23 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (17/29°C) in soboto (16/24°C) preteĹžno, v nedeljo (15/27°C) delno oblaÄ?no. MoĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 7. junija 2018â€

ĹĄtevilka 23 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Ĺ aleĹĄko dolino bo v novem mandatu zastopal Franc Rosec

Parlament brez Velenja?

Milena KrstiÄ? – Planinc

SaĹĄa regija bo imela v drĹžavnem zboru tri poslance, zastopali jo bodo Franc Rosec, Nada BrinovĹĄek in dr. Darij KrajÄ?iÄ?

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 3. junija –Po zdaj ĹĄe vedno neuradnih podatkih se je nedeljskih volitev v drĹžavni zbor udeleĹžilo slabih 52 odstotkov vseh volivcev. PrepriÄ?ljivo je v vseh volilnih enotah zmagala Slovenska demokratska stranka, ki bo imela v drĹžavnem zboru 25 poslancev.

Sledi ji lista Marjana Ĺ arca, ki si je pridobila 13 poslanskih mest. Po 10 poslancev bodo imeli Socialni demokrati in Stranka modernega centra, Levica 9, NSi 7, po 5 Lista Alenke BratuĹĄek ter Desus, SNS pa dva poslanca.

In kako smo glasovali v tukajĹĄnjem okolju?

Velenje ostaja brez poslanca, Ĺ aleĹĄka dolina pa bo imela zgolj enega, to je Ĺ oĹĄtanjÄ?an Franc Rosec iz Slovenske demokratske stranke. Zgornja Savinjska dolina

cena 1,90 â‚Ź

pa ima dva poslanca, to je dosedanja poslanka Nada BrinovĹĄek iz Slovenske demokratske stranke in dr. Darij KrajÄ?iÄ? z Liste Marjana Ĺ arca.

Sicer pa je bila v volilnem okraju Velenje I prepriÄ?ljiva zmagovalka SDS, ki je osvojila dobrih 24 odstotkov glasov. Sledi SD z dobrimi 18 odstotki, Lista Marjana Ĺ arca s skoraj 12, SMC z dobrimi devetimi, malenkost manj jih je osvojila Levica, Desus je dobil dobrih 6 odstotkov, Lista Alenke BratuĹĄek pa malo veÄ? kot 4,5 odstotka.

V volilnem okraju Velenje II je bila SDS ĹĄe uspeĹĄnejĹĄa, dobila je kar dobrih 33 odstotkov. SD dobrih 13, Lista Marjana Ĺ arca malenkost manj, SMC dobrih 7, Nova Slovenija 6,6, Levica dobrih 5 in pol in Desus slabih 5. đ&#x;”˛

Foto: arhiv SDS

UrĹĄka in Janez JanĹĄa volila v Ĺ entilju Zmagovalka nedeljskih volitev je Slovenska demokratska stranka, ki ji predseduje Janez JanĹĄa, ki bo po vsej verjetnosti prvi dobil mandat za sestavo vlade. DruĹžina JanĹĄevih Ĺživi v Ĺ entilju pri Velenju, kjer sta zakonca UrĹĄka in Janez tudi oddala svoja glasova.

Janez JanĹĄa je prepriÄ?an, da vlada brez SDS-a glede na izid volitev đ&#x;”˛ ni mogoÄ?a.â€

Ĺ olski center Velenje letos praznuje 60-letnico delovanja.

Eno od daril ob jubileju so ĹĄolski center, dijaki in dijakinje prejeli minulo soboto od Mestne obÄ?ine Velenje, in sicer koncert priljubljene glasbene skupine Mi2 na Titovem trgu.

Na ĹĄolskem centru so povedali, da bodo tudi sami pripravili veÄ? dogodkov, posveÄ?enih obletnici delovanja, in tudi z njimi opozorili na Mavrico znanja, ki jo skrbno negujejo. Mozaik dogodkov ĹĄe snujejo, zagotovo pa se bodo ti odvijali na zaÄ?etku prihodnjega ĹĄolskega leta, predvidoma od oktobra dalje.

Foto: Dejan Batista

Velenje v drĹžavnem zboru ne bo imelo poslanca ali poslanke! V dosedanjem sklicu je imelo tri. Jana Ĺ koberneta (SD), ki je ob imenovanju poslanke Andreje KatiÄ? (SD) za ministrico v parlamentu sedel na njeno mesto, Marijo Antonijo KovaÄ?iÄ? (Desus) in SaĹĄo TabakoviÄ?a (SMC), ki je sicer v Velenju, kjer je bil pred ĹĄtirimi leti izvoljen, zgolj gostoval, a je vseeno priĹĄel veÄ?krat naokoli. Za marsikoga v Velenju je bil to ĹĄok. Tema ponedeljkovih pogovorov ĹĄtevilka ena. Parlament brez Velenja?

Iz parlamenta so izpadli tudi politiÄ?ni prvokategorniki. Ministri.

V njem ne bo Ĺže omenjene Andreje KatiÄ?, pa Anje KopaÄ? Mrak (SD) in tudi Petra GaĹĄperĹĄiÄ?a (SMC) ne. Pod njegovim ministrovanjem in s to vlado se je, to pa je le treba spomniti, tretja razvojna os naposled premaknila z mrtve toÄ?ke. TeÄ?e. Zunaj je ostal tudi minister in predsednik DeSUS-a Karel Erjavec pa Alenka BratuĹĄek (SAB), ki pa ji je v parlament uspelo pripeljati pet svojih poslancev.

V ponedeljek se je po prespani (ali pa neprespani) noÄ?i povsod premlevalo, kako do nove vlade? Predsednik Borut Pahor bo, kot je Ĺže povedal, mandat za sestavo najprej zaupal nespornemu zmagovalcu volitev Janezu JanĹĄi (SDS). Glas mu je dal vsak Ä?etrti volilni upraviÄ?enec, ki se je nedeljskih volitev udeleĹžil. Zmagal je v vseh osmih volilnih enotah. Analitiki so soglasni, da bo oblikovanje koalicije teĹžko, pot do nove vlade pa trnovo delo. ÄŒe mu ne bo uspelo, bo mandat dobil podprvak volitev Marjan Ĺ arec (LMĹ ).

V novem sklicu drĹžavnega zbora bo 36 poslancev iztekajoÄ?ega se mandata in pet sedanjih Ĺžupanov. Samo Ä?etrtina bo poslank, dvaindvajset, deset manj, kot jih je bilo zadnja ĹĄtiri leta. V njem bodo poslanci, ki jim je uspelo zbrati po nekaj tisoÄ? glasov, in tudi poslanci, ki so jih le nekaj sto. Tako je paÄ? zaradi proporcionalnega volilnega sistema z volilnimi okraji, kar velja v Sloveniji.

Po njem ni nujno, da so v drĹžavni zbor izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo najveÄ? glasov.

Nujno pa bo v prihodnje razmiĹĄljati o udeleĹžbi na volitvah. Ĺ˝e zaradi tistih, ki so volilno pravico izbojevali. Ta ni bila tako samoumevna, kot je danes. Na zaÄ?etku razvoja sodobne demokracije je bila omejena na ozek krog ljudi, ki so izpolnjevali volilne cenzuse. Sprva premoĹženjskega. SploĹĄna volilna pravica za moĹĄke je bila najprej, leta 1848, uvedena v Franciji in Ĺ vici, prva drĹžava, v kateri je Ĺženska dobila volilno pravico, pa je bila Nova Zelandija, leta 1893. Do leta 1921, ko je bila uvedena v veÄ?ini drĹžav, ne pa ĹĄe vseh, pa je vodila krvava pot.

Volitve so praznik demokracije. Morale bi biti tudi spoĹĄtovanje le-te. đ&#x;”˛

ZaÄ?enajo se poletne kulturne prireditve v Velenju V petek, 15. junija, se bodo ob 21. uri s koncertom Vlada Kreslina in Malih bogov zaÄ?ele 34. Poletne kulturne prireditve v Velenju. Otvoritveni koncert, ki bo na zunanjem prizoriĹĄÄ?u pred Domom kulture Velenje, se uvrĹĄÄ?a tudi v cikel desetih izbranih petkovih dogodkov Festivalska desetka, s katerimi Festival Velenje zaznamuje deset let uspeĹĄnega delovanja. V dveh mesecih bo na ĹĄtevilnih prizoriĹĄÄ?ih veÄ? kot 60 Ĺžanrsko razliÄ?nih dogodkov, ki bodo zagotovo razgibali in popestrili poletni utrip mesta.

Veliko dogodkov je na prostem, zato upajo, da jim ne bo ponagajalo vreme, ki v teh dneh takĹĄnim dogodkom ni bilo najbolj naklonjeno.

Tudi nekaj prihodnjih dni bo ĹĄe dokaj nestanovitno.

online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

7. junija 2018

'Živel Slovenj Gradec! Vivat Windisgretz!'

Peter Dermol sprejel zlate mlade raziskovalce

Pretekli konec tedna so v Slovenj Gradcu pripravili ĹĄe zadnjo iz celoletne serije prireditev v poÄ?astitev 750-letnice mesta

Velenje, 29. maj – PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je sprejel Ä?lane gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline in njihove mentorje, ki so na 52. drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev Slovenije 14. maja v Murski Soboti dosegli odliÄ?ne rezultate – kar 6 zlatih priznanj so prejeli uÄ?enci in dijaki velenjskih osnovnih in srednjih ĹĄol.

PodĹžupan je Ä?estital mladim nagrajencem in se jim zahvalil za Ä?as in trud, ki ga vlagajo v raziskovanje. Povedal je, da smo v Velenju ponosni nanje. Da so oni tisti, ki odkrivajo nova znanja, opozarjajo na doloÄ?eno problematiko, iĹĄÄ?ejo inovativne in praktiÄ?ne reĹĄitve ter s svojimi uspehi dobro promovirajo naĹĄo obÄ?ino.

Mestna obÄ?ina Velenje jih kot glavni podpornik gibanja pri tem spodbuja, podĹžupan pa je obljubil, da bo tako tudi v prihodnje.

63 vlog za spremembo namembnosti Ĺ martno ob Paki – Na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so pred dnevi konÄ?ali zbiranje pobud obÄ?anov za spremembo namembnosti zemljiĹĄÄ?, ki jih imajo v lasti. Skupno je sedaj v obravnavi 63 vlog. VeÄ?ina se jih – po priÄ?akovanju – nanaĹĄa na spremembo iz kmetijskega v stavbno zemljiĹĄÄ?e, nekaj obÄ?anov pa je podalo vlogo za spremembo v obratni smeri. Slednje je k temu spodbudila predvsem viĹĄja davÄ?na obremenitev nepozidanih stavbnih zemljiĹĄÄ? v prihodnje, Ĺže sedaj pa so zavezanci za plaÄ?ilo nadomestila za uporabo nepozidanega stavbnega zemljiĹĄÄ?a.

Vse pobude bo sedaj strokovno obdelal pripravljalec obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta, nato pa bodo za mnenje povpraĹĄali pristojno ministrstvo in ostale nosilce urejanja prostora. đ&#x;”˛

tp

Vlaganj za blizu 15 tisoÄ? evrov Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je med objekti, ki jih kot lastnica namerava letos vsaj delno obnoviti, predvidela tudi objekt, v katerem ima svoje prostore tamkajĹĄnje druĹĄtvo upokojencev. Tako so pred nedavnim zamenjali dotrajana okna, prenovili kanalizacijsko omreĹžje in prostore v prvi etaĹži, nova so tudi vhodna vrata na objektu. Vlaganja znaĹĄajo blizu 15 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Slovenj Gradec, 1. in 2. junij – 22. maja je minilo 751 let od prve nedvoumne omembe Slovenj Gradca kot naselbine z mestnimi pravicami. V Ä?ast visokemu jubileju so v Slovenj Gradcu celo leto potekale razliÄ?ne prireditve, njihov vrhunec pa je bil multimedijski spektakel Ĺ˝ivel Slovenj Gradec! Vivat Windisgretz!, ki je na Trgu svobode potekal preteklo soboto zveÄ?er.

V evropskem letu kulturne dediĹĄÄ?ine pa so preporod doĹživele razstave domaÄ?e in umetnostne obrti, ki imajo v Slovenj Gradcu Ĺže 40-letno tradicijo.

delkov na temeljih dediĹĄÄ?ine v Sloveniji Iz rok do oblike, na kateri se predstavijo ustvarjalci, ki za svoja dela Ä?rpajo ideje, vzorce ali oblike iz bogate zakladnice naĹĄe dediĹĄÄ?ine, bosta v KoroĹĄki galeriji likovne umetnosti na ogled do 21. junija. V tem Ä?asu bodo potekale ĹĄe ĹĄtevilne rokodelske delavnice, na katerih si bodo obiskovalci lahko ogledali prikaze tradicionalnih domaÄ?ih obrti in se v njih tudi preizkusili.

Prva vseslovenska rokodelska razstava

V sodelovanju s Konzorcijem rokodelskih centrov Slovenije ter ob podpori KoroĹĄke galerije likovnih umetnosti in Foto PodjetniĹĄkega centra Slovenj Nika Gradec je nastala 1. vseslo- HĂślcl venska rokodelska razstava, Praper na kateri se predstavljajo rokodelski centri iz vse Slovenije. Razstavo, ki je tudi prva prireditev v okviru Slovenskega rokodelskega festivala (do pozne jeseni bo potekal po vsej Sloveniji), so odprli v petek na Glavnem trgu, kamor so postavili tudi rokodelsko trĹžnico s spremljevalnim kulturnim programom na prireditvenem odru. Vseslovenska rokodelska razstava in razstava sodobnih inovativnih iz-

Multimedijski spektakel

V soboto pa je dogajanje ob praznovanju 750-letnice mesta Slovenj Gradec doseglo vrhunec. Pred cerkvijo sv. Elizabete se je odvrtelo dramsko, glasbeno in vizualno popotovanje skozi kulturnozgodovinsko dogajanje mesta Slovenj Gradec. V glasbeno-scenski predstavi

z video mapping vizualizacijo, projecirano na cerkev sv. Ane, je Ä?asovni stroj podob zavrtel zgodovinsko kolo meĹĄÄ?anskega Ĺživljenja skozi vsa obdobja bogate in Ĺžlahtne kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenj Gradca – od danaĹĄnjega trenutka do 30. aprila leta 1251, ko je oglejski patriarh in slovenjgraĹĄki gospod Bertold V. AndeĹĄki posvetil cerkev sv. Elizabete in z volilom slovenjgraĹĄko posest podelil oglejski cerkvi. To je sproĹžilo burno dogajanje, ki je zaznamovalo srednjeveĹĄki Ä?as druge polovice 13. stoletja, ko je z ohranjeno listino Ulrika III. Spanheima iz leta 1267 Slovenj Gradec prviÄ? nedvoumno omenjen kot naselbina z mestnimi pravicami. OĹživeli so liki iz preteklosti, zazvenela so glasbila, kot so dude, piĹĄÄ?ali, portativ, krumhorn in hurdy gurdy, z domiselno sceno in kostumi pa so ustvarjalci prireditve Ĺ˝ivel Slovenj Gradec! Vivat Windisgretz! priÄ?arali pravo srednjeveĹĄko vzduĹĄje.

Tako se je praznovanje visoke obletnice mesta Slovenj Gradec zakljuÄ?ilo, bodo pa ohranili Sprehode ob mestnem obzidju – turistiÄ?na vodenja za obÄ?ane in obiskovalce mesta, v katerih so ti lahko spoznavali srednjeveĹĄko dediĹĄÄ?ino koroĹĄke prestolnice. đ&#x;”˛

tp

Zunaj drugi sveĹženj dohodnine Ljubljana, 31. maja – FinanÄ?na uprava je v Ä?etrtek na poĹĄto oddala ĹĄe 568.983 informativnih izraÄ?unov dohodnine za leto 2017. V drugem sveĹžnju so informacijo o poraÄ?unu prejeli tisti, ki so lani vzdrĹževali druĹžinske Ä?lane in so ustvarili dohodke s kmetovanjem in dejavnostjo. V tokratnem sveĹžnju skoraj 125.000 zavezancev drĹžavi dolguje 41 milijonov evrov, vsak popreÄ?no 327 evrov. DrĹžava priÄ?akuje doplaÄ?ilo do 1. avgusta.

Skoraj 350.000 zavezancev iz tega sveĹžnja pa je lani dohodnino preplaÄ?alo, 30. julija jim bo drĹžava vrnila 191 milijonov evrov, vsakemu popreÄ?no 550 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Socialna pomoÄ? po novem 385 evrov Ljubljana, 1. junija – Denarna socialna pomoÄ? za samsko osebo je od 1. junija viĹĄja za 87 evrov in znaĹĄa 385,05 evra. Osnovni znesek minimalnega dohodka se bo nato od leta 2019 zniĹžal na 385,05 evra. Od junija je viĹĄji tudi cenzus za varstveni dodatek, ki za samsko osebo znaĹĄa najveÄ? 566,02 evra (do 1. junija do najveÄ? 484,97 evra).

Dvig pa ne bo avtomatiÄ?en, opozarjajo na ministrstvu za delo.

Najpozneje do konca junija je treba na center za socialno delo oddati vlogo.

Prejemnikov denarne socialne pomoÄ?i je bilo v Sloveniji maja 49.854, prejemnikov varstvenega dodatka pa 16.649. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na konvenciji F.E.C.C. Ĺ oĹĄtanj, Ĺ abac, 3. junija – ZdruĹženje evropskih karnevalskih mest, v katero je vÄ?lanjen tudi Ĺ oĹĄtanj, vsako leto organizira konvencijo v eni od drĹžav Ä?lanic. 38.-te, ki je od 26. maja do 3. junija potekala v Srbiji v mestu Ĺ abac, sta se kot predstavnika Pusta Ĺ oĹĄtanj oziroma TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva udeleĹžila Peter Radoja in Marko Jelen.

Konvencije se je udeleĹžilo 160 Ä?lanov iz sedemnajstih drĹžav, Slovenijo je poleg predstavnikov Ĺ oĹĄtanja zastopala tudi petÄ?lanska delegacija Ptuja. Na konvenciji so izvolili novo vodstvo F.E.C.C. Za predsednika je bil izvoljen Lars Angell iz Ĺ vedske, za generalnega sekretarja pa Branko Brumen s Ptuja.

V zdruĹženje so sprejeli tudi nekaj novih Ä?lanic, TurÄ?iji pa zaupali organizacijo konvencije naslednje leto. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mkp

Zmagovalcem ni vedno lahko Volitve, Şivljenje gre dalje – OŞivljanje ob meji – Novosti v termah – Poletne prireditve – Starka in otroci Tako! Volilna nedelja je za nami. In – kar smo Şeleli, smo dobili.

Seveda zdaj ĹĄe niti prav ne vemo, kaj smo res dobili in kaj bomo od njih dobili. Ob ÂťrazdrobljenihÂŤ Slovencih in razdrobljenih strankah niso v zadregi le poraĹženci, v zadregi so na svoj naÄ?in tudi zmagovalci. Volitve bodo tako imele ĹĄe pester dodatek. MoĹžnosti je veliko, tudi taka, da bo kdo poĹžrl kakĹĄno predvolilno zagotavljanje o tem, kdo zagotovo ne bo s kom. Lahko se seveda tudi zgodi, da bomo rekli: nasvidenje na naslednjih volitvah. Bomo videli! Ĺ˝ivljenje seveda nima Ä?asa, da se novo drĹžavno vodstvo ustrezno uredi, mora iti dalje. Ponekod morda malo bolj poÄ?asi, a gre.

Tudi pri reĹĄevanju slovensko-hrvaĹĄkih odnosov. Ne sicer na drĹžavni ravni, ampak na bolj konkretni, Ĺživljenjski, sosedski. Po tem, ko so se Ĺže veÄ?krat sestali predstavniki slovenskih in hrvaĹĄkih obÄ?in ob nekdanjem in bodoÄ?em Vonarskem jezeru ter tudi predstavniki ÂťvodarjevÂŤ obeh drĹžav, so se pred kratkim v PodÄ?etrtku zbrali ĹĄe naĹĄi in hrvaĹĄki Ĺžupani iz obsoteljskih obÄ?in s hrvaĹĄkimi in naĹĄimi predstavniki Ĺželeznic. Podobno kot pri jezeru, kjer gre za novo oĹživitev, gre za vnoviÄ?no oĹživitev tudi pri Ĺželeznici. DomaÄ?ini z obeh strani meje terjajo oĹživitev ĹželezniĹĄke proge Imeno–Zagreb. NaĹĄe in hrvaĹĄke Ĺželeznice nimajo niÄ? proti, ÂťzastojÂŤ naj bi bil bolj politiÄ?en. Nekaj teĹžav naj bi bilo zaradi meje, saj proga le-to veÄ?krat preÄ?ka. Prizadeta obmoÄ?ja menijo, da bi z oĹživitvijo proge oĹživelo tudi gospodarstvo, ugodno bi bilo tudi za krajane ob njej. Da je to obmoÄ?je ob meji res povezano, kaĹže tudi nedeljski dogodek v PodÄ?etrtku. Tu so pripravili Âťkuhno pod gradomÂŤ, kulinariÄ?no trĹžnico s pestro ponudbo. Na njej pa je za zabavo skrbel ansambel F-band iz druge strani Sotle.

Niso pa v PodÄ?etrtku razpravljali le o takih naÄ?rtih in zahtevah, slavili so tudi Âťdelovne uspeheÂŤ. Tudi uradno so odprli prenovljeni del Termalije v Termah Olimia. Seveda ĹĄe ob prisotnosti stare politiÄ?ne garniture. Kot smo Ĺže pisali, so za obnovo namenili veÄ? kot 10 milijonov evrov, dobili pa urejene prostore in novosti, ki bodo gotovo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

privabljale ĹĄe veÄ? gostov. Tudi v termalni park Aqualuna, kjer so uredili ĹĄe en nadvse atraktiven tobogan. Dva nova adrenalinska tobogana pa so namestili tudi v hÄ?erinski druĹžbi Terme Tuhelj na HrvaĹĄkem. In ko smo Ĺže pri zdraviliĹĄÄ?ih: v Termah Dobrna so dobili novega direktorja – Leona TomaĹĄiÄ?a.

Za Celjani ni bila pestra le volilna nedelja, za nekatere ĹĄe bolj predvolilna sobota. Ne zaradi priprav na volitve, zaradi nekaterih pestrih prireditev. V srediĹĄÄ?u mesta je bila prireditev PodeĹželje v mestu, skozi mesto so vozili kolesarji, udeleĹženci tradicionalnega TuĹĄevega vzpona na Celjsko koÄ?o, mnogi tekaÄ?i pa so se zbrali na Ĺ pici. Tu je bila namreÄ? dobrodelna rekreativna prireditev TeÄ?em, da pomagam, ki so jo pripravili lionisti. Sicer pa je v Celju Ĺže vse nared za zaÄ?etek letoĹĄnje prireditve Poletje v Celju, ki jo pripravlja Zavod Celeia Celje. RazliÄ?ne prireditve bodo letos razprostrte po vsem mestu: na vseh osrednjih mestnih trgih, KneĹžjem dvorcu, Vodnem stolpu, pri osrednji knjiĹžnici, Mladinskem centru in seveda na Starem gradu. Tu bo veÄ? koncertov in tudi festival Celjski grad.

Razen tega bo v Ä?asu Poletja v Celju ĹĄe festival Ana Desetnica, ob koncu ĹĄe festival Izrekanja. Med poletne prireditve pa ĹĄtejejo tudi ÂťobiskÂŤ kolesarske dirke po Sloveniji, saj se bodo tekmovalci povzpeli tudi na Stari grad. Ĺ e obseĹžnejĹĄe bodo prireditve v okviru Ĺ entjurskega poletja. Ne bodo namreÄ? le v samem Ĺ entjurju, ampak v kar v osmih krajevnih skupnostih te obÄ?ine. Pripravili bodo 41 razliÄ?nih dogodkov, ki se bodo zvrstili vse od 1. junija do 8. septembra. Pevske in podobne nastope bodo pripravili med drugim Pod IpavÄ?evo lipo, Pod orehom, pa seveda tudi po raznih dvoranah. Ob SlivniĹĄkem jezeru bo kresna noÄ?, na Prevorju, kjer imajo na ĹĄoli tudi astronomsko opazovalnico, bo tudi Astronomska noÄ?. Iz tega kraja bo krenil tudi tradicionalni Guzajev pohod. Prireditev, takih za vse generacije, bo ĹĄe veliko.

Pa ĹĄe to: uÄ?ni prostor pred osnovno ĹĄolo Ĺ tore ni namenjen le mladim. Tam je svoje mesto naĹĄla celo stoletnica! Sto let stara lokomotiva, ki je bila nekoÄ? ÂťzaposlenaÂŤ v ĹĄtorski Ĺželezarni. Mladi bodo imeli ob tem druĹženju s staro damo dvojno korist: zvedeli bodo marsikaj zanimivega o lokomotivi sami in Ĺželezarni.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

VOLITVE

7. junija 2018

Kako smo volili v SaĹĄa regiji Volivci so tokrat zmedli celo analitike, Ä?eprav opozorila, da levica, razdeljena na kopico parcialnih egoistiÄ?nih in samozaverovanih politikov in strank ne more konkurirati monolitni JanĹĄevi stranki. To so potrdili tudi volivci, ki so se pri izboru podali nekoliko bolj levo ali desno. V drĹžavni zbor se je tako prebila kopica levih

strank s Ä?udno meĹĄanico interesov in odtenkov, na drugi strani pa ji stojijo bolj enotni, a vsaj na videz nekoliko manj ĹĄtevilni privrĹženci desnice.

TakĹĄna zmeĹĄnjava strank, volili smo jih kar 22, je moÄ?no premeĹĄala tudi poslance in tako se je prviÄ? zgodilo, da Velenje nima svojega. Ĺ e sreÄ?a, da ga ima vsaj Ĺ aleĹĄka dolina.

Predsednik drĹžave Borut Pahor bo danes v predsedniĹĄki palaÄ?i sprejel relativnega zmagovalca nedeljskih predÄ?asnih volitev, predsednika SDS Janeza JanĹĄo. Pogovor je namenjen oceni moĹžnosti za oblikovanje nove vlade.

JanĹĄa sicer obljublja, da bo naredil vse, da mu uspe, a je trenutno videti, da stoji pred previ-

Velenje II

Velenje I

sokim zidom. ÄŒe reĹĄitve ne bo naĹĄel, je najbrĹž naslednji, ki bo poskusil Marjan Ĺ arec.

Vsekakor pa so sedanje volitve za marsikaterega politika veliko opozorilo za bliĹžnje lokalne volitve. Ljudje imajo dovolj leporeÄ?ja in zavlaÄ?evanj. Razumejo dejanja in jasne besede, pa Ä?eprav populistiÄ?ne.

Mozirje

SDS

SUZANA KAVAĹ

2.093

24,41 %

SDS

FRANC ROSEC

3.087

33,00 %

SDS

NADA BRINOVĹ EK

2.620

33,88 %

SD

ANDREJA KATIČ

1.586

18,50 %

SD

JAN Ĺ KOBERNE

1.232

13,17 %

LMĹ

DARIJ KRAJČIČ

1.377

17,81 %

LMĹ

GREGOR RUS

987

11,51 %

LMĹ

MATEJA KUMER

1.147

12,26 %

NSi

MAG.VALENTIN HAJDINJAK

749

9,69 %

SMC

BREDA KOLAR

719

8,38 %

SMC

BOJAN KUGONIČ

666

7,12 %

SMC

MOJCA REP

497

6,43 %

LEVICA

TJAĹ A PODPEÄŒAN

707

8,24 %

NSi

DRAGO KOREN

622

6,65 %

LEVICA

HELENA ŽAGAR

462

5,97 %

GORAN LUKIĆ

526

5,62 %

DeSUS

FRANC ROGAN

517

6,03 %

LEVICA

SD

ALEKSANDRA VASILJEVIĆ 369

4,77 %

STRANKA AB

PATRICIA PANTELIĆ

391

4,56 %

DeSUS

DARJA Ĺ TRAUS

453

4,84 %

DeSUS

MARGARETA ATELĹ EK

334

4,32 %

SNS

JOVIŠA KRALJEVIĆ

376

4,38 %

SNS

JELENA MILJKOVIĆ

445

4,76 %

SNS

TINA QUÉCHON

323

4,18 %

NSi

VERONIKA JUVAN

352

4,10 %

STRANKA AB

PATRICIA PANTELIĆ

316

3,38 %

STRANKA AB

TADEJ KRAMAR

291

3,76 %

PIRATI

NEJC GAĹ PER

185

2,16 %

SLS

MIHAEL LETONJE

184

1,97 %

SLS

TOMAĹ˝ PEÄŒOVNIK

272

3,52 %

ALEKSANDRA BERSAN

159

1,70 %

SLS

RAFAEL GORĹ EK

139

1,62 %

PIRATI

PIRATI

NIKOLINA BORENOVIĆ

120

1,55 %

LNBP

BREDA KOVAČ

132

1,54 %

LNBP

MAJA PUKLIČ

132

1,41 %

DD

ANDREJ KRANJC

83

1,07 %

DD

NATAĹ A KOĹ TOMAJ

95

1,11 %

DD

NATAĹ A KOĹ TOMAJ

109

1,17 %

LNBP

BORIS Ĺ KERBINEK

54

0,70 %

ZELENI

BORIS ANDREJ MLAKAR 60

0,70 %

ZELENI

BORIS ANDREJ MLAKAR 65

0,69 %

Zsi

DAMJAN JERENKO

45

0,58 %

GSN

LEONIDA LADINEK

51

0,59 %

Zsi

BLAŽENKA BARTOLIĆ

59

0,63 %

ZELENI

NIKA KOĹ TOMAJ

37

0,48 %

Zsi

MOJCA MACUH

45

0,52 %

GSN

BORIS FURJAN

30

0,32 %

ZD

MARIJA KOÄŒEVAR

27

0,35 %

ZD

AJA ROTOVNIK

33

0,38 %

ZD

MARIJA KOÄŒEVAR

26

0,28 %

ReSET

KATJA KRESLIN

24

0,31 %

ZDR. DESNICA

ISMET DŽAMBIĆ

26

0,30 %

GAS

DARKO KOŽELJ

24

0,26 %

ZDR. DESNICA

BOGOMIR ZAMERNIK

18

0,23 %

SOLIDARNOST

BRIGITA KAKER

24

0,28 %

SOLIDARNOST

BRIGITA KAKER

23

0,25 %

GSN

RENATA NATEK HUDARIN 12

0,16 %

ReSET

MOJCA MURAUS

22

0,26 %

ReSET

MOJCA MURAUS

22

0,24 %

SPS

JOŽE VIDEMŠEK

9

0,12 %

GAS

DARKO KOŽELJ

21

0,24 %

ZDR. DESNICA

ISMET DŽAMBIĆ

15

0,16 %

SOLIDARNOST

BRANISLAV VUJIČIĆ

5

0,06 %

SPS

NIKY GOLOB

14

0,16 %

SPS

PETRA TRÄŒEK

12

0,13 %

GAS

MANJA HOLOBAR

5

0,06 %

V volilnem ĹĄtabu Franca Rosca je bilo malo pred 22. uro, ko mandati sicer ĹĄe niso bili uradni, a je bilo Ĺže veÄ? kot jasno, da je poslansko mesto njegovo, zelo veselo. Skupaj z njim se je veselila druĹžina in ĹĄtevilni strankarski prijatelji.

Rekli so â?ą

Franc Rosec, SDS: ÂťNalog je veliko in z njimi ne bom odlaĹĄal. V prvi vrsti je to zakon, ki bo tudi Ĺ aleĹĄki dolini zagotavljal odĹĄkodnino zaradi degradacije v prostoru tako Premogovnika Velenje kot Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Tudi sicer mislim, da moramo strniti vrste in delati v dobro te doline, da obrnemo razvoj v pravo smer, trenutna dogajanja namreÄ? niso roĹžnata. Vsekakor pa mislim prisluhniti vsem, biti torej poslanec vseh tukajĹĄnjih prebivalcev in ne zgolj tistih, ki so me volili. Vsekakor pa se jim zahvaljujem za glasove.ÂŤ Suzana KavaĹĄ, SDS: ÂťPrepriÄ?ljiva zmaga naĹĄe stranke v vseh volilnih enotah in moja v volilnem

okraju Velenje I. mi ogromno pomeni in potrjuje naĹĄe in moje dobro delo. Vstopa v drĹžavni zbor sicer nisem dosegla, a mislim, da se bom vseeno lahko zavzemala za to, da bomo v tej dolini bolje Ĺživeli, da bo veÄ? priloĹžnosti za mlade, da bomo hitreje reĹĄevali stanovanjsko problematiko in da bomo hitro cesto, o kateri smo doslej predvsem govorili, tudi zaÄ?eli graditi.ÂŤ Andreja KatiÄ?, SD: ÂťSocialni demokrati smo bili na teh volitvah uspeĹĄni, kar je vsekakor potrditev naĹĄega dobrega dela v preteklem obdobju, Ĺžal pa v svojem volilnem okraju nisem dobila dovolj glasov.

Predvsem zaskrbljuje, da ostaja Velenje brez svojega poslanca, kar pa ni dobro.

Na to sem opozarjala Ĺže v Ä?asu volilne kampanje. Bojim se, da se bodo zaradi tega nekateri projekti, ki naj bi jih sofinancirali z nepovratnimi sredstvi, upoÄ?asnili.ÂŤ Dr. Darij KrajÄ?iÄ?, LMĹ : Živim sicer v Ljubljani, korenine pa imam v vasi BoÄ?na v ZadreÄ?ki dolini v obÄ?ini Gornji Grad. Ĺ˝e doslej sem okolju pomagal,

Volilni ĹĄtab Suzane KavaĹĄ (SDS), ki sicer kljub prepriÄ?ljivi zmagi v svojem volilnem okraju v parlament ni priĹĄla, se je iskreno veselil.

V taboru Socialnih demokratov celotnega obmoÄ?ja SaĹĄa regije so bili nad izidom, ki je bil v primerjavi z drĹžavnim povpreÄ?jem sicer dober, a nikomur ni omogoÄ?al praga vstopa v drĹžavni zbor, razoÄ?arani, predvsem pa nad dejstvom, da ostaja Velenje v tem mandatu brez poslanca.

kolikor sem lahko. Z enim oÄ?esom, nogo in roko sem vpet v tamkajĹĄnja dogajanja in verjamem, da so mi volivci namenili svoj glas zaradi zagotovila, ki sem ga zapisal v svojem programu. Moje izhodiĹĄÄ?e delovanja bo zavzemanje za skupne interese doline.

Moj pristop bo temeljil na spoĹĄtovanju ljudi, narave in okolja.ÂŤ Nada BrinovĹĄek, SDS: ÂťZame bo to drugi mandat v drĹžavnem zboru in tako kot minula ĹĄtiri leta se bom tudi v novem mandatu zavzemala predvsem

za Ä?loveka dostojno Ĺživljenje. Borila in ĹĄe enkrat borila se bom proti delitvi drĹžavljanov na prvo- in drugorazredne na vseh podroÄ?jih: od kmetijstva, infrastrukture, zdravstva do malega gospodarstva.

Tudi ljudje na podeĹželju si zasluĹžimo biti prvorazredni drĹžavljani.ÂŤ đ&#x;”˛

mz,tp

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Nova gradbena zakonodaja se Ĺže izvaja

GOSPODARSKE novice 26 evrov za delnico Term

Tako imenovani gradbeni trojÄ?ek predstavlja prvo prenovo gradbene zakonodaje po osamosvojitvi – PrinaĹĄa racionalnejĹĄe in krajĹĄe postopke Milena KrstiÄ? - Planinc

s prostorskimi akti in drugimi predpisi. Torej ĹĄe pred vloĹžitvijo zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi odloÄ?itev pristojnega upravnega organa o lokaciji, kar mu bo lahko, deni-

Ljubljana, 1. junija – V petek se je zaÄ?ela izvajati prenovljena prostorsko-gradbena zakonodaja. Trije novi zakoni, vezani na prostorsko, gradbeno in poklicno zakonodaNova zakonodaja krepi jo – Zakon o urejanju vlogo investitorja, poudarja prostora, Gradbeni njegove obveznosti in uvaja zakon in Zakon o arpoenostavitve postopkov. hitekturni in inĹženirski dejavnosti, naj bi med drugim prinesli racionalnejĹĄe in mo, olajĹĄalo odloÄ?itev o nakupu krajĹĄe postopke, laĹžje usklaje- zemljiĹĄÄ? ali odpravilo dvome, vanje razliÄ?nih interesov, veÄ?jo povezane s prostorskimi akti. pravno varnost vlagateljev in bolj Za pomoÄ? investitorjem zakon uÄ?inkovit nadzor. uvaja tudi obvezno svetovanje upravnih enot.

Gradbeni zakon Zakon zdruĹžuje postopek izdaje NajveÄ? pozornosti javnosti Ĺže gradbenega dovoljenja in okoljev Ä?asu sprejemanja je bil deleĹžen varstvenega soglasja, uvaja tako Gradbeni zakon, ki nadomeĹĄÄ?a imenovano integracijo postopka.

Zakon o gradnji objektov. Krepi Po stari zakonodaji sta se gradbevlogo investitorja, poudarja nje- no dovoljenje in okoljevarstveno gove obveznosti in uvaja ĹĄtevilne soglasje pridobivala loÄ?eno, kar poenostavitve postopkov. je za investitorje pomenilo veÄ?

Pomembna novost je, da za od- porabljenega Ä?asa in tudi viĹĄje stranitev objektov ne bo veÄ? treba stroĹĄke. Odslej se bo vodil enovit pridobiti gradbenega dovoljenja, postopek. potrebna je le ĹĄe prijava zaÄ?etka Soglasja, ki so potrebna pri pripostopka odstranitve. Novost je dobitvi gradbenega dovoljenja, tudi moĹžnost, da investitor v zvezi so prekvalificirana v mnenja. z gradnjo pridobi tako imenovano Usklajeval jih bo upravni organ. predhodno odloÄ?bo o skladnosti Ta ne bo veÄ? nujno vezan nanje.

â?ą

Uvedel je legalizacijo nepro- Zakon o urejanju blematiÄ?nih gradenj in gradenj prostora daljĹĄega obstoja. Pri manjĹĄih Nadomestil je zakone o proodstopanjih ta ni veÄ? potrebna. storskem naÄ?rtovanju, urejanju Lastnik mora pri upravnem or- prostora in umeĹĄÄ?anju prostorganu zgolj vloĹžiti zahtevo za pri- skih ureditev v prostor. dobitev uporabnega dovoljenja. V Med novostmi je uvedba lokacijprehodnem obdobju petih let od ske preveritve, s katero bo lokalna uveljavitve zakona bo lastnik lah- skupnost lahko brez spremembe ko legaliziral neskladne obÄ?inskega prostorobjekte zunaj okvirov skega naÄ?rta, a v dopustnih odstopanj od Svetovanje vnajprej omejenem gradbenega dovoljenja, obsegu prilagodila upravnih legalizirali pa bodo lahvelikost obmoÄ?ja enot je ko tudi objekte daljĹĄega stavbnih zemljiĹĄÄ? ter obvezno. obstoja, objekte, ki so dopustila individubili zgrajeni pred 1. alna odstopanja od januarjem 1998. Pri njih zakon prostorskih izvedbenih pogojev, posebej navaja dodaten pogoj, opredelila izvedbo dopolnilnih da od tedaj obstajajo v enakem posegov v prostor ali omogoÄ?ila obsegu in z enako namembnostjo. zaÄ?asno rabo prostora.

â?ą

Z Gradbenim zakonom so se v torek v Velenju podrobno seznanili Ä?lanice in Ä?lani Kluba arhitektov SAĹ A regije. To je bilo prvo strokovno predavanje oziroma sreÄ?anje po ustanovitvi kluba. Na njem so predstavili tudi aktualne vsebine, ki jih pripravljajo v prihajajoÄ?ih mesecih.

Zakon o arhitekturni in inĹženirski dejavnosti

Ta ne prinaĹĄa radikalnih sprememb, ampak zgolj nadgrajuje obstojeÄ?i sistem pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil za projektiranje in nadzor. Predvideva ĹĄtiri regulirane poklice: pooblaĹĄÄ?ena arhitekt, pooblaĹĄÄ?eni inĹženir, pooblaĹĄÄ?eni krajinski arhitekt in pooblaĹĄÄ?eni prostorski naÄ?rtovalec. đ&#x;”˛

Janko Mazej iz Belih Vod je spreten gozdar, skrben lastnikov gozda, od nedavnega tudi ponovno potrjeno odliÄ?en izdelovalec domaÄ?ega senovrĹĄkega Ĺželodca.

Tako so na letoĹĄnjem ocenjevanju na Dobrotah slovenskih kmetij sklenili Ä?lani komisije, ki so omenjenemu izdelku v kategoriji suhomesnatih izdelkov namenili zlato plaketo. Ker ga je za isti izdelek prejel Ĺže tretjiÄ? zapored, se ponaĹĄa ĹĄe s kipcem kakovosti.

Vesel in hkrati preseneÄ?en je bil, pravi. PreseneÄ?en zato, ker je v tej kategoriji sodeloval tretjiÄ? in ker je komisija zelo stroga, o Ä?emer se je prepriÄ?al pri ocenjevanju ostalih svojih izdelkov. ÂťOdloÄ?ajo malenkosti. Lani in letos sem poleg omenjenega Ĺželodca dal v ocenitev ĹĄe suho domaÄ?o salamo in panceto. Za oba izdelka sem lani prejel zlato, letos pa

razlikuje od savinjskega Ĺželodca po tehnologiji predelave, po tem, da je senovrĹĄki malo dimljen in tudi pri sestavinah je nekaj razlik, ki pa jih ne Ĺželi razkriti.

S pridelavo suhomesnatih izdelkov se ukvarja Ĺže vrsto let. Kot Janko Mazej je bil vesel kipca kakovosti za svojo suhomesnato specialiteto.

otrok je z veseljem pomagal doma na kmetiji in Ĺže takrat pridobil nekaj izkuĹĄenj, tudi prebiral je domaÄ?o in tujo literaturo o suhomesnatih izdelkih, pred 15 leti je opravil ĹĄe nacionalno poklicno kvalifikacijo. ÂťNajveÄ? pa sem se nauÄ?il in se ĹĄe uÄ?im predvsem na lastnih napakah. Sem kritiÄ?en do sebe in tudi to je pomagalo, da je domaÄ? senovrĹĄki Ĺželodec danes takĹĄen, kot je.ÂŤ Veselje, volja, znanje, izkuĹĄnje, omenjena nacionalna poklicna kvalifikacija za suhomesnate izdelke, urejeni prostori za dejavnost so ga Ĺže pred Ä?asom navedli k razmiĹĄljanju o dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Njegova kmetija sodi med visokogorske, pri katereih so stroĹĄki prireje mesa veÄ?ji, cene izdelkov pa prenizke. ÂťBomo videli, kaj bo prinesel Ä?as,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko Mazej. đ&#x;”˛

Ljubljana, 1. junija – Trgovska veriga Lidl od petka na blagajnah ne prodaja veÄ? plastiÄ?nih nakupovalnih vreÄ?k, s Ä?imer Ĺželi prispevati k zmanjĹĄanju uporabe plastike. Kupcem so na voljo papirnate vreÄ?ke, trajne vreÄ?ke iz reciklirane plastike in vreÄ?ke za zagotavljanje hladilne verige, v prihodnje pa jim bodo na voljo tudi bombaĹžne vreÄ?ke.

Petodstotna gospodarska rast Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) po novem Sloveniji za letos napoveduje kar petodstotno rast BDP, kar je 0,7 odstotne toÄ?ke veÄ? od zadnje napovedi novembra lani. Tudi napoved gospodarske rasti za prihodnje leto je OECD popravila s 3,4 na 3,9 odstotka. Ob tem Slovenijo spet opozarja na javnofinanÄ?no disciplino in strukturne reforme.

BDP viĹĄji za 4,6 odstotka StatistiÄ?ni urad je objavil, da je bil slovenski bruto domaÄ?i proizvod v prvem Ä?etrtletju za 4,6 odstotka veÄ?ji kot v enakem obdobju lani, hkrati pa je statistiÄ?ni urad zaznal najveÄ?jo rast domaÄ?e porabe po letu 2008. Ta se je v prvem Ä?etrtletju v medletni primerjavi poveÄ?ala kar za 5,3 odstotka. Gospodinjstva so v minulem Ä?etrtletju porabila za 14 odstotkov veÄ? kot pred petimi leti; po rasti izstopajo tudi naloĹžbe v poslovne zgradbe in infrastrukturo ter zaloge.

PortoroĹĄki hoteli naprodaj Istrabenz prodaja svoje portoroĹĄke hotele. Lani je Casino Riviera Mitje Peternela oddal zavezujoÄ?o ponudbo za nakup, vreden 10 milijonov evrov, a je bilo za upnike premalo. Gre za ĹĄest hotelov s 778 sobami. Istrabenz Turizem je lani v njih ustvaril 364.000 prenoÄ?itev, to je dobra Ä?etrtina vseh hotelskih prenoÄ?itev v obÄ?ini Piran. Ali bo ĹĄlo za posamiÄ?no ali skupno prodajo hotelov, ni znano. Sicer pa si v hotelih ob slovenski obali obetajo ĹĄe nekatere lastniĹĄke spremembe: Hoteli Bernardin tako prodajajo kompleks Salinera v Strunjanu in San Simon v Izoli. Za drugega se menda zanimata Kapitalska druĹžba in Modra zavarovalnica.

V Revozu izdelali 4 milijone vozil V Revozu so se te dni upraviÄ?eno pohvalili. V 45 letih so izdelali ĹĄtiri milijone vozil. Trenutno zaposlujejo skoraj 3400 delavcev, kljub robotizaciji in digitalizaciji pa zagotavljajo, da se njihovo ĹĄtevilo ne bo zmanjĹĄevalo.

Hofer zavajal potroĹĄnike Trgovske slabe prakse in zavajanje potroĹĄnikov stalno preseneÄ?ajo.

Tokrat si je to privoĹĄÄ?ila trgovska veriga Hofer, ki je z znamko Kakovost iz Slovenije oglaĹĄevala Ĺživila, ki niso izvirala iz Slovenije ali bila slovenskega porekla.

ZmanjĹĄati uporabo plastike

Nepovratna sredstva ostajajo Velenje – Lastniki greznic na obmoÄ?jih, kjer ni javne kanalizacije in ta ni predvidena oziroma niso v aglomeraciji, morajo do konca leta 2021 te preurediti v male komunalne Ä?istilne naprave (MKÄŒN). Sprva je bil rok krajĹĄi, do konca leta 2017.

Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje se ocenjuje, da je objektov, za katere bodo morali lastniki Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda urejati v obliki MKÄŒN, okoli 1.000, na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj na osnovi izvedenih investicij,

Lidl ukinil plaÄ?ljive plastiÄ?ne vreÄ?ke

MoÄ?na gospodarska dinamika se kaĹže na trgu dela. Vseh zaposlenih je bilo v prvem Ä?etrtletju 997.941, kar je za 29.232 oziroma tri odstotke veÄ? kot v prvem Ä?etrtletju lani. NajveÄ? ljudi se je v tem Ä?etrtletju zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeniĹĄtvu, strokovnih, znanstvenih in tehniÄ?nih dejavnostih ter v dejavnosti promet in trgovina.

Janko Mazej pravi, da je vloĹžil veliko truda za pridobitev kipca kakovosti za domaÄ? senovrĹĄki Ĺželodec – Minula zima za suhomesnate izdelke neugodna srebrno plaketo. Zmanjkalo je nekaj promilov toÄ?ke. Zlato sem tokrat prejel ĹĄe za suhe domaÄ?e klobase.ÂŤ Minula sezona za suhomesnate izdelke, pojasnjuje sogovornik, ni bila dobra. ÂťVeliko dela, skrbi in natanÄ?nosti je potrebnih ob idealnih temperaturah za suĹĄenje mesnatih izdelkov. V minuli sezoni pa je bilo preveÄ? temperaturnih nihanj. ÄŒe ne nadzorujeĹĄ izdelkov vsak dan, kakovosti ni mogoÄ?e doseÄ?i.ÂŤ DomaÄ? senovrĹĄki Ĺželodec, se – po pojasnilu Janka Mazeja –

TopolĹĄica - Ljubljanska druĹžba Intus Invest, ki je lastniĹĄko povezana s Hermanom Rigelnikom, je pred dnevi objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic Term TopolĹĄica. Za delnico je ponudila 26 evrov, ponudba pa velja do 13. junija. Intus Invest Ĺže doslej lastniĹĄko obvladuje 32 odstotkov zdraviliĹĄÄ?a, 25 odstoten lastnik je ZdruĹženje multiple skleroze, v manjĹĄem deleĹžu pa sta lastnici ĹĄe Avtotehna in Ptujske pekarne, ki sta v lasti slabe banke. Prva je januarja letos kupila delnice od velenjske druĹžbe Fraktal - Consulting v steÄ?aju in plaÄ?ala za delnico 25 evrov. V Termah TopolĹĄica pravijo, da je ponujena vrednost delnice pribliĹžno ustrezna. Menijo ĹĄe, da bo veÄ?ini lastnikov sprejemljiva, najbrĹž pa ne bo ZdruĹženju multiple skleroze Slovenije.

Vse veÄ? zaposlenih

"UÄ?im se predvsem na lastnih napakah" Tatjana PodgorĹĄek

7. junija 2018

ki se dolgoroÄ?no ĹĄe naÄ?rtujejo za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda, pa blizu 500.

V obeh obÄ?inah pri izgradnji MKÄŒN investitorjem pomagajo z dodelitvijo nepovratnih sredstev. Znesek znaĹĄa 1.000 evrov, kar zadoĹĄÄ?a za pokritje tretjine oziroma Ä?etrtine

â?ą

V Velenju so do vkljuÄ?no leta 2017 podelili subvencije le 72 vlagateljem.

naloĹžbe. Spomladi objavijo razpis, pred tem pa v proraÄ?unih za ta namen zagotovijo doloÄ?ena sredstva.

V proraÄ?unu Mestne obÄ?ine Velenje so za letos zagotovili sredstva za subvencioniranje 20 MKÄŒN, v proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za 15. ÄŒeprav na prvi pogled ĹĄtevilki nista veliki, pa vsako leto sredstva, namenjena temu, ostajajo. V Mestni obÄ?ini Velenje so lani, denimo, dodelili le 10 subvencij. đ&#x;”˛

mkp

Evropska komisija je predstavila nova pravila EU za zmanjĹĄanje koliÄ?ine desetih najpogosteje najdenih plastiÄ?nih izdelkov za enkratno uporabo na evropskih obalah in v morjih. Po novih pravilih bodo plastiÄ?ni proizvodi za enkratno uporabo na trgu prepovedani, kadar bodo na voljo alternativni proizvodi, ki bodo cenovno dostopni. Gre denimo za plastiÄ?ne vatirane palÄ?ke, plastiÄ?ni pribor, plastiÄ?ne kroĹžnike in lonÄ?ke, slamice ‌ V Evropi po navedbah Evropske komisije vsako leto nastane okoli 26 milijonov ton plastiÄ?nih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih ponovno uporabi.

American Express ÂťodhajaÂŤ iz Evrope Ĺ tevilni uporabniki znane plaÄ?ilne kartice American Express bodo gotovo razoÄ?arani. Ta namreÄ? zapuĹĄÄ?a Slovenijo in celotno EU. Z njo bo menda moĹžno plaÄ?evati le ĹĄe do 1. avgusta. đ&#x;”˛

mz, tp, mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

7. junija 2018

V ospredju orodja za avtomobilsko industrijo Orodjarstvo beleŞi v Gorenju 65 let, druŞba Gorenje Orodjarna pa 25-letnico – Jubilej je v petek praznoval kolektiv 240 zaposlenih – Pred novimi razvojnimi izzivi Mira Zakoťek

Orodjarstvo je v Gorenju staro pravzaprav toliko kot samo Gorenje, saj so zaÄ?eli orodja za proizvodnjo gospodinjskih aparatov zelo hitro izdelovati sami. S tem pa so se razvijali, segali vse bolj visoko in se naĹĄli v eni najbolj zahtevnih panog – v avtomobilski industriji, ki predstavlja zdaj preteĹžni del njihovega posla. Ob jubileju, ki so ga slovesno obeleĹžili skupaj z delavci ta petek, smo se pogovarjali z direktorjem BoĹĄtjanom Doklom Menihom.

Poglejva najprej malo v zgodovino! ÂťNekako uradno ĹĄtejemo, da je bil zaÄ?etek proizvodnje orodij v Skupini Gorenje leta 1953. Seveda so bili to skromni zaÄ?etki, ekipa pa se je vse bolj izpopolnjevala, usposabljala, tako da je lahko sledila hitremu razvoju Gorenja, ki je postajalo vse bolj globalno.

PriloĹžnost za ĹĄe veÄ?jo lastno rast so v podjetju naĹĄli v avtomobilski industriji, ki je predstavljala nov ĹĄe veÄ?ji zagon in podjetje postavila v sam vrh orodjarstva tako v Sloveniji kot Evropi. Smo najveÄ?ja orodjarna v drĹžavi in med veÄ?jimi v tem delu Evrope.ÂŤ Kaj je torej vaĹĄ glavni proizvodni program? ÂťIzdelava orodij za avtomobilsko industrijo, kar nam prinaĹĄa okoli 70 odstotkov prihodkov, preostanek pa so veÄ?inoma orodja za gospodinjske aparate za matiÄ?no podjetje Gorenje. Za avtomobilsko industrijo izdelujemo predvsem orodja za notranje

dele avtomobilov, predvsem tam, kjer so sedeĹži in povezovalni deli.

Delamo za vse nemĹĄke prestiĹžne blagovne znamke (Audi, Daimler, BMW, Opel ‌). Lahko bi rekel, da ni evropskega avtomobila, v katerem ni vsaj nekaj takĹĄnega, kar je proizvedeno na naĹĄih orodjih.ÂŤ V Gorenju tudi pokrivate celotne potrebe po izdelavi orodij? ÂťNe. Proizvajamo le najzahtevnejĹĄa orodja za proizvodnjo prestiĹžnih aparatov ter optimiramo in vzdrĹžujemo vsa orodja v delovnem procesu. Ostale posle pa prepuĹĄÄ?amo drugim orodjarnam in mnogim samostojnim podjetnikom.ÂŤ Zakaj ste se v tako velikem deleĹžu usmerili na zunanje trge, na zunanje kupce? ÂťPredvsem z vidika rasti, ki smo jo Ĺželeli. Naj pa poudarim, da za to ni dovolj le sodobna tehnoloĹĄka oprema. NaĹĄa kljuÄ?na kompetenca je znanje, vrhunska strokovna usposobljenost zaposlenih ter nenehno spremljanje svetovnih trendov in novosti na podroÄ?ju konstruiranja. S tem so se nam odprla vrata v vodilni segment avtomobilske industrije, v kateri moramo biti visoko inovativni, izkuĹĄnje, ki jih pridobivamo, pa lahko uspeĹĄno prenaĹĄamo tudi v programe orodij za belo tehniko.ÂŤ To podroÄ?je je gotovo zelo perspektivno, inovativno, ga razvijate sami ali v sodelovanju z naroÄ?niki? ÂťV druĹžbi sami celovito pokrivamo vse proizvodne procese, se pravi od razvoja, izdelave, se-

stave, testiranja, do konÄ?ne faze – optimizacije orodja pri kupcu.

Tako imamo veliko moÄ?, da smo lahko kupcu zelo dobri partner.

S kupcem sodelujemo namreÄ? Ĺže v fazi razvoja, dajemo pripombe na pomanjkljivosti, ki jih vidimo, in tako Ĺže med snovanjem novega izdelka prispevamo, da bo ta, ob tem pa seveda tudi orodje, kar najbolj optima- len. Potem orodja skupaj s k upcem tako tudi izvedemo.ÂŤ Vse to verjetno velja tudi

đ&#x;”˛

za orodja, ki jih izdelujete za belo tehniko? ÂťSeveda. Tudi tu sodelujemo pri razvoju izdelka. Vsa orodja razvijemo sami. Ko dobimo osnovni model novega izdelka, razvijemo potrebna orodja. Res se mi zdi zelo pomembno za konÄ?ni uspeh,

Hisense obljublja veliko sinergij – Bo Gorenje postalo ĹĄe veÄ?je? ponudbi, koristni za prihodnje poslovanje skupine Gorenje in ji omogoÄ?ajo nadaljnji razvoj ter rast v izjemno konkurenÄ?ni panogi bele tehnike. „Uprava ocenjuje tudi, da so predstavljena podroÄ?ja sinergij v skladu s priÄ?akovanji in cilji, ki jih je druĹžba doloÄ?ila v postopku iskanja strateĹĄkega partnerja, njihovo doseganje pa bo pozitivno prispevalo k poveÄ?anju mednarodne konkurenÄ?nosti skupine Gorenje ter njene poslovne uspeĹĄnosti in finanÄ?ne trdnosti,“ pravijo.

Zadovoljni so tudi, ker je skupina Hisense, zagotovila, da bo po prevzemu obdrĹžala vse blagovne znamke Gorenja, ki jih

da se torej orodjarstvo nekako prenaĹĄa iz roda v rod. Pripadnost druĹžbi, ki smo jo tako ustvarili, je najveÄ?ji garant za uspeh.

Dejstvo pa je, da smo vsako leto starejĹĄi in da ĹĄteje veliko profilov v naĹĄi panogi med deficitarne poklice. Ker se zavedam, kakĹĄno nevarnost to lahko pomeni za naĹĄ nadaljnji razvoj, smo v zadnjem letu krepko okrepili ĹĄtipendiranje – imamo 35 ĹĄtipendistov na vseh stopnjah, od orodjarjev do inĹženirjev strojniĹĄtva. S tem je povezano dobro sodelovanje s Ĺ olskim centrom Velenje in veÄ? fakultetami.ÂŤ Kaj pa za vas pomeni predvideno novo lastniĹĄtvo v Gorenju gospodinjski aparati? ÂťKot druĹžba se tega veselimo, saj priÄ?akujemo, da bomo z novim lastnikom Skupine Gorenje ĹĄe bolj rasli, ĹĄe bolj uresniÄ?evali svoje strateĹĄke naÄ?rte in krepili poloĹžaj najveÄ?je orodjarne v Sloveniji in ene najveÄ?jih v tem delu Evrope.ÂŤ

BoĹĄtjan Dokl Menih

Gorenje razvojni proizvodni center za vso Evropo Predvideni prevzemnik Gorenja, kitajska druĹžba Hisense, je v prevzemni ponudbi poudarila prednosti, ki jih prevzem prinaĹĄa obema kolektivoma. Ĺ e zlasti naj bi se te kazale v skupnem obsegu poslovanja skupine Hisense, globalnih naroÄ?ilih, tehnoloĹĄkemu vodstvu v pametni in digitalni beli tehniki, kar bo dopolnjeno s tehnologijami Gorenja na podroÄ?ju pomivalnih strojev, kuhinjskih aparatov, pralnih strojev in hladilnikov. Velike sinergijske uÄ?inke priÄ?akujejo tudi od zdruĹžitve distribucijskih kanalov obeh druĹžb v Evropi. Tudi uprava Gorenja ocenjuje, da so cilji, ki jih je Hisense navedel v prevzemni

da sodelujemo, kot sem Ĺže dejal, vse od nastanka novega aparata.

V Gorenju sodelujemo tudi pri optimiranju orodij, ki jih izdelajo naĹĄi konkurenti.ÂŤ Kako velika pa je Orodjarna Gorenje? ÂťTrenutno nas je zaposlenih 240 delavcev v Velenju, pokrivamo vse procese, od nabavnih sluĹžb, razvojnih sluĹžb, proizvodnje in same sestave orodja. Leta 2013 smo ustanovili hÄ?erinsko druĹžbo v Kragujevcu (prostore imamo v nekdanjih proizvodnih prostorih Crvene Zastave). Tam je 90 zaposlenih. Proizvodni program hÄ?erinske druĹžbe pa je enak naĹĄemu osnovnemu, polovico delajo tudi oni za potrebe avtomobilske industrije, preostanek pa za Gorenjeva podjetja v Srbiji.ÂŤ Kje se vidite v prihodnje, ostajate glede na to, da je

kar 70 odstotkov vaĹĄega programa, povezanega z avtomobilsko industrijo, sestavni del Gorenja? ÂťZrasli smo z Gorenjem, z njim smo trdno povezani in tako organizirani si Ĺželimo ostati tudi v prihodnje. Ĺ˝elimo si organizirati ĹĄe kakĹĄno hÄ?erinsko druĹžbo, saj lahko na lokalnih podroÄ?jih tako nudimo svojimm kupcem ĹĄe veÄ?jo podporo. Ĺ e naprej bo v ospredju naĹĄega razvoja avtomobilska industrija. Ĺ˝elimo si postati orodjarna, ki bo izdelovala orodja tudi za zunanje dele avtomobilov, to je najprestiĹžnejĹĄi in najzahtevnejĹĄi segment. Obseg Ĺželimo razĹĄiriti tudi na serijsko proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, zato smo v postopkih za pridobitev avtomobilskega standarda IATF 16949. Z matiÄ?no druĹžbo Gorenje pa imamo tako in tako zastavljene skupne ambicije.

Za vse to potrebujemo dobro usposobljene kadre. Posebej smo ponosni, da je mnogo sinov nekdanjih in ĹĄe vedno aktivnih delavcev Orodjarne zaposlenih pri nas,

bo ĹĄe naprej razvijala. Poleg tega pa bo Gorenje razvojni in proizvodni center skupine Hisense za celotno Evropo. To vsekakor pomeni rast obsega poslovanja in ĹĄtevila produktivnih delovnih mest v Gorenju, k Ä?emur se je prevzemnik tudi zavezal.

Predvideva se, da bi Gorenje precej poveÄ?alo proizvodnjo, saj naj bi zaÄ?eli izdelovati tudi kuhinjske aparate, hladilnike, pralne stroje, televizorje in klimatske naprave blagovnih znamk Hisense za evropski trg, kar bo znatno poveÄ?alo izkoriĹĄÄ?enost proizvodne zmogljivosti Skupine Gorenje v Evropi.

Hisense zagotavlja, da bo v Go-

renju ohranil stabilnost upravljanja in delovna mesta ter sledil dolgoroÄ?nemu razvoju druĹžbe.

Uvedel bo tudi nekatere dodatne spodbude za izboljĹĄanje motivacije zaposlenih. Prav tako bo kitajski veÄ?inski lastnik obdrĹžal ime podjetja in vse blagovne znamke Gorenja. SedeĹž druĹžbe bo ostal v Velenju.

Hisense odkupuje delnice Gorenja do 26. junija. Prevzemnik ni doloÄ?il praga za uspeĹĄnost ponudbe, kar pomeni, da bo delnice kupil v vsakem primeru. DelniÄ?arji lahko prevzemno ponudbo sprejmejo s podpisom izjave na bankah oziroma borznoposredniĹĄkih druĹžbah.

Hisense bi moral za nakup 50 odstotkov plus ene delnice Gorenja odťteti 146,5 milijona evrov. Za nakup vseh delnic, brez deleŞa lastnih delnic Gorenja v viťini pol odstotka, pa bi morala multinacionalka odťteti 292 milijonov evrov.

Za uveljavitev viĹĄjega zneska nova vloga V Ĺ aleĹĄki dolini prejema denarno socialno pomoÄ? v povpreÄ?ju 1300, varstveni dodatek pa 400 oseb Tatjana PodgorĹĄek

Ivanu Drevu ĹĄe en mandat

GaĹĄper Ĺ karja direktor komunale

Ĺ oĹĄtanj – Konec minulega tedna se je iztekel rok za oddajo vloge na razpis za direktorja Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina. Aktualnemu Ivanu Drevu je namreÄ? potekel mandat.

Na razpis je prispela le ena vloga, in sicer Drevova. ÄŒlani upravnega odbora zadruge so mu potrdili mandat za naslednja ĹĄtiri leta. Drev vodi zadrugo Ĺže tretji mandat.

Velenje – Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje je na seji pred tednom dni na predlog Ä?lanov nadzornega sveta podjetja potrdil mag. GaĹĄperja Ĺ karjo za direktorja Komunale.

Bil je edini prijavljeni kandidat na ponovljenem javnem razpisu za omenjeno delovno mesto. DolŞnost je nastopil dan po seji sveta ustanoviteljev – minuli petek. Mandat so mu podelili za ťtiri leta.

Od 1. junija dalje so v veljavi nekatere spremembe v zvezi z denarno socialno pomoÄ?jo. Ob tem na Ministrstvu za delo, druĹžino in socialne zadeve opozarjajo, da morajo tudi tisti, ki Ĺže imajo veljavno odloÄ?bo o denarni socialni pomoÄ?i oziroma varstvenem dodatku, za uveljavljanje viĹĄjega zneska oddati novo vlogo na center za socialno delo najpozneje do konca julija.

Osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma redna denarna socialna pomoÄ?, izredna denarna socialna pomoÄ? in posmrtnina po novem znaĹĄajo 385,05 evra in so viĹĄji za 11 odstotkov oziroma za 87 evrov od doslej veljavne viĹĄine pravice. Cenzus za pridobitev varstvenega dodatka za samsko osebo je od 1. junija najveÄ? 566,02 evra, medtem ko je doslej znaĹĄal 484,97 evra.

Od 1. junija se je razĹĄiril tudi krog upraviÄ?encev do pogrebnine in posmrtnine na brate ali sestre, neÄ?ake ali neÄ?akinje, vnuke ali vnukinje pokojne osebe.

Osnovni znesek minimalnega dohodka bo glede na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki jo je aprila sprejel drĹžavni zbor, znaĹĄal 385,05 evra le do konca tega leta, od leta 2019 pa se bo zmanjĹĄal na 331,26 evra.

Po podatkih je bilo maja letos v drĹžavi veÄ? kot 49.800 prejemnikov denarne socialne pomoÄ?i, varstvenega dodatka pa dobrih 16.600.

Na Centru za socialno delo Velenje pa so povedali, da v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki prejema v povpreÄ?ju denarno socialno pomoÄ? 1300 obÄ?anov, varstveni dodatek pa 400 ljudi.

tp

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tp

đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 30. maja Doma je ugibanja sproĹžala informacija, da sta dve madĹžarski medijski podjetji blizu konservativni vladi Viktorja Orbana pred mesecem in pol v Slovenijo prinesli skoraj 800 tisoÄ? evrov kapitala.

Fiskalni svet je sporoÄ?il, da letos zaradi politiÄ?nih okoliĹĄÄ?in niso oblikovani ukrepi, ki bi zagotovili nadaljevanje ugodnih javnofinanÄ?nih trendov oz. vodili k dolgoroÄ?ni vzdrĹžnosti javnih financ.

Na InĹĄpektoratu za varno hrano so ugotovili, da je trgovska veriga Hofer v polovici pregledanih trgovin z znamko 'Kakovost iz Slovenije' oglaĹĄevala Ĺživila, ki niso izvirala iz Slovenije ali bila slovenskega porekla.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je podpisal zakon z imenom 'Pravica poskusiti', ki neozdravljivo bolnim dovoljuje uporabo ĹĄe neodobrenih poskusnih zdravil.

V GrÄ?iji je potekala 24-urna stavka zaradi naÄ?rtovanih reform, potrebnih za izplaÄ?ilo zadnjega obroka finanÄ?ne pomoÄ?i. Zbralo se je veÄ? tisoÄ? ljudi.

PapeĹž je sprejel Pahorjevo povabilo v Slovenijo.

Slovenskega predsednika Boruta Pahorja, misijonarja Pedra Opeko in monaĹĄkega kneza Alberta II. je na zasebni avdienci sprejel papeĹž FranÄ?iĹĄek. Pahor je papeĹža povabil v Slovenijo, ta pa je vabilo sprejel.

ZDA so napovedale uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz kitajske Âťindustrijsko pomembne tehnologijeÂŤ v skupni vrednosti 50 milijard dolarjev na leto.

ÄŒetrtek, 31. maja Iz Logatca so odpeljali vse prebeĹžnike, ki ne sodijo v skupino ranljivih oseb, in jih premestili v Ljubljano.

Ministrstvo je objavilo seznam 42 ĹĄol, ki bodo omejile vpis v 1. letnik za ĹĄolsko leto 20018/2019.

Izvedeli smo, da bo najveÄ? omejitev v gimnazijah, raÄ?unalniĹĄkih ter zdravstvenih programih.

Bil je zadnji dan predÄ?asnega glasovanja na predÄ?asnih volitvah v drĹžavni zbor.

Novi italijanski premier Giuseppe Conte je po prisegi pri predsedniku Sergiu Mattarelli prejemal mednarodne Ä?estitke, tamkajĹĄnja vlada pa je medtem Ĺže imela prvo sejo.

Na Danskem je zakrivanje obraza v javnosti odslej prepovedano.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Na Danskem so sprejeli zakon, ki prepoveduje zakrivanje obraza v javnosti, kar je usmerjeno proti noĹĄenju burk in nikaba, med drugim pa prepoveduje tudi prevelike umetne brade.

V Nikaragvi se je na protestih zbralo veÄ? sto tisoÄ? ljudi. V prestolnici Managua so se nasprotniki in podporniki predsednika Daniela Ortege spopadli, pri Ä?emer je veÄ? ljudi izgubilo Ĺživljenja.

Hamburg je kot prvo nemĹĄko mesto uvedel delno prepoved voĹžnje na posebej oznaÄ?enih ulicah za vozila z motorji na dizelski pogon, z izjemo motorjev evro 6.

Petek, 1. junija Na Brdu pri Kranju se je na pobudo Ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, Zavoda RS za ĹĄolstvo in Ĺ ole za ravnatelje na prvem Festivalu podjetnosti v izobraĹževanju sreÄ?alo veÄ? kot 200 predstavnikov ĹĄolstva in gospodarstva, ki si Ĺželijo, da bi vzpostavili razvojni dialog med ĹĄolstvom in zunanjimi udeleĹženimi.

ZviĹĄala se je socialna pomoÄ? za samsko osebo, in sicer za dobrih 87 evrov, in odslej znaĹĄa 385,05 evra, viĹĄji pa je tudi cenzus za varstveni dodatek za samske, in sicer s 484,97 evra na 566,02 evra.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je po obisku visokega predstavnika Severne Koreje Kim Yong-chola v Beli hiĹĄi sporoÄ?il, da se bo kljub predhodni odpovedi sestal z voditeljem Kim DĹžong Unom. Ĺ panski parlament je po aferi o nezakonitem financiranju Ljudske stranke izglasoval nezaupnico konservativnemu premierju Marianu Rajoyu.

Unija se je na uvedbo viĹĄjih carin ZDA na uvoz jekla in aluminija iz EU pritoĹžila.

ZDA so uvedle viĹĄje carine na uvoz jekla in aluminija iz Evropske unije, Mehike in Kanade.

Unija je sproĹžila postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo.

Po neurju so iz nemĹĄkega Ĺživalskega vrta pobegnile nekatere divje zveri. Dva leva, tigra in jaguarja so naĹĄli, medveda pa so morali po pobegu ustreliti.

Sobota, 2. junija Na gorenjski avtocesti so pred predorom Karavanke proti Avstriji nastajali zastoji, saj so predor zaradi mejne kontrole na avstrijski strani obÄ?asno zapirali.

Pred kapelo BoĹžjega usmiljenja ob grobiĹĄÄ?u pri breznu pod Krenom v KoÄ?evskem rogu je potekala spominska slovesnost z obletno maĹĄo za Ĺžrtve komunistiÄ?nega revolucionarnega nasilja.

TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je po vse glasnejĹĄih zahtevah carigrajskih taksistov napovedal prenehanje poslovanja za ponudnika prevozov Uber na ozemlju TurÄ?ije.

7. junija 2018

PojoÄ?a fontana in preparirana Ĺžirafa

Ĺ˝e se je zaÄ?elo: gneÄ?a na cestah.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi je pred egiptovskim parlamentom prisegel za drugi predsedniĹĄki mandat.

Prisegel je tudi predsednik Ĺ panske socialistiÄ?ne delavske stranke Pedro SĂĄnchez, in sicer pred tamkajĹĄnjim kraljem Filipom VI. Rusija pa je ĹĄirila svoje vojaĹĄko sodelovanje v Afriki. Potekali so pogovori z DR Kongom.

Nedelja, 3. junija Bil je dan drĹžavnozborskih voli-

Ognjenik na Gvatemali je izbruhnil nenadoma in moÄ?no.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Berlinu nemĹĄko kanclerko Angelo Merkel pozval, naj sledi ameriĹĄki politiki in zaostri svoj odnos do Irana.

Po protestih v Jordaniji, na katerih so ljudje mnoĹžiÄ?no zahtevali odstop premierja Hanija Al Mulkija, je ta to tudi storil, kralj Abdulah II. pa je njegov odstop sprejel.

V Gvatemali je nepriÄ?akovano izbruhnil ognjenik Fuego. Lava je zalila vse pred seboj, pokopala tudi 33 ljudi in jih veÄ? sto ranila.

Tuji mediji so poroÄ?ali, da naj bi zaradi notranjih trenj pred sreÄ?a-

Zmagovalec parlamentarnih volitev je Janez JanĹĄa in njegova SDS.

tev. Zmagovalka je postala stranka SDS, ki so ji volivci namenili slabih 25 odstotkov glasov, parlamentarni prag pa so prestopile ĹĄe Lista Marjana Ĺ arca, SD, SMC, Levica, NSi, DeSUS, Stranka Alenke BratuĹĄek in SNS. Predsednik SDS Janez JanĹĄa je napovedal, da bo h koalicijskim pogajanjem povabil vse stranke, in dodal, da je – Ä?e bodo neuspeĹĄna – pripravljen na Âťvolitve jutriÂŤ.

Marjan Ĺ arec je medtem ponovil predvolilno napoved, da z Janezom JanĹĄo in SDS-om v vlado ne gre.

V vojaĹĄnici v Cerkljah ob Krki se je z uvodno slovesnostjo zaÄ?ela mednarodna vojaĹĄka vaja Jadranski udar – Adriatic Strike 2018.

PribliĹžno 18 tisoÄ? pripadnikov oboroĹženih sil 18 drĹžav Ä?lanic Nata in Izraela je na vzhodni meji zavezniĹĄtva, na Poljskem in v pribaltskih drĹžavah zaÄ?elo vojaĹĄke vaje pod vodstvom ZDA. NemĹĄka policija je s streli onesposobila nasilnega moĹĄkega z noĹžem v berlinski katedrali na Muzejskem otoku, kjer je obiÄ?ajno veliko turistov.

Pred obalo Tunizije se je potopil Ä?oln s prebeĹžniki. Utonilo je najmanj 46 ljudi, 67 jim jih je uspelo reĹĄiti.

Ponedeljek, 4. junij Oglasil se je predsednik republike. Povedal je, da je na veÄ?er volilnega dne govoril s predsednikom SDS Janezom JanĹĄo, ki mu je Ä?estital in ga povabil na pogovor sredi ali v drugi polovici tedna. ÂťJanĹĄa je povabilo sprejel,ÂŤ je ĹĄe dejal Pahor.

njem s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom severnokorejski vodja Kim DĹžong Un zamenjal tri vodilne predstavnike vojske.

Torek, 5. junija Predsednik republike Borut Pahor je napovedal, da se bo dva dni kasneje s predsednikom zmagovalne stranke SDS Janezom JanĹĄo neuradno pogovarjal o moĹžnostih, da JanĹĄa sestavi novo vlado.

Ceni reguliranih pogonskih goriv, neosvinÄ?enega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, sta se opolnoÄ?i zviĹĄali na najviĹĄjo raven zadnjih nekaj let.

Poleg cen je teĹžave znova povzroÄ?alo vreme. Razbesnela so se ĹĄtevilna neurja.

Vreme je znova povzroÄ?alo teĹžave.

Iran je Mednarodno agencijo za jedrsko energijo obvestil, da je zaÄ?el izvajati naÄ?rt za poveÄ?anje svojih zmogljivosti za bogatenje urana.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obiskal Avstrijo kot prvo zahodnoevropsko drĹžavo v skoraj letu dni. Kot je dejal, si sam Ĺželi Âťenotno in uspeĹĄnoÂŤ Evropsko unijo.

Ta se je medtem sooÄ?ala z iskanjem soglasja na podroÄ?ju azilnega sistema. Za zdaj ga ni bilo na vidiku – na sreÄ?anju so predstavniki drĹžav poudarili, da so najbolj sporne begunske kvote, ki pa jim nekatere Ä?lanice odloÄ?no nasprotujejo.

Na robu mestnega parka je vrtiljak, kjer se vrtijo labodi, miki miĹĄke, land roverji, formule, transformerji, pujse pepe, samorogi in ĹĄe kaj. V ferariju se pelje mali fantek in iz nosu mu visita dve zeleni sveÄ?ki. Na pomoÄ? kliÄ?e oÄ?eta, ki sedi na betonski ograji in tipka po velikem pametnem telefonu. Ta ga okrega, ozira se naokrog, sram ga je, hitro stopa ob vrteÄ?em se vrtiljaku in otroÄ?ku briĹĄe nos ter ga ĹĄe kar naprej oĹĄteva. Mali Ä?uk Ä?aka, da se vrtiljak ustavi, tudi sam bi se rad zavrtel. Izbere rdeÄ?i dĹžip (bagrov, buldoĹžerjev ali betonomeĹĄalk Ĺžal ni), vrtiljak se vnoviÄ? zavrti. Kaj kmalu Ä?ukcu postane slabo, joka in hoÄ?e dol. Upravljalec vrtiljaka zmajuje z glavo in grdo gleda, ko ga prosimo, Ä?e maĹĄinerijo ustavi.

Na drugem robu taistega mestnega parka je umetno jezero z veliko kavarno – restavracijo ob njem. Takole na daleÄ? kar prijetno izgleda, med stebri valujejo prosojne svetlo vijoliÄ?ne zavese. Od blizu je zadeva povsem drugaÄ?na. Sredi dopolKaja AvberĹĄek dneva je, veliki zvoÄ?niki pa na ves glas butajo nagravĹžno tucanje. Sprejmejo nas natakarice v uniformah – neokusnih kratkih ozkih elastiÄ?nih oblekicah. KavÄ?i so obleÄ?eni v plastiko z rjavkastimi roĹžami, poleg so nameĹĄÄ?eni plastiÄ?ni, usnje imitirajoÄ?i svetlo vijoliÄ?ni valji.

Menda so bile kavarniĹĄke mizice nekdaj nameĹĄÄ?ene pod velikimi starimi vrbami (posekat, sestavit plastiÄ?ni paviljon), v jezeru pa so plavali labodi in Ä?olniÄ?ki (stran spravit, namontirat fontane, ki ÂťpojejoÂŤ, ponoÄ?i pa jih osvetljujejo disko luÄ?ke). NaroÄ?im ÂťfrapeÂŤ - popularni napitek za vroÄ?e dni – instant kavo, zmiksano z ledom, mlekom in sladkorjem. Sladkosnedni Ä?uk naroÄ?i ÂťmelboÂŤ - sadno kupo s sladoledom in predvsem smetano na vrhu. Drobno narezano sadje ima moÄ?an okus po Ä?ebuli, najbrĹž za rezanje uporabljajo samo eno desko.

Ob kosilu naroÄ?im kozarec Ä?rnega vina. ÂťPoleti se vendarle pije belo ali roze, sploh pa z ribo, kakĹĄna Ä?udakinja ...ÂŤ Predse dobim polpeÄ?eno postrv z okusom po blatni Ĺžlobudrasti reki z dodatkom meĹĄanice graha, koruze in korenÄ?ka iz konzerve, plavajoÄ?ega v motornem olju. Za okras je kroĹžnik moderno naÄ?eÄ?kan z obiljem cenenega balzamiÄ?nega kisa.

V prirodoslovnem muzeju so na ogled nagaÄ?ene Ĺživali iz prejĹĄnjega stoletja, Ä?udne poglede imajo, malo navzkriĹž in Ä?udne zobe, malo na vse strani. Za celo Ĺžirafo oÄ?itno niso naĹĄli dovolj prostora, zato so jo nagaÄ?ili le od vratu navzgor. Vrat z glavo na vrhu so postavili v vitrino s peskom, da izgleda, kot bi bila Ĺžirafa v pesek zakopana. Iz vitrine tik ob vratih, na katerih v cirilici piĹĄe ÂťdirektorÂŤ, obiskovalce opazuje s prepariranim pogledom. V vitrini z mnogoterimi obledelimi ptiÄ?i poiĹĄÄ?em kalina – za malega Ä?uka, ki je njegov soimenjak. Njegov trebuĹĄÄ?ek od Ä?asa in svetlobe Ĺže dolgo ni veÄ? rdeÄ?. Po ozkih in strmih stopnicah se pride k Ĺživim ribam in polĹživemu krokodilu. Ta je nastanjen v Ĺžalostno majhnem in umazanem bazenÄ?ku, zavitem v mreĹžo, ki sega do stropa, saj so ljudje vanj metali kovance za sreÄ?o.

Turbo folk kultura se tu imenuje ÂťÄ?algaÂŤ in nacija je z njo prepojena do obisti. Punce si za darilo ob koncu srednje ĹĄole zaĹželijo operacijo ustnic v obliki kurje riti ali silikonske XXL prsi. V Ä?alga diskotekah moĹĄki kupujejo gromozanske kupe papirnatih robÄ?kov s potiskom bankovcev (pravi denar je predrag), da jih lahko meÄ?ejo v zrak. Zdaj je v diskaÄ?ih menda popularna tudi piĹĄtola, ki strelja denar. NovopeÄ?eni bogataĹĄ kupi hotel Kempinski, ki slovi po Ä?udovitem vrtu starih japonskih Ä?eĹĄenj. Takoj poseÄ?e vse Ä?eĹĄnje, zasadi palme in namontira plastiÄ?na drevesa z luÄ?kami.

Nato hotel poimenuje po svoji Ĺženi – ÂťMarielaÂŤ. Še imam upanje v bolgarske oÄ?ete,ÂŤ reÄ?e bolgarski kontrolor Ä?ukovemu tatiju ob skeniranju kupa roÄ?ne prtljage na sofijskem letaliĹĄÄ?u. ÂťPo navadi gredo prvi skozi rentgen in pustijo Ĺženam, da porihtajo, razstavijo in nazaj sestavijo vso prtljago, vse voziÄ?ke in vse otroke. Pa tudi vaĹĄ nahrbtnik se mi dopade, nekaj takega iĹĄÄ?em za v hribe, s toliko Ĺžepi in sploh ...!ÂŤ Vem, tokrat nisem ravno hvalila. Vedno bolj obÄ?utljiva postajam na Ä?loveĹĄtvo. Zastave tu nimajo veze. Malo preveÄ? ga serje. Malo preveÄ? je hrupno. Vedno raje imam rastline in Ĺživali. Omamno diĹĄeÄ?e lipe, ĹĄirne zaplate rdeÄ?ih makov na poljih, nakupÄ?kane ĹĄuĹĄtarÄ?ke, Ä?ebljanje drobnih balkanskih lastovic. Edino, kar ĹĄteje. đ&#x;”˛

online

www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

REPORTAŽA

7. junija 2018

Gradnja se je zaÄ?ela s poloĹžitvijo temeljnega kamna Kulturni program so pripravili vsi, ki bodo uporabljali prostore nove glasbene ĹĄole – Ta bo vrata odprla v zaÄ?etku ĹĄolskega leta 2019/2020 Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 29. maja – PrejĹĄnji teden se je v Ĺ oĹĄtanju vse vrtelo okoli najveÄ?je naloĹžbe v obÄ?ini v letoĹĄnjem letu, zaÄ?etku izgradnje in dozidave glasbene ĹĄole.

Potem ko so sredi maja podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem, podjetjem Esotech (gradil jo bo v partnerstvu s podjetjem Andrejc), so v torek poloĹžili temeljni kamen, v petek pa zavihali rokave in gradnja se je zaÄ?ela.

Glasbena ĹĄola Ĺ oĹĄtanj je prostore izpraznila Ĺže prej. Pouk izvaja na nadomestnih lokacijah.

Polaganje temeljnega kamna je bil dogodek, kot se spodobi. Nastopili so tisti, ki bodo nove prostore glasbene ťole uporabljali – Glasbena ťola Velenje, oddelek Šoťtanj, Pihalni orkester Zarja in Meťani pevski zbor Svoboda. Župan Darko Menih in predsednik uprave druŞbe Esotech Marko Škoberne sta ob prisotnosti podŞupana Vikija Dreva, generalnega direktorja

Holdinga Slovenske elektrarne MatjaĹža Marovta, finanÄ?nega direktorja druĹžbe Esotech Roberta Hudournika in direktorice podjetja Andrejc Vesne Andrejc poloĹžila temeljni kamen.

Ĺ˝upan Menih se je na dogodku zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je naposled do gradnje, ki so si jo dolgo Ĺželeli in jo tudi naÄ?rtovali dalj Ä?asa, priĹĄlo.

Izpostavil je arhitekturni biro

Modular arhitekti in projektanta Matica LaĹĄiÄ?a, s katerim je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj tako kot s podjetjem Esotech sodelovala Ĺže pri izgradnji novega ĹĄoĹĄtanjskega vrtca. ÂťPreizkuĹĄena ekipa, ki jo zelo dobro poznamo in za katero smo prepriÄ?ani, da bo dela izvedla

Rekli so â?ą MatjaĹž Marovt, HSE: ÂťTako velika gospodarska subjekta, kot sta Premogovnik in Termoelektrarna, morata Ĺživeti s svojim krajem. Kot krovna druĹžba v Holdingu Slovenske elektrarne sodelovanje podpiramo, a ga postavljamo na nove temelje. Tako kot vÄ?asih ne bo veÄ? ĹĄlo. Vedno pa se najdejo poti, ki to omogoÄ?ajo.ÂŤ Robert Hudournik, Esotech: ÂťRok je sicer kratek, a izvedljiv. NajteĹžji del? Morda tisti ob reki Paki. Sicer pa, Esotech je podjetje, ki izvaja inĹženirske projekte, in tak, kot je ta, so nam poseben izziv.ÂŤ

Gre za najveÄ?jo naloĹžbo obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v tem in prihodnjem letu. Dogodek ob polaganju temeljnega kamna je bil zato ĹĄe posebej sveÄ?an.

Temeljni kamen sta poloĹžila predsednik uprave Esotecha Marko Ĺ koberne in Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih.

Program so pripravili tisti, ki bodo gostovali v razťirjenem objektu – glasbena ťola, pevski zbor in pihalni orkester.

dobro in pravoÄ?asno.ÂŤ Posebno zahvalo je namenil generalnemu direktorju HSE, ki ima posluh za lokalno problematiko. ÂťZ njegovim prihodom na Ä?elo HSE je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ponovno dobila sogovornika, ki ji je pripravljen prisluhniti,ÂŤ je dejal.

V imenu izvajalcev je zbrane nagovoril predsednik uprave Esotecha Marko Ĺ koberne: ÂťPonosni smo, da tukaj danes zaÄ?enjamo novo zgodbo. Potem ko smo v Ĺ aleĹĄki dolini dokonÄ?ali nekaj velikih naloĹžb, smo kar nekaj Ä?asa iskali svoj prostor pod soncem tudi v tujini. Pravijo pa, da je dom

â?ą

NaloĹžba bo obÄ?ino stala blizu 2.600.000 evrov (brez opreme). 270.000 nepovratnih evrov so pridobili iz Eko sklada

tam, kjer je srce, in mi se z letoĹĄnjo pomladjo vraÄ?amo domov, vraÄ?amo se v okolje, v kateremm smo pridobili najbolj odliÄ?ne reference, v okolje, kjer smo pred desetletji zaÄ?eli razvoj in smo

EtaĹžni lastniki opozarjajo na teĹžave v stanovanjski zakonodaji PrejĹĄnji teden je v Velenju potekala okrogla miza o problematiki stanovanjske zakonodaje – Kljub umestitvi v teden pred volitvami prisotnih le malo predstavnikov politiÄ?nih strank – EtaĹžni lastniki ne Ĺželijo dopolnjevanja obstojeÄ?ega zakona, temveÄ? nov zakon Mojca Ĺ truc

V prejĹĄnjem tednu je v dvorani Mladinskega centra Velenje potekala okrogla miza z naslovom Kaj menijo politiÄ?ne stranke o problematiki stanovanjske zakonodaje (podrejenem poloĹžaju etaĹžnih lastnikov)?. Organizacijo so prevzeli pri DruĹĄtvu etaĹžnih lastnikov Velenje v sodelovanju z ZdruĹženjem etaĹžnih lastnikov Slovenije in Kurilnim odborom Deteljica, poleg povabljenih pa se je okrogle mize udeleĹžilo ĹĄe okrog 30 obiskovalcev. ÂťZa organizacijo okrogle mize smo se odloÄ?ili na obÄ?nem zboru naĹĄega druĹĄtva v zaÄ?etku leta, in sicer zato, da bi politiÄ?ne stranke ozavestili o problematiki,ÂŤ je povedal predsednik DruĹĄtva etaĹžnih lastnikov Velenje Damjan Smonkar. Kot je pojasnil, so na okroglo mizo povabili predstavnike vseh strank, ki so bile v nedeljo zapisane na volilnih listiÄ?ih. PriĹĄli pa so predstavniki Piratske stranke, stranke Solidarnost, DeSUS, stranke Andrej ÄŒuĹĄ in Zeleni Slovenije, NSi in Levice. ÂťVelike stranke so nas ignorirale, nekatere so se opraviÄ?ile, rezultat pa je ta, da je tu manj kot polovica predstavnikov aktivne politike. Glede na resnost problematike je to zelo slabo,ÂŤ je ĹĄe dodal Smonkar.

Problematika zelo obĹĄirna

O teĹžavah etaĹžnih lastnikov je bilo sliĹĄanega marsikaj; vse veÄ?stanovanjske stavbe morajo imeti upravnika, upravniki preko

Na okrogli mizi o poloĹžaju etaĹžnih lastnikov je bilo Ä?utiti pristno zavzetost za ureditev podroÄ?ja.

rezervnega sklada razpolagajo z denarjem lastnikov, vÄ?asih se celo odloÄ?ajo o naloĹžbah brez vsake strokovne osnove, nikjer ni jasno doloÄ?eno, kaj so obvezna in neobvezna dela upravljanja, in ĹĄe in ĹĄe. Zakonodaja za krĹĄitelje ne predvideva nobenih sankcij, zato se dogaja, da se nekateri upravniki lotijo nepoĹĄtenih praks. ÂťNikakor se ne Ĺželimo osredotoÄ?ati le na napake upravnikov. EtaĹžni lastniki si Ĺželimo predvsem dobrega upravljanja in tega lahko doseĹžemo le z novo zakonodajo o upravljanju etaĹžnih nepremiÄ?nin, v kateri bi bile vse dolĹžnosti, pristojnosti in odgovornosti vseh udeleĹženih jasno doloÄ?ene,ÂŤ je povedala prisotna podpredsednica ZdruĹženja etaĹžnih lastnikov Slovenije NataĹĄa KuĹĄar. Pojasnila je, da samo dopolnitve dosedanjega zakona

situacije ne bodo reĹĄile, in poudarila, da potrebujemo nov zakon. ÂťTeĹžav je toliko, da sedanjega zakona nikakor ni mogoÄ?e nadgrajevati oziroma ĹĄiriti, zato Ĺže nekaj Ä?asa pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor k pripravi res novega zakona s sodelovanjem vsem udeleĹžencev, kar pomeni tudi ministrstev, ki so vpeta v stanovanjsko zakonodajo,ÂŤ je ĹĄe dejala KuĹĄarjeva in pojasnila, da se ureditve stanovanjskih vpraĹĄanj dotikajo tudi gradbena, gospodarska, turistiÄ?na, zdravstvena in poĹžarna zakonodaja.

Morda je zapleteno, toda urejenost podroÄ?ja je mogoÄ?a. ÂťV vseh demokratiÄ?nih drĹžavah v tujini se lastniki sami odloÄ?ajo o naÄ?inu upravljanja svoje etaĹžne nepremiÄ?ne. Torej, ali jo bodo upravljali sami ali pa bodo za upravljanje stavbe najeli

upravnika in z njim seveda sklenili pogodbo o upravljanju upravniĹĄkih storitev,ÂŤ je povedala NataĹĄa KuĹĄar. Dodala je ĹĄe, da je vkljuÄ?enost tovrstne moĹžnosti odloÄ?anja eden pomembnejĹĄih ciljev ZdruĹženja etaĹžnih lastnikov Slovenije pri nastajanju nove zakonodaje. ÂťPredvsem upamo, da nam bo nova vlada prisluhnila in na Ministrstvu za okolje in prostor doloÄ?ila odgovorne osebe, ki bodo z etaĹžnimi lastniki Ĺželele sodelovati in nas ne bodo prezrle,ÂŤ je dejala KuĹĄarjeva. Poudarila je ĹĄe, da bi se morali pisci zakonodaje zavedati, da so Âťupravniki zasebni gospodarski subjekti, torej tisti, ki jih etaĹžni lastniki najamemo za storitev upravljanja, zato bi se morali tako tudi obnaĹĄati in delati v naĹĄo korist.ÂŤ

Prisotni predstavniki politiÄ?nih strank so teĹžave razumeli

Prisotni predstavniki politiÄ?nih strank so sprva prisluhnili predstavitvi problematike – podpredsednic ZdruĹženja etaĹžnih lastnikov in predsednika Kurilnega odbora Deteljica. Nato so besedo dobili tudi sami. ÂťReĹĄitev vidim v spremembi zakonodaje, ki bo bolj domiĹĄljena in bo dala veÄ? moĹžnosti etaĹžnim lastnikom, predvsem glede hitrejĹĄe in enostavnejĹĄe menjave upravnika. Menim sicer, da je upravnik v velikih stavbah potreben, in celo razmiĹĄljam, da je pri celotni problematiki nekaj krivde tudi na etaĹžnih lastnikih, ki

vedno imeli dobre sogovornike.

Velika Ä?ast nam je delati doma, kjer se Ĺželimo tudi vedno znova in znova dokazati.ÂŤ V nagovoru se je zahvalil vsem, ki jim, kot se je izrazil, reĹžejo kruh v lokalnem okolju, pa tudi sodelavkam in sodelavcem, ki so sodelovali pri izdelavi ponudbe za izgradnjo in dozidavo glasbene ĹĄole, in vsem, ki bodo bdeli tudi nad izvedbo.

V petek se je gradnja uradno zaÄ?ela. Tako izvajalci kot naroÄ?niki so prepriÄ?ani, da bo konÄ?ana do roka, torej v zaÄ?etku ĹĄolskega leta 2019/2020, in da bo Ĺ oĹĄtanju đ&#x;”˛ novi objekt v ponos. â€

so premalo zainteresirani in se pogosto ne udeleĹžujejo zborov lastnikov,ÂŤ je dejal Drago Koren. Da bi morali lastniki doseÄ?i obvezo sopodpisniĹĄtva enega od lastnikov ob podpisu upravnika pri razpolaganju s sredstvi, pa je razmiĹĄljala predstavnica DeSUS-a Darinka Mravljak. ÂťV zakonu je treba toÄ?no opredeliti pristojnosti, odgovornosti in sankcije,ÂŤ je dejala. Goran Lukić iz Levice je dejal, da v Sloveniji veÄ? kot oÄ?itno obstajajo doloÄ?ene politiÄ?ne prioritete. ÂťKar sem danes doĹživel, je javno politiÄ?no rojevanje te debate. Mislim, da bo potrebnih ĹĄe kar nekaj korakov, da se bo ta debata tudi politiÄ?no ponotranjila,ÂŤ je izpostavil. Gorazd MarinÄ?ek iz stranke Solidarnost je poudaril, da je uĹživanje lastnine neodtujljiva pravica, Âťzato je omejevanje razpolaganja z zasebno lastnino povsem izkrivljeno.ÂŤ Predstavnik Piratske stranke Gorazd Knific pa je dejal, da je stanovanjska problematika podroÄ?je, Âťki se dotika vseh in v kateri so reĹĄitve zelo preprosteÂŤ. Izrazil je razoÄ?aranje nad dosedanjo politiko, ki je ZdruĹženje etaĹžnih lastnikov izloÄ?ila iz pogajanj, ÂťÄ?eprav so interesna skupina, ki jim celo po zakonu to pripada, in je povabila raje tja energetska podjetja in predstavnike upravnikov,ÂŤ je ĹĄe dejal Knific.

Predlogi reĹĄitev pripravljeni

Po dveurni razpravi na okrogli mizi je postalo jasno, da bi se lahko o vpraĹĄanjih stanovanjske zakonodaje pogovarjali dolge dni. Nekaterih vpraĹĄanj v okviru dogodka sploh ni bilo mogoÄ?e naÄ?eti, so pa predstavniki ZdruĹženja etaĹžnih lastnikov zatrdili, da razmiĹĄljajo tudi o njih. Povedali so, da imajo pripravljene konkretne predloge za smiselno pripravo novega zakona.

Zdaj le ĹĄe upajo, da jih bodo predstavniki politike povabili k sodelovanju. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

7. junija 2018

VeÄ?er novopeÄ?enih velenjskih komikov Stand up oder je za GaĹĄperja Berganta ogrelo sedem udeleĹžencev teÄ?aja stand up komedije, ki so dodobra nasmejali polno dvorano obiskovalcev Tina Felicijan

Pretekli konec tedna se je zakljuÄ?il 28. ĹĄtudentski festival Dnevi mladih in kulture, ki je letos postregel s predvsem zabavnim programom, zato ni manjkal veÄ?er stand up komedije, ki je Ĺže tradicionalno ena najbolje obiskanih prireditev. Tokrat pa je ĹĄtevilo obiskovalcev preseglo priÄ?akovanja – podstreĹĄna dvorana Pekarne se je na veÄ?er 3320 Stand up napolnila do zadnjega kotiÄ?ka, saj se je obÄ?instvu prviÄ? predstavilo sedem novopeÄ?enih komikov iz Velenja in okolice, ki so prve korake po stand up odru naredili pod mentorstvom izkuĹĄenega in vse bolj prepoznavnega komika, sicer pa profesorja matematike UroĹĄa Kuzmana.

UroĹĄ Kuzman je namreÄ? zdruĹžil svoje pedagoĹĄko delo s svojim hobijem – odprl je teÄ?aj za stand up komike, ki so se nato predstavili na Dnevih mladih in kulture. ÂťTudi sam sem se v stand up komedijo vpeljal s teÄ?ajem, ki sem ga obiskoval pri Tinu Vo-

dopivcu. Kot v neko povraÄ?ilo obvladovanje nastopanja, ki ji usluge sem zdaj pripravil svoj polovica teÄ?ajnikov ĹĄe ni bila kos. teÄ?aj, saj so med komiki vedno ÂťMarsikomu je bil ta izziv preveÄ?. dobrodoĹĄli novi ljudje z novo Priprave in energija na odru, iz energijo in idejami,ÂŤ je pojasnil, katere komiki Ä?rpajo moÄ? za nazakaj je razpisal dvomeseÄ?ni teÄ?aj stop, se dopolnjujeta. Odrskih kovanja domiselnih ĹĄal in odrske- izkuĹĄenj ne moreĹĄ dobiti takoj, ga nastopanja. temveÄ? jih nabiraĹĄ s kilometrino.

TeÄ?aja se je Komiki se dolgo udeleĹžilo 15 zaUroĹĄ Kuzman: ÂťZa kalijo – prodor nesenjakov razna veÄ?je ĹĄove ali komika je vsak liÄ?ne starosti, ki televizijo je sad nastop veÄ?ji izziv, vsaj petletnega so morali na zasaj mora ĹĄale Ä?etku svoje poti dela. Vse pa se zabavanja obÄ?innadgrajevati. Bolj zaÄ?ne s praznim stva ozavestiti, da ko so ene dobre, papirjem in idekomedija ni stvar boljĹĄe morajo biti jami, ki jih piliĹĄ navdiha. Zabavain piliĹĄ – za vsanaslednje.ÂŤ ti svojo druĹžbo z ko Ä?rtico je velinekimi ĹĄalami ni ko dela.ÂŤ isto kot zabavati ljudi z odra, pravi ZaÄ?etniki so se za nekajminutno Kuzman. V prvem primeru gre za toÄ?ko pripravljali veÄ? mesecev, v situacije in neke reakcije nanje, v polni dvorani pa so s prijatelji in drugem pa za proces priprav, v novim obÄ?instvom uĹživali sadove katerem se nastop razvija, pili in svojega dela. Med njimi je bil tudi nadgrajuje. ÂťObÄ?instvo niso tvoji TjaĹĄ Esih, ĹĄe osnovnoĹĄolec, ki si prijatelji. Ne bodo se smejali, Ä?e Ĺže od Ä?etrtega razreda Ĺželi pone bo res smeĹĄno.ÂŤ stati stand up komik. ÂťMami mi Bistvena razlika med ÂťfacoÂŤ v je povedala za teÄ?aj, na katerem druĹžbi in ÂťfacoÂŤ na odru pa je nam je UroĹĄ dajal nasvete o tem,

â?ą

kako iz neke ideje razviti smeĹĄno zgodbo. Sam sem poskusil nekaj napisati, UroĹĄ pa mi je pomagal.

Pred nastopom sem imel veliko tremo, skrbelo me je, kako se bo izĹĄlo, zdaj pa sem bolj pripravljen na naslednji nastop, saj imam eno izkuĹĄnjo veÄ?,ÂŤ je povedal najmlajĹĄi udeleĹženec teÄ?aja, ki je navdih za svojo komedijo Ä?rpal iz situacij, ki se mu dogajajo za ĹĄolskimi klopmi. NajstarejĹĄi pa je bil Andrej GorĹĄek. ÂťNavdih za ĹĄale so lahko neke zgodbe, pripetljaji iz vsakdanjega Ĺživljenja, veliko pa ga dobim iz opazovanja. Vsak motiv je treba prenesti na papir, dodelati celoto in to dobro predstaviti.

V stand up komediji je nastop temeljito pripravljen, z izkuĹĄnjami pa je postopoma prisotne vse veÄ? improvizacije. Za to je potrebna kilometrina in sam verjamem, da bom z izkuĹĄnjami znal nasmejati publiko, kamorkoli bom priĹĄel.ÂŤ In Ä?esa se je UroĹĄ Kuzman nauÄ?il od nadobudnih komikov? ÂťDa vsak, ki ima voljo, lahko najde

pot. TeÄ?aja so se namreÄ? udeleĹžili zelo razliÄ?ni ljudje. Od ĹĄolarja, ki je hitro pokazal, da zna razviti misel, do fanta, ki ima zaradi kapi v mladosti teĹžave z govorom, a je kljub temu suvereno nastopal,ÂŤ je spodbudil vse, ki se spogledujejo s stand up komedijo, naj se preizkusijo ne glede na omejitve ali đ&#x;”˛ zadrĹžke. â€

Iskreno in iskrivo z Mileno ZupanÄ?iÄ?

Velenje, 30. junij – ÄŒudovit ambient terase pred vilo Herberstein, v objemu gozda in opojnega vonja cvetov je prejĹĄnjo sredo gostil ustvarjalca knjige Kot bi Luna padla na Zemljo – Mileno ZupanÄ?iÄ? in Tadeja Goloba. O nastajanju obseĹžne biografije ene naĹĄih najveÄ?jih igralk se je z avtorjema pogovarjala UrĹĄula Menih Dokl.

Knjiga je napisana kot duhovita, tankoÄ?utna, a premiĹĄljena prvoosebna pripoved igralke Milene ZupanÄ?iÄ? o njenem delu na odrskih deskah in filmih, pa ĹĄe marsiÄ?em, kar se ji je zgodilo v Ĺživljenju. Poleg ĹĄtevilnih anekdot, ki pritegnejo nasmeh na ustnice, pa v svojih spominih bralca veÄ?krat spodbudi tudi k premisleku o sodobnih dilemah. ÄŒeprav smo igralko skoraj pol stoletja spoznavali v ĹĄtevilnih podobah, raznovrstnih Ĺženskih vlogah in ji znaÄ?ilnosti nekaterih "ponarodelih" filmskih junakinj, kot je na primer PreseÄ?nikova Meta, pripisali celo v resniÄ?nem

Ĺživljenju, je igralka povedala, da v Ĺživljenju skrbno loÄ?i in neguje dva povsem razliÄ?na pola; na eni strani fantazijski, umetniĹĄki svet, na drugi pa realnost. Krutosti tega sveta je spoznavala predvsem, ko je kot ambasadorka Unicefa po vsem svetu pomagala ozaveĹĄÄ?ati o teĹžkih vpraĹĄanjih naĹĄe civilizacije

in blaĹžiti tegobe otrok, pa tudi Ĺžensk. VeÄ?er so prepletli ĹĄtevilni utrinki, spomini, tudi na nastop v Velenju ob obisku vrhovnega poglavarja naĹĄe nekdanje skupne drĹžave. Milena ZupanÄ?iÄ? je posluĹĄalce oÄ?arala s svojo pristnostjo, iskrenostjo in iskrivostjo. đ&#x;”˛

Polna dvorana smeha je dokaz, da tudi v Velenju obstajajo ljudje, ki so smeĹĄni in to znajo pokazati na odru, je po uspeĹĄni sedmeri premieri povedal velenjski komik UroĹĄ Kuzman. Foto: Martina Hrastnik

SreÄ?anje z ljubiteljskim slikarjem Dragan Arsenijević iz Ĺ oĹĄtanja riĹĄe, odkar pomni Milena KrstiÄ? – Planinc

DruĹĄtvo za kulturo Gorenje je priredilo sreÄ?anje z igralko Mileno ZupanÄ?iÄ?, na katerem sta s Tadejem Golobom predstavila njeno biografijo.

VeÄ?eri v

amďŹ teatru

2018

sobota, 9. junij, ob 17. uri

Glasbena ĹĄola GOTER

Ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta 2017/2018 bo glasbena ĹĄola Goter pripravila koncert s svojimi uÄ?enci.

V primeru deĹžja bo dogodek v atriju Velenjskega gradu.

Ĺ oĹĄtanj – Dragana Arsenijevića je leta 1975 pot iz Titovih UĹžic v Srbiji z Jelove gore pripeljala v Ĺ oĹĄtanj. Trije otroci so bili v druĹžini. OÄ?e je delal, mama je gospodinjila. Denarja pri hiĹĄi ni bilo. ÄŒopiÄ?i, risalni bloki in vse, kar je povezano z risanjem, je bilo nepotrebna potrata. Kdo bi to kupoval, Ä?e pa ni? Dragan bi pa risal, risal. To ga je res veselilo.

Spomni se, da je to poÄ?el z izposojenim Ä?opiÄ?em in izposojenimi barvami na Ĺžakljih od moke. ÂťTakih, na katerih je bilo na eni strani narisano klasje. Ĺ e danes ga vidim. Notranja stran, ko je bila prazna in razrezana, je bila idealna za to.ÂŤ ÄŒe tega 'papirja' ni bilo, Ä?e ni bilo koga, ki bi mu posodil Ä?opiÄ?, se je znaĹĄel drugaÄ?e. Risal je po snegu, po pesku ‌ Ĺ e v termoelektrarni, kjer je delal, je v prah mimogrede kaj ustvaril.

Zdaj, ko je upokojenec, si pa da duĹĄka. ÄŒe ne riĹĄe, piĹĄe poezijo.

DvainĹĄestdeset pesmi je napisal doslej. V maternem jeziku. Dve njegovi pesmi s tekmovanja v Kopru sta objavljeni v Paralelah.

Prebere mi eno. Tisto o Ĺ oĹĄtanju. Ĺ oĹĄtanj mu je ljub. VeÄ?ino pesmi je spesnil pod Pustim gradom. Ob nedeljah, ko je ĹĄel pred kosilom na sprehod. Ni se vrnil brez verza ali dveh. Ĺ˝ena nad njegovim risanjem ni bila navduĹĄena, dokler je to poÄ?el

PejsaĹži in barve, njegov svet.

doma. ÂťDa vse umaĹžem, da imam vse majice zapacane, je govorila.ÂŤ Zdaj, ko ustvarja v ateljeju v prostorih LuÄ?ke, kjer ima sedeĹž umetniĹĄko druĹĄtvo ARTUS, katerega Ä?lan je tudi Dragan, in ne paca veÄ? po stanovanju, je drugaÄ?e.

Navdih: najraje riĹĄe pejsaĹže dobiva, ko se vozi s kolesom, hodi po gozdu.

Pred petimi leti se je vkljuÄ?il v ĹĄtudijski likovni kroĹžek, ki ob Ä?etrtkih poteka na Osnovni ĹĄoli Miha Pintarja – Tolede v Velenju. ÂťGospod Skok nas veliko nauÄ?i.

Spomnim se, da smo na zaÄ?etku risali samo jabolka in hruĹĄke, zdaj pa riĹĄemo stvari, ki so vredne

pogleda.ÂŤ Za to ĹĄolsko leto so zakljuÄ?ili, zaÄ?enjajo spet jeseni.

Svoja dela – akril, pastel, suhi pastel, nekaj tudi v olju, obÄ?asno postavi na ogled. Samostojno razstavo je imel v Termoelektrarni, skupinsko v dvorcu Gutenbuchel, ob 100-letnici mesta Ĺ oĹĄtanj tudi v Mestni galeriji.

Zdaj pa si njegova dela lahko pogledate v vili LuÄ?ka. Ko so artusovci zaprli skupinsko razstavo z naslovom Svetovi v malem, so mu ponudili, da postavi svojo. Pa jo je! Lahko si jo pridete pogledat.

Dragan vas bo vesel. Tako, kot bo vesel klepeta z vami. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

7. junija 2018

SreÄ?ali so se pevski zbori druĹĄtev upokojencev Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev je priredila 9. revijo upokojenskih pevskih zborov, na kateri se je predstavilo osem sestavov, gostoval pa je tudi OPZ OĹ Antona AĹĄkerca Tina Felicijan

Velenje, 29. maj – V kulturnem domu so se zbrali pevski sestavi druĹĄtev upokojencev Ĺ aleĹĄke doline in se drug drugemu ter obiskovalcem predstavili predvsem z ljudskimi pesmimi, zapeli pa so tudi nekaj umetnih pesmi. 9. revijo pevskih zborov druĹĄtev upokojencev Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze sta spremljala predstavnica komisije za kulturo pri Zvezi druĹĄtev upokojencev Slovenije JoĹžefa OvniÄ? in profesor glasbe Nikolaj Ĺ˝liÄ?ar, ki je nastopajoÄ?e strokovno ocenil.

Med udeleĹženci revije je namreÄ? izbiral tiste, ki se bodo predstavili na sreÄ?anjih v okviru letoĹĄnjega Festivala za tretje Ĺživljenjsko obdobje.

Na drĹžavno sreÄ?anje upokojenskih pevskih druĹĄtev se je uvrstil pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Paka pri Velenju z zborovodkinjo Anito Plazl. DruĹĄtvo

je samostojno od leta 2014, zato je tudi pevski zbor ĹĄe sveĹž – deluje ĹĄele od oktobra lani. ÂťV preteklosti je deloval pevski zbor PaĹĄki veseljaki, ki je lani prenehal aktivno ustvarjati. Nastala je praznina, ki jo je zapolnila naĹĄa skupina petnajstih ljubiteljev petja. Z velikim veseljem se dobivamo vsak torek in se uÄ?imo ljudskih in nekaterih Slakovih pesmi, naĹĄa spremljava pa je velikokrat harmonika,ÂŤ je povedala predsednica zbora Vladimira Tisnikar in dodala, da je uvrstitev na drĹžavno sreÄ?anje velika spodbuda za nadaljnje delo, ki je vedno preĹžeto tudi s prijetnim druĹženjem. Volje do nastopanja in ĹĄirjenja dobre volje ob pesmi jim ne manjka, pravi.

Za Ljudski veÄ?er – eno od ĹĄtevilnih kulturnih prireditev na 18. Festivalu za tretje Ĺživljenjsko obdobje, ki ga med 1. in 3. oktobrom v ljubljanskem Cankarjevem domu pripravlja Zveza druĹĄtev upokojen-

Foto: J. Miklavc

cev Slovenije – pa je strokovna komisija izbrala skupino Podkrajski fantje, ki jo vodi TomaĹž Tozon. Podkrajski fantje so pred Ä?asom delovali kot narodnozabavni ansambel. Imajo Ĺže veÄ? kot 30-letno tradicijo druĹženja ob glasbi. V preteklosti so nastopali tudi z instrumentalnim triom, s katerim so posneli osem samostojnih kaset in se redno udeleĹževali festivalov.

Zdaj pa so se posvetili le petju. Ker redno vadijo za razne nastope, so se

rade volje odzvali povabilu k udeleĹžbi na reviji upokojenskih pevskih zborov, prepevajo pa na najrazliÄ?nejĹĄih prireditvah. ÂťGojimo predvsem fantovsko petje. Na naĹĄem repertoarju so veÄ?inoma ljudske in narodne pesmi, ki jih zadnje Ä?ase prepevamo ob citrarski spremljavi. Tudi na nastopu na reviji nas je spremljala moja hÄ?i UrĹĄka Vedenik. To kombinacijo so ljudje dobro sprejeli in na nastopih vedno poĹžanjemo pozitivne odzive,ÂŤ je povedal

predsednik Podkrajskih fantov Franc Vedenik in dodal, da je zasedba izjemno napredovala, odkar jo vodi TomaĹž Tozon – nekdaj Ä?lan Slovenskega okteta in ĹĄtevilnih drugih zborov, glasbeni urednik in producent, znan pa je tudi po KekÄ?evi pesmi, ki jo je za film Kekec odpel leta 1951. ÂťVÄ?asih smo peli bolj po posluhu, zdaj pa nas je nauÄ?il tudi drugih pevskih veĹĄÄ?in, zato ima velike zasluge za naĹĄe uspehe.ÂŤ Podkrajski fantje bodo nastopili na letoĹĄnjem sreÄ?anju zlatoporoÄ?encev, ki ga prireja Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev, jeseni pa naÄ?rtujejo samostojni koncert. đ&#x;”˛

ZapuĹĄÄ?ina Ane LuĹĄin, Cankarjeve ljubezni

Indijanske legende oĹživele z lutkami

Muzej Velenje je predstavil razstavo in publikacijo o Ani LuĹĄin in njeni literarni zapuĹĄÄ?ini, ki jo je raziskovala in popisala ĹĄtudentka slovenĹĄÄ?ine in angleĹĄÄ?ine Zarja GoĹĄnik

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje je predstavilo Indijansko pravljico, ki skozi legende in mite severnoameriĹĄkih domorodcev pripoveduje o njihovem Ĺživljenju

Tina Felicijan

Tina Felicijan

njenem ustvarjanju pa Cankarjev vpliv vidimo v tem, da je pisala realistiÄ?no. Brala je vse, kar je izdal, in sam ji je poĹĄiljal svoje knjige. Ni pa v Ä?rticah zaznati motivov njune naveze niti ni Cankar v njih izpostavljen.ÂŤ Ana LuĹĄin je imela izostren Ä?ut za jezik. ÂťMislim, da je njeno pisanje res na nivoju. Ĺ˝ivljenje je znala opisovati doĹživeto, ganljivo. Svoje Ä?rtice je poslala tudi Zofki Kvedrovi, ki je v njenem pisanju zasledila

V Muzeju Velenje so ĹĄe posebno Ĺžlahtno zaznamovali Cankarjevo leto. Z razstavo in spremljajoÄ?o publikacijo so predstavili domoznansko zgodbo, povezano s Cankarjevim Ĺživljenjem – zgodbo o njegovi veliki ljubezni in muzi Ani LuĹĄin, ki je kot uÄ?iteljica sluĹžbovala na PleĹĄivcu in tudi sama pisala.

Gradivo o njenem Ĺživljenju, razmerju s Cankarjem in njenem pisanju, je zbiral Marjan MarinĹĄek, muzeju pa ga je podaril njegov sin Peter MarinĹĄek. Ko je ĹĄtudentka slovenĹĄÄ?ine in angleĹĄÄ?ine Zarja GoĹĄnik iskala temo za svojo diplomsko nalogo, pa ji je direktorica muzeja Mojca Ĺ˝evart predala debelo kuverto fotografij, pisem in Ä?asopisnih izrezkov, na osnovi katere je nastalo delo z naslovom ZapuĹĄÄ?ina Ane LuĹĄin, Cankarjeve ljubezni.

Avtorico raziskovalnega dela, razstave in publikacije je zanimalo predvsem Anino literarno ustvarjanje, na katerega se je osredotoÄ?ila v diplomskem delu, ki ga je razdelila na pregled njenega Ĺživljenja, odnosa z moĹžem, pisemske korespondence s Cankarjem in njene literarne poskuse. Analizirala je tri ohranjene Ä?rtice, s katerimi je lahko bolje spoznala Ano, saj Ljubezen med Ano LuĹĄin in Ivanom Cankarjem je med druso zasnovane avtobiografsko. ÂťV gim rodila njegovo pesem z naslovom VeÄ?erni koncert, ki jo je Ä?rticah Ano dojamemo kot izuglasbil Robert JukiÄ?. Ob otvoritvi razstave jo je ob klavirski redno Ä?utno, obÄ?utljivo Ĺžensko spremljavi Jana PuĹĄnika odpela avtorica dela ZapuĹĄÄ?ina Ane z moÄ?nim Ä?utom za praviÄ?nost.

LuĹĄin, Cankarjeve ljubezni Zarja GoĹĄnik (na fotografiji), ki je tudi Imela je izjemno ljubeÄ? odnos s solopevka. VeÄ?erni koncert bo zazvenel tudi v orkestrski izvedbi svojim moĹžem. V Ä?rtici z naslovom na decembrski prireditvi v spomin Franu Korunu KoĹželjskemu.

Umreti na boĹžiÄ?ni veÄ?er je zapisala, da bi bila zares sreÄ?na, Ä?e bi ji bilo dano z njim preĹživeti vsaj ĹĄe malo Ä?asa,ÂŤ je o talent, svetovala pa ji je, naj se bolj posveti razÄ?leĹženski, ki ni bila le Cankarjeva muza, ampak je tudi nitvi likov. Je pa v njenih delih vseskozi prisotna sama pisala, in to dobro, povedala Zarja GoĹĄnik. slutnja smrti, saj je bolehala za jetiko. Ni vedela, Po njenem mnenju so Cankarja navduĹĄevale pred- kako bi se s tem spopadala, saj si je zelo Ĺželela ĹĄe vsem njena milina, nedolĹžnost, naivnost. Opisoval Ĺživeti,ÂŤ je ĹĄe povedala Zarja GoĹĄnik, ki je s temeljitim jo je kot angela z velikimi rjavimi oÄ?mi. ÂťSeveda pa pregledom dela Ane LuĹĄin odprla nov pogled na mu je tudi godilo in laskalo, da ga je obÄ?udovala. njeno Ĺživljenje. đ&#x;”˛ Pomembna je bila predvsem za njegovo pesniĹĄko ustvarjanje. Zelo je vplivala na zbirko Erotika. V

Poslanstvo Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje je ĹĄiriti otrokom obzorja in jih pomagati vzgajati z lutkovnimi predstavami, ki igrivo in nevsiljivo posredujejo nauke tako klasiÄ?nih kot modernih pravljic ter zgodb iz ljudskega

Tudi z novo vlogo lutkaric sta se odliÄ?no spopadli. Noemi pa je v tej vlogi Ĺže Ä?etrtiÄ?,ÂŤ je povedala avtorica predstave.

Indijanska pravljica v legendah o dobrih duhovih in Ĺživalih ter zlih poĹĄastih in ljudeh pripoveduje o neloÄ?ljivi povezanosti Indijancev z naravo – izobilju, ki ga

opremil Davor Plamberger, izvedel pa jo je skupaj s tolkalistom Gregorjem Plambergerjem in violinistko Ano Novak. Tako pri izdelavi lutk kot za scenografijo, kostumografijo in glasbo so se navdihovali v indijanski tradiciji in tako obuli mokasine, se okrasili s peresi, zaigrali na razliÄ?na

Indijanska pravljica govori o rojstvu in ljubezni, smrti in zlobi, prijateljstvu in zaupanju, pogumu in vztrajnosti. Z izvrstnim razmerjem med pripovedovanjem in igranjem z domiselno izdelanimi lutkami in inovativno sceno je pritegnila tako otroke kot odrasle.

izroÄ?ila, predstavljajo pa tudi nenavadne, eksotiÄ?ne pripovedke tujih, starodavnih ljudstev. Tako so velenjski lutkarji pred leti ustvarili predstavo, ki se je naslanjala na afriĹĄke legende. V prvi predstavi v tem letu oziroma njihovi 27. zapovrstjo pa so zdruĹžili motive mitov in legend Indijancev Severne Amerike. Nastala je Indijanska pravljica, ki jo je napisala in reĹžirala umetniĹĄka vodja lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Alice ÄŒop, lutkam pa so gib in glas dale Noemi ÄŒop ter Ana Rotovnik in UrĹĄka Ĺ ilc, ki sta prviÄ? nastopili z velenjskim lutkovnim gledaliĹĄÄ?em. ÂťZ njima sem Ĺže sodelovala pri ĹĄoĹĄtanjskem amaterskem gledaliĹĄÄ?u AgledaĹ , v katerem sta se obe izkazali.

nudi, in nesreÄ?ah, ki jih sproĹži –, pa tudi o Ä?loveĹĄki naravi – njenih temnih in svetlih plateh. ÂťZdi se mi, da smo danes Ĺže tako 'precivilizirani‘, da zgubljamo stik z naravo. Zato smo Ĺželeli s tokratno predstavo otrokom pokazati drugaÄ?en odnos z naravo, Ĺživalmi in ljudmi, da tako spoznajo nekaj drugaÄ?nega, lepĹĄega,ÂŤ je povedala Alice in dodala, da je Indijanska pravljica najdaljĹĄa in tehniÄ?no najbolj zahtevna predstava do sedaj. Lutke zanjo je rezbaril Milojko Kumer, v detajle pa so jih izdelali Ä?lani druĹžine ÄŒop, ki so sodelovali tudi pri drugih pripravah. Noemi je zasnovala kostume, Kajetan pa je postavil sceno. Predstavo je z glasbo

tolkala in pri tem nadvse uĹživali, pravita novi Ä?lanici velenjskega lutkovnega gledaliĹĄÄ?a. ÂťMislim, da smo naredili veliko delo in Indijance prikazali na enkraten naÄ?in. Tudi sami smo se o njih veliko nauÄ?ili,ÂŤ je povedala UrĹĄka Ĺ ilc, Ana Rotovnik pa je dodala: ÂťUpravljanje lutke ima poseben Ä?ar, saj zgodbe ne pripovedujeĹĄ le skozi svoje telo, ampak skozi lutko, v katero se moraĹĄ vĹživeti.ÂŤ Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje bo Indijansko pravljico uprizarjalo na razliÄ?nih prireditvah v Velenju, z njo pa bodo gostovali tudi po drugih slovenskih krajih. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

7. junija 2018

Poleg liriÄ?nega letos tudi potopisno obÄ?utje Na slavnostni Akademiji PoetiÄ?na Slovenija je Velenjska knjiĹžna fundacija podelila nagrade in priznanja lavreatom 17. Lirikonfesta Tina Felicijan

Tudi v letoĹĄnjem Ä?asu od cvetenja do zorenja Ä?eĹĄenj je v Velenju potekal mednarodni knjiĹževni festival Lirikonfest, ki ga Ĺže 17 let pripravlja Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija z namenom predstavitve in popularizacije umetniĹĄke literature 21. stoletja, njenih ustvarjalcev, prevajalcev, mednarodnih literarnih posrednikov, strokovnih interpretov, urednikov, organizatorjev in drugih poznavalcev slovenske, evropske in svetovne knjiĹževnosti.

Osrednje festivalsko dogajanjeje potekalo na zadnja majska dneva in veÄ?era. Prepleteno je bilo s

pesniĹĄkimi branji in pomenki, vrhunec pa je bila slavnostna podelitev literarnih nagrad in priznanj zasluĹžnim knjiĹževnim ustvarjalcem, prevajalcem in mednarodnim posrednikom za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus in najboljĹĄi slovenski knjiĹžni potopis preteklega leta, prevajanje slovenske poezije v tuje jezike in posredovanje slovenskega jezika drugim narodom.

Festival v svojem bistvu vsa leta ostaja enak, povabljence

in obiskovalce pa vsakiÄ? znova preseneti s kakĹĄno novostjo ali domiselno variacijo. Tokrat je bil sklic festivala verz iz pesmi Urad za poezijo poljskega pesnika Juliana Kornhauserja, prevedenega v eni od festivalskih antologij Rp.Lirikon21, ÂťDrĹžava bo ukinila narodÂŤ. Tudi letos pa razprave o festivalni temi niso potekale v obliki knjiĹževnih omizij, temveÄ? je 21 izbranih slovenskih in tujih knjiĹževnih ustvarjalcev ter prevajalcev, ki so gostovali na

letoĹĄnjem Lirikonfestu, v predfestivalnem Ä?asu na spletni strani uvkf.si dnevno objavljalo kratke refleksije na izbrano temo. Želeli smo opozoriti na tematiko odnosa drĹžave do umetnosti in ljudi nasploh, s tem provokativnim sklicem pa ljudi spodbuditi k razmisleku in dejanjem, da to spremenijo. Pesniki so imeli razliÄ?en odziv na to temo – od tega, da meja ni in smo vsi drĹžavljani sveta, da nas narodnost ne bremeni in smo del istega vesolja, do tega, da so meje tam, kjer si jih postavimo v glavi,ÂŤ je sodelavka Velenjske knjiĹžne fundacije UrĹĄka ZupanÄ?iÄ? povzela, kako so

Velenjico-Ä?aĹĄo nesmrtnosti je prejel Iztok Osojnik.

MaruĹĄa Mugerli LavrenÄ?iÄ? je prejela lirikonov zlĂĄt.

Pretnarjeva nagrajenca Alenka Kuhar DaĹˆhelova in Peter Kuhar

REKLI SO â?ą

ÂťVesel sem, da je najino delo nekdo opazil.

Midva sva to preprosto poÄ?ela. Imava Ä?as in voljo, znava jezike, imava veselje do literature, rada spoznavava ljudi. Najbolj sem ponosen na dve antologiji – vsaka zajema po pet let festivala.

V obeh so zbrana dela veÄ? kot stotih avtorjev, prevedenih v tri jezike, antologiji pa sta spodbudili prevajanje avtorjev tudi v druge jezike,ÂŤ je povedal Peter Kuhar, ki je skupaj z Lenko Kuhar DaĹˆhelovo prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado oz. Ä?astni naslov ambasadorja slovenske knjiĹževnosti in jezika za desetletno organizacijo mednarodnega literarnega festivala Evropski pesniki v Ĺživo, v sklopu katerega Ä?eĹĄkemu obÄ?instvu vsako leto predstavita novejĹĄo slovensko pesniĹĄko ustvarjalnost.

MaruĹĄa Mugerli LavrenÄ?iÄ?: ÂťTudi prevajalci potrebujemo ustvarjalni navdih. VÄ?asih se lahko ure in ure ukvarjaĹĄ z enim verzom, mogoÄ?e Ĺže skoraj obupaĹĄ. Potem pa se Ä?ez nekaj dni znova lotiĹĄ prevoda, ki kar naenkrat steÄ?e. To je ĹĄe posebej dober obÄ?utek. Nagrada mi veliko pomeni, sem pa bila preseneÄ?ena, da so nagrajeni moji prevodi v nemĹĄÄ?ino, ki ni moj materni jezik,ÂŤ je povedala dobitnica Lirikonovega zlĂĄta za vrhunske revijalne prevode novejĹĄe slovenske poezije v nemĹĄÄ?ino

(pesmi Maje Vidmar in Petra SemoliÄ?a) in tudi italijanĹĄÄ?ino. ÂťVsaka nagrada je neko priznanje in tudi meni veliko pomeni. NamreÄ? poleg moje profesionalne 'okupacije' (sem zgodovinar) je leposlovje tisto, ki me je vedno zanimalo, ki me oplaja, mi daje notranjo moÄ? in je pravzaprav smisel Ĺživljenja.

Nagrada mi daje vzgon za nadaljnje ustvarjanje, tako da sem zanjo izjemno hvaleĹžen in iskreno vesel,ÂŤ je povedal Dragan PotoÄ?nik, ki je poleg AleĹĄa Ĺ tegra dobil drugiÄ? podeljeno krilato Ĺželvo – nagrado za najboljĹĄi slovenski knjiĹžni potopis (potopisni roman Pesem za Sinin dĹžan).

Iztok Osojnik: ÂťTa nagrada prepozna neko delo v zadnjih desetih letih in v sebi nosi distanco do opravljenega dela, ki ga vrednoti z objektivne razdalje. V tem smislu je veliko priznanje avtorju.

Velenje je pri tem pokazalo vizijo, ki je nekaj posebnega v literarnem svetu. V tem prostoru je sposobno videti nek trenutek v daljĹĄem Ä?asovnem obdobju, v nekem razvoju, kar pomeni, da je ta prostor Ĺživ, celovit in se zelo zaveda samega sebe,ÂŤ je povedal dobitnik velenjice-Ä?aĹĄe nesmrtnosti za vrhunski desetletni slovenski pesniĹĄki opus v 21. stoletju, ki je izkazan s petimi samostojnimi pesniĹĄkimi zbirkami v zadnjih desetih letih ter petnajstimi v dveh desetletjih poprej.

VeÄ?eri v

amďŹ teatru

2018

Ä?etrtek, 7. junij, ob 18. uri

SKUD Velenje

- srbsko kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo Velenje

Mlado, srbsko kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo, ki deluje v Velenju ĹĄele dobro leto in varuje srbsko tradicijo ter kulturo, se bo predstavilo z Ĺžensko pevsko sekcijo in dvema otroĹĄkima koreografijama. Vabljeni!

V primeru deĹžja dogodek odpade!

Dragan PotoÄ?nik je dobil krilato Ĺželvo.

udeleĹženci festivala razmiĹĄljali o iztoÄ?nici. Posamezne misli pa so letos prviÄ? ujeli tudi v video, ki je nastajal med osrednjim festivalskim dogajanjem, ko je Tomo Novosel zbiral izjave festivalovih gostov za dokumentarni film Lirikonfestovo podnebje – rezervat liriÄ?nega in potopisnega obÄ?utja.

Tudi letoĹĄnjo Lirikonfestovo Akademijo PoetiÄ?na Slovenija so pospremile predstavitve festivalovih publikacij. IzĹĄlo je Petdeset izbranih pesmi Toneta Ĺ krjanca – lanskoletnega dobitnika knjiĹževne nagrade velenjica-Ä?aĹĄa nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus 21. stoletja. IzĹĄel je 14. letnik revijalne antologije Rp. Lirikon21 – tradicionalne publikacije, s katero se je v vseh teh letih sreÄ?alo Ĺže poldrugi tisoÄ? uveljavljenih in uveljavljajoÄ?ih se evropskih in tudi nekaj neevropskih knjiĹževnih ustvarjalcev in drugih, ki delujejo na tem podroÄ?ju. ZaÄ?ela je nastajati tudi veÄ?jeziÄ?na in mednarodno rastoÄ?a e-antologija slovenske poezije 21. stoletja A Voyage Across Self-illuminated Planets (Potovanje po planetih z lastno svetlobo), v kateri so zbrana dela 21 slovenskih ustvarjalcev v poeziji, ki jih je v 16 evropskih jezikov prevedlo 39 prevajalcev.

E-knjiga je brezplaÄ?no dostopna na spletni strani uvkf.si. đ&#x;”˛

Iz moÄ?virja Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Previdno stopam po mehkem mahu, nekakĹĄnih puhastih mahovih hribÄ?kih in se poÄ?utim, kot da se sprehajam in skaÄ?em po oblakih – po pravljiÄ?nem svetu, ki je tako posebno lep, a hkrati je lahko tudi nevaren. “Sem ti rekla, glej pod noge, spet boĹĄ mokraâ€? – me opomni babi, ko zopet pomoÄ?im sicer v gumijaste ĹĄkornje obuto nogo v kakĹĄno odprtino vmes. Narobe sem ocenila razdaljo med hribÄ?koma in nisem bila dovolj natanÄ?na. A kaj, ko se mi je mudilo do teh ĹĄe posebej velikih in zelo rdeÄ?ih mahovnic (pravilni slovenski izraz za “ameriĹĄke brusniceâ€? oz.

Oxycoccus palustris), da Ä?im prej napolnim koĹĄaro. Konec septembra je, ko ni najbolj prijetno biti moker. Dotaknem se tudi posebnega grmiÄ?ka – moÄ?virskega roĹžmarina. Nam otrokom so razlagali, da je strupen. V resnici je pa zelo zdravilen, le ob vsakem dotiku te skoraj omami s svojim medicinskim vonjem.

Vonj moÄ?virja. Vsak sprehod po njem je bil v mojem otroĹĄtvu posebno in zmeraj malo skrivnostno doĹživetje, manjkale so le moÄ?virske vile, ki jih v Ĺživo Ĺžal nikoli nisem sreÄ?ala. Pozdravila sem pa Ĺže kakĹĄnega bobra, na stotine prelepih kaÄ?jih pastirjev, zmeraj smo pazili tudi na ptiÄ?ja gnezda – nekatere ptice zelo cenijo moÄ?virski mir. Tudi danes rada zavijem po teh otroĹĄkih poteh, Ä?eprav se vedno bojim, da ne bom veÄ? naĹĄla prave poti nazaj. Izgubiti se v moÄ?virju je ĹĄe posebej neprijetna zadeva.

NamreÄ? vse okrog je videti zelo podobno – poredkoma rastoÄ?a majhna drevesa, hribÄ?ki iz svetlega maha, kakĹĄen grmiÄ?ek, tu pa tam kakĹĄen hlod po tleh in odprtine z vodo, ki so videti dokaj straĹĄljive Ä?rne barve. Svet zase. Svet nekje vmes. Skupaj voda, zemlja in nebo, ki tu deluje tako blizu. Kot da bi se nahajali in zibljali dobesedno na oblakih. Rahla monotonost prostora brez izstopajoÄ?ih opornih toÄ?k. Od tega meditativnega ozraÄ?ja kaj hitro lahko izgubiĹĄ prostorski obÄ?utek in potem ostane samo klic na pomoÄ?. ÄŒe bi Ä?lovek imel v glavi vizualni prerez moÄ?virja (sploh v globino), si verjetno ne bi upal niti stopiti na tisti mehki puhasti mah – kaj ĹĄele usesti se za dlje Ä?asa. In razmiĹĄljati.

In zdaj si predstavljajte moÄ?virje kot umetniĹĄko inĹĄtalacijo na BeneĹĄkem arhitekturnem bienalu. Popolnoma delujoÄ?o repliko – ki je seveda potrebna rednega zalivanja. LetoĹĄnja tema bienala Freespace oz. Svobodni prostor vabi arhitekte in njihove (dandanes Ĺže skoraj obvezno interdisciplinarne) ekipe k premisleku o odnosu med sodobno arhitekturo in ĹĄirĹĄo civilno druĹžbo. Projekt The Swamp School v moÄ?virnatih Benetkah. V Ä?asu globalnih klimatskih sprememb in negotovosti. Kot metafora, ki reflektira trenutno stanje, hkrati pa Ĺželi preseÄ?i oz. kvestionirati to njeno stigmatiziranost in vse Ĺže zgodovinsko negativne, tudi v ĹĄirĹĄi javni retoriki prisotne (se spomnimo samo krilatega izraza “drain the swampâ€?) konotacije in se osredotoÄ?iti na pozitivno. MoÄ?virje kot arhitektura kohabitacije. Kot kljuÄ? do kompleksnosti. Kot nevidna arhitektura. Kot dialog med materijo, prostorom in Ä?asom v nenehni interakciji med materialnim in nematerialnim. Sam projekt pa kot pedagoĹĄki laboratorij, ki odkriva povezave med arhitekturo, naravo, dediĹĄÄ?ino, naravnimi prostori in tistimi, ki jih je ustvaril Ä?lovek. Ki nas opozarja tudi na pomembnost sobivanja z drugimi Ĺživljenjskimi oblikami. Kot prostor za oblikovalske in umetniĹĄke eksperimente.

Kot prvi je ob otvoritvi bienala zaĹživel moÄ?virski radio – The Swamp Radio. Projekt z naslovom Biotricity ozvoÄ?i in vizualizira fluktuacijo procesa generacije elektrike bakterij. Umetniki interpretirajo zbrane podatke iz okoljskega spremljanja, da razkrijejo nevidno Ĺživljenje v naravi, ki se skriva v moÄ?virskih ekosistemih. Zelo zapletena razlaga, a preprosta ideja, ki bi tudi nam kdaj priĹĄla prav. Da, v naĹĄem zapletenem vsakdanu kdaj vsaj za kratek Ä?as vklopimo moÄ?virski radio in prisluhnimo naravi in samim sebi. đ&#x;”˛

Pika praznuje rojstni dan V petek, 8. junija, ob 18. uri bo Plesni teater Velenje na ploĹĄÄ?adi pred Domom kulture Velenje, pripravil plesno predstavo na prostem, ki so ji dali naslov Pika praznuje rojstni dan.

Zgodbo o Piki NogaviÄ?ki poznajo otroci po vsem svetu, tako majhni kot veliki. V Velenju je ĹĄe posebej aktualna. Pika je Ĺživahna deklica, ki je vedno pripravljena na nove dogodivĹĄÄ?ine. Je radovedna navihana in nikoli ni pri miru. Tokrat Pika praznuje rojstni dan, kipa seveda ni Ä?isto navaden, je paÄ? takĹĄen, kot se spodobi za Piko.

Njeno zgodbo sta lansko leto koreografinji Nina Mavec Krenker in Polona Boruta po nekaj letih obnovili in ujeli v barvito dogodivĹĄÄ?in polno plesno pravljico. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 6. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

7. junija 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Vija vaja ÂťvenÂŤ do zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta V petek, 22. junija, bo na sporedu zadnja oddaja Radia Velenje za otroke Vija vaja v tem ĹĄolskem letu, njena osrednja tema pa kaj drugega kot prihajajoÄ?e poletne poÄ?itnice.

Oddajo pripravlja naĹĄa zunanja sodelavka Mojca Ĺ truc, ki je med drugim povedala, da je bila osrednja tema letoĹĄnjih oddaj ĹĄport. Vsaka je vkljuÄ?evala otroĹĄka poroÄ?ila, gostje so povedali nekaj najpomembnejĹĄega o sebi, svojih uspehih in delu. DruĹženje gostujoÄ?ih v oddaji in posluĹĄalcev pred radijskimi sprejemniki pa so obogatile ĹĄe nagradne uganke. V dosedanjih oddajah je gostila uÄ?ence osnovnih ĹĄol bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, Livada, Antona AĹĄkerca, Gorica Gustava Ĺ iliha (vse Velenje), Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, Ä?lane DruĹĄtva

prijateljev mladine Ravne ter ĹĄe nekatere druge prijetne mlade glasove.

PriÄ?akovanja? Âť Najprej so bila meĹĄanica strahu, ali bodo ĹĄole sploh Ĺželele sodelovati, in navduĹĄenja. O strukturi oddaje nisem nikoli podvomila, ker so redne rubrike zasnovane ob pomoÄ?i novinarja. Danes z zadovoljstvom povem, da so izkuĹĄnje boljĹĄe od priÄ?akovanj,ÂŤ pravi Mojca in dodaja, da je teklo vse zelo dobro, otrokom, ki so priĹĄli v studio, so tudi pokazali potek dela, se z njimi pogovarjali in tako zelo hitro spletli prav zanimive niti. Veliko vpraĹĄanj so zastavili obiskovalci, izrazili veliko pozitivne radovednosti, Âťlahko bi rekla, da sem zaznala tudi veliko spodbud in morda v prihodnje kdo od njih postane del radijske

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

srenje.ÂŤ Bolj kot priprava oddaj je otroke presenetila prisotnost le enega Ä?loveka v studiu med oddajanjem. PreseneÄ?eni so bili ĹĄe, ko so sliĹĄali, koliko zakonodajnih doloÄ?il se dotika radia.

Mojca Ĺ truc meni, da je otroĹĄka oddaja dosegla svoj namen: obogatila je radijsko shemo, mladi so lahko poteĹĄili svojo radovednost o delu na radiu, mladi in tudi njihovi preostali druĹžinski Ä?lani ter prijatelji so znova postali pozorni na radio. S tem soglaĹĄa tudi odgovorna urednica Mira ZakoĹĄek, ki je Ĺže potrdila, da bo oddaja Vija vaja na sporedu na radijski frekvenci 107,8 mega herca tudi v naslednjem ĹĄolskem letu. đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice

Severina sodelovala z GraĹĄom Severina je objavila videospot za nov singel z naslovom Unaprijed gotovo. Enostavni in Ä?ustveni pesmi je svoj edinstveni peÄ?at dodal Petar GraĹĄo, ki ga prijateljstvo s Severino veĹže Ĺže polnih osemnajst let. Iz tega prijateljstva se je rodila ideja o pesmi, za katero GaĹĄo pravi, da ni sezonska, ampak ima vse atribute velike pesmi, ki bo uspeĹĄna veÄ? let. Pesem Unaprijed gotovo je ena lepĹĄih balad v Severinini karieri, singel pa napoveduje prihajajoÄ?i album, ki bo izĹĄel konec meseca. Napisal jo je Goran

pa so postregli s sveĹžo balado Hodi sam, s katero so naznanili pohod proti novim mejnikom.

Leto 2018 bodo obeleĹžili z veliko turnejo. Med koncerti je dvajset veÄ?jih, ob veliÄ?astni ĹĄtevilki 20 pa so izdali tudi album The best of.

Tanja RibiÄ? posnela videospot za skladbo Ljudje

sta si jo zamislila scenarista, se Tanja v spotu pojavi gola, spot pa je zanimiv tudi zato, ker so na snemanju sodelovali ljudje, ki so se odzvali na Tanjino povabilo preko Instagrama.

vzhodni Aziji in delih Latinske Amerike.

JuĹžnokorejski pop osvaja svet

Kultna grunge zasedba Alice in Chains iz Seattlea je po petih letih nedavno objavila novo pesem The One You Know. Skladba bo izĹĄla na novem, ĹĄestem studijskem albumu, ki naj bi ga objavili Ĺže letos poleti. Zasedba je zaslovela v zlati dobi grungea, v 90. letih, ko je izdala albume Facelift (1990), Dirt (1992) in Alice in Chains (1995). Leta 2002 je zaradi posledic odvisnosti od drog umrl pevec Layne Staley in skupina

JuĹžnokorejski pop spet osvaja svet. Pred leti je to po zaslugi Youtuba uspelo plesni uspeĹĄnici Gangnam Style, danes pa svet osvaja skupina BTS. Zasedba je predstavnik tako imenovanega K-popa, juĹžnokorejske glasbene zvrsti, ki se ji je uspelo prebiti celo na vrh ameriĹĄke lestvice

VraÄ?ajo se Alice in Chains

Tanja RibiÄ? je za neĹžno izpovedno balado Ljudje posnela videospot, ki bo gledalce poetiÄ?no spomnil, da smo na koncu koncev vsi samo ljudje. Produkcija videospota je potekala slaba dva meseca po Tanjinem nastopu na letoĹĄnji EMI. ReĹžijo je prevzel

Skupina Tabu praznuje letos dvajset let delovanja. V tem Ä?asu so izdali ĹĄest albumov, posneli 103 skladbe in 21 videospotov, prejeli tudi ĹĄtevilne nagrade, za ĹĄtevilne pa bili nominirani. Letos so postregli s sveĹžo balado Hodi sam, s katero so naznanili pohod proti novim mejnikom, ob jubileju pa izdali tudi album The best of.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Zadetek – Si Ä?isto znorela Ansambel Glas – Saj Ĺže jutri Ansambel Ideja – Slovenci smo veseljaki Igor in Zlati zvoki – Reci mi Ansambel Livada – Moja deĹžela Ansambel Norost – Na morje grem Ansambel Okej – A se peljat greĹĄ en krog Ansambel Utrip – Strah je votel KraĹĄki kvintet – Mizar PrleĹĄki kvintet – Pomlad se prebuja

www.radiovelenje.com

VLADO KRESLIN Na svoj zadnji album ÄŒe bi midva se kdaj sreÄ?ala je Vlado Kreslin uvrstil tudi duet z Antonello Ruggiero, legendarno italijansko pevko, nekdanjo solistko skupine Matia Bazar.

Splet dveh odliÄ?nih glasov zablesti v razkoĹĄnem in bogatem orkestrskem zvoku, pesem pa govori o mejah in dobrososedskih odnosih in je danes ĹĄe kako aktualna.

Ratković, skladatelj, s katerim do zdaj Severina ni sodelovala, besedilo pa je napisala znana tekstopiska Marina Tucaković.

Dvajset let skupine Tabu Skupina Tabu letos praznuje dvajset let delovanja. Vse skupaj se je zaÄ?elo leta 1998 s prvo postavo, ki so jo takrat sestavljali Nina Vodopivec, PrimoĹž Ĺ torman, TomaĹž Trop, Iztok MelanĹĄek, Marjan Pader in Sandi Trojner. V dvajsetih letih je skupina doĹživela nekaj kadrovskih sprememb, od katerih so bile najbolj opazne seveda menjave pevk. Leta 2007 je zaradi teĹžav z glasilkami skupino zapustila Nina Vodopivec, ki je s skupino posnela tri albume. Zamenjala jo je Tina MarinĹĄek, s katero so izdali album 42 in EP Hvala za ribe.

Leta 2015 pa je v skupino priĹĄla aktualna pevka Eva Beus, s katero tabujevci tudi po dvajsetih letih nadaljujejo svojo zgodbo. Z njo so posneli album Nabiralka zvezd, na katerem je enajst skladb. Letos

1. TABU – Hodi sam 2. SEVERINA feat. PETAR GRAŠO – Unaprijed gotovo 3. NICKY JAM feat. WILL SMITH & ERA ISTREFI – Live it up

GUĹ TI GuĹĄti, ki ga poznamo tudi kot nekdanjega Ä?lana skupine Big Foot Mama in dueta GuĹĄti in Polona, predstavlja svoj Ä?etrti samostojni singl. Njegov naslov je Milijoni trenutkov, pod avtorstvo besedila in glasbe se kakopak podpisuje GuĹĄti, aranĹžma pa je prepustil znanemu producentu Ĺ˝aretu Paku.

Ven JemerĹĄiÄ?, ki je skupaj s Sabino Frlic napisal tudi scenarij. K sodelovanju so povabili par plesalcev, ki je odigral glavno vlogo in predstavljal vse ljudi, ki jih povezuje ljubezen – smisel in gonilo Ĺživljenja. Spot so morali posneti v enem dnevu, poseben izziv je bila Ĺželja, da ga posnamejo v le ĹĄtirih kadrih. ÄŒe jim ne bi ponagajalo sonce, bi jim to tudi uspelo, zato so pri snemanju zadnjih prizorov ustvarili nekaj veÄ? kadrov, da se je vse izteklo tako, kot so si zamislili. Za verodostojnost zgodbe, ki

albumov Billboard 200. Njihov album Love Yourself: Tear, ki so ga izdali 18. maja letos, so v prvem tednu prodali v 135.000 izvodih.

Album korejske skupine, ki jo je leta 2013 ustvarilo podjetje Big Hit Entertainment, je tudi prvi album v tujem jeziku na vrhu lestvice Billboard 200 po veÄ? kot 12 letih.

Nazadnje je naskok na ameriĹĄko lestvico uspel italijanskemu kvartetu Il Divo. Tudi sicer je skupina, ki jo sestavlja sedem fantov, zelo priljubljena v tujini, ĹĄe posebej na Japonskem, Kitajskem, v Jugo-

je prenehala delovati. Spet se je zbrala leta 2006 s pevcem Williamom DuVallom, s katerim so posneli dva albuma, Black Gives Way to Blue (2009) in The Devil Put Dinosaurs Here (2013). Pred tedni so objavili novo pesem The One You Know, zasedba pa bo 25. junija letos eno od osrednjih imen zagrebĹĄkega INmusic festivala, kjer bodo nastopili ĹĄe Queens of the Stone Age, Nick Cave & The Bad Seeds, David Byrne, Interpol, St. Vincent, The Kills in drugi.

LUSTERDAM Lusterdam so nase opozorili s prvim singlom Lepo mi godrnjaĹĄ in z glasbo, ki jo ustvarjajo, prepriÄ?ali mnoge. Prvi single se je znaĹĄel na ĹĄtevilnih

radijskih lestvicah, skupina pa v teh dneh predstavlja Ĺže drugo skladbo z naslovom Moram. Lusterdam bodo poleti dokonÄ?ali svoj prvenec, ki ga bodo izdali jeseni. Na njem bo deset avtorskih skladb.

SCORPIONS Jutri, v petek, 8. junija, bo v ljubljanski dvorani StoĹžice nastopila legendarna nemĹĄka rock skupina Scorpions. Skupina, ki deluje Ĺže veÄ? kot pet desetletij, prihaja v Slovenijo v okviru turneje Crazy World Tour, njihove najveÄ?je uspeĹĄnice pa so Send Me an Angel, Still Loving You, in Wind of Change. Kot gostje na koncertu bodo nastopili slovenski bluesrockerji Stray Train.

VIVIANA KUKAR Mlada pevka Viviana Kukar je prva zmagovalka glasbenega tv ĹĄova Nova zvezda Slovenije. NovopeÄ?ena zvezdnica se v teh dneh Ĺže predstavlja s prvo skladbo Za kratek Ä?as.

Napisal jo je Alex Volasko, pri besedilu pa je svoje dodala tudi SaĹĄa LeĹĄnjak. V kratkem prihaja ĹĄe videospot.

lokalne novice

Naš ­čas, 7. 6. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

frkanje

»Če nismo slavni, smo pa glavni,« so bili prepričani ob igranju Avsenikove Golice, Slakovih, Miheličevih … viž po ulicah Prage (od leve proti desni) Timotej Kreft, Marko Juvan in Borut Škrabu. Krivci za takšno prepričanje so bili mimoidoči, ki so jim ploskali, plesali, jih fotografirali. Z njimi so se radostili tudi ostali sopotniki v avtobusu, saj so vedeli, da bodo za napitnino poskrbeli iz skupnega »tekočega in jedilnega« fonda.

⏩

Pred polaganjem temeljnega kamna za izgradnjo glasbene šole v Šoštanju se je bilo treba primerno zaščititi, da je to potekalo varno, in si nadeti zaščitna sredstva tudi za primer, če bi mimo prišel kak inšpektor.

Organizatorji dogodka so mislili na vse. »A res na vse? Kaj pa na velikost?« se sprašuje podžupan Občine Šoštanj Viki Drev.

Pa številke ni dolgo iskal. Raje je poskusil, če mu bo telovnik prav.

» Levo & desno «

Pirova …

Vzdih (razočaranega) volivca: bolje glaž pira kot pirova zmaga.

Dosti pol (?)

Nekateri so res čudni. Slišim, da so v Šoštanju tudi taki, ki se čudijo, zakaj so ob začetku gradnje glasbene šole položili cel temeljni kamen. Saj bodo vendarle zgradili le prizidek, pa bilo pol kamna dovolj.

⏬

Precej otožno so zvenele pesmi, ki so jih na polaganju temeljnega kamna za izgradnjo in dozidavo glasbene šole v Šoštanju zapeli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj, medtem ko je bil nastop godbenikov Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj nekaj čisto drugega. Razpoloženje je dvignil do neba. Oboji bodo imeli v novem objektu svoje prostore. Res pa je, da bodo prostori pevcev manjši od prostorov godbenikov. Med vrsticami je bilo to v njunih nastopih čutiti.

Brezposelnost Med bližajočimi se počitnicami bo menda letos v nekaterih občinah več brezposelnih. Zaradi pomanjkanja ne bodo zaposlili toliko šolarjev kot prejšnja leta. Ne zaradi pomanjkanja dela, pomanjkanja denarja.

Napovedi

Pregrešno drago sadje na Japonskem Prodaja sezonskega sadja na Japonskem pogosto pritegne številne premožne kupce, saj marsikateri sadež v tej državi velja za statusni simbol. Nič čudnega torej, da je tudi nedavna dražba sadja, ki je potekala na glavni tržnici na severnem otoku

Pridigar vernikom naložil, naj mu kupijo zasebno letalo

V Italiji stoji in še vedno raste uradno najstarejše drevo na svetu.

Znanstveniki so ga poimenovali Italus, ob tem pa potrdili, da

Ker si delavci želijo višjih plač, je v marsikaterem podjetju vroče. A vodstvom uspe stavke vseeno vsaj začasno zamrzniti.

Ne vem, kaj imata neposredno skupnega volitve in zdravstvene razmere, a nekateri pravijo, da se nam po volitvah obeta epidemija demence. Izvoljeni bodo kaj hitro pozabili na svoje obljube.

migov, da bi se to lahko zgodilo pozneje letos, ko bo prestolnica Port Moresby gostila sestanek na vrhu držav članic azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja.

V Italiji raste najstarejše drevo na svetu

Vroče – mrzlo

Epidemija

ZANIMIVOSTI

Hokaido, pritegnila nekaj bogatašev. Med drugim so na dražbi ponujali melone sorte jubari, ki so na Japonskem izredno cenjene, saj rastejo zgolj v istoimenskem mestu na drugem največjem japonskem otoku Hokaidu. Znane so po svojem sladkem okusu in ta je očitno pritegnil tudi letošnje kupce. Za dve meloni je tamkajšnje podjetje, ki pakira sadje, odštelo 3,2 milijona japonskih jenov oziroma 24.982 evrov.

7. junija 2018

zajetni kolobarji, ki so nastali v zadnjih desetletjih, pričajo o tem, da drevo še vedno raste. Gre za muniko, ki je po podatkih raziskav na kamnitih pobočjih južne Italije vzklila leta 789. Odtlej je preživela že vrsto različnih vremenskih pojavov, vključno s hladnejšim srednjim vekom, ter vse bolj očitnim porastom temperatur.

Za mesec dni bodo blokirali Facebook Papua Nova Gvineja se je odločila, da bo za mesec dni blokirala Facebook. Upajo, da bodo tamkajšnje oblasti z ukrepom odkrile lažne uporabniške račune in državo očistile lažnih novic. Kot poudarjajo, ne bodo iskali samo virov lažnih novic, temveč tudi tiste, ki prek svojega (lažnega) profila razširjajo pornografijo.

Zaenkrat še ni znano, kdaj naj bi v Papui Novi Gvineji blokirali Facebook, vedno več pa je na-

Evangeličanski pridigar iz Louisane Jess Duplantis je dvignil kar nekaj prahu. Na svoji spletni strani je namreč objavil video, v katerem je sporočil, da je imel pogovor z Jezusom. Ta naj bi mu naročil, naj si pridobi letalo Dassault Falcon 7x (ki stane okoli 47 milijonov evrov). Duplantis, ki je sicer že lastnik treh zasebnih

letal, je v videu zatrdil, da je bil to najlepši stavek, ki mu ga je kadarkoli povedal Bog. Jezus naj bi pridigarju dodal, naj bo za letalo pripravljen krvaveti, kar si pridigar predstavlja kot prošnjo vernikom za pomoč. Začel je torej s pozivi za donacije, ki jih upravičuje s tem, da letalo ne bo njegovo, temveč last župnije.

Če lahko verjamemo napovedim, nas čaka dolgo vroče poletje. Če ne pade kaj vmes.

Malo drugače Komaj se je začelo lepše vreme, že mnogi obiskovalci glasno hvalijo, da je Velenjsko jezero z lepo urejeno plažo kot morje. Le nekateri, ki pridejo od drugod, pravijo, da po soli pa da ne diši najbolj. Zavist, seveda.

Savdska princesa Za mestni grb na naslovnici revije izbrali konopljin Vogue list Na junijski naslovnici revije Vogue se je znašla savdska princesa Hajfa bint Abdulah Al Saud. Gre za eno od 30 otrok pokojnega kralja Abdulaha, ki je umrl januarja 2015 in ki ga je nasledil kralj Salman (brat pokojnika). Ta je vodenje države v zadnjem času prepustil svojemu sinu, najverjetnejšemu nasledniku Mohamadu bin Salmanu. Čeprav je znano, da so ženske v Savdski Arabiji izrazito podrejene moškim, se princesa na naslovnici revije tokrat pojavlja ob pomembnem koraku v državi – koncu prepovedi vožnje za ženske. Na fotografiji tako sedi na voznikovem sedežu in je, tako kot številne slavne manekenke pred njo, precej bolj zakrita kot odkrita.

Podeželsko mestece Kanepi na jugu Estonije, katerega ime dobesedno pomeni konoplja, je sklenilo, da bo odslej za svoj mestni grb uporabljalo konopljin list. »Danes konopljin list enačimo z uporabo rekreativnih drog. Dejstvo pa je, da ljudje industrijsko konopljo že leta uporabljajo na več sto načinov,« je pojasnil mestni svetnik Andrus Seeme in dodal, da zanj novi mestni grb ni sporen. In ni edini: občina je pred odločitvijo izvedla spletno anketo, v kateri so estonski državljani lahko izbrali nove mestne simbole. V anketi je sodelovalo več kot 15 tisoč ljudi, približno 12 tisoč pa se jih je odločilo, da bo nov mestni grb krojil konopljin list.

Čebele in …

Pred kratkim smo proslavili prvi svetovni dan čebel. Le čebel in njihovi delavnosti ter neprecenljivi koristnosti za splošno preživetje. A nič o trotih, ki jih je v različnih oblikah še zelo veliko.

Klopi ob klopi Tudi če z ljubljenim sedita skrita za grmičevjem v parku na klopi, morata paziti.

Tudi tam lahko na vaju prežijo – klopi.

Danes in jutri Tudi zdaj po volitvah bomo spet velikokrat slišali, kako si bodo novoizvoljeni prizadevali za naš lepši jutri. Mi pa si želimo, da bi si prizadevali za lepši danes. Jutri je pač vedno jutri.

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 13

Velenje, 2. in 3. junij – Velenjska gledaliťka ustvarjalca Boťtjan Oder in Jana Flego sta pred nekaj leti obiskala seminar Jelene Sitar in Igorja Cvetka – pionirjev kamiťibaja na Slovenskem.

Umetnost pripovedovanja zgodb ob slikah ju je prevzela in prepriÄ?ana, da bo navduĹĄila tudi velenjsko obÄ?instvo, sta jo prinesla v Velenje. Ĺ˝e v prvem letu uprizarjanja sta pritegnila dobro deseterico navduĹĄencev, ki so se spoprijeli z novim izzivom in tudi sami stopili v Ä?evlje kamiĹĄibajkarjev.

Pred kratkim pa je v Velenju potekal Ĺže drugi seminar o kamiĹĄibaju, na katerem se je izobraĹževalo 15 novih ustvarjalcev v tej na videz preprosti, v resnici pa zelo kompleksni obliki gledaliĹĄÄ?a.

Pod okriljem KUD Dudovo drevo se danes druĹži dobrih dvajset kamiĹĄibajkarjev, kar je tudi v slovenskem merilu zavidljivo ĹĄtevilo. ÂťV drugih srediĹĄÄ?ih kamiĹĄibja po Sloveniji se s ponosom pohvalimo, da je pri nas toliko zanimanja za to Ä?udovito umetnost, ki je tako prijetna tudi zato, ker je povsem analogna – za pripravo in izvedbo ne potrebujemo nobene tehnologije, samo preproste slike, kamiĹĄibajkarja in besede. Morda so jo tudi zato tako otroci kot odrasli tako lepo sprejeli,ÂŤ razmiĹĄlja BoĹĄtjan Oder, pobudnik in orga-

13

REPORTAŽA

7. junija 2018

Festival gledaliĹĄÄ?a med sliko in besedo Kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo Dudovo drevo je priredilo 2. festival kamiĹĄibaja oziroma japonskega papirnatega gledaliĹĄÄ?a ÂťV kamiĹĄibaju vidim priloĹžnost za komunikacijo z otroki, predajanje nekih naukov, pa tudi za izraĹžanje same sebe. Prvi kamiĹĄibaj mi je prinesel nove izkuĹĄnje v pripovedovanju zgodb predvsem zaradi vkljuÄ?evanja ilustracij in usklajevanja pripovedi s sliko, ki jih bom zdaj nadgrajevala,ÂŤ je povedala vzgojiteljica v Vrtcu Velenje Nina Cencelj in dodala: ÂťNaj otroci dolgo dolgo Ĺživijo v pravljici.ÂŤ

KamiĹĄibaj je gledaliĹĄka oblika, ki izhaja iz Japonske. Tam kami pomeni papir, ĹĄibaj pa teater.

Mali leseni oder z loputicami, za katerimi so spravljene ilustracije, pa se imenuje butaj.

nizator Ĺže 2. festivala kamiĹĄibaja, ki je pretekli konec tedna potekal na Velenjskem gradu.

Prvi dan festivala so se predstavili izkuťeni pripovedovalci kratkih zgodbo ob slikah – Urťka

Rihtar, Janja Stopar, Jana Flego, Vanja KretiÄ?, Ota Blatnik, tudi Igor Cvetko in Jelena Sitar, ki sta z veseljem obiskala festival in z zanimanjem spremljata razvoj te umetnosti v Velenju, gonilna sila

JoĹže Ĺ koljc, uÄ?itelj v 5. razredu valdorfske ĹĄole v Celju: ÂťTrenutno se skoraj vsakodnevno ukvarjam s pripovedovanjem zgodb. Z avtorskim besedilom, ki sem mu dodal slike, sem skuĹĄal prikazati vsebino malce humorno, simpatiÄ?no, pouÄ?no, s Ä?imer lahko otroke veliko nauÄ?imo.

Moj izziv je, da kamiĹĄibaj predstavim uÄ?encem in jih povabim, da sami ustvarjajo v njem.ÂŤ

kamiťibaja pri nas Boťtjan Oder pa je izvedel premiero zgodbe o lokalni legendi – zmaju Pozoju.

Napisal in po BoĹĄtjanovih predlogah ilustriral jo je Rok Poles, pripoveduje pa o zmaju, ujetem

v podzemnem jezeru, ki se je, ko se je Pozoj reĹĄil, razlilo po Ĺ aleĹĄki dolini. Ker ljudje zmaja niso marali, so izsuĹĄili jezero in se ga znebili, njegovo kri pa je vpila zemlja in nastal je premog. Ko so

ga ljudje zaÄ?eli izkopavati, se je dolina ugreznila in nastalo je novo jezero, ki je pogoltnilo cerkve, domaÄ?ije in najlepĹĄe travnike. Tako je zmaj dosegel svoje maĹĄÄ?evanje, vonj po njegovi krvi – premogu – pa ĹĄe vedo veje skozi dolino. ÂťMarsikdo je dejal, da zdaj Velenjsko jezero gleda s Ä?isto drugimi oÄ?mi,ÂŤ je po uspeĹĄni premieri povedal pripovedovalec.

Drugi dan festivala pa so se predstavili najnovejĹĄi kamiĹĄibajkarji, ki so pred komaj tednom dni usvajali veĹĄÄ?ine te umetnosti na drugem velenjskem seminarju: Vesna Koren, Brigita Sever, Lili Rezman, TjaĹĄa Rezman, Katarina Aman, Petra Hribernik, Nina Cencelj, JoĹže Ĺ koljc, Ĺ tefka Pohorec, Tadeja KavÄ?iÄ? in Arpad Ĺ alamon.

Kmalu bo v Ĺ tanjelu potekalo drĹžavno sreÄ?anje najboljĹĄih slovenskih kamiĹĄibajkarjev, ki se ga bo zagotovo udeleĹžilo tudi nekaj ljubiteljev papirnega gledaliĹĄÄ?a iz Velenja. Jeseni pa KUD Dudovo drevo naÄ?rtuje ĹĄe kamiĹĄibaj veÄ?er za odrasle, ko bodo morali otroci poÄ?akati pri babicah in dedkih, pravi BoĹĄtjan Oder, saj bodo zgodbe bolj resne, nekatere pa bodo tudi erotiÄ?no obarvane. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Obnovljen tehniÄ?ni spomenik kot turistiÄ?na priloĹžnost

Malim ĹĄportnikom razdelili 72 kolajn

Prvi javni vodovod vodohran Gorice v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj izjemen inĹženirski podvig, tudi danes oskrba z najsodobnejĹĄim oskrbnim sistemom – NekoÄ? 700, danes blizu 44 tisoÄ? uporabnikov

S sloganom Sodelujem – zmagujem se je v okolici vile RoŞle na IV. Otroťki olimpijadi potilo in zabavalo veliko druŞin

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 30. maja – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je bogatejĹĄa za tehniÄ?ni spomenik. Tako so oznaÄ?ili obnovljen vodohran Gorice na priloĹžnostni slovesnosti pred tednom dni. Otvoritveni trak so prerezali ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, direktor Komunalnega podjetja GaĹĄper Ĺ karja ter podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. Ideja o njegovi obnovi je priĹĄla iz vrst Komunalnega podjetja Velenje, ki je upravljalec komunalne infrastrukture v Ĺ aleĹĄki dolini, dela pa so veljala blizu 30 tisoÄ? evrov. V notranjosti vodohrana so uredili tudi razstavo, ki priÄ?a o izgradnji prvega javnega vodovodnega sistema v tukajĹĄnjem okolju in jo nameravajo ĹĄe dopolniti. Predstavnik podjetja Energoterm (izvajalec obnovitvenih del) je ob tej priloĹžnosti podaril Vili Mayer diaprojektor.

Po mnenju GaĹĄperja Ĺ karje zgodovine ne smemo zanemariti, saj brez nje ni moÄ? naÄ?rtovati prihodnosti. V preteklih letih so se sreÄ?evali na otvoritvah veÄ?jih objektov komunalne infrastrukture, pomembnih za prihodnost,

V vodohranu so uredili stalno razstavo o razvoju izgradnje vodovodnega omreĹžja v tukajĹĄnjem okolju

Velenje, 2. junija – Sobotno dopoldne v okolici vile RoĹžle je bilo Ĺživahno in kratkoÄ?asno, saj je MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine (MZPM) poskrbela za ĹĄportno obarvano, zabavno dopoldne za otroke in druĹžine. Ĺ˝e

tokrat ob objektu, s katerim izraĹžajo poklon in zahvalo predhodnikom, ki so v tistih Ä?asih opravili izjemen podvig. V piÄ?lih 4 mesecih so zgradili 14 kilometrov vodovodnega omreĹžja brez strojne mehanizacije, Ä?esar si v danaĹĄnjih Ä?asih sploh ne znamo predstavljati. ÂťÄŒe je za takratne Ä?ase omenjeni vodovod veljal za izjemen inĹženirski podvig, bi lahko tako oznaÄ?ili tudi kohezijski projekt, s katerim smo pridobili tri sodobne naprave za pripravo pitne vode in omreĹžje, ki danes oskrbuje z osnovno dobrino blizu 44 tisoÄ? prebivalcev obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, razvejano omreĹžje pa je dolgo 708 kilometrov. Prvi vodovod je oskrboval le 700 uporabnikov v mestu Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Zagotovil je, da si bo velenjska komunala prizadevala ohranjati visoko kakovost oskrbe z zdravo pitno vodo tudi v prihodnje ter sledila napredku v tej dejavnosti.

Darko Menih je spomnil, da so v zahvalo za javni vodovod takratnemu Ĺžupanu Ĺ oĹĄtanja Franu Mayerju perice mesta naroÄ?ile kip nimfe pri domaÄ?em umetniku Ivanu Napotniku. Otvoritev tehniÄ?nega spomenika je

tako kamenÄ?ek v mozaiku praznovanj 130-letnice Napotnikovega rojstva, ki ga bodo v lokalni skupnosti zaznamovali z veÄ? dogodki. ÂťVodohran Gorice je priljubljena vmesna toÄ?ka na dobro obiskani TrĹĄki poti. Tu se bodo od zdaj lahko obÄ?ani in drugi obiskovalci odĹžejali z vodo iz pitnika, hkrati pa se ob ogledu razstave seznanili z razvojem vodovodnega omreĹžja v Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ Po mnenju Petra Dermola s prizadevanji za kakovostno oskrbo obÄ?anov s pitno vodo lokalne skupnosti v dolini dokazujejo odnos do naravnega bogastva in s tem prispevajo k visoki kakovosti Ĺživljenja obÄ?anov. Ohranjanje zgodovinsko pomembnih objektov je turistiÄ?na priloĹžnost, s katero lahko bogatijo Ä?as obiskovalcev, ki ga ti namenijo se-

Leta 1931 zgrajen vodohran Gorice v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je prvi javni vodovod v Ĺ aleĹĄki dolini. 14 kilometrov dolgo vodovodno omreĹžje, ki je potekalo od Tajhtovega izvira v Belih Vodah do omenjene lokacije, so zgradili v piÄ?lih ĹĄtirih mesecih in je predstavljal za takratne Ä?ase izjemen inĹženirski podvig. Gospodinjstva v mestu Ĺ oĹĄtanj je oskrboval z vodo v obdobju 1932–1986.

paj s ĹĄportno ĹĄolo Mali ĹĄportnik, ki jo vodi Rok TomaĹžiÄ?. VoĹžnja samokolnic na poligonu, zbijanje ploÄ?evink s pomoÄ?jo vodnih curkov, ki so ĹĄvigali tudi po tistih, ki jim je bilo vroÄ?e, pa ameriĹĄki nogomet, hoja po vrvi ‌ Vse jim je

Otroci so v ĹĄportnih aktivnostih in zabavnih igrah uĹživali, starĹĄi pa so zanje navijali. Tistim mlajĹĄim so pomagali pri opravljanju nalog na gimnastiÄ?nem poligonu in ĹĄe 10 ĹĄportnih toÄ?kah.

znanjanju s preteklostjo in prihodnostjo Ĺ aleĹĄke doline.

PriloĹžnostni kulturni program so pripravili tolkalci ĹĄoĹĄtanjskega oddelka velenjske glasbene ĹĄole. đ&#x;”˛

Ä?etrto OtroĹĄko olimpijado so tudi letos pripravili v sodelovanju s Ĺ portno ĹĄolo Gregor Vegan, ki je poskrbela za ĹĄtevilne preizkuse gimnastiÄ?nih spretnosti. Njihov poligon je bil med najbolje obiskanimi, saj so se mnogi Ĺželeli na njem preizkusiti tudi po tem, ko so Ĺže opravili vse preizkuĹĄnje in osvojili medaljo. Otroci so bili navduĹĄeni tudi nad ĹĄportnimi preizkusi, ki so jih pripravili sku-

bilo vĹĄeÄ?. Medalje je osvojilo 72 malih ĹĄportnikov in ĹĄportnic. Vsi so prejeli medaljo in sladko nagrado. Veliko pa je bilo takih, ki so se preizkusili le v nekaj spretnostih. Pri tem so jim pomagali prostovoljci MZPM Velenje in starĹĄi. Zanje je bila nagrada Ĺže to, da so sodelovali in se zabavali. Ko ĹĄe malo zrastejo, pa bodo zagotovo osvojili tudi medaljo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

SVET FINANC

7. junija 2018

c n a n i f Svet Priloga

Sekcija raÄ?unovodskih servisov pri SĹ GZ Sekcija raÄ?unovodskih servisov pri Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici deluje skoraj Ĺže 15 let, Ä?lane pa zdruĹžuje Ĺželja po izmenjavi izkuĹĄenj, znanja in novosti. Sekcijo sestavljajo predsednica (Petra Pleterski), podpredsednik (Klemen Umbreht) ter ostale Ä?lanice in Ä?lani. ÄŒlani sekcije se v druĹžbi direktorja SĹ GZ Francija Kotnika sreÄ?ujejo vsako prvo sredo v prostorih SĹ GZ in razglabljajo o aktualni problematiki. Redno se sreÄ?anj udeleĹžuje od 8 do 12 Ä?lanov sekcije.

Sekcija raÄ?unovodskih servisov pri SĹ GZ ima z DruĹĄtvom raÄ?unovodij, finanÄ?nikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline sklenjen dogovor o sodelovanju, kar pomeni, da skupaj organizirajo in se udeleĹžujejo raznih izobraĹževanj.

Vsako leto novembra organizirajo sreÄ?anje podjetnikov, ki je vedno bolj priljubljeno, saj pripravljajo predavanja na aktualne problematike, vedno pa se dotaknejo tudi podroÄ?ja o dobri samopodobi in kako pro-

dati svoj izdelek oz. storitev.

Poudarjajo, da odliÄ?no sodelujejo s FURS-om Velenje. Letno se z njimi sreÄ?ajo od dva- do trikrat in takrat izmenjajo predloge ter se pogovorijo o teĹžavah, ki se pojavljajo. To dobro prakso skuĹĄajo predstaviti tudi drugim sekcijam raÄ?unovodskih servisov po Sloveniji. đ&#x;”˛

041 797 326

Vanja PuĹĄnik s.p.

Cesta Borisa Kraigherja 1, Velenje Tel.: 03 / 5 870 754 vanja.pisarna@gmail.com

• RaÄ?unovodske in knjigovodske storitve • Kadrovsko svetovanje

VeÄ? kot 25 let izkuĹĄenj – jamstvo zanesljivosti in kakovosti

Marjeta TerbovĹĄek s.p.

RaÄ?unovodske storitve, pomoÄ? pri ustanavljanju podjetja, poslovno in davÄ?no svetovanje

POSLOVNE STORITVE

RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o.

Uriskova ulica 16, 3320 Velenje

RaÄ?unovodstvo in svetovanje za gospodarske druĹžbe, samostojne podjetnike, druĹĄtva in ostale uporabnike.

KoroĹĄka cesta 48 a, 3320 Velenje

T: 03 5 863 978 | F: 03 5 867 125 info@azur-konto.si

Kontor

ĹĄalek 74/a, 3320 velenje d.o.o.

T: 03/891 90 86 M: 041-372-908 F: 08/205 17 98 E: natja.javornik@siol.net

RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o., zanesljiv ter izkuĹĄen partner za vaĹĄe uspeĹĄno ter varno poslovanje, z vami Ĺže 20 let. Specializirani smo za: • Celovite raÄ?unovodske storitve (od A do Ĺ˝) • Celovite knjigovodske storitve • DavÄ?no svetovanje za obstojeÄ?e stranke • Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja) • Individualno svetovanje za vse stranke • Ostale visoko kvalitetne storitve s podroÄ?ja raÄ?unovodstva, knjigovodstva ter davÄ?nega svetovanja • MoĹžnost prevzema dokumentacije na sedeĹžu podjetja stranke

• MoĹžnost dogovora izvajanja raÄ?unovodstva na sedeĹžu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkuĹĄen partner, ki iĹĄÄ?e najboljĹĄe zakonite reĹĄitve za naĹĄe stranke!

Zakaj izbrati RaÄ?unovodski servis NATJA? Zanesljivost, izkuĹĄnje, visoka kvaliteta storitev, natanÄ?nost, aĹžurnost, vedno na voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita reĹĄitev na enem mestu.

PokliÄ?ite ali nam piĹĄite!

Z veseljem vam bomo pomagali!

Valida alida Muslimović, s.p.

Trgg mladosti 6, Velenje

031 455 160 RaÄ?unovodstvo in raÄ?unalniĹĄtvo – dve raci na en mah!

Natalija RogelĹĄek s.p. | Vinska Gora 6b, 3320 Velenje

RaÄ?unovodstvo in svetovanje v povezavi z implementacijo in uporabo programa Pantheon

www.racunovodstvo-mavas.si Za vas smo dosegljivi na:

E natalija@eurobit.si T 041 443 568

RAÄŒUNOVODSTVO IN SVETOVANJE

PomoÄ? in podpora na vsakem koraku.

TUDI V POLETNEM ÄŒASU BREZ SKRBI V NAĹ I DRUĹ˝BI‌ — N A J S TA R E J Ĺ I SLOVE N SKI R AÄŒU N OVO DS KI SERVIS

Informacije: 03 839 25 25 Partizanska cesta 2A 3320 Velenje Slovenija 03 898 72 60 racunovodstvo@apo-vizija.si

Ĺ˝e veÄ? kot 25 let

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

7. junija 2018

Odnos druŞbe do gozda je odraz njene kulture Razglasili najskrbnejťe lastnike gozdov in najprizadevnejťega gozdarja – Drevo leta 2018 bela vrba Tatjana Podgorťek

GruĹĄovlje, 1. junija – VeÄ? kot 80 prireditev in dogodkov se je zvrstilo v letoĹĄnjem Tednu gozdov minuli teden pod skupnim naslovom Gozd je kultura. Med njimi je bila tudi prireditev na poligonu PGD GruĹĄovlje, ki jo je pripravila ObmoÄ?na enota Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje. Na njej so razglasili najskrbnejĹĄe lastnike gozdov in najskrbnejĹĄega gozdarja v obmoÄ?ni enoti za leto 2018, za drevo leta 2018 pa razglasili belo vrbo. ÂťDediĹĄÄ?ina gospodarjenja z gozdom kot najveÄ?jim slovenskim naravnim bogastvom je kulturna vrednota, ki je rezultat naÄ?rtnega in skrbnega dela predhodnih ter danaĹĄnjih generacij.

V Sloveniji smo zavezani vrednotam trajnostnega, sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki so jih zasnovali predniki, jih prenaĹĄali iz roda v

rod, sodobna gozdarska stroka pa jih naprej intenzivno razvija,ÂŤ je med drugim v pozdravnem nagovoru menil Anton Breznik, vodja nazarske obmoÄ?ne enote. Dejal je ĹĄe, da je v gospodarjenje z gozdom vkljuÄ?eno tudi varovanje naravnih in kulturnih vrednot v njih. Glede na letoĹĄnje sporoÄ?ilo tedna bi nekateri menili, da gozd in kultura nimata niÄ? skupnega.

A gozd je pogosto navdih za kulturna in umetniĹĄka dela, les pa je v izdelkih in razliÄ?nih drugih svojih rabah pogosto del slovenske kulturne dediĹĄÄ?ine. ÂťOdraz druĹžbe do gozda je odraz njene kulture. Ta pa ni na zavidljivi ravni.ÂŤ Zbrane sta nagovorila tudi Ĺžupan ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji Vinko Jeraj in Teo ForjaniÄ?, direktor Zavoda za varstvo narave.

Naj lastniki, naj gozdar za leto 2018

Tako kot na minulih prireditvah ob Tednu gozdov so tudi na

NajprizadevnejĹĄi lastniki gozdov in najprizadevnejĹĄi gozdar Gregor Ĺ tancar (prvi z desne), zraven Vinko PetelinĹĄek

letoĹĄnji razglasili najskrbnejĹĄe lastnike gozdov za leto 2018 v regiji SaĹĄa. V Krajevni enoti LuÄ?e je to JoĹže Kater, na obmoÄ?ju revirja pa Peter Korenjak (Nazarje), Vinko PetelinĹĄek (Ĺ oĹĄtanj), Boris Ĺ porni (Gornji Grad) ter Drago Kum prej (Ljubno). NajprizadevnejĹĄi gozdar za leto 2018 pa je postal Gregor Ĺ tancar, gozdar svetovalec (svetovalec za informatiko).

Vinko PetelinĹĄek: ÂťGozd ni veÄ? takĹĄna trĹžna niĹĄa, je velika skrbÂŤ

Vinko PetelinĹĄek je lastnik 20 hektarjev velike kmetije (na njej

Ĺživi sam), od tega se gozd razprostira na dobrih 12 hektarjih povrĹĄin. VeÄ?ino del v njem (nego, seÄ?njo, gozdni red) opravlja sam, pri spravilu lesa mu pomaga sosed UĹĄen. IzkuĹĄnje, ki jih je pridobil od oÄ?eta, je dopolnil ĹĄe s teÄ?ajem gozdnih del. Revirni gozdar Dean Kregar je v obrazloĹžitvi, zakaj ga je predlagal za naj lastnika gozda v revirju Lokovica oziroma na obmoÄ?ju krajevne enote Ĺ oĹĄtanj, med drugim zapisal, da se je izkazal z delom in izkuĹĄnjami pri delu v gozdu. Sploh pri lanskem vetrolomu in odpravljanju posledic Ĺžledoloma leta 2014. Odpravil

jih je v rekordnem Ä?asu.

Vinko PetelinĹĄek je ob prejemu priznanja dejal: ÂťRevirni gozdar me je predlagal zato, ker je ocenil, da smo posledice vetroloma odpravili zelo hitro in s tem prepreÄ?ili nadaljnjo namnoĹžitev smrekovega lubadarja.

Pa tega ni bilo malo.ÂŤ Trditev je podprl s podatkom: redni etat je od 25 do 50 kubiÄ?nih metrov na leto, vetrolom pa je poĹĄkodoval veÄ? kot 200 kubiÄ?nih metrov kapitalnih smrek in 50 kubiÄ?nih metrov bukev. Naravna nesreÄ?a je ÂťposekalaÂŤ gozdni pridelek za 20 let. Po vetrolomu leta 2014 je moral odstraniti kar 300 ku-

biÄ?nih metrov drevja. ÂťGozd danes ni niti pribliĹžno veÄ? takĹĄna trĹžna niĹĄa, kot je bil.

Bolj skrb in delo Ĺže brez naravnih nesreÄ?,ÂŤ je glasno razmiĹĄljal Vinko. Upa pa, da bodo v naslednjih letih naravne ujme prizanesle njegovemu gozdu in bo lahko z njim normalno gospodaril.

V naslednjih letih naÄ?rtujeta z revirnim gozdarjem pomladitve, konÄ?ne poseke sestojev in potrebna gojitvena dela. Vinko pa je z izgradnjo gozdnih vlak Ĺže poskrbel za dodatno odprtje gozda in laĹžje spravilo lesa iz njega. đ&#x;”˛

Krepiti medsebojno spoĹĄtovanje in odnos

Vedno boljĹĄi Ĺželodci

SreÄ?anje Ä?lanov ZdruĹženja multiple skleroze Slovenije ob 45-letnici – PoverjeniĹĄtvo, rehabilitacija, lastni center so mejniki v delovanju

ReÄ?ica ob Savinji, 2. junija – V organizaciji ZdruĹženja izdelovalcev zgornjesavinjskega Ĺželodca so v prostorih Medgen borze na ReÄ?ici ob Savinji odvijalo 28. ocenjevanje Ĺželodcev. Komisija, ki jo je tokrat vodila dr. Lea DemĹĄar, je ocenila 31 vzorcev in dvema izdelovalcema prisodila zlato, sedmim srebrno, ĹĄtirinajstim pa bronasto priznanje.

Ä?utiti posebno ljubezen in biti zraven z duĹĄo.ÂŤ Heleno je v svet pridelave zgornjesavinjske specialitete uvedel njen oÄ?e, sedaj pa sama Ĺže deli nekatere izkuĹĄnje s hÄ?erko. Drugi z zlatom nagrajeni izdelovalec Denis Hren prihaja iz Kokarij pri Nazarjah.

Lea DemĹĄar je menila, da je bila letoĹĄnja letina Ĺželodcev v povpreÄ?ju boljĹĄa kot lani. Med

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 2. junija – Pod pokroviteljstvom Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a je v RdeÄ?i dvorani v Velenju potekala prireditev ob 45-letnici delovanja ZdruĹženja multiple skleroze Slovenije. Vseslovensko sreÄ?anje bolnikov z multiplo sklerozo je pripravila savinjsko-ĹĄaleĹĄka podruĹžnica, udeleĹžilo pa se ga je blizu 400 bolnikov in njihovih spremljevalcev.

Osrednji govornik, predsednik zdruĹženja Pavel Kranjc, je ob tej priloĹžnosti obudil spomin na zaÄ?etek ustanovitve zdruĹženja, katerega cilj je bil pomagati obolelim pri uveljavljanju veÄ?jih pravic v zdravstvu in celotni druĹžbi. ÂťSlednjo je treba opominjati, da invalidi nismo le socialna kategorija, ki potrebujemo skrb za osnovne Ĺživljenjske potrebe, ampak Ĺželimo Ĺživeti polno Ĺživljenje vsak dan v Ä?asu, v katerem Ĺživimo, medicinsko stroko pa spodbuditi k intenzivnejĹĄi borbi proti neozdravljivi in neraziskani bolezni. To velja po 45 letih ĹĄe danes.ÂŤ Po KrajnÄ?evih besedah se je druĹĄtvo v letih v ĹĄtevilu poveÄ?alo, razvijalo in krepilo.

Med kljuÄ?nimi mejniki delovanja zdruĹženja je Kranjc poudaril poverjeniĹĄtvo (program, ki temelji na delu Ä?lanov zdruĹženja, ki ĹĄe zmorejo in Ĺželijo del svojega Ä?asa nameniti za pomoÄ? novo sprejetemu Ä?lanu), uvedbo rehabilita-

S sreÄ?anja ob 45-letnici delovanja ZdruĹženja multiple skleroze Slovenije v velenjski RdeÄ?i dvorani

cijskih programov, ki jih priporoÄ?a medicinska stroka, izvajanje obnovitvene rehabilitacije z izgradnjo lastnega Centra multiple skleroze v TopolĹĄici ter vkljuÄ?itev obnovitvene rehabilitacije v posebne pravice zdravstvenega zavarovanja. Tudi danaĹĄnji Ä?as – tako Kranjc – prinaĹĄa izzive, ki jih morajo sprejeti in nanje odgovoriti preudarno ter odloÄ?no v zaĹĄÄ?ito pravic invalidov. Menil je ĹĄe, da sedanji trenutek do njih in do pomoÄ?i potrebnih ni prijazen. ÂťPodatek, da se zelo malo delodajalcev odloÄ?i za sodelovanje s stroko pri prekvalifikaciji invalidov, je zgovoren sam zase.ÂŤ Ohranjanje pravice do obnovitvene rehabilitacije, osebna asistenca, dolgotrajna oskrba, pomoÄ? na domu, borba za denar za izvajanje posebnih socialnih programov so prednostne naloge, ki jim nalagajo dolĹžnost pazljivega spremljanja, odloÄ?nega zagovarjanja pravic invalidov in pravilnega solidarnega razporejanja denarja. ÂťS pozitivno energijo, medsebojno pomoÄ?jo in zaupanjem bomo zavzeto delovali v korist Ä?lanov.

Niso samo materialne moĹžnosti in danosti dovolj za zadovoljstvo in sreÄ?o. Krepiti je treba medsebojno spoĹĄtovanje in odnos. Vsako dobro delo bo tako obrodilo dober sad,ÂŤ je ĹĄe dejal Pavel

Rekli so â?ą Pavel Kranjc glede prevzemne ponudbe za odkup delnic Term TopolĹĄica: ÂťPo 25 letih naĹĄe prisotnosti v Termah TopolĹĄica nam ta lokacija oÄ?itno ne bo veÄ? naklonjena in ne bomo dobrodoĹĄli gostje. Novi interesent, ki je objavil prevzemno ponudbo, ima drugaÄ?ne cilje in namene kot naĹĄe zdruĹženje.

Nas ne zanima toliko profit kot moĹžnost izvajanja kakovostnih terapij in zadovoljstvo naĹĄih Ä?lanov. Mi za zdaj ne bomo ĹĄli v prodajo svojih delnic. Vsemu navkljub upamo, da bomo naĹĄli razumevanje, da bomo z roko v roki reĹĄevali stvari in delali v korist razvoja naravnega zdraviliĹĄÄ?a. Naj pa ob tem ĹĄe povem, da si prizadevamo na lokaciji Ankaran dograditi stvari s terapevtskim delom in tako razĹĄiriti moĹžnosti za kakovostno izvajanje obnovitvene rehabilitacije v lastnem objektu.ÂŤ Osebna asistenca, nizke pokojnine ‌

O tem, katere so poleg neozdravljive bolezni najveÄ?je teĹžave bolnikov z multiple sklerozo v vsakdanjem Ĺživljenju, ki bi jim jih druĹžba lahko pomagala premagovati, so povedali: JoĹžica Zajc: ÂťTeĹžav, s katerimi se sreÄ?ujemo bolniki, je veliko, katere so najveÄ?je, pa je odvisno od vsakega posameznika. NajteĹžje je nepokretnim in tistim, ki Ĺživijo sami ali z obnemoglimi starĹĄi. Ti potrebujejo 24-urno nego, osebno asistenco, gospodinjsko pomoÄ?. Za nekatere so te storitev praktiÄ?no nedosegljive, ker nimajo dovolj denarja. Tudi pokretnim ni lahko, Ä?e niso v skupnem gospodinjstvu, kajti tudi ti se teĹžko preĹživljajo iz meseca v mesec zaradi nizkih pokojnin. DrĹžava se obnaĹĄa maÄ?ehovsko in obveznosti prelaga na obÄ?ine, te pa nimajo denarja.ÂŤ David Hudournik: ÂťKonÄ?al sem srednjeĹĄolsko izobraĹževanje, program raÄ?unalniĹĄki tehnik, in bojim se, da ne bom naĹĄel zaposlitve, kajti ko delodajalci vidijo diagnozo, dvignejo roke. Bom poskuĹĄal biti Ä?im bolj optimistiÄ?en in ĹĄe naprej preganjati ta razmiĹĄljanja z urejanjem spletne strani za zdruĹženje.ÂŤ Sonja Mandelc: ÂťNa sreÄ?o imam moĹža, otroke in druge, ki mi pomagajo po najboljĹĄih moÄ?eh. Potrebovala bi osebnega asistenta, tudi z nizko pokojnino je teĹžko pokriti tekoÄ?e stroĹĄke. VeÄ?krat imam obÄ?utek, da druĹžba gleda na invalide kot na breme.ÂŤ

Kranjc. UdeleĹžence sreÄ?anja so pozdravili ĹĄe velenjski podĹžupan SreÄ?ko KoroĹĄec, v imenu organizatorjev pa predsednica podru-

Ĺžnice SaĹĄa JoĹžica Zajc ter podpredsednik podruĹžnice in ZdruĹženja multiple skleroze Slovenije đ&#x;”˛ Edo Rednak.

Ocenjevalna komisija je med napakami najpogosteje opozorila na premalo ali preveÄ? zrele Ĺželodce, tudi vonj in aroma se nista vedno ujemala.

Glavna posebnost letoĹĄnjega ocenjevanja je (po mnenju organizatorjev), da je najboljĹĄi Ĺželodec negovala in suĹĄila Ĺženska roka – Marjana Ermenc iz Florjana pri Gornjem Gradu z izletniĹĄke kmetije Ĺ torgel. Ta je povedala, da ji pri kolinah in pripravi Ĺželodcev pomagajo sorodniki in sosedje, potem pa za Ĺželodce skrbi sama, jih obraÄ?a, strga in vse ostalo, kar je potrebno za nego. ÂťVÄ?asih sem po cele dneve v kaĹĄti,ÂŤ je pojasnila in nadaljevala, Âťsama Ĺželodce primerjam z majhnimi otroÄ?iÄ?ki. ÄŒe so otroci lepo vzgojeni, so pridni, tudi ko odrastejo. Podobno je pri Ĺželodcih: Ä?e v postopku suĹĄenja in zorenja zanje dobro skrbimo, so potem okusni. Za to delo moraĹĄ

najbolj pogostimi napakami izdelovalcev je izpostavila premalo ali preveÄ? zrele izdelke ter to, da se vonj in aroma izdelkov nista vedno ujemala, kajti Âť dobra aroma ĹĄe ne pomeni najboljĹĄega okusa.ÂŤ Izdelovalcem je svetovala, naj za izdelavo Ĺželodcev v resnici izberejo najboljĹĄe meso, ki mora biti primerno ohlajeno.

Kot je ob zakljuÄ?ku ocenjevanja poudaril predsednik ZdruĹženja Rudi Krsnik, so organizatorji zadovoljni, ker se je poveÄ?alo ĹĄtevilo prinaĹĄalcev, Ĺžupan ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji Vinko Jeraj pa se je zahvalil vsem izdelovalcem, ki z ljubeznijo in skrbjo negujejo to zgornjesavinjsko kulinariÄ?no posebnost. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

7. junija 2018

V izbrani vrsti tudi ĹĄtirje igralci Gorenja Ljubljana, 1. junija – Slovenska rokometna reprezentanca bo v soboto zaÄ?ela priprave na kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2019. Selektor Veselin Vujović je na priprave na tekmo z MadĹžarsko v reprezentanco vpoklical tudi ĹĄtiri igralce Go-

renja. To so vratar Klemen Ferlin, krilni igralec Niko Medved ter zunanja igralca Rok OvniÄ?ek in Gregor PotoÄ?nik.

Slovenija bo v ZreÄ?ah ostala do 5. junija, nato pa se bo preselila na obalo in tam ostala do prve medsebojne tekme

z MadĹžarsko, ki se bo v koprski Bonifiki zaÄ?ela 9. junija ob 20. uri. Sklepne priprave za povratno tekmo bo opravila v Slovenskih Konjicah, povratna tekma pa se bo v sredo, 13. junija, v Veszpremu zaÄ?ela ob đ&#x;”˛ 19. uri.

Jubilejni Wimpy memorial KoĹĄarkarji z razliÄ?nih koncev Slovenije so z desetim turnirjem trojk poÄ?astili spomin na preminulega velenjskega koĹĄarkarja TomaĹža VaupotiÄ?a Wimpyja Tina Felicijan

Velenje, 2. junij – Leta 2009, pet let po umoru velenjskega koĹĄarkarja TomaĹža VaupotiÄ?a Wimpyja, so njegovi prijatelji z Darjanom JeliÄ?ićem Mrigom na Ä?elu na pobudo njegovega brata Gregorja VaupotiÄ?a priredili prvi uliÄ?ni turnir koĹĄarkarskih trojk Velenje Streetbal – Wimpy Memorial. Z njim so Ĺželeli opozoriti na grozljive posledice medvrstniĹĄkega nasilja in pozvati k medsebojni strpnosti, prijateljstvu, aktivnemu preĹživljanju prostega Ä?asa na ulici s ĹĄportom, po drugi strani pa promovirati urbano subkulturo. Preteklo soboto so na Titovem trgu priredili deseti spominski turnir, ki je z leti postajal vse moÄ?nejĹĄi, saj so se ga zaÄ?ele udeleĹževati odliÄ?ne ekipe, ki so tudi tokrat poskrbele za akcijo na igriĹĄÄ?u.

Letos je sodelovalo 16 ekip, ki so se na igriĹĄÄ?u po-

Foto: Jurij VoduĹĄek

merile v trojicah. Turnir je popestrilo tekmovanje v metanju trojk, zabijanju in metanju na koĹĄ s sredine igriĹĄÄ?a. Tudi tokrat ga je spremljala hip-hop glasba, za katero je poskrbel DJ Mrigo, v goste pa je priĹĄel tudi Trkaj, ki je z nastopom turnir odprl. Poleg glasbenikov so se predstavile ĹĄe plesne skupine iz Novega mesta in Celja.

Jubilejni turnir je osvojila velenjska ekipa Mrigo Team, ki jo sestavljajo Omer TabakoviÄ?, SaĹĄa DragiÄ?ević, Jan Rizman in Nik Purnat. Druga najboljĹĄa ekipa so bili Krokarji (Grega BukoviÄ?, Tadej Kosi, Igor Rojnik, AljaĹž SkornĹĄek), tretja pa Rocars (Edvin Babajić, Roki Dominković, Matija RadanoviÄ?, Asmir AliÄ?). Zmagovalec tekmovanja v metu za tri toÄ?ke je Rok Resnik, v zabijanju je bil najboljĹĄi Matic Perger, v metu s sredine igriĹĄÄ?a pa Edvin Babajić. Za najkoristnejĹĄega igralca turnirja so razglađ&#x;”˛ sili Jana Rizmana.

Velenjsko futsal druĹĄtvo priredilo prvi turnir Ĺ portno druĹĄtvo Futsal Korektbau Velenje je na Titovem trgu priredilo mednarodni turnir s humanitarno noto Tina Felicijan

Velenje, 26. maj – Velenjski ljubitelji futsala – razliÄ?ice nogometa, ki se igra na manjĹĄem igriĹĄÄ?u s petimi igralci, malo odbojno Ĺžogo in veÄ?inoma v zaprtih prostorih – so se pred kratkim povezali v druĹĄtvo, katerega glavni pokrovitelj je podjetje Korektbau. VeÄ? kot 40 prijateljev Ĺže od leta 2015 z veseljem igra futsal, saj je njihov glavni namen druĹženje ob rekreaciji. Nato pa so se odloÄ?ili, da bodo pod okriljem druĹĄtva zaÄ?eli obiskovati turnir-

je, na katerih se lahko pomerijo z drugimi ekipami, preteklo soboto pa so ga v Velenju organizirali sami.

Namen prvega futsal turnirja je bil povabiti slovenske in tuje futsal ekipe v Velenje in s tem promovirati tako mesto kot ĹĄport.

UdeleĹžilo se ga je 16 ekip iz razliÄ?nih slovenskih krajev ter iz Bosne in Hercegovine, Avstrije in HrvaĹĄke. StopniÄ?ke so zasedli SM Team Ljutomer ter velenjski ekipi AS KeramiÄ?arstvo in Futsal Korektbau Velenje, nagradni sklad pa so si razdelili

najboljĹĄi igralci turnirja. Ker si Ä?lani ne Ĺželijo le kakovostnega preĹživljanja prostega Ä?asa, ampak bi s svojimi aktivnostmi radi pomagali tudi drugim, pa je turnir imel humanitarno noto. Pokrovitelj kluba in turnirja Senad MuĹĄić je podaril dvakrat po 500 evrov – prvi Ä?ek je prevzel odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom mestne obÄ?ine Velenje, ki je podprla turnir, drugega pa so dobili RdeÄ?i noski.

V druĹĄtvu si obetajo, da bo turnir Futsal Korektbau Open pođ&#x;”˛ stal tradicionalen.

Brez ÂťpopustaÂŤ v domaÄ?i ligi Ljubljana – ZdruĹženje rokometne lige NLB je na danaĹĄnji seji odloÄ?ilo, da se bo klubsko ligaĹĄko tekmovanje v sezoni 2018/19 priÄ?elo 8. septembra.

V prvem delu drĹžavnega prvenstva bo nastopalo dvanajst ekip. Celje Pivovarna LaĹĄko in Gorenje Velenje pa se bosta domaÄ?im tekmecem pridruĹžila Ĺže na zaÄ?etku in ne ĹĄele v konÄ?nici od 1. do 6. mesta, tako kot je bilo to v minuli sezoni. Ta predlog je potrdilo devet od skupno dvanajstih klubov v ligi NLB, vzdrĹžal se je Urbanscape Loka. Celje

Pivovarna LaĹĄko in Gorenje Velenje sta bila proti temu predlogu, a sta bila preglasovana.

Gregor ÄŒudiÄ? novi pomoÄ?nik

Potem ko je Zoran JoviÄ?ić nasledil Klemna Luzarja v vlogi glavnega trenerja Gorenja, je novo ime tudi na mestu pomoÄ?nika. To dolĹžnost bo naslednji dve sezoni opravljal Gregor ÄŒudiÄ? (38), ki je bil v prejĹĄnji sezoni vratar mariborskega Branika. đ&#x;”˛

Tekmo dobil AljaĹž Osterc Velenje, 1. junija – V SmuÄ?arskoskakalnem centru Velenje je potekala 2. tekma v smuÄ?arskih skokih na HS 45 in HS 70 v kategorijah za deklice in deÄ?ke, stare od 13 let, do kategorije absolutno za pokal Mestne obÄ?ine Velenje. Na tekmi je barve kluba branilo 19 velenjskih tek-

movalk in tekmovalcev. Na zmagovalno stopniÄ?ko pri Ä?lanih je stopil AljaĹž Osterc, s petim mestom se mu je najbolj pribliĹžal VelenjÄ?an Vid Vrhovnik. OdliÄ?no Ä?etrto mesto pa sta osvojila Enej FaletiÄ? pri deÄ?kih do 13 let in Jerneja Brecl pri Ä?lanicah. Tokrat so odliÄ?ne uvrstitve dosegli

tudi mlajĹĄi skakalci, ĹĄe posebej pa velja omeniti pogum in odloÄ?nost AnĹžeta Brecla, Marka KreĹžeta, Lana Novaka, ki so tekmovali dve kategoriji viĹĄje, Liama MagdiÄ?a, ki so ga poĹĄkodbe prikrajĹĄale za ĹĄtevilne treninge, in devetoĹĄolko Niko Vetrih, ki se je đ&#x;”˛ tf pomerila s Ä?lanicami.

MoĹĄnik ne da naslova Ta vikend je v Vogu centru v Besnici pri Kranju potekalo drĹžavno Ä?lansko prvenstvo v skvoĹĄu. V Ä?lanski konkurenci najboljĹĄih igralcev Slovenije je naslov drĹžavnega prvaka Ĺže osmiÄ? zapored osvojil VelenjÄ?an Martin MoĹĄnik, sicer Ä?lan Squash kluba Konex iz Ljubljane. Vse tekme je dobil brez izgubljenega niza, v finalu je premagal BlaĹža Porento iz Ĺ kofje Loke. Tretje mesto je zasedel Ĺ˝an Bombek, ĹĄesti je bil Borut SlatinĹĄek. Pri Ĺženskah pa je prvi naslov osvojila Sara Rojnik, SQK Ĺ kofja Loka. đ&#x;”˛

Mdance sklenil vrhunsko sezono Od 23. do 27. maja je v PoreÄ?u potekalo finale svetovnega plesnega tekmovanja Dancestar, ki se ga je udeleĹžilo Ä?ez 7000 plesalcev iz veÄ? kot 50 drĹžav. Med njimi tudi 23 plesalcev Plesno rekreativnega studia Mdance.

UdeleĹžbo na finalnem tekmovanju so si zagotovili z odliÄ?nimi uvrstitvami na kvalfikacijskem tekmovanju (trikrat 1. in enkrat 3.) Na zadnjem tekmovanju v sezoni pa so dali ĹĄe enkrat vse od sebe. V kategoriji Commercial

dance M-TRIO (children, B liga) 1. mesto;, M-CREW (junior, A liga) 4. mesto; RESPECT (senior, B liga) 4. mesto; kategorija Urban dance 2SLAY (junior, B liga) 2. mesto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

7. junija 2018

Ĺ˝elijo se pomladiti V RibiĹĄki druĹžini Velenje si bodo ĹĄe bolj intenzivno kot doslej prizadevali, da v svoje vrste pritegnejo mlade – PovpreÄ?na starost Ä?lanov druĹžine je 52 let Velenje – JoĹže Ĺ umah, ĹĄtiri desetletja Ä?lan RibiĹĄke druĹžine Velenje, njen predsednik pa osemindvajset let, bo druĹžino vodil ĹĄe en mandat. Tako je na skupĹĄÄ?ini odloÄ?ilo Ä?lanstvo. Pred enim letom jih je pozval, da nalogo prevzame kdo drug, da bi tako pomladili tudi funkcionarske vrste, a se poziv za zdaj ni izĹĄel. Bodo pa namesto tega zaÄ?eli pomlajevati celo druĹžino. Da to spelje, so naloĹžili novemu Ä?lanu upravnega odbora druĹžine.

Zanimanje bodo preverili na kroĹžkih

ÂťPopreÄ?na starost naĹĄih Ä?lanov je 52 let. Le slabo desetino predstavljajo mladi. To je sicer znaÄ?ilnost celotnega slovenskega ribiĹĄtva, vendar smo si mi za poseben cilj zadali, da si bomo

intenzivno prizadevali, da ta deleĹž poveÄ?amo,ÂŤ pravi stari novi predsednik.

Takoj so zaÄ?eli izvajati aktivnosti. Za zaÄ?etek so vsem velenjskim osnovnim ĹĄolam posredovali predlog, da bi v novem ĹĄolskem letu za uÄ?ence, ki jih to podroÄ?je zanima, izvedli ribiĹĄki kroĹžek. ÂťÄŒe bi kdo kasneje Ĺželel

â?ą

Velenjski ribiÄ?i tekmujejo. Ekipa Ä?lanov v B slovenski ligi, v celjski ligi tekmujejo mladi.

Za svoje Ä?lane organizirajo tudi druĹĄtvena tekmovanja.

S krivolovom je kot s prekrĹĄki na cesti Ĺ umah pravi, da je s krivolovom kot s prekrĹĄki na cesti – lahko uspe ali pa tudi ne, Ä?e je pri tem zaloten. RibiÄ?e kontrolira Ä?uvajska sluĹžba.

Med letom pa dogajanje nadzirajo skupaj s policisti in noÄ?nimi obhodi ob Ĺ kalskem in Velenjskem jezeru.

OpaŞajo pa, da zadnja leta takega ’res pravega’ krivolova skorajda ni.

postati Ä?lan druĹžine, pa ga bomo z veseljem sprejeli.ÂŤ Konec maja so sodelovali na otroĹĄki olimpijadi uÄ?encev sedmih razredov osnovnih ĹĄol. Pri ribiĹĄkem domu ob Ĺ kalskem jezeru so jim predstavili delovanje druĹžine in ribji Ĺživelj Ĺ kalskega in Velenjskega jezera, skupaj z RdeÄ?im kriĹžem pa jih vpeljali tudi v rokovanje z defibrilatorjem.

Tako kot Ĺže vrsto let bodo za svoje mlade Ä?lane tudi letos pripravili ribiĹĄki tabor. Potekal bo prvi teden poÄ?itnic. Mladi ribiÄ?i se bodo uÄ?ili (tudi) ribolovnih veĹĄÄ?in, a je poudarek na teh taborih varstvo narave. ÂťTo je osnova. ÄŒe ne bomo skrbeli za to, tudi loviti ne bomo imeli kaj.ÂŤ

Ĺ tevilo Ä?lanov med letom niha

SedmoĹĄolcem so predstavili ribji Ĺživelj.

Ribe in kopalci imajo za Velenjsko jezero sklenjen pakt Koliko kopalci v Velenjskem jezeru vznemirjajo ribe? ÂťMislim, da jih ne. Vode je veliko in ribe se imajo kam umakniti. Ko pa se kopalci umaknejo, pridejo ribe, da vidijo, kaj so ti poÄ?eli. Tako smo dogovorjeni.ÂŤ Tako kot so dogovorjeni tudi ribiÄ?i s kopalci. Ko je kopalna sezona, ribiÄ?i ne lovijo.

Ko se kopalci umaknejo, pridejo na svoj raÄ?un ribiÄ?i.

RibiĹĄka druĹžina Velenje ta hip ĹĄteje 134 Ä?lanov. Ĺ tevilo med letom niha. ObiÄ?ajno se zaÄ?ne pri 120 Ä?lanih, zakljuÄ?i pri 150 Ä?lanih. To je toliko, kot ’voda prenese’ oziroma gre v ribolovne dneve. Za Ĺ kalsko jezero je denimo zagotovljenih 3.000 ribolovnih dni. Nekaj jih izkoristijo Ä?lani, nekaj je namenjenih dnevnim ribiÄ?em. Za Velenjsko jezero imajo v naÄ?rtu predvidenih 1.000 ribolovnih dni. Nekaj od teh jih za ribo-

Dogajanje pred ribiĹĄkim domom so povezali tudi s predstaitvijo rokovanja z defibrilatorjem.

lov lahko izkoristijo tisti, ki kupijo dnevne ribolovne dovolilnice. Âť

Vlagajo po naÄ?rtu

Da jim rib ne manjka, je najbolj vidno na pritoku, kamor se pridejo ribe pokazat v vsej svoji lepoti in velikosti. V obe jezeri vsako leto naÄ?rtno vlagajo ribe. ÂťV Ĺ kalsko jezero od tri do tri in pol tone rib, glavnino predstavlja bela riba, v Velenjsko jezero pa okoli tono. V to jezero

Kegljanje GneÄ?a za vrh V sredo je bilo na Gorici razburljivo sreÄ?anje med domaÄ?ini in gosti iz TopolĹĄice. Obe ekipi sta bili nepopustljivi, na koncu pa so slavili domaÄ?ini z rezultatom 5 : 3 in toÄ?kovno razliko v svojo korist. Naslednji dan zjutraj pa je bil derbi kola na igriĹĄÄ?u Premogovnika med KU Gorenjem in BK Polzelo. Tekma je na zaÄ?etku kazala na zmago Gorenja, vendar so gostje v drugem delu dokazali, da niso zaman na prvem mestu lestvice. Bilo je 4 : 4 z malo toÄ?kovno prednostjo v korist gostov.

Zelo muhavo vreme v preteklem tednu so najbolj Ä?utili v Slovenskih Konjicah, kjer so gostovali igralci

vlagamo bolj roparice.ÂŤ Koliko jih izlovijo? Predsednik pravi, da okoli dvajset odstotkov manj, kot jih vloĹžijo. V jezerih plavajo tudi plenilke, ki se hranijo z ribami, in tudi zanje je treba kaj pustiti.

Obnavljajo infrastrukturo

Pred petnajstimi leti so zgradili nov ribiĹĄki dom. Po tolikih letih je treba na njem in okoli njega Ĺže kaj tudi obnoviti. Lani so med

Premogovnika. Zaradi moÄ?nega naliva so morali prekiniti igro ter jo nadaljevati v soboto. DomaÄ?ini so sreÄ?anje dobili s prepriÄ?ljivim rezultatom 6 : 2 in malo toÄ?kovno razliko v svojo korist.

V petek popoldne je bilo ĹĄe zelo zanimivo sreÄ?anje v KavÄ?ah, kjer so gostovali igralci Velenja. DomaÄ?ini so s pomoÄ?jo teĹžkega domaÄ?ega terena Ĺželeli kar najbolj uspeĹĄno skleniti tekmo, vendar so jim gostje pokvarili upanje. Zmagali so z 2 : 6, pa tudi toÄ?kovno so bili boljĹĄi.

Vrstni red: 1. BK Polzela 9 toÄ?k, 2.

KU Gorenje 9, 3. PDU Gorica 7, 4.

BĹ DU Premogovnik 6, 5. DU Slovenske Konjice 6, 6. DU Velenje 6, 7. PDU KavÄ?e 3, 8. BK TopolĹĄica 2.

V drugi ligi je bil derbi na Dobrni, kjer so gostovali igralci iz Ĺ oĹĄtanja,

drugim uredili dostop do ribiĹĄkega doma z zgornje strani.

V gojitvenem ribniku, kjer je korozija zaÄ?ela najedati stene, so jih obloĹžili s kamenjem. Zdaj je pripravljen za vlaganje in vzrejo rib plenilk. Mlade kupijo pri registriranemu ribogojcu, v gojitvenem ribniku jih hranijo z mladimi ribicami, potem pa vloĹžijo v ribolovne vode, kjer se pustijo (ali pa tudi ne) ujeti ribiÄ?em. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

ki iz kola v kolo igrajo bolje. Tudi tokrat je bilo tako. Rezultat 3 : 5 pa ni bilo nobeno preseneÄ?enje. PreseneÄ?enje pa je pripravila ekipa Vrbice, ki je na domaÄ?em terenu v Ĺ entjurju odvzela toÄ?ko gostujoÄ?i ekipi iz Vinske Gore, saj je bil konÄ?ni rezultat 4 : 4. V TopolĹĄici se domaÄ?a ekipa Ĺ martnega ob Paki ni mogla uspeĹĄno upirati vse bolj razpoloĹženim gostom iz Ĺ entjurja. KonÄ?ni rezultat je bil 2 : 6 za Ĺ entjur in tudi toÄ?kovna razlika je bila moÄ?no v njihovo korist.

Vrstni red: 1. DU Ĺ oĹĄtanj 8 toÄ?k, 2. BD Ĺ entjur 8, 3. BK Ĺ˝alec 7, 4.

DU Dobrna 4, 5. DU Ĺ martno ob Paki 4, 6. DU Vinska Gora 4. 7. BS Vrbno Vrbica 1. Ta krog je bila prosta ekipa Ĺ˝alca. đ&#x;”˛ T. F.

Turnir v Bobekov spomin Ljubitelji malega nogometa v Velenju so izvedli turnir v spomin na Mirka AnĹžela, ki je bil bolj znan po vzdevku prijateljev Bobek. Kot trener mlajĹĄih selekcij je deloval v vseh treh klubih v Ĺ aleĹĄki dolini. Nekaj sezon pa je med drugim v prvi ligi vodil

odigrale revijalno tekmo z zdruĹženo ekipo veteranov. Ĺ˝e Ä?etrtiÄ? so bili najboljĹĄi igralci Zlatoroga, ki so trikrat zmagali, 2. je bil Rudar, 3. Cirkovce in 4. Fori. Pokojnikova Ĺžena se je skupaj s hÄ?erjo in sinom zahvalila ekipam za ohranjanje spomi-

ZLATKA ZA SENIORJE tudi Ä?lansko Ĺžensko ekipo Ĺ kal.

Na malem Rudarjevem igriĹĄÄ?u z umetno travo so nastopile ekipe Rudarja, Zlatoroga Ĺ kal, Cirkovc, Forija Ĺ kale in veteranke Ĺ˝NK Ĺ kale. Slednje so na koncu

na na nekdanjega zelo priljubljenega trenerja ter izroÄ?ila kapetanu zmagovalne ekipe lep pokal. đ&#x;”˛

vos

Leto dni, v vse smeri!

za

299 â‚Ź

www. slo-zeleznice.si

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

7. junija 2018

Na Petelinjeku poÄ?astili spomin na tri padle borce 1. junija je minilo 74 let od okupatorjevega napada na tretji bataljon TomĹĄiÄ?eve brigade na Petelinjeku Tina Felicijan

Petelinjek, 2. junij – Prebivalci Ĺ aleĹĄke doline so bili med prvimi, ki so se zdruĹžili v boju proti okupatorju. Tudi v Vinski Gori so se prvi partizanski aktivisti oglasili Ĺže leta 1941, v drugi polovici leta 1943 pa je v bunkerju na Razgorcah zaÄ?ela delovati partizanska propagandna tiskarna za ĹĄirĹĄe obmoÄ?je celjske regije in je nemoteno delovala do konca vojne.

Spomin na pogumna dejanja sokrajanov v Ä?asu narodnoosvobodilnega boja ohranjajo v Krajevni organizaciji zdruĹženja borcev za vrednote NOB Vinska Gora, prav tako pa na spopad tretjega bataljona TomĹĄiÄ?eve brigade s sovraĹžno vojsko, ko je ta bil 1. junija leta 1944 razporejen po obronkih Petelinjeka.

V boju so padli trije partizani – Ivan Sitar iz Velenja in dva ne-

znana borca iz okolice Maribora ali HoÄ?. Spominsko obeleĹžje na Petelinjeku nemo opozarja, da se kaj takega ne bi smelo ponoviti, je v govoru med drugim za-

â?ą

va predsednica Janja Rednjak in dodala: ÂťV preteklosti so ĹĄtevilne posameznice in posamezniki za naĹĄo domovino Ĺžrtvovali najveÄ?, kar so lahko – svoja Ĺži-

V Ĺ aleĹĄki dolini je 110 spominskih obeleĹžij narodnoosvobodilnega boja, po Sloveniji pa je razsejanih ĹĄe okrog 5000 spomenikov.

pisal dolgoletni predsednik vinskogorske krajevne organizacije in borec, 91-letni Ivan Jovan, ki ga je bolezen zadrĹžala doma, medtem ko je njegov govor zbranim na slovesnosti prebrala no-

vljenja. Med njimi so tudi spoĹĄtovanja vredni trije borci TomĹĄiÄ?eve brigade. Naj imajo njihova dejanja veÄ?en spomin, hkrati pa naj bodo pomenljiv opomin naĹĄi prihodnosti, kako se je po-

trebno vseskozi boriti za interese naroda.ÂŤ Povedala je ĹĄe, da si bodo v organizaciji prizadevali skrbno negovati doseĹžke dosedanjega predsednika in vzorno nadaljevati njegovo delo na podroÄ?ju ohranjanja zgodovinske tradicije, prenaĹĄanja vrednot NOB na mlajĹĄe generacije in prizadevanja za strpno, mirno in solidarno druĹžbo. Ĺ e naprej bodo vestno negovali spomenike, organizirali izlete Ä?lanov, skrbeli za njihovo povezanost in druĹženje, predvsem pa v aktivnosti vkljuÄ?evali otroke, da bodo tudi tu imeli stik s tem pomembnim delom slovenske zgodovine. đ&#x;”˛

Slovesnost ob spomeniku trem padlim borcem je priredila Krajevna organizacija zdruĹženja borcev za vrednote NOB Vinska Gora, katere nova predsednica je Janja Rednjak

Alkohol in droge ne sodijo v promet Prehodi z modro so bolj vidni Ljubljana, 4. junija – V ponedeljek se je v Sloveniji zaÄ?ela nacionalna preventivna akcija 'Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu'. S poostrenim nadzorom, ki ga bodo do nedelje izvajali policisti in obÄ?inski redarji, Ĺželijo agencija za varnost prometa, ministrstvi za zdravje in izobraĹževanje, policija ter nevladne organizacije sporoÄ?iti, da alkohol in doge ne sodijo v promet. đ&#x;”˛

Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje, kjer si prizadevajo za Ä?im veÄ?jo varnost vseh udeleĹžencev v prometu, so se odloÄ?ili, da prehode za peĹĄce, ki so zunaj kriĹžiĹĄÄ?, zariĹĄejo na modri podlagi. Tako so bolj opazni, voznike pa opozarjajo na previdno in strpno voĹžnjo. Izvajalec del je podjetje PUP Velenje, ki je doslej tako uredil Ĺže osem prehodov, do konca junija jih bo ĹĄe deset, dela pa bodo stala 4.300 evrov.

mkp

đ&#x;”˛

mkp

POLICIJSKA kronika Ni se mogel upreti Velenje, 30. maja – V sredo je neznanec iz odklenjenega vozila, parkiranega na Šaleťki cesti, ukradel denarnico z dokumenti in gotovino.

Nov primer nasilja v druĹžini Velenje, 30. junija – Zaradi nasilja v druĹžini so policisti v sredo izrekli ukrep prevodi pribliĹževanja nasilnemu moĹžu iz Podkraja, ki je nasilje nad Ĺženo izvajal veÄ? let. Nazadnje je v vinjenem stanju, ko je doma razgrajal, vanjo vrgel klubsko mizico in jo zadel v prsi.

V ponedeljek, 4. junija, popoldan pa je voznica osebnega avtomobila v bliĹžini podjetja Esotech izsilila prednost kolesarju. V trku je kolesar padel po voziĹĄÄ?u in pri tem utrpel zlom kljuÄ?nice.

GroĹžnje po telefonu Velenje, 31. maja – Ker mu je znanec grozil po telefonu, ga je obÄ?an v Ä?etrtek naznanil policistom. Razlog za groĹžnje naj bi bilo vraÄ?ilo denarja, vendar so bile te izreÄ?ene na naÄ?in, ki je povzroÄ?il prestraĹĄenost in ogroĹženost prijavitelja. Policisti bodo zbrali vsa potrebna obvestila, nato pa napisali kazensko ovadbo.

Kraja dragega Kolesarji udeleĹženi telefona v treh nesreÄ?ah Velenje, 31. maja – V Ä?etrtek je Velenje, 31. maja – V zadnjem tednu so bili na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje kolesarji udeleĹženi v kar treh treh nesreÄ?ah.

V Ä?etrtek popoldan je v bliĹžini MC-ja pri RdeÄ?i dvorani kolesar trÄ?il v kolesarko. Ta je padla po voziĹĄÄ?u in pri tem utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

V petek, 1. junija, dopoldne je voznica osebnega avtomobila pri vzvratni voĹžnji na parkirnem prostoru pred Centrom Nova trÄ?ila v kolesarja. Kolesar je utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe.

v Velenju neznanec mladoletnici odtujil mobilni telefon, vreden 1.200 evrov.

Enega obvladali, eden na begu Ĺ empeter, 1. junija – V Ĺ empetru v Savinjski dolini je obÄ?an v jutranjih urah zalotil storilca, ki je skozi vrata terase poskuĹĄal vlomiti v njihovo hiĹĄo.

Storilec je skuĹĄal pobegniti, vendar ga je obÄ?an ujel. Med prerivanjem ga je drugi storilec poĹĄkropil s sprejem, vendar je

obÄ?anu kljub temu uspelo zadrĹžati storilca. Na pomoÄ? sta mu priskoÄ?ila ĹĄe soseda, ki ju je zbudil hrup. Skupaj so enega vlomilca zadrĹžali do prihoda policistov, drugemu je uspelo pobegniti.

Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je v hiĹĄo poskuĹĄal vlomiti 42-letni moĹĄki, drĹžavljan ÄŒrne gore, ki prebiva na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Ljubljana. Policisti so kmalu po dejanju v bliĹžini naĹĄli osebno vozilo, s katerim sta se osumljena pripeljala na kraj. Vozilo je bilo teden pred tem ukradeno v Ljubljani, na njem so bile nameĹĄÄ?ene tablice, ki pripadajo drugemu vozilu.

42-letnega moĹĄkega so s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine, tatvine ter lahke telesne poĹĄkodbe, saj je med prerivanjem poĹĄkodoval lastnika hiĹĄe, privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor. Drugega storilca ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

42-letnik je bil v preteklosti Ĺže pravnomoÄ?no obsojen zaradi kaznivih dejanj premoĹženjske kriminalitete.

Ovadbe zaradi nasilniĹĄtva Velenje, 1. junija – V petek je Ä?istilko, zaposleno v prostorih Festivala Velenje, napadel in

udaril neznanec. Policisti so ugotovili, kdo je bil. Glede na njegovo vedenje v nekaj zadnjih mesecih in njegovo predkaznovanost bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva.

V nedeljo, 3. junija, pa je stari znanec policije v bliĹžini trgovine Sanolabor v Velenju ustavil tri mlajĹĄa dekleta. Eno od njih je prijel za vrat in roko in jo povpraĹĄal po imenu. Uspelo se ji je iztrgati, nato pa so dekleta pobegnila. Tudi njega bodo policisti ovadili za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva.

Dovolj Ä?akanja Velenje, 4. junija – V ponedeljek je velenjskim policistom obÄ?anka naznanila kaznivo dejanje goljufije, policisti pa bodo zoper osumljenega napisali kazensko ovadbo.

Pri podjetniku kamnoseku je naroÄ?ila nagrobni spomenik, zanj plaÄ?ala 900 evrov, po devetih mesecih pa storitev ĹĄe vedno ni opravljena.

Z ostrim predmetom nad avto Velenje, 4. junija – V ponedeljek popoldan je neznanec na Preťernovi cesti z neznanim ostrim predmetom poťkodoval vozilo. Za njim poizvedujejo.

Slepe ulice in osamljenost v mnoĹžici Ta kolumna dopolnjuje vsebino zadnje, ki je bila objavljena pred ĹĄtirinajstimi dnevi. Ne le zaradi dejstva, da v vnaprej doloÄ?enem obsegu kolumne ni moĹžno predstaviti problematike, s katero se ukvarjajo uradne institucije, nevladne organizacije in druĹĄtva, ampak tudi zaradi potrebe po dodatni pojasnitvi okoliĹĄÄ?in. Zavedam se namreÄ?, da je marsikdo ob prebiranju kolumne zamahnil z roko in povedal, da so opozorila strokovnjakov pretirana, da so mlade generacije preveÄ? razvajene in da se odrasli, vkljuÄ?no s strokovnjaki, preveÄ? ukvarjajo in obremenjujejo z njihovimi teĹžavami. ÄŒe niste ob prejĹĄnji kolumni, boste morda zdaj napisanemu pritrdili, kar sprejemam z razumevanjem. NamreÄ?, to deloma drĹži in to sem tudi omenil. Tako kot dejstvo, da za to niso krivi samo mladi.

Sicer pa obstaja tudi druga realnost. V naĹĄi drĹžavi je precej otrok in mladostnikov, ki nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev za normalno Ĺživljenje. Bodisi zaradi nezaposlenosti starĹĄev, smrti v druĹžini, bolezni ali kakĹĄne druge socialne stiske, ki onemogoÄ?a Ĺživljenje, ampak le Ĺživotarjenje. V javnosti je znano delo dobrodelnega druĹĄtva Petka za nasmeh, ki z dobro voljo ter pomoÄ?jo prostovoljcev riĹĄe nasmehe na obraze otrok s plaÄ?evanjem prispevkov za malice, sicer bi ostali laÄ?ni. Tudi Anita Ogulin, neutrudna humanitarna delavka, Ĺže vrsto let opozarja na stisko druĹžin in predvsem mladih, ki se vsakodnevno sooÄ?ajo z revĹĄÄ?ino in bojem za preĹživetje. Projekt Botrstvo in ĹĄtevilni drugi vkljuÄ?no z druĹĄtvi in nevladnimi organizacijami so nastali zaradi razmer in stanja v druĹžbi, saj drĹžava ni zmogla in ĹĄe vedno ne zmore pomagati vsem, ki so se znaĹĄli v neugodnih Ĺživljenjskih okoliĹĄÄ?inah.

Otroci in mladostniki iz takĹĄnih druĹžin so dodatno zaznamovani z neupraviÄ?eno stigmo in jim je toliko teĹžje preĹživeti in ÂťuspetiÂŤ. Sodoben naÄ?in Ĺživljenja in velika, marsikdaj previsoka in nerealna priÄ?akovanja, ki smo jim izpostavljeni prav vsi, ustvarjajo pritisk in stiske mladim, ne glede na njihov socialni status. Zato je pomembno, da sistem deluje tako, da je pozoren na njihove potrebe in zna prepoznati opozorilne znake, ki zahtevajo ukrepanje in strokovno pomoÄ?. Poleg stiske mladih stisko doĹživljajo tudi starĹĄi, saj tovrstne teĹžave presegajo njihovo znanje in sposobnosti.

Tudi sami se poÄ?utijo nemoÄ?ni in prestraĹĄeni, s Ä?imer dodatno ÂťpritiskajoÂŤ na otroka in ga tako lahko ĹĄe globlje potisnejo v vrtinec, iz katerega se je ĹĄe teĹžje reĹĄiti.

Slabe ocene in slab uÄ?ni uspeh so lahko na koncu najmanjĹĄa skrb. Zaradi duĹĄevnih motenj in vedenjskih sprememb lahko otroci in mladostniki zaidejo v slepo ulico, iz katere ni izhoda.

Tesnoba in depresija sta sicer dejavnika tveganja za samomorilnost, toda tudi brez tega dejstva zelo slabo vplivata na mladega Ä?loveka, ki je ĹĄele dobro stopil na Ĺživljenjsko pot. Namesto razigranosti, igrivosti, nagajivosti, zaljubljenosti, vedoĹželjnosti ‌ se v Ĺživljenje vrine temna oblaÄ?nost tesnobe in depresije, ki jo brez ustrezne strokovne pomoÄ?i mladi reĹĄujejo po svoje. Z begom v osamo, alkoholno omamo, imaginarni svet prepovedanih substanc ali raÄ?unalniĹĄkega namiĹĄljenega sveta ‌ Sodobni Ä?as jim daje veliko moĹžnosti in priloĹžnosti. Od posameznika pa je odvisno, ali se bo skrival sam pred sabo in pred celim svetom in bo tako trepetal do konca Ĺživljenja, ali pa si bo samopodobo in realnost Ĺživljenja olepĹĄeval z opojnimi substancami, fantazijskimi slikami, adrenalinskimi ali nevarnimi aktivnostmi.

Tretje poti skorajda ni videti, Ä?eprav obstaja in je prava.

Odgovornost za to moramo prevzeti starejĹĄi, tako starĹĄi, ki vzgajamo otroke, kot tudi predstavniki institucij, ki so vkljuÄ?eni in povezani z vzgojo, uÄ?enjem otrok, zdravstveno oskrbo in ostalimi temeljnimi segmenti naĹĄe druĹžbe. S ciljem, da mladi ne zaidejo v slepo ulico, da niso osamljeni in izgubljeni v mnoĹžici nerealnih priÄ?akovanj, individualnosti, pohlepa in nasilja. NamreÄ?: varnost in bodoÄ?nost sveta je odvisna prav od mladih.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Omagal pod bremenom alkohola Velenje, 1. junija – V petek opolnoÄ?i je na Kardeljevem trgu pod teĹžo alkohola obleĹžal moĹĄki. Posredovali so policisti.

Ker je krĹĄil javni red in mir, mu bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Zasegli dve sumljivi cigareti Velenje, 1. junija – V zgodnjih jutranjih urah, malo pred Ä?etrto, so policisti

na PreĹĄernovi obÄ?anu zasegli dve roÄ?no zviti cigareti, za kateri so sumili, da gre za marihuano. ÄŒe bo analiza to potrdila, mu bodo napisali odloÄ?bo.

Na obisku ga je zmerjal Velenje, 2. junija – V soboto popoldan so posredovali v Cirkovcah, kjer je znanec, ki je priťel na obisk k znancu, le-tega v njegovi hiťi zmerjal. Njegovo obnaťanje bodo policisti ustrezno kaznovali.

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

7. junija 2018

S tekmo ohranjali spomin Ĺ martno ob Paki, 3. junija – V spomin na tri la konkurenca manjĹĄa. Nastopilo je sedem deuÄ?ence osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno setin, slavile pa so domaÄ?inke, pionirke PGD ob Paki, ki so izgubili Ĺživljenje v trku avtobusa Ĺ martno ob Paki, druge so bile pionirke PGD z vlakom v Podlogu pri Ĺ empetru v Savinjski TopolĹĄica, tretje pa PGD Velenje. Zmagovalne dolini, organizirajo Ä?lani ĹĄmarĹĄkega gasilske- desetine so prejele prehodni pokal. Tekmovaga druĹĄtva Ĺže vrsto let tekmovanje pionirskih nje so si ogledali tudi nekateri starĹĄi v nesreÄ?i desetin. Tina, Kristina in Matic so bili namreÄ? umrlih otrok. đ&#x;”˛ Tp mladi gasilci.

LetoĹĄnje tekmovanje Zmage so se veselile domaÄ?e pionirke je bilo devetnajsto po vrsti, tudi tokrat pa so desetine preverile svoje spretnosti v vaji z vedrovko ter v ĹĄtafeti s prenosom vode. Na ploĹĄÄ?adi za ĹĄmarĹĄko HiĹĄo mladih je nastopilo 22 desetin, kar je najveÄ? doslej.

V konkurenci pionirjev je tekmovalo 15 desetin, zmagala je desetina PGD DreĹĄinja vas pred TopolĹĄico in LetuĹĄem. Pri pionirkah je bi-

ÄŒastniki tekmovali v pentatlonu Gora Oljka – Tudi letos so se Ä?lani OZSÄŒ Velenje zbrali na tradicionalnem sreÄ?anju Ĺže 26. pentatlonu na Gori Oljki. SreÄ?anje se je zaÄ?elo s pohodom iz Ĺ martnega ob Paki in nadaljevalo s tekmovanjem v razliÄ?nih veĹĄÄ?inah, kot je streljanje z zraÄ?no puĹĄko, met krogov v cilj, pikado, met ĹĄolske bombe leĹže ‌ Na koncu so bile podeljene simboliÄ?ne nagrade. SreÄ?anje se je konÄ?alo z malico in veselim druĹženjem. Pozdravili so jih povabljeni gostje – Ĺžupan Ĺ martnega ob Paki, predstavniki organizacij Zahodno ĹĄtajerske pokrajine (Ĺ marje, Celje ter regijski koordinator Ä?astnikov), predstavniki vojaĹĄnice Franca Rozmana Staneta iz Celja, prav tako pa je bil gost tudi generalni sekretar zdruĹženja ter regijski koordinator Ä?astnikov ljubljanske pokrajine .

SreÄ?anje so sklenili z obljubo, da pridejo naslednje leto ĹĄe v veÄ?jem ĹĄtevilu. đ&#x;”˛

Oven od 21. 3. do 21. 4.

ÄŒe je ĹĄe v zaÄ?etku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes Ĺže zelo zadovoljni. ReĹĄiti se morate svojega pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako, kot si Ĺželite, takoj vidite najhujĹĄe. To gre na Ĺživce tudi vaĹĄi druĹžini, ki ima vaĹĄega paniÄ?nega vedenja vÄ?asih vrh glave. Ko je mimo, pa se skupaj smejite temu, kar se vam dogaja. Ĺ e nekaj lepih dni je pred vami, v katerih boste skrbeli predvsem za svoje poÄ?utje. To se vam bo obrestovalo tudi pri videzu. Tisti, ki se v kratkem Ĺže odpravljate na dopust, boste polni priÄ?akovanja in Ĺželja. Vse bo tako, kot si Ĺželite.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

LetoĹĄnji junij, sploh v vroÄ?ih dneh, je kot ustvarjen za vas. Predvsem zato, ker se Ĺživljenje sedaj res vrti, tako kot ste si dolgo Ĺželeli. PriloĹžnost, da se vam uresniÄ?ijo skoraj vse sanje, se vam bo ponudila Ĺže v naslednjih dneh. Ĺ˝al ĹĄe ne bo Ä?isto takĹĄna, kot si Ĺželite. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama! ÄŒe ne boste, vam bo Ĺže kmalu Ĺžal. Sorodniki vam bodo sicer Ĺže v kratkem pripravili neprijetno preseneÄ?enje. HujĹĄega ne bo, ne boste pa ostali ravnoduĹĄni. FinanÄ?no stanje se vam bo izboljĹĄalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Opozorilo vas je streznilo, kajne?

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

UĹživali boste v vsakem toplem junijskem dnevu posebej, a z rahlo grenkim priokusom. Bojite se, da se vaĹĄe Ĺželje za to poletje ne bodo uresniÄ?ile. Strah ima svojo osnovo, ta pa se skriva v vedno bolj skrhanih odnosih s partnerjem.

Verjemite, da ni vse tako Ä?rno, kot kaĹže na prvi pogled. NajveÄ?ja ovira na poti do vajine sreÄ?e je vaĹĄe nezaupanje. Partnerja to zelo boli, zato se tudi oddaljuje od vas. Vi pa se boste poÄ?utili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveliÄ?ano, zato ne bo niÄ? Ä?udnega, da se boste zaÄ?eli obnaĹĄati ĹĄe bolj ljubosumno. Vzemite se v roke. Predvsem pa ne skrivajte, kaj Ä?utite in doĹživljate. Tokrat to povejte na glas.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zdelo se vam bo, da je priĹĄel Ä?as, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muÄ?i Ĺže nekaj mesecev. To nasprotna stran moÄ?no Ä?uti, zato kar Ä?aka, kaj in kdaj se bo zgodilo. Ne, to ni dobro. Zato se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste znaĹĄli sredi zgodb, s katerimi v resnici nimate Ä?isto niÄ?. ÄŒetudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo to bolje, kot da se druĹžite z ljudmi, ki vam lahko le ĹĄkodijo. Ljubezensko Ĺživljenje bo lepo. Dajalo vam bo novo energijo in upanje.

Pazite se prepiha in premoÄ?nih klima naprav, nagnjeni boste k vnetjem.

Stotnija PodkrajÄ?anov na BloĹĄki planoti Kulturno ĹĄportno druĹĄtvo (KĹ D) in svet Krajevne skupnosti (KS) Podkraj pri Velenju sta za cilj letoĹĄnjega izleta doloÄ?ila BloĹĄko planoto. Njene lepote in zanimivosti je maja obiskalo sto krajanov Podkraja, ki se vselej v velikem ĹĄtevilu udeleĹžujejo ne samo izletov, temveÄ? tudi ĹĄportnih in kulturnih prireditev, ki jih pripravljajo prizadevni organizatorji v kraju. Po krajĹĄem postanku sta avtobusa pri Uncu zapeljala z avtoceste in se zaÄ?ela po Cerknici hitro dvigati proti Blokam na nadmorsko viĹĄinio okrog 730

19

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V vas bo vrelo kot Ĺže dolgo ne. Pa ne bodo krivi le topli junijski dnevi, ki vas bodo telesno precej izÄ?rpali, ampak tudi vaĹĄe razmiĹĄljanje. Priznajte, postali ste malo teÄ?ni in razdraĹžljivi. Do nedelje boste ĹĄe zdrĹžali, potem pa boste vsem, ki vam grenijo Ĺživljenje, dali vedeti, da niste od vÄ?eraj. In da se tudi sami dobro znajdete, ko vas vrĹžejo v vodo. Tokrat bo hladna. IzkuĹĄnja bo pouÄ?na za vas. Spoznali boste, da to, da vaĹĄe besede pogosto prehitevajo misli in razmislek, vodi le v konflikte. Zato boste zaÄ?eli bolj kontrolirati, kaj govorite. Rezultat? V nekaj dneh se boste bolje razumeli z vsemi, ki vam kaj pomenijo.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Postali ste drugaÄ?ni, Ä?esar morda sami ne opazite, vaĹĄa okolica pa zelo. Ne Ä?udite se, Ä?e boste naenkrat zaÄ?utili, da ljudem niste veÄ? tako vĹĄeÄ?, kot ste jim bili. VaĹĄe poÄ?etje namreÄ? ne Ĺžanje odobravanja vaĹĄe sredine, nekateri pa vam privoĹĄÄ?ijo, da vam ne gre veÄ? tako dobro, kot vam je ĹĄlo. Ti bodo lepo tiho, brez oÄ?itkov in brez nasvetov. Dobro vedo, da je odloÄ?itev samo vaĹĄa. Kar se ljubezni tiÄ?e, se obeta nekaj viharnih dogodkov. VĹĄeÄ? vam bodo, ne skrbite. Predvsem pa boste spoznali, da imate zaupanja vrednega partnerja, ki vam stoji ob strani tudi, ko vas vsi ostali pustijo na cedilu.

Zdravje bo odliÄ?no, finanÄ?no stanje pa malo manj kot je bilo.

m. Na lepo urejenem parkiriĹĄÄ?u smo izstopili, si ogledali BloĹĄko jezero z umetno zajezenimi izviri, hkrati pa tudi park Idila.

Sledila je kroĹžna voĹžnja po Blokah. SliĹĄali smo veÄ? zanimivih prigod. Spoznali smo osnovne

znaÄ?ilnosti Krpanove poti, ki jo pohodniki prehodijo na razdalji okrog 19 km vsak zadnji teden aprila. Od blizu smo videli Napoleonov most, cerkev sv. Roka, vaĹĄki vodnjak, ki spuĹĄÄ?a posebne mehurÄ?ke, kmetijo s sto glavami

Ĺživine, skulpturo bloĹĄkega vola, v daljavi bivĹĄo vojaĹĄnico ...

Sicer pa Bloke slovijo tudi po smuÄ?arjih in smuÄ?eh, ki jih je v Slavi Vojvodine Kranjske opisal Janez Vajkard Valvazor. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Priznajte si, da je za vami uspeĹĄno obdobje. Potem to povejte tudi na glas!

V prvi polovici leta vam sicer ni uspelo uresniÄ?iti vseh Ĺželja, a razmeram, ki niso najboljĹĄe, ste odliÄ?no kljubovali. V teh dneh se vam bodo ravno odprle nove moĹžnosti za dobre poslovne uspehe. Veseli boste, ker se vam tokrat ne bo treba preveÄ? truditi, da te tudi zaĹživijo v praksi. Tok sreÄ?nih dogodkov bo poskrbel, da boste vsak dan bolj mirni in zadovoljni. Dobili boste neko stvar, ki ste si jo Ĺže dolgo moÄ?no Ĺželeli. Ĺ e veÄ? bo vredna zato, ker vam jo bo podaril nekdo, ki ga imate srÄ?no radi. Pred vami je res lep teden.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

www.slo-zeleznice.si

V evropska mesta Ĺže od 9 evrov

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Zagreb / 9 â‚Ź Opatija, Reka / 9 â‚Ź Pulj / 19 â‚Ź BudimpeĹĄta / od 9 â‚Ź Dunaj / od 29 â‚Ź

TeĹžko boste usklajevali Ĺželje z ostalimi v druĹžini. Sploh, ker ste se sami Ĺže trdno odloÄ?ili, da jim tokrat pri Ĺželjah ne boste popustili. Boj bo zanimiv, zmagovalec pa boste prav vi. A le doma, v sluĹžbi boste morali poĹžreti kar nekaj zaobljub, saj bo sicer delovna vnema povsem popustila. Tega pa si ne morete privoĹĄÄ?iti. Na kocko bi namreÄ? postavili tudi svojo varno prihodnost. Teden bo poln kompromisov, ki vas bodo vsak dan bolj utrujali. FinanÄ?no stanje bo ĹĄe nekaj Ä?asa bolj ĹĄibko, zato z velikimi naÄ?rti poÄ?akajte.

Veselite se raje majhnih stvari, ki vam lepĹĄajo vsakdan. Teh vam v teh dneh ne bo manjkalo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

MĂźnchen / od 29 â‚Ź ZĂźrich / od 29 â‚Ź Frankfurt / od 49 â‚Ź Praga / od 39 â‚Ź Slovenske Ĺželeznice

Ob koncu tega tedna vas Ä?aka nekaj preseneÄ?enj, ki vam ne bodo vĹĄeÄ?. Iz njih pa se boste nauÄ?ili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati ljudem, ki jih ne poznate dobro. IzkuĹĄnja bo pouÄ?na, Ĺžal pa tudi boleÄ?a.

Ne le za duĹĄo, ampak tudi za vaĹĄo denarnico. K sreÄ?i imate dobrega prijatelja, ki vas v stiski ne bo zapustil. Pomagal vam bo iskreno, kar boste takoj zaÄ?utili. Jezo, ki se nabira v vas, boste tlaÄ?ili na svoj naÄ?in. Dokler se ne odloÄ?ite, da boste veÄ? storili zase, tega ne morete zahtevati od drugih. OdloÄ?itev pa ne bo lahka, saj je lahko tudi usodna. In zato beĹžite od realnosti.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Beograd / 29 â‚Ź

Cene veljajo za enosmerne vozovnice iz Ljubljane. Ĺ tevilo nizkocenovnih vozovnic je omejeno.

Doma se boste v teh dneh poÄ?utili odliÄ?no. Tam imate vse, kar imate radi, prav doma najdete svoj duĹĄevni mir. Ĺ e vabila na druĹžabne dogodke vam bodo v teh dneh odveÄ?, saj bodo dnevi Ä?isto prekratki. V soboto se boste uklonili in se odzvali vabilu na res poseben dogodek. ÄŒeprav si ne boste v resnici Ĺželeli iti nanj, vam ne bo Ĺžal. Nepozaben bo zato, ker boste zaÄ?utili, da se nekdanji prijatelji vraÄ?ajo v vaĹĄo druĹžbo. Strah, da so vam zamerili, ker ste jih zanemarjali, bo izpuhtel. Sobota bo zato nepozabna, nedelja pa bo spet namenjena poÄ?itku. DrĹžite se naÄ?ela, da morate poÄ?eti le reÄ?i, ki vas osreÄ?ujejo. In to brez slabe vesti.

Grem z vlakom

Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, prenaĹĄal izredno potrpeĹžljivo. Vi pa boste kot na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne vrtijo v pravo smer. ZaÄ?eli boste dvomiti, da je nekdo v vaĹĄi oĹžji druĹžini ĹĄe iskren do vas. Tudi Ä?e mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. To bo razlog, da se bo vaĹĄa skrb zanj ĹĄe poveÄ?ala. VloĹžiti boste morali precej napora, da boste stvari postavili na svoje mesto. Vse to bo vplivalo na vaĹĄe zdravje. SlabĹĄe bo kot v preteklih dneh. Zato boste vedno bolj prepriÄ?ani, da je najhujĹĄi sovraĹžnik vaĹĄemu poÄ?utju stres. Najdite naÄ?in, da se boste bolje sooÄ?ali z njim, saj je Ĺžal neizogiben.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa sami sebe prepriÄ?ujete, da vam je v Ĺživljenju zelo lepo. V teh dneh pa si boste morali priznati, da to ne drĹži. ÄŒeprav ste zaloge energije uspeli vsaj rahlo obnoviti, se tudi v naslednjih dneh ĹĄe ne boste dobro poÄ?utili. V vas je Ĺže nekaj Ä?asa tiha Ĺželja, da spremenite svoje delovne navade in z njimi Ĺživljenjski stil. Ne veste pa, kako bi se tega lotili. Priznajte si, da vas je tokrat res strah in se vseeno lotite dela na sebi. ÄŒe res Ĺželite, da vam uspe, veÄ? misliti nase in manj na druge. Ob tem pa ne pozabite, da si morate vzeti Ä?as tudi za partnerja. Zameri vam, ker si ga ne, zato se potrudite tudi, ko se vam ne bo ljubilo prav niÄ?.

Naš čas, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

7. junija

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.45 09.30 10.10 11.00 14.10 15.00 19.00 19.05 19.20 19.35 20.00 20.55 21.30 23.00 23.55 00.40

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.30 2.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 22.55 23.20

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Študentsko gibanje - 50 let kasneje Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Moj gost/Moja gostja: Miki Muster – in memoriam, odd. TV Lendava Prava ideja Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Krakovski vrtovi Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Studio 3: Tarča Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Henri Rousseau – začetnik moderne umetnosti, dok. odd.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Zlatko Zakladko: Omlete pri Šumniku Muca Copatarica, lutkovna predstava Slovenski vodni krog: Hudinja, dok. nan.

Na lepše Pozabljeni Slovenci: Sergej Mašera, dok. odd.

Dobro jutro Koda, izob. odd.

Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinala (Ž), pren. iz Pariza Vetrnica: Pred spanjem Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Mulčki, ris. Čudovita Japonska, japonska nan.

Poroka po indijsko, avstralska dok. odd.

Avtomobilnost 9 mesecev šoka, fran. film Plesni večer: Ob 100-letnici rojstva Ingmarja Bergmana: Ingmar Bergman - v očeh koreografa, švedski plesni film Slovenska jazz scena: 20. Jazz Cerkno 2015 – Cerkno Jubileum Orchestra in Zlatko Kaučič Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 28. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

Lepo je biti sosed, 1. sez., 6. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 51. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 18. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 49. del Mamin dan, 1. sez., 7. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 7. del Jaz sem Luna, 2. sez., 69. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 52. del Ukradena preteklost, 1. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 66. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 10. del Lov na morilca, 3. sez., 15. del Ljubke lažnivke, 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn , Bohem, Inmate Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2576. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Bi se gnetli na tej metli? gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, skupina Gadi, Veseli muzikanti Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7. junija 2018

Sobota,

8. junija

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 23.10 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.10 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.20 10.00 10.45 11.10 12.45 19.05 19.50 20.00 21.25 22.15 22.35 00.25 01.25

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.50 8.15 8.40 8.55 9.10 10.05 10.35 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.00 1.05 2.50 3.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.50 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.20 22.20 23.20 23.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio 3: Tarča Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Reka življenja Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Izklopljeni, dok. film za otroke in mlade, Slovenija Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Nika, mladinski film Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Obrekovanje, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Iz popotne torbe: Noč ima svojo moč Slovenski vodni krog: Dreta, dok. nan.

Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija Bleščica, odd. o modi O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Dobro jutro Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinala (M), pren. iz Pariza Male sive celice, kviz Opus 1, plesna miniatura 2014: Pia Avsenikovih 60 v Medvodah Zvezdana Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas Evrovizijski zbor leta, posn. iz Rige Svetovni popotnik: Pas rje Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Pod košem (Basketeers), ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 29. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Lepo je biti sosed, 1. sez., 7. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 52. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 19. del Usodno vino, 2. sez., 50. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 8. del Jaz sem Luna, 2. sez., 70. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 53. del Ukradena preteklost, 1. sez., 20. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 67. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Pozor, Eva prihaja!, ameriški film Zapeljivka, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, skupina Gadi , Veseli muzikanti Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2577. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Perujski Andi Regionalne novice 3 Pop corn, Bohem, Inmate Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

9. junija

10. junija

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o slivovih cmokih 07.15 Leonardo, ris.

07.40 Marcelino Kruh in vino, ris.

08.00 Studio kriškraš: Kaj je glina?

08.25 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Mulčki, ris.

09.25 Male sive celice: OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Stopiče, kviz 10.10 Izklopljeni, dok. film za otroke in mlade, Slovenija 10.25 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.50 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: dr. Svetlana Slapšak 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Se zgodi: Praznovanje, slov. nan.

15.05 Ambienti 15.35 Profil: Jelena Isak Kres 16.05 Durrellovi (I.), brit. nad.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nevarna Zemlja: Strela, dok. ser.

17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.40 Lov (III.), britanska nad.

22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Zimsko spanje, koprodukcijski film 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.05 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.55 Info-kanal

07.00 07.00 07.05 07.20 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.55 09.00 09.15 09.25 10.00

06.30 07.00 09.30 10.15 10.45 11.15 12.25

07.00 Duhovni utrip: Reka življenja 07.15 Koda, izob. odd.

07.50 Glasbena matineja: Simfonični orkester RTVS in En Shao 08.20 Nevarna Zemlja: Strela, dok. ser.

08.50 Slastna kuhinja: Ravioli karbonara 09.20 Svetovni popotnik: Pas rje 10.25 Japonska kuhinja, japonska nan.

11.20 Žogarija 12.05 Zvezdana 13.00 Migaj raje z nami 13.40 Pot na SP v nogometu 14.10 Kajak kanu - EP: na mirnih vodah, posn. iz Beograda 15.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), pren. iz Pariza 18.45 Z mladimi virtuozi: Timotej Kosovinc 19.00 Z glasbo in s plesom: Koroška poje: France Cigan 20.00 Aralkum - najmlajša puščava na svetu, dok. odd.

20.55 Žrebanje Lota 21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.35 Pot na SP v nogometu 22.05 Ambienti 22.35 Avtomobilnost 23.05 Bleščica, odd. o modi 23.40 Vse je mogoče 01.30 Videotrak, zabavni kanal

13.05 14.05 15.00 17.00 17.45 19.00 19.15 19.50 21.45 22.20 23.20 00.05 01.10 02.30

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.45 8.10 8.35 9.00 9.25 9.35 9.40 10.05 10.20 11.15 12.10 13.05 13.20 14.35 16.15 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.15 0.00 2.15 3.55

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.15 18.35 18.40 19.55 20.00 20.25 20.30 22.45 00.15 00.40

10 domačih Najboljše jutro Na lepše 10 domačih Slastna kuhinja: Ravioli karbonara Mojster in njegov Gašper, portret Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas Japonska kuhinja, japonska nan.

Kajak kanu - EP: na mirnih vodah, posn. iz Beograda Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (Ž), pren. iz Pariza Magazin Fifa - Pot v Rusijo Dekleta ne jočejo, slov. film Izklopljeni, dok. film za otroke in mlade, Slovenija Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Rokomet - kvalifikacije za SP (M) - Slovenija : Madžarska, pren. iz Kopra Pot na SP v nogometu Televizijski klub: Tek kot praznik Aritmični koncert - Werefox, studijski koncert Videotrak Rokomet - kvalifikacije za SP (M) - Slovenija : Madžarska, posn. iz Kopra Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Oddbods, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 66. del Jaz sem Luna, 2. sez., 67. del Jaz sem Luna, 2. sez., 68. del TV prodaja Okusi brez meja Knjiga ljubezni, ameriški film Newyorška minuta, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Delovna akcija Pasti velemesta, ameriški film Samo tu ne, ameriški film Knjiga ljubezni, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Perujski Andi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, skupina Gadi, Veseli muzikanti Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (245) Bi se gnetli na tej metli, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2578. VTV magazin regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja 15 let ans. Javor, posnetek koncerta Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.20 17.45 18.40 18.55 19.00 20.05 21.55 22.45 23.20 00.15 00.35 01.00 01.55

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.45 8.10 8.35 9.00 9.25 9.35 10.05 11.00 11.15 12.10 12.50 13.05 14.50 16.40 17.45 18.55 18.58 20.00 20.30 22.45 0.40 2.45

Živ žav Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Mimi in Liza, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška nan.

Nedeljska maša, pren. iz župnije Doberdob v Italiji Prisluhnimo tišini Obzorja duha: Duhovna oskrba sodobnih nomadov Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Avsenikovih 60 v Medvodah Konjeniki, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje: Toronto Peš po Himalaji, popotniška odd.

In to je vse!, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Panika, slovenski film Intervju Poročila, šport, vreme Ustvarjeno v Belorusiji, dok. odd.

Za lahko noč: Imago Sloveniae 2015: Kitarist Mak Grgić Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 69. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 70. del Okusi brez meja TV prodaja Pasti velemesta, ameriški film Beethovnov zaklad, ameriški film Delovna akcija Ljubezen po domače 24UR vreme 24UR Precednik, 0. del Šiška Deluxe, slovenski film Strast, francoski film Družinski vikend, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kobilice za malico 09.40 Ustvarjalne iskrice (244), Pohajkovalka iz majice 09.55 Napovedujemo 10.00 Žogarija 2018 (1), Zagreb 10.30 2577. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 2578. VTV magazin 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 Napovedujmo 11.35 Volitve 2018, Kako smo volili?

12.20 12. mednarodni festival tolkalnih skupin Bumfest 2018, posnetek koncerta 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.05 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.20 Videospot dneva 18.25 EP in pozitivne spremembe v vsakdanjem življenju 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, skupina Gadi, Veseli muzikanti 21.15 Napovedujemo 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Torek,

11. junija

06.10 07.00 10.15 10.50 11.20 12.05 12.25 13.00 13.35 14.25 15.00 15.30 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30

00.30 00.55 01.50

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.35 09.05 10.15 12.40 13.50 14.35 15.20 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 19.20 19.30 20.00 20.55 21.45 23.20

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.20 1.15 1.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.10 10.30 10.35 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 23.20 23.25 00.25 00.45

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Volja do smisla Robanov Joža, dok. feljton Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Gustav Mahler v Ljubljani 1881glasbeno-dok. odd.

Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Platforma Glasbeni večer: Dubravka Tomšič Srebotnjak, Orkester Slovenske filharmonije in Milan Horvat - L.van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Manja, ris.

Vetrnica: Traktor Sprehodi v naravo: Pušpanov vrt Muzozlet: Slikanje v Portorožu Karateistka Aša, kratki dok. film Polmesec nad planikami, dok. film Dobro jutro Ljudje in zemlja Avtomobilnost Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Pot na SP v nogometu Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Dokumentarna oddaja Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš: Kaj je glina?

Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, japonska nan.

Svetovni popotnik: Pas rje Oproščen, norveška nad.

Volčje krdelo, dok. film Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Pod košem, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 30. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

Lepo je biti sosed, 1. sez., 8. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 53. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 20. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 51. del Mamin dan, 1. sez., 8. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 9. del Jaz sem Luna, 2. sez., 71. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 54. del Ukradena preteklost, 1. sez., 21. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 68. del Moja boš, 2. sez., 25. del 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 11. del Princ podzemlja, 1. sez., 1. del Ljubke lažnivke, 18. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2578. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Bohem, Inmate Napovedujemo Evropski parlament in populizem ter deziformacije Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno: Mladi in ranjena samopodoba. Gostja dr. Lucija Čevnik Regionalne novice 15 let ans. Javor, posnetek koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

12. junija

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Duhovna oskrba sodobnih nomadov 12.25 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser.

15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Kaj je glina?

15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok. odd.

16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Nedolžen, britanska nad.

20.55 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Spomini: Ljubo Bavcon 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.30 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.10 08.20 08.55 09.35 10.15 11.00 11.35 14.00 14.50 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.35 22.30 23.55

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.45 20.50 21.20 22.20 23.20 23.46

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, risana nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o slivovih cmokih Martina in ptičje strašilo: Razočaranje Presenečenje, kratki igrani film Žogarija Slovenski vodni krog: Rinža, dok. nan.

Alpe-Donava-Jadran Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Vse je mogoče Halo TV Dokumentarna oddaja Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, japonska nan.

Kako ostati mlad, dok. odd.

Prava ideja Akcent Taka so pravila, koprodukcijski film Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Pod košem, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 31. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

Lepo je biti sosed, 1. sez., 9. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 54. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 21. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 52. del Mamin dan, 1. sez., 9. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 10. del Jaz sem Luna, 2. sez., 72. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 55. del Ukradena preteklost, 1. sez., 22. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 69. del Moja boš, 2. sez., 26. del Preverjeno 24UR zvečer Princ podzemlja, 1. sez., 2. del Ljubke lažnivke, 19. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno: Mladi in ranjena samopodoba. Gostja dr. Lucija Čevnik Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, študij v Ameriki Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2579. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer – Sever na dogajanje v MO Velenje Vabimo k ogledu Dotiki gora, Himalaja, Langtang Skrbimo za zdravje, Hujšajmo zdravo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

13. junija

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.35 09.25 10.05 11.00 11.50 14.30 15.30 17.35 18.10 18.50 20.45 20.50 20.50 21.35 21.50 22.25 00.10 01.10 03.15

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.30 10.10 10.40 11.40 11.55 12.55 13.10 14.15 14.55 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.20 1.15 1.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.50 11.15 11.40 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.15 18.45 18.50 18.55 19.20 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Špinačni ravioli Platforma Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip: Reka življenja Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Stopiče, kviz Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Druga stran upanja, kopr. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, risana nan.

Vrtni palček Primož, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vila Mila, ris.

Vesela hišica: Razvaljana pravljica Kanape, odd. TV Lendava Zapeljevanje pogleda: Tugo Šušnik in Jože Slak, dok. ser.

10 domačih Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa, vključitev v pren.

Ambienti Tele M, odd. TV Maribor Rokomet - kvalifikacije za SP (M) - Madžarska : Slovenija, pren. iz Veszprema Žrebanje Lota Na utrip srca Glasba skozi čas, glasbena dok. ser.

Evrovizijski zbor leta Carmen manet, posn. iz Rige Bleščica, odd. o modi Maigret (II.), brit. nan.

Videotrak Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa, posn.

Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Pod košem, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 32. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

Lepo je biti sosed, 1. sez., 10. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 55. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 22. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 53. del Mamin dan, 1. sez., 10. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 11. del Jaz sem Luna, 2. sez., 73. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 56. del Ukradena preteklost, 1. sez., 23. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 70. del Moja boš, 2. sez., 27. del 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 12. del Princ podzemlja, 1. sez., 3. del Ljubke lažnivke, 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2579. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer – Sever na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (246) Žogarija 2018 (2), Koper Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Regionalne novice Pop corn, Vili Resnik Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 21

SAJRANOVIĆ, Bekim: Tvoj sin Huckleberry Finn

je bliĹžje. Predvsem pa je slikanica narejena tako, da otroci vadijo siÄ?nike in ĹĄumnike, kadar ponavljajo besede in stavke iz zgodbice. Slikanica je namenjena vsem otrokom, predvsem pa starĹĄem in vzgojiteljem.

od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani

KNIGHT, Sarah: Umetnost odf*kavanja

Knjiga je zmes pustolovĹĄÄ?ine, drame in hipi aktivnosti. Govori o sinu, oÄ?etu in prijatelju, ki preĹživijo drugaÄ?no in zanimivo poletje na barki, ki pluje po reki Savi. Sin je pisatelj, ki Ĺživi na NorveĹĄkem, poletja pa rad preĹživlja na barki. OÄ?e se je odloÄ?il vrniti v domovino in Ä?as preĹživeti s sinom. Barka, na kateri pluje sin, je v groznem stanju, zato mu oÄ?e kupi novo in jo skupaj poskuĹĄata obnoviti.

Ampak med poletjem se dogaja marsikaj,

oÄ?e neko noÄ? izgine in se zjutraj ne vrne iz ribolova. V treh dneh od oÄ?etovega izginotja se sinu, odvrti celotno Ĺživljenje. Naredi rekapitulacijo, izostrijo pa jo mamila. RazmiĹĄlja predvsem o zdomskem delu na NorveĹĄkem in birokratskih zapletih pri naturalizaciji, ki jim je izpostavljen sam, njegova Ĺžena in ĹĄe bolj multikulturno obarvani sostanovalki, o prejĹĄnjih plovbah po Savi in zapletih s policisti z ene ali druge strani mejne reke, o oÄ?etovi prilagodljivosti in prikrivanju boleÄ?ine ob smrtni bolezni. To mu sin na skrivaj lajĹĄa z razliÄ?nimi koktajli in tudi sicer ga imajo za nekakĹĄnega drogeraĹĄkega guruja; v romanu je nekaj receptov, za meĹĄanje pospeĹĄevalcev in relaksantov, h katerim pripovedovalec hodi v sluĹžbo, odkar so ga na NorveĹĄkem po operaciji navlekli na medicinski morfij.

PODGORĹ EK, Mojiceja: Si Ĺže ali ĹĄe boĹĄ? ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji PouÄ?na slikanica o Tinetu in Maji, ki sesta-

od - Odrasli / 17 - Etika Vsak ima v Ĺživljenju preveÄ? stvari, ki ga obremenjujejo, zapolnjujejo Ĺživljenje, Ä?eprav si tega dejansko ne Ĺželi. V sluĹžbi nas porabijo za preveÄ? stvari, ki jih ne bi bilo treba narediti. Prijatelji prosijo za razliÄ?ne usluge. DruĹžina nam ne dovoli prostega Ä?asa, oziroma si ga ne vzamemo.

Knjiga umetnost odf*kavanja je namenjena vsem, ki si Ĺželijo veÄ? Ä?asa zase in za pomembne reÄ?i, hkrati pa se reĹĄiti nepomembnih ljudi. V knjigi je korak za korakom opisano, kako se osvoboditi okov in zaĹživeti sreÄ?no, zdravo Ĺživljenje z ljudmi, ki nam veliko pomenijo in njim nameniti veÄ? Ä?asa. Predvsem pa sebe postaviti na prvo mesto in se brez slabe vesti odreÄ?i nepomembnim reÄ?em. To prinese manj stresa, manj tegob, tesnobe in slabe volje. Bodite sreÄ?ni in recite ne stvarem, ki vas ne osreÄ?ujejo. Tudi avtorica je bila nenehno v zaÄ?aranem krogu, saj so jo obremenjevale stvari, ki niso bile resniÄ?no pomembne. Ko pa je spoznala in osvojila umetnost odf*kavanja se je osvobodila in zaĹživela sreÄ?no Ĺživljenje.

KEGEL, Mateja A.: ViĹĄina ni dovolj

19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ÄŒebele, naĹĄe marljive delavke

VELENJE ÄŒetrtek, 7. junij

Sobota, 9. junij

13.30 Dom za varstvo odraslih Bralne urice 16.00 Fakulteta za elektrotehniko Informativni dan za vpis na podiplomski ĹĄtudij v ĹĄtudijskem letu 2018/2019 17.00 Velenjska plaĹža, KnjiĹžnica na plaĹži OtroĹĄko ustvarjalno druĹženje na plaĹži 18.00 Velenjska promenada VeÄ?eri v amfiteatru: Srbsko kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo Velenje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Od ideje do pravega LEGOÂŽ robota 18.00 Velenjski grad Odprtje fotografske razstave Obrazi Afrike 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

Koncert dijakov vzporednega izobraĹževanja 20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Multimedijska razstava Staneta Ĺ pegla: zMeĹĄAnke, stare slike/nove zgodbe

7.00

Petek, 8. junij 18.00 PloĹĄÄ?ad pred Domom kulture Velenje Festivalska desetka: Pika praznuje rojstni dan, plesna predstava na prostem 19.00 Restavracija Jezero, terasa in ploĹĄÄ?ad Orientalski veÄ?er 19.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Vratolom, festival metal glasbe

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 8.30 Kersnikova 2b, nasproti zgornje trĹžnice 6. MeÄ‘imursko proĹĄÄ?eje 10.00 Zbirno mesto: pred Vilo Bianco Tematsko vodenje za obÄ?ane: Velenjski sladoled 17.00 Velenjska promenada VeÄ?eri v amfiteatru: Glasbena ĹĄola Goter 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 25. stopinje na odru, zakljuÄ?na produkcija Plesnega studia N

Ponedeljek, 11. junij 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Kviz iz nauka o glasbi 1 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Kviz iz nauka o glasbi 2

Muzej na obisku: 70 let nogometnega kluba Rudar 17.30 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Izmenjava uÄ?encev v TurÄ?iji 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Letni koncert otroĹĄkega in mladinskega pevskega zbora Glasbene ĹĄole Velenje

Pohod PD Ĺ martno bo Paki na Kepo (2143 m) – prijave na pohod pri Ä?lanih druĹĄtva PD Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 11. junij 19.00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka in poslanska pisarna SD

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ Petek, 8. junij 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj KomiÄ?ni muzikal V vasi mojega dekleta v izvedbi MePZ Skorno

13. junija, ob 21:43, prazna

Sobota, 9. junij

luna (mlaj)

14.00 Pred GD Gaberke Gasilsko tekmovanje za starejĹĄe gasilke in gasilce za pokal GZS in pokal KS Gaberke

CITY CENTER Celje

Nedelja, 10. junij

Torek, 12. junij

X

17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Poletni dnevnik, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kako se povezati s svojo lastno energijo in prisotnostjo in ustvarjati od tam?

19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 3

X

Sreda, 13. junij

7.00

17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 17.00 Vila RoĹžle

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj KamniĹĄki Dedec TopolĹĄica 8. metuljev dan

Sobota, 9. junij

• ÄŒetrtek,7.6. BiotrĹžnica • Petek, 8.6. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 1.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Trije traktorji in koza • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb 24.6.2018 na osrednjem prostoru, Morske dogodivĹĄÄ?ine v izvedbi gledaliĹĄÄ?a Maarenko. • Citycentrov karting, torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Ponedeljek, 11. junij 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 7. junij Mercator Ĺ martno ob Paki ŠmarÄ?ani gremo k Ĺ marÄ?anomÂŤ – izlet v vas Ĺ martno v obÄ?ini Brda

ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 9. do 13. leta Mladinski kriminalni roman, v katerem sta zdruĹžena ĹĄport in ĹĄola, ujeta v spletke in kriminal. Zanimiva knjiga, ki bralca kar posrka v vse zaplete, ki mlade junake Ä?akajo na poletnem potovanju v Dolomite.

Mladi koĹĄarkar Igor je prav tako kot njegov oÄ?e najbolj perspektivni ĹĄportnik, ki si ga Ĺželi vsak klub. On pa ostaja v domaÄ?em moĹĄtvu, saj ga veĹže Ĺželja po osvojenem naslovu in ne more se otresti duhov iz preteklosti. Pred osemnajstimi leti, je prav po osvojenem naslovu prvakov, njegov oÄ?e izginil brez vsake sledi. Fanta po konÄ?ani ĹĄoli Ä?aka potovanje, kamor se poda s prijatelji in znanci, ne ve pa, da mu bo to potovanje spremenilo Ĺživljenje in mu podalo odgovore, ki jih je Ĺže celo Ĺživljenje iskal.

Multimedijska razstava zMeťAnke Po sistemu MashUP Stane Špegel iz starih slik ustvaril nove zgodbe – Odprtje razstave nocoj ob 20. uri v kulturnem domu Velenje

Ĺ TEFANEC, Maja: Mame in biznis z roko v roki od - Odrasli / 33 - Gospodarstvo

vljata stolp iz kock. Vsak ima svoje kocke, iz katerih sestavlja stolp in nekomu gre hitreje od drugega, oba pa na koncu porabita vse kocke. V zgodbici sta besedi ĹĄe in Ĺže ponazorjeni s kockami in otroci se lahko tako laĹžje nauÄ?ijo Ä?asovno razumevanje zgodbe, tudi bralno razumevanje jim

21

PRIREDITVE

7. junija 2018

UspeĹĄne Ĺženske, ki imajo svoj posel, svoje delo, visok poloĹžaj, vodilno funkcijo ‌ poleg vsega tega pa so ĹĄe mame. Ta knjiga je namenjena prav vam, da vidite, kako si lahko Ĺživljenje olajĹĄate, izboljĹĄate in brez slabe vesti vodite kariero in druĹžino. Veliko je namreÄ? Ĺžensk, ki jih nenehno grize slaba vest, zaradi tega in onega, rade bi vse, ampak neÄ?emu se je treba odpovedati, da lahko drugo funkcionira. Pa ni tako!

Prav o tem govori ta knjiga. Avtorica vas povsem razume, zato je v knjigi izpostavila vlogo mame in zaposlene Ĺženske, ter iz svojih izkuĹĄenj napisala knjigo, ki pokaĹže, kako lahko hodita druĹžina in biznis z roko v roki. V knjigi so tudi intervjuji slavnih in uspeĹĄnih podjetnic, ki so hkrati tudi mamice in ki uspeĹĄno opravljajo obe vlogi hkrati.

JURSKI SVET: PADLO KRALJESTVO Jurassic World: Fallen Kingdom, ZF akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 128 minut (ZDA, Ĺ panija). ReĹžija: Juan Antonio Bayona Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Ted Levine, Jeff Goldblum, James Cromwell Petek, 8. 6., ob 21.45 Sobota, 9. 6., ob 19.45 - 3D Nedelja, 10. 6., ob 18.00

ZAÄŒARANI PRINC Charming, sinhronizirana animirana komedija, 85 minut (ZDA). ReĹžija: Ross Venokur. Slovenski glasovi: Klemen Bunderla, Tina Ogrin, Sanja Mlinar NeĹža DrobniÄ? Boga-

đ&#x;”˛

orodij je likovne mojstrovine nekaterih najvidnejĹĄih slikarjev preteklega pol tisoÄ?letja transformiral v nove zgodbe. Nekatere od njih kritiÄ?no opozarjajo na nerazveseljivo druĹžbeno realnost lahkotnosti ustvarjanja ÂťlaĹžnih novicÂŤ (fake news), ki so danes, v dobi mnoĹžiÄ?nih medijev, ĹĄe posebej nevarne, Ä?e so “MashUpâ€? resniÄ?nih in preverjenih novic.

VeÄ?medijski projekt je sestavljen iz 32 MashUp grafik, v katerih so zdruĹženi likovni elementi iz veÄ? kot sto likovnih mojstrovin. Digitalne grafike spremlja tudi online virtualna razstava

in kratke video transformacije, podloĹžene in sinhronizirane s skrbno izbrano glasbo najveÄ?jih imen klasiÄ?ne glasbe. ÂťzMeĹĄAnkeÂŤ so tudi avtorjev prispevek k Evropskemu letu kulturne dediĹĄÄ?ine, uporabne pa so tudi kot kreativni didaktiÄ?ni pripomoÄ?ek pri likovni in glasbeni vzgoji.

Otvoritev razstave bo nocoj ob 20. uri v mali dvorani kulturnega doma Velenje, razstava pa bo na ogled v preddverju dvorane.

Projekt je podprla Mestna obÄ?ina Velenje. Virtualna razstava je na ogled na http://www.monom. đ&#x;”˛ si/zmesanke/

Nekatere slike, ki so del projekta, kritiÄ?no opozarjajo na nerazveseljivo druĹžbeno realnost lahkotnosti ustvarjanja ÂťlaĹžnih novicÂŤ (fake news), ki so danes ĹĄe posebej nevarne.

Velenje, 7. junija - "Dober umetnik kopira, izjemen umetnik krade", je citat velikega Pabla Picassa, ki so ga za svojega pred desetletjem vzeli tudi glasbeniki in z besedno skovanko ÂťMashUpÂŤ definirali meĹĄanje dveh ali veÄ? starih skladb v nove glasbene kreacije. Tako so se v novih stvaritvah skupaj znaĹĄle prej na videz nezdruĹžljive skladbe iz popolnoma razliÄ?nih glasbenih

zvrsti in obdobij. MashUp se je v zadnjih letih razťiril tudi na druga polja umetniťkega ustvarjanja, tudi likovnega. Vsekakor gre za fenomen, vreden kopiranja in/ali (po Picassu) kreativne kraje, zato je velenjski skladatelj in avtor multimedijskih vsebin Stane Špegel pripravil projekt zMeťAnke (stare slike – nove zgodbe).

Z uporabo digitalnih grafiÄ?nih

KULINARIÄŒNO DOĹ˝IVETJE NA LETNI TERASI VILE HERBERSTEIN PrivoĹĄÄ?ite si novo ponudbo jedi in hiĹĄnih specialitet na cvetoÄ?i terasi naĹĄe vile, kjer boste uĹživali in razvajali svoje brbonÄ?ice. ****

AKOL

taj, Katja Ogrin Ksenija Urbanc, Aleksander Golja, Mirko Medved Petek, 8. 6., ob 18.00 Sobota, 9. 6., ob 18.00 - 3D Nedelja, 10. 6., ob 16.00 – otroťka matineja

STALINOVA SMRT The Death of Stalin, Parodija, 106 minut (VB). ReŞija: Armando Iannucci Igrajo: Steve Buscemi, Simon Russell Beale, Jeffrey Tambor, Olga Kurylenko, Tom Brooke Petek, 8. 6., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 9. 6., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 10. 6., ob 19.00 – mala dvor.

LBJ Drama, 98 minut (ZDA). ReĹžija: Rob Reiner Igrajo: Woody Harrelson, Jeffrey Donovan, Jennifer Jason Leigh, Michael Stahl-David Petek, 8. 6., ob 19.45 Nedelja, 10. 6., ob 20.30

FANTASTIÄŒNA Ĺ˝ENSKA Una mujer fantĂĄstica, drama, 104 minute (ÄŒile, ZDA, NemÄ?ija, Ĺ panija) ReĹžija: SebastiĂĄn Lelio Igrajo: Daniela Vega, Francisco Reyes, Luis Gnecco, Aline Kuppenheim, NicolĂĄs Saavedra, Amparo Noguera Sobota, 9. 6., ob 22.10

Vila Herberstein

KopaliĹĄka cesta 1, Velenje T +386 (0)3 896 14 00

Naš čas, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

7. junija 2018

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Aleksandra Klanjšček, dr. dent. med. iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: zdravi zobje

MODRI FON junija 2018:

HUAWEI P20 že za 17,5 € / mesečno* * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 18. 6. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene v tedniku Naš čas dne 24. maja 2018, so: • Lojzka Verdev, Finžgarjeva 13, 3320 Velenje; • Marica Lozić, Splitska 19, 3320 Velenje; • Maruša Golavšek, Gregorčičeva 22, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: VSE ZA PLAŽO

Postanite naročnik

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke

• •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 9. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 10. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 11. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 13. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 28. maja do 3. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 28. maja do 3. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

• • •

PETEK, 8. junija

KONCENTRACIJE OZONA MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Komunalno podjetje Velenje

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 12. junija

SERVIS in PRODAJA Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

ČETRTEK, 7. junija

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 28. maja do 3. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. maja do 3. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 23

STIKI-POZNANSTVA RAZNO Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si ŽENSKO ločeno ali vdovo, staro 55 – 60 let, želim spoznati za prijateljevanje. Gsm: 070 512 148 IŠČEM mojstra za drejanje kegljev na našem domu. Pokličite 031 408 849

NEPREMIČNINE HIŠO z dvema ločenima vhodoma 55/2 in 35/m2 v Ljubiji-Kolovrat pri Mozirju, prodam. Cena 50.000 €. Gsm: 070 777 281 MANJŠO hišo, z gradbeno parcelo, na odlični lokaciji, Koroška 37 v Velenju, prodam. Kočevar, Gsm: 041 954 089.

KMETIJO 6,5 ha v enem kosu, sončna lega v Kozjem, 6 km od Podčetrtka, prodam. Primerna za obrt ali vzrejo konjev. Gsm: 031 367 973

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

TROSED in DVOSED, dobro ohranjen, v bordo-rdeči barvi – material mikrofibra, prodam. Gsm: 041 324 371.

TABLICO s tipkovnico – še novo, prodam za 100 €. Gsm: 031 296 368 VINO domači kraški teran in otroško kolo, malo rabljeno, cena ugodna, prodam. Gsm: 070 250 817 RAČUNALNIK, osebni, E-2180, pripravljen za uporabo (monitor, tipkovnica). Prodam za 55 €. Gsm: O4I 692 995 TEPIH, 2,5 x 3,5 m, masivno kakovostno preprogo iz gosto tkanega tapisona, namenjenega hotelskim sobam.

Kot nova. Cena 80 €. Gsm: O4I 692 995

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo,10. 6. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

• •

NAPOTNIK UROŠ, Velenje, Ravne 157 A in NAPOTNIK TADEJA, Velenje, Ravne 157 A GOLAVŠEK DENIS, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 2 in KAJZER ŠPELA, Velenje, Škale 122A MAKSIMOVIĆ DANIJEL, Velenje, Jenkova cesta 23 in NAKIĆ SANJA, Tomšičeva cesta 37

• • • •

KANDUTI ANTONIJA, roj. 1938, Velenje, Linhartova ulica 9 ŠTERK JOŽEF, roj. 1922, Velenje, Ljubljanska cesta 50 A SUŠEC ŠTEFANIJA, roj. 1936, Velenje, Linhartova ulica 8 LENKO TATJANA, roj. 1970, Šoštanj, Šentvid pri Zavodnji 14 BRADARIĆ RUŽA, roj. 1961, Velenje, Prešernova cesta 2

od 8. 6. do 14. 6.

- Dr. Jakob Pirnat je umrl v Lazah 8. junija 1924 (rodil se je v Arnačah 20. julija 1847); po končanem pravu v Gradcu je bil od leta 1871 odvetniški pripravnik v Celju, nato je služboval v Radgoni in od leta 1874 do 1877 ponovno v Celju; leta 1878 je nastopil samostojno odvetništvo v Kranju, a ga je kmalu opustil ter se vrnil v Velenje; mnogo let je bil ravnatelj Šaleške hranilnice in posojilnice; - 8. junija 1974 se je rodil gledališki ustvarjalec, Velenjčan Marko Mandić; - nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo; - 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuil-

ding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji; reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne bo popravljalo, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji; - 10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do 898 kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju; - 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje; - 12. junija 1982, ko so na Kar-

otvoritev velenjskega Turističnega jezera (Arhiv Muzeja Velenje) deljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje; - 13. junija leta 1839 se je v Šoštanju rodil pravnik in prvi slovenski župan leta 1919 v Brežicah Gvidon Srebre; - 13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Šoštanjem svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole v kraju, te žal v tem kraju ni več; - Geodetska uprava Velenje je ju-

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • • •

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIŠKA PRI OBRAČALIŠČU, 89,1 m2, adaptirano l. 2005, P/5 nad., EI v izdelavi, 78.200 €

Prevoz pokojnika Ureditev dokumentacije Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

DEŽURSTVA ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

ZAHVALA

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

LEKARNA VELENJE

nija leta 1984 izdala drugo dopolnjeno karto mesta Velenje, ki se je takrat imenovalo Titovo Velenje; - v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov; - 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića.

Damijan Kljajič

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

mali OGLASI

•

23

OBVEŠČEVALEC

7. junija 2018

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9.6. do 10.6.2018, Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga

Prodaja, poslovni prostor, gostinski lokal: VELENJE, KOROŠKA CESTA 48A, 91 m2, zgrajen l. 2003, pritličje, EI v izdelavi, 130.000 €

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

TATJANA LENKO 2. 12. 1970 – 30. 5. 2018

Žalostni ob tvojem zdaj grobu stojimo, da zadnjič od tebe se poslovimo.

Usoda se kruto s teboj je igrala saj ti polno čašo grenčice je dala.

A vendar pogumno si čašo sprejela, grenkobo, gorje – vse za dobro si vzela.

S trpljenjem razvila si srčno dobroto, ki tudi vsem nam si jo dala za doto.

Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila.

Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostalo je le mesto spomina.

Kjerkoli zdaj si – naj te sreča poišče!

V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče!

Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala!

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše.

Hvala g. Pribožiču za lep obred in Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Hvala pogrebni službi Usar, pevcem, praporščakom ter govornici ge. Magdi za tolažilne besede slovesa.

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

ZAHVALA

Tiho se je poslovil od nas naš dragi mož, oče in dedek

Nenadoma in nepričakovano nas je v 96. letu starosti zapustil dragi ate, dedi in pradedi

IVAN BLAGOTINŠEK

JOŽE ŠTERK 3. 6. 1922 - 28. 5. 2018

iz Podkraja pri Velenju

8. 11. 1933 – 30. 5. 2018 Noč, ki ne pozna jutra, ni njegova poslednja noč. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki Naselila se je z zvezdami so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Herlahovi in posuta v očeh nas, patronažni službi za pomoč v času njegove bolezni, g. župniku Luku njegovih dragih, Mihevcu za opravljen obred ter Premogovniku Velenje. in vseh, ki jih je ljubil nekoč.

(T. Pavček)

Vsi njegovi

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in čutili našo bolečino.

Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Posebna hvala rudarski častni straži, rudarski godbi, pevcem, praporščakom, govorniku Dragu Kolarju in pogrebni službi Usar.

Metka, Uroš, Neža

NaĹĄ Ä?as, 7. 6. 2018, barve: CMYK, stran 24

Glavni igralec in zmagovalec je bilo vreme Na regijskih kmeÄ?kih igrah v LajĹĄah zmagali gostitelji, na drĹžavno tekmovanje gredo vse ĹĄtiri sodelujoÄ?e ekipe – Ĺ˝elijo biti ĹĄe bolj povezani in prepoznavni Tatjana PodgorĹĄek

LajĹĄe, 2. junija – DruĹĄtvo podeĹželske mladine Ĺ aleĹĄke doline je kot lanski zmagovalec kmeÄ?kih iger pripravilo na letaliĹĄÄ?u v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju letoĹĄnje regijske kmeÄ?ke igre. UdeleĹžile so se jih ĹĄtiri ekipe (poleg gostiteljev ĹĄe mladi zadruĹžniki iz Tabora, Slovenskih Konjic ter

Spodnje Savinjske doline). Organizatorji so za tekmovalce in tekmovalke pripravili pet iger: poleg tradicionalne koĹĄnje in grabljenja trave ĹĄe postavljanje hmeljevk, vezenje vrvice za oporo hmelju ter ĹĄaljivo igro preseneÄ?enja. Odmor med eno in drugo igro so izkoristili za predstavite kmetijske mehanizacije za spravilo lesa in pripravo drv.

GaĹĄper Kuhar: ÂťV prihodnje bomo med drugim morali veÄ? narediti tudi za veÄ?jo prepoznavnost druĹĄtva.ÂŤ

Trava, ki so jo pokosili kosci, je grabljicam povzroÄ?ala teĹžave, ker je bila mokra, visoka in tudi ostra.

Postavljanje hmeljevk ni bilo enostavno opravilo.

ÄŒlani DruĹĄtva podeĹželske mladine Ĺ aleĹĄke doline so se na izvedbo regijskih kmeÄ?kih iger skrbno pripravljali dalj Ä?asa, saj je bil to zanje velik izziv. PoĹĄteno so zavihali rokave, uredili tekmovaliĹĄÄ?a, postavili velik ĹĄotor ... Potrudili so se po najboljĹĄih moÄ?eh. ÂťNamen iger je druĹženje, zabava in ohranjanje tradicionalnih kmeÄ?kih opravil. Ĺ˝eleli smo, da si jih bodo tekmovalci in tekmovalke ter obiskovalci iger zapomnili, jih imeli v lepem spominu,ÂŤ nam

je dejal predsednik DruĹĄtva podeĹželske mladine Ĺ aleĹĄke doline GaĹĄper Kuhar. Kljub zapisanemu si jih bodo eni in drugi zapomnili predvsem po zelo muhastem vremenu, po nalivu sredi iger, ki je praktiÄ?no v trenutku izniÄ?il ves trud. Ekipe so namreÄ? preverile svoje spretnosti v koĹĄnji in grabljenju trave, med deĹžjem ĹĄe postavljanje hmeljevk, pri igri vezanja vrvice pa se je ulilo kot iz ĹĄkafa. Po tehtnem premisleku so se Ä?lani komisije odloÄ?ili, da bodo igre

konÄ?ali, saj rezultati zadnjih dveh spretnostnih preizkuĹĄenj ne bi bistveno vplivali na konÄ?ni vrstni red, vse prijavljene ekipe pa se v vsakem primeru uvrstijo na drĹžavne kmeÄ?ke igre, ki bodo v Taboru. Kljub temu naj zapiĹĄemo, da so najveÄ? toÄ?k zbrali domaÄ?ini.

Sicer pa nam je GaĹĄper Kuhar ĹĄe dejal, da druĹĄtvo zdruĹžuje blizu 60 mladih s podeĹželja oziroma s kmetij v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. V druĹĄtvu najveÄ? pozornosti na-

menjajo druĹženju, pri katerem predvsem izmenjujejo izkuĹĄnje.

Zato organizirajo sestanke, predavanja, izobraĹževanja, se udeleĹžujejo ekskurzij, izkoristijo pa ĹĄe druge oblike sreÄ?anj. Seznanjajo se tudi z novostmi v mehanizaciji. K Ĺže uteÄ?enim ciljem delovanja dodajajo v prihodnje ĹĄe boljĹĄo povezanost Ä?lanov, pridobivanje novih in aktivnosti za veÄ?jo prepoznavnost druĹĄtva v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru.

Gradnji hotela na jezeru prilagajajo prostorske akte Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela izvajati postopke za spremembo prostorskih aktov za moĹžnost umestitve hotela na Velenjsko jezero in ob njem. Na vzhodnem delu Velenjskega jezera, na obmoÄ?ju med vrtiÄ?karskim naseljem Kunta Kinte in golf igriĹĄÄ?em, pripravljajo na pobudo direktorja angleĹĄkega podjetja Planet Matters Ltd. Kenta Leslie Walwina osnove za prostorsko umestitev plavajoÄ?ega hotela, ki ga bo sestavljalo 45 plavajoÄ?ih apartmajskih hiĹĄk, na kopnem pa podzemni hotel ter pribliĹžno 56 klasiÄ?no grajenih malih turistiÄ?nih apartmajev. Pripravljene dokumente bodo pred sprejemom javno razgrnili in povabili k sodelovanju tako laiÄ?no kot strokovno javnost.

Branje je Ä?arovnija Po prireditvi za zlate bralce in bralke v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe pet prireditev za dobitnike predĹĄolskih bralnih znaÄ?k

oglas_nascas_185x150.pdf

Velenje, 30. maja – „Verjamem v Ä?arovnijo, ki se lahko zgodi, ko beremo dobro knjigo.“ je misel avtorice ene najbolj branih knjig med mladimi po vsem svetu J. K. Rowling, ki je s svojim Harryjem Potterjem k branju privabila tudi tiste, ki so Ĺže pozabili, da je branje res svojevrstna Ä?arovnija. To pa zagotovo vedo devetoĹĄolci iz vseh osnovnih ĹĄol v Ĺ aleĹĄki dolini, ki so letos osvojili priznanje za devet osvojenih Kajuhovih bralnih znaÄ?k, s tem pa postali zlati bralci in bralke. Bilo jih je kar 144.

PrejĹĄnjo sredo je MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje v velenjskem domu kulture zanje pripravila posebno prireditev.

Prejeli pa so tudi knjiĹžno darilo, ki jim ga je podarilo druĹĄtvo Bralna znaÄ?ka Slovenije. Prireditev je dobro zaÄ?inil odliÄ?ni dramski igralec Nik Ĺ krlec, ki je najstnike navduĹĄil z avtorsko predstavo ÂťNaj gre vse v Ď– ali kako sem si zapomnil 3141 decimalkâ€?.

1

đ&#x;”˛

04/06/2018

mz

14:15

Prireditve s podelitvami predĹĄolskih bralnih znaÄ?k so zelo prisrÄ?ne.

Mali bralci in bralke so tudi letos za nagrado dobili predstavo, priznanja in lutke OstrĹžkov.

V ponedeljek, 4. junija, je MZPM Velenje zaÄ?ela ĹĄe prireditve za malÄ?ke iz vrtcev, ki so s pomoÄ?jo starejĹĄih osvojili predĹĄolsko bralno znaÄ?ko. Ĺ tevilo bralcev v vrtcih Ĺ aleĹĄke doline naraĹĄÄ?a iz leta v leto, zato jih bo letos kar 5. V velenjskem kulturnem domu sta bili dve prireditvi v ponedeljek popoldne. MlajĹĄi bralci so dobili priznanja, tisti, ki bodo jeseni ĹĄli v ĹĄolo, pa so prejeli leseno lutko OstrĹžka. Letos je OstrĹžke v Vrtcu Velenje osvojilo kar 377 otrok, priznanja pa 208.

V torek so dve prireditvi pripravili tudi v Ĺ oĹĄtanju. Med male bralce in bralke so razdelili 94 OstrĹžkov in 79 priznanj.

Za dobitnike predĹĄolskih bralnih znaÄ?k iz vrtca Ĺ martno ob Paki bo prireditev v ponedeljek, 11. junija, ob 17. uri v tamkajĹĄnjem kulturnem domu. Tam bo MZPM Velenje razdelila 21 OstrĹžkov in 32 priznanj. Na vseh petih prireditvah (so in bodo) mladi ljubitelji knjig videli tudi odliÄ?no otroĹĄko predstavo Bimbo teatra iz Ljubljane ÄŒarovnik Nik, v kateri igrata JuĹĄ MilÄ?inski in UrĹĄka Mlakar. Za zgodbo o Ä?arovniku Niku in groznem kralju StraĹĄku je scenarij napisal Jure Karas, ki je tudi reĹžiser predstave. To je bila ĹĄe ena lepa nagrada za otroke, saj je predstava navduĹĄila.

C

M

kulinariÄ?na trĹžnica

Y

CM

MY

CY

CMY

K

đ&#x;”˛

VELENJSKA PROMENADA ......................................................

PETEK, 15. JUNIJ 2018

.... od 10. do 19. ure ....

đ&#x;”˛