj kot aprila in 16,9 odstotka manj kot maja lani.

Osebni finančni položaj se je poslabšal Ob koncu prvega letošnjega četrtletja je 31 odstotkov Evropejk in Evropejcev že čutilo posledice pandemije v obliki slabšega osebnega finančnega položaja. Še 26 odstotkov vprašanih pa pričakuje poslabšanje svojega finančnega položaja zaradi pandemije. Tudi v Sloveniji 31 odstotkov vprašanih že čuti posledice krize v poslabšanju svojega finančnega položaja, 33 odstotkov pa jih to pričakuje v prihodnosti. 36 odstotkov, vprašanih v Sloveniji, pri svojih osebnih financah zaradi pandemije ne pričakuje sprememb.

53. MOS bo

Kako sta prijateljici dopolnili svoji ideji, združili znanja in talente, zgrabili trend opremljanja domov s sobnimi rastlinami in ga s spletno trgovino Džungla spodbudili Tina Felicijan

Naši zvesti bralci Velenjčanko Tilyen Mucik zagotovo dobro poznate. Spremljamo jo že od njenih prvih korakov v svet (umetniške) fotografije, ki jo je v času študija povezala z botaniko. Že v otroštvu se je namreč navduševala nad cvetlicami v naravi, rastline pa od nekdaj krasijo njen dom. »Zanima me narava, njeni cikli, kako je samozadostna, uravnovešena. S fotografijami rada beležim razvoj rastline v različnih obdobjih in tako sem hitro odkrila, da me botanična fotografija najbolj pritegne,« pravi. To je dobro vedela Tjaša Jarc, vsaj z eno nogo Velenjčanka, ki je srednješolska leta preživela v Velenju, med študijem v Ljubljani delala v oglaševalski agenciji, nato pa karierne priložnosti iskala tudi v tujini. Na Baliju se je navdušila nad prostori za sodelo, zaradi česar se je preselila v Berlin, kjer je pomagala vzpostaviti enega večjih prostorov sodela v mestu, po dveh letih pa je odpotovala še v Avstralijo in tam delala z zagonskimi podjetji predvsem na področju tehnologije veriženja podatkov. Po enem letu pa jo je Slovenija poklicala nazaj, pravi. »Nikoli nisem šla ven z namenom, da bi zunaj ostala. Šla sem, da bi nekaj doživela in se mirna vrnila nazaj. Res se je bilo lepo vrniti, se ustaliti. Tu je ogromno prednosti, ki jih cenim, denimo narava, majhnost Slovenije, podporni ekosistem družine, prijateljev, tu sem domačinka, ne tujka, razumem kulturo, družbeni sistem. Izjemen privilegij je živeti v domačem kraju.«

Prepletli sta svoje strasti

Počasi se odpira tudi sejemska dejavnost, ki jo je kriza močno prizadela. V družbi Celjski sejem so veseli, da je sejemska dejavnost končno dobila zeleno luč za obratovanje. Prvi sejem, ki ga bodo izvedli letos, je 53. MOS, ki bo potekal med 15. in 19. septembrom. Predvidevajo, da bodo ukrepi do takrat še nekoliko omiljeni, a ne glede na to njihovo sejmišče z velikimi površinami zagotavlja vse pogoje za varno in brezskrbno izvedbo sejmov.

Referendum o vodah bo 11. julija Zadnji dan maja so začela teči volilna opravila za izvedbo referenduma o noveli zakona o vodah. Ta bo 11. julija, njegovi pobudniki pa so volivci, združeni v gibanju Za pitno vodo, ki opozarjajo, da novela širi možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Vlada sicer trdi obratno. Referendumska kampanja se bo uradno začela danes, 10. junija, in bo potekala do 9. julija, ko bo ob polnoči nastopil volilni molk. Predčasno glasovanje bo potekalo 6., 7. in 8. julija od 7. do 19. ure. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 30. marca 2021?«

BSH hladilniki in zamrzovalniki z več prostora Življenjske in nakupovalne navade se spreminjajo, temu pa je svoje hladilno zamrzovalne aparate prilagodil tudi Bosch. Izdelali so hladilnike z zamrzovalnikom in s sistemom svežine VitaFresh, ki nudi dovolj prostora za tedenske nakupe, hrana pa ostaja v njih sveža trikrat dlje. Tako nič več ne bo šlo v smeti, po nakupih pa boste lahko šli le enkrat tedensko. Številne modele pa je mogoče tudi povezati z aplikacijo Home Connect in jih upravljati z mobilnim telefonom. 🔲

lokalne novice

Med prvim valom epidemije je Tjaša med potjo v vrtni center razmišljala, koliko časa bi prihranila, če bi si lahko ponudbo

ogledala na spletu in rastline naročila na dom. Zamisel o spletni trgovini sobnih rastlin je že dolgo gojila tudi Tilyen. Vez med njima, ki sta jo zgradili v najstniških letih, preživetih v Velenju, pa je poskrbela, da sta združili moči in druga drugo dopolnili. Dober mesec po prvem pogovoru, ki jima dobesedno ni pustil spati, je nastala spletna trgovina sobnih rastlin Džungla. Danes na dober mesec odpošlje okrog 1000, na slab mesec pa pol manj paketov, razširila pa se je že na hrvaški trg.

je pojasnila, v čem se Džungla razlikuje od konkurence.

Trend ozelenjenega doma se je vrnil

Sodeč po širjenju asortimaja sobnih rastlin in vse bolj pogostih akcijskih ponudbah trgovcev, poleg tega pa po smernicah opremljanja bivalnih in drugih prostorov z rastlinami ter ponovno priljubljenih rastlinskih motivih pri raznovrstnem oblikovanju, lahko sklepamo, da so sobne rastline ponovno popularne. Ko je trend začel narekovati izčiščen interi-

Tilyen Mucik in Tjaša Jarc (foto: Matej Nahtigal)

»Za nama je eno leto testiranja trga, učenja o tej industriji, zdaj pa lahko začneva razmišljati bolj dolgoročno,« pove Tjaša, ki je prevzela menedžment posla. »Ko postavljam podjetje, se počutim, kot bi zlagala lego kocke. Res uživam v tem – v rasti strukture iz delov, ki se morajo skladati.« Medtem ima Tilyen bogate izkušnje z vzgojo sobnih rastlin in visoka pričakovanja za vizualno podobo spletne trgovine. »Imava dobro razvit sistem podpore kupcem, ki jim pomagava z raznimi nasveti. Velika prednost pa je tudi dovršena vizualna podoba spletne trgovine. Fotografije artiklov so nazorne in estetske,«

er, so (predvsem večje) rastline predstavljale nepotrebno navlako, ki zavzema prostor, svetlobo in lovi prah. Zdaj se vse več ljudi ponovno obdaja z rastlinami. Kaj botruje temu trendu? Ga je Džungla ustvarila ali nanj odgovorila? »Midve sva sledili temu trendu, ampak ga sočasno verjetno tudi soustvarjava. Sicer se je začel že prej, v času korone pa se je močno okrepil. Ljudje so doma, opazujejo svoje bivalno okolje in razmišljajo, kaj bi lahko storili, da bi se bolje počutili. Mislim, da bo trg še rasel, saj si ljudje želijo imeti del narave doma. Mnogi nimajo privilegija življenja na podeželju, vrta, niti

terase ali balkona. Po drugi strani pa imamo potrebo po tem, da za nekoga skrbimo. Meni skrb za rastline poteši to dušno potrebo,« razmišlja Tilyen, ki mora biti zelo izbirčna pri tem, katero rastlino odnese domov, saj je že v prostorski stiski. A jo džungla v njenem domu osrečuje.

Trajnostne usmeritve

Mladi podjetnici se zavedata, da imata s trgovanjem z živimi bitji dodatno odgovornost. Z nenehno komunikacijo s potrošniki poskušata vzbuditi primeren etični odnos do blaga, ki ga nudita. V pomoč pri negi rastlin posredujeta napotke, delita izkušnje, pripravljata razne izobraževalne vsebine, ljubitelje sobnih rastlin pa tudi povezujeta in gradita skupnost. »Tudi sami vestno skrbiva za rastline na zalogi, zaradi česar so bolj zdrave in kakovostne. Sva iskreni in transparentni. Meni osebno je cilj postaviti podjetje, ki je lahko za zgled – pri odnosih s strankami, zaposlenimi, dobavitelji, pri poslovnih procesih, trajnostnih praksah. Profit je seveda treba ustvariti, ni pa to vse,« pojasnjuje Tjaša. Čeprav industrija sobnih rastlin še zdaleč ni čista, se podjetnici trudita, da vsaj pri maloprodaji ne bi dodatno obremenjevala okolja. Vsa embalaža (razen mehurčaste folije, ki jo pozimi uporabljata za toplotno izolacijo paketa) trgovine Džungla je papirnata. Plastične platoje, v katerih prispejo nove zaloge rastlin, podarjata vrtičkarjem za vzgojo sadik. Širili bosta asortima artiklov z manjšim ogljičnim odtisom. Že zdaj nudita predvsem ekološke pripravke za nego rastlin. Predvsem pa krepita zavest, da tudi manjše, morda poškodovane rastline, z ljubečo nego lahko bujno zaživijo. 🔲

S-TECH z velikimi ambicijami Obisk tudi v MIEL in Mega Tel

Poslovne prostore so si uredili v Stari vasi – zaposlujejo 35 delavcev, ustvarijo 2 milijona evrov prihodkov Mira Zakošek

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je s sodelavci obiskal podjetje S-TECH, ki si je poslovne prostore uredilo v novi Poslovni coni Stara vas. Gre za ambiciozno mlado velenjsko podjetje, ki ga je leta 2011 ustanovil Samir Ahmetović, pred tem pa si je izkušnje skupaj s prijatelji nabiral v avtomobilski industrijski tehnologiji. Letno ustvarijo več kot 2 milijona evrov prihodkov, od tega dve tretjini v tujini, predvsem v Nemčiji, Franciji, ZDA in na Kitajskem. Podjetje ima velike ambicije, trenutno pa zaposluje 35 delavcev, ki se ukvarjajo s programi industrijske avtomatizacije, z vodenjem procesov in elektro inštalacijami. Poznani so po najsodobnejši tehnologiji in standardih. Največ delajo za avtoindustrijo.

Župan si je z ekipo ogledal tudi proizvodne prostore podjetja.

Župan Peter Dermol, ki podjetja obiskuje, da se seznani z njihovimi ambicijami in možnostjo vključitve v projekt prestrukturiranja, ki ga načrtujejo, je bil nad videnim navdušen. »Na delovnih sestankih iščemo sinergije za

vzajemno sodelovanje in nadgradnjo projektov. Z izmenjavo informacij o razvojnih projektih in povezovanjem bomo v proces preobrazbe Šaleške doline vstopili bolje pripravljeni,« je povedal. 🔲

Obe družbi se ukvarjata z visokimi tehnološkimi in pametnimi rešitvami in sta kot enega izmed projektov za uspešnejše prestrukturiranje izpostavila kompetenčni center, k vzpostavitvi katerega si prizadevajo tudi na Mestni občini Velenje v okviru Industrijskega inkubatorja, katerega izgradnjo načrtujemo prihodnje leto v Poslovni coni Stara vas. Mikropodjetje MIEL elektronika, ki se ukvarja z visokimi tehnološkimi rešitvami, je trenutno še na Efenkovi cesti, vendar še letos načrtujejo selitev v novo halo v Poslovni coni Stara vas. Družba MegaTel, ki je pred leti našla svoj sedež v stekleni direkciji na Rudarski cesti v središču mesta, pa s 35 zaposlenimi z višjo dodano vrednostjo skrbi za telekomunikacije, mobilnost in se ukvarja z vzpostavljanjem pametnih rešitev. 🔲

Naš čas, 10. 6. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

10. junija 2021

Redni remont sistema daljinskega ogrevanja Dela bodo med junijem in septembrom opravljali po posameznih območjih – Zanja bodo namenili 40 tisoč evrov Mira Zakošek

Velenje, Šoštanj – Komunalno podjetje Velenje je letošnji redni remont sistema daljinskega ogrevanja začelo terminsko in organizacijsko enako kot lansko leto, kar pomeni, da niso določili vnaprej znanega datuma za izvedbo vseh del in da bo dobava toplote prekinjena le občasno, na posameznih oskrbovalnih območjih. Med izvajanjem del bo magistralni cevovod neprekinjeno v obratovalnem stanju. Remont sistema daljinskega ogrevanja že izvajajo po sklopih,

Delo je zahtevno in težko, saj ga opravljajo v ozkih jaških.

Gregor Cvet: »Celotnega sistema v času remonta ne bomo izklapljali.«

s prilagojenimi termini v mesecih od junija do septembra. Termini so vezani predvsem na vremenske razmere in seveda na razpoložljivost delovnih ekip.

HSE v skrbi za okolje Tudi TEŠ in Premogovnik Velenje izvajata številne programe, s katerimi stremita h kakovosti življenja in okolja Mira Zakošek

Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), največji proizvajalec električne energije v Sloveniji, tudi iz obnovljivih virov, s svojimi projekti dokazuje, da okoljska politika ni le mrtva črka na papirju. Ob svetovnem dnevu okolja, ki smo ga zaznamovali 5. junija, se lahko pohvalijo s številnimi projekti, ki so skozi leta prispevali k izboljšanju kakovosti življenja in okolja. Preobrazba v nizkoogljično družbo je namreč mogoča le s premišljeno in trajnostno naravnano razvojno politiko. To jim narekujejo tudi pridobljeni mednarodni certifikati: vse družbe skupine HSE, ki proizvajajo električno energijo, imajo mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

To velja tudi za oba tukajšnja energetska kolektiva. V Premogovniku Velenje se s preprečevanjem in z odpravljanjem negativnih vplivov na okolje srečujejo že od začetka delovanja. Pred leti so se aktivno vključili v program stanja voda, tal in zraka v Šaleški dolini. V industrijskem okolju doline na rekultiviranih površinah ustvarjajo zametke za izvajanje in razvoj različnih dejavnosti, tudi turističnih, zaradi česar so okolje sanirali do te mere, da so šaleška jezera čista in urejena. »Aktivni smo na področju reševanja problematike neprijetnih vonjav iz zračilnih jaškov, četudi te nikdar ne prekoračujejo predpisanih vrednosti, s projektoma optimizacije ravnanja z odpadki in ponovne uporabe jamskega lesa pa smo vzpostavili sistem vračanja materialov nazaj v proizvodni proces

ali pa so ga opredelili za druge namene uporabe,« pravijo. Tako so manj obremenili okolje, kot bi ga, če bi še vedno uporabne materiale opredelili kot odpadek. Vzpostavili so tudi sistem boljšega ločevanja odpadkov, s katerim se je povečal delež odpadkov, ki se lahko obdelajo. Na področju izvajanja dejavnosti premogovništva pa so za izboljšanje stanja padavinskih voda, ki iztekajo iz utrjenih površin v vodotok, pripravili in izvedli projekt pregleda vseh oljnih lovilcev in neustrezne zamenjali, nekatere pa tudi na novo vgradili. Tudi Termoelektrarna Šoštanj, neločljivo povezana s Premogovnikom Velenje, že od konca prejšnjega stoletja posebno skrb posveča varovanju in izboljševanju okolja, v katerega je umeščena, v njem deluje in ga aktivno

»Ključne aktivnosti v sklopu remonta na območjih Velenja in Šoštanja so zamenjave zapornih ventilov v jaških, ki jim je potekla življenjska doba oziroma ne

soustvarja. »V tem obdobju je družba veliko vlagala v okoljske projekte predvsem z namenom osnovnega znižanja pred tem zelo visokih koncentracij plinov NOx, SO2 in prahu v dimnih plinih. Najpomembnejši projekti v zadnjem obdobju pa so nadomestitev blokov 1–4 z novim blokom 6, ki je opremljen z najsodobnejšimi čistilnimi napravami in prispeva k še dodatnemu znižanju izpustov v okolje; znižanje koncentracij NOx s 500 na 200 mg/ m3 in SO2 v dimnih plinih bloka 5 s 400 na 200 mg/m3; izgradnja prestrezalnika onesnaženih voda, s čimer je TEŠ omogočil prestrezanje raznih vrst onesnaževanja vode (od onesnaževanja, ki bi bilo posledica eventualnih nesreč z nevarnimi snovmi, do onesnaževanja, ki bi bilo posledica skritih defektov na sistemih transporta pepela in žlindre); centrifugiranje blatne vode, s čimer je TEŠ iz sicer odpadne vode pridobil dodatne količine čiste vode za hlajenje,« ob svetovnem dnevu okolja pravijo v TEŠ. 🔲

Kriza se zrcali v rezultatih gospodarstva Kako smo poslovali v letu 2020? Velenjska enota Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB Število zaposlenih Vsi prihodki v tisoč EUR

Velenje) je že zbrala nekaj ključnih podatkov o rezultatih poslovanja gospodarskih družb in 2020

2019

Indeks 2020/2019

15.449

16.744

2.904.911

samostojnih podjetnikov v lanskem letu za območje SAŠA regije (občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje,

2020

2019

Indeks 2020/2019

92,3

Število zaposlenih

1.472

1.548

95,1

2.600.450

111,7

Vsi prihodki v tisoč EUR

150.838

158.941

94,9

142.037

156.302

90,9

2.821.063

2.463.361

114,5

Čisti prihodki od prodaje v tisoč EUR

- od tega: na tujem trgu v tisoč EUR

1.236.795

1.400.789

88,3

- od tega: na tujem trgu v tisoč EUR

Vsi odhodki v tisoč EUR

3.115.803

2.619.000

119,0

Vsi odhodki v tisoč EUR

Čisti dobiček v tisoč EUR

52.108

97.172

53,6

Čista izguba v tisoč EUR

316.415

97.172

-264.307 1.691

Mesečna bruto plača na zaposlenega v EUR

🔲

REZULTATI POSLOVANJA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV

Čisti prihodki od prodaje v tisoč EUR

Neto dodana vrednost na zaposlenega v tisoč EUR

Solčava, Rečica ob Savinji). Podatke iz letnih poročil je predložilo 1.170 gospodarskih družb in 1.427 samostojnih podjetnikov.

24.919

24.794

100,5

139.984

134.177

104,3

Podjetnikov dohodek v tisoč EUR

12.159

12.231

99,4

325,6

Negativni poslovni izid v tisoč EUR

1.305

1.019

128,0

-26.538

995,9

Neto dodana vrednost na zaposlenega z nosilci dejavnosti v tisoč EUR

16.829

16.301

103,2

1.671

101,2

Mesečna bruto plača na zaposlenega v EUR

1.126

1.069

105,4

Kot je razvidno iz tabele, se je število zaposlenih zmanjšalo za skoraj 8 odstotkov, prihodki so narasli, se je pa skoraj za 12 odstotkov zmanjšal izvoz. Odhodki so bili višji za 19 odstotkov, dobiček se je v primerjavi z letom 2019 skoraj prepolovil, izguba pa povečala za 225 odstotkov. Mesečna bruto plača je bila višja za dober odstotek.

Tudi samostojni podjetniki so poslovali slabše. Število zaposlenih se je pri njih zmanjšalo za skoraj 5 odstotkov, prihodki za 5,5 odstotka, odhodki pa so se povečali za dobre 4 odstotke. Negativni poslovni izid je bil večji za 28 odstotkov, mesečna bruto plača na zaposlenega pa se je povečala za 5,4 odstotka.

opravljajo več naloge tesnjenja. Načrtovana so tudi dela v toplotnih postajah večstanovanjskih objektov, kjer bodo opravili zamenjave akumulatorjev, namenjenih za pripravo sanitarne tople vode. Na elektro sistemih Centralne energetske postaje je načrtovana izvedba revizije visokonapetostnih energetskih naprav«, pravi tehnični vodja

poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje Gregor Cvet. Stroški izvedbe letošnjega remonta bodo znašali okoli 40.000 evrov. O predvidenih prekinitvah dobave toplote na posameznih oskrbovalnih območjih bodo odjemalce obveščali pravočasno.

Poziv k predhodnemu posvetovanju o ustreznosti predlaganega poimenovanja ulice v Krajevni skupnosti Stara vas Mestna občina Velenje je z namenom širitve poslovne cone Stara vas s pomočjo evropskih in državnih sredstev izvedla 1. in 2. fazo glavne komunalne infrastrukture na tem območju. Z zgrajeno glavno dostopno ulico se je pojavila tudi potreba po njenem poimenovanju. Komisija za poimenovanje ulic je dne 21. 1. 2021 objavila Javni poziv k oddaji predlogov za poimenovanje dveh ulic v Mestni občini Velenje. Do roka, določenega za oddajo predlogov, je komisija za poimenovanje ulice v Stari vasi prejela 25 predlogov. Polnoletne osebe, ki imajo na območju, na katero se predlagano poimenovanje ulice nanaša, prijavljeno stalno ali začasno bivališče, ter pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež, so s tem pozivom vabljene k predhodnemu posvetovanju z namenom, da lahko vložijo svoja mnenja, predloge in pripombe o ustreznosti predlaganega poimenovanja ulice. Predhodno posvetovanje se začne v ponedeljek, 14. 6. 2021, z objavo predlaganega poimenovanja na spletni strani Mestne občine Velenje (https://www. velenje.si/e-obcina/javne-objave-razpisi), in se zaključi v torek, 29. 6. 2021. Predlog poimenovanja nove ulice v Krajevni skupnosti Stara vas bo javno razgrnjen tudi na krajevno običajen način, v prostorih Mestne občine Velenje, od 14. do 29. 6. 2021, v času uradnih ur. Mnenja, predloge in pripombe k razgrnjenemu predlogu lahko osebe z območja, na katero se sprememba nanaša, vpišejo v knjigo pripomb v času uradnih ur v prostorih Mestne občine Velenje, pošljejo po navadni pošti (na naslov: Mestna občina Velenje, Komisija za poimenovanje ulic, Titov trg 1, Velenje), po elektronski pošti (na naslov: info@velenje.si) ali oddajo s spletnim obrazcem (https://www.1ka.si/a/345240) najkasneje do 29. 6. 2021.

🔲

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 2. junija Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oz. omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. DZ mora neskladje odpraviti v dveh mesecih. Vlada je na seji sprejela šestmesečni program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta. Vlada je podaljšala veljavnost protikoronskih omejitvenih ukrepov glede zbiranja ljudi, delovanja avtošol, nošnje mask in razkuževanja rok ter glede obvezne namestitve razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah. Potekala je slovesnost ob 30. obletnici prve zaprisege slovenskih vojakov v Pekrah.

Tulsa je ena od črnih ran ameriške zgodovine.

Slovenija je prevzela 300.000 odmerkov cepiva proti covidu-19, ki ji jih je posodila sosednja Madžarka. Ameriški predsednik Joe Biden je v torek ob stoti obletnici pokola, ki je uničil cvetočo temnopolto skupnost, obiskal mesto Tulsa v Oklahomi.

ostaja visoka kljub pandemiji covida-19, a si ljudje želijo reforme EU. V Sloveniji in EU se epidemiološke razmere izboljšujejo, potovanja v uniji pa naj bi med turistično sezono z julijem poenostavilo evropsko digitalno covidno potrdilo.

Petek, 4. junija Na zahtevo SDS in NSi za izredno sejo DZ, na kateri bi obravnavali program Levice, saj ta po njihovem kaže na možnost protiustavnega delovanja, so se danes burno odzvale poslanske skupine. Predsednik republike Borut Pahor se je v luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu EU srečal s predsedniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Evropskega sveta, Ursulo von der Leyen, Davidom Sassolijem in Charlesom Michelom. Vse akterje v Sloveniji je pozval, da ob predsedovanju Svetu EU povežejo sile in združijo moči ter okrepijo ugled države v tujini. V Svetu EU so potrdili, da obstaja dokument, ki je povezan z domnevno slovenskim non-paperjem o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, vendar ga niso razkrili.

Četrtek, 3. junija Vlada želi v čim širšem obsegu preiti na digitalno izdajo covidnih potrdil, zato širi nabor mest, kjer si lahko prebivalci zagotovijo digitalno identiteto. Poleg upravnih enot bodo to še cepilna mesta, centri za socialno delo, Furs in vložišče pravosodnega ministrstva. Minilo je 30 let od vpisa Slovenske tiskovne agencije v sodni register, s čimer je pred osamosvojitvijo Slovenije nastala Nacionalna tiskovna agencija. Komisija DZ za nadzor javnih financ je pozvala vlado, da v treh dneh zagotovi financiranje izvajanja javne službe Slovenske tiskovne agencije.

Logotip slovenskega predsedovanja Svetu EU je izdelal oblikovalec Danijel Kovačič Grmek.

Po odstopu pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič v stranki SMC za novega pravosodnega ministra predlagajo stečajnega upravitelja Marjana Dikaučiča. Slovenska vojska je bogatejša za 38 oklepnikov Oshkosh v vrednosti 26,7 milijona evrov. Slovenija bo Svetu Evropske unije predsedovala pod sloganom Skupaj. Odporna. Evropa. Zaživela je tudi posebna spletna stran www.si2021.eu, na kateri so predstavljene tudi prednostne naloge predsedovanja. DZ je osmi dan po sprejetju razglasil ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika.

Sobota, 5. junija Pred tridesetimi leti je nastala Slovenska tiskovna agencija.

Izolski občinski svet je na seji v drugem branju soglasno potrdil nov odlok o javnem redu in miru, ki med drugim prinaša prepoved gibanja v kopalkah na javnih površinah, razen na območju kopalnih voda. Prepovedano je tudi organiziranje piknikov na kopališčih, parkiriščih in drugih javnih površinah ter popivanje in prenočevanje v parkih, tržnicah in na avtobusnih postajališčih. Najnovejša javnomnenjska raziskava Evropskega parlamenta kaže, da podpora Evropski uniji

10. junija 2021

Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je v pridigi na vsakoletni spominski slovesnosti za pobite v Kočevskem rogu opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Spominske slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša ter nekateri ministri. Zračni prostor EU je od danes za letala beloruskih letalskih družb zaprt. Za to so se konec maja zavzeli voditelji EU zaradi prisilnega pristanka

izjavo, v kateri sta se strinjala, da se je v času samostojne države Slovenije med obema institucijama oblikovalo sodelovanje, za katero si želita, da bi se nadaljevalo in nadgrajevalo.

Umrl je Franc Sever Franta, slovenski partizan, letalec, pisatelj in gospodarstvenik.

Ryanairovega letala in aretacije opozicijskega novinarja Romana Protaseviča v Minsku. V 99. letu starosti je umrl Franc Sever Franta, slovenski partizan, letalec, pisatelj in gospodarstvenik. Finančni ministri skupine največjih industrijskih držav G7 so dosegli dogovor o globalnem davku na dohodke multinacionalnih podjetij v višini najmanj 15 odstotkov. V madžarski prestolnici so se odvili protesti proti načrtu vlade premierja Viktorja Orbana, da v prestolnici zgradi kampus elitne kitajske univerze. Okoli 10.000 ljudi se je sprehodilo skozi mesto v znak nasprotovanju projektu.

Nedelja, 6. junija Predsednik države je v oddaji Politično na TV Slovenija napovedal odlikovanje Slovenske tiskovne agencije (STA), koprskega dopisništva RTV Slovenija in slovenskega dopisništva italijanske javne televizije RAI. Obrambni minister Matej Tonin je danes s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Jankom Cerkvenikom na celjskem stadionu Kladivar podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade, ki bo v Celju potekala od 17. do 24. julija prihodnje leto.

Španija je turistom izrekla dobrodošlico.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je Slovenijo znova pozval, naj čim prej imenuje delegirana tožilca v okviru Evropskega javnega tožilstva. Premier Janez Janša je komisarki Sveta Evrope za človekove pravice Dunji Mijatović po objavi kritičnega poročila o svobodi medijev in svobodi izražanja v Sloveniji očital, da je del omrežja lažnih novic. Španija je odprla meje za cepljene turiste z vsega sveta, s čimer želi oživiti turistično industrijo, ki jo je pandemija covida-19 močno prizadela.

Torek, 8. junija Predsednik DZ Igor Zorčič ne bo sklical izredne seje DZ za obravnavo programa Levice, ki sta jo zahtevali SDS in NSi. Ustavna, zakonska in poslovniška ureditev namreč preprečujejo, da bi DZ vrednostno ocenjeval ustavnost programskih dokumentov stranke. Madžarska skupina Mol je podpisala pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, v kateri že ima 7,75-odstotni delež. Današnji dan je bil posvečen Primožu Trubarju, utemeljitelju knjižne slovenščine in pobudniku oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so odprli razstavo z naslovom Republika Slovenija 30 let, s katero so predstavili obdobje od osamosvojitve leta 1991 do danes.

Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman sta postali evropski prvakinji.

Nekdanji prvi mož Volkswagna Martin Winterkorn naj bi dosegel poravnavo v tožbi zaradi malomarnosti v t. i. aferi dieselgate, ko je prišlo na dan, da so v podjetju goljufali na testih izpustov njihovih vozil. Vsota, za katero so se dogovorili, sicer še ni znana, po poročanju nekaterih nemških medijev pa naj bi šlo za okoli 11 milijonov evrov. Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman sta si na evropskem prvenstvu v kajaku in kanuju na mirnih vodah v Poznanju priveslali naslov prvakinj v disciplini K-2 na 200-metrski razdalji.

Ponedeljek, 7. junija Predsednik republike Borut Pahor je v čast 30-letnice osamosvojitve Slovenije priredil svečano kosilo za člane Slovenske škofovske konference. Ob tem sta predsednik republike in predsednik konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore podala skupno

Sojenje Mladiću je potekalo od maja 2012 do decembra 2016.

Vodje več državnih organov so se v izjavi, ki jo je koordiniral predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, izrekli proti pritiskom politike nad neodvisne državne nadzorne institucije in proti napadom prek medijev in socialnih omrežij. Vlada takšno delovanje zanika. Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča je potrdil obsodbo nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov v Bosni in Hercegovini. Teniška igralka Tamara Zidanšek je postala polfinalistka odprtega prvenstva Francije. Zidanškova je po Mimi Jaušovec in Katarini Srebotnik postala šele tretja Slovenka, ki se je uspela prebiti v četrti krog enega od turnirjev za grand slam.

Moji lubi Slovenci! Poimenoval nas je, povezal v skupnost in skupaj z ostalimi protestanti osnoval jezikovni temelj – v torek smo slavili Primoža Trubarja. A še vedno mu nismo »postavili« kulturnega spomenika državnega pomena. No, ta sicer stoji na Rašici, reče se ji Trubarjeva domačija, a kulturno ministrstvo jo še vedno zavrača kot pristno. Četudi je že tri leta, odkar je najvišji strokovni organ v državi za presojanje – zavod za varstvo kulturne dediščine – izdal pozitivno mnenje. Politični odločevalci, ki sedijo po ministrstvih kot uradniki, spet vedo več. In se vprašam – zakaj davkoplačevalci plačujemo dvoje? Stroko v nekem strokovnem organu in tisto na ministrstvih? Kajti, kot se je že (pre)večkrat izkazalo, eden drugemu so (pre)pogosto alibi. Poglejte samo zgodbo Plečnikovega stadiona – naravnost smešno je že poslušati, zakaj pozitivno mnenje Zavoda, da lahko steče obnova, ni več Špela Kožar »pravo«, čeprav je še nedavno veljalo drugače. Ob dnevu Primoža Trubarja se je pomen njegovega delovanja enačil tudi z osamosvojitvijo. Le pokimam lahko. Njegovo veličino mi je najbolje opisal profesor na fakulteti: Si predstavljate, kaj je pomenilo snovati jezik brez kakršnih koli pomagal, kot so priročniki, slovnica ali že sama raba, ko je gospoda govorila nemško, kmečko prebivalstvo pa ni čutilo potrebe po jezikovnem razvoju? Brati Sveto pismo v lastnem jeziku je zame ena najpomembnejših potez neke religije. Kako preporodno je lahko krščansko gibanje. Žal zgolj protestantsko; katoličani so v protireformaciji pokazali »pravi« obraz. Ga še vedno kažejo? Po petintridesetih letih čakanja domačinov, da Trubarjeva domačija postane državni spomenik, se zdi, kot da Trubarja še vedno preganjajo ... Takole razmišlja akademik Matjaž Kmecl o (ne) odločevalcih: »V bistvu ne morejo razumeti, da gre za spomeniško zaščito lokacije in ne stavbe. Tudi Rimskokatoliška cerkev je dolgo časa Trubarja zavračala iz popolnoma neslovstvenih razlogov in dolgo ni zmogla razumeti, da Trubar za nas ni tako zelo pomemben iz cerkveno dogmatskih razlogov, temveč kot začetnik naše sodobne (kulturne etc.) zgodovine ali pa kot začetnik našega (tiskanega) slovstva, utemeljitelj našega skupnega jezika (koine). Ne gre jim v glavo, da pa je na Rašici in ob hiši, ki vsaj malo navdihuje domišljijo za preskok nekaj stoletij nazaj, naš kulturni spomin najbliže Trubarjevemu izročilu.« In tako se išče original iz 16. stoletja. Po Rašici, v enem drugem mlinu, četudi velja, da se je družina Trubar selila po vasi. In da je bila zdajšnja Trubarjeva domačija obnovljena prav z namenom zaščite. Oče naroda tako še vedno nima lastnega mesta v samostojni državi. Četudi te brez njega ne bi bilo! A globlje dojemanje pomena tega prostora v Velikih Laščah, ki bi ga veljalo celo posvetiti, očitno nikogar ne zanima. In tako vsako leto znova pozivamo mediji, in tako vsakič znova vlade oziroma kulturne ministre pozivajo skrbniki domačije. Že podatek, da je dan Trubarjevega rojstva kot državni praznik predlagal zamejski pisatelj Boris Pahor, ali pa, da ga obeležujemo šele enajsto leto, je zgovoren. Odnosa do lastne zgodovine nimamo. Samo pomislite, kako se s psevdo zgodovinskim simbolom panterja predstavljamo Evropi; neki ekonomist vzpostavi tezo o njem in neka politična opcija začne s prevrednotenjem vrednot. Ker ji ni več »dovolj« druga svetovna vojna. Ko se začne s takimi procesi, pred našimi očmi izginja narod. Ob tridesetletnici države še hitreje, kot kdaj koli prej. A naj politični in vsi drugi podrepniki uživajo v tem prevrednotenju; v zgodovino so že zapisani kot izdajalci, njihova imena so in zato bodo znana. Naj le še naprej blebetajo o ugledu države, njihov ugled je že izpuhtel. Trubar je bil vse prej kot podrepnik. Gotovo nas je več, lubih Slovencev, ki mu sledimo. Za vsako ceno, torej, z enim samim poslanstvom – za slovenstvo. 🔲

Digitalno potrdilo Za varno elektronsko poslovanje z državnimi organi potrebujemo ustrezno sredstvo za e-identifikacijo. To so lahko kvalificirana digitalna potrdila različnih izdajateljev ali mobilna identiteta smsPASS. Z njimi lahko imetniki dostopajo do portalov, med drugim zVem, kjer bo po napovedih na voljo tudi evropsko digitalno zeleno potrdilo. Za pridobitev e-identifikacije je treba obiskati upravno enoto ali drugo prijavno mesto, saj se s tem zanesljivo ugotovi oz. potrdi identiteta uporabnika. Kvalificirano digitalno potrdilo, kot so SIGEN-CA, SIGOV-CA, Posta@CA, AC NLB, Halcom CA, se skupaj s programsko opremo namesti na računalnik, medtem ko uporabniki za mobilno identiteto smsPASS potrebujejo le mobilni telefon in uporabniški račun SI-PASS. 🔲

Naš čas, 10. 6. 2021 barve: CMYK, stran 7

DOGODKI

10. junija 2021

Startup Generator nagradil tri najboljše programe in ekipe Startup scena bo eden ključnih stebrov našega mesta in doline v prihodnosti – Če nimaš v sebi ideje, ki te poganja naprej, boš težko prestal izzive in uspel doseči cilj – Slovenija je zanimiv trg, ker nam je blizu, sicer pa tujina odpira vrata in pot v svet Jasmina Škarja

delujočega prototip programa. Zanimivo je predvsem, da so letošnje ideje predvsem tehnološko usmerjene, a kljub vsemu zelo raznolike. Pomembno je tudi to, da vse ekipe prihajajo iz Savinjsko-šaleške regije. Zmagovalci so prejeli točke na razpisu MOV za dostop do 10.000 € nepovratnih sredstev,« je povedala direktorica Ana Anžej.

V petek, 4. junija, je v prostorih SAŠA inkubatorja potekal zaključni dogodek programa Startup Generator, novega šesttedenskega pospeševalnega programa, namenjenega razvoju startupov. Gre za nadgradnjo programa Podjetniški trampolin, s katerim so v zadnjih letih že uspešno uresničevali podjetniške ideje v Savinsko-šaleški regiji. Udeležence programa in povabljene goste je pozdravil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki že ves čas poudarja, da bo startup scena eden ključnih stebrov našega mesta in doline v prihodnosti, ko se bomo soočali z izzivom prestrukturiraAna Anžej: »S programom Startup nja industrije. Za glasbeno Generator uspešno vzgajamo popestritev sta poskrbela zagonska podjetja, jim odpiramo Sara Lamprečnik in Žan dostop do znanja in nepovratnih Serčič. sredstev, od njih pa pričakujemo uspeh,

Letošnje ideje zelo raznolike in tehnološko usmerjene

hitro rast ter ustvarjanje visoke dodane vrednosti. Gift Buddy so tipični primer naših programov. Kot dijaki so začeli z delavnicami, se redno udeleževali hekatonov in skozi naše programe zrastli do te mere, da so se uvrstili med najboljših šest finalistov.«

Na zaključnem dogodku se je pred komisijo, zbranimi finalisti in gledalci, ki so prireditev lahko v realnem času spremljali tudi po spletu, predstavilo vseh šest finalistov – Gift Buddy, Pawesome Puzzle, Vrdom, Graška, Moohero in Drolctech. Strokovna komisija v sestavi Jure Podkrižnik (Klub podjetnikov SAŠA regije), Nina Dremelj (Business Angels of Slovenia), Karla Sitar (MO Velenje) in Ana Anžej (SAŠA inkubator) je izbrala tri najboljše ekipe. Direktorica Ana Anžej je povedala, za kakšen nabor idej in rast podjetniških idej gre v tokratnem Startup Generatorju. »Lahko rečem, da je Podjetniški trampolin osnova, na kateri smo gradili peti steber programa, ki je naslednja faza trampolina in kamor so že vstopale ekipe, ki imajo svojo podjetniško idejo v fazi

Naziv zmagovalci Startup Generatorja 2021 so si prislužili Graška, Moohero in Drolctech

Martin Rojnik (Graška), ki je v poslovnem svetu dvajset let, zadnjih deset intenzivno v prehranski industriji, ponuja alternativo obstoječim veganskim znamkam z bogato linijo proteinskih rastlinskih delikates, proizvedenih iz regionalnih surovin, brez dodanih sintetičnih arom, kokosovih olj ali modificiranih škrobov. Takole Martin Rojnik vidi svojo življenjsko usmeritev: »Prehranska industrija je moja življenjska pot, v kateri vidim neko višje poslanstvo. To me osrečuje. Zavedam se, da ne bo lahko uspeti, saj so trgi in izkušnje različni in vem, da me

Finalisti šestedenskega pospeševalnega programa Startup Generator so se 4. junija predstavili v živo pred komisijo in gledalci, ki so prireditev spremljali preko spleta.

čaka precej ovir. A če nimaš v sebi ideje, ki te poganja naprej, boš težko prestal izzive in uspel doseči cilj, ki si si ga zastavil. Imam to prednost, da imam idej, izkušenj in znanja zaradi razumevanja prehranskega sistema, odraščanja na kmetiji, življenja v Berlinu in dela v najboljših restavracijah in hotelih po Evropi kar nekaj. Tako se namreč začne. Z opazovanjem problemov in iskanjem rešitev. Zdi se mi, da ima Slovenija izjemna mlada podjetja, zato verjamem, da lahko tudi Velenje z mojo zgodbo pridobi in postane ena večjih izvoznic rastlinske prehrane v regiji,« je samozavesten Rojnik, ki mu zmaga pomeni veliko motivacijo za naprej, finančno spodbudo za učinkovitejši nastop na trgu in nekaj dobrodošle promocije blagovne znamke. Ekipa Moohero, ki jo sestavljajo Urban Rotnik, dr. Matija Stupar in Janez Turk. Predstavljajo sistem za optimizacijo reprodukcije krav – pametne ovratnice za krave, ki spremljajo njihovo gibanje. Pozorno spremljanje gonitev je lahko za kmeta velik izziv, vsaka zamujena gonitev pa predstavlja nepotreben strošek. »Naša rešitev so pametne ovratnice, s katerimi lahko spremljamo aktivnost ter prežvekovanje krav. Z inovativnim pristopom obdelave podatkov v oblaku pa lahko kmeta hitro opozorimo na prihajajočo bolezen ali potencialno gonitev. Sama ideja se je rodila pred štirimi leti v malo drugačni

Zaradi epidemije v rdečih številkah Celje – Splošna bolnišnica Celje je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila nekaj več kot milijon evrov izgube, kar je posledica znižanja cen za covidne bolnike (v povprečju za 48 %), višjih stroškov dela (dodatki k plačam in nadurno delo) in nekaterih višjih materialnih stroškov zaradi epidemije. Zaradi manj opravljenega programa so se slednji na nekaterih področjih sicer zmanjšali, a so se precej povečali stroški sanitetnega in potrošnega materiala, osebne varovalne opreme, laboratorijskih materialov in reagentov ter stroški storitev vzdrževanja, čiščenja, varovanja in informatike. Prihodki v letošnjih prvih treh mesecih so znašali 39,3 milijona evrov in so za 30 % višji od lanskega primerjalnega obdobja. V sporočilu za javnost so zapisali, da so januarja letos v bolnišnici hospitalizirali 406 covidnih bolnikov, kar je največ v vseh mesecih trajanja epidemije (v obdobju januar–marec

letos je bilo odpuščenih 808 pacientov s covidom-19). Februarja je začelo število teh pacientov počasi upadati, a je epidemija dobila nov zagon in se je začel tretji val. Zaradi zdravljenja tolikšnega števila covidnih bolnikov in s tem povezanih kadrovskih ter posteljnih zmogljivosti beležijo upad izvajanja rednega programa. V obdobju januar–marec je bil ta največji pri operativnih programih. Program akutne obravnave so brez upoštevanja covidnih bolnikov opravili približno v 70 %, z upoštevanjem teh bolnikov pa po številu primerov skoraj v 80 %. »Finančno je bolnišnica v obdobju januar–marec letos z zahtevnejšimi in dražjimi pacienti (več urgentnih, zahtevnejših primerov) in z velikim številom covidnih bolnikov program akutne obravnave dosegla v celoti oziroma v celotni pogodbeni vrednosti iz lanskega leta. Višja realizacija je izkazana na programih, ki so urgentne narave, nižja pa na elektivnih programih.« Zelo različna je bila

❱

obliki. V tem času smo razmišljali in prišli do programske in strojne opreme. Slovenija nam je zaenkrat zanimiv trg, ker nam je blizu, seveda pa tudi zato, ker smo v fazi raziskovanja, sicer pa tujina odpira vrata in pot v svet. Tekmovanja pomenijo priložnost, da srečamo ljudi, mlade podjetnike, strokov-

Graška v mesecu juniju v MO Velenje vzpostavlja svojo proizvodno linijo. Podjetje želi postati eden večjih izvoznikov rastlinskih izdelkov v regiji in zagotavljati samooskrbo z okolju in zdravju prijaznimi hranili. njake in izvemo, s kakšnimi problemi se srečujejo, dobimo kakšno idejo in usmeritev. Hkrati gre za druženje in učenje,« dodajo fantje, ki jim je cilj zmaga. Denar, ki ga bodo dobili, pa bodo uporabili za izdelavo ovratnic, ki jih nameravajo prodati na slovenskem trgu, nato se želijo širiti drugam. Pohvalijo se lahko, da je za zdaj za ovratnice več povpraševanja kot ponudbe. Drolctech, Jure Drolc Ukvarjajo se s prodajo visokokakovostnih izdelkov in polizdelkov iz aluminija podjetjem in končnim kupcem, rešujejo problem strank, ki se ukvarjajo s CNC tehnologijo in uporabljajo rezilna orodja. »Ponujamo jim stroj za skladiščenje rezilnega orodja, računalniško podprt z aplikacijo, ki nadzira celoten proces od samega naročila orodja

izvedba programov tudi na področju specialistično ambulantne dejavnosti; od preseganja programov (ginekologija, maksilofacialna kirurgija, UZ diagnostika, urgenca) do nedoseganja programov pod 50-odstotno ravnijo pogodbeno načrtovanih (infektologija, kardiologija, ortopedija). V okviru pogodbe ali nad pogodbo pa so v omenjenem obdobju izvedli aktivnosti na področju preventivnih programov (DORA, SVIT) ter na programih CT in MR preiskav, ki so jih opravljali tudi izven rednega delovnega časa. »Ker v pogojih epidemije ne moremo v celoti izvajati rednega programa dela, celjska bolnišnica pa je ena od štirih slovenskih bolnišnic, ki morajo vseskozi zagotavljati obravnavo covidnih pacientov, nas ob tem znižanju cen, s katerimi pokrivamo stroške korona obravnav, močno skrbi nadaljnji, tudi jesenski razvoj dogodkov in njihov vpliv na poslovanje bolnišnic,« so še zapisali. 🔲

do izdaje končnemu uporabniku. Stroj pomaga vzpostaviti sistem beleženja orodja na določena stroškovna mesta, kar pomeni lažjo analizo porabe. S pomočjo tega sistema lahko podjetja razbremenijo službi nabave in skladišča ter zmanjšajo končni strošek porabe orodja,« je dejal ustanovitelj podjetja Jure Drolc, ki želi v prihodnje svojo idejo še nadgraditi. »Prodati želimo nekaj avtomatov in s tem dobiti potreben kapital, da se lahko razvijamo (najamemo prostore za delo) ter da razvijemo še kakšen avtomat, da bomo zagotovili želje še večjim kupcem.«

Zmagovalec po izboru občinstva, ki je dogodek spremljalo po spletu (saj je šlo za hibridni dogodek, ki je združil tako fizični kot virtualni svet), je bilo podjetje Vrdom Naceta Mohoriča in Urha Wiegela, ki arhitektom omogoča, da strankam z uporabo virtualne resničnosti ponudijo brezskrben proces načrtovanja domov. »Z našo storitvijo se lahko arhitekti in naročniki sprehodijo skozi prostore, še preden se zasadi prva lopata. Tako je lahko gradnja hitrejša, cenejša in brez neželenih presenečenj,« pravi Nace Mohorič.

Vabilo k predstavitvi idejnih rešitev protokolarnih in priložnostnih daril za Mestno občino Velenje Mestna občina Velenje vabi k predstavitvi idejnih rešitev protokolarnih in/ali priložnostnih daril ter promocijskih daril, ki jih potrebuje za izvajanje svojih protokolarnih aktivnosti. Cilj vabila je pridobiti nabor izvirnih, vsebinsko in oblikovno domišljenih daril 4 različnih cenovnih razredov, ki bodo odražala znamenitosti, kulturno dediščino, dosežke ter etnološke in kulinarične značilnosti občine in bodo imela promocijski učinek. Želimo, da darila pripovedujejo in utrjujejo značilne velenjske zgodbe in na ta način krepijo njihovo prepoznavnost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Mestna občina Velenje bo izbrala izključno darila, ki predstavljajo Velenje in poudarjajo: največje velenjske znamenitosti (zgodovinske, arheološke, arhitekturne, naravne, kulturne, umetniške, športne ipd.); slovite velenjske osebnosti in njihove dosežke; so iz materialov, ki jih najdemo v Šaleški dolini; velenjske (šaleške) kulinarične in etnološke značilnosti: hrana, pijača, jedi, recepti, zelišča, dišave ipd. Idejne rešitve zbiramo do ponedeljka, 21. 6. 2021. Besedilo vabila s prilogami je objavljeno na spletni strani Mestne občine Velenje, www.velenje.si (Javne objave). Prijazno vabljeni k sodelovanju!

🔲

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 8

MLADI

10. junija 2021

Ujeti energijo kapljice

Zakuhali so nove omarice

V gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline sta najboljšo Učenki OŠ Mihe Pintarja Toleda sta s simpatičnim nastopom v srednješolsko raziskovalno nalogo z naslovom Energija Kapljice oddaji Mali šef Slovenije in spretno kampanjo šoli pomagali do izdelala Jan Konečnik in Danaj Čebular denarne nagrade za nakup garderobnih omaric Tina Felicijan

Tudi zelo kratki dogodki so lahko zelo dramatični. A človek ne more zaznati podrobnosti enega trenutka. Lahko pa ga s pomočjo tehnologije zamrzne. Fotografija lahko ujame tudi tisto, kar oko zamudi. Loviti trenutek pa seveda ni enostavno. To zagato sta z raziskovalnim delom reševala dijaka 3. letnika Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Jan Konečnik in Danaj Čebular, ki sta razvila pripomoček za fotografiranje hitrega, drobnega dogajanja in ga uspešno testirala na primeru fotografije padajočih kapljic. Z rezultati sta prepričala žirijo v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, ki jima je podelila zlato priznanje in nalogo predlagala za predstavitev na državnem srečanju. »Fotografije kapljice, ki kane v vodo, so naju pritegnile in začela sva se spraševati, kako nastanejo. Raziskala sva metodo posnetka, se veliko naučila o sami fotografiji, pregledala sprožilnike, ki so že na trgu in so zelo dragi, nato pa sva začela sama razvijati elektroniko za sprožilnik in aplikacijo, pri čemer so nama obstoječi produkti služili za neko ogrodje. Najin izdelek poleg možnosti, ki jih nudijo komercialni produkti, omogoča tudi različne Zaradi šolanja na daljavo je bil raziskovalni proces precej bolj zapleten kot običajno, saj je bilo skupinsko delo zelo ovirano, kar je bilo posebno težko pri izdelavi praktičnega dela naloge, sta povedala zlata raziskovalca.

nadgradnje, ki jih trenutno dostopni sprožilniki ne, in priložnosti za raziskave,« sta pot od ideje do izdelka povzela mlada raziskovalca, ki sta že stara znanca gibanja. Kot devetošolca sta bila celo konkurenta, ko sta skupaj zagovarjala raziskovalni nalogi in oba dobila srebrni regijski in državni priznanji. Danes ju druži zanimanje za programiranje raznih programov in aplikacij, s čimer se ne ukvarjata le v šoli, temveč tudi v prostem času, ki ga rada posvetita tudi razvedrilu s filmi, različnimi igrami in branju. Medtem ko je Danaj razvijal mobilno aplikacijo, je Jan razvil elektronske dele za

mladih raziskovalcev in letošnjo nalogo nadgraditi z idejami, ki so se jima porodile med izdelavo. Sistem, ki je brezžično povezan z mobilno aplikacijo, deluje tako, da v aplikacijo vnesemo informacije (velikost kapljic, interval padanja, čas sprožitev bliskavic in fotoaparata) in pošljemo signal napravi, ki spusti kapljici v lovilno posodo, v katero je usmerjen fotoaparat, ter uskladi, da se bo sprožil pravočasno. »Pomembno je, da je prostor, v katerem fotografiramo, temen, in je posnetek izostren točno na mestu, kamor bo padla kapljica. Ko se je prvič vse sinhroniziralo, da sva v kader ujela obe kapljici, je bilo veselje neopisljivo,« pove Jan, Danaj pa dodaJan Konečnik ja, da sta in Danaj Čebular v proces Zlato srednješolsko raziskovalno nalogo sta bodoča elektrotehnik Jan Konečnik in tehnik računalništva Danaj Čebular izdelala pod mentorstvom Petra Vrčkovnika in Islama Mušića. Odlikujejo jo interdisciplinarnost elektronike, avtomatizacije in fotografije, obsežna raziskava in učinkovit produkt.

časovno uskladitev procesa fotografiranja. Tako je med izdelavo raziskovalne naloge nastal uspešno testiran prototip, ki ga avtorja nameravata nadgrajevati, saj verjameta, da ga lahko razvijeta do nivoja, primerljivega s profesionalnim. Izdelek bi lahko postal tudi tržno zanimiv, zato zlata raziskovalca že razmišljata o podjetniškem pristopu. Sicer pa nameravata prihodnje leto ponovno sodelovati v gibanju

vložila veliko časa in truda, kar so uspešne fotografije poplačale. Državno srečanje bo potekalo v Murski Soboti. Rezultate prvega kroga, ko bo znano, kdo bo dobil priložnost za predstavitev raziskovalne naloge ped nacionalno komisijo, pričakujemo 14. junija, rezultate drugega kroga z razglasitvijo najboljših nalog pa 29. junija. 🔲

V Tednu ljubiteljske kulture 2021 ustvarjalno tudi v Velenju Med 21. in 30. majem je po Sloveniji ponovno potekal teden, s katerim se poklonimo ljubiteljski kulturi in umetnosti. Že osmemu Tednu ljubiteljske kulture po vrsti so se pridružili tudi na OŠ Gustava Šiliha Velenje, tokrat zaradi epidemije koronavirusa ponovno v nekoliko prilagojeni obliki, a z upoštevanjem teme, ki jo organizator tega projekta – Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – vsako leto postavi v ospredje. Rdeča nit letošnjega praznovanja ljubiteljske kulture in umetnosti je bila literatura in instrumentalna glasba, saj so želeli organizatorji s tem zaznamovati Jurčičevo in Ipavčevo leto. Gustavka je bila tako vsak dan v tem tednu v znamenju kakšnega dogodka, posvečenega

umetnosti. Skozi ves teden je kakšen učenec malo pred glavnim odmorom zaigral na svoj instrument. Prizorišče teh nastopov so bile šolske avle, ostali učenci in učitelji pa so nastopajočim prisluhnili kar iz odprtih učilnic. Na predmetni stopnji so imeli minute za branje umetnostnih besedil po izboru učencev, pripravili pa so tudi šolski radio, v okviru katerega so vsem učencem predstavili pomen tega tedna in dogodke, ki so se v njem odvijali. Kamišibaj se je s predstavama Volk in sedem kozličkov in Hiša, ki bi rada imela sonce odpravil na obisk v Vrtec Najdihojca, seveda prav tako upoštevajoč vse ukrepe v času epidemije. V letošnjem TLK, kot ga na kratko imenujemo, pa ni manjkala niti

delavnica gline, saj so najmlajši iz nje izdelovali instrumente. Delavnica je po videokonferenci potekala v sodelovanju s članicami društva Gambatte. Ustvarjalni so bili tudi učenci izbirnega predmeta Likovna umetnost in učenci v oddelkih podaljšanega bivanja, ki so likovno ustvarjali na temo glasbil. V navdih mladim likovnikom OŠ Gustava Šiliha Velenje je bil slikar Oskar Sovinc, ki je naslikal violončelo. V avli šole pa je z razstavo najboljših likovnih del na izbrano temo nastala prava harmonija glasbil. Kljub posebnim časom se za ustvarjalnost mladih v Velenju torej ni bati! 🔲

Tina Felicijan

pokusili in popravili,« pojasnjuje. »Če bi naredili omako, bi mogoče tudi midve dobili vse zvezdice. Potem bi odločali samo detajli. Je bilo težko sprejeti, imela sem slabo vest, bala sem se, kako bodo odreagirali sošolci, ampak zdaj sva v redu,« dodaja Inja. Tudi zato, ker šola in učenci naposled niso ostali praznih rok. Mali šefi so namreč točke za šole, ki so jih zastopali, pridobivali tudi z zbira-

in za nagrado dobila 3000 evrov. »Ponosna sem na to, dobro se počutim ob tem,« pravi, Inja pa prikimava.

Šestošolki OŠ MPT Živa Esih in Inja Slatinšek kuhata že od malega, letos pa sta se odločili, da se v televizijski oddaji Mali šef Učenci bodo dobili Slovenije pomerita z vrstniki in garderobne omarice poskusita šoli priboriti denarno Na učenki, ki sta od peke palanagrado, ki jo je obljubil Mercačink napredovali »na konkreten tor. Sprva sta imeli nekoliko treme nivo kuhanja jedi, ki se jih še sam pred nastopom in kamero, a sta se ne bi lotil,« je ponosen tudi ravhitro sprostili, povesta prijateljici, natelj Sebastjan Kukovec. »Kajti ki popoldneve radi preživljata ob cela šola je stopila skupaj. Učenkuhanju. »Meni nastopanje pred ci so pokazali pripadnost skupnekamero niti mu cilju in anni bilo tako gažirali tudi Prve dni po slovesu grozno, ker prijatelje, od oddaje Mali šef sem bila že znance. Prinavajena,« dobili smo sploh nista stopili je v odgovor donacijo, v kuhinjo, zdaj pa na vprašaki jo bomo že preizkušata nje, kakšne porabirecepte iz izzive jima li za oddaje je prinesel nastop Masterchef. v televizijski oddaji, odgovorila Živa, Inja pa jo je dopolnila: »Ko si moraš v dveh »Kuhati sem začela, ker me zanimajo sladice. Rada jih pečem in minutah izmisliti jed in nabrati jem,« pravi Živa Esih, Inji Slatinšek pa bolj tekne zelenjava. »Jaz sestavine, je zelo težko. Hitro je kuham glavne jedi, Živa pa sladice.« treba razmišljati.« Ko sta prvič kuhali za sodnike njem Mercatorjevih kupončk- garderobne omarice, o katerih v oddaji, sta nabrali vseh 15 zvez- ov in glasovanjem. »Pogruntali učenci sanjajo že vrsto let. Na dic. »Naslednjič pa se je malo smo, da lahko v šoli nastavimo šoli, ki je lani obeležila 60-letnizapletlo s soljo in omako,« pravi škatlo, kamor so lahko vsi pri- co, pa moramo urediti še veliko Živa, ki je bila po tem, ko se je našali kupončke. Veliko se jih – fasado, kuhinjo in kup drugih tekmovanje za naziv mali šef za- je nabralo. Vsi so bili zagreti za reči. Zato o omaricah nismo monju končalo, razočarana, da jima to,« Živa pove, da je uspeh šole gli razmišljati. S to donacijo, pa je spodletelo. »Vedela sem, da bi plod sodelovanja vseh učencev. tudi s šolskim skladom, zbiralnilahko še kaj dodali, a nama je na Šola je namreč v zbiranju Mer- mi akcijami papirja in drugimi koncu zmanjkalo časa, da bi jed catorjevih kupončkov zmagala aktivnostmi učencev in staršev, pa lahko izpeljemo naložbo,« je povedal in dodal, da bodo omarice dobili učenci predmetne stoDekleti še ne razmišljata, da bi se s kulinariko ukvarjali poklicpnje, s tem pa bodo tudi šolske no. Kuhanje bo njun hobi. Na televizijo pa se še vrneta, pravita, torbe nekoliko lažje. saj si obe želita nastopiti v oddaji Masterchef.

❱

🔲

Varovanci VDC Saša Velenje skupaj z gozdarji v gozdu Konec meseca maja, v tednu gozdov, smo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje (ZGS), v gozd povabili varovance Varstveno delovnega centra SAŠA – enota Velenje. Obisk gozda smo izvedli na Želodkovi poti, na območju Šmartnega, kjer je še pred leti potekala tudi gozdna učna pot Konovo–Deberce. V lepem sončnem dnevu smo se najprej sprehodili skozi gozd ter vedoželjnim varovancem predstavili drevesa in živali. Na ravnem delu poti smo sodelavci

ZGS pripravili posebne izobraževalno-didaktične aktivnosti, kjer smo varovancem na treh točkah ob poti predstavili posebnosti in zanimivosti slovenskih gozdov. Udeleženci so spoznali različne prebivalce gozda, se preizkusili v mnogoterih spretnostih in ugotavljali, katera in kako velika drevesa rastejo v slovenskih gozdovih. Veliko pozornosti so namenili čutom, s katerimi doživljamo gozd. Zato so objemali drevesa in se pogovarjali z njimi, se dotikali mahu, poslušali petje ptic, vonjali

razpadajoči les in občudovali barvite lesne gobe. Za mnoge izmed nas je sprehod skozi bližnji gozd v teh časih nekaj običajnega. Za varovance VDC pa je to posebna priložnost, ki smo jo z našim strokovnim znanjem nadgradili, da je bilo doživetje gozda res nepozabno. Dogodek smo povezali s projektom LIFE – IP NATURA.SI, s pomočjo katerega smo pripravili tudi novo sestavljanko divjega petelina, didaktično igro z različnimi živalskimi vrstami in različne spretnostne vaje, ki jih bomo še naprej uporabljali pri predstavitvi življenja v gozdu. 🔲

Aleš Ocvirk in Suzana Vurunić, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje

Naš čas, 10. 6. 2021 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

10. junija 2021

Prva slovenska avtomatska puška je iz Velenja Na Velenjskem gradu gostuje razstava 30 let brzostrelke MGV, ki prikazuje del velenjskega prispevka k slovenski zgodbi osamosvojitve Tina Felicijan

Velenje, 3. junija – V šopku razstav, pogovorov, glasbenih dogodkov in drugih prireditev, ki jih Muzej Velenje prireja ob letošnji 30-letnici samostojnosti Slovenije, je tudi razstava, ki so jo ob 30-letnici najbolj znanega in prepoznavnega orožja osamosvajanja leta 2019 pripravili v Vojaškem muzeju Slovenske vojske. Sodelavci obeh muzejev, ki so tesno in plodno sodelovali tudi pri opremljanju Spominskega centra 1991 (mnogo orožja, ki je tam na ogled, je iz depoja vojaškega muzeja), so zadovoljni, da je razstava 30 let brzostrelke MGV na prvo gostovanje odpotovala prav v ‹›rojstni kraj›› brzostrelke, z močno simbolno vrednostjo za proces osamosvajanja slovenskega naroda. Višji kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske in avtor razstave mag. Matjaž Ravbar je v pripoved o nastanku prve slovenske avtomatske puške od ideje do začetkov serijske proizvodnje, ki je potekala v velenjskem Gorenju, ter njenega namena in uporabe, vključil povzetek bogatega slovenskega orožarskega znanja in pokazal, da je brzostrelka, ki je največkrat izdelano serijsko orožje na Slovenskem, ne pa edino, plod daljše tradicije. Na ogled so razne različice

Kustos Matjaž Ravbar (levo) bo 22. junija ob 18. uri izvedel javno vodstvo po razstavi, na katerem bo podrobneje predstavil razne podrobnosti iz zgodbe o prvi slovenski brzostrelki.

❱

Primerek brzostrelke MGV je razstavljen tudi na stalni razstavi Spominskega centra 1991, enote Muzeja Velenje, posvečene procesom osamosvajanja v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, kjer se v počastitev 30-letnice samostojnosti obeta več javnih vodstev.

brzostrelke, izdelane v prototipnih primerkih, ki dajo slutiti možne smeri razvoja tega orožja. »Ta razstava je poklon ne le procesu osamosvajanja, temveč

tudi slovenski vojaški industriji,« je pojasnil in izpostavil pomen brzostrelke MGV za krepitev morale v procesih slovenskega osamosvajanja: »Gre za simbolno

orožje za obdobje osamosvajanja, ki je bilo propagandno predstavljeno kot slovensko orožje, s katerim smo se lahko borili in obranili slovensko samostojnost.« Brzostrelka je odigrala pomembno psihološko vlogo tudi na nasprotni strani, ki je to orožje slabo poznala. Da razstava nikakor ni namenjena glorifikaciji orožja, temveč prikazu naporov, vloženih v uspešen proces osamosvajanja, je poudaril major mag. Zvezdan Markovič, višji častnik za muzeologijo, vodja skupine za muzeologijo.

Ne sprehajaj se no vendar čisto gola!

Velenje, 5. junija – Po več kot enem letu od začetka korona krize, ki močno vpliva na izvajanje kulturno-umetniških dejavnosti, so velenjski gledališčniki, ki kljub razmeram niso povsem obmirovali in so ob letošnjem kulturnem prazniku pripravili program za spletno proslavo, ponovno stopili pred občinstvo v živo. Na oder so se vrnili s komedijo, saj so v zadnjih nekaj sezonah gledalcem ponudili sicer odlične drame. Teh je v novi resničnosti že dovolj, zato so si želeli razvedriti ozračje in razbremeniti občinstvo s komedijo, kar jim je tudi uspelo, in sicer s komično enodejanko francoskega mojstra vodvila Georgesa Feydeauja Ne sprehajaj se no vendar čisto gola!, ki so jo premierno uprizorili točno na dan 100. obletnice avtorjeve smrti. Ustvarjanje nove predstave v nasprotju s pričakovanji (kolektiv Gledališča Velenje se krepko leto ni mogel družiti na odru ali v zakulisju) še nikoli ni bilo tako enostavno, je povedal režiser Romeo Grebenšek. »Kajti zelo radi ustvarjamo, radi se družimo in ob tem rastemo. V tem času, ko to ni bilo mogoče, nam ni bilo lahko. Prav tako pa ne gledalcem, ki so pogrešali gledališče. Zato smo takoj zgrabili priložnost in začeli ustvarjati, da lahko abonentom in drugim obiskovalcem ponudimo nekaj novega.« Čas pa bo pokazal, koliko predstav z repertoarja Gledališča Velenje je preživelo epidemijo. To sicer ni odvisno le od ustvarjalcev, temveč tudi od razmer. Če bodo naklonjene uprizarjanju, jih bodo z veseljem ponovno postavili na oder. Izboru te komedije za prvo predstavo po »prisilnem dopustu« botruje še neuresničena želja o uprizoritvi predstave Butalci. »Gre za fenomenalno zgodbo in odlično komedijo,

a je zanjo potrebna večja zasedba. Zaradi omejitev pri ustvarjanju pa smo se odločili za predstavo z manjšo zasedbo. Tako da smo Butalce preložili in se jih bomo lotili – če bodo razmere to dopuščale – že jeseni.« Tudi komedija Ne sprehajaj se no vendar čisto gola! tako kot Butalci nastavlja ogledalo družbi in je po dobrem stoletju, odkar jo je avtor napisal na račun takratne francoske politične scene, še kako aktualna. S prispodobo nespodobne

Pripravil kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak

»Neprecenljiv uspeh za Slovence je, da nam je uspelo priboriti si lastno državo. Ko skupnost dobi svoj jezik, postane etnična skupnost. Ko jezik preraste v knjižni jezik, dobi status naroda. Ko si narod pribori lastno državo, pa postane nacija. Dva milijona nas je, naš slovenski jezik pa je eden od enakopravnih jezikov v

Evropski uniji,« je opozoril, da slovenska samostojnost še zdaleč ni zanemarljiv zgodovinski dogodek niti v mednarodni skupnosti, saj je le redkim manjšim skupnostim uspel takšen dosežek. 🔲

Za kulturo 93 tisočakov

Gledališče Velenje je z novo predstavo na svojem repertoarju v dvorano velenjskega kulturnega doma vrnilo smeh Tina Felicijan

Leta 1989 so v javnost prišle fotografije prve slovenske malokalibrske avtomatske puške oziroma brzostrelke MGV-176 velenjskega podjetja Gorenje. Čeprav zasnova novega orožja ni bila izvirna, brzostrelka MGV-176 je bila namreč zgolj predelana in posodobljena različica ameriške avtomatske puške American 180, je orožje, ki so ga razvili strokovnjaki iz Gorenja in Puškarne Kranj, v jugoslovanski javnosti močno odmevalo. Avtomat MGV-176 je pozornost v strokovni in širši javnosti vzbudil predvsem zaradi tehničnih karakteristik in materialov, iz katerih je bil izdelan. Zaradi bogatih izkušenj z umetnimi materiali in ne nazadnje tudi zaradi finančnih razlogov sta bili dve tretjini brzostrelke MGV-176 sestavljeni iz plastike, preostali deli pa so bili jekleni. Zaradi tega je bila izredno lahka, plastika pa naj ne bi zahtevala posebnega vzdrževanja. Posebno pozornost sta vzbujala tudi strelivo (malokalibrsko strelivo 22 LR) in ognjena moč avtomata (teoretično 1.600 nabojev/min). Prva slovenska avtomatska puška MGV-176 iz Velenja (kratica MGV naj bi pomenila Model Gorenje Velenje, število 176 pa število nabojev v prvotnem nabojniku) se je zaradi številnih spornih rešitev, tehničnih težav in kratkega časovnega obdobja v vojni za samostojno Slovenijo uporabljala le v zelo majhnem in omejenem obsegu. Kljub temu pa je bila zaradi svojih karakteristik propagandno relativno zelo učinkovito bojno sredstvo slovenskih teritorialcev in miličnikov ob začetku spopadov in še danes spada med tako imenovano simbolno orožje slovenskega osamosvajanja. Po vojni za neodvisnost je velenjsko Gorenje opustilo tovrstno dejavnost, zato je kmalu zamrl tudi ves nadaljnji razvoj prve slovenske brzostrelke.

poslančeve žene, ki se v sami spalni srajci kaže slugi, sosedu, celo lastnemu sinu, zmoti pa tudi obisk župana in novinarja rumenega tiska, ustvarja rdečo nit predstave – neuspešni poskusi političnega povzpetnika, da bi ohranil neoporečno javno podobo. Med vrsticami lahkotne zgodbe, ki iz vsakdanjih, banalnih, a pomembnih dogodkov v malomeščanskem gospodinjstvu ustvarja komične situacije, pa gledalci lahko razberejo tudi resnejše teme:

Mestna občina Velenje je zaključila razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo sofinancirala letos. Razpis je bil odprt med 5. februarjem in 8. marcem, nanj pa je prispelo 85 prijav, od tega jih 6 ni ustrezalo pogojem. V postopek ocenjevanja je bilo tako uvrščenih 79 prijav, in sicer 29 programov kulturnih društev, 35 kulturnih projektov, 12 projektov s področja založništva, 1 program zveze kulturnih društev in 2 projekta medkulturnega dialoga. Vsi ocenjeni programi in projekti so bili sprejeti v sofinanciranje. 🔲

Košarkoskove panjske končnice tudi v zloženki Šoštanj – Občina Šoštanj je ob svetovnem dnevu čebel, 20. maju, v nakladi 500 izvodov izdala zloženko z naslovom 'Alimpije Košarkoski, Panjske končnice'. Košarkoski slika panjske končnice, ki so edinstven del ljudskega izročila njegove druge domovine Slovenije, je pa tudi ikonopisec, kar spada v okvir izročila njegove prve domovine, Makedonije.

Foto Martina Hrastnik

Predstavo Ne sprehajaj se no vendar čisto gola! je režiral Romeo Grebenšek. Igrajo Zoja Lešnik, Urban Hrastnik, Nejc Škorjanc, Vid Hrovat in Jože Školc, koreografijo je sestavila Lucija Boruta, sceno pa Miha Šilc.

Zloženko je Občina Šoštanj izdala ob svetovnem dnevu čebel.

neenakost med spoloma in stereotipiziranje obeh, igranje družbenih vlog, razmerja med družbenimi sloji, bontonom in svobodo izražanja, intimo in javnim, vrlinami in šibkostmi človeške narave. 🔲

Poslikave panjskih končnic, ki čebelam služijo kot vizualna informacija za prepoznavanja panja, sovpadajo z razvojem čebelarstva konec 18. stoletja. Motivika panjskih končnic je vezana na podobe iz sakralnega sveta, kmečkega življenja, zgodovinskih dogodkov, na njih so upodobljeni tudi šaljivi prizori ... Košarkoski pa je več ali manj znanim motivom (nabor je res raznovrsten) dodal motive lokalnega okolja – Koše šoštanjske, Sveti Križ nad Belimi Vodami, Družmirsko cerkev z okolico, šoštanjske usnjarje ... 🔲

mkp

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

10. junija 2021

Mednarodni dan lahkega branja Lahko branje je namenjeno mladostnikom in odraslim, saj gre za vsebine, ki so pripravljene za odrasle, a tako, da jih razumemo vsi – Sabina Breznik, učenka VI. stopnje CVIU Velenje, je napisala in ilustrirala zgodbo Puran Peter, ki ima znak za lahko branje Jasmina Škarja

28. maj je mednarodni dan lahkega branja, ki mu pravimo tudi lažja slovenščina, in ga praznujemo od leta 2020. Letošnjega so po Sloveniji obeležili z različnimi mednarodnimi spletnimi prireditvami in dogodki v živo, pove Tatjana Knapp, direktorica in strokovna delavka Zavoda Risa, ki se je skupaj z gostjo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, mentorico doc. dr Aksinjo Kermauner, in predstavnico študentk na CVIU Velenje Tanjo Černic, udeležila srečanja Besede so namenjene vsem. Na njem so predstavili zgodbo Puran Peter učenke VI. stopnje Sabine Breznik, ki jo je tudi sama ilustrirala. Knjiga je prevedena v lažjo slovenščino in ima znak za lahko branje. Sabinina mama Mateja Breznik je zgodbo predstavila takole: »Glede na to da v Sloveniji za odrasle osebe z avtizmom ni dobro poskrbljeno, sem srečna, da je hčerka v šoli naletela na ljudi, ki ji omogočajo, da je lahko pokazala in razvila svoj talent, ki ga sicer nikoli ne bi. Hvala razredničarkama, ki sta se specializirali za avtizem, se zavzeli zanjo, da je dosegla to, kar je. Pomagala je tudi predsednica društva Sožitje Zgornje Savinjske doline Lilijana Rakun, ki je omogočila natis knjige Puran Peter. Ker sem tudi sama učiteljica, sem ji ves čas ogromno brala, tudi zato, ker ima disleksijo. Priznam, da lahkega branja do pred kratkim nisem poznala, sem pa vesela, da se stvar v Sloveniji razvija. Hčerina knjiga je namenjena osebam, ki potrebujejo preprost način branja, takšnih pa je veliko.«

Prepoznati močno področje otrok je ključ našega dela

Mateja Meh, specialna pedagoginja CVIU Velenje, je spregovorila o težavah, povezanih s socialnim vidikom, saj opaža, da je ta v teh časih najbolj okrnjen. »Rezultat tega je tudi knjiga lahkega branja. Pri prepoznavi talenta smo opazili močno področje, igro besed, izmišljanje zgodb, izštevank, učenkino iskanje rim. Naša naloga je, da to vidimo in

da močno področje učencev tudi krepimo. Treba je poudariti, da gre za prvo slovensko knjigo lahkega branja, ki je napisana v tretji stopnji lahkega branja. Za učenko Sabino je to velik dosežek,« je povedala Mehova. Komu bi knjigo priporočala v branje? »Primerna je za vse otroke po srcu. Prepoznati močno področje učencev je ključ našega dela, končni rezultat je v timskem delu,« je še poudarila. Njena kolegica, specialna pedagoginja Ana Linasi,

zaživi in pokaže najboljše. Otroci namreč potrebujejo veliko idej in vzpodbud. Je pa res, da tudi zmorejo veliko. Tudi naši skrivajo v sebi veliko talenta, treba je le najti pravo pot,« je razložila Linasijeva, katere naloga je bila pomagati prevesti knjigo v lahko branje. »Kasneje sva jo s kolegico tudi testirali s Sabininimi sošolci. Za vsako knjigo v lahkem branju je namreč pomembno, da ima testne bralce, ki preverijo ustreznost besedila.«

Knjiga je prevedena v lahko branje in ima temu primerno oznako. Predstavitev knjige Sabine Breznik, Puran Peter, ki je prevedena v lahko branje, je bila v petek, 28. maja, v prostorih Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje.

V okviru dogodka Besede so namenjene vsem so študentke mag. štud. prog. Inkluzivne pedagogike učencem CVIU Velenje podarile devet ročno narejenih tipnih slikanic. Skupni naslov tipnih slikanic je Lahne tipne štorije.

pa je nekaj besed namenila mladim ustvarjalcem njihove šole: »Imamo kar nekaj učencev, ki so močni na umetniškem področju. Imamo uspešne pisatelje in ustvarjalce zgodb. Naše delo je predvsem, da spoznamo otroka, odkrijemo njegovo močno področje in omogočimo, da ga v posebnem programu razvija. Otrokom se trudimo ponuditi pester izbor dejavnosti, da vsakdo

V Sloveniji na voljo nimamo dovolj lahkega branja

Študentke inkluzivne pedagogike so ob mednarodnem dnevu lahkega branja šoli podarile tudi devet ročno izdelanih tipnih slikanic, ki se jih je ravnatelj mag. Aleksander Vališer, skupaj z učitelji in učenci šole, zelo razveselil. »Vse že bogatijo knjižne police naše CVIU knjižnice.« Na vprašanje,

kako zahtevno je prilagoditi lahko branje otrokom s posebnimi potrebami, je Tatjana Knapp odgovorila: »Priprava dobrega lahkega branja je zahtevna, saj gre za proces, ki vključuje različne ljudi, strokovnjake, tudi končne uporabnike in bralce. Gre za vključujoče orodje, metodologijo, ki zahteva različne ljudi in sposobnosti. Ugotavljamo, da so v avtorstvu lahkega branja najuspešnejši tisti, ki so za to nadarjeni, tako kot na vsakem področju, čeprav se da z dobro vajo marsikaj izpiliti. Žal imamo v Sloveniji na voljo premalo lahkega branja. Trenutno imamo sedem avtorskih knjig o lahkem branju, nekaj je tudi priredb, pa tri priredbe zakonov v lahko branje, kar je izjemnega pomena. Na Zvezi Sožitje so v lahkem branju pripravili ustavo.« Načrti? »Želimo si, da bi imeli tudi finančne vire, da bi lahko pripravili različna izobraževanja za avtorje,« je še izpostavila Knappova.

Pri ustvarjanju tipank je najpomembneje združiti različna področja

Na predstavitev knjige so povabili tudi goste primorske Pedagoške fakultete, ki so šoli predali nekaj tipank. Predstavnica študentk Tanja Černic je razložila, da je pri ustvarjanju tipank najpomembneje, da razumemo, kaj bi otroku največ pomenilo. »Pomembno je, da ima ilustracija ključne podatke, ki jih mora otrok razumeti. Treba je združiti različna področja, od glasbe, umetnosti, slovenščine, matematike, okolja, družbe. V okviru študijskega programa inkluzivna pedagogika smo napravili deset tipnih slikanic z različnih področij in različnih vsebin. V prvi vrsti so bile namenjene slepim in slabovidnim, kasneje smo jih prilagodile v lahko branje,« je še dejala Černiceva, ki je opozorila na to, da se pri otrocih že poznajo posledice socialne distance zaradi epidemije. »Bojim se, da se bodo te težave odražale v socialnem stiku tudi v prihodnje. Otroci se namreč morajo družiti z vrstniki, saj je to ključno za nji🔲 hovo odraščanje.«

Predstavitev Kajuha v glasbi in v drugih jezikih Šoštanj, 15. junija – Marca je iz tiskarne prišla knjiga dr. Franca Križnarja Kajuh v glasbi – prva iz zbirke Kajuh 100, ki bo obsegala sedem knjig. Pred nekaj dnevi je luč dneva že zagledala druga knjiga iz te zbirke – Kajuh v drugih jezikih, avtorja Davida Vidmarja Čeruja. Obe knjigi bo Knjižnica Velenje, ki vodi projekt, v Šoštanju, rojstnem mestu Karla Destovnika Kajuha, v sodelovanju z Zavodom za kulturo Šoštanj, predstavila hkrati, in sicer v torek, 15. junija, ob 18. uri v tamkajšnjem kulturnem domu. Pogovor z avtorjema knjig in urednikom zbirke Vladom Vrbičem bo vodila Milojka B. Komprej. 🔲

Prihodi in odhodi Ona Čepaityte Gams

Kdaj ste na zadnje nekam leteli z letalom? Kdaj je nekdo od vaših znancev nazadnje letel z letalom? Cela večnost je že minila od tistih časov, ko je bilo to običajno, sedaj pa vsakega, ki se nekam takole odpravi, takoj opazimo. Pravi dogodek! Poleti, med počitniško sezono, bo zagotovo drugače, a so bile do sedaj razmere res precej omejujoče, najbolj tudi zato, ker je večina evropskih držav še vedno, kljub negativnemu testu, od tistih, ki prečkajo njihovo mejo, zahtevala karanteno. Na letališčih pa je preverjanje bolj dosledno, kot če potuješ z avtom. Torej ko smo se pred kratkim s sodelavkami, nekakšnimi pripadnicami »privilegirane kategorije« prebolelih in polno cepljenih odpravile na službeno pot v tujino, smo od znancev doživele toliko pozornosti kot že dolgo ne. Res nenavaden občutek. Kot tudi ta, da smo bili na letalu dejansko ena posebna, prečiščena, kategorija ljudi – sami negativni. Ne bom tu omenjala vseh zapletov, ki lahko nastanejo zaradi interpretacije ali neznanja vstopnih zahtev določenih držav (ali pa zaradi namenskega služenja z dodatnimi, sicer nepotrebnimi, testi) in ki jih ob registraciji na let podajajo uslužbenci letalskih družb – konec za nas je bil srečen, čeprav je vmes zahtevalo kar nekaj živcev. Zato ja, evropski zeleni potni list je zagotovo dobra rešitev za vse tiste, ki bi v tem letu in tudi v bližnji prihodnosti radi malo potovali. In ko sredi epidemije prideš h kolegom muzealcem na obisk, kot gost iz tujine si danes res prav poseben gost. Muzeji so sicer še daleč od normalnega obtoka obiskovalcev, a goste, s katerimi bi morali komunicirati v angleščini, vsaj trenutno večinoma lahko umestijo v dve kategoriji – tujce, ki živijo v tej državi, ali kakšne pogumne Erasmus študente, ki se že tudi menda najdejo. Pravi turisti so še tako maloštevilni, da so deležni res posebne pozornosti. Priznam, da me je že med pripravo na službeno pot v Litvo (sicer ob zaključku evropskega projekta mobilnosti) skrbelo, kako nas bodo kolegi sprejeli. Zdelo se mi, da bodo morda zadržani, ker prihajamo iz tujine v teh korona časih, da ni prav, da potujemo, da rinemo tja, kamor ne bi smeli. A na koncu smo doživele popolnoma drugačen sprejem. Vsi, ki smo jih srečale na poti, so bili presrečni, da lahko gostijo kolege iz tujine. Še moja litovščina, na moje veliko razočaranje, sploh ni prišla do izraza. Ker so se vsi želeli pogovarjati v angleščini. Marsikdo od muzejskih uslužbencev je rekel, da se ne spomni, kdaj je vodil skupino v angleščini, in da v tem prav uživa. Hvaležni so bili za naš obisk. Naša gostiteljica, mlada kustosinja, pa je na moje komentarje v litovščini odgovarjala vsem nam v angleščini. Na koncu sem obupala – lahko je torej tudi tako. Korona nas je vse vsaj malo spremenila. Meni je očitno okrepila tudi občutek minljivosti časa, ki ga preživim »doma«. V mojem prvem domu. Ko sem zadnjo noč pred letalom hodila od doma mojih staršev do hotela, me je prevevala takšna žalost, kot še nikoli prej. Z zapuščanjem doma in moje družine vsako leto pred odhodom v Slovenijo nikoli nisem imela težav – če je seveda sploh možno, da s tem nimaš težav. Odhode sem na nek način natrenirala – ker nima smisla delati drame in problema tam, kjer je tako, kot je in spremeniti ne moreš nič. Odhajam že sedemnajst let, redno vsako leto vsaj enkrat, kdaj tudi dvakrat ali celo trikrat. Ne vem, zakaj je bilo tokrat drugače. Hodila sem po ulicah starega mestnega jedra moje Vilne, delala sem kroge okoli in okoli, čeprav je bilo od staršev do hotela slabih deset minut peš. Ura je bila čez pol noč, za letalo pa sem morala vstati ob pol petih. Vilna me je tokrat res močno držala in sredi te majske noči mi je šlo na jok. Prvič. Čeprav sem vedela, da poleti pridem spet. Ko sem se vrnila v hotel, sem morala narediti eno fotografijo skozi 🔲 okno. Pa še eno ob pol petih zjutraj – prelepi sta.

Šumnik z novo razstavo v Velenjki Velenje – V Velenjki je na ogled najnovejši cikel devetindvajsetih del slikarja Draga Šumnika - Luke z naslovom 5 G. Cikel je nastajal v času epidemije. Abstraktni motivi, s katerimi se Šumnik tokrat predstavlja, delujejo kot dekorativni vzorci in predstavljajo njegov 🔲 mkp novi pristop k ustvarjanju.

Recital Kajuhove in Balantičeve poezije Velenje, 13. julija – V nedeljo ob 18. uri se bo v atriju Velenjskega gradu začel recital poezije Karla Destovnika Kajuha in Franceta Balantiča. Interpretirali jo bodo Marko Mandić, Zvone Hribar in Joži 🔲 tf Šalej.

Naš čas, 10. 6. 2021 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

10. junija 2021

Radijski in časopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Križanke Križanke, ki jih redno objavljamo v Našem času, so ena dobrih oblik reklamiranja naših sponzorjev in so med našimi bralci zelo priljubljene. Klasične pošte sicer dobivamo v naše uredništvo vse manj, to pa seveda ne velja za izpolnjene križanke. Te nam seveda pošiljate v kuvertah in vsak teden se zelo veselimo velikih kupov, ki jih prejemamo. Veseli smo, da lahko nekoga izmed vas nagradimo, veseli pa smo tudi, da jih tako radi rešujete. Še posebej so kupi pošte veliki, kadar objavimo kakšno večjo, takšno celostransko, kot je bila pred nedavnim križanka Centra Interspar Velenje. Zaradi vašega velikega odziva se bomo potrudili, da bomo nagradne križanke v Našem času objavljali tudi v prihodnje. 🔲

1. LAURA MENARD – Prekleta so jutra 2. WOLF – Imela sva vse 3. MANESKIN – Zitti e buoni

Naša marketinška svetovalca Bernarda Matko in Jure Beričnik sta navdušena nad kopico vaših rešitev križank.

Laura Menard je nase prvič opozorila že v skupini Navihanke, kasneje pa tudi kot finalistka festivala Slovenska nota. Lani se je s pesmijo Kakor solzi v morju podala na samostojno glasbeno pot. Tokrat predstavlja novo skladbo Prekleta so jutra, za katero je besedilo napisal Rok Lunaček, glasbo pa Nejc Tratnjek in Roman Sarjaš, ki je poskrbel tudi za glasbeni aranžma.

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Letošnjo Evrovizijo spremljalo 183 milijonov gledalcev

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Letošnjo Evrovizijo je spremljalo dobrih 183 milijonov gledalcev, so sporočili organizatorji. Finalni večer je v 36 državah povprečno spremljalo 40,5 odstotka gledalcev televizije. Po spletu so Evrovizijo spremljali predvsem mladi, saj je bilo 71 odstotkov spletnih gledalcev starih med 18 platformah. Samo na Spotifyju je album dosegel rekordnih 8 milijard prenosov (streamov), kar je največ, ko gre za album ženske izvajalke. Prinesel ji je tudi dva grammyja in nagrado brit. S prvencem je glasbenica postavila visoke standarde, ki pa jih izpolnjuje tudi s svojim drugim albumom Future Nostalgia, ki so ga do danes prodali že več kot štiri milijone primerkov. V Veliki Britaniji je že postal platinast, prinesel pa ji je tudi grammyja za najboljši vokalni album in še dve nagradi brit. in 34 let. V finalu 65. tekmovanja za pesem Evrovizije so slavili italijanski rokerji Maneskin s pesmijo Zitti E Buoni. Njihov nastop in nastope preostalih 25 tekmovalcev si je ogledalo 4,3 milijona Italijanov, kar je bilo najvišje število po letu 2011. Z 99,9 odstotka je po številu televizijskih gledalcev, ki so si ogledali Evrovizijo, sicer zmagala Islandija.

pocukal za rokav, češ, da bi bilo zanimivo narediti kaj v tej smeri. »Sploh zato, ker ima on ta stil v malem prstu, jaz pa obožujem hitrejše ritme in barve, ki s tem časom kar dobro sovpadajo,« je pojasnila. Tako se je rodila pesem Always You, ki bo luč sveta najprej ugledala v angleški verziji, v načrtu pa je še različica v slovenščini.

Umrl je B. J. Thomas Konec maja se je pri 78. letih poslovil ameriški pevec B. J. Thomas, ki se je s pesmijo Raindrops

pesmijo osvojil glasbene lestvice po svetu, pozneje so jo uporabili tudi v drugih filmih – med drugim v Forrestu Gumpu in Spider Manu 2. BJ Thomas je umrl 29. maja, na svojem domu v Arlingtonu v Teksasu, zaradi zapletov, povezanih s pljučnim rakom.

Maja Keuc po 10 letih spet prepeva v slovenščini Pevka Maja Keuc, ki se predstavlja z umetniškim imenom Amaya, se po dolgem času predstavlja z novo pesmijo v slovenskem jeziku. Sanjam sama je vse od skladbe Vanilija, s katero je nastopila na Evroviziji, Majina prva avtorska pesem v maternem jeziku. Pandemija covida-19 jo je lani pripeljala nazaj v Slovenijo in

Lea Sirk se v Dua Lipa novi skladbi spogleduje z glasbo postavlja rekorde osemdesetih let Lea Sirk je čas pandemije, ko ni mogla nastopati, posvetila raziskovanju različnih glasbenih žanrov ter na koncu razveselila svoje oboževalce z novo skladbo, ki nosi naslov Always You in ima pridih osemdesetih. Pred približno dvema letoma je namreč na tujem glasbenem trgu zasledila, da se vračajo osemdeseta leta in že takrat jo je producent

Dua Lipa predstavlja skladbo, ki bi lahko postala singel poletja. Gre za skladbo Love Again z njenega drugega albuma Future Nostalgia. Odkar je leta 2015 izdala svoj prvi singel, Dua Lipa velja za eno najbolj priljubljenih pop zvezdnic. Njen debitantski album je bil prodan v šestih milijonih primerkov, še večkrat pa je bil pretočen na različnih spletnih

Ansambel Modrijani – Moje Slovensko srce Ansambel Saša Avsenika – Mami Ansambel Črna mačka – Presneta dekleta Ansambel Galama – Moja klepetulja Ansambel Nemir – Slovenska pesem Ansambel Gašperja Kavška – Le Krka ve Prebrisani muzikanti – Vsi imamo želje Ansambel Petan – Vzornik Ansambel Vikend – Dovolj sva mlada S.O.S. Kvintet – Želim si želim

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO VILI RESNIK Vili Resnik je z Mikijem Vlahovičem, Miranom Rudanom in Božidarjem Wolfandom Wolfom sklenil pakt zavezništva in nadeli so si ime Legende. Pomagajo si pri promociji novih pesmi. Tokrat so združili moči za snemanje videa za Vilijevo pesem Ti si me čakala. Snemali so na Primorskem, kjer Vili tudi živi.

PERO LOVŠIN Pero Lovšin je posnel novo skladbo z naslovom Ko se najdem. Pesem z ljubezensko tematiko je Pero posnel z ekipo prekaljenih glasbenikov, ki so si nadeli ime Skalarji. Z njimi načrtuje tudi mini poletno turnejo, v okviru katere bodo nastopali na festivalih Pivo in cvetje ter Lent.

EVA PAVLI Po pomladni uspešnici Mižim mlada avtorica Eva Pavli predstavlja novo skladbo z

Keep Fallin' On My Head zapisal v zgodovino glasbe in tudi kinematografije, saj jo je bilo mogoče slišati v kar nekaj filmih. Pesem je nastala leta 1969 za vestern Butch Cassidy and the Sundance Kid, v katerem sta nastopila Paul Newman in Robert Redford, in osvojila oskarja za najboljšo skladbo. B. J. Thomas je s

vse bolj je v sebi čutila željo, da se začne izražati tudi v domačem jeziku. V tujini napisana skladba Sleep Alone je tako dobila še slovensko različico. Pod novi singel sta se kot avtorja podpisala tudi Zala Kralj in Gašper Šantl, ki ustvarjata pod imenom zalagasper in sta prav tako kot Maja Slovenijo zastopala na Evroviziji.

naslovom Juno, v kateri se ji je pridružil ležerni hiphop mojster Emkej. Skladba bo izšla tudi na njenem mini albumu Sreči, katerega izid je napovedan za jesen.

NINA PUŠLAR Tople oči je naslov nove skladbe Nine Pušlar, ki jo je izdala ob pomembnem dogodku – razglasitvi vpisa slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Ob tej priložnosti se je povezala z Zvezo društev gluhih in naglušnih, naučila pa se je tudi nekaj besed znakovnega jezika.

BIG FOOT MAMA Jutri, 11. junija, bo izšel album skupine Big Foot Mama z naslovom Akustika. To je prvi akustični album te zasedbe, material zanj pa je nastal že decembra na Izštekanih 10 z Juretom Longyko. To bo tudi prvi album skupine, ki bo konec poletja izšel tudi na vinilu.

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏪

Lepo je biti spet med ljudmi. Še lepše je, če druženje popestri glasba. Vendar pa pravih ljubiteljev in poznavalcev ni tako lahko zadovoljiti. Rok Rednak sliši vsak ton, ki gre mimo. Mišo Melanšek budno opazuje nastop in ocenjuje odrsko držo. Jože Hribar pa je že zavrtel nekaj številk menedžerjev in se pozanimal, kdaj bo tudi on na vrsti. Ostala dva z nasmeškom upata, da bosta kje zraven.

⏬

»Le kaj bi spet rad? Ali bo tudi nama kaj naložil?« se sprašujeta direktor občinske uprave Šoštanja Drago Koren in poslanec državnega zbora Franc Rosec, ko v vrsti spremljata pogovor Petra Radoje, predsednika Sveta Krajevne skupnosti Lokovica, z Janezom Atelškom, hišnikom šoštanjske osnovne šole in saksofonistom pri godbi Zarja. Atelška številni poznajo kot tistega, ki nikoli ne stoji križem rok, v žepu pa jih drži samo izjemoma, ko je treba poiskati kakšen 'šrauf' ali pa ko si jih med poslušanjem o tem, kakšno pomoč kdo potrebuje, malo spočije.

⏪

Mladi očka Primož Rotovnik, vodja projekta obnove Starega Velenja pri Mestni občini Velenje (sicer tudi predsednik Planinskega društva Škale - Hrastovec), ve, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Zato poskrbi, da temu ni tako. Seveda je tudi veselje ob starševstvu delil s prijatelji.

10. junija 2021

frkanje » Levo & desno «

Kaj nam piše vlada? Če vlada tako, kot si predstavlja socialni dialog, načrtuje tudi pravičen izstop iz premogovništva, potem se nam slabo piše.

Korona dodatki Ker se v zdravstvu vrtijo tako enormni korona dodatki, konca epidemije še dolgo ni videti.

Cilj je dosežen Ene moti prireditveni prostor ob jezeru, ene mastodonta, ene Vista – vsi za in proti pa vsaj iz firbca hodijo to gledat. Cilj je dosežen – obisk se naglo veča.

Bo obisk? Staro Velenje se preoblači. Sedaj pričakuje, da bo Novo Velenje prišlo vsaj na modno revijo.

Kitajci niso za Odnosi s Kitajsko se po Evropi nenadoma zapletajo. Tudi v kitajskem Gorenju politični obiski na lokalni ravni trenutno niso zaželeni.

Epidemija po epidemiji Po epidemiji covida-19 je prišla nova epidemija – epidemija višjih cen.

ZANIMIVOSTI

Odkrili vrsto želve, ki so jo imeli za izumrlo Genetski testi so potrdili, da želva, ki so jo leta 2019 našli na galapaškem otoku Fernandina v Ekvadorju, pripada vrsti, ki naj bi izumrla pred več kot 100 leti. Znanstveniki z univerze Yale so DNK najdene želve primerjali z vzorcem samca iste vrste, ki so ga pridobili leta 1906, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Verjeli smo, da je vrsta izumrla pred več kot 100 leti, a smo zdaj odkrili njen obstoj. Želva vrste Chelonoidis phantasticus je bila odkrita na galapaških otokih,« je v torek sporočil ekvadorski minister za okolje

Gustavo Marique. Chelonoidis phantasticus je ena od 15 vrst orjaških želv, ki izvirajo z Galapaškega otočja, in je značilna za otok Fernandina, kjer so jo tudi odkrili. Chelonoidis phantasticus doseže do 87 centimetrov dolžine. »To odkritje nam je nedvomno obudilo upe za obnovitev te vrste. Želimo si, da ta želva ne bi dočakala enake usode kot Osamljeni

George,« je dejal direktor Nacionalnega parka Galapagos Danny Rueda. Osamljeni George, ki je pripadal vrsti Chelonoidis abingdonii, je brez potomcev umrl leta 2012, po tem, ko se ni želel pariti s samicami iz sorodnih podvrst v ujetništvu.

Letalska družba kupuje 15 nadzvočnih potniških letal Ameriška letalska družba United Airlines je razkrila načrte za nakup 15 novih nadzvočnih letal in napovedala vrnitev nadzvočnih hitrosti v civilno letalstvo leta 2029, poroča BBC. Takšni nadzvočni potniški leti so se končali leta 2003, ko sta Air France in British Airways umaknili svojo floto legendarnega Concordea. Novo nadzvočno letalo Overture bo naredilo podjetje Boom iz

Denverja. Doslej sicer še niso naredili prototipa letala, ki bi ga lahko preizkusili. Nadzvočni let je tisti, pri katerem letalo potuje s hitrostjo ki je večja od hitrosti zvoka. To na primer pomeni, da mora letalo na višini 18.300 metrov leteti hitreje kot 1060 kilometrov na uro. Običajno potniško letalo lahko leti s hitrostjo približno 900 km/h, letalo Overture pa naj bi doseglo hitrost 1805 km/h ali 1,7 Macha. Na ta način bi čezmorska potovanja, na primer pot od Londona do New Yorka, trajala pol manj, piše BBC. Concorde, ki so ga začeli uporabljati leta 1976, je

imel največjo hitrost 2180 km/h ali 2,04 Macha, kar pomeni, da letalo Overture ne bo doseglo svojega slavnega predhodnika. Mimogrede, United Airlines je po prihodkih četrta največja javna letalska družba na svetu in je zagotovo eden največjih velikanov v sektorju letalskih potovanj.

Na Danskem bodo gradili ogromen otok za 35.000 ljudi Poslanci danskega parlamenta so potrdili načrt gradnje ogromnega umetnega otoka

Lynetteholm, na katerem bo živelo 35.000 ljudi in ki bo zaščitil pristanišče v Københavnu pred dvigom morske gladine, piše BBC. Celino in otok bodo povezovali obvoznica, predori in podzemna železnica, odobritev danskega parlamenta pa pomeni, da bi otok s skupno površino 2,6 kvadratnih kilometrov lahko začel graditi še letos. Okoljski aktivisti gradnji Lynetteholma nasprotujejo, ker se bojijo, da bi projekt lahko negativno vplival na naravo. Po načrtih bi bil Lynetteholm obdan z jezom, ki bi pristanišče v Københavnu zaščitil pred dvigom morske gladine in viharji. Če bodo upoštevali predlagani načrt izvedbe projekta, bi morali biti temelji otoka postavljeni do leta 2035, dokončan pa naj bi bil do leta 2070. Okoljski aktivisti so na sodišče v Luksemburgu proti projektu Lynetteholm vložili tožbo. Ena ocena vplivov gradbeništva na okolje kaže, da bi se med gradnjo otoka skozi København vsak dan peljalo 350 tovornjakov, polnih surovin. Lokalni mediji pišejo, da bo treba na načrtovano lokacijo Lynetteholm dostaviti približno 80 milijonov ton zemlje, da bi tam ustvarili otok. Prav tako so aktivisti zaskrbljeni, da bo gradnja otoka povzročila premike usedlin in da bi lahko vplivala na okoliške ekosisteme in kakovost vode. Parlament je kljub tem pomislekom osnutek potrdil s 85 glasovi za in 12 proti.

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 13

Letos mineva trideset let od vojne za Slovenijo in trideset let od pogumnega dejanja, ko sta se pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar odzvala klicu domovine in že drugi dan vojne za Slovenijo, 28. 6. 1991, iz JLA prebegnila na stran naše Teritorialne obrambe. Tako sta se zapisala v zgodovino naše mlade države. V spomin na ta dogodek je 2. junija Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje v Spominskem centru 1991 organiziralo srečanje, na katerem so ponovno obudili ta dogodek. Srečanje sodi v sklop prireditev ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije, ki se bodo 12. junija nadaljevale z vseslovenskim srečanjem veteranov vojne za Slovenijo na prireditvenem prostoru Vista, 28. junija pa še s slovesnostjo v spomin preleta omenjenega helikopterja leta 1991 na Golteh. Pogovor v Spominskem centru je vodil kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak.

Vsakemu Slovencu lahko pogledam v oči

Spomnimo, da je Jože Kalan skupaj z Bogomirjem Šuštarjem 28. junija 1991 s helikopterjem Gazela 660 (takratne JLA) prebegnil na stran Teritorialne obrambe in pristal na Golteh. S tem je takratna TO dobila tudi prvi helikopter, ki so ga na Golteh prebarvali in mu dali oznako 001 TO Velenje. Tistih časov se Jože Kalan takole spominja: »Spomini so še vedno živi, vedel sem, na katero stran bom prestopil. Ko sva prišla na območje Velenja, sva vedela, da sva v naših krajih. Zavedam se, da precej ljudi dogodek ceni, nekateri ga žal mečejo tudi v pozabo, čeprav so bili takrat obveščeni

Patronažne medicinske sestre tudi v času epidemije požrtvovalno skrbijo za vse, ki potrebujejo njihovo pomoč. V Zdravstvenem domu Velenje je zaposlenih šestnajst diplomiranih medicinskih sester in sedem srednjih medicinskih sester, ki si med seboj pomagajo, sodelujejo in se dopolnjujejo. »Gre za patronažno varstvo, ki pomaga občanom od rojstva do smrti, tako v času zdravja kot bolezni,« pove vodja patronažne službe, dipl. med sestra Albina Šučurovič, specialistka klinične dietetike. Čeprav so se zavedale, da jih pacienti potrebujejo, jih je predvsem v času prvega vala epidemije skrbelo, kako bo njihovo delo potekalo tako, da bo varno za vse.

Patronažne sestre so bile prepogosto edina vez s starostniki

»Pripravljene smo na to, da nas še nekaj časa tudi na delovnem mestu čaka negotova prihodnost. Zavedam se, da je bila v času epidemije pomoč zaposlenih še kako dobrodošla, saj je patronažna služba delovala kot v običajnih časih, tudi program smo skoraj v celoti izpolnili. Resda smo na začetku prvega vala opravljale samo babiško zdravstveno nego in obiske pri novorojenčkih, omejeni so bili le preventivni obiski, medtem ko smo kurativne dejavnosti opravljale kot običajno. Ni nam bilo lahko. Še posebej, ker smo se morale sproti prilagajati ukrepom NIJZ (kako se ravnati in

SREČANJE

10. junija 2021

Zgodovinski dogodki se ljudem vtisnejo v spomin Srečanje na temo tedanjih dogodkih sodi v sklop prireditev ob 30-letnici osamosvojitvenih teženj Slovenije, ki se bodo 12. junija nadaljevale z vseslovenskim srečanjem veteranov vojne za Slovenijo

Vseslovensko srečanje veteranov in častnikov

Bogomir Šuštar (levo) in Jože Kalan

Leta 1991 nismo pomišljali in tehtali, kaj je prava stran. Borili pa smo se za to, da bi bila Slovenija nekaj drugega kot to, kar je danes postala.

o vsem, se danes sprenevedajo. Spomnim se, da smo bili hkrati presenečeni, pripravljeni in povezani. Zavedala sva se tveganega početja, tudi morebitnih tragič-

❱

Jože Prislan, bil je prvi poveljnik slovenskega letalstva, podaril zvezek, da sem začel zapisovati spomine. Nekaj časa sem celo razmišljal o izdaji knjige, saj so

Jože Kalan skupaj z Bogomirjem Šuštarjem 28. junija 1991 s helikopterjem Gazela 660 (takratne JLA) prebegnil na stran Teritorialne obrambe in pristal na Golteh

nih posledic. Ni bilo lahko biti med dvema ognjema. A dvomov o novonastali državi ni bilo. Rekel sem si, če bom preživel, bom vsakemu Slovencu lahko pogledal v oči. Po vrnitvi mi je pokojni

tisti časi moje življenje obrnili na glavo. Ljubezen do letenja in prve letalske izkušnje sem začel pridobivati pri sedemnajstih letih. V letenju sem užival, hkrati je to bil moj poklic. Od tistih

časov leta 1991 naprej namreč ne letim nič več, ker sem bil na višku svojih moči prisilno upokojen. Zdaj sem v pokoju že petnajst let in toliko časa tudi brez licence,« pove Kalan. Se vam je zgodila krivica? »Sprijazniti se moram, umiriti, najti hobije in živeti naprej. Hotel sem samo pomagati.«

Naredili smo pravo stvar

Poklicno kariero je Bogomir Šuštar začel v Mostarju, v Centru za šolanje pilotov helikopterja, kjer je delal do leta 1981. Kasneje je prišel na Brnik s poveljnikom Tonijem Mrlakom, ki načrtovanega pobega žal ni

dočakal, saj so ga 27. junija sestrelili pripadniki Teritorialne obrambe, tisti, h katerim je želel. Kasneje je bilo dokazano, da je pred nesrečnim dogodkom želel prestopiti v TO. Ste čutili kakšne posledice? »Nobenih. Dejstvo je, Na prireditvenem prostoru bosta 12. junija svojo tehniko predstavili tako vojska kot policija. Uprizorili bodo reševanje iz helikopterja, leteli bodo droni. Na prireditev so vabljeni veterani vseh organizacij in prebivalci Šaleške doline.

Zaščitna oprema jih ni rešila pred covidom Vse patronažne medicinske sestre so na delovnem mestu zbolele, saj jim svojci in oboleli niso želeli povedati, da so okuženi – Tudi v času epidemije so opravljale vse dejavnosti, od patronažnega varstva in babiške zdravstvene nege do zdravstvene nege bolnikov na domu vstopati v domove pacientov). Pred obiskom smo morale vsakega pacienta poklicati, nekateri so bili težko dosegljivi. Prvi val je bil res zelo zahteven, saj nismo vedele, kako ravnati, tudi ustrezne zaščitne opreme nismo imele. Ob svojem delu smo se zavedale, da smo bile velikokrat patronažne sestre edina vez s starostniki. Zelo stresno je bilo, veliko je bilo napetih situacij in negotovosti, vendar nas je epidemija veliko naučila, tudi povezala, saj smo dobro sodelovale. Vse patronažne medicinske sestre smo tudi zbolele, saj nam mnogi svojci in oboleli niso povedali, da so okuženi. Vse zaposlene, ki smo zbolele, smo tako zbolele na delovnem mestu, v domačem okolju pacientov, čeprav smo upoštevale vse stroge preventivne ukrepe,« pravi Šučurovičeva.

S kakšnimi težavami so se v času epidemije soočali ljudje?

»Strah jih je bilo, tudi patronažnih obiskov si niso želeli.

Patronažne medicinske sestre morajo svoj poklic opravljati z ljubeznijo. »Lahko rečem, da vse zaposlene delamo s srcem in dušo, čeprav je naše delo zelo zahtevno. Med nami so sodelavke, ki tukaj delajo že štirideset let. Od vsega začetka.«

V prvem valu so odpovedovali zdravstveno nego bolnikov na domu, saj so se bali okužb. Veliko pacientov, ki so bili odpeljani v bolnišnico zaradi drugih bole-

da smo naredili pravo stvar. Žal pa vidim, da po tridesetih letih samostojne države nismo na pravi poti. Razočaran sem, ker sem pričakoval drugačno, napredno Slovenijo. Uspeli so nas razdeliti, moralo pa bi nam biti lepo. Situacija v državi je žalostna. Moram reči, da sem razočaran nad Slovenijo.«

zni, je nazaj domov prihajalo z okužbo s covid-19. Na področju preventivnih dejavnosti smo nekaj časa opravljale le obiske otročnic in novorojenčkov. Do-

gajalo se je, da smo iz slovenjgraške porodnišnice dobile pet otročnic, pozitivnih na koronavirus, zaradi česar smo morale biti pri obiskih na domu še posebej pazljive, ob tem, da smo bile tudi o njihovem stanju na začetku slabo obveščene. Kasneje smo se povezale z bolnišnico in od tam dobivale informacije o stanju otročnic. To je bilo pomembno, saj delamo tako s starostniki kot novorojenčki, zaradi česar moramo biti pri obiskih še posebej previdne,« opiše situacijo vodja patronažne službe ZD Velenje Albina Šučurovič. Koliko patronažnih obiskov opravite dnevno? »Približno sedem, letno obiščemo okrog tisoč tristo petdeset pacientov. V času prvega vala, ko so tudi patronažne delavke zbolevale, smo obiskale tudi dvanajst strank dnevno. Težki časi so za nami, tudi zato, ker so se nekateri svojci in pacienti do nas vedli nespoštljivo. Ni jih bilo veliko, nekaj pa vendarle. Danes jih razumemo, da so se znašli v osebni stiski. Nekateri

V soboto, 12. junija, bo v Velenju potekalo vseslovensko srečanje vojnih veteranov 1991 in slovenskih častnikov, ki ga v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, PVD Sever in Zveza Slovenskih častnikov ter je posvečeno 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Predsednik OZVVS Velenje Zdenko Brložnik pove, da si bo na prireditvenem prostoru Vista ob Velenjskem jezeru med 11. in 17. uro možno ogledati tudi tehnični zbor oborožitve Slovenske vojske in Policije, prikazali bodo vajo napada na varovano osebo z uporabo helikopterja, prisotna bo konjeniška enota Policije. Prireditev bo odprtega tipa in nanjo so vabljeni vsi, še posebej pa prebivalci Šaleške doline. »Lani smo županu Petru Dermolu omenili, da želimo letos srečanje v Velenju, kar je vzel zares in povabil predsednika ZVVS Ladislava Lipiča in dr. Tomaža Časa ZPVD Sever. Pričakujemo udeležbo vseh slovenskih veteranov, policistov in častnikov. 28. junija ob tridesetletnici organiziramo še proslavo na Golteh. Želimo si, da bi se teh dogodkov udeležilo čim več veteranov.« 🔲

Jasmina Škarja

živijo tudi v človeka nevrednih razmerah. Bodisi nimajo vode, živijo v vlažnih, mokrih in umazanih prostorih – med njimi so tudi mlade družine. Naša naloga je obvestiti center za socialno delo, osebnega zdravnika ... Vendar kaj veliko ni v naši moči. Moram pa reči, da so med njimi tudi zelo prijazni ljudje, ki komaj čakajo, da pridemo na dom. Včasih nas kakšna situacija precej pretrese, ko vidimo, da so nekateri starostniki prepuščeni sami sebi, kar je v jeseni življenja zelo žalostno, česar si nihče ne zasluži. Opažamo tudi, da je epidemija pri nekaterih pustila posledice tudi na duševnem zdravju. Zato dobro sodelujemo tudi s centrom za duševno zdravje in ostalimi službami (Rdeči križ, Karitas, bolnišnica, lekarna, predšolski dispanzer ...),« še pove Šučurovičeva, ki je prepričana, da tudi v teh težkih časih za starostnike in paciente storijo vse, da jim pomagajo, četudi kakšna stvar ni v njihovi pristojnosti. 🔲

Jasmina Škarja

Kljub temu da so se številni ukrepi že sprostili, patronažne medicinske sestre za svoje delo še vedno uporabljajo zaščitno opremo. Ker je tudi epidemiološka slika še vedno negotova, se zavedajo, da bo tudi v prihodnje njihova pomoč za mnoge še vedno zelo potrebna in dobrodošla.

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 14

14 Šoštanj – Tole si pa zasluži, da ne ostane prezrto, sem si mislila, ko sem v Šoštanju slišala za zgodbo, ki se je po zaslugi srčnih ljudi odvila tako, kot najbrž niti sami niso pričakovali. Spontano in prostovoljno so se povezali, da pomagajo človeku, malo posebnemu, malo drugačnemu, a na svoj način srečnemu. Niso ga prepričevali, naj prevzame 'vzorce' drugih, kar so nekateri prej že poskušali. Dovolili so mu, da še naprej živi tako, kot mu odgovarja in kot je vajen. Do tega ima vso pravico, mi je povedala Velenjčanka Z. K. (ne ona in ne Šoštanjčanka B. S., druga srčna prostovoljka iz te zgodbe, ne želita biti imenovani drugače kot zgolj z začetnicama njunega imena in priimka), ki sem jo zaprosila, da Marjanovo zgodbo obnovi za naše bralke in bralce. Marjan, brez sorodnikov in prijateljev, se je znašel v hudi stiski. Muce, ki jih obožuje in ki se jim včasih najbrž tudi zaupa – ker nekoga moraš imeti rad – pa tudi niso mogle pomagati. V Šoštanju že vrsto let hrani 'prostoživečke' in prav zaradi njih je bila njegova zgodba slišana. V letih je že. Zaradi naglušnosti težko govori. Hudo mu nagaja zdravje. Ima skromne prihodke. Posebnež je. Zaradi slabih izkušenj z ljudmi se je zaprl vase, smisel življenja pa našel v zbiranju vseh mogočih stvari. Higiena v že tako dotrajanem stanovanju, kjer mu je družbo delal črn muc, je bila zaradi tega še bolj 'tako tako'. Pa je črn muc zbolel. B. S. iz Društva za pomoč živalim Mišek iz Šoštanja se je povezala z Višnjo Gavran iz ljubljanskega

SREČANJE

10. junija 2021

Marjan ni bil vedno za kompromise Kako so 'prostoživečke' Marjana in njegovega črnega muca povezale s prostovoljci iz društev za zaščito živali – ti so organizirali humanitarno akcijo, ki je obema izboljšala kakovost bivanja

Higiena v stanovanju je bila zaradi zbiranja vsega mogočega bolj 'tako tako', zaradi njegovih inovacij in eksperimentov pa bivanje tudi nevarno.

Stanovanje pred obnovo.

❱

Humano je staremu gospodu dovoliti živeti tako, kot mu odgovarja in kot je vajen.

društva Živalko in Z. K. iz velenjskega društva Smrčki. Skupaj so mucu pomagale do ozdravitve. Takrat so se odločile tudi, da Marjanu pomagajo urediti stanovanje, ki je bilo po več kot tridesetih letih bivanja že skorajda nevarno. K temu je, roko na srce, z raznoraznimi inovacijami in eksperimenti pripomogel tudi sam. Prostovoljki Z. K. in B. S. sta po ogledu stanovanja tega najprej nameravali urediti sami, s pomočjo še kakšnega prostovolj-

Stanovanje po obnovi.

ca. Zaradi dotrajanosti instalacij in opreme pa je bil to za dve 'amaterki' prehud zalogaj, tako s tehničnega kot finančnega vidika. Ker je Marjan najemnik

občinskega stanovanja, je B. S. stopila v stik z Občino Šoštanj. Tam so pokazali velik interes za (so)financiranje adaptacije. S pomočjo upravnika stanovanj-

❱

Nekateri so mu že pred leti želeli pomagati, a zaradi napačnega pristopa niso bili uspešni.

skega bloka, podjetja Linea, je akcija stekla. Sočasno z njo je bila Z. K. v rednih stikih s Centrom za socialno delo, kjer so za Marjana uredili nekaj socialnih transferjev, tudi možnost pomoči na domu. V času obnove so ga skupaj z njegovim mačkom preselili v penzion Mraz v Velenje, stroške namestitve pa je krila Občina Šoštanj. V času iskanja izvajalca del sta srčni prostovoljki najprej očistili stanovanje, ga izpraznili, obenem pa posebneža spodbujali, da naj vsaj malo spremeni življenjski slog. Celotno adaptacijo je prevzelo zasebno podjetje El-Vasko s podizvajalci. Poskrbeli so, da je v stanovanju

danes povsem nova električna napeljava, vključno z elektro omarico, stikali, vtičnicami in svetili, v kopalnici in sanitarijah so poskrbeli za omet, keramične ploščice, 'knauf' stene, spuščen strop, vhodna vrata, po tleh je položen laminat, novi so radiatorji, pipe … Za večino opreme je poskrbela Višnja. Nabavila je posteljo, omaro, mizo, stole, kuhinjo z aparati. Nekaj opreme so nabavili tudi z zbiralno akcijo, ki so jo organizirali Z. K. in njeni prijatelji – odejo, vzglavnik, posteljnino, dva kopališka elementa, dnevni regal, zbrali pa so tudi nekaj oblačil in čevljev. Akcija je od začetka do konca trajala sedem mesecev. Nekaj so k temu pripomogle težave, ki se običajno pojavijo ravno takrat, ko nanje najmanj računaš, nekaj birokracija in postopki, nekaj pomanjkanje sredstev, nekaj vreme, nekaj pa tudi Marjan, ki ni bil vedno pri volji za kompromise. Pojavili so se tudi taki, ki so se spraševali o smislu pomoči. Nekateri so mu namreč že pred leti želeli pomagati, a zaradi napačnega pristopa niso bili uspešni. Z. K. in B. S. pravita, da je akcija uspela tudi zato, ker cilj ni bil prisilna sprememba Marjanovega življenja, ampak izboljšanje njegovih bivalnih prostorov. Obema, ki sta v to humano akcijo vložili veliko svojega prostega časa, energije in tudi denarja, naleteli na številne ovire in jih uspešno premagali, je treba samo čestitati! Humanost je tudi to, da staremu gospodu dovoliš živeti tako, kot mu odgovarja in kot je vajen. Do tega ima vso pravico. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Med epidemijo se je v Topolšici občutno povečal obisk pohodnikov Petra Lipičnik: »Društva, kot je naše, delujejo prostovoljno, z organizacijo dogodkov pa nase prevzemajo veliko odgovornost.« Milena Krstič - Planinc

Topolšica – Korona je posegla v vse pore našega življenja, ga ustavila, upočasnila, predrugačila. Neusmiljena je bila tudi do najrazličnejših društev. »Čez noč smo se znašli v izrednih razmerah, za katere smo vsi mislili, da bodo trajale le nekaj tednov. Pa niso. Dogodki, prireditve, delavnice in akcije, ki jih prirejamo, mnogo je tradicionalnih, so povezani z druženjem in nemogoče jih je bilo izpeljati,« pravi predsednica Turističnega društva Topolšica Podeželje Petra Lipičnik. Odpadli so številni dogodki – obeleženje Gregorjevega in materinskega dne, kresovanje, prižig prazničnih luči, otvoritev jaslic … »Najbolj žal nam je bilo prireditev za otroke, saj je pomembno, da se ohranijo. Za seboj puščajo poseben in lep spomin na kraj in otroštvo. Odlično sodelujemo z vrtcem in podružnično šolo. Vzgojiteljice in učiteljice so vedno pripravljene sodelovati. V lanskem letu smo kljub ukrepom izpeljali miklavževanje. Otroke smo presenetili z darili kar na domu, pustili smo jim jih pred vrati.«

Dogajanje prilagodili epidemiji

Izpeljali pa so drugačne akcije. Takoj na začetku epidemije so skupaj z Bolnišnico Topolšica, DEOS Centrom starejših Zimzelen in KS Topolšica šivali – in jih zašili – maske za večkratno uporabo. Dostavili so jih v vsa gospodinjstva v kraju. Decembra so izpeljali S.O.S. akcijo zbiranja hrane

se je prireditev širila in vsakič pritegnila več obiskovalcev iz cele Slovenije.

Kako usklajuje predsedniški funkciji?

Najbolj žal jim je Metuljevega dne.

z daljšim rokom uporabe za socialno ogrožene krajane. Mednje so razdelili štirinajst bogatih paketov. Ker so bili med decembrskimi prazniki prepovedani obiski v Zimzelenu, so s krajani za vsakega stanovalca pripravili osebno novoletno voščilnico in pecivo. Oboje so potem med stanovalce razdelili zaposleni. »Na začetku letošnjega leta smo na Lomu in v delu Topolšice razdelili koledarje, ki jih drugače razdelijo sveti trije kralji s pastirci, ob dnevu žena smo članice društva razveselili s cvetjem, ob dnevu mučenikov pa člane presenetili z »mučeniško malico«, ki smo jim jo dostavili kar na dom,« pravi predsednica.

Skrbeli za urejenost kraja

Vseskozi skrbijo za urejene pohodne poti. »Opažamo namreč, da se je med epidemijo pri nas občutno povečal obisk pohodnikov. Zelo obiskane so pohodne ter sprehajalne poti in kolesarska steza.« Udeležili so se tudi oči-

ščevalne akcije, ki jo je prejšnji mesec organizirala Občina Šoštanj. »Zavedamo se, da čist kraj ni samoumeven. Topolšica je turistični kraj, ki ga obišče veliko ljudi. Na žalost pa smo krajani tisti, ki moramo na koncu poskrbeti za red in čistočo.«

❱

Slikovito podeželje.

godke prijaviti. V to, da uredijo vso potrebno dokumentacijo, morajo nekateri člani vložiti veliko volje in časa. Bojim se, da bo zaradi tega veliko dogodkov počasi zamrlo, vendar sem pozitivna in verjamem, da se bodo stvari umirile in na nek svoj način vrnile na stare tire.«

»Člani društva, ustanovljeno je bilo leta 1995, danes pa nas je že okoli 100, nestrpno čakamo dogodkov in druženj, tako kot tudi krajani, predvsem najmlajši.«

Kako z dogodki v prihodnje?

Nihče si ne upa napovedati, kdaj se bodo stvari toliko stabilizirale, da bodo lahko ponovno organizirali dogodke. »Strah me je tudi vseh dodatnih pogojev, ki bodo ali pa so že nujni pri prijavah prireditev. Društva, kot je naše, delujejo prostovoljno, z organizacijo dogodkov pa nase prevzemajo veliko odgovornost. Poleg priprave je treba do-

Metuljevega dne tudi letos ne bo

Njihova največja prireditev (pred epidemijo) je bil družinski Metuljev dan. Lani bi bil deseti. Tudi letos ga ne bo. Z njim so začeli, ko so z dobrodelno prireditvijo in s pomočjo donatorjev zbrali denar za obnovo otroškega igrišča v zdraviliškem parku. Ob otvoritvi so organizirali prvi Metuljev dan. Z leti

Petra Lipičnik ni samo predsednica turističnega društva, ampak tudi predsednica sveta krajevne skupnosti. Kako gre to dvoje skupaj? »Delovanji krajevne skupnosti in turističnega društva sta različni. V društvu se posvečamo dogodkom in družbenemu življenju v kraju, v krajevni skupnosti je poudarek na urejanju infrastrukture. Kot predsednici obeh mi je včasih lažje, ker vem, katere dogodke izpeljati in kako. Lažje je tudi, ker za uporabo Doma krajanov ne potrebujem prav posebnih prošenj in dovoljenj. Po drugi strani pa je včasih zelo naporno vse dogodke in obveznosti umestiti v prosti čas in pri tem ne pozabiti na družino. Dobro pa je tudi to, da imam službo, kjer lahko med delovnim časom uredim vse tisto, kar je takrat pač potrebno.« 🔲

Topolški knedli ne vadijo več V sklopu društva je dve leti delovala plesno-glasbena skupina Topolški knedli. Obiskovalo jo je dvanajst deklet, ustvarjale pa so program in točke za njihove prireditve. Nekajkrat so nastopile tudi drugje, žal pa je zaradi epidemije skupina prenehala z vajami.

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 15

SVET FINANC

10. junija 2021 Valida VALAR s.p.

Svet

Trg mladosti 6, Velenje

Financ

031 455 160

• • Računovodski servis NATJA d.o.o. • • Uriskova ulica 16, 3320 Velenje

info@racunovodstvo-mavas.si

www.racunovodstvo-mavas.si

Pomoč in podpora na vsakem koraku.

T: 03 891 90 86 | M: 041 372 908 F: 08 205 17 98 E: natja.javornik@siol.net

• •

Zakaj izbrati Računovodski servis NATJA?

•

Zanesljivost, izkušnje, visoka kvaliteta storitev, natančnost, ažurnost, vedno na • voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita rešitev na enem mestu. Pokličite ali nam pišite! Z veseljem vam bomo pomagali!

Računovodski servis NATJA d.o.o., zanesljiv in izkušen partner za vaše uspešno ter varno poslovanje, z vami že 28 let. Specializirani smo za: Celovite računovodske storitve (od A do Ž) Celovite knjigovodske storitve Davčno svetovanje za obstoječe stranke Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja) Individualno svetovanje za vse stranke Ostale visoko kvalitetne storitve s področja računovodstva, knjigovodstva ter davčnega svetovanja Možnost prevzema dokumentacije na sedežu podjetja stranke Možnost dogovora izvajanja računovodstva na sedežu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkušen partner, ki išče najboljše zakonite rešitve za naše stranke!

Pri GZS deluje Zbornica računovodskih servisov Pri Gospodarski zbornici Slovenije se zavedajo, kako zelo so za razvoj gospodarstva pomembni računovodski servisi. To seveda še posebej velja za zelo veliko področje malega gospodarstva. Računovodski servisi so takoj po ustanavljanju, to je bilo v letu 1996, začutili potrebo po združevanju. Tako so Sekcijo podjetij računovodskih, knjigovodskih,

revizijskih in davčno svetovalnih storitev ustanovili že decembra 1996. Dve leti kasneje se je ta preoblikovala v samostojno Združenje računovodskih servisov, ki se je s 1. 1. 2009 preimenovalo v Zbornico računovodskih servisov (ZRS). Danes Zbornica računovodskih servisov združuje več kot 500 družb in samostojnih pod-

jetnikov posameznikov, ki opravljajo dejavnost računovodskih servisov ter so v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti 2008 razvrščeni pod šifro delavnosti 69.200. S svojim delovanjem skrbijo za ugled računovodske dejavnosti, ki zastopa in ščiti interese svojih članov, tako na strokovnem kot tudi na poslovnem področju.

Tudi pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici deluje Sekcija računovodskih servisov, ki se na nacionalnem nivoju seveda povezuje v Zbornico računovodskih servisov. Interesa za pokrivanje računovodskih storitev je med samostojnimi podjetniki zelo veliko, jih je pa na savinjsko-šaleškem območju kar 1427. 🔲

Kako izbrati kakovostnega izvajalca računovodskih storitev? Skrbno izbran izvajalec računovodskih storitev pomeni varnost, saj nudi celovito podporo in svetuje podjetjem, spoštuje zaupnost podatkov in se prilagaja potrebam strank. V Zbornici računovodskih servisov (ZRS) so pripravili seznam vprašanj, ki so vam lahko v pomoč pri izbiri kakovostnega izvajalca računovodskih storitev. Najdete jih na:

bit.ly/3cthaCm

Vanja Pušnik s.p. – POSLOVNE STORITVE Računovodstvo in svetovanje za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, društva in ostale uporabnike.

• Računovodske in knjigovodske storitve • Kadrovsko svetovanje 32 let izkušenj - jamstvo zanesljivosti in kakovosti

Koroška cesta 48 a, 3320 Velenje

T: 03 5 863 978 | F: 03 5 867 125 info@azur-konto.si Vanja Pušnik s.p. Cesta Borisa Kraigherja 1, Velenje T: 041 678 365 | E: vanja@pusnik.co

Marjeta Terbovšek s.p.

IMAMO VIZIJO. POZNAMO ŠTEVILKE.

Računovodske storitve, pomoč pri ustanavljanju podjetja, poslovno in davčno svetovanje

041 797 326

— SE NAM PRIDRUŽITE?

RAČUNOVODSTVO IN SVETOVANJE SKUPINA

Informacije: 03 839 25 25

acc— ounting APO ACCOUNTING, d. o. o. Partizanska cesta 2A / 3320 Velenje 03 898 72 60 / racunovodstvo@apoacc.eu

Z vami že od leta 1990

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 16

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

10. junija 2021

Skromnost in upanje To je Antoniji Kamenik pomagalo preživeti celo stoletje in ji moči vliva še danes Vinska Gora, 7. junija – V ponedeljek je 100. rojstni dan praznovala krajanka Vinske Gore Antonija Kamenik, ki se je 7. junija 1921 rodila v Paki pri Vitanju, do leta 2017 živela v Mislinji, zdaj pa z družino hčere Marije živi v Pirešici. Rodila je deset otrok, dvakrat dvojčka, vsi sinovi in hčere pa so še da-

družbi po srcu res bogate osebnosti,« je slavljenko nagovorila predstavnica projekta starejši za starejše pri DU Vinska Gora Anica Drev. »Saj si nisem mislila, da jih bom dočakala,« je z nasmeškom dejala Antonija Kamenik in pripomnila: »A moraš biti tudi kadar je težko, če ti ni usojeno, da

Nič se nismo kar naprej živcirali. Vse smo vzeli za dobro. In vedno razmišljali, da bo že enkrat bolje. In res je lepo to življenje. A težko za mlade,« pravi in za dolgo življenje svetuje: »Človek pač mora potrpeti in takrat, ko je težko, misliti na to, da bo enkrat bolje.« Tako kot kdaj prej tudi ob 100-letnici nima posebnih želja. Življenje jo je naučilo skromnosti. »Da smo le bili pod streho in na toplem. Nobenega razkošja

Ob častitljivi 100. obletnici rojstva so Antonijo Kamenik obiskali otroci, poleg drugih sorodnikov in sosedov pa so ji čestitali tudi župan Peter Dermol in podžupanja Aleksandra Vasiljević, predsednik KS Vinska Gora Jože Ograjenšek, domači župnik Tone Krašovec in predstavnice projekta starejši za starejše pri DU Vinska Gora.

nes ob njej, skupaj z 18 vnuki, 28 pravnuki in 3 prapravnuki. »Še vedno ste dobrega zdravja in polni nežnih nasmehov. Razmišljate zelo razumno. Z vami se radi pogovarjamo. Iz vas sije hvaležnost za topel, prijazen dom pri hčerki in njenih. Odražate skromnost, prijaznost in hvaležnost za vse, kar vam namenjajo. Iskrivost v vaših očeh oddaja sporočilo, da smo v

bi že šel.« Doživela je mnoge spremembe – od nemške okupacije do slovenske osamosvojitve, od socializma do nove resničnosti, da o tehnoloških napredkih in spremembah v načinu življenja ne govorimo. Marsičemu v današnjem svetu komaj verjame, pravi. »Včasih je bilo čisto drugače. Živeli smo, kakor smo pač morali. Tudi kadar smo bili bolj ubogi, smo bili zadovoljni.

nisem vajena. Danes pa smo že kar preveč razvajeni,« je zadovoljna s tem, da ji zdravje dobro služi in je obdana z družino. »Radi me pa imajo! Ker nisem bila hudobna. Učila pa sem jih delati, delati, delati.« 🔲

Tina Felicijan

🔲

Pohoda se je udeležilo šestnajst krajanov in krajank Stare vasi. Vsi so veseli, da se znova lahko družijo in podajajo na skupne pohode.

Pohod za srce in dušo Slovenija je zaradi raznolikosti pokrajine ena najlepših dežel na svetu. To je dežela visokih vrhov in rodovitnih ravnic, vinorodnih gričevij, skrivnostnih podzemnih jam, širnih gozdov, dežela toplega morja in tihih jezer. Gotovo še niste slišali za Vanganelsko jezero. Primorska vasica Vanganel je bila izhodišče četrtkovega planinskega pohoda planincev UNI3 iz Velenja. Pot nas je vodila mimo jezera, se vila po dokaj

zaraščeni in malce razmočeni stezici, mimo slapov in brzic, ki pa jih v poletnem času gotovo ne bo več zaslediti. Vegetacija je v tej pozni pomladi res bujna, ozračje je bilo nasičeno s čudovitimi vonjavami neštetih cvetic, ptički so veselo prepevali, pihljal je rahel vetrič, mi pa smo jo mahali mimo oljčnih nasadov in vinogradov proti Marezigam. To je prelep, razgleden kraj, visoko nad Koprom, z bogato zgodovinsko

Ravne pri Šoštanju – Življenjska zgodba mame treh otrok, Marte Obšteter, p. d. Križnikove iz Raven 83a pri Šoštanju, je pestra in dolga 86 let. Vzela sta se mlada, takrat Marta Jazbec in Ivan Obšteter, v zakonu so se jima rodili hčerka Majda ter sinova Janko in Peter. Najlepša leta je bila to izjemna družina s 6 vnuki in 3 pravnuki. Oče Ivan, upokojeni rudar Premogovnika Velenje, je odšel prerano, pred 15 leti, zdaj 86-letna gospodinja Marta pa v idiličnem kraju na svojem domu z družino sina Janka uživa spokojno življenje človeka, mame, stare mame in prababice. Življenje si je po izgubi moža popestrila z ročnimi deli, izdelovanjem suhih rož iz krep papirja, ostanki najlonskih nogavic ter preprostih šivanih voščilnic. Prostori njenega doma odsevajo ljubezen do okolja, nostalgijo po nekdanjih časih ter koristno preživljanje časa, ki ga je zdaj na pretek. Na vsakem koraku je videti sledi njenih izdelkov: papirnatih barvitih rož, pogrinjkov, prtičev, starih slik in papirnatih posodic za okrasne predmete. »Vse, kar naredim, razdelim ali razstavim v svoji lopi, kuhinji ali v veliki dnevni sobi v hiši. To delo me osrečuje, le kaj bi brez tega vsa ta leta, ko sem ostala brez moža, otroci pa živijo svoja družinska življenja«, nam pove kar brez vprašanj ob kratkem obisku, ki je bil namenjen ogledu njene 20-letne ljubezni. »Ja, moje rože, moderni amarilisi, so res nekaj posebnega. Gojim predvsem le eno vrsto,

belo-rdeče pisane, ki nas v vasi pozdravljajo od sredine maja do prvega tedna v juniju.« Zgodba se je začela s prvo podarjeno čebulico, ko se je iz nje porajalo čudovito socvetje, na dveh steblih po štirje cvetovi. Iz tega je Marta vzgojila nove in nove, ki se kot družina povečujejo vsako zgodnje poletje. Hvaležno se ji poklonijo za njeno skrb in ljubezen. »S temi rožami sem vzcvetela tudi sama. Po svoje sem bila srečna, da oglede lahko delim tudi z vsemi domačimi, s sovaščani ter obiskovalci. No, lani v decembru pa me je doletela zahrbtna bole-

zen, ki je zahtevala veliko naporov, v času korona epidemije pa tudi veliko strahu. Saj pa ja še ni prišel čas za moj odhod, sem si večkrat mislila. In tiho upam, da še ozdravim«. Kar nekaj več kot 160 posamičnih cvetov pisanega amarilisa jo je razveselilo tudi letos, z nekaj zamude, a bodo cveteli dlje v pomlad. Kot je še dejala v slovo Križnikova mama, »bodo čebulice čez poletje v zemlji spet pridelale podmladek in ob letu jih bo še nekaj več – pa jih spet pridite občudovat«. 🔲

Jože Miklavc

Planinski pohod po poti XIV. divizije

Krajani Stare vasi na Goro Oljko Krajani in pohodniki Stare vasi vsako prvo sredo v mesecu organizirajo pohode. Letos so že bili na Lubeli in Kožlju. Za svoj tretji pohod so 4. junija izbrali Goro Oljko, ki je priljubljena točka vseh ljubiteljev narave in miru. Zgodaj zjutraj so se z vlakom odpeljali proti Šmartnemu ob Paki, od tam pa peš do planinskega doma, kjer so si odpočili in zaužili topel obrok. V dolini so se ustavili še na vikendu Mire in Boža Škruba v Tajni, kjer sta jih pogostila z domačimi mesnimi dobrotami.

Obšteterjeva mama Marta v cvetju amarilisov

preteklostjo. Letos beležijo 100 let od enega prvih uporov proti okupatorju pri nas. Danes pa privabljajo Marezige številne turiste. Ne samo zaradi prelepega razgle-

Srečanje savinjskih planincev Letos mineva že sedeminsedemdeset let od začetka pohoda XIV. divizije na Štajersko. Ta dogodek je še vedno močno zasidran v srcih ljudi. Njegova pomembnost za slovenski narod se še danes izraža v številnih publikacijah in obsežni literaturi na to temo, prav tako pa tudi v vsakoletnih spominskih slovesnostih in pohodih. V spomin na pohod XIV. divizije tako vsako leto v različnih krajih na Štajerskem pripravijo več spominskih prireditev in pohodov. Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev že vrsto let organizira pohode po poteh XIV. divizije. Za vzdrževanje poti skrbijo društva, ki delujejo na

da, kraj je znan tudi po prvovrstni kulinariki in dobri kapljici. Vinska fontana ponuja pokušino odličnih primorskih vin, refoškoladnica pa okusne sladice. Ker nismo bili obremenjeni z vožnjo, smo si mirne vesti lahko privoščili kozarček refoška, nekateri pa tudi druge dobrote iz pestre ponudbe jedi. Kar težko smo se odpravili nazaj proti izhodišču. Pot za srce, ožilje in dušo je krožna, dolga približno 10 km, prehodili pa smo jo v pičlih petih urah, vključno s postanki. 🔲

Anka Pugelj

območju trase. Tako se na pohodih srečujejo planinci savinjske regije in skupno, po etapah, prehodijo del poti, obudijo spomin na legendarno divizijo in hkrati spoznavajo lepote pokrajine, po kateri hodijo. Organizator letošnjega pohoda, ki se je odvijal v soboto, 29. maja, je bilo PD Velenje, planinci pa so prehodili deveto etapo poti, od Graške gore do Slemena. Zbor pohodnikov je bil na Graški gori, kjer jih je pozdravila predsednica meddruštvenega odbora PD Manja Rajh. V imenu PD Velenje pa sta spregovorila tudi predsednica planinskega društva Velenje Alenka Es in načelnik vodniškega odseka Husein Djuherič. Nato je približno 150 pohodnikov krenilo na pot po delu obnovljene planinske poti proti

Arnežniku. Večinoma je pot potekala po trasi Šaleške planinske poti, ki je ravno na tem delu zelo razgledna in se vije po obronkih Zarazborja, ves čas s pogledom na Šaleško kotlino. Pri Rdečniku je bil postanek za malico, pohodnike pa je pozdravil gospodar turistične kmetije. Na poti proti Zarazborju je začelo rahlo deževati, a to pohodnikov ni preveč motilo, saj so bili vsi dobro opremljeni. Če so zmogli partizani v snegu in mrazu, lačni in prezebli, bomo pa še mi, so bili enotnega mnenja. Pot v dolino po nekoliko razmočeni poti tako ni predstavljala večjega problema. Zaključek pohoda je bil pri gostilni Križnik, kjer je vse pohodnike čakala okusna malica. 🔲 Anka Pugelj foto: Štefan Amadejevič

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT, REKREACIJA

10. junija 2021

Župan čestital velenjskim športnikom

Tokrat točke prinaša vsakršna rekreacija Velenjske mladinske organizacije znova izzivajo športne navdušence in vse, ki za šport potrebujejo še malo motivacije

Športnikom sta čestitala župan Peter Dermol in predsednik Športne zveze Bogdan Plaznik.

Velenje, 3. junija – Mestna občina Velenje je v sodelovanju s Športno zvezo pripravila v Vili Bianci sprejem za športnice in športnike, ki so se udeležili tekmovanj v letu 2020. Priznanja so podelili v kadetski, mladinski in članski kategoriji, za športne dosežke in jubilejna priznanja za posameznike za delo v športu. Velenjskim športnicam in športnikom sta za

vrhunske uspehe čestitala župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik. Žal tudi v tem letu niso mogli pripraviti tradicionalne prireditve Športnik leta, so pa letošnje najboljše športnike v Mestni občini Velenje predstavili po spletu. »V Velenju poskušamo omogočiti vsem športnikom, ki bi radi

razvili svoj talent, da to uresničijo, zato po najboljših močeh vlagamo v športno infrastrukturo in spodbujamo razvoj športnih panog. Pod okriljem Športne zveze Velenje uspešno delujejo številni klubi in društva, katerih člani dosegajo vrhunske rezultate,« je med drugim dejal župan Peter Dermol. 🔲

Gimnazijci uspešni športniki Velenje – Na Gimnaziji Velenje se lahko pohvalijo, da imajo tudi veliko odličnih športnikov. Čeprav sta bila zaradi letošnjih epidemioloških razmer treniranje in tekmovanje precej omejena, so bili vseeno zelo uspešni, letos izrecno na klubskem področju, saj šolskih športnih tekmovanj ni bilo. Tekmovali so lahko predvsem v atletiki, odbojki in rokometu v prvi državni ligi, kasneje še v plavanju in karateju, odbojki, rokometu ter nogometu (v nižjih ligah). Tako kot šola so se tudi treningi in tekmovanja za nedoločen čas prekinili. Na srečo pa so se kasneje nekatera področja sprostila

in so bila dovoljena tekmovanja vsaj v prvi ligi. Seveda so morali na treningih upoštevati določene predpisane ukrepe, tudi testiranja. Ampak to ni bila težava, ker so bili tekme in treningi zanje sprostitev v tistih monotonih dneh, ki so jih zaradi pouka na daljavo preživljali doma za računalniki. Treninge so mladi tekmovalci opravljali samostojno po navodilih svojih trenerjev. Samodisciplina se je ob tem mnogim obrestovala, saj se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Med vsemi jih je nekaj, ki so bili še posebej opazni. To so atleti iz Atletskega kluba Velenje: Filip Dominković, Tomaž Turinek, Sebastjan Turinek, Alja Trupej,

Bruno Šonc, Naida Nišić, Tjaša Prostor, Gal Golob, Hana Marovt, Tia Sulejmanović, Tinkara Miklavžin, Sandra Šmerc, Gašer Juhart, Lan Jenšterle, Manca Cesar, Ema Hojan; odbojkarica Maja Marolt iz Odbojkarskega kluba Braslovče; karateistka Kaja Česko iz Karate kluba Velenje, smučarka Johana Lesjak iz Smučarskega kluba Celje, plavalka Sara Navodnik iz Plavalnega kluba Velenje in rokometaš Matic Ravnikar iz Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Na njihove športne uspehe so seveda ponosni tudi na Gimnaziji Velenje. 🔲

Morena Pergovnik

Zajelšnik zmagal na državnem prvenstvu v Skradinu pri Šibeniku na Hrvaškem potekala velika mednarodna dirka, ki je štela tudi za slovensko državno prvenstvo Nedeljo, 6. junija - je Med 161 dirkači iz devetih držav nastopilo tudi 28 slovenskih dirkačev. Tokrat sta letos prvič nastopila tudi dva dirkača V-Racing kluba Patrik in Aleksander Zajelšnik, oba s prototipoma Norma MF20 FC z motorjem Mugen Honda V8 3000 ccm, ki so ju v svoji delavnici za sezono 2021 še dodelali. Patrik je že v soboto dosegel v generalni razvrstitvi najboljši čas uradnega treninga, prvi je bil tudi na nedeljski prvi vožnji za končno uvrstitev. Svoje dosežene čase je iz vožnje v vožnjo izboljševal, to je storil tudi v drugi vožnji, a je za zmago vseeno malo zmanjkalo. Francoskemu državnemu prvaku Sebastienu Petitu, ki vozi najnovejši prototip Nova NP-01 s štirikolesnim pogonom, je uspelo v drugi vožnji nadomestiti zaostanek in prehiteti Patrika zgolj za 0,75 sekunde. Kot je Patrik povedal po dirki, so ga težave s prestavljanjem stale nekaj

Velenje, 1. junija – z največ točkami vsak 21. avgusta – Poletne mesec podeli nagrado mesece bo ljubiteljem – bon v vrednosti 50 športa in rekreacije, ki evrov in promocijski uživajo v kančku tekdarilni paket. movalnosti ali si želiOb koncu trimesečjo popestriti vadbo, nega tekmovanja bodo pa tudi tistim, ki bodo poleg mesečnih zmašportni navdušenci še govalcev razglasili še postali, popestrila nokončnega zmagovalca, va, že tretja različica torej tistega, ki bo med projekta eMCe plac celotnim projektom naizziv. Z njim velenjske bral največ točk. Podemladinske organizacilili pa bodo še dodatno je v sklopu obsežnega nagrado (prav tako bon projekta eMCe plac v vrednosti 50 evrov) v ozavešča s podporo miposebni kategoriji za nistrstva za zdravje in najboljši video. Ob konvelenjske občine spodcu eMCe plac izziva ga bujajo predvsem mlade bo prejel tisti, ki bo po k bolj zdravemu prežipresoji komisije poslal vljanju prostega časa. najbolj izviren in kreatiTokrat je izziv večji in ven kratek video, s katebolj zabaven, pravijo Fotografije tekmovalcev v eMCe plac izzivu se že rim promovira šport in organizatorji in pojanabirajo na naslovu info@emceplac.si. kakovostno preživljanje snjujejo pravila igre. prostega časa. PomembUdeleženci v eMCe plac izzivu med izvajanjem ekipnih športov, na dodana vrednost projekta je bodo od prvega do zadnjega dne za kar bodo dobili 1 točko, vsak namreč prav vplivanje mladih v juniju, juliju in avgustu zbirali dan pa lahko pošljejo le eno fo- na zavedanje vrstnikov o pometočke tako, da bodo na naslov tografijo. Komisija, ki jo sesta- nu zdravega načina življenja, k info@emceplac.si pošiljali svoje vljajo trije predstavniki organiza- čemur pripomorejo vsi sodelufotografije med izvajanjem in- torjev, lahko glede na zahtevnost joči v izzivu. 🔲 tf dividualnih športnih aktivnosti, izvedene aktivnosti dodeli dodaza kar bodo dobili 2 točki, ali tne točke. Nato pa udeležencu

Kegljanje Na državnem prvenstvu dva tekmovalca Šoštanj – Tekmovalna sezona 2020/2021 je bila za kegljače Šoštanja povsem drugačna, saj so jo močno zaznamovali omejitveni odloki zaradi razglašene epidemije covida-19. Okrnjeni ali onemogočeni so bili treningi, tekme in družabne klubske dejavnosti. V sezoni so kegljači Šoštanja odigrali le šest prvenstvenih tekem in ob prekinitvi zasedali peto mesto. Tekmovalna komisija pri KZS se je nato odločila, da razveljavi celotno prvenstvo in tako vse rezultate

Balinanje Razlike se večajo

časa in tudi zmage. Dobro je nastopil tudi Aleksander Zajelšnik, ki je bil med prototipi do 3000 ccm peti. V slovenskem državnem prvenstvu je prepričljivo zmagal Patrik Zajelšnik, pred Vladimirjem Stankovičem in Aleksandrom Zajelšnikom. Med avtomobili so bili prvi trije v slovenskem državnem prvenstvu Bubnič, Vovk in Čuden.

Matej Grudnik za V-Racing s Cliom E1 tokrat še ni nastopil. Naslednja gorsko hitrostna dirka slovenskega državnega prvenstva bo 20. junija v Gorjancih v Novem mestu, ki se bo poleg slovenskega točkovala tudi za avstrijsko državno prvenstvo, torej se pričakuje zelo zanimiva udeležba. 🔲

Rihard Grudnik

V petem krogu je bilo v prvi ligi prvo srečanje v sredo popoldne. To je bil derbi med ekipama BŠDU Premogovnik in gosti BK Balinc Polzela. Tudi tokrat bi lahko rekli: »Saj ni res, pa je.« Domača ekipa z nerazumljivimi napakami izgublja praktično že dobljena srečanja. Tudi tokrat je bilo tako, končni rezultat pa kar 3 : 7 za goste, pa tudi punt razlika 37 : 42 je bila za goste. Naslednje popoldne je bilo srečanje med KU Gorenjem in gosti iz DU Šoštanja. Srečanje je bilo zelo napeto, domačini pa so začeli odlično, a potem popustili. Gostom je na koncu izid skoraj uspelo izenačiti, vendar je bil končni rezultat 6 : 4 le za domače. Pa tudi minimalna punt razlika 41 : 37 je bila za domače. Popoldne je bilo še srečanje v

briše. Po šestih mesecih zaprtja so kegljači lahko zopet stopili na steze in začeli s pripravami na DP. Prvenstva so se lahko udeležili brez predhodnih kvalifikacij oziroma regijskih prvenstev, upoštevale so se le kvote za posamezne OTS (območne tekmovalne skupnosti). Celjska regija je imela pravico nastopiti le z dvema tekmovalcema. Po odpovedi konjiških tekmovalcev so Šoštanjčani dobili priložnost, da v Kranj pošljejo dva svoja tekmovalca. Na kegljišču v Kranju se je zbralo kar 64 tekmovalcev, ki so si na dvodnevnem tekmovanju želeli zagotoviti tretji nastop – finale 16 najboljših posameznikov. Prvi dan je odlično kazalo obema tekmovalcema Šoštanja. Rasim Hasičić je s 563

podrtimi keglji zasedel odlično 27. mesto, Pavle Petrovič pa s 556 podrtimi keglji 32. mesto. Drugi nastop sta opravila nekoliko slabše in tako zapravila še boljšo uvrstitev. Hasičić je porušil 531 kegljev in s skupnim rezultatom 1094 podrtih kegljev zasedel 47. mesto, Petrovič pa si je z rezultatom 510 kegljev močno poslabšal uvrstitev in s skupnim rezultatom 1066 podrtih kegljev pristal na 55. mestu. Glede na sezono sta ta rezultata za Šoštanjčane izredno dobra, saj so pred DP opravili le nekaj treningov. Državni prvak je postal Matej Lepej, član KK Triglav, drugi je bil Klemen Mahkovic iz KK Gorica, tretji pa Denis Pašič iz KK Pivka.

Žalcu, kjer so domačini gostili vse boljšo ekipo iz DU Velenja. Tudi tukaj so gostje začeli silovito, vendar so potem domačini prestavili v višjo prestavo. Tako je bil končni rezultat 8 : 2 za domače, pa tudi punt razlika 49 : 25 je bila kar velika. Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 8 točk, 2. KU Gorenje 6, 3. DU Velenje 6, 4. BŠDU Premogovnik 4, 5. BK Žalec 4, 6. DU Šoštanj 2. V drugi ligi so bila srečanja v četrtek, in sicer je bilo najbolj udarno v Topolšici, kjer so domačini gostili ekipo iz BK Celeija Celja. Že kar v začetku je bilo nekaj prepiranja okoli zapisnika, nato pa so začeli domačini silovito igrati, toda gostje niso nikakor popuščali. Tudi tukaj se vse do zadnjih lučajev ni vedelo, kdo bo slavil. Na koncu so domači imeli nekoliko več sreče in je bil rezultat 5 : 3 za domače. Punt razlika 31 : 19 pa je bila za domače kar velika.

V tem kolu je ekipa PDU Gorica prvič v tej sezoni igrala na svojem igrišču proti gostom iz DU Dobrne. Vsi so pričakovali gladko zmago domačinov, vendar so jih gostje presenetili z dobro igro. Rezultat je bil 2 : 6 za goste. Kako napet boj je to vseeno bil, pa pove punt razlika 29 : 27, ki je bila v korist domačinov. Zanimivo je bilo tudi v Slovenskih Konjicah, kjer je domača ekipa BS Vrbno Vrbica gostila ekipo iz DU Vinske Gore. Odkar se je Vrbica okrepila, igra povsem prerojeno, tako da gostje niso imeli veliko možnosti. Končni rezultat je bil 6 : 2, pa tudi punt razlika 37 : 28 je bila povsem za domačo ekipo. Vrstni red: 1. BK Celeia, Celje 7 točk, 2. DU Vinska Gora 6, 3. BK Topolšica 6, 4. DU Dobrna 5, 5. BS Vrbno, Vrbica 4, 6. PDU Gorica 2.

🔲

L. F.

T. F.

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

10. junija 2021

Začenja se urejanje dovozne ceste za potrebe industrijske cone

Skozi Pesje končno po modernizirani cesti

Med petimi ponudniki so za izvajalca del izbrali velenjsko podjetje RGP Šoštanj – Občina Šoštanj bo v kratkem na območju med podjetjem Turna in Centralno čistilno napravo Šaleška dolina začela urejati dovozno cesto za potrebe industrijsko-poslovne cone. Projekt predvideva ureditev dovozne ceste v dolžini približno 120 metrov, izgradnjo meteorne kanalizacije in preureditev obstoječe javne razsvetljave na obstoječem cestnem priključku.

Ureditev pa bo imela za posledico tudi prestavitev obstoječega vodovoda ter prestavitev vodotoka. Slednje bodo uredili z ureditvijo struge s kamnito zložbo. Razpis za izbiro izvajalca del so v Šoštanju zaključili, danes (četrtek, 10. junija) pa bodo z njim podpisali pogodbo. Med petimi ponudniki je bilo kot najugodnejše izbrano podjetje RGP Velenje, ki bo dela izvedlo

za dobrih 333.000 evrov (brez DDV). Dela bodo začeli ta mesec, trajala bodo približno dva meseca. Strokovni nadzor nad izvajanjem del so zaupali Komunalnemu podjetju Velenje. V času, ko bodo dela potekala, bo promet otežen, zato udeležence zaradi občasnih delnih zapor cest na odseku Primorske prosijo za razumevanje. 🔲

mkp

POLICIJSKA kronika Izginilo 1800 evrov Šoštanj, 3. junija – Občan je v policijski pisarni v Šoštanju povedal, da mu je neznanec iz stanovanja ukradel okoli 1800 evrov. Po zbranih obvestilih bodo o kaznivem dejanju s kazensko ovadbo obvestili državnega tožilca.

Sumljivi bankovec Velenje, 3. junija – Okoli 14. ure je uslužbenec banke obvestil policiste, da so pri štetju denarja našli bankovec, ki je bil obarvan z neznano barvo. V takšnih primerih bankovec zasežejo, ga pošljejo na analizo in tako poskušajo ugotoviti, ali bankovec izvira iz kakšnega kaznivega dejanja.

Ukradel kolo Velenje, 3. junija – Na Cesti na Vrtače je nekdo izpred stanovanjske hiše ukradel kolo, vredno okoli 1000 evrov.

Več prometnih nesreč Velenje, 4. junija – Policisti so obravnavali več prometnih nesreč. Eno na Koroški cesti, kjer je kolesarka zaradi neprilagojene hitrosti padla in si poškodovala glavo. Tudi v Lipju je padel in se poškodoval kolesar. Slednji je vozil pod vplivom alkohola.

Previdnost je mati modrosti Laze, 3. junija – Dva mlajša moška sta krajane spraševala o njihovih osebnih in zaupnih podatkih. Policisti so ugotovili, da sta moška hotela izvedeti davčne številke, podatke o bankah, bančnih izpiskih in zdravstvenih podatkih. Eden od njiju je celo hotel vstopiti v hišo prijaviteljice, kar pa mu je preprečil njen mož. Krajana, ki opisanima moškima nista posredovala nobenega podatka in tako pravilno ravnala, sta si z odgovornim obnašanjem prihranila marsikatero nevšečnost. Vse ostale občane policisti opozarjajo, da so pozorni in se zavedajo zaupnosti osebnih podatkov. Če opazite mlajša moška, ki se naokoli prevažata z osebnim avtomobilom Renault Clio z ljubljansko registrsko tablico in po hišah poizvedujeta glede osebnih podatkov, pa o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113, telefonsko številko Policijske postaje Velenje 03 8986100 oziroma na brezplačno telefonsko številko policije 080 1200. Prometna nesreča se je zgodila tudi na Kidričevi cesti v Velenju, kjer pa ni bil poškodovan nihče. Zaradi neprilagojene hitrosti so vozniku, ki je bil udeležen še v eni prometni nesreči na Goriški cesti, izdali plačilni nalog.

»Ukradeno« vozilo je zagorelo Silova, 4. junija – Nekaj po 21. uri so bili policisti obveščeni, da gori vozilo, za katero so kasneje ugotovili, da je bilo prijavljeno kot ukradeno. Zadevo še raziskujejo.

Pazite na mlade kolesarje V teh dneh potekajo kolesarski izpiti za petošolce velenjskih osnovnih šol. Ker je to za mlade kolesarje in kolesarke precej stresna dogodivščina, policisti voznike opozarjajo, da so v bližini šol še posebej previdni in hitrost zmanjšajo, ter da med vožnjo nikakor ne uporabljajo mobilnega telefona. Če naletite na kolesarje, ki opravljajo izpite, bodite strpni in prilagodite vožnjo tako, da jih pri tem ne boste ogrožali.

Prekratka varnostna razdalja Velenje, 5. junija – Sobota se je začela s prometno nesrečo v Paki pri Velenju. Vzrok nesreče je bila prekratka varnostna razdalja.

Voznik pobegnil Šoštanj, 5. junija – Malo po 18. uri so bili policisti obveščeni, da se je nekdo na avtobusni postaji zaletel v drog mestne razsvetljave in pobegnil. Voznika, ki se je poškodoval, so policisti izsledili in ga zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje ovadili na državno tožilstvo.

Zaletel se je v prometni znak Velenje, 6. junija – Malo pred 5. uro zjutraj so na Koroški cesti policisti obravnavali voznika, ki se je pod vplivom alkohola zaletel v prometni znak.

Iz POLICISTOVE beležke Motil sosede Velenje, 3. junija – Nekaj minut pred 23. uro so morali policisti posredovati na Žarovi cesti, kjer je občan glasno razgrajal in motil ljudi pri počitku.

Grozil z ubojem Velenje, 4. junija – Na Cesti Simona Blatnika je že pred osmo zjutraj občan razgrajal in ni upošteval hišnega reda. Ob tem je nekomu tudi grozil, da ga bo ubil. Policisti so ga zaradi groženj ovadili državnemu tožilcu.

Izpraznil tri gasilske aparate

Bivšemu prepovedali približevanje

Velenje, 4. junija – Na Goriški cesti je v dopoldanskem času neznani storilec izpraznil tri gasilne aparate. O ugotovitvah bodo policisti obvestili državnega tožilca.

Velenje, 4. junija – Občanu, ki je bil nasilen do svoje bivše, so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja.

Poškodoval avto in grozil Šoštanj, 4. junija – V Šoštanju sta se zaradi parkiranja sprla dva voznika osebnih vozil. Občana, ki je drugemu grozil z umorom in mu poškodoval avto, čaka kazenski pregon.

Preglasna glasba Šoštanj, 6. junija – Ob enih ponoči so policisti posredovali na Koroški cesti, kjer je občan poslušal glasno glasbo in motil sosede. Napisali so mu plačilni nalog.

Pesje – Po položitvi grobega asfalta pred 10 dnevi so minulo soboto v naselju Pesje, kjer so se tri mesece spopadali z zastoji v prometu (zaradi del je bil ta izmenično enosmeren), položili

še fino prevleko. Delavci VOC Celje z nekaterimi podizvajalci so tako posodobili že leta načeto cesto. Poleg cestišča so obnovili tudi kanalizacijski sistem, toplovod, električno razsvetljavo

... Večino sredstev je zagotovila država, uporabniki ceste pa so si močno oddahnili, ker jim ne bo več treba čakati, še posebej ob delovnih izmenah. 🔲

Jože Miklavc

Gasilci so tekmovali Celje, 5. in 6. junija – V Celju je potekalo državno gasilsko tekmovanje, kjer so uspešno tekmovali tudi gasilci iz tukajšnjega okolja. Šoštanjske pionirke so se uvrstile na 11. mesto, pionirska ekipa Šoštanj-mesto je osvojila 12. mesto, med pionirkami pa je zmagala ekipa iz Rečice ob Savinji. Med starejšimi gasilci se je uvrstila ekipa Šaleka na 9. mesto, med starejšimi gasilkami pa

je ekipa Šoštanja osvojila odlično 2. mesto. Odlična je bila tudi ekipa Gaberk, ki je bila tretja. Med člani B skupine je bila ekipa Rečice ob Savinji sedma, Lokovice pa enajsta. Ob tej priložnosti je obrambni minister Matej Tonin s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Jankom Cerkvenikom na celjskem stadionu Kladivar podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpija-

de, ki bo v Celju potekala od 17. do 24. julija prihodnje leto. Na njej pričakujejo okoli 3.500 udeležencev iz več kot 30 držav. Dogovor med ministrstvom za obrambo in gasilsko zvezo predvideva, da bodo na ministrstvu za obrambo pri organizaciji gasilske olimpijade nudili logistično in tehnično pomoč, so pojasnili na ministrstvu. 🔲

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

10. junija 2021

Hudi potok izginil

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

V Florjanu na območju občine Šoštanj se je prejšnji teden zgodilo nekaj, česar ne pomnijo niti najstarejši prebivalci Šoštanj, 2. junija – Točno pod Mornovo zijalko je izginil Hudi potok. Kot kaže, se mu je odprla nova podzemna pot in vsrkala celotni pretok. »Ko smo ta nenavadni pojav proučevali od blizu, je bilo slišati, da voda teče precej globoko. Po tem bi lahko

sklepali, da ima Mornova zijalka svoje sobane tudi globoko pod zemljo. Vsekakor zanimiv pojav, ki bo verjetno v razmislek tako jamarjem kot rečnim nadzornikom in še komu,« nam je sporočil Peter Radoja. 🔲

mkp

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Ko Pi(k)a postane aktivistka … Pika Nogavička je neodvisen otrok, včasih nepremišljena, a sočutna anarhistka, ki se je znala postaviti po robu nasilnežem in nerazumnim odraslim, zlasti tistim pretirano napihnjenim in vzvišenim. Feministična vzornica, ki bi danes, če bi ne pojedla ''kroglic pregelk'', zagotovo z ramo ob rami neustrašno korakala z nami in se borila za človekove pravice. Že več kot polovico svojega odraslega življenja živim v državi, v kateri nimam volilne pravice, a se moram soočati s posledicami odločitev skrajno konservativne vlade. Lahko razpravljamo o tem, ali bo za nedeljsko kosilo gobova ali goveja ''župa'', ampak o človekovih pravicah se ne razpravlja. Človekove pravice niso abstrakcija. Človekove pravice niso mnenje. Človekove pravice niso predmet pogajanj. So univerzalne, prirojene, neodtujljive, nedotakljive, brezpogojne in nedeljive. Človekove pravice pripadajo vsem. Izključevanje manjšin in sovražni govor nista nekaj, kar bi se zgolj nenadoma pojavilo. Diskriminacija se rojeva počasi. Nastaja zaradi brezbrižnosti in kratkega spomina. Pa vendar je precej ironično, da družbi, v kateri si toliko ljudi v političnem diskurzu ponosno prizadeva deliti ljudi na te in one, naše in vaše, pravilno ločevanje odpadkov še vedno predstavlja izziv. V času, ko se zaradi različnih političnih mehanizmov predsodki in stereotipi v družbi še posebno krepijo, še toliko bolj potrebujemo mlade, ki so sposobni zavzemati lastna stališča in zagovarjajo vrednote svobodne in odprte demokracije. Ja, nenehen boj za človekove pravice je izčrpavajoč, pa vendar se zdi alternativa še bolj nepredstavljiva. 🔲

Izginil je točno pod Mornovo zijalko. (foto: P.R.)

Pia Šlogar

Zelo izrazito se pri ženskah kaže potreba po ugajanju vsem, zadovoljitvi vseh, po tem, da presenečamo, smo nad pričakovanji, čudodelno spreminjamo počutje vseh vpletenih, pričaramo radost, popravimo vse, kar je žalostno, ustvarjamo luč, kjer je tema (povzeto po Alenka Rebula, Josipa Prebeg: Pristno praznični).

Kar si mnoge ženske zadajajo, je nepopustljiv program do same sebe. Biti na razpolago kot mama, partnerka, prijateljica, storiti vse in še več, misliti na vse, ki bi jih slučajno lahko prizadela, si prizadevati biti 100 odstotna v službi, doma, med prijatelji, znanci, sorodniki, skrbeti zase, ustvarjati rezultate, si zastavljati cilje, izgledati urejeno, lepo in sveže, spodbujati, motivirati, razumeti, potrpeti, loviti pravi čas, iskati ravnovesje, se najti, izpolnjevati, razvijati, vlagati ... Morebiti nam ni treba biti vse to, morda moramo biti le resnične. Zmotljive. Včasih brez moči in potrebne počitka. Mogoče lahko poprosimo naše partnerje za pomoč, oporo.

Vse kaže, da boste v službi še bolj garali, kot ste v zadnjih mesecih. Nadrejeni vam bodo naložili še več projektov in odgovornosti. Ker boste obenem tudi bolj motivirani, da čimprej pridete do želenega napredovanja, vam dodatno delo ne bo odveč. Izboljšajte odnose s sodelavci, saj je medsebojno sodelovanje ključnega pomena tudi za vaš uspeh. Na finančnem področju se vam kmalu obeta velik napredek, ki si ga boste tudi pošteno zaslužili. Vendar pa do takrat ne bodite preveč zapravljivi. Izogibajte se kupovanju nepotrebnih stvari in dragih daril, saj se vam lahko hitro zgodi, da se boste znašli v dolgovih.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Med vami in vašo boljšo polovico že nekaj časa prihaja do trenj in oba počasi izgubljata potrpljenje. Če s partnerjem delata skupaj, bosta morala najti rešitev za vajino tekmovalnost oziroma konflikte, povezane z delom. Ni pomembno, kdo ima prav ali kdo je zmagal v igri egov, ampak sta za stabilno zvezo in tudi za uspešno izpeljane delovne projekte ključna sklepanje kompromisov in razumevanje. Če se bo ta igra moči odvijala tudi v prihodnosti, se zna zgoditi, da bo eden od vaju prekinil razmerje. Privoščita si sproščujoče počitnice, kjer se bosta spočila, odmislila službene obveznosti in ponovno poglobila vajino vez.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Glede vašega počutja lahko pričakujete vzpone in padce. Če imate kakšne kronične težave, se bodo te morda spet pojavile ali pa se bo stanje poslabšalo. Poskrbite za dovolj gibanja, vendar pa se izogibajte večjih fizičnih in psihičnih naporov. Nobeno pretiravanje ni zdravo, zato se ne predajajte poležavanju niti ne trenirajte preko svojih zmožnosti. Zavedajte se, koliko moči imate. Če boste poskrbeli še za redno, zdravo in čim manj predelano prehrano, se bo to pozitivno poznalo na vašem počutju. Če imate težave z želodcem in prebavo, poskrbite za razstrupljanje telesa. Z odstranitvijo toksinov boste zaščitili telo pred različnimi boleznimi in izboljšali splošno zdravje.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Prenehajte samo razmišljati o tem, kaj vse bi morali narediti. Ne odlašajte z obveznostmi in pravočasno opravite vse naloge, ki se bodo znašle na vaši delovni mizi. Za vse drugo bo še prišel čas, zato se sedaj osredotočite na službene obveznosti in poskrbite, da boste svoje delo opravili v danem časovnem roku. Če tega ne boste storili, bodo sledile sankcije vaših nadrejenih. Če pa se boste potrudili in jim pokazali, da ste zanesljivi in marljivi, lahko kmalu pričakujete tudi večji uspeh in spoštovanje sodelavcev. Finančno stanje se bo popravilo tudi zato, ker boste krepko zategnili pas. A nikar ne varčujte pri zdravju, privoščite si vitamine in probiotike.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Skozi tančice ženskega pogleda

Nepopustljiv program do same sebe?

Mogoče tudi oni doživljajo enako – občutek, da morajo biti nenehno nekomu na razpolago. In ker se ne vprašamo, ne vemo. Nepopustljiv program do sebe privede zgolj do odtujenosti. Od sebe in razumevanja svojih želja ter potreb. Odtuji pa nas tudi od ljudi, ki jih imamo rade, saj gledamo na vsak dan kot na dan, ko »moramo in morajo« nekaj storiti, namesto da spregledamo, da je dan seštevek drobnih trenutkov hvaležnosti. Če se vsaj enkrat na dan ne nasmejim od srca in do solz, potem vem, da nisem članica pravega programa. Nepopustljiva želim biti zgolj v tem, da pravi čas prepoznam, kdaj sem v svojem programu in kdaj je treba zamenjati članstvo. 🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

Samski boste zahrepeneli po ljubezni in čustveni bližini, ki vam ju lahko da le pristno partnerstvo. Če si želite spoznati novo simpatijo, se boste morali večkrat odpraviti ven, med ljudi. Sedaj je to končno spet mogoče. Pozabite na sramežljivost in se samozavestno lotite iskanja potencialnega partnerja. Tisti, ki ste bolj introvertirane narave, se lahko prijavite na kakšno spletno aplikacijo za zmenke. Morda vam kdo od prijateljev želi predstaviti nekoga, ki bi bil lahko prava izbira za vas. Povabilo sprejmite, saj imate možnost spoznati izjemno zanimivo osebo. Tudi če iskrica ne bo preskočila, boste morda spoznali novega prijatelja.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Če ste včasih največ energije črpali iz družabnega življenja in interakcij z drugimi ljudmi, se je to v lanskem in letošnjem letu precej spremenilo. V tem obdobju, ko sta se z novim virusom spremenila tudi naša realnost in način življenja, ste namreč ugotovili, da vam izjemno prija biti sami. Uspeli ste se znebiti ljudi, ki so vam pili energijo, in se postaviti zase v kočljivih situacijah. Psihično ste močni, vendar pa ne pozabite tudi na dobro fizično počutje in zdrav način življenja. V svoj vsakdanjik vključite različne športne aktivnosti ali pa vsaj redne daljše sprehode. Počutili se boste super, prijetno pa boste presenečeni tudi nad lastno vzdržljivostjo.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Zaradi niza ljubezenskih razočaranj v preteklosti ali dolgoletnega partnerstva, ki se je slabo končalo, težko sprejemate nove odnose in ljudem ne pustite blizu. V tem tednu boste morda spoznali osebo, ki vam bo že takoj zelo všeč. Sanjarili boste o romantičnih trenutkih v dvoje, ampak si nikakor ne boste upali narediti prvega koraka. Pozabiti boste morali na pretekle slabe izkušnje in dati pobudo za ljubezensko avanturo. Nov prijateljski odnos lahko zelo hitro prerase v ljubezenskega, zato ne oklevajte. Pozabite na čustveno prtljago in se osredotočite na nove cilje v prihodnosti.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

od 11. 6. do 17. 6. - 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje in se soglasno izrekli za to preimenovanje; - 12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča, so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje; - 13. junija 1839 se je v Šoštanju rodil pravnik in leta 1919 v Brežicah prvi slovenski župan Gvidon Srebre; - 13. junija 1982 so v Zavodnju nad Šoštanjem svečano

proslavili stoto obletnico delovanja krajevne osnovne šole, ki pa danes ne deluje več; - v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov; - 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Svečano so ga odkrili 25. junija; - 14. junija 2015 je v Edinburghu na Škotskem članica Šaleškega alpinističnega odseka Janja Garnbret tretjič zapored postala evropska mladinska prvakinja v športnem plezanju; - 15. junija 1862 se je v Bistrici ob Dravi rodil župnik v škalski župniji sv. Jurija in dekan dekanije Šaleška dolina Ivan Rotner. Umrl je v Škalah pri Velenju, 22. septembra 1935; - 15. junija 1938 se je rodil častni občan Velenja, glas-

V odnosu s partnerjem boste imeli nekaj težav, ki bodo nastale predvsem po vaši krivdi. Zdi se vam, da morate preveč žrtvovati za skupno sožitje, zato postajate izjemno razdražljivi in nepotrpežljivi. Situacijo poskusite pogledati tudi z njegovega zornega kota, saj tudi on v vajino zvezo vlaga veliko truda. Če boste trmasto vztrajali pri svojem, se bo vajin odnos sčasoma le še poslabšal, vaš partner pa se bo začel oddaljevati od vas. Ne pozabite, da vsako partnerstvo zahteva veliko prilagajanja, zato morate tudi vi včasih pozabiti na svoje želje in narediti kakšno stvar tako, kot si želi vaša boljša polovica. Če vas bo bolela glava, boste vedeli, kje je vzrok.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

mag. Ivan Marin ml. (Arhiv Muzeja Velenje)

benik, ravnatelj in pedagog, mag. Ivan Marin ml. Umrl je 28. februarja 2021; - 15. junija 1975 so v Šaleku proslavili 900. obletnico obstoja vasi; - 15. junija 1992 je bila uradna otvoritev velenjskega športno-rekreacijskega centra Jezero; - 15. junija 1985 so v Šmartnem ob Paki zaključili z obnovo Doma kulture; - 16. junija 1954 se je v Velenju rodil pedagog in strokovni raziskovalec dr. Otmar Kugovnik; - v soboto, 16. junija 1973, je bil ustanovni občni zbor združenja samostojnih obrtnikov Velenje, na katerem so potrdili pravila združenja; - rokometašice Velenja so junija 1982 brez poraza posta-

le prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 16. junija 1998 so se uradno pričela pripravljalna dela za izgradnjo razžveplevalne naprave 5. bloka šoštanjske termoelektrarne; - 17. junija 1933 se je v Velenju rodil fotograf, funkcionar in športnik Alojz Ojsteršek. Umrl je 10. oktobra 2003; - 17. junija 1950 se je rodil dr. Janez Prašnikar, ki je od leta 1974 kot redni profesor zaposlen na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; - 17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali ''Šoštanjska noč''. 🔲

Damijan Kljajič

Miselni napori vas bodo zelo izčrpavali, čeprav si tega ne boste hoteli priznati. Poskrbeti boste morali za več počitka in zadostno količino spanca, sicer vas bodo kmalu začele pestiti različne zdravstvene težave. V tem času raje zanemarite družabno življenje in se poskušajte izogniti vašim nezdravim življenjskim navadam. Delajte na sebi, izkoristite večere za branje, sproščanje in raziskovanje stvari, ki vas zanimajo. Tako se boste spočili, napolnili z novo energijo in izboljšali svoje počutje. Tudi mirni sprehodi v naravi bodo dobro krepčilo za vaše utrujeno telo. Ko boste potrebovali družbo, jo boste iskali le pri enem, res dobrem prijatelju.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V naslednjem tednu bodo imele osrednje mesto v vašem življenju službene obveznosti. Na finančni položaj boste osredotočeni veliko bolj kot običajno. Dali boste vse od sebe in nadrejenim dokazali, iz kakšnega testa ste. Njihova pohvala in odobravanje vam bosta dala še večji zagon. Morda boste pripravljeni narediti celo preveč, kar bo pri vaših sodelavcih sprožilo zavist. Pazite, da se ne boste popolnoma izčrpali. Postavite si meje in si vzemite dovolj časa tudi za druga življenjska področja. V nasprotnem primeru boste deležni tudi neodobravanja in slabe volje bližnjih. Lepši kot bodo dnevi, bolj si boste želeli na počitnice.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Eden od vaših ožjih družinskih članov se bo zavil v molk in ne bo hotel govoriti o svojih težavah. Morda bo to vaš otrok ali pa eden od vaših staršev. Pomembno je, da poskusite vzpostaviti dovolj zaupljiv odnos, da se vam bo bližnja oseba odprla. Tudi za vas je dobro, da veste, kaj se dogaja. Možno je, da bo kdo od drugih sorodnikov sprožil neprijetne spletke ali govorice. Ne spuščajte se na njihov nivo in jim dajte vedeti, da takšnega obnašanja ne boste dopustili. Če ne živite pri starših, jih večkrat obiščite. Morda imajo težave, ki vam jih ne želijo razkriti. Če gre za bolezen, je dobro, da čimprej izveste, kakšna je situacija.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Zna se vam zgoditi, da se bo neko dolgoletno prijateljstvo s pogostimi druženji in zaupnimi pogovori spremenilo v trdno čustveno vez. Čeprav tega nikakor niste pričakovali in v preteklosti na to osebo niste gledali kot na potencialnega partnerja, bo sedaj vajin odnos morda prerasel v ljubezensko razmerje. Prepustite se toku dogajanja in dajte tej osebi priložnost. Iz dobrih prijateljstev včasih nastanejo najlepše ljubezenske zgodbe. Predlagajte skupen izlet ali vikend oddih nekje v naravi, kjer se bosta oba lahko sprostila in ugotovila, kam peljejo vajina čustva. Še prej pa vas čaka veliko neodložljivega dela, a vam ne bo v breme.

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.25 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.45 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 00.35 01.05 01.30 02.00 02.10 02.20 02.25

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko nisi opazil znakov Družbeni fenomeni, Selfi Vrtičkarji, Morilec Zavržene tačke, dokumentarnoizobraževalni film Moje mnenje, Predsedovanje Svetu Evropske unije - izziv in zaveza Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Severnjaško gostoljubje Slovenci v Italiji Brez meja - Hatartalan Z kot Zofka, Znanstvenik Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Znanost v računalniških igrah Na kratko, Carigrajska konvencija V Goščavi, Dež, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.) Ugriznimo znanost, Znanost v računalniških igrah Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.05 Poletno jutro 10.50 Nebesni zmaj, dokumentarni feljton 11.30 Prifarci slavijo 30, 1. del koncerta 12.50 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 2. etapa 15.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, polfinale (Ž) 20.05 Kako izdelati, Športna obutev 21.05 Avtomobilnost 21.40 XXVII. Generacije znanosti ZRC SAZU 22.20 Ambienti 22.50 Simfonija otožnih pesmi: Skriti pogled (posvetilo Tomažu Pandurju), plesni film 23.25 Slovenska jazz scena: Renato Chicco Trio 00.15 Videotrak 01.20 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.00 10.05 10.55 12.00 12.55 13.10 13.40 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 22.55 23.50 00.45 01.45 02.15

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:15 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:45 22:10 22:15 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 102. del Usodni diamanti, 1. sez., 103. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 71. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 72. del Dobri zdravnik, 4. sez., 9. del TV prodaja Vrtičkanje Gorazdova slaščičarna Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 104. del Usodni diamanti, 1. sez., 105. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 71. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 8. del Črni seznam, 6. sez., 15. del Riviera, 2. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja ŽUPAN Z VAMI: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Cepecepetavček Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 21 Regionalne novice Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje LEPOTE SVETA: Kitajska, 2. del IZBRANO IZ ARHIVA: Glasbeni gost: Veter Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

10. junija 2021

Sobota,

11. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 10.50 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.45 16.00 16.10 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.00 01.25 01.55 02.10 02.15 02.20

00.15 01.20 04.00 09.15 11.15 11.55 12.50 15.00 20.00 20.55 23.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.00 10.05 10.55 12.00 12.55 13.10 13.40 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 22.50 22.55 00.45 02.30 03.00

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 20:40 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko sva plesala Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Capri in Sorrento, obali, kulinarično-popotniška oddaja Ugriznimo znanost, Znanost v računalniških igrah Vrtičkarji, Einstein, Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Una volta in l'inverno Prisluhnimo tišini, CODA otroci in koraki za Urbana, izobraževalnosvetovalna oddaja Mostovi - Hidak Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Slepi potniki Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Stava Holly Hobbie, Prismuknjena slikarka, kanadska mladinska nadaljevanka Izzivalci, EBU dokumentarni film, Luka: Mavrični bojevnik Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip, dr. Nedžad Grabus Bacek Jon, Buče v nevarnosti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Prifarci slavijo 30, 2. del koncerta Gospa Wilson, britanska nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Kdo je tu nor, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Videotrak Info kanal Info kanal Poletno jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 3. etapa Tenis - odprto prvenstvo Francije, polfinale (M) Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka Megla v avgustu, nemški film Pred vrati pekla, Detroit - razkroj, španska dokumentarna oddaja

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 104. del Usodni diamanti, 1. sez., 105. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 73. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 74. del Čista desetka, 1. sez., 13. del TV prodaja Vrtičkanje Mamin dan (Mamin dan), 1. sez., 1. del Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 23. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 106. del Usodni diamanti, 1. sez., 107. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 72. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Viharna noč, ameriški film Opičji pomočnik, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Skrbimo za zdravje, Kontracepcija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Severna Amerika, 1. del Kratek koncert: Poweršok Regionalne novice POP CORN: Makeup, 2003 Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

12. junija

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Mali medo 07.10 Timi gre, Zaspanec 07.20 Žanov svet, Naglica 07.30 Kalimero, Skrivnostni primer 07.40 Nejko, Rešimo morsko zvezdo 07.45 Zmedi gre v Zakajzato, Komet 08.00 Z kot Zofka, Šivilja 08.20 Ribič Pepe, Sam doma 08.45 Firbcologi, O puberteti, nezaželenih mozoljih in retuširanju 09.10 Sobotni krompir 09.45 Mulčki, Tenis 09.55 Male sive celice, OŠ Križe in OŠ 8 talcev Logatec 10.30 Izzivalci, EBU dok. film, Luka: Mavrični bojevnik 10.50 Holly Hobbie, Plemenita kradljivka, kan. mlad. nad. 11.35 Tarča 12.40 NaGlas!, Natalija Radić 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Sončni raj, kmetovanje in turizem 15.00 Sveti prostori, Sinagoge - nevidno in vidno 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Šola po domače, hrvaški dok.film 18.30 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Najboljši sovražnici 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Nov začetek, ameriški film 21.50 Hudičeve igre (I.) 22.45 Poročila, šport, vreme 23.10 Sedmi pečat: Molitev pred zoro, koprodukcijski film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik 02.00 Sobotni Dnevnikov izbor 02.05 Utrip 02.20 Šport, vreme 02.35 Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.30 Spomini, prof.dr. Miloš KobalBorut, 2. del 09.45 Avtomobilnost 10.40 Košarka na vozičkih: regionalna liga - Parasport Slovenia : KKI Zagreb 12.10 Ritmična gimnastika - evropsko prvenstvo, mnogoboj posamično 12.50 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 4. etapa 15.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, finale (Ž) 17.00 Judo, svetovno prvenstvo 18.30 Kajak-kanu - svetovni pokal slalom na divjih vodah 19.30 Ritmična gimnastika - evropsko prvenstvo, mnogoboj posamično in skupinske vaje 21.05 Tatinski bankirji, francoska dokumentarna oddaja 23.10 Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude 00.55 Videotrak 01.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.20 09.35 10.25 11.15 12.05 13.55 14.10 15.20 15.35 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 21.10 21.40 23.30 01.50 03.45

08:30 08:55 09:00 09:40 10:40 12:10 12:35 13:10 14:45 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:10 18:30 18:40 19:00 19:10 19:20 20:00 20:30 20:35 22:10 22:50 23:25 23:55

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris. Ruby Mavrica, ris. Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Peter Pan, ris. Mia in jaz, ris. Grozni Gašper, ris. Pirati iz soseščine, ris. Power Players junaki, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 31. del Betty v New Yorku, 1. sez., 32. del Betty v New Yorku, 1. sez., 33. del Viharna noč, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Mame žurirajo, ameriški film Brezpogojna ljubezen, ameriški f. Ples v dežju, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke ŽUPAN Z VAMI: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 46 Graška Gora poje in igra, 2002, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Cepecepetavček Spoznajmo jih … Maruša Lavrinšek, violina, GŠ Velenje Dotiki gora: Komen Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2856. VTV magazin Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje IZBRANO IZ ARHIVA: Festival narodno-zabavne glasbe Lenart 2003 Popotniške razglednice: Severna Amerika, 1. del Koncert 28. festivala baročne glasbe Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

13. junija

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.10 08.15 08.25 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15 09.25 09.40 10.00 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.15 14.55 17.00 17.10 17.15 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.10 22.00 22.10 22.20 22.25 00.00 00.05 00.30 00.45 00.55 01.10 01.20 01.25

Ava, Riko, Teo, Lokvanjev cvet Niko, Čofotanje Timi gre, Ksilofon Trala trali, Pot v šolo Nejko, Nejko in muha Pujsa Pepa, Medvedek z igralne urice A veš, koliko te imam rad, Korakaj kot mravlja Mali Timotej, Ognjemeti iz vesolja Knjiga o džungli, Norčije Simon, Zmagovalec Kalimero, Petrčkove školjke Šola za pošasti, Oh, Krilček Nejko, Kljunaševa plesna točka Tib in Tamtam, Junak Tib Vrtne prigode, Vrtni palček Erika, Najdi zaklad in ga vrni Bacek Jon, Biljard Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Poulična muzikanta Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Sabljezobov lonec Evangeličansko bogoslužje Ozare Obzorja duha, Epidemija pametnih telefonov Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Mauro in Giuseppe s Sardinije Prvi dnevnik, šport, vreme Prifarci slavijo 30, 2. del koncerta Na lepše Simpel, nemški film Poročila ob petih, šport, vreme Šport Vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Toskana, obali, kulinarično-popotniška oddaja Šola za pošasti, Pošastni ljubljenček Frfra in Cufek, Pirata iz vrtca Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Leteča Holandca, nizozemska nadaljevanka Intervju Poročila Šport Vreme Peščeno zrno v kolesju sveta, francosko-belgijski dok. film Za lahko noč: Violončelistka Zala Vidic in pianist Urban Stanič (M. de Falla, Ognjeni ples) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 14. junija

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 11.00 11.35 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 15.55 16.05 16.10 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.50 01.15 01.45 02.00 02.05 02.10

04.00 08.10 09.05 10.40 11.30 12.00 14.00 15.15 16.00

04.00 Info kanal 07.10 Duhovni utrip, dr. Nedžad Grabus 07.30 Koda, Vse večje povpraševanje po digitalnih potrdilih 08.00 Ugriznimo znanost, Znanost v računalniških igrah 08.55 Ritmična gimnastika - evropsko prvenstvo, posamično, finali po rekvizitih 11.40 Slovensko olimpijsko stoletje, dok. serija 12.50 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 5. etapa 15.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, finale (M) 19.00 Ritmična gimnastika - evropsko prvenstvo, skupinske vaje, finali po rekvizitih 20.00 Kajak-kanu, SP, slalom na divjih vodah 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Bernard Haitink, skrivnostni maestro, angleški glas. dok. film 22.50 Zvezdana 00.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.20 09.35 10.00 10.50 11.40 12.35 13.35 13.50 15.25 15.40 17.30 18.20 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.45 01.30 03.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris. Ruby Mavrica, ris. Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Peter Pan, ris. Mia in jaz, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Pirati iz soseščine, ris. Power Players junaki, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 34. del Betty v New Yorku, 1. sez., 35. del Betty v New Yorku, 1. sez., 36. del Pavza! Vaše zdravje, naša skrb Alvin in veverički 3, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Mame žurirajo, ameriški film Takle mamo, 1. sez., 23. del Zadovoljna 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Misija: Nemogoče, ameriški film Ljubezen ali denar, ameriški film Srca iz druge roke, ameriški film Pavza!

16.30 18.00 20.00 21.10 22.05 22.35 00.15 01.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.40 07.55 08.10 09.00 10.05 11.00 12.00 12.55 13.10 14.20 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.25 00.20 01.15 01.45

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45

08:30 08:55 09:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40 14:55 17:30 17:55 18:00 18:15 18:35 18:40 19:40 19:55 20:00 21:00 21:05 21.40 23:10 23:40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2855. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2856. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Graška Gora poje in igra, 2002, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 22 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje IZBRANO IZ ARHIVA: Skrbimo za zdravje, Kontracepcija Videostrani, obvestila Napovedujemo Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 21 Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje Mali koncert iz Glasbene šole Velenje: Koncert vrhunske trobilne zasedbe Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Torek,

11:10 11:15 11:40 12:10 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:40 22:25 22:30 23:20 23:50

Utrip Zrcalo tedna Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko se nisva smela videti Obzorja duha, Epidemija pametnih telefonov Danes dol, jutri gor Študentska delovna brigada Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Ribja zgodba S-prehodi, dr. Miran Košuta Dober dan, Koroška Timi gre, Naj odejica Šola za pošasti, Oh, Krilček Muk, Menjalna trgovina Ribič Pepe, Sam doma Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Civis, usposabljanje za varnost pri delu Nejko, Šaljivec Simon, Zmaj Pujsa Pepa, Krompirjevo Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pisave, Andrej Medved, Barbara Korun in Primož Sturman Glasbeni večer: Slovenski samospev v dialogu - Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Poletno jutro Bejž če vejdš v epizodi Kirgizija, dokumentarni film Prisluhnimo tišini, Kako mobilni so lahko invalidi Jan Plestenjak s Simfoniki, koncert iz Križank Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Resolution na Havaje, potopis Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Mauro in Giuseppe s Sardinije Spomini, Franc Sever - Franta, partizanski komandant, dok. oddaja Dnevnik nekega naroda, Gnilo jajce Luisa Spagnoli, italijanska nad. Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.), britanska dok. serija Podjetno naprej, Civis, usposabljanje za varnost pri delu Psi brezčasja slovenski film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 106. del Usodni diamanti, 1. sez., 107. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 75. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 76. del Čista desetka, 1. sez., 14. del TV prodaja Preverjeno Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 24. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 108. del Usodni diamanti, 1. sez., 109. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 73. del Dobri zdravnik, 4. sez., 10. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 24. del Črni seznam, 6. sez., 16. del Riviera, 2. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2854. VTV magazin Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice LEPOTE SVETA: Kitajska, 3. del Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Mirko Krašovec, nekdanji ekonom Nadškofije Maribor, prekinil javni molk Regionalne novice Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 48 Velenje, mesto rocka: Big Addiction Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

15. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 10.55 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.55 16.05 16.15 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.55 00.30 00.55 01.10 01.20 01.25

04.00 11.15 13.10 13.55 14.30 15.20 16.00 18.00 20.00 20.55 22.30 22.45 00.00 01.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.45 08.10 08.25 09.15 10.15 11.05 12.05 13.00 13.15 13.45 14.20 15.30 16.30 17.00 17.55 18.45 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.35 00.30 01.30 02.00

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11.50 12.20 13:10 13:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:35 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 20:30 20:50 22:25 22:30 22.35 23:25 23:55

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko si (končno) dojel, italijanska nadaljevanka, 1. sezona Pisave, Andrej Medved, Barbara Korun in Primož Sturman Danes dol, jutri gor, Vege hribi, slovenska nanizanka Družbeni fenomeni, Evtanazija Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Maggiejino darilo Duhovni utrip, dr. Nedžad Grabus Potepanja - Barangolasok Timi gre, Maska Žanov svet, Umazanija Nejko, Nejko vidi dvojno Firbcologi, O puberteti, nezaželenih mozoljih in retuširanju Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, Kolcanje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka Sinovi burje Zgodba o vrnitvi kraškega ovčarja na mejo med človeka in volka, dokumentarni film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Slovenija - 30 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Poletno jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Jaz sem za nič, dokumentarni film Bela, modra, rdeča, dokumentarni feljton Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 1. etapa Dnevnik nekega naroda, Balkanska krčma, dokumentarna serija Ogrožena mesta, Tokio, francoska dokumentarna serija Jacqueline Sauvage, francoski televizijski film NaGlas!, Natalija Radić Operacija Rumena ptica, francoska dokumentarna oddaja Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 108. del Usodni diamanti, 1. sez., 109. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 77. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 78. del Dobri zdravnik, 4. sez., 10. del TV prodaja Mamin dan, 1. sez., 2. del Mamin dan, 1. sez., 3. del Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 25. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 110. del Usodni diamanti, 1. sez., 111. del Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 74. del Dobri zdravnik, 4. sez., 11. del Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 6. sez., 17. del Riviera, 2. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Aktualno: Mirko Krašovec, nekdanji ekonom Nadškofije Maribor, prekinil javni molk Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 48 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 49 Spoznajmo jih … Maruša Lavrinšek, violina, GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2857. VTV magazin Dotiki gora: Lubnik IZBRANO IZ ARHIVA: Festival narodno-zabavne glasbe Lenart 2003 Spoznajmo jih … Maruša Lavrinšek, violina, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

16. junija

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 09.05 10.10 10.55 11.30 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 15.40 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko si šla pred oltar Koda Danes dol, jutri gor, Korupcija, slovenska nanizanka Družbeni fenomeni, Maraton Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (V.), Krilo in molitev Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Križe in OŠ 8 talcev Logatec Poročila ob petih Šport Vreme Družbeni fenomeni, (Pre)velike hiše 50 knjig, ki so nas napisale, Josip Vidmar: Kulturni problem slovenstva Slastne medvedje zgodbe, Luknja v strehi Slastni medvedji recepti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Kar sta imela, ameriški film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet Družbeni fenomeni, (Pre)velike hiše Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.40 Poletno jutro 13.40 Špic-Cvak! Katalena, Edward Clug, Valentina Turcu in mariborski baletni plesalci 15.05 Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Toskana, obali, kulinarično-popotniška oddaja 16.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 2. etapa 18.00 Dnevnik nekega naroda, Gremo se zemljo krast, dok. serija 20.05 Na utrip srca: Animirana zgodba o Jenny Lind, švedskem slavčku, švedski glasbeni biografski film 21.00 Žrebanje Lota 21.15 Moje mnenje 22.05 Ku'damm 59, nemška nadaljevanka 23.15 Srečevanja, dokumentarni film 00.15 Videotrak 01.20 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.45 08.10 08.25 09.15 10.15 11.05 12.05 13.00 13.15 13.45 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.30 00.25 01.20 01.50

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:25 11:50 12:20 13:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 110. del Usodni diamanti, 1. sez., 111. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 79. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 80. del Dobri zdravnik, 4. sez., 11. del TV prodaja Mamin dan, 1. sez., 4. del Mamin dan, 1. sez., 5. del Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. Usodno vino, 1. sez., 26. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 112. del Usodni diamanti, 1. sez., 113. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 75. del Dobri zdravnik, 4. sez., 12. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 9. del Črni seznam, 6. sez., 18. del Riviera, 2. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2857. VTV magazin Videospot dneva IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 49 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice ROBO TV 23 Zlato srečo nosimo, Dvanajst mesecev, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Vidova dobrodelnost za smeh v otroških očeh, ob začetku dobrodelne dražbe športnih rekvizitov Regionalne novice POP CORN: Franci Celhar Ksiht, 2003 Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

10. junija 2021

5. regijsko srečanje kamišibajkarjev KARLOVŠEK, Igor: Samo domov me pelji

Od – Odrasli / 821-163.6 Slovenski družbeni roman Skoraj usodna prometna nesreča preplete življenji moškega in ženske v zrelih letih. Po strastni avanturi se njune poti ločijo, a ne za dolgo, nadaljevanje njune zgodbe pa je presenetljivo za oba – in tudi za bralca. Igor Karlovšek s svojim novim romanom prikazuje to, o čemer domala ne govorimo: da ima strastna ljubezen raznolike obraze in da nikakor

Vir: https://www.miszalozba.com/knjige/ samo-domov-me-pelji/

SHEEHAN, Lisa: Zmajček Taj

ml – Mladina / C-S – Slikanice Zmajček Taj je čisto sam živel v veliki hiši v gozdu. Dneve je preživljal tako, da je pekel torte, šival pisane kostume in slikal. Zelo rad je živel v gozdu, ni pa bil rad sam. Zelo si je želel imeti prijatelje, s katerimi bi lahko delil, kar je ustvaril. Toda vsi so se ga bali. Nekega dne je odšel v mesto, in ko se je sprehodil mimo izložbe, je zagledal plakat, ki je vabil na medvedji piknik. Odločil se je, da bo izdelal medvedjo preobleko in

Minuli konec tedna je na Velenjskem gradu potekal 5. kamišibaj festival v Velenju – 12 mladih in odraslih kamišibajkarjev je uprizorilo 14 predstav za otroke in odrasle Velenje, 4. – 6. junija – Japonsko »papirno gledališče« kamišibaj v Velenju zori pod okriljem KUD Dudovo drevo, katerega predsednik in umetniški vodja Boštjan Oder se je skupaj z gledališko ustvarjalko Jano Flego pred petimi leti navdušil za pripovedovanje zgodb ob slikah in jo začel širiti med domačine. »Hitro smo ugotovili, da potrebujemo nadgradnjo tega znanja. Zato smo v KUD Dudovo drevo pripravili kar nekaj izobraževanj. Med drugim smo gostili dva najvidnejša predstavnika slovenskega kamišibaja, ki sta pred desetimi leti prinesla to umetnost z Japonske k nam – to sta Igor Cvetko in Jelena Sitar. Po njunem seminarju smo Velenjčani dobili okrog 20 kamišibaj ustvarjalcev

Kjer je znanje, so tudi rezultati

ni omejena le na mlada leta. Ob tem pa subtilno razpira vprašanja, ob katera slej ko prej zadene sleherni med nami: kako pomagati hudo trpečemu, umirajočemu bližnjemu v njegovih zadnjih, pogosto najhujših in najdaljših trenutkih? Koliko lahko ljudje vzdržimo, prenesemo, kje je prag, kjer se naša racionalnost zlomi in nas vodijo impulzi, goni? V kaj vse nas vodi ljubezen do bližnjega, kaj vse smo pripravljeni storiti v potrebi, da bi ga zaščitili? Roman je v zbirki Srebrne niti izdan z večjo pisavo za lažje branje.

se ga udeležil. Preoblekel se je v medveda in se začel obnašati kot medved. Na pikniku se je čudovito zabaval in spoznal veliko novih prijateljev. Vsi so se želeli družiti z njim, saj je bil igriv in zabaven. Toda kmalu je prišlo do nesreče – kostum se je raztrgal, ven je padel rep, ob kolcanju se je iz njegovih ust pokadil velikanski oblak dima in, groza, ko je po nesreči kihnil, je bruhnil ogromen ognjeni plamen. A vse se je dobro končalo, saj so vsi udeleženci piknika že spoznali, da ni pomemben le videz, temveč kakšen je zmaj v resnici in v srcu. Seveda to velja tudi za ljudi. 🔲

Danes ima Velenje bogato bero kamišibaj ustvarjalcev,« pove Boštjan Oder in podkrepi, da na mednarodnih in državnih srečanjih dobivajo visoka priznanja in nagrade, pred dvema letoma pa so na mednarodnem festivalu dobili celo glavno nagrado. Minuli konec tedna je na Velenjskem gradu potekal že 5. kamišibaj festival v Velenju in obenem regijsko srečanje kamišibajkarjev, na katerem so v predfe-

vsaki dve leti preselil na drugo lokacijo in kot prvo izbrali Velenje. Tako so se Velenjčani že lani, ko so prvič ponosno prevzeli nalogo organizacije festivala in ga uspešno izvedli kljub epidemiji, izkazali kot odlični gosti-

❱

Poleg Dunje Lukavačkić, Ceneta Brgleza in Tineta Kuzmana sta v predfestivalskem programu nastopila Borja Ranzinger in Jakob Brglez (na fotografiji) s predstavo Sapramiška. V festivalskem programu pa so kamišibaj uprizarjali Urška Rihtar, Katarina Aman, Boštjan Oder, Janja Stopar, Tina Slatinek in Nejc Škorjanc.

stivalskem programu nastopili otroci za otroke, v festivalskem programu pa je šest ustvarjalcev uprizorilo osem predstav za otroke in dve za odrasle, kar je pol manj kot v preteklih letih. Ogledala si jih je tudi selektorica Metka Damjan, ki bo odbrala izstopajoče. Avtorji jih bodo

uprizorili v tekmovalnem programu na 9. državnem festivalu kamišibaj gledališča, ki je prva leta potekal v Piranu, kasneje se je za nekaj let preselil v Štanjel, nato pa so v Društvu Kamišibaj Slovenije, ki je za predsednika izvolilo Velenjčana Boštjana Odra, sklenili, da se bo festival

Boštjan Oder: »V Velenju negujemo kamišibaj strokovno, podpiramo ga tudi z različnimi izobraževalnimi aktivnostmi, da rastemo in dvigamo nivo kakovosti kamišibaja tudi na državni ravni.«

telji in se že veselijo letošnjega srečanja, ki bo na Velenjskem gradu potekalo prvi vikend v septembru. Prihodnje leto pa se bo karavana slovenskih kamišibajkarjev, katere velik in tvoren delež so Velenjčani, preselila v Belo Krajino. 🔲

Tina Felicijan

kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 10. 6. 17.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Javna ura pouka z ustvarjalno nalogo preko Zoom aplikacije 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Zaključke Bralne značke za odrasle, prijave: meta.pivk@vel.sik.si

Petek, 11. 6. 14.00-20.00 Vista Velenje na koleščkih 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Nažgani, črna komedija 20.30 Pred Domom kulture Velenje Same babe, koncert

Sobota, 12. 6. 8.00-13.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Simon Gorišek 11.00 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Delavnica stripa s Klaro Jan (prijave: info@

galerijavelenje.si, 03 828 00 10) 11.00-14.00 Vista Vseslovensko srečanje veteranov in častnikov ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Fant z oblaki, mladinski film (na voljo do 27. 6.)

Nedelja, 13. 6. 16.00 Kino Velenje, velika dvorana Maček Muri: 4 zgodbe iz Mačjega mesta, animirani filmi za otroke (otroška matineja) 18.00 Muzej Velenje, Velenjski grad PESNIKA, recital poezije Karla Destovnika Kajuha in Franceta Balantiča 19.00 Vista SToP plays POP, koncert z gostjo Sanjo Mlinar Marin (rezervacija vstopnic: vstopnice@festivalvelenje.si) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Varuh, kriminalna srhljivka

Ponedeljek, 14. 6. 17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku

Torek, 15. 6. 19.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Večeri v amfiteatru: Plesni studio N

Sreda, 16. 6. 10.00 Knjižnica Velenje, poletna bralnica Moč branja, bralni klub za odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic Prijave: 03 898 25 55

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 12. 6. 10:00 MC Šmartno ob Paki – pod kozolcem Ustvarjalna delavnica GLINA, prijave na pisarna.mc@gmail. com ali 064 167 940 (udeležba je brezplačna)

KINO spored

EUROMARKT CENTER d.o.o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana

J SI PRIIGRA NI E SREČO V IH Š A IZMED N C IJ RA RESTAV IN 4 1 MED . 1. 2 0 30.6. 2

Obvezno izpolni letak in se poteguj za 200 lepih nagrad: 10 x 40 € Desetakov, 100 bluetooth slušalk in ostale nagrade.

Štart je na osrednjem prostoru. Igrišče je odprto od 10. do 20. ure.

MAČEK MURI: 4 ZGODBE IZ MAČJEGA MESTA 4 epizode miniserije Muri, 4+, animirani filmi, 44 min (Slovenija) Režiser: Boris Dolenc, Jernej Žmitek Glasovi: Marko Mandić, Polona Juh, Jernej Šugman in Primož Pirnat, Alojz Svete, Janez Hočevar, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Nina Valič, Ivo Godnič, Sebastian Cavazza Nedelja, 13. 6., ob 16.00

VARUH

NAŽGANI

The Marksman, kriminalna srhljivka, 108 min (ZDA) Režija: Robert Lorenz Igrajo: Liam Neeson, Katheryn Winnick, Teresa Ruiz, Jacob Perez, Juan Pablo Raba, Leila Symington, Dylan Kenin, Chase Mullins, Luce Rains, Grayson Berry, Christopher Mele, Alex Knight, Esodie Geiger Nedelja, 13. 6., ob 20.00

Druk, komična drama, 117 min (Danska) Režiser: Thomas Vinterberg Igrajo: Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen, Lars Ranthe, Magnus Millang Petek, 11. 6., ob 20.00

Lunine mene

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

10. junija, ob 12:53,

prazna luna (mlaj)

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

10. junija 2021

Nagradna križanka »Optika Paka«

RADIO VELENJE

Optika Paka, d. o. o. Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) GSM: 040 555 999 Delovni čas: Pon. – pet.: 9.00 – 17.00 Sob.: 9.00 – 11.30

Tovarniška prodaja očal: • •

priznane blagovne znamke visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče

Prijazno vabljeni! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 21. junija 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Taborniška krvodajalska akcija Ob 70-letnici bodo taborniki zbrali 70 litrov krvi – Za vseslovensko krvodajalsko akcijo so se odločili na pobudo Rodu Pusti grad Šoštanj Ljubljana, Šoštanj, 1. junija – Taborniki so znani po tem, da večino časa preživijo v naravi, zelo radi pa tudi priskočijo na pomoč in pomagajo skupnosti. Četrti taborniški zakon pravi, da je tabornik pripravljen pomagati, zato so se na pobudo Rodu Pusti grad Šoštanj v jubilejnem letu 2021 odločili, da organizirajo vseslovensko taborniško krvodajalsko akcijo. Njihov namen je zbrati 70 litrov krvi, ki simbolizirajo 70 let delovanja Zveze tabornikov Slovenije, in s tem pomagati tistim, ki jo nujno potrebujejo. Krvodajalska akcija je od 1. junija potekala na vseh odvzemnih mestih in na terenskih akcijah po Sloveniji, zaključili pa jo bodo

danes, v četrtek, 10. junija, med 7. in 12. uro, v Vili Lučka – taborniških prostorih Rodu Pusti grad Šoštanj. Taborniki so krvodajalsko akcijo organizirali v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Zavodom za transfuzijsko medicino Celje, Ljubljana in Maribor, ki so jim nudili vso strokovno pomoč. K akciji so povabili vse polnoletne posameznike, ki so kakorkoli vpeti v delovanje njihove organizacije – aktivne člane, podpornike in simpatizerje, starše še nepolnoletnih članov, tabornike po duši, skratka vse, ki izpolnjujejo osnovne pogoje za darovanje krvi. 🔲

mkp

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 31. maja do 6. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA od 31. maja do 6. junija v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 31. maja do 6. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ČETRTEK, 10. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 11. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 12. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 13. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 14. junija

Skupna občinska uprava SAŠA regije

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

24 ur

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. maja do 6. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 MHz; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 15. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 16. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

10. junija 2021

Mnenja in odmevi

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710

ŽIVALI

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno ... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675. TELIČKO, pasme Limuzin, težko 160 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

RAZNO

PODARIM

NUDIM

KOCKE sena, žganje in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

SEDEŽNO GARNITURO, lepo ohranjeno, raztegljivo, podarim. Gsm: 041 720 605.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO – Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 12. 6. in nedeljo, 13. 6. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 55 59 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje – Na dan prihoda je treba med 8.00 in 9.00 uro obvezno predhodno poklicati na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Čestitke G7 Na zadnjem srečanju predstavnikov gospodarsko najmočnejših držav sveta, ki tvorijo skupino G7, so s sklepom, da bodo bolj obdavčili multinacionalke, sprejeli revolucionarno odločitev. Na prvi pogled bi to pomenilo, da bo v družbeni delitvi družbenega proizvoda manj prejel kapital in več delo, kar bi bil korak k pravičnejši družbi. Zato v naslovu namenjam čestitke. Ker tega, da bi vzela kapitalu in dala državljanom, do sedaj ni storila še nobena oblast, razen tiste, ki so prišle prav zaradi nepravične delitve družbenega proizvoda na oblast z revolucijo, je všečni odločitvi pogledati pod prste. Vse ekonomske krize do sedaj, tudi tista pred leti, ko so finančne institucije posojale denar na lepe oči in kupovale in proda-

jale prazne vrednostne papirje in se je zato krogotok denarja prekinil, so nastale prav zato, ker je bilo v finančnem sektorju preveč denarja. Tudi korona epidemija je postala kriza zaradi stanja v finančnem sektorju. Gospodarstvo in druge dejavnosti je bilo treba ustaviti le zato, da se ustvari potreba po novem zadolževanju. Finančni sektor je zopet postal poln denarja in napihnjen balon je bilo treba izprazniti. Da ne poči in z njim finančni sistem. Skrb za zdravje in življenje ljudi je le zunanja fasada, ki ukrepom daje legitimnost. Če bi politiki bilo mar za zdravje in življenje ljudi, bi ne bilo ne oboroževanja ne vojn in tudi vse drugo, kar vodi ljudi v stres in bolezni, bi bilo za oblast problem. Pa ni. Ne znam sešteti tisoče milijard, ki so jih državne blagajne najele kot kredite v času koro-

na krize, da so financirale izpad ustavitve gospodarskih in vseh drugih družbenih aktivnosti. Če teh nekaj deset tisoč milijard (morda sem v oceni skromen) dolarjev in evrov finančna industrija ne bi plasirala kot kredite državam, bi bila v infarktnem stanju in pred bankrotom. Banka in tudi druga finančna institucija propade, če ima preveč denarja na svojem računu, ker ne prejema obresti ali dividend in tudi ne drugih prihodkov od poslov posojanja in plasiranja denarja. Prav zaradi svoje varnosti je finančna industrija sprejela ukrep, no, sprejele so jo oblasti držav, da povečajo davke multinacionalkam. Znano je, da se največje davčne ''olajšave'' dogajajo v teh sistemih. Ko dobičke izkazujejo v davčnih oazah. Prav to pa napihuje balon nenehne rasti obsega kapitala v finančni industriji. Povsem jasno je, da države brez dodatnih virov proračunskih prihodkov ne bi bile v stanju, da servisirajo kredit iz ko-

rona krize. Denar zato ne bo namenjen blagostanju državljanov, tudi ne njihovemu zdravju, pač pa zdravju finančne industrije. Vedite, da si finančna industrija ne želi, da bi ji države vrnile kredite. To bi bil zanjo polom in bankrot. Finančna industrija potrebuje le servisiranje kreditov. To pomeni redno plačevanje obresti ali izplačevanje dividend in obnavljanje kreditov. Tiste neugodne z nizkimi obrestnimi merami nadomeščati z dražjimi. Posredno je tako reševanje finančnega sektorja dobro tudi za državljane. Pa ne mislim, da se s tem zagotavlja varnost denarja, naloženega v banke, slovenska gospodinjstva imajo 24 milijard vlog, pač pa na dejstvo, da so pokojninski in vsi drugi finančni skladi del finančne industrije in bi bankrot pomenil, da ni več virov za pokojnine ali zavarovalnine. 🔲

Silvester Koprivnikar

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek–petek: od 7.30 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00

Postanite naročnik 107,8 MHz Nagrajenci nagradne križanke »Optika Fortuna«, objavljene v tedniku Naš čas, 27. maja 2021 so: • Martina Drev, Stantetova 24, 3320 Velenje • Nada Hriberšek, Koroška 1 a, 3325 Šoštanj • Franc Hleb, Bračičeva cesta 1 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.. Rešitev križanke: KUPIŠ ENA DOBIŠ DVOJNA.

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

Blaznik Matic, Maribor, Tomšičeva ulica 9 in Švegl Lana, Maribor, Tomšičeva ulica 9 Martinc Žan, Šoštanj, Lokovica 16A in Skaza Špela, Velenje, Škalska cesta 11

•

Pustinek Jožef, roj. 1945, Velenje, Silova 23B Drev Štefanija, roj. 1940, Prelska 2A, Velenje

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA

Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

ROBERT DOLINŠEK

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

10. 8. 1970 – 29. 5. 2021

Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina …

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih žalosti stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala za vsa izrečena sožalja, za vse lepe misli, darovano cvetje, sveče, svete maše in ostale prispevke ter zato, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala PGD Bevče in Vinska gora, predsedstvu in poveljstvu GZŠD, KS Bevče, predstavnikom Mestne občine Velenje, cvetličarni PUP, pogrebni službi Usar, gospodu župniku za opravljen obred, pevski skupini Eros in govornikom za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Naš čas, 10. 6. 2021, barve: CMYK, stran 24

Superjunaka Deželaka sprejeli tudi na Velenjski plaži Miha Deželak že sedmo leto zapored s kvadrociklom skupaj z ekipo zbira denar za otroke iz socialno šibkih družin, da jim z akcijo Radia 1 omogočijo počitnice na morju – Lani so zbrali 350.000 evrov in na počitnice odpeljali več kot tisoč otrok Jasmina Škarja

smo bili zelo zadovoljni. Vsakdo naj pomaga, kolikor lahko. Že če ljudje donirajo en evro, se nabere, saj nas je veliko. Zavedam se, da vsi ne morejo pomagati, zelo smo veseli tudi pozdravov in spodbud ob cesti. Vse nam daje energijo in moč za naprej,« je še povedal Deželak.

Radijski voditelj Miha Deželak se je z ekipo tudi letos podal na humanitarno pot, ki jo bo po desetih dneh kolesarjenja na kvadrociklu po Sloveniji jutri končal na Debelem Rtiču. Pretekli petek je etapo sklenil na Velenjski plaži, kjer je na pobudo župana MO Velenje Petra Dermola iz rok mag. Iztoka Morija, direktorja občinske uprave, prejel ček za tisoč evrov. O letošnji akciji Deželak Junak je Miha povedal, da gre za sedmo dobrodelno akcijo po vrsti. »Vesel sem, da kamorkoli pridemo, dobimo dodaten zagon, dodatni sunek energije od ljudi. Ostajam brez besed, saj vidim, da akcija iz leta v leto raste. Prepričan sem, da bo letos znova padel rekord, saj se Slovenci znamo povezati, stopiti skupaj, sploh, kadar vemo, da gre za otroke, ki živijo v revščini in težkih razmerah. Tako jim privoščimo in omogočimo, da tudi oni vsaj malo uživajo na morju,« je dejal in izpostavil tudi zahtevne priprave na sam dobrodelni podvig. »Tretji dan etape sem že skorajda ostal brez glasu, kar je nekaj malega posledica

Ljudje so željni objemov in dotikov

Na Velenjski plaži jih je ob zaključku tretje etape pozdravilo ogromno gledalcev. Jana Morelj in Anja Ramšak (na sliki levo) sta povedali, da pri akciji sodelujeta že od vsega začetka in da se jima iz leta v leto zdi, da jih spremlja več ljudi. »Letos opažava, da smo ljudje še bolj željni objemov in dotikov,« povesta. Bo humanitarna akcija letos rekordna? »Vsekakor je najdaljša, saj

Na Velenjski plaži jih je pričakalo veliko ljudi. Miha Deželak je ostal brez besed, hkrati pa je bil tudi zelo vesel, da je etapo zaključil, kot se šika.

vzpona na Vršič, nekaj druženja z ljudmi, nekaj pa tudi tega, da sem vedno starejši. Zavedam se, da so priprave zelo pomembne, ne samo tiste na kolesu, tudi psihične. Na vsaki etapi stisnem iz sebe zadnje atome moči, saj vem, da gre za otroke, da delam dobro in grem včasih tudi preko svojih zmožnosti. Osebno mi pomeni veliko, ker tudi cela radijska ekipa dela in sodeluje. Veliko nas je, ob zaključkih etap

nas spremlja tudi mobilni studio. Povem lahko tudi, da takšna akcija terja zahtevne priprave, celega človeka. Ni pa nam težko tega narediti, kar kaže, kako zelo smo povezani. Res so letos naša pričakovanja visoka, čeprav sam raje umirjam žogico. Že lani, ko smo zbrali 350.000 evrov in na počitnice odpeljali več kot tisoč otrok,

❱

Na Občini Šoštanj bodo v izboru upoštevali vloge, ki jih bodo prejeli do vključno 18. junija klega leta, drugih znanj in izkušenj. Letos bodo imeli prednost tisti, ki v preteklosti še niso delali, ter tisti, ki so se v preteklih letih posebej izkazali. V izboru bodo upoštevali vloge, ki jih bodo prejeli do vključno petka, 18. junija. Za počitniško delo se lahko prijavijo mladi, ki bodo do opravljanja dela dopolnili 15 let, so zaključili osnovno šolo in imajo stalno prebivališče v občini Šoštanj. Namen projekta Mladi lepšajo Šoštanj in okolico je spodbujanje

medsebojne in medgeneracijske povezanosti, povezanosti s krajem ter seveda spodbujanje in utrjevanje pomena čistega in urejenega okolja. Je tudi priložnost za ustvarjanje novih poznanstev in sklepanje novih prijateljstev.

❱

Počitniško delo poteka pod sloganom Mladi lepšajo Šoštanj in okolico.

🔲

Ekipa je na poti od Maribora do Velenja doživela ogromno zabavnih trenutkov. Znova so bili presenečeni, ko so videli, koliko ljudi jih je prišlo pozdravit. To jim daje motivacijo in zagon, da vsako etapo zaključijo uspešno ter kljub utrujenosti zaspijo z nasmehom na obrazu.

110 počitnikarjev za 110 let mesta Šoštanj Šoštanj – Občina Šoštanj letos kljub še vedno zaostrenim razmeram zaradi korona krize ponovno organizira počitniško delo v času poletnih počitnic. Sprejeli bodo 110 dijakov ali študentov. Število ni naključje, temveč ima v letu, ko Šoštanj praznuje 110-letnico statusa mesta, simbolni pomen. Omejevanje sprejetih bo odvisno od števila prejetih vlog, merilo izbora pa bo kombinacija starosti počitnikarjev, datuma oddaje vloge, ocen dela prete-

je podaljšana za dva dni, zaradi česar je tudi najtežja. Veseli nas, ker nas ljudje povsod sprejemajo odprtih rok. Vsako leto našo akcijo spremlja več ljudi, bolj so navdušeni in tudi vsako leto zberemo več denarja za otroke. Je pa tudi res, da do samega konca ne želimo vedeti, koliko denarja smo zbrali. Vsekakor pa je naš cilj preseči lanski rekord, 350.000 evrov, saj želimo vsako leto peljati na morje več otrok. Tudi podpora ljudi ob cesti, ki nas spremljajo, je vredna veliko,« še zaključita Jana in Anja. Otrokom iz socialno šibkih družin (med njimi so tudi takšni, ki še nikoli niso videli morja) lahko pomagate tudi vi, tako da, po svojih zmožnostih, pošljete SMS z geslom POMAGAM1 ali POMAGAM5 na 1919.

Počitniško delo bo organizirano v osmih terminih. Prvi se bo začel 28. junija. V enem terminu bo delo opravljalo predvidoma do 15 mladih. Delali bodo po teden dni, in sicer 7 ur dnevno, za uro dela pa bodo zaslužili 4,97 evra neto. Za tiste, ki nimajo opravljenega usposabljanja iz varstva pri delu in varstva pred požarom, ga bodo organizirali 28. junija in 5. julija. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Rožnik odpira Glavni trg in Šoštanj Po podarjeno rožo je prišlo manj krajanov od pričakovanj Šoštanj – Sobotna simpatična prireditev, ki sta jo organizirala skupina za oživitev Glavnega trga po njegovi prenovi ter Občina Šoštanj z domačimi vrtnarstvi in ob pomoči Društva upokojencev Šoštanj, je glede na vsebino, lepo vreme in motiv izzvenela žal nekoliko v prazno. Že drugič zapovrstjo so se mnogi potrudili, da bi na sobotni dan v središče mesta pod Pustim gradom privabili ljudi, saj temeljita prenova in ureditev sami po se-

Prisotne sta nagovorila župan Darko Menih s spodbudnimi besedami in dobrodošlico ter obetom, da se bodo v okviru občine in pristojne skupine še naprej trudili, da mestu in Glavnemu trgu omogočijo oživitev. Sonja Bercko Eisenreich, vodja skupine občanov, ki si prizadevajo za uresničitev te naloge, pa je ob tem dejala: »Na pragu letošnjega poletja je prav, da povabimo meščane na prostor naših srečevanj, naš trg. Zdi se, da ni lepšega, kot vabiti z rožami.

bi ne dosegata pravega namena, če se ljudje ne družijo. Različne vsebine, ki jih imajo v načrtu za privabljanje sokrajanov in gostov, so v lanskem letu zamrle zaradi epidemije korone, letos pa se trg in Šoštanj odpirata še pred glavno sezono in ob precej sproščenih možnostih in stikih, z upoštevanjem preventivnih ukrepov za zajezitev okužb. Vabilo za prevzem brezplačne cvetice, rože za okras stanovanj in vrtov, so naslovili z vabljivim imenom, Rožnik odpira trg vsem občanom. No, nekaj jih je le prišlo na ogled in doživetje.

Podeliti cvet, ki naj krasi okensko polico ali balkon, to jubilejno leto še prav posebej. Prav je, da se ob tej priložnosti zahvalimo za zelo lepo sodelovanje domačim vrtnarjem, pa Društvu upokojencev Šoštanj ter Milojki Zelcer iz Gaberk za veliko, pomembno opravljeno delo. Zato menim, da je skupnost za izvedbo dogodka še posebej hvaležna njej, Galeriji Zavoda za kulturo Šoštanj ter županu Darku Menihu za nadvse prijazen nagovor. Veseli smo ga bili!«

kulinarična tržnica

RES

PO NS

E TR AVEL

TOURISM

IBL

🔲

Jože Miklavc

RDS - SLOV DA E