23-2001 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 1

bo spremenljivo oblačno in večinoma brez ploh. Zjutraj ponekod megla.

številka 23

četrtek, 9. junija 2011

1,50 EVR

E.coli trese Evropo Mira Zakošek

Tako mislim

Najhujši strup je v majhni steklenički in največji človeški sovražniki so mikroskopsko majhne bakterije ali virusi, ki nas pogosto povsem razorožijo, nas naredijo nemočne, celo ubijajo. V Nemčiji je zaradi bakterije E.coli te dni umrlo 25 ljudi. A je tudi ob takšnih dogodkih polno intrig in špekulacij, ki privedejo do težav nepojmljivih razsežnosti. Težko je razumeti, da nas ob vseh današnjih raziskovalnih možnostih preplavljajo nove in nove domneve, različne neresnice, ki puščajo globoke ekonomske in človeške rane in dobesedno uničujejo nekatera gospodarstva. Kako je sploh možno takšno površno podajanje informacij, takšno izkrivljanje podatkov? Si lahko strokovnjaki dovolijo, da najprej krivijo španske kumare, nato kalčke, da so problem že jagode …? So te informacije res posredovali znanstveniki, ali pa so to znova spretne ekonomske poteze posameznikov ali preračunljivih lobijev? Ni čudno, da se poraja sum, da je bakterija morda nastala v laboratoriju.

V Topolšici sodobno otroško igrišče

Padli vsi trije referendumi Volivci smo na super referendumsko nedeljo odgovarjali na tri vprašanja: o uveljavitvi zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.. Že kmalu po zaprtju volišč je bilo jasno, da so padli vsi trije, skromna pa je bila tudi volilna udeležba., dobrih 40 odstotkov. Po preštetih 686.735 glasovnicah je proti pokojninski reformi glasovalo dobrih 72 odstotkov, za pa 27,83odstotka. Referendum o delu in zaposlovanja na črno je podprlo 24,47 odstotka volivcev, proti pa glasovalo 75,53 odstotka. Zavrnili so tudi referendum o arhivih. Proti je glasovalo 71 odstotkov volivcev, kar pomeni, da je dobil 29- odstotno podporo. Na tukajšnjem območju je bila udeležba najvišja v drugem velenjskem okraju, kar 44,7-odstotna, v Žalcu, nekaj več 44 odstotna, malo manjša v Mozirju in Slovenj Gradcu, v prvem velenjskem okraju pa malo več kot 41-odstotna. In kako smo glasovali v tem okolju. V celjski

Samo rebalans ne bo rešil občinske blagajne

volilni enoti je referendum o preprečevanju dela na črno podprlo 22,76-odstotka volilcev (v Velenju na prvem okraju 32,94, v drugem pa 22,06 odstotka). Zakon o arhivih je dobil v celjski vo-

lilni enoti skoraj 25-odstotno podpro (Velenje, 23,72 in 34,75) in pokojninska reforma v Celju 24,27-odstotno (Velenje 29,17 in 22,38).  mz, foto: vos

Kdor koli že, posledice so tu. To pa niso le umrli ali bolni. Zaradi napačnih mnenj znanstvenikov Evropa beleži velik padec cen sadju in zelenjavi, saj so potrošniki previdni, izvoz pa je zastal. Najbolj je prizadelo Špance, ki so bili »prvi krivci« in sedaj zato vsak teden izgubijo 225 milijonov evrov, posredna škoda pa je najbrž še večja. Na nogah so tudi Poljaki, veliki proizvajalci jagod in malin. Največji kupec, Rusija je prepovedala uvoz. Tudi Slovenci že imamo težave, povpraševanje po domači zelenjavi in sadju je sicer večje, a prepolovljene cene na evropskem trgu, vplivajo tudi na cene slovenskih proizvajalcev, ki že tarnajo. Komaj vzpostavljeno krhko ravnovesje po gospodarski krizi, Evropo spet postavlja pred nov problem. Odpira pa tudi nove dileme. V imenu obveščenosti smo namreč ob preobilici »pravih in lažnih« informacij pogosto pravzaprav neobveščeni, vse pogosteje tudi zavedeni in naše prirojeno pogosto panično ravnanje spretno izkoriščajo različni gospodarski in politični špekulanti. Pa je tale E.coli le ena od stoterih zgodb, ki se spletajo ne le v svetu, ampak tudi v domačih logih. Bomo v prihodnje še znali ločiti zrnje od plevela? 

Po mnenju Janežiča projekt 6 ne bi smel biti več vprašanje Ljubljana, 2. junija - Člani odbora Državnega zbora za gospodarstvo so poslušali poročilo gospodarske ministrice Darje Radić o ugotovitvah v zvezi s projektom izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Po njenih besedah je bila v projektu prisotna vrsta nepravilnosti, negospodarnih dejanj in neprimernih odločitev. Poleg tega ocenjuje, da je investicija izredno tvegana, saj je na meji rentabilnosti. Generalni direktor HSE Matjaž Janežič je ob tem poudaril, da sama izvedba projekta Teš 6 ne bi smela biti več vprašanje. Vlada in ministrstva so doslej za potrebe financiranja projekta Teš 6 med letoma 2007 in 2010 izdala že 12 soglasij in drugih listin, v projekt pa je bilo doslej vloženih že 418,5 milijona evrov.  mz

Gorenje raslo za več kot četrtino

Novi rudarjev trener Milan Djuričić

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Uspešno opravljene nenapovedane vaje gasilskih društev

V stečaju Vegrad-IN nepremičnine in Vegrad Gradnje Velenje, 2. junija - V stečaju je še eno Vegradovo hčerinsko podjetje – Vegrad-IN nepremičnine. Za stečajno upraviteljico je Celjsko okrožno sodišče imenovalo Mojco Breznik. Upniki lahko terjatve prijavijo do 2. septembra. Medtem pa je okrožno sodišče v Celju je začelo stečaj družbe Vegrad Gradnja, za stečajnega upravitelja pa je imenovalo Rudolfa Hramca. Upniki lahko terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo do 6. septembra. n mz

Preizkus terjatev Vegrada podaljšan še za en mesec Velenje - Okrožno sodišče v Celju je na predlog stečajne upraviteljice Vegrada Alenke Gril še za en mesec podaljšalo rok za preizkus terjatev oziroma za oddajo osnovnega seznama preizkušenih terjatev, in sicer do 6. julija. Za tak predlog se je Grilova odločila zaradi velikih težav, ki jih imajo pri ugotavljanju dejanskega stanja zaradi neurejene dokumentacije Vegrada. n mz

Upravna stavba Elkroja Miklavčeva Nazarje - Stečajni upravitelj nazarskega Elkroja Stevo Radovanović je za 1,2 milijona evrov prodal upravno stavbo podjetja. Kupec Elkrojeve nepremičnine je podjetje A. M. Miklavc, tehnični pregledi, iz Rečice ob Savinji. n mz

Obnavljajo tudi talne oznake Velenje, 6. junija – Koncesionar za urejanje in vzdrževanje cest, podjetje PUP Velenje, nadaljuje opravila za vzdrževanje in obnavljanje občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin v mestni občini Velenje. V teh dneh obnavljajo tudi talne cestne označbe. Na območju Vinske Gore ter na drugih cestah, kjer je to potrebno, bodo v prihodnjih dneh nasipali in utrjevali bankine. Na območju Starega Velenja in Podkraja bodo čistili odprte kanale ob cestah, na območju Kozjaka pa bodo poleg čiščenja odprtih kanalov ob cestah izvedli tudi čiščenje prepustov.

Preverili izvozni čas intervencijskih vozil in obveščanje javnosti ob prekomerni onesnaženosti zraka Velenje, 6. junija - V zadnjih majskih dneh so na območju mestne občine Velenje po nalogu župana Bojana Kontiča potekale vsakoletne nenapovedane poskusne vaje prostovoljnih gasilskih društev mestne občine Velenje. Namen treh vaj, izvedenih v različnih dneh, je bil preveriti izvozni čas intervencijskih ekip iz gasilskih domov in oceniti pravilnost postopkov ob alarmiranju.

Vaja, ki jo je vodil štab Civilne zaščite MO Velenje, je potekala v obliki javnega alarmiranja z daljinskim proženjem siren ter pozivnikov in je bila s tem tudi preizkus sistema javnega alarmiranja. Tudi letošnja vaja je pokazala dobro organiziranost velenjskih prostovoljnih gasilskih društev ter hitre izvoze intervencijskih ekip z zadostnim številom gasilcev in ustrezno opremo.

9. junija 2011

Občina pa je v minulih dneh izvedla tudi vajo obveščanja ob prekomerni onesnaženosti zraka. Skupaj s podjetjem AMES, d. o. o., Službo za zaščito in reševanje Urada za razvoj in investicije MO Velenje, predstavniki Občine Šoštanj in Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja so opravili tudi vzdrževalni pregled Ekološkega informacijskega sistema, s katerim spremljamo podatke o snoveh v zraku na devetih merilnih mestih Šaleške doline in obrobja – postavljene so v Velenju, Šoštanju, Zavodnjah, Topolšici, Lokovici–Veliki vrh, na Graški gori, v Škalah, Pesju, mobilna postaja pa je trenutno v Šoštanju. Na vseh merijo koncentracijo žveplovega dioksida, na posameznih merilnih mestih pa še koncentracije ozona in dušikovih oksidov oziroma prahu. Kadar so vrednosti prekoračene, takoj obvestijo tudi javnost. n bš

Rak sečnega mehurja Velenje, 2.in 3. junij – Po dveh letih je Urološki oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v sodelovanju z Evropsko urološko šolo pripravil v hotelu Paka v Velenju 13. slovenski urološki simpozij. Tema tokratnega je bil rak sečnega mehurja. Simpozija se je udeležilo blizu 100 strokovnjakov – urologov in patologov - iz 10 evropskih držav in približno 60 medicinskih sester. Predsednik organizacijskega in strokovnega odbora prim. mag. Marko Zupančič je povedal, da so na simpoziju izmenjali izkušnje pri obravnavi bolnikov s tem najzahtevnejšim rakom sečil. »V Sloveniji beležimo po podatkih EU navidezno nekoliko slabše rezultate zdravljenja bolezni. Trudimo se narediti korak naprej tudi tako. Mislim, da nam bo uspelo doseči raven, primerljivo z najrazvitejšimi državami EU.« Sestavni del simpozija je bila tako imenovana Evropska urološka šola ter delavnica za patologe. n tp

Med drugim so se lahko udeleženci seznanili tudi z najsodobnejšo opremo za zdravljenje raka sečnega mehurja.

n bš

Iz občine Šmartno ob Paki KVIAZ o novem nadzorniku Glede na novo organiziranost Komunalnega podjetja Velenje, prilagojeno zakonodaji glede nezdružljivosti funkcij, bo tudi lokalna skupnost morala imenovati nova predstavnika v skupščino ter v nadzorni odbor velenjske komunale. Po poslovniku bo člana skupščine imenoval župan, člana Nadzornega odbora pa bodo izbrali na osnovi razpisa, predloga komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja ter občinskega sveta. V skupščini je doslej stališča šmarške občine zastopal župan Alojz Podgoršek, v nadzornem odboru pa podžupan in svetnik Janko Kopušar.

Kaj s prostorskimi akti? Na občinski upravi smo ponovno preverjali, kako je s prostorskimi akti oziroma v kateri fazi so trenutno spremembe občinskega prostorskega načrta. Izvedeli smo, da so prejšnji teden prejeli dodatne usmeritve ministrstva za okolje in prostor, na katere so že pripravili odgovore. Te dni pa naj bi se pogovarjali še s strokovnimi službami na ministrstvu za kmetijstvo. »Res pa je, da postopki trajajo že precej dolgo in je čutiti med vlagatelji manjše nezadovoljstvo, vendar na občinski upravi vodimo postopke v skladu z zakonodajo, saj ne želimo, da bi se nam zgodilo to, kar se je nekaterim lokalnim skupnostim, kjer so jim prostorske akte razveljavili za nazaj,« so povedali.

Razpis za razvoj kmetijstva Konec maja se je iztekel rok za oddajo vlog na razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja, ki ga je objavila občina v začetku prejšnjega meseca. Za ta namen je v letošnjem občinskem proračunu namenila 14 tisoč evrov, vlog pa je bilo 22. Na razpis so se lahko prijavili nosilci kmetijske dejavnosti in tisti, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. n tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Sem proti, torej sem! Res imamo, kar smo si zaslužili? – Tudi brez hitre ceste bolj skupaj – Dvomesečno premirje v Laškem – Poletne prireditve vabijo v Celje visoke goste Mar res imamo, kar si zaslužimo, sprašujejo nekateri po superreferendumski nedelji. Udeleženci referenduma so trikrat rekli ne. Za tiste, ki so to »zahtevali«, je to zvenelo kot trikrat hura, za druge, ki so ukrepe pozdravljali, je to zvenelo veliko manj veselo. Seveda so bili naivni tisti, ki so menili, da se bodo po glasovanju razmere pri nas malo utišale. Ne, nekateri so še bolj povzdignili glasove, kot da bi jih rezultat referenduma še dodatno podžgal. In ko nekateri naglašujejo, kaj zdaj čaka vlado, mnoge druge veliko bolj zanima, kaj čaka državljane. Ne vedo, ali naj se res veselijo izglasovanih referendumov, ker so jih rešili hudega zla, ali jih zlo šele čaka. Morda se ponavlja resnica izpred 20 let, da nič več ne bo, kot je bilo. Največji pesimisti opozarjajo, da nas pod Brusljem čaka še kaj hujšega, kot nas je nekoč pod nekdanjo prestolnico. Zdaj bo naša beseda veljala še manj. Pa zato tudi ni nič kaj presenetljiv klic enega od referendovcev: smo se za to borili! Seveda je tudi res, da kljub dokaj obsežni predreferendumski kampanji nismo slišali vsega. Oziroma nismo mogli oceniti, kaj je res. Vsaka stran, ki nas je želela prepričati o svojem prav, je trdila svoje. A kot kaže, je ob vsej tej zmedi spet prevladala moč politike, ne stroke. Tudi v naši širši regiji smo lahko ugotovili, da so bili najbolj proti na območjih, kjer najbolj razprostirajo krila protivladne stranke. Zato bi po neki logiki seveda bilo prav, da te tudi prevzamejo oblast in nas na osnovi svojih argumentov popeljejo v lepši jutri brez kakšnih podaljševanj delovne in starostne dobe ter brez kakšnih kriznih ukrepov. Ljudje si pač najbolj želimo lepšega jutri.

sta se močneje povezala brez tega. Vsaj koroški in celjski policisti so zdaj veliko bolj skupaj, saj je postalo Celje tudi središče koroških policistov. In ker se mnogi od teh vozijo v Celje tudi na delo, je uboga »dobra stara« cesta še bolj obremenjena. Lahko bi tudi rekli, da je na tej cesti zdaj še več policistov. Pa čeprav ne zato, da bi skrbeli za večjo prometno varnost, ampak zato, da drvijo na delo in z dela. V Laškem pa ne drvijo, ampak so se malo umirili. V sporu med nemško firmo WTE, ki je tam gradila kanalizacijo in čistilno napravo, ter občino so si vzeli time aut. Na pogovorih, na katerih so se sestali, so sklenili dvomesečno premirje, čas brez »napadanja«. Kot smo že poročali, sta si ti strani skočili v lase zaradi izgradnje kanalizacijskega čistilnega sistema, Laščane pa je še posebno prizadela odločitev arbitraže gospodarske zbornice, da mora laška občina nemškemu partnerju plačati skoraj 1,4 milijona evrov dolga. Po zadnjem srečanju sta si strani vzeli dva meseca časa, da vsaka pripravi svoja stališča za rešitev. S komunalnimi težavami drugačne vrste naj bi se srečevali v Preboldu. In to v odnosu do Komunalnega podjetja Žalec, tako da celo razmišljajo o ustanovitvi svojega komunalnega podjetja. Nekaterim na našem območju se to sliši dokaj domače. V Celju pa so se s poslabšanjem vremena začele poletne prireditve v knežjem mestu. Veliko bi jih želeli pripraviti na obrežju Savinje ali na Starem gradu, pa se bojijo, da jih bo tudi letos deževje veliko spravilo pod streho. Se je pa letos že doslej izkazalo, da je precejšnja povezanost med kulturo in politiko. A ne v slabem pomenu, ampak da znajo politiki prisluhniti kulturi. Tako je organizatorjem že uspelo privabiti na razne prireditve v knežje mesto tri veleposlanike. Na prvo nemškega in avstrijskega, na jazzovsko prireditev ameriškega. To je gotovo dokajšen uspeh za promocijo kulture in Celja. Sicer pa so se najrazličnejše poletne kulturne in drugačne prireditve začele tudi po mnogih drugih krajih. Ponekod tudi zato, da bi ljudi zadržali doma. Če jih že tišči denar, naj ga zapravijo doma!

Z začetkom novega meseca pa smo pri nas dobili dokaz, da za širše regijsko povezovanje sploh ne potrebujemo hitre ceste. Koroška in Celje

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti).

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.

Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

9. junija 2011

Delo za 350 dijakov in študentov

Varovanje okolja ne pozna meja S podpisom deklaracije so se župani in županje ter nekateri predstavniki ustanov, zavodov, zbornic v Savinjski regiji zavezali k trajnostnemu razvoju Tatjana Podgoršek

Celje, 31. maja - V Narodnem domu v Celju so župani, županje, predstavniki nekaterih zavodov, ustanov in zbornic, povezanih z varovanjem okolja v Savinjski regiji, podpisali deklaracijo o trajnostnem

Že prejšnji teden 150 prijav več, kot je prostih mest za počitniško delo, ki ga organizira MO Velenje – Zaslužili bodo po 240 evrov

Sprejeli so skupni in zavezujoči dokument.

razvoju omenjene regije. Pobudo za to je dal Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, podpisniki deklaracije pa naj bi se z njo zavezali, da bodo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo, vzdržno upravljali naravne vire ter spodbujali samooskrbo Savinjske regije. Prav to naj bi bila njena konkurenčna prednost. Savinjska regija je prva v Sloveniji, ki se je tako zavezala k trajnostnemu razvoju. To ne preseneča, saj so občine tega območja že v prejšnjih letih ve-

liko naredile za varovanje okolja – čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki. »Gre za sonaraven način upravljanja vseh zadev, ki so skupne celotni regiji. Trudili se bomo, da jih uresničimo skupaj, se skupaj prijavljamo na različne razpise za sofinanciranje projektov, kot sta denimo urejanje kolesarskih poti in razvoj turizma, ki smo se jih že lotili, skupaj se lahko lotimo prometa in zamenjave energentov ... Varovanje okolja ne pozna občinskih meja,« je dejal Janez Jazbec.

Kot so še dejali, bodo rezultate napredka trajnostnega razvoja spremljali in vrednotili. Razvojna agencija Savinjske regije je nosilka projekta Savinjska regija – ekoregija, ki bo zagotavljala tudi odprtost projekta. Ta bo temeljil na vključevanju znanja, izkušenj in primerov dobrih praks partnerjev v projektu. Da ne bi ostalo le pri podpisu, pa so najbrž želje občanov in občank regije. n

Spodbudni koraki za prihodnost Člani upravnega odbora Savinjskošaleške gospodarske zbornice o BSH-ju Hišni aparati Nazarje in njegovih razvojnih projektih

Varne točke v Velenju

Med ogledom proizvodnje

do reševali težave končnega uporabnika pri pripravi hrane in napitkov.« Po zagotovilih Gorjupa za vlaganja v posodobitev proizvodnje namenijo na leto več kot 10 milijonov evrov, razvoj spodbujajo tudi z inovativno dejavnostjo. Vsako leto prijavijo 20 patentov, obstaja pa še kopica manjših, ki jih prispevajo zaposleni skoraj vsak teden. Za to področje nameravajo zaposliti v bližnji prihodnosti usposobljenega strokovnjaka. Tovarna je v tem trenutku med večjimi, ki na eni lokaciji proizvede takšno količino izdelkov, je povedal Gorjup in dodal, da je njihov

namen število slednjih še razširiti. Prav tako želijo izkoristiti priložnosti, ki se kažejo predvsem pri proizvodnji aparatov za pripravo kave višjega cenovnega razreda. »Leta 2015 želimo biti prvi v svetu v proizvodnji malih gospodinjskih aparatov.« Pri korakih v prihodnost so vključili področje izobraževanja. Povezali so se že s Šolskim centrom Velenje in še nekaterimi izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji, saj želijo srednješolsko poklicno izobraževanja okrepiti z dodatnim praktičnim znanjem. »Želeli bi si z zahodno Evropo primerljiv sistem dualnega

Strokovni nadzor v ZD Velenje še ta mesec Velenje, 6. junija - Na ministra za zdravje Dorijana Marušiča je velenjski župan Bojan Kontič v imenu županov vseh treh občin v Šaleški dolini naslovil pobudo, da pristojni organi opravijo nadzor nad delom reševalne službe, reševalnih prevozov in nujne medicinske pomoči v

Velenje, 6. junija - Deveto leto zapored bo Mestna občina Velenje (tudi) v času letošnjih počitnic omogočila počitniško delo dijakom in študentom. To je res lepa odločitev občine, saj vemo, da je v gospodarstvu v zadnjih letih zelo malo prostora za počitniško delo mladih. Žal pa zaradi krize in finančnih težav velenjske občine letos dela ne bo dobilo toliko mladih kot lansko leto, ko je delalo kar 600 mladih. Vsa mesta so že zasedena, saj so že prejšnji teden imeli 150 prijav preveč, prednost pa so imeli tisti, ki so vlogo oddali prej. Velenjski župan Bojan Kontič nam Počitniško delo bodo letos je povedal: »Posledice krize bodo žal organizirali v različnih termiopazne tudi na tem področju. Zavenih; oblikovali bodo 35 skupin damo se, da poleti mladi težko najpo 10 dijakov in študentov, ki dejo počitniško delo, zato je »pritisk« bodo delali po dva tedna julina počitniško delo pod okriljem MO ja, avgusta in septembra. Pred Velenje, ki ga izvajamo od leta 2002, začetkom del bodo vsi opravsako leto večji. Vemo, da s tem povili tečaj iz varstva pri delu. magamo mladim in njihovim družiOsebni proračun si bodo mlanam, hkrati pa prispevamo k urejenodi lahko z delom za MO Velesti mesta in okolice, saj je MO Velenje povečali za 240 evrov, saj nje lepša tudi zaradi njihovega dela. bodo delali 80 ur, plačani pa Žal pa letos ne bomo mogli ustreči bodo 3 evre na uro. vsem prošnjam za delo; delo bomo omogočili 350 dijakom in študentom, kar je v sedanji finančni situaciji velika številka. Temu se nismo bili pripravljeni odreči, saj vemo, kaj to pomeni mladim in tudi njihovim družinam. Tako bodo tudi letos urejali mesto, Velenje pa vsako leto tekmuje v urejenosti mesta in vedno znova smo uvrščeni med najlepša mesta v Sloveniji.« Izvedeli smo, da bodo mladi tudi letos urejali mesto in primestje, saj bodo pomagali tudi v okoliških krajevnih skupnostih. Še več pozornosti bodo posvetili medgeneracijskemu sodelovanju in utrjevanju vezi med mladimi in starejšimi. Pomagali bodo tudi gasilcem, tabornikom in pri izvajanju počitniških aktivnosti na mestnem otroškem igrišču … n bš

Tatjana Podgoršek

Nazarje, 31. maja – Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se tokrat sešli na sejo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Ob tej priložnosti jih je Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja v tovarni, seznanil z dosedanjim razvojem podjetja, ki sodi med najuspešnejše v Sloveniji. Je eno do 41 v mednarodnem sistemu Bosch and Siemens. V štirih desetletjih obstoja je so za njim štiri razvojne faze. »V zadnjih 6 letih smo se ukvarjali predvsem z razširitvijo asortimenta na druge segmente in si s tem zagotovili dokaj stabilno prihodnost. Tovarna proizvede danes 7 milijonov gospodinjskih aparatov, ustvari več kot 300 milijonov prihodkov, zaposluje 1200 delavcev, od tega je več kot 150 inženirjev.« Nadaljnji razvoj gradijo na treh temeljih, in sicer aparatih za pripravo napitkov, kavnih avtomatih ter aparatih za pripravo hrane oziroma »gradimo ga na kakovostnih, zahtevnih, inovativnih aparatih, ki bo-

javnem zavodu Zdravstveni dom (ZD) Velenje. Minister, ki mu je Kontič predlagal, da nadzor opravijo prioritetno, mu je prejšnji teden odgovoril, da bo ta opravljen še v juniju. »V kratkem bomo dobili ugotovitve, ali je služba primerno organizirana in kaj je potrebno naredi-

ti, da bo, če nadzor pokaže kakšne nepravilnosti. Imam zagotovilo v. d. direktorja ZD Velenje Jožeta Zupančiča, da bo upošteval vsa navodila po opravljenem strokovnem nadzoru. Napake, ki so bile ugotovljene pri plačah, je direktor odpravil, po enakem postopku so pregledali tu-

izobraževanja. Ker vemo, da tega ni moč doseči v enem letu, bomo v okviru našega invalidskega podjetja uredili svoj 'trening center', v katerem bomo dijakom, študentom na obvezni praksi ali na počitniškem delu sistematično nudili znanja iz sodobne proizvodnje. Udeleženci seje upravnega odbora so si v nadaljevanju ogledali proizvodnjo v BSH-aju Hišni aparati Nazarje ter se seznanili še z izvedbo volitev predstavnikov Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice v skupščino krovne organizacije. n

V mestni knjižnici so odprli razstavo o varnih točkah v Velenju. Unicef Slovenija že od leta 2003 izvaja in širi po slovenskih občinah projekt Varne točke. Tudi Mestna občina Velenje je leta 2008 z izjavo tedanjega župana MOV Srečka Meha in imenovanjem komisarke projekta, direktorice uprave MOV Andreje Katič, uradno stopila v mrežo otrokom prijaznih Unicefovih mest. Tako imamo danes v Velenju kar 20 varnih točk. Knjižnica Velenje je ena od varnih točk v mestu, kamor se lahko zatečejo otroci in mladostniki, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo pomoč. Z razstavo in kvizom, ki so jo pripravili v knjižnici v sodelovanju z MOV Velenje, želijo prispevati k večjemu poznavanju varnih točk v mestu in izboljšati občutek varnosti otrok in mladostnikov, kar je tudi osnovni cilj varnih točk. Cilj točk je tudi, da blažijo otrokovo trenutno stisko, mu dajejo psihološko oporo in povezuje vse družbene akterje, ki vplivajo na varnost v mestu. Vse varne točke so organizatorji razstave fotografirali, da jih bodo otroci lažje prepoznali, razstavili so poučne in leposlovne knjige na to temo, o nasilju, strahu, pravicah otrok in razstavili povzetek ankete, ki jo je izvedla MOV med osnovnošolci in dijaki. K sodelovanju in ustvarjanju pa so povabili otroke iz Vrtca Velenje – enota Vrtiljak, in učence OŠ Gustava Šiliha, ki so s svojimi izdelki polepšali razstavo. Na temo Varne točke v Velenju je Knjižnica pripravila kviz, ki so ga reševali učenci v šolskih knjižnicah, vili Mojci in v knjižnici, ter prejeli kar 156 rešitev. Na otvoritvi razstave so izžrebali deset nagrajencev. O pomembnosti in varnosti varnih točk so na otvoritvi spregovorili komisarka Otrokom prijazno Unicefovo mesto Andreja Katič, koordinator projekta varnih točk Policijske postaje Velenje Janez Pravdič, vodja projekta pri Unicef Slovenija Alja Otavnik, o tem, kako so se projekta lotili v vrtcu Vrtiljak, pa je povedala pomočnica ravnateljice Vrtca Velenje Lea Schmidt. Otvoritev so prisrčno popestrili učenci OŠ Gustava Šiliha, OŠ Antona Aškerca in otroški zborček iz vrtca Vrtiljak . Razstava bo na ogled do 26. junija. n Bernarda Lukanc, foto Mirela Kruško

di ostale plače v ZD Velenje, ne le tistih, na katere so bili opozorjeni. Ugotovili so še nekaj nepravilnosti, ki so jih odpravili z junijem,« je še povedal župan. »Zaskrbljenost pri zdravstveni oskrbi je v Šaleški dolini odveč, tudi sam pa čakam na ugotovitve strokovnega nadzora,« je še dodal. n bš

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 4

AKTUALNO

9. junija 2011

Samo rebalans ne bo rešil občinske blagajne Letos v Velenju manj naložb in porabe sredstev iz proračuna – 21. junija o rebalansu letošnjega proračuna – Brez novega dodatnega zadolževanja ne bo šlo Bojana Špegel

Velenje, 6. junija - Na Mestni občini Velenje so zadnjo redno sejo sklicali v aprilu, maja je ni bilo, naslednja pa bo 21. junija. Tudi zato, ker pripravljajo rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki bo skoraj vsem proračunskim porabnikom oklestil za letos predvidena sredstva. To pa še ne bo dovolj, da bi se proračun rešil rdečih številk. Več o ukrepih za konsolidiranje občinske blagajne nam je povedal velenjski župan Bojan Kontič. »Že nekaj časa, vse od začetka

koledarskega leta, se intenzivno bi. Na osnovi rebalansa letošnjega omenim, da izvajamo nekaj velikih ukvarjamo z letošnjim proraču- proračuna ne bomo mogli odpra- investicij; gradimo Gaudeamus, ganom, saj se zavedamo, da je tre- viti vseh težav, v naslednjih mese- ražno hišo in stanovanja na Goriba konsolidirati ne le letošnji pro- cih pa bomo morali najti rešitev, ci, pa tudi na Selu, ta bodo kmalu račun, ampak pripraviti tudi vseljiva.« Župan računa, da naj proračun za naslednja leta. bi še letos, najpozneje pa spoV letošnjem letu bo potrebno mladi 2012, začeli obnavljati ne le varčevati, ampak tudi Šaleško cesto, ki je močno naporavnati zapadle obveznosti četa. Ena pomembnejših inveiz preteklih let, ki so skoraj v sticij bo v vodooskrbi, kjer so višini 1/6 občinskega prorauspeli pridobiti 42 milijonov čuna. To stanje moramo odevrov nepovratnih evropskih praviti,« nam je v uvodu posredstev, nekaj pa bo tudi lavedal župan in dodal, da bostnih sredstev. do kar nekaj investicij, ki so jih načrtovali za letos, prenesli v prihodnost. Nekaj tekoče porabe so oklestili, a bodo morali pri tem storiti še Poleg tega, da so na MO Veveč. »V preteklosti je bilo v lenje omejili tekočo porabo in MO Velenje podeljenih kar se odpovedali nekaterim invenekaj nadstandardnih pravic sticijam, se bodo morali letos občanom in občankam; uvedodatno zadolžiti. Čeprav še dli smo brezplačni potniški promet, brezplačno pravno Župan Bojan Kontič: »Nadstandardnih vedno uspevajo poravnavati svetovanje, mestno blagajno, storitev letos ne bomo krčili.« najnujnejše izdatke in plače zaposlenim, pa se zapadle obpa tudi počitniško delo za številne mlade, ne nazadnje pa tudi da tekočo porabo še zmanjšamo. veznosti kopičijo. »Našim javnim enkratno denarno pomoč social- Le tako bomo omogočili normal- zavodom in ostalim proračunskim no ogroženim. Omenim lahko še no poslovanje občinskega prora- porabnikom zagotavljamo toliko, naraščajoča sredstva za subvenci- čuna in izvedli investicije, ki so že da lahko preživijo. Kljub likvidnooniranje stanarin v socialni oskr- v teku ali pa jih bomo začeli. Naj stnim težavam letos ne bomo omejevali nadstandardnih storitev občanom, ki sem jih omenil prej. Vseeno pa bomo poleg že predvidenega zadolževanja morali najeti dodatni

Najeli bodo nov kredit

Stop kompostiranju, strošek bodo plačali občani Zaradi pritiska civilne iniciative je Komunalno podjetje Velenje odstopilo od projekta kompostiranja odpadnega blaga iz Centralne čistilne naprave Šaleška dolina - 4000 do 5000 ton blata na leto na Madžarsko Tatjana Podgoršek

Na Komunalnem podjetju Velenje so za uspešnejše poslovanje predvideli nekatere dodatne dejavnosti. Med drugim tudi kompostiranje blata kot enega od produktov Centralne čistilne naprave Šaleška dolina za odpadne vode. Zaradi nasprotovanja civilne iniciative projekt stoji. »Razvili smo tehnologijo kompostiranja blata iz čistilne naprave, projekt je bil tik pred dokončanjem, a se je zadeva razpletla tako, da dejavnosti nismo smeli nadaljevati. To smo delali na nekdanjem odlagališču, vendar je temu nasprotovala ena od civilnih iniciativ, zato smo projekt ustavili,« je pojasnil direktor Komu-

kredit, da bomo poskušali poplačati vse obveznosti iz preteklosti in se tako znebiti obresti, ki nam zaradi dolgov močno rastejo. Uslužbenci mi zatrjujejo, da je veliko dražje plačevati obresti za nazaj kot pa plačevati stroške tega kredita. Upam, da bomo tako zaprli vse terjatve in z omejevanjem porabe v letu 2012 proračun vrnili v normalno kondicijo, s tem pa odprli tudi možnost za nove investicije v mestu in krajevnih skupnostih,« nam je povedal Kontič.

Lokalc bo še brezplačen Konec junija se izteče polletna pogodba s celjskim Izletnikom, ki izvaja brezplačni lokalni promet. Kljub krizi so se na občini odločili, da bo ta ostal do konca letošnjega leta brezplačen. Župan Bojan Kontič pojasnjuje: »Pogodbo bomo podaljšali do konca letošnjega leta. Na seji pa bomo odločali o odloku, ki bo za to področje omogočil podeljevanje koncesije. Sam nisem najbolj prepričan, ali je to prava rešitev. Morda je boljša rešitev razpis vsako leto ali vsaki dve leti. Sedaj imamo mestni potniški promet organiziran tako, da vse rizike in stroške nosi MO Velenje. Nisem prepri-

Župan razmišlja, da bi v duhu varčevanja v Velenju spet združili javne zavode v kulturi. Pred leti smo imeli velik Kulturni center Ivana Napotnika, danes na njegovih temeljih delujejo štirje zavodi; Knjižnica Velenje, Muzej Velenje, Galerija Velenje in Festival Velenje.

nalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. Centralna čistilna naprava »proizvede« na leto od 4000 do 5000 ton odpadnega blata, ki ga sedaj na razpisu izbrani koncesionar – podjetje PUP Saubermacher - vozi na predelavo na Madžarsko. Storitev – po zagotovilih Jedovnickega – stane blizu 290 tisoč evrov na leto, stroški kompostiranja pa bi (po izračunih na osnovi tehnoloških preizkusov) znašali blizu 140 tisoč evrov na leto. »Kompostiranje bi torej na eni strani pomenilo znižanje stroškov, po drugi strani pa bi lahko v kompost predelano blato prodajali kot zemljine. Imamo namreč čisto blato, saj ni zelo onesnaženih voda. Kompost bi bil primeren za urejanje zelenic, parkov, zelo blizu smo bili, da bi zadostili tudi merilom za uporabo komposta za kmetijske površine.« Ostaja možnost, da bi odpadno blato vendarle predelali doma? Želja ni zamrla, odgovarja Jedovnicki in dodaja, da v dandanašnji naši družbi žal stroka nima veljave. »V tem trenutku ne morem reči, kaj se bo zgodilo s projektom. Lahko pa zatrdim, da je odvoz blata strošek, ki ga v ceni nismo predvideli. Zato bomo ob prvi predlagani spremembi cene ta strošek vanjo tudi vgradili. Kratko bodo tako potegnili občani.« Pogodbo o odvozu odvečnega blata so z izbranim izvajalcem podpisali za 3 leta. n

čan, da je to prava rešitev. V letu 2012 bomo sredstva za to skrčili in poiskali najustreznejšo rešitev. Kar je nerentabilno, bomo odpravili, kar pomeni, da verjetno kakšne proge ne bo več.

Zaenkrat brez odpuščanj Odkar ima velenjska občina hude težave z minusom v občinski blagajni in s tem z zagotavljanjem sredstev za nujne proračunske izdatke, postaja realno tudi vprašanje, ali bodo v upravi in občinskih javnih zavodih začeli krčiti število zaposlenih. Župan pravi, da do tega ne bo prišlo, če bodo uspeli rešiti proračunske težave. »V tem trenutku na novo praktično ne zaposlujemo, nadomeščamo le tiste, ki so odšli v pokoj ali službo drugam. Števila zaposlenih ne širimo. Ali bo potrebno upravo MO Velenje in zaposlene v javnih zavodih krčiti, bomo ocenjevali ob pripravi proračuna za leto 2012. Naloge, ki jih dobiva lokalna samouprava, namreč naraščajo, sodelavci so vedno bolj obremenjeni, zato lahko kratkoročni ukrepi in zmanjševanje števila zaposlenih včasih pomenijo večji strošek, kot če na to področje ne drezamo.« Če bo proračun spet tako vitalen, da se za tekoče preživetje ne bo potrebno zadolževati, do odpuščanj ne bo prišlo. V nasprotnem primeru pa verjetno brez ostrejših rezov ne bo šlo. n

Brezplačno plačevanje položnic v UniCredit Bank Novi paketi UniCredit Bank združujejo storitve, ki jih dejansko potrebujete in uporabljate V UniCredit Bank se zavedajo, da se potrebe strank razlikujejo, zato so oblikovali pakete, v katere so združili bančne storitve za vsakodnevno bančno poslovanje s številnimi ugodnostmi. Paketi so primerni za različne skupine uporabnikov in se med seboj razlikujejo glede na način poslovanja z banko (bančno okence, elektronska banka ali osebni bančnik). Izberete lahko toliko in tiste storitve, ki jih zares potrebujete in uporabljate. Za stranke je največja prednost paketne ponudbe občuten prihranek, saj s paketom dobijo precej več kot zanj odštejejo.

Komfortni. Poleg storitev, ki jih vključujejo osnovni Pametni paketi, se paketi Elitni ponašajo s popustom ob naložbah v investicijske sklade skupine Pioneer Investments, še višjim popustom ob najemu kredita, ekskluzivno črno plačilno kartico BA Maestro in zlatima karticama Visa in MasterCard.

Brezplačna uporaba, ugodnosti in dodaten popust ob najemu kredita Trije paketi - Pametni, Pametni Komfortni in Pametni Lojalni omogočajo izbiro med storitvami in ugodnostmi: plačevanje položnic brez provizije preko elektronske banke ali bančnega okenca, brezplačne direktne bremenitve in trajni nalogi, brezplačni osnovni limit ter izredni limit prvo leto brez stroškov odobritve, plačilno-kreditna kartica Visa z zavarovanjem na potovanju s CORIS asistenco, brezplačna pristopnina k Online b@nki, klasični in Online plus varčevalni račun, varnostno SMS sporočilo za varnejše poslovanje s plačilno kartico BA Maestro in popust ob najemu kredita.

Dodatne storitve tudi za najbolj zahtevne stranke Nanos komposta na odlagališče

Želje in potrebe zahtevnejših strank v UniCredit Bank obravnavajo s prav posebno skrbnostjo. Izbirate lahko med paketi Elitni, Elitni Klasični in Elitni

Olga Rihter, samostojna svetovalka, UniCredit Bank: » Izkoristite prednosti paketne ponudbe UniCredit Bank in zato čim prej obiščite našo poslovno enoto v Velenju, kjer bomo skupaj z vami poiskali najugodnejši paket storitev po vaši meri.«

Dodatne informacije: UniCredit Bank PE Velenje, Šaleška 20a Telefon: 03 898 73 00 www.unicreditbank.si Del. čas: pon. – pet.: 8:30 - 12:00 in 13:00 - 16:30 Oglasno sporočilo

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

9. junija 2011

Vezi prijateljstva med ljudmi se niso nikoli prekinile Občini Šmartno ob Paki in Vrnjačka Banja obnovili pobratenje – Korake bodo nadgradili Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 30. maja do 1. junija - Minuli ponedeljek je prispela v Šmartno ob Paki delegacija srbske občine Vrnjačka Banja in krajevne skupnosti Novo selo iz te občine. Obe občini sta namreč izrazili željo po obnovi bratskih in prijateljskih stikov, ki sta jih začeli že pred 35 leti. Ob tej priložnosti so jih popeljali v Velenje, kjer so se srečali s predstavniki Mestne občine Velenje, na pogovorih je beseda prav tako tekla o možnosti sodelovanja. Ob tej priložnosti jim je velenjski podžupan Srečko Meh med drugim

Pobudo za sporazum o obnovitvi pobratenja sta si izmenjala šmarški župan Alojz Podgoršek in Žarko Markovič, predsednik Krajevne skupnosti Novo selo.

predstavil razvoj lokalne skupnosti, uspešne gospodarske družbe ter projekte, ki so zanjo zelo po-

membni. V nadaljevanju obiska v Velenju so si gostje ogledali tukajšnje zanimivosti, v popoldan-

skem času pa so v Šmartnem ob Paki odigrali nogometno tekmo s tamkajšnjimi nogometaši (rezultat 18 : 4 za gostitelje). Osrednji dogodek obiska delegacije pa je bilo srečanje gostov in gostiteljev, šmarških svetnikov … v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki. Šmarški župan Alojz Podgoršek je v nagovoru med drugim povedal, da je pobuda po obnovi bratskih in prijateljskih vezi tlela že nekaj časa. Že prvi stiki so pokazali, da se stkane vezi med ljudmi niso nikoli prekinile. Prijateljstvo bodo nadgradili, v tukajšnjem okolju pa bodo vedno dobrodošli gostje. Zadovoljstvo ob obnovi bratstva in prijateljstva je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Novo selo v občini Vrnjačka Banja Žarko Markovič. »V naši delegaciji so tri generacije. Tista, ki je začela prijateljstvo, tista, ki ga obnavlja, in tista, ki ga bo nadaljevala. Počutimo se kot doma, kar je dokaz, da naših vezi niso mogli prekiniti takšni in drugačni dogodki. Prepričan sem, da bo naše sodelovanje pripomoglo k razvoju obeh okolij, da nam boste s svojimi izkušnjami pomagali.« Markovič je menil, da ostaja veliko izzivov za razširitev sodelovanja. V pobudi za sporazum o obnovi pobratenja, ki so jo prebrali v nadaljevanju srečanja in ki sta jo poleg vodstev obeh občin podpisala še predstavnika vaške skupnosti Šmartno ob Paki in krajevne skupnosti Novo selo, med drugim piše, da ta temelji na ugotovitvi že podpisane listine o pobratenju pred leti. Omenjeni ga lahko nadaljujejo in nadgrajujejo tudi v okoliščinah novih držav in spremenjenih državnih ter lokalnih ureditvah. Na osnovi sporazuma bodo vsi vpleteni določili možnosti in cilje sodelovanja na različnih področjih. Zanimanje udeležencev srečanja je pritegnila razstava fotografij, nastalih na dosedanjih druženjih, delegacija Vrnjačke Banje pa je izkoristila priložnost tudi za promocijo svoje turistične in siceršnje ponudbe. Priložnostni kulturni program so pripravili pevci šmarškega mešanega pevskega zbora ter pevec Matjaž Ograjenšek. n

Pozornost je pritegnila tudi razstava fotografij, nastalih na dosedanjih srečanjih.

Prva mednarodna poletna šola Visoka šola za varstvo okolja Velenje organizatorica in gostiteljica delavnic v okviru aktivnosti Evropska prestolnica kulture 2012

Z delavnice na terenu

Tatjana Podgoršek

Od 3. do 8. junija je Visoka šola za varstvo okolja Velenje organizirala 1. mednarodno poletno šolo. Glavna tema le-te je bila sonaravna lokalna prehranska samooskrba. Na njej je sodelovalo 20 študentov ter mentorjev iz omenjene visoke šole, Visoke turistične šole Univerze Primorska, Visoke šole za dizajn Ljubljana, študentka programa Erasmus iz Češke, študentje iz Črne gore ter mentor iz Inštituta za vulkanologijo in geofiziko iz Katanije (Italija). Doc. dr. Natalija Špeh, dekanica omenjene šo-

le, je povedala, da je šola sodila med vsebine Urbane brazde projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Delo je potekalo v delavnicah na terenu, kjer so študentje pridobivali tudi praktično znanje. »Predvsem smo želeli, da se študentje spoznajo z intenzivnim raziskovalnim delom ne le v okviru rednih seminarskih nalog.« Na delavnicah so se ukvarjali s semensko banko avtohtonih sort ajde in zelišč, načrtovali so zelene površine v urbanem prostoru, raziskovali in spoznavali zelene tehnologije na vseh področjih človekovega delovanja, skupina v podjetniški delavnici je izdelo-

vala poslovni načrt za eko kmetijo, naravoslovna skupina pa je merila naravne vire ogljikovega dioksida v Šaleškim dolini. Aktivnosti so vsak dan sklenili bodisi s predavanjem (Gozd je pester, dragocen in lep, potopisno Karakorum – Šangi – La ali zadnji raj na zemlji), z ogledom avtorskega filma doc. dr. Bojana Sedmaka, interaktivno delavnico o zaposlovanju mladih, zadnji dan pa so si ogledali še eko vas ter Center za ponovno uporabo kosovnih odpadkov v Rogaški Slatini. n

Razglasitev bo na jesenskem sejmu Akcija Velenje - mesto cvetja, je v polnem teku – Prijave bodo zbirali do konca junija, potem gre na teren ocenjevalna komisija

Velenje, 6. junija - Tudi letos, kot že vrsto minulih let, v Velenju poteka ocenjevalna akcija okolic bivalnega okolja, ki jo organizatorji (Turistično društvo Velenje, TIC Velenje in PUP, d. d., Velenje) preprosto imenujejo Velenje – mesto cvetja. Predsednica komisije za ocenjevanje okolja Nataša Dolejši nam je povedala: »Občani in občanke lahko sami sodelujejo pri tem izboru tako, da prijavijo njim všečna okolja. Ocenjevalna komisija bo tudi letos obiskala vse prijavljene lokacije in določila zmagovalce. Prijava lahko poteka s pomočjo dopisnic, ki jih dobite v TIC-u in v vseh PUP-ovih cvetličarnah. Tisti, ki so vešči računalnika, pa lahko prijave podajo preko spletnega mesta (www.cvetje.velenje.si).« V sklopu prijave in ocenjevanja so 4 kategorije; individualni stanovanjski objekt, balkon, kmetija in kategoNataša Dolejši: »Komisija rija »ostalo«. V sklopu slednje ocebo obiskala vse prijavljene njujejo ureditev okolice šol, okolico lokacije.« v krajevnih skupnostih in podobno. Vse je odvisno od tega, kaj ljudje prijavijo. »Ocenjujemo več stvari, tudi vzdrževanost objektov, ograj, ostale infrastrukture, največji poudarek pa je na urejenosti zasaditev in celostni podobi posamezne lokacije,« je še dodala Dolejšijeva. Prijave so začeli zbirati sredi maja, zbirali pa jih bodo do 30. junija. Dogovorjeno je že, da bo podelitev priznanj na letošnjem jesenskem sejmu na Titovem trgu. n bš

V poletnih kolonijah še prostor Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM)Velenje pravijo, da letovanje ob morju otrokom zelo koristi – Letos brezplačne počitnice za 40 otrok? Velenje, 6. junija – V maju so v Vili Mojca začeli vpisovati v poletne zdravstvene kolonije ob morju. V njih je še prostor, saj so do konca minulega tedna popolnili dve tretjini prostih mest. Sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač zato vabi starše, da se oglasijo pri njih, se pozanimajo in morda odločijo za vpis otrok za letovanje v zdravstveni koloniji ob morju. Ob tem poudarja, da prav nihče ne bo plačal polne ekonomske cene, saj zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije krije del stroškov letovanja prav vsem. Najvišji prispevke staršev je približno polovica ekonomske cene letovanja. »Starši se morajo obrniti na lečečega zdravnika svojega otroka z žeTudi letos bodo pripravili ljo, da bi njihov otrok letos del počiSončno mesto na Golteh. tnic preživel v zdravstveni koloniji Potekalo bo od 27. junija do ob morju, potem pa se zglasijo pri 1. julija. Rok za prijave je 23. nas, kjer urejamo »papirne« zadejunij, otrokom pa v dnevnih ve naprej. Zdravstvene kolonije ob taborih pripravljajo niz aktivmorju otrokom zelo pomagajo; po nosti pod vodstvom šoštanjizkušnjah staršev imamo dobre odskih tabornikov iz rodu Pusti zive, da so otroci med letom veliko grad. bolj zdravi, če 10 dni preživijo ob morju,« nam je povedala Kovačeva. Prva izmena predšolskih otrok odhaja na morje že 13. junija, torej v ponedeljek. V Savudriji bodo malčki ostali do 23. junija. Spremljali jih bodo izobraženi vzgojitelji z izkušnjami, z njimi bo tudi zdravnik. »Za otroke res dobro poskrbimo. To govorim zato, ker se starši pogosto bojijo, da so otroci premajhni. Naše izkušnje kažejo, da z otroki od petega leta starosti naprej v koloniji nimamo težav.« Šolarji lahko izbirajo med Porečem in Savudrijo. Prva izmena je takoj po zaključku pouka - od 25. junija do 5 julija - v Poreču. Od 19. do 29. julija bodo letovali v Savudriji in prav v tej izmeni imajo še največ prostora. »Naj poudarim, da družinam v socialni stiski pomagamo tako, da jim glede na njihov otroški dodatek znižujemo plačilo za letovanje. Tistim iz najbolj šibkih družin pa želimo omogočiti brezplačno letovanje. Nekaj donatorjev smo že pridobili, akcija »Pomežik soncu« tudi teče, zato upamo, da bomo ponovili lansko številko in vsaj 40 otrokom omogočili povsem brezplačne počitnice ob morju. n bš

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

9. junija 2011

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 1. junija Na domačem prizorišču se je dogajala predvsem predreferendumska kampanja. In prav tega dne se je nekaj znanih slovenskih obrazov odločilo, da predstavijo novo gibanje Zveza za voljo ljudstva. Kot so povedali, želijo prek volitev preseči politično apatičnost Slovencev, tako da bi predstavniško demokracijo zamenjali z neposredno participatorno demokracijo. V Jemnu so bili ranjeni vidnejši voditelji.

Na ulice sirskih mest je znova prišlo na tisoče protivladnih protestnikov. V mestu Hama se je zbralo 50 tisoč ljudi, na katere so varnostne sile izstrelile več nabojev in ubile najmanj 34 ljudi. Violeta Tomič je predstavila novo gibanje.

Belgijske žrtve spolnih zlorab, ki so jih zagrešili katoliški duhovniki, so vložile tožbo proti Vatikanu. Zveza Nato je za tri mesece oziroma do konca septembra podaljšala misijo v Libiji. Generalni sekretar zavezništva je ob tem dejal, da je odhod polkovnika Moamerja Gadafija le še vprašanje časa.

Sobota, 4. junija Ob 70. obletnici izgona Slovencev in 20-letnici Društva izgnancev Slovenije je predsednik republike Danilo Türk dejal, da Evropske unije ne bi bilo brez zmage nad nacizmom in fašizmom. V Ljubljani je potekala parada ponosa. Zbrani so opozarjali,da še vedno čakajo »na enakopravno obravnavo vseh vrst družin«.

Izraelski vojaki so streljali na propalestinske protestnike, ki so v Siriji skušali prečkati sirsko-izraelsko mejo. Nemške oblasti so sporočile, da bi bili v Nemčiji vzgojeni kalčki lahko vir izbruha smrtonosne bakterije E. coli, ki je zahtevala 22 življenj.

Ponedeljek, 6. junija Po izidu referenduma dan pred tem je premier dejal, da vlada za zagotovitev vzdržnosti javnih financ razmišlja o intervencijskem zakonu in rebalansu proračuna.

zbral predstavnike parlamentarnih strank in jim predlagal, da podprejo pokojninsko reformo in spremembo zakona, ki bi omogočil predčasne volitve. Nestrankarski župani in predstavniki civilnih gibanj so ustanovili Vseljudsko nestrankarsko gibanje, ki bo nastopilo na prvih naslednjih državnozborskih volitvah. Izidi vzporednih volitev na Portugalskem so pokazali na prepričljivo zmago desnosredinskih socialdemokratov.

Torek, 7. junija Prvič se je po referendumi pred mediji oglasil predsednik države. Dejal je, da sta od tod možni dve poti -prva je temeljita rekonstrukcija vlade brez tabujev, druga pa so predčasne volitve. Seveda je bil za izjave še vedno na voljo tudi premier. Tokrat je dejal, da je zadovoljen, ker vlada ni odstopila in sprožila politične krize. Neuradno smo izvedeli, da naj bi računsko sodišče ministrstvu za notranje zadeve izreklo negativno mnenje pri pridobivanju poslovnih

Četrtek, 2. junija V duhu »za« in »proti« pred nedeljskimi referendumi je premier samozavestno dejal: »Mislim, da sem najboljši voditelj, da popeljem Slovence in Slovenijo skozi čeri, ki prihajajo.« Vsi niso bili tako samozavestni. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je bil na seji vlade zadnjič navzoč kot minister s polnim mandatom, saj je podal odstop, ki ga je Pahor sprejel. Japonski premier Naoto Kan je v parlamentu prestal glasovanje o nezaupnici.

V Ljubljani je potekala parada ponosa.

Papež Benedikt XVI. je prispel na prvi pastoralni obisk Hrvaške. Na Trgu bana Jelačiča ga je pričakalo več tisoč mladih. Nato je v Libiji prvič uporabil bojne helikopterje. Tarča britanskih apachev so bila vojaška vozila, vojaška oprema in sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija. V napadu ameriškega brezpilotnega letala v Pakistanu je bil ubit visoki vodja Al Kaide Ilijaš Kašmiri.

Nedelja, 5. junija

Nova bakterija je povzročila mnogo skrbi.

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da je sev bakterije E.coli, ki je v Evropi povzročil izbruh nevarnih okužb, nov in da ga niso pri bolnikih še nikoli izolirali. V Jemnu so se nadaljevali spopadi med oboroženimi uporniki in vladnimi silami. V prestolnici Sana je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, številni pa so bili ranjeni.

Glasovali smo na referendumih. Proti pokojninski reformi je glasovalo 72,17 odstotka volilcev, proti zakonu o delu na črno 75,54 in proti zakonu o arhivih 71,01 odstotka. Analitiki so komentirali, da gre za popolnoma pričakovan izid, ki smo ga pričakoval vsi, razen premierja. Ta je takoj napovedal, da ne bo od-

Sestalo se je vodstvo stranke Zares. Franco Juri je po njihovem srečanju dejal, da bo Zares po vsej verjetnosti zahteval temeljito rekonstrukcijo vlade, ki potrebuje »kredibilnega mandatarja«. Na dogajanje se je odzval tudi Janez Janša. Dejal je, da imamo pred samo »elito, ki sestankuje, ne vidi pa, da gori hiša.« Mediji so poročali tudi o mnenju ljubljanskega župana. Janković je namreč predlagal, da bi premier

prostorov v obdobju od 2007 do 2010. Jose Manuel Barroso je napovedal, da lahko Hrvaška pričakuje zelo dobre novice. Evropska komisija naj bi namreč predlagala, da lahko Hrvaška postane članica EU-ja 1. julija leta 2013. Iz EU so sporočili tudi, da bodo namenili 150 milijonov evrov za povrnitev škode kmetom, ki jih je prizadel izbruh okužb z nevarno bakterijo E. coli.

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru v študijskem letu 2011/2012 vabi k vpisu v :

Magistrski študijski program Energetika (II. bolonjska stopnja)

Informativni dan bo:

v sredo, 15. junija 2011 ob 16.00 v prostorih fakultete na MIC-u, Koroška cesta 62a, Velenje.

Petek, 3. junija Doma so bile novice še vedno v duhu kampanje pred referendumi. Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić je v Haagu prvič stopil pred sodnike, a se ni izrekel o krivdi glede obtožnice, saj potrebuje, kot je dejal, več časa. Istega dne smo slišali zgodbe tistih, ki so po čudežu uspeli preživeti množične poboje v Srebrenici. Pred obalo Tunizije so odkrili trupla 150 afriških beguncev, ki so utonili, potem ko so njihove ladje na poti v Evropo naletele na težave in so bili prisiljeni poskakati v morje. V napadu na predsedniško palačo v Jemnu so bili lažje ranjeni predsednik Ali Abdulah Saleh, tamkajšnji premier, njegov namestnik in predsednik parlamenta.

Kaj se bo po referendumskih zavrnitvah zgodilo s koalicijo?

Rok za prijavo: 1. september 2011. Izglasovali smo trikratni »proti«.

stopil, in dodal: »Verjetno bo Janez Janša zmagal na naslednjih volitvah in zanimivo bo videti, kakšni bodo njegovi predlogi. Samo malo so sindikati dvignili glas leta 2005 in je takoj umaknil predlog reform.« Seveda se je oglasil tudi Janša. Dejal je, da se »nikjer v Evropi ne zgodi, da vlada v manj kot letu šestkrat dobi nezaupnico in ostane na oblasti.« Na desettisoče Grkov se je zbralo sredi Aten, kjer so obsodili politike, bankirje in neplačevalce davkov ter varčevalne ukrepe, ki jih pripravlja vlada.

Za možgančke Tjaša Zajc

Pa je padla. Pokojninska reforma skupaj z referendumom proti delu na črno in referendumu o arhivih seveda. Pustimo druga dva, za pokojninsko reformo ni nič čudnega, da je bila zavrnjena. Če za hip opazujemo poklice okoli sebe, morda celo svojega, je razumljivo, zakaj se ljudje želijo čim prej upokojiti: za nekatere je delo fizično prenaporno, za druge preveč rutinsko. In prav vseeno je, če smo v Evropi med državami, kjer do upokojitve pridemo pri nizki starosti. Tudi zato je reforma padla. Okoli nas je ogromno delovnih mest, ki ne zahtevajo drugega kot rutine. Medicinske sestre v sprejemnicah, ki cel dan ponavljajo le: “Kaj imate pa vi? ... Kar pred sobo štiri počakajte.” Trgovke in trgovci, ki kot ponavljajoč posnetek govorijo: “Spar kartica je? To bo **,** evra. Hvala. Nasvidenje. Dober dan. Spar kartica je? To bo **,** evra ... Hvala. Nasvidenje ...” Problem rutine ni le v tem, da je dolgočasna in ne prinaša zadovoljstva, huje je, da poleni naše možgane. Navadimo se na vzorce in določene načine delovanja in posledično postanemo manj prilagodljivi. Včasih se nam da manj razmišljati, zato se upiramo spremembam. Nergamo in negodujemo, se hudujemo in zmajujemo z glavo pri mnenjih, ki niso skladna z našimi, namesto da bi jih premislili in pretehtali, če imajo večji smisel od prepričanja, ki se ga oklepamo. Zato na trenutke pogrešam matematiko iz srednje šole. Ni me zanimala. Da o fiziki ne govorim. A bila je telovadba za možgane. Včasih je dobro, da se prisilimo v stvari, do katerih nam ni. Vstanemo pol ure prej, kot bi bilo treba, da preberemo dobro zgodbo. Začnemo brati knjigo in za nekaj naslednjih dni vzpostavimo to navado, dokler knjiga ni prebrana do konca. Se prisilimo k hoji peš namesto uporabi avtobusa ali se prisilimo k polurnemu teku vsakih nekaj dni. Potem se počutimo bolje. Lažje razmišljamo. Se naučimo kaj novega. In ohranjamo svoje možganske celice vitalne. Bili smo v tretjem razredu, se spomnim, ko smo prejeli prve nasvete za lažje pomnjenje. Tovarišica angleščine nam je pokazala nekaj trikov za pomnjenje besed. Eden je recimo ta, da vzameš dve pisali in z obema rokama hkrati pišeš besedo, ki si je ne moreš zapomniti. Ponavljanje je pomembno za pomnjenje in razgibavanje možganov. Tako šele sedaj vidim smisel v učenju pesmi na pamet. Enkrat smo o možganih in spominu na veliko debatirali s prijatelji, med katerimi je eden omenil, da je pravi fitnes za možgane, če se na pamet naučimo besedilo v tujem jeziku, ki ga ne razumemo. Evforično navdušena sem se ob prihodu domov tega lotila z eno izmed italijanskih pesmi. Če mi bo melodija šla v uho, sem bila prepričana, bo pomnjenje lažje. Vse kar lahko rečem je: poskusite to vajo. Človeški spomin je lahko zelo zabavna stvar, a ga je treba negovati in se z njim ukvarjati. Nasvetov, kako, je toliko, kolikor je različnih vrst pekovskega peciva v različnih pekarnah. Ogromno. Omenim naj le nekatere: Prvi nasvet je, da se nenehno učimo novih stvari. Radovednost je za življenje kot začimbe za rižoto. Ob nenehni obsedenosti z učinkovitostjo je pomembno zavedanje, da se je treba pogosto tudi sproščati. A tudi ob tem naj možganov ne bi izklopili iz napajanja, temveč naj bi bilo koristno, da se močno koncentriramo na določeno stvar. Ravno obratno zahteva meditacija - popolno izpraznjenje misli, ki je še bolj zahtevno. Pri organiziranju misli je v veliko pomoč lahko pisanje dnevnika, ki nas sili k sprotnemu analiziranju svojega življenja, delovanja, to pa lahko pripomore k nadaljnemu načrtovanju. Nasvetov je cela vrsta. Še eden je recimo, da naj bi se zvečer z mislimi še enkrat sprehodili skozi celoten dan. In vsak dan bi si bilo dobro kaj zapomniti. Da pa ne dolgovezim še naprej, naj zaključim s tistim, kar sem si sama zapomnila danes. Ker je kuhanje ena mojih strasti in ne mine dan, ko ne bi pregledala vsaj treh novih kuharskih receptov, naj navedem tistega, ki sem ga med brskanjem po internetu zasledila na strani New York Timesa. Gre za šparglje s pršutom. Najprej jih štiri do pet minut pokuhamo, da so mehki, jih zmešamo z rukolo, oblijemo z olivnim oljem in limono in vse skupaj premešamo. Na rezalno desko eno zraven druge zložimo par rezin pršuta, Vzamemo nekaj špargljev z rukulo, jih tesno zavijemo v pršut in narežemo na kolute. Voila! Odlična predjed ali prigrizek za goste je pripravljen. Pa še dobra, vitaminska in zdrava hrana za možganske celice je to. Dober tek! 

Prikljuèi se tudi ti! www.fe.uni-mb.si

Dodatne informacije: Krško: tel: 07-6202-216, fax: 07-6202-222 Velenje: tel: 03-7770-400, fax: 03-7770-420 e-mail: fe@uni-mb.si.

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

9. junija 2011

Gorenje raslo za več kot četrtino Nadzorniki zadovoljni s poslovanjem Gorenja v letošnjih prvih treh mesecih – Na evropskih trgih prodaja gospodinjskih aparatov upadla za odstotek, Gorenju pa je uspelo ohraniti in ponekod celo povečati tržne deleže – Vse pomembnejša postaja Divizija Ekologije, energetike in storitev, Notranja oprema še naprej v težavah Mira Zakošek

Velenje, 30. maja - Nadzorniki Gorenja so obravnavali letošnje trimesečne rezultate gospodarjenja, s katerimi so bili zadovoljni. Kako tudi ne? Gorenju je v času še vedno velike krize in naraščanju cen surovin in repromaterialov uspelo povečati prihodke s primerljivim lanskim obdobjem za kar 27,2 odstotka. Na takšen velik skok je seveda vplivala družba Asko, ki jo je Gorenje prevzelo lani. Pa tudi brez tega vpliva so bili uspešni, v tem primeru so lanske trimesečne prihodke povečali za 14,4 odstotka. Te rasti so še toliko bolj pomembne, saj je beležil evropski trg bele tehnike enoodstotni padec, Gorenje

Gorenje je zabeležilo štirikrat višji dobiček kot v enakem lanskem obdobju, bilo ga je za 1,9 milijona evrov. Prihodki so porasli za 27 odstotkov - na 370 milijonov. pa je beležilo 3,2-odstotno količinsko rast, dohodkovna pa je bila še mnogo višja, na kar je vplival večji del prodaje izdelkov višjih cenovnih razredov. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je uspela Skupina Gorenje izboljšati učinkovitost stroškov dela za skoraj 13 odstotkov, za prav toliko pa so povečali tudi dodano vrednost. To jim je uspelo, kljub temu da so se

pozitiven poslovni izid iz poslovanja v višini 8,9 milijona evrov. Čisti dobiček prvega četrtletja v višini skoraj 1,9 milijona evrov je več kot 3-krat višji od doseženega v prvem četrtletju lani. Že vse od začetka krize si vodstvo Gorenja prizadeva okrepiti denarni tok. V letošnjih treh mesecih so dosegli 21,7 milijona evrov kosmatega denarnega toka pred amortizacijo (EBITDA) ter čisti denarni tok v višini 14,7 milijona evrov. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, takole ocenjuje trenutno gospodarsko stanje: »Razmere na prodajnih trgih so še vedno izredno nepredvidljive in pod vplivom

jim stroški dela povečali za dobrih 21 odstotkov. Še naprej ostaja najpomembnejši trg Gorenja Nemčija, prodaja pa je najbolj rasla v Rusiji in Ukrajini. Prav tako so uspešno prodajali gospodinjske aparate tudi v Belgiji, Grčiji, na Slovaškem, Madžarskem in Bližnjem vzhodu. Na drugih trgih pa so ohranili dosežen lanski nivo prodaje.

Težave Notranje opreme se nadaljujejo

Dividend tudi letos naj ne bi delili Delničarje bodo s poslovanjem v lanskem letu in v prvih treh mesecih letošnjega leta seznanili na skupščini, ki so jo sklicali za 1. julij. Ti bodo odločali tudi o uporabi 2,2 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet jim predlagata, da ostane nerazporejen, saj so razmere na trgu še vedno negotove. Zadnje dividende v višini 0,45 evra na delnico je Gorenje izplačalo za leto 2007.

Domača podjetja obravnavana mačehovsko? V okviru 28. Finančno borzne konference v Portorožu je predsednik Uuprave Gorenja Franjo Bobinac dejal, da veliko govorimo o tujih neposrednih investicijah in njihovem financiranju, a da bi marsikatero veliko slovensko podjetje tudi investiralo in odpiralo nova delovna mesta, če bi imelo tolikšne spodbude kot podjetja v tuji lasti. Dodal je, da v Sloveniji vsi govorimo o tem, kako nekaj deliti, ne pa, kako ustvarjati, kar velja tudi za vlado in sindikate. visoke brezposelnosti ter proračunskih težav večine držav. Hkrati so cene surovin ponovno na zgodovinsko visokih ravneh, kar močno vpliva na poslovanje vseh konkurentov v naši panogi. V Gorenju se

tem neugodnim trendom skušamo zoperstavljati z nenehnim inovativnim razvojem ter uvajanjem novih izdelkov in storitev na obstoječe in nove trge.« n

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac: »Cene repromaterialov so na zgodovinsko visokih ravneh.«

Gospodarska kriza je še posebej prizadela pohištveno dejavnost in to so še kako čutili tudi v Gorenjevi Diviziji Notranja oprema, ki predstavlja v strukturi prihodkov Gorenja dva odstotka. Že nekaj časa se zato srečujejo s precejšnjimi finančnimi težavami, ki so se letos zaradi dodatnega padca prihodkov (v primerjavi z lanskimi tremi meseci so ti nižji še za 7,7 odstotka) še poglobili. Prav zato pripravljajo program prestrukturiranja te dejavnosti Gorenja.

Vse pomembnejša Ekologija, energetika in storitve Odločitev o širitvi dejavnosti na ekologijo, energetiko in storitve, ki so jo v svojih strateških planih spre-

jeli pred nekaj leti, se je pokazala za dobro. To področje je bilo v letošnjih prvih mesecih najuspešnejše, v primerjavi z lanskimi tremi meseci je zraslo kar za 43 odstotkov, v strukturi prihodkov Gorenja pa predstavlja že 32-odsotni delež.

Dragi materiali klestijo dobiček Dobičkonosnost poslovanja Gorenja je zaradi skokovitega naraščanja cen surovin in materialov, že nekaj časa na udaru. Vodstvo je sprejelo številne ukrepe, s katerimi so skušali te vplive nevtralizirati s spremembami v prodajni strukturi, obvladovanjem vseh vrst stroškov in prenosom rasti vhodnih cen na izhodne prodajne cene. Tako jim je uspelo doseči v obdobju od januarja do konca marca

Gorenje proda vse več proizvodov višjih cenovnih razredov.

Elektro vodi Marko Štrigl Petrol odprl sodoben servis v Velenju Termoelektrarna Šoštanj bo tudi v prihodnje Servis je najsodobneje podpirala Elektro – V ospredju aktivnosti sodelovanje opremljen, ponujajo vse, z mladimi – Tudi v prihodnje želijo ostati prvoligaši kar potrebuje voznik na poti Mira Zakošek

Pred nedavnim je dobila šoštanjska Elektra novo vodstvo. Predsednik je postal Marko Štrigl iz Termoelektrarne Šoštanj, kolektiva, ki že dolgo sponzorsko podpira ta športni klub. »Naša vizija je, da se osredotočimo na lokalno prebivalstvo, na razvoj mladih in vlaganje v njihov razvoj. Športni duh je kot nalašč za to. Vsekakor pa si bom prizadeval tudi, da bo postala Elektra medijsko bolj prepoznavna in da bo tudi obisk tekem večji,« pravi Marko Štrigl, ki je zelo zadovoljen, da jih uprava Termoelektrarne Šoštanj podpira. Direktor mag. Simon Tot dodaja, da postajajo vse močnejši sponzor tega kluba. Na njihove rezultate so ponosni, naklonjeni pa so predvsem temu, da igrajo v njem predvsem mladi iz Šaleške doline, Šoštanja in okolice . »Storili bomo vse, da bo klub uspešen, da se bodo v njem družili mladi. Novo vodstvo je temu naklonjeno in ima tudi vso našo podporo,« pravi Tot. Marko Štrigl je z letošnjimi rezultati Elektre zadovoljen, saj so ostali v ligi na odličnem osmem mestu. Čaka jih še finančna sanacija kluba. Za naslednje leto pa želijo, da ostane ta klub prvoligaš in da se še

Mira Zakošek

Novi predsednik Elektre Šoštanj Marko Štrigl

poglobi sodelovanje z mladimi. Letošnjo sezono so seveda sklenili, se zahvalili igralcem, na katere v novi sezoni ne računajo, v tem času pa pripravljajo program za novo sezono. n

Velenje, 2. junija – Predsednik uprave Petrola mag. Tomaž Berločnik (Velenjčan, ki to s ponosom poudarja) in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič sta odprla popolnoma prenovljen bencinski servis na Celjski cesti v Velenju. S tem so še bolj utrdili svojo ponudbo na Štajerskem. Servis je najsodobnejši, poleg najkakovostnejših naftnih derivatov, vključno s 100-oktanskim bencinom, ponujajo tudi ekološki plin. Poleg tega pa ponuja voznikom tudi vse ostalo kar potrebujejo na poti, vključno s kavo. Prodajalna je neposredno povezana z lokalom, ki ima tudi zunanjo pokrito teraso. Berločnik je ob otvoritvi med drugim dejal: »Bencinski servisi družbe Petrol že dolgo niso več samo postojanke za točenje goriva, temveč so počivališča in postajališča, kjer se lahko vozniki okrepčajo in vmes nakupijo vse potrebne potrebščine. Bencinski servis v Velenju sodi med najbolje opremljene in najmodernejše.« Odločitev Petrola je pozdravil tudi župan Bojan Kontič, ki je med drugim povedal: »V Velenju vedno

Servis sta namenu predala župan mestne občine Velenje Bojan Kontič in predsednik uprave Petrola mag. Tomaž Berločnik

pozdravljamo takšne pridobitve, ki poživijo naše regionalno gospodarstvo in dogajanje. Prepričan sem, da bo ponudba novega bencinskega servisa pozitivno vplivala ne samo na našo občino, ampak tudi na širšo okolico. Petrol se tudi sicer dobro povezuje z loklanimi okolji, kjer spodbuja višjo kakovost

življenja. Skladno z načeli svojega delovanja so ob otvoritvi servisa v Velenju podarili simbolni ček v višini 2000 evrov krajevni skupnsoti Staro Velenje. Prevzel ga je predsednik Andrej Kozlevčer. n

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 8

LJUDJE

Invalidi enakopravni člani Premogovnika vah, za delovanje pa so imela vedno veliko posluha tudi vodstva matičnega in hčerinskih podjetij. »Pri svojem delu se srečujemo tudi s težavami,« je izpostavil Kolar, »a so te povezane predvsem z urejanjem problematike invalidov na državni ravni, pri čemer mislimo na plačevanje dohodnine, kar je za invalide slabo urejeno.«

Že trideset let so invalidi znotraj sistema Premogovnika dobro organizirani – Veliko prispevali k sistemskim rešitvam invalidov v državi – HTZ največje invalidsko podjetje

Le zadovoljni zaposleni so lahko uspešni

Velenje, 3. junija - Pred tridesetimi leti so se zaposleni v takrat še Rudniku lignita Velenje odločili, da bi bilo glede na število invalidov smiselno ustanoviti Aktiv delovnih invalidov, ki bi imel za osnovno nalogo združevanje invalidov, jim po potrebi pomagati, nuditi nasvete in pomoč tudi zunaj delovnega okolja, jih združevati na srečanjih in športnih prireditvah, s tem pa bi utrdili tudi solidarnost in človečnost. Aktiv je v vseh desetletjih delovanja upravičil zaupanje članov – teh je bilo leta 1981 preko 1000, danes pa jih je 453 – največ v Premogovnikovi hčerinski družbi, invalidskem podjetju HTZ Velenje. Na slovesnosti ob jubileju je zbrane pozdravil predsednik aktiva Drago Kolar, ki je poudaril, da so v vseh letih poizkušali pomagati svojim članom tudi pri posameznih teža-

Premogovnik Velenje si kot družbeno odgovorno podjetje ves čas prizadeva, da svojim zaposlenim omogoča dobre pogoje za delo, okolje, v katerem se ti dobro počutijo, ter vedno nove poklicne in karierne izzive. V podjetju se zavedajo, da so lahko le zadovoljni zaposleni dobri, uspešni, inovativni pri svojem delu. S podporo različnim društvom, klubom in drugim institucijam prispevajo k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju vseh področij življenja tako znotraj podjetja kot tudi v lokalni skupnosti, s čimer bistveno izboljšujejo kakovost bivanja v celotni Šaleški dolini in širše. V tem duhu je zbranim nekaj besed namenil tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved: »Naša dejavnost je povezana s posebnimi pogoji dela in kljub najnaprednejši tehnologiji se posameznim nezgodam oziroma nevar-

nim pojavom, žal, še vedno ne moremo izogniti. Narava našega dela je takšna, da nekaterih dogodkov tudi z najsodobnejšimi napravami ne bomo mogli nikoli predvideti. V Premogovniku Velenje in tudi v celotni Skupini se trudimo, da omogočamo delo tudi vsem delovnim invalidom, našim zaposlenim, ki so se poškodovali na delovnem mestu, ter s tem skrbimo, da zaposleni ostanejo v našem podjetju, kjer jim dajemo možnost, da še naprej

ciljev, zaradi česar je pomembno, da invalidne osebe ostajajo v delovnem procesu in po svojih najboljših močeh prispevajo k napredku in razvoju naše celotne Skupine.«

HTZ največje invalidsko podjetje v državi HTZ Velenje svoje poslanstvo, to je zaposlovanje invalidov, uresniču-

Predsednik delovnih invalidov premogovnika Drago Kolar se je za sodelovanje zahvalil predsedniku delovnih invalidov Slovenije Dragutinu Novaku

opravljajo delo po svojih zmožnostih. Zavedamo se namreč, da delo ljudi bogati in jim predstavlja izziv, možnost za doseganje zastavljenih

je kot največje invalidsko podjetje v Sloveniji s skoraj 1000 zaposlenimi v preko 50 programih. »Pri uresničevanju produktivne-

ga zaposlovanja invalidov se srečujemo z mnogimi izzivi, pri čemer je pomembno sodelovanje zaposlenih, vodstva, posameznika in strokovnih služb, kar je recept za uspešno reševanje invalidske problematike,« je poudaril Janko Lukner, pomočnik direktorja HTZ Velenje. »Pred dvema letoma je HTZ prvič zaposlil tudi invalide direktno s trga, prej je zaposloval le invalide iz Skupine Premogovnik Velenje. V zadnjem letu smo zaposlili tudi nekaj težje zaposljivih invalidov, ki se trenutno usposabljajo za delo.« Dodal je še, da je izjemno pomembna tudi vloga in pomoč države, saj lahko ta s sredstvi pomembno prispeva, da lahko invalidsko podjetje vlaga v razvoj in pokriva razliko v produktivnosti, ki nastaja. V zakonodaji se namreč v prihodnjem letu obetajo spremembe zakona o invalidskih podjetij, kar bo s seboj prineslo določene organizacijske spremembe, saj bodo morala invalidska podjetja, med njimi seveda tudi HTZ Velenje, v prihodnjem letu zaposlovati vsaj 50 % invalidov. Valter Golob, predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje in eden od ustanoviteljev aktiva v letu 1981, je povedal, da težave v zvezi položajem invalidov ostajajo bolj ali manj enake. Pohvalil je skrbno obravnavo invalidov v Skupini PV, saj se v Velenju zaradi številnih propadlih podjetij pojavlja vedno višja brezposelnost,

Ob jubileju priznanja Priznanja in zahvale za dolgoletno pomoč je aktiv podelil Premogovniku Velenje, HTZ Velenje, sindikatu SPESS in sindikatu Premogovnika Velenje, podružnici sindikata HTZ Velenje ter Dušanu Zapušku, ki je v Premogovniku zaposlen na področju invalidskega varstva in je poleg tega prejel še častni znak Zveze delovnih invalidov Slovenije kot posebno priznanje za humano delo pri uveljavljanju pravic invalidov in ustvarjanju enakih možnosti pri njihovem vključevanju v življenje in delo. Za prizadevno in uspešno delo pri uresničevanju in izvajanju pravic invalidov ter razvoju in krepitvi medsebojnih humanih odnosov je posebna priznanja podelil tudi Aktivu delovnih invalidov Premogovnika Velenje, Premogovniku Velenje in HTZ Velenje. od tega so precejšnji del ravno invalidne osebe. Čestitke ob 30-letnici delovanja je izrekel tudi Dragutin Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije in podpredsednik Aktiva delovnih invalidov Premogovnika Velenje. »Invalidi se usposabljamo in pridobivamo nova znanja, ki jih sodobna družba zahteva, postajamo vidnejši ter glasno in jasno zahtevamo svoje pogoje in pravice.« n

Gozdarstvo in tesarstvo v Rovtu pod Menino

Veliko truda, a je bil poplačan Devetošolca Nejc Venek in Jure Mazej vzela pod drobnogled porabo električne energije pri malih gospodinjskih aparatih – Še najbolj potratni grelniki vode, mikrovalovke, cvrtniki

Danes so lesni izdelki izdelani hitreje, niso pa kakovostnejši, je med drugim v raziskovalni nalogi ugotovila osnovnošolka Marta Šporin

Tatjana Podgoršek

Nejc Venek in Jure Mazej, devetošolca na Osnovni šoli Nazarje, sta z raziskovalno nalogo Povprečna poraba električne energije pri uporabi malih gospodinjskih aparatov sodelovala na državnem srečanju mladih raziskovalcev in zanjo prejela zlato priznanje. Kot sta dejala, sta si ga najbrž zaslužila zaradi aktualnosti teme. O varčevanju z električno energijo se namreč danes govori na vseh koncih in krajih. Je bil to tudi razlog, da sta se odločila zanjo? »Ja. Malo sta nama jo predlagali mentorici Mateja Tevž Srčič in Nataša Krk, zelo pa naju zanima tudi fizika.« Pri raziskovalni nalogi sta si zastavila dve hipotezi: v prvi sta predvidevala, da porabijo mali gospodinjski aparati, kot so opekači kruha, razni mešalniki, sekljalniki, mlinčki, grelniki vode …, 20 odstotkov električne energije, v drugi pa sta predvidela, da so najbolj potratni pri porabi električne energije aparati z grelci. Slednjo hipotezo sta potrdila, prvo pa sta

Med letošnjimi prejemniki zlatega priznanja za raziskovalno nalogo na državnem tekmovanju je bila tudi Marta Šporin, učenka osnovne šole Nazarje, prejela pa ga je za nalogo Gozdarstvo in tesarstvo v Rovtu pod Menino po drugi svetovni vojni. Pod nalogo se je podpisala še mentorica Nataša Bele. »Zanimalo me je, kako so včasih potekali sečnja in spravilo lesa, kako varni so bili gozdni delavci pri delu, so les prodajali sami, uporaba

»Mikrovalovna pečica, opekač kruha, grelnik vode in cvrtnik so bolj potratni mali gospodinjski aparati v porabi električne energije koti drugi,« zatrjujeta Nejc in Jure.

ovrgla. »V 11 gospodinjstvih sva s pomočjo merilnikov preverjala porabo, dobljene meritve pa sva nato statistično obdelala. Ugotovila sva, da mali gospodinjski aparati porabijo le 1,5 odstotka celotne porabljene električne energije na gospodinjstvo.« Letošnja raziskovalna naloga – sta dejala fanta - je bila v primerjavo z lansko, za katero sta tudi prejela zlato priznanje, težja. Vanjo sta vložila veliko truda, saj je bilo potrebno delo na terenu, veliko je bilo računanja … A splačalo se je. Izpopolnila sta znanje iz fizike, našla sta nove poti, po katerih bi lahko raziskovala dalje. Bo zanju raziskovalo del tudi v prihodnjem šolskem letu izziv? Tega še ne vesta. Če ne bodo šolske obveznosti v prvem letniku srednje

9. junija 2011

šole prezahtevne, potem bosta vnovič poskusila. Jure bo nadaljeval izobraževanje na Škofijski gimnaziji v Ljubljani, Nejc pa na Šolskem centru Lava Celje, program medijski tehnik. n

Marta Šporin: »Ne vem, česa sem bolj vesela. Zlatega priznanja ali tega, da sem z raziskovalno nalogo pripomogla k ohranitvi tega, kar je nekdaj pomembno vplivalo na delo in življenje na vasi.«

hišnih znakov za označevanje posekanega lesa ... Predvsem pa sem želela z raziskovalno nalogo ohraniti spomin na nekdanji način življenja in dela na vasi, ki ju mlajše generacije skorajda ne poznajo več.

Mislim, da mi je to tudi uspelo,« je dejala Marta. Od petih hipotez, ki si jih je zastavila, je štiri potrdila, eno pa le delno. Ugotovila je, da je vsaka hiša imela svoj znak, da je moralo včasih v gozdu delati več ljudi kot danes, zaradi tega so se tudi bolj družili. Delno pa je potrdila hipotezo, da so današnji lesni izdelki izdelani hitreje in kakovostneje. »Res so izdelani hitreje, niso pa kakovostnejši, ker so včasih bolj pazili, v katerem letnem času so sekali les.« Za Marto je bila naloga prva izkušnja v raziskovalnem delu. Je bila tudi zahtevna, ker – kot je dejala - je imela na voljo predvsem ustne vire. Iz pogovorov je bilo kar težko izluščiti bistvo. »Dva moja sogovornika sta se tako razgovorila ob obujanju spominov na tiste čase, da sta zašla na drugo temo in iz vsega je bilo res težko dobiti kaj uporabnega.« Zlatega priznanja ni pričakovala, zato ga je bila toliko bolj vesela. Predstavlja ji spodbudo za izzive, ki jo še čakajo. n

Vrtec Šoštanj prejel priznanje na natečaju Moja reka si Otroci Vrtca Šoštanj iz enote Barbka, stari 4-6 let, so pod mentorstvom vzgojiteljic Darje Jelenko in Ive Naveršnik sodelovali v projektu Moja reka si, s katerim Ministrstvo za okolje in prostor RS in podjetje Coca–Cola HBC Slovenija osveščata o pomenu slovenskih rek. Osrednji del projekta v letu 2011

je bil natečaj »Fotostrip za mojo reko«. Med petdesetimi fotostripi so otroci Vrtca Šoštanj z vzgojiteljicama dosegli 3. mesto v skupni kategoriji vrtcev, osnovnih šol in gimnazij iz cele Slovenije. S svojim fotostripom opozarjajo male in velike prebivalce mesta Šoštanj, da skupaj

z njimi skrbijo za reko Pako. Otroci so v projektu aktivno in zavzeto sodelovali, se z zanimanjem ustavljali ob reki Paki ter opazovali učinek njihovega opozorila. Ali ljudje še hranijo živali? Ali je v reki manj smeti? Otroci so namreč v okviru projekta izobesili napis ob strugi reke

Pake, s katerim vse mimoidoče opozarjajo na skrb za zdravo okolje. V Vrtcu Šoštanj so se projekta med drugim lotili tudi s prepričanjem, da so opozorila otrok velikokrat bolj odmevna in slišana kakor opozorila odraslih. n

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

9. junija 2011

Poklon velikemu umetniku

Glasba - poklic in način življenja Jožici Grebenšek - upokojeni profesorici klavirja iz Velenja, najvišje priznanje na glasbenem področju

V Vili Bianci je na ogled razstava del slovenskega kiparja in slikarja Toneta Lapajneta Velenje, 1. junija - V sredo zvečer so v Vili Bianci odprli spominsko razstavo nedavno preminulega slovenskega kiparja Toneta Lapajneta. V Galeriji Velenje, ki je razstavo pripravila, namreč hranijo dvanajst del tega pomembnega slovenskega umetnika. Veseli so bili, ker sta se odprtja razstave udeležila tudi umetnikov sin, slikar Boštjan Lapajne, in vdova Marija Pogačnik. Razstava njegovih del iz zbirke

Tatjana Podgoršek

V Vili Binaci si lahko ogledate 12 del nedavno preminulega priznanega slovenskega kiparja in slikarja Toneta Lapajneta.

Galerije Velenje je posvečena umetnikovemu spominu in zavedanju o njegovem delu, pa tudi prispevku k slovenskemu kiparstvu, je ob odprtju poudarila kustosinja razstave Milena Koren Božiček. Na raz-

stavi so na ogled tudi tri skulpture večjega formata iz cikla barjanska zemlja, ki so le del opusa slikarja, ki je bil vse svoje življenjsko obdobje tesno povezan z Ljubljanskim barjem, iz katerega je črpal svojo

n bš

Kar 487 malih bralcev

Gregor Sevčnikar postal mladinski svetovni prvak 2011! V nemškem Inzllu je bilo od 2. do 5. junija svetovno prvenstvo v diatonični harmoniki, na katerem je Gregor Sevčnikar, varovanec Glasbene šole Goter, postal mladinski svetovni prvak! V starostni skupini JUNIOR (do 18 let) je med 14 harmonikarji iz več držav dosegel največje število točk in s tem osvojil prvo

ustvarjalno moč in fantazijo. Razstava bo odprta do 31. avgusta.

mesto. Gregor je drugače tudi državni prvak v klavirski harmoniki, osvojil pa je tudi že plaketo Avgusta Stanka.

Biti lepa in mladostna, je želja vsake ženske. Neusmiljeni proces staranja, neugodni vplivi okolja in steres počasi načnejo mladosten in zdrav videz kože. Zato ji moramo pomagati in povrniti vitalnost ter sijočo polt. V moderno opremljenem STUDIU ONA vam bodo s profesionalnim pristopom pomagali, do želene lepote in celostno poskrbeli za vaš mladostni videz od glave do pete. V njihovi bogati ponudbi boste našle vse kar potrebujete za privlačen in mladosten videz.

Šaleška dolina, 3. junija – Od srede do petka so po dolini potekale prireditve, na katerih so predšolskim otrokom delili prav posebna priznanja – predšolske bralne značke, ki jih simpatično imenujejo Ostržek. Kar pet prireditev so letos pripravili za bralce iz vrtcev; dve v Velenju, dve v Šoštanju in eno v Šmartnem ob Paki. Število bralcev med predšolskimi otroki namreč iz leta v leto narašča, letos, ko je akcija potekala že šestnajsto leto zapored, si je Ostržka »pribralo« že 487 otrok, ki obiskujejo vrtce v Šaleški dolini. »Zanimivo je, da smo pri predšolski bralni znački zajeti vsi, tako otroci kot odrasli doma in vse vzgojiteljice v vrtcih, saj večina še ne zna brati in jim je treba pri tem pomagati. To se mi zdi zelo pomemben projekt, ki vsaja temelje branja že pri majhnem otroku,« nam je povedala sekretarka medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki projekt koordinira. Izvedeli smo še, da v vrtcih pomagajo brati tudi tistim otrokom, pri katerih starši ne zmorejo brati z njimi. Doživetja malčkov so nepopisna, saj otroci na vse možne načine povedo, kaj so brali; rišejo, pišejo, interpretirajo z igro … Malih bralcev je vsako leto več tudi zato, ker se strokovne delavke v vrtcih zelo trudijo. Z veseljem pa pri branju pomagajo tudi drugi odrasli.

• oblikovanje telesa z LPG lipomassage, • pomaljevanje obraza z LPG endermolif, • anticelulitni program • anti aging nega z lasarjem Vita Control • diamantni piling • depilacija in epilacija • manikura in pedikura • geliranje in podaljševanje nohtov • teniranje telesa Studio ONA sodeluje z Estetsko kirurgijo Fabjan.

n bš

Ena od letošnjih petih prejemnikov nagrade in priznanja Frana Gerbiča, ki ga podeljuje Zveza glasbenih šol Slovenije najzaslužnejšim pedagoškim delavcem in ravnateljem v glasbeni vzgoji in izobraževanju, je bila tudi upokojena profesorici klavirja na velenjski glasbeni šoli Jožica Grebenšek. Z Jožico ali Babi, kot jo ljubkovalno kličejo prijatelji, sva se srečali tam, kje je bila več kot 40 let zelo rada - v klavirski sobi velenjske glasbene šole. Ni bila preveč navdušena nad namenom našega obiska. »Nisem rada v ospredju. Priznanjem ne dajem posebne teže, a za tega pa lahko rečem, da sem počaščena, saj gre za najvišje priznanje na glasbenem področju v Sloveniji. Nisem ga pričakovala, zato sem hvaležna ravnatelju Borisu Štihu, ki me je zanj predlagal.« Kar malce nerodno ji je bilo ob tem in kar oddahnila si je ob naslednjem vprašanju: »Kaj vam pomenijo črno-bele tipke? »Poleg družine največ. Glasba je zame poklic in način življenja. Brez nje preprosto ne morem živeti. Čeprav sem že pet let upokojena, prav zaradi tega še vedno nekaj malega poučujem. Življenje ti na pot natrosi marsiJožica Grebenšek: »Življenje ti na pot kaj in prav natrosi marsikaj in glasba je bila tista, ki glasba mi mi je velikokrat pomagala, da sem težave je velikolažje premagovala.« krat pomagala, da sem težave lažje prebrodila. Še danes je tako.« Ljubezen do glasbe je podedovala po starših, ki so se ljubiteljsko precej ukvarjali z njo. Spodbujali so jo, da se je leta 1955 vpisala na glasbeno šolo. Kar nekaj zaslug za to pa ima najbrž tudi ravnatelj, ki je stanoval v isti hiši kot Jožica. Koliko učencev, dijakov je učila igranja na klavir, ne ve. Veliko. Ker so včasih morali več delati kot delajo danes, ker ni bilo učiteljev. Ve pa tudi, da so vsi pianisti, ki danes poučujejo na velenjski glasbeni šoli, njeni učenci, dijaki. Brez hvalisanja, pravi, so vsi dobri učitelji in koncertanti. Med njimi je tudi hči Jerneja. Na razmišljanje, da glasba veliko daje in tudi veliko zahteva, se je Jožica odzvala po krajšem premisleku. »Drži. Tisti, ki ni pripravljen vaditi in vaditi, nima o njej kaj razmišljati. Tehnika je vedno v službi muzike. Nekateri pianisti danes počnejo marsikaj, a velikokrat je to le tehnika, prave glasbe pa ni. Dvakrat sem bila na največjem tekmovanju pianistov v Varšavi. Fantazija jih je poslušati in nepoznavalec misli, da igrajo skoraj vsi enako. A ni tako. Poznavalci hitro zaznajo razliko v tonu, interpretaciji, čutenju te glasbe. » Jožica pravi, da si jemlje domovinsko pravico v zvezi z velenjsko glasbeno šolo. Več kot 40 let je bila njen drugi dom. Idealna za vse, ki so in si želijo pridobiti glasbeno znanje. Zasluge za to ima prejšnji ravnatelj mag. Ivan Marin, sedanji Boris Štih se trudi doseči zastavljene cilje. V družbi dobrih biti še boljši. Kakšni pa so njeni cilji? Prav posebnih nima. Če bo zdrava, bo povsem zadovoljna. Z leti se ne obremenjuje, energije, pravi, ima še veliko. »Veste, lahko bi zasebno učila, kolikor bi hotela, a to ni pravo zame. Moram biti v okolju, kjer se »dela« glasba. Rada sem tukaj, na šoli, rada pomagam svojim bivšim učenkam in dijakinjam,« je sklenila pogovor Jožica Grebenšek. n

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

9. junija 2011

Počile so lubenice Bojan Pavšek

Darilo Šoštanju

Šoštanj, 2. junij - Likovni poklon Šoštanju je razstava, katero si lahko te dni ogledate v prostorih Mestne galerije Šoštanj. Krajevna skupnost Šoštanj je želela ob 100-letnici mesta Šoštanj z njo opozoriti na številne odlične ustvarjalce, ki delujejo ali pa so delovali na območju občine Šoštanj in se likovno dokazujejo

doma in v svetu. Odprtje razstave je bilo v prostorih galerije minuli četrtek, na razstavi pa se je predstavilo 24 domačih avtorjev, slikarjev, kiparjev in fotografov. Draga Arsenijević, Vojko Babić, Helena Čebul, Jože Delopst, Urška Delopst, Stane Gorjup, Jožica in Franc Klanfer, Viktor Kojc, Ivo Kolar, Alimpije Košarkoski, Slavko Košenina, Drago Mazej, Ljubo Melanšek, Vlado Oremuž, Nejc Ovčjak, Dominik Pejovnik, Franc Ravnjak, Mišo Skornšek, Roman Skornšek, Jože Svetina, Stojan Špegel, Drago Šumnik – Luka Dejan Tonkli, Ivan Žnidar in Joco

Žnidaršič. Nekaj avtorjev je sodelovanje obljubilo, pa ga niso realizirali, nekaj imen, ki si zasluži mesto na razstavi, pa se je žal izmaknilo. Tudi to je dokaz, da je bila ideja še kako pomembna, zakaj organizatorji in ustvarjalci so ob tem spoznali, da se premalo poznajo in da bi veljalo podobne projetke pripravljati tudi v bodoče. Na rastavi je v imenu avtorjev spregovoril Jože Svetina, ki je čestital vsem ustvarjalcem za njihovo delo, zbrane je nagovorila predsednica krajevne skupnosti Šoštanj mag. Vilma Fece in se zahvalila za sode-

lovanje vsem, ki so pomagali pri projektu, razstavo je odprl župan in državnozborski poslanec Darko Menih. Za dobro postavitev razstave je skupaj s sodelavci zaslužen Franc Klanfer, ki je zbranim predstavil nekatere posebnosti razstave. 'Vsako delo ima svojo zgodbo, vsak avtor ima svojo zgodbo, pričujoča razstava pa je skupna zgodba,' je dogajanje ob odprtju razstave zaključila skupna misel. n Milojka B. Komprej Foto: Dejan Tonkli

Pred slabim mesecem je mesto Dangjang v kitajski provinci Džjangsu presenetil niz eksplozij, ki pa tamkašnje prebivalce ni napotil v zaklonišča, temveč so se pričeli masovno zbirati na kmetijskih površinah. Z grozo v očeh so lahko opazovali, kako so pred njihovimi očmi eksplodirale stotine lubenic. Vzrok za eksplozijo tokrat ni tičal v eksplozivnih mešanicah, ki jih povsod po svetu brez zadržkov uporabljajo v vojaške namene. Šlo je za škropljenje lubenic z rastnim pospeševalnikom, s katerim so lubenicam dodajali rastni hormon, da bi čimprej dozorele in bile veliiike in tako neustavljivo privlačne, da nadaljna prodaja končnim kupcem sploh ne bi bila vprašljiva. Tokrat se je narava v samoobrambi odzvala in kot strela iz jasnega poslala sporočilo, da so zakonitosti narave eno, pohlep po hitrem zaslužku pa nekaj popolnoma drugega. Ta dva pojma žal ne moreta živeti v simbiozi, pa naj izgleda to na prvi pogled še tako mogoče.

Trda kriminalka je zgodba za današnji čas Psi brezčasja - knjižni prvenec Velenjčana Zorana Benčiča, pevec skupine Res Nullius, je v predalu napisan ležal dve leti – Maja ga je izdala založba Modrijan – Knjigo so prvič javno predstavili v Kulturnici

Ilustracija: Bojan Pavšek

Bojana Špegel

Velenje, 31. maja – Kriminalni roman je očitno res žanr, ki je kot nalašč za čas, ki ga trenutno živimo. In prav za to zvrst se je že pred šestimi leti, ko je pričel pisati svoj knjižni prvenec, odločil Velenjčan Zoran Benčič, sicer pevec in vodja odlične rock skupine Res Nullius. Ta bo ta teden po dolgi pavzi izdala nov album z naslovom Prekletih bazar. Dogodka nista bila načrtovana, a se lepo prekrivata. Po tem, ko je Zoran prejšnji teden knjigo prvič javno predstavil v velenjski Kulturnici, kjer je pred leti tudi delal, bodo novo ploščo poleti domači javnosti predstavili v letnem kinu ob Škalskem jezeru. Da Zoran veliko ve, da je ljubitelj knjig in dobrih filmov, je jasno vsakomur, ki je kdaj prisluhnil besedilom skupine Res Nullius. Ja, vsa so njegova. Vsako zase je zgodba, ki zahteva premislek. Tudi zato, ker ima Zoran zgodbe preprosto rad! To je že kmalu po začetku pogovora jasno povedal publiki v Kulturnici in Andreji Ažber, ki je vodila pogovor z njim. Lažje ji je bilo, ker je tudi sama velika ljubiteljica in poznavalka knjig, filmov in glasbe, saj je Zoran zelo iskriv in iskren sogovornik, ki svoje sogovornike mimogrede spravi v zadrego. Prav s svojo neposrednostjo, nezmožnostjo stvari olepševati ali spreobračati. Zato je bil pogovor res zanimiv tudi za tiste, ki knjige Psi brezčasja še nismo prebrali. In čeprav je tudi sama nisem (jo pa že berem, in čeprav nisem silna ljubiteljica kriminalk, me je takoj »potegnila«), sem Zoranu še sama postavila nekaj vprašanj. Še prej sem mu iskreno čestitala, saj napisati knjigo in jo tudi izdati ni obrobno dejanje. Pravzaprav sem že pred dvema letoma slišala, da Zoran, ki ga poznam že skoraj dve desetletji, piše knjigo. To me ni presenetilo, saj sem prepričana, da tisti, ki zna pisati dobra besedila, zna pisati tudi daljše tekste. Me je pa zanimalo, zakaj

Zoran Benčič in Andreja Ažman med prvo javno predstavitvijo knjižnega prvenca v velenjski Kulturnici

je knjiga, ki je začela nastajati pred šestimi leti, kar dve leti ležala v predalu. »Zato, ker so enostavno moje organizacijske sposobnosti zatajile. Splošno sem znan kot dober organizator, glede izdaje knjige pa sploh nisem poznal kanalov, zato sem jo dal na »hladno«. Problem je bil le v meni, nikjer drugje.« Priznal je, da je, za razliko od mnogih velikokrat tudi zelo samokritičen. Pisati mu ni bilo težko, ker je bil v dobri družbi. Absolutno je rad sam s seboj. Če se ob »delanju« glasbe s fanti, ki so več kot le člani benda, so res iskreni prijatelji, čisti in polni z energijo, je ob pisanju čutil podobno. »To niso različne zgodbe. Ustvarjanje je vedno čiščenje samega sebe. Jasno, da je princip dela drugačen, in jasno, da v bendu, kjer smo štirje, potrebujemo konsenz, da toleriramo napake drugega, kar privede do absolutnega zadovoljstva. Isto je pri pisanju, tu toleriraš samega sebe, ker imaš vedno tri ali štiri Zorane v glavi.«

Učil se je na ulici

Je zanj trda kriminalka, kar je žanrski opis Psov brezčasja, dobra zgodba? »Je. Za današnji čas je ok. Če bi to napisal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ne bi bilo ok, ker ljudje v principu zgodbe ne bi razumeli tako, kot jo danes.« Krizni časi, ko so na preizkušnji tudi čisto navadne življenjske vrednote, so najboljši čas za kriminalko, se strinjava. Glede na to, da je bil Zoranov najboljši prijatelj Simon Hernaus, ki je pod psevdonimom Dušan Dim izdal dva odlična romana, ne morem mimo vprašanja, ali ga je to spodbudilo pri pisanju prvenca. »Ne, to sploh ni povezano. Midva sva pisala scenarije že pri svojih dvajsetih letih. A če tega nimaš v sebi, ti nihče ne more dati spodbude, da začneš pisati,« je jasno odgovoril.

Dodal pa je še: »Nikoli nisem imel akademskega odnosa do pisanja, nikoli nisem bral teoretičnih razprav o pisanju knjig. Sem pa res veliko bral in pogledal ogromno filmov. Mislim, da je to osnova. Če prebereš tisoč knjig, tisoč prvo začneš brati z drugimi očmi. Če pogledaš tisoč filmov, točno veš, da se mora v 15. minuti nekaj zgoditi. Če se ne zgodi, če režiser v peti minuti pozabi na simbol, ki ga mora uporabiti, vem, da gledam slovenski film. Iskreno, učil sem se na ulici.« In seveda je bila ulica velenjska in like, osebe, ki jih je videla, z njimi žural in odraščal, je prenesel tudi v zgodbo knjige, ki nikjer ne izda, da je tako. Pa čeprav si ravno zato, ker je bil vedno radoveden in opazujoč, pri nastajanju knjige ni vedno izposojal le domišljije, ampak je izhajal iz življenja in ljudi, ki jih je opazoval. V knjigi ne uporablja valut, zato ne vemo, v katerem času se dogaja. Zgodbo pa gradi natančno, duhovito in tako po mnenju literarnih kritikov zgradi »mozaik, s katerim se počasi izrisuje slika ne le nekega umora, temveč tudi širše, celega mesta in ne nazadnje sodobne družbe.« To dodajam zato, ker svojega mnenja še ne morem dodati, upam pa, da si ga bo po branju knjige ustvarilo čim več slovenskih bralcev. n

Ta teden je izšel med ljubitelji dobrega rocka težko pričakovan nov album skupine Res Nullius, ki so ga naslovili »Prekletih bazar«. Naključje ali dobro premišljena poteza, da po izidu knjige takoj izide še album? Benčič odgovarja: »Ne, nimamo tega tržnega poslovnega koncepta, to slučajno sovpada. Sem pa res ponosen, da sem del zgodbe Prekletih bazar, saj je to zame nekaj najboljšega, kar sem naredil v zadnjih desetih letih.«

Tudi pri nas ne kaže najbolje. Nekontrolirana uporaba prepovedanih škropiv, vedno večja ponudba gensko spremenjene hrane, uporaba aditivov (barvil in sladil) za živila, ki naj bi hrano naredili bolj privlačno, so le prgišče tega, kar nam servirajo in kar uživamo. Pa vendar prehrambena ponudba in povpraševanje nista edina, ki prižigata zažigalne vrvice spornih eksplozivnih sredstev, ki tako ali drugače ogrožajo zemljane. Tudi Šaleško dolino prepredajo intervencije z »nasadi lubenic«, ki so že brez pomoči hormonov krepko presegle svojo velikost in zaradi umetnega videza ter plastičnosti njihove lepote izgubljajo svojo kredibilnost. Prvi nasad lubenic zagotovo predstavlja nasad trgovskih centrov, ki s svojo diskontno arhitekturo, preštevilčnostjo in popolnoma ponesrečenimi urbanističnimi lokacijami ustvarjajo svet, v katerem skušajo potrošniku uresničiti vse njegove sanje, pa naj ga stane, kar hoče. Novo nastali trgovski objekti ob vpadnici iz Arje vasi, ki že dobivajo končno podobo, bodo le še upravičili zgoraj navedena dejstva. Rešitev za nasad se skriva v skrbnem razvojnem konceptu mesta, ki bi nevtraliziral trgovski rastni hormon in prostorske potenciale mesta raje napolnil s spoštljivim urbanim programom. Drugi nasad lubenic simbolizira ponikanje zelenega Velenja. Nekoč vsem znano sožitje med naravo in betonom je sedaj na preizkušnji. Z intervencijami smo pohodili travnike za Centrom srednjih šol, izničili vegetacijo Cankarjeve ulice ali pa degradirali pomembnost Rakove goše. Zavoljo razvojnih potreb mesta je škropljenje z rastnim hormonom nuja, a obenem obveza, da je potrebno izginulo vegetacijo nadomestiti nekje drugje. Le tako bo zelena identiteta mesta ostala ne(p)oškodovana. Tretji nasad lubenic, ki spada trenutno med najdražje v Sloveniji, se goji v Šoštanju, natančneje ob njegovi vzhodni vpadnici. Vzniknili bodo dimniki in tehnološki objekti, ki bodo dolgoročno hendikepirali urbano floro in favno mesta Šoštanj in ob katerih se bo še Godzila počutila kot palček. Tukaj pa ne gre zgolj za multipliciran rastni hormon, ampak tudi za eliminiranje hormona sreče. Če so za pripravo takšnega nasada potrebne tone in tone prahu, ki vsakodnevno zavijajo Šoštanj v plast prašnih meglic, potem še sprejemam to škodljivo dejstvo. Nikakor pa ne razumem, da energetski gigant kljub transportnim možnostim na svoji prostorni parceli izkorišča uporabo mestne infrastrukture za odvoz odpadnega gradbenega materiala. Zakon močnejšega je še enkrat brezkompromisno upravičil svoj sloves. Četrti nasad lubenic se pripravlja, da zaorje ledino na grebenu šoštanjskih Goric. Razpoke posedanja terena namreč že nakazujejo potop njenega vzhodnega dela. Kako globoko, se ne ve. Zagotovo pa je potop omogočilo izkopavanje energenta, s katerim je in bo škropljen nasad lubenic številka tri. Ker se bliža poletje in bi osvežilni, predvsem pa zdravi okus taprave, naravne, neoporečne, ekološko pridelane, človeku prijazne ter predvsem z ljubeznijo gojene domače lubenice še kako prijal našim brbončicam, upam, da bo občutenje takšnega okusa postalo tudi naše merilo prihodnosti. n

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

9. junija 2011

Gl asbene novi č ke

Mali mediji v primežu krize in zakona Radijske postaje posebnega pomena, med katere sodi tudi Radio Velenje, se povezujemo v gospodarsko interesno združenje (GIZ), ki je imelo ta torek skupščino v Velenju oziroma Šoštanju. Osrednja tema je bil seveda zakon o medijih, ki nam ni naklonjen, z vsemi dosedanjimi poskusi, da bi v njem kaj spremenili, pa zaenkrat nismo bili uspešni. Na skupščini smo ugotavljali, da pomeni uveljavitev takšnega zakona preveliko težavo za večino nekomercialnih medijev, ki so zaradi svoje produkcije bistveno dražji od komercialnih. Izpolnjevati moramo namreč zahtevne vsebinske kriterije in v programe uvrščati tudi številne raznolike vsebine, ki pa jih tržno praktično ni več možno pokriti. Dogaja se že, da nekateri ugašajo, drugi omejujejo programski

Prihaja Clayderman Septembra prihaja v Slovenijo svetovno znani pianist Richard Clayderman. Večni romantik, ki že več kot 30 let navdušuje občinstvo po celem svetu, bo nastopil v ljubljanskih Križankah 28. in 29. septembra. Glasbeni velikan je najbolj znan po rekordni prodajni uspešnici

čas, skoraj vsi pa programske vsebine, in zato tudi število zaposlenih, zmanjšujejo. Svoje prispeva še gospodarska kriza, ki se sedaj lomi tudi na storitvenih dejavnostih. Seveda se ne mislimo, kar predati, zato bomo naša stališča skušali uveljaviti že v pripombah na medijski zakon, saj ocenjujemo, da bi s popolno komercializacijo lokalnih medijev informiranje veliko izgubilo. Ne glede na bolj temno prihodnost se bomo še naprej trudili, da vam ponudimo kar najbolj objektivne (teh nam ob poplavi populizma vse bolj zmanjkuje), predvsem pa ne le površne informacije. Zato upamo, da bomo še dolgo dobri prijateljevali.

današnje stanje v državi preseda. Singl bo pospremil tudi videospot, ki je zaradi vsebine in lokacije snemanja (Surovina Maribor) tudi zelo surov.

Vrača se Natalija Po krajši odsotnosti zaradi materinstva se na glasbeno sceno spet vrača Natalija Verboten. Vrača se s skladbo Zapoj Slovenija, ki je sicer plod dela izkušene avtorske ekipe. Glasbo in besedilo zanjo je napisal Aleš Klinar, pri aranžmaju pa je sodeloval Franci Zabukovec. Od zadnjih Natalijinih nastopov je minilo dobrega pol leta, priljubljena pevka pa se že veseli prihajajočih poletnih koncertov, saj pravi, da je glasbo, ki ji sicer poleg družine pomeni največ, že zelo pogrešala.

n mz

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

KATRINAS Po premoru se vračajo v nekoliko spremenjeni zasedbi. Sanji Mlinar Marin in Katarini Habe se je pridružila nova članica Neža Drobnič. Dekleta so že imela prvi nastop v Žalcu, material za novo zgoščenko pa je tudi že v pripravi. Na radijske valove prihaja njihov novi single Čutim easy groove.

PETRA SLAPAR Am I running to me je naslov njene najnovejše skladbe, ki jo je napisala sama. Pesem je osebno izpovedna. Melodijo in nekaj vrstic besedila naj bi Petra naredila že pred dvajsetimi leti, ko je bila še otrok in je neprestano pela v svoji sobi in igrala na svoj prvi sint.

ANA ROTAR V najlepšem pomladanskem mesecu je svoj glasbeni prvenec izdala mlada pevka Ana Rotar. Naslov njenega debitantskega albuma je Čakam, skladba s takim naslovom pa je hkrati tudi prvi single z albuma.

DASHA Daša Gradišek – Dasha se je v letu 2011 podala na novo glasbeno pot in se pod producentsko taktirko Dejana Radičevića predstavlja kot samostojna izvajalka. Njene avtorske pesmi bodo zajete v debitantski album, ki bo izšel konec leta. V teh dneh predstavlja skladbo V prelepi Ljubljani, katere avtor je Dejan Radičevič.

DAN D Novomeška skupina Dan D je bila zaradi zdravstvenih težav prisiljena dokončno odpovedati vse napovedane koncerte. Obljubljajo, da se vrnejo na odre takoj, ko bo mogoče. Iz srca jim želimo, da bo to čimprej.

1. BORIS NOVKOVIĆ - Via ljubav 2. RIHANNA - California King Bed 3. TINKARA KOVAČ feat. PERO LOVŠIN - Sam en majhen poljub mi dej Po odlično sprejetem predhodnem albumu Zapisan u tebi je priljubljeni hrvaški avtor in pevec Boris Novković skupaj s svojim bendom Nočna straža v začetku letošnjega leta izdal svoj novi album z naslovom Via ljubav. Na njem je enajst skladb, prvi single pa je naslovna skladba Via ljubav, ki ste jo tokrat izbrali tudi za zmagovalko izbora pesmi tedna v programu Radia Velenje.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Oto Pestner in kvintet Dori - Cvetje v poletju 2. Naveza - Fant številka tri 3. Veseli Gorenjci - Venček Ruparjevih uspešnic 4. Alfi Nipič - Se pohorje vidi 5. Potepuhi - Najini dnevi 6. Modri val - Primorske kelnarce 7. Špica - Le dotik 8. Štrk - Želim si želim 9. Storžič - Očetov klobuk 10. Vikend - Morska pravljica

www.radiovelenje.com

Balada za Adelino iz leta 1976, ki jo je prodal v neverjetni nakladi 22 milijonov izvodov. Takrat se je začela njegova neustavljiva zgodba o uspehu. Že vrsto desetletij navdušuje tako starejšo kot mlajšo generacijo, v več kot 30-letni karieri pa je odigral več kot 1.900 koncertov po vsem svetu in posnel več kot 1.200 pesmi. Prodal je več kot 85 milijonov albumov in osvojil kar 340 platinastih in zlatih plošč.

Čuki okrog sveta Čuki so pred leti peli Mi gremo pa na morje, nekaj let kasneje so svojo drago vabili v hribe, sedaj pa je na vrsti kar pot okrog sveta. O tem namreč govori njihova nova poletna skladbica z naslovom Gremo okrog sveta. Zanimivost pesmi je v tem, da jo pojejo vsi štirje Čuki, torej sta se v vlogi pevca poleg Jerneja in Jožeta tokrat pokazala tudi Matjaž in Vinko. Čuki so sicer od nekdaj radi potovali. Vsak posebej, pa tudi skupaj, saj so s svojo glasbo prepotovali že velik del Evrope in tudi Južne in Severne Amerike. Vsi so tudi vneti športniki in avgusta skupaj načrtujejo nekajdnevno potepanje s kolesom po Evropi.

Rokerski 6pack Čukur Po kratki ustvarjalni pavzi se na radijske valove vrača No.1 keramičar 6pack Čukur. Tokrat je s producentom Gabrom Radojevičem in kitaristom Rokijem Petkovičem (ex. Šank Rock) ustvaril precej rokerski komad, na katerega je položil dokaj revolucionarne rime. Sam pravi, da v današnjem času zelo težko piše vesele tekste in ustvarja vesele melodije. Komad Dobro jutro Slovenija je namenjen vsem, ki jim po žilah tečeta rokenrol in hip hop, vsem, ki še vedno z veseljem prisluhnejo slovenski glasbi na radijskih postajah, in vsem, ki jim

Mehrzadov čudoviti svet Mehrzad Marashi je iraško-nemški pevec in zmagovalec lanskoletne sedme sezone šova Deutschlad sucht den Supestar (Nemčija išče superzvezdo). Pred kratkim je izšel prvi single z njegovega drugega albuma Change Up. Skladba nosi naslov Beautiful World, po odlično sprejetem prvencu New Life pa oboževalci že nestrpno pričakujejo nov val sveže glasbe tega 30-letnika, ki sicer živi v Hamburgu. Precej skladb z novega albuma je napisal Mehrzad sam, za produkcijo plošče pa je poskrbela odlična berlinska ekipa Beatgees.

Naš č as, 9. 6. 2011, barve: CMYK, stran 12

PAGINA

9. junija 2011

Proti, proti, proti Slovenija se je v nedeljo v veliki večini izrekla proti. Mnogi sicer še zdaj ne vedo, proti čemu so bili. Še manj, kaj so s tem pridobili.

Slavje z napako

 Škalčan Slavko Kobale, ki že nestrpno čaka, kdaj bo postal rudarski upokojenec, je zelo vesele narave. Tega ne skriva, sploh če je v prijetni družbi. Če ima čas, se kdaj odpravi v naravo s svojim štirinožnim 'konjičkom', saj je velik ljubitelj konj. Nič čudnega, da je – kot je izvedel čvek – njegov najljubši rek: Zdrav duh v zdravem telesu. Ne pozabi povedati, da sta neločljivo povezana. A tudi pri tem je treba imeti pravo mero, poudarja. Čvekovo oko ga je ujelo v prijetnem pomenkovanju ob velenjskih teniških igriščih.

 Takole veselo pa sta v majici reklamo za Naš vaš čas delali znani Velenjčanki, profesorici. Katja nekdaj tudi odlična plavalka, Jelka je odlična mentorica mladim raziskovalcem pa tudi navdušena nad hčerkinim plesno aktivnostjo.

»Maturantske bisere« sta z zanimanjem spremljali tudi Petra Pann iz Hiše idej s hčerko Brino. In najbrž so ji misli ušle v prihodnost: »Kakšna boš kaj ti kot maturantka?« No, če zna svetovati, kako si naj uredimo dom, bo kakopak znala izbrati zanimivo obleko. Prej seveda za osnovnošolsko valeto.

V Šoštanju slavijo 100-letnico mesta. Ob tem se nekateri bolj kot razvoja z grenkobo najbolj spominjajo, da so nekoč v dolini veliko več veljali.

Izgubljeni Slovenija je vse bolj zaraščena. Pa zato ni čudno, da smo Slovenci vse bolj izgubljeni.

Aktivni trimčkarji Na trim stezi ob Škalskem jezeru se odvijajo res zelo različne aktivnosti. Tudi take, ki niso ravno prave - nekateri se namreč razgibavajo tudi s tem, da razbijajo naprave.

Ni vreden imena 1600 ljudi na zabavi za 16. rojstni dan

Nosorog za ljubljenčka

Glasba, ki vpliva na morske pse

Napačna cena piva = prometni zamašek

Da je Facebook včasih tudi zelo nevarno orodje, smo slišali že večkrat. Še enkrat pa je to potrdila mlada Nemka, ki je na tej spletni strani objavila vabilo na svojo rojstnodnevno zabavo, pri tem pa pozabila na nastavitve zasebnosti. Najstnica, ki je praznovala svoj 16. rojstni dan, je zabavo načrtovala v

12-letna Elizaveta Tiščenko ima kot mnoge deklice rada živali, poleg tega pa še srečo, da potuje. Tako je pred tremi leti v Keniji spoznala no-

Izsledki ameriške raziskave, ki jo je vodil pomorščak Matt Waller, so pokazali, da veliki beli morski psi najraje poslušajo pesem You Shook

V škotskem mestu Glasgow se je zgodilo tisto, kar se pač lahko zgodi vsakemu človeku – zmotili so se. V oglas za pivo so tako zapisali napačno, zelo ugodno ceno, saj so tri velike pakete pločevink ponujali za samo 12 evrov. Vest o izjemno ugodni prodajni ceni se je seveda

Junij je sicer rožnik. Nam pa še ni prinesel nič rožnatega. znana v krogih ljubiteljev pretepaških video iger kot odlična igralka video iger. V raznih tekmovanji se je dokazala kot ena najboljših japonskih igralk lika Crimson Viper,

Za vsak slučaj Tudi mnogi poslanci, ki niso župani, so glasovali proti razdružitvi poslanske in županske funkcije. Morda v upanju, da bo kdo od njih kdaj lahko sedel tudi na prvi stolček v kaki občini.

Lučaj bliže

domači hiši. Ko pa je opazila, da je svojo navzočnost potrdilo okoli 15 tisoč ljudi, so njeni starši pohiteli in zabavo odpovedali, slavljenka pa se je umaknila k babici in dedku. No, vsi niso prišli, vseeno pa se je okoli 1600 ljudi zgrnilo k hiši, kjer naj bi se zgodila zabava. »Thessa, ne poznamo te, a to sploh ni pomembno, vseeno bomo pijani, ko praznujemo tvoj rojstni dan,« so prepevali udeleženci zabave. Čeprav je dogodek varovalo okoli 100 policistov, so najstniki zažigali smeti, požgali vrtno lopo in uničevali parkirane avtomobile. Po navedbah policije so metali tudi kamne, steklenice in pirotehnična sredstva, podirali ograje in razdejali vrtove. En policist je bil v dogajanju lažje ranjen, 11 zabave željnih pa so pridržali. Opolnoči pa so Thessi kljub vsemu zapeli vse najboljše in se okoli dveh zjutraj nato le razšli.

soroga Maxa. Žival je takrat tavala skozi pokrajino Laikipia, zato so jo znanstveniki odpeljali na zdravljenje v konzervatorij Ol Pejeta. Ko je Elizaveta obiskala center, je Max pritekel naravnost k njej. Deklica ga je začela božati, ogromni Max pa se ji ni upiral. »Dovolil ji je celo, da ga je povlekla za rep, sploh se ni odzval in od takrat naprej se je naklonjenost le še krepila,« je povedal Elizavetin oče Aleksej. Elizaveta in Max sta postala neločljiva in danes se dvotonski prijatelj ob deklici obnaša kot pohleven mucek. In čeprav so nosorogi znani po svoji agresivni naravi, Max obožuje, če ga deklica čohlja po hrbtu, on pa vmes muli travo. Kot kužek se prevali na hrbet, da ga lahko Elizaveta boža še po trebuhu. »Elizaveta ne bi mogla biti srečnejša. Svojega prijatelja obožuje in ne more prenehati govoriti o njem,« še dodaja oče.

Me All Night Long. Raziskavo so izvajali na južnem delu Avstralije, na osnovi zapiskov in opazovanja pa so prišli raziskovalci do ugotovitve, da skupina AC/DC, natančneje njihova glasba, pomirja velike morske plenilce. »Pogovarjal sem se z nekim pomorščakom, ki mi je priznal, da je nekoč videl, kako se veliki morski pes približuje skupini potapljačev, ki so si predvajali glasbo pod vodo. Brez težav so priši do njih in potem ko so se poigrali z njimi, so morski psi odšli v miru. Od tu ideja, da smo se sploh lotili tega proučevanja,« je razložil Waller.

razširila zelo hitro, kupci so se odpravili na poti in pred nekaterimi supermarketi je kmalu nastal kaos. Pred tremi prodajalnami se je promet povsem ustavil in posredovati je morala tudi policija. Preden so v prodajalnah ugotovili napako, je več kupcev izkoristilo ugodno ponudbo. In to celo večkrat, čeprav je v oglasu pisalo, da popust lahko določena oseba izkoristi samo enkrat. Iznajdljivci so namreč po nakupu pivo odnesli domov, se preoblekli in znova odhiteli v nazaj v vrsto.

Supermanekenka rojena kot moški Kayo Police, japonska manekenka in fotomodel, je šokirala z novico, da se je pravzprav rodila kot fant. Supermanekenka s pravim imenom Kayo Satoh je postala

kar ji je poleg slave v ljubiteljskih krogih prineslo tudi moderatorsko mesto v internetni oddaji. Poleg oddaje na spletnem video portalu Nico Nico Douga – nekakšnem japonskem YouTubu – pa je imela tudi uspešno kariero kot manekenka in fotomodel v revijah in promocijah raznih video iger. Pozirala je tudi v kopalkah in tesno prilegajočih se kostumih. Na večerni pogovorni oddaji pa je svoje številne ljubitelje presenetila z razkritjem, da se je rodila kot fant. Na pogovorni oddaji je povedala, kako se je preselila iz svojega rodnega kraja v mestno okolje in zaživela kot ženska pod drugim imenom. Kljub temu da se nikoli ni podvrgla nikakršni operaciji, je pritegnila oko manekenske agencije ter začela kariero kot fotomodel. Nihče ni posumil, da se je rodila kot fant.

Nekateri menijo, da so po razširjeni izredni seji občinskega sveta Luče Lučani vsaj lučaj bliže obvoznici.

Vsak po svoje Ne prijezdi vsak princ na belem konju. Tudi mali ne.

Kaj še čakajo Mnogi pričakujejo, da se bodo šele z izgradnjo krožišča v Tešu in Šoštanju stvari prav zasukale.

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 13

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

9. junija 2011

Konec prihodnjega leta toplovod in kanalizacija V krajevni skupnosti Lokovica dela za naložbi, vredni 2,8 milijona evrov, v polnem zamahu – Dogovarjajo se z bankami, kako pomagati krajanom pri zagotovitvi več kot 3200 evrov Tatjana Podgoršek

Krajevna skupnost Lokovica je že dva meseca eno samo gradbišče. Viki Drev, podžupan Občine Šoštanj, odgovoren za gospodarstvo, okolje in prostor, pravi, da bo še naslednji leti tako. Izvajajo namreč dva zahtevna projekta: v spodnjem delu Lokovice gradijo toplovodno omrežje. Projekt je vreden 1,6 milijona evrov, ki jih bo v celoti zagotovila lokalna skupnosti, hkrati pa v kanale polagajo tudi cevi za kanalizacijsko omrežje. Slednji projekt pa je vreden 1,2 milijona evrov, od tega je šoštanjska občina zanj pridobila 60 odstotkov oziroma blizu 700 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. Po načrtih naj bi oba končali do konca prihodnjega leta.

Na toplovod prva gospodinjstva že letos Viki Drev je še povedal, da gradijo toplovodno omrežje po fazah. V tem trenutku fazo A, na katero naj bi že letos priključili 32 stanovanjskih enot. Hkrati pridobivajo tudi gradbeno dovoljenje za fazo B, na katero naj bi priključili 41 stanovanjskih enot. »Razmišljamo, da bi se to zgodilo v sezoni 2012. V tem trenutku je izrazilo namero za priključitev na daljinsko toplovodno omrežje nekaj več kot 70 gospodinjstev, prihajajo pa še dodatne prijave. Nekateri občani so mislili, da smo neresni in so informativno prijavili takšen način ogrevanja za nove hiše. Poleg teh imajo nekateri še stare stanovanjske objekte, ki jih sedaj prav tako želijo priključiti na

Viki Drev:« Pogovarjamo se z bankami o zagotovitvi ugodnih kreditov za občane, da bodo ti lažje poravnali obveznosti.«

omrežje, zato projekte v spodnjem delu še usklajujemo. » Veliko zanimanje za toplovod so – po Drevovih besedah – pokazala tudi gospodinjstva v zgornjem delu Lokovice, kjer so zgradili toplovod leta 1998. »Za slednje bo zadeva nekoliko težja, kajti projektant dela po podatkih naročnika in tam, kjer je v prostor umeščena ena ali več hiš, ni mogoče priključiti objekta na najbližje mesto toplovoda. To pa pomeni dražjo naložbo. Pogovarjamo se z vsakim interesentom posebej in verjamem, da bomo rešili težave.« V polnem zamahu so tudi dela pri izgradnji kanalizacijskega omrežja. Tudi ta projekt je razdeljen na dve čistilni napravi: spodnjo z 250 in zgornjo s središčem kraja s 550 populacijskimi enotami. Letos naj bi zgradili spodnjo, ker pač polagajo cevi v isti kanal kot toplovodne in zaradi Molanovega plazu, ki so ga odpravili lani. Ta del kanalizacije naj bi - tako kot to predvideva pogodba z državo, predali svojemu namenu še letos. Razpis za celotno naložbo so že izvedli, takoj ko bodo zgradili malo čistilno, pa se bodo lotili izgradnje velike čistilne naprave.

Dogovarjajo se z bankami

Po zagotovilih Vikija Dreva so krajane seznanili, koliko jih bodo stala vlaganja v zagotavljanje kakovostnejših življenjskih pogojev. Za toplovodni priključek naj bi odšteli 2500 evrov, kolikor so tudi krajani v Topolšici, Metlečah in zgornjem delu Lokovice, za priključek na kanalizacijsko omrežje pa približno 770 evrov. »Težko bodo vsi zagotovili toliko denarja v tako kratkem času, zato se pogovarjamo z bankami o zagotavljanju ugodnih kreditov za ta namen. Pri tem moram poudariti, da tistih, ki obveznosti ne bodo poravnali, žal ne bomo priključili na omrežji. Iz izkušenj iz preteklih let vemo, da tisti, ki se priključijo z nekakšno milostjo, kasneje obveznosti ne poravnajo. Zadeve rešujemo preko sodišča, pa kljub temu ostanejo neplačniki.« Po podpisani pogodbi z državo morajo do letošnje jeseni končati izgradnjo prve faze in na omrežje priključiti 41 stanovanjskih enot. n

Ker delate s srcem in dušo, imate dobra vina Vinograd potrebuje hlapca, ne gospoda

Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki 15-ič podelilo svojim članom plakete in medalje za najboljša vina – Povprečna ocena za posebno trgatev na šestem, povprečna ocena za normalno trgatev pa na tretjem mestu v Podravskem vinorodnem okolišu Tatjana Podgoršek

V dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki je tamkajšnje društvo vinogradnikov podelilo svojim članom plakete in medalje za vina letnik 2010, ki so na letošnjem ocenjevanju dosegal najmanj 18,09 točke. Podelili so 46 zlatih in 21 srebrnih medalj. Predsednik društva Peter Krajnc je ob tej priložnosti povedal, da je bila tokratna podelitev 15. po vrsti, na osnovi rezultatov ocenjevanja pa lahko s ponosom in pogumno zrejo v prihodnost. Kakovost rujne kapljice članov je namreč vsako leto boljša. Prvo leto je znašala povprečna ocena 15,70, letos pa 18,10. Postali so prepoznavni v slovenskem prostoru, največ zaslug za to pa ima izobraževanje, ki je od vsega začetka stalnica v delovanju društva. Dvignila se je tudi kultura uživanja vina, kar je prav tako ena od prednostnih nalog društva. 15. slovenska kraljica Simona

Žugelj je izrazila navdušenje nad tem, kar je videla po obronkih Malega Vrha, kjer je največ vinogradov in kleti šmarških vinogradnikov. »Tu skrivate bistvo, ki ga nosimo Slovenci. Majhni ste, a v sebi skrivate čar, iskrice, ki se pri velikih vinogradnikih rade izgubijo. Ker delate s srcem in dušo, imate tako dobra vina,« je me drugim dejala Simona Žugelj. Med najboljšimi strokovnjaki s področja vinogradništva in kletarstva v Sloveniji, ki vrsto let prihajajo med šmarške vinogradnike, je mag. Anton Vodovnik, tudi predsednik ocenjevalne komisije. Pohvalil je tukajšnje vinogradnike, njihova prizadevanja za kakovostna vina. Menil je, da so lahko vzor marsikaterim drugim vinogradnikom , saj so v 15 letih naredili zavidanja vredne korake. »Lanska letina je bila v vinorodni deželi povprečna v zadnjih 30 letih. S povprečno oceno 18,09 ste na šestem mestu med 50 na seznamu društev

v omenjenem vinorodnem okolišu, glede na povprečno oceno normalne trgatve (brez vin posebne trgatve) pa na tretjem mestu. Ljutomer, Ormož in podobna področja z daljšo tradicijo, z ugodnejšo lego … so za vami.« Da je znanje prava pot, je poudaril v nagovoru tudi šmarški žu-

pan Alojz Podgoršek. »Tu smo v prvi ligi in ne vidim razloga, da ne bi na tej poti vztrajali,« je dejal Podgoršek. Priložnostni kulturni program so pripravili pevci skupine Vajnštajn, mlada harmonikarja in ženski pevski sestav iz Šmartnega ob Dreti. n

Vinogradnik, kletar Miha Fajfar iz Slatin Kletar leta Slovenije po izboru ljubljanske biotehniške fakultete Tatjana Podgoršek

Približno 120 vinogradnikov s 170 vzorci vin je letos sodelovalo v izboru Biotehniške fakultete iz Ljubljane za kletarja leta. Veselil pa se je tega naslova le Mihael Fajfar, član Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki. Dal ga je v vitrino, v kateri hrani že blizu 60 žlahtnih odličij in naziv Kletar leta 2008, ki mu ga je podelilo domače društvo.

Priznanje za dolgoletnega vinogradnika Franca Podgorška

Miha je povedal, da je v Slatine v občini Šmartno ob Paki, kjer živi danes, prišel iz vinorodnih krajev, a z zelo skromnimi vinarskimi in kletarskimi izkušnjami. Doma so imeli vinograd, vendar je bdel nad njim oče. Vinogradnik je od leta 1992 dalje po zaslugi društva, katerega član je. »Navdušili so me. Povabili so me na občini zbor, seveda nisem Šmarški vinogradniki so lahko za vzor marsikaterim drugim v Sloveniji.

prišel praznih rok, naslednje leto sem že postal član upravnega odbora društva.« Na začetku je »obdeloval« 560 trsov, danes jih obdeluje 3000, 4000 pa jih ima v najemu, kar pomeni, da jih nadzoruje, kot se je izrazil. Iz grozdja stisne blizu 8500 litrov vina. V Fajfarjevi kleti so v sodih laški, renski rizling, šipon, hišno sortno dišeči traminec, v vinogradu v zaselku Kolovrta pri Mozirju zasajeni rumeni muškat, modra frankinja. Njegove z vinskimi trsi zasajene površine v Kolovratu so zadnje parcele v Podravsko-virštanjskem vinorodnem okolišu. Najbolj ponosen je med omenjeni vrstami vina na modro frankinjo iz Kolovrata. Vsi so mu rekli, da iz nje nič ne bo, a je vino že drugič dobilo najvišjo oceno. Kaj je za dobrega vinogradnika, vinarja, kletarja najpomembnejše? »Vestno, marljivo delo v vinogradu, še bolj pa v kleti. Veste, vinograd rabi hlapca, ne gospoda. Zahteva veliko truda in požrtvovalnosti.« Izzivov, pravi Miha, je pred njim veliko. Kateri bodo najprimernejši, bo prinesel čas. Konec lanskega leta je pridobil dovoljenje za dopolnilno dejavnost na turistični kmetiji – vinotoč. »Moj cilj je obdržati kakovost žlahtne kapljice ali jo celo še izboljšati ter čim več zadovoljnih strank« je še n dejal Mihael Fajfar.

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 14

VI PIŠETE

Najbolj srčno in najrajši pojejo doma

Prvi občni zbor veteranov Zadnji petek v mesecu maju so se člani novoustanovljenega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj, ki ima že 161 članov, zbrali na 1. občnem zboru, ki je potekal v prostorih Termoelektrarne Šoštanj. Letos bodo pomemembno pozornost namenili obeležitvi 20. obletnice vojne za Slovenijo. Tako bo občina Šoštanj družno z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj in Združenjem Sever za celjsko območje – odborom Velenje, v okviru praznovanj 20. obletnice vojne za Slovenijo odkrila v Kajuhovem parku na predvečer dneva državnosti v petek, 24. junija, osrednji občinski spomenik osamosvojitveni vojni za Sloveni-

jo 1990–1991. Na domačiji Žohar nad Zavodnjami bodo 28. junija sodelovali na srečanju predstavnikov 15. helikopterskega bataljona iz Cerkelj ob Krki in dobitniki znaka Golte 91. Obudili bodo pogumno dejanje, ko sta se pred 20 leti pilot Jože Kalan in tehnik-letalec Bogomir Šuštar odzvala klicu domovine in že drugi dan vojne za Slovenijo iz JLA prebegnila na stran naše Teritorialne obrambe. Zbor je bil seznanjen tudi z nadaljevanjem projekta ureditve in odprtja spominske sobe v Domu veteranov Bele Vode ter razvitju društvenega prapora. Te aktivnosti bodo šoštanjski veterani izvedli v drugi polovici leta. Ker ni bila izdana še noben publikacija o osamosvoji-

9. junija 2011

tvenih dogodkih na območju Šaleške doline v času osamosvajanja Republike Slovenije, so se odločili, da se bodo lotili pisanja Zbornika. Na zboru so izrazili tudi nezadovoljstvo nad Zvezo veteranov, ki jih na glavnem zboru v Celju 2. aprila letos ni sprejela v članstvo Zveze veteranov. Krovna veteranska organizacija je pokazala, da trenutno ni sposobna sprejemati novih izzivov in da postaja organizacija, v kateri bodo imeli besedo le privilegirani. Povsem nepotrebno je takšno razdvajanje, saj navsezadnje vsi veterani delamo za isto stvar, je bilo slišati po zboru med vrsticami nekaterih. Na Zvezo veteranov vojne za Slovenijo so zato naslovili protestno pismo in pritožbo, na odgovor pa še čakajo. n

Ustanovili društvo lastnikov gozdov

Oktet Zavodnje ni potrebno posebej predstavljati. Fantje prepevajo skupaj že krepko čez 30 let. Za sabo imajo že premnogo nastopov, samostojnih koncertov, gostovanj. Dva krat na teden vadijo pri svojemu pevskemu vodju, Jožetu Grabnerju, v Zavodnjah, in ravno doma, v svojem kraju, prepevajo najbolj srčno in najrajši. Tako svojim zve-

stim poslušalcem vsako leto priredijo Majski koncert, ki je že dolgoletna tradicija okteta. Tudi letos so ga in z gosti, ansamblom Tapravi faloti, znova navdušili. Petje, prepleteno z glasbo in toplimi besedami, je poželo velik aplavz. In četudi je za tak uspeh potrebo veliko vaje, časa in truda, vedno, znova in znova, radi hodijo

na vaje in se naučijo še kaj novega. V prihodnjem letu bodo praznovali 35 let delovanja, zato že kujejo nove načrte in sestavljalo nov izbor napevov. »Poleta in veselja nam nikakor ne primanjkuje in tako bo tudi ostalo«, zatrjuje njihov predsednik Miro Perovec. n Maša Stropnik

Dobili naziv Kulturna šola Da bi se lastniki gozdov povezovali in družili, smo v četrtek, 2. 6. 2011, v Metlečah pri Šoštanju ustanovili Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline. Priprave na ustanovni zbor društva so potekale že vse od prvega zbora lastnikov gozdov, ki smo ga sklicali v mesecu marcu. V pripravljalnem odboru so sodelovali Franc Sevčnikar, Peter Šlutej, Janko Mazej, Marko Meža in Aleš Ocvirk. Na ustanovnem zboru se je društvu prijavilo 27 članov, sprejeli

smo statut društva in vse potrebne organe društva. Za predsednika društva smo izglasovali Franca Sevčnikarja, izkušenega društvenega sodelavca. V letošnjem letu bomo predvidoma organizirali predavanje na temo evropskih subvencij v okviru Programa razvoj podeželja za področje gozdarstva, organizirali bomo ekskurzijo na velik sejem gozdarstva – Avstrofoma, ki bo oktobra v bližini Gradca. Lastnike gozdov in vse ostale, ki

se želite pridružiti društvu, vabimo, da se včlanite. Ob včlanitvi boste prejeli statut društva, da boste seznanjeni z vsebino njegovega delovanjaa. Članstvo lahko najavite pri svojem revirnem gozdarju Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in v pisarni vodje ZGS, KE Šoštanj, v Metlečah, kjer je tudi začasni sedež društva. n Aleš Ocvirk, univ. dipl. inž. gozd.

Osnovnošolci in podjetniško razmišljanje Izvajanje projekta »UPI krožki se že krepko preveša v drugo polovico. V projektu, ki se izvaja po naročilu JAPTI-ja na našem lokalnem območju, partnersko sodelujeta Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje in OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje. V aprilu in maju smo se z učenci odpravili na oglede dobrih podjetniških praks, kar je tudi programska zahteva tega projekta. Obiskali smo podjetje AV studio, d. o. o. Na praktičnih primerih različnih tržno komunikacijskih dejav-

nosti so se učenci seznanili z delom, ki ga opravljajo v podjetju. Prijazni fotograf pa nam je ob zaključku naredil skupinsko fotografijo. V Banki Koper so nam zaposleni predstavili delo na banki, nas seznanili, kakšna je vloga banke v poslovnem svetu. Vsak učenec pa je dobil tudi darilce – hranilnik. V Velenju imamo tudi PanNovo hišo idej. Učenci so v hiši izredno uživali, spoznavali svet nastajanja dekorative v prostoru in začutili, kako pomembna je kakovost bivanja.

V letošnjem šolskem letu je Osnovna šola Šalek pridobila naziv Kulturna šola. Naziv podeljuje Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Priznanje in zastavo smo iz rok predstavnika tega sklada dobili na prireditvi na OŠ v Vačah pri Litiji v petek, 3. junija. In zakaj smo si zaslužili naziv Kulturna šola?! Navajamo nekaj odlomkov iz utemeljitve: V vseh letih obstoja šole je bila kulturno-umetnostni vzgoji namenjena posebna po-

zornost. Kultura, umetnost in kreativnost so neločljivo povezane z izobraževanjem. Smo šola motiviranih in kreativnih mentorjev in učencev. Dve desetletji kontinuiranega dela je mladostnikom približalo kulturo in umetnost ter jim dalo mnoge priložnosti za razvijanje talentov. Od 1. do 9. razreda pripravljamo priložnostne prireditve, na katerih učenci nastopajo pred sošolci, starši in učitelji. Prireditve zajemajo vsa področja kulturno-umetnostne vzgoje.

Družili smo se Nna osnovni šoli Šalek smo pred nedavnim gostili učence Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Skupno druženje se je pričelo z nastopom otroškega pevskega zbora pod mentorstvom Barbare Rošer, nato pa so glavni oder zavzeli naši gostje.

Se pa razlikujejo po obsegu in zvrstnosti glede na namen. Naziv Kulturna šola smo si zaslužili, ker nas pri delu vodi radost ustvarjanja! Verjamemo, da bo tudi v prihodnje tako. Kultura je tradicija šole. Kulturno-umetniška dejavnost na šoli je neločljivi del vzgoje in izobraževanja, z njo se bogati učenec kot posameznik in šola v najširšem pomenu. n Amalija Dragar

ljudi s posebnimi potrebami zelo spremenil. Spremembe so pozitivne, kar pa ne pomeni, da smo za to naredili že vse. V naši družbi namreč še vedno zasledimo stereotipe, ki se pojavljajo prav zaradi nepoznavanja teh oseb. Prav takšni dogodki so odlična priložnost za povezovanje in spoznavanje v skupnih dejavnostih, igri, druženju in skupnem ustvarjanju. Pozabimo na njihovo hendikepiranost in jim dajmo priložnost, da jih spoznamo, da spoznamo njihove

Učenci tretje triade, kjer so v večini sami fantje, pa so obiskali Avtocenter Meh in neizmerno uživali ob dobrih avtomobilih blagovne znamke Audi. Vsi ti obiski dobrih podjetniških praks so na učencih pustili vtis, ki si ga bodo zapomnili, saj so drugače, inovativno pridobili novo izkušnjo. Vsem podjetjem in podjetnikom smo izredno hvaležni, da smo lahko pokukali v njihov svet. n Nataša Glavač, sekretarka na OOZ Velenje

Predstavili so se nam s plesom, igro, deklamacijo in povsem prevzeli naša srca. Učenci so pokazali, da v sebi nosijo izjemne sposobnosti. In prav zaradi tega, smo jim na naši šoli dali priložnost, da jih pokažejo, saj velikokrat niti nimajo možnosti, da bi se izkazali in dokazali, kaj v resnici zmorejo. Z gledališko sceno, rekviziti, kostumi so nam pričarali pravo predstavo. Njihove točke smo pospremili z velikim aplavzom in željo, da se drugo leto ponovno vidimo. Z druženjem, kot je bilo današnje, smo želeli prispevati k integraciji oseb s posebnimi potrebami v širše družbeno okolje. V zadnjih letih se je odnos do

dosežke, radosti, sposobnosti in da ne gledamo nanje s strahom in usmiljenjem. Prav mi vsi smo tisti, ki lahko pomagamo osebam s posebnimi potrebami. Mi smo tisti, ki lahko pripomoremo k sprejemanju različnosti. Prav vsak otrok je edinstven. Prav vsak, tak ali drugačen. Drugačnost je pravzaprav različnost med ljudmi. Drugačni smo prav vsi, saj niti dve osebi nista povsem enaki. Da so se učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje čutili sprejete, pa so pripomogli prav naši učenci, ki so pokazali izreden čut in empatijo. n Mojca Vedenik

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 15

VI PIŠETE

9. junija 2011

Bradavice Bradavice so majhne nenevarne kožne rašče. Povzroča jih človeški papiloma virus. Najpogosteje se pojavljajo pri otrocih in redko pri starejših. Pogosto se z neposrednim stikom prenašajo z enega območja kože na drugo. Njihova velikost in videz sta odvisna od lege na telesu in od virusa, ki jo je povzročil. Nekatere bradavice rastejo ločeno, druge v skupinah, še posebej tam, kjer se koža pogosteje in hitreje poškoduje. Kadar pritiskajo na živec, so boleče, sicer pa ne povzročajo težav. Z neposrednim medsebojnim stikom se lahko okužimo v telovadnicah in bazenih, otroci pa tudi v vrtcih. Inkubacijska doba od okužbe do nastanka bradavic je dva do štiri mesece. Na koži se pojavijo majhni trdi kožni izrastki, ki lahko rastejo posamično ali v skupinicah. Bradavice so lahko ploščate ali privzdignjene od podlage. Na površini kožne bradavice včasih opazimo drobne črne pikice, ki so posledica krvavitev iz drobnih žilic. Kožne bradavice so neboleče in ne povzročajo resnih težav. Kadar se pojavi neobičajno veliko bradavic ali se morda pojavijo na obrazu ali drugih motečih mestih, bomo obiskali zdravnika.

Navadne bradavice se lahko pojavijo kjerkoli na koži. Najpogostejše so na predelih, ki so pogosto poškodovani (prsti, komolci, kolena, podplati). So čvrste in imajo hrapavo površino. Lahko so okrogle ali nepravilnih oblik, rumene, sivkaste ali rjave. Lahko se razširijo, vendar nikoli ne postanejo rakave. Bradavice na podplatih so zaradi pritiska med hojo sploščene in obdane z zadebeljeno kožo. Lahko so zelo občutljive in boleče. Ploščate bradavice so pogoste pri otrocih in mladih odraslih. Pojavijo se v skupinah kot gladke rumenorjave izbokline. Zelo pogoste so na obrazu. Filiformne bradavice so dolge, tanke, majhne rašče, ki se običajno pojavljajo na vekah, obrazu, vratu ali ustnicah. Genitalne bradavice so bradavice v nožnici ali okrog nje, na moškem spolovilu ali v danki. Povzročajo jih spolno prenosljivi papilomavirusi. Te bradavice so običajno podolgovate in mehke, pogosto visijo na peclju in se pojavljajo v skupinah. Zdravljenje bradavic je odvisno od njihove lege, vrste in izrazitosti. Večina navadnih bradavic izgine v nekaj letih brez zdravljenja, vendar pa se pri približno tretjini bolnikov ponovno pojavijo na istem ali drugem delu kože. Odstranijo se lahko z raztopino ali obližem, ki vsebuje salicilno ali mlečno kislino, ki zmehčata bradavico in olajšata nje-

no luščenje. Bradavico lahko zamrznemo s tekočim dušikom, ohlajenim na 196,5 stopinj C. Poseg ne pusti brazgotin. Če bradavice ne povzročajo težav, lahko počakamo, da izginejo same od sebe. Za kirurški poseg, ki ga pri otrocih odsvetujejo, se odločimo pri trdovratnih bradavicah. Bradavice je mogoče učinkovito odstraniti z laserjem ali električnimi iglami. Z ostro žličko lahko odstranijo poroženeli del bradavice. Ploščate bradavice pogosto zdravimo z retinojsko ali salicilno kislino, ki povzročita izluščenje kože z bradavico vred. Bradavice na podplatih zdravnik odstrani kirurško. Zunanje genitalne bradavice se lahko odstranijo z laserjem, zamrzovanjem, tekočim dušikom ali kirurško. Bradavice v sečnici zdravimo s protirakavimi zdravili ali z endoskopsko operacijo. Genitalne bradavice se po zdravljenju zelo hitro ponovno pojavijo, zato je potrebno zdravljenje ponavljati. Pri moških se lahko ponovitev bolezni prepreči z obrezovanjem. Pregledati in zdraviti pa je potrebno tudi vse spolne partnerje. O metodi odstranjevanja se je koristno posvetovati z dermatologom, ki bo spremembe pregledal in nam pomagal pri odločitvi o zdravljenju. V ljudski medicini za odstranjevanje bradavic priporočajo sveže mlet

Psiholog odgovarja Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov: petra.tekavec@ deseosvetovanje.com

zdravnik svetuje česen, ki ga nanesemo na bradavico in zaščitimo z obvezo. Pomagajo tudi obkladki vinskega kisa ali nanos mlečne tekočine iz regratovega stebla. Na bradavico lahko pred spanjem prilepimo tudi skorjo breze, bananin ali limonin olupek. Uporabimo lahko še nasekljane sveže liste bazilike, svež mlečnati izloček krvavega mlečnika ali ognjiča. Postopek ponavljamo, dokler bradavica ne izgine. Da bi preprečili okužbo, se ne bomo dotikali bradavic drugih ljudi, si sposojali nogavic ali čevljev. V bazenih bomo nosili natikače, v telovadnicah pa hodili obuti. Bradavic ne bomo poškodovali, praskali ali grizli. Predela kože, kjer jih imamo, ne bomo brili. Najbolje, da jih čim prej odpravimo. n Janez Poles

Mnenja in odmevi Izjava za javnost Že nekaj časa se v medijih pojavljajo namigovanja, da služba nujne medicinske pomoči (NMP-PHE) in reševalna služba (nenujni in sanitetni prevozi) v našem zavodu nista ustrezno organizirani in da je posledično ogrožena varnost pacientov. Med drugim je bilo na to temo postavljeno tudi vprašanje v Državnem zboru RS. Zaradi vseh teh dogajanj čutim dolžnost, da zadevo pojasnim javnosti. Za reorganizacijo smo se odločili, da bi še izboljšali kakovost in varnost obravnave pacientov. Naj na kratko povzamem sam potek reorganizacije reševalne službe. Iz reševalne službe smo nujne prevoze prestavili v službo nujne medicinske pomoči (skladno s Pravilnikom o NMP). Ob tem smo premestili tudi določeno število zdravstvenih tehnikov reševalcev iz reševalne službe v službo NMP, kjer je vodja tima zdravnik. S to reorganizacijo smo v službi NMP odprli tudi sprejemno mesto, da lahko pacienti vzpostavijo takoj kontakt z zdravstvenim delavcem. Ta oceni stopnjo nujnosti pacientov in po potrebi zagotovi takojšen pregled pri zdravniku, če pa je ekipa na terenu, angažira zdravnika iz ambulante, prav tako kontrolira stanje v čakalnici (skladno z navodili ministrstva). V reševalni službi so ostali nenujni prevozi. V zvezi s to reorganizacijo se je zmanjšal obseg dela, pristojnosti in odgovornost vodje reševalne službe, zato smo to delovno mesto iz poslovnih razlogov ukinili, dotedanji vodja reševalne službe, pa je bil premeščen na drugo, njegovi izobrazbi ustrezno delovno mesto. Vsi zdravstveni tehniki, premeščeni v službo NMP, so bili razvrščeni v ustrezne plačilne razrede. Bivši vodja reševalne službe se s to reorganizacijo že od začetka ni strinjal in če tudi je sodišče zavrnilo njegovo pritožbo o domnevnih nepravilnostih pri njegovi premestitvi na drugo delovno mesto, z nekaj somišljeniki poskuša z vsemi sredstvi uveljaviti osebni interes. Na podlagi anonimne prijave na inšpekcijo za delo smo imeli v zavodu dvakrat inšpektorja za delo in ob drugem obisku je bivši vodja izrazil zahtevo, da bi bil osebno prisoten pri

nadzoru. Prav tako je predlagal izredno sejo sveta zavoda na to temo, ki je bila tudi izvedena. Med drugim predlagal tudi sestanek z župani treh občin, ki jih pokriva ZD Velenje z zdravstvenima postajama Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na trditve, da je z reorganizacijo ogrožena varnost pacientov pri nujnih, nenujnih in sanitetnih prevozih, naj poudarim, da to ni res. Po konzultacijah z zdravstvenimi institucijami, s katerimi sodelujemo, tam niso opazili neustrezne oskrbe naših pacientov in posledične ogroženosti zaradi neustreznega transporta. Tudi po konzultacijah z zdravnikom, vodjo NMP in zdravniki, ki se vključujejo v to službo, ni bilo opozoril, da bi bili zdravstveni tehniki slabo usposobljeni za svoje delo. Nasprotno. Dobili smo celo ponudbo ene od sosednjih bolnišnic, da bi opravljali tudi za njih nenujne prevoze, kar je prav gotovo priznanje za to službo v našem zavodu. Res pa je, da od reorganizacije dalje opažamo nenavadne dogodke, zaradi katerih smo se morali obrniti tudi na tehnične servisne službe za strokovno razlago napak na opremi, ki se uporablja v reševalni službi in službi NMP in tudi na policijo (odtujitev fascikla z vsemi službenimi navodili v reševalni službi in sum, da so bile poškodbe na opremi povzročene namerno). Kar se tiče ugotovitev strokovnega nadzora Ministrstva za zdravje in Zbornice zdravstvene nege, bomo nekatere nedorečenosti uskladili s postopkom akreditacije za standard ISO 9001, s katerim smo pričeli v letošnjem letu. V službi NMP zaposlujemo zdravstvene tehnike, saj pravilnik o NMP to omogoča (4-letna izobrazba) in pri nas so ti dobro usposobljeni ter dobro opravljajo svoje delo. Naj navedem primer Nemčije, ki je bistveno bogatejša in očitno bolj racionalna država, saj izšolajo reševalce za ekipe NMP v 560 urnem tečaju ali dveletni šoli in pogoj za vključitev v to izobraževanje je končana osnovna šola. Reševalna služba (nenujni in sanitetni prevozi) ter MNP sta v Velenju ustrezno organizirani in opravljata svoje delo korektno, naj pa poudarim, da projekt reorganizacije v slo-

venskem prostoru ni končan (formiranje urgentnih centrov) in da tudi v našem zdravstvenem domu z našo NMP-PHE iščemo dodatne oblike sodelovanja s temi urgentnimi centri, z namenom povečanja učinkovitosti te službe. V pismu ministru sem predlagal, da tudi v Zdravstvenem domu Velenje opravi ponovni nadzor, če smatra, da je to potrebno. V primeru,da bodo ugotovljene kakšne nepravilnosti, jih bomo skladno z navodili ministrstva tudi odpravili Obžalujem, da lahko nekdo s takšno lahkotnostjo v medijih vzbuja dvom o varnosti in kakovosti obravnave pacientov in s tem meče slabo luč na celotno ustanovo, na sodelavke in sodelavce, ki korektno opravljajo svoje delo. n V. d. direktorja zavoda Jože Zupančič

Stališče Civilne iniciative Šmartno ob Paki do odprtega pisma županov Zg. Savinjske doline Po daljšem premoru se je konec maja sestal odbor Civilne iniciative Šmartno ob Paki (CIŠOP) in pregledal članke v medijih, ki obravnavajo problematiko hitre ceste v Savinjski dolini. Odločili smo se, da odgovorimo na članek o vsebini odprtega pisma županov sedmih občin Zg. Savinjske doline o zahtevi za gradnjo hitre ceste F2-2 od Šentruperta do Velenja. CIŠOP meni, da je vsebina pisma, kakršna je bila posredovana javnosti, primer uporabe pritiska, manipulacij in lobiranja najslabše vrste, ko zmanjka strokovnih argumentov. Potem ko so se gospodarske zbornice Velenja in Celja, ministrstva za promet, kmetijstvo, okolje in prostor, Računsko sodišče in druge strokovne organizacije odločile, da se projekti ponovno proučijo in ovrednotijo in se na tej podlagi sprejme odločitev o predlagani ali drugi ustreznejši trasi, si župani pred končno oceno stroke jemljejo pravico za pritisk na državne organe, da sprejme politično odloči-

tev o skoraj 500mio EUR vrednem projektu brez strokovnih podlag. Dovolijo si celo to, da točno opredelijo potek trase (pod Goro Oljko), čeprav prav ta trasa brez novih navezovalnih cest za Zg. Savinjsko dolino tako po mnenju stroke kot laične javnosti ne pomeni nič. Trasa F2-2 je zgolj navezava Velenja na AC. Naravnost grozljivo pa je njihovo stališče o možni nadomestitvi izgubljenih kmetijskih zemljišč z zemljišči iz drugih virov. Ali namerno pozabljajo, da je neobdelana in zaraščena kmetijska zemljišča možno aktivirati kadarkoli - izgubljenih s cestami pa nikoli več? Ko govorijo in grozijo o morebitnih selitvah proizvodnje na prometno ustreznejše lokacije, se lahko vprašamo, zakaj imamo toliko prostih površin v industrijskih conah ob obstoječih AC (tudi v Savinjski dolini), če je problem samo cestna infrastruktura? Župana Šoštanja javno vprašujemo, kateri promet bi se v primeru izgradnje trase F2-2 zmanjšal pri njih? Civilne iniciative in celotna slovenska javnost lahko ugotavljamo, da politični in nekateri gospodarski lobiji tako imenovane SA-ŠA regije stopnjujejo pritisk na državne organe, da sprejme odločitev o hitri cesti, ki je v njihovem interesu, ne glede na širši družbeni interes. Pred časom so ravno ti lobiji celo ustanovili »civilno iniciativo ZA hitro cesto« s svojo internetno stranjo. Prvopodpisniki pobude novačijo podpornike kar preko službenih E-mailov nekaterih podjetij v državni lasti, v katerih opravljajo vodilne funkcije, čemur se lahko reče tudi mobing zaposlenih. O strokovnih razlogih, ki nasprotujejo trasi F2-2, tu ne pišemo, ker bi se ponavljali in jih tudi akterji zgoraj navedenih dejanj tako ali tako ne upoštevajo. Upamo, da vlada in ministrstva s svojimi strokovnimi službami ne bodo podlegli pritiskom in bodo sprejete strokovno utemeljene odločitve v dobrobit vseh državljanov sedanje in prihodnjih generacij. n Civilna iniciativa Šmartno ob Paki, predsednik, Jože Gruber

Spoštovani, Moja hči ima težave in sem zaskrbljena, ali ji kdo lahko pomaga. Stara je 18 let in pred pribl. 3 leti ji je pričel uhajati urin. Ima inkontinenco v močnejši obliki, saj boste razumeli, kaj mislim. Bila je na vseh fizioloških preiskavah in pravijo, da ni nič narobe. Nazadnje mi je zdravnik svetoval, da poskusi s psihoterapijo in da so težave psihološkega izvora, zato je treba tudi pristopiti tako. Imela je dosti normalno otroštvo, ni bilo kakšne travme, ki bi lahko to sprožila. Punca je drugače socialna, zelo vestna pri učenju in delovna. Nima psihičnih težav, zato sem malo skeptična, da bi ji psihoterapija lahko pomagala.

Kako naj hčeri pomagam Žal mi je za vašo hčer, lahko si predstavljam, kako se počuti in kako to vpliva na njen vsakdan. Navajeni smo, da so naše telesne funkcije pod kontrolo. Vse pa se žal lahko zgodi in vse ima svoj vzrok. Če ni organskega izvora, potem se strinjam z zdravnikom, da je potrebno poskusiti s psihoterapijo. Telo in naša duševnost sta neposredno povezana. Težave psihičnega izvora se izražajo tudi na telesu. Težko pa je seveda na prvi pogled razumeti in razvozljati, kako bi to bilo lahko povezano. Pri vaši hčeri bi bilo koristno raziskati, kako se spopada s stresom, kaj je tisto, kar ji povzroča stres, spoznavati delovanje njene osebnosti, tega, ali je v stiku s svojimi potrebami in zna poskrbeti, da so le-te zadovoljene. Če delamo proti sebi ali tako kot drugi pričakujejo od nas, se notranje praznimo in porušeno ravnotežje se bo odražalo ali preko telesa, preko težav s čustvovanjem, anskioznostjo, strahovi itd. Da pride do težav, ni potrebno, da ima človek travmatično izkušno, kot morda velja splošno prepričanje. Odraščanje prinese veliko notranjiih in zunanjih izzivov, ki so lahko tista kaplja čez rob, ki sprožijo težave. Kar vidimo navzven, je odraz tega, da se nekaj dogaja znotraj nas. Vaši hčeri želim izboljšanja in premaganje inkontinence ter zaupanje, da se ji da pomagati. Potrebovala pa bo vso podporo bližnjih, kar mislim, da jo že ima. n

Glasbeno doživetje ob zvokih skupine Estradasphere Ne morem verjeti, da je že junij. Zdi se, kot da je to študijsko leto minilo zgolj v parih tednih, v nekaj mesecih. Študente čaka še slab teden predavanj, nato pa se začno izpiti in tisti dnevi, ki jih imamo študentje najmanj radi. A brez skrbi, za sprostitev med vikendi bo poskrbel ŠŠK. V petek, 10. junija, COGO in klub eMCe plac predstavljata GREEN VIBES - večer jackin, funky in deep house-a. GREEN VIBES je prvi v seriji dogodkov, ki se bodo zgodili vsak drugi mesec v klubu eMCe plac v organizaciji društva COGO. Na prvem GREEN VIBES večeru se bodo občinstvu predstavili: Benjamin Shock, Brale in QUB. Vstop je prost! Se vidimo ob 21.00. Estradasphere je bil eksperimentalni band, njegove korenine segajo v Kalifornijo, natančneje v Santa Cruz. Band je deloval v poznih 90-tih, njegova zadnja postaja pa je bilo mesto Seattle. Skupina je bila sestavljena iz šestih multinadarjenih glasbenikov, ki so se v svojih komadih

poigravali s klasično glasbo, jazzom pa vse tja do heavy metala. V soboto, 11. junija, vas vabimo od 21. ure naprej na glasbeno doživetje ob zvokih skupine Estradasphere. Dragi ŠŠK-jevci in ŠŠK-jevke, v sodelovanju s padalskim društvom Freefly Slovenija smo za vas pripravili posebno akcijo tandemskih skokov iz letala. 4000 metrov nad tlemi, 50 sekund čistega adrenalina, 50 sekund, ki jih ne boste pozabili nikoli v življenju. Izbirate lahko med tremi termini, in sicer 14., 15. in 16. junija, dobimo se v Slovenj Gradcu na Letališču Mislinjske Dobrave. Akcijska cena za naše člane je 115 evrov (redna cena je 190 evr.). Pokličite nas ali nas obiščite v času uradnih ur in se čim prej prijavite. ŠŠK-jevci, ne pozabite na ugodnosti, ki vam jih ponujamo! S ŠŠK izkaznico lahko koristite popust pri plačilu članarine v Knjižnici Velenje (namesto 6,26 evr. samo 3). S člansko izkaznico pa lahko koristite tudi 30 % popusta v Termah Topolšica. Ne pozabite na najcenejšo izdelavo diplomskih in seminarskih nalog v Podjetju Optiprint, d. o. o., popust v optiki Podgoršek, cenejši najem igrišča z umetno travo ob Velenjskem jezeru. Nogometni klub Rudar Velenje vsem članom ŠŠK-ja nudi brezplačen ugled domačih tekem 1. SNL in še mnogo več! Se vidimo! n Nastja S. Naveršnik

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 16

ŠPORT

9. junija 2011

Novi Rudarjev trener Milan Djuričić »Takšnega kluba v Sloveniji ni!« Tudi upokojenci so športno aktivni – Dvakrat tedensko se zberejo na tenisu – Pomembna igra in druženje

»Okolja, kot je Velenje, se ne zavrne,« je dejal ob prihodu ob jezeru – Prvo srečanje z nogometaši v torek

Vesna Glinšek

V teh dneh so prvoligaški in drugoligaški igralci (eni bolj, drugi manj) na zasluženih počitnicah. To pa ne velja za vodstvo kluba, ki ima v tem času kar obilico dela s podaljševanjem ali prekinjanjem pogodb z igralci ter iskanjem okrepitev. Skratka, s sestavljanjem moštva za novo tekmovalno sezono. Vodstvo velenjskega Rudarja pa je moralo poiskati še novega trenerja. Toda tako hitro, kot so se razšli s prejšnjim Robertom Pevnikom, so se dogovorili z novim. V naslednji sezoni bo rudarje vodil zelo izkušeni in tudi uveljavljeni trener Milan Djuričić, ki je bil tudi že na klopi Maribora, Drave in CM Celja. Vsekakor ljubitelji nogometa upajo, da bo vodstvo kluba imelo srečo z njim in da ne bo tako 'kratkega veka', kot so bili nekateri pred njim. V Velenju naj bi ostal leto dni. Novi trener ni dolgo razmišljal, da pride ob jezero: »Ljudje so me povabili, rad sem se odzval, prost sem bil. Okolja, kot je Velenje, se ne zavrne.« Zaveda se, da vodstvo kluba in navijači s preteklo sezono, s šestim mestom, niso bili zadovoljni. »Vsak trener želi doseči najboljše, kar je možno. Edino, kar lahko obljubim, je, da bomo gojili

kombinatorno in napadalno igro, takšno imajo gledalci najraje. Vsekakor bo želja vseh nas, da bi Rudar spet zaigral v Evropi. Kar koli vnaprej pa je seveda težko napo-

Milan Djuričić: »Igrali bodo tisti, ki bodo z dobro igro prinašali rezultat.«

vedovati. Trdo bomo delali, gojili prepoznavno igro, vse z namenom, da bi bili ljubitelji nogometa tukaj čim bolj zadovoljni in s tem tudi tribuna čim bolj polna.« Pisali smo že, da se je vodstvo kluba razšlo z osmimi igralci, predvsem tistimi, ki so prišli ob

jezero kot okrepitve, a jih o tem niso prepričali. Nenapisano nogometno pravilo je, da mora biti novi igralec če že ne boljši, vsaj najmanj enakovreden domačemu igralcu. Nekateri v prejšnji sezoni to niso bili, a so začuda kljub temu dobivali veliko minut. Novi trener pravi, da zanj niso pomembna imena in ali je igralec star ali mlad. »Igrali bodo tisti, ki se bodo izkazali na treningih in bodo v danem trenutku najboljši. Zavedati se moramo, da tako igralci, trenerji kot klub živimo od rezultata. Nikoli nisem imel svojih ljubljencev, ne verjamem pa tudi, da jih imajo drugi.« Djuričić se bo z igralci prvič sestal v torek, 14. junija, ob 10. uri, ko bo tudi začeli priprave na novo tekmovalno sezono. Tega dne bo najbrž že bolj znano, v kakšni zasedbi bo velenjsko prvoligaško moštvo. Rudarjeva slika po precej drugačna, prostor pa bodo gotovo dobili tudi njihovi mlajši igralci (Denis Kramer, Denis Klinar, Denis Čirić, Almedin Muharemovič …), ki so že v prejšnjem prvenstvu občasno sedeli na rezervni klopi in tu in tam tudi že zaigrali.

minuti preko Hertiša (njegov drugi zadetek na tekmi) postavili končni izid 3 : 2 in prišli do svoje šele šeste zmage v letošnjem prvenstvu. Koca je na srečanju opravil eno menjavo, in sicer v 71. minuti, ko je namesto Vejizovića v igro poslal sicer prvega vratarja ekipe Mušiča. V Šoštanju komaj čakajo na ko-

Zbrani teniški veterani pred začetkom igre

nec prvenstva, ki je že nekaj časa odločeno, zato je tudi toliko manj motiva. Zadnji krog bo na sporedu v soboto, ko se bodo nogometaši Šoštanja pomerili z ekipo Marles hiš na svojem štadionu in se skušali z zmago posloviti od zvestih domačih navijačev. n

Zoran Kedačič novi trener odbojkarjev Po koncu sezone so se v šoštanjskem odbojkarskem klubu razšli z dosedanjim trenerjem Maksom Kotnikom, na njegovo mesto pa so pripeljali mladega domačega strokovnjaka Zorana Kedačiča, ki je zadnji dve leti delal kot pomočnik trenerja odbojkarjev Calcita Kamnika. Kedačič je sicer za Šoštanj Topol-

šico odbojko deset let igral v vseh selekcijah. Po odhodu na študij v Ljubljano na Fakulteto za Šport se je usmeril v trenerstvo in na katedri za odbojko tudi dokončal usmerjanje ter si s tem pridobil ustrezne trenerske licence. Na fakulteti je deloval tudi kot demonstrator in trener moške odbojkarske repre-

ena najboljših in najbolj zanimivih iger, zato sem se klubu pridružil brez pomislekov. Skupina srebrnih tenisačev, kot se imenujemo, mi je všeč, zato prihajam z veseljem. Posebej pomembno pa se mi zdi, da veliko prijateljujemo tudi zunaj teniških igrišč. Ko ima kdo od nas rojstni dan, se na kakšni malici in kosilu po večini zberemo vsi. Tudi pozimi tenisa nikoli ne zanemarim, morda le takrat, ko se odpra-

n vos

Šoštanjčani izgubili v Gerečji vasi Trener šoštanjskih nogometašev Faik Koca je imel v Gerečji vasi na voljo zgolj 13 nogometašev, kar se je odrazilo na igri njegovih varovancev. Pri zadnjeuvrščeni ekipi so bili v podrejenem položaju, gostitelji so že povedli z 2 : 0, a so Šoštanjčani preko Ramiča in Oblaka uspeli izenačiti, vendar so gostitelji v 82.

V naslovu zapisane besede pripadajo podpredsedniku Kluba teniških veteranov Velenje Bojanu Glavaču, sicer bivšemu ravnatelju velenjske gimnazije, mnogi pa ga gotovo poznate tudi kot izjemnega čarodeja. O kakšnem klubu pravzaprav govorimo? »To je klub upokojenih ljubiteljev tenisa. Klub vseh tistih, ki si tudi v nekoliko zrelejših

stni strukturi pove: »Najstarejši je v 82. letu, potem jih je sedem, ki so stari 70 let, in sedem, starih 65 let. Naj še povem, da takšnega kluba v Sloveniji ni. Vsaj ne tako številnega in tako dobro organiziranega.« Sicer pa niso registrirano društvo, zato ne potrebujejo dokumentov in je vse, kar počnejo, zapisano na listu papirja. Kdo pa se jim še lahko pridruži? »Naš novi član mora biti upokojenec in mora imeti že dolo-

zentance FŠ in v prvem letu osvojil 1. mesto v UOL (Univerzitetna odbojkarska liga). Isto leto je ekipo FŠ odpeljal na Sell Games v Latvijo (Igre Baltskih dežel) in osvojil končno 7. mesto. Ekipo bodo v klubu oblikovali v prihodnjih dneh.

letih radi privoščijo rekreacijo in druženje. Želimo se preprosto imeti lepo in si nabirati novih moči,« na kratko predstavi klub Glavač. Na jezeru se zbirajo dvakrat tedensko, vsak ponedeljek in četrtek, izžrebajo številke in igrajo v parih. Pobudo za tovrste športne aktivnosti sta pred 14 leti dala pokojni predsednik Stane Goršek in aktualni podpredsednik Stane Rudolf. Današnji predsednik je Franc Plaskan, sicer pa je v klub včlanjenih 24 upokojencev. »Imamo pa tudi dve predstavnici nežnejšega spola, ki se brez težav kosata z moškimi,« dodaja Glavač, ki o njihovi staro-

čeno znanje o tenisu. Ne sme torej biti začetnik, saj je naša igra že izpiljena in bi nas težko dohitel. A vse se da, če se hoče. V tem primeru bi ga poslali na kakšen tečaj in ga nato z veseljem sprejeli v svoje vrste.« Tu in tam svoje znanje pokažejo tudi na veteranskih turnirjih, pohvalijo pa se lahko z dvema državnima prvakoma in mednarodnima prvakoma Slovenije v veteranskem tenisu. Jože Silovšek: »Upokojil sem se pred desetimi leti, s tenisom pa sem se ukvarjal že leta pred tem, od leta 1943, ko sem opravil prvi tečaj. Vse življenje je to zame

vim na smučanje, ki mi prav tako veliko pomeni.« Štefan Szabo: »V klub nisem včlanjen od vsega začetka, ampak sem se skupini priključil po prvih mesecih njenega delovanja. Tenis je gotovo najbolj primerna rekreacija za nas, upokojence, prav tako pomembno pa je druženje in neobveznost prihajanja. Zato smo v klubu zbrani res tisti, ki tenis igramo z veseljem. V življenju rad počnem tudi marsikaj drugega, a tenis je moj najljubši šport že več kot 40 let. Če bom še prihajal? Seveda! O tem ni dvoma.« n

n tr

Žogarija tudi na Titovem trgu Sobotni dopoldnevi so v središču Velenja pogosto živahni in razgibani in tudi množično obiskani. Tudi zadnjo je bilo tako, ko je Titov trg napolnil otroški živ žav. Media

šport je pripravil v sodelovanju z Mestno občino Velenje že tretjo Žogarijo, športno prireditev za mlade, namenjeno športnemu druženju, gibanju, ustavljanju in zabavi.

Podobne prireditve so potekale po vsej Sloveniji, tukaj pa je bila finalna. Sodelovali so vsi finalisti, med njimi tudi dve velenjski šoli. Otroci stari med 8 in 12 let so se pomerili v nogometu in drugih spretnostnih igrah. Sodelovalo je okrog 250 otrok. n

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

9. junija 2011

Za prehodno gredico Mozirskega gaja V oblačni, a precej vroči atmosferi se je zaključil drugi Mali maraton Mozirja, na katerem je kot absolutni zmagovalec slavil Peter Tonkli s časom 1:14:56. V ženski konkurenci je na 21 kilometrov zmagala Nataša Aničič s časom 1:35:35. Letošnja zmagovalca sta prva, ki ju je doletela prav posebna čast. V Mozirskem gaju so namreč pripravili »Prehodno gredico Mozirskega gaja«, ki je posvečena zmagovalki in zmagovalcu 21-kilometrske preizkušnje. Do prve sobote v juniju naslednje leto bosta njuni imeni blesteli

Zmagovalca s kočijo po gaju

na posebni tabli ob gredici v obliki mavrice. Teka se je v 7 različnih starostnih kategorijah udeležilo 351 tekačev. Ker so tekli na treh različnih razda-

ljah, za vsako pa so ločeni rezultati za ženske in moške, so organizatorji ob koncu podelili 42 kompletov medalj. Zmagovalko in zmagovalca na 21

kilometrov so po podelitvi medalj s kočijo odpeljali v Mozirski gaj, kjer sta ju sprejela predstavnika Mozirskega gaja Jože Skornšek in Božo Plesec. Nataši in Petru sta predala šopka, nato so skupaj fotografirali ob tabli, na kateri obiskovalci parka že lahko preberejo imeni zmagovalcev Malega maratona Mozirja leta 2011. Poleg 21-kilometrske razdalje so tekači lahko izbirali še med rekreativnim tekom (11 kilometrov) in družinskim tekom (6 kilometrov). Na 11-kilometrski trasi je bil s časom 39:10 med moškimi najhitrejši Ivan Hrastovec, med ženskami pa je prvo mesto s časom 49:11 dosegla Neža Pogorelčnik. S 6-kilmetrsko razdaljo je najhitreje opravil Jan Kramer, njegov čas je bil 22:09, med ženskami pa je prva cilj dosegla Nastja Kramer. Za to je potrebovala 25:03. n Roman Čretnik

so nas prijazno sprejeli in pogostili z raznimi napitki. Pri Veternikovih se ukvarjajo tudi s čebelarstvom. Gospodar Sedeljšak nam je pokazal panje, nam povedal vse o čebelah, njihovem razvoju in delu ter pridelovanju medu. Ogledali smo si tudi čebelnjak. Da pa nismo samo poslušali, kako nastane med, smo le-tega tudi pokusili. Ker je bilo pred nami še del poti, otroci pa že malo nestrpni, smo se odpravili naprej mimo Sedlarja, čez gozd, prispeli do Vidmarja in nato

Vojnik –Kunigunda Lepo sončno vreme za vikend privabi v naravo vedno večje množice ljudi. Še posebej, če je to mesec maj, ko se v cvetje odeva vse in so že vidni prvi plodovi sadnih dreves, ki obetajo bogato jesen, urejeni vr-

Kunigundo preko mostu »ukročene« reke Hudinje. Pot je sprva vijugala po ravninskem delu kmetijsko bogatega področja, kjer so nekoč bila posestva, na katere spominjajo nekdanja poslopja. Na območju

do domačije Kopin. Tam nas je pričakalo še nekaj pohodnikov, ki so prispeli po drugi poti. Ker smo bili vsi, posebej otroci, malo utrujeni, smo se posedli okoli obložene mize, se odpočili in okrepčali. Otroci niso dolgo sedeli. Pritegnila so jih razna igrala in domače živali: konji, koze, kužki, muce, mali zajčki, ki jih imajo pri Kopinovih kar precej. Vsak udeleženec je našel kaj zanimivega za ogled. Otroci so se veselo igrali, mi pa smo v smehu opazovali njihove norčije.

do Pohorja in Konjiškega pogorja na vzhodu. Na kontrolni točki Rigelj smo v kartonček odtisnili žig in se po krajšem postanku podali navzdol proti Lanšpergu z razvalinami nekdanjega gradu in zaselkom pod njim, od koder pripelje planinska pot iz Dobrne. Pred tem smo na desni uzrli grad Lemberg,

Procesija pohodnikov na poti iz Riglja proti Lanšpergu

tovi pa že ponujajo prve solate. Tako se je vabilu Planinskega društva (PD) Vojnik odzvala velika množica ljudi, ki se je ob spremstvu godbe na pihala in jutranjem okrepčilu iz centra kraja podala na 18. tradicionalni planinski pohod na

Konjskega smo se podali v objem zelenja gozda in se skrili sončnim žarkom, ki so postajali vse močnejši, nato pa spet prišli na plan, kjer so razgledi omogočali poglede na verigo Savinjskega hribovja na južni strani, na severovzhodu pa vse tja

ki ga obujajo iz zgodovine z istoimenskim naseljem pod njim. Sonce nas je razvajalo in v kar največji meri omogočalo uživanje v naravi in njenih lepotah. Spuščali smo se dol in gor, se ustavili pri gostoljubni domačiji na čaju ali kozarčku vina

Štiri medalje in trije državni rekordi V Kranju je pretekli četrtek, petek, soboto in nedeljo potekalo Odprto absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju. Med 300 plavalci iz Avstrije, Belorusije, Hrvaške, Litve, Latvije, Izraela in Slovenije je nastopilo tudi 18 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Kljub odsotnosti najboljšega plavalca Žige Cerkovnika, ki se v Pirenejih pripravlja na mladinsko evropsko prvenstvo, je bil nastop naših plavalcev zelo uspešen. Velenjske plavalke so v popolni slovenski konkurenci osvojile štiri medalje in dosegle tri nove državne rekorde. Tina Meža je osvojila srebrno medaljo v disciplini 50 m prsno, Nastja Govejšek je prejela dve bronasti medalji na 100 m prosto in Nastja Govejšek 100 m delfin, Nina Drolc pa bronasto medaljo v disciplini 50 m prosto. V finalne nastope med najboljših deset so se uvrstili še Tamara Govejšek, Kaja Breznik, Kaja Vrhovnik in Aljaž Guzej. Z doseženimi tremi državnimi rekordi za kadetinje se je izjemno izkazala Nastja Govejšek. Najprej je v predtekmovanju v disciplini 100 m prosto z rezultatom 58,00 za 11 stotink sekunde izboljšala dosedanji rekord Radovljičanke Tjaše Pintar. V finalnem nastopu je rekord še izboljšala na 57,39. Tretji rekord je postavila še v disciplini 50 m delfin in tako lastni rekord izboljšala za 14 stotink sekunde (rezultat 28,77 je hkrati tudi absolutni klubski rekord). Vsem plavalcem in obema trenerjema za zelo dobre dosežke in uvrstitve iskreno čestitamo. (mp)

Začela se je sezona smučarskih skokov

Pohod za najmlajše krajane Že tretje leto zapored je Društvo prijateljev mladine Zavodnje-Šentvid organiziralo pohod za najmlajše krajane iz Zavodenj do domačije Kopin. V lepem, sončnem vremenu se je iz središča vasi Zavodnje na pot podalo 32 pohodnikov. Udeležencem pohoda, ki je bil sicer namenjen najmlajšim krajanom v spremstvu staršev, smo se pridružili še ostali krajani in prijatelji. Pot nas je peljala okoli Petrovega hriba do domačije Veternik, kjer

Druženje z najmlajšimi je vedno prijetno, nehote postanemo vsi otroci, od najmlajšega do najstarejšega, tako je bilo tudi tokrat. Ker je bila ura že krepko čez opoldan, smo se Kopinovim zahvalili za gostoljubje, zahvalili smo se tudi organizatorju - Društvu prijateljev mladine Zavodnje-Šentvid, za prijetno druženje in se odpravili nazaj proti vasi Zavodnje. n Darko

V začetku meseca so se smučarji skakalci pomerili na tekmah v Kisovcu pri Zagorju. Tekmovalci iz velenjskega kluba so se dobro odrezali: Mlajše kategorije na skakalnici HS12: 6. Lan Vrčkovnik (C - 9 let), 2. Pia Slamek (deklice, 11 let); D - 11 let: 4. Jan Bombek, 6. Brecl Jerneja, 12. Domen Oblak; D - 12 let: 3. Ožbej Jelen, 4. Rok Jelen, 5. Sven Zagomilšek, 9. Denis Pikelj; D – 14 let: 11. Patrik Vitez, 13. Sven Zagomilšek, 14. David Strehar, 18. Vid Vrhovnik, 19. Rok Jelen, 20. Aljaž Osterc, 23. Ožbej Jelen, 24. Blaž Sluga, 26. Gašper Brecl, 27. Jan Bombek, 30. Denis Pikelj; D -15 let: 4. Matevž Samec. Člani: 4. Robi Vitez, 10. Niko Hižar, 20. Urh Krajnčan Naslednje tekmovanje se bo odvijalo v Sebenju pri Tržiču, kjer se bodo prvič v mlajših kategorijah pomerili nordijski kombinatorci.

Končan turnir rekreativcev treh dolin V teniškem centru Jezero so s finalom rekreativcev teniškega turnirja 'Velenje open 2011' sklenili devetdnevni teniški praznik. Nastopilo je 64 tekmovalcev iz savinjsko-šaleške in koroške regije. Polfinale: Brajlih (Velenje) - Rednjak (Velenje) 9:8, Halilovič (Velenje) - Praznik (Velenje) 9:1. Finale: Brajlih - Halilovič 6:4 1:6 11:9. Tolažilna skupina, finale: Kitek (Liboje) - Poličnik (Mozirje) 6:4.

Kam na izlet? Petek, 10. 6.: Krpanova pot (Klub upok. Gorenje); sobota, 11. 6.: pohod bosih na Goro Oljko –(sekc. Premogovnik) in Peca (sekc. Komunala – vse PD Velenje). ter se vedno bolj približevali cilju, od koder nas je vabila od daleč vidna cerkvica Kunigunda na Gori na območju Šentjungerta. Vrata planinskega doma PD Galicija so vabila v notranjost, ki pa smo se ji tokrat odrekli, saj so vabile klopce z omizji in glasba ansambla. »Pika na i« je bilo okrepčilo v obliki kranjske ali hrenovke, ki se nam je po štiriurni hoji dokaj prilegla. Da bo treba počasi zaključiti klepet z znanci od vsepovsod, so napovedovali v skladu z vremensko napovedjo tokrat od vzhoda prihajajoči oblaki. Ubogali smo jih in ni nam bilo žal, saj so nas ob prihodu do jeklenih konjičkov že pozdravile prve dežne kaplje, ki so ozračje neverjetno shladile. Rade volje smo se odzvali vabilu prijateljev in pohod zaključili na toplem v njihovi družbi ob bogato obloženi mizi, za kar jim iskrena hvala, prav tako pa tudi vsem prizadevnim organizatorjem pohoda! n Marija Lesjak

Sašo Brajlih, Muharem Halilović, Marjan Praznik, Aleš Rednjak, Aleš Kitak IN Mitja Poličnik

Tako so igrali Štajerska nogometna liga, 25. krog Zava Gerečja vas – Šoštanj 3 : 2 (1 : 0) Strelci: 1 : 0 Čeh (35'), 2 : 0 Hertiš (66'), 2 : 1 Ramič (68'), 2 : 2 Oblak

(76'), 3 : 2 Hertiš (82') Šoštanj: Smajlovič, Gajič, Gegič, Rebernik, Koca, Oblak, Ramič, Hudarin, Ahmetovič, Vasič, Vejizovič (od 71' Mušič) Vrstni red: 1. Zavrč 71, 2. Šoštanj 56, 3. Šmarje pri Jelšah, 49, 4. Tehnotim Pesnica, 5. Pohorje oba 41…

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 18

MODROBELA KRONIKA

Iz pripora v hišni pripor Na sojenju domnevnemu bombašu Bojanu Poplazu, ki naj bi na kljuko vrat Vegradove poslovne stavbe nastavil bombo, prišlo do presenetljivega preobrata Na sojenju domnevnemu Vegradovemu bombašu, 50-letnem Celjanu Bojanu Poplazu, ki ga obtožnica bremeni, da je v noči na 1. september lani na vhodna vrata nastavil ročno bombo M 75, ki pa k sreči ni eksplodirala, je prišlo do presenetljivega preobrata. Sodnica Jožica Arh Petkovič je namreč ob koncu obravnave sprejela sklep, da se Poplazu pripor, v katerem se je nahajal od 21. septembra lani, nadomesti s hišnim priporom. Medtem ko so v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju pri preiskavi izolirnega traku trdili, da so na njih na treh mestih našli biološke sledi, iz katerih so izluščili DNK obtoženega Poplaza, pa je včeraj izvedenka Irena Zupanič Pajnič z Inštituta za sodno medicino dejala, da sama pri pregledu izolirnega traku ni našla DNK-ja obtoženca, ampak DNK nepoznane osebe. Je pa še dodala, da je bil izolirni trak, ki ga je dobila v obdelavo, kontaminiran (umazan) in je možno, da so sledovi, ki so bili na njem, zakrili sledi obtoženčeve DNK. Zanimivo je, da izvedenka kljub odredbi sodišča iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija ni dobila ekstrakta izolata, na na katerem so našli sledi

DNK obtoženca. Do naslednjega sojenja bo izvedenka morala svojo mnenje še dopolniti, ob tem pa ji bo moral NFL poslati zahtevane dokumente.

Sodnica je ob tem še povedala, da so bili posnetki videonadzora, ki so tudi posneli moškega, ki je na vrata nastavil bombo, pridobljeni nezakonito, saj podjetje Vegrad, ki

povzročitve splošne nevarnosti sam sicer zanika vse očitke iz obtožnice, se bo nadaljevalo 24. junija.

Trk zaradi izsiljevanja prednosti

in pri tem trčila v prav vozeči avto. Pri trčenju je kolesarka utrpela poškodbe, zato so jo z reševalnim vozilom prepreljali v celjsko bolnišnico. K sreči so bile poškodbe lahke.

Po orodje na gradbišče

Velenje, 2. junija – Policisti so v četrtek zjutraj obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. Zgodila se je na Šaleški cesti v križišču s Kidričevo cesto. Do nesreče je prišlo, ko je voznica osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti trčila v voznika osebnega avtomobila. Pri trčenju je udeleženi voznik utrpel lahke telesne poškodbe.

Padel z neregistriranim motorjem Velenje, 4. junija – Policiste so poklicali iz dežurne ambulante, kjer je iskal zdravniško pomoč moški, ki se je poškodoval pri padcu s kolesom z motorjem. Po pogovoru z njim so ugotovili, da je vozil neregistrirano vozilo, na Tomšičevi cesti pa je zaradi neprilagojene hitrosti padel. Pri padcu se je lažje telesno poškodoval. Zaradi predkaznovanosti pa so mu policisti zasegli motorno kolo znamke Matrix.

Kolesarka v napačno smer Velenje, 5. junija – Velenjski policisti so v nedeljo popoldne obravnavali prometno nesrečo na Gubčevi cesti. Do nesreče je prišlo, ker je kolesarka vozila v prepovedano smer

je opravljalo videonadzor, za to ni imelo potrebnih dovoljenj. Ali bodo ta posnetek izločili kot dokaz, pa senat še ni sprejel odločitve. Sojenje Poplazu, ki je obtožen

Bojan Poplaz bo na sojenje odslej prihajal iz hišnega pripora

Trčil in pobegnil Velenje, 6. junija – V ponedeljek dopoldan je neznani voznik manjšega belega tovornega vozila s kesonom zaradi nepravilnega premika vozila trčil v parkiran avtomobil na parkirišču trgovskega centra Jager. Po trčenju je povzročitelj, ki je imel na avtu tuje registrske tablice, pobegnil. Policisti za njim še poizvedujejo.

Prehitro v ovinek Velenje, 6. junija – V ponedeljek so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami, ki se je zgodila na cesti Velenje–Škale v bližini odcepa za Konjeniški klub. Trčila sta dva osebna avtomobila, kriva pa je bila neprilagojena hitrost. Povzročitelj nesreče in njegov sopotnik sta utrpela lahke telesne poškodbe, kar so ugotovili v celjski bolnišnici.

Vlomil in odnašal Velenje, 31. maja – Prešnji torek zvečer so velenjski policisti obravnavali vlom v stanovanje na Kardeljevem trgu. Iz njega ni odšel praznih rok, saj je odnesel računalniški procesor in DVD predvajalnik znamke Xoro.

Na vlaku fotografiral najstnico Velenje, 1. junija – V sredo popoldan so policisti posredovali na potniškem vlaku, ki je pripeljal iz Celja. Na njem je neznan starejši moški večkrat brez privoljenja fotografiral 15-letno dekle, za kar je zagoržena denarna kazen ali zapor do enega leta. Dekle je kasneje v spremstvu očeta prijavila kaznivo dejanje neupravičeno slikovno snemanje. Policisti za storilcem še poizvedujejo, zato pozivajo potnike, ki so takrat potovali z vlakom iz Celja proti Velenju in o dejanju kaj vedo, da se oglasijo na velenjski Policijski postaji.

n Gordana Possnig

Velenje, 3. junija - Vlom v gradbeni zabojnik so v petek obravnavali na gradbišču novega trgovskega centra ob Žarovi cesti. Policisti so ugotovili, da so nepridipravi odnesli dva električna vrtalnika znamke Hilti, kotni brusilnik in kolut električnega kabla. Vrednost ukradenega je kar okoli 2.300 evrov.

Denarnica dobila noge Velenje, 5. junija - V Velenju smo obravnavali vlom v osebno vozilo, in to na parkirišču pri cerkvi sv. Martina. Storilec je razbil šipo na voznikovih vratih in iz avtomobila ukradel denarnico z gotovino ter lastniku povzročil za okoli 300 evrov škode.

Skoraj ostal brez peugeota Velenje, 5. junija – V nedeljo so bili velenjski policisti obveščeni tudi o poskusu tatvine osebnega vozila Peugeot 205. Neznani storilci so ga poskušali odpeljati iz garažne hiše nad avtobusnim postajališčem. V vozilo so neznanci vstopili tako, da so prerezali platneno streho. Na vozilu so nato zamenjali ključavnico. Ko so avto želeli na potisk spraviti v pogon, so nepridiopravi trčili v betonski steber, kar je verjetno »krivo«, da so avto pustili tam in pobegnili iz garažne hiše. Lastniku so storilci z dejanjem povzročili za najmanj 1.000 evrov materialne škode.

Rad ima drage ure Žalec, 6. junija – Policisti so v nedeljo obravnavali vlom v urarstvo. Neznanci so ukradli sedem ročnih ur višjega cenovnega razreda in lastniku povzročili za najmanj 2.000 evrov škode.

9. junija 2011

Glasen konec tedna Velenje, 5. junija – Velenjski policisti so ob koncu minulega tedna večkrat posredovali zaradi kršenja javnega reda in miru. V petek ponoči so potrkali pri stanovalcu koroške, ki je užival v poslušanju glasne glasbe, kar pa ni razveselilo sosedov. Prislužil si je plačilni nalog. V soboto ponoči so ob glasni glasbi uživali tudi v Hudi lukni, v lokalu v Starem Velenju. Policisti so odgovorni osebi prav tako dali plačilni nalog za prekršek. Nočni mir je to noč kršila tudi stanovalka na Vojkovi cesti, ki si je prav tako prislužila plačilni nalog. Plačal pa bo tudi pijan gost, ki je razgrajal v lokalu Pit stop na celjski cesti. Ker se tudi po prihodu policistov ni pomiril, se je treznil na velenjski policijski postaji v prostorih za pridržanje. Policiste so zaradi hrupa v soboto ponoči poklicali še enkrat; posredovali so v lokalu Winner, kjer bo odgovorna oseba prav tako morala plačati za preglasno navijanje glasbe in kaljenje nočnega miru.

Med peko piške popival Velenje, 1. junija – Prejšnjo sredo dopoldne si je podnajemnik v hiši Janka Vrabiča v Pesju zaželel perutnine, zato je na štedilnik pristavil lonec z njo, ga vklopil, potem pa je ugotovil, da je žejen. Pozabil je namreč na hrano in odšel od doma. Ko sta lastnika popoldne prišla domov, sta skupaj z drugim podnajemnikom opazila, da se iz hiše vali gost dim. O tem so najprej obvestili Regijski center za obveščanje (RECO), nato pa sta lastnika vlomila v najemnikovo stanovanje in odstavila prismojeno hrano s štedilnika. Ker je bil v stanovanju gost dim, podnajemnika nista opazila, zato so prostor pregledali še gasilci PGD Pesje, ki stanovalca prav tako niso našli. Med njihovim posredovanjem se je ta pojavil na dvorišču pred hišo. Medtem ko so ga zaskrbljeno iskali, je popival v bližnjem gostinskem lokalu. Policisti bodo zanj napisali kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.

Zaščita živali Področje zaščite živali si zasluži večjo pozornost, kot jo ima. Za našo zakonodajo na tem področju bi lahko na prvi pogled rekli, da je vsaj primerna, če že ne sodobno evropska. Toda mnogi, med katerimi je precej predstavnikov društev za zaščito živali in aktivistov, menijo, da so predpisi, ki urejajo področje varstva živali, v določenih segmentih pomanjkljivi in nejasni. Dejstvo je, da pravno varstvo živali pred mučenjem pri nas zaostaja za ureditvami v drugih razvitih državah. Za delo oziroma nadzor nad tem je v prvi vrsti pristojna Veterinarska uprava Republike Slovenije, ki z veterinarskimi inšpektorji spremlja celotno področje. Podobno kot na drugih področjih je veliko ljudi prepričanih, da sta nadzor in ukrepanje zoper kršitelje v rokah policistov. Toda pristojnosti policije za to vprašanje so le del institucionalne obravnave tega področja. Oteževalno dejstvo policijskega dela je, da so prav vsa delovna področja pomembna in da je včasih prav težko določati prioriteto delovanja, pri čemer pa je vendarle v ospredju zavarovanje življenja in varnosti človeka. Ob bolj intenzivni in zavzeti obravnavi drugih institucij, predvsem inšpekcijskih organov, in povečanju vloge mestnih redarstev bi se policija lahko razbremenila. Tako bi se lahko posvetila težjim oblikam kaznivih dejanj in prekrškov in tistim dejanjem, ki se težje odkrivajo. Tako ne bi bile potrebne razprave o predlogih za ustanovitev živalske policije, ki so še vedno prisotne v javnosti, čeprav mnogi ne vedo, da je živalska policija pri nas po vzoru policij, ki jih prikazujejo na programu »animal planet« zaradi zakonodaje in še marsikaterega razloga malo verjetna. Zato je prav presenetljivo, da so se med nekaterimi institucionalnimi predlogi znašli tudi takšni, ki predvidevajo ustanovitev živalske policije v sklopu društev za zaščito živali. Med njimi je tudi predlog, da bi del odgovornosti za to področje prenesli tudi na občine, kar bi lahko bilo dobro, a samo v primeru, da bi država poleg odgovornosti in obveznosti občinam namenila tudi dodatna finančna sredstva, ki bi se lahko namenila le za to področje. V nasprotnem primeru bo stanje še slabše, saj nekatere občine nimajo dovolj finančnih sredstev za osnovne ali bolj pomembne stvari, čeprav dobrobit živali ne bi smela biti nič manjša kot ostali interesi. Nekaj upanja za živali in njihove zaščitnike dajejo člani Civilne iniciative za zaščito živali, ki so v nekaj mesecih uspeli zbrati več kot 31.000 podpisov za spremembo zakonodaje. Eden od njihovih pomembnejših predlogov je, da se za mučenje živali opredeli ravnanje posameznika, ki je storjeno iz malomarnosti, ne pa le kot naklepno ravnanje. Menijo, da se vsak posameznik, ki se odloči za žival, mora zavedati, da je s tem sprejel odgovornost, da bo zanjo tudi ustrezno skrbel. Glede na težo posledic, ki nastanejo zaradi človekovega malomarnega ravnanja v odnosu do živali, je nedvomno potrebna tudi nova opredelitev pojma mučenja živali. Spremembe zakona bi ob učinkovitem nadzoru lahko precej izboljšale tudi stanje pri zapuščenih živalih in posledično zmanjšale stroške občin, ki so v skladu z zakonom dolžne zagotovljati oskrbo zapuščenih živali. Rešitve se kažejo tudi tako, da bi se del nadzorstvenih pooblastil – glede zadev, ki ne zahtevajo strokovnega veterinarskega znanja - prenesel na občinska redarstva. Občine imajo namreč največji interes, da njihovi občani odgovorno skrbijo za svoje živali, saj v nasprotnem primeru stroške zapuščenih živali krijejo same iz občinskih proračunov. To dejstvo pa bi bilo tudi zagotovilo za učinkovitejši nadzor, saj se je dosedanji inšpekcijski nadzor pri vprašanju zaščite živali izkazal za premalo učinkovitega. Sicer pa bi vsak lastnik moral skrbeti za svojo žival kot za človeka, ne glede na pravno urejenost področja, in svet bi bil zagotovo veliko lepši. n Adil Huselja

Iz policijske beležke Ostala brez denarnice

Ukradli vile

Velenje, 30. maja – V torek popoldne je 61-letna oškodovanka obiskala trgovino KIK v velenjskem nakupovalnem centru. Očitno je bil trenutek nepazljivosti dovolj, da je ostala brez denarnice, ki je izginila iz njene torbice.

Gorenje, 6. junija – V ponedeljek popoldne so izpod gospodarskega poslopja v vasi Gorenje izginile kovinske vile za transport bal sena. Bile so rdeče barve, domače izdelave.

Spor med sorodniki

Nesramen na obisku

Črnova, 4. junija – V soboto zjutraj so policisti posredovali v Črnovi, kjer sta se na domačem dvorišču sprla sorodnika. Tistemu, ki je drugega tudi fizično napadel, so policisti napisali plačilni nalog.

Mali vrh, 6. junija – Policiste so poklicali lastniki hiše v Malem Vrhu, saj je moški, ki je skupaj z zunajzakonsko partnerico prišel k njim na obisk, postal žaljiv, do lastnikov pa se je tudi nesramno obnašal. Zato bo moral poravnati plačilni nalog.

Pil in nič plačal

Popival in kolesaril

Velenje, 3. junija – V gostinskem lokalu Pr'kamerat na Kidričevi cesti so v petek zvečer ostali brez plačila kar 74,70 evra vrednega zapitka. 24-letni gost je očitno cel večer pridno pil, ko bi moral plačati, pa je preprosto pobegnil iz lokala. Policisti bodo zanj napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje goljufije.

Velenje, 3. junija – V petek so policisti obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo na Goriški cesti. Do nje je prišlo, ko je voznik avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v kolesarja, ki je mimo pripeljal po levi strani. Za kolesarja je alkotest pokazal več kot 0,24 mg alkohola v izdihanem zraku.

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 19

VI PIŠETE

9. junija 2011

Metuljev dan - odprtje otroškega igrišča Oven od 21.3.do21.4.

Nekaj pestrih, zelo razgibanih dni vas čaka. Zvezde vam tudi sicer le redko napovejo zatišje ali celo dolgčas. Mars, ki je rad na vaši strani, bo te dni imel močan vpliv na vas. Napoveduje vam velike premike na področju ljubezni ali pa otrok. Zna se zgoditi, da boste pričeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse planirano in začeto. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb kot že dolgo ne.

Topolšica, 5. junija - Pod krošnjami starih dreves Zdraviliškega parka Topolšici je bilo minulo nedelje metuljčkasto. Pisano, frfotavo in veselo, polno otroškega veselja. Ka-

že marca letos z dobrodelnim koncertom, ki je prinesel pričakovano dobre finančne rezultate ter pravega zagona društvu in Petri Lipičnik, da so se še intenzivneje podali

zor pa se je v tej akciji izkazal Novalja Muminović, velik posluh je ob tem pokazala KS Topolšica in njen predsednik Herman Pergovnik. Pomagali so še Termoelektrar-

ko tudi ne, saj je bilo namenu predano obnovljeno in posodobljeno otroško igrišče, ki so ga obnovili člani Turističnega društva Topolšica – podeželje. Aktivnosti so stekle

v izvedbo. Zemljišče je v lasti Term Topolšica, zato so se obrnili najprej nanje. Seveda jim je vodstvo rado prisluhnilo. Podjetje Veplas je izvedlo projekt, kot glavni spon-

na Šoštanj, Premogovnik Velenje, Optika Glass, Rile servis, PUP Saubermacher, Gradbenišvoa Andrejc in še drugi. Seveda so člani pridno poprijeli za delo in poleg ostalega

Bik od 22.4. do 20.5.

Veliko truda boste vlagali v dom in odnose med najbližjimi, saj vas bo grizla slaba vest. Marsikaj boste nadoknadili. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam, resnici na ljubo, veliko pomeni. Zadnje čase vam kar polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu. V prvi polovici prihodnjega tedna se boste pomirili in pričeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem področju bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, brez skrbi. A ne, ko si boste to vi želeli..

Dvojčka od 21.5. do 21.6.

V prvi polovici junija bodo planeti še na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in to niti za trenutek. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tistem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. V tem času boste spočetka precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje peljati nekoliko bolj diplomatsko. Teden pred nami bo za vas poln odličnih idej, kako izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili nič konkretnega, se nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč resnično izvedljivih.

Rak od 22.6. do 22.7.

V preteklih dneh se vam je že zdelo, da se je življenje močno umirilo. A zatišje ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo prvič, pa tudi zadnjič ne. Si boste pa zato naredili plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa na pošto, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, bo udarec po žepu velik.

organizirali prav pisan program. Povabili so tabornike, gasilce, policiste, na voljo so bila napihljiva igrala, na prodaj kruh, med in sladke palačinke, tatooji, in seveda igrala, ki so jih lahko otroci preizkusili, kljub temu, da jih je malce zmočil dež. Po rezanju traku, ki ga je častno prerezal Muminović, so si otroci lahko ogledali še igrico Maričla iz zelenega vrtička, avtorja Iva Stropnika. Novalja Muminović pa je ob tem povedal, da je bil čas njegovega otroštva drugačen in da prav zato rad pomaga. Prireditev je obiskalo okoli 500 mladih in starih in s tem izkazalo naklonjenost temu projektu in seveda prostoru, ki je bil očitno več kot potreben. Po besedah Lipičnikove, ki se še enkrat zahvaljuje vsem za posluh in naklonjenost, je projekt vreden 10.000 evrov, kar pa zajema vse postopke od ideje, izvedbe in otvoritve. Zakaj Metuljev dan, smo bili na koncu zvedavi. Baje je na Lomu nad Topolšico v slovenskem prostoru največ metuljev in kot kaže so se odločili prileteti v dolino. n Milojka Komprej

Lev od 23.7. do 23.8.

V naslednjih dneh se boste ukvarjali predvsem z domačimi zadevami, bodisi v vašem zakonu bodisi s starši, domom oziroma nepremičninami. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem mesecu namreč na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga že zdavnaj opravili. In ker boste vsak evro dvakrat obrnili. Še vedno pa ni čas za večje naložbe. Z njimi počakajte do jeseni, ko bo že bolj jasno, ali ste jo zmožni izpeljati ali ne.

Devica od 24.8. do 23.9.

Na pragu poletja ste postali odločni, kot že dolgo ne. Me drugim se boste odločili, da se boste odslej šli zares – ničesar ne boste počeli kar tako. In vse, kar boste začeli, boste tudi dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. In to je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju.

Tehtnica od 24.9. do 23.10.

Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Saj veste, kaj imate najraje. Počnite točno to1

Škorpijon od 24.10. do 22.11.

V preteklih dneh ste doživeli kar nekaj preizkušenj, ki vam niso bili preveč všeč. Pa ne po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavlja. Znova in znova. Morda vas v to žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste pridni in skrbni. Napaka! Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec. Že jutri!

Strelec od 23.11. do 21.12.

Poskušali se boste držati vseh dogovorov, saj tako lažje spite. Žal se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite. Ljubezen? Pogrešali boste nežnosti in dolge pogovore. Partner bo čisto odsoten.

Kozorog od 22.12. do 20.1.

Sveže zaljubljeni boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali, kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to spregledal tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj mesecev. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku. Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to. Slabe vesti ne boste imeli. Bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, če ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. Kot kaže, bo tudi ta strah odveč. Sicer pa bo čas pokazal, ali ste se prav odločili. Zvezde vam bodo pomagale, ni kaj!

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Čeprav ste vse doslej mislili, da se vas finančne težave ne bodo več dotaknile, boste ta mesec spoznali, da to ne drži. Vsekakor bo račun pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Če ne boste uvedli stroge samokontrole, boste že kmalu reševali le še finančne težave, za vse ostalo pa vam bo zmanjkalo volje in idej. In to ravno v nepravem času, saj je pred vami še nekaj napornih delovnih obveznosti, preden si boste lahko upravičeno privoščili nekaj prostih dni. V njih ne pozabite na obljube prijateljem, saj ne bodo pozabljene. Obljubljali ste jim preveč lepe stvari, da bi se lahko izmuznili.

Ribi od 20.2. do 20.3.

Morali boste spremeniti delovne navade in se naučiti, da je treba kdaj delo tudi deliti. Najraje sicer vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Žal pa v naslednjih dneh ne bo šlo, saj bodo dnevi preprosto prekratki, vi pa vedno bolj brez energije. Če boste še tako jezni, tako nase kot na tiste, ki so vam delo naložili, spremeniti ne boste mogli prav nič. Da boste nastalo situacijo diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi. Pa kanček sreče bi tudi prav prišel. In prav te boste deležni že ob koncu tega tedna. A čisto drugje, kot pričakujete. Nikar ne skrivajte veselja, praznujte!

Ustanovili mopedistični klub 'Elektro prdeci' Spomin na tiste čase, ko smo se kot mulci preganjali po stranpoteh in hribih, nas je nekaj teševcev vzpodbudil, da očistimo zaprašene »makine« iz kleti , s podstrešij ... In ustanovimo klub mopedov (do

50 cm) z imenom 'Elektro prdeci'. Za ustanovitveno vožnjo smo izbrali primeren datum, in sicer 25. maj, dan mladosti. Da je bila panoramska vožnja do Braslovškega jezera prazniku primerna, je po-

Zgodilo se je … od 10. do 16. junija - 10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal predsednik izvršnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Marković; - 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje; - 12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v nekdanji občini Velenje;

- 13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Šoštanjem svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole v kraju, danes pa osnovna šola v kraju ne stoji več; - Geodetska uprava Velenje je junija leta 1984 izdala drugo dopolnjeno karto mesta Velenje, ki se je takrat imenovalo Titovo Velenje; - v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov; - 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića;

skrbela bivša jugoslovanska zastava. Glede na odzive in navdušenje smo dan mladosti določili za tradicionalno vsakoletno vožnjo. Seveda pa se bomo srečevali pogosteje med letom tako na vožnji kot z iz-

menjavo servisnih in drugih koristnih informacij. Več kot nas bo, boljše nam bo! Za domovino … n L. Z.

svečano so ga odkrili 25. junija na »osrednji slovesnosti v počastitev obletnice Zveze komunistov in tovariša Tita«. - v organizaciji Max Cluba in Radia Velenje je 14. junija 1997 v velenjski Rdeči dvorani nastopil beograjski glasbenik Momčilo Bajagić – Bajaga s skupino Instruktori; - 15. junija 1985 so v Šmartnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture; - 15. junija 1992 je bila uradna otvoritev novega velenjskega športno-rekreacijskega centra Jezero; - rokometašice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 16. junija 1998 so se uradno pričela pripravljalna dela za izgradnjo razžveplevalne naprave 5. bloka šoštanjske termoelektrarne. n Pripravlja: Damijan Kljajič

Titov spomenik v Velenju (Arhiv Muzeja Velenja)

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 20

TV SPORED

20 Četrtek, 9. junija

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.40 11.15 11.40 13.00 13.20 14.15 15.00 15.10 15.40 15.50 16.05 16.20 17.00 17.30 18.20 18.25 18.35 18.45 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.00 23.25 00.55 01.25 02.05 02.30

07.00 07.45 08.30 10.00 12.55 14.20 15.15 15.35 16.05 16.35 17.05 17.35 18.05 19.00 19.55 21.45 22.35 23.25 00.20

06.40 07.10 07.35 08.00 08.55 09.10 10.05 10.35 11.30 12.00 13.00 14.00 14.35 15.35 16.35 17.00 17.10 17.45 18.45 18.55 19.00 20.00 21.50 22.45 23.05 00.00 00.55 01.55

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski Risanka Pod klobukom Sprehodi v naravo: Dalija, lepa tujka Sveto in svet Poročila, šport, vreme Studio city Kratki film Poročila Mostovi Prihaja Nodi, risanka Fifi in cvetličniki, risanka Najboljše počitnice na svetu, kratki igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Koran, 2/2 Minute za jezik Žrebanje deteljice Kravica Katka, ris. Rjavi medvedek, ris. Vreme Dnevnik, šport, vreme Pogledi Slovenije Na lepše Odmevi, šport, vreme Opus Friderik z Veroniko, tv pred. MGL Globus, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Jutranji program Boštjan Lipovšek, James Oxley, simf. rtvs in En Shao Šoa. teža molka, dok. film Ugiznimo znanost: Forenzika Evropski magazin, tv Maribor Pomagajmo si, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: Izvajalec suhomontažne gradnje, 2. del Firma.tv Junak našega časa, 1/6 Glasborola Šport Zdravničin dnevnik, 4/7 Brezupni romantiki, 2/6 Dokumentarna oddaja Zabavni infokanal

Tv prodaja Dežela pred časom, ris. ser. Iz Jimmyjeve glave, ris. ser. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Tereza, nad. 24ur ob enih Vzgoja po pasje, dok. ser. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Tereza, nad. 24ur popoldne Tereza, nad. Ko se zaljubim, nad. Ljubezen skozi želodec, recepti 24ur vreme 24ur Vse za denar, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Rubikon, nan. Beg iz zapora, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 11.35 Pop corn, glasbena oddaja skupina Bališ 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Alpski kvintet, ans. Mladi godci 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Na obisku … pri Janku Oraču 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Petek, 10. junija

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.05 09.05 10.00 10.10 10.30 10.40 10.45 11.00 11.30 11.55 12.20 12.40 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.25 18.00 18.20 18.30 18.35 19.00 19.50 20.00 20.30 22.00 23.00 00.15 00.30 00.50 01.25 01.45 07.00 07.45 08.30 10.00 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 14.50 17.10 17.40 18.10 18.30 19.00 20.00 20.30 21.20 22.10 23.00 00.45 06.30 07.10 07.35 08.00 08.55 09.10 10.05 10.35 11.30 12.00 13.00 14.00 14.35 15.35 16.35 17.00 17.10 17.45 18.45 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.20 01.50 02.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Tristo peklenškov, lutke Martina in ptičje strašilo: Turistična agencija Risanka Najboljše počitnice na svetu, kratki igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: Izvajalec suhomontažne gradnje, 1. del To bo moj poklic: Izvajalec suhomontažne gradnje, 2. del Ugriznimo znanost: Forenzika Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: Meje tekmovalnosti Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš?=So vakeres? Iz popotne torbe: Govoreše živali Smisel življenja, 1/8 Novice, šport, vreme Posebna ponudba Babilon.tv: Smeh Čarli in Lola, ris. Danica in prijatelji, ris. Mala kraljična, ris. Dnevnik, vreme, šport Eko utrinki Moji, tvoji, najini, 34/35 Alpski večer 2011, 1. del Odmevi, kultura, šport, vreme Polnočni klub: Novi svet Duhovni utrip Babilon.tv: Smeh Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Jutranji program Glasnik Evropski magazin Črno beli časi Trikotnik HD Circom regional,tv Maribor Odbojka (M), tekma evrop. lige, Velika Britanija – Slovenija, prenos Primorski mozaik Rad igram nogomet Na lepše Opus Koncert, Zoran Predin, ponov. Prava ideja!, posl. odd. Evropsko slepo polje, 13/13 Neodpuščeno, 1/3 Koran, 2/2 Dostava, grški film, Zabavni infokanal Tv prodaja Dežela pred časom, ris. ser. Iz Jimmyjeve glave, ris. ser. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Tereza, nad. 24ur ob enih Vzgoja po pasje, dok. ser. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Tereza, nad. 24ur popoldne Tereza, nad. Ko se zaljubim, nad. Ljubezen skozi želodec, recepti 24ur vreme 24ur Minuta do zmage Trumanov show, am. film 24ur zvečer Živi, am. film Družinski pes, ris. ser. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Alpski kvintet, ans. Mladi godci 11.50 Na obisku pri … Janku Oraču 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Videospot dneva 21.10 Uporaba plezalne vrvi, izobraževalna oddaja 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Mura Raba TV, informativna oddaja 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sobota, 11. junija

06.10 06.15 07.00 07.15 08.15 09.00 10.45 12.00 13.00 13.15 14.10 15.55 sledi 17.00 17.15 17.20 17.40 17.55 18.20 18.25 18.35 18.40 19.00 20.00 21.40 22.10 22.55 23.45 00.15 00.40 01.05

09.10 09.35 11.10 11.35 12.05 12.35 13.30 15.30 16.25 20.10 21.55 23.55 00.20 00.50 02.20

07.30 08.00 08.25 08.35 08.50 09.15 09.40 10.10 11.15

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Govoreče živali Oddaja za otroke Pod klobukom, odd. za mlade Naj živijo vitezi, češki film Polnočni klub: Novi svet Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Kako naj preživim samo sebe, nizoz. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh, tv Maribor Poročila, vreme, šport Sobotno popoldne Na vrtu, tv Maribor Gost Mario Sambolec Z Damijanom Gost Mario Sambolec Ozare Primer za prijatelje, ris. Fifi in cvetličniki, ris. Dnevnik, vreme, šport Spet doma HD List in cvet: Hortenzije Poročila, vreme, šport Šopek bodeče žice, 3/3 Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Skozi čas Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potroš. odd. Circom regional, tv Koper Primorski mozaik, tv Koper Evropsko slepo polje, 13/13 Šport Aviofun 2011, posnetek letalskega mitinga HD Šport Šport Siddharta in simfoniki rtv Slovenija, ponov. Gandža, 5/28 Gandža, 6/28 Brane Rončel izza odra Zabavni infokanal

Nedelja, 12. junija

07.00 sledi sledi sledi 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.55 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 17.00 17.15 18.10 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.20 22.55 00.25 00.50 01.20

Živ žav Riba napihovalka, ris. Slepi potnik, ris. Počen balon, ris. Bodice in trnje, ris. Plaček Smuk v ribniku, ris. Pujsa Pepa, ris. Hi, konjiček, ris. Mojster Miha, ris. Pjakolina in prijatelji, ris. Poniji z Zvezdnega griča, ris. Timi gre, ris. Pipi in Melkijad, ris. Fifi in cvetličniki, ris. Gregor in dinozavri, ris. Božičkov vajenček, ris. Zakaj? Zato!, ris. Kljukec s strehe, ris. Animalija, ris. Pustolovščina, 21/24 Prisluhnomo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme Alpski večer 2011, 1. del Slovenski magazin NLP Poročila, šport, vreme NLP Prvi in drugi Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. Gregor in dinozavri, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Poletje v školjk, 1. del filma Večerni gost, Polde Bibič Poročila, vreme, šport Seme zla, 1/2 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

09.40 Skozi čas 10.10 Globus 10.40 Dopoldan s simfoniki 11.20 Pomagajmo si, tv Koper 11.50 Turbulenca: Meje tekmovalnosti 12.50 Rad igram nogomet 13.10 Kajak kanu, EP na divjih vodah, C1 in K1 (M) polfinale, posnetek 13.35 Rokomet: Dodatne kvalif. za SP (Ž), Slovenija – Francija, prenos 15.30 Kajak kanu, EP na divjih vodah, C1 in K1 (M) polfinale, posnetek 16.05 Rokomet, kvalif. za EP 2012,Slovenija – Ukrajina, prenos 18.00 Kajak kanu, EP na divjih vodah, C1 in K1 (M) ekipno, prenos 18.25 Formula 1, VN Kanade, prenos 21.10 Žrebanje lota 21.30 Emma, 1/4 22.25 Na utrip srca, dok. odd. 23.20 Prijateljske zdrahe, 2/6 00.15 Kratki film agrft 00.35 Zabavni infokanal

Tv prodaja Winx klub, ris. ser. Rori, dirkalnik, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Nova generacija, ris. ser. Medved Paddington, ris. ser. Maščevalci, ris. ser. Preverjeno, ponov. Najbolj zeleni domovi sveta, dok. ser. Jamie – obroki v pol ure, kuh. ser. Preobrazba doma, dok. odd. Ameriška princeska, res. ser. Umor na fakulteti, am. film Chuck, nan. Ko se spet vidimo, kanad. film Ljubezen skozi želodec, recepti 24ur vreme 24ur Operacija Valkira, am. film Sedem, am. film Veliki Kahuna, am. film 24 ur, ponov. Nočna panorama

Tv prodaja Profesor Baltazar, ris. ser. Lazytown, otroška ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Nova generacija, ris. ser. Medved Paddington, ris. ser. Maščevalci, ris. ser. Poštar Peter, ris. ser. Tom in Jerry, ris. Srednja šola: Zaupno, res. ser. Jamie – Obroki v pol ure, kuh. ser. Preobrazba doma, dok. odd. Ameriška princesa, res. ser. Ljubezen ni slepa, am. film Chuck, nan. Zlati otrok, am. film 24ur vreme 24ur Njegovi tastari, am. film Jezne in zaljubljene, am. film Pogumna čarodejka, nan. Otroci in pravica do smrti?, dok. odd. 02.30 24ur, ponovitev 03.30 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Modri Jan, okoljevarstvena oddaja - Varčna in varna uporaba elektrike 10.10 Pravljici za otroke: Šivilja in škarjice, Podvodni mož 10.25 Hrana in vino, kuharski nasveti 10.50 Brodolomčki, risani film 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 To bo moj poklic: Avtokaroserist – 2. del, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1937. VTV magazin, regionalni informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 Videospot dneva 20.30 Mediafest Plitvice, posnetek koncerta (3. del) 22.05 Jutranji pogovori 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1936. VTV magazin, regionalni - informativni program 09.55 Kultura, informativna oddaja 10.00 Športni torek, športna informativna oddaja 10.10 1937. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Na obisku … pri Janku Oraču 11.30 Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 12.30 Vabimo k ogledu 12.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Alpski kvintet, ans. Mladi godci 13.50 Vabimo k ogledu 13.55 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan, okoljevarstvena oddaja - Varčna in varna uporaba elektrike 18.25 Pravljici za otroke: Šivilja in škarjice, Podvodni mož 18.40 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja - skupina Bališ 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Bioenergija – alternativno zdravljenje, gost: dr. Drago Smiljanič 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Mediafest Plitvice, posnetek koncerta (3. del) 23.15 Videostrani, obvestila

11.50 12.25 13.20 14.20 16.00 16.55 18.45 18.55 19.00 20.00 22.15 00.40 02.35 03.35

07.30 08.00 08.10 08.35 08.50 09.15 09.40 10.10 10.30 10.40 11.40 12.15 13.10 14.10 16.00 16.55 18.45 19.00 20.00 22.10 00.25 01.25

Ponedeljek, 13. junija

06.35 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.30 10.35 11.25 12.00 13.00 13.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 23.30 01.05 01.45 02.15

07.00 07.45 08.30 10.00 12.35 15.15 15.45 16.20 16.35 17.00 17.25 18.00 18.25 18.55 19.30 20.00 21.00 22.00 22.25 22.55 01.05

Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Prihaja Nodi, ris. Fifi in cvetličniki, ris. Ali me poznaš: Jaz sem jablana spomladi (Ne)pomembne stvari: Zaprtost Modro poletje, 3/38 Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, pon. Poročila Dober dan Koroška Kljukec s strehe, 19/26 Bine, nan. Ribič Pepe Novice, šport, vreme Življenje, 2/10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Globus Glasbeni večer Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Jutranji program Sobotno popoldne Opus Slovenci v Italiji Kaj govoriš?=So vakeres?, ponov. Posebna ponudba, potroš. odd. To bo moj poklic: Slikopleskar, črkoslikar, 1. del Starši v manjšini, 4/6 Slovenski magazin Prvi in drugi Impro tv Univerza Aritmija Življenje s sovražnikom, 3/4 Knjiga mene briga Bleščica, odd. o modi Nepokopani človek, madž. film Zabavni infokanal

06.40 Tv prodaja 07.10 Dežela pred časom, ris. ser. 07.35 Iz Jimmyjeve glave, ris. ser. 08.00 Nebrušeni dragulj, nan. 08.55 Tv prodaja 09.10 Grenko slovo, nan. 10.05 Tv prodaja 10.35 Ko se zaljubim, nan. 11.30 Tv prodaja 12.00 Tereza, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Vzgoja po pasjenan. 14.35 Nebrušeni dragulj, nan. 15.35 Grenko slovo, nan. 16.35 Tereza, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Tereza, nan. 17.45 Ko se zaljubim, nan. 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Popoln moški, am. film 21.25 Zaščitnik, nan. 22.50 24ur zvečer 23.10 Rubikon, nan. 00.05 Beg iz zapora, nan. 01.00 24ur, ponovitev 02.00 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: regionalne novice, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1937. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 11.50 Vabimo k ogledu 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas – taborniki - ognji 18.40 Regionalne novice 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, pogovor - gost: Franc Šilak, župan Občine Mislinja 21.00 Regionalne novice 21.05 Prvih 15 let, posnetek 1. dela koncerta ob obletnici orkestra Goličnik 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Mura Raba TV, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

9. junija 2011

Torek, 14. junija

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.40 11.00 11.55 13.00 13.15 13.55 14.15 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.30 18.00 18.20 18.25 18.35 18.40 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.25 00.15 00.40 01.10 01.50 02.15

07.00 07.45 08.30 10.00 12.30 15.15 16.15 16.40 17.10 17.35 18.05 19.15 20.00 20.30 20.55 22.40 00.35 06.40 07.10 07.35 08.00 08.55 09.10 10.05 10.35 11.30 12.00 13.00 14.00 14.35 15.35 16.35 17.00 17.10 17.45 18.45 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.55 23.15 00.10 01.15 02.15

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bajke med rožami, odd. za otroke Bine, nan. Oddaja za otroke in mlade Sinje nebo, 10/16 Večerni gost: Polde Bibič Poročila, šport, vreme Globus Babilon.tv: Smeh Obzorja duha Poročila Mostovi Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 23/26 Zlatko Zakladko: Rabarbara Na krilih pustolovščine, 14/25 Novice, šport, vreme Motorji pod Slovenci, 4/4 Ugriznimo znanost: Kako se sporazumevajo žuželke Minute za jezik Žrebanje Astra Toni in Boni, ris. Risanka Risanka Dnevnik, vreme, šport Sodobna družina, 15/24 Osmi dan 20 let Slovenije, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Prava ideja!, posl. odd. Življenje s sovražnikom, 3/4 Osmi dan, ponov. Motorji pod Slovenci, 4/4 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Jutranji program NLP, ponov. Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Na lepše Dober dan, Koroška Glasnik, tv Maribor Mostovi Dokumentarna oddaja Oddaja za mlade Trikotnik Duhovni utrip Dediščina Evrope: Chateaubriand, franc. film Brane Rončel izza odra Zabavni infokanal Tv prodaja Dežela pred časom, ris. ser. Razred 3000, ris. ser. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Tereza, nad. 24ur ob enih Vzgoja po pasje, dok. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Tereza, nad. 24ur popoldne Tereza, nad. Ko se zaljubim, nad. Ljubezen skozi želodec - recepti 24ur vreme 24ur Preverjeno Castle, nan. Zaščitnik, nan. 24ur zvečer Rubikon, nan. Beg iz zapora, am. nanizanka 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor - gost: Franc Šilak, župan Občine Mislinja 11.35 Prvih 15 let, posnetek 1. dela koncerta ob obletnici orkestra Goličnik 12.35 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Anastazija, risani film 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1938. VTV magazin, regionalni informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.30 Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja 21.15 To bo moj poklic: Mesar – 1. del, izobraževalna oddaja 21.45 Kitajska, dokumentarna oddaja 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Sreda, 15. junija

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 10.40 11.00 11.20 11.55 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.30 18.30 18.35 18.40 19.00 20.00 21.30 22.00 23.00 00.15 01.05 01.40 02.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukec s strehe, 17/26 Lisička je prv zvita zver, pismeca Zlatko Zakladko: Rabarbara Na krilih pustolovščine, 14/25 Prisluhnimo tišini 20 let Slovenije, dok. odd. Poročila, šport, vreme Tednik Trikotnik Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Pujsa Pepa, ris. Kravica Katka, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Turbulenca, svet. odd. Risanka Risanka Risanka Dnevnik, vreme, šport Neizstreljeni naboj, slov. film Hej, tovariši, igrani film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca, izob. odd. Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.45 08.30 09.25 10.00 12.35 14.20 15.00 15.30 16.05 16.30 16.55 17.10 17.40 18.00 18.55 19.50 20.00 21.00 21.30 23.20 00.10

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Jutranji program Spet doma Dopoldan s simfoniki Bleščica, odd. o modi Oddaja za mlade Knjiga mene briga Osmi dan Duhovni utrip Mostovi Kontaktno svetovalna oddaja Življenje, 2/10 Aritmija Žrebanje lota 20 let Slovenije, dok. film Rotarijanstvo na slovenskem Vrata skušnjave, am. film Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.40 07.10 07.35 08.00 08.55 09.10 10.05 10.35 11.30 12.00 13.00 14.00 14.35 15.40 16.35 17.00 17.10 17.45 18.45 18.55 19.00 20.00 22.15 22.35 23.30 00.25 01.25 02.25

Tv prodaja Dežela pred časom, ris. ser. Razred 3000, ris. ser. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Tereza, nad. 24ur ob enih Vzgoja po pasje, dok. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Tereza, nad. 24ur popoldne Tereza, nad. Ko se zaljubim, nad. Ljubezen skozi želodec - recepti 24ur vreme 24ur Nemogoče 3, am. film 24ur zvečer Zaščitnik, nan. Rubikon, nan. Beg iz zapora 24ur, pon. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1938. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Športni torek, športna informativna oddaja 11.05 Vabimo k ogledu 11.10 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.35 Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Muca copatarica, lutkovna predstava 18.30 Pravljica za otroke: Ostržek 18.40 Videospot dneva 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Okrogla miza, pogovor 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gostja: Manca Špik 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 21

PRIREDITVE

9. junija 2011

Knjižne novosti Stellmacher, Hermien: Kako je Maja pregnala pošasti ali Kako premagamo strah pred temo Zabavna slikanica, ki bo otrokom pomagala k odkritju, kaj v resnici so »pošasti«, ki se skrivajo v temi. Maja je pogumna deklica, ki jo ponoči zbudi neznani hrup. Kljub temu vstane in se s plišastim prijateljem Skokcem odpravi raziskovat, od kod izvirajo glasovi in čudne prikazni. Maja odkrije, da lahko pošasti odžene že s pritiskom na stikalo, kar se ji zdi zabavno … Slikanica nosi čudovite ilustracije, ki podkrepijo vizualni učinek otroških predstav, kako se »vidi« pošast v temi in kaj se v resnici skriva za njo.

Podgoršek, Mojiceja: Formula 1 in policaj Mataj Formula 1 je najhitrejši avto v prodajnem salonu in strašansko si želi, da bi pretegnila ude in se popeljala malce naokrog. Nekega jutra se izmuzne mimo nepozornega prodajalca Matjaža in se poda na brezskrben sprehod po cesti. Vse

znanili se boste s postopki in tehnikami biovrtnarjenja na zelenjavnem in zeliščnem vrtu, v sadovnjaku in okrasnem vrtu, pri vzgajanju rož … Posebnost priročnika sta poglavji o naravnem varstvu rastlin pred škodljivci in vrtnarjev koledar po mesecih. Dragoceni napotki tako za začetnika kot za izkušenega vrtnarja.

Kleypas, Lisa: Moj zaščitnik Detektiv Grant Morgan se je s svojim delom povzpel iz dna družbene lestvice v osrčje visoke družbe v Londonu. Tu spozna hladno in preračunljivo Vivien, ki se na račun svoje lepote rada obkroža z bogatimi moškimi, da jo razvajajo. Komaj živo lepotico rešijo iz ledene Temze in Grant skuša uresničiti svoje maščevanje za zavrnitev, zato jo odpelje v varstvo k sebi domov. Namesto ohole in vzvišene Vivien pa Grant spoznava popolnoma drugo osebo. Grant vse bolj pozablja na svoj namen in se ujame v mrežo ljubezni. Kdo je ta ženska in kako se je znašla v valovih reke? Mu bo uspelo razvozlati skrivno preteklost lepotice in odkriti resnico? Romantično branje za poletne dni.

Furnivall, Kate: Ruska konkubina Lepa pianistka Valentina Ivanova in njena hči Lidija izhajata iz ruske aristokratske družine. V času oktobrske revolucije se pred boljševiki, ki odpeljejo očeta, zatečeta v Mednarodno kolonijo na Kitajskem. Za preživetje mati služi z igranjem kla-

se ji zdi čudovito do takrat, ko jo ustavi Policaj Mataj. Je mogoče kaj storila narobe? Otroci bodo ob zabavni zgodbici spoznali prometne znake in pravila, ki jih pogostokrat srečujejo na poti skozi vas ali mesto. Zgodbi sledi dodatek z natančnimi napotki, kako prečkati cesto in kviz, v katerem bodo otroci lahko preizkusili svoje znanje o prometu.

Kreuter, Luise: Biovrt Tisti, ki z veseljem vrtnarite, boste gotovo veseli nasvetov iz priročnika o vrtnarjenju po naravnih zakonitostih. Danes postaja naravna pridelava hrane ter zdrav odnos do ljudi, živali in okolja aktualna tema za vse, tudi za ljubitelje vrtnarjenja. Priročnik je popoln vodnik, ki je nastal na osnovi izkušenj ljubiteljskih in poklicnih vrtnarjev. V njem boste našli napotke za uspešno vrtnarjenje na predelovalnem in okrasnem vrtu brez uporabe kemičnih sredstev in zdravju škodljivih snovi. Se-

Kdaj - kje - kaj

21 Koledar imen

VELENJE

Nedelja, 12. junija

ŠMARTNO OB PAKI

Januar/prosinec

Četrtek, 9. junija

11.00 Mercator center Velenje Lumparije – Naredi morsko školjkico iz fimomase

Četrtek, 9. junija

9. Četrtek - Primož,

18.00 Dom kulture Velenje Zaključna produkcija Plesnega studia N Velenje: 18. Stopinje na odru 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje: Ste zvonili, Vaše Veličanstvo? – življenje v Veliki Britaniji

Petek, 10. junija 16.00 – 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 21.00 Kavarna Nova Koncert skupine Cover Lover 21.00 eMCe plac Klubski večer: CO-GO: Green Vibes

Sobota, 11. junija 8.00 – 12.00 Cankarjeva ulica in pred sodiščem Bolšji sejem 8.00 – 13.00 Cankarjeva ulica Art market -1. razstavno - prodajna umetniška tržnica v Velenju 8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 - 13.00 Mercator center Velenje Ekološka tržnica 11.00 Mercator center Velenje Piknik v Mercatorju, ob zvokih harmonike bodo dobrote z žara še bolj teknile 21.00 eMCe plac Klubski večer: Estradasphere Night

ŠOŠTANJ Četrtek, 9. junija 19.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Demografija z migracijam prebivalstva skozi stoletje; prof. Miran Aplinc

Petek, 10. junija 18.00 in 20.00 Kulturni dom Šoštanj Letni koncert MePZ Svoboda Šoštanj v počastitev 100. obletnice mesta Šoštanj 19.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Prof. Miran Aplinc »Demografija z migracijami prebivalstva skozi stoletje«

16.30 Hiša mladih Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina) 18.00 Hiša mladih Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina)

Petek, 10. junija 15.00 Hiša mladih Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina) 19.00 Hiša mladih Pilates 19.00 Dvorana CMT - Marof Predstavitev raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev občine Šmartno ob Paki

Sobota, 11. junija 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica

Sobota, 11. junija

Ponedeljek, 13. junija

17.00 Stadion Šoštanj NK Šoštanj : NK Marles hiše(26. krog Štajerske nogometne lige)

15.30 Dvorana Marof P lesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina) 16.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina) 18.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina)

Torek, 14. junija 18.00 Športna dvorana Šoštanj Valeta 19. 00 Vila Mayer Večer z dr. Jonatanom Vinklerjem Tema: Josip in Mihael Vošnjak v času pomladi Slovenskega naroda

Sreda, 15. junija 18.00 Osnovna šola Šoštanj - avla Razglasitev dosežkov na državnem nivoju

Prva razstavnoprodajna umetniška tržnica

Velenje, 7. junija – Festival Velenje bo v soboto, 11. junija, od 8. do 13. ure, prvič organiziral Art market, razstavno–prodajno umetniško tržnico. Tržnica bo na Cankarjevi ulici v sklopu ostalih sejemskih prireditev (kmečka tržnica in bolšji sejem), ponudbo na stojnicah pa bo popestril spremljevalni program ustvarjalnic, slikarske in fotografske razstave ter mestna počivalnica s ponudbo ustvarjalnih knjig in revij. S projektom razstavno-prodajne umetniške tržnice želi Festival Velenje popestriti mestni utrip, predvsem pa obiskovalcem predstaviti čim bogatejšo ponudbo avtorskih ustvarjalnih del. Na več kot petindvajsetih stojnicah se bodo s svojimi izdelki predstavili ustvarjalci iz različnih področij: slikarji, keramičarji, oblikovalci stekla, lesa in gline, izdelovalci nakita, oblačil ter ostalih modnih dodatkov, fotografi in ostali ustvarjalci. K sodelovanju so povabili vse, ki se profesionalno ukvarjajo z umetnostjo, kot tudi tiste, ki ustvarjajo v prostem času in jih to srčno veseli ali pa so še na začetku svoje ustvarjalne poti. V primeru slabega vremena, bo don bš godek odpovedan in prestavljen na kasnejši datum.

Torek, 14. junija 18.00 Hiša mladih Joga X Kulturni dom Šmartno ob Paki, Hiša mladih Valeta učencev 9. razredov

Felicijan

10. Petek - Marjeta, Diana

11. Sobota - Srečko, Barnaba

12. Nedelja - Janez 13. Ponedeljek - Anton (Zvonko/a)

14. Torek - Valerij, 15. Sreda - Vid Lunine mene

9. junija, prvi krajec, ob 04:11

Pester Žurček Velenje, 6. junija – To soboto bo Društvo prijateljev mladine Edvarda Kardelja spet pripravilo tradicionalen Žurček. Ob 10. uri ga bodo začeli na travniku za velenjsko pošto, saj bodo tudi letos pripravili številne družabne igre in ustvarjalnice. Že lansko leto so presenetili z napihljivimi igrali in še več športnimi igrami, obisk pa je pokazal, da si mladi tovrstnih aktivnosti želijo. Če jim bo ponagajalo vreme, Žurček ne bo odpadel. Izvedli ga bodo v osnovni šoli Livada. n bš

15. junija, polna luna (ščip) ob 22.14

CITYCENTER Celje

- četrtek, 9. 6., Bio tržnica - nedelja, 12. 6., ob 11.00 pravljične urice v Džungli - 12. do 20. 6., Likovna šola Umbra - od 13. do 18. 6., Bam guitar center - knjižica UGODNOSTI od 5. do 25. 6. - od četrtka, 9. 6. do sobote 11. 6., Vojska se predstavi, predstavitev poklica vojak, demonstracije, nastopi vrhunskih športnikov, predstavitev vozila PATRIA 8&8 - CITYCENTROV KARTING na vrhnjem parkirišču

KINO VELENJE • SPORED virja na plesih, hči pa izmika dragocenosti in jih prodaja kitajskim preprodajalcem. Lidija zraste v vihravo in neukrotljivo mladenko. Zgodba se zaplete na enem od njenih žeparskih pohodov po kitajskih ulicah, kjer jo gotove smrti reši mlad in divji Čang Anlo, pripadnik kitajskih komunistov. Njune poti se za vedno prepletejo, njuna ljubezen pa preseže vse rasne, medkulturne in politične razlike ter kruta družbena pravila, ki veljajo za Čankajškovo Kitajsko. Ruska konkubina je prva prevedena knjiga britanske pisateljice, njena romantična zgodba pa je osvojila bralce širom sveta. n Pripravila: Vesna G. P.

VELIKA in MALA DVORANA HOTELA PAKA:

DEKLIŠČINA (Bridesmaids) Komedija, 125 minut Režija: Paul Feig Igrajo: Kristen Wiig, Maya Rudolph, Rose Byrne, Ellie Kemper, Melissa McCarthy, Wendi McLendon-Covey, Jon Hamm, idr. Petek, 10. 6., ob 20.40 Sobota, 11. 6., ob 18.00 Nedelja, 12. 6., ob 20.40 Simpatična Annie nikakor ne najde prave sreče v ljubezni in službi, zato z upanjem na nekaj dodatnega veselja sprejme prošnjo prijateljice, da bi prevzela vlogo glavne družice na prihajajoči poroki. Toda ob tem ne računa na dolg seznam opravil, ki jih mora organizirati, dodatne preglavice pa ji povzročajo preostale družice, ki ji na vsakem koraku grenijo življenje. Ko se skupaj odpravijo na dekliščino v Las Vegas, Annie doživi najhujšo nočno moro svojega življenja.

PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI (Pirates of the Caribbean: On Stranger Tides) Akciijska pustolovska komedija, 137 minut Režija: Rob Marshall Igrajo Johnny Depp, Penelope Cruz, Ian McShane, Geoffrey Rush, Kevin McNally, Richard Griffiths, Stephen Graham, idr.

Petek, 10. 6., ob 18.00 Sobota, 11. 6., ob 20.20 Nedelja, 12. 6., ob 18.00 Neprekosljivi piratski kapitan Jack Sparrow in zviti morski volk Barbossa skušata najti legendarni izvir večne mladosti, a jima pot prekriža pustolovka in nekdanja Jackova simpatija Angelica. S spretnimi nakanami Jacka zvabi na ladjo legendarnega gusarja Črnobradca. Ko se v zgodbo vmešajo tudi pogubne morske deklice, dvolična angleška mornarica in trdosrčni morski razbojniki, mora Jack znova pokazati obilico čudaških spretnosti in zaupati svoji obešenjaški sreči.

ČU DO VI TO (Biutiful) Drama, 147 minut Režija: Alejandro Gonzalez Inarritu Igrajo: Javier Bardem, Maricel Alvarez, Hanaa Bouchaib, Guillermo Estrella, Eduard Fernández, Cheikh Ndiaye, Diaryatou Daff, idr. Petek, 10. 6., ob 20.00 – mala dvorana Sobota, 11. 6., ob 19.00 – mala dvorana Nedelja, 12. 6., ob 19.00 – mala dvorana Režiser dram 21 gramov in Babilon sledi neizprosni življenjski usodi španskega kriminalca z mehkim srcem Uxbala. Ko mu zdravniki postavijo neprijetno diagnozo, skuša pred smrtjo urediti svoje življenje: iz ljubezni do otrok se skuša pobotati s psihološko nestabilno ženo, pomagati pa želi tudi afriškim in kitaj-

skim imigrantom, ki jih uporablja za nezakonite posle. Toda zdi se, da ves njegov trud le še povečuje agonijo in trpljenje vseh vpletenih. S podporo Ministrstva za kulturo!

GREMO MI PO SVOJE Mladinska komedija, 95 minut Režija: Miha Hočevar Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žiga Krajnčan, idr. Nedelja, 12. 6., ob 16.00 – otroška matineja Aleks s taborniškimi prijatelji tabori ob Soči. Starešina preresno jemlje taborništvo in vzgojo otrok in s tem povzroča številne komične zaplete. To, da se fantje bolj kot za taborniški red in veščine zanimajo za sosednji, športno umetniški tabor, kjer so večinoma prav luštne punce, h disciplini ne pomaga. Mnogi zabavni in čustveni zapleti med zanimivimi otroškimi in odraslimi liki se odvijejo na osupljivo lepih lokacijah triglavskega narodnega parka in stkejo himno naravi, čisti otroški duši, ljubezni, humorju in optimističnemu pogledu na življenje. S podporo Ministrstva za kulturo! Naslednji vikend, od 17. 6. do 19. 6. napovedujemo: ZF akcijo SVETOVNA INVAZIJA: BITKA LOS ANGELES, komedijo TEDEN BREZ PRAVIL, dramo DOBRO SRCE, družinsko komedijo HOP

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 22

OBVEŠČEVALEC

V vročini trpijo tudi živali, ne pozabimo na njih ... vode, vode … Člani društev proti mučenju in zaščiti živali, prav tako tudi ljudje, ki so v svojem okolju priča trpinčenju živali, smo na osnovi Zakona o zaščiti živali dolžni opozarjati ljudi in v primeru ugotovljenega suma mučenja to sporočiti pristojnemu inšpektorju in policiji. Zakon določa odgovornost ljudi za zaščito življenja, zdravja in dobrega počutja živali v svojem okolju, kajti nihče jih nima pravice mučiti. Vsako trpinčenje ter mučenje je po zakonu kaznivo dejanje. Poletje je pred vrati in pred nami so vroči dnevi. Ponovno opozarjamo, da živali v tem času zelo trpijo, prepogosto so izpostavljene vročini in žgočemu soncu ter žeji. Zaščitniki živali prosimo lastnike,

da več pozornosti posvetite rejni živali in vsem ostalim domačim živalim. Počutje teh nebogljenih bitij je odvisno od vas, same si žal ne morejo pomagati. Naj živijo brez strahu, trpljenja, stisk, naj ne bodo lačne, na razpolago naj imajo vedno dovolj sveže, pitne vode. Bivalni prostori morajo biti čisti in zračni (ne zatohli), gibanje živalim ne sme biti omejeno. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji na prostem, ki svojemu gospodarju služijo in čuvajo njegovo imetje, zato opozarjamo, da psa ne puščate na sončni pripeki. Imeti mora primeren senčni prostor, vedno dovolj sveže vode ter dvakraten obrok zdrave hrane. Mladički se do enega leta hranijo večkrat dnevno. Če mora biti pes priklenjen na verigo, mora ta biti lahka in dolga 4 do 5 metrov z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati in drgniti. Pes

nikakor ne sme biti privezan na zatezno, bodečo ovratnico. Privezovati pse, mlajše od deset mesecev, je prepovedano. Uta mora biti lesena s predprostorom in ležiščem, kjer bo imel zavetje pred vremenskimi spremembami. Redno mu odstranjujte bolhe, klope ... Bivanje v bolj ali manj tesnih pesjakih ter privezovanje na verigo je v resnici telesno in duševno mučenje živali. Pes je namreč socialno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi. V osami postane plašen, bojazljiv, lahko tudi napadalen. Osamitev vpliva nanj kot na človeka, zato mu nudite več pozornosti, večkrat dnevno ga peljite na sprehod, igrajte se z njim. Le tako bo imel občutek, da je zaželen. Posebno skrb morate posvetiti tudi psom v stanovanjskih blokih, kjer je njihovo gibanje omejeno, so bolj ali manj osamljeni in večji del

9. junija 2011

RADIO VELENJE

dneva zaprti v brezzračnih prostorih, večinoma hodnikih ali pa na balkonih ter terasah izpostavljeni žgočemu soncu. Najbolj pomembno je, da psa večkrat dnevno odpeljete na daljši sprehod, kjer bo opravil svojo potrebo, se sprostil, kajti takšen pes potrebuje veliko gibanja. Nikakor ne smete pozabiti na prepotrebno svežo vodo, ki jo mora imeti vedno v neomejenih količinah. Prav tako je vaša dolžnost, da pitno vodo ter ustrezno hrano vsak dan priskrbite mucam ter ostalim malim hišnim živalim. Tudi ptice potrebujejo vašo pomoč, zato jim omogočite, da bodo iz nizke, plitve in nekoliko težje posode s svežo vodo pogasile svojo žejo.

ČETRTEK, 9. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

n Društvo proti mučenju živali Celje, Š. K.

NEDELJA, 12. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagradna križanka Terme Dobrna T: 03 78 08 110 www.terme-dobrna.si Izkoristite dan med 12. in 16. uro in se razvajajte v Termah Dobrna, v masažno lepotnem centru in salonu za nego las Hiša na travniku. Za vas so pripravili izjemno ugodne cene storitev: Prestižna nega Hiša na travniku (140 min): 100,00 € Kavitacija – nekirurška liposukcija: 79,00 € Caci - aparaturni lifting obraza: 40,00 € Elektrostimulacija & IR: 15,00 € Programi kavitacije: 20 % popusta Depilacije z vročim voskom/ sladkorno peno: 20 % popusta Barvanje in beljenje pramenov: 15 % popusta Ugodnosti veljajo do 30. 6. 2011, med 12. in 16. uro (od ponedeljka do petka), v masažno lepotnem centru in salonu za nego las Hiša na travniku. Popusti se ne seštevajo. Pridržujejo si pravico do spremembe cen in prodajnih pogojev. Za rezervacijo storitev pokličite na telefonsko številko 03 78 08 555.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 20. junija 2011 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Terme Dobrna 23«. Izžrebali bomo 3 nagrade: 3-urne vstopnice za vstop v Deželo savn za dve osebi.

PETEK, 10. junija 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 13. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 30. maja 2011 do 5. junija 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. maja 2011 do 5. junija 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 23

OBVEŠČEVALEC

9. junija 2011

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

nje dobre sosedske odnose. Z iskrenim obžalovanjem g. Danilo Gašper in ga. Marija Gašper.

NUDIM JAVNO OPRAVIČILO JAVNO se opravičujeva g. Francu Hrustelju in ge. Milici Vinder Hrustelj iz Črnove 20 za vse žal besede in besede, ki so ju osramotile – izrečene v Vinski Gori, hkrati pa upava na nadalj-

2-sobno stanovanje na Goriški v Velenju , 4/5 nad, 62 m2, zgrajeno 1977. Cena 60.000 evr. Hišo na vrhu Vinskogorskega klanca, 180 m2, 688 m2 parcela, etažna K+N+P, zgrajeno 1952, obnovljena okna, centralna, elektrika, odtoki in vodovod. Na parceli je tudi gospodarsko poslopje in vrt. Cena 124.000 evr. Starejšo hišo v Nazarjah, na lepi in mirni legi, zgrajeno leta 1925, velikost 120 m2, parcela 826 m2. Možnost nadomestne gradnje. Cena 60.000 evr. Zazidljivo posest, 5 km iz Velenja, v Šmartinskih Cirkovcah, v idilični naravi, 814 m2, idealno za vikend. Cena 23.000 evr.

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA SIMPATIČNA in poštena 40-letna ženska iz Velenja, s hišo, si želi spoznati prijatelja do 55 let. Ti k meni ali jaz k tebi. Gsm: 041 248 647, Ag. Alan ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Tel.: 03 57 26 319 Gsm: 031 836 378, 031 505 495, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold PREPROST osamljen, komunikativen podjetnik z otrokom si želi zveste, prijazne punce. Gsm: 041 859 096, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold OMOGOČAMO brezplačna spoznavanja ženskam do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov, za neomejeno ponudb 2 leti.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50

DEŽURSTVA

Gsm: 031 505 495, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold PUNCE in gospe vseh starosti, poklicev, postav in pričakovanj od vsepovsod si želijo trajnih rezmerij. Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.), Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold PODJETNIKI, upokojenci, delavci, kmetje, študentje, intelektualci, vdovci in drugi zanimivi moški vas želijo spoznati. Tel.: 03 57 26 319, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold

RAZNO HARMONIKO melodija, nakladni pan in lipove fosne (6 cm) prodam. Gsm: 031 763 214 DOPUST na Pagu, preživite prijeten dopust v mestecu Povljana. Obiščite nas na www.pansion-perilo.com Tel.: 0038598330499 ZARADI prenove hiše prodamo pohištvo po simbolični ceni. Gsm.: 040 750 759 KOVINSKE makete avtomobilov BMW, Porsche in Mercedes v merilu 1:18, prodam. Gsm: 041 692 995

NEPREMIČNINE V ŠALEKU prodamo garsonjero, 32,2 m2, prvo nadstropje, dvigalo. Gsm: 031 727 680

IŠČEMO študentko ali dijakinjo za pomoč v strežbi v Pizzeriji Skala ob vikendih. Info: 041 714 488 Fitness klub Skala, Šmarska c. 92, Velenje PRIMORSKA vina (klet Čehovin – Štanjel) prodam. Konovo, Malgajeva 3, gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

ŽIVALI PRODAJA nesnic, ki že nesejo in petelinov v nedeljo, 12. 6. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202 PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, za dopitanje, prodamo. Fišar, tabor, gsm: 041 619 372 BIKCA sivca, starega 14 dni in teličko plavo belgijsko, težka 100 kg, prodam. Tel.: 02 88 58 356

PRIDELKI RDEČE vino (izabela) prodam. Gsm: 051 822 273

Lekarna Center Velenje, Vodnikova

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI 11. in 12. 6. – ANA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje SMRTI Nevenka Bajde, roj. 1951, Jenkova cesta 15, Velenje; Anton Balon, roj. 1940, Arja vas 44 a, Žalec; Neža Perušek, roj. 1925, Gregorčičeva ulica 6 a, Celje; Martin Žnidarčič, roj. 1926, Ob rimski nekropoli 41, Šempeter v Savinjski dolini; Silvester Ribič, roj. 1943, Vrbno 7, Šentjur; Pero Spasojević, roj. 1954,Javornik 37, Ravne na

Koroškem; Franca Ogrinc, roj. 1916, Prešernova ulica 11, Šentjur.

POROKE Aleksander Medved, Gorenje 1 d, Šmartno ob Paki in Andreja Rabuza, Cesta Kozjanskega odreda 9, Štore; Iztok Sagmeister, Cesta IX. št. 1, Velenje in Maja Kerč, Ljubljanska cesta 3 a, Kamnik.

Slovenski regionalno razvojni sklad je iz sredstev državnega proračuna v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 37/11 z dne 20.5.2011 objavil

Javni razpis

za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih Predmet javnega razpisa: dodeljevanje nepovratnih sredstev za sofinanciranje začetnih investicij s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest in pospeševanjem podjetništva. Upravičeno območje izvajanja investicij na območju Savinjske regije: občine Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Podčetrtek, Luče in Solčava. Upravičeni stroški: nakup objektov s pripadajočimi zemljišči, nakup strojev in opreme, nematerialne naložbe (patenti, licence, know-how), stroški dela novo zaposlenih delavcev v povezavi s prijavljeno investicijo. Investicija ne sme bili začeta pred vložitvijo vloge na javni razpis. Odobrena je lahko le ena investicija na prijavitelja. Višina odobrenih nepovratnih sredstev: minimalna višina 10.000 EUR in maksimalna višina 500.000 EUR Ostali pogoji razpisa: prijavitelj mora imeti zaprto finančno konstrukcijo, med finančnimi viri mora zagotoviti vsaj 25% delež, ki ne vsebuje javnih sredstev, investicija mora biti zaključena najkasneje do 30. 9. 2011 za sofinanciranje v letu 2011 in do 30. 9. 2012 za sofinanciranje v letu 2012, možno je financiranje dvoletnih investicij 2011/2012 Rok za prijavo: 30. 6. 2011 Informacije: Slovenski regionalno razvojni sklad, www.regionalnisklad.si, RASR, T: 03 589 40 93, RA Sotla, T: 03 817 18 90 in SA-ŠA ORA, T: 03 839 47 55.

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

Podjetniki, Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami.

Nagrajenci križanke »Terme Dobrna 21«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. maja 2011, so: Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje; Tanja Lisac, Šalek 103, 3320 Velenje; Marko Bauman, Kardeljev trg 11, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli priporočeno po pošti bon – 3 urne vstopnice za Deželo savn za dve osebi. Čestitamo! Rešitev gesla: GLASBA IN POLETJE

Info: 03 898 17 50

Ni več trpljenja, ne bolečine. Življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega

ALOJZA SMAGAJA 19. 5. 1933 – 3. 6. 2011

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času bolezni in slovesa stali ob strani. Njegovi

Naš čas, 9. 6. 2011, barve: CMYK, s tran 24

Svojevrsten nočni protest V noči iz ponedeljka na torek se je v Šoštanju dogajalo; medtem ko so prebivalci mirno spali je Marko Kumer Murč, predsednik Društva kvalitetnih kulturno-umetniških praks Smehomat, na Trgu svobode okoli 2.ure postavil pravi umetniški projekt. Na mrežo iz črnih ozkih trakov je skupaj s sedmimi kolegi obesil bele obrazne maske za zaščito dihal. Z maskami je hotel sporočiti, da naj Šaleška dolina, ki je zaradi elektrarne in rudarjenja še vedno onesnažena in degradirana, četudi v okviru predpisov, najde pot v bolj či-

neprijetno presenetila prve občinske in bančne uslužbence, stvaritvi so bili priča tudi starši najmlajših prebivalcev, saj je v bližnji stavbi tudi ena izmed enot

no v času praznovanja 100. obletnice mesta niso dovolili. Avtor se je odločil za tajno akcijo in tvegal da ga oglobijo. »Projekt« pa je v zgodnjih po-

Namesto domačega vseslovensko srečanje Avtobus darovalcev krvi bo Območno združenje RK Velenje popeljalo v Veržej Tatjana Podgoršek

Območno združenje RK Velenje je 4. junij, dan slovenskih krvodajalcev, vsa leta zaznamovalo s srečanjem darovalcev krvi Šaleške doline. V zadnjih letih so se ti srečali pod kozolcem v Gaberkah. Letos pa se je odločilo, da se bo darovalcem krvi zahvalilo za njihovo humanost z organiziranim prevozom na

sto tega bomo naredili tako kot vsa ostala območna združenja RK po Sloveniji. Z avtobusom bomo popeljali krvodajalce na vseslovensko srečanje v Veržej. Odločili smo se, da bodo imeli prednost pri tem krvodajalci, ki so darovali kri več kot 50-krat, ter krvodajalke, ki so na najlepši način pomagale sočloveku pri ohranitvi življenja ali zdravja več kot 30-krat. Ostala prosta mesta pa

Anton Kusterbanj je daroval kri že 111-krat in je med prvimi petimi, ki so v Šaleški dolini doslej največkrat darovali kri.

sto prihodnost. Na letakih, ki jih je poleg mask izobesil, je opozoril, da blok 6 ni ekološka naložba, saj bodo izpusti nevarnih plinov bolj ali manj na enaki ravni. Umetniška stvaritev je zjutraj

vrtca. Na občini je pristojnim »dvignilo tlak«, kajti Kumru nihče ni izdal dovoljenja za postavitev projekta. Predlagali so mu jesenski rok, ki naj bi ga neuradno tudi sprejel, kajti postavitve rav-

poldanskih urah izginil izpred oči javnosti. Kumrova želja, da bi ga lahko Šoštanjčani občudovali tri dni, se ni uresničila. n

vseslovensko srečanje krvodajalcev v Veržej, s katerim bodo počastili 14. junij, svetovni dan krvodajalcev. Predsednik območnega združenja Jože Kožar je razloge za takšno odločitev takole pojasnil: »Kriza, predvsem pa vsako leto manjša udeležba na naših srečanjih, sta osrednja razloga za takšno odločitev. Zadevo bomo nekoliko analizirali. Name-

Veliko ekip, spretnosti in znanja Na nogometnem igrišču je dva dni ob koncu tedna potekalo veliko gasilsko tekmovanje – Najboljši gredo na regijsko tekmovanje

Tekmovanje je imelo veliko kategorij in veliko zmagovalcev.

Mladi gasilci so se pomerili v soboto.

Šmartno ob Paki, 4. in 5. junija – V soboto in nedeljo je na nogometnem igrišču potekalo gasilsko tekmovanje mladine, članov in članic ter starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Šaleške doline (GZŠD) za pokal GZŠD in 1. pokalna tekma Savinjsko-šaleške regije. Pokal so v GZŠD organizirali skupaj s PGD Šmartno ob Paki, ki je bil odličen organizator. V nedeljo so se na tekmi pomerili še člani, članice ter starejše gasilke in gasilci. Udeležba je bila odlična, vreme pa jim je tudi šlo na roko, tako da so bili ob koncu tekmovanja zelo zadovoljni.

smo ponudili ostalim krvodajalcem. Avtobusi imamo tako rekoč poln.« Takšna visoka solidarnost v tukajšnjem okolju, meni Kožar, ni nič novega. Izhaja pa iz »jamskih rovov« in se prenaša tudi na ostale. Odziv na krvodajalskih akcijah, ki jih je združenje organiziralo letos, kaže, da bo lanska številka darovalcev krvi še presežena.

Sobota … V soboto med 7. uro in 10. 30 je potekalo tekmovanje 42 enot iz Gasilske zveze Šaleške doline in 21 enot iz ostalih gasilskih zvez Savinjsko- šaleške regije. Na tekmovanju gasilske mladine so med pionirji slavili člani PGD Gaberke, 2. mesto so dosegli PGD Šoštanj mesto, tretje pa Pesje 2. Med pionirkami so slavila dekleta iz PGD Škale, drugo mesto so zasedla dekleta iz PGD Gaberke-2, tretje pa PGD Vinska Gora. Med mladinci so prvo mesto zasedli člani PGD Šoštanj mesto, drugo PGD Šentilj-1 in tretje PGD Pesje. Med mladinkami so slavile članice PGD Škale, druge so bile PGD Šmartno ob Paki, tretje pa PGD Šentilj. Med člani A so zmagali PGD Bevče 2, sledili so člani PGD Lokovica, tretje mesto so zasedli člani PGD Šentilj. Na 1. pokalni tekmi Savinjsko– šaleške regije so med pionirji prvo mesto zasedli člani PGD Velika Pirešica, drugo PGD Andraž nad Polzelo, tretje pa PGD Gaberke. Med pionirkami so slavile članice PGD Mozirje, drugo mesto so zasedle mlade gasilske iz PGD Škale, tretje pa PGD Andraž nad

Na regijsko gasilsko tekmovanje, ki bo oktobra letos, so se uvrstile prve tri ekipe v vsaki kategoriji, razen pri starejših članicah, kjer se je na regijsko tekmovanje uvrstilo prvih 5 enot, pri starejših članih pa kar 7 enot, ki so dosegle predpisano normo.

Slovenija je ena redkih držav, ki je na tem področju samozadostna. Za to imajo veliko zaslug krvodajalci iz Šaleške doline. Lani je bilo v Sloveniji 111 tisoč 106 odvzemov ali približno 5 odstotkov glede na število prebivalcev. V Šaleški dolini pa so prvič zabeležili več kot 5000 odvzemov (5254), kar je več kot 11 odstotkov glede na število prebivalcev. Spodbudno je, da je bilo med njimi 176 takih, ki so darovali kri prvič. To so bili predvsem mladi.

Prvič daroval kri za 18. rojstni dan Med udeleženci sobotnega vseslovenskega srečanja krvodajalcev v Veržeju bo tudi upokojeni delavec Premogovnika Velenje Anton Kusterbanj. Kri je daroval 111-krat, prvič za 18. rojstni dan. Za vzgled mu je bila mama. »Dobro sem se takrat počutil, občutek, da sem s tem komu pomagal pri ohranitvi zdravja, je bil še dodatna motivacija. Nenazadnje nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval kri.« Anton je še povedal, da nikoli ni niti pomislil, da bi kri prodajal. »Nekateri so darovali kri zato, da so dobili prost dan. Sam še tega velikokrat nisem izkoristil.« V družini Kusterbanj je krvodajalka tudi Antonova žena. Sam pa verjame, da je njegovemu zgledu sledil še kakšen sodelavec. Ponosen je bil, ko so mu v celjski bolnišnici ob 100. darovanju krvi pripravili pogostitev in ga predstavili dijakom, ki so šele stopili v vrste krvodajalcev. Že nekaj let uživa v pokoju, v katerem se med drugim trikrat na leto odzove klicu na pomoč. Dokler bo zdrav in dokler bo smel, bo to tudi počel. Srečanja? »Druženja so dobra stvar. Vsaj enkrat na leto srečam stare prijatelje,« je še dejal Ann ton Kusterbanj.

Polzelo. Med mladinci so slavili fantje iz PGD Andraž nad Polzelo, 2. mesto je zasedla ekipa PGD Šoštanj mesto, 3. pa PGD Šentilj. Med mladinkami pa so slavila dekleta iz PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto so zasedla dekleta iz PGD Škale, tretje pa PGD Šmartno ob Paki.

Nedelja … V nedeljo med 7. uro in 10.30 pa se je na članskem tekmovanju pomerilo 62 enot iz Gasilske zveze Šaleške doline. Med članicami so zmagale predstavnice PGD Pesje, drugo mesto so zasedle PGD Lokovica I, tretje pa PGD Paška vas. Med člani B so zmagali predstavniki PGD Paška vas 1, drugo mesto je zasedla ekipa Premogovnika Velenje, tretje pa PGD Velenje. Med članicami B so zmagale predstavnice PGD Škale –1, drugo mesto je zasedla ekipa PGD Topolšica, tretje pa Šentilj 2. Pri starejših gasilcih je zmagala ekipa PGD Škale-2, drugo mesto je pripadlo PGD Velenje in tretje PGD Gaberke. Med starejšimi gasilkami je slavila ekipa PGD Šalek, druga je bila ekipa PGD Gaberke, tretja pa PGD Šmartno ob Paki. Letošnje tekmovanje je bilo pomembno tudi zato, ker je bilo izbirno za regijsko tekmovanje, ki bo v jesenskem času. Regijsko tekmovanje bo določalo tudi potnike za udeležence na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto. n Bš