23 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/23 °C) in soboto (13/26 °C) sonÄ?no, v nedeljo (14/25 °C) preteĹžno oblaÄ?no, moĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 11. junija 2020â€

ĹĄtevilka 23 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Ĺ aleĹĄki gasilci so se zbrali v Ĺ martnem ob Paki

cena 1,90 â‚Ź

Kolesarji in peĹĄci v soĹžitju Mira ZakoĹĄek

Ĺ marno ob Paki, 8. junij – Ĺ aleĹĄki gasilci imajo navado praznovati mednarodni dan gasilcev, ko se skupaj poveselijo in si vzamejo Ä?as za tiste tovariĹĄe in tovariĹĄice, ki so si s svojim delom v gasilskih vrstah prisluĹžil drĹžavna gasilska odlikovanja. Vsako leto se zberejo v eni od treh obÄ?in in letos jih je gostila ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, kjer je doma tudi eden od letoĹĄnjih jubilantov – PGD PaĹĄka vas. Zato je pozdravni nagovor pripadel Ĺžupanu Janku KopuĹĄarju, ki je pohvalil izjemno prizadevnost in uspeĹĄnost ĹĄaleĹĄkih gasilcev in se jim zahvalil, da so lokalnim skupnostim pomagali preĹživeti teĹžke Ä?ase, izrazil pa tudi zaupanje, da lahko nanje raÄ?unamo tudi ob prihodnjih izzivih, ki jih gotovo ne bo malo.

Nadaljevanje na strani 15. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Ĺ˝e peti PodjetniĹĄki trampolin Velenje – V PodjetniĹĄkem centru Standard so slavnostno zakljuÄ?ili Ĺže 5. PodjetniĹĄki trampolin. Gre za ĹĄesttedenski program SAĹ A inkubatorja, ki je tokrat petnajstim izbranim ekipam omogoÄ?il, da v ĹĄestih tednih intenzivnega sodelovanja nadgradijo svoje ideje ob pomoÄ?i vrhunskih strokovnjakov. Na koncu so izbrali 6 najboljĹĄih. VeÄ? na 4. đ&#x;”˛ jĹĄ strani. â€

V Mestni obÄ?ini Velenje nastaja eno od modernejĹĄih kolesarskih omreĹžij, ki ga bodo v prihodnjih letih povezali tako s KoroĹĄko, Celjsko kot Zgornjo Savinjsko dolino in s tem praktiÄ?no z vso Slovenijo, pa tudi preko meja. Mestno kolesarsko omreĹžje bo dokonÄ?no zgrajeno v nekaj mesecih. Do takrat naj bi odpravili nekatere kritiÄ?ne toÄ?ke, seveda tiste, ki jih bo mogoÄ?e. Dejstvo je, da je kolesarsko omreĹžje zgrajeno ob obstojeÄ?ih cestah ali pa na njih in ponekod idealnih reĹĄitev paÄ? ni mogoÄ?e zagotoviti.

Se pa pogosto spraĹĄujem, ko se sprehajam po naĹĄem mestu, da ponekod reĹĄitve ne upoĹĄtevajo strategije sodobne mobilnosti, po kateri naj bi bila posebna pozornost namenjena peĹĄcem. Tako ploÄ?niki ponekod kar ÂťizginejoÂŤ – se slepo konÄ?ajo – in vsekakor bi bilo nujno, da bi tudi te kritiÄ?ne toÄ?ke pregledala posebna strokovna komisija (tako kot je kolesarske steze) in jih po moĹžnosti odpravila. Predvsem pa je nujno, da se bolj poskrbi za nadzor nad voĹžnjo kolesarjev (pa tudi nad obnaĹĄanjem peĹĄcev), ki pogosto pozabljajo na pravila in se vozijo (oziroma hodijo) dobesedno kot kralji.

Prepogosto ne eni ne drugi ne upoĹĄtevajo osnovnih pravil. Kolesarji morajo za voĹžnjo uporabljati kolesarske pasove, kolesarske steze ali kolesarski poti – oznaÄ?ene so s prometnimi znaki in talnimi oznakami. Te povrĹĄine lahko uporabljajo le kolesarji in vozniki koles s pomoĹžnim motorjem, izjemoma tudi peĹĄci. Kjer teh povrĹĄin ni, smejo kolesarji voziti po voziĹĄÄ?u ceste, Ä?e prometna signalizacija tega izrecno ne prepoveduje. Pri tem morajo voziti Ä?im bliĹžje desnemu robu voziĹĄÄ?a, vendar ne smejo zavzeti veÄ? prostora kot 1 meter od roba voziĹĄÄ?a.

OtroĹĄko kolo, ki sodi med posebna prevozna sredstva, pa se sme uporabljati tudi tam, kjer je sicer dovoljena le hoja peĹĄcev (denimo ploÄ?nik), vendar le s hitrostjo, s katero se premikajo peĹĄci. V Velenju je praksa pogosto drugaÄ?na, saj nekateri kolesarji dobesedno divjajo po ĹĄtevilnih peĹĄpoteh. Kolesar sme voziti tako hitro, da lahko stalno obvladuje kolo ter se zlahka ustavi pred priÄ?akovano oviro. NajveÄ?ja dovoljena hitrost pa je 25 km/h v obmoÄ?jih umirjenega prometa, v obmoÄ?jih za peĹĄce pa le 5 km/h.

Seveda se tudi peĹĄci ne smejo sprehajati po kolesarskih poteh. ÄŒe pa na voziĹĄÄ?u ali ob njem ni oznaÄ?enega pasu za peĹĄce, peĹĄpoti ali ploÄ?nika, je pa tu urejena kolesarska steza ali pot; lahko se sicer hodi po kolesarski poti ali stezi, vendar le tako, da to ne ovira kolesarjev ali voznikov koles s pomoĹžnim motorjem.

Dejstvo je, da v tem Ä?asu po Velenju ĹĄe ne vozi veliko kolesarjev, zagotovo pa se bo z lepĹĄimi dnevi njihovo ĹĄtevilo poveÄ?alo (poveÄ?alo pa se bo tudi ĹĄtevilo peĹĄcev), zato je prav, da se pravil, ki so postavljena, drĹžimo, saj bomo le tako prispevali k veÄ?ji varnosti vseh udeleĹžencev v prometu.

In bodimo tudi strpni drug do drugega, ĹĄe posebej, ker se skupnega soĹžitja v tem prenovljenem redu pravzaprav ĹĄele uÄ?imo. đ&#x;”˛

Mamljivo deseto kulinariÄ?no razvajanje Jutri, 12. junija, bo na Velenjski promenadi med 10. in 19. uro potekala 10. Promenada okusov, ki jo pripravlja Mestna obÄ?ina Velenje v sodelovanju z Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline. Gostinci bodo kulinariÄ?no trĹžnico obogatili z novimi okusi tradicionalne in sodobne multikulturne kuhinje ter tako predstavili kulinariÄ?no ponudbo naĹĄe doline, regije in drĹžave.

Slovenija bo naslednje leto prejela laskavi naziv Evropska gastronomska regija in prav raznolika gastronomija bogati kulturo, ki je v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe posebej pisana. Kuharski mojstri bodo na butiÄ?nem dogodku pripravili jedi, povezane z bogato zakladnico slovenske kulinarike ter kulinarike bliĹžnjih in daljnih deĹžel.

Letos bo promenada okusov zaradi preventivnih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusne bolezni prinesla tudi nekaj sprememb. Med stojnicami bo veÄ? prostora, jedilnice bodo opremili samo s stojeÄ?imi mizami, sediĹĄÄ? in leĹžalnikov letos ne bo. †đ&#x;”˛ mz

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

PoloĹžili vence na Petelinjeku

LOKALNE novice

Tudi letos projekt ÄŒisto moje Velenje Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje bo julija in avgusta ponovno izvedla projekt poÄ?itniĹĄkega dela ÄŒisto moje Velenje, ki omogoÄ?a dijakom obÄ?ine, da si med poÄ?itnicami prisluĹžijo nekaj denarja, opravijo koristno delo in se prijetno druĹžijo. Projekt poteka Ĺže 18. leto. PoÄ?itniĹĄko delo je plaÄ?ano 5,5 evra (bruto) na uro, posameznik pa lahko opravi najveÄ? 38 ur oziroma 5 delovnih dni.

Trenutno vsa mesta ĹĄe niso zasedena, zato se zainteresirani, ĹĄe lahko prijavijo. K opravljanju poÄ?itniĹĄkega dela se lahko prijavijo vsi dijaki, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e v mestni obÄ?ini Velenje. đ&#x;”˛

mz

PoÄ?itniĹĄko delo bodo organizirali dvanajstiÄ? Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo tudi to poletje mladim omogoÄ?ila delovno preĹživljanje prostega Ä?asa. PoÄ?itniĹĄko delo z naslovom Mladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico bodo organizirali dvanajstiÄ? zapored. Potekalo bo v osmih terminih. Prva skupina poÄ?itnikarjev bo delo (trajalo bo pet delovnih dni) zaÄ?ela 29. junija, osma skupina ga bo zakljuÄ?ila 4. septembra. Na poÄ?itniĹĄko delo bodo sprejeli 80 mladih. V skupinah po deset bodo delali po sedem ur na dan, za delo pa prejeli nekaj centov manj kot 160 evrov, oziroma – kot so v Ĺ oĹĄtanju natanÄ?no razloĹžili – 4,56 evra neto za uro dela.

Za poÄ?itniĹĄko delo se lahko prijavijo vsi mladi, ki bodo do opravljanja dela dopolnili 15 let in imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Prijave zbirajo do 19. junija. Dela, ki jih bodo opravljali, pa bodo podobna tistim, ki so jih opravljali lani. đ&#x;”˛

mkp

Porihtajmo si Ĺ martno Ĺ marno ob Paki – Tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki bodo letos poleti organizirali poÄ?itniĹĄko delo. To poteka z naslovom Porihtajmo si Ĺ martno. PoÄ?itniĹĄko delo bo potekalo v treh terminih po en teden oziroma pet delovnih dni po 8 ur v enem tednu. Prijave za poÄ?itniĹĄko delo pa na obÄ?ini sprejemajo samo ĹĄe danes, 11. junija, do 15. ure, izkljuÄ?no na e-naslovu. đ&#x;”˛

V Ä?ast in spomin trem padlim borcem TomĹĄiÄ?eve brigade in kot opomin, da se kruta dejanja ne bi ponovila, so se ob 76. obletnici napada tokrat v manjĹĄi zasedbi zbrali na Petelinjeku Petelinjek, 7. junija – Krajevni odbor ZdruĹženja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje iz Vinske Gore vsako leto poskrbi za poÄ?astitev spomina na partizansko gibanje v Vinski Gori in Ĺžrtve borcev za svobodo. Da bi v teh izrednih razmerah omejili druĹženje in s tem zaĹĄÄ?itili starejĹĄe Ä?lane in druge udeleĹžence, ki sicer vsako leto sodelujejo pri polaganju venca ob spominskem obeleĹžju trem padlim borcem na Petelinjeku, so letos bili prisotni le predsedniki krajevnih organizacij ZB NOB Velenje, Ä?lani IO OO ZB NOB Velenje in predsednik KS ÂťNaj imajo njihova dejanja veÄ?en spomin, hkrati pa pomenljiv Vinska Gora. Venec so poopomin naĹĄi prihodnosti, kako se je potrebno vseskozi boriti loĹžili predsednica krajevza interese naroda. Bodimo ponosni na svoje doseĹžke, hkrati nega odbora Vinska Gora pa strnimo vrste za optimistiÄ?no prihodnost. Naj partizanski ZB NOB Velenje Janja pozdrav ‚Smrt faĹĄizmu – svoboda narodu!› nikoli ne gre v Rednjak in Ä?lan Bernard pozabo!ÂŤ je ob polaganju venca dejala Janja Rednjak.

Drev ter Ä?lanica IO OO ZB NOB Velenje Andreja KatiÄ?, ki je ob tej ki so ga povzroÄ?ile faĹĄistiÄ?na, nacistiÄ?na in priloĹžnosti dejala: ÂťVerjetno nihÄ?e ni priÄ?a- njim podobne ideologije. NaĹĄi predniki niso koval, da bo v Sloveniji dopuĹĄÄ?ena izvedba zaman Ĺžrtvovali svojih Ĺživljenj. Ne smemo koncerta s poveliÄ?evanjem ustaĹĄkega reĹžima. dopustiti, da se zgodovina ponovi. Temu se A Ĺžal vidimo, da vrednote, na katerih je bila bomo odloÄ?no uprli!ÂŤ đ&#x;”˛ tf po 2. svetovni vojni zgrajena Evropa, niso samoumevne. Potrebno se je spominjati gorja,

mkp

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki in Mozirje so pristopile k izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo regionalne kolesarske povezave z oznako R3, ki jo sedaj oznaÄ?ujejo z R8. Trasa kolesarske povezave je predvidena tudi skozi obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. Na zahodni strani je povezana s Ĺ martnim ob Paki in naprej z Mozirjem, na vzhodu pa se nadaljuje v Velenje. S povezavo, ki je del drĹžavnega in tudi mednarodnega kolesarskega omreĹžja, Ĺželijo zagotoviti prometno varnost kolesarjev, razvoj kolesarskega turizma, spodbujati trajnostno mobilnost, zmanjĹĄevati izpuste toplogrednih plinov, spodbujati ĹĄportno-rekreativne dogodke ter izboljĹĄati kvalitetno ter zdravo Ĺživljenje obÄ?anov. đ&#x;”˛

mkp

NateÄ?aj Naj prostovoljec ĹĄe odprt Velenje – NateÄ?aj naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2019 v Mestni obÄ?ini Velenje je bil zaradi pandemije koronavirusne bolezni podaljĹĄan. Ker se je situacija v drĹžavi sedaj umirila, so se na Mestni obÄ?ini Velenje odloÄ?ili, da ga 15. junija zaprejo. Torej je ostalo ĹĄe nekaj Ä?asa za prijave. Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naziv v dveh starostnih kategorijah, in sicer do 30 let ter nad 30 let. Javni nateÄ?aj je razpisan tudi za naziv naj prostovoljne organizacije v letu 2019 v mestni obÄ?ini Velenje.

NateÄ?aj organizirajo Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje, pod Ä?astnim pokroviteljstvom Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a. Naj prostovoljca in naj prostovoljno organizacijo bodo razglasili na prireditvi, ki jo pripravljajo v Ä?etrtek, 2. julija, ob 18. uri v Letnem kinu Velenje. đ&#x;”˛

mz

Zaprt del PreĹĄernove ceste Velenje – Zaradi obnove je v Ä?asu do 29. junija predvidena popolna zapora dela PreĹĄernove ceste, in sicer od okrepÄ?evalnice Mladost do odcepa za Jenkovo cesto. Vozila so z obvozom usmerjena na Cesto Talcev in Foitovo cesto. ZaÄ?asna prometna ureditev omogoÄ?a stanovalcem in zaposlenim prihod do objektov, kjer Ĺživijo oziroma delajo. Obvozi za peĹĄce so urejeni po obstojeÄ?ih peĹĄpoteh v okolici obmoÄ?ja gradnje.

Se res Ĺže vraÄ?amo v ÂťnormalnoÂŤ Ĺživljenje RazÄ?iĹĄÄ?evanja – TeĹžave z velesilami – Selitve – KonÄ?no obnova – Grajska prenoÄ?iĹĄÄ?a ÄŒeprav se posamiÄ?ni primeri novih obolenj zaradi novega virusa ĹĄe nadaljujejo, naj bi bilo najhujĹĄe mimo. A Ä?e nekateri ne ĹĄtejejo veÄ? ĹĄtevila novih obolenj, drugaÄ?no ÂťpreĹĄtevanjeÂŤ ĹĄe kar traja. Posebno preĹĄtevanje po domovih za ostarele ter ugotavljanje resnice o posebnih obrazcih, saj nekateri ĹĄe kar govorijo o ÂťodpisanihÂŤ. Za nekatere je bil prostor v bolniĹĄnicah, za nekatere ne. Veliko vpraĹĄanj – saj je bilo v nekaterih domovih res tudi veliko teĹžav z novo boleznijo. Mednje sodi tudi dom v Ĺ marju pri JelĹĄah, kjer so zaposleni ob omejenih moĹžnostih bĂ­li hudo bitko za zdravje in Ĺživljenje varovancev. Ob tem pa, je bilo sliĹĄati te dni, je bil v celjski bolniĹĄnici ĹĄe prostor za hudo obolele. Razlag je zdaj veliko. S kakrĹĄnimi koli obtoĹžbami seveda nikakor ne smemo prehitevati, a stvari je treba pregledati resno. Ĺ e posebno zato, ker je ĹĄe vedno sliĹĄati opozorila, da se je ta nova bolezen morda le potuhnila in da novi val ni nikakrĹĄna prazna groĹžnja.

Upajmo, da bo ťel ta kelih mimo nasÂŤ, saj imamo Ĺže brez novih teĹžav dovolj dosedanjih. Pa ne le zaradi zadnje epidemije, tudi drugih. Na naĹĄem obmoÄ?ju so teĹžave povezane kar s tremi svetovnimi velesilami. Koronavirusne teĹžave imajo v RogaĹĄki Slatini s turisti iz Rusije. Rusi so tudi lastniki precej hotelov v tem kraju, ruski gostje pa seveda mnoĹžiÄ?ni obiskovalci. Letos seveda ne. Vsaj ĹĄe ne. V tej obÄ?ini pa imajo teĹžave ĹĄe z eno velesilo, Ameriko: zaradi manjĹĄega povpraĹĄevanja po vrhunskem kristalu so v teĹžavah v slatinski steklarni. OdpuĹĄÄ?anje bo morda manjĹĄe, kot je sprva kazalo, a za vse dela ne bo. S tretjo velesilo, Kitajsko, so seveda povezane teĹžave v Velenju. V nekdanjem naĹĄem paradnem konju Gorenju.

Kljub vsem tem teĹžavam, ki so nas prizadele, naj bi se Ĺživljenje le vraÄ?alo v kolikor tolikĹĄno normalnost. ÄŒeprav pravi Ä?as za slavja ĹĄe ni nastopil. Tudi za obÄ?inska ne. V Celju so vseeno, Ä?eprav dva meseca po svojem prazniku, na posebni prireditvi izroÄ?ili obÄ?inska priznanja. Kot smo Ĺže pisali, je najviĹĄje priznanje, naziv Ä?astnega obÄ?ana, prejel arhitekt Janko Hartman, zlati grb pa TomaĹž BenÄ?ina, ki je do nedavnega uspeĹĄno vodil celjsko Cinkarno. 1. junija je slavila obÄ?ini Ĺ tore, zadnjega v tem mesecu bodo ĹĄe Slovenske Konjice. Ti obÄ?ini navidezno nimata niÄ? kaj veliko skupnega, pa vendar: obe sta visoki

priznanji namenili godbi na pihala. V Ĺ torah so godbi Svetina za 120-letno delovanje podelili zlati grb, KonjiÄ?ani svoji nagrado ObÄ?ine tudi za dolgoletno delovanje: igrajo Ĺže skoraj sto let.

Zadnji Ä?as smo bili priÄ?a tudi svojevrstnih ÂťselitevÂŤ z naĹĄega obmoÄ?ja proti Dolenjski. Eni za tako selitev ocenjujejo menjavo v vrhu ZadruĹžne zveze Slovenije. Po novem jo namreÄ? vodi Borut FlorjanÄ?iÄ?, predsednik KZ Sevnica. Tako je prevzel mesto ÂťnaĹĄemuÂŤ Petru Vrisku, ki je ZZS vodil veÄ? kot 20 let. V roke Dolenjcu prehaja tudi znana kozjanska druĹžba za proizvodnjo sadnih sokov, Vital iz Mestinja. Ta je sicer bila Ĺže nekaj Ä?asa v rokah Pivovarne LaĹĄko, zdaj bo delovala v okviru ĹĄe ene znane proizvajalke pijaÄ?, Dane.

Prav v Ä?asu, ko z Mestne obÄ?ine Celje opozarjajo obÄ?ane, naj mesto in narava ne bosta odlagaliĹĄÄ?e za najrazliÄ?nejĹĄe odpadke, se Cinkarna loteva sanacijskih del na zaprtem odlagaliĹĄÄ?u nenevarnih odpadkov BukovĹžlak. Z njimi naj bi zagotovili dolgoroÄ?no stabilnost pregrade in minimalizirali negativen vpliv na okolje. ZaÄ?etek del je zmotila zadnja epidemija, vseeno pa naj bi izvajalci dela konÄ?ali do konca prihodnjega leta. Cinkarna je pred kratkim sklenila tudi letoĹĄnji nateÄ?aj za ĹĄolarje: Skrbimo, da lepĹĄe Ĺživimo. Sodelovali so mladi s ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja, najbolj doĹživet video so posneli najmlajĹĄi iz PodruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole Trnava. Podelili so ĹĄe veÄ? nagrad.

Velik dan je bil tudi za naĹĄe obmoÄ?je! V ponedeljek so zaÄ?eli obnavljati dobrih 1200 metrov dolg odsek ceste med Zidanim Mostom in RadeÄ?ami. Ta cesta je zelo pomembna, saj povezuje Posavje s celjskim in ljubljanskim obmoÄ?jem. Cesto bodo ĹĄirili proti Savi, zato bo gradnja draĹžja, veljala bo okoli 5,5 milijona evrov. V Ä?asu del pa bo promet potekal izmeniÄ?no enosmerno, priÄ?akovati je zastoje. Dela naj bi konÄ?ali konec prihodnjega leta.

Pa ĹĄe to: v Podsredi Ĺže vabijo ÂťgraĹĄÄ?akeÂŤ. Prve goste v sobanah gradu Podsreda bodo sprejeli konec meseca, a taki, ki si Ĺželijo takĹĄnega bivanja, jih Ĺže lahko rezervirajo. Prespali boste lahko tudi v apartmaju grofov Celjskih ali Eminem apartmaju.

đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

ÂťPrvi partizanski aktivisti Osvobodilne fronte so se v Vinski Gori pojavili Ĺže oktobra 1941 in vedeli so, da je oboroĹžen upor slovenskega naroda proti okupatorju neizbeĹžen. V prvih dveh letih je bilo sodelovanje domaÄ?inov s partizani zoĹženo na posamezne obiske terenskih aktivistov.

Leta 1943 se je sodelovanje poveÄ?alo in prehajalo v organizirano obliko. Organizirane so bile javke in kurirske poti. V drugi polovici leta 1943 je tukaj na Razgorcah v bunkerju zaÄ?ela delovati partizanska propagandna tiskarna za ĹĄirĹĄe obmoÄ?je celjske regije pod vodstvom politkomisarja Mitja FiĹĄerja in delovala nemoteno do konca II. svetovne vojne. Leta 1944 je bil razporejen po obronkih Petelinjeka tretji bataljon TomĹĄiÄ?eve brigade. Zaradi izdajstva je okupator organiziral dobro premiĹĄljen napad na partizanske poloĹžaje. SovraĹžna vojska je prihajala iz dveh smeri celjske in velenjske, borci so bili preseneÄ?eni in sprejeli so borbeni spopad.

V spopadu so padli trije partizani – borci TomĹĄiÄ?eve brigade, ker jim je sovraĹžnik priĹĄel za hrbet. Zaradi premoÄ?i sovraĹžnika so se morali ostali borci umakniti preko Petelinjeka proti JanĹĄkovemu selu, pri tem so imeli partizani ugodnejĹĄe poloĹžaje.ÂŤ (Zapis je povzet po pripovedi Ä?astnega Ä?lana ZB NOB KO Vinska Gora, dolgoletnega predsednika in partizana Ivana Jovana).

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Projektna dokumentacija za kolesarski R8

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

11. junija 2020

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

đ&#x;”˛

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

11. junija 2020

3

Minister za delo lahko dela samo z dobro ekipo Obisk ministra Ciglerja Kralja je bil namenjen spoznavanju ekipe, njihovim potrebam in izkuĹĄnjam – Glavni cilj je ohranitev Ä?im veÄ?jega ĹĄtevila delovnih mest, tistim, ki so izgubili sluĹžbo, pa Ä?imprej pomagati, da se ponovno zaposlijo Jasmina Ĺ karja

Minister za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Janez Cigler Kralj je v petek, 5. junija, obiskal naĹĄo regijo, s katero zaÄ?enja serijo obiskov, na katerih se seznanja z delom inĹĄtitucij, ki sodijo pod pristojnosti ministrstva. V okviru tega je obiskal Zavod za zaposlovanje, enoto Velenje, Center za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka, ĹĄtevilne domove starostnikov v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji in InĹĄpektorat RS za delo, obmoÄ?no enoto Celje. Glavna tema so bili ukrepi za trg dela,

kako so se prijeli, kako jih delodajalci uveljavljajo, seznanil se je s stanjem v domovih starostnikov, na centru za socialno delo pa preveril, kako poteka izplaÄ?evanje transferjev, solidarnostnih dodatkov, saj z njimi pomagajo ĹĄtevilnim ranljivim skupinam.

Vsakdo, ki izgubi sluĹžbo, je preveÄ?

Minister Janez Cigler Kralj je ob petkovem obisku SavinjskoĹĄaleĹĄke regije komentiral tudi junijska odpuĹĄÄ?anja v Gorenju in pojasnil, da sta bila z ministrom PoÄ?ivalĹĄkom Ĺže, ko se je poja-

vila napoved o odpuĹĄÄ?anju, na pogovorih v Velenju. ÂťPosluĹĄal sem delavce in sindikate. Delavci so predvsem izrazili Ĺželijo po delu in zaupanju delodajalcev. S skupnimi moÄ?mi nam je uspelo pristopiti k mehkim reĹĄitvam.

Lahko reÄ?em, da smo bili vsaj do neke mere uspeĹĄni. NaĹĄ glavni cilj je bil ohranitev Ä?im veÄ?jega ĹĄtevila delovnih mest, kar nam je deloma uspelo. Dejanska slika je v tem trenutku drugaÄ?na, Ä?eprav je vsakdo, ki je izgubil delo, preveÄ?. Obenem pa smo z okrepljeno ekipo zavoda za zaposlovanje in preusmeritvijo finanÄ?nih

Minister za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti na obisku v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji.

sredstev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v program, kot je Zaposli.me) poskrbeli, da

Vrnimo Ĺživl'e'je v Vele'je Seveda pod strogimi preventivnimi ukrepi se Ĺživljenje vraÄ?a v Velenje – V manjĹĄem obsegu, kot smo vajeni, pa vendar, napovedujejo poletne kulturne prireditve – Na odprtje pripravljajo Velenjsko plaĹžo in intenzivno nadaljujejo zastavljene investicije Mira ZakoĹĄek

Na Mestni obÄ?ini Velenje po besedah podĹžupana Petra Dermola ĹĄe nimajo dokonÄ?nih ocen, kolikĹĄno ĹĄkodo jim je v proraÄ?unu pustila korona kriza, saj od drĹžave ĹĄe niso prejeli odloÄ?itve, katere stroĹĄke jim bodo pokrili.

Teh pa je veliko in se merijo v veÄ? sto tisoÄ? evrih. Vsekakor bodo morali v drugi polovici leta sprejeti rebalans proraÄ?una, da uravnoteĹžijo prihodke in odhodke z dejanskim stanjem. Ob tem vseeno upajo, da bodo lahko uresniÄ?ili Ä?im veÄ? zastavljenih naloĹžb, ki so jih zaradi krize zaÄ?asno ustavili. Med drugim so Ĺže sprejeli odloÄ?itev, da bodo v sklopu izgradnje kolesarske steze asfaltirali PreĹĄernovo cesto v Velenju, zakljuÄ?ili pa bodo tudi naloĹžbo v Podkraju. Ostale odloÄ?itve bodo sprejeli, ko bodo imeli veÄ? podatkov.

Kohezijski projekti dobro potekajo

Vse tri velike naloĹžbe, ki jih udejanjajo s pomoÄ?jo nepovratnih sredstev evropskega kohezijskega sklada in ob pomoÄ?i drĹžave, so intenzivno potekale tudi v Ä?asu krize. ÂťPokazalo se je, da je bila odloÄ?itev, ki smo jo v zvezi s tem sprejeli, zelo dobra. Tako terminski plani niso ogroĹženi. Vse tudi zdaj poteka po naÄ?rtih, Ä?akamo le ĹĄe na izbiro izvajalca, ki bo poruĹĄil staro pekarno v Starem Velenju in na tistem mestu zgradil mestni trg. RaÄ?unam, da ga bomo izbrali Ä?im prej in tudi to naloĹžbo zakljuÄ?ili v enem letu.ÂŤ

Na odprtje pripravljena Velenjska plaĹža

Letos je vse odloÄ?itve teĹžko sprejemati, saj pogoji poslovanja in organizacij prireditev ĹĄe niso oblikovani, pa tudi spreminjajo se in se bodo glede na trenutno epidemioloĹĄko situacijo. Kljub vsemu je spreta odloÄ?itev, da Ve-

lenjsko plaĹžo, seveda pod vsemi varnostnimi ukrepi, odprejo takoj, ko bodo to dopuĹĄÄ?ali vremenski pogoji. Za lokal na plaĹži so Ĺže sklenili pogodbo z novim najemnikom, oddali so tudi vse lesene hiĹĄe. Niso pa se ĹĄe odloÄ?ili, Ä?e bodo tudi letos organizirali kakĹĄno veÄ?jo prireditev (takĹĄna, kot je bila lani Pljusk ob velenjski plaĹži) – odloÄ?itev bodo sprejeli, ko bodo znani bolj konkretni pogoji.

Gospodarstvo moÄ?no prizadeto

ÂťUpam, da se gospodarstveniki zavedajo, da moramo v tem trenutku stopiti skupaj in izpeljati zastavljeno prestrukturiranje,ÂŤ poudarja podĹžupan Dermol, ki zelo tesno sodeluje s tukajĹĄnjo Gospodarsko zbornico. Tedensko se sestajajo in iĹĄÄ?ejo reĹĄitve, kako ublaĹžiti stiske in posledice korona krize. Po pooblastilu Ĺžupana Bojana KontiÄ?a je sklical 18. junija delovno sreÄ?anje za gospodarstvenike in Ĺžupane celotnega savinjsko-ĹĄaleĹĄkega obmoÄ?ja. Ugotavljali bodo, kakĹĄne so posledice korona krize in kako ukrepati. ÂťOb tem Ĺželimo dobiti kar najbolj jasno sliko, kaj se bo na tem obmoÄ?ju v prihodnje dogajalo in kaK druĹžabnosti vabi tudi srÄ?ek iz sonÄ?nic, ki so ga znova postavili kĹĄni ukrepi so potrebni,ÂŤ pred obÄ?insko stavbo. Lani je tu nastalo ogromno fotografij in pravi Dermol, ki Ĺže dolgo upajo, da bo tako tudi letos. zagovarja nujno potrebno prestrukturiranje, ki je Tudi prireditve bodo naÄ?rtovali tako kot ĹĄe mnogo drugih projektov zaradi sproti korona krize zastalo. To obdobje je ĹĄe doS tem, ko glasno poudarjajo, da se v Ĺživlje- datno pokazalo, kako zelo je to potrebno. Na nje vraÄ?a v Velenje, pomeni to, da so se Ĺže za- sestanek je povabil tudi direktorico tukajĹĄnje Ä?ele tudi prireditve. ZaÄ?eli so jih s koncertom obmoÄ?ne enote zavoda za zaposlovanje, saj 6pack ÄŒukurja, napovedujejo pa ĹĄe ĹĄtevilne Ĺželijo vedeti, kaj se Ĺže in se ĹĄe bo dogajalo na druge dogodke, ki pa bodo seveda drugaÄ?ni, tukajĹĄnjem trgu dela. Tako bodo investitorji kot smo bili navajeni doslej. Organizirani izvedeli, na kakĹĄne kadre lahko raÄ?unajo, po bodo paÄ? tako, kot nam vsem ÂťdiktiraÂŤ ko- potrebi pa bodo kadrovska neskladja razreronavirus. ÂťTo pa ne pomeni, da se ne bomo ĹĄevali s prekvalifikacijami. đ&#x;”˛ veselili ob dogodkih v srediĹĄÄ?u mesta, na promenadi, ob jezeru. Vsem pa polagam na

Voda na jezeru ustrezna za kopanje Tudi letos bo Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže osmo leto zapored izvajala monitoring vode na Velenjskem jezeru, ki je zadnja leta, ĹĄe posebej v poletnih mesecih, postal zelo zanimiva destinacija za domaÄ?ine in druge obiskovalce Velenja. Kopalna voda je po dosedanjih meritvah ustrezala merilom za kopanje.

srce, da se tudi v prihajajoÄ?ih mesecih drĹžimo navodil in si poiĹĄÄ?emo naÄ?in, da se imamo tudi tako lahko lepo,ÂŤ poudarja Dermol.

TakĹĄen je tudi rezultat prvega monitoringa, ki ga je podjetje Eurofins ERICo Slovenija izvedel 1. junija letos.

Po veljavni zakonodaji je za kopalne vode doloÄ?ena pogostost vzorÄ?enja, tj. 4-krat na kopalno sezono. V Mestni obÄ?ini Velenje pa so odloÄ?ili, da kakovost vode pomerijo

veÄ?krat, in sicer bodo v Ä?asu kopalne sezone opravili kar 10–12 vzorÄ?enj. Od leta 2012 pa vse do danes so kakovost vode v Velenjskem jezeru spremljali skladno s kriteriji veljavne Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Rezultati meritev bodo objavljeni vsak konec tedna na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje (www.velenje.si), na plakatih na Velenjski plaĹži in v kampu ter na telopih po đ&#x;”˛ mz mestu. â€

ljudem, ki so ostali brez sluĹžbe, takoj pomagamo z Ĺželjo, da se Ä?imprej ponovno zaposlijo.ÂŤ

đ&#x;”˛

Vodstvo TEĹ in HSE s predstavniki lokalnih obÄ?in o projektu soseĹžiga Ĺ oĹĄtanj, 8. junija – Vodstvo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TEĹ ) in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) se je v ponedeljek sestalo s predstavniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Seznanili so jih z razvojem projekta vpeljave soseĹžiga sekundarnega goriva SRF in predstavili izvleÄ?ke dosedanjih rezultatov ocene vplivov na okolje. PoroÄ?ilo o vplivih na okolje bo predvidoma zakljuÄ?eno v naslednjih nekaj tednih in uradno vloĹženo v postopek spremembe okoljevarstvenega dovoljenja.

Na sestanku sta TEĹ in HSE predstavila moĹžne koliÄ?ine in zahtevano kakovost oziroma tehniÄ?ne specifikacije sekundarnega goriva SRF, na osnovi zakonodaje EU in Republike Slovenije izraÄ?unane mejne vrednosti emisij po predvidenem meĹĄalnem razmerju, dosedanje rezultate modeliranja vplivov na okolico in primerjavo z obstojeÄ?imi mejnimi vrednostmi, ki veljajo za uporabo samo lignita kot primarnega goriva.

V obÄ?inah zadrĹžani do projekta

Predstavniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so na sreÄ?anju izrazili pomislek o izvajanju soseĹžiga v bloku 5. Po njihovem mnenju je namreÄ? blok 6 primernejĹĄi za tovrstno dejavnost, saj ima nameĹĄÄ?ene sodobnejĹĄe filtre in Ä?istilne sisteme. Ĺ˝e v preteklosti so pomisleke o izvajanju soseĹžiga v bloku 5 izrazili tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor je namreÄ? v preteklih pogovorih izpostavilo, da bi bilo soseĹžig primernejĹĄe izvajati samo v bloku 6. Slednji je namreÄ? sodoben objekt z najboljĹĄo razpoloĹžljivo tehnologijo.

Vodstvo TEĹ in HSE sta se zavezala, da bosta po dogovoru z lokalno skupnostjo in Ministrstvom za okolje in prostor preverila tehniÄ?ne in druge izvedbene moĹžnosti soseĹžiga samo na bloku 6 in se po moĹžnosti lotila priprave le takĹĄne projektne dokumentacije in poroÄ?ila o vplivih na okolje.

Kot je za NaĹĄ Ä?as poudaril velenjski podĹžupan Peter Dermol, Velenjska obÄ?ina ne bo dovolila dodatnega onesnaĹževanja okolja iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TeĹĄ), ki naÄ?rtuje soseĹžig alternativnih goriv v bloku pet ali ĹĄest. Opredelitev do tega soseĹžiga bo obÄ?ina sprejela le na osnovi strokovnih analiz, preverjenih dejstev in veÄ?inskega mnenja obÄ?anov Velenja. Prav tako bodo pred morebitnim soglasjem zahtevali izpolnitev sklepov o staliĹĄÄ?ih sveta Mestne obÄ?ine Velenje do soseĹžiga alternativnih (sekundarnih) goriv v Termoelektrarni đ&#x;”˛ mkp Ĺ oĹĄtanj, ki je bil sprejet na seji sveta 4. februarja 2020. â€

Vandalizem na Ĺ aleĹĄkem gradu Velenje – Na Ĺ aleĹĄkem gradu so vandali s spreji porisali razliÄ?ne povrĹĄine in tako povzroÄ?ili veliko ĹĄkodo na tem pomembnem in lepem kulturnem spomeniku. V zadnjih mesecih je bilo zaradi objestnosti posameznikov, ki svoje frustracije stresajo na skupno lastnino, Ĺže kar preveÄ? (trim steza, ograje pri ĹĄolah, steklena ograja na promenadi, ĹĄtevec kolesarjev ‌), zato so na obÄ?ini Velenje odloÄ?eni, da bodo vsa takĹĄna dejanja prijavili policiji, ki je nekaj povzroÄ?iteljev ĹĄkode Ĺže obravnavala in kaznovala. Tudi zato so sedaj kontrole redarske sluĹžbe in policistov pogostejĹĄe, saj, kot pravijo na obÄ?ini, si veÄ?ina prebivalcev Ĺželi, da je mesto urejeno, Ä?isto in varno ter da se takĹĄna dejanja v prihodnosti ne bi veÄ? ponavljala. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Na petem PodjetniĹĄkem trampolinu slavila UrĹĄka Ĺ ilc PodjetniĹĄki trampolin je za mnoge mlade podjetnike dobra odskoÄ?na deska na pota podjetniĹĄtva – Vsakomur, ki si Ĺželi in iĹĄÄ?e reĹĄitve, lahko uspe – Pozitivne zgodbe v korona Ä?asu ĹĄe posebej navdihujejo Jasmina Ĺ karja

V Ä?etrtek, 4. junija, je v PodjetniĹĄkem centru Standard potekal zakljuÄ?ek petega PodjetniĹĄkega trampolina 2020, ĹĄesttedenskega programa SaĹĄa inkubatorja, ki omogoÄ?a ekipam razvoj od ideje do prodaje v ĹĄestih tednih. Na njem se je predstavilo ĹĄest najboljĹĄih ekip od ĹĄestindvajsetih prijavljenih. Direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla Sitar je letoĹĄnjo generacijo pospremila z naslednjimi besedami: ÂťMoram reÄ?i, da je to posebna generacija, saj so v Ä?asu, ko so vsi stopili na zavoro in se je ves svet ustavil, nekateri stopili iz cone udobja in se vkljuÄ?ili v podjetniĹĄki program naĹĄe regije in v njem zaznali pozitivni signal, da lahko in zmorejo tudi v krizi pogumno in pozitivno razmiĹĄljati. Zato sem prepriÄ?ana, da si naziv start-up leta zasluĹžijo prav vsi, sploh, ker so v tej situaciji zbrali dovolj volje in poguma in se izpostavili.ÂŤ

KljuÄ?na pri nadaljnji poti je podpora vlagateljev in strateĹĄkih partnerjev

Na zakljuÄ?nemu dogodku se je premierno pred potencialnimi vlagatelji, podjetniki in gledalci, ki so prireditev lahko spremljali tudi v Ĺživo po spletu, predstavilo vseh ĹĄest finalistov. Naziv start-up leta pa si je prisluĹžila ekipa ÂťLaÄ?en kot pesÂŤ UrĹĄke Ĺ ilc, ki vstopa na trg z zdravimi dietnimi testeninami za pse. Kako gleda na svojo podjetniĹĄka pot? ÂťPo nekaj letih dela v druĹžinskem podjetju sem se odloÄ?ila, da je Ä?as za svojo podjetniĹĄko pot, zato sva z bratom napravila svoj projekt in v povezavi z veterino zaÄ?ela razvijati UrĹĄka Ĺ ilc zdrave testenine.

Tudi kupcem je vĹĄeÄ?, da lahko testenine kombinirajo z drugo hrano, psi pa imajo bolj raznolike obroke. Vzpodbudno je, da je bil odziv pri psih, ki potrebujejo dietno hrano, ĹĄe posebej dober. Celotna izkuĹĄnja letoĹĄnjega trampolina je bila zame neverjetna. Smo ĹĄele na zaÄ?etku, svojo blagovno znamko Ĺželimo namreÄ? razĹĄiriti tako po Sloveniji kot kasneje ĹĄe na tuje trge, kar je tudi naĹĄ cilj. Lahko izpostavim tudi to, da sem najveÄ? znanja dobila v digitalnem marketingu, ki je naĹĄa ĹĄibka toÄ?ka, nauÄ?ila sem se tudi, da je zelo pomembno znati svoje delo ceniti.ÂŤ

Ekipe PodjetniĹĄkega trampolina 2020 Nastja Zajc in Azra Mujatović (Kubo) ÂťS konÄ?nim izdelkom sva zadovoljni, saj sva v treh mesecih v podjetniĹĄkem trampolinu priĹĄli od ideje do izdelka.

Najino podjetje je dejanski start-up. Na to pot sva stopili po nakljuÄ?ju, poznava se iz osnovne ĹĄole, zdruĹžili sva svoje znanje in izkuĹĄnje, Nastja je diplomirana ekologinja, jaz profesorica likovne pedagogike. Ko sva postali mamici, sva priĹĄli do ideje za didaktiÄ?no igraÄ?o (le-

ÂťVse je v ljudeh, ali so pripravljeni garati, delati, upoĹĄtevati nasvete in prilagoditi svoj produkt kupcem in trgu.ÂŤ

Rebeka OÄ?ko in Ana BaliÄ? (Ta prava stvar) ÂťDelava kartice veĹĄÄ?in, ki pomagajo otrokom do boljĹĄe samopodobe in pozitivne naravnanosti. Pred slabim letom sva priÄ?eli ustvarjati in ni nama Ĺžal. Na osnovi izkuĹĄenj sva naĹĄli precej izzivov z otroki, ki jih zdaj reĹĄujeva na igriv naÄ?in. Ponujajva komplete, ki sluĹžijo za igranje in pozitivno vzgojo. Najina pro-

Nastja Zajc in Azra Mujatović

sena vrtna gredica), ki otrokom ponuja kvalitetno igro, spodbuja motoriÄ?ne sposobnosti in interakcijo s starĹĄi. Sva pri prototipu, idejo razvijava in upava, da nama bo pomagala kot odskoÄ?na deska za naprej. Tu sva dobili podporo, mentorstvo in spodbudo. Zahvaljujeva se SaĹĄa inkubatorju za vkljuÄ?itev v program.ÂŤ

Rebeka OÄ?ko in Ana BaliÄ?

Luka Vitanc in Jaka Rizmal (Memoo) ÂťPredstavljava aplikacijo tiskanja slik.

Najin produkt je namenjen vsem, ki cenijo trenutke in jih Ĺželijo shraniti. Direktne konkurence ne vidiva, so pa to vsekakor ponudniki fotografskih storitev, vendar se od njih precej razlikujeva.

RaÄ?unava, da nama uspe prodreti na trg.

S celotno izkuĹĄnjo sva zelo zadovoljna, saj sva dobila veliko novega znanja, kar nama bo pomagalo v Ĺživljenju.ÂŤ

daja poteka po spletu, korona Ä?as sva izkoristili za nadgradnjo. Izziv vidiva v marketingu, v katerem se vsak dan nauÄ?iva kaj novega.ÂŤ

Luka Vitanc in Jaka Rizmal

Predrag in Dragana Nunić

Predrag in Dragana Nunić (Krofeterija) ÂťIdeja se je rodila Ĺže pred nekaj Ä?asa, z Ĺženo pa sva se za podjetniĹĄki korak opogumila na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta.

Zdaj sva tu, kjer sva. Poskusila bova in mislim, da sva se prav odloÄ?ila. Na

PodjetniĹĄkem trampolinu sva dobila veliko znanja na podroÄ?ju promocije, marketinga, oglaĹĄevanja in izraÄ?una cene.

Ustvarjava estetsko dovrĹĄene krofe, nekaj pristnega v Sloveniji, in vidiva svetlo prihodnost. V Velenju 16. junija odpirava tudi butiÄ?no trgovinico. Novo znanje pa bova vsekakor s pridom uporabila.ÂŤ

Pri mladih podjetnikih iĹĄÄ?emo iskre v oÄ?eh Branko Drobnak (Poslovni angeli Slovenije) KakĹĄne zgodbe in poslovne ideje navdihujejo? ÂťTakĹĄne z Ĺželjo po uspehu, da mladi podjetniki vedo, Ä?emu bi sluĹžil njihov start-up, manj tisti, ki ponavljajo zgodbe, ki so se zgodile drugje, in ni nujno, da imajo enako moĹžnost za uspeh v Sloveniji, saj so razmere na trgu razliÄ?ne. Nove ideje se rojevajo tudi na takĹĄnih start-upih, kot je ĹĄaleĹĄki, saj ste industrijsko okolje, kjer so tovarne ĹĄiroke potroĹĄnje, Branko Drobnak: imate energetiko, ÂťStart-upe uÄ?imo, izobraĹževalne inda gredo Ä?imprej stitucije, v katez minimalnim rih ljudje dobijo produktom na veliko novih idej. trg in ga tam Moram priznati, preizkusijo.ÂŤ da kar nekaj projektov, nastalih v Velenju, dobro uspeva. Mi trenutno pomagamo dvema podjetjema, eno skuĹĄa narediti razkuĹževalec denarja, drugi je 3D kamera, ki naredi prostorsko sliko, kar je unikum v svetu.ÂŤ

Ko sejeĹĄ, je teĹžko, ko ĹžanjeĹĄ

Tara Drev (Simplaner) lepo ÂťPodjetniĹĄka ideja se je rodila Ĺže med ĹĄtudijem, zanjo je bil kriv predvsem Nina Dremelj (Alita capital) stres, iz tega je kasneje nastala poslovÂťPri mladih podjetnikih je predvsem na ideja o rokovpomembno, da jih spremlja strast, saj niku, ki Ä?loveka podjetniĹĄtvo ni za vsakogar, ker je naÄ?in vse leto spremlja, Ĺživljenja, Ĺživljenjski slog, ki ima pluse in motivira in vzbuminuse. Veliko je odrekanja, tudi uspeja Ĺželjo, da mirno ha, ki je viden in izstopa od obiÄ?ajnih opravi zastavljesluĹžb. Podjetniki so ljudje z drugaÄ?no ne naloge. Zelo miselnostjo. Zanimivo je, da je mladih intenzivno se s s potencialom vedno veÄ?, saj dobre podjetniĹĄtvom zgodbe dajejo dober vzgled. V zadnjih ukvarjam zadnji petih letih je nastalo precej uspeĹĄnih dve leti, Ĺže med Tara Drev start-upov, ki se dobro prodajajo in doĹĄtudijem grafiÄ?kazujejo, da se da uspeti. Slovenija je ne oblikovalke sem bila zelo kot ekosistem start-up zelo aktivna. Rada sem podjetnimoÄ?na in napredna. Mi v svoj ca, saj so izzivi del vsakdana. posel vkljuÄ?ujemo podjetniPodjetniĹĄki trampolin me je ke, ki imajo veliko stopnjo nauÄ?il, da sem poglobljeno Ä?ustvene inteligence, ki je na zaÄ?ela razmiĹĄljati o produkkoncu odloÄ?ilen faktor tudi za tu, ki ga ne dojemam veÄ? kot vlaganje. Imamo namreÄ? lahprojekt, temveÄ? posel. Ugoko zelo dober produkt, ki pa tovila sem, da se da kakĹĄno brez pravih ljudi teĹžko uspe. idejo s pravimi ljudmi hitreÄŒeprav je prihodnost negoje uresniÄ?iti. Posel se dogaja Nina Dremelj tova, Ä?asi namreÄ? niso lahki, tudi na spletu, sploh v Ä?asu je treba naÄ?rtovati vnaprej. epidemije je to postal trend, prodaja mo- PodjetniĹĄtvo je posel, ki ga moramo za jega produkta pa sploh temelji na sple- leto vnaprej naÄ?rtovati, razmiĹĄljati in tni prodaji. Sebe vidim v kombinaciji z si delati zalogo, da lahko preĹživi tudi grafiÄ?nim poklicem in Simplanerjem kot krizne Ä?ase. LetoĹĄnja kriza je pokazala izhodiĹĄÄ?e za nadaljnje produkte (pisar- rast spletne prodaje, ni pa nujno, da bo niĹĄki material). Oboje bi rada zdruĹžila, tak trend tudi v prihodnje.ÂŤ đ&#x;”˛ saj mislim, da se povezuje, sploh, ker vse izdelke oblikujem sama.ÂŤ

Krvodajalske akcije v juliju

Sosedje na obisku pri Ĺ oĹĄtanjÄ?anih

Od 6. do 9. julija

Ĺ oĹĄtanj, 2. junija – V torek se je na delovnem sestanku v Ĺ oĹĄtanju vodstvo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj sreÄ?alo z vodstvom Mestne obÄ?ine Velenje, ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki in Komunalnega podjetja Velenje.

Gostitelji Ĺžupan Darko Menih, podĹžupan Viki Drev in direktor obÄ?inske uprave Drago Koren so goste med drugim seznanili s projektom prenove Trga bratov Mravljakov in posegi, ki so naÄ?rtovani v obmoÄ?ju za trgom (parkiriĹĄÄ?e, stanovanjski blok).

V neformalnem delu so si izmenjali izkuĹĄnje pri izvajanju projektov in se seznanili z izzivi, ki jih Ä?akajo. Enotni so bili, da so tovrstna sreÄ?anja nujna za dobro medsosedsko sodelovanje in pomoÄ?, zato jih bodo nadaljevali. đ&#x;”˛

11. junija 2020

mkp Gostje so si ogledali obnovljen Trg bratov Mravljakov. (foto: T. R.)

Velenje – Za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana bo v juliju v Velenju potekala ĹĄtiridnevna krvodajalska akcija. Pripravili jo bodo v restavraciji Pod Jakcem (Gorenje): ZaÄ?ela se bo v ponedeljek, 6. julija, in bo trajala od 8. do 13. ure, v torek in sredo 7. in 8. julija bo potekala med 7. in 13. uro, v Ä?etrtek, 9. julija, pa od 7. do 15. ure.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Gospodarstvo je gonilo razvoja Za reĹĄevanje trenutnih velikih teĹžav tudi kratkoroÄ?ni ukrepi – Epidemija je pustila v podjetjih razliÄ?ne posledice – Nekateri naĹĄli nove priloĹžnosti – Brez velikih vlaganj v razvoj in infrastrukturo ne bo ĹĄlo Jasmina Ĺ karja

komisija predvidela pomoÄ? za premogovniĹĄke regije (v Sloveniji sta dve), pobuda zbornice je, da zastopa interese regije pri reĹĄevanju nastale situacije tudi drĹžava. ÂťMi se bomo aktivno kot gospodarstvo in zbornica vkljuÄ?ili, priÄ?akujemo pa tudi pozitiven odziv drĹžave.ÂŤ

V sredo, 3. junija, so na 9. seji Ä?lani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice osrednjo pozornost namenili aktivnostim in sodelovanju drĹžave pri prestrukturiranju Ĺ aleĹĄke doline ter gospodarstvu v SaĹĄa regiji po epidemiji. Predsednik zbornice TomaĹž KoroĹĄec je raz- V prihodnjih nekaj letih mere ĹĄaleĹĄkega gospodarstva Ĺželi Savinjsko-ĹĄaleĹĄka ocenil za precej zahtevne, saj regija odpreti vsaj tisoÄ? se nahajamo v po korona obdo- novih delovnih mest bju, poslovanje se zaganja naDa epidemija v teh kriznih Ä?azaj, vzpostavljajo se proizvodni sih puĹĄÄ?a posledice tudi v naĹĄi in prodajni procesi. ÂťTeĹžave so dolini, je na seji upravnega odbopodobne kot drugod. Potrebno ra Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske je nadomestiti izpad naroÄ?il, ponovno zaNekateri so krizo izkoristili za nove gnati proizvodne in priloĹžnosti, ustvarili novo dodano vrelogistiÄ?ne procese, izdnost, zato je nehvaleĹžno poÄ?ez govoriti, zivi so v oskrbni verikaj se bo dogajalo. Ĺ˝elimo si predvsem, gi, tako likvidnostne da socialne posledice ne bi bile prevelinarave kot z vidika ke. Imamo dovolj znanja, kakovosti in dobiÄ?konosnosti.ÂŤ vztrajnosti, da bomo na tej poti uspeĹĄni.

KoroĹĄec je znova izpostavil razmere v Gorenju in program preseĹžnih delavcev, ki so ga pri- zbornice izpostavil tudi podĹžulagodili zmanjĹĄanemu obsegu pan Mestne obÄ?ine Velenje PenaroÄ?il. V Ä?em vidi reĹĄitve za ter Dermol, ki si predvsem Ĺželi, regijo? ÂťEna od moĹžnih reĹĄi- da socialne posledice ne bi bile tev je, da se del oskrbne verige prevelike. V Ä?em bo SaĹĄa regija organizira v obliki malih start- iskala nove priloĹžnosti? PodĹžu-up podjetij, vendar je potreb- pan odgovarja: ÂťTrenutno se oblino vzpostaviti pogoje za tako kuje projektna ekipa, ki bo bdela delovanje.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kaj nad posameznimi projekti, ki so potrebuje Ĺ aleĹĄka dolina, da pomembni za odpiranje novih gospodarstvo uspeĹĄno prebrodi delovnih mest in razvoj razliÄ?nih krizo, pa pravi, da je Evropska podroÄ?ij znotraj Savinjsko-ĹĄale-

GOSPODARSKE novice Gorenje prodaja tri firme - dopolnitev Kot so poroÄ?ali tudi drugi mediji, smo tudi mi v prejĹĄnji ĹĄtevilki zapisali, da bo Gorenje prodalo tri druĹžbe, ki ne predstavljajo njihove osnovne dejavnosti proizvodnje in trĹženja gospodinjskih aparatov. Gre za druĹžbe Gorenje GTI (servis in prodaja traktorjev in opreme), Gorenje Keramika (proizvodnja ploĹĄÄ?ic in prodaja keramike) in Kemis-Termoclean na HrvaĹĄkem, prav tako pa naj bi zaÄ?eli postopke za prodajo tovarne sanitarne opreme Gorenje Home v ZajeÄ?arju.

SluĹžba korporativnega upravljanja Gorenja nas je obvestila, da Âťinformacija ni toÄ?na, da so Tovarno v ZajeÄ?arju zaprli in ne prodali, zaposlenim pa izplaÄ?ali odpravnine. Kljub naloĹžbam v vrednosti veÄ? kot 10 milijonov evrov, vloĹženih v opremo in infrastrukturo v zadnjih devetih letih, ta tovarna ni veÄ? mogla dosegati ustreznega poslovanja in dobiÄ?konosnosti.

Gorenje Home v ZajeÄ?arju je zaÄ?elo delovati leta 2011 z nakupom likvidirane druĹžbe Porcelan.

Glavni portfelj v zadnjih dveh letih je proizvodnja pomivalnih korit, umivalnikov in sanitarne opreme.

Tovarna (zgradba in oprema) je ĹĄe vedno v lasti Gorenja, je pa del zmogljivosti Ĺže najel partner iz iste dejavnosti, ki namerava tukaj ĹĄiriti dejavnost in zaposlovati (v zaÄ?etku naÄ?rtuje zaposlitev 80 ljudi).

5

GOSPODARSTVO

11. junija 2020

Prav tako je zavajajoÄ? prvi del novice, saj se, kot smo to Ĺže veÄ?krat poudarili, druĹžba strateĹĄko osredotoÄ?a na temeljno dejavnost – za odprodajo so v skladu z znano strategijo druĹžbe (osredotoÄ?anje na temeljno dejavnost), torej naÄ?eloma predvidene vse druĹžbe netemeljnih dejavnosti, kdaj pa se bo kakĹĄna prodaja dejansko zgodila, pa je v tem trenutku nemogoÄ?e napovedovati.ÂŤ ÄŒeprav menimo, da zapis, razen da je bolj podroben, v niÄ?emer ne negira naĹĄe vesti, ga kljub temu objavljamo.

Brezposelnost se ĹĄe poveÄ?uje Na zavodu je trenutno okoli 90.500 brezposelnih; glede na to, da jih je veliko na Ä?akanju, je moĹžno, da bo do jeseni Ĺže okoli sto tisoÄ? brezposelnih. Maja sicer ĹĄtevilo brezposelnih ni naraĹĄÄ?alo tako hitro kot prejĹĄnja dva meseca, saj se je v primerjavi z aprilom poveÄ?alo le za 2 odstotka, vendar pa je to 25,6 odstotka veÄ? kot maja lani. Ĺ tevilo registriranih brezposelnih je maja tako na meseÄ?ni kot na letni ravni poraslo po vsej drĹžavi, razen na obmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda RS za zaposlovanje Murska Sobota. NajveÄ?je medletno poveÄ?anje brezposelnosti so zabeleĹžile obmoÄ?ne sluĹžbe Kranj (+50,1 odstotka), Koper (+44,4 odstotka), Ptuj (+41,6 odstotka) in Velenje (+30,4 odstotka).

ĹĄke gospodarske regije, saj je Ĺželja znotraj regije v prihodnjih nekaj letih odpreti vsaj tisoÄ? novih delovnih mest kot odgovor na to, da je naĹĄa dolina preteĹžno odvisna od Premogovnika Velenje in Gorenja in da znotraj predelovalne dejavnosti zaposluje petdeset odstotkov delavcev, kar pomeni, da vsakrĹĄno negativno odstopanje lahko puĹĄÄ?a ogromne posledice. Projekti so v fazi nastajanja, priÄ?akujemo, da bomo ukrepe v kratkem lahko zaÄ?eli reĹĄevati,ÂŤ je povedal Dermol, ki je izpo-

Zgornja Savinjska dolina je lahko dober zgled, saj ima nekaj veÄ? izkuĹĄenj na tem podroÄ?ju, zato je izmenjava izkuĹĄenj znotraj naĹĄe regije dobrodoĹĄla.ÂŤ

Kaj so novi vleÄ?ni konji Ĺ aleĹĄke doline?

ReĹĄevanja teĹžav v regiji se bomo morali lotiti zelo hitro, je ĹĄe menil podĹžupan in dodal, da nas je trenutna situacija prisilila, da nekatere aktivnosti hitreje uresniÄ?imo in pospeĹĄimo. ÂťÄŒe bi bila situacija drugaÄ?na, bi po pla-

Manj kompliciranih ukrepov, bolj prilagojenih potrebam

Po mnenju predsednika Kluba podjetnikov SaĹĄa regije Vladimirja PogaÄ?a so trenutne razmere relativno resne, podjetja se s krizo spopadajo razliÄ?no od panoge do panoge, razmere so namreÄ? odvisne tudi od trgov. ÂťSkoraj vsi se sooÄ?amo z upadom trga, za katerega smo upali, da se bo hitro pobral, vendar kaĹže, da bo okrevanje relativno dolgotrajno.

SooÄ?amo se tudi z negotovostjo, trenutni ukrepi drĹžave delujejo, Ä?akanje na delo doma, vendar ko teh ukrepov ne bo veÄ?, se bo v drugi polovici leta pokazala realna slika stanja. Verjamem pa, da bi vsi, ki delamo v gospodarstvu, raje delali in bili odvisni predvsem od lastnega dela in ne od pomoÄ?i drĹžave. Ĺ˝eleli bi olajĹĄanje administrativnih ovir,

Želimo si dobre pogoje za delo, investicijske spodbude, da bomo v to regijo uspeli pritegniti naloŞbe, ki bi sicer pristale drugod po Sloveniji ali Evropi.

stavil ťe prednost naťe doline. Razprťena znanja in izkuťnje ter izobraŞevalni procesi, ki nudijo precejťnjo podporo gospodarstvu v naťi dolini, je cilj. Želimo si, da bi predelovalna dejavnost znotraj naťe doline ostala, si pa Şelimo tudi novih delovnih mest z viťjo dodano vrednostjo (informatika, robotika), ki ustvarjata viťjo dodano vrednost, ne smemo pa pozabiti na turizem.

Dars bo izbral najugodnejĹĄega ponudnika ZaÄ?etek gradnje tretje razvojne osi na severnem delu je korak bliĹžje. Na odloÄ?itev o priznanju sposobnosti prijavljenim izvajalcem za dela pri Gaberkah namreÄ? ni bilo pritoĹžb, tako da je Dars lahko nadaljeval drugo fazo izbirnega postopka, v kateri bo ponudnike, ki jim je bila priznana sposobnost za sodelovanje, povabil k oddaji ponudb.

Po prejemu in pregledu ponudb bo Dars izbral najugodnejĹĄega ponudnika. ÄŒe po izboru ponudnika ne bo pritoĹžb, bi predvidoma septembra, ko bi z njim sklenili pogodbo, Ĺže stekla dela.

nu sledili prestrukturiranju, zdaj smo v lokalni skupnosti prisiljeni razmiĹĄljati tudi o tem, da sprejmemo kratkoroÄ?ne ukrepe (tudi s podporo drĹžave), da naĹĄe obmoÄ?je ne bo problemsko obmoÄ?je in bomo imeli brezposelnost pod nadzorom. Za zdaj nam to ĹĄe uspeva.ÂŤ

TEDEN

vemo, da tudi drugi korona paket ni v popolnosti zaĹživel zaradi likvidnostnega kreditiranja, pritoĹžujejo se tisti, ki so v teĹžavah in bi jim to pomagalo. Enako je z novimi paketi, ki prihajajo, v tretjem paketu je bilo sprejeto delno subvencioniranje skrajĹĄanja polnega delovnega Ä?asa, v

RESTAVRACIJ

katerem operativna izvedba ĹĄe ni doloÄ?ena, pa smo Ĺže v juniju. Se pa zavedamo, da drĹžava teĹžko pomaga izvoznikom, bolj gostinstvu in turizmu, v katerih so Ĺže sprejeti doloÄ?eni ukrepi,ÂŤ je menil predsednik Kluba podjetnikov SaĹĄa regije in direktor podjetja Turna Vladimir PogaÄ?.

Start-up podjetja rastejo, se razvijajo in zaposlujejo

Karla Sitar (SaĹĄa inkubator) je gospodarsko stanje v regiji ocenila po start-upih. ÂťLahko povem, da me radosti, da naĹĄa podjetja rastejo, se razvijajo in tudi zaposlujejo, Ä?eprav gre za podjetja, ki bodo potrebovala ĹĄe nekaj Ä?asa, da bodo rezultati vidnejĹĄi, tudi kar se zaposlovanja tiÄ?e. V Ä?asu do sedaj smo naĹĄteli osemdeset delovnih mest, vendar lahko povem, da je nemogoÄ?e naenkrat zagotoviti toliko novih delovnih mest, kolikor jih odpustijo veliki sistemi. Se bomo pa vsekakor potrudili in se podali v iskanje novih priloĹžnosti, skuĹĄali pritegniti tudi kakĹĄnega vlagatelja, ki bi Ĺželel zaÄ?eti svoj posel v Velenju.ÂŤ KakĹĄni so pogoji za razvoj lokalnega gospodarstva? Sitarjeva je povedala, da so tako vsebinsko, promocijsko in po primernosti infrastrukture dobri. ÂťPohvalno je, da so ljudje angaĹžirani tudi sami, vidimo, da je kar nekaj takih, ki so v tem Ä?asu izgubili sluĹžbo in so priĹĄli k nam na zaÄ?etku svojih novih poti. Ostajam optimistiÄ?na in verjamem, da nam bo na koncu uspelo.ÂŤ đ&#x;”˛

2020

Prijazno vas vabimo v Vilo Herberstein na izvrstna menija v Tednu restavracij 12. 6. - 20. 6. 2020 PriporoÄ?amo, da si Ä?imprej rezervirate svoj termin za nepozabno kulinariÄ?no doĹživetje.

Prodaja avtomobilov pada Prodaja novih avtomobilov je v NemÄ?iji maja na letni ravni strmoglavo padla za skoraj 50 odstotkov, je objavil nemĹĄki zvezni urad KBA. NemĹĄki avtomobilski trg je na udaru zaradi ukrepov, ki so jih drĹžave po svetu sprejele za zajezitev pandemije Covida-19, in poslediÄ?ne gospodarske krize.

NemĹĄki avtomobilski trg je zelo pomemben tudi za Slovenijo oz. slovenske proizvajalce in izvoznike sestavnih avtomobilskih delov. đ&#x;”˛

mz

Rezervacije E: vilaherberstein@gorenje.com T: (03) 896 1400 www.vilaherberstein.si

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA Ekipa Vile Herberstein

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 3. junija Po desetih tednih ĹĄolanja na daljavo so se v ĹĄolo vrnili ĹĄe uÄ?enci ĹĄestih, sedmih in osmih razredov. Pristojni so povedali, da jim v razredu ni treba nositi mask.

Na sporoÄ?ila veÄ?ine opozicijskih strank, ki so zavrnile sodelovanje z vladno koalicijo, je premier JanĹĄa odvrnil: ÂťPonudili smo roko sodelovanja. Ko je bil SDS v opoziciji, takĹĄne velikoduĹĄne ponudbe od vladajoÄ?ih ni nikoli dobil.ÂŤ Po drĹžavi je potekala vojaĹĄka vaja Preskok, v kateri je sodelovalo 2500 pripadnikov Slovenske vojske. Obrambni minister Matej Tonin je ob tem napovedal predlog vlaganj v vojsko v vrednosti 780 milijonov evrov v naslednjih ĹĄestih letih.

V ZDA so ĹĄe naprej potekali protesti zaradi smrti temnopoltega Georga Floyda, ki ga je policist zaduĹĄil s kolenom, ki ga je pritiskal na Ĺžrtvin vrat. PonoÄ?i so se protesti redno sprevraÄ?ali v nasilje.

Po veÄ? mesecih politiÄ?ne krize so na Kosovu imenovali novo vlado, katere premier je postal 44-letni profesor ekonomije Avdullah Hoti.

Glavni osumljenec izginotja Madeleine McCann je nemĹĄki pedofil.

Veliko svetovne pozornosti so pritegnili britanski detektivi, ki preiskujejo izginotje triletne britanske deklice Madeleine McCann pred 13 leti na jugu Portugalske; razkrili so namreÄ?, da imajo novega glavnega osumljenca.

ÄŒetrtek, 4. junija Komisija drĹžavnega zbora za nadzor javnih financ je na pobudo opozicijskih strank LMĹ , SD in Levice obravnavala postopke nakupov zaĹĄÄ?itnih mask od podjetja Acron, ki mu oÄ?itajo povezave z NSi. DrĹžavni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo AleĹĄ Cantarutti je sporoÄ?il, da zapuĹĄÄ?a ministrstvo. Minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je ob tem dejal, da je bila odloÄ?itev o odhodu naÄ?rtovana ĹĄe pred menjavo vlade.

Odbora DrĹžavnega zbora za zunanjo politiko in za zadeve EU sta po skoraj deseturni razpravi na skupni nujni seji zavrnila vse ĹĄtiri sklepe opozicijskih poslanskih skupin o spremnem dopisu zunanjega ministra Logarja k poroÄ?ilu Bruslju o stanju v pravosodju.

Od tega dne drĹžavljani Slovenije ob vstopu v Avstrijo niso veÄ? potrebovali potrdila o neoku-

Ĺ arÄ?ev naÄ?rt vlade v senci je ĹĄe dodatno sprl opozicijo.

Ĺženosti s korona virusom, tudi obvezne karantene ni bilo veÄ?.

Vlada je sporoÄ?ila, da bo od naslednjega dne mogoÄ?e neomejeno prehajanje tudi iz Avstrije.

LMĹ je sestavil strokovni svet, za katerega je dejal, da bo pripravljal Âťalternativne politikeÂŤ vladi.

Ker pa se je izkazalo, da sta v njem tudi nekdanja ministra Ksenija Klampfer in Iztok PuriÄ?, so

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

iz SMC in SAB na raÄ?un LMĹ priletele ĹĄtevilne obtoĹžbe.

Generalni toĹžilec v Minnesoti je obtoĹžnico proti nekdanjemu policistu Dereku Chauvinu, ki je ubil temnopoltega Georgea Floyda, spremenil iz uboja v nenaklepni umor.

Brazilija in Mehika sta se spopadali z visokim ĹĄtevilom smrti zaradi Covida-19 v enem dnevu. V Mehiki so potrdili veÄ? kot 1000 smrti, v Braziliji pa rekordnih 1349.

Petek, 5. junija Iz koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij so sporoÄ?ili, da nasprotujejo odloÄ?itvi vlade, ki je iz odbora za drĹžavne proslave izkljuÄ?ila predstavnika veteranskih in domoljubnih organizacij, vanj pa imenovala predstavnika ZdruĹženja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Poslanci strank SMC, LMĹ , SD, NSi, SAB, DeSUS in narodnih skupnosti so podpisali predlog etiÄ?nega kodeksa za poslance, ki ga poĹĄiljajo v sprejem kolegiju predsednika DrĹžavnega zbora.

Predstavniki slovenske manjĹĄine v Italiji so se v Ljubljani seĹĄli s predsednikom Slovenije Borutom Pahorjem, osrednja tema pogovora pa so bile priprave na stoto obletnico poĹžiga Narodnega doma v Trstu.

Zaradi dveh novih potrjenih okuĹžb – v Ljubljani in na Jesenicah – so doma ostali uÄ?enci treh razredov, ki jih obiskujejo otroci

V ZDA je potekala osrednja Ĺžalna slovesnost za Georgeem Floydom, Ä?igar smrt je povzroÄ?ila ĹĄtevilne proteste.

okuĹženih. Dodatno testiranje je pokazalo, da je ĹĄolarka z Jesenic okuĹžena, bolniki in zaposleni v jeseniĹĄki bolniĹĄnici pa ne.

Ministrstvo za notranje zadeve je odloÄ?ilo, da bo kontroverzni hrvaĹĄki pevec Marko Perković – Thompson lahko imel koncert v Sloveniji.

To je vnelo kar nekaj strasti.

Pred drĹžavni zbor na Trgu republike so tudi ta petek prikolesarili protivladni protestniki, ki so ob svetovnem dnevu varstva okolja izpostavili tudi okoljske teme. Proti parlamentu so v znak protesta spustili papirnata letala in jih po koncu pustili tam.

Protesti so potekali tudi v Avstriji. Kljub deĹžju in vetru se je tam zbralo okoli 50 tisoÄ? ljudi, ki so mirno protestirali proti rasizmu in policijskemu nasilju.

Iz mreĹže EU za nadzor podnebja so sporoÄ?ili, da so bile v Sibiriji temperature maja 10 stopinj Celzija nad povpreÄ?jem.

V Minneapolisu je potekala osrednja Ĺžalna slovesnost za Georgeem Floydom. ÂťUmaknite svoja kolena z naĹĄih vratov,ÂŤ je zbranim dejal Ä?astiti Al Sharpton.

Sobota, 6. junija Izvedeli smo, da so v Sloveniji ob 715 opravljenih testiranjih dan prej odkrili pet novih okuĹžb s korona virusom. Skupaj so tako okuĹžbo s korona virusom potrdili Ĺže pri 1.484 ljudeh, za boleznijo Covid-19 je umrlo 109 ljudi.

11. junija 2020

Ob breznu pod Macesnovo gorico v KoÄ?evskem rogu je potekala obletna spominska maĹĄa za Ĺžrtve nasilja revolucije, ki je tokrat minila brez mnoĹžiÄ?ne udeleĹžbe.

Zunanji minister AnĹže Logar je po sreÄ?anju z italijanskim kolegom Luigijem Di Maiem napovedal, da se bo vnoviÄ?no odprtje slovensko-italijanske meje verjetno zgodilo 15. junija.

Nekdanji ameriĹĄki podpredsednik Joe Biden je sporoÄ?il, da si je zagotovil dovolj delegatov za demokratsko nominacijo za predsedniĹĄke volitve, ki bodo novembra letos.

V ZDA je vseh 57 policistov protiizgredne enote v New Yorku dalo odpoved v protest proti suspenzu njihovih kolegov, ker sta na tla porinila in hudo poĹĄkodovala 75-letnega mirnega protestnika.

V opozorilo na rasizem in policijsko nasilje je pokleknil tudi kanadski premier.

Po svetu so se nadaljevali protesti v znak solidarnosti z ameriĹĄkimi protestniki, ki so opozarjali na rasizem in policijsko nasilje.

Kanadski premier Justin Trudeau je skupaj s tisoÄ?imi protestniki celo pokleknil na eno koleno pred kanadskim parlamentom.

Nedelja, 7. junija Policisti so se ĹĄe naprej trudili iskati 41-letnika, ki je dan prej na obmoÄ?ju JeĹžice v Ljubljani zaplaval v reki Savi. Pri tem ga je odnesel tok.

Brazilija, ki je po ĹĄtevilu smrti zaradi Covida-19 presegla Italijo in je po skupnem ĹĄtevilu okuĹženih druga na svetu (za ZDA), je sporoÄ?ila, da ne bo veÄ? objavljala podatkov o okuĹženih. Predsednik Jair Bolsonaro je celo zagrozil, da bo drĹžava izstopila iz WHO. Spremljali smo, kako je v Tel Avivu veÄ? tisoÄ? ljudi protestiralo proti naÄ?rtu premierja Benjamina Netanjahuja za uradno razĹĄiritev izraelske suverenosti nad delom okupiranega Zahodnega brega, kar bi pomenilo protipravno prikljuÄ?itev zasedenih ozemelj.

Iz Brazilije so sporoÄ?ili, da ne bodo veÄ? objavljali podatkov o okuĹženih s covidom-19.

MadĹžarski premier Viktor Orban si je privoĹĄÄ?il provokacijo z zemljevidom velike MadĹžarske; ob meji s SlovaĹĄko je namreÄ? odkril spomenik ob stoti obletnici podpisa trianonske pogodbe, s katero je MadĹžarska izgubila kar dve tretjini ozemlja, na spomeniku pa je tudi omenjeni zemljevid.

Iz njega izhaja, da ima MadĹžarska tudi del slovenskega ozemlja.

Ponedeljek, 8. junija Spremljali smo namero 38 koalicijskih poslancev, ki so imeli Ĺželjo zakon o nalezljivih boleznih spremeniti tako, da bi cepljenje za zdravstvene delavce postalo

obvezno, necepljenih otrok pa se ne bi moglo vpisati v vzgojno-izobraĹževalne ustanove.

Ko je SD sporoÄ?il, da pripravlja interpelacijo zoper notranjega ministra, se je oglasil Hojs sam.

Dejal je, da v odpravo prepovedi koncerta Thompsona ni bil vpleten – da je Âťgospa, ki je na tem delala, torej naĹĄa administracija,ÂŤ obrazloĹžila, zakaj je bilo treba to odloÄ?bo o prepovedi zavreÄ?i.

Vlada Republike Slovenije je izdala uredbo o naÄ?inu uporabe turistiÄ?nih bonov. Tako smo izvedeli, da bo bon, ki bo unovÄ?ljiv za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom, deljiv in se bo lahko unovÄ?il v veÄ?kratnem znesku.

V Indiji so se spopadali z naraĹĄÄ?ajoÄ?im ĹĄtevilom okuĹžb s korona virusom. V 24 urah so potrdili skoraj 10 tisoÄ? novih okuĹžb, skupno ĹĄtevilo se je povzpelo na 256.611. V drĹžavi je Covid-19 do tega dne zahteval 7135 smrtnih Ĺžrtev.

V ZDA je guverner zvezne drĹžave New York Andrew Cuomo napovedal, da se je zaÄ?ela prva faza ponovnega odpiranja gospodarstva tudi v mestu New York.

Beograd je zajelo silovito ne-

Obilno deĹževje je povzroÄ?alo nevĹĄeÄ?nosti.

urje z moÄ?nimi nalivi in vetrom, kar je povzroÄ?ilo velike teĹžave v prometu. Ĺ tevilne dele srbskega glavnega mesta je poplavilo.

Torek, 9. junija Opozicijske stranke SD, LMĹ , Levica in SAB so vloĹžile interpelacijo o delu ministra za notranje zadeve AleĹĄa Hojsa.

Predsednik republike Borut Pahor je vladi predlagal, naj v koordinacijski odbor za drĹžavne proslave in prireditve znova vkljuÄ?i predstavnika veteranskih organizacij iz Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije.

Opozicija je vloĹžila interpelacijo proti notranjemu ministru Hojsu.

Barbara Zobec je DrĹžavnemu zboru poslala dopis, v katerem sporoÄ?a, da odstopa od kandidature za ustavno sodnico. Ob tem je navedla, da ima njena naÄ?elna drĹža visoko ceno, ki jo Ĺže dolgo plaÄ?uje.

Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred Ministrstvom za kulturo izvedel Poslednjo akcijo za kulturo. Protestniki so nestrinjanje s stanjem kulture in njegovo negotovo prihodnostjo izrazili tako, da so se ulegli na cesto.

Severna Koreja je napovedala, da bo prekinila vse komunikacijske povezave z JuĹžno Korejo, vkljuÄ?no s telefonsko zvezo med vodstvoma drĹžav.

Leto dni od zaÄ?etka protestov v Hongkongu, ki so nastali kot upor proti vladavini Pekinga, so se znova vrstili pozivi k vrnitvi na ulice.

Kreda – drŞavni sovraŞnik ťt. 1.

Pred nekaj tedni, tam konec aprila, ko je strah pred epidemijo poÄ?asi popuĹĄÄ?al, smo se odpeljali proti srediĹĄÄ?u Ljubljane. Na prvi sladoled in pivo, ki so ga malce zakrito toÄ?ili v enem od lokalov ob Ljubljanici. Zdelo se je, da smo konÄ?no svobodni.

Potem me je zmotil klic znanca, naj se pripeljem pred parlament. In res sem se. Ob sedmih, morda malo Ä?ez, sem zavil v demokratiÄ?en roj kolesarjev, ki je kroĹžil okoli takrat ĹĄe ne zastraĹžene parlamentarne stavbe. Peljali smo krog za krogom, v nasprotni smeri urinega kazalca, nekateri so ĹžviĹžgali, drugi zvonili in potem, iznenada, prav tako, kot smo priĹĄli, Jure TrampuĹĄ izginili vsak v svojo uliÄ?ico.

Bila je to prva kolesarska povorka. Od takrat dalje sem redno pred parlamentom, vsak petek, ob sedmih zveÄ?er. Manjkal sem le enkrat. Vozimo se po mestnih ulicah, nekateri imajo na kolesih zvoÄ?nike, drugi hodijo peĹĄ, tretji imajo v rokah transparente, Ä?etrti piĹĄejo s kredo.

Bil sem na mnogo protestih, nasilnih in hipijevskih, beĹžal sem pred solzivcem in pendreki, pa tudi policistom sem tu in tam stisnil roko, a tako pozitivnih protestov, kakrĹĄni se te dni dogajajo v Ljubljani, ĹĄe nisem zaznal. Res pozitivnih, ljudje so preprosto veseli, da so svobodni in da lahko (za zdaj ĹĄe) svobodno povedo, kaj jih tare.

Zakaj torej kolesarijo? Zakaj torej kolesarim?

Ne maram podcenjujoÄ?ih oblastnikov, ne maram cinizmov, zavajanj, zavestnih laĹži. Ne maram neiskrenih ljudi. Ne maram agresivnih politikov, ne maram sprevraÄ?anja pozornosti, ne maram oĹžigosanj, napadov na tiste, ki povedo svoja mnenja, ne maram diktatov, neprizivne hierarhije, ne maram izkljuÄ?evanja, Ä?rno-belega sveta, laĹžnih prerokov, vojnega dobiÄ?karstva, sprevraÄ?anja zgodovine, ne maram nasilja nad jezikom, nespodobnostih tistih, ki imajo veliko druĹžbeno moÄ?, kadrovanja po strankarskem kljuÄ?u, politiÄ?nega izigravanja, zavraÄ?anja kulture in kulturnikov, kaznovanja, nezakonitih ukazov policiji, ne maram vsega tega, kar se dogaja v Sloveniji.

Odgovornost vsakega posameznika je, da se bori za svobodo.

Da se bori za svobodo izraĹžanja, da se bori za demokracijo, da se bori za pravico do kritike in umetnosti, da se bori za pravice manjĹĄin, za dialog, za nevladne organizacije, za tiste, ki zagovarjajo okolje, za one, ki postanejo sumljivi le zato, ker so nekaj objavili na Facebooku. Ĺ˝ivimo namreÄ? v drĹžavi, v kateri policija pregleduje objave na Facebooku in iĹĄÄ?e morebitne prekrĹĄkarje. Ĺ˝ivimo v drĹžavi, v kateri so se prekrĹĄkovni postopki zaÄ?eli proti tistim, ki so na tla pred parlamentom poloĹžili iz papirja narejena stopala, na katerih so bila napisana politiÄ?na sporoÄ?ila. Ĺ˝ivimo v drĹžavi, v kateri si lahko kaznovan zgolj zato, ker po asfaltu piĹĄeĹĄ s kredo. Pozor, nisi kaznovan, Ä?e razbijeĹĄ izloĹžbo kakĹĄne velike banke, Ä?e s Ä?rnim sprejem prekrijeĹĄ razglasno ploĹĄÄ?o kakĹĄne politiÄ?ne stranke, kaznovan si, Ä?e na tla napiĹĄeĹĄ nekaj besed s snovjo, ki jo spere Ĺže manjĹĄi poletni naliv.

Tako ukazuje politika. Tako Ĺželi hojsasti notranji minister, ki so mu pravniki verjetno Ĺže razloĹžili, da pisanje s kredo paÄ? ne ĹĄkoduje zakonsko natanÄ?no doloÄ?eni javni dobrini. Do poĹĄkodbe te dobrine, v tem primeru javne ceste, s pisanjem s kredo ni priĹĄlo.

NatanÄ?neje: pisanje s kredo ne izpolnjuje znakov prekrĹĄka, a oblast javno, odloÄ?no in trmasto vztraja pri tem, da kreda nesorazmerno posega v telesno in duĹĄevno celovitost asfalta. Pri Ä?emer niti ne omenjam, da je v demokraciji ĹĄe posebej strogo varovano izraĹžanje politiÄ?nega mnenja.

In toÄ?no zato protestiram. Zaradi krede, zaradi papirnatih stopal. Ĺ˝elim Ĺživeti v drĹžavi, v kateri nam vladajo posamezniki, ki policistov ne bodo ĹĄÄ?uvali proti lastnim ljudem. Ĺ˝elim Ĺživeti v drĹžavi, v kateri vlada ne bo podcenjevala ljudstva. Ĺ˝elim Ĺživeti v drĹžavi, v kateri me ne bo, kot se je izrazil eden od kolesarjev, Âťstrah za prihodnost mojih otrokÂŤ.

Zato bom kolesaril ĹĄe naprej. Pa tudi hodil bom. Na proteste, demonstracije, zbore in sestanke. Vse dokler oblast ne bo zaÄ?ela posluĹĄati ljudi. Ĺ˝ivimo v nevarnih Ä?asih. đ&#x;”˛

Prihajajo boni Ljubljana – Vlada je sprejela uredbo, s katero doloÄ?a podrobnosti o uporabi turistiÄ?nih bonov. V nasprotju s prvotnimi naÄ?rti bo mogoÄ?e bone za plaÄ?ilo noÄ?itve pri turistiÄ?nih ponudnikih uporabiti v veÄ? delih. Prenosljivi bodo med sorodniki, in sicer v ravni vrsti do drugega kolena. Boni bodo evidentirani kot dobroimetje v informacijskem sistemu eDavki, o Ä?emer bo vsak obveĹĄÄ?en po elektronski poti. Furs bo poskrbel tudi za povraÄ?ilo sredstev turistiÄ?nemu ponudniku, pri katerem bo upraviÄ?enec bon uporabil. Boni bodo na voljo od 19. đ&#x;”˛ junija in bodo morali biti izkoriĹĄÄ?eni do 31. decembra. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

11. junija 2020

Normaliziralo se ni ĹĄe niÄ?

Vse veÄ?je povpraĹĄevanje po notarskih storitvah

Stvari so ťe vedno zapletene, pravijo v Bolniťnici Topolťica – Bolniki ob klicu na pregled zadrŞani – Vsaka nova negovalna postelja praznik za bolnike in zaposlene Tatjana Podgorťek

ÂťVlada je 31. maja preklicala epidemijo nalezljivega virusa Covid-19, ni pa s tem ustavljeno moĹžno ĹĄirjenje bolezni v okolju. Stvari so ĹĄe vedno zelo zapletene. Ĺ˝ivljenje je ĹĄe vedno daleÄ? od nekdanjega ritma. Ĺ e vedno se sreÄ?ujemo s precejĹĄnjimi omejitvami tako pri ambulantnih pregledih kot obravnavi bolnikov, saj je moĹžnost prenosa virusa z bolnika na druge bolnike precejĹĄnja. Zato smo ĹĄe vedno zelo pozorni na vse simptome bolnikov, ki prihajajo v hiĹĄo.

Zaradi tega smo organizirali veÄ? ambulant, veÄ? kadra za manjĹĄo ĹĄtevilo obravnav,ÂŤ je opisal razmere po preklicu epidemije direktor BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli.

Posledice epidemije pomembno vplivale na finanÄ?no stanje

Epidemija novega koronavirusa bo zanesljivo pustila svoje posledice tudi v poslovanju bolniĹĄnice. Ĺ˝e to, da opravijo v ambulantah manj pregledov z enakim ali veÄ?jim ĹĄtevilom kadrov, predstavlja precejĹĄnjo finanÄ?no obremenitev. Dodatni stroĹĄki nastajajo z uporabo

ÄŒakalne dobe so se podaljĹĄale

Da so se Ä?akalne dobe zaradi epidemije povsod ĹĄe podaljĹĄale, ni dvoma. Za koliko v bolniĹĄnici v TopolĹĄici, Ĺ orli v tem trenutku ĹĄe teĹžko oceni: ‌ saj so tudi nekateri bolniki, ki jih kliÄ?emo, zelo zadrĹžani do ambulantnih pregledov.

Menijo, da njihovo stanje ĹĄe ni tako hudo in da na pregled lahko ĹĄe poÄ?akajo, kar pomeni, da se bojijo okuĹžbe v bolniĹĄnici.ÂŤ Tisto, kar je evidentno, dodaja Ĺ orli, je, precejĹĄnje zmanjĹĄanje ĹĄtevila bolnikov na posamezno ambulanto in podaljĹĄanje Ä?asa obravnave bolnikov, zato ker morajo za vsakim razkuĹžiti prostore.

zaĹĄÄ?itne opreme. Zaradi narave dela v bolniĹĄnici, ki je poleg Golnika edina specializirana bolniĹĄnica v drĹžavi za zdravljenje pljuÄ?nih bolnikov (in prav bolnikov z respiratornimi simptomi obravnavajo najveÄ?), so morali vsakega ob prihodu v bolniĹĄnico testirati na prisotnost virusa, kar je zmanjĹĄalo precejĹĄen del zmogljivosti, hkrati pa jemalo Ä?as za ambulantno delo. Od zaÄ?etka do preklica epidemije so opravili do 15 testov na Covid-19 na dan. Izvajajo jih ĹĄe vedno pri vseh bolnikih,

PoveÄ?ano je predvsem zanimanje za sestavo oporok

ki so napoteni na bolniĹĄniÄ?no obravnavo in imajo simptome, ki so skladni z okuĹžbo s covid- 19.

Akcija zbiranja denarja za nakup negovalnih postelj ustavljena

Med aktivnostmi, s katerimi so lani v bolniĹĄnici zaznamovali 100-letnico njenega delovanja, je potekala tudi akcija zbiranja denarja za nakup negovalnih postelj. Tako so Ĺželeli pridobiti denar za 30 tovrstnih postelj oziroma za en oddelek. Postelja, ki omogoÄ?a bolnikom veÄ?jo varnost ter boljĹĄe pogoje bivanja v Ä?asu zdravljenja, zaposlenim pa boljĹĄe delovne pogoje, stane od 1000 do 1500 evrov. O tem, kako je s to akcijo danes, Jurij Ĺ orli pravi, da so njen lanski del konÄ?ali z aktivnostjo Koraki za zdravje in s pomoÄ?jo nekaterih lokalnih podjetij zbrali denar za nakup 5 negovalnih postelj.

Letos so aktivnosti zaradi znanih razlogov ustavili. V tem trenutku namreÄ? meni, da bolnica teĹžko priÄ?akuje veÄ?jo pomoÄ? lokalnih podjetij, saj imajo zaradi epidemije ta sama velike teĹžave. V bolniĹĄnici imajo 120 postelj, od tega pribliĹžno polovico negovalnih. ÂťVsaka nova je praznik za bolnike in za nas,ÂŤ pa pravijo zaposleni. đ&#x;”˛

Ljubljana, 1. junija – StatistiÄ?ni podatki kaĹžejo, da se povpraĹĄevanje po notarskih storitvah v zadnjih letih poveÄ?uje, je na virtualni novinarski konferenci ob 25-letnici notariata povedala predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj.

Predvsem se poveÄ?uje zanimanje za sestavo oporok. Notarske pisarne po njenih besedah sestavijo veÄ?ji del vseh oporok, le manjĹĄi del jih ĹĄe sestavljajo odvetniki in sodiĹĄÄ?a. Notarji so v veÄ? kot 70 odstotkih tudi predlagatelji zemljiĹĄkoknjiĹžnih predlogov, kar po besedah Kraljeve sodiĹĄÄ?em omogoÄ?a, Njihova Ĺželja je, da bi da hitreje izdajajo zemljiĹĄkoknjiĹžne sklepe. lahko v prihodnosti Ä?im ÄŒe v zakonu ni mladoleveÄ? storitev ponudili tnih otrok in se zakonca na daljavo, z uporabo sporazumeta o razdelitvi sodobnih tehnologij. skupnega premoĹženja, lahko sporazum o razvezi po doloÄ?bah druĹžinskega zakonika skleneta pri notarju. Notarji so letos pripravili Ĺže veÄ? kot 600 tovrstnih sporazumov. Do konca maja pa so registrirali tudi 137 sporazumov o premoĹženjskih razmerjih med zakoncema (t. i. predporoÄ?nih pogodb), kar je med drugim omogoÄ?il đ&#x;”˛ mkp tudi druĹžinski zakonik.â€

â?ą

E-odpadki sodijo na posebna mesta Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina – E-odpadki so posebni odpadki. Zaradi teĹžkih kovin in drugih nevarnih snovi, ki jih vsebujejo, ne sodijo med meĹĄane komunalne odpadke, zato jih je treba zbirati loÄ?eno in oddati na posebna mesta. Eden od naÄ?inov posebnih mest so uliÄ?ni zbiralniki. V Sloveniji jih je postavljenih Ĺže 670, veÄ?inoma pa stojijo na veÄ?jih ekoloĹĄkih otokih. Od maja 2016 imajo 44 uliÄ?nih zbiralnikov za oddajo odsluĹženih e-odpadkov, malih aparatov in baterij tudi v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e in SolÄ?ava. V njih se je v Ä?asu od postavitve zbralo Ĺže 65 ton malih aparatov in odpadnih baterij.†đ&#x;”˛ mkp

Kako prepreÄ?iti, da se ne bomo zaduĹĄili v nakopiÄ?enih odpadkih?

DolgoroÄ?ni cilj Âťzero wasteÂŤ politike je ĹĄe zelo oddaljen in nerealen – Evropske direktive o odpadkih nas zavezujejo, da mora drĹžava do leta 2035 deleĹž komunalnih odpadkov na odlagaliĹĄÄ?ih zmanjĹĄati na najveÄ? 10 odstotkov – ReĹĄitve so v soseĹžigu Kljub opozorilom stroke se koliÄ?ine odpadkov v Sloveniji poveÄ?ujejo

V Sloveniji se kljub ĹĄtevilnim ozaveĹĄÄ?evalnim kampanjam ter vse glasnejĹĄim opozorilom stroke in komunalnih podjetij v zadnjih letih koliÄ?ina odpadkov poveÄ?uje. Odpadki, ki se kopiÄ?ijo na odlagaliĹĄÄ?ih ali pa leĹžijo v komunalnih podjetjih, predstavljajo veliko potencialno nevarnost tako za poĹžare kot tudi za morebitne bolezni in okuĹžbe.

DolgoroÄ?ni cilj, tj. Âťzero wasteÂŤ politika, je zaenkrat ĹĄe zelo oddaljen in nerealen. Evropske direktive o odpadkih nas zavezujejo, da mora drĹžava do leta 2035 deleĹž komunalnih odpadkov na odlagaliĹĄÄ?ih zmanjĹĄati na najveÄ?

10 odstotkov, poleg tega pa je predvidena tudi petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki, ki vkljuÄ?uje ponovno uporabo izdelkov, recikliranje in termiÄ?no obdelavo odpadkov. Vsega tega ne bo mogoÄ?e doseÄ?i brez ustreznih sistemskih reĹĄitev.

Transport odpadkov v tujino in tamkajĹĄnji seĹžig Slovenijo vsako leto stane veÄ? milijonov evrov. Odpadke izvaĹžamo v tujino po bistveno viĹĄji ceni, kot je dejanska trĹžna cena, s Ä?imer Slovenija na letni ravni izgubi veÄ? deset milijonov evrov.

TeĹžava s kopiÄ?enjem odpadkov se je ĹĄe posebej pokazala v obdobju korona krize

V obdobju epidemije zaradi korona virusa, ko je morala drĹžava zapreti meje, se je ĹĄe bolj pereÄ?e pokazalo, kako velik problem je kopiÄ?enje odpadkov. TeĹžav ni mogoÄ?e reĹĄevati zgolj z omejevanjem proizvodnje odpadkov. ÄŒe Ĺželimo prepreÄ?iti kopiÄ?enje odpadkov na neurejenih odlagaliĹĄÄ?ih ter s tem omejiti okoljska in zdravstvena tveganja, je treba razmiĹĄljati o samooskrbi pri ravnanju z odpadki. Ena od moĹžnih reĹĄitev je termiÄ?na obdelava odpadkov.

V Evropski uniji se poveÄ?uje uporaba sekundarnih goriv iz odpadkov. Uporaba sekundarnih goriv je sicer najbolj razvita prav v drĹžavah, ki imajo visok deleĹž loÄ?evanja odpadkov pri izvoru, denimo v NemÄ?iji, Avstriji, na Nizozemskem in v skandinavskih drĹžavah. S takĹĄnim gorivom industrija vse bolj na-

â?ą

V NemÄ?iji imajo kar 22 elektrarn na premog z dovoljenjem za soseĹžig sekundarnega goriva, od tega ĹĄest elektrarn na lignit pri soseĹžigu uporablja sekundarno gorivo SRF, ki je predvideno tudi za uporabo v TEĹ .

domeĹĄÄ?a fosilna goriva, s Ä?imer poslediÄ?no zmanjĹĄuje emisije toplogrednih plinov in konÄ?ne koliÄ?ine odloĹženih odpadkov.

Tujina naĹĄih odpadkov ne sprejema veÄ? z odprtimi rokami

Tuji obrati za termiÄ?no izrabo odpadkov, kamor smo doslej vozili odpadke, so omejili sprejem odpadkov iz tujine, kar Sloveniji povzroÄ?a dodatne teĹžave. Poleg

tega stroĹĄki izvoza energetsko bogatih odpadkov niso zanemarljivi. Transport odpadkov v tujino in tamkajĹĄnji seĹžig Slovenijo vsako leto stane veÄ? milijonov evrov. Odpadke izvaĹžamo v tujino po bistveno viĹĄji ceni, kot je dejanska trĹžna cena, s Ä?imer Slovenija na letni ravni izgubi veÄ? deset milijonov evrov. ÄŒe bi imeli svoje obrate za termiÄ?no obdelavo odpadkov, bi njihova energetska izraba prinesla pozi-

tivne ekonomske, energetske in tudi okoljske uÄ?inke.

V TEĹ zagotavljajo, da bi soseĹžigali izkljuÄ?no nenevarne odpadke

Zato so razumljive vse glasnejĹĄe polemike o razliÄ?nih vidikih (so)seĹžiganja odpadkov. Te so se ĹĄe okrepile, odkar so v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj predstavili naÄ?rte za uporabo sekundarnega goriva SRF. V HSE in TEĹ zagotavljajo, da je omenjeno gorivo predelano iz izkljuÄ?no nenevarnih odpadkov, dosedanje analize in meritve pa po njihovih besedah kaĹžejo, da bodo letni izpusti ogljikovega dioksida predvidoma za 156.000 ton

niĹžji od dosedanjih. Kot poudarjajo, bi soseĹžig pomenil pomemben korak naprej k zmanjĹĄevanju emisij toplogrednih plinov. Uporaba sekundarnega goriva SRF v termoelektrarnah je sicer preizkuĹĄena metoda in v ĹĄtevilnih razvitih drĹžavah uveljavljen naÄ?in. Denimo v NemÄ?iji, kjer imajo kar 22 elektrarn na premog z dovoljenjem za soseĹžig sekundarnega goriva, od tega ĹĄest elektrarn na lignit pri soseĹžigu uporablja sekundarno gorivo SRF, ki je predvideno tudi za uporabo v TEĹ .

V HSE priÄ?akujejo, da bodo v prihodnjih tednih prejeli ĹĄtudijo presoje vplivov na okolje, ki bo pokazala, ali je predvideni projekt sprejemljiv z okoljskih in zdravstvenih vidikov. ÄŒe se bo izkazalo, da je projekt soseĹžiga ustrezen, bodo na Agenciji RS za okolje sproĹžili uradni postopek za pridobivanje vseh ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj.

ÄŒe Ĺželimo prepreÄ?iti kopiÄ?enje odpadkov na neurejenih odlagaliĹĄÄ?ih ter s tem omejiti okoljska in zdravstvena tveganja, je treba razmiĹĄljati o samooskrbi pri ravnanju z odpadki.

Ena od moĹžnih reĹĄitev je termiÄ?na obdelava odpadkov.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MLADI

11. junija 2020

Kam se vpisujejo mladi na Ĺ olski center Velenje?

Prejeli so 382 prijav v vse srednjeťolske programe in 54 v nadaljevalne poklicnotehniťke programe – Na spletni strani Šolskega centra Velenje in posameznih ťol je objavljeno tudi stanje prijav po posameznih programih Jasmina Škarja

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje so za novo ĹĄolsko leto 2020/2021 razpisali ĹĄeststo dvaintrideset mest v ĹĄestindvajsetih srednjeĹĄolskih programih in sto ĹĄtirideset mest v petih poklicno-tehniĹĄkih programih. Zaradi izrednih razmer v obdobju razglaĹĄene epidemije se je rok prijav v srednje ĹĄole podaljĹĄal do 11. maja, 20. maja pa je bilo na straneh MIZĹ objavljeno stanje prijav po ĹĄolah v Sloveniji. Gabrijela Fidler, ĹĄolska svetovalna delavka, pove, da so prejeli tristo dvainosemdeset prijav v vse srednjeĹĄolske programe in ĹĄtiriinpetdeset v nadaljevalne poklicno-tehniĹĄke programe.

Vzpostavili bodo bolj pristen in individualen stik

ÂťNa Ĺ oli za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje smo prejeli nekoliko manj prijav kot lansko ĹĄolsko leto. Glede na dejstvo, da izobraĹžujemo za enajst razliÄ?nih poklicev, nas ne preseneÄ?a, da posamiÄ?nega programa ob vpisu ne zapolnimo v celoti. Trenutna gospodarska negotovost v drĹžavi in predvsem v lokalnem okolju, ki je posledica sooÄ?anja s korona virusom in njegovimi posledicami v gospodarstvu, je gotovo dodatno vplivala na posameznikovo odloÄ?itev o izbiri in vpisu v posamezni

izobraĹževalni program.ÂŤ V Ä?em vidi Fidlerjeva prednosti vpisa? ÂťDodano vrednost vidimo predvsem v tem, da se lahko zaradi manjĹĄega ĹĄtevila v posameznem programu dijakom in dijakinjam uÄ?itelji bolj posvetijo in z njimi vzpostavijo bolj pristen, individualni stik. NaÄ?rtujemo, da bomo izvajali vse izobraĹževalne programe, a bomo zdruĹževali programe pri izvajanju sploĹĄnih izobraĹževalnih predmetov. Prenos prijav med ĹĄolami je moĹžen do 16. junija, tako da verjamemo, da bomo v tem Ä?asu prejeli ĹĄe kakĹĄno prijavo devetoĹĄolca, ki si bo glede na objavljene ĹĄtevilke premislil ter izbral drug program izobraĹževanja.ÂŤ

Prosta mesta so za program raÄ?unalniĹĄtva in elektrotehnika

Na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli so v povpreÄ?ju zadovoljni z letoĹĄnjimi namerami za vpis novincev, prejeli so pribliĹžno enako ĹĄtevilo prijav kot lani. ÂťSe pa vsako leto ĹĄtevilo prijav po programih nekoliko razliÄ?no razporedi, kar nakazuje na to, da se zanimanje za naĹĄe poklice iz

generacije v generacijo spreminja. Za razliko od prejĹĄnjega leta imamo letos za tehnika raÄ?unalniĹĄtva trenutno manj prijav, kot smo razpisali mest, zanimanje

Vpis v srednje ĹĄole bo letos potekal v elektronski obliki, na daljavo, v Ä?asu od 1. do 6. julija, na ĹĄolah z omejitvijo vpisa, kjer bo potreben tudi drugi krog, pa se bo vpis zakljuÄ?il ĹĄele 16. julija.

ĹĄe nihÄ?e ni odloÄ?il za vajeniĹĄko obliko, vendar priÄ?akujejo, da se bo stanje ob vpisu ĹĄe spremenilo. ÂťSredi prenosnega roka imamo na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli

Po 16. juniju bodo ĹĄole oblikovale in sprejele sklepe zavoda o morebitnih spremembah obsega vpisa (omejitve, dodatni oddelek), Ministrstvo pa bo soglasja poslalo do 26. junija, ko bodo o tem obvestili tudi kandidate.

za tehnika mehatronike pa po ĹĄtevilu prejetih prijav presega razpisano ĹĄtevilo mest. Kot prejĹĄnja leta je za elektrotehnika nekoliko slabĹĄi odziv, pa zato toliko boljĹĄi v poklicnem programu elektrikar. Slednjega izvajamo v ĹĄolski in vajeniĹĄki obliki,ÂŤ izpostavi Fidlerjeva, ki ĹĄe pove, da se od trenutno dvaindvajsetih kandidatov

Rok za prenos prijave iz programa v program je 16. junij. Kandidati skupaj s starĹĄi izpolnijo obrazec, ki ga najdejo na spletni strani MIZĹ , vanj zapiĹĄejo, kam Ĺželijo, da ĹĄola, na katero so prijavo prvotno oddali, poĹĄlje njihovo prijavo za vpis.

tako prosta mesta ĹĄe pri tehnikih raÄ?unalniĹĄtva in elektrotehnika, nekaj malega ĹĄe pri elektrikarjih, tehnik mehatronike pa v tem trenutku kaĹže na omejitev vpisa.ÂŤ

VeÄ? zanimanja je za poklic trgovec, manj za gastronomijo in turizem

Kako je z vpisom na Ĺ oli za storitvene dejavnosti? Fidlerjeva pravi: ÂťKandidati so oddali prijave v vse programe, ki jih na ĹĄoli izvajamo, tako da bomo izvajali vse. Razen v programu niĹžje poklicnega izobraĹževanja, pomoÄ?nik v biotehniki in oskr-

bi imamo v vseh ĹĄe prosta mesta in bomo tako kot na ostalih ĹĄolah v prenosnem roku seveda sprejemali prijave kandidatov, ki bi prijavo Ĺželeli prenesti k nam.

Letos opaĹžamo, da je malo veÄ? zanimanja za program trgovec in nekoliko manj za program gastronomija in turizem, v katerem je bil interes v preteklih letih ravno zaradi ĹĄirine vsebin in raznolikih strokovnih modulov s podroÄ?ja gastronomije in turizma precej velik.ÂŤ

Na Gimnaziji Velenje beleĹžijo viĹĄje ĹĄtevilo prijav, kot je prostih mest

Na gimnaziji za ťolsko leto 2020/2021 razpisujejo ťestinpetdeset mest v programu gimnazije, osemnajst za ťportni oddelek in osemindvajset mest v programu umetniťke gimnazije, likovne in glasbene smeri, ter dvanajst za vzporedno izobraŞevanje v programu umetniťke gimnazije – glasbena smer. Šolska svetovalna delavka pove, da je ťtevilo prijav podobno lanskemu. V programu gimnazije je

prijav veÄ?, kot je razpisanih mest, zato je velika verjetnost omejitve vpisa, razen Ä?e bi v Ä?asu za prenos prijav dobili ĹĄe dovolj prijav, da bi lahko zaprosili za dodaten oddelek. V ĹĄportnem oddelku gimnazije je prijav trenutno triindvajset, kar je zgornja meja za oblikovanje nadnormativnega oddelka, Ä?e pa bodo tudi tukaj ĹĄe prejeli kakĹĄno prijavo v Ä?asu za prenos, bodo Ĺžal tudi tukaj morali vpis omejiti. V programu umetniĹĄke gimnazije pa je tako v likovni kot glasbeni smeri ĹĄe nekaj prostih mest, zato si Ĺželijo ĹĄe kakĹĄne prijave. Na Ĺ olskem centru Velenje jih veseli trend poveÄ?anega zanimanja za vpis v sploĹĄni program gimnazije, kar dokazuje, da delajo dobro in okolje prepoznava kvaliteto dodane vrednosti, ki jo pridobijo dijaki na njej. ÄŒeprav nimajo omejitve vpisa, dosegajo nadpovpreÄ?ne rezultate pri uspehu ob koncu pouka in na sploĹĄni maturi. ÂťZavedanje, da tudi gospodarstvo izkazuje vedno veÄ?ji interes za povezovanje z nami, nas radosti, saj kaĹže, da bodo podjetja v prihodnosti vse bolj potrebovala kader, ki bo imel ĹĄiroko paleto znanja in bo pripravljen na poklice, ki jih danes morda ĹĄe niti ne poznamo. Hkrati pa gimnazija predstavlja najboljĹĄo osnovo za nadaljnji ĹĄtudij,ÂŤ pravi Fidlerjeva. đ&#x;”˛

S socialno aktivacijo stopite korak naprej V Ĺ oĹĄtanju s ĹĄolskimi prevozi ni V SAĹ A regiji se pripravlja nov nabor kandidatov, ki si Ĺželijo ponovne socialne vkljuÄ?enosti ter krepitve zaposlitvenih in funkcionalnih kompetenc za uÄ?inkovito teĹžav spopadanje z ovirami pri vstopu na trg dela Programi socialne aktivacije pomagajo dolgotrajno brezposelnim pri ponovnem vstopu na trg dela. Zaradi daljĹĄe brezposelnosti namreÄ? upadajo sposobnosti, zmoĹžnosti in tudi interes za vrnitev na trg dela in mnogi dolgotrajno brezposelni niso neposredno zaposljivi. Nekateri imajo zdravstvene in kakĹĄne druge teĹžave, nimajo veÄ? delovne kondicije ali pa jim primanjkuje potrebnih znanj in spretnosti.

Drugi se sooÄ?ajo s socialno izkljuÄ?enostjo ali imajo status zaÄ?asno nezaposljive osebe.

aktivnosti izvaja v Upravnem centru Mozirje za iskalce zaposlitve Zgornje Savinjske doline.

Kako poteka?

V vsako skupino je vkljuÄ?enih 15 udeleĹžencev, ki program obiskujejo ĹĄest mesecev. Prvi del je namenjen informiranju, svetovanju, pridobivanju socialnih veĹĄÄ?in, drugi del pa aktivnostim za spoznavanje trga in pridobitvi kompetenc za vstop oziroma laĹžje pribliĹževanje trgu dela. V sklo-

pu drugega dela udeleĹženci pod vodstvom mentorja spoznavajo delo pri konkretnem delodajalcu ali pa so vkljuÄ?eni v delovni oziroma uÄ?ni projekt znotraj izvajalske organizacije. Tako pridobijo praktiÄ?ne delovne izkuĹĄnje, krepijo odnos do dela ter navezujejo stike s potencialnimi delodajalci. ÂťVzpostavili smo stik z razliÄ?nimi udeleĹženimi in delodajalci ter udeleĹžencem po njihovih Ĺželjah in formalno pridobljenih znanjih omogoÄ?ili vkljuÄ?itev v delovni

Kako se vkljuÄ?iti?

VkljuÄ?itev v programe socialne aktivacije poteka na enotni vstopni toÄ?ki – centru za socialno delo in uradu za delo. Koordinatorki socialne aktivacije bosta do 24. junija pripravljali nabor potencialnih kandidatov za vkljuÄ?itev v projekt. Aktivnosti, ki bodo potekale od 25. junija do 24. decembra, bodo nato izvajali na razpisu izbrani izvajalci. Na obmoÄ?ju Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije so to Ljudska univerza Celje in druĹĄtvo NOVUS v partnerstvu z zavodom USPEĹ EN.SI in AndragoĹĄkim zavodom Ljudska univerza Velenje, ki programske

Registrirana brezposelnost se je veÄ?inoma zaradi izteka zaposlitev za doloÄ?en Ä?as poveÄ?ala. Konec maja je bilo na ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje registriranih 5.719 brezposelnih, od tega 2.106 oseb, ki so brezposelne Ĺže veÄ? kot leto dni.

proces pri izbranem delodajalcu.

Odziv pri delodajalcih kot tudi pri udeleĹžencih je bil pozitiven in spodbuden,ÂŤ razlagata Edita TamĹĄe in Aleksandra Cavnik, izvajalki programa socialne aktivacije v Mozirju.

V zakljuÄ?ni fazi, v kateri je trenutno izvajanje programskih aktivnosti prve skupine, iĹĄÄ?ejo reĹĄitve, spodbujajo k aktivaciji,

UÄ?enci upoĹĄtevajo pravila, s prevozniki pa je dogovorjeno, da prevoze, Ä?e so potrebni, opravijo dvakrat

Nabor potencialnih kandidatov za vkljuÄ?itev v projekt socialne aktivacije bo potekal do 24. junija, aktivnosti pa bodo izvajali med 25. junijem in 24. decembrom v Velenju in Mozirju.

Milena KrstiÄ? - Planinc

z udeleĹženci evalvirajo pridobljena znanja in veĹĄÄ?ine ter skupaj iĹĄÄ?ejo nadaljnje obravnave za uspeĹĄno vkljuÄ?evanje na trg dela. Skupaj z udeleĹženci se veselijo pozitivnih premikov in sprememb ter postavljenih temeljev tako po merilih razpisa kot tudi tistih, ki so zelo merljivi pri vsakem udeleĹžencu programa. Tako bo po merilih razpisa kar devet udeleĹžencev, ki so bili vkljuÄ?eni v programske aktivnosti v Velenju in Mozirju, imelo pozitiven izhod, kar pomeni, da se bodo (oziroma so se) med izvajanjem programa zaposlili ali se vkljuÄ?ili v programe aktivne politike zaposlovanja, usposabljanj in izobraĹževanj. ÂťTorej je program nedvomno priloĹžnost za preboj tistih, ki so zainteresirani za pozitivne spremembe v svojem Ĺživljenju,ÂŤ ĹĄe dodaja Edita TamĹĄe. đ&#x;”˛

tf

Ĺ oĹĄtanj, 4. junija – Osnovna ĹĄola Karla Destovnika - Kajuha je najveÄ?ja med osnovnimi ĹĄolami, obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa po povrĹĄini najveÄ?ja med tremi ĹĄaleĹĄkimi obÄ?inami. VeÄ? kot 70 odstotkov uÄ?encev se v centralno ĹĄolo vozi z organiziranimi prevozi.

Preden so v sredo, 3. junija, po epidemiji ĹĄole odprle vrata vsem osnovnoĹĄolcem, je bilo treba za vse poskrbeti varen prevoz z upoĹĄtevanjem ukrepov in priporoÄ?il Nacionalnega inĹĄtituta za varovanje zdravja za zajezitev ĹĄirjenja korona virusa. ÂťTemu smo namenili veliko pozornosti in v to namenili ogromno energije. Na priporoÄ?ilo Ministrstva za ĹĄolstvo so razredniki pridobili podatke, katerega uÄ?enca bodo v ĹĄolo lahko pripeljali starĹĄi sami, koliko jih bo potrebovalo organiziran prevoz. Po prvih dveh dneh lahko reÄ?em, da veÄ?jih teĹžav s ĹĄolskimi prevozi ni,ÂŤ pravi ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik – Puc. UÄ?enci dosledno upoĹĄtevajo pravila, drĹžijo razdaljo, skupaj v vozilo sedejo le bratje in sestre, vsi pa si nadenejo tudi masko. ÂťS prevoznikom smo se dogovorili, da bo v primeru, kadar bo prevoz potreben za veÄ?je ĹĄtevilo uÄ?encev, zadostne razdalje med njimi pa ne bo mogoÄ?e zagotoviti, tega opravil dvakrat. V ĹĄolo bo najprej odpeljal eno skupino, potem pa se vrnil po drugo.ÂŤ Prva dva dni tudi to ni bilo potrebno.

Glavni izvajalec ĹĄolskih prevozov je podjetje APS s partnerjem Nomagom in podizvajalci, samostojnimi podjetniki. Ĺ olske prevoze izvajajo na 13 relacijah, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa zanje letno nameni veÄ? kot pol milijona evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Skupaj bodo zmogli

Kriza je ĹĄe poudarila pomen sodelovanja

Da bi laĹžje razumeli posledice, ki jih je korona kriza pustila lokalni mladinski kulturni sceni, so v eMCe placu priredili pogovor o sodelovanju mladinskih organizacij za skupen cilj, odvisnosti programa od financiranja ter delovanju v prihodnosti Tina Felicijan

eMCe plac je danes stiÄ?iĹĄÄ?e ĹĄtevilnih lokalnih mladinskih organizacij in glavno prizoriĹĄÄ?e kulturnega, zabavnega in izobraĹževalnega dogajanja, namenjenega predvsem mladim in vsem, ki so jim bolj kot konvencionalni, institucionalni in formalni pristopi blizu alternativni. Deluje v RdeÄ?i dvorani, kjer je pred selitvijo na Efenkovo v prenovljen dijaĹĄki dom deloval Mladinski center Velenje, ĹĄe vedno pa je tam tudi sedeĹž Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba. Je plod povezovanja in sodelovanja mladinskih organizacij, ki so podprle ustanovitev Zavoda eMCe plac, vsebinsko prenovile prostor in ustvarile mladinski kulturni klub. ÂťPred dobrim desetletjem smo se Ä?lani mladinskih organizacij, ki imajo pri delu z mladimi v kulturi in sociali stiÄ?ne toÄ?ke, odloÄ?ili stopiti skupaj. Namesto da bi vsak delal na svojem vrtiÄ?ku, imamo enega in ga negujemo skupaj,ÂŤ je v uvodu pogovora, ki so ga sodelavci kluba priredili z namenom predstavitve kompleksnosti poloĹžaja lokalne mladinske kulturne scene v korona dobi, povedal direktor Zavoda eMCe plac Janko Urbanc.

Iz vsakega Ĺžepa nekaj

NajveÄ?je mladinske organizacije, ki imajo najbolj stabilne vire

prihodkov, prevzemajo najveÄ?je programske stroĹĄke kluba eMCe plac. K izvedbi programa finanÄ?no, predvsem pa vsebinsko in organizacijsko, prispevajo tudi manjĹĄe organizacije, predvsem druĹĄtva, ki promovirajo specifiÄ?ne glasbene zvrsti. Del finanÄ?nih sredstev za delovanje kluba ustvarijo vstopnine in gostinska dejavnost. Velik vir financiranja pa so tako lokalni kot mednarodni razpisi.

in obÄ?asnega dela, ki ga opravijo dijaki in ĹĄtudenti z velenjske upravne enote, Ĺ Ĺ K posredno dobi deleĹž.

Zavod eMCe plac je zaradi izrednih razmer, ki so onemogoÄ?ile gostinsko in koncertno dejavnost, ta vir prihodkov izgubil. Zastali so tudi procesi pridobivanja razpisnih sredstev, zato je bila izvedba nekaterih naÄ?rtovanih aktivnosti negotova.

Mladinski center se veÄ?inoma

NajveÄ?ja teĹžava sodobne mladine je preobremenjenost, preobilje informacij, meni JoĹĄt KodriÄ?. Ĺ olske in ĹĄtudijske obveznosti, dodatna izobraĹževanja in prostoÄ?asne aktivnosti, skrb, strah za prihodnost, predvsem za kariero, odloÄ?itve, dvomi – mnogi ne vedo, kako bi se z vsem tem spoprijeli. Po drugi strani pa, Ä?e mladi ne ĹĄtudirajo ali delajo in niso vpeti v druĹžbeno delovanje, ne vedno, kaj bi s prostim Ä?asom. To je lahko past za razvoj slabih navad, razmiĹĄlja. ÂťNajteĹžje je najti razmerje med tem, da si nakopljeĹĄ preveÄ?, in tem, da ne poÄ?neĹĄ niÄ?. Treba se je nauÄ?iti obvladovati obveznosti, biti produktiven in si vseeno vzeti Ä?as za sprostitev. Aktivno delovanje v mladinskih organizacijah pri tem lahko pomaga.ÂŤ Ĺ Ĺ K kot ena najveÄ?jih mladinskih organizacij pri nas, ki skrbi za interese ĹĄtudentske populacije Ĺ aleĹĄke doline in izvaja aktivnosti za ĹĄirĹĄo javnost, veliko prispeva v programsko blagajno kluba. Kot ĹĄtudentska organizacija lokalne skupnosti (ena petih najveÄ?jih v Sloveniji) se financira iz Ĺ tudentske organizacije Slovenije. Od vsake ure zaÄ?asnega

financira iz obÄ?inskega proraÄ?una, a tudi iz trĹženja hostla, ki bo letos ustvaril bistveno manj prihodkov kot prejĹĄnja leta, zato MCV ne bo mogel prispevati enako velikega deleĹža za program eMCe placa kot prej. Ĺ Ĺ K pa jo je odnesel bolje od priÄ?akovanj. ÂťNajprej smo dobili obvestilo, da lahko priÄ?akujemo za vsaj polovico manjĹĄe prihodke.

Napovedoval se je tudi veÄ? kot 90-odstotni upad ĹĄtudentskega dela. Naposled pa smo marca dobili enak priliv kot februarja, aprila in maja pa za dobrih 40 odstotkov niĹžji priliv od predvi-

Janko Urbanc: ÂťBolj kot za ideje nas skrbi za njihovo izvedbo, saj se ukrepi spreminjajo Ä?ez noÄ?, so nejasni, zato se teĹžko pripravljamo na prihodnost.ÂŤ JoĹĄt KodriÄ?: ÂťMislim, da mladi tako hrepenimo po druĹženju in dogajanju, da bo ob ponovnem zagonu koncertnih in drugih dejavnosti obiskovalcev kluba eMCe plac ogromno in bo interes za naĹĄ program ĹĄe veÄ?ji.ÂŤ denega. Glede na naĹĄe finanÄ?no stanje pred krizo, ko smo imeli pripravljeno vsoto za izvedbo naposled odpovedanega festivala Dnevi mladih in kulture, v teh mesecih nismo bili moÄ?no prizadeti. Tudi na lokalne mladinske razpise smo prijavili veÄ? projektov, zato nam ne bo treba bistveno krÄ?iti programa,ÂŤ poroÄ?a predsednik Ĺ Ĺ K JoĹĄt KodriÄ?.

Epidemija korona virusa je vplivala tudi na plesalce in plesne ĹĄole, ki so sicer 23. maja ponovno odprle svoja vrata, vendar tudi v tej dejavnosti obstajajo doloÄ?ene omejitve tako o velikosti prostora, razkuĹževanju rok kot uporabi mask ob vstopu v dvorano. Preverili smo, kako se tudi na tem podroÄ?ju vzpostavljajo aktivnosti.

se plesalci drĹžali. PrejĹĄnji teden smo v dvorano sprejeli predĹĄolske otroke in odrasle, ki lahko pleĹĄejo sami, brez plesnega partnerja. Ta teden se na plesiĹĄÄ?e vraÄ?ajo tudi plesni pari, vendar so to tudi sicer partnerji v zaseb-

Konec aprila so Ĺže poĹĄteno srbeli podplati

Mojca RobiÄ? iz Plesne ĹĄole Spin je povedala, da je Ä?as korona virusa za plesalce in uÄ?itelje sprva pomenil prijeten, dolgotrajen oddih, ko so se lahko stoodstotno posveÄ?ali druĹžini. ÂťÄŒas smo porabili za aktivnosti, za katere smo v sezoni plesa naÄ?eloma prikrajĹĄani. Nekje konec aprila pa so, vsaj mene, Ĺže poĹĄteno srbeli podplati. Prav tako so ĹĄvigale ideje, ki pa jih bomo lahko uresniÄ?ili ĹĄele v naslednji sezoni. RobiÄ?eva dodaja, da je zelo pogreĹĄala stik s plesalci in energijo, ki se med plesom ustvarja, kadar je skupina popolna. ÂťPrecej stvari smo lahko naredili tudi po spletu, saj so plesalci kaj hitro zaÄ?eli poĹĄiljati sporoÄ?ila, da zelo pogreĹĄajo plesne prijatelje. ÄŒeprav je ne

Na plesiĹĄÄ?e se vraÄ?ajo tudi plesni pari

Pomladanski meseci so za plesne ĹĄole zelo uspeĹĄni meseci, letoĹĄnji so Ĺžal izgubljeni, kar bo gotovo teĹžko nadomestiti. ÂťTrenutne omejitve nam ne povzroÄ?ajo veÄ?jih preglavic, saj nas veseli, da smo lahko ponovno na parketu. Same vaje potekajo kot obiÄ?ajno, je pa res, da imamo ob prihodu protokol vstopanja posamezno, precej si razkuĹžujemo roke in ostale povrĹĄine, prezraÄ?ujemo, na plesiĹĄÄ?u imamo oznake, ki so 1,5 m narazen. Teh naj bi

nem Ĺživljenju. PleĹĄemo torej cici plese, jazz, show dance, hip-hop, break dance in salso. Ponujamo sicer ĹĄe druge zvrsti, vendar zaradi trenutne situacije ĹĄe nismo uspeli pridobiti strank, saj so ĹĄe nezaupljive, pa tudi obstojeÄ?e skupine so okrnjene.ÂŤÂ

NaĹĄe poletje bo delovno, vendar sezona ne bo ravno Ĺživahna

Mojca RobiÄ? ĹĄe pove, da bodo Ä?ez poletje ponuditi vse plesne teÄ?aje; Ĺžal se je izkazalo, da ni preveÄ? zanimanja, zato bodo na-

no in solidarno, s tem pa potrdili, da ima lokalna mladinska scena moÄ?ne temelje, pravi Urbanc. ÂťPozitivna plat korona krize je, da smo se ponovno zbliĹžali, ĹĄe bolj stopili skupaj in sledimo svoji viziji. Mladim smo tudi med epidemijo omogoÄ?ili soustvarjanje programa, mladinski delavci smo z njimi ostali povezani na druĹžbenih omreĹžjih, odprli smo

Tehnologija marsikomu omogoÄ?a delo na daljavo, kulturno dogajanje se je v Ä?asu epidemije preselilo na splet, vendarle pa ne nadomeĹĄÄ?a osebnega stika, ki je pri mladinskem delu kljuÄ?en, pravi Janko Urbanc: ÂťNa sestanku na daljavo obdelamo temo in se poslovimo, medtem ko se sestanek v Ĺživo obiÄ?ajno nadaljuje s pogovorom o bolj osebnih temah, saj lahko ustvarimo neko neformalno atmosfero, v kateri mladi izrazijo svoje skrbi, se posvetujejo o teĹžavah, mladinski delavci pa jim laĹžje svetujemo.ÂŤ

SproĹĄÄ?anje ukrepov tudi za plesne ĹĄole – Plesalci so v Ä?asu karantene plesno znanje ĹĄirili na spletu – Nekaj plesnih aktivnosti bo tudi Ä?ez poletje preveÄ? oseben stik in teÄ?aji na spletu nekaj, Ä?esar nismo vajeni, nam je uspelo motivirati plesalce, ki so poĹĄiljali sporoÄ?ila in videoposnetke, kako pridno vadijo in ustvarjajo doma,ÂŤ je pojasnila RobiÄ?eva.

KljuÄ?ni udeleĹženi na velenjski mladinski kulturni sceni so se ob zaÄ?etku izrednih razmer ĹĄe bolj povezali in zaÄ?eli iskati naÄ?ine, da bi zagotovili vsaj okrnjeno delovanje. Ob odpori poslovnih partnerjev jim je uspelo kar se da zmanjĹĄati fiksne stroĹĄke. Ĺ e v Ä?asu epidemije so uvedli spletne prenose glasbenih nastopov in pogovorov, da bi obdrĹžali stik z obÄ?instvom in izpolnjevali svoje poslanstvo. Mladi so se na situacijo odzvali ustvarjalno, inovativ-

Rekli so â?ą

Plesalci se vraÄ?ajo na plesni parket Jasmina Ĺ karja

9

KULTURA

11. junija 2020

daljevali le z nekaj skupinicami.

Ostali se bodo po izjavah starĹĄev pridruĹžili spet septembra. ÂťKar se tiÄ?e poletnih festivalov, se jih letos gotovo ne bomo udeleĹževali, tudi zaradi manjĹĄega ĹĄtevila plesalcev. Bomo pa med 13. in 17. julijem na Burger ranÄ?u v VeniĹĄah organizirali petdnevni plesni kamp, Ä?esar se zdaj, ko so ukrepe sprostili, tudi zelo veselimo.ÂŤ Lana DjuriÄ?iÄ?: ÂťPlesala sem tudi doma in poĹĄiljala posnetke.

Seveda sem pogreĹĄala plesno uÄ?iteljico Mojco, njene inspiracije, njeno dobro voljo in energijo, ki jo ples oddaja.ÂŤ Taja PraĹžnikar ÄŒretnik: ÂťTako ples kot treninge v Ĺživo sem zelo pogreĹĄala, uĹživala sem ob oblikovanju krajĹĄih koreografij. V ka-

ranteni sem izboljĹĄala tehniko, pridobila moÄ? in raztegljivost.ÂŤ Lara MlinĹĄek: ÂťPogreĹĄala sem tako uÄ?iteljico plesa kot sam ples in skupno ustvarjanje. Veliko sem vadila, Ä?eprav smo si lahko sami doloÄ?ili, koliko treningov na teden bomo imeli. V plesu se vidim tudi v prihodnje, saj Ĺželim plesati sodobni ples in jazz.ÂŤ

Karantena je bila izziv posebne vrste

MaĹĄa KolĹĄek pouÄ?uje flamenko, pleĹĄe in vsako leto organizira Medgeneracijski festival Ulica pleĹĄe. Že peto leto zapored bi morala maja organizirati festival Ulica pleĹĄe, pri katerem vsako leto sodeluje okrog dvesto ple-

MaĹĄa KolĹĄek

salcev iz Velenja in okolice, Slovenj Gradca, Ĺ˝alca in stanovalci Doma za varstvo odraslih, s katerimi imamo enkrat tedensko tudi plesne urice. Vendar smo vse aktivnosti v tem Ä?asu prekinili, si pisali pisma in se druĹžili virtualno. Tudi pri flamenku smo

telefonsko linijo za brezplaÄ?no svetovanje psihologinje mladim v stiski. Okrepilo se je zavedanje o pomenu naĹĄega dela, zato mislim, da bomo zaradi aktualne situacije v prihodnosti ĹĄe moÄ?nejĹĄi.ÂŤ

Kako se bodo spopadli s prihodnostjo?

ÄŒeprav se ukrepi sproĹĄÄ?ajo, mladinska scena ĹĄe ne more zaĹživeti v polni meri. Zaradi okrnjenih aktivnosti so ĹĄe vedno okrnjeni prihodki, ob pomanjkanju finanÄ?nih sredstev pa bo ponovni zagon aktivnosti ĹĄe teĹžji. Vendarle je na koncu tunela luÄ?. Zavod eMCe plac je dobil odloÄ?be ministrstev za zdravje ter ĹĄolstvo, znanost in ĹĄport o sofinanciranju nekaterih programov. Ĺ Ĺ K pa je iz razpisa urada za mladino pridobil slabih 25 tisoÄ? evrov za sofinanciranje programov v naslednjih dveh letih. ÂťUpam, da ne bo priĹĄlo do prevelikega upada kulturnih, zabavnih, izobraĹževalnih, tudi socialnih vsebin. Ĺ e veÄ?ji poudarek bomo morali dati lokalni sceni in tako podpreti naĹĄe samostojne kulturno-umetniĹĄke ustvarjalce, ki so prizadeti ĹĄe bolj kot organizacije. Morali bomo delati z njimi in zanje. Verjamem, da krizne situacije poveÄ?ujejo ustvarjalnost in inovativnost. Na to raÄ?unamo,ÂŤ je optimistiÄ?en Urbanc, prav tako pa KodriÄ?. ÂťOdpovedani so ĹĄtevilni festivali po Sloveniji in Evropi, zato verjamem, da bodo mladi mnoĹžiÄ?no obiskovali koncerte doma.ÂŤ Torej: zdaj ni Ä?as za pesimizem, razmiĹĄljajo velenjski mladinski delavci, ampak za razvoj potencialov, ki jih je prejĹĄnji podivjani naÄ?in Ĺživljenja zaviral. Predvsem đ&#x;”˛ pa je Ä?as za solidarnost. â€

se druĹžili po spletu, v poletnih mesecih pa bomo zamujeno dopolnili, kolikor se bo dalo.ÂŤ

Zanimanje za flamenko je precejĹĄnje

Flamenko je ples, ki navduĹĄuje predvsem Ĺženske, je plesna umetnost, ki je precej zaĹživela tudi v Velenju, pove KolĹĄkova, ki ima v Velenju osem, v Ĺ˝alcu pa petnajst plesalk, ki jih navduĹĄuje ta Ä?utna glasbena in plesna umetnost. ÂťNekaj aktivnosti bo tudi Ä?ez poletje potekalo v Ĺživo, nekaj pa ĹĄe vedno s pmoÄ?jo spleta.ÂŤ

PogreĹĄam stik v Ĺživo, oder in sproĹĄÄ?eno obÄ?instvo

Nekatere plesne ĹĄole in plesni uÄ?itelji so treninge v Ä?asu epidemije uspeĹĄno preselili na splet.

Kako je bila videti vadba plesa na daljavo? ÂťÄŒeprav je bila karantena na zaÄ?etku videti kot podarjeni Ä?as, sem kmalu zaÄ?ela pogreĹĄati ples v Ĺživo. Hitro se je pokazalo, da smo ljudje druĹžabna bitja, ki pogreĹĄamo bliĹžnji stik s prijatelji in plesnimi kolegi. V Ä?asu karantene sem pogreĹĄala tudi to, da glasbe po Facebooku nisem mogla uporabljati,ÂŤ je hudomuĹĄno ugotavljala KolĹĄkova, ki se zaveda, da je bilo v tem Ä?asu odpovedanih precej koncertov, ki jih bo teĹžko nadomestiti Ä?ez poletje. Bodo pa s plesalci Doma za varstvo odraslih nastopili 23. junija ob 11.30 v atriju DVO, ko bodo skupaj zaplesali in zadihali na valovih glasbe in plesnih gibov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

11. junija 2020

ManjĹĄi, intimnejĹĄi in domaÄ?i Poletnim kulturnim prireditvam se kljub razmeram ne bo treba odpovedati – ÄŒeprav bodo drugaÄ?ne kot doslej, bodo ponudile vsebine za vse generacije in za razliÄ?ne okuse Tina Felicijan

in drugim planom,ÂŤ pravi Barbara Pokorny in nakaĹže, da je zdaj sicer manj prireditev, dela pa vseeno veliko. ÂťSmo v situaciji, ko moramo biti pripravljeni na spremembe z danes na jutri.ÂŤ

Festival Velenje je 1. junija, ko je platno Kina Velenje po skoraj treh mesecih mirovanja ponovno osvetlila gibljiva slika, odprl 36.

Poletne kulturne prireditve ali PKP, ki sodijo med najstarejĹĄe fe- Kino pod zvezdami, stivale v Sloveniji, po ĹĄtevilu do- Sobotne lutkarije, VeÄ?eri godkov in Ĺžanrski raznolikosti pa v amfiteatru ‌ se uvrĹĄÄ?ajo tudi med programsko V programu PKP bodo ohranili bogatejĹĄo poletno ponudbo na vse stalne blagovne znamke, pranacionalni ravni, pravijo na Fe- vi direktorica. S ciklom filmskih stivalu Velenje. Potekale bodo do projekcij na prostem Zvezde pod septembra, program zvezdami bodo vztraV srediĹĄÄ?e jali ob ponedeljkih. pa bo bo letos precej drugaÄ?en kot obiÄ?ajDva petka (19. in 26. mesta bo no. Ĺ˝e uveljavljene junija) bodo posvetili veÄ?krat cikle bodo dopolniglasbenim dokumenzaĹĄlo le Ä?asu in razmeram tarcem na prostem, uliÄ?no prilagojene novosti. ki jih bodo na terasi gledaliĹĄÄ?e. ob kulturnem domu Junija bodo rdeÄ?a nit manjĹĄi, intimnejĹĄi in Velenje predvajali ob brezplaÄ?ni dogodki raznovrstnih 22. uri. Najprej bo na sporedu umetniĹĄkih zvrsti. Kakor se bodo film o Pavarottiju, nato pa ĹĄe o sproĹĄÄ?ali (ali pa zaostrovali ukre- Beatlih. ÂťMorda bomo s tem vsaj pi za prepreÄ?evanje ponovne epi- malce omilili primanjkljaj petdemije), bodo program dopolnje- kovih koncertov,ÂŤ vali ali spreminjali. ÂťSkuĹĄamo razmiĹĄlja. Kino bo ohranjati kontinuiteto poletne ob nedeljah zveÄ?er prireditvene dejavnosti, vendar prikazoval komerpripraviti paket, ki ga bodo raz- cialno produkcijo mere dopuĹĄÄ?ale,ÂŤ pojasnjuje di- za odrasle, ob 16. rektorica Festivala Velenje Bar- uri bo na sporedu bara Pokorny. otroĹĄka matineja, ob ponedeljkih pa Plani A, B in C bodo na sporedu Festival Velenje je kmalu po umetniĹĄki filmi. preklicu epidemije zaÄ?el ponovTudi cikel otrono ponujati kulturne dobrine. ĹĄkih delavnic PoOrganizatorji in ustvarjalci so letje na travniku morali biti iznajdljivi, da so se se vraÄ?a, vendar uspeli prilagoditi razmeram in bodo delavnice, po malem zaÄ?eli vraÄ?ati kulturo ki bodo potekale in umetnost med ljudi. Podobno vsak torek dopolbo s PKP. Glede na ĹĄe negotovo dne in popoldne, poletno prireditveno sezono, ki letos precej drugaÄ?ne kot prej, je odvisna od epidemioloĹĄkega saj se otroci v skupini ĹĄe ne stanja in v skladu s tem od na- smejo rokovati s predmeti, ki potkov vlade, so sodelavci pri- se jih dotikajo tudi drugi. Tako pravili kar tri scenarije. Prvega bo manj ustvarjalnih delavnic in za primer, da prireditev sploh veÄ? doĹživetij. Otroci se bodo tudi ne bodo smeli izvajati, drugega letos veselili sobotnih dopoldneza primer, da jih bodo lahko iz- vov, ko jih bodo na travniku pred vajali v omejenem obsegu, tre- kulturnim domom priÄ?akovale tjega pa za primer, da se bo vse lutke in razni pravljiÄ?ni junaki. vrnilo v stanje pred epidemijo. V sklopu projekta LeteÄ?e lutke ÂťSedaj smo nekako med prvim pa bo velenjsko lutkovno gleda-

â?ą

Ker zbiranje veÄ?jega ĹĄtevila ljudi v zaprtih prostorih ĹĄe ni dovoljeno, je abonmajska ponudba ĹĄe negotova. Za zdaj namreÄ? lahko dvorana kulturnega doma sprejme le 110 ljudi. Mnogi pa so v korona Ä?asu spremenili svoje navade. ÂťZato smo naredili anketo med naĹĄimi abonenti in jih povpraĹĄali, kakĹĄne so njihove namere za obiskovanje predstav. Dobili smo optimistiÄ?ne odgovore, da bodo prihajali, Ä?etudi bodo abonmaji skrÄ?eni. Nekateri pa so povedali, da imajo do zaprtih prostorov zadrĹžke in bodo Ĺžal obiskovanje predstav opustili.ÂŤ

ÂťUpoĹĄtevati bomo morali omejitev ĹĄtevila oseb na prizoriĹĄÄ?u (najveÄ? 200). Ĺ e vedno bomo morali upoĹĄtevati razdaljo med njimi. To je nekoliko absurdna situacija, saj v gostinskih lokalih Ĺže lahko sedimo skupaj, Ä?e imamo na istem prizoriĹĄÄ?u prireditev, pa se moramo razsesti. Upam, da bodo odloÄ?evalci razmislili, zakaj sme na kulturne prireditve kljub dovolj velikim prizoriĹĄÄ?em le omejeno ĹĄtevilo ljudi. Mi smo nabavili zaĹĄÄ?itne ograje, da bomo lahko zamejevali prostore, opremili smo se z razkuĹžili in pozivamo obiskovalce prireditev, naj spoĹĄtujejo pravila, da ne bodo spravljali v neprijeten poloĹžaj sebe, drugih in organizatorjev.ÂŤ

V drugem delu PKP se obetajo koncerti Gabi Novak in Matije Dedića, Janija KovaÄ?iÄ?a, zasedbe Edna, Ane Bezjak in drugih. ÂťTudi letos bomo poskuĹĄali oblikovati Poletni kulturni abonma, ki bo vseboval ĹĄtiri glasbene dogodke in enega gledaliĹĄkega,ÂŤ napoveduje Barbara Pokorny.

Foto: Ksenija Mikor

liĹĄÄ?e obiskovalo otroke v mestnih ri rezervirani za cikel VeÄ?eri v Ä?etrtih in odigralo predstave kar amfiteatru, ki bo posveÄ?en predmed bloki. stavitvam lokalnih ljubiLetos Veliki koncerti ĹĄe teljskih ustvarjalcev. Danekaj Ä?asa ne bodo nes bo na vrsti Ĺ aleĹĄko bo na mogli na kulturni prostem folklorno druĹĄtvo Kolespored. Zato so za potekal da, nato pa Vokalna skuPKP poleg Ä?etrtkopina Planike, Kulturno tudi vih Glasbenih slik druĹĄtvo MedĹžimurje citrarski Velenje in Ljudski pevin Sobotnih terasnic s terase Galerije Vefestival. ci Prijatelji iz Ĺ martnega lenje zasnovali ciob Paki. kel Intimissimi. ÂťTo bodo bolj drobni, intimni kon- Podprli bodo domaÄ?e certi z veÄ? umetniĹĄkega pridiha.

V letoĹĄnjem programu PKP Morda v tem Ä?asu razmislek, ali bodo prevladovali slovenski izvaje masovnost tako pomembna v jalci. Ne samo zato, ker so meje primerjavi z intimnostjo na drugi nekaterih drĹžav ĹĄe zaprte, ampak strani, ni tako napaÄ?en. Verjetno ker je potrebno podpreti domaÄ?o se bomo malo prevpraĹĄali o po- ustvarjalnost in umetnikom omomenu umetnosti in kulture, na goÄ?iti zasluĹžek, so prepriÄ?ani na drug naÄ?in doĹživljali dogodke Festivalu Velenje. đ&#x;”˛ in dosegli umetniĹĄka obÄ?utja, ÂŤ pravi Pokornyjeva in glasbene

â?ą

Okoljska tema je bila pravi izziv 8 nacionalnih nagrad za na nateÄ?aju Evropa v ĹĄoli za uÄ?ence in dijake Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije Epidemija je letos prepreÄ?ila zakljuÄ?no prireditev uÄ?encev in dijakov, ki so sodelovali na letoĹĄnjem nacionalnem razpisu Evropa v ĹĄoli. Namesto na sreÄ?anju v Ljubljani, je organizator, Zveza prijateljev mladine Slovenije, priznanja in nagrade nagrajencem poslal na njihove ĹĄole.

UdeleĹženci so v iztekajoÄ?em ĹĄolskem letu ustvarjali na temo Na Marsu Ĺživeti ne znamo, zato Ze-

utrinke napoveduje ob sredah, Ä?etrtkih in petkih na prizoriĹĄÄ?u pred kulturnim domom, v atriju galerije, na Velenjskem gradu, v vrtu vile Herberstein in v SonÄ?nem parku. Tam bodo priredili tudi dva glasbena piknika, ko bodo obiskovalce povabili, da si v park prinesejo odejice, se udobno namestijo in prisluhnejo klasiÄ?ni in etno glasbi.

V amfiteatru na Velenjski promenadi bodo torkovi veÄ?e-

mlje ne damo. Na nateÄ?aju je sodelovalo 18 osnovnih ĹĄol Savinjsko – ĹĄaleĹĄke regije in dve srednji ĹĄoli.

Na MZPM Velenje so prejeli 80 literarnih del, 148 likovnih del, 14 fotografij in 3 video dela. Ustvarilo jih je 252 avtorjev, ki jih je pri delu vodilo 90 mentorjev. Strokovni komisiji pri MZPM Velenje sta za nacionalni nivo izbrali 27 literarnih in 40 likovnih del, 5 fotografij in vsa 3 prispela video dela.

Kruh naĹĄ vsakdanji Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Ĺ˝e od nekdaj imam neznansko rada kuharske knjige. Tiste lepe, z osebnimi zgodbami, popotniĹĄkim, umetniĹĄkim pridihom, ali pa Ä?isto obiÄ?ajne in po moĹžnosti starejĹĄega datuma. Rada jih podarjam, hvaleĹžna sem za vsako, ki jo dobim, tudi kupim si jih – celo na potovanjih, ko sicer ĹĄteje vsak odveÄ?ni kilogram.

Verjetno so me zanje navduĹĄili starĹĄi, saj smo jih doma imeli veÄ? polic, v vseh moĹžnih jezikih, za najrazliÄ?nejĹĄe priloĹžnosti. V tistih Ä?asih, ko je na opustoĹĄenih trgovinskih policah vladal stalni primanjkljaj in Âťsovjetski minimalizemÂŤ, si lahko vsaj v kuharicah poustvarjal imaginarni svet popolne mize po svoji Ĺželji, Ä?eprav si v resnici bil prisiljen sestavine za kakĹĄno bolj prefinjeno jed nadomeĹĄÄ?ati, improvizirati, saj marsiÄ?esa enostavno ni bilo. Prvo svojo kuharsko knjigo sem dobila za poroÄ?no darilo od mlajĹĄe sestre, ki je bila prepriÄ?ana, da kuham absolutno premalo. Ĺ e s tiskalnikom je natisnila in posebej mi je zvezala nekaj, po njenem mnenju zelo pomembnih receptov. Da se le bom v novem kuharskem okolju karseda dobro izkazala.

Od ponovne izdaje legendarne litovske kuharice (originalna sega v daljno leto 1854), preko klasiÄ?ne Velike knjige o peki (tiste rjave, ki jo verjetno ima vsako gospodinjstvo v Sloveniji), prav tako nepogreĹĄljivih Mary Berry, Jamieja Oliverja, ĹĄtevilnih knjig s podroÄ?ja t. i. polnovredne, zdrave in naravne kuhinje, vse tja do avtorskih odkritij in raziskovanj kulinariÄ?ne dediĹĄÄ?ine moje drage soĹĄolke zgodovinarke Ieve in severnjaĹĄkih receptov naĹĄih priljubljenih mumintrolov. VÄ?asih se mi zdi, da se Ĺže ob prebiranju in tudi gledanju ilustracij poÄ?utim, kot da sem naredila nekaj dobrega zase in za na mizo. Ena zadnjih v zbirki, od prijateljev prejeta ob okrogli obletnici (s simbolnim namenom!), si zasluĹži ĹĄe kar posebno spoĹĄtovanje in mesto na kuharski polici. Ker je knjiga o kruhu. In to krasna in odliÄ?na Kruh moj vsakdanji avtorja Klemna KoĹĄirja. Skupaj z njim boste lahko spekli rĹž, gorjan, piro, pogaÄ?o, Ä?abato, divjaka, semolino, langoĹĄ, ajdo, ĹĄtange, kifeljÄ?ke, bageto, paximadi, presto, kajzerice, pogaÄ?o, bobole, koleĹĄtro, Ä?eÄ?ino, polentona ‌ Za vsakega nekaj!

Ko so se v Ä?asu koronske izolacije ĹĄe zadnji zamudniki preizkusili v peki domaÄ?ega kruha, praznili zaloge kvasa slovenskih trgovin in polnili profile druĹžabnih omreĹžij s slastnimi fotografijami svojih doseĹžkov, sem ĹĄe vedno oklevala, da sama za tak podvig nisem dovolj dobra. KakĹĄna Ä?abata za posebno priloĹžnost ali obisk, kvaĹĄeni prazniÄ?ni kruhi za veliko noÄ? ali boĹžiÄ?, testo za pico pa ĹĄe kakĹĄna druga kruhasta malenkost, ampak kruh za vsak dan – zmeraj so se mi zdeli tisti, ki to zmorejo, konstantno, sistematsko, iz dneva v dan – vredni nekaj veÄ?, vredni spoĹĄtovanja. Ker Ä?e imaĹĄ svoj lastni kruh, si lahko neodvisen, lahko si samosvoj. Samooskrben. Tako kot nekoÄ?, ko je lasten nastavek za kruh – ki ga danes ponovno odkrivamo ob pravi droĹžomaniji – in poslediÄ?no tudi sam kruh bilo ogledalo vsake gospodinje, njena posebna skrivnost, prava identiteta in s tem tudi identiteta in svojstvenost vsake hiĹĄe. Edinstven in samo eden takĹĄen. Kruh kot statusni simbol, vrednota.

Dragocen, nikoli precenjen. Bistvo vsakdana. V samem odnosu do kruha kot takega se lahko pokaĹže tudi Ä?lovekovo dostojanstvo in odnos do svoje kulture. Kruh ali drobtine, ki so padle na tla, so nekoÄ? tudi poljubili. V preteklosti so tudi verjeli, da bodo toliko let trpeli v vicah, kolikor drobtin je padlo na tla. In Ä?eprav v danaĹĄnjem preobilju ni veÄ? tako, obstaja upanje, da bo morda z odkrivanjem domaÄ?e peke kruha, ki ga je ĹĄe toliko bolj promoviralo letoĹĄnje karantensko obdobje, tudi kruhu povrnjen njegov prvotni status. Kruh kot simbol slovenske korone ... đ&#x;”˛ Naj ga bo za vse dovolj. â€

NateÄ?aj je bil na nacionalnem nivoju konÄ?an v Ä?etrtek, 28. maja, z objavo rezultatov na spletnih straneh ZPMS. Tudi letos je bil zelo uspeĹĄen za Savinjsko-Ĺ aleĹĄko regijo, saj so avtorji prejeli kar 8 najviĹĄjih nacionalnih priznanj. Na literarnem podroÄ?ju je Anej AÄ?ko iz OĹ Polzela med uÄ?enci prve triade osvojil prvo mesto. Mentorica je bila Marija Bastl. Tretje mesto v prvi triadi je osvojila Hana Plaskan iz OĹ BraslovÄ?e. Mentorica je bila Lea JeĹžovnik. Med uÄ?enci tretje triade je Lina UjÄ?iÄ?

Vrhovnik iz OĹ Mozirje osvojila 2. mesto. Njena mentorica je bila UrĹĄka KoÄ?evar. Prvo mesto med srednjeĹĄolci pa je na literarnem nateÄ?aju osvojila Pija Lucija Kralj, dijakinja Ĺ CV – gimnazija Velenje. Njenega uspeha se je razveselila tudi mentorica Alenka Ĺ alej. Na likovnem nateÄ?aju so bili uÄ?en-

ci velenjskega Centra za vzgojo in izobraĹževanje Velenje (CVIU) uspeĹĄni tudi letos. Kot Ĺže nekaj zadnjih let so osvojili posebne nagrade, tokrat kar 3 od ĹĄtirih. Likovna dela, ki so prepriÄ?ala komisijo, so pod mentorstvom Roberta KlanÄ?nika ustvarili Eva KovaÄ?, Nik Jeras in Leonit Biba. UspeĹĄni pa smo bili tudi na internetnem nateÄ?aju. Komisija je v kategoriji osnovnih ĹĄol izbrala tri izdelke, ki so prejeli enakovredno mesto in si delili priznanje za najboljĹĄe izdelke internetnega nateÄ?aja. Med njimi so Urban Krepel, Aldin Cakok, GaĹĄper Lemez in BlaĹž Osredkar iz velenjske OĹ Livada. Njihov mentor je bil Boris Bubik. Nagrajena dela so objavljena na spletni in FB strani ZPMS. đ&#x;”˛

b

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

11. junija 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini V naĹĄem uredniĹĄtvu smo se odloÄ?ili, da bomo tudi letos izdali naĹĄo tradicionalno revijo Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini, v kateri bomo predstavili, kaj se bo dogajalo v tukajĹĄnjem okolju. IzĹĄla pa bo nekoliko kasneje, kot je bilo to doslej, predvidoma 9. julija. Ĺ˝ivljenje sicer dobiva vse bolj normalno podobo, je pa dejstvo, da je korona virus ĹĄe med nami in da bomo morali z Âťnjim ĹživetiÂŤ tudi to poletje. Kako pa, ĹĄe niti strokovnjakom ni jasno. Prav tako ĹĄe tudi ni povsem opredeljeno, katere prireditve in pod kakĹĄnimi varnostnimi ukrepi bodo lahko potekale. Vsak dan lahko prinese pozitivno ali negativno preseneÄ?enje.

Vse to pomeni za organizatorje poseben izziv, veliko stresa in hitrih odloÄ?itev. To seveda pomeni, da morajo dogodke na eni strani pravoÄ?asno naÄ?rtovati, na drugi pa se zavedati, da jih bodo lahko speljali le, Ä?e bodo v tistem Ä?asu ustrezali takrat veljavnim ukrepom.

Pa vendar, v celotni Ĺ aleĹĄki dolini so se odloÄ?ili, da bo tudi to poletje kulturno in druĹžabno bogato, da ga bomo preĹživljali kar najbolj sproĹĄÄ?eno in razigrano, saj to po napornem kriznem Ä?asu tudi zelo potrebujemo. In vse to je dobro tudi za naĹĄe zdravje!

Skratka, v prihodnjih dneh bodo padle odloÄ?itve, kot reÄ?eno ne sicer dokonÄ?ne, ampak poletno dogajanje bo v obrisih za-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Ä?rtano in upamo, da vam ga bomo lahko predstavili v prilogi Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini, v kateri bomo seveda strnili tudi turistiÄ?no ponudbo tukajĹĄnjega okolja.

Revija je seveda odliÄ?na poslovna priloĹžnost za oglaĹĄevalce, saj bo izĹĄla kot priloga NaĹĄemu Ä?asu, delili pa jo bomo tudi na vseh pomembnih turistiÄ?nih toÄ?kah v Ĺ aleĹĄki dolini. đ&#x;”˛

mz

Poletje 2020 v Ĺ aleĹĄki dolini

ÄŒuki so v svoji karieri napisali kar nekaj pesmi, v katerih opevajo lepote gora. Tudi Pozdrav s planin je pesem, ki je hvalnica naĹĄim planinam. Stara je Ĺže polnih 30 let in je prviÄ? izĹĄla leta 1990 na njihovi prvi kaseti z naslovom Na licu bela solza. V Ä?asu koronakrize so ÄŒuki naredili novo priredbo stare uspeĹĄnice in zanjo prviÄ? posneli tudi videospot.

GLASBENE novice

Tom Jones dopolnil 80 let Svetovno znani valiĹžanski glasbenik Tom Jones, ki se je lani ustavil tudi v Ljubljani, je v nedeljo dopolnil 80 let. V veÄ? kot 50-letni karieri je nanizal ĹĄtevilne uspeĹĄnice in se preizkusil v razliÄ?nih Ĺžanrih.

Nase je opozoril leta 1965 s pesmijo It's Not Unusual, ki so ji kmalu sledile uspeĹĄnice What's New Pussycat, Green, Green Grass of Home, Delilah in She's A Lady. Poseben uspeh je dosegel z albumom Reload iz leta 1999, na katerem sta skladbi Sex Bomb in Mama Told Me Not to Come, ki je s petimi milijoni izvodov postal najbolje prodajani album v pevÄ?evi karieri. Sicer je skupaj izdal veÄ? kot 40 albumov, 20 video albumov ter 16 kompilacij, v karieri pa je prodal veÄ? kot 100 milijonov albumov. Prejel je ĹĄtevilne nagrade, kraljica Elizabeta II. pa mu je podelila viteĹĄki naziv.

Batista Cadillac podarjajo Magnolije Batista Cadillac, ki se je iz dvojca razvil v osemÄ?lanski bend, predstavlja novo pesem z naslovom Magnolije. Zvokovno skladba zdruĹžuje staro ĹĄolo

1. ÄŒUKI - Pozdrav s planin 2020 2. SOPRANOS - Nimam skrbi 3. NE ME JUGAT - Smej se

pisanja pesmi - lepa zgodba in moÄ?an instrumentalni del, ki ju nadgradi zvok sodobnejĹĄe produkcije. Fantje spretno krmarijo med ĹĄolanim muziciranjem na najviĹĄji ravni in poglobljenim avtorskim pristopom zrelejĹĄe populacije glasbenih kolegov.

Tokrat so zdruĹžili moÄ?i s prekaljenim producentom Martinom Ĺ tibernikom, ki je nekaterim bolj znan pod imenom Mr. Marsh. Posneli so dve pesmi, prva, Magnolije, pa je bolj primerna Ä?asu, v katerem smo.

Skupina trenutno poglobljeno ustvarja material za prvi album, ki ga bodo prav tako posneli v Marsh Studiu.

Rudolf Gas predstavlja nov videospot Konec preteklega leta je vsestranski glasbenik Rudolf Gas izdal svoj drugi avtorski album z naslovom Svet planet. Devet skladb Ĺže navduĹĄuje ljubitelje dobre glasbe, med njimi tudi avtorska pesem You should fly, za katero je Rudolf Gas skupaj s svojo skupino The Family posnel energiÄ?en in nekonvencionalen videospot. Skladba je prava poletna poslastica, ki s svojo pozitivo ter plesno energijo vabi v prihajajoÄ?e vroÄ?e dni. Pesem izĹžareva pogumno Ĺželjo poleteti ven iz

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

trenutnih novih izzivov Ä?loveĹĄtva in teĹžke situacije, v kateri smo se znaĹĄli. Pri nastanku skladbe in videospota je sodelovala celotna ekipa RG & The Family.

ReĹžiser spota je Darko Petan, producentka pa Simona Gorjan.

Zanimiv je ustvarjalen koncept snemanja, saj je spot narejen iz roke v enem kadru.

6 pack ÄŒukur zdruĹžil moÄ?i z Anabel Velenjski raper 6pack ÄŒuku je v Ä?asu karantene posnel novo pesem Narazen a skupaj, ki Ĺže z naslovom daje slutiti, da je njena vsebina odraz Ä?asa, v katerem trenutno Ĺživimo. Vliva upanje in poĹĄilja pozitivno sporoÄ?ilo, da smo v teĹžkih situacijah vedno pripravljeni stopiti skupaj. Pesem je nastala v sodelovanju s producentom Teodorjem AmanoviÄ?em – ToĹĄem (Nude), s katerim 6pack ÄŒukur sodeluje zadnjih pet let. Skladbo sta posnela vsak na svojem koncu, ToĹĄ v studiu, ÄŒukur pa kar v svoji omari, nato pa sta se tik pred zaprtjem obÄ?inskih meja dobila ĹĄe v ToĹĄevem studiu, kjer so nastali ĹĄe vokali.

K sodelovanju je 6pack ÄŒukur povabil tudi pevko Anabel z njenim unikatnim vokalom in rezultat je skladba Narazen a skupaj.

Ansambel Javor – Daj otroku vso ljubezen Ansambel Dar – Pomlad Ansambel KlateĹži – DrugaÄ?na in privlaÄ?na Ansambel Slovenski zvoki – Daj mi srce Halo kvintet – Ĺ˝ivljenje naj bo tvoje veselje Ansambel ÄŒudeĹžni deÄ?ki – Pomladne radosti Ansambel Igor in Zlati zvoki – Vse v Ĺživljenju se obrne Ansambel Mladi Pomurci – Mamin roĹžmarin Ansambel Opoj – Godec z duĹĄo Trio Ĺ ubic – Najina pomlad

www.radiovelenje.com Manouche sporoÄ?ajo: ÂťRadi se imejteÂŤ ÄŒlani glasbenega kolektiva Manouche so po izidu tretjega albuma Kavalir v dvomeseÄ?nem premoru ustvarili novo skladbo z naslovom Dejva. Skladba je nekoliko drugaÄ?na od njihovih dosedanjih swingovsko obarvanih zvoÄ?nih podob. Glede na to, da je skladba odmik od njihovih dosedanjih ustvarjanj, je avtor skladbe in frontman skupine Robi Pikl povedal: ÂťDrugi Ä?asi, drugaÄ?na pesem! PosveÄ?amo jo vsem parom, ki ste v tem teĹžkem obdobju mogoÄ?e za trenutek podvomili v svoje odnose. Radi se imejte, napak si ne ĹĄtejte‌ VaĹĄ Manouche.ÂŤ

zelo NA KRATKO OTO PESTNER V Ä?asu karantene je Oto Pestner naredil Ä?isto svojo priredbo znamenite Avsenikove Na Golici. VeÄ? kot 600 priredbam po svetu se je tako pridruĹžila ĹĄe ena. Oto je dokazal, da lahko legendarna Na Golici odliÄ?no zveni tudi brez glasbil, saj je vse inĹĄtrumente preprosto ÂťzapelÂŤ.

OKUSTIÄŒNI Duet OkustiÄ?ni, ki ga sestavljata Mate Bro in Karin ZemljiÄ?, predstavlja novo skladbo z naslovom Po tisti dolgi poti. NostalgiÄ?na skladba je dobila tudi vizualno podobo, ki sta se jo lotila kar Mate in Karin sama, pri tem pa jima je pomagal Filip Gornik.

DAVID AMARO David Amaro, ki je navduĹĄeval v pretekli sezoni ĹĄova Znan obraz ima svoj glas, po zadnji uspeĹĄnici Repriza predstavlja novo pesem in videospot z

naslovom Raj. Med karanteno je bil glasbenik izjemno kreativen in napoveduje ĹĄe nekaj novih glasbenih izdelkov.

IMSET ÄŒlani skupine Imset, ene najobetavnejĹĄih mladih skupin novega domaÄ?ega pop rock vala, so prisilne spomladanske poÄ?itnice preĹživeli ustvarjalno. Rezultat je nova skladba z naslovom Lajf, ki bo poleg uspeĹĄnic Jadrava in Upornika naĹĄla mesto tudi na novem albumu, ki ga skupina ustvarja in pili Ĺže nekaj Ä?asa.

MARK ZEBRA Pevec Mark Zebra je v novi, latino obarvani pesmi Vitamin sodeloval tudi s prijateljem s Kube, saj je v njej nekaj vloĹžkov v ĹĄpanĹĄÄ?ini. Pod besedilo se sicer podpisuje avtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic Rok LunaÄ?ek, aranĹžma je naredil KreĹĄimir Tomec, pod glasbo pa se podpisujeta oba, Tomec in LunaÄ?ek.

Naš ­čas, 11. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Župan Občine Šoštanj Darko Menih ali nečesa ne razume ali pa si mora nekaj pomembnega zapomniti. Tako je vsaj videti.

Zbran, osredotočen ... Mu daje markacist Planinskega društva Šoštanj Vlado Stropnik morda navodila, kako si lahko pomaga s pametnim telefonom, če bi se na planinskih brezpotjih izgubil, zašel? Župan pa se očitno jezi sam nase, da je nekje pozabil svoj grafitni svinčnik, da bi si zapisal. Za tiste, ki ne veste – župan se od takega svinčnika nikdar ne loči.

11. junija 2020

frkanje » Levo & desno «

Z zamudo Pred tednom smo slavili svetovni dan kolesarjenja. V Sloveniji smo začeli že precej dni prej. Pa jih menda niso zaradi tega časovnega prehitevanja policisti preganjali?!

Manj Gorenja Spet bo manj Gorenja. Lastniki bodo menda prodali še nekaj družb. Gorenja bo tako res še manj, a tlelo bo menda še kar.

Negativci

⏫

Le kakšen posnetek je pokazala Amra Kadrič (vodja urada za finance MO Velenje), Darinki Mravljak (podžupanja) in Alenki Rednjak (vodja Urada za investicije in razvoj) zadnjič na podjetniškem trampolinu? Čveku žal ni uspelo izvedeti, morda pa Amro nagovori, da mu posnetek odstopi in spravi v dobro voljo ne le tri dame na sliki, ampak vse bralce Našega časa.

⏪

Direktorja BSH Hišni aparati Boštjan Gorjup (spredaj) in Matija Petrin, sta preizkusila novo otroško igrišče v Mozirskem gaju (BSH je primaknil denar). Gorjup Petrinu: »Trdno se drži in smej se.

Tole guganje nama sicer še ne gre, je pa vse, kar v firmi naredimo, ali kupimo odlično in tehnološko napredno. Naj se vidi, da tudi tale gugalnica ni od muh.«

Eden najstarejših britanskih zakonskih parov je imel pred kratkim prav poseben razlog za slavje: Eric in Nancy Kingston sta namreč praznovala 80. obletnico poroke. Kot sta povedala, sta si za »dosežek« čestitala že takoj, ko sta se zbudila in se – kot sta navajena tudi sicer – najprej poljubila. »Ves čas se drživa za roke in se poljubljava. Še vedno se imava rada,« je dejala Nancy. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, imata tudi 11 vnukov, 28 pravnukov in 14 prapravnukov. Slovesnega praznovanja t. i. hrastove obletnice si zaradi pandemije korona virusa sicer nista mogla privoščiti, sta se pa skupaj z najbližjimi poveselila na domačem vrtu. Njun sin Stephen je ob priložnosti dejal, da je skrivnost njune zveze in dejstva, da sta oba dočakala častitljivo starost, tudi v tem, da se ne ozirata na svoja leta.

Drive-thru lepotni poseg Ko je med pandemijo korona virusa lepotni kirurg iz ZDA sedel v avtomobilu in čakal, da

mu vzamejo bris za opravljanje testa za ugotovitev protiteles Covida-19, je dobil zamisel: prebivalci Floride, ki jih skrbijo kožne gube, se lahko odslej po vzoru »drive-thru« restavracij zapeljejo tudi na »drive-thru« lepotni poseg. Plastični kirurg Michael Salzhauer se je odločil lepotne storitve ponujati kar v svoji gara-

ži. »Mesta, v katera vbrizgavamo botoks, so zgornji del obraza, ki ga ne prekriva maska. To je idealno,« je dejal in povedal, da je pri posegu sam opremljen z masko, ščitnikom za obraz in rokavicami. Pacienti se morajo za termin naročiti po spletu, za nekaj pikov v čelo pa lepotni kirurg zahteva v povprečju 600 dolarjev. Menda so stranke, ki so storitev v udobju svojega avtomobila že izkoristile, zagotovile, da je občutek povsem enak, kot če bi sedele pri zdravniku v ordinaciji.

Maraton Dijaki letošnjih zaključnih razredov bodo tekli res pravi maturantski maraton.

Nekoč in …

Včasih smo imeli različne ljudske banke. Zdaj so banke vse bolj oddaljujejo od ljudi.

Ne mine Prava kriza je zdaj menda že res mimo. A ne se prehitro veseliti. Kriz v različnih oblikah pri nas nikoli ne zmanjka.

Igra(čkanje)

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Praznovala sta 80 let zakona

Tudi pri nas je vse manj negativcev. To je dobro – celo zelo dobro. Še posebej, če to velja za preglede o okužbi s Covidom-19.

Otroci se lahko spet na prostem igrajo v peskovnikih.

Tudi mnogi odrasli v svojih.

Pokrivala za zagotavljanje razdalje

Golob, osumljen vohunjenja, izpuščen

V pariški umetnostni galeriji 59 Rivoli so sklenili, da bodo našli rešitev za zagotavljanje razdalje med obiskovalci. Ustvarili so pokrivala iz papirmašeja, iz katerih segajo podaljški oz. krila, ki ljubitelje umetnosti držijo na distanci.

Klobuke je zasnoval umetnik Dominique Pouzol, navdih zanje pa je dobil pri podobnih pokrivalih,

Indijska policija je po temeljiti preiskavi izpustila osumljenca vohunjenja, običajnega goloba. »Goloba smo izpustili konec maja, potem ko preiskava ni pokazala ničesar sumljivega,« je pojasnil predstavnik policije v Kašmirju Šailendra Mišra. Pernato bitje so nekaj dni prej našli vaščani in ga predali policiji, ki je zaradi številk na obročku okoli ptičeve noge posumila, da gre za vohunskega goloba.

Kmalu zatem se je oglasil njegov lastnik in Indijce pozval, naj mu goloba vrnejo. »Saj je samo nedolžen ptič,« je dejal in dodal, da številke niso nikakršne skrivne kode, temveč je to njegova telefonska številka. »Ptiča smo morali pridržati, da smo preverili, ali je bil uporabljen za vohunjenje,« pa so pojasnjevali predstavniki indijskih varnostnih sil.

ki so jih nosili visoki uslužbenci kitajskega cesarskega dvora v času dinastije Song. Iz tistega časa se je ohranila legenda, da naj bi takšna pokrivala zapovedal prvi cesar dinastije Song, z njimi pa da je želel preprečiti kroženje govoric – uslužbenci, ki so jih nosili, so bili namreč predaleč narazen, da bi si lahko šušljali na uho. Aktualni direktor pariške galerije Gaspard Delanoe je povedal, da so obiskovalci nenavadna pokrivala sprejeli zelo dobro in z nasmeški.

Apple onemogoča ukradene mobilnike

Nič novega Tudi sedanji okoljski minister podpira gradnjo 3. razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Nič novega – tudi drugi, še višji po položaju, so jo podpirali in že pred leti obljubljali, da bodo zasadili prve lopate, pa … Lopata še ni cesta postala.

Zaskrbljenost Po prekinitvi poslovanja zaradi korona virusa so pred kratkim znova odprle vrata Applove trgovine. V ZDA so prav v tem času potekali množični protesti za pravice temnopoltih v imenu preminulega Georga Floyda. Več trgovin v New Yorku, Philadelphiji in Washingtonu je bilo tako vandaliziranih, mobilni telefoni iz njih pa ukradeni.

Tisti, ki so se znašli z ukradenim iphonom v žepu, so kmalu zatem prejeli sporočili od matičnega podjetja. Pisalo je: »Prosim, vrnite v Apple Walnut Street.

Naprava je bila onemogočena in ji sledimo. Opozorjene bodo lokalne oblasti.« V podjetju Apple na vprašanja, ki se tičejo varnostnih ukrepov, niso želeli odgovarjati. V Applu so sicer že pred protesti na mobilnike, ki so izloženi v njihovih trgovinah, nameščali programsko opremo, ki sledi lokaciji telefona, če ta zapusti trgovino.

Ob vesti, da na nogometni tekmi ne sme biti več kot 200 gledalcev, so nekateri zaskrbljeni. Predvsem tisti, ki nikakor ne morejo dočakati, da bi jih na tribune prišlo tako veliko.

Na stare tire Pravimo, da se življenje počasi vrača v stare tire. Vseh novih načrtovanih tirov še pač nismo začeli graditi. Zasukati pa se tudi še ne morejo na načrtovani osi.

Pomoč Je že res, da prijatelj vedno pride prav. A predvsem starejšim v Velenju pride še kako prav tudi kamerat.

Poraz na deželi Velenjski knapi so odšli v mesto po presenečenje, a so se vrnili s porazom z dežele. Domačini so na stadionu Z›dežele zabili dva gola, naši pa skoraj nekaj.

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 13

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Prva faza ureditve DruĹžmirskega jezera v obmoÄ?je rekreacijsko-turistiÄ?nega parka je s projektom EkoloĹĄka sanacija – revitalizacija plitvine v Ĺ oĹĄtanjskem jezeru, v zakljuÄ?nem delu. ObmoÄ?je bo namenjeno ĹĄirokemu krogu uporabnikov, tako mladih kot starejĹĄih, domaÄ?inov in turistov. Navezovalo se bo na obe Tresimirjevi igriĹĄÄ?i v neposredni bliĹžini, na otroĹĄko igriĹĄÄ?e in ĹĄportni park.

Prehod od RaÄ?jega otoka do poligona ribiÄ?ev bo urejen s pretoÄ?nimi kanali

Prva faza projekta zajema stabilizacijo in ureditev zaĹĄÄ?itnega nasipa proti mestu Ĺ oĹĄtanj. Nasip bo na obmoÄ?ju vode obloĹžen s kamnito oblogo, ki bo zagotavljala veÄ?jo stabilnost, dodatno pa bo zaĹĄÄ?iten s folijo in zemljino. Urejen bo prehod od RaÄ?jega otoka do poligona ribiÄ?ev s

Prva faza ureditve DruĹžmirskega jezera je v zakljuÄ?nem delu Protipoplavna zaĹĄÄ?ita mesta bo veÄ?ja – Za najbolj zanimivo fazo za uporabnike je najprej potrebna sprememba ObÄ?inskega podrobnega prostorskega naÄ?rta tremi pretoÄ?nimi kanali za meĹĄanje vode in prehod rib. Zunanji del tega prehoda bo urejen s kamnito zloĹžbo, s Ä?imer pa bo zagotovljena dodatna zaĹĄÄ?ita za Ĺ oĹĄtanj. Ostalo bodo zelene povrĹĄine. Še letos pa Ĺželimo urediti tudi peĹĄÄ?eno kroĹžno pot in novo dovozno cesto v Cankarjevem naselju. S tem bomo bistveno izboljĹĄali osnovno infrastrukturo na

â?ą

tem obmoÄ?ju,ÂŤ pravi podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev.

Za poglobitev jezera odstranili 80.000 kubiÄ?nih metrov materiala

Dela za naroÄ?nika, Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, izvaja druĹžba RGP, ki v sklopu ekoloĹĄke sanacije ureja dodatno varovanje breĹžin obstojeÄ?ega protipoplavnega nasi-

â?ą

pa. S tem bodo doseĹženi tako pozitivni uÄ?inki za Ĺživljenje v jezeru kot omogoÄ?ena zanesljiva oskrba TeĹĄa s tehnoloĹĄko vodo, kot Ĺže povedano, pa se bo z dodatnimi tesnilnimi ukrepi poveÄ?ala tudi protipoplavna varnost mesta Ĺ oĹĄtanj.

Iz druĹžbe RGP so sporoÄ?ili, da so poglobitev dna jezera za pribliĹžno tri do ĹĄtiri metre Ĺže izvedli (odpeljali so okoli 80.000 kubiÄ?nih metrov materiala), konÄ?ali

ureditev breĹžin s kamnito oblogo in neprepustno bentonitno folijo.

Dela nadaljujejo z gradnjo umetnih polotokov s kamnitimi zloĹžbami, urejanjem propustov in Ä?rpaliĹĄÄ?a.

Druga faza bo ureditev peĹĄÄ?ene peĹĄpoti

Druga faza projekta je trenutno v fazi projektiranja. Zajemala bo ureditev peĹĄÄ?ene peĹĄpoti okrog

Ves Ä?as pri zasnovah sodeluje RibiĹĄka druĹžina Paka, tako da so v projekt vkljuÄ?ene tudi njihove Ĺželje in potrebe, kot so npr. mesta za ribolov, pretoÄ?nost voda, zasaditve ‌

Iz hobija v posel

Vsega o pripravi hrane in gostinstvu se je v nekaj letih z veliko vneme nauÄ?il sam. ÂťKo je bil kdo od prijateljev sam doma, smo se dobili in kuhali. Vsi smo se radi dru-

Tretja faza bo za uporabnike najbolj zanimiva

Tretja faza projekta Ureditev DruĹžmirskega jezera v obmoÄ?je rekreacijsko-turistiÄ?nega parka pa bo za uporabnike tega obmoÄ?ja najbolj zanimiva. Vsebovala bo postajaliĹĄÄ?a za avtodome, elektriÄ?no polnilnica za avtomobile, prostor za upravljanje, adrenalinski park, Ĺželja je tudi po zip-Ĺžici preko jezera. ÂťZa tretjo fazo je potrebna sprememba ObÄ?inskega podrobnega prostorskega naÄ?rta (OPPN).

Pripravlja se konÄ?na faza idejne zasnove OPPN in razpis za izvedbo pripravljavca OPPN. Želimo si, da bi bil sprejet prihodnjo pomlad.

S tem bi imeli izpolnjene pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja za tretjo fazo projekta in ga uspeĹĄno zakljuÄ?ili v naslednjih dveh leđ&#x;”˛ tih,ÂŤ pravi podĹžupan.

Nova dovozna cesta bo prometno razbremenila Cankarjevo ulico.

Dunajca in pomfrija ne bo na meniju Spoznajte gurmana, ki napoveduje restavracijo z domaÄ?imi jedmi iz vrhunskih lokalnih sestavin, pripravljenih brez bliĹžnjic v kulinariki sezonsko in sveĹže. A la carte menija ne bo, saj bodo v ponudbi jedi iz trenutno dosegljivih sestavin, ki morajo biti lokalne in niĹĄne, ne iz vele-proizvodnje. Ne bomo zniĹžali kakovosti samo zato, da bomo lahko imeli kontinuirano ponudbo neke jedi. KroĹžnike bodo sestavljale visoko kakovostne in Ä?im bolj lokalne sestavine, znaÄ?ilne za naĹĄo regijo,

Ĺžili, dobro jedli, jaz pa sem se s tem zaÄ?el ukvarjati bolj profesionalno. Ĺ˝elel sem se poslovno lotiti neÄ?esa, kar rad poÄ?nem, saj je tako delo laĹžje,ÂŤ je zaÄ?el pripovedovati o povezovanju hobija s poslom, ki ga je zaÄ?el s hamburgerji. Ti sicer niso njegova prava strast, so pa dovolj preprosta jed, ki hkrati puĹĄÄ?a veliko prostora za ustvarjalni in gurmanski pristop, da se je lahko na njih uÄ?il in pridobival izkuĹĄnje v gostinstvu. ÂťSvojo

srednjo idejo o ponudbi vrhunske hrane, pripravljene na razliÄ?ne naÄ?ine iz sestavin viĹĄje kakovosti, sem na zaÄ?etku svoje poti zmanjĹĄal, da sem jo lahko zaÄ?el uresniÄ?evati. Torej ustvariti restavracijo z vrhunsko lokalno ponudbo.ÂŤ Pri tem sodeluje z oÄ?etom. Skupaj preurejata posestvo v Ĺ martnem ob Paki v Opa Resort, ki bo balo-

â?ą

Prvo in del druge faze projekta bo v dogovoru z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj uredila Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj.

Po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa bo tretjo fazo financirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj iz proraÄ?una. Idejni projekt je pripravil Rok Poles, izvedbeni projekt pa pripravljajo v Holding investu, odgovorni projektant je UroĹĄ Jarc.

ponudil tudi prijateljem in znancem, ki so bili navduĹĄeni. Tako se je rodil projekt DroĹžina peÄ?e. ÂťStrast do droĹži se je zaÄ?ela z zanimanjem za fermentacijo – proces, s katerim Ĺživila postanejo laĹžje prebavljiva in pridobijo celo vrsto koristnih snovi. ZaÄ?el sem vlagati zelenjavo, fermentirati grozdje (izdelal sem svoje naravno vino), izdelovati kombuÄ?o (napitek iz Ä?aja), po teÄ?aju peke z droĹžmi z Anito Ĺ umer pa sem se nalezel droĹžaste evforije, ki se me drĹži ĹĄe danes,ÂŤ je povedal Miha Centrih v pogovoru med obiÄ?ajnim ponedeljkovim kosilom, ko sta s hÄ?erko jedla repo, pi-

ÂťRecepti so razviti. Zdaj gre za lov na vrhunske sestavine, tradicionalne za naĹĄo regijo.ÂŤ

ÂťRadi bi stregli gostom, ki bodo cenili koncept naĹĄe restavracije in se bodo vraÄ?ali zaradi celostne izkuĹĄnje obeda.ÂŤ

zaÄ?el zgodbo DroĹžina peÄ?e ter zasnoval ponudbo restavracije, ki jo bo kmalu odprl v Opa Resortu v Ĺ martnem ob Paki.

jezera v dolĹžini enega kilometra, v naÄ?rtu pa sta tudi nova dovozna pot s KoroĹĄke ceste in veÄ?je parkiriĹĄÄ?e.

Tretjo fazo bo financirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj

KroĹžna pot okoli malega jezera je Ĺže vidna.

Preden se je pred nekaj leti navduĹĄil za kulinariko, se VelenjÄ?an Miha Centrih z niÄ?emer, kar je takrat poÄ?el, ni ukvarjal s pristnim veseljem. Ko je ugotovil, kaj rad poÄ?ne, je opustil priloĹžnostne sluĹžbe in se posvetil raziskovanju okusov, spoznavanju sestavin in razliÄ?nih priprav jedi. Z malo sreÄ?e in veliko zagona je ustvaril znamko gurmanskih hamburgerjev Burger kapija. V poletni sezoni je naselil gostinsko hiĹĄico na velenjski plaĹži, sicer pa je ob razliÄ?nih priloĹžnostih na razliÄ?ne lokacijah parkiral v potujoÄ?o kuhinjo preurejen tovornjak. A ker potrebuje Ä?as za velik korak naprej v svet kulinarike, je dal Burger kapijo na stran, se vrgel v peko z droĹžmi in spotoma

13

REPORTAŽA

11. junija 2020

Miha Centrih: ÂťPo neuspelih prekislih, ploskih, trdih kruhih nisem obupal. NauÄ?il sem se biti potrpeĹžljiv, delati z obÄ?utkom in si vzeti Ä?as. In naenkrat so se zgodile sanje. Popoln kruh. Mehka notranjost polnega okusa in tista skorja, ki poka kot led na luĹžah pozimi.

ObÄ?utka ne bom nikoli pozabil, saj je bil eden od vrhuncev v mojem Ĺživljenju, ki ga Ĺželim podoĹživljati vedno znova, vsak dan.ÂŤ

narski center z restavracijo in drugo turistiÄ?no ponudbo. Kako pa je zgraditi restavracijo brez profesionalnega kuharskega ali gostinskega znanja? ÂťZanimivo,ÂŤ odgovarja. ÂťImam sreÄ?o, da sem se lahko obdal z ljudmi, ki so mi dali nekaj

znanja in mi pomagali. VeÄ?ino sem se nauÄ?il sproti. Je pa to zelo teĹžek korak in veliko je ovir.ÂŤ Gradbena dela za bodoÄ?o restavracijo so v zadnji fazi, vsebina ponudbe je tudi Ĺže pripravljena, in Ä?e bo vse po sreÄ?i, bodo peÄ?i zagnali prihodnji mesec.

Lokalno, sezonsko, domaÄ?e

Zamislil si je restavracijo v dveh delih – barskem s pijaÄ?o in preprosto hrano in jedilnem za izkuĹĄnjo obedovanja na viĹĄji ravni. ÂťV prvem bomo stregli burgerje, steake, solate, vse bo

pripravljene po razliÄ?nih, manj konvencionalnih postopkih. Navdih za recepte sem Ä?rpal tudi iz tujine.

Skandinavska kuhinja, denimo, uporablja podobne sestavine kot naĹĄe,ÂŤ napoveduje.

V ponudbi bodo tudi pekovski izdelki z droĹžmi. VeĹĄÄ?ino peke z droĹžmi razvija Miha zadnji dve leti. DruĹžina oboĹžuje raznovrstne vrste kruha in slaĹĄÄ?ic, prav v Ä?asu izolacije zaradi korona virusa pa je izdelke

re krompir in kranjske klobase. Z druĹžino najveÄ?krat skuhajo kaj na Ĺžlico, Âťbrez kompliciranja, ker je tako najbolj dobro.ÂŤ ÄŒeprav se rad predaja gurmanskim uĹžitkom, si najraje pripravi peÄ?enega piĹĄÄ?anca s krompirjem. MoÄ?an vtis pa so mu pustile jedi, ki so mu jih postregli uveljavljeni slovenski in tuji ĹĄefi Luka KoĹĄir, Ana RoĹĄ, Magnus Nilsson in Rene Redzepi. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 14

14 Velenje – Vsak od mladostnikov, ki bivajo v stanovanjskih skupinah, ima svojo zgodbo.

Vsak drugaÄ?no. Skupna jim je boleÄ?ina. So kot biseri, ki se rodijo iz boleÄ?ine. Te je bilo pri njih v preteklosti veliko. Zato so junaki.

Tukaj jim skuĹĄamo dati, Ä?esar v mladosti niso imeli. Dom.ÂŤ To so besede mag. Nade Krautberger, ene od vzgojiteljic in vzgojiteljev stanovanjske skupine Mladinskega doma Maribor.

Sestavlja ga deset stanovanjskih skupin, tri vzgojne skupine, enota poldnevnega programa in dve mladinski stanovanji. Enote so na trinajstih lokacijah v Sloveniji, dve stanovanjski skupini sta v Velenju. Obe smo obiskali.

REPORTAŽA

11. junija 2020

So kot biseri, ki se rodijo iz boleÄ?ine Obiskali smo stanovanjski skupini Mladinskega doma Maribor v Velenju – V njej bivajo otroci in mladostniki, ki iz razliÄ?nih razlogov ne morejo Ĺživeti v svojih ali rejniĹĄkih druĹžinah

UrĹĄka: ÂťSprijaznila sem se s preteklostjo, vem, kaj hoÄ?em v prihodnosti.ÂŤ

Stanovanjska skupina podpora izobraĹževanju za Ĺživljenje

V stanovanjskih skupinah bivajo otroci in mladostniki, dekleta in fantje, stari od 8 do 18 let in veÄ?, ki iz razliÄ?nih razlogov ne morejo Ĺživeti s starĹĄi ali v rejniĹĄkih druĹžinah.

Bivanje v stanovanjski skupini jim je v spodbudo pri odraĹĄÄ?anju, nudi jim osnovno oskrbo, podporo pri vzgoji in izobraĹževanju, kakovostnem preĹživljanju prostega Ä?asa ... Z njimi so 24 ur na dan vzgojitelji, ki jim pri tem pomagajo, jih usmerjajo. V nekaterih stanovanjskih skupinah, zlasti tam, kjer bivajo osnovnoĹĄolci, so jim v pomoÄ? tudi gospodinje. Otroci in mladostniki se tako kot drugi otroci in mladostniki izobraĹžujejo v osnovnih in srednjih ĹĄolah. Le da v ĹĄolo ne odhajajo iz matiÄ?ne ali rejniĹĄke druĹžine in se po ĹĄoli tudi ne vraÄ?ajo vanjo, ampak v drug in drugaÄ?en dom.

Stanovanjske skupine Ĺživele tudi v Ä?asu pandemije

Delo v stanovanjskih skupinah poteka vse leto, tudi ob vikendih, med poÄ?itnicami, ob praznikih.

Potekalo je tudi v Ä?asu pandemije, omejitev in ukrepov. Mladostniki, ki so imeli to moĹžnost, so ta Ä?as preĹživljali doma ali v rejniĹĄki druĹžini, tisti, ki te moĹžnosti niso imeli, so ostali v stanovanjski skupini. ÂťVzgojitelji smo skuĹĄali ustvariti sproĹĄÄ?eno vzduĹĄje v ne tako sproĹĄÄ?enem Ä?asu. Pozorni smo bili na duĹĄevno zdravje mladostnikov, kar je vkljuÄ?evalo pogo-

â?ą

Fantje so nam razkazali prostore. V tem se druĹžijo, gledajo televizijo ...

Ilse Vanloffelt je gospodinja v stanovanjski skupini.

V stanovanjski skupini so lahko do zakljuÄ?ka srednjeĹĄolskega izobraĹževanja. ÄŒe se odloÄ?ijo za ĹĄtudij, ima Mladinski dom v Mariboru dve mladinski stanovanji, kjer imajo moĹžnost brezplaÄ?nega bivanja. Eno raÄ?una na UrĹĄko.

Kmalu bo stara 18 let. Prihaja iz bliĹžine Velenja. V stanovanjsko skupnost je skupaj z bratom priĹĄla iz rejniĹĄke druĹžine. S primarno druĹžino imata minimalne stike. ÂťNobeden od naju ne vidi potrebe po tem,ÂŤ pove. Iz

V veliko podporo jim je Mestna obÄ?ina Velenje Vzgojiteljica Lea Potokar ne more prehvaliti udobja objekta Âťta mlajĹĄeÂŤ stanovanjske skupine v Velenju.

obisku vzgojiteljica, socialna pedagoginja Lea Potokar.

V njeni skupini je 13. marca odĹĄlo domov pet od sedmih mladostnikov, maja sta se jima pridruĹžila dva. Kako uspeĹĄni so bili Âťs ĹĄoloÂŤ? ÂťEden je Ĺže zakljuÄ?il ĹĄolo, in to s prav dobrim uspehom, na kar smo zelo ponosni, drugega ta teden Ä?akajo zakljuÄ?ni izpiti, za osnovnoĹĄolko, ki zakljuÄ?uje zadnje predmete, ĹĄe drĹžimo pesti, eden pa bo ĹĄolo opravil na daljavo.ÂŤ Tudi z mladostniki iz stanovanj-

V stanovanjskih skupinah bivajo otroci in mladostniki, dekleta in fantje, ki iz razliÄ?nih razlogov ne morejo Ĺživeti s starĹĄi ali v rejniĹĄkih druĹžinah.

vore o razliÄ?nih temah, igranje druĹžabnih iger ‌ Na zaÄ?etku karantene in med vikendi so imeli veÄ? prostega Ä?asa, po prvomajskih poÄ?itnicah pa smo zaradi poveÄ?anega obsega uÄ?ne snovi morali imeti uÄ?ne ure tudi med vikendi,ÂŤ pripoveduje ob naĹĄem

dlog centra za socialno delo. Razlogi za to pa so razliÄ?ni. ÂťNajveÄ?krat njihovi starĹĄi ne zmorejo ... Otroci zaradi neurejenih druĹžinskih razmer, ki obiÄ?ajno privedejo k temu, da s ĹĄolo ne gre, pa prihaja do Ä?ustvenih teĹžav, pri nekaterih tudi vedenjskih, ne morejo ostati doma. V naĹĄi stanovanjski skupini trenutno biva nekaj mladostnikov iz rejniĹĄkih druĹžin. Ko otroci pridejo v puberteto, ko postanejo bolj uporniĹĄkih, vÄ?asih tudi rejniki ne zmorejo.ÂŤ VÄ?asih pa tudi ne mladostniki v stanovanjski skupini. ÂťImeli smo primer mladostnice, ki je bila pri nas samo en mesec. Ni zmogla.ÂŤ

ske skupine, ki so Ä?as epidemije preĹživljali doma, so bili v stikih.

V prvih tednih so se ĹĄe malo lovili glede ĹĄolskega dela, potem pa je steklo. Potokarjeva pohvali tudi trud razrednikov in profesorjev njihovih mladostnikov. Zahvaljuje se jim za vsa

Mnogi ne pretrgajo stikov Veliko tistih, ki so bivali v stanovanjskih skupinah, z njimi ne pretrga stika niti potem, ko odrastejo, ko zaĹživijo svoje Ĺživljenje, si ustvarijo druĹžino. Nekateri jih obiĹĄÄ?ejo, nekateri jim napiĹĄejo kakĹĄno sporoÄ?ilce. ÂťZa fanta, ki je bil tukaj pred devetimi leti, poznate ga, ker ste se ob vaĹĄem obisku tistikrat pogovarjali z njim, smo njegova prva druĹžina. Ko si je poiskal dekle, jo je pripeljal najprej predstaviti nam. Ali pa dekleta, ki so danes Ĺže mamice. Tudi z druĹžino pridejo na obisk. To je nekaj neprecenljivega,ÂŤ pravi Krautbergerjeva.

spodbudna sporoÄ?ila, ki so jim jih poĹĄiljali.

Doda pa ĹĄe nekaj – s precej grenkobe, glede na to, da so med pandemijo vzgojitelji ves Ä?as delali, 24 ur na dan in 7 dni na teden, in to odliÄ?no: ÂťNaĹĄe delo praktiÄ?no ni bilo omenjeno nikjer.ÂŤ No, zdaj je.

Franci: ÂťVeliko se ĹĄe moram nauÄ?iti, da bom lahko Ĺživel sam.ÂŤ

Obiskali smo obe velenjski stanovanjski skupini. Eno dopoldne, eno popoldne. Obe imata zelo lepo urejene prostore in obe sta v Starem Velenju. MlajĹĄa, uradno se ji reÄ?e Stanovanjska skupina 10 – Velenje 2, je stara komaj eno leto, prostore ima na zaÄ?etku Starega trga, starejĹĄa, tukaj bo Ĺže petnajst let, uradno pa se ji reÄ?e Stanovanjska skupina 6 – Velenje 1, pa ima prostore sredi trga.

UrĹĄka in vzgojiteljica mag. Nada Krautberger.

Naneslo je, da je imela prednost mlajĹĄa.

V Ä?asu mojega obiska so bili doma trije simpatiÄ?ni fantje, srednjeĹĄolci Robi, Matic in Franci.

Imena so izmiĹĄljena. Po zaÄ?etni zadregi so mi bili pripravljeni pokazati tudi svoje sobe. Najprej so malo oklevali, Ä?eĹĄ, da nimajo pospravljeno. Kot kakĹĄna gospodi-

â?ą

ÄŒe je moĹžno, otroci konce tednov preĹživljajo doma.

nja, ki ima vse zloĹĄÄ?eno, za vsak sluÄ?aj pa gostu reÄ?e – joj, ste me presenetili, vse je razmetano ...

V tej stanovanjski skupnosti jih trenutno biva ĹĄest. NajmlajĹĄa jih ĹĄteje 14 in je osnovnoĹĄolka, najstarejĹĄi je mesec in pol pred tem napolnil 18 let.

Robi mi je povedal, da je tukaj bolje, kot si je misli. V skupnosti

Gospodinja je nakupila velike zaloge hrane Gospodinja Ilse Vanloffelt je nakupila velike zaloge hrane, da je v Ä?asu pandemije Ä?im manj hodila v trgovino. Kosilo so si varovanci pripravili sami. K sreÄ?i dva, ki sta ostala v skupini, rada kuhata, tako da veliko pomoÄ?i gospodinje pri tem niso potrebovali. MogoÄ?e le kakĹĄen nasvet za jed, ki sta jo kuhala prviÄ?.

Gospodinja hodi v trgovino, pomaga pri kuhanju, pripravi kakĹĄno pecivo, opravi manjĹĄa Ä?iĹĄÄ?enja, za veÄ?ja so zadolĹženi stanovalci sami. ÂťEnako kot doma v svojem gospodinjstvu,ÂŤ je rekla gospa Ilse iz PameÄ? pri Slovenj Gradcu, ki delo gospodinje v skupnosti zelo rada opravlja. Je Belgijka, ki jo je v Slovenijo pred petnajstimi leti pripeljala ljubezen. Sicer pa je po poklicu uÄ?iteljica gostinstva.

Podpore, ki jim jo nudi Mestna obÄ?ina Velenje, ne morejo prehvaliti. Med drugim jim omogoÄ?a brezplaÄ?no bivanje v obÄ?inski vili v PortoroĹžu. To otrokom ogromno pomeni. Od tam imajo svoje najlepĹĄe spomine. Predstavniki lokalne skupnosti jih ob koncu leta obiĹĄÄ?ejo, prinesejo darila.

Mestna obÄ?ina pa stanovanjski skupini 6 omogoÄ?a tudi brezplaÄ?en najem prostorov.

je toÄ?no eno leto, v Ä?asu korone je bil doma. S ĹĄolo pa bo ĹĄe imel malo dela, ker vsega ĹĄe ni zakljuÄ?il. Matic je korono preĹživljal v skupini. ÂťTukaj sem zato, ker z mamo nisem mogel biti, pa tudi s ĹĄolo ni in ni ĹĄlo.ÂŤ Ves Ä?as je delal ĹĄolo na daljavo in 1. letnik srednje ĹĄole zakljuÄ?il s prav dobrim uspehom. Za kar so, kot je rekel, zasluĹžni vzgojitelji. ÂťÄŒe vzgojiteljev ne bi bilo, ne bi bilo niÄ?.ÂŤ Tudi Franci, najbolj zgovoren med kuhinje prijetno diĹĄi. Nada se je njimi, je bil med karanteno v sku- ponudila, ker je priĹĄla UrĹĄka s pini. ÂťUÄ?il sem se, malo igral igri- prakse laÄ?na, da ji bo ona spekla ce na raÄ?unalniku, malo sem ĹĄel palaÄ?inke, da se bo UrĹĄka lahko ven, ko sem lahposvetila meni. ko ... Zdaj pa se Obiskuje ekopripravljam za nomsko ĹĄolo v Vzgojitelji so med izpite, da konCelju. En letnik pandemijo delali Ä?am 3. letnik jo ĹĄe Ä?aka do zaves Ä?as, 24 ur na srednje ĹĄole v kljuÄ?ka. Šola je Celju.ÂŤ Pove mi moja prioriteta. dan in 7 dni na ĹĄe, da je v skuLetos sem malteden pini zato, ker je ce veÄ? truda nabilo prekinjeno menila izobraĹžerejniĹĄtvo. ÂťVeliko se moram ĹĄe vanju in bom odliÄ?na.ÂŤ Ĺ˝e danes nauÄ?iti, da bom lahko Ĺživel sam.ÂŤ ve, da bo, ko bo konÄ?ala srednjo ĹĄolo, vpisala maturitetni teÄ?aj in VÄ?asih tudi rejniki ne opravila maturo. ÂťS tem bom prizmorejo dobila Ä?as, da se odloÄ?im, kaj bi Prva stanovanjska skupina se rada ĹĄtudirala. Zagotovo bo to je v Velenju, v kateri je lahko na- nekaj, v Ä?emer bom imela velimeĹĄÄ?enih najveÄ? osem mlado- ko svobode.ÂŤ stnikov, oblikovala pred petnajstiV skupnosti je dve leti in nekaj mi leti. Ekipa vzgojiteljev v njej mesecev. ÂťOdnosi z vzgojitelji so je vsa leta ista. Med njimi mag. prijetni, poĹĄteni, profesionalni, Nada Krautberger. V njej bivajo vÄ?asih pride do kakĹĄnih trenj, a samo srednjeĹĄolci. Trenutno jih se da vse reĹĄiti,ÂŤ oceni. je ĹĄest. Vsi obiskujejo srednje ĹĄoÂťSprijaznila sem se s preteklole v Celju. Ĺ tirje v poklicnem izo- stjo. Vem, kaj hoÄ?em v prihodnobraĹževanju, dva v srednjeĹĄolskem sti. Predvsem pa sem odloÄ?ena, tehniÄ?nem. Kar trije bodo letnik da blizu spustim samo pozitivne zakljuÄ?ili z odliÄ?nim uspehom. ljudi. Negativnih se izogibam,ÂŤ Mladostnike v stanovanjsko zrelo, odgovorno in odraslo razskupino namestijo sodiĹĄÄ?a, mi miĹĄlja prikupna UrĹĄka. đ&#x;”˛ Milena KrstiÄ? – Planinc pove Krautbergerjeva, na pre-

â?ą

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

GASILCI

11. junija 2020

Ĺ aleĹĄki gasilci so se zbrali v Ĺ martnem ob Paki Nekaj tednov po mednarodnem dnevu gasilcev so se Ä?lani Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline vendarle dobili na sreÄ?anju ter se poklonili letoĹĄnjim nagrajencem in jubilantom Nadaljevanje s 1. strani Gasilci kar dvakrat praznujejo mednaordni dan gasilcev. Nekateri (in med njimi so tudi ĹĄaleĹĄki gasilci) dajejo prednost 4. maju, ko goduje sv. Florjan, njihov zavetnik. Sicer pa za mednarodni dan gasilcev velja tudi 8. junij datum ustanovitve prvega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva v Evropi. Ker maja ĹĄe niso mogli praznovati, so za sreÄ?anje v poÄ?astitev letoĹĄnjih prejemnikov drĹžavnih gasilskih odlikovanj izkoristili minuli ponedeljek.

Gasilsko odlikovanje tretje stopnje so dobili PrimoĹž Cesnik (PGD TopolĹĄica), Gregor Je-

Ĺžovnik (PGD PaĹĄka vas), Damir Lever (PGD PaĹĄka vas) in Alojz Ocvirk (PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto).

Gasilsko odlikovanje druge stopnje so dobili Miran Dobravc (PGD PaĹĄka vas), Robert DolinĹĄek (PGD BevÄ?e), Milan Drofelnik (PGD PaĹĄka vas) in Sergeja Lampret (PGD Gaberke).

Gasilsko plamenico tretje stopnje sta prejela Marko Govek (PGD Ĺ alek) in Simon Ĺ umah (PGD Ĺ kale).

Gasilsko plamenico druge stopnje so dobili Andrej JuriÄ?, ml. (PGD Lokovica), Sebastjan Koper (PGD Velenje) in Gregor KrofliÄ? (PGD Vinska Gora). đ&#x;”˛ tf

Slovesnosti je sledila ĹĄe predaja novega gasilskega vozila GVZ-1, ki so ga GZĹ D s skupnimi moÄ?mi kupile vse tri obÄ?ine.

Rekli so â?ą "Imamo dobro opremo, pa vendarle je najpomembenjĹĄi Ä?lovek," je Ä?lanom GZĹ D

dejal predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik in poudaril, da gasilstvo v Sloveniji uĹživa tako visok ugled prav zaradi pripadnikov, ki so pripravljeni svoj prosti Ä?as Ĺžrtvovati za izobraĹževanja, usposabljanja in pomoÄ? kadarkoli in kjerkoli je potrebna.

Gasilsko odlikovanje prve stopnje so dobili Drago Fortag (PGD Premogovnik), Karolina Hribar (PGD Velenje), Milena HriberĹĄek (PGD TopolĹĄica), Milena Kumar (PGD Ĺ martno ob Paki), Rudi JeĹžovnik (PGD PaĹĄka vas), Emil Juvan (PGD Lokovica) in Ivan MiklavĹžina (PGD Pesje).

Plaketo Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline pa so podelili Slavku Dragarju (PGD Ĺ martno ob Paki).

Slovesna Florjanova maĹĄa v katedrali Dan gasilcev, 8. junij, gasilci SaĹĄa regije proslavili v Gornjem Gradu – PriĹĄel tudi minister Matej Tonin Gornji Grad, 7. junija – Omejeno ĹĄtevilo (okoli 140) gasilk in gasilcev in povabljenih gostov se je minulo nedeljo zbralo na slovesnosti v Gornjem Gradu v cerkvi svetega Mohorja in Fortunata. PriĹĄli so predstavniki vseh prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline ter Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gasilske zveze. SreÄ?anja se je udeleĹžil tudi obrambni minister Republike Slovenije mag. Matej Tonin. Ĺ˝upnijski upravitelj cerkve v Gornjem Gradu, duhovnik Ivan Ĺ umljak, ter celjski ĹĄkof dr. Stanislav LipovĹĄek sta opravila cerkveni obred in slovesno sveto maĹĄo, ĹĄkof tudi blagoslov gasilcev.

S tem so zaznamovali tudi svetovni dan gasilcev 8. junij.

Prisotni Ĺžupani vseh obÄ?in Zgornje Savinjske doline so svojo udeleĹžbo ter v nagovorih njihovih dveh predstavnikov, Ĺžupanje Ane Rebernik ter domaÄ?ega Ĺžupana Antona Ĺ peha, izrazili zahvalo za

Postanite naroÄ?nik

sodelovanje, delo, strokovnost in pomoÄ? ljudem ob poĹžarih ter drugih nesreÄ?ah. Za poĹžrtvovalno, humano in strokovno delo ter poslanstvo so jim izrazili zahvalo in Ä?estitali ob dnevu gasilcev tudi ĹĄkof dr. LipovĹĄek, predsednik domaÄ?e gasilske zveze Janko Ĺ˝untar, predsednik GZS Janko Cerkvenik ter na koncu tudi minister Tonin, ki je med

drugim dejal: ÂťSlovenski gasilci in gasilke ste v dobrih 150 letih organiziranega delovanja na Slovenskem dosegli ogromno. NaĹĄe gasilstvo je namreÄ? dejavnost, na katero smo Slovenci lahko veÄ? kot upraviÄ?eno ponosni in zaradi katere smo deleĹžni velikega ugleda v ĹĄirĹĄem mednarodnem okolju. Danes predstavljate temeljni steber naĹĄega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami.

Poleg tega ste vedno bili in ste tudi moÄ?an steber slovenstvaÂŤ. Gasilkam in gasilcem je tudi Ä?estital ob svetovnem dnevu gasilstva. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Poveljnik GZS Zgornje Savinjske doline Miro Brezovnik je podal poroÄ?ilo ministru Toninu

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Priznanja za posebne zasluge so dobili Zvonka Polak (PGD Ĺ kale), Bogdan Lampret (PGD Gaberke), Franc PeÄ?eÄ?nik (PGD Velenje), in PGD PaĹĄka ob svoji 100-letnici (priznanje je prevzel predsednik Janez Drofelnik).

Gasilsko plamenico prve stopnje so prejeli Darko Pergovnik (PGD Ĺ martno bo Paki), Andrej Rupreht (PGD Vinska Gora) in PGD Gaberke, ki je obeleĹžilo 90-letnico (zanj je plamenico prevzel predsednik Bogdan Lampret).

VojaĹĄke Vojsko sem sluĹžil po ĹĄtudiju kot navaden vojak, zato sem bil v Ä?eti daleÄ? najstarejĹĄi. Toda kot ĹĄportnik sem bil zlahka kos vsem nalogam. Ker sem si pustil brke, so me klicali Brko, in ker sem mnoge bril z oÄ?etovo britvijo, sem bil tudi Brico. Pred vsakim britjem sem z veÄ?kratnim potegom po usnjenem pasu britev naostril, a ĹĄe danes me malo zgrozi, da bi lahko komu, ki se mi je zaupal, prerezal vrat.

V Benkovcu blizu Zadra je pozimi pogosto pihala huda burja.

Od kasarne do trpezarije, kot smo pravili jedilnici, je bilo kakih trideset metrov. Nekega dne se je burja razdivjala in bi me moÄ?an sunek zagotovo spodnesel, Ä?e se ne bi oprijel telegrafnice, ki se je sluÄ?ajno znaĹĄla na poti. V jedilnici so bile mize, za vsako je sedelo osem vojakov. Kuhar je postavil na sredino mize veliko skledo fiĹžola, med katerim so bili kosi mesa, kar je bila sicer najbolj priljubljena vojaĹĄka jed. Vojaki so se vsak dan izmenjavali pri razdeljevanju jedi in pogosto sebiÄ?no najprej sebi odmerili obrok. Debel vojak, ki ni skrival apetita, je zajemalko globoko potopil v skledo in jo premikal sem in tja, da bi zajel Ä?im veÄ? mesa. NavzoÄ?i so ga opozarjali, naj preneha izbirati, a oÄ?itno mu je namera uspela. Na Ĺžlico si je naloĹžil najobilnejĹĄega in Ĺže je na ĹĄiroko odprl usta, ko je zadnji hip ugotovil, da bi pojedel majhno miĹĄko.

Vojska je z domaÄ?ini lepo sodelovala. Vojak je bil spoĹĄtovan in povsod dobrodoĹĄel. Tako se je komandant kasarne dogovoril z direktorjem kmetijske zadruge, da bodo v nedeljo mlade moÄ?i izkopale jarek za umetno namakanje polja. S kamioni so nas odpeljali na kraj dogodka, s seboj smo dobili hladen obrok hrane. V zadrugi pa so se hoteli izkazati in so naĹĄe Ä?utarice napolnili z Ĺžlahtno vinsko kapljico. Veliko je vojska Ĺže postorila, ko je zaÄ?elo sonce vse bolj pripekati in je bila Ĺžeja vse moÄ?nejĹĄa. Mnogi vojaki so Ä?utarico izpraznili do dna, kar je bilo zanje usodno. Alkohol je opravil svoje in povsem onemogli so popadali po tleh. Drugega ni preostalo, tisti, ki so bili ĹĄe pri moÄ?eh, so jih naloĹžili na tovornjake kot klaftrska drva. Tako smo se vsi sreÄ?no vrnili v kasarno.

Dober namen je imel nenadejan stranski uÄ?inek. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT, REKREACIJA

11. junija 2020

Se jim bo jutri odprlo?

V savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju v Celju VelenjÄ?ani nevarnejĹĄi, a ĹĄe vedno bolehajo za neuÄ?inkovitostjo Po skoraj treh mesecih po prekinitvi zaradi epidemije novega korona virusa so moĹĄtva prve lige s 26. krogom nadaljevala boje za prvenstvene toÄ?ke. NogometaĹĄi Rudarja so tudi v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju doĹživeli poraz in so ĹĄe vedno edini brez prvenstvene zmage. Za predzadnjimi DomĹžalÄ?ani, ki so poleg njih gotovo najveÄ?je dosedanje razoÄ?aranje prvenstva, ĹĄe vedno zaostajajo za ĹĄestnajst toÄ?k. ÂťPokazali smo, kar smo obljubljali. Fantje so prikazali dober nogomet, bili so borbeni. S tem sem zadovoljen. Ĺ˝al pa to ni bilo dovolj, nogomet se igra za toÄ?ke.

Nismo jih osvojili in ĹĄe naprej bomo trdo vadili in upam, da se bomo po naslednji tekmi konÄ?no le veselili prve zmage,ÂŤ je dejal novi Rudarjev trener Dominik BerĹĄnjak po novem porazu. ÄŒe bi ĹĄtel samo umetniĹĄki vtis,

Balinanje Z dvomeseÄ?no zamudo se je prejĹĄnji teden zaÄ?el prvi krog ĹĄtajerske lige upokojencev v balinanju.

Prva tekma jepotekala na igriĹĄÄ?u Premogovnika v Ä?etrtek dopoldan med ekipama KU Gorenje kot domaÄ?inom in gostom BĹ DU Premogovnikom. TeĹžko priÄ?akovan derbi kola je res ustrezal pomenu te besede. Tako dobre igre Ĺže dolgo nismo videli, vsaka pa se je odloÄ?ala v zadnji minuti kroga. Tokrat so imeli veÄ? sreÄ?e gostje, ki so v ĹĄtirih igrah

Petanka Tudi petankarji zaÄ?eli tekmovati Ljubljana - V soboto, 6. junija, so petankarji v Ljubljani na igri-

bi se mnogi strinjali z njim. Njegovi fantje so bili boljĹĄi tekmec, tudi nevarnejĹĄi. Imeli so celo veÄ? zrelejĹĄih priloĹžnosti, vendar nikakor niso mogli spraviti Ĺžoge za hrbet domaÄ?ega vratarja MatjaĹža Rozmana, ki je bil ob Mitji LotriÄ?u najzasluĹžnejĹĄi za domaÄ?o zmago z 2 : 0. Njihovi ljubitelji upajo, da bodo do jutri, ko bodo ob jezeru gostili ĹĄesti Bravo, le pozdravili svojo neuÄ?inkovitost in se morda veselili tudi prve zmage.

Rudarji so v prvem polÄ?asu dvakrat nevarno streljali proti okviru vrat gostov, gostje niti enkrat. Zlasti so bili nevarni po predloĹžkih Roberta PuĹĄaverja z desne strani.

V 3. minuti so se celo razveselili zadetka, a so bili veselih obrazov le nekaj sekund. Mićo Kuzmanović je s sredine poslal Ĺžogo pred kazenski prostor na desni strani, kjer jo je priÄ?akal PuĹĄaver in jo iz prve poslal proti Rozmanovi de-

sni vratnici. Pritekel je Dominik Radić in jo s petih metrov poslal v mreĹžo. Sodnik Asmir Sagrković z Vrhnike pa ni pokazal na sredino igriĹĄÄ?a. Pri sprejemanju Ĺžoge je PuĹĄaverja oviral gostujoÄ?i igralec. Od njega se je Ĺžoga odbila v roko velenjskega igralca in sodnik je dosodil prosti udarec za do-

kar tri dobili za eno toÄ?ko v zadnjem obratu. Na koncu je bil rezultat 8 : 2 za ekipo Premogovnika in razlika v toÄ?kah 41 : 37 v njihovo korist.

DomaÄ?inom ni preostalo drugega, kot da jim ĹĄportno Ä?estitajo, s svojo igro pa gotovo niso nikogar razoÄ?arali.

Na igriĹĄÄ?u DU Velenja je bila v Ä?etrtek zjutraj ĹĄe tekma med ekipama DU Velenje kot domaÄ?inom in gosti iz DU Vinska Gora.

Tudi tu je bilo celo sreÄ?anje zelo napeto, saj je bil rezultat ves Ä?as izenaÄ?en. Na koncu je odloÄ?ala igra v natanÄ?nem bliĹžanju oziro-

ma igra v kroge, v kateri so domaÄ?ini imeli veÄ? sreÄ?e. Rezultat je bil 6 : 4 za domaÄ?o ekipo. Razlika v toÄ?kah pa je bila 44 : 39 za goste. Verjetno sta bili tudi tukaj obe ekipi zadovoljni s prikazano igro, kar kaĹže, da bo prvenstvo ĹĄe zelo razburljivo.

Ekipa BK Polzela je bila tokrat prosta, ker je v prvi ligi samo 7 ekip.

SreÄ?anje med BK Ĺ˝alec in BK Celeia Celje je bilo preloĹženo na ta teden.

Druga liga bo zaÄ?ela tekmovanje 11. junija.

ĹĄÄ?ih BĹ D FuĹžine konÄ?no spet preizkusili svoje znanje in sreÄ?o. Prvenstva meĹĄanih dvojic se je tokrat udeleĹžilo 47 ekip, med njimi tudi dve ekipi DruĹĄtva petanke Velenje. Ekipi Sonja MalovĹĄek/ Damjan Lukman se je pokal le za las izmuznil iz rok,

Z Rudarjem sta pogodbo ĹĄe za leto dni podaljĹĄala dva dolgoletna Ä?lana vratar Matej Radan in vezist Leon ÄŒrnÄ?iÄ?. maÄ?e. Na zaÄ?etku 20. minute je AljaĹž Krefl odkril na desni strani nepokritega PuĹĄaverja, ki je takoj udaril po Ĺžogi. Zadela je v nogo Luka Kerina, nekoliko spremenila smer, Rozman jo je s konci prstov dvignil toliko, da je zadela preÄ?ko,

đ&#x;”˛

T. F.

saj sta zasedla ĹĄe vedno odliÄ?no, a manj Ĺželeno 4. mesto. V klubu so z uspehom zelo zadovoljni, saj ocenjujejo, da so dobro pripravljeni na nadaljevanje sezone, zato Ĺže nestrpno priÄ?akujejo naslednje tekme. đ&#x;”˛

D. L.

Advan KaduĹĄić pa jo je izbil nazaj v polje. Celjani v prvem delu z igro niso upraviÄ?evali visokega poloĹžaja na prvenstveni lestvici.

Niti enkrat niso nevarno zapretili vratarju Mateju Radmanu.

Razmerje strelov v okvir vrat je bilo 2 : 0 v korist rudarjev (na koncu 6 : 4 prav tako zanje). Povedli pa so iz prvega direktnega udarca v okvir velenjskih vrat.

Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa so izkoristili nezbranost nasprotnika. Ĺ˝e v 47. minuti jer Kerin po sijajni LotriÄ?evi podaji naÄ?el Radmanovo mreĹžo. Ĺ˝ogo je vanjo poslal med vratarjem in njegovo levo vratnico. Radan se je sicer moÄ?no udarjene Ĺžoge dotaknil, vendar ni imel takĹĄne sreÄ?e kot v prvem delu Rozman. V 55. minuti je z roba kazenskega prostora moÄ?no streljal Radić, vendar je Rozman spet dobro posredoval. Svojo odliÄ?nost je pokazal tudi ob neposrednem strelu Damjana Trifkovića iz kota. S petimi goli najboljĹĄi Rudarjev strelec Radić je bil blizu zadetka tudi v 73. minuti. Po podaji Elvedina DĹžinića

Kegljanje Po koroni z porazom Po skoraj treh mesecih odmora so tekmovanja nadaljevali tudi v vseh kegljaĹĄkih ligah. Tekmovanje je bilo prekinjeno le dva kroga pred zakljuÄ?kom sezone. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so ta premor izkoristili za ohranjanje kondicije, zadnje dneve pred nadaljevanjem pa so se pripravljali na kegljiĹĄÄ?u, kjer so izboljĹĄevali tehniko metanja luÄ?ajev. ÄŒeprav ostajajo na zadnjem mestu, so komaj Ä?akali nadaljevanje prvenstva. Na svoje zadnje gostovanje v tej tekmovalni sezoni so odpotovali na Ravne na KoroĹĄko. Tu so jih priÄ?akovali tekmo-

je v bliĹžini toÄ?ke enajstmetrovke moÄ?no zadel Ĺžogo, vendar je bil Rozman znova prevelika ovira in je Ĺžogo odbil v kot. Gostitelji so se gotovo zavedali, da minimalno

Robert PuĹĄaver

vodstvo ĹĄe ne zagotavlja zmage, zato so pritiskali, da bi dosegli ĹĄe drugi gol. LotriÄ? je s pomoÄ?jo enega od Rudarjevih branilcev najprej zadel preÄ?ko. V 84. minu-

valci domaÄ?ega FuĹžinarja, ki se borijo za 1. mesto. DomaÄ?ini so sreÄ?anje vzeli zelo resno, saj gostom niso dovolili, da prevzamejo iniciativo in s tem, da jih presenetijo z zmago. Kako pomembna je zmaga za domaÄ?ine, pove podatek, da so v prvi par postavili najmoÄ?nejĹĄe igralce, a tudi gostje so imeli svojo raÄ?unico. GostujoÄ?i strateg je prav tako nekoliko spremenil pare, a proti razpoloĹženim domaÄ?inom niso imeli veliko moĹžnosti za zmago. Ĺ˝e igra prvega para je pokazala, kdo je gospodar na stezah. ÄŒeprav sta si ekipi razdelili toÄ?ki, so domaÄ?ini imeli kar 66 kegljev prednosti. Igra drugega para pri gostih ni prinesla Ĺželenega napredka, obe toÄ?ki sta ostali domaÄ?inoma, ki so svojo razliko poveÄ?ali na kar 161 kegljev in s

ti pa je s strelom s slabih dvajsetih metrov svojim zagotovil tretjo zmago po vrsti.

Rudarjevemu trenerju BerĹĄnjaku je bilo razumljivo Ĺžal, da je sodnik razveljavil zadetek.

Menil je: ÂťTekma bi se v nasprotnem primeru morda drugaÄ?e razpletla. Igra v prvem polÄ?asu nam je dajala upanje za nadaljevanje. Med polÄ?asom smo se dogovorili, da moramo v nadaljevanju igrati tako, kot smo v prvem delu, ne prejeti gola, hkrati pa ga skuĹĄati doseÄ?i. Hitro prejeti gol je igralce vsekakor presekal. Nato smo se znova zbrali, si ustvarili nekaj delnih, pa tudi zrelih priloĹžnosti. Na Ĺžalost nismo zadeli. Na koncu lahko reÄ?em, da je Celje zmagalo zasluĹženo, kajti dali so dva zadetka.ÂŤ O jutriĹĄnjem gostovanju Brava (ob 20.00) pa: Âť PriÄ?akujem, da bodo fantje tudi proti LjubljanÄ?anom igrali tako motivirano in zavzeto kot v Celju. PoskuĹĄali bomo doseÄ?i nadvse Ĺželeno zmago.

Enkrat se mora tudi nam odpreti.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

tem zapeÄ?atili usodo Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. Nekoliko veÄ? razburljivosti je bilo v igri tretjega para. GostujoÄ?a tekmovalca sta bila boljĹĄa nasprotnika, a kljub temu so si tekmovalci razdelili toÄ?ke. Kljub visokemu porazu so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zadovoljni zapuĹĄÄ?ali KoroĹĄko, saj so videli, da lahko doseĹžejo veÄ? – to pa je prva letoĹĄnja zmaga. To priloĹžnost bodo imeli Ĺže v soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah v zadnjem krogu sezone 2019/20 pomerili z ekipo MiklavĹža. SreÄ?anje se bo priÄ?elo ob 17. uri.

2. liga – vzhod – 17. krog

FuĹžinar : Ĺ oĹĄtanj 6 : 2 (3306 : 3164 ) Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? – 531 (0), PetroviÄ? – 545 (1), Jug – 511 (0), Kompari – 483 (0), ArnuĹĄ – 531 (0), SeÄ?ki – 563 (1). đ&#x;”˛

G. F.

Orientacijski pohod ZSČ

Tradicionalno po obrobju Ĺ aleka V soboto, 30. maja, je KS Ĺ alek v sodelovanju s TuristiÄ?nim druĹĄtvom Ĺ alek izvedla tradicionalni pohod po poteh Ĺ aleka.

Organizatorji se potrudijo, da vsako leto svoje udeleĹžence popeljejo po novih poteh. Letos so tako obujali spomin na Ĺživljenje 'na Selah' (kot reÄ?ejo), ko so tam ĹĄe imeli ĹželezniĹĄko postajo, ko je ĹĄe bilo sliĹĄati zvoke mlinov, Ĺžag in kovaÄ?ije. Ko so tam imeli elektriko kot prvi v Ĺ aleĹĄki dolini ... Nato so preverili, Ä?e se v Velunji peÄ?i morda ĹĄe lahko sreÄ?a kakĹĄno vilo. Ob tednu gozdov so prisluhnili gozdnemu bontonu, opozorili na vsestranski pomen gozda za naĹĄe Ĺživljenje ter spoznali, kako so lastniki gozdov danes ĹĄe kako potrebni kot varuhi gozdov. Ob koncu so obudili spomin tudi na 25. maj, ki se je nekoÄ? praznoval kot dan mladosti. Na poti jih je spremljal Ivan Ĺ˝erdoner, ki je vsebini vodenja

dodal tudi osebni peÄ?at, saj ima ĹĄe zelo dobre spomine na nekdanje Selo, je lastnik in pravi varuh gozda. Kot enajsti otrok v druĹžini je imel prav posebnega botra - MarĹĄala Tita, od katerega je prejemal tudi pisanko.

ZakljuÄ?ek je sledil na Vetrni-

kovem vrhu, kjer so na GorĹĄekovi domaÄ?iji za vse pripravili pogostitev, prijetno druĹženje pa so sklenili s ĹĄportno-druĹžabnimi igrami, ki so poskrbele za smeh in veselje.

Marija BerloĹžnik Foto: Bojan Plohl

đ&#x;”˛

DomĹžale, 30. maja – ObmoÄ?no zdruĹženje slovenskih Ä?astnikov DomĹžale je izvedlo orientacijski pohod v obÄ?ini MengeĹĄ, na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju hriba Gobavica.

Prireditev so organizirali v poÄ?astitev 30-letnici ustanovitve manevrske strukture narodne zaĹĄÄ?ite in obÄ?inskega praznika obÄ?ine MengeĹĄ (29. 5.). Start pohoda je bil pred kulturnim domom v MengĹĄu. V neposredni bliĹžini je tudi spominsko obeleĹžje – tetraeder, pred katerim je potekala krajĹĄa slovesnost v poÄ?astitev obeh praznikov. Pohod je bil organiziran

v skladu z veljavnimi zaĹĄÄ?itnimi doloÄ?ili, ki so bili takrat predpisani v republiki Sloveniji v zvezi s korona virusom Covid-19.

Tekmovanje je potekalo na 6 kilometrov dolgi trasi, na kateri je bilo ĹĄest tekmovalnih disciplin: osnove prve pomoÄ?i in TPO, dvakrat streljanje z razliÄ?nim oroĹžjem, kartografija in orientacija na terenu in na dveh mestih met roÄ?ne bombe v cilj.

Orientacijskega pohoda se je udeleĹžila tudi ekipa OZSÄŒ Velenje in v moÄ?ni konkurenci osvojila odliÄ?no 3. mesto. V ekipi ZSÄŒ

regija Ljubljana sta tekmovala predsednik ZSÄŒ generalmajor Alojz Ĺ tajner in generalni sekretar ZSÄŒ brigadir Martin Jugovec, kar je dalo tekmovanju ĹĄe dodatno tehtnost.

ZakljuÄ?ek prireditve je bil pri mengeĹĄki koÄ?i, kjer so organizatorji zmagovalnim ekipam podelili pokale in medalje. Sledilo je druĹženje, pogovor o tekmovanju in obujanje spominov.

Rezultati tekmovanja: 1. LogistiÄ?na brigada SV, 2. OZSÄŒ Regija Ljubljana, 3. OZSÄŒ Velenje. đ&#x;”˛

OZSČ Velenje

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 17

Planinske koÄ?e vas priÄ?akujejo z dobrodoĹĄlico

S sprostitvijo protikorona ukrepov se sproĹĄÄ?ajo omejitve v planinski dejavnosti. 18. maja so tako tudi planinske koÄ?e odprle vrata za streĹžbo v notranjih prostorih, v katerih je moĹžno tudi prenoÄ?evati. Slovenske gore po oceni PZS letno obiĹĄÄ?e okoli 1,7 milijona obiskovalcev. Po podatkih StatistiÄ?nega urada RS je bilo leta 2019 vseh noÄ?itev v planinskih koÄ?ah sto dvajset tisoÄ?.

Na PZS so tudi veseli, da bo bone mogoÄ?e uporabiti tudi v planinskih koÄ?ah. ÂťNaĹĄe aktivnosti usmerjamo predvsem v promocijo doĹživetja gora in spodbujanje lastnikov planinskih koÄ?, da pripravijo turistiÄ?ne pakete, za katere bi lahko za noÄ?itve z zajtrkom plaÄ?evali tudi z boni,ÂŤ je razloĹžil generalni sekretar PZS Matej Planko, ki se hkrati zaveda, da bo celoten znesek bona glede na nizke cene prenoÄ?itev oz. noÄ?itev z zajtrkom v planinskih koÄ?ah v enem kosu skoraj nemogoÄ?e porabiti, niti v primeru bivanja cele druĹžine. V Ä?asu priprave zakona je zato PZS na vse poslanske skupine naslovila pobudo, ki bi omogoÄ?ila uporabo bonov v veÄ? loÄ?enih delih. Besedilo zakona, ki je bilo na koncu sprejeto, loÄ?ene uporabe bonov ne prepoveduje, tako da priÄ?akujejo, da bo vladna uredba predvidela tudi to moĹžnost.

z ozonom in peremo blazine, ki jih izdajamo na Ĺželjo strank. V Ä?asu epidemije smo se odloÄ?ili za razvoz in dostavo hrane na dom, in ker se je ta naÄ?in dostave obnesel, razvoz malic nadaljujemo. Na pomoÄ? drĹžave oziroma lokalne skupnosti v tem trenutku ne raÄ?unamo preveÄ?, ker se je Ĺže veÄ?krat izkazalo, da se je najbolje zanaĹĄati samo nase. Bi nam pa ĹĄe kako prav priĹĄla ureditev lokalne ceste do planinskega doma.ÂŤ

Poletna sezona je pred vrati, planinske koÄ?e odpirajo svoja vrata – Pri Planinski zvezi Slovenije priporoÄ?ajo, da se izogibate izletov in krajev z veliko ljudmi, da bo vaĹĄ stik z naravo varen in prijeten – RaÄ?unajo, da bodo Slovenci letoĹĄnji dopust vsaj delno preĹživeli v hribih, sploh zdaj, ko bodo turistiÄ?ni boni deljivi

Sonja Podbregar, Dom na UrĹĄlji gori

ÂťGlede na razmere smo kar dobro zaÄ?eli spomladanski gorski turizem. Se pa pri nas kar pozna, da ni turistov iz tujine, ki tudi prespijo, tako da upamo, da se bodo tudi v tej smeri stvari ĹĄe obrnile na bolje. Za goste se sedaj ĹĄe bolj trudimo, tudi z izbrano domaÄ?o hrano. Razvajamo jih z naĹĄim borovniÄ?evim in jabolÄ?nim zavitkom (ki je najboljĹĄi daleÄ? naokoli, kot pravijo naĹĄi gostje, v ponudbi so kvoÄ?evi nudli, ter seveda golaĹž, pasulj, riÄ?et ... Pripravljamo razne dogodke, prvi veÄ?ji bo Ĺže 20. junija, ko se obeta Jazoo koncert ob sonÄ?nem vzhodu, v zaÄ?etku julija pripravljamo ĹĄtiridnevno delavnico zdrave prehrane in joge. Tudi zadnja novica drĹžave je razveseljiva, da bomo lahko tudi v planinskih koÄ?ah prejemali bone, saj bo bon deljiv.ÂŤ

Slovenske gore ponujajo zanimiva doĹživetja in lepe razglede.

PriporoÄ?ila ob obisku planinskih koÄ?: RazkuĹžite si roke ob prihodu, po uporabi sanitarij in po prijemanju povrĹĄin, ki se jih obiskovalci mnoĹžiÄ?no dotikajo, ohranjajte zadostno medosebno razdaljo, uporabite zaĹĄÄ?itno masko za nos in usta ob vstopu v objekt in gibanju v objektu. Za mizo in v sobah maske niso potrebne, upoĹĄtevajte pa navodila, ki so v koÄ?ah nameĹĄÄ?ena, oz. navodila osebja koÄ?, ne uporabljajte otroĹĄkih igral, ob naÄ?rtovani noÄ?itvi v koÄ?i rezervirajte noÄ?itev vsaj tri dni pred prihodom in uporabite svojo spalno rjuho za veÄ?kratno uporabo.

Higienski ukrepi v koÄ?ah

Junij je tisti mesec, ko se zaradi pogostejĹĄih sonÄ?nih dni odpravimo tudi po lepih domaÄ?ih gorah in hribih in privlaÄ?nih planinskih poteh. VeÄ?ina koÄ? v sredogorju je odprtih celo leto, sicer veÄ?ji del njih zgolj ob koncih tedna. V visokogorju se sezona zaÄ?enja sredi junija. A zaradi epidemije koronavirusa letos veljajo doloÄ?eni ukrepi in priporoÄ?ila pri obisku koÄ?, razloĹži Planko: ÂťObiskovalcem planinskih koÄ? priporoÄ?amo, da si ob prihodu razkuĹžijo roke, skrbijo za ustrezno medsebojno razdaljo, priporoÄ?ljiva je tudi uporaba obrazne maske pri prihodu v planinsko koÄ?o in pri uporabi sanitarij. VeÄ? omejitev ĹĄe vedno velja za zaposlene v planinskih koÄ?ah in v njihovem poslovanju. Je pa z zadnjim sproĹĄÄ?anjem ukrepov dovoljeno, da lahko v sobah z veÄ? posteljami

17

REPORTAŽA

11. junija 2020

poleg gostov istega gospodinjstva skupaj prenoÄ?ijo tudi gostje, ki potujejo skupaj in so Ĺže sicer v tesnem stiku.ÂŤ O tem, kako se planinske koÄ?e sooÄ?ajo z ukrepi in korona virusom, kakĹĄno poletno sezono priÄ?akujejo in kolikĹĄen je upad gostov, smo povpraĹĄali najemnike bliĹžnjih koÄ?.

Darinka Jazbec, Andrejev dom na Slemenu

ÂťTrenutno lahko povem le to, da nas je korona virus udaril na polno. Vrata doma smo ponovno odprli 1. junija, ob torkih imamo zaprto, sicer pa med tednom odpiramo ob deseti uri, med vikendom pa ob osmi. Ĺ e vedno vsem pohodnikom nudimo enolonÄ?nice (riÄ?et, golaĹž, pasulj in razliÄ?ne

zavitke). Glede na trenutne razmere nimamo veÄ?jih priÄ?akovanj za poletno sezono. Planincev bo malo, spanje je omejeno na ĹĄtevilo oseb v sobah, tudi tujcev bo letos gotovo manj kot obiÄ?ajno.

Zdaj, ko bodo gostje lahko turistiÄ?ne bone uporabili tudi pri nas, raÄ?unamo tudi na dopustnike. Predvsem pa si Ĺželimo preĹživeti s Ä?im manj stroĹĄki. Vsekakor bomo vsakega gosta ĹĄe kako veseli in ga bomo priÄ?akali z dobro hrano in hladno pijaÄ?o. Trenutno smo glede obiska ĹĄe zelo negotovi, a se bomo po najboljĹĄih moÄ?eh potrudili, da preĹživimo, in upamo na najboljĹĄe.ÂŤ

Tomo Drolec, Dom na Smrekovcu

ÂťPri nas obisk sploh ni zamrl.

Dom smo imeli v Ä?asu korone seveda zaprt, vendar je bilo ljudi ki so si Ĺželeli rekreacije na sveĹžem zraku, veliko. Svoja vrata smo odprli konec aprila kot prevzemno toÄ?ko, v zaÄ?etku maja smo priÄ?eli streÄ?i zunaj. Torej takoj, ko smo imeli zeleno luÄ? od NIJZ in vlade, smo goste postregli. Odziv je bil zelo pozitiven, sploh, ker so se ljudje karantene Ĺže kar naveliÄ?ali. LetoĹĄnjo sezono smo priÄ?eli tudi s peko pic, nameravamo postaviti igrala, saj Ĺželimo postati ĹĄe bolj prijazni tudi za mlajĹĄe obiskovalce. Lahko povem, da so pice pravi hit, Ä?eprav ne sodijo najbolj v planinske koÄ?e, vendar starĹĄi laĹžje motivirajo svoje otroke, da gredo zraven na izlet, Ä?e jim obljubijo vĹĄeÄ?en obrok, zato se trudimo planinsko koÄ?o Ä?im bolj pribliĹžali druĹžinam. Za pospeĹĄevanje turizma v gorah bi morala sploh v teh Ä?asih nekaj storiti tudi drĹžava. Trenutno je najbolj aktualno vpraĹĄanje v zvezi z boni za turizem, Ä?e se bodo lahko uporabili v veÄ? delih, ker drugaÄ?e je teĹžko

porabiti noÄ?itev z zajtrkom v vrednosti dvesto evrov. Moram pohvaliti Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki nas aktivno vkljuÄ?uje v promocijo. Tako da nekaj pomoÄ?i drĹžave in lokalne skupnosti je, bi se pa verjetno dalo narediti ĹĄe veÄ?. Za oskrbnike koÄ? so trenutna priporoÄ?ila najteĹžja v delu prenoÄ?evanja oseb, se pa sedaj tudi to podroÄ?je ureja. ÄŒe ukrepe upoĹĄtevamo v kombinaciji z zdravo pametjo, se dajo realizirati.ÂŤ

đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Obiskovalcem slovenskih gora je na voljo mreĹža veÄ? kot dva tisoÄ? planinskih poti v skupni dolĹžini preko deset tisoÄ? kilometrov po vsej Sloveniji. Letos priÄ?akujemo, da se bodo Slovenci pogosteje odloÄ?ili za dopust ali vsaj del dopusta v naĹĄih gorah, Ĺže zaradi omejitev ali pomislekov pri potovanju v tujino. Poudariti je potrebno, da je deleĹž noÄ?itev tujcev v visokogorskih koÄ?ah v prejĹĄnjih letih presegel petdesetodstotni deleĹž in je potrebno zagotoviti preĹživetje koÄ? v teh oteĹženih razmerah.

Berta Urlep, Planinski dom Gora Oljka

ÂťPlaninski dom smo odpirali postopoma, kot so se sproĹĄÄ?ali ukrepi. Najprej smo izdajali hrano kupcem in obiskovalcem preko izdajnega okenca, kasneje stregli na zunanji terasi, zdaj pa Ĺže lahko streĹžemo tudi v notranjih prostorih doma, skorajda v Ä?isto obiÄ?ajnem obsegu, le z nekaj veÄ? distance in upoĹĄtevanjem predpisov in navodil Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. Vsakodnevno razkuĹžujemo prostore

Ĺ oĹĄtanjski taborniki izpeljali drugo krvodajalsko akcijo

â?ą

Vesna Zidarn: ÂťZa tabornike majhna gesta, ki pa lahko komu povsem spremeni Ĺživljenje.ÂŤ

Akcije sta se udeleĹžila sto dva krvodajalca. Skupaj so darovali veÄ? kot 45 litrov krvi.

ali pa kdo od naĹĄih bliĹžnjih potrebovali pomoÄ?. Zato, prai Zidarnova, je krvodajalstvo za tabornike majhna gesta, ki pa lahko komu povsem spremeni Ĺživljenje.

VsakiÄ? jih krvodajalska akcija napolni s pozitivno energijo in zavedanjem, da so naredili nekaj koristnega. To pa je tudi razlog, da bo drugi krvodajalski akciji sledila tretja, pa Ä?etrta, peta ‌

Milena KrstiÄ? - Planinc Foto: Denis PruÄ?ko

Ĺ oĹĄtanj, 4. junija – V okviru slovenskega dneva krvodajalstva so v Ä?etrtek taborniki druĹĄtva Rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj v prostorih nekdanjega vrtca LuÄ?ka v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana in RdeÄ?im kriĹžem Slovenije organizirali drugo taborniĹĄko krvodajalsko akcijo.

Izpeljali so jo, Ä?eprav dolgo niso vedeli, Ä?e jo bodo sploh lahko. ÂťKo smo zanjo dobili zeleno luÄ?, pa je ĹĄlo vse hitro. V slabih dveh tednih smo s promocijo med naĹĄimi Ä?lani in ĹĄirĹĄe zanjo navduĹĄili lepo ĹĄtevilo krvodajalcev.

Pomagali so nam v ObmoÄ?nem zdru-

đ&#x;”˛

Taborniki niso samo vabili, tudi sami so darovali kri.

Ĺženju RK Velenje, v katerem so krvodajalcem s ĹĄaleĹĄkega obmoÄ?ja poslali tudi SMS sporoÄ?ila s kontaktnimi podatki in povabilom na akcijo. Zaradi ukrepov, povezanih s korona virusom, se je bilo namreÄ? za darovanje krvi treba prijaviti na Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana,ÂŤ je povedala Vesna Zidarn,

Ä?lanica tega taborniĹĄkega rodu in vodja krvodajalske akcije.

Vabilu sta se odzvala sto dva krvodajalca, skupaj pa so darovali veÄ? kot 45 litrov krvi, kar je glede na razmere, ko je organizacija takĹĄne akcije zelo oteĹžena, lep uspeh.

To je bila Ĺže druga krvodajalska akci-

ja v organizaciji ĹĄoĹĄtanjskih tabornikov.

Lani smo v okviru praznovanja 60-letnice organizirali akcijo 60 litrov za 60 let. UdeleĹžilo se jo je 127 krvodajalcev.

Taborniki so prostovoljna organizacija, ki Ĺželijo prispevati k boljĹĄi druĹžbi, poudarjajo medsebojno pomoÄ? in vedo, da se lahko zgodi, da bomo Ĺže jutri sami

Pred 75 leti so 4. junija v Sloveniji konzervirali prvih 19 steklenic krvi, odvzetih krvodajalcem. V desetletjih se je krvodajalstvo razvilo v najbolj mnoĹžiÄ?no solidarnostno dejavnost pri nas.

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

11. junija 2020

Redarji v Ä?asu korone OzaveĹĄÄ?ali, obveĹĄÄ?ali, opozarjali in nadzirali so spoĹĄtovanje ukrepov in obÄ?inskih odlokov Milena KstiÄ? - Planinc

Velenje, 3. junija – V Skupno obÄ?insko uprava SAĹ A regije (SOU SAĹ A) je vkljuÄ?enih deset obÄ?in Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline. V njej za obÄ?ine ustanoviteljice izvajajo naloge s sedmih delovnih podroÄ?ij, najbolj ÂťblizuÂŤ obÄ?ankam in obÄ?anom in najbolj vidne pa so tiste s podroÄ?ja medobÄ?inskega redarstva. Njihovo delo namreÄ? ni v pisarni, ampak na terenu.

ObiÄ?ajno nadzirajo upoĹĄtevanje obÄ?inskih odlokov. V Ä?asu epidemije korona virusa pa so bile njihove naloge veliko ĹĄirĹĄe in opravljali so jih ves Ä?as, vse dni.

Med drugim so skladno s sprejetim Odlokom o zaÄ?asni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, povrĹĄinah in mestih v Republiki Sloveniji nadzirali, kako se ljudje odloka drĹžimo. ÂťLjudi so osveĹĄÄ?ali, obveĹĄÄ?ali, jih opozarjali o zadrĹževanju

Na delu je bila tudi inĹĄpekcija MedobÄ?inska inĹĄpekcija je v Ä?asu epidemije obravnavala prijave po svoji pristojnosti ter opravljala redne kontrole v ravnanju s komunalnimi odpadki.

na javnih povrĹĄinah in uporabi ĹĄportnih in otroĹĄkih igriĹĄÄ?, ki niso ograjena,ÂŤ pravi vodja SOU SAĹ A regije Sonja GlaĹžer. Tudi lastnike psov so iskali in obÄ?ankam ter obÄ?anom odgovorili na ĹĄtevilna vpraĹĄanja. Veliko jih je bilo povezanih s prehajanjem v druge obÄ?ine.

V Ä?asu korone je bila razglaĹĄena tudi velika poĹžarna ogroĹže-

varstvo pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami.

MedobÄ?insko redarstvo je ves Ä?as epidemije skrbelo za zaporo in urejanje prometa pri Zdravstvenem domu Velenje, kamor so ljudje prihajali oziroma se pripeljali na odvzem brisov. ÂťObÄ?inski redarji so pri tem predstavljali nekakĹĄno info toÄ?ko. Ljudje so se nanje obraÄ?ali z raznoraznimi

Mozirje, 3. junija – V sredo popoldan se je na obmoÄ?ju Ljubnega ob Savinji zgodila tragiÄ?na prometna nesreÄ?a, v kateri sta umrla 45-letni voznik osebnega avtomobila in 23-letna sopotnica, oÄ?e in hÄ?i. Prometno nesreÄ?o je povzroÄ?il voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Gornjega Grada proti Ljubnemu ob Savinji. V kriĹžiĹĄÄ?u, kjer je zavijal na prednostno cesto v smeri Ljubnega, je trÄ?il v voznika tovornega vozila, ki je iz smeri Ljubnega ob Savinji pripeljal po prednostni cesti. Osebno vozilo se je v trÄ?enju zagozdilo pod tovorno vozilo. Voznik osebnega avtomobila in sopotnica sta umrla na kraju nesreÄ?e.

Pri reĹĄevanju ponesreÄ?enih izpod tovornega vozila je poleg voznika tovornega vozila pomagalo deset gasilcev Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Nazarje.

Vandalizem ne pojenja Velenje, 3. junija – PrejĹĄnji teden so policisti obravnavali dva primera vandalizma. V sredo je neznanec stene Ĺ aleĹĄkega gradu porisal z neprimerno vsebino, s Ä?imer je oĹĄkodoval Mestno obÄ?ino Velenje. Za njim poizvedujejo. Ko ga izsledijo, bodo zoper njega spisali kazensko ovadbo.

V ponedeljek, 8. junija, zjutraj pa je neznani vandal porisal vozilo, ki je bilo parkirano pred stanovanjskim blokom na TomĹĄiÄ?evi v Velenju. Lastniku je povzroÄ?il kup sitnosti in 500 evrov gmotne ĹĄkode.

â?ą

Redarji so skrbeli tudi za zaporo in urejanje prometa pri Zdravstvenem domu, kamor so ljudje prihajali oziroma se pripeljali na odvzem brisov.

Usklajevanje aktivnosti pri vodji Skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije Sonji GlaĹžer

nost naravnega okolja, pri Ä?emer pa brez opozoril redarjev spet ni ĹĄlo. Ta so se nanaĹĄala predvsem na kurjenje zelenega odreza pri spomladanskem urejanju okolice hiĹĄ. V enem primeru, v katerem je ĹĄlo za veÄ?je kurjenje v naravnem okolju, pa so podali tudi prijavo na inĹĄpektorat za

vpraĹĄanji, tudi pripombami. Tak reĹžim je precej olajĹĄal delo zaposlenim v Zdravstvenem domu, saj je omogoÄ?al, da je delovni proces tekel kar se da tekoÄ?e,ÂŤ pravi GlaĹžerjeva. To nalogo po dogovoru z Zdravstvenim domom Velenje do preklica opravljajo ĹĄe sedaj.

POLICIJSKA kronika V tragiÄ?ni nesreÄ?i umrla oÄ?e in hÄ?i

Do prihoda varnostne sluĹžbe so nudili tudi pomoÄ? v obliki 24-urnega zunanjega varovanja hotela Paka, kamor so bili v karanteno nameĹĄÄ?eni slovenski drĹžavljani po vrnitvi iz Ĺ panije. ÂťRada bi poudarila zelo dobro sodelovanje s Policijsko postajo Velenje, ki je tĂĄko tudi sicer. V Ä?asu epidemije smo izvedli nekaj skupnih patrulj, se medsebojno

Z vozila padel les Velenje, 3. junija – Policisti iĹĄÄ?ejo voznika tovornega vozila, s katerega je del lesa padel na osebni avtomobil. NesreÄ?a se je pripetila v sredo popoldan na relaciji Velenje–Arja vas. Voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Velenja, voznik tovornjaka pa mu je pripeljal naproti.

Zagorelo v stanovanjski hiĹĄi Velenje, 3. junija – V Velenju so v sredo obravnavali poĹžar v stanovanjski hiĹĄi. Zagorelo je v sobi v prvem nadstropju, od koder se je ogenj razĹĄiril v mansardni del hiĹĄe in na ostreĹĄje. Pri gaĹĄenju poĹžara se je laĹžje poĹĄkodoval lastnik hiĹĄe. Tuja krivda za nastanek poĹžara je izkljuÄ?ena. PoĹžar je gasilo 30 gasilcev domaÄ?ega in okoliĹĄkih gasilskih druĹĄtev.

Med voĹžnjo se je snela veriga Mozirje, 4. junija – V Lokah pri Mozirju se je v Ä?etrtek okoli pol desetih dopoldne huje poĹĄkodoval 17-letni kolesar. Kolesarju se je med voĹžnjo snela veriga, zaradi Ä?esar je zapeljal v desno, trÄ?il v ploÄ?nik in padel.

Razdalja je bila prekratka Velenje, 6. junija – V soboto popoldan je priĹĄlo do prometne nesreÄ?e v bliĹžini ĹželezniĹĄkega prehoda v Velenju. NesreÄ?a se je zgodila zaradi prekratke varnostne razdalje. Ko je oĹĄkodovanec

po trÄ?enju izstopil iz vozila, je izgubil zavest. V nesreÄ?i je utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Mislil je, da bo ubeŞal peť, pa se ni izťlo Šoťtanj, 7. junija – V nedeljo nekaj po 23. uri so v Šoťtanju policisti ustavljali voznika osebnega avtomobila. Na njihove znake pa ni ustavil, ampak peljal naprej.

Vozilo je parkiral v centru mesta, potem pa poskuĹĄal pobegniti peĹĄ. Vozniku, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, so neregistrirano vozilo, na katerem je imel nameĹĄÄ?ene ukradene registrske tablice, zasegli. Prav tako so mu zasegli elektriÄ?ni skiro, ki ga je imel v vozilu. Ker zanj ni znal pojasniti izvora, obstaja sum, da je bil skiro ukraden.

Vlom v cerkev Velenje, 7. junija – V Ĺ kalah na obmoÄ?ju Velenja je neznanec v nedeljo vlomil v cerkev in mrliĹĄko veĹžico. Ukradel ni niÄ?esar, ĹĄkodo pa je povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem vrat.

obveĹĄÄ?ali o dogajanju. Ves Ä?as smo bili tudi v stikih z zdravstvenim inĹĄpektoratom.ÂŤ Bdeli pa so tudi nad mirujoÄ?im prometom. KrĹĄitelje so najveÄ?krat opozarjali, prisiljeni pa so bili izreÄ?i tudi nekaj glob. ÂťTo v primeru, ko je kdo z avtomobilom zaprl intervencijsko pot ali neupraviÄ?eno parkiral ne mestih za invalide. Nismo pa v tem Ä?asu kontrolirali modrih con,ÂŤ je ĹĄe povedala GlaĹžerjeva. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zasegli so mu avto Velenje, 5. junija – V petek so policisti pri redni kontroli cestnega prometa v Velenju ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, na njem pa je imel nameĹĄÄ?ene tablice, ki niso pripadale vozilu. Avto so mu zasegli, ustrezni postopki ga ĹĄe Ä?akajo.

Popraskal ga je s svinÄ?nikom Velenje, 5. junija – V petek popoldan se je na enoti oglasil oÄ?e in povedal, da je sina soĹĄolec med poukom po vratu popraskal s svinÄ?nikom. Sled poĹĄkodbe je bila vidna.

Policisti bodo o tem obvestili toĹžilstvo.

GroŞnje po telefonu Velenje, 5. junija – Policisti od petka, ko so dobili prijavo, obravnavajo kaznivo dejanje groŞenj po mobilnem telefonu. Osumljeni sta dve osebi.

VoĹžnja po Kardeljevem trgu je prepovedana Velenje, 6. junija – V sredo zveÄ?er sta se pri policistih zglasila oÄ?e in sin. Sin se je s kolesom z motorjem vozil po Kardeljevem trgu v Velenju, voĹžnjo pa je prekinil neznanec in fanta porinil z vozila. Neznanca bodo policisti skuĹĄali najti. So pa mlajĹĄemu obÄ?anu pojasnili tudi, da je voĹžnja po ploĹĄÄ?adi Kardeljevega trga prepovedana.

V cestnem prometu policisti veÄ?jo pozornost posveÄ?ajo varnosti voznikov enoslednih vozil in kolesarjev.

Voznikom enoslednih vozil svetujejo izjemno previdnost in prilagoditev hitrosti voĹžnje razmeram na cesti.

Opozarjajo pa jih tudi na uporabo ustreznih zaĹĄÄ?itnih Ä?elad. Otroci na kolesih morajo obvezno nositi Ä?elade do dopolnjenega 18. leta starosti.

Leto 2020 bo v zgodovinskih zapisih zaznamovano s pojavom in posledicami pandemije korona virusa Covid-19. Z zadnjim majskim dnem se je pri nas uradno konÄ?alo obdobje epidemije in vseh ukrepov za omejitev ĹĄirjenja okuĹžbe, s Ä?imer smo prvi v Evropi zaprli prvo poglavje te zgodbe. Toda posledice se bodo ĹĄe dolgo kazale in se bomo morali z njimi sooÄ?ati in spoprijeti. Eno od podroÄ?ij, ki bo do konca leta, morda pa ĹĄe kakĹĄno leto zraven, moÄ?no okrnjeno in prizadeto, je nedvomno avtomobilski trg in prodaja novih vozil. Tovarne avtomobilov, tovarne za sestavne dele, avtosaloni, drĹžavni in svetovni avtomobilski sejmi, avtomobilistiÄ?na tekmovanja ‌ so bili Ä?ez noÄ? ustavljeni in ĹĄele v zadnjih tednih se vsi poÄ?asi vraÄ?ajo v stare tirnice poslovanja in prodaje. A ne bo ĹĄlo brez teĹžav.

Po doloÄ?enih podatkih je zaradi ustavitve proizvodnje ogroĹženih veÄ? kot milijon delovnih mest od 13,8 milijona zaposlenih v avtomobilskem sektorju. Pristojne institucije Evropske unije ocenjujejo, da bodo izgube zaradi pandemije dosegle skoraj 60 milijard evrov. Temu pritrjujejo ĹĄe nekateri kazalci in podatki, in sicer: 76 % dobaviteljev avtomobilske industrije ocenjuje, da bodo nujno potrebovali podporo vlad za izboljĹĄanje in vzdrĹževanje likvidnosti; 90 % podjetij zaznava najmanj 20 % upada prodaje v tem obdobju; 56 % podjetij napoveduje negativne poslovne rezultate; kar 75 % podjetij pa ocenjuje, da bodo za vrnitev v ÂťnormalneÂŤ okvirje poslovanja potrebovali vsaj 12 ali veÄ? mesecev.

Lani je bilo v Sloveniji prodanih 84.354 vozil, od tega 11.161 lahkih gospodarskih vozil in 73.193 osebnih avtomobilov. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije korona virusa se je tudi pri nas ustavil avtomobilski trg, tako da bodo proizvajalci in prodajalci teĹžko dosegli rezultate zadnjih treh let, vsaj na podroÄ?ju osebnih avtomobilov. V zadnjih treh letih je bilo namreÄ? vsako leto prodanih veÄ? kot 70.000 novih vozil, in sicer: 2019 – 73.193, 2018 – 72.835, 2017 – 70.892. Ali se bodo ĹĄtevilke spustile do 63.674 vozil iz leta 2016 ali bodo padle ĹĄe niĹžje, pa bomo videli in vedeli naslednje leto. Stanje na avtomobilskem trgu je za Slovenijo zelo pomembno. PrviÄ? zaradi ĹĄtevila podjetij in zaposlenih, drugiÄ? pa zaradi dejstva, da slovenska avtomobilska industrija ustvarja veÄ? kot 20 % slovenskega izvoza.

Poleg ekonomskega vidika in vseh posledic, ki so nastale pri slovenskih proizvajalcih, dobaviteljih, prodajalcih in vseh, ki delujejo na tem podroÄ?ju, se nakazuje ĹĄe posledica, ki bo vplivala na varnost v cestnem prometu. Po podatkih iz matiÄ?nega registra vozil je bil leta 2019 vsak osmi registrirani osebni avtomobil star manj kot tri leta, vsak drugi pa je bil star najmanj 12 let. Pri tovornjakih in avtobusih je stanje pribliĹžno enako. Med tovornjaki je bil manj kot tri leta star vsak Ä?etrti, pri avtobusih pa vsak peti. Vsak tretji registrirani tovornjak in vsak Ä?etrti registrirani avtobus je bil star najmanj 12 let. EpidemioloĹĄki krÄ? avtomobilskega trga bo negativno vplival tudi na starost slovenskega voznega parka. ÄŒe ob tem upoĹĄtevamo ĹĄe posledice, ki bodo negativno vplivale na redno poslovanje podjetij, ĹĄtevilo zaposlenih in stopnjo brezposelnih ter kupno moÄ? prebivalcev, se bo to odraĹžalo tudi pri vzdrĹževanju vozil in tehniÄ?ni brezhibnosti Ĺže tako starih vozil. Omejitev gibanja in umiritev prometa v Ä?asu ukrepov so pozitivno vplivali na varnost v prometu, a sproĹĄÄ?anje ukrepov prinaĹĄa ĹĄtevilne nesreÄ?e, predvsem zaradi velikih prekoraÄ?itev hitrosti in divjanja po cestah.

Poleg dogajanja na avtomobilskem trgu bo epidemija vplivala tudi na naĹĄe navade, naÄ?in preĹživljanja prostega Ä?asa, potovanja, turizem, skratka na naĹĄo mobilnost. ÄŒas bo ĹĄele pokazal razseĹžnosti na avtomobilskem trgu, varnosti v prometu in v naĹĄih Ĺživljenjih. Upajmo, da se Ä?im prej vrnemo v ustaljene tirnice naĹĄih Ĺživljenj, z avtomobilom ali brez. Predvsem pa bo pomembno, da ohranimo zdravje in varnost. To je najpomembneje v Ĺživljenju.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

V lokalu razbijali steklovino Velenje, 7. junija – V nedeljo zjutraj je v lokalu Space bar veÄ? mlajĹĄih gostov krĹĄilo javni red in mir. Razbijali so steklovino, zaradi Ä?esar jih je varnostnik pospremil iz lokala.

Pred prihodom policistov so se razbeĹžali.

V reĹži pozabil denar Pozorni na kolesarje in voznike enoslednih vozil

Starejťa vozila – slabťa varnost v prometu?

Velenje, 8. junija – V ponedeljek zjutraj je obÄ?an pri dvigu denarja na enem od bankomatov v Velenju v reĹži pozabil 100 evrov.

Neznanec je pozabljivost izkoristil in si denar protipravno prilastil. Za njim poizvedujejo.

Potreboval je ogledalo Velenje, 8. junija – V ponedeljek popoldan so iz Momaxa policistom sporoÄ?ili, da po trgovini hodi sumljiva neznana oseba, ki je, kot je bilo opaziti, odtujila nekaj premetov in jih spravila v nahrbtnik. Policisti so ugotovili njegovo identiteto, pa tudi, kaj je nameraval iz trgovine odnesti. V nahrbtniku je imel manjĹĄe ogledalo in led luÄ?ke.

Ĺ˝alec, 1. junija – Ĺ˝alski policisti so v ponedeljek popoldne na obmoÄ?ju obÄ?ine Tabor opazili dva moĹĄka, eden od njiju je bil oboroĹžen z dolgocevnim oroĹžjem. Ker ni kazalo, da bi ĹĄlo za lovca, so z moĹĄkima opravili postopek in ugotovili, da sta moĹĄka na travniku ob gozdu nastavila past in v veÄ?jo kovinsko kletko ujela okoli 2 meseca staro lisico ter jo nameravala ustreliti z moÄ?nejĹĄo zraÄ?no puĹĄko. Policisti so moĹĄkima oroĹžje, naboje in kovinsko kletko zasegli, lisiÄ?ko pa spustili nazaj na prostost. Oba bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega lova. đ&#x;”˛

Policisti reĹĄili lisiÄ?ko

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

11. junija 2020

ÄŒustvovanje po epidemiji daje smisel naĹĄemu Ĺživljenju

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ko si boste Ĺže oddahnili in skorajda zaÄ?eli slaviti, ker boste prepriÄ?ani, da vam bo naÄ?rt, kako konÄ?no priti do denarja, uspel, bo priĹĄel trenutek streznitve. Ĺ e veÄ?. Sploh ne boste veÄ? vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si Ĺželite kar nekaj sprememb, tako doma kot pri delu. In da bi vam denar pri tem zagotovo pomagal. Tokrat boste teĹžko Ä?akali na Ä?udeĹž, ker ga verjetno ne bo. Vsaj v bliĹžnji prihodnosti ne. VaĹĄe razmiĹĄljanje in dejanja so vse bolj sebiÄ?ni, kar ni vĹĄeÄ? vaĹĄim najbliĹžjim.

Zdravje? Razen utrujenosti, ki bo posledica slabega spanja, hujĹĄega ne bo.

V tem Ä?asu potrebujemo odnose, ki vzbujajo obÄ?utja varnosti in podpore – Kot druĹžba smo se na situacijo dobro odzvali, bili smo odgovorni in solidarni – Pomembno je ohranjati ravnovesje in zdrav Ĺživljenjski slog

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Jasmina Ĺ karja

PreĹživeli smo dvomeseÄ?no izolacijo, Ä?as, ki nas je ohromil, pristrigel peruti in naĹĄa Ĺživljenja postavil na glavo. ÂťOstanimo domaÂŤ je bil slogan, ki nas je dva meseca spremljal na vsakem koraku, ki smo ga v veliki veÄ?ini upoĹĄtevali in se ga drĹžali. Zaradi sebe in bliĹžnjih. Z rahljanjem ukrepov pa se tudi naĹĄa Ĺživljenja poÄ?asi vraÄ?ajo v ustaljene tirnice, ob tem pa se znova poraja cel kup vpraĹĄanj, dvomov, stisk, strahu in situacij, s katerimi se ĹĄe nikoli v Ĺživljenju nismo sooÄ?ali. Kaj zdaj, kako naprej? Smo na poti nove preizkuĹĄnje? Mag. Danica Veternik DraĹžnik, specialistka kliniÄ?ne psihologije in vodja Centra za duĹĄevno zdravje odraslih Velenje, pravi, da nas Ä?akajo ĹĄtevilni izzivi. ÂťDvomeseÄ?na izolacija je bil poseben Ä?as, za marsikoga tudi krizni Ä?as, ob katerem je prihajalo do pogostejĹĄega in intenzivnejĹĄega doĹživljanja raznih neugodnih Ä?ustev pri ljudeh. Po sooÄ?anju z nevarnostjo in v tako imenovanem obdobju predelovanja doĹživljamo veÄ? prijetnih Ä?ustev. NaÄ?in Ĺživljenja, ki je trenutno del nas, pomeni vraÄ?anje v stare rutine, ki pa imajo nove znaÄ?ilnosti. Sledenje ukrepom, ki se ohranjajo, zahteva od nas znova prilagajanje in s tem lahko reÄ?em, smo nekako tudi na novi preizkuĹĄnji. Ob tem pa

doĹživljanje strahu normalen Ä?ustven odziv oziroma prilagoditvena reakcija. Strah je neprijetno Ä?ustvo, ki ga doĹživimo v situaciji, v kateri je ogroĹženo naĹĄe Ĺživljenje ali zdravje. Je odgovor na nevarnost, ki nam da energijo za sooÄ?anje. Zato je dobro, da ga sprejmemo, da ga znamo prenaĹĄati in ob tem naÄ?rtujemo, Ĺživimo Ĺživljenje naprej. Lahko re-

Danica Veternik DraĹžnik: Poznamo razliÄ?ne metode za sproĹĄÄ?anje (dihalne vaje, Ä?ujeÄ?e osredotoÄ?anje na sedanjost, progresivna miĹĄiÄ?na relaksacija, meditacija, avtogeni trening ‌), tako da lahko vsak najde naÄ?in, ki mu je blizu in mu najbolj ustreza.

dariti, da so vsa Ä?ustva, tako prijetna kot neugodna, normalna in v dani situaciji neugodna Ä?ustva (strah, Ĺžalost) tudi pogostejĹĄa in intenzivnejĹĄa, saj je dejstvo, da so realne okoliĹĄÄ?ine v tem Ä?asu lahko za nekatere ljudi ĹĄe posebej zahtevne. Negotove so npr. zaposlitve in s tem ekonomski vidik Ĺživljenja. Bolj dovzetne za razvoj duĹĄevne motnje so ranljivejĹĄe skupine ljudi, ki imajo veÄ? teĹžav Ĺže v prilagajanju obiÄ?ajnim Ĺživljenjskim zahtevam. Kadar ljudje pri sebi opaĹžajo, da teĹžje vzpostavljajo nadzor nad svojim doĹživljanjem in teĹžko delujejo v skladu s svojimi vlogami, cilji in vrednotami, je pomembno, da si poiĹĄÄ?ejo (strokovno) pomoÄ?.ÂŤ Kako videti krizo kot novo priloĹžnost? ÂťLjudje smo se v kriznem Ä?asu sooÄ?ali s seboj in svojim Ĺživljenjem, vrednotami, odnosi ‌ Marsikdo je veÄ? Ä?asa namenjal premiĹĄljevanju o tem, kako je Ĺživel doslej in kakĹĄno Ĺživljenje si Ĺželi v prihodnje. Na novo so se opredeljevale meje v odnosih, na novo doloÄ?ale koliÄ?ine bliĹžine in distance. Pri ljudeh, ki imajo urejene baziÄ?ne potrebe, pri katerih je komunikacija dobro tekla tudi v teĹžjih Ĺživljenjskih situacijah, je bil to manjĹĄi zalogaj. V odnosih, v katerih pa so se Ĺže prej pojavljali baziÄ?ni konflikti in so bila nesoglasja velika, pa so sedanje

ÂťVraÄ?anje nazaj v obiÄ?ajen naÄ?in Ĺživljenja prinaĹĄa znova razliÄ?ne obveznosti, ob tem pa nevarnost, da zapademo v preveliko hitrost vsakodnevnega Ĺživljenja, da postanejo vsakodnevne obveznosti naprezanje za dosego ciljev. Stres je naraven telesni odziv na izzive, ki jih imamo vsak dan, ki nam v pravilni meri pomaga, da opravimo svoje dnevne obveznosti zbrano in uÄ?inkovito. TeĹžava se pojavi, Ä?e se dnevni stres kopiÄ?i in ga ne uspemo pravilno zmanjĹĄati, da postajamo napeti, razdraĹžljivi, brezvoljni, slabega poÄ?utja. Pomembno je torej, da v vsakdanjem Ĺživljenju ohranjamo ravnovesje, uravnavamo zahteve s svojimi moĹžnostmi, vzdrĹžujemo zdrav Ĺživljenjski slog, v katerega sodi tudi umirjanje, sproĹĄÄ?anje.ÂŤ S kakĹĄnimi informacijami napolniti otroĹĄki svet, svet mladostnikov in odraslih? ÂťV sedanjem Ä?asu navkljub vraÄ?anju v bolj obiÄ?ajne naÄ?ine Ĺživljenja ĹĄe vedno obremenjujoÄ?e vpliva veliko neodgovorjenih vpraĹĄanj in negotovost o bliĹžnji prihodnosti. Zato je pomembno, da smo med seboj povezani, si nudimo podporo in se veliko pogovarjamo. Pogovor o temah, povezanih z epidemijo, je gotovo potreben, temelji naj na preverjenih, strokovnih dejstvih. Dobro je, da tudi otroke spodbujamo,

OHRANJANJE DUĹ EVNEGA ZDRAVJA preventiva tudi v Ä?asu epidemije - glavne dejavnike so specializantke kliniÄ?ne psihologije strnile v infografiko FiziÄ?na aktivnost

Prijetne aktivnosti

Ohranjanje odnosov

Zdrava prehrana

Umirjeno dihanje

PomoÄ? drugim

Poskrbimo za vsakodnevno gibanje. Dovolj je Ĺže 30 minutni sprehod v naravi, delo na vrtu ali drugi rekreativni ĹĄporti.

Izberimo zdravo prehrano. Ko smo v stresu, se nam Ĺželja po sladki in mastni hrani poveÄ?a, kar pa le poslabĹĄa naĹĄe poÄ?utje.

Spanje

Poskrbimo za kakovosten spanec. DrĹžimo urnik spanja in poskrbimo, da spimo dovolj.

Prav tako poskrbimo, da v Ä?asu karantene ne spimo veÄ? kot obiÄ?ajno.

ÄŒas, ki ga imamo na voljo, namenimo nam prijetnim aktivnostim kot so branje, urejanje fotografij, posluĹĄanje glasbe ...

Pozornost na dihanje. ÄŒe Ä?utimo napetost, se ustavimo, pozornost preusmerimo na poÄ?asen vdih in izdih. Ponovimo, dokler napetost ne popusti.

Tehnike sproĹĄÄ?anja

PosluĹžujemo se tehnik sproĹĄÄ?anja kot so Ä?ujeÄ?nost, progresivno miĹĄiÄ?no sproĹĄÄ?anje ali meditacija.

Pred vami je teden, ki bo poln vpraĹĄanj o prihodnosti. Iskali boste odgovore, a do njih ne boste priĹĄli. Vezani se v teh dneh pogosto spraĹĄujete tudi to, kam vodi vaĹĄe ljubezensko Ĺživljenje. Med karanteno ste spoznali, da sta se s partnerjem moÄ?no odtujila, sedaj pa se to ĹĄe stopnjuje. Obema je Ĺžal, da sta se odtujila, a poti drug do drugega ne najdeta. Lahko se zgodi, da bo nekdo od vaju slej kot prej naletel na osebo, ki mu bo zmeĹĄala glavo. Poletje, ki poÄ?asi prihaja tudi koledarsko, je res pravi Ä?as za to. Nevezani boste uĹživali v samskem stanu. Ne boste veÄ? iskali ljubezni, prepustili se boste toku Ĺživljenja in uĹživali v tem stanu.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Teden bo bolj naporen, kot si Ĺželite in predstavljate. Na delovnem mestu ne bo niÄ? Ä?udnega, Ä?e bo vladala panika. Napovedujejo se namreÄ? spremembe, ki se vas osebno zaenkrat ne bodo dotaknile, lahko pa vplivajo na vaĹĄ dosedanji poloĹžaj. Zato boste zaskrbljeni, saj se zavedate, da vam ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo veÄ? tako lepo, kot vam je bilo pred epidemijo korona virusa. Zavedate se, da se lahko zgodi, da se bo vaĹĄe Ĺživljenje Ä?ez noÄ? spremenilo. Po naravi ste borec, kar vas bo v prihodnje ĹĄe reĹĄilo. TeĹžav ne prenaĹĄajte v domaÄ?e okolje, saj je to v teh dneh edini prostor, v katerem ste res sproĹĄÄ?eni. Partner bo razumel, da vsaj doma potrebujete odklop od teĹžkih misli.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Nikar se takoj ne vdajte v usodo. Sploh, ker nikoli niste verjeli vanjo, sedaj pa tudi ni pravi trenutek, da vse, kar se vam dogaja, pripiĹĄete prav njej. Kot kaĹže, boste na pragu poletja ujeli izjemno ugoden trenutek in izpeljali projekt, ki je zastal zaradi epidemije. Ĺ lo bo gladko in hitro, saj so vse ovire odpravljene. Pri tem boste tudi svojo denarnico olajĹĄali manj, kot ste raÄ?unali, nagrada pa vam bo priĹĄla zelo prav, saj boste kljub negotovim razmeram zaÄ?eli naÄ?rtovati poletne poÄ?itnice. Najbolj sreÄ?ni boste tisti, ki vam v teh dneh ne bo treba v sluĹžbo. Lenarjenje bo zakon, Ĺžal pa ne bo dan vsem. Ljubezen? Dovolj je bo, da boste mirni.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ugotavljali boste, da se po dolgem Ä?asu dobro poÄ?utite v svoji koĹži. To, da je zdravje vredno najveÄ?, pa tako Ĺže veste. IzkuĹĄnja je bila pouÄ?na, zato nikar ne zavijte na stara pota. Dovolili si boste sanjariti, kar sicer ni vaĹĄa lastnost. Ali se bo kaj od Ĺželjenega potem tudi res zgodilo, pa Ĺžal ni odvisno lsamo od vas.

Zagotovo pa si boste letoĹĄnje poletje zapomnili kot letni Ä?as, ki vam je ponovno pognal kri po Ĺžilah in v vas vzbudil neĹžne Ĺželje po ljubezni. Vsem ne bo dana. Tisti, ki jo imate, pa boste v njej uĹživali v polni meri. Zdravje? Pazite, da boste popili dovolj vode, saj boste telo tudi tako oÄ?istili strupov.

PoÄ?utje bo takoj ĹĄe boljĹĄe.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Pripravljeni ste poĹžreti marsikaj, ko pa vas kdo osebno uĹžali in o vas ĹĄiri neresnice, vrag odnese ĹĄalo. Tokrat bo zato poskrbel znanec, ki ste ga imeli za prijatelja.

Izkazalo se bo, da vam bo takoj, ko bo ugotovil, da od vas ne bo imel koristi, zabodel noĹž v hrbet. Zaradi njega boste imeli kar nekaj teĹžav doma in tudi v sluĹžbi. Mnogi mu bodo Ĺžal verjeli, slabega imena pa ni lahko oprati. V naslednjih dneh bo pogosto bolje, Ä?e boste jezo zadrĹžali v sebi, predvsem, ko vas bo imelo, da glasno poveste, kaj si mislite. Zadeve reĹĄujte le na ĹĄtiri oÄ?i, brez priÄ?. Tako se boste izognili dodatnim Ä?enÄ?am, ki bi stvari ĹĄe poslabĹĄale.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Nekaj prijetnih poletnih dni je pred vami. V njih boste uĹžival,i kot Ĺže dolgo ne.

Vsak dan bo zaloga vaĹĄe Ĺživljenjske energije veÄ?ja, kar se vam bo poznalo Ĺže na daleÄ?. Ko boste delali, boste predani delu, ko si boste vzeli Ä?as za lenarjenje, pa se boste resniÄ?no odklopili. PoÄ?utili se boste dobro, Ä?eprav vas bo v zaÄ?etku prihodnjega tedna Ĺže malce glodala slaba vest, ker se vam bo zdelo, da ste premalo uÄ?inkoviti.

Zato boste v torek spremenili tempo Ĺživljenja, vsak dan boste naredili veÄ? kot prejĹĄnji. Pazite, da ne bodo vaĹĄi najbliĹžji tega napaÄ?no razumeli, saj naenkrat ne boste imeli Ä?asa zanje. Zato se partnerju popolnoma posvetite vsaj ob veÄ?erih.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Nekaj napornih dni je za vami, saj do danes niste vedeli, ali boste morali spet na polno zavihati rokave ali pa boste lahko ĹĄe naprej Ĺživeli bolj mirno. UresniÄ?ilo se je slednje, priznali pa si boste, da vam je tako bolj prav. Naslednje dni boste preĹživeli v svojem tempu, brez gledanja na uro in hitenja. Tisti, ki ste v zvezi, boste s tem razjezili partnerja, saj bo dobil obÄ?utek, da je vse breme padlo nanj. Vse, kar bo delal v prihodnjih dneh, bo naredil slabe volje. Poskusite vse skupaj obrniti na ĹĄalo, pa vama morda le uspe brez prepiranja. Razbremenite ga, kjer ga lahko. Denarja, ki ga Ĺželjno Ä?akate, pa ĹĄe ne bo.

Poskrbimo za dobre odnose z druĹžinskimi Ä?lani in ohranjanje prijateljskih stikov preko telekomunikacij.

Pomagajmo. S pomoÄ?jo drugim hkrati krepimo obÄ?utke lastne vrednosti, kompetetnosti in se doĹživljamo kot bolj moÄ?ne.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Osebne zadeve v teh dneh razlagajte le osebam, ki jim popolnoma zaupate. Vse ostale imejte na pravi varnostni razdalji. Marsikaj bi se namreÄ? lahko obrnilo proti vam, Ä?e bi ljudje vedeli, kje ste trenutno najbolj ranljivi. To ne bo edina teĹžava. ÄŒeprav neradi odprete denarnico, jo boste morali. Ne bo lahko, saj se boste zavedali, da od tega ne boste imeli niÄ?, saj boste reĹĄevali nekoga od svojcev, ki bo potreboval finanÄ?no pomoÄ?. Ne boste imeli srca, da mu obrnete hrbet. Pomagali boste gasiti poĹžar nekomu, zato boste v zakup vzeli tudi moĹžnost, da denarja nikoli veÄ? ne boste dobili nazaj. Zdravje? TeĹžave, ki se vleÄ?ejo Ĺže nekaj tednov, ne bodo povsem izzvenele, a boste vsaj vedeli, zakaj jih imate.

Pozor!

Bodimo pozorni na duĹĄevne stiske kot so razdraĹžljivost, nespeÄ?nost, poviĹĄan srÄ?ni utrip, potenje rok, plitko dihanje. ÄŒe so znaki izraziti, potrebujemo pomoÄ? strokovnjaka.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Ĺželim poudariti, da ne pozabimo, ljudje smo socialna bitja in zato so odnosi za nas velikega pomena. Potrebujemo odnose, ki vzbujajo obÄ?utja varnosti in podpore in so kot taki pomemben varovalni dejavnik za dobro psihofiziÄ?no zdravje. Koliko Ä?ustvene bliĹžine, pa tudi distance v odnosih potrebujemo, se seveda od posameznika do posameznika razlikuje in je povezano z naĹĄo osebnostno strukturo.ÂŤ Kaj kaĹže praksa, kaj nas je nauÄ?ila, Ä?esa nas je strah, kako se sooÄ?iti s strahovi (izgubo sluĹžbe, boleznijo itd.)? ÂťSooÄ?eni smo bili z nepriÄ?akovano veliko spremembo, z neznano situacijo (nov virus), nevarnostjo, zato je bilo (in je ĹĄe)

Ä?emo, da smo se kot druĹžba na situacijo dobro odzvali, bili smo odgovorni in solidarni. Prav to predstavlja konstruktiven naÄ?in spoprijemanja, saj s tem nismo le pomagali drug drugemu, ampak pri sebi krepili obÄ?utek nadzora, kontrole in moÄ?i, kar je dobra popotnica za naprej. Pomembno je, da znamo pri sebi poiskati in zaupati v svoje vire moÄ?i oziroma po potrebi razviti ĹĄe kakĹĄne uÄ?inkovite metode spopadanja s teĹžavami.ÂŤ Ali nas lahko spremljajo maloduĹĄje, Ä?rne misli, Ĺžalost? ÂťOb tem vpraĹĄanju se mi zdi pomembno, da loÄ?imo med tem, kaj so normalne Ä?ustvene reakcije v krizni situaciji in kaj so duĹĄevne motnje. Pri tem velja pou-

razmere teĹžave le ĹĄe poglobile.

Zbornica kliniÄ?nih psihologov Slovenije je ob pojavu epidemije zapisala vrsto priporoÄ?il za sooÄ?anje z nastalim poloĹžajem z namenom, da se ohranjan duĹĄevno zdravje. In marsikdo si je v tem Ä?asu v vsakodnevno Ĺživljenje vpeljal razliÄ?ne koristne rutine, kot so redna vadba, tehnike sproĹĄÄ?anja, veÄ? Ä?asa preĹživetega z druĹžino ob raznih aktivnostih ‌ Zelo smiselno je, da ohranimo, kar smo se morebiti nauÄ?ili, in da koristna vedenja (po)stanejo del vsakdanje rutine.ÂŤ Zdaj je Ä?as za vzpostavljanje ravnovesja. Kako poskrbeti za svoje telo, kako se umiriti, pripraviti na novo rutino brez stresa in prevelikega napora?

da govorijo o svojih mislih, obÄ?utkih in izkuĹĄnjah, jih potrpeĹžljivo posluĹĄamo in med pogovorom ostajamo mirni in razumevajoÄ?i. Rada bi znova izpostavila: vsa Ä?ustva so normalna. VÄ?asih pa otrok ob doĹživljanju stiske tudi ni pripravljen na pogovor in potrebuje od starĹĄev le obÄ?utek Ä?ustvene bliĹžine, da se pomiri.

Pomembno je, da v srediĹĄÄ?u domaÄ?ih pogovorov niso ves Ä?as svarila in poudarjanje ogroĹženosti zaradi bolezni ter opozorila.

Tako bodo otroci laĹžje razvijali obÄ?utek varnosti, optimizem, ki je tako zelo pomemben. Dobro je, da znamo v Ĺživljenju ohranjati optimistiÄ?en pogled.ÂŤ đ&#x;”˛

Za vami je naporen teden. Kriv je bil splet okoliĹĄÄ?in, ki vam ni bil vĹĄeÄ?, a je Ä?isto Ĺživljenjski. Veseli bodite, da se je izteklo tako, kot se je. ÄŒeprav vse ĹĄe ni dobro, bi lahko bilo veliko slabĹĄe. Partner bo ĹĄe nekaj dni potreboval vaĹĄo pomoÄ?, ob tem pa vas bo moral v vaĹĄ odklop od vsakdanjika skorajda prisiliti. Ĺ˝eleli si boste, da bi lahko vsaj za nekaj dni odĹĄli od doma, pa verjetno ĹĄe ne bo ĹĄlo. Vseeno boste veliko na sveĹžem zraku, obudili boste tudi pozabljeno strast do potepanja po bliĹžnji okolici. Ĺ˝ivljenje se vam bo umirilo, vi pa ĹĄe ne. Ja, strah je velik gospod, vas pa je v teh dneh bolj strah za druge kot zase. To se bo poznalo tudi na poÄ?utju.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V teh dneh boste z odloÄ?itvami in dejanji presenetili ĹĄe sebe. OdloÄ?ni boste, kot Ĺže dolgo ne. Mnogi, ki ne bodo poznali celotne zgodbe in ozadja vaĹĄih odloÄ?itev, bodo menili, da ste sebiÄ?ni. Vi pa boste vedeli, da ste se odloÄ?ili prav, saj gre tokrat tudi za vaĹĄo prihodnost. Vseeno vam bo, kdo vam bo zameril. Tudi s slabo vestjo boste hitro opravili, saj vas bodo najbolj obsojali tisti, ki vam ĹĄe nikoli niso pomagali.

NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e boste ob nekom, ki vam bo na glas oÄ?ital, da ste sebiÄ?ni, izgubili potrpljenje.

Povedali mu boste, kaj si mislite o njem. In potem boste veliko laĹžje dihali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ÄŒustva in obÄ?utja vse prepogosto tiĹĄÄ?ite v sebi, kar vam zadnje Ä?ase najeda zdravje. Utrujenost bo posledica Ä?ustvene stiske, saj se boste bali, da boste kaj pomembnega spregledali. ÄŒe boste s tem nadaljevali, boste res, zato se vzemite v roke. ÄŒe potrebujete veÄ? poÄ?itka, si ga privoĹĄÄ?ite. Delo razdelite, saj nikjer ne piĹĄe, da morate vse postoriti sami. Dobro veste, da se je vÄ?asih bolje zanesti nase kot na druge in delati veÄ? kot sicer, a tokrat to ne bo modra odloÄ?itev. Danes boste dobili potrditev, da delate prav. To vas bo osreÄ?ilo. Pri hrani bodite bolj izbirÄ?ni kot doslej. Naj bo lahka, predvsem pa si vzemite Ä?as, ko jeste.

Naš čas, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. junija

06.20 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.10 11.00 11.20 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 15.35 15.45 15.55 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 01.10 01.35 02.05 03.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka Sporočilo v steklenici II., nor. dok. ser.

Poročila Naško, vizionar vizualnih raziskav, portret dr. Naška Križnarja TV-izložba Kuharija na kubik: Breza in fižol, kuharska odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 3,4/12 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (VII.), br. nad., 10/10 Nove skrivnosti molekule življenja, fr. dok. odd.

Svetovalka Hana, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd.

Fina gospa (IV.), ang. nan., 6/7 Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Čuječnost Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ekstravisor Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Brecht, kopr. nad., 2/2 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

11. junija 2020

Sobota,

12. junija

06.20 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.10 11.00 11.15 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 15.50 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.15 18.20 18.50 18.57 20.00 21.20 21.55 22.00 23.10 01.55 02.20 03.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser.

Poročila Forenziki železne dobe, dok. film TV-izložba Kuharija na kubik: Burger z zdravim pomfrijem, kuharska odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 5,6/12 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (VIII.), br. nad., 1/2 Kraljestvo - kako so glive ustvarile naš svet, kopr. dok. odd.

Mi 4je, nem. nad. za mlade, 1/6 Fina gospa (IV.), ang. nan., 7/7 Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional, kopr. dok. odd.

Infodrom Risanka Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Koncert ansambla Smeh 2017 Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Potovanje v Indijo, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

13. junija

06.10 07.00 07.10 07.15 07.20 07.45 08.00 08.20 08.40 08.55 09.20 10.10 10.25 10.50 11.20 11.45 11.55 13.00 13.25 13.40 14.10 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.30 22.15 22.40 00.45 01.10 02.00

04.00 06.00 10.40 11.15 12.55 13.20 14.25 16.05 18.00 19.00 20.00 20.55 21.55 22.30 23.25 23.30 00.20 01.10 01.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.50

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:50 18:55 19:20 19:25 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21.55 22:00 22:05 22:50 23:20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Družbeni fenomeni, izob. odd.

Grofičino popoldne, dok. film Koncert ansambla Smeh 2017 Zmage so doma: Nogomet svetovno prvenstvo 2014: Brazilija : Nemčija, polfinale Ogenj rit in kače, niso za igrače: dok. portret Milene Miklavčič Koncert doma: Koala Voice Potopljeni eldorado, fr. dok. odd.

Krvava svatba, fr. nad., 4/6 Avtomobilnost Koncert doma: Zmelkoow Moj klasični hit: Darko Đurić Gala večer slovenskih koreografij SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor Slovenska jazz scena: Trenutki z Jožetom Privškom - Big band RTV Slovenija in Nina Strnad Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Super krila, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni 3. sez., 56. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 42. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 43. del Ukradena preteklost, 1. sez., 12. del Reka ljubezni 3. sez., 57. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 103. del Vedno tvoja, 2. sez., 41. del Šverc komerc, 1. sez., 25. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 44. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 45. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 26. del Vedno tvoja, 2. sez., 42. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 17. del Umor, 2. sez., 9. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

Na obisku … pri dr. Tončku Kregarju Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Hiša mineralov Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, O internetnih pasteh Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Esad Babačič, Umiranje na položnice Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Avstralija, 2. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Esad Babačič, Umiranje na položnice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

04.00 06.00 10.20 10.50 12.35 13.15 13.40 14.20 16.30 18.30 19.00 20.00 20.55 22.40 23.30 00.30 01.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 00.40 02.15 02.50

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:35 10:40 11:05 11:35 12:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Orkester Mandolina Poletna noč, posnetek koncerta v spomin Majdi Sepe Zmage so doma: Nogomet - svetovno prvenstvo 2014: Nizozemska : Argentina, polf.

Alpe-Donava-Jadran Koncert doma: Klemen Klemen Nedolžen, brit. nad., 2/4 Svobodna ljubezen, am. film Koncert doma: Joker Out Dr. Mukwege, zdravnik, ki rešuje ženske, fr.-sen. dok. odd.

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Super krila, ris.

Zajčje uganke, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni 3. sez., 57. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 44. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 45. del Ukradena preteklost, 1. sez., 13. del Reka ljubezni 3. sez., 58. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 104. del Vedno tvoja, 2. sez., 42. del Šverc komerc, 1. sez., 26. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 46. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 47. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 27. del Vedno tvoja, 2. sez., 43. del 24UR zvečer Eurojackpot Tumbledown, ameriški film Priznanje, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kaj lahko naredimo iz gline?

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, Kako deluje filmska industrija?

Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Tone Škrjanec Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Galapaški otoki Regionalne novice, inf. prog.

POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Tone Škrjanec Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

Kultura, Odmevi Čudogozd: Pod zemljo Milan, risanka Lojzek, risanka Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd.

Ribič Pepe, mozaična odd.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, mozaična odd.

Male sive celice: OŠ Šmarje pri Jelšah in OŠ Ormož Infodrom Mi 4je, nem. nad., 2/6 Osvežilna fronta, odd. za mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba O živalih in ljudeh, izob. odd.

Kaj govoriš? = So vakeres?

Skrivnosti človeškega telesa, brit.am. dok. ser., 3/3 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 2/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Slovenski magazin Ozare Družinska kuhinja s Catherine Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Tutankamon, brit. dok. ser., 2/3 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Ubijanje svetega jelena, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

14. junija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.45 08.50 09.05 09.15 09.35 09.50 09.55 10.05 10.20 10.45 11.15 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.00 17.00 17.20 18.30 18.55 18.57 20.00 20.55 21.40 22.05 23.20 23.35 00.05

04.00 06.00 07.00 09.00

Milan, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Žanov svet, risanka Svetovalka Hana, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo (III.), belg. nan., 13/13 Prisluhnimo tišini: Socialni obrazi Slovenije TV-izložba Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Koncert ansambla Smeh 2017 TV-izložba Moj zmenek na slepo z življenjem, nemški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Košnikova gostilna Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ottilie von Faber-Castell: pogumna ženska, nem. nad., 4/4 Intervju Poročila, Šport, Vreme Tkanje pogledov: Jože Dolmark, dok. portret Za lahko noč: Operne arije: Basist Saša Čano Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

00.55

00.20 01.20

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Spomini: Zora Konjajev, 2. del, dok. odd.

Fina gospa (IV.), ang. nan., 3, 4/7 Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki Avtomobilnost Zmage so doma: Nogomet svetovno prvenstvo 2014: Brazilija : Nizozemska, tekma za 3. mesto Skrivnost barjanskega kolesa, dok. film Golica, zgodba o skladbi, dok. f.

Videotrak Kavarniška gospoda, am. film Zvezdana Murat & Jose - Izštekano v SiTi Teatru, koncert Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 08.40 08.55 09.05 09.15 09.25 09.50 10.45 11.35 12.30 13.30 15.15 16.55 18.50 18.55 20.00 22.25 00.05 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Robovlaki, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 53. del Jaz sem Luna, 3. sez., 54. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 7. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 8. del Priznanje, ameriški film Mati, zalezovalka, ameriški film Kit Kittredge, ameriški film 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas To sladko bitje, ameriški film Šola za neveste, ameriški film Zvoki noči

22.40 22.50 23.50 00.30 01.25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja: Potujoča muzika 2019, koncert združenih mladinskih zborov Slovenije Družinska kuhinja s Catherine Na lepše Fina gospa (IV.), ang. nan., 5-7/7 Duhec, mladinski film Mogočne ladje, potopis, 2/6 Žogarija Zmage so doma: Nogomet - svetovno prvenstvo 2014: Nemčija : Argentina, finale Dosje: Zločin, ki ne zastara Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Maribor : Aluminij, 27. kolo, prenos iz Maribora Žrebanje Lota Zvezdana Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Info kanal

8:30

Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo Miš Maš, Kako nastane med?

Jutranji pogovori 1 Dober večer, g. predsednik, Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ferida Durakovič - Književnost v hotelu Videostrani, obvestila Napovedujemo Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Podvratnik, Pikin festival Dotiki gora: Orionova pot Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2764. VTV magazin, reg. inf. odd.

Ansambel Spev, Po Slakovi poti, 1. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Magda Šalamon, Ogrnjena svetloba Popotniške razglednice: Galapaški otoki Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 08.40 08.55 09.05 09.10 09.20 09.45 10.35 11.30 12.25 13.25 15.15 17.10 18.50 18.55 20.00 22.25 00.00 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Robovlaki, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 55. del Jaz sem Luna, 3. sez., 56. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 9. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 10. del Šola za neveste, ameriški film Tumbledown, ameriški film To sladko bitje, ameriški film 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Življenje v hipu, ameriški film Mati, zalezovalka, ameriški film Zvoki noči

11.15 12.30 13.25 14.15 16.15 17.50 18.45 20.05 21.45 22.40

8:55 9:00 9:40 11:10 12:10 12:15 12:40 13:15 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:20 18.35 18:40 19:00 19:15 19:55 20:00 20:30 22:10 22:15 23:15 23:45

04.00 06.00 06.10 07.05 07.20 08.00 09.15 09.40 10.10 11.40 13.30 14.35 15.10 17.40 18.50 19.55

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:25 11:55 13:25 14:15 15:15 17:30 17:55 18:00 18:45 18:50 19:50 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Metulji 2763. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2764. VTV magazin, reg. inf. odd.

Lepote sveta: Avstralija, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posnetek oddaje Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Kaj naredimo iz gline Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Esad Babačič, Umiranje na položnice Na obisku … pri dr. Tončku Kregarju Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Tone Škrjanec Jutranji pogovori 2 Vrtnarski kotiček Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

15. junija

06.30 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.10 10.55 11.15 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 15.40 15.45 16.00 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30 23.40 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 10.45 11.15 13.15 13.50 14.20 14.50 15.50 16.45 17.40 18.45 18.55 20.00 20.55 22.00 23.20 00.25 01.00

06.00 07.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.50

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 12:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 23:30 23:55

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser., 24/13 Poročila Naprej h koreninam, dok. odd.

TV-izložba Kuharija na kubik, kuh. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 7, 8/12 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (VIII.), br. nad., 2/2 Čof v vodo!, isl.-brit. dok. odd.

Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, mozaična odd.

Fina gospa (V.), ang. nad., 1/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Novi sosedje, dok. ser.

Na kratko: Družba brez odpadkov Malčki, risanka Čebelice: Mali medo Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer Ansambel Vedun: Mongolija meditativni in urejajoči zvoki sveta Flavtistka Eva-Nina Kozmus: Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Simon Krečič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Obzorja duha Miro Cerar: »Če nisi pošten, te orodje kaznuje!«, dok. feljton Na lepše Ljudje in zemlja Zmage so doma: Ritmična gimnastika - SP 2019, mnogoboj, posnetek iz Bakuja Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 3. del Nočemo belega kruha, dok. film 50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Tavčar: Visoška kronika Koncert doma: Daniel Vezoja Mogočne ladje, potopis, 3/6 Dediščina Evrope, brit. nad., 1/3 Koncert doma: Lačni Franz Pedofilija v Cerkvi – cena molka, francoska dok. odd.

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni 3. sez., 58. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 46. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 47. del Ukradena preteklost, 1. sez., 14. del Reka ljubezni 3. sez., 59. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 105. del Vedno tvoja, 2. sez., 43. del Šverc komerc, 1. sez., 27. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 48. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 49. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 28. del Vedno tvoja, 2. sez., 44. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 18. del Umor, 2. sez., 10. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

2764. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Spoznajmo trobila Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Avstralija, 3. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Semolič, Elegija v času starega Rima Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Živeti, pogovor s p.

Karlom Gržanom Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Semolič, Elegija v času starega Rima Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

16. junija

06.20 06.25 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.10 11.05 11.20 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 15.35 15.40 15.50 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.55 02.20 03.15

Kultura Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser.

Poročila Doberdob: Ungaretti - Voranc, dok. film TV-izložba Kuharija na kubik: Ribji brodet, kuharska odd.

Vrtičkarji:, slov. nad., 9, 10/12 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 1/22 Potopljeni eldorado, fr. dok. odd.

Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, mozaična odd.

Fina gospa (V.), ang. nan., 2/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Meso in kri, brit. nad., 1/4 Korejska vojna, kopr. dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Zora Konjajev, 3. del, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

17. junija

06.20 07.00 09.05 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 10.00 10.10 11.00 11.15 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 15.25 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 10.30 11.00 12.40 13.25 14.10 14.45 15.50 17.05 18.05 19.00 20.00 20.50 22.50 23.30 23.55 00.30

06.00 07.00 07.00 07.05 07.15 07.35 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.50

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 12:55 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 20:30 20:50 21:40 21:45 22:55 23:25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Umetnost igre Muzika od Trsta do Trbiža, dok. f.

Avtomobilnost Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 1. del: Lima Zmage so doma: Ritmična gimnastika - SP 2019, skupinske vaje, posnetek iz Bakuja Zmage so doma: Gimnastika - SP 2019, ekipno, posnetek iz Stuttgarta Slovenec po izbiri, dok. film Koncert doma: 2B Afriški kralji, avstr. dok. ser., 1/3 To je naš dom, fr.-belg. film Koncert doma: Lumberjack Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni 3. sez., 59. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 48. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 49. del Ukradena preteklost, 1. sez., 15. del Reka ljubezni 3. sez., 60. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 106. del Vedno tvoja, 2. sez., 44. del Šverc komerc, 1. sez., 28. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 50. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 51. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 29. del Vedno tvoja, 2. sez., 45. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 19. del Umor, 2. sez., 11. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

Aktualno: Živeti, pogovor s p.

Karlom Gržanom Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kako so živeli včasih?

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Medved Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2765. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Anina pot Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posnetek pogovora Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Medved Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

04.00 06.00 10.50 11.30 13.25 13.55 14.35 16.00 16.50 17.55 18.55 19.55 22.40 22.50 23.50 01.00 01.35

06.00 07.00 07.00 07.05 07.15 07.35 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.50

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:30 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:20 23:50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Bacek Jon, risanka Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser.

Poročila Legendarni drenovci, dok. film TV-izložba Kuharija na kubik: Rižota z morskimi sadeži, kuharska odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 11, 12/12 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 2/22 Poroka po indijsko, avstralska dok. odd.

Male sive celice: OŠ Šmarje pri Jelšah in OŠ Ormož Fina gospa (V.), ang. nan., 3/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izob.-zgodovinska ser.

50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna, fran. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izob.-zgodovinska ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Družinska kuhinja s Catherine Koda Košnikova gostilna Zmage so doma: Kajak-kanu - SP 2019, posnetek iz Seu d'Urgella Zmage so doma: Gimnastika - SP 2019, mnogoboj, posnetek iz Stuttgarta Beograd - vinjete Slovencev, dok. film Koncert doma: Zlatko in Optimista Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Bravo, 28. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Moje mnenje Koncert doma: Tinkara Kovač z bandom Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni 3. sez., 60. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 50. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 51. del Ukradena preteklost, 1. sez., 16. del Reka ljubezni 3. sez., 61. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 107. del Vedno tvoja, 2. sez., 45. del Šverc komerc, 1. sez., 29. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 52. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 53. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 30. del Vedno tvoja, 2. sez., 46. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 20. del Umor, 2. sez., 12. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

2765. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Vsak pes je lahko reševalec Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Trije medvedi, gledališka predstava Vrtca Velenje Moj dežnik je lahko balon, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Dekleva, Vermeerjev smeh Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Robotska kirurgija v Splošni bolnišnici Celje Regionalne novice Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Dekleva, Vermeerjev smeh Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

11. junija 2020

Miljenko Jergović, Rodbina Od – Odrasli 821-311.2 – DruĹžbeni roman Vir: www.bukla.si Epski opis druĹžinske sage avtorjevega pradeda prehodi stoletje nemirov v srednji Evropi in na Balkanu. Ĺ˝elezniÄ?ar Karlo Stubler je donavski ŠvabÂŤ, v avstroogrskem imperiju rojeni Jugoslovan, njegova Ĺživljenjska zgodba in zgodbe njegovih otrok in vnukov pa so ogrodje Jergovićeve romaneskne zgradbe.

Ahmed Burić, Ti je smeťno, da mi je ime Donald?

Od – Odrasli 821-311.2 – DruĹžbeni roman Vir: www.bukla.si Glavni junak je Donald, rojeni SarajevÄ?an z dedom Nemcem, ki je tu ostal po drugi svetovni vojni in po katerem je vnuk dobil ime. Je zgovorni taksist, veteran vojne za Sarajevo, ki v soÄ?nem dialektu preskaku-

Joga v grajskem parku

Ekspedicija korona 2020

Velenje - ÄŒe si Ĺželite sprostitve v prijetnem okolju in druĹžbi, potem se lahko udeleĹžite lahkotne vadbe joge, ki jo v Ä?udovitem ambientu prenovljenega parka Velenjskega gradu vodi Nina ÄŒasl. Prijave niso potrebne, udeleĹženci pa morajo s seboj prinesti podlogo za vadbo. Program je primeren za vse, predznanje ni potrebno. Vadba bo organizirana 15., 22. in 29. junija ob 16. uri. V primeru slabega vremena vadba odpade. đ&#x;”˛

Nedeljsko druĹženje mladih muzealcev Skozi avtobiografske navezave in veÄ?generacijsko kroniko avtorjeve druĹžine, ki se vije skozi razliÄ?ne drĹžave, jezike, ljudi, vere in navade, se izriĹĄe nepozabna freska Ĺživljenja na obmoÄ?ju bivĹĄe Jugoslavije, ki jo potegne vse do danaĹĄnjega Ä?asa.

je iz anekdote v anekdoto, prek min, snajperjev do pariĹĄke bolniĹĄnice. Donald je prototip sodobnega SarajevÄ?ana, tranzicijski podjetnik, ki si je v povojnem Ä?asu ustvaril podjetje in druĹžino. Je neutrudni pripovedovalec, ki v soÄ?ni bosanĹĄÄ?ini postreĹže z neskonÄ?nim nizom prigod, zgodb in globljih resnic.

NA KRATKO Zacirkovnik pod Pustim gradom Ĺ oĹĄtanj – Danes teden, v Ä?etrtek, 18. junija, bo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem gost Klepeta Pod Pustim gradom Ĺ oĹĄtanjÄ?an Janko Zacirkovnik. VeÄ? kot 40 let je dejaven v Pihalnem orkestru Zarja, dejaven je bil v Odbojkarskem klubu Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica, bil Ä?lan sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Ä?lan sveta Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj. Za svoje delo je prejel veÄ? obÄ?inskih in drĹžavnih priznanj ter nagrad. mkp

V ZDA izĹĄel osemnajsti album Staneta Ĺ pegla Potem, ko je aktualni podalpski komandir tovariĹĄ Tvito pozval, da naj vendarle pridemo iz gozdov, se je tudi skladatelj in avtor multimedijskih vsebin Stane Ĺ pegel, skrit za partizanskim imenom Monom, vrnil iz hoste na domaÄ?o velenjsko poseko. In to do zob oboroĹžen z devetimi novimi Ĺžanrsko pisanimi gozdnimi kompozicijami, ki jih je tokrat posvetil slovenskim iglastim drevesom. LP Iglavci je sicer Stanetov osemnajsti samostojni album in je nadaljevanje

njegovega lanskega konceptualnega album Listavci, ki je bil podprt tudi z multimedijsko plesno predstavo. Oba albuma je zaloĹžila ameriĹĄka zaloĹžba Magnatune, LP Iglavci pa je v ZDA izĹĄel z imenom Electric Forest.

ZaloĹžba je za prvi single izbrala skladbo Jelka / Fir. Celoten album si lahko prenesete s klikom na: http://www.monom.si/IGLAVCI - MONOM.zip

Muzej premogovniĹĄtva sprejema le najavljene obiskovalce

đ&#x;”˛

VELENJE ÄŒetrtek, 11. junij 18.00 Terasa Galerije Velenje AkustiÄ?ni duo Urban in Katarina, nastop cikla Glasbene slike 18.00 Velenjski grad Koncert uÄ?encev 1. razreda brenkal Glasbene ĹĄole Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje Vietnam, potopisno predavanje Barbare Kelher

Petek, 12. junij

Velenje, 9. junija – Kot predvidevajo ukrepi za ponovno odpiranje javnih prostorov, vrata postopoma odpirajo tudi muzeji.

Od torka je znova odprt Muzej premogovniĹĄtva Slovenije na Starem jaĹĄku. Obisk so prilagodili protivirusnim ukrepom. Jamski del bo odprt ob petkih in sobotah, zunanji pa od torka do sobote med 9.00 in 16.30. Ob nedeljah in ponedeljkih bo muzej zaprt. Trenutno bodo sprejemali le najavljene obiskovalce, vstopnino pa bo moĹžno poravnati samo brezgotovinsko. đ&#x;”˛

Velenje – Ĺ e danes lahko prijavite svojega muzealca na tradicionalno zakljuÄ?no druĹženje mladih muzealcev, ki se bodo v nedeljo, 14. junija podali po UÄ?ni poti ĹĄkrata Bisera – lanski zmagovalki med tematskimi potmi v Sloveniji. Pot bodo zaÄ?eli pri domaÄ?iji LamperÄ?ek v Vinski Gori in se nato odpravili na raziskovanje kulturnih in naravnih znamenitosti ob stiÄ?iĹĄÄ?u obÄ?in Velenje in Dobrna.

mkp

10.00-19.00 Velenjska promenada Promenada okusov, kulinariÄ?na trĹžnica

Po mednarodno uspeĹĄni terapevtski pravljici je izĹĄel ĹĄe interaktivni delovni zvezek, ki otrokom pomaga razumeti Ĺživljenje in obvladovati obÄ?utke v korona dobi Tina Felicijan

PoroÄ?ali smo Ĺže, da sta velenjska scenaristka in reĹžiserka Ä?eĹĄkega rodu Alice ÄŒop in njena na ÄŒeĹĄkem ĹživeÄ?a sestra, otroĹĄka kliniÄ?na psihologinja in psihoterapevtka KlĂĄra VeselskĂĄ, v Ä?asu epidemije izdali terapevtsko pravljico O hudobnem zmaju Koronarju in kako so ga ljudje s skupnimi moÄ?mi premagali. Po svetu je zaokroĹžila v 11 jezikih in poĹžela pozitivne kritike celo iz Avstralije, Kanade in JuĹžnoafriĹĄke republike, saj je otrokom pojasnila aktualno dogajanje in nenadne spremembe v naÄ?inu Ĺživljenja. Nato pa sta sestri skupaj z otroĹĄko psihologinjo mag.

Dominiko KociĂĄnovo pripravili ĹĄe interaktivni delovni zvezek za pomoÄ? otrokom od 6 do 12 leta starosti in njihovim starĹĄem pri razumevanju korona Ä?asa ter spoznavanju metod za pomiritev in stabilizacijo otrok, ki jih psihologi uporabljajo med terapijami, a so izvedljive tudi v domaÄ?em krogu. ÂťTa zvezek je nekakĹĄna Ä?asovna kapsula korona virusa in tega, kar smo zaradi njega doĹživeli. Njegov namen je, da otroci zabavno predelajo svojo izkuĹĄnjo, se zavejo, kako so se jim Ä?ustva spreminjala, kaj jim je pomagalo obvladati teĹžke situ-

poti ĹĄkrata Bisera 16.00 Kino Velenje, velika dvorana Pripovedke iz Ĺživalskega kraljestva, kratki animirani filmi brez dialogov za najmlajĹĄe (otroĹĄka matineja) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Lov, akcijski triler

Ponedeljek, 15. junij 16.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku (prijave niso potrebne) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Tu je bil BrittMarie, komiÄ?na drama

Torek, 16. junij

Nedelja, 14. junij

17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Vokalna skupina Planike, nastop cikla VeÄ?eri v amfiteatru 18.00 Ljudska univerza Velenje, SrediĹĄÄ?e medkulturnega dialoga Filmski veÄ?er z migrantsko tematiko 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZakljuÄ?ek Bralne znaÄ?ke za odrasle, pogovor s SaĹĄo PavÄ?ek

10.00 Vinska gora, zbirno mesto: domaÄ?ija LamperÄ?ek Nedeljsko druĹženje z otroki: Po UÄ?ni

10.00 Ljudska univerza Velenje, SrediĹĄÄ?e medkulturnega dialoga

Sobota, 13. junij 8.00- 13.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 10.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Princeska na zrnu graha, Sobotne lutkarije v izvedbi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje

KINO spored

CITY CENTER Celje

PRIPOVEDKE IZ ŽIVALSKEGA KRALJESTVA

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsaka nedelja ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting od 4.6. vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Kratki animirani filmi brez teksta, 36 minute ReĹžija: razliÄ?ni evropski reĹžiserji Nedelja, 14. 6., ob 16.00 / otroĹĄka matineja

LOV The Hunt Akcijski triler, grozljivka, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Craig Zobel

Sreda, 17. junij

C

M

Y

Igrajo: Ike Barinholtz, Betty Gilpin, Emma Roberts, Ethan Suplee, Hilary Swank Nedelja, 14. 6., ob 20.00 CM

MY

TU JE BILA BRITT- MARIE

CY

Britt-Marie var här KomiÄ?na drama, 105 minut (Ĺ vedska) ReĹžija: Tuva Novotny Igrajo: Pernilla August, Peter Haber, Anders Mossling, Malin Levanon Ponedeljek, 15. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

CMY

K

vorom s starĹĄi ali z aktivnostmi. ÂťRdeÄ?a nit zgodbe je otrok, ki je skupaj z druĹžino v raketi in leti v vesolje na planet Korona, da se znebi virusarjev, ki jih ima v svojem laboratoriju. Otroci lahko osnovno grafiÄ?no podobo zvezka sami dopolnijo z risbami in ga pobarvajo.

Posebno zanimive se mi zdijo naloge, ki so interaktivne s starĹĄi in so namenjene pomiritvi in stabilizaciji otrok. Psihologi jih izvajajo na terapijah. Denimo, da se postavimo, zapremo oÄ?i in si predstavljamo, da imajo naĹĄe noge korenine, stegnemo roke v zrak in si predstavljamo, da smo drevo, ki trdno stoji tudi v viharju. Tako se zavemo, da zmoremo prenesti pretrese.ÂŤ

â?ą

Delovni zvezek Ekspedicija Korona 2020 je napisan v Ä?eĹĄÄ?ini, v slovenĹĄÄ?ino ga je pomagala prevesti Noemi ÄŒop, ki ga je prevedla tudi v angleĹĄÄ?ino, obstaja pa ĹĄe slovaĹĄki prevod.

GrafiÄ?no ga je opremil Ĺ˝iga Aman.

acije, da iz vsega potegnejo neko pozitivno izkuĹĄnjo. Gre za nekakĹĄno refleksijo,ÂŤ je namen zvezka predstavila Alice ÄŒop in navedla nekaj primerov nalog, ki jih otroci lahko reĹĄijo bodisi z risanjem, s pisanjem, s pogo-

Predstavitev priroÄ?nika za delo z migranti/priseljenci 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 Velenjski grad Odprtje otroĹĄke razstave podob Velenjskega gradu 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ e smo tu!, stand up veÄ?er (UroĹĄ Kuzman, Perica Jerković, AleĹĄ Novak, TjaĹĄ Esih)

Ĺ OĹ TANJ

Delovni zvezek je brezplaÄ?no dostopen na druĹžbenih omreĹžjih, objavili pa smo ga tudi na naĹĄi spletni strani nascas.si. đ&#x;”˛

Strokovne zeliĹĄÄ?arske delavnice ÂťOd hobija do poklica je lahko samo korakÂŤ

Sobota, 13. junij 10:00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Strokovne zeliĹĄÄ?arske delavnice ÂťOd hobija do poklica je lahko samo korakÂŤ

Lunine mene

Nedelja, 14. junij X

Šoťtanj Tura po poti stoletnice in Trbiťka – Krniťka ťpica (2368 m)

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 12. junij

13. junija, ob 8:24, zadnji

krajec 17:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof2020-06-11_NKD_6049_Velenje_NasCas_kupon_90x80mm.pdf

1 2.6.2020 14:59:32

Naš čas, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

11. junija 2020

Nagradna križanka »Galeb«

RADIO VELENJE Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.

Tekstilna hiša Velenje Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si

Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice pižame bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.

Galeb * Triumph * Lisca * Pounje * Snelly Prijazno vabljeni!

ČETRTEK, 11. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. junija

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 22. junija 2020 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Novi iPhone 12 brez slušalk?

HOSPIC srce

Trenutno se na svetovnem spletu bolj kot ne govori le o prihajajočem pametnem mobilnem telefonu iPhone 12, ki naj bi bil javnosti predstavljen oktobra letos. Kot pa kažejo najnovejše govorice o novosti, pa bo podjetje Apple iz kompeta odstranilo ušesne slušalke, saj so te enostavno postale že predrage, da bi jih lahko kupcem ponudilo brezplačno. Poleg tega bo podjetje Apple s to potezo lahko tržilo osnovno različico novega pametnega mobilnega telefona iPhone po precej "dostopnejši" ceni. Za vstopno različico vstopnega modela iPhone 12 bo namreč v Združenih državah Amerike treba odšteti zgolj preračunanih 598 evrov.

Rojstvo … smrt. Dve dejstvi, ki sta resnični. Vse prej, vmes in potem je samo osebna iluzija. Vsak ima svojo resnico o življenju, kako živeti, kaj je trpljenje, bolečina, sreča, veselje, umiranje, smrt in kaj je po smrti. Nihče ne more dokazati, da je ravno njegova resnica prava in edina. Zato je vse resnično in osebna iluzija. Kar pa zagotovo vemo, je to, da se rodimo in umremo. Tudi v tem je samo osebna izkušnja, ali radost, ali bolečina, ali ob rojstvu, ali ob smrti. Zakaj potem toliko teoretiziranja, filozofiranja okrog tega? Sprejeti osebno iluzijo ali resnico življenja vsakega posameznika, tudi svojo, in ŽIVETI. Sprejeti osebno iluzijo ali resnico smrti vsakega posameznika, tudi svojo, in UMRETI. Odprto srce, iskrena duša, neokužena s tujimi prepričanji, tujimi iluzijami in resnicami, samo srce z lastno iluzijo in resnico lahko iskreno in srčno razume tudi sočloveka v največji temačni globini trpljenja. To je zame …

HOSPIC SRCE.

Ob koncu odgovor je samo eden

Na srečo pa bo pametni mobilni telefon Apple iPhone 12 precej zmogljivejši v primerjavi z njegovim predhodnikom. Ta naj bi bil namreč opremljen z novim mobilnim procesorjem Apple A14 Bionic, štirimi gigabajti sistemskega pomnilnika in vgrajenim pomnilnikom s 64 gigabajti, 256 gigabajti in 512 gigabajti prostora. Če gre verjeti najnovejšim govoricam, bo novi iPhone 12 na voljo v kar štirih različicah, in sicer 13,7-centimetrski (5,4-palčni) zaslon za model iPhone 12, 15,5-centimetrski (6,1-palčni) zaslon za model iPhone 12 Pro, 15,5-centimetrski (6,1-palčni) zaslon za model iPhone 12 Max in 17-centimetrski (6,7-palčni) zaslon za model iPhone 12 Pro Max. Zajem slik pri pametnih mobilnih telefonih iPhone 12 bo zaupan slikovnim tipalom ločljivosti 12 milijonov slikovnih točk, ki naj bi bile kakovostnejše v primerjavi z obstoječimi. Različici Pro bosta pričakovano opremljeni z večjim številom fotoaparatov. Računalniški gigant bo dodal tudi tridimenzionalno kamero, ki bo zagotavljala uporabo tehnologije Augmented Reality (AR). Tu seveda ne smemo spregledati podpore za hitra in zanesljiva brezžična omrežja Wi-Fi 802.11ay. Če gre verjeti spletnim govoricam bo za vstopno različico vstopnega modela iPhone 12 treba v Združenih državah Amerike odšteti preračunanih 598 evrov. Model iPhone 12 Pro bo vrednosten na preračunanih 691 evrov, model iPhone 12 Max pa na preračunanih 921 evrov. Za vstopno različico najzmogljivejšega modela iPhone 12 Pro Max pa naj bi bilo treba ameriškim trgovcem odšteti preračunanih 1.014 evrov.

Kako uničiti svoje strahove?

Moraš se jim upreti.

Kako zapustiti svoje varne gradove?

Samo okove moraš odpreti.

Kako uničiti bolečino?

Bolečina je del celotnega življenja.

Kako zapustiti družino?

Z veliko trpljenja, a tudi to je del življenja.

Kako pogledati smrti v oči?

Prepusti se, saj pojemajo ti že moči, … od strahov, gradov, bolečin, trpljenja, raje poslovi se od življenja.

Prišel je čas, ko vse to izgubi pomen in radost, notranji mir dobi svoj namen.

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 14. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 15. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 16. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 17. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NaĹĄ Ä?as, 11. 6. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIÄŒNINE STARO HIĹ O ali lesen objekt za manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo.

Gsm: 040 465 214.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, naslednjo

nedeljo, 21. 6. 2020, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Sprejemamo naroÄ?ila

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 13. 6. in nedeljo 14. 6. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro v Zdravstvenem domu Velenje, v I. nadstropju OE Zobozdravstva (vhod iz strani garaĹže).

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati Zobozdravstveno informativno toÄ?ko med 8.00 in 9.00 uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 8995 490. (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

•

LemeĹž Igor, Polzela, AndraĹž nad Polzelo 18 in Obu Doroteja, Polzela, AndraĹž nad Polzelo 30 Kolar Jan, Velenje, Laze 16H in VodiĹĄek Maja, Velenje, Ĺ kale 41B

Nagrajenci kriĹžanke Železnina HudovernikÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 28. maja 2020, so: •

Irena Vodeb, KavÄ?e 22 / C, 3320 Velenje; • Cvetka Ĺ porn, PariĹžlje 27, 3314 BraslovÄ?e; • Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Ĺ oĹĄtanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovÄ?enje nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: ZAĹ ÄŒITITE LES

od 12. 2. do 18. 6.

- 12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana BatiÄ?a, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila Ĺže 26. krajevna skupnost v takratni obÄ?ini Velenje; - 13. junija 1839 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil pravnik in leta 1919 prvi slovenski Ĺžupan v BreĹžicah Gvidon Srebre; - 13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem sveÄ?ano praznovali stoto obletnico delovanja osnovne ĹĄole v kraju, ki pa v kraju ne deluje veÄ?; - v nedeljo, 14. junija 1953, je veliko prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline prisostvovalo sveÄ?anosti ob otvoritvi velenjskega TuristiÄ?nega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri zgraje-

na z udarniĹĄkim delom ĹĄtevilnih VelenjÄ?anov; - 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaĹĄkega kiparja Antuna AugustinÄ?ića. SveÄ?ano so ga odkrili 25. junija 1977; - 15. junija 1862 se je v Bistrici ob Dravi rodil Ĺžupnik v ĹĄkalski Ĺžupniji sv. Jurija in dekan dekanije Ĺ aleĹĄka dolina Ivan Rotner; umrl je 22. septembra leta 1935 v Ĺ kalah pri Velenju; - 15. junija 1938 se je rodil Ä?astni obÄ?an Velenja, glasbenik, ravnatelj in pedagog mag. Ivan Marin ml.; - 15. junija 1975 so v Ĺ aleku proslavili 900. obletnico obstoja vasi, ki je danes ni veÄ?, obstaja namreÄ? le ĹĄe Krajevna skupnost Ĺ alek v mestni obÄ?ini Velenje (od 22. julija 1979); - 15. junija 1992 je bila uradna otvoritev velenjskega ĹĄportno-rekreacijskega centra Jezero; - 15. junija 1985 so v Ĺ martnem ob Paki zakljuÄ?ili obnovo kulturnega doma; - 16. junija 1954 se je v Velenju rodil pedagog in strokovni raziskovalec dr. Otmar Kugovnik; - v soboto, 16. junija leta 1973 je

Ivan Marin ml. (Foto Arhiv Muzeja Velenje) bil ustanovni obÄ?ni zbor zdruĹženja samostojnih obrtnikov Velenje, na katerem so potrdili pravila zdruĹženja samostojnih obrtnikov Velenje; - rokometaĹĄice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1.

B jugoslovansko ligo; - 17. junija 1933 se je v Velenju rodil fotograf, funkcionar in ĹĄportnik Alojz OjsterĹĄek, ki je umrl 10. oktobra leta 2003; - 17. junija 1950 se je rodil dr.

Janez PraĹĄnikar, ki je od leta 1974 zaposlen kot redni profe-

sor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; - 17. junija 1978 so v Ĺ oĹĄtanju prviÄ? pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Ĺ oĹĄtanjska noÄ?; - 18. junija 1959 je v Washingtonu umrl slovenski pravnik in diplomat dr. Bogomil VoĹĄnjak, sin Ĺ oĹĄtanjÄ?ana Mihaela VoĹĄnjaka; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus; - 18. junija 1977 so pred zgradbo sodiĹĄÄ?a in DK-ja v Velenju odkrili kip MejaĹĄi brez meja oroĹžij italijanskega kiparja Valleria Mirogllia; - v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez PotoÄ?nik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finanÄ?ni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj do konca zgradili skupno Ä?istilno napravo in del vodovoda. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

11. junija 2020

•

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, stavbno zemljiĹĄÄ?e, sonÄ?na lega. Cena: 35.000 â‚Ź.

Cvet Rajmunda Marija, roj. 1941, Velenje, PreĹĄernova cesta 20 Verhovnik Silvester, roj. 1960, TopolĹĄica, TopolĹĄica 162 A

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Ĺ ALEK, 76,3 m2, zgrajeno l. 1983, 4/6 nad., dvigalo, ER: EI v izdelavi. Cena: 95.000 â‚Ź.

radio velenje com

107,8 MHz

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

www.kp-velenje.si

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu 1. do 7. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu 1. do 7. junija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/ m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh 1. do 7. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

KONCENTRACIJE OZONA MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

POGREBNA SLUŽBA

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

107,8 MHz

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 1. do 7. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Velenje pozitivno izstopa po stopnji razvitosti obÄ?ine Nobena od ĹĄaleĹĄkih obÄ?in ne presega povpreÄ?ja za Slovenijo pri tistih, ki so Ĺže kdaj uporabili prepovedano drogo – ObÄ?ina Velenje ima znaÄ?ilno niĹžjo umrljivost zaradi raka pljuÄ? – Vse tri obÄ?ine beleĹžijo viĹĄje ĹĄtevilo bolniĹĄke odsotnosti – Odzivnost v presejalne programe dobra Jasmina Ĺ karja

Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje je letos Ĺže peto leto pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih obÄ?inah, v katerih so prikazani kazalniki zdravja, ki se nanaĹĄajo na razvitost obÄ?in in demografijo, dejavnike tveganja za zdravje, udeleĹžbo prebivalcev v preventivnih programih, zdravstveno stanje ter umrljivost prebivalcev. V primerjavi z lanskoletno raziskavo opaĹžajo na ravni Slovenije izboljĹĄanje kazalnikov zdravja na veÄ? podroÄ?jih. ÂťMed obÄ?inami Ĺ aleĹĄke doline Velenje pozitivno izstopa po stopnji razvitosti obÄ?ine, ki je nad slovenskim povpreÄ?jem. ObÄ?ini Velenje in Ĺ martno ob Paki imata tudi znaÄ?ilno viĹĄji prirast prebivalstva, medtem ko je v Ĺ oĹĄtanju le-ta niĹžji od slovenskega. V obÄ?ini Velenje je bil v letih 2015 in 2016 zabeleĹžen znaÄ?ilno niĹžji prirast prebivalstva v primerjavi s slovenskim povpreÄ?jem. V letih 2017 in 2018 se je izboljĹĄal in je celo znaÄ?ilno viĹĄji v primerjavi s povpreÄ?jem Slovenije. DeleĹž starejĹĄih od osemdeset let je v obÄ?inah Velenje in Ĺ martno ob Paki znaÄ?ilno niĹžji od slovenskega povpreÄ?ja, deleĹž prebivalcev z zakljuÄ?eno osnovnoĹĄolsko izobrazbo ali manj pa je v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj znaÄ?ilno niĹžji od slovenskega povpreÄ?ja, v Ĺ martnem ob Paki pa primerljiv s povpreÄ?jem. Stopnja delovne aktivnosti je bila v Velenju znaÄ?ilno niĹžja, v Ĺ martnem ob Paki pa znaÄ?ilno viĹĄja od slovenskega povpreÄ?ja,ÂŤ razloĹži prim. NuĹĄa

zgodnje odkrivanje raka dojke) so vse ĹĄaleĹĄke obÄ?ine pod slovenskim povpreÄ?jem (Velenje in Ĺ oĹĄtanj znaÄ?ilno niĹžje), mogoÄ?e tudi zaradi tega, ker je bil program Dora v primerjavi z drugimi regijami najkasneje vzpostavljen v Savinjski regiji, ĹĄele leta 2018 (izvajajo ga v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje ter v Zdravstvenem domu Celje), zato se bo presejanost Ĺžensk v tem programu ob dobri promociji programa zagotovo poveÄ?ala.ÂŤ

VeÄ? bolniĹĄke odsotnosti, v kazalnikih sploĹĄne umrljivosti v slovenskem povpreÄ?ju

Prim. NuĹĄa Konec JuriÄ?iÄ?: ÂťNa osnovi publikacij Zdravje v obÄ?ini ter drugih podatkov so se v marsikateri obÄ?ini sproĹžile ne samo razprave, temveÄ? tudi priprave strategij in akcijskih naÄ?rtov za izboljĹĄanje zdravja obÄ?anov.ÂŤ

Konec JuriÄ?iÄ?, vodja Skupine za nenalezljive bolezni ObmoÄ?ne enote Celje, NIJZ.

ViĹĄji deleĹž prekomerno prehranjenih otrok v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, gibalno razvitejĹĄi so otroci v Ĺ martnem ob Paki

Prim. NuĹĄa Konec JuriÄ?iÄ? razloĹži, da pri dejavnikih tveganja Ĺ martno ob Paki izstopa po znaÄ?ilno boljĹĄem fitnes indeksu (ki meri gibalne sposobnosti in spretnosti otrok), starih ĹĄest do ĹĄtirinajst let, medtem ko v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj izstopa znaÄ?ilno viĹĄji deleĹž prekomerno prehranjenih otrok iste starosti. V letoĹĄnji prikaz zdravja je vkljuÄ?en tudi po-

datek o oceni deleĹža oseb, starih petnajst do ĹĄtiriinĹĄestdeset let, ki so Ĺže kdaj v Ĺživljenju uporabili prepovedano drogo konopljo; nobena od ĹĄaleĹĄkih obÄ?in ne presega povpreÄ?ja za Slovenijo, ki znaĹĄa enaindvajset odstotkov. DeleĹž uporabnikov konoplje v ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah je bil ocenjen na petnajst do sedemnajst odstotkov (Velenje 14,9, Ĺ oĹĄtanj 16,4 in Ĺ martno ob Paki 17,5 odstotkov).

Odzivnost v programu Svit in Zora viĹĄja, Dora pod slovenskim povpreÄ?jem

KakĹĄna je odzivnost ljudi v presejalne programe, ali se zavedamo dobrobiti programov,

ki reĹĄujejo Ĺživljenja? Prim. Konec JuriÄ?iÄ?eva pojasnjuje: ÂťV Sloveniji so odraslim na voljo trije drĹžavni presejalni programi za zgodnje odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb.

Odzivnost v program Svit (za zgodnje odkrivanje raka debelega Ä?revesa in danke) ter presejanost v programu Zora (za raka materniÄ?nega vratu) sta v Velenju in Ĺ martnem ob Paki znaÄ?ilno viĹĄji, tj. boljĹĄi od slovenskega povpreÄ?ja. Poleg tega skozi petletno obdobje pregleda podatkov iz preteklih publikacij vidimo postopen trend zviĹĄevanja odzivnosti tako v program Svit kot Zora v vseh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline. Po presejanosti v tretjem drĹžavnem programu Dora (za

Novo otroĹĄko igriĹĄÄ?e za Mozirski gaj Mozirje, 6. junija – Zeleno-cvetoÄ?a oaza ob desnem bregu reke Savinje v Mozirju se od minule sobote ponaĹĄa s pomembno pridobitvijo – novim otroĹĄkim igriĹĄÄ?em. TamkajĹĄnjemu ekoloĹĄkemu hotrikulturnemu druĹĄtvu kot upravljalcu Mozirskega gaja ga je uspelo urediti s pomoÄ?jo podjetja BSH HiĹĄni aparati Nazarje. V zahvalo za to mu je podelilo zlato priznanje, tulipan Mozirski gaj. Vrednost pridobitve je pribliĹžno 30 tisoÄ? evrov. Igrala so iz naravnega materiala, atraktivna, predvsem pa varna in izpolnjujejo vse standarde. Po zagotovilih Darka Beleta, vodje parka, predstavlja novo otroĹĄko igriĹĄÄ?e dodano vrednost ponudbi.

Sicer pa je Bele na otvoritveni priloĹžnosti dejal, da so na najnovejĹĄo pridobitev Ä?akali 40 let, saj gre za projekt, ki se ga niso upali lotiti kar tako. Konec lanskega leta so z Ĺželjo in hkrati potrebo seznanili vodstvo podjetja BSH v Nazarjah; to je prikimalo, rezultat skupnih prizadevanj pa je novo otroĹĄko igriĹĄÄ?e, ki so ga zelo veseli in nanj tudi ponosni. ÂťLetoĹĄnja sezona, ki smo jo zaradi epidemije korona virusa zaÄ?eli ĹĄele 1. maja, je za Mozirski

gaj dvainĹĄtirideseta. Toliko je bilo staro prejĹĄnje otroĹĄko igriĹĄÄ?e. ÄŒe si je park v tem Ä?asu ogledalo dobrih 1,6 milijona obiskovalcev in Ä?e vemo, da je vsaka peta prodana vstopnica pripadala predĹĄolskemu obiskovalcu, pomeni, da je igrala na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u uporabilo pribliĹžno 320 tisoÄ? otrok.

Matija Petrin in BoĹĄtjan Gorjup, direktorja podjetja BSH, ki letos praznuje 50 let delovanja na lokaciji v Nazarjah, sta med drugim dejala, da podjetje s podpiranjem dobrih idej dokazuje svojo druĹžbeno odgovornost Ĺže vrsto let. Njihovi zaposleni so najveÄ?ja vrednota podjetja, njihovi otroci skupna prihodnost. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

kulinariÄ?na trĹžnica

LetoĹĄnji posodobljeni podatki kaĹžejo, da vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine beleĹžijo znaÄ?ilno viĹĄje ĹĄtevilo dni bolniĹĄke odsotnosti v primerjavi s slovenskim povpreÄ?jem. ÂťObÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj sta imeli znaÄ?ilno niĹžjo stopnjo bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. V vseh treh obÄ?inah izstopa viĹĄje ĹĄtevilo prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen in za visok krvni tlak ter proti strjevanju krvi (znaÄ?ilno viĹĄje Velenje in Ĺ oĹĄtanj) od slovenskega povpreÄ?ja. V Velenju je v primerjavi s slovenskim povpreÄ?jem zabeleĹžena znaÄ?ilno viĹĄja stopnja bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi srÄ?ne kapi, v Ĺ martnem ob Paki izstopa znaÄ?ilno niĹžja stopnja novih

primerov pljuÄ?nega raka, obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa ima znaÄ?ilno niĹžji stopnji bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi zloma kolka pri starejĹĄih od petinĹĄestdeset let ter pomembno viĹĄji deleĹž prejemnikov pomoÄ?i na domu. Slednji kazalnik je v Velenju znaÄ?ilno niĹžji od povpreÄ?ja,ÂŤ razloĹži Konec JuriÄ?iÄ?eva, ki ĹĄe pove, da so pri kazalnikih sploĹĄne umrljivosti vse tri obÄ?ine v slovenskem povpreÄ?ju, umrljivost zaradi nekaterih bolezni (BSO, vsi raki) ter samomora sta v Velenju in Ĺ oĹĄtanju v slovenskem povpreÄ?ju. ÂťZanimiv je podatek, da ima obÄ?ina Velenje znaÄ?ilno niĹžjo umrljivost zaradi raka pljuÄ?. Vrednosti kazalnikov o umrljivosti zaradi BSO, vseh rakov, raka pljuÄ? in samomora za obÄ?ino Ĺ martno ob Paki in primerjava s slovenskim povpreÄ?jem pa so zaradi majhnosti populacije oziroma oz. majhnega ĹĄtevila primerov nezanesljive,ÂŤ ĹĄe pojasni prim.

NuĹĄa Konec JuriÄ?iÄ?, vodja sluĹžbe za nenalezljive bolezni celjske obmoÄ?ne enote NIJZ, ki jo veseli, da je tudi letoĹĄnja publikacija Zdravje v obÄ?ini naletela na dober sprejem tako v lokalnih okoljih kot pri Ĺžupanih in ostalih udeleĹženih ter prebivalcih nasploh, saj je namenjena lokalnemu okolju in vsem, ki se povezujejo v skrbi za zdravje, vkljuÄ?no z odloÄ?evalci.

V sodelovanju s projektom Zlati kamen so na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje letos prviÄ? podelili nagrado obÄ?ini, ki je prepoznala zdravje za pomembno vrednoto in je izstopala v aktivnostih za izboljĹĄanje zdravja svojih prebivalcev.

Naziv ObÄ?ina zdravja je letos prejela obÄ?ina Tolmin. V oĹžjem izboru, ki je vkljuÄ?eval po eno obÄ?ino iz vsake slovenske regije, se je na izbor med obÄ?inami Savinjske regije uvrstila Mestna obÄ?ina Velenje.

đ&#x;”˛