22 2022

V petek (14/24 °C) in soboto (15/28 °C) bo delno oblačno. V nedeljo (16/26 °C) so možne nevihte.

Tri tisoč učencev na otroški olimpijadi

Velenje, 25. maja – Približno tri tisoč učenk in učencev šestih velenjskih osnovnih šol se je v majskem dopoldnevu, ravno na nekdanji dan mladosti, v okviru 15. otroške olimpijade zbralo na mestnem stadionu in drugih lo kacijah po mestu. Na otvoritve ni slovesnosti na stadionu sta osnovnošolce pozdravila župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik Sledile so raznovrstne špor tne aktivnosti, velenjski športni

klubi so namreč učenkam in učencem predstavili različne športne discipline in demon strirali osnovne tehnike – mla di so se glede na razrede tako preizkusili v športnem poligo nu, igrah z žogo in borilnih ve ščinah. Igrali so rokomet, od bojko, namizni tenis, košarko, tenis, mini golf. Nekateri so se učili ribarjenja, se preizkusili v streljanju, sabljanju in golfu, spet drugi so se spoznali s konje ništvom. Na atletskem stadionu je potekalo tudi že tradicionalno

tekmovanje v otroški atletiki.

V skupnem seštevku je po kal za 3. mesto osvojila ekipa Osnovne šole Antona Aškerca, 2. mesto ekipa Osnovne šole Go rica, 1. mesto pa ekipa Osnovne šole Livada.

V okviru dogodka je bilo na menu predano tudi prenovljeno malo nogometno igrišče z ume tno travo pri mestnem stadio nu. Igrišče sta s strelom na gol odprla Peter Dermol in direk tor Rdeče dvorane ŠRZ Dimitrij Amon, novo umetno travo pa

so v sklopu nogometnega tur nirja prvi preizkusili učenci 4. razredov.

»Prav je, da podpiramo vse športne aktivnosti z enim ja snim ciljem – da mlade navdihu jemo, da se ukvarjajo s športom. Šport namreč krepi samozavest, samopodobo in fizično pripra vljenost – vse, kar potrebujemo pri vsakodnevnih izzivih,« je ob dogodku povedal velenjski žu pan Peter Dermol.

�� tr, foto Jan Gregorc

Upajte si!

Diana Janežič

Veliko se je spremenilo od takrat, ko sem bila mlada. Šolanje do konca fakultete je potekalo mirno, brez posebnosti, ki bi jih bilo zdaj treba omeniti, pač lepa dijaška in študentska leta. Za študij sem imela štipendijo Premogovnika Velenje in štiri me sece, preden sem uradno diplomirala, so me zaposlili. Včeraj je minilo 37 let.

Danes so za mlade ob koncu srednje šole, ki ne nameravajo študirati, in za diplomante, drugačni časi. Že v tem, da v za dnjem razredu, letniku, ko se moraš odločiti, kam se boš vpi sal za nadaljevanje šolanja, nimaš pojma, ali bo čez nekaj let tvoj novi poklic iskan, še več, ali bo še obstajal oziroma koliko novih poklicev bo vmes nastalo.

A ko sem v ponedeljek na generacijskem forumu poslušala podjetnike, ki so mladim svetovali, kako izbrati poklic, kako gledati v bodočnost svoje zaposlitve, sem slišala veliko spod budnih besed in zaupanje v svetlo prihodnost.

Skrb za zaposlovanje je bila bolj na strani podjetnikov. Kje do biti veliko število potrebnih mladih, kako jih privabiti in obdr žati, kaj jim ponuditi, da bodo razvili svoje sposobnosti.

Eden od njih je povedal, da je slišal pripombo: »Veliko inve stiraš v kadre!« In odgovor: »Kakšen pa je strošek, če ne in vestiraš vanje?« In to ni le primerna plača, pomembni so mo tivacija, mentorstvo, možnosti za pridobivanje novih znanj, napredovanje, dobri odnosi med sodelavci, ustvarjalno delov no mesto, prenos izkušenj s starejših sodelavcev na mlade … A nič se ne zgodi samo od sebe, ne na eni, ne na drugi strani.

»Za mojstrstvo je potrebnih 10.000 ur dela,« je bila še ena mo dra misel. Torej za vse, kar delamo, kar nam nekaj pomeni in v čemer želimo biti uspešni, sta potrebna energija in čas. Pa še tale o pomenu postavljanja ciljev mi je bila všeč. »Ži vljenje je fliper; žogica leti sem in tja, a če imate cilj, ga boste zadeli.«

K sreči ni več mojih časov. Večina zaposlenih je upokojitev do čakala pri istem delodajalcu, nekateri celo na istem delovnem mestu. Dolgoletna pripadnost kolektivu je bila nagrajevana in cenjena; ne da danes ni več, le ne merjena v desetletjih. Pri padnost je v tem, da si ponosen na svoje podjetje, se trudiš, rasteš, napreduješ z znanjem in delom, a hkrati iščeš nove priložnosti, znanja, izkušnje drugje, zamenjaš poklic oziroma si pridobiš še kakšnega novega, ustanoviš svoje podjetje v pa nogi, kamor spada tvoj hobi.

Pojdi in odsanjaj svoje sanje! Upaj si! Prodajaj sebe in svoje znanje, išči svojo priložnost v tistem, kar te zanima! Uf, kako dobre popotnice na pragu življenja.

Lara Oprešnik

Velenje, 25. maja – Na dan mladosti smo bili priča slav nostnemu koncertu ob 70-let nici Glasbene šole Frana Koru na Koželjskega Velenje. Ob tem čudovitem jubileju tudi sama praznovanja v Rdeči dvorani nisem mogla spremljati ravno dušno. Pa saj to je dobro, kajne? Prijetno topel občutek, ki me je spremljal ves večer, namreč pomeni, da velenjska glasbena šola s svojimi učitelji in okoljem zame ne pomeni samo izobra ževalne ustanove, ki mi je po sredovala določena znanja na glasbenih področjih, temveč je bila v času šolanja tudi moja ži vljenjska sopotnica, ki me je na

moji glasbeni poti izoblikovala v odraslo osebo in mi privzgojila pomembne vrednote, ki so na ži vljenjski poti največje darilo. In verjamem, da podobne občutke doživlja še nešteto otrok, ki so obiskovali glasbeno šolo, ki jo obiskujejo in tisti, ki se na vpis šele pripravljajo. Kot sem že nekoč zapisala. Či sto preprosto je: brez kulture ni družbe, brez družbe pa ni življe nja. Nekaj najbolj naravnega je torej, da svoje otroke vzgajamo v kulturnem okolju, kjer je ume tnost pomembna vrednota, ki ima toliko pozitivnih vplivov na

otrokov razvoj, osebnost, življe nje, da bi lahko napisala še en cel članek na to temo.

Pa mi ga ni treba, ker smo na sredinem večeru ugotovili, da se učitelji in učenci Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega še kako zavedajo, kako pomemb ni sta kultura in umetnost za družbo in posledično za priho dnost naših otrok. In upam, da bo v tem zavedanju naše mesto samo še raslo. Ob praznovanju 70-letnice delovanja so pripra vili res izjemen koncert.

Nadaljevanje na strani 9

TAKO mislim

Foto Ksenija Mikor

LOKALNE novice

Velenje je mesto za mlade

Velenje – Mestna občina Velenje je pripravila brošuro Velenje za mlade, v kateri mladi najdejo informacije o srednješolskem izobraževanju, fakultetah v Velenju, o tem, kako si uredijo ob vezno prakso, kje lahko opravljajo počitniško delo, kaj lahko počnejo v prostem času, kako lahko postanejo prostovoljci, kako občina pomaga pri reševanju stanovanjskega proble ma … Brošure delijo mladinskim organizacijam, Šolskemu centru Velenje, na prireditvah za mlade, na voljo je na občini, v elektronski obliki pa na njeni spletni strani. �� dj

Po poteh XIV. divizije

Šoštanj – Savinjski meddruštveni odbor PD in PD Šoštanj sta v soboto, 28. maja, organizirala pohod po obnovljenem odseku planinske poti XIV. divizije od Slemena do Smrekovca. Na Žlebnikovi domačiji jih je pozdravil župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki se je planincem zahvalil za trud pri vzdrže vanju in obnovi planinskih poti.

Kulturni program so pripravili učenci OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj pod mentorstvom Ane Brigite Grobelnik in Vlaste Šuber, ki so se predstavili z recitacijo Kajuhove poe zije. Občina Šoštanj je vsem pohodnikom podarila Kajuhovo spominsko broško. �� Jš

Zanimivo predavanje sestre Dorice

Šoštanj –6. junija bodo v Vili Mayer organizirali nadvse za nimivo predavanje misijonarke sestre Dorice, Slovenke, ki že dvaindvajset let živi in deluje v tujini, trenutno v kanadski Arktiki – dela z Eskimi oz. Inuiti.

Ob začasni vrnitvi v Slovenijo bo predstavila svoj pogled na življenje z domorodci na severu planeta, njihove navade, vrednote in družbeni položaj, ki je podoben razmeram v dr žavah tretjega sveta. »Inuiti so nam lahko vzor in motivacija za preprostejši življenjski slog, ki ohranja organsko poveza nost z naravo. Njihovo tisočletno preživetje v najbolj krutem podnebju nas usmerja k večji vzdržljivosti in zadovoljstvu s tem, kar imamo,« pravi sestra Dorica, frančiškanka Marijina misionarka. �� Jš

Informacijska pisarna

Šmartno ob Paki – Po občini Šmartno ob Paki poteka pred videna trasa hitre ceste tretje razvojne osi, ki bo močno »za rezala« v prostor in bo posledično imela velik vpliv na občane – tiste, katerih objekti so predvideni za rušenje, tiste, ki bodo od blizu spremljali njeno gradnjo.

Zato se občinska uprava že dlje časa dogovarja z Direkcijo RS za infrastrukturo o vzpostavitvi informacijske pisarne v Šmartnem ob Paki, kjer bi lahko občani dobili informacije o projektu iz prve roke. Od junija bo v sejni sobi občinske upra ve informacijska pisarna odprta enkrat na mesec, in sicer ob sredah. Prvič bo odprla vrata v sredo, 8. junija, odprta pa bo od 13. do predvidoma 15. ure. Kot so še povedali na občinski upravi, bo pisarna delovala, dokler bo izkazan zadosten in teres občanov.

�� Tp

Počitniško delo za 10 udeležencev

Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki tudi letos na daljujejo projekt »Porihtajmo si Šmartno«, v okviru katerega bodo lahko mladi med počitnicami s svojim delom prispevali k urejenosti občine.

Prijave za počitniško delo lahko mladi oddajo do petka, 10. junija. Tako kot pretekla leta bo delo tudi tokrat opravljalo 10 dijakov in študentov v treh tedenskih terminih, od katerih bosta dva v juliju in eden v avgustu. Vsak sprejeti udeleženec bo lahko delo opravljal en teden. Več o prijavi je na voljo na občinski spletni strani. V občinskem proračunu je letos za ta namen predvidenih 4.400 evrov. �� tp

Marsikje se organizirajo praktično na novo

V Društvu upokojencev Šmartno ob Paki projekt Starejši za starejše ni zaživel, ker nimajo usposobljenih ljudi – Letos projekt Prostofer

Tatjana Podgoršek

Društvo upokojencev Šmar tno ob Paki je največje društvo v lokalni skupnosti. Šteje več kot 400 članov, upokojencev pa je v občini še precej več.

Po besedah predsednika druš tva Avgusta Reberšaka sta mi nuli dve leti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covi da-19 močno okrnili društveno dejavnost in marsikje se letos organizirajo praktično na novo. »Ljudje so se odvadili in ne pri hajajo v društvene prostore ali se ne udeležujejo dejavnosti. Ne kaj nam jih je lani kljub temu uspelo izvesti.«

Kot nam je povedal Reberšak, je med člani največ zanimanja za šport in pohodništvo. Njihovi športniki in športnice se udele žujejo tekmovanj Šaleške pokra jinske zveze društev upokojen cev Velenje in se odzivajo na povabila društev upokojencev iz sosednjih občin. S športnim tekmovanjem se vključujejo v praznovanje občinskega pra znika. Sestavni del delovnega programa društva so še izleti in letovanja, dejavnosti v okviru ročnih del, obisk težko giblji vih članov na domu ob novem letu in skromna obdaritev ob tej priložnosti ter sodelovanje pri

aktivnosti že omenjene šaleške pokrajinske zveze. Lansko leto je zaznamoval tudi dogovor z občino Šmartno ob Paki o sofi nanciranju društvene dejavno sti iz občinskega proračuna. Bistvenih novosti v letošnjem delovanju društva ne načrtujejo,

ni izvajanja socialne pomoči in pomoči Starejši za starejše, je Avgust Reberšak odgovoril: »So cialne pomoči ne izvajamo. Prav tako ne projekta Starejši za sta rejše. S slednjim smo poskusili, ker potrebe obstajajo, a se stvari niso izšle. Nimamo namreč za to

Velenje je glede tega precej dru gače, zato projekt tam res dobro poteka.«

Sogovornik je še dodal, da se jim vendarle letos obeta nova dejavnost, in sicer prostovoljni šofer ali Prostofer. Občina naj bi kupila električno vozilo, v dru

lokalne novice

Velenje – mesto cvetja 2022

Velenje, 30. maja – Tudi letos se je v maju začela tradicional na akcija Velenje – mesto cve tja. Prijave za lepo urejene in ocvetličene okolice hiš, kmetij, blokov in poslovnih ter gospo darskih objektov lahko občani oddajo do 1. avgusta na sple tnem portalu www.cvetje-vele nje.si ali na dopisnici, ki so jo

ampak si bodo prizadevali v čim večji meri odzivati se na potre be članstva, med katerim je naj več zanimanja za aktivnosti na področju športa in pohodništva, izletov in letovanj ter ostalih de javnosti v sodelovanju s krovno šaleško pokrajinsko zvezo. Na vprašanje, ali med projekti

usposobljenih ljudi, niti za kaj takega ni zanimanja. Razlogi so različni. Med največjimi je ta, da živimo na podeželju, kjer imajo ljudje kakšen košček zemlje ali vsaj vrtiček in nimajo časa, da bi se ukvarjali še s takšno ob veznostjo ter prevzemali nase odgovornost. V Mestni občini

štvu pa naj bi zagotovili voznike prostovoljce, ki bodo starejšim občanom, ki nimajo nikogar ali so nepokretni, pomagali priti do zdravnika, pomembnejših usta nov, trgovine in podobno. De javnost naj bi zaživela v drugi polovici tega leta. ��

na temo Rože, ki nas (o)srečuje

tudi tokrat izpeljalo

Komisija si bo prijavljene loka cije ogledala v avgustu. V okto bru bo zaključna prireditev, na katero bodo povabili vse sode lujoče, ki bodo prejeli priznanje, najlepše tri urejene lokacije v vsaki kategoriji pa tudi praktič no nagrado.

Prijavite lahko svojo lokacijo ali vam všečno lokacijo.

�� Nataša Dolejši, predsednica komisije Velenje – mesto cvetja

Velenje kandidat za nagrado zeleni list

Mestna občina Velenje se je za radi uspešne okoljske sanacije v preteklosti in aktivnosti, ki jih na področju varstva okolja in ohranjanja narave izvaja zdaj, prijavila na razpis za podelitev naziva zeleni list. S to nagrado evropska komisija priznava po membno vlogo, ki jo imajo lo kalne skupnosti pri izboljšanju kakovosti okolja.

Za nagrado zeleni list se poleg Velenja potegujejo tudi: Alytus

(Litvija), Aulnay-sous-Bois (Fran cija), Bistriţa (Romunija), Elsinore (Danska), Errenteria (Španija), Garges-lès-Gonesse (Francija), Sisak (Hrvaška), Grevena (Grči ja) in Treviso (Italija). Na podla gi preteklih izkušenj in prizade vanj, tako za okoljsko sanacijo kot tudi vzdrževanja dobre kakovosti okolja, je Velenje primeren kandi dat za nagrado zeleni list, saj je že bilo izbrano med 100 podnebno nevtralnih evropskih mest.

Naziv zelene prestolnice Evro pe se vsako leto podeli evrop skemu mestu z več kot 100 ti soč prebivalci, ki se je izkazalo za vodilno na področju okolj ske, družbene in gospodarske trajnosti.

Cilji evropske nagrade Zeleni list so trije: prepoznati mesta, ki izkazujejo dobre okoljske rezul tate in zavezanost ustvarjanju zelene rasti, spodbujati mesta, da dejavno razvijajo okoljsko

zavest, vključenost državlja nov, identificirati mesta, ki so sposobna delovati kot zeleni am basadorji, ter spodbuditi druga mesta, da napredujejo k boljšim trajnostnim rezultatom.

Zmagovalec bo razglašen 27. oktobra na slovesnosti v fran coskem Grenoblu, ki je zelena prestolnica Evrope 2022.

Na občnem zboru društva pod šotorom v Martinovi vasi so pregledali in ocenili dejavnost minulih dveh let ter se dogovorili o letošnjih prednostnih aktivnostih.

letos posodobili in jo dobite v Knjižnici Velenje, Vrtnem centru Kalia, Kmetijski zadrugi Šaleška

dolina in Vili Bianci. Vrtce in osnovne šole so povabili, da se akciji pridružijo z likovnimi deli

jo. Akcijo bo

Turistično društvo Velenje ob podpori Mestne občine Velenje, Zavoda za turizem Šaleške do line in Kmetijske zadruge Šale ška dolina.

Pestra seja Sveta Mestne občine Velenje

Svetniki so obravnavali veliko poročil javnih zavodov za leto 2021, med drugim so sprejeli osnutka Statuta in Poslovnika MO Velenje ter Strategijo digitalnega razvoja pametnega mesta

Diana Janežič

Velenje, 31. maja – 26. seja mestnega sveta Mestne občine Velenje je imela 28 točk dnevne ga reda. Kot je v navadi, se je, po potrditvi zapisnika prejšnje seje, začela z vprašanji in pobudami članov sveta.

Prvi se je oglasil dr. Franc Žerdin, SD, z mnenjem, da je še vedno večina vprašanj glede pravičnega prehoda iz premo ga odprtih in nedorečenih. »Sta nje povzroča negotovost med prebivalstvom Šaleške doline in Slovenije, med zaposlenimi v energetiki, vpliva na varno delo v Premogovniku Velenje in zakasnitve pri načrtovanju in izvedbi razvojnih aktivnosti. Vztrajam, da vlada zagotovi do kument – energetski koncept, brez katerega lahko Slovenija po letu 2030 ostane brez 40 % električne energije, prešli bomo na uvoz, odvisni bomo od trga. Kakšna stališča bo glede tega vodstvo MO Velenje zastopalo pri novi vladi?« Odgovoril je župan Peter Der mol, ki je povedal, da bo prvi ko rak neposredna komunikacija z novim ministrom za infrastruk turo in novim predsednikom vla de. Sicer pa je stališče občine še vedno enako, to je, da ne podpi ra letnice zapiranja Premogov nika Velenje 2033. »Strokovna skupina rešuje potrebe naše regije – išče nadomestne ener getske lokacije za postrojenja za

zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja, sodelujemo s PV, TEŠ, načrtujemo skupne projekte na področju uporabe vodika. Potre ben je fazni pristop: identifikaci ja projektov, potrditev evropske komisije, energetske lokacije za nove projekte,« je med drugim dejal župan.

poslal pozitiven odgovor za 4 koncesije s področja družinske medicine, ministrstvo pa še ni odgovorilo, zato se postopek ne more nadaljevati.«

Vprašanje Veronike Juvan, NSi, se je nanašalo na turistično ponudbo ob nedeljah, ko je me stno središče prazno, več doga

Sprejeti Statut, Poslovnik in Strategija digitalnega razvoja pametnega mesta

Svetnice in svetniki so z nekaj razprave sprejeli posodobljena in z novo zakonodajo usklaje na Statut MO Velenje in Poslov nik sveta MO Velenje, ki sta bila

nato predlog strategije so potrdi li. Želijo, da bi se čimprej začela udejanjati.

Odobrili povečanje sredstev

Svet MO Velenje je potrdil pre dlagane člane Sveta Javnega zavoda Poklicna gasilska eno ta Velenje. Za štiriletno manda tno obdobje so bili imenovani Alenka Rednjak, Bojan Prelo všek, Marko Govek in Brigita Tretjak

V nadaljevanju je Marko Pri tržnik podal predloga sklepov o povečanju sredstev za dva projekta, in sicer Urbani park in posodobitev kuhinje v eno ti Lučka Vrtca Velenje. V obeh primerih je vzrok povečanje cen energentov, dela, materiala. Oba predloga sta bila potrjena.

Potrjen je bil tudi predlog za znižanje normativa števila otrok v enoti Vrtca Velenje v Cirkovcah, in sicer bo vrtec od 1. septembra lahko obiskovalo vpisanih 6 otrok, ker je vrtec po memben za življenje v naselju.

Korona povečala odpadke

Sebastjan Apat, SDS, je glede razvoja primarnega zdravstva v Zdravstvenem domu Velenje vprašal, kako je s postopkom razpisovanja koncesij. Odgovo ril je Marko Pritržnik, vodja urada za družbene dejavnosti. »Postopek teče, je pa dolgotrajen in predpisan v Zakonu o zdra vstvu. Pridobiti je bilo treba in formacije o stanju v primarnem zdravstvu v ZD, soglasje ZZZS in ministrstva za zdravje. ZZZS je

janja bi lahko bilo na promenadi in tudi v Starem Velenju, je me nila. Odgovorila je Aleksandra Forštner, vodja kabineta župa na, da je dogodkov vsak dan pre cej, začeli se bodo poletni večeri na promenadi, poletne kulturne prireditve na različnih lokaci jah, tudi v mestu. »Želimo si ve čjega obiska prebivalcev, potem bo tudi zanimanje gostincev in zadovoljstvo nastopajočih ve čje,« je še dejala.

sprejeta leta 1999 in večkrat popravljana, na seji pa ju je po drobno predstavila Neža Vodu šek, strokovnjakinja za lokalno samoupravo.

Boris Koprivnikar, direktor podjetja Sincular in nekdanji minister za javno upravo, je predstavil Strategijo digitalne ga razvoja pametnega mesta, ki smo jo že predstavili tudi v Na šem času. Svetnice in svetniki so jo zelo pohvalili, osnutek in

Vedno prodajajte sebe in svoje ideje

Več točk dnevnega reda je za devalo ravnanje z odpadki. Tako je direktor PUP Saubermacher Janez Herodež podal Poročilo o izvajanju lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in konce sije gradnje področnega centra za ravnanje z odpadki v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmartno ob Paki za leto 2021 in Poslovni načrt za letos. Poudaril je, da je njihov glavni cilj zmanjševanje količin odpadkov, kar jim uspeva, iz stopata pa leti korone, ko so se količine nekaterih odpadkov po večale, embalaže, ker so ljudje nabavljali več stvari po spletu,

drugih odpadkov pa zaradi pre nov oz. raznih večjih del v do mačem okolju.

Herodež in vodja urada za ko munalne dejavnosti Tone Bro dnik sta predstavila Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne služ be ravnanja s komunalnimi od padki. Brodnik je napovedal za letos še dve novi podzemni zbi ralnici odpadkov, sicer pa v pri hodnjih letih 35 takih zbiralnic odpadkov v strnjenih naseljih. Ker pa je strošek ene zbiralnice med 50 in 60 tisoč evrov, bo Ob čina skušala pridobiti evropska sredstva. Herodež je napovedal dvig stroška za odvoz odpadkov za okoli 2 evra na mesec, vzrok so povečani stroški za energente, cena dela in materialni stroški.

Parkiranje cenejše

S 1. januarjem 2023 so predvi dene spremembe Odloka o ure ditvi prometa v Mestni občini Velenje (sprejet je bil osnutek, predlog bo še dopolnjen). Tone Brodnik je povedal, da so pred videne nove modre cone v Sta rem Velenju in na Konovem na območju Šaleka, da naj bi bila cena letne karte za parkiranje v garažnih hišah znižana na 200 evrov (zdaj 250), mesečne kar te pa na 20 evrov (zdaj 25) kot spodbuda, da bi več ljudi parki ralo v garažnih hišah. V coni A in B bo časovno omejeno brez plačno parkiranje oz. plačljivo od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure (zdaj do 15.30).

Do konca seje so svetnice in svetniki poslušali še več poro čil javnih zavodov o delu v letu 2021, in sicer so jih podali Usta nova Velenjska knjižna fundaci ja, Knjižnica Velenje, Muzej Ve lenje, Festival Velenje, Mladinski center Velenje, Rdeča dvorana ŠRZ in SAŠA inkubator. ��

podjetij, da mladim zagotovimo kva litetne življenjske razmere in delovna mesta.«

Generacijski forum je predstavil poklice prihodnosti – Napotki mladim, naj bodo pogumni, sledijo svojim sanjam, nabirajo znanja in izkušnje na različnih področjih

Diana Janežič

Velenje, 30. maja – Šaleško dolino v prihodnjih letih, desetletjih čakajo velike spremembe v gospodarstvu; te meljna dejavnost, na kateri se je razvilo Velenje, premogovništvo, usiha, obsto ječa podjetja se razvijajo, spreminjajo, nova podjetja nastajajo in iščejo kadre. Katere, koliko, kaj jim bodo nudila, kaj bodo želeli in pričakovali mladi stro kovnjaki – na vsa ta in še druga vpra šanja so na generacijskem forumu v Centru Nova odgovarjali podjetniki z različnih področij.

Razdelili so jih v štiri skupine. S podro čja zdravja in farmacije so sodelovali Tadej Von Horvath iz podjetja Vonphar ma, Mitja Repše iz podjetja ErgoPhar ma in Andreja Stopar iz podjetja Ma linca, pod naslovom Pametno mesto sta sodelovala Marjan Gobec iz podjetja Artes in Matej Meža iz podjetja Mega M, zeleno preobrazbo sta predstavljala dr. Branka Viltužnik iz podjetja Skaza in Peter Šilc iz podjetja Tiki Hvac, dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta pa biora finerijo. Rok Urbanc, direktor novega podjetja CORe, ki bo skrbelo za izobra ževanje ustreznih kadrov v sklopu pre strukturiranja, je dogodek moderiral.

Iščejo iniciativne, motivirane kadre

Dvorano so večinoma napolnili sre dnješolci, tudi devetošolci. Vsi našteti gostje so jim v prvi vrsti svetovali na biranje znanj, kar bo pretehtalo pred pomanjkanjem izkušenj, četudi se mla di največkrat bojijo, da bo to razlog, da jih ne bodo zaposlili. Gostje so dejali, da mladim nudijo izkušnje že s spodbuja njem diplomskih in magistrskih nalog, sodelujejo s fakultetami in študentom

omogočajo prakso, nudijo mentorje, ne kateri prav želijo mlade brez izkušenj, da jih lahko sami skalijo, kot so rekli. Predvsem pa želijo mlade, ki razmi šljajo s svojo glavo, so inovativni, ra dovedni, motivirani in samoiniciativni.

»Nabirajte praktična znanja z različ nih področij, iščite svoj poklic v hobijih, na potovanjih, projektih prek progra mov Erasmus, pojdite po šolanju po dodatno znanje in izkušnje v tujino in se vrnite,« so naštevali.

Konkretno katere profile najbolj potrebujejo?

Na farmacevtskem področju oz. pri proizvodnji prehranskih dopolnil, kar so med drugim produkti treh sodelu jočih podjetij s tega področja, stavijo na zdravnike, ki bi se bolj usmerili v preventivo, in farmacevte, farmacevt ske tehnike.

❱Iskani poklici: inženir različnih strok, prodajnik, informatik, mehatronik, elektrotehnik, farmacevt, farmacevtski tehnik, zdravnik

»Povpraševanje po digitalizaciji in avtomatizaciji procesov je ogromno, področje se razvija zelo hitro, torej išče mo elektrotehnike, računalničarje, in formatike, mehatronike,« je našteval Matej Meža in poudaril, da ima Velenje srečo, ker ima odličen šolski center. In dodal: »Težje je mlade obdržati, ker ho čejo v večja mesta. Zato bo pomemb no sodelovanje lokalne skupnosti in

Podjetje Skaza potrebuje tehnični ka der, tako kot veliko podobnih panog, zato sodelujejo s fakultetami, omogo čajo prakso, ker je njihova vrednota izkušnja, pa skušajo zadržati zaposle ne tudi s prenosom znanja s starejših na mlajše.

V podjetju Tiki Hvac stavijo na ravno vesje med mlado energijo, novim zna njem in izkušnjami starejših zaposle nih. Ker so mednarodno podjetje, iščejo kadre, ki znajo več tujih jezikov, seveda pa prodajnike, inženirje, razvojnike, a trenutno so najbolj iskani inštalaterji in serviserji.

Kemike, kemijske inženirje, mlade, željne razvojno-raziskovalnega dela na številnih projektih, želijo zaposliti na Kemijskem inštitutu.

Zakaj ostati v Velenju, kako preprečiti beg možganov, je bil provokativen mo derator. Šaleška dolina je dobro poslov no okolje, nastajajo inovativna, novo dobna podjetja, ki nudijo širok spekter različnih delovnih mest in imajo velike potrebe po kadrih. Ta podjetja naj bodo sredstvo za doseganje ciljev mladih. V sodelovanju z lokalno skupnostjo mo rajo podjetniki poskrbeti za ustrezen življenjski standard, torej za stanova nja, storitve za družine, izobraževanje, šport in zabavo.

In za konec nasvet za bodoče mlade zaposlene: vprašajte se, kaj radi delate in v čem uživate! Tu si postavite cilje.

Ob sadjarstvu je izziv lesarstvo

Za splošne nevarnosti v kmetijstvu so v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina oblikovali 250 tisoč evrov rezervacij – Odločili so se za predelavo jabolk v jabolčni čips, krhlje in jabolčne sokove

Jasmina Škarja

Šoštanj, 27. maja – S politiko skrbnega in zaupanja vredne ga partnerja Kmetijska zadru ga Šaleška dolina deluje vse od leta 1955. Želijo si pospeševati gospodarske koristi svojih čla nov na podlagi enakopravnega sodelovanja in upravljanja, že vrsto let so dober zgled ostalim zadrugam kot primer dobrega poslovanja. Z zaposlovanjem in sodelovanjem z lokalnimi doba vitelji so precej vpeti v lokalno okolje.

Trudijo se biti optimalno organizirani

Na 30. občnem zboru v Kultur nem domu v Šoštanju je direktor Kmetijske zadruge Šaleška doli na Ivan Drev pojasnil, da so se tudi člani zadruge znašli v ne gotovih časih. Njihova vizija pa ostaja, v dobro lokalnega pride lovalca, postati vodilna zadruga v Sloveniji. Na vprašanje, kako so se znašli v času aktualnih raz mer in podražitev energentov, je odgovoril: »Seveda podraži tev energentov vpliva tudi na naše delo, vendar moram reči, da smo to predvidevali in smo pravi čas zakupili električno energijo za leto 2022 in 2023, tako da smo glede tega na var ni strani. Kar se tiče cen naftnih derivatov, se te dnevno spremi njajo, vemo, kaj to pomeni, tudi

komunalne storitve in vse ostalo se draži, vendar se trudimo biti kar se da optimalno organizira ni. Žal pa se posledično zaradi dviga cen dvigujejo cene tudi na vseh ostalih področjih.«

v kmetijstvu, smo v zadrugi v zadnjih dveh letih oblikovali 250 tisoč evrov rezervacij, neke vr ste sredstva za izredne razmere.

Druge rešitve so protitočni sistemi, ki smo jih že precej namestili, naslednja faza, ki jo razvijamo, je oroševanje pred pozebo, pa namakalni sistemi.

Veliko je treba vlagati, žal pa je včasih težko vložke prene sti v ceno končnega produkta. Predvsem jabolka, zato smo se odločili za predelavo v jabolčni čips, krhlje in jabolčne sokove.

Tudi v brendi, ki ga zorimo sto šestdeset metrov pod zemljo, in jabolčno penino, ki je v Sloveniji

izvirna. Lani smo pridelali nulto serijo 430 steklenic te jabolčne penine. V avstrijskem Gradcu smo se udeležili celo ocenjeva nja, kjer smo dobili odlične oce ne. Tako da iščemo poti, kako prebroditi težke čase,« razlaga Drev.

Za 11,8 odstotka so presegli leto 2020 Čisti poslovni prihodek zadru ge se je v lanskem letu okrepil, s poslovanjem so zelo zadovoljni. Optimizirali so nabavne tokove, tudi med epidemijo so imeli za stranke na voljo ves kmetijski repromaterial. Čemu pripisati

rast? »Veseli nas, da smo za 11,8 odstotka presegli leto 2020 in znaša čisti dobiček 151 tisoč evrov. Čeprav zadruge velikih dobičkov ne ustvarjamo, doka zujemo, da delamo resno, hkra ti pa skrbimo za redno nabavo repromateriala, odpovedovali smo se tudi delu marže. Izpo staviti moram tudi dobro moti viranost delavcev.«

po katerih so dobro prepoznani tudi drugod po Sloveniji. Kakšni izzivi so pred njimi?

Največ težav povzročajo vremenske nevšečnosti

Kot poudarja Ivan Drev, jim največ težav povzročajo vre menske nevšečnosti, na kate re nimajo vpliva. »Gre za to, da naša industrija poteka na pro stem, dve leti pa smo imeli hudo pozebo. Na srečo so bili naši teh nologi uspešni in smo vseeno nabrali 165 ton jabolk, ki smo jih plasirali na trg. Žal nekateri niso pridelali nič. Za takšne splo šne nevarnosti, ki se pojavljajo

Velenje, 27. maja – Labora toriju za premog Premogovni ka Velenje (LAPR) je bila letos maja vnovič podeljena akredi tacija za izvajanje dejavnosti preskušanja za fizikalno-kemij sko področje preskušanja goriv – premoga po SIST EN ISO/IEC 17025:2017 (Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev). Organizacija laboratorija izklju čuje podrejenost oz. soodvisnost od proizvodnega dela dejavno sti – laboratorij ima za svojo dejavnost status neodvisnega laboratorija. V Premogovniku Velenje so usposobljeni za labo ratorijske postopke priprave in analize vzorca premoga glede kakovosti.

»Ko smo se leta 2015 odločili za akreditiranje laboratorija in pridobitev akreditacije za pre skušanje premoga, smo se mo rali vključiti v postopek akredi tiranja. Pri tem gre za strokovni, nepristranski in neodvisen po stopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba uradno potrdi usposobljenost labora torija za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Če ta izpolnjuje vse zahteve akreditacijskega standarda, se postopek zaključi s podelitvijo akreditacijske listine, s katero se potrdi usposobljenost stranke

na točno določenem področju ugotavljanja skladnosti,« je po vedala vodja kakovosti labora torija Janja Žula in dodala, da akreditacija predstavlja enega ključnih stebrov tehnično ka kovostne infrastrukture vsake države, saj pripomore k izbolj ševanju kakovosti storitev.

Akreditacija je potrditev, ki se nanaša na organ za ugotavljanje skladnosti in jo kot tretja stran ka izda akreditacijski organ (v Sloveniji je to Slovenska akredi tacija) ter z njo prizna usposo bljenost akreditiranega organa (npr. laboratorija) za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti.

Uspešna uporaba sistema kakovosti, angažiranost osebja in visoka kompetentnost

Laboratorij za premog je akre ditacijsko listino LP-114 od Slo venske akreditacije (SA) prvič prejel decembra 2019, z raz širjenimi metodami pa decem bra 2020, ko je bila prepoznana usposobljenost preskuševalne ga laboratorija za vseh sedem prijavljenih metod. Dejavnost preskušanja izvajajo skladno s standardom ISO/IEC 17025:2017 in z navodili SA ter pod nadzo rom in ocenjevanjem SA. »Ocenjevanje laboratorija po

omenjenem standardu poteka vsako leto. Vodilna in strokov na ocenjevalca opravita redni nadzor nad akreditirano dejav nostjo laboratorija. Laboratoriju za premog Premogovnika Vele nje je bila na zadnjem nadzoru 19. in 20. maja podana pozitiv na ocena o delovanju laborato rija in uspešnosti vzdrževanja

proizvodno področje, področje raziskave in projektiranje ter zunanjega odjemalca.

»Izvajamo preskušanje pre moga, ki je vezano na analizo dnevnih vzorcev iz proizvodnje PV, kakovosti premoga, oddane ga v Termoelektrarno Šoštanj (365 vzorcev/leto), vzorcev, ve zanih na določevanje kakovosti

Letošnja

letina bo zelo dobra

Na posestvu Turn ob Škalskem jezeru na 18 hektarjih zemljišča, ki je v lasti Sklada kmetijskih ze mljišč, zadruga pa je najemni ca in lastnica vseh objektov na njem, po integriranem pristopu pridelujejo jabolka. Tudi v pri hodnje si želijo biti dobro orga nizirani. Vzpodbudno je tudi, da bo letošnja letina zelo dobra.

»Kot kaže, bo rekordna. Vre menske razmere so zaenkrat ugodne oziroma skoraj opti malne. Želimo si samo, da ne

»Slodar je naša prva blagovna znamka, Ekodar naša ekološka zgodba, za katero se je treba bo riti in jo predstavljati. Ljudje, ki cenijo kakovost, naš program dobro poznajo. Z ekološko pri delanim govejim mesom, ki smo ga zaščitili z blagovno znamko Ekodar, želimo iz Šaleške in Sa vinjske doline prodreti tudi v druge dele Slovenije. Letos že limo tudi povečati zavezujoče pogodbe s kmeti, ki smo jim tudi v času epidemije plačevali več kot ostali.«

Stopajo tudi na pot lesarstva

bi bilo toče, ki lahko povzroči ogromno škode.« Program bla govne znamke Slodar s pridela vo jabolk in izdelkov iz jabolk ter Ekodar kot blagovna znamka ekološkega mesa s slovenskih pašnikov sta blagovni znamki,

Laboratorij za premog uspešen pri akreditaciji dejavnosti

Lah, tehnični vodja laborato rija. »Glavni namen izvajanja preskusov kakovosti premoga je zlasti pomemben pri prvem odjemalcu, kjer se določa in upošteva za obračun kakovosti premoga za obračunske vredno sti v okviru tripartitne pogodbe (HSE, TEŠ in PV). Premogovnik ima na ta način lastno – nepo sredno in neodvisno kontrolo svojega edinega proizvoda, na katerem temelji skoraj celotno poslovanje. V skladu s triparti tno pogodbo se za obračun pro dane energije premoga (v GJ) izračuna iz produkta kurilne vrednosti premoga (GJ/ton) in oddane količine premoga (ton) v TEŠ. Kurilna vrednost je pov prečje dveh laboratorijev (Teš -evega in LAPR).«

Medlaboratorijsko sodelovanje

akreditacije. Ugotovili so izre dno uspešno uporabo sistema kakovosti, angažiranost osebja in visoko kompetentnost,« je na delo svojih sodelavcev ponosen vodja laboratorija Darian Božič Trenutno v LAPR izvaja jo preskuse za tri odjemalce:

premoga iz strukturnih jamskih vrtin (90 vzorcev/leto) in vzor cev premoga s pripravskih de lovišč v povezavi z verifikacijo modela napovedi kurilne vre dnosti premoga (35 vzorcev/ leto) ter vzorcev zunanjega od jemalca,« je poudaril Robert

Laboratorij zelo uspešno sode luje tudi v medlaboratorijskih primerjalnih preskušanjih CO ALSPEC, z zunanjim ponudni kom SABS iz Južne Afrike. So delovanje poteka štirikrat letno. Z odličnimi rezultati laborato rij potrjuje ustrezno usposoblje nost preskuševalnega Labora torija za premog in ustreznost rezultatov.

»Na tej poti smo dve leti, v letu 2020 smo prevzeli tudi Kmetij sko gozdarsko zadrugo Vransko, kar je bila dobra odločitev. Lani smo z odkupom 18 tisoč kubi kov lesa zadovoljni, letos žal ne bomo ponovili tega rezultata, v prihodnjih letih pa načrtujemo odkup do 40 tisoč kubikov. Z gra dnjo samostojne žage v kolegiju več poslovnih subjektov želimo lesno maso v Šaleški dolini pre delati in spraviti kot končni pro dukt na trg,« odgovarja direk tor Ivan Drev in poudarja, da je lesnopredelovalna industrija tista dejavnost, ki jo bodo goji li in razvijali tudi v prihodnje. Lesarstvo namreč pokriva pet inpetdeset odstotkov območja, kar jim predstavlja velik izziv. »Seveda smo trenutno na začet ku, a pomemben je cilj, do kate rega želimo priti, ohraniti to, kar delamo, ter se truditi biti vsako leto še malo boljši.« ��

Hisense Europe Tech

Velenje – Danes in jutri bo v hotelu Paka potekala med narodna Hisense Europe Tech konferenca, kjer se bodo sre čali razvojniki iz vse Evrope in predstavniki znanstvenih in izo braževalnih inštitucij, s katerimi veliko sodelujejo. Na konferenci bodo predstavili najboljše ino vacije zadnjih dveh let, ki so ali bodo prinesle pomembne pre boje na različnih področjih, od proizvodnje, varovanja okolja, elektronike, pametnih domov, posameznih skupin aparatov, krožnega gospodarstva, pred stavili bodo tudi pay-per-use koncept, ki ga razvijajo v Hisen su (koncept najema gospodinj skih aparatov) itd. Konferenca je prva od aktivnosti s področja raziskav in razvoja, ki se bodo zvrstile ob odprtju novega Ino vacijskega centra Hisense Eu rope v Velenju, ki bo globalni center za razvoj kuhinjskih aparatov. Ob koncu konferen ce bodo tri najboljše inovacije po izboru strokovne komisije tudi denarno nagradili.

Na občnem zboru so podelili nagrade najzaslužnejšim čla nom. Gre za dolgoletne člane zadruge, ki si ob odhodu v pokoj, ko predajajo kmetije mlajšim, zaslužijo priznanje. Gre za za družnike, ki so štirideset let in več trdo delali in so dobra vez z zadružništvom, zato si zaslužijo nagrado za življenjsko delo.

Ivan Drev: »Spodbudno je, da bo letošnja letina sadja zelo dobra, kot kaže zaenkrat, celo rekordna.«

Laboratorij izvaja svojo dejavnost na lokaciji na Partizanski cesti 78 (zgradba Remont 2).

Petkov naliv potopil koncert Siddharte na Visti

Varnost nastopajočih in obiskovalcev je na prvem mestu - Prireditveni oder in prostor zgrajena kot del posega za revitalizacijo degradiranih urbanih površin ob Velenjskem jezeru

Jasmina Škarja

Velenje, 27. maja - Prireditveni pro stor Vista gotovo daje dogodkom novo dimenzijo, saj je objekt odprt in ponuja raznoliko dogajanje v obe smeri. Kon certi in kulturne prireditve, športni, družabni in izobraževalni dogodki omogočajo živahno festivalsko doga janje. Žal pa je takšen prostor tudi zelo nepredvidljiv za organizatorje različ nih prireditev, ki morajo imeti vedno rezervni plan v primeru vremenskih nevšečnosti.

Kar se je pokazalo tudi na koncertu 27. maja, ki ga je zaznamovalo slabo vreme. Potopilo je Visto in zalilo oder, zaradi česar je odpovedal dobršen del odrske tehnike in tako odnesel koncert skupine Siddharta. Čeprav so prišli obiskoval ci dobro opremljeni in pripravljeni na dež, ki jih ni odgnal izpred odra, to ni bilo dovolj. Varnost vseh je namreč na prvem mestu, pravijo organizatorji kon certa. Člani Siddharte pa so obljubili, da se ob prvi najboljši priložnosti vrnejo in odigrajo nepozaben koncert.

»Strokovnjaki« širili nestrpnost po socialnih omrežjih

V Šaleškem študentskem klubu so s podporo Mestne občine Velenje in jav nih zavodov želeli izpeljati koncert, ki pa ga kljub močnim željam ni bilo

možno v celoti izpeljati. Za komentar smo zaprosili tudi župana Mestne ob čine Velenje Petra Dermola, ki je po udaril, da gre za odprto prizorišče in večnamenski objekt, ter da so bile tudi drugod po Sloveniji minuli vikend mno ge prireditve odpovedane, pa nikjer drugje ni bilo toliko strokovnjakov, ki so širili svojo nestrpnost po socialnih omrežjih.

»Seveda pa gre za izziv, da bo treba dogodke organizirati na odprtem, zato

se bomo morali temu prilagoditi. Če smo iskreni, pa smo v začetni fazi, tako da se moramo še marsikaj tudi v Vele nju naučiti, sploh glede organizacije tako velikih dogodkov, kar jemljemo kot zelo pozitiven izziv.«

Boste uredili prostor tako, da bo tudi ob dežju možno organizirati koncert?

»Imamo to nesrečo, da je z obeh strani oder odprt, iskali bomo tehnične reši tve, ki bi omogočale izvedbo prireditve v vsakem vremenu, preverili bomo ali

lahko delno zapremo oder, v naspro tnem primeru pa se bo treba prilagajati naravi. Organizator bo moral imeti tudi nadomestne termine za svoje priredi tve. Se pa ne bojim preveč, ker je Ve lenje drugo najbolj sončno mesto, kar pomeni, da nimamo toliko deževnih dni,« odgovarja župan.

V Šaleškem študentskem klubu moč no obžalujejo, da so s svojimi odloči tvami mnoge obiskovalce razočarali, vendar so ravnali odgovorno in v prvi vrsti poskrbeli za varnost.

Martin Golob je razočaranim obis kovalcem in drugim sporoča: »Petkov koncert je obiskalo dobrih 4000 ljudi. Skupini Babooni in Joker out sta se iz vrstno odrezali. Žal so nas močan dež in sunki vetra premagali in nas prisilili, da smo koncert zaradi nevarnosti okva re odrske opreme, varnosti nastopajo čih in obiskovalcev, prekinili. Vse sile usmerjamo v iskanje najboljše rešitve, da se kmalu ponovno srečamo. Dogo vori že potekajo in takoj, ko dorečemo vse podrobnosti, obvestimo javnost.«

Razmisliti o tehničnih rešitvah

Arhitekturno zasnovo prireditvene ga prostora z razgledno ploščadjo, ki je svojevrstna atrakcija mesta Velenje, je navdihnila skrivnostna podoba zmaja Pozoja. Legenda pravi, da je v davnih časih živel v Velenjskem jezeru, izlegel pa naj bi se pod hribom Kozjak, pri tem predrl skalo in skozi to odprtino naj bi voda napolnila Šaleško dolino. Pro jektant Rok Poles pojasni, da sta bila prireditveni oder in prostor zgrajena kot del posega za revitalizacijo degra diranih urbanih površin ob Velenjskem jezeru, kjer je bila prej blatna zelenica na območju zasutega nekdanjega Turi stičnega jezera.

»Rešitev je bila izbrana na javnem natečaju, kar pomeni, da je naročnik presodil, da je med prispelimi predlogi najbolje odgovorila na zastavljene zah teve natečajne projektne naloge, kjer je bilo poudarjeno, naj bo oder umeščen ob obalo, na stik vode in kopnega in naj nagovarja oba prostora.« Na vprašanje, ali je možno urediti in dograditi kakšno varovalno steno ali to ni mogoče, pa je projektant odgovoril: »Morebitno do datno umeščanje ‘varovalnih sten’ na oder bi bil kompleksen proces. Potreb ne bi bile najprej statične analize, ali je to sploh izvedljivo in kako, nato pa bi bilo treba uskladiti še tehnično rešitev.« ��

Uspešnih 20 let podjetja MEGA M

Mladi Velenjčani navdušujejo z idejami

Velenje, 27. maja – SAŠA inkubator je v Sončnem parku v sodelovanju z Me stno občino Velenje organiziral Talent Magnet Hackathon. Več kot 50 dijakov srednje računalniške šole iz Velenja je iskalo inovativne rešitve za SAŠA re gijo na štirih področjih: gospodarstva, kadrovanja, trajnostnega razvoja in di gitalizacije. Pri razvijanju idej so jim pomagali mentorji SAŠA inkubatorja, mladi pa so zopet dokazali, da so kre ativni in da vedno najdejo nove, ino vativne rešitve.

Izzive so dija kom predstavili Nina Majcen, iz kušena startupov ka in članica ekipe SAŠA inkubatorja, ki je govorila o svojih izkušnjah in izzivih gospo darstva v SAŠA re giji, Rok Urbanc iz inovativnega podjetja Core je dijakom predstavil štiri izzive na področju digitalizacije, Lea Lipnik iz Kons-a je dijake izzvala z vprašanjem, kako s pomočjo tehno logije spodbuditi ljudi, da se naučijo nečesa novega.

Julija Šumič in Rok Matjaž z MO Ve lenje sta predstavila aktualna vpraša nja v povezavi z optimizacijo prometa v mestu, s parkirnim sistemom in pregle dom sistema plačevanja parkirnih mest ter željo, da bi več občanov uporablja jo brezplačni mestni avtobus Lokalc. Kako spodbuditi občane za varno in transparentno soodločanje v skupno sti skozi uporabo naprednih tehnolo gij pa je nalogo v razmislek predstavil Domen Grudnik iz MO Velenje. Mlade

je nagovoril tudi župan MO Velenje Pe ter Dermol in jih povabil k aktivnemu sodelovanju.

10 ekip je viharilo možgane, iskalo rešitve in predloge na področju, ki so si ga sami izbrali, v času raziskovanja pa so svoje predloge preverili tudi pri mi moidočih Velenjčanih, jih intervjuvali, posneli videe in zabavne posnetke, ki so jih objavili na Instagramu in TikToku.

bi pridobil informacije, koliko odpada odloži, pridobil pa bi tudi točke, s kate rimi bi bil deležen določenih popustov. Občina bi površine smetnjaka lahko uporabila tudi v oglaševalske namene. Borci za svobodo se zavzemajo za za prtje mestnega jedra za lokalni promet. Zavzemajo se za plačljiv dostop v me sto z avtomobilom, saj bi tako občani ugotovili, da je bolje in ceneje iti peš,

Želijo ostati tehnološki vodja na vseh področjih - Načrtujejo postavitev ePolnilnic MegaTel na več kot 1000 javno dostopnih lokacijah po vsej Sloveniji

Ekipa Volitve preko spleta je za po trebe občine in razvojnih projektov, ki jih izvajajo, predlagala spletno plat formo za varno anketiranje, s katero bi najhitreje izvedli ankete in občane povprašali o določenem mnenju, s tem pa lažje sprejeli pomembne odločitve.

Pametni smetnjak je rešitev ekipe, ki se je poimenovala »Smeti za pare«. Gre za inovativno idejo, ki rešuje pro blem nepravilnega ločevanja odpadkov z vgrajenim senzorjem, ki zazna polnost smetnjaka in opozori na pravočasno praznjenje le-tega. Pametni smetnjak bi deloval na sončne celice. Vsak občan, ki bi s kartico skeniral in odprl smetnjak,

si izposoditi kolo Bicy ali se peljati z brezplačnim Lokalcem. Za avtomobile bi naredili parkirna mesta na obrobju mesta. Rešitev zaprtja pred prometom bistveno zmanjša količino izpustov. Ob podelitvi nagrad je direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej vsem čestitala ter se jim zahvalila za trud, ki so ga vložili v razvoj idej, in jih po vabila: »Vrata inkubatorja so odprta, organiziramo ogromno dogodkov, ki so zabavni, hkrati pa v vaša življenja prinašajo znanje, izkušnje, predvsem pa povezovanje, ki ga v vašem obdobju potrebujete.«

Velenje, 26. maja - Družinsko podje tje Mega M iz Velenja zaposluje 35 do mačih in tujih strokovnjakov, predvsem inženirjev računalništva in informati ke. Čeprav spada med vodilna podjetja na področju sodobnih informacijskih tehnologij, njegovo vodstvo zagotavlja, da na razvojni poti ni počitka. V prete klosti so zasnovali celovite in napredne komunikacijske rešitve na področju IP telefonije, mobilne telefonije, interneta, televizije in e-mobilnosti.

Na slavnostni prireditvi ob dvajse tletnici podjetja, ki je potekala na nji hovem sedežu na Rudarski cesti 6 v Velenju, so ob jubileju nazdravili s po slovnimi partnerji, sodelavci, podjetju pa je čestital tudi velenjski župan Peter Dermol. Izzivov v preteklih dvajsetih letih je bilo veliko.

in največ kadrov dobimo na ta način,« pravi Miran Meža, eden od direktorjev. Z optimizmom načrtujejo tudi števil ne projekte v prihodnje. »Naši plani so, da tudi v bodoče ostanemo tehnološki lider. Na vseh področjih. Zdaj so zelo aktualne tudi zelene tehnologije, po dali smo se na področje e-mobilnosti, ki je razširjena z baterijskimi sistemi, sončnimi elektrarnami, delamo celoten zeleni eko sistem. Trenutno trdim, da so to največji izzivi prihodnosti. Slo venski trg nam je zelo pomemben, se pa sploh s področjem e-mobilnosti zelo širimo tudi na druge trge na Zahodnem Balkanu in celo bližnjem vzhodu« še dodaja Meža.

��

»Menim, da je bil eden največjih iz zivov stalni tehnološki napredek. De lujemo na področju, kjer tehnologije stalno napredujejo. Zelo smo zadovoljni s stalnostjo kadrov, sodelujemo z Višjo strokovno šolo v Velenju, kjer vzgaja mo kadre od njihove prakse dalje, so delujemo tudi z ljubljansko Univerzo

Načrtujejo postavitev ePolnilnic Me gaTel na več kot 1000 javno dostopnih lokacijah po vsej Sloveniji. Trenutno so že del mreže javno dostopnih polnil nic v vseh državah članicah Evropske unije, kjer njihovi uporabniki lahko dostopajo do kar 240.000 javno dosto pnih polnilnic v kar 28 državah Evrop ske unije.

Tri skupine so poiskale najizvirnejše rešitve

Foto jkš

Maj, mesec meritev krvnega tlaka

Akcija ob svetovnem dnevu hipertenzije –Smisel akcije, ki je nazadnje potekala leta 2019, je, da odkrijejo neodkrite paciente

Jasmina Škarja

Velenje, 24. maja – Svetovni dan hipertenzije obeležujemo vsako leto 17. maja že od leta 2005. Svetovna liga za hiperten zijo je ta dan uvedla s ciljem, da bi po svetu povečala zavedanje o nevarnosti povišanja krvnega tlaka. Žal je pandemija covida-19 močno posegla v naša življenja in še dodatno obremenila že tako krhek zdravstveni sistem. V tem času je zaradi preobremenjeno sti zastala tudi obravnava kro ničnih bolezni, med katerimi je ena najpogostejših arterijska hi pertenzija. Ob svetovnem dnevu

hipertenzije so na velenjski pro menadi zraven Zdravstvenega doma Velenje opravljali meritve krvnega tlaka.

Ozavestiti želijo čim širši krog ljudi

Alja Abramovič, dipl. med. sestra referenčne ambulante Zdravstvenega doma Velenje, je pojasnila, da je v skupnem in teresu, da dosežejo in ozavestijo čim širši krog ljudi o pomenu nespoznane in neurejene arte rijske hipertenzije, ki ostaja veli ko globalno breme. »Tudi zvišan

krvni tlak je eden najpomemb nejših dejavnikov tveganja za razvoj številnih drugih bolezni. Najpogostejše so tiste, ki se jih ljudje tudi najbolj bojijo. Kronič ne nenalezljive bolezni, ki so po vezane s srcem in ožiljem – srčni infarkt, možganska kap, povišan krvni tlak – lahko vplivajo tudi na obolevnost ledvic,« je naštela in opozorila na pomen zdravega življenjskega sloga. »Za zmanj šanje krvnega tlaka, krvnega holesterola, sladkorja in debe losti, je ključna sprememba ži vljenjskega sloga. Sprememba

prehranjevalnih navad, ukini tev kajenja, zmanjšanje uživa nja alkohola.«

Veliko pacientov z neurejenim krvnim sladkorjem

Smisel akcije, ki je nazadnje potekala leta 2019, je, da od krijejo neodkrite paciente. »V letu 2019 smo v Sloveniji opra vili meritve pri skoraj 5000 po sameznikih, pri tem pa odkrili 973 posameznikov z možno ne spoznano in 1100 posameznikov z nezadostno urejeno arterijsko

Telesna vadba za izboljšanje ravnotežja

Umrljivost zaradi padcev je v Sloveniji 2,5-krat višja kot v povprečju Evropske unije – Tveganje za padce je zaradi zmanjšane zmožnosti opravljanja več nalog hkrati izraziteje povečano tudi pri ljudeh z demenco

Jasmina Škarja

V Mestni občini Velenje za znavamo porast stopnje bolni šničnih obravnav zaradi zloma kolka pri osebah, starih 65 let in več. V občini Šoštanj je bila povprečna stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zloma kolka v obdobju od 2015 do 2019 pod slovenskim povprečjem, v ob čini Šmartno ob Paki pa podat ki zaradi majhnega števila pri merov niso dovolj zanesljivi za primerjave med leti.

Umrljivost zaradi padcev je v Sloveniji 2,5-krat višja kot v povprečju Evropske unije

Zlomi kolka so glavni razlog za bolnišnične obravnave in naj pogostejši vzrok smrti zaradi nezgod starejših odraslih. Anja Strmšek, zdravnica iz Območ ne enote Celje NIJZ, pojasni, da starejši odrasli najpogosteje pa dejo doma, na isti ravni, ko jim zdrsne ali se zapletejo, redkeje prihaja do padcev po stopnicah, s postelje, stola ali z lestve. »Zaradi krhkosti kostnine (osteoporoze) in večje ranljivosti tkiv so padci pri starejših povezani z zlomi že pri delovanju manjših sil, kot je padec s stojne višine, ki pri mlaj ših praviloma ne povzroči težje poškodbe.

Po poškodbi starejši tudi pra viloma dlje časa okrevajo in si redko popolnoma opomorejo, saj se s starostjo zmanjšuje spo sobnost obnavljanja tkiv. Posle dično so bolj dovzetni za resne

zdravstvene zaplete in prezgo dnjo smrt. Umrljivost zaradi padcev je v Sloveniji 2,5-krat višja kot v povprečju Evropske unije. Poškodbe pogosto spre mljajo kronične bolečine, omeje na mobilnost, izguba samostoj nosti in samozavesti, kar vodi

naravnega procesa staranja, do datno pa se ogroženost za padce poveča ob prisotnosti kroničnih bolezni, zaradi katerih začne slabeti telesna moč, človek prej občuti utrujenost, slabše vidi, postane počasnejši in manj spre ten pri gibanju.

zmožnosti opravljanja več na log hkrati. Že enostavna doda tna naloga jim oslabi kontro lo drže in zmanjša sposobnost ustreznega odzivanja v primeru, da se spotaknejo ali jim spodr sne. Zgodnje zdravljenje upoča sni napredovanje demence in je

hipertenzijo; to so številke, ki ne dvomno podpirajo smisel takšne akcije. Raziskava je pokazala, da je veliko pacientov z neurejenim krvnim sladkorjem, bodisi so že na terapiji, ki ni zadostna, ali so prisotni drugi dejavniki in krvni tlak še ni urejen. 24. maja smo izvedle podobno akcijo merje nja krvnega tlaka, da pridobimo nove informacije in ljudem po magamo,« je dodala Abramovi čeva, ki občasne meritve pripo roča vsem ljudem, tudi mlajšim. »Zato izvajamo preventivne preglede v referenčnih ambulan tah. Vsakodnevne meritve pripo ročamo pacientom, ki se zdravijo za arterijsko hipertenzijo in re dno jemljejo zdravila, predvsem pa tistim, ki so že nekajkrat imeli povišan krvni tlak, priporočamo občasne meritve doma, zato da spremljajo svoje stanje.«

Akcijo merjenja krvnega tlaka so v letih 2020 in 2021 zaradi epidemiološke situacije odpo vedali, letos pa so jo ponovno izvedli tudi v Velenju. Diplomi rana medicinska sestra Moni ka Pogladič: »Vsaka sestra je trikrat izmerila krvni tlak, da ujamemo optimalnega in lah ko ukrepamo naprej. Krvni tlak je povišan, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg,

diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg. Krvni tlak ni ves čas enak. Spreminja se s spreminjanjem telesnega polo žaja, odvisen je od telesne ak tivnosti, višji je podnevi, med spanjem se zniža. Zadnje čase je bilo onemogočeno spremljanje kroničnih pacientov zaradi pan demije, tako da nas veseli, ker ljudje prihajajo. Kar oba spola, saj najverjetneje ženske skrbijo tudi za moške, ki se malo bojijo medicinskega osebja,« razloži Pogladičeva in opozori na to, da problem predstavlja predvsem hiter način prehranjevanja in prekomerno uživanje soli. Re šitev so raznolika prehrana, do volj gibanja in uživanje sadja in zelenjave.

V letu 2019 so opravili me ritve pri skoraj 5000 posa meznikih in pri tem odkrili 973 posameznikov z možno nespoznano arterijsko hi pertenzijo in 1100 posame znikov z nezadostno ureje no boleznijo. To so številke, ki nedvomno podpirajo smisel takšne akcije.

v slabšo kvaliteto življenja po poškodbi. Za mnoge starejše je zlom kolka povod, da zapustijo svoje domove, saj potrebujejo domsko varstvo.«

Zakaj prihaja do padcev pri starejših?

»Padci nastanejo zaradi pre pleta različnih dejavnikov, ki pri starejši osebi povečujejo tvega nje za padce. Povečana ogrože nost za padce je delno posledica

Starejši ljudje z okvaro sluha imajo skoraj dvakrat večje tve ganje za padce kot tisti z nor malnim sluhom, saj se dražljaji iz ravnotežnega in slušnega or gana do možganov prenašajo po skupnem možganskem živ cu. Uporaba slušnega aparata izboljša ravnotežje in stabilnost v pokončnem položaju.

Tveganje za padce je izrazi teje povečano tudi pri ljudeh z demenco zaradi zmanjšane

hkrati preventiva pred padci. S povečanim tveganjem za po škodbe pri padcih so med dru gim povezani tudi neuporaba pripomočkov za hojo, jemanje več zdravil hkrati, neustrezna obutev, urgentna urinska in kontinenca, alkohol ter slaba urejenost in varnost bivalnega okolja,« odgovarja dr. med., spe cializantka javnega zdravja, Anja Strmšek.

95 odstotkov zlomov kolka pri starejših osebah je posledica padca

Vodja patronažne službe Albi na Šučurovič, mag. zdravstve nih ved, pove, da preventivno obravnavo, ki zajema oceno tve ganja za padce, opravijo pri od raslih, starejših od 65 let. »To je pomembno, saj vemo, da so po škodbe in padci med starejšimi glavni razlog za invalidnost, da zaradi padcev izgubijo neodvi snost in tako postanejo odvisni od tuje pomoči. Prav tako pa pad ci povzročijo prezgodnjo smrt. 95 odstotkov zlomov kolka pri starejših osebah je posledica padca. Ocena, ki jo opravimo, sestoji iz dveh korakov, in sicer iz vprašalnika, s pomočjo katere ga ocenimo tveganje za padce in ocenimo dejavnike tveganja za padce. Drugi korak pa predsta vlja funkcijska ocena s pomočjo testa »Vstani in pojdi«, ki je časov no merjen in z njim ocenjujemo mišično moč, hojo in ravnotež je. Na podlagi opisanega osebo uvrstijo v kategorijo srednje ali visoko tvegane za padce, ter tiste, ki jih je treba takoj napotiti k iz branemu osebnemu zdravniku.«

Katere prilagoditve v doma čem okolju svetuje starejšim osebam, da bo njihov dom čim bolj varen? »Stopnice morajo biti dobro osvetljene, vsi pro stori pospravljeni v smislu, da odstranijo preproge zaradi mo žnosti spotikanja, pospravijo električne in telefonske kable, da je pohištvo nameščeno tako, da se mu ni treba izogibati.

Kopalnica mora prav tako biti prilagojena starejši osebi, če je le možno, da uporabljajo tuš, imajo nameščena razna držala, uporabljajo gumijaste prepro ge, ki preprečujejo drsenje. V

bistvu svetujemo za vsak pro stor v domu posebej,« odgovori vodja patronažne službe, ki po jasni še, da se predlogi za zdrav življenjski slog starejših nanašajo na mobilnost oseb, na okolje, v katerem živijo, na njihovo zdrav stveno stanje in redno terapijo.

»Zaradi pandemije so zastali vsi programi v Centru za kre pitev zdravja, tako da smo jih predvsem spodbujali k rekrea ciji na domu, sprehodom soraz merno z njihovimi zmožnostmi.

Zdrava uravnotežena prehrana pa je ključna za vse, ne samo za starejše od 65 let. Pri tem sve tujemo v smislu pridruženih bolezni, ki jih oseba ima, npr. sladkorna bolezen, srčne bole zni, ledvična obolenja, putika, povišan krvni pritisk …«

Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline Velenje

»Osnovno poslanstvo društva Sončnica je ozaveščanje ljudi o osteoporozi, predvsem o tem, kako jo lahko z zdravim načinom življenja preprečimo,« pojasni predsednica društva Sončnica Janja Rednjak, ki poudari po men pravočasnega odkrivanja te bolezni. »Celo leto organiziramo številne aktivnosti, vadbe, poho de, delavnice, predavanja, Šolo osteoporoze, meritve po modelu frax, ultrazvok petnice, Sončnič ne čajanke, klepete in še bi lah ko naštevali. Poseben poudarek namenjamo vadbi na prostem, ki jo izvajamo v Sončnem par ku v Velenju vsak četrtek od 9.30 do 10.00.

Z odločnim korakom življenju naproti!

Na Šolskem centru Velenje so tudi letos ob zaključku šolskega leta na podlagi njihovih dosežkov nagradili najuspešnejše dijake – Mestna občina Velenje vlaga vse napore, da bi Velenje ostalo mladim prijazno mesto

Jasmina Škarja

Velenje, 26. maja – V Veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega je poteka la svečana podelitev priznanj dijakom in dijakinjam Šolskega centra Velenje, ki so s svojimi znanjem, trdim delom, vztraj nostjo, pogumom in samozave stjo dosegli zavidljive uspehe na več področjih. Izjemni dija ki so se izkazali kot pametni, modri, odgovorni, zanesljivi in zreli posamezniki. Z bese dami pohvale in spodbude sta prireditev pospremila direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik in podžupanja Me stne občine Velenje Aleksan dra Vasiljević

Okolje daje možnost, da razvijajo potenciale

Da gre za generacijo, ki je po lovico izobraževanja preživela v covidnem obdobju in je kljub vsemu dokazala, da je sposobna in inovativna, je izpostavil di rektor Janko Pogorelčnik. »Želi mo jim, da ostanejo optimistični, družabni, odprtega srca in razu ma, da pridobijo marsikatero izkušnjo in znanje čez čas pri peljejo nazaj v Šaleško dolino in Saša regijo. Nagradili smo dija ke, ki so bili uspešni pri šolskem delu, dosežkih na državnem ni voju ter na področju športa, kul ture, raziskovanja. Ne smemo pozabiti na tiste, ki so se pose bej izkazali kot prostovoljci ali pri promocijskih aktivnostih,« je dodal direktor Šolskega cen tra Velenje.

Hvaležni za prispevek mladih, ki predstavljajo prihodnost Ša leške doline, so tudi na Mestni občini Velenje. Gre namreč za mlade, ki nosijo velik del odgo vornosti za našo prihodnost in dajejo zgled tudi mlajšim gene racijam. Podžupanja Aleksan dra Vasiljević: »Verjamem, da bodo ti dijaki ponesli znanje v svet, nabrali dovolj novega znanja in prišli nazaj v Velenje, kjer bodo skupaj z nami iskali

rešitve za boljši jutri tudi v sklo pu prestrukturiranja. Okolje jim ponuja možnost, da razvi jajo svoje potenciale. Ena izmed spodbud je tudi ta, da smo raz pisali pet mest za mlade ino vativne pripravnike, ki bodo s svojim znanjem pomagali pri delovanju in razvoju občine. Trudimo se pripeljati nove pod jetnike, ki bodo pomagali, da bodo mladi lahko svoje znanje izkoriščali in unovčili. Mestna občina Velenje vlaga vse napo re, da bi Velenje ostalo mladim prijazno mesto.«

Še bo čas tudi za igranje klavirja in ostale hobije

Izjemen dijak Gimnazije in Šolskega centra Velenje Rok Tadej Brunšek je vsestransko nadarjen, učno nadpovprečen, sodelovalen, delaven, umirjen in socialno čuteč dijak, ki je vsa štiri leta razveseljeval z odlič nim znanjem, uspehi na tekmo vanjih in vrhunskimi nastopi. Vsako leto je prejel zlato prizna nje na državnem tekmovanju iz logike, dvakrat je bil prvi v drža vi. Na Mednarodni lingvistični olimpijadi je s slovensko ekipo

osvojil zlato medaljo, individu alno je osvojil bron. Tudi letos se je uvrstil na to tekmovanje. Dvakrat je dobil zlato Vegovo priznanje, letos s pohvalo. Na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov je pre jel zlato plaketo. Ob zaključku srednje glasbene šole, ki jo je opravljal kot vzporednik, je do bil naziv izjemni dijak vzpore dnega izobraževanja na ume tniški gimnaziji. Odločitev, kako naprej, je bila zanj zelo težka, iz bral pa je študij medicine. »Mo goče fakulteta ni tista, na kateri bom najbolj užival, bo pa poklic

gotovo prinesel veselje in zani manje. Prepričan sem, da bo še vedno nekaj časa tudi za igranje klavirja in ostale hobije.«

Prosti čas za prijatelje in dober film

Letošnja izjemna dijakinja Šole za storitvene dejavnosti Liza Sla tinšek je vsestransko uspešna dijakinja programa Ekonomski tehnik, ki je v vseh štirih letih izo braževanja dosegla odličen učni uspeh. Odlikujejo jo široka raz gledanost, vestnost, zanesljivost, vztrajnost ter spoštljiv odnos do šolskega dela, sošolcev in učite ljev. Na številnih tekmovanjih je preizkušala tako svoje splo šno kot tudi strokovno znanje. Svojo odličnost je pokazala na 20. tekmovanju srednješolcev v znanju poslovne matematike in statistike, na katerem je dosegla zlato priznanje in 1. nagrado. »V prostem času se rada družim s prijatelji in si pogledam kakšen

dober film. Želim si, da bi bila uspešna tudi pri študiju prava. Nagrade sem zelo vesela.«

Pomoč očetu in ideje za različne

projekte

Tudi izjemen dijak Šole za stroj ništvo, geotehniko in okolje Vito Kumer se je izkazal kot odgovo ren in zanesljiv dijak. Pri učenju in delu je vedno izkazoval veliko predanost poklicu, za katerega se je izobraževal. Je iskren prija telj in sošolec, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Kot dober športnik je bil vsa leta član ko šarkarske ekipe. Letos je za svo jo raziskovalno nalogo z naslo vom Konstrukcija in izdelava prenosnega mobilnega skener ja za skeniranje poškodovanih okončin na Srečanju mladih raz iskovalcev Slovenije prejel zlato priznanje s pohvalo. Šolo je ak tivno zastopal na 27. Srečanju strojnih šol Slovenije. Praktično usposabljanje z delom je opravil z odliko. Šolanje bo nadaljeval na Strojni fakulteti v Ljubljani, kjer bo nadgrajeval svoje vsestransko znanje in strast do strojništva. »Nagrada mi pomeni veliko, saj pomeni uspeh. V prostem času pa rad priskočim na pomoč očetu in se tudi sam ukvarjam z različ nimi projekti.«

Izbral sem računalništvo

Izjemnim dijakom se za ves prispevek za hvaljujejo tudi ravnatelji šol Šolskega centra Velenje, saj se zavedajo pomena izobraževa nja, prenosa dobrih praks in znanj. Uspešni dijaki so namreč tudi dobri promotorji šol. Pospremili so jih z naslednjimi besedami.

Peter Rozman, Šola za strojništvo, geo tehniko in okolje: »Kot vsako leto smo ve seli in ponosni na šolski praznik, izjemne dijake in vse prejemnike nagrad. Vsi ime novani dijaki so s trudom, prizadevno stjo, delom in pomočjo dijakom dokazali, da si zaslužijo posebno priznanje in čast, da jih gostimo na tej prireditvi. Želim, da ostanejo zvedavi, inovativni, da si upajo

tudi takrat, ko bodo negotovi, da stopijo z odločnim korakom življenju naproti.«

Simon Konečnik, Elektro in računalni ška šola: »Kot vsako leto sem tudi letos izjemno ponosen na dijake, ki so enkratni in neponovljivi. Prepričan sem, da dekana in odgovornih v terciarnem izobraževanju ne sme skrbeti za prihodnost mladih, ker prihajajo vedno boljše generacije.« Helena Zupanc, Šola za storitvene dejav nosti: »Izjemno ponosna sem na vse tiste dijake, ki so se v preteklih letih še posebej izkazali. Pred našimi očmi so odraščali, do zorevali in postajali vedno samozavestnejši. Prepričana sem, da so se dobro pripravili

Zlati mladi raziskovalci ŠCV

16. maja je na Gimnaziji Murska Sobota in Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota potekalo 56. srečanje mladih razisko valcev Slovenije 2022. Dijaki ŠC Velenje so kot vedno dosegli odlične rezultate. Dijaka ŠSGO Matija Stropnik in Vito Ku mer ter dijak ERŠ Dejan Mežnarc so za razi skovalno nalogo Konstrukcija in izdelava prototipa mobilnega skenerja za skeniranje poškodovanih okončin prejeli prvo zlato priznanje.

V sklopu raziskovalne naloge so izdelali napravo, ki lahko z enakomerno hitrostjo po vnaprej določeni poti premika 3D-skener okoli okončine. Preizkusili so enostavnost uporabe naprave v rokah neusposobljenih uporabnikov. Preverili so, če je naprava pri merna za uporabo na terenu. Vizualno so primerjali skene, narejene s pomočjo napra ve, in brez nje (narejene z roko). Ugotovili

so, da lahko napravo uporablja večina (71 %) neusposobljenih operaterjev in da so njihovi skeni primerljivi s skenom usposo bljenih uporabnikov. Naprava se lahko brez težav prenaša na različne lokacije in povr šine in ne potrebuje zunanjega napajanja, zato je primerna za uporabo na terenu. Ske niranje okončin s pomočjo naprave je lažje in hitrejše, končni skeni so boljše kvalitete, kot pri skeniranju ‘na roko’.

Mlada raziskovalca Filip Pačnik in Nik Žlebnik Jančič z ERŠ pa sta osvojila srebrno priznanje za raziskovalno nalogo Prenesimo energijo vetra. O njeni vsebini sta zapisala: »Težnja k energetski neodvisnosti, doseglji vosti in prenosljivosti se aktivno stopnjuje. Nazori dolgoročnosti odsevajo le konstanto večanje električne potrošnje in dvigovanje cen energije. Akti gospodarskih organizacij izpostavljajo iniciativo razvoja in vpeljavo

na vse preizkušnje, ki jih še čakajo. Doka zali so, da zmorejo skoraj vse.«

Gabrijela Fidler, Gimnazija Velenje: »Za vedamo se, da sta dve leti izjemnih razmer pustili posledice. Letos nas je bilo precej strah, kako bo, pa smo uspešno zaključili leto. Ponosna sem na dijake in učitelje, da smo na koncu zaključili leto s 93,5-odsto tnim uspehom, kar pomeni v teh razmerah zelo dober rezultat. Veliko smo delali in se trudili, da bi posledice epidemije omilili. Učitelji in mentorji so se na vseh področjih izkazali tudi v delu na daljavo. Srčno si že lim, da bodo dijaki tudi na maturi dosegli takšen uspeh.«

Izjemen dijak Elektro in raču nalniške šole Danaj Čebular je bil vsa štiri leta odličen. Udele ževal se je različnih tekmovanj, najvidnejše rezultate pa je dose gal na jezikovnem področju, saj je na državnem Cankarjevem tekmovanju trikrat posegel po zlatem priznanju, po eno zlato priznanje si je prislužil na dr žavnem tekmovanju iz znanja angleškega jezika Poliglot in an gleške bralne značke. V tretjem letniku je kot soavtor razisko valne naloge prejel srebrno pri znanje na državnem nivoju. V razredu se kljub svojim dosež kom nikoli ni izpostavljal, rad pa je pomagal sošolcem. »Danes se zavedam, da smo v štirih letih dosegli nekaj izjemnega. V pro stem času berem, pripovedujem zgodbe, gledam filme in se dru žim s prijatelji. Izbral sem raču nalništvo in nadaljujem po isti poti naprej. Želim uspeti in pro gramirati stvari, ki me veselijo.«

postopkov izkoriščanja čistih virov energije. V številnih razvitih državah funkcionirajo javni skladi, zavezani finančni podpori pro jektiranju in gradnji elektrarn na obnovljive vire energije tako gospodinjstvom kot go spodarskim subjektom. Številni odjemalci prenosnih ali distribucijskih omrežij skušajo obnoviti pogodbene odnose s ponudnikom električne energije s postavitvijo lastniških elektrarn. Prepričljiva rešitev, toda povračil na doba kompletnih elektrarn, navezujoča se na komplekse manjše potrošnje (začasna bivališča, premični objekti, izgradljiva pre nočišča, bivalniki, avtodomi, pikniške lože, ločeni kletni prostori), je neredko krepko daljša od idealne. Izdelava cenovno dosto pne individualne elektrarne bi drastično zmanjšala komunalne stroške. �� Klemen Hleb, Elektro in računalniška šola ŠC Velenje

Gotovo jim motivacije in energije za nadaljnje izobraževanje ne manjka.

Zlati mladi raziskovalci Matija Stropnik, Vito Kumer in Dejan Mežnarc

Tudi sladice imajo svojo modo

Ljudje vse bolj prepoznavajo domačnost, domače okuse in naravne materiale –Tečaji obsegajo pripravo piškotov, tort in potic

Jasmina Škarja

Na Šoli za storitvene dejav nosti Šolskega centra Velenje ta teden poteka izobraževanje v okviru projekta za izpopolnje vanje strokovnih delavcev v viš jem strokovnem izobraževanju in izobraževalcev v neformalnih programih za odrasle 2020–2022 Moderne slaščice v svetu pra znovanj, ki ga sofinancirata EU in ministrstvo za izobraževanje znanost in šport in je za udeležen ce brezplačno.

Skupina želi pripravljati moderne slaščice Izvajalka teča ja Simona Pom pe je zadovoljna, ker je zanimanje za tovrstna izo braževanja veli ko. »Namenjena so odraslim, ki so prepoznani kot kader, ki bo v prihodnosti iz vajal izobraževanje za odrasle, ni pa treba, da izvajajo izobra ževanja za odrasle na področju gastronomije. Glede vrste in pri prave sladic bomo prisluhnili tudi željam kandidatov. Sku pina želi pripravljati moderne slaščice, zato bomo dodali po letno noto in osvežilne slaščice. Pripravljali pa bomo tudi mini

sladice v kozarcu za praznova nja, slastne mini tortice, italijan ski tiramisu in kremne rezine v kozarcu, moderne piškote, mini princes krofke in rolce …« na števa Pompetova, ki povabi še na junijski tečaj, za katerega še imajo nekaj prostih mest.

Se je priprava slaščic moder nizirala? »Ljudje vse bolj pre poznavajo domačnost, doma če okuse in naravne materiale.

pripravo piškotov, tort in po tic,« razlaga Pompetova.

Marta: »Delavnici sem se pri družila, ker se želim naučiti ka kšnega novega kuharskega tri ka. Občasno se udeležujem tudi ostalih tečajev na Šolskem centru Velenje (tuji jeziki, kuhanje, digi talna pismenost). Pričakujem, da bom boljša pri peki in dekoraci ji. Komaj čakam, da se naučim pripravljati sladice v kozarčkih.«

peka sta moja strast, četudi mi tega kot učiteljici matematike ne bi pripisali. Doma pripravljam tudi vse pogostitve in sladice.«

Veronika: »Rada se naučim kaj novega, tudi novih tehnik pri peki. Ker me privlači pri prava sladic, sem se pridružila skupini. Danes pripravljamo sla dice v kozarcu, ki so videti zelo slastne in privlačne. Sama tudi rada kuham in pečem, najbolj

“Dobro dejanje ima dobre posledice.”

Velenje, 23. maja – Ta misel velikega misleca Gandija je bila vodilo, da smo na ERŠ izvedli 10. dobrodelni koncert z naslovom Preteklost je naša sedanjost.

Zmoremo in bomo, ker moramo, je naš moto, da z dobrodelnim koncertom in zbranimi sredstvi pomagamo našim dijakom, ki so pomoči potrebni. In za to skrbi šolski sklad šole. Rdeča nit koncerta je bila, da je življenje tisto, v katerega moramo verjeti, slediti be sedam pesnika Toneta Pavčka »Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese …!”

Vsaka gospodinja želi danes pri praviti in pokazati nekaj svoje ga. Ni več moderno, da kupiš slaščice v trgovini in jih pri neseš na zabavo ali srečanje. Gre tudi za samooskrbo, veliko pridelamo sami na vrtu, zato je dobrodošlo, da znamo sadje in jagodičevje porabiti v raz ličnih slaščicah in z različnimi vrstami testa. Tečaji obsegajo

Andreja: »Zagotovo je to moj četrti ali peti tečaj. Na vsakem se naučim kaj novega in upo rabnega. Pridobljeno znanje je resnično uporabno, tako v šoli, kjer sodelujem, kot tudi pri raz ličnih projektih. V nobeni knjigi ne dobi človek toliko koristnih namigov kot na tečaju v živo. Učenci radi ustvarjajo tudi pod mojim mentorstvom. Kuhanje in

pa mi uspejo jedi na žlico.« Marjana: »Ker zelo rada pe čem in želim občasno preseneti ti tudi prijatelje, sem prišla iskat nova znanja. Ponavadi mi uspe vse, česar se lotim. Zdaj pa bom videla na tečaju, kako bo. Zani ma me predvsem moderno se stavljanje sladic in novi trendi sladic.« ��

Razvoj in izdelava močnostnega ojačevalnika

Dijak Matej Meža je izdelal močnostni ojačevalnik za projekcijo zvoka na večjih zabavah ali za ozvočenje manjših prireditev – Ojačevalnik, izdelan iz cenovno ugodnih, dostopnih in recikliranih komponent, je primerljiv s tekmeci na trgu

Tea Rednak

Matej Meža, dijak 4. letnika programa elektrotehnik na Elek tro in računalniški šoli ŠCV, je pod mentorstvom Klemna Hleba iz delal raziskovalno nalogo z na slovom Razvoj in izdelava moč nostnega ojačevalnika, za katero je na regijskem srečanju Mladih raziskovalcev za razvoj Šaleške doline prejel zlato priznanje.

»Ideja je bila, da razvijem, sprojektiram in optimiziram analogni močnostni ojačevalnik, ki bo služil za uporabo pri ozvočenju dogodkov,« pove dijak, ki se poleg elektronike že nekaj let ukvarja tudi z ozvoče njem različnih prireditev, zato je na podlagi svojih izkušenj želel razviti izdelek, ki bi zvokovno ustrezal njegovim merilom.

V teoretičnem delu naloge je naredil matematično podprt pregled osnovne teorije tran zistorskih ojačevalnih stopenj ter opisal delovanje analogne ga močnostnega ojačevalnika in vseh njegovih delov na primeru.

»Po predelani teoriji sem raz iskal in pregledal že obstoječe

izdelke, ki sem jih našel na trgu, nato pa sem s pomočjo doseda njega znanja in izkušenj začel razvijati izdelek po zastavlje nih parametrih. Skozi simula cije in praktična testiranja sem izdelek izboljševal, odpravljal napake, potem pa ga zapakiral v neko končno celoto, da služi svojemu namenu. Nato sem iz vedel še obsežne meritve in ga primerjal s podobnimi izdelki

na trgu, ki jih je po določenih parametrih moj izdelek dosegel ali celo presegel.«

Zakaj bi ustvarjali več odpadkov, če lahko nekaj ponovno uporabimo?

Raziskovalna naloga je ime la močno ekološko noto, Ma tej Meža je namreč pri izdela vi močnostnega ojačevalnika

uporabil tudi reciklirane kom ponente – elemente rabljenih oziroma zavrženih naprav. »V iskanju cenejših rešitev me pot večkrat zanese tudi v kakšnega izmed zbirnih centrov, kjer opa žam, da je zadnja leta res veliko zavrženih električnih naprav, čeprav so njihovi deli kot novi in izredno uporabni.

Mislim, da se širša javnost ne zaveda, kakšna količina naprav

Pri izvedbi imajo ključno vlogo naši dijaki – umetniki vsak na svojem področju, ki s svojim nastopom ali z drugim delom, po membnim za potek koncerta, dokažejo, kaj vse še poleg znanja iz elektrotehnike, mehatronike in računalništva obvladajo.

Na letošnjem 10. dobrodelnem koncertu so sodelovali tudi naši nekdanji dijaki, na kar smo še posebej ponosni. Pevki Julija in Hana Dermol ter pevec Vili Resnik so bili gostje koncerta.

Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, donatorjema podjetju Ver dis iz Slovenj Gradca in MO Velenje, ter županu Petru Dermolu za vzpodbudne besede in misli.

�� Lidija Šuster

se tam zbira. To pomeni ogro mno elementov, ki so, če ne drugega, uporabni vsaj za ek sperimentalno fazo oziroma fazo razvijanja. Zato bi res rad poudaril, naj ljudje teh zadev ne mečejo stran. Obstaja veliko ljudi, ki bi po simbolični ceni od kupovali te zadeve, morda bi jih odkupila celo kakšna podjetja, ki bi jih lahko uporabila v prototi pni delavnici.« Pri tem pa ne gre zgolj za iskanje cenejših rešitev, še poudari Matej. »To so nevarni odpadki, ki se dolgo razkrajajo in onesnažujejo naravo. Zakaj bi ustvarjali več odpadkov, če lah ko nekaj ponovno uporabimo?«

Tudi mentor Klemen Hleb iz postavi, da gre za izredno po membne materiale in rudnine, ki jih lahko ponovno uporabi mo. »Včasih odpove en majhen čip, mi pa zaradi tega zavržemo celotno napravo, s čimer zavrže mo tudi kup uporabnih materi alov, ki bi se lahko reciklirali in so danes vedno dražji. Trenutno je velik manko polprevodnikov, zato bi se lahko industrija konč no obrnila v ponovno uporabo oziroma recikliranje.

Nekaj časa je veljalo mnenje, da elektronskih naprav ni treba popravljati, saj se lahko za niz ko ceno na Kitajskem naredijo nove. S krizo, ki jo je prinesel koronavirus, pa mislim, da se je Evropa začela zavedati, da ne sme biti odvisna od kitajskih iz delkov, temveč mora industri jo, znanje in razvoj elektronike

prinesti nazaj. Tudi na Šolskem centru Velenje dajemo velik poudarek elektroniki in dijake usmerjamo v to, da znajo neko stvar popraviti, razviti oziroma narediti.«

Raziskovalne dejavnosti prinašajo nova znanja in kompetence

Raziskovalna naloga, v kate ri je Matej Meža sam načrtoval in izdelal svojo napravo, zahte va precej znanja, pove mentor Klemen Hleb. »Ne gre zgolj za poznavanje osnov elementov, ki se jih učimo na tej stopnji, tem več za poglobljeno znanje.« Kot mentor pravi, da je njegova na loga predvsem ta, da usmerja di jaka, ureja opremo in elemente ter predaja izkušnje, ki jih dijak mogoče še nima.

»Tudi ideja mora biti od dijaka, saj ga mora dovolj zanimati,« iz postavi in doda, da upa na čim več takšnih projektov. »Izredno dobro se mi zdi, da Mestna obči na Velenje in Šolski center Vele nje podpirata raziskovalno delo, gre namreč za pridobivanje do datnega znanja in kompetenc. Mislim, da smo že prerastli mi šljenje, da je šola zgolj sedenje v klopeh in prepisovanje snovi, ter se zavedamo, da se pri tak šnih raziskovalnih dejavnostih pridobiva resnično znanje, zato menim, da mora biti tega vedno več.«

Matej Meža (levo) in Klemen Hleb sta zadovoljna, da občina in šolski center podpirata raziskovalno delo dijakov.

Delavnici se pridružuje nekaj učiteljic in svetovalnih delavk osnovnih šol ter kuharice.

Umetnost bo vedno prava pot

so svoj nastop opravile samoza vestno ter zelo izrazno. Lepo je videti preplet glasbe in plesa. Sle dila sta nastopa Harmonikarske ga orkestra GŠ Velenje z dirigent ko Mojco Volavšek in Kitarskega orkestra GŠ Velenje z dirigentko Moniko Kranjc Štih. Publika je ob glasbi orkestrov vidno uživa la. Koncert oziroma slavnostno prireditev je povezoval Dejan Tamše, ki je poskrbel, da se med točkami publika ni dolgočasila. Med drugim je povedal tudi ne kaj šal o kitaristih, ki pa so, pred postavljam, imele ravno za njih rahlo grenak priokus. Ob koncu večera se je še enkrat predsta vil simfonični orkester z odlom

Nadaljevanje s prve strani Čestitke in zahvala predsednika

republike

Predsednik RS Borut Pahor je glasbeni šoli ob 70-letnici poda ril Zahvalo za odličnost na pod ročju glasbenega izobraževanja in spodbujanja kulturno-ume tniškega delovanja med mladi mi. Zahvalo je sprejel ravnatelj glasbene šole Velenje Boris Štih, ki je v svojem uvodnem govo ru med drugim povedal, da je bila glasbena šola zgrajena iz sredstev samoprispevka mešča nov občine Velenje. »Veselim se naslednjih 70 let in verjamem, da bomo tako uspešni tudi v

prihodnje,« je dodal. Sledil je govor Petra Dermo la, ki je, kot je dejal, ponosen, da je župan Mestne občine Ve lenje: »Prepričan sem, da ima Mestna občina Velenje najbolj šo glasbeno šolo v Sloveniji. Ta ponos, ki ga nosim danes v sebi, je lahko po eni strani zelo težak, po drugi strani pa zelo prijeten. Iskrene čestitke tebi, spoštovani ravnatelj, in celotnemu kolekti vu glasbene šole, velika zahvala za vse, kar ste dali. Imamo spo štovanje do vašega dela, zato se že veselim vseh prihodnjih izzi vov in naslednjih 70 let skupne ga ustvarjanja!«

Ravnatelj GŠ, Boris Štih: »Ko je glasbena šola dobila nove prostore, je zanimanje za glasbeno izobraževanje raslo, tako smo leta 1997 dobili prizidek. Danes ima glasbena šola 47 učilnic, 5 dvoran. Za sabo pušča globoko sled, ki je ne bo mogoče izbrisati.«

Župan MOV, Peter Dermol: »Praznujemo 70 let ne samo glasbenega ustvarjanja, ampak tudi družbenega razvoja, ra zvoja našega mesta v sozvočju z glasbo, z ljubeznijo – z vsem, kar je glasbena šola dajala naši skupnosti in naši družbi. To seveda pomeni, da smo opravili izredno veliko delo!« Predsednik RS, Borut Pahor: »Skozi zgodovino je bila vaša glasbena šola v marsičem prva, zelo posebna ter edinstvena. Te značilnosti jo opisujejo še danes, ko je opravičeno med najbolj prepoznavnimi ter največjimi glasbeno izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji. Glasbe, ki prihaja iz vaših učilnic, ne sliši zgolj Šaleška dolina, marveč vsa Slovenija ter tudi Evropa. V lepem spominu mi je ostal videposnetek vaše izvedbe Ode radosti. V njem se čuti vaša strast in ljubezen do glasbe, zato sem se današnjega vabila še posebej razveselil.«

Glasba in ples

Pred začetkom koncerta se je pod vodstvom di rigenta Lovra Vr zelaka predstavil Mlajši pihalni or kester GŠ Velenje. Koncert se je po uvodnih govorih začel z nastopom Simfoničnega or kestra GŠ Velenje pod taktirko dirigenta Mirana Šumečnika. Izvedli so skladbo Orfej v podzemlju skladatelja Ja cquesa Offenbacha. Na odru so

muzikalno doživeto, balerine pa

ki Fantoma iz opere skladatelja Webbra. Sredina pravljica se na tej toč ki še ni zaključila. Kolektiv GŠ

Z roko v roki do lahkega branja

Velenje, 25. maja – Ob med narodnem dnevu lažjega jezika/ lahkega branja se je v sodelo vanju s CVIU Velenje v Knjižni ci Velenje odvil prav poseben

dogodek. Ob predstavitvi tipne slikanice znanega slovenskega igralca Jerneja Kuntnerja Hi tri Počasne so v pogovoru sode lovali še Aksinija Kermauner

Ina Sulić in Tatjana Knapp ter učenci in mentorici VI. stopnje CVIU Velenje.

Zgodba Hitri Počasne je napi sana v lahko berljivi obliki in je

Velenje je ponovno pripravil glasbeno poslastico, ki smo jo vsi z navdušenjem pričakovali. Vsi se namreč spominjamo ču dovitega projekta učencev GŠ Velenje, ko so lani na priredi tvenem prostoru Vista skupno zamuzicirali Odo radosti. Tokrat so se za zaključno točko zdru žili simfonični orkester (dir. Miran Šumečnik), otroški pev ski zbor (zbor. Manja Gošnik Volk), mladinski pevski zbor (zbor. Tea Plazl), mešani mla dinski pevski zbor ŠCV (zbor. Alenka Podpečan) ter voka listka in profesorica GŠ Velenje Sanja Mlinar Marin. Zapeli in zaigrali so skladbo Letnice, za katero sta glasbo napisala Miha Koren in Sanja Mlinar Marin, besedilo Miha Koren, izjemno orkestracijo za celotno zased bo na odru pa Tilen Slakan. Ob skladbi se je ponovno predstavil tudi Baletni oddelek GŠ Velenje mentorice Maje Ponebšek.

Skladba Letnice je bila pravi glasbeni spektakel, poln emocij, kar je začutilo tudi občinstvo, saj je ob koncu vsem nastopajočim poklonilo stoječe ovacije ob buč nem aplavzu. Sredin koncert je dokaz, da je in bo umetnost v vseh pogledih vedno prava pot. Iskrene čestitke GŠ Velenje ter celotnemu kolektivu za izved bo celovečernega glasbenega spektakla.

primerna za otroke z okvarami vida, motnjami v duševnem ra zvoju, otroke z disleksijo, pa tudi za oklevajoče bralce in priseljen ce, ki se še učijo slovenskega je zika. Pogovor je povezoval rav natelj CVIU Velenje Aleksander Vališer. Z dogodkom je bil tudi uradno zaznamovan prvi korak v smeri gradnje specialne zbir ke, ki bo vključevala knjige za dislektike, knjige z oznako Lah ko branje, zvočne knjige, knjige v Braillovi pisavi, knjige z ve čjim tiskom ter knjige v sloven skem znakovnem jeziku. �� Metka Pivk Srdič

Tea Rednak

Velenje, 26. maja – Gimnazija Velenje že vrsto let sodeluje z Galerijo Velenje, kjer se na razstavi Inventura s svoji mi deli že tradicionalno predstavljajo dijaki likovne smeri umetniške gim nazije. Svojo ustvarjalnost, umetniški razvoj in pridobljena znanja prikažejo skozi dela, ki so jih ustvarili v tekočem šolskem letu pri predmetih risanje in slikanje, likovna teorija, predstavitve ne tehnike, osnove varovanja dedišči ne, plastično oblikovanje in bivalna kultura.

»Gre za nabor dijaških likovnih del, ki predstavijo, kaj smo naredili skozi leto, in prikažejo napredek, ki so ga dijaki dosegli kot skupina. Razstava ima to rej dva konteksta – prvi je, da se drug

od drugega učijo in drug z drugim na predujejo, drugi pa, da s svojimi deli predstavijo javnosti, kaj počnemo na umetniški gimnaziji,« pove akademska slikarka in mentorica Nataša Tajnik Stupar. »To lepo sodelovanje med gale rijo in šolo dijakom daje možnost, da se predstavijo in hkrati razstavo sami po stavijo, s čimer dobijo vpogled v galerij stvo. V Galeriji Velenje se vsako leto res veselimo te razstave, dijaki nas namreč velikokrat presenetijo in razstave so vsako leto boljše,« je dejala kustosinja Milena Koren Božiček

Hana Fijavž, 4. letnik: »Najraje se iz ražam skozi kvačkanje in makete, rada izdelujem 3D izdelke. Tudi slikanje in risanje sta mi blizu, ampak ne toliko kot ročne spretnosti. Ta razstava omogoča,

da ljudje vidijo, kar sem ustvarila, in s tem prepoznajo tudi del tega, kako delujem.«

Timea Rutnik, 3. letnik: »V tretjem letniku imamo veliko študijskih risb, tako da največ ustvarjam s črnilom. Zanimivo pa se mi zdi tudi kiparstvo. Ker razstavljamo vsako leto, lahko lju dje opazijo napredek oziroma vidijo, kako se razvijamo v umetnosti.«

Grafike Klavdije Zupanc

Ob omenjeni vsakoletni pregledni razstavi dijakov v galeriji tradicio nalno odprejo tudi razstavo umetni ka ali umetnice, ki izhaja iz Velenja oziroma v tem okolju deluje. Tako je letos v zgornjem nadstropju galerije na ogled razstava grafik akademske

slikarke Klavdije Zupanc, bivše dija kinje Gimnazije Velenje, ki se v Galeriji Velenje prvič predstavlja s samostojno razstavo.

»Umetnica je ustvarila svojo grafič no abecedo, iz katere je izpeljala ne skončno veliko različnih podob in oblik.

Pri ustvarjanju se vrača k svojim za četkom in navdih najde v svoji prvi ljubezni, slikarstvu. Razstava je torej

izrazit preplet slikarstva in grafike,« so zapisali ob razstavi. »Klavdija Zupanc je danes že renomirana grafičarka, ki povezuje pot narave in to pretvarja v grafiko. Ta njena poenostavitev in nje no čutenje ter odnos tako v barvnem kot v grafičnem smislu so res izjemni,« o avtoričinem delu pove kustosinja Mi lena Koren Božiček.

ob glasbi nastopile tudi balerine GŠ Velenje, katerih mentorica je Maja Ponebšek. Orkester je igral

Foto Ksenija Mikor

Negujejo tradicijo Likovnega sveta

Na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju je zaživel štiriinpetdeseti državni likovni natečaj Nemirnega časa sanje – Likovni svet otrok ima posebno tradicijo

Jasmina Škarja

Šoštanj, 19. maja – Mesto Šoštanj je znova zaživelo v pi sanem, ustvarjalnem, inovativ nem svetu otrok in umetnosti, ki izžareva njihov način življenja in dojemanja sveta v sedanjo sti in prihodnosti. Letošnje leto je tudi za mlade ustvarjalce po sebno, saj obeležujejo 100-letni co rojstva pesnika Karla Destov nika - Kajuha.

Nemirnega časa sanje

Takšen je tokratni naslov dr žavnega likovnega natečaja otrok, sicer pa je to štiriinpet deseta vsakoletna razstava mla dih umetnikov iz vse Slovenije, ki ustvarjajo, da poživijo šolske prostore pod budnim očesom mentorjev, učiteljev likovne umetnosti. Ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc: »Likovni svet otrok ima posebno tradicijo v slovenskem in srednjeevrop skem prostoru. Kajti da bi imeli na enem mestu zbran pregled dela učiteljev in vzgojiteljev v vrtcih in osnovnih šolah, tega dejansko ni v našem prostoru. Mi pa že štiriinpetdeset let zapo vrstjo negujemo tradicijo likov nega sveta brez prekinitve, kar je še poseben fenomen.« Ravnateljica poudari, da je raz stavo vredno videti. »Zanimivo je spoznati, kako mladostniki doživljajo in izražajo svet okoli sebe. Pozitivne sanje, kako od prto gledati naprej, to je tisto, kar letošnja razstava ponuja na ogled. Temo lahko povežemo s 100-letnico Kajuhovega rojstva.

Pomembna je sporočilnost, da je bil Kajuh pesnik preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V nje govih pesmih lahko vsak najde delček močnega čustva ljubezni, gonilne sile, ki vrti naš svet in ga naredi lepšega.«

Človek potrebuje toplino, ljubezen in sanje

Kajuh je v svoji pesmi Kje si mati zapisal: Glej, ta svet je tudi zate! Letošnji Likovni svet je tudi svet otrok. Poseben pa

je tudi zaradi časa, v katerem živimo. Ali je epidemija terjala svoj davek? »Absolutno. Po dveh letih premora se pozna. Čeprav smo kljub vsemu v tem času pri pravili razstavo, vendar v manj šem, zaprtem okolju. Pozna se tudi po tem, da se je letošnje raz stave udeležilo ogromno ljudi, ki so bili veseli stiskov rok, ob jemov in sproščenih pogovorov. Znova se je pokazalo, da človek potrebuje toplino, ljubezen in sanje, kar je lastno tudi tej raz stavi. Veseli nas, da so ta pozi tivna čustva napolnila celo šolo, obiskovalce in razstavljavce.«

Pomembna vloga učitelja

Vsi, ki so povezani z likovnim ustvarjanjem, vedo, kako po membna je vloga učitelja, men torja, ki prepozna pri učencu že ljo in sposobnost, da ga lahko

usmeri in spodbuja. Pomemb no je, da se lahko otroci, učen ci likovno razvijajo ob dobrih učiteljih in vzgojiteljih, ki svoje izkušnje in znanje prenesejo v vzgojno-izobraževalni proces. »Letošnjo strokovno komisijo so sestavljali profesorji specialne didaktike likovne umetnosti s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Ponosni smo lahko na to, da imamo v Šaleški dolini res dobro strokovno bazo likovnih pedagogov, učiteljev, ki poučuje jo oziroma se ukvarjajo z likov no vzgojo. Prav tako pa tudi v vrtcih zelo strokovne sodelavke, ki tudi mlajšim otrokom omogo čajo razvoj likovne umetnosti in vsega tistega, kar likovni pouk doprinese k vzgoji in izobrazbi otroka,« doda ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc. ��

No, pa adijo!

Bojan Pavšek

Nemalokrat zalotim svoje misli, kako spontano prečesavajo našo dolino in si jo prilagajajo lastni viziji. To počnejo že leta, prak tično odkar sem shodil. Najprej sem navdihe delil s starši. Nato z vrstniki. Jih kasneje vizualiziral na fakulteti za arhitekturo. V vsakem starostnem obdobju so mi domači logi razkrili nekaj, kar sem skozi domišljijo skušal preoblikovati, prestaviti, zamenjati in vcepiti v zgodbo, pisano meni na kožo. Fantaziranja so kaj kmalu postregla z ugotovitvijo, da pri tem početju nisem bil osamljen Pravzaprav nas je bilo precej. V večini ni šlo ravno za somi šljenike, saj smo si vsi lokalne impulze interpretirali malo po svoje. A povezoval nas je tisti nemiren duh, ki je ves čas zve davo stikal po spregledanih okoliških vrednotah. Medtem se je kotlinski ustroj spreminjal, prilagajal različnim obdobjem, kar se je izražalo tako z minusi kot s plusi. Laične poteze pre bivalcev so na primer v premišljeni razvoj modernističnega Velenja posegale na tisoč in en način. Bili smo priča zasteklitve nemu razvratu blokovskih balkonov, dekoriranju gričevnatih obronkov s prelivom monotonih tipskih hiš in tudi ejakulacije neprimernih fasadnih barv niso bile nobena redkost.

Arhitekturna stroka se je medtem nenehno borila s svo jim egom, ki je povzročal in še povzroča marsikatero urbano provokacijo. Dvokapnična nadvišanja blokovskih kubusov v osrčju ravnih streh ali pa izničenje odprtosti parterjev neka terih prepoznavnih ikon moderne so boleče zarezale v izvor no mestno tkivo. Tudi prenekateri dragoceni drevesni očak je zavoljo posodobitve prometne infrastrukture ali optimizacije vzdrževanja javnih površin dočakal bridek konec. Zasluge za najbolj sveži biser pa zagotovo pripadajo prepišni Visti. Brez kompromisno umeščena tvorba je nepopravljivo zameglila prostorske smernice sonaravnosti. In to ravno v času, ko se je prav objezerskemu pasu pričela obetati lepša prihodnost.

Vsemu naštetemu se moja sanjska dolina izogne v velikem loku. Kot oboževalcu velikopoteznih umetniških intervencij pa na primer vidim degradirana industrijska območja še vedno kot nepopisane krajinske liste, na katerih vzkalijo projekti, ki bi Šaleško dolino umestili na svetovni zemljevid landart presež kov. Tako bi krogi v žitih Združenega kraljestva ali živalske sil huete v puščavah Peruja dobili zavidljivo evropsko konkurenco.

Za kulturne projekte skoraj 94 tisoč evrov

Velenje – Na javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2022 sofinancirala Mestna občina Velenje, je prispelo 91 prijav. V sofinanciranje je bilo sprejetih 80 prijav, in sicer 24 programov kulturnih društev, 33 kulturnih projektov, 20 projektov s podro čja založništva, en program zve ze kulturnih društev in 2 projek ta medkulturnega dialoga. Za vse projekte in programe bodo namenili 93.850 evrov, in sicer za sofinanciranje kulturnih pro gramov 35 tisoč evrov, za sofi nanciranje kulturnih projektov 37 tisoč evrov, za sofinanciranje kulturnih projektov s področja založništva 15 tisoč evrov, za de lovanje zveze kulturnih društev 4.850 evrov in za projekte med kulturnega dialoga 2 tisoč evrov. ��

Slikar v Zimzelenu

Topolšica, 18. maja – V Deos Centru starejših Zimzelen v To polšici so postavili razstavo do mačega slikarja Oskarja Sovin ca. Gre za dela, ki imajo bogat in živahen kolorit, hkrati pa raz lično motiviko. Prevladujejo po dobe ljudi v različnih situacijah. Med njimi so tudi avtoportret in nekaj aktov. Več kot dvajset platen bo na ogled vse do sre dine avgusta.

Pogovor ob odprtju je vodila Nataša Gerkeš, ki je avtorja spretno vodila skozi desetletja njegove ustvarjalne in učeče se poti. Oskar Sovinc je v slikarskih

krogih znano ime, vse od začet ka je tudi član Društva šaleških likovnikov, dobitnik več zlatih palet, med nagradami pa so tudi take, ki se manj svetijo, a so zanj enako pomembe. Vse namreč dokazujejo, da njego va dela nagovarjajo gledalca v strokovnem in poljudnem smi slu. Poleg strokovnega znanja je sodelujoči javnosti, skupnosti Zimzelen in prijateljem slikar jem v njemu lastnem duhovitem slogu nanizal par simpatičnih zgodbic in anekdot, ki so nastale ob druženju s platnom. Še vedno ga navdušuje Dora Plestenjak,

ena izmed prvih, ki je potrdila njegovo delo.

Izpostavil je tudi začetke de lovanja DŠL, ko so imeli v Vili Mayer v Šoštanju prvi atelje, razmere za delo, mentorje in neverjetna prijateljstva, ki jih tkejo slikarji med seboj. Druš tvo je odprto za nove člane in povezovanja. Na te besede se je navezala direktorica Zimzele na Andreja Štefan Bukovič, ki je izpostavila skupne točke sku pnosti Zimzelena z društvom in večletna sodelovanja, ki so ro dila lepe projekte. Avtorju se je zahvalila za prispevek h kultur nemu dogajanju in mu zaželela še ustvarjalnih uspehov. �� Milojka B. Komprej

Ko že ravno koketiram z odprtimi ambienti, naj se prežarčim še v javne, urbane prostore. Tiste, v katerih je pešec kralj. Nima mo jih ravno malo. Pravzaprav jih je na pretek. Komunikacije v njih obstajajo, a so mestoma neartikulirane. Včasih dopuščajo preveč svobode, spet drugič so za odtenek preveč špartanske. Med domišljijskimi vandranji me moji javni prostori razvajajo s prožno, urbano opremo. Klop postane igralo, igralo postane stojalo, stojalo postane senca in senca postane … In, ja, všeč so mi butična merila. Tista, ki prisluhnejo percepciji človeka. Če začutim, da me je trg objel ali ulica ponudila zavetje, sta dotična mestna gradnika odigrala svojo vlogo.

Tega se marsikdaj ne da doseči zgolj s preoblikovanjem pro stora. Še tako dobra arhitektura bo brez socialne interakcije ostala nična. Morda bo stanje celo poslabšala. Pri vzpostavi tvi sinergij se je treba najprej osredotočiti na uporabnika. Na njegove želje in potrebe. Na programe, ki mu godejo, ga po srkajo vase in se v njih počuti varnega. Tudi izvorni koncept sodobnega Velenja počasi izgublja svoj prvotni naboj. Mesto v parku so pričele podzavestno ignorirati vsiljene navade (ne potrebe!) sodobnega potrošnika. Materialno potešitev je pri čel iskati v nakupovalnih središčih, ki so dolino, milo rečeno, čez noč prikrajšala tudi za zajeten kos dragocenih vedut. Da o nasičenosti obcestnih velikoformatnih plakatov, ki nam vsakodnevno odrekajo dojemanje veličine kotlinskega ambi enta, niti ne omenjam. No, teh anomalij v moji sanjski dolini prav tako ne boste našli. Mimogrede je tudi naivno sklepati, da kot multikulturna dolina s predznakom preproste delavske populacije za bivanjsko ugodje potrebujemo le lahkotne, ne zahtevne, instant vsebine, ki učinkujejo predvsem kot blagi balzam po napornem delu. Pomislek se osredotoča na ohra njanje umetne privlačnosti povprečnih ali zastarelih mesto tvornih vsebin. Na področju tiskanih medijev pa je bil povze tek šaleškega utripa vselej v domeni tednika Naš čas. Pišem v pretekliku, saj njegovega prihodnjika ne poznam. Niti ga ne bomo več ustvarjali skupaj. Razkorak, kako vrednotimo kolu menska razmišljanja, je postal žal prevelik. Kljub štirinajstim letom alternatorskega pikanja in božanja pa mi v sinaptičnih malhah tli še obilica neizrečenega. A bom žerjavico v bodoče razpihaval na drugih kanalih. Zato iskrena hvala vsem, ki ste me do sedaj spremljali. Se oglasim … slej ko prej. ��

Ustvarjalna vnema učencev in njihovih mentorjev se je pokazala v vsej mavričnosti idej in domišljije. Razstavo si lahko ogledate v likovnem razstavišču Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha.

Za kolekcijo likovnih iz delkov so zlato priznanje prejeli OŠ Mihe Pintarja - Toleda in mentorja Ro bert Klančnik in Klaudija Vidak ter OŠ Šalek in men tor Boris Oblišar

Radijski in časopisni MOZAIK

Mlade moderatorke na obisku

V uredništvu tednika Naš čas in radia Velenje vedno na ši roko odpremo vrata mladim, ki jih zanimajo novinarstvo, moderatorstvo in produkcija. Tokrat so se v radijskem stu diu oglasile učenke OŠ Mihe Pintarja Toleda. Obiskujejo namreč krožek Radio in tisk. Pokazali smo jim, kako radio deluje v praksi, kaj vse morajo moderatorji pripraviti, preden se oglasijo v eter, kaj zajema delo producenta, preizkusile pa so se tudi pred radijskim mikrofonom.

»Gre za šolski radio MPT. Za enkrat smo ga poimenovale tako. To je testni projekt, ki po teka v letošnjem šolskem letu. Pripravljamo oddajice, tematske. Dogovori mo se, katero temo bomo obdelali. V priho dnjem letu pa si želimo, da bi vse radijske prispevke spravili v naš, mpt-jev časopis. Punce, ki sodelujejo, so odlične, zagnane, motivirane. Želijo si spoznati radijsko delo. Tako smo se odločili, da bo v prihodnjem

GLASBENE novice

Velenjčanka nova svetovna prvakinja!

Med 26. in 28. majem smo bili v Sloveniji priča pravemu pra zniku za vse ljubitelje diatonič ne harmonike. Avstrijska zveza harmonike - HVÖ je kot nosilec licence za izvedbo, organizaci jo 12. Svetovnega prvenstva že drugič zaupala Sloveniji.

Pod budnim očesom Zveze di atonične harmonike Slovenije in podjetja Diatonične harmonike Südklang, ki je bil generalni po krovitelj prireditve, se je v Pod četrtku zgodil izjemen dogodek, saj so se ljudje lahko prepričali kako dobro igrajo najboljši har monikarji Slovenije in seveda harmonikarji številnih drugih držav.

Pred devet člansko mednaro dno strokovno komisijo, se je predstavilo 25 tekmovalcev iz različnih držav. V obeh staro stnih kategorijah sta žirante naj bolj prepričali dekleti. V katego riji Junior (letniki 2003 - 2009) je bila najboljša Klara Missebner iz sosednje Avstrije, v kategoriji Senior (letniki

dva

izpolnitev dolgoletnih sanj, tr dega dela skupaj z mentorjem, ogromno odrekanja in vaj, ki je s takšnim nazivom sedaj popla čano. Zagotovo imava z mentor jem še veliko ciljev, ki jih bova poskušala izpolniti na nasle dnjih tekmovanjih.« Mentor, Škalčan Nejc Pačnik je po tekmovanju povedal: »Ob takšnem dosežku sem neizmer no vesel in ponosen na vse svo je učence, saj smo dokazali, da se s trdim delom in kvalitetnim učenjem tudi drugih stilov glas be na diatonični harmoniki, da sestaviti dovolj kvaliteten pro gram, da učencem omogočimo takšne uspehe. Zadnje 4 mese ce smo vse moči usmerili v pri pravo 4 učencev, ki so našo šolo harmonike zastopali na 12. sve tovnem prvenstvu in dosegli iz jemne uspehe. Tjaša Lesjak je postala Absolutna svetovna pr vakinja 2022, Jaka Plevnik je osvoji četrto mesto v kategoriji Senior, Natalia Jakop 6. mesto med Junior-ji, kjer se je izkaza la tudi najmlajša tekmovalka komaj 11 letna Mia Ovčjak in osvojila zanjo izjemno 13. mesto na njenem prvem svetovnem prvenstvu, kjer je tekmovala tudi z do sedem let starejšimi tekmovalci.«

Karavana svetovnih prvenstev se čez dve leti seli v Avstrijo in zagotovo bomo za mnoge har monikarje, ki so letos zastopali Slovenijo še slišali, naša deželica pa bo tako zaradi izjemnih men torjev in tekmovalcev skupaj z Zvezo Diatonične harmonike Slovenije postavljala smernice za nadaljnji razvoj instrumen ta, ki so ga iz Slovenije v svet ponesli pionirji narodno-zabav ne glasbe z Lojzetem Slakom in Francem Miheličem na čelu. ��

ČETRTEK, 2. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 3. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 4. junija 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 5. junija 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 6. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 7. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 8. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

letu to postal pravi, izbirni predmet,« pravi Diana Sobočan Černjavič, dolgoletna ra dijska moderatorka. Skupaj s kolegico Ka tjo Golavšek sta prevzeli mentorsko mesto omenjenega krožka na osnovni šoli. Mladim dekletom želimo veliko ustvar jalnosti ob odkrivanju radijskega dela. Z

veseljem jih v naš studio še povabimo, kot tudi vse ostale mlade, ki bi radi spoznali radijski poklic.

1990 - 2002) pa je zmago slavila lanska Držav na prvakinja iz Slovenije Tjaša

Lesjak, ki je pod mentorstvom dvakratnega svetovnega prvaka Nejca Pačnika pometla s konku renco in tako postala Absolutna svetovna prvakinja 2022. V krat kem času je tako uspela združiti

velika dosežka, saj je postala državna in svetovna prvakinja.

Tjaša Lesjak, sicer doma iz okolice Vinske Gore, je po zma gi dejala: »Osvojiti naziv ab solutne svetovne prvakinje je

VRTILJAK

⏩ Kaj bi človek dru gega pričakoval, kot da mimo kavarne v starem delu Vrhni ke, ki se ji reče Na klancu, pride Ivan Cankar. Vljudnost zahteva, da ga povabiš na skodelico kave. Ni se ji odrekel. In tudi fotografiji s Čvekom ne. Še malo klepeta, potem pa ga je že čakala četica osnovnošolcev – z OŠ Ivana Cankarja, kakopak –da so skupaj z Ivanom podoživljali njegovo in svojo Enajsto šolo …

⏪

Nekaj zanimivosti o kitih

Kiti so precej očarljive vodne živali in videti jih v živo je resnično izjemna izkušnja. Kiti so zaradi svoje velikosti izredno veličastni. Obstaja pa tudi nekaj zelo zanimivh dejstev o njih. 1. Sinji kiti so še vedno na prvem mestu, če govorimo o najve čjih bitjih na svetu. Lahko zrastejo do 30 metrov v dolžino, organizacija Whale and Dolphin Con servation pa celo trdi, da so večji kot večina di nozavrov nekoč. 2. Kiti ubijalci oz. orke so veliki plenilci v oceanu. National Geographic pravi, da jedo celo druge kite – morda ne kite svoje vrste, vsekakor pa nekatere druge vrste zobatih kitov. 3.

družine in klasifikacije, vsi pripadajo redu, ime novanem Cetacea, ki vključuje kite, delfine in pliskavke.

70 let vladanja kraljice Elizabete II.

Kiti pravzaprav nimajo ušes, vendar slišijo. Namesto tega imajo v svojih čeljustnicah do ločene strukture, ki jim omogo čajo, da slišijo različne zvoke. 4. Kiti glavači imajo najtežje možgane. Tehtajo lahko do osupljivih 9 kilogra mov. Za primerjavo – človeški možgani teh tajo približno 3 kilograme. 5. Kita lahko posvojite! Čeprav ga seveda ne morete vzeti s seboj domov. To je lahko čudovita ideja za darilo za kakšnega ljubitelja kitov v vaši družini. 6. Obstaja veliko različnih vrst kitov. Čeprav sestavljajo različne

Ravno na današnji dan v Veliki Britaniji prosla vljajo 70 let vladanja njihove kraljice. Na ta kšen ali drugačen način praznujejo sicer že nekaj časa, osrednje praznovanje pa se odvija ravno ta teden. Danes zvečer naj bi v 2000 me stih oz. krajih v Združenem kraljestvu ter v državah Commonwealtha prižgali kresove, plamenice, ognje in svetilnike, ki imajo v Zdru ženem kraljestvu dolgo tradicijo ob praznova njih kraljevih jubilejev, porok in kronanj. Le-te so prižgali že za njen srebrni, zlati in diamantni

Vija vaja ven

Vista

Zgodovina Šaleške doline so potopljene vasi. Pridružuje se jim, žal vedno bolj pogo sto, potopljena Vista.

Nedelja

sta si v roke in drug drugemu čestitala.

sta zaslužila iskrene čestitke. Janez Marin (levo) za odlično glasbo na vrhunskem koncertu ob 70-letnici Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, Dejan Tam še pa za hudomušno – v njegovem slogu –vodenje te svečane prireditve in vrnitev po težki življenjski preizkušnji. Mojstra!

jubilej vladanja, pa tudi ob praznovanju 90. roj stnega dne. Plamenice so prižgali že leta 1897, ko je jubilej praznovala tudi kraljica Viktorija. Da nes se je množično praznovanje začelo s parado Pozdrav zastavam v središču Londona ob 11. uri. Gre za jubilejni dogodek, kjer nastopa ogromno vojakov, glasbenikov in konj.

Največji vulkan trikrat višji od

Mount Everesta

Vsem je znano, da velja Mount Everest za najviš jo goro na Zemlji. Meri 8848,86 metra, njegov vrh

⏬ Segla Po mnenju znanstvenikov naj bi bi bil vulkan aktiven, v prihodnosti pa bi naj imel dobre možnosti za izbruh. Zemlja je stara približno 4,57 milijarde let.

Pripomba na seji mestnega sveta: ob nedeljah je mestno središče prazno. Odgovor: predvidevamo, da ljudje počivajo po napornem spre mljanju številnih dogodkov ob petkih in sobotah.

Promocija

Ob več priložnostih slišimo pripombe obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije, da je Velenje dobro urejeno, na predno, celo najbolj poslov no privlačno mesto. Kako, da nekateri meščani tega ne dojemajo tako?

Pod zemljo

V Velenju je dobro stoletje pod zemljo premogovnik, zdaj se mu pridružujejo pod zemne zbiralnice odpadkov. Škoda, da se mu že davno ni podzemna železnica.

in greben pa predstavljata mejo med Nepalom in Tibetom. Bi vas presenetilo dejstvo, da bi mo rali tri Evereste zložiti enega na drugega, da bi ustvarili nekaj tako velikega, kot je Marsov Olym pus Mons, največji vulkan v sončnem sistemu? Ogromen vulkan Olympus Mons meri v višino več kot 21,9 km, v širino pa se razteza približno 600 kilometrov. Gre za velikost ameriške države Arizone, navaja NASA.

Zemlja ni tako okrogla, kot ste

mislili

Dejstvo, ki se ga naučimo v šoli, da je zemlja okro gla, je sicer resnično, pa vendar ne gre za popolno obliko krogle. Kot pojasnjuje NASA, „zaradi sile, ki nastane, ko se Zemlja vrti, sta severni in južni pol rahlo izravnana oz. ravna.

Zaradi vrtenja Zemlje, nihajnega gibanja in drugih sil, naš planet zelo počasi spreminja obliko, a je še vedno okrogel in ga še vedno šte jemo pod obliko krogle.“

Lara Oprešnik

ALI VESTE?

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

vsak dan

Na mlade stavimo vsi

Ob 45-letnici pobratenega sodelovanja med sedanjo Občino Šmartno ob Paki in Krajevno skupnostjo Novo Selo v Občini Vrnjačka Banja predstavili zbornik

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 28. maja –Od petka do nedelje se je v Občini Šmartno ob Paki mudila 23-članska delegacija KS Novo Selo in Občine Vrnjačka Banja iz Srbije. Tu niso bili po naključju, ampak so se odzvali povabilu Šmarčanov na predstavitev zbornika, s katerim so zaznamovali 45-letnico pobratenega sodelovanja med takratnimi KS Novo Selo in Šmartno ob Paki ter občinama Velenje in Vrnjačka Banja. Zbornik so predstavili v soboto na prireditvi v dvorani Marof.

Vedno dobrodošlim prijateljem iz Srbije so pripravili program srečanja, ki je navdušil vse. Prireditev so obogatili povezovalec Oskar Hudolin, mladinski pevski zbor šmarške osnovne šole, domača vokalna skupina Prijatelji, Šaleška folklorna skupina Koleda iz Velenja ter narodno-zabavni ansambel Greh. Podelili so spominska darila najzaslužnejšim nosilcem aktivnosti v okviru pobratenega sodelovanja.

Goste so popeljali na ogled zanimivosti svojega kraja ter na »Doživetja socializma v Velenju ob dnevu mladosti« v Velenju.

Iščejo nove poti

sodelovanja

Na srečanju, med drugim se ga je udeležil tudi Milenko Špica, konzul ambasade Republike Srbije v Sloveniji, je župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar v nagovoru orisal zgodovino pobratenega sodelovanja na športnem, kulturnem, gospodarskem področju od začetkov do današnjih dni, ko stkane pristne prijateljske vezi – poleg

nekaterih posameznikov – nadaljujejo učenci šmarške osnovne šole. »Ne glede na to da so se temelji sodelovanja zaradi številnih sprememb v teh letih preoblikovali, so takšne tradicionalne oblike druženja dobrodošle. Seveda pa iščemo pri tem nove poti, kako bi lahko v

Udovicic Pomembno je prenašanje izročila na mlade

Evropsko tekmovanje žerjavistov

Šoštanj, 28. maja – Kljub slabemu vremenu je v Šoštanju potekalo evropsko tekmovanje žerjavistov. Organizator in pobudnik Adnan Saličević Laky je povedal, da so tekmovanja do leta 2010 potekala v Švici, od leta 2017 pa potekajo pri nas. »Ker predstavitve takšne mehanizacije pri nas ni, smo leta 2017 organizirali prvo tekmovanje in ugotovili, da je zanimanje veliko. Gre za tekmovanje, na katerem prikažemo delo žerjavistov v praksi (prevoz materiala, natančnost ...), za promocijo podjetij ter predstavitev gradbene mehanizacije, ki jo uporabljamo vsak dan v praksi za prevoz ljudi in materiala. Zaradi stiske s prostorom nismo mogli predsta-

spremenjenih okoliščinah izvedli kakšen mednarodni projekt, kot smo ga v letu 2016. Zagotovo je pomembno, da mladi sodelujejo in da znajo spoštovati dogovore starejših. Nanje stavimo vsi,« je med drugim še dejal Kopušar. V svojem pozdravnem nagovoru sta nanje 'stavila' tudi Milenko Špica ter predstavnik Občine Vrnjačka Banja Srdjan

Na prireditvi je vsebino zbornika predstavila zgodovinarka, domačinka Janja Jedlovčnik, njegov urednik Jože Krajnc pa je povedal, da se je pobuda zanj porodila pri predsedniku Kulturnega društva Kraherl Šmartno ob Paki Janezu Dvorniku, vodstvo tukajšnje občine pa jo je podprlo in omogočilo tudi izdajo. V zborniku ni zapisana le kronologija poteka pobratenega sodelovanja od začetkov do danes, ampak »postavlja to zgodbo tudi v zgodovinski kontekst.« V zborniku so namreč zapisane družbenopolitične, zgodovinske, sociološke razmere, ki so vladale v Jugoslaviji pred 2. svetovno vojno, ko so se stkale prve vezi med slovenskim in srbskim narodom, pa njihovo nadaljevanje po vojni z vlakom bratstva in enotnosti. Dotika se še obdobja, ko je sodelovanje zaradi razpada Jugoslavije uradno zamrlo in se je s podpisom listine o ponovnem sodelovanju nadaljevalo. O vsem tem v zborniku

pričajo nekateri njegovi nosilci: družine, posamezniki, ravnatelj osnovne šole, župan, predsednik šmarškega kulturnega društva, društva motoristov … Sporočilna vrednost zbornika je prenašanje izročila na mlade, in veseli so, ker je bilo v delegaciji iz Vrnjačke Banje veliko mladih. Ti so porok za nadaljevanje edinstvene zgodbe. Brata ti 'določi' Bog, prijatelja srce Franc Malus, Šmartno ob Paki, podpisnik pogodbe o omenjenem sodelovanju leta 1976: »Povsem po naključju je takratna KS Šmartno ob Paki začela pisati zgodbo, ki traja že več kot štiri desetletja. Šmarčani naše prijatelje iz Srbije vedno z veseljem sprejmemo, oni pa nas pri njih. Čeprav nekaterih začetnikov ni več med živimi, njihova pot bratstva in enotnosti živi dalje. Kot njihov pričevalec vidim nadaljevanje te skupne poti pri mladih.«

Žarko Marković, Novo Selo: »Težko je na kratko pojasniti vse, kar smo v tem času počeli. Na predstavitev zbornika v Šmartno ob Paki smo pripeljali predstavnike različnih generacij; tiste, ki smo edinstveno obliko sodelovanja začeli, predstavnike tistih, ki so se ali se še med seboj družijo, in mlade, ki bodo zgodbo nadaljevali. Dokazujemo, da je kljub razdaljam in spremenjenim razmeram to mogoče. Počutimo se kot gostje in hkrati kot domačini. Vse več je v tej zgodbi prijateljev, zato nas ni strah za prihodnost sodelovanja. Rad poudarim: brata

ti 'določi' Bog, prijatelja srce. Mi se tega držimo, in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.«

Franc Kačičnik, Šmartno ob Paki: »Prve goste iz Novega Sela smo v našo hišo sprejeli, ko so prišli igrat v naš kraj nogomet. Takrat smo navezali prijateljske vezi z družino Jankovič, in te vezi negujemo še danes. Z ženo Ivanko sva se mudila pri njih večkrat, najina sinova Zoran in Matjaž se oglasita pri njih vedno, kadar ju pot zanese v tiste kraje. Prijateljstvo je živo, in prav je tako.«

Franc Podgoršek, Šmartno ob Paki: »Brez organiziranega obiska je danes prijatelje v Novem Selu težje obiskati, kot je bilo, ko sva sedla z ženo Alenko na vlak, letalo. Vendar, dokler bomo migali, jih bomo imeli radi, in očitno imajo radi tudi oni nas. Sin Peter je kot motorist pri njih stalen gost in to lahko potrdi iz lastnih izkušenj.« ��

viti vseh gradbenih strojev,« je razložil organizator in še dodal, da so se na tekmovanju pomerili tekmovalci iz Nemčije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in delavci iz

Slovenije. Glavni pokrovitelj evropskega tekmovanja, podjetje Prangl, je predstavilo tudi enega najnovejših žerjavov. Letošnja prireditev je imela tudi

dobrodelno noto – del zbranih sredstev so namenili ukrajinskim otrokom.

�� jš, foto: JKŠ

V petek državno prvenstvo v robotiki

Prvo državno prvenstvo v robotiki bo v petek, 3. junija, v Rdeči dvorani v Velenju, ob 8.30. Tema letošnjega prvenstva je Moj robot – moj prijatelj. Prijavljenih je 30 ekip. Obiskovalci bodo lahko ustvarjali na delavnicah z novimi tehnologijami in se preizkusili na simulatorjih. Vstop je prost.

Državno prvenstvo v robotiki je edino licenčno tekmovanje za WRO 2022 (World Robot Olympiad™) v Sloveniji, v sklopu katerega se vsako leto za vsako starostno skupino določita novo področje in poslanstvo. Na dan tekmovanja pravilo presenečenja doda nalogam nov izziv. Z dodatnim izzivom se preizkušajo ustvarjalnost in spretnosti hitrega razmišljanja ekip. Zmagovalci se bodo pomerili na Svetovni robotski olimpijadi, ki bo od 17. do 19. novembra potekala v Dortmundu v Nemčiji. Turnirji WRO se organizirajo v več kot 70 državah.

Svetovna olimpijada robotov se je začela leta 2004. V skladu s svojim poslanstvom želi združevati mlade z vsega sveta z razvojem njihove ustvarjalnosti, spretnosti oblikovanja in reševanja problemov z izzivi, izobraževalnimi

tekmovanji in dejavnostmi v izdelavi robotov.

Gostje so se v Šmartnem ob Paki počutili kot gostje in kot domačini. Predstavili so se tudi s kulinariko.

Priznanja za najzaslužnejše nosilce v okviru pobratenega sodelovanja

Družini Podgoršek in Kačičnik, od leve proti desni: Ivanka, Alenka, Franc Podgoršek in Franc Kačičnik

za lepše življenje

Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje

Junij ali rožnik je mesec, ko travniki in polja

Rožnik prinaša veselje, srečo in navdušenje. Združuje ljudi, do poletnega solsticija, 21. junija, mu vlada energija dvojčkov, ki nas pelje ven, v družbo, smo zgovorni in odprti do življenja, z rakovo energijo pa smo bolj usmerjeni na najbližje, a je to resnično čas prijetnih srečanj, klepetov in srčnih povezav. Obenem je pol leta že skoraj za nami, in dobro je prevetriti želje in načrte, ki smo si jih zadali v letu 2022, morda tudi kaj spremeniti ali drugače zastaviti.

Kateri svetniki napovedujejo vreme?

Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi. Če pa nas doleti mrzlo deževanje, to pomeni slabo za vino in panje. In če je rožnik deževen, bo viničar reven. Osmega v mesecu goduje sveti Medard, zavetnik kmetov, koscev, viničarjev in pivovarjev. Na pomoč nam priskoči pri vročici, zobobolu in blaznosti. Je priprošnjik za lepo vreme ob sušenju sena, za dobro poljsko in vinsko letino. Vendar ako na ta deži, se grozdje do brente kazi. In če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.

11. junija goduje Barnaba. Ljudski rek narekuje, da če sveti Barnaba deži, bodo jeseni grozdja polne kadi. Štiri dni za njim, 15. junija, pa praznuje sveti Vid, zaščitnik lekarnarjev, gostilničarjev, pivovarjev, vinogradnikov, mladine in domačih živali.

Naši dedje so nas svarili, da če trs pred tem dnem

ocvete, se dobrega vina nadejati smete. In če je dež na Vida, ječmenu ne kaže kaj prida.

Na junijsko vreme morajo biti pozorni tudi vinogradniki in čebelarji. Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje. Če pa rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka – obilno zemlja rodi.

Sneženje in zmrzal v

juniju?

Na severni polobli se včasih pojavijo junijske zmrzali. Na primer, leta 1604 je Moskvo prizadelo močno sneženje. Debelina snežne odeje je dosegla koleno odraslega moškega. »Konje sem moral vpregati v sani. Vsi pridelki so bili pobiti, to je povzročilo strašno lakoto.« Ohranjeni so tudi dokumentarni podatki o hudih pozebah junija 1430 v nemškem mestu Outsburg. Pridelki in vinogradi so bili popolnoma zmrznjeni.

Porežimo rožmarin, zredčimo breskev

Junija že lahko obiramo prvo sadje, medtem ko druge rastline potrebujejo posebno nego, da bodo tudi v prihodnji sezoni dobro obrodile.

Če vršičkov rožmarina ne uporabljamo v kuhinji, rastline po cvetenju močno porežemo. Če namreč pustimo rožmarin, da prosto raste, ogoli od spodaj in postane neprivlačen.

Tudi močnejše obrezovanje v starejši les je na začetku poletja zelo uspešno. Grmi po po-

mladitveni rezi pogosto ne poženejo več. Enako velja tudi za sivko. Plodove breskve junija tako zredčimo, da na deset centimetrov dolžine poganjka ostane le en plod. Ta ukrep izboljša kakovost sadežev in preprečuje predčasno staranje breskve.

Prihaja čarobna, kresna noč

V juniju stopimo v najtoplejši letni čas. Prvi poletni dan vsako leto zabeležimo 21. junija, ko nastopi poletni solsticij. Poletje traja vse do jesenskega enakonočja, ki nastopi 23. septembra. Prvi poletni dan je dan, na katerega uživamo približno 17 ur dnevne svetlobe. In če je lepo vreme prvega dne, se kmetje letine vesele. Najsi bo lep ali ne, 21. junij je najdaljši dan v letu. Dva dni kasneje, 23. junija, na šentjanževo, marsikje obudijo star običaj kurjenja kresov. Star pregovor pravi, da je o kresu tako dolg dan, da če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer tele. Ob kresi se dan obesi. Takrat je dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči, če se pa stegne, vanj dregne.

Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka

do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.

S praprotnim semenom se lahko pogovarjamo z

živalmi

Najbolj razširjena legenda, povezana s kresno nočjo, je še vedno ta, da je to čas, ko se lahko razumemo in pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah pa postanemo celo nevidni.

Kamen junija je biser

V kolikor verjamete v moč kristalnih kamnov, je kamen junija biser, cvetlica junija pa vrtnica. Junij velja tudi za najboljši mesec za poroko, saj bi naj mladoporočencem prinašal srečo.

Slovenci praznujemo

Slovenci v juniju praznujemo dan državnosti, ki je v koledarjih zabeležen 25. junija. Obeležuje spomin na leto 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Je dela prost dan, ki letos sicer pade na soboto, a nič zato. Vzemite si čas za počitek, družino, prijatelje in predvsem za prijeten skok v poletje.

za naše zdravje

Za hitrejšo rehabilitacijo izberimo fizioterapijo

Fizioterapija je ena izmed najstarejših metod zdravljenja zelo uveljavljena tudi v današnjih časih, saj ni zdravljenja brez moderne fizioterapije, ki je postala močno razvita veja medicinske obravnave. K temu je pripomogla današnja tehnologija, ki nam z razvojem elektronskih aparatov omogoča uporabo najrazličnejših kombinacij fizikalnih dejavnikov.

Fizioterapija za zdravljenje bolečine, vnetja, otekline izkorišča terapevtske učinke svetlobe, zvoka, električnega toka in podobno. Cilj zdravljenja s fizikalnimi postopki je stimulacija telesu lastnih mehanizmov, ki so odgovorni za celjenje in zdravljenje poškodovanih struktur. Boljši in hitrejši proces celjenja zmanjša bolečino, vnetje, oteklino in pomaga k hitrejšemu okrevanju. Tehnologije, ki so se pojavile v zadnjem desetletju omogočajo boljši in hitrejši terapevtski učinek, krajši čas obravnave in večjo varnost.

Fizioterapija je torej zdravstvena veda, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni ali poškodb in njihovih posledic s fizikalnimi metodami in sredstvi. Z vzpostavljanjem, vzdrževanjem in krepitvijo zdravja ter funkcionalnosti gibalnega sistema pri človeku. Ohranja ali obnavlja gibljivost sklepov, krepi mišice, preprečuje kontrakture mišic, zvečuje preskrbo s krvjo, zmanjšuje edem in lajša bolečine. Namenjena je čim hitrejši rehabilitaciji in mnogo bolj pospešuje okrevanje kot samo počitek.

Današnja znanost nam ponuja nove, modernejše terapije s tehnologijo. Predstavljamo jih v nadaljevanju.

Terapija z globinskimi udarnimi valovi

Terapija z globinskimi udarnimi valovi (ESWT) je neinvazivna (ne-kirurška) metoda zdravljenja akutnih in kroničnih vnetnih sprememb v mišično kitnem sistemu in celjenje na principu samo-regeneracije ki jo med drugim uporabljamo v fizioterapiji in ortopediji.

ESWT (Extracorporeal Shock Wave Therapy) je terapija z magnetno mehanskimi pulzi za neovaskularizacijo in regeneracijo tkiv, odstranjevanje kalcinacij in kontraktur sklepov, zmanjševanje mišičnega tonusa, za te-

rapijo površinskih in globokih miofascialnih prožilnih točk ter vseh vrst entezopatij. Spodbuja presnovo in poveča pretok krvi ter izboljša mobilnost posameznika. Poškodovano tkivo se postopoma obnavlja in prihaja do zdravljenja. Potrebno je približno 3-6 terapij, 1 krat do 2 krat na teden. Prvi rezultati se praviloma pokažejo po tretji terapiji, stanje pa se izboljšuje še 3 mesece po zaključku zdravljenja. V Centru fizioterapije Enigma terapijo najpogosteje uporabljamo za kalcinacije v kitah ramenskega sklepa z ali brez kalcinacij, degenerativno vnetne spremembe tetiv pri teniškem komolcu, skakalnem kolenu, Ahilovo tetivo, pri

TECAR terapija označuje prenos energije s kapacitivno in rezistivno metodo. Uporaba Tecar terapije je poglavitnega pomena v rehabilitaciji, saj zmanjšuje bolečino, stimulira limfožilni sistem, odpravlja bolečine v hrbtenici in vezivnih tkivih, pomaga pri poškodbah sklepov, kosti in mišic ter odpravlja vnetja. Terapija je zelo učinkovita pri vseh vrstah športnih poškodb. Metoda Tecar predstavlja inovativno tehnologijo prenosa energije v oboleli predel telesa. Posebnost terapije je v tem, da deluje od znotraj in za razliko od tradicionalnih oblik terapije, Tecar

lacijo na celičnem nivoju, spodbuja krvni obtok, zvišuje temperaturo in pospešuje fiziološke procese.

V Centru fizioterapije Enigma Tecar terapijo zelo učinkovito kombinirajo z različnimi tehnikami manualne terapije in mobilizacijo prizadetega pre-

sti čim več energije v telo, to pa lahko dosežemo z visokimi frekvencami. Z vnosom energije v telo aktiviramo celice in vitaliziramo telo, z ustvarjanjem resonanc pa povzročimo oscilacije celic in tkiva, s čimer vplivamo na normalizacijo celičnega metabolizma in čiščenje telesa.

High Tone Power terapija poleg stimulativnega principa delovanja (simulfam x) uporablja tudi nestimulativni princip (simulfami). Oba principa delovanja (stimulativni in nestimulativni) se lahko v času terapije uporabljata sočasno.

Terapija traja od 30-60 min.

Indikacije za zdravljenje s HiTopom;

• Artroza kolena, kolka

• Bolečine v ledvenem, prsnem in vratnem delu hrbtenice

• Boleča rama

• Bolečine po poškodbah in operacijah

• Zdravljenje edemov

• Polinevropatija pri diabetesu

• Fizični in psihični stres ter izčrpanost

• Osvežilna terapija za revitalizacije organizma

• zdravljenje edemov, zmanjševanje oteklin, limfno drenažo, izgradnjo mišic in splošno vitalizacijo telesa.

Kontraindikacije:

HighTone Power terapija ni primerna za paciente z infekcijami in povišano telesno temperaturo, paciente z lokalnimi bakterijskimi infekcijami, za osebe z srčnim vzpodbujevalnikom ter za nosečnice. Pri bolnikih z vgrajenimi kovinskimi vsadki in endoprotezami se HighTone Power terapija lahko normalno izvaja.

težavah s trnom v peti (plantarni fascitis), in pri težavah v področju kolčnega sklepa.

Kontraindikacije:

• tromboza, • hemofilija, • antikoagulantna terapija, • polinevropatijo pri diabetesu, otrocih v dobi rasti in pri kortizonski terapiji (odsvetujejo 6 tednov pred terapijo ESWT).

terapija spodbuja energijo iz notranjosti bioloških tkiv in tako pospeši naravne procese obnavljanja. Pri Tecar terapiji skozi oddajanje biokompatibilne obsevalne energije intenzivno aktiviramo oboleli predel tako, da spodbujamo prizadeta biološka tkiva. To povzroči intenzivno stimu-

dela telesa. S takim pristopom terapija pokaže zelo hitre rezultate tako, da dosežemo manjšo bolečino, izboljšamo prekrvavitev, izboljšamo regeneracijo tkiv, stimulira vensko in limfno drenažo in vpliva na povrnitev ravnovesja metabolične aktivnosti in pospeši proces samozdravljenja ter posledično vpliva na povrnitev kakovosti življenja. Tecar terapija je zelo prijetna, ker daje ugoden občutek toplote in nima nobenih stranskih učinkov. Odsvetuje se osebam s srčnim spodbujevalnikom, nosečnicam in osebam z motnjo zaznavanja temperature.

Hitop Terapija

Ime izhaja iz angleškega opisa High Tone Power Therapy in označuje visokotonsko terapijo. HiToP je v osnovi elektroterapija, vendar ta terapija uporablja frekvence visokih tonov. Njen namen je vne-

Oglasno sporočilo

Uspešna sezona za ose

Velenjski rokometaši so sezono zaključili pri sosedih iz Slovenj Gradca, kjer so v 26. krogu Lige NLB odigrali še zadnjo tekmo. Tesne zmage z 28 : 27 so se tokrat veselili Slovenjgradčani.

Ekipa Gorenja Velenja se je na gostovanje odpravila rahlo okrnjena, zaradi poškodbe so namreč manjkali vratar Aljaž Panjtar, kapetan David Miklavčič, Jernej Drobež in Peter Šiško. V Slovenj Gradcu se je od prve do zadnje minute odvijal izenačen boj, ki je zmagovalca prinesel šele v zadnjih minutah tekme. Prvi so v 4. minuti z dvema zadetkoma povedli domačini (3 : 1), a so Velenjčani rezultat hitro izenačili. Slovenjgradčani so se ponovno odlepili najprej za dva zadetka (5 : 3), nato pa so v 15. minuti povedli za tri gole (10 : 7). Ose so v drugem delu prvega polčasa uspele svoj zaostanek izničiti, nato pa so tik pred koncem povedle in se na odmor odpravile z minimalno prednostjo (16 : 15).

V uvodnih minutah drugega polčasa so Velenjčani prvič na tekmi vodili z dvema zadetkoma prednosti (17 : 15), a domačini niso pustili pobega in so rezultat v 42. minuti izenačili (20 : 20), nato pa za kratek čas ponovno povedli (23 : 22).

V 48. minuti so do vodstva spet prišli gostje (24 : 23), ki so pet minut pred koncem vodili z dvema zadetkoma (27 : 25), a prednosti niso uspeli zadržati. Rokometaši Slovenj Gradca so namreč s tremi zaporednimi zadetki prišli do novega, končnega vodstva, in z 28 : 27 slavili zmago, s katero so se prebili na peto mesto v domačem ligaškem potovanju.

Karate

Diandra Bekčić osvojila bron

Članica Karate kluba Velenje in slovenska PARA rezrezentantka, Diandra Bekčić, je na 57. član-

Balinanje

Četrti krog štajerske lige upokojencev v balinanju

25. maja so že dopoldne v športnem parku domačini BŠDU Premogovnik gostili ekipo DU Velenje. Gostje so tokrat začeli silovito, kar se je poznalo pri prvih dveh igrah, ki so ju osvojili. Poleg tega jih je zopet spremljala športna sreča, ker se domačini nikakor niso hoteli predati, in čeprav so igro v kroge dobili, je bil rezultat 2 : 8, punt razlika pa 28 : 33, kar pove vse.

Drugi dan popoldne je bilo zopet srečanje v športnem parku, kjer so domačini KU Gorenje gostili ekipo BK Balinc Polzela. Gostje so se dobro pripravili na to srečanje, ker niso pozabili, kaj se je zgodilo preteklo sezono. Domačini pa so tokrat imeli obilo smole, saj so nenamerno naredili ogromno na-

Izbranci Zorana Jovičića so zavoljo spodrsljajev, sploh v prvem delu sezone, prvenstvo končali na 3. mestu, za drugouvrščeno ekipo Trima, ki je v letošnji sezoni dobro kljubovala Celjanom. Slednji so v zadnjem krogu pred domačimi navijači dvignili že svoj 25. pokal državnih prvakov. Velenjčani

ob tretjem mestu v državnem prvenstvu nimajo razlogov za nezadovoljstvo, ubranili so namreč pokalno lovoriko, izkazali pa so se tudi v Evropski ligi, kjer so se prebili med najboljših osem ekip. �� tr , foto: J. Gregorc

Zaradi navijačev iz sebe iztisnemo še več

O vtisih po koncu sezone smo se pogovarjali z Jernejem Drobežem, ki je svoje prve rokometne korake naredil v velenjskem klubu – Dres svojega domačega kluba bo nosil tudi naslednjo sezono

Za vami je pestra sezona, v kateri ste bili vpeti v naporen ritem tekem. Koliko se je to poznalo iz tekme v tekmo?

Čeprav smo bili pripravljeni na vse, se je sploh na koncu čutilo, da smo imeli za sabo res že ogromno tekem. Mislim pa, da smo kljub temu odigrali tako, kot je treba. Škoda, da se nismo mogli od sezone posloviti z zmago. Tudi tukaj se je kazala utrujenost, imeli pa smo nekaj poškodb. Na koncu nam je vseeno uspelo osvojiti vsaj pokal, tako da smo lahko z naporno sezono kljub vsemu zadovoljni.

Mnoge ste presenetili v Ligi Evropa, kjer ste dokazali, da se lahko kosate z velikimi rokometnimi imeni, in se uvrstili med osem najboljših ekip. Kaj je bilo po vašem mnenju tisto, kar vas je pripeljalo do tega uspeha?

Da letos ne boste uspeli ubraniti naslova državnih prvakov, je bilo jasno že pred nekaj krogi. Je bila motivacija za osvojitev pokalnega naslova ob tem še toliko večja?

Navijači nam pomenijo res ogromno. Izkazali so se tako na evropskih tekmah kot na državnem prvenstvu in na pokalnih tekmah – na finalni pokalni tekmi v Slovenj Gradcu sem ob pogledu na tribune videl same naše navijače. Ta podpora nam res ogromno pomeni, sploh v trenutkih, ko nam ne gre najbolje. Navijači so tisti faktor, ki nas dvigne in nam pomaga, da iz sebe iztisnemo še nekaj več. Kapo dol vsem navijačem in upam, da nam bodo še naprej stali ob strani.

Po koncu naporne sezone imate končno nekaj časa za počitek, ki pa ne bo pretirano dolg, saj so pred vami mediteranske igre …

Naslednjo sezono se med ose po enajstih letih vrača vratar Matevž Skok, pridružila pa se jim bosta tudi David Kovačič in Martin Hebar. V boj za svoj 5. naslov državnih prvakov bodo velenjski rokometaši vstopili brez Aljaža Panjtarja in Ibrahima Haseljića. Svoje rokometne čevlje pa je v kot postavil kapetan David Miklavčič, ki prevzema direktorsko funkcijo. »Spomnim se začetkov, ko sem stopil na igrišče in sem bil kar malce prestrašen. Takrat mi je res pomagal. Vesel sem, da ostaja v klubu, tudi zato, ker se vidi, da ima res rad rokomet in ta klub,« je o kapetanu povedal Jernej Drobež.

skem evropskem prvenstvu v turškem Gaziantepu osvojila tretje mesto. Nastopila je v kategoriji PARA kata K21 in si z dvema nastopoma izborila zasluženo bronasto odličje. “Že to, da sodeluje na tako veliki tekmi, je uspeh. Njen dosežek je izjemen. V klu-

pak, tako da končni rezultat ni mogel biti drugačen kot 4 : 6 za goste, punt razlika 32 : 28 pa je le bila za domačo ekipo, kar pomeni, da bi lahko bilo povsem drugače.

Preostalo je še srečanje v petek na igrišču BK Žalec, kjer so gostili ekipo DU Šoštanj. Gostujoča ekipa je dobro začela, tako da je bil rezultat po prvem krogu izenačen. Nato pa so se domačini v svojem slogu razigrali. Tako je bil končni rezultat 8 : 2 povsem zaslužen, pa tudi punt razlika 44 : 28 je bila v domačo korist.

Trenutni vrstni red ekip po 4. krogu prve lige je: 1. BK Balinc Polzela 8 točk, 2. BK Žalec 6 točk, 3. DU Velenje 4 točke, 4. KU Gorenje 4 točke, 5. BŠDU Premogovnik 2 točki, 6. DU Šoštanj 0 točk.

V drugi ligi se je tokrat začel četrti krog v Vinski gori, kjer so gostili ekipo iz PO Gorica. Tokrat so domačini zaigrali na vso moč, tako da so gostje komaj dohajali ritem. Rezultat je bil 8 : 0 in tudi punt razlika 41 : 14 je bila zelo velika za

bu jo pripravljamo, ji prenašamo znanje, ampak medalja je res samo njena. Tak uspeh zahteva ogromno odrekanja in volje, kar je tudi pokazala,” je o Diandrinem dosežku povedal njen klubski trener Zdenko Miklavc ��

domačo ekipo.

Na Dobrni so gostili moštvo iz BK Topolšica. Domačini so se tokrat zelo zavzeli, da zapustijo zadnje mesto na lestvici. Kljub temu da so se jim gostje močno upirali, so uspeli s končnim rezultatom 6 : 2, in tudi punt razlika 39 : 25 je bila lepa za domače.

Na igrišču na Polzeli je ekipa domačinov BK Balinc Polzele (2) gostila ekipo BS Vrbno Vrbice. Gostje so se močno upirali, toda domačini so se že kar privadili na dobre rezultate. Zato tudi končni rezultat 8 : 0 ni bil presenečenje, pa tudi punt razlika 41 : 16 je bila kar velika za domače.

Ekipa DU Slovenske Konjice je bila ta krog prosta.

Trenutni vrstni red ekip po 4. krogu v drugi ligi je: 1. DU Vinska gora 5 točk, 2. BK Balinc Polzela (2) 5 točk, 3. DU Dobrna 3 točke, 4. DU Slovenske Konjice 3 točke, 5. BS Vrbno Vrbica 3 točke, 6. PO Gorica 3 točke, 7. BK Topolšica 2 točki. �� T. F.

Za nami je res naporna evropska sezona, polna potovanj in vsega ostalega, ampak smo kljub vsemu presegli pričakovanja. Uspeh je bil že to, da smo prišli iz skupinskega dela. Ko pa nam je to uspelo, smo dobili dodaten zagon, sploh na domačih tekmah, kjer so navijači res pripravili enkratno evropsko vzdušje. Doma je bilo zato tudi veliko lažje igrati in smo, sploh proti Nimesu, uspeli pokazati še nekaj več. Prevladalo pa je tudi to, da smo se res borili vsi za enega kot ekipa.

Počutili smo se dolžni, tako zase kot za navijače, da letos osvojimo vsaj nekaj. Dali smo svoj maksimum na pokalnih tekmah, da bi domov pripeljali pokal. Zdaj lahko mirno rečemo, da je za nami uspešna sezona. V državnem prvenstvu smo naredili nekaj napak že takoj na začetku, pa tudi vmes se je precej poznal naporen ritem tekem. Mislim pa, da glede na razmere tretje mesto na koncu ni slabo, spet bomo igrali tudi v Evropi.

Navijači so iz tekme v tekmo dvigovali vzdušje. Kaj vam prinaša takšna podpora s tribun?

Vpoklic na mediteranske igre je nekakšen prvi stik s člansko reprezentanco. Je dokaz, da sem na pravi poti in da se tudi v klubu dobro dela. Vesel sem, da bom lahko zastopal Slovenijo, in upam, da bomo našo državo dobro predstavili.

Tudi naslednjo sezono ostajate v velenjskem klubu, kjer ste naredili svoje prve rokometne korake. Koliko vam pomeni, da igrate za domačo vrsto?

Ogromno mi pomeni. Moj cilj, ko sem začel z rokometom, je bil, da zaigram za svojo člansko ekipo. To mi je tudi uspelo. Tu sem že od svojih začetkov, in upam, da bom še dolgo.

�� Tea Rednak, foto: RK Gorenje

Velenjčanke sezono končale na 7. mestu

Boj za medalje in čim višja mesta v 1. ženski rokometni ligi je zaključen. Krimovke so že v petek dvignile pokal državnih prvakinj, drugo mesto so si priborile Celjanke, tretje mesto pa so osvojile Ajdovke. Velenjčanke so se v končnici proti ekipam iz Ptuja, Litije in Zagorja borile za mesta od 5 do 8. Zadnjo tekmo sezone so odigrale na domačih tleh, kjer so gostile Ptujčanke. Dvoboj so bolje odprle doma-

če rokometašice in povedle z dvema zadetkoma prednosti (4 : 2). Gostje so prednost hitro izničile in si v izenačenem nadaljevanju nekajkrat tudi same priigrale vodstvo, ekipi pa sta se na odmor odpravili s poravnanim rezultatom (15 : 15). Tudi prvi del drugega polčasa je zaznamovala izenačena igra. Ptujčanke so si občutno prednost priigrale šele 10 minut pred koncem, ko so povedle za štiri zadetke (29 : 25), ob sodniko-

TAKO so igrali

vem žvižgu pa so slavile zmago s 33 : 30 in si priborile skupno 6. mesto. Velenjčanke so sezono zaključile na 7. mestu.

Ana Jeras, rokometašica Velenja: "Borile smo se do zadnje sekunde, zmanjkalo nam je nekaj sreče. Kljub temu smo vesele, da nam je uspelo ostati v najmočnejši ligi. Pred nami je zaslužen počitek, nato pa nadaljujemo s pripravami na novo sezono." �� tr

Velenje (18), 8. RŽK Zagorje (13).

Najboljši strelec pri Velenjčanih je bil z devetimi zadetki Domen Tajnik.

ŠPORT, REKREACIJA

Portorož, 29. maja – Bridge zveza Slovenije je pretekli konec tedna na slovenski obali organizirala Dneve slovenskega bridgea. Na njih so sodelovali tudi člani Šaleškega bridge kluba. Tekmovanje je bilo priložnost za pogovor s predsednikom zveze Tomažem Adamičem

Kako deluje Bridge zveza Slovenije in koliko članov šteje?

»V zvezo je včlanjenih 11 klubov, igralcev bridgea je med 500 in 600, a je registriranih za tekmovalno sezono okoli 300. Klubi organizirajo redna srečanja enkrat ali dvakrat tedensko, zveza pa organizira različna tekmovanja na državnem nivoju. Nekatera so državna prvenstva, kjer se rezultati točkujejo, in tako se tekmovalci rangirajo, kvalificirajo v reprezentanco, če tekmujemo v tujini.

Klubi niso enakomerno razporejeni po državi, sivi lisi sta Primorska in Gorenjska.«

Kako sodelujete na mednarodnem nivoju?

»V Sloveniji je bridge slabo razvit šport. Imamo sorazmerno malo registriranih igralcev, če se primerjamo z drugimi. Nizozemci, na primer, ki jih je okoli 14 milijonov, imajo 200 tisoč registriranih igralcev. Nizozemska je evropska velesila v bridgeu, tudi v srednjih šolah je to predmet. Slovenija največ sodeluje z nacionalnimi zveza-

Bridge spodbuja partnerski odnos

Bridge je podoben zakonu, pomembna sta sodelovanje in razumevanje – Šaleški bridge klub je najboljši slovenski klub – Da postaneš dober igralec bridgea, potrebuješ nekaj let

mi v sosednjih državah. Kljub prej povedanemu pa se moramo pohvaliti, da ima Slovenija kljub majhnosti igralcev bridgea 5 medalj z mednarodnih tekmovanj, in sicer štiri bronaste z evropskih tekmovanj in eno zlato z vseameriškega. Nosilka treh od teh medalj je edina slovenska profesionalna igralka bridgea Maruša Bolt.«

V čem je čar bridgea, kdo ga igra?

»Bridge je miselna igra, ki jo primerjajo tudi s šahom, hkrati pa spodbuja še veliko drugih pomembnih stvari. Zelo spodbuja partnerski odnos. Je namreč igra, ki se igra v paru, in pomembno je, kako se ta par razume med igro in izven nje, kako sodeluje. V veliko pogledih je podoben zakonu.

Med bridgeisti prevladujejo ljudje, ki so matematiki, sicer pa ga igrajo ljudje vseh poklicev: zdravniki, dramski igralci, umetniki, pisatelji – ni pa seveda nobenega pravila.

Tudi starostne omejitve ni, žal pa postaja igra starejših ljudi. Pri

Na dnevih slovenskega bridge je bil razglašen zmagovalec sezone 2021/22. Prvo mesto je med klubi osvojili Šaleški bridge klub s 1952 točkami. Sledita mu Ljubljanski BK s 1081 in BK Tivoli s 1049 točkami.

nas še posebej pogrešamo mlade, pri narodih, kjer sistematično delajo z mlajšimi, pa jih veliko igra bridge: Skandinavija, Francija, Nizozemska, Italija, Anglija. Tam imajo tudi mlajše od 16 let, kar je najnižja kategorija v tekmovalnem bridgeu. Lahko se pohvalimo s potenci-

Zavodnje, 17. maja – Na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju, kjer je pred 100 leti rojeni pesnik Karel Destovnik - Kajuh padel pod sovražnimi streli, star komaj 22 let, sta potekali tiskovna konferenca in predstavitev planinsko-zgodovinskega vodnika Po poteh XIV. divizije. Gostje in nekateri novinarji so se zbrali pri Andrejevem domu na Slemenu ter prehodili uro poti (in kasneje nazaj) do spominske sobe temu narodnemu heroju pri omenjeni domačiji. S tem kratkim pohodom so simbolično zaznamovali delček trase na 181 km dolgi vezni poti, ki jo opisuje knjižno delo Francija Horvata ter nekaterih drugih sodelujočih v projektu.

Avtor knjižnega priročnika in vodnika Po poteh XIV. divizije, fotograf, zagreti planinec in gornik Franci Horvat iz Celja

alnim uspehom, da bo v naslednjem šolskem letu bridge prvič obštudijska športna dejavnost v visokošolskem programu na Fakulteti za matematiko, študentom UNI Ljubljana bo prinesel 3 kreditne točke.«

Kako popularizirati bridge med mladimi oziroma nasploh?

»Bridge je bil zelo popularen, ko ni bilo tako veliko drugih iger. Ne moreš ga zelo hitro igrati zelo dobro. Da postaneš dober igralec bridgea, potrebuješ nekaj let. V preteklosti smo imeli tečaje, ki so bili dokaj pusti, zdaj pa smo prevzeli študijske programe od skandinavskih držav, kjer je učenje igranja bridgea zabavno. Težjih delov te igre se igralci naučijo šele, ko jih bridge že prevzame.

Bridge je v osnovi zelo enostavna igra, a več ko jo igraš, več informacij dobiš na razpolago in spoznavaš sliko o tem, kakšne karte imajo tvoji nasprotniki oziroma tvoj partner. To ti odpre tisoče novih možnosti za igro. S tem postajaš vedno boljši.«

Planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije

Vodnik je kot knjižno delo velika pridobitev – Med letoma 2012 in 2020 so markacisti temeljito obnovili 181 km dolgo pot XIV. divizije – Dnevnik 28 etap, nove prepoznavne markacije in žigi so že na svojih mestih

Član vaše zveze je tudi Šaleški bridge klub (ŠBK). Kako uspešen je?

»Šaleški bridge klub je zelo aktiven, poleg zelo prizadevnega predsednika Jožeta Janežiča ima še dve članici, Nušo Gošnik in Ireno Jež, ki sta gonilni sili kluba in zveze. ŠBK je večkrat osvojil naziv klub leta, torej največ točk, priznanj, ima veliko prvakov. Nekaj velenjskih igralcev je večdesetkratnih slovenskih prvakov. Bojan Ambrož je že leta najboljši slovenski igralec bridgea. Med mladimi je zelo dober Gregor Rus, ki se ukvarja tudi z izobraževanjem mladih.«

Za konec – je bridge šport?

»Včasih smo rekli 'šport in šah'; podobno je z bridgeom. Je šport, in ko igramo mednarodne turnirje, prvenstva, ki trajajo v večurnih sklopih več dni, je za to treba imeti kondicijo. Bridgeisti smo tudi člani Slovenskega olimpijskega komiteja.«

�� Diana Janežič

Na družabnem srečanju v Portorožu, priložnostnem BAM turnirju, parskem turnirju in svečani podelitvi pokalov in priznanj za pravkar končano sezono je bilo prisotnih kar osemnajst članov. Razveselili so se šestega mesta ekipe na priložnostnem BAM turnirju in drugega mesta svojega člana na parskem turnirju. Še posebej pa je bilo razpoloženje vedro na večerni podelitvi, ko je klub prejel pokala za osvojeno prvo mesto v Slovenski bridge ligi in za najboljši klub pretekle sezone.

Nov vodnik je izjemen kažipot tudi manj aktivnim planincem. Bogato fotografsko gradivo in avtentični opisi avtorja Horvata ter številnih pričevalcev so kot knjižno delo velika pridobitev. Tako bodo zgodovino NOB in predvsem etnografsko-zgodovinske ter turistične in planinske znamenitosti lahko spoznali mnogi Slovenci, ki bi se v teh krajih drugače težje znašli. Dnevnik s seznamom 28 etap, novih prepoznavnih markacij poti s smernimi tablicami ter žigi na 29 točkah slikovite poti so že na svojih mestih. Projekt so delno podprle vse občine na tej poti, Planinska zveza Slovenije (PZS) ter nekateri drugi.

❱Franci Horvat: »Za ta izziv sem dal dušo iz sebe, a brez ekipe sodelujočih ne bi bilo te knjige.«

je izdelal vodnik, ki bo mnogim pohodnikom omogočal temeljito spoznavanje zgodovinskega preboja legendarne Štirinajste na Štajersko, a predvsem tudi naravne, etnografske in krajevne posebnosti ter lepote in razglede hribovitih krajev in dolin na tem delu Štajerske, Šaleške, Koroške in Zgornje Savinjske doline. Kažipot bo veliko več od osnovnega poslanstva vodnika, saj so ga soustvarili številni ljudje, ki jih je ob pridobivanju in-

Avtor je ob dogodku vidno zadovoljen pripovedoval o posebnem izzivu, ki mu ga je ponudila predsednica MOSŠD Manja Rajh. »Ob zadolžitvi sem dobil poseben navdih, da zgodovinsko pot, ki jo je v bojih in pomanjkanju prehodila Štirinajsta, zdaj dopolnim z opisom vezne planinske poti, druge v Sloveniji, ki bo odstrnila mnoge podrobnosti in prikazala slikovitost teh krajev. Na nekatere kraje sem hodil večkrat, da sem v različnih razmerah dobil najboljše fotografsko gradivo. Pritegnilo me je tudi zbiranje podatkov, zgodb in novih spoznanj ljudi,

ki sem jih srečeval. Pot je speljana po osrednji trasi tedanjega premikanja partizanskih brigad, manjka le začetek le-te. Zasluge za to knjižno-vodniško delo ima več sodelujočih!«

Pot je delno nastajala že po letu 1959 in se postopoma razvijala po stopinjah borcev v letu 1943 glavnine pohodnikov ob pomoči mnogih ljudi, pobudnice predsednice Rajhove in markacista Ivana Šalamona iz Podčetrtka. Šalamon je zaslužen za izvirno idejo kot mladi planinec, takrat dijak v Velenju, ki je v sodelovanju s planinci ter alpinističnim odsekom nakazal potrebo po ureditvi markiranih in urejenih planinsko-gorskih

poti v tem delu Štajerske, Šaleške doline in mejne Koroške, ter sedanji vodja obnove Vezne planinske poti XIV. divizije.

»Takrat sem spoznal, da je treba še veliko narediti, da bodo poti pravilno in dobro označene, moje sodelovanje pri konkretnem delu pa me je globoko potegnilo v planinsko organizacijo, kjer s prijatelji aktivno

sodelujem še danes. Vesel sem sodelovanja v tako izjemnem projektu, ki je zdaj tudi v naravi povezan, poti so označene in na novo markirane, za kar so zaslužni naši številni prostovoljci –markacisti ter nekateri sodelavci PZS. V obdobju med letoma 2012 in 2020 so markacisti temeljito obnovili pot po trasi: Sedlarjevo–Koča na Bohorju, Lisca–Vrh nad Laškim, Opoka–Stolpnik, Paški Kozjak–Graška Gora, Andrejev dom na Slemenu–Smrekovec ter Smrekovec–Komen–Ljubenske Rastke. Poleg markacij so namestili kovinske usmerjevalne table in drogove ter pot temeljito očistili.«

»Iz fotografij, ki razkrivajo lepote našega podeželja in planinskega sveta, je nastal občudovanja vreden priročnik, ki se bere kot zgodba na zgodbo od začetka do konca poti,« je menila tudi Velenjčanka, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije Barbara Kelher.

Prihodnje leto bo zadnja etapa speljana od Smrekovca do Rastk, kjer bo v sodelovanju z Občino Ljubno, Planinsko zvezo Slovenije, MOSŠD in tamkajšnjim PD Ljubno ob veliki planinski slovesnosti pot v prvi tako organizirani in urejeni fazi zaključena.

formacij in fotografskega gradiva srečal Horvat.

Na Žlebnikovi domačiji pri Spominski Kajuhovi sobi so predstavili knjigo Francija Horvata.

Tomaž Adamič: »Želimo si, da bi se z igranjem te zanimive miselne igre ukvarjalo več mladih.«

Vodnik in dnevnik po planinski vezni poti XIV. divizije

Velenje, 28. maja – Pretekli konec tedna je bilo dogajanje živahno tudi na področju avtomobilskega športa. Zmagovalca 37. AMTK Rally Velenje, ki se je letos po številu izvedb tekem izenačil z nekdanjim relijem Saturnus in tako postal športno-avtomobilska prireditev z najdaljšim stažem v Sloveniji, sta Rok Turk in Blanka Kacin. Nastopilo je 92 posadk. Tekmovalce je čakalo dvanajst hitrostnih preizkušenj, ki so bile v povprečju dolge 8,8 kilometra, vrnile so se tudi nekatere hitrostne, kot so Laze, Vinska Gora in Ravne pri Šoštanju.

Slovenski vozniki konkurenčni voznikom iz tujine

Avto Moto Turing Klub Velenje letos praznuje 40-letnico obstoja. Skupina zanesenjakov je društvo ustanovila leta 1982 z osrednjim ciljem, da bi organizirali avtomobilske dirke. To jim je tudi v polnosti uspelo, saj so v štirih desetletjih postali sinonim avtomobilskega športa v Sloveniji. V tem času so izpeljali tudi 36 odličnih relijev, ki so šteli za prvenstva nekdanje in današnje države, pa tudi dirkači iz sosednjih držav vedno radi pridejo nabirat točke svojih prvenstev. Predsednik kluba AMTK Rally Velenje Simon Lenko je zadovoljen, ker so se tudi gledalci lahko vrnili na tekmo ter so lahko z ognjemetom in druženjem proslavili okroglo obletnico. »Najbolj ponosni smo na ekipo, ki vztraja in organizira tekmovanja. Pomembno je, da vsako leto dodamo nekaj drugačnega in je proga ves čas razgibana in raznolika. Letos sta svoje prispevala tudi dež in spolzko vozišče. Pohvalimo se lahko, da so slovenski tekmovalci konkurenčni, kljub tekmovalcem iz tujine, ki prihajajo iz devetih držav. Najbolje se je z letošnjimi razmerami spopadel državni prvak Rok Turk (hyun-

ŠPORT, REKREACIJA

Reli je ena izmed tradicij Šaleške doline

dai i20 rally2), ki sta mu na stopničkah družbo delali dve tuji posadki. Turk je za 22 sekund ugnal drugovrščenega Nemca Alberta Von Thurna und Taxisa (Škoda Fabia Rally2). Tretje mesto je zasedel Madžar Laszlo Fekete (Škoda Fabia R5), ki je zaostal že več kot tri minute. Domači klub AMTK Rally Velenje so zastopali Mitja Glasenčnik Robert Kresnik ter Dejan in Robert Anželak

V Velenju ogromno klubov in

društev

Hitrostna tekma se je v štiridesetih letih močno zasidrala v srca ljubiteljev bencinskih hlapov, čemur pritrdi tudi župan Mestne občine Velenje Peter

Po poti najlepših razgledov v Vipavski dolini

Vipavska dolina je s svojo lego, prijetno klimo in naravo čudovita, zato jo mnogi imenujejo kar slovenska Toskana. Planinci Univerze za tretje življenjsko obdobje smo jo občudovali med vožnjo z avtobusom od Razdrtega do Ajdovščine, nato pa še z roba Trnovske planote.

Pot po robu od Predmeje do Cola je namreč pot, ki ponuja enega najlepših razgledov.

Najprej pa je bilo treba priti iz doline do spomenika Materi Gorjanki, kjer je začetek pešpoti. V preteklosti je bila Gora povezana z dolino le s strmimi pešpotmi. Prvo cesto v dolino je projektiral Jožef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka. Slikovita cesta z mostom in s tremi v živo skalo izklesanimi predori, je bila zgrajena leta 1897 in jo glede izvedbe in lepote nekateri primerjajo z znamenito Semerinško cesto. Danes je lepo vzdrževana, vožnja po njej pa je predvsem zaradi ozkosti in odsekanosti zelo adrenalinska. Med vožnjo se je vsake toliko časa odprl pogled na Vipavsko dolino, a se nismo upali kaj prida ozirati okoli, ker smo z voznikom vred trepetali, da bi srečno prerinili do vrha. Se nam je pa zato na Predmeji odprl čudovit razgled na vso Vipavsko

dolino. Pred nami so se bohotila Ajdovščina, vasice Lokavec, Skrilje in Cesta, na drugi strani se je v soncu kopala Planina. Pogled je segal dalje, čez Kras, vse do morja.

Spomenik Materi Gorjanki je delo umetnika Zmaga Posege in prikazuje mater, ki na Goro prinaša vodo, vir življenja. Je vztrajna, pogumna in močna in izžareva lepoto, nežnost in ljubezen. Luknja med roko, vratom in posodo spominja na Otliško okno.

Prav tu, pri Materi Gorjanki, smo pričeli naš pohod. Stezica nas je vodila med gozdički in gmajnami, čez vzpetine, mimo skrbno obdelanih kraških vrtač in samotnih kmetij,

med trebušastimi grubljami in suhozidi, ponekod dobesedno po robu, drugod po travnikih, polnih rumenega cvetja. Ves čas pa nas je spremljal razgled na Vipavsko dolino.

Prvi večji vzpon nas je pričakal pred 912 metrov visokim Dolskim majem, povzpeli pa smo se še na Otliški maj in Sinji vrh. Največja znamenitost poti je gotovo Otliško okno, ki ga domačini imenujejo Luknja. Skozi 12 metrov visoko in 7 metrov široko odprtino se odpira nenavaden pogled na dolino.

V bližini okna se v kraški vrtači skriva kamnita spirala, simbol sožitja med naravo in ljudmi.

Dermol, zadovoljen, ker se življenje vrača v mesto. »Tudi dogodki se vrstijo. Hvala organizatorjem, da so pripeljali dogajanje v mesto. Reli je ena izmed tradicij Šaleške doline. V Velenju imamo ogromno klubov in društev, na katere smo lahko ponosni, skušamo vračati ljudem tisto, kar si zaslužijo. Pred epidemijo smo imeli več kot tri tisoč dogodkov na leto, prepričan sem, da se kmalu vrnejo v enakem obsegu. Bogata popestritev dogodkov na različnih področjih ustvarja dodano vrednost, in tega ne smemo zapraviti. Tudi sam sem bil nekoč večji ljubitelj adrenalina, verjetno se s starostjo spreminjajo potrebe in želje. Imam pa veliko spoštovanje do tega športa,

saj se zavedam, da je nevaren in je treba biti zelo zbran ter psihično in fizično pripravljen.«

Na vrhu ekipo ohranja resen pristop

Rok Turk in Blanka Kacin sta v velikem slogu še četrtič zmagala. Za njima je več kot dvesto tekem in skoraj sto zmag. Turk je kot aktualni državni prvak vodil od prve do zadnje hitrostne preizkušnje. Dobil je deset od dvanajstih hitrostnih preizkušenj. Čeprav se je v zadnjih kilometrih relija celo zavrtel, njegova zmaga ni bila ogrožena. Kako ostati med najhitrejšimi?

km, skupna dolžina hitrostnih preizkušenj pa 109,35.

»Ohranja naju mladost, trudimo se in delamo po najboljših močeh. Gre za resne projekte, konkurenca je močna, saj prihaja mlajša generacija perspektivnih dirkačev. V Šaleški dolini rada nastopava, saj so tereni pisani in trase skrbno izbrane. Tudi letos so se organizatorji potrudili z izbiro trase, ki pa je tehnično zahtevna, čeprav nas v Velenju vedno preseneti dež,« razlaga Turk s pohvalo za sovoznico Blanko Kacin, ki ga usmerja in občasno tudi malo »pokomandira«. »V ženski energiji je veliko pozitivnega za celo moštvo. Za uspeh so potrebni vztrajnost, veliko odrekanja, biti ob pravem času na pravem mestu in malo športne sreče. Če imaš nekaj rad in to delaš s srcem, tudi rezultati pridejo,« dodaja Kacinova, ki pritrdi, da se iz dirke v dirko izpopolnjujeta in prilagajata. Letos ju čaka še približno sedem tekem doma in v tujini.

�� Jasmina Škarja, foto: JKŠ

Po hribih Ponovile lanski uspeh

Gorjani so prijazni ljudje in imajo radi svoje domače kraje. Čeprav je bilo življenje tu trdo kot kamen, se radi vračajo domov in skrbijo za kulturno in naravno dediščino tega področja.

Naš pohod smo zaključili na Sinjem vrhu, kjer pa je bila, na našo žalost, koča zaprta. Zaradi bikov, ki so se pasli po senožeti, je bil tudi naš zaključek poti adrenalinski. Smo si pa zato z veseljem pogasili žejo na Hrušici, kjer je arheološko najdišče iz rimskih časov.

A o tem ob kakšni drugi priložnosti, saj je poti in znamenitosti na tem področju ogromno.

�� Anka Pugelj

Ljubljana, 21. maja – Na petankarskih igriščih BŠD Fužine v Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v trojkah. Članice velenjskega društva Jožica Praprotnik, Tatjana Šeruga, Jera Šeruga in Alenka Sivka so dosegle 3. mesto in tako ponovile lanski uspeh.

Pri članih sta tekmovali dve velenjski ekipi, ki sta se uvrstili na 5. in 12. mesto. �� D. L.

Čeprav

Albert Taxis von Thurn je 38-letni nemški aristokrat, poslovnež in dirkač, ki so ga pri osmih letih (po smrti očeta) uvrstili na seznam najmlajših milijarderjev. Po vojaški službi je študiral ekonomijo in teologijo. Kariero v reliju je začel leta 2009, od leta 2016 pa se poteguje za evropsko prvenstvo v reliju. Njegova plemiška družina se je v 16. stoletju ukvarjala s pošto, varili so pivo in gradili gradove. Albert danes kot dvanajsti princ vodi družino Thurn und Taxis.

Izbruh potlačenega nasilja

Pred dobrim tednom je svet obkrožila novica o novem (nerazumljivem) strelskem pohodu v ZDA. 18-letni dijak je s pištolo in puško vstopil v šolsko poslopje in hladnokrvno ubil 19 otrok in dva učitelja. Tovrstni dogodki vselej pritegnejo pozornost, a zaradi nenehnega dotoka novic kmalu pozabimo na njih. Začudenje, zgražanje, zavračanje, naslavljanje vprašanj in iskanje odgovorov od pristojnih, ogorčenje, žalost … hitro potonejo v pozabo.

Izsilila je prednost

Velenje, 26. maja – Popoldne se je na Jenkovi cesti pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročiteljici so izdali plačilni nalog.

Tragična nesreča pri delu v gozdu

Adil Huselja varnostno ogledalo

Ob tem dogodku, ki velja za najbolj tragičen strelski pohod v šolski ustanovi v Teksasu, se redkokdo spominja ostalih tragičnih strelskih pohodov v zadnjih petih letih v tej ameriški državi, kjer je orožje zelo priljubljeno. V letu 2017 je moški vdrl v baptistično cerkev v mestu Sutherland Springs in ubil 26 ljudi. Leta 2018 je na srednji šoli v mestu Santa Fe 17-letnik ubil 10 ljudi in jih najmanj toliko ranil. Leta 2019 je rasist v mestu El Paso ubil 23 oseb v trgovini Walmart. To so najbolj izstopajoči tragični strelski pohodi v Teksasu, eni izmed 50 zveznih držav ZDA. Strelski pohodi in streljanje na množico je kulminacija ameriških sanj, ameriškega načina življenja, ameriškega odnosa do orožja, ameriškega bogastva na eni in revščine na drugi strani, ameriške neenakosti ne zgolj med bogatimi in revnimi, ampak tudi med belimi in temnopoltimi državljani … Če pogledamo številke: 120 kosov orožja na 100 prebivalcev. To pomeni, da imajo v državi s 326,5 milijona prebivalcev 393,4 milijona kosov strelnega orožja. Koliko novic je bilo manj tragičnih, ki se niso prebile v ospredje novic spletnih portalov in medijskih hiš? Koliko tragičnih dogodkov se je zgodilo v drugih ameriških državah? Iz analize časopisa New York Times o streljanju v šolah v ZDA je razvidno, da gre za (najmanj) 188. strelski pohod v šolski ustanovi od leta 1970. Če k tem dejanjem prištejemo še samomore, izvršene s strelnim orožjem, oborožene rope, smrtne žrtve in ranjene v napadih, ki so povezani z obračuni tolp in kriminalnih združb, napadi, ki so okvalificirani kot teroristični napadi, ter poškodovane in mrtve zaradi nespretnega ali malomarnega rokovanja z orožjem, je slika še toliko bolj tragična. V ZDA zaradi strelnih ran vsak dan umre več kot 110 ljudi.

Bolečine sorodnikov smrtnih žrtev, travme in strah preživelih otrok, strah, jeza, žalost in nemoč vseh, ki ne morejo več prenašati teh tragedij kot nekaj samoumevnega in vsakdanjega … niso omejeni le na Teksas in ZDA, ampak so prisotni vsepovsod, kjer si želijo urejene in varne družbe. Tudi pri nas.

Nepojmljivo visoko število napadov in stotine žrtev so še vedno brez ustreznega odgovora pristojnih v državi. Zakaj se tovrstni tragični dogodki najpogosteje dogajajo v ZDA? Ali je med razlogi tudi nepojmljiva dostopnost orožja? Zajamčena dostopnost z ustavo in zakonodajo je kot prilivanje olja na ogenj. Če je za orožarsko industrijo to izjemno dobičkonosen posel, je za večino ljudi nenehno breme bodisi zaradi oboroževanja bodisi zaradi ogroženosti oboroženih sodržavljanov. Z nezaupanjem, nezadovoljstvom in jezo, ki vsake toliko časa izbruhnejo, je sklenjen krog nasilja.

Ne samo v ZDA, vsepovsod je treba zastavljati vprašanja. Kam gre naša družba, kaj potrebujemo, kako doseči in ohraniti temeljne pogoje in vrednote? Kaj lahko naredimo sami in kaj naj pričakujemo od pristojnih institucij? Varnost namreč ni samoumevna. »Varnost pojmujemo kot sopomenko za mir. In kot nasprotje vojne,« je nedavno izrekel Niko Toš, sociolog in starosta raziskav javnega mnenja. In to velja za vse države in celoten svet. Mir, zdravje, svoboda, enakost in varnost so temeljni segmenti in vrednote družbe, ki zagotavljajo uspešno funkcioniranje družbe in obenem življenje slehernega posameznika. Zgolj z oboroževanjem tega ne moremo niti doseči niti ohraniti. Krepiti je treba medsebojno zaupanje in odpravljati potlačeno nasilje in vzroke zanj tako v glavah posameznikov kot na institucionalni ravni. Vsako ohranjeno življenje je vredno truda, časa in dejanj. ��

Bele Vode, 26. maja – V gozdu na območju Belih Vod se je zgodila tragična delovna nesreča. Na 52-letnega moškega, ki je pri delu uporabljal vso potrebno zaščitno opremo, je med podiranjem drevja padel vrh večjega drevesa in ga tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.

Udaril ga je v obraz

Velenje, 26. maja – Iz Zdravstvenega doma Velenje so policiste obvestili o pretepenem moškem, ki je imel poškodovan obraz. V bližini Sončnega parka je za njim prišel neznanec in ga udaril v obraz, zaradi česar se je poškodovanec opotekel in padel po tleh. Storilca kaznivega dejanja ni znal opisati. Za pobeglim storilcem poizvedujejo.

Kršila sta javni red in mir

Šoštanj, 27. maja – Pri Mestni kavarni je do oškodovanke pristopil bivši partner in pričel vpiti nanjo. Počutila se je prizadeto, užaljeno in ponižano, zato ga je prijavila. Na enoti se je kasneje oglasil kršitelj, ki je prav tako podal prijavo zoper

POLICIJSKA kronika

oškodovanko o nespodobnem obnašanju do njega.

Poškodoval steklo na avtobusu

Šmartno ob Paki, 28. maja – Voznik avtobusa iz Srbije je policiji naznanil, da mu je neznani storilec poškodoval steklo na oknu zadnjih vrat avtobusa. Za storilcem poizvedujejo.

Zalotil jo je varnostnik

Velenje, 28. maja – Varnostnik v trgovini Interspar na Selu je pri kaznivem dejanju zalotil občanko, ki je pri tehtanju zelenjave pridobila za 4,72 evra protipravne premoženjske koristi in odtujila sadje v vrednosti 10 evrov. Zoper storilko bodo ustrezno ukrepali.

Udaril ga je neznanec

Velenje, 29. maja – V nedeljo ob 2. uri so policisti posredovali pri Rdeči dvorani, kjer je prišlo do nasilja. Neznanec je udaril občana, pri tem pa je bilo prisotnih še nekaj oseb, ki so se agresivno vedle. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili še, da je osumljenec izrekel resne grožnje dvema oškodovancema. Za storilcem poizvedujejo.

Močno vinjen poškodoval vinograd

Arnače, 29. maja – V večernem času je neznani voznik

Amerika na malo drugačen način

4. junija se na velenjski Visti obeta spektakularen dogodek American Vehicle Meeting – Days of Thunder, ki že leta razveseljuje ljubitelje ameriške kulture v Sloveniji in izven meja. Na ogled bodo vozila in druge značilnosti ameriške kulture (food trucks – vozila s hrano, najrazličnejše stojnice, igrala, prikazali bodo delovanje V8 motorja in druga presenečenja). V večernih urah se obeta koncert različnih glasbenih žanrov, od bluesa in rockabillya do rock’n rolla, ki jih povezujemo z bogato ameriško kulturo.

registriranega vozila zapeljal s ceste v vinograd in ga poškodoval. S kraja je odpeljal, tam pa je ostala registrska tablica. Izsledili so ga in opravili alkotest, ki je bil visoko nad mejo dovoljenega. Zanj bodo podali obdolžilni predlog.

Zapeljal na nasprotno stran

Gornji Dolič, 29. maja – Blizu naselja Gornji Dolič se je zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil 56-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz Velenja proti Slovenj Gradcu in zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem je takrat pravilno pripeljal 71-letni voznik osebnega vozila. V trčenju sta se oba voznika lažje poškodovala, 65-letna sopotnica v osebnem vozilu lažje, 71-letni voznik pa huje.

Gradil bo

Velenje, 30. maja – Iz trgovine Jager je storilec med vikendom odtujil več izdelkov (okna, fasadno mrežo, cevi, mrežo

proti toči, gradbeno folijo ...) in s tem trgovino oškodoval za okoli 7.000 evrov. Storilcu so na sledi.

Ostal brez ur in denarja

Velenje, 30. maja – Zvečer je na policijsko postajo prišel občan in naznanil kaznivo dejanje goljufije. Po spletu je naročil dve ročni uri v vrednosti 530 evrov. Nakazal je kupnino, vendar do danes ur ni dobil, na njegove klice oz. pozive pa se nihče ne odziva.

Ukradli odpadno jeklo

Arja vas, 30. maja – Neznani storilci so vdrli v skladišče odpadnega nerjavečega jekla, od koder so ga odpeljali dobro tono in pol.

Izginile euro palete

Nazarje, 30. maja – Na območju Nazarij so neznani storilci iz dveh skladišč ukradli več kot 50 euro palet.

Sadra je škodljiv kalcijev sulfat

Celje, 31. maja – Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije in policisti Policijske uprave Celje so v zadnjem obdobju na širšem območju Policijske uprave Celje na sedmih različnih naslovih pri štirih fizičnih in dveh pravnih osebah izvedli več hišnih in osebnih preiskav, z namenom iskanja dokazov v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja.

Kriminalisti so z zbranimi obvestili in dokazi ugotovili, da so osumljenci v sostorilstvu na območju Koroške na izključno kmetijska zemljišča v lasti kmetov odložili več kot 500 ton 'sadre', pod pretvezo, da gre za apno za apnenje oziroma ph nevtralizacijo tal, gre pa za kalcijev sulfat, v katerem je tudi do 40-krat več svinca, kot je dovoljeno.

S tem so osumljeni spravili v nevarnost življenje ene ali več oseb in živali oziroma povzročili resno nevarnost nastanka hude telesne poškodbe. Na pristojno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu bodo zoper osumljene poslali kazensko ovadbo. Za to kaznivo dejanje je predvidena zaporna kazen od enega do osmih let oziroma do dvanajstih let, če bi imelo to dejanje za posledico smrt ene ali več oseb.

Druženje se bo pričelo ob 13. uri, vrhunec pa bo ob 17. uri, ko bodo prižgali vseh sto petdeset avtomobilov, kar bo zagotovo vredno slišati.

Največje srečanje ljubiteljev ameriških vozil in motorjev

Organizatorja sta Avto moto klub Filand in Mladinski center Velenje. Iztok Melanšek napoveduje, da bo dogodek velik, zanimiv in glasen, na njem pa pričakujejo okrog sto petdeset atraktivnih ameriških avtomobilov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Srbije. »Velenje bomo za en dan spremenili v lunapark, dogodek bodo popestrile različne glasbene skupine. Z minutno simfonijo motorjev se bomo spomnili tudi našega padlega brata Filkota, soustanovitelja Days of Thunder in starešino v slovenski V8 skupnosti.«

ARH CENTRIH, DARJA: Presneti deveti

ml – Mladina M – Leposlovne knjige od 13. leta Vir: https://www.primus.si

LUCAS, FIONA: Ne reci mi adijo

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: https://www.emka.si

Ganljiva ljubezenska zgodba o izgubi in upanju. Anni je Spencer pomenil vse, in mislila je, da bo njuna ljubezen večna. Toda pred skoraj tremi leti je umrl v prometni nesreči, in to ji življenje obrne na glavo. Njena žalost je brezmej-

VELENJE

Četrtek, 2. 6. 11.00-13.00

AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center V Evropi sem doma, neformalno učenje slovenščine 18.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana

Letni koncert pevcev Glasbene šole Velenje, nastop učencev in dijakov petja

19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

Rdeča kapica, baletna produkcija učencev oddelka za balet Glasbene šole

Velenje 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana

Koncert dijakov vzporednega izobraževanja Petek, 3. 6. 8.00-18.00

Gledališča Velenje 13.00 Vista Days of thunder - US Cars lake festival, srečanje ameriških vozil 19.00 Velenjska plaža Orientalski večer KUD Magnolija z gosti, plesni dogodek, Teden ljubiteljske kulture 2022 Nedelja, 5. 6.

18.00 Dom kulture, mala dvorana Seosko poštenje, gledališka predstava Srbskega društva dr. Mladen Stojanović, Teden ljubiteljske kulture 2022

Ponedeljek, 6. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Kraljestvo glasbe, glasbena predstava – premiera Torek, 7. 6. 9.00-11.00

Škalsko jezero ob Letnem kinu Pohod ''Prisotnost notranjega miru'' 10.00-11.30

Krevhom 10.00 Gaj poezije Velenje (ob Škalskem jezeru) in terasa Ribiškega doma 21. Lirikonfest – pesniškopotopisna matineja in parkovna posvetitev dreves lavreatom Lirikonfesta 2022 16.30-17.30

Velenje - različne lokacije (Zadruga Potovalnik z.o.o., Arnače 6c, Velenje)

Vrt zelene čarovnice - visoke grede, delavnica

18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica

Skrb za dobro ustno zdravje, predavanje 18.30 Glasbena šola, Velika dvorana Kviz NGL 3 - za učence 3. razreda nauka o glasbi, tradicionalno, zabavno preverjanje znanja nauka o glasbi

19.00 Rezervat za poezijo na terasi hotela Razgoršek (Stari trg) 21. Lirikonfest - Velenje v čašah poezije (2/2)

(Eskimi) v Kanadski Arktiki Torek, 7. 6.

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Miklavž Komelj: KAJUH Dopisovanja Sreda, 8. 6.

17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Strokovno vodstvo po Muzeju usnjarstva na Slovenskem

Lunine mene

junija, ob 16:48, prvi krajec 7.

Zala zaključuje osnovno šolo. Je dekle z običajnimi težavami devetošolke, le da njenim ni videti konca. Kako naj si najde plesalca za valeto? Kako naj prijateljici odpre oči, da bo spoznala, kar je očitno vsem, le njej ne? Kako naj osvoji srce prikupnega novega sošolca? In kako naj ob vsem tem še uspešno izpelje vse projekte, ki si jih je zastavila? Težko, a vztrajno in počasi, saj Zala spada v skupino ljudi, ki verjamejo, da se vedno najde pot, kjer je na delu trdna volja.

na in na silvestrovo pokliče na Spencerjevo telefonsko številko, da bi še enkrat slišala njegov glas na odzivniku. Pretresena je, ko se nekdo oglasi.

Zborovski Bum 2022

Rdeča dvorana Tekmovanje v robotiki, državno prvenstvo 17.00 Vila Bianca Proslava ob 25. obletnici Območnega odbora Slovenskega društva Hospic Velenje 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Kardeljeva 40 - let, projekcija dokumentarnega filma ob 40. obletnici mestne četrti 19.00 Galerija F-bunker Odprtje fotografske razstave Petra Fetticha »Livsfare! Kviksand« 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana

Mark Lev Krajnc (violina), recital dijaka Umetniške gimnazije Velenje 20.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Spinov salsa večer, plesni večer pod zvezdami Sobota, 4. 6. 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Kdo je napravil Vidku srajčico, ponovitev otroške predstave

AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Slovensko po velenjsko, neformalno učenje slovenščine 17.00 Velenjski grad Strokovno vodstvo po stalni razstavi »Majda Kurnik 1920-1963« 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna 17.00 Vila Rožle

Torkova peta: Mini ocean, ustvarjalnica za otroke in starše 19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Plesni studio M-dance

19.00 Vista Muzikal Vesna

19.00 Rezervat za poezijo na terasi hotela Razgoršek (Stari trg) 21. Lirikonfest - Velenje v čašah poezije (1/2)

Sreda, 8. 6.

9.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Polepšajmo si dan s pogovorom, pogovorna delavnica z Bojanom

ŠMARTNO OB PAKI

Petek, 3. 6.

19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki

USTVARJAMO KULTURnO (vstop je brezplačen) Sobota, 4. 6. 8.00–12.00

ZM Šmartno ob Paki Akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme

ŠOŠTANJ

Sobota, 4. 6.

X Italija Breški Jalovec, Brinica – Italija Ponedeljek, 6. 6. 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 18.00 Vila Mayer Misijonsko življenje med Inuiti

Skozi tančice ženskega pogleda

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Veliki koncert skupine Hamo & Tribute 2 Love s simfoniki, 30. junij ob 19.00

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto.

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

POLETJE, KO SEM SE

NAUČILA LETETI

Leto kada sam naučila da letim, mladinska/družinska komedija, 87 min (Srbija, Bolgarija, Slovaška, Hrvaška), 9+

Režija: Radivoje Andrić

Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević Petek, 3. 6., ob 17. uri, velika dvor.

ENA SEKUNDA

Yi miao zhong, komična zgodovinska drama, 104 min (Kitajska, Hong Kong)

Režija: Yimou Zhang

Igrajo: Yi Zhang, Haocun Liu, Wei Fan Petek, 3. 6., ob 19. uri, mala dvorana

POLJE STRAHU

Escape the Field, srhljivka, 89 min (ZDA)

Režija: Emerson Moore

Igrajo: Jordan Claire Robbins, Theo Rossi, Tahirah Sharif, Julian Feder, Elena Juatco, Shane West Petek, 3. 6., ob 20. uri, velika dvor.

FUTURA

Futura, mladinski dokumentarni film, 108 min (ITA)

Režija: Pietro Marcello, Francesco Munzi, Alice Rohrwacher Sobota, 4. 6., ob 17. uri, velika dvor.

BERGMANOV OTOK

Bergman Island, drama, 112 min (FR, ŠVE, NEM, BEL)

Režija: Mia Hansen-Løve

Igrajo: Vicky Krieps, Tim Roth, Mia Wasikowska, Anders Danielsen Lie Sobota, 4. 6., ob 19. uri, mala dvor.

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick, akcijska drama, 131 min (ZDA)

Režija: Joseph Kosinski

Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman Sobota, 4. 6., ob 20. uri, velika dvor.

ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE

Maya the Bee 3, sinhronizirana animirana pustolovščina, 88 min (NEM, AVS)

Režija: Noel Cleary Nedelja, 5. 6., ob 16. uri, velika dvorana

OPERACIJA

MINCEMEAT

Operation Mincemeat, zgodovinska drama, 128 min (ZDA)

Režija: John Madden

Igrajo: Colin Firth, Matthew Mafadyen, Kelly Macdonald Nedelja, 5. 6., ob 18. uri, mala dvor.

POŽIGALKA

Firestarter, srhljivka (ZDA)

Režija: Keith Thomas

Igrajo: Zac Efron, Ryan Kiera Armstrong, Sydney Lemmon, Kurtwood Smith, John Beasley, Michael Greyeyes Nedelja, 5. 6., ob 19. uri, velika dvor.

BARABE

The Bad Guys, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

Režija: Pierre Perifel Ponedeljek, 6. 6., ob 18. uri, mala dvorana

BELFAST

Belfast, biografska drama, 98 min (VB)

Režija: Kenneth Branagh

Igrajo: Caitríona Balfe, Judi Dench, Jamie Dornan, Ciarán Hinds, Colin Morgan, Jude Hill, Ponedeljek, 6. 6., ob 19. uri, velika dvorana

Če je cena tvoja duša, potem ni vredno

Zelo pogosto se mi pripeti, da se srečujem s situacijami, v katerih smo ženske totalno preskromne, kadar gre za pohvalo same sebe. Poudarek na "smo"! Ko priložnost napelje tako, da bi lahko izpostavila, opisala, omenila ali razložila nekaj o sebi, kar zmrznem. Občutek dobim, kot da gre za hvalo. Počutim se, kot da se želim izpostavljati, hvalisati. To

pa ni v moji naravi. Nedavna okoliščina me je privedla do razmišljanja o tem, ali je vrednost sebe pogojena s hvaljenjem drugim ljudem? Kako uravnotežiti, da poveš o sebi nekaj in se izpostaviš, obenem pa ohraniš način, ki ne napeljuje na hvalisanje?

Verjetno je odvisno od namena. Če želim izpostaviti svojo strokovnost, se mi zdi primerno, da jo opišem in podprem z argumenti. Če pa je moj namen hvala same sebe, potem pristnost izzveni. Ljudje začutijo, ko si sam sebi všečen. Jaz pa nikakor nočem biti všečna sama sebi. Učim in stremim pa, da sem si vredna ter da to vrednost varujem in negujem, ka-

dar jo kdo ogroža ali želi poteptati. Tudi pristnost je tista lastnost, vključno s prijaznostjo, do katere čutim veliko pripadnost. Nikoli si ne bi želela zamegliti pogleda na svet z željo po hvali same sebe. Želim biti pristna. To mi celo več pomeni, kot če mi kdo reče, da sem uspešna. Nikoli ne bi želela biti uspešna, če bi to pomenilo konec moje iskrenosti.

Zato se nenehno preverjam. Ko delujem, se vsake toliko zavestno ustavim in se vprašam: Ines, kje si, kako ti je ob tem, kjer si, ali žrtvuješ preveč sebe?

Hitro prejmem samoodgovor in se skušam držati vodila: če te stane tvoje duše, ni vredno.

Ines Vugrinec

��

Nagradna križanka Optika Podgoršek

STROKOVNO, UGODNO, MODNO

Za vas že od leta 1987

PE Velenje: Šaleška cesta 16, Velenje T 03 586 17 83 pon-pet: 8.30-13.30 in15.00-18.00

PE Maribor: Mlinska ulica 24 T 02 25 02 545 pon: 9.00-18.00, tor-pet: 9.00-17.00 info@optika-podgorsek.si

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Občutek imate, da so na vseh področjih vašega življenja potrebne določene spremembe. To čutite že nekaj časa, a se ne morete odločiti, kako bi ukrepali. Obrnite se na najbližje, ki vas bodo podprli v vsem, kar si boste zadali. Malo manj razumevanja boste imeli v službi, kjer lahko zaradi napetih odnosov hitro pride do kakšnega prepira. Počutje vam bo dobro služilo, pazite le, da ste dovolj aktivni in se ne zapirate med štiri stene. Začetek junija bo ugoden tudi na ljubezenskem področju, če boste znali izkoristiti priložnosti za okrepitev odnosa s partnerjem.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Naslednji dnevi vam bodo pisani na kožo. Čeprav boste imeli veliko obveznosti, se vam bo zdelo, da jih tokrat opravljate z lahkoto. Delo si boste znali organizirati tako, da vam bo ostalo tudi nekaj časa zase, kar bo še okrepilo vaše splošno počutje. Izkoristite dobro počutje in dobro voljo za uresničevanje zasebnih želja, ki jih že nekaj časa potiskate ob stran. Usoda vas bo na nenavaden način vodila na pot ljubezni in strasti, kar vas bo še dodatno napolnilo s pozitivno energijo.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Zaradi pretiranih skrbi boste na trenutke povsem brez volje. Na vas bodo vplivali tudi napeti odnosi v zasebnem življenju, ki vam že nekaj časa jemljejo prepotrebno energijo. Poskrbite za svoje počutje, tudi če se morate v to prisiliti. Ne zapirajte se pred ljudmi, saj vam lahko pomagajo prebroditi neprijetne dni in vas napolnijo z novo energijo. Razmislite o navadah, ki vas spravljajo v slabo voljo, in se jih poskusite znebiti. Ni treba, da v hipu spremenite svoje življenje, že manjše in postopne spremembe lahko pripeljejo do pozitivnega preobrata.

- komandir Šaleške partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je 3. junija 1942 v Lokovici padel, ko je skušal rešiti ranjenega soborca;

- 3. junija 1963 so pričeli s prostovoljnim delom urejati osrednje velenjsko otroško igrišče. Že prvi dan se je prostovoljnega dela udeležilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniških delovnih ur; - 4. junija 1949 se je v Rakovljah pri Braslovčah rodil slovenski novinar in literat Vinko Vasle - Venč; - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge; - 4. junija 1999 je Velenjčanka

Katarina Srebotnik skupaj z Južnoafričanom Pietom Norvalom zmagala v finalu mešanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garros v Parizu. Katarina je prva Slovenka po Mimi Jaušovec, ki ji je uspel tak podvig; - 5. junija 1927 se je v Mežici rodil Anton Močilnik, ki je bil od leta 1965 do leta 1966 velenjski župan. Umrl je 18. novembra 2012; - 5. junija leta 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnju ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva; - 6. junija 1944 je v avstrijskem Gradcu umrla grofica Maria Anna HerbersteinProskau. V Velenje se je preselila po 1. svetovni vojni in do svoje smrti živela v današnji vili Herberstein. Imela je kokošjo farmo, ukvarjala pa se je tudi z vzrejo angora zajcev. V njeni lasti sta bila tudi vrtnarstvo in drevesnica. V spominu Velenjčanov se je ohranila s preimenovanjem stavbe, nekoč znane kot Vila Ritter oz. Novi Šalek v Vilo Herberstein; - leta 1999 so 6. junija nogometašice Škal osvojile slo-

venski pokal;

- leta 1942 se je 7. junija v Topolšici rodil fizik, diplomat in funkcionar dr. Benjamin Lukman;

- 7. junija 1955 je bil rojen dr. Jože Hudales, dolgoletni vodja Muzeja Velenje in danes profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani;

- 8. junija 1924 je v Lazah pri Velenju umrl slovenski pravnik in mecen dr. Jakob Pirnat; - 15. oktobra 1888 se je v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil Simon Blatnik. Izučil se je za trgovca in se leta 1919 iz Sladkega vrha, kjer je imel trgovino, preselil v Velenje oziroma v Staro vas. V letih 1920–1922 je bil izvoljen za načelnika velenjskega gasilskega društva. Bil je dolgoletni predsednik Rdečega križa, katerega član je bil od ustanovitve, ter funkcionar velenjskega Sokola. Že pred vojno je politično deloval in bil kot član Slovenske ljudske stranke za okraj

Očala na recept brez doplačila • Sončna in korekcijska očala

•

• Očala za zaščito pred modro svetlobo • Kontaktne leče in pripomočki za nego • Lupe, spray proti rošenju očal • Popravilo in čiščenje očal • Komplet očala že od 49,90 €

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »OPTIKA PODGORŠEK«, najka sneje do ponedeljka 13. junija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Slovenj Gradec leta 1927 izvoljen za poslanca prve mariborske oblastne skupščine. Osvobodilnemu gibanju se je pridružil takoj po okupatorjevem prihodu. Podpiral je prve borce in se udeleževal ilegalnih sestankov. Nemci so ga zaprli že decembra 1941, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, vnovič pa so ga zaprli maja 1942 in ga 8. junija leta 1942 v Mariboru ustrelili kot talca; - 8. junija 1974 se je rodil gledališki ustvarjalec Velenjčan Marko Mandić; - nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo; - 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje. Ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji. Reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje. Z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji.

�� Damijan Kljajič

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Začetek junija bo v vas prebudil nov val energije, ki vam bo dala zagon, da še naprej vztrajate na zastavljeni poti. Čeprav ni vedno enostavna in vam pogosto povzroča dodaten stres, vam hkrati odpira nove priložnosti, ki vam na dolgi rok prinašajo ogromno osebnega zadovoljstva. Vedno bolj jasno boste videli svoje načrte in si ustvarili dobro vizijo. Morda se vam obeta sprememba temeljev, zato je dobro, da se svojih želja in ciljev zavedate in pri njih vztrajate, tudi če se vam bo zazdelo, da se življenje obrača v povsem nepričakovano smer.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Pretirano boste občutljivi na opazke in mnenja ljudi, zato se boste odmikali v samoto. Zapiranje vase vas ne bo odrešilo negativnih misli. Poskusite se obrniti na najbližje, ki vam bodo nudili vso potrebno podporo. Prosti čas preživite v naravi, ki vas bo napolnila z energijo in pripomogla k vašemu dobremu počutju. Ko se boste znebili najhujših bremen in pomislekov, se bo vse postavilo na svoje mesto. Odprite se spremembam, ki vam lahko prinesejo svež, predvsem pa drugačen pogled na trenutno situacijo, ki še zdaleč ni tako črna, kot se zdi.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Čas je, da končno naredite vse nujne stvari in se rešite starih obveznosti, odlašanje vas namreč z vsakim dnem bolj obremenjuje in vas spravlja v slabo voljo ter s tem vpliva prav na vsa področja v vašem življenju. Najbolj se pozna na vašem počutju, ki vam zadnje čase povzroča kar nekaj preglavic. Ko boste z obveznostmi končno na tekočem, se boste lažje odprli za sprejemanje pozitivne energije, ki bo poskrbela, da boste tudi v odnosih veliko bolj samozavestni, sodelujoči in strpni.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Stvari na poslovnem področju se bodo odvijale po načrtu, nekaj več težav pa se bo pojavilo na zasebnem področju. Vezani boste od partnerja zahtevali več, kot vam bo pripravljen ali zmožen dati, kar bo v vas vzbudilo nove pomisleke. Premislite o pričakovanjih, ki morda bolj kot v ljubezni temeljijo v vaši negotovosti. Bodite iskreni najprej s sabo, da boste lahko potem iskreni tudi s partnerjem. Le na tak način boste našli tudi ustrezno rešitev za trenutno situacijo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Znašli se boste v nesporazumih, ki bi jih bilo dobro razjasniti sproti. Bolj ko boste zavlačevali, bolj se bo situacija zapletala in vas obremenjevala. Ohranite mirno kri in ostanite odprti za predloge. V pogovoru bodite razumevajoči, saj boste le tako lahko našli rešitev, ki bo ustrezala vsem. Ko boste zgladili spore, boste lažje zadihali in se končno sprostili. Vaša sproščenost bo nalezljiva, zato se zna zgoditi, da boste povsem nehote pritegnili ogromno pozitivne pozornosti.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

V naslednjih dneh boste končno opustili nekatere stare vzorce in se odprli spremembam. Četudi vas bo na začetku strah, se boste zavedali, da ste končno naredili korak v pravo smer. Ključno bo, da ohranite zdrav razum in dobro mero samozavesti, da se boste lažje soočili z novimi izzivi, ki so pred vami. Začetek junija je najboljši čas, da se okrepite na vseh ravneh in končno dosežete tisto, po čemer notranje hrepenite že dlje časa. Ne bojte se odzivov drugih, predvsem pa nanje ne reagirajte, saj vas bodo zgolj omejevali.

Kozorog, 23. 11. – 22. 12.

Prihaja razburkano obdobje, ki bo v vas vzbudilo precej novih dvomov na vseh področjih. Nenehno boste tuhtali, kaj vse bi morali spremeniti, in se obremenjevali z različnimi situacijami. Morali se boste sprostiti in dopustiti, da se dogodki odvijajo tudi v nepričakovano smer, ki pa je lahko za vas na dolgi rok veliko bolj ugodna. Ne prepuščajte se negativnim mislim, temveč poskušajte k vsaki stvari pristopiti s čim bolj pozitivnim odnosom in energijo. Le tako se boste izvili iz začaranega kroga, v katerem ste se znašli v teh dneh.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Morda je čas, da se prenehate zanašati na ljudi, ki so vas že večkrat pustili na cedilu. Prav tako jim ne dajajte obljub, ki jih ne želite izpolniti. Osvobodite se bremen starih poznanstev, ki vam prinašajo zgolj probleme in otežujejo vašo pot na skoraj vsakem vašem koraku. Naučite se zanesti predvsem nase, zaupajte si in ne dvomite v svoje odločitve in sposobnosti. Ko boste sprejeli odgovornost zase in se povezali s svojo intuicijo, se vam bodo odprle tudi nove priložnosti za boljša in bolj iskrena poznanstva.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Prekipevali boste od energije, ki pa jo poskusite usmeriti v dejavnosti, ki vas razveseljujejo. Ne zapravljajte je za nepotrebne spore in nepomembne malenkosti, ki vam zgolj otežujejo življenje. Poskrbite za svoje počutje, da vas bo v vzdrževanju notranjega miru podpiralo tudi vaše telo. Le tako boste lažje sledili usodi in ohranjali harmonijo, ki vam bo preprečila, da bi vas iz tira vrgla vsaka malenkost. V medosebnih odnosih poskrbite, da ohranjate realne zahteve. Prevelika pričakovanja vam bodo prinesla zgolj nezadovoljstvo.

Marko Mandić (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

RAZNO

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

STROPNI LUČI, viseči, plastični, retro izgled, grlo E27. Prodam za 35 €. Gsm: O41 69 29 95

ŽIVALI

PSA Tačija, črnorjave barve, starega 10 mesecev, prodam. Z novo srebrno ovratnico, povodcem in verigo,

mali OGLASI

po simbolični ceni 40 €. Vzrok prodaje je, da ne govorim (rak glasilk) in ga ne morem nič naučiti. Vse informacije na Gsm 041 445 652 , Paka pri Velenju.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo 5. 6. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Cena je 8,50 €/ kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Pro-

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 4. in nedeljo, 5. 6. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 588 24 79. Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali

dajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031 653 250.

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA

DVA MOŠKA, malo starejša, iščeta igralce ali igralke taroka za prijateljsko kartanje na domu. Gsm: 031 829 253.

GIBANJE prebivalstva

UE Velenje

POROKE

• Ceglar Alojz, Sevnica, Cankarjeva Ulica 10 In Trnovšek Metka, Velenje, Prelska 35

SMRTI

• Mlinar Franc, roj. 1959, Velenje, Šalek 88

• Razbornik Martin, roj. 1936, Šoštanj, Lokovica 1 A

• Sopotnik Neža, roj. 1929, Velenje, Cesta Pod Parkom 33

• Oplotnik Rudolf, roj. 1937, Velenje, Paški Kozjak 58 E

• Cvikl Marta, roj. 1933, Velenje, Gubčeva Cesta 12

• Hleb Dragica, roj. 1947, Velenje, Zidanškova Cesta 4

• Strauss Ana, roj. 1933, Šoštanj, Cesta Heroja Rozmana 3

Slovenci smo izgubili dva pomembna stoletnika

Umrl tržaški pisatelj Boris Pahor

Trst, 30. maja – V 109. letu starosti je na svojem domu v Trstu umrl pisatelj Boris Pahor, eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je preživel najhujše trenutke 20. stoletja in svoje življenje posvetil predvsem izpričevanju resnice. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.

Boris Pahor se je rodil 26. avgusta 1913 v slovenski družini v Trstu še v času Avstro-Ogrske. Leto pozneje je svet zajela in korenito spremenila vihra prve svetovne vojne. Opisovali so ga kot živi primer izkušnje treh totalitarizmov 20. stoletja – fašizma, nacizma in komunizma. S fašizmom se je srečal v zgodnjem otroštvu v rodnem Trstu, kjer je kot šestletni deček videl, kako v ognjenih zubljih sovraštva izginja Narodni dom. Nepojmljivemu zlu je dobrih dvajset let pozneje pričeval kot taboriščnik, novim krivicam pa nato v Jugoslaviji, kjer je njegovo delo dolgo ostalo neopaženo.

Šele v zadnjih nekaj desetletjih je Pahorjeva navzočnost v slovenskem prostoru doživela preporod. Številni so želeli prisluhniti pisateljevi težki zgodbi, sam pa se je kljub visoki starosti zavedal nujnosti nastopanja. Kjerkoli je spregovoril, ni izgubljal časa za kaj drugega

kot pričevanje o tem, kar je v življenju videl in prestal, da bi vsi izvedeli, kako so "morale pri nas goreti knjige in kako smo bili brez jezika", kako je bil "strah naš vsakdanji kruh" in o taboriščih, "postojankah zgubljenega sveta". Gnalo ga je predvsem dvoje: da bi se poklonil "manom ugaslih tovarišev", predvsem pa to, da bi se nove generacije zavedale mnogoterih pasti družbe in gradile boljšo prihodnost.

Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.

Preminil tudi nekdanji slovenski atlet Marko Račič

Ljubljana, 28. maja – V 103. letu starosti je umrl v Adlešičih v Beli krajini rojeni Marko Račič, tudi Bloudkov nagrajenec in dobitnik mednarodne olimpijske nagrade. Bil je najstarejši slovenski še živeči olimpijec. Stoti rojstni dan je praznoval 25. aprila 2020. Med drugim je nastopil na poletnih olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu ter v teku na 400 m prišel do polfinala. Po atletski karieri je bil trener, selektor reprezentance, sodnik, do 90. leta starosti je sodil na 1500 tekmah, bil organizator tekmovanj, statistik in publicist.

KONCENTRACIJE OZONA

Ko najmlajši sreča najstarejšega

Janežič

Velenje–Ptuj, 26. maja – Se spominjate, kdaj ste se naza dnje peljali z vlakom? »Mislim, da sem se nazadnje peljal pred tridesetimi leti!« je dejal eden od udeležencev izleta upoko jencev, potem ko je modri vlak odpeljal iz Velenja proti Šošta nju. V Pesju, Šoštanju, Florjanu, Paški vasi in Šmartnem ob Paki so potniki vstopali v posebna dva vagona, in na koncu nas je bilo več kot 170. Velik organi zacijski in logistični zalogaj za vodje društev upokojencev iz treh občin: MO Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Vozi me vlak v daljave … Ideja za tokratni izlet je zra stla pri Marjanu Knezu, za dolženemu za izlete v Društvu upokojencev Šmartno ob Paki, ki šteje okoli 400 članov, tokrat pa jih je bilo na vlaku 35. Po nosen na 130-letno tradicijo že leznice v domačem kraju se je že pred leti domislil, da bi upo kojenci na izlete lahko potovali z vlakom. Tako jih je v zadnjih dvajsetih letih, tudi s podporo županov, organiziral tako po Sloveniji kot tudi v tujino. Po tnikov je bil velikokrat krepko čez 100. Ena od njegovih idej je tudi povezati vseh 9 slovenskih krajev z imenom Šmartno. »Tisoče ljudi se je v teh letih že peljalo z vlakom na naše izlete, z nami so bili tudi člani pevske

ga zbora, povabili smo upoko jence iz sosednjih občin, pove zali smo se s Slovenci v tujini, obujali obletnice in spominske dneve, sprejemali so nas župa ni. Tokratni izlet ŠPZDU je neka kšen vrh te naše dobre zgodbe potovanj z vlakom,« je povedal Marjan Knez.

Kdor želi, se z vlakom pelje brezplačno

Jože Kandolf je, kot dolgole tni izkušeni turistični delavec, predsednik komisije za turi zem pri ŠPZDU. »Vsako društvo v zvezi organizira med letom vsaj en izlet, in to z avtobusom, tokrat pa smo izbrali vlak. Za upokojence je takšno potovanje

li smo najmlajše in najstarejše mesto. Izleta so se udeležili čla ni iz vseh društev v zvezi, razen iz treh,« je povedal.

Zakaj potujejo upokojenci? »Če bi vodili statistiko vseh iz letov, letovanj, kopalnih izletov v posameznih društvih, bi zbra li velike številke, saj je takšen način razvedrila, potovanja za upokojence zelo priljubljen. Poskrbimo, da so cene ugodne, dogovorimo se s hotelirji, pre vozniki za popuste. Upokojenci pa so predvsem veseli druže nja, spoznavanja novih krajev in ljudi,« je sklenil Kandolf.

Člani so pogrešali druženja

ski upokojenci radi obiskujejo druge kraje in ljudi. »Najraje se prijavijo člani za izlete, letos smo že bili v Virštanju, imeli bomo kopalni izlet in letova nje. V maju smo se na Gospo darskem razstavišču v Ljublja ni udeležili medgeneracijskega srečanja ZDUS, na katerem sta DU Velenje in DU Šoštanj preje la priznanje ZDUS za najboljše društvo v letu 2020/21. Zaradi dveletnega zaprtja se vidi, da so ljudje zelo pogrešali druženja, izlete,« je povedala Zdenka.

Presenečenje in dobrodošlica

še posebej privlačno, saj vemo, da kdor želi, lahko dobi brez plačno vozovnico. Tako smo se tokrat praktično brezplačno pe ljali iz Velenja na Ptuj. Poveza

Iz šoštanjskih dru štev upokojencev, ki jih je okoli 900, je bilo na izle tu 29 članov. Za predsednico pododbora DU Šoštanj je bila letos zbrana Zdenka Uršnik, ki je povedala, da tudi šoštanj

Dobrodošlico na Ptuju je mno žici potnikov najprej izrekel Viktor Kokol, predsednik Po krajinske zveze Spodnjega Po dravja. Popeljal nas je do sredi šča starega mestnega jedra, ki je v celoti zaprto za promet in z glavnim trgom lepo urejeno. Tam nas je čakalo preseneče nje: na trgu nas je prvi pozdra

vil župan, pa ne ptujski, kajti na Ptuju imajo županjo Nuško Gajšek, temveč velenjski župan Peter Dermol. Po nekaj izme njanih šalah ob tem, izrečenih dobrodošlicah in željah župana in županje za prijeten izlet, se je za sprejem zahvalil predse dnik ŠPZDU Franc Vedenik. Ko so spominska darila menjala la stnike, se je velika skupina raz delila na več manjših. Tako so izletniki odšli na Ptujski grad, z vodiči po starih mestnih ulicah in, seveda, tudi v Ptujsko klet, ki se, mimogrede, razteza pod precejšnjim delom starega dela mesta.

Položaj upokojencev ni rožnat

Viktor Kokol je povedal, da njihova zveza združuje okoli 12 tisoč upokojencev iz 19 občin, včlanjenih v 44 društev, kar jo uvršča med največje pokrajin ske zveze. »Če sta razum in dia log, se da tudi v tako veliki orga

nizaciji uspešno delati. Imamo okoli 300 prostovoljcev, ki se vključujejo v aktivnosti, kot jih vodijo tudi druge pokrajinske zveze. Tako imamo programe Starejši za starejše, Sodobna oskrba starejših, E-oskrba. V mestih živi manj naših članov kot na podeželju – velik del so Haloze in Slovenske Gorice –za katere so ti projekti še pose bej pomembni. Teren je velik, razpršen, mesta so le tri, poleg Ptuja še Ormož in Središče ob Dravi.

Veseli smo druženja z upoko jenci iz vaše regije. Bil je to velik organizacijski zalogaj za nas in za vas. Potrudili smo se, da izlet ne bi bil preveč naporen in pre drag, hkrati pa smo vam omo gočili spoznati čim več ptujskih znamenitosti in predstaviti me stno zgodovino, poskrbeli smo za razvedrilo in dobro počutje z degustacijo vina, saj brez tega ni dobrega okusa Ptuja,« je sklenil.

Oblačila

so ponovno zaživela

Nameni akcije so ozaveščanje, ponovna uporaba in posledično zmanjševanje tovrstnih odpadkov – Letošnje leto so zbrali manj oblačil kot lani

Velenje, 27. maja – Prostovoljci Šol skega centra Velenje so skupaj s PUP Saubermacher in Tekstilkom organi zirali dogodek, ki je prijavljen kot del Tedna vseživljenjskega učenja. Pred Šolskim centrom Velenje so zbirali še uporabna in čista oblačila, na stojni cah pa so si ljudje lahko brezplačno izbrali tudi kaj zase. Dogodek so po pestrili z modno revijo in s kulturnim programom.

Že uporabnim izdelkom

dajejo novo življenje

Nameni akcije zbiranja še uporab nih oblačil so ozaveščanje, ponovna uporaba in posledično zmanjševanje tovrstnih odpadkov v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. Vodja tehnološke priprave dela pri PUP Sau bermacher Alenka Centrih Ocepek: »Lani smo začeli z akcijo, skušamo zbrati še uporabna oblačila in jim podaljšati življenjsko dobo in upora bo ter tako vplivati na zavest ljudi, da še uporabnim izdelkom dajemo novo življenje. Vemo, od kod pripo tujejo oblačila in za kakšen denar so narejena. Mislim, da že kot starši poskušamo z izmenjavo oblačil po

daljšati uporabo oblačil, dodajamo pa zgodbo dijakov, ki na takšen način vidijo priložnost, da lahko tudi global no prispevajo k čistejšemu okolju,« razmišlja Centrih Ocepkova, ki ugo tavlja, da so letos zbrali manj oblačil kot lani.

Kljub vsemu je bil namen dosežen. Oblačila ljudje še vedno lahko prine sejo v zbiralnike v Mestni Občini Ve lenje, Občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer jih preberejo in gredo po tem v trgovine z rabljenimi oblačili. »Kadarkoli čistijo omare, jih lahko pri

nesejo v zbirni center in v zbiralnike za tekstil, od koder potujejo v prave roke.«

Dogodek popestrila modna revija in glasbeni program

Učiteljica Šolskega centra Velenje Maša Kolšek podpira tovrstne akci je, ki se jih njihova šola redno udele žuje, saj verjamejo, da lahko vsak kos oblačila najde novega lastnika. »Zbirali smo še uporabna in čista oblačila, ki so jih dijaki Šole za storitvene dejavnosti sortirali in brezplačno ponujali na stoj nicah. Ta dan je bila za javnost odprta tudi naša dijaška trgovina Modno pod

strešje, obiskovalci so si lahko ogledali tudi predstavitev projekta Zdrava šola, ki poteka na Šoli za storitvene dejav nosti, ter delavnico recikliranja Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, kjer so izdelovali vrečke za sivko iz odpa dnega tekstila. Na ogled je bila tudi raz stava študenta Luke Gortana z naslo vom Zdaj znam izmeriti neizmerljivo, kjer so bile v mozaik strnjene misli o življenju stanovalcev in zaposlenih Doma za varstvo odraslih.«

Dogodek so pod mentorstvom pro fesorjev Maše Kolšek, Irene Herlah Bojane Urbanc in Jožija Volka še do datno popestrili z modno revijo in glas benim programom, kjer so se predsta vili glasbena skupina Žugam ti s pestjo, pevka Nina Sakulac, citrarka Maša Strmec in raper Seid Muharemović, program pa so povezovali Sara Germ, Rok Kopitar Hana Mušič in Rebeka Štruc

Oblačila prinašajo tako mladi kot starejši

Tija Jahiri Kandolf: »Namen dana šnje akcije je, da zamenjamo kakšno oblačilo ter da lahko ljudje to, česar ne potrebujejo, prinesejo na stojnico. Tudi dijaki prinesemo kar nekaj oblačil, ne kateri jih tudi zamenjajo za kakšno iz dijaške trgovinice.«

Merita Osmič: »Oblačila prinašajo tako mladi kot starejši, lahko jih tudi zamenjajo. Gre za uporabna oblačila. V tem času prinašajo predvsem poletna, še uporabna oblačila. Pohvalno je, da jih tisti, ki jih imamo preveč, prinese mo in tako pomagamo tudi drugim.«

Diana

Jože Kandolf.: »Upokojenci so predvsem veseli druženja, spoznavanja novih krajev in ljudi.«

Zdenka Uršnik: »Najraje se člani prijavijo za izlete, veliko jih tudi tekmuje v različnih športih.«

Marjan Knez: »Tisoče ljudi se je v teh letih že peljalo z vlakom na naše izlete.«

Jasmina Škarja

Veseli so, da je dogodek obiskalo precej dijakov in profesorjev, najbolj pa so se razveselili prijateljev, stanovalcev Doma

varstvo odraslih in varovancev VDC Saša. Za pomoč se zahvaljujejo tudi Mestni občini Velenje in Turističnemu društvu Velenje, ki jim je omogočilo, da je bil dogodek še lepši. (Foto JKŠ)