23 2019

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (14/310C), soboto (16/320C) bo sonÄ?no in vroÄ?e, v nedeljo (17/280C) moĹžni nalivi.

ÄŒetrtek, 13. junija 2019

ĹĄtevilka 23 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

Kam gre naĹĄa energetika?

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Kaj se nam dogaja?

Njena prihodnost v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe vedno negotova

Tatjana PodgorĹĄek

Foto: M. BeĹĄkovnik, Mira ZakoĹĄek

Projekt po meri obÄ?anov Ĺ oĹĄtanj, 11. junija – Na priloĹžnostni slovesnosti sta Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in direktor tamkajĹĄnjega podjetja Nivig Luka Petrak podpisala pogodbo o izvedbi del, predvidenih v projektu prenove trga bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju kot obmoÄ?ju prijaznega prometa. Projekt je vreden dober milijon evrov brez DDV-ja, od tega je lokalna skupnost zanj pridobila slabih 818 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja. Menih je ocenil, da gre za projekt po meri obÄ?anov. đ&#x;”˛

Tp

16

KakĹĄna druĹžba postajamo? Kaj se nam dogaja? Je to mogoÄ?e?, je pred dnevi dejala znanka in pri tem izpostavila primere nasilja v druĹžini in spolne zlorabe otrok. Nasilja je v druĹžini vse veÄ?, in to kljub niÄ?elni toleranci, za spolne zlorabe najĹĄibkejĹĄih Ä?lenov v druĹžbi pa imaĹĄ obÄ?utek, kot da postajajo sestavni del naĹĄega vsakdana. In to v 21. stoletju, ko naj bi bila druĹžba bolj ozaveĹĄÄ?ena, obveĹĄÄ?ena in ĹĄe kaj, je ĹĄe pripomnila.

K takĹĄnemu razmiĹĄljanju jo je napeljal domnevni sum spolne zlorabe avtistiÄ?nega fanta, varovanca v enem od centrov za usposabljanje, delo in varstvo takĹĄnih otrok. Mama je bila ĹĄokirana kar dvakrat: da se je to zgodilo v ustanovi, ki ji je zaupala sina, in zaradi tega, ker je o tem ni obvestilo vodstvo centra, ampak ji je to zaupal vzgojitelj, in ĹĄe to dva tedna po dogodku. Ta je za to ÂťplaÄ?alÂŤ z izgubo sluĹžbe. Ne tako dolgo nazaj je razkrilo nov primer domnevne zlorabe otroka ZdruĹženje proti spolnemu zlorabljanju. Takrat se je primer zgodil v vrtcu pri ĹĄtiriletni deklici. Ta je po tem, ko so starĹĄi zaznali, da se nekaj z njo v zadnjem Ä?asu dogaja, pokazala njim in vzgojiteljem, kaj naj bi poÄ?el vzgojitelj z njo v njeni skupini. Res ĹĄokantno, sprevrĹženo, gnusno. Vodstvo vrtca se je odzvalo dva tedna kasneje, vzgojitelja pa za ÂťkazenÂŤ premestilo v drugo skupino. Tudi primer pedofilske afere pomoÄ?nika vzgojiteljice v vrtcu na GoriÄ?kem marca vsiljuje vpraĹĄanje, kakĹĄna druĹžba postajamo.

Obsojanja vredno je to, da bi nekatere ustanove, v katerih se kaj takega zgodi, primere najraje pometle pod preprogo ali odgovornost za dogodke naprtile na pleÄ?a starĹĄev. ÄŒe ti molÄ?ijo, kako ne bi tudi drugi starĹĄi, ki iz sramu o tem ne spregovorijo z nikomer.

Zanima me, kako bi se odgovorni odzvali, Ä?e bi bili v primere vpleteni njihovi otroci, svojci? So ti, sploh pa izvajalci nasilja in spolnih zlorab pomislili, kaj pomeni sprevrĹženo poÄ?etje za Ĺžrtve?

Niso. Dejanja, ki zadovoljijo njihove trenutne potrebe, Ĺžrtve zaznamujejo za celo Ĺživljenje. Tudi ob ĹĄe takĹĄni strokovni pomoÄ?i travme ostajajo. In te travme, vzorci se zelo radi prenaĹĄajo naprej na njihove otroke, ti na svoje ‌ Ne gre sedaj posploĹĄevati in meniti, da se dogaja to vsak dan in povsod, tudi obsojanje brez temeljitih dokazov je zavrĹženo dejanje, je pa prav, da o tem razmiĹĄljamo, se pogovarjamo, opozarjamo in tudi primerno kaznujemo. đ&#x;”˛

Pred dopusti za velenjske svetnike ĹĄe ena seja Velenje, 18. junija – Tokratna seja po besedah podĹžupana Petra Dermola ne bo tako obseĹžna kot obiÄ?ajno. Pred dopusti nameravajo postoriti ĹĄe nekaj tekoÄ?ih zadev. Med drugim bodo prilagodili statut obÄ?ine novim zakonskim doloÄ?ilom, sprejeli sklep o podelitvi letoĹĄnjih obÄ?inskih priznanj, ustanovili naj bi skupno obÄ?insko upravo SaĹĄa regije ter posluĹĄali ĹĄe nekaj poroÄ?il o delu javnih zavodov v lanskem letu. đ&#x;”˛

mz

60 let Ljudske univerze Velenje Velenje, 12. junija – AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje je sinoÄ?i na Velenjskem gradu praznoval 60-letnico delovanja. Ob tem so pripravili tudi nepozabno popotovanje po kulinariki in glasbi 60. let prejĹĄnjega stoletja. Poleg zgodovine delovanja AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje sta program popestrili akademska glasbenica in profesorica klavirja Sanja Mlinar ter pevka Aleksandra Cavnik, ki je kot mlado dekle zmagala na popevki Orion in festivalu Melodije morja in sonca. 60-letnica je bila sodobna in zazrta v prihodnost, kar sta z vizualno in interaktivno podobo poskrbela idejna oÄ?eta VzorÄ?nega mesta Velenje Erik Kapfer in Miha Cojhter, zbrane pa je pozdravila direktorica AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Ranzinger KropuĹĄek. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

13. junija 2019

V Velenju ĹĄtiri toÄ?ke Evropske poti reformacije Nove osvetlitve parkiriĹĄÄ?

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je v preteklem mesecu na novo osvetlila parkiriĹĄÄ?i na Ĺ aleĹĄki cesti 19 in PreĹĄernovi cesti 7 b.

Na Ĺ aleĹĄki cesti so postavili sedem svetilk, na PreĹĄernovi cesti pa dve. Izvajalec del je bilo podjetje SCR, vrednost naloĹžbe pa je znaĹĄala malo manj kot 20 tisoÄ? evrov. V naslednjem tednu pa bo zasvetilo ĹĄe 13 svetilk na Cesti na jezero, kjer so odstranili sonÄ?ne panele in jih prikljuÄ?ili na elektriÄ?no omreĹžje. Svetilke so bile postavljene pred desetimi leti, sedaj pa so se akumulatorji iztroĹĄili, zato so se odloÄ?ili, da ne tej lokaciji razsvetljavo priklopijo na omreĹžje, sonÄ?ne panele pa bodo uporabili na drugih lokacijah. Izvajalec del je podjetje Elektro Jezernik, vrednost naloĹžbe pa znaĹĄa malo manj kot 14 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Mz

V soboto vabi tudi Rokodelska trĹžnica

Maja letos je Svet Evrope priznal Evropsko kulturno pot RoR - Poti reformacije, katere del je tudi Mestna obÄ?ina Velenje Velenje 7. junij – Minuli petek je Mestna obÄ?ina Velenje pred cerkvijo sv. Andreja v Ĺ aleku odprla slovenski del nove evropske kulturne poti in s tem sklenila triletni evropski projekt Evropska kulturna pot reformacije (ECRR). Mednarodni partnerji so izoblikovali evropsko kulturno pot, ki bo spodbujala turizem in zanimanje za reformacijo ter evropsko zgodovino nasploh ter povezovala Slovenijo, Avstrijo, ÄŒeĹĄko, NemÄ?ijo, MadĹžarsko, Italijo in Poljsko. V vsaki drĹžavi je deset toÄ?k.

V Pomurski regiji jih je ĹĄest, v Velenju so ĹĄti-

Velenje – Krajevna skupnost Staro Velenje v sodelovanju z Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline in lokalom Mia Bianca pripravlja rokodelsko trĹžnico, ki bo potekala to soboto, 15. junija, med 16. in 20. uro pred Vilo Bianco. Rokodelci in domaÄ?i obrtniki iz vse Slovenije bodo predstavili svoje izdelke in prikazali njihovo izdelavo, prav tako bo njihove izdelke mogoÄ?e tudi kupiti. V okviru trĹžnice se bodo predstavili DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline, Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje, Varstveno delovni center SAĹ A – Enota JeĹžek Velenje in drugi. Spremljevalni program pa bodo pripravili VeĹĄki deÄ?ki, VaĹĄki godci iz AndraĹža, Godci veseli jahaÄ?i, ZaĹ˝ur in Andrej KmetiÄ? ‌ đ&#x;”˛

mz

NajviĹĄje priznanje Jeraju ReÄ?ica ob Savinji – V obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji so se Ĺže zaÄ?ele prireditve v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika.

Praznovanje bodo zaÄ?eli z najveÄ?jo naloĹžbo, ki so jo zaÄ?eli konec lanskega leta in jo letos konÄ?ali. Gre za ureditev trĹĄkega jedra.

Namenu ga bodo predali v nedeljo, 16. junija. Osrednji dogodek bo slavnostna seja tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta dan kasneje, 17. junija, na kateri bodo podelili nekaterim obÄ?anom obÄ?inska priznanja in nagrade. NajviĹĄje priznanje, zlati grb, bo prejel Vincenc Jeraj, ki je vodil obÄ?ino od ustanovitve do lanskih lokalnih volitev. Prejemnik srebrnega znaka bo Franjo Pukart in ZdruĹženje izdelovalcev zgornjesavinjskega Ĺželodca. Ĺ˝upanja Ana Rebernik pa bo podelila svoja priznanja tamkajĹĄnjemu planinskemu druĹĄtvu, Kulturnemu druĹĄtvu likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal ter Ĺ portnemu druĹĄtvu Gmajna Varpolje. đ&#x;”˛

tp

Brez odpadkov za zeleni turizem Velenje, 15. junij – V soboto med 10. in 11.30 uro bo v dvorani Centra Nova v Velenju v sklopu prireditve Veselo v poletje potekalo predavanje z naslovom Modri nasveti za zeleni turizem.

TuristiÄ?ni delavci, organizatorji prireditev in ĹĄirĹĄa javnost bodo spoznavali priloĹžnosti za bolj trajnostni turizem in izvajanje programov z manj odpadki. đ&#x;”˛

Skok v preteklost na igriv naÄ?in Velenje, 7. junija – Vrtec Velenje in MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje sodelujeta v razliÄ?nih projektih. PrejĹĄnji teden so prviÄ? skupaj pripravili druĹženje v SonÄ?nem parku, v okolici Vile RoĹžle in v vili. DruĹžine, ki so se odzvale vabilu na dogodek ÂťT'k smo se pa vÄ?asih ĹĄpilaliÂŤ, so uĹživale v uvodni toÄ?ki z nastopom vrtÄ?evske folklorne skupine, potem pa so otroci kroĹžili po 11 prizoriĹĄÄ?ih, kjer so se s pomoÄ?jo strokovnih delavk vrtca nauÄ?ili zanimivih iger iz Ä?asov njihovih dedkov in babic.

Dve uri sta minili, kot bi mignil, prireditev pa so popestrili tudi z ogledom razstave v Vili RoĹžle, kjer so na ogled starine in otroĹĄke risbice, ki so jih v vrtcu zbrali in ustvarili v okviru projekta ÂťZavrtimo Ä?as nazajÂŤ. Razstava bo na ogled do konca tega tedna. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

V okviru projekta so na zunanjo steno cerkve sv. Andreja v Ĺ aleku postavili kopijo nagrobnega spomenika UrĹĄule RambschĂźssl, ki naj bi bil nekoÄ? v grajski kapeli na Ĺ aleĹĄkem gradu.

UÄ?enci in uÄ?itelji OĹ Ĺ alek so pripravili kulturni program, v katerem so interpretirali odlomke iz slovenske literature, ki krepi narodno zavest.

ri: Velenjski grad, cerkev sv. Andreja, cerkev sv. Marije, na HiĹĄi mineralov pa je tabla, ki oznaÄ?uje pribliĹžno mesto prve osnovne ĹĄole v Velenju. ÂťMed projektom smo spoznali, da ima Velenje kar nekaj toÄ?k, ki se stikajo z reformacijo, Ä?eprav je ta v Sloveniji trajala zelo kratek Ä?as, najveÄ? 50 let. Najbolj pomembna toÄ?ka je Velenjski grad, s katerim je povezanih kar nekaj lokalnih mejnikov reformacije.

Eden od lastnikov gradu Baltazar Wagen, ki je pokopan v cerkvi sv. Marije v Starem Velenju, kjer je tudi njegov nagrobnik, je poskrbel za prvo ĹĄolo v Velenju, ki je bila verjetno nekje pod Velenjskim gradom. Na Velenjskem gradu smo vzpostavili tudi informacijsko toÄ?ko projekta,ÂŤ je ob otvoritvi poti povedala vodja

projekta v Mestni obÄ?ini Velenje Polona MavriÄ? in dodala: Želimo, da bi se ta pot ĹĄirila tako po ĹĄtevilu drĹžav kot po ĹĄtevilu toÄ?k.ÂŤ

DobrodoĹĄla popestritev turistiÄ?ne ponudbe

Ĺ aleÄ?ani novo pridobitev v turistiÄ?niponudbi kraja pozdravljajo. ÂťV Ĺ aleku se trudimo, da bi Ä?im bolje predstavljali Ĺ aleĹĄki grad in z njim povezano dediĹĄÄ?ino. Upam, da bo nova toÄ?ka na evropskem zemljevidu pripomogla k veÄ?jemu obisku turistov v Ĺ aleku in okrepila samozavest domaÄ?inov, da bomo ĹĄe bolj ponosni na naĹĄ kraj,ÂŤ je povedala predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek Marija BerloĹžnik. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Med ljudmi se meja hitro izgubi ÄŒezmejno sodelovanje – Pestro na gradu – V ZreÄ?ah je ropotalo – Priprave in spomini v LaĹĄkem Pa zaÄ?nimo tokrat na malo viĹĄji ravni. Ne da bi posegel vmes vrh naĹĄe ali vzhodne sosede, so se na nekaterih podroÄ?jih odnosi precej spremenili. NaĹĄi in sosednji potapljaÄ?i so Ä?istili Piranski zaliv in to na obmoÄ?ju obeh drĹžav. ZagrebĹĄki in ljubljanski koĹĄarkarski klub naj bi se zdruĹžila, Celjski sejem in ZagrebĹĄki velesejem pa naj bi spremenila odnose. Namesto tekmovalnosti in konkuriranja naj bi tesneje sodelovala. Podpisala sta Ĺže memorandum o sodelovanju in razumevanju. Prvi stvarni korak bodo naredili Ĺže prihodnje leto pri sejmu Energetike. Ta naj bi bil izmeniÄ?no eno leto v Celju, drugo v Zagrebu. Kot je znano, so Hrvati Ĺže sodelovali na Celjskem sejmu, saj je bila ta drĹžava predlani ob jubilejnem 50. Mosu uradna partnerica.

V nedeljo pa se obeta ĹĄe ena slovensko-hrvaĹĄka prireditev. V Miljani na HrvaĹĄkem bo tradicionalna glasbena prireditev ÂťA Sutla si teÄ?eÂŤ (Sotla teÄ?e), ta festival bo letos Ĺže petiÄ?. Na njem se predstavljajo vokalne skupine iz Obsotelja in hrvaĹĄkega Zagorja, predstavili bodo tudi kulturno ustvarjalnost. S prireditvijo Ĺželijo organizatorji doseÄ?i ĹĄe veÄ?jo prepoznavnost tega obmoÄ?ja na obeh straneh meje, kjer kraji in organizacije ter seveda krajani vedno dobro sodelujejo.

V Celju pa bo Ĺže jutri prva prireditev v okviru festivala Celjski grad.

Do 5. julija se bo vrstilo sedem razliÄ?nih prireditev, z njimi Ĺželijo doseÄ?i ĹĄe veÄ?jo prepoznavnost tega gradu in moĹžnosti, ki jih nudi za razliÄ?ne prireditve. Upajo seveda na lepo vreme, za vsak primer pa imajo vendarle tudi alternativne prireditvene prostore: ali dvorano Golovec ali Celjski dom. Vendar upajo na lepo vreme, da rezervne lokacije ne bodo potrebne. Nadomestnega prireditvenega prostora niso zagotovili le za spektakularni muzikal Veronika DeseniĹĄka. Predstavi na gradu sta po programu predvideni 28. in 29. junija, Ä?e bi le bilo neprimerno vreme, bosta predstavi dva dni kasneje. Za posebnost napovedujejo tudi sklepni koncert (5. julija), ko bo Lado Leskovar s festivalskim orkestrom in zasedbo Balkan Boys obiskovalce popeljal v 60. leta. Za povezavo bo poskrbel naĹĄ komik Perica Jerković.

Na Celjskem gradu tako ĹĄele bo glasno, v ZreÄ?ah pa je Ĺže ropotalo.

Konec prejĹĄnjega tedna je namreÄ? bila tu tradicionalna prireditev

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ropotanje, ki ga je v starem delu tega kovaĹĄkega kraja Ĺže 12. pripravilo DruĹĄtvo godbenikov. V treh dneh so se predstavila druĹĄtva, tekmovali so harmonikarji in narodnozabavni ansambli, nastopili so godbeniki. Za ÂťpomiritevÂŤ pa so pripravili ĹĄe predstavitve programov za krepitev zdravja.

Sicer pa je zdaj Ĺže Ä?as, ko se v domala vsakem malo veÄ?jem kraju Ĺže pripravljajo na poletne prireditve. V Celju bo v treh mesecih veÄ? kot sto prireditev razliÄ?nih vrst. PrizoriĹĄÄ? bo veÄ?, najveÄ? po srediĹĄÄ?u mesta, pa tudi na mestni plaĹži ter (seveda) na Starem gradu. LetoĹĄnja novost sta ĹĄe Drevesna hiĹĄka v Mestnem gozdu ter hiĹĄa Alme Karlin v PeÄ?ovniku. Ob vsem pestrem dogajanju, ki so ga za poletje pripravili, v Celju seveda upajo, da jim bo vreme naklonjeno. Da bodo letos to dogajanje lahko sklenili s prireditvijo DeĹžela Celjska na Starem gradu. Lani je taka sklepna prireditev splavala po deĹžju. Na poletje so se dobro pripravili tudi v Ĺ entjurju. Prireditve bodo opravili po veÄ? krajih po obÄ?ini, skupaj jih bo okoli 40. In kot pravijo, bodo za vse generacije in okuse.

Osrednja poletna prireditev v LaĹĄkem pa bo seveda tradicionalna prireditev Pivo in cvetje. LetoĹĄnja bo Ĺže 55. po vrsti, tudi tokrat bo polna glasbenih in drugaÄ?nih zabavnih prireditev. Letos se bo na njej poroÄ?il tudi ÂťjubilejniÂŤ par – petdeseti. Poroka bo regijska: nevesta je iz LaĹĄkega, Ĺženin iz Velenja. Ne vem, Ä?e je to, da tokrat sobota ÂťpadeÂŤ na trinajstega, krivo, da bo letos ohcet dan kasneje, na nedeljo. Sicer pa so v laĹĄki obÄ?ini zadnje dni obeleĹžili dva dogodka, ki sta povezana z Ĺživljenjem in delom dveh pomembnih slovenskih moĹž.

KonÄ?ali so obnovo ceste oziroma javne poti do AĹĄkerÄ?eve domaÄ?ije v SenoĹžetih. 8. junija pa so se spomnili rojstva PrimoĹža Trubarja, ki je kot duhovnik sluĹžboval v Ĺžupniji svetega Martina v LaĹĄkem.

Pa ĹĄe to: v Celju zadnji Ä?as vse bolj poudarjajo pomen svojih prednikov, grofov Celjskih. Ti so nekoÄ? nekaj veljali, tudi njihovi nasledniki se ne bi kar ÂťdaliÂŤ. In napovedujejo kar nepokorĹĄÄ?ino Âťonim zgorajÂŤ, v Ljubljani, Ä?e se ne bodo resneje lotili ureditve nove ceste, ki bo sređ&#x;”˛k diĹĄÄ?e kneĹžjega mesta reĹĄila gostega in teĹžkega prometa.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

13. junija 2019

Ustavno sodiĹĄÄ?e pritrdilo hitri cesti

Sestanki pomirili Gorenjeve delavce 1377 delavcev bo dobilo nove pogodbe, na seznamu preseĹžnih delavcev pa so 104 – V Velenju ohranjajo proizvodnjo kuhalnih aparatov ter pralnih in pomivalnih strojev, novo tovarno televizorjev bodo kmalu zaÄ?eli graditi Mira ZakoĹĄek

ukrepe pa bodo izvajali v celotni skupini, tudi v poslovVelenje, 10. juninih enotah v tujini. ja – Nova Uprava ÂťDelavci se lahGorenja je priprako v primeru kakrvila zbore delavcev ĹĄnih koli vpraĹĄanj za vse zaposlene v obrnejo na sindivelenjskem delu kalne zaupnike,ÂŤ Gorenja. Seznapravi predsednik nili so jih s poslopodjetniĹĄkega sinvanjem, integracijdikata SKEI Ĺ˝an skimi procesi v Zeba, ki pa ga skrskupino Hisense, bi, da to niso zareorganizacijo in dnja odpuĹĄÄ?anja. seveda s procesi A ob tem upa, da kadrovskega preose bodo vendarle blikovanja in odpuuresniÄ?ile optimiĹĄÄ?anja. TakĹĄen nestiÄ?ne napovedi o posredni naÄ?in pododatnem zaposlogovora so delavci vanju in ĹĄiritvi prosprejeli z odobraizvodnje. vanjem.

Gorenje bo zaposlenim izplaÄ?alo regres v viVodstvo je delavSindikat SKEI ĹĄini 890 evrov neto, kar predstavlja minimalni cem tudi zagotoviGorenje je Ĺže prejs kolektivno pogodbo doloÄ?eni znesek. lo, da bodo skuĹĄaĹĄnji teden prejel li Ä?im prej zgraditi predlog programa razreĹĄevanja preseĹžnih delavcev. Na seznamu novo tovarno televizorjev, kjer naj bi delalo je 1377 delavcev, ki jim bodo ponudili nove tisoÄ? delavcev. V prvi fazi naÄ?rtujejo proizvopogodbe, 104 pa bodo ostali brez dela (prvo- dnjo dveh milijonov aparatov letno, potem tno je bilo predvidenih, da bo takĹĄnih 270). pa bodo proizvodnjo podvojili. Zagotovili so Med njimi je najveÄ? varnostnikov. Nekaterim jim tudi, da bodo na lokaciji v Velenju ohrabodo delovna mesta skuĹĄali najti znotraj Go- nili obrate kuhalnih aparatov, pralnih in porenja. Na proizvodnih linijah in v podpornih mivalnih strojev, bodo pa izboljĹĄali kakovost sluĹžbah naj ne bi odpuĹĄÄ?ali. Z reorganizacijo izdelkov in organizacijo proizvodnje. đ&#x;”˛ Ĺželijo zagotoviti razmere za dolgoroÄ?no rast in razvoj ter optimizacijo poslovanja. Vse te

Regres bo znaĹĄal 890 evrov

3

Ugibanj, kaj se bo zgodilo z naÄ?rtovano gradnjo hitre ceste med Ĺ entrupertom in Velenjem, je konec – Ustavno sodiĹĄÄ?e ugotovilo, da so bili postopki umestitve zakoniti Mira ZakoĹĄek

Ljubljana, 5. junija – Ta datum se bo vsem, ki so si zadnja leta prizadevali, da bi priĹĄlo do Ä?imprejĹĄnje izgradnje hitre ceste med Ĺ entrupertom in KoroĹĄko, globoko vtisnil v spomin. Predvsem pa jim je na ta dan zelo odleglo. Ustavno sodiĹĄÄ?e je sporoÄ?ilo, da z umestitvijo te ceste v prostor ni bilo niÄ? narobe in da se torej gradnja lahko nadaljuje. Po besedah podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje Petra Dermola, ki je Ä?lan koordinacijskega odbora za spremljanje te gradnje, bodo storili vse, da se bodo postopki hitro nadaljevali in bo gradnja vsaj na nekaterih odsekih stekla ĹĄe letos. Koordinacijski odbor je v torek Ĺže zasedal in sprejel kar nekaj sklepov za pospeĹĄitev teh aktivnosti, predvsem na podroÄ?ju odkupov zemljiĹĄÄ?.

Med tistimi, ki je odloÄ?itve ustavnega sodiĹĄÄ?a posebej vesel, je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki si je kot Ĺžupan in poslanec dolga leta prizadeval, da bi dobili to cesto. ÂťOdloÄ?itve sodiĹĄÄ? naj se ne bi komentirale, naj pa ob tem vseeno reÄ?em, da je v Sloveniji ĹĄe nekaj zdrave pameti in odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a, ki je tako odloÄ?ilo soglasno, je zagotovo takĹĄna.

Vem, da nam v BraslovÄ?ah in okolici niso bili naklonjeni, a moja dolĹžnost je bila, da ohranjam in ĹĄe izboljĹĄam poloĹžaj Ĺ aleĹĄka doline,ÂŤ poudarja KontiÄ?, ki se dobro za-

veda, da ni mogoÄ?e odpirati podjetniĹĄko-poslovnih con in nagovarjati Hisense, da gradi tukaj na naĹĄem obmoÄ?ju razvojno hiĹĄo znanja brez ustrezne cestne povezave. To potrebuje tudi sedanja proizvodnja v Gorenju, ĹĄe posebej, ker ima novi lastnik povsem drugaÄ?no filozofijo

hvaljujem se prejĹĄnji vladi dr. Mira Cerarja, ki je storila vse, da je priĹĄlo do umestitve te ceste v prostor, in vesel sem, da tudi sedanja vlada Marjana Ĺ arca nadaljuje te aktivnosti. Tako upam, da se bomo Ä?ez nekaj let res vozili po sodobni cesti, dokonÄ?no pa bom temu verjel,

in ne prenaĹĄa zalog ne na vhodnem podroÄ?ju (repromaterili) ne na izhodnem (gotovi izdelki). KontiÄ? se zaveda odrekanj, ki so potrebna, tudi v obliki rodovitne zemlje, a povsod v Sloveniji so se ji na raÄ?un uspeĹĄnejĹĄega razvoja morali odreÄ?i in tako bo ĹĄe marsikje. ÂťZa-

ko jo bom res videl, saj smo bili v preteklih letih tako zelo pogosto speljani na led. Ta cesta nam bo omogoÄ?ila, da bomo lahko ohranili status uspeĹĄnega gospodarskega srediĹĄÄ?a,ÂŤ dodaja Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛

Na dobri poti Minister za zdravje AleĹĄ Ĺ abeder ob obisku BolniĹĄnice TopolĹĄica prijetno preseneÄ?en – Vizija postati podobno, kar je Golnik za zahodno Slovenijo, za vzhodni del drĹžave – Med projekti transport bioloĹĄkega materiala z droni Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 7. junija – BolniĹĄnica TopolĹĄica letos praznuje 100-letnico delovanja. V poÄ?astitev jubileja je pripravila strokovno sreÄ?anje na temo Prvi dan kakovosti v BolniĹĄnici TopolĹĄica – preteklost, sedanjost, prihodnost. Poleg predstavnikov zdravstvenih ustanov iz vse Slovenije se ga je udeleĹžil tudi minister za zdravje AleĹĄ Ĺ abeder, ki se je pred njim seĹĄel na pogovorih z vodstvom bolniĹĄnice.

V poÄ?astitev 100-letnice delovanja je BolniĹĄnica TopolĹĄica pripravila Prvi kakovostni dan ustanove.

SreÄ?anja so se udeleĹžili predstavniki zdravstvenih ustanov iz vse Slovenije.

nost takĹĄna, kot je danes. DediĹĄÄ?ino preteklosti bo treba urediti skupaj z drĹžavo kot njeno ustanoviteljico, kar naj bi se zgodilo v bliĹžnji prihodnosti.

BolniĹĄnica ima prihodnost

Velik korak naprej v obravnavi bolnikov, opremi, procesih

Kot nam je dejal, se je odzval vabilu zato, ker je kakovost eno od pomembnih podroÄ?ij v zdravstvu, ki je povezana z varno obravnavo bolnikov, zato mu tudi na ministrstvu namenjajo veliko pozornosti. ÂťDrugi razlog za obisk pa je, da Ĺželim, da ima ministrstvo, pa tudi jaz sam, stik z zaposlenimi in da se na kraju samem seznanim s teĹžavami, ki jih nato poskuĹĄamo druĹžno reĹĄevati. TakĹĄna pot je najbolj uÄ?inkovita.ÂŤ Dejal je ĹĄe, da je po

Ob ogledu bolniĹĄnice in seznanitvijo z njeno vizijo ter cilji je bil zdravstveni minister AleĹĄ Ĺ abeder prijetno preseneÄ?en.

videnem in seznanitvi s kratkoroÄ?nimi ter dolgoroÄ?nimi cilji bolniĹĄnice prijetno preseneÄ?en, saj je naredila velik korak naprej tako v obravnavi bolnikov, procesih in opremi. Je lep primer,

da v slovenskem zdravstvenem sistemu stvari delujejo dobro in da ima Slovenija enega zelo solidnih zdravstvenih sistemov v Evropi. BolniĹĄnica je na dobri poti, da ostane njena organizira-

VrĹĄilec dolĹžnosti direktorja BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli meni, da ima zdravstvena ustanova prihodnost kot ĹĄirĹĄa regijska bolniĹĄnica Ĺ˝e danes je ena od pomembnih v delovanju slovenskega zdravstvenega sistema v pulmologiji. Ob podpori ministrstva, ki je bila v zadnjem Ä?asu izraĹžena moÄ?neje, lahko postane v diagnostiki pljuÄ?nih bolnikov to, kar je danes Golnik za zahodno, za vzhodno Slovenijo, kar je tudi njihova vizija. V zadnjih dveh letih beleĹžijo blizu 40-odstoten porast obravnav na tem podroÄ?ju. Ob tem niso zanemarili ostalih dejavnosti. Velik izziv za bolniĹĄnico je lokacija, na

kateri je skupaj s Termami, saj ji to omogoÄ?a ĹĄirjenje zdravstvenih storitev tudi zunaj meja drĹžave. ÂťV naĹĄi viziji je prav tako ena od usmeritev postati ĹĄirĹĄa regijska bolniĹĄnica, ki bo v prihodnje lahko poskrbela ĹĄe za bolnika, ne glede na to, od kod ta prihaja. To terja velike organizacijske, pravne spremembe in tudi spremembo miselnosti pri zaposlenih.ÂŤ Poleg likvidnostnega poloĹžaja ustanove, pri sanaciji katerega ministrstvo za zdravje zavzeto sodeluje, so na pogovorih z ministrom izpostavili nekatere aktualne projekte. NajpomembnejĹĄa je digitalizacija. Do konca lanskega leta so Ĺže digitalizirali vse procese v bolniĹĄnici, saj so vsi izvidi Ĺže v elektronski obliki, stalno dostopni zdravnikom, bolniki dobijo po obravnavi digitaliziran izvid na svojo kartico. Hkrati pripravljajo v zvezi z digitalizacijo ĹĄe druge stvari in iĹĄÄ?ejo reĹĄitve za transport biolo-

ĹĄkega materiala z droni. V rokavu imajo ĹĄe nekaj zadev. Ob tem je Ĺ orli pohvalil zaposlene, saj so ĹĄtevilne spremembe, sploh za nekoliko starejĹĄe, precejĹĄen miselni napor, a jih uspeĹĄno udejanjajo.

BolniĹĄnica je v letoĹĄnjih prvih ĹĄtiri mesecih – je dejal Jurij Ĺ orli – poslovala v okviru finanÄ?nega naÄ?rta. Odhodki so za blizu 50 tisoÄ? evrov viĹĄji od prihodkov, so pa hkrati izvedli za pribliĹžno 600 tisoÄ? evrov neplaÄ?anega programa. Zaradi narave dela in glede na izkuĹĄnje iz preteklih let se bo finanÄ?no stanje med letom izravnalo. ÂťDejavnost bolniĹĄnice je sezonska in je v prvi polovici leta veÄ? dela kot v drugi. Zato priÄ?akujemo uravnoteĹženo poslovanje in ob koncu leta poslovanje brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk,ÂŤ nam je ĹĄe dejal Jurij Ĺ orli. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

13. junija 2019

Z naravno kozmetiko med zvezde

Ĺ est finalnih ekip

Na 4. podjetniĹĄkem trampolinu 6 najboljĹĄih ekip, od tega 4 vodijo Ĺženske – Zmagovalni ekipi vavÄ?er za ekspertno svetovanje v vrednosti 10 tisoÄ? evrov in enoletna Ä?lanarina v Klubu podjetnikov SaĹĄa regije Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 6. junija – V PodjetniĹĄkem centru Standard v Velenju je bil pred tednom dni najveÄ?ji Start:up dogodek v regiji SaĹĄa – 4. podjetniĹĄki trampolin. Gre za program SaĹĄa inkubatorja, ki ekipam omogoÄ?a razvoj od ideje do prodaje v ĹĄestih tednih. Na poziv je prispelo 28 prijav podjetniĹĄkih ekip, izbrali so jih 12, ki so mesec in pol gradile svoje ideje ob pomoÄ?i vrhunskih strokovnjakov iz prakse. Ob koncu so izbrali 6 najboljĹĄih, ki so svoje produkte predstavili potencialnim investitorjem in podjetnikom na zakljuÄ?nem dogodku. Kar 133 udeleĹžencev je najbolj prepriÄ?ala ekipa EHO, prva slovenska naravna mineralna kozmetika v leseni embalaĹži.

Ekipa je za nagrado prejela vavÄ?er za ekspertno svetovanje v vrednosti 10 tisoÄ? evrov in enoletno Ä?lanarino v Klubu podjetnikov SaĹĄa regije.

na takih dogodkih prevladovali fantje.

Veseli smo ĹĄe, ker so med ekipami tri take, ki so priĹĄle samo z idejo, danes pa so Ĺže na trgu. Dobra popotnica za naprej je tudi, da so ideje naravnane k produktom oziroma storitvam, manj pa je med njimi softverskih reĹĄitev.ÂŤ Vse predstavljene ideje je opisala kot vrhunske, inovativne, za njimi stojijo prave ekipe.

Med dosedanjimi zmagovalci podjetniĹĄkega trampolina so najbolj ponosni na lanskega – ekipo Evegreen, ki je prepriÄ?ala z biorazgradljivimi lonÄ?ki, s katerimi uspeĹĄno osvaja mednarodne trge. Po besedah Karle Sitar poleg omenjenega

programa SaĹĄa inkubator izvaja ĹĄe dva, in sicer Start:up vikende, namenjene dijakom, konec leta pa bodo pripravili Future 4.0, v katerem povezujejo Start:upe z velikimi industrijskimi korporacijami.

Ob tej priloĹžnosti se je Sitarjeva zahvalila ministrstvu za gospodarstvo ter Mestni obÄ?ini Velenje za podporo, s katero omogoÄ?ata udeleĹžencem brezplaÄ?no pridobivanje potrebnih znanj in veĹĄÄ?in.

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je pozval mlade podjetnike, naj bodo vztrajni, naj stremijo k zastavljenim ciljem, so odloÄ?ni tudi takrat, ko jim bo teĹžko. ÄŒe bo veliko posame-

znikov doseglo svoje cilje, bo tudi skupnost uspeĹĄna.

Po mnenju predsednika Kluba podjetnikov SaĹĄa regije Vladimirja PogaÄ?a je v tukajĹĄnjem okolju scena Start:upov bogata in v klubu so lani pomagali odpreti vrata nekaterim mladim podjetnikom, ki so se predstavili v SaĹĄa inkubatorju.

S tem sledijo zastavljeni nalogi – izboljĹĄati kakovost dela in Ĺživljenja v dolini. ÂťTudi mi se uÄ?imo od hitrih, fleksibilnih mladih, za nagrado dobivamo nove poslovne ideje. V danaĹĄnjem poslovnem svetu ne zmagujejo veÄ? najveÄ?ji, ampak najbolj prilagodljivi.ÂŤ Zagotovil je, da

Tri ekipe od ideje do prodaje na trgu

Karla Sitar, direktorica SaĹĄa inkubatorja, je v nagovoru zbranim dejala, da tudi oni rastejo s podjetniĹĄkim trampolinom in so vsako leto boljĹĄi. TolikĹĄnega zanimanja na poziv niso priÄ?akovali, saj je pred njegovo objavo obstajala negotovost, ali v okolju ĹĄe obstajajo podjetniĹĄke ideje, za katere ne vedo. ÂťPosebnost izbranih 6 finalnih ekip je ta, da ĹĄtiri ekipe vodijo dekleta, obiÄ?ajno so

Finalisti in zmagovalna ekipa – ekipa EHO (peti, ťesti in sedmi z leve)

Mali junaki – velik uspeh Zakaj ljudje zajoÄ?ejo, ko odpirajo personalizirane otroĹĄke knjige znamke Mali junaki? Ker so iskrene, pravita vizionarja, ki sta si knjige izmislila in ustanovila uspeĹĄno podjetje Tina Felicijan

Pred ĹĄestimi leti sta VelenjÄ?an Mic MelanĹĄek in Rado Daradan – ustanovitelja uspeĹĄnega podjetja Mali junaki oziroma Hooray Studios, kakor ga poznajo v tujini – zaÄ?ela izdelovati personalizirane otroĹĄke knjige, v katerih kot mali junaki nastopajo otroci, ki knjige prebirajo. To v njih vzbuja Ä?ut edinstvenosti, menita ustvarjalca, ki si Ĺželita, da bi se vsak otrok v kljuÄ?nih letih odraĹĄÄ?anja poÄ?util ljubljenega, pomembnega in bi v zgodnjih letih dobil moÄ?i za izzive, ki Mic je vizionar, vodja marketinga mu jih bo kasneje prineslo Ĺživljenje. in kreative. Rado pa realist, ki kot ZaÄ?ela sta praktiÄ?no brez finanÄ?nega zaleta. Dvignila sta kredit za direktor podjetja skrbi za nemoteno delovanje vseh procesov v ozadju.

12 tisoÄ? evrov in se brez posebnega znanja s podroÄ?ja ustvarjanja knjig vrgla v delo. Namesto da bi produkt katerih zaigrajo Ä?ustva. ÂťUgotovili razvijala, testirala in nadgrajevala ter smo, da naĹĄa ciljna populacija niso ga ĹĄele nato ponudila trgu, sta se v otroci, ampak starĹĄi,ÂŤ pravi Mic Meproces vrgla ob prvem zanimanju za lanĹĄek in pojasnjuje, da so starĹĄi tisti, unikatno knjigo. Ĺ˝e v prvem mese- ki najbolj cenijo emocionalno vrecu sta prodala okrog 100 knjig in na- dnost personalizirane knjige. Prav to vsak mesec veÄ?. Danes v podjetju to je bila toÄ?ka preloma na poti do Mali junaki personalizirane knjige uspeha podjetja Mali junaki. Osmiustvarja Ĺže okoli 100 sodelavcev. De- slili so produkt, ki je ÂťveÄ? kot knjiga,ÂŤ lujejo v pisarnah v Ljubljani in Ma- pravi Mic, na temelju edinstvenosti riboru, partnerje pa imajo po vsem in osebne note, ki otroke nasmejita svetu. Njihove knjige izhajajo v petih in jim vlivata samozavest, starĹĄem pa jezikih (dodali bodo ĹĄe dva tuja jezi- zvabljata solze v oÄ?i.

Prednost Malih junakov je iskreka) in se prodajajo Ĺže v ĹĄestih drĹžavah, najveÄ? v ZDA, samo v lanskem nost, menita sogovornika. ÂťNe moletu pa so prodali skoraj pol milijo- reĹĄ prodajati tistega, Ä?esar ne verjana unikatnih knjig in ustvarili 12 mi- meĹĄ,ÂŤ pojasnjujeta prepriÄ?ana, da lijonov evrov prihodkov. Kako? Ta- imata produkt, ki bo obstal, hkrati ko, da ne prodajajo veÄ? le otroĹĄkih pa ima potencial za razvoj. Tako naknjig, ampak prodajajo zgodbe, ob meravata v prihodnosti ĹĄe dopolniti

ÂťPersonalizirane knjige so knjige, v katerih lahko vsak otrok nastopa kot glavni junak.

NaroÄ?nik knjige lahko prek spletne strani izbere vizualne lastnosti glavnega lika, vpiĹĄe ime otroka, ki ga bo s knjigo obdaril, izbere vsebino zgodbe, napiĹĄe posvetilo, skratka: ustvari unikatno zgodbo in ilustracijo, namenjeno toÄ?no doloÄ?enemu otroku,ÂŤ razlaga Rado, Mic pa dodaja: ÂťNismo zaloĹžba. Ostali zaloĹžniki izdajajo otroĹĄke knjige, mi pa izdelujemo najlepĹĄa darila za otroke v obliki unikatne knjige, s katero ne podariĹĄ potiskanega papirja, ampak Ä?ustveno vrednost. Kaj je lahko lepĹĄega, kot imeti knjigo, v kateri je tvoj otrok glavni junak.ÂŤ aktualno ponudbo z novimi produkti za posebne priloĹžnosti, ki bodo prav đ&#x;”˛ tako imeli Ä?ustveno vrednost.

Poleg ekipe EHO – prva slovenska naravna, mineralna kozmetika v leseni embalaĹži, so bili finalisti ĹĄe: Carco – uporabnikom prijazna mobilna aplikacija, ki omogoÄ?a hitro interakcijo z okolico; Ĺ˝verce – modularni nahrbtnik za pustolovĹĄÄ?ine v naravi; Monume– individualno oblikovanje nagrobnih spomenikov; Phanes – kolekcija roÄ?no izdelanih oblaÄ?il za vadbo joge, meditacijo in prosti Ä?as, ter DataGRAD – gradbeni e-dnevnik.

bo klub podjetnikov podpiral Start:upe tudi v prihodnje.

Dokaz, da smo v ĹĄestih tednih delali pravo stvar

Zmagovalo ekipo EHO sestavljajo Ĺ˝iga Borovnik, Damjana in Mojca Kotnik. Slednja je po razglasitvi regijskega Star:up podjetja 2019 dejala, da so navduĹĄeni, ker so udeleĹženci predstavitve prepoznali njihovo dobro podjetniĹĄko idejo kot zmagovalno. ÂťVerjamem, da je to dobra odskoÄ?na deska, predvsem pa pokazatelj, da smo v ĹĄestih tednih delali pravo stvar.

Danes smo dobili ogromno novega zagona, dobesedno smo 'odskoÄ?ili s trampolina'. HvaleĹžni smo za vse, kar smo dobili v programu – znanje, stike in najpomembnejĹĄe – podporo.ÂŤ Trend povpraĹĄevanja po naravni kozmetiki je v porastu, je dodala Mojca Kotnik, zato ekipa EHO liÄ?il odgovarja na potrebe 5-milijardnega trga osebne higiene s 100-odstotno naravno kozmetiko z izjemnim dizajnom.

Za razliko od ostale tovrstne ponudbe s svojo ekoloĹĄko usmerjenostjo skrbno varujejo okolje. Njihovi izdelki so v tem trenutku ĹĄe v postopku certificiranja, saj zakonodaje na tem podroÄ?ju ni mogoÄ?e prehitevati. Cilj ekipe EHO je osvojitev đ&#x;”˛ mednarodnih trgov.

Ideje za nove nalepke na zabojnikih bodo uresniÄ?ene Ob Svetovnem dnevu varstva okolja, ki ga obeleĹžujemo 5. junija, je MZPM Velenje v Ä?etrtek, 6. junija, v Vili RoĹžle pripravila zakljuÄ?ek okoljevarstvenega projekta za ĹĄestoĹĄolce in sedmoĹĄolce vseh 9 osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline ÂťOdpadek naj ne bo samo odpadekÂŤ. Mladi udeleĹženci projekta so s pomoÄ?jo raziskovalcev Eurofins Erica v aprilu in maju letos izvedeli veliko novega o ravnanju z odpadki. Med drugim so obiskali Center ponovne uporabe Velenje in Zborni center odpadkov ob Ĺ kalskem jezeru. Pod vodstvom mentorjev na ĹĄolah so letos oblikovali osnutke nalepk za zabojnike za odpadke, kar je bila pobuda partnerja v projektu, podjetja PUP Saubermacher. Mladi so pripravili kar 66 zelo raznolikih in izjemno inova-

tivnih predlogov za nalepke. Risali so jih roÄ?no, oblikovali raÄ?unalniĹĄko, nizali slogane, okoljsko zavedne misli ‌ Njihove najboljĹĄe ideje bodo v podjetju PUP Saubermacher s pomoÄ?jo oblikovalcev tudi uresniÄ?ili.

Komisija je na zakljuÄ?ni prireditvi izbrala najboljĹĄe predloge za nove oznake zabojnikov za odpadke. Tretje mesto so si razdelili uÄ?enci OĹ Antona AĹĄkerca in OĹ Gorica, drugo mesto so osvojili ĹĄestoĹĄolci CVIU Velenje, prvo pa trije ĹĄestoĹĄolci iz OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj (Alina Urbanc, Ditka Volk in Andrej RezoniÄ?nik). Avtorje nagrajenih del bo 18. junija MZPM Velenje skupaj z nagrajenci iz projekta ÂťVarujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolinoÂŤ odpeljala na nagradni izlet đ&#x;”˛ v Vulkanijo in na grad Grad.

Podjetje Skaza prejelo nagrado Podjetje Skaza je v okviru Industrijskega foruma prejelo nagrado za razvoj naprednega sistema za loÄ?evanje sekundarne surovine transparentnega polikarbonataTaras. Nagrado je prejelo v partnerstvu in sodelovanju s Fakulteto za strojniĹĄtvo Univerze v Mariboru.

Podeljujejo jo za najuspeĹĄnejĹĄe sodelovanje gospodarstva in raziskovalno-razvojnega okolja na podroÄ?ju inoviranja, razvoja in tehnologij.

Podjetje Skaza pa je ta teden prejelo tudi nagrado nemĹĄkega gospodarstva 2019, ki mu jo je Slovensko-nemĹĄka gospodarska zbornica podelila v sodelovanju z veleposlaniĹĄtvom Zvezne republike NemÄ?ije v Sloveniji in InĹĄtitutom WISE za razvoj trajnostnega delovanja in etiÄ?nega poslovanja v rastoÄ?ih gospodarstvih. Nagrada nemĹĄkega gospodarstva je prvo bilateralno đ&#x;”˛ priznanje, s katerim se nagrajuje inovativnost med podjetji v Sloveniji.

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 5

Velenje, 5. junij – Da bi prekinili zaÄ?arani krog ĹĄirjenja razliÄ?nih informacij in ugibanj o prihodnosti dveh stebrov ĹĄaleĹĄke energetike ter z njima oskrbe Slovenije z elektriÄ?no energijo, zbliĹžali poglede na to ter naredili korak proti oblikovanju optimalnega akcijskega naÄ?rta, so predstavniki ĹĄaleĹĄkih lokalnih skupnosti sklicali konferenco z naslovom Razmislek o prihodnosti energetike v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťTa je nujno potreben, saj gre za ĹĄirĹĄi javni interes, ki ga moramo kot lokalna skupnost ĹĄÄ?ititi. Vedeti moramo, kaj bo z delovnimi mesti in z oskrbo z energijo, ker bo to krojilo prihodnost naĹĄe doline. TeĹžko si predstavljam zaposlenega v Premogovniku, ki dviguje stanovanjski kredit za dvajset let, ker nihÄ?e nima odgovora, kako dolgo bomo v resnici imeli Premogovnik in Termoelektrarno,ÂŤ je podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje in predsednik organizacijskega odbora konference Peter Dermol v uvodu utemeljil pomen konference tako za lokalno gospodarstvo kot za posameznike, ki Ä?utijo tako posledice obratovanja energetske industrije kot njene negotove prihodnosti. ÂťVeliko ljudi je strah, kaj se bo zgodilo. Zaskrbljeni so zaradi nasipov in veÄ?anja jezer, izgubljanja zemljiĹĄÄ?a proti Gaberkam, kjer se Ĺže pojavljajo velike spremembe na povrĹĄini, imamo potrese, zaradi oblaka pare senco ... ÄŒeprav imamo najÄ?istejĹĄi zrak, je treba vedeti, da je naĹĄe bivalno okolje res degradirano, Ä?eprav tega nekateri ne verjamejo,ÂŤ pa je v uvodu povedal Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih.

Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za infrastrukturo, Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), druĹžbe ELES, pa tudi Premogovnika Velenje (PV) in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TEĹ ) so v sejni dvorani velenjske obÄ?ne predstavili kratke referate na temo razvojnih naÄ?rtov na posameznih podroÄ?jih oskrbe Slovenije z energijo, tako pa odprli tudi pereÄ?e teme za prihodnost ĹĄaleĹĄke in poslediÄ?no slovenske energetike. Poudarek so dali samooskrbi, prehodu na obnovljive vire energije in okoljevarstvenim vidikom, domaÄ?ine pa je seveda najbolj zanimal naÄ?rt obratovanja PV in s tem povezana usoda TEĹ .

Zapiranje Premogovnika Velenje

Slovenija se pripravlja na postopno opustitev rabe premoga za proizvodnjo elektriÄ?ne energije. ÂťMinistrica za infrastrukturo bo ustanovila operativno delovno skupino, v kateri bodo udeleĹženci iz lokalnih skupnosti, gospodarstva, skupine HSE, PV, nevladnih organizacij, sindikatov, uradniki z ministrstev, ki bodo sodelovali pri pripravi zakona o zapiranju PV. Obravnavala bo vse pobude udeleĹženih akterjev, pripravljala bo izhodiĹĄÄ?e za delo medresorske delovne skupine za tranzicijo premogovnih regij, ki mora pripraviti Ä?asovni naÄ?rt za ta prehod, Ä?lani bodo sodelovali tudi z Evropsko komisijo,ÂŤ je povedal Silvo Ĺ kornik z ministrstva za infrastrukturo in dodal: ÂťVeÄ?, ko bo pobud, veÄ? dela bo imela ta skupina.ÂŤ PV aktivno sodeluje tudi pri pripravi Zakona o zapiranju Premogovnika. PV je namreÄ? ĹĄe edini takĹĄen obrat, ki takĹĄnega zakona ĹĄe nima. DoloÄ?al bo strategijo delovanja PV do zapiranja

5

GOSPODARSTVO

13. junija 2019

Prihodnost energetike v Ĺ aleĹĄki dolini je ĹĄe vedno negotova Predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, vlade in ĹĄirĹĄe javnosti so predstavili poglede na prihodnost delovanja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ter ugotovili, da se ti ne ujemajo, so pa zadovoljni, da so odprli konstruktiven dialog

in za obdobje zapiranja, viĹĄino in naÄ?in zagotavljanja sredstev za izvajanje programa zapiranja z nadomestilom za degradacijo prostora in omejeno rabo prostora do konÄ?nega zaprtja ter sredstva za razvojno prestruktu-

â?ą

RazliÄ?ni scenariji PV predvidevajo odkopavanje premoga do leta 2030, 2040, 2045 ali 2054. Za enkrat se PV, TEĹ in HSE ravnajo po naÄ?rtih za izkopavanje do leta 2054.

riranje celotne Ĺ aleĹĄke doline.

Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje mora poleg zaprtja omogoÄ?iti tudi praviÄ?no tranzicijo v brezogljiÄ?no druĹžbo, je na konferenci poudaril generalni direktor PV mag. Ludvik Golob in dodal, da po njegovem mnenju postopki sprejemanja zakona

Rekli so â?ą

o zapiranju Premogovnika teÄ?ejo prepoÄ?asi.

KakĹĄni so naÄ?rti Premogovnika?

Zaloge premoga, ki so predvidene za odkopavanje, so po elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izraÄ?unanih zalog in virov mineralnih surovin konec preteklega leta znaĹĄale dobrih 109 milijonov ton. PV bo odkopne zaloge izkopaval po dolgoroÄ?nih naÄ?rtih obratovanja bloka TEĹ 6 – predvidoma do leta 2054.

Proizvodni plan Premogovnika Velenje do leta 2027 znaĹĄa povpreÄ?no 3,5 milijone ton premoga letno, do leta 2030 ĹĄe vedno nad 3 milijone ton, nato pa se bo odkop poÄ?asi zmanjĹĄeval.

Spremljajo vplive na okolje

Na osnovi meritev sprememb na povrĹĄju PV ugotavlja, da zaÄ?asna rekultivacija omogoÄ?a varno izvajanje kmetijske in drugih dejavnosti znotraj ugrezninskega obmoÄ?ja, prav tako pa vzdrĹževanje dovoznih poti na ugrezninskem obmoÄ?ju, odstranjevanje

Direktor TEĹ Mitja TaĹĄler: ÂťKot dober gospodar na ravni skupine in tudi v sodelovanju z lokalno skupnostjo Ĺže razmiĹĄljamo o vseh alternativah. Predvsem je naĹĄe vodilo, da smo transparentni in se bomo pravoÄ?asno lotili problematike. NaĹĄa naloga je, da bomo glede na strokovni kader in infrastrukturo znali pripraviti primerne alternative za nadomeĹĄÄ?anje obstojeÄ?ih blokov. V prvi fazi moramo znati to, kar imamo, dobro izkoristiti, delovati moramo uÄ?inkovito in poskusiti z dodajanjem sekundarnih goriv izboljĹĄati naĹĄe tako poslovne kot okoljske rezultate.

PospeĹĄeno pripravljamo projekt soseĹžiga goriva iz odpadkov in pridobivamo informacije. Kar smo izvedeli do sedaj, je pozitivno. Za naslednjo fazo, ko bo potrebno razmiĹĄljati o nadomeĹĄÄ?anju bloka 5 in 6, ko bomo izkoristili ves premogovni potencial, pa prouÄ?ujemo moĹžnosti za nadomeĹĄÄ?anje s plinsko-parnimi enotami.ÂŤ ÂťKonferenca je pokazala, kar smo priÄ?akovali. Ĺ˝al nimamo najbolj jasne in usklajene slike, kaj se bo v Ĺ aleĹĄki dolini v prihodnje dogajalo v energetiki. Interes vseh nas bi moral biti, da bi uporabljali konkretne in

plasti rodovitne zemlje, vzdrĹževanje in nadomeĹĄÄ?anje obstojeÄ?e komunalne infrastrukture, zaÄ?asno sanacijo razpok, sprotno sanacijo usadov ter vzdrĹževanje zelenih povrĹĄin in zasaditve. Med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom se izvaja gradnja nasipa z materialom iz TEĹ .

Manj bo neprijetnih vonjav

Da bi zmanjĹĄali vpliv emisij iz ventilatorskih postaj Pesje in Ĺ oĹĄtanj, ki povzroÄ?ajo neprijetne vonjave, so na PV v sodelovanju

â?ą

Od leta 2010 so se se emisije TEĹ zmanjĹĄale za veÄ? kot dve tretjini – SO2 za 77 odstotkov in NOx za 60, za kar sta zasluĹžna ekoloĹĄko ustrezna bloka.

s predstavniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Mestne obÄ?ine Velenje naĹĄli tehniÄ?no reĹĄitev – prikljuÄ?itev ventilatorske postaje Ĺ oĹĄtanj na di-

usklajene podatke. Stroka zagovarja, naj druĹžbi PV in TEĹ obratujeta, kolikor dolgo je glede na razpolago energenta moĹžno. Na Ministrstvu za okolje in prostor pa zavzemajo staliĹĄÄ?e, da je potrebno proizvodnjo PV in uporabo lignita v TEĹ Ä?im prej omejiti oziroma TEĹ zapreti. Nujno je potrebno sprejeti in implementirati zakon o zapiranju PV. Prav tako bi morali zaÄ?eti postopke za prestrukturiranje doline. Vse to je zelo teĹžavno ali skoraj nemogoÄ?e, Ä?e nimaĹĄ nekega konÄ?nega datuma. ÄŒe vsak nov minister daje druge mejnike in so ti mejniki vedno krajĹĄi, je tovrstne dejavnosti zelo teĹžko naÄ?rtovati. V tem primeru smo Ĺže danes prepozni za vse te aktivnosti,ÂŤ je zakljuÄ?il podĹžupan MOV Peter Dermol. ŠoĹĄtanj je na udaru. Degradacija v Velenju je urejena, zaÄ?el se je turizem, v Ĺ oĹĄtanju tega ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo. Tudi odĹĄkodnin ne bo. Ne bomo se zadovoljili s tem, da ni pravne osnove. NaĹĄa civilna iniciativa je zelo aktivna in nadaljevali smo pridobivanje informacij. Za Ĺ oĹĄtanj bo moteÄ?e tudi ruĹĄenje objektov v kompleksu elektrarne. Ĺ˝elimo dobiti zadoĹĄÄ?enje za to. Tu je ĹĄe prezraÄ?evalni jaĹĄek, ki nam ga obljubljalo

mnik bloka 4 TEĹ , ki bo za 80 odstotkov zmanjĹĄala vpliv vonjav na okolje. Sicer neprijetne vonjave povzroÄ?a predvsem dimetilsulfid, ki ga Ä?lovek zazna Ĺže pri zelo nizki koncentraciji. Plin je zaznan v koncentracijah, ki niso ĹĄkodljive za zdravje, sporoÄ?a PV.

Do kdaj in kako bo obratoval TEĹ ?

Direktor TEĹ Mitja TaĹĄler je poudaril, da TEĹ v povpreÄ?ju proizvede tretjino elektriÄ?ne energije v Sloveniji, s soproizvodnjo pa proizvede okrog 350 GWh toplotne energije za potrebe centralnega ogrevanja v dolini, kar prispeva k Ä?istemu zraku. Ker se zavedajo nujnosti dolgoroÄ?ne opustitve rabe fosilnih goriv, Ĺže raziskujejo alternativne moĹžnosti. Da Ĺže naÄ?rtujejo postopno opuĹĄÄ?anje rabe premoga ter dolgoroÄ?ni prehod na nizkoogljiÄ?no proizvodnjo, je povedal tudi generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolić. ÂťInfrastruktura te energetske lokacije je odliÄ?na. Mi Ĺže imamo okvirne naÄ?rte, kaj bo, ko blokov 5 in 6 ne bo veÄ?, vendar mislim, da

Ĺže nekaj let. Smrad je velik in ljudje so nezadovoljni,ÂŤ je po konferenci povedal Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih.

DrĹžavni sekretar za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Marko Maver: ÂťPremog kot energent v Sloveniji nima prihodnosti. Cena emisijskih kuponov se je v zadnjem letu zviĹĄala iz 15 na 25 evrov na tono, do leta 2030 lahko doseĹže tudi 50 evrov in veÄ?. ÄŒe mora TEĹ plaÄ?ati okoli 4 milijone kuponov, nastajajo zelo veliki stroĹĄki. Kar se ministrstva za okolje tiÄ?e, so Ä?asovni mejniki obratovanja med letoma 2025 in 2030.ÂŤ ÂťCilj vodstva Premogovnika Velenje je: ko bo zadnja tona premoga na povrĹĄini in bo zadnji rov likvidiran, bo v tem obmoÄ?ju vsaj toliko delovnih mest, kot jih je danes, in to z viĹĄjo dodano vrednostjo,ÂŤ je dejal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob.

Oblike goriva iz smeti so dopolnilno gorivo, ki lahko ob zviĹĄevanju cene premoga zagotovijo ekonomiÄ?no delovanje TEĹ dlje v prihodnost, kot bi jo lahko le domaÄ? premog. Uvoz premoga pa se ne poplaÄ?a, je povedal mag. Stojan Nikolić.

je o tem prezgodaj govoriti,ÂŤ je dejal in potrdil, da je po aktualnih naÄ?rtih obratovanje bloka 5 predvideno do leta 2030, bloka 6 pa do leta 2054, Âťkar je utopiÄ?en datum,ÂŤ je komentiral in dodal, da gre za vpraĹĄanja, ki bi jih sam prepustil stroki.

Poudaril je, da TEĹ predstavlja energetsko lokacijo, ki bo aktualna tudi po prenehanju izkopavanja premoga, saj omogoÄ?a obratovanje na plin, soseĹžig drugih goriv in druge alternative, ki se jih ĹĄele raziskuje. Po njegovih besedah uvoz premoga ni ekonomsko upraviÄ?en. Razlika med ceno elektriÄ?ne energije in ceno emisijskih kuponov ni rentabilna niti z velenjskim premogom, ĹĄe manj pa z uvoĹženim, ki je poleg trĹžne cene obremenjen ĹĄe z logistiÄ?nimi stroĹĄki. Zato uvoz premoga za potrebe TEĹ trenutno ni predviden.

Po drugi strani pa bi soseĹžig oblik dopolnilnih goriv iz smeti lahko podaljĹĄal Ĺživljenjsko dobo in delovanje tako Premogovnika, ker bi zmanjĹĄal pritiske na izkop, kot TEĹ , Ä?e bi seĹžigu premoga dodali 8–10 odstotkov njegove energijske vrednosti iz drugih virov. Dosedanje analize kaĹžejo, da bi bili vplivi na okolje praktiÄ?no nespremenjeni. SoseĹžig alternativnih surovin namreÄ? naj ne bi presegel 60 odstotkov ĹĄe dovoljenih izpustov, nekatere emisije pa naj bi bile celo niĹžje od emisij seĹžiga premoga, je podatke predstavil Nikolić. ÂťDobro moramo definirati parametre vhodne surovine, da vemo, kaj nam seĹžig prinese. NaÄ?eloma imamo definirane. Nato je treba ĹĄe dodatno prouÄ?iti vse potencialne vplive in jih preveriti. Nato pa vse transparentno uskladiti z vsemi udeleĹženimi. Verjamem v ta projekt in vso energijo bomo vloĹžili v to, da bo izveden, kot mora biti,ÂŤ zagotavlja TaĹĄler in ocenjuje, da bi s soseĹžigom lahko zaÄ?eli konec leta 2020, Ä?e bodo vsi postopki uspeĹĄni.

Kaj pa plin? ÂťPlin je energent, ki ga v Sloveniji imamo, ki ga vse evropske strategije promovirajo kot dopolnitev energije iz obnovljivih virov. Vendar so v tem trenutku plinske elektrarne v Evropi rezervne, ker je cena ĹĄe vedno viĹĄja od premoga. Z viĹĄanjem cen CO2 kuponov bodo postajale vedno bolj konkurenÄ?ne. Je pa dejstvo, da s tem postaja Evropa odvisna od energenta, ki ga nima, kar je tveganje plinskih elektrarn,ÂŤ pravi mag. Stojan Nikolić in dodaja, da je tudi za obratovanje TEĹ na plin ĹĄe prezgodaj govoriti, Ä?eprav je infrastruktura za to Ĺže sedaj primerna.

Po mnenju direktorja druĹžbe ELES mag. Aleksandra Mervarja naj TEĹ obratuje, dokler je na voljo velenjski lignit s kvaliteto in koliÄ?ino, ki zagotavlja niĹžje variabilne stroĹĄke od grosistiÄ?ne prodajne cene. ÂťMoja ocena je, da bo ĹĄaleĹĄka energetika zagotovo obratovala do leta 2030, ker Slovenija nima virov, s katerimi bi lahko nadomestila toliko energije. Kaj bo kasneje, pa je zaradi nepredvidljivega razvoja tehnologije teĹžko napovedati. Zato je moj nasvet Ĺžupanom Ĺ aleĹĄke doline: Ä?im prej se bo zaÄ?el pripravljati zakon o zapiranju Premogovnika, toliko bolje bo to za to okolje. Pa ne zato, da bi se Premogovnik zaÄ?el zapirati 'jutri', ampak da nas ne bo presenetilo, ko se bo. Ne odlaĹĄajte,ÂŤ je dejal na konferenci. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 5. junij FinanÄ?na uprava Republike Slovenije je sporoÄ?ila, da je zaradi sistemske napake odposlala 7639 napaÄ?nih informativnih izraÄ?unov dohodnine, in obljubila, da bo napako kmalu popravila.

Slovenija je iz Bruslja dobila priporoÄ?ila za proraÄ?unsko in reformno ukrepanje, ki prviÄ? vkljuÄ?ujejo tudi nasvet o naloĹžbah. Poziv je usmerjen k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju, k reformam v zdravstvu in pokojninskem sistemu.

Minilo je 75 let od t. i. dneva D.

V okviru politiÄ?no-poslovnega vrha pobude Tri morja, ki ga v Sloveniji gosti predsednik Borut Pahor, je bil na obisku v Ljubljani ameriĹĄki sekretar za energetiko Rick Perry.

V Pragi je veÄ? kot sto tisoÄ? ljudi premierja Andreja BabiĹĄa pozvalo k odstopu. Zbrali so se zaradi sporoÄ?ila Evropske komisije, da mora ÄŒeĹĄka vrniti evropska sredstva, podeljena podjetjem, v katerih je BabiĹĄ poskusil skriti lastniĹĄtvo.

Svetovni voditelji so se s slovesnostjo v Portsmouthu na jugu Anglije spomnili 75. obletnice zavezniĹĄkega izkrcanja v Normandiji, ki se je zgodilo 6. junija 1944.

TrĹžaĹĄki obÄ?inski svetnik Lorenzo Giorgi je ob dnevu republike, ki ga v Italiji praznujejo 2. junija, na spletnem druĹžbenem omreĹžju objavil zemljevid Italije s prikljuÄ?enim delom Slovenije ter Istro in Dalmacijo.

13. junija 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

sabo en mandat.

Na spominski prireditvi ob dnevu izgnancev pri gradu Rajhenburg je premier Marjan Ĺ arec dejal, da je slep tisti, kdor ne vidi, da se nacizem in faĹĄizem spet rojevata tudi v slovenski soseĹĄÄ?ini.

Britanska premierka Theresa May je tudi uradno odstopila s Ä?ela konservativne stranke, potem ko ji parlamenta ni uspelo prepriÄ?ati, naj podprejo njen dogovor o brexitu, ki ga je sklenila z EU. Ob avtocesti Zagreb–Beograd pa se je zgodila grozljiva prometna nesreÄ?a, v kateri sta Ĺživljenje izgubili dve 14-letnici, ki sta bili s ĹĄolo na izletu. Na poÄ?ivaPremier je opozoril, da liĹĄÄ?u je namreÄ? v se nacizem in faĹĄizem skupino ljudi z veznova rojevata tudi v liko hitrostjo trÄ?il slovenski soseĹĄÄ?ini. tovornjak.

Predsednika Rusije in Kitajske Vladimir Putin in Ĺ i DĹžinping sta bila na poslovnem forumu v Sankt Peterburgu kritiÄ?na do globalne prevlade ZDA. Nepalska vladna odprava je sporoÄ?ila, da so z gore Mount Everest odstranili 11 ton smeti in ĹĄtiri trupla.

Sobota, 8. junij Zaradi praznikov in zaÄ?etka poÄ?itnic v Avstriji in delu NemÄ?ije je bil na cestah od severne meje proti osrednji Sloveniji in naprej proti Primorski ter HrvaĹĄki poveÄ?an promet.

Svet Evrope je izdal poroÄ?ilo, v katerem

Kaj nas o komunikaciji lahko nauÄ?ijo knjige o vzgoji otrok?

Janji Garnbret je uspelo, kar ni ĹĄe nikomur.

Veliki Britaniji ne bo ponudila boljĹĄih izstopnih pogojev.

V Hongkongu se je veÄ? sto tisoÄ? ljudi zbralo na protestu proti predlogu zakona, ki bi omogoÄ?al izroÄ?itve osumljencev celinski Kitajski, kjer bi se jim sodilo.

Kitajske oblasti so v zadnjih dneh onemogoÄ?ile dostop do veÄ? spletnih strani britanskih in ameriĹĄkih medijev.

Ponedeljek, 10. junij V okviru akcije Hitrost za zmanjĹĄanje ĹĄtevila prometnih nesreÄ? zaradi prehitre voĹžnje je policija zaÄ?ela z izvajanjem poostrenega nadzora na ĹĄtevilnih lokacijah po Sloveniji.

Predsednik Borut Pahor je DrĹžavnemu zboru predlagal, da za novega ustavnega sodnika potrdijo odvetnika Roka ÄŒeferina.

Koalicijski partnerji in vladna ekipa so na Brdu pri Kranju razpravljali in sklenili, da bosta prioriteti drĹžavnega proraÄ?una v prihodnjih dveh letih zdravstveni in pokojninski sistem.

Kljub mnoĹžiÄ?nim protestom proti spornemu zakonu o izroÄ?anju osumljencev Kitajski, ki se jih je v nedeljo v Hongkongu udeleĹžilo veÄ? kot milijon ljudi, so hongkonĹĄke obla-

ÄŒetrtek, 6. junij Vlada je sporoÄ?ila, da je potrdila predlog novele zakona o financiranju ĹĄol, s katerim se izenaÄ?uje obseg financiranja javnih in zasebnih ĹĄol, ki izvajajo javno veljavne izobraĹževalne programe.

Italijanski poslanec Roberto Novelli je v zbornici vloĹžil predlog za spremembo zaĹĄÄ?itnega zakona Slovencev v Italiji, ki med drugim predvideva popis prebivalstva, za katerega bi se morali prebivalci Furlanije-Julijske krajine jezikovno opredeliti.

DomaÄ?a vlada je na predlog ministrstva za infrastrukturo sklenila, da bo upravljanje mariborskega LetaliĹĄÄ?a Edvarda Rusjana prevzel drĹžavni DRI. Isti dan je za vrhovne-

Koalicija obljublja od 200 do 300 milijonov letno veÄ? za zdravstvo.

ZDA in Mehika sta dosegli dogovor o zaustavljanju srednjeameriĹĄkih prebeĹžnikov.

je opozoril na osem drĹžav, ki le delno izpolnjujejo priporoÄ?ila o uÄ?inkovitem preverjanju osebja, ki je zaradi svojega poklica v rednem stiku z begunskimi otroki. Med njimi je tudi Slovenija.

V Bruslju so na zasliĹĄanju zavrnili kandidaturo Marka Pavlihe za sodnika na SploĹĄnem sodiĹĄÄ?u EU. ZDA in Mehika so dosegle dogovor o zaustavljanju srednjeameriĹĄkih prebeĹžnikov, s Ä?imer se je Mehika izognila carinam, s katerimi ji je grozil ameriĹĄki predsednik Donald Vrh pobude Tri morja se je konÄ?al s sprejetjem sklepne deklaracije. Trump.

AmeriĹĄko obrambno ga drĹžavnega toĹžilca na vrhovnem drĹžavnem ministrstvo je TurÄ?ijo obvestilo, da preklicuje prodajo letal F-35, Ä?e bo Ankara nadaljevala toĹžilstvu imenovala Harija Furlana.

Ob madĹžarskem prazniku narodne pove- z nakupom ruskega raketnega sistema S-400.

Na Japonskem se je zaÄ?elo dvodnevno zazanosti je kabinet predsednika madĹžarske vlade Viktorja Orbana objavil zemljevid ve- sedanje finanÄ?nih ministrov in guvernerjev centralnih bank iz drĹžav G20. like MadĹžarske.

S sprejetjem sklepne deklaracije se je konÄ?al dvodnevni vrh pobude Tri morja, ki ga je gostil predsednik republike Borut Pahor.

Administracija Donalda Trumpa je sporoJanja Garnbret je razveselila sebe in vse ljuÄ?ila, da mladoletnim prebeĹžnikom ukinja iz- bitelje plezanja, ko je slavila tudi na zadnji obrazbo, pravno pomoÄ? in rekreacijo. tekmi svetovnega pokala v balvanskem pleAmeriĹĄki predsednik Donald Trump pa je zanju. S ĹĄesto zmago zapored v sezoni je kot Kitajski zagrozil z ÂťnajmanjÂŤ 300 milijarda- prva v zgodovini stopila na najviĹĄjo stopniÄ?mi dolarjev dodatnih carin. ko na prav vseh tekmah v koledarskem letu.

Ker niso spoĹĄtovale islamskih naÄ?el, je iranska policija zaprla 547 restavracij in lokalov v Teheranu.

Slovenski predsednik Borut Pahor je v DrNekdanji britanski zunanji minister Boris Ĺžavni zbor posredoval predlog, s katerim na Johnson, ki naj bi najverjetneje postal nov mesto informacijske pooblaĹĄÄ?enke predlaga britanski premier, je dejal, da bo zavrnil plaMojco Prelesnik, ki Ĺže ima na tem mestu za Ä?ilo 39 milijard funtov, Ä?e Evropska unija

Nedelja, 9. junij

Petek, 7. junij

sti sporoÄ?ile, da zakona ne bodo umaknile.

V Maliju je bilo v napadu ubitih skoraj sto pripadnikov etniÄ?ne skupine Dogon.

Torek, 11. junij Doma je vrelo na temo pribeĹžnikov. Predstavniki civilnih iniciativ so Boruta Pahorja s pismom pozvali, naj na to temo skliÄ?e posvet predstavnikov poslanskih skupin, Ĺžupanov obmejnih obÄ?in in civilnih iniciativ. Parlamentarni odbor pa tudi v nadaljevanju nujne seje ni konÄ?al obravnave varovanja schengenske meje. Poslanci SDS in SNS so vlado pozivali k odloÄ?nejĹĄim ukrepom.

Pestro je bilo tudi okrog prodaje Abanke.

Svojo zadrĹžanost do namere, ki je sicer Ĺže bila v sklepni fazi, je izrazil Ĺ arec, Levica pa je vlado celo pozvala, naj se prodaja ustavi.

Ponekod po drĹžavi je klestila toÄ?a. Najhuje je bilo med Ljubljano in Belo krajino, kjer je padala tudi veÄ? kot deset centimetrov debela toÄ?a, ki je uniÄ?evala avtomobile, strehe in fasade.

Varnostni svet ZdruĹženih narodov je razpravljal o razmerah na Kosovu.

VroÄ?ino so prekinile Posebno pozornost nevihte, ki so ponekod s so namenili nedavseboj prinesle toÄ?o. ni aretaciji dveh pripadnikov misije ZN na Kosovu, ki so ju prijele kosovske oblasti.

MadĹžarska policija je iz Donave dvignila turistiÄ?no ladjo, ki je konec maja v BudimpeĹĄti potonila po trku z veÄ?jo reÄ?no ladjo za kriĹžarjenje. ReĹĄevalci so naĹĄli ĹĄe ĹĄtiri trupla, ĹĄtirje ljudje pa so ostali pogreĹĄani.

HrvaĹĄka je zaÄ?ela postavljati premiÄ?no kovinsko ograjo na tri mejne prehode z Bosno in Hercegovino.

V knjigi Disciplina brez drame (No drama discipline) psihologa Daniel J. Siegel in Tina Payne Bryson med drugim opisujeta pogost prizor na domaÄ?em terenu: devetletnik ima resne teĹžave z uÄ?enjem in koliÄ?ino ĹĄolskega dela, kar se enkrat tedensko konÄ?a v solzah, jezo nad uÄ?itelji in lastnim zaniÄ?evanjem, da je neumen. Na avtopilotu starĹĄ, ker se situaciTjaĹĄa Zajc ja ni zgodila prviÄ?, otroku nestrpno reÄ?e “Če bi zaÄ?el prej, ko sem ti rekel, da zaÄ?ni, bi do sedaj Ĺže konÄ?al.â€? Verjetno ĹĄe noben starĹĄ na takĹĄno pridigo ni dobil odgovora: “Prav imaĹĄ, oÄ?e. Res bi moral zaÄ?eti prej, takrat, ko si rekel, naj zaÄ?nem. Prevzel bom odgovornost za to, da nisem zaÄ?el, ko bi moral. IzuÄ?ilo me je. Jutri se bom domaÄ?e naloge lotil prej. Hvala, ker si me razsvetlil.â€? Karakterizacija situacije z vidika avtorjev deluje Ĺže skoraj komiÄ?no. V nadaljevanju svetujeta, da si starĹĄi ob Ä?ustvenih reakcijah otrok vedno zastavijo tri vpraĹĄanja: zakaj otrok ravna, kot ravna, kaj ga lahko nauÄ?im v tem trenutku, kako lahko najbolje izpeljem to lekcijo. Za razmislek o naÄ?inu razmiĹĄljanja je pouÄ?en tudi drug primer, ki ilustrira razlikovanje med tem, kdaj otroci neÄ?esa zavestno noÄ?ejo storiti (ubogati ipd.), kdaj pa so njihovo obnaĹĄanje ali reakcije posledica razvojne stopnje, na kateri so. OÄ?e petletnika, pri katerem je bilo razvidno, da se zna primerno vesti in sprejemati dobre odloÄ?itve, se je pri psihologinji oglasil zaradi obÄ?asnih nenadnih sinovih izbruhov zaradi z vidika odraslega trivialnih stvari. Psihologinja je oÄ?etu poskuĹĄala razloĹžiti, da otrok te starosti ne more nadzorovati svojih izbruhov in da ni zavestno in namerno kljuboval oÄ?etu.

OÄ?e se je naslonil na stol, prekriĹžal roke, in v sebi zavil z oÄ?mi, kot da bi psihologinja govorila o izgovorih, ne reĹĄitvah. Ker je videla, da se z njo ne strinja, je psihologinja dejala: “Imam obÄ?utek, da se ne strinjate z mano.â€? OÄ?e je odgovoril: “Ne zveni mi smiselno. V preteklosti je otrok Ĺže pokazal, da se lahko vzorno odzove na tudi najveÄ?ja razoÄ?aranja. Torej je samo razvajen in potrebuje veÄ? discipline!â€? Psihologinja je videla, da mora za razlago poante ubrati poseben pristop. Odvrnila je: “Stavim, da ste veÄ?ino Ä?asa ljubeÄ? oÄ?e, kajne?â€? “VeÄ?ino Ä?asa drĹži. VÄ?asih, seveda, pa tudi nisem,â€? je odvrnil oÄ?e. Psihologinja je nadaljevala: “Torej zmorete biti potrpeĹžljivi in ljubeÄ?i, ampak vÄ?asih se zavestno odloÄ?ite, da ne boste? ÄŒe bi imeli res radi svojega sina, zakaj se potem odloÄ?ate biti na trenutke nepotrpeĹžljivi in impulzivni? Zakaj vam je vÄ?asih teĹžko biti pozoren in prijazen?â€? OÄ?etu se je zaÄ?elo svitati, kaj je sporoÄ?ilo psihologinje, ko je odgovoril: “To je odvisno od poÄ?utja; vÄ?asih sem utrujen ali pa je za mano teĹžek dan.â€?

Nimam starĹĄevskih izkuĹĄenj, mi pa knjige o vzgoji in komunikaciji z otroki dajejo misliti, kako zelo lahko z upoĹĄtevanjem nasvetov o komunikaciji z otroki spremenimo medsebojne odnose z odraslimi. Na delovnem mestu usluĹžbenci ĹĄe stremijo k vljudnosti, zadrĹžanosti, diplomaciji. Doma pa prihaja do izbruhov nepotrpeĹžljivosti, ki se konÄ?ujejo s “Sem ti rekel/rekla!â€?, ko se zgodi nekaj slabega. “Če bi me posluĹĄal/a, teh problemov, ne bi imel/aâ€? in podobno.

Ena prvih lekcij, ki jo v knjigi Whole brain child, njuni najveÄ?ji uspeĹĄnici, opisujeta Siegel in Paynova, je, da so moĹžgani sestavljeni iz dveh delov: zgornji moĹžgani so razumski, spodnji emocionalni, reaktivni. Poudarjata, da je treba pri otrocih nenehno pozorno opazovanje, kdaj otroci ravnajo reaktivno in torej nimajo nadzora nad izbruhi, ter kako jih takrat spodbuditi, da vklopijo razumski del moĹžganov in se pomirijo. Spodbujata t. i. metodo odsevanja, ubeseditve Ä?ustev, ki ji sledi preusmeritev Ä?ustev.

V praksi to pomeni, da ko je otrok siten, starĹĄ ne reÄ?e nestrpno: “Nehaj trmariti!â€? ali “Kaj bi spet rad?!â€?, temveÄ? se spusti na njegovo viĹĄino oÄ?i in ozavesti dogajanje s prigovarjanjem: “Si ti malo jezen?â€? ÄŒe otrok odgovori nikalno, poskuĹĄa prepoznati drugo Ä?ustvo, Ä?e pritrdi naĹĄemu ugibanju, ga naprej vpraĹĄa, zakaj je jezen ali Ä?e ima idejo, v Ä?em tiÄ?i problem, to tudi ubesedi.

TakĹĄen pristop je bolj naporen, bolj zahteven, a Ä?e dobro pomislite, hkrati zelo uporaben tudi na odrasli ravni: kolikokrat svoje bliĹžnje ali prijatelje po poÄ?utju vpraĹĄate drugaÄ?e kot z besedami ‘Kako si’, ki so skoraj vljudnostna floskula, z avtomatiÄ?nim odgovorom “Dobro, pa ti?â€?. KakĹĄna razlika je, Ä?e se eden od partnerjev pri naraĹĄÄ?ajoÄ?i napetosti zveÄ?er po sluĹžbi doma za hip ustavi in namesto jeznega, z obÄ?utkom zadoĹĄÄ?enja prepojenega “Kaj si spet tako teÄ?en/teÄ?na in se jeziĹĄ name, ko pa ti jaz nisem niÄ?esar naredil/naredila?!â€? odzove s pavzo in nekaj minut kasneje z umirjenim vpraĹĄanjem: “Danes si videti utrujen. So zadnji dnevi naporni, kajne?â€? ali kaj podobnega. S tem bistveno laĹžje kot s “Pa povej Ĺže, kaj ti ne paĹĄe?!â€? in podobnimi neposrednimi pozivi pridemo do razumevanja poÄ?utja soÄ?loveka in doseĹžemo, da nam pove, kaj ga obremenjuje.

Prijaznost in umirjenost lahko s svojo moÄ?jo presenetita. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 7

S tridnevnimi prireditvami odpirajo Velenjsko plaĹžo Prihodnji konec tedna, vse od petka do nedelje, bodo ob Velenjskem jezeru potekale prireditve Skok v poletje Mira ZakoĹĄek

S sklopom prireditev Skok v poletje bo Mestna obÄ?ina Velenje uradno odprla letoĹĄnjo kopalno sezono. Pripravljajo tridnevni dogodek od petka, 21. junija, pa vse do nedelje, 23. junija.

V petek bo Glasbeno druĹĄtvo Overload med 17. do 2. uro za vse ljubitelje elektronske glasbe pripravilo Overlake Festival 2019. ÄŒlani Kluba vodnih ĹĄportov Velenje pa bodo Ĺže tradicionalno pri Ä?olnarni ob 21. uri s spustom sveÄ?k na gladino jezera obeleĹžili kresno noÄ?.

Sobota, 22. junija, je rezervirana za najveÄ?ji in najbolj atrakti-

Ĺ˝e tako dolga brada bo ĹĄe rasla Novi zapleti z obvoznico LuÄ?e – Svoje so povedali stroka, drĹžavna, lokalna politika obÄ?ani, kaj je ĹĄe potrebno za zaÄ?etek izgradnje – ZdruĹženje za trajnostni razvoj LuÄ?: Mi gledamo ĹĄirĹĄe Tatjana PodgorĹĄek

Projekt izgradnje obvoznice v LuÄ?ah tamkajĹĄnji Ĺžupan Ciril Rosc uvrĹĄa med infrastrukturne projekte z najdaljĹĄo brado v drĹžavi. OÄ?itno se bo ta ĹĄe podaljĹĄala. V lokalni skupnosti so o njej razmiĹĄljali Ĺže pred veÄ? kot 50 leti, pred nedavnim pa so se stvari znova zapletle.

Ustavitev postopkov

Rosc je potrdil, da jih je aprila Direkcija RS za infrastrukturo povabila na sestanek, na katerem so bili tudi predstavniki ZdruĹženja za trajnostni razvoj LuÄ?, ki vztrajno nasprotujejo trasi obvoznice, za katero je bil sprejet drĹžavni prostorski naÄ?rt (DPN). V zdruĹženju menijo, da gre za nepotrebno naloĹžbo, potrato denarja ter uniÄ?enje narave in trajnostnega razvoja, Âťvsi dosedanji obÄ?inski svetniki, velika veÄ?ina obÄ?anov pa jo je prepoznala kot najbolj optimalno in realno izvedljivo reĹĄitev prometne in protipoplavne problematike v kraju. Skupaj z ekipo sem znova argumentirano zagovarjal z DPN-jem sprejeto traso, ki predstavlja zadnji del protipoplavnih ukrepov v LuÄ?ah. Predstavniki direkcije so predlagali, da se do konca leta na ravni idejne zasnove naroÄ?i ĹĄe priprava dokumentacije za rekonstrukcijo obstojeÄ?e ceste skozi LuÄ?e ter traso obvoznice po levem bregu Savinje. Te ĹĄtudije bi potem primerjali z izbrano varianto po sprejetem DPN-ju. Do takrat naj bi mirovale vse aktivnosti, kot so odkupi zemljiĹĄÄ?, morebitni razlastitveni postopki, pridobivanje gradbenega dovoljenja in izbor izvajalca del. S tem predstavniki obÄ?ine nismo soglaĹĄali in tudi povedali, da nimamo mandata za tako odloÄ?itev. Smo pa ministrstvo pozvali k Ä?im prejĹĄnji izvedbi obvoznice.ÂŤ

7

MED VAMI

13. junija 2019

O predlogih direkcije so na nedavni seji luÄ?kega obÄ?inskega sveta razpravljali tamkajĹĄnji svetniki in vseh 9 prisotnih jih je te zavrnilo. Menili so (tako Rosc), da gre le za dodatno in nepotrebno zavlaÄ?evanje projekta, v katerega je bilo doslej vloĹženih Ĺže veÄ? kot 300 tisoÄ? davkoplaÄ?evalskega denarja. Ne razumem, je ĹĄe dejal, kako se lahko idejna zasnova primerja s sprejetim DPN-jem, kajti pri tem je sodelovala

Velenje – VzorÄ?enje reke Pake, ki ga opravlja laboratorij podjetja Eurofins ERICo Slovenija, je bilo lani opravljeno ĹĄtirikrat na treh merilnih mestih – Selo pri Velenju, pri vrtcu Vrtiljak in v Pesju ter dvakrat v Lepeni. Rezultati preiskav so pokazali, da je na vseh merilnih mestih kemijsko in ekoloĹĄko stanje reke Pake in Lepene dobro. V Ĺ aleĹĄki dolini monitoringe tekoÄ?ih voda kontinuirano opravljajo Ĺže od leta 2006. Stanje kakovosti reke Pake se v teh letih ni bistveno spremenilo.

V vzorcih vode so opravili fizikalno-kemijske analize (pH, kisik, specifiÄ?na elektriÄ?na prevodnost, motnost, trdota, suspendirane snovi, KPKd, BPK5, amonij, nitrat, nitrit, ortofosfat, sulfat, klorid, celokupni fosfor, celotna trdota, kadmij, svinec, Ĺživo srebro, nikelj, arzen, baker, bor, cink, krom, molibden, mangan) in preiskave bioloĹĄkih elementov kakovosti (fitobentos in bentoĹĄki nevretenÄ?arji). Na vseh merilnih mestih je bilo opravljeno tudi vzorÄ?enje reÄ?nih sedimentov.

Mestna obÄ?ina Velenje redno izvaja tudi monitoring jezerske vode. Rezultati prve letoĹĄnje analize kopalne vode Velenjskega jezera pri Ä?olnarni, ki je bila opravljena 1. junija, so pokazali, da je voda primerna za kopanje. vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje za obnovo ter ureditev previjalnice ter MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje za letovanje otrok iz socialno ogroĹženih druĹžin. Ob 19. uri bodo razglasili skupno viĹĄino zbranih sredstev in takrat bo Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? institucijama tudi simboliÄ?no podelil Ä?ek. Sledil bo koncert Luke Basija in Ines Erbus.

Mestna obÄ?ina Velenje za vzdrĹževanje Velenjske plaĹže, ki

v kopalni sezoni privabi veÄ? kot 100.000 obiskovalcev, namenja letno 160.000 evrov. Na izboru Naj kopaliĹĄÄ?e 2018, ki vsako leto poteka v organizaciji RTV Slovenija (na veÄ?jih radijskih postajah po vsej Sloveniji v sodelovanju s spletnim portalom Dobro jutro, Slovenija, sodeluje pa tudi Radio Velenje), je v kategoriji Naravna kopaliĹĄÄ?a Velenjska plaĹža zasedla prvo mesto.

metno ureditev. Investitor obvoznice je drĹžava, ona ima ĹĄkarje in platno v rokah. Ne vem, kaj je ĹĄe potrebno za zaÄ?etek gradnje. Svoje so povedali stroka, drĹžavna in lokalna politika, obÄ?ani na referendumu,ÂŤ je sklenil Ciril Rosc.

Alojz SeliĹĄnik, predsednik ZdruĹženje za trajnostni razvoj LuÄ?, je zavrnil, da bi imeli nasprotniki predvidene trase obvoznice pri tem osebne interese.

Danes je skozi LuÄ?e regionalna cesta, nekoÄ? je bilo to dvoriĹĄÄ?e med hiĹĄama.

stroka, vsi potrebni soglasodajalci, Ä?ez kopico filtrov je vse ĹĄlo, da je bila naposled sprejeta obstojeÄ?a varianta. Potrdili so jo z 92 % tudi njihovi volilni upraviÄ?enci na referendumu. ÂťPredlagana rekonstrukcija ceste skozi LuÄ?e je bila Ĺže preigravana in iz veÄ? razlogov prepoznana za neprimerno. Kot zanimivost naj dodam, da je priĹĄlo prav na dan seje obÄ?inskega sveta do prometne nesreÄ?e. Zaradi trÄ?enja avtobusa in kombija na najoĹžjem delu ceste skozi LuÄ?e se je ustvaril prometni zamaĹĄek in taki zastoji so v sezoni pogosti. Cesta skozi LuÄ?e ni primerna. Menim, da si LuÄ?ani, ki smo tudi davkoplaÄ?evalci, zasluĹžimo spodobno pro-

ven 'pljusk' v Velenjsko jezero. Ĺ˝e od 10. ure bodo obiskovalcem omogoÄ?ali raznolike brezplaÄ?ne ĹĄportne aktivnosti (odbojko na vodi, hojo po vodni gladini, slip'n slide tobogan s skakalnico v jezero, skakalnico v vodo za skoke s skejti, skiroji, kolesi in drugimi 'koleĹĄÄ?kastimi' rekviziti); Ä?lani akrobatske skupine Dunking Devils pa bodo podirali rekord skakalnice.

Rampi bosta obiskovalcem plaĹže na voljo cel vikend (Ĺže v petek popoldan in tudi ĹĄe v nedeljo cel dan). Sobotni Ĺžur se bo zaÄ?el ob 20. uri z razglasitvijo zmagovalcev Pljuska in koncertom skupin Drugo Dugme in Rock Partyzani.

Tudi nedelja, 23. junija, bo polna dogajanj. Beach food festival bo vse od 11. pa do 21. ure ponujal poletne okuse ĹĄtevilnih slovenskih kulinarikov. V okviru dobrodelne akcije 'OdreĹži drugaÄ?nost' bodo tudi letos frizerji iz celotne Slovenije zbirali prostovoljne prispevke za humanitarni namen. V nedeljo zbrana dobrodelna sredstva bo Mestna obÄ?ina Velenje, tako kot lani, podvojila in tako poveÄ?ala izkupiÄ?ek sredstev, namenjenih Centru za

Stanje vodotokov in jezera dobro

ÂťMi gledamo na ureditev prometa in s tem na razvoj LuÄ? ĹĄirĹĄe, v smeri trajnostnega razvoja, turizma, ohranitve narave in ĹĄe Ä?esa. Cesta bi morala biti posledica prostorskega naÄ?rtovanja in ne vzrok. Dejstvo je, da jo skozi LuÄ?e potrebujemo ne glede na obvoznico, Ĺžupan pa to vseskozi zavira. Zavzemamo se najprej za ureditev ceste skozi LuÄ?e, Ä?e pa bomo kljub temu obvoznico potrebovali, naj se zgradi na levem bregu reke Savinje, ne pa na edinem ravninskem delu od Logarske doline do LuÄ?. To je kapital, ki ga ne smemo zapraviti,ÂŤ meni Alojz SeliĹĄnik. đ&#x;”˛

TEDEN JEDI Z Ĺ˝ARA NA Ĺ˝AREÄŒEM OGLJU 17. - 21. 6. 2019 Restavracija Jezero PrivoĹĄÄ?ite si odliÄ?no ponudbo jedi z Ĺžara na oglje na letni terasi, s sproĹĄÄ?ujoÄ?im pogledom na jezero ‌ Rezervacije (0)3 586 64 62

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

13. junija 2019

Generacije pod kroĹĄnjo

Omejitve vpisa ne bo

V Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanj je Ĺživahno vse leto Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u SaĹĄa, Generacije pod kroĹĄnjo, ki ima prostore na trgu bratov Mravljakov, je Ĺživo vse leto. Namenjeno je ranljivim ciljnim skupinam prebivalstva, otrokom, priseljencem, Ĺženskam, invalidom in oskrbovancem. ÂťObiskovalci imajo vsak dan na voljo informiranje in neformalno druĹženje, ki predstavlja vzdrĹževanje socialne mreĹže. V okviru informiranja nudimo informiranje o storitvah s podroÄ?ja prepreÄ?evanja, obvladovanja in odpravljanja socialnih stisk in teĹžav. UdeleĹžencem nudimo kreativno preĹživljanje prostega Ä?asa. V srediĹĄÄ?e zahajajo vsak dan otroci po pouku, kjer konÄ?ujejo ĹĄolske obveznosti in Ä?as namenijo druĹženju z vrstniki. Priseljenke v srediĹĄÄ?u kvaÄ?kajo hobotnice za nedonoĹĄenÄ?ke, pletejo copatke za novorojenÄ?ke in se uÄ?ijo slovenskega jezika. V srediĹĄÄ?u imamo razne delavnice za otroke, pogovorne urice za starejĹĄe, kreativne in ustvarjalne delavnice, pravljice, medgeneracijske

bralne urice, predavanja za odrasle ‌ Prostor je namenjen vsem udeleĹžencem, v njem se lahko poÄ?utijo varne, zaĹželene in imajo na voljo preĹživeti svoj prosti

pogovorno angleĹĄÄ?ino, klepet ob skodelici Ä?aja, uÄ?no pomoÄ? za otroke in mladostnike, predavanja in podobno.ÂŤ Med poletnimi poÄ?itnicami ju-

jav preskromno za oblikovanje dodatnega oddelka. Po preuÄ?itvi argumentov, stanja prijav na sosednjih ĹĄolah in ĹĄolah v regiji, smo se odloÄ?ili za soglasje k tretjemu oddelku gimnazije," je zapisal v obrazloĹžitvi Pikalo. S pridobitvijo tretjega oddelka bodo na velenjsko gimnazijo lahko vpisali vse kandidate, ki so to namero izrazili. ÂťVztrajnost in dokazovanje o potrebi po odobritvi tretjega oddelka programa sploĹĄne gimnazije v Velenju sta se obrestovala,ÂŤ je odloÄ?itev ministrstva komentiral ravnatelj Gimnazije Velenje Rajmund Valcl in nadaljeval: ÂťSkupaj z Mestno obÄ?ino Velenje smo vztrajali pri dode-

litvi tretjega oddelka zaradi tega, ker menimo, da je potrebno uÄ?encem iz domaÄ?ega okolja zagotoviti nadaljevanje izobraĹževanje v njim najbliĹžji ĹĄoli. Ne nazadnje pa se dijaki v programe bliĹžnjih gimnazij, konkretneje v Celju, ne bi mogli vpisati, saj je zapolnila vsa vpisna mesta. Prosta mesta ima sicer gimnazija v Slovenj Gradcu, a smo menili, da se mnogi za vpis na njej ne bi odloÄ?ili, ampak bi se raje usmerili v druge programe.ÂŤ Po podatkih tudi demografska slika za prihodnja leta kaĹže porast ĹĄtevila dijakov, zato je priÄ?akovati dolgotrajnejĹĄo potrebo po treh oddelkih sploĹĄne gimnazije. đ&#x;”˛

tp

UNI 3 Ĺže sestavila novo ĹĄtudijsko leto UdeleĹženci se poÄ?utijo varno, zaĹželeno. (foto: arhiv Medgeneracijskega srediĹĄÄ?a)

Ä?as kvalitetno,ÂŤ pravi vodja Tina Jan. ÂťDelavnice in aktivnosti imamo tudi na lokacijah Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline, kjer udeleĹžencem ponujamo delavnice uporabe pametnih telefonov,

lija in avgusta bodo v Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanj vsak dan med 10. in 14. uro potekale aktivnosti za otroke. đ&#x;”˛

Enkrat tabornik, vedno tabornik TaborniĹĄtvo je naÄ?in Ĺživljenja, ki se prenaĹĄa iz roda v rod Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ÂťPri nas smo vsi taborniki. NajmlajĹĄa Manca, ki je ĹĄele dopolnila leto in pol, se Ĺže aktivno udeleĹžuje vseh taborniĹĄkih akcij, Kaja, ki bo letos dopolnila ĹĄest let, z nami v Ribnem tabori Ĺže od svojega prvega leta starosti. Lani je bila z nami tudi v Bovcu, kjer smo ĹĄoĹĄtanjski taborniki prviÄ? taborili,ÂŤ ponosno pove oÄ?ka Mitja Ĺ pacapan. Seveda je tabornica tudi partnerka in mamica Vesna. ÂťSpoznala sva se pri tabornikih.ÂŤ Ĺ˝ivijo v Ĺ empetru v Savinjski dolini, oba sta Ä?lana Ä?ete Zelenega zlata Polzela, ki je Ĺže skoraj Ä?etrt stoletja del Rodu Pusti grad Ĺ oĹĄtanj. ÂťNa prigovarjanje otrok na Osnovni ĹĄoli Vere Ĺ lander na Polzeli je Manica Ĺ torman, ki je bila pred tem zaposlena na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca v Pesju, organizirala taborniĹĄki kroĹžek in bila njgova mentorica.

TaborniĹĄka skupina je rasla in rasla ter hitro prerasla okvir taborniĹĄkega kroĹžka, zato se je povezala s prijatelji iz Ĺ oĹĄtanja. Ti so prijazno priskoÄ?ili na pomoÄ? z vodniki, materialom ‌ ZaÄ?ela se je skupna pot. Verjamem, da bo trajala ĹĄe dolgo,ÂŤ je pripovedoval, ko smo se s skupino tabornikov sreÄ?ali v mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj, kjer so pospravljali taborniĹĄke rekvizite in predmete, ki so v njihovem delovanju pustili poseben peÄ?at.

Kako bi opisal taborniĹĄko organizacijo? ÂťSmo mladinska organizacija, ki se trudi vzgajati mlade v odgovorne drĹžavljane, jim ponuditi priloĹžnost, da so v na-

Velenje – Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport je Gimnaziji Velenje odobrilo dodaten oddelek programa sploĹĄne gimnazije, za katerega so zaprosili zaradi izkazanega veÄ?jega vpisa, kot so v razpisu objavili prostih mest. Razpisali so 56 mest v dveh oddelkih, prejeli pa 73 namer.

Ministrstvo je predlog gimnazije za dodelitev ĹĄe tretjega oddelka najprej zavrnilo, po pozivu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a ministru Jerneju Pikalu in dodatnih utemeljitvah pa priĹžgalo zanj zeleno luÄ?. "Prvotno s tretjim oddlekom nismo soglaĹĄali zaradi mreĹže ĹĄol, poleg tega smo menili, da je ĹĄtevilo pri-

Razpisali bodo kar 52 kroŞkov – Nekateri aktivni tudi poleti Študijsko leto se v teh dneh ne izteka samo za mlajťo generacijo.

PoÄ?itnice so si prisluĹžili tudi organizatorji in sluĹĄatelji Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje.

V 46 kroĹžkih se je vse od oktobra sreÄ?evalo 667 ljudi v tretjem Ĺživljenjskem obdobju, ki bodo imeli moĹžnost izpopolnjevanja in druĹženja tudi v prihodnje. ÂťPredvidoma se vsi kroĹžki nadaljujejo tudi v prihodnjem letu, ob njih pa bomo razpisali tudi gibalni kroĹžek, ki ga bo vodila Dragica Mavec, kroĹžek o komuniciranju, ki ga bo vodila Diana JaneĹžiÄ?, bridge kroĹžek, v katerem bo mentorica NuĹĄa GoĹĄnik, kroĹžek vedske matematike, ki ga bo prevzel Frenk KadliÄ?ek, in kro-

Ĺžek recitiranje in pesniĹĄtvo, katerega mentorica bo naĹĄa nova Ä?lanica Nevenka Hvalec,ÂŤ je povedala predsednica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje Zdenka UrĹĄnik. Pojasnila je ĹĄe, da nameravajo za prihajajoÄ?e ĹĄtudijsko leto skupaj razpisati 52 kroĹžkov, vse informacije o njih pa bodo zainteresiranim sluĹĄateljem dostopne v biltenu, ki ga bo od konca avgusta ali zaÄ?etka septembra dalje mogoÄ?e dobiti na njihovem sedeĹžu.

Sicer pa za nekatere ĹĄe traja tudi tekoÄ?e ĹĄtudijsko leto. ÂťVeÄ?inoma je sicer konÄ?ano, godba veteranov naĹĄe univerze, citrarke in pevska skupina Lastovke pa ĹĄe nastopajo,ÂŤ je pojasnila UrĹĄni-

kova. V poletnih mesecih je v velenjski knjiĹžnici na ogled tudi razstava fotografskega kroĹžka z naslovom Moj domaÄ?i kraj skozi objektiv. ÂťNaj poudarim, da so bili sluĹĄatelji s kroĹžki, ki smo jih uvedli v tem letu na novo oziroma so dobili novega mentorja, zelo zadovoljni. Rok Rakun je kot mentor fotografskega kroĹžka pritegnil tolikĹĄno pozornost, da se vsi Ĺže veselijo prihodnjega ĹĄtudijskega leta. OdliÄ?na je bila tudi Lilianna Kadyrova, ki je ruĹĄÄ?ino pribliĹžala na veÄ? kot zgolj jezikovni naÄ?in, prav tako uspeĹĄen je bil tudi mentor na brenkalih Gorazd Planko. Skratka, leto, s katerim smo lahko zares zadovoljni,ÂŤ je ĹĄe izpostavila predsednica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje in napovedala, da si vsaj takĹĄnega obetajo tudi đ&#x;”˛ v prihodnje.

MedĹžimurci pripravili Ĺže 7. ÂťproĹĄÄ?ejeÂŤ

Zmotili smo jih pri popravljanju taborniĹĄkih rekvizitov v mestni galeriji: Kaja in Manca ter oÄ?ka Matija Ĺ pacapan, Jerneja VidemĹĄek in Vid Novak.

ravi, imajo stik z njo, jo zaÄ?utijo in skrbijo zanjo.ÂŤ Njegova mlada druĹžina veliko Ä?asa namenja taborniĹĄtvu. Sploh letos, ko Rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj obeleĹžuje 60-letnico in se bo (veliko se je Ĺže) zvrstilo veliko aktivnosti in so si zadali visoke cilje. ÂťV druĹžini je zaradi tega kar veliko prilagajanj, sluĹžbenih in zasebnih, da bomo lahko vse speljali. A z dobro voljo vse gre.ÂŤ Vid Novak, tudi on je pomagal pri pospravljanju rekvizitov, pa je tabornik Ĺže od svojega drugega leta starosti, celih 47 let. ÂťTaborniĹĄtvo mi je bilo poloĹženo v zibelko. Moji starĹĄi so ĹĄe vedno,

kljub visoki starosti del taborniĹĄke sredine. To je naÄ?in Ĺživljenja – enkrat tabornik, vedno tabornik. Tudi moji otroci, partnerka pa Ĺžal ne, ker ji ta naÄ?in ne ustreza.ÂŤ Ko ob jubileju gleda nazaj, ga vpraĹĄam, kaj mu bo za vedno ostalo v spominu. ÂťNepozabni so bili napadi na tabor, pa mrtva straĹža, kot smo ji rekli. Pri sedmih letih s prijateljem v temi sediĹĄ za ĹĄotorom. Same velike oÄ?i in uĹĄesa so te. SliĹĄiĹĄ milijon in milijon glasov ‌ To vsakemu taborniku za vedno ostane v spominu. Ko to premagaĹĄ, zmagaĹĄ.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ˝e sedmo leto zapored je Kulturno druĹĄtvo MedĹžimurje (KDM) pripravilo ÂťproĹĄÄ?ejeÂŤ.

ProĹĄÄ?eja ali proĹĄÄ?enja so v MedĹžimurju, pa tudi drugje prirejali ob veÄ?jih cerkvenih praznikih.

Navadno ob nedeljah so okoli cerkve postavili stojnice, kjer so prodajali lectova srca, medico, lesene igraÄ?e. Otroci so se vozili na ÂťringlĹĄpiluÂŤ, starĹĄi pa so pred kosilom pokramljali o razliÄ?nih temah, ki so jih pestile, se pozabavali in zaplesali.

Na zdaj Ĺže znanem trgu, neuradno imenovanem ÂťMedĹžimurskem trguÂŤ pri zgornji TrĹžnici, se je v soboto, 8. junija, zbralo skoraj 500 obiskovalcev proĹĄÄ?enja.

Na osmih stojnicah so se predstavili lectarji, Ä?ebelarji, prodajalci nakita, klekljarice iz Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje, Ä?lanice medĹžimurskega druĹĄtva iz Ljubljane z umetelno izdelanimi roÄ?nimi deli. Najbolj ÂťvroÄ?aÂŤ stojnica je bila stojnica, na kateri so Ä?lanice kulinariÄ?ne sekcije KDM pekle langoĹĄe, in mokra stojnica, kjer so se obiskovalci lahko okrepÄ?ali v vroÄ?em sobotnem dopoldnevu.

Kulturni program je vsako leto pester, z budnico so malce pred deveto uro priÄ?eli godci godbe na pihala Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje, program so

z neĹžnimi zvoki citer popestrile Marjanke, Ĺže drugiÄ? so s poskoÄ?no polko in ĹĄtajerskimi plesi ozraÄ?je dodatno ogreli plesalci folklorne skupine Grifon iz Ĺ empetra v Savinjski dolini. PrviÄ? so gostovali Veseli godci iz AndraĹža nad Polzelo.

Letos so v druĹĄtvu zaÄ?ele z vajami mlade tamburaĹĄice, ki so se v soboto prviÄ? predstavile. Seveda pa brez tamburaĹĄev KDM tudi tokrat ni ĹĄlo, ti so zaigrali na zaÄ?etku in na koncu programa.

Po konÄ?anem programu so se

skozi trg zapeljali starodobni kolesarji Kulturnice iz Gaberk in ob 12. uri sklenili pestro dogajanje. Vse dopoldne pa so v senci pod arkadami zgradbe slikali slikarji druĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov.

Skupna bera nastopajoÄ?ih tega dne je bila: 8 kulturnih druĹĄtev, 60 nastopajoÄ?ih, slabih 500 obiskovalcev in 35 Ä?lanov KDM, ki so organizirali dogodek.

Obiskovalci prireditve z veseljem priÄ?akujejo 8. medĹžimursko proĹĄÄ?eje. đ&#x;”˛

Vanja Blagus

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 9

Cilj je ĹĄe napredovati Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor je 20-letnico delovanja zaznamoval s koncertom, ki je bil za ljubitelje izvrstnega zborovskega petja prava poslastica Tina Felicijan Foto: Ksenija Mikor

Velenje, 1. junij – Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor (Ĺ APZ) je prviÄ? zazvenel leta 1999 in tistim, ki so kot dijaki delovali v velenjskih mladinskih zborih, ustvaril priloĹžnost za nadgradnjo zborovskega petja. Pod vodstvom Danice PireÄ?nik so nastopili na mnogih koncertih doma in po svetu. S tujih tekmovanj najviĹĄje zahtevnosti se je zbor vedno vraÄ?al kot zmagovalec v razliÄ?nih kategorijah in prejemnik zlatih plaket, najveÄ?ja uspeha pa je dosegel leta 2009 in 2010, ko je na mednarodnem tekmovanju v Varni v Bolgariji osvojil prvo nagrado v kategoriji meĹĄanih zborov in prejeli veliko nagrado Varne, naslednje leto pa je bil povabljen na prestiĹžno tekmovanje za Evropski Grand Prix 2010, kar je v dobri 30-letni tradiciji tega tekmovanja uspelo le petim najboljĹĄim slovenskim zborom. Ĺ APZ je izdal tri zgoĹĄÄ?enke, poÄ?aĹĄÄ?en je bil s plaketo Mestne obÄ?ine Velenje za izjemne glasbene doseĹžke, pevci pa so imeli tudi izjemno priloĹžnost sodelovati v tisoÄ?glavem zboru, ki je leta 2011 v Ljubljani in Zagrebu izvajal Mahlerjevo 8. simfonijo tisoÄ?ev pod taktirko slovitega ru-

9

KULTURA

13. junija 2019

skega dirigenta Valerija Gergijeva. Danes zbor zdruŞuje izkuťnje zrelih zborovskih pevcev in mladostno energijo ťtudentov. ŠAPZ je in bo vedno kamen gra-

dnik v izjemni zgodovini zborovske vokalne glasbe Ĺ aleĹĄke doline. Ĺ e vedno sodi med najboljĹĄe slovenske zbore. Je opomnik, da naĹĄe okolje potrebuje akademski pevski zbor takĹĄnega formata,ÂŤ smo lahko prebrali v publikaciji, ki je pospremila jubilejni koncert.

V prvem delu koncerta je zbor izvajal sakralno zborovsko literaturo. Odprl ga je s krstno izvedbo novitete mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana

z naslovom Gloria. To tristavÄ?no kantato je lani napisal prav po naroÄ?ilu Ĺ APZ za slavnostni koncert ob 20-letnici na pobudo Danice PireÄ?nik. Ta je hvaleĹžna

Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje za pomoÄ? pri izvedbi instrumentalne spremljave. Miran Ĺ umeÄ?nik je namreÄ? pripravil trobilni kvartet, sestavljen iz dijakov velenjske glasbene gimnazije, Davor Plamberger je igral timpane, Jan PuĹĄnik pa klavir.

Drugi del koncerta so zaznamovale slovenske ljudske pesmi, kronala pa ga je zadnja skladba, pri kateri so na oder stopili pevci, ki so v zboru peli v preteklih

letih. Aktualni sestav jih je izzval z Âťeno najbolj tehtnih skladb 20. stoletja na besedilo Ivana Cankarja OÄ?enaĹĄ hlapca Jerneja,ÂŤ je povedala zborovodkinja Danica

PireÄ?nik, ponosna in poÄ?aĹĄÄ?ena, da so se pevci, ki so se pred koncertom ponovno sreÄ?ali na vaji, tako razveselili drug drugega. ÂťZa vsakega dirigenta je velika nagrada, da se sreÄ?a z nekdanjimi pevci in z njimi pripravi spektakel, kakrĹĄnega smo imeli mi,ÂŤ je povedala po koncertu.

Za izjemnim zborom je izjemna zborovodkinja

Zborovodkinja in dirigentka Danica PireÄ?nik, Âťprva misel ob

besedi Ĺ APZ,ÂŤ in Âťsrce zbora,ÂŤ je z zborom leta 2002 na festivalu v GradeĹžu prejela plaketo za najboljĹĄega dirigenta tekmovanja, prav tako leta 2009, ko je Ĺ APZ prejel veliko nagrado Varne, na Poljskem leta 2017 pa je prejela nagrado za najboljĹĄega dirigenta tekmovanja po oceni ĹĄtudentov akademije za glasbo.

Za vse izjemne doseĹžke je prejela obÄ?insko priznanje, za doseĹžke v zborovski glasbo pa tudi drĹžavno odlikovanje – Gallusovo plaketo za prispevek k razvoju slovenskega zborovstva.

Po Ä?em se delo v Ĺ APZ razlikuje od dela z drugimi sestavi? ÂťPri akademskem pevskem zboru lahko posegam po literaturi, ki je najtehtnejĹĄa, najzahtevnejĹĄa in programe sem lahko oblikovala tako, da so zajemali vsa obdobja zborovske literature. Pri izboru sem lahko preizkuĹĄala tudi samo sebe in svoj domet,ÂŤ odgovarja.

Kaj odlikuje vrhunski zbor?

TehniÄ?na usposobljenost pevcev, izbor skladb, zvok zbora, interpretacija, medsebojni odnosi pevcev, naĹĄteva. ÂťPotrebno je veÄ?meseÄ?no zorenje, da doseĹže-

mo izvedbo, kakrĹĄno sem si zamislila. Vedno izbiram skladbe, katerih osnova je dobra poezija.

NajpomembnejĹĄe je namreÄ? na oder postaviti notranjo vsebino skladbe. O tej se veliko pogovarjamo in tako poglabljamo medsebojne odnose, ki temeljijo na odkritosti.ÂŤ Poudarja, da uspehu zbora botruje tudi dobro delovanje predsednikov in odborov, ki so Âťpridno sledili mojim hotenjem in uresniÄ?evali vse, kar je potrebno za dosego doloÄ?enega cilja. Pri tem sem imela res sreÄ?o in jo ĹĄe imam.ÂŤ Kaj pa prihodnost? Danica PireÄ?nik (kot Ĺžirantka na revijah po vsej Sloveniji) opaĹža, da mladi ljudje v tekmi s Ä?asom velikokrat ne utegnejo slediti poslanstvu petja v zboru. To se pozna tudi v Ĺ APZ. Mnogi Ĺ aleÄ?ani zapuĹĄÄ?ajo dolino in s teĹžavo redno obiskujejo vaje. Danes ima zbor okrog trideset Ä?lanov, v najboljĹĄih Ä?asih jih je ĹĄtel tudi petdeset.

A vseeno – zbor gre vedno naprej, pravi zborovodkinja. Vsaka vaja mora biti korak naprej.

To je moj cilj in moj moto,ÂŤ je sklenila ob jubileju. đ&#x;”˛

Monografija ob 100-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, 13. junija – V vili Bianci bodo danes ob 17. uri predstavili fotomonografijo, ki je nastala ob 100-letnici delovanja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Sodelovali bodo predsednik Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje dr. Gregor Jeromel, Alojz KriÄ?ej, eden najstarejĹĄih godbenikov po staĹžu, in vodja Urada za druĹžbene dejavnosti v Mestni obÄ?ini Velenje Drago MartinĹĄek. đ&#x;”˛

mz

Za konec Ä?rno-beli film

Poletna oaza glasbe

26. sezono Plesnega studia N so zaznamovali ĹĄe veÄ?ji uspehi plesalk in plesalcev kot pretekla leta

Lakefest je odprl sezono koncertnega dogajanja v Letnem kinu – 28. junija bo tam tradicionalni koncert ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta in tokrat v Ä?ast 10-letnice Letnega kina

Tina Felicijan Foto: Ksenija Mikor

nenehno raziskovanje, iskanje novih oblik izraĹžanja, novih tematik za obdelovanje. NamreÄ?, biti mora vedno aktualen, odziven na trenutne pojave v druĹžbi. To dobro poÄ?nejo Ä?lani naĹĄe srednjeĹĄolske skupine. Ti se dobro zavedajo sistema, ki jih Ĺželi ukalupiti, sami pa razmiĹĄljajo znotraj svojih

ĹĄenih srednjeĹĄolcev. Plesali so na Âťnavidezno lahkotno temo,ÂŤ pravi Nina Mavec Krenker in pojasnjuje: ÂťRaziskovali smo zgodovino gibljive slike, ujete na celulozni trak, ter vse, kar se ob snemanju filma dogaja. Tako so na odru bile filmske zvezde preteklega Ä?rno-belega Ä?asa, pa tudi reĹžiserji,

Velenje, 8. junij – Plesni studio N v Velenju Ĺže veÄ? kot Ä?etrt stoletja goji kulturo sodobnega izraznega plesa.

Vodja plesne ĹĄole Nina Mavec Krenker je ob zakljuÄ?ku letoĹĄnjega ĹĄolskega leta povedala, da je kot vsaka sezona tudi ta bila uspeĹĄna, jo je pa zaznamovalo veÄ? izjemnih doseĹžkov plesalk in plesalcev. Burja Podlesnik je na mednarodnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev prejela nagrado za najboljĹĄo izvedbo svoje plesne miniature. Plesalkam so se odprla vrata na kar nekaj veÄ?jih festivalov, ki so se Ĺže zvrstili med ĹĄolskim letom, nekaj 26. zakljuÄ?na produkcija Plesnega studia N ÄŒrno-beli film je s plesom prikazala minljivost in pa jih bo ĹĄe poleti. hkrati veÄ?nost gibljive slike.

Tudi skupine so se uspeĹĄno uvrĹĄÄ?ale na regijska sreÄ?anja okvirjev in zunaj njih. Sodobni ples vizaĹžisti, luÄ?karji in drugi, ki delujejo plesnih skupin, kmalu pa priÄ?akujejo pa je tisti, ki jim omogoÄ?a, da s svojo v zakulisju filma.ÂŤ Kot ob vsaki predstavi Plesnega stuinformacijo, koliko koreografij bodo ustvarjalnostjo stopijo korak desno ali lahko predstavili tudi na drĹžavnem levo in si dovolijo biti drugaÄ?ni, kot dia N so se obiskovalci tudi tokrat razneĹžili ob prvih plesnih korakih in kosreÄ?anju. ÂťZanimanja za sodobni ples druĹžba od njih zahteva.ÂŤ je veliko, imamo zelo stabilno bazo StarejĹĄi, mlajĹĄi in najmlajĹĄi ustvar- bacanjih najmlajĹĄih ter hkrati osupniplesalcev, ki delajo zelo dobro, ves Ä?as jalci v sodobnem plesu vsako sezono li nad izjemnimi sposobnostmi prise nam pridruĹžujejo novi, ki hitro na- zakljuÄ?ijo s tradicionalno skupno pro- povedovanja zgodb z gibi, ki so jih z predujejo,ÂŤ je povzela vtise sezone in dukcijo. Tako so se minulo soboto na vztrajnim treningom usvojili starejĹĄi odgovorila tudi na vpraĹĄanje, kaj nare- odru kulturnega doma Velenje pred- plesalci. đ&#x;”˛ kujejo trendi v sodobnem plesu. ÂťSo- stavili vsi – od tri- in ĹĄtiriletnikov, ki dobni ples je sam po sebi naravnan v obiskujejo plesno igralnico, do izku-

Tina Felicijan Foto: Vid JerÄ?iÄ?

Minulo soboto se je zakljuÄ?il 29. festival Dnevi mladih in kulture, ki ga prireja Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub. Sklepno dejanje so izvedli v Letnem kinu, kjer so s komercialno elektronsko glasbo ustvarili vzduĹĄje velikih festivalov. Lokalni ljubitelji tega Ĺžanra so imeli priloĹžnost plesati na ritme priljubljenega in uveljavljenega DJ Claya Clemensa, ki je prviÄ? gostoval v Velenju. Pritegnil je veliko rosno mladih, pa tudi moĹže v modrem, ki so s psom preiskovali obiskovalce in marsikomu prekriĹžali naÄ?rte za uĹživanje prepovedanih drog. Ĺ aleĹĄki ĹĄtudenti se bodo druĹžili tudi poleti, ĹĄe prej pa bodo pomagali obujeni dijaĹĄki sekciji izvesti festival ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta Park s5 dogaja, ki bo z druĹžabnim in kulturnim programom v gimnazijskem parku dijakom popestril prve poÄ?itniĹĄke dneve.

10 let Letnega kina

Letos mineva deset let, odkar je veÄ? kot 40 mladih VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov v Ä?ast 50-letnice Velenja obudilo udarniĹĄkega duha in izvedlo mladinsko delovno bri-

gado z geslom Gremo se uĹĄvicat!. Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru, veÄ? kot dve desetletji zasut z zemljo in zaraĹĄÄ?en z drevesi, je tako ponovno postal oÄ?arljivo prizoriĹĄÄ?e za razne prireditve. Navdihuje mladinske in kulturne organizacije, da ga z raznolikim programom spreminjajo v koncertni oder, plesiĹĄÄ?e, gledaliĹĄÄ?e, tabor, indijansko vas, retro dnevno sobo, reciklirnico, telovadnico, ustvarjalnico, kuhinjo, uÄ?ilnico

na prostem, drsaliĹĄÄ?e, kino, skratka – prizoriĹĄÄ?e za najrazliÄ?nejĹĄa doĹživetja.

LetoĹĄnji koncert ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta Mladinski kulturni klub eMCe plac s partnerji posveÄ?a desetletnici udarniĹĄke akcije, ki je obudila Letni kino. V petek, 28. junija, ob 21. uri pripravlja vrhunsko glasbeno doĹživetje s Kataleno, Prismojenimi profesorji bluesa in Vasjo Mihajlovićem – Woodyjem. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

13. junija 2019

Iste zgodbe, dva zorna kota Pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman ter etnologinja, publicistka in bibliotekarka dr.

Jerneja FerleĹž sta predstavila zbirko novel Maribor, paralaksa Tina Felicijan

Ĺ aleĹĄki literat Peter Rezman se je po veÄ?letnem sodelovanju s pisateljico Jernejo FerleĹž, eno naĹĄih vodilnih etnologinj, podpisal pod zbirko desetih novel Maribor, paralaksa. Za tem, ko sta se spoznala na nekem literarnem dogodku, sta zaÄ?ela prebirati dela drug drugega. Petra Rezmana so ĹĄe posebej pritegnile njene zgodbe, ki jih je po etnoloĹĄkih zakonitostih pisala za nedeljsko izdajo VeÄ?era. ÂťOpisovala je stare fotografije predvsem iz Maribora, tudi portrete neznanih MariborÄ?anov, skratka – s temi opisi je listala nazaj v preteklost. Zame to niso bili navadni Ä?lanki, temveÄ? literarni izdelki, ki sem jih z uĹžitkom prebiral. Njihova posebnost pa je bila, da je na koncu vsakega zapisa preĹĄla iz etnoloĹĄke analize fotografije v literarno zgodbo,ÂŤ je o izhodiĹĄÄ?u za sveĹžo zbirko povedal soavtor Rezman, ki je FerleĹževi predlagal, da poskusi svoje zgodbe literarno razĹĄiriti. V teh letih jih je nastalo deset, zajemajo obdobje v letih med 1850 in 1970. VeÄ?ina se dogaja v Mariboru, zato tudi takĹĄen naslov. ÂťBesede paralaksa danes marsikdo ne pozna, v preteklosti pa je bila fotografom zelo znana. Gre za to, da je bila slika, ki jo je fo-

tograf videl skozi kukalo, vedno nekoliko zamaknjena glede na to, kar je pokril objektiv. Paralaksa je kot med dvema razliÄ?nima glediĹĄÄ?ema v eno smer. Torej, dva sva pisala o istem dogodku iz dveh razliÄ?nih zornih kotov in od tod izhaja naslov,ÂŤ je pojasnil pisatelj.

siÄ?ni (sicer ne razpolagam s statistiko) slednja ne izgublja svoje vrednosti in pomena. Moje izkuĹĄnje z bralci so bolj ali manj pozitivne. Zdi se mi, da situacija v Sloveniji trenutno ni tako problematiÄ?na za knjige, kot je za avtorje. Obstaja neverjetno veli-

veÄ?jo sreÄ?o v Ĺživljenju, ko sem dobil nagrado fabula za knjigo Skok iz koĹže, ki mi je odprla vrata v slovenske zaloĹžbe, zato danes nimam takĹĄnih teĹžav. Se mi pa zdi ĹĄkoda, da ljudje (za moj okus) berejo relativno lahke knjige, medtem ko je bera slovenske proze izjemno bogata.

Imamo nekaj avtorjev svetovnega formata, ki ostajajo zaprti v Sloveniji, ker imamo relativno

â?ą

Na prvi javni predstavitvi knjige v Mariboru so obiskovalci knjigo razgrabili. 18. junija ob 19.19 pa bo predstavitev v KnjiĹžnici Velenje.

Petra Vidali, Jerneja FerleĹž in Peter Rezman, ki je povedal: ÂťZelo sem zadovoljen s samim delom, s pristopom, vesel, da se je ta ideja uresniÄ?ila v tako imenitni podobi.ÂŤ (Foto: Gregor Salobir)

KakĹĄen je sodoben odnos do slovenske pisane besede?

ÂťMislim, da vsemu tarnanju navkljub in tako imenovanim groĹžnjam elektronske knjige kla-

ka konkurenca kakovostnih avtorjev, zaloĹžbe imajo svoje uredniĹĄke politike, skratka zelo teĹžko je priti do relativno ugledne, stabilne zaloĹžbe, ki da avtorju honorar. Verjetno sem imel naj-

je, da delajo dobro in da so na pravi poti.

Sezono so konec maja zakljuÄ?ili s prijetnim koncertom z naslovom Mi Ĺ marÄ?ani znamo peti in to obÄ?instvu v dvorani tudi dokazali. Na odru so se jim letos pridruĹžili le domaÄ?i sestavi: mladinski pevski zbor Osnovne ĹĄole Bratov Letonja, ki ga sestavljajo uÄ?enci od 6. do 9. razreda osnovne ĹĄole, ljudski pevci Prijatelji, ki so letos praznovali svo-

jo 25-letnico delovanja in so v Ĺ martnem ob Paki skorajda nepogreĹĄljivi, ter moĹĄki pevski zbor Franca KlanÄ?nika, ki po praznovanju 60-letnice nadaljuje s polno paro naprej, saj jim dobrih pesmi in idej kar ne zmanjka.

Da je bil koncert tako odliÄ?en, ima zasluge tudi Barbara TrebiĹžan, ki je napisala scenarij o bontonu. VeÄ? kot odliÄ?no sta v vlogi dveh ne preveÄ? olikanih obiskovalcev prireditve nastopila Ä?lana

neurejen sistem prevajanja, konkurenca v svetu je tudi velika ‌ Ampak prepriÄ?an sem, da se kakovostnih zgodb bere veÄ?, kot se jih je pred dobo interneta, Ä?eprav smo pod neskonÄ?nim pritiskom hitrih, kratkih novic. Verjamem, da se bodo ljudje prej ali slej vrnili k iskanju svojega miru ob branju romanov ali daljĹĄih in bolj tehtnih Ä?lankov,ÂŤ razmiĹĄlja Peter Rezman, optimistiÄ?en gleđ&#x;”˛ de prihodnosti knjige.

Za zakljuÄ?ek sezone koncert ÄŒlani meĹĄanega pevskega zbora Ĺ martno ob Paki, ki ga vodi MatjaĹž KaÄ?, so sklenili ĹĄe eno pestro pevsko sezono. Leto je prineslo veliko lepega. Znova so izpeljali tradicionalni boĹžiÄ?no-novoletni koncert z gostjami – vokalno skupino Cvetke, s katero so stkali prave prijateljske vezi. Ĺ˝e petiÄ? so marca v goste povabili klapo Kampanel, ki je znova do zadnjega kotiÄ?ka napolnila kulturni dom v Ĺ martnem ob Paki in v kraj pripeljala zvoÄ?ne valove Dalmacije. Prav tako je zbor sodeloval na 49. obmoÄ?ni reviji odraslih pevskih zborov Pa se sliĹĄ' v LuÄ?ah in se uvrstili na nadaljnje tekmovanje. Uspeha so pevci zelo veseli, saj dokazu-

Robidi priznanje za glavno moĹĄko vlogo Ĺ marje pri JelĹĄah – V dvorani kulturnega doma v Ĺ marju pri JelĹĄah je pred nedavnim potekal regijski izbor ljubiteljskih gledaliĹĄkih skupin, prijavljenih za Linhartovo sreÄ?anje, ki bo septembra v Postojni.

Nanj se je od 16 prijavljenih iz regije SaĹĄa, Celjske in KoroĹĄke uvrstilo tudi GledaliĹĄÄ?e Velenje, in sicer s predstavo Divjad.

So pa na prireditvi podelili tudi regijska priznanja posameznim ljubiteljskim ustvarjalcem. Nagrado za najboljĹĄo moĹĄko vlogo je prejel JoĹže Robida za vlogo Martina v predstavi GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem iz Ĺ martnega ob Paki: Kaj pa Leonardo?, avtorja Evalda Flisarja. đ&#x;”˛

tp, foto: Vojka Miklavc

GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem Mateja PotoÄ?nik in TomaĹž PotoÄ?nik, ki ju je o bontonu zagotovo dobro pouÄ?il povezovalec programa Franc FuĹžir, ki zboru vedno z veseljem priskoÄ?i na pomoÄ?.

V Ĺ martnem ob Paki je pesem res doma. Radi pojejo in peti znajo, so prepriÄ?ani nastopajoÄ?i, kar je dokazala tudi skladba, ki so jo zapeli ob koncu letnega koncerta: O, Ĺ martno moje! đ&#x;”˛

Dominika Portić

Sun and Sea Ona Gams ÄŒepaitytÄ—

“Mi boĹĄ namazal hrbet, v redu? Kupila sem nama novo sonÄ?no kremo. Kaj je tu napisano? Dajva prebrati. Morala bi biti dobra. Daj mi, prosim, oÄ?ala. V tej torbi. PoiĹĄÄ?i,â€? – zapoje gospa srednjih let zraven leĹžeÄ?emu moĹĄkemu, preden zaÄ?ne glasno prebirati etiketo s sonÄ?ne kreme.

SliĹĄi se kot obiÄ?ajen pogovor sosedov na plaĹži na obiÄ?ajno vroÄ? dan pod vroÄ?im soncem. Gre pa za odlomek iz libreta za sodobno opero-performans “Sun and Sea (Marina)â€? (avtorice RugilÄ— BarzdĹžiukaitÄ—, Vaiva GrainytÄ—, Lina LapelytÄ—), ki je letos na 48. BeneĹĄkem bienalu dobila goreÄ?e pomembnega zlatega leva. Predstavljajte si torej plaĹžo – in sebe na njej, ali ĹĄe bolje: opazujte vse od zgoraj – vroÄ?e sonce, sonÄ?na krema, pisane kopalke, potne dlani in noge. Utrujene okonÄ?ine leno leĹžijo na mozaiku brisaÄ?. Predstavljajte si tu pa tam ĹĄe krik otrok, smeh, lajanje psa, zvok od voziÄ?ka za sladoled nekje v daljavi. Muzikalno in pomirjujoÄ?e valovanje morja. Ĺ umenje plastiÄ?nih vreÄ?k v vetru, njihovo umirjeno lebdenje – kot kakĹĄnih meduz – daleÄ? od obale. Rjovenje vulkana, letala, motornega Ä?olna. Potem – zbor pesmi: pesmi vsakdana, pesmi anksioznosti in dolgÄ?asa, pesmi skoraj o niÄ?emer. Pod vsem tem: poÄ?asno ĹĄkripanje in vzdih izÄ?rpane in izpraznjene Zemlje. To Ĺživo instalacijo plaĹže v Ä?asu letoĹĄnjega beneĹĄkega bienala najdemo v prostorih Marina Militare, ki je tako prviÄ? letos odprto za obiskovalce. Na 35 tonah baltskega peska pribliĹžno 20 sodelujoÄ?ih vsako soboto od 10.00 do 18.00 ure neprekinjeno izvajajo to genialno uprizoritev ranljivosti naĹĄe zemlje in nas samih. V Benetkah – kako simboliÄ?no. Narediti dobro umetnost na temo klimatskih sprememb je neverjetno teĹžko, predvsem zaradi njene manifestne vsebine, ki programira moralizacijo, ki se ji obÄ?instvo rado izogiba oz. je njegov domet koliÄ?insko omejen. Sun and Sea se te kritike naĹĄega Ä?asa loti z neverjetno preprostostjo, lahkotnostjo in eleganco, preko zgodb in prispodob naĹĄega vsakdana in ravno zato je tako uspeĹĄen. V enournem performansu se razliÄ?ne zgodbe, ki jih predvajajo pojoÄ?a telesa na barvnih brisaÄ?ah, poÄ?asi prerastejo v globalni mozaik, vsesploĹĄni zbor ekosistema. PlaĹža se opazuje iz pozicije sonca, torej od zgoraj – kot da bi Ä?loveĹĄtvo bilo samo majhne ĹžuĹželke. Dovoli tudi doloÄ?eno distanco – lahko se identificiraĹĄ z dogajanjem ali obratno – si narediĹĄ, da le-to sploh ni tvoj problem (kako poznano). Ta slika leĹžernih poÄ?itnic je seveda samo brezbriĹžna povrĹĄina: telesa pod vplivom Ä?asovnega toka in vroÄ?ine skrivajo obÄ?utek konca – zaÄ?asnosti in ranljivosti zemlje in Ä?loveĹĄtva. O tem pa med svojimi poÄ?itnicami ne razmiĹĄljamo ravno, kajne. A tu Ĺže sonÄ?no kremo lahko preberemo kot apokaliptiÄ?no groĹžnjo, ki se poÄ?asi, a globoko vpije v naĹĄe telo. Krema za hiperobÄ?utljivo koĹžo, kot prebere gospa srednjih let v 23. ariji z naslovom Bossa nova sonÄ?ne kreme. Ĺ e prej pa med obiÄ?ajnimi opravili na plaĹži, vkljuÄ?no z igranjem kart, brskanjem po pametnem telefonu, sprehajanjem psa, igro z Ĺžogo, prebiranjem knjig in modnih revij ali malico – sliĹĄimo raznorazne vsakdanje zgodbe v prevleki opernih glasov. O problemih z letalskim voznim redom zaradi izbruha vulkana, zaÄ?udenja o pozimi rastoÄ?ih gobah in boĹžiÄ?u brez snega (a je to sluÄ?ajno velika noÄ??), spominih na normalno otroĹĄtvo, novostih na podroÄ?ju 3D tiskalnikov in neĹĄtete druge. Kot pravi kuratorka projekta Lucia Pietroiusti, umetnost lahko poveĹže stvari, ki so videti tako oddaljene, ne da bi jih poenostavila. Lahko prevzame in te prisili, da razmiĹĄljaĹĄ, razmiĹĄljaĹĄ s svojo glavo – in to ravno zaradi svojih Ĺživljenjskih izkuĹĄenj. Sun and sea poleg tega je odprto tudi za sodelovanje vsakega obiskovalca. S predhodno registracijo lahko vsak od nas za 3 ure postane del zgodbe. Potrebujete samo kopalke in brisaÄ?o ter razpoloĹženje za brezbriĹžne poÄ?itnice na plaĹži.

Za na konec pa za vse nas, ki se prve letoĹĄnje poletne dni pritoĹžujemo Ä?ez prekomerno viĹĄino temperature zrak: Ĺ anson za preveÄ? sonca: Moje veke so teĹžke, Moja glava je omotiÄ?na, Lahko in prazno telo, V steklenici ni veÄ? vode. đ&#x;”˛

Feri LainĹĄÄ?ek in romska skupina Del Tuha Velenje, 13. junij – Nocoj (v Ä?etrtek) ob 20. uri se bo na terasi vile Herberstein zaÄ?el literarno-glasbeni veÄ?er s pisateljem in pesnikom Ferijem LainĹĄÄ?kom in romsko glasbeno skupino Del Tuha. ÄŒarna noÄ?, kakor je poimenovana prireditev, bo obiskovalce ob glasbeni spremljavi popeljala po prizorih LainĹĄÄ?kovih romanov in verzov. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

13. junija 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Nikoli se ne prenehamo uÄ?iti Znanja ni nikoli dovolj. Pravijo, da se uÄ?imo celo Ĺživljenje, saj nam to na pot nenehno natresa nova spoznanja in izkuĹĄnje, na katere se je treba pripraviti, da smo jim glede na svoje moĹžnosti in sposobnosti lahko Ä?im bolje kos. Prav tako je treba obnavljati tisto, kar Ĺže vemo, kajti v primerih, s katerimi se ne sreÄ?ujemo zelo pogosto, znamo kakĹĄno stvar pozabiti.

Ena do takih ÂťstvariÂŤ je varnost pri delu.

Predavanje in izpit je pred nedavnim ÂťdoletelÂŤ tudi zaposlene naĹĄe druĹžbe. Mislili smo, da vemo vse, kako je treba ravnati ob morebitnem poĹžaru, kako daleÄ? mora biti od nas ekran raÄ?unalnika, kakĹĄna je pravilna drĹža pri naĹĄem ÂťorodjuÂŤ, uporaba gasil-

1. REBEKA DREMELJ – Ĺ e verjamem 2. ROK LUNAÄŒEK – Kaj vse je videlo Ĺže morje 3. NINA PUĹ LAR – Svet na dlani Ĺ e verjamem je naslov najnovejĹĄe skladbe Rebeke Dremelj, s katero napoveduje tudi izid njenega prihajajoÄ?ega, Ĺže sedmega albuma.

Skladba nosi moÄ?no sporoÄ?ilo, v videospotu zanjo pa vidimo ljudi, ki jih je Ĺživljenje postavilo pred teĹžke preizkuĹĄnje. nega aparata in ĹĄe in ĹĄe. Pravilni odgovori na nekatera vpraĹĄanja so bili dokaj zviti, nanje si pravilno odgovoril, Ä?e si dobro prisluhnil in vpraĹĄanje nekajkrat prebral. Vsi smo izdelali, tudi oblikovalec TomaĹž GerĹĄak in vodja radijske tehnike Mitja ÄŒretnik, ki imata v naĹĄi druĹžbi na podroÄ?ju varstva

pri delu ĹĄe posebne zadolĹžitve. Seveda se ob tem vsi zavedamo, da smo z obnovitvijo znanja poskrbeli za Âťpreventivo in kurativoÂŤ na podroÄ?ju varstva pri delu ne le v sluĹžbi, ampak tudi v domaÄ?em okolju. đ&#x;”˛

tp, foto: mz

V spotu nastopajo najboljĹĄi slovenski paraplavalec Darko Ä?urić, umetnica Ana Rogel ter profesionalna plesalka na invalidskem voziÄ?ku Barbara Ĺ amperl.

GLASBENE novice

Katy Perry za novo uspeĹĄnico uporabila skladbo norveĹĄke pevke Katy Perry je pred kratkim objavila novo skladbo z naslovom Never Really Over, ki je precej podobna pesmi Love You Like That norveĹĄke pevke Dagny. ÄŒeprav sta si skladbi precej podobni, pa ne gre za ĹĄe eno krajo, saj je Perryjeva norveĹĄko pevko o uporabi skladbe obvestila in pridobila njeno dovoljenje. Originalna pesem je sicer iz leta 2017 in je del debitantskega albuma Dagnyjeve, ki ga bo konÄ?ala v prihodnjih mesecih.

Priznala je, da je vesela, da ji je Perryjeva sporoÄ?ila svoje namere, saj je v zadnjih letih to vse prej kot stalna praksa glasbenikov, ki skladbe uporabljajo brez dovoljenj. Verjetno se ji bo tudi poplaÄ?alo.

Balladero in Jadranka Juras predstavljata novo skladbo Po sedmih letih se z novo skladbo Ĺ e Ĺživim v duetu znova predstavljata prijatelja in ustvarjalca na glasbeni sceni Balladero in Jadran-

ka Juras. Avtor skladbe Dominik Bagola, ki pod imenom Balladero deluje Ĺže od leta 2012, se je tokrat novega singla lotil v lastni produkciji, pri konÄ?nem miksu pa je znova sodeloval z ameriĹĄkim producentom Bobbyjem MacIntyrejem, s katerim sta sodelovala Ĺže pri njegovi prvi ploĹĄÄ?i Club Deuce. V okviru slednje je izĹĄla tudi skladba ÄŒe bi, prvi skupni singl Dominika in Jadranke. Skladba Ĺ e Ĺživim je sicer optimistiÄ?na balada, ki v Ä?asu hitrega tempa stavi na mirnejĹĄe tone. Po albumu Perfect You, ki je izĹĄel leta 2016 in na radijske valove prinesel verjetno najbolj znano Balladerovo skladbo Zlati Ä?asi, je skladba Ĺ e Ĺživim prva nova skladba, s katero Balladero nadaljuje unikatno zaÄ?rtano pot glasbenega ustvarjanja.

Carlos Santana z novim albumom Africa Speaks MehiĹĄko-ameriĹĄki kitarist Carlos Santana razveseljuje svoje oboĹževalce z novim albumom Africa Speaks. Kot pove Ĺže na-

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL KLATEĹ˝I - Nekaj kar se pozabi 2 ANSAMBEL ZEME - SreÄ?a najine ljubezni 3 PRLEĹ KI KVINTET - Reci ali me ljubiĹĄ 4 ANSAMBEL SPEV - RdeÄ?elaska 5 ANSAMBEL BOJSI - Ne, ne bom 6 ANSAMBEL PETAN - Stari hrast 7 ANSAMBEL ROKA KASTELCA - ÄŒeprav si ne priznava 8 CIK CAK KVINTET - Daj no daj 9 MARCELA IN - Ta pesem ni ljubezenska 10 VRAĹ˝JI MUZIKANTI - Po domaÄ?e mal drugaÄ?e

www.radiovelenje.com slov, je glasbenik navdih zanj naĹĄel v afriĹĄkih ritmih. 71-letni glasbenik je album napovedoval Ĺže nekaj Ä?asa, tudi s skladbama Candombe Cumbele in Yo Me Lo Merezco. Santana je sicer zaslovel konec 60. in v zaÄ?etku 70. let s svojim prepoznavnim zvokom – meĹĄanico rocka, bluesa in latinskoameriĹĄke glasbe. Do danes je izdal ĹĄtevilne albume, revija Rolling Stone pa ga uvrĹĄÄ?a med 100 najboljĹĄih kitaristov vseh Ä?asov. V svoji zbirki priznanj ima deset grammyjev in tri latino grammyje.

Leta 1999 je sloves doĹživel tudi z uspeĹĄnico Smooth z danes kultnega albuma Supernatural.

vaĹĄkem – CMC Festival, v upanju, da jim uspe prepriÄ?ati tudi hrvaĹĄke posluĹĄalce. Pesem gre hitro v uho, hrvaĹĄki tekst pa nas popelje v res pravo poletje, ko razmiĹĄljamo le ĹĄe o morju, soncu in poÄ?itnicah.

Rihanna najbogatejĹĄa glasbenica na svetu Rihanna, ki ni le pevka, temveÄ? tudi uspeĹĄna podjetnica, saj je oblikovala lastno linijo lepotnih izdelkov in kolekcijo spodnjega perila ter odprla lastno modno hiĹĄo

ANETTE Po uspeĹĄnem sodelovanju s 6pack ÄŒukurjem pri skladbi Dej pleĹĄ pevka Anette predstavlja novo skladbo Odmev, ki jo je tudi tokrat ustvarila v sodelovanju z avtorjem Alexom Volaskom. Pesem je lahkotna, gre hitro v uho in prinaĹĄa pozitivno poletno vzduĹĄje.

ALYA

VroÄ?e odslej tudi Vruće V zadnjem Ä?asu opaĹžamo vse veÄ? poskusov slovenskih glasbenikov, ki se pogumno podajajo na zahtevno hrvaĹĄko trĹžiĹĄÄ?e. Tako so tudi BQL, Nika Zorjan in Isaac Palma posneli hrvaĹĄko razliÄ?ico priljubljenega poletnega hita VroÄ?e, in sicer v sodelovanju z glasbenimi prijatelji, ki delujejo pod okriljem Raaya in Marjetke Vovk.

Gre za uspeĹĄnico, ki jo je lansko leto Raay lansiral z izvajalci ĹĄova Slovenija ima talent. Brata PiletiÄ?, Nika in Isaac so se s pesmijo podali tudi na najveÄ?ji pop festival na Hr-

zelo NA KRATKO

Fenty, je s 600 milijonov dolarjev premoĹženja po izraÄ?unih ameriĹĄke revije Forbes postala najbogatejĹĄa glasbenica na svetu. Na Barbadosu rojena 31-letna pevka je tako prehitela Madonno, Celine Dion in Beyonce. Soprog slednje, 49-letni hip-hop zvezdnik Jay-Z, pa je po navedbah Forbesa postal prvi milijarder na svetu med raperji.

Svoj imperij je zgradil na glasbi, nepremiÄ?ninah, modi in naloĹžbah.

Alya je uspeĹĄno nastopila ne enem najveÄ?jih hrvaĹĄkih glasbenih festivalov, CMC festivalu v Vodicah. Pozornost je pritegnila z drznim stylingom in energiÄ?nim ter seksapilnim nastopom na odru. V polno je zadela s poletno skladbo Sedam dana na moru, ki jo v slovenski razliÄ?ici Ĺže poznamo kot Dobro jutro Ĺživljenje.

ZALA IN GAĹ PER Zala Kralj in GaĹĄper Ĺ antl po uspeĹĄnem nastopu na Evroviziji predstavljata novo pesem z naslovom Come to me. Tokrat je pesem v angleĹĄÄ?ini, s Ä?imer

nameravata doseÄ?i tudi posluĹĄalce drugod po svetu. Za ta namen sta se tudi preimenovala v Zalagasper. Pri ustvarjanju pesmi sta sodelovala z dunajskim producentom Nikodemom Milewskim.

ISAAC PALMA Isaac Palma je posnel novo pesem, tokrat v sodelovanju s priljubljeno hrvaĹĄko skupino Vigor. Za zdaj se mu sicer ĹĄe ni bilo potrebno uÄ?iti jezika naĹĄih sosedov, saj je svoj verz v skladbi Ĺ atori zapel kar v ĹĄpanĹĄÄ?ini. UÄ?enje hrvaĹĄÄ?ine pa je naloga, ki ga ĹĄe Ä?aka.

SAN DI EGO Zasedba San Di Ego je pred nekaj tedni predstavila pesem Osamljeno dekle, drugo skladbo z njihovega prihajajoÄ?ega tretjega albuma, ki naj bi izĹĄel jeseni.

Za ljubezensko balado so zdaj posneli ĹĄe videospot, pod katerega se je podpisal Perica Rai, Primorec, ki velja za enega vodilnih reĹžiserjev videospotov slovenskih izvajalcev. Posneli so ga na gradu Socerb.

Naš čas, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

13. junija 2019

frkanje » Levo & desno «

Hitro, hitreje …

Tudi Velenje in Slovenj Gradec sta dobila hitro avtobusno linijo za povezavo z Ljubljano. Glede na počasno rojevanje hitre ceste bodo take hitre povezave gotovo še dolgotrajna rešitev.

Selitev Začela se je prenova velenjskega bazena. To pa nikakor ne bo edini razlog, da računajo, da bo v Velenjskem jezeru letos še več kopalcev.

⏫

Ondan sta se na »hauptplacu« v Šoštanju besedno dotaknila dva umetnika, on Jani Napotnik zapisovalec gibljivih slik in šoštanjskih zgodb, ona Bojana Planina scenaristka, režiserka in etnografska raziskovalka, občasno desna roka znanemu filmskemu producentu iz Letuša Tomiju Čonkašu. »Ti, Bojana, kaj pa ti tu brez snemalca Tomota?« Ona njemu nazaj le … »Ti, Jani, kaj pa ti tod postopaš praznih rok naokrog?!«

⏫

Umetniške duše verjamejo, da morajo »gledati s srcem,« ker je »bistvo očem skrito.« A Vojka Miklavc se je naučila, da pri slepih miših to ne pomaga kaj prida. »Gledam in iščem, a ne vidim in ne najdem. Tale trik z odprtim srcem in zaprtimi očmi sploh ni tako enostaven, kot se zdi.«

⏪

Težko bi se Jože Pirečnik (prvi z leve) – vodja nogometnega kampa Martinko, ki ga organizira NK Šmartno 1928, ter mednarodni nogometni sodnik Matej Jug pogovarjala o čem drugem kot o nogometu. Jože Mateju: »Kamp bo, pa čeprav so nekateri mučkali in mučkali.« Čvek je menda slišal, da je ta Jožetu odgovoril: »Veš, tudi meni mečejo nekateri pridno polena pod noge, a vztrajam.

Vztrajnost je lepa čednost.«

Mladoletni španski spletni vplivnež Kanghuana Rena, bolj poznan po vzdevku ReSet, je v želji po čim več ogledih na svojem Youtube kanalu objavil (pre)drzen izziv: v piškot Oreo, ki je običajno napolnjen s sladko belo kremo, je namazal zobno pasto. Na ulicah Barcelone je nato ta piškot ponudil brezdomcu, ki je po zaužitju bruhal.

Vse skupaj je ReSet seveda tudi posnel in videoposnetek potem objavil na spletu, ob tem pa še pripisal, da »je mogoče šel predaleč, a si je brezdomec zdaj vsaj očistil zobe.« Posnetek so s spleta že umaknili, sodišče pa je mladostniku pripisalo tudi 15 mesecev zaporne kazni in nekaj manj kot 20 tisoč evrov denarne kazni. Čeprav ReSetu zaradi starosti v zapor menda ne bo treba, pa se ga bo verjetno dotaknila še ena odločitev sodišča: začasno so mu namreč onemogočili uporabo njegovega profila na YouTubu, kar pomeni, da posnetkov ne bo mogel objavljati nadaljnjih pet let.

Kanadski amaterski fotograf Steve Biro se je pred kratkim odpravil v zavetišče za ujede, da bi naredil nekaj lepih fotografij veličastnega beloglavega orla, ki se imenuje Bruce. Ta je pod budnim očesom svojega vodnika izvajal različne prelete in nizke lete nad gladino vode, skratka manevre, po katerih so beloglavi orli dobro znani. Stevu je uspelo fotografirati spektakularen prilet Brucea, ki z več kot dvometrskim razponom

kril nikogar ne pusti ravnodušnega. »Tisti dan sem naredil na stotine fotografij, a ta je bila res nekaj posebnega. Nisem pa vedel, da bo slika postala tako popularna,« je dejal fotograf in pristavil, da Bruce tisti dan sicer ni bil ravno najboljše volje: »Dejansko me je poskušal pomesti na stran, motilo ga je, kje stojim.« Takoj ko je šel Steve s kamna, na katerem je stal, je tega namreč zasedel Bruce.

Nekateri še vedno očitajo, da je Velenje preveč rdeče.

Bo želeni referendum nekaterih prava rešitev, da bi bilo Velenje res bolj zeleno?

Novi okusi Okusi so različni, to ne velja le za kulinariko, še za marsikaj drugega. Kaj je na tem področju novo, bomo lahko jutri znova videli in okusili tudi na velenjski promenadi. Kakšni so novi »okusi« na področju naše politike, lahko opažamo domala vsak dan. Pri tem vedno ne uživamo.

Glavno mesto Kljub dvomom nekaterih smo lahko ponosni! Saj slišimo, da je za kitajski Hisense Velenje glavno mesto Evrope.

Poetična resnica

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Za spletni izziv Čudovita pozabil na človekovo fotografija dostojanstvo slabovoljnega orla

Rdeče – zeleno

Lastniki mačk so občutljivejši in bolj ustvarjalni

Ljudje, ki se odločajo za domačo žival, bodo verjetno izbrali tisto vrsto, ki dopolnjuje njihov značaj in življenjski slog. Študija treh univerz (Florida, Carroll in Marquette), v kateri je sodelovalo 600 študentov z domačimi živalmi, razkriva, zakaj. Izsledki razkrivajo, da so lastniki psov bolj ekstrovertirani, lastniki mačk pa občutljivejši in bolj ustvarjalni. Študija je pokazala tudi, da so lastniki mačk ljudje, ki vedno zagovarjajo svoja stališča in svoje interese.

Pasji lastniki so po naravi bolj odločni, radi ukazujejo, so pa tudi bolj zabavni in pozitivni, radi pomaga-

jo drugim in večkrat tvegajo od tistih, ki imajo doma mačko. Slednji so inteligentnejši, samostojnejši in bolj abstraktni.

in se noče premakniti,« so šaljivo pisali po spletnih družbenih omrežjih.

Med nedavnim obiskom Donalda Trumpa se je v Londonu zbralo kar nekaj protestnikov, a nihče ni bil tako vztrajen in prikupen kot Larry, vladni maček iz ulice Downing. Belosivi mešanček je budno opazoval dogajanje in se celo postavil v kader, ko so fotografi v objektiv ujeli zakonca Trump z zakoncema May. Zadal pa si je še pomembnejšo nalogo: odločil se je braniti Trumpov predsedniški avtomobil. Postavil se je pod vozilo in se ni hotel premakniti. Nekateri so ga zato označili za najbolj trmastega protestnika tega dne. »Velike težave z varnostjo, saj se je vladni maček Larry utaboril pod Trumpovo limuzino

popoldne nek moški slekel, nato pa brez varnostnih pasov splezal na ograjo mostu Tower Bridge v Londonu ter si tam privoščil nekaj trenutkov sončenja na 65 metrih višine. S svojim dejanjem

Sončenje na Najbolj londonskem Tower trmast Bridgu? protestnik Pred kratkim se je na sončno

Bolje čaša nežne poezije kot kozarec močne pijače.

Naš oder Znano je reklo, da je ves svet en sam oder. Pomemben bo tudi velenjski, čeprav ne bo tako velik. Seveda so tudi tu taki, ki (še vedno) menijo, da bo za to mesto prevelik, »prenapihnjen«. Pa ne bo, saj je »evropski«.

Vroče je, vroče Po tem ko smo dolgo tarnali nad hladom, so nas vendarle dosegli bolj vroči dnevi. Vendar je pri nas še vedno tako, da vroči dnevi niso edini razlog, da nekaterim zavre kri.

Ni še konec

je ustavil promet ter mimoidoče, ki so strmeli v zastrašujoč prizor.

Policisti pa so se odločili celo za zaprtje mostu. Moški je v sončenju užival malo več kot eno uro, nato pa skočil v reko pod mostom. Policija je potrdila, da so ga zavestnega našli s pomočjo rešilnega čolna, utrpel pa naj bi le manjše poškodbe. Most je ostal zaprt tudi nekaj časa po incidentu.

Ko nekateri slavijo zmago, ker da je ustavno sodišče »ustavilo« Polzelo in Braslovče ter s tem »pognalo« hitro cesto, »civilniki« svarijo pred prehitrim slavjem. Nekatera železa so še v ognju.

Ljubezen Ni res, da nas nihče ne mara.

Nekateri naši sosedje imajo Slovenijo zelo radi. Predvsem Italijani in Madžari.

Boleče vprašanje Zakaj Ahilova peta boli mene?!

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 13

Urbano kmetijstvo kot gradnik Velenja Velenje ima zanimivo prakso urbanega kmetovanja, ki je del mestnega Ĺživljenja od samega zaÄ?etka in ima ĹĄtevilne pozitivne druĹžbene uÄ?inke Tina Felicijan

Urbano in kmetijstvo sta na videz nezdruĹžljiva pojma. Urbano naj bi izkljuÄ?evalo kmetijstvo, kmetijstvo pa v urbanem ni moĹžno. Vendarle pa tudi v urbanih okoljih kmetujemo. ÂťIzsledki kaĹžejo, da je kmetijstvo del mest, odkar mesta obstajajo. Sodobne razliÄ?ice urbanega kmetijstva pa so se zaÄ?ele v obdobju industrializacije, ko so se ljudje zaÄ?eli mnoĹžiÄ?no preseljevati iz ruralnih okolij v mesta, kjer so se pojavljale teĹžave s prehransko oskrbo. Ljudje s podeĹželja so bili vajeni samooskrbnega Ĺživljenjskega sloga, imeli so veĹĄÄ?ine pridelovanja hrane, zato so zaÄ?eli izkoriĹĄÄ?ati prazne povrĹĄine za kmetovanje. V zadnjih desetletjih pa so se po Evropi in Severni Ameriki razcvetele nove oblike participativnih urbanih vrtov, ki so namenjeni razliÄ?nim profilom ljudi in doseganju najrazliÄ?nejĹĄih druĹžbenih uÄ?inkov – izobraĹževanju, druĹženju, poveÄ?evanju prehranske samooskrbe, ozelenjevanju, izvajanju raznih aktivnosti za vkljuÄ?evanje ranljivih druĹžbenih skupin,ÂŤ je urbano kmetijstvo nekoÄ? in danes povzel dr. Jani Kozina z Geografskega inĹĄtituta Antona Melika ZRC SAZU. V sodobnem Ä?asu lahko zasledimo razliÄ?ne urbanistiÄ?ne trende ozelenjevanja odprtih urbanih povrĹĄin, ozelenjene arhitekture in urbanega kmetijstva. ÂťTe je spodbudila Ĺželja po ustvarjanju

bolj prijetnega, zdravega, obogatenega urbanega okolja, prehranski varnosti, okoljevarstveni trendi,ÂŤ pojasnjuje Mojca KodriÄ?, ki skrbi za podroÄ?je kmetijstva in urbanega vrtnarjenja v Mestni obÄ?ini Velenje. ÂťÄŒedalje veÄ?jo popularnost in porast razliÄ?nih

Urbano kmetovanje v Velenju je primer dobre prakse

Do razmaha industrije na prelomu 19. v 20. stoletje je bilo kmetijstvo primarna dejavnost na obmoÄ?ju danaĹĄnjega Velenja.

Graditelji Velenja so si prizade-

kasneje (z leta 2008 sprejetim pravilnikom) sistemsko uredila vrtiÄ?karstvo in omogoÄ?ila njegov nadaljnji razvoj.

Danes poleg poÄ?itniĹĄkega naselja Kunta Kinte ob Velenjskem jezeru, kjer je 250 parcel, MOV vrtiÄ?karstvu namenja dve obmo-

JoĹžica RamĹĄak, Jani Kozina in Mojca KodriÄ?

oblik vrtiÄ?karstva in kmetovanja v mestih lahko pripiĹĄemo hitri urbanizaciji sodobne druĹžbe. VeÄ? kot polovica svetovnega prebivalstva Ĺže Ĺživi v mestih. Zato je potreba po prehranski samooskrbi tudi v mestih vedno veÄ?ja,ÂŤ pa jo dopolnjuje Jani Kozina.

vali, da bi vsaj deloma ohranili zeleno in sonÄ?no okolje. Ob koncu 70. let se je v Velenju na degradiranih obmoÄ?jih in praznih zemljiĹĄÄ?ih zaÄ?elo naÄ?rtno urejanje vrtiÄ?karskih dejavnosti, h katerim sta spodbujala Premogovnik in Mestna obÄ?ina, ki je

Razprava o urbanem kmetijstvu je potekala ob predstavitvi knjige DruĹžbeni vidiki urbanega kmetijstva. Soavtorica knjige je poleg Janija Kozine, Mateje Ĺ mid Hribar, SaĹĄe Poljak IsteniÄ? in Jerneja Tirana tudi VelenjÄ?anka Nela Halilović. Knjiga obravnava urbano kmetijstvo kot inovativno in uÄ?inkovito orodje za doseganje ĹĄirĹĄih druĹžbenih uÄ?inkov, ki se navezujejo na sodelovanje v odloÄ?evalskem procesu, socialno vkljuÄ?evanje in trajnostni urbani razvoj. V njej je na primeru Velenja predstavljeno urbano kmetijstvo kot gradnik mesta.

Ä?ji: v industrijski coni ob ĹželezniĹĄkih tirih, kjer bo potrebno zaradi izgradnje hitre ceste vrtiÄ?ke podreti in jih nadomestiti na drugi lokaciji, in v BevÄ?ah, kjer je trenutno 81 vrtiÄ?kov, obmoÄ?je pa omogoÄ?a ĹĄiritev za dodatnih 70 vrtiÄ?kov. Neregulirani obmoÄ?ji, na katerih ljudje vrtnarijo na lastno pest, a obÄ?ina vseeno nadzoruje njihove aktivnosti, pa sta vzhodni del naselja Lipa in del Stare vasi, kjer bo obÄ?ina zaradi ĹĄirjenja industrijsko-poslovne cone vrtnarjenje sÄ?asoma ukinila.

Ker vrtiÄ?karstvo omogoÄ?a bolj kakovostno preĹživljanje prostega Ä?asa, rekreacijo in veÄ?jo prehransko samooskrbo prebivalcev, si na obÄ?ini Ĺželijo pobud prebival-

ÄŒeprav je Slovenija zelena deĹžela, ima malo kmetijskih povrĹĄin. Evropsko povpreÄ?je znaĹĄa 26 arov kmetijske zemlje na prebivalca, v Sloveniji jih je le osem. *** Po podatkih svetovne organizacije za hrano je 15 odstotkov hrane na globalni ravni pridelane v urbanih okoljih. Tudi pridelek Ä?ebel je v marsikaterem urbanem okolju veÄ?ji kot na podeĹželju, kjer je preteĹžno monokulturno kmetijstvo zelo onesnaĹženo s pesticidi. *** Slovenija nima nacionalnih smernic za razvoj urbanega kmetijstva. Jih pa imajo nekatere lokalne skupnosti. Pet od enajstih mestnih obÄ?in, med njimi tudi MOV, ima pravilnik ali odlok, ki ureja urbano vrtiÄ?karstvo. Drugje je ta dejavnost povsem stihijska. *** OĹ Mihe Pintarja Toleda je prvi vrt dobila Ĺže leta 1984. Na njem so otroci pridelovali zelenjavo za pripravo ĹĄolskih malic. Po veÄ? kot 20-letnem premoru je nova pobuda za vrtiÄ?kanje na ĹĄoli vzniknila leta 2013. V vrtnarski kroĹžek se vsako leto vkljuÄ?i veÄ? otrok. *** Za razvoj urbanega kmetovanja je kljuÄ?en obojestranski interes prebivalcev in odloÄ?evalcev, ki smiselne ideje uporabnikov vrtov podprejo z zagotavljanjem zemljiĹĄÄ? in osnovne infrastrukture.

cev za nadaljnji razvoj urbanega kmetijstva. Pozdravljajo tudi ideje o skupnostnih vrtovih v samem mestu, pravi Mojca KodriÄ?. Ĺ˝elijo pa si, da bi vrtiÄ?karji izboljĹĄali svoj odnos do pravil, ki jih doloÄ?a obÄ?ina. Nemalo je tudi povzroÄ?anja ĹĄkode na tujih gredicah.

VrtiÄ?kanje v vrtcih in ĹĄolah

V sklopu razliÄ?nih akcij je skoraj vsak vzgojno-izobraĹževalni zavod dobil kako visoko gredo.

Na OĹ Mihe Pintarja Toleda, ki je bila zgrajena tako, da omogoÄ?a urbano kmetovanje v atrijih med uÄ?ilnicami, pa uÄ?enci ne vzgajajo le nekaj grmiÄ?kov zeliĹĄÄ? in jagod, paÄ? pa pod mentorstvom uÄ?iteljice razrednega pouka JoĹžice RamĹĄak celo sezono (tudi med poletnimi poÄ?itnicami) skrbijo za pestro zasajen vrt. Pripravijo zemljo, sejejo

Delijo donirano hrano

Projekt Donirana hrana v Sloveniji od leta 2013 koordinira Zveza Lions klubov Slovenije, idejo za projekt pa so dobili pri evropski Lions zvezi. Gre za zbiranje hrane tik pred potekom roka, ki jo donirajo trgovski centri, in razdeljevanje zbrane hrane ljudem, ki Ĺživijo v pomanjkanju. Tako trgovski centri zniĹžajo stroĹĄke uniÄ?enja hrane, socialno ogroĹženi so bolje prehranjeni, predvsem pa se krepi odnos do hrane kot primarne dobrine.

Marca leta 2014 se je v projekt vkljuÄ?il tudi velenjski Lions klub in ob podpori Rotary kluba, RdeÄ?ega kriĹža, zdruĹženja upokojencev, Centra za socialno delo, Socialnih demokratov, Mestne obÄ?ine Velenje in drugih zaÄ?el zbirati in razdeljevati viĹĄke hrane iz lokalnih trgovskih centrov. Za to jih je motiviralo Âťosnovno vodilo in moralna vrednota, da se hrana ne zavrĹže in se je ne uniÄ?uje. Kajti zagotovo so v vsakem okolju ljudje, ki hrano potrebujejo, ne morejo pa si je privoĹĄÄ?iti.

Morda je zdaj, ko je kriza minila in smo v obdobju konjunkture, teh ljudi manj. A vsekakor je hra-

no potrebno porabiti,ÂŤ je povedal predsednik Lions kluba Velenje Igor Meh, ponosen, da so se druĹĄtva in posamezniki hitro odzvali klicu na pomoÄ? pri izvajanju projekta, za to pa namenili svoj prosti Ä?as.

Prostovoljci vsak zveÄ?er po konÄ?anem obratovalnem Ä?asu – tudi ob vikendih in praznikih

â?ą

– obredejo trgovine, zberejo pripravljene tople jedi, sendviÄ?e, kruĹĄno pecivo, sadje in zelenjavo ter vse spravijo v skladiĹĄÄ?u, urejenem v Domu za varstvo odraslih. Nato napravijo pakete, zjutraj pa hrano prevzamejo prostovoljci DruĹĄtva upokojencev Velenje, DruĹĄtva Invalid Konovo in MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline ter jih na osnovi urejenih seznamov razdelijo socialno ogroĹženim posameznikom in druĹžinam.

Najprej so hrano zbirali v Mercator Centru, nato sta se pridruĹžila oba InterSpara, Spar, z leto-

pakiranja in razdeljevanja, profesionalizirali in organizirali preko javnih del. Preden poveÄ?ajo obseg zbiranja, morajo urediti tudi pogoje skladiĹĄÄ?enja, ki trenutno ne omogoÄ?ajo skladiĹĄÄ?enja veÄ?je koliÄ?ine hrane. Poleg tega bi potrebovali primeren prostor za razdeljevanje hrane, kjer bi jo upraviÄ?enci lahko prevzeli.

Kako projekt doĹživljajo prostovoljci?

Tisti, ki v projekt Donirana hrana vlagajo svoj prosti Ä?as, to poÄ?nejo zaradi ljudi, ki hrano prevzemajo. ÂťKo smo pred

đ&#x;”˛

â?ą

ĹĄnjim letom oba Hoferja, za sodelovanje v projektu pa se zdaj zanimajo tudi Mercator TrĹžnica, Lidl, Jager in TuĹĄ, je na sreÄ?anju prostovoljcev ob 5-letnici projekta poroÄ?al vodja projekta Stane Breznik. Celotna logistika projekta postaja velik zalogaj. Zato si v Lions klubu Ĺželijo, da bi vsaj en del zbiranja hrane, predvsem pa

Akcija poteka v 28 krajih po Sloveniji. V njej sodeluje Ĺže 92 trgovin. Letno donirajo okrog 350 ton hrane, ki bi jo sicer morali uniÄ?iti.

in sadijo, negujejo nasade, pobirajo pridelke, jih vlagajo, kuhajo sokove, skratka nauÄ?ijo se vseh korakov do samooskrbe s hrano in tako dobivajo praktiÄ?ne nauke za Ĺživljenje. ÂťLetos je v kroĹžek vpisanih Ĺže 79 uÄ?encev. Otroci spoznavajo povezanost procesov in bitij v naravi, pomen vode za Ĺživljenje, primernega podnebja za kmetovanje, nauÄ?ijo se uporabljati primerno orodje, prepoznavati bolezni rastlin, pripravljati ekoloĹĄka ĹĄkropiva, ne nazadnje pa je vrt priloĹžnost, da se sprostijo v naravi. ÄŒeprav so to mestni otroci, zelo radi delajo na vrtu. Verjamemo, da lahko s tovrstno vzgojo prispevamo k veÄ?jemu zavedanju pomena zdrave, doma pridelane hrane in spodbudimo k prehranski samooskrbi v odrasli dobi,ÂŤ je povedala JoĹžica RamĹĄak.

Ĺženska nam je po dveh tednih prevzemanja hrane povedala, da ĹĄele zdaj lahko poje kos kruha, ne da bi pomislila, kaj bo jedla jutri. Torej ĹĄe veÄ? hrane moramo razdeliti med tiste, ki so srameĹžljivi. Mi nikomur ne razkrijemo, kdo so upraviÄ?enci, zato nam ljudje lahko zaupajo.ÂŤ Ivanu se zdi

Lions klub Velenje Ĺže pet let uspeĹĄno vodi projekt Donirana hrana, ki prepreÄ?uje uniÄ?evanje uĹžitne hrane in socialno ĹĄibkejĹĄim omogoÄ?a dostop do nje Tina Felicijan

13

REPORTAŽA

13. junija 2019

REKLI SO â?ą

ÂťUpam, da v vaĹĄih srcih soÄ?utje in Ĺželja, da pomagate drugim ljudem, ne bosta zamrla,ÂŤ je prostovoljcem dejala podĹžupanja MOV Darinka Mravljak in se jim v imenu obÄ?ine zahvalila za njihov prispevek k skrbi za ĹĄibkejĹĄe.

Prostovoljec ÂťUĹživamo, Ä?e lahko delamo dobro delo.ÂŤ

petimi leti hrano razdelili prvim upraviÄ?encem in videli, kako se jim je s tem izboljĹĄal Ĺživljenjski standard – ena Ĺženska si je lahko plaÄ?ala socialno zavarovanje, druga je lahko obdrĹžala avto –, smo spoznali, koliko jim ta hrana pomeni,ÂŤ je povedal prostovoljec Ladislav BraÄ?iÄ? iz DruĹĄtva Invalid Konovo. ÂťV teh ĹĄtirih mesecih, odkar s svojo ekipo razdeljujem hrano, sem doĹživel toliko Ä?ustev, spoznal toliko zgodb, da sem vzhiÄ?en,ÂŤ pa je dejal prostovoljec Ivan Druks iz DruĹĄtva upo-

kojencev Velenje.

Prostovoljca ste ĹĄe povedala, da bi prav priĹĄla pomoÄ? institucij pri doloÄ?anju kriterijev oziroma iskanju upraviÄ?encev. Ne toliko zato, da je ne bi dobivali tisti, ki imajo dovolj stabilno finanÄ?no stanje, temveÄ? predvsem zato, da bi jo dobili tisti, ki se tako sramujejo svoje uboĹžnosti, pravi Ladislav, da za pomoÄ? ne zaprosijo. ÂťMed nami Ĺživijo ljudje, ki so celo delovno dobo preĹživeli v nekem podjetju, danes pa ne morejo dostojno Ĺživeti. Ena

Pri prevzemu in razdeljevanju hrane meseÄ?no sodeluje okrog 55 prostovoljcev, ki so skupaj opravili Ĺže skoraj 12 tisoÄ? prostovoljnih ur.

Razdelili so Ĺže veÄ? kot 100 ton hrane (27 ton sadja in zelenjave ter toplih jedi, 550 tisoÄ? kosov peciva) v skupni vrednosti blizu 500 tisoÄ? evrov.

najboljĹĄi kriterij informacija iz prve roke ali od ust so ust. Namesto da ste laÄ?ni, se zanesite na diskretnost prostovoljcev in sami prosite za donirano hrano. ÄŒe poznate koga, ki jo potrebuje, pa podajte informacijo prostovoljcem, da bodo lahko vzpostavili stik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

13. junija 2019

Ĺ˝e skoraj 50 let pevskega prijateljstva Trdo delo, vztrajnost, moÄ?na Ĺželja in petje s srcem Pevska zbora Ĺ olskega centra Velenje in Gimnazije Theodor Heuss iz Esslingena prijateljujeta Ĺže dolgih 46 let, vrhunec pa predstavljajo vsakoletni koncerti, eno leto v Velenju in drugo v Esslingenu. Tudi letoĹĄnje sreÄ?anje obeh zborov, ki je potekalo od 16. do 19. maja v Esslingenu, je minilo v izjemno prijetnem vzduĹĄju. ÄŒasi so se in se bodo spreminjali, vendar prijateljske vezi, ki so zgrajene na takĹĄnih temeljih, kot je sodelovanje teh

dveh zborov, presegajo vse okvire Ä?asa in trenutne mode.

Na pot v Esslingen se je letos odpravil velenjski zbor, ki je novembra lani dobil novo vodstvo.

Pod taktirko magistrice zborovskega dirigiranja Alenke PodpeÄ?an, ki je bila prav tako nekdanja Ä?lanica zbora Ĺ CV, so pevci pripravili izjemno zanimiv program, s katerim so v petek, 17. maja, oÄ?arali obiskovalce na skupnem koncertu v dvorani Gemeindehalle Altbach. Zbor

sta na pot v NemÄ?ijo pospremila tudi ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl in direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik. LetoĹĄnje sreÄ?anje je bilo nekoliko posebno tudi zaradi ĹĄtevilnih sprememb in menjav na obeh straneh. NemĹĄki zbor letos zapuĹĄÄ?a predani in izjemno prizadevni dirigent Wolfram Bolsinger, ki se bo v zgodovino njihovega zbora in naĹĄega sodelovanja zapisal z zlatimi Ä?rkami. Vodil ga je kar 27 let in bil s svojim entuziaz-

mom gonilna sila zbora in sodelovanja. Taktirko je predal svoji dolgoletni pevki v zboru, zadnja let pa tudi sodelavki na ĹĄoli, gospe Lili Track, ki jo je na vodenje njihovega zelo ĹĄtevilnega zbora Ĺže nekaj Ä?asa pripravljal. Za izjemno dobro sodelovanje sta se ravnatelja Valcl in PogorelÄ?nik gospodu Bolsingerju zahvalila in mu podarila spominski srebrnik ter oljno sliko dijaka umetniĹĄke gimnazije Ĺ˝ige Kelenca. Prijateljstvo pa sta navezali tudi obe no-

vi dirigentki, ki sta izrazili veselje nad sodelovanjem, saj sta obe nekdanji pevki v zborih in sodelovanje poznata Ĺže iz svojih gimnazijskih let.

Dijaki pevci so bivali pri druĹžinah, kar je ĹĄe posebna priloĹžnost, da utrdijo prijateljske vezi in ne nazadnje tudi preizkuĹĄajo svoje znanje tujih jezikov. DruĹžine so jih izjemno gostoljubno sprejele, prav tako pa smo bili priÄ?a pestremu spremljevalnemu programu. Ogledali smo si Es-

slingen, bili na sprejemu v mestni hiĹĄi, v soboto smo imeli izlet v Ulm, kjer je v katedrali z najviĹĄjim cerkvenim zvonikom na svetu Ä?udovito zazvenela slovenska pesem. Ravnatelj gimnazije Theodor Heuss gospod Michael Burgenmeister je skupaj z naĹĄim ĹĄolskim vodstvom izrazil veselje in navduĹĄenje nad novo energijo, ki jo prinaĹĄajo spremembe, in obljubil, da nas ponovno obiĹĄÄ?ejo v Velenju maja 2020. đ&#x;”˛

JoĹžica PleĹĄnik

Stara sablja znova povezala generacije Na enodnevnem taboru za odrasle Stara sablja so se tudi letos zdruĹžile razliÄ?ne generacije iz ĹĄtevilnih organizacij in izvedle celo vrsto druĹžabnih in kulturnih aktivnosti Tina Felicijan

Velenje, 5. junij – Mladinski center Velenje je Ĺže Ä?etrto leto zapored organiziral medgeneracijsko druĹženje v Letnem kinu – enodnevni tabor Stara sablja, ki je namenjen povezovanju razliÄ?nih starostnih in druĹžbenih skupin za veÄ?jo socialno vkljuÄ?enost ĹĄibkejĹĄih posameznikov. Pri organizaciji in izvedbi programa so sodelovali odrasli prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje pod mentorstvom Andreja Cvernjaka in dijaki prostovoljci Ĺ olskega centra Velenje pod mentorstvom MaĹĄe KolĹĄek. Aktivnosti za udeleĹžence iz Doma za varstvo odraslih Velenje in DruĹĄtva HiĹĄa pa so pripravili Ä?lani raznih organizacij.

Po jutranji telovadbi, ki jo je izvedla MaruĹĄa Bohte iz Vadbenega centra Energija, so Ä?lani velenjskega druĹĄtva petankarjev organizirali trening za udeleĹžence in turnir v petanki. Albin Inkret je izvedel delavnico afriĹĄkega bobnanja. NeĹžka Cestnik iz

DruĹĄtva kreativnih idej Magnolija je pripravila plesne delavnice za starejĹĄe, nato pa tudi nastopila v kulturnem programu in predstavila orientalski ples, medtem ko je MaĹĄa KolĹĄek predsta-

je bil, ko sem se na tleh slikal z psom Vilijem. Ob sva bila utrujena. VĹĄeÄ? mi je bilo, da smo nastopali z bobni in seveda ĹĄe ples z MaĹĄo.ÂŤ Tudi Fadili Smajić je bilo druĹženje vĹĄeÄ?, igrala je Petan-

Tuzla – To so sestavine, ki so pevce mladinskega pevskega zbora OĹ Karla Destovnika-Kajuha Ĺ oĹĄtanj pod vodstvom odliÄ?ne zborovodkinje Metke Berk in korepetitorke Klementine Rednak MeĹžnar spremljale na poti v Tuzlo, kjer so se od 6. 6. do 8. junija udeleĹžili prestiĹžnega tekmovanja Lege Artis. Ĺ˝e na vajah so zapeli s takim Ĺžarom, da so uÄ?iteljici spremljevalki Matejo ÄŒokelc in Sabino Ĺ˝nidar spravili v solze, njihov nastop na tekmovanju pa je bil ĹĄe samo nadgrajen. Tudi sodniki so bili navduĹĄeni, saj so jih povabili v Grand Prix, tekmovanje za 1. mesto. Na odru so zablesteli kot profesionalni pevci

vila flamenko. Glasbenik Janko Stopar je poskrbel tudi za glasbeno kuliso zabavnega druĹženja, ki je mnoge pripravilo do plesa.

Kako so tabor Stara sablja doĹživeli udeleĹženci? Veseli so bili, da so lahko za en dan zamenjali vsakodnevno okolje in sreÄ?ali nove obraze, se razgibali in naklepetali v prijetnem ambientu ter ustvarili lepe spomine. Vinko Kotnik iz DVO je sporoÄ?il: ÂťNajveÄ?ji ĹĄov

ko, za lep prejem in animacijo pa se zahvaljuje prostovoljcem. Ana RamĹĄak ji je pritrdila: ÂťBilo mi je zelo vĹĄeÄ?, druĹžba, postreĹžba, naĹĄ plesni nastop, vse je bilo super.

Letos sem bila prvikrat in tudi ne zadnjikrat.ÂŤ Lepo je bilo tudi prostovoljcem. Sploh pa je zadovoljstvo tistih, s katerimi preĹživijo svoj prosti Ä?as, zanje najveÄ?ja nagrada. đ&#x;”˛

uÄ?iteljem v ĹĄoli, ki dovolijo pevkam in pevcem, da vÄ?asih manjkajo pri pouku zaradi intenzivnih priprav, in starĹĄem, ki pripeljejo svoje otroke na vaje tudi ob sobotah, prav tako na premnoge popoldanske nastope in vaje. Hvala tudi Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darku Menihu, ki je poskrbel za finanÄ?no pomoÄ?, da so se pevci in pevke sploh lahko udeleĹžili mednarodnega tekmovanja.

Lahko smo ponosni, da takĹĄen majhen kraj, kot je Ĺ oĹĄtanj, premore toliko dobrih pevk in pevcev. S srcem in vztrajnostjo se bomo trudili naprej vzdrĹževati Ä?im viĹĄjo raven pevske kulture. đ&#x;”˛

Klementina Rednak MeĹžnar

IzobraĹževanje slovenskih refleksoterapevtk v Velenju V Velenju je pretekli vikend potekal Ĺže drugi del izobraĹževanja refleksoterapevtk iz nevroloĹĄke refleksoterapije. IzobraĹževanje je organizirala velenjska refleksoterapevtka Petra Ĺ˝ist, ki ji je uspelo v naĹĄe mesto privabiti mednarodno uveljavljenega terapevta in predavatelja Nico Paulyja iz Belgije, kjer vodi svojo kliniko. Tovrstne terapije v zahodni Evropi dopolnjujejo redno medicino in so Ĺže stalna praksa veÄ? deset let; podobno se tudi v Sloveniji refleksoterapija vse bolj uveljavlja, zato so nova znanja nujna za razvoj kompetentnih terapevtov.

Tridnevno izobraĹževanje je potekalo v Mladinskem hotelu, udeleĹžilo pa se ga je 19 refleksoterapevtk iz vse Slovenije. UdeleĹženke so pridobile nova znanja, ki so nadgradnja klasiÄ?ni refleksoterapiji in so ĹĄe posebej uÄ?inkovita za lajĹĄanje boleÄ?in, ki se zaradi razliÄ?nih vzrokov pojavijo v miĹĄicah, sklepih in ĹživÄ?nem sistemu posameznika. S pritiski na nevroloĹĄke toÄ?ke na stopalih je moĹžno te boleÄ?ine zmanjĹĄati ali celo odpraviti. Predavatelj je zelo nazorno iz primerov svoje prakse prikazal praktiÄ?no delo, ob tem pa so udeleĹženke na tridnevnem izobraĹževanju prejele tudi ogromno teoretiÄ?nega znanja, ki ga bodo morale uporabiti tudi pri izpitu, ki bo sledil po tretjem delu izobraĹževanja novembra letos in bo prav tako organiziran v Velenju.

Mnenja in odmevi Foto: arhiv Udarnik MC Velenje

in skupaj z zborovodkinjo oÄ?arali dvorano. Zares zasluĹženo so si priborili kar 92 toÄ?k in osvojili prvo nagrado (zlato priznanje z odliÄ?jem). S svojo izvedbo skladbe Naj Ĺživi hrup so zatresli celo Tuzlo in si priborili posebno priznanje za najboljĹĄo izvedbo sodobne skladbe.

Nagrade pa niso vse, kar so pevci osvojili v teh Ä?udovitih dneh – stkala so se nova prijateljstva, tudi takĹĄna, ki seĹžejo zunaj meja, saj je glasba jezik, ki povezuje vse, ki jo nosijo v srcu.

Hvala ravnateljici mag. Majdi ZaverĹĄnik Puc, ki podpira in spodbuja mlade pevke in pevce k petju in druĹženju v zboru,

đ&#x;”˛

Ali veste?

Nosil bom rdeÄ?o zvezdo III V odgovoru na moje pisanje Borut Korun navaja moj domnevni oÄ?itek, da se je v komunizmu brezplaÄ?no ĹĄolal. A v tekstu ni oÄ?itanja, kveÄ?jemu popravki. Zakaj se je odloÄ?il za takĹĄno branje in kakĹĄno vlogo pri tem igra protikomunistiÄ?ni politiÄ?ni marketing, ve sam. đ&#x;”˛

Mnogo udeleĹženk je bilo prviÄ? v Velenju in so bile prijetno preseneÄ?ene nad urejenostjo mesta in veliko zelenih povrĹĄin. VeÄ?ina je tudi bivala v mestu in se zveÄ?er po napornem delu druĹžila v prijetni druĹžbi. Po zakljuÄ?ku drugega dela pa Ĺže vse komaj Ä?akajo tretji, zadnji del izobraĹževanja in na novo snidenje v Velenju.

Lado Planko

SONCE Ĺ KODI OÄŒEM(?)

Prekomerna izpostavljenost oÄ?i ultravijoliÄ?ni (UV) svetlobi spodbuja razvoj sive mrene, poĹĄkodb mreĹžnice in drugih teĹžav z zdravjem oÄ?i, kot so makularna degeneracija, pterigij in fotokeratitis.

VeÄ? informacij: www.optikairman.si

OPTIKA IRMAN ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA

ÄŒasopisni oglas Zanimivosti o vidu 9x7.5 cm NaĹĄ Ä?as.indd 1

5.6.2019 12:51:07

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

SVET FINANC

13. junija 2019

c n a n i f Svet KotiÄ?ek

Zbornica raÄ?unovodskih servisov Skrbijo za ugled in kakovost dejavnosti izvajalcev raÄ?unovodskih storitev Pomen raÄ?unovodskih servisov v ĹĄirĹĄem gospodarskem prostoru, predvsem pa v malem gospodarstvu, je izredno velik. RaÄ?unovodski servisi so Ĺže v zgodnjem obdobju svojega razvoja zaznali potrebo po zdruĹževanju in jo zaÄ?eli leta 1996 uresniÄ?evati z zahtevo po samostojnem zdruĹženju znotraj Gospodarske zbornice Slovenije. Leta 1996 so ustanovili Sekcijo podjetij raÄ?unovodskih, knjigovodskih, revizijskih in davÄ?no svetovalnih storitev. Sekcija se je leta 1998 preoblikovala v samostojno ZdruĹženje raÄ?unovodskih servisov, ki se je 1. 1. 2009 preimenovalo v Zbornico raÄ?unovodskih servisov.

Danes Zbornica raÄ?unovodskih servisov zdruĹžuje veÄ? kot 500 druĹžb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki opravljajo de-

POSLOVNE STORITVE • RaÄ?unovodske in knjigovodske storitve • Kadrovsko svetovanje

javnost raÄ?unovodskih servisov. S svojim delovanjem skrbi za ugled raÄ?unovodske dejavnosti in zastopa ter ĹĄÄ?iti interese svojih Ä?lanov, tako strokovno kot tudi poslovno.

Med drugim organizirajo izobraĹževalne in ostale dogodke samostojno ter v sodelovanju z obmoÄ?nimi zbornicami in samostojnimi regionalnimi zbornicami.

Svojim Ä?lanom nudijo popuste tudi za nakup strokovne literature.

VeÄ? kot 25 let izkuĹĄenj – jamstvo zanesljivosti in kakovosti RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o.

đ&#x;”˛

Uriskova ulica 16, 3320 Velenje T: 03/891 90 86 M: 041-372-908 F: 08/205 17 98 E: natja.javornik@siol.net

Publikacije, ki jih lahko kupite pri njih: • Kdaj in kako zamenjati izvajalca raÄ?unovodskih storitev? • Kdo pa vam vodi poslovne knjige? • Kako izbrati kakovosten raÄ?unovodski servis? • Absentizem in prezentizem v dejavnosti raÄ?unovodskih servisov v Sloveniji • PriporoÄ?ila za sistematiÄ?no izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu za zaposlene v raÄ?unovodskih servisih v Sloveniji • Zborniki prispevkov Kongresa izvajalcev raÄ?unovodskih storitev

Valida VALAR s.p.

Trg mladosti 6, Velenje

031 455 160 info@racunovodstvo-mavas.si

www.racunovodstvo-mavas.si

PomoÄ? in podpora na vsakem koraku.

Vanja PuĹĄnik s.p.

Cesta Borisa Kraigherja 1, Velenje Tel. 03 5 870 754 vanja.pisarna@gmail.com

RaÄ?unovodski servis NATJA d.o.o., zanesljiv ter izkuĹĄen partner za vaĹĄe uspeĹĄno ter varno poslovanje, z vami Ĺže 26 let. Specializirani smo za: • Celovite raÄ?unovodske storitve (od A do Ĺ˝) • Celovite knjigovodske storitve • DavÄ?no svetovanje za obstojeÄ?e stranke • Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja) • Individualno svetovanje za vse stranke • Ostale visoko kvalitetne storitve s podroÄ?ja raÄ?unovodstva, knjigovodstva ter davÄ?nega svetovanja • MoĹžnost prevzema dokumentacije na sedeĹžu podjetja stranke

• MoĹžnost dogovora izvajanja raÄ?unovodstva na sedeĹžu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkuĹĄen partner, ki iĹĄÄ?e najboljĹĄe zakonite reĹĄitve za naĹĄe stranke!

Zakaj izbrati RaÄ?unovodski servis NATJA? Zanesljivost, izkuĹĄnje, visoka kvaliteta storitev, natanÄ?nost, aĹžurnost, vedno na voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita reĹĄitev na enem mestu.

PokliÄ?ite ali nam piĹĄite!

Z veseljem vam bomo pomagali!

Marjeta TerbovĹĄek s.p.

Kondor - kvaliteta, aĹžurnost, natanÄ?no

RaÄ?unovodske storitve opravljamo Ĺže od leta 1991 in Nudimo celovite raÄ?unovodske storitve, davÄ?no svet vsko svetovanje in plaÄ?ilni promet.

RaÄ?unovodske Delo storitve, opravljamo na sedeĹžu naĹĄega podjetja, lahko stranke.

Nudimo tudi moĹžnost prevzema dokument pomoÄ? pri ustanavljanju podjetja, delnega raÄ?unovodstva (pregled dokumentacije in izd Dolgoletne izkuĹĄnje in zadovoljstvo naĹĄih sedanjih s poslovno in davÄ?no svetovanje tudi nove stranke servisirane tako kot je potrebno. V obravnavana in sproti obveĹĄÄ?ena o svojem poslovan Zagotavljamo popolno varnost in tajnost podatkov.

041 797 326

Direktorica: Andreja Osterc (gsm 040 220 323) RaÄ?unovodja: Darko Osterc (gsm 040 220 855)

Izbirate raÄ?unovodski servis?

VeÄ?ina podjetij se pri izbiri raÄ?unovodskega servisa naslanja na priporoÄ?ila prijateljev, poslovnih partnerjev ali znancev. Vendar so ta priporoÄ?ila lahko tudi zavajajoÄ?a. PriporoÄ?eni ponudnik morda ne obvlada posebnosti vaĹĄe dejavnosti, ne zagotavlja Ĺželenega obsega in kakovosti storitev ali ne dosega drugih priÄ?akovanj. V Registru Ä?lanov Zbornice raÄ?unovodskih servisov preverite, kateri so raÄ?unovodski servisi v vaĹĄi bliĹžini, katere storitve ponujajo in kakĹĄne

so njihove kompetence. Preberite si tudi broĹĄuro ZRS ÂťKako izbrati kakovosten raÄ?unovodski servis?ÂŤ.

Zagotovite si najveÄ? za svoj denar

Precej podjetij dvomi v vrednost raÄ?unovodske storitve, ker ji enostavno ne zaupajo oziroma se jim ne zdi dovolj strokovna ali kakovostna. Z izbiro raÄ?unovodskih servisov, ki delujejo v skladu s Standardom izvajalcev raÄ?unovodskih storitev, si zagotovite, da boste do-

bili za svoj denar storitve, ki bodo vredne vaĹĄega vsakodnevnega truda. ÄŒe se Ĺželite prepriÄ?ati, ali sodelujete s kvalitetnim raÄ?unovodskim servisom, si vzemite minutko Ä?asa za broĹĄuro ZRS ÂťKdo pa vam vodi poslovne knjige?ÂŤ

Ĺ˝elite zamenjati raÄ?unovodski servis? Ne pojdite z deĹžja pod kap

Ste med podjetij, ki so nezadovoljna s svojim raÄ?unovodskim servisom zaradi neprofesionalnega odnosa, strokovnih napak ali

premajhne angaĹžiranosti za delo v dobro vaĹĄega podjetja? Morda je vaĹĄe poslovanje samo preraslo zmoĹžnosti dolgoletnega sodelovanja z raÄ?unovodskim servisom in potrebujete dodatna znanja, na primer pri davÄ?ni optimizaciji, poslovnem naÄ?rtovanju ali kontrolingu. Pri zamenjavi raÄ?unovodskega servisa vam bo v pomoÄ? broĹĄura ZRS ÂťKdaj in kako zamenjati izvajalca raÄ?unovodskih storitev?ÂŤ z uporabnimi nasveti in informacijami. đ&#x;”˛

TUDI V POLETNEM ÄŒASU BREZ SKRBI V NAĹ I DRUĹ˝BI‌

RaÄ?unovodstvo in svetovanje za gospodarske druĹžbe, samostojne podjetnike, druĹĄtva in ostale uporabnike.

KoroĹĄka cesta 48 a, 3320 Velenje

T: 03 5 863 978 | F: 03 5 867 125 info@azur-konto.si

— N A J S TA R E J Ĺ I SLOVE N SKI R AÄŒU N OVO DS KI SERVIS

Partizanska cesta 2A 3320 Velenje Slovenija 03 898 72 60 racunovodstvo@apo-vizija.si

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

13. junija 2019

Za nogometaĹĄi Rudarja prvi delovni dnevi V ponedeljek so se zaÄ?eli pripravljati na novo sezono – Bo manj stresna kot je bila prejĹĄnja?

Za nogometaĹĄi velenjskega Rudarja sta dve razliÄ?ni tekmovalni sezoni. Predlanska je bila ena najuspeĹĄnejĹĄih. S Ä?etrtim mestom so si priigrali nastop v kvalifikacijah za evropsko ligo, v minuli sezoni pa so ĹĄe tri kroge pred koncem trepetali za obstanek v elitni nogometni druĹĄÄ?ini. Tega so si zagotovili pod vodstvom Almirja Sulejmanovića, ki je po njihovem visokem porazu v 23. krogu z Aluminijem zaÄ?asno zamenjal prejĹĄnjega glavnega trenerja Marijana PuĹĄnika. Pred tem je bil njegov pomoÄ?nik. S prevzemom vodenja prvega moĹĄtva si je Sulejmanović gotovo na pleÄ?a naloĹžil veliko odgovornost, ker je paÄ? moĹĄtvo 'moral' obdrĹžati v prvi ligi. Ĺ e zlasti, ker prvoligaĹĄkega moĹĄtva do tedaj samostojno ĹĄe ni vodil. ÄŒeprav je Ä?ez noÄ? postal glavni, je verjel, da bodo ostali v najmoÄ?nejĹĄem domaÄ?em nogometnem tekmova-

ci, ki so dobivali priloĹžnost za igro, ocenjujem, da smo opravili uspeĹĄno delo, v naslednji sezoni pa ga moramo nadgrajevati.ÂŤ Pod njegovim vodstvom je moĹĄtvo postajalo vsej bolj homogeno in igralo vse bolj vĹĄeÄ?no in doseglo, kar so vsi priÄ?akovali. ÂťPo navadi pravijo, da je v doloÄ?enih kriznih trenutkih priloĹžnost za drugega. Dobil sem jo, zavedal sem se odgovornosti, vendar sem verjel v svoje zanje, predvsem pa v kakovost fantov in dobro delo.

Ne nazadnje smo imeli tudi kanÄ?ek sreÄ?e, da se je razpletlo, kot se je, in obstali smo. Podobne Ĺželje je imela tudi Gorica. Na lestvici je bila viĹĄje od nas, Ĺžal je prviÄ? v zgodovini Slovenije izpadla v drugo ligo. Mi smo se temu izognili.

Skratka, uspeĹĄni smo bili vsi skupaj, od prvega do zadnjega v klubu. Ĺ e enkrat moram izreÄ?i hvaleĹžnost vodstvu kluba za pri-

Milko Verboten, dosedanji trener vratarjev, se je odloÄ?il, da bo po dolgih letih zaĹživel brez vsakodnevnih nogometnih obveznosti.

V klubu so mu nadvse hvaleĹžni, kar je storil zanj, upajo pa, da mu bo s svojimi izkuĹĄnjami pomagal v kaĹĄni drugi manj stresni obliki.

Novi trener vratarjev naj bi postal Drago KondiÄ?, ki je bil nazadnje v NK KrĹĄko, pred tem pa tudi veÄ? let trener vratarjev Maribora in reprezentance Slovenije. nju. O tem res ni dvomil. ÄŒe bi, najbrĹž ne bil zasedel vroÄ?ega prvoligaĹĄkega trenerskega stolÄ?ka. ÂťPrejĹĄnja sezona je bila precej turbulentna. Pred njenim zaÄ?etkom so bili naĹĄi cilji glede na to, da smo prvenstvo pred tem konÄ?ali na Ä?etrtem mestu, dokaj visoki. Ĺ˝al se ni vrtela po naĹĄih Ĺželjah. Na sreÄ?o pa se ni zgodilo najhuje.ÂŤ ReĹĄili smo se selitve v niĹžje tekmovanje, zato lahko ta dva meseca in pol skupaj z igral-

loĹžnost, predvsem pa fantom za dobre igre. Na igriĹĄÄ?u je bilo najveÄ?je breme na njih.ÂŤ Verjamemo, da se je Braco, kot ga kliÄ?ejo prijatelji, dokazal in upraviÄ?il zaupanje in da bo vodstvo kluba z njim podpisalo dolgoroÄ?no pogodbo. Morda jo je Ĺže, med tem ko je tale Ä?lanek priĹĄel pred vaĹĄe oÄ?i. ÂťPogodbo imam ĹĄe do konca meseca. Delam, kot da bom tukaj ĹĄe dolgo, dolgo. Seveda pa se, kot

ÄŒim prej zaigrati spet v Evropi

Almir Sulejmanović

Marko ÄŒepelnik

marsikje drugje, tudi v nogometu lahko kaj Ä?ez noÄ? spremeni. ÄŒas bo pokazal. Najbolj pomembno je, da imamo oboji Ĺželjo, in verjamem, da bomo tudi naĹĄli skupno pot.ÂŤ Na uvodnem zboru je bil pogled na trenutno igralsko zasedbo precej drugaÄ?en od tiste, ki je konÄ?ala preteklo sezono. RazĹĄli naj bi se z veÄ? igralci (Klemnom Bolho, AnĹžetom PiĹĄkom, Davidom Arapom, Harisom Dedićem, Josipom TomaĹĄevićem, Kitajcem Li Haoranom in Gancem Adomakom Evansom (posojen je bil Dravogradu). Nekaterim so potekle pogodbe, z drugimi, ki so po prihodu dobivali manj priloĹžnosti, kot so Ĺželeli in upali, pa so se sporazumeli, da je bolje, da nogometno pot nadelujejo v okolju, kjer bodo dobili veÄ? minut igre. ÂťOdloÄ?ili smo se za politiko pomlajevanja moĹĄtva. Ĺ˝e na zadnjih tekmah v prejĹĄnji sezoni so dobili priloĹžnost naĹĄi mladi nadarjeni igralci, med drugimi dvojÄ?ka Adam in Amadej VoĹĄnjak (letnik

Malim ĹĄportnikom razdelili 133 medalj Rekorden obisk V. OtroĹĄke olimpiade v SonÄ?nem parku – Zabava za vso druĹžino

Milko Verboten

Damjan Trifković

(2001) ter GaĹĄper Jovan (2001).

Je pa bilo na uvodnem treningu kar ĹĄest novih obrazov. ÄŒe bo kdo zadovoljil trenerjeve kriterije, bo morda v novi sezoni nosil Rudarjev zeleno-Ä?rni dres.

Glavna trenerjeva Ĺželja pred novo sezono. Želimo nadaljevati v takĹĄnem ritmu, kot je bil v odboju, ko smo si dokonÄ?no zagotovili obstanek. Igrati moramo ĹĄe bolj vĹĄeÄ?no in vabljivo za gledalce.ÂŤ NaÄ?rtujejo, da bodo vse treninge opravili doma, saj imamo dobre pogoje. Dogovorili so se tudi Ĺže za skoraj vse prijateljske tekme. Predvidoma bodo imeli prvo preizkuĹĄnjo Ĺže 21. junija, nasprotnik pa bo moskovski Dinamo.

Cilj kluba – vzgojiti Ä?im veÄ? svojih igralcev

Zanimiv je bil 'sprehod' po lanski sezoni direktorja kluba Marka ÄŒepelnika: Tako kot trener se tu-

3. maraton Savinja vabi na svojo slikovito traso

Petanka mnoĹžiÄ?nim obiskom doslej, saj so malim ĹĄportnikom in ĹĄportnicam, ki so morali opraviti 20 razliÄ?nih disciplin, ob koncu razdelili kar 133 medalj. Vsaj ĹĄe 30 malÄ?kov, ki vseh disciplin ĹĄe ne bi zmogli, pa je opravilo le del zanimivih ĹĄportnih nalog, od gimnastiÄ?nega poligona do metanja na koĹĄ, poligona s samokolnicami, igre ameriĹĄkega nogometa, hoje po vrvi ‌ Ker je bil dan vroÄ?, so mnogi uĹživali tudi v zbi-

janju tarÄ? s curki vode, ki je hladila vse okoli prizoriĹĄÄ?a.

Pri izvedbi olimpijade je poleg zaposlenih pomagalo 25 prostovoljcev kluba ÂťMladi za mladeÂŤ, ki deluje pod okriljem MZPM Velenje. Sodelovali so tudi odrasli, ki so spremljali otroke. Tako so si vsi skupaj ustvarili res ÂťTa veseli danÂŤ, kot se prireditev ĹĄe imenuje, pri zvezi pa jo vsako leto pripravijo ob zakljuÄ?ku ĹĄolđ&#x;”˛ skega leta.

Damjan Trifković, kapetan: ÂťKonec dober, vse dobro, radi velikokrat reÄ?emo. V prvem delu smo bili dokaj slabi. Deveto mesto po prvi polovici prvenstva nikakor ni bilo v skladu z ugledom naĹĄega kluba. V zadnji Ä?etrtini smo le zaigrali bolj zbrano in bolje, nanizali nekaj zmag oziroma dobrih rezultatov ter se izvlekli s predzadnjega mesta. ZasluĹženo, Ä?eprav smo bili daleÄ? od ponovitve uspeha prejĹĄnje sezone. SkuĹĄali ga bomo ponoviti v novi.

Mislim, da je Rudar klub, ki bi moral biti vedno v zgornji polovici lestvice. Ĺ portno pa je razmiĹĄljati in si Ĺželeti, da Ä?im prej spet zaigramo v Evropi.ÂŤ

Kako 'tekmujejo' finanÄ?no?

ÂťKlub je trenutno v dobrem finanÄ?nem poloĹžaju. Nobenemu igralcu niÄ? ne dolgujemo. Vse poteka normalno, vsekakor pa vseskozi iĹĄÄ?emo nove pokrovitelje, donatorje, prav tako pa raÄ?unamo na dobro prodajo kakĹĄnega igralca, da bomo Ä?im laĹžje prebrodili novo sezono.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

TekaÄ?i bodo spet brusili pete

Mozirje – Ĺ portno druĹĄtvo T.E.A.M Mozirje bo v nedeljo, 16. junija, organiziralo 3. maraton Savinja. Start in cilj maratona bo na parkiriĹĄÄ?u pred vhodom v Mozirski gaj. Zanj je bilo Ĺže v zaÄ?etku tedna prijavljenih veÄ? tekaÄ?ev in tekaÄ?ic kot na lanskem, in sicer veÄ? kot 340 odraslih in 120 otrok. Prihajajo iz vse Slovenije, tekli pa bo-

Velenje, 8. junija – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje je v soboto skupaj s Ĺ portnima ĹĄoloama Gregor Vegan in Malim ĹĄportnikom poskrbela za ĹĄportno obarvano zabavno dopoldne za otroke in druĹžine. Tokrat so te priĹĄle iz vse Slovenije, ne le iz Ĺ aleĹĄke doline.

Ob prvem malem jubileju, V. OtroĹĄki olimpiadi, so bili organizatorji poÄ?aĹĄÄ?eni z najbolj

di on ni mogel izogniti oceni, da je bila prejĹĄnja sezona turbulentna: ÂťPo Ä?etrtem mestu in igranju poleti v Evropi je ĹĄlo v novem prvenstvu malo navzdol, vendar smo pozneje svoje nastope mirno pripeljali v pristan. Sicer ne tako, kot smo si Ĺželeli na zaÄ?etku, najpomembneje pa je, da bomo tudi v novi igrali v naĹĄi najviĹĄji ligi.

UpoĹĄtevajoÄ? celotno dejavnost kluba, je bila sezona precej uspeĹĄna. Zelo smo ponosni ĹĄe zlasti na predano delo v nogometni ĹĄoli. Mladinci in kadeti so ponovno tam, kjer si po naĹĄi oceni zasluĹžijo mesto, vrnili so se v prvo ligo. Mladinci so napredovali zelo prepriÄ?ljivo in brez poraza.

Tudi v drugih selekcijah so delali zelo dobro. Spodbudno je tudi, da se je izredno poveÄ?alo ĹĄtevilo nogometaĹĄev v celotni ĹĄoli. Pred nami je naloga, da iz koliÄ?ine dobimo Ä?im boljĹĄo kakovost oziroma nadaljujemo strokovno delo in omogoÄ?imo mladim igralcem Ä?im boljĹĄi razvoj. Skratka, naĹĄ poglavitni cilj je in bo vzgojiti Ä?im veÄ? svojih igralcev za prvo moĹĄtvo, Ä?im bolj uspeĹĄno ne nastopati, ampak tekmovati v prvi kadetski in mladinski ligi. Obenem si bomo prizadevali, da bo Ä?lansko moĹĄtvo Ä?im bolje zastopalo barve naĹĄega mesta.ÂŤ

Dve peklenski soboti Petankarji druĹĄtva petanke Velenje so bili organizatorji dveh pomembnih turnirjev. V soboto, 1. junija, so Ĺže kar tradicionalno pripravili veliki mednarodni turnir Velenje Open, na katerem se je zbralo 24 trojk iz Slovenije in sosednjih drĹžav. VroÄ?a sobota se je kar poigrala s tekmovalci, ki pa niso popuĹĄÄ?ali

do na 6-kilometrski, 10,5- in 21-kilometrski razdalji. ÂťVeÄ? udeleĹžencev pomeni veÄ?jo odgovornost, a smo na to pripravljeni. Ne nazadnje stvari morajo biti urejene ne glede na ĹĄtevilo udeleĹžencev,ÂŤ je povedal glavni organizator maratona Jaka ZajĹĄek.

Proge bodo potekale na istih trasah kot lani, Âťsaj lepĹĄih ne moremo najti. Ne pravimo zaman, da je naĹĄ maraton najbolj zeleni tek pri nas, ker poteka v najlepĹĄem okolju narave.ÂŤ Novost bo le trasa za najmlajĹĄe, stare manj kot 10 let, saj bo Bimbov

tek potekal skozi Mozirski gaj, kjer jih bodo ob progi spodbujali tudi Disneyjevi junaki.

ZajĹĄek ĹĄe zagotavlja, da so pripravili tudi bogat spremljevalni program, ki ga bodo med drugim popestrili plesalci, razstava, animacijska skupina. Vse udeleĹžence in obiskovalce dogodka pa Ä?aka ĹĄe preseneÄ?enje – otvoritev s koraÄ?nico v izvedbi Godbe Zgornje Savinjske doline. Organizatorji si Ĺželijo le lepega vremena, saj bo tako navijaĹĄko-tekaĹĄko razpoloĹženje ĹĄe boljĹĄe.

in so dosegali prav lepe rezultate.

Izkazali so se tudi domaÄ?i petankarji. Kljub temu so vsi teĹžko Ä?akali, da se je tekmovanje prevesilo na veÄ?er, ko so temperature le nekoliko padle, a je plohica vmes prinesla soparo. V klubu pravijo, da so veseli, da so turnir uspeĹĄno sklenili, in to v zadovoljstvo gostov in domaÄ?inov.

V soboto, 8. junija, pa je bil klub organizator ĹĄe drĹžavnega turnirja TOUR Trojke. Na njem je sodelovalo 23 trojk iz slovenskih druĹĄtev.

Vreme je bilo tudi tokrat peklensko vroÄ?e, tekmovalci pa so iskali sleher-

no senÄ?ko, da bi vsaj za trenutek prinesla rahlo ohladitev preznojenim telesom. Igrali so ves dan, vsi pa so teĹžko priÄ?akovali konec tekmovanja ter podelitev medalj in priznanj.

Velenjski petankarji upajo, da bodo kmalu dobili ustreznejĹĄa igriĹĄÄ?a pri letnem kinu ob jezeru in tako vsaj ublaĹžili vse hujĹĄe vremenske nevĹĄeÄ?nosti, ki vplivajo na njihovo igro. Do takrat pa se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki jih podpirajo, in seveda lastniku zemljiĹĄÄ?a, ki jim doborohotno omogoÄ?a tudi organiđ&#x;”˛ zacijo takĹĄnih prireditev.

đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 17

Janji ĹĄe ena zmaga na balvanih

DrĹžavno prvenstvo v koĹĄarki spet v Velenju

Vail – Janja Garnbret je na najlepĹĄi moĹžni naÄ?in sklenila sezono svetovnega pokala v balvanskem plezanju, z novo zmago. Slovenska ĹĄportna plezalka je v Vailu nadaljevala niz nepremaganosti s ĹĄesto zmago v sezoni po vrsti.

Kot prva v zgodovini je zmagala na prav vseh tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju v koledarskem letu. V svetovnem pokalu na balvanih, ta je na sporedu od leta 1999, tak niz nepremaganosti ĹĄe ni uspel nobenemu plezalcu ali plezalki pred KoroĹĄico. Pri svojih komaj dopolnjenih 20 letih je vpisala 25. zmago v svetovnem pokalu. Balvanski globus, za dobljeni seĹĄtevek, prvega v karieri je osvojila Ĺže pred Vailom, v Koloradu pa je vpisala ĹĄe nov mejnik v ĹĄportnem plezanju.

"To je bil moj Ĺživljenjski cilj. Ne morem verje-

Velenje – Izredno atraktivno drĹžavno prvenstvo v koĹĄarki 3 x 3 je na polovici sezone. Karavana pa se konec tedna seli v Velenje, kjer se bodo udeleĹženci turnirja na Titovem trgu pomerili kar v sedmih razliÄ?nih kategorijah. Tekme bodo v soboto, 15. junija, med 9. in 20. uro. Finale bodo ekipe odigrale ob 19.30, sledila bo razglasitev rezultatov.

Vse zainteresirane ekipe se lahko za sodelovanje prijavijo ĹĄe danes, do Ä?etrtka, 13. junija, do 23.59 preko spletne aplikacije, ki je objavljena na povezavi www.kzs.si/cms/3x3.

Tekmovalne kategorije na drĹžavnem prvenstvu koĹĄarke 3 x 3 v sezoni 2019 so: Ä?lanice in Ä?lani (rojeni do vkljuÄ?no 31. 12.

2003), fantje U23 (rojeni leta 1996 do vkljuÄ?no 2003), fantje U17 (rojeni leta 2002 in do vkljuÄ?no 2005), dekleta U17 (rojene leta 2002 in mlajĹĄa), fantje U14 (rojeni leta 2005 in mlajĹĄi) in rekreativci (igralci, ki v tekmovalni sezoni 2018/2019 niso imeli podeljene pravice nastopa v 1., 2. ali 3. ligi drĹžavnih prvenstev pod okriljem FIBA).

DrĹžavno prvenstvo v koĹĄarki 3 x 3 organizira podjetje EXTREM, d. o. o., v sodelovanju z Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline in Mestno obÄ?ino Velenje.

Horvatova druga na Kreti Heraklion, 9. junija - Slovenska rekorderka Anita Horvat (AK Velenje) je na atletskem mitingu na Kreti v teku na 400 m zasedla tretje mesto, s Ä?asom 52,70 sekunde pa je dosegla svoj najboljĹĄi izid letoĹĄnje sezone. đ&#x;”˛

Kamp za nogometne upe Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj organizira Nogometni kamp 2019. Kamp se bo zaÄ?el naslednji ponedeljek, 17. junija, in bo trajal do petka, 21. junija. Vabljeni so otroci od 5. do 15. leta, za katere so v klubu pripravili bogat in zanimiv program ter tudi zakljuÄ?ni piknik s starĹĄi. đ&#x;”˛

Pobratenje in dobrodelnost Velenje – Danes, v Ä?etrtek, 13. junija, bo imel Ĺ aleĹĄki bridge klub poseben dan. V Velenje so

Balinanje Nekaj tesnih izidov V prvi ligi je bilo v ponedeljek zaostalo sreÄ?anje ĹĄestega kroga med PDU Gorica in DU Ĺ oĹĄtanj.

DomaÄ?ini so si zelo Ĺželeli zmage, a gostje prav tako. Vse je Ĺže kazalo, da bo rezultat neodloÄ?en, a je igra v krog domaÄ?i ekipi bolje uspela. KonÄ?ni rezultat je bil 6 : 4 in toÄ?kovna razlika 36 : 28 za domaÄ?o ekipo.

V torek zjutraj je bilo na igriĹĄÄ?u Premogovnika sreÄ?anje med ekipama KU Gorenja in gosti iz DU Ĺ oĹĄtanja. Tokrat so gostje zaÄ?eli zelo napadalno, povedli, a na koncu vseeno morali priznati premoÄ? ekipi Gorenja, ki je tekmo kljub porazu v igri v krog dobila s 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 39 : 35.

Na Polzeli pa so gostovali igralci DU Velenja. Tokrat domaÄ?ini niso naleteli na razpoloĹžene goste. SreÄ?anje se je konÄ?alo z rezultatom 9 : 1 in toÄ?kovno razliko 51 : 27 za domaÄ?ine.

Ekipa BĹ DU Premogovnik pa se je tokrat pomerila z ekipo PDU Gorica. Tudi tukaj so imeli domaÄ?ini lahko delo, saj so jim gostje edino toÄ?ko odvzeli v igri dvojic.

KonÄ?ni rezultat je bil tako 9 : 1 in toÄ?kovna razlika 52 : 25 za domaÄ?o ekipo.

fb

povabili Ä?lane bridge kluba Novo mesto. Z njimi bodo podpisali listino o sodelovanju in prijateljstvu, jih popeljali skozi zanimivosti obÄ?ine in v popoldanskih urah odigrali dobrodelni turnir.

Vsa zbrana sredstva bodo namenili socialno ogroĹženi druĹžini. đ&#x;”˛

NuĹĄa GoĹĄnik

SreÄ?anje v Ĺ˝alcu, kjer so gostili BDĹ entjur, pa je bilo zelo napeto, takĹĄen je bil tudi rezultat 5 : 5.

ToÄ?kovno razliko 30 : 33 pa je doloÄ?ila igra v krog.

Vrstni red v prvi ligi: 1. BK Balinc Polzela 12 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik 10, 3. KU Gorenje 9, 4.

BK Žalec 8, 5. BD Šentjur 7, 6.

DU Velenje 6, 7. DU Ĺ oĹĄtanj 2, 8.

PDU Gorica 2.

V drugi ligi so v Vinski Gori gostili trenutno neporaĹženo ekipo BK Celeia Celja. To je bil derbi druge lige, zmagovalca pa je dala ĹĄele igra v krog. DomaÄ?ini so imeli veÄ? sreÄ?e, saj so jo dobili s 7 : 5. KonÄ?ni rezultat je tako bil 5 : 5 in toÄ?kovna razlika 40 : 30 za domaÄ?ine.

V TopolĹĄici so se pomerili s PDU KavÄ?e. DomaÄ?ini so zaigrali kot prerojeni in gostom niso dovolili veÄ? kot ene toÄ?ke. KonÄ?ni rezultat je bil tako 9 : 1 in toÄ?kovna razlika 59 : 26 za domaÄ?ine.

SreÄ?anje med Ĺ martnim ob Paki in Vrbnim Vrbico ni bilo odigrano, ekipa Dobrne pa je bila to kolo prosta.

Vrstni red v drugi ligi: 1. DU Vinska Gora 9 toÄ?k, 2. BK Celeia Celje 9, 3. PDU KavÄ?e 6, 4. BK TopolĹĄica 4, 5. DU Dobrna 4, 6.

BS Vrbno Vrbica 4, 7. DU Ĺ martno ob Paki 2. đ&#x;”˛

ti, da mi je uspelo. Ne vem, kaj naj reÄ?em, sem tako zelo Ä?ustvena v tem trenutku," je po zgodovinskem uspehu dejala Garnbretova. Garnbretova je na balvanih neporaĹžena Ĺže vse od 21. aprila lani, ko je niz zmag odprla na tekmi svetovnega pokala v Moskvi.

Julija se bo v Villarsu v Franciji zaÄ?ela sezona svetovnega pokala v teĹžavnosti. Janja ima visoke naÄ?rte tudi v tej disciplini. Na seznamu Ĺželja sta namreÄ? dve posebni lovoriki. Ĺ e Ä?etrto sezono po vrsti bo skuĹĄala osvojiti naslova zmagovalke seĹĄtevka sezone v teĹžavnosti in skupne zmagovalke v kombinaciji (2016, 2017, 2018). ÄŒe bo napovedi uspela uresniÄ?iti, bo postala prva v zgodovini v absolutni konkurenci s tremi osvojenimi globusi v eni sezoni. đ&#x;”˛

KoĹĄenjak in Kotlje

đ&#x;”˛

Bridge

17

Ĺ PORT

13. junija 2019

T. F.

LetoĹĄnji maj se ne more znebiti vpliva aprila. Temperature so bolj podobne zimskim kot spomladanskim, grmenje pa tudi ni bilo izkljuÄ?eno.

Tokrat je bil za zadnji planinski pohod mladinske skupine OĹ Gorica in POĹ Vinska Gora planiran na KoroĹĄko – po VoranÄ?evi poti. Na Ĺžalost pa ogledna tura njihove planinske vodnice Branke Mestnik ni navduĹĄila.

Premalo ŞivostiÂŤ je v njej, ki jo naredi privlaÄ?no in zanimivo ter da pritegne otroke, da se jim vtisne v spomin.

Zato smo se podali nekoliko dalje in v Dravogradu najprej preÄ?ili mogoÄ?no Dravo, Ä?ez katero so obnovili star most, ki je zdaj zelo prikladen za peĹĄce in kolesarje. V centru Dravograda smo zavili ostro desno v hrib nad njim in sprva ob OjstriĹĄkem potoku, nato pa po jugovzhodnih poboÄ?jih istoimenskega hriba in kraja z imenom Ojstrica kmalu prispeli do cerkve sv. Janeza Krstnika. Cesta se je sÄ?asoma zoĹžila in postala makadamska. Zaradi prevelikega avtobusa, Ä?eprav je bil predviden manjĹĄi, smo vedeli, da ne bomo priĹĄli z njim do naÄ?rtovanega cilja. Pri enem od ovinkov smo izstopili z njega in se naprej podali peĹĄ. Med voĹžnjo je vodnica Branka opisala hribovje Kozjak

(tudi Kobansko), ki se razprostira nad levim obreĹžjem Drave. Po njem poteka drĹžavna meja med Slovenijo in Avstrijo. NaĹĄ cilj je bil njegov najviĹĄji vrh KoĹĄenjak, pod katerim je planinski dom, ki je za otroke ÂťpogojÂŤ za popol-

Po hribih ma, ki slavi osemdesetletnico, smo pot nadaljevali kar proti vrhu, saj vreme ni bilo zanesljivo.

ZaÄ?ela nas je objemati megla, a to ni okrnilo vzduĹĄja ob prihodu do mejnikov drĹžavne meje. Vrh KoĹĄenjaka s 1522 m n. v. je bil v

brali ÂťÄ?eĹĄnjo s torteÂŤ na VoranÄ?evi planinski poti. PreĹžihovino je obsijalo sonce in lepo vzdrĹževana poslopja z osrednjo bajto so se razkazala v prijetni starinski podobi. S pomoÄ?jo vodiÄ?ke so izvedeli marsikaj zanimivega iz

Po vrnitvi z vrha KoĹĄenjaka pred vstopom v planinski dom

no doĹživetje izleta. Dodala je, da je to hribovje zgrajeno iz najstarejĹĄih, metamorfnih kamnin v Sloveniji (metamorfne kamnine so tiste, ki so se zaradi prevelikega pritiska in visoke temperature spremenile, v njih ni nafte).

Dvomim, da so trije fantiÄ?i te podatke ÂťsliĹĄaliÂŤ. Takoj po izstopu iz avtobusa je trojica namreÄ? zaÄ?ela hoditi po obcestnem jarku, saj jih je zelo pritegnilo raznovrstno kamenje in Ĺžepi so se zaÄ?eli polniti ‌ Po prihodu do planinskega do-

hipu osvojen in do planinskega doma smo se vrnili kroĹžno. Po skupinskem fotografiranju smo smuknili v prijazno notranjost, kjer smo razvezali nahrbtnike, prilegel se je tudi topel Ä?aj in pravkar peÄ?en ťtrudeljÂŤ.

Po slovesu smo najprej odĹĄli do avtobusa, ki nas je Ä?akal na ovinku ceste, in se prepeljali do Dravograda. Z vnukom sva tu izstopila, ostali pa so se odpeljali do Kotelj. Z ogledom domaÄ?ije naĹĄega pisatelja Lovra Kuharja – PreĹžihovega Voranca so po-

Ä?isto drugaÄ?nih Ä?asov, kot je sedanji, in si v Ĺživo ogledali, kje so nastajale ĹĄtevilne zgodbe iz takratnega teĹžkega Ĺživljenja ljudi.

Polni novih vtisov in lepih doĹživetij z zadnjega pohoda v tem ĹĄolskem letu so se poslovili z obljubo, da se prihodnje leto spet vidimo, saj se naÄ?rti poti za novo ĹĄolsko leto Ĺže snujejo. O tem, da bodo lepe in zanimive, ne dvomimo, naj bodo takĹĄne tudi poÄ?itnice. Pa sreÄ?no! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

13. junija 2019

60 let delovanja, 60 litrov krvi

POLICIJSKA kronika Vlom v gradbeni zabojnik Vinska Gora, 5. junija – Ob prihodu na deloviĹĄÄ?e v Vinski Gori minulo sredo zjutraj so delavci ugotovili, da je nekdo vlomil v gradbeni zabojnik in iz njega odtujil orodje v vrednosti 5.000 evrov. Kdo je bil tako predrzen, velenjski policisti ĹĄe raziskujejo.

Tatvina registrskih tablic Velenje, 5. junija – Sredi prejťnjega tedna so velenjski policisti obravnavali tatvino registrskih tablic GO CL – 141. Za neznanim storilcem ťe poizvedujejo.

VeÄ? tatvin koles Velenje, Ĺ oĹĄtanj 6. junija – V kroniko dogodkov prejĹĄnjega Ä?etrtka so policisti zapisali tudi krajo moĹĄkega gorskega kolesa, znamke Fuji, Ä?rne barve z rdeÄ?im napisom. Neznani storilec ga je odtujil na Ĺ landrovi 13 v Velenju.

Istega dne so obravnavali ĹĄe eno tatvino kolesa, in sicer znamke willier, Ä?rno-rdeÄ?e barve, vredno 350 evrov. To kolo je bilo ukradeno v Ĺ oĹĄtanju.

Policisti lastnikom koles svetujejo, da kolesa ustrezno zavarujejo oziroma zaklenejo, jih fotografirajo, si zapiĹĄejo ĹĄtevilko okvirja in morebitne druge posebnosti na njem. Kolo bodo v primerih odtujitve na osnovi tega laĹžje naĹĄli ali ob najdbi kakĹĄnega kolesa laĹžje ugotovili njegovega lastnika.

Izdali so jima plaÄ?ilni nalog Gorenje, 7. junija – PrejĹĄnji petek se je zgodila prometna nesreÄ?a z materialno ĹĄkodo v naselju Gorenje. Policisti so ob ogledu dogodka ugotovili, da sta nesreÄ?o povzroÄ?ila voznika avtomobilov. Eden se pri premiku vozila ni prepriÄ?al, da lahko to stori varno za ostale udeleĹžence v cestnem prometu, drugi pa ni upoĹĄteval talnih oznaÄ?b. Policisti so obema izdali plaÄ?ilni nalog.

Vlom v skladiĹĄÄ?e Selo pri Velenju, 7. junija – Velenjski policisti so prejĹĄnji petek

zjutraj obravnavali vlom v skladiĹĄÄ?e na Selu pri Velenju. Neznanec je iz skladiĹĄÄ?a odtujil veÄ? kosov elektriÄ?nega orodja in s tem povzroÄ?il materialno ĹĄkodo v viĹĄini pribl. 3.500 evrov.

Policisti so v poroÄ?ilu zapisali ĹĄe, da so v zadnjem Ä?asu obravnavali veÄ? tatvin elektriÄ?nega orodja, zato lastnikom le-tega svetujejo samozaĹĄÄ?itno ravnanje. Svetujejo jim, da vozila, v katerem imajo orodja, ustrezno zaĹĄÄ?itijo med drugim tudi tako, da jih parkirajo na zavarovanih, osvetljenih parkirnih prostorih, popiĹĄejo orodje, njihove ĹĄtevilke oziroma imajo shranjene dokumente o lastniĹĄtvu orodja.

PoĹĄkodoval si je prste Zavodnje, 7. junija – V Zavodnjah se je minuli petek pripetila delovna nesreÄ?a. Pri cepljenju drv s cepilcem si je obÄ?an hudo poĹĄkodoval prste na roki.

Policisti bodo o dogodku obvestili sodiĹĄÄ?e.

Voznik laĹžje, sopotnik huje telesno poĹĄkodovan LaÄ?ja vas, 7. junija – Minuli petek, blizu 23. ure, se je zgodila prometna nesreÄ?a v LaÄ?ji vasi na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje. Tu je 21-letni voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z voziĹĄÄ?a, trÄ?il v drevo, od tam pa je vozilo zdrselo ĹĄe v bliĹžnji potok. Voznik osebnega avtomobila se je v nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodoval, 46-letni sopotnik pa huje.

Zasegli veÄ? droge Velenje, 8. junija – Velenjski policisti so na javni prireditvi Rawe party pri Velenjskem jezeru minulo soboto zveÄ?er pri devetih udeleĹžencih zasegli veÄ? droge. Enemu med njimi so odvzeli prostost, saj so pri njem naĹĄli veÄ?je koliÄ?ine alu zavitkov amfetaminov in ekstazija. Pri slednjem so opravili ĹĄe hiĹĄno preiskavo in tudi v tej naĹĄli nekaj prepovedane droge. Zanj so na pristojne organe podali kazensko ovadbo.

Huje poĹĄkodovan voznik kolesa z motorjem Velenje, 10. junija – V ponedeljek, nekaj pred osmo uro zjutraj, se je zgodila prometna nesreÄ?a v kroĹžiĹĄÄ?u Ceste na jezero in KoroĹĄke ceste v Velenju. PovzroÄ?il jo je 54-letni voznik osebnega avtomobila, ki se je nepravilno vkljuÄ?eval v promet in pri tem zaprl pot 57-letnemu vozniku kolesa z motorjem. Ta se je v trÄ?enju huje telesno poĹĄkodoval. đ&#x;”˛

Za pokritje dnevnih potreb po krvi v Sloveniji je vsak delovni dan potrebnih blizu 400 krvodajalcev – Taborniki pravi junaki sodobnega Ä?asa po humanosti, solidarnosti Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 7. junija – RK Slovenije in Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana v sodelovanju z druĹžbo Petrol ob 4. juniju – slovenskem dnevu krvodajalstva, pripravita Ĺže nekaj let novinarski dogodek Daruj energijo za Ĺživljenje. LetoĹĄnji je potekal v Ĺ oĹĄtanju, poimenovali pa so ga Pravi junaki darujemo! Z njim v javnost ĹĄirijo sporoÄ?ilo o plemenitih vrednotah, kot sta solidarnost in Ä?loveÄ?nost, ter opozarjajo na pomen krvodajalstva za nemoteno delovanje zdravstva, so povedali na novinarskem dogodku. Aktivnosti v Ĺ oĹĄtanju niso potekale po nakljuÄ?ju. ÄŒlani tamkajĹĄnjega taborniĹĄkega druĹĄtva Rod Pusti grad in njihovi podporniki so se namreÄ? odloÄ?ili, da bodo 60-letnico delovanja rodu zaznamovali s krvodajalsko akcijo. To so pripravili v svojih druĹĄtvenih prostorih, udeleĹžilo pa se je je 121 krvodajalcev oziroma Ĺželeli so zbrati 60 litrov krvi, kar je bil njihov cilj. S tem so dokazali, da so pravi junaki sodobnega Ä?asa.

Na novinarskem dogodku je Polonca Mali, strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino, med drugim dejala, da potrebujemo v Sloveniji za pokritje dnevnih potreb zdravstva po krvi vsak delovni dan od 350 do 400 krvodajalcev. ÂťNi umevno samo po sebi, da imamo vedno dovolj varne in ustrezne zaloge krvi vseh krvnih skupin, zato je ĹĄe kako pomembno, da imamo na voljo dovolj krvodajalcev, ki so pripravljeni darovati kri. Zaradi odgovornega ravnanja s krvjo in usklajevanja s potrebami po krvi je izredno pomembno, da se krvodajalci odzovejo takrat, ko jih potrebujemo – govorimo o ''pravem krvodajalcu ob pravem Ä?asu''.ÂŤ

Kri ostaja nenadomestljivo zdravilo za bolnike in najdragocenejĹĄe, kar lahko Ä?lovek podari soÄ?loveku, Âťzato se pobudniki krvodajalske iniciative Daruj energijo za Ĺživljenje iskreno zahvaljujejo vsem krvodajalcem, ki anonimno, prostovoljno in neplaÄ?ano darujejo polno kri, plazmo ali trombocite. Krvodajalske akcije potekajo tako na transfuzijskih centrih kot na terenskih krvodajalskih akcijah. RdeÄ?i kriĹž Slovenije s svojimi 56 obmoÄ?nimi zdruĹženji organizira krvodajalske akcije po vsej Sloveniji, preko celega leta, skoraj vsak delovni dan Ĺže 66 let,ÂŤ je pojasnil

Iz POLICISTOVE beleĹžke

ZakljuÄ?ek preizkusov mladih kolesarjev

Verbalno ga je napadel Velenje, 4. junija – PrejĹĄnji torek dopoldan se je na velenjski policijski postaji oglasil obÄ?an in prijavil verbalni napad. Ta naj bi se zgodil na sestanku stanovalcev stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu v Velenju dan prej. Ko se bodo policisti pogovorili ĹĄe z domnevnim povzroÄ?iteljem napada, bodo ustrezno ukrepali.

Nespodobno se je vedel do zaposlene Velenje, 5. junija – Prejťnjo sredo dopoldan so policisti obravnavali krťitev javnega reda in miru na Upravni enoti Velenje. Tu se je stranka nespodobno vedla do tamkajťnje zaposlene. Zoper krťitelja bodo uvedli postopek o prekrťku.

Ugriznil ga je pes Ĺ kalske Cirkovce, 6. junija – Pred tednom dni zveÄ?er so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je v naselju Ĺ kalske Cirkovce pes ugriznil obÄ?ana.

Z zbiranjem obvestil so ugotovili lastnika ĹĄtirinoĹžca. ÄŒaka ga postopek o prekrĹĄku.

Sumljiva moĹĄka sta bila drĹžavljana Irana Ĺ kale, 7. junija – Minuli petek pozno popoldne so obÄ?ani iz Ĺ kal pri Velenju obvestili velenjske policiste, da so v naselju opazili dva sumljiva moĹĄka. Ugotovili, da gre za drĹžavljana Irana, ki sta nezakonito priĹĄla v Slovenijo.

Zoper oba so izvedli prekrĹĄkovne postopke in jima izdali odloÄ?bo o odstranitvi iz Slovenije.

Namen letoĹĄnje akcije, ki je potekala s sloganom Pravi junaki darujemo!, je spodbujanje krvodajalstva in zahvala vsem, ki darujejo kri. Tudi tako Ĺželijo navdihniti mlade, jim sporoÄ?iti, da so krvodajalci pravi junaki sodobnega Ä?asa, ki v resniÄ?nem svetu reĹĄujejo Ĺživljenja – je bilo sporoÄ?ilo novinarskega dogodka.

Alojz KovaÄ?iÄ?, predsednik RKS. Vseslovenska krvodajalska iniciativa Daruj energijo za Ĺživljenje je nastala na pobudo druĹžbe Petrol pred devetimi leti. S skupnimi moÄ?mi so organizatorji k darovanju v zadnjih osmih letih privabili veÄ? kot 83.000 novih krvodajalcev, od tega v zadnjem letu veÄ? kot 9.000ÂŤ, je povedal Aleksander SalkiÄ?, direktor Korporativnega komuniciranja v druĹžbi Petrol. ÂťTaborniki, tako kot krvodajalci, poosebljajo pozitivne vrednote– humanost, solidarnost, skrb za naravo in zdrav naÄ?in Ĺživljenja – ter tako ustvarjajo boljĹĄi svet,

V Akciji v Ĺ oĹĄtanju, pri organizaciji katere je sodelovalo tudi ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje, je sodelovalo 121 krvodajalcev.

V petek, 7. junija, so prizadevni Ä?lani ZĹ AM Velenje opravili ĹĄe zadnjo preventivno akcijo v obstojeÄ?em ĹĄolskem letu 2018/19 za kolesarje. Pregledali so vsa kolesa uÄ?encev, ki obiskujejo 5. razred, in podelili nalepke za brezhibna kolesa, s katerimi se smejo podati na cesto. Preverili so tudi usposobljenost praktiÄ?ne uporabe koles. Ta preizkus pa ĹĄe ni garancija za zanesljivo varno voĹžnjo. StarĹĄi so ĹĄe vedno dolĹžni spremljati mladoletne uporabnike cest, saj bodo le tako postali varnejĹĄi za samostojno voĹžnjo.

UpoĹĄtevati moramo tudi dej-

stvo, da starejĹĄi in bolj usposobljeni vozniki delajo napake. VeÄ?inoma so te napake nenamerne, vÄ?asih pa tudi iz objestnosti, ob prisotnosti raznoraznih faktorjev, kot so uporaba mobitela, raztresenost in ne nazadnje tudi alkohola, drog itd. Zaradi vseh prisotnih anomalij vozniki tudi spregledajo manjĹĄe uporabnike cest.

TeoretiÄ?no so uÄ?ence, ki obiskujejo 5. razred, usposobili uÄ?itelji in mentorji prometne vzgoje na ĹĄolah. V 10 dneh je tako pridobilo potrdilo o usposobljenosti za voĹžnjo po cesti veÄ? kot 250

saj so vedno pripravljeni pomagati,ÂŤ pa je menila Eva Bolha, naÄ?elnica Zveze tabornikov Slovenije. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Matija Ĺ pacapan, Ä?lan taborniĹĄkega druĹĄtva Rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj: ÂťPrviÄ? sem daroval kri in takih nas je bilo v predprijavah 26. Niso bili vsi Ä?lani naĹĄega druĹĄtva ali taborniki, so pa bili starĹĄi naĹĄih Ä?lanov in podporniki ali so na akcijo priĹĄli iz sosednjih t abor niĹĄkih druĹĄtev. Zakaj smo se ĹĄoĹĄtanjski taborniki odloÄ?ili za praznovanje jubileja rodu s krvodajalsko akcijo?

Zato, ker smo Ĺželeli pomagati ĹĄirĹĄi skupnosti na edinstven naÄ?in. S krvodajalstvom imamo veliko skupnega, veĹžejo nas podobne vrednote, podobni cilji. Krvodajalci pravijo: enkrat krvodajalec, vedno krvodajalec, taborniki pa: enkrat tabornik, vedno tabornik.ÂŤ

uÄ?encev 5. razreda vseh ĹĄol v Velenju, od ĹĄole AA, Gorica, GĹ , MPT, Ĺ alek in Livada, kjer je bila akcija zakljuÄ?ena. Omenjene akcije preizkusov so bili deleĹžni tudi uÄ?enci podruĹžniÄ?nih ĹĄol Vinska Gora in Ĺ entilj. Ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta pa bodo prizadevni Ä?lani ZĹ AM prostovoljno v kriĹžiĹĄÄ?ih pomagali skrbeti za veÄ?jo varnost razigranih otrok, ki izvajajo ob zakljuÄ?ku ĹĄole nepredvidljive vragolije – situacije. Ĺ oferji, predvidite neljube situacije, sploh v bliĹžini ĹĄol. đ&#x;”˛

Peter KavĹĄek, foto: tp

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

13. junija 2019

JurÄ?kova pot na Lubelo Ĺ kale, 5. junija – Zavrtimo Ä?as nazaj se je imenoval letoĹĄnji projekt vrtca Velenje, ki se je v enoti JurÄ?ek v Ĺ kalah zakljuÄ?il s slavnostno otvoritvijo JurÄ?kove poti na Lubelo. Celo leto so otroci raziskovali naÄ?in Ĺživljenja ljudi nekoÄ? in ga primerjali z danaĹĄnjim, v goste so vabili razliÄ?ne ljudi iz kraja, ki so jim pri tem pomagali: predstavljali utrinke iz svojega otroĹĄtva, jih nauÄ?ili kakĹĄno staro igro, predali slastne recepte, predstavili sta-

19

Oven 21. 3. - 20. 4.

ÄŒeprav ne boste iskali, boste v teh dneh spoznali nekoga, ki bo prijetno popestril vaĹĄe Ĺživljenje. Okoli njega se vam bodo misli vrtele tako podnevi kot ponoÄ?i. Pogosto boste sanjarili tudi Ä?ez dan. Ĺ˝elje in novi naÄ?rti vam bodo pognali kri po Ĺžilah.

Predvsem pa bodo v vas ponovno prebudili neĹžne Ĺželje po ljubezni. Tokrat boste res vztrajni, saj se boste v naslednjih dneh drĹžali vsega, kar ste se odloÄ?ili spremeniti v svojem Ĺživljenju.

Cena tokrat ne bo vaĹžna, poĹžrli boste tudi lastni ponos. Rezultat? ÄŒez noÄ? ga ne bo, zato vztrajajte. Na napakah iz preteklosti ste se veliko nauÄ?ili, zato toÄ?no veste, kaj lahko in Ä?esa ne.

Bik 21. 4. - 20. 5.

ro obrt, igraÄ?e, ki so si jih izdelovali sami, jih uÄ?ili pesmi, izdelovati ljudska zvoÄ?ila ‌ JurÄ?kovo pot podarjajo otroci in strokovne delavke iz JurÄ?ka prihajajoÄ?im ro-

dovom in je plod sodelovanja s Planinskim druĹĄtvom Ĺ kale-Hrastovec in Lovsko druĹžino Ĺ kale.

ObstojeÄ?a lubelska pot je tako dobila jurÄ?kove markacije, po kateri

se lahko odpravi do lovske koÄ?e na vrhu prav vsak pohodnik, tudi najmlajĹĄi, saj vodi preteĹžno po gozdu in traja slabo uro hoda v eno smer. đ&#x;”˛

Katja Krk, Foto: M. BeĹĄkovnik

V preteklih tednih ste se nauÄ?ili loÄ?iti dobro od slabega, zato bo odloÄ?itev, da boste v svoje Ĺživljenje odslej spuĹĄÄ?ali le stvari, ki so pozitivne in dobre za vas, dobra. Uprli se boste tudi sodelavcu, ki mu teĹžko reÄ?ete ne, saj ga spoĹĄtujete. Vsi argumenti, ki so vam opraviÄ?ilo, so tokrat na vaĹĄi strani. Zavedate se, da si preveÄ?krat zatiskate oÄ?i pred problemi, tokrat se boste takoj sooÄ?ili z njimi. Ni kaj, napredujete. Tudi s partnerjem bosta v teh dneh zelo iskrena. Drug drugemu bosta povedala, kaj vaju moti. To bo zelo pomagalo, da vajina zveza postane ĹĄe bolj trdna. RazmiĹĄljala bosta celo o koraku naprej. LetoĹĄnje poletje bo prelomno na veÄ? podroÄ?jih.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Razveselili se boste prijatelja, ki ga nekaj Ä?asa niste videli. SreÄ?anje bo nenaÄ?rtovano, zato bo toliko lepĹĄe. NavduĹĄil vas bo s tem, kar poÄ?ne in kako Ĺživi. Zato boste o spremembi Ĺživljenja zaÄ?eli razmiĹĄljati tudi vi. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e boste tokrat potrebovali veÄ? Ä?asa in priprav, preden zaÄ?nete. VroÄ?ina vam bo namreÄ? delala zelo velike teĹžave, zato bi se, Ä?e zaÄ?nete takoj, teĹžko drĹžali prehranskih naÄ?rtov. Kaj morate storiti, da se najpomembnejĹĄe stvari v vaĹĄem Ĺživljenju spet postavijo na svoje mesto, boste vedeli Ĺže do torka.

Potem pa niÄ? ne Ä?akajte, ko uredite stanje na banÄ?nem raÄ?unu, ki vam ĹĄe vedno dela teĹžave, zaÄ?nite urejati ĹĄe svoje telo.

45. obletnica zakljuÄ?ka ĹĄolanja Nekdanji soĹĄolci se sreÄ?ujemo na ulicah naĹĄega lepega mesta, nekateri ĹĄe v sluĹžbi, mnogi smo ostali prijatelji ‌ Z nekaterimi pa se nismo videli Ĺže dolga leta, zato ker je eden v Londonu, druga v Ĺ entjerneju na Dolenjskem, pa v Mozirju, Celju, Ljubljani ...

Ponovno sreÄ?anje je bilo ganljivo, objeme so spremljale tudi s solzami oroĹĄene oÄ?i. SoĹĄolci 8.

Rak 22. 6. - 22. 7.

S partnerjem bosta konÄ?no na glas ugotovila, da sta se odtujila, a da so vajina Ä?ustva drug do drugega ĹĄe vedno iskrena. ZaÄ?ela bosta graditi nov odnos, saj si ne Ĺželita, da se zveza konÄ?a. Ne bo lahko. Vsak dan bosta temu posveÄ?ala veliko napora, zato si bosta vse bolj zaupala. VeÄ? bosta skupaj, Ä?as, ki ga bosta namenjala drug drugemu, pa bo dvojno poplaÄ?an. Ĺ˝al vas tudi v sluĹžbi Ä?aka precej napeto obdobje, pa ĹĄe vroÄ?ina bo nagajala pri zbranosti in uÄ?inkovitosti. Skrb vam bo povzroÄ?alo tudi poÄ?utje. TeĹžave z Ĺželodcem niso nove, zato Ĺže veste, kako se morate obnaĹĄati, da bodo minile. Stres ni vaĹĄ prijatelj, zato poskrbite, da se sprostite vsaj v domaÄ?em okolju.

Lev 23. 7. - 23. 8.

V soboto smo se zbrali pred gostiĹĄÄ?em Brigita v Velenju.

A, B in C razreda iz OĹ Antona AĹĄkerca se zahvaljujemo zakoncema BuriÄ? za velik trud, ki sta ga vloĹžila v organizacijo sre-

Ä?anja. Ker je bilo zelo prijetno, smo sklenili, da se dobimo spet Ä?ez 5 let. Takrat bomo Ĺže Ä?isto vsi "upokojenci" in bomo skupaj

nje smo zaupali lovski druĹžini Ĺ kale.

Vse ekipe so skuhale odliÄ?en golaĹž, tako da se je komisija teĹžko odloÄ?ila, kateri je boljĹĄi: na koncu je prevladala ocena vseh prisotnih, prehodni pokal pa je pripadel ekipi Stare vasi, ki so jo sestavljali StarovaĹĄki veseljaki, ti pa so poskrbeli tudi za prijetno druĹženje po uradnem delu prireditve. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Sonja SeĹĄel

To soboto Poletna muzejska noÄ?

DruĹžabno v KS Stara vas V KS Stara vas ugotavljamo, da se je z novim vodstvom in pod taktirko predsednice Mire Tepej dogajanje popestrilo. Maja je bil organiziran izlet v Pomurje in pohod preko KoĹžlja do gostiĹĄÄ?a pri Obircu. V soboto, 1. junija, so organizirali 1. golaĹžiado ob sodelovanju treh ekip, in sicer ekipe iz Ĺ˝abje vasi, ekipe Cesta pod parkom in ekipe Stara vas. Skrbno ocenjeva-

lahko celo noÄ?. Tudi zato, ker se imamo radi.

Peter KavĹĄek

Velenje, 16. junij – Sobotni veÄ?er bo mineval v znamenju Poletne muzejske noÄ?i. Muzej Velenje vabi na brezplaÄ?en noÄ?ni ogled zbirk na Velenjskem gradu, HiĹĄe mineralov in Muzeja usnjarstva na Slovenskem. Velenjski grad bo odprt do 24. ure (tam bo od 18. ure dalje potekal tudi srednjeveĹĄki veÄ?er z grajsko gospodo), HiĹĄa mineralov in Muzej usnjarstva na Slovenskem pa do 22. ure. Ob 20. uri se bo na kavÄ?nikovi domaÄ?iji zaÄ?el kresni veÄ?er – prireditev, na kateri bodo obudili obiÄ?aje kresne noÄ?i.

Galerija Velenje pa bo program ob Poletni muzejski noÄ?i zaÄ?ela ob 18. uri, ko se bodo obiskovalci lahko udeleĹžili vodenega ogleda razstav Sonje Hrastnik JanÄ?iÄ? O(d)Ä?aran svet in Inventura 19. Ob 19. uri se bo zaÄ?ela kreativna delavnica za odrasle z akademsko slikarko Sonjo Hrastnik JanÄ?iÄ?. Od 20. ure do 24. polnoÄ?i bo potekalo noÄ?no druĹženje v atriju galerije, ki ga bo popestril gimnazijski bend Dopplerjev efekt, ob 22. uri pa bo dijak imetniĹĄke gimnazije đ&#x;”˛ tf Miha KoÄ?evar zavrtel kratek film z naslovom Agresija.

SreÄ?no nakljuÄ?je bo poskrbelo, da vam ne bo treba narediti veliko, pa se vam bodo romantiÄ?ne Ĺželje vseeno zaÄ?ele uresniÄ?evati. SreÄ?ni boste, ko vam bo partner povedal, kaj Ä?uti do vas. S tem bodo odpadle vse skrbi, ki so vam leĹžale na duĹĄi, saj ste zaÄ?eli dvomiti o sebi in partnerju. ÄŒe ĹĄe niste na dopustu, boste v teh dneh, ki bodo res poletni, veÄ? mislili nanj. V sluĹžbi boste zmogli opraviti vse obveznosti, a boste domov prihajali precej utrujeni. NoÄ?ni poÄ?itek bo slab, saj se ne boste mogli ohladiti. Nakup, ki ga naÄ?rtujete v naslednjih dneh, bo odliÄ?en tudi zato, ker ste ga zaradi pomanjkanja denarja dobro premislili. Z njim boste tokrat res privarÄ?evali.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Dolgo si niste priznali, da pretiravate z delom predvsem zato, ker sta imela s partnerjem teĹžave. Kot kaĹže, sta vendarle oba ugotovila, da tako ne gre veÄ? naprej.

Zelo se boste trudili, da se spremenite. Vsak dan znova boste sebi in partnerju dokazovali, da mislite resno. Strah, da se vam Ĺživljenje sesuje v prah, je prevelik, da ne bi mislili resno. Spet ste se zaÄ?eli zavedati, da delo ni vse in da vas ljubezen osreÄ?uje. V sluĹžbi boste dnevno morali reĹĄevati precej zapletene situacije. Zmogli boste, a se bo kakĹĄen dan v naslednjih dneh zdel kot bojno polje. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e vas bo zato tu in tam bolela glava in Ä?e boste imeli vsega dovolj. Saj bo minilo.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Marsikaj se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, saj bo teden intenziven kot Ĺže dolgo ne. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna boste spoznali, da ste vendarle lahko zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju. Zato se boste umirili in zbrali vso energijo, da pred odhodom na dopust opravite vse, kar priÄ?akujejo od vas. Povod za veselje bo tudi dogodek, ki vas bo nepriÄ?akovano doletel sredi prihodnjega tedna. Ĺ e nekaj dni vam bo jemal dih in privabljal nasmeh na obraz. Veselili se boste Ä?asa, ki ga boste lahko preĹživeli z druĹžino, saj ste to v preteklih tednih krepko pogreĹĄali. Tudi zdravje bo dobro. Tokrat celo z vroÄ?ino ne boste imeli teĹžav.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

Z nekom, ki vam je Ĺže dolgo vĹĄeÄ?, sta se oba trudila, da se vajin skrhani odnos popravi. Sedaj vam je jasno, da se ne bo. Nezaupanje je preveliko breme za oba.

Zato boste vi tisti, ki se boste umaknili, saj boste ugotovili, da skupne prihodnosti ne bo. Veselili se boste obÄ?utka svobode, a Ĺže po nekaj dneh boste ugotavljali, da korak morda le ni bil pravi. Ĺ e enkrat pretehtajte, koliko ste pripravljeni popustiti v svojih naÄ?elih. ÄŒe ste, osebi, ki vam ĹĄe vedno jemlje dih, spet posvetite veÄ? Ä?asa. Ni reÄ?eno, da bosta s tem spet postala par, vendar med vama ne bo ostalo neodgovorjenih vpraĹĄanj in tem. To pa je lahko temelj za dober prijateljski odnos.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Vzeli ste si Ä?as zase. Zato ste spoÄ?iti kot Ĺže dolgo ne. Ĺ e dobro, saj se bodo v naslednjih dneh spremembe v vaĹĄem Ĺživljenju dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Vse ne bodo dobre. Prav zaradi svoje intuicije pa boste tokrat jasno vedeli, kako naprej, saj se boste znali reagirati na vse, kar se vam bo dogajalo.

Ob tem boste spoznali, koliko iskrenih prijateljev ste si pridobili v Ĺživljenju, saj vam bodo vsi, ki jih boste prosili za pomoÄ?, takoj rekli ÂťdaÂŤ. In ne bodo ostali le pri tem, ampak se bodo potrudili za vas. Ko vas bo vroÄ?ina zaÄ?ela utrujati, se boste skrili v senco in jo preganjali z lenarjenjem v dvoje.

ODGOVORNO OBNAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO, PRILAGODITE

HITROST VOŽNJE IN VARNOSTNO RAZDALJO

TO JE POMEMBNO ZA VAĹ O VARNOST IN VARNOST NAĹ IH DELAVCEV NA CESTI. Varno in sreÄ?no na poti vam Ĺželi DARS. 1970

promet.si

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Svoje poslovne cilje boste uresniÄ?evali po zaÄ?rtanem planu. ÄŒe ne boste naĹĄli osebe, ki jo pri tem potrebujete, boste vseeno ĹĄli naprej. Ravno v tem Ä?asu leta, tik pred sezono dopustov, ste namreÄ? na vrhuncu moÄ?i. Ideje, ki jih Ĺželite uresniÄ?iti, so dobre, zato verjamete vase. Manj boste lahko verjeli v ljudi, s katerimi se dogovarjate, saj se bodo nekateri izkazali za nezanesljive. Ĺ e dobro, da ste pripravljeni na nove Ĺživljenjske tokove in izzive. Zato se boste zlahka prilagajali. Pri neki odloÄ?itvi, povezani z domom, pa se boste tiho obraÄ?ali vase in se sami spopadli z njo. OdloÄ?itev bo Ä?isto prava, saj bi vaĹĄe najbliĹžje po nepotrebnem spravili v zadrego, Ä?e bi jih po nepotrebnem izpostavili.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Spet vam bo vroÄ?e, a tokrat ne le zaradi vremena. Temperaturo vam bodo dvigali ljudje, s katerimi delate. Jeza vas ne bo minila Ä?ez noÄ?, hladili pa jo boste s samoprepriÄ?evanjem, da za nastalo situacijo niste krivi vi. To bo dokaj slaba tolaĹžbe, a druge ne boste naĹĄli. V torek se boste sooÄ?ili z nakopiÄ?enimi teĹžavami in problemi, saj boste v to prisiljeni. ReĹĄitve v tem tednu ĹĄe ne boste naĹĄli, zato ne boste mirni. FinanÄ?no stanje se vam bo izboljĹĄalo, varÄ?evanje pa se bo obrestovalo, saj vas Ä?akajo nepredvideni izdatki. Ĺ e sreÄ?a, da ste vsaj malo slutili, kaj se lahko zgodi. Zdravje bo rahlo, moĹžen je poletni prehlad. Zato ne pretiravajte s hlajenjem.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Na pragu poletja ste Ĺže precej brez energije. Zato boste v teh vroÄ?ih junijskih dneh nemirni in vzkipljivi. VaĹĄi najbliĹžji vas opozarjajo, da se morate vzeti v roke, vi pa boste krivdo iskali vsepovsod drugje, le pri sebi ne. ÄŒez vikend si boste uspeli nabrati nekaj novih moÄ?i. Ĺ e dobro, saj bodo prihodnji teden v vaĹĄe Ĺživljenje posegle precejĹĄnje spremembe. Pogosto se boste vpraĹĄali, ali boste zmogli. Ne vrzite puĹĄke v koruzo. ÄŒe ne bo ĹĄlo, je ĹĄe Ä?as, da obupate. Doslej niste verjeli, da vam lahko pri premagovanju ovir pomaga ljubezen.

Sedaj boste. Partner vam bo pomagal veÄ? kot kdajkoli doslej. Zato bo pot do cilja laĹžja.

Naš čas, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

13. junija

06.00 06.40 07.00 10.15 11.10 11.25 12.00 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.35 01.10 01.35 02.00 02.50

04.00 06.00 10.00 10.00 10.45 11.00 13.55 15.05 16.05 17.50 18.55 19.25 20.05 21.05 21.40 23.15 00.30

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Jože Ciuha, slikar svojega časa, dok. portret TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Ko s sten zablestijo stare podobe Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava TV-izložba Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Motnje razpoloženja Žanov svet, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Voščene lutke Madame Tussaud, francoski igrano-dok. film Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Tedenski izbor Videotrak Slastna kuhinja: Prepelica v medeni marinadi Dobro jutro Tihotapci identitete, dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Severina Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Cesarjev kuhar, japonska serija Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Bollywood - največja filmska industrija na svetu, brit. dok. odd.

Avtomobilnost Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj?, dok. film Slov. jazz scena: 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani: Šukar Videotrak, Zabavni kanal

13. junija 2019

Sobota,

14. junija

06.00 06.40 07.00 10.15 11.05 11.20 12.00 12.30 13.00 13.30 15.25 15.55 16.30 16.40 17.00 17.30 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.40 01.05 02.00

04.00 06.00 10.00 10.45 11.00 13.45 14.30 15.15 15.45 17.40 17.55 18.50 19.20 20.00 20.50 22.45 23.50

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Zelena energija gozda, dok. odd.

TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Alpe-Donava-Jadran Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme V svojem ritmu: The Mint: Lapsus, glasbeno-dok. ser. za mlade Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Lepši svet, ris.

Frfra in Cufek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Koncert Ansambla Banovšek, 1/2 Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Denar, fran.-švicarski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Državni svet o dopolnitvi ustave z znakovnim jezikom O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert Čarokuhinja pri atu: Avstralija Cesarjev kuhar, japonska ser.

V svojem ritmu: The Mint: Lapsus, glasb.-dok. ser. za mlade Videotrak Pozabljeno avstralsko otočje, avstralska dok. odd.

Te že pogrešam, angleški film Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te, ampak ljubim še nekoga!

Videotrak, Zabavni kanal

15. junija

06.10 07.00 07.10 07.35 07.45 08.05 08.30 08.50 09.00 09.25 10.10 10.25 10.55 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 15.05 15.50 16.25 17.00 17.20 17.40 18.05 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 22.10 22.30 23.35 00.35 01.00 01.55

04.00 07.00 09.00 11.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.10 23.55 0.50 1.45 2.45 3.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed , 3. sez., 11. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 109. del In prišla je ljubezen, 83. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 55. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 56. del Lepo je biti sosed , 3. sez., 12. del In prišla je ljubezen, 84. del Zmorem sama, 1. sez., 110. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 57. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 58. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 64. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Žar legende Ful gas, 1. sez., 6. del Policistka na vrhu, 6. sez., 8. del Policistka na vrhu, 6. sez., 9. del Grimm, 4. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za pravosodje 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Migajmo vsak dan 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Manca Ernst – Klavir (135) 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Veseli Dolenjci 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Manca Ernst – Klavir (135) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Videostrani, obvestila

12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.45 23.20 23.25 1.10 1.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed , 3. sez., 12. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 110. del In prišla je ljubezen, 84. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 57. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 58. del Lepo je biti sosed , 3. sez., 13. del In prišla je ljubezen, 85. del Zmorem sama, 1. sez., 111. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 59. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 60. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 65. del Peklenski medeni tedni, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Tako kul kot jaz, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Spomini na svetovno dediščino 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Manca Ernst in Maj Mirst – Klavir (136) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Nepal s Tonetom Škarjo 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Nuša Derenda, Manca Berlec, Samantha Maya 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture, Manca Ernst in Maj Mirst – Klavir (136) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Kultura, Odmevi Čudogozd: Hrana Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, risana nan.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Srečka Kosovela Sežana Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade V svojem ritmu: The Mint: Lapsus, glasb.-dok. ser. za mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Circom Regional, 4. del, koprodukcijska magazinska odd.

Po Evropi 2019, koprodukcijska magazinska odd.

Prvinska preizkušnja, brit. dok. ser.

Nova dvajseta., slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Preroški dar Slovenski magazin Ozare Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju, 3/8 Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Poletna noč: Dan ljubezni - poklon Dušanu Velkaverhu Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad.

Savdov dvor, brit. dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

02.55

Zabavni kanal, Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Franc Bratina Slastna kuhinja: Solata avokadov duet Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Lee Valleyja Koncert Ansambla Banovšek, 1/2 Na lepše Avtomobilnost Pozabljeni Slovenci: Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik Nogomet - SP do 20 let: finale, prenos iz Lublina Navodila niso priložena, meh. f.

Zvezdana: Intimnosti Simfonična ekstaza II, 2. del, koncert Videotrak Nogomet - SP do 20 let: finale, posnetek iz Lublina Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.45 10.15 10.40 11.40 12.15 15.10 16.10 17.05 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 23.20 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 3. del Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika, 1. sez., 7. del Naša mala klinika, 1. sez., 8. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Delovna akcija August Rush, ameriški film Nemirna srca, ameriški film Zvoki noči

11.55 13.35 15.10 16.00 16.45 17.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.05 08.55 09.50 10.45 11.45

Nedelja,

20.05 22.05 22.50 23.55 01.05

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Migajmo vsak dan 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Dotiki gora, Palec, Zelenjak 19:05 Vrtnarski kotiček 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2672. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Lepo je biti muzikant, gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 23:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 23:05 Videospot dneva 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Videostrani, obvestila

16. junija

07.00 07.00 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 13.30 15.15 15.30 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.45 22.10 23.50 00.25 00.55 01.45

04.00 06.00 06.20 07.20 07.35 08.10 08.40 08.40 09.10 10.40 11.25 11.55 13.35 14.35 15.30 17.45 20.05 20.55 21.05 22.15 23.05 23.50 01.05 02.40

Ponedeljek, 17. junija

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Timi gre, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris.

Kalimero, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

TV-izložba Med valovi Ozare Obzorja duha: Sveta maša in Božja služba Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Branik slovenske pesmi, 50 let Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, reportaža 50. Tabor slovenskih pevskih zborov, Pa se sliš' – naj se sliš', prenos iz Šentvida pri Stični TV-izložba Dekle na begu, it.-švic. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Muk, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstral. nad.

Intervju: prof.dr. Matevž Tomšič Poročila, Šport, Vreme Zver je še zmeraj živa, bolgarski dok. film Za lahko noč: C. Debussy: Morje, Simfoniki RTV Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

06.10 06.40 07.00 10.10 11.00 11.15 11.45

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Preroški dar Koda Slastna kuhinja: Solata avokadov duet Glasbena matineja 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS, 1. del 15. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2019, 2. del, posn. iz Maribora Žogarija Čarokuhinja pri atu: Avstralija Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Lee Valleyja Prečkanje Islandije, dok. film Rojstvo samovozečega avtomobila, brit. dok. odd.

Poletna noč: Dan ljubezni - poklon Dušanu Velkaverhu Rokomet, kvalifikacije za EP 2020 (M), Slovenija - Estonija, prenos iz Kopra Amsterdam, London, New York trije veličastni: Spopadi in interesi (1650–1800), fran. dok. ser. Žrebanje Lota Nina Pušlar s spremljevalno skupino in gosti, koncert Sinatra in Jackov klan, am. dok. odd.

Zvezdana: Intimnosti Videotrak Rokomet, kvalifikacije za EP 2020 (M), Slovenija - Estonija, posnetek iz Kopra Zabavni kanal

12.15 15.05 15.35 16.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.35 10.00 10.25 11.25 12.00 14.50 16.00 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 23.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 4. del Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika, 1. sez., 9. del Naša mala klinika, 1. sez., 10. del Delovna akcija 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Na vrat na nos, ameriški film Zaljubljena v pisatelja, ameriški film 00.50 Peklenski medeni tedni, ameriški film 02.35 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 2671. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 2672. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Županja z vami, Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Jutranji pogovori 1 13:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:40 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Veseli Dolenjci 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

Torek,

12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.15 00.10 00.35 01.30

04.00 06.00 10.45 11.15 11.25 11.45

17.50 18.55 19.20 20.00 21.00 22.55 00.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 08.35 09.45 10.45 11.45 12.35 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.45 23.20 00.15 01.10 02.05 02.40

18. junija

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Intervju: prof.dr. Matevž Tomšič TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Obzorja duha: Sveta maša in Božja služba Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum: Prekmurje skozi zgodovino in umetnost TV-izložba S-prehodi: »Vprašanje identitete« Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Novi sosedje: Tretja ulica Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena 34. Slovenski glasbeni dnevi: Simfonični orkester Akademije za glasbo UL in Simon Dvoršak Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

05.50 06.20 06.40 07.00 10.05 11.05 11.20 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.00 18.20 18.55 19.00

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Hrana Zlatko Zakladko: Regratov sirup Slastna kuhinja: Puranji file v sirovi košarici Dobro jutro Na lepše Pogled v prihodnost, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Cesarjev kuhar, japonska serija Palicisti in palice, lutkovna odd. za otroke Videotrak Čez planke: Stuttgart Lou Andreas-Salomé, nemškoavstrijski film Circus Fantasticus, slov. igr. film Videotrak, Zabavni kanal

12.00 14.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 13. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 111. del In prišla je ljubezen, 85. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 59. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 60. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 14. del In prišla je ljubezen, 86. del Zmorem sama, 1. sez., 112. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 61. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 62. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 66. del Nezvesta v predmestju, kanadski film 24UR zvečer Policistka na vrhu, 6. sez., 10. del Policistka na vrhu, 6. sez., 11. del Grimm, 4. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2672. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jesen življenja: Ivo Kompan in zbirka pisalnih strojev 10:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 20:30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Veseli Dolenjci 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

20.05 21.55 22.00 22.45 23.15 01.45 02.10 03.05

04.00 06.00 10.00 10.50 11.15

15.00 15.30 16.20 16.25 18.15 19.00 19.20 20.00 21.00 21.50 22.55 23.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.50 09.45 10.45 11.40 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

19. junija

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, Poročila Tednik TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Platforma: 58. Beneški bienale Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip: Preroški dar TV-izložba Potepanja, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme General Boroević, dok. film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Spomini: Dušan Puh, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

05.50 06.20 06.40 07.00 10.10

Zabavni kanal, Napovedujemo Videotrak Žogarija Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Dobro jutro Na poti z Nežo in Dušanom, dok. odd.

Slovenski magazin Avtomobilnost Branik slovenske pesmi, 50 let Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, reportaža 50. Tabor slovenskih pevskih zborov, Pa se sliš' – naj se sliš', posnetek iz Šentvida pri Stični Cesarjev kuhar, japonska serija Za devetimi gorami, pravljica Videotrak Dober, boljši, vegan?, nemška dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: dr. Matjaž Lunaček Prevara (III.), am. nad.

NaGlas!

Videotrak, Zabavni kanal

00.40 01.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 14. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 112. del In prišla je ljubezen, 86. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 61. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 62. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 15. del In prišla je ljubezen, 87. del Zmorem sama, 1. sez., 113. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 63. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 64. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 67. del Smrtonosno orožje, 3. sez., 15. del Preverjeno 24UR zvečer Policistka na vrhu, 6. sez., 12. del Policistka na vrhu, 6. sez., 13. del Grimm, 4. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 10:45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2673. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe Vinska Gora 2019 - 1. del 21:55 Dotiki gora: Everest 1979 22:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:35 Videospot dneva 22:40 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Nočni program

11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.45 23.15 00.00

02.00

04.00 06.00 10.10 10.55 11.10 14.05 14.30 16.40 18.05 18.40 19.05 19.25 20.00 20.00 20.20 20.35 20.50 22.55 00.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.50 09.45 10.45 11.45 12.35 13.30 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.55 00.50 01.45 02.40 03.15

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, Poročila Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Koda Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: prof.dr. Matevž Tomšič TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Srečka Kosovela Sežana Poročila ob petih, Šport, Vreme Kraška dediščina Marjana Miklavca, dok. film 50 knjig, ki so nas napisale: Josip Vandot: Kekec Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Moj striček Arhimed, češki film Zgodba o uspehu, kr. igrani film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Sveto in svet Kraška dediščina Marjana Miklavca, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Kebab iz ovčetine Dobro jutro Čarokuhinja pri atu: Avstralija Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa, vključitev v prenos Joker, kviz Cesarjev kuhar, japonska serija Ribič Pepe, odd. za otroke Za devetimi gorami, pravljica za otroke Videotrak Na utrip srca Glasba nad Berlinom: Berlinski filharmonik Andrej Žust, glasb.dok. film V objemu popularne glasbe (Jazzva, E. Černe, TrobiNOVA, A. Bezjak, Simfonični orkester in Big band RTVS) Žrebanje Lota Nogomet (Ž) - SP: Japonska : Anglija, prenos iz Nice Moje mnenje Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 15. del Kuharski mojster, 7. sez.

Zmorem sama, 1. sez., 113. del In prišla je ljubezen, 87. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 63. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 64. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 1. del In prišla je ljubezen, 88. del Zmorem sama, 1. sez., 114. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 65. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 68. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Ful gas, 1. sez., 7. del Policistka na vrhu, 6. sez., 14. del Policistka na vrhu, 6. sez., 15. del Grimm, 4. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2673. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 3 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Aktualno 21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, Ksenija Šašek, Danijela Burjan, Tequila 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 21

KOSOVEL, SREÄŒKO: Vsem naj bom neznan od – Odrasli / 821 A-Ĺ˝ – Zbrana in izbrana dela VSEM NAJ BOM NEZNAN, I.: poezija, proza, dramatika in drugi zapisi VSEM NAJ BOM NEZNAN, II: esejistiÄ?ni fragmenti, aforizmi, ĹĄtudijsko gradivo in drugi zapisi Izbor, urejanje in spremna beseda: MiklavĹž Komelj KraĹĄki pesnik razliÄ?nih obrazov SreÄ?ko Kosovel (1904-1927) je bil skoraj ĹĄtiri desetletja po svoji smrti znan predvsem po prvem obdobju poezije, ki ga je poimenoval barĹžunasta lirika, in nekaterih ekspresionistiÄ?nih in druĹžbeno kritiÄ?nih pesmih.

Njegov raznoliki opus so postopoma odkri-

Kosovelovih pesmi: ÂťJaz noÄ?em, da strmi kdo v mojo duĹĄo. Vsem naj bom neznan.

Dekle ob oknu gleda misli, kje sem Jaz pa sem Ĺže mrtev.ÂŤ Komelj je natanÄ?no in pronicljivo uredil neobjavljeni del opusa, kar je bila precej teĹžavna naloga zaradi kaotiÄ?no raztresenih drobcev in razprĹĄenih sledi.

Pesnik in mislec Kosovel nam (p)ostaja ĹĄe bolj neznan, njegov opus Ä?arobno razprt v vse smeri, a njegova sporoÄ?ila so vselej aktualna in vse povezujoÄ?e univerzalna.

VELENJE ÄŒetrtek, 13. junij 6.00 9.00

16.00

DURAS, MARGUERITE – Zamaknjenost Lol V. Stein

17.00

od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni romani

17.00

Francoska pisateljica, scenaristka in ena najvidnejĹĄih intelektualk 20. st. je s svojo veÄ?plastno mojstrovino navduĹĄila znamenitega psihoanalitika Jacquesa Laca-

17.00 17.00

19.19

19.30

20.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu StruĹĄka, UNI 3 - I Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Spontani akti prijaznosti v druĹžini, Trening starĹĄevstva IzletniĹĄka kmetija LamperÄ?ek Pohod Ä?lanov DU Vinska Gora od LamperÄ?ka do Habeta SonÄ?ni park, Vila RoĹžle ZakljuÄ?ek projekta DruĹžinska obravnava za zdrav Ĺživljenjski slog Prostori KS Gorica Turnir v ĹĄahu v KS Gorica KnjiĹžnica Velenje, preddverje Rafoltovi dnevi LIKUS-a po vsej Sloveniji Vila Bianca Predstavitev fotomonografije ob 100-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica En mesec sam: S kolesom od izvira do izliva Donave, potopisno predavanje TomaĹža Majcna Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana NeĹža VerstovĹĄek, violonÄ?elo, in Lara RamĹĄak, klarinet, koncert Vila Herberstein, terasa ÄŒarna noÄ?: literarno-glasbeni veÄ?er s Ferijem LainĹĄÄ?kom in romsko skupino Del Tuha

Petek, 14. junij 6.00 10.00

vali: prijatelj Alfonz Gspan z objavo prve posmrtne pesniĹĄke zbirke 1927, komparativist Anton Ocvirk z Zbranimi deli 1946 (kamor ĹĄe ni vkljuÄ?il Kosovelovih 'radikalnih' konusov, ki jih je objavil ĹĄele 1967 v zbirki Integrali), Ludwig Hartinger in Marijan Dolgan pa sta 2004 izdala zbirko Ikarjev sen z barvnimi reprodukcijami rokopisov.

MiklavĹž Komelj je zbral in uredil neobjavljeni del zapuĹĄÄ?ine v dveh knjigah Vsem naj bom neznan, ki jo je odkril v iskanju dveh neobjavljenih Kosovelovih sonetov.

Pri pregledovanju ĹĄkatel v NUKU ga je osupnilo tudi odkritje ene najsilovitejĹĄih

21

PRIREDITVE

13. junija 2019

17.00

na, saj ga je oznaÄ?il kot uteleĹĄenje vedno izmikajoÄ?e se ljubezenske Ĺželje. Mojstrica uvida v labirinte zapletenih razmerj je roman zasnovala kot psihoanalitiÄ?ni proces z nenehnim vraÄ?anjem v travmatiÄ?ni dogodek glavne protagonistke Lol V., hkrati pa osvetlila voajerizem z razliÄ?nih zornih kotov glavne protagonistke in pripovedovalca zgodbe. đ&#x;”˛

A. A.

107,8 MHz

18.00 19.00 19.30

20.00

Avtobusna postaja Velenje KamniĹĄki vrh, Gorenje Velenjska promenada Promenada okusov, kulinariÄ?na trĹžnica Prostori KS Gorica in igriĹĄÄ?e OĹ Gorica Turnir v kegljanju v KS Gorica Velenjska promenada Velenjski talenti (VeÄ?eri v amfiteatru) Galerija F-bunker Odprtje fotografske razstave Fotokluba F8 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Naja MohoriÄ?, harfa, recital z gostom Korun ĹĄtrajh kvartetom PlaĹža Mia Mia PlaĹža skaÄ?e po domaÄ?e – koncert skupine Gadi

20.00 Klub eMCe plac Katarine Caserman: Render, odprtje razstave 21.00 Velenjsko jezero NoÄ?na tekma Open Kluba vodnih ĹĄportov Velenje

Sobota, 15. junij 7.00

Avtobusna postaja Velenje Dan planinskih doĹživetij - Lisca, PD Velenje X Pohod nosih na Goro Oljko Premogovnik 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00 PloĹĄÄ?ad pred Centrom Nova Veselo v poletje, predstavitev turistiÄ?nih druĹĄtev s kulturnozabavnim programom 9.00 Titov trg DrĹžavno prvenstvo koĹĄarke 3 Ă— 3 9.00 Vila Bianca Rokodelska trĹžnica 18.00- 24.00 Atrij Galerije Velenje Poletna muzejska noÄ? (18.00: javno vodstvo po aktualnih razstavah, 19.00: Kreativna delavnica s Sonjo Hrastnik JanÄ?iÄ?, 20.00: koncert skupine Dopplerjev efekt, 22.00: projekcija kratkega filma Agresija) 10.00 IgriĹĄÄ?e OĹ Gorica OtroĹĄki poligon in turnir trojk v KS Gorica 14.00 Klub eMCe plac MeĹĄalnica24: B2B 15.45 in Dom kulture Velenje, velika dvorana 18.15 44. Spin show: Nekje za mavrico, poletna plesna produkcija 18.00-24.00 Velenjski grad, HiĹĄa mineralov Poletna muzejska noÄ?, brezplaÄ?en ogled zbirk; 18.00: Koncert trobilcev Glasbene ĹĄole Velenje in glasbeno-plesni program srednjeveĹĄke gospode, 20.00: javno vodstvo po HiĹĄi mineralov 18.00 TuristiÄ?na kmetija TuĹĄevo DruĹžinski vikend na TuĹĄevem (kolesarski vzpon in pohod na TuĹĄevo iz srediĹĄÄ?a Vinske Gore) 20.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija Kresni veÄ?er

Nedelja, 16. junij 9.30

IgriĹĄÄ?e v Cirkovcah 8. blagoslov motornih koles 10.00 IgriĹĄÄ?e OĹ Gorica Pohod ob meji krajevne skupnosti

in turnir v balinanju 14.00 TuristiÄ?na kmetija TuĹĄevo DruĹžinski vikend na TuĹĄevem (druĹžabno sreÄ?anje) 14.30 Klub eMCe plac Finale eMCe plac tarok lige 18.00 Velenjska promenada Koncert Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta (VeÄ?eri v amfiteatru)

Ponedeljek, 17. junij 16.00 Doma za varstvo odraslih Velenje Alzheimer cafe 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝upanov sprejem za odliÄ?ne uÄ?ence in dijake 18.00 Velenjska promenada Nekje za mavrico s Plesno ĹĄolo Spin (VeÄ?eri v amfiteatru) 18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Kdo sem v tem trenutku in kdo Ĺželim postati v prihodnje?, delavnica 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Ljubljeni, drama (Filmsko gledaliĹĄÄ?e)

Torek, 18. junij 9.00

KnjiĹžnica Velenje, preddverje Odprta vrata za zdravje, Center za krepitev zdravja ZD Velenje 9.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS OtroĹĄtvo nekoÄ? in danes, delavnica 17.00 SonÄ?ni park, Vila RoĹžle Torkova peta: Moj prvi herbarij 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Pojemo, pleĹĄemo in igramo, nastop skupin ĹĄole ob zakljuÄ?ku pouka 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jerneja FerleĹž, Peter Rezman: Maribor, paralaksa, predstavitev knjige

SKRIVNO Ĺ˝IVLJENJE HIĹ NIH LJUBLJENÄŒKOV The Secret Life of Pets 2, sinhronizirana animirana komedija, 89 minut (ZDA) ReĹžija: Chris Renaud, Jonathan Del Val Slovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Gregor SkoÄ?ir, Ajda Toman, Vid ValiÄ?, Lana Hribar, TjaĹĄa Ĺ˝eleznik, Andrej Murenc, UroĹĄ Smolej, AljoĹĄa KovaÄ?iÄ?, Marjan BuniÄ?, Andrej KuĹĄar, BlaĹž Vila Petek, 14. 6., ob 18.00, 3D Nedelja, 16. 6., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

PRVIÄŒ After, drama, 106 minute(ZDA) ReĹžija: Jenny Gage. Igrajo: Peter

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 13. junij 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, Muzej Velenje Odprtje razstave Usnjarska literatura

Ponedeljek, 17. junij X

Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Poletno branje in vreÄ?ke poletnega branja (do 31.8.)

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 14. junij X Zbirno mesto v Martinovi vasi DĹžerdap (Srbija), PD Ĺ martno ob Paki (do nedelje).

Sobota, 15. junij X Zbirno mesto v Martinovi vasi Dan planinskih doĹživetij Lisca (948m), PD Ĺ martno ob Paki 8.00 ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica, MC Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 17. junij 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Sreda, 19. junij Avtobusna postaja Velenje Od Lipice do Ĺ kocjana, Potepanje ob sredah 9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS GimnastiÄ?ni pripomoÄ?ki nas naredijo bolj gibÄ?ne, delavnica 11.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Vrednote v druĹžini, Trening starĹĄevstva 18.00 Velenjska promenada Z glasbo in plesom v poletje z

Lunine mene

6.00

17. junija, ob 10:31, polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje

VeÄ?eri v amfiteatru vabijo Velenje – VeÄ?eri v velenjskem amfiteatru spet vabijo. V petek, 14. junija, se bodo ob 18. uri predstavili velenjski talenti. Bogat pevski in plesni program bo predstavilo veÄ? kot 40 mladih talentov. Mnogi med njimi imajo Ĺže avtorske skladbe, mnogi pa ĹĄele iĹĄÄ?ejo priloĹžnosti, za opaznejĹĄo predstavitev.

Zelo prijetno bo tudi v nedeljo, 16. junija, ko bo v amfiteatru ob 18. uri zapel Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet z gostjo, citrarko Tanjo LonÄ?ar. Plesna ĹĄola SPIN se bo tu zavrtela v ponedeljek, 17. junija, prav tako ob 18. uri. Z glasbo in plesom

uÄ?enkami in uÄ?enci OĹ Antona AĹĄkerca (VeÄ?eri v amfiteatru) 19.00 Galerija Velenje Aleksij Kobal: Podtaknjenci, odprtje razstave 20.30 Pred Domom kulture Velenje, oder pod magnolijami Koncert Big banda Glasbene ĹĄole Velenje, MoZZAJik festival

nas bodo v poletje zapeljali uÄ?enke in uÄ?enci Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca v sredo, 19. junija, ob 18. uri. Junijski del VeÄ?erov v amfiteatru pa bo zakljuÄ?ila Glasbena ĹĄola Goter v nedeljo, 30. junija 2019, ob 17. uri.

V primeru deĹžja bo posamezna prireditev odpadla.

Gallagher, Jennifer Beals, Selma Blair, Hero Fiennes Tiffin, Meadow Williams Petek, 14. 6., ob 20.00 Sobota, 15. 6., ob 22.15

TO Ĺ E SPIJEMO PA GREMO Drunk Parents, komedija, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Fred Wolf. Igrajo: Salma Hayek, Joe Manganiello, Bridget Moynahan, Alec Baldwin, Ben Platt Sobota, 15. 6., ob 18.00 Nedelja, 16. 6., ob 20.15

MOĹ˝JE V ÄŒRNEM: GLOBALNA GROĹ˝NJA Men in Black: International, akcijska komedija, 120 minut (ZDA). ReĹžija: F. Gary Gray. Igrajo: Liam Neeson, Rebecca

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 13.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Pajek Felix in muha enodnevnica • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 30.6.2019 na osrednjem prostoru – Zeleni ĹĄkrat Ariel v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425

12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junij-oktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljekpetek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno.

Torek - petek: 14:00 21:00, Sobota: 10:00 21:00, Nedelja: 10:00 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

đ&#x;”˛

Ferguson, Chris Hemsworth, Tessa Thompson, Emma Thompson Petek, 14. 6., ob 22.00 Sobota, 15. 6., ob 20.00 Nedelja, 16. 6., ob 18.00 Ponedeljek, 17. 6., ob 17.30

minut (Rusija). ReĹžija: Vladimir Nikolaev Slovenski glasovi: Matej Recer, MaĹĄa Derganc, Asja KahriamoviÄ?, GaĹĄper Jarni, Vesna PernarÄ?iÄ?

Sobota, 15. 6., ob 18.15 – m . dvor.

Nedelja, 16. 6., ob 17.00 – m. dvor.

DVOJNA ŽIVLJENJA

LJUBLJENI

Doubles vies, komiÄ?na romantiÄ?na drama, 108 minut (Francija). ReĹžija: Olivier Assayas. Igrajo: Juliette Binoche, Guillaume Canet, Vincent Macaigne, Nora Hamzawi, Christa ThĂŠre Petek, 14. 6., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 16. 6., ob 19.00 – mala dvor.

OVCE IN VOLKOVI 2 Volki i ovtsy. Khod sviney, sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 85

Benzinho, drama, 98 minuti (Brazilija, Urugvaj) ReĹžija: Gustavo Pizzi Igrajo: Karine Teles, OtĂĄvio MĂźller, Adriana Esteves, Konstatinos Sarris Ponedeljek, 17. 6., ob 20.00 00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

13. junija 2019

Nagradna križanka »Petka«

RADIO VELENJE Papirnica Mozirje

v zgradbi Upravne enote Zdravniški nasveti, gostja: Cita Burnik, univ. dipl. psihologinja iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec : Tema: kako pomagati manj uspešnemu otroku ob koncu šolskega leta

Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje 03/ 583 36 60 •

NAROČILA ZA DELOVNE ZVEZKE IN UČBENIKE

• • • •

širok nabor šolskih potrebščin pisarniški material darilni program za vse generacije pestra izbira likovno ustvarjalnih pripomočkov (akrilne, prstne in oljne barve, akvarelni papir, barve za strojno barvanje perila, barve za steklo, figure in kroglice iz stiroporja, slikarska platna, modelirna masa, fimomasa in perle fotokopiranje - barvno ali črno belo skeniranje in tiskanje dokumentov, ki jih potrebujete uredijo takoj.

• •

Delovni čas: Ponedeljek – petek: 8.00 – 18.00 Sobota: 8.00 – 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Petka«, najkasneje do ponedeljka 24. junija. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

V ZDA vložena obtožnica proti slovenskima hekerjema

Evropska direktiva o avtorskih pravicah, katere besedilo je dvignilo veliko prahu v javnosti, je uradno začela veljati, saj je bila nedavno objavljeno v uradnem listu Evropske unije. Uradna objava dejansko pomeni, da je pričelo teči dveletno obdobje, v katerem morajo države prilagoditi svojo lokalno zakonodajo. Ker pa direktiva ni zakonski akt, ampak zgolj niz smernic, bo zanimivo spremljati, kako bo slovenski parlament te določbe uvedel v našo zakonodajo in kako se bodo te določbe izvajale.

Med vsemi členi je seveda zdaleč najbolj problematičen 13. člen, saj ponudnikom spletnih vsebin neposredno nalaga odgovornost, da vzpostavijo filter za preverjanje, ali različne vsebine in dela, ki so jih naložili njihovi uporabniki, morebiti kršijo avtorske pravice. To bi v praksi lahko pomenilo celo cenzuriranje spletnih vsebin, ki ne kršijo avtorskih pravic, saj bo delovanje algoritma pod nadzorom ponudnikov spletnih vsebin. Poleg tega bi bilo to tudi veliko finančno breme za ponudnike, še zlasti pa za manjše spletne platforme, saj lasten razvoj tovrstnih filtrov ne bo ravno poceni, kar bo veljalo tudi za tuje rešitve, zato si trgovci že manejo roke. Čeprav nihče točno ne ve, kako se bo sporna direktiva o avtorskih pravicah in enotnem digitalnem trgu dejansko izvajala v praksi, je že zdaj jasno, da bo skoraj zagotovo škodila tako spletnim velikanom kot uporabnikom svetovnega spleta.

Pri nas bo celoten postopek implementacije pričakovano vodilo ministrstvo za gospodarstvo. Ker časa na razpolago ni ravno veliko (zgolj dve leti), verjamemo, da se bo javna razprava o implementaciji novih pravil na svetovnem spletu kmalu pričela.

Že pred nekaj leti je slovenska policija stopila na prste dvema slovenskima nepridipravoma, ki sta v zameno za denar za špansko kriminalno spletno družbo Mariposa pripravila nevarnega trojanskega konja. Škodljiva programska koda je za šalo okužila več kot 13 milijonov računalniških sistemov po vsem svetu.

Trojanski konj je samo onkraj luže okužil računalniške sisteme vsaj 700 velikih podjetij in 40 bank ter je spletnim kriminalcem omogočil dostop do podatkov o kreditnih karticah, gesel za spletno bančništvo in drugih informacij zaupne narave.

Oba se bosta morala kmalu zagovarjati tudi pred ameriškim sodiščem, saj je zvezno sodišče v ameriški prestolnici Washington nedavno objavilo doslej zapečatene obtožnice proti njima ter proti enemu Američanu in Špancu. Obtožnice so bile vložene proti 32-letnemu Matjažu Škorjancu iz Maribora, 35-letnemu Mentorju Leniqiju iz Gorišnice, 40-letnemu Florenciu Carru Ruizu iz španskega mesta Vizcaye in 26-letnemu Američanu Thomasu McCormicku. Skupina je obtožena, da je med septembrom leta 2008 in decembrom leta 2013 žrtvam povzročila finančno škodo v višini 4,5 milijonov dolarjev oziroma preračunanih štiri milijone evrov.

Ameriška obtožnica nepridiprave bremeni tudi kriminalnega združevanja, bančnih prevar, vdorov v računalnike, kraje identitete, računalniških vdorov in izsiljevanja. Če bodo spoznani za krive, jim v najslabšem primeru grozi do 50-letna zaporna kazen v strogo zavarovanem ameriškem zaporu.

041 813 949

GNOJILO ZA PARADIŽNIK, 1 kg

GNOJILO VRTNARČEK, 3 kg

4,40 €

3,70 €

GNOJILO CVETAL ZA PELARGONIJE 1L

6,00 € FOLIAR 1 L

4,20 €

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Sporna direktiva o avtorskih pravicah postala uradna

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

VABA ZA POLŽE, 0,5 kg

5,80 €

VABA ZA ZATIRANJE MIŠI IN PODGAN, 300 g

VRTNA KOSILNICA VS 51 T VILLAGER 159,99 €

2,75 €

Z vami in za vas

ČETRTEK, 13. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 14. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 15. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 16. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 17. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 18. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 19. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 3. do 9. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 3. do 9. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 3. do 9. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. do 9. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 13. 6. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7mx4mx2.8m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm:041 70 65 65 KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200

ENONADSTROPNO HIĹ O potrebno obnove na parceli velikosti cca 2000 m2 v vasici Gorenje, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 031 330 154 ali po E poĹĄti ankoart@gmail.com

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

PLATIĹ ÄŒA za golf/passat/ĹĄkoda, jeklena, prodam za 40 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995 KOSILNICA BCS ACME AL-140, motor 167410, rabljena, a nazadnje delovala pred 10 leti. Poleg je ĹĄe sedeĹž in dodatno kolo. Gsm: 031 554 121

STROPNI svetilki, viseÄ?i moderni/retro stil, Ä?rno-prozorne barve, grlo E27, prodam.

Gsm: O41 692 995

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 16. 6. 2019, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

TELICO brejo za dojiljo, prodam. Tel. 03 588 19 21.

med vami

od 14. 6. do 20. 6.

- v nedeljo, 14. junija 1953, je veliko prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline prisostvovalo sveÄ?anosti ob otvoritvi velenjskega TuristiÄ?nega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniĹĄkim delom ĹĄtevilnih VelenjÄ?anov; - 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaĹĄkega kiparja Antuna AugustinÄ?ića; sveÄ?ano so ga odkrili 25. junija na Âťosrednji slovesnosti v poÄ?astitev obletnice Zveze komunistov in tovariĹĄa TitaÂŤ; - 15. junija 1862 se je v LimbuĹĄu nad Mariborom rodil Ĺžupnik v ĹĄkalski Ĺžupniji sv.

Jurija in dekan dekanije Ĺ aleĹĄka dolina Ivan Rotner; umrl je v Ĺ kalah pri Velenju 22. septembra 1935; - 15. junija 1938 se je rodil Ä?astni obÄ?an Velenja, glasbenik, ravnatelj in pedagog mag. Ivan Marin ml.; - 15. junija 1975 so v Ĺ aleku

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 15. 6. 2019 in 16. 6. 2019, Ajda JeĹžovnik, dr. dent. med.

Prodaja, hiĹĄa, dvojÄ?ek: FLORJAN, 267,5 m2, zgrajen l. 2000, 585 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi.

Cena: 180.000 â‚Ź

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 86,4 m2, adaptirano l. 2010, 3/6 nad., dvigalo, EI v izdelavi.

Cena: 96.000 â‚Ź

Upravna enota Velenje

SMRTI •

MeĹža Anton, roj 1939, Velenje, Cesta pod Parkom 27 ZavrĹĄnik Marija, roj. 1921, Vinska Gora 22

•

doma iz Zavodenj pri Ĺ oĹĄtanju; Napotnik, ki ĹĄe danes velja za enega najboljĹĄih slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najĹĄtevilnejĹĄi Napotnikovi kipi so Ĺženske figure, pogosto Ä?ustveno in Ä?utno do erotiÄ?nosti stopnjevani akti, ki se zajeti v leseno deblo vzpenjajo in vrtinÄ?ijo, svoj peÄ?at pa je Napotnik dal tudi portretu; - 19. junija leta 1985 so v Velenju sveÄ?ano odprli novo glasbeno ĹĄolo Frana Koruna – KoĹželjskega; - 20. junija leta 1861 se je rodil ĹĄolski upravitelj, sadjar, pedagog in Ä?ebelar Alojzij Trobej, naprej je delal na ReÄ?ici ob Savinji, potem se je zaposlil kot ĹĄolski upravitelj v Ĺ entilju pri Velenju; leta 1906 je prevzel vodstvo narodne ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju in jo vodil devetnajst let; Bil je

Ä?astni meĹĄÄ?an Ĺ entilja in Ĺ oĹĄtanja; - 20. junija 1926 se je v Ljubljani rodil zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Velenje Alojzij FijavĹž; umrl je 8. novembra leta 2003 v TopolĹĄici; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uniÄ?iti tudi vse slovenske knjige, Ä?eprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha; iz dokaj bogate knjiĹžnice KatoliĹĄkega prosvetnega druĹĄtva v Ĺ t.

JanĹžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uniÄ?ili; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriĹĄke drĹžave Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Ĺ oĹĄtanju poruĹĄili dimnik na obmoÄ?ju bivĹĄe Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Postanite naroÄ?nik

mali OGLASI

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Komunalno podjetje Velenje

Satler Ivana, roj. 1932, Ĺ martno ob Paki, Gorenje 10

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

ViĹĄnar Andrej, KavÄ?e 37, Velenje in Jazbec Andreja, KavÄ?e 37, Velenje

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

• • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• •

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

POROKE •

NataĹĄa CerovĹĄek, Mali vrh 28, 3327 Ĺ martno ob Paki; • Tatjana Pirc, GoriĹĄka 51, 3320 Velenje; • Rebeka FerariÄ?, Kersnikova 15, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktiÄ?ne nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: NAKUP Z NASMEHOM

RuĹĄenje dimnika na obmoÄ?ju Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

•

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

proslavili 900. obletnico obstoja vasi; - 15. junija 1985 so v Ĺ martnem ob Paki zakljuÄ?ili obnovo doma kulture; -16. junija 1954 se je v Velenju rodil pedagog in strokovni raziskovalec dr. Otmar Kugovnik; - rokometaĹĄice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 17. junija 1933 se je v Velenju rodil fotograf, funkcionar in ĹĄportnik Alojz OjsterĹĄek; umrl je 10. oktobra 2003; - 17. junija 1950 se je rodil dr.

Janez PraĹĄnikar, doma iz Ĺ martnega ob Paki, ki je od leta 1974 zaposlen kot redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; - 17. junija 1978 so v Ĺ oĹĄtanju prviÄ? pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Ĺ oĹĄtanjska noÄ?; - 18. junija 1959 je v Washingtonu umrl slovenski pravnik in diplomat dr. Bogomil VoĹĄnjak, sin Mihaela VoĹĄnjaka; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus; - 19. junija 1960 je v Ĺ oĹĄtanju umrl kipar Ivan Napotnik,

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 30. maja 2019, so:

GIBANJE prebivalstva

•

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

13. junija 2019

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

03 898 17 50

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustil dragi moĹž, oÄ?e, tast in dedi

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

IVAN PRAPROTNIK

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

17. 5. 1947 – 18. 5. 2019

BoleÄ?ina se da skriti, solze moÄ? je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreÄ?ena soĹžalja in da ste nam v hudih in boleÄ?ih trenutkih stali ob strani in nas tolaĹžili.

Zahvaljujemo se rudarski in gasilski Ä?astni straĹži, pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, hvala Samu KopuĹĄarju za lepe besede slovesa na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju, hvala gasilcem PGD Ĺ alek in PGD Legen ter vsem, ki ste ga 23. maja v velikem ĹĄtevilu pospremili k zadnjemu poÄ?itku. Ĺ˝ena Zofka, sinova Bojan z druĹžino in AleĹĄ s Silvijo

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Kadavri v Aramovi jami Kljub brezplaÄ?nemu odvozu nekateri poginule Ĺživali raje odvrĹžejo v kakĹĄno brezno – Se sploh zavedajo, kako nevarno in neodgovorno je tako poÄ?etje?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Aramovi jami na obrobju VisoÄ?kega v Belih Vodah, 40-metrov globokem breznu na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja, so jamarji pred dobrim mesecem naleteli na skrb vzbujajoÄ?, ĹĄokanten in nevaren prizor. Ob veliko starejĹĄih odpadkih, ki leĹžijo na dnu, so naleteli na – v vreÄ?e za umetno gnojilo – zavezane Ĺživalske kadavre. ÂťPrva se je v jamo spustila Lea. Kar utihnila je. Kadavri so bili ĹĄe sveĹži in nevzdrĹžno je smrdelo,ÂŤ pripoveduje Maks PetriÄ?, predsednik Ĺ aleĹĄkega jamarskega kluba Podlasica TopolĹĄica.

Aramova jama leĹži ob peĹĄpoti, ki vodi do Ĺ oĹĄtanja, do nje se ni mogoÄ?e pripeljati. Tisti, ki je to napravil, se je moral precej potruditi, pravi podvig pa je bil, da je skozi zelo ozek vhod v brezno vanj vse kadavre sploh spravil.

Z izvirno vodo se lahko ljudje zastrupijo

ÂťNajslabĹĄe, kar lahko Ä?lovek vrĹže v jamo, so kadavri, saj ne pride do razkroja, ampak se crkovina poÄ?asi marinira v objemu plastike, vsa nesnaga pa steka v vodo. Temperatura v jami je 5 ali 6 stopinj Celzija, pri razkrajanju kadavrov v takih razmerah ne pride do procesa gnitja, ampak procesa trohnenja, pri Ä?emer pa nastajajo razni mikroorganizmi. Se sploh zavedamo, kako je takĹĄno neodgovorno poÄ?etje nevarno? Sploh, ker sta na dnu tega brezna dve lepi jezerci, pod jamo pa zajetje vo-

de za spodnje kmetije. Z vodo iz izvira se lahko zastrupijo ljudje z bliĹžnjih kmetij, kar ni samo skrb vzbujajoÄ?e, ampak straĹĄno,ÂŤ pravi PetriÄ?.

Aramova jama je zelo lepa, polna jamskega okrasja.

KraĹĄki svet je ranljiv

Jerica Koren, Ä?lanica Ĺ aleĹĄkega jamarskega kluba Podlasica TopolĹĄica, nam ob tem primeru slikovito pojasni, kako nevarno je tako poÄ?etje. ÂťVelika veÄ?ina prebivalcev Slovenije in praktiÄ?no vsi prebivalci Ĺ aleĹĄke doline dobivamo vodo

â?ą

KakĹĄni kadavri so v breznu, se ne ve.

Jamarji vreÄ? niso odpirali. Ne samo zaradi neznosnega smradu, ampak predvsem zato, ker bi bilo to brez zaĹĄÄ?itnih sredstev neodgovorno in nevarno. Lahko bi priĹĄlo do kakĹĄne okuĹžbe.

iz tako imenovanih kraĹĄkih vodonosnikov oziroma iz kraĹĄkega sveta. Za kras je znaÄ?ilno, da se voda skozenj hitro pretaka, na poti se ne filtrira in praktiÄ?no vsebuje vse, na kar naleti.

Poln je razpok, kamnina je porozna in od povrĹĄja do izvira se tisto, kar voda med potjo dobi, ne oÄ?isti, temveÄ? Ä?e v jami naleti na odpadke, ĹĄe bolj onesnaĹži.

Na dnu so jamarji naleteli na v vreÄ?e za gnojilo zavezane kadavre.

Maks PetriÄ?: ÂťPri kadavrih v jami ne pride do razkrajanja, ampak se crkovina poÄ?asi marinira v objemu plastike, vsa nesnaga pa steka v vodo.ÂŤ

Jerica Koren: ÂťKo si v jami, se zavedaĹĄ, da si v samem izviru, da je tam voda, ki bo priĹĄla do ljudi. KakĹĄna?ÂŤ

KraĹĄki svet je ranljiv zaradi svojih fizikalnih in kemijskih znaÄ?ilnosti. Zaradi tega je to velik problem.ÂŤ Pravi, da se na sploĹĄno sicer zdi, da se ekoloĹĄka zavest poveÄ?uje, da pa jamarji Ĺžal opaĹžajo nasprotno. ÂťKo si v jami, se zavedaĹĄ, da si v samem izviru, da je tam voda in da bo ta voda priĹĄla ven, do ljudi. KakĹĄna? Na to je treba nenehno opozarjati. Tega bi se morali zavedati vsi.ÂŤ

K sreÄ?i, pravi PetriÄ?, imajo podporo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, da bodo lahko zahteven in teĹžak projekt izpeljali. ÂťOsnovno poslanstvo jamarjev je raziskovanje, ne

Odstranitev bo zahtevna

Odstranitev, ki je nujna, bo tudi zelo zahtevna. ÂťGre za stopniÄ?asto brezno, vse bo treba opraviti s ĹĄkripci, teĹžavo bo predstavljal ozek prehod, nevarnost, da se ne bo kaj pretrgalo, padlo kaj na koga. Zagotovo bo to za naĹĄe druĹĄtvo ena teĹžjih Ä?istilnih akcij.ÂŤ

â?ą

PetriÄ?: ÂťNe vem, zakaj ljudje to poÄ?no. OmogoÄ?en jim je urejen in zastonj odvoz mrhovine, samo poklicati je treba.ÂŤ

Ä?iĹĄÄ?enje brezen in jam. Vendar je naĹĄa moralna dolĹžnost, da poskrbimo tudi za to. S tem neposredno izboljĹĄamo pitno vodo, ki je zaradi takih stvari vedno bolj na slabem glasu.ÂŤ đ&#x;”˛

Nastaja edinstven balonarski center Na AjdiÄ?evi kmetiji v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki nastaja Opa resort oziroma turistiÄ?na kmetija z gostinsko in nastanitveno ponudbo ter ponudbo turistiÄ?nih poletov z balonom – Otvoritev ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

manj zahtevnim prehodnim gostom. V neposredni bliĹžini resorta je namreÄ? predvidena evropska kolesarska pot in njihovi snovalci iĹĄÄ?ejo kolesarjem prijazne nastanitve na njej.ÂŤ Poleg tega bodo uredili ĹĄe postajaliĹĄÄ?a oziroma napajalne prikljuÄ?ke za nekaj avtodomov.

Tudi posebne atrakcije

Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki se obeta edinstvena turistiÄ?na ponudba. Na nekdanji AjdiÄ?evi kmetiji v Velikem Vrhu namreÄ? zasebni investitor Igor Centrih iz Velenja ureja Opa resort – turistiÄ?no kmetijo s ponudbo gostinskih in nastanitvenih storitev ter turistiÄ?nih prevozov z balonom.

Izhajali iz potreb in kazalnikov

ÂťInformacije, da urejamo turistiÄ?no kmetijo z omenjeno ponudbo, drĹžijo. Aktivnosti so stekle v zaÄ?etku leta, optimistiÄ?no pa napovedujemo otvoritev ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, v novembru,ÂŤ nam je dejal Centrih in nadaljeval: ÂťObjekti na kmetiji so stari veÄ? kot 150 let in pri urejanju prostorov zdruĹžujemo staro z novim. Obnavljamo tisto, kar se da in kar je ĹĄe moÄ? uporabiti, ter jih kombiniramo z novimi trendi.ÂŤ Po besedah sogovornika so pri pripravi projekta izhajali iz potreb in kazalnikov gibanja turizma, ki je v zadnjih letih v porastu po zasedenosti nastanitvenih zmogljivostih, na podroÄ?ju velnesa in dodatne turistiÄ?ne

Tisti, ki je to napravil, se je moral precej potruditi, da je vse spravil skozi zelo ozek vhod.

Kar je uporabno, so ohranili in obnovili, kar je moÄ? videti Ĺže pri urejanju vinske kleti oziroma prostora za degustacije.

Igor Centrih: ÂťVeseli me, da so naĹĄo idejo z navduĹĄenjem sprejeli tudi v lokalni skupnosti in izkazali vso podporo, ki jo lahko obÄ?ina pri tem nudi.ÂŤ

ponudbe, ki jo domaÄ?i in tuji gostje iĹĄÄ?ejo. ÂťZgodboÂŤ so zasnovali v dveh objektih in na pripadajoÄ?em zemljiĹĄÄ?u, kjer bo tudi kozolec z urejeno kuhinjo na prostem za piknike oziroma za preĹživljanje dneva na prostem. V pokritem ĹĄotoru (namenjenem predvsem za poroke in veÄ?je zabave na prostem) bo prostora za blizu 100 ljudi. Za kulinariÄ?na razvajanja bo poskrbel domaÄ?i kuhar (Igorjev sin Miha), ki si je v minulih letih pridobil dobro ime predvsem s projektom Âťburger kapijaÂŤ, ki ga uspeĹĄno udejanja na Velenjski

plaĹži, izvemo. Nastanjenim in tudi drugim gostom bodo ponudili kulinariÄ?ne dobrote lokalnih in slovenskih ponudnikov, lokalno pridelano hrano in vrhunska vina. Vsem bo na voljo ĹĄe velnes center s tremi sobami za Ä?utna razvajanja. ÂťNa pribliĹžno 10 tisoÄ? kvadratnih metrih veliki turistiÄ?ni kmetiji bomo ponudili turistom nastanitvene zmogljivosti v ĹĄestih apartmajih in nekaj glamping hiĹĄicah. Ĺ tevilo teh bo odvisno od povpraĹĄevanja po ponudbi. Ĺ tirje manjĹĄi in dva veÄ?ja apartmaja bosta namenjena zahtevnejĹĄim, nastanitev v glamping hiĹĄkah pa

Posebna atrakcija Opa resorta bodo turistiÄ?ni poleti s toplozraÄ?nim balonom. Komercialne polete, za katere pridobivajo vsa potrebna dovoljenja, bodo organizirali proti Ĺ˝alcu, iz Zgornje Savinjske doline proti Celju, saj je obmoÄ?je zanje idealno. Start in pristanek balona bodo uredili na travniku, ki je za to dovolj oddaljen od naseljenega obmoÄ?ja.

Posebnost bodo prevozi s koÄ?ijami po okolici, naĹĄteva Centrih, saj so se s konjerejo na kmetiji nekoÄ? ukvarjali. Tudi v ta del zgodbe nameravajo vkljuÄ?iti domaÄ?ine in ĹĄmarĹĄke vinogradni-

ke – kletarje. ÂťNaj povem ĹĄe to, da bomo na obmoÄ?ju resorta redili goske, ki so lokalna znaÄ?ilnost. Ne nazadnje je goska upodobljena v zastavi in grbu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki.ÂŤ Od kod Igorju Centrihu ideja o ureditvi balonarskega centra, kot projekt oznaÄ?ujejo bliĹžnji sosedje AjdiÄ?eve kmetije? ÂťNekaj podobnega sem videl v Avstriji in se prepriÄ?al, kaj se da z dobro podjetniĹĄko idejo in podporo narediti. Je pa ob tem zanimivo to, da doma sliĹĄimo, kako ni turistiÄ?nih zgodb, za katere bi lahko pridobili evropski denar, in zato ta ostaja neizkoriĹĄÄ?en. Ko pa takĹĄno idejo predstaviĹĄ, se stvari ustavijo pri denarju. Mi smo se pri tem povezali s slovenskim podjetniĹĄkim skladom, najbrĹž bomo ĹĄli v sodelovanje ĹĄe s Hranilnico Lon, ki je zgodbi prisluhnila. Bomo pa ĹĄe iskali, s kom in kaj se da ĹĄe narediti,ÂŤ je sklenil Igor Centrih.

V diĹĄeÄ?em in skrivnostnem svetu zeliĹĄÄ?

LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline bo od 15. do 22. junija organiziral 2. festival zeliĹĄÄ?. Potekal bo na obmoÄ?ju obeh dolin. Otvoritev dogodka bo v Fidovem gaju in v Logarski dolini, zakljuÄ?ek pa v Gornjem Gradu. V okviru festivala se bo zvrstilo veÄ? delavnic na temo gojenja in predelave zeliĹĄÄ? na razliÄ?nih lokacijah. ZeliĹĄÄ?arske zgodbe iz teh bodo predstavili na zakljuÄ?nem delu dogodka.

V Ĺ aleĹĄki dolini se bodo odvijale tri delavnice, in sicer bo sladka zeliĹĄÄ?arska delavnica potekala v nedeljo, 16. junija, na ekoloĹĄki kmetiji PotoÄ?nik Poprask v Skornem v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Tu bo v petek, 21. junija, ĹĄe delavnica o uporabi zeliĹĄÄ? v kulinariki. V torek, 18. junija, pa bodo zeliĹĄÄ?arsko-kozmetiÄ?no delavnico pripravili na Grilovi domaÄ?iji v Vinski Gori.

Od letoĹĄnjega septembra do novembra bo v okviru projekta Integralni turistiÄ?ni produkt zeliĹĄÄ?arske dediĹĄÄ?ine izvedli ĹĄe izobraĹževanje za pridobitev nacionalne đ&#x;”˛ tp poklicne kvalifikacije zeliĹĄÄ?ar.

đ&#x;”˛