23 2017

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (9/26 0C), soboto (12/25 0C) in nedeljo (13/28 0C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 8. junija 2017

ĹĄtevilka 23 | leto 64

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Kaj naj si mislimo?

Tatjana PodgorĹĄek

Velenjska plaĹža Ĺže pravi magnet Velenje – MeteoroloĹĄko poletje nas razvaja z visokimi temperaturami, vmes pa nas seveda tudi ÂťzalijeÂŤ. A vroÄ?e in sonÄ?ne dele dneva veliko ljudi Ĺže preĹživlja na Velenjski plaĹži. Najbolj pogumni vroÄ?ino hladijo v vodi, tisti manj avanturistiÄ?ni pa v senci Ä?akajo, da bo voda ĹĄe bolj topla. To se bo zagotovo zgodilo Ĺže v naslednjih dneh, ko vremenoslovci napovedujejo prvi vroÄ?inski val v tem poletju. Uradno pa se bo kopalna sezona na Velenjski plaĹži odprla ĹĄele zadnji vikend junija, ko MO Velenje tam pripravlja sklop prireditev, ki so jih poimenovali Skok v poletje. V soboto, 24. junija, bodo tam organizirali celodnevni dogodek Pljusk.

NajpogumnejĹĄi se bodo v Velenjsko jezero brezplaÄ?no driÄ?ali po posebnem toboganu, tiste ne-

koliko bolj mirne duĹĄe pa bo Ä?akal set odbojke na vodi, ustvarjanje podvodnih selfijev, hoja po vodi, preizkus simulatorja za deskanje na valovih in ĹĄe marsikaj. Za popestritev dogajanja bo poskrbela tudi vse bolj svetovno priznana skupina Dunking Devils ter Ä?lani Urban Roofa. V popoldanskih urah se bodo ob jezeru zbrali domaÄ?i in tuji adrenalinski odvisniki ter se s svojimi BMX kolesi, rolkami in rolerji z viĹĄine preko sedmih metrov pognali po posebni skakalnici nad gladino jezera. Posebna Ĺžirija bo na koncu razglasila najboljĹĄega ÂťpljuskarjaÂŤ.

Celotno sobotno dogajanje bodo zakljuÄ?ili s koncertom skupine Ĺ ank Rock. đ&#x;”˛

Ukinjajo bolniĹĄnico v TopolĹĄici veÄ? na strani

13

Foto: bz

Dvakrat mokre vaje KulinariÄ?na trĹžnica

Promenada

okusov

Velenje, 3. junija – Velenjski Titov trg je po besedah gasilcev eno najboljĹĄih prizoriĹĄÄ? za gasilska tekmovanja. Sploh, Ä?e svoje moÄ?i v prenaĹĄanju vode in ÂťvleÄ?enjuÂŤ cevi preizkuĹĄajo mladi gasilci, ki imajo vedno veliko navijaÄ?ev. VeÄ? kot 600 jih je bilo na sobotnem tekmovanju, poleg vode iz cevi pa jih je moÄ?il tudi deĹž. đ&#x;”˛

bĹĄ

Vsak dan bolj drĹžavljani obÄ?utimo, da se pribliĹžujejo volitve, ko bo treba polagati raÄ?une za opravljeno delo. Kako bomo koga ocenili volivci, bo znano Ä?ez dobro leto dni. Ĺ˝e danes pa se mnogi spraĹĄujejo, kaj je tisto, po Ä?emer bi rekli, da si je ta ali oni zasluĹžil naĹĄe zaupanje oziroma, kaj naj si sploh mislimo.

Vlada ugotavlja, da v Sloveniji beleĹžimo gospodarsko rast, toda na marsikaterem centru za socialno delo ugotavljajo poveÄ?anje ĹĄtevila upraviÄ?encev do socialnih transferjev. Na velenjskem centru so tako lani napisali 1544 odloÄ?b veÄ? o upraviÄ?enosti kot leto prej. Med vlagatelji proĹĄenj niso le brezposelni, ampak tudi upokojenci in zaposleni. Ĺ tevilni med temi pravijo, da so se delovni pogoji zaostrili, plaÄ?e pa so nizke, ker sicer - jim pravijo nadrejeni – njihovi izdelki ne bodo konkurenÄ?ni zaradi poĹžreĹĄne drĹžave.

Potem je tu nategovanje glede drugega tira – je potreben ali ne.

Kako naj navadni smrtniki vemo, kaj podpreti, Ä?e si ĹĄe stroka ni enotna. Zelo dobro pa vemo, da kakorkoli se bodo Ĺže dogovorili, bomo davkoplaÄ?evalci ÂťsodelovaliÂŤ, Ä?e nam je to prav ali ne. Moti me tudi razprava glede prodaje NLB-ja. Pred leti so za pokritje njenih obveznosti globoko segli v naĹĄe Ĺžepe in pokrili finanÄ?ne luknje, ki so nastale, ker je nekdo sprejemal neprimerne, ĹĄkodljive odloÄ?itve za dobro posameznikov, ne komitentov. Za njegove grehe je plaÄ?ala ÂťrajaÂŤ, sedaj, ko se je banka - po informacijah stabilizirala, jo drĹžava na vrat na nos prodaja. Nisem strokovnjakinja, da bi lahko ocenila, kaj je prav in kaj ne, si pa Ĺželim, da bi od tega vsaj nekaj imela. ÄŒe drugega ne, vrnitev vloĹženega deleĹža pri njeni sanaciji. In kanÄ?ek veÄ? obÄ?utka, da smo v tej Evropi ĹĄe vedno samostojni. Kot bumerang se nam v teh dneh vraÄ?a Mercator in ĹĄe bi lahko naĹĄtevala. Je ob takĹĄnih dilemah sploh ĹĄe vpraĹĄanje, zakaj ljudje ne zaupajo nameram vlade in koncerna Magna? In da ob tem pogosto spregledajo, da sploh ne gre za ekoloĹĄka vpraĹĄanja, ampak za boj med desnimi in levimi. Potem pa od daleÄ? oceni kaj je prav in kaj le politiÄ?na igra.

V naĹĄem prostoru je odprtih ĹĄe veliko tem, ki pomembno vplivajo na razvoj druĹžbe, na zadovoljstvo ljudi. Vsem nikoli ne bo mogoÄ?e ustreÄ?i, bi pa priÄ?akovali, da bodo stvari precej bolj Âťpisane na koĹžoÂŤ mnoĹžici kot eliti. Imajo pa primeri, naj jih obrnemo tako ali drugaÄ?e, praviloma skupni imenovalec – odgovornost. Poudarjajo jo mnogi, v praksi je Ĺžal, tudi pri najbolj odgovornih, prepogosto precej drugaÄ?e. ÄŒe se ÂťzaĹĄtrikamoÂŤ pri domaÄ?i odloÄ?itvi, se ve, kdo bo nosil posledice. ÄŒe se pri drĹžavni pa ‌ Zoran KlemenÄ?iÄ?, minister za pravosodje, je pred Ä?asom za primer, ki se na sodiĹĄÄ?u vleÄ?e kot jara kaÄ?a, dejal, da Ä?e bodo padli roki, bodo padale tudi glave. Ali ne bi bil, ne glede na volitve, Ĺže skrajni Ä?as, da se v dobro drĹžave in njenih drĹžavljanov zgodi kaj takega vsaj na kljuÄ?nih poloĹžajih? Kjer so napake evidentne in tudi odgovornost, ki jo sicer radi zavijemo v meglo bolj ali manj jasna. Res bi Ĺže bil Ä?as (kot politiki pred volitvami radi obljubljajo), da bi vzeli odgovorne naloge v roke ljudje, ki imajo zanje ustrezno znanja in sposobnosti in ne ljudje, ki se do njih dokopljejo ali Ĺželijo dokopati predvsem na osnovi politiÄ?nega prepriÄ?anja.

TakĹĄni Âťpreverjeni kadriÂŤ, so nam doslej naredili gotovo veÄ? ĹĄkođ&#x;”˛ de kot koristi.

Velenjska promenada,

petek, 16. junij,

od 10. do 19. ure.

do 3 od i d e J

5 EUR

VABLJENI!

18

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

8. junija 2017

Lotili se bodo trĹĄkega jedra Kanalizacija in 120-letnica ĹĄole PleĹĄivec, 10. junija – Lani so v PleĹĄivcu v srediĹĄÄ?u kraja zgradili kanalizacijo. Namenu jo bodo simboliÄ?no predali to soboto ob 15.30. Pol ure zatem pa bodo na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u pri ĹĄoli v PleĹĄivcu zaÄ?eli prireditev Ĺ ola skozi Ä?as, s katero bodo zaznamovali 120-letnico ĹĄole, ki je danes podruĹžnica velenjske OĹ Mihe Pintarja Toleda. Krajevna skupnost in tamkajĹĄnje Kulturno druĹĄtvo Ivana Cankarja so v sodelovanju z zaposlenimi na ĹĄoli pripravili tudi razstavo, zgodovino ĹĄole pa bodo obudili s kulturno-zabavno prireditvijo. đ&#x;”˛

bĹĄ

Pridobljena licenca za opravljanje turistiÄ?ne dejavnosti Velenje, 31. maja – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je pridobil licenco za prodajo turistiÄ?nih aranĹžmajev. Z ustanovitvijo turistiÄ?ne agencije Ĺželijo nadgraditi razvoj turizma in izboljĹĄati kakovost turistiÄ?ne ponudbe v Ĺ aleĹĄki dolini.

Do sedaj so bili na trgu predstavljeni le posamezni, delni turistiÄ?ni produkti, ki niso bili povezani v integralne produkte. Pridobitev licence za opravljanje turistiÄ?ne dejavnosti je za lokalno skupnost izrednega pomena, saj bodo lahko obiskovalcem ponudili kakovostnejĹĄe veÄ?dnevne turistiÄ?ne programe, ki bodo vkljuÄ?evali tudi namestitve. Glavni cilj Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline je privabiti veÄ? turistov in poveÄ?ati dolĹžino bivanja v Ĺ aleĹĄki dolini. Obiskovalcem Ĺželijo omogoÄ?iti celovito doĹživetje, izboljĹĄati promocijo destinacije in lokalnim turistiÄ?nim ponudnikom nuditi strokovno podporo. đ&#x;”˛

Sanacija plazu v Slatinah Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je predvsem obmoÄ?je vaĹĄke skupnosti Slatina znano kot plazovito. GeoloĹĄko struktura tal na strmih poboÄ?jih ob vremenskih ujmah znova in znova sproĹža plazove. Lokalna skupnost je nekaj posledic plazenja zemlje Ĺže odpravila, sedaj pa zakljuÄ?uje postopek pridobivanja dokumentacije za sanacijo ĹĄe enega plazu, ki ogroĹža cesto in gospodarsko poslopje. Pri kmetiji Hrastnik sta pred nedavnim obÄ?ina in lastnik zemljiĹĄÄ?a Ĺže odpravila plaz, ki je ogroĹžal stanovanjsko poslopje, na sanacijske ukrepe pa Ä?aka ĹĄe obmoÄ?je od hiĹĄe proti gospodarskemu poslopju. Na obÄ?inski upravi napovedujejo zaÄ?etek del v mesecu dni. DrĹžava je namreÄ? sofinanciranje potrdila, poÄ?akati pa je potrebno ĹĄe na podpis pogodbe. Poleg ureditve plazu ob cesti in niĹžje proti vodotoku se bo popolnoma rekonstruirala tudi obÄ?inska cesta v dolĹžini pribliĹžno 100 metrov. Celotna vrednost projekta je ocenjena na dobrih 60 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki – V ponedeljek, 12. junija, ob 18. uri se bodo seĹĄli na sejo svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Med toÄ?kami dnevnega reda je tudi sklepanje o 9-odstotnem poviĹĄanju cene storitve pomoÄ? na domu. Na Centru za socialno delo Velenje, ki izvaja omenjeno socialnovarstveno storitev, predlog za viĹĄje cene upraviÄ?ujejo z napredovanjem izvajalk, novo plaÄ?no lestvico, s poveÄ?anim stroĹĄkom regresa za letni dopust, viĹĄjim dodatkom za minulo delo, dodatkom za popoldansko delo, viĹĄjim prispevkom na plaÄ?e zaradi viĹĄje osnovne plaÄ?e ter z viĹĄjo premijo za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje. ÄŒe bodo ĹĄmarĹĄki svetniki glasovali za predlagan dvig cene socialnovarstvene storitve, bodo te veljale Ĺže za junij. Ekonomska cena storitve bo tako znaĹĄala 17,88 evra na uro za delovni dan, za nedeljsko delo 22,18 evra in na dan praznika 23,26 evra na uro. Storitev pomoÄ? na domu prejema v obÄ?ini v povpreÄ?ju 12 obÄ?anov na leto, nihÄ?e med njimi pa ne plaÄ?a polne ekonomske cene storitve. tp

Na drĹžavno tekmovanje Ĺ entjur Kozje, 3. junija – V Kozjem je potekalo tekmovanje ekip prve pomoÄ?i (PP) in civilne zaĹĄÄ?ite (CZ) iz celjske regije.

Med devetimi sodelujoÄ?imi je zmagala ekipa PP ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Ĺ entjurja I, Gasilske zveze ObÄ?ine Ĺ entjur, na drugo mesto se je uvrstila ekipa PP velenjskega obmoÄ?nega zdruĹženja RK, tretji so bili tekmovalci PP ObmoÄ?nega zdruĹženja RK obÄ?ine Prebold. Tekmovanja se je iz Ĺ aleĹĄke doline udeleĹžila ĹĄe ekipa PP in CZ Mestne obÄ?ine Velenje in osvojila Ä?etrto mesto. Na drĹžavno tekmovanje se je uvrstila zmagovalna ekipa, saj je bila pritoĹžba ekipe velenjskega obmoÄ?nega zdruĹženja neuspeĹĄna. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini ReÄ?ica bodo dnevi od jutri (petka) do nedelje 2. julija ĹĄe posebej pestri. Zvrstil se bo namreÄ? splet prireditev, s katerimi bodo zaznamovali obÄ?inski praznik.

ReÄ?iĹĄki Ĺžupan Vinko Jeraj pravi, da si bodo Ä?as od zadnjega praznovanja zapomnili predvsem po nadaljevanju prizadevanj za varovanje narave. Tako so lani na obmoÄ?ju naselij Varpolje, Nizka in Spodnja ReÄ?ica dokonÄ?ali izgradnjo javnega kanalizacijskega omreĹžja in ga pred nedavnim prikljuÄ?ili na Ä?istilno napravo v Lokah pri Mozirju. Posodobili so tudi cesto in zgradili nov most na poti do kampa v Varpolju. Med uspehe Jeraj uvrĹĄÄ?a ĹĄe pridobitev denarja za odpravljanje posledic drsenja zemlje, saj so v lokalni skupnosti uspeĹĄno udpravili vse veÄ?je plazove.

loÄ?itev ne bo morebiti upoÄ?asnila naÄ?rtovanega razvoja okolja.

Prej nasprotno, saj sta pred nami kar velika izziva.ÂŤ Po veÄ? letih pogovorov in aktivnosti si Ĺželijo izgradnje kroĹžiĹĄÄ?a na Reneku, predvsem pa namenjajo pozornost dvema projektoma: Savinja med prodnimi biseri je projekt, ki zajema obmoÄ?je Nature ob reki Savinji od Spodnje ReÄ?i-

vostnejĹĄemu Ĺživljenju obÄ?anov Medgen borza s svojimi dejavnostmi. ÄŒeprav nekateri ĹĄe vedno ne verjamejo, da je medgeneracijski center dobra stvar za lokalno skupnost, pravi, da Âťsem vse bolj prepriÄ?an, da je to bila dobra odloÄ?itev. Prostori so zasedeni z razliÄ?nimi dejavnostmi praktiÄ?no vse dni v tednu, obisk na dogodkih pa prav tako potrjuje mojo trditev,ÂŤ je ĹĄe dejal Vinđ&#x;”˛ ko Jeraj.

LetoĹĄnji dobitniki obÄ?inskih priznanj in nagrad

Vlaganj za blizu 1,5 milijona evrov

Na vpraĹĄanje, kaj bo najbolj zaznamovalo prihodnje leto, ki bo hkrati tudi volilno, se je Vinko Jeraj odzval: ÂťTeĹžko napovem.

Povem pa lahko, da na volitvah ne bom kandidiral za Ĺžupana, ker se bom upokojil in da ta od-

ce do GruĹĄovelj. Tu Ĺželijo urediti poplavno varnost, sprehajalne poti tudi za opazovanje ptic.

Urejeno obmoÄ?je bo zanimivo za naravoslovne dneve za uÄ?ence osnovne ĹĄole. Projekt je vreden blizu 600 tisoÄ? evrov. Precej veÄ?ji zalogaj bo ureditev trĹĄkega jedra z vsemi vpadnicami in obnova pripadajoÄ?e infrastrukture: od elektro vodov do kanalizacijskih in vodovodnih omreĹžij.

Vrednost projekta so ocenili na pribliĹžno 900 tisoÄ? evrov. V tem Ä?asu pridobivajo dokumentacijo za najetje ugodnega kredita pri RibniĹĄkem skladu. ÄŒe bodo sami ÂťprekratkiÂŤ, bodo najprej uredili trĹĄko jedro in se kasneje lotili vpadnic.

Sogovornik je prepriÄ?an, da poleg vlaganj lokalne skupnosti pomembno prispeva h kako-

Vinko Jeraj: ÂťZa naloĹžbe namenjamo na leto blizu 400 tisoÄ? evrov ali dobro petino obÄ?inskega proraÄ?una.ÂŤ

Prejemnik zlatega grba ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji bo Miran Cajner (za prispevek pri ustanavljanju in razvoju obÄ?ine ter pomoÄ? druĹĄtvom, predvsem Ĺ portnemu druĹĄtvu Gmajna Varpolje); srebrni grb bo prejelo tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo (za prizadevno delo pri organizaciji ĹĄtevilnih odmevnih prireditev ter promocijo obÄ?ine), bronastega pa AleĹĄ KranÄ?iÄ? (za uspeĹĄno nadgradnjo druĹžinske podjetniĹĄke zgodbe ter pomoÄ? druĹĄtvom, predvsem turistiÄ?nemu).

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

V mali Sloveniji veliko velikih dogodkov Svet, Evropa ‌ – Celje in Indija – Udarno od zgoraj – V ZreÄ?ah je ropotalo

tp

ViĹĄja cena storitve oskrbe na domu?

đ&#x;”˛

V obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji vlagali predvsem v varovanje narave in odpravljanje posledic plazenja zemlje

tp

Nekateri ĹĄe vedno kar omalovaĹžujoÄ?e pravijo, da je Slovenija majhna – pa vendar se v njej dogaja veliko tudi velikih stvari. Tudi zadnji dnevi so bili taki. Svetovnih razseĹžnosti je bil forum o zemeljskih plazovih, tovrstne teĹžave pri nas ĹĄe kako dobro poznamo. In s takimi plazovi imamo tudi v oĹžjem okolju veliko dela. Za stopnico ÂťniĹžjeÂŤ je bilo sreÄ?anje v Ljubljani – sreÄ?anje strank evropskih liberalcev in demokratov, ki so jih k nam povabili ÂťCerarjeviÂŤ. Predsednik drĹžave pa je s hrvaĹĄko kolegico na Brdu gostil voditelje drĹžav nekdanje skupne drĹžave ter novega nemĹĄkega predsednika Steinmeierja. DrĹžavnega pomena pa je bilo tudi sreÄ?anje v celjskem Zlatorogu, kjer sta se za konec tekmovanja pomerili najboljĹĄi slovenski ekipi v rokometu. Ĺ˝al so VelenjÄ?ani s prejĹĄnjimi nepredvidenimi porazi pokvarili Ä?ar tega ÂťfinalnegaÂŤ sreÄ?anja.

V Celju so imeli ĹĄe en mednarodni dogodek. V okviru projekta Celje International je bil tu slovensko-indijski poslovni veÄ?er, na katerem so se gospodarstvenikom iz regije pridruĹžili ĹĄe poslovneĹži iz Indije. To celjsko sreÄ?anje je bilo sicer del slovensko-indijskega foruma, ki se je zaÄ?el na Gospodarski zbornici Slovenije. V Celju jih je sprejel poslovneĹž Hugo Bosio, ki na indijskem trgu Ĺže uspeĹĄno deluje. Povabil jih je tudi v (svoj) celjski konjeniĹĄki center. (Mimogrede, njegovo podjetje Bosio je te dni prejelo zlato priznanje za inovacije, enako priznanje je celjska obmoÄ?na gospodarska zbornica podelila ĹĄe Cetisu.) PoslovneĹži iz projekta Celje Internacional naj bi se konec leta tudi pridruĹžili slovenski poslovni delegaciji, ki jo naÄ?rtuje gospodarski minister PoÄ?ivalĹĄek, obiskala naj bi Indijo in Ĺ rilanko.

KneĹžje mesto je zadnje dni doĹživelo tudi dva ÂťudaraÂŤ. Konec tedna se je nad mestom znesel hud vihar s toÄ?o, tako da je ÂťplavaloÂŤ tudi nekaj trgovskih centrov in drugih objektov, zadnje dni pa tudi na celjskem obmoÄ?ju poteka mednarodna vojaĹĄka vaja Jadranski udar. Ta sicer poteka v veÄ? slovenskih krajih, udeleĹžujejo se je vojaki iz veÄ? evropskih in drugih drĹžav, na nebu je tudi veÄ?je ĹĄtevilo letal in helikopterjev. Posebna ÂťnesreÄ?aÂŤ je bila konec tedna tudi v okolici SlivniĹĄkega jezera. Tu so izvedli skupno vajo gasilcev, policistov in reĹĄevalcev, ki so prikazali reĹĄevanje iz vode. Vaja je bila po svoje

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tudi ÂťaktualnaÂŤ, saj so bili ÂťudeleĹženiÂŤ tudi pribeĹžniki, ki so potovali s kombijem, potem pa so se razbeĹžali po gozdu.

PrijetnejĹĄa sta bila dogodka v RogaĹĄki Slatini in Celju, tekaĹĄki in kolesarski. V RogaĹĄki Slatini so pripravili prvi Afroditin tek, v Celju tradicionalni TuĹĄev vzpon na Celjsko koÄ?o. Predvsem s kolesi, mnogi tudi peĹĄ. V obeh primerih so sodelovali mladi in starejĹĄi, vsi se niti niso ÂťboriliÂŤ s Ä?asom, ampak je bilo pomembnejĹĄe sodelovanje. Bilo je, skratka, veselo, kot je bilo veselo tudi v ZreÄ?ah, Ä?eprav je ropotalo. Ne zaradi poÄ?asne obnove edinega javnega straniĹĄÄ?a ali opozoril stanovalcev, da iz nekaterih obratov Uniorja premoÄ?no ropota. Tu so pripravili Ĺže deseto veselo Ropotanje, tokrat ob 30-letnici mesta ZreÄ?e. V treh dneh so v Starih ZreÄ?ah peli, igrali, pripravili so razne delavnice, posebno bogata je bila ponudba na Pohorski trĹžnici.

Ponekod se za razne rekreativno-turistiÄ?ne prireditve zdruĹžujejo, drugje uvajajo nekakĹĄno noviteto, koncept razprĹĄenega hotela. Seveda tudi to pomeni svojevrstno zdruĹževanje oziroma vsaj sodelovanje veÄ? ponudnikov. K taki novosti pristopajo tudi v Obsotelju in na Kozjanskem. Podpira pa vse to ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije; na obsoteljsko-kozjanskem obmoÄ?ju pri tem sodeluje tudi Razvojna agencija Sotla. Tu bodo za zaÄ?etek v projekt vkljuÄ?ili kakĹĄen ducat najbolj zanimivih toÄ?k oziroma ponudnikov, ko pa bo zaĹživel, seveda ĹĄe veÄ?. Tudi ta projekt naj bi z novimi prodajnimi in trĹženjskimi kanali predstavljal novo dodano vrednost, v to obmoÄ?je pa seveda pripeljal ĹĄe veÄ? turistov. Ĺ e to: Ä?eprav si v obÄ?ini Vransko ĹĄe v prihodnje Ĺželijo hitro naprej, povsod ne bo ĹĄlo. Nekatere stvari bodo vendarle morali tudi malo upoÄ?asniti. In prisluhniti pritoĹžbam nekaterih obÄ?anov ter bolj pomisliti tudi na tiste ÂťnajĹĄibkejĹĄeÂŤ obÄ?ane. Vsaj v srediĹĄÄ?u samega Vranskega. Mislijo seveda na peĹĄce vseh vrst, ki jih tu ogroĹžajo vozniki. Tem bodo stopili na prste, da ne bodo veÄ? tako pritiskali na plin. V prihodnje bodo lahko v srediĹĄÄ?u kraja vozili le 30 kilometrov na uro!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

8. junija 2017

PomoÄ? na domu se za uporabnike ne bo poviĹĄala Dovolili zadolĹžitev Zdravstvenemu domu

ObÄ?ina je zagotovila dodatno subvencijo Mira ZakoĹĄek

Center za socialno delo Velenje mora po besedah direktorice Valerije KidriÄ? predvsem zaradi vladnega poviĹĄanja plaÄ? (zaradi sprostitve ukrepov) dvigniti tudi cene za pomoÄ? druĹžini na domu. Ta po novem znaĹĄa za delovne dni 17,91 evra ura na uro, v nedeljskem Ä?asu 22,21 evra, za prazniÄ?ne dni 23,28 evra.

PomoÄ? na domu vsebuje socialno oskrbo upraviÄ?enca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko vsaj za doloÄ?en Ä?as nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi druĹžini ali v drugi organizirani obliki. UpraviÄ?enci socialne oskrbe na domu so osebe, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e v mestni obÄ?ini Velenje, imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za Ĺživljenje v svojem domaÄ?em bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo moĹžnosti.

PomoÄ? na domu izvaja 24 zaposlenih Centra za socialno delo.

Ta storitev se kljub poviĹĄanju cen za uporabnike ne bo poveÄ?ala, saj je obÄ?ina zagotovila dodatno subvencijo. To je ĹĄe posebej pozdravila Irena PoljanĹĄek Sivka (SD), ki je sicer dejala, da bo proraÄ?un s tem dodatno obremenjen, a je to malo v primerjavi s tem, kar naredijo starostnikom, ki jim tudi tako omogoÄ?ijo, da lahko dlje ostanejo v svojem okolju in jim omogoÄ?ijo lepĹĄe Ĺživljenje. ÂťVelenje ni zaman starosti prijazno mesto,ÂŤ je poudarila. Soglasje k ceni in viĹĄjo obÄ?insko subvencijo pa so svetniki potrdili soglasno.

Mestna obÄ?ina Velenje mora izdati v primeru zadolĹžitve njenih javnih zavodov k temu soglasje. Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Ĺ teharnik jim je na zadnji seji predstavil potrebo po nakupu dodatne opreme in vozil, kar Ĺželijo nabaviti s svojimi sredstvi in kreditom. Svetniki so jih podprli. Tako so soglaĹĄali, da se zadolĹžijo za dobrih 284 tisoÄ? evrov (ultrazvoÄ?ni aparat za trebuh 70 tisoÄ?, sanitetni kombi 39 tisoÄ?, kombi za nujne prevoze 24 tisoÄ?, osebno vozilo 10 tisoÄ? in oprema za parodontoloĹĄko ordinacijo 40 tisoÄ?). Svetnika Bojan Ĺ karja (SD) in Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) sta pohvalila sedanje vodstvo, ki je ambiciozno in tudi z najemanjem kreditov zagotavlja potreben razvoj.

ObÄ?ina kupila zemljiĹĄÄ?e pri Obircu

ObÄ?inski svetniki so v proraÄ?unu zagotovili 210 tisoÄ? evrov (s spremembo sklepa o naÄ?rtu ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem Mestne obÄ?ine Velenje za leto 2017), namenili pa jih bodo (to so v tem tednu Ĺže storili) nakupu zemljiĹĄÄ?a ob gostiĹĄÄ?u Obirc, tam pa bodo uredili parkiriĹĄÄ?e za tovorna vozila, pa tudi avtobuse.

PopuĹĄÄ?anje loÄ?evanja odpadkov zaraÄ?unajo

Med poroÄ?ilom o opravljenem delu v preteklem letu so se velenjski svetniki na zadnji seji poglobljeno seznanili z vsemi podroÄ?ju zbiranja, odvoza, odlaganja in predelave odpadkov, ki jih izvajata koncesionarja Simbio Celje in PUP Saubermacher Velenje. Tina Kramer, vodja Sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov ter investicije podjetja Simbio, ki ima podeljeno koncesijo in tudi

Begunci so med nami

opravlja storitve v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki v Celju, je poudarila, da so bili lani aktivni na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Iskali so tehnoloĹĄke reĹĄitve biostabilizacije, nadgradili pa so sistem poĹžarne varnosti, kompostarno, Ä?istilno napravo za izcedne vode in sortirnico. Za naloĹžbe so namenili veÄ? kot dva milijona evrov.

PoroÄ?ilo o izvajanju lokalne gospodarske javne sluĹžbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje podroÄ?nega centra za ravnanje z odpadki v mestni obÄ?ini Velenje, obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ini Ĺ martno ob Paki za leto 2016 pa je predstavil direktor podjetja PUP-Saubermacher Janez HerodeĹž.

Glavna dejavnost gospodarske javne sluĹžbe je zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, kar za uporabnike pomeni zmanjĹĄevanje koliÄ?ine odpadkov, loÄ?eno zbiranje, ponovno uporabo oziroma recikliranje zbranih odpadkov, odvoz odpadkov na predelavo in odlaganje.

Oba sta poudarila, da smo v tem okolju zelo dobro ozaveĹĄÄ?eni in pridno loÄ?ujemo odpadke, je pa v zadnjem Ä?asu nekoliko padla prizadevnost v nekaterih blokovnih nasiljih, na kar so prebivalce Ĺže opozorili in jim tudi zaraÄ?unali dodatno sortiranje. VeÄ?ina prebivalcev pa se vseeno zaveda, kako ekoloĹĄko pomembno je loÄ?evanje, pa tudi tega, da to vpliva na niĹžjo ceno gospodarjenja z odpadki. NajdraĹžji so seveda tisti, ki jih je potrebno odloĹžiti, in teh naj bi bilo Ä?im manj (Ä?rna posoda).

Simbio naj bi letos prevzel iz Mestne obÄ?ine Velenje kar dva tisoÄ? ton bio razgradljivih odpadkov, 4300 ton meĹĄanih komunalnih odpadkov, 15 ton odpadkov iz Ä?iĹĄÄ?enja cest in 350 ton kosovnih odpadkov. đ&#x;”˛

Velenje, 5. junija – V poÄ?astitev svetovnega dneva beguncev so InĹĄtitut za afriĹĄke ĹĄtudije, javni zavod Ceneta Ĺ tuparja in DruĹĄtvo za razvoj in povezovanje druĹžbenih ved in kultur Odnos (vsi iz Ljubljane) v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve RS v Domu uÄ?encev v Velenju predstavili projekt Med nami in z nami.

Po zagotovilih Hane Alhadi iz inĹĄtituta je glavni namen projekta ozaveĹĄÄ?anje in informiranje ĹĄirĹĄe javnosti o poloĹžaju oseb z begunsko izkuĹĄnjo v slovenski druĹžbi, o skupnih izzivih vkljuÄ?evanja in integracije v lokalnem, drĹžavnem in mednarodnem okolju ter o dobrih praksah, izzivih in predlogih pomembnih akterjev pri ustvarjanju vkljuÄ?ujoÄ?e druĹžbe. ÂťSlej ko prej se bodo sooÄ?ili eden z drugim in sodelovali pri reĹĄevanju vpraĹĄanj integracije prosilcev za mednarodno zaĹĄÄ?ito oziroma oseb s statusom mednarodne zaĹĄÄ?ite. Projekt je platforma za aktivno vkljuÄ?evanje v dialog razliÄ?nih akterjev: od vladnih, nevladnih organizacij do obÄ?in, izobraĹževalnih, zdravstve-

nih ustanov, mladinskih centrov in podobnih institucij.ÂŤ V vodeni interaktivni razpravi so sogovorniki opozorili predvsem na velike teĹžave pri komuniciranju zaradi neznanja jezika, tudi pripravljenost za integracijo pri beguncih ni vedno zadovoljiva. Po mnenju nekaterih razpravljalcev pa tudi drĹžava za to ni naredila dovolj.

Poleg Velenja so posvet oziroma predstavitev projekta pripravili ĹĄe v Logatcu, v naslednjih dneh jih bodo ĹĄe v Kopru, Mariboru, Postojni in Ljubljani. Po obrazloĹžitvi Hane Alhadi so se za lokacije dogovorili skupaj z Uradom za oskrbo in integriteto migrantov pri ministrstvu za notranje zadeve. Vsem je skupno aktualno dogajanje v zvezi z begunci, ki predstavljajo za lokalne skupnosti izziv pri njihovi integraciji.

Poleg posveta bodo svetovni dan beguncev zaznamovali ĹĄe z dvema veÄ?jima dogodkoma v Ljubljani: s tekom solidarnosti in osrednjo prireditvijo na sam svetovni dan beguncev 20. junija. đ&#x;”˛

tp

MO Velenje ima 238 milijonov premoĹženja Velenjski svetniki so se na zadnji seji seznanili med drugim tudi s premoĹženjsko bilanco, ki znaĹĄa na zadnji dan lanskega leta 238 milijonov. Tudi v lanskem letu se je premoĹženje podobno kot prejĹĄnja leta poveÄ?alo, tokrat za milijon evrov, seveda zaradi naloĹžb, ki so jih udejanjali s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev. đ&#x;”˛

mz

Inovacije v regiji Saťa ostajajo na visoki kakovostni ravni Med 12 prispelimi predlogi polovica zlatih – Tudi zaradi inovativnosti lanski poslovni rezultati v regiji bistveno boljťi – Na nacionalno tekmovanje inovacije Gorenja, Esotecha in BSH Hiťni aparati Tatjana Podgorťek

Velenje, 31. maja – Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica je tudi letoťnji razpis za inovacije v Saťa regiji sklenila s slavnostno podelitvijo nagrad in predstavitvijo najboljťih inovativnih doseŞkov za leto 2016 v gospodarstvih Šaleťke in Zgornje Savinjske doline.

Od 12 predlogov kar polovica zlatih

Na razpis je prispelo 12 predlogov iz 8 podjetij. Vsi so bili s podroÄ?ja poklicnih inovacij.

Pod nje se je podpisalo 114 inovatorjev. V primerjavi z lansko

je bila letoĹĄnja bera manjĹĄa za en inovacijski predlog, Âťje pa bila kakovost prispelih na izjemno visoki ravni,ÂŤ je povedal predsednik komisije za ocenjevanje inovacij pri omenjeni zbornici TomaĹž Krajnc in dodal, da trditev potrjujejo tudi priznanja.

Na osnovi ocen po posameznih kategorijah (inventivnost – izvirnost, zaĹĄÄ?ita novosti, gospodarski rezultati, trajnostni uÄ?inki in okoljski vidik) je komisija od 12 predlogov dodelila zlato priznanje ĹĄestim, pet jih je prejelo srebrno priznanje. Kot je ĹĄe dejal Krajnc, so bile inovacije iz kategorije produktnih ter procesnih inovacij, ni jih pa Ĺže nekaj

Prejemniki zlatega priznanja za inovacije za leto 2016: Nova generacija pomivalnih strojev SmartFlex in Laserska varilna celica (obe Gorenje, d. d. Velenje), Kuhinjski aparat OptiMUM (BSH HiĹĄni aparati Nazarje), Sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Nikola Tesla A Obrenovac WWTP TENT-A (Esotech Velenje), XTurn 20+ sistem mehkega odpiranja in zapiranja vrat peÄ?ice (Turna Ĺ oĹĄtanj), Krmilnik AMIHUB (Amibit Velenje)

na vrednost na zaposlenega, ki pa je v primerjavi s slovenskim povpreÄ?jem (42 tisoÄ? evrov) v regiji SaĹĄa ĹĄe vedno niĹžja (36 tisoÄ? evrov). Prav z inovativnostjo lahko pri tem doseĹžemo boljĹĄe rezultate, Ä?eprav je Ĺže danes zaznati njen vpliv na vseh ravneh.ÂŤ

Na nacionalno tekmovanje tri inovacije

Pod 12 inovativnih predlogov iz 8 podjetij regije SaĹĄa se je podpisalo 114 inovatorjev. Kakovost njihovih predlogov je bila na zelo visoki ravni.

let s podroÄ?ja organizacije ter poslovnih naÄ?rtov.

Z inovacijami do novih produktov, storitev

Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije BoĹĄtjana Gorjupa inovacije na dolgi rok pomenijo to, Âťda bomo konkretno v regiji SaĹĄa sposobni s pomoÄ?jo novih produktov in storitev nadomestiti izpad delovnih mest ob zapiranju Premogovnika Velenje Ä?ez 30, 40 let. Menim, da moramo inovatorje ĹĄe posebej promovirati, da bodo njihove ideje priĹĄle v Ä?im bolj konkretne oblike novih poslov.ÂŤ Razloge za uvrstitev inovacij iz tukajĹĄnjega go-

spodarstva v sam vrh v drĹžavi na tem podroÄ?ju je pripisal dolgoletni tradiciji podjetij, v katerih se lastniki in direktorji zavedajo pomena vlaganj v razvoj, zaposlenim, ki so navajeni delati v industriji in zaradi tega laĹžje razumejo pomen zelo kakovostnih produktov in storitev, ter okolju, ki podpira ideje. ÂťTudi s takĹĄnim dogodkom, na katerem podeljujemo priznanja inovatorjem, jim sporoÄ?amo, da jih podpiramo ter smo nanje ponosni.ÂŤ Zagotovil je, da bo Gospodarska zbornica ĹĄe naprej podpirala inovativno dejavnost, kot predsednik zbornice pa si bo prizadeval tudi za boljĹĄe plaÄ?e inĹženirjev, za njihov bolj prak-

tiÄ?en ĹĄtudij. InĹženirje je pozval, naj ostanejo tako tekmovalni, kot so bili doslej, Âťkajti to nas bo peljalo naprej.ÂŤ

Na nacionalnem tekmovanju inovacij bodo regijo SaĹĄa zastopale tri, in sicer mednarodna inovacija Nova generacija pomivalnih strojev SmartFlex (Gorenje, d. d. Velenje), ki je dobila najveÄ? toÄ?k, Kuhinjski aparat OptiMUM (BSH HiĹĄni aparati Nazarje) ter Sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Nikola Tesla A Obrenovac WWTP TENT-A (Esotech Velenje). đ&#x;”˛

Inovacije vplivajo tudi na poslovne rezultate

Dr. Cvetka Tinauer, predsednica upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, je povedala, da so v regiji lahko prviÄ? od zaÄ?etka gospodarske krize ob pogledu na lanske poslovne rezultate gospodarstva dobre volje, saj podatki Ajpesa kaĹžejo, da so se v gospodarstvu obeh dolin precej zmanjĹĄali negativni rezultati, narasli pa so prihodki, dobiÄ?ek, precej niĹžja je izguba, ÂťpoveÄ?ala se je doda-

Na razpis je prispelo 12 inovativnih predlogov, od tega ĹĄtirje iz Gorenja, d. d.

Velenje, dva iz BSH HiĹĄni aparati Nazarje, po eden pa iz Esotecha Velenje, Turne Ĺ oĹĄtanj, podjetja Amibit Velenje, Ĺ olskega centra Velenje, PodkriĹžnik Ljubno, Mega M Velenje.

Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

OBJAVA

ENOSTAVNO VROČE: S POLETNIMI NAKUPI DO NAGRADE

www.stop-shop.com/sl

Blagovna znamka IMMOFINANZ.

FANTASTIČEN BON ZA 300 EUR Med 10. in 17. junijem se ustavite po nakupih v nakupovalnem parku STOP SHOP Velenje na Partizanski cesti 10 a in sodelujte v vroči nagradni igri.

8. junija 2017

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 5

V Premogovniku nakopali Ĺže 245 milijonov ton premoga

GOSPODARSKE novice KLS Ljubno med najboljĹĄimi na svetu

30. maj je bil za velenjske rudarje prav poseben dan, izkopali so 245-milijonto tono premoga, do leta 2054 pa naj bi jih izkopali ĹĄe 96 milijonov ton – KoliÄ?ine zalog premoga redno spremljajo

Deponija premoga – letos z izkopanimi koliÄ?inami ves Ä?as sledijo potrebam TEĹ . Foto: Miran BeĹĄkovnik

Velenje, 30. maja – V 3. noÄ?ni izmeni Premogovnika Velenje so izkopali 245-milijonto tono premoga. V pridobivalnem prostoru premogovnika, ki deluje od leta 1875, bodo do konca odkopavanja v letu 2054 odkopali ĹĄe 96 milijonov ton, medtem ko je odkopnih rezerv ĹĄe nekaj veÄ? kot 115,5 milijona ton (bilanÄ?nih pa ĹĄe pribliĹžno 147,5 milijona ton).

V letu 2017 naÄ?rtujejo proizvodnjo premoga v viĹĄini 3.300.000 ton, kar pri napovedani kaloriÄ?ni vrednosti 11,7 GJ/t v energiji znaĹĄa 38.607 TJ. Pri izdelavi jamskih prog letos naÄ?rtujejo 5.728 metrov novih prog, 692 metrov

pretesarb in 148 metrov sanacij stabilnih jamskih objektov. ÂťV prvih petih mesecih smo pridobili 1,6 milijona ton premoga. KaloriÄ?na vrednost pridobljenega premoga je znaĹĄala 11,9 GJ/tono,ÂŤ je povedal vodja Proizvodnega podroÄ?ja in glavni tehniÄ?ni vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan MakovĹĄek in dodal, da so imeli januarja in februarja obÄ?asno v odkopavanju kar tri odkope; z njimi so dosegali zelo dobro proizvodnjo (februarja celo 400.000 ton). ÂťOd marca pa do danes sta v odkopavanju dva odkopa, ki dosegata proizvodnjo tudi preko

15.000 ton dnevno, tako da v dozdajĹĄnjem poteku leta beleĹžijo proizvodnjo nad letnim naÄ?rtom. Tudi preostali del leta bosta v odkopavanju dva odkopa s podobno proizvodnjo, zato ne priÄ?akujemo veÄ?jih teĹžav pri doseganju letoĹĄnjega naÄ?rta proizvodnje.ÂŤ V Premogovniku Velenje vodijo evidenco o koliÄ?ini zalog premoga od leta 1960, ko je bila ocena zalog izdelana po ÂťzaÄ?asnih navodilihÂŤ Komisije za ocenjevanje zalog mineralnih surovin in je bilo izraÄ?unanih okoli 700 milijonov ton Âťzalog v leĹžiĹĄÄ?uÂŤ, kar bi danes imenovali ge-

oloĹĄke zaloge v nahajaliĹĄÄ?u. Od takrat pa do danes je omogoÄ?ena sledljivost koliÄ?in, ki so se zaradi raziskav nekoliko poveÄ?evale in zaradi izkoriĹĄÄ?anja postopoma zmanjĹĄevale. Vsakih pet let se skladno z rudarsko regulativo izdela elaborat o zalogah, o koliÄ?inah preostalih zalog premoga pa vsako leto poroÄ?amo pristojnemu ministrstvu.

V vsakem elaboratu se izraÄ?un zalog izdela na osnovi vseh razpoloĹžljivih raziskovalnih vrtin.

Do danes je bilo z razliÄ?no dinamiko po Ä?asovnih obdobjih in za razliÄ?ne namene Ä?ez premoĹĄki sloj izvrtanih Ĺže okrog 700 vrtin s povrĹĄine, s skupno dolĹžino nad 215 km in okrog 2.450 jamskih vrtin s pribliĹžno 120 km dolĹžine, kar predstavlja zelo dobro osnovo za izraÄ?un zalog premoga.

V preteklosti je bila za izraÄ?un zalog uporabljena metoda vzporednih prerezov, z razvojem raÄ?unalniĹĄkih orodij pa smo preĹĄli na izraÄ?un, ki temelji na digitalnih modelih in je v primerjavi s predhodnimi metodami bolj natanÄ?en.

Za odkopavanje odkopnih zalog premoga imamo v Premogovniku Velenje izdelane koncepte odkopavanja do leta 2054, iz katerih je razvidno, na kateri naÄ?in bo moĹžno odkopati vse odkopne zaloge premoga. đ&#x;”˛

Celje, 25. maja – Od 12. do 17. septembra bodo znova vse poti vodile v Celje na tamkajĹĄnje sejmiĹĄÄ?e, kjer bo potekal najveÄ?ji poslovni sejemski dogodek v Sloveniji. LetoĹĄnji Mednarodni sejem obrti in podjetniĹĄtva (MOS) bo jubilejni – 50., priÄ?akujejo najmanj 1600 razstavljalcev iz vsaj 35 drĹžav. Prijave ĹĄe prihajajo. PoĹĄta Slovenije je obletnico poÄ?astila z izdajo priloĹžnostne znamke.

da so partnerstvo s sejmom predlagali hrvaĹĄki obrtniki in podjetniki. PrepriÄ?ana je, da se bo, tudi zaradi sejma gospodarsko sodelovanje med drĹžavama v prihodnje ĹĄe okrepilo, saj je to v in-

HrvaĹĄka ni partnerica po nakljuÄ?ju

NajpomembnejĹĄa novost letoĹĄnjega MOS-a je partnerstvo s sosednjo HrvaĹĄko, kar bo prviÄ? v njegovi zgodovini. ÂťTe odloÄ?itve smo veseli, kajti poslovni odnosi so dobri, gospodarstvo pa Ĺživi od dejanj in sodelovanja, ne od praznih besed,ÂŤ je na predstavitvi tri mesece pred sejmom dejal predsednik upravnega odbora druĹžbe Celjski sejem Franc Pangerl. Po besedah Ä?lanice upravnega odbora druĹžbe Nine Ermenc Pangerl sodelovanje s HrvaĹĄko ni nakljuÄ?je, ampak je posledica dobrih gospodarskih odnosov. Po medsebojni gospodarski menjavi

milijarde evrov. Kot je ĹĄe dejala Ermenc Pangerlova, so hrvaĹĄka podjetja in obrtniki ter njihove gospodarske in obrtne zbornice na MOS-u prisotne Ĺže zelo dolgo, saj so prepoznali sejem kot pomembno poslovno priloĹžnost.

Vesna Terzić, hrvaťka veleposlanica v Sloveniji, je povedala,

teresu obrtnikov in podjetnikov z obeh strani meje. Ana Mandac s hrvaĹĄkega gospodarskega ministrstva pa priÄ?akuje, da se bo njena drĹžava na sejmu predstavila v najboljĹĄi luÄ?i, da dajo svojim poslovneĹžem priloĹžnost za sreÄ?anja, izmenjavo izdelkov in storitev ter za sklepanje novih poslov.

Makomov dan na Velenjskem gradu Velenje, 8. junija – Danes med 9. in 15. uro bo na Velenjskem gradu velenjsko podjetje Makom pripravilo vsakoletni Makomov dan.

Dogodka se bo udeleĹžilo veÄ? kot 130 udeleĹžencev iz izobraĹževalnih in vzgojno-varstvenih ustanov, zdravstvenih domov, Ä?istilnih servisov in drugih uspeĹĄnih slovenskih podjetij. Dogodek je namenjen predstavitvi svetovnih trendov pri Ä?iĹĄÄ?enju, izobraĹževanju udeleĹžencev, mreĹženju in ne nazadnje tudi promociji Velenja in Velenjskega gradu.

Slovenija otrokom najbolj prijazna Ta teden so nas spet razveselili nekateri podatki. Mednarodna organizacija Save the Children je objavila poroÄ?ilo, v katerem je ocenila kakovost Ĺživljenja otrok po svetu. Slovenija se je v kakovosti Ĺživljenja otrok na uvrstila na najviĹĄje mesto. Torej vsaj za otroke oÄ?itno znamo poskrbeti, se pa zanje bolj poredko odloÄ?amo, kar je drugaÄ?na teĹžva.

Lojze Gluk na tronu ZGDS Zadnjega maja je prevzel vodenje Zveze gozdarskih druĹĄtev Slovenije Lojze Gluk iz Okonine, prizadevni vsestranski gozdar, okoljevarstvenik, etnolog, kulturnik, rekreacijski ĹĄportnik ter velik borec za gozdove in neokrnjeno naravo. Gluk, zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije, OE Nazarje, kot revirni gozdar, se je izkazal tudi kot predsednik Savinjskega gozdarskega druĹĄtva Nazarje. Zavezal se je, da bo tudi v novi funkciji svoje poslanstvo ĹĄiril med Ä?lanicami zveze ter stroko in v sodelovanju z lokalnimi druĹĄtvi lastnikov gozdov, zavodi, druĹĄtvi za varstvo okolja in narave, planinci ter drugimi. PolitiÄ?no neopredeljen bo ĹĄe naprej dajal prednost stroki, ljudem in njihovim plemenitim dejanjem, ki bodo povezana z gozdovi.

DavÄ?ne blagajne prinesle milijone

BDP raste

PrviÄ? najveÄ?ji poslovni sejemski dogodek v Sloveniji z drĹžavo partnerico HrvaĹĄko – Pet vsebinskih podroÄ?ij – PoĹĄta izdala jubilejno znamko je namreÄ? Slovenija tretja najpomembnejĹĄa gospodarska partnerica HrvaĹĄke, ta pa je po istem merilu Ä?etrta najpomembnejĹĄa partnerica Slovenije. Blagovna menjava je lani znaĹĄala kar 3,6

Monako, 7. junija – Podjetje KLS Ljubno je na vÄ?erajĹĄnjem svetovnem sreÄ?anju druĹžinskega podjetniĹĄtva v Monacu, ki ga organizira mednarodno podjetje EY (Global Family Business Summit), prejelo nagrado za najboljĹĄe druĹžinske prakse in druĹžinska podjetja na svetu. Nagrado podeljuje 25 drĹžav sveta. Bogomir StraĹĄek, lastnik in direktor podjetja KLS Ljubno, je ob tem poudaril, da so zelo poÄ?aĹĄÄ?eni ob prejemu nagrade, ki je zanje priznanje za dosedanje delo in doseĹžke v druĹžinskem podjetniĹĄtvu v Sloveniji: ÂťZa KLS je znaÄ?ilno, da stalno napredujemo. NaĹĄe druĹžinsko podjetje danes Ĺže v veliki meri vodi druga generacija. Zato bomo tudi z bodoÄ?im delom in naĹĄimi poslovnimi rezultati zagotavljali napredek ter krepili znaÄ?ilnosti Ĺžlahtnega druĹžinskega podjetniĹĄtva,ÂŤ je ĹĄe dejal Bogomir StraĹĄek.

DrĹžavo je razveselila tudi vest, da so davÄ?ne blagajne v prvem letu uporabe zagotovile drĹžavnemu proraÄ?unu 81 milijonov evrov veÄ? davkov in prispevkov za socialno varstvo kot leta 2015. NajveÄ?ji uÄ?inki se kaĹžejo pri trgovini na drobno, dejavnosti streĹžbe jedi in pijaÄ? ter popravila motornih vozil, kaĹže poroÄ?ilo FinanÄ?ne uprave. Prej se je to prelilo veÄ?inoma v zasebne Ĺžepe.

MOS - jubilejni in prenovljen Tatjana PodgorĹĄek

5

GOSPODARSTVO

8. junija 2017

Pet podroÄ?ij

Poleg HrvaĹĄke je predstavitev na sejmu spet napovedala vrsta drĹžav. Poleg slovenskih obrtnikov naj bi veÄ? podjetij priĹĄlo iz vseh drĹžav nekdanje Jugoslavije, podjetja iz Evrope, JuĹžne Amerike in BliĹžnjega vzhoda. Ĺ˝e tretjiÄ? zapored se bo predstavila Kitajska, ki bo v okviru Premium Brands China gostila 80 podjetij, predvsem s podroÄ?ja mehatronike.

IzvrĹĄni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec je napovedal posodobljeno zasnovo dogodka. Bolj kot prejĹĄnja leta bo po vsebini jasno razdeljen na pet podroÄ?ij: gradnja in obnova doma, oprema in material za obrt in industrijo, kamping in karavaning, poslovne storitve in poslovne priloĹžnosti ter ponudba izdelkov ĹĄiroke potroĹĄnje.

Branko Meh, predsednik Obrtno podjetniĹĄke zbornice Slovenije, pa je menil, da je zelo pomembno, da lahko naĹĄi podjetniki in obrtniki predstavijo svoje izdelke in storitve domaÄ?im ter tujim obiskovalcem, saj sodijo v sam vrh evropskega gospodarstva. đ&#x;”˛

Razveseljivo je tudi, da se je obÄ?utno poveÄ?al bruto domaÄ?i proizvod (BDP). Ta je bil v letoĹĄnjem prvem Ä?etrtletju za 5,3 odstotka viĹĄji kot v enakem Ä?etrtletju lani. Kot opaĹžajo statistiki, se je moÄ?no okrepilo domaÄ?e troĹĄenje, po nekoliko bolj umirjeni rasti v prejĹĄnjih dveh Ä?etrtletjih pa sta se znova opazneje poveÄ?ala tudi uvoz in izvoz.

Gospodarska rast v Sloveniji je bila tako znova med viĹĄjimi v evrskem obmoÄ?ju in precej nad povpreÄ?no. Nadaljuje se tri leta dolgo obdobje hitrejĹĄe rasti in s tem zmanjĹĄevanje zaostanka za povpreÄ?no razvitostjo, ugotavlja Umar, ki podobna gibanja priÄ?akuje tudi v nadaljevanju leta. V GZS pa so ob teh uspehih tudi zaskrbljeni ter menijo, da je nastopil Ä?as za proticikliÄ?ne ukrepe. Poudarjajo, da je javni dolg ĹĄe vedno zelo visok, in sicer kar pri 80 odstotkih BDP.

Manj brezposelnih Ĺ e vedno pada brezposelnost. Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je bila v prvem Ä?etrtletju letos 7,8-odstotna, kar je 0,3 odstotne toÄ?ke manj kot v prejĹĄnjem Ä?etrtletju in 1,1 odstotne toÄ?ke manj kot v istem obdobju lani. V prvem trimeseÄ?ju letos je bilo delovno aktivnih 935 tisoÄ? prebivalcev Slovenije ali 11 tisoÄ? veÄ? kot v prejĹĄnjem Ä?etrtletju in 41 tisoÄ? veÄ? kot v prvem Ä?etrtletju 2016. Anketno brezposelnih je bilo 79 tisoÄ? ljudi.

37 milijonov za obnove cest Slovenija obnavlja ceste in hitre ceste, mi pa bomo marsikje tudi zato letos poleti ĹĄe bolj tiÄ?ali v kolonah. Skoraj 37 milijonov evrov naj bi letos stala obnovitvena dela na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Darsove pozornosti je Ĺže deleĹžnih dobrih ĹĄest kilometrov avtoceste med Uncem in Postojno. Obnova 45 let stare Ravbarkomande bo letos potekala do novembra, prihodnje leto pa bo za poldrugi mesec krajĹĄa. Pogodbena vrednost za nekaj manj kot 13 kilometrov avtoceste je skoraj 23 milijonov evrov brez DDV. Obnovitvena dela so se zaÄ?ela tudi na hitri cesti H4 skozi Vipavsko dolino na dobrih devet kilometrov dolgem odseku med AjdovĹĄÄ?ino in Vogrskim. Na Dolenjski in Gorenjski avtocesti so tudi predvidena obnovitvena dela, vendar verjetno jeseni ali prihodnje leto. Za umirjanje prometa bo tudi tokrat Dar postavil radarska ohiĹĄja. Torej tudi zaradi njih previdno na pot. đ&#x;”˛

mz, tp, jm

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 31. maj Predstavniki opozicije so razpravljali o prodaji Nove Ljubljanske banke in pri tem posebej opozorili na niĹžanje cene banke.

V srbskem parlamentu je prisegel Aleksander VuÄ?ić in tako je Srbija tudi uradno dobila novega predsednika.

8. junija 2017

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Ĺ irĹĄe obmoÄ?je Ĺ tajerske, KoroĹĄke in Pomurja je zveÄ?er zajelo neurje z obilnim nalivom, ki je zalilo nekaj cest in objektov, moÄ?an veter pa je podiral drevesa.

V Ljubljani je opoldne 50-letni moĹĄki umoril svojega 50-letnega invalidnega soseda.

Na prizoriĹĄÄ?u glasbenega festivala Rock am Ring na dirkaliĹĄÄ?u NĂźrburgring v NemÄ?iji so zveÄ?er zaradi teroristiÄ?ne groĹžnje prekinili koncert in evakuirali ljudi. GroĹžnja se je izkazala za neresniÄ?no.

Voditelji institucij EU in Kitajske so se na sreÄ?anju v Bruslju zavzeli za okrepitev sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam.

V turistiÄ?nem kompleksu v Manili je oboroĹžen moĹĄki vdrl v igralnico in zaĹžgal veÄ? miz.

Zaradi zaduĹĄitve je umrlo 37 ljudi.

Britanska premierka je stopila pred medije in dejala, da bi moral Âťnapad v Londonu sluĹžiti kot budnica mednarodni skupnosti, da bi se terorizma zaÄ?ela lotevati poĹĄteno in odgovorno ter bi namensko izkoreninila finanÄ?ne in ideoloĹĄke vire nasilja.ÂŤ

Ponedeljek, 5. junij Policisti so zaÄ?eli tedensko akcijo 0,0 ĹĄofer: v poostrenem nadzoru prometa bodo preverjali morebitno voĹžnjo pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi.

Dobro se je sliĹĄala novica, da je bilo konec maja na zavodu za zaposlovanje registriranih 87.655 brezposelnih, kar je 3,8 od-

Sobota, 3. junij Novi srbski predsednik je prevzel posle.

Britanski preiskovalci so sporoÄ?ili, da je Salman Abedi, ki je teden pred tem izvedel samomorilski napad v Manchestru, veÄ?ino sestavnih delov bombe kupil sam.

V enem najhujĹĄih napadov v afganistanski prestolnici Kabul je v bliĹžini nemĹĄkega veleposlaniĹĄtva odjeknila silovita eksplozija, zaradi katere je umrlo okoli 90 ljudi, veÄ? kot 400 je bilo ranjenih.

Na jugovzhodu TurÄ?ije je strmoglavil helikopter, pri Ä?emer je umrlo vseh 13 vojakov na krovu.

ÄŒetrtek, 1. junij Pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru so sporoÄ?ili, da so zbrali 12 tisoÄ? podpisov.

Vlada je potrdila naÄ?rt reorganizacije centrov za socialno delo, ki so mu podporo izrazili tudi v Skupnosti CSD-jev. Po novem bodo delovali od 1. oktobra 2018.

V Ljubljani je potekal svet evropske stranke ZavezniĹĄtva liberalcev in demokratov za Evropo.

V tragiÄ?ni nesreÄ?i blizu letaliĹĄÄ?a v Siofoku na MadĹžarskem se je smrtno ponesreÄ?il izkuĹĄeni prekmurski padalec, 47-letni JoĹže Veldin.

Na Londonskem mostu je kombi povozil veÄ? peĹĄcev, potem pa zavil proti bliĹžnji trĹžnici Borough, kjer so trije napadalci z noĹži napadli veÄ? ljudi. Umrlo je 7 ljudi, skoraj 50 je bilo ranjenih.

Savdska Arabija, Egipt, Bahrajn in ZdruĹženi arabski emirati in Jemen so prekinili diplomatske vezi s Katarjem.

stotka manj kot aprila in 14,3 odstotka manj kot maja lani.

Britanska policija je v okviru preiskave sobotnega napada v Londonu pridrĹžala veÄ? ljudi v vzhodnem delu prestolnice.

Savdska Arabija, Egipt, Bahrajn in ZdruĹženi arabski emirati ter JeV Londonu se je zgodil ĹĄe en teroristiÄ?ni napad. men so prekinili diplomatske vezi s Katarjem, Iz zahodnega Mosula so poroÄ?ali, da so uli- ki ga obtoĹžujejo destabilizacije regije in podce soseske Zanjili, ki je pod nadzorom skraj- piranja teroristiÄ?nih skupin. ne skupine Islamska drĹžava, v zadnjih dneh polne trupel civilistov, ki so Ĺželeli prebegniti.

Na pogrebu dan pred tem ubitega protestnika so v afganistanski prestolnici Kabul Slovenski premier Miro Cerar je sklical zaporedoma odjeknile tri eksplozije, pri Ä?e- koalicijski vrh, na katerem so razpravljali o mer je umrlo najmanj ĹĄest ljudi, okoli 90 je prodaji NLB-ja. Ob tem sta predsednik Debilo ranjenih.

SUS-a Karl Erjavec in vodja SD-jevih poslanVarnostni svet ZdruĹženih narodov je sogla- cev MatjaĹž Han izrazila dvom, da bo banka sno sprejel resolucijo, ki najostreje obsoja je- sploh prodana. drske in raketne dejavnosti Severne Koreje ter ĹĄiri seznam posameznikov in organizacij, za katere veljajo sankcije.

Torek, 6. junij

Od oktobra 2018 bodo Centri za socialno delo delovali po novem.

DeĹželni zbor avstrijske KoroĹĄke je sprejel novo deĹželno ustavo, v kateri je prviÄ? omenjena slovenska narodna skupnost.

Nadzorniki SDH v postopku odloÄ?anja o potrditvi prospekta za prvo javno ponudbo delnic NLB niso dali soglasja k cenovnemu razponu za delnico najveÄ?je slovenske banke.

Delovati je zaÄ?el novi vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki bo prevzel naloge s podroÄ?ja sprejema, nastanitve, zdravstvene oskrbe, izobraĹževanja in dela.

Predsednik ZDA Trump je sporoÄ?il, da ZDA odstopajo od pariĹĄkega podnebnega sporazuma.

Nedelja, 4. junij V vojaĹĄnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki so pripravili dan odprtih vrat in slovesnost ob zaÄ?etku mednarodne vojaĹĄke vaje Jadranski udar 2017.

Na obmoÄ?ju Ptuja so do smrti pretepli 64-letnika, zaradi Ä?esar sta bila dva moĹĄka pridrĹžana.

Slogan, ki je namigoval na potroťniťko razkoťje Narodnega magazina – Name. Danes namiguje na trumpolandijo.

Odkar je svetovno velesilo zaÄ?el voditi 45. predsednik, vsak dan vse do poznih ur spremljam ameriĹĄke medije; t. i. fake news in infotainment veÄ?erne oddaje. Med prve spadajo praktiÄ?no vse TV-medijske informativne znamĹ pela KoĹžar ke z izjemo Fox News, vsaj tako nenehno Ä?ivka predsednik, drugim oÄ?ita povpreÄ?nost in nedomiselnost voditeljev, kot je Stephen Colbert. ÄŒetudi celotno medijsko sfero prav on nenehno ÂťbogatiÂŤ. ÄŒivk Ä?ivk in Ĺže je na ekranu nova tema, nova izredna novica, nov belohiĹĄni ĹĄkandal. In s tem nova vsebina za zgodbo za tiste izven ovalne pisarne.

Na enem izmed televizijskih sooÄ?enj na CNN je neki politiÄ?ni komentator iskreno priznal, da je bila prva morebitna predsednica slaba opcija, saj je simbolizirala vse, kar je bilo narobe z establiĹĄmentom, in Trump se mu, Ä?eprav zanj ni volil, niti ni zdel tako slaba ÂťosveĹžitevÂŤ. ÂťA nisem si mislil, da je tako neumen,ÂŤ je dejal. Ĺ okirano je ugotavljal, da je od poslovneĹža priÄ?akoval veÄ? intelekta in vsaj osnovno razumevanje delovanja demokratiÄ?nega sistema. Iskreno – mar nismo vsi?

Vsakodnevno sledenje trumpolandije povzroÄ?a neprekinjeno hihitanje in hkratno vidno ogorÄ?enje, zato ga odsvetujemo, bi nam-trumpolandijcem morali svetovati zdravniki. Tako pa ne odtrgamo pogleda s katere koli medijske naprave, da si privoĹĄÄ?imo ĹĄe en skok v Absurdistan. Absurdni liki, po domaÄ?e popkorn zvezdniki so Ĺže pred leti zaÄ?eli vladati temu svetu, resniÄ?nostni ĹĄov, ki je v slogu prve porno starlete Paris Hilton izstrelil ĹĄopek sester, znanih kot Kardashianke, je star desetletje. A predsednik vse prekaĹĄa. Je paÄ? najbolj absurden. Kar dnevno Ä?ivka iz Bele hiĹĄe, ne potrebuje vnaprejĹĄnjega premiĹĄljenega scenarija, da bi si z njim zagotovil gledanost. Predsednik je sam sebi ÂťnajboljĹĄiÂŤ scenarist in reĹžiser. Ne gledamo veÄ? resniÄ?nostne oddaje, Ĺživimo v resniÄ?nostnem svetu.

Kako iz njega? Le nekaj dni po obisku Savdske Arabije, kjer je najveÄ?jim podpornicam terorizma zamaknjeno, z vase prepriÄ?ano zgodovinsko drĹžo govoril o koncu terorizma, se je zgodil Manchester, nato London, nato Pariz. Le nekaj tednov po izvolitvi je zaÄ?el roĹžljati z jedrskim oroĹžjem proti Severni Koreji. In naposled ĹĄe odstop od PariĹĄkega sporazuma. Neumen je pravzaprav blaga karakterizacija, v trumpolandiji se odvija prava grĹĄka tragedija; infantilnost, spletkarjenje, nekateri si drznejo reÄ?i celo besedo incest. Ki pred leti, ko ĹĄe ni bil predsednik, niti ni bila drzna, saj ga je veÄ? voditeljev sooÄ?ilo z vpraĹĄanji o nenavadno blizkem odnosu s hÄ?erjo, ob Ä?emer ni niti zardeval, ko je pojasnjeval njeno privlaÄ?nost. ÄŒivk Ä?ivk lahko z enim Ä?ivkom preveÄ? sproĹži svetovno reakcijo – puf. NeumneĹž ima v rokah sproĹžilec ...

Danes je/bo pred ameriĹĄkim senatom priÄ?al razreĹĄeni direktor ameriĹĄkega zveznega urada FBI James Comey. PriÄ?anje, kot ga desetletja v ZDA ni bilo, poroÄ?ajo mediji. V ponedeljek bo na televiziji Showtime premiera prvega dela intervjuja ameriĹĄkega reĹžiserja Oliverja Stona z Vladimirjem Putinom. Stone je do Obame zelo kritiÄ?en – oznaÄ?il ga je za volka v ovÄ?ji koĹži. Nekateri paÄ? niso/nismo podlegli njegovemu preĹĄernemu nasmehu, ki se ga je videlo vse do Hollywooda. Zato je bila Ĺželja po spremembi establiĹĄmenta in s tem smeri svetovne politike, ki je 21. stoletje zaÄ?ela z vojno proti terorizmu in z njo spodbudila ekstremistiÄ?ne frakcije, od Al Kaide do Islamske drĹžave, ogromna.

A ko nato dobiĹĄ resniÄ?nostno zvezdo ... spomnim se zaÄ?etka filma Odiseja 2001 Stanleya Kubricka, ko na Zemljo pade monolit, ki ga obkroĹžijo opice. In se stepejo.

(2001 – zanimiva izbira ĹĄtevila). đ&#x;”˛

Koalicijski vrh je razpravljal o prodaji NLB.

Petek, 2. junij

Bandić je za las ostal Şupan Zagreba.

ObmoÄ?je Ĺ tajerske, KoroĹĄke in Pomurja je zajelo hudo neurje.

Vsak dan kaj novega

Na HrvaĹĄkem je potekal drugi krog lokalnih volitev. Najtesneje je bilo v Zagrebu in Splitu.

Prebivalci mesta Abu na zahodni obali Japonske so izvedli evakuacijsko vajo, potem ko je japonska vlada tamkajĹĄnje oblasti pozvala, naj se pripravijo na morebiten napad Severne Koreje.

DrĹžavni svet ni izglasoval veta na zakon o ĹĄportu. Od 34 navzoÄ?ih drĹžavnih svetnikov ga je namreÄ? podprlo zgolj pet drĹžavnih svetnikov, 27 jih je glasovalo proti.

V Parizu je napadalec v bliĹžini ene glavnih pariĹĄkih znamenitosti, cerkve Notre-Dame, napadel in ranil policista. Pri tem je bilo okoli 900 obiskovalcev zaprtih v cerkvi. Drama se je konÄ?ala, ko je drugi policist napadalca ustrelil.

Na BliĹžnjem vzhodu so se napetosti do Katarja le ĹĄe stopnjevale: potem ko je Egipt zaprl zraÄ?ni prostor za katarska letala, je Savdska Arabija odvzela licenco letalskemu prevozniku Qatar Airways.

Bruselj predlaga cestninjenje na podlagi prevoĹžene razdalje Bruselj, 31. maja - Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je danes predstavila zajeten sveĹženj za posodobitev cestnega prometa.

Ta vkljuÄ?uje predlog zamenjave obstojeÄ?ih sistemov cestninjenja, ki temeljijo na Ä?asovnem dejavniku, s sistemom na podlagi prevoĹžene razdalje. To bi pomenilo konec vinjet za tovornjake do leta 2023, za avtomobile pa do leta 2027. Nov sistemi cestninjenja na podlagi prevoĹžene razdalje naj bi namreÄ? po predlogu komisije za teĹžka tovorna vozila zaÄ?eli veljati najpozneje leta 2023, za avtomobile in druge vrste vozil pa do leta 2027.SveĹženj vkljuÄ?uje tudi predlog o digitalizaciji cestninjenja, kar naj bi voznikom omogoÄ?ilo preprostejĹĄe potovanje po EU. V Bruslju te naÄ?rte primerjajo z ureditvijo telefoniranja v uniji.

To pomeni eno samo napravo za potovanje po uniji - niÄ? veÄ? nalepk po sprednjem avtomobilskem steklu in niÄ? veÄ? dolgih Ä?akalnih vrst đ&#x;”˛ na cestninskih postajah, je ponazorila komisarka BulÄ?eva.

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 7

7

MED VAMI

8. junija 2017

Podpora in empatija v najteĹžjih trenutkih Minilo je 20 let od ustanovitve velenjskega obmoÄ?nega odbora Slovenskega druĹĄtva hospic – Z vsemi ĹĄtirimi dosedanjimi predsednicami smo govorili o zaÄ?etkih, pridobitvah in izzivih pri paliativni oskrbi in spremstvu ĹžalujoÄ?ih pri nas Razvoj paliativne oskrbe na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline se je zaÄ?el, ko so patronaĹžne sestre v okviru izobraĹževanja spoznale dr. Metko KleviĹĄar, pobudnico Slovenskega druĹĄtva hospic. ÂťTakrat smo s kolegicami zaÄ?utile, da bi bila ta ĹĄe kako potrebna na terenu. Pri ljudeh smo zaznale stiske pri hudi bolezni in umiranju,ÂŤ je zaÄ?ela pripovedovati prva predsednica velenjskega odbora druĹĄtva Slavica AvberĹĄek in dodala, da se je paliativna oskrba pri nas pravzaprav zaÄ?ela v patronaĹži. ÂťZaÄ?etki so bili teĹžki, ker druĹĄtvo ĹĄe ni bilo prepoznavno. Da so nas ljudje spoznavali, smo organizirali predavanja o sprejemanju smrti, nato pa so se zaÄ?ela prva spremljanja umirajoÄ?ih. Sprva smo imeli kakih deset prostovoljcev, naloge pa so se prepletale.ÂŤ Kasneje so se programi izoblikovali in danes prostovoljci nudijo spremljanje hudo bolnih in njihovih druĹžin, podporo v procesu Ĺžalovanja odraslih in otrok, ukvarjajo pa se tudi z detabuizacijo smrti. Aktivnih je deset prostovoljcev razliÄ?nih profilov in en koordinator. Trenutno spremljajo tri hudo bolne.

Varen prostor

ÂťPoglavitni namen hospica je, da spremljamo umirajoÄ?e in njihove svojce. Da jih spodbujamo k temu, da zmorejo biti ob Ä?loveku, ki ga imajo radi. V druĹžbi prevladuje mnenje, da samo v bolniĹĄnici znajo poskrbeti za umirajoÄ?ega, kar ne drĹži. DruĹžina je zelo ranljiva, ker ne ve,

ali bo znala in zmogla skrbeti za hudo bolnega. Dejansko pa je potrebne samo veliko ljubezni in empatije, da sliĹĄimo Ĺželje in potrebe umirajoÄ?ega,ÂŤ je povedala druga predsednica Tatjana Ĺ uha. Z raznimi predavanji in drugimi aktivnostmi si v hospicu prizadevajo, da bi ljudje sprejeli umiranje in smrt kot del Ĺživljenja, hospic pa kot pomoÄ? v trenutkih, ko je zelo hudo, svojcem pa tudi po smrti. ŽalujoÄ?i so velikokrat odrinjeni na stranski tir, kajti nekaj dni po smrti bliĹžnjega se je treba sooÄ?iti z obveznostmi realnega Ĺživljenja.

Takrat so osamljeni, ker nimajo sogovornika in razumevanja v svojih stiskah. V hospicu jim nudimo varen prostor, v katerem spoznajo, da je vse, kar se jim v Ĺžalovanju dogaja, normalen del tega procesa.ÂŤ

Slavica AvberĹĄek, Tatjana Ĺ uha, Brigita Ĺ inigoj in Darja Fale

Rekle so â?ą

Brigita Ĺ inigoj: ÂťHospic je veliko naredil za spodbujanje in podporo pri Ĺžalovanju. Skozi ta proces je treba v celoti, saj se potlaÄ?ene stiske lahko odrazijo v psihosomatskih boleznih.

Pomembno je tudi delo z ĹžalujoÄ?imi otroki, ki s tem pogosto niso sooÄ?eni ali so v tem procesu spregledani.ÂŤ

Slavica AvberĹĄek: ÂťHospic je bil zame nadgradnja strokovne, institucionalne medicinske obravnave, ker so prostovoljci pripravljeni na pomoÄ? tudi zunaj urnika obiÄ?ajnega delovnega Ä?asa.ÂŤ Darja Fale: ÂťKot prostovoljec pri hospicu na marsikaj zaÄ?neĹĄ gledati drugaÄ?e. Ko greĹĄ k bolniku ali svojcu, se povsem predaĹĄ temu.

Veliko ti ostane in ti spreminja Ĺživljenje.ÂŤ Tatjana Ĺ uha: ÂťProstovoljci smo umirajoÄ?emu in druĹžini neskonÄ?no hvaleĹžni, da nas kot popolnega neznanca sprejmejo medse, kajti v tistih trenutkih se ljudje tako odprejo in govorijo o tako intimnih stvareh, da te osupnejo.ÂŤ

Pogled vase

ÂťNajveÄ?ji izziv, s katerim se sooÄ?amo prostovoljci hospica, je sooÄ?enje s samim sabo, ko pridemo na spremljanje. Nikoli namreÄ? ne vemo, kake situacije nas Ä?akajo, ko pridemo k druĹžini. Biti moramo odprti za marsikaj in to sprejeti, za kar moramo marsikaj sami pri sebi predelati. Pri tem nam pomaga usposabljanje za spremljanje umirajoÄ?ega in drugo delo z bliĹžnjimi,ÂŤ je povedala tretja predsednica in danes prostovoljka Brigita Ĺ inigoj. ÂťNaĹĄe delo izzove pogled vase.

Ob umirajoÄ?ih se ogromno nauÄ?imo o Ĺživljenju, kako je treba Ĺživeti. S tem, o Ä?emer ljudje razmiĹĄljajo, s Ä?imer se sooÄ?ajo, ko

odhajajo, ti naloĹžijo nalogo, da v podobnih situacijah pogledaĹĄ vase. Mene je hospic zelo umiril v Ĺživljenju. Ni veÄ? pomembno, kak regal imam v dnevni sobi ali koliko oblek visi v omari, ampak kako Ĺživim. Da ohranjam prijateljstva, stike z druĹžino, ker takrat, ko se je treba posloviti, najbolj ĹĄteje, koliko ljudi imamo ob sebi,ÂŤ je o prostovoljnem delu povedala Ĺ uhova.

V ljudeh je strah

Kljub dvema desetletjema uspeĹĄnega dela imajo ljudje, ki se morda sooÄ?ajo z umiranjem ali izgubo, ĹĄe vedno predsodek pred hospicem. ÂťSmrt je ĹĄe vedno tabu. Ljudi, ki so zdravi, se navadno ne tiÄ?e. Ko se zgodi, pa smo popolnoma nepripravljeni,ÂŤ je povedala AvberĹĄkova. ÂťVeliko jih ne pozna naĹĄega dejanske-

ga dela, bojijo se tĂŠme, s katero se ukvarjamo. Zato je trenutno najveÄ?ji izziv druĹĄtva, da pri ljudeh ozavestimo, da s prostovoljnim delom pomagamo v stiski ob umiranju ali Ĺžalovanju,ÂŤ pa pravi danaĹĄnja predsednica Darja Fale.

S tem namenom prostovoljci druĹĄtva hospic med drugim vsak mesec vabijo na sprehod okoli Ĺ kalskega jezera s pogovorom o Ĺžalovanju zaradi kakrĹĄnekoli izgube. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Vabljeni v petek, 9. junija 2017 od 9. do 13. ure na promenadi v Velenju (med stavbo Farmina in ZD Velenje), od 10. do 12. ure pred vrtcem v Ĺ oĹĄtanju, od 11. do 13. ure pred OĹ bratov Letonja v Ĺ martnem ob Paki.

Komunalno podjetje Velenje je s kohezijskim projektom Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini sodelovalo v kampanji EU projekt, moj projekt, ki jo je Ĺže tretje leto zapored organizirala SluĹžba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Na podlagi glasovanja je bil projekt izbran za najboljĹĄega v savinjski statistiÄ?ni regiji in bo ĹĄirĹĄi javnosti predstavljen na dnevu odprtih vrat EU projektov.

Na vseh treh lokacijah bo obiskovalce pozdravil predstavnik obÄ?ine in Komunalnega podjetja Velenje. Sledil bo pester program s predstavitvijo projekta in naĹĄih dejavnosti, dogajanje pa bomo popestrili s predavanji in prikazi, ki jih lahko strnemo v misel ÂťVoda je vir ĹživljenjaÂŤ. Za najmlajĹĄe obiskovalce bomo organizirali tudi otroĹĄke delavnice in nagradne igre.

Prijazno vabljeni!

Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. GaĹĄper Ĺ karja Kontaktna oseba: Jasmina Ĺ alamon, svetovalka za odnose z javnostmi; tel. ĹĄt.: 031/320-331

oglas_predpocitniski_185x150_v1_20170524.indd 1

29.5.2017 14:17:21

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

8. junija 2017

Junaki naĹĄega Ä?asa

in zabavi. Preko prostovoljnega dela uÄ?enci krepijo zaupanje vase, da zmorejo odgovorno opraviti dogovorjeno nalogo. Krepijo tudi obÄ?utek pripadnosti in koristnosti, saj se poÄ?utijo kot pomemben del Ĺživljenja v ĹĄoli in zunaj nje,ÂŤ je Vivoda pojasnila pomen prostovoljnega dela za uÄ?ence. Vzgojiteljice velenjskega vrtca in mentorice pri drugih prostovoljskih aktivnostih pa so poroÄ?ale, da so prostovoljci uÄ?inkovita pomoÄ? pri njihovem delu in dodana vrednost aktivnosti, ki jih pomagajo izvajati, saj vnesejo veliko sveĹže energije, inovativnosti in smeha.

UÄ?enci osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca so v tem ĹĄolskem letu prviÄ?, a izjemno uspeĹĄno sodelovali v novi interesni dejavnosti na ĹĄoli – prostovoljstvu Tina Felicijan

Z zaÄ?etkom letoĹĄnjega ĹĄolskega leta je Janja Vivoda v program osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca vpeljala interesno dejavnost Prostovoljstvo in s sedmimi mentoricami, ki so pristojna za razliÄ?na podroÄ?ja prostovoljnega dela, zaÄ?ele izvajati razliÄ?ne aktivnosti. Tako je 12 mladih prostovoljcev sodelovalo pri pomoÄ?i dru-

goĹĄolcem ĹĄole Antona AĹĄkerca pri razvijanju uÄ?inkovitega branja, v Vrtcu Velenje so pomagali vzgojiteljicam ter se druĹžili z otroki s posebnimi potrebami iz velenjskega Centra za varstvo in usposabljanje. ÂťIdeja, da bi vpeljali prostovoljstvo kot novo interesno dejavnost, ki bo obogatila izbor teh dejavnosti ter prispevala k razvijanju vrednot ĹĄole, je v meni

V prostovoljstvo je vkljuÄ?enih 12 uÄ?encev 5. in 6. razreda, ki so v tem ĹĄolskem letu opravili 282 ur dela. Izjemne prostovoljke, ki so prejele priznanja za zgledno prostovoljsko delo in naziv Junaki naĹĄega Ä?asa, pa so Ajla MahmutoviÄ?, NeĹža Borovnik, Teja PirtovĹĄek in Mojca MikliÄ?.

Ponosni na nov naziv

Zelena stena in zelena zavesa Velenje, 1. junija – Sedem ťtudentov Visoke ťole za varstvo okolja Velenje, Visoke ťole za poslovne vede Ljubljana ter Pravne fakultete iz Ljubljane je tri mesece izvajalo aktivnosti v okviru projekta GraciLls – Ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe. Projekt sta razpisala Ministrstvo za izobraŞevanje, znanost in ťport ter Evropski socialni sklad NaloŞba

v vaĹĄo prihodnost, s prijavo na njem pa je bila uspeĹĄna velenjska visoka ĹĄola.

Pred tednom dni so udeleĹženci projekta predstavili svoja ÂťizdelkaÂŤ, za katera je vodja projekta dr. Lucija Kolar dejala, da sta zelo inovativna in bi lahko krasila okna kakĹĄne obÄ?inske stavbe.

Nagrada in hkrati izziv Dijak 3. letnika velenjske gimnazije Luka JevĹĄenak udeleĹženec sredozemskega mladinskega matematiÄ?nega tekmovanja Tatjana PodgorĹĄek

Dijak 3. letnika velenjske gimnazije Luka JevĹĄenak si bo ĹĄolsko leto, ki se izteka, zapomnil po veÄ? uspehih. Med drugim tudi po zastopanju Slovenije na Sredozemskem mladinskem matematiÄ?nem tekmovanju, ki bo sredi prihodnjega meseca v Rimu. ÂťVesel sem uspeha. Jemljem ga kot nagrado za vloĹžen trud,ÂŤ pravi Luka in dodaja, da se je bilo treba kar truditi na vrsti priprav, reĹĄevati zelo zahtevne domaÄ?e naloge, Ä?akalo ga je reĹĄevanje treh izbirnih testov in drĹžavno tekmovanje iz matematike. ÂťPriprave so potekale v Ljubljani, bile so kar pogoste, velikokrat sem zaradi njih zamudil redni pouk, ki sem ga moral nadomestiti. A trud se je poplaÄ?al.ÂŤ Se je uvrstitev na tekmovanje ÂťpoznalaÂŤ pri ocenah? ÂťÄŒe mislite pri pouku matematike, petice ne potrebujem,ÂŤ odgovarja in dodaja, da mu matematika Ĺže ves Ä?as izobraĹževanja ne dela preglavic.

Sogovornik meni, da zato, ker je dober tudi v logiÄ?nem povezovanju in razmiĹĄljanju.

Nova preizkuĹĄnja, ki ga Ä?aka v Rimu, bo zanj sicer velik izziv.

Nanj se bo pripravljal predvsem

Luka JevĹĄenak: ÂťBolj, ko so se aktivnosti bliĹžale h koncu, boljĹĄi sem bil.ÂŤ

sam, kakĹĄno predavanje pa bo ĹĄe obiskal v Ljubljani. Njegova priÄ?akovanja, pravi, niso velika, saj je zanj Ĺže uvrstitev na sredozemsko mladinsko matematiÄ?no tekmovanje velik uspeh. ÂťPoskuĹĄal se bom pripraviti Ä?im bolje, pa bomo videli, kaj bo. S kanÄ?kom sreÄ?e so preseneÄ?enja moĹžna.ÂŤ Leto dni ima ĹĄe Ä?asa za odloÄ?itev o tem, kam ga bo vodila nadaljnja izobraĹževalna pot. Matematika ga toliko ne ÂťvleÄ?eÂŤ, bolj đ&#x;”˛ fizika in raÄ?unalniĹĄtvo.

ÂťGlede na kratek Ä?as, ki so ga imeli ĹĄtudenti na voljo, sta nastala prototipa, ki bi pripomogla k temu, da bi bila mesta bolj zelena. Zelena zavesa in zelena stena sta primerna odgovora na klimatske spremembe in poveÄ?ane koliÄ?ine toplogrednih plinov.ÂŤ Kolarjeva je ĹĄe povedala, da

bodo sedaj poskuĹĄali poiskati vlagatelje za izdelke in pripravili ĹĄe kakĹĄno novo idejo. PrepriÄ?ana je, da so na dobri poti, prototipna izdelka pa dokazujeta, da se lahko prijavijo ĹĄe na kakĹĄne druge razpise. đ&#x;”˛

Tp

zorela Ĺže dve leti. Preko pogovorov sem namreÄ? prepoznavala potrebe po prostovoljnem delu na naĹĄi ĹĄoli ter v Vrtcu Velenje in na CVIU. Ker sem sama prostovoljka pri veÄ? organizacijah Ĺže od srednje ĹĄole, vem, kaj vse lahko kot prostovoljec daĹĄ, koliko tudi pridobiĹĄ in kaj lahko na novo spoznaĹĄ o sebi. Ko drugemu darujemo koĹĄÄ?ek sebe in svojega Ä?asa, se bogatimo in razvijamo,ÂŤ je povedala koordinatorica prostovoljstva na ĹĄoli, ki ji med vsemi nalogami poseben izziv predstavljajo meseÄ?na sreÄ?anja s prostovoljci, Âťs katerimi si delimo izkuĹĄnje, dileme, vpraĹĄanja, smo drug drugemu v oporo in se poveĹžemo kot skupina.ÂŤ

Pomembna pridobitev

ÂťUÄ?encem lahko izkuĹĄnja prostovoljstva omogoÄ?a zdrav in funkcionalen naÄ?in zadovoljevanja potreb po povezanosti, avtonomiji, obÄ?utku kompetentnosti

Na Slovesnem dnevu prostovoljstva je Slovenska filantropija podelila veÄ? nazivov in priznanj, med drugim tudi za odliÄ?no organizirano prostovoljstvo, inovativne prostovoljske programe v vzgoji in izobraĹževanju osnovnim in srednjim ĹĄolam ter letos prviÄ? tudi dijaĹĄkim domovom.

Z nateÄ?ajem Junaki naĹĄega Ä?asa je povabila pedagoĹĄke delavce k vkljuÄ?evanju prostovoljnega dela v svoje delo z otroki in mladostniki. Sodelovala je tudi ĹĄola Antona AĹĄkerca in naposled poleg enajstih slovenskih ĹĄol prejela naziv Junaki naĹĄega Ä?asa, prav tako pa ĹĄtiri prostovoljke, ki so opravile veÄ? kot 24 ur prostovoljnega dela.

Janja Vivoda je ĹĄe povedala, da se prostovoljci nameravajo vrniti k interesni dejavnosti tudi prihodnje ĹĄolsko leto, ko bodo razĹĄirili podroÄ?ja prostovoljnega dela glede na potrebe uporabnikov in Ĺželje prostovoljcev. RazmiĹĄljajo tudi o novih dobrodelnih akcijah.

UspeĹĄnih prvih deset let Fakultete za energetiko Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru, ki svoje ĹĄtudijske programe izvaja v KrĹĄkem in Velenju, v letoĹĄnjem letu praznuje deseto obletnico ustanovitve. 22. junija 2007 je namreÄ? DrĹžavni zbor Republike Slovenije sprejel Spremembe in dopolnitve Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, s Ä?imer je bila formalno ustanovljena nova Ä?lanica Univerze v Mariboru, Fakulteta za energetiko.

Prvo leto po ustanovitvi te fakultete, v letu 2008, je ta vpisala prvo generacijo ĹĄtudentov na visokoĹĄolskem strokovnem, univerzitetnem in magistrskem ĹĄtudijskem programu Energetika. V ĹĄtudijske programe v KrĹĄkem in Velenju se je tako vpisalo 182 ĹĄtudentov.

Fakulteta je skrbela za kakovostno izvajanje ter razvoj pedagoĹĄkega in raziskovalnega dela, k Ä?emur so prispevali tudi primerni infrastrukturni pogoji za delovanje, ki sta jih ob ustanovitvi zagotovili ObÄ?ina KrĹĄko in Mestna obÄ?ina Velenje, dodatno pa je podporo fakulteti zagotavljalo tudi lokalno gospodarstvo. Ĺ e posebej pomembna za uspeĹĄen razvoj fakultete je bila izgradnja in opremljanje InĹĄtituta za energetiko, ki se je v prvi fazi uresniÄ?il z ustanovitvijo razvojnega centra ZEL-EN leta 2014 in ob koncu leta 2015 ĹĄe z izvedbo druge faze projekta, ki je zajemala izgradnjo prizidka ter dobavo vrhunske raziskovalne opreme.

Ĺ tudij na Fakulteti za energetiko UM je uspeĹĄno zakljuÄ?ilo Ĺže veÄ? kot tristo ĹĄtudentk oz. ĹĄtudentov.

Omenjena infrastruktura tako predstavlja primerne temelje za nadaljnji razvoj fakultete ter ustvarjanje primernih pogojev za izobraĹževanje vrhunskih strokovnjakov s podroÄ?ja energetike.

Eden najpomembnejĹĄih mejnikov na dosedanji razvojni poti fakultete je tudi uspeĹĄna akreditacija doktorskega ĹĄtudijskega programa Energetika, ki ga je Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem ĹĄolstvu potrdil februarju 2012 in v katerega fakulteta vpisuje ĹĄtudente vse od ĹĄtudijskega leta 2012/2013. Prvi doktorski ĹĄtudent Fakultete za energetiko je ĹĄtudij zakljuÄ?il februarja 2016 in bil promoviran 23. junija 2016.

Fakulteta za energetiko je v prvem desetletju delovanja izkazala tudi izjemno uspeĹĄnost pri izvajanju raziskovalnih in razvojnih projektov. V obdobju od ustanovitve je tako uspeĹĄno izvedla 96 projektov, od tega 11 mednarodnih projektov s partnerji iz celotne Evrope, 68 projektov za naroÄ?nike iz gospodarstva ter 17 ostalih raziskovalnih in razvojnih projektov.

Od ustanovitve Fakultete za energetiko so ĹĄtudij na njej uspeĹĄno zakljuÄ?ili 303 ĹĄtudenti oz. ĹĄtudentke, od tega 127 na visoko-

ĹĄolskem ĹĄtudijskem programu Energetika, 78 ĹĄtudentov na univerzitetnem ĹĄtudijskem programu Energetika, 97 na magistrskem ĹĄtudijskem programu Energetika in, kot Ĺže omenjeno, 1 ĹĄtudent na doktorskem ĹĄtudijskem programu Energetika. Ob tem ne smemo zanemariti, da je po podatkih Alumni kluba fakultete zaposljivost diplomantov fakultete veÄ? kot 90-odstotna, kar je izjemno dober podatek.

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru bo deseto obletnico ustanovitve obeleĹžila s slovesnostjo, ki bo potekala v Ä?etrtek, 22. junija 2017, ob 16.00 v Kulturnem domu KrĹĄko.

Vljudno vabljeni!

Informativni dan za vpis na podiplomski ĹĄtudij v ĹĄtudijskem letu 2017/2018 bo potekal: • v sredo, 14. junija 2017, ob 16.00 v KrĹĄkem, na InĹĄtitutu za energetiko, Vrbina 18, konferenÄ?na dvorana; • v Ä?etrtek, 15. junija 2017, ob 16.00 v Velenju, na MIC-u, KoroĹĄka c. 62a, M3-105.

Predstavili bomo magistrski in doktorski ĹĄtudijski program Energetika.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

8. junija 2017

9

Manj denarja za knjige, manj izposoj Lani so v velenjski mestni knjiĹžnici opravili veÄ? prenov, nekaj si jih ĹĄe Ĺželijo – Ĺ˝al stavba Centra Nova propada, kar jim povzroÄ?a dodatne teĹžave Bojana Ĺ pegel

Velenje, 2. junija – Na majski seji velenjskega obÄ?inskega sveta je direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ? mestnim svetnikom in svetnicam predstavil delo v javnem zavodu. Ob tem jih je seznanil z nemalo teĹžavami, ki jih imajo v velenjski mestni knjiĹžnici zato, ker je objekt Centra Nova slabo vzdrĹževan, po 12 letih pa bi morali opraviti ĹĄe nekaj prenov v njej. Poleg tega imajo v zadnjih letih premalo denarja za nakup knjig, zato jih kupijo pol manj, kot so jih v zaÄ?etku desetletja, to pa vpliva tudi na ĹĄtevilo izposojenih knjig. Vsaka se namreÄ? letno ÂťobrneÂŤ vsaj desetkrat.

Vlado VrbiÄ? pravi, da je bilo lansko leto naloĹžbeno dobro. ÂťUspelo nam je prenoviti oddelek za odrasle, ki je res veli-

ka pridobitev. Police smo razporedili po bolj logiÄ?nem sistemu in dodali table za oznaÄ?evanje, odzivi bralcev pa so dobri,ÂŤ izvemo. Na novo so uredili mladinsko sobo, ki jo mladinci pridno uporabljajo, in domoznanski oddelek, v katerem imajo zaposleni veliko boljĹĄe pogoje za delo.

RaÄ?unalnike, ki so bili prej v raÄ?unalniĹĄkem kotiÄ?ku, kjer je sedaj domoznanski oddelek, pa so razporedili po vsej knjiĹžnici. ÂťOb tem smo stekla knjiĹžnice opremili z elektriÄ?nimi roloji, da si lahko vsak uporabnik svetlobo uredi tako, kot mu ustreza. S tem smo odpravili pomanjkljivost izpred 12 let. Ko so namreÄ? obnavljali stavbo nekdanje Name v Center Nova, so sicer namestili premiÄ?ne zaslonke, ki pa so, ker niso namestili tudi elektromotorjev, ostale brez funkcije. Letos veÄ?jih naloĹžb ne bo, saj nimajo denarja.

Za redno investicijsko vzdrĹževanje imajo 7 tisoÄ? evrov, ob tem pa so se pokvarila vhodna vrata v knjiĹžnico. Popraviti jih ne morejo, ker takih ne delajo veÄ?, nova pa jih bodo stala vsaj 5 tisoÄ? evrov. Ob tem si po 12 letih Ĺželijo zamenjati tudi dotrajane tapisone, a letos to ne bo ĹĄlo. Ĺ e veÄ?je teĹžave pa imajo s stavbo, v kateri je MO Velenje odkupila prostore knjiĹžnice in dvorane v zgornjem nadstropju.

Lastnik preostalega dela stavbe je sedaj slaba banka, s katero se dogovarjajo o

odpravi najveÄ?jih teĹžav. ÂťVsa leta se pojavljajo teĹžave z zamakanjem strehe; Ä?e ne teÄ?e s strehe, k nam pricurlja tekoÄ?ina iz zgornjih sanitarij pri gostinskem lokalu ali pa teÄ?e iz klim. Te so centralne, zastavljene zelo neracionalno, zato nam povzroÄ?ajo veliko teĹžav. Panoramsko dvigalo se kar naprej zaustavlja, poleg tega je jaĹĄek moÄ?no zanemarjen,ÂŤ naĹĄteva VrbiÄ?. V upanju, da se nujna dela ne bodo prestavila ĹĄe za kakĹĄno leto.

Vlado VrbiÄ? ob maketi idejnega projekta postavitve stalne zbirke prvih beril iz zbirke Marjana MarinĹĄka.

V naÄ?rtu dva velika projekta

V KnjiĹžnici Velenje imajo v naÄ?rtu dva veÄ?ja projekta; prvi je avtomatizacija izposoje, ki naj bi jo uresniÄ?ili v naslednjih letih. Ne bo poceni, stala bo vsaj 100 tisoÄ? evrov. Ĺ e veÄ? pa bi potrebovali, Ä?e bi Ĺželeli postaviti stalno zbirko prvih beril iz vsega sveta, zbirko Marjana MarinĹĄka, ki so jo lani odkupili s sredstvi iz dobrodelnega Bolera in MO Velenje. ÂťIdejni projekt je konÄ?an, ni pa ĹĄe potrjen. Zbirko, ki bi si jo po naĹĄem prepriÄ?anju hodili ogledovat iz vse Slovenije, bi radi postavili sodobno, da bi bil prostor kljub razstavi uporaben tudi za naĹĄo redno dejavnost.

Zato bi jo delno postavili pod steklo na tleh knjiĹžnice, saj prostora nimamo veliko. Idejni projekt je ocenjen od 100 do 150 tisoÄ? evrov, denar pa bomo skuĹĄali pridobiti na razpisih za nepovratna sred-

stva,ÂŤ pripoveduje VrbiÄ?. Od tega, kako se bo vrtela zgodba s postavitvijo zbirke prvih beril, pa bo odvisna tudi obnova otroĹĄkega oddelka velenjske knjiĹžnice.

Kupili le 4050 knjig

Koliko Ä?lanov ima trenutno KnjiĹžnica Velenje, nam sogovornik teĹžko pove. Lani so namreÄ? preĹĄli na program Cobbis 3, ki ga uporabljajo vse veÄ?je knjiĹžnice v drĹžavi. ÂťMalo nam je zmedel podatke, zato ne moremo narediti primerjave s preteklimi leti. Moj obÄ?utek je, da

obisk ni upadel.ÂŤ Imajo pa podatek, koliko enot knjiĹžniÄ?nega gradiva so kupili.

Od skupaj nekaj veÄ? kot 5 tisoÄ? enot gradiva so kupili 4050 knjig, kar je pol manj kot v zaÄ?etku desetletja, ko so kupili tudi po veÄ? kot 10 tisoÄ? knjig. ÂťKupujemo le po en izvod knjige, le tu in tam si privoĹĄÄ?imo veÄ? izvodov tistih, za katere je veliko zanimanje. Upamo, da se vrnejo Ä?asi, ko bomo lahko kupili veÄ? knjig.ÂŤ So pa pripravili zelo veliko prireditev; samo v velenjski mestni knjiĹžnici so jih naĹĄteli đ&#x;”˛ veÄ? kot 400.

Iz odpadkov izdelali 83 druĹžabnih iger OsnovnoĹĄolci so tudi letos uĹživali v ekoloĹĄkem projektu Odpadek naj ne bo samo odpadek – Najbolj izvirne druĹžabne igre bodo razstavljene do konca poÄ?itnic Bojana Ĺ pegel

Velenje, 5. junija – V ponedeljek je bil svetovni dan okolja. V vili RoĹžle so ga zaznamovali z zakljuÄ?kom projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga MZPM Velenje in ERICo skupaj pripravljata Ĺže 21 let. Letos je v njem sodelovalo 446 ĹĄesto- in sedmoĹĄolcev iz Ĺ aleĹĄke doline, ki so bili nad projektom navduĹĄeni. Tudi naloga, ki so jo dobili po konÄ?anem teoretiÄ?nem delu projekta, jim je bila zanimiva – iz odpadkov so namreÄ? morali izdelati druĹžabne igre.

Prireditev se je zaÄ?ela z mini koncertom simpatiÄ?nega vrtÄ?e-

vskega pevskega zbora KlavirÄ?ek. Tudi zato, ker so otroci iz Vrtca Velenje pred kratkim konÄ?ali ÂťsvojÂŤ ekoloĹĄki projekt, imenovan Zeleni nahrbtnik. Kaj se je dogajalo v letoĹĄnjem projektu Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga vedno konÄ?ajo na svetovni dan okolja, pa nam je zaupala sekretarka MZPM Velenje Tinca KovaÄ?. ÂťTudi letos je bil projekt, v katerem so sodelovali ĹĄesto- in sedmoĹĄolci iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki, izobraĹževalne narave. Veseli nas, da smo dobili tako veliko druĹžabnih iger, ki so jih izdelali iz odpadnih materialov. Kar 83 jih je, so zanimive, inovativne in dobro izdelane.

Vseh 83 iger Ĺžal nismo mogli razstaviti, v vili RoĹžle so na ogled le najbolj inovativne. 14 od njih smo tudi nagradili,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da bo razstava odprta do konca poÄ?itnic. Zoran PavĹĄek iz ERICa, ki je vodil teoretiÄ?ni del projekta, je k temu dodal: ÂťPotrudimo se, da je program ekoloĹĄkega projekta, ki ga pripravljamo od leta 1996, vsako leto malce drugaÄ?en.

Tako smo pred leti otroke peljali na ogled Centra ponovne uporabe, pa v zbirni center, kjer loÄ?ujejo odpadke, letos pa smo v sodelovanju s podjetjem Zeus pripravili ogled zanimivega multimedijskega tovornjaka E–transformer, ki je stal pred vilo RoĹžle. Tako so

udeleĹženci spoznali, kaj se dogaja z elektronskimi odpadki, ko konÄ?ajo v zbiralnikih odpadkov. Tudi letos so v drugem delu projekta dobili nalogo, ki so jo odliÄ?no opravili. V preteklih letih so nas Ĺže navduĹĄili s krmilnicami, pruÄ?kami in ĹĄe marsiÄ?im, kar so izdelali iz odpadnih materialov. Letos pa so bili zelo izvirni pri izdelavi druĹžabnih iger; veliko je ne le uporabnih, ampak tudi zelo lepih.

Med njimi so igre, kot je ÄŒlovek ne jezi se, ĹĄah, karte, biljard, avtomobili, ki zbirajo odpadke ‌.

Zelo veliko druĹžabnih iger so izdelali uÄ?enci ĹĄoĹĄtanjske OĹ Karla Destovnika Kajuha.

UÄ?enka te ĹĄole Sara Kotnik nam je povedala: ÂťProjekt mi

je bil zelo vĹĄeÄ?, druĹžabno igro pa sem izdelala sama. Doslej nikoli nisem razmiĹĄljala, da lahko iz odpadkov izdelam kaj uporabnega, zato sem bila toliko bolj vesela, ker mi je uspelo. Tudi doma smo se ob tem projektu veÄ? pogovarjali o loÄ?evanju odpadkov in njihovi ponovni uporabi. Za izdelavo igre sem potrebovala slaba dva dni, bi pa z veseljem ĹĄe sodelovala v tađ&#x;”˛ kĹĄnih projektih.ÂŤ

jimi toÄ?kami so se nam na prireditvi pridruĹžili tudi gostujoÄ?i uÄ?enci. Popeljali smo jih po naĹĄem mestu in na ogled Postojnske jame in Ljubljane.

Teden, ki smo ga preĹživeli skupaj, je bil za vse posebna izkuĹĄnja. GostujoÄ?i uÄ?enci in uÄ?itelji so bili zelo navduĹĄeni nad naĹĄo ĹĄolo. Ĺ e posebej vĹĄeÄ? jim je bil

naĹĄ atrij in vrtiÄ?ki ter prijaznost uÄ?encev in druĹžin, ki so gostile partnerske uÄ?ence. Zelo lepo in urejeno pa se jim je zdelo tudi naĹĄe mesto Velenje. Sklepanje

novih prijateljstev in ĹĄtevilne dogodivĹĄÄ?ine iz tega tedna verjetno ne bodo nikoli pozabljene.

V vili RoĹžle bodo druĹžabne igrice, s katerimi se da tudi igrati, na ogled ves Ä?aspoÄ?itnic. Razstavili so jih ob zakljuÄ?ku projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek.

OĹ MPT v mednarodnem projektu Osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda je bila v tem ĹĄolskem letu sprejeta v mednarodni projekt Erasmus + KA2, ki omogoÄ?a projektno sodelovanje z osnovnimi ĹĄolami iz petih evropskih drĹžav: Velike Britanije, Italije, Romunije, TurÄ?ije in Slovenije.

Naslov projekta je ÂťEmbracing everyoneÂŤ. Cilj dvoletnega projekta je, da uÄ?enci z dopisovanjem in sreÄ?evanjem z vrstniki iz drugih evropskih drĹžav spoznajo ĹĄolske sisteme partnerskih drĹžav, razliÄ?ne naÄ?ine pouÄ?evanja, premagajo jezikovne zavore pri

uporabi tujih jezikov, spoznavajo druge evropske drĹžave, njihovo kulturo, jezik in zgodovino.

Marca je skupina naĹĄih uÄ?enk gostovala v italijanskem mestu Fossacesia, konec maja pa smo na naĹĄi ĹĄoli gostili skupino uÄ?encev in uÄ?iteljev iz partnerski drĹžav. Gostom smo pripravili razliÄ?ne aktivnosti na ĹĄoli. Skupaj s folklorno skupino Koleda smo jih nauÄ?ili slovensko polko, izvedli delavnice v atriju, posadili drevo prijateljstva – lipo in jim predstavili glasbeno prireditev ÂťUtrinki Malega PrincaÂŤ. S svo-

đ&#x;”˛

Ja

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

8. junija 2017

Je pesnik ĹĄe pustolovec?

To se letos spraĹĄujejo literarni ustvarjalci, ki sodelujejo v Lirikonfestovem dogajanju – Danes ob 19. uri na slavnostni akademiji podelitev najviĹĄjih festivalskih nagrad Velenje, 8. junija – Danes, na dan PrimoĹža Trubarja, se bo v velenjski vili Bianca z Akademijo PoetiÄ?na Slovenija 2017 s slavnostno podelitvijo knjiĹževnih nagrad in priznanj zaÄ?el letos Ĺže 16. Lirikonfest. Akademija se bo zaÄ?ela ob 19. uri. Velenjska knjiĹžna fundacija, ki jo vodi knjiĹževnik Ivo Stropnik, pa vas v "Lirikonfestov rezervat za poezijo" vabi Ĺže ob 17.30, ko bodo predstavili letoĹĄnje Lirikonfestove lavreate. Hkrati bodo pripravili pomenek o ÂťliriÄ?nem avanturizmuÂŤ in predstavili letoĹĄnje knjiĹžne izdaje Petdeset izbranih pesmi lanskega lavreata Petra SemoliÄ?a ter pesniĹĄke antologije Planeti z lastno svetlobo, ki predstavlja poezijo 100 evrop-

skih avtorjev. V vili bodo odprli tudi fotografsko razstavo VelenjÄ?anke Ksenije Mikor. ÂťLetoĹĄnji Lirikonfest ima nekaj programske razliÄ?nosti od preteklih let. Nadgradili smo ga s prvo literarno nagrado Krilata Ĺželva za najboljĹĄi potopis. Tako so se od zaÄ?etka spomladi vrstile nominacije, nagrado pa bomo zmagovalki Agati TomaĹžiÄ? podelili na Lirikonfestovi akademiji.

Ostalo ostaja v podobnem konceptu kot v prejĹĄnjih letih. Smo pa, Ä?asu primerno, knjiĹževna omizja, ki so bila bolj ali manj interne narave, preselili na splet.

Iz razprav bo verjetno jeseni nastala tiskovina. Vse vsebine so vezane na daljĹĄe, dvoletno obdobje,ÂŤ nam pove Ivo Stropnik.

Sicer pa bodo nocoj na Akademiji poetiÄ?na Slovenija 2017 Ĺže ĹĄtirinajstiÄ? podelili mednarodno Pretnarjevo nagrado in z njo Ä?astni naslov 'ambasador slovenske knjiĹževnosti in jezika po svetu' prejme poljska knjiĹževna prevajalka Joanni Pomorski. Nagrado velenjica – Ä?aĹĄa nesmrtnosti 2017 bodo podelili slovenskemu pesniku Tonetu Ĺ krjancu za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus v XXI. st., ki pomembno zaznamuje novejĹĄo slovensko umetniĹĄko literaturo.

Lirikonov zlĂĄt 2017 pa bodo letos podelili slovenskima knjiĹževnima prevajalkama Katji ZakrajĹĄek in UrĹĄki Zupanec za vrhunske revijalne prevode iz novejĹĄe britanske poezije v slovenĹĄÄ?ino.

Otroci in poletje Ona A. ÄŒepaitytÄ— Gams Ivo Stropnik: ÂťLetos Lirikonfest teÄ?e nekoliko drugaÄ?e. Osrednji dogodek pa je ĹĄe vedno nocojĹĄnja slavnostna akademija s podelitvijo nagrad.ÂŤ

V umetniĹĄkem programu akademije se bo letos predstavila Klarisa Jovanović s skupino Della Segodba, obiskovalci pa bodo videli tudi liriÄ?ni ples ob drogu v izvedbi Tanje T. Pipoca. đ&#x;”˛

bĹĄ

O Ä?loveĹĄkih odnosih z umetnostjo Velenje, 2. junija – Akademski kipar AnĹže Sever je letos spomladi prviÄ? sprejel izziv, da prevzame mentorstvo pri ustvarjanju skupine keramikov in keramiÄ?ark, ki delujejo pod okriljem DruĹĄtva ĹĄaleĹĄki likovniki. Ob odprtju razstave izdelkov na temo Âťravna Ä?rtaÂŤ, ki je na ogled v razstaviĹĄÄ?u vile Bianca, smo ga vpraĹĄali, kakĹĄna izkuĹĄnja je bila to zanj, zanimalo pa nas je tudi, kako se vrti njegova umetniĹĄka pot, razpeta med rodnim Velenjem in Ljubljano. ÂťIzkuĹĄnja mentorstva je bila zanimiva, saj doslej nikoli nisem uÄ?il. Zanimiv je bil Ĺže sam proces razlaganja teme ustvarjanja, kako se lotiti dela, kako lahko pri ustvarjanju poseĹžemo tudi v druge medije, ne le v glino. Lahko reÄ?em, da je tudi oblikovanje gline zahtevno, sploh Ä?e hoÄ?eĹĄ delati ravne povrĹĄine, ravne Ä?rte, kar je bila

letos republiĹĄko doloÄ?ena tema za ljubiteljske slikarje in kiparje.ÂŤ Z izdelki svojih teÄ?ajnikov je bil veÄ? kot zadovoljen. Sploh ker so nastali v dokaj kratkem Ä?asu. Zato bo, ĹĄe izvemo, izbrati dela, ki jih bodo poslali na regijsko razstavo JSKD, teĹžko, saj so dokaj ÂťenakomernaÂŤ, kot se je izrazil AnĹže.

Na vpraĹĄanje, kaj predvsem poÄ?ne, pa nam AnĹže odgovori: Še vedno veliko delam v Ljubljani, kjer sodelujem z d r u ĹĄ t vo m Akademski kipar DUM. ÄŒaAnĹže Sever se je letos ka nas ĹĄe prviÄ? preizkusil v vlogi eno leto somentorja ljubiteljskim kiparjem. V izkuĹĄnji delovanja. je uĹžival, zato bi jo z ÄŒez letoĹĄnje veseljem ponovil. poletje, od julija dalje, bom

imel razstavo na Portugalskem.

Za leto 2018 sem Ĺže dogovorjen za dve razstavi v Ljubljani.ÂŤ V preteklosti se je najveÄ? ukvarjal z minimalistiÄ?nimi postavitvami, vidno realnostjo in skritimi potenciali prostora, ki ga raziskuje s tehnologijo, svetlobo in zvokom oziroma preizkuĹĄa z motnjami, trajanjem in gibanjem.

Raziskuje polje nematerialnega ali virtualnega kot neÄ?esa, kar vznikne kot posledica prepleta povsem materialnih relacij. ÂťV zadnjem Ä?asu sem res veliko delal z videom, za prihodnost pa naÄ?rtujem projekt, v katerem bom preuÄ?eval zaznave skozi kvantno mehaniko in vsakdanje zaznavanje Ä?loveka.ÂŤ Poleg tega, da se pri umetnosti veliko ukvarja s preuÄ?evanjem odnosov, se ukvarja tudi z grafiÄ?nim oblikovanjem. đ&#x;”˛

bĹĄ

Posebna pozornost pridnim bralcem Podelili bralne znaÄ?ke 183 devetoĹĄolcem – Kar ĹĄtiri prireditve za predĹĄolske otroke Ĺ aleĹĄka dolina, 31. maja – Zadnji dan v maju so v velenjskem domu kulture na zakljuÄ?ni prireditvi bralne znaÄ?ke za osnovnoĹĄolce posebno pozornost izkazali vsem, ki so bralno znaÄ?ko osvajali vseh devet let osnovne ĹĄole.

V velenjski dom kulture so povabili kar 183 devetoĹĄolcev iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. Najprej so uĹživali v predstavi Romeo in Julija v produkciji Zavoda Margareta Schwarzvald, potem pa med pridne bralce razdelili posebna priznanja. Bralno znaÄ?ko v Ĺ aleĹĄki dolini v sodelovanju s ĹĄolami in vrtci organizira velenjska MedobÄ?inska zveza

Ĺ tevilo bralcev knjig v vrtcih v Ĺ aleĹĄki dolini je iz leta v leto veÄ?je.

MalÄ?ki iz Vrtca Velenje so OstrĹžke prejeli pred tednom dni, ĹĄoĹĄtanjski jih bodo danes popoldne.

prijateljev mladine, vsi dobitniki zlatih bralnih znaÄ?k pa so prejeli tudi knjigo SaĹĄe Dolenca Od genov do zvezd, osupljive zgodbe iz sveta znanosti, ki jih je bralcem podarila Bralna znaÄ?ka Slovenije. Veseli dejstvo, da ĹĄtevilo bral-

cev v osnovnih ĹĄolah ne upada.

V Ä?etrtek, 1. junija, pa so v velenjskem kulturnem domu pripravili kar dve prireditvi, na katerih so malÄ?kom iz Vrtca Velenje podelili predĹĄolske bralne znaÄ?ke. Letos je bralno znaÄ?ko osvo-

jilo kar 523 malih bralcev, od tega jih je 348 prejelo OstrĹžke, ki so namenjeni najstarejĹĄim vrtÄ?evskim otrokom, ki gredo jeseni v ĹĄolo. Na prireditev so povabili le te, najprej pa so si ogledali lutkovno predstavo RdeÄ?a kapica ljubljanskega Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Fru-fru. Priznanja, ki jih z branjem ob pomoÄ?i odraslih osvojijo mlajĹĄi od petih let, pa je prejelo ĹĄe 175 velenjskih vrtÄ?evskih otrok. Te so jim vzgojiteljice razdelile kar v vrtcu. V Ĺ martnem ob Paki so predĹĄolske bralne znaÄ?ke podelili v petek popoldne. OstrĹžke je prejelo 29 otrok, priznanja pa 25. V Ĺ oĹĄtanju pa bo prireditev danes popoldne. V tamkajĹĄnji dom kulture so povabili 96 prejemnikov OstrĹžkov in 71 prejemnikov priznanj. Ponos malih bralcev, ko so okoli vratu dobili lepega lesenega OstrĹžka, je bil viden na daleÄ?. đ&#x;”˛

bĹĄ

“Ne grem nikamor. Doma bom. LeĹžala bom, spala, s-p-a-l-a.â€? – je bila prva reakcija moje osemletnice ob vpraĹĄanju, Ä?e bi se rada tudi letos udeleĹžila ene poÄ?itniĹĄke 5-dnevne aktivnosti, na katero je lani zelo rada hodila. Seveda, Ĺže naslednji dan se je premislila, ampak tisti prvi odziv 'na prvo Ĺžogo' se mi je zdel prava prispodoba poÄ?utja veÄ?ine naĹĄih otrok v tem danem trenutku. Potrebujejo poÄ?itnice! V ĹĄoli zakljuÄ?ujejo, ob ĹĄoli opravljajo ĹĄe zadnje obveznosti, z zadnjimi kapljicami energije in predvsem koncentracije, ki nujno potrebuje tipko “refreshâ€?. ÄŒisto preveÄ? so obremenjeni, bi dandanes rekli.

V Sloveniji imajo otroci zajetnih dva meseca poletnih poÄ?itnic.

Kje po Evropi jih imajo ĹĄe veÄ?, kje pa obÄ?utno manj. Recimo v Angliji otroci Ĺžulijo ĹĄolske klopi vse tja do druge polovice julija (sreÄ?a je, daimajo za uÄ?enje bolj prijazno vreme), v nekaterih drĹžavah, kot je recimo Finska ali Danska, novo ĹĄolsko leto zaÄ?nejo Ĺže na zaÄ?etku ali sredi avgusta. No, recimo na Cipru pa ĹĄele sredi septembra. Od drĹžave do drĹžave se razlikuje tudi koliÄ?ina ĹĄolskih poÄ?itnic skozi celo ĹĄolsko leto, ampak nekako velja, da tam, kjer jih imajo veÄ? skozi celo leto, jih je manj poleti. Kakorkoli Ĺže, poÄ?itnice za otroke pomenijo tudi glavobol za starĹĄe. Kje jih bodo le preĹživeli? Pa smo tam, pri naÄ?rtovanju letoĹĄnjih poletnih poÄ?itnic, kar trenutno Ĺže marsikdo od nas skrbno poÄ?ne. Teden za tednom. ÄŒe ne delate v ĹĄolstvu ali niste freelancerji – kar pregovorno velja za najveÄ?je poÄ?itnikarje med starĹĄi (sicer 'freelancerji' na koncu delamo tudi med poÄ?itnicami), in nimate po moĹžnosti dvojih ali vsaj enih starih starĹĄev, ki so pripravljeni priskoÄ?iti v pomoÄ?, smo pa tam. ÄŒe je tabornik, gre lahko za celih deset dni v Ribno. Juhu! Lahko obiskuje poÄ?itniĹĄki Oratorij pri Ĺžupniji sv. Martina, poÄ?itniĹĄke tabore Ĺ portne zveze ob Velenjskem jezeru (skoraj celo poletje), Indi kamp v organizaciji Mladinskega centra, SonÄ?no mesto na Golteh preko Zveze prijateljev mladine, preĹživlja poletne dneve v druĹžbi konjev v Ĺ tali GlinĹĄek, ali pleĹĄe recimo z Mdance. Kje so ĹĄe ĹĄtevilne krajĹĄe delavnice in aktivnosti. Ĺ e veÄ? ponudbe bomo naĹĄli v posebni izdaji koledarja dogodkov Festivala Velenje – otrokom dolgÄ?as v Velenju Ä?ez poletje nikakor ne bo. Ta ponudba dokazuje, da je Velenje zares druĹžinam in otrokom prijazno mesto.

Sicer ni niÄ? narobe, Ä?e jim je med poÄ?itnicami tudi kaj dolgÄ?as.

V bistvu je celo moÄ?no priporoÄ?ljivo, da jim je. Danes veliko starĹĄev vse preveÄ? naÄ?rtuje prosti Ä?as svojih otrok, da so le Ä?im bolj aktivni, da ga le preĹživijo Ä?im bolj “produktivnoâ€?. NapaÄ?no! Vse, kar je preveÄ?, je preveÄ?. Na koncu se ne znajdejo veÄ? – sami. In nenehno spraĹĄujejo – mami mami, kaj naj poÄ?nem? Pustiti jih je treba tudi same, da se sami spopadejo z doloÄ?eno monotonostjo vsakdana, z dolgÄ?asom. Da ga znajo premagati sami. Ker iz tega nastanejo najboljĹĄe ideje, kreativna energija, ki je tako pomembna v Ĺživljenju. Ĺ˝e v prvi polovici 20. stoletja je o tem pisal angleĹĄki filozof Bertrand Russel v svoji knjigi “Na lovu za sreÄ?oâ€?. Trdil je, da to sposobnost, prenaĹĄati dolgÄ?as, ki je tako pomembna za Ĺživljenje, mora Ä?lovek razviti Ĺže v otroĹĄtvu. Krepila naj bi psiholoĹĄko imuniteto. ÂťÄŒar otroĹĄtva je v ustvarjanju Âťiz niÄ?esarÂŤ, s pomoÄ?jo truda in ustvarjalne domiĹĄljije,ÂŤ je zapisal. Ĺ˝al danes to ni veÄ? pravilo, vse veÄ? otrok tega osnovnega elementa ni zmoĹžnih. Kar pa je zelo zelo Ĺžalostno. Zato naj otroci izkoristijo poletne poÄ?itnice tudi za preprosto lenarjenje in dolgoÄ?asenje, druĹženje, odkrivanje svojih interesov zunaj vseh zaÄ?rtanih okvirov, za kar Ä?ez aktivno ĹĄolsko leto zmanjkuje Ä?asa. đ&#x;”˛

VeÄ?eri v amfiteatru Velenje, 8. junija – MO Velenje bo lepe poletne dni tudi letos izkoristila za prireditve v amfiteatru velenjske promenade. Dogajanje na stopnicah amfiteatra popestri poletne veÄ?ere v mestnem srediĹĄÄ?u in obenem ponuja promocijo ob predstavitvi druĹĄtev, glasbenih in plesnih skupin. V juniju bodo prireditve potekale ob Ä?etrtkih. Danes ob 18. uri bo v amfiteatru koncert pripravil Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Ä?ez teden dni pa TamburaĹĄka skupina KlinÄ?eci z gosti, sledili bodo plesalci Plesno rekreacijskega studia Mdance ter Plesnega studia N, zadnji Ä?etrtek v mesecu pa bodo koncert pripravila ĹĄe dekleta Vokalne skupine Fortuna. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

8. junija 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Zvedavi Ä?etrtoĹĄolci V naĹĄem uredniĹĄtvu, tako Ä?asopisnem kot radijskem, imamo pogosto obiske, ĹĄe posebej nas radi obiskujejo osnovnoĹĄolci.

Tokrat pa so me Ä?etrtoĹĄolci osnovne ĹĄole Livada razredniÄ?ark Tatjane Komar in Le-

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

onide Uranko povabili kar medse. Glede na to, da so v tem ĹĄolskem letu spoznavali Mestno obÄ?ino Velenje in se tudi veliko pogovarjali o nastanku in razvoju Velenja, jih je zanimalo tudi, kako smo ta razvoj spremljali v Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as in na Radiu Velenje in kako sta se razvijala ta dva medija.

Moram priznati, da sem bila zelo prijetno preseneÄ?ena tako nad zvedavostjo, znanjem in pozornostjo teh Ä?etrtoĹĄolcev. Pre-

senetila me je tudi njihova pripravljenost na pogovor. Postavljali so zanimiva vpraĹĄanja in pokazali dobrĹĄno mero znanja, tudi o tem, koliko je zaradi izkopavanja premoga izgubila Ĺ aleĹĄka dolina, saj so izginila cela naselja, kar je bilo seveda povezano z mnogimi stiskami obÄ?anov, ki so se morali preseliti. đ&#x;”˛

mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DONAÄŒKA – Stara ĹĄprikla 2. ALICE MERTON – No roots 3. SMALL TOKK – Mucki, srÄ?ki, risanke an sladoled Ansambel DonaÄ?ka, ki ga sicer bolj poznamo po narodno zabavnih viĹžah, ponovno preseneÄ?a s poskoÄ?no in navihano melodijo Stara ĹĄprikla. Skladba prinaĹĄa prepoznaven stil, igrivo violino in vedno zimzelen country, kot daje slutiti Ĺže naslov, pa govori o ‌ kolesarjenju.

ÄŒetrtoĹĄolci osnovne ĹĄole Livada z razredniÄ?arkama Tatjano Komar in Leonido Uranko

GLASBENE novice

Ariana Grande za Ĺžrtve teroristiÄ?nega napada v Manchestru AmeriĹĄka pevka Ariana Grande je minulo nedeljo zveÄ?er v Manchestru ob ĹĄe nekaj zveneÄ?ih glasbenih imenih nastopila na dobrodelnem koncertu za Ĺžrtve teroristiÄ?nega napada.

Koncert z imenom One Love Manchester je bil namenjen spominu na Ĺžrtve teroristiÄ?nega napada po njenem koncertu 22. maja, ko je bilo ubitih 22 ljudi. Denar od vstopnic, ki so jih razprodali v 20 minutah, bodo namenili posebnemu skladu za Ĺžrtve napada, ki ga je v manchestrski Areni po koncertu Grandejeve izvedel samomorilski napadalec.

AmeriĹĄki pevki so se na stadionu za kriket Old Trafford Cricket Ground, ki sprejme veÄ? kot 50.000 ljudi, na odru pridruĹžili Justin Bieber, Coldplay, Katy Perry, Miley Cyrus, Pharrell Williams, Usher, Robbie Williams ter skupini Take

That in Black Eyed Peas.

Koncert, ki je trajal pribliĹžno tri ure, je potekal ob moÄ?no poostreni varnosti, saj je le dan prej priĹĄlo do novega teroristiÄ?nega napada v srediĹĄÄ?u Londona.

Severina predstavlja tretji single s prihajajoÄ?ega albuma

Fergie zapuĹĄÄ?a Black Eyed Peas

Severina je po skladbah Kao in Otrove objavila Ĺže tretji singel s prihajajoÄ?ega novega albuma, ki nosi naslov Mrtav bez mene. Glasbo zanj je napisal Damir Handanović, besedilo pa Marina Tuca-

42-letna pevka Fergie je bila dolga leta lepĹĄi del zasedbe Black Eyed Peas, a kot vse kaĹže, se je pevka zdaj odloÄ?ila za samostojno kariero. Konec avgusta 2013 je postala mamica in si takrat vzela kar dolg glasbeni premor. Pred letom dni se je na sceno vrnila z velikim pompom, ko je posnela vroÄ? videospot za skladbo M.I.L.F.$. ÄŒeprav je veliko oboĹževalcev Ä?akalo in upalo, da bo posnela tudi kak-

Rudi BuÄ?ar in Tisti ljudje

ković. Prva dva singla sta v samo ĹĄtirih mesecih dosegla preko 40 milijonov ogledov na portalu Youtube in nihÄ?e ne dvomi, da bo tudi tretji povzroÄ?il veliko zanimanja.

Videospot zanj je reĹžiral Severinin dolgoletni sodelavec Darko Drinovac. PrihajajoÄ?i Severinin album bo sicer izĹĄel v dveh delih, prvi v zaÄ?etku julija, drugi pa jeseni, kar je ĹĄe ena novost v diskografiji sosednje HrvaĹĄke.

ĹĄen nov komad z Black Eyed Peas, pa se to, kot kaĹže, ne bo zgodilo, kajti Will.I Am, vodilni Ä?lan in producent skupine, je potrdil, da je Fergie dokonÄ?no zapustila zasedbo. Pevka je bila v zasedbi Black Eyed Peas vse od leta 2002.

skupina tudi dobila ime, tokrat predstavlja novo skladbo s pevcem Ĺ˝anom Libnikom. Njen naslov je Ples, to pa je Ĺže tretja skladba skupine s pevcem, ki je leta 2015 v ĹĄovu Slovenija ima talent osvojil drugo mesto. Po prvi pesmi Moja boginja se je Ĺ˝an zelo dobro ujel s skupino, zato so se odloÄ?ili, da bodo ĹĄe naprej sodelovali. Najprej so predstavili pesem Potujem sam, zdaj pa je na vrsti pesem Ples, katere avtorica je Jana Sen. Za lahkotno, poletno skladbo so v sodelovanju z reĹžiserjem Sebastjanom Oblakom posneli tudi videospot.

Ples s skupino Flora & Paris Skupina Flora & Paris, ki je pred Ä?asom predstavila debitantski album Jutranja rosa, takrat ĹĄe s pevko Floro Emo LotriÄ?, po kateri je

Rudi BuÄ?ar je predstavil nov singl z naslovom Tisti ljudje. Priljubljeni primorski glasbenik se v novem singlu, ki nakazuje smer njegovega prihodnjega albuma, obraÄ?a k soncu in ljudem, ki znajo videti svetlo plat Ĺživljenja. "Zadnja leta mi ni veÄ? do tega, da bi opozarjal na vse, kar ne ĹĄtima. PreveÄ? je tega. In ne verjamem, da bi lahko s tem, kar znam, karkoli zares spremenil. Vem pa, da lahko na preprost naÄ?in pokaĹžem pot do lepega. Do sonca in najboljĹĄega v ljudeh. S to mislijo je nastala pesem Tisti ljudje", pravi BuÄ?ar o svojem novemu singlu, za katerega je napisal tako glasbo kot besedilo. Pri snemanju skladbe so poleg Rudija (vokal, akustiÄ?ne kitare, tolkala) sodelovali ĹĄe Janez DovÄ? (harmonika, rhodes), Goran Krmac (tuba, klavir) in Robert Pikl (kitare). Producentsko delo je opravil Gaber RadojeviÄ?.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL JUHEJ - Plesalka 2 ANSAMBEL VIKEND - Daj povej 3 ANSAMBEL BISERI - Poletni plan 4 ANSAMBEL PETRA FINKA - Ozri se ĹĄe enkrat 5 MODRIJANI - Digidi polka 6 ANSAMBEL AZALEA - Dekle s planin 7 ANSAMBEL FALANT - Trmasta deklica 8 ANSAMBEL POTEP - Na potep 9 TOPLIĹ KA POMLAD - Igram se s tabo 10 VICTORY - Ljubezen niso metri

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TINKARA IN GAL En objem je naslov skladbe, v kateri sta moÄ?i zdruĹžila priznana slovenska glasbenika Tinkara KovaÄ? in Gal Gjurin. Gre za njun prvi duet, skladba z modernim zvokom, ki spoĹĄtuje akustiÄ?no glasbeno tradicijo, pa govori o pomenu objema.

NUSHY Mlada koroĹĄka raperka Nushy predstavlja nov singel z naslovom Prepusti se.

Svetlolaska, ki je v svoji karieri sodelovala tudi s 6pack ÄŒukurjem, je za skladbo posnela videospot, ki je nastal v sodelovanju z Vocal BK studiem iz Celja. Producent skladbe je Teodor Amanović – ToĹĄ, ki se je v tej vlogi pojavil Ĺže v Nushyni skladbi Na drugi strani.

Ĺ ANK ROCK Med ĹĄtevilnimi nastopi, ki skupino Ĺ ank Rock Ä?akajo v letoĹĄnjem letu, bo tudi

nastop na Velenjski plaĹži v soboto, 24. junija. Sicer pa skupina, ki letos praznuje 35 let delovanja, naÄ?rtuje ĹĄe en velik koncert v Velenju, in sicer ob koncu leta.

Naslovili so ga 35 let.

COLONIA Priljubljena hrvaĹĄka zasedba Colonia je na glasbeni sceni Ĺže veÄ? kot 20 let. Njen zaĹĄÄ?itni znak je bila vsa ta leta pevka Indira Levak, ki pa je na svojem Instagram profilu presenetila oboĹževalce z novico, da odhaja na samostojno pot.

CITYBAND 2017 Cityband 2017 – nateÄ?aj za neuveljavljene glasbene skupine bo tudi letos dobil dva zmagovalca. Enega po izboru strokovne komisije in enega po izboru obÄ?instva. Zmagovalca se bosta predstavila s 30-minutnima nastopoma pred koncertom skupine Mi2 v petek, 9. junija, ob 13. uri na Glavnem trgu v Celju.

Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

8. junija 2017

⏪

Na 20. obletnici velenjskega Hospica je nastopila priljubljena pevka Alya. Bila je zelo zapeljiva, zato res škoda, da so v dvorani sedele predvsem ženske.

Verjetno pa jim je bilo ob njenem nastopu, sploh pogledu na izzivalno obleko, veliko lažje kot tistim trem moških, ki so bili v dvorani.

Najboljši pogled iz prve vrste je imel podžupan Peter Dermol.

frkanje » Levo & desno «

Rožice Vsi smo že trdno vstopili v rožnik. Mnogi so v njem že dolgo. Malo manj trdno – v rož'cah.

Škodljivo

⏬

Danes bova razčistila, kaj imate raje, pico ali potico?« je velenjski župan Bojan Kontič vprašal hrvaško veleposlanico v Sloveniji Vesno Terzić. »Če namigujete na Melanjin pogovor s papežem, bom rekla potico. Pri nas jo poznamo kot orehovačo.« To je nasmejalo oba, tudi obrambno ministrico Andrejo Katič. »O ne, teran ste nam že vzeli, potice pa ne damo. Zanjo smo se pripravljeni boriti z vsemi svojimi silami,« je zatrdila. In se ob tem še vedno smejala.

⏬

Eden bolj zamišljen kot drug, ki lahko dejali ob pogledu na obraze aktualnega direktorja Šolskega centra Velenje Ivana Kotnika, profesorice na centru Marjetke Herodež in ravnatelja Šole za rudarstvo in varstvo okolja Albina Vrabiča. Če je Herodeževa z mislimi pri naj dijakih, bi za ostala dva to težko rekli. Kotnikov »namig« Vrabiču bi bil lahko tudi: »Glede novega direktorja si morda bitko dobil, vojne pa še ne, saj ima tudi nasprotna stran svojega kandidata.«

V več krajih so proti dimnikom, vetrnicam, cestam in še čem, ker da bi bilo zanje škodljivo. Šoštanjčani so bili za Teš 6 v pričakovanju ohranjanja zaposlenosti, še naprej cenejšega ogrevanja, plačevanje odškodnin – a se je marsikaj od tega tudi zanje spremenilo v »škodljivo«.

Bi in ne bi Marsikje pri nas je že več odprtih delovnih mest, kot je iskalcev dela. Tudi zato, ker vsi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, pač ne iščejo dela.

Ni naprodaj Mnogi po državi so kar zastrigli z ušesi, ko so slišali, da velenjski Premogovnik prodaja jezero. Spregledali so, da prodaja le Avtokamp Jezero.

Čuden produkt Nekaterim še nikakor ne gre v račun, da bi lahko bil tudi socializem turistični produkt. A glede na to, kaj vse turisti po svetu občudujejo, bi gotovo tudi lahko bil. Nekateri bi ga pač morda radi podoživeli – ne pa živeli.

Enim da, drugim ne

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Antarktični led se res hitro tali Že res, da opozorila poslušamo že nekaj let, toda okoljevarstveniki tokrat opozarjajo s konkretnimi argumenti: do taljenja antarktičnega ledu prihaja precej hitreje, kot so predvidevali doslej. Pri širjenju ogromne razpoke v antarktični ledeni polici,

pa bo potekal hitreje kot sama odcepitev,« predvideva Luckman. Po njegovih besedah bo hitrost odmikanja odvisna tudi od morskih tokov in vetra. Ledena polica Larsen C bo z odcepitvijo izgubila več kot deset odstotkov zdajšnje površine, hkrati pa bo vnaprej tudi relativno nestabilna.

Posledično se bo precej hitreje dvigovala tudi morska gladina; po nekaterih študijah naj bi se v naslednjih stoletjih dvignila med 1,2 in 3 metri.

Gremo na Mars?

imenovani Larsen C, je prišlo do nenadnega preobrata – in sicer v zadnjem mesecu. »Razpoka se je podaljšala še za dodatnih 16 kilometrov, do roba police jo tako loči le še dobrih 13 kilometrov,« je povedal Adrian Luckman, profesor na Univerzi Swansea.

Ko jo bo dosegla, se bo velika ledena gora razdelila na dva dela. Ločena ledena gmota bo nato predstavljala samostojno ledeno goro v velikosti približno 5000 kvadratnih kilometrov. Novonastala ledena gora naj bi se postopoma tudi precej odmaknila od ledene police. »Odmik bo najverjetneje počasen, tudi zato, ker je tamkajšnje Weddllovo morje polno morskega ledu, še zmeraj

Niso samo otroci v domišljijskih spisih tisti, ki si želijo na Mars. H kolonizaciji tega planeta je pred časom pozval slavni teoretski fizik Stepehn Hawking, generalni direktor podjetja SpaceX Elon Musk pa je celo zatrdil, da bo kolonizacijo Marsa za-

čel v naslednjega pol stoletja.

Generalni direktor ESA dr.

Johann Dietrich Worner je zdaj opozoril, naj se ljudje ne osredotočajo toliko na neuresničljive fantazije. »Bi želeli živeti nekje,

kjer je polovico meseca noč in polovico dan? To je Luna. Ne, živeti 14 dni v temi, to ni dobro življenje,« je dejal in poudaril, da bi bilo življenje zunaj Zemlje zelo težko in naporno. »Mars je enak. Situacija s svetlobo je sicer malce boljša, a ne bi mogli iti ven na sprehod. Vedno bi morali biti zaščiteni in pokriti, niti psa ne bi mogli peljati na sprehod do drevesa,« je še dodal. Na Hawkingovo izjavo, da bo življenje na Zemlji vzdržno le še naslednjih 100 let, pa je Worner odgovoril le »težko boste našli boljši prostor.«

skih razlogov – pri tem bo moral predložiti zdravstveni izvid oziroma ustrezno potrdilo verske ustanove. Odločitev podjetja je seveda takoj sprožila burne odzive. Predstavniki sindikatov so sporočili, da gre za zelo kočljivo temo, ki združuje kulturne, religiozne in osebne elemente.

Želodci

Restavracija brez ljudi Kalifornijska veriga restavracij Eatsa deluje po principu dela, ki ne zahteva prav nobene človeške interakcije. V restavraci-

Prepovedali so nošenje brade Že pred zadnjim terorističnim napadom je gradbeno podjetje Mears iz Londona vsem zaposlenim delavcem prepovedalo nošenje brade. Le tako naj bi zaščitne maske, ki jih delavci uporabljajo pri delu, zagotavljale dovoljšno zaščito pred prašnimi delci. Izjeme bodo dovoljene le, če se posameznik ne bo mogel obriti iz zdravstvenih ali ver-

naročene obroke, ki jih je mogoče naročiti tudi preko aplikacije za pametne telefone. Naročena hrana in pijača se v stekleni škatli običajno pojavita čez 90 sekund do štiri minute, odvisno od časa v dnevu in gneče.

jah Eatsa, ki bi bile popolnoma avtomatizirane, če obrokov v njihovih kuhinjah ne bi pripravljali kuharji, lahko obiskovalci svoje naročilo posredujejo preko računalniške tablice. To se potem, opremljeno z njihovim imenom, kmalu pojavi v eni od dvanajstih osvetljenih steklenih škatel v steni. Pri Eatsi pravijo, da s takšnim načinom dela pospešijo postopek naročanja in občutno znižajo stroške. Kuhinjsko osebje v skritem prostoru pripravlja

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek s sončnega Kozjanskega, si je zaradi besed o ljubljanskih močvirnikih nakopal precej ostrih kritik posameznikov iz meglene prestolnice. Kar je dovoljeno »navadnim« ljudem, menda pač naj ne bi bilo malo »vidnejšim«.

S padalom skočil z drona Latvijska družba Aerones je prva, ki je izdelala dron, s katerega lahko človek skoči s padalom.

In je; Ingus Augstkalns se je z dronom v višave dvigal približno minuto. Za to narejeni dron ima 28 propelerjev, nosi pa lahko več kot 180 kilogramov. Za njegovo upravljanje so potrebne tri osebe; ena dron usmerja in govori s padalcem, druga nadzoruje višino, na katero se dron dvigne, in njegovo baterijo, tretja pa je zadolžena za padala, ki bi se odprla v sili. Izumitelji zmogljivega drona upajo, da bi ga lahko v prihodnosti uporabljali tudi v primeru požarov in podobnih situacij, v katerih je potrebno reševanje življenj.

Pravijo, da želodec veliko prenese! Izdelovalci zgornjesavinjskega želodca pa vedo, da je z njim treba previdno. Zahteva skrbno nego, da dobro prija v drugih želodcih.

Obdelovanje Vse več ljudi obdeluje vrtičke. Nekateri vrtičkarji pa se tudi »obdelujejo« med sabo!

Treba bo Po tem, ko je bil rok za namestitev malih čistilnih naprav, kjer ne načrtujejo kanalizacije, pomaknjen nekaj let naprej, je zanimanje za take naprave precej pojenjalo. A je le prav, da prisluhnejo občinam, ki »ponujajo« denarno pomoč na nakup, saj čas hitro teče.

Komur se zdi, da se nikamor ne mudi, lahko izvisi!

(Pre)drage Saj so te zgodnje češnje mojim ustom zelo drage, a so moji denarnici vseeno močno predrage!

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

Ĺ˝ARIĹ ÄŒE

8. junija 2017

Ministrstvo ukinja bolniĹĄnico v TopolĹĄici V. d. direktor Jurij Ĺ orli: ÂťStvari vidim drugaÄ?e, kot si jih predstavljajoÂŤ – Denar za majske plaÄ?e in regres naj bi zagotovilo Ministrstvo za zdravje Tatjana PodgorĹĄek

V ponedeljek je potekal na ministrstvu za zdravje delovni sestanek o pripojitvi BolniĹĄnice TopolĹĄica k celjski bolniĹĄnici. ÂťSklep o pripojitvi je dokonÄ?en, zgodila naj bi se ĹĄe letos, za bolnike regije SaĹĄa in KoroĹĄke pa ne prinaĹĄa niÄ? dobrega,ÂŤ ga je na kratko oznaÄ?il vrĹĄilec dolĹžnosti BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli. Na naĹĄa vpraĹĄanja je takole odgovoril: Kaj se obeta BolniĹĄnici TopolĹĄica? ÂťPredvidena pripojitev pomeni njeno ukinitev. Delovala naj bi kot enota SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Ob tem ostaja odprtih ogromno vpraĹĄanj, na katere naj bi odgovarjali potem, ko bo ta proces konÄ?an. Predvideva se sicer ohranitev programa, hkrati pa bo moralo vodstvo bolniĹĄnice v Celju poskrbeti za njeno delovanje v okviru strokovnih in finanÄ?nih ocen. Zaposleni naĹĄe bolniĹĄnice direktno niso nikjer vkljuÄ?eni v kakĹĄne odloÄ?itve tu-

di po zdruĹžitvi.ÂŤ Mar ukinitev pomeni tudi izbris bolniĹĄnice iz registra? ÂťSeveda. Ukinitev nekega subjekta pomeni izpis iz registra.ÂŤ Kaj to pomeni za bolniĹĄnico, predvsem pa za bolnike? ÂťOgromno vpraĹĄanj, na katere za zdaj ni odgovora. Predvideva se, da bodo poskuĹĄali ta poiskati in jih pripraviti za podlage, ki jih bo obravnavala vlada. Sam marsikatero stvar vidim drugaÄ?e, kot si jo predstavljajo. Kako bodo delovale nekatere stvari, meni ni logiÄ?no in jasno. V pogovorih je bila ena od idej za racionalizacijo tudi ta, da bo urgentna ambulanta za BolniĹĄnico TopolĹĄica delovala v okviru Urgentnega centra bolniĹĄnice v Celju. Ob tem si nihÄ?e ne predstavlja, kakĹĄna koliÄ?ina bolnikov z napotnico 'nujno' je vsak dan pregledana v naĹĄi ustanovi. Hkrati bodo s tem povsem izkljuÄ?eni akutni pulmoloĹĄki bolniki iz KoroĹĄke, saj dostopa v naĹĄi bolniĹĄnici tako, kot so ga imeli doslej, po pripojitvi ne bodo veÄ? imeli. Svoje zdravstve-

Jurij Ĺ orli

ne teĹžave bodo najverjetneje morali reĹĄevati v okviru urgentnega centra slovenjegraĹĄke bolniĹĄnice, ki pa na osnovi dogovora ni razvijala pulmoloĹĄke oskrbe.ÂŤ Bodo bolniki z napotnico morali najprej v Celje in ĹĄele nato v topolĹĄko bolniĹĄnico? ÂťTeĹžko reÄ?em, kako bo stvar delovala. Po trenutnih predvidevanjih da. ÄŒe bi bili zelo dosledni in poĹĄteni, bi na osnovi formalne urejenosti zdravstvenega sistema morali to tako poÄ?eti Ĺže danes. Zaradi praktiÄ?nosti in v dobro bolnikov smo te avtomatsko primarno obravnavali v naĹĄi bolniĹĄnici.ÂŤ Se bodo stvari za zaposlene spremenile?

Ĺ li bomo do konca!

Sindikati v BolniĹĄnici TopolĹĄica napovedali vrsto aktivnosti in tudi ustanovitev civilne iniciative za ohranitev bolniĹĄnice Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 6. junija – Sindikati v BolniĹĄnici TopolĹĄica so sklicali zbor delavcev, na katerem so osrednjo pozornost namenili naÄ?rtom ministrstva za zdravje glede pripojitve bolniĹĄnice k SploĹĄni bolniĹĄnici Celje. Na njem so zaposleni izrazili veliko mero nezadovoljstva in razburjenja, saj

â?ą

ÂťÄŒasa za predvidene aktivnosti imamo zelo malo, a smo odloÄ?eni, da bomo storili vse za ohranitev bolniĹĄnice,ÂŤ so dejali na zboru delavcev

ne poznajo odgovorov na mnoga vpraĹĄanja. Napovedali so vrsto aktivnosti in ustanovitev civilne iniciative v podporo ohranitve bolniĹĄnice. ÂťÄŒe bo potrebno, bomo ĹĄli tudi na ulice,ÂŤ je bila na zboru odloÄ?ena predsednica sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v bolniĹĄnici Suzana PlatovĹĄek.

PriÄ?akujejo izvrĹĄbo, teĹžave pri dobavi zdravil

Pred zbrane v kinodvorani v TopolĹĄici je naprej stopil vrĹĄilec dolĹžnosti direktorja bolniĹĄnice Jurij Ĺ orli in jih seznanil z dogajanjem na ponedeljkovem delovnem sestanku na ministrstvu za zdravje. Ob tem je kar nekajkrat ponovil, da odgovorov na vpraĹĄanja, ki najbolj zanimajo vodstvo bolniĹĄnice in zaposlene, nima, ker jih tudi snovalci pripojitve k celjski bolniĹĄnici nimajo.

Po njegovih besedah je zdruĹže-

vanje bolniĹĄnic glede na naÄ?in financiranja zdravstva nevzdrĹžno, Ä?eprav njegovi snovalci zatrjujejo, da bo ĹĄlo pri tem za sinergijske uÄ?inke. V tem trenutku bolniĹĄnica ĹĄe nima blokiranega raÄ?una, v dneh od 12. do 15. junija pa priÄ?akujejo iz naslova obnove izvrĹĄbo podjetja Esotech v viĹĄini 300 tisoÄ? evrov, kar bo povzroÄ?ilo likvidnostne teĹžave. Te imajo tudi z nabavo zdravil. ÂťLahko dobimo toÄ?no to, kar bolniki potrebujejo sproti, tega, kar bi si Ĺželeli, pa ne. S tem je v precejĹĄnji meri ogroĹžena fleksibilnost bolniĹĄnice, odpadejo pa tudi pogajanja za najugodnejĹĄega dobavitelja zdravil, kar se lahko odrazi v poslovnem rezultatu,ÂŤ je med drugim povedal Ĺ orli.

Gre za politiÄ?no igro

ÂťNe vemo, kaj nas Ä?aka, kako bomo delali, kaj bo prinesla zdruĹžitev. Ne vemo, kakĹĄni bodo

ÂťZa posameznega zaposlenega ĹĄe ni povsem jasno, kaj in kako se bo dogajalo. Teh odgovorov nimamo. O tem, kaj bo s posameznimi dejavnostmi oziroma aktivnostmi, ki jih izvajamo v tem Ä?asu v TopolĹĄici, bo odloÄ?alo vodstvo celjske bolniĹĄnice.ÂŤ Ocenjujete, da je to prihranek, kajti strokovnih osnov za to ni? ÂťGlede prihrankov in stroĹĄkov so stvari zelo relativne, ker je veÄ? nivojev. Ali gre za prihranek v zdravstveni blagajni, zagotovo.

Ali to pomeni boljĹĄe finanÄ?no poslovanje nove bolniĹĄnice, je pa odgovor ne. Zato, ker bo ta bolniĹĄnica ohranila stroĹĄke, ki sedaj niso plaÄ?ani.ÂŤ Je kaj upanja, da se to ne bi zgodilo? ÂťTo seveda obstaja. Tudi upanje, da se bo naĹĄla bolj razumna odloÄ?itev o zdruĹžitvi, pripojitvi in delovanju tega sistema. Danes je veÄ?ja teĹžava koliÄ?ina obravnavanih bolnikov, ki niso plaÄ?ani, in ti ustvarjajo izgubo.ÂŤ

niĹĄnice: ÂťÄŒlovek ob tem dogajanju podoĹživlja pot, ki sem jo kot mlad zdravnik v bolniĹĄnici Ĺže prestal. NaĹĄa bolniĹĄnica je pod okriljem celjske bolniĹĄnice Ĺže delovala, a je iz nje izstopila, ker ji ni zagotavljala strokovnega in ne ekonomskega razvoja. Ĺ ele s takratnim zavodom Zdravstveni center Velenja nam je uspelo dvigniti strmo pot razvoja s programi, pridobili smo zaupanje bolnikov in zelo suvereno obvladovali glavna podroÄ?ja pulmologije, internistike in ostalih dejavnosti, ki jih izvajamo. Danes bi lahko rekli, da je to priloĹžnost, Ä?e bi jo seveda uspelo dovolj strokovno natanÄ?no opredeliti, predvsem pa, Ä?e bi imeli sogovornike v politiÄ?nih krogih. Idealna varianta bi bilo novo ime bolniĹĄnice TopolĹĄica – Celje in Slovenj Gradec.

NamreÄ? vsaka bolniĹĄnica ima nekatere strokovne prednosti, ki bi jih veljalo izkoristiti. V TopolĹĄici je tudi zdraviliĹĄÄ?e in bi lahko programsko dopolnili dejavnosti ter po zgledu zelo znanih centrov v svetu izvajali rehabilitacijo srÄ?no pljuÄ?nega bolnika.

To danes poleg lokalnega okolja izvajamo Ĺže za velik del Slovenije. Se pa bojim, da je to zgolj politiÄ?na igra. Tukaj smo drobiĹž za poravnavo nekaterih nereĹĄenih politiÄ?nih apetitov. ÄŒe se ne bomo politiÄ?no izborili, bomo v dolini znova nekaj izgubili. NajveÄ? pa bodo izgubili bolniki.ÂŤ

Gre za politiÄ?no igro, za to, da bodo politiki naredili nekaj, ni jim pa mar za posledice te neumnosti.

ekonomski uÄ?inki, kakĹĄna je raÄ?unica, zakaj sploh zdruĹževanje, kaj bodo pridobili bolniki. Ti bodo potegnili kratko. Mi smo tukaj in moramo biti tukaj ĹĄe naprej zaradi njih. Bolnikom je treba zagotoviti vsaj takĹĄno kakovost in obseg storitev, kot jo imajo danes. Gre za politiÄ?no igro, za to, da bodo politiki naredili nekaj, ni jim pa mar za posledice te neumnosti. V Ä?asu negotovosti nismo niti enkrat rekli, da ne bomo oskrbeli bolnikov, ampak smo delali. Tudi tokrat smo samo na koncu vpraĹĄali, kaj bo s plaÄ?ami. Ĺ˝elimo ohraniti bolniĹĄnico, ker ima tradicijo, zgodovino, strokovni kader, zgodila se je obnova, ki je bila nujno potreb-

đ&#x;”˛

MO Velenje podprla shod za 3. razvojno os

Rekli so â?ą Primarij Janez Poles, dolgoletni direktor bol-

â?ą

Naj bi priĹĄlo do sprememb Ĺže letos? ÂťVsi procesi naj bi stekli do konca leta.

Kaj pa denar za majske plaÄ?e in regres – bo? ÂťMinistrstvo je obljubilo, da bo denar priskrbelo, da pripravlja finanÄ?ne in zakonske osnove zato.

Zaposleni bolniĹĄnice naj bi omenjeno dobili v zakonsko opredeljenem terminu.ÂŤ

na in nanjo smo ponosni. Borili se bomo do koncaÂŤ bi lahko povzeli razpravo.

Na zboru so se dogovorili, da bodo poleg ustanovitve civilne iniciative znova iskali podporo pri Ĺžupanih, svetnikih tukajĹĄnjih lokalnih skupnostih, pri poslancih in poslanskih skupinah, pri stanovskih sindikalnih organizacijah, zbornicah, skratka pri vseh, za katere ocenjujejo, jim lahko v prizadevanjih po ohranitvi bolniĹĄnice pomagajo, bodo iskali pomoÄ?. ÂťSmo optimisti in menimo, Ä?e se oglasi ĹĄirĹĄa javnost z argumenti, ji vlada mora prisluhniti,ÂŤ je ĹĄe dejala Suzana PlatovĹĄek. đ&#x;”˛

Ravne na KoroĹĄkem, 5. junija – V ponedeljek popoldne je Mladinska iniciativa za 3. razvojno os v srediĹĄÄ?u Raven na KoroĹĄkem organizirala shod v podporo izgradnji hitre ceste na KoroĹĄko. Poimenovali so ga KoroĹĄka vstaja – HoÄ?'mo cesto! Na shodu se je zbralo pribliĹžno 400 ljudi, ki so glasno izrazili podporo in od drĹžave zahtevali, da Ä?im prej zgradi hitro cesto na KoroĹĄko. Koordinator iniciative AljaĹž Verhovnik je povedal, da ima shod tri namene. Prvi je ta, da Ĺželijo KoroĹĄce zbuditi iz apatije in jim omogoÄ?iti, da Sloveniji pokaĹžejo svoja priÄ?akovanja; da povedo vladajoÄ?im elitam v regiji, da je Ä?as, da enotno stopijo v boj za koroĹĄke interese ter da Ljubljani poĹĄljejo jasno sporoÄ?ilo – KoroĹĄci spremljajo vsak korak v zvezi s 3. razvojno osjo in bodo naredili vse, da jo tudi dobijo. KoroĹĄce odloÄ?no podpirajo tudi v savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji. Zbrane je nagovoril tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je povedal, da je 3. razvojna os potrebna tako za Ĺ aleĹĄko dolino, Zgornjo Savinjsko dolino in KoroĹĄko. 15 let obljub je bilo dovolj. O nujnosti hitre ceste za razvoj ter v podporo gospodarstvu in obrti pa sta na shodu spregovorila tudi predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije Branko Meh in direktor ObmoÄ?ne Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice Franci đ&#x;”˛ Kotnik.

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

SVET FINANC

8. junija 2017

c n a n i f Svet Priloga

Komu zaupati vodenje raÄ?unov? Ni vseeno Janja Praznik, direktorica Apo Vizije Velenje, meni, da je treba izbirati na osnovi priporoÄ?il in referenc – Izziv servisov: digitalizacija procesov Tatjana PodgorĹĄek

V Sloveniji je blizu 4500 registriranih raÄ?unovodskih servisov, po ocenah in raziskava Zbornice raÄ?unovodskih servisov bi jih bilo potrebnih le 1500. Komu zaupati vodenje knjig? Kako izbrati pravega raÄ?unovodja? Pred katerimi izzivi so servisi?, so vpraĹĄanja, za katere smo poiskali odgovore pri Janji Praznik, direktorici RaÄ?unovodske hiĹĄe Apo Vizija iz Velenja, najstarejĹĄega delujoÄ?ega slovenskega zasebnega raÄ?unovodskega servisa. Nanje je takole odgovorila: Kateremu raÄ?unovodskemu servisu naj obrtniki zaupajo? ÂťOdloÄ?ajo naj se na osnovi priporoÄ?il in referenc podjetnikov, predvsem pa institucij, kot so zbornice, Ajpes, Furs in banke.ÂŤ Kako naj v mnoĹžici raÄ?unovodij obrtniki, podjetniki izberejo pravega zase? ÂťTrg je zasiÄ?en s ponudniki raÄ?unovodskih storitev, ki velikokrat ne premorejo kaj veÄ? od osnovnega znanja knjigovodenja. Svetujem izbiro servisa glede na dejavnost, predvsem pa naj pri izbiri ne bo edino meri-

Janja Praznik: Âť Ni prav, da se dejavnost v celoti prepuĹĄÄ?a trgu.ÂŤ

lo cena storitve, ĹĄe posebej, Ä?e je ta v skladu s priÄ?akovanji naroÄ?nika.ÂŤ Kje na poti odliÄ?nosti je pri raÄ?unovodskih servisih ĹĄe prostor za izboljĹĄave? ÂťRaÄ?unovodstvo je zakonsko predpisano in tu ni moĹžnosti za izboljĹĄave. So pa te na podroÄ?ju pavĹĄalistov, pri katerih je ĹĄe veliko rezerve. Treba bi bilo dodelati model – na primer po zgledu avstrijskega, da bi se ÂťsplaÄ?aloÂŤ, in da podjetniki in obrtniki ne bi bili potem na slabĹĄem. Ob tem

Poleg dobrega raÄ?unovodstva potrebujete tudi dobro reklamo!

naj poudarim, da je raÄ?unovodska dejavnost povsem deregulirana in tudi pri tem je na potezi drĹžava. Ni prav, da se dejavnost v celoti prepuĹĄÄ?a trgu.ÂŤ Lahko dober raÄ?unovodski servis vpliva na izboljĹĄanje poslovne kulture? ÂťNa osnovi izkuĹĄenj menim, da lahko, Ä?e naroÄ?nik storitev sodeluje. ÄŒe pa je stranka suverena na svojem podroÄ?ju, potem ne.ÂŤ Veljate za ambasadorsko vpeljevanja dobrih praks v dejavnosti.

Katere so te? ÂťV tem poslu sem Ĺže 30 let, veliko delam tudi pro bono, pomagati pa Ĺželim in pribliĹžati raÄ?unovodstvo raÄ?unovodjem in podjetnikom na svoj in posebni naÄ?in. V tem kontekstu sem pred 4 leti zasnovala prvo pravo raÄ?unovodsko franĹĄizo Apo vizija.ÂŤ Pred kakĹĄnim izzivom so raÄ?unovodski servisi in seveda tudi Apo vizija? ÂťKot Ä?etrti raÄ?unovodski servis v Sloveniji smo leta 2004 prestali presojo za evropski certifikat 9001 /2000. Istega leta smo prejeli priznanje stanovske zbornice kot naj raÄ?unovodski servis v kategoriji srednje velikih servisov. Zagotovo je danes za vse

03 898 17 50 epp@nascas.si

servise velik izziv digitalizacija poslovnih procesov. V naĹĄi raÄ?unovodski hiĹĄi smo jo uvajali od leta 2004 dalje, z njo pa smo se sooÄ?ili Ĺže leta 1999, ko je Slovenija priĹĄla v sistem DDV-ja.

Po vseh naporih smo ugotovili, da smo bili z uvajanjem brezpapirnega poslovanja prezgodnji, saj smo doĹživeli odpor pri naĹĄih strankah. Danes digitalizacijo poslovnih procesov narekuje tudi trg. NaĹĄa raÄ?unovodska hiĹĄa je porodne krÄ?e Ĺže prestala, pri strankah pa zaznavamo doloÄ?eno bojazen. Menim, da bi raÄ?unovodski servisi morali pomagati eden drugemu, ker so v tem velike koristi za vse. Je pa treba đ&#x;”˛ vloĹžiti precej napora.ÂŤ

T: 03/891 90 86 M: 041-372-908 F: 08/205 17 98 E: natja.javornik@siol.net

RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o., zanesljiv ter izkuĹĄen partner za vaĹĄe uspeĹĄno ter varno poslovanje, z vami Ĺže 20 let. Specializirani smo za: • Celovite raÄ?unovodske storitve (od A do Ĺ˝) • Celovite knjigovodske storitve • DavÄ?no svetovanje za obstojeÄ?e stranke • Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja) • Individualno svetovanje za vse stranke • Ostale visoko kvalitetne storitve s podroÄ?ja raÄ?unovodstva, knjigovodstva ter davÄ?nega svetovanja • MoĹžnost prevzema dokumentacije na sedeĹžu podjetja stranke

• MoĹžnost dogovora izvajanja raÄ?unovodstva na sedeĹžu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkuĹĄen partner, ki iĹĄÄ?e najboljĹĄe zakonite reĹĄitve za naĹĄe stranke!

Zakaj izbrati RaÄ?unovodski servis NATJA? Zanesljivost, izkuĹĄnje, visoka kvaliteta storitev, natanÄ?nost, aĹžurnost, vedno na voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita reĹĄitev na enem mestu.

PokliÄ?ite ali nam piĹĄite!

Z veseljem vam bomo pomagali!

RAÄŒUNOVODSKOďż˝ PODJETJE

VOGLAR d.o.o.

Splitska�ulica�44 3320��elenje �3�6�3���72630 voglar.doo@siol.net

Prijaďż˝en��strokovenďż˝ raÄ?unovodskiďż˝servisďż˝ sďż˝23ďż˝letnoďż˝tradicijo�� vpisanďż˝vďż˝katalogďż˝ raÄ?unovodski�� servisov���S.

Oprav��aďż˝oďż˝raÄ?unovodskeďż˝ storitve��aďż˝pravneďż˝oseďż˝e�� saďż˝ostoďż˝neďż˝podďż˝etnike�� druĹĄtvaďż˝in��avne��avode.

Do veÄ? znanja tudi z nakupom video seminarjev Tatjana PodgorĹĄek

V DruĹĄtvu raÄ?unovodij, finanÄ?nikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline, ki deluje Ĺže veÄ? kot 50 let in ĹĄteje veÄ? kot 180 Ä?lanov, dajejo poleg druĹženju na izletih, sreÄ?anjih, kulturnih in ĹĄportnih dogodkih Ä?lanov ĹĄe zlasti velik pomen izobraĹževanju, izmenjavi dobrih praks, novostim na svojem podroÄ?ju.

Kot pravi njegova predsednica Zdenka FirĹĄt PreseÄ?nik, pridobivajo potrebna znanja na mnogih internih izobraĹževanjih. Na njih reĹĄujejo praktiÄ?ne dvome v konValida Muslimović, s.p.

Trg mladosti 6, Velenje

031 455 160

PomoÄ? in podpora na vsakem koraku. www.racunovodstvo-mavas.si

RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o.

Uriskova ulica 16, 3320 Velenje

kako je kaj knjiĹženo

Kontor

kretnih primerih in se seznanjajo z aktualnimi spremembami zakonodaje tudi s pomoÄ?jo zakupljenih video seminarjev. Kakovost znanja poveÄ?ujejo ĹĄe s tvornim sodelovanjem s sekcijo raÄ?unovodskih servisov pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici, s katero druĹžno pripravijo izobraĹževanja in si s tem zmanjĹĄujejo organizacijske stroĹĄke.

Na vpraĹĄanje, ali se v tamkajĹĄnjem okolju sreÄ?ujejo s konkurenco v obliki ÂťgaraĹžnihÂŤ servisov, pa je FirĹĄt PreseÄ?nikova dejala: ÂťPodatkov o tem, koliko ÂťpriuÄ?enih ilegalnih raÄ?unovodijÂŤ, ki poznajo samo temeljne vknjiĹžbe, izdelavo bilance pa prepustijo programu, ki tako in tako naredi vse sam, nimamo.

Dejstvo je, da raÄ?unalniĹĄki programi zelo olajĹĄajo delo z osnovnimi dokumenti in ponujajo enostavne reĹĄitve. Izdelajo celo predlog bilanc. VpraĹĄanje pa je, Ä?e je vnaĹĄalec podatkov razumel poslovni dogodek pri opredeljevanju dokumenta oziroma ali je poznal raÄ?unovodsko vsebino.

Ni namreÄ? vseeno, ali je nakup licence knjiĹžen kot neopredmeteno sredstvo ali kot tekoÄ?i stroĹĄek. Rezultat na koncu bilance, ki pomeni osnovo za obdavÄ?itev, đ&#x;”˛ je lahko zelo razliÄ?en.ÂŤ

SVETOVALNA PISARNA CENTRIH

d.o.o. ĹĄalek 74/a, 3320 velenje Kondor - kvaliteta, aĹžurnost, natanÄ?nost in dostopne cene

RaÄ?unovodske storitve opravljamo Ĺže od leta 1991 in sicer za d.o.o., s.p. in druĹĄtva.

Nudimo celovite raÄ?unovodske storitve, davÄ?no svetovanje, knjigovodstvo, kadrovsko svetovanje in plaÄ?ilni promet.

Delo opravljamo na sedeĹžu naĹĄega podjetja, lahko pa tudi na sedeĹžu podjetja stranke. Nudimo tudi moĹžnost prevzema dokumentacije pri stranki in izvajanje delnega raÄ?unovodstva (pregled dokumentacije in izdelava zakljuÄ?nih raÄ?unov).

Dolgoletne izkuĹĄnje in zadovoljstvo naĹĄih sedanjih strank so zagotovilo, da bodo tudi nove stranke servisirane tako kot je potrebno. Vsaka stranka je individualno Svetovalna pisarna obravnavana in sproti obveĹĄÄ?ena o svojem poslovanju.

Zagotavljamo popolno varnost in tajnost podatkov.

Centrih d.o.o.

Stanetova cesta 2a, Velenje Direktorica: Andreja Osterc (gsm 040 220 323) 041 679 348 RaÄ?unovodja: Darko Osterc (gsm 040 220 T855)

Poleg vodenja poslovnih knjig za s. p., d. o. o. in zasebnike, nudimo tudi davèno svetovanje, obraèune obresti in vse vrste izraèunov iz podroèja delovnih razmerij.

POSLOVNE STORITVE • RaÄ?unovodske in knjigovodske storitve • Kadrovsko svetovanje

RaÄ?unovodstvo in raÄ?unalniĹĄtvo – dve raci na en mah!

Natalija RogelĹĄek s.p. | Vinska Gora 6b, 3320 Velenje

VeÄ? kot 25 let izkuĹĄenj – jamstvo zanesljivosti in kakovosti Vanja PuĹĄnik s.p., Cesta Borisa Kraigherja 1, Velenje

03 / 5 870 754 • vanja.pisarna@gmail.com

RaÄ?unovodstvo in svetovanje v povezavi z implementacijo in uporabo programa Pantheon

Za vas smo dosegljivi na:

E natalija@eurobit.si T 041 443 568

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

SVET FINANC

8. junija 2017

Priloga Svet financ

Poenotenje storitev – dvig kakovosti Zlasti za podjetnike zaÄ?etnike bolj kot kakovost pomembna cena storitve raÄ?unovodskih servisov – Do izzivov s predavanji, sreÄ?anji Tatjana PodgorĹĄek

Sekcija raÄ?unovodskih servisov pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici si Ĺže dalj Ä?asa prizadeva, da bi obrtniki, podjetniki zaznali potrebo po izbiri takĹĄnega servisa, ki jim bo olajĹĄal delo. ÂťTo pomeni, da bodo imeli Ä?im manj teĹžav z drĹžavo in Ä?im veÄ? pomoÄ?i pri poslovanju,ÂŤ pravi namestnik predsednice omenjene sekcije Klemen Umbreht. Ĺ˝al, dodaja, se kljub prizadevanjem ĹĄe dogaja, da zaznajo podjetniki pomen raÄ?unovodskega servisa ob spremembi ustaljene prakse poslovanja, ob uveljavljanju novosti ali morebitnem nadzoru. Takrat tako imenovani garaĹžni servisi velikokrat ne vedo, kako in kaj. Ker Ĺželijo izvajalci raÄ?unovodske dejavnosti svoje storitve poenotiti in dvigniti na ĹĄe viĹĄjo kakovostno raven – tako

Umbreht, pridobivajo potrdila o opravljanju storitev v skladu s standardom izvajalcev raÄ?unovodskih storitev, Âťki ima zahteve, kakrĹĄnih garaĹžni servisi ne morejo dosegati. Poleg uvedbe standarda se priÄ?akuje tudi veÄ?ji nadzor FinanÄ?ne uprave RS, saj je zaradi pomanjkljivih oddanih podatkov obremenjena tudi sama. GaraĹžni servisi seveda ĹĄe obstajajo in nudijo storitve manj zahtevnim in vÄ?asih nepremiĹĄljenim podjetnikom. Med njimi so najveÄ?krat obrtniki zaÄ?etniki, saj je zanje bolj kot kakovost storitev pomembna cena.ÂŤ Po zagotovilih sogovornika se Ä?lani sekcije raÄ?unovodskih servisov odzivajo na izzive, ki jih ni malo, z rednimi sreÄ?anji, na katerih izmenjujejo izkuĹĄnje o aktualnih vpraĹĄanjih, novostih.

Prva tako organizira predavanja na razne teme, ki zanimajo vod-

RAÄŒUNOVODSTVO IN SVETOVANJE Informacije: 03 839 25 25

stvene delavce v podjetjih. V veliko pomoÄ? jim je sodelovanje z velenjskim finanÄ?nim uradom, s katerim so v korist svojih strank vedno bolj povezani. ÂťTakĹĄno dobro prakso bomo poskusili vpeljati tudi ĹĄe s katero drugo ustanovo na lokalni ravni.ÂŤ Tudi letos pripravlja sekcija sreÄ?anje podjetnikov regije SaĹĄa v novembru, na njem pa bodo v ospredju najbolj aktualna vpraĹĄanja.

Ĺ˝e veÄ? kot 25 let

đ&#x;”˛

RAÄŒUNOVODSKI SERVIS Suzana Renko s.p., Mozirje

asu.mozirje@gmail.com 041 429 755

RaÄ?unovodske storitve in svetovanje

Marjeta TerbovĹĄek s.p.

RaÄ?unovodski certiď€ kat za manjĹĄe druĹžbe, samostojne podjetnike in zavode.

041 797 326

RaÄ?unovodske storitve, pomoÄ? pri ustanavljanju podjetja, poslovno in davÄ?no svetovanje

041 797 326

Invazivne tujerodne rastline so groĹžnja biotski raznovrstnosti Vemo, kako ukrepati, ko jih najdemo?

Milena KrstiÄ? – Planinc

ÂťTujerodne so tiste vrste rastlin, ki jih je v novo okolje, v katerem prej niso bile zastopane, nekdo namerno ali nenamerno naselil.

Tiste tujerodne rastline, ki potencialno lahko ali pa Ĺže povzroÄ?ajo gospodarsko ĹĄkodo, pa imenujemo invazivne,ÂŤ je termin pojasni-

Iris Ĺ kerbot: ÂťInvazivke se z lahkoto ĹĄirijo.ÂŤ

la mag. Iris Ĺ kerbot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Invazivne tujerodne rastline vplivajo na gozdove, podobo krajine, gospodarstvo in Ä?lovekovo poÄ?utje in so ena najveÄ?jih groĹženj biotski raznovrstnosti.

ÄŒas, da jih omejimo

Koliko jih poznamo? Vemo, kako ukrepati, ko jih najdemo?

Strokovnjaki pravijo, da so nam

nekatere Ĺže pobegnile izpod nadzora, za druge pa je ĹĄe Ä?as, da bi jih omejili.

Teh rastlin je pri nas vedno veÄ?, vse hitreje se ĹĄirijo, izrivajo avtohtone rastlinske vrste in povzroÄ?ajo nemalo ĹĄkode v kmetijstvu. Pogosto so vzrok tudi za ĹĄtevilne zdravstvene teĹžave ljudi. ÂťVeÄ?ina jih je k nam priĹĄla kot okrasne rastline in so trenutno problematiÄ?ne le kot Ä?edalje bolj razĹĄirjen nadleĹžen in trdovraten plevel, ki izpodriva avtohtono vegetacijo predvsem na kmetijskih zemljiĹĄÄ?ih in travinju in s tem zmanjĹĄuje biotsko raznovrstnost,ÂŤ pravi Ĺ kerbotova. ÂťNekatere med njimi, kot na primer deljenolistna rudbekija, topinambur, japonski in sahalinski dresnik in orjaĹĄki deĹžen, so sicer lepe okrasne rastline, ki pa se s svojo agresivnostjo Ä?edalje pogosteje iz nekmetijskih povrĹĄin ĹĄirijo na travniĹĄke in poljske povrĹĄine. Po naÄ?inu ĹĄirjenja so invazivke zelo raznolike, ljudje pa jim pri tem ĹĄe dodatno nehote tudi pomagamo.ÂŤ

Nekatere ĹĄirili naÄ?rtno

Rastline se razĹĄirjajo s pomoÄ?jo vetra, vode in Ĺživali, ki ĹĄtevilna semena raznaĹĄajo na velike razdalje. Ljudje razmnoĹževalne dele nehote razĹĄirjamo s prevozom zemljine, pridelkov in tudi z gojenjem.

Zaradi medonosnosti so nekatere invazivke naÄ?rtno ĹĄirili Ä?ebelarji (Ĺžlezava nedotika, robinija, japonski dresnik ...), zaradi krmne vrednosti za divjad so jih sadili lovci (topinambur), nekatere okrasne rastline sadimo po vrtovih (metuljnik, japonsko ko-

steniÄ?je, deljenolistna rudbekija ...). ÂťTako invazivke hitro zasedejo nova obmoÄ?ja. Pogosto jih najdemo ob cestah, poteh, vodotokih, vse pogosteje tudi na kmetijskih zemljiĹĄÄ?ih. Problematike njihovega zatiranja se pogosto

Med tujerodnimi invazivnimi rastlinami, ki povzroÄ?ajo teĹžave, ker so tudi vzrok ĹĄtevilnih alergij, je mnogim Ĺže dobro znana pelinolistna ambrozija. V Sloveniji je od leta 2010 njeno zatiranje obvezno, doloÄ?eno z Odredbo o ukrepih za zatiranje ĹĄkodlji-

zgodnje prepoznavanje in zgodnje pravilno ukrepanje. ÂťZ ukrepanjem na pamet lahko rastline ĹĄe razmnoĹžimo in ĹĄe bolj oteĹžimo njihovo zatiranje. V veÄ?ini primerov je pri teh vrstah zelo pomemben ukrep odstranjevanje in uniÄ?evanje rastlin oziroma njihovih delov, preden cvetijo in semenijo. Nikakor pa jih ne odmetavajmo na kompostne kupe, na robove travnikov in paĹĄnikov, na breĹžine ob vodotokih ..., saj se lahko tudi tam zelo hitro ukoreninijo.ÂŤ

Nekatere je zelo teĹžko odstraniti, denimo orjaĹĄko ali kanadsko zlato rozgo. Ĺ e veÄ? let po puljenju celih rastlin je treba nadzorovati obmoÄ?je, ker rade zrastejo nazaj. Nekatere je treba odstranjevati posebej previdno, denimo orjaĹĄki deĹžen. Ta ob stiku koĹže z rastlinskim sokom povzroÄ?i hudo koĹžno reakcijo. Odstranjevati ga moramo z rokavicami in zaĹĄÄ?itno obleko. đ&#x;”˛

Pri Velenjki raste dresnik.

zavemo ĹĄele, ko se s teĹžavami sreÄ?amo tako rekoÄ? na domaÄ?em pragu in je izkoreninjenje rastlin skoraj nemogoÄ?e,ÂŤ pravi specialistka za varstvo rastlin.

Zatiranje ambrozije je obvezno

NavzkriĹžna skladnost kmetovalcem v zahtevi 'Krajina, minimalna raven vzdrĹževanja za minimalno raven vzdrĹževanja zemljiĹĄÄ?' nalaga, da je treba invazivne rastline redno odstranjevati tako, da na preteĹžnem delu kmetijskega zemljiĹĄÄ?a ni tujerodnih vrst.

â?ą

vih rastlin iz rodu Ambrosia. Po njej mora imetnik zemljiĹĄÄ?a, na katerem raste, dolĹžan te odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na naÄ?in, da se ne obraste veÄ?. Za zatiranje ambrozije je uÄ?inkovita veÄ?kratna koĹĄnja. Ker pa se po koĹĄnji ĹĄe obraĹĄÄ?a, je treba koĹĄnjo izvajati celo rastno dobo.

Bistveno zgodnje prepoznavanje in pravilno ukrepanje

Za pravoÄ?asno in uspeĹĄno ukrepanje proti invazivnim rastlinam je bistvenega pomena

ÂťUspeĹĄnejĹĄi bomo, Ä?e bomo ravnali kot dober gospodar in poskrbeli za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja, zgodnje odkrivanje in uniÄ?enje teh rastlin.ÂŤ

Na robu za Petrolovo Ä?rpalko (nasproti RdeÄ?e dvorane) uspeva zlata rozga. Ni pa ĹĄe tako oÄ?itna, ker ĹĄe ne cveti.

KakĹĄne teĹžave povzroÄ?ajo invazivne tujerodne vrste?

Invazivne tujerodne vrste zmanjĹĄujejo pridelek in poveÄ?ujejo stroĹĄke pridelave, spreminjajo podobo krajine, izpodrivajo domorodne rastline in Ĺživali, spreminjajo ekosisteme, nekatere povzroÄ?ajo negativne vplive na zdravje, povzroÄ?ajo ĹĄkodo na objektih, zmanjĹĄujejo poplavno varnost, poveÄ?ujejo erozijo, prepreÄ?ujejo dostop do vode, poveÄ?ujejo stroĹĄke vzdrĹževanja povrĹĄin.

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

8. junija 2017

'Pivovarji' za Gorenje ĹĄe vedno nepremagljivi Od velenjskih 'os' boljĹĄi tudi na zadnji (revijalni) tekmi sezone – Oboji bodo novo sezono zaÄ?eli v precej spremenjeni zasedbi Branko TamĹĄe, ki se je moral pred nekaj sezonami kljub odliÄ?nim igram (dva naslova drĹžavnih prvakov) posloviti z velenjske trenerske klopi, je s svojim Celjani doÄ?akal prejĹĄnji petek v dvorani Zlatorog nov veliki dan. Ĺ˝e 21. naslov drĹžavnih prvakov (Ä?etrti zaporedni v Celju), 20. pokalni naslov, tretjo lovoriko pa so si priigrali z zmago v superpokalu. To je bila resniÄ?no 'velika

pred koncem pa Ĺže s 26 : 21, kar je bila njihova najviĹĄja prednost.

DomaÄ?i trener Branko TamĹĄe je dal priloĹžnost za igro tudi igralcem, ki so do tedaj manj igrali, Gorenje je hitro naredilo prikljuÄ?ek, zato so bili zadnji trenutki tekme dokaj napeti, tudi razburljivi. Gostje so se pivovarjem pribliĹžali na gol zaostanka (28 : 29). Med njihovimi navijaÄ?i je zaĹživelo upanje, da se bodo od

ĹĄnjega trenerja (dr. Marka Ĺ ibilo – op. p.), kolikor sem paÄ? znal; priĹĄle so ĹĄe poĹĄkodbe, slabĹĄa forma nekaterih igralcev v doloÄ?enih obdobjih ... Fantom nimam Ä?esa oÄ?itati, tudi sebi ne, Ĺželeli smo najboljĹĄe, na koncu je Celje zasluĹženo spet prvak.ÂŤ Boste nadaljevali kot pomoÄ?nik? ÂťNe, pomoÄ?nik bo Mare (Marko OĹĄtir – op. p.). Usedli se bomo in videli, kako naprej. Mo-

nekajkrat v tej sezoni nam igra ni stekla. V zadnjih desetih mesecih smo kazali igre na razliÄ?nih kakovostnih ravneh. VeÄ?krat smo pokazali dobre igre, a nismo vzdrĹžali ritma vseh ĹĄestdeset minut. Ta slaba obdobja na tekmah so nas veÄ?krat dotolkla in nam povzroÄ?ila marsikateri poraz. Sezona je za nami. Potrebno je napraviti analizo napak, se regenerirati, za kratko

Igra letos ni tekla po naÄ?rtih

rokometna zabava in parada prvakov', kot so vabili na plakatih na zadnje dejanje letoĹĄnje tekmovalne sezone. ÄŒeprav so pivovarji prvenstvo odloÄ?ili Ĺže pred zadnjo tekmo, ko so si proti Krki priigrali za VelenjÄ?ane neulovljivo prednost, so tudi v zadnjem nastopu razveselili svoje ljubitelje z zmago nad veÄ?nim tekmecem (29 : 28) in niz brez poraza proti Gorenju podaljĹĄali v novo sezono. Pivovarji so sezono konÄ?ali s prednostjo ĹĄestih toÄ?k pred Gorenjem in osmih pred tretjo Ribnico.

Pridih prejĹĄnjih derbijev je ta zadnji dvoboj imel le prvih deset minut in delno na koncu. Po previdni(?) igri obojih je Alem Toskić v 3. minuti dosegel prvi gol, v 10. je s svojim drugim zadetkom popeljal VelenjÄ?ane v vodstvu s 5 : 3. Nato je moral za dve minuti na klop. S ĹĄtirimi goli zaporedoma so domaÄ?i povedli s 7 : 5. Toskić, ki je bil spet na parketu, je z dvema goloma izenaÄ?il na 7 : 7. Ob polÄ?asu so gostitelji nasprotniku uhajali za ĹĄtiri gole, slabih deset minut

sezone poslovili vsaj z neodloÄ?enim rezultatom, Ä?e jih Ĺže ne bodo po decembru 2013 prviÄ? premagali. A ni ĹĄlo in zaÄ?elo se je veliko slavje domaÄ?ih.

Želel sem najboljťe ‌

Borut Plaskan, trener gostov: ÂťÄŒeprav ta tekma ni bila odloÄ?ilna, so fantje pokazati Ĺžar in borbenost, Ĺželeli so zmagati in prekiniti niz nepremagljivosti domaÄ?ih.

DobrĹĄen del jim je uspelo, Ĺžal nam je na koncu malo zmanjkalo. Ĺ˝al tudi nismo uresniÄ?ili cilja, Ĺželje pred zaÄ?etkom sezone. Ĺ˝eleli smo oba naslova. Osvojili nismo nobenega. Vemo, kje smo zamoÄ?ili, izgubili moĹžnost, da bi morda zadnja tekma odloÄ?ala o prvaku.

Razlogov, ki so se pokazali med vso sezono, za naĹĄ neuspeh je veÄ?. Prvi je v zamenjavi trenerja in poĹĄkodbah igralcev. PoskuĹĄal sem Ä?im bolje nadomestiti prej-

Za TamĹĄeta nov izjemen uspeh

goÄ?e bom v klubu ostal v kakĹĄni drugi vlogi.

Bilo nam je teŞko ‌

Niko Medved, kapetan Gorenja: "Ĺ˝e dolgo nisem proti Celjanom igral tekme, ki ne odloÄ?a o niÄ?emer, a si vseeno ĹželiĹĄ zmage. Bilo nam je teĹžko, saj smo bili naÄ?eti zaradi poĹĄkodb in tudi s psiholoĹĄkega vidika. Kot Ĺže

odmisliti rokomet, julija pa Ä?istih misli priti na priprave pred novo sezono."

Eni te ljubijo, drugi te ne marajo ‌ 

Po tekmi so igralce in trenerja Branka TamĹĄeta njihovi navijaÄ?i skorajda 'raztrgali'. Vsak, od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih, se je Ĺželel fotografirati z njimi, dobiti

Dva nogometna turnirja Ĺ martno ob Paki – V okviru mednarodnega sodelovanja bosta v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki potekala dva nogometna turnirja.

DruĹĄtvo za ĹĄport in rekreacijo Klub 81 bo ta konec tedna organizator tradicionalnega sreÄ?anja s prijatelji iz Beograda. Ekipo Paklenih sestavlja kar nekaj bivĹĄih vrhunskih ĹĄportnikov iz Beograda: judoisti, veslaÄ?i, nogometaĹĄi ‌, ki jih sedaj druĹži predvsem nogomet. Prijateljsko nogometno tekmo bodo odigrali jutri (v petek) ob 18. uri na igriĹĄÄ?u v Ĺ martnem ob Paki.

Po tekmi bodo organizatorji pripravili druĹženje pri mladinskem centru, kjer bodo gostje tudi prenoÄ?ili. V soboto jih bodo peljali na izlet na Gorenjsko, kjer si bodo ogledali Brdo (eno od rezi-

podpis ‌ ÄŒe se osredotoÄ?imo na trenerja, ki ostaja zvest klubu, je zanj to nova izjemna sezona in dolgoletna trenerska pot, v kateri Ĺžanje uspeh za uspehom, najprej v Velenju, sedaj v mestu ob Savinji. To je bil zanj, kot v takih trenutkih ugotavljamo, spet eden njegovih najsreÄ?nejĹĄih dni v njegovi karieri.

Vse se je zaÄ?elo v Velenju davnega leta 2009, ko je po dolgi igralski karieri postal najprej pomoÄ?nik takratnemu trenerju Hrvatu Ivici Obrvanu. Hrvat je bil v drugi polovici prvenstvene sezone kaznovan in TamĹĄe je moral uradno voditi moĹĄtvo do konca in se s tedanjimi igralci veselil prvega naslova slovenskih drĹžavnih prvakov v zgodovini kluba.

Z VelenjÄ?ani je nato osvojil kot samostojni trener ĹĄe dva naslova (2011/12, 2012/13), nato se je preselil v Celje, kjer je zaÄ?el kot trener mladincev, a je hitro presedel na trenersko Ä?lansko klop in ekipa je skupaj z njim zaÄ?ela nadaljevala bogatenje vitrin z novimi lovorikami. ÂťSliĹĄi se enostavno, ampak bilo je zelo zelo teĹžko. Tudi v tej sezoni. OdloÄ?ilno je bilo, da smo se dobro pripravili na novo sezono in bili vseskozi zbrani. Kljub teĹžavam, ki smo jih imeli, smo zdrĹžali in zasluĹženo preÄ?kali cilj Ĺže pred zadnjim krogom brez izgubljene tekme in s samo eno izgubljeno toÄ?ko v Velenju. Zelo sem ponosen na fante, na trud vseh, ki ga v Celju vlagajo v ta ĹĄport. Hvala vsem, zlasti upravi in seveda tudi naĹĄim zvestim navijaÄ?em. Ĺ˝al bo veliko igralcev zapustilo klub. Prijaha nek nov sveĹž veter.

Nove sezone se veselim. Imam Ĺže v glavi, kako naj bi hodili po novi poti. Vem, ne bo enostavno, vsakokrat je teĹžko braniti naslov. Upam, da nam bo Ä?im prej uspelo vse to vkomponirati v novo kakovostno celoto.ÂŤ Za Branka so navijali ne le njegovi najoĹžji sorodniki, ampak tudi mnogi drugi iz Velenja. "Verjetno je bilo kar nekaj VelenjÄ?anov v dvorani, ki navijajo zame, za Celje. TakĹĄen je paÄ? ĹĄport. Eni te ljubijo, drugi te ne marajo. Vesel sem zaradi vseh tistih, ki sploh navijajo za rokomet, pa naj bodo to velenjski ali celjski ljubitelji.

Vemo, da je rokomet eden glavnih, paradnih kolektivnih ĹĄportov v Sloveniji, moramo vztrajati, biti pametni, moÄ?ni, zdrĹžati v bliĹžnji, srednji in daljni prihodnosti.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Odhajajo iz Gorenja ‌ V novi sezoni v Gorenjevem dresu ne bo veÄ? (najbrĹž po prejĹĄnjem dogovoru z novim trenerjem Ĺ˝eljkom Babićem) Janeza Gamsa, Luka Mitrovića, AnĹžeta Ratajca (ki zaradi operacije kolena spomladi ni igral), Mitje Nosana ter tretjega vratarja JoĹžeta Baznika. Pisali smo Ĺže, da bodo velenjski klub okrepili slovenski reprezentant Jan Grebenc, ÄŒrnogorec Ĺ˝arko Pejović ter Hrvat Robert Markotić.

Pod vodstvom novega trenerja, ki bo v priprave vkljuÄ?il tudi nekaj nadarjenih mlajĹĄih rokometaĹĄev, bodo zaÄ?eli v drugi polovici julija.

‌ iz Celja pa odhajajo Luka Ĺ˝viĹžej, BlaĹž Janc, Miha Zarabec, Vid Potek, Brazilec Atrhur Patrianove, Litovec Povilas Babarskas in Srb Ivan Gajić, ki bo konÄ?al igralsko kariero. Nadomestili jih bodo Francoz Ivan Anić, ÄŒrnogorec Branko Vujović, Ĺ panec Daniel DuĹĄebajev ter Slovenca Urh Kastelic in Jan JureÄ?iÄ?.

Pomagali nekdanjemu reprezentantu Celjski klub je del vstopnine namenil zdravljenju Nenada StojakoviÄ?a (zaradi teĹžav s hrbtenico je na invalidskem voziÄ?ku), nekdanjemu odliÄ?nemu kroĹžnemu napadalcu (Celja, KrĹĄkega, Dobove, trboveljskega Rudarja ‌), reprezentantu (33-krat je nosil dres z drĹžavnim grbom), nato trenerju. Med drugim tudi mlajĹĄih selekcij v Velenju. Podarili pa so mu tudi celoten izkupiÄ?ek od draĹžbe dresov pivovarjev.

ZmanjĹĄanje ĹĄtevila klubov V prihodnji sezoni bo v prvi ligi znova nastopalo samo dvanajst ekip. V njej ne bo veÄ? Slovenj Gradca 2011, Dola TKI Hrastnik, Drave Ptuj in Istrabenza plini Izole, iz 1. B SRL pa prihajata vanjo Ĺ martno in Slovan.

TAKO so igrali

denc kralja KaraÄ‘orÄ‘evića), Planico z nordijskim centrom, na poti nazaj se bodo ustavili pri izviru Save Dolinke (Zelenci), seveda tudi Bled ne bo manjkal. Po nedeljskem zajtrku naÄ?rtujejo na poti domov ĹĄe obisk enega od zdraviliĹĄÄ?: LaĹĄko, Rimske terme ali ÄŒateĹž.

V soboto, 17. 6., bo v ĹĄportnem centru pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli potekal turnir v malem nogometu v spomin na prezgodaj preminula nogometna navduĹĄenca ter dobra prijatelja Alojza PodgorĹĄka in Franca Brodarja. Na njem bodo nastopili: ekipa slovenskega izseljenskega druĹĄtva Berlin, ekipa njihovih prijateljev, stanujoÄ?ih v Sloveniji ter veteranski ekipi SolÄ?ave, in Kluba 81. đ&#x;”˛

tp

Liga NLB, konÄ?nica za prvaka, 10. (zadnji) krog Celje Pivovarna LaĹĄko: Gorenje Velenje 29:28 (14:10) Celje Pivovarna LaĹĄko: Lesjak in Gajić v vratih, Malus 3, Babarskas, Janc, Razgor 1, SuholeĹžnik, MarguÄ? 1, GroĹĄelj 1, Zarabec 8, Kodrin, Makuc, MaÄ?kovĹĄek 1, Mlakar 5, Ĺ˝viĹžej 6 (3), Bećiri 3. Trener: Branko TamĹĄe.

Gorenje Velenje: Baznik, ZaponĹĄek in Ferlin v vratih, Cehte, Medved 3, Haseljić, OvniÄ?ek 4, Toskić 5, Mitrović 5, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 7 (3), Mazej, KleÄ? 2, Nosan, Brumen 1. Trener: Borut Plaskan Sedemmetrovke: Celje 4 (3), Gorenje 5 (3); IzkljuÄ?itve: Celje 6 minut, Gorenje 10.

Drugi rezultati: Urban Ĺ Ä?ape Loka - Krka 35 : 27 (15 : 12), Koper 2013 - Riko Ribnica 24 : 32 (15 : 16) SokoliÄ? 4; Nosan 7, Fink 5 KonÄ?ni vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 57 toÄ?k, 2. Gorenje Velenje 51, 3. Riko Ribnica 49, 4. Koper 2013 - 44, 5. Urbanscape Loka 37, 6. Krka 29.

Liga NLB, konÄ?nica za obstanek, 14., zadnji, krog Rezultati: Trimo Trebnje - Dol TKI Hrastnik 40 : 33 (26 : 15), Maribor Branik Drava Ptuj 28 : 28 (17 : 9), Jeruzalem OrmoĹž - Istrabenz plini Izola 32 : 28 (15 : 13), Dobova - Slovenj Gradec 2011 23 : 26.

Vrstni red: 1. Maribor Branik 48, 2. Trimo Trebnje 47, 3. Jeruzalem OrmoĹž 45, 4. Do-

bova 34, 5. Slovenj Gradec 2011 27, 6. Dol TKI Hrastnik 26, 7. Drava Ptuj 11, 8. Istrabenz plini Izola 5.

Ĺ˝enski nogomet, pokal Slovenije – finale Teleing GMT Pomurje – Rudar – Ĺ kale Velenje 6 : 0 (4 : 0) Strelke: Monika Conjar (6.), TjaĹĄa Tibaut (13., 24., 32.), Nikoleta Nikolić (76.), Anja PreĹĄa (80., 11 m) Rudar – Ĺ kale: Zilić, Golob (od 35. Maksimović), AgreĹž, ZagajĹĄek (od 75. TiÄ?), KriĹžaj, Lukek, Pijuković, JelovĹĄek (od 86. Ĺ elih), Pleterski, Bric, Turkanović (od 90.

Pinter). Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

8. junija 2017

Trdo delo in prilagajanje

Ni se izĹĄlo po naÄ?rtih, a vijolice ne bodo zlepa klonile

Deseto obletnico delovanja aikido kluba Bush In Velenje so zznamovali z gostitvijo drĹžavnega seminarja slovenske aikido zveze, ki so ga prviÄ? izvedli na prostem

Danes znano, kje bo Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 nadaljevala sezono – Z mladimi delajo dobro Tatjana PodgorĹĄek

Za Ä?lansko ekipo NK Ĺ martno 1928 se spomladanski del sezone ni konÄ?al po priÄ?akovanjih. Med 14 ekipami je kljub dobrim zimskim pripravam pristala krepko na zaÄ?elju prvenstvene lestvice v tretji slovenski nogometni ligi.

Predsednik kluba Zoran Stojko Krevzel razloge za zadnje mesto pripisuje predvsem slabĹĄim rezultatom na zaÄ?etku prvenstvene sezone. Mladi, tudi ĹĄe dokaj neizkuĹĄeni enajsterici, je po dveh, treh porazih padla samozavest. Ekipo so poskuĹĄali obdrĹžati do konca sezone, a so fantom poĹĄle moÄ?i.

li v niĹžji kakovostni skupini, bo zanesljivo naĹĄ cilj Ä?imprejĹĄnja vrnitev v tretjo ligo. Glede na preteklost si Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 to gotovo zasluĹži.

Nam je pa jasno, da bo za to tre-

ObdrĹžati jedro ekipe, razmiĹĄljajo o spremembah pri trenerjih

Na vpraĹĄanje, kako naprej, je sogovornik odgovoril: ÂťVijolice so v svoji dolgi zgodovini doĹživele vzpone in padce, a so se vedno pobrale. Tudi tokrat ne bodo kar klonile. Ĺ˝e dober mesec v klubu pri Ä?lanski ekipi postavljamo stvari na svoje mesto.ÂŤ Prav danes (v Ä?etrtek) naj bi bilo znano, ali bo priĹĄlo do sprememb v tretji nogometni ligi ali ne. Ostaja kanÄ?ek upanja za obstanek v njej, sicer pa se bodo morali sprijazniti, da bodo zgodovino kluba za naslednjo sezono pisali z nastopi v medobÄ?inski ligi. ÂťÄŒe bomo nadaljeva-

Zoran Stojko Krevzel: ÂťÄŒe bomo nadaljevali v niĹžji kakovostni skupini, bo zanesljivo naĹĄ cilj Ä?imprejĹĄnja vrnitev v tretjo ligo.ÂŤ

ba napeti vse sile. Kvalifikacije mladinske in kadetske ekipe za drugo ligo pa dokazujejo, da z mladimi delamo dobro.ÂŤ Po besedah sogovornika so Ä?lansko ekipo Ĺže pred koncem prvenstvene sezone zapustili nekateri igralci, drugi niso veÄ? redno prihajali na treninge. Sedaj se trudijo, da bi za naslednjo sezono obdrĹžali jedro ekipe, ki je

konÄ?ala tekmovanje v spomladanskem delu sezone, ter jo dopolnili z mlajĹĄimi in tudi nekaterimi novimi igralci. Prav tako razmiĹĄljajo o menjavi trenerskega kadra. ÂťPred nami je ĹĄe veliko trdega dela, Ä?e hoÄ?emo stvari pred zaÄ?etkom jesenskega dela prvenstva postaviti na svoje mesto.ÂŤ Ena od stvari, ki je vplivala na prihod novih igralcev in tudi na razpoloĹženje na igriĹĄÄ?u, so – meni Stojko Krevzel – finance. V zvezi s tem tega so sezono izpeljali brez zaostankov pri plaÄ?ilih ali v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah. Jim pa, Ĺžal, klubska blagajna zaradi znanih gospodarskih razmer ne dopuĹĄÄ?a, da bi lahko po plaÄ?ilu vseh obveznosti do nogometne zveze in tudi drugih lahko namenili kakĹĄen evrov za nagrado igralcem. ÂťTo je za upravo kluba izziv, o katerem moramo razmiĹĄljati. Ob tem pa ne morem mimo dejstva, da smo v preteklih letih morali urejati stvari za nazaj. Kljub vsemu ocenjujem delo v klubu za dobro. Rezerve obstajajo, se jih zavedamo in poskuĹĄali jih bomo spremeniti v priloĹžnosti.ÂŤ ÄŒlanska ekipa bo do 10. julija na poÄ?itnicah, nato bo zaÄ?ela redno trenirati. Mladince in kadete pa Ä?akajo kvalifikacije za drugo ligo. đ&#x;”˛

Na tatamijih pod ĹĄotorom ob Velenjskem jezeru je preteklo soboto treniralo veÄ? kot 60 aikidok iz osmih slovenskih klubov, med njimi 21 otrok.

Tina Felicijan

Med razliÄ?nimi borilnimi veĹĄÄ?inami, ki jih gojijo ĹĄtevilni velenjski klubi, je tudi japonska samoobrambna in netekmovalna borilna veĹĄÄ?ina aikido, ki jo je v Velenju predstavil Âťentuziast Dejan BiĹĄÄ?ević, ki ga je pritegnil sloves Velenja kot ĹĄportnega mesta in je tu ustanovil dojo, v katerem zdaj treniramo Ĺže deset let,ÂŤ je povedal danaĹĄnji predsednik Ĺ portno-kulturnega druĹĄtva Bush In Velenje Matej PirmanĹĄek.

V tem Ä?asu se je v Velenju z aikidom sreÄ?alo vsaj tisoÄ? ljudi, kar je za manj popularno borilno veĹĄÄ?ino velika ĹĄtevilka, a jih malo vztraja ĹĄe danes. ÂťLjudje iĹĄÄ?ejo instant reĹĄitve, pri aikidu pa tega ni. Pri aikidu je potrebno veliko in trdo delati, se prilagajati. ÄŒe izhajam iz tega, da aikido ni tekmovalna borilna veĹĄÄ?ina, po-

Usmerili se bodo v delo z mladimi

Ob deseti obletnici se bodo v klubu ĹĄe bolj osredotoÄ?ili na vkljuÄ?evanje in vzgojo otrok, saj so ti bolj obetavni kot odrasli, ki hitreje obupajo. ÂťOtroci pokaĹžejo najveÄ? zanimanja za aikido.

Hitro sprejmejo koncept netekmovalnosti, ker imajo tega dovolj v ĹĄoli. Poleg tega, da se uÄ?imo tehnike, se preprosto druĹžimo tako, kot aikido poudarja: z sodelovanjem in prilagajanjem,ÂŤ je povedal PirmanĹĄek in pojasnil, da usvajanje aikida, ki pri vsakdanjem Ĺživljenju pomaga pri

S temi besedami je najizkuĹĄenejĹĄa igralka, vratarka Jadranka Zilić, opisala poraz z 0 : 6 velenjskih nogometaĹĄic na finalni tekmi z BeltinÄ?ankami na Obali

Rudarke so sezono konÄ?ale slabĹĄe od priÄ?akovanj

Ta vikend je v Konex centru v Ljubljani potekalo 26. drĹžavno prvenstvo v skvoĹĄu. V moĹĄki konkurenci je Ĺže sedmiÄ? zapored slavil VelenjÄ?an Martin MoĹĄnik (Squash klub Konex, Ljubljana), ki je v finalu gladko premagal Janija Makovca, tretje mesto pa je pripadlo Marku Hafnerju. Martin je vse tekme zmagal z rezultatom 3 : 0. Squash klub Velenje je zastopal Maks Bombek. Pri Ĺženskah je slavila Nada BambiÄ? pred Saro Rojnik ter Mojco BlaĹžiÄ?. đ&#x;”˛

Zanimive tekme devetimi porazi, Ä?etrte VelenjÄ?anke pa z desetimi. Rudarke so za prvakinjami zaostale za 31 toÄ?k, za podprvakinjami za 28, za Radomljankami pa za 7 toÄ?k. „To je realno stanje in posledica celotne sezone. Pravih baziÄ?nih priprav nismo imeli, pestile so nas poĹĄkodbe. Vsa Ä?ast mojim dekletom, da nam je uspelo izpeljati sezono do konca.

KonÄ?ni rezultat 6 : 0 pa je pre-

đ&#x;”˛

MoĹĄnik sedmiÄ? zapored drĹžavni prvak

Balinanje

venstvu je bil njihov glavni cilj uvrstitev v konÄ?nico. S Ä?etrtim mestom je bil doseĹžen. Toda poveÄ?ala se je kakovostna razlika med njimi, LjubljanÄ?ankami in Pomurkami, pa tudi v primerjavi s tretjimi Radomljankami.

Olimpija je na prvenstvu doĹživela edini poraz z BeltinÄ?ankami, ki so dvakrat izgubile prav z Olimpijo, Radomljanke na tretjem mestu so sezono konÄ?ale z

obvladovanju stresnih situacij, saj krepi psihofiziÄ?no kondicijo, ni usmerjeno v uÄ?enje prevladovanja enega nad drugim, ampak sodelovanja.

Sodelovanje z namenom medsebojnega izpopolnjevanja pa je moÄ?no tudi med klubi. Pod okriljem Aikikai zveze Slovenije se aikidoke iz razliÄ?nih dodjev vsaj sedemkrat letno sreÄ?ujejo na drĹžavnih seminarjih, ki so priloĹžnost za delo z razliÄ?nimi uÄ?itelji in udeleĹženci razliÄ?nih predznanj. Tako skrbijo za medsebojno povezanost in vzdrĹževanje nivoja veĹĄÄ?in. Nazadnje so seminar izvedli ob Velenjskem jezeru in tako prviÄ? v takem ĹĄtevilu trenirali na prostem, da so marsikomu popestrili dopoldanski sprehod ob jezeru s prikazom aikida.

SkvoĹĄ

ÂťKonÄ?ni rezultat je res grozen ‌ Koper je bil tudi letos gostitelj vseh treh finalov, moĹĄkega, Ĺženskega in mladinskega. Po zmagi (1 : 0) nad AnkaranÄ?ankami na polfinalni tekmi so velenjske nogometaĹĄice vso pozornost namenile finalnemu obraÄ?unu z BeltinÄ?ankami, ki so prav tako krog pred tem izloÄ?ile (3 : 0) Olimpijo. Pomurke so v zadnjem krogu na tekmi sezone drĹžavnega prvenstva na svojem igriĹĄÄ?u ostale brez sedmega naslova, saj so si prvega priigrale igralke Olimpije. Pomurke so vodile Ĺže z 2 : 0. Nato so ostale brez izkljuÄ?ene igralke in LjubljanÄ?ankam, ki v prvi ligi nastopajo ĹĄele drugo sezono, je uspel veliki podvig, zmaga s 3 : 2. Ta poraz je braniteljice naslova zelo prizadel in morda so v velenjskem klubu upali, da se do finalne tekme v Kopru ne bodo pobrale. Pomurke pa so nasprotnice povsem nadigrale, bile od njih za razred ali dva boljĹĄe in jim nasule v mreĹžo pol ducata Ĺžog, svojo pa ohranile nedotaknjeno.

Tako so rudarke sezono konÄ?ale slabĹĄe od priÄ?akovanj. V pokalnem tekmovanju je drugo mesto hitro pozabljeno. V pr-

tem ne ostanejo najboljĹĄi, ampak najbolj vztrajni in tisti, ki se najdejo v aikidu.ÂŤ V velenjskem klubu redno trenira osem odraslih, zadnji dve leti pa izvajajo tudi treninge za otroke razliÄ?nih starostnih skupin.

visok,“ je dejal po visokem porazu v Kopru trener DuĹĄan UrĹĄnik. Vsekakor se v novi tekmovalci sezoni od njega priÄ?akuje, da bo ekipo po konkurenÄ?nosti spet pribliĹžal LjubljanÄ?ankam in BeltinÄ?ankam oziroma vsaj igri Radomljank. đ&#x;”˛

S. Vovk

V Ä?etrtek dopoldne je bilo na igriĹĄÄ?u DU Velenja sreÄ?anje z gosti iz Slovenskih Konjic. Vreme je ponoÄ?i naredilo svoje, tako da je bil teren veÄ? kot dobro pripravljen. V prijetnem ozraÄ?ju je bilo sreÄ?anje kar nekaj Ä?asa enakovredno, nato pa so se domaÄ?ini razigrali in na koncu obÄ?utno zmagali z rezultatom 8 : 0 in veliko toÄ?kovno razliko. Na drugem sreÄ?anju v prvi ligi je vodilna ekipa PDU Gorica gostovala v Ĺ entjurju, kjer ni imela preteĹžkega dela z domaÄ?ini, ki jih je premagala z rezultatom 2 : 6, pa tudi toÄ?kovna razlika

je bila v korist Gorice.

IstoÄ?asno je bila tudi tekma v Vinski Gori, kjer so domaÄ?ini gostili zelo moÄ?no BK Polzelo. SreÄ?anje je bilo zelo zanimivo, domaÄ?ini pa enako vredni favoriziranim gostom.

No koncu jim je zmanjkalo moÄ?i in sreÄ?e, tako da je bil rezultat le v korist gostov 2 : 6, toÄ?kovni seĹĄtevek pa v ravnovesju 33 : 33, kar se redko zgodi.

Vrstni red ekip: 1. PDU Gorica 10 toÄ?k, 2. BK Polzela 9, 3. DU Velenje 7, 4. BĹ DU Premogovnik 7, 5. DU Slovenske Konjice 5, 6. DU Vinska Gora 2, 7. BD Ĺ entjur 2.

Ekipa BĹ DU Premogovnik je bila v tem kolu prosta. đ&#x;”˛ T. F.

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 18

18 Velenje, 3. junija – V soboto dopoldne, od 8. ure dalje, je na velenjskem Titovem trgu potekalo tekmovanje mladine Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. Pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke so se v razgibanem vremenu pomerili za pokal Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, izvedli pa so tudi 1. pokalno tekmovanje mladine v savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji. Na tekmovanju so priÄ?akovali 66 gasilskih enot iz savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije, priĹĄli sta dve manj. Ko je le uro po zaÄ?etku tekmovanja zaÄ?elo moÄ?no deĹževati, so tekme prekinili le za pol ure, saj gasilcev tudi deĹž ne ustavi. Mokri bi bili tudi brez deĹžja, saj so najmlajĹĄi nosili vedra z vodo, ĹĄtel pa je zbir koliÄ?ine vode, mladinci pa so po tem, ko so hiteli sestavljati gasilske cevi, poskrbeli, da je iz njih visoko v zrak brizgnil curek vode.

Pogled na veÄ? kot 600 mladih gasilcev in njihove mentorje, ki so Titov trg spremenili v tekmovaliĹĄÄ?e, je bil navduĹĄujoÄ?.

In hkrati dokaz veÄ?, da v gasilskih vrstah nimajo teĹžav s podmladkom. Vodja tekmovanja Boris Lambizer, sicer tudi poveljnik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, nam je povedal: ÂťGre za vsakoletno tekmovanje, vendar z razliÄ?nimi disciplinami. Letos je tekmovanje MatevĹža Haceta, zato izvajamo mokre vaje. Sicer pa pripravljamo tudi tekmovanja s suhimi vajami. Tovrstna tekmovanja so zelo pomembna za naĹĄo mladino; ne le zaradi druĹženja, ampak tudi, da preverijo svoje psihofiziÄ?ne sposobnosti. To so naĹĄi bodoÄ?i operativci, ki jim v vseh druĹĄtvih in na zvezi posveÄ?amo posebno skrb.Âť Dodal je, da so tekmovanje v srediĹĄÄ?u mesta pripravili tudi zato, da mlade gasilce vidi Ä?im veÄ? ljudi.

ÂťVsi smo radi gasilciÂŤ

Med tem se pomeĹĄamo med tekmovalce in mentorje. Mateja Tepej je dolgoletna mentorica

GASILCI, MODROBELA KRONIKA

Dvakrat mokre gasilske vaje Nevihta ni ustavila mladih gasilcev, ki so tekmovali na velenjskem Titovem trgu – Sodelovalo kar 64 gasilskih desetin – Tokrat so izvajali mokre vaje

â?ą

MlajĹĄi so nosili vedra, polna vode, mladinci pa so sestavljali cevi in poskrbeli, da je iz njih na koncu brizgnil curek vode. Ĺ tela je hitrost, pa tudi izvedba vaje.

600 mladih gasilcev je Titov trg spremenilo v tekmovaliĹĄÄ?e.

mladim gasilcem v PGD Ĺ kale.

Je tudi predsednica mladinske komisije pri gasilski zvezi. Po tem, ko so njeni pionirji opravili vse vaje, nam je povedala: ÂťSuper je biti mentorica mladim gasilcem. VĹĄeÄ? mi je, ker imam fante, ki se za gasilstvo hitro navduĹĄijo. Veseli so, ko dobijo svojo gasilsko uniformo, se veselijo na tekmovanjih, tudi Ä?e nam ne gre.

Sicer pa mlade gasilce zaÄ?nemo

Ne puĹĄÄ?ajte znakov, da vas ni doma đ&#x;”˛

Ujel tatu, ki je veliko kradel

Izginilo otroĹĄko kolo

Velenje, 31. maja – Stanovalec je na TomĹĄiÄ?evi cesti v Velenju skozi okno videl sumljivega moĹĄkega, ki je poskuĹĄal odpreti vrata njegovega avtomobila. Takoj je stekel ven in ga zadrĹžal na kraju do prihoda policije. Policisti so ugotovili, da je neznanec imel pri sebi kar nekaj predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, med njimi pa tudi kljuÄ?e avtomobila, ki je bil ukraden na KoroĹĄkem.

Avtomobil so policisti naĹĄli, osumljenca pa so dodobra izpraĹĄali in zanj napisali kazensko ovadbo.

Velenje, 31. maja – Tudi kleti v veÄ?stanovanjskih stavbah niso varne pred nepridipravi. PrejĹĄnjo sredo so velenjski policisti obravnavali vlom v klet stanovanjskega bloka na GoriĹĄki cesti.

Lastniki pogreĹĄajo otroĹĄko kolo, vredno 250 evrov.

Ĺ martno ob Paki, 31. maja – V Ĺ martnem ob Paki so policisti prejĹĄnjo sredo obravnavali vlom v delavnico. Storilec je ukradel veÄ? razliÄ?nega orodja in menjalnikov za tovorna vozila.

Boris Lambizer

Mateja Tepej

Zbil motorista in pobegnil Velenje, 1. junija – Pred tednom dni so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o na Efenkovi cesti.

Neznani voznik osebnega avtomobila Citroen rjave barve je zbil voznika motornega kolesa in ga laĹžje telesno poĹĄkodoval.

Zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in prometne nesreÄ?e velenjski policisti pozivajo vse, ki bi o tem karkoli

Jan Zupan

izobraĹževati tako, da jim predstavimo gasilsko orodje. VoĹžnja z gasilskim avtom je vedno zakon. Potem se zaÄ?nemo pripravljati na tekmovanja, prenaĹĄamo vedra z vodo, govorimo o pome-

nu takih vaj. Veliko treniramo v igri; z vodnimi curki zbijamo Ĺžogo in podobno. Mentorji si zadnja leta veliko prizadevamo za enotnost; fantje tako postanejo prijatelji in se zavedajo, da

vedeli, da pokliÄ?ejo na policijsko postajo Velenje.

tike, v Velenju pa si je drĹžavljan Irske izposodil avto, ki ga ni nikoli vrnil. O tem so policisti takoj obvestili vse naĹĄe in tuje varnostne organe. Kmalu so jih poklicali kolegi iz MadĹžarske, ki so avto naĹĄli in ga tudi zasegli.

Ukradli ĹĄest zajcev

Veliko ljudi Ĺže odhaja na dopuste, zato policisti opozarjajo, da pred odhodom od doma zavarujejo svoje premoĹženje. Varneje je, Ä?e ne puĹĄÄ?amo vtisa, da nas ni doma, saj tudi tatovi zaÄ?enjajo svoje sezonsko delo, ko bodo vlamljali v hiĹĄe in stanovanja.

Vlomil v delavnico

8. junija 2017

Velenje, 1. junija – V Ĺ kalah pa je ĹĄe neznani tat vlomil v zajÄ?nik in ukradel ĹĄest zajcev. Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 100 evrov.

Policisti so si kraj zloÄ?ina dobro ogledali, na osnovi zbranih dokazov pa bodo napisali kazensko ovadbo.

Kriva je bila maÄ?ka Velenje, 2. junija – V petek so reĹĄevalci Zdravstvenega doma Velenje obvestili policiste, da so pri Beli dvorani oskrbeli kolesarja, ki je padel, ko se je umikal maÄ?ki. Kolesar se je lahko telesno poĹĄkodoval.

Izginil mestni Bicy Velenje, 2. junija – V petek so velenjski policisti prejeli prijavo tatvine mestnega kolesa Bicy.

Trudijo se, da ga najdejo in vrnejo lastnici Mestni obÄ?ini Velenje. ÄŒe bodo ob iskanju naĹĄli tudi tatu, bodo ĹĄe bolj zadovoljni.

Avtomobilske prigode Velenje, 2. junija – V Pleťivcu je neznanec v petek na osebnem avtomobilu prerezal tri pnevma-

Pijan Ĺželel preplavati jezero Velenje, 3. junija – Gasilci so v soboto obvestili policiste, da so morali iz Velenjskega jezera reĹĄiti moĹĄkega, ki se je po tem, ko je s prijatelji popival na Velenjski plaĹži, odloÄ?il, da bo preplaval jezero. Ĺ lo naj bi za izziv pri fantovĹĄÄ?ini, ki bi se lahko tragiÄ?no konÄ?al. ReĹĄevalci so moĹĄkega pregledali in ugotovili, da je z njim vse v redu. Vsaj fiziÄ?no.

nam lahko uspe samo, Ä?e smo povezani.ÂŤ Ne le da so povezani v gasilskih desetinah, povezani so tudi mentorji iz razliÄ?nih gasilskih druĹĄtev. ÂťSkupno nam je, da smo vsi radi gasilci,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄa sogovornica. Mladinec Jan Zupan se je na tekmovanje svoje desetine iz PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto ĹĄe pripravljal, ko smo mu postavili nekaj vpraĹĄanj. ÂťZa to tekmovanje smo se dobro pripravili, veliko smo vadili, tudi vpraĹĄanja za kviz. V bistvu smo se imeli zelo fajn. Gasilec sem od prvega razreda osnovne ĹĄole, sedaj konÄ?ujem sedmi razred. Pri gasilcih mi je vĹĄeÄ?, ker znajo pomagati in so zelo hitri. Ker se rad zmoÄ?im

z vodo, mi je vĹĄeÄ?, da so letos na vrsti mokre vaje. V naĹĄi druĹžini nihÄ?e doslej ni bil gasilec, a me starĹĄi moÄ?no podpirajo. Tudi danes so tukaj, da bodo navijali za mojo desetino.ÂŤ OÄ?itno je pomagalo, saj je Janova ekipa med mladinci v tekmovanju za pokal GZ Ĺ aleĹĄke doline zasedla drugo mesto. Zmagala je ekipa PGD Vinska Gora, tretje mesto pa je zasedla ekipa PGD Lokovica.

Med mladinkami so zmagale Ä?lanice PGD Ĺ martno ob Paki, drugo mesto je zasedla ekipa PGD TopolĹĄica, tretje pa PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto. Med pionirkami je zmagala ekipa PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto pred PGD Ĺ martno ob Paki in PGD TopolĹĄica. Med pionirji je slavila ekipa PGD Lokovica pred desetino PGD Gaberke 2 in PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto. Na regijskem tekmovanju je med pionirji PGD Lokovica zasedla drugo mesto. Med pionirkami je zmagala desetina PGD Ĺ oĹĄtanj, ekipa PGD Ĺ martno ob Paki je bila bronasta. Med Mladinci je ekipa PGD Vinska Gora zasedla drugo mesto, med mladinkami pa je drugo mesto osvojila desetina iz PGD Ĺ martno ob Paki, tretje pa PGD TopolĹĄica. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Ĺ e eno tekmovanje ÄŒlani in starejĹĄi gasilci in gasilke iz savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije bodo tekmovali to nedeljo na nogometnem stadionu v Ĺ martnem ob Paki.

Tudi tam priÄ?akujejo 60 gasilskih enot. ÄŒlani in starejĹĄi gasilci in gasilke pa bodo tekmovali v nedeljo, 11. junija, na nogometnem stadionu v Ĺ martnem ob Paki. Tudi tam priÄ?akujejo 60 gasilskih enot.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Izginila ĹĄolska torba Velenje, 31. maja – V sredo je obÄ?anka prijavila tatvino, ker je neznanec njenemu sinu na osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda ukradel ĹĄolsko torbo, v kateri je imel med drugim tudi dioptrijska oÄ?ala. Policisti nepridiprava ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Prosila za pogovor s sosedo Velenje, 2. junija – V petek je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka, ki je policistom povedala, da ima na PreĹĄernovi cesti teĹžave s sosedo, ki jo ves Ä?as Ĺžali. ZaĹželela si je, da sosede ne bi kaznovali, ampak bi se policisti z njo le pogovorili in ji odsvetovali takĹĄno poÄ?etje. In tako so tudi storili, v upanju, da bo pogovor zalegel.

Kriva je bila trava

travi, ki je padala na sosedovo stran. Policisti so ju tokrat le opozorili.

Gola po kruh Velenje, 3. junija – Iz ene od velenjskih pekarn so policiste obvestili, da je k njim priĹĄla gola obÄ?anka, ki se je vedla nekoliko nenavadno. Policisti so poklicali zdravnika, ki je hitro ocenil, da je najbolje, Ä?e nudistko pregleda psihiater.

Vikend zabav Velenje, 3. junija – V soboto ponoÄ?i so se policisti ukvarjali s preglasno glasbo v TopolĹĄici, pijancem, ki je hodil po sredi ceste, pa preglasno glasbo v lokalu na KidriÄ?evi cesti in preglasno glasbo v Gaberkah. V nedeljo pa so plaÄ?ilni nalog napisali obÄ?anu iz kraja Gorenje. Tudi ta je bil nekoliko preglasen s svojo zabavo.

Šmartno ob Paki, 2. junija – Na Malem Vrhu pa sta se v petek sprla soseda, ki se nista mogla dogovoriti o pokoťeni

Premisli! Alkohol ubija!

Velenje, 5. junija – V ponedeljek se je zaÄ?ela nacionalna preventivna akcija 'alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu'. Alkohol Ĺžal ĹĄe vedno ostaja eden najpogostejĹĄih dejavnikov najhujĹĄih prometnih nesreÄ?, pogosto se povezuje s prehitro voĹžnjo ter voĹžnjo v nasprotni smeri oziroma strani. V zadnjih letih pa naraĹĄÄ?a tudi deleĹž drog v prometu, ki enako pomembno poveÄ?ujejo tveganje. Z aktivnostmi Ĺželijo jasno sporoÄ?iti vsem udeleĹžencem v prometu, da alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi ne sodijo v promet. V Ä?asu akcije, ki bo potekala do 11. junija, bodo policisti in obÄ?inska redarstva izvajali tudi poostren nadzor predvsem med vozniki motornih vozil. V Velenju đ&#x;”˛ ga izvajajo tudi policisti prometniki na kolesih.

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

8. junija 2017

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Pomladni koncert na OĹ Ĺ alek 'Neki deÄ?ek je sreÄ?al pomlad. Pravi, da bila je zelo zelo ĹĄe mlada, da se mu je nasmehnila, kot bi njega imela najbolj rada. Neka deklica je sreÄ?ala pomladni dan. Pravi, da je bil zelo zelo ĹĄe mlad in da ji je ĹĄe pomeĹžiknil, kot imel bi prav njo najbolj rad. Neki deÄ?ek in neka deklica bila sta pomladni dan in pomlad.'

Z neĹžnimi verzi Ferija LainĹĄÄ?ka se je v torek, 23. maja, ob 18. uri v avli naĹĄe ĹĄole priÄ?ela

glasbeno-plesna prireditev Pomladni koncert.

V pisan ĹĄopek smo povezali razliÄ?ne melodije in ritme v izvedbi pevcev otroĹĄkega in mladinskega pevskega zbora, zborÄ?ka PRVIH, vokalnih in instrumentalnih solistov, Ä?lanov ansambelske igre in pevske skupine uÄ?iteljic OĹ Ĺ alek. Za posebno doĹživetje posameznih pevskih toÄ?k je poskrbela ĹĄolska instrumentalna skupina The band, za plesne ritme pa naĹĄe

uÄ?enke iz plesne ĹĄole M Dance.Ob zakljuÄ?ku pomladnega veÄ?era smo skupaj z obiskovalci zapeli v en glas pesem Dan ljubezni skupine Pepel in kri in se tako pridruĹžili vseslovenski pobudi, da uglasimo naĹĄo deĹželo v imenu ljubezni do glasbe, prijateljstva in ljubezni.

Iskrena hvala vsem, ki ste s prostovoljnimi prispevki obogatili ĹĄolski sklad. đ&#x;”˛

Barbara RoĹĄer

Kumrovih 90 let Šoťtanj – V Ravnah pri Šoťtanju znajo krajani in tudi organizacije izkazati pozornost svojim krajanom. Obisk Ivana Kumra, ki je dopolni 90 let svojega Şivljenja, pa je bila posebna priloŞnost.

Ivana Kumra imajo krajani radi iz veÄ? razlogov, njegova odlika je prijaznost in pozornost do ljudi, pa tudi veselje in skrb za kraj. Z Ĺženo Angelo zdaj v zrelejĹĄi dobi rad naredi kakĹĄen krog po Ravnah, njuna hiĹĄa pa je odprta za mnoge prijatelje.

Tudi zato so mu ob jubileju stisnili roko in se mu zahvalili za dosedanje delovanje in njegov prispevek skupnosti, posamezniki in predstavniki KS Ravne, manjĹĄi slovesnosti je prisostvoval tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. Brez harmonike ni ĹĄlo,

Most prijateljstva Kot vsako leto smo uÄ?enci OĹ Gustava Ĺ iliha tudi letoĹĄnjega maja obiskali osnovno ĹĄolo Sestre Ilić v Valjevu, s katero Ĺže vrsto let vzdrĹžujemo stike in s tem nadgrajujemo naĹĄ projekt Most prijateljstva.

Tako smo v Ä?etrtek, 25. maja, v zgodnjih jutranjih urah krenili na pot. Gnala nas je radovednost, kako bo v novem okolju, med ljudmi druge kulture in drugaÄ?nih navad. Ĺ˝e sam prihod je bilo posebno doĹživetje.

PriÄ?akali so nas uÄ?enci, njihovi starĹĄi in uÄ?i-

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko moÄ?no spremeni vaĹĄo prihodnost. Sploh, Ä?e si Ĺželite zamenjati delovno mesto. ÄŒeprav veÄ?jih sprememb v Ĺživljenju nimate radi, so vÄ?asih te nujno potrebne. Pritiski v sluĹžbi vas namreÄ? Ĺže nekaj Ä?asa Ĺžalostijo, predvsem pa moÄ?no utrujajo. Ideje o tem, kako se lahko izvleÄ?ete iz tega, ĹĄe ne boste naĹĄli. A je veliko Ĺže, da ste se zaÄ?eli ukvarjati z njo. PogreĹĄali boste predvsem dolge pogovore s partnerjem, ki so vas vedno pomirili.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

VaĹĄ banÄ?ni raÄ?un bo pretanek za vse vaĹĄe Ĺželje in potrebe, saj ste jih zadnje Ä?ase precej poveÄ?ali. Vzemite se v roke, preden se boste preveÄ? zadolĹžili. Iz seznama Ĺželja jih Ä?rtajte vsaj pol. Kar pa se ljubezni tiÄ?e, bo ĹĄe naprej najlepĹĄe tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta, pa Ä?eprav boste vsak dan bolj Ä?utili, da je pomlad prinesla tudi Ĺželjo po bliĹžini in drobnih neĹžnostih. Tisti, ki partnerja Ĺže imate, jih boste deleĹžni vsaj nekaj. Tisti, ki ga nimate, pa si boste spet postavljali previsoke standarde, da bi se v resniÄ?nem Ĺživljenju kaj zgodilo Ĺže v bliĹžnji prihodnosti.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Prva polovica junija vam bo manj naklonjena, kot vam je bil mesec maj. A bodo daljĹĄi dnevi in pravo poletje, ki vas bo spet razvajalo, vseeno pomagali, da boste zbrali vso potrebno voljo in energijo, da premagate stopnice, ki jih morate tokrat na poti do cilja preskakovati, ne le prehoditi. Ĺ˝al se boste v naslednjih dneh morali ukvarjati tudi z drugimi in njihovimi teĹžavami. Ker veste, da gre pri njih posredno tudi za vas in vaĹĄo prihodnost, boste stisnili zobe in pomagali. Po svojih moÄ?eh, seveda. Ponudba, ki jo boste dobili v ponedeljek, bo poslovna. Ne recite takoj, da, prej vse dobro preverite.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Pred vami je odliÄ?en teden. Vse, kar boste zaÄ?eli, boste tudi uspeĹĄno dokonÄ?ali. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se dnevno umirite in si konÄ?no priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. A tudi, Ä?e vam kdo reÄ?e, da si vzamete urico Ä?asa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na poletnem soncu ali v prijetni senci, si tega ne boste privoĹĄÄ?ili. Ker ne znate veÄ?. Nenehno hitenje je trenutno najveÄ?ja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporoÄ?ilo, da ste Ĺže predolgo napeti. BoleÄ?ina je vedno znak, da se nekaj dogaja z vami. Zato je ne ÂťpresliĹĄiteÂŤ.

instrument, ki ga tudi sam obvladuje, je zapel med zbrano druĹĄÄ?ino. Ker je pred kratkim enako obdobje Ĺživljenja zaokroĹžil

Franc Hudomalj, je bila njegova Ä?estitka ĹĄe posebej prisrÄ?na.

telji ĹĄole. Povabili so nas v ĹĄolo, kjer smo spoznali svoje gostitelje, s katerimi smo odĹĄli na njihove domove. Spoznali smo njihove druĹžine in bili preseneÄ?eni nad njihovo gostoljubnostjo.

Naslednje dopoldne smo preĹživeli na njihovem ĹĄolskem igriĹĄÄ?u. Izpeljali smo dve tekmi.

NaĹĄa dekleta so se pomerila v odbojki, kjer smo naleteli na premoÄ?no ekipo odbojkaric njihove ĹĄole. Fantje pa so se izkazali v nogometu, v katerem smo zmagali.

Po tekmi in obilnem obroku pri gostiteljih smo uĹživali v ogledu mesta in vseh njegovih lepot. UdeleĹžili smo se tudi slovesnosti ob dnevu ĹĄole. Ob tej priloĹžnosti so pripravili prijeten program in pogostitev.

ZveÄ?er pa smo zaÄ?utili utrip mesta. Ljudje

se sprehajajo, pogovarjajo, veselijo. Spoznali smo pravo valjevsko zabavo, ki so jo imeli maturanti ob zakljuÄ?ku srednje ĹĄole.

Zadnji dan smo si pod vodstvom njihovih profesorjev ogledali ĹĄe muzej in znamenitosti mesta.

V veÄ?ernem Ä?asu smo se dobili pri avtobusu. Slovo je bilo ganljivo. Kamorkoli si pogledal, si se sreÄ?al s solznimi oÄ?mi. Ĺ e zadnji objemi, mahanje v slovo in ‌ naĹĄ avtobus je odpeljal. Zapustili smo lepo mesto, deĹželo prijaznih ljudi in nove prijatelje.

Toda obljubili smo si, da bomo ohranili to, kar so nam dali ti dnevi.

Ob svetovnem dnevu hipertenzije Krvni tlak je tlak, ki ga kri med cirkuliranjem povzroÄ?a na steno arterij. SistoliÄ?ni krvni tlak (viĹĄja vrednost) je najviĹĄji tlak v arteriji v Ä?asu srÄ?nega utripa (ko se srce skrÄ?i). DiastoliÄ?ni krvni tlak (niĹžja vrednost) je najniĹžji krvni tlak v Ä?asu med dvema srÄ?nima utripoma (ko srce poÄ?iva in se polni s krvjo). Krvni tlak ni ves Ä?as enak. Normalno je, da Ä?ez dan veÄ?krat prehodno naraste (lahko tudi do visokih vrednosti) in nato spontano upade.

Visok krvni tlak ali z drugim imenom arterijska hipertenzija je eden najpomembnejĹĄih dejavnikov tveganja za obolevnost srÄ?no-Ĺžilnega sistema. Imenujemo ga tudi Âťtihi ubijalecÂŤ, ker se njegovih posledic dalj Ä?asa ne zavedamo, veÄ?krat ga odkrijemo takrat, ko je Ĺže priĹĄlo do okvare tarÄ?nih organov. Zato je pomembno, da vsak posameznik Ĺže od mladosti dalje pozna svoj krvni

Pred vami je Ä?as velikih, a dobrih sprememb. Te bodo dnevno na vaĹĄem urniku. Ne bo vas motilo, ker boste morali moÄ?no spremeniti bioritem in ĹĄtevilne navade. Ob tem pa se boste zavedali, da se boste konÄ?no lahko finanÄ?no osamosvojili in zaĹživeli veliko bolj po svoje. Precej teĹžav bo tudi v ljubezni. Tisti, ki vam je vsak dan bolj vĹĄeÄ?, je zasedene. ÄŒeprav trdi, da v njegovi zvezi ni veÄ? ljubezni, bodite previdni. Ne dopustite, da vas simpatija izrabi za ĹĄÄ?it pred lastnimi napakami.

Zadovoljne po napornem dnevu

tlak in ga redno, vsaj enkrat letno, tudi kontrolira. Vsako leto 17. maja zaznamujemo svetovni dan hipertenzije in namen je ozaveĹĄÄ?anje ljudi o normalnih vrednostih krvnega tlaka ter pomenu zdravega naÄ?ina Ĺživljenja in zdravljenju Ĺže odkrite hipertenzije. Letos

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

MBK, foto Nik JanÄ?iÄ?

Urban Kuhar, Gaber ÄŒujeĹĄ; 9. razred

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Naslednji dnevi res ne bodo enoliÄ?ni. A sedaj Ĺže veste, da so takĹĄni z razlogom. VaĹĄ trud se bo vendarle poplaÄ?al. ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. Na trenutke vas bo celo imelo, da bi na glas kriÄ?ali in vsem povedali, kaj vas jezi in kaj mori. Sprostitev boste naĹĄli v naravi. Najbolj zadovoljni boste tisti, ki boste delali z zemljo, saj vas ta vedno pomiri. ÄŒe boste pazili ĹĄe na prehrano in iz jedilnika Ä?rtali sladkarije, se boste v svoji koĹži poÄ?utili vsak dan boljĹĄe.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V teh dneh boste naredili plan, kako boste preĹživeli poletje. Ali pa ga boste vsaj skuĹĄali izdelati, kajti naenkrat bo vmes poseglo toliko ljudi, vsak s svojimi Ĺželjami, da ne veste veÄ?, ali vam bo uspelo. NaÄ?rtovanje se vam bo vseeno zdelo zabavno, saj se boste ob njem morali veliko pogovarjati s sorodniki, ki bodo naravnost zabavni. Zmanjkovalo pa vam bo ustvarjalne energije. To bo znak veÄ?, da se morate Ä?im prej ÂťodklopitiÂŤ, vsaj za nekaj dni. FinanÄ?ne zmoĹžnosti so zadnje Ä?ase dobre, zato si privoĹĄÄ?ite vse, kar si resniÄ?no Ĺželite. Sploh, ker bo poÄ?utje odliÄ?no.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒe boste upoĹĄtevali navdih in intuicijo, lahko do konca ĹĄolskega leta, ko bo tudi za vas nastopil Ä?as poletnega odklopa, naredite vse, kar ste si zastavili. Prava sreÄ?a je, da ste v teh dneh ĹĄe vedno tako zaposleni, da vam dnevi, kar polzijo skozi prste. Tako ne boste imeli Ä?asa, da se posveÄ?ate partnerju in njegovim teĹžavam. Te so tokrat prenapihnjene, zato se boste umikali in ne boste Ĺželeli sodelovati pri iskanju reĹĄitev. ÄŒe ne bi bilo tako, bi se verjetno veÄ?krat ustraĹĄili, kaj vama bo prinesla prihodnost. Ugotavljate namreÄ?, da partner v vas ne budi veÄ? pravih Ä?ustev. Prej vam gre na Ĺživce.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

se je pridruĹžilo tudi Mednarodno zdruĹženje za hipertenzijo ob svoji 50-letnici obstoja, s spoznanjem, da je poveÄ?ano zavedanje o hipertenziji poglavitno za boj proti zviĹĄanemu krvnemu tlaku. Tako je bil letos svetovni dan hipertenzije podaljĹĄan v celomeseÄ?no globalno aktivnost 'Mesec Meritev Maj 2017'. Tudi v naĹĄem Zdravstvenem domu smo sodelovali v projektu, ki so ga pripravili ZdruĹženje zdravnikov druĹžinske medicine, Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje, LekarniĹĄka zbornica Slovenije in Univerzitetni kliniÄ?ni center Ljubljana. 17. maja smo sestre referenÄ?nih ambulant, skupaj z zdravstvenovzgojnim centrom (odrasla preventiva), izvajale meritve krvnega tlaka za vse obiskovalce in zaposlene Zdravstvenega doma. Izvedle smo okoli 100 meritev krvnega tlaka, zabeleĹžile in posredovale anonimne podatke, pomembne za izvedbo raziskave, in zdravstvenovzgojno svetovale. Odziv na projekt in izvajanje meritev je bil zelo dober. Upamo, da smo in bomo tudi v prihodnje s takĹĄnimi akcijami pripomogli k veÄ?jemu ozaveĹĄÄ?anju ljudi, kajti z izboljĹĄanjem Ĺživljenjskega sloga lahko bistveno izboljĹĄajo svoje zdravje in kakovost Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Barbara Vavkan, dipl. m. s.

Do konca prihodnjega tedna bodo vse naravne sile na vaĹĄi strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgÄ?as in da boste uĹžili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, Ĺželjami in idejami. Drugi bodo v tem Ä?asu predvsem vaĹĄi spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne Ä?asa ne volje ukvarjati. Naenkrat boste vedeli tudi, kako izboljĹĄati svoj materialni poloĹžaj. ÄŒe ne boste naredili niÄ?esar konkretnega, se paÄ? niÄ? ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej, ki vam rojijo po glavi, je namreÄ? izvedljivih. In dobiÄ?konosnih tudi.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Projekt, ki ste se ga lotili Ĺže v zaÄ?etku leta, se ĹĄe ne bo premaknil iz mrtve toÄ?ke. To vas bo jezilo, hkrati pa se boste zavedali, da boste privarÄ?evali le, Ä?e boste trikrat pretehtali vsako potezo in dobro preuÄ?ili vse ponudbe. Zato se boste sproti tolaĹžili, da vedno ne gre tako hitro, kot bi Ĺželeli. Sploh, ker boste tokrat res imeli sreÄ?no roko tudi pri izbiri poslovnih partnerjev. Pri delu vam bo najveÄ? teĹžav povzroÄ?ala utrujenost. PreveÄ? stvari imate trenutno v delu, zato ne morete biti mirni. Ĺ˝al pa tudi nestrpni ne smete biti. ÄŒe boste, se bo ĹĄe bolj zalomilo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V naslednjih dneh vas Ä?aka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov, ki vam bodo vraÄ?ali energijo. Planeti vam napovedujejo velike premike na podroÄ?ju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo, kaj zelo dramatiÄ?nega, vendar po vaĹĄih Ĺželjah in priÄ?akovanjih. ÄŒeprav vztrajnost za vas ni ravno pogosta, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odloÄ?itvah, povezanih z delom. Uspelo vam bo. V naslednjih dneh boste doĹživeli veliko sprememb.

VeÄ?ina bo dobrih in lepih. Na trenutke bo slabo le poÄ?utje, kar boste pripisovali utrujenosti.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Glavnina dogajanja se bo Ĺžal spet vrtela okoli denarja, ki ga ne bo dovolj za vse vaĹĄe Ĺželje in potrebe. Pa to ne bo edini problem. ÄŒaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti, ki jih ne bo veÄ? mogoÄ?e prelagati. Vse bo ĹĄlo kot po maslu, zato bodo napori hitro pozabljeni. Prihodnji teden se boste pomirili in zaÄ?eli skrbeti ĹĄe za druga podroÄ?ja v Ĺživljenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, partner vam bo odpustil, ker ste mu nekaj zamolÄ?ali. Pri zdravju se bo malce zalomilo.

Izvedeli boste, zakaj imate teĹžave. Sedaj se boste morali potruditi, da jih tudi odpravite. DrĹžite se navodil zdravnikov.

Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

8. junija

06.00 06.05 07.00 11.20 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.25 01.50 02.45

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Turbulenca, izob. odd., pon.

Nagelj, jap. na.

Prvi dnevnik, šport, vreme Od kapitala do kapitala: Države v času NSK, dokumentarni f., pon.

Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Brez meja, odd. TV Lendava Svetovni popotnik: Mjanmar, pon.

Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost: Neizprosna bolezen ALS, odd. o znanosti Novice Utrinek Zu: Zujeve mravljice, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Panoptikum Ugriznimo znanost: Neizprosna bolezen ALS, odd. o znanosti, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

8. junija 2017

Sobota,

9. junija

05.55 06.00 07.00 11.15 11.50 12.20 13.00 13.20 13.25 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.05 01.30 02.00 02.50

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Slovenski magazin Ugriznimo znanost: Neizprosna bolezen ALS, odd. o znanosti Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Reka življenja Profil Poročila ob petih, šport, vreme Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, poletje 2017 Pujsa Pepa: Letimo na počitnice, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Krvavi prestol, jap. f., pon.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

10. junija

05.55 06.05 07.00 07.05 07.30 07.50 08.10 08.20 08.35 08.45 09.10 09.15 10.05 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 15.00 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 09.10 09.50 10.15 11.00 11.50 15.00 19.00 20.00 20.55 21.30 23.35

00.30 01.35 05.20

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Zlatko Zakladko: Čaj v Julijani Preigravanje in kuhinja, kratki dok. f., pon. Žogarija Na lepše Kino Fokus Neverjetna živalska čutila, dok.

Posebna ponudba, izob. odd.

Dobro jutro Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (Ž), prenos iz Pariza Male sive celice: Zaključek sezone, kviz, pon.

Mustang – ko motiko zamenja čopič, dokumentarna odd.

Ambienti, pon.

Biti oče, jap. f., pon.

Slovenska jazz scena: 19. Jazz Cerkno: Žan Tetičkovič in Big band RTV Slovenija z gosti (Vlatko Stefanovski, Theodosii Spassov, Filip Novosel, Marko Črnčec, Milan Nikolič), pon.

Glasbeni spoti, pon.

Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (Ž), posnetek iz Pariza Glasbeni spoti, pon.

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.55 0.50 1.40 2.15

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč Maša in medved Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Pop Corn, (DMP, Mark Bogdanović) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2487. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Vikend, Ans. Potep Regionalne novice Dokumentarna oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.20

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.45 09.00 09.25 10.10 11.00 13.00 20.00 20.35 22.40 23.10 00.30 01.30 02.15 03.15 05.25

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Bine: Dinozaver, pon.

Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Daleč od doma, kratki dok. f., pon.

To bo moj poklic: Elektroinštalater, 1. del Bleščica, odd. o modi Na obisku: Slovenska društva na Hrvaškem Dobro jutro Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (M), prenos iz Pariza Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu, pon.

Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Švedska : Francija, prenos iz Stockholma Ukane po kanadsko, razvedrilna odd.

Polnočni klub: Nad mestom se dani Svetovni popotnik, pon.

Derren Brown, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Švedska : Francija, posnetek iz Stockholma Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.15 22.50 22.55 0.55 1.45 2.20

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč Maša in medved Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer Eurojackpot Izdani, am. film Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Ans. Vikend, Ans. Potep Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2486. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Tadžikistan Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 1. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.45

Nedelja,

22.25 22.55 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 09.15 10.20 11.30 12.10 13.15 14.20 14.55 17.00 17.30 20.35 22.40 00.15 01.25 01.50 02.50 04.35

Kultura Odmevi Ali me poznaš: Jaz sem lipa Biba se giba, ris., pon.

Tabaluga, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. Čudogozd, domišljijske zgodbe Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon.

Mulčki, ris.

Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Mulčki, ris.

Male sive celice, kviz, pon.

Infodrom, pon.

Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon.

Dosje: Operacija Mercator najcenejši sosed Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Ambienti Komarji – najnevarnejša živalska vrsta, francoska dok. odd., Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: dr. Renata Salecl Poročila ob petih, šport, vreme Neverjetna živalska čutila, dok.

Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuharska odd.

Ozare Kalimero, ris., pon.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Otroci za otroke, dobrodelni koncert ZPMS Revolucionarne zabave naših mladosti, do. f., 2016 Poročila, šport, vreme Michael Kohlhaas, fr.-nem. f., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

Info-kanal

10 domačih, pon.

Najboljše jutro Dober dan Nagelj, jap. nad.

Na lepše Presenečenja, 1. del Gora Fudži, čuješ serenado?, dok. portret Ukane po kanadsko, raz. odd.

Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (Ž), prenos iz Pariza Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci petkovih tekem Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Slovenija : Malta, prenos iz Ljubljane Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Litva : Slovaška, prenos iz Vilne Vse je mogoče, pon.

Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 1. del Bleščica, odd. o modi, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Slovenija : Malta, posnetek iz Ljubljane Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.55 8.10 8.15 8.20 8.45 9.10 9.15 9.20 9.45 10.10 10.35 10.50 11.45 12.45 13.00 13.50 15.00 15.15 17.40 18.55 18.58 20.00

24UR, pon.

OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Robocar Poli, ris.

Smrkci, ris.

Turbo, ris.

Kepice Njam njam, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Heidi, ris.

Lego prijateljice, ris.

Lego mesto, ris.

Oddbods, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ninja želve, ris.

Transformers, ris.

TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Trdoglavci MasterChef Slovenija, pon.

Avto karaoke, pon.

Na žaru, pon.

Ljubezen po domače, pon.

24UR vreme 24UR Očka, ne ga srat! (RV), ameriški film 21.50 Pijevo življenje, am. film 0.25 Zločini srca, am. film 2.40 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (206) Podstavki za kozarce 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Popotniške razglednice, Tadžikistan 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Naj viža, Ans. Vikend, Ans. Potep 17.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Žogarija 4 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2488. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Še pomnite, prijatelji, 3. del 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Migaj raje z nami 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Videostrani, obvestila

11. junija

07.00 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.10 09.15 09.30 09.50 10.05 10.40 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.15 22.45 23.35 00.30 00.55 01.50

Živ žav Telebajski, lutk. nan. Čarli in Mimo, ris., pon.

Minka, ris., pon.

Penelopa, ris., pon.

Liki, ris., pon.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Vipo, ris.

Niko, ris.

Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, ris., pon.

Dinotačke, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Kljukec s strehe, ris.

Bacek Jon, ris., pon.

Nabriti detektivi, nem. nan., pon.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Ozare, pon.

Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Nediskretna, am. f.

Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, šp. nad.

Intervju Poročila, šport, vreme Ciril Cesar; pot k svetlobi, dok. portret Festival Sredi zvezd, posnetek koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 1/2, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Reka življenja 07.15 Posebna ponudba, izob. odd.

08.05 Neverjetna živalska čutila, dok. ser.

08.50 14. revija pevskih zborov Društev invalidov, posnetek iz športne dvorane Slovenj Gradec, pon.

09.55 Mladinski pevski zbor RTVS Trboveljski slavček in Avgust Šuligoj, pon.

11.00 Žogarija 11.30 Otroci za otroke, dobrodelni koncert ZPMS 13.00 Nagelj, jap. nad.

14.55 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), prenos iz Pariza 19.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci sobotnih tekem 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogometna odd.: kvalifikacije za SP 2018 20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Islandija : Hrvaška, prenos iz Reykjavika 22.40 Časnik, hrvaška nad.

23.40 Scott in Bailey, ang. nad.

00.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

01.40 Glasbeni spoti 02.40 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), posnetek iz Pariza 05.25 Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 8.20 8.45 9.10 9.15 9.25 9.50 10.15 10.40 10.55 11.55 12.50 13.45 14.05 15.25 17.15 18.50 18.55 18.58 20.00 22.25 22.40 0.50 2.25

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Robocar Poli, ris.

Smrkci, ris.

Turbo, ris.

Oddbods, ris.

Kepice Njam njam, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Heidi, ris.

Lego prijateljice, ris.

Lego mesto, ris.

Oddbods, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ninja želve, ris.

Transformers, ris.

TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja MasterChef Slovenija, pon.

Princeska rodea, ameriški film Doktor Dolittle 2, ameriški film Na sončni strani strehe 24UR vreme 24UR Na žaru – Jože Potrebuješ Avto karaoke Pozor, Eva prihaja!, ameriški film Prikazen, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (205), Obešanka za psička 10.00 2487. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 2488. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Aktualno: 20 let HOSPICA Velenje 11.55 Po Slakovi poti 2016, posnetek 2. dela 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Spin show, posnetek prireditve 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Vikend, Ans. Potep 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Challe Salle, Trkaj 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

12. junija

05.55 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Pregreha brez greha, kuharska odd., pon.

11.00 10 domačih 11.40 NaGlas!, pon.

12.20 Nagelj, jap. nad.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi, odd. za otroke, pon.

15.55 Z glasbo in s plesom: Koroška poje, 4. del 16.25 Profil: Rosana Hribar 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon.

17.55 Novice 18.00 Mulčki, ris., pon.

18.05 Svet živali, ris.

18.10 Vila Mila, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz, pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Platforma: Bienale industrijskega oblikovanja 23.40 Glasbeni večer: Mozartine: Jure Gradišnik, Matej Rihter, Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič (A. Vivaldi, I. Stravinski), pon.

00.20 Profil: Rosana Hribar, pon.

00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

02.05 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55

23.55 00.25

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Sprehodi v naravo: Dolomitno pobočje Preigravanje in kuhinja, kratki dok, f., pon.

To bo moj poklic: Elektroinštalater, 02. del Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. f.

Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd.

Polnočni klub: Nad mestom se dani Nogomet - vrhunci SP do 20 let Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci nedeljskih tekem Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Pri Slonovih, ris.

Tabaluga, ris., pon.

Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

Vetrnica: Ropotulja Svetovni popotnik: Prva svetovna vojna - zahodna fronta Goljufija, dan. nad.

Sanje o prihodnosti, fr. dok., 25. svetovno prvenstvo v rokometu, povzetek Nogomet - vrhunci SP do 20 let Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.15 1.50

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč, ris.

Lena Lučka, ris.

Viking Viki, ris.

Winx klub, ris.

Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.10 08.30 09.10 10.15 13.05 14.15 15.50 16.30 17.00 18.00 18.55 19.10 19.30 19.50 20.00 20.55 22.00 23.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2488. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn, Challe Salle, Trkaj Napovedujemo Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno Regionalne novice Po Slakovi poti 2016, posnetek 2. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

13. junija

05.40 05.45 07.00 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.40 15.00 15.35 15.50 16.00 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 00.20 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.35

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Na vrtu, izob. odd.

Obzorja duha Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Village Folk - Ljudje podeželja: Gregorjeve cike, izob.-dok.

Kanape, odd. TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. Čudogozd, igrane zgodbe, pon.

Vetrnica: Majhni triki Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Poldi: Dan, ko so pingvini uredili vrt, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Iz pozabe, an. nad.

Dva vodika, en kisik, dok. f.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Evgenija Kegel Korošec, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

09.20 10.30 11.00 11.45 12.35 14.55 15.40 17.00 18.00 18.55 19.05 19.30 20.00 20.55 21.30 23.00 00.40

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon.

Hrček Miha, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Martina in ptičje strašilo, pon.

Ali me poznaš: Jaz sem lipa, pon.

To bo moj poklic: Kamnosek, 1. del Leteči človek, dok. f.

Utrinek: Plaktivat Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Slovenski pozdrav, zab. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Pri Slonovih, ris.

Tabaluga, ris.

Ribič Pepe, pon. Človek, fr. dok., pon.

Prava ideja: Uroš Macerl 2Cellos v puljski Areni, pon.

Noč živih mrtvecev, am. f., pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.15 2.50

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč, ris.

Lena Lučka, ris.

Viking Viki, ris.

Winx klub, ris.

Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Na obisku … pri Zvonetu Čebulu Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2489. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Obel kamen mimo okna Napovedujemo Ptuj 2016, posnetek 3. dela festivala Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 22.05 23.05 23.35

14. junija

05.40 05.45 07.00 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.35 15.00 15.30 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.05 00.40 01.20 01.45 02.10 03.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila O živalih in ljudeh, izob. odd.

Platforma: Bienale industrijskega oblikovanja Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Anton Velušček Duhovni utrip: Reka življenja Mostovi , odd. TV Lendava Male sive celice: Znane osebnosti, kviz, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Pot v Carigrad, francoskobelgijski f.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Gutenberg – najslavnejši tiskar vseh časov, fr. dok. odd.

Turbulenca, izob. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

02.35

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon. Čarli in Mimo, ris., pon.

Nočko: Mačka in miš, Krokar in mačka, Lisjak in osel, pon.

Plesoče življenje, dok. f., pon.

Aktivatorji, pon.

Kanape, odd. TV Lendava To bo moj poklic: Kamnosek, 2. del 10 domačih City folk - Obrazi mest: Praga Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Uroš Macerl Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Pujsa Pepa, ris., pon.

Vila Mila, ris.

Pri Slonovih: Izlet v gozd, ris.

Stroji, igrane zgodbe, pon.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. Žrebanje Lota Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Švica : Slovenija, prenos iz Schaffhausna Bleščica, odd. o modi NLP: razkritje, am. dok.

Presenečenja, pon.

Glasbeni spoti Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Švica : Slovenija, posnetek iz Schaffhausna Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.30 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Zelena luč, ris.

Lena Lučka, ris.

Viking Viki, ris.

Winx klub, ris.

Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2489. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Aktualno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (207) Žogarija (5) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice Pop Corn, DMP, Mark Bogdanović, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.10 08.25 08.35 09.05 09.50 10.35 11.00 11.45 12.35 15.15 16.15 17.00 18.00 18.55 19.00 19.10 19.20 19.30 19.50 20.05 21.45 22.20 23.10 00.00 01.00

11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 21

Ĺ RAMKOVA, Jana: HruĹĄkadĂłttir ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta HruĹĄkadĂłttir oziroma ÂťhÄ?i hruĹĄkeÂŤ je prefinjena pripoved dekleta Veronike. Izraz dĂłttir izvira iz islandĹĄÄ?ine, nad katero je navduĹĄena mlada dijakinja tretjega letnika gimnazije.

OÄ?e ji je ob rojstvu, preden ju je z materjo zapustil, posadil hruĹĄko, pod katero se je z leti nabralo mnogo spominov, veÄ?inoma boleÄ?ih. Osamljeno dekle nima prave prijateljice, dokler ne spozna Ĺživahne in zgovorne Madle. Preko nje se zaÄ?ne druĹžiti tudi z nje-

Blanc. Ĺ˝e dvakrat. V zraku se poÄ?uti kot ptica. Jadralno padalo je njegov zaveznik, ko se Ĺželi nauĹžiti pogleda od zgoraj. Voda pa je sploh njegov element. Kot otrok je treniral plavanje, sedaj je strasten potapljaÄ?.

In je verjetno edini diabetik tipa 1, ki ima potapljaĹĄko licenco pri mednarodni potapljaĹĄki zvezi za zahtevne potope. Je tudi zagnan kolesar, med drugim je za njim dirka RAAM, 'najteĹžja kolesarska preizkuĹĄnja na svetu. In vse te podvige mora veÄ?krat dnevno kombinirati s pravimi vrednostmi sladkorja v krvi ‌ Nikoli ne recite: ÂťTega ne zmorem.ÂŤ Recite: ÂťTega ĹĄe nisem storil.ÂŤ

MACLAINE, Shirley: Camino od - Odrasli / 13 – Filozofija duha

no druĹžino, ki jo s svojo oÄ?arljivostjo, toplino in odprtostjo popolnoma posrka vase. SÄ?asoma ji pomeni pravi vir pozitivne energije.

Nato se zgodi tragiÄ?na nesreÄ?a, ki Veroniko pahne v brezno samote. Praznino, ki se pojavi v njej, ĹĄe poglablja neizpolnjenost prepovedane ljubezni. VeÄ?plastna zgodba nam postavi kup vpraĹĄanj, na katere iĹĄÄ?emo odgovore ĹĄe mnogo po tem, ko smo knjigo Ĺže prebrali.

Na vpraĹĄanje, kako se imam, res ne odgovarjam rada. Predvsem zato, ker bi to prav rada tudi sama vedela, vendar mi je le redkokdaj jasno. In Ä?e mi je Ĺže, potem toliko bolj ne Ä?utim potrebe, da bi to komu zaupala.

ZUPAN, Robert: V iskanju prave vrednosti od – Odrasli / 821-94 – Spomini Impresivna in spodbujajoÄ?a pripoved moĹĄkega, ki je v ranem otroĹĄtvu zbolel za sladkorno boleznijo tipa 1. To poenostavljeno pomeni, da trebuĹĄna slinavka ne proizvaja veÄ? inzulina in zato ga je potrebno celo Ĺživljenje dovajati na drug naÄ?in, z injekcijami ali z inzulinsko Ä?rpalko. Avtor nam na odkrit

naÄ?in pove, kakĹĄno preseneÄ?enje in ĹĄok je bil zanj in za njegove najbliĹžje, ko je dobil diagnozo. Ĺ˝ivljenje se mu je postavilo na glavo, ampak – ĹĄlo je naprej. In ne le, da s to boleznijo normalno Ĺživi, na neki naÄ?in mu predstavlja celo izziv v postavljanju svojih meja. Robi je Ä?lovek, ki osvaja gorske vrhove kot za ĹĄalo, med drugim je osvojil tudi Mont

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 8.6. BiotrĹžnica • Petek, 9.6. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica, • Nedelja, 11.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Potovanje male plastiÄ?ne vreÄ?ke • 18.6. lutkovna predstava – ob 13 uri - Butalski policaj, cefizelj in pek v iz-

21

PRIREDITVE

8. junija 2017

Camino Shirley Maclaine je ena od prvih knjig na to temo v slovenskem jeziku, prviÄ? je izĹĄla v letu 2001. Znana igralka v njej opisuje svoje romanje po znani ĹĄpanski Jakobovi poti. V svojih ĹĄestdesetih letih se je odpravila na skoraj 800 kilometrov dolgo potovanje. Camino se priÄ?ne v Franciji ter prek Pirenejev vodi v Santiago de Compostela. Speljana naj bi bila toÄ?no pod Rimsko cesto in Ĺže stoletja velja za pomembno duhovno in telesno preizkuĹĄnjo. Med drugimi naj bi jo bili prehodili tudi sv. FranÄ?iĹĄek AsiĹĄki, Karel Veliki, Dante Alighieri ... To potovanje je bilo za Shirley velik izziv, ne le fiziÄ?no, ampak tudi duhovno. Med potjo so se ji med globokim samospoznavanjem razkrile tudi skrivnosti Ä?loveĹĄke rase.

Kaj pravzaprav priÄ?akujem, da se mi bo zgodilo na tem romanju? Noben romar ali romarka, s katerim sem se pogovarjala, mi ni znal pojasniti, kaj je njegov oziroma njen razlog za peĹĄaÄ?enje po Caminu. To je bil vsak veÄ?er predmet pogovora v refugiju. V vsakem od nas se je prebudil nekakĹĄen vzgib, skoraj nuja, ki ga je gnala, da je opustil vse drugo, se odtrgal od vsakdanjika in priĹĄel v Ĺ panijo, nihÄ?e pa ni natanko vedel, zakaj. Nekateri so dejansko pobegnili na Camino, nihÄ?e pa ni razumel razlogov svoje duĹĄe. Opraviti smo imeli z neÄ?im globljim od sedanjega hipa, in vsi smo razpravljali o tem.

LANDA, Mariasun: Moja roka v tvoji ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta Xavier je trinajstleten fant, ki je v prometni nesreÄ?i izgubil oÄ?eta, ĹĄe preden se je sam rodil. OdraĹĄÄ?a z mamo, ki mu skozi otroĹĄtvo pomaga pri razumevanju sveta, kar naenkrat pa ne ve, kako naj mu pove za novega partnerja. Karlos je profesor, vendar kljub temu ne najde stika z Xavierjem. Do njega se obnaĹĄa mnogo preveÄ? pokroviteljsko.

V svojih teĹžavah se trinajstletnik ne more opreti na nikogar. OÄ?e je le podoba na sliki v jedilnici, prijatelj Anton je na poÄ?itnicah v Navari, prijateljica Idoia pa uĹživa nekje na Ibici v Sredozemskem morju. In ravno zaradi tega trinajstletnik sklene zbeĹžati od doma.

Za postojanko si izbere zapuĹĄÄ?eno pastirsko koÄ?o v gorah sredi gozda, ki sta jo s prijateljem Antonom nedavno obnovila ‌ “SrÄ?ek, danes pridem pozno, ali ne bi bilo bolje, da prespiĹĄ pri babici?â€? In jaz, glavni bedak, sem bil super vesel, ker mi pri babici pustijo gledat televizijo, dokler hoÄ?em ‌ Oh, kakĹĄen kreten sem bil! Jaz sem gledal televizijo, ona pa se je medtem zabavala s fantom. S fantom, ki govori Ä?ao! S tem vaĹžiÄ?em je hodila v kino, na veÄ?erjo ali plesat, medtem ko je bil njen sinÄ?ek parkiran pri babici. Krasno! Ime mu je Karlos. ÄŒarli. In je velik, ĹĄtorast in oÄ?alar. Eden tistih, ki nosijo oÄ?ala le zato, da zgledajo bolj zanimivi, pametni in se bahajo, da so profesorji, ti pa se ob njih poÄ?utiĹĄ kot kakĹĄen bizgec ‌ đ&#x;”˛

Stanka Ledinek

vedbi gledaliĹĄÄ?a Makarenko • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

VELENJE ÄŒetrtek, 8. junij 13.30 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek 17.00 DomaÄ?ija LumperÄ?ek 5. sreÄ?anje DruĹĄtva upokojencev in KS Vinska Gora 17.00 Zlati kotiÄ?ek, Mercator center Odprtje razstave slik Roseme MukanoviÄ?

17.00 Galerija Velenje DruĹžinska urica v Galeriji Velenje, spoznavanje razstav Inventura 17 in Prehodi 17.30 Vila Bianca XVI. Lirikonfest Velenje, veÄ? dogodkov 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi VeÄ?eri v amfiteatru, Pihalni orkester premogovnika Velenje 19.00 Vila Bianca XVI. Lirikonfest Velenje, slavnostna podelitev Lirikonovih nagrad 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Agata Ĺ imnik Zgonec: ÄŒista ljubezen v srcu, predstavitev knjige 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert dijakov vzporednega izobraĹževanja 20.00 Mozaik bar Big band Konse Klagenfurt, koncert

19.00 Terasa Vile Herberstein KulinariÄ?ni veÄ?er z nastopom Majde in Marjana Petana 20.00 eMCe plac Mihajlov trio – predstavitev ploĹĄÄ?e in Jammocrats

Sobota, 10. junij 7.00

8.00 9.00 15.30 16.00 18.00 20.00 20.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Veselo v poletje, Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Letni kino CentopeCup Slovenija 2017, mednarodni turnir v petanki PleĹĄivec Otvoritev kanalizacije PleĹĄivec Ĺ portno igriĹĄÄ?e pri ĹĄoli v PleĹĄivcu 120-letnica podruĹžniÄ?ne OĹ MPT PleĹĄivec Dom kulture Velenje, vel. dvorana Na drugi strani vrat, zakljuÄ?na produkcija Plesnega studia N Lago Caffe – Camping Jezero El flamenco?, prikaz ĹĄpanskociganske kulture skozi flamenco Fbunker, podhod pri Vili Bianci Pesh – mimo, odprtje fotografske razstave Gorana PetraĹĄeviÄ?a

Nedelja, 11. junij

Petek, 9. junij

13.00 prostori KAC, Efenkova 61 b Vegetarijansko kosilo, ki spodbuja zdravje

9.00

Ponedeljek, 12. junij

Med stavbo Farmin in zdravstvenim domom EU projekt, moj projekt 2017 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Nova muzika v New Yorku, predstavitev knjige v interaktivni debati 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru

13.00 RazstaviĹĄÄ?e Gorenje Pogovor z akademskim slikarjem Tugom Ĺ uĹĄnikom 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje Zvezdica zaspanka, baletna predstava

Torek, 13. junij 17.00 Vila RoĹžle

Prislanova Potovanja Ĺ oĹĄtanj, 8. junija – Nocoj ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo Vinka Prislana, ki Ĺživi in ustvarja v Radencih. S slikarstvom se je zaÄ?el ukvarjati leta 2006. Na svoji ustvarjalni poti je imel veliko razliÄ?nih mentorjev, pri katerih se je izpopolnjeval v tehniki, kompoziciji in tudi v likovno teoretiÄ?nih pogledih. V teh letih je ustvaril veÄ? kot tristo likovnih del, prva leta z oljnimi barvami, kasneje pa veÄ?inoma z akrilnimi barvami in v meĹĄani tehniki na srednje velikih in veÄ?jih formatih. Do sedaj je svoja dela, ki so predstavljala razliÄ?ne vsebinske opuse, razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. V Ĺ oĹĄtanju se bo predstavil s ciklom Potovanja – Voyages.

VeÄ?er slovenskih popevk

The Mummy, akcijska fantazijska pustolovĹĄÄ?ina, 120 minut (ZDA) ReĹžija: Alex Kurtzman Igrajo: Tom Cruise, Sofia Boutella, Annabelle Wallis, Jake Johnson, Courtney B. Vance, Russell Crowe Petek, 9. 6., ob 21.45 Sobota, 10. 6., ob 19.45 Nedelja, 11. 6., ob 18.00

PETERICA Five, komedija, 102 minuti (Francija) ReĹžija: Igor Gotesman Igrajo: Pierre Niney, Francois Civil, Igor Gotesman, Margot Bancilhon, Idrissa Hanrot, Michele Moretti, idr.

Petek, 9. 6., ob 19.45

Sreda, 14. junij 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 18.00 Galerija Velenje UrĹĄula SkornĹĄek in dijaki, sproĹĄÄ?en pogovor z avtorji aktualnih razstav 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje Zvezdica zaspanka, baletna predstava

Ĺ OĹ TANJ 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Ponedeljek, 12. junij 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 11.15 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Branje je potovanje18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir

Torek, 13. junij

Sreda, 14. junij 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Na drugi strani vrat Velenje, 10. junija – V soboto ob 18.00 bo v domu kulture Velenje Ĺže 24. zakljuÄ?na produkcija Plesnega studia N Velenje. Na odru se bo v nizu plesnih miniatur z naslovom ÂťNa drugi strani vratÂŤ zvrstilo preko 100 mladih plesalk.

V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj bodo danes zveÄ?er odprli razstavo Potovanja slikarja Vinka Prislana, ki Ĺživi in ustvarja v Radencih.

Na odprtju sodeluje Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega, besedo o avtorju in njegovem delu pa bo prispeval Matija Plevnik.

VRABÄŒEK RICHARD Richard The Stork, sinhronizirana animirana avantura, 85 minut (Luksemburg, Belgija, NemÄ?ija, NorveĹĄka, ZDA) ReĹžija: Toby Genkel, Reza Memari Slovenski glasovi: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, BoĹža ÄŒoĹž, Andrej KuĹĄar, UroĹĄ Buh, idr.

Petek, 9. 6., ob 18.00 Sobota, 10. 6., ob 18.00

SLUĹ˝KINJA Agassi, triler, 105 minut (Francija, NemÄ?ija) ReĹžija: Olivier Assayas

Petek, 9. junij 18.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Tradicionalna nogometna tekma med Klubom 81 in ekipo iz Beograd 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki VeÄ?er slovenskih popevk, letni koncert MePZ Ĺ martno ob Paki z gosti

Nedelja, 11. junij 9:00

Martinova vas Priprava jedi na prostem – ÂťEnolonÄ?nice in ĹĄtrukljiÂŤ

19:00 HiĹĄa mladih – Sejna soba SvetniĹĄka in poslanska pisarna SD X V odpiralnem Ä?asu MC Ĺ martno ob Paki, HiĹĄa mladih Retrospektivna razstava ob 70-letnici zaÄ?etkov delovanja DLT – AMD, vstop prost (do 5. julija)

Sreda, 14. junij 16:00 HiĹĄa mladih – Sejna soba RaÄ?unalniĹĄka delavnica

Lunine mene

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Predavanje: Letalstvo v Ĺ aleĹĄki dolini v Ä?asu druge svetovne vojne

godek z izjemo lanskega. ÂťLani smo se v Kulturnem druĹĄtvu Ĺ martno ob Paki odloÄ?ili za velik projekt Lumpacij Vagabundus in koncerta nismo pripravili. Letos prakso nadaljujemo.ÂŤ Na koncertu bodo poleg pevcev in pevk meĹĄanega zbora nastopili ĹĄe mladinski pevski zbor ter plesna skupina tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole ter ansambel ZaĹžur in pevka Nina KaÄ? s pianistom Urbanom GrabenĹĄkom.

Sobota, 10. 6., ob 22.00 Ponedeljek, 12. 6., ob 17.30

Ĺ MARTNO OB PAKI

Ponedeljek, 12. junij

Petek,9. junij

Plevnik v Ĺ oĹĄtanju

Ĺ martno ob Paki – MeĹĄani pevski zbor Ĺ martno ob Paki bo jutri (v petek) ob 19. uri pripravil v tamkajĹĄnji dvorani kulturnega doma letni koncert. Poimenovali so ga VeÄ?er slovenskih popevk.

Mojca Polak RoĹžiÄ?, predsednica zbora, je povedala, da gre sicer za tradicionalni do-

MUMIJA

Torkova peta: Zanimivi baloni 19.00 Vila Bianca Koncert uÄ?encev Glasbene ĹĄole GVIDO

đ&#x;”˛

9.

junija, ob 15.:10, polna luna (ĹĄÄ?ip)

Val 202 praznuje tudi v Velenju Drugi program Radia Slovenija praznuje Ĺže 45 let delovanja. Rojstnodnevni teden Vala 202 bo s ĹĄtevilnimi programskimi in spremljevalnimi dogodki potekal med 12. in 18. junijem. V tem tednu bo svoj jubilej obeleĹžil s ĹĄtevilnimi posebnimi, nadgrajenimi dnevnimi oddajami, ki bodo predrugaÄ?ene, preĹžete z dodano vrednostjo, torej ÂťspecialÂŤ. VeÄ?erni program Val 202 bo svoje praznovanje obeleĹžil tudi na ĹĄtevilnih veÄ?ernih dogodkih. Spremljevalni koncerti pa bodo namenjeni zgolj najbolj zvestim posluĹĄalcem Vala 202 oz. najzvestejĹĄim oboĹževalcem glasbenih zasedb.

Del tega dogajanja bo moĹžno doĹživeti tudi v Velenju, saj se v ponedeljek v eMCe Velenje ob 20. uri obeta carski praĹženec, zaÄ?injen s kroniko betona in velenjskega vsakdana. To bo koncert treh znanih velenjskih MC-jev, Emkeja, Mriga & Gheta in Mirka. Dogodek bosta povezovala Jernej SoboÄ?an in Andrej Karoli. đ&#x;”˛

bĹĄ, tp

Igrajo: Kristen Stewart, Lars Eidinger, Sigrid Bouaziz, Anders Danielsen Lie, Ty Olwin Petek, 9. 6., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 10. 6., ob 19.30 – mala dvor.

Nedelja, 11. 6., ob 19.00 – mala dvor.

SMRKCI: SKRITA VAS The Smurfs: The Lost Village, sinhronizirana animirana komiÄ?na avantura, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Kelly Asbury Slovenski glasovi: Katja Ajster Kataya, PrimoĹž Vrhovec, Janez HoÄ?evar Rifle, Jernej Kuntner, Miha Rodman, Jan BuÄ?ar, Tina Gorenjak, MaĹĄa Tiselj, Ajda Toman idr.

Nedelja, 11. 6., ob 16.00, 3D – otroťka matineja

100 METROV 100 metros, komiÄ?na drama, 108 minut (Ĺ panija, Portugalska) ReĹžija: Marcel Barrena Igrajo: Dani Rovira, Karra Elejalde, Alexandra JimĂŠnez, Maria de Medeiros, Clara Segura, David Verdaguer, idr.

Nedelja, 11. 6., ob 20.30

DRUĹ˝INSKI ÄŒLOVEK A Family man, drama, 108 minut (Kanada, ZDA) ReĹžija: Mark Williams Igrajo: Gerard Butler, Alison Brie, Willem Dafoe, Gretchen Mol, Alfred Molina, Dylan Roberts, idr.

Ponedeljek, 12. 6., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

8. junija 2017

Nagradna križanka Mobtel Prinesi star, a delujoč aparat, brez počenega ekrana, in ga unovči pri nakupu novega ob vezavi!

RADIO VELENJE

Ujemite akcijo znižanih!

Zdravniški nasveti, gostja: Ana Šikman, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: zaščita pred soncem

Izbrani mobiteli po izjemnih cenah.

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!

SEMENSKE VREČKE

vrtnin,mobtel cvetlic prodajalne in zelišč

3+1

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 19. 6. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

PROD A MEH JA KMETI A J 041 8 NIZACIJE SKE 13 94 9

Nagrajenci križanke »Avto Shop Podgoršek«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. maja 2017, so: Miran Gajšek, Šalek 93, 3320 Velenje; Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj; Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: EUROSERVIS ŠOŠTANJ

KVALITETNE SADIKE

Zdravnica svetuje ...

Vodja Zdravstva v Termah Zreče Neža Strniša, dr. med., specialistka ziatrije in rehabilitacijske medicine

Zgodnje odkrivanje raka na dojkah omogoča učinkovitejše zdravljenje.

Podobno kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojk najpogostejši rak pri ženskah. Vsak peti nov primer raka pri ženskah je namreč ravno rak dojk. Letno jih odkrijemo okoli 1300. Rak dojk ni izključno bolezen žensk. Med obolelimi je tudi do 2 % moških.

Zgodnji rak dojk je omejen na dojko in pazdušne bezgavke. Tipična klinična slika obsega trdo, grčasto in praviloma nebolečo zatrdlino v dojki. Značilna je udrta koža nad zatrdlino, lahko pa tudi uvlečena bradavica, če raste tumor pod bradavico. Tipne so lahko povečane pazdušne bezgavke. Tudi izcedek iz dojk sodi med zgodnja znamenja raka dojk.

Specialistična ultrazvočna preiskava dojk je primerna za odkrivanje tipljivih zatrdlin pri ženskah, ki so mlajše od štirideset let, saj je takrat struktura dojk gosta in z mamograjo slabše pregledna.

Preiskava je pomembna tudi za razjasnitev mamografsko vidnih nepravilnosti pri ženskah po štiridesetem in petdesetem letu, ki opravljajo mamograjo.

Z ultrazvočno preiskavo natančno razlikujemo določene spremembe žleznega tkiva, kar pri mamograji ni mogoče. Ultrazvok nam zelo dobro pokaže vsebino mlečnih vodov, kar nam pomaga pri morebitnem izcedku iz bradavice in pregledu pazdušnih bezgavk.

Preiskavo lahko naredimo ne glede na menstruacijski cikel. Zelo pomembno je, da je danes možnost ozdravitve zelo velika, če je rak odkrit v zgodnji fazi. Preventivno ali ob morebitnih težavah vam svetujemo pregled v specialistični ultrazvočni ambulanti za preiskavo dojk (UZ), ki jo lahko opravite v Termah Zreče.

Informacije in naročanje: od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

že od 1,80 €

IZJEMNA PONUDBA ČISTILNIH NAPRAV

UNION, LAŠKO (0,5 l) 0,94 € /kom

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju

ODPELJI DANES, PLAČAJ NOVEMBRA

DRVA že od IN PELETI 3,36 €

Brezplačen ogled lokacije (041 666 476)

ČETRTEK, 8. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 9. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 10. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 11. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 12. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 13. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 14. junija

Bralkam in bralcem želimo vesele prvomajske praznike.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 29. maja do 4. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 29. maja do 4. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

SETEV KORUZE (z deponatorjem ali brez) IN TRAV! 031 864 341

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 29. maja do 4. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. maja do 4. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC mali OGLASI

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI KRMNI JEÄŒMEN, prodam.

Gsm: 041 579 887

PRODAJA nesnic, v nedeljo, 11. 6., od 8. do 8.30 v Ĺ aleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 OSLIÄŒKO staro 1. leto, prodam.

Gsm: 041 258 811

RAZNO NOVE Ĺ KARJE za Ĺživo mejo na bencinski pogon in roÄ?no bencinsko kosilnico na nitko, ugodno prodam.

Gsm: 051 770 782 BUKOVA DRVA, prodam. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 786 154 BUKOVA SUHA DRVA, ugodno prodam. Gsm: 031 517 415

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10.6., 11. 6. – Para Kamcheva, dr. dent. med.

od 9. 6. do 15. 6.

- 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji; reĹĄevanje ladje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji; - 10. junija 1912 je v Ljubljani

mali OGLASI

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton AĹĄkerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 kaplan v Ĺžupniji sv. Jurija v Ĺ kalah pri Velenju; - 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva obÄ?inske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje; - 12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana BatiÄ?a, so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila Ĺže 26. krajevna skupnost v takratni obÄ?ini Velenje; - 13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem sveÄ?ano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne ĹĄole v kraju;

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Šalek 75,1 m2, adaptirano 2015, P/4 nad., EI v izd.

Cena: 83.000 â‚Ź

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, Ä?etrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

MEDARA HARI, Ĺ oĹĄtanj, Kajuhova cesta 5 in IVENÄŒNIK ANJA, Ĺ oĹĄtanj, Kajuhova cesta 5, OMEROVIĆ JASMIN , Velenje, Kardeljev trg 2 in ÄŒRNODOVSKI KATARINA, Gornji Grad, Novo Naselje 2, MAJ-

Komunalno podjetje Velenje

STOROVIĆ DANIJEL, Velenje, Cesta Frantiťka Foita 6 in ŠABIĆ ADNANA, Velenje, Cesta Frantiťka Foita 6

SMRTI RAMĹ AK MARIJA, roj. 1935, Velenje, Ĺ ercerjeva cesta 18

• • • • •

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PAĹ KA VAS, GORENJE, 135 m2, grajena 2016, v 3. podaljĹĄani grad. fazi, z moĹžnostjo izgradnje na kljuÄ?, 489 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI ni mogoÄ?.

Cena: 120.000 â‚Ź.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ri urejena z udarniĹĄkim delom ĹĄtevilnih VelenjÄ?anov; - 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaĹĄkega kiparja Antuna AugustinÄ?ića; - 15. junija leta 1862 se je rodil Ĺžupnik v ĹĄkalski Ĺžupniji sv. Jurija in dekan dekanije Ĺ aleĹĄka dolina Ivan Rotner; Cerkev sv. Andreja v Ĺ aleku (Foto Arhiv - 15. junija 1938 se je roMuzeja Velenje) dil Ä?astni obÄ?an Velenja, glasbenik, ravnatelj in pe- Geodetska uprava Velenje je judagog mag. Ivan Marin ml.; nija leta 1984 izdala drugo do- 15. junija 1975 so v Ĺ aleku propolnjeno karto mesta Velenje, slavili 900-letnico obstoja vasi; ki se je takrat imenovalo Titovo - 15. junija 1992 je bila uradna Velenje; otvoritev velenjskega ĹĄportno- v nedeljo, 14. junija 1953, je ve-rekreacijskega centra Jezero; lika veÄ?ina prebivalcev Ĺ aleĹĄke - 15. junija 1985 so v Ĺ martnem doline prisostvovala sveÄ?anoob Paki zakljuÄ?ili obnovo doma sti ob otvoritvi velenjskega Tukulture. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ? ristiÄ?nega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni me-

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

8. junija 2017

ZAHVALA Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e, oÄ?im, dedi, brat in stric

FRANJO VEIT 1938 – 2017

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izreÄ?eno soĹžalje in darovano cvetje ter sveÄ?e.

Iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi poslednji poti.

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena Fanika

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALA

ZAHVALA

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da je tiho odĹĄla

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustil dragi oÄ?e, dedi, tast, stric in svak

HERMAN LEĹ NIK

MARIJA RAMĹ AK

12. 1. 1931 – 23. 5. 2017

29. 1. 1935 – 26. 5. 2017

Ni smrt tisto, kar nas loÄ?i in Ĺživljenje ni kar druĹži nas.

Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v njenem So vezi moÄ?nejĹĄe. Ĺživljenju z mislimi, molitvijo stali ob strani, jo obiskovali in imeli Brez pomena zanje so razdalje, kraj in Ä?as. radi ter jo pospremili na njeni zadnji poti.

(Mila KaÄ?iÄ?)

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

Zahvaljujemo se vsem, ki soÄ?ustvujete z nami in ste mu ob slovesu podarili cvetje in sveÄ?e.

Hvala vsem, ki ste ga v velikem ĹĄtevilu pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala g. Mirku za opravljen obred, pevcem in gospe Stvarnikovi za ganljive besede ob slovesu. Iskrena zahvala zdravnikom ZD Velenje dr. GroĹĄlju, sestri Turner in osebju bolniĹĄnice TopolĹĄica ter dr. Vernikouskayi za njeno pomoÄ? v njegovih zadnjih trenutkih.

OdĹĄel je, v naĹĄih srcih pa ostaja vedno z nami.

Vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 8. 6. 2017, barve: CMYK, stran 24

Mali Ä?olniÄ?ki brzeli po jezeru Tekmovalci so s Ä?olni na daljinsko vodenje odprli in konÄ?ali tekmovalno sezono na Velenjskem jezeru – Tekma je ĹĄtela tudi za svetovni pokal

v Preboldu, kjer imajo stezo za avtomobile na daljinsko vodenje.

Na Velenjskem jezeru ĹĄe vedno trenirajo v voĹžnji modelov Ä?olniÄ?kov, ki jih Ä?lani izdelajo sami, vendar treningi niso le v Ä?asu kopalne sezone. Ponosni so na svetovnega prvaka Julijana GolavĹĄka, pa tudi na UroĹĄa Ĺ kofleka, ki prav tako niza dobre uvrstitve. ÂťSledimo svetovnemu trendu in eliti,ÂŤ doda MelanĹĄek.

Ker gre za precej drag ĹĄport in hobi, so mladi, ki se pridruĹžujejo druĹĄtvu, predvsem druĹžinski Ä?lani, sinovi in vnuki dolgoletnih Ä?lanov.

Velenje, 4. junija – DruĹĄtvo tos je bila veÄ?ina tekmovalcev modelarjev Modelar Velenje je tujcev, zasedli so tudi vsa najob koncu minulega tedna na Ve- boljĹĄa mesta. Tekmovalo je tudi lenjskem jezeru gostilo tridnev- 6 Slovencev, najbolje med njimi no mednarodno tekmovanje v se je odrezal domaÄ?in UroĹĄ Ĺ kovodenju Ä?olnov na daljavo Im- flek, ki je v eni od kategorij zabra League Endurance 2017, ki sedel 6. mesto. Sedaj tekmovalĹĄteje tudi za pokal MO Velenje. ce Ä?akajo ĹĄe tekme na MadĹžarUdeleĹžilo se ga je veÄ? kot 50 tek- skem, SlovaĹĄkem in v Avstriji.

DruĹĄtvo Modelar deluje Ĺže 53 movalcev iz 11 drĹžav, s tekmođ&#x;”˛ Bojana Ĺ pegel vanjem pa so odprli in hkrati let. V njem je aktivnih 18 Ä?lakonÄ?ali sezono na Velenjskem nov, imajo pa tudi podruĹžnico jezeru. Zato, ker se bo kmalu zaÄ?ela kopalna sezona, mali Ä?olniÄ?ki pa se do jeseni umaknejo iz obmoÄ?ja pod Ä?olnarno.

Predsednik druĹĄtva Modelar Janez MelanĹĄek nam je tik pred nedeljskimi finalnimi tekmami povedal, da mednarodno tekmovanje za pokal MO Velenje, ki ĹĄteje tudi za tekmo svetovne modelarske zveze, organizirajo Ĺže veÄ? kot 30 let. Prvo tekmo v letoĹĄnji sezoni so imeli na Poljskem, v Vele- Tekmovalci so tudi modelarji, saj modele Ä?olnov, s katerimi tekmujejo, izdelajo sami. Zato verjetno ĹĄe bolj z zanosom nastopajo tudi na tekmah. nju je bila druga. Le-

Veselo v poletje Velenje, 10. junija – Regijska TuristiÄ?na zveza SAĹ KA deluje dobro leto dni. Vanjo je vkljuÄ?enih 47 druĹĄtev iz obeh Savinjskih dolin, Ĺ aleĹĄke doline, KoroĹĄke in okolice Dobrne. To soboto med 8. in 13. uro bodo poskrbeli, da bo dogajanje v centru Velenja ĹĄe bolj pestro kot sicer, saj na Cankarjevi ulici in ploĹĄÄ?adi pod Cnetrom Nova pripravljajo prireditev ÂťVeselo v poletjeÂŤ.

Predsednik TZ SaĹĄka Franc Ĺ pegel nam je povedal: ÂťTrenutno v zvezi dokonÄ?ujejo predstavi-

tveni film, ki bo prikazal pestro turistiÄ?no druĹĄtveno dogajanje v regiji. Sicer sodelujemo med sabo na prireditvah druĹĄtev in na predstavitvah na sejmih. NaĹĄa osrednja prireditev bo prav sobotna Veselo v poletje.ÂŤ Na stojnicah se bodo predstavljala druĹĄtva iz celotne regije, ki bodo vabila na njihove prireditve. Obiskovalci bodo lahko poskusili dobrote iz posameznih krajev, organiziran bo tudi voden ogled mesta Velenje.

Dogajanje bodo popestrili ljudski pevci in godci z Dobrne, Ponikve in iz Ĺ empetra. đ&#x;”˛

Adam za zgodnje odkrivanje demence V presejalnem testu sodelovalo 45 Ä?lanov Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev Velenje Tatjana PodgorĹĄek

Velenje od 29. maja – 2. junija – Od 24. aprila do 7. julija poteka v Sloveniji projekt Adam – vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence. Pobudnik projekta je Blckb, druĹžba za aplikativno nevroznanost, strokovna partnerja v njem pa NevroloĹĄka klinika UKC in Medicinska fakulteta Ljubljana. Ekipa strokovnjakov ga izvaja v ĹĄestih slovenskih regijah. V Savinjski je bila vanj kot edina vkljuÄ?ena Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Velenje. Od ponedeljka do petka minuli teden je 45 njenih Ä?lanov, starih od 60 do 90 let, opravljalo v prostorih zveze teste in meritve.

vljenja, kar pomeni, da bolezen ne napreduje ali celo ÂťnarediÂŤ kakĹĄen korak nazaj.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali lahko izvajanje projekta vpliva na zmanjĹĄanje ĹĄtevila obolelih za demenco oziroma se da bolezen prepreÄ?iti, pa je Frelihova odgovorila: ÂťS presejalnim testom se bolezni

Uradne ĹĄtevilke ne drĹžijo

Po ocenah naj bi bilo v Sloveniji zbolelo za demenco veÄ? kot 32 tisoÄ? ljudi, vendar – pravi Tisa Frelih, psihologinja iz NevroloĹĄke klinike – uradne ĹĄtevilke ne drĹžijo. ÂťPrav pri izvajanju projekta Adam ugotavljamo, da je veliko ljudi nediagnosticiranih, saj je med vkljuÄ?enimi v projekt kar nekaj s preddementnim ali dementnim stanjem.ÂŤ Nameni vseslovenskega projekta, pojasnjuje Anja Erjavec, biopsihologinja iz omenjene druĹžbe, so trije: ozaveĹĄÄ?anje ĹĄirĹĄe in strokovne javnosti o naraĹĄÄ?anju teĹžav demence, izvajanje presejalnih testov spominskih in miselnih sposobnosti ter znanstvenoraziskovalno delo, usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence. ÂťZ zgodnjim odkritjem bolezni lahko z zdravili dvignemo kakovost Ĺži-

bĹĄ

UdeleĹženci projekta so reĹĄevali teste in meritve.

ne da prepreÄ?iti niti je ne moremo zdraviti. Kar poÄ?nemo, je, da ljudi diagnosticiramo, da lahko potem ti zgodaj ukrepajo v primerih peĹĄanja kognitivnih sposobnosti, in sicer se vkljuÄ?ijo v diagnostiÄ?ni postopek, dobijo primerna zdravila in s svojim Ĺživljenjskim slogom poskuĹĄajo bolezen omiliti.ÂŤ

â?ą

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 5. junija – Velenjski javni zavod RdeÄ?a dvorana – ĹĄportno rekreacijski zavod, je lansko leto posloval dobro. Kot vse kaĹže, bo tako tudi letos.

Zavod je bil ustanovljen za zagotavljanje prostorskih pogojev za izvajanje tekmovalnega ĹĄporta, delno pouka ĹĄportne vzgoje in programa Ĺ portne zveze Velenje, skrbijo pa tudi za rekreacijo obÄ?anov. Upravljajo veÄ? ĹĄportnih objektov in centrov; poleg RdeÄ?e dvorane, zimskega bazena, ĹĄportnega parka v SonÄ?nem parku in mestnega stadiona tudi z novoodprtim smuÄ?arsko skakalnim centrom Velenje.

Direktor zavoda Marjan Klepec nam je v uvodu povedal, da so na vseh loka-

â?ą

Leta 2016 so v RdeÄ?i dvorani pripravili 14 veÄ?jih zabavnih prireditev, kar je najveÄ? v zadnjih 20 letih. Vsaj toliko jih bo tudi letos.

â?ą

Lani so v RdeÄ?i dvorani Ĺ RZ ustvarili 916.753 evrov prihodkov, odhodkov je bilo 904.281. Skoraj 25 % prihodkov so ustvarili na trgu.

cijah tako klubi kot obÄ?ani dobro uporabili moĹžnosti za ĹĄport in rekreacijo. ÂťVeÄ?ji del Ä?asa so naĹĄi objekti dobro zasedeni. V najveÄ?jem, RdeÄ?i dvorani, kar 60-odstotno zasedenost predstavlja tekmovalni ĹĄport, 23 % pouk ĹĄportne vzgoje in ĹĄportne zveze, 17 % pa rekreativci. V RdeÄ?i dvorani smo lani zabeleĹžili 9.018 ur zasedenosti. To seveda ne bi bilo moĹžno, Ä?e ne bi imeli veÄ?namenske dvorane, v kateri lahko hkrati vadi 5 razliÄ?nih vadbenih skupin.ÂŤ To je hkrati velika prednost, ki omogoÄ?a tako dovolj Ä?asa za treninge kot rekreacijo. Potreb je toliko, da bi lahko, Ä?e bi imeli prostorske moĹžnosti, uredili ĹĄe enega. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo lani v dvorani 152 tekem in ĹĄportnih tekmovanj. ÂťVelenje ima dobro ĹĄportno infrastrukturo, kar se kaĹže tudi z dobrimi rezultati naĹĄih ĹĄportnikov in klubov,ÂŤ ob tem poudari Klepec. Tudi nove skakalnice bodo gotovo pripomogle k ĹĄe boljĹĄim rezultatom mladih skakalcev. ÂťSmuÄ?arsko skakalni center smo prevzeli v upravljanje Ĺže med gradnjo. Zagotavljali bomo finanÄ?ne vire, prav zaradi vzdrĹževanja centra pa se bomo kadrovsko okrepili,ÂŤ ĹĄe izvemo. Ne vedo pa ĹĄe, kakĹĄna bo finanÄ?na konstrukcija de-

lovanja in vzdrĹževanja centra.

Zimski bazen zanimiv (tudi) za uÄ?enje plavanja

Tudi na zimskem bazenu so lani in v prvih petih mesecih letoĹĄnjega leta dobro poslovali. ÂťUgotavljamo, da se poveÄ?uje uporaba bazena za redne vadbe klubov in druĹĄtev, ki pri svojih ĹĄportih vkljuÄ?ujejo treninge plavanja. Samo s treningi plavalnega kluba in njihovimi teÄ?aji plavanja je bilo lani skoraj 19 tisoÄ? 500 vstopov v bazen, ĹĄolarji so vanj vstopili skoraj 11-tisoÄ?krat. Na koncu leta smo se pribliĹžali ĹĄtevilki 47.500 obiskov, kar je veÄ? kot tisoÄ? obiskovalcev veÄ? kot leto prej, trend pa je dober tudi letos. Pri nas namreÄ? teÄ?aje plavanja opravljajo tudi KoroĹĄci in SavinjÄ?ani, lani pa je brezplaÄ?ni teÄ?aj plavanja obiskovalo 4.524 otrok,ÂŤ pripoveduje Klepec. Letos poleti bodo bazen spet zaprli za mesec dni, da opravijo redno vzdrĹževanje, veÄ?jih naloĹžb pa letos nimajo v naÄ?rtu. Ĺ˝elijo pa si, da bi lahko poveÄ?ali prostore fitnesa, da bi lahko razvijali tudi dodatne programe. Bazen bo zaprt avgusta.

Na kotalkaliĹĄÄ?u in v okolici, kjer je zrasel pravi rekreativni center, je obisk najveÄ?ji pozimi, ko tam obratuje drsaliĹĄÄ?e. V zadnji sezoni ga je v 125 dneh

bo odvisno od njih, ali bodo ĹĄli do zdravnika, ki mu bodo rezultati testa in meritev iztoÄ?nica za nadaljnje ukrepanje. ÄŒrt UrbaĹĄek, podpredsednik Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze Velenje, pa je povedal, da je sodelovanje v projektu odklonila blizu polovica povabljenih vanj.

Cilj projekta Adam je razviti uÄ?inkovit vsakoletni preventivni presejalni program za sistematiÄ?no zgodnje odkrivaje Alzheimerjeve demence po vzoru programov Svit, Dora in Zora.

Dobra ĹĄportna infrastruktura, dobri rezultati V RdeÄ?i dvorani lani poveÄ?ali obisk in ĹĄtevilo veÄ?jih zabavnih prireditev – Obnova atletske steze Ĺže teÄ?e

Sogovornici sta ĹĄe povedali, da bodo vsi, ki so sodelovali v projektu, v roku treh mesecev dobili povratne informacije o rezultatih testov na dom. Pri tistih, ki bodo v mejah normale, bo pripisano priporoÄ?ilo, naj nadaljujejo zdrav Ĺživljenjski slog, pri tistih z negativno informacijo pa

obratovanja obiskalo kar 25 tisoÄ? obiskovalcev. ÂťLani smo dogradili dva nova objekta; veÄ?ji je igriĹĄÄ?e za odbojko na mivki, manjĹĄe pa rusko igriĹĄÄ?e, ki smo ga konÄ?ali konec leta 2016, zato je zaĹživelo ĹĄele sedaj, s toplejĹĄimi dnevi. Novih naloĹžb letos tu ne naÄ?rtujejo.

Atletska steza bo sodobnejĹĄa

Mestni stadion uporabljajo predvsem nogometaĹĄi, nogometaĹĄice in atleti. Na manjĹĄih igriĹĄÄ?ih pa pogosto rekreirajo tudi obÄ?ani. Zanimiv je podatek, da je bilo lani tam odigranih veÄ? kot 180 tekem in tekmovanj. Tam pa je Ĺže stekla prva veÄ?ja naloĹžba letos. ZaÄ?eli so obnavljati atletsko stezo – opravili bodo retoping steze – da bo ta do velikega mitinga Ĺže nared za vrhunske tekaÄ?e.

Vrednost del bo okoli 250 tisoÄ? evrov.

Druga veÄ?ja naloĹžba bo v RdeÄ?i dvorani, kjer bodo v centralnem delu zamenjali razsvetljavo. Prilagodili jo bodo potrebam veÄ?jih ĹĄportnih tekmovanj.

VeÄ?ja svetilnost je pomembna tudi za kvalitetnejĹĄe TV prenose tekem. Dela bodo opravili poleti, po 20. juniju. Izvajalec del je Ĺže izbran, dvorana pa bo nared, ko bodo ĹĄportni klubi zaÄ?eli priprave in treninge za jesensko sezono, saj naj bi dela trajala 30 dni. đ&#x;”˛

Direktor Marjan Klepec: ÂťV vseh ĹĄportnih objektih obisk raste.ÂŤ

đ&#x;”˛