23 2016

Page 1

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 1

V petek (13/22 0C), soboto (15/23 0C) in nedeljo (14/18 0C) bo preteĹžno oblaÄ?no in deĹževno.

ÄŒetrtek, 9. junija 2016

ĹĄtevilka 23 | leto 63

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Afere, ki ne ĹĄkodijo le bolnikom Tatjana PodgorĹĄek

Prikaz kmeÄ?ke ohceti navduĹĄil Velenje, 4. junija – TuristiÄ?na zveza Velenje je z druĹĄtvi, ki so vkljuÄ?ena vanjo, ter DruĹĄtvom podeĹželske mladine Vinska Gora, ki je imelo glavno vlogo, v soboto dopoldne na Cankarjevi prikazala, kako je nekdaj potekala kmeÄ?ka ohcet. Ĺ ege in navade, od klicanja neveste do ĹĄranganja in ohceti vkljuÄ?no s prikazom jedi, ki so jih na ohcetih stregli, si je ogledala

Sindikat TEĹ ÂťustavilÂŤ izdajanje pogodb

80 let. Pripovedovali so mi, kako je bilo na ohcetih nekoÄ?.ÂŤ V prikaz je bilo vloĹženega veliko truda in ĹĄkoda bi bilo, Ä?e je ne bi ob priloĹžnosti prikazali ĹĄe kje. ÂťÄŒe nas bodo kam povabili, gremo z veseljem,ÂŤ je rekel. đ&#x;”˛

mkp

Kdo bodo letoĹĄnji nagrajenci? Velenjski svetniki bodo junijsko zasedanje opravili 21. junija. Med drugim naj bi na njem potrdili tudi letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence. Komisija za priznanja, ki jo vodi mag. Dragica Povh predlaga za podelitev grbov Gimnaziji Velenje, Skakalnemu

Izvajanje kadrovskega prestrukturiranja v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj je naletelo na veliko neodobravanje zaposlenih. Sindikat je zahteval arbitraĹžo, ki bo pregledala vse dosedanje aktivnosti. Delo naj bi opravili do 20. junija. Do takrat naj vodstvo delavcem ne bi izroÄ?alo nadaljnjih delovnih pogodb. Predsednik sindikata Danilo Tajnik upa, da bodo dogovori uspeĹĄni in da jim ne bo treba napovedati stavke. đ&#x;”˛

mnoĹžica ljudi. Marsikdo od starejĹĄih je ob prikazu obujal svoje spomine. ÂťTudi jaz sem jo doĹživel pred 42. leti. Tako lahko reÄ?em, da smo tokrat z njo obnovili tudi del tistega, kar se je na kmeÄ?ki ohceti dogajalo meni,ÂŤ je rekel Franc Ĺ pegel, predsednik TuristiÄ?ne zveze, Ĺženinova priÄ?a na prikazu in scenarist dogodka. ÂťObiskal sem kar nekaj ljudi, predvsem tistih starejĹĄih od

mz

klubu in igralcu Marku MandiÄ?u. Za plakete obÄ?ine pa so predlagani AndragoĹĄko druĹĄtvo Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje, Plavalni klub Velenje in Emilija Marija KovaÄ?. đ&#x;”˛

mz

Nepravilnosti, goljufije, kraje in ĹĄe kaj, ki jih odkrivajo mediji, so v druĹžbi zelo odmevne. Na premnoge sicer sÄ?asoma pozabimo, Ä?esar pa ne moremo trditi za afere, povezane z zdravjem in reĹĄevanjem Ĺživljenj. Razumljivo, posledice napak so prehude. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji zaradi njih umrlo od 200 do 300 bolnikov na leto, 15 tisoÄ? pa naj bi jih utrpelo ĹĄkodo. Dogajanja v zvezi z otroĹĄko srÄ?no kirurgijo so jemala dih mnogim. Komaj so se stvari nekoliko polegle, je na povrĹĄje izbruhnil primer Radan, ki je vzbudil dvome o strokovnosti dela na nevrologiji. Vrhunec prejĹĄnjega tedna je bila afera Zimmermann, ki je poleg (tako je vsaj videti) nestrokovnega dela z metodo, ki v Sloveniji ni priznana, z njo pa v tujini ÂťzdraviÂŤ slovenske bolnike, razkrila sicer znano, a nikoli glasno izreÄ?eno orokaviÄ?enost zdravniĹĄke organizacije, zdravniĹĄtvo z znaÄ?ilno laĹžno solidarnostjo ter lagodnost do skrajnosti zbirokratizirane zdravstvene politike. Hkrati pa tudi Ä?eri pravne drĹžave z zastarelo zakonodajo, ki lahko usodno vpliva na ĹĄe vedno mnogo strahospoĹĄtljivih, nemoÄ?nih bolnikov. ÄŒakanja na operacije v vse daljĹĄih Ä?akalnih vrstah, odpravljanja katerih se odgovorni v drĹžavi lotevajo bolj po polĹžje, mnoge bolnike spravlja v obup. Zato se ti zatekajo tudi k slabĹĄim zdravnikom zasebnikom. Med njimi takĹĄnim, ki jim je pomemben predvsem zasluĹžek. Tega pa bolniki ne vedo, dokler tega ne okusijo na lastni koĹži, ko je ĹĄkoda Ĺže storjena. Da je odpovedal sistem, je veÄ? kot oÄ?itno, Ä?eprav nas strokovna in politiÄ?na srenja ĹĄe vedno prepriÄ?uje, da ga kaĹže le malce popraviti. A kdaj in kako vendar? Je vpraĹĄanje, kaj bo z bolniki in njihovim zdravjem dotlej, odveÄ?? Kdo ĹĄÄ?iti nemoÄ?ne bolnike, ki so – vsaj tako kaĹže v zadnji zdravstveni aferi – ĹĄe naivni in ĹĄe vedno polni zaupanja v bele halje, ne glede na to, koliko madeĹžev se je Ĺže prilepilo nanje. Ker za vse javnost ne ve, bolniki ĹĄe naprej hodijo k njim. Po zdravje! ZdravniĹĄtvo pa molÄ?i ali se spreneveda. Recimo zdravnika Zimmermanna ne poznajo, za njim pa iz leta v leto, iz dneva v dan menda popravljajo napake. Zdravstvena zavarovalnica to veselo plaÄ?uje. Ministrica za zdravje, ki je sicer ovadila Zimmermanna zaradi malomarnega zdravljenja, pa vsem, ki nameravajo na operacijo v tujino, svetuje, naj se pozanimajo, komu bodo legli pod noĹž! Komu to koristi? Pacientom zagotovo ne. Temeljno zaupanje, ki je kljuÄ?nega pomena za uspeĹĄno zdravljenje, se je Ĺže davno zaÄ?elo izgubljati in to bo zelo teĹžko popraviti. Toliko bolj ob naslednjem podatku v povezavi z uvodnimi vrsticami: od skupaj 14 milijonov pregledov, diagnostiÄ?nih postopkov in operacij bolnikov, ki jih vsako leto izvedejo v Sloveniji, je bil po dosegljivih podatkih kazenski sodni postopek uveden proti dvema ali trem zdravnikom oziroma drugim zdravstvenim delavcem. đ&#x;”˛

lUCIF 01 ER

arna kav

Happy Happy hour hour dan med 14. h in 17.h k a s V

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

9. junija 2016

Namesto Rezarja Ĺ orli Protest javnega sektorja pet pred dvanajsto

Svet zavoda Bolniťnica Topolťica imenoval vrťilca dolŞnosti – Šorli si je premislil po pogovoru v kolektivu – Rezar morda v Zdravstveni dom Velenje

Ljubljana, 2. junija – Sindikati javnega sektorja so za danes (Ä?etrtek, 9. junija) napovedali protest. Sindikalna vodstva v razĹĄirjeni sestavi se bodo pet minut pred dvanajsto zbrala pred poslopjem vlade. S protestom Ĺželijo, kot so navedli v skupni izjavi v Ä?etrtek, izraziti nasprotovanje vladni odloÄ?itvi, da izstopi iz pogajanj in opusti socialni dialog. đ&#x;”˛

mkp

Obnovljen podkrajski vodovod Velenje, 31. maja – V zadnjih dneh maja so delavci na javnem razpisu izbranega izvajalca del Nivig konÄ?ali dela pri obnovi 522 metrov vodovoda v Podkraju. S tem so prebivalcem zagotovili vodooskrbo s primernimi tlaki. Obenem so popravili 500 metrov ceste na Jakca. Dela so bila opravljena v treh tednih, vredna pa so bila dobrih 58 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

bĹĄ

Celjani proti hitri cesti Velenje– Ĺ entrupert Celje, 31. maja – UdeleĹženci posveta o tretji razvojni osi so izrazili nestrinjanje z izgradnjo hitre ceste F2-2 od Velenja preko BraslovÄ? do Ĺ entruperta. Ocenjujejo namreÄ?, da je obstojeÄ?a trasa F6 Velenje–Arja vas naravni koridor in glede na analizo dnevnih migracij s konÄ?nim ciljem v Celju tudi upraviÄ?ena trasa. Celjski Ĺžupan Bojan Ĺ rot je poudaril, da je Celje logistiÄ?no srediĹĄÄ?e s tovorno ĹželezniĹĄko postajo in tudi Velenje in KoroĹĄko najbolje vpenja v najpomembnejĹĄe prometne povezave. đ&#x;”˛

mz

ZakljuÄ?ena obnova vodovoda v Podkraju Velenje, 31. maj – V krajevni skupnosti Podkraj so zakljuÄ?ili obnovo 522 metrov vodovoda in ob tem obnovili tudi cesto na Jakca. Dela so veljala slabih 60 tisoÄ?akov, izvajalo pa jih je podjetje Nivig iz Ĺ oĹĄtanja.

Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 6. junija – PoroÄ?ali smo Ĺže, da svet zavoda BolniĹĄnice TopolĹĄica na seji sredi maja ni izbral nobenega od dveh prijavljenih kandidatov za direktorja in da ponujene funkcije vrĹĄilca dolĹžnosti dosedanji direktor BolniĹĄnice TopolĹĄica – primarij Leopold Rezar – ni sprejel. ÄŒeprav mu pogodba poteÄ?e v teh dneh, bolniĹĄnica ni brez direktorja. Rezarja je na direktorskem stolÄ?ku namreÄ? zamenjal Jurij Ĺ orli, specialist interne medicine, pnevmologije v bolniĹĄnici in Rezarjev protikandidat na razpisu za direktorja. Svet zavoda ga je za vrĹĄilca dolĹžnosti imenoval na seji 25. maja do izbire novega direktorja oziroma najveÄ? za dobo enega leta. Po informacijah je Ĺ orli Ĺže bil krajĹĄi Ä?as strokovni direktor bolniĹĄnice, v to zdravstveno ustanovo pa je priĹĄel z Golnika. Z druĹžino Ĺživi v TopolĹĄici. Kot nam je povedal Leopold Rezar, je tako kot on na seji sveta zavoda sredi maja tudi Ĺ orli zavrnil moĹžnost imenovanja za vrĹĄilca dolĹžnosti direktorja, a si je nato premislil na osnovi dogovora, ki so ga imeli v bolniĹĄnici po omenjeni seji sveta zavoda.

Ocenili so namreÄ?, da je izbira nekoga iz bolniĹĄnice boljĹĄa, kot Ä?e bi svet zavoda imenoval osebo iz drugega okolja. Zdravstvena ustanova je namreÄ? v resnih likvidnostnih teĹžavah, ki zahtevajo takojĹĄnje ukrepanje oziroma izvajanje operativnih nalog. ÂťPred 30 leti sem vstopil v bolniĹĄnico in mi ni vseeno, kaj se bo z njo dogajalo v prihodnje. Primopredajo poslov sva opravila prvi dan v tednu.ÂŤ Rezar je ĹĄe dejal, da zavraÄ?a oÄ?itke predsednice sveta zavoda o nepravilnostih pri izvajanju projekta energetske sanacije, saj je Ĺže leta 2013 revizijo zahtevalo ministrstvo, ta pa ni pokazala veÄ?jih nepravilnosti. Poleg tega so svetu zavoda pripravili celotno gradivo z vsemi pogodbami in aneksi, vsemi naroÄ?ilnicami in poroÄ?ilom o vseh naroÄ?ilih, pa tega gradiva sploh nikoli niso obravnavali. ÂťÄŒe bi obstajali indici, da je bilo kar koli narobe, bi se ministrstvo zagotovo temu primerno odzvalo. Tako pa svet zavoda o tem sploh ni razpravljal, nikoli mi niso niÄ?esar oÄ?itali.ÂŤ Na vpraĹĄanje, Ä?e je potem v ozadju njegovega neimenovanja morda politiÄ?na odloÄ?itev, je Rezar odgovoril: ÂťPonovne revizije se ne bojim, saj menim, da ni-

smo delali niÄ? narobe. Pogosto pa izpostavljajo pogodbo z vodjo projekta Franjem Bartolcem. Z njim smo sklenili med obnovo veÄ? pogodbenih razmerij, vsa so v skladu z zakonom o javnem naroÄ?anju. PovpreÄ?no izplaÄ?ilo v ĹĄtirih letih je na mesec znaĹĄalo 1.600 do 1.700 evrov, vkljuÄ?no s kilometrino, nismo pa plaÄ?evali odsotnosti zaradi dopusta, bolniĹĄkega staleĹža in regresa. Menim, da je to skromno plaÄ?ilo za vodenje tako zahtevnega projekta, v katerem je bil delavnik pogosto dolg 12 ur in veÄ?. SliĹĄal sem

namigovanja, povezana z BartolÄ?evim Ä?lanstvom v SDS, vendar smo pogodbe z njim sklenili kot z dobrim strokovnjakom in nimajo z njegovim politiÄ?nim prepriÄ?anjem nobene zveze.ÂŤ In kje bo Leopold Rezar sedaj iskal izzive? ÂťPogodba z BolniĹĄnico TopolĹĄico mi je potekla. Z glavo skozi zid na vrta na nos ne nameravam nikjer. Morda bom dobil priloĹžnost v javnem zdravstvenem zavodu Zdravstveni dom Velenje,ÂŤ je ĹĄe povedal Leopold Rezar. đ&#x;”˛

Pogovor s KrkoviÄ?em in DernovĹĄkom Ĺ oĹĄtanj - Mestni odbor SDS Velenje, ObÄ?inski odbor SDS Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?no zdruĹženje VSO Ĺ aleĹĄke doline vabijo ob 25-letnici osamosvojitve Slovenije na pogovor z brigadnim generalom Tonetom KrkoviÄ?em in Zoranom DernovĹĄkom, ki je sestrelil helikopter nad Igom. Pogovor bo potekal v petek, 10. junija, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Ĺ oĹĄtanj. KrkoviÄ? bo osvetlil tedanji Ä?as, obudil spomin na prisego prve generacije slovenske vojske v uÄ?nem centru na Igu ter ustanovitev Manevrske strukturne narodne zaĹĄÄ?ite, priprave na osamosvojitveno vojno in njen potek. DernovĹĄek pa bo govoril predvsem o tem, kako je sestrelil helikopter na Igu. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

Za mladinske razpise veliko zanimanja Velenje – Letos je bil javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti vreden 15 tisoÄ? evrov, javi razpis za sofinanciranje in financiranje projektov za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v MOV pa 45 tisoÄ? evrov, kar je za 10 tisoÄ? veÄ? kot pretekla leta. Na oba razpisa je prispelo 67 prijav – na prvega 19, kar je dve manj kot lani, na drugega pa 48, kar 11 veÄ? kot leta 2015. V sofinanciranje se je uvrstilo 17 mladinskih projektnih aktivnosti in 27 projektov, ki sledijo ciljem mladinske strategije. Na razpisu za sofinanciranje mladinskih projektih aktivnosti so bili najbolj uspeĹĄni KUD Koncentrat, taborniĹĄki rod Jezerski zmaj Velenje in DruĹĄtvo podeĹželske mladine. Na razpisu za projekte, ki dosegajo cilje lokalne mladinske strategije, pa so najveÄ?je zneske – 4.000 evrov – dobili Zavod eMCe plac, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub, Triatlon klub in druĹĄtvo Cogo. đ&#x;”˛

tf

Spominska soba Bena Hvale Ljubno – PrejĹĄnji teden so v prostorih klubske hiĹĄe SmuÄ?arsko skakalnega kluba Ljubno BTC na Ljubnem odprli spominsko sobo Benu Hvali. Hvala je bil svetovno znani reĹžiser najveÄ?jih ĹĄportnih dogodkov in avtor ĹĄtevilnih mednarodno nagrajenih ĹĄportnih filmov, edini Slovenec, ki je prejel tri priznanja ter nagrade za Ĺživljenjsko delo: PreĹĄernovo, Bloudkovo in TomĹĄiÄ?evo. O pomenu njegovega dela med drugim dokazuje podatek, da je bil reĹžiser prenosov s 17 olimpijskih iger. Z Ljubnim je bil najbolj povezan v zadnjem desetletju, ko je s svojim bogatim znanjem in izkuĹĄnjami sooblikoval tekmovanja v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske ter ime Ljubnega in tamkajĹĄnjega smuÄ?arsko skakalnega kluba uvrstil med prepoznavne kraje na svetovnem zemljevidu. Pred leti mu je lokalna skupnost za njegova prizadevanja podelila naziv Ä?astnega obÄ?ana. đ&#x;”˛

tp

Mesto po meri Ä?loveka V sklopu izdelave celovite prometne strategije Mestne obÄ?ine Velenje bo potekala 16. junija med 16.30 in 20. uro prva javna razprava z naslovom Mesto po meri Ä?loveka v Vili Bianca v Velenju. ObÄ?ane vabijo k sodelovanju, saj bodo le na takĹĄen naÄ?in lahko zastavili strategijo, ki bo prispevala k ravnovesju med druĹžbeno enakostjo, kakovostjo Ĺživljenjskega okolja in gospodarskega razvoja ter trajnostne mobilnosti v obÄ?ini. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Hvale o Ĺželezni in ĹĄe kritike o hitri cesti Pozor: policisti na cesti – ÂťPrometnoÂŤ Celje – Po ÂťsteziÂŤ okoli morja – Pri obnovi ĹĄe drugi korak Konec je lahko tudi dober zaÄ?etek! Zato zaÄ?enjam s koncem stavke policistov. S tem, kar so iztrĹžili od drĹžave, so sicer malo ÂťrazjeziliÂŤ ostale javne usluĹžbence, vendar mnogi opozarjajo, da stvari ne gre enaÄ?iti, saj so pri njih popravili stare grehe: stare obljube. Vozniki seveda ĹĄe ne vedo, ali naj bodo zaradi konca stavke veseli ali naj vozijo zdaj bolj previdno. Slednje je seveda priporoÄ?ljivo. Pa ne le zaradi policistov. Svoje pa naj bi dosegel tudi Erjavec: ĹĄe letos naj bi upokojenci doÄ?akali izredno uskladitev pokojnin. Po petkovem sestanku koalicije sta ostali le ĹĄe dve ÂťmajhniÂŤ neznanki: kdaj in od kod naj bi vzeli denar. V primeĹžu se bo gotovo znaĹĄel prvi drĹžavni finanÄ?nik Mramor. Niso pa bile oÄ?i javnosti (kot obiÄ?ajno) usmerjene le proti Ljubljani, zadnje dni tudi proti Mariboru. Tam so iskali Vinka. Nevarnega! Ne gre za kakĹĄnega posebnega znanega Ä?loveka s tem imenom, ampak za Ĺželvo. Hlastavko. Ime je primerno tudi za mnoge ljudi, ki tako hlastajo za Ä?im. Ne vem, Ä?e je ona hlastala po svobodi ali pa je lastnik ÂťhlastalÂŤ, da se je znebi. V Âťsoju ĹžarometovÂŤ je bilo tudi Celje. Tu se je zgodilo kar nekaj pomembnih stvari, ki so med sabo nekako povezane. Proslavili so 170-letnico, odkar je v tja prisopihal prvi vlak, pripravili so ĹĄe enega od posvetov o trasi hitre ceste od Velenja proti avtocesti, Mestna obÄ?ina pa je tudi podpisala pogodbo za izdelavo celostne prometne strategije. Proslava je bila pomembna za osvetlitev dogodka, ki je pomemben za razvoj kneĹžjega mesta in drugih krajev ob juĹžni Ĺželeznici, ostala dva za prihodnost. Kdor je zamudil samo ŞelezniĹĄkoÂŤ proslavo, si lahko v celjskem Pokrajinskem muzeju ogleda razstavo o izgradnji juĹžne Ĺželeznice, ki so jo postavili v sodelovanju s slovenskimi in avstrijskimi Ĺželeznicami. Gre za dvojeziÄ?no potujoÄ?o razstavo, z njo bodo gostovali po veÄ? slovenskih in avstrijskih krajih. 170-letnico prihoda prvega vlaka so proslavili tudi v Ĺ entjurju. Tam imajo ob ĹželezniĹĄki postaji tudi lepo urejen muzej juĹžne Ĺželeznice. NaÄ?rtovanje te Ĺželeznice ima nekaj podobnosti z iskanjem trase ceste tretje razvoje osi. Tudi tedaj so tehtali med razliÄ?nimi trasami,

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

a ve se, kdo je odloÄ?al. Civilnih iniciativ paÄ? ĹĄe niso poznali. Celjani pa so ob tokratni razpravi o trasi hitre ceste (znova) pokazali, da jim ni vseeno, kje bo potekala. Ĺ e vedno jim je najbliĹžje ÂťstaraÂŤ trasa Velenje–Arja vas. Tokrat so jo podpirali skupaj z arhitekti in ob moÄ?ni podpori ekipe z braslovĹĄkega konca. A sliĹĄati je bilo tudi podporo ÂťvelenjskiÂŤ trasi, ker le ta reĹĄuje promet v samem Velenju. Po tem posvetu je ĹĄe manj slutiti, kdaj bo projekt 'cesta postala', saj so nekateri napovedali ĹĄe uporabo pravnih sredstev. To pa vemo, kaj pomeni. V Ä?isto celjski domeni pa je seveda celostna prometna strategija Mestne obÄ?ine. Po pogodbi, ki so jo s krĹĄkim podjetjem podpisali pred dnevi, naj bi jo dobili Ä?ez eno leto, veÄ?ino denarja za njeno izdelavo (112 tisoÄ? evrov) bo pokrilo ministrstvo za infrastrukturo. V krajevni skupnosti Slivnica pri Celju (da ne bo pomote, ta je v ĹĄentjurski, ne v celjski obÄ?ini) imajo posebnost: asfaltno cesto, ki je kolesarska steza. Po tem, ko so obnovili ĹĄe nekaj obÄ?inske ceste, so odprli ÂťturistiÄ?no-kolesarsko stezo ob SlivniĹĄkem jezeruÂŤ oziroma Kozjanskem morju, kot imenujejo to jezero. Seveda poteka ta Âťkolesarska stezaÂŤ po cesti, cesta pa marsikje kar daleÄ? od obale, tako lahko kolesarji ĹĄe dalj uĹživajo. Morajo pa seveda biti bolj previdni. In vozniki motornih vozil tudi. V obÄ?ini Ĺ marje bodo ĹĄe ta mesec naredili drugi korak za dokonÄ?no obnovo ceste Mestinje–Lemberg–Nova vas, ki je velikega pomena za tamkajĹĄnje prebivalstvo. V prvi fazi so obnovili odsek Mestinje–Lemberg, v drugi fazi, ki naj bi jo konÄ?ali do konca novembra, bodo obnovili dobra dva kilometra ceste od kriĹžiĹĄÄ?a v Lembergu do Nove vasi. Cesto bodo tudi razĹĄirili s ĹĄtirih na pet metrov. Tako bo veliko varnejĹĄa kot doslej. Pa ĹĄe to: Ä?e bi se uresniÄ?ile naĹĄe osamosvojitvene sanje, bi bili zdaj Ĺže druga Ĺ vica. In bi morda tudi mi izvedli referendum o univerzalnem temeljnem dohodku. Da bi vsak polnoletni drĹžavljan dobil meseÄ?no okoli 2.300 evrov. Me prav zanima, Ä?e bi tudi mi, Ä?e bi se odloÄ?ili za tak referendum, glasovali proti!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

9. junija 2016

Kako prebuditi zasanjani center? Razprava o oĹživitvi mestnega srediĹĄÄ?a pokazala, da bo dela veliko – MO Velenje bo skuĹĄala pomagati podjetnikom tudi s subvencijami najemnine Velenje, 31. maja – V Mestni obÄ?ini Velenje so na zaÄ?etku leta na pobudo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a oblikovali odbor, ki se ukvarja z razvojem mestnega srediĹĄÄ?a. IĹĄÄ?ejo predvsem nove priloĹžnosti za oĹživitev mestnega jedra, ki zajema ne le Cankarjevo ulico in okolico, ampak tudi nakupovalne centre in lokale v treh nakupovalnih centrih v njihovi bliĹžini. Odbor, ki ga vodi vodja kabineta Ĺžupana SaĹĄa SevÄ?nikar, je za to, da bi sploh vedeli, kaj si Ĺželijo prebivalci Velenja, spomladi izvedel anketo. Zadnji dan v maju pa so v obÄ?insko hiĹĄo prviÄ? povabili trgovce in podjetnike, ki Ĺže delujejo v srediĹĄÄ?u mesta. Ĺ˝eleli so jim predstaviti, kaj je pokazala anketa in kaj pripravljajo v okviru obÄ?ine, da bi jim stopili nasproti. Zavedajo se namreÄ?, da brez njihovega sodelovanja ne bodo priĹĄli daleÄ?, v interesu vseh pa je, da center mesta s svojo ponudbo postane spet privlaÄ?en za prebivalce in obiskovalce. Zato so se lotili projekta t. i. mestnega marketinga. ÂťPopoldne je Velenje kot mesto duhov. V centru je premalo trgovinic in tudi drugih lokalov, ki bi ljudi prepriÄ?ali, da pridejo nazaj. Banke, zavarovalnice, notarji in odvetniki pa zaprejo vrata,ÂŤ je povedal eden od najemnikov go-

kalov v oĹžjem mestnem srediĹĄÄ?u. ÂťLjudje hodijo v trgovske centre, tudi Ä?e tam niÄ? ne kupujejo. Ĺ˝elimo si, da v centru mesta dobimo nazaj, kar smo Ĺže imeli; da se v center vrnejo trgovine, lokali z razliÄ?no ponudbo. Ĺ˝elimo si, da mesto Ĺživi. Velenje je v zadnjih letih doseglo nekaj premikov, Ĺžal pa imamo verjetno tudi premalo idej in nezainteresirane podjetnike, predvsem pa je v centru preveÄ? praznih prostorov. Da to premaknemo z mrtve toÄ?ke, ne bo lahko delo," nam je ĹĄe povedla Ĺžupan. Zato, da bi pospeĹĄili oĹživitev centra, bodo verjetno Ĺže v letu 2017 poskrbeli s subvencijami najemnin za zanimive dejavnosti, ki jih trenutno v mestu primanjkuje. Te so v preteklosti

Ĺže delili, letos pa se zanje niso odloÄ?ili. Po tem, ko sta SaĹĄa SevÄ?nikar in Ĺ˝iga Brodnik iz AV studia prisotnim predstavila idejo portala Lepi center, ki ga trenutno pripravljajo, na njem pa se bodo lahko vsi, ki poslovno Ĺže delujejo v centru mesta, predstavljali skupaj, so najemnike in lastnike lokalov vpraĹĄali, kaj si pravzaprav Ĺželijo in kako vidijo sodelovanje v prihodnje. SliĹĄali smo, da si Ĺželijo veÄ? lepo urejenih izloĹžb, ki jih v centru skorajda ni veÄ?. Eni so si Ĺželeli, da bi mesto poskrbelo za veÄ? prireditev na njihovem pragu, najemnica lokala v Nakupovalnem centru Velenje tudi, da bi k njim vozili avtobuse s turisti. Vse so pozvali,

da svoje ideje v roku 14 dni poĹĄljejo na obÄ?ino. V obÄ?inski sejni dvorani se je zbralo precej podjetnikov, a so jih po besedah SaĹĄe SevÄ?nikar priÄ?akovali ĹĄe veÄ?. Želimo, da aktivnosti odbora za mestni marketing uskladimo z Ĺželjami podjetnikov in prebivalcev. Anketa je pokazala, da si tako prebivalci kot podjetniki Ĺželijo veÄ? ponudbe in dogodkov v centru mesta. Zato jim bomo ponudili veÄ? komunikacijskih kanalov, priÄ?akujemo pa, da bomo odslej delovali bolj z roko v roki. Odvisni smo drug od drugega, saj sicer uspeha ne bo.ÂŤ đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

V PleĹĄivcu bodo gradili kanalizacijo Odziv najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov v centru mesta ni bil tako velik, kot so priÄ?akovali na MO Velenje. Upajo, da bodo tesneje sodelovali, saj je v interesu vseh, da center mesta spet postane bolj atraktiven.

stinskih lokalov v strogem srediĹĄÄ?u mesta. To ni bilo le njegovo mnenje. Ko smo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, ki je s svojo prisotnostjo priĹĄel podpret idejo o oĹživitvi centra mesta vpraĹĄali, kaj lahko obÄ?ina sploh ĹĄe naredi v centru, kjer ni lastnica praznih prostorov, mnoge elitne lokacije pa so zasedli prav prej omenjeni,

nam je odgovoril: ÂťCenter mesta je tudi poslovno srediĹĄÄ?e. Glede na to, kako radi se Slovenci pravdamo, odvetniki in notarji sodijo vanj.ÂŤ Z idejo mestnega marketinga, ki sicer ni inovativna, so se zaÄ?eli spopadati tudi zato, ker je pojav trgovskih centrov tako kot v mnogih drugih mestih povzroÄ?il praznjenje lo-

Mestna obÄ?ina Velenje bo sofinancirala izgradnjo dobrih 250 tisoÄ?akov vredno kanalizacijo, na katero se bo lahko prikljuÄ?ilo 18 gospodinjstev Mira ZakoĹĄek

Velenje, 6. junija – Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, predsednica krajevne skupnosti PleĹĄivec Nada Pirnat in direktor podjetja Nivig Luka Petrak so slovesno

700 metrskega sekundarnega omreĹžja. Gre seveda za naloĹžbo v Ä?isto in zdravo okolje, je poudaril Ĺžupan KontiÄ?, ki je vesel, da so se v krajevni skupnosti, v kateri so bile prvotno predvidene male

tudi zavihali rokave in marsikaj opravili udarniĹĄko. Na projekt so se pripravljali dalj Ä?asa, zanj varÄ?evali, omogoÄ?eno pa jim je tudi obroÄ?no odplaÄ?evanje. Pomen projekta je poudaril tudi UroĹĄ Rotnik, ki je dejal, da se tisti, ki

Ugotavljali potrebe v MOV NOVUS je sklical posvet predstavnikov raznih organizacij ter pripadnikov razliÄ?nih druĹžbenih skupin na temo njihovih potreb, moĹžnosti napredka in izboljĹĄav Velenje, 24. maj – V sklopu projekta Regionalno stiÄ?iĹĄÄ?e NVO savinjske regije NOVUS so se prviÄ? sreÄ?ali pripadniki razliÄ?nih druĹžbenih skupin in organizacij – upokojenci, invalidi, mladi, izumitelji in drugi, ki so najprej prepoznali pozitivne plati tako osebnega kot tudi poklicnega Ĺživljenja v mestni obÄ?ini Velenje. Ugotovili so, da obÄ?ina svojim prebivalcem nudi veliko, izpostavili pa so tisto, kar jim ĹĄe manjka in bi bilo treba ĹĄe postoriti, da bo Ĺživljenje v Velenju ĹĄe boljĹĄe in ĹĄe bolj zadovoljno. Med drugim so izrazili Ĺželjo po ĹĄe veÄ? urejenih kolesarskih poteh in tekaĹĄkih stezah (npr. na relacijah Velenje–DoliÄ?, Velenje–Zavodnje). Predlagali so pasji park in boljĹĄo organizacijo prireditev, saj se velikokrat zgodi, da se hkrati dogaja veliko zanimivih stvari. Izrazili so skrb zaradi brezposelnosti med mladimi in visoko izobraĹženimi osebami ter zaradi premajhnega povezovanja in sodelovanja institucij in organizacij pri razvoju in izvajanju storitev. Ĺ˝elijo tudi boljĹĄo ponudbo aktivnosti za upokojence – spodbujanje gibanja, druĹženja, telovadbe z namenom zmanjĹĄanja socialne izkljuÄ?enosti starejĹĄih.

UdeleĹženci posveta so zbrali predloge za razvoj novih storitev in reĹĄitev. Samostojni izumitelj in inovator je predstavil svoj koncept Vizije sreÄ?nega mesta, ki ga je razvil po vzoru mesta Marinaleda na jugu Ĺ panije. Vizija vkljuÄ?uje tri ravni: mesto polne zaposlenosti (spodbujanje podjetniĹĄtva, inovativnosti in izumiteljstva Ĺže v osnovnih in srednjih ĹĄolah ter tudi pri odraslih), ohranjanje in spodbujanje ekoloĹĄko zdravega mesta (zagotavljanje pestre ĹĄportne, rekreativne ponudbe, poveÄ?anje stopnje samooskrbe in ponudbe zdrave hrane na trĹžnici, povezovanje okoliĹĄkih kmetij s prebivalci, ozaveĹĄÄ?anje o zdravem Ĺživljenjskem slogu pri vseh starostnih skupinah) ter poveÄ?anje prepoznavnosti Velenja v Sloveniji in svetu – razĹĄiriti turistiÄ?no ponudbo mesta, se povezati s turistiÄ?nimi agencijami v svetu, ustvariti novo turistiÄ?no zanimivo ponudbo za razliÄ?ne ciljne skupine. Predlagali so tudi spodbujanje samozaposlovanja med brezposelnimi (subvencioniranje samozaposlovanja iz obÄ?ine, sofinanciranje najemnin za prvo leto poslovanja) in spodbujanje prostovoljstva predvsem med brezposelnimi mladimi in vi-

soko izobraĹženimi z namenom pridobivanja dodatnih znanj in kompetenc, razvoj projektov za brezposelne z namenom reĹĄevanja obÄ?inskih potreb, denimo izvajanje druĹžbenokoristnih aktivnosti. Opozorili so na potrebe povezovanja in aktivnega sodelovanja javnih in zasebnih institucij ter organizacij, ki izvajajo iste, podobne ali sorodne aktivnosti, z namenom razvoja novih storitev ter programov, izboljĹĄanja ponudbe ter poveÄ?anja promocije. Predstavili so tudi idejo o novem javnem prostoru za zdruĹževanje in povezovanje z namenom razvoja novih storitev in programov za izboljĹĄanje Ĺživljenja v mestu ter razvoja podjetniĹĄke ideje. Podobni posveti potekajo v vseh obÄ?inah v savinjski regiji, ki imajo upravne enote. Ko bodo zbrali predloge, bodo na Novusu ocenili moĹžnosti pri ustanovah in organizacijah, kaj se da pri njih vzpostaviti in kje najhitreje priti do rezultatov, nato pa eno izbrali, da bo predlog aktivno pripravila in ga izvedla v obdobju enega ali dveh let. đ&#x;”˛

tf

Pri slovesnem podpisu pogodbe so sodelovali Ĺ tefan Oderlap in Franc Doler, predstavnika gradbenega odbora, dr. UroĹĄ Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje, Luka Petrak, direktor podjetja Nivig, Ĺžupan Bojan KontiÄ?, Nada Pirnat, predsednica KS PleĹĄivec in Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti.

podpisali pogodbo v vrednosti 255.475 evrov za izgradnjo kanalizacije v PleĹĄivcu. Primarni kanal bo dolg 2.049 metrov, nanj pa se bo prikljuÄ?ilo 18 gospodinjstev. Gradbena dela se bodo zaÄ?ela v nekaj dneh, sklenili pa jih bodo do oktobra. Potem jih Ä?aka ĹĄe izgradnja malo manj kot

Ä?istilne naprave, odloÄ?ili za to bolj celovito reĹĄitev, ki vsekakor pomeni nadstandard. Nada Pirnat je poudarila velik pomen tega projekta za nadaljnji razvoj kraja, ki sodi med demografsko ogroĹžene. Krajani si ga Ĺželijo in bodo poleg tega, da bodo sami prispevali po blizu tri tisoÄ?ake,

smo Ĺže dolga leta prikljuÄ?eni na kanalizacijo, sploh ne zavedamo, kako pomembna je ta. Izrazil je Ĺželjo, da bi Ä?im veÄ? krajanov sledilo PleĹĄivÄ?anom, sami pa bodo poslanstvo opravili, ko bo vpraĹĄanje odvodnjavanja odplak reĹĄeno prav za vse prebivalce. đ&#x;”˛

SOCIALNI DEMOKRATI

OBÄŒINSKA ORGANIZACIJA VELENJE

Strokovni svet za izobraĹževanje, kulturo in ĹĄport

PodpiĹĄi peticijo

in nam pomagaj ohraniti javno ĹĄolstvo.

Zbiranje podpisov 11. junij 2016, od 9:30 do 12:30

na Cankarjevi ulici v Velenju

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

9. junija 2016

Leto preseĹžkov se nadaljuje

GOSPODARSKE novice

Zavod RdeÄ?a dvorana Ĺ RZ lanske dobre trende prenesla v letoĹĄnje leto – Gradnja skakalnic bo zaznamovala letoĹĄnje poletje Bojana Ĺ pegel

so za to pogoji najboljĹĄi, to pomeni, da so meseÄ?no pripravili najmanj dve zabavni prireditvi in 30 tekem. Proste zmogljivosti RdeÄ?a dvorana namenja tudi za rekreacijo obÄ?anov, klubov in druĹĄtev. Pri tem so opazna nihanja, povezana tudi z vremenom. Takoj ko se zima poslovi in je vreme lepĹĄe, se rekreativci preselijo na prosto. ÂťV primerjavi z letom 2014 je bila zasedenost

stadion. Zadovoljni so tudi z obiskom, saj so na stadionu lani zabeleĹžili preko 8 tisoÄ? obratovalnih ur in 180 tekem. ÂťNa stadionu trenirajo vse starostne kategorije, v glavnem ga koristijo nogometaĹĄi in atleti, pogosto tudi ĹĄole za ĹĄportne dogodke,ÂŤ doda Klepec. Lanska naloĹžba, nova umetna trava, je odliÄ?no sprejeta, zadovoljni pa so tudi v atletskem klubu, saj so dobili precej

Velenje, 27. maja – V zavodu RdeÄ?a dvorana – Ĺ portno rekreacijski zavod (Ĺ RZ), so po tem, ko so potegnili Ä?rto pod leto 2015, veÄ? kot zadovoljni. Kot nam je povedal direktor Marjan Klepec, so lani podirali rekorde ali pa vsaj dolgoletna povpreÄ?ja. OdliÄ?no je, ker se dober trend nadaljuje tudi letos. Ĺ˝e podatek, da je RdeÄ?a dvorana do konca leta skoraj povsem zasedena, je zgovoren. Zavod, ki upravlja vse pomembnejĹĄe ĹĄportne objekte v MO Velenje, pa je zadovoljen tudi z obiskanostjo zimskega bazena in mestnega stadiona. Lani je zavod ustvaril 911 tisoÄ? evrov prihodkov. Ko so odĹĄteli odhodke, jim je ostalo 18 tisoÄ? V ponedeljek so podpisali pogodbo, priprava na gradnjo 55- in 35-metrske evrov, ki jih bodo skakalnice pa so Ĺže stekle. Rok za izgradnjo je kratek, le 120 dni. letos namenili za nove investicije in vzdrĹževanje rekreaciji namenjenih terminov nove opreme. ĹĄportnih objektov. Med veÄ?jimi lani nekoliko niĹžja. Na to je vpliTudi na zimskem bazenu lanbo zamenjava razsvetljave v Rde- valo veÄ? tekmovanj in prireditev sko poslovno leto merijo v preÄ?i dvorani, za katero je postopek v dvorani, malce pa tudi finanÄ?- seĹžkih. PovpreÄ?ni indeks rasti javnega naroÄ?ila Ĺže v teku, naj- na kriza,ÂŤ doda naĹĄ sogovornik. obiskanosti bazena je 112. ÂťTo veÄ?ji pa bo izgradnja dveh nado- Bazen bodo zaradi rednih vzdr- nas zelo veseli. Sploh, ker smo mestnih skakalnic na grajskem Ĺževalnih del zaprli konec julija, zabeleĹžili tudi veÄ? rekreativcev. ponovno ga bodo odprli 5. sep- StarĹĄi se namreÄ? pogosteje odhribu, ta je stekla v teh dneh. ÂťLeto 2015 bo zapisano v zgo- tembra. loÄ?ajo, da otroke iz vrtcev in dovini delovanja naĹĄega zavoda osnovnih ĹĄol vkljuÄ?ijo v redno kot eno plodovitejĹĄih. Samo v Mestni stadion in bazen delovanje klubov in druĹĄtev. VeRdeÄ?i dvorani smo izvedli 11 ve- dobro izkoriĹĄÄ?en seli tudi dejstvo, da v naĹĄem baÄ?jih prireditev, kar je najveÄ? v zaĹ RZ RdeÄ?a dvorana sodeluje zenu plavalno opismenjujemo dnjih 25 letih. Gre za zabavne in tudi pri upravljanju in vzdrĹževa- otroke od Slovenj Gradca do podobne prireditve, poleg tega je nju mestnega stadiona. Veseli so, Zgornje Savinjske doline, kar bilo v dvorani kar 141 ĹĄportnih da so v zadnjem obdobju, sploh uspeĹĄno izvajamo v sodelovanju tekem na razliÄ?nih ravneh, od te- letos, uredili pogodbene odnose s plavalnim klubom,ÂŤ izvemo. đ&#x;”˛ ga preko 20 tekmovanj ĹĄolskega med vsemi, ki sodelujejo v proĹĄporta.ÂŤ Ĺ portna tekmovanja se cesu upravljanja in tako spet skuodvijajo v dobrih 6 mesecih, ko paj urejajo in vzdrĹžujejo mestni

Prodan tudi Hotel Oleander Hotel Oleander v Strunjanu, ki je bil v lasti Premogovnika Velenje, je za 1,28 milijona evrov kupilo izolsko podjetje Oleander Resort v lasti Igorja Krumpaka. PrejĹĄnji torek je potekala primopredaja objekta in prenos zaposlenih, tako da je od zaÄ?etka junija hotel Ĺže v lasti novega lastnika. Pogodbo o prodaji je Premogovnik podpisal Ĺže aprila. Merilo za izbiro ponudnika je bilo poleg najviĹĄje ponujene cene in najugodnejĹĄih plaÄ?ilnih pogojev tudi nadaljevanje turistiÄ?ne dejavnosti, ki omogoÄ?a razvoj celotnega kompleksa, ter prevzem vseh sedmih zaposlenih. V Premogovniku Velenje so s prodajo tega hotela nadaljevali odprodajo poslovno nepotrebnega premoĹženja. Letos so tako celjskemu Eurotasu prodali tudi Hotel Barbara v Fiesi; kupnina je dosegla 2,85 milijona evrov. S Prvo osebno zavarovalnico je Premogovnik Velenje februarja poleg tega podpisal pogodbo o prodaji Centra starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici, zdaj pa Ä?aka le ĹĄe na prenos koncesnine na novega lastnika.

Skakalnici do konca septembra V ponedeljek dopoldne so Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ?, direktor Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana Marjan Klepec in predsednik nadzornega sveta podjetja Esotech mag. Robert Hudournik podpisali pogodbo, s katero se zaÄ?enja izgradnja dveh skakalnic v SmuÄ?arsko skakalnem centru Velenje. Na javnem nateÄ?aju izbrano podjetje – izbrali so ga med petimi prijavljenimi, bilo pa je najugodnejĹĄe – je v teh dneh Ĺže zaÄ?elo gradnjo skakalnic K55 in K35. Rok za izvedbo del je kratek, 120 dni, a Hudournik je prepriÄ?an, da se ga bodo drĹžali. Sploh, ker so imeli tudi pri gradnji v Ljubnem kratek rok, a so skakalnico pravoÄ?asno in uspeĹĄno konÄ?ali. Z novima skakalnicama bo velenjski smuÄ?arsko skakalni klub dobil odliÄ?ne pogoje za treninge fantov in deklet doma, organizirali pa bodo lahko tudi veÄ?je drĹžavne in evropske tekme. Gradbena dela bodo vredna dobrih 449 tisoÄ? evrov, od tega bo 12,5 % prispevala drĹžavna Fundacija za ĹĄport, vse ostalo pa mestni proraÄ?un. ÂťDenar je zagotovljen; veÄ?ino sredstev smo zagotovili po zakonu o financiranju obÄ?in in izvrĹĄevanju proraÄ?una RS, za 3 % vrednosti investicije pa smo najeli ugoden kredit,ÂŤ je ob podpisu pogodbe povedal Ĺžupan.

Pozeb: TEĹ 6 bi lahko ustavili Ljubljana, 2. junija – Preiskovalna komisija DrĹžavnega zbora za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEĹ 6 je v Ä?etrtek zasliĹĄala nekdanjega prvega moĹža Holdinga Slovenske elektrarne Viljema Pozeba. Kot je poudaril, je iz HSE odĹĄel na lastno Ĺželjo, ker ni verjel, da je TEĹ 6 moĹžno financirati. Po njegovi oceni bi ga bilo leta 2009 ĹĄe moĹžno ustaviti. Pozeb je ocenil, da je ĹĄlo pri odloÄ?itvi, da se projekt pelje naprej, za nemoÄ? politike, ki ga ni znala ustaviti.

Rotnik znova na preiskovalni komisiji Jutri se bo nadaljevala delno zaprta seja preiskovalne komisije za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Nadaljevali bodo zasliĹĄanje nekdanjega direktorja dr. UroĹĄa Rotnika.

Podjetje Skaza nagradilo najboljĹĄega ĹĄtudenta PlaÄ?ana enoletna praksa in delo v podjetju Skaza ter enoletno mentorstvo – to so nagrade, ki jih bo prejel eden od ĹĄtudentov GEA College Fakultete za podjetniĹĄtvo. Podelitev bo nocoj. Sodelovanje med podjetjem in fakulteto poteka Ĺže od februarja in predstavlja primer dobre prakse, ki mladim omogoÄ?a boljĹĄe zaposlitvene moĹžnosti. Ĺ tudentom dodiplomskega ĹĄtudija ponuja pridobitev referenc in praktiÄ?nih izkuĹĄenj ter uÄ?enje od najboljĹĄih. Sicer pa je podjetniĹĄka odliÄ?nost del filozofije podjetja Skaza, Ä?emur so pritrdili tudi drugi in na 3. mednarodnem poslovnem sreÄ?anju MBA & Business Gala Dinner v Hotelu Mons Ljubljani za podjetniĹĄko odliÄ?nost nagradili tudi Ano Lauro Rednak.

VreÄ?ka na vreÄ?ko za manj plastike

NaroÄ?ila sprotna, tveganja veÄ?ja Urban PrimoĹžiÄ? eden najmlajĹĄih obrtnikov v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – S Ä?im zapolniti mrtvo zimsko sezono? Tatjana PodgorĹĄek

Urban PrimoĹžiÄ? iz ReÄ?ice ob Paki je eden najmlajĹĄih obrtnikov podjetnikov v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Pri 19 letih se je odloÄ?il za samostojno pot, brez izkuĹĄenj, primerov dobrih praks ‌ ÂťZame je bil to izziv. Priznam pa, da je za takĹĄno odloÄ?itev potrebnega kar precej poguma,ÂŤ je povedal. Po konÄ?ani triletni ĹĄoli za avtoserviserja ni razmiĹĄljal o zaposlitvi v avtomehaniÄ?ni delavnici ali v kakĹĄni proizvodni hali, ker to delo ni zanj. Veseli ga teren, Ĺže od malih nog rad upravlja bager. Ko se je odloÄ?al za samostojnega obrtnika, je bila odloÄ?itev nekoliko laĹžja, ker so

Urban PrimoĹžiÄ?: ÂťBolj mi leĹži delo na terenu kot v avtomehaniÄ?ni ali kakĹĄni drugi delavnici.ÂŤ

imeli omenjeni delovni stroj Ĺže doma. Po dobrem letu dni samostojne podjetniĹĄke poti odloÄ?itve ne obĹžaluje, Ä?eprav so naroÄ?ila sprotna, tveganja pa zaradi tega veÄ?ja, ugotavlja. Za zdaj veÄ?jih teĹžav nima. NajbrĹž tudi zato, ker

je edini v ĹĄirĹĄem okolju, ker je fleksibilen, odziven, Âť za stranke pa je pomembna primerna cena in kakovostno opravljeno delo. Malo jih ÂťmotiÂŤ moja mladost, saj mladim obrtnikom ne zaupajo preveÄ?, zato so marsikdaj na-

prezanja za pridobitev njihovega zaupanja kar precejĹĄnja.ÂŤ Po mnenju Urbana PrimoĹžiÄ?a gre drĹžava premalo naproti mladim, ki se odloÄ?ijo za samostojno pot. Tem bi priĹĄle ĹĄe kako prav veÄ?je subvencije, kakrĹĄne poznajo – na primer mladi prevzemniki kmetij. Âť50 odstotna oprostitev plaÄ?ila davka v prvem letu delovanja je glede na precejĹĄnje obveznosti do drĹžave preskromna spodbuda. Meni so na sreÄ?o lahko pomagali starĹĄi, pri poslu mi pride prav znanje avtoserviserja, saj si lahko stroje popravim sam in s tem zniĹžam stroĹĄke.ÂŤ DolgoroÄ?nih naÄ?rtov nima. Obrt je ĹĄe vedno v zagonu, pojasni, poravnati je potrebno tudi precejĹĄnja zaÄ?etna vlaganja. Bolj kot s Ä?im drugim se v tem trenutku ukvarja z iskanjem odgovora na vpraĹĄanje, s kakĹĄno dejavnostjo zapolniti mrtvo zimsko sezono. ZasluĹžek v preostalih letnih Ä?asih mu namreÄ? veÄ?meseÄ?nega ÂťprisilnegaÂŤ dopusta ne dopuĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

Ljubljana – Ekologi brez meja bodo to soboto, 4. junija, med 10. in 12. uro na najveÄ?ji Ljubljanski trĹžnici opozarjali, da so plastiÄ?ne vreÄ?ke ĹĄkodljive za okolje, ter pokazali praktiÄ?ne alternative. MimoidoÄ?im in prodajalcem na trĹžnici bodo razdelili pralne vreÄ?ke za sadje in zelenjavo, v zameno za (video) obljubo, da plastiÄ?nih ne bodo veÄ? uporabljali.

Celjske mesnine v veÄ?milijonske naloĹžbe Celje – Celjske mesnine naÄ?rtujejo velike naloĹžbe, vredne kar 11 milijonov evrov. Proizvodnjo bodo ĹĄirili in posodobili v Celju, na Krasu in v Gornji Radgoni. DruĹžba je Ĺže zaÄ?ela graditi prizidek k obratoma za predelavo klobas in pripravo mesa. NaloĹžba je vredna ĹĄest milijonov evrov. V Lokvi, kjer imajo Celjske mesnine prĹĄutarno, bodo za nakup nove tehnologije in razĹĄiritev zmogljivosti za soljenje in suĹĄenje prĹĄutov vloĹžili tri milijone evrov. Ĺ iritev zmogljivosti za pridelavo srebrne penine v Gornji Radgoni jih bo stala dva milijona evrov. Po nakupu kompleksa Kapelskih goric, ki so v steÄ?aju, imajo Celjske mesnine zdaj v Gornji Radgoni 100 hektarjev vinogradov.

Za prodajo sreÄ?k ni treba davÄ?ne blagajne V skladu s spremenjenim pravilnikom raÄ?unov ne bo treba veÄ? izdajati tistim nepridobitnim organizacijam z manj kot 5000 evrov letnih obdavÄ?ljivih prihodkov, katerih cilj ni doseganje dobiÄ?ka oziroma morebitnega dobiÄ?ka ne delijo, ki jih vodijo veÄ?inoma prostovoljci, njihove cene pa niso viĹĄje od odobrenih oziroma niĹžje od cen konkurenÄ?nih zavezancev. Kot primer take dobave so na finanÄ?nem ministrstvu izpostavili prodajo koledarjev gasilskih druĹĄtev ter sreÄ?k, od katerih se zbrani denar nameni za delovanje druĹĄtva. đ&#x;”˛

mz mkp

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

9. junija 2016

Termoelektrarna sili ObÄ?ino v rebalans OdĹĄkodninski sporazum podpisan, z izplaÄ?ilom se zatika – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ĹĄe vedno upa na dogovorjena dobra dva milijona evrov Milena KrstiÄ? – Planinc

Ä?a izplaÄ?ilo odĹĄkodnine, mi pa smo prisiljeni – vsaj za zdaj – ustaviti nekatere naÄ?rtovane naloĹžbe,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih. Pripravljajo predlog rebalansa, ki naj bi ga svetniki obravnavali na seji 29. junija. ÂťIzpad dobrih

sploh, ker imamo na drugi strani od drĹžave predpisane ĹĄtevilne obveznosti, za katere moramo v proraÄ?unu imeti denar,ÂŤ pravi.

velikega energetskega objekta in lokalne skupnosti stane, odpadle. A v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ĹĄe upajo, da bo do pametnega dogovora le priĹĄlo. ÂťTermoelektrarna je odgovorno korporativno podjetje, ki se mora s svojim delovanjem ozirati tudi na Ĺ aleĹĄko dolino, zlasti pa na Ĺ oĹĄtanj, in kot taka delovati po visokih etiÄ?nih standardih do vseh udeleĹženih v poslovnem svetu in okolju,ÂŤ pravijo v Ĺ oĹĄtanju.

Ĺ oĹĄtanj – Potem ko je Termoelektrana najprej zelo omejila (beri 'ukinila') sponzorstva druĹĄtvom in klubom v Ĺ oĹĄtanju, ÄŒesa letos ne bo? zdaj sega po najbolj ÂťsvetemÂŤ – Trenutno kaĹže, da bo treba odĹĄkodnini, o kateri sta se TEĹ ustaviti gradnjo prizidka h glasin ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj sporabeni ĹĄoli, da ne bo zumno dogovorili tudi denarja za investiza letoĹĄnje leto in predcijsko vzdrĹževanje stavlja pomemben prinekaterih cest, za spevek k razvoju Ĺ oĹĄtagradnjo parkiriĹĄÄ?, nja in dvigu kakovosti Ĺživljenja njenih obÄ?anov. Rebalans bodo svetnice in svetniki Ne gre za majhen denar. obravnavali na seji 29. junija. Gre za 2 milijona 100 tisoÄ? evrov, za katera vsaj za zdaj niÄ? ne kaĹže, da ÄŒe se bo ta situacija vmes pobodo pritekla v obÄ?inski zlasti tistih pri gasporazum. silskem domu v pravila, v kolikor sredstva, do kaV Ĺ oĹĄtanju dogovarjamestu, nekaterih terih so upraviÄ?eni, dobijo, bodo nje, pogovarjanje, preprikanalizacijskih in takoj, pravi Ĺžupan, preĹĄli nazaj v Ä?evanje, in Ä?e bo to nujvodovodnih siste- naÄ?rtovano projektno situacijo. no potrebno, tudi izvenmov. Odpadla bo sodne ali sodne postopureditev Kajuho- Ĺ oĹĄtanjÄ?ani z grenkobo ke sicer nadaljujejo, a vega obeleĹžja pri opazujejo obenem pripravljajo reĹ˝lebniku in prepoPa Ĺ oĹĄtanjÄ?ani? Ti ne samo z balans letoĹĄnjega proratrebna obnova no- grenkobo in razoÄ?aranjem, amÄ?una, ki bo – upajo da tranjosti obÄ?inske pak tudi z ogorÄ?enjem gledajo samo zaÄ?asno – preprestavbe. Slednjo v to, kar se jim dogaja. ÂťVsi direkÄ?il nekatere za letos naĹ˝upan Darko Menih: ÂťPravijo, da imajo likvidnostne Ĺ oĹĄtanju naÄ?rtuje- torji do sedaj so imeli posluh za Ä?rtovane naloĹžbe. teĹžave. Ja kdo jih pa nima?ÂŤ jo Ĺže nekaj let. ÂťPa Ĺ oĹĄtanj. Razumeli so, da je tukaj nas vedno doleti zrak slabĹĄi, da nas tukaj trese, Pogovori in dogovori na dveh milijonov evrov, na kate- kaj, zaradi Ä?esar moramo naÄ?r- da zaradi nezgrajenega zraÄ?nerih smo (tudi) gradili razvoj, je te z njo ustaviti ali jih omejiti,ÂŤ ga jaĹĄka premogovnika na dvoritoÄ?ki niÄ? ÂťZa zdaj so naĹĄi dogovori in za nas zelo zelo velik. Brez teh pravi Menih. A to so le nekate- ĹĄÄ?u termoelektrarne pri nas smrpogovori na toÄ?ki niÄ?, saj novo sredstev nikakor ne bomo mo- re naloĹžbe, ki bodo, Ä?e v TEĹ ne di ...,ÂŤ pravi Ĺžupan. ÂťSaj so bile vodstvo Termoelektrarne zavra- gli uresniÄ?iti naÄ?rtovanih naloĹžb, bodo uvideli, da sobivanje tako kakĹĄne teĹžave Ĺže tudi prej. Tudi odĹĄkodnine so bile plaÄ?ane z zamikom. A smo jih s pogovorom, strpnostjo reĹĄili. Takega sodelovanja si Ĺželimo tudi zdaj.ÂŤ DrĹžava? ÂťSaj piĹĄemo in razlagamo. Odgovor ministra GaĹĄperĹĄiÄ?a je ĹĄel v smer, da jih to, kar se v Ĺ oĹĄtanju dogaja z odĹĄkodninami, ne zanima ...ÂŤ

â?ą

Ne bodo popuĹĄÄ?ali Darko Menih: ÂťMi smo vse naredili. V okviru drĹžavnega lokacijskega naÄ?rta smo sprejeli 28 odlokov, zato da je bil blok 6 zgrajen pravoÄ?asno. Zdaj, ko je zgrajen, pa so na nas pozabili. Ampak mi bomo vztrajali. Prav tako kot ne mislimo popuĹĄÄ?ati pri zahtevi, da se zgradi nov zraÄ?ilni jaĹĄek, ki je bil naÄ?rtovan v okviru gradnje novega bloka, pa se je menda dokumentacija nekje izgubila.ÂŤ

ObÄ?ine stopile skupaj

Za odĹĄkodnine si skupaj prizadevajo vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine, tudi sosednji Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, ki sta prav tako prikrajĹĄani, Ä?eprav ne za toliko kot Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝elijo, da so odĹĄkodnine postavljene na bolj trdni osnovi. Poleg izplaÄ?anih odĹĄkodnin za letoĹĄnje leto hoÄ?ejo od prihodnjega leta pa vse do konca obratovanja bloka 6 neke vrste rento. Imenovali so komisijo, sestavljeno iz predstavnikov vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je

â?ą

ÂťPremog se koplje, elektrika proizvaja, dolina pa propada.ÂŤ

sestavila svojo. Komisiji sta se sreÄ?ali Ĺže dvakrat, a za zdaj bistvenega napredka ĹĄe ni. Pa argumenti TEĹ , da ne izpolni sporazuma, ki je za letoĹĄnje leto podpisan? ÂťDa imajo likvidnostne teĹžave. Ja kdo jih pa nima? ÄŒudno, ko pa blok 6 dela s polno moÄ?jo, elektrika se prodaja, le deđ&#x;”˛ nar do nas ne pride.ÂŤ

Prva javna razprava o CPS Ĺ oĹĄtanj, 1. junija – V sredo je v prostorih vile Mayer v Ĺ oĹĄtanju, v sklopu izdelave Celostne prometne strategije za obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj (CPS), potekala 1. javna razprava na temo ''Analiza stanja prometa z vidika organizacij, podjetij, zavodov in ostalih ustanov na obmoÄ?ju ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ter analiza moĹžnih reĹĄitev'', ki se je je udeleĹžilo preko 30 predstavnikov razliÄ?nih organizacij. Ti so podali svoja videnja o prometnem sistemu v obÄ?ini. Pohvali so sistem BiCy, peĹĄ povezavo Ĺ oĹĄtanja in TopolĹĄice, prisotnost letaliĹĄÄ?a, kolesarsko povezavo Ĺ oĹĄtanja in Velenja. Obenem so opozorili na teĹžave tranzitnega prometa skozi center mesta, na prometne zastoje, na teĹžavo neurejenih nivojskih prehodov Ä?ez Ĺželeznico. UdeleĹženci pripravili tri scenarije razvoja prometa v obÄ?ini in jih ovrednotili. NajveÄ? podpore so dobili predlogi, ki predvidevajo nadaljnje povezovanje peĹĄpoti in ploÄ?nikov, ozaveĹĄÄ?anje uporabnikov o pomenu peĹĄaÄ?enja, urejanje varnih peĹĄ prehodov, naÄ?rtovanje novih kolesarskih stez do strnjenih naselij, razĹĄiritev BiCy sistema, postavitev pitnikov, povezave pomembnih toÄ?k v obÄ?ini s peĹĄ in kolesarskimi potmi, uvedbo brezplaÄ?nega Lokalca in boljĹĄo povezavo sistema javnega potniĹĄkega prometa z Velenjem. đ&#x;”˛

sÄ‚Ä?ůŊĞŜĹ? ŜĂ ĚĂŜ Ĺ˝ÄšĆ‰ĆŒĆšĹ?Ĺš Ç€ĆŒÄ‚Ćš h WZK: <dÍ• DK: WZK: <d Ç€ Ć?Ĺ˝Ä?ŽƚŽ͕ Ď­Ď­Í˜ ŊƾŜĹ?ĹŠÄ‚ ώϏϭϲÍ• ŽĚ ĎľÍ˜ ĚŽ Ď­ĎŽÍ˜ ĆľĆŒÄžÍ• ŜĂ Ä‚ŜŏÄ‚ĆŒĹŠÄžÇ€Ĺ˝ ƾůĹ?Ä?Ĺ˝ Ç€ sĞůĞŜŊƾÍ• ŽĚ Ď­ĎŹÍ˜ ĚŽ Ď­ĎŽÍ˜ ĆľĆŒÄž ŜĂ ĆšĆŒÇŽĹśĹ?Ä?Ĺ˝ Ç€ aŽƓƚĂŜŊƾ Ĺ?Ĺś

Namesto varovanih stanovanj hiĹĄe, kroĹžiĹĄÄ?e, parkiriĹĄÄ?a V Ĺ martnem ob Paki nastaja naÄ?rt za prostor med ĹželezniĹĄko progo in osnovno ĹĄolo – Ĺ˝elijo reĹĄiti prometne zagate

ŽĚ Ď­Ď­Í˜ ĚŽ Ď­ĎŻÍ˜ ĆľĆŒÄž Ć‰ĆŒÄžÄš DĹŻÄ‚ÄšĹ?ĹśĆ?ĹŹĹ? Ä?ÄžĹśĆšÄžĆŒ Ç€ aĹľÄ‚ĆŒĆšŜŽ Ĺ˝Ä? WÄ‚ĹŹĹ?͘ <ŽžƾŜÄ‚ůŜŽ ƉŽĚŊĞƚŊĞ sĞůĞŜŊÄž ĹŠÄž Ć? Ć‰ĆŒŽŊĞŏƚŽž ĞůŽǀĹ?ƚĂ Ĺ˝Ć?ĹŹĆŒÄ?Ä‚ Ć? ƉĹ?ĆšŜŽ ǀŽĚŽ Ç€ aĂůĞƓŏĹ? ÄšŽůĹ?ĹśĹ? Ć?ŽĚĞůŽǀĂůŽ Ç€ ŏĂžƉĂŜŊĹ? h WZK: <dÍ• DK: WZK: <dÍ• ĹŹĹ? ĹŠĹ˝ Ĺ˝ĆŒĹ?Ä‚ĹśĹ?ÇŒĹ?ĆŒÄ‚ ^ůƾǎÄ?Ä‚ ǀůĂĚĞ ZĞƉƾÄ?ĹŻĹ?ĹŹÄž ^ůŽǀĞŜĹ?ĹŠÄž njĂ ĆŒÄ‚ÇŒÇ€ŽŊ Ĺ?Ĺś ÄžÇ€ĆŒĹ˝Ć‰Ć?ĹŹĹ˝ ĹŹĹ˝ĹšÄžÇŒĹ?ĹŠĆ?ĹŹĹ˝ ƉŽůĹ?ĆšĹ?ĹŹĹ˝Í˜ s ŏĂƚĞĹ?Ĺ˝ĆŒĹ?ĹŠĹ? ÍŠsÄ‚ĆŒĆ?ƚǀŽ ŽŏŽůŊÄ‚ Í´ Ć‰Ĺ˝ÄšĆŒĹ˝Ä“ĹŠÄž ǀŽĚĂͨ ĹŠÄž Ä?Ĺ?ĹŻ ŜĂƓ ĹŹĹ˝ĹšÄžÇŒĹ?ĹŠĆ?ĹŹĹ? Ć‰ĆŒŽŊĞŏƚ ŜĂ ƉŽĚůĂĹ?Ĺ? ÇŒÄ?ĆŒÄ‚ĹśĹ?Ĺš Ĺ?ĹŻÄ‚Ć?Žǀ Ĺ?ÇŒÄ?ĆŒÄ‚Ĺś njĂ ŜĂŊÄ?ŽůŊĆ“ÄžĹ?Ä‚ Ç€ Ć?Ç€ŽŊĹ? ŏĂƚĞĹ?Ĺ˝ĆŒĹ?ĹŠĹ?͘ hĆ?ƉĞƓŜĂ Ĺ?njǀĞĚÄ?Ä‚ Ć‰ĆŒŽŊĞŏƚĂ ĞůŽǀĹ?ƚĂ Ĺ˝Ć?ĹŹĆŒÄ?Ä‚ Ć? ƉĹ?ĆšŜŽ ǀŽĚŽ Ç€ aĂůĞƓŏĹ? ÄšŽůĹ?ĹśĹ? ĹŠÄž ƉŽžÄžĹľÄ?ŜĂ njĂ Ć“Ĺ?ĆŒĆ“Äž ůŽŏÄ‚ůŜŽ Ĺ?Ĺś ÄšĆŒĆľÇŽÄ?ÄžŜŽ ŽŏŽůŊĞ͕ ÇŒÄ‚ĆšĹ˝ ǀĂĆ? Ć‰ĆŒĹ?ĹŠÄ‚ÇŒŜŽ ǀĂÄ?Ĺ?žŽÍ• ĚĂ Ć‰Ĺ˝ÄšĆ‰ĆŒÄžĆšÄž ŜĂƓĂ Ć‰ĆŒĹ?njĂĚĞǀĂŜŊÄ‚ Ĺ?Ĺś ŜĂĆ? Ĺ˝Ä?Ĺ?ƓēĞƚĞ ŜĂ ĚŜĞǀƾ Ĺ˝ÄšĆ‰ĆŒĆšĹ?Ĺš Ç€ĆŒÄ‚ĆšÍ˜ s sĞůĞŜŊƾ Ä?Ĺ˝ Ĺ˝Ä?Ĺ?Ć?ŏŽǀĂůÄ?Äž Ĺ˝Ä? ĎľÍ˜ ĆľĆŒĹ? Ć‰Ĺ˝ÇŒÄšĆŒÄ‚Ç€Ĺ?ĹŻ ǎƾƉĂŜ DÄžĆ?ƚŜĞ Ĺ˝Ä?Ä“Ĺ?ŜĞ sĞůĞŜŊĞ͕ ŽŊÄ‚Ĺś <ŽŜĆšĹ?Ä“Í• Ç€ aŽƓƚĂŜŊƾ Ĺ˝Ä? Ď­ĎŹÍ˜ ĆľĆŒĹ? ǎƾƉĂŜ KÄ?Ä“Ĺ?ŜĞ aŽƓƚĂŜŊÍ• Ä‚ĆŒĹŹĹ˝ DĞŜĹ?Ĺš Ĺ?Ĺś Ç€ aĹľÄ‚ĆŒĆšĹśÄžĹľ Ĺ˝Ä? WÄ‚ĹŹĹ? Ĺ˝Ä? Ď­Ď­Í˜ ĆľĆŒĹ? ǎƾƉĂŜ aĹľÄ‚ĆŒĆšĹśÄžĹ?Ä‚ Ĺ˝Ä? WÄ‚ĹŹĹ?Í• :Ä‚ŜŏŽ <Ĺ˝Ć‰ĆľĆ“Ä‚ĆŒÍ˜ WĆŒÄ‚Ç€ ƚĂŏŽ Ä?Ĺ˝ Ŝà ǀĆ?ĞŚ ĆšĆŒÄžĹš ůŽŏÄ‚Ä?Ĺ?ĹŠÄ‚Ĺš Ĺ˝Ä?Ĺ?Ć?ŏŽǀĂůÄ?Äž ŜĂĹ?Ĺ˝Ç€Ĺ˝ĆŒĹ?ĹŻ ƚƾĚĹ? ÄšĹ?ĆŒÄžĹŹĆšĹ˝ĆŒ <ŽžƾŜĂůŜĞĹ?Ä‚ ƉŽĚŊĞƚŊĂ sĞůĞŜŊĞ͕ ÄšĆŒÍ˜ hĆŒĹ˝Ć“ ZŽƚŜĹ?ĹŹÍ˜

WĆŒĹ?ĹŠÄ‚ÇŒŜŽ ǀĂÄ?ůŊĞŜĹ?ÍŠ

<ŽžƾŜÄ‚ůŜŽ ƉŽĚŊĞƚŊĞ sĞůĞŜŊĞ͕ Ě͘ Ĺ˝Í˜ Ĺ˝Í˜

Tatjana PodgorĹĄek

Na obmoÄ?ju med ĹželezniĹĄko progo in cesto proti osnovni ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki je stavbno zemljiĹĄÄ?e, za katerega je treba pred zaÄ?etkom kakrĹĄnekoli gradnje na osnovi veljavnih prostorskih aktov sprejeti podroben obÄ?inski prostorski naÄ?rt. Po informacijah naj bi se v minulih dneh lokalna skupnost aktivnosti v zvezi s tem Ĺže lotila. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je informacijo potrdil. Pojasnil je, da je na pobudo druĹžbe Primata iz Ĺ oĹĄtanja, ki je lastnica veÄ?jega dela zemljiĹĄÄ?e, pred leti lokalna skupnost Ĺže pripravljala osnutek pozidave, ki je predvidel izgradnjo objekta za potrebe varstveno-delovnega centra ter varovana stanovanja, a so takrat postopek na Ĺželjo predlagatelja

ustavili. Kasneje je lastnik zemljiĹĄÄ?a Ĺželel na obmoÄ?ju zgraditi veÄ?stanovanjske objekte, kar pa za takratne obÄ?inske svetnike ni bilo sprejemljivo. ÂťSedaj smo se na obÄ?inski upravi sami odloÄ?ili za sprejem obÄ?inskega podrobnega naÄ?rta za obmoÄ?je, na katerem Ĺželimo zgraditi nekaj individualnih hiĹĄ ter storitveni center. Predvsem pa Ĺželimo reĹĄiti teĹžave z ostalo infrastrukturo, v glavnem cestno, ki je na tem delu v konicah in ob ĹĄportnih dogodkih kritiÄ?na. Predvidevamo ureditev cestnega dostopa do ĹĄole, umestitev kroĹžiĹĄÄ?a, razĹĄiritev ceste ter povrĹĄine za parkiriĹĄÄ?a, kolesarje in peĹĄce. Pripravljen bo tudi nastavek za ureditev podhoda pod ĹželezniĹĄko progo v kasnejĹĄih letih.ÂŤ Za zdaj obstaja omenjeno v idejnem naÄ?rtu. V teh dneh ga

bodo obravnavali Ä?lani odbora za gospodarstvo, in Ä?e se bodo do njega opredelili pozitivno, bodo postopek sprejemanja obÄ?inskega podrobnega prostorskega naÄ?rta nadaljevali. PriÄ?akujejo, da bi ga lahko jeseni tudi Ĺže sprejeli. Bodo takrat Ĺže stekle predvidene aktivnosti? Sprejem naÄ?rta je, po besedah KopuĹĄarja, osnova za izdajo gradbenih dovoljenj. Lokalna skupnost v tem trenutku nima denarja za rekonstrukcijo ceste, izgradnjo parkiriĹĄÄ?, vendar Ä?e bo naÄ?rt sprejet v predlagani obliki, bodo denar v prihodnje naÄ?rtovali in se izvedbe tudi lotili. ÂťSicer pa je naÄ?rt tudi osnova za pridobitev gradbenih dovoljenj za zasebnega investitorja, za katerega pa ne vemo, kdaj se bo projekta lotil,ÂŤ je ĹĄe đ&#x;”˛ dejal Janko KopuĹĄar.

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 1. junij Avstralska organizacija Walk Free Foundation je objavila podatke, ki zatrjujejo, da v Sloveniji okoli 4700 ljudi Ĺživi v t. i. modernem suĹženjstvu. Komisija za prepreÄ?evanje korupcije pa je istega dne objavila svoje poroÄ?ilo in oceno stanja v zveui s korupcijo, v njem pa je ugotovila, da je v Sloveniji ĹĄe vedno precej sistemske korupcije. Evropska komisija je VarĹĄavi poslala pisno mnenje v povezavi z zaĹĄÄ?ito pravne drĹžave, s Ä?imer je zaostrila ukrepanje proti Poljski.

9. junija 2016

tudi predsednika vrhovnega sodiĹĄÄ?a, umakniti iz DZ-ja. Ministrici Anji KopaÄ? Mrak, ki jo Ä?aka interpelacija, so podporo napovedali v DeSUS-u, podprl pa jo je tudi premier Miro Cerar.

Anja KopaÄ? Mrak bo interpelacijo oÄ?itno prestala.

V Ĺ vici so slovesno odprli najdaljĹĄi in najgloblji ĹželezniĹĄki predor na svetu.

V Ĺ vici so slovesno odprli najdaljĹĄi in najgloblji ĹželezniĹĄki predor na svetu St. Gotthard, ki je dolg veÄ? kot 57 kilometrov, pripomogel pa bo k veÄ?jemu prevozu tovora skozi Alpe po Ĺželeznici. V malijskem mestu Gao so v napadih neznancev umrli trije ljudje, dva pogodbena sodelavca ZdruĹženih narodov in pripadnik modrih Ä?elad.

ÄŒetrtek, 2. junij DrĹžavni zbor je na izredni seji dobrih pet ur razpravljal o razmerju med plaÄ?animi prispevki in javnimi dobrinami, ki jih drĹžava nudi zanje. Pogledi poslancev na davÄ?no politiko drĹžave so tudi po razpravi ostali razliÄ?ni, so se pa v veÄ? poslanskih skupinah strinjali o potrebi po davÄ?ni razbremenitvi srednjega sloja.

NemÄ?ijo in Francijo so zajele hude poplave, v katerih je v sredo umrlo najmanj pet ljudi, veÄ? tisoÄ? gospodinjstev je bilo brez elektrike. Predsednik najveÄ?je hrvaĹĄke vladajoÄ?e stranke HDZ Tomislav Karamarko je dejal, da premier Tihomir OreĹĄković nima veÄ? podpore njegove stranke, zaradi Ä?esar je bila hrvaĹĄka vlada tik pred razpadom. Na konferenci o bliĹžnjevzhodnem konfliktu v Parizu je francoski predsednik Francois Hollande tako Izrael kot Palestince pozval, naj sprejmejo pogumno odloÄ?itev za mir.

Sindikati javnega sektorja so po vladni odloÄ?itvi, da odstopi od pogajanj s sindikati, napovedali protest pred poslopjem vlade. Po veÄ? kot pol leta policijske stavke so vlada in oba policijska sindikata podpisali stavkovni sporazum, po katerem bo drĹžava letno za zahteve policistov plaÄ?ala dodatnih 10,3 milijona evrov. NemĹĄka kanclerka Angela Merkel in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sta v Berlinu dejala, da si zavezniĹĄtvo Ĺželi konstruktiven dialog z Rusijo, ne pa konflikta. NemĹĄka policija je aretirala tri Sirce, pripadnike Islamske drĹžave, ki so v DĂźsseldorfu naÄ?rtovali teroristiÄ?ni napad. NemĹĄki parlament je z resolucijo opredelil genocid nad Armenci v obdobju Otomanskega cesarstva, zaradi Ä?esar je TurÄ?ija Ĺže opozorila na krhanje odnosov med Ankaro in Berlinom.

Ob grobiĹĄÄ?u pod Krenom v KoÄ?evskem rogu je potekala 27. obletna maĹĄa za Ĺžrtve revolucionarnega nasilja. Policisti so zaÄ?eli z ÂťAkcijo 0,0 Ĺ ofer – Trezna odloÄ?itevÂŤ, ki vkljuÄ?uje poveÄ?an nadzor alkohola in prepovedanih drog med vozniki v prometu ter tudi v gostinskih lokalih.

Ponedeljek, 6. junij Zgodaj zjutraj so pred tovarno Rog v srediĹĄÄ?u Ljubljane pripeljali bager, ki pa ni zaÄ?el ruĹĄiti. Nasprotniki ruĹĄenja so namreÄ? postavili barikade, Ĺžupan Janković pa je v odzivu dejal, da bo storil vse za zaĹĄÄ?ito obÄ?inske lastnine.

Napovedano ruĹĄenje tovarne Rog se ob protestih ni zaÄ?elo.

Pod strogimi varnostnimi ukrepi se je prviÄ? po aprilskih volitvah seĹĄel sirski parlament, medtem pa so vladne sile izvedle ĹĄtevilne zraÄ?ne napade na cilje upornikov v Alepu in njegovi okolici. Ukrajinske oblasti so prijele francoskega drĹžavljana, ki naj bi naÄ?rtoval vrsto teroristiÄ?nih napadov v Franciji med evropskim nogometnim prvenstvom. V belgijskem mestu blizu Liegea je priĹĄlo do nesreÄ?e vlakov, v kateri so umrli najmanj trije ljudje, ĹĄe devet jih je bilo ranjenih.

PapeĹž je objavil dekret, v katerem je zapisal, da naj bi bili ĹĄkofje, ki so Âťzanemarjali svoje dolĹžnostiÂŤ v povezavi s spolnimi zlorabami otrok, odpoklicani. Sirski vojski je ob podpori ruskih zraÄ?nih sil uspelo vstopiti v provinco Raka, v kateri je tudi mesto Raka, ki velja za glavno mesto t. i. Islamske drĹžave. V nemĹĄkem kraju Mendig juĹžno od Bonna je na rockovskem festivalu udarila strela, pri Ä?emer je bilo poĹĄkodovanih veÄ? kot 50 ljudi, med njimi 15 huje.

Torek, 7. junij Stranka SDS je predstavila svoj reformni program za zdravstvo. Uporabniki Roga so enako kot Ĺžupan Zoran Janković napovedali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva – uporabniki zato, da bi ĹĄe naprej lahko delovali v nekdanji zapuĹĄÄ?eni tovarni koles, ljubljanski Ĺžupan zato, da bi s tem prenehali. Ob imenovanju nemĹĄkega strokovnjaka JĂźrgena Sorgenfreia za nadzornika Luke Ko-

Ko sem pri osemnajstih letih priĹĄla v Ljubljano, je bila megleno zaspana kotlina. Nobenega obÄ?utka, da gre za eno od evropskih prestolnic. Strategija razvoja nekega mesta ni lahka naloga – je odraz volivcev, ki zaupamo Ĺžupanu in hkrati od njega veliko priÄ?akujemo. Vsak volivec je drugaÄ?en, a neÄ?esa si gotovo Ĺželimo Ĺ pela KoĹžar vsi – da se naĹĄe mesto razvija. Ali paÄ?? V teh dneh se ÂťdogajaÂŤ Rog, propadajoÄ?a stavba v mestnem jedru, nekdanji ponos istoimenske blagovne znamke. Prvi prispevek za TV-dnevnik o prenovi Roga sem pripravila leta 2007; novi kulturni center se bo gradil pod javno-zasebnim partnerstvom; bivĹĄa tovarna se je preimenovala v Center sodobnih umetnosti Rog; na arhitekturnem nateÄ?aju je zmagala zasnova biroja iz Barcelone; decembra 2010 je obÄ?ina oddala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Nobeden od navedenih korakov ni spodbudil javnega upora. Pa Ä?eprav se je ĹĄele leta 2012, pet let po razgrnitvi naÄ?rta, projekt ustavil, saj ni bilo veÄ? zasebnega kapitala. A novinarji smo ĹĄe naprej poroÄ?ali o tem delu mesta – ker Ljubljana ni opustila namere po vzpostavitvi kreativnih industrij. In ko desetletje slediĹĄ dogajanju okoli propadajoÄ?e tovarne, ne moreĹĄ prezreti tihe Ĺželje mesta, saj preveÄ?krat zaznaĹĄ ne-dialog med drĹžavnim aparatom in ljubljanskimi odloÄ?evalci kot posebno obliko rivalstva. Ljubljana se je namreÄ? v tem Ä?asu kulturno in poslediÄ?no turistiÄ?no prebudila, drĹžavna raven kulture pa ohranja status quo. In Ljubljana bi z Rogom drĹžavi pokazala, kako zelo je zaspala pri strateĹĄkem preporodu domaÄ?e kreativne baze, za samo prestolnico pa obnova tega dela pomeni tudi razĹĄiritev mestnega jedra. A danes, junija 2016 poroÄ?amo o tem, da je priĹĄlo do ne-dialoga z rogovci, skvoterji, ki so se naselili v prazne prostore in jih napolnili z novimi vsebinami. V njihov bran so jim stopili ĹĄtevilni in priĹĄlo je do nasilja, z obeh strani, saj so varnostniki s silo ustavili rogovce, hkrati pa so eno od varnostnic hospitalizirali. Spet ne-dialog. Medtem pa je na drugem koncu mesta ljubljanski Ĺžupan stopil pred mikrofone, kamere, fotoaparate, pametne telefone. Petnajstminutna novinarska konferenca je potekala ob vznoĹžju stopnic, ki vodijo v rotovĹž. Ĺ˝upan je govoril o veÄ?tisoÄ?ih prijaviteljih na razpisu za neprofitna stanovanja, o nevarnosti stavbe, o viziji mesta, novinarji pa o nenavadni odloÄ?itvi, da se poĹĄlje bager sredi noÄ?i, o interesu kapitala, o nezavedanju pomena rogovske dejavnosti. Ponovno ne-dialog. Rog je v zadnjih dneh postal sindrom narodove ujetosti v Ä?rno in belo; drugaÄ?e si vseh prejĹĄnjih javnih ne-akcij ne znam razloĹžiti. V tej drĹžavi smo oÄ?itno prekleto siti marsikoga/marsiÄ?esa, ki/ kar diĹĄi po denarju. Pred dnevi, pravzaprav pozno zveÄ?er, s kozarcem Ĺžgane pijaÄ?e pred seboj, ko je pogovor tekel v prijetnem tonu, smo se nenadno sporekli. Razlog: Rog. Vztrajala sem, da rogovci Ĺže mesece ne pristajajo na pogovor, da se sploh ne Ĺželijo udeleĹžiti sestanka pri Ĺžupanu, da je slednji odĹĄel do njih, skratka, da ne odobravam take ultimativne samodrĹže. In nekdanja direktorica enega vidnejĹĄih ljubljanskih festivalov mi je ostro odvrnila: Ti ljudje paÄ? ne sprejemajo tega sistema. In pika. Tudi med nama se je vzpostavil ne-dialog. Ampak v tem sistemu Ĺživijo, Ĺživimo. In kaj zdaj? Mar ne bi bila veliko bolj uspeĹĄna obuditev vstajniĹĄkega gibanja, da se na Trgu republike obraÄ?amo od parlamenta do NLB-ja in nazaj? Ljubljana se je v zadnjih letih spodbudno spremenila. (In na tej poti je tudi Velenje). đ&#x;”˛

InĹĄpektorji so v 62 vrtcih, ĹĄolah in domovih za ostarele po Sloveniji naĹĄli nekatere nepravilnosti, ki zahtevajo takojĹĄnje ukrepanje. NajslabĹĄe je bilo stanje v ĹĄolskih kuhinjah. InĹĄpektorji so bili ĹĄe najbolj zadovoljni v vrtcih, a so tudi tam izdali nekaj odloÄ?b. V Ĺ aleĹĄki dolini se je na tapeti znaĹĄla Osnovna ĹĄola Ĺ martno. InĹĄpektorji so ugotovili plesen po stropu in stenah, deli stene so Ä?rni, ponekod se luĹĄÄ?i omet.

Mediji so nas opomnili, da bodo javni usluĹžbenci z majsko plaÄ?o dobili izplaÄ?an regres za letni dopust. Na ministrstvu za javno upravo so ob tem ocenili, da bo za izpla-

đ&#x;”˛

HrvaĹĄki se obetajo nove volitve.

per je premier dejal, da bo vlada ukrepala, Ä?e se bo izkazalo, da je kaj narobe. Na HrvaĹĄkem so Ä?lani kluba Domoljubne koalicije zbrali dovolj glasov za postopek odstavitve premierja Tihomirja OreĹĄkovića. Na Poljskem so se zaÄ?ele obseĹžne vojaĹĄke vaje zveze Nato, na katerih prviÄ? sodeluje tudi Slovenija. Ĺ vicarji so odloÄ?no zavrnili pobudo za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

Za razvoj?

InĹĄpektorji v javnih zavodih

Nedelja, 5. junij

Petek, 3. junij Odbor DrĹžavnega zbora za pravosodje je podprl dopolnila vlade k predlogu novele zakona o odvetniĹĄtvu glede vpisnin v imenik odvetnikov. Minister KlemenÄ?iÄ? je na Dnevih sodstva nagovoril sodnike in ob tem izrazil prepriÄ?anje, da bi morali imenovanje sodnikov,

Ä?ilo regresa potrebnih 113,8 milijona evrov. Talibani so napadli sodiĹĄÄ?e na vzhodu Afganistana, v napadu pa je bilo ubitih pet ljudi. Na ulicah VarĹĄave se je zbralo veÄ? deset tisoÄ? protestnikov zoper konservativno vlado, ki jo obtoĹžujejo, da jim krati svoboĹĄÄ?ine. Na nazadovanje poljske demokracije so opozorila prihajala tudi iz EU. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je dejal, da bi bilo treba prosilce za azil v Ä?lanicah EU zadrĹžati na otokih, neposrednega dostopa do Evrope jim ne bi smeli dovoliti. Ĺ vicarski volivci so na referendumu z veliko veÄ?ino zavrnili pobudo za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Proti je glasovalo 76,9 odstotka volivcev.

Sobota, 4. junij

Borci IS so se zaradi silovitih napadov odloÄ?ili za spremembo taktike: svoje sile nameravajo razĹĄiriti po vsem svetu. Poslanci so veÄ? kot pet ur razpravljali o razmerju med plaÄ?animi prispevki in javnimi dobrinami, ki jih drĹžava zanje nudi.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

S Flixbusom po Evropi V Slovenijo prihaja nov avtobusni prevoznik, NemĹĄki Flixbus, ki bo prisoten kot tranzitni prevoznik. Ponujal bo prevoze iz Ljubljane do 35 krajev po Evropi, s prestopi pa celo do 200 mest. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 7

ZANIMIVO

9. junija 2016

7

Vrtec Velenje ostaja med najveÄ?jimi

Na pevski prireditvi Pozdrav poletju je ob spremljavi profesorjev velenjske glasbene ĹĄole zapelo kar 8 vrtÄ?evskih pevskih zborov. Z nastopom so ganili in navduĹĄili. (foto: mz)

V teh dneh se vrstijo prireditve, s katerimi v Vrtcu zakljuÄ?ujejo ĹĄolsko leto – Vse so odliÄ?no sprejete – Redni vpis novincev dober tako v mestu kot na podeĹželju Bojana Ĺ pegel

Velenje, 2. junija – V teh dneh tudi v Vrtcu Velenje zakljuÄ?ujejo ĹĄolsko leto. ZakljuÄ?ne prireditve so prisrÄ?ne, kar moÄ?no veseli tako strokovne delavke kot starĹĄe. V Vrtcu so zadovoljni tudi z vpisom v novo ĹĄolsko leto, ki ga Ĺže naÄ?rtujejo, starĹĄi pa lahko otroke ĹĄe vpiĹĄejo vanj. Tudi zato se ĹĄtevilo vpisanih otrok nenehno spreminja in se ĹĄe bo. Trenutno imajo vpisanih 276 novincev. Kot kaĹže, pa prav nihÄ?e ne bo ostal brez mesta v vrtcu, lahko se zgodi le, da ne bodo mogli izpolniti vseh Ĺželja starĹĄev za izbrano enoto vrtca. Trenutno je zelo

veliko zanimanje za enoto vrtca na Gorici, kjer so letos dobili veliko novih prebivalcev. Ker je vpis dober tudi v vseh manjĹĄih okoliĹĄkih vrtcih, bodo jeseni ostali odprti vsi, tudi enota v Cirkovcah.

PrisrÄ?en pozdrav poletju

Ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler najprej obudi spomin na prireditev Pozdrav poletju. PrejĹĄnji torek zveÄ?er je 8 pevskih zborÄ?kov Vrtca Velenje skupaj s profesorji velenjske glasbene ĹĄole tam pred polno dvorano pripravilo prisrÄ?en koncert. Da so lahko nastopajoÄ?e videli vsi starĹĄi, so pravzaprav pripravili kar tri. Še vedno sem ganjena, tako le-

po je bilo. Gledati toliko otrok, ki pojejo s srcem, je res Ä?udovito. V dvorani je nastala nepopisna energija, sploh ob skupnem nastopu zborÄ?kov in profesorjev glasbene ĹĄole,ÂŤ pripoveduje. Da otroci res radi pojejo, pove podatke, da v vsaki enoti Vrtca Velenje deluje vsaj en pevski zbor, v veÄ?jih enotah pa tudi po dva. PrejĹĄnji teden so bili ponosni tudi na male bralce, ki so jim v Ä?etrtek podelili predĹĄolske bralne znaÄ?ke. ÂťVsako leto imamo veÄ? dobitnikov OstrĹžkov. Knjigo otrokom pribliĹžujemo celo predĹĄolsko obdobje, hkrati spodbujamo starĹĄe, da otrokom berejo. S tem krepijo otrokov besedni zaklad.ÂŤ Pred poletnimi poÄ?itni-

NajboljĹĄe Ä?ase smo zamudili ObÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji je stara 10 let – Zadnje leto najbolj zaznamovala vlaganja v infrastrukturo – NaÄ?rtovanih potreb za veÄ? kot 3 milijone evrov Tatjana PodgorĹĄek

13. junija bo minilo 10 let, odkar se je obÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji izloÄ?ila iz ObÄ?ine Mozirje in krenila na samostojno pot. Uradno je zaÄ?ela delovati 1. januarja 2007. Vse od prvega dne samostojnosti jo vodi Ĺžupan Vinko Jeraj. Na vpraĹĄanje, na kaj je najbolj ponosen, je odgovoril: ÂťTo, da je obÄ?ina samostojna, Ä?eprav moram ob tem poudariti, da smo dejansko najboljĹĄe Ä?ase zamudili. Na samostojno pot smo se podali, ko je zaÄ?elo denarja za veÄ?ja vlaganja primanjkovati, razpisi drĹžave in EU pa niso bili veÄ? tako prilagojeni potrebam naĹĄe lokalne skupnosti. TeĹžav nam ni manjkalo, a menim, da smo z lastnim denarjem in denarjem iz razpisov naredili marsikaj za dobrobit naĹĄih obÄ?anov in obÄ?ank. ÄŒe pa moram izpostaviti pridobitve, sem najbolj ponosen na izgradnjo mostu Ä?ez reko Savinjo, Ä?eprav naloĹžba v celoti ĹĄe ni konÄ?ana, in na to, da smo v dobrĹĄni meri opremili naselja s kanalizacijskim omreĹžjem.ÂŤ

Posodabljali ceste in odpravili veÄ?ji plaz

V teh dneh so v lokalni skupnosti zaÄ?eli prireditve, s katerimi bodo zaznamovali obÄ?inski praznik. VeÄ? kot 20 so jih predvideli v programu praznovanja. Po

besedah Vinka Jeraja so zadnje leto najbolj zaznamovala vlaganja v infrastrukturo. Posodobili so tri lokalne ceste in odpravili posledice drsenja veÄ?jega plazu.

Povezovalna cesta, Medgen borza, Ä?istilna naprava ‌

ÄŒasa za praznovanje ne bo veliko, pravi Vinko Jeraj, saj bodo morali poĹĄteno zavihati rokave, Ä?e Ĺželijo uresniÄ?iti predvidene naÄ?rte. Aktivnosti za ureditev povezovalne ceste na PobreĹžje, razĹĄiritev ceste v naselju Trnovec so v polnem zamahu, Ä?aka jih razĹĄiritev dovozne ceste v kamp Menina. V zgornjem delu objekta Medgen borze, ki je postalo priljubljeno stiÄ?iĹĄÄ?e vseh generacij, naÄ?rtujejo ureditev knjiĹžnice, v mansardnem delu pa dve stanovanji za prodajo. Velik zalogaj bo obnova mostu Ä?ez reko Savinjo v Spodnji ReÄ?ici. ÂťRaÄ?uVinko Jeraj: ÂťÄŒas do naslednjega namo na razpise za pridoobÄ?inskega praznika bo kar pester.ÂŤ bitev dodatnega denarja za ureditev trĹĄkega jedra Blizu 300 tisoÄ? so jih stala vlaga- in vpadnic, brez dodatnega denja, od tega so dve tretjini denar- narja ne bomo mogli uresniÄ?iti ja dobili iz drĹžave. Ĺže veÄ? let naÄ?rtovane obnove TavMed pridobitve je sogovor- Ä?arjevega dvora, prijavili smo tunik uvrstil ĹĄe obÄ?inski prostor- di projekt Savinja med prodnimi ski naÄ?rt. Pridobili so ga po 9 le- biseri.ÂŤ Z obÄ?inama Mozirje in tih naprezanj, obÄ?inski svet ga Nazarje so se lotili posodobitve je potrdil pred mesecem dni. Ni in razĹĄiritve Ä?istilne naprave v LotakĹĄen, kot so ga prvotno Ĺžele- kah, letos jih Ä?aka ĹĄe plaÄ?ilo obli, a so morali popustiti v svo- veznosti za zemljiĹĄÄ?e za dogradijih zahtevah, sicer bi obÄ?ani ĹĄe tev zdravstvenega doma v NazarÄ?akali na moĹžnost individualne jah ‌ Vrednost omenjenih potreb đ&#x;”˛ presega 3 milijone evrov. gradnje.

cami bodo pripravili ĹĄe eno veÄ?jo prireditev, ki bo plesno obarvana. Hkrati vedo, da bodo prihodnje leto maja gostili vseslovenski posvet koordinatorjev Eko vrtcev, kar bo hkrati Ä?ast in izziv.

Prostora bo dovolj za vse

VrtÄ?evsko leto, ki se izteÄ?e z zaÄ?etkom ĹĄolskih poÄ?itnic, je bilo po besedah ravnateljice plodno in naporno. Vse, kar poÄ?nejo, redno objavljajo na spletni strani vrtca. Letos je med utrinki na njej veliko dogodkov iz sklopa eko vrtca, fit vrtca, sodelovanja s starĹĄi, medgeneracijskih dejavnosti ... Tako bo tudi v novem ĹĄolskem letu. ÂťSeptembra, ko bomo zaÄ?eli novo vrtÄ?evsko leto, ostajamo eden najveÄ?jih vrtcev v Sloveniji. Kot trenutno kaĹže, bomo imeli 79 oddelkov. Lani septembra smo jih imeli 77, trenutno jih imamo 81. Letos po

novem letu smo namreÄ? odprli tri nove oddelke in razvojni oddelek, v katerem imamo 4 otroke, ki se imajo pri nas zelo lepo,ÂŤ izvemo. Trenutno je v Vrtcu Velenje 1425 otrok, za jesen imajo vpisanih 1412. RaÄ?unajo, da se bo ĹĄtevilo vpisanih ĹĄe spreminjalo. Ker bo MO Velenje poskrbela za prenovo vile Mojca, v kateri bo prostora za tri oddelke, tudi med vrtÄ?evskim letom ne bodo imeli teĹžav z oblikovanjem novih oddelkov. ÄŒez poletje bodo manjĹĄe enote vrtca zaprte, v vseh bodo osveĹžili prostore. Ker so velenjski mestni svetniki na majski seji sprejeli nov pravilnik za vpis otrok v vrtec, nas je zanimalo, ali prinaĹĄa spremembe. Izvemo, da ne. V njem so zapisana vsa pravila za vpis, tudi to, kako vkljuÄ?ujejo vpisane otroke, Ä?e prostih mest ni. A v novem ĹĄolskem letu s đ&#x;”˛ tem ne bodo imeli teĹžav.

V TopolĹĄici urbano vrtnarili TopolĹĄica, 4. junija – V soboto je v TopolĹĄici potekal sejem urbanega vrtnarjenja. DrugiÄ? zapored ga je organiziral LonÄ?arski center Bahor s ciljem ĹĄirjenja vrtnarskih znanj, spodbujanja samooskrbnega vrta ter razvoja ekoloĹĄkega vrtnarjenja. Sejem je bil majhen, prisrÄ?en, odvijal pa se v lepem ambientu zdraviliĹĄkega parka, kar je omoSejem je omogoÄ?il pristen stik med obiskovalci, razstavljalci goÄ?ilo, da je bil stik med in predavatelji. razstavljalci in obiskovalci res pristen. Na sejmu so obiskovalci naĹĄli dogovore na ĹĄtevilna vpra- v vertikalnih in visokih gredah, ĹĄanja, saj so v sklopu sejma po- dobili ĹĄtevilne ideje o tem, kako tekala tudi predavanja. Spozna- transportne palete spremeniti v vali so olla posode, vrtnarjenje vrtno pohiĹĄtvo, in tudi konkre-

tne napotke s podroÄ?ja zelenjadarstva in okrasnih rastlin. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 8

8

SOCIALA

9. junija 2016

Stiskam ljudi ni videti konca Karitas Velenje stalno pomaga blizu 230 obÄ?anom – Premalo hrane, premalo prostovoljcev – Za delo niso plaÄ?ani Tatjana PodgorĹĄek

Poleg ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje, Odbora za pomoÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam se vkljuÄ?uje v reĹĄevanje stisk prebivalcev Mestne obÄ?ine Velenje tudi Karitas Velenje. Vodja Milica KovaÄ? pravi, da vse teĹžje pomagajo s paketi hrane, sploh pa z denarjem za plaÄ?ilo poloĹžnic vsem, ki trkajo na njihova vrata. Potrebe so namreÄ? veÄ?je, kot so njihove moĹžnosti.

Blizu 230 stalnih strank

Na seznamu upraviÄ?encev imajo blizu 230 stalnih strank. Od tega je pribliĹžno tretjina posameznikov, ostalo so druĹžine, obiÄ?ajno z veÄ? otroki. Iz evropskega sklada so letos dobili dve poĹĄiljki hrane, naslednja bo ĹĄele oktobra. ÂťNa sreÄ?o se oskrbujemo ĹĄe iz drugih virov, iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, veÄ? virov ima naĹĄa krovna Ĺ kofijska Karitas Celje. Ta se med drugim prijavlja na razliÄ?ne razpise in nam nameni od tega nekaj denarja,

Karitas Velenje pa se prijavi vsako leto na razpis lokalne skupnosti. A vse to ne zadoĹĄÄ?a, zato se trudimo zagotoviti ĹĄe svoja sredstva. Pri tem pride do izraza naĹĄa iznajdljivost. NaĹĄe skupine starejĹĄih ĹĄivajo prte, izdelujejo velikonoÄ?ne, boĹžiÄ?ne in druge vizitke. Tu in tam organiziramo sreÄ?elov, vse manj pa je donacij. V jeseni spravljamo pridelke z njiv. Kmetje reÄ?ejo: mi smo pobrali, kar smo mislili, tam je njiva in poberite. Poberemo zelje, ga skisamo in upraviÄ?ence tako oskrbimo tudi s kislim zeljem, drugimi poljĹĄÄ?inami, jabolkami in podobnim.ÂŤ Deset ali enajstkrat na leto delijo pomoÄ?: s 1. so preĹĄli na 15. dan v mesecu. Ljudje, pravi KovaÄ?eva, bi radi dobili standardni paket vsak mesec, a ne gre. Tudi teĹžko razumejo, da ti niso vedno enaki. Kaj in koliko je v paketih, je odvisno od razpoloĹžljivih zalog.

Kriza z denarjem

Poleg hrane in oblaÄ?il, za katerimi je povpraĹĄevanje vse ve-

Milica KovaÄ?: Âť Mislim, da v skoraj 15 letih ni nihÄ?e ĹĄel iz skladiĹĄÄ?a praznih rok. ÄŒe drugega ne, smo mu dali kilogram in pol makaronov.ÂŤ

Ä?je, Karitas Velenje priskoÄ?i na pomoÄ? obÄ?anom v stiski tudi z denarjem za plaÄ?ilo poloĹžnic. Pri tem pa je letos velika kriza, pojasnjuje sogovornica. Prav v tem Ä?asu reĹĄujejo druĹžino, ki ji zaradi neplaÄ?ila poloĹžnic grozi odklop elektrike, vode. DruĹžina ima prihodke, a so ti prenizki za plaÄ?ilo obveznosti. ÂťTo je letoĹĄnji

prvi ÂťdenarniÂŤ primer, a se bojim, da jih kaj veÄ? ne bomo mogli reĹĄevati. Imamo nekaj strank, ki vsak mesec spraĹĄujejo po denarju za plaÄ?ilo poloĹžnic. Takim, ki pridejo in hoÄ?ejo, da jim pokrijemo poloĹžnice, lahko samo odkimamo, kajti tudi pri tej pomoÄ?i morajo ljudje sami iskati reĹĄitve.ÂŤ Osemdeset odstotkov

denarja, ki ga pridobijo, namenijo za nakup prehrambnih artiklov, nekaj ga namenijo za plaÄ?ilo stroĹĄkov za petdnevno letovanje otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin v domu Karitas v PortoroĹžu in za enodnevni izlet na morje. ÂťZanj je vse veÄ? zanimanja. Nisem mogla verjeti, da so med nami ljudje, ki pri svojih ĹĄestdesetih letih morja ĹĄe niso videli. NaÄ?rtujemo, da bomo izlet omogoÄ?ili desetim upraviÄ?encem.ÂŤ Kot ĹĄe pravi Milica KovaÄ?, se res po najboljĹĄih moÄ?eh trudijo pomagati vsakomur, ki se znajde v socialni stiski. Ob tem ĹĄe toliko bolj bolijo – milo reÄ?eno – oÄ?itki nekaterih, da so jim pomoÄ? dolĹžni zagotoviti, ker so za to plaÄ?ani. Vsaj polovica tistih, ki jim pomagajo, hvaleĹžnosti ne pozna. Jih pa Âťgor drĹžijoÂŤ starejĹĄi in bivĹĄi Vegradovi delavci. Ti so neizmerno hvaleĹžni za vsako stvar. Pot do njih v zadnjem Ä?asu najde tudi vse veÄ? Romov.

UpraviÄ?enost stalno preverjajo

Kot zagotavlja Milica KovaÄ?, upraviÄ?enost do pomoÄ?i stalno preverjajo. Zahtevajo vse dokumente, od potrdila o stalnem prebivaliĹĄÄ?u v mestni obÄ?ini Velenje, izrezkov pokojnine, plaÄ?ilnih list do potrdila o prejeti po-

moÄ?i za brezposelnost. Imajo ĹĄe svoj interni pravilnik, po katerem delijo hrano.

Ni prostovoljcev

Velika teĹžava pa je v zadnjem Ä?asu, da je vse manj prostovoljcev. Premalo jih imajo, saj so to praviloma starejĹĄi z zdravstvenimi omejitvami. Letos so izvedli akcijo pridobivanja novih sodelavcev, jih 12 tudi dobili, a po treh, ĹĄtirih mesecih so nekateri Ĺže odĹĄli, drugi pa so pripravljeni delati, a z razliÄ?nimi omejitvami. ÂťZa takĹĄno delo moraĹĄ imeti nekaj v sebi, Ä?utiti potrebo po tem, da v svojem prostem Ä?asu pomagaĹĄ soÄ?loveku.ÂŤ

15 let delovanja

Prihodnje leto bo Karitas Velenje praznoval 15-letnico delovanja. Jubilej Ĺželijo primerno zaznamovati. Sicer pa se bodo tudi v prihodnje predvsem trudili pomagati pomoÄ?i potrebnim Âťz novimi – starimi sodelavci, podpira nas lokalna skupnost, tudi vaĹĄ obisk kaĹže, da veÄ?ini ni vseeno, v kakĹĄnih razmerah Ĺživijo naĹĄi obÄ?ani. Dokler bo ĹĄlo, se bomo trudili, da bo Karitas Velenje uspeĹĄno izvajala svojo dejavnost,ÂŤ je sklenila pogovor Milica KovaÄ?. đ&#x;”˛

En dan v Centru HiĹĄa Na poziv k zavezi se je odzvalo sedem posameznikov – Stanovalci so bili druĹžbe veseli, z njihovim delom pa zadovoljni – Za veÄ?erjo so si skuhali golaĹž Tina Felicijan

Velenje, 3. junij – V programu za brezdomne osebe Center HiĹĄa so Ĺže tretje leto povabili obÄ?anke in obÄ?ane ter posameznike iz raznih institucij, da vstopijo v hiĹĄo med vrtovi in se zaveĹžejo k enodnevni izkuĹĄnji Ĺživljenja uporabnikov. Tako prispevajo k njihovi socialni vkljuÄ?enosti, krepitvi njihove notranje moÄ?i v boju z Ĺživljenjsko situacijo ter vzpostaviti okoliĹĄÄ?in za spreminjanje druĹžbenih staliĹĄÄ?, povezanih s stereotipi o brezdomnih osebah.

â?ą

Iz Centra HiĹĄa se je pred kratkim izselil veÄ?letni uporabnik, ki se je s podporo programa uspel ozdraviti zasvojenosti, se okrepiti in si stkati socialno mreĹžo ter si poiskati drug dom.

Neposredna izkuĹĄnja za odpravljanje stereotipov

Pri zavezi ne gre le za druĹženje med uporabniki Centra HiĹĄa in zunanjimi obiskovalci, ampak za prevzem odgovornosti, obveze, da ne bodo kar tako izstopili, ko imajo dovolj, je povedala strokovna delavka v programu Brigita Ĺ inigoj. V 24 urah je se-

dem obiskovalcev skuĹĄalo na lastni koĹži izkusiti drobec pojava brezdomstva, obÄ?utij in doĹživetij oseb, ki so brez svoje strehe nad glavo ali se sooÄ?ajo z negotovimi in neprimernimi pogoji bivanja. ÂťZ vsakim razbitim stereotipom je narejen en korak, pa Ä?etudi

â?ą

ÂťV Ĺživljenju moraĹĄ biti priden. Zakaj ne bi ĹĄe za druge naredila kaj dobrega.ÂŤ Klementina Petermanec

samo pri enem Ä?loveku. Informacije gredo od ust do ust. Ĺ e vsak, ki je prviÄ? vstopil v naĹĄo hiĹĄo, je priÄ?akoval nekaj drugega – priÄ?akujejo zavetiĹĄÄ?e za brezdomne kot nekaj slabega – nato pa so vsi preseneÄ?eni tudi nad tem, da so uporabniki aktivni, ne pa brezdelneĹži, ki leĹžijo in popivajo. Svojo vrednost skuĹĄajo dvigovati tako, da prispevajo k programu in krepijo svoje veĹĄÄ?ine, osebnost in se trudijo narediti korake dalje.ÂŤ Devet stanovalcev Centra HiĹĄa preĹživi dneve delovno, pravijo. Ko opravijo vse po hiĹĄi, se po popoldanskem poÄ?itku lotijo vrtnarjenja. Izmenjujejo si semena s sosedi vrtiÄ?karji, pridelano zelenjavo pa ĹĄe posebej radi podarijo socialno ogroĹženim. Obiskovalce so sprejeli dopol-

dne. Ti so se lotili vsakodnevnih zadolĹžitev in obveznosti, kakrĹĄne uporabniki visokopraĹžnega programa imajo: dopoldanskega Ä?iĹĄÄ?enja in hiĹĄnih opravil ter delovno-okupacijskih aktivnosti od 15. do 19. ure na vrtu in cvetliÄ?nih gredicah, ko so pred hiĹĄo postavili kozolÄ?ek za plakate in obvestila, s keramiko obloĹžili ĹĄtirno, kakor pogovorno reÄ?emo vodnjaku, zasadili vrtnice in balkonsko cvetje, kako sadno

â?ą

ÂťS pozivom k zavezi skuĹĄamo ozaveĹĄÄ?ati o pojavu brezdomstva. ÄŒeprav to ni nekaj, s Ä?imer bi se ljudje radi ukvarjali, je med nami – tudi v Velenju.ÂŤ Brigita Ĺ inigoj

drevesce, ki so ga priskrbeli stanovalci, opleli vrt. Tako so tudi dobrovoljni in na delo pripravljeni udeleĹženci zaveze imeli podroben program, saj so jim stanovalci, ki so prevzeli vlogo mentorjev, odredili delovne naloge, pripravili razpored uporabe kopalnice in jim dodelili mesta za prenoÄ?itev. Z njihovim delom so bili zadovoljni, Klementini Petermanec pa so dali celo diplomo za naj Ä?istilko, ker se je tako izkazala

Po tem, ko so obiskovalci dopoldne natanÄ?no oÄ?istili hiĹĄo, so se popoldne lotili vrta in priprave veÄ?erje.

pri Ä?iĹĄÄ?enju kuhinje. Ta je poziv k zavezi sprejela brez predsodkov, saj je Ĺže pred 12 leti imela dobrega prijatelja brezdomca, a si takrat ni ustvarila celotne slike. ÂťZanimalo me je, kako Ĺživijo, kakĹĄni so prostori, kake delovne obveznosti imajo. HiĹĄa je sicer urejena, a to so le fantje, zato je bilo podrobno Ä?iĹĄÄ?enje kuhinje dobrodoĹĄlo,ÂŤ je povedala obiskovalka, ki je v Centru HiĹĄa preĹživela lep in ne preveÄ? naporen dan. Po veÄ?erji in druĹženju ob kitari je bila tudi noÄ? kar mirna, Ä?eprav so nekateri smrÄ?ali in ĹĄkripali z zobmi. ÂťCelotna izkuĹĄnja je bila dobra in bi jo ĹĄe ponovi-

â?ą

Vedno jim primanjkuje rjuh in nogavic, veseli pa bodo tudi pripomoÄ?kov in sredstev za delo, ki jim jih lahko prinesete v hiĹĄo na cesti Simona Blatnika 21.

la,ÂŤ je sklenila. Poletje bodo uporabniki programa Center HiĹĄa preĹživeli na vrtu. Hladili pa se bodo kar v Velenjskem jezeru. 24. junija jim bo o higieni in poteh prenosa okuĹžb

predavala medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Velenje, odpravili pa se bodo tudi na planinski pohod. đ&#x;”˛

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

STARO ZA NOVO! Informacije:

041 813 949

NOVO! NOVO!

KOLO ELEKTRIČNO DEVRON! 1.200 € 996,00 € Prihranek: 204,00 €

BIOLOĹ KE ÄŒISTILNE NAPRAVE -

delovanje z ali brez elektriÄ?ne energije BREZPLAÄŒNO STROKOVNO SVETOVANJE NA TERENU TER MOĹ˝NOST PLAÄŒILA NA OBROKE!

Inf: 041 666 476

Z VAMI IN ZA VAS!

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

9. junija 2016

Ĺ CV letos podelil 73 priznanj

Nagrade za pridne bralce razdeljene

Izjemni dijak Ĺ olskega centra Velenje je postal Jaka Jenko z Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Velenje, 26. maj – Velenjski ĹĄolski center Ĺže vrsto let spremlja doseĹžke svojih dijakov, tistim najbolj uspeĹĄnim in prizadevnim pa ob koncu srednjeĹĄolskih dni podeli priznanja za njihovo delo in doseĹžke. ÂťMaj je pri nas tradicionalno mesec Ĺžlahtnih priredi-

kovnik s ĹĄole za rudarstvo in varstvo okolja, Jaka Jenko z elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole pa je postal tudi izjemni dijak Ĺ CV. Sprva je bil plah, tih in neopazen fant, so zapisali v obrazloĹžitev Ä?astnega naziva. Danes pa se je z marljivostjo, vestnostjo in vedoĹželjno-

je izpolnil Unescovo poslanstvo dobre ĹĄole in jo predstavljal tudi drugje. V spominu mu bo ostalo veliko stvari, pravi. ÂťVse od maturantskega izleta, obiska Rusije pred nekaj tedni, vse je bilo super.ÂŤ Ob podelitvi priznanja, ki je zanj potrditev, da je v ĹĄtirih le-

Leseni OstrĹžki, ki so jih prejeli mali bralci iz vrtcev v Ĺ aleĹĄki dolini, ker so vse leto pridno brali, bodo ĹĄe en lep spomin na leta, ki so jih dobitniki preĹživeli v vrtcu. Verjetno pa bodo radi brali tudi, ko jeseni postanejo prvoĹĄolÄ?ki.

Izjemni dijaki (z leve): Jan VoduĹĄek (Gimnazija), Xiaoli Y (ĹĄola za storitvene dejavnosti), Dejan SevÄ?nikar (strojna ĹĄola), Jaka Jenko (elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola in izjemni dijak Ĺ CV) Velenje in Janja Zabukovnik (ĹĄola za rudarstvo in varstvo okolja).

Rekli so â?ą Mag. Ivan

Kotnik: ÂťNaĹĄim dijakom dajemo cel kup znanj, za katera pravimo, da so znanja za Ĺživljenje. In ta so vsaj ravno tako pomembna, Ä?e ne bolj, kot tista, za katera junija dobijo spriÄ?evala o zakljuÄ?nem izpitu, poklicni ali sploĹĄni maturi.ÂŤ

tev, ko tiste, ki nekako izstopajo, ĹĄe posebej izpostavimo. Ĺ olskega leta sicer ĹĄe ni konec, a Ĺže sedaj smo prepriÄ?ani, da bo letoĹĄnje uspeĹĄno, morda ĹĄe bolj, kot je bilo lansko,ÂŤ je dejal ravnatelj Ĺ CV mag. Ivan Kotnik in dodal, da je vsako leto teĹžje izbrati tiste, ki izstopajo, ker je dobrih zelo veliko, to pa potrjuje, da je ĹĄolski center na dobri poti. Tako so letos podelili 66 priznanj in eno skupinsko. Imenovali so tudi izjemne dijake posameznih ĹĄol: Jan VoduĹĄek z gimnazije, Xiaoli Ye s ĹĄole za storitvene dejavnosti, Dejan SevÄ?nikar s strojne ĹĄole, Janja Zabu-

stjo razvil v samozavestnega, pokonÄ?nega in izobraĹženega fanta s pozitivnim vplivom na ljudi okrog sebe. Vedno je bil pripravljen pomagati soĹĄolcem, ostalim dijakom in uÄ?iteljem na ĹĄoli. Izkazal se je kot sijajen dijak v izobraĹževanju in pri organizaciji razliÄ?nih dejavnosti. UspeĹĄen je bil na ĹĄtevilnih tekmovanjih – matematiÄ?nih in geografskih, na raziskovalnem podroÄ?ju, ko je v drugem in tretjem letniku pripravil raziskovalni nalogi, v Ä?etrtem pa celo na drugi ĹĄoli in tako spodbudil sodelovanje. Bil je aktiven v podjetniĹĄtvu, pomagal je pri razliÄ?nih dejavnostih in strokovnih izobraĹževanjih v okviru ĹĄole in zunaj nje. Poleg tega

tih veliko dosegel, Ä?eprav bi lahko ĹĄe veÄ?, je povedal, da je ERĹ ena najboljĹĄih ĹĄol, na katere bi se lahko vpisal. ÂťRes sem zadovoljen s tem ĹĄtiriletnim programom. NauÄ?il sem se, kar sem se le mogel. Mislim, da s ĹĄole odhajam poln znanja.ÂŤ Ker ga najbolj zanima programiranje, je v ĹĄoli pridobljeno znanje v prostem Ä?asu ĹĄe nadgrajeval, kolikor mu je Ä?as dopuĹĄÄ?al, pa se je loteval razliÄ?nih obĹĄolskih dejavnosti. Jaka bo izobraĹževanje nadaljeval na ljubljanski fakulteti za raÄ?unalniĹĄtvo in informatiko. đ&#x;”˛

Zagotovo pa so bili bralnih znaÄ?k veseli tudi najmlajĹĄi bralci, ki v veÄ?ini ĹĄe berejo s pomoÄ?jo odraslih. V sredo so predĹĄolske bralne znaÄ?ke prejeli bralci iz Vrtca Ĺ oĹĄtanj, v Ä?etrtek iz Vrtca Velenje in v petek iz Vrtca Ĺ martno ob Paki. Tisti, ki jeseni odhajajo v prvi razred devetletke, so dobili lesene OstrĹžke, mlajĹĄi pa posebna priznanja. Skupno ĹĄtevilo predĹĄolskih bralnih znaÄ?k malih bralcev v Ĺ aleĹĄki dolini je letos 644, kar je veÄ? kot lani. Petletna Lana iz Vrtca Velenje nam je povedala, da rada

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v

Magistrski ĹĄtudijski program Energetika (II. bolonjska stopnja, redni in izredni ĹĄtudij)

Ä?etrtek, 16. junij 2016, ob 16.00 MIC Velenje

www.fe.um.si

ter

(III. bolonjska stopnja, izredni ĹĄtudij)

krĹĄko - velenje

đ&#x;”˛

bĹĄ

Mikrogravitacija kometov Dijak Luka JevĹĄenak raziskoval gibanje modela Philae ter teĹžnostno polje kometa in prejel drĹžavno zlato odliÄ?je Tatjana PodgorĹĄek

Doktorski ĹĄtudijski program Energetika

bere. Malo zna Ĺže sama, ĹĄe raje pa ima, Ä?e ji bereta ati ali mamica. ÂťV vrtcu smo se potem pogovarjali o knjigah, pa tudi risali smo. Letos sem se vpisala tudi v knjiĹžnico, zato bom veliko brala tudi poleti. Knjige so res fajn,ÂŤ je priznala. Bila je le ena do mnogih, ki so ponosno sprejeli priznanje zato, ker imajo radi knjige. Ponosni pa so bili tudi njihovi starĹĄi, ki so jih spremljali pri tem pomembnem dejanju, ki pripomore k vzgoji novih bralcev.

tf

Med 73 priznanji uspeĹĄnim dijakinjam in dijakom zakljuÄ?nih letnikov Ĺ CV je tudi 37 priznanj vsem, ki so dosegli odliÄ?ni uspeh. NajveÄ? jih je bilo na gimnaziji (14) in elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli (10), na ĹĄoli za storitvene dejavnosti jih je bilo pet, po ĹĄtirje pa na ĹĄoli za rudarstvo in varstvo okolja ter strojni ĹĄoli. NajveÄ? priznanj Ĺ CV so prejeli dijakinje in dijaki gimnazije in ĹĄole za storitvene dejavnosti, sledijo pa elektro in raÄ?unalniĹĄka, strojna in ĹĄola za rudarstvo in varstvo okolja. Skupinsko priznanje pa so prejeli dijaki ĹĄole za rudarstvo in varstvo okolja.

Informativni dan:

Velenje, 2. junija – PrejĹĄnji teden so tisti, ki radi berejo, dobili bralne znaÄ?ke. Zato je tudi letos poskrbela MZPM Velenje. V ponedeljek so ĹĄe en spomin na osnovnoĹĄolska leta dobili devetoĹĄolci, ki so vsa leta osvajali Kajuhovo bralno znaÄ?ko. Kar 193 je letos v Ĺ aleĹĄki dolini zlatih bralcev, priznanje pa so jim izroÄ?ili v velenjskem domu kulture na prireditvi, ki so jo namenili tudi podelitvi regijskih priznanj za vse uÄ?ence in mentorje, ki so sodelovali v letoĹĄnjem nateÄ?aju Evropa v ĹĄoli.

Med dobitniki zlatega priznanja na letoĹĄnjem drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev Slovenije je bil tudi dijak 2. letnika velenjske gimnazije Luka JevĹĄenak. Prejel ga je za nalogo Mikrogravitacija kometov, ki jo je izdelal pod mentorstvom Petra JevĹĄenaka. Zanj to ni bilo prva, ampak Ĺže tretja raziskovalna naloga, in tudi prejĹĄnji sta bili nagrajeni z visokim priznanjem. ÂťMentor je naĹĄel v Ä?asopisu podatke o misiji vesoljske sonde Rosetta spomladi leta 2014, ki je ujela svoj cilj – komet 67P. Svet so obĹĄle slike nebesnega telesa v obliki sprimka dveh kep. Eden od vrhuncev misije je bil spust modela Philae na komet. Tema se mu je zdela zanimiva, mene pa ni bilo teĹžko pridobiti, saj me preplet programiranja in fizike zelo zanima,ÂŤ je pojasnil razloge

Luka JevĹĄenak: ÂťPomembne so znanje in izkuĹĄnje, zlato priznanje pa je Ä?eĹĄnja na torti.ÂŤ

za izdelavo naloge sogovornik. Prvi cilj, ki si ga je zadal pri raziskovanju gravitacijskega polja v okolici kometa, je bilo z analizo gibanja modula Philae doloÄ?iti teĹžni pospeĹĄek na povrĹĄju in z njim izraÄ?unati maso

kometa. Drugi pa raziskati teĹžnostno polje kometa – telesa zelo nenavadne oblike. ÂťUgotovil sem, da so v gravitaciji podobnosti med kometom in okroglimi telesi, obstaja pa tudi nekaj zanimivih razlik. Najbolj ta, da ni nujno, da telesa proti kometu padajo po premici, ampak bi lahko pri tem naredila enega ali dva rahla zavoja.ÂŤ Luka priznava, da je naloga zahtevala veÄ? dela in Ä?asa, kot je naÄ?rtoval, a se je trud poplaÄ?al. Bolj kot priznanje ĹĄteje pridobljeno znanje in izkuĹĄnje. PodroÄ?je, ki se ga je v nalogi lotil tokrat, ga zelo zanima in vsaj za zdaj razmiĹĄlja, da bi nadaljeval tudi ĹĄtudij v tej smeri. Ĺ˝e danes je v precejĹĄnji meri odloÄ?en, da bo v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline sodeloval prihodnje ĹĄolsko leto. Z mentorjem razmiĹĄljata znova o ideji s đ&#x;”˛ tega podroÄ?ja.

Porihtajmo si Ĺ martno Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so lani prviÄ? organizirali poÄ?itniĹĄko delo za dijake in ĹĄtudente. Akcijo so poimenovali Porihtajmo si Ĺ martno. MoĹžnost za skromen zasluĹžek dijakom in ĹĄtudentom bodo omogoÄ?ili tudi letos. VÄ?eraj je namreÄ? obÄ?inska uprava na svojih spletnih straneh objavila razpis za moĹžnost opravljanja poÄ?itniĹĄkega dela. To bo potekalo v treh terminih (od 18. do 22. julija, od 25. do

29. julija ter od 8. do 12. avgusta). Delo skupin, ki bodo delale osem ur na dan pet dni v tednu, bodo usmerjali mentorji. Prijave bodo zbirali do 17. junija, o izboru pa bodo izbrani obveĹĄÄ?eni do 30. junija. Tako kot lani bo priloĹžnost za opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela dobilo 10 dijakov in ĹĄtudentov. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

9. junija 2016

Pevci s pesmijo navduĹĄili Francoze Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor je minuli vikend gostoval pobratenem mestu Velenja, francoskem Vienne, in z obema koncertoma navduĹĄil posluĹĄalce Zbor se je odzval vabilu organizatorjev iz druĹĄtva za mednarodne odnose iz Vienna in v petek, 3., ter v soboto, 4. junija, pod vodstvom dirigentke Danice PireÄ?nik izvedel dva koncerta v mestu na jugovzhodu Francije. V sodelovanju z dvema lokalnima zboroma so pripravili koncerta ter odpeli program, sestavljen iz sakralnih pesmi ter v drugem delu slovenskih ljudskih pesmi. Kljub jezikovnim razlikam je posluĹĄalce glasba prevzela. Vienne z Velenjem sodeluje Ĺže vrsto let in gostitelji so se ĹĄe posebej potrudili ter za naĹĄe pevce lepo poskrbeli. Sprejeli so jih tudi v mestni hiĹĄi, kjer so predstavniki poudarili pomen sodelovanja dveh mest. ÂťZdi se, kakor da bi stopil v nov svet, Francozi so zares hvaleĹžna publika, ki dobre izvajalce primerno nagradijo. So izjemno srÄ?ni ljudje in Ä?udovito je ter izjemna Ä?ast hkrati, da smo bili njihovi gostje,ÂŤ pove predsednica Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora Klavdija Ĺ˝erdoner. Ĺ APZ ni bil prvi zbor, ki je gostoval v Vienne, tam so

Mozaiki MatjaĹž Ĺ alej

Zbor pripravlja na Velenjskem gradu v soboto, 11. junija, ob 20. uri koncert 'Kje so tiste stezice'.

Ĺže v preteklosti navduĹĄevali Rudarski oktet, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet in MeĹĄani mladinski zbor Ĺ CV, takrat tudi pod vodstvom Danice PireÄ?nik. A Ĺže sedaj si domaÄ?ini Ĺželijo kmalu ponovnega obiska VelenjÄ?anov. Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor letos konÄ?uje izjemno bogato sezono. Ĺ˝e marca so izvedli v Velenju celoveÄ?erni abonmajski

koncert, izdali novo zgoĹĄÄ?enko Magnum Mysterium, maja so se udeleĹžili mednarodnega zborovskega tekmovanja v avstrijskem Bad Ischlu, kjer so osvojili zlato priznanje in postali zmagovalci v svoji kategoriji. Po gostovanju v Franciji pripravljajo nov projekt: v sodelovanju z zamejskim zborom Podjuna iz Pliberka pripravljajo na Velenjskem gradu

v soboto, 11. junija, ob 20. uri koncert z naslovom Kje so tiste stezice. Projektov se vselej lotevajo premiĹĄljeno in tehtno, njihov namen je izvajati kakovostno glasbo, utrditi vezi med zbori ter ljudi navduĹĄevati z zborovsko glasbo. đ&#x;”˛

Ana Ĺ pes

NostalgiÄ?ne Velenjske zgodbe Glavni krivec, da je knjiga nastala, sta dr. MatjaĹž Kmecl in tednik NaĹĄ Ä?as – Knjigo je izdala KnjiĹžnica Velenje – Danes prva javna predstavitev knjige Velenje, 9. junija – Nocoj ob 19.19 bodo v preddverju velenjske mestne knjiĹžnice predstavili drugo knjigo Bojana GlavaÄ?a. VeÄ?ina domaÄ?inov ga pozna kot profesorja geografije in dolgoletnega ravnatelja Gimnazije Velenje. Zadnja leta je tudi Ä?arodej Boy, pripomoÄ?ke za izvajanje trikov ima skoraj vedno s seboj. Ena od njegovih ljubezni pa so tudi zgodbe. Rad jih posluĹĄa in pripoveduje, zadnja leta pa jih tudi pridno zapisuje. In tako so nastale Velenjske zgodbe. ÂťMoje prve zgodbe so izĹĄle v Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as. Skupaj jih je bilo 25, v knjigi pa jih je 46,ÂŤ nam razkrije avtor, ki hudomuĹĄno doda, da so zgodbe kratke tudi zato, ker v Ä?asopisu nikoli ni dovolj prostora. To je pogosto sliĹĄal od naĹĄega urednika, potem pa se je tega drĹžal tudi, ko je nastajala knjiga. ÂťSpomini mi niso dali miru. Vedno bolj sem se spominjal dogodkov iz svojega Ĺživljenja, sploh tistih, ki so povezani z Velenjem v predvojnem, medvojnem in povojnem Ä?asu. Da sem obujal spomin, sem se sreÄ?eval tudi z nekdanjimi soĹĄolci. NajveÄ?krat sva ĹĄtevilne dogodke premlevala s soĹĄolcem JoĹžetom Hudarinom starejĹĄim, ki sem mu res hvaleĹžen za to,ÂŤ izvemo. Ker veÄ?ina zgodb govori o Ĺživljenju v Velenju, mu je prijatelj dr. MatjaĹž Kmecl, ki mu jih je v vpogled najprej poslal le nekaj, predlagal, da knjigo preprosto poimenuje

Galerija uradno del Festivala Velenje Velenje, 31. maja – Zadnji dan maja je bil Javni zavod Galerija Velenje uradno pripojen k javnemu zavodu Festival Velenje. Javni zavod Galerija Velenje je s tem kot javni zavod prenehal obstajati. Naj spomnimo, da je Mestna obÄ?ina Velenje lani konÄ?ala temeljito prenovo stavbe galerije, ki je predvidena kot nosilec kreativnih in kulturnih industrij. Sodobno tehniÄ?no opremljena galerija se bo

Bojan GlavaÄ?: ÂťZgodbe sem zaÄ?el pisati zato, ker so me preganjali spomini.ÂŤ

Velenjske zgodbe. Prav on ga je spodbudil, da je napisal ĹĄe veÄ? zgodbic, saj mu je rekel: ÂťTa knjiga mora nastati.ÂŤ In je, kot izvemo, v dokaj kratkem Ä?asu. Uvodno besedo h ÂťGlavaÄ?evim zanimivim in malce nostalgiÄ?nim Velenjskim zgodbamÂŤ je napisal kar dr. Kmecl. GlavaÄ? pravi, da se mu zdi, da ga je

v njej kar preveÄ? pohvalil. Bralci se verjetno ne bodo strinjali s tem. O zgodbah v knjigi pa nam je avtor povedal ĹĄe nekaj zanimivosti. ÂťZagotovo je v vsaki moji zgodbi nekaj avtobiografskega, v njih vidim sebe. VÄ?asih so spomini tako Ĺživi, da se spomnim podrobnosti, celo muhe, ki leti po kuhinji. Danes jih imam 86, pri teh letih stvari, ki so se zgodile pred mnogimi leti, bolj prihajajo na povrĹĄje. NovejĹĄe pa pozabljamo,ÂŤ razloĹži. Prve zgodbe je pisal na roko, poÄ?asi je osvojil tudi raÄ?unalnik. NadomeĹĄÄ?a mu pisalni stroj, tudi elektronsko poĹĄto uporablja. Bojan GlavaÄ?, ki se je z druĹžino preselil v Velenje pred drugo svetovno vojno iz KrĹĄkega, se ima za starega VelenjÄ?ana. V srednjeĹĄolskih letih je pesnil, Ĺžilico pa je obudil v sivih letih. Tako je nastala pesniĹĄka zbirka Pesmi iz klobuka. Sedaj, ko je ĹĄe bolj siv, pa raje piĹĄe zgodbe. Da so izĹĄle, je hvaleĹžen dvema direktorjema – Vladu VrbiÄ?u (KnjiĹžnica Velenje) in Borisu ZakoĹĄku (NaĹĄ Ä?as, d. o. o.). Zapise je lektorirala Alenka Ĺ alej, knjigo je z ilustracijami opremila mlada umetnica Juma ValenÄ?ak, oblikovala pa jo je Janja KoĹĄuta Ĺ pegel z NaĹĄega Ä?asa. Natis knjige, ki jo je izdala KnjiĹžnica Velenje, je sofinancirala MO Velenje. đ&#x;”˛

bĹĄ

aktivno vkljuÄ?evala tudi v dejavnost gospodarstva in turizma, saj bo z novimi programi krepila ustvarjalnost v kreativnem sektorju gospodarstva. ZdruĹžitev Galerije in Festivala je, kot ocenjujejo na obÄ?ini Velenje, smiselna tudi v lokacijskem smislu. Osrednja objekta sta neposredna soseda, kar predstavlja lahko prilagoditev organizacije zavoda, tudi z vidika kadrovskega in tehniÄ?nega upravljanja. đ&#x;”˛

bĹĄ

Spustil se bom na polje umetnosti, ki ga strokovno res morda manj poznam, sem se pa zadnjih nekaj let na svojih kulturnih potepanjih mnogokrat sreÄ?al z njim. S tem si na svoj naÄ?in dovolj uspeĹĄno ĹĄirim in povezujem svoja umetnostnozgodovinska spoznanja. Med obiskovanjem svetovne kulturne dediĹĄÄ?ine in UNESCO-vih seznamov civilizacijskih kulturnih zapuĹĄÄ?in sem na razliÄ?nih lohkalitetah po vsem Mediteranu (in Balkanu) naletel na mnogo izjemnih primerov ohranjenih mozaikov, ki datirajo vse od zgodnje antike Starih Grkov do srednjega veka. Pela, Vergina, Heraclea, Stobi, Piazza Armerina (Villa Romana), Monreale, Aquilea, Ercolano, Pompeji, Vienne in ĹĄtevilni drugi kraji povedo zgodovinarju in umetnostnemu zgodovinarju toliko, da ni treba posebej komentirati kvalitete lokalitet ter poudarjati, da vse to sodi na spisek preseĹžkov svetovne kulturne dediĹĄÄ?ine. Ko naletim na to zvrst umetnosti, si sam pri sebi reÄ?em ÂťOh, spet ti mozaiki!ÂŤ, a me vedno znova in znova po ogledu navduĹĄijo in prepriÄ?ajo – po veÄ?ini neznani avtorji –, da je bila ta umetnost pred dvema do tremi tisoÄ?letji izjemno razvita ter je svojo lepoto ohranila ĹĄe daleÄ? v srednji in novi vek. Na potovanjih sem zasledil in osebno odkrival ob ÂťmozaiÄ?nihÂŤ obiskih vse vrste tematik na umetninah. Raznorodnost motivov je izjemna. Spoznaval sem podobe zgodnjih starogrĹĄkih mozaikov z motivi geometriÄ?ne faze in oblik, ki so jih kasneje prevzele tipiÄ?ne podobe arabesk. Zgodovinska obdobja so se nadaljevala preko antiÄ?nih mitoloĹĄkih motivov, ki se v grĹĄki zgodovini meĹĄajo z motiviko stare grĹĄke religije, nadaljujejo preko rimskega obdobja v sorodne motive rimskih bogov. Posebno poglavje so motivi zgodnjega obdobja krĹĄÄ?anstva ter zgodnje krĹĄÄ?anske simbolike, ki se kaĹžejo predvsem v specifiÄ?nih Ĺživalskih motivih. Nekatere Ĺživali na teh mozaikih so v ostalih obdobjih redkejĹĄe (motiv pava, dveh koĹĄut, rib ...). Motivi so seveda odvisni tudi od tega, kje so se mozaiki uporabljali, od templjev, aristokratskih vil, term in kopaliĹĄÄ?, mestnih bivaliĹĄÄ? do bazilik in drugih objektov.

Seveda je ohranjanje, konservacija in prezentacija teh doseĹžkov javnosti, povsem druga zgodba. Kulturna politika in predvsem finanÄ?na sredstva narekujejo drĹžavam in skupnostim razliÄ?ne naÄ?ine konservacije ter predvsem kvaliteto le-te. V Makedoniji sem se kar zgrozil ob dejstvu, da so v Bitolski Herakleji (Heraclea Lyncestis) izjemni mozaiki izpostavljeni velikim atmosferskim razlikam in ni sredstev za potrebno zaĹĄÄ?ito. Med tem pa se v njihovi prestolnici Skopju postavlja na stotine spomenikov in skulptur z namenom vzpostavljanja nekakĹĄne nacionalne kulturne identitete in kultov osebnosti iz pretekle in polpretekle zgodovine. Vsekakor imajo kulturne politike in stroka razliÄ?ne prijeme pri ohranjanju te dediĹĄÄ?ine, a predvsem v Franciji in Italiji je zaslediti vrhunske naÄ?ine ohranjanje takĹĄnih mozaikov. Pa vendar, bolj ko razmiĹĄljam in podoĹživljam za nazaj, najlepĹĄe doĹživetje je, vsaj v obiskovalcu, videti umetnino na mestu, kjer je stala in nastala. Zato se mi zdi neprimerljivo postavljati, prestavljati in rekonstruirati mozaik na mesto, kjer ga nekoÄ? ni bilo. Seveda je v nekaterih primerih to neizogibno in nujno ter edino moĹžno. ÄŒeprav sem pred kratkim obiskal izjemen arheoloĹĄki muzej v partnerskem francoskem mestu Vienne (MusĂŠe Gallo-Romain de St. Romain en Gal), ki je izjemen, imam najlepĹĄe vtise vseeno z lokalitet, kjer vidiĹĄ zaĹĄÄ?iteno umetnino na mestu, kjer je nastala, in sedaj na istem mestu privablja ljubitelje zgodovine in lepega. Pa da ne bo kakĹĄnega nerazumevanja, muzej ob reki Roni je izjemen, eden boljĹĄih tovrstnih, kar sem jih obiskal, pa vendar so obÄ?utki tudi drugje lepi. Sam bi si navsezadnje zelo Ĺželel, da bi imeli kakĹĄno vsaj podobno antiÄ?no nahajaliĹĄÄ?e tudi v naĹĄi drĹžavi, da ne omenjam morda katerega od makedonskih, v zibelki antike – GrÄ?iji in Italiji – pa je podobnih seveda toliko, da se lahko celo odloÄ?ajo, katerim bodo posvetili veÄ? pozornosti. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

9. junija 2016

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

ObveĹĄÄ?amo, vabimo, spodbujamo Kulturna naj bi bila sestavni del vsakega naĹĄega vsakdana. ÄŒe je tako ali ne, je odvisno od nas samih. Delavci in sodelavci Radia Velenje pa smo prepriÄ?ani, da je tako, zato sta sestavni del vsake oddaje na frekvencah 107,8 mega herca pregled kulturnih dogodkov in minute za kulturo. Obe rubriki sta namenjeni obveĹĄÄ?anju o kulturnem dogajanju v Ĺ aleĹĄki dolini in tudi njeni ĹĄirĹĄi okolici, povabilo nanje ter ne nazadnje tudi spodbujanju ljudi h kulturni ustvarjalnosti. Za pregled kulturnih dogodkov na Radiu Velenje Ĺže nekaj Ä?asa skrbi radijska sodelavka Katarina RoĹĄer, za minute za kulturo

pa od letos dalje najpogosteje Tina Felicijan. ÂťMinute so vedno prekratke. Vsak dan dajemo priloĹžnost tako poklicnim kot ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, da predstavijo sebe in svoje delo na razliÄ?nih kulturno-umetniĹĄkih podroÄ?jih, prav tako druĹĄtvom in podobnim organizacijam.ÂŤ Kot ĹĄe

dodaja Tina, vedno poskuĹĄa poiskati aktualne dogodke. ÄŒe teh sluÄ?ajno v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ni, ÂťseĹžeÂŤ po kulturni ustvarjalnosti ĹĄe v sosednje regije – na KoroĹĄko in v Savinjsko, predstavi izdelke umetnikov, kakĹĄen zanimiv razstavni eksponat iz muzejskih razstaviĹĄÄ? ali predstavi dolgoletnega uspeĹĄnega ustvarjalca. Pri izbiri je posebej pozorna na to, da so izvajalci iz razliÄ?nih okolij, ali so na sceno stopili prviÄ? oziroma po daljĹĄem Ä?asu, da je vsebina dogodka kakovostna. Vedno so zanimive, dodaja Tina, jubilejne prireditve. ÂťS sogovorniki se pogovarjam o tem, kaj mu pomeni kulturno-umetniĹĄko ustvarjanje, koliko je to pomembno za skupnost, v kateri deluje in za ĹĄirĹĄo okolico. Odziv je pri veÄ?ini zelo dober, saj so zadovoljni, da smo se jih spomnili. Je pa tako, da se vÄ?asih moji sogovorniki laĹžje izraĹžajo v kulturno-umetniĹĄkih delih in je njihovo govorno sporoÄ?anje nekoliko bolj ĹĄibka toÄ?ka,ÂŤ je ĹĄe povedala Tina Felicijan. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. 1. 2. 3.

SEVERINA, GORAN KARAN, DANIJELA, GIULIANO – Manta me jubav CELINE DION – Encore un soir ALEX VOLASKO – Ne bom te zgubu

Manta me jubav je naslov drugega singla iz muzikala NaĹĄa bila ĹĄtorija, ki nastaja pri naĹĄih juĹžnih sosedih. Po napovednem singlu Ĺ ta je svit, v katerem sta zapela Severina in Goran Karan, sta se jima v drugem pridruĹžila ĹĄe Danijela in Giuliano. Skladba in novi videospot nas vodita v sonÄ?ni Split 70. let, kot si ga je zamislil reĹžiser spota Danko Drinovac.

tp

GLASBENE novice

Maja Oderlap predstavlja novo skladbo Pred nekaj dnevi je luÄ? sveta ugledala nova pesem Maje Oderlap z naslovom Me znaĹĄ ĹĄe objeti. Skladba je tokrat priĹĄla izpod peresa Irene VrÄ?kovnik, besedilo je dodal Igor PirkoviÄ?, aranĹžma pa BoĹĄtjan Podlesnik. ÂťGlede na to, da Ĺživimo v Ä?udnih modernih Ä?asih, ko vse preveÄ?krat hitimo drug mimo drugega, sem prepriÄ?ana, da se bo marsikdo v tej zgodbi naĹĄel,ÂŤ pravi Maja in dodaja, da so za skladbo Ĺže posneli tudi videospot. Glavno besedo pri nastajanju pesmi in videa so tokrat prevzela dekleta, saj je spot, ki bo kmalu na ogled, nastal pod Ĺžensko reĹžisersko taktirko Alene MilkoviÄ?.

ga uporabil v svoji uspeĹĄnici Sorry. Z glasbenikom je poskuĹĄala doseÄ?i dogovor, a se ta na njene pozive sploh ni odzval. Zato so njeni odvetniki vloĹžili toĹžbo, v kateri od Bieberja, producenta skladbe Skrillexa in zaloĹžbe Universal, zahtevajo celoten profit, ki ga je kanadskemu zvezdniku prinesla uspeĹĄnica. Mimogrede, na Youtubeu je uspeĹĄnica Sorry zabeleĹžila Ĺže skoraj milijardo in pol ogledov.

Prince umrl zaradi prekomernega odmerka protiboleÄ?inskih tablet

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

glasbenika 21. aprila na njegovem posestvu Paisley Park v Minneapolisu. V preiskavi njegove smrti so zasliĹĄali tudi zdravnika Michaela Schulenberga, ki je bil pri Princu dvakrat v tednu pred njegovo smrtjo, nazadnje dan pred tragiÄ?nim dogodkom. Zdravil naj bi ga zaradi abstinenÄ?nih simptomov, povezanih z odvisnostjo od opiatov. Maja so ameriĹĄki mediji sicer poroÄ?ali, da je imel Prince pri sebi protiboleÄ?inske tablete, ki jih je dobil na recept.

Alex v iskanju samega sebe Mladi slovenski glasbenik Alex Volasko po treh letih od izida debitantskega albuma Tvoji nasmehi napoveduje novega. Zmago-

Justinu Bieberju grozi toĹžba zaradi plagiatorstva

nju samega sebe, tudi pet popolnoma novih skladb. V eni gostuje raper David, s katerim Alex tesno sodeluje tudi pri ustvarjanju glasbe skupine D Base, ki se je letos predstavila na Emi s skladbo Spet Ĺživ.

Smola na festivalu Rock am Ring Znameniti glasbeni festival Rock am Ring, ki Ĺže dve desetletji v NemÄ?ijo privablja svetovne glasbene zvezde, so minuli vikend morali najprej prekiniti, nato pa tudi odpovedati. Vzrok za teĹžave je bilo slabo vreme. Ĺ˝e v noÄ?i s petka na soboto se je nad prizoriĹĄÄ?em festivala, ki leĹži kakĹĄnih sto kilometrov od Frankfurta, razbesnela huda nevihta, v udaru strele pa je bilo poĹĄkodovanih na desetine ljudi. V bolniĹĄnico so prepeljali 72 ljudi, med njimi tudi hudo poĹĄkodovane, o smrtnih Ĺžrtvah pa na sreÄ?o ne poroÄ?ajo. Slabo vreme se je nadaljevalo tudi v soboto in nede-

Glasbenica Casey Dienel, bolj znana z imenom White Hinterland, je vloĹžila toĹžbo proti kanadskemu zvezdniku Justinu Bieberju, ker naj bi domnevno ukradel del njene skladbe Ring the Bell in

Legendarni glasbenik Prince je umrl zaradi prekomernega odmerka protiboleÄ?inskih tablet, je potrdil patolog v Minnesoti. Po njegovih navedbah je bila smrt glasbenika nesreÄ?a, ki jo je povzroÄ?il fetanyl, moÄ?an opiat za blaĹženje boleÄ?in. To je pokazala obdukcija, ki so jo opravili po smrti 57-letnega

valec pop rock veÄ?era letoĹĄnjega festivala Dnevi slovenske zabavne glasbe, na katerem je slavil s skladbo Pesem in poljub, album napoveduje s skladbo z naslovom Ne bom te zgubu, ki bo ena od enajstih pesmi z novega albuma. Vse so avtorske, poleg Ĺže sliĹĄanih pa je na albumu, ki nosi naslov V iska-

ljo, oblasti pa so nazadnje umaknile dovoljenje za nedeljsko izvedbo festivala. Tudi organizatorji so bili mnenja, da je tako najbolje, saj je varnost na prvem mestu. Na festivalu, kjer se jezbralo 90.000 ljudi, bi morali med drugimi nastopiti Red Hot Chili Peppers, Black Sabbath, Tenacious D in drugi.

1 ANSAMBEL PETRA FINKA - ÄŒe ne veĹĄ ne boli 2 ANSAMBEL VIHAR - Midva se ne smeva ljubiti 3 MODRIJANI - Si sreÄ?na z mano 4 ANSAMBEL SPEV - Dekle povej 5 ANSAMBEL MODRI VAL - Ta primorska burja 6 ANSAMBEL EKART - Ĺ e eno rundo daj toÄ?ajka 7 ANSAMBEL HOZENTREGARJI - Moja kraljica srca 8 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Nocoj, ko srÄ?ek me boli 9 KVINTET EVENT - To mi deli miĹĄka mala 10 MLADI GODCI - Srce Slovenije

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

ALICE COOPER BliĹža se slovenski nastop mojstra teatralnih rock spektaklov Alicea Cooperja. V ljubljanski Hali Tivoli bo nastopil v nedeljo, 12. junija, z novim ĹĄovom Spend The Night With Alice Cooper, v katerem bo moÄ? sliĹĄati njegove rock klasike, kot so Poison, School's Out, I'm Eighteen in druge.

VASJA MIHAJLOVIÄŒ Jutri, v petek, 10. junija, ob 21.00 uri bo na terasi pred eMCe placom v Velenju nastopil velenjski folk-country-blues glasbenik Vasja MihajloviÄ?. V letih 2014/2015 je na ĹĄtop potoval po Evropi in igral po ulicah mest. Pred kratkim je posnel svoj prvi album Travel Songs, ki je nastajal na poti, skladbe s tega albuma pa bo predstavil na jutriĹĄnjem koncertu.

I'VAN & PERO LOVĹ IN I'van, slovenski avtor, aranĹžer, kitarist in vokalist, je zdruĹžil moÄ?i s Perom LovĹĄinom. KonÄ?ni rezultat je na-

vihana skladba Vsak dan, ki govori o ‌ Ĺženskah. I'van in Pero sta skupaj delovala Ĺže v Sokolih, I'van pa je z LovĹĄinom stal na odru tudi kasneje kot Ä?lan njegove spremljevalne skupine.

BILBI Bilbi in Direktorji v poletje vstopajo z aktualnim singlom Zaradi bolezni v ansamblu z albuma Toskana. Avtorja besedila in glasbe sta Bilbi in Gregor Stermecki, skladba pa se ponovno spogleduje s pripovednimi elementi ĹĄansona. Bilbi bo 28. julija v okviru Poletnih kulturnih prireditev nastopila tudi v Velenju.

ZORAN PREDIN Glasbena legenda Zoran Predin svoje obÄ?instvo s podroÄ?ja nekdanje skupne drĹžave razveseljuje z novo skladbo z naslovom A sad adijo. Skladbo predstavlja v sodelovanju z znanim gipsy swing kitaristom Damirjem Kukuruzovićem. Skupaj pripravljata ĹĄe veÄ? skladb, ki naj bi izĹĄle na albumu spomladi prihodnje leto.

Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 12

12

9. junija 2016

frkanje » Levo & desno «

Na cesti Na cesti se je znašlo spet večje število policistov. Ne zaradi kakšnega odpuščanja, le dolgotrajno stavko so zamrznili. Kljub zamrznitvi bo lahko zdaj nekaterim voznikom vseeno bolj vroče.

⏫

Čeprav se je strokovna delavka v programu za brezdomne osebe Center Hiša Brigita Šinigoj dobro znašla tudi kot keramičarka, svojega poklica, ki mu je povsem predana, na srečo uporabnikov ne bi zamenjala. Ti ji vsaj enkrat na leto naložijo kako delo s seznama svojih vsakodnevnih opravil okrog hiše, da preizkusijo tudi njene druge veščine. Letos se je izkazalo, da ima tudi pri ročnih delih veliko potrpljenja.

⏫

Selfie je fotografija, na kateri nekdo upodobi samega sebe (in še koga), najpogosteje s pametnim telefonom ali spletno kamero, in nato sliko objavi na spletu. Prav to je storil tudi poslanec SD v državnem zboru Jan Škoberne. Čvek ne ve, ali je zadovoljen zaradi družbe ali zaradi še ene fotografije več na facebooku. Boris Lambizer, poveljnik Gasilske zveze Velenje, obrambna ministrica Andreja Katič ter Jože Drobež, predsednik gasilske zveze Šaleška dolina (od leve proti desni), njegovim nameram niso oporekali. Seveda, Čvek je ovekovečil vse.

⏪

Jani Horvat, član upravnega odbora Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, predsednik Društva upokojencev Šalek, je navdušen fotograf, česar na raznih prireditvah upokojencev ni težko zaznati. Tudi na nedavni otvoritvi Zlatega kotička v Mercatorjevem centru v Velenju je skrbno beležil dogajanje s svojim fotoaparatom. Nekatere je s pritiskanjem na sprožilec navduševal, druge spravljal v slabo voljo. Po fotografiji sodeč je bil med slednjimi tudi voditelj tombole na TV Golica Robert Pečnik – Peč. Bolj, ko se je Jani trudil pridobiti njegovo pozornost, bolj je Peč obračal glavo drugam. Zakaj, tudi Čveku ni znano.

Prebivalci nemškega mesteca Glambeck na vzhodu države so si šele prejšnji teden oddahnili od podivjanega štrka, ki je zaradi razočaranja v ljubezni napadal vse mogoče. Odkar je maja prispel v kraj, je že večkrat na-

padel štorklji par, ki tam gnezdi, nemalo kdaj pa se je lotil tudi trkanja na okna stanovalcev. Po ocenah strokovnjakov ga je k temu vodila jeza nad tekmeci, saj se je v ljubezenskem zanosu zaganjal celo v svoj odsev. Najbolj so štrka sicer motile strehe avtomobilov temnejših barv, zato so jih lastniki, da bi se izognili praskam na pločevini, raje pospravili pod strehe. »Očitno so ga vodili hormoni. Po navadi se štrk odpove gnezdu, ko ga premaga tekmec,« je pojasnila Nadine Bauer z nemške organizacije za zaščito živali Nabu. A ta štrk

je bil drugačen. In očitno uspešen; njegov tekmec, se namreč prejšnji teden ni vrnil v gnezdo in razdraženi štrk je takoj zgrabil priložnost in sam smuknil vanj.

Tekmovanje v kopanju grobov Če vam kri zaledeni v žilah že, ko samo pomislite, da boste nekoč pokopani nekaj metrov pod zemljo, potem tekmovanje, kot so ga minuli vikend pripravili na

Madžarskem, ni za vas. Grobarji iz vse države so se namreč pomerili v kategoriji kopanja grobov. 36 grobarjev se je v dvojicah preizkusilo v hitrosti in spretnosti ravnanja z lopato, pravila pa so bila dokaj enostavna: zmagata tista dva, ki najhitreje izkopljeta 1,6 metra globok, dva metra dolg in 0,8 metra širok grob. »To je poklic in kolegi, ki danes tukaj tekmujejo, so lahko ponosni nase, zaslužijo pa si tudi naše spoštovanje,« je tekmovanje ko-

O umestitvi hitre ceste med Velenjem in avtocesto še vedno ni miru. Kar je država že domala potrdila, bi nekateri še kar spreminjali. Ob še kako aktualnem vprašanju, kdaj (naj bi) cesto začeli graditi, je za nekatere še vedno aktualno tudi vprašanje, kje naj bi res potekala.

Pestrost Na Velenjskem jezeru in okoli njega je že zelo pestro. Čeprav je vreme še vedno bolj ali manj pusto.

Prebarvani Celjski rokometaši Pivovarne Laško so postali državni prvaki v celjski dvorani Zlatorog. Laškim košarkarjem Zlatorog v svojih rožnatih Treh lilijah ni uspelo. »Prebarval« jih je Helios.

Napetost

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Ljubosumni štrk se je znašal nad vsem mogočim

Še vedno kdaj in kje

mentiral Zoltan Juracsik, podpredsednik madžarske zveze pogrebnikov. Zmagala je ekipa iz lokalnega Debrecna, ki se bo na regionalnem tekmovanju pomerila z zmagovalci iz Poljske, Češke in Slovaške.

Užitna embalaža

Kenguru ji je poškodoval prsne vsadke Kolesarka Sharon Heinrich se je s prijateljico odpravila na krajšo kolesarsko pot po Avstraliji, ko je ob robu ceste zagleda-

Potem ko so švedski strokovnjaki poročali, da so se ribe v morju na odpadno embalažo navadile do te mere, da jo pri prehrani izberejo celo pred plankto-

nom, so se v ameriški državi Florida odločili za izdelavo embalaže plastičnih držav v obliki obročev (ki držijo »šesterček piva«), ki je užitna. V pivovarni Saltwater so zrna pšenice in ječmena, ki so jim ostala od varjenja piva, predelali v biološko razgradljive in za živali užitne obroče. »To je nov sistem pakiranja »šesterčkov«, ki bo živali nahranil, ne pa ubil,« je dejal predstojnik in soustanovitelj pivovarne Chris Gove. »Uporaba ostankov zrn po varjenju piva nam daje možnost predelave, ki je boljša od recikliranja,« je še dodal.

la ljubkega kenguruja. »Pomislila sem 'oh, ali ni ljubek', in nato je bil naenkrat na meni,« je povedala. Kenguru je kolesarko uporabil za nadaljnji odskok, kar je povzročilo škodo na njenih prsnih vsadkih. Od nje se je odbil še od prijateljice in šele nato je odskakljal dalje. »Bil je večji od mene in zelo težek,« je še dodala Sharon in povedala, da živali ni nič zamerila ter da ga je poimenovala Skip. Heinrichovi je kenguru raztrgal silikonske prsne vsadke, ima tudi tri zlomljena rebra, praske in ohromljeno nogo, njena prijateljica pa pretres možganov in poškodbo vratu. »Vsadki so iz silikona in fiziološke raztopine. Slednja bo preprosto stekla skozi telo, a silikon se sedaj strjuje, kar je boleče – to se

dogaja nekje tam, kjer so počena rebra,« je povedala kolesarka.

Zmajček dobiva bratce in sestrice Prvi človeški ribici, ki se je pretekli teden v Postojnski jami izvalila iz januarja izleženih jajc, se bosta očitno pridružili še najmanj dve. Le malo po tem, ko se je iz jajčeca izvalil prvi mali »zmajček«, je iz drugega začel lesti še njen bratec oz. sestrica, le da si je ta vzel malo več časa in se le počasi prebijal skozi

V Tešu je še vedno napetost. Hvala bogu, da bi bila le električna.

Vprašanje v zraku Že nekaj časa je jasno, da so Celjani v rokometu postali državni prvaki. Nekaj pa jih še vedno ugotavlja, kdo je bil najboljši.

Mednarodna udeležba Letošnji izbor najboljše inovacije v Saši je imel mednarodno obeležje. V inovativni ekipi Gorenja so bili tudi Japonci. Gospodinje bodo novi pralni stroj vseeno razumele.

Združitev? membrano jajčeca. Kot je znano, se je prvi proteus izvalil zelo hitro. »Naš prvi zmajček se je v življenje dobesedno izstrelil, v enem samem poskusu. Tudi zaradi tega so posnetki z infrardečo kamero neprecenljiva dediščina, tako za biologe kot javnost, kajti izleganje proteusa še ni bilo posneto,« so povedali predstavniki Postojnske jame in dodali, da ne smemo pozabiti na vse negotovosti, ki pretijo na mlade 'zmajčke'.

V enem naših dnevnikov so zapisali, da stranko SLS vodi Židanšek. Ker ta priimek vsebuje tudi ves priimek predsednika druge stranke, SD, nekateri sprašujejo, če v tem dnevniku vedo že kaj več o kakšni levo-desni koaliciji.

Naše hoste Zadnji čas pri nas vendarle bolj skrbimo za urejanje gozdov. Pa ne zato, da bi »šli še kdaj v hoste«.

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 13

REPORTAŽA

13

Ä?e naprave,ÂŤ na podlagi tega pa odloÄ?il, da se do ugotovitve sposobnosti plavajoÄ?e naprave za varno uporabo in vpisa v register plavajoÄ?ih naprav prepove uporaba Vodnega mesta, Âťda bi se odvrnila neposredna nevarnost za Ĺživljenje ali zdravje ljudi.ÂŤ PritrĹžnik pravi, da se je o pridobivanju dokumentacije posvetoval z MOV, od koder so sporoÄ?ili, da je Âťpostopek zelo zahteven, drag in dolgotrajen, zato smo se od-

li nove kupole na manjĹĄih pontonih, za kar letos ne bo denarja. Da je bilo Vodno mesto dobra pridobitev za turizem, saj je bilo velika atrakcija, kakrĹĄne v Sloveniji ni bilo, pravi vodja TIC-a UrĹĄka GaberĹĄek. Bilo je destinacija za veslaÄ?e, jadralce, suparje, razstava pa zelo pripovedna. Zato ga je TIC oglaĹĄeval in izkoriĹĄÄ?al za vabljive foto motive. Samo s pletno ga je na leto obiskalo med 350 in 400 ljudi. Zdaj pa je zani-

Ä?e. Meni, da je poleg pomanjkanja denarja in interesa teĹžava tudi v tem. Odgovornost, da Vodno mesto ni v celoti realizirano, pa si po njegovih besedah delijo vsi. ÂťSedanje plavajoÄ?e mesto je treba Ä?im prej poruĹĄiti, umakniti z gladine, ker meÄ?e slabo luÄ? tako na obÄ?ino kot name.ÂŤ

loÄ?ili, da objekt do takrat umaknemo in ne dovolimo njegove uporabe.ÂŤ Za enkrat ne bodo zaÄ?eli pridobivati dokumentacijo, pravijo.

manja za turistiÄ?no plovbo brez doloÄ?ene destinacije manj.

9. junija 2016

Bo plavajoÄ?e mesto ĹĄe na vodi? Vodno mesto nima ustreznih dokumentov, da bi lahko ĹĄe naprej sprejemalo obiskovalce Velenjskega jezera – Prvotna ideja ni nikoli zaĹživela Tina Felicijan

V letu Evropske prestolnice kulture je industrijski oblikovalec Elvis Halilović pod okriljem Mladinskega centra Velenje in v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje zgradil ploĹĄÄ?ad s ĹĄtirimi trifrekvenÄ?nimi geodeziÄ?nimi kupolami in jo splavil na Velenjsko jezero. EPK projekt Vodno mesto in izolacijski teden umetnosti je obetal rastlinjake, samozadostni sistem, delovne in bivalne prostore za umetnike, ki bi v izolaciji ustvarjali na Velenjskem jezeru, objekt bi se lahko uporabljal v izobraĹževalne in raziskovalne namene s podroÄ?ja energetike ali eko-bioloĹĄkih ĹĄtudij, so opisali projekt. Po tem ko je bila maketa – tako ji danes pravi Halilović, saj je Vodno mesto Ĺživelo le nekaj tednov po otvoritvi, Âťnato pa so vse obljube in dogovori padli v vodo, ker se nikomur ni dalo s tem ukvarjati, jaz pa sem imel sluĹžbo in nisem veÄ? hotel delati kot gradbeni delavec po ĹĄtudentski ceni,ÂŤ – dobrodoĹĄla toÄ?ka za oddih rekreativcev in jezerska destinacija izletnikov, zdaj propada ob ĹĄkalskem nabreĹžju.

Objekt potrebuje spriÄ?evalo o plovnosti

Lastnik Vodnega mesta MC Velenje je februarja 2012 podal vlogo za soglasje za poseg na vodnem zemljiĹĄÄ?u na Urad za upravljanje z vodami Agencije za okolje, Âťsaj je pri izvedbi projekta ĹĄlo za ukrep, ki se nanaĹĄa na ohranjanje narave in izboljĹĄanje hidromorfoloĹĄkih ter biolo-

ĹĄkih lastnosti povrĹĄinskih voda,ÂŤ so sporoÄ?ili z Mestne obÄ?ine Velenje. Ker do junija povratne informacije niso dobili, so zaradi Âťmolka organa in nevarnosti, da zaradi neodzivnosti soglaso-

tega pa les ni bil ustrezno zaĹĄÄ?iten in ga je kmalu zaÄ?el naÄ?enjati Ä?as. ÂťV nadaljevanju smo iskali dodatne vsebine in se povezali z druĹĄtvom Revivas, ki je prav tako v sklopu EPK pripravilo raz-

dajalca veÄ?letni projekt 'pade v vodo', menili, da je vloga reĹĄena pozitivno in soglasje podano,ÂŤ pa je v uradni zaznamek zapisal direktor MCV Marko PritrĹžnik. Med tem je Premogovnik Velenje, upravljalec prostora, kjer je bil zasidran splav, podal soglasje za uporabo prostora pod pogojem, da se ploĹĄÄ?ad po zakljuÄ?ku projekta odstrani z gladine jezera. ÄŒeprav za celostno izvedbo projekta niso dobili dovolj denarja, so v MCV vztrajali, da ga izvedejo, ker so v njem videli potencial in se zavedali pomena projekta za Elvisovo kariero. A ostalo je pri maketi, ki so jo v prvih letih napadali vandali, poleg

stavo Izgubljeni kraji v novi luÄ?i, razstavo o delu Ĺ kal, ki so danes pod vodo prav tam, kjer je bilo zasidrano Vodno mesto. Muzej Velenje pa je prispeval Ä?asovni trak razvoja mesta. Oboje je sestavljalo zanimivo razstavo, do katere so lahko obiskovalci pripluli s pletno.ÂŤ To je kupil Festival Velenje, upravlja pa jo Klub vodnih ĹĄportov, ki je objekt od leta 2014 tudi zasilno vzdrĹževal, pri sidranju in popravilih pa je sodelovalo tudi DruĹĄtvo za podvodne dejavnosti Jezero. Avgusta lani je inĹĄpektor za plovbo po celinskih vodah z uprave za pomorstvo ugotovil, da MCV ťe ni pridobil spriÄ?evala za varno uporabo plavajo-

Tako pravi predsednik KVĹ Boris PotrÄ?, saj so klubovci opazili, da je bilo Vodno mesto med obiskovalci jezera, ki so ĹĄli na vodo s pletno ali drugimi plovili, priljubljena postojanka, na kateri so se izkrcali Âťin imeli obÄ?utek svobode, ko so stali na njej.ÂŤ Po njegovi oceni bo objekt, takĹĄen kot je danes, teĹžko registrirati, zato so v klubu predlagali, da bi ga umaknili in na jezero postavi-

Elvis Halilović se je po tem, ko z ostalimi udeleĹženimi niso naĹĄli skupnega jezika in so ti Âťbrez moje odobritve grobo posegli v videz plavajoÄ?ega mesta,ÂŤ odrekel Vodnemu mestu. ÂťKo so ugasnile luÄ?i, so vsi pozabili, da ima Vodno mesto viĹĄjo funkcijo kot to, da tam plava in poÄ?asi gnije. Bolelo me je, da je to propadlo. S projektom sem ljudem Ĺželel nekaj pokazati,ÂŤ pravi Elvis, ki je imel vizijo, kaj bi se lahko na jezeru dogajalo. Po njegovem mnenju celostne podobe, kako naj bi jezero izgledalo, nima nih-

Sogovorniki se strinjajo, da je poleg dokumentacije problematiÄ?no predvsem to, da tako Vodno mesto kot celotno obmoÄ?je ĹĄe nimata generalnega upravitelja. Idej pa jim ne primanjkuje, pravijo. V KVĹ so razmiĹĄljali, da bi ga zasidrali v bliĹžini ĹĄkalske strani in ga uporabljali za nudistiÄ?no plaĹžo. Nekaj podobnega Vodnemu mestu si prav Ĺželijo, saj menijo, da je Velenjsko jezero postajalo bolj prepoznavno tudi po njegovi silhueti na gladini, saj Ä?esa podobnega druga jezera nimajo. GaberĹĄkova meni, da bi bilo smiselno nadgraditi predvideno vsebino. Morda z moĹžnostjo prenoÄ?itev na njem, morda z izvajanjem prireditev, postavitvijo atrakcij. ÄŒe bo Vodno mesto ostalo, v MCV predlagajo, da ostane tudi razstava, ki je imela krasno lokacijo prav nad gladino, pod katero so ostanki vasi, objekt pa se lahko vkljuÄ?i v program drugih prireditev ob jezeru. Na MOV pa Âťskrbno spremljamo evropske in drĹžavne razpise, pri katerih ocenjujemo moĹžnosti pridobitve finanÄ?nih sredstev za posodobitev Vodnega mesta, ki bo obenem imelo tudi vsa potrebna dovoljenja za uporabo.ÂŤ Tako zadnja beseda ĹĄe ni bila izreÄ?ena in Vodno mesto ĹĄe ni povsem padlo v vodo. đ&#x;”˛

Zaznamovali dva jubileja

VeÄ? kot odliÄ?na sezona Drevove Ĺ martno ob Paki, 18. maja – Na rednem obÄ?nem zboru Kluba ĹĄportnih navduĹĄencev Ĺ martno ob Paki (v tamkajĹĄnji dvorani Marof) je predsednik kluba Marjan Knez naĹĄtel tekme, ki so se jih udeleĹžili in ob progi bodrili svojo junakinjo Ano Drev. Knez je menil, da je bila smuÄ?arska sezona 2015/2016 za ÂťfenovceÂŤ veÄ? kot odliÄ?na, saj se je Ana

Škoda bi bila, da propade

ÂťTreba ga je umaknitiÂŤ

KakĹĄna bo torej usoda Vodnega mesta?

zakljuÄ?ku sezone v St. Moritzu. Ker v klubu spodbujajo tudi druge slovenske ĹĄportnike, so si organizirano ogledali ĹĄe moĹĄke smuÄ?arske tekme v Kranjski Gori ter smuÄ?arske skoke na Ljubnem in v Planici. Za zakljuÄ?ek lanske sezone in za uvod v letoĹĄnjo se bodo Ä?lani predvidoma septembra sreÄ?ali na tradicionalnem pikniku.

110 let Ä?ebelarjenja v Ĺ oĹĄtanju ter 50 let od razvitja prapora ÄŒebelarskega druĹĄtva Ravne pri Ĺ oĹĄtanju Tatjana PodgorĹĄek

v Flachavu prviÄ? v karieri zavihtela na stopniÄ?ke. Po teh je sicer diĹĄalo Ĺže decembra v Lienzu, ki so ga prav tako obiskali. Konec januarja so se mnoĹžiÄ?no udeleĹžili domaÄ?e tekme v Mariboru. Poleg omenjenih tekem so bili prisotni ĹĄe v avstrijskem SĂśldnu, slovaĹĄki Jasni in na

Obetajo si, da si bodo v prihajajoÄ?i sezoni poleg tradicionalnih tekem (SĂślden, Semmering, Maribor) ogledali ĹĄe svetovno prvenstvo, ki bo v St. Moritzu. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 3. junija – ÄŒebelarsko druĹĄtvo Ravne pri Ĺ oĹĄtanju je pripravilo v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju prireditev v poÄ?astitev dveh jubilejev: 110 let Ä?ebelarjenja v Ĺ oĹĄtanju ter 50 let razvitja prapora druĹĄtva. Slavko Drev, predsednik druĹĄtva, nam je ob tej priloĹžnosti med drugim dejal, da je bilo na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pred 100 leti veliko Ä?ebelarjev, katerih Ĺželja je bila ustanoviti organizacijo, ki bi jih zdruĹževala, izobraĹževala, sreÄ?anja Ä?lanov pa pripomogla k izmenjavi izkuĹĄenj. Cilji delovanja druĹĄtva so ĹĄe danes enaki, jih pa laĹžje uresniÄ?ujejo od lanskega novembra, ko so v obÄ?inski stavbi pridobili svoje prostore, ki jih s pridom izkoriĹĄÄ?ajo. Izrazil je zadovoljstvo, ker se jim pridruĹžujejo novi Ä?lani, na osnovi ĹĄoli pa deluje tudi Ä?ebelarski kroĹžek. PrepriÄ?an je, da je podmladek porok za delovanje druĹĄtva v prihodnje. VeÄ? kot 60 Ä?lanov z 800 Ä?e-

beljimi druĹžinami si poleg uteÄ?enih aktivnosti prizadeva za ureditev manjĹĄega parka s Ä?ebelnjakom, v katerem bi lahko izvajali praktiÄ?na izobraĹževanja. Z vodstvom lokalne skupnosti druĹĄtvo odliÄ?no sodeluje in tudi ta je Ĺže podprla njihovo pobudo. Slavko Drev je opozoril ĹĄe na pomen Ä?ebel za druĹžbo, v kateri nekateri zmotno razmiĹĄljajo o tem, da dela Ä?ebela le v prid Ä?ebelarjem. Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih se je zahvalil druĹĄtvu za aktivnosti, ki jih izvaja, ob tem pa menil, da so ponosni na visoke jubileje vsakega druĹĄtva, saj so dokaz, kam vodi vztrajnost, volja ljudi in tvorno sodelovanje.

Franc Ĺ merc, podpredsednik ÄŒebelarske zveze Slovenije, je pozval Ä?lane druĹĄtva, naj izkoristijo bogastvo narave na svojem obmoÄ?ju. ÂťTam, kjer delata lokalna skupnost in druĹĄtvo z roko v roki, se lahko marsikaj zgodi.ÂŤ UdeleĹžence prireditve je seznanil, da se zveza pripravlja na razglasitev svetovnega dneva Ä?ebel, prizadeva pa si tudi za organizacijo svetovnega Ä?ebelarskega kongresa v Sloveniji Ä?ez 5 let. PriloĹžnostni kulturni program so pripravili mladi folkloristi iz Vrtca Ĺ oĹĄtanj, uÄ?enca ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole, Konovski ĹĄtrajharji in ansambel Smeh. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

9. junija 2016

Poskrbeli za odliÄ?no razpoloĹženje Ĺ martno ob Paki, MĂźnchen – Tudi letos smo se Ä?lani moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika iz Ĺ martnega ob Paki maja potepali po svetu. V dobri organizaciji Marjana Kneza smo z vlakom obiskali prestolnico bavarske – MĂźnchen. V zgodnje sobotno jutro smo nekateri dobro spoÄ?iti, drugi pa zaradi noÄ?nega prepevanja na avtobusu prijetno utrujeni prispeli v MĂźnchen. Po kratki panoramski voĹžnji smo obiskali Generalni konzulat Republike Slovenije, kjer smo konzula JoĹžefa KeÄ?eka pozdravili z domoljubno slovensko pesmijo. ÄŒez dan smo si ogledali kulturne, zgodovinske in umetniĹĄke zanimivosti, ki jih ponuja mesto. Zaradi dobro urejenega javnega potniĹĄkega prometa smo se po mestu vozili s

Bo Kokarski klobuk skuhal svoj lastni konec?! Praznovanje lonÄ?arskega praznika v Kokarjah vse bolj le krajevna zanimivost

podzemno Ĺželeznico, kjer so za dobro vzduĹĄje in zaÄ?udene poglede domaÄ?inov poskrbeli fantje iz zbora, ki se vso pot niso mogli loÄ?iti od instrumentov in so tudi na podzemni veselo igrali. Ob poznih popoldanskih urah smo obiskali slovensko kulturno druĹĄtvo Lipa MĂźnchen. V kratkem kulturnem programu se je zbor z ubranim petjem predstavil navzoÄ?im. Pretirane gneÄ?e ni bilo, saj so bili binkoĹĄtni prazni-

ki, ki jih je veÄ?ina zdomcev izkoristila za obisk domovine. VeÄ?er smo utrujeni sklenili v znani lokalni pivnici s kraÄ?o in ta velikim ÂťkriglomÂŤ piva. Nedeljo dopoldan smo izkoristili ĹĄe za zadnji ogled in nakup spominkov, malo Ä?ez opoldne pa se z vlakom dobro razpoloĹženi vrnili domov. Potovanje smo sklenili z mislijo, da se bomo v MĂźnchen zagotovo ĹĄe kdaj vrnili. đ&#x;”˛

Borut

Kuhali so za pet Celje, 26. maj – Na Srednji ĹĄoli za gostinstvo in turizem v Celju je potekalo sedmo regijsko tekmovanje za Zlato kuhalnico, ki ga organizira TuristiÄ?na zveza Slovenije v sodelovanju z DruĹĄtvom kuharjev in slaĹĄÄ?iÄ?arjev Slovenije. Na njej so se mladi kuharski mojstri sedmih osnovnih ĹĄol pomerili v pripravi oĹženjene kaĹĄe in ajdovega krapca. Pet ekip je za svoje kuharske spretnosti prejelo srebrna priznanja, dve ekipi pa zlato priznanje. Med njimi sta bili tudi ekipi osnovnih ĹĄol Antona AĹĄkerca in Gustava Ĺ iliha iz Velenja. Prva ekipa, ki jo je vodila Alenka Felicijan, je prejela zlato priznanje. Tako se bodo osmoĹĄolke Neja SimonÄ?iÄ?, Alenka Cokan in Liza TamĹĄe oktobra predstavile na drĹžavnem tekmovanju. Druga ekipa, ki jo je na tekmovanje pripravljala Suzana Pustinek in je zlato priznanje prejela lansko leto, pa je tokrat osvojila srebrno priznanje. đ&#x;”˛

tf

dili veliko dokumentiranih dokazov, vse pa so povezali v lonÄ?arsko zgodbo Kokarski klobuk in izdali etnografski vodnik. V okviru Muzeja Vrbovec v obÄ?ini

Nazarje in KS Kokarje se je iz pepela lonÄ?arskih peÄ?i dvignil kredibilen obetajoÄ? zgodovinski projekt Âťod cegunc do kokarskega piskraÂŤ. Tako so zaÄ?eli tradicionalni, vsakoletni lonÄ?arski praznik, ki je bil Ĺže kar ponos organizatorjem. A je bilo v Ä?asu suhih krav, recesije in ťparalizacijeÂŤ s sredstvi za druĹĄtva in kul-

turo na voljo vse manj proraÄ?unskih sredstev. Na sreÄ?o ljudem ĹĄe ni povsem poĹĄla volja, krajani KS Kokarje ĹĄe Ĺživijo za ta predvsem krajevni praznik, a se zdi, da postaja spominski dogodek vse bolj domaÄ?a interna stvar. V soboto, 28. maja, so na rekreacijskem prostoru na Lazah priredili ĹĄe eno v nizu prireditev, pripravili skrbno postavljeno razstavo izdelkov lonÄ?arskih mojstrov ter ĹĄolske lonÄ?arske delavnice s spremljajoÄ?im kulturnim programom. Razstavljena dela so navduĹĄila tudi tiste bolj redke obiskovalce od drugod. Po osrednjih pozdravih predsednice KS Kokarje Andreje Zupan in Ĺžupana ObÄ?ine Nazarje Mateja PeÄ?ovnika pa je namesto po peÄ?enki in klobasah iz peÄ?i in njihovega znamenitega kokarskega klobuka ÂťzadiĹĄaloÂŤ po Ä?evapÄ?iÄ?ih in drugem mesu na Ĺžaru. Ali bo aktualna obÄ?inska ekipa v sodelovanju z domaÄ?ini Kokarij le dojela veliÄ?ino ohranjanja vsega lepega in dobrega na temo lonÄ?arstva za mladi rod, pa je ob letoĹĄnji prireditvi na ravni krajevnega praznovanja ĹĄe vpraĹĄanje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Med soĹĄolci v Valjevu Ekipa OĹ Antona AĹĄkerca gre po zlato kuhalnico oktobra.

Moj dvajseti maraton Pred dvajsetimi leti je bila moja odloÄ?itev, da se prviÄ? udeleĹžim pol maratona (21 km) v Radencih. Ni mi bilo lahko; poleg psoriaze sem imel ĹĄe neprijeten psoriatiÄ?ni artritis. Priprave na tek so potekale redno vsak teden ĹĄtiri do pet dni, moj poligon pa je bila steza okrog Velenjskega jezera. Vsak dan sem pretekel od ĹĄest do osem kilometrov. Na zaÄ?etku sem del poti prehodil. Po petih mesecih sem se konÄ?no poÄ?util pripravljenega in sem se maja prijavil na radgonski Maraton treh src kot Ä?lan tekaĹĄke sekcije Gorenje. Takrat sem bil eden redkih, Ä?e ne edini tekmovalec s to neprijetno boleznijo. Takrat sem bil star 59 let. Ta moj prvi maraton mi je dal zagon in veselje do tovrstnih podvigov in druĹženj, zato se ĹĄe danes, po 20 letih, maratona redno udeleĹžujem. Letos aprila sem zaradi poslab-

ÄŒe se spomnimo velikega ÂťodkritjaÂŤ nekdanje lonÄ?arske obrti v ZadreÄ?ki dolini z osrednjim dogajanjem v letih 1740, prej in ĹĄe kasneje, na obmoÄ?ju Kokarij, Potoka, Gornjega Grada in vse ZadreÄ?ke doline, ko so tamkajĹĄnji krajani v tamkajĹĄnjem MatjaĹževem kozolcu prirejali sreÄ?anja lonÄ?arjev, zgodovinarjev, etnologov, domaÄ?ih umetnikov ter s podstreĹĄij ter kleti izbrskali ĹĄe dobro ohranjene kokarske lonÄ?ene piskre, pekaÄ?e, flaĹĄkone in okrasno posodje, je ponos kar diĹĄal po zmagoviti ideji. ÄŒrna lonÄ?evina, izkopana glina sredi Goric med Dobletino, Kokarjami in Pustim Poljem ter Trnovcem in PobreĹžjami na drugi strani vitalnega gozdnega kompleksa, je bila takrat ponos obrtnikov in malih ljudi, ki so si z izdelavo in trgovanjem rezali bel kruh. LiÄ?no izdelane posode za uporabo v gospodinjstvu ter ĹĄirĹĄo uporabo so prodajali daleÄ? po deĹželi vse tja do Bele krajine, na HrvaĹĄko in na severu do meja avstrijskega cesarstva. Poleg lesa je bil to pomemben vir za preĹživetje, kokarsko lonÄ?arstvo pa je postalo znano tudi daleÄ? po svetu. Vrli zgodovinarji, raziskovalci in muzealci so po veÄ? sto letih poizkuĹĄali odstraniti patino zapostavljenemu spominu. O nekdanjih lonÄ?arjih so izsle-

ĹĄanja psoriaze, boleÄ?in in slabega poÄ?utja pristal v bolnici Celje za celih 46 dni. Med bivanjem me je skrbelo, kaj bo z mojim 20. maratonom. A nisem obupal. S podporo zdravnice Kosirjeve sem vsak dan treniral hojo po stopnicah iz pritliÄ?ja do Ä?etrtega nadstropja, kjer je dermatoloĹĄki oddelek. Dnevno sem prehodil pribliĹžno 830 stopnic, tudi okolico bolnice sem dodobra

spoznal, saj so bili sprehodi v lepem vremenu zelo prijetni. Tako sem vzdrĹževal kondicijo in bil pripravljen, da se udeleĹžim tudi letoĹĄnjega, mojega jubilejnega, 20. maratona. Zelo sem vesel, da mi je tudi letos uspelo premagati vseh 21 tekaĹĄkih kilometrov po prekrasni prekmurski pokrajini. Pokazal sem, da Ä?lovek lahko doseĹže vse dobre in zdrave cilje, samo ustaviti se ne sme ob prvih ovirah. Imam sreÄ?o, da me v mojih ĹĄportnih aktivnostih v celoti podpirajo vsi Ä?lani moje velike druĹžine, ĹĄe posebej mojih 8 vnukov in 3 pravnuki. Po tihem vem, da jim s tem dajem koristen zgled. Moja Ĺželja je, da me volja in kondicija tudi v prihodnjih letih ne bosta zapustili, saj bi rad v svoje 80. leto pritekel maratonsko – kot zmagovalec! đ&#x;”˛

Drago Blagus

Obisk Valjeva, mesta v Srbiji, je za osnovno ĹĄolo Gustava Ĺ iliha Ĺže tradicija. NaĹĄa ĹĄola se Ĺže vrsto let druĹži z uÄ?enci pobratene ĹĄole Sestre Ilić. Tudi letos smo tri dni preĹživeli z njimi in na lastni koĹži doĹživeli njihovo pregovorno gostoljubnost in prijaznost. Na pot smo polni priÄ?akovanj

uÄ?enci so nas odvedli domov, kjer smo se namestili. Sledil je prizor, ki nas je spremljal ĹĄe naslednja dva dni; obilni in pogosti obroki hrane so njihova posebnost. Na ogled mesta smo se odpravili skupaj z gostitelji. Celotno mesto je kar precej drugaÄ?no od naĹĄih, s ĹĄtevilnimi lokali s

nas, mlajĹĄo generacijo, a gledalci so predstavo nagradili z buÄ?nim aplavzom. Gostitelji so nam seveda vsak dan pripravili ogled njihovih zanimivosti, ob slovesu pa so se ĹĄe posebej izkazali s priloĹžnostnimi darili in obilno popotnico za lajĹĄanje lakote med potjo do-

krenili Ĺže ob treh zjutraj. Prvi del deseturne voĹžnje smo veÄ?inoma prespali. Ko pa je vzĹĄlo sonce, smo skozi okna avtobusa opazovali nam neznano ravno pokrajino. Le na vsakih nekaj kilometrov smo opazili skupek hiĹĄ, ki naj bi predstavljale vas ali manjĹĄe mesto. KonÄ?no smo prispeli v bliĹžino ĹĄole, kjer smo doÄ?akali skoraj kraljevski sprejem. PriĹĄli smo k prijateljem. Kratek kulturni program v znak dobrodoĹĄlice je potekal v njihovi ĹĄoli. TamkajĹĄnji

hrano ali pijaÄ?o bolj spominja na kakĹĄno obmorsko letoviĹĄÄ?e. Kultura sprehajanja je moÄ?no razvita, saj to nekako sovpada z njihovim naÄ?inom Ĺživljenja. Letos smo prijateljem v Valjevu predstavili ĹĄolsko gledaliĹĄko predstavo. ÄŒeprav je morala naĹĄa mentorica zaradi bolezni ostati doma, smo dokazali, da zmoremo to nalogo opraviti tudi sami s pomoÄ?jo uÄ?iteljic in gospe ravnateljice. ÄŒeprav smo ÂťbivĹĄi bratski narodÂŤ, so razlike v govoru kar precejĹĄnje, sploh za

mov. Slovo, ki so nam ga priredili uÄ?enci, starĹĄi in uÄ?itelji, je bilo ganljivo. Videti je bilo, da jim je res Ĺžal, da jih zapuĹĄÄ?amo. Mi pa smo, obogateni s prijetnimi izkuĹĄnjami in z lepimi vtisi, Ĺže razmiĹĄljali o domaÄ?i postelji. Upam, da smo se nekaj njihove gostoljubnosti nalezli tudi mi in da jim jo bomo znali vrniti, ko septembra pridejo k nam. đ&#x;”˛ Vita BuriÄ?, 8. B OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 15

Letni koncert MePZ Gorenje Petek, 27. maj – MeĹĄani pevski zbor Gorenje je v veliki dvorani glasbene ĹĄole Velenje izpeljali letni koncert, ki je imel tudi dobrodelno noto, saj smo izkupiÄ?ek namenili naĹĄi sopevki.

Zvestim posluĹĄalcem smo se predstavili s pestrim programom, ki ga je premiĹĄljeno izbrala naĹĄa zborovodkinja Ĺ pela Kasesnik. Vestno in prizadevno nas 'pevsko pili' Ĺže drugo sezono. Poseben izziv je bila za nas premierno izvedena pesem Pa ne pojdem prek poljan skladateljice Tadeje Vulc, v kateri gre za veliko ritmiÄ?no, melodiÄ?no in zvokovno prepletanje ĹĄumov, ĹĄepetov, ĹžviĹžgov in topotanja. Upamo, da smo presenetili tudi z Rossinijevo kontrapunktiÄ?no mojstrovino Il Car-

Cvetje v Ä?evljih Vinska Gora – Moji Ä?evlji so Ĺže spet premajhni. Joj, pa ĹĄe luknjo imajo na podplatu! Tudi bratec jih ne bo mogel nositi. Kaj pa zdaj? Spomnim se, da smo lani stare Ä?evlje in ĹĄportne copate prinesli v ĹĄolo. Tam smo vanje posadili cvetoÄ?e roĹžice. Saj res, uÄ?iteljica je rekla, da naj jih tudi letos prinesemo, pa

15

VI PIĹ ETE

9. junija 2016

nevalle in Banchierievo baroÄ?no Capriciatto. NaĹĄa altistka UrĹĄka Bider je odpela Ä?udovit solo pri Missonovi Pomladni. VeÄ?er nam je popestril glasbeni gost Urban MeĹža, ki je spretno ubiral strune

klasiÄ?ne kitare v treh stavkih Castelnuovo – Tedescove Sonate za kitaro v D-duru. Letni koncert smo zakljuÄ?ili s Cohenovo Hallelujah in dodali May it be iz filma Gospodar prstanov. Pri tem ne smemo pozabiti na naĹĄega pianista Tonija Acmana, ki je s spremljavo na klavirju pripomogel, da so izbrane pesmi zvenele ĹĄe bolj melodiÄ?no. ObÄ?instvo je navduĹĄeno zaploskalo naĹĄemu novemu repertoarju. Z veseljem smo sprejeli vse pohvale in tudi kakĹĄno

ĹĄe kakĹĄno roĹžico zraven. Tako smo ĹĄolarji in uÄ?iteljice zbrali velik kup starih Ä?evljev in v ĹĄolo prinesli razliÄ?ne cvetoÄ?e rastline in zeliĹĄÄ?a. NaĹĄa Ä?etrtoĹĄolka Eva nas je razveselila s kar dvema zabojÄ?koma roĹž, saj je njen dedek, gospod DolinĹĄek, vrtnar. Prijavili smo se na projekt Cvetje v Ä?evljih. Na travnatem griÄ?u za ĹĄolo je zraslo veliko drevo s posebnimi cvetovi. Na drevesu je v starih Ä?evljih zacvetelo pisano cvetje. Namesto da bi odsluĹženi Ä?evlji konÄ?ali na smetiĹĄÄ?u, jih vsak dan obÄ?udu-

Življenje – to niso dnevi, ki so minili, ampak trenutki, ki si jih bomo zapomnili.

70

Vse najboljĹĄe, Tone, tvoji najdraĹžji.

Peta obletnica MePZ Skorno

kritiko, saj nam dajejo elan za nove pevske izzive in podvige. Tako smo se pretekli vikend udeleĹžili VII. mednarodnega tekmovanja Zlatna lipa Tuhlja, na katerem smo osvojili zlato plake-

to. Ĺ˝irijo smo prepriÄ?ali z energijo, stabilnim zvokom in dobro interpretacijo, Ĺ pela pa z izvrstnim umetniĹĄkim vodenjem zbora, za katerega je prejela plaketo najboljĹĄe zborovodje na tekmovanju. Predstavili smo se s Cantate domino, Caritas et Amor, Kemu si dala roĹžice in Ĺ Ăźrka je Tisa. Do zakljuÄ?ka sezone pa nas Ä?aka le ĹĄe snemanje novitet in gostovanje v Markovcih. Pevski pozdrav in kmalu spet na sliĹĄanje. đ&#x;”˛

VaĹĄ MePZ Gorenje

jemo in zalivamo roĹžice v njih. S skupnimi moÄ?mi in z malo domiĹĄljije smo spet popestrili del naĹĄega lepega ĹĄolskega vrta. Hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali! đ&#x;”˛

UÄ?enci in uÄ?iteljice POĹ Vinska Gora

V nedeljo, 29. maja, se je v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj spet dogajalo. Po polni dvorani je odmevalo ubrano petje iz grl mladih pevcev meĹĄanega pevskega zbora Skorno, ki so svojih 5 let delovanja proslavili, kot se spodobi. Kar 10 naĹĄih Ä?lanov je prejelo bronasto Gallusovo znaÄ?ko ter tako priznanje za 5 let aktivnega udejstvovanja v ljubiteljski glasbeni dejavnosti, ki jih je podelila Nina Mavec Krenker. Pri praznovanju so se nam pridruĹžili naĹĄi

glasbeni prijatelji Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet, ki so s svojim nastopom popestrili koncert. MePZ Skorno je v svojem delovanju postal kar precej prepoznaven v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in tudi zunaj nje. V petih letih delovanja se lahko pohvalimo s ĹĄtevilnimi nastopi na zborovskih prireditvah, kot so Pozdrav pomladi v Velenju, Ĺ ola poje Ĺ oĹĄtanj poje, Pesem v maju na Ponikvi in Pesem pomladi BoÄ?na. Najbolj pa smo ponosni na magistrski koncert

naĹĄe zborovodje Vesne PireÄ?nik, ki smo ga predlani izvedli v Kazinski dvorani v Ljubljani, ter na osvojeno srebrno priznanje lani novembra na regijskem tekmovanju v Ĺ˝alcu. V zboru upamo in si Ĺželimo ĹĄe veliko obletnic ter upamo, da se nam pridruĹži tudi kakĹĄen nov pevec ali pevka. Saj veste, veÄ? nas je, lepĹĄe se imamo. đ&#x;”˛

Tadeja SkornĹĄek, foto: Matej VraniÄ?

Velenjske plesalke druge v PoreÄ?u

V PoreÄ?u Ĺže nekaj let poteka mednarodno plesno tekmovanje v organizaciji Evropske plesne zveze, imenovano Dancestar. Ĺ tevilo udeleĹžencev naraĹĄÄ?a iz leta v leto in tako se je letos veÄ? kot 55.000 plesalcev razliÄ?nih plesnih zvrsti iz vsega sveta pomerilo na kvalifikacijskih turnirjih, ki potekajo vse leto po po-

sameznih drĹžavah, najbolje uvrĹĄÄ?eni posamezniki in skupine pa se med seboj pomerijo v velikem finalu, ki poteka v PoreÄ?u. Ĺ˝e drugo leto zapored so se ga s pomoÄ?jo MO Velenje udeleĹžile tudi plesalke iz Velenja. Tokrat je plesna ĹĄola Spin v zvrsti plesa Urban style sodelovala z dvema skupinama, ki jih trenira Ta-

dej OpreĹĄnik. V kategoriji junior je devet mlajĹĄih plesalk v starosti do 13 let in z imenom DBTS po uvrstitvi v veliki finale doseglo zelo dobro 9. mesto, starejĹĄe plesalke z imenom PowerKickz pa so presegle vsa priÄ?akovanja in se zavihtele na izvrstno drugo mesto. đ&#x;”˛

Pripravljajo se na kresno noÄ? Velenje, 4. junij – Vodja Plesnega studia N Nina Mavec Krenker ima tudi ob koncu tega ĹĄolskega leta lepe vtise, saj so njene varovanke in varovanci dosegli nekaj odliÄ?nih rezultatov na drĹžavnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1. Na regijski plesni reviji v LaĹĄkem so predstavili pet koreografij in priÄ?akujejo rezultate za uvrstitev na drĹžavno sreÄ?anje, trenutno pa pripravljajo plesni del proslave ob dnevu drĹžavnosti 22. junija. ÄŒez leto usvojene gibe je 110 plesalk in plesalcev strnilo v predstavi Kresna noÄ?. NajkrajĹĄa noÄ? v letu namreÄ? Ĺže od nekdaj buri domiĹĄljijo ljudi, saj takrat s pomoÄ?jo Ä?arobne praproti oĹživijo Ä?arobna bitja, rastline dobijo posebno zdravilno moÄ?, Ĺživali pa spregovorijo. Snov za predstavo so Ä?rpali iz mitoloĹĄkega in ljudskega izroÄ?ila o ĹĄegahh

ob kresni noÄ?i, kako vse so ljudje skuĹĄali obdrĹžati sonce na nebu in kaj se je zgodilo, ko je sonce vseeno zaĹĄlo. Tako so v veÄ? kot desetih koreografijah uprizorili Ä?arobnost in

obenem vsakdanjost, vpeto v praznovanje kresne noÄ?i. đ&#x;”˛

tf, foto: Dejan Tonkly

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

9. junija 2016

Rudar z novim vodstvom Nogometni klub Rudar Velenje Ĺželi nadaljevati vizijo uspeĹĄnega in stabilnega kluba Velenje, 7. junija – V torek zveÄ?er je bila letna skupĹĄÄ?ina kluba NK Rudar, na kateri so Ä?lani soglasno potrdili poroÄ?ilo o delu in finanÄ?no poroÄ?ilo za leto 2015. Sprejet je bil tudi predlog sprememb statuta kluba, ki sedaj dopuĹĄÄ?a uvedbo spletne klubske trgovine, istoÄ?asno pa so statut v nekaterih doloÄ?bah uskladili z veljavno zakonodajo. Kot so dejali na seji, bo NK Rudar Velenje, kljub nekaterim drugaÄ?nim namigom, ĹĄe naprej deloval v skladu z Zakonom o druĹĄtvih, kjer je najviĹĄji organ kluba skupĹĄÄ?ina, upravni odbor pa operativno vodi delovanje kluba. Predstavljeno je bilo tudi sodelovanje z novimi partnerji oz. podjetjem Novi Rudar, d. o. o., ki naj bi bilo transparentno, z jasno opredeljenimi obveznostmi obeh pogodbenih strani in v nobenem primeru ne posega v s statutom doloÄ?enih pristojnosti organov kluba. Na seji je bil imenovan tudi nov upravni odbor kluba, saj je zaradi prevzema novih sluĹžbenih obveznosti odstopno izjavo podal dosedanji predsednik Mitja Kamenik, ki je uspeĹĄno vodil klub v preteklem letu, ko se je reĹĄeval njegov obstoj. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen GaĹĄper Ĺ karja, dosedanji Ä?lan upravnega odbora. Nov upravni odbor sestavljajo veÄ?inoma dosedanji Ä?lani, vkljuÄ?no s bivĹĄim predsednikom Mitjo Kamenikom in bo ĹĄe naprej sestavljen iz predstavnikov sponzorjev, lokalne skupnosti in zainteresirane javnosti. Vodstvo kluba si bo prizadevalo, da bi NK Rudar Velenje ostal stabilen prvoligaĹĄ, ki bo izpolnjeval vse kriterije za pridobitev tekmovalne licence NZS. Vizija kluba pa je delo z mladimi domaÄ?imi igralci, zato bo veliko pozornosti namenjeno delovanju nogometne ĹĄole, ki mora po-

Zadnji krog brez preseneÄ?enj Prvenstvo so v soboto sklenili tudi v 3. ligi - sever. Zadnji krog je bil tako rekoÄ? za vseh osem klubov formalnost, Ĺ entjurÄ?ani so bili prosti. MoĹĄtvo iz RogaĹĄke Slatine pa je tudi uradno postalo novi tretjeligaĹĄ. Prvak je bil odloÄ?en Ĺže v predzadnjem krogu na derbiju v Ĺ oĹĄtanju, kjer sta se RogaĹĄka in Ĺ oĹĄtanj razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom (1 : 1) in vodilno moĹĄtvo je imelo pred zadnjim krogom dve toÄ?ki prednosti pred Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. Slednji so imeli tudi po tem remiju ĹĄe teoretiÄ?ne moĹžnosti za osvojitev prvenstva in napredovanje v 3. ligo. Da bi se to zgodilo, bi morali RogaĹĄkoslatinÄ?ani v zadnjem krogu izgubiti na gostovanju pri predzadnjih Ĺ torah. ÄŒudeĹža ni bilo, domaÄ?i so izgubili z 0 : 5 in igralci RogaĹĄke so prvenstvo sklenili z dvema toÄ?kama prednosti pred Ĺ oĹĄtanjem, ki je bil v Kozjem ĹĄe za

gol bolj uÄ?inkovit (6 : 0). Tudi na drugih igriĹĄÄ?ih so bili rezultati priÄ?akovani. Vsekakor pa so se najbolj namuÄ?ili Ĺ˝alÄ?ani. Gostili so moĹĄtvo Mozirja in ga premagali 'samo' z 2 : 1. Tudi to je bilo dovolj za prepriÄ?ljivo osvojitev tretjega mesta s ĹĄtirimi toÄ?kami

veÄ?, kot jih imajo Ä?etrti ZreÄ?ani. Ob morebitnem porazu bi bili tretji ZreÄ?ani, ki so si dali duĹĄka proti zadnjemu Vojniku. Zmagali so s 14 : 1. đ&#x;”˛

vos

Mitja Kamenik in GaĹĄper Ĺ karja (z leve), stari in novi predsednik

stati temelj nadaljnjega razvoja kluba. Z dobrim delom Ĺželimo k sodelovanju pritegniti tudi nove sponzorje, ki bodo Ĺželeli biti del uspeĹĄnega lokalnega projekta. ProraÄ?un in jedro Ä?lanske ekipe za naslednjo sezono sta sestavljena, tako da bo klub lahko normalno zaÄ?el priprave. Kot so ĹĄe dejali, je vodstvo kluba optimistiÄ?no in verjame, da

bo imelo Velenje ponovno konkurenÄ?no ekipo, ki se bo borila za najviĹĄja mesta v vseh tekmovanjih in da se bodo na tekme vrnili gledalci. Ob tem se je vodstvo tudi zavezalo, da bo s trdim in poĹĄtenim delom izpeljalo projekt uspeĹĄnega lokalnega ĹĄportnega kolektiva. đ&#x;”˛

S. Vovk

Kaj pravijo namigi? Rudar, ki je letoĹĄnjo sezono konÄ?al s precejĹĄnjimi nihanji v tekmovanju, se je ves Ä?as, poleg s tekmeci, spopadal s finanÄ?nimi teĹžavami, ki ĹĄe niso v celoti sanirane. Delovanje kluba je bilo za javnost dokaj netransparentno. Ĺ˝e 20. aprila pa je bilo na njegovem naslovu ustanovljeno podjetje Novi Rudar. S to potezo so Ĺželeli v klub pripeljati nove investitorje. ReĹĄitelje so oÄ?itno naĹĄli v Srbiji. Gre za skupino podjetnikov, ki se ukvarja z dejavnostjo ĹĄportnih stav, ki pa, kot ugotavljajo novinarji drugih medijev, v Sloveniji v ĹĄportnih krogih niso poznani. V klub naj bi menda vloĹžili 700 tisoÄ? evrov. S tem bi pokrili skoraj vso prihajajoÄ?o sezono. Ker klub prevzemajo lastniki ĹĄportnih stav, so novinarji sproĹžili seveda vrsto vpraĹĄanj o legalnosti takĹĄne usmeritve, vendar zakonodaja takĹĄne poteze ne prepreÄ?uje. Na skupĹĄÄ?ini je zato novo vodstvo vse namige zavrnilo in obljubilo veÄ?jo transparentnost delovanja.

Vladimir Rizman novi trener Elektre Mladinci v 1. SKL V skupini s PodÄ?etrtkom, ECE Celje in Dravogradom so mladinci KK Elektra osvojili prvo mesto in se tako veselili uvrstitve v 1. slovensko ligo. V jesenskih dodatnih kvalifikacijah se bodo s Slovanom pomerili ĹĄe za uvrstitev v 1. A ali 1 B drĹžavno ligo. Na mladinski ekipi Elektre je bilo letos veliko breme, saj so prav ti igralci tvorili jedro Ä?lanske ekipe, nekaj fantov pa je ĹĄe kadetov, tako da so v enem vikendu nemalokrat odigrali kar tri tekme. IzkuĹĄnje na Ä?lanskih tekmah, pod vodstvom DuĹĄka MaliÄ?eviÄ?a, so uspeli uspeĹĄno unovÄ?iti v mladinski konkurenci, kjer so v kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev 1. ligo prepriÄ?ljivo osvojili prvo mesto. Na zadnji tekmi z Dravogra-

dom so jim nekaj teĹžav povzroÄ?ile poĹĄkodbe, a so ĹĄoĹĄtanjski koĹĄarkarji kljub temu zmagali s 85 : 76 ter si tako zagotovili napredovanje v 1. ligo. Trener MaliÄ?eviÄ? je bil po tekmi zelo zadovoljen: ÂťZa nami je borbena in na koncu tudi malo nervozna tekma. Po dobrem zaÄ?etku in zanesljivem vodstvu z 18 toÄ?kami so se nam v 3 minutah poĹĄkodovali 3 nosilci: Stropnik, Praunseis in Tadej Kosi. Cel drugi polÄ?as smo odigrali brez njih, kar so borbeni domaÄ?ini izkoristili in razliko zniĹžali, vendar zmaga ni bila pod vpraĹĄanjem v nobenem trenutku. ÄŒestitam fantom za zmago in upam, da omenjena trojica Ä?im prej okreva.ÂŤ DuĹĄko MaliÄ?eviÄ? pa v novi sezoni ne bo veÄ? glavni trener Ä?lanov. Tudi na lastno Ĺželjo bo v prihodnje ĹĄe naprej delal s perspektivno mladinsko ekipo. Predse-

Poenostavljena prisilna poravnava Vodstvo kluba Ĺže od nastopa funkcije gromno pozornosti posveÄ?a finanÄ?ni prenovi kluba. Edino reĹĄitev so videli v poenostavljeni prisilni poravnavi, s Ä?imer bodo dolg kluba znatno zmanjĹĄali. dnik kluba Stane Breznik je podpisal pogodbo o vodenju Ä?lanske ekipe z Vladimirjem Rizmanom, ki bo poleg Ä?lanov vodil ĹĄe kadete. V klubu so ponosni tudi na Jana Kosija, ki je kot Ä?lan drĹžavne reprezentance U18 v koĹĄarki 3 x 3 na svetovnem prvenstvu v Astani v Kazahstanu osvojil 7. đ&#x;”˛ mesto.

V LajĹĄah igrajo ĹĄkuljo Po slovensko naj bi se igri reklo ÂťprstometÂŤ – Ĺ kuljanje je ĹĄport, ki je ĹĄe najbolj podoben balinanju – V Sloveniji zdaj deluje pet klubov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ko se nas ustanovni Ä?lani Ĺ portnega druĹĄtva Ĺ kulja LajĹĄe seznanili, da je pri njih potekal Ĺže drugi mednarodni turnir v ĹĄkuljanju, smo si rekli – ja, kaj je pa zdaj to? Gre za ĹĄport, ki je ĹĄe najbolj podoben balinanju, le da se namesto balinÄ?kov meÄ?ejo diski

â?ą

Igrajo mladi in stari, moĹĄki in Ĺženske, tisti, ki so kilogram teĹžak ĹĄkulj sposobni vreÄ?i dlje kot 10 metrov.

(teĹžki kilogram) iz razliÄ?nih materialov, na travnati podlagi in po posebnih pravilih. Po slovensko naj bi se ĹĄkuljanju reklo ÂťprstometÂŤ. Ĺ kulj, ki ga meÄ?ejo, ima namreÄ? utor za prst, s katerim mu igralec omogoÄ?a rotiranje. Škulja izvira iz Istre. Pred davnimi leti so igro s kamni igrali pastirji na paĹĄi. Zelo dobro je razvita na HrvaĹĄkem, kjer deluje preko ĹĄtirideset klubov, organiziranih v zvezo,ÂŤ pravi predsednik TuristiÄ?nega druĹĄtva LajĹĄe (druĹĄtvo letos praznuje dvajsetletnico de-

Predsednik TD LajĹĄe Ivan Kavnik in predsednik Ĺ D Ĺ kulja LajĹĄe Darko Lihteneker sta nam igro podrobno opisala. Ĺ kuljo vsako nedeljo popoldan igrajo na letaliĹĄÄ?u, kjer je travnate povrĹĄine za to veÄ? kot dovolj.

lovanja) in zagret ÂťskuljaĹĄÂŤ Ivan Kavnik. Ta ima tudi najveÄ? zaslug, da so zaÄ?eli igrati tudi pri nas. NavduĹĄil ga je neÄ?ak Miran Kumer, Ä?lan Ĺ D Barje z Brezovice pri Ljubljani. Prve korake v ĹĄkuljanje pa so v LajĹĄah naredi-

li pred tremi leti, letos pa ustanovili klub, peti v Sloveniji. Ustavni zbor Ĺ D Ĺ k u lj a L a j ĹĄ e s o imeli konec aprila, zdaj pa Ä?akajo na uradno registracijo kluba. ÂťS ĹĄkuljanjem mislimo resno. Organizirano bomo razvijali ta ĹĄport s treningi, udeleĹžbami na tekmovanjih v Sloveniji in zunaj meja. PrepriÄ?ani smo, da se bo ta ĹĄport, ki ga danes poleg Hrvatov navduĹĄeno igrajo tudi

Dva (ali veÄ?) igralca meÄ?eta za dlan veliko ploĹĄÄ?ico, teĹžko kilogram, proti balinÄ?ku, ki je oddaljen od osem do dvanajst metrov. Zmaga tisti, katerega ĹĄkulja je najbliĹžja balinÄ?ku. IgriĹĄÄ?e je ravna travnata povrĹĄina v merah, ki so doloÄ?ene s pravili o ĹĄkuljanju. Poleg kamnitih se uporabljajo tudi ĹĄkulje iz aluminija. Italijani in Ĺ panci, ĹĄiril po svetu,ÂŤ pa pravi Darko Lihteneker, prvi predsednik Ĺ D Ĺ kulja LajĹĄe. ÂťVeseli smo, da smo ĹĄkuljanje prav mi pripeljali v ĹĄtajerski del Slovenije. Ĺ˝e kakĹĄnih deset let pa ĹĄkuljo navduĹĄeno igrajo Primorci in LjubljanÄ?ani.ÂŤ

Treningi potekajo vsako nedeljo popoldan na letaliĹĄÄ?u LajĹĄe. ÄŒe koga zanima, pa lahko pride in se preizkusi. Potrebno je samo veselje do igre, za vse ostalo bodo poskrbeli tam. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 17

Za Adventure race so Ĺže ogreti

Plezanje StopniÄ?ke za plezalce Ĺ AO Velenje V Logu - Dragomer je minuli vikend potekala 1. tekma za drĹžavno prvenstvo v balvanskem plezanju. Za plezalce Ĺ AO Velenje je bil zaÄ?etek sezone zelo uspeĹĄen, saj so veÄ? kot odliÄ?no opravili s konkurenco. Skupaj so osvojili tri zlate, dve srebrni in tri bronaste kolajne. Kilian ÄŒop in Janja Garnbret sta si v kategoriji kadetov in kadetinj priplezala 1. mesto, TjaĹĄa SlemenĹĄek pa 3. mesto. Na najviĹĄjo stopniÄ?ko je tokrat v kategoriji mladincev stopil ĹĄe Nejc DvorĹĄek, Sara LukiÄ? pa je osvojila bron. Janja, TjaĹĄa in Nejc so se pomerili ĹĄe s konkurenco v kategoriji Ä?lanov ter se po uspeĹĄnih kvalifikacijah uvrstili na 2. mesto (Janja Garnbret), 3. mesto (TjaĹĄa SlemenĹĄek) in 4. mesto (Nejc DvorĹĄek). Na 1. tekmi pa so bili uspeĹĄni tu-

Tenis ITF turnir v Ĺ portnem parku Jezero Ĺ aleĹĄki teniĹĄki klub je ĹĄe enkrat veÄ? organizator mednarodnega teniĹĄkega turnirja pod okriljem mednarodne teniĹĄke zveze ITF in pokroviteljstvom Mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ˝enski turnir, ki bo potekal na teniĹĄkih igriĹĄÄ?ih Ĺ portnega parka Je-

Slovenski pustolovski izziv pripravljajo v DruĹĄtvu tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje

di plezalci mlajĹĄe generacije. V kategoriji mlajĹĄi deÄ?kov so tekmovali Lovro ÄŒrep (5.) in Jakob DrevenĹĄek (6.). Pri starejĹĄih deÄ?kih si je Ĺ˝iga SlemenĹĄek priplezal 9. mesto. Pri mlajĹĄih deklicah sta bili Zala Kame-

nik 8. in Gaja Ĺ talekar 17., v kategoriji starejĹĄih deklic pa TjaĹĄa DvorĹĄek 11. in Neli PoliÄ?nik 17. đ&#x;”˛ S. R.

zero, je eden treh Ĺženskih turnirjev, ki jih bo v letoĹĄnjem letu gostila Slovenija, nagradni sklad pa je 10.000 ameriĹĄkih dolarjev. Turnir se je s kvalifikacijskimi dvoboji priÄ?el Ĺže prejĹĄnji petek, kjer se je za uvrstitev v glavni turnir potegovalo 48 igralk. V glavni turnir so se skozi kvalifikacije prebile tri Slovenke. Moni PotrÄ?, Ana OparenoviÄ? in Kristina Tina Godec. Od Slovenk so po WTA toÄ?kah neposredno na glavni turnir Ĺže uvrĹĄÄ?ene Manca Pislak, Polona ReberĹĄak in Eva Zago-

rac, medtem ko so posebno povabilo organizatorja prejele Kaja Juvan, SaĹĄka KlaneÄ?ek in Leeloo Obrul. Prva nosilka turnirja je MadĹžarka Anna Bondar, ki je trenutno 316 igralka sveta. Druga nosilka je ÄŒehinja Gabriela Pantuckova, 360 igralka sveta. Finalni dvoboj med dvojicami bo na sporedu v soboto, posameznice pa se bodo za turnirsko lovoriko pomerile v nedeljo. đ&#x;”˛ DÄŒ

Ultra trail PotoÄ?nik tretji Vipava, 14. maja – Tilen PotoÄ?nik iz Ĺ oĹĄtanja je na zadnjem Ultra trailu v Vipavi, teku na 105 km po razliÄ?nem terenu s pribliĹžno 5.000 m vzpona, dosegel odliÄ?no 3. mesto s Ä?asom 12 ur in 20 minut. Tekmo je zmagal Toni Vencelj, takoj za njim so bili Marjan ZupanÄ?iÄ?, Tilen PotoÄ?nik in Ivan Hrastovec. Za PotoÄ?nika je uspeh toliko bolj pomemben, saj je bila konkurenca huda, sam pa v tej preizkuĹĄnji tekmuje ĹĄele drugo leto. Pred tem je bilo aprila tekmovanje

Balinanje Druga liga sklenila prvi del V torek dopoldne je ekipa TopolĹĄice gostila Premogovnik, kar je bil zakljuÄ?ek prvega dela lige. Presenetljivo so domaÄ?ini z lahkoto ugnali letos zelo zagnane igralce Premogovnika z rezultatom 6 : 2 in veliko toÄ?kovno razliko. Popoldne je sledil ĹĄe derbi v Gorici pri Slivnici med domaÄ?ini in neugo-

Atletika v Istri na 100 milj (170 km), kjer je prav tako dosegel odliÄ?no ĹĄesto mesto. RaÄ?una, da bo z vztrajnimi treningi, trenutno dela po 100 km teka v naravi na teden, izkuĹĄnjami in brez poĹĄkodb nadaljeval v tem ali ĹĄe boljĹĄem tempu. PotoÄ?nika smo do predlani poznali predvsem kot tekmovalca Adventure racinga. Po tekmi v Franciji leta 2014 se veÄ? dni trajajoÄ?ih tekmovanj ni veÄ? udeleĹževal, tekmoval je samo na krajĹĄih AR. Letos pa se namerava z novo ekipo udeleĹžiti tudi preizkuĹĄnje v Velenju, ki bo junija. đ&#x;”˛ MBK

Maja Mihalinec prepriÄ?ljivo najboljĹĄa Nova Gorica, 4. in 5. junija – Na dvodnevnem atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici je bila najboljĹĄa slovenska atletinja lanskega leta Maja Mihalinec iz Atletskega kluba Velenje v soboto prepriÄ?ljivo najboljĹĄa v teku na 100 m (11,53). V obraÄ?unu na 200 m pa je v nedeljo sobotni zmagi dodala ĹĄe eno in s 23,55 sekunde ugnala Sabino Veit. Od atletov AK Velenje je zmagala tudi Jerneja Smonkar na 800 m (2:12,46). đ&#x;”˛

dnimi gosti s Polzele. Gostje so tudi tokrat dokazali, da ne zasedajo po nakljuÄ?ju prvega mesta v ligi, saj so po hudem boju domaÄ?inom odvzeli toÄ?ko, rezultat je bil 4 : 4. V sredo je bilo kljub rahlemu deĹžju precej vroÄ?e na tekmi med Ĺ entjurjem in gosti Gorenja, saj so gostje narekovali tempo sreÄ?anja, a so v zadnjem morali oddati toÄ?ko domaÄ?inom. Rezultat sreÄ?anja je bil 4 : 4. V Konjicah je v Ä?etrtek gostovala ekipa KavÄ?. Gostje so morali priznati premoÄ? domaÄ?inom 6 : 2. Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela, 12

Odred Kozje – Ĺ oĹĄtanj 0:6 (0:3) Strelci: Tilen Celcer (8., 17.), Semir Agić (15., 81.), Ĺ˝an Ĺ pacapan (68.), Ĺ˝an MiĹĄetiÄ? (71.). Ĺ oĹĄtanj: Musić (od Ajdin BarukÄ?iÄ?), MiĹĄe-

tiÄ?, Gegić, Pirnat; Omerović, Vozelj, Ĺ pacapan, Ĺ mon, Agić, Cafuta, Celcer (od 82. AndraĹž Bosilj). Trener: Ervin PlovĹĄak. Drugi rezultati: Kovinar Ĺ tore – RogaĹĄka 0:5 (0:3, Ĺ˝alec – Mozirje 2:1 (1:0), ZreÄ?e – Vojnik 14:1 (11:0). Ĺ entjur je bil prost. Vrstni red: 1. RogaĹĄka 16 tekem – 37 toÄ?k (56:5), 2. Ĺ oĹĄtanj 16 – 35 (47:18), 2.

HrvaĹĄke, Italije in NemÄ?ije bodo psihofiziÄ?ne meje premikali na trekingu, kolesarjenju, orientiringu, v jamarstvu, veslanju, plezanju in supanju, ĹĄe kaj pa ostaja skrivnost, pravi Zoja. Velenje, Slovenija, 17.–19. junij pa tudi tistim, ki so jim fiziÄ?ni in Adventure race Slovenia Ĺže od – BliĹža se vse bolj priljubljeno in psihiÄ?ni napori bolj v uĹžitek kot v nekdaj pripravljajo taborniki, ki si tudi skrivnostno tekmovanje Ad- breme, bo trajalo tri dni, sodelujo- organizacijo predajajo iz ene geneventure race Slovenia. Tudi 13. Ä?i pa se bodo razdelili v dve kate- racije v drugo, s tem pa tudi znaĹĄportno-rekreativno avanturo pri- goriji. MeĹĄane ĹĄtiriÄ?lanske ekipe v nje o izvedbi podobnih prireditev, rejajo Ä?lani velenjskega taborniĹĄke- kategoriji Raziskovalec Ä?aka 440 ki je zanje zelo dragoceno. ÂťPrvi ga druĹĄtva Rod Jezerski Adventure race je bila zmaj, ki za ĹĄportne in drzna poteza in velik adrenalinske navduĹĄenzalogaj, smo pa taborce vsako leto pripraviniki s tem pokazali, da jo zanimivo traso, ti pa smo pripravljeni na trjo morajo pravoÄ?asno do delo. Z leti je avanpremagati vsem Ĺžuljem tura postala vse bolj in utrujenosti navkljub. prepoznavna, danes Kje bo potekala letos, pa ĹĄtevilne ekipe prinam Zoja LeĹĄnik ni izdejo iz tujine. Letos je dala, je pa povedala, da celo neka Avstralka istaborniki celo leto razikala kandidate za svoskujejo zanimive kotiÄ?ke jo ekipo,ÂŤ poroÄ?a Zoja po Sloveniji, da med njiin dodaja, da je imela UdeleĹženci adrenalinske dirke vsako leto spoznajo mi izberejo tiste najbolj ekipa med pripravami kak skrit kotiÄ?ek Slovenije. Taborniki RJZ si namreÄ? atraktivne. Tako tekmopolne roke dela. ÂťPriprizadevajo, da jih poĹĄljejo tja, kamor zahajajo le valce vsako leto preseneredki. Le kam jih bodo letos? dobiti smo morali velitijo ĹĄe neodkriti razgledi, ko dovoljenj, da so traza katere se je potrebno serji sploh lahko poposebej po truditi. ÂťZa zdaj lah- kilometrov dolga proga, ki jo bo- stavili progo, izbrati smo morali ko povem le, da bo start nekje na do morali premagati v 50 urah. V Ä?lane in predsednika Ä?astnega orzahodu Slovenije, pot bo vodila kategoriji Popotnik pa bodo tek- ganizacijskega odbora, poiskati je preko celotne zahodne in osrednje movale dvoÄ?lanske ekipe, ki bodo bilo treba prostovoljce, ki bodo na Slovenije, cilj pa bo v Velenju,ÂŤ je za 265 kilometrov dolg izziv imele sami tekmi na kontrolnih toÄ?kah, povedala soorganizatorica. 30 ur. Prvega izziva se bo lotilo 12 veliko dela je bilo s promocijo, seTekmovanje, ki je namenjeno ekip, drugega pa 11. Avanturisti iz veda moramo priskrbeti ĹĄe hrano odliÄ?no pripravljenim ĹĄportnikom Slovenije, ÄŒeĹĄke, Poljske, Francije, in pijaÄ?o ter nagrade, tik pred zdajci pa bomo postavili sam start in cilj.ÂŤ Tako ni dvoma, da bo tudi tokratna ÂťnajzahtevnejĹĄa preizkuĹĄnja poletja,ÂŤ kakor obljubljajo taborniki, uspeĹĄna. Upajo pa, da bo Ĺ oĹĄtanj – Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj vabi nadobudne nogometaĹĄe in tiste, ki bi to Ĺžekoga navduĹĄila za oktobrsko Veleli postati, na nogometni kamp. Odvijal se bo od 13. do 17. junija. Vabljeni so otroci starosti od 5 do 15 let, tako tisti, ki Ĺže trenirajo, kot tisti, ki ĹĄe niso aktivni, pa bi Ĺželenjsko avanturo, ko bodo tekmoleli poskusiti, tako deÄ?ki kot deklice. UÄ?ili se bodo nogometnih in nasploh ĹĄportnih vanje za adrenalinske navduĹĄence veĹĄÄ?in, se druĹžili na sveĹžem zraku in se zabavali. Cena kampa je 30 evrov, v ceno je priredili v mestu in okolici. vĹĄteto strokovno vodenje in varstvo, vsak dan malica in osveĹžilna pijaÄ?a, spominska đ&#x;”˛ tf, foto: Nejc SuĹĄin majica, darilo preseneÄ?enja, diploma ... Prijave in informacije so na voljo v klubu.

NK Ĺ oĹĄtanj pripravlja nogometni kamp

toÄ?k, 2. Ĺ entjur, 9, 3. Gorica pri Slivnici, 8, 4. Konjice, 8, 5. Premogovnik, 7, 6. KavÄ?e, 4, 7. Gorenje, 4, in 8. TopolĹĄica, 4. Odigrana je bila prestavljena tekma v drugi ligi med Vinsko Goro in Ĺ martnim ob Paki, ki so jo domaÄ?i dobili s 6 : 2. V drugi se bo tekmovanje nadaljevalo septembra. Vrstni red v drugi ligi: 1. Gorica, 9 toÄ?k, 2. Velenje, 8, 3. Dobrna, 8, 4. Vinska Gora, 8, 5. Vrbno, 2, 6. Ĺ martno ob Paki, 1. đ&#x;”˛ T. F.

TAKO so igrali MedobÄ?inska Ä?lanska liga Celje Golgeter, 18. krog

17

Ĺ PORT

9. junija 2016

3. Ĺ˝alec 16 – 34 (31:14), 4. ZreÄ?e 16 –30 (47:14), 5. Mozirje 16 – 22 (27:22), 6. Ĺ entjur 16 – 22 (27:34), 7. Kozje 16 – 13 (16:50), 8. Ĺ tore 16 – 9 (21:52), 9. Vojnik 16 – 4 (10:73). 18. (zadnji) krog (4. junija): Kozje – Ĺ oĹĄtanj, Ĺ tore – RogaĹĄka, Ĺ˝alec – Mozirje, ZreÄ?e – Vojnik; Ĺ entjur prost.

đ&#x;”˛

Na Kum z osnovnoĹĄolci Maj je Ä?as vseh mogoÄ?ih izletov in naĹĄ je bil planinsko obarvan. Mladinski odsek PD Velenje, poimenovan ÂťLepi Ä?eveljcÂŤ, v katerem so se zdruĹževali uÄ?enci velenjskih osnovnih ĹĄol, njihovi starĹĄi in mentorji, je tudi doĹživel spremembo ob uvedbi davÄ?nih blagajn. Tako smo se z njegovim delom, uÄ?enci in njihovimi spremljevalci osnovne ĹĄole Gorica, pod katere okrilje sodi tudi podruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola Vinska Gora, v naselju Podkum podali na pot. Ta nas je vodila v nedrje Krajinskega parka Kum in kmalu smo sredi gozda prispeli do kapelice z zgodbo o pastirjih Ä?rede ovac, nesreÄ?ni NeĹžici in Turkih. V toplem sonÄ?nem dnevu se nam je hlad gozda prilegel in obsijan vrh Kuma, poimenovan tudi zasavski in dolenjski Triglav, je bil obdan s cvetjem okrog poslopij, ki so znaÄ?ilna za ta obseĹžni predel Kumljanskega pogorja. Predali smo se poÄ?itku in okrepÄ?ilu ter se razgledali po ĹĄirnih prostranstvih, ki jih je moĹžno videti od tod. Pred odhodom je sledilo skupinsko fotografiranje. Pot nas je vodila mimo razstave slik v naravi naĹĄega vsestranskega mojstra MatevĹža LenarÄ?iÄ?a. V gozdu je bilo Ä?utiti vonj po Ä?emaĹžu, ki se ĹĄe cvetoÄ? poslavlja. Ustavili smo se ob zanimivi viseÄ?i piramidi kiparja Zorana PozniÄ?a. Zanimivo, kakĹĄna ideja, ki bi po-

Po hribih

Raznolika skupina planincev vrh Kuma

trebovala komentar. Spotoma smo opazovali razne podobe narave, preÄ?ili cvetoÄ?a traviĹĄÄ?a ÄŒebulove doline, po kateri nas je pot vodila v smeri Zagorja. Od prikupne cerkvice sv. Mihaela na zanimivi lokaciji in skednja z zajÄ?ki, mimo katerih tudi nismo mogli kar tako, nas je Ä?akal strmejĹĄi spust po gozdu. Iz njega smo priĹĄli prav na izhodiĹĄÄ?u Naravoslovno-zgodovinske uÄ?ne poti Prusnik ob regionalni cesti Trbovlje–Zagorje ob Savi. Nad to reko se dvigajo strma skalna ostenja. Iz osmih informativnih tabel kilometer dolge kroĹžne poti izvemo marsikaj o tem

zanimivem podroÄ?ju, kjer je v letih 1759–1780 – vse do prihoda Ĺželeznice v te kraje – deloval ladijski urad. Ladje so poimenovali tombasi, ki so jih zaradi moÄ?nega toka reke obvladovali s pomoÄ?jo vpreĹžne Ĺživine. Kamniti zidani ostanki nekdanjega posestva so ĹĄe lepo vidni. Kar teĹžko se je bilo posloviti od tod, zato se bo treba sem ĹĄe vrniti. Sedli smo na avtobus, zahvaljujoÄ? mentorici Branki za (vedno) skrbno izbran in z informacijami obogaten izlet. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, MODROBELA KRONIKA

9. junija 2016

Gasilska tekmovanja tudi druĹžabni dogodek

Rekli so â?ą Boris Lam-

Na prvem veÄ?jem letoĹĄnjem gasilskem tekmovanju v regiji SaĹĄa nastopilo 126 desetin – Ekipe, ki delujejo dalj Ä?asa, odliÄ?no pripravljene Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 4. in 5. junija – Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline je v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim druĹĄtvom Ĺ martno ob Paki pripravila na tamkajĹĄnjem nogometnem stadionu prvo veÄ?je letoĹĄnje gasilsko tekmovanje. V soboto so preverjale svojo usposobljenost desetine pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, v nedeljo pa Ä?lani, Ä?lanice, starejĹĄi gasilci in starejĹĄe gasilke. Tekmovalo je 126 desetin. Pionirji, pionirke, mladinci in

mladinke so nastopili v treh disciplinah, in sicer vaji z vedrovko, v ĹĄtafetnem teku na 400 metrov z ovirami ter v vaji razvrĹĄÄ?anja. Ekipe so tekmovale za pokal Ĺ aleĹĄke doline, hkrati pa je bila to tudi prva pokalna tekma savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije. Nastopilo je 60 desetin, od tega za pokal Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina 37. Pri pionirkah je slavila desetina Ĺ oĹĄtanja, pri pionirjih Lokovica 1. Pri mladinkah je nastopilo 6 desetin, zmagala je ekipa Ĺ martnega ob Paki, pri mladincih pa je bila med 9 najboljĹĄa

V konkurenci pionirk, pionirjev, mladink in mladincev je nastopilo 60 desetin. Priznanja za najboljĹĄe.

Konec tega tedna bo v Kopru potekalo drĹžavno gasilsko tekmovanje. Nanj se je iz Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina uvrstilo 12 desetin, in sicer pionirji Lokovice, mladinci Lokovice, mladinke Gaberk, v konkurenci Ä?lanic A bo tekmovala Lokovica, pri Ä?lanicah B pa desetina Pesja. Pri starejĹĄih gasilkah bodo Ĺ aleĹĄko dolino zastopale desetine PGD Ĺ alek, Gaberke, Ĺ oĹĄtanj in BevÄ?e, pri starejĹĄih gasilcih pa Ĺ alek, Velenje in Ĺ kale.

ÄŒlani in Ä?lanice so med drugim preverjali usposobljenost za gaĹĄenje z motorno brizgalno.

Dan, ko so se nesreÄ?e kar vrstile Velenje, 31. maja – Zadnji majski dan je bil na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Velenje poudarjen s prometnimi nesreÄ?ami. Zgodilo se jih je veÄ? kot

Fotografirajte svoje kolo Velenje, 31. maja – V torek dopoldan je neznanec v kolesarnici ukradel zaklenjeno kolo znamke Nakamura Genesis. Lastnika je oĹĄkodoval za 250 evrov. ZveÄ?er pa je izginilo gorsko kolo znamke KTM, bele barve, z napisom. Policisti svetujejo, da svoja kolesa dosledno zaklepate, da jih fotografirate, dokumente o kolesu pa shranite, saj bodo tako v primeru najdbe kolesa laĹžje naĹĄli pot k lastniku.

obiÄ?ajno, k sreÄ?i pa so se vse, razen ene, konÄ?ale le z zveriĹženo ploÄ?evino. Prometna nesreÄ?a s telesnimi poĹĄkodbami se je zgodila v TopolĹĄici. Zakrivila jo je voĹžnja po levi strani. V nesreÄ?i sta dva udeleĹžencautrpelalaĹžjetelesnepoĹĄkodbe.

Hudo poĹĄkodovan motorist Ĺ˝alec, 3. junija – Petek je zaznamovala huda prometna nesreÄ?a, ki se je zgodila nekaj po 18. uri zunaj naselja Pernovo. 80-letna voznica osebnega avtomobila je v kriĹžiĹĄÄ?u lokalne ceste Galicija–Velika PireĹĄica zaprla pot vozniku kolesa z motorjem, ki je pravilno pripeljal po lokalni cesti iz smeri Galicije. PriĹĄlo je do trÄ?enja. V prometni nesreÄ?i se je hudo poĹĄkodoval 49-letni voznik kolesa z motorjem. Voznica osebnega avtomobila in njen sopotnik v nesreÄ?i nista bila poĹĄkodovana.

Vlom v klet Velenje, 5. junija – V nedeljo je bilo vlomljeno v klet stanovanjskega bloka na Foitovi. Vlomilec je odnesel tri ťkatle z orodjem, vrednim 150 evrov.

SoĹĄolca sta se sprla Velenje, 6. junija – V ponedeljek dopoldan so bili policisti obveĹĄÄ?eni o medvrstniĹĄkem nasilju na eni od velenjskih osnovnih ĹĄol, kjer sta se sprla soĹĄolca. V sporu je eden drugega ugriznil. Policisti bodo o dogodku obvestili center za socialno delo.

Ukradli golfa Ĺ˝alec, 7. junija – V noÄ?i na torek je bilo v Ĺ˝alcu ukraden osebni avto znamke VW Golf, serije V, sive barve, registrskih oznak CE NA 727. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjsko hiĹĄo v Rakovljah.

desetina Lokovice. Zmagovalci prve pokalne tekme regije SaĹĄa so pri pionirkah in mladinkah AndraĹž, pri pionirjih in mladincih pa Lokovica. ÄŒlani in Ä?lanice so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, v ĹĄtafetnem teku na 400 metrov (letos brez ovir) ter v vaji razvrĹĄÄ?anja. Skupaj je nastopilo 51 desetin, zmagovalci pa so bili: pri Ä?lanicah A Lokovica pred Gaberkami 1 in PaĹĄko vasjo, pri Ä?lanih A pa Lokovica pred Velenjem in PaĹĄko vasjo 1. V konkurenci Ä?lanic

B je slavila desetina TopolĹĄice, druga je bila ekipa Gaberk, tretje pa Velenje. Pri Ä?lanih B je bil vrstni red: 1. Gaberke, 2. Ĺ oĹĄtanj, 3. Premogovnik. StarejĹĄe gasilce in gasilke je Ä?akala vaja s hidrantom in vaja v raznoterosti. Pri starejĹĄih gasilkah so zbrale najveÄ? toÄ?k predstavnike PDG Ĺ alek pred Gaberkami in Ĺ oĹĄtanjem. Pri starejĹĄih gasilcih je zmagala desetina Ĺ aleka, druga je bila ekipa Velenja, tretja pa Ĺ kale 2. Tekmovanje desetin je oba dni med drugimi spremljala tudi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, tekmovanje mladih pa poleg nje tudi Jan Ĺ koberne, poslanec SD v drĹžavnem zboru. đ&#x;”˛

bizer, poveljnik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina: ÂťPoleg preverjanja znanja operativcev so takĹĄna tekmovanja tudi ĹĄportni in druĹžabni dogodek. Pomembno je, Ä?e je v ekipi dovolj tekmovalnega duha ter da se Ä?lani med samo dobro spoznajo. TakĹĄna ekipa dosega boljĹĄe rezultate. To se je pokazalo tudi na tokratnem tekmovanju. Ekipe, ki delujejo Ĺže dalj Ä?asa, so pokazale zvrhano mero pripravljenosti, zaÄ?etnice pa Ä?aka ĹĄe kar nekaj dela. Menim, da Ä?lanom desetin pomenijo uvrstitve veliko, sploh tistim, ki se uvrstijo na drĹžavno tekmovanje.ÂŤ Andreja KatiÄ?, ministrica za obrambo: Âť Zagotovo je preverjanje usposobljenosti, pripravljenosti in motiviranosti gasilcev eden najpomembnejĹĄih segmentov delovanja gasilstva, Ä?e Ĺželimo imeti usposobljene gasilce, ki uÄ?inkovito nudijo pomoÄ? takrat, ko je ta potrebna. Tekmovanja so pika na i, na nih pa se preveri, kateri so najboljĹĄi. Ne smemo pozabiti, da gasilstvo temelji na prostovoljnosti. ÄŒe tega ne bi bilo, je vpraĹĄanje, ali bi lahko nudili zaĹĄÄ?ito v takĹĄni obliki, kot jo. Treba je tovrstno dejavnost negovati, gasilce pohvaliti za njihovo lastno usposobljenost in pripravljenost ter prenaĹĄati izkuĹĄnje in znanje na mlajĹĄe.ÂŤ

Trezna odloÄ?itev Ta teden se je zaÄ?el prvi del preventivne akcije 0,0 Ĺ ofer - Trezna odloÄ?itev, ki vkljuÄ?uje poveÄ?an nadzor nad alkoholom in prepovedanimi drogami med vozniki v prometu in v gostinskih lokalih. Poleg policijskih in inĹĄpekcijskih aktivnosti bo poudarek tudi na preventivi in promociji. V okviru akcije, ki so jo v preteklosti izvedli Ĺže veÄ?krat, bo potekal poostren policijski nadzor voĹžnje pod vplivom alkohola na slovenskih cestah ter prepoved prodaje in ponudbe opitim, poostren nadzor pa bodo izvajale tudi inĹĄpekcijske sluĹžbe. S promocijsko akcijo Slovenija piha 0,0 pa bodo trezne voznike zaÄ?etnike vabili k sodelovanju v nagradni igri na facebooku

Vnelo se je olje Velenje, 1. junija – V sredo zveÄ?er je zagorelo v stanovanju na Kersnikovi. Krivo je bilo olje, ki se je vnelo. PoĹžar je lastnik pogasil sam, pri gaĹĄenju pa se je telesno poĹĄkodoval. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

PetoĹĄolci imajo kolesarski izpit

Iz POLICIJSKE beleĹžke Oba sta greĹĄila

V avto zaprl psa

Velenje, 1. junija – V sredo zveÄ?er je VelenjÄ?anka policistom prijavila, da jo po telefonu zmerja in Ĺžali znanec. Ko so policisti opravili razgovor z njim, pa se je izkazalo, da sta krĹĄila oba, in obema so napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 2. junija – V Ä?etrtek dopoldan so policisti posredovali na Ĺ aleĹĄki cesti, kjer je imel obÄ?an v avtu zaprtega psa. Zaradi krĹĄitev Zakona o zaĹĄÄ?iti Ĺživali so mu izrekli opozorilo.

ObleĹžal na trgu Velenje, 1. junija – V sredo okoli 23. ure je na Kardeljevem trgu obleĹžal moĹĄki. Bil je moÄ?no opit. Ko se je streznil, je najbrĹž z obĹžalovanjem gledal v plaÄ?ilni nalog, ki so mu ga napisali policisti.

Tast udaril zeta Ĺ oĹĄtanj, 1. junija – Malo pred polnoÄ?jo so v sredo policisti ĹĄli v Lokovico, kjer je tast udaril zeta. Zaradi udarca si je zasluĹžil plaÄ?ilni nalog.

Drage gozdne jagode Ĺ oĹĄtanj, 4. junija – V Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju je priĹĄlo v soboto proti veÄ?eru do spora pri pobiranju gozdnih jagod. Javni red in mir sta krĹĄili dve osebi in obe sta za to prejeli raÄ?un.

Spor zaradi telefoniranja med voĹžnjo Velenje, 6. junija – V ponedeljek sta se voznica in voznik sprla zaradi prometnega prekrĹĄka. Ona naj bi telefonirala med voĹžnjo, zaradi Ä?esar naj bi ovirala promet. On jo je prehitel in ustavil, nato pa se do nje nesramno vedel. Ker sta oba storila prekrĹĄek, so ju policisti oglobili.

V petek so se s kolesarskimi izpiti spoprijeli petoťolci Osnovne ťole Mihe Pintarja – Toleda.

Velenje, 3. junija – Od 27. maja do 3. junija so petoťolci velenjskih osnovnih ťol opravljali kolesarske izpite. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne ob-

Ä?ine Velenje so zadovoljni, ker se za opravljanje kolesarskih izpitov odloÄ?i veÄ?ina uÄ?encev. S tem je doseĹžen cilj, ki ga Ĺželijo doseÄ?i: viĹĄja prometna kultura, predvsem pa varnejĹĄe ravnanje

otrok v prometu. Voznike pozivajo, da vozijo previdno in so pozorni na mlade kolesarje. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

9. junija 2016

Bolj kot tekmovanje je pomembno druĹženje

Oven od 21. 3. do 20. 4.

ÄŒe boste iskreni, teĹžav sploh ne boste imeli, a si jih boste zelo radi ustvarjali v svoji glavi. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moÄ?i in energije za vse, kar bi nujno morali postoriti v teh dneh. Ni dvakrat za reÄ?i, da bo zaostanek pri delu vsak dan veÄ?ji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Ko boste na glas priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti, bo vse laĹžje. Potem vam tudi ne bo veÄ? teĹžko prositi za pomoÄ?. ÄŒeprav prave poletne vroÄ?ine ĹĄe ne bo, boste v teh dneh Ĺže Ä?utili veÄ?jo Ĺželjo po ljubezni in Ĺživljenju v dvoje. A boste morali prej malo spustiti visoke kriterije, ki so povsem nerealni. ÄŒe Ĺželite letoĹĄnji dopust preĹživeti v dvoje, ne Ä?akajte. Poglejte se v ogledalo in bodite iskreni tudi do sebe. Telesno se boste poÄ?utili dobro, teĹžave boste imeli le s svojo zmedeno duĹĄo.

Center starejĹĄih Zimzelen je bil organizator tradicionalnih ĹĄportno-druĹžabnih iger stanovalcev petnajstih domov za starejĹĄe s celjskega obmoÄ?ja Milena KrstiÄ? - Planinc

TopolĹĄica, 1. junija – Skoraj sto petdeset stanovalcev in tistih, ki so jih spremljali, ter njihovih navijaÄ?ev petnajstih domov za starejĹĄe z obmoÄ?ja celjske regije se je na prvi junijski dan zbralo v TopolĹĄici na tradicionalnih ĹĄportno-druĹžabnih igrah. Gostitelj tokratnih je bil Center starejĹĄih Zimzelen. Ekipe s ĹĄtirimi tekmovalci so se po svojih najboljĹĄih moÄ?eh med seboj pomerile v ruskem kegljanju, podajanju vreÄ?k, metanju obroÄ?ev in miselni igri. Priprave na igre pa so potekale ves maj. UdeleĹženci obiÄ?ajno igre vzamejo zelo zares, Ä?eprav je bolj kot tekmovanje pomembno druĹženje med stanovalci in sreÄ?anje zaposlenih, ki tekmovalce spremljajo. Silvo Dobnik iz Slovenske Bistrice je priĹĄel na sreÄ?anje z ekipo doma dr. JoĹžeta PotrÄ?a PoljÄ?ane. ÂťNa tekmovanje se nismo posebej pripravljali in trenirali. Bomo pa ta boljĹĄi,ÂŤ je v ĹĄali napovedal. Pa se je uĹĄtel. Ta boljĹĄa, torej zmagovalna, je bila ekipa doma Ob Savinji Celje. ÂťNaĹĄi ekipi je bolj kot tekmovanje, Ä?eprav tudi tekmujemo radi, pomembno druĹženje,ÂŤ je dejal. In

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Tekmovanje v ruskem kegljanju je teklo zunaj.

Pred vami je nekaj tako lepih dni, da si jih boste ĹĄe dolgo klicali v spomin. Po dolgem Ä?asu vas Ä?aka sreÄ?a na kvadrat, delili pa jo boste le s tistimi, ki so v teh dneh del vaĹĄega vsakdanjika. Niti domaÄ?im ne boste povedali vsega, kar se vam dogaja. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo res poseben, zato ne bo niÄ? Ä?udno, Ä?e boste naravnost evforiÄ?ni. PoÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni odliÄ?no, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda vas bo partner malo Ä?udno gledal, ker si zna kaj razlagati po svoje. Poskrbite, da ga hitro pomirite in mu pokaĹžite, koliko vam pomeni. Pri delu vas bodo pohvalili le, Ä?e boste sami tako Ĺželeli. Tokrat vam bo dovolj, da ste z opravljenim zadovoljni tudi vi. In da ste projekt pripeljali do konca. Vzel vam je veliko energije, kajne? A je bilo vredno.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Veselite se naslednjih junijskih dni, sploh konca tedna, ko imate prav posebne naÄ?rte. S pozno pomladnimi dnevi, ki Ĺže moÄ?no diĹĄijo po pravem poletju, bo za vas priĹĄel tudi Ä?as sanjarjenja. Saj se boste tega zavedali, a ne boste imeli Ä?isto niÄ? slabe vesti. Upali boste, da se bodo Ä?asi, ki vam niso bili najbolj naklonjeni, spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo ĹĄel na vaĹĄ mlin. Ĺ e prej vas Ä?aka spoznanje, da vam zadnje Ä?ase nekatere stvari v vaĹĄem Ĺživljenju res ne gredo na roko. Zelo verjetno je, da boste, ko boste spoznali, da se je nekdo moÄ?no obrnil proti vam, najprej silno jezni. Sledilo bo razoÄ?aranje in potem celo Ĺžalost. NajveÄ? teĹžav boste v naslednjih dneh imeli zaradi finanÄ?nih teĹžav. Izhod boste naĹĄli le, Ä?e zmanjĹĄate Ĺželje in potrebe. Priznajte si, da vas je potroĹĄniĹĄtvo vsrkalo vase. Brez prave potrebe se jezite nase in na vse okoli sebe.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

tega je bilo veliko ĹĄe posebej po koncu tekmovanj, ko so se udeleĹženci zbrali pod ĹĄotorom – malo je namreÄ? nagajalo vreme –, ko se je peklo na Ĺžaru, plesalo, kot sta pela in igrala duo LipovĹĄek in posluĹĄalo, kako ubrano poje pevski zbor Zimzelen. ZaÄ?etek je bil tudi slovesen. Za igre se to tudi spodobi. Pozdravili so jih godbeniki UNI za 3. Ĺživljenjsko obdobje in direktorica Zimzelena Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?. VelenjÄ?anka Metka Mahne je bila del ekipe Zimzelena. ÂťDogodek je nekaj enkratnega,ÂŤ je

rekla in pohvalila organizacijo. ÂťNaĹĄa Janja KoĹželj, delovna terapevtka, ki je imela vse niti v svojih rokah, je mislila na vsako podrobnost.ÂŤ PoSilvo Dobnik: Metka Mahne: vedala je, da se je z ÂťPomembno je ÂťTekmovanje smo ekipo, v kateri so bili druĹženje. vzeli zares.ÂŤ poleg nje Ivo AtelĹĄek, Vili Romih in JoĹže Koren ter re- tarÄ?. Na treningu mu je ĹĄlo bozerva Ivica Urh, na igre pripra- lje, a je bil, po moje, vseeno odlivljala dober mesec. ÂťTekmovanje Ä?en,ÂŤ je rekla. Ni se uĹĄtela. Ekipa smo vzeli zares. Ne napovedu- Zimzelena je bila zmagovalcem jem nam zmage, bomo pa viso- tik za petami. đ&#x;”˛ ko! JoĹže, steber ekipe, sicer ni bil najbolj zadovoljen pri zadevanju

Dogodki Ĺ kalski lovci vabijo na sreÄ?anje

Velenje – Danes (Ä?etrtek, 9. junija) ob 19h bo v dvorani Centra Nova novo sreÄ?anje Alzheimer Cafe, ki ga skupaj organizirata Center starejĹĄih Zimzelen in SpominÄ?ica, slovensko zdruĹženje za pomoÄ? pri demenci. Gost tokratnega sreÄ?anja bo Zvezdan PirtovĹĄek, dr. med., specialist nevrolog, ki veÄ?ji del svoje znanstvene poti raziskuje Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen.

Lubela, 18. junij – Lovska druĹžina Ĺ kale je pred kratkim zaznamovala 30-letnico svojega lovskega pevskega zbora, ki je ob tem priredil veliki jubilejni koncert. Zdaj vabijo ĹĄe na sreÄ?anje s souporabniki prostora, na katerem gospodari ĹĄkalska lovska druĹžina. Zbrane bodo z izvrstnim lovskim golaĹžem, glasbo domaÄ?ega narodnozabavnega ansambla in Ĺžlahtno kapljico pogostili v soboto, 18. junija, ob 15. uri pri Lovskem domu LD Ĺ kale na Lubeli.

đ&#x;”˛

- 10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton AĹĄkerc, ki je od leta 1894 do leta 1898 kot kaplan sluĹžboval v Ĺ kalah pri Velenju; spomladi leta 1898 je bil na lastno proĹĄnjo upokojen; po dogovoru z ljubljanskim Ĺžupanom Ivanom Hribarjem je zaprosil za sluĹžbo arhivarja na ljubljanskem magistratu; do julija 1898 je med Ä?akanjem Ĺživel v Celju, potem je bil zaÄ?asni arhivar v Ljubljani, stalni pa od decembra 1899 do smrti (umrl je zaradi kapi v ljubljanski deĹželni bolniĹĄnici); - 11. junija 1981 so vsi trije zbori velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva obÄ?inske konference SZDL (SocialistiÄ?ne zveze delovnega ljudstva), da se

mkp

mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje; - 12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana BatiÄ?a, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila Ĺže 26. krajevna skupnost v takratni obÄ?ini Velenje; - 13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem sveÄ?ano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne ĹĄole, ki je Ĺžal v tem kraju ni veÄ?; - v nedeljo, 14. junija 1953, je velika veÄ?ina prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline prisostvovala sveÄ?anosti ob otvoritvi velenjskega TuristiÄ?nega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniĹĄkim delom ĹĄtevilnih Ĺ aleÄ?anov; - 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaĹĄkega kiparja Antuna AugustinÄ?ića; sveÄ?ano so ga odkrili 25. junija na Âťosrednji slovesnosti v poÄ?astitev

ÄŒeprav ste zadnje Ä?ase precej samozavestni in le redko oÄ?itno pokaĹžete, Ä?e vas kaj zmede ali Ä?e Ä?utite strah, tokrat ne boste mogli skriti svoje zaskrbljenosti. ÄŒetudi boste nasmejani, bo vaĹĄ nasmeh bolj grenak. V teh dneh boste naredili nekaj, na kar ste se pripravljali resniÄ?no dolgo, a nikoli niste zbrali poguma, da bi to res storili. Ves Ä?as govorite, da si Ĺželite drugaÄ?no, bolj polno Ĺživljenje. Sedaj, ko bi ga lahko imeli, pa se boste krepko ustraĹĄili. Tudi zato, ker bi stopili v polje neznanega. Pustite ob strani kaj mislijo drugi, kajti ob koncu bo najbolj hudo vam! Prav vi boste tisti, ki se bo moral odloÄ?iti. Ker boste posledice odloÄ?itve, dobre ali slabe, prav tako najbolj obÄ?utili prav vi. VÄ?asih se premalo zavedate, kako hitro teÄ?e Ĺživljenje. Ĺ e manj pa, da je vsaka zamujena priloĹžnost poraz. Ne dovolite si, da ga doĹživite v naslednjih dneh. Ni potrebe.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

Da, odloÄ?itev je bila drzna. Vsi okoli vas bodo zato kazali zaskrbljen obraz, vi pa se boste odloÄ?ili, da se ne boste veÄ? vnaprej Ĺživcirali za stvari, ki se ĹĄe niso zgodile. Ste pa zanje s svojo odloÄ?itvijo postavili dobre temelje. Sedaj vam ne preostane niÄ? drugega, kot da poÄ?akate na razplet dogodkov. Dejstvo je, da na njihov razplet vsaj ĹĄe nekaj dni ne boste imeli pravega vpliva. V nedeljo vam bo Ĺže bolj jasno, kam pes taco moli. Potem boste bolj mirni, tudi spanec bo sproĹĄÄ?en. Dogodki preteklih tednov pa se bodo vseeno vlekli za vami. Zato, ker boste morali zaradi njih spremeniti nekaj kratkoroÄ?nih naÄ?rtov, pa tokrat ne boste slabe volje. VeÄ? kot stokrat se vam bodo vaĹĄa premiĹĄljenost, delo in dejanja, Ĺže kmalu povrnila. ÄŒe bo pomagalo, se potolaĹžite s kakĹĄnim pregreĹĄnim nakupom. Ali pa osebnim razvajanjem. Da sami sebe spomnite, kako dragoceni ste.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Ĺ˝elite si prave poletne vroÄ?ine. Takoj, ko se bo vreme konÄ?no popravilo in bodo dnevi minevali brez ploh in neviht, boste povsem drug Ä?lovek. Zadnje Ä?ase ste namreÄ? precej odvisni od vremena, saj vam telo rado pove, kdaj se bliĹža sprememba. RaÄ?unali boste, da si boste v vroÄ?ih dneh hitro nabrali energijo, ki vam je Ĺže nekaj Ä?asa primanjkuje. Zato zagotovo ĹĄe nekaj dni ne boste v takĹĄni kondiciji, kot ste vajeni, dobra novica pa je, da vam bodo zvezde pri zdravju kar nekaj tednov stale ob strani. Le vi sami lahko poskrbite, da bo tako tudi ostalo, saj dobro veste, kaj smete in kaj ne. Volje nimate prav veliko, saj radi greĹĄite. Sploh pri hrani in pijaÄ?i. To pa sta le dva vzroka za vaĹĄe ne najboljĹĄe poÄ?utje. Tretji je vaĹĄe Ä?ustveno Ĺživljenje. Ne, niste zadovoljni z njim. Velikokrat pomaga, Ä?e na svet gledamo z bolj pozitivnimi oÄ?mi. V teoriji to poznate, v praksi pa vam ne gre, kajne?

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

Novo sreÄ?anje Alzheimer Cafe

od 10. 6. do 16. 6.

19

đ&#x;”˛

tf

Ĺ˝al ĹĄe nekaj dni ne boste mirni. Stres bo spet postal vaĹĄ vsakdanji spremljevalec, tudi zato, ker se bodo nepredvidljivi dogodki kar vrstili. Vse dobre zaobljube, ki ste si jih dali med kratkim predpoletnim dopustom, bodo hitro kopnele. Tudi tista, da boste veÄ? naredili za svoje dobro poÄ?utje in zdravje. Prav na tem podroÄ?ju ste najbolj popustili, kar se vam Ĺže pozna. Utrujeni boste, ne le telesno, tudi duĹĄevno. Zato ne odlaĹĄajte. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moÄ?i za prvi korak v pravo smer, potem pa bo ĹĄlo Ĺže laĹžje. Prihodnji teden bo zelo pomemben za vaĹĄo prihodnost. Sprva se tega sploh ne boste zavedali, a boste k sreÄ?i ĹĄe pravi Ä?as zaznali, da tokrat ne smete le zamahniti z roko in Ä?akati, kaj se bo zgodilo. Nekdo namreÄ? raÄ?una prav na to. PrekriĹžajte mu naÄ?rte! OdliÄ?na dneva zato bosta torek in sreda, ko vam bo ĹĄlo vse kot po maslu.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

Naslednji dnevi vam bodo pisani na koĹžo. ÄŒeprav boste imeli toliko dela in obveznosti, da se vam bo pogosto zdelo, da nimate Ä?asa niti uĹživati v lepih zgodnje poletnih dneh, bo vaĹĄe poÄ?utje odliÄ?no. Dobra volja in dobro telesno poÄ?utje pa ne bosta dolgo trajala, Ä?e ne boste tudi zares iskreno uĹživali v vsem, kar se vam bo dogajalo. Nekdo od druĹžinskih Ä?lanov bo izpolnil svoje in vaĹĄe sanje. PokaĹžite mu, koliko vam to pomeni! Vzemite si Ä?as, da proste urice preĹživite v njegovi druĹžbi. Oba bosta imela veliko od tega. Prosti Ä?as preĹživljajte bolj telesno aktivno, saj imate dovolj moÄ?i zato. Ker se Ĺželje po njej pri vas pojavljajo cikliÄ?no, uresniÄ?ujete pa jih bolj slabo, si boste morali narediti naÄ?rt. Naredite to Ĺže danes, jutri boste verjetno imeli preveÄ? drugega dela. Saj se poznate, kajne? Ob tem se zavedajte, da bo neka pomembna poslovna odloÄ?itev padla, Ä?e boste hoteli ali ne. Izid bo dober, Ä?eprav sprva ne bo kazalo tako. To boste spoznali v ponedeljek, ko bo do vas priĹĄla ĹĄe ena veÄ? kot odliÄ?na novica. Denar? Pazljivo z njim. Zadnje Ä?ase vam prehitro polzi iz denarnice.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Zadnji vikend vam je odprl oÄ?i. OdloÄ?ili se boste, da ne boste veÄ? Ä?akali na boljĹĄe Ä?ase, ampak se boste sprememb lotili takoj. K sreÄ?i se vaĹĄe Ĺživljenje Ĺže nekaj Ä?asa vrti tako, da se vam ni treba bati ne za delo in ne za denar. Obojega boste imeli veÄ? kot ste si lahko mislili, kar vas bo po eni strani spravljalo ob Ĺživce, po drugi pa pomirjalo. Partner bo nekaj dni ĹĄe razumel, da nimate Ä?asa zanj. Prav dolgo pa tega ne bo veÄ? molÄ?e prenaĹĄal. Sploh, ker ima obÄ?utek, da si ga ne vzamete veÄ?. Dobro vas pozna, zato ga ne boste mogli preslepiti. Zato poskrbite, da ne boste ob tem, ko boste sicer poskrbeli za eksistenco druĹžine, uniÄ?ili druĹžinske sreÄ?e. ÄŒeprav ne veste Ä?isto natanÄ?no kaj si Ĺželite na ljubezenskem polju, dobro veste, da si ne Ĺželite biti sami. Zato poskrbite, da se to ne bo zgodilo, ker je to le v vaĹĄi moÄ?i.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Otvoritev velenjskega TuristiÄ?nega jezera (Foto Arhiv Muzeja Velenje) obletnice Zveze komunistov in tovariĹĄa TitaÂŤ; - 15. junija je god sv. Vida, enega naĹĄih najbolj priljubljenih svetnikov; posveÄ?eno mu je veliko cerkva, po njem pa ima ime tudi precej slovenskih krajev; ljudje so se mu priporoÄ?ali za zdravje Ĺživcev in oÄ?i, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kaÄ?ji ugriz, epilepsijo in krÄ?e ter za ohranitev studencev; za zavetnika so si ga izbrali lekarnarji, kotlarji, pivovarji, gluhonemi, viniÄ?arji, rudarji, kovaÄ?i, gledaliĹĄki igralci in plesalci; sv.

Vidu je v Ĺ aleĹĄki dolini posveÄ?ena cerkev v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, pa tudi glavni oltar cerkve sv. Andreja v Ĺ aleku, ki velja za enega najlepĹĄih ÂťzlatihÂŤ renesanÄ?nih oltarjev na Slovenskem; - rokometaĹĄice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

ÄŒe bi bilo zadnje Ä?ase vse tako kot ste si Ĺželeli, bi bili vi povsem drugaÄ?en Ä?lovek. Ĺ˝al so dogodki v prvih dneh junija poskrbeli, da si sploh niste veÄ? podobni. To, da se tega zavedate, je dobro. Manj dobro pa je, da ne najdete poti iz nastale situacije. Zavedate se, da bi morali zelo pomemben sluĹžbeni projekt Ĺže konÄ?ati. Vi pa ĹĄe zaÄ?eli niste. To vas bo stiskalo za vrat, a teĹžava bo v tem, da tokrat res ne boste vedeli, kako zaÄ?eti. Nimate veÄ? Ä?asa Ä?akati, zato poĹžrite osebni ponos in poiĹĄÄ?ite pomoÄ?. Zelo verjetno je, da boste morali zanjo zaprositi nekoga, ki je pogosto vaĹĄa konkurenca. Tokrat ne bo, zato se mu Ä?im prej pribliĹžajte in mu iskreno povejte, zakaj ga potrebujete. Verjemite, presenetil vas bo. Zelo pozitivno. Od nedelje dalje boste spet verjeli, da je Ĺživljenje lepo. Tudi smejali se boste veliko, tokrat iskreno.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Obdobje Ä?akanja na razplet nekega precej neprijetnega poloĹžaja se bo podaljĹĄalo. To vam ne bo vĹĄeÄ?, saj ĹĄe vedno upate, da se bo reÄ? razpletla ĹĄe pred vaĹĄim odhodom na poletni dopust. Zavedate se, da ta ne bo tako sproĹĄÄ?en kot bi lahko bil, Ä?e bi vedeli, kaj vas Ä?aka v preostanku letoĹĄnjega leta. Ker pa danes ni veÄ? niÄ? gotovo, se boste tja do torka sprijaznili s tem, da ĹĄe ni priĹĄel Ä?as, ki bi vam pomagal videti v vaĹĄo prihodnost. Marsikaj se ĹĄe lahko zgodi v naslednjih tednih, zato ne tuhtajte preveÄ?. Zato, da se boste vznemirjali, bo Ä?as, ko boste vedeli, kaj se vam obeta. Do takrat pa izkoristite Ä?as za ĹĄtudij ali nabiranje novih znanj. ÄŒesarkoli na polju izobraĹževanja se boste lotili, boste izjemno uspeĹĄni. Zadovoljni boste tudi z zdravjem. Pridno boste skrbeli, da bo tako tudi ostalo. Partner se bo pogosto potil skupaj z vami.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Zadnji dnevi so vam odprli oÄ?i. Sedaj vam je jasno, da nikoli veÄ? ne boste obudili stare ljubezni, pa Ä?eprav ste dolgo upali, da vam bo uspelo. V delu boste iskali uteho pred Ä?ustvenimi teĹžavami. Pravzaprav boste takoj, ko se boste lahko predali brezdelju, razmiĹĄljali le o tem, kako nezadovoljni ste v vaĹĄi partnerski zvezi. Ob tem vam bo jasno, da so vaĹĄa Ä?ustva do partnerja ĹĄe vedno zelo velika in iskrena, partner pa se je povsem ohladil. Z mislimi bo Ä?isto drugje, le doma in pri vas ne. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e boste zato bliĹžnjo prihodnost planirali brez njega. Enostavno vam bo jasno, da morate Ä?im manj stvari temeljiti na dvojini in veÄ? na vas samih. Ob tem pa boste vse pogosteje razmiĹĄljali o nekom, ki vam je Ĺže dolgo zelo blizu. Doslej si niste upali pokazati, da si Ĺželite veÄ? kot le prijateljstvo. Sedaj boste zaÄ?eli razmiĹĄljati o tem. Konkretno pa se ne bo zgodilo ĹĄe niÄ?. Ĺ˝al se bo to, kar se vam dogaja, odraĹžalo tudi na poÄ?utju. Ne bo najboljĹĄe, slabo pa tudi ne.

Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

9. junija

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Z vrta na mizo 11.40 Turbulenca, svet. odd. 12.20 Na vrtičku: Bodinamika 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Dosje: Latentna vojna 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 Firbcologi 16.25 Profil: Boris Groys 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Zagodac 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Osmi dan 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal

06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.50 09.50 10.50 11.30 12.15 15.20 15.45 17.00 18.00 18.55 19.05 20.00 21.10 22.50 23.50 01.20 02.05 03.05 03.35 05.15

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.05 00.00 00.55 01.50 02.25

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

To bo moj poklic: Klepar, 2. del Na vrtičku: Štajerke Kioka, ris. Ulica sanj, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Knjiga o džungli, ris. Olivija, ris. Medvedek, ris. Emilija, ris. Jani Nani Vetrnica: Bolna punčka Zgodbe iz školjke: Po dolini rečice Idrije Točka, glasb. odd. Na lepše Slovenski magazin Halo TV Dobro jutro Kino Fokus Čas za Manco Košir: Ljubezen Halo TV Golica, dok. film Fletni Gaji, ris. Male sive celice, kviz Slovensko olimpijsko stoletje, 4/11 David Backham, dok. odd. David Guetta, otvor. koncert Uera Euro 2016 Ali pred sodiščem, dok. odd. Točka, glasb. odd. Halo TV Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Zebra Zigbi, ris. Wendy, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Toskana, ljubezen moja, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur, vreme 24ur MasterChef Slovenija Gorski zdravnik, nan. 24ur zvečer Battle Creek, nan. Policijska družina, nan. Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Kingston Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Bonton na pokopališči in pogrebu Mladi za Veleje: Poletno dogajanje za mlade v Velenju Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Šepet, Harmonikarski orkester Roberta Goličnika Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

9. junija 2016

Sobota,

10. junija

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.40 01.10 02.00 03.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo Ugriznimo znanost Na poti: Z boso nogo Dnevnik, vreme, šport Tarča Brez reza: dr. Janko Prunk – narodni vzpon Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris. Studio kriškraš: Znanost Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Čhavoro, dok. film Kioka, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Alpski večer, 1. del Na lepše Odmevi, šport, vreme Veličastni Ambersonovi, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Alpski večer, 1. del, ponov. Info-kanal

06.00 To bo moj poklic: Čistilec objektov, 1. del 06.25 Na vrtičku: Biodinamiki 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Luna sama prečka most 08.10 Zgodbe iz školjke: Radoživa Portugalska 08.45 Točka, glasb. odd. 09.45 Bleščica, odd. o modi 10.30 Na obisku 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.05 O živalih in ljudeh 14.30 Na vrtu 15.00 Posebna ponudba 16.00 Mehek kot skala, dok. odd. 17.00 Halo TV 17.45 Državljani sveta za boljši jutri, posn. koncerta iz New Yorka 18.50 A veš, koliko te imam rad: Jabolko 19.00 Fletni Gaji, ris. 19.10 Firbcologi 19.35 Čhavoro, dok. film 20.00 Nogomet, ep 2016, Francija : Romunija, prenos iz Saint-Denisa 23.15 Nogomet, ep 2016, vrhunci tekme 23.30 Polnočni klub: Kviz 00.40 Točka, glasb. odd. 01.30 Halo TV 02.25 Nogomet, ep 2016, Francija : Romunija, posn. 04.20 Alpski večer, 1. del, ponov.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.45 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.45 22.15 22.20 00.05 01.50 02.20

24ur Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Zebra Zigbi, ris. Wendy, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Toskana, ljubezen moja, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur Izvleček, am. film 24ur zvečer Eurojackpot Recept za romanco, am. film Smrtna tišina, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Šepet, Harmonikarski orkester Roberta Goličnika Strokovnjak svetuje: Bonton na pokopališči in pogrebu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Južna Italija Regionalne novice 3 Velenje, mesto rocka: Chateau in Tomaž Domicelj Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.50 12.20 12.45 12.50 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.00 21.05 21.55 23.25 23.30

Nedelja,

11. junija

05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Korenčkova pita 07.20 Biba se giba, ris. nan. 07.40 Smrkci, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Narobe svet 08.25 Vetrnica: Koza 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celic, kviz 10.00 Lisa, kraljična za en dan, dok. film 10.15 Čhavoro, dok. film 10.30 Razred zase: Seks, otroci in vse ostalo 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.50 Rokomet, Slovenija – Norveška, kvalif. za SP 2017 (M), prenos iz Celja 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Kot ženska, ang. film 21.30 Tone, javi se!, dok. film 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Pretesna koža, ital. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.00 Tv arhiv 02.55 Info-kanal

05.45 06.35 07.00 09.00 10.00

14.50 17.00 17.50 20.00 23.15 23.45 00.45 01.15 01.50 03.00 03.50 04.20 04.45

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.20 08.40 09.10 09.35 09.45 10.10 10.35 10.50 12.40 12.55 13.50 14.20 16.05 18.00 18.55 18.58 20.00 23.15 01.25

Točka, glasb. odd. 10 domačih Najboljše jutro Dober dan Nogomet, EP 2016, Francija : Romunija, posn. 12.25 Kajak-kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos Nogomet, EP 2016, Albanija : Švica, prenos iz Lensa Pot v Rio, odd. pred olim. igrami Nogomet, EP 2016, Wales : Slovaška, prenos Nogomet, EP 2016, Anglija : Rusija, prenos Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem Državljani sveta za boljši jutri, posn. koncerta iz New Yorka, ponov. Bleščica, odd. o modi Aritmija, ponov. Artimični koncert: Red five point star Zabavni kanal Pot v Rio, odd. pred olim. igrami, ponov. 10 domačih Polnočni klub: Kviz

24ur OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Grozni Gašper, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Space Jam, am. film Tv prodaja Nepremagljivi dvojec, 5. del Gospa Eastwood z družbo, am. ser. Recept za romanco, am. film Kuža na igrišču, am. film Čista desetka, nan. 24ur vreme 24ur Da Vincijeva šifra, am. film Krojač iz Paname, am. film Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, 09.40 Ustvarjalne iskrice (164), Hodulje iz pločevink in kolebnica 10.00 Mura Raba TV 10.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija 4 18.30 Mladi za Veleje, Poletno dogajanje za mlade v Velenju 19.10 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2397. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Dober večer, gospod predsednik Marjan Mačkošek, predsednik GZS 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

12. junija

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.10 08.15 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.15 09.25 09.55 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.45 18.55 19.00 20.00 21.20 22.10 22.35 21.45 00.15 00.40 01.05 02.00

Živ žav Ozi bu, ris. Poldi, ris. Zajček Belko, ris. Emilija, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Emilija, ris. Sara in Raček, ris. Medo in Mica, ris. Peter Zajec, ris. Traktor Tom, ris. Zu, ris. Robotki, ris. Pujsa Pepa, ris. Knjiga o džungli, ris. Bacek Jon, ris. Nabriti detektivi, 2/13 10 let novomeške škofije, dok. odd. Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Alpski večer, 1. del, ponov. Poletje v školjki 1. del, slovenski film Poročila, šport, vreme Vse je mogoče, ponov. Pujsa Pepa, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Modna hiša Velvet, 5/16 Intervju: Miha Kovač Poročila, šport, vreme Žrebanje Lota Potovanje skozi nevidno vojno, dok. odd. Prisluhnimo tišini, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

06.00 Duhovni utrip 06.15 Živo – življenje in voda na Krasu, dok. odd. 06.30 Glasbena matineja: Spevoples Zeleni Jurij, 1/2 07.30 Nogomet, EP 2016, Albanija : Švica, posn. 09.40 Nogomet, EP 2016, Wales : Slovaška, posn. 11.55 Kajak-kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos 13.00 Nogomet, EP 2016, Anglija : Rusija, posn. 14.15 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 14.50 Nogomet, EP 2016, Turčija : Hrvaška, prenos iz Pariza 17.00 Žogarija 17.50 Nogomet, EP 2016, Poljska : Severna Irska, prenos iz Nice 20.00 Nogomet, EP 2016, Nemčija : Ukrajina, prenos iz Lilla 23.15 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem 23.45 Vse je mogoče, ponov. 01.10 Nogomet, EP 2016, Turčija : Hrvaška, posn. 02.55 Zabavni kanal 04.50 Aritmični koncert: Red five point star

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.20 08.40 09.05 09.30 09.40 10.05 10.30 10.45 12.45 13.00 13.55 16.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.05 23.25 01.35

24ur, ponov. OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Winx klub, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Grozni Gašper, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Kuža na igrišču, am. film Tv prodaja Nepremagljivi dvojec, nan. Krojač iz Paname, am. film Denis pokora, am. film Čista desetka, nan. 24ur vreme 24ur Ljubezen po domače Nasmeh Mona Lise, am. film Samo ti, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Žogarija 4 10.05 2396. VTV magazin, regionalni informativni program 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Športni torek 10.45 2397. VTV magazin, regionalni informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Strokovnjak svetuje: Pogodba o delu za določen čas 11.45 Iz našega arhiva: Ivek, kdo te je ubil? dokumentarni film 12.35 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta 13.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 3 15.40 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton na pokopališču in pogrebu 18.00 Ustvarjalne iskrice (163), Etui za sončna očala 18.20 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.00 Pop corn: Kingston 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Šepet, Harmonikarski orkester Roberta Goličnika 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Flaying Picket, posnetek koncerta 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

13. junija

05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.45 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.15 01.40 02.35

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Na lepše Kaj govoriš?=So vakeres? Podobe Slovenije: Pivška kotlina, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Panoptikum Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Brez reza: Janez Janša in Igor Bavčar Točka preloma, ponov. Poročila, šport, vreme Razred zase: Čudoviti spomini in priročna pozaba Novice eRTeVe Pavle, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Poročila, šport, vreme Platforma Glasbeni večer: 90 let APZ Tone Tomšič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

06.05 To bo moj poklic: Čistilec objektov, 2. del 06.25 Na poti: Z Boso nogo 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Gromozanski krokodili 08.10 Zgodbe iz školjke: Fran Milčinski 08.50 Nogomet, EP 2016, Turčija : Hrvaška, posn. 10.55 Nogomet, EP 2016, Poljska : Severna Irska, posn. 12.45 Nogomet, EP 2016, Nemčija : Ukrajina, posn. 14.50 Nogomet, EP 2016, Španija : Češka, prenos iz Toulousa 17.50 Nogomet, EP 2016, Irska : Švedska, prenos iz Saint-Denisa 20.00 Nogomet, EP 2016, Belgija : Italija, prenos iz Lyona 23.15 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem 23.45 Spomini: Majda Šlajmer Japelj in Igor Japelj 01.00 Točka, glasb. odd. 01.50 Bučke, satir. inform. paradija 02.30 Nogomet, EP 2016, Španija : Češka, posn. 04.10 Zabavni kanal 05.05 Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.45 21.55 22.30 23.25 00.20 01.15 01.50

08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Zebra Zigbi, ris. Wendy, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Toskana, ljubezen moja, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Gorski zdravnik, nan. 24ur zvečer Battle Creek, nan. Policijska družina, nan. Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2397. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Maroko Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami Regionalne novice 3 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

14. junija

05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Z vrta na mizo 11.40 Obzorja duha 12.15 Prašna dežela?, 1/2 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov. 14.20 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.35 Muk, ris. 15.50 Ribič Pepe 16.25 Profil: Jani Novak 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Klekljana čipka v risu časa, 1/3 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 12/12 20.55 Vse duše mojega telesa, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci, pogov. odd. 00.55 Klekljana čipka v risu časa, 1/3 01.25 Alpe, Donava, Jadran 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, ponov. 03.10 Info-kanal

06.00 06.25 07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10

05.10

To bo moj poklic: Zlatar, 1. del Podobe Slovenije, dok. odd. Kioka, ris. Ulica sanj, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Knjiga o džungli, ris. Olivija, ris. Medvedek, ris. Emilija, ris. Vetrnica: Sedem majhnih kozic Zgodbe iz školjke: Korenčkova pita Žogarija Alpski večer, 1. del Tv arhiv Nogomet, EP 2016, Španija : Češka, posn. Nogomet, EP 2016, Irska : Švedska, posn. Nogomet, EP 2016, Belgija : Italija, posn. Nogomet, EP 2016, Avstrija : Madžarska, prenos iz Bordeauxa Nogomet, EP 2016, Portugalska : Islandija, prenos iz Saint-Etienna Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem Fičo balet, 1:0, tv prir. plesne predstave Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd. Aritmični koncert: Red five point star Nogomet, EP 2016, Avstrija : Madžarska, posn. Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.05

24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Zebra Zigbi, ris. Wendy, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Toskana, ljubezen moja, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Preverjeno 24ur zvečer Battle Creek, nan. Policijska družina, nan. Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 17.55 18.00

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike – Taborniki za lepši svet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2398. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Dotiki gora: Šentjungert Videospot dneva Napovedujemo SVIT – V skrbi za posameznika Mura Raba TV, informativna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.30 09.10 10.40 11.30 13.40 15.45 17.50 20.00 23.15 23.35 00.15 00.55 01.40 02.50

18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.30 20.50 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35

15. junija

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 23.15 00.20 00.45 01.40 02.05 03.00

06.00 06.25 06.55 07.00 7.10 07.15 07.25 07.35 07.50 07.55 08.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Slovenski vodni krog: Borovniščica Platforma Na vrtičku: Irma in Mišo Dnevnik, vreme, šport Intervju: Miha Kovač Prava ideja Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Karmina Šilec Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd. Novice Na naši zemlji: Dolnja briga Sara in Raček, ris. Medo in Mica, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Za nič na svetu, španski film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Žrebanje Lota Besi, 2/4 Turbulenca, svet. odd. Vse duše mojega telesa, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal

05.10

To bo moj poklic: Zlatar, 2. del Prašna dežela?, 1/2 Kioka, ris. Ulica sanj, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Knjiga o džungli, ris. Olivija, ris. Medvedek, ris. Emilija, ris. Zgodbe iz školjke: Jaz sem jaz in ti si ti Zgodbe iz školjke: Dečko s srečko 10 domačih Tehnika ljudstvu, dok. film Nogomet, EP 2016, Avstrija : Madžarska, posn. Nogomet, EP 2016, Portugalska : Islandija, posn. Nogomet, EP 2016, Rusija : Slovaška, prenos iz Lilla Nogomet, EP 2016, Romunija : Švica, prenos iz Pariza Nogomet, EP 2016, Francija : Albanija, prenos iz Marseilla Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem Rokomet, kvalif. za SP 2017, Norveška : Slovenija, posn. Aritmični koncert: Happy Ol' McWeasel Točka, glasb. odd. Nogomet, EP 2016, Rusija : Slovaška, posn. Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 20.45 21.55 22.30 23.25 00.20 01.15 01.50

24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Zebra Zigbi, ris. Wendy, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Toskana, ljubezen moja, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Gorski zdravnik, nan. 24ur zvečer Battle Creek, nan. Policijska družina, nan. Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2398. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 165), Kresničke Žogarija 5 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop corn: Pain is Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.15 08.45 09.30 10.40 12.45 14.50 17.50 20.00 23.15 23.45 01.30 02.30 03.10

10.55 11.00 11.25 11.30 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 21

FREEDMAN, Claire: Andrej in Piki ml – mladina / C-Sz – Cicibani slikanice v zabojnikih Andrej in Piki je kratka zgodba o prijateljstvu. Andrej se je iz vasi preselil v veliko mesto in se poÄ?uti osamljenega. Nekega

roÄ?nika VroÄ?e kombinacije, predhodnice knjige VroÄ?e trajnice. ÄŒe je prejĹĄnjo knjigo namenil predvsem zaÄ?etnikom pri spoznavanju in naÄ?rtovanju zasaditev trajnic na zahtevnih legah, pa v novem priroÄ?niku zelo natanÄ?no in poglobljeno predstavi sorte in vrste trajnic, primerne za suĹĄna obmoÄ?ja. V priroÄ?niku, ki je opremljen z nazornimi fotografijami, najdemo poleg jedrnatih opisov trajnic, ki uspevajo v naĹĄih krajih, tudi spremembe poimenovanj rastlin in preglednico z opisom cvetenja, rasti, tipom tal, Ĺživljenjske dobe, odpornosti proti suĹĄi in klimatskega obmoÄ?ja.

PILIĆ, Sanja: O mamah vse najboljĹĄe od – odrasli / 821.311.2-32 – Kratke zgodbe deĹževnega jutra med sprehodom po sivem, neprijaznem mestu naleti na izgubljenega kuĹžka z rdeÄ?o ovratnico. Takoj se spoprijateljita in mesto postane obema naenkrat prijaznejĹĄe. Kljub vsemu pa se zdi, da Piki nekoga ĹĄe vedno pogreĹĄa ... NavdihujoÄ?a zgodba s prisrÄ?nimi ilustracijami bo zagotovo navduĹĄila najmlajĹĄe ljubitelje knjig.

SEVER, Matic: VroÄ?e trajnice od – odrasli / 635.9 – Okrasne rastline

Matic Sever, ki se poklicno ukvarja z gojenjem in prodajo trajnic, je tudi soavtor knjige Trajnice za vse letne Ä?ase in avtor pri-

Po naslovu sodeÄ? bi to morala biti zgodba o popolnih mamah. V noveli, ki je bila veÄ?krat ponatisnjena, spoznamo nepopolno mamo, vpeto v sodobni Ä?as, ki Ĺživi veÄ? vlog in si upa sanjati, jokati, biti raztresena in hkrati ljubiti svojo druĹžino. V spoznanje, da nas napake bogatijo z izkuĹĄnjami in nas naredijo zanimivejĹĄe, nas avtorica vpelje s samosvojim naÄ?inom podajanja zgodbe. Sanja Pilić je priznana hrvaĹĄka pisateljica, ki ima korenine v Sloveniji; njena babica je bila pisateljica Zofka Kvedrova, mama pa je prav tako znana hrvaĹĄka pisateljica SunÄ?ana Ĺ krinjarić.

VELENJE ÄŒetrtek, 9. junij 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 1 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 2 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Dvorana Centra Nova SreÄ?anje Alzheimer cafe 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Velenjske zgodbe Bojana GlavaÄ?a, predstavitev knjige 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert dijakov vzporednega izobraĹževanja 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Strelovec 19.00 Amfiteater na velenjski promenadi VeÄ?eri v amfiteatru – VeÄ?er Plesne ĹĄole Spin 21.00 Terasa eMCe plac Koncert Vasje MihajloviÄ?a – Woodyja: predstavitev albuma ÂťTravel songsÂŤ

Sobota, 11. junij 5.00 6.00 8.00

ml – mladina / M – leposlovje od 13. leta dalje

8.00

8.00

Fiona je najstnica, ki preĹživlja posebno izkuĹĄnjo; njen oÄ?e se po ĹĄestnajstih mesecih prestajanja zaporne kazni vrne domov. Kljub prepriÄ?anju, da je bil zaprt po nedolĹžnem, se Fiona spraĹĄuje o marsiÄ?em. TeĹžko prenaĹĄa buljenje vrstnikov, pikre opazke in sodbe soĹĄolcev, neumne pogovore z odraslimi, redkobesednost starĹĄev ... Ko nakljuÄ?no naleti na sovrstnico iz skupine prestopnic, se zaplete v zanimiv pogovor. Fiona zaÄ?ne obiskovati zabave, na katerih je prisoten tudi alkohol in nekega veÄ?era odkrije resnico o oÄ?etu. Knjiga je izĹĄla pri zaloĹžbi MiĹĄ v zbirki IZIberi, znane po krajĹĄih zgodbah s problemsko tematiko, s katero naj bi pritegnila mladostnike, ki redko posegajo po knjigah. vgp

V PleĹĄivcu za kulturo skrbijo Ĺže 40 let zbor, sveti trije kralji, ki koledajo po PleĹĄivcu in nato povabijo na klobasarijo, in izdelovalci Pusta PleĹĄivĹĄkega. V letu 2015 se je druĹĄtvo nekoliko prevetrilo ter zamenjalo predsedstvo in izvrĹĄni odbor. Zdaj ga vodi Katja Borovnik. Ob pogostitvi, kulturnem programu in zabavo z ansamblom Ĺ korpijoni bodo obiskovalci lahko obujali spomine tudi na pohode, na katerih so spoznavali domaÄ?i kraj. tf

10.00

17.00 17.00 18.00

20.00

21.00

Petek, 10. junij

DAKERS, Diane: Na svobodi

đ&#x;”˛

PleĹĄivec, 11. junij – Kulturno druĹĄtvo Ivan Cankar PleĹĄivec bo v soboto ob 17. uri na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u pred OĹ MPT PleĹĄivec obeleĹžilo svojo 40-letnico. DruĹĄtvo je nastalo leta 1975, ko je idejni vodja in zaÄ?etnik Alojz KlanÄ?nik z nekaj somiĹĄljeniki predlagal organizacijo sreÄ?anja ansamblov. Ideja je prerasla v tradicionalno prireditev, druĹĄtvo pa danes pripravlja tudi sreÄ?anja harmonikarjev (zadnjo nedeljo v mesecu decembru). V druĹĄtvu so aktivne tri sekcije: pevski

21

PRIREDITVE

9. junija 2016

8.00 9.00 9.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod GrobniÄ?ke Alpe Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Planica - tamar Odhod z avtobusne postaje Velenje 25. pohod bosih na Goro Oljko PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Cankarjeva ulica BazArt, razstavno-prodajna umetniĹĄka trĹžnica Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Atrij na Kersnikovi ulici 2 b 4. MeÄ‘imursko proĹĄÄ?eje v Veleju PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva

21.00

ulica Predstavitev projekta EU projekt, moj projekt Zbirno mesto: Vila Bianca Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane: Zgodovinska zanka, interaktivni sprehod skozi preteklost Dom kulture Velenje, velika dvorana 37. Spin Show pri OĹ PleĹĄivec 40. obletnica Kulturnega druĹĄtva Ivan Cankar PleĹĄivec Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert ĹĄtudentov violine Akademije za glasbo v Gradcu Velenjski grad Koncert Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora in glasbenih gostov iz Pliberka Oder pred Domom kulture Velenje Big band KK – Depeched - Tribute to Depeche Mode (moZZajik festival) eMCe plac Klubski veÄ?er – DJ DeĹžurni

Nedelja, 12. junij 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 16.00 Amfiteater na velenjski promenadi VeÄ?eri v amfiteatru – Glasbena ĹĄola Goter 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, meseÄ?no sreÄ?anje

Ponedeljek, 13. junij 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: romantiÄ?na drama Moj kralj

Torek, 14. junij 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta – KaÄ?ji pastir na obisku 18.00 Velenjski grad

Odprtje razstave Pogled skozi objektiv druĹžine grofov Herberstein 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Baletna predstava Lepotica in zver 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Zoe Zvezdni Prah Energijski napoj samo zate

Sreda, 15. junij 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 16.00 DruĹĄtvo NOVUS, DruĹžinski center Harmonija Pisani metulji, ustvarjalna delavnica za otroke in druĹžine 16.30 Hospic, Zdravstveni dom Velenje, 2. nadstropje Dovoljenje za Ĺžalost 19.00 Velenjski grad Predavanje dr. Luke Vidmarja Prepovedane knjige na Slovenskem od 16. do 18. stoletja

ŠOŠTANJ Petek, 10. junij 19.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Potopisno predavanje – Indija, Darjan Hudournik

Ponedeljek, 13. junij X

Stadion Ĺ iroko Nogometni kamp za otroke stare 5-15 let 8.00 Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 13.00 Vila Mayer, podstreĹĄni prostori Vila PodstreĹĄnica likovna delavnica za otroke in odrasle

Sreda, 15. junij 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje

đ&#x;”˛

MATERINSKI DAN

Teenage Mutant Ninja Turtles: Out of the Shadows (ZDA) Akcijska komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 112 minut ReĹžija: Dave Green Igrajo: Megan Fox, Will Arnett, Alan Ritchson, Noel Fisher, Pete Ploszek, Jeremy Howard idr. Petek, 10. 6., ob 18.00 Sobota, 11. 6., ob 19.45 Nedelja, 12. 6., ob 18.00

Mother's Day (VB) Komedija, 118 minut ReĹžija: Garry Marshall Igrajo: Jennifer Aniston, Kate Hudson, Julia Roberts, Jason Sudeikis, Britt Robertson, Shay Mitchell idr. Petek, 10. 6., ob 20.15

MINUTA ZA UMOR (Slovenija) FILMSKI DAN v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom! Detektivski film iz leta 1962, 80 minut ReĹžija: Jane KavÄ?iÄ? Igrajo: Demeter Bitenc, Vanja Drach, Zlatko Madunić, DuĹĄa PoÄ?kaj idr. Petek, 10. 6., ob 20.00 – mala dvorana

WARCRAFT: ZAÄŒETEK Warcraft (ZDA) Akcijska epska avantura, 124 minut ReĹžija: Duncan Jones Igrajo: Travis Fimmel, Paula Patton, Ben Foster, Dominic Cooper, Toby Kebbell, idr. Petek, 10. 6., ob 22.30 Ponedeljek, 13. 6., ob 17.30

TOP MAÄŒEK: NA ZAÄŒETKU Don Gato: El Inicio de la Pandilla (Mehika) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 90 minut (Mehika)

Petek, 10. junij 21.00 Prireditveni prostor ob JZ MC Ĺ oP Premiera spevoigre Lumpacij Vagabundus

Sobota, 11. junij 10.00 Prireditveni prostor pod kozolcem pri MC Ĺ oP ÄŒisto moj izdelek iz gline; obvezna predhodna prijava na 064 167 940 ali pisarna.mc@gmail.com, 21.00 Prireditveni prostor ob JZ MC Ĺ oP Ponovitev spevoigre Lumpacij Vagabundus

Nedelja, 12. junij 21.00 Prireditveni prostor ob JZ MC Ĺ oP Ponovitev spevoigre Lumpacij Vagabundus

Torek, 14. junij X

Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Valeta devetoĹĄolcev OĹ bratov Letonja, 18.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih Delavnice uporabne nemĹĄÄ?ine

Lunine mene

ob 10:10, prvi 12. junija, krajec

CITY CENTER Celje

krat smo veliko bolj zadovoljni tako z organizacijo kot z bendi in obiskom,ÂŤ je povedala programska vodja festivala UrĹĄa Verdev, ki ugotavlja, da ima metalska skupnost v Velenju vedno veÄ? pripadnikov, ki so tudi bolje informirani o dogodkih zanje. Zato bodo Vratolom zagotovo nadaljevali in aktivnosti mladega druĹĄtva ĹĄe dalje razvijali. Naslednji koncert naÄ?rtujejo ob drugi obletnici v zaÄ?etku jeseni, napovedujejo pa tudi zimski metal koncert v eMCe placu.

NINJA ŽELVE: IZ SENC

Ĺ MARTNO OB PAKI

Torek, 14. junij

Vratolomni festival uspel Velenje, 4. junij – ÄŒlani druĹĄtva za promocijo metal subkulture Ĺ˝elezni aktivizem so lani – v prvem letu svojega delovanja – priredili prvi metalski festival Vratolom, ko so na celodnevnem dogajanju v Letnem kinu predstavili tetoviranje, piercanje in suspenzijo. Letos so festival zaradi skromne lanskoletne udeleĹžbe omejili na veÄ?erne koncerte, ki so zaradi slabega vremena tokrat potekali v eMCe placu. ÂťLetos nam je uspelo organizirati koncert splitskega benda Inverted Pussyfix, ki smo ga vabili Ĺže lani, a so zadnji trenutek odpovedali nastop. To-

Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Facebook nadaljevalni 2 16.00 Vila Mayer, podstreĹĄni prostori Analiza stanja prometa z vidika individualnih uporabnikov na obmoÄ?ju ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ter analiza moĹžnih reĹĄitev

• ÄŒetrtek, 9. 6., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 10. 6., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 12. 6., 11.00 PravljiÄ?ne urice v DĹžungli, GrdavĹĄi in deĹž • 10.-12. 6. Slovenska vojska se predstavi • 10.6. Cityband 2016 13.00 Krekov trg Koncert skupine Mi2, predskupina: dva finalista nateÄ?aja Cityband 2016 • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

tf, foto: AnĹže KovaÄ?

ReŞija: AndrÊs Couturier Slovenski glasovi: Rok Kunaver, MatevŞ Mueller, Uroť Buh, Martin Jelovťek, Štefan Kuťar, Nino Oťlak idr. Sobota, 11. 6., ob 18.00 Nedelja, 12. 6., ob 16.00 – otr. mat.

POLETJE S SANGAIL Sangailes vasara (Nizozemska, Litva, Francija), poletna romanca, 88 minut ReŞija: AlantÊ KavaitÊ Igrajo: Julija Steponaitytė, Aistė DirŞiōtė, Jōratė Sodytė, Martynas Budraitis, idr. Sobota, 11. 6., ob 20.00 – mala dvor. Nedelja, 12. 6., ob 19.00 – mala dvor.

MOĹ˝, KI JE POZNAL NESKONÄŒNOST The Man Who Knew Infinity (VB) Biografska drama, 108 minut ReĹžija: Matt Brown Igrajo: Jeremy Irons, Dev Patel, Stephen

Fry, Toby Jones, Jeremy Northam idr. Sobota, 11. 6., ob 22.00

HOUSTON, IMAMO PROBLEM! Houston, We Have a Problem! (Slovenija, HrvaĹĄka, NemÄ?ija, ÄŒeĹĄka, Kata) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut ReĹžija: Ĺ˝iga Virc Nastopajo: Josip Broz -Tito, Slavoj Ĺ˝iĹžek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, idr. Nedelja, 12. 6., ob 20.15

MOJ KRALJ Mon roi (Francija) RomantiÄ?na drama, 124 minut ReĹžija: Maiwenn Igrajo: Vincent Cassel, Ludovic Berthillot, Louis Garrel, Emmanuelle Bercot, idr. Ponedeljek, 13. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

9. junija 2016

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Paket brezskrbni B Že od 17,95 € na mesec*. Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila. Internet plačate po porabi, a največ 5 € na mesec, kar vključuje 10 GB.

* več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 20. 6. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Nitka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. maja 2016, so: • • •

Sabina Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje (nakup v vrednosti 15 €); Zdenka Terglav, Pod parkom 13, 3320 Velenje (nakup v vrednosti 15 €); Jožef Mikoletič, Prešernova 22/b, 3320 Velenje (nakup v vrednosti 10 €).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: NITKA JUBILEJ

TV Naš čas

ČETRTEK, 9. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Oddaja o beguncih; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 10. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 11. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 12. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 13. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 14. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 15. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA

TV kanal Naš čas

KONCERT SKUPINE MI2 & CITYBAND 2016 10. junij 2016 ob 13. uri, Krekov trg Celje VSTOPNINE NI!

Mi ustvarimo sliko! 24 ur na dan

• •

365 dni na leto v analogni in digitalni shemi

•

vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih

info: 898 17 50

V tednu od 30. maja do 5. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. maja do 5. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

9. junija 2016

mali OGLASI

IŠČEM IŠČEMO moškega za pomoč pri hišnih in vrtnih delih. V zameno nudimo hrano in stanovanje. Gsm: 041 683 580 IŠČEM DELO – pomoč, nega in varstvo starejše pokretne osebe v dopoldanskem času (Savinjska regija). Gsm: 041 461 819 (Metka)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA

žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ŽIVALI

NEPREMIČNINE V NAJEM vzamem hišo v okolici Velenja. Tel.: 03 5868 578 POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji – trgovina, gostinstvo, storitvena dejavnost, stanovanja – prodam za 165.000,00 evrov. Možnost menjave, 10 parkirnih mest. Po dogovoru tudi najem lokala (800,00 evrov mesečno). Gsm: 041 714 488

PRIDELKI SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst

TELIČKO limuzin, težko 155 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 JAGENČKE, težke od 25 do 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 542 798 OSLIČKO, staro eno leto, prodam. Gsm: 041 258 811

PRODA JALNA

• 4-sobno stanovanje v Velenju, na odlični lokaciji, desni breg, 93,9 m2, adaptirano 2006, 3/5 nad.ER: D (60-105) kWh/m2a. Cena 80.700 evr.

UPRAVA FORST

RAZNO

Vrtna kosilnica JONSERED LM 2153 CMDA

LESENI čolniček, 2.80 m, primeren za ribičijo, z vesli in jopiči prodam za 250,00 evrov. Gsm: 041 714 488

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50

579 € 00

• 2-sobno stanovanje, Kardeljev trg, Velenje, 51,9 m2, adaptirano leta 2000, P/8nad. ER: D (60-105)kWh/m2a. Cena: 46.592 evr.

Motorna kosa MCCULLOCH T26CS

PROIZVODNJA 99

152 €

26 cm3 | 0,75 kW | možnost namestitve raznih priključkov | 5,0 kg

163 cm3 | 2,4 kW @ 2900 min-1 | širina košnje 53 cm | samohodna | variabilna hitrost | pobiranje | mulčanje | stranski izmet

Nitka za motorno koso Husqvarna

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

od

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

FORST FORST

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 11. in 12. 6. – Mojca Koprivc Bujan, dr. dent. med.

3 31 € naprej

FORST

FORST FORST

V NARAVI KOT DOMA

NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG. PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

NAŠ ČAS online www.nascas.si

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Krajner Mitja, Nazarje, Zavodice 10 in Mravljak Anita, Velenje, Škale 44; Volk Roman, Velenje, Plešivec 38 in Kobale Maja, Velenje, Plešivec 38; Herman Denis, Prebold, Hmeljarska cesta 19 in Konec Nina, Prebold, Hmeljarska cesta 19; Sejdinović Mevludin, Velenje, Tom-

šičeva cesta 17 in Haračić Mirela, Bih, Tuzla, Simin Han 6.

SMRTI Jež Berta, roj. 1930, Luče, Podveža 3; Jazbec Marija, roj. 1930, Velenje, Gubčeva cesta 6a; Klobčar Ivan, roj. 1939, Velenje, Finžgarjeva cesta 12.

nje krije: Zavarova e preglede,

lističn ve, • speciaostične preiska pijo in n g ra ia te zio • d lantno fi • ambu ila. v • zdra

PE Celje, Lava 7, 3000 Celje, tel.: 03/425-35-19

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

HERMINA JUVAN iz Velenja

Zapustila nas je naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča

MARIJA JAZBEC (Strnakova Micka)

14. 12. 1930 – 1. 6. 2016

28. 10. 1929 – 30. 5. 2016 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, bližino in sočutje. Hvala zdravniku dr. Slaviču, osebju ZD Velenje, patronažni službi, zdravnikoma dr. Polesu in dr. Rijavcu ter osebju Bolnišnice Topolšica, Centru za socialno delo za pomoč na domu, Društvu upokojencev Velenje, pevcem ter govorniku gospodu Kolarju, gospodu župniku Janku Rezarju za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

Ob preranem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom in prijateljem, zdravnici »Vsi bomo enkrat dr. Štekovičevi za dolgoletno zdravljenje, delavkam Centra za socialno zaspali, delo, še posebej Urški Berlak, za izjemno skrbno nego, sestram patronažne v miru počivali vsi, službe, duhovniku Marku Rakunu za obiske v času njene bolezni, delo za vselej končali, duhovniku Janku Rezarju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, Mepz v hišo Očetovo šli.« Svoboda Šoštanj za sočutno petje, Marjani Kotnik za čudovit govor in (A. M. Slomšek) pogrebni službi Usar. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste se v teh težkih dneh z dejanji ali v mislih in molitvi spomnili nanjo ter nam stali ob strani.

Žalujoči vsi njeni

Fotografije so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 6. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

Po mestu varno, zunaj njega pa ĹĄe ne Kolesarji si Ĺželijo ĹĄe veÄ? urejenih poti – Letos v celoti povezali mesto z rekreacijskim obmoÄ?jem ob jezeru – Kolesarske poti proti KoroĹĄki ĹĄe nekaj let ne bo, prej verjetno v Dobrno in Mozirje

Urejajo kolesarsko rekreacijsko omreĹžje

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 27. maja – Kolesarji v toplih dneh preplavijo tudi ulice Velenja. Ĺ˝al povsod ĹĄe nimajo urejenih varnih kolesarskih poti, Ä?eprav jih je iz leta v leto veÄ?. Na Mestni obÄ?ini Velenje se Ĺže nekaj let trudijo, da jih dograjujejo. Letos so pohiteli, saj so maja odprli nov odsek kolesarske poti, ki povezuje TomĹĄiÄ?evo cesto in pot ob Ĺželeznici proti TRC Jezero, kjer so jo uredili Ĺže v preteklosti. ÂťS to povezavo smo povezali mestno srediĹĄÄ?e z obmoÄ?jem ob jezeru, ki je zelo obiskano. Sedaj imamo v mestu urejenih 13,5 kilometra varnih kolesarskih poti, kar nekaj odsekov pa ĹĄe manjka,ÂŤ nam je za uvod povedala mag. Katarina Ostruh, ki je na MO Velenje zadolĹžena za projekte, povezane s kolesarskimi potmi. Na obÄ?ini se zavedajo, da morajo ĹĄe na nekaj odsekih urediti bolj varne prehode s ceste na kolesarsko stezo, omreĹžje pa Ĺželijo dopolniti ĹĄe na Gorici, Selu in v Ĺ aleku. Kolesarsko pot Ĺželijo urediti tudi ob Efenkovi cesti, PreĹĄernovi cesti in Cesti talcev.

Da bi bilo kolesarjenje Ä?im bolj varno, MO Velenje ureja rekreacijsko kolesarsko omreĹžje. To je omreĹžje, ki teÄ?e po obstojeÄ?ih lokalnih cestah. Nekaj jih je Ĺže urejenih, predvsem po Vinski Gori in kolesarska pot na PaĹĄki Kozjak. Skupaj z obÄ?inami Zgornje Savinjske doline (pod vodstvom SAĹ A ORA) sedaj pripravljajo zemljevid vseh rekreacijskih kolesarskih poti po obÄ?inah SAĹ A regije. Nadgradili ga bodo tudi z mobilno aplikacijo. Vse kolesarske poti, ki ĹĄe niso oznaÄ?ene, bodo dodatno opremili z usmerjevalnimi tablami. MO Velenje je za ta projekt pridobila 85 % sredstev na razpisu Ministrstva za infrastrukturo.

Mag. Katarina Ostruh: ÂťVerjetno bo prej priĹĄlo do gradnje kolesarske poti od Dobrne proti Mozirju kot do povezave Velenja s KoroĹĄko.ÂŤ

ÂťPrva bo na vrsti prenova GoriĹĄke ceste, istoÄ?asno bomo uredili tudi kolesarske poti. Ne morem pa zatrditi, da se bo to zgodilo ĹĄe letos,ÂŤ izvemo. Ĺ e letos bodo po mestu postavili nekaj stojal za kolesa, trenutno ĹĄe opravljajo analizo, kje jih najbolj potrebujejo. Hkrati so zaÄ?eli z izdelavo Celostne prometne strategije v MO Velenje. Gre za strateĹĄki dokument, ki bo zajel tudi vrsto ukrepov za Ä?im boljĹĄo mobilnost prebivalcev po mestu. Z njim bodo dobili tudi boljĹĄi vpo-

gled v potrebe vseh ranljivejťih skupin udeleŞencev v prometu (od kolesarjev do rolkarjev ‌), saj bodo ti dobili prednost pred avtomobili.

Dolgi postopki in visoki predraÄ?uni

Ĺ˝al se postopki pri umeĹĄÄ?anju kolesarskih poti, ki bi Velenje bolj varno povezale z drugimi mesti in regijami, vleÄ?ejo Ĺže leta. Kot smo izvedeli, se bodo ĹĄe. Kolesarji se lahko za zdaj iz Velenja varno pripeljejo le do Ĺ o-

ĹĄtanja, mnoge pa zanima, kdaj bodo za njih prijaznejĹĄe vedno prometne drĹžavne ceste proti Celju, Zgornji Savinjski dolini in KoroĹĄki. Sploh slednja povezava je zelo atraktivna, saj so od DoliÄ?a proti avstrijski meji kolesarske poti Ĺže odliÄ?no urejene. ÂťGre res za atraktivno kolesarsko povezavo, ki pa je del drĹžavnega kolesarskega omreĹžja, zato pri naÄ?rtovanju te kolesarske poti sodelujemo z republiĹĄko direkcijo za infrastrukturo. V obÄ?ini se trudimo, da bi do izgradnje

priĹĄlo Ä?im prej. Zato smo leta 2014 izdelali zasnovo kolesarske poti od Velenja do Mislinje, obÄ?ina se je sama lotila izdelave prostorske dokumentacije, pa Ä?eprav to ni naĹĄa naloga. A ker Ĺželimo postopke pospeĹĄiti, smo se odloÄ?ili za to.ÂŤ Izdelan imajo idejni projekt, naslednja faza je pridobitev projekta za gradbeno dovoljenje in izvedbo. Kolesarska povezava proti KoroĹĄki je po novem vkljuÄ?ena v projekt Savinjske regije, ki ga od konca leta 2015 koordinira celjsko podjetje Simbio. ÂťLetos je drĹžava namenila za urejanje kolesarskih povezav 300 tisoÄ? evrov. RaÄ?unamo, da bomo del tega zneska dobili mi, a le za izdelavo pro-

Pisano rajanje na 6. Metuljevem dnevu Na trĹžnici poklicev in prostoÄ?asnih dejavnosti ter velikem odru se je predstavilo okoli petsto razstavljalcev in nastopajoÄ?ih

Metuljev dan. Lom nad TopolĹĄico, od koder turistiÄ?no druĹĄtvo izhaja, je namreÄ? zaradi prisojne lege domovanje najveÄ?jega ĹĄtevila razliÄ?nih vrst metuljev v Sloveniji – od tistih, ki so znaÄ?ilni za alpski, do tistih, ki jih najdemo v kraĹĄkem svetu, pravi predsednica druĹĄtva Petra LipiÄ?nik. ÂťVzrok za to, da je ERICo pred leti tu naĹĄtel veÄ? kot 470 vrst metuljev, je tudi ta, da v TopolĹĄici nimamo teĹžke industrije, do nas vodi samo ena cesta, dim iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj se kadi v druge smeri, zato je onesnaĹženost nizka in imamo Ä?ist zrak ter neokrnjeno naravo.ÂŤ Ker je bil prvi Metuljev dan uspeĹĄen, so ga naslednje leto po-

TopolĹĄica, 5. junij – Vsako prvo nedeljo v juniju se krajani TopolĹĄice in obiskovalci zberejo na Metuljevem dnevu. Pred ĹĄestimi leti je namreÄ? TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica – podeĹželje v parku ob Termah TopolĹĄica postavilo otroĹĄko igriĹĄÄ?e in ga odprlo s prireditvijo, ki so jo poimenovali

jektov. Gradnja se zagotovo ĹĄe ne bo zaÄ?ela,ÂŤ nam razloĹži sogovornica. In ko jo vpraĹĄamo, kdaj bi lahko do nje priĹĄlo, izvemo, da zagotovo ne tako kmalu, saj gre za naloĹžbeno izjemno zahteven projekt. PredraÄ?unska vrednost je zaradi ĹĄtevilnih tunelov in nadvozov kar 8,5 milijona evrov, zato bodo poskuĹĄali sredstva pridobiti tudi v EU. Govorimo torej o nekaj letih. Bolj verjetno se zdi, da bodo lahko prej zaÄ?eli urejati kolesarsko pot med Dobrno, Velenjem, Ĺ oĹĄtanjem, Ĺ martnim ob Paki in Mozirjem, saj so ti projekti manj zahtevni. đ&#x;”˛

novili, zdaj pa vsako leto kaj dodajo, povabijo veÄ? razstavljalcev in glasbeno-plesnih skupin, pride pa tudi veÄ? obiskovalcev. Tudi letos so sodelovale glasbene in plesne skupine iz cele Ĺ aleĹĄke doline, tradicionalno tudi maĹžoretke iz Steklarne Hrastnik, predstavili so se razni kulturni, ĹĄportni, obrtniĹĄki klubi, druĹĄtva, zavodi in posamezniki, ki so otroke navduĹĄevali za poklice, kot so policist, vojak, reĹĄevalec, pilot, kmet, avtovlekar, Ä?ebelar, lovec, voznik relija in podobno. Za turistiÄ?ni kraj TopolĹĄica je prireditev ĹĄe kako dobrodoĹĄla, pravi LipiÄ?nikova in dodaja, da se njihovo druĹĄtvo trudi, da bi v sodelovanju s termami in drugimi Ä?ez celo leto ustvarilo za krajane in turiste zanimiv program. đ&#x;”˛

tf

ÂťCvetje v Ä?evljihÂŤ Ĺže ocenjujejo Prijave lepo urejenih okolij v akciji Velenje - mesto cvetja, zbirajo do 20. julija – Akcija bo konÄ?ana oktobra Velenje, 2. junija – Na majskem spomladanskem cvetliÄ?nem sejmu je stekla letoĹĄnja akcija izbire najbolj urejenih okolij. Organizatorji tradicionalne akcije Velenje – mesto cvetja, MO Velenje, TuristiÄ?nega druĹĄtva Velenje, TIC-a Velenje in podjetja PUP – bodo prvi del akcije konÄ?ali Ĺže v teh dneh. Do 20. maja so namreÄ? zbirali prijave ĹĄol in vrtcev za sodelovanje v lani zaÄ?eti akciji Cvetje v Ä?evljih. Odziv je bil veliko boljĹĄi kot lani, ko sta se za sodelovanje odloÄ?i-

la le ena enota Vrtca Velenje in ena osnovna ĹĄola. Letos so cvetje v Ä?evlje sadili kar v sedmih osnovnih ĹĄolah, Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje in treh enotah vrtca, komisija pa si jih bo ogledala in ocenila Ĺže v teh dneh. Zagotovo so s sodelovanjem v akciji polepĹĄali tudi okolico zgradb, v katerih delujejo.

Tudi letos 4 kategorije

Predstavnica organizatorjev akcije NataĹĄa DolejĹĄi nam je pove-

dala: ÂťLetos smo akcijo zastavili podobno kot prejĹĄnja leta, nam jo je pa uspelo nadgraditi in popestriti. ZakljuÄ?na prireditev bo oktobra v vili Bianca, na njej bomo razglasili zmagovalce v posameznih kategorijah. Ves oktober bomo skrbeli, da bo vila ocvetliÄ?ena, kar bo nadgradnja prejĹĄnjih let.ÂŤ NaĹĄa sogovornica je ena od ĹĄtirih Ä?lanov strokovne komisije, peti Ä?lan je strokovnjak za hortikulturo Simon Ogrizek. Z akcijo Velenje – mesto cvetja, bi organizatorji radi tudi letos spodbudili obÄ?ane k ĹĄe veÄ?ji urejenosti okolja. Akcija bo potekala do konca septembra, prijave pa bodo zbirali do 20. junija. Organizatorji Ĺželijo, da se obÄ?ani dobro ozrejo naokrog in

prijavijo vse objekte, ki so vredni pozornosti. Tudi letos komisija ne bo sama iskala lepo urejenih okolij, saj so prepriÄ?ani, da prav s pomoÄ?jo obÄ?anov najdejo najlepĹĄa okolja. RaÄ?unajo, da bodo na terenu prijavljena zunanja okolja ocenjevali do konca avgusta. Ocenjevanje urejenosti zunanjih okolij bo tudi letos potekalo v ĹĄtirih kategorijah; okolice individualnih stanovanjskih objektov, balkonov in teras, kmetij NataĹĄa DolejĹĄi: in drugo. V slednjo kaÂťPrijave zbiramo do tegorijo umestijo gasil- 20. junija, komisija pa ske domove, bencinske bo delo opravila do konca avgusta.ÂŤ servise, domove krajev-

nih skupnosti, stanovanjske bloke ‌ Prijave za letoťnjo akcijo potekajo preko posebne dopisnice, izdane prav za to akcijo. Letos je ťe

lepĹĄa kot prejĹĄnja leta. Dobite jih v vseh PUP-ovih cvetliÄ?arnah in vrtnih centrih, KnjiĹžnici Velenje in TIC-u Velenje. Prijavnico najdete tudi na strani TuristiÄ?nega druĹĄtva Velenje s klikom na ikono Velenje – mesto cvetja. đ&#x;”˛

bĹĄ

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.