NČ 23/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 1

Sončno in vroče bo. Pihal bo jugozahodnik.

številka 23

četrtek, 10. junija 2010

1,50 EVR

Eno dežurstvo povprečna mesečna plača Mira Zakošek

Kako smo glasovali? Šaleška dolina razdeljena: vzhodni del ZA, zahodni PROTI Mira Zakošek

Po delnih uradnih izidih nedeljskega glasovanja na referendumu o arbitražnem sporazumu ga je podprlo 51,49 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 48,51 odstotka. Brez glasov iz tujine, ki jih bodo prišteli v prihodnjih dneh, se je referenduma udeležilo 722.600 volivk in volivcev oziroma 42,36 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev arbitražnega sporazuma jih je glasovalo 369.187, proti pa 347.790. Neveljavnih je bilo 5518 glasovnic. Med osmimi volilnimi enotami so arbitražni sporazum podprli volivci v petih, nasprotovali pa v treh volilnih enotah. Največjo podporo sporazumu so namenili volivci v volilni enoti Postojna (za 56,51) "za" pa so se izrekli tudi volivci v volilnih enotah Ljubljana - Center Ljubljana – Bežigrad, Maribor in Novo mesto. Proti arbitražnemu sporazumu so bili volivci

v volilni enoti Kranj, Ptuj in Celje, kamor sodimo tudi prebivalci Šaleške doline. Glasovali smo v dveh volilnih okrajih. Sedmi obsega pretežni del Velenja z okolico, osmi pa zahodni del Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Vzhodni del Velenja (7. volilni okraj) ZA V sedmem volilnem okraju so se volivci prepričljivo opredelili ZA. Tako jih je glasovalo skoraj 60 odstotkov, medtem, ko so bili v osmem volilnem okraju proti. V sedem volilnem okraju se je volitev udeležilo 40,89 odstotka volilnih upravičencev, v osmem pa 41,60 odstotka. Pa poglejmo še na nekatera posamezna volišča. Najprej v sedmem volilnem okraju. Najbolj so arbitražni sporazum podprli na volišču v vrtcu na Kardeljevem trgu in sicer s skoraj 73 odstotki, malo manj na Gorici na vseh treh voliščih, kjer se je podpora gibala

Vlada danes o garanciji Na današnji seji naj bi vlada sprejela garancijo za najetje kredita za izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. V Šoštanju upajo, da

med dobrimi 63 in dobrimi 67 odstotki. V teh okvirih se je gibala tudi podpora na vseh voliščih v središču Velenja. Za sporazum so bili še med drugim krajani Stare vasi, Sela in enega volišča v Šaleku. Ostali so bili proti. Najbolj volivci Šentilja (skoraj 70 odstotno), Cirkovc (69 odstotno) in Pake (65 odstotno). Proti so bili še v Bevčah in Škalah

Zahodni del Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki (8. okraj) proti Tu arbitražni sporazum ni bil izglasovan, saj je bilo proti skoraj 57 odstotkov volivcev. Največji odstotek ZA so zabeležili v Šentvidu in sicer skoraj 65 odstotkov, za pa so bili še v Stari vasi, v prostorih mestne četrti na Kersnikovi v Velenju, osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, v Šmartnem ob Paki na volišču v kulturnem domu in Kavčah. Najbolj proti so se opredelili krajani v Belih vodah, s kar 85 odstotki, proti so bili tudi v Paški vasi, Ravnah, Skornem, Gaberkah, Lokovici, Podkraju, Ravnah, Skorno-Florjan, v Šoštanju, Topolšici in Plešivcu.

Tako mislim

Foto: vos

Izobraževanje je postalo velika vrednota, včasih že kar večja od glavnega cilja – izobražujemo se predvsem zato, da bomo imeli delo, delo kakršnega si približno želimo in za katerega smo žulili šolske klopi. Danes, ko je marsikaj postavljeno na glavo, pa se nekateri izobražujejo tudi zato, da delo še malo odložijo, saj pravega dela za njihovo pridobljeno znanje ni. Pa tole nikakor ne leti na našo mladino, na tiste, ki se v teh dneh potijo in zbirajo ocene in točke, da se bodo lahko vpisali tja, kamor si želijo. To leti na naš izobraževalni sistem, ki je vse prej kot zrcalna slika družbenih in gospodarskih potreb. Že nekaj časa ugotavljamo, da v mnogih smereh izobražujemo kadre izključno za zavod za zaposlovanje, saj je več kot jasno, da dela, tistega, za katerega so se izobraževali, praviloma ne bodo dobili ali pa bodo morali imeti veliko srečo. Po drugi strani pa imamo cel kup poklicev, kjer že nekaj let strahotno primanjkuje kadrov. To vsekakor velja za zdravnike. Povsod jih primanjkuje, še posebej v bolj odročnih krajih. In ko človek posluša vse te dileme okoli dežurstev in njihovih plač, tega preprosto ne more razumeti. Zakaj na primer še naprej dovoljujemo enormno velike vpise na ekonomijo, čeprav je ekonomistov že leta preveč, na drugi strani pa recimo že leta hudo omejujemo vpise na medicino, čeprav zdravnikov ves čas primanjkuje in jih uvažamo od drugod. Kar samo po sebi se ponuja vprašanje, da si v tej panogi želijo, da jih je malo, da lahko potem prejemajo visoka plačila, recimo za dežurstva. Če jih še tako opravičujejo, ne bom nikoli razumela in sprejela, da lahko zdravnik samo v enem vikendu za dežurstvo prejme tisočaka; to pa je mesečna plača veliko visoko izobraženih delavcev v drugih dejavnostih, tudi v gospodarstvu. Čas bi torej bil, da bi tisti, ki izobražujejo, in tisti, ki potrebujejo izobražene profile, sedli skupaj in vsaj približno uskladili potrebe in cilje. Sedanja kriza je morda dovolj globoka, da najdemo pametnejše rešitve tudi na tem področju. Izobraževanje naj bo namenjeno predvsem nam in našim otrokom. Za ustrezna, čim boljša delovna mesta in ne za zavod za zaposlovanje. Zato, da bo čim več ljudi imelo delo, da bo tudi več ljudi imelo dostojno plačo, ne nerazumne dodatke. Da bomo mi s svojim znanjem in izobrazbo sposobni konkurirati za najboljša dela, ne da bomo zaradi različnih neskladij in interesov tlakovali pot izobražencem in delavcem od drugod.

se bo to zgodilo, saj tečejo vse aktivnosti pospešeno. To velja tudi za rušenje prvega hladilnega stolpa. Vsak prvi četrtek gostijo v TEŠ vse, ki jih zanima kar koli v zvezi z izgradnjo šestega bloka in obratovanjem tega velikega energetskega objekta. Tudi zadnji četrtek je bilo zanimanja za ogled veliko in to iz različnih koncev Slovenije. mz

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

GRČIJA - OTOK KOS

HOTEL TIGAKI’S STAR 3* Odhoda: 12., 19.6. nočitev z zajtrkom

CENA: od 329 €

PAG, METAJNA

PENZION VALENTINA 3* Odhod: 11.06. - 11.09. polpenzion CENA: od 25 €/dan Direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik v pogovoru z obiskovalci.

www.palma.si

VELENJE 03/898-43-70 CELJE 03/428-43-04

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

10. junija 2010

Najpomembnejši cilj ostaja ohranjanje vrednot NOB Še eno tekmovanje: Velenje – mesto cvetja Velenje – Tudi letos bo potekala akcija ‘Velenje – mesto cvetja’. V okviru akcije želijo Mestna občina Velenje, TIC in PUP Velenje, d. d., občane spodbuditi k dodatni skrbi za urejeno okolje. Akcija »Velenje – mesto cvetja« ima tekmovalni značaj. Tekmovalci se lahko k ocenjevanju svojega okolja prijavijo sami. Druga možnost prijave je, da občani prijavijo njim všečne lokacije in hortikulturne ureditve. V okviru akcije poteka tekmovanje v štirih kategorijah: okolica individualnega stanovanjskega objekta, balkon ali terasa, kmetija in ostalo (bloki, bencinske črpalke, poslovni objekti, gostinski lokali, trgovine, šole, vrtci …). Dopisnice, na katerih lahko oddate prijavo za tekmovanje, so na voljo na sedežu TIC-a (Rdeča dvorana) in v PUP-ovih cvetličarnah v Velenju. Prijave v elektronski obliki se zbirajo tudi na spletni strani Turističnega društva Velenje http://cvetje.velenje.si/. Vsem prijavam je potrebno priložiti fotografijo lokacije. Prijave bodo zbirali do 20. junija. »Prijavljene lokacije si bo ogledala komisija, ki jo sestavljajo trije člani Turističnega društva Velenje in dva PUP-ova strokovnjaka s hortikulturnega področja. Komisija si posamezno lokacijo lahko ogleda tudi večkrat vse do konca septembra. Rezultate tekmovanja bodo razglasili v oktobru,« je povedala Nataša Dolejši, predsednica komisije ‘Velenje – mesto cvetja’. mkp

Srečanje preseljenih Gaberke - Kulturnica Gaberke bo v nedeljo, 20. junija, s pričetkom ob 15. uri pri kozolcu na lokaciji nekdanjega Gasilskega doma Gaberke, pripravila 4. srečanje preseljenih z območja rudarjenja Premogovnika Velenje. Na ogled bodo postavili razstavo fotografij vasi in domačij z območja nekdanjega spodnjega dela Gaberk, Družmirja, Šoštanja, Prelog, Metleč, Pesja in ostalih delov, od koder so se morali zaradi posledic rudarjenja ljudje seliti drugam. Na srečanju, namenjeno je klepetu in zabavi, pričakujejo tudi tiste, ki morda v teh krajih niso živeli, jih pa imajo dobrem spominu; tiste, ki teh krajev niso nikoli spoznali, pa bi jih morda radi zdaj, in tiste, ki se želijo zabavati. mkp

Programsko-volilna skupščina Območnega združenja Zveze borcev za ohranjanje vrednot narodnoosvobodega boja - Ocena dela zadnjih štirih let - Izdaja knjige - Podelitev priznanj in srebrnih plaket Vesna Glinšek

V mest ni hiši so se v petek popoldan na programsko-volilni skupščini zbrali tisti, ki se borijo za vrednote narodnoosvobodilenga boja. »Vrednote, za katere so mnogi v času, ko se je odločalo, ali bo na tem območju še vedno veljala slovenska beseda ali ne, darovali svoja življenja,« je člane druš tva nago vo ril pred sed nik Bojan Kontič. Delo preteklih štrih let pa ocenjuje za uspešno: »Opravili smo vse aktivnosti, ki smo jih načr tovali, posebej pomebni pa so trije dogodki: obeležitev pohoda 14. divizije na Štajersko, spominska slovenstost podpisa nemške kapitulacije v Topolšici in srečanje na Graški gori. Poleg tega smo v lanskem letu organizirali tudi osrednjo prireditev ob okrogli obletnici prihoda 14. divizije.« Veliko članov se z različnimi prispevki oglaša tudi v glasilu Šaleški upor nik, ki ga izdajo vsakih nekaj mesecev, zdaj pa so izdali še knjigo Zaključni boji v Šaleški dolini. »V Topolšici se je zgodil pomemben dogodek, ki je zapisan v evropsko zgodovino, to je podpis nemške kapitulacije. In ta je poleg ostalih opisan v omenjeni knjigi. Prepričan sem, da bo ta knjiga nekoč vir za črpanje infor-

S skupščine …

macij mlajših generacij o tistih usodnih trenutkih slovenske zgodovine,« dodaja stari in novi predsednik Kontič. Na petkovih volitvah je bil namreč ponovno izvoljen. Kaj pa pravi o delovanju društva v nasled njih šti rih letih? »Ponosni smo na tisto, kar se je

v Sloveniji zgodilo v preteklosti, in zagovarjamo vrednote NOB. In to je naše poslantsvo: mlajšim rodovom spo ro ča ti in jim tudi povedati, zakaj so umirali par tizani in par tizanke, zakaj so se borili, in njihove vrednote širiti med ljudi.«

V slavnostnem delu so podelili priznanja za dolgoletno delo, pa tudi tri srebrne plakete, ki so jih dobili: Ana Vrabič, Ivo Arlič in Ivan Kumer.

Gorica praznuje Velenje, 14. julija – V ponedeljek bodo v krajevni skupnosti Gorica začeli letošnje praznovanje krajevnega praznika. Vse dni v prihodnjem tednu, vključno z nedeljo, pripravljajo vsaj eno prireditev, ki je namenjena tako krajanom kot sosedom, ki jih bodo še posebej veseli. V ponedeljek med 16. in 20. uro vabijo na prvenstvo Gorice v kegljanju s kroglo na vrvici med štiričlanskimi ekipami ulic. Odvijalo se bo na kegljišču ob šolskem igrišču. V torek bodo v prostorih KS Gorica pripravili šahovski turnir, v sredo ob 17 h pa športno srečanje med ekipami sosednjih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. V četrtek ob 18. uri bodo v avli OŠ Gorica pripravili proslavo ob krajevnem prazniku. Kot vedno bodo program pripravili učenci šole. V petek bodo predstavniki KS Gorica sodelovali pri predstavitvi starih jedi na Grilovi domačiji v Lipju … V nedeljo, 20. junija, se bo ob 9. uri pričel tradicionalni pohod po mejah KS Gorica. Ob koncu pohoda se bodo pohodniki zbrali na vrtu Belega dvora, kjer bodo pripravili tudi zaključek krajevnega praznika.

Obnova fasade na domu krajanov Šoštanj - V Gaberkah so se v teh dneh razveselili nove fasade na domu krajanov. Dom je sedaj oranžne barve, obrobe ob oknih in straneh pa so rumene. Spodnji del stavbe je siv. Obnovo fasade je financirala Krajevna skupnost Gaberke iz sredstev, ki jih prejme z zaračunavanjem najemnine gostinskemu lokalu, trgovini in Vrtcu Šoštanj. Za novo fasado bo krajevna skupnost odštela približno štiri tisoč evrov. V domu imajo svoje prostore poleg najemnikov tudi krajevna skupnost in društva. Ob pisarni je manjša dvorana. Predvsem zaradi potreb vrtca pa so uredili tudi dostop do interneta.

Zdaj bi bilo treba zakopati bojne sekire Šlo je res na tesno - Prvi državni svetnik na Kozjanskem - Popis razjezil kmete – S trebuhom za kruhom, z želodci v Evropo – Skoraj slovesen odvzem priznanja Tako, pa smo preživeli tudi to nedeljo. Eni so bili zvečer zadovoljni, drugi malo razočarani. Odvisno od tega pač, kakšen je bil njihov odnos do arbitražnega sporazuma. Naše volilno območje, ki je omejeno malo drugače kot statistična regija, je bilo bolj po volji opozicije, v državnem merilu se je tehtnica nagnila v smer tistih, ki so sporazum podprli. Pa čeprav se jeziček na tehtnici ni ravno močno povesil na »za« stran. A ravno toliko, da je bilo dovolj. Seveda bi bilo prav, da bi se zdaj tehtnica umirila in bi vsi, ki lahko, pomagali, da iz stanja, za katerega smo se večinsko odločili, iztržimo čim več. Nagajanje je bilo primerno za čas pred referendumom, zdaj bi morali bojne sekire zakopati. V času pred referendumom je bilo veliko obiskov raznih političnih veljakov po »podeželju«. Mnogi so priprave za referendum izrabili tudi za predpriprave na jesenske volitve. Mnogi pravijo, da nekako v noben tak kolup ni sodil obisk predsednika državnega sveta na Kozjanskem. Predvsem zadnji del obiska, ko se je pogovarjal o cestnih povezavah, saj so tu imeli glavno besedo gospodarstveniki oziroma pobudniki akcije, da bi južni del hitre ceste tretje razvojne osi speljali skozi Kozjansko. Od priključka na avtocesto Maribor–Ljubljana v Dramljah, preko Šentjurja in Planine pri Sevnici in dalje proti Dolenjski. Taka sodobna cestna povezava bi bila za tamkajšnje gospodarstvo velikega pomena. Ne le zaradi boljše zveze s slovenskimi kraji, tudi zaradi hitrejše poti do Zagreba, saj tudi v tem vidijo možnosti večjega gospodarskega sodelovanja. Nekateri pravijo, da so bili ob tem obisku Blaža Kavčiča kar malo presenečeni. Saj se je strinjal, da so ceste zelo pomembne za razvoj, ni pa kaj dosti obljubljal. Trezno je presodil sedanje stanje, ko je treba tehtati najnujnejše naložbe.

tij. Čeprav naj bi šlo za reden popis, ki ga statistični urad opravi vsakih deset let, kmetje takega »preštevanja« niso bili veseli. Oglasil se je tudi kmetijski sindikat, ki terja, da popis, čeprav ta poteka hkrati po vsej Evropi, prekinemo. Ker naj popisne listine ne bi bile ustrezne. Kakor koli že, med ljudi smo še enkrat vnesli nemir. Po mnenju nekaterih zato, ker je ljudi preprosto strah vsakega popisovanja, ker da to vedno prinese le nove dajatve. Kmetje pa tarnajo, da so že tako preobremenjeni. Preobremenjeni, ampak prijetno, pa so bili nekateri, ki so se udeležili zadnje preizkušnje zgornjesavinjskih želodcev. Ta suhomesnata specialiteta na tem območju spet pridobiva veljavo, predvsem je razveseljivo, da pridobiva kakovost. Zasluge za to ima tudi Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskih želodcev. Kot je znano, se ta specialiteta že nekaj časa ponaša z geografsko označbo. Radi bi še korak dalje in šli z želodcem v Evropo. Včasih so tja mnogi hodili s trebuhom za kruhom, zdaj bi Zgornjesavinjčani šli tja z želodcem po ustrezno evropsko priznanje. Tudi letošnje ocenjevanje je pokazalo, da ljudje na tem območju vse bolj bdijo nad tovrstnimi izdelki. In če z njimi že ne bodo močno prodrli v Evropo, bodo s to ploščato specialiteto postregli Evropejcem, ki prihajajo na izlete ali dopustovanja v Zgornjo Savinjsko dolino. To, da po občinah praznujejo občinske praznike, ni nikakršna posebnost. A v Štorah bi se posebna posebnost res skoraj zgodila. Malo je manjkalo, pa ob prazniku najvišjega priznanja ne bi le podelili, ampak bi ga odvzeli. To bi skoraj doletelo enega od podjetnikov, ki je priznanje prejel, kasneje pa občino pahnil v hude dolgove. Občinski račun jim je po nekaj letih uspelo deblokirati šele ob sedanjem prazniku.

Eni se jezijo zaradi cest (to je dobro znana tema tudi na tem ožjem območju), slovenske kmete je razjezil najavljen popis slovenskih kme-

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

10. junija 2010

Pozornost tudi razvoju malega Projektni forum dobro obiskan gospodarstva

Ocenili vlogo projektnega menedžmenta pri reševanju globalnih sprememb in gospodarske krize v Sloveniji.

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Velenje poslej enotirno vodenje – Predsednik je Branko Meh – Velik izziv izgradnja 6. bloka TEŠ Tatjana Podgoršek

Pred nedavnim so na skupščini člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje sprejeli spremembe statuta zbornice in se izrekli za eno tir ni sis tem nje ne ga vodenja. Branko Meh, ki so mu zau pa li vode nje zbor ni ce za naslednja štiri leta (prej je opravljal dolžnost predsednika izvršnega odbora zbornice), je dejal, da so se za spremembe odločili zato, ker ima tako urejen sistem vodenja večina od 62 območnih zbornic, in zaradi njegovih prednosti: preglednejšega in bolj umnega delovanja, transparentnega dela, dela in naloge pa so razporejene, kot morajo biti. Na skupščini so sprejeli nekatere kratkoročne in tudi dolgoročne nalo ge. »Zbor ni ca si bo še naprej prizadevala, da bo to stanovska organizacija svojim članom, da bo sodelovala pri reševanju njihovih težav. V tem trenutku so to odprava plačilne nediscipline, včasih tudi javni razpisi ne pridejo na pravi naslov, ker so zadeve že prej porazdeljene. Prijaznejše davčno okolje in delovnopravna zakonodaja bi pomenila za obrtnike in male podjetnike

spodbudo njihovemu razvoju.« Po besedah Meha so poleg že omenjenih pričakovanj njim lastna prizadevanja po nadaljnjem

Branko Meh: »Enotirni sistem vodenja zbornice je bolj pregleden, delo transparentno, dela in naloge razdeljene, kot morajo biti.«

zagotavljanju potreb po izgradnji obratovalnic, možnosti širjenja poslovnih prostorov, za pridobitev sred stev pod ugod nej ši mi pogoji. S Šolskim centrom Velenje

oziroma Medpodjetniškim izobraževalnim centrom sicer tvor no sodelujejo, a bi radi v izobraževanju naredili še več. Predvsem pa se zavze ma jo za več prak se in manj teorije. “Članstvo Mestne občine Velenje v Šaleškem inkubatorju je dober obet glede tega, da je treba pomembno pozor nost nameniti ne le velikim sistemom, ampak tudi malemu gospodarstvu. Želimo si, da bi župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki delili z nami poslovne priložnosti. Tako pa še prevečkrat izvajajo delo v Šaleški dolini drugi.” Kot je še poudaril Meh, so vsi skupaj pred velikim izzivom, kakršnega predstavlja izgradnja šestega bloka šoštanjske ter moelektrar ne. Izrazil je upanje, da bo lokalna skupnost to zaznala in obrtnike in podjetnike tega okolja vključila v projekt. V tem trenutku Območna obrtno-podjetniška zbornica združuje 930 članov, ki se ukvarjajo predvsem s kovinsko dejavnostjo, lesarstvom, gradbeništvom ter prevozništvom.

Z zadnjega dne projektnega foruma, na katerem so udeleženci poskušali oblikovati smernice za Forum ZPM 2011.

Velenje - Od srede do petka prejšnji teden je v hotelu Paka v Velenju potekal Projektni forum. Pripravilo ga je Slovensko združenje za projektni menedžment. Na njem je blizu 120 udeležencev na osnovi prispevkov vidnejših slovenskih menedžerjev in vladnih predstavnikov, razprav projektnih strokovnjakov in primerov dobre prakse ocenilo vlogo projektnega menedžmenta pri reševanju glob-

Manj bolečin, brazgotin, hitrejše okrevanje V Splošni bolnišnici Celje prvi slovenski center robotske kirurgije – Višjo ceno operacij krijejo donatorji Tatjana Podgoršek

V Sploš ni bol niš ni ci Celje je prejšnji mesec posebej usposobljena ekipa pod vodstvom urologa kirurga Sandija Poteka prvič operirala raka na prostati z robotsko napravo Da Vinci. Naložba je stala 1,75 milijona evrov, zagotovila pa jih je bolnišnica sama. Uvedba robotske kirurgije pomeni po mnenju vodstva bolnišnice pomembno pridobitev za bolnike. Predstavlja pa tudi velik poslovni in strokovni izziv za bolnišnico. Robotska kirurgija omogoča izvajanje novega načina kirurških operacij, saj združuje prednosti laparoskopskega in klasičnega načina operiranja. Ti posegi so manj invazivni, sprejemljivejši za bolnike, saj ti po operaciji z robotom da Vinci čutijo manj bolečin, imajo manj brazgotin, manj pa je tudi pooperativnih zapletov. Zato so ležalne dobe po takih operacijah krajše, bolniki hitreje okrevajo in tudi zdravljenje je boljše. Za zdaj uporabljajo robota v celjski bolnišnici le za operacijo bolnikov z rakom prostate, ki je najbolj razširjeno maligno obolenje v svetu. Po podatkih registra raka je bilo v letih 2002 in 2006 v povprečju odkritih 791 primerov, lani pa so odkrili že menda 1036 novih bolnikov. Po usposabljanju bodo robota kmalu začeli uporabljati še v abdominalni kirurgiji in ginekologiji, nato pa še operaterji drugih strok. Ekipa, v kateri so za zdaj tri-

je zdravniki, nekateri pa se še usposabljajo, se je urila v Strasburgu. Zara di veli ke ga nalož be ne ga izdatka bodo morali v bolnišnici odložiti uresničevanje nekaterih

skem času. Vsi se dobro zavedajo, da uvedba vsake nove tehnologije v medicini spodbudi tudi širše razvojne procese. Doslej so v Celju z napravo operirali šest bolnikov z

stroške bolnišnici zdravstvena zavarovalnica. Zato so se v celjski bolnišnic odločili, da bodo razliko v ceni (dokler stroška ne bo v celoti priznala zdravstvena zavaroval-

Robot Da Vinci

projektov. Po mnenju vodstva je z nakupom bolnišnica dokazala, da kljub nenehnemu zmanjševanju denarja ostaja zvesta razvoju. Zaradi uvedbe robotske kirurgije in z ustanavljanjem prvega Centra robotske kirurgije v Sloveniji so v bolnišnici s precejšnjimi težavami že dobro razporedili delo. Ko ekipa dopoldan operira z robotom, ostali kirurgi operirajo v popoldan-

rakom prostate. Za zdaj imajo le eno operacijo na dan, kmalu bodo prešli na dve. Njihov končni cilj pa je približno 300 robotskih operacij na leto pri pacientih z različnimi obolenji. Operacije z robotom Da Vinci so v primerjavi s klasičnimi in laparoskopskimi operativnimi posegi dražje - od pet do šest tisoč evrov, kar je tisoč evrov več kot plača

nica) začasno poskušali pokriti z donacijami. Obrnili so se na večja slovenska podjetja in - presenetljivo - naleteli na velik odziv. Kemofarmacija jim je že donirala 15 tisoč evrov, Pivovarna Laško 10 tisoč, Banka Celje 7 tisoč evrov, donacijo pa je obljubil tudi Sanolabor.

alnih sprememb in gospodarske krize v Sloveniji. S svojimi prispevki so na forumu iz Šaleške doline sodelovali: velenjski župan Srečko Meh, direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, dr. Uroš Rotnik, direktor Teša, predsednik uprave Esotecha Marko Škoberne, mag. Tomaž Korošec, izvršni direktor proizvodnje gospodinjskih aparatov v Gorenju, ter dr. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje. Po besedah programskega vodje mag. Igorja Vrečka so za letošnje prizorišče foruma izbrali Velenje zato, ker obstaja v Šaleški dolini vrsta primerov dobre prakse projektnega menedžmenta. »Na tokratnem forumu smo nekako povezali dve aktualni vprašanji: gospodarsko krizo ter temo, na katero opozarja Evropa. Letos je to zmanjševanje socialnih razlik in družbena izključenosti. Želeli smo prispe-

vati k splošnemu znanju o tem, kako lahko s projektnim pristopom te težave obvladujemo.« Kot je še dejal Vrečko, so na plenarnem delu in okrogli mizi ugotavljali, da so projekti sodobno in nujno orodje za obvladovanje dinamičnih sprememb v vsakem podjetju. Danes se ta srečujejo z množico (20, 30, 40) projektov, ki jih izvajajo v nekem trenutku, čeprav ne gre za podjetja, ki bi »živela« od izdelovanja projektov. Ti interni strateški projekti so odgovor na konkurenčnost, povečano globalizacijo in druge spremembe, ki smo jim priča. Ob koncu osrednjega dneva konference so udeleženci na letni skupščini Slovenskega združenja za projekt ni menedž ment za nove ga predsednika združenja izvolili mag. Andreja Kerina. Tp

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 4

POGOVOR

10. junija 2010

Naše okolje postaja zanimivo Z županom Občine Šmartno ob Paki Alojzem Podgorškom o letošnjih že opravljenih in načrtovanih aktivnostih Tatjana Podgoršek

Izteka se prva polovica leta 2010. Je prinesla občanom kaj dobrega, posebnega?, smo na začetku pogovora o letošnjih že opravljenih in načrtovanih aktivnostih do občinskega praznika vprašali župana Občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorška. »Posodobljena cesta v Gavcah že razveseljuje nekatere tamkajšnje občane in občanke, kmalu bomo lahko kaj takega trdili za krajane vaške skupnosti Gavce – Veliki Vrh. V delu Velikega Vrha namreč v tem trenutku zaključujemo gradbena dela na trasi ceste, ki naj bi ji kmalu nadeli še asfaltno prevleko. V središču lokalne skupnosti imamo veliko gradbišče. Urejamo ga. To bi se sicer moralo zgoditi že lani, a smo zaradi različnih preprek prišli na vrsto sedaj. V Hudem potoku smo lani že uredili dobršen del struge, letos dela, s katerimi bomo za nekaj časa rešili težave glede poplavne ogroženosti vaške skupnosti Rečica ob Paki zaradi hudournika, nadaljujemo. Prizadevamo si, da bi v okviru tega popravili še brv čez reko Pako v Rečici ob Paki. Moram povedati, da smo v to vložili res veliko naporov.» Pa vam očitajo, da so programi premalo razvojno naravnani. »Včasih ne razumem, zakaj takšna raz-

mišljanja. Šmartno ob Paki je vendarle precej drugačno, kot je bilo. V zadnjih 8 letih smo za naložbe namenili veliko denarja, kar je vidno. Tisti, ki se vozijo skozi naš kraj, to zaznajo veliko prej kot domačini. Veliko smo postorili zlasti za družbeni standard, pa tudi drugje nam ne manjka pridobitev. So pa stvari, za katere bi si tudi sam želel, da bi stekle dru ga če. Med taki mi je obrt no -poslovna cona. Kaže, da se bodo zadeve tudi v zvezi s tem premaknile.« Za Velenje pravijo, da je mesto priložnosti, v Šoštanju se veliko gradi. Kaj pa na območju spodnjega toka reke Pake. »Naše okolje je vsako leto bolj zanimivo. To je moč sklepati po tem, da bi se radi tu naselili ljudje od drugod. Zanimivo je, da to, kar imamo, bolj cenijo tisti, ki pridejo, kot domačini. Nekaterim se zdi, da je vse samo po sebi umevno in da morajo zadeve biti take, kot so. A še zdaleč ni tako. Nič ni samoumevnega. Vse, kar se je zgodilo, je zahtevalo veliko truda občinske uprave, občinskega sveta, nenazadnje tudi župana. Vesel sem, da končujemo vlaganja v Mladinski center, ki ga uvrščam med razvojne priložnosti predvsem pri storitvenih dejavnostih, kot je turizem in nekatere spremljajoče aktivnosti. Zavedamo se, da nam manjka še kar nekaj stvari, vendar smo finančno omejeni. Vlagamo napore, da bomo kma-

lu resničili glavnino potreb občanov in občank.« So med temi predvsem potrebe v komunalne dobrine? »Tisto, kar imamo na tem področju, dobro deluje. Oskrba z vodo je dokaj stabilna, v zadnjem času povzroča nekaj težav odvoz smeti, a se bo tudi to uredilo. Je pa zaskrbljujoče, če bi nam padli v vodo kanalizacijski projekti, za katere smo si prizadevali minula štiri leta. Skupaj z velenjsko komunalo in občinami Velenje, Šoštanj in Braslovče iščemo druge vire, če se nam je zapletlo pri kohezijskih sredstvih. Ne po naši krivdi.« Ena od razvojnih priložnosti je tretja razvojna os. »Prepričan sem, da bo prinesla v občino nov veter, čeprav naj bi se lokalne skupnosti dotaknila le na jugovzhodnem delu. Osnovna trasa ceste je določena. Določila jo je prejšnja vlada. Pri tem občina ni imela vpliva. Mi smo potrdili traso F2, mimo servisa Honda v Rečici ob Paki. Da sem kot župan podpisal za traso F2 (v Podgori) pod pritiskom velenjskega župana, so samo natolcevanja. Po obrazložitvi, ki smo jo dobili, je ta trasa dobila zeleno luč na dveh ministrstvih: za okolje in prostor ter na kmetijskem. Bila naj bi najprimernejša. Nisem iz stroke, zato težko rečem, da je res tako. Stroki pa verjamem. Konec leta naj bi bil objavljen osnutek državnega lokacijskega načrta. Z ministrstvom za okolje in prostor smo se dogovorili, da občina ne bo vodila postopkov, niti sklicevala zborov krajanov, ker gre za državne projekte. Kar se govori po terenu, da je trasa stvar občine, ni res. Trdim pa, da bo lokalna skupnost ob

Posebej živahno bo na solčavskih dnevih Solčava – Minuli vikend je bilo na več poteh po Solčavskem živahno. Ob začetku poletne turistične sezone so namreč tu pripravili prireditev Pomladanski pohodniški dnevi. Ob tej priložnosti so predali svojemu namenu nov prireditvi prostor in parkirišča v vasi Solčava, predstavili so tudi nekaj poti, ki naj bi pritegnile domačine in druge turiste. "S prireditvenim prostorom, ki smo ga uredili s pomočjo evropskih sredstev in bo omogočal boljšo izvedbo prireditev, ter Pomladanskimi pohodniškimi potmi poskušamo pove-

zati tisto, kar se v tem trenutku da povezati," je povedal Marko Slapnik, direktor Centra Rinka, Zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega in dodal, da so v središču kraja uredili poseben objekt za prireditve, pri cerkvi pa parkirni prostor, tako da bodo obiskovalci imeli kje pustiti svoja vozila. S tem prireditvenim prostorom želijo v samo Solčavo privabiti tudi nekatere organizatorje, ki so doslej prireditve pripravljali v odročnejših krajih. Še posebej živahno bo

umestitvi trase na območju napela vse sile, da bomo od tega imeli koristi vsi vpleteni. To nenazadnje že počnemo. Kaj konkretno v tem trenutku, ne bi razlagal. Imamo nekaj idej, s katerimi bomo v danem trenutku odločno nastopili pri pripravljalcih te trase.«

Alojz Podgoršek: »To, kar imamo, bolj cenijo tisti, ki pridejo od drugod, kot pa domačini.«

Izgradnja mostu v Gorenju buri duhove v tukajšnjem okolju. »Vsaka nova naložba v občini povzroča raz na ugi ba nja in govo ri ce. Most je povsem zasebna naložba. Občina je vodila le tiste postopke, za katere je pristojna. Ker so o tem na veliko govorili na odborih, sem od investitorja pridobil dokumentacijo, projekte in vpogled v plačila. Obveznosti, ki mu jih je zaračunala občina na osnovi odlokov, je investitor tudi plačal. Za lokalno skupnost most v tem trenutku ni pomemben. Moram pa

hkrati povedati, da smo imeli na obisku komisijo za ukinjanje železniških prehodov. Ta in študija varnih šolskih poti nam narekujeta ukinitev kar nekaj železniških pre ho dov. Obsta ja mož nost, da bi z izgradnjo omenjenega mostu kar najbolj elegantno lahko ukinili dva železniška prehoda na tem območju. O tem se pa bomo morali pogovarjati z lastnikom mostu in Slovenskimi železnicami. » Odločili ste se za ponovno kandidaturo za župana. To bo že tretjič. “Drži. Vzel sem si nekaj časa za premislek in se odločil, da poskusim še enkrat. Zdi se mi potrebno dokončati začeto delo. Moram pa reči, da so se v našem okolju volitve že zgodaj začele. Ne toliko na zunaj, bolj se zadeve tičejo mene osebno. Vajen sem podtikanj, za lase privlečenih govoric. V teh letih sem dobil glede tega debelo kožo. Vem, kakšna je resnica, in se z govoricami, lažmi ne obreme-njujem. Bolj naj se obremenjujejo tisti, ki jih spravljajo v javnost.” Dopusti se bližajo, lokalne volitev pa tudi. Kaj naj bi do takrat postorili? »Aktivnosti, ki se dogajajo ali se še bodo, niso vezane na volitve. Cesta v Velikem Vrhu je bila v načrtih 3 leta, ureditev centra je prav tako star projekt. Streha na osnovni šoli je potrebna obnove, kar bomo uredili letos. Pripravljamo rešitev za izgradnjo fotovoltaične elektrarne, s čimer naj bi precej razbremenili občinski proračun. Iščemo primerno rešitev za širitev vrtca in tudi občinske uprave. Prav tako za širitev zobozdravstvene ambulante. Projekte imamo, o tem, kako bi jih lahko udejanjili, se bomo pogovarjali z Zdravstvenim domom Velenje. S tem bi v naše okolje dobili še enega zobozdravnika.«

Potrebe po parcelah so velike

v prostoru konec julija in v začetku avgusta, ko bodo organizirali tradicionalne solčavske dneve. Letos bodo trajali kar 10 dni. Brez posebne otvoritve je zaživel tudi tako imenovani farovški hlev v Solčavi. Gre za nov leseni objekt, ki so ga postavili na mestu, kjer je nekoč res stal farovški hlev. Načrtujejo, da se bodo okoli njega pasle ovce in koze, v objektu pa bodo pripravljali razne predstavitve. Marko Slapnik je še povedal, da so za letno sezono pripravili nekaj novosti, ki povezujejo Solčavsko. To je lani prejelo tudi pres-

tižni naziv ‘evropska destinacija odličnosti’. Na novo so vključili v ponudbo etno animacijske aktivnosti, ki šele prihajajo v Slovenijo. »Pripravljamo jih v povezavi s tujimi in domačimi poznavalci interpretacije narave, območja, kot je Solčavsko. To je nekaj, kar spodbudi obiskovalce, da naredijo tisto, kar želijo domačini,« je še dejal Marko Slapnik. tp

Na Občini Rečica ob Savinji pričakovali, da bodo do letošnjega občinskega praznika sprejeli prostorske načrte in uredili Trnovški most – Težave niso takšne, da jih ne bi mogli rešiti – Znani letošnji občinski nagrajenci Tatjana Podgoršek

V občini Rečica ob Savinji je vse nared za primer no praznovanje občinskega praznika. Na slavnostni seji občinskega sveta na sam praznični dan 17. junija bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom pode li li občin ska pri zna nja in nagrade. Naziv častni občan bodo podelili dr. Antonu Dolencu, ki sicer sedaj živi v Ljubljani, zlati grb bo prejel Jože Tlaker, srebrnega svetovni popotnik Matevž Lenarčič in Vera Poličnik, bronasti grb pa Milan Vidakovič in Jože Bider. Po besedah župana Občine Rečica ob Savinji Vinka Jeraja z obdobjem od lanskega do letošnjega občinskega praznika: »... smo in nismo v celoti zadovoljni. Kljub prizadevanjem nam namreč ni uspelo sprejeti občinskega prostorskega načrta, ki je za razvoj okolja zelo pomemben. Načrtovali smo tudi začetek uresničevanja projekta Trnavski most v Spodnji Rečici. A za zdaj nismo uspeli narediti vsega zaradi nasprotovanja naravovarstvenikov.« So pa »spravili pod streho« izgradnjo primarnega voda kanalizacijskega omrežja Var polje – Spodnja Rečica. V tem času potekajo aktivnosti za izbor izvajalca za sekundarni del omrežja. Prav tako so odkupili najbolj opazen objekt v lokalni skupnosti Tavčarjev dvor. V njem naj bi uredili prostore za delovanje kul tur no -umetniškega društva Utrip in še nekaterih drugih društev, v spodnjih prostorih pa nameravajo urediti prodajalno, v kateri bi lahko turisti in tudi drugi kupili naj-

boljše zgornjesavinjske želodce iz celotne Zgornje Savinjske doline. Za obnovo Tavčarjevega dvorca se bodo prijavili na razpis za pridobitev evropskih sredstev, saj sami naložbe, ki jo v tem trenutku delavcu Zavoda za spomeniško varstvo Celje ocenjujejo na vsaj milijon evrov,

Vinko Jeraj: »Naša prednostna naloga ostaja sprejetje občinskega prostorskega načrta.«

ne bodo zmogli. V tem času izdelujejo projektno dokumentacijo za ureditev trškega jedra, uredili so most čez Grušoveljsko strugo in parkirišče pri pokopališču. V občinskem proračunu so za naložbe predvideli blizu 800 tisoč evrov, porabili so jih več kot 900 tisoč evrov.

Do občinskega praznika 2011 … …načrtujejo izgradnjo Trnovškega mos-

tu čez reko Savinjo. »Pri izvedbi tega projekta sodeluje država. Dela bi morali končati do junija prihodnje leto. Če bomo pridobili gradbeno dovoljenje do konca tega leta, se bomo v začetku prihodnjega lotili izvedbe del. Hkrati z mostom bi se lahko postopoma lotili posodobitve povezovalnih cest na desnem bregu reke Savinje.« Poleg Tavčarjevega dvora bodo kandidirali za pridobitev evropskih sredstev še za ureditev trškega jedra. Tudi te aktivnosti načrtujejo prihodnje leto. V drugi polovici tega leta naj bi črtali s seznama točko, ki je danes občini vse prej kot v ponos – Renekov kozolec. Jeraj je povedal, da so se po daljših pogovorih z njegovim lastnikom dogovorili. Že lani naj bi začeli izgradnjo krožišča ob vpadnici v občinsko središče, a je z rebalansom državnega proračuna naložba za leto 2009 izpadla. Letos naj bi krožišče vendarle uredili, z začetkom predvidenih del pa je lastnik kozolca obljubil, da bo ruševino odstranil. »Največja želja občinske uprave in samih občanov pa je sprejem prostorskega načr ta. Potrebe po parcelah za individualno gradnjo so namreč velike. Nekaj težav imamo sicer še na drugih področjih, a nobena ni takšna, da je ne bi mogli rešiti v zadovoljstvo vseh.« Jeraj se bo na jesenskih lokalnih volitvah znova potegoval za mesto župana kot nestrankarski kandidat s podporo stranke SLS. Pričakuje, da ga bodo občani podprli in da bodo skupaj stopali po začrtani poti samostojne občine, ki so si jo tako želeli.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

10. junija 2010

Kdo bo zardeval, če ne bo prestolnice kulture? Šest partnerskih mest se resno pripravlja za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012, država jim ne gre naproti - Župani zahtevajo sprejetje posebnega zakona in pravega sogovornika na ravni države – Če dogovora ne bo v juliju, bodo od projekta odstopili Velenje, 7. junija - Slovenija in Portugalska sta bili pred tremi leti ovabljeni, da organizirata program Evropske prestolnice kulture 2012. Slovenija je projekt dodelila občini Maribor kot nosilki, pridružena mesta pa so Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Občine se zavzeto pripravljajo na ta za Slovenijo zagotovo največji kulturni dogodek, odkar je samostojna država, vlada pa po besedah županov mest, združenih v projektu, še vedno ni »povedala«, kako bo financirala projekt. Časa ni več na pretek, saj morajo za njegovo izvedbo v vseh mestih pripraviti ne le programe, ampak tudi ustrezno infrastrukturo, kjer doslej država še ni nič primaknila. Pripravljenost na izvedbo projekta pa je v vseh šestih občinah še vedno velika. Župani in občinski koordinatorji EPK 2012 se redno sestajajo, v ponedeljek so imeli delovni sestanek v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju. Po njem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri je povzetke dogovorjenega najprej predstavil velenjski župan Srečko Meh, ki je na začetku povedal, da jim z vlado ne uspe najti dogovora o financiranju. »Podpiramo ustanovitev sveta zavoda EPK in programskega sveta. Danes so vsa mesta oddala programe, sedaj jih bomo ovrednotili in zahtevali sestanek z vlado, s katero se moramo dogovoriti, kakšen program bo financirala. Ta sestanek naj bi bil prvi teden v mesecu juliju. Naša zahteva je, da vlada mora povedati, ali je to državni projekt ali ne. Sredstva, ki jih dobivamo, so le sredstva, ki so v državnem proračunu namenjena za financiranje »normalnih« programov v kulturi. Zato zahtevamo poseben zakon o izva ja nju EPK 2012. Do tega sestanka bomo pripravili minimum, ki smo ga še sposobni pripraviti in izvesti, saj časa zmanjkuje. Po tem sestanku pa bomo tudi povedali, ali bomo priprave nadaljevali ali pa od njih odstopili.« Poudaril je tudi, da je to projekt države Slovenije in ne občin, zato ga mora država tudi voditi. Že jut ri se bos ta v Mari bo ru sestala svet in programski svet javnega zavoda EPK 2012, ki ga kot v. d. vodi Vladimir Rukavina. Napovedali so, da bodo razpisali prosta mesta direktorja in programskega direktorja zavoda in ju skušali čim prej imenovati. Tako bodo dobili

Svetniška skupina LDS vabi Svetniška skupina svetnikov LDS Mestne občine Velenje vabi občane vsako sredo med 18. uro 19.30 na pogovore v svoje prostore na Ljudski univerzi v Velenju. Veseli bodo vseh pobud in vprašanj, ki jih bodo prenesli v Svet MO velenje.

tudi odgovorne sogovornike z državo, saj naj bi bil eden od očitkov, da nimajo legitimnih sogovornikov. »Pričakujemo izdatno finančno pomoč vlade in ministrstva za kul-

šal: ”Kdo bo zardeval, če bomo prisiljeni zaostriti pogovore in projekt postaviti pod vprašaj?” Slišali smo še, da naj bi vlada za leto 2010 namenila 2,4 milijona

občinskih proračunov in nekaj tudi iz rednih državnih razpisov. Od začetnih načr tov so povsod tudi skrčili programe investicij in kulturne programe. Za naložbe bi po

Vladimir Rukavina, Matjaž Zanoškar, dr. Štefan Čelan, Alojzij Muhič, Anton Štihec, Srečko Meh in Andrej Verlič na novinarski konferenci v Velenju

turo,« je ob tem poudaril mariborski podžupan Andrej Verlič. Slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar pa je dodal, da se čas izteka in da morda celo ne bodo uspeli »počrpati« vseh sredstev, ki bi jih lahko dobili. Ob tem se je glasno vpra-

evrov sredstev za ta projekt, z rebalansom proračuna pa naj bi odvzeli 400 tisoč evrov. Občine doslej za to dejavnost niso dobile še nič, čeprav so prav v vseh obči nah doslej veliko investirali v potrebno infrastrukturo in projekte. A iz

gro bih oce nah v vseh obči nah potrebovali okoli 71, za program in druge stroške pa še 22 milijonov evrov. Skupaj torej okoli 93 milijonov evrov. Bojana Špegel

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

10. junija 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 2. junija

Petek, 4. junija

Nedelja, 6. junija

Ustavno sodišče je razveljavilo določbe zakona o verski svobodi, ki določajo pogoje za registracijo verske skupnosti ter duhovno oskrbo v zaporih in bolnišnicah in govorijo o zaposlovanju duhovnikov. Sodniki so ocenili, da tako intenziven način podpornega delovanja države pri omogočanju duhovne oskrbe v zaporih in bolnišnicah presega meje, določene z ustavnim načelom o ločenosti države in verskih skupnosti. Poročilo o delu protikorupcijske komisije za lansko leto je razkrilo, da 70 občinskih svetnikov komisiji ni prijavilo premoženja. Boštjan Aver je umaknil kandidaturo za direktorja Splošne bolnišnice Izola. Ministrstvo za šolstvo je po tem, ko so učitelji zagrozili z bojkotom popravljanja mature, umaknilo

V polnem teku tik pred iztekom je bila kampanja pred nedeljskim referendumom o arbitražnem sporazumu. Patrick Vlačič je predstavnikom cestnih prevoznikov zagotovil podporo in obljubil reševanje njihovih zahtev, zato so ti odstopili od napo-

Bil je dan, v kate rem je bil pomemben predvsem referendum. Glasovanja se je udeležilo 42,26 odstotka volilnih upravičencev, ki so glasovali: za arbitražni sporazum 51,48 odstotka volivcev, proti pa 48,52 odstotka. Jadranka Kosor je po pogovoru z Borutom Pahorjem dejala, da bosta sedaj Hrvaška in Slovenija nadaljevali pogovore o vseh odprtih vprašanjih. In medtem ko so v koaliciji proslavljali, so v SDS razmišljali naprej: dejali so, da v njihovi stran-

Boštjan Aver je sam umaknil kandidaturo.

predlog o letni učni obvezi učiteljev. V Afganistanu se je sestala tradicionalna plemenska skupščina, katere namen je določitev smeri mirovnega procesa v Afganistanu. Udeležence je najprej nagovoril afganistanski predsednik Hamid Karzaj, med govorom pa so se slišale eksplozije raket.

Četrtek, 3. junija Mediji so poročali, da naj bi imel predsednik vlade na mizi ponudbo za nakup stavbe, ki je v lasti Igorja Pogačarja in v kateri domuje Nacionalni preiskovalni urad. Potem ko so sindikati javne uprave in Fides skupaj nastopili proti spremembam, ki jih želi uvesti vlada, je zdaj med njimi prišlo do spo-

Ima Pahor na mizi res ponudbo za nakup stavbe?

ra. Predsednik zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin je namreč dejal, da je bilo pri implementaciji plačnega sistema največ napak v državni upravi in šolstvu, zaradi česar je bil državni proračun prikrajšan za 53 milijonov evrov. Župan Janković je napovedal, da bo novo potniško središče Ljubljane odprto leta 2012. Sindikat kmetov, ogorčen nad pristopom in vsebino vprašanj, je pozval Statistični urad RS, da takoj prekine aktivnosti popisa kmetijstva 2010, ki se je začel 1. junija. Na bruseljskem sodišču je med sodno razpravo prišlo do streljanja, v katerem sta bila ubita sodnica in sodni sluga, ena oseba pa je bila huje ranjena. Na nje govem domu v mes tu Iskenderun v turški provinci Hataja so zabodli katoliškega škofa, ki je umrl na poti v bolnišnico.

Minister je bil pri pogajanjih s predstavniki cestnih prevoznikov uspešen.

vedane zapore. Davčna uprava je v postopkih preiskav odkrila več primerov vključitve mladih (predvsem polnoletnih dijakov) v davčne utaje pri prometu z motornimi vozili. Iz Dursa so tako sporočili, da organizatorji davčnih utaj novačijo dijake, ki za simbolične provizije ali druge majhne ugodnosti sodelujejo ter pomagajo pri izvedbi utaje davka na dodano vrednost in davka na motorna vozila. Dijaki torej posodijo svojo identiteto in privolijo v to, da se vozila višjih cenovnih razredov za kratek čas registrirajo na njihovo ime. Predsednik Obama je priznal: »Jezen sem zaradi celotnega položaja,« in tako komentiral vprašanje izlitja nafte v Mehiškem zalivu. Predsednik Češke Vaclav Klaus se je odločil: Petr Nečas bo vodil pogajanja o oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo sestavila koalicija desnosredinskih strank.

Sobota, 5. junija Danilo Türk je v pogovoru za avstrijski časnik dejal, da je Slovenija zaradi nerešenega vprašanja dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem razočarana in žalostna. Ob dnevu izgnancev je Spomenka Hribar opozorila, da ti po več kot 50 letih še vedno čakajo na odškodnine za odvzeto in uničeno premoženje. Nekaterim prihajajoči referendum ni dal miru. V soboto so tako inšpektorji prejeli več kot 30 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Izraelske pomorske sile so po večur ni obkrožit vi irske ladje Rachel Corrie, ki je želela v Gazo, mirno zavzele plovilo in ga pospremile v izraelsko pristanišče Ašdod.

Izraelske pomorske sile so mirno zavzele plovilo.

Kot so sporočili, bodo iz tovora izključili nedovoljeno pomoč, med drugim cement, ker bi ga lahko Hamas upo ra bil v tero ris tič ne namene. Dmitrij Medvedjev je po srečanju z Angelo Merkel v Mesebergu blizu Berlina potrdil, da so se članice Varnostnega sveta ZN dogovorile o novih sankcijah proti Iranu.

Premier je dejal, da je to velika zmaga za Slovenijo.

ki ne bodo glasovali za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k EU, dokler ne bodo vedeli, kakšna je razsodba. Predsednik države Danilo Türk je dejal, da je izid referenduma pomemben korak naprej pri reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Papež Benedikt XVI. je na zadnji dan obiska na Cipru pozval h končanju nasilja in prelivanja krvi na Bližnjem vzhodu. Predsednik ZDA Barack Obama je za položaj nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti predlagal upokojenega generala Jamesa Clapperja.

Ponedeljek, 7. junija Hit ro so mediji načr tova li in poročali o korakih naprej po potrjenem arbitražnem sporazumu. In že so pisa li o more bit nem slovenskem arbitru. Ustavni sodnik in mednarodni pravnik Ernest Petrič pa je navedbe svojega imena označil za ugibanja. Je pa dodal, da bi ob uradnem vabilu pogovore z vlado začel.

predlagani pokojninski refor mi. Kot je povedal, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še čaka na odgovore socialnih partnerjev, predvsem pa sindikatov na predla ga no pokoj nin sko refor mo. Poudaril je, da si je ministrstvo pripravljeno vzeti določen dodatni čas za zbližanje stališč, vendar bo treba ovrednotiti, kdaj bo dosežena najvišja še mogoča stopnja kompromisa. Izidi slovenskega referenduma so odmevali na Hrvaškem: »Pravkar sem govoril s predsednikom Danilom Türkom in premierjem Borutom Pahorjem ter čestital Sloveniji za uspešno izpeljan referendum,« je dejal predsednik Josipovič. Hrvaška premierka pa pozdravlja odločitev slovenskih volilcev, ki so potrdili arbitražni sporazum, ki sta ga podpisala s premierjem Pahorjem. Tudi v EU so bili zadovolj ni. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barrosso je slovensko potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu označil za pomemben korak naprej.

Torek, 8. junija: Napoved Janeza Janše, da SDS v DZ-ju ne bo podprl hrvaške pristopne pogodbe, je odmevala pri nas, na Hrvaškem in po vsej EU. Izvedeli smo, da poskus mediacije, s katero sta skušali država in Cerkev rešiti vprašanje lastništva Blejskega otoka, ni bil uspešen. Zadeva se vrača na kranjsko sodišče, Anton Stres pa je ob tem dejal, da se Nadškofija Ljubljana mediaciji še ni odpovedala. Pri premierju Pahorju so potekala pogajanja o pokojninski reformi, na katerih so socialni partnerji pretresali vprašanje upokojitvene starosti. Minister za delo Ivan Svetlik je kljub nestrinjanju social-

Mediacija je padla v vodo.

Bo Ernest Petrič slovenski arbiter?

Minister Svetlik je povedal, da računa, da bi morali v tem mesecu v glav nem kon ča ti poga ja nja o

nih partnerjev zatrdil, da bodo pogajanja o pokojninski reformi v večjem delu končana še ta mesec. V Španiji je potekala 24-urna stavka zaposlenih v javnem sektorju, ki nasprotujejo petodstotnemu znižanju plač, ki ga predvidevajo strogi vladni varčevalni ukrepi. Svet so pretresli novi živalski napadi. Na Tenerifih je pitbul do smrti pogrizel triletnega dečka, v Londonu pa je lisica obgrizla speči devetmesečni dvojčici.

“Za sežnja dva” Jure Trampuš

Ko sem se pred dnevi po nekajtedenski odsotnosti vrnil v Slovenijo, se mi je zdelo, da sem prišel v državo nekega drugega časa. Kamorkoli sem pogledal, komurkoli sem prisluhnil, od vsepovsod so me napadala vojna gesla podivjanega domoljubja. S samim domoljubjem ni nič narobe. Mene tukaj prijatelji v Ljubljani večkrat cinično obtožijo, da sem lokal patriot, ker jim opisujem zgode in nezgode iz Velenja. A narobe je, če ti domoljubje nadene plašnice, če te zaslepi tako, da ne vidiš ničesar drugega kot zgodovinsko veličino in božjo poklicanost izbranega mesta, eh, naroda ... Nedavno nazaj je recimo srbski zunanji minister Vuk Jeremić v nemškem Der Spieglu trdil, da je zaradi zgodovinskih in mitoloških vzrokov za Srbe Kosovo njihov Jeruzalem. Morda res je. V imaginarnem svetu gotovo. A zgodovina ne opravičuje zločinov, ki so jih v njenem imenu Izraelci in Srbi storili ljudem, ki živijo v napačnem Jeruzalemu. Zločine v imenu domoljubja. Srbski zunanji minister ni niti pomislil, da je z metaforo o obljubljeni deželi povedal tisto, česar si ni želel. V Sloveniji razmere seveda niso (bile) tako ekstremne, še zdaleč ne, a retorika zaklinjanja na zgodovinsko pravičnost je (bila) podobna. Predvolilna dirka o pravični meji je vsebovala vse elemente vojaškega spopada, govorili so o zasedbi polotoka, o sovražniku, o domačih izdajalcih, kolaborantih, risali so se zemljevidi, prestavljale so se mejne črte, delale so zgodovinske primerjave, prisegalo se je na pamet. Na koncu je bilo razočaranje poražencev večje kot veselje zmagovalcev. Zato so prvi slovenski zastavi nadeli črni trak, drugi pa si razen večerje niso privoščili kakšnega zmagoslavja. Pozam politiko in njeno funkcioniranje, nekaj malega poznam tudi zgodovino in mednarodno pravo, a vse to ni dovolj, da bi kot legitimno sredstvo političnega boja sprejel izkoriščanje nacionalnih čustev za doseganje političnih točk. Kadar se dva soseda ne moreta dogovoriti o tem, kje sta njuna pradeda postavila mejni kamen, svoj prav iščeta ali s krepelci ali pred sodnikom. Prerekanje o tem, čigava gorjača je večja in katera sekira bolj ostra, ne pripelje nikamor. In zato je najbolje, da sprti strani vprašata tretjega, kdo od njiju ima bolj prav. Podobno je z državami. Mednarodno pravo je nastalo ravno zaradi želje, da države odprta vprašanja rešujejo s pomočjo pravnih paragrafov in ne z vojnami. In če se Slovenija navidezno boji mednarodnega prava, potem morda vseskozi živi v napačnem prepričanju. V napačnem prepričanju pravzaprav ne živijo Slovenci, z manipuliranjem jih vsakodnevno krmijo ti ali oni politiki. O katerikoli temi. Politiki dobro vedo, da povprečen volilec nima niti časa, niti energije, niti želje, niti znanja, da bi razumel vsa ozadja. To tudi ni njegova naloga. Vsi se pač ne morejo spoznati na arbitražna pravila ali pa na zakonitosti vodenja državnih financ. Zakaj pa bi se? In ker politiki to vedo, v javnost spretno pošiljajo prikrojene zgodbe. Nespretni se zlažejo, tisti bolj spretni pa povedo samo tisto, kar pritrjuje njihovi strani. Zgolj za primer, ali je katerakoli strani med predvolilno dirko opozorila na tole zgodovinsko dejstvo: ob vsem spoštovanju do Primorcev, do Slovencev v Trstu in do boja za nacionalno bit mi še vedno ni jasno, kako to, da imamo Slovenci tisočletno pravico do izhodna do odprtega morja, če nas pred tisoč leti še sploh ni bilo in če so pred sto leti v Kopru in drugih obmorskih mestih živeli predvsem Italijani, Slovenci pa so živeli v okoliških vaseh. Ne na morju, pač na obronkih morja. Piranski zaliv je bil torej nekdaj italijanski ali pa beneški ali pa avstro-ogrski, ne pa vedno slovenski. Kje so ti Italijani danes? In kje je recimo tistih nekaj deset tisoč Nemcev, ki so še pred sto leti živeli na tem ozemlju, tudi na Štajerskem. Kam so odšli? Zakaj so izginili? Zgodovina je prezapletena stvar, da bi njeno interpretacijo prepustili politiki. A nazaj k domoljubju in lokal patriotizmu. Poreferendumski čas bo iz naslovnic časopisov končno odplaknil domoljubje, ki se je napajalo na sovraštvu do sosedov. In upam, da bo pripeljal domoljubje, ki se bo napajalo ob golih slovenskih nogometašev. Morda pa je danes nogomet, kakor se je nekoč vprašal Jurij Gustinčič, poslednje zatočišče nacionalizma. Pa še to ne sme trajati dlje od devetdesetih minut.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

10. junija 2010

13-milijonska dokapitalizacija Američani v Gorenju Delničarji Vegrada naj bi odločali o 13 milijonih dokapitalizacije, ki je po besedah uprave dogovorjena – O vprašanju Celovških dvorov nadaljevanje pogajanj danes Mira Zakošek

Velenje, 4. junija – Uprava Vegrada je sklicala za 5. julij skupščino družbe, katere osrednja tema bo dokapitalizacija, ki jo uprava, kot so zapisali v sporočilu za javnost, uspešno pripravlja. Uprava bo delničarjem predlagala sprejem sklepa, s katerim naj bi osnovni kapital družbe povečali s sedanjih 4.854.722 evrov za 13.000.000 evrov, tako da bi znašal celotni osnovni kapital družbe 17.854.722 evrov. Kapi tal druž be name rava jo povečati z denarnimi vložki ter povečanjem osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak ob sklicu skupščine poudarja: »Uprava družbe od sprejetja sporazuma o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe v aprilu intenzivno izvaja in aktivno izpolnjuje zaveze iz sporazuma, ki bodo omogočile dolgoročen obstoj družbe. Dosedanjo realizacijo ukrepov iz sporazuma ocenjujemo kot uspešno in zato sklicujemo skupščino. Na njej

Za milijon in pol kazni zaradi zamud pri predaji stanovanj

pričakujemo sprejetje sklepa o povečanja osnovnega kapitala družbe, ki je eden najpomembnejših ukrepov na poti dolgoročnega obstoja družbe Vegrad.« Hkrati s tem razrešujejo tudi tekoča vprašanja. Tako se bodo danes med drugim znova sestali s podizvajalci Celovških dvorov. Sestanka se bo tokrat udeležil tudi predstavnik NLB. To so zahtevali podizvajalci,

Podizvajalci terjajo od Vegrada 10 milijonov evrov ki so doslej pogrešali vključevanje banke v dogovore o zaključku gradnje ljubljanske stanovanjske soseske z 833 stanovanji, ki bi jih Vegrad kot glavni izvajalec že moral zaključiti in stanovanja predati kupcem, a je projekt zaradi Vegradovih likvidnostnih težav v zaostanku. Podizvajalci so za del opravljenega dela pri projektu dobili kompenzacijsko plačilo v stanovanjih, na katerih pa je bančna hipoteka. Z današnjim sestankom naj bi skušali zagotoviti čim hitrejše dokončanje projekta, saj podnajemniki in kupci stanovanja že težko čakajo. Vegrad brez listin, ki jim jih podizvajalci nočejo izročiti, ne more dobiti

uporabnega dovoljenja. Namen četrtkovega sestanka, ki se bo začel ob 14. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani, je zagotoviti čimprejšnji zaključek projekta in tako omogočiti vselitev podnajemnikov in kupcev v stanovanja, je še sporočil Požar. Združenje zastopa interese osmih podizvajalcev pri projektu, ki jim Vegrad zaradi likvidnostnih težav še ni poravnaval vsega opravljenega dela, njihove terjatve do Vegrada pa znašajo okoli 10 milijonov evrov. Zaradi neporavnanih obveznos-

Največji kupec stanovanj je MO Ljubljana, ki bo kupila 419 stanovanj ti in ker ne dosežejo ustreznega dogovora za poplačilo podizvajalci ne predajo dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanja, Vegrad pa jih zato ne more predati kupcem. Med kupci je največja Mestna občina Ljubljana, ki je skupaj s svojim stanovanjskim skladom in republiškim stanovanjskim skladom kupila 419 stanovanj.

Po tem, ko je skupščina Gorenja potrdila dokapitalizacijo v višini 25 milijonov evrov, sta Dimitris Tsitsiragos in Franjo Bobinac podpisala sporazum o tem vložku, ki omogoča nadaljnji uspešen razvoj Mira Zakošek

Velenje, 7. junija - Direktor Mednarodne finančne korporacije IFC Dimitris Tsitsiragos in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac sta podpisala dogovor o 25 milijonov evrov visokem vložku v lastniški kapital Gorenja. Po Bobinčevih besedah bo to omogočilo prestrukturiranje družbe in hitrejši razvoj okolju prijaznih izdelkov in storitev. Vstop te ameriške družbe pa bo omogočil tudi ohranitev delovnih mest. Z novim solastnikom se je vodstvo Gorenja dogovorilo tudi za posojilo v višini med 50 in 100 milijoni evrov v sodelovanju z bankami.

V Gorenju se bodo še bolj učinkovito lotili razvoja konkurenčnih izdelkov

Milena Krstič - Planinc

V družbi Esotech se izogibajo termina »kriza«, pravi Marko Škoberne, predsednik uprave. Namesto tega izraza raje uporabijo stavek »Gospodarske razmere niso najbolj prijazne« in iščejo najustreznejše rešitve, ki jim bodo omogočile razvoj in prihodnost na daljše obdobje.« Prijazne, neprijazne? V kolikšnem obsegu? »Konec lanskega leta nam je zasedenost precej padla, zato smo tudi mi podpisali pogodbo za subvencioniranje čakanja na delo doma. Čeprav od lanske jeseni do danes še ne blestimo z zasedenostjo, se zaradi odnosa do sodelavcev, socialnih razlogov in vzdrževanja izvedbene kondicije nismo odločili, da bi sodelavce poslali »domov«. Prepričani smo, da se nam bo to v prihodnje obrestovalo. Predvsem je v takih časih, kot so, ko nam gre malo slab-

še, pomembno v kolektivu ohraniti dober občutek. Zaradi povečanja zasedenosti smo se odločili za nekaj lastnih naložb. Še pred poletjem nameravamo vključiti v električno omrežje svojo fotonapetostno elektrarno. Vse instalacije in postavitev bomo izdelali oziroma izvedli s svojimi zmogljivostmi in tudi tako nekaj prihranili, predvsem pa zaposlili sodelavce.« Kje pa so se Esotecha – naj bo po vaše - neprijazne gospodarske razmere najbolj dotaknile? »Največji upad naročil beležimo v javnem sektorju. Esotech namreč dobro četrtino prihodkov ustvari preko postopkov javnih naročil. Na tem področju se je investicijski ciklus zaustavil ali popolnoma zapletel, kar omogoča trenutni sistem javnega naročanja. Praksa je takšna, da če nisi najcenejši, vložiš zahtevek za revizijo, poskrbiš za razveljavitev in si omogočiš vnovično sodelovanje … Potrebuješ samo pet tisoč evrov in »specializiranega« odvetnika s poznavanjem načina dela državne revizijske komisije.« Ste zaradi tega veliko izgubili? »Stvari gredo predaleč. Postale so že prav absurdne. Na dolgi rok zelo slabe za trdo prigarano inženirsko znanje. Esotech je ob maksimalnem vložku v konkurenčnost tako v preteklem enoletnem obdobju, kot že izbran ponudnik, izgubil za nekaj milijonov evrov naročil. Postopki pa se še vedno stopnjujejo v napačno smer. Kar naenkrat reference,

Država je še četrtinska lastnica Gorenja Država je še vedno 25,1-odstotna lastnica Gorenja. To Američanov ne moti, še posebej, ker je Gorenje eno vodilnih podjetij v Sloveniji. Kaj bo v prihodnje s tem lastništvom, prepuščajo državi. gos pa dodaja, da bo naložba IFC Gorenju omogočila širitev in posodobitev poslovanja po gospodarski krizi. Po njegovih navedbah IFC, ki je članica družine ugledne svetovne banke, zelo podpira vedno večjo osredotočenost podjetja v ekologijo ter izboljšane rešitve pri ravnanju z odpadki. "IFC bo na osnovi bogatih izkušenj Gorenju pomagal tudi pri izboljševanju poslovne učinkovitosti in prizade-

Letos še ena dokapitalizacija – prednost obstoječim delničarjem S pomočjo investicijskega paketa IFC bo Gorenje posodobilo poslovne procese in tako izboljšalo konkurenčnost izdelkov, večja ponudba bo tistih, ki prinašajo višjo dodano vrednost, povečali pa bodo tudi produktivnost. S tem si bodo zagotovili dolgoročno rast. "Pridobljena sredstva bomo izkoristili tudi za izvedbo prev-

Dimitris Tsitsiragos in Franjo Bobinac sta podpisala sporazum o 25 milijonov »težkem« vložku.

zemov, prestrukturiranje obstoječih aktivnosti in hitrejši razvoj novih aktivnosti," pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki računa, da bodo enega udejanjili po vsej verjetnosti že konec meseca ali najkasneje sredi prihodnjega. Dimitrias Tsitsira-

Majska prodaja obeta Namesto besede kriza v Esotechu uporabijo cel stavek – Največji upad naročil beležijo v javnem sektorju, in to tudi zaradi trenutnega sistema javnega naročanja

usposobljenost in sposobnost štejejo manj, kot bi si želeli, konkurira lahko vsakdo in vse večkrat smo priča projektom, ki niso zaključeni po tehnoloških parametrih in pogojih pogodbe.« Kako zadeve premagujete? “V spremenjenih razmerah in ob pomanjkanju novih investicij premagujemo razmere s povečano intenziteto trženja in aktivno komunikacijo z našimi obstoječimi in potencialnimi kupci. V trženje smo usmerili vse razpoložljive sile in vse kaže, da se nam bo to obrestovalo. Pri tem moram pohvaliti vse svoje sodelavce. Poslujemo s sektorjem, ki je izjemno tehnološko, komercialno, finančno in terminsko zahteven, na drugi strani pa je velika boniteta tega sektorja plačilna sposobnost in ponovljivost investicij, ki so zanimive tudi za Esotech. Seveda smo že pred začetkom krize pričeli izvajati ukrepe za znižanje stroškov, uvedli obvezno analizo tveganj za vsako poslovno akcijo in posebno skrb namenili zagotavljanju pozitivnega denarnega toka. Vse to izvajamo kot stalno nalogo.” Ste najprej znižali tudi »strošek« dela? »Mi smo se odločili za drug vrstni red zniževanja stroškov in nismo najprej znižali stroška dela. Med drugim smo ukinili nakupe vsega za prodajo kupcem nepotrebnega materiala in storitev, čimveč poskušamo narediti sami. Hkrati skrbimo za dnevno načrtovanje ter učinkovito prerazporejanje sodelavcev

Marko Škoberne: »Smo v dobri kondiciji, tako kadrovski kot finančni.«

na naloge in aktivnosti tržnih projektov. V glavnem sledimo cilju, da nikakor ne zapravimo več, kakor prislužimo. Kje ste prisotni? »Imamo nekaj »zlatih« kupcev, še vedno sta skupini HSE (Holding Slovenske elektrarne) in SIJ (Slovenska industrija jekla) s povezanimi družbami naša največja kupca, ob njih pa še množica drugih, tako da se sodelavci hitro razpršijo po vseh koncih Slovenije in Balkanu, predvsem v BiH, kjer za Elektroprivredo zaključujemo posel v TE Tuzla. Še vedno torej vztrajamo v energetiki in metalurgiji.« Je na vidiku kak večji (nov) projekt? Majska prodaja je nadpovprečna, takšno bi si želeli nekajkrat na leto. Pri nas prodaja sicer zelo niha, ker se nova naročila ne odvijejo čez noč, ampak je dostikrat potrebno večmesečno trdo delo. V velikem pričakovanju smo tudi na nekaj tujih trgih, kjer pričakujemo pozi-

tivne rezultate že v mesecu dni, zaenkrat pa naj imena kupcev in projektov še ostanejo skrivnost.« Boste imeli torej letos zmogljivosti zasedene? »Sredina leta nas, kot že omenjeno, opogumlja. Naročila se vračajo in do konca leta bomo stopnjevali zasedenost. Res pa je tudi, da se še nikdar nismo znašli v situaciji prezasedenosti … Doslej smo vse pridobljene projekte vedno zaključevali po pričakovanjih kupcev. Na tem mestu vsem obstoječim in novim kupcem sporočamo, da smo v zelo dobri poslovni kondiciji, tako kadrovski kakor tudi finančni.« Kako pa je z zaposlovanjem? Včasih je bilo pri vas veliko povpraševanja po določenih profilih, pa ste jih težko dobili. Se je v teh časih kaj spremenilo? »Zaposlovanje je vedno zelo aktualno vprašanje, pa tudi velik izziv. Mladi razmišljajo danes drugače, želeli bi si, da bi bili v nekaterih pogledih bolj vztrajni in potrpežljivi. Predvsem mladim sodelavcem težko hitro zagotovimo vse, kar želijo, vendar se trudimo, da bi v tem napredovali. Veliki večini v naši dejavnosti primanjkuje izkušenih

vanjih za energetsko učinkovitost. Širitev in razvoj Gorenja pa bosta omogočila prenos vrhunskih proizvodnih metod in praks preko povezav z mrežami lokalnih dobaviteljev," pravi.

in visoko izobraženih sodelavcev elektro in strojne stroke. Te potrebe so še toliko večje, ker prevzemamo vedno bolj zahtevna naročila in vedno več jih je v drugih državah. Poleg tega se v povprečju staramo, kadrovska strategija poleg razvojno-tržne postaja ena najpomembnejših.« Ob koncu šolskega leta so aktualne štipendije za novo šolsko leto. Jih tudi vi kaj razpisujete? »Štipendiramo kar nekaj deset bodočih sodelavcev in tudi letos nove štipendije bodo. Vključeni smo v obe nacionalni shemi, partnerstvo za MIC, aktivno sodelujemo tudi z lokalno Fakulteto za energetiko in Fakulteto za ekologijo. Na nedavni okrogli mizi v organizaciji ŠŠK sem dejal, da bomo podprli vsakega mladega kandidata, ki se bo resno usmeril v elektrotehniko ali strojništvo, kar nas zelo obvezuje. Bomo videli, ali bo pobuda padla na plodna tla … Čeprav je naša dejavnost tesno prepletena s tehniko in tehnologijo, pa vabljeni tudi drugi, ki se s kreativnimi idejami vidite v naši sredini.«

Zaposleni v Esotechu na tradicionalnem izletu na Smrekovec. Spotoma so nadaljevali vseslovensko čistilno akcijo in v dolino prinesli nekaj vreč smeti.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 8

OBJAVA

10. junija 2010

Nujen dvig cen vodnih dejavnosti V sredstvih javnega obveščanja že dalj časa opozarjamo, da prihaja čas, ko je za nadaljnje nemoteno in kakovostno delovanje Komunalnega podjetja Velenje nujen dvig cen vodnih dejavnosti: dejavnost oskrbe z vodo, odvajanje in čiščenje odplak. Dvig cen ni nekaj, kar bi kogar koli veselilo. Verjamemo, da za kaj takega v tem trenutku tudi ni najprimernejši čas, vendar je nujno dejstvo. Z dosedanjo ceno storitev preprosto ne zmoremo več pokrivati stroškov obratovanja in vzdrževanja. V Šaleški dolini so bile cene teh storitev od nekdaj social-

nistrativno omejevanje cen osnovnih komunalnih storitev pri vladah RS, ki žal niso imele razumevanja za težave, s katerimi se srečujejo praktično vsa komunalna podjetja v Sloveniji. Država je namreč s svojimi ukrepi že vrsto let omejevala rast in uveljavljanje cen. Dopuščala je dvig slednjih za odstotek,

strukture. Kot upravljalci komunalne infrastrukture in kot podjetje, ki so mu lastnice naložile skrb za nemoteno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, smo se znašli v specifičnem položaju: prihodek je zaostajal za potrebami zaradi nizkih cen, zaradi varčevanja pri odjemalcih pa

mi ali celo brez oblikovanih sredstev za obnovo dotrajanega dela infrastrukture – omrežja, objektov in naprav. Brez primerne cene, ki bi omogočala for miranje polne amortizacije na vodnih dejavnostih, v bližnji prihodnosti kljub prizadevanjem ne bomo mogli zagotavljati potrošnikom kakovostne in

Hkrati pa kaže na nujnost zagotavljanja sredstev za vlaganje v obnove komunalnih sistemov. Zdi se, da je začaran krog sklenjen in, žal, bo nujno potreben radikalen presek v dosedanjem načinu določanja in uveljavljanja novih cen komunalnih dobrin ter storitev.

Nov način obračunavanja stroškov za oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odplak

ne, kar se že dalj časa odraža negativno pri prihodkih podjetja, na daljši rok pa to pomeni zastoj oziroma upad potrebnih in nujnih vlaganj v komunalno infrastrukturo. Razlogov, zakaj je nujen dvig cen vodnih dejavnosti, je več. Že v preteklih letih smo pri poskusih sprotnega uravnavanja in uveljavljanja cen vedno znova naleteli na admi-

ki ni bil določen glede na stroške storitev, ampak je bil vezan na kazalce za omejevanje inflacije. Zaradi takšnega načina določitve cen je v javnih komunalnih storitvah nastajala izguba, ki smo jo v komunalnih podjetjih v skladu z zakonodajo pokrivali iz predvidenih predvsem investicijskih sredstev za obnovo komunalne infra-

prodamo manj pitne vode, po drugi strani pa širimo omrežje, posledica tega pa je vsakoletno povečevanje fiksnih stroškov obratovanja ter rednega in investicijskega vzdrževanja komunalnih sistemov. Vse to je privedlo do položaja, ko cene storitev še komaj zadoščajo za pokrivanje stroškov obratovanja in rednega vzdrževanja z minimalni-

Pozitivno mnenje o poslovanju Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., za leto 2009 Na zadnji redni seji so člani nadzornega sveta (v petek, 28. maja 2010) in skupščine Komunalnega podjetja Velenje (v sredo, 2. junija 2010) prejeli revidirane letne računovodske izkaze poslovanja za leto 2009 ter pozitivno mnenje revizijske družbe Renoma, ki se glasi: »Po našem mnenju so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja družbe Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., na dan 31. 12. 2009 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.« Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

zanesljive oskrbe s komunalnimi dobrinami in storitvami, česar prebivalci Šaleške doline zagotovo niso vajeni. Tako kot se v vsakem gospodinjstvu dvigujejo stroški, se tudi v komunalnem podjetju ne moremo izogniti dvigovanju stroškov dela, energije, materiala in storitev, ob tem pa za nameček do sedaj pri uveljavljanju novih cen ni bila realno upoštevana vsakoletna inflacija. Nesorazmerje med rastjo inflacije v RS in rastjo cen komunalnih storitev se negativno odraža pri prihodkih podjetja. Tako res s težavo sledimo ciljem dobrega gospodarjenja in zadostimo zahtevam nacionalnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki nam nalaga številne nove naloge ter dviguje standard oskrbe, kar ponovno vpliva na povečanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov.

Novost pri določanju cen za vodne dejavnosti, ki naj bi odpravila zgoraj naštete težave, je tudi uveljavitev Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva oko lja (Urad ni list RS, št. 63/2009), ki v 13. členu opredeljuje, da je cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo sedaj sestavljena iz omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil, ki se v kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno. Pravilnik določa, da morajo občine s ceno storitve gospodarskih javnih služb (GJS) zagotavljati tudi sredstva za obnovo obstoječe infrastrukture, namenjene posamezni gospodarski javni službi. To zagotavljajo z obračunavanjem najemnine za infrastrukturo, ki jo mora potem izvajalec GJS zaračunavati uporabnikom v obliki omrežnine. Stroški omrežnine vključujejo stroške amortizacije infrastrukture javne službe, storitev, povezanih z zavarovanjem infrastrukture javne službe, stroške, povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe, in finančne odhodke (obresti), pove za ne s finan ci ra njem izgradnje infrastrukture javne službe.

Za dejavnost vodooskrbe plačujemo: Omrežnina je del cene, s katero se pokrivajo letni stroški javne infrastrukture. Predstavlja vrednost amortizacije vodovodne infrastruk-

ture v preteklem letu in se obračunava uporabnikom. Merilo za določitev omrežnine za vodooskrbo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda je dimenzija vodovodnega priključka. Zbrana sredstva iz te postavke se smejo uporabiti izključno za investicije v vodovodno omrežje. Vodarina predstavlja strošek izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo in se obračunava uporabnikom. Stroški vodarine vključujejo proizvodne stroške, splošne stroške, pa tudi donos na vložena sredstva izvajalca, če je mešano javnozasebno lastništvo. Vodna povračila predstavljajo strošek, ki se zaračunava na podlagi Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07 in 16/09) in je prihodek države. Števnina – priključnina je strošek za uporabnike zaradi tega, ker smo sedaj dolžni sami vzdrževati in obnavljati vodomere in vodovodne priključke, ki niso naša last in jih zato do sedaj nismo imeli vkalkuliranih v osnovno ceno in DDV. Za kanalizacijo (odvajanje odplak) in čistilne naprave plačujemo: · omrežnino, · strošek izvajanja javne službe (vodarina), · DDV. Za čiščenje odplak plačujemo: · omrežnino, · strošek izvajanja javne službe, · takso za onesnaževanje z odpadnimi vodami, · DDV. Storitve, vezane na greznice in male čistilne naprave, bomo obračunali po opravljeni storitvi. Cena za prevzem (odvoz) in čiščenje blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav je določena na kubični meter prevzetega blata. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

10. junija 2010

Janina fantazija navdušila Velenjska floristka srebrna na državnem tekmovanju cvetličarjev Velenje/Kamnik - V Arboretumu Volčji Potok je bilo konec aprila 11. državno prvenstvo cvetličarjev, ki ga je organizirala Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno– podjetniški zbornici. Tekmovanje je potekalo na prostem, tako da so lahko obiskovalci Arboretuma tekmovanje tudi opazovali in si nasta-

le izdelke dobro ogledali. PUP - Podjetje za urejanje prostora, d. d., iz Velenja sta na tekmovanju zastopali Jana Pačnik in Mateja Iršič. Jana Pačnik je tekmovala, Mateja Iršič je bila njena tehnična pomoč. V priprave na tekmovanje so bili vključeni tudi ostali PUP-ovi zaposleni, od katerih

lahko izpostavimo Simona Ogrizka, ki je s svojimi zamislimi in napotki tekmovalno ekipo zares dobro pripravil. Tekmovanja se je udeležilo deset slovenskih cvetličarjev tekmovalcev, ki so pokazali svoje znanje in spretnost pri izdelavi šestih cvetličnih tem: Pogrinjek (miza za šti-

ri), Nasad v poso di, Fan ta zija (Mikado), Prosti šopek, Poročni šopek in Presenečenje. Kreacije so ocenili štirje sodniki, in sicer Slovenca Franci Landeker in Dejan Rojko, Madžar Janos Szabo in Belgijka Anne Marie Duchateau. Pri vsaki temi so ocenjevali idejo, barvo, kompozicijo in tehniko. Janine cvetlične kreacije so izstopale v temah Pogrinjek in Fantazija. Pogrinjek je bil drugo uvrščen, Janina fantazija pa je bila najbolj-

Ostržek za pridno branje Med malčki v vrtcih v Šaleški dolini kar 497 dobitnikov predšolske bralne značke Velenje, 7. junija - V ponedeljek popoldne so v velenjskem domu kulture pripravili kar dve prireditvi za pridne bralce iz vrtca Velenje, ki so v letošnjem šolskem letu osvojili predšolsko bralno značko Ostržek. Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so ponosni, ker so projekt v sodelovanju z vrtci v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki letos uspešno izpeljali že petnajstič. Kot nam je povedala sekretarka zveze Tinca Kovač, število malih bralcev, ki knjige berejo s pomočjo svojih staršev, potem pa jih obnovijo vzgojiteljicam v vrtcu, še vedno iz leta v leto narašča. Dobitnikov Ostržkov je tako letos že 497, ki knjige obvnavljajo kar 58 strokovnim delavkam v vrtcih. V Velenju je Ostržka letos osvojilo 296 predšolskih otrok. Zato so pripravili kar dve simpatični prireditvi, na katerih so si malčki skupaj s starši in strokovnimi delavkami Vrtca Velenje ogledali predstavo gledališča FruFru, potem pa se razveselili še Ostržka. Ta jim zagotovo ne bo le v ponos, ampak tudi spodbuda, da bodo brali tudi, ko bodo večji. bš

Cvetličarka Jana Pačnik se je najbolj izkazala v temah Pogrinjek, v kateri je zasedla drugo mesto, in Fantazija, v kateri je bila najboljša.

Ena ideja boljša od druge V projektu Eko paket v starejši skupini zmagali učenci Osnovne šole Antona Aškerca Velenje – Starejši se lahko veliko naučijo od mlajših Tatjana Podgoršek

Velenje, 2. junija – Na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju je bila priložnostna slovesnost ob zaključku projekta Eko paket, na kateri so podelili nagrade najuspešnejšim sodelujočim v projektu. V starejši skupini so zmagali prav učenci omenjene šole. Projekt poteka že četrto leto, pripravlja ga podjetje Tetra Pak v sodelovanju s partnerjem Eko šola kot način življenja. Njegov temelji namen je ozaveščanje mladih o

tili z izdelki. »Ena ideja, en izdelek iz embalaže je bil boljši od drugega. Projekt je namenjen mladim, učiteljem, drugim delavcem na šoli, pa tudi staršem učencev. Mlade je potrebno dovolj zgodaj izobraziti, kako je potrebno pravilno ravnati z embalažo, odzivi pa kažejo, da so ti pridobljeno znanje prenašali na starše in ostale družinske člane.« Po besedah Carottove podjetje Tetra Pak podpira prizadevanja za večjo okoljsko osveščenosti in odgovornejše ravnanju z odpadki, ker je izdelovalec embalaže in ker

v prizadevanjih za inovativnejši in ustvarjalnejši način ravnanja z njo. Letos so učenci poleg izdelkov zbirali tudi embalažo za pijače. Zbrali so je blizu 20 ton, kar je pohvalno in koristno. Učenci osnovne šole Antona Aškerca so se letos prvič vključili v projekt Eko paket. Kot je dejala mentorica Janja Pokleka, so se ga lotili z veseljem in z vso resnostjo. Projekt je zelo kreativen, njihovi učenci pa očitno še bolj. S posebnimi skupinami četrto in petošol-

ša. V skupnem seštevku je Jana dosegla odlično drugo mesto. To je še ena potrditev, da imamo v Velenju vrhunske cvetličarje, ki lahko posežejo po zvezdah.

cev so v vseh razredih prve triade pokazali, kako je potrebno ravnati z embalažo, še posebej ponosni pa so na kratke filme, ki jih je o ravnanju z njo posnela skupina Embalažko. Zadovoljstvo je nad izdelki, odzivom in ravnanjem z embalažo izrazil tudi ravnatelj šole Zdenko Gorišek. Po njegovem mnenju se glede na veliko število sodelujočih učencev v Eko pake tu in nji hovim novim, svežim idejam ni treba bati, da bi bila naša prihodnost ogrožena. Andreja Katič, direktorica uprave Mestne občine Velenje, je med drugim pozvala mlade, naj bodo vztrajni učitelji starejšim pri tem, kako je potrebno pravilno ravnati z odpadki.

Mali bralci so se razveselili tako prireditve kot vsak svojega Ostržka.

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v:

Magistrski študijski program Energetika Izredni študij (II. bolonjska stopnja)

Kraj izvajanja študijskega programa: Krško, Velenje Trajanje študija: 2 leti Naèin izvajanja študija: izredni

Rok za prijavo: 15. september 2010

Informativna dneva: Torek, 15. junija 2010 ob 16.00 v prostorih fakultete v Krškem,

Sreda, 16. junija 2010 ob 16.00 v prostorih fakultete v Velenju.

Dodatne informacije: Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko - Hoèevarjev trg 1, Krško, tel: 07-6202-216, fax: 07-6202-222 - Trg mladosti 2, Velenje, tel: 03-8986-420, fax: 03-8986-413 e-mail: fe@uni-mb.si.

PRIKLJUÈI SE TUDI TI!

Prva nagrada za kreativni projekt v starejši skupini za učence Aškerčeve šole

pomenu odgovornega ravnanja s kartonsko embalažo za živila – od zbiranja, zlaganja do ločevanja. V njem je letos sodelovalo 116 slovenskih eko šol, natečaja pa se je udeležilo 45 šol. Sodelavka pri izvajanju projekta Eko paket Anamarija Carotta je povedala, da jih je odziv presenetil, prav tako so sodelujoči presene-

so odgovorni spoznali, da je to v skrbi zanjo premalo. Franci Dovč, član nacionalnega odbora Eko šola kot način življenja, je med drugim poudaril, da se je prav v tem šolskem letu pokazalo, kakšne ideje in neizmerno energijo premorejo mladi v zvezi s tem, kaj se da z odpadno embalažo narediti. Projekt je korak naprej

www.fe.uni-mb.si

Del tega, kar so izdelali iz embalaže, so učenci šole Antona Aškerca pokazali na razstavi.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

10. junija 2010

Tristo tisoči obiskovalec Muzeja premogovništva Sedmošolec Benjamin Čeh iz Markovcev je prišel s sošolci v Velenje na končni izlet – Štirje, izbral jih bo sam, gredo za vikend v Fieso Milena Krstič - Planinc

Velenje, 2. junija – V podzemnem Muzeju premogovništva Slovenije, odprli so ga ob rudarskem prazniku julija 1999, so v sredo pričakali tristotisočega obiskovalca. To je Benjamin Čeh, učenec 7. razreda iz Markovcev v Prekmurju. Vidno presenečen je potem, ko mu je nagrado - vikend paket za štiri osebe v hotelu Barbara v Fiesi - izročil direktor PV Investa Drago Potočnik, rekel: »Joj, kako sem vesel te lepe nagrade ...«. Seveda še ni mogel povedati, koga bo povabil s seboj na morje. V Velenje je prišel skupaj s sošolci na končni izlet in sestavni del tega izleta je bil ogled muzeja. Stojan Špegel, vodja muzeja, je bil tristotisočega obiskovalca prav tako vesel. »V slabih enajstih letih nam je uspelo v muzej privabiti tristo tisoč obiskovalcev, kar je zelo lepa številka.« Samo letos, do konca maja, je muzej obiskalo natanko 9.811 obiskovalcev. Muzej je postavljen v nekdanjo jamo Škale, kjer

Srednjeevropska republika Velenje Aleš Ojsteršek Leši

Benjamin Čeh, tristotisoči obiskovalec, še ne ve, koga bo vzel s seboj na morje.

se je premogovništvo v Šaleški dolini pred 135 leti začelo. Zanimiv in privlačen je tudi zaradi

tega, ker vstopajo obiskovalci vanj tako, kot so vstopali rudarji, ko so hodili na delo.

Anja Jerčič razstavlja v Galeriji Krško Krško – Velenje, 1. junija - Prejšnji torek so v Galeriji Krško odprli razstavo del akademske slikarke Anje Jerčič iz Velenja. Leta 2004 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani končala

de Blacons. Ustvarja v Ljubljani in je s svojimi deli prisotna v številnih javnih zbirkah. Med nagradami, ki jih je prejela doslej, šteje za najpomebnejšo nagrado Ministrstva za kulturo RD

tudi v tujini. Tokratna razstava v Krškem je nadaljevanje njenega prizadevanja, da se vselej, ob sleherni novi razstavi, predstavi z novostmi. Prav te je v Krškem, v Galeriji Krško, ki gos-

Otvoritev razstave Anje Jerčič v Galeriji Krško

magistrski študij grafike, tri leta pozneje prav tam še magistrski študij slikarstva. Študijsko se je izpopolnjevala v Cite Interntionale des Arts v Parizu (poletje 2000), leta 2006 je ustvarjala prav tako v Franciji, v ateljejih L’Arbre de Vie v Chateau

Peli so v Hudi luknji

leta 2008, in sicer delovno štipendijo za leto 2008, ter 1. nagrado na 4. bienalu slik malega formata Ljutomer 2006 in Nagrado Akademije za likovno umetnost za leto 2004. Obsežen je njen pregled samostojnih in skupinskih razstav v številnih galerijah po Sloveniji in

tuje že dalj časa v cerkvi na Hočevarjem trgu, Katja Ceglar na otvoritvi razstave in tudi v besedilu kataloga razdelila na tri sklope. V prvem sklopu je razstavljen poliptih Preživeli fragmenti s svojo večdelnostjo spominja na gotske krilne oltarje in kot tak še najbolj nepo-

sredno nagovarja nekdaj sakralni prostor. V drugem sklopu je predstavljen Florilegij spominov kot zbirka slik v manjših for matih. Motiv detelje je vstavljen v slikane ovalne kompozicijske okvirje, ki poudarjajo omejenost prostora. »Vendar se to v potovanju pogleda, z žametno temno modro ali črno barvo ovalnih površin in njihovim učinkom v naši percepciji sprevrača v iluzorno odpiranje prostora v neskončnost. Detelja, iztrgana iz lastnega bivanjskega okolja, govori o minljivosti, istočasno pa tudi o zamrznjenosti v trenutku in prostoru …« poudarja Ceglarjeva. V tem sklopu je avtorica dodala nekaj slik, ki jih je pred dolgimi leti naslikala slikarkina babica, in je tudi to ena od izvirnosti njene razstave. Tretji sklop so t. i. drva, slike-objekti, podnaslovljeni Plevel, Uporabni predmeti – drva so izvzeti iz vsakdanje rabe. Tehnika, ki jo slikarka uporablja, se v tej seriji ponovno predvsem približa tehniki gotskega tabelnega slikarstva. Izjemno natančno naslikani motivi detelj, izpuljenih iz naravnega okolja in postavljeni pred črnino brezprostorskosti, v premišljeni postavitveni instalaciji, pomnoževanju in sosledju, učinkujejo zelo izvirno …,« ugotavlja Katja Ceglar.

Le dober dan imamo na voljo pred pričetkom še ene, tokrat medijske, (neo)kolonizacije Afrike. Ta bo hitrejša in neprimerno »lažja«. Opravljena bo na podlagi predhodno opravljenih »podrobnosti«, bo pa tudi že sporazumna. Žogi res ne bi mogli očitati slabih namenov; kdor igra nogomet, slabo ne misli. Beli in črni človek se torej tokrat strinjata in skupaj z roko v roki pripravljata dogodek vseh dogodkov, svetovno prvenstvo v nogometu. Upoštevajoč polpreteklo zgodovino petstotih let gre torej za naddogodek, ki ga človek na svojih bodočih kolonijah, ki jih danes sanja na Luni, Marsu ali na dnu oceana, še ne bo mogel tako kmalu ponoviti. Pred svetovnim občestvom bo odigrana remi partija kolonizatorja in koloniziranega. Svetovno nogometno prvenstvo v Republiki Južni Afriki zatorej poleg igre nosi nekaj očiščevalnega, agent očiščenja pa postaja Mednarodna zveza nogometnih zvez. K čemur je OZN leta 2001 klicala, bo FIFA letos izvedla. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je namreč leta 2001 pozvala h krepitvi mednarodnega sodelovanja z uporabo globalnih komunikacij in virov tehnologij, saj je problem neenakomerno porazdeljene koristi ter prekomerno porazdeljenih stroškov in posledic globalizacije prevelika težava za razvijajoče se države. Prepoznane dobrobiti globalizacije niso postale perspektiva vseh držav, afriških pa še posebej ne. Ne dvomim torej, da bodo tej izkušnji sledile nove, z njimi pa procesi ekonomskih osamosvajanj, ki niso tekli sočasno s političnimi. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je prvak in zastavonoša nogomet. Z njim prihajajo namreč tudi pravila športa, ki jih krasijo plemenitejša načela, poleg vsega pa še učinkovitost, kar je danes prepoznano kot vrednota, če sklepam iz dejstva, da je beseda »neučinkovitost« malodane že mantra vsakega medijskega udeleženca. Človeštvo ima torej spet mesec dni časa za spoznanje, da smo toliko učinkovitejši, kolikor bolj smo timski, kolikor bolj so enostavna in jasna pravila, kolikor bolj jasen je cilj in kolikor hitre so razsodbe. Nogomet lahko razumeta petletnica in petletnik in tu je konec vse filozofije, preprosto in učinkovito. Medtem ko sta zavračanje igranja nogometa ali nevtralen odnos nekaj povsem sprejemljivega, pa je zavračanje njegove učinkovite filozofije enostavnih pravil neracionalno. To bi pravzaprav v mikrofon moral dan kasneje povedati moj predsednik Türk, ko so ga vprašali, zakaj je v Ljudskem vrtu tulil. Nekoliko zlobno bom temu dogodku zdaj pristavil lonček republike Velenje. Resda v naših rudnikih ne rastejo diamanti, so pa vseeno imeli svoj zgodovinski klic. Krog te »kolonizacije« bo v neki točki bodisi sklenjen ali pa bo v spirali pognan navzgor. Kaj jo bo pognalo kvišku še, ostaja nejasno, bolj kot to pa jezi nejasnost pravil. Torej imamo uka priložnost tudi mikrolokalno. To pomeni, da morajo izkušnji kolegice novinarke, ki je pred časom poročala z »obveznega« ogleda tekme na stadionu ob jezeru, slediti še vsi nosilci teh-in-onih funkcij, in sicer z namenom, da razširijo pogled na to, kaj pomeni imeti jasna in učinkovita pravila. Naj ponovim, da tako številčnega gibanja, kot ga ima za sabo nogomet, ni ustvarila žoga in (zdravo) tekanje za njo, temveč okoli nje veljavna pravila. Zatorej, mundial-ideal.

V čudovitem okolju podzemske jame Huda luknja smo v petek, 4. junija 2010, gostili koncert Okteti treh slovenskih pokrajin. S pretežno slovensko pesmijo so se predstavili Rudarski oktet Velenje, ki je bil gostitelj in organizator koncerta, Trebanjski oktet in Oktet Dolič. Številno občinstvo je bilo navdušeno in večina je bila mnenja, da je ubrano petje vseh treh slovenskih oktetov ter čudovit ambient izvrstna lokacija za izvedbo podobnih koncertov tudi v prihodnje.

NaĹĄ Ä?as, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

10. junija 2010

Glasbene noviÄ?ke

Ni Pipec noĹž â&#x20AC;Ś vendar ima rezilo Morate priznati, dragi naĹĄi bralci in bralke, da smo vas letos Ĺže kar nekajkrat razveselili z bogatejĹĄimi ĹĄtevilkami tednika NaĹĄ Ä?as. Poleg novinarskih vsebin smo jim dodali ĹĄe kakĹĄne tematsko obarvane priloge. No, tudi tokrat vam branja ne bo manjkalo, ker smo redni ĹĄtevilki Ä?asopisa dodali ĹĄe humoristiÄ?no-satiriÄ?ni brezplaÄ?nik Aktiva celjskih novinarjev Pipec. Ni Pipec noĹž, kot paÄ? ni Ĺžebelj ĹĄolo, je top, a vendarle ima rezilo. V ÂťglaviÂŤ brezplaÄ?nika zapisani verzi veliko povedo o njegovi vsebini. Pa veliko zabave ob prebiranju. Prihodnji teden bo NaĹĄ Ä?as znova zajetnejĹĄi, tokrat zaradi priloge Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini, s katero Ĺže vrsto let ÂťskaÄ?emoÂŤ v za mnoge najprijetnejĹĄi letni Ä?as.

Sicer pa je vroÄ?ica nogometne mrzlice prisotna tudi v naĹĄem uredniĹĄtvu. V zadnjem tednu je namreÄ? ena od pomembnejĹĄih tem JuĹžna Afrika. PraktiÄ?no ni dneva, da ne bi katero rekli o tem svetovnem dogodku. In to ne glede na to, da je kolektiv â&#x20AC;&#x201C; tako trdi odgovorni urednik Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as Stane Vovk â&#x20AC;&#x201C; Ĺženski (ne vem, od kod to, saj je od 17 zaposlenih 8 moĹĄkih). Jasno, da bomo budno spremljali nastope Kekove Ä?ete vsi, Stane Vovk in propagandist Jure BeriÄ?nik, izpustiti ne smemo tudi vnetega spremljevalca nogometnih dogodkov â&#x20AC;&#x201C; vodje radijskih tehnikov Mitja Ä&#x152;retnika - pa ĹĄe posebej. Upamo, da bodo tudi kaj stavili. Ä&#x152;e za drugega ne, vsaj za kakĹĄen sladoled.

Nov album pri sedemdesetih Pop pevec Tom Jones je v eni od londonskih cerkva predstavil novo ploĹĄÄ?o Praise and Blame. ValiĹžanski pevec, ki je v ponedeljek slavil 70. rojstni dan, je pred sto povabljenci iz glasbenega sveta zapel nekaj pesmi s svojega Ĺže 39. studijskega albuma, ki bo izĹĄel 23. julija. Na albumu veÄ?ni playboy interpretira pop glas-

NajveÄ?ji talent je sedemletna Lina

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 18.30.

PERPETUUM JAZZILE Pred svetovnim nogometnim prvenstvom so pripravili posebno priredbo juĹžnoafriĹĄke himne Nkosi Sikelel' iAfrica, ki je v Ä?asu apartheida veljala za pesem zatiranih manjĹĄin. Besedilo skladbe je napisano v kar petih razliÄ?nih jezikih: xhosa, zulu, sesotho, africaans in angleĹĄÄ?ini.

1. MILAN STANKOVIÄ&#x2020;-Ovo je Balkan 2. LENA-Satellite 3. CHANEE & N'EVERGREEN-In A Moment Like This

bo, za katero je bilo v minulih letih malo zanimanja. Gre za razgibane gospel skladbe, ki govorijo o Ĺživljenju in smrti. Med pesmimi sta tudi skladbi Burning Hell Johna Leeja Hookerja in What Good Am I Boba Dylana. Kariera Toma Jonesa sicer traja Ĺže od sredine ĹĄestdesetih let, torej veÄ? kot 45 let, v tem Ä?asu pa je pevec prepeval zelo razliÄ?ne skladbe, od ĹĄlagerjev in pop pesmi do r& b-ja, bluesa, countryja, funka in rocka. V karieri je prodal veÄ? kot sto milijonov albumov.

V tokratnem izbor ste se odloÄ?ali med tremi skladbami z letoĹĄnjega Evrosonga. OdloÄ?ili ste se drugaÄ?e kot Evropa, saj je letoĹĄnja evrovizijska zmagovalka, nemĹĄka pevka Lena, tokrat morala priznati premoÄ? srbskemu izvajalcu Milanu StankoviÄ&#x2021;u. Slednji je v Oslu z BregoviÄ&#x2021;evo skladbo Ovo je Balkan sicer osvojil trinajsto mesto in zaostal tudi za predstavnikoma Danske, duom Chanee & N'evergreen, ki se je uvrstil na Ä?etrto mesto.

DALAJ EEGOL Tudi Dalaj Eegol oziroma Ali En je naĹĄel inspiracijo v trenutno aktualnem svetovnem nogometnem prvenstvu in nogometni mrzlici, ki se bliĹža vrhuncu. Napisal je namreÄ? skladbo z naslovom Slovenija je dala gol.

NATALIJA VERBOTEN Nogometna mrzlica ni obĹĄla niti Natalije Verboten. Slovensko srce je naslov skladbe, s katero se tokrat predstavlja v novi, navijaĹĄki luÄ?i. Nogometno himno sta zanjo spisala avtor glasbe in aranĹžmaja Zvone Hranjec ter avtor besedila Igor PirkoviÄ?.

ROCK OTOÄ&#x152;EC 2010 Letos bo naĹĄ najveÄ?ji glasbeni festival na prostem potekal Ĺže ĹĄtirinajstiÄ?, in sicer od 2. do 4. julija. Letos se bo na festivalu predstavilo 22 izvajalcev, doslej pa je na odru Rock OtoÄ?ca nastopilo Ĺže preko 550 glasbenih skupin iz veÄ? kot 20 razliÄ?nih drĹžav sveta.

Prosi za opraviÄ?ilo

LESTVICA DOMAÄ&#x152;E GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as.

â&#x20AC;Ś veÄ? na: www.radiovelenje.com

PoiĹĄÄ?i svojo priloĹžnost.

KATRINAS & CHERIE LUCAS Na glasbeno prizoriĹĄÄ?e prihaja zanimiva kombinacija odliÄ?nih Ĺženskih vokalov, ki so jih zdruĹžile vsem dobro poznane Katrinas in avstralska pevka Cherie Lucas. Sodelovanje je obrodilo sadove v obliki pesmi HoÄ?em ĹĄe ... (Today's gonna be a good day).

Po udarni prvi skladbi Naj te drugi ljubi primorski glasbenik Samuel Lucas predstavlja novo pesem s svojega prvega studijskega albuma, skladbo z naslovom Oprosti mi. Skladbo je napisal sam, pri bese-

1. Zlati Muzikanti & Irena VrÄ?kovnik - Jadraj z menoj 2. Ans. Roka Ĺ˝lindre - NaĹĄa deĹžela 3. ZreĹĄka pomlad & Langa - Tajkun 4. Igor in Zlati zvoki - Naprej, naprej 5. Ans. WankmĂźller - Vlak 6. Ans. Braneta KlavĹžarja - Moja rodna dolina 7. Euro Kvintet - Glasba druĹži ljudi 8. Vagabundi - Za Ä?eĹĄnjevo mizo 9. Mladi odmev - Zavrti me v zvezde 10. Iskrice - En krasen dan

2010

NateÄ?aj Zmagovalna ideja 2010 ti odpira nova vrata. Sodeluj na podjetniĹĄki delavnici Forum idej ter si naberi novih znanj in izkuĹĄenj iz sveta podjetniĹĄtva. Delavnica se bo odvijala 15. 6., ob 10. uri v MIC Velenje. VeÄ? o nateÄ?aju in delavnici najdeĹĄ na www.sasa-inkubator.si

SAĹ A inkubator Ĺ aleĹĄko-savinjski podjetniĹĄki inkubator d.o.o. KoroĹĄka cesta 62 b 3320 Velenje

GENERALNI POKROVITELJ GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJ

ORGANIZACIJSKA PARTNERJA

PODPORNIKA INOVATIVNEGA OKOLJA

OSTALI POKROVITELJI IN PARTNERJI APO VIZIJAÂŽ

RaÄ?unovodska hiĹĄa

dilu pa mu je pomagal Igor DajiÄ&#x2021;. Pod producentsko taktirko AleĹĄa Klinarja in Francija Zabukovca je Samuel posnel ĹĄe akustiÄ?no verzijo pesmi. Na debitantskem albumu s preprostim naslovom Samuel Lucas, ki je izĹĄel februarja letos, sicer najdemo ĹĄtirinajst skladb, med katerimi je tudi pesem Vse bi zate dal, s katero je na lanskoletni EMI osvojil tretje mesto in nase opozoril ĹĄirĹĄo slovensko javnost.

3!6).*3+/ e!,%e+! /"-/Â?.! 2!:6/*.! !'%.#)*! D O O

Sedemletna Lina KuduzoviÄ&#x2021; je zmagala v nedeljskem finalu ĹĄova Slovenija ima talent. Mala Lina je osvojila srca gledalcev s priredbo pesmi Celine Dion The Power Of Love in si s tem priborila 50.000 evrov. V finalu bleĹĄÄ?eÄ?ega ĹĄova, ki ga je v ljubljanski Hali Tivo li pripravila ko m e r c i a l n a televi zija POP TV, se je sicer pomerilo deset najboljĹĄih talentov. Poleg KuduzoviÄ&#x2021;eve so se za nagrado borili ĹĄe Maja Keuc, plesna skupina

Allthat, Fanika KriĹžaj, Dunking Devils, Sanja PoljĹĄak Pesan, Alen Vogrinec Vesel, Tina Drole, Peter Vode in plesna skupina Maestro.

McCartneyju Gershwinovo priznanje Nekdanji Beatle in nosilec plemiĹĄkega naslova sir Paul McCartney je prejel ĹĄe eno pomembno priznanje. AmeriĹĄki predsednik Barack Obama mu je namreÄ? izroÄ?il eno najuglednejĹĄih priznanj - Gershwinovo nagrado. Po Obamovih besedah so imeli McCartney in Beatli revolucionaren vpliv na glasbo in so Ä?ez noÄ? spremenili svet. McCartney je ob sprejemu priznanja v Beli hiĹĄi poskrbel za pravo beatlomanijo, saj je odigral nekaj najbolj znanih skladb skupine, poleg njega pa so

zapeli tudi Dave Grohl in Ä?lani skupine The Jonas Brothers. Na svoj raÄ?un je priĹĄla tudi prva dama ZDA Michelle Obama, ki ji je McCartney posvetil istoimensko skladbo Michelle, odmevali pa sta tudi Eleanor Rigby in Let It Be.

Gibonni navduĹĄil HrvaĹĄki glasbenik Gibonni je minuli teden na kar dveh koncertih navduĹĄil obiskovalce ljubljanskih KriĹžank in ponovno dokazal, da je eden najveÄ?jih avtorjev in izvajalcev popular ne glasbe na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije. Obiskovalcem KriĹžank je splitski glasbenik priÄ?aral nepozaben veÄ?er. S spremljevalno zasedbo in izbranimi gosti je odpel in odigral nekaj najveÄ?jih uspeĹĄnic iz svoje bogate kariere in seveda nove skladbe z aktualnega albuma Toleranca. Na odru sta se mu poleg Damir ja Urbana in Maye Azucena pridruĹžila tudi Jani Hace in Trkaj. Gibonni z najnovejĹĄim albumom Toleranca Ĺžanje uspeh za uspehom. Po uspeĹĄnih nastopih v KriĹžankah se Toleranca Tour 2010 nadaljuje.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 12

10. junija 2010

Godci in godenje

Velenjski Lionsi se tradicionalno udeležujejo humanitarnih akcij, med najbolj priljubljenimi pa je regata, ki je letos potekala v Dalmaciji. Kako so se odrezali brhki Velenjčani, ni znano, saj vsi vztrajno molčijo. Je pa pohvale vredno, da so zbrali kar 12500 evrov, ki jih bodo namenili Centru za usposabljanje in varstvo na Dobrni.

Pri nas je vse več različnih odličnih godcev. In vse več ljudi, ki nejevoljno godrnjajo.

Raz – deljeni

Nov dokaz

Predreferendumska kampanja in nedeljsko odločanje o meji sta dodobra razmejila Slovence. A če želimo res kaj doseči, bomo morali odpraviti razkorak in spet stopiti skupaj.

Tudi zadnja poročila kažejo, da imajo Zgornjesavinjčani vse boljše želodce. Pa čeprav svinjske.

Slabo slišijo Predstavniki velenjske občine so se o ravnanju z odpadki pogovarjali tudi z gluhimi in naglušnimi. A bolj kot ti o sortiranju odpadkov slabo slišijo mnogi taki, ki sicer dobro slišijo.

Vsaj eden

Franc Podgoršek – Feri (prvi z leve) in Alojz Polak sta dolgoletna prijatelja. Oba sta bila dobra nogometaša, danes sta upokojenca, pridelovalca dobrega vina, očitno pa imata skupno tudi željo po »ustvarjanju« čim boljših kulinaričnih dobrot. Čvek lahko samo ugiba, ali sta se prijavila na kuharski tečaj zaradi tega, ker so sta se njuni ženi naveličali ene in iste kuhe, ali pa sta na ta način sprostila adrenalin, ki ga je povzročila tekma za uvrstitev šmarških nogometašev v drugo slovensko ligo dan prej. Je bilo kuhalnico bolj enostavno vrteti po kotlu kot gledati tekmo?

Gostišče pri Vidi vabi Milan iz Zavodenj je »prepoznavna gostinska blagovna znamka«. Tistih, ki se pri njem počutijo kot doma, je toliko, da jih mora včasih tudi odkloniti, in to mu je resnično najtežje. Zato pa v Gostišču pri Vidi, ki je lani praznovalo 40-letnico delovanja, kar naprej nekaj zidajo in širijo. Glede na to, da so vesele družbe, ki proslavljajo različne jubileje in poroke, vse večje, je povečal zgornji prostor gostišča, kjer lahko sprejme kar 120 gotov. Stopnice, ki vodijo do tja, so bile doslej za marsikaterega gosta skoraj nepremostljiva ovira. Milan je zato znova ukrepal. Postavil je sodobno dvigalo in marsikomu močno olajšal pot. Goste seveda sprejema tudi v pritličju gostišča, kjer še posebej manjše družbe zelo rade posedijo v lepo urejenem zimskem vrtu. Gostišče pri Vidi je od nekdaj znano po odlični organizaciji velikih srečanj, ki ostanejo mnogim v nepozabnem spominu, saj se

gostje pri Milanu večinoma počutijo kot doma. Dobra kuhinja in prijazna postrežba vam pač odženeta druge vsakodnevne skrbi. Še posebej znana so Milanova nedeljska kosila. Ker je povpraševanja po njih kar preveč, jim je sedaj pridružil še petkova in sobotna (po predhodni najavi). Seveda so Pri Vidi gostov veseli tudi med tednom - razen ponedeljka in torka. Dobrot iz a la card ponudbe je namreč vedno na pretek. Še posebej so v teh prihajajočih poletnih dneh vabljive sveže pripravljene gobe ali

Pri sosedih zelo priljubljena Hrastovčana, eden najsrečnejših upokojencev Milan Blagotinšek in še delujoči, Ervin Vranjek, sta vedno zraven, če gre za okrogli jubilej. V vasi je v navadi, da vsakemu 'okroglemu' postavijo mlaj. »To bo lepo, ko prideva midva na vrsto, saj je sedem vendarle pravljična številka,« sta se veselila ob zadnjem postavljanju mlaja. Res pa je, da bosta morala še malo počakati. Pst: saj bo še kakšna okrogla vmes.

Pod drobnogledom Evropski strokovnjaki bodo kma lu pri šli oce njeva t Mozirje. Komisija Entente Florale! Upajmo, da bodo glede ureditve trga bolj enotni kot domačini.

Ne le Slovenci, tudi Velenjčani so razdeljeni. Razdeljeni so o tem, ali je nov nadstrešek pri Centru Nova primeren ali ne. Eni ga ocenjujejo kot podeželje v mestu.

V Rečici Nekateri so me opozorili na zapleten primer v šmarški občini. Tam naj bi v Rečici naredili brv. A brv ne bo v Rečici, ampak bo potekala preko nje. Zapleteno? Niti ne. Brv naj bi naredili v Rečici pri Paki, potekala pa naj bi preko reke Rečice.

Zdrava pamet Vsi Slovenci očitno premoremo zdravo pamet. Saj pravijo, da je v nedeljo na referendumu o arbitražnem sporazumu odločala zdrava pamet. In tako zagotavljajo tako zagovorniki kot nasprotniki arbitraže.

Milan Goršek Zavodnje 22 a 5895 195 Delovni čas: od 10.00 do 21.00, ob ponedeljkih in torkih zaprto

pa slastne palačinke z borovnicami. Lahko pa vas premami še marsikaj drugega. Če si torej želite prijazen potep v idilično naravo, če vas mami dobra domača hrana, potem jo le mahnite v Gostišče pri Vidi v Zavodnje. Ne bo vam žal. Pa pokličite, da pot ne bo zastonj. Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana

Darko Menih, šoš tanjski župan, je bil ob zadnjem obisku premiera Pahorja zelo vesel njegovih zagotovil, da podpira nadomestni blok 6. Vsaj en član SDS, ki je zadovoljen s predsednikom vlade.

Novost

S CITYBON-om boste lahko zares privarčevali! Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke v več kot 80 prodajalnah in lokalih, kulinarična razvajanja in darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM privarčevali več kot 800 EUR. CITYBON boste lahko koristili od 3. do 25. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas. Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 13

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

10. junija 2010

Mayerjeva vila tik pred odprtjem Že osmič za pokal KS Gaberke V teh dneh potekajo zadnja zaključna dela notranje opreme prenovljene vile in vrtnarskega dela v delu vrta, ki je že prenovljen Šoštanjčani se bodo lahko poročali »doma« Milena Krstič - Planinc

Šoštanj - Konec oktobra lani so bila končana obsežna in zahtevna obnovitvena gradbeno-obrtniška in restavratorska dela na nekaj več kot 600 kvadratnih metrih notranjih površin ter na 1.700 kvadratnih metrih vrta ob Mayerjevi vili v Šoštanju, kjer je poustvarjena nekdanja podoba tega dela vrta. »V prostorih klasične meščanske vile, ki jo je leta 2002 Občini Šoštanj v last predal Premogovnik Velenje, bodo javnosti na ogled stalne muzejske zbirke kiparskih del Ivana Napotnika ter izbor likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije, del zasebne domoznanske zbirke Zvoneta A. Čebula ter hortikulturna zbirka šoštanjskega vrtnarja Alojza Kojca. V preddverju pritličja bo urejena informacijska (Info) točka, v osrednjem salonu v prvem nadstropju pa poročna dvorana in večnamenski protokolarni pro stor. Obči na Šoš tanj je od Upravne enote Velenje že aprila letos pridobila ustrezno soglasje, na osnovi katerega se bo slovesna sklenitev zakonske zveze lahko sklepala v teh prostorih. V vili bo urejena tudi Mayerjeva soba, posvečena spominu na prvotnega lastnika in njegovo družino. Odvetnik dr. Fran Mayer (1866-1940), dolgoletni šoštanjski župan in častni občan, se je Šoštanjčanom še posebej vtisnil v spomin kot najbolj zaslužen, da je mesto leta 1931 dobilo vodovod, bil pa je tudi pobudnik za ustanovitev

meščanske šole,« je povedala Alenka Ver bič, viš ja sve toval ka za področje družbenih dejavnosti v Občini Šoštanj. Prenovljena vila bo prijazna do gibalno oviranih oseb, ki jim bo ogled zbirk omogočen s pomočjo stopniščnega vzpenjalca.

»Poudariti je potrebno, da so vsa obnovitvena dela potekala po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enota Celje, ki je leta 2007 izdelala konser vatorski program obnove vile. Zavod je prenovo vile vseskozi strokovno spremljal, končni rez-

V nedeljo, 6. junija, je bilo v Gaberkah že osmo tradicionalno meddruštveno gasilsko tekmovanje za starejše gasilke in gasilce, ki ga je pripravilo tamkajšnje gasilsko društvo. Tekmovanja se je udeležilo 20 desetin iz bližnje in daljne okolice, 4 desetine pa so bile na tekmovanju prvič.Izvedli so vajo s hidrantom in vajo raznoterosti. V ženski konkurenci je tekmovalo 8 desetin, v moški pa 12.

Rezultati ženskih ekip: 1. mesto PGD Polje, 2. PGD Gaberke, 3. PGD Prevalje, 4. PGD Matke, 5. PGD Šalek, 6. PGD Šoštanj, 7. PGD Vojnik in 8. PGD Bevče. Moške ekipe so si priborile naslednja mesta: 1. mesto PGD Lovrenc na Dravskem polju, 2. PGD Oplotnica, 3. PGD Ponova vas, 4. PGD Škale, 5. PGD Gerečja vas, 6. PGD Polica, 7. PGD Šalek, 8. PGD Polje, 9. PGD Šoštanj

mesto, 10. PGD Gaberke, 11 PGD Pesje in 12. PGD Šmartno ob Paki. Prehodna pokala v obeh kategorijah sta obdržala lanska zmagovalca in sicer PGD Polje med ženskami in PGD Lovrenc na Dravskem polju med moškimi ekipami, podelil ju je župan občine Šoštanj Darko Menih. Nagrado za najstarejšega gasilca je prejel Filip Oder, rojen leta 1917 (PGD Šalek). A. Grudnik

Škof blagoslovil Center starejših Zimzelen Slovesno odprtje prenovljene Mayerjeve vile je načrtovano za sredo, 23. junija.

Vrednost obnovitvenih del skupaj z opremo je 630.000 EUR, od tega je občina 386.500 EUR sofinancerskih sredstev pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo RS, ostala sredstva pa je zagotovila iz občin ske ga pro ra ču na.

Topolšica, 1. junija - Med krajšo slovesnostjo je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek blagoslovil center in opremo v kapelici doma. V nagovoru je direktorica centra Andreja Štefan Bukovič poudarila, da je

Zimzelen mlad, a zeleni s pomočjo vseh ljudi, ki so se pred dvema letoma povezali v ideji o graditvi centra za varstvo odraslih ter ji dodali svojo moč in vizijo. »Zimzelen zeleni v okviru Skupine Pre-

mogovnik Velenje, ki je tudi tako, da je sprejela izziv s področja socialnega varstva, pritrdila svojemu sloganu čut za prihodnost.« Dogodek so z nastopom obogatili tudi člani okteta Zavodnje.

krajevne skupnosti Božidar Repnik in gasilcev Samo Kopušar predali namenu prejšnji četrtek. Ljudi se je ob otvoritvi trlo, kar je gotovo najlepši dokaz, da so si krajani takšno dejavnost v kraju zelo želeli; zlasti tisti, ki živijo v bližini doma. »Že dolgo sem sanjal, da ustanovim sodoben glasbeni center. Zato se moram zahvaliti vsem, ki so prispevali sredstva – Mestni občini Velenje, tukajšnjemu gasilskemu društvu, Krajevni skupnosti Škale Hrastovec in seveda vsej moji ekipi za pomoč pri uresničevanju tega projekta. Verjamem, da je ljudem všeč in da bodo radi obiskovali to šolo. Glasbeni center vsebuje tri sodobne učilnice in druge ustrezne spremljajoče prostore. Me njimi tudi spre-

jemnico s časopisi, da bodo starši lažje počakali na svoje otroke, medtem ko bodo vadili. Tudi mi smo vložili veliko sredstev v prenovitev, saj želimo dolgoročno poskrbeti za razvoj šole in pestrost dogajanja v njih,« je navdušeno razlagal Robert Goličnik, ki je doslej s sodelavci izobrazil že kar nekaj sto na igranje instrumentov željnih ljudi. Poučujejo diatonično harmoniko, kitaro, bas kitaro, bariton, kontrabas, solo petje, v novem šolskem letu pa bodo uvedli še poučevanje klavirja, klaviature in klavirske harmonike, inštrumenta pa tudi posojajo.. Šola pa je raznolika tudi po starosti učencev. Trenutno najmlajša učenka še nima pet let, najstarejši učenec pa že 79 let.

ultat prenove pa je izjemno kvalitetna in celostna predstavitev arhitekture s konca 19. stoletja. Vila Mayer z vrtom je razglašena za kul tur ni spo me nik lokal ne ga pomena in sodi med najlepše ohranjene klasične meščanske vile iz tega obdobja.«

Malčki iz šoštanjskega vrtca srebrni in bronasti

Ljubljana, 1. junija - Ministrstvo za okolje in prostor RS in CocaCola HBC Slovenija, partnerja projekta Moja reka si, sta podelila nagrade in priznanja mladim kreativcem, ki so med letošnjim natečajem Oglas za mojo reko opozarjali na pomen slovenskih rek. V kategorijah TV in radio sta najbolj prepričala oglasa ekip iz OŠ Polzela, v kategoriji tiska pa je bila najbolj ša OŠ Simo na Gre gor či ča Kobarid - Podružnična šola Breginj. Nadvse sta se izkazali (da sta v finalu, smo pisali že v prejšnji številki) tudi ekipi vrtca Šoštanj. Otroci enote Barbka Šoštanj z vzgojiteljicama Darjo Jelenko in Ivo Naveršnik so v kategoriji tis-

kanih oglasov osvojili drugo mesto z oglasom ‘Naša reka Paka vče-

raj, danes in jutri’. Otroci enote Urška iz Topol ši ce, men to ri ce Zorane Globačnik, pa so za oglas ‘So v Toplici račke pojedle ribice?’ prejeli tretjo nagrado. Nagra jen cem je čes ti tal tudi minister zaokolje in prostor prof. dr. Roko Žarnić in ob podelitvi dejal: »Prav vse ekipe so ustvarile odlične, domiselne oglase, ki imajo to neverjetno zmožnost, da se dotaknejo naših src. Tako močna sporočila lahko do nas prenesejo le otroci in njihov optimizem, da lahko prispevajo k boljšemu svetu. Izredno sem vesel, da so se odzvali na natečaj, in upam, da bo njihove oglase videlo čim več Slovencev.«

Veseli novega glasbenega centra Namesto nezaželenega gostišča v Gasilskem domu v Škalah odslej učenje instrumentov V Škalah so se končno rešili dolgoletnega nezaželenega gostišča v tamkajšnjem gasilskem domu, v katerem so se najemniki menjavali kot po tekočem traku, in tako, kot je delovalo, ni sodilo v kraj. Zato so se odločili, da bodo prostore namenili povsem drugi dejavnosti. S skupnimi sredstvi Mestne občine, Gasilskega društva in Krajevne skupnosti so povsem spremenili njihovo namembnost. V najem jih je vzel znani glasbenik Robert Goličnik in jih spremenil v Zasebni glasbeni center Goličnik. Slovesno so jih župan Srečko Meh ter predsednika

vos

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

10. junija 2010

Pogovor nadgradil glasbeno doživetje Slovensko orgelsko društvo že vse od svoje ustanovitve pomemben delež svojih aktivnosti posveča organizaciji orgelskih koncertov, združenih v Poletni orgelski ciklus, ki ga podpira tudi ministrstvo za kulturo RS. Konceptualna zasnova letošnjega že devetega ciklusa je solistična in komorna igra z orglami. Poslušali bomo lahko šest koncertov slovenskih in tujih glasbenikov na šestih različnih, v zadnejm času zgrajenih ali obnovljenih kot tudi zgodovinsko zelo zanimivih orgelskih instrumentih. Drugi koncert iz ciklusa je bil v petek, 4. junija, v orgelski dvorani glasbene šole Velenje. Poslušali smo lahko dunajskega organista Wolfganga Kogerta. Orgle je študiral na Dunaju, v Stuttgartu, sedaj pa se izpopolnjuje še v orgelski improvizaciji in cerkveni glasbi v Detmoldu. Je dobitnik več priznanj in nagrad na pomembnejših orgelskih tekmovanjih, njegova koncertna pot ga vodi skozi vso Evropo, severno Afriko in arabske dežele. Wolfgang Kogert deluje kot organist v prestižni dvorni kapeli dunajskega ‘Hofburga’, kjer sodeluje z Dunajskimi filharmoniki in Zborom dunajskih dečkov. Leta 2009 je izšla njegova prva solo zgoščenka z naslovom Orgelska glasba na dunajskem dvoru, ki jo je posnel na znamenitih orglah v Mihaelovi cerkvi na Dunaju. Ker Slovensko orgelsko društvo že vrsto let deluje mednarodno, je Wolfgang Kogert že pred leti prvič obiskal Slovenijo, namreč mednarodno orgelsko šolo v Velenju, in postal tudi član SOD. Na Algäuerjevih orglah z baročno registrsko dispozicijo smo lahko v stilno dodelani interpre-

taciji poslušali glasbo nemškega zgodnjega baroka skladateljev N. Bruhnsa in G. Muffata in nato še dve veliki in tehtni skladbi J. S. Bacha. Baročno glasbo je v sredini programa prekinila inventivno domišljena improvizacija na temo Kekče-

ve pesmi, ki so jo kot tematsko podlago izbrale dijakinje orgelskega oddelka. Mlad dunajski organist je pokazal suvereno, prepričljivo igro tako v

Psiholog odgovarja (8)

tehničnem kot muzikalnem smislu. Občutljiva baročna glasba je dosegla svojo jasnost in čar tudi v prefinjenih registrskih barvah. Asistentsko vlogo pri registraciji je prevzela Andreja Golež. K soorganizaciji koncerta smo povabili glasbeno šolo Velenje in društvo Consortium mucica velanensis s predsednico Jelko Hrovat in skupaj se je porodila ideja za debatni večer, ki je sledil po koncertu. Z dijaki umetniške gimnazije smo pripravili vprašanja, ki so jih zastavili v nemškem jeziku. Debata se je razvila v zanimiv klepet, ki je zaradi domišljenih vprašanj in seveda vsebinsko bogatih odgovorov dosegla stopnjevanje v prijetnem ozračju. K postavljanju vprašanj smo povabili tudi ostale poslušalce , ki so se z veseljem odzvali z zanimivimi vprašanji, in to v tekoči nemščini. Zgolj slučaj ali intelektualna kulturna raven našega kraja, ki že vrsto let vlaga v tovrstni napredek? Za prevajanje celotnega pogovora je poskrbela Barbara De Costa. Vsi prisotni smo bili bogateljši za vrhunsko glasbeno izvedbo, mnoge informacije, predvsem pa za dragoceno doživetje, saj smo se na poseben način dotaknili drug drugega. Mladi Dunajčan je bil s pozitivno atmosfero ob glasbi in debati zelo navdušen, kot tudi nad orgelskim instrumentom in dvorano, ki je v evropskem prostoru nekaj edinstvenega. Po odzivih poslušalcev bi lahko tovrstno zasnovo druženja ob glasbi še kdaj ponovili. Ema Zapušek

Petra Tekavec, mag. psihološkega svetovanja Deseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje

Veliko mi pomenijo bližnji odnosi. Po ločitvi od moža pri 45 letih sem ostala sama z otrokom, ki je študent in pride domov vsaka 2 tedna. Uteho pred samoto in bližino sem si iskala v prijateljstvu. Sem odprte narave in hitro navežem kontakt. Na tak način sem si pridobila kar nekaj prijateljev. Od začetka je vse lepo in prav. Sama veliko dajem in zato pričakujem podobno nazaj. Z dvema prijateljicama so se odnosi začeli krhati po pol leta. Prizadelo me je, ko sta se začeli oddaljevati in imeli zame z vsakim dnem manj časa. Počutila sem se izdano in zapuščeno. Ko sem ju vprašala, kaj je narobe, sta rekli, da nič, da pač nimata toliko časa kot jaz in imata še druge obveznosti z družino. Zelo sem jima zamerila in se potem tudi sama počasi umaknila. Nesrečna sem in se sprašujem, zakaj se me drži smola. Izgubila sem zaupanje v ljudi, saj me slej ko prej vsi zapustijo, kot me je bivši mož. Začela sem že razmišljati, da je kaj narobe z menoj. Kaj menite vi? Hvala za pomoč.

Osamljenost in smola z odnosi Draga gospa Nada, Verjamem, da ločitev od bivšega moža ni bila lahka za vas. Vsak nadaljni odnos, ki se ne konča lepo, vas spomni na to, kaj se vam je zgodilo. Občutek imate, da vas bodo vsi zapustili in da nikoli ne boste dobili tiste bližine, po kateri hrepenite. Menim, da korenine vaših problemov z odnosi izhajajo iz posledic ločitve. Prevzeli ste vlogo žrtve in si ustvarili prepričanje, da niste dovolj dobri za nikogar. Z vsakim razočaranjem s prijatelji ste si to prepričanje potrdili. Ločitev ali razdor med dvema osebama je boleč in potrebujemo čas, da izgubo prebolimo. Ste šli čez to fazo? Ste objektivno razmislili o tem, zakaj ste se z možem res razšla? Morali se boste soočiti s to bolečino, drugače jo boste vlekli v vsak naslednji odnos. Potreba po bližini je normalna. Potrebujemo intimne in kvalitetne odnose, v katerih lahko dajemo, prejemamo in si delimo srečo in žalost. Žal ste do sedaj to iskali pri napačnih osebah. Poiščite si prijateljico, ki je prav tako samska in ima podobne izkušnje, saj imate več možnosti, da bosta imeli podobna pričakovanja in potrebe v odnosu. Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje.

Osnovna šola Šoštanj – Kulturna šola 2010

Bilo je enkratno Ni v navadi, da se učenci, ki praznujejo visoko obletnico odhoda iz osnovne šole, spomnijo in medse povabijo vse nekdanje razredničarke in razrednike. Da z njimi obudijo spomine na osnovnošolska leta, pa je še toliko lepše. Prav to so storili učenci osnovne šole Bratov Letonje Šmartno ob Paki, generacija

1972-1980. Ob njihovi 30-letnici in prijaznem vabilu smo se odzvale skoraj vse razredničarke. Dobili smo se pred šolo, si ogledali nekaj učilnic in se iz srca nasmejali ob spominih, ki so nas ponesli v leta naše in njihove mladosti. Praznovanje smo nadaljevali na kmečkem turizmu, kjer so organizatorji poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni. V skrbno pripravljenem programu (ker je to še Titova generacija, nas je ta tudi na kratko

obiskal), polnem smeha in šal, pa smo se spomnili tudi vseh učencev in učiteljev, ki jih, žal, ni več med nami. Ves večer smo klepetali o otrocih, vnukih, službah, kje kdo živi in kaj je s tistimi, ki jih na srečanju ni bilo. Lepa hvala vsem, posebno še Hermini, Cirili, Cvetki, Zdenku in Gregorju. Počutile smo se zaželene!

Zveza kulturnih društev Slovenije, Društvo za razvoj in varovanje GEOSS in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti so aprila 2010 razpisali natečaj za naziv KULTURNA ŠOLA. Zanj se lahko poteguje šola, ki se izkaže s po obsegu in kakovosti z nadpovprečno kulturno dejavnostjo učencev in učiteljev. Prijavila se je tudi naša šola in poslala obsežno utemeljitev in dokazno gradivo v zvezi s kulturno dejavnostjo šole zadnja štiri leta. V petek, 4. junija, pa smo prejeli naziv Kulturna šola 2010. V utemeljitev so zapisali: Prejeli ste priznanje Kulturna šola 2010. Čestitamo vam in se hkrati zahvaljujemo za zaupanje, ki ste ga nam izkazali s sodelovanjem na natečaju. Nosite ga s ponosom, kajti spadate v krog tistih šol, ki se izkazujejo z nadpovprečno kulturno dejavnostjo. Priznanje smo vam podelili za štiri leta, torej njegova veljavnost poteče s prireditvijo Kulturna šola 2014. Hkrati s priznanjem prejmete tudi napis Kulturna šola 2010, ki ga lahko vključujete v vse dokumente šole, publikacije in spletne strani – veselilo nas bo, če ga boste uporabljali čim bolj pogosto. Še bolj pa nas bo veselilo, če boste tudi naprej razvijali kulturno dejavnost in sodelovali na naših razpisih za kulturno šolo leta in priznanja za odličnost.

Nekdanje razredničarke

Jožica Andrejc

V spomin na srečanje še gasilska slika

Mnenja in odmevi Uničeno ponirkovo gnezdo Velenjčane in bralce Našega časa bi želela opozoriti na kruto dejanje, ki se je v minulih dneh zgodilo nebogljenim živalim ob Velenjskem jezeru. Kot Velenjčanka se rada sprehodim ob našem jezeru in po njegovi zgledno urejeni okolici, za kar smo MO Velenje in Premogovniku Velenjčani zelo hvaležni. Vesela sem, da si je dom v jezeru ali ob njem našlo tudi precej živali, še bolj pa me veseli, da se te živali po naravni poti razmnožujejo. Več sem kot dober teden dni s svojim vnukom z navdušenjem hodila opazovat skrbno gnezdenje ponirkov – na poti med Kinološkim društvom

in sprehajalno potjo (takoj za mostom desno v vodi). Ko sva 1. junija zopet šla pogledat, če so se morda že izvalile mlade ptičke, me je presunilo dejstvo, da gnezda ni več. Vendar ne zaradi naravne poti, ampak zaradi človeške volje - gnezdo je nekdo uničil in ptico pregnal, jajčka pa so zaradi tega uničena. Tam je le še razdejanje in sledi vandalizma. Ne vem, kdo ima srce storiti kaj tako krutega nebogljeni živali, ki vali svoja jajčka. Pretresena sem, da takšni ljudje obstajajo, da se zadržujejo v naši neposredni bližini, da jim kaj takega sploh pade na misel. Menim, da bi bilo prav, da se ob jezeru postavijo še dodatne opozorilne table, da je potrebno spoštovati in pustiti na miru živali, ki tam prebivajo. Po potrebi pa bi

bilo verjetno zelo smiselno, da bi bil prisoten še kakšen dodaten varnostnik ali redar, ki bi skrbel za red na tem območju. Seveda je vse to povezano z dodatnimi denarnimi sredstvi, vendar ker očitno človeška krutost ne pozna meja, bo potrebno ljudi na vsakem koraku začeti nadzorovati. Morda zgolj v opozorilo za neko obdobje. Storjene škode žal ni več mogoče popraviti, lahko pa osvestimo ljudi, jim odpremo oči, da so živali živa bitja s svojimi potrebami, opozorimo na problem in skušamo ponovitev takšnega ali pa še krutejšega dejanja v prihodnosti preprečiti. Saša Mravljak

Junij, mesec za knjige in smeh Kako hitro mine mesec maj, ki je vedno prepoln festivalov, koncertov in sploh dogodkov, ki ustrežejo vsem interesom. In vedno mu sledi tisti malo manj zaželeni mesec junij. Vsaj za študente in dijake. Junij sledi brezskrbnemu in dogajanja polnemu maju, obenem pa je pred julijem, ko se začnejo počitnice. Tako dijakom postreže z zaključnimi testi, maturantom s stresno maturo in študentom – z izpitnim obdobjem. Temu primerno tudi ŠŠK-jevci priredimo program. DMK -ja je konec in v junij smo vas popeljali z improvizacijskim šovom Mamoo-tov. Ti so medse sprejeli nove improvizatorje, ki

so se prvič predstavili v prepolnem Mladinskem centru v Velenju. Razprodali so vse vstopnice, preostalo publiko pa so spustili na nastop brez vstopnine, če bodo le lahko še kaj videli. Šesterica (Vid Hrovat – Sleš, Matic Mravljak – Motka, Dejan Ikovic – bushi, Dejan Tomovski – Tomo, Žan Valenčak – Denser, Žan Goltnik – Božanski) je odigrala fantastično in publiko nasmejala praktično do solz. Seveda sta za to zaslužna Miha Šilc in Matej Mraz, ki sta zbrala novo zasedbo in jo trenirala cele tri mesece, jih pripravljala s svojimi izkušnjami, na nastopu pa sta bila bolj živčna kot sami igralci. Več kot odličen odziv smo dosegli že na stand up večeru z Vidom Valičem in Andre jem Cola ri čem v okvi ru DMK -ja in se odločili da vam ponudimo še. Tokrat bodo za napenjanje vaših trebušnih mišic poskrbele Hijene. Nasmejite se v soboto, 19. 6, ob 21. uri, v Mladinskem centru Velenje. Vstopnice si zagotovite v predprodaji v MC Velenju, pri natakaricah po ceni 4 evre, na dan dogodka pa po 5 evr. Ekipo sestavljajo Marko Kumer - Murč, ki pri nastopu izbira med aktualnimi temami, razmiš-

lja o življenju, napakah, ki jih dela sam. Že nekaj let svoja razmišljanja o svetu deli z občinstvom, kar ga uvršča med začetnike drugega vala slovenske stand-up scene. Velenje pozna, saj prihaja od blizu, dovolj blizu, da bo padla kakšna lokalna … šala. Na odru mu bo sledil Perica Jerkovič, ki je slovenskim ljubiteljem stand-up komedije že dobro znan. Leta 2003 je pognal študentski stand-up s showom "Ceu Smeh," ki je bil tako uspešen, da so ga izvajali štiri leta, koprsko gledališče pa je bilo v času ponovitev vselej polno. Januarja leta 2007 je skupaj s somišljeniki ustanovil skupino Komikaze. Zadnji, ki bo skrbel za naše smejalne gubice, pa je Marko Korenjak in je že vrsto let odličen predavatelj in trener nevrolingvističnega programiranja. V Velenju bo nastopal prvič, za kar pravi: »Veni, vidi, nasmejal!« Šaleški študentski klub želi dijakom in študentom veliko znanja in sreče pri testih in izpitih in vam želi uspešen zaključek študijskega leta, da boste lahko preživeli sproščene počitnice tudi ob našem programu. Nika Penšek

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

10. junija 2010

Šola malo drugače – tabor za nadarjene v naravi Srečanje ob zlatem jubileju

Pustimo otrokom, da se zavedajo zlatega rudnika domišljije, ki je samo njihov. Prepričati jih moramo, da so na vsem širnem svetu edini in neponovljivi … in da imajo še nekaj – ogromen potencial. Pokazati jim

moramo, kako bodo sami sebi najboljši, kako … Prav to idejo naših učiteljev smo začutili novinarji Osnovne šole Antona Aškerca v petek in soboto, 28. in 29. maja, na taboru za nadar-

jene učence na turistični kmetiji Zgornji Zavratnik blizu Luč. Zbrali smo se učenci, ki smo pokazali izjemne dosežke na intelektualnem, ustvarjalnem, vodstvenem ali umetniškem področju. Učitelji

Livada se predstavi in športna akademija

Branku Mahnetu Smrti smo vsi zapisani že ob rojstvu. Zato tudi smrt spada med najbolj pretresljive dogodke našega življenja. Pred nekaj dnevi se je izteklo življenje Branka Mahneta, našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja. Branko Mahne je bil rojen 29. junija 1920. Na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega je začel poučevati leta 1981, ko je bilo v oddelku kitare 14 učencev. Na šoli je honorarno poučeval deset let. Nekaj časa je deloval tudi kot vodja kitarskega oddelka. Med njegovimi učenci sem bil tudi sam, ki sem kot petošolec prvič stopil v njegovo učilnico v domu učencev leta 1981. Pred tem sem leto obiskoval pouk pri Leopoldu Planku, a me je bolj kot kitara zanimala žoga na igrišču za gradom. Kaj kmalu je tov. Mahne v meni prepoznal talent, ki bi lahko obetal. Seveda je bilo gotovo njemu mnogo bolj kot meni jasno, kakšno delo naju čaka, če želim nadaljevati šolanje na srednji stopnji. S svojo pedagoško žilico in poznavanjem psihologije otrok je uspel v meni prebuditi tisto hrepenenje po glasbi, umetnosti, lepoti muziciranja, s preprostimi besedami, me je »zastrupil« s kitaro, ki je moja spremljevalka še danes. Tako sva tri leta vadila in se pripravljala za moj največji korak v življenju - sprejemni preizkus na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Spomnim se, ko mi je rekel: fant, jutri greva na tekmovanje na Vrhniko. Seveda sem bil premalo tehnično in tudi zrelostno pripravljen, da bi sam tekmoval. Peljal me je poslušat najboljše kitariste v Sloveniji. In spomnim se, kako se mi je Padovčeva Poloneza še posebej vtisnila v spomin in sem jo naslednjo uro pri tov. Mahnetu zaigral na pamet po spominu. Se razume - z mnogimi napakami, a tov. Mahne je že vedel, koliko je ura. Imela sva ure kitare v glasbeni šoli, nešteto pa pri nas doma. Takrat se mi je zdelo povsem običajno, da tov. Mahne prihaja k nam na dom tudi ob vikendih in počitnicah, takšen je pač bil. Ko nisva vadila tehnike na kitari, mi je razlagal o glasbi na splošno, a ne kot učitelj, bolj kot da bi mi pripovedoval zanimive prigode in zgodbe iz zgodovine. Tako je bilo tudi kasneje, ko sem uspešno opravil sprejemni preizkus v Ljubljani, diplomiral in kmalu postal kot mlad učitelj njegov sodelavec. Vedno je imel zame pripravljen odgovor ali pomoč. Tudi po upokojitvi sva se veliko srečevala, res da bolj po njegovi zaslugi, ko se je vedno znal ustaviti med svojimi sprehodi mimo našega doma. Glasba je bila njegovo življenje, bil je redni obiskovalec koncertnih prireditev, in če ga usoda ne bi prehitela, bi v mesecu juniju dočakal devetdeset let. Za vedno bom hvaležen, da je stopil v moje življenje. Da sem mu lahko bil učenec, si štejem za neizmerno čast in ponos. Boris Štih, ravnatelj Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje

V sredo, 2. 6., je kulturni dom napolnila dobrodelna prireditev Livada se predstavi. Za uvod je naš zbor zapel himno Livade. Predstavili so se prav vsi učenci, tako podružničnih šol Škale in Cirkovce kot učenci OŠ Livada. Program je bil zelo pester, od angleške igre, twirlinga, pevskih zborov do plesa in recitala.

so nam pripravili različne zelo zanimive delavnice, in sicer delavnico dela z naravnimi materiali, razvedrilno matematiko, orientacijski pohod, sproščanje ob glasbi, retorično, novinarsko, angleško in literarno delavnico ter astronomijo. Ustvarjali smo, doživljali prave možganske nevihte in se nasmejali pri delu, ki nam je bilo pisano na kožo. Ni bilo običajno, vsakdanje delo, ampak delo, pri katerem smo se lahko dokazali, pokazali, kar mogoče drugače ne, se razvedrili in se hkrati naučili veliko novega. Prijetno pa je bilo tudi naše druženje, pri katerem ni bilo pomembno, ali obiskujemo 7. ali 8. razred. Bili smo skupina, ki se želi družiti in spoznavati nove poti naše ustvarjalnosti in nadarjenosti. Bilo je nepozabno. Z Zgornjega Zavratnika smo se odpeljali nasmejani vsi, učenci, ravnatelj in učitelji. Zapisali mladi novinarji

Razpoloženje v dvorani je bilo odlično in prav vsi so domov odšli nasmejani in zadovoljni. Izkupiček od prodanih vstopnic je namenjen šolskemu skladu, s tem pa smo korak bliže izgradnji igrišča za matično šolo in nakupu pripomočkov v Škalah in Cirkovcah. V ponedeljek, 7. 6., pa smo imeli športno akademijo in razglasitev najboljših športnikov in športnic šole za šolsko leto 2009/2010. S pestrim programom so učenci na noge dvignili celo telovadnico. Videli smo atlete, atraktivno zabijanje košev, ples s trakovi, skok čez kozo … In kdo so bili najboljši športniki? Na razredni stopnji Lana Stefanović, Brina Bastič in Petja Herlah med deklicami ter Sandro Jovanović, Kevin Novak Avdić in Vid Vrhovnik med dečki. Najboljše športnice in športniki na predmetni stopnji so Kaja Cirar, Jasmina Babjić in Kaja Vrhovnik ter Uroš Grebenšek, Mitja Kac in Mitja Podlesnik. Iskrene čestitke vsem ter na snidenje prihodnje leto. Šolske novinarke OŠ Livada

Mariji Hudomal v spomin Bil je lep pomladni dan, ko smo se v velikem številu zbrali na pokopališču v Podkraju, da pospremimo k zadnjemu počitku Vas, spoštovana gospa Hudomal. Toplo sonce je razlivalo svoje žarke, kot bi se hotelo še zadnjič posloviti od Vas, mi pa smo v dolgem sprevodu stopali proti grobu, kraju Vašega zadnjega počitka. V mislih sem bila ves čas z Vami in v času, ko sem Vas spoznala. To je bilo pred 17 leti, ko smo se prvikrat zbrali v prostorih DU Šoštanj ljubitelji lepe slovenske besede, z željo, obelodaniti svoje zapiske, ki smo jih že dolgo skrivali pred javnostjo. Kmalu za tem smo ustanovili Literarno sekcijo pod vodstvom Vašega moža, Vi pa ste s svojim znanjem in natančnostjo poskrbeli, da so bila naša dela tudi slovnično pravilna. Izdali smo tudi skupno knjigo z naslovom »Utrinki življenja«, v kateri je sodelovalo devet piscev. Veliko lepih doživetij nas je združevalo ves ta čas, med drugim tudi vsakoletna srečanja ljudskih piscev upokojencev Slovenije v Mariboru, kjer smo v okviru Likusa dolga leta svoje prispevke objavljali tudi mi. Čas je mineval, naše članstvo pa se je postaralo in z Vašim odhodom še bolj razredčilo. Spoštovana g. Hudomal! Ni Vam bilo več dano doživeti toplega poletja, doživeli pa ste še pomlad, ko je pred Vašim domom vzcvetela lepa bela magnolija, za Vas žal še zadnjikrat. Odšli ste tiho in nepričakovano, za Vami pa ostajajo Vaše pesmi in lepi spomini na naša skupna doživetja. Prisrčna hvala Vam za vse, kar smo prejemali od Vas. Želim Vam miren počitek v naši slovenski zemlji, na katero ste bili zelo navezani. Ana Meža

Po petdesetih letih nekdanji sošolci zadnje generacije vajeniške šole spet skupaj

Zadnja generacija vajeniške šole Velenje je praznovala svoj zlati jubilej. V drugi polovici maja smo se v Starem Velenju v popoldanskem času zbrali sošolci in sošolke. Pridružil se nam je tudi učitelj praktičnega pouka gospod Cveto Resnik. Žal na srečanje ni bilo vseh, nekateri se ga niso mogli udeležiti zaradi bolezni. Mi, ki smo se zbrali, smo obujali spomine na Šolske dni, sošolec Drago Kogoj pa je poskrbel, da bodo tudi na to srečanje ostali spomini na fotografijah, kot so ostali na fotografijah izpred petdesetih let. Za dobro razpoloženje je poskrbel Jože Šalej, ki nas je z igranjem na harmoniko dodobra razgrel. Ob njegovem igranju smo se tudi veselo zavrteli. Dodajam zadnje kitice vabila na nepozabno srečan: Vredno tudi zdaj se potruditi, za en popoldan skupaj se dobiti. Zlati jubilej obeležiti, ta dan spominom prepustiti. En dan, ko segli smo si v roke, v spomine poglobili se. Iskro v očeh prižgali, saj prijatelji smo pravi. Leta hitro so minila, vse spomine nam vrnila. Bog pa v srcih naj ostane, da zaceli tudi rane. Enkratni bili vsi spomini, ki v nas so se ohranili. Tudi jubilejnega dodali, ko se bomo skupaj zbrali. Naj nam srce ljubezen greje, naj se sonček vedno smeje. Naj nam rožice cveto, tudi tistikrat, ko zima bo. Je lepoto nam vrniti, v srcu jo je začutiti. Tam za vedno bo ostala, tudi ko jesen prihaja. Edino upanje še tli, da polepša ta del poti. Ki jo moramo prehoditi, preden nam od tod je oditi. Herman Klemenc

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

10. junija 2010

Po nekaj sezonah spet v drugi ligi Nogometaši Šmartna tudi v zadnji tekmi proti kakovostno veliko slabšim gostom odgovorno – To je bila njihova deseta zmaga po vrsti in po njej veliko slavje Marsikaj tega se je med tednom motovililo po glavah Šmarčanov. Vseh sort ugibanj in prognoz ni manjkalo. Pripravljal se je nekakšen dan »D«. Temperatura je rasla, vendar večje zmede v domačih vrstah ni pustila. Mogoče je bilo več nervoze in nezaupanja med najzvestejšimi navijači kot pa

med igralci. Res je, da so imeli fizioterapevti in maserji med tednom kar precej dela, saj je nekaj udarnih Žurejevih mož staknilo takšne in drugačne poškodbe. Drži tudi, da Pesničani niso bili ravno strah vzbujajoč nasprotnik, toda še vedno je obstajala možnost, da bi s presenečenjem v Šmartnem

lahko obstali v 3. ligaški druščini. Tako kakšno podcenjevanje seveda ni prišlo v poštev. Lep dan je zbezal ob igrišče spodobno število razpoloženih ljudi. Od samega začetka tekme so Šmarčani glasno trkali na drugoli-

funkcionarskih obrazov in tudi mravljinci so se potuhnili. Srčni gostje so se zavedali, da le pripadajo nižjemu rangu, zato so postavili dokaj močne obrambne linije in se trdno odločili, da bodo čim bolj dostojanstveno »padli«. No, vsekakor pa so računali tudi na kakšno presenečenje. Spokoj v domače vrste, in lahko tudi rečemo začetek triumfa, pa sta nato prinesli 29. in 31. minuta. Najprej je Žiga Jamnikar prebil in zabil, nato pa je gostujoči vratar rokoborsko obdelal Sebastjana Jelena v 16- metrskem prostoru. Matej Kolenc se spozna na reči,

pretek razburljivih scen. Mogoče bi kdo rekel, da bi lahko bilo več nogometnega razkošja, vendar je v tako pomembnih srečanjih tisto prvo le rezultat. Res da bi lahko bil kakšen udarec več proti nasprotnikovim vratom - glede na veliko terensko premoč, vseeno pa je Žurajeva ekipa odigrala dobro tekmo, s profesionalnim pristopom in veliko volje. Gostje so častni zadetek dosegli v 72. minuti, srečanje pa je s »češnjo na smetanovi torti« v 91. minuti končal Rok Cizej za končnih 4 : 1. In začetek že dolgo ne videnega prisrčnega slavja. Tega so si

Šmartno 1928 organizacijsko na visoki ravni. Odlično so urejene vse zadeve. Predsednik Luka Golob (ni ravno golob miru), je trdno zastavil delo in z ravno pravšnjo mero avtoritete uspešno vodi zahtevne zadeve. Dobrih asistentov mu ne manjka: izkušeni Robi Doler obvlada igralske duše, Peter Irman bdi nad mlajšimi selekcijami, Vojko Petek se je sprijaznil s papirologijo, Jani Kopušar je finančni izvedenec. Posebno poglavje so t. i. tehnični »kadri«. Za opremo in garderobe zadolženi, sicer godrnjavi Silvo, ima red, ki ga ne vidiš povsod, tihi in vsepovsod prisotni Zvone je »car« igrišč,

kot so 11-metrovke, in je rutinirano dvignil rezultat na 3 : 0. Kdo vse si je ob tem oddahnil, ni potrebno naštevati, se je pa dogajanje s tribun med polčasom in v nadaljevanju srečanja pomaknilo bolj proti jugu, k tekočim zadevam. V drugem delu ni bilo ravno na

zaslužili vsi, ki so v tekmovanju preživljali vzpone in padce, drame in komedije, do srečnega konca. Prve čestitke in zahvale gredo gotovo igralcem in vsem trem trenerjem, ki so se med letom zamenjali na Šmarški klopi. Povedati pa je tudi potrebno, da je v tem trenutku NK

zgovorna šefica šanka Nerka pa duša kluba. Še veliko je tistih, ki radi pomagajo, in naj mi ne zameri kdo, ki ni bil imenovan. Bo že še dočakal svoj del slave. Tako! In Šmartno gre naprej!

Ni tekel le šampanjec, ampak tudi vino. Stolitrski sod je prispeval župan Alojz Podgoršek, nekdaj tudi sam odličen nogometaš, po njegovi poti pa gre tudi sin Anže.

Šoštanj z zmago do 5. mesta Nogometaši Šoštanja so jesenski del prvenstva končali na enajstem mestu. Pomladi so nato z izvrstnimi predstavami v dvanajstih tekmah devetkrat zmagali, dvakrat izgubili in enkrat igrali neodločeno ter tako močno napredovali na lestvici in prvenstvo zaključili na odličnem petem mestu Štajerske nogometne lige. Zadnjo tekmo so odigrali v soboto v Šoštanju proti ekipi BOČ Poljčane in zmagali z 2 : 0. Gostje so potrebovali zmago, da bi se izognili izpadu iz lige, tako da so prišli v Šoštanj izjemno motivirani, vendar jim ni uspelo presenetiti pomladi res odličnih varovancev Ervin Polovšaka. Oba zadetka je dosegel najboljši igralec Šoštanjčanov Ramiz Smajlović, ki je svoje razkošno strelsko znanje tako samo še potrdil. Pomladi je bil Smajlović res v izvrstni formi, s pohvalami na njegov račun pa ne skopari niti

šoštanjski strateg: »Ramiz Smajlović si zasluži vse pohvale, kako pri svojih letih še vedno da vse od sebe. Ostali igralci bi ga lahko imeli za vzor,« pravi Polovšak, o tekmi pa: »Sezono smo doma želeli zaključiti z zmago, kar nam je ob koncu tudi uspelo. Vedeli smo, da bodo oni zelo motivirani, vendar smo se z dvema zadetkoma Smajlovića z zmago poslovili od svojih navijačev.« Z udeležbo na treningih je bil v pomladanskem delu sezone Polovšak zelo zadovoljen. Zaveda se, da v svoji ekipi nima profesionalcev, tako da so nekateri izostanki zaradi šolskih ali službenih obveznosti igralcev seveda opravičeni. Šoštanjčani trenirajo še naprej, kljub temu da je sezona končana. S pripravami na novo sezono pa bodo pričeli predvidoma petega julija, prvenstvo pa se začne že sredi avgusta. Za prihodnjo sezono imajo v Šoštanju izjemno visoke cilje, saj se želijo uvrstiti v 3. ligo in tako dopolniti trikotnik – prva, druga, tretja liga – Rudar, Šmarno, Šoštanj, kot je dejal Polovšak, ki najverjetneje ostaja v klubu. Tjaša Rehar

gaška vrata. Že 7. minuta jih je precej odškrnila, saj je Sebastijan Jelen s silovitim udarcem iz daljave poskrbel za 1 : 0. Počasi je zginjala tudi bledica iz trenerjevih in

Pevnik Prašnikarjev pomočnik Velenje - Velenjski prvoligaš Rudar bo imel v novi prvenstveni sezoni zelo močno trenersko klop. Bojan Prašnikar je dobil za pomočnika Roberta Pevnika, nazadnje trenerja Olimpije. Enako kot Prašnikar naj bi tudi Polzeljan ostal v Rudarju leto dni. Nova igralca pa sta v torek postala za leto dni Dejan Djeramovič, ki je nazadnje igral za Krško, prej mladinec Olimpije, in za dve leti Uroš Korun (CM Celje). Slednji je kot igralec na dvojni registraciji že igral za Rudar v drugi ligi.Sporazumno pa se je vodstvo kluba razšlo še s razšlo s tretjim vratarjem Sebastjanom Čelofigom. vos

Katarina Srebotnik znova blesti Najboljša slovenska teniška igralka zadnjega desetletja Katarina Srebotnik, potem ko leto dni zaradi poškodbe ni igrala, znova odličnio igra. Na odprtem mednarodnem prvenstvu Francije v Parizu je skupaj s srbskim teniškim igralcem Nenadom Zimonjičem zmagala v mešanih dvojicah. V finalu sta premagala kazastanskoavstrijski par Jaroslavo Švedovo in Julijana Knowla s 4:6, 7:6 (5), 11:9. Srebotnikova in Zimonjić sta na pariškem pesku slavila že pred štirimi leti. Velenjčanka je bila odlična tudi v ženskih dvojicah, saj se je skupaj s Čehinjo Kveto Peschke uvrstila v finale, kjer pa sta bili boljši od njiju prvi nosilki sestri Serena in Venus Williams s 6:2, 6:3.

Martin Pačan, foto: S. Vovk

Tudi Velenje v znamenju nogometa Program spremljevalnih prireditev svetovnega prvenstva v nogometu so poimenovali »Nogometno Velenje« - Prireditve so se že začele, jutri vabljeni na otvoritveno zabavo »Slovenija je zraven« Velenje, 9. junija – Še malo, pa bo šlo zares! Ljubitelji športa, sploh nogometa, so zagotovo že na trnih. V teh dneh se zagotovo vse vrti okoli najpomembnejše postranske stvari na svetu in v Velenju ne bo nič drugače. Moči so združili različnih organizatorji, ki bodo skupaj poskrbeli, da bo tudi Velenje dihalo z »našimi zlatimi fanti« in nogometom. In ker bodo zagotovo vse do 11. julija navijale vse generacije, bodo tudi dogodki namenjeni tako malim kot velikim ljubiteljem nogometa.

Ustvarjalnice, menjava sličic, turnirji … Že včeraj med 16. in 19. uro je na zelenici ob kulturnem domu v Velenju stekla otroška ustvarjalnica, ki so jo v Festivalu Velenje poimenovali »Nogometno poletje na travniku«. Vanjo otroke in njihove starše vabijo tudi danes in jutri popoldne, prav tako med 16. in 19. uro. V ustvarjalnicah bodo izdelovali navijaške rekvizite, spoznavali zastave sodelujočih držav na prvenstvu, izdelovali bodo tudi afriške motive, narisali najljubšega nogometaša in pripravili razstavo nastalih ilustracij. Seveda ne bodo manjkale igre z žogo, afriški bobni, nogometna glasba in izmenjava sličic nogometašev.

Na Titovem trgu, natančneje ob domu kulture in blizu zelenice, bodo še danes in jutri potekali nogometni turnirji za vse generacije. Popestrili jih bodo z malo šolo nogometa in tekmovanjem ekip v namiznem nogometu. Organizatorji ŠRZ Rdeča dvorana, Športna zveza Velenje in Nogometni klub Rudar obljubljajo obilo športne zabave. Organizatorji pripravljajo otroški nogometni turnir »3 na 3« na igrišču 10 x 5 metrov, in sicer v treh starostnih kategorijah (otroci do drugega razreda, otroci 3. in 4. razreda ter otroci 5. in 6. razreda). Potekalo bo tudi tekmovanje v namiznem nogometu. Ekipe se lahko prijavijo na naslov: info@srzrdeca-dvorana.si.

Jutri otvoritvena zabava Jutri ob 19. uri pa vas MO Velenje in številni soorganizatorji vabijo na ploščad ob domu kulture, na teraso Mozaika. Na otvoritveni zabavi ob začetku svetovnega nogometnega prvenstva »Slovenija je zraven!« bo mini koncert pripravil kantavtor Simon Gorišek, afriško bobnanje bo predstavil Albin, na ogled bo košček afriške zbirke iz Muzeja Velenje, stregli bodo županovo pivo in sladoled …. Sledil bo ogled večerne tekme Urugvaj : Francija.

Od jutri, 11. junija, pa do nedelje, 11. julija, ko se bo svetovno prvenstvo končalo, bodo nogometne tekme na večjih platnih predvajali v številnih velenjskih gostinskih lokalih (Max club, Bar Mozaik, Kavarna Lucifer, Kavarna Nova, Ritmo cafe, Titovo Velenje pub, Mladinski center Velenje …), ponekod pa bodo poskrbeli za prenose preko televizij. Posebej naj opozorimo na tekme, na katerih se bo predstavila Slovenija: prva bo že v nedeljo, 13. junija, ob 13.30, ko se bo s stadiona po telefonu v živo javil tudi delavec Festivala Velenje Matjaž Šalej. Naslednja tekma Slovenije bo 18. junija, ko bodo ob 16. uri zaigrali proti ZDA, 23. junija ob 16. uri pa se bodo pomerili z Anglijo. Oglede polfinalnih tekem ter finala bodo predvajali tudi na velikem platnu pred kulturnim domom (zaradi zelo dolgega dneva si bo mogoče ogledati drugi polčas, ob prvem polčasu bo še presvetlo). Ob tekmah bo potekalo tudi igranje namiznega nogometa. V sobota, 10. julija, ob 19. uri bodo v velenjskem domu kulture trije udeleženci - navijači svetovnega prvenstva Matjaž Šalej, Miran Papež in Matjaž Pergovnik pripravili predavanje Mavrična in nogometna Južna Afrika. Ob fotografijah s prvenstva bodo poskrbeli za zgodbe iz prve roke. bš

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

10. junija 2010

Zmagale Šmarčanke Danes ob jezeru 'olimpijski tek' Velenje - Odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije si vsa leta prizadeva, da bi se razširil krog tistih, ki bodo več časa kot doslej namenili sebi in druženju ob sproščeni športni aktivnosti. Zato bodo veseli, če bo tudi za vas veljal stavek Slovenija teče in z njo tečemo vsi, ki si želimo nekaj storiti zase, za boljše počutje in zdravje. Eno takšnih priložnosti bodo imeli ljubitelji teka v naravi tudi danes (četrtek) popoldne v Velenju, z začetkom ob 18.30. Člani športnega društva poslovnega sistema Premogovnika Velenje, ki bodo tudi izvajalci, vabijo skupaj z Mestno občino Velenje in Odborom športa za vse, da se jim pridružite na tako imenovanem olimpijskem teku na lepo urejenih tekaških stezah v Turističnorekreacijskem centru. Start bo ob robu glavnega nogometnega igrišča. Izbirali boste med zahtevnejšo progo, dolgo 6 km, ali pa boste tekli na krajši, 3 km dolgi progi. Seveda ne bo pomembno zmagati, ampak sodelovati. Pravijo: zmagovalec bo vsak, ki bo progo premagal. Startnina na udeleženca bo 3 evre, po končanem teku pa bo vsak prejel spominsko majico in sodeloval v žrebanju praktičnih nagrad.

V spomin na Matjaža Cvikla V NK Rudar Velenje namenjajo veliko pozornost tudi delu z mlajšimi selekcijami v Rudarjevi nogometni šoli. Kot vrhunec tekmovalnega leta Rudarjeve sezone bodo ta konec tedna (v petek in soboto) organizirali 4. »Cviklov memorial« v spomin na odličnega nogometaša Matjaža Cvikla. Na njem bodo nastopile sekcije U-18. Dvodnevni turnir bodo jutri, v petek, začeli veterani Rudarja in Šmartna. Začetek tekme bo ob 15.30. Petkov spored drugih tekem: 16.45: Rudar Velenje – CM Celje; 18.30: otvoritev turnirja; 18.45 NŠ Poli Drava – NK Olimpija Sobota - 16.00: tekma za 3. mesto; 18. 00: tekma za 1. mesto.

Borut Cerar ni več trener Elektre V petek zvečer je upravni odbor Košarkarskega kluba Elektra soglasno sklenil, da Borut Cerar v prihodnji sezoni ne bo več vodil članske ekipe. V klubu so ocenili, da kljub dobrim predstavam predvsem v drugem delu prvenstva, ko so si zanesljivo priigrali obstanek v prvi ligi, cilji pač niso bili doseženi. Želeli so namreč tudi letos krojiti zgornji del lestvice, kjer so igrali že zadnjih sedem let, prav tako pa so se v pokalu Spar želeli uvrstiti na zaključni turnir, kar jim tudi ni uspelo. Upravni odbor Elektre se je sestal prejšnji teden in skupaj s člani strokovnega sveta opravil oceno uspešnosti minule sezone. »Glede na sprejeto oceno minule sezone in glede na to, da je bil Borut Cerar imenovan za trenerja članske ekipe za sezono 2009/10, se je upravni odbor soglasno odločil, da z Borutom Cerarjem ne podaljša sodelovanja za vodenje članske ekipe,« so zapisali v klubu. Do prihoda novega trenerja, za katerega v klubu obljubljajo, da bo kmalu znan, bo člansko ekipo vodil eden od ostalih trenerjev v klubu.

Karateisti so se izkazali na DP Kar 142 ekip iz 38 slovenskih karate klubov je nastopilo na letošnjem ekipnem državnem prvenstvu (DP) v katah in borbah v nedeljo, 6. junija, v športni dvorani na Polzeli, v organizaciji domačega kluba in pod okriljem slovenske karate zveze. Karate klub Shotokan iz Velenja je osvojil štiri prva mesta in dvea drugi, skupno pa je bil drugi za KK Kranj, kar je izjemen uspeh. Državni prvaki v katah so postali - dečki 8 do 10 let v sestavi Tomaž Hudales, Niklas Tamše, Max Pavlin; deklice 8 do 10 let v sestavi Brina Lucija Štruc, Tina Čater, Dajana Lakič; deklice 10 do 12 let v sestavi Kiti Smiljan, Brina Lucija Štruc, Špela Pisanec Mežnar; deklice 12 do 14 let v sestavi Kiti Smiljan, Pika Cvikl, Barbara Golob. Naslov podprvaka pa so si priborili - kate: članice 18 let in več v sestavi Alisa Redžić, Lidija Božič, Maša Osojnik; dečki do 8 let v sestavi Niklas Tamše, Lan Jezernik, Bor Gradišnik. Od tekmovalcev KK Tiger Velenja pa so se na tem prvenstvu najbolj izkazali najmlajši člani: Endis Aletić, Sid Sarač in Amar Zulić so v katah ekipno do osem let postali ekipni državni prvaki. Naslova so se prav tako veselili mlajši kadeti Gašper Pečnik, Matevž Logar in Admir Smajić. Podprvakinje so v kategoriji najmlajših do osem let postale Ajda Golać, Patricija Centrih in Aleksandra Centrih. Mlajše kadetinje Špela Kovač, Adelisa Hankić in Azra Golać so prav tako v katah osvojile 3. mesto. Med člani nad 18 let pa so bili brata Tabakovič in Domen Mihelič tretji.

Uspešni tudi na prvih tekmah Skakalci Smučarsko skakalnega kluba Velenje so uspešno začeli domača tekmovanja v smučarskih skokih. Minuli vikend so potekala revijalna tekmovanja v Kisovcu pri Zagorju, na katerem je nastopilo preko 200 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah. Uvrstitve skakalcev SSK Velenje: D 9 let: 16. Pia Slamek, 17. Lan Vrčkovnik, D 10: 6. Jerneja Brecl, 7. Domen Oblak, D 11: 3. Rok Jelen, 4. Sven Zagomilšek, 16. Denis Pikelj, D 12: 3. Vid Vrhovnik, 6. Aljaž Osterc, 10. Gašper Brecl, D13: 13. Patrik Vitez, 18. David Strehar, 19. Blaž Sluga, D 14: 2. Matevž Samec, Absolutna kategorija: 4. Marjan Jelenko, 5. Gašper Berlot, 16. Klemen Omladič, 20. Robi Vitez, 22. Žan Zagomilšek, 23. Urh Krajnčan. Hitro pa se že približuje Revija smučarskih skokov Velenje 2010, ki bo to leto izjemoma v nedeljo, 4. 7., na HS 94 m skakalnici ob Velenjskem gradu. V klub vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo trenirati z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledate na spletni strani www: velenje-skijump.si .

Šmartno ob Paki, 5. junija – Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki je minulo nedeljo na prostoru za tamkajšnjo Hišo mladih pripravilo pionirsko gasilsko tekmovanje v spomin na Tino, Matica in Kristino - učence osnovne šole bratov Letonja, ki so izgubili življenje v prometni nesreči v Šempetru v Savinjski dolini, ko so se vračali z ogleda jame Pekel. Vsi trije so bili tudi mladi člani gasilskega društva. Tokratno spominsko tekmovanje je bilo 11. po vrsti, na njem pa je sodelovalo 12 desetin iz celjske regije. Udeležba je bila skromnej-

ša kot običajno zaradi državnega gasilskega tekmovanja v Beltincih. V konkurenci 8 pionirskih desetin so slavili pionirji PGD Šoštanj mesto, med 4 pionirskimi desetinami pa so zmagale domačinke. Tp

Pionirska mladinska desetina PGD Šmartno ob Paki z mentorico Sonjo Rakun ter predsednikom šmarških gasilcev Francem Kumarjem in dolgoletno tajnico društva Anico Duh

Tudi v Šoštanju umetna trava Občina Šoštanj je pridobila sredstva Nogometne zveze Slovenije (NZS) za sofinanciranje izgradnje malega nogometnega igrišča z umetno travo. Za postavitev tega igrišča, velikosti 40 x 20 metrov, bo občina pripravila podlago in odštela 15 tisoč evrov, vse ostalo bo uredila NZS. Postavili bodo ograjo, gole, travo in tudi razsvetljavo. Igrišče bo

predvidoma zgrajeno že do jeseni, postavljeno pa bo za golom, ki je bolj oddaljen od glavne ceste. Postavitev igrišča sodi v okvir

izgradnje športnega parka pod vilo Široko. Za omenjeno igrišče je Občina Šoštanj že dobila vso potrebno dokumentacijo, za

Dan slovenskih planincev Po srečanju planincev Savinjskega meddruštvenega odbora (S MDO) planinskih društev, ki je konec maja potekalo na Uršuli nad Dramljami v organizaciji tamkajšnjega planinskega društva, se je na področju istega to soboto odvijal še drug pomemben družabni dogodek. V končno čudovitem sončnem vremenu se je izpod vznožja Grmade, ki bdi južno nad Celjem, z raznih strani vzpenjala množica ljubiteljev planin, da v organizaciji prej omenjenega MDO-ja in Planinskega društva (PD) Grmada iz Celja skupno proslavi dan slovenskih planincev. Pred prikupno kočo, kjer je iz kotla v ozadju že dišalo po bograču, je bilo ravno toliko prostora, da je bilo vse skupaj prav prijetno, saj so se organizatorji zelo potrudili. Na pričetek svečanosti so nas opozorili vojniški rogisti z mimohodom praporščakov, nato smo prisluhnili obema himnama – slovenski in planinski. Temu je sledil pozdravni govor predsednika PD Grmada Celje Franca Šinka. Nasledil ga je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Svoje prve alpinistične izkušnje je pridobival ravno tu, po skalovju Grmade. Osnovnošolski planinci so uprizorili simpatično igrico in iz prisotnih izvabili pomembnejša imena, saj so zanje v svojih nahrbtnikih imeli darilca. Tako so se nam prikupno predstavili novi predsed-

3. SNL – vzhod, 26. (zadnji) krog Šmartno 1928 - Tehnotim Pesnica 4:1 (3:0) Strelci: 1 : 0 Jelen (7), 2 : 0, Jamnikar (28), 3 : 0 Kolenc (31, 11 m), 3 : 1 Muršič (72), 4 : 1 Cizej (90). Šmartno 1928: Pusovnik, Podgoršek (od 45. Vasić), Jahić (od 84. Rebernik), Hajdari (od 72. Avdić), Jamnikar, Kolenc, Jelen,

nik Planinske zveze Slovenije, Šoštanjčan Bojan Rotovnik, pridružila se mu je predsednica S MDO-ja Manja Rajh, njej pa nekdanja ministrica za kulturo in sedanja poslanka Andreja Rihter. Sledila sta ji celjski župan Bojan Šrot in človek, ki ga je zaradi prireditve verjetno najbolj bolela glava – predsednik PD Grmada Franc Šinko. Iz govorov omenjenih smo izvedeli nekaj informacij in vzpodbudnih besed, ki so odlična popotnica za prihodnje uspešno delo v

planinstvu. Bolj nas skrbi ravnanje države, ki pri pripravi novega Zakona o Triglavskem narodnem parku nima posluha za pripombe Planinske zveze. V začetku avgusta se bomo zbrali v Mojstrani, kjer bomo odprli prvi planinski muzej, katerega gonilna sila – predsednik PD Dovje – Mojstrana Miro Eržen bo tudi prisoten. V pripravi je Pot Alpske konvencije in po vzoru akcije »Očistimo Slovenijo« na pobudo časopisa Nedeljski dnevnik oz. vsem znanega novinarja Toneta Fornezzija –

preostali del pa pridobivajo gradbeno dovoljenje.

Tofa akcija Očistimo planine. Zagotovo se ji bomo pridružili, saj je naš moto predvsem prostovoljstvo. Marija Lesjak

KAM NA IZLET? petek, 11. 6.: BELLVUE – OSANKARICA (Klub upokoj. Gorenje). Sobota, 12. 6.: ZAJAVOR v grebenu MUZCEV in POHOD BOSIH (Sekcija Premogovnik). PECA (Sekcija Komun. podj.) in Nedelja, 13. 6. 10: KOPRIVNA – TOPICA - PERŠMAN (Sekc. Dobrač – Konovo – vse PD Velenje)

Množica ljubiteljev planin ob Dnevu planincev na Grmadi (foto: Tomaž Kumer)

Kraljevič, Veler, Kompan, Cizej. Trener: Bojan Žurej Vrstni red: 1. Šmartno 1028 55 (76 : 39), 2. Simer Šampion 52 (50 : 18), 3. Stojnci 46, 4., Čarda 45, 5. Dravograd 44, 6. Malečnik 42, 7. Odranci 41, 8. Veržej 36, 9. Zreče 34, 10. Kovinar Štore 31, 11. Tromejnik G-Kalamar 30, 12. Paloma 25, 13. Pesnica 23, 14. Mons Claudius 8. Zadnji dve moštvi sta izpadli .

Štajerska nogometna liga, 26. (zadnji) krog Šoštanj – BOČ Poljčane 2 : 0 (1 : 0) 1 : 0 R. Smajlović (32'), 2 : 0 R. Smajlović (72') Rdeči karton: Bulajić – 77' Šoštanj: Mušič (od 85. M. Smajlovič), Bulajić, Oblak, Filipovič, Gegić, Vukančič (od 80. Stojaković), Softić (od 65.

Mežnar), Obu, Kurnik, R. Smajlović (od 88. Ramić), Andrić (od 52. Redžić) Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 55, 2. Carrera Optyl Ormož 52, 3. Podvinci 46, 4. Peca, 5. Šoštanj oba 41, 6. Trgovine Jager Š/J 40, 7. Pohorje 39, 8. LKW Jack Gerečja vas 38, 9. GIC Gradnje Rogaška 36, 10. Koroške gradnje, 11. BOČ Poljčane oba 35, 12. NK Partizan Fram 21, 13. Bukovci 18, 14. KIV Vransko 11.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

10. junija 2010

Sin mamo, oče sina, partner partnerko

Velikih tatvin osumljen Mislinjčan

Velenje – Ne mine teden, da ne bi velenjski policisti posredovali zaradi nasilja v družini. Minuli teden so obravnavali kar 4 take primere. Prejšnji četrtek popoldne so jih na pomoč poklicali v Črnovo, kjer je 46-letni pijani moški izvajal nasilje nad svojo 74-letno mamo. Ker se tudi ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do streznitve. Preden so ga spustili, so mu izrekli prepoved približevanja domu, poleg tega pa bodo na Državno tožilstvo podali kazensko ovadbo za nasilje v družini. V petek ponoči so policisti obravnavali nasilje v družini v Gaberkah, kjer je 56-letni oče obračunaval s svojim 24-letnim sinom. V nedeljo zvečer so posredovali v Paki pri Velenju, kjer so ugotovili, da je 37-letni moški doma že nekaj časa nasilen do svoje 36-letne zunajzakonske partnerice. Tudi njemu so prepovedali, da se ji še približa, in ga ovadili na Državnem tožilstvu. V nedeljo ponoči so policisti posredovali v pretepu med partnerjema v stanovanju na Efenkovi cesti. 36-letni moški je bil grob do svoje 28-letne zunajzakonske partnerke. Zakaj, bo povedal na državnem tožilstvu.

Policisti Policijske postaje Celje so v sodelovanju s policisti Policijskih postaj Slovenske Konjice in Žalec ter kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje preiskali večje število kaznivih dejanj velikih tatvin. Storitve najmanj devetih kaznivih dejanj velikih tatvin je osumljen 61-letni moški, doma z območja Mislinje. Osumljeni, ki je brez zaposlitve, je v zadnjih dveh mesecih iz več trgovin v Celju ukradel za najmanj 4.300 evrov gotovine ter za okoli 2.000 evrov zlatnine. V Žalcu pa je iz urarstva ukradel moško uro, vredno dobrih 1.200 evrov. Uro so mu zasegli pri hišni preiskavi. Preiskovalni sodnik je osumljenemu po zaslišanju odredil pripor.

Trčili in pobegnili Šaleška dolina – Velenjski policisti so obravnavali kar dve prometni nesreči s pobegom. Dopoldne je neznani voznik na parkirišču pred bolnišnico v Topolšici zaradi nepravilnega premika vozila trčil v parkiran avtomobil in po tem odpeljal s kraja nesreče. Njegove registrske tablice so policiji znane, ko bodo povzročitelja tudi uradno ugotovili, mu bodo izdali plačilni nalog za dva prekrška. Popoldne pa so podobno nesrečo obravnavali na parkirnem prostoru na Šercerjevi cesti v Velenju. Ugotovili so, da naj bi jo povzročila neznana voznica z znanimi registrskimi številkami, ki je prav tako nepravilno premaknila avto in trčila v drugega na parkirišču. Ker je voznica s kraja nesreče odpeljala, bo prav tako dobila plačilni nalog za dva prekrška. V soboto se je prometna nesreča s pobegom zgodila tudi na parkirišču v Šaleku. Po tem, ko je voznik avto nepravilno premaknil in trčil v drugo vozilo, je pobegnil, a se je kasneje sam javil na kraju dogodka. Vseeno je dobil plačilni nalog za dva prekrška. Enako se je zgodilo vozniku, ki je v ponedeljek s svojim avtom trčil v drugega na parkirišču pred Občino Šoštanj. Ta se po pobegu ni javil sam, ampak so ga izsledili policisti.

Črn pes skočil pred avto Šoštanj, 3. junija – V zadnjem času so velenjski policisti obravnavali kar nekaj dogodkov, povezanih z nezavarovanimi psi. Prejšnji četrtek je velik črn pes pritekel na cesto v Metlečah v trenutku, ko je po njej pripeljal avto. Voznik je psa zbil, a se je ta pobral in stekel naprej. Voznik je na kraju dogodka počakal policiste, saj je njegov avto pri trku utrpel poškodbe. Kasneje je voznik policiste obvestil, da je zaradi bolečin poiskal zdravniško pomoč. Policisti lastnika psa še iščejo.

Zbil kolesarsko in pobegnil Velenje, 6. junija – V nedeljo popoldne so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti Simona Blatnika pri odcepu za avtokamp. Neznani voznik osebnega avtomobila – verjetno gre za opel corso svetlo zelene barve, je zaradi nepravilne strani in smeri vožnje trčil v 59-letno kolesarko. Ta je padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Voznik pa se je odpeljal naprej proti Velenju, ne da bi ji nudil pomoč. Poškodovano kolesarko so z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnico Celje. Policija prosi vse morebitne očividce nesreče, da jim z informacijami pomagajo, da povzročitelja čim prej odkrijejo.

Ukradli pet motorjev Velenje, 3. junija - V Prelski so v četrtek popoldne policisti obravnavali vlom v prodajni salon Družbe Yogi, d. o. o. Neznanemu nepridipravu je uspelo priti v notranjost salona in iz njega odpeljati dve novi motorni kolesi znamke Honda ter tri rabljena motorna kolesa (znamk Honda, Kawasaki in Yamaha). Lastnika so z dejanjem oškodovali za dobrih 33.000 evrov. Policisti pozivajo vse, ki bi karkoli vedeli o tem nečednem poslu, da jim z informacijami pomagajo izslediti storilca.

Zgorela delavnica, avto in motor Ravne pri Šoštanju, 6. junija – V nedeljo popoldan je zagorelo v delavnici poleg stanovanjske hiše v Ravnah pri Šoštanju. Čeprav so posredovali gasilci, je objekt zgorel v celoti, v njem pa sta ostala tudi uničena osebni avtomobil in motorno kolo. Kaj je bilo krivo za nastanek požara, policisti še ugotavljajo.

Iz policistove beležke

Čistil in vrtal bo Veliki Vrh –Prejšnji torek popoldne so policisti obravnavali vlom v vikend v Velikem Vrhu. Vlomilec je po tem, ko je vlomil v hišo, s seboj neznano kam odnesel čistilec WAP, električni vrtalni stroj Bosch in plinsko jeklenko.

Megan izginil s parkirišča Velenje – V sredo popoldne so policisti obravnavali tatvino avtomobila na parkirišču pri obračališču na Goriški cesti. Neznano kam je izginnil renault megan grandtour, reg. št. CE F2-04H, temno modre barve.

Ukradel kozo in moped Velenje – Z dvorišča v Plešivcu so nepridipravi – morda je bil en sam – prejšnjo sredo popoldne odpeljali čisto pravo, živo kozo. Ker to očitno ni bilo dovolj, je z dvorišča izginil tudi starejši moped Tomos APN.

Demontiral bager Velenje – Na gozdni cesti v Škalah je bil prejšnjo sredo parkiran bager. Preden ga je lastnik želel spet poslati v pogon, je prejšnjo sredo ugotovil, da je nekdo odmontiral in odpeljal hidravlično kladivo znamke JCB, rumene barve. Vredno je kar devet tisoč evrov.

Grozil na davčnem uradu Velenje – uslužbenka Davčnega urada v Velenju je obvestila policiste, da ji je v petek v prostorih urada grozil 37-letni moški. Policisti o tem še zbirajo obvestila, potem pa bodo proti

osumljenemu podali kazensko ovadbo na Državno tožilstvo za ogrožanje varnosti.

Vlom pri balinarjih Velenje – Minuli petek so policisti preiskovali vlom v prostore balinarskega društva ob Aškerčevi cesti v Sončnem parku. Vlomilec je poškodoval stavbno pohištvo, da je vstopil v prostore, a iz njih ni nič odnesel. Kdo je nepridiprav, policija še ugotavlja.

Kdo ga je pretepel? Velenje – policisti so prejšnji torek zvečer posredovali v dežurni ambulanti velenjskega Zdravstvenega doma, kjer je zdravniško pomoč iskal mlajši moški, sicer povratnik. Policistom je povedal, da naj bi ga pretepli štirje neznanci, in to na ploščadi Edvarda Kardelja. Policisti dogodek še preiskujejo.

Pretep pred policijsko postajo Ta ponedeljek ponoči pa policistom zaradi pretepa ni bilo treba kam daleč. Zgodil se je namreč kar na dvorišču pred velenjsko policijsko postajo. Tja se je pripeljal 46-letni moški, ki je fizično napadel 36-letnega moškega, ki je tam čakal na sorodnika: Ta je policistom ravno podajal neko drugo uradno prijavo. Kršitelj je v pretepu dobil telesne poškodbe, zato je dežurni policist poskrbel za zdravniško pomoč. Dežurni zdravnik se je odločil, da poškodovanega pretepača z reševalnim vozilom odpeljejo v Bolnico Celje. Ker je bil še naprej agresiven, so ga na poti spremljali tudi policisti.

Človekovo okolje Piše: Adil Huselja

Sodobni čas in današnje človekovo okolje se precej razlikujeta od časa in okolja naših prednikov. Ni treba iti tisočletja nazaj, celo niti stoletja. Če na starih fotografijah in razglednicah pogledamo samo Šaleško dolino, lahko ugotovimo, da je čisto spremenjena. Če so naši predniki življenje oziroma svojo eksistenco razumeli kot samo po sebi umevno, to danes ne velja več. Ob razvoju človeštva in z njim vsega, kar je sestavni del civilizacijskih in drugih norm, se človeku ni zdelo, da bo vsesplošni razvoj odprl nova vprašanja in da bo porušil danost bivanja, ki so jo naši predniki razumeli kot vnaprej zagotovljeno. Danes se čedalje bolj zavedamo krhkosti sveta, ki je za nas v tem času edini, ki nam zagotavlja življenje. Tehnološki napredek je »prinesel« veliko napredka na vseh področjih človekovega življenja. A hkrati je napredek porušil trdnost naravnega okolja in ravnovesja, iz katerega je človek kot zmagovalec izstopil in zavladal vsemu, kar se premika, raste in obstaja. S prevzemom primata je podredil vse, kar se je dalo podrediti. Sodobni čas je poleg tehnološkega napredka in vsesplošnega družbenega razvoja ustvaril tudi precej dejavnikov, ki nam otežujejo vsakdan. Vse-spreminjajoče se življenje, negotovost, ki se širi prav na vsa področja življenja, pa s paradoksi (kot so npr. kljub razvoju znanosti in šolstva se nivo znanja pri ljudeh izgublja v povprečnosti ali celo nazaduje; aparati, stroji in vozila omogočajo hitrejše delo in potovanje, a nas stiska s časom čedalje bolj stiska v kot; informacijska in telekomunikacijska tehnologija nam omogoča dosegljivost in kontakt ves čas in vsepovsod a od (bližnjih) ljudi smo čedalje bolj oddaljeni; čista industrijska tehnologija onesnažuje okolje; …) vse bolj osvetljujejo vseobsegajočo grožnjo življenja, ki se izza zamegljenih horizontov približuje našemu vidnemu polju. Vseslovenska enodnevna čistilna akcija je uspela. Večina smeti iz naravnega okolja je odstranjenih, kar pa ni zagotovilo, da do naslednje čistilne akcije zopet ne bodo tam. Namreč, večtisočletna povezanost in medsebojna soodvisnost med človekom in naravnim okoljem – živalstvom in rastlinstvom - je porušena. Človek se razlikuje od živali, ker stremi k drugim rečem in ne le preživetju in ohranitvi svoje vrste. Žene ga generator imenovan denar, okrašen s pohlepom, oblastiželjnostjo in nihilizmom. Zato nič več ni sveto, ne planike, ki vztrajajo med skalami naših gora, ne čebele, risi, in druge živalske vrste, ki jih je v naših gozdovih vse manj, ne otroci, ki rastejo brez vzgoje srca in odraščajo v totalne »luzerje« ali izobražence z otopelimi srci, ki ne znajo in ne zmorejo ne videti ne čutiti dlje od svojega nosu. In ravno zaradi tega je naše okolje ranljivo in ogroženo. Ali je odveč zapisati, da mora vsak subjekt storiti, kar v svojem krogu odgovornosti mora storiti: država z ustrezno zakonodajo in učinkovitim nadzorom, institucije z odgovornim delom opravičiti svoj obstoj in pričakovanja ljudi, podjetja in organizacije rasti in se razvijati skladno z zakonodajo in etično -moralnimi načeli, kar velja tudi za vsakogar od nas. Brez zakonov in brez groženj z denarnimi ali zapornimi kaznimi, vedeti, da le z odgovornim odnosom do zraka, vode, rastlin in živali lahko vzpostavimo pravi odnos do sočloveka. Teptanje in uničevanje zemlje, po kateri hodimo in ki nas hrani, teptanje pravic živali, zaradi katerih smo se kot človeška vrsta ohranili prav do današnjih dni, pomeni grožnjo, ki ogroža celotno človeško vrsto in z njo cel svet. In ravno zato moramo zavedanje o pomembnosti naše medsebojne povezanosti ohranjati prav vsak dan, sicer bosta varnost in življenje obsojena na smrt.

Petošolci opravili kolesarski izpit

Petošolci OŠ Antona Aškerca so se že od meseca februarja vestno pripravljali na opravljanje svoje prve resne življenjske preizkušnje – opravljanje kolesarskega izpita. Gospod Varšnik je z učenci skrbno predelal teorijo vožnje; v začetku meseca maja so si ogledali (ob praktičnem prikazu učenca iz višjega razreda), kje bo potekala izpitna vožnja (ceste: Jenkova, Kidričeva, Tomšičeva), na katere pasti morajo biti pripravljeni, kako ravnati v določeni prometni situaciji in še kaj. Ves mesec maj so se učenci urili v spretnostni vožnji na poligonu pred šolo. V popoldanskem času pa so pridno vadili vožnjo s starši po zastavljeni trasi. 3. junija, na dan opravljanja izpita, so bili učenci dobro pripravljeni. Vsi petošolci so uspešno opravili svojo prvo življenjsko preizkušnjo – kolesarski izpit. Zahvala velja g. Varšniku, članom komisije iz avto šole Relax in članom komisije ZŠAM, ki so skrbno opazovali vožnjo učencev in bili na koncu z njo tudi zadovoljni. Razredničarki: Katja Oman, Marija Ostovršnik Lilija

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZA RAZVEDRILO

10. junija 2010

Nagradna križanka Vzajemna Oven od 21.3.do21.4. Če je še v začetku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes že zelo zadovoljni. Rešiti se morate vašega pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. To gre na živce tudi vaši družini, ki ima vašega paničnega vedenja včasih vrh glave. Potem pa se skupaj smejite temu, kar se vam dogaja. Še nekaj lepih dni je pred vami, v katerih boste skrbeli predvsem za svoje počutje. To se vam bo obrestovalo tako na videzu kot počutju. Tisti, ki se v tem tednu že odpravljate na dopust, vsaj kratkega, boste polni pričakovanja. In želja.

Trg mladosti 6, Velenje Telefon: 03 898 76 20 03 898 76 22

Ugodnosti za člane Vzajemne

Bik od 22.4. do 20.5. Letošnji junij, sploh v teh prvih vročih dneh, je kot ustvarjen za vas. Predvsem zato, ker se življenje sedaj res vrti tako, kot ste si dolgo želeli. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje, se vam bo že kmalu ponudila, pa čeprav ne bo čisto takšna kot si želite. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama! Če ne, vam bo že kmalu žal. Sorodniki vam bodo sicer že v kratkem pripravili neprijetno presenečenje. Hujšega ne bo, tudi zato, ker se boste te dni počutili več kot odlično. Finančno stanje se vam bo izboljšalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Opozorilo vas je streznilo, kajne?

Vzajemna je v sodelovanju s poslovnimi partnerji pripravila vrsto ugodnosti, ki lahko pripomorejo k vaši sprostitvi, boljšemu zdravju ali izboljšanju veščin.

Dvojčka od 21.5. do 21.6. Večeri v naslednjih dneh bodo lepi in prijetni, a vi tega ne boste opazili. S partnerjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. In žal je to lahko začetek konca, česar se v teh dneh že zavedate. Za zvezo se je velikokrat vredno potruditi in tudi požreti kakšno stvar, ki je sicer ne odobravate. Ko bosta s partnerjem začela govoriti isti jezik, bo spet čas za delanje načrtov. Pa nikar jih ne delajte za dolgo vnaprej. Kot dobro veste, se to pri vas sploh ne obnese. V soboto pričakujte obisk, ki ga boste res veseli, v nedeljo pa obisk vrnite tam, kjer ga že dolgo obljubljate.

Vabimo vas, da si ugodnosti podrobneje ogledate na naši spletni strani www.vzajemna.si ali v brošuri, ki jo lahko prejmete v poslovalnicah Vzajemne ali pa jo naročite na brezplačni telefonski številki 080 20 60.

Rak od 22.6. do 22.7. Uživate sicer v vsakem toplem dnevu posebej, a z rahlo grenkim priokusom. Tako kot se boste razdvojeno v sebi počutili sami, tako se boste obnašali tudi do vseh okoli vas. V službi ne bodo dolgo tiho, povedali vam bodo kar vam gre, pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da ni vse tako črno kot se kaže na prvi pogled. Vi pa se boste počutili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveličano, zato ne bo nič čudnega, da se boste začeli obnašati ljubosumno. Ne le do partnerja, vsem, ki se bodo smejali, boste zavidali. Če je le mogoče, si čim prej privoščite oddih, po možnosti daleč od doma. Če še ni čas, pa se vsaj zamotite s pripravami na dopust.

V primeru, da boste želeli ugodnosti uveljavljati večkrat in/ali pri različnih partnerjih lahko nov bon naročite na brezplačni telefonski številkki 080 20 60, se oglasite v naši poslovlanici, ali pa si ga natisnete preko

Lev od 23.7. do 23.8. Nočete si priznati, a drži kot pribito. Postali ste drugačni, česar morda sami ne opazite, vaša okolica pa zelo. Že kmalu vam bodo to tudi glasno očitali, zato se ne čudite, če boste naenkrat začutili, da ljudem niste več tako všeč kot ste jim bili. Vaše početje namreč ne žanje odobravanja vaše sredine, nekateri pa vam privoščijo. Ti bodo lepo tiho, brez očitkov in brez nasvetov. Saj vedo, da je odločitev samo vaša. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj viharnih dogodkov. In všeč vam bodo, ne skrbite. Predvsem pa boste spoznali, da imate zaupanja vrednega partnerja. Devica od 24.8. do 23.9. Ko boste ob koncu naslednjega tedna, tik pred koncem tedna, delali inventuro dogodkov zadnjih tednov, si boste morali priznali, da je za vami uspešno obdobje. V prvi polovici leta vam je uspelo vse, kar ste si želeli, kljub začetku kot kaže vročega poletja pa se vam bodo ravno v teh dneh odprle nove možnosti. Veseli boste, ker se še preveč truditi ne bo treba. Dobili boste neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Doma se boste počutili najbolje, zato, ker imate tam vse, kar vas veseli in kar imate radi. Vabila na družabne dogodke vam bodo v teh dneh odveč. Petek bo odličen, sobota nepozabna, nedelja namenjena počitku. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Prvi res vroči dnevi letos so vas precej izčrpali. Postali ste malo tečni in razdražljivi. Nekaj časa boste še tiho delali po navodilih vseh, ki vas obkrožajo čez dan, tako v službi kot doma. Potem boste imeli dosti. In to že kmalu. Povedali jim boste, kaj si mislite in kaj jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni, ko se boste bolj postrani gledali in malo govorili. Izkazalo pa se bo, da je bil prepir dober predvsem za vas. Vsem boste dali vedeti, da niste od včeraj. In da se tudi sami dobro znajdete, ko vas vržejo v vodo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ob koncu tega tedna vas čaka nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste naučili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati sorodnikom, saj vas bodo prav ti najbolj razočarali. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno, kar boste takoj začutili. Denarja, na katerega ste računali v teh dneh, še ne bo. Zato pazljivo z njim. Če si boste morali izposoditi, se zavedajte, da je to vedno lažje kot pa vračati. Zato ne pretiravajte pri vsoti, da se ne boste komu krepko zamerili. Strelec od 23.11. do 21.12. Čeprav boste imeli izredno veliko dela, kar preveč za vroče poletne dni, boste našli čas tudi za sanjarjenje. Bolje bo, če se postavite na trdna tla in vidite pred seboj čim bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte, sploh, če je do dopusta še kakšen teden. Vsekakor boste morali več misliti nase in manj na druge. Sicer se vam zna vaše početje že kmalu maščevati, kar se bo hitro pokazalo na počutju. Ker ste v pričakovanju velikega dogodka, je to tudi razumljivo, saj ste, tudi če ne priznate, ves čas napeti. Kozorog od 22.12. do 20.1. Prihaja čas, ko se bo zdelo, da vse stoji na mestu. Dopusti bodo ohromili tudi vaše načrte, saj ne boste uspeli priklicati prav nikogar od tistih, ki ga boste pri poslu potrebovali. Še vedno boste težko usklajevali želje z ostalimi v družini, ki so povsem drugačnega mnenja in to velja tudi za dopustniške dni. Sicer pa se v teh dneh pazite prehladov, predvsem zaradi hladne pijače in premočnih klimo naprav. Finančno stanje bo še nekaj časa bolj šibko, zato z velikimi načrti počakajte. Kratek dopust, vsaj podaljšan vikend, si pa le privoščite, saj ga res potrebujete. Kaj pa obisk sorodnikov, ki ga že dolgo obljubljate? Vodnar od 21.1. do 19.2. Čeprav ste zaloge energije uspeli vsaj rahlo obnoviti, se tudi v naslednjih dneh še ne boste počutili tako kot bi želeli. Za vami bo dobro počutje prišlo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas za delo in čas za to, da se končno dokažete. Čeprav si niste pripravljeni priznati, je namreč v vas že nekaj časa tiha želja, da spremenite svoje delovne navade in z njimi življenjski stil. Ker veste, da partner nad novimi idejami ne bo navdušen, tudi vam nič kaj ne diši začeti. Priznajte si, da vas je tokrat res strah, pa bo morda lažje. In se vseeno lotite dobro zastavljenega načrta. Čas je, da se začnete imeti radi, zato tokrat sebe postavite na prvo mesto. Ribi od 20.2. do 20.3. Nič kaj mirni ne boste, pa ne bo krivo le vroče poletje. Razdražljivost bo imela vzrok povsem drugje. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, kot ponavadi prenašal izredno potrpežljivo. Vi pa boste kot na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne obračajo tako, kot bi želeli. Začeli boste namreč dvomiti, da je nekdo v vaši ožji družini še iskren do vas. Tudi če mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato, ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja. Čas bo popravil tudi to, stvari pa se še ne bodo uredile tako kmalu. Zdravje? Solidno in nič več. Prav zdaj je čas, da stanje bistveno izboljšate. Saj veste, kako.

www.vzajemna.si Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a,3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 21. junija. Izžrebali bomo tri nagrade Vzajemne: merilec krvnega tlaka, zapestnico proti slabosti pri vožnji in merilec vlažnosti kože.

Nove poštne znamke in dopisnica Ob svetovnem nogometnem prvenstvu Južni Afriki od 11. junija do 11. julija in svetovnem prvenstvu v košarki v Turčiji od 28. avgusta do 12. septembra, na kateri sta se uvrstili tudi najboljši slovenski izbrani vrsti, je Pošta Slovenije izdala dve znamki. Prikazujeta nogometno in košarkarsko žogo, natisnjeni v obliki kroga. V mali poli je osem znamk, in sicer štiri nogometne in štiri košarkarske. Letošnja izbrana tematika za niz znamk Europa so otroške knjige. Znamki so izdali v malih polah z osmimi znamkami. V nizu znamk Slovenska mitologija je prikazan lik Kurenta, prinašalca vinske trte. Z novo serijo s skupnim naslovom Lutke se Slovenija pridružuje deželam, ki so svoji lutkovni tradiciji posvetile tudi poštne znamke. Serija obsega pet znamk, na njih

so prikazane različne lutkovne tehnike in junaki iz slovenske lutkovne ustvarjalnosti: Pavliha, Martin Krpan, Gašperček, Desetnica, Tinček Petelinček. V seriji I feel Slovenia je ob sloganu, ki v Evropi in svetu promovira našo državo, prikazan lesen rezljan golob, ki pomeni prispodobo Svetega duha. 200-letnico delovanja Botaničnega vrta v Ljubljani, ki velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope, so zaznamovali z izdajo razglednične dopisnice. Z izdajo priložnostnih znamk 24. junija pa bo Pošta pozornost izkazala tudi dobitnicama slovenskih olimpijskih medalj Tini Maze in Petri Majdič. Jesenski izid bo nadaljevala 24. septembra z izidi znamk v ustaljenih serijah Živalstvo, Cestna vozila in Umetnost. Izdali bodo tudi novo redno poštno znamko na temo Unicef.

Zgodilo se je ... od 11. do 17. junija - 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje. Delegati so se soglasno izrekli za to preimenovanje in od leta 1981 do leta 1989 se je mesto Velenje imenovalo Titovo Velenje; - 12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje; - 13. junija 1982 so v Zavodnjah

nad Šoštanjem svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole v kraju; - Geodetska uprava Velenje je junija leta 1984 izdala drugo dopolnjeno karto mesta Velenje, ki se je takrat imenovalo Titovo Velenje; - v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov; - 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Svečano so ga odkrili 25. junija na »osred-

Otvoritev Turističnega jezera v Velenju

nji slovesnosti v počastitev obletnice Zveze komunistov in tovariša Tita«, ki se je je udeležilo okoli 20.000 ljudi; - 15. junija 1975 so v Šaleku proslavili 900. obletnico obstoja vasi; - 15. junija 1985 so v Šmartnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture; - 15. junija 1992 je bila uradna otvoritev novega velenjskega športno -rekreacijskega centra Jezero; - rokometašice Velenja so junija

leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 16. junija 1998 so se uradno pričela pripravljalna dela za izgradnjo razžveplevalne naprave 5. bloka šoštanjske termoelektrarne; - 17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali »Šoštanjska noč«. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 ČETRTEK, 10. junija

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.05 10.35 11.10 11.35 13.00 13.15 13.25 13.50 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 20.55 21.45 22.00 23.00 23.35 00.05 00.30 01.05 01.30

06.30 07.00 08.00 09.00 09.35 10.05 10.35 11.00 12.00 13.20 13.45 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.30 20.00 23.00 00.30

06.20 06.50 07.55 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.50 23.10 00.05 01.10 02.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otr. nan. Pod klobukom Berlin, Berlin: Usoda, 10/20 Sveto in svet: Slovenski evangelisični kongres 2010 Poročila, šport, vreme Skozi čas Sestrična, igrani film Čez planke: Južnoafriška republika Poročila Mostovi Cofko Cof, 21/26 Sestrska ljubezen, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: alkohol Žrebanje deteljice Bela, risanka Oči in sine, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Smrt ob zori, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 10.6.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 10.6.1992 Projekt Dubaj, dok. odd. Portret fotografa: Yan Arthus Bertrand Na lepše Slovenska jazz scena To bo moj poklic: čevljar, 2. del Evropski magazin, tv Maribor Med valovi, tv Koper Mostovi Prava ideja!, poslov. odd. Fifa v Afriki, nogom. odd. Dober dan, Afrika, posebna odd. Koncert pred začetkom SP v nogometu, prenos Modrost oblakov, nem. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, pon. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Popotovanje v središču Zemlje, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resn. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Pravica do umora, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Dexter, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Pop corn, glasbena oddaja. Rock otočec 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (422) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 423. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Združeni v boju proti odvisnosti, posnetek koncerta, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

10. junija 2010

PETEK, 11. junija

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.10 00.25 00.40 01.05 01.35 02.00

06.30 07.00 07.30 08.00 08.25 08.55 09.10 09.35 10.30 10.55 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 20.30 23.00 00.00 01.50

06.25 06.55 08.00 08.55 09.50 10.20 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.20 22.40 23.35 01.20 01.55 02.55

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Za bolezen je zdravilo, 2/15 Martina in ptičje strašilo: trma Sestrska ljubezen, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: čevljar, 1. in 2. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Knjiga mene briga Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš?=So vakeres? Iz popotne torbe: zgodovina Šola Einstein, 15/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip ZGNZ – big father/2, 6. odd. Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 26. del Polje, kdo bo tebe ljubil, 1. del Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: mediacija Duhovni utrip Tv dnevnik 11.6.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Glasnik Evropski magazin Črno beli časi Tv dnevnik 11.6.1992 (Ne)pomembne stvari: alkohol Žogarija, 7/10 Glasbeni večer Antologija slov. viol. glasbe, 7/10 Slovenci po svetu, tv Maribor Fifa v Afriki, nog. odd. Južna Afrika: SP v nogometu, studio Južna Afrika – Mehika, prenos Urugvaj – Francija, prenos Južna Afrika: SP v nogometu, skrajšani posnetki tekem Ned Kelly, koprod. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Pa ne še en film za mulce, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24 ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Jurski park, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Tatica moških, ang. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

SOBOTA, 12. junija

07.00 Zgodbe iz školjke: zgodovina 07.20 Križ kraž: sledi Pravljice iz mavrice: čarodejni dimnikar sledi Mihec in Maja: metoda neroda, igr. serija sledi Notkoti: skrivna dediščina sledi Ribič Pepe 09.10 Risanka 09.25 Kino Kekec: Morrison dobi sestrico, nizoz. film 10.45 Polnočni klub: mediacija 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Moje sanje o Benetkah, nem. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 The counterfeit contessa, am. film 21.35 ARS 360 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Bleščica 23.05 Gandža, 19/28 23.35 Gandža, 20/28 00.05 Tv dnevnik 12.6.1992 00.30 Dnevnik, ponov. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Infokanal

06.00 06.30 07.00 07.10 07.35 08.35 08.55 09.30 sledi 11.15 13.00 13.30 16.00 20.30 23.00 00.00 02.15

07.30 08.00 08.25 08.35 08.50 09.00 09.15 09.40 10.05 10.30 11.00 11.35 12.35 13.40 15.20 16.25 17.20 18.55 19.00 20.00 22.25 23.35 02.00 03.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Združeni v boju proti odvisnosti, posnetek koncerta 11.50 Jesen življenja, oddaja ta tretje življenjsko obdobje 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (423) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 424. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, potopisna oddaja - Neverjetna Indija 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Za vedno mladi -3. del, , 3. TV mreža 22.00 Zelena bratovščina, oddaja o lovcih in lovstvu, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 12.6.1992 Polemika Posebna ponudba, potroš. odd. Tv prodaja Južna Afrika: SP v nogometu Južna Afrika – Mehika, posnetek Uragvaj – Francija, posnetek Studio Južna Koreja – Grčija, prenos Argentina – Nigerija, prenos Anglija – ZDA, prenos Južna Afrika: SP v nogometu, skraj. posnet. tekem Sobotno popoldne, pon. Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, risanka Profesor Baltazar, ris. ser. Rori, dirkalnik, ris. ser. Jaka na Luni, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Slonček Benjamin, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. Safari s pingvini, dok. ser. Mega strukture, dok. ser. Prepovedane skrivnosti, am. film Poirot, nan. Monk, nan. Vsakdanji čudeži, am. film 24ur vreme 24ur Izgubljeni svet, am. film Formula 1, posnet. kvalif. za VN Kanade Motoristov dnevnik, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Knjiga o džungli, risani film 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.05 Nanovo, mladinska oddaja, ponovitev 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Duhovni vrelec, Martin Konrad Dolamič, župnik v župniji bl.A. M. Slomšek, Velenje 18.55 To bo moj poklic: Zlatar - 1. del, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1844. VTV magazin, regionalni - nformativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Venček zabavnih 21.00 Rock Otočec, dokumentarni zapis 21.20 Odprta tema, pogovor 22.20 Jutranji pogovori 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 13. junija

07.00 sledi 09.25 09.50 10.20 10.25 10.55 13.00 13.20 13.25 14.15 15.30 16.00 17.00 17.20 18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.25 22.20 22.55 00.10 00.35 00.55 01.25

06.00 06.20 06.30 sledi 08.15 10.00 12.00 13.30 16.00 18.00 19.30 20.30 23.00 23.10 sledi 00.55 02.00

07.30 08.00 08.25 08.40 08.50 09.05 09.30 09.55 10.20 11.15 12.20 14.20 16.15 17.10 17.45 19.50 19.55 20.25 22.05 00.25 01.15 02.15

Živ žav Telebajski, 62/90 Žogarija, 8/10 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Evharistični kongres, prenos iz Celja Poročila, šport, vreme Oglasi in napovedniki Ljudje in zemlja Polje, kdo bo tebe ljubil, 1. del Prvi in drugi La Reunion – evropski otok sožitja, dok. odd. Poročila, šport, vreme V dobri družbi, tv Maribor Čarli in Lola, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Poletje v školjki, 1. del filma Večerni gost Poročila, vreme, šport Lovec na ljudi, 1/2 Tv dnevnik 13.6.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni ifokanal Skozi čas Južna Afrika: SP v nogometu Južna Koreja – Grčija, posnetek Argentina – Nigerija, posnetek Anglija – ZDA, posnetek Studio Alžirija – Slovenija, prenos Srbija – Gana, prenos Ljubljana: kvalif. za SP v rokometu (M), Slovenija – Madžarska, prenos Južna Afrika: SP v nogometu Nemčija – Avstralija, prenos Žrebanje lota Južna Afrika: SP v nogometu Alžirija – Slovenija, posnetek Skrajšani posnetki tekem Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, ris. serija Rori dirkalnik, ris. ser. Jaka na Luni, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Slonček Benjamin, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Medvedek Pu in medeno drevo, ris. film Preverjeno, ponov. Lunin ples, am. fim To je življenje!, am. film Monk, nan. Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. Formula 1, prenos dirke za VN Kanade 24 ur vreme 24ur Jurski park 3, am. film Kamniti angel, ang. film Svingerski časi, nad. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1843. VTV magazin, regionalni - nformativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 1844. VTV magazin, regionalni - nformativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Martin Konrad Dolamič, župnik v župniji bl.A. M. Slomšek, Velenje 11.10 Župan z vami. st: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Delčnjakov večer – posnetek 1. dela 13.25 Hrana in vino, tedenski izbor 14.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja OCK OTOČEC 19.35 Jutranji pogovori 21.10 Rock Otočec, dokumentarni zapis 21.30 Venček zabavnih 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 ideostrani, obvestila

PONEDELJEK, 14. junija

06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.45 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.10 16.35 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 23.15 23.40 01.25 01.50 02.20 02.50

Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 21/26 Žogarija, 8/10 Skrivnosti vzhoda, 4/25 Šola Einstein, 5/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: umetna intelegenca Bolšjak, dok. feljton Bleščica, odd. o modi Poročila Dober dan, Koroška Feliks na morju, ris. nan. Feliksova pisma, ris. nan. Buba Guba: umivajmo se, 1/10 Podstrešje: gramofon, 1/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Starši v manjšini, 5/13 Na lepše Odmevi, vreme, šport Umetni raj Glasbeni večer Tv dnevnik 14.6.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 07.30 sledi 09.15 11.00 13.00 13.30 16.00 20.30 23.00

Zabavni infokanal Tv prodaja Južna Afrika: SP v nogometu Srbija – Gana, posnetek Nemčija – Avstralija, posnetek Alžirija – Slovenija, posnetek Studio Nizozemska – Danska, prenos Japonska – Kamerun, prenos Italija – Paragvaj, prenos Južna Afrika: SP v nogometu, skrajšani posnetki tekem 00.00 Osamljeni, ang. film 01.50 Zabavni infokanal

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.00 11.25 11.55 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.15 21.00 22.00 23.15 00.45 01.15 01.40 02.10 02.35

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Mary in Tim, am. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. IQ, am. film 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Dexter, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 1844. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, tedenski izbor 12.10 Delčnjakov večer, posnetek 1. dela koncerta 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 19.00 Regionalne novice 1 19.05 Hrana in vino, kuharski nasveti, 425. oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami. st: Viktor Robnik, župan Občine Mislinja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Popotniške razglednice Neverjetna Indija 21.50 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Znamo zmoremo 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kraljična na zrnu graha, lutke Risanka Mladi znanstvenik Janko, ris. nan. Feliksova pisma, nan. Zgodbe iz školjke: regratova roža, lutke V pričakovanju Božiča, 24/24 Večerni gost: Luba Šlander Poročila, šport, vreme ARS 360 Umetni raj Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Doktor pes, 41/52 Risanka Profesor pustolovec: Mesto, ki ni na zemljevidu, 2/10 Potplatopis, 2. odd. Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zgodovina arhitekture: romanika, dok. ser. Ugriznimo znanost: nevihte in strele, odd. o znan. Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vrtičkarji: dediščina, nad. Vrtičkarji: žur, nad. Zadnji avtobus za Sibirijo, dok. meseca Odmevi, šport, vreme Triaža – dilema dr. Orbinskega, dok. odd. Zgodovina arhitekture: romanika Tv dnevnik 15.6.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.40 11.00 11.25 11.55 13.00 13.25 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.20 17.30 18.30 18.40 19.00 19.55 20.05 21.30 22.00 23.15 00.25 01.15 01.40 02.10 02.35

06.30 07.00 07.30 sledi 06.30 07.00 07.30 sledi 09.15 11.00 13.00 13.30 16.00 20.30 23.00

06.20 06.50 07.55 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.40 23.00 23.55 01.00 02.00

SREDA, 16. junija

TOREK, 15. junija

00.00 01.35

06.20 06.50 07.55 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.40 23.00 23.55 01.00 02.00

Zabavni infokanal Tv prodaja Južna Afrika: SP v nogometu Nizozemska – Danska, posnetek Japonska – Kamerun, posnetek Italija – Paragvaj, posnetek Studio Nova Zelandija – Slovaška, prenos Slonokoščena obala – Portugalska, prenos Brazilija – Severna Koreja, prenos Južna Afrika: SP v nogometu, skrajšani posnetki tekem Usodno potovanje, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja IQ, ang. film Tv prodaja Prijatelji, nan. 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni, nad. V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Nepredstavljivo, am. film 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Dexter, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Župan z vami,pogovor Gost: Viktor Robnik, župan Občine Mislinja 11.25 Popotniške razglednice Neverjetna Indija 12.15 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev (425) 12.45 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Video fronta, mladinska oddaja 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 426. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1845. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Zlatar – 2. del, izobraževalna oddaja 21.30 Tihotapci besed: Andreja Rozman Roza, 3. TV mreža 22.00 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 42/52 Risanka Mesto, ki ni na zemljevidu, 2/10 Potplatopis, 2. odd. Zgodovina arhitekture: romanika Zadnji avtobus za Sibirijo, dok. meseca Poročila, šport, vreme Polemika Slovenski mazazin: Slovenci v Južni Afriki Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Male sive clice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zdravje v Evropi – poklicne bolezni, stud. odd. Vrtni palček Primož, risanka Leni in Čivka, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Majhno mesto, am. film Obleka, igrani film Odmevi, šport, vreme Omizje Zdravje v Evropi – poklicne bolezni, stud. odd. Tv dnevnik 16.6.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

00.10 00.45

Zabavni infokanal Tv prodaja Južna Afrika: SP v nogometu Nova Zelandija – Slovaška, posnetek Slonokoščena obala – Portugalska, posnetek Brazilija – Severna Koreja, posnetek Studio Honduras – Čile, prenos Španija – Švica, prenos Južna Afrika – Uragvaj, prenos Žrebanje lota Južna Afrika: SP v nogometu, skraj. posn. tekem Glasbena oddaja Zabavni infokanal

06.20 06.50 07.55 08.50 09.45 10.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.50 00.55 01.55

Tv prodaja 24ur, ponovitev V imenu ljubezni, nad. Čarovnija ljubezni, nad. Tv prodaja Obotavljivi angel, kanad. film Tv prodaja Prijatelji 24ur ob enih Čista hiša, resnič. ser. Zvezde na sodišču, nan. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Čarovnija ljubezni V imenu ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Zdravnikova vest, nan. Dexter, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.15 11.00 13.00 13.30 16.00 20.30 23.00 23.10

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 1845. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Iz našega glasbenega arhiva: Pro Arte in Čobi 12.25 Hrana in vino, kuharski nasveti (426) 12.55 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mavrica pogledov, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 427. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja, skupina Puppetz 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

10. junija 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Kevin Brooks: Martin Pujs 14-letni Martin mora poleg groznega priimka prenašati še nasilnega očeta pijanca in se prebijati skozi najstniške težave vsakdana. Mati ju je že davno zapustila. Zdi se, da slabše ne bi moglo biti, vse dokler Martin po nesreči ne ubije svojega očeta. Nekega dne klofuta zgreši cilj, oče z glavo udari ob rob peči in umre. Gre za zločin ali nesrečo? Martin ne pokliče policije, ampak kot dober poznavalec detektivskih zgodb skuje drzen načrt. Pri tem mu pomaga prijateljica Alex. Če se ne bi vmešal Alexin fant bi vse teklo kot po maslu. Zdaj je vse odvisno od iznajdljivosti in dobrih živcev. Temačen, a obenem izjemno čustven prvenec angleškega pisatelja, ki v svojih zgodbah mladim zleze pod kožo, saj je, kot pravi, sam po duši še vedno najstnik.

Stef Penney: Nežnost volkov Roman Nežnost volkov nas popelje v Kanado, v drugo polovico devetnajstega stoletja, kjer se na odmaknjen zaselek Golobja reka začne spuščati zima. Glavna junakinja romana je gospa Ross, ki najde kruto umorjenega moškega, kar pretrese skupnost in obudi stare napetosti. Hkrati neznano kam izgine Rossin, osumljeni sedemnajstletni sin. Dogodek prebivalce razdeli na tiste, ki želijo odkriti zločinca in druge, ki hočejo ta umor izkoristiti za poravnavanje starih računov. V naselju se pojavi skrivnostni lovec indijanskega rodu William Parker. Gospa Ross predvideva, da bi ji prav on lahko povedal kaj o izginulem sinu, da bi lahko dokazala njegovo nedolžnost. Parkerja prepriča, da jo popelje po sinovih sledeh v kanadsko divjino, skozi zasnežene gozdove in tundro, ki vzbujajo grozo in občudovanje. Zgodba je napisana na podlagi arhivskih virov in dokumentarne zapuščine iz 19. stoletja. Prikazuje socialno okolje in družbene odnose v času, ko se je Kanada šele začela oblikovati kot nekaj velikega in prepoznavnega na severu ameriškega kontinenta.

nimi frizurami. Sledi darkerstva pa se še vedno vijejo skozi njegova dela, ki jih strokovnjaki označujejo kot temačna, mladi pa jih imajo morda prav zato tako radi.

Eoin Colfer: Artemis Fowl Dvanajstletni Artemis Fowl prihaja iz nekoč slavne, zdaj pa povsem propadle družine kriminalcev, njegov um pa je genialen. Kot čudežni otrok bi se lahko posvetil miroljubnim stvarem, vendar se je Artemis posvetil kriminalu, kot vsa njegova dotedanja rodbina. Ob strani mu zvesto stoji njegov osebni čuvaj; Butler, s katerim sta skovala prebrisan načrt, kako se dokopati do zlata. Vendar ju ne zanima vsakdanje zlato, ampak vilinje. Artemis namerava ugrabiti vilinca in zanj zahtevati odkupnino, s katero bi družina Fowl spet obogatela. Toda kmalu odkrije, da se pod zemeljskim površjem skriva nepoznan svet, poln oboroženih in nevarnih vilincev ter tehnologije, ki močno prekaša človeško. Doslej je izšlo že pet pustolovščin mladega genija s kriminalno preteklostjo.

David Lynch: Kako ujeti veliko ribo: Meditacija, zavest in ustvarjalnost Trikratni nominiranec za oskarja in velik mojster bizarnosti David Lynch spada med najuspešnejše filmske ustvarjalce našega časa. Posnel je nekatere najbolj slavne in kultne filme, kot so: Eraserhead, The Elephant Man, Dune, Blue Velvet, Twin Peaks: Fire Walk with Me, Lost Highway, The Straight Story, Mulholland Drive, Inland Empire, toda v knjigi Kako ujeti veliko ribo ga presenetljivo najdemo na duhovnem terenu, kot sodobnega preroka. Če si zamislimo vse njegovo filmsko delo, se stežka spomnimo, da

VELENJE

Četrtek, 10. junija 14.00 – 16.00 Rdeča dvorana Velenje Športno plezanje za obiskovalce popoldanskega MC Velenje 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Multimedijske delavnice 16.00 – 19.00 Zelenica pri Domu kulture Velenje Otroške ustvarjalnice Nogometno poletje na travniku 16.00 – 19.00 Titov trg – ob Domu kulture Velenje Nogometni turnirji za mlade in blizu zelenice 3 na 3 in ročni nogomet 18.00 Dvorana Centra Nova Premiera lutkovne predstave Snežinka in Rožica 19.00 Kopališka 3, Velenje Predavanje Astronumerologija 19.30 Glasbena šola Velenje Preddiplomski koncert Agata Kvar tič - flavta

Petek, 11. junij 7.00

Škalsko jezero Ribiško tekmovanje Medobčinsko prvenstvo društva upokojencev 14.00 – 19.00 Mladinski center Velenje, DPD Jezero Predstavitev potapljanja in možnost preizkusa potapljanja s SCUBA opremo 16.00 – 19.00 Zelenica pri Domu kulture Velenje Otroške ustvarjalnice Nogometno poletje na travniku 16.00 – 19.00 Titov trg – ob Domu kulture Velenje Nogometni turnirji za vse in blizu zelenice generacije 19.00 Ploščad pri Domu kulture – Mozaik

Sobota, 12. junij 7.00

Škalsko jezero Ribiško tekmovanje Mladi - ženske 8.00 – 12.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.00 Galerija Velenje Kreativna delavnica z akademsko slikarko Natašo Tajnik Stupar 11.00 Pred prodajalno Nitka Velenje Modna revija Nitka 12.00 Kotalkališče Velenje 2. Wimpy memorial Turnir trojk v poulični Košarki 20.00 Stari trg Noč v starem Velenju 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer X Mestni stadion Velenje 4. Cviklov memorial

Nedelja, 13. junij 10.00 – 17.00 Stari trg 9. Moto zbor Gracer 15.00 – 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek Kult – Kreativis Produkcija elektronske glasbe in DJ-stva 17.00 Dom kulture Velenje

Koledar imen Plesna predstava Spin Show LTD

Ponedeljek, 14. junij 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Klepet, družabne igre in glasba

Torek, 15. junij 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Evropa se suče v desno – ali bomo kaj naredili?

Sreda, 16. junij 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Mladi v akciji – kaj je že to? Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

19.00 Kavarna Šoštanj 9. Kavarniški večer. Gost dirigent in pedagog Lovrenc Adamič. Pogovor bo vodil Črt Šklodlar.

(Zvonko)

14. ponedeljek - Vasilij 15. torek - Vid 16. sreda - Beno Lunine mene

12. junija, prazna luna, sobota, ob 13:14

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 10. junija 20.00 Hiša mladih Pilates Od petka, 11. junija naprej Letni vrt ob Hiši mladih Ogled tekem svetovnega nogometnega prvenstva na velikem platnu

Sobota, 12. junija 7.00

Nogometno igrišče v Šmartnem ob Paki Mladinsko tekmovanje GZ Šaleške doline 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki ''I feel'' – predstavitev plesnih skupin KD Šmartno ob Paki in OŠ bratov Letonja 7.00

Nogometno igrišče v Šmartnem ob Paki Člansko tekmovanje GZ Šaleške doline

Torek, 15. junija 18.00 Hiša mladih Joga

CITYCENTER Celje Četrtek, 10. junij Biotržnica Petek, 11. junij ob 18.uri nastop orkestra SV s solistko Alenko Godec Nedelja, 13. junij ob 11. uri pravljične urice v Džungli Do 19. junija Slovensko ljudsko gledališče Celje Predstavi repretoar za sezono 2010/2011 – 60 let SLG Celje 6. junij do 17. julij Nogometni utrinki SP JAR 2010 Do sobote 12. junija Slovenska vojska se predstavi Predstavitev poklic vojaka, nastop vrhunskih športnikov zaposlenih v SV, demonstracije službenih psov, predstavitev borilnih veščin…

Kuhanje oglja na Pristavi

IRON MAN 2

Pripravila: MB

10. četrtek - Marjeta 11. petek - Srečko 12. sobota - Janez 13. nedelja - Anton

Torek, 15. junija

Nedelja, 13. junija

VELIKA DVORANA:

bi kateri od njegovih likov prakticiral meditacijo. Pa jo. Agent Cooper v Twin Peaksu. Malokdo pa ve, da se Lynch že 30 let ukvarja s transcendentalno meditacijo. Gre za nevsakdanjo knjigo, v kateri David Lynch opisuje svoje dolgoletne izkušnje z meditacijo, opisuje ustvarjalne prebliske, ki so vodili do njegovih filmskih mojstrovin in razmišlja o življenju. Branje, zanimivo tako za ljubitelje njegovih filmov kot tudi za vse tiste, ki so vam blizu vprašanja, povezana z zavestjo, meditacijo in ustvarjalnim procesom, brez mlatenja prazne slame. Poglavje Škatla in ključ je recimo en sam stavek in ta stavek se glasi: »Nimam pojma, kaj je to.«

Junij (rožnik)

ŠOŠTANJ

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

M. Sedgwick: Slutenje Leto 1915. Sasha Fox ima sedemnajst let in živi v urejeni angleški družini. Oče je zdravnik, mama pa gospodinja. Njena starejša brata Edgar in Tom se vojni ne moreta izogniti. Edgar v vojsko odide z navdušenjem, nekoliko mlajši Tom pa se raje odloči za študij medicine. Sasha prepriča očeta in ta ji dovoli postati bolničarka. Kmalu začne pomagati v bolnišnici, a to delo sproži že skoraj pozabljen in na trenutke grozljiv dar videnja prihodnosti. V sanjah se ji prične prikazovati temačen krokar, ob delu v bolnišnici pa vidi tudi bližajočo se smrt bolnikov. Najhuje pa je, ker vidi, kaj se bo zgodilo njenima ljubima bratoma, Edgarju in Tomu. Sasha je ujeta v zanki svoje posebne tragične moči. Z željo, da bi spremenila strašno usodo uide od doma in se na robu francoskih bojišč izdaja za medicinsko sestro. Avtor, Marcus Sedgwick pravi, da je bil popolnoma običajen in srečen otrok. Toda skozi najstniška leta se je plazil oblečen v črno in s čud-

Otvoritvena zabava ob začetku nogometnega prvenstva Mini koncert Simona Goriška, afriško bobnanje z Albinom, košček »afriške zbirke« iz Muzeja Velenje, županovo pivo in sladoled, neposredno telefonsko javljanje iz Južne Afrike, igranje namiznega nogometa, ogled večerne tekme Urugvaj : Francija 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Angeli 21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer X Mestni stadion Velenje 4. Cviklov memorial

Znanstveno-fantastična akcija, 124 minut. Režija: Jon Favreau. Igrajo: Robert Downey Jr., Paul Bettany, Scarlett Johansson, Mickey Rourke, Samuel L. Jackson, Sam Rockwell, Gwyneth Paltrow idr. Petek, 11. 6., ob 20.30 Sobota, 12. 6., ob 20.15 Nedelja, 13. 6., ob 17.30 Bogati izumitelj Tony Stark se po razkritju svoje superherojske identitete znajde pod pritiski vlade, javnosti in novinarjev, da bi z vojsko delil svojo tehnologijo, s pomočjo katere se lahko spremeni v neuničljivega Iron Mana. Tony se lahko zanese le na pomočnico Pepper Pots ter zvestega prijatelja Rhodeyja, ki si prav tako nadene železna oblačila in se udeleži srditih bojev. Toda iz gneva in sovraštva preteklih tragedij se rodi nov negativec

Ivan, ki Tonyju napove smrtno maščevanje.

NE POZABI ME (Remember Me) Drama, 128 minut Režija: Allen Coulter. Igrajo: Robert Pattinson, Pierce Brosnan, Emilie de Ravin, Chris Cooper, Lena Olin, Martha Plimpton, Peyton List, Ruby Jerins idr. Petek, 11. 6., ob 18.00 Nedelja, 13. 6., ob 20.00 Uporniški mladenič Tyler se je po družinski tragediji čustveno povsem oddaljil od vedno prezaposlenega očeta. Čeprav je najstnik prepričan, da nihče ne razume njegovih občutkov, po nenavadnem naključju spozna razumevajočo Ally, ki ozdravi njegove čustvene rane, in mu prinese nov življenjski optimizem. Iz njunega prijateljstva se počasi rodi romanca, toda neprijetni dogodki iz preteklosti se vrnejo in ogrozijo mlado ljubezen.

VALENTINOVO (Valentine's day) Romantična komična drama, 121 minut. Režija: Garry Marshall Igrajo: Taylor Lautner, Anne Hathaway, Bradley Cooper, Jessica Biel, Taylor Swit, Ashton Kutcher, Emma Roberts, Jennifer Garner, Patrick Dempsey, Jamie Fox, idr. Petek, 11. 6., ob 20.00mala dvorana Sobota,12. 6., ob 18.00

TRIJE RAZBOJNIKI (Die Drei Räuber)sinhroniziran, Animirani družinski film, 75 minut Režija: Hayo Freitag. Slovenski glasovi: Katja Preša, Dino Lalič, Matija Drobne, Jaka Mihelič, Rok Kosec, Robert Vertovšek, Urša Červ, Rok Kušlan, Boštjan Vrhovšek idr. Nedelja, 13. 6., ob 16.00 – otroška matineja

Po smrti staršev naj bi mala Fanči odšla v sirotišnico, ki jo vodi zlobna teta. Kočijo, v kateri se deklica pelje v novi dom, sredi temnega gozda napadejo trije razbojniki s črnimi plašči in klobuki. Neustrašna, bistra Fanči je nad napadalci povsem očarana in se takoj domisli, kako bi se izognila sirotišnici; razbojnikom natvezi, da je njen oče bogat maharadža, ki bo zanjo pripravljen plačati visoko odkupnino, in jih pregovori, da jo ugrabijo, nato pa njihovo razbojniško življenje že v nekaj dneh postavi čisto na glavo…. S podporo Ministrstva za kulturo! Naslednji vikend, od 18. 6. do 20. 6. 2010 napovedujemo: romantično komedijo REZERVNI NAČRT, akcijski apokaliptični triler LEGIJA, dokumentarni mladinski film ŽELVINO OSUPLJIVO POTOVANJE

Turistično društvo Pristava bo pripravilo na prireditvenem prostoru v tem zaselku zanimiv dogodek. Jutri, 11. junija, bodo sestavljali kopo, v soboto ob 18.00 pa bodo kopo slovesno prižgali. Oglje bodo kuhali do nedelje, 20. junija.

Ustvarjalnica v galeriji Velenje, 12. junija - Galerija Velenje vabi otroke od 6 do 15 let na kreativno delavnico ustvarjajmo s pasteli, ki bo to soboto ob 10. uri. Delavnico bo vodila akademska slikarka Nataša Tajnik Stupar. Na brezplačni delavnici bodo otroci spoznali tehniko pastela na velur papir. Naslikali bodo sadje, ki ga bodo natančno opazovali in ga predhodno postavili v tihožitje. Osvojili bodo težko besedo tihožitje, na koncu pa sadje slastno pojedli.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

10. junija 2010

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Terezija in Rudolf Rajh iz Arnač 15 a. Anita Pačnik, Ložnica 3 a in Dejan Miklavžina, Ložnica 5 b.

Smrti: Rudolf Strmčnik, roj. 1944, Graška gora 7; Štefanija Tostovršnik, roj. 1937, Primož pri Ljubnem 31; Cecilija Polajžar, roj. 1934, Rogaška Slatina, Spodnja c. 8; Mihael Drev, roj. 1932, Topolšica 121; Uršula Cverle, roj. 1930, Šmartno ob Paki 27; Jakob Lamprečnik, roj. 1924, Lenart pri Gornjem gradu 3; Štefan Zver, roj. 1936, Velenje, Trubarjeva ul.19; Lenart Oder, roj. 1926, Šentilj pod Turjakom 32 a; Frančišek Mlakar, roj. 1932, Celje, Ul. Roka Drofenika 3; Martin Metličar, roj. 1914, Celje, Valvasorjeva ul. 50; Viktor Podgoršek, roj. 1936, Velenje, Kajuhova c. 28; Franc Jožef Hriberšek, roj. 1923, Topolšica 45; Zlatko Turk, roj. 1958, Šoštanj, Primorska c. 3; Jožefa Zupanc, roj. 1925, Šentjur, Leona Dobrotinška 28; Marija Filipić, roj. 1937, Velenje, Šmarška c. 45.

Nagrajenci križanke "Termo Shop", objavljene v tedniku Naš čas dne 27.5.2010, so: - Ivan Žohar, Pod smrekami 15, 3311 Šempeter (sobni termostat); - Janko Ponikvar, Cesta XX / 15 a, 1260 Ljubljana - Polje (gorilnik "Lucifer"); - Miran Jančič, Lajše 207 / b, 3325 Šoštanj (gorilnik "Lucifer"). Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: KLIMA NAPRAVE

info@era.si

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 10. junija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 11. junija: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13. junija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 14. junija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 15. junija:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 16. junija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

10. junija 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA) ŠPORTNE IN TERAPEVTSKE MASAŽE - MILE MAKSIMOVIČ : GSM 041 547 236! CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA POSLUJEMO V RDEČI DVORANI VELENJE IN V ŠPORTNEM STUDIU V TOPOLŠICI 55 b. Vljudno vabljeni!

tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 39-LETNA vdova se preseli tudi na kmetijo in je pripravljena dobremu moškemu roditi potomca. Gsm: 031/505-495

KUPIM VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo (nad 2000 m) v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415

NEPREMIČNINE

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

V FLORJANU pri Šoštanju, ob cesti, prodamo večjo starejšo stanovanjshko hišo, delno obnovljeno, z novejšim gospodarskim poslopjem ( primerno za manjšo obrt) in pripadajočim zemljiščem, okoli 3800 m2. Cena po dogovoru. Gsm: 031/811-406, tel.: 03/589-30-85. PARCELO v Vinski Gori, Lipje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/672-417

STIKI-POZNANSTVA

ODDAM

ŽENITNA posredovalnica Zaupanje brezplačno za ženske do 47 let, ostale plačajo 14 evrov za 2 letno sodelovanje, ugodno tudi za moške. Gsm: 031/836-378, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) USPEŠEN podjetnik z otrokom išče prijazno punco za skupno delo in življenje. Gsm: 041/229-649 KDOR si resne trajne ljubezni želi naj nemudoma pokliče. Gsm: 031/505-495,

OPREMLJENO restavracijo oddam. Ogled je možen, ostalo po dogovoru. Tel.: 03/586-64-12

NUDIM

ONES NA ŽE NOST ZRA KA

041/261-676 KARTO za koncert Boba Dylana, v nedeljo, 13.6. v Hali Tivoli. Prodam. Gsm:041/670-814 BAZEN za mleko, nieros, 1200 l, z bojlerjem za gretje vode, malo rabljen, ugodno prodam. Gsm: 041/239-651

V tednu od 31. maja 2010 do 6. junija 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

PRIDELKI

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. maja 2010 do 6. junija 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

ŽIVALI KRAVO sivko, brejo 4 mesece, prodam. Gsm: 031/865-552 BIKCA sivca, 100 kg, prodam. Gsm: 031/835-757 PRAŠIČE, 100-120 kg, prodam. Gsm; 031/337-201

RAZNO

MOTORNO kolo Keeway superlight 125, 2006, prodam. Gsm: 031/208-698 SAMONAKLADALKO sip 25, kosilnico bcs 140 dizel in puhalnik tajfun na traktorski pogon prodam. Gsm:

DEŽURSTVA ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA

VELENJE

GORA

31.maj

01.jun

LOKOVICA -

ŠKALE

PESJE

MOBILNA-

VELIKI VRH

02.jun

03.jun

SKORNO

04.jun

05.jun

06.jun

odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran

Zobozdravniki:

V naše spomine je odšel

12. in 13. junij – Daša Buršič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

VIKTOR PODGORŠEK

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni vet. – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

V naših srcih boš ostal za vedno.

Vsi tvoji

ZAHVALA Ob izgubi našega dragega

V SLOVO

ŠTEFANA ZVERA V četrtek, 3. 6. 2010, se je za vedno poslovil moj dragi mož

24. 11. 1936 – 1. 6. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebnemu zdravniku g. Slaviču, dr. med., patronažni in urgentni službi ZD Velenje ter osebju Bolnišnice Topolšica. Vsem in vsakemu posebej hvala.

BRANKO MAHNE roj. 29. 6. 1920 Bil si mi sonce, ki me je grelo 30 let.

Rozalija, Miran, Neli, Stanka

Pogreb je bil v sredo, 9. 6., ob 11.00 na Žalah v Ljubljani v najožjem družinskem krogu.

Žalujoča žena Metka in sorodniki

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija

ZAHVALA

MIHAELA DREVA

Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in tasta

11. 2. 1932 – 1. 6. 2010

RUDOLFA STRMČNIKA

se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče, maše ter pisno in ustno sožalje. Prisrčna hvala Hvala Ti, dedi, za vso zdravniku Lazarju, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, patronažnim ljubezen, dobroto in sestram, pevcem, g. Dragu Kolarju za lepe poslovilne besede, pogrebcem modre nasvete, in Pogrebni službi Usar. Hvala gospodu Pribožiču za mašo in pogrebni za naše srečno obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga cenili, razumeli, ga obiskovali in mu življenje. kakor koli pomagali v njegovem dolgoletnem trpljenju. Tvoji vnuki Žalujoči: žena Marija, hčerki Alenka in Romana z družinama ter vnuki Jernej, Miha, Dejan in Tim

z Graške Gore

1. 5. 1944 – 29. 5. 2010

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam stali ob strani ob tem žalostnem in težkem slovesu. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in ge. Aleksandri Žuber, dr. med., za zdravljenje in lajšanje bolečin, gospodu župniku Tinetu Tajniku, govorniku Mirku Rožancu, pevcem, rudarski častni straži in rudarski godbi za iskreno pozornost in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: sin Rudolf z ženo Branko, vnuka Mitja in Luka ter prijateljica Jožica

Naš čas, 10. 6. 2010, barve: CMYK, stran 24

Ljudje, ki poklanjajo del sebe Gaberke, 5. junija – Ob dnevu krvodajalcev, 4. juniju, je tudi letos Območno združenje RK Velenje pripravilo srečanje krvodajalcev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pod kozolcem v Gaberkah so se minulo soboto srečali ljudje, ki darujejo del sebe – svojo kri - in s tem rešujejo življenja ali ohranjajo zdravje sočloveka. Letos v Sloveniji praznujemo 65-letnico krvodajalstva. V teh letih je bilo približno 4

milijone odvzemov, zbrane pa blizu 1,5 milijona litrov krvi. V zadnjem času je v Sloveniji približno 100 tisoč odvzemov na leto, kar zadošča za pokritje potreb. Da je tako, imajo veliko zaslug prav darovalci krvi iz Šaleške doline, ki je že vrsto let v same slovenskem vrhu na področju krvodajalstva. »Lani smo na 21 krvodajalskih akcijah zabeležili 4885 odvzemov ali 11,5 odstotkov na število prebivalcev, slovensko povprečje pa je 5 odstot-

Letošnjega srečanje se je udeležilo blizu 300 krvodajalcev.

kov. Tega, kar počnejo ljudje, ki darujejo del sebe, ni mogoče plačati. Samo zahvalimo se jim lahko ter se jim skromno oddolžimo za njihovo človekoljubnost s srečanjem,« je povedal predsednik Območnega združenja Velenje Jože Kožar. Kot je še poudaril, je spodbudno, da beležijo zadnja leta približno 20 odstotkov novih krvodajalcev, predvsem mladih – dijakov srednjih šol. Kožar je izrazil zadovoljstvo, ker ima tukajšnje okolje razumevanje za krvodajalstvo in ga spodbuja, kar sta na srečanju v Gaberkah poudarila župana Srečno Meh, velenjski, in Darko Menih, šoštanjski. »Premogovnik Velenje stimulira darovalce krvi na najrazličnejše načine. Tudi drugim gospodarskim sistemom, podjetjem, obrtnikom v Šaleški dolini moramo biti hvaležni, da omogočijo ljudem udeležbo na krvodajalskih akcijah.« Krvodajalci so povedali: Dragica Praprotnik: “Doslej sem darovala kri 43-krat. Bi še večkrat, a so me prehitela leta. Vedno me je pri tem vodilo spoznanje, da kri rešuje življenje. Občutek, da sem s tem opravila dobro delo, je bil vedno prijeten, počutje odlično. Sama krvi, na srečo, še nisem potrebovala. V naši družini smo vsi krvodajalci. Poleg mene tudi mož in vsi trije sinovi, ki so darovali kri že

Dragica Praprotnik

Branko Gorenc

Fenomen na tem področju je Premogovnik Velenje, kjer je zaposlenih 2600 delavcev, na leto pa zabeležijo 2300 odvzemov.

več kot 30-krat. Čeprav poklanjamo del sebe, tega ni mogoče plačati.” Branko Gorenc: “Čutil sem potrebo, da se odzovem vabilu za darovanje krvi. Še danes je tako. Doslej sem jo daroval že 88krat. Zavedam se, da lahko kri že jutri potrebujem sam. Zaposlen sem na Premogovniku Velenje, kjer je že v zraku zaznati veliko mero solidarnosti, sočutja za pomoč sočloveku v stiski. V pogovorih s sodelavci so krvodajalstvu vsi naklonjeni. Nikoli nisem pomislil, da bi daroval kri za denar. To potem ne bi bilo to, kar je danes. Se bom trudil še naprej opravljati dobro delo.« Damjana Kričej: »Da sem krvodajalka,

Damjana Kričej

imajo veliko zaslug moji sodelavci. 43–krat sme se doslej odzvala in se bom, dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Zavest, da lahko sočloveku pomagaš na ta način, vodi mene, moža in tudi sodelavce spodbujam, rekoč, da nikdar ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali to pomoč. Nesreča pač ne počiva. Pred 10 leti sem na Premogovniku Velenje prevzela skrb za krvodajalstvo, ki v teh dneh beleži 35-letnico delovanja. Čeprav je kri nenadomestljiva, čeprav poklanjamo del sebe, nisem med tistimi, ki bi za to hoteli denar. Sicer pa trdim, da smo krvodajalci veseli ljudje. Se znamo zabavati, družiti in tudi kaj lepega povedati.«

Krvodajalec je lahko zdrav človek, star od 18 do 65 let. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri, moški vsake tri mesece.

Iz kotlov je dišalo po morskih jedeh V Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki je tamkajšnje turistično društvo minulo nedeljo dopoldan že četrtič zapored organiziralo pripravo jedi na prostem. Tokrat je iz kotlov dišalo po morskih jedeh. 19 udeležencev je pripravljalo špagete z morskimi sadeži, paello, rake po indijsko, polpete iz hobotnice, ribje ražnjiče, škampe na žaru, tuno po siciljansko, morskega lista v gobovi omaki, zapečeno ribo v paradižnikovi omaki, sipe s fižolom, morske sadeže v pikantni paradižnikovi omaki, solato iz hobotnice, provansalsko ribjo juho, aromatično pašteto in ribji namaz, pečeno sadje na žaru ter goveji lovec po provansalsko. Kljub temu da so

bile osnovne sestavine vseh jedi ribe, morski sadeži, paradižnik, vino, oljčno olje in zelenjava, so s kombinacijo mediteranskih začimb kuharji in kuharice ustvarili zelo različne okuse jedi. Predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki Boža Polak je povedala, da se je odločila za pripravo jedi, »ki jih doma skoraj nikoli ne pripravljamo, pa tudi na jedilnikih v obmorskih krajih jih redko najdemo. Da so morske jedi ne samo dobre, ampak tudi zdrave, smo prepričali marsikaterega udeleženca kuhanja, ki mu te jedi niso tako poznane ali pri srcu.« Na pokušino so ob koncu kuhanja udeleženci povabili svoje družinske člane in prijatelje. Ker mora riba

Kulinarična posebnost zanimiva za vse več mladih Od 54 dobilo potrdilo o kakovosti 49 zgornjesavinjskih želodcev – V Mozirskem gaju stalna razstava Izba zgornjesavinjskih želodcev

Najboljši izdelovalci želodcev v družbi predsednice združenja Vide Orlovič (druga z leve) Tatjana Podgoršek

Rečica ob Savinji, Mozirje, 29. maj – Minulo soboto je Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskih želodcev, ki ima sedež na Rečici ob Savinji, pripravilo že 20. ocenjevanje te suhomesnate specialitete, ki se ponaša z geografsko zaščito, sedaj pa si v združenju prizadevajo še za podobno zaščito v okviru EU. Tokratni dogodek so razdelili na dva dela, in sicer so v avli objekta, v katerem ima svoje prostore občin-

ska uprava, ocenili letošnjo bero prinešenih želodcev, popoldne pa so v kmečki hiši v Mozirskem gaju odprli stalno razstavo Izba zgornjesavinjskega želodca, ki »pripoveduje« o izdelavi, sušenju, zorenju tega suhomesnatega izdelka ter o njegovih ljubiteljih. Ob tem so podelili tudi priznanja mnogim sodelavcem in ljubiteljem ter tudi najbolj zvestim izdelovalcem, ki so prinašali svoje izdelke na ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Letošnja bera je bila precej dob-

plavati trikrat, je Peter Krajnc, predsednik šmarškega društva vinogradnikov, poskrbel, da je tako tudi bilo. Zbrano družbo je med drugim tudi seznanil, katera šmarška vina najbolje sodijo k pripravljenim jedem. Vsi udeleženci so bili navdušeni. Tudi tamkajšnji župan Alojz Podgoršek, ki ima med prisotnimi kuharji najbrž kuhalnico v rokah najredkeje. Škoda, da prijetna oblika druženja, ki jo je treba gojiti tudi v prihodnje, ni imela več obiskovalcev. Po besedah Bože Polak se bomo naslednje leto zbrali že petič in znova pripravili kakšne posebne jedi, po katerih bo dišalo v Martinovi vasi. Tp

ra. Komisija je namreč ocenila 54 zgornjesavinjskih želodcev, od tega jih je 49 prejelo potrdila o kakovosti, kar pomeni, da so dobili več kot 15 od možnih 20 točk. Na Večeru pod trško lipo, ki bo v soboto, 3. julija, na Rečici ob Savinji, pa bodo najboljšim podelili tudi priznanja. Bronasto bo prejelo 11, srebrno 12, zlato priznanje, kar pomeni oceno več kot 19 točk, pa bodo prejeli trije izdelovalci zgor njesavinjskih želodcev, in sicer Jožica Strojanšek iz Dob rovelj, Franc Čretnik iz Mozirja in Peter Resnik iz Podvolovljeka. Vrsto let je predsednik strokovne komisije dr. Stanko Renčelj, ki je dejal, da se je kakovost izdelkov precej izboljšala, saj komisija v ocenjevalnem zapisniku navede tudi napake. V teh letih se je na ocenjevanju zvrstilo mnogo izdelovalcev zgornjesavinjih želodcev. Nekateri so obupali, mnogi pa vztrajali. Spodbudno je, da je med izdelovalci vse več mladih, ki vidijo eno od možnosti preživetja ali dodatnega zaslužka v kulinaričnih posebnostih. Te bi morali – po prepričanju Renčlja - Zgornjesavinjčani še bolj vplesti v svojo turistično ponudbo, saj samo naravne lepote ne zadoščajo. Komisija je bila pri ocenjevanju zaradi zahtev po kakovosti precej stroga, merila bodo zaradi certificiranja izdelkov še zaostrili, ob tem pa pustili odprta vrata vsem izdelovalcem, ki se bodo z izdelavo še naprej ljubiteljsko ukvarjali.

Otroci odraslim Odprtje razstave najboljših izdelkov natečaja Sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu pospremljeno s prisrčnim programom Milena Krstič - Planinc

Velenje, 3. junija – ‘Otroci odraslim’ je naslov razstave in istoimenskega likovnega natečaja, ki ga je izpeljal Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu, v četrtek pa so jo odprli v Knjižnici Velenje.

Natečaj je namenjen temu, da se otroci tudi z likovnimi izdelki poglobijo v varnost v cestnem prometu. Odzvali so se učenci (skoraj) vseh velenjskih osnovnih šol. Glavni temi pa sta bili tokrat Moj prijatelj Pasovček in Moja prijateljica Kresnička. Posebej prisrčen program so ob otvoritvi razstave pripravili učenci Centra za vzgojo in usposabljanje Velenje, ki so navdušili z Briljantino, in folklorna skupina učencev osnovne šole Gustava Šiliha. Kot je povedala Katarina Praznik, ki vodi velenjski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so tokrat podelili več kot 30 nagrad za najboljše izdelke, prispele na natečaj. »Morali smo jih veliko nagraditi, ker jih je bilo toliko res izjemno dobrih. Odziv na natečaj je bilo dober, prispelo je blizu 150 izdelkov. Nagrade pa so praktične - kresničke in čelade za kolesarje.« Razstavo si je vredno ogledati že zato, da odrasli vidijo, kako na varnost v prometu gledajo otroške oči. Odprta bo ves mesec.

Utrinek z otvoritve