Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 1
V petek (15/29 0C), soboto (17/30 0C) in v nedeljo (18/31 0C) bo pretežno sončno in vroče. Možna kakšna ploha.
Četrtek, 17. junija 2021
številka 23 | leto 68
www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
Mehurčki Tina Felicijan
Ob jezeru je bilo veselo Na novem prireditvenem odru se je zgodil prvi čisto pravi koncert. V zgodovino se je zapisal slovenski tolkalni projekt, ki je s pevko Sanjo Mlinar Marin izvajal popularne uspešnice in navdušil glasbe željno občinstvo.
Foto: Ksenija Mikor
PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE
SANJA MLINAR MARIN MATJAŽ JELEN
SLAVNOSTNI
KONCERT OB ODPRTJU VISTE
V soboto, 19. junija, ob 18. uri Vista, Velenje
Še preden bi kdo utegnil ta zapis brati kot kritiko prireditev ali organizatorjev, naj poudarim, da je kritika dvojnih, pravzaprav multiplih meril, ki se spreminjajo tako hitro, da so v trenutku, ko to pišem, že zastarela. Četrtek, 10. junij, dopoldne. Otroci v razredih, na zaključnih izletih in na valetah so v mehurčkih – pod maskami vdihujejo izdihan zrak, učitelji lovijo sapo, da lahko preglasijo predpočitniško vzdušje, vsi so naveličani testiranj in osredotočanja na varnostne ukrepe, ki ovirajo celostni vzgojno-izobraževalni proces. Popoldne Knjižnica Velenje končno lahko povabi na zaključek bralne značke za odrasle in priredi druženje (temu komaj lahko rečemo tako) bralcev z gostujočim literatom Ivom Stropnikom. Ker poteka v sicer nadvse prostornem, a zaprtem preddverju knjižnice, se morajo obiskovalci razkužiti, zamaskirati in razsesti. Po pogovoru si lahko kar se da hitro in ob upoštevanju varnostne razdalje ogledajo razstavo o gostovem življenju in delu, ne morejo pa mu nazdraviti, saj knjižnica še ne sme prirediti zakuske. Medtem sodelavci Zavoda za turizem Šaleške doline že postavljajo stojnice za Promenado okusov na Cankarjevi ulici. Petek, 11. junij, dopoldne. Začne se kulinarična tržnica – polna oznak, trakov, opozoril, ne pa tudi razkužilnikov. Ljudje se lahko prosto sprehajajo od stojnice do stojnice, se zbirajo za mizami premera znatno manj od varnostne razdalje, ni varnostnikov, ki bi jih opozarjali na tvegano vedenje. Ponudniki in obiskovalci si brez mask in nerazkuženih rok izmenjujejo hrano in pijačo. Edini mehurčki na prizorišču so na pivski peni. Medtem gostje Kofetarce sedijo za razmaknjenimi mizami z največ štirimi stoli. Zvečer je na vzhodnem delu ploščadi kulturnega doma koncert. Sodelavci Festivala Velenje morajo s trakom ograditi prizorišče koncerta, daleč narazen postaviti stole, poslušalci pa si morajo pred vstopom nadeti masko, čeprav so na prostem, si razkužiti roke, zasesti izbrano mesto in obmirovati, medtem ko nad njimi bdi varnostnik. No, tako bi bilo, če bi kdo prečkal trak, ki je razmejeval prazno prizorišče koncerta in polno teraso Mozaika, s katere so lahko gostje lokala ob pijači in brez mask spremljali koncert. Med vikendom se je zgodba ponovila. V soboto so se udeleženci vseslovenskega srečanja veteranov in častnikov posedli po gasilskih klopeh in se prosto gibali, v nedeljo pa so poslušalci prvega pravega koncerta na novem odru z maskami sedeli vsak zase. Upam, da primerjave teh dogodkov, ki so sicer ljudem vrnili upanje, da bodo mogoče vendarle lahko svobodno zaživeli ali vsaj razpočili mehurčke in alternativo (saj ne vem, kako bi jo poimenovala), govorijo same zase. Osmisliti jih namreč ne znam. Ker namreč kategorizacija družbenega življenja na mehurčkastega in tistega nasprotnega nakazuje, da v prvega sodijo izobraževalne in kulturne dejavnosti – tiste, na katerih sloni intelektualni in duhovni razvoj posameznikov in skupnosti. Le zakaj bi želeli to stigmatizirati kot nekaj najbolj kužnega … 🔲
Začetek plavalne sezone, otvoritev Viste Velenje – Poletje je tu, epidemije je konec (čeprav ukrepi še veljajo in jih upoštevajte), ob Velenjskem jezeru pa se napovedujejo številni zabavni, družabni in kulturni dogodki. Še posebej bo veselo ta konec tedna. Jutri bodo uradno odprli letošnjo plavalno sezono. Na Velenjski plaži bo veselo vse od 16. do 23. ure, za zabavo pa bo poskrbela klapa Jadranski maestrali. Klub Vodnih športov bo pripravil tradicionalno kresno noč s številnimi presenečenji, ob mraku pa s tradicionalnim prižigom lučk,
ki jih bodo spustili po jezeru. Slovesno bodo predali namenu »plovilo« za invalide, Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje pa izročili ček za financiranje programov za otroke. V soboto ob 19.30 pa bo Mestna občina Velenje z velikim koncertom uradno odprla Visto, park z razgledom. Nastopila bo skupina Perpetuum Jazzile ter domači kulturni ustvarjalci Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Sanja Mlinar Marin in Matjaž Jelen. 🔲
mz
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
17. junija 2021
Nesmrtne uspešnice v tolkalnih različicah Poletna lokalna turistična ponudba Velenje – Pred Zavodom za turizem Šaleške doline, ki je krovni upravljalec Vile Biance, Velenjske plaže in parka Vista, je pestro poletje. Sodelavci ZTŠD so zadovoljni, da Vila Bianca po epidemiji že okreva. Spet je pripravljena za poročne obrede, kongrese in razstave. Te dni pripravljajo otvoritev poletne sezone Velenjske plaže. Do septembra napovedujejo 14 prireditev, med njimi 3. julija Pljusk, 25. julija pa Beach Food Festival. Park Vista, ki ga bodo slavnostno otvorili to soboto, 19. junija, pa bo to poletje prizorišče 20 dogodkov medkulturnih, medgeneracijskih, vzgojno-izobraževalnih in športnih vsebin. 🔲
tf
Šoštanjski svetniki o rebalansu proračuna Šoštanj – V sredo, 23. junija, ob 14. uri, se bodo na 17. redni seji, zadnji pred poletnimi počitnicami, sestali šoštanjski svetniki in svetnice. Župan Darko Menih je na dnevni red uvrstil deset točk. Sejo bodo začeli z obravnavo predloga odloka o spremembah in dopolnitvah proračuna za leto 2021 in sklepanjem o načrtu ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem Občine Šoštanj. Med drugim se bodo seznanili tudi s poročilom o izvajanju lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje centra za ravnanje z odpadki v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter potrjevali poslovni načrt za letos in s poročilom Komunalnega podjetja Velenje za leto 2020. 🔲
mkp
Občina pomaga čebelarjem Velenje – Letošnja pomlad ni prizanašala slovenskim čebelarjem in njihovim čebeljim družinam. Spomladanska pozeba je uničila cvetove akacije, ki ob povprečni letini pomeni približno tretjino slovenskega medu, in cvetove sadnega drevja, travniškega cvetja pa tudi gozdnega drevja (javor, lipa, kostanj …). Ker se po pozebi vremenske razmere niso izboljšale (nenehno deževje in vdori hladnega zraka), so bile dejavnosti čebel zelo omejene. Čebele niso mogle leteti in poiskati, kar bi še bilo primernega za pašo. Čebelarska zveza Slovenije ocenjuje, da je bila za čebelarstvo in čebele letošnja pomlad najslabša v zadnjih stotih letih. Mestna občina Velenje je zato velenjskim čebelarjem, čebelarskemu društvu Mlinšek in čebelarski družini Vinska Gora donirala skoraj 2.400 kilogramov sladkorja, s čimer naj bi vsaj omiliti škodo v čebelnjakih, ki jih je povzročila letošnja pozeba sadnega drevja.
Slovenska tolkalna skupina Stop se je z nastopom na odru parka Vista zapisala v zgodovino Velenje, 13. julija – Nedeljski koncert glasbene skupine Stop sicer ni uradno otvoril parka Vista, je pa prvi, ki je zazvenel z novega odra in na prireditven prostor zvabil glasbe željne obiskovalce. Tudi zato se bo mnogim globlje vtisnil v spomin, predvsem pa si ga bodo zapomnili izvajalci, ki so z olajšanjem končno stopili pred občinstvo v živo in lahko tako dali kot prejeli, kar je zanje najbolj dragoceno – pristno in celostno glasbeno izkušnjo. »Med izvajanjem spletnih koncertov je bil največji šok to, da je prepoznavni, udarni skladbi, ki je vedno požela buren odziv poslušalcev, sledila tišina. Resnično smo željni nastopanja,« je pred koncertom z metuljčki v
❱
Dejan Tamše: »Prvi nastopamo na tem prizorišču, kar pomeni, da gremo v zgodovino, to pa nas posebno radosti.«
trebuhu povedal Dejan Tamše. »Pozitivna trema, sladko pričakovanje – počutje pred tem prvim koncertom nas je vrnilo vrsto let nazaj. Morda smo prav zato izbrali tako sproščen program,« je dodal. Stopovci, ki imajo na repertoarju več žanrsko raznolikih programov, od klasičnega do otroškega, so namreč igrali popularne uspešnice iz svetovne dediščine pop
in rock glasbe. Segli so tako v 70. leta prejšnjega stoletja kot v sodobne glasbene vode, ki so se poslušalcem zapisale v uho. »S tolkali in vokalom Sanje Mlinar Marin lahko interpretiramo tako skladbe Metallice kot Avsenika,« je zatrdil prvi boben Stopovcev, ki se niso izneverili. 🔲 Tina Felicijan Foto: Ksenija Mikor
Prvi festival kreativnih prebojev bo v Velenju »Povezati si želimo ljudi iz različnih panog, ki jih združuje težnja po večji agilnosti, raziskovanju kreativnih prebojev, iskanju novitet in nenazadnje pozitivnih pogledov. Prepletamo podjetništvo, turizem, kulturo, trende, glasbo, šport in znanost,« sporočajo organizatorji.
🔲
Velenje, 8. – 11. julija – Skupina mladih navdušencev, ki iščejo nove pristope k povezovanju inovativnih posameznikov na področju kreativnega sektorja, je za prizorišče prvega festivala Sound Garden, ki bo z namenom deljenja idej in iskanja navdiha prepletel glasbo, šport, znanje in druženje, izbrala prav velenjski park Vista. Festival kreativnih prebojev temelji na principu tako imenovanega ‚infosponginga‘, kar pomeni, da bodo udeleženci in obiskovalci s spoznavanjem delovanja drugih sektorjev krepili svojo inovativnost in ustvarjalnost. »Festival združuje prodorne ustvarjalce, ki iščejo orodja, ideje, osebe in navdihe, ki jim bodo pomagali na poti kreativnosti, inovativnosti in razmišljanja izven okvirjev. Gradimo skupnost iznajdljivih in radovednih posameznikov, ki bi jim Sound Garden
❱
Park Vista bo gostil Sound Garden – festival kreativnih prebojev, ki ustvarjalne posameznike in inovativne podjetniške zgodbe povezuje z navdihujočimi in zanimivimi glasbenimi ritmi ponudil možnost povezovanja in snovanja novih drznih projektov. Namenjen je posameznikom srednje generacije, ki iščejo partnerje za svoje projekte in odkrivajo nove možnosti za povezovanje z ljudmi, vsem, ki si želijo spremembe v svojem poslu, radovednežem, ki skušajo v svoje delo vpeljati novosti, in podjetjem, ki iščejo prav takšne ustvarjalne posameznike. Naša želja je podpirati navdihujoče medsektorske zgodbe, ki nastajajo z uporabo inspiracijske kreative. Sound Garden je festival, na katerem se o teh zgodbah pogovarjamo, odpiramo prostor za njihovo nastajanje in oblikujemo priložnost za ljudi, da najdejo ekipo, s katero bodo svoje cilje lažje in bolj ustvarjalno uresničevali,« je pojasnila članica ekipe festivala Sound Garden Kaja Čop. 🔲
tf
Festival Sound Garden med 8. in 11. julijem ob Velenjskem jezeru obljublja mreženje ustvarjalnih posameznikov z inovativnimi idejami.
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426- 0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 3
3
AKTUALNO
17. junija 2021
Poletje odstira nove možnosti in priložnosti Pred odprtjem Viste, parka z razgledom, in plavalne sezone na velenjskem jezeru, smo na pogovor povabili župana Mestne občine Velenje Petra Dermola Mira Zakošek
S poletjem prihajajo tudi v tukajšnje okolje prijaznejši časi. Kot kaže, smo epidemijo vsaj za zdaj zajezili. »Tega smo v Mestni občini Velenje resnično zelo veseli, saj napovedujemo številne dogodke, s katerimi želimo razgibati kulturni in družabni utrip in ob tem Velenje še bolj odpreti novim turističnim priložnostim. Stopamo v velike čevlje, sem pa prepričan, da bomo pokazali in dokazali, da smo temu kos in da bo naše čudovito mesto v prihodnje še bolj sijalo.« Turizem torej zajemate z veliko žlico. Za zdaj napovedujete številne prireditve tako na Visti kot v samem mestu. »Programi se iz dneva v dan bolj polnijo, idej, kaj bi tukaj počeli v poletnih dneh, je iz dneva v dan več. Tega sem iskreno vesel. Res se bo veliko dogajalo, tako v samem mestu kot na novem prireditvenem prostoru (Vista – park z razgledom) in ob Velenjskem jezeru. Verjamem v uspeh, še posebej, ker se je Vista že zdaj odlično prijela, vsi dogodki (tudi odprtje, ki ga napovedujemo za to soboto) pa bodo kot češnja na vrhu torte – za vse tisto, kar smo v preteklosti dobrega naredili. Postavljene imamo dobre temelje za nadaljnji razvoj turizma oz. prihodnosti.« Vista uradno še ni odprta, odpirate jo to soboto, pa vendar je že množično obiskana in očitno tudi dobro sprejeta. »Res je. To kažejo vsakodnevne obiskovalke in obiskovalci tako iz domačega okolja kot tudi od drugod, tudi iz tujine. Kakorkoli gledamo, smo uspeli že sedaj marketinško zelo dobro promovirati našo Visto. Še uspešnejši bomo, ko bomo začeli izvajati načrtovane projekte. Vsega, kar si želimo, zaradi omejitev še ne bomo mogli udejanjiti, a
sem prepričan, da bo dogajanja vseeno toliko, da bodo ljudje Velenje prepoznali kot prav posebno priložnost.«
Ja, vsako leto doslej ste kaj dodajali. Uvajate tudi letos kakšne novosti? »Ja, nekaj idej bomo tudi letos implementirali v naše okolje. Tudi sam sem bil pobudnik, da se določen del našega jezera pregradi na način, da bi bilo to območje še bolj dostopno tudi za najmlajše kopalce, da bi lahko brezskrbno čofotali in se igrali v vodi. Tako bomo del brežine preuredili v ta namen.
Kaj pa Velenjska plaža, mnoge občane je doslej motilo, da je tam vse zastonj, tudi parkiranje? »Prepričan sem, da je bilo dobro, da so bili na začetku tam parkiranje, kopanje in uporaba igral brezplačni, saj smo se šele vzpenjali na lestvici uspešnih slovenskih kopališč. To je bila tudi naša največja promocija. Vsako leto za redno vzdrževanje in najnujnejše investicije na Velenjski plaži namenjamo približno 150 tisoč evrov. Letos vstopamo v deveto kopalno sezono. Od leta 2013 dalje izvajamo tudi monitoring – analizo kopalne vode
❱
❱
za starejše in arhitekturne rešitve za prostor med pošto in reko Pako (te rešitve trenutno razstavljamo v avli občinske stavbe). Zbrati želimo čim več različnih predlogov strokovnjakov in splošne javnosti in pridobiti najboljše rešitve, da bomo lahko kot dobri gospodarji izpeljali kar najboljše projekte.«
Peter Dermol
Vesel pa sem tudi, da bomo nabavili čisto posebno plovilo – amfibijski stol BluBeach, ki bo namenjen invalidnim osebam, da si bodo lahko privoščili užitke, ki jih prinaša voda. Prepričan sem, da bo tudi to odlična promocija Velenjskega jezera.« Pomembna dopolnitev gostinske ponudbe bo tudi lokal pod odrom. Ste ga že oddali? »Lokal je že oddan in pričakujemo, da bo kmalu opremljen. Z julijem naj bi začel obratovati in verjamem, da bo dobro obiskan. Vsekakor sem prepričan, da bo obiskovalcev veliko in da bodo imeli gostinci, ki delajo na tem območju, veliko
Mi razumemo vas, razumite tudi vi nas Svetniki Občine Šmartno ob Paki z vodstvom Zdravstvenega doma Velenje na okrogli mizi o perspektivi šmarške zdravstvene postaje – Možnost iskanja koncesije za stalno prisotnost pediatra Šmartno ob Paki, 31. maja – Pred sejo sveta Občine Šmartno ob Paki minuli ponedeljek je uprava lokalne skupnosti povabila šmarške svetnike na okroglo mizo na temo Zdravstvo v specifičnih pogojih dela – perspektiva zdravstvene postaje Šmartno ob Paki. Poleg vodstva javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, kamor omenjena zdravstvena postaja sodi, sta se ekipi pridružila še oba splošna zdravnika, ki delujeta v šmarški zdravstveni postaji. Po pojasnilu šmarškega podžupana Janka Avberška so se za okroglo mizo odločili zato, » ker vsako leto na sejah občinskega sveta obravnavamo letno poročilo delovanja javnega zavoda, letos pa smo se zaradi perečih težav, ki zahtevajo širšo razpravo, odločili za takšno obliko obravnave tega poročila. Sploh pereča je stalna prisotnost pediatra, ki je v naši zdravstveni postaji prisoten le izvajanje preventive, za kurativo pa je potrebna pot v Velenje.«
Ne le preventiva, tudi kurativa za male bolnike
Po mnenju Janka Avberška se lokalna skupnost trudi, da bi bila oskrba občanov (otrok in
Na okrogli mizi niso slišali ničesar takega, česar eni in drugi ne bi že vedeli.
odraslih) na primarni ravni takšna, kot si jo zaslužijo. V ta namen že nekaj let vlaga v obnovo prostorov in zagotavljanje dobrih delovnih pogojev zaposlenih v tamkajšnji zdravstveni postaji, velike težave pa povzroča pomanjkanje kadra. Zelo veseli so (kar so v razpravi povedali tudi svetniki), ker so v sodelovanju z vodstvom velenjskega javnega zavoda rešili težave glede stalne prisotnosti splošnih zdravnikov, veliko slabe volje, zlasti pri mladih starših, pa povzroča nestalna prisotnost pediatra. »Pred okroglo mizo sem šel k sosedi, ki ima tri otroke. Povedala mi je, da težava ni samo to, da mora peljati bolnega otroka v zdravstveni dom v Velenje, ampak tudi to, da tudi tam še zdaleč ne gre vse gladko. Teža-
ve so pri javljanju prihoda, pri odzivanju na klice, če prideš z bolnim otrokom na urgenco, te napotijo k pediatru in podobno. Mladi starši si za svoje otroke želijo, da bi bili poleg preventive v domačem kraju deležni tudi kurative, skratka stalne prisotnosti pediatra.«
Epidemija opozorila na marsikatero pomanjkljivost
Strokovna direktorica javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Katarina Rednak Paradiž, dr. med., specialist pediater se je na omenjene težave odzvala: »Epidemija covida-19 je še bolj, kot smo lahko slutili, razkrila pomanjkljivosti v našem zdravstvu, vzrok za marsikatero perečo težavo pa je pomanjkanje
Sicer pa ste se odločili, da vse pomembne odločitve pripravljate z javnimi razpisi. »Tako je. Gradiva pripravljamo na ta način, dokončno pa vse seveda potrjuje občinski svet. Na takšen način bomo izbrali protokolarna darila, poimenovanja ulic, prostorske rešitve … Trenutno zbiramo ideje za večnamenske domove, stanovanja
Vsako leto za redno vzdrževanje in najnujnejše naložbe na Velenjski plaži namenjajo približno 150 tisoč evrov.
Če se bodo svetniki s tem strinjali na junijski seji, bo v prihodnje pakiranje na Velenjski plaži plačljivo.
Velenjskega jezera pri čolnarni (10–12 vzorčenj letno). Plažo vsako kopalno sezono obišče že več kot 100 tisoč obiskovalcev, prejeli pa smo tudi številne nazive (3-krat zapored naj kopališče). Ker želimo Velenjsko plažo še naprej razvijati in nadgrajevati vsebine, ponudbo, smo se skupaj odločili, tudi na pobudo občanov, da bi bilo pobiranje parkirnine prava rešitev. Velenjčani imamo številne možnosti, da na plažo pridemo na druge načine (peš, s kolesom, z Bicy, Lokalcem), tako da bo tisti, ki bo želel, lahko na plaži še vedno brezplačno. Obiskovalci od drugod in tujci pa so že sedaj iskali blagajno, da bi plačali obisk plaže. Sredstva, zbrana s pobiranjem parkirnine, bomo torej namenili za vzdrževanje in obratovanje Velenjske plaže, nadgradnjo vsebin in nujne naložbe. Seveda bo to veljalo, če bomo v občinskem svetu potrdili potreben odlok.«
prometa. Že zdaj se vidi, da ljudje zelo radi zahajajo tja. Upam tudi, da se lastništvo kampa čim prej reši, da bo lahko tudi ta zaživel in popestril turistično ponudbo.«
kadrov. To vprašanje si v našem javnem zavodu prizadevamo reševati s prihodom specializantov.« Pojasnila je še, da so do začetka epidemije storitve pediatrije v šmarški zdravstveni postaji reševali z dvema upokojenima pediatroma, ki pa sta tudi na osnovi usmeritev stroke z dejavnostjo prenehala. Po njenih navedbah se smernice pri zdravljenju otrok spreminjajo iz tedna v teden. »Dejavnost pediatričnih dispanzerjev smo povsem spremenili in se pri tem držali smernic. Te se zavzemajo za celovito obravnavo bolnega otroka na enem mestu, kjer je na voljo potrebna zdravstvena oprema, kjer je možna konzultacija z ostalimi zdravniki, da lahko pridemo čim prej do diagnoze. Med najpogostejšimi
Zelenica pri pošti je zagotovo nekaj najbolj dragocenega. Je morda ni škoda za stanovanjsko gradnjo? »Kot sem dejal, ta prostor zelo skrbno načrtujemo, se pa zavedamo, kako velika je v našem okolju stanovanjska stiska. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, tudi s pomočjo rešitev, zbranih z javnim razpisom, da bo izvedba projekta čim bolj uporabna za Velenjčane in vse, ki se bodo v prihodnje preselili sem. Imamo torej kar nekaj idej, ki jih bomo temeljito proučili in na tej podlagi sprejeli odločitve, ki bodo verjetno kombinacija predlaganih strokovnih rešitev, pridobljenih z omenjenim javnim razpisom, ter mnenj občank in občanov. Prostor bomo verjetno zapolnili s stanovanji, objekti za prijetno preživljanje prostega časa, predšolsko vzgojo, igrišči ipd.«
kurativnimi razlogi za obisk pediatra so poškodbe in infekcijska obolenja. Ta akutna stanja pri otroku zahtevajo ustrezen diagnostični pristop, kar lahko zagotavljamo le v velenjskem zdravstvenem domu.« Direktor javnega zavoda Janko Šteharnik pa je med drugim povedal, da so imeli za pediatrično ambulanto v Šmartnem ob Paki predvideno pediatrinjo domačinko, a je pomoč zavrnila. Med težavami so svetniki opozorili še na neodzivnost zdravstvenega osebja, ko želijo bolniki stopiti v stik z izbranim zdravnikom oziroma se naročiti na obisk pri njem. Vodstvo javnega zavoda je priznalo, da je to vroča tema njihovega zdravstvenega doma. Nedosegljivi pa so, so zatrjevali, najpogosteje zaradi množičnih klicev. Ker se zavedajo pomanjkljivosti, so oktobra lani aktivno pristopili k reševanju težave. Uredili so platformo, s pomočjo katere lahko pacienti pristopajo do njihovih storitev, oblikovali klicno info točko, prav tako imajo pacienti možnost fizičnega obiska pri zdravniku.
Zaključki okrogle mize? Mnenji
In kakšni bi bili zaključki okrogle mize? Katarina Rednak Paradiž: »Cilj okrogle mize je bil pogovoriti se, saj težave poznamo, najti oblike sodelovanja, ki bodo pripomogle k skupnim rešitvam težav pri oskrbi vseh pacientov v našem okolju, na
🔲
čim višji kakovostni ravni. Naš cilj v prihodnje je izvajanje zdravljenja za otroke tudi v zdravstvenih postajah, vendar čakamo na naše specializante.« Janko Avberšek: »Od vodstva javnega zavoda smo želeli slišati, kaj lahko pričakujemo, njihovo strategijo, vizijo nadaljnjega razvoja zdravstva v naši občini. Bojim se, da smo še daleč od možnosti za stalno prisotnost pediatra v naši zdravstveni postaji. Težko se sprijaznimo z informacijami o zahtevah po celostni obravnavi otrok na enem mestu, z dvigovanjem standardov. Naši mladi starši želijo imeti za svojega otroka storitev kurative v domači zdravstveni postaji, pri čemer jih podpiramo. Vodstvo javnega zavoda to obljublja, a obljublja že kar nekaj časa. V lokalni skupnosti bomo vztrajali pri ureditvi zadeve in pri tem iskali tudi možnost podelitve koncesije za pediatra, čeprav smo slišali, da se bodo starši, ki bodo otroka vpisali k pediatru v Velenju, težko vrnili v šmarško zdravstveno postajo in bo prisotni pediater ekonomsko neupravičen. Pridružujem se mnenju ene naših svetnic, ki je dejala: »Razumemo mi vas in vaše težave, vendar razumite tudi mi nas in težave naših občanov«. Prav tako je težko razumeti, da v zdravstveni postaji nihče ne dvigne telefona, ob fizičnem obisku pa naletiš na prazno čakalnico.« 🔲
Tatjana Podgoršek
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 4
4
GOSPODARSTVO
50 let uspešne zgodbe BSH Nazarje Vrhnika, 9. junija – Minulo sredo so v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri na Vrhniki odprli razstavo ob 50-letnici razvoja malih gospodinjskih aparatov BSH Nazarje, ki je največji tovrstni obrat v Evropi Zgodba o uspehu tovarne se je začela leta 1970 v takratnem obratu Gorenja na lokaciji Nazarje s proizvodnjo stenskih kuhinjskih tehtnic za nemško podjetje Krups, nadaljevala pa z ročnimi mešalniki, ki so v Nazarjah še danes pomemben produkt. Marsikdo se spomni kavnega mlinčka, kasneje so proizvajali še sušilne avbe, mešalnike, rezal-
ne stroje, stenske ure, celo budilke. Danes proizvajajo zahtevnejše univerzalne kuhinjske robote, tehnološko najkompleksnejše kavne aparate in napredni univerzalni kuhinjski aparat Bosch Cookit. Od začetnih 68 zaposle-
nih, ki so v prvem letu obstoja tovarne izdelali 15.000 aparatov na takratnih 1.700 kvadratnih metrih površine, se je število zaposlenih povečalo na 1.700, površina za več kot 20-krat, proizvodnja gospodinjskih aparatov
GOSPODARSKE novice
pa na več kot 8 milijonov izdelanih enot na leto. Danes lahko s ponosom trdijo, da so največja proizvodno-razvojna lokacija v diviziji malih gospodinjskih aparatov ter eno najpomembnejših in najuspešnejših podjetij v koncernu BSH. Razstava z več kot 170 eksponati je del prireditev Tehnika v gospodinjstvu, ki potekajo v okviru projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Izbrani izdelki, ki predstavljajo pomemben del slovenske tehniške dediščine, bodo na ogled do konca tega leta. 🔲
tp
Podpora malemu gospodarstvu Šmartno ob Paki – Na nedavni seji Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Občine Šmartno ob Paki so se člani seznanili z rezultati razpisa za dodelitev sredstev za spodbujanje malega gospodarstva – podjetništva v lokalni skupnosti za letos. Na občinski upravi so povedali, da je bilo za to na voljo 10 tisoč evrov, kar je več
kot minula leta. Del neporabljenih sredstev z razpisa za pomoč malemu gospodarstvu za blaženje posledic epidemije so namreč prenesli v omenjeni razpis. Podjetniki so se lahko prijavili za sofinanciranje stroškov za naslednje ukrepe: spodbujanje promocije in prodora na domače in tuje trge, spodbujanje usposabljanja in izobraževanja, spodbujanje začetnih naložb in naložb v razširjanje dejav-
Višji obseg blagovne menjave Slovensko gospodarstvo dobro stopa v poletje. Obseg blagovne menjave Slovenije je bil aprila letos občutno višji kot aprila 2020, ko je bila gospodarska aktivnost zaradi epidemije covida-19 bistveno okrnjena. Povečala se je menjava z državami EU in s preostalim svetom. Kljub še vedno ne povsem običajnim razmeram pa je bila tudi blagovna menjava višja kot aprila 2019.
Turizem poziva k dodatni pomoči Vlada je prejšnji teden začela obravnavo interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, a jo je prekinila. V turistični panogi so v zadnjih mesecih glasno pozivali k dodatni pomoči, a s predlaganimi ukrepi niso bili najbolj zadovoljni. Očitno bodo na vladi nekatere usmeritve ponovno pretehtali.
Inflacija trka na vrata Inflacija je že začela trkati na vrata, v ZDA je bila maja kar 5-odstotna, evrska inflacija pa naj bi bila letos okoli 1,9-odstotna. Bo pa gospodarska rast območja z evrom letos okoli 4,6-odstotna, prihodnje leto pa naj bi bila od te višja še za 0,1-odstotne točke, so sporočili iz ECB-ja.
V Sloveniji logistično vozlišče Huaweiu
nosti ali razvoj, spodbujanje novih delovnih mest in socialno podjetništvo. Na občinski upravi ocenjujejo, da bo predvidena vsota denarja zadoščala za odobritev vseh popolnih vlog. Posamezni podjetnik oziroma družba lahko s tega naslova pridobi največ 1500 evrov. 🔲
tp
Kljub posebnemu letu odlična kakovost vina Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki podelilo priznanja za najbolje ocenjena vina svojih članov za leto 2020 – Razglasili kletarja leta 2020
Pri kitajskem Huaweiu so uradno objavili, da bodo v Sloveniji vzpostavili osrednje regijsko logistično vozlišče za centralno in jugovzhodno Evropo. To pomeni več posla za Brnik, kjer naj bi bilo osrednje regijsko logistično vozlišče, in za Luko Koper. Kitajski izdelki bodo od tu napajali 19 trgov v srednji in jugovzhodni Evropi.
Izhod mora biti pravičen Župani vseh treh občin Šaleške doline Peter Dermol, Darko Menih in Janko Kopušar, direktorica Razvojne agencije SAŠA regije mag. Biljana Škarja ter sindikalisti Branko Sevčnikar, Simon Lamot in Asmir Bečarević, so poslali odprto pismo na Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije glede priprave Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ministrstvo so pozvali, naj čim prej skliče nujni sestanek, na katerem bi pregledali podane pripombe deležnikov SAŠA regije. Ministrstvo se je odzvalo, sestanek je bil včeraj (po zaključku naše redakcije).
Občina od Gorenja kupila tri parcele Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in vodstvo družbe družbe Gorenje in skupine Hisense Europe so v torek podpisali pogodbo o nakupu treh parcel pri Spominskem centru 91. Te občina potrebuje za ureditev Parka državnosti. Pogovori so potekali tudi o sodelovanju in dialogu vodstva in zaposlenih, so sporočili iz Mestne občine Velenje.
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 4. junija – Člani društva vinogradnikov Šmartno ob Paki so v začetku junija znova stopili na ‹sceno›, kakršnih je v času ukrepov za omejevanje epidemije covida-19 zelo malo. Tokrat so v dvorano šmarškega gasilskega doma povabili na druženje oziroma na podelitev priznanj člane, ki so sodelovali na letošnjem ocenjevanju vin lanskega letnika. Letošnja »bera« je bila v 25 letih, od kar ocenjevanje organizirajo, rekordna: od 104 vzorcev jih je 68 prejelo zlato, 28 srebrno priznanje, 8 vzorcev pa je strokovna komisija izločila. Povprečna ocena vina letnika 2020 je bila 18.15 in je boljša od preteklega leta. Na podelitvi je predsednica društva Mojca Praprotnik med drugim dejala, da se je zaradi epidemije življenje ustavilo na način, ki si ga ni nihče niti predstavljal. Poleg virusa je konec lanskega julija vinograde prizadela toča z neurjem, ki je ponekod povzročila precej škode. Manjkalo ni niti drugih nevšečnosti. Virus je ustavil tudi dobršen del aktivnosti. Kljub ukrepom in omejitvam so nekaj dogodkov le izpeljali. Čeprav jih turisti niso mogli obiskati, odpadlo je tudi martinovanje, gospodarjev krst vina, kleti odprtih vrat in božično druženje z vinogradniki, so se trudili in večji del vina prodali v refuzi ali v buteljkah. »Še vedno pa je naša največja naloga pridelati kakovostna vina, širiti kulturo pitja, prepoznavnost našega vinorodnega območja in občine ter znanje, privabiti čim več mladih, da spoznajo lepoto
17. junija 2021
Rekordni izpusti ogljikovega dioksida V svetu so kljub zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida zaradi pandemije v mesecu maju letos namerili kar 419 ppm ogljikovega dioksida, kar je največ, odkar so pred 63 leti začeli z meritvami. Bolj resno se bo torej treba posvetiti še drugim onesnaževalcem.
Izkazal se je čoln Podkrižnika Šampioni in prvaki posameznih sort vina za leto 2020.
Kletar leta 2020 je Jože Kugler, za katerega pa to ni bilo prvo imenovanje, zato je v trajno last prejel tudi ključ kleti.
vinogradništva, in se lokalno povezovati. Želimo si, da bi naša vinska turistična pot in zidanice na njej lahko nadaljevale začeto delo, ki se je izkazalo za dobro.« Praprotnikova je izrazila upanje, da bi lahko predvidene aktivnosti letos izvedli brez večjih težav.
Po besedah šmarškega župana Janka Kopušarja predstavljajo vinogradniki temelj prepoznavnosti lokalne skupnosti. Ne dvomi, da ne bodo svojih prizadevanj še nadgradili. Ana Pavlin, 24. vinska kraljica Slovenije (doslej je edina, ki
nosi krono vinske kraljice drugič zapored, saj zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije lani kronanja niso mogli izpeljati), pa je zbranim dejala: »Ob lanskem obisku sem bila prepričana, da me letos šmarški vinogradniki ne morejo več presenetiti. Uštela sem se, kar sem ugotovila takoj, ko sem stopila iz avtomobila. Vaše delo je odlično, vina vrhunska, zato vztrajajte, ker se splača.« Pavlinova verjame, da bodo slabe čase za vinogradnike in vinarje kmalu nadomestili dobri. Poleg zlatih in srebrnih priznanj so na prireditvi podelili še priznanja za prvake sort (najbolje ocenjenih vin med posameznimi vrstami vina), štirim pa naziv šampion. Prav tako so razglasili kletarja leta 2020, kar običajno opravijo na martinovanju ob prazniku občine Šmartno ob Paki, a je dogodek zaradi omejevanja druženja odpadel. Kletar leta 2020 je Jože Kugler, ki je tudi na letošnji podelitvi izstopal po kakovosti vin. 🔲
V okviru beneškega sejma navtike je prejšnji teden potekalo tridnevno tekmovanje plovil z električnim pogonom. Med tekmovalci v različnih kategorijah se je odlično izkazal 5,2-metrski čoln e'dyn 1120, ki je dosegel absolutno zmago. Najbolj zanimivo je to, da je čoln naredilo podjetje Podkrižnik iz Nazarij, ki je ta električni pogon začelo razvijati leta 2016. »Računamo, da nam bo to priznanje, ko smo premagali vrsto uglednih tekmecev ter dokazali kakovost in zanesljivost našega e-sistema in plovila, pomagalo pri še večjem prodoru na trg,« pravi Iztok Podkrižnik, direktor družinskega podjetja Podkrižnik.
Milijon evrov za javna dela Zavod za zaposlovanje je ta ponedeljek objavil povabilo za izbor programov javnih del za letos. Za vključitev 250 oseb v programe javnih del je na voljo milijon evrov. Javno povabilo bo odprto do 31. oktobra, oseba pa bo v javna dela lahko vključena do konca leta.
MOL kupil OMV Madžarski velikan MOL je kupil bencinske črpalke družbe OMV, ki se umika iz Slovenije. Svoj delež so tako pri MOL v hipu močno povečali, saj so že doslej imeli v Sloveniji 53 servisov, sedaj pa so jih dobili še 120. Petrol ima 318 bencinskih servisov. Dogovorjena kupnina za celoten delež črpalk OMV v Sloveniji znaša 301 milijon evrov.
Z lesom slabo gospodarimo Z lesom še vedno ne znamo dobro gospodariti, imamo pa ga veliko. V Sloveniji od posekanih 5,3 milijona kubičnih metrov lesa letno predelamo le dva, skoraj eden gre za energetske namene, ostalo v izvoz. »To vrzel moramo zapolniti,« meni gospodarski minister Zdravko Počivalšek. S povečanjem predelave na 3 milijone kubičnih metrov bi se BDP do leta 2030 povečal za 6 odstotkov. 🔲
mz
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 5
5
GOSPODARSTVO
17. junija 2021
Kakšne priložnosti ponuja sončna energija? Čeprav so sončne elektrarne, ki jih vidimo na strehah zasebnih hiš, najpogostejša oblika pridobivanja sončne energije, nikakor niso edina – Sončna elektrarna je zanesljiva investicija le takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki zagotavljajo njeno dolgoročno in učinkovito delovanje Jasmina Škarja
Sonce pošlje na Zemljo v treh urah tolikšno količino energije, kot je človeštvo potrebuje za obdobje enega leta. S fotovoltaiko je sonce postalo človeštvu dostopno kot najbolj samozadosten in neusahljiv vir obnovljive energije, s katero proizvajamo eno temeljnih primarnih dobrin – zeleno elektriko. Ana Gorinšek iz podjetja Bisol Group pove, da je njihov namen poskrbeti za okolje tako, da pomagajo ljudem pri proizvajanju zelene elektrike z uporabo sončnih elektrarn. »Čeprav so sončne elektrarne, ki jih vidimo na strehah zasebnih hiš, najpogostejša oblika pridobivanja sončne energije, nikakor niso edina. Fotovoltaika je v zadnjih letih nabrala kreativno zbirko oblik sončnih elektrarn, kot so solarni moduli, ki nadomeščajo tradicionalno strešno kritino, avtomobilski nadstreški, ki so hkrati polnilnice električnih avtomobilov, ali rastlinjaki, opremljeni s solarnimi moduli s transparentno hrbtno folijo, da lahko naravna svetloba pronica skozi in osvetljuje rastline. Prebivalci blokov, ki jim streha ni na voljo, lahko svojo malo sončno elektrarno namestijo na balkonske ograje ali jih celo vgradijo v fasado. Številna gospodinjstva se odločijo za sončno elektrarno v kombinaciji s toplotno črpalko. Na stavbe, ki so zgodovinsko občutljive ali želijo ohraniti videz in arhitekturne značilnosti, lahko namestimo barvne solarne module, ki so popolnoma skladni s streho in stavbo le še dodatno oplemenitijo. Možnosti je zares veliko in le od nas je odvisno, kako ustvarjalni bomo pri tem.«
Pri izrabi sončne energije gre za relativno novo gospodarsko panogo
postala ena največjih groženj preživetju človeštva in njihova uporaba mora biti na vsak način čim prej ustavljena. Glede na ambiciozne okoljske cilje, ki so jih države EU zapisale v nacionalne energetske programe, pa ne gre zanemariti niti tretjega vidika, saj države ne le spodbujajo, temveč se tudi zavezujejo k prehodu na obnovljive vire, ki so, še posebej solarni, v zadnjem desetletju postali bolj stroškovno učinkoviti od običajnih virov energije po svetu. Tudi pri nas opažamo porast zanimanja za sončne elektrarne, še posebej za izgradnjo na ključ. Nekje
podjetja EuPD Research prepoznani kot blagovna znamka z visokokakovostno podobo na štirih trgih: v Avstriji, Belgiji, Franciji in tudi v domači Sloveniji, za kar smo prejeli prestižen znak kakovosti Top PV Brand.«
Čeprav je fotovoltaika relativno mlada industrija, zelo hitro napreduje in se razvija, saj je izjemno tekmovalna. Če je bil pred 10 leti fotonapetostni modul z močjo 250 W in 15-odstotno učinkovitoAli gre pri rabi sončne stjo pretvorbe modula izjemen uspeh, je energije tudi za našo okoljsko danes povsem normalno, da govorimo o ozaveščenost? modulih z močjo tudi do 455 W in več »Dejstvo je, da je okoljska ozaveščenost eden izmed bistvenih faktorjev za kot 20-odstotno učinkovitostjo. Seveda odločitev za investicijo v sončno elekpa je sončna elektrarna zanesljiva invetrarno, je pa prav gotovo odločitev za sticija le takrat, ko so izpolnjeni vsi pookolju prijazne rešitve goji, ki zagotavljajo njeno dolgoročno še bolj enostavna, če se in učinkovito destroškovno izplača, in lovanje: kakovosončna energija je tovrstne komponente, stna investicija. Ponosni strokovno načrtosmo, da je skrb za čisto vanje in izkušen okolje naša prva vrednoizvajalec. »Sončne ta in na tem mestu spodelektrarne Bisol bujamo tudi druga podzdružujejo vrhunjetja k prehodu na čisto, sko kakovost, višzeleno solarno energijo. jo učinkovitost in Sami namreč s svojimi daljšo življenjsko sončnimi elektrarnami dobo,« dodaja Govsako leto proizvedemo rinškova, ki pritrdi, Po podatkih Slovenskega portala za fotovoltaiko se je v letu 2020 20-krat več elektrike, kot da je promocija ranadaljevala rast majhnih sončnih elektrarn za samooskrbo. Postavili smo je porabimo za izdelavo be sončne energije 3947 novih sončnih elektrarn v skupni moči 55 MW, kar je po številu skoraj 60 fotonapetostnih moduv porastu. Sončne odstotkov več kot v letu 2019, po moči pa skoraj 80 odstotkov več. Konec leta lov Bisol,« še opisuje elektrarne namreč 2020 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 11.990 sončnih elektrarn v skupni Gorinškova, ki pritrdi, rastejo po Evropi, moči 371,5 MW. da dosegajo tovrstne porast elektrarn je naložbe izredno zaniopaziti tudi pri. Kje vidijo vzrok? »Glav- 30 odstotkov vseh sončnih elektrarn v mivo donosnost, ki se vsekakor splača. ni razlogi so trije. Prvi je prav gotovo Sloveniji je zgrajenih s fotonapetostni- »Enostavna vračilna doba je nekje od 6 finančna plat, saj se investicija v sončno mi moduli Bisol, na kar smo izredno do 10 let. Hitrejša je, če je cena sončne elektrarno preprosto splača, tako posa- ponosni, pa vendar imamo še višje cilje. elektrarne na enoto nižja (npr. zaradi meznikom kot podjetjem. Drugi razlog Pri tem nas zelo veseli, da smo bili letos velikosti ali enostavnosti strehe, bližine je skrb za okolje, saj so fosilna goriva po kakovostni analizi solarnega trga od priključnega mesta, že obstoječe elektro
infrastrukture), osončenost lokacije dobra in lastna raba velika – in počasnejša, če je vse našteto slabše. Tudi skupina Bisol Group je lastnik več kot 20 MW sončnih elektrarn in ravno letos se tako v Sloveniji kot tudi sicer po Evropi ponovno lotevamo lastnih naložb v sončne elektrarne. Če se ne bi izplačale, tega prav gotovo ne bi počeli.«
Eko sklad subvencije
V prvih štirih mesecih leta 2020 so na Eko skladu prejeli nekaj čez 4500 vlog, medtem ko so v enakem obdobju letos prejeli 5060 vlog, kar v grobem predstavlja 12-odstotno povečanje števila vlog. Kje so skrite pasti subvencij? »Najprej je treba vedeti, kdo je sploh upravičen do subvencije Eko sklada – to je sicer vsaka fizična oseba, ki je hkrati investitor in lastnik ali solastnik nepremičnine, etažni lastnik ali solastnik posameznega dela stavbe, družinski član lastnika nepremičnine oziroma stavbe, kjer bo izvedena naložba. Seveda so upravičenci tudi pravne osebe s podobnimi pravili v zvezi z lastništvom. Pomembno je, da investitor svojo vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe na Eko sklad odda še pred začetkom izvajanja del. Bistveno je, da se pozanimamo, kaj vse potrebujemo pri oddaji vloge, in vso to dokumentacijo pridobimo. Vse informacije so jasno obrazložene na spletni strani Eko sklada, vendar pa vam pri pridobivanju subvencije lahko pomaga tudi naša izkušena prodajna ekipa,« še sklene Gorinškova iz skupine Bisol Group. 🔲
Posodabljajo največjo sirarno v državi Prihajajo informativni izračuni za letne pravice Za prvo fazo posodobitve Mlekarna Celeia namenila dobra 2 milijona evrov – Do leta 2025 predvidenih vlaganj za 12 milijonov evrov – Lani blizu milijon evrov iz javnih sredstev dobička, letos načrtujejo podobne rezultate poslovanja Prvi informativni izračuni bodo s 1. julijem 2021 izdani za priznanje pravice do otroškega dodatka in subvencije vrtca – Rok za vložitev ugovora je 15 dni od dneva vročitve
Tatjana Podgoršek
Sirarna Mlekarne Celeia iz Arje vasi je največja sirarna v državi. V njej na dan proizvedejo 15 ton različnih vrst sira iz najboljšega mleka brez gensko spremenjenih organizmov, z 900 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije. V mlekarni so se lotili njene prenove. »Sirarna predstavlja steber proizvodnje. Ker je njena tehnološka starost že krepko presegla predvideno življenjsko dobo, je bila posodobitev nujna. Za nami je prva faza prenove, končali smo jo v pol leta, stala pa je dobra 2 milijona evrov. Nova oprema je energetsko učinkovita, omogoča večjo avtomatizacijo proizvodnje ter nadgradnjo kakovosti naših izdelkov,« je na spletni novinarski konferenci povedal direktor mlekarne Vinko But. Po njegovih navedbah so najprej prenovili ključni del proizvodnje sirov. Zamenjali so sirarske kotle, v katerih potekata sirjenje mleka in priprava sirnega zrna, ki je osnova za izdelavo sirov. Virov financiranja za prvo fazo prenove je bilo več, poleg lastnega denarja in bančnih posojil so pridobili še nepovratna sredstva ministrstva za kmetijstvo. Mlekarna odkupi na leto več kot 90 milijonov litrov mleka, od tega ga skoraj polovico predela v sire. Blizu 20 odstotkov teh proda izven slovenskih meja, največ na trgih bivše Jugoslavije, nekaj še v Italijo in druge evropske države. Pri kupcih so poznani predvsem po poltrdih sirih viš-
je kakovosti. Po navedbah Tomaža Arha, vodje marketinškega in strateškega razvoja v Celei, je pri sirih tržni delež njihove mlekarne med blagovnimi znamkami največji, blizu 6 %. » Sicer pa so tržni deleži zelo odvisni od trgovinskih blagovnih znamk, ki pri sirih predstavljajo kar 72 %.« Vinko But je napovedal naslednje korake v prenovi njihove proizvodnje sirov. Asortiment poltrdih sirov nameravajo razširiti z novimi sirnimi okusi, manjšimi serijami in več lokalnimi notami. Do leta 2025 bodo v prenovo sirarne vložili še blizu pet milijonov evrov, skupaj z vlaganji v avtomatizacijo, digitalizacijo, robotizacijo
in čiščenje odpadnih voda 12 milijonov evrov. Lani je Mlekarna Celeia ustvarila približno 60 milijonov evrov prihodkov ali blizu 2 milijona evrov manj kot leto prej. Leto 2019 je sklenila z več kot 800 tisoč evri izgube, lani pa – po navedbah Buta – z nekaj manj kot milijon evri dobička. Za letos se nadeja podobnih poslovnih rezultatov, čeprav zaradi podražitve vhodnih surovin pričakujejo nekoliko zahtevnejše razmere, v prihodnjih petih letih pa povečevanje prihodkov in poslovanje z dobičkom. 🔲
V mesecu juniju bodo centri za socialno pričeli z izdajo informativnih izračunov pri podaljšanju nekaterih letnih pravic. Za katere najprej, pove direktorica CSD Savinjsko-Šaleška Helena Bezjak Burjak: »Prvi informativni izračuni bodo izdani za priznanje pravice do otroškega dodatka in subvencije vrtca s 1. julijem 2021. Namen informativnega izračuna je, da se stranki omogoči čimprejšnje izvrševanje pravic, do katerih je upravičena. Z informativnim izračunom se začasno odloči o upravičenosti do pravice, njeni višini in obdobju upravičenosti. Informativni izračun bo imel enako vsebino kot odločba in bo stranki vročen na enak način kot vročanje odločb za pravice iz javnih sredstev. Če se stranka ne bo strinjala z ugotovitvijo v informativnem izračunu, bo lahko vložila ugovor, o katerem odloča center za socialno delo. Rok za vložitev ugovora je 15 dni od dneva vročitve. Pristojno ministrstvo je pripravilo tudi predlog ugovora, ki ga upravičenci lahko uporabijo in je objavljen na spletnih straneh mini-
strstva in centrov za socialno delo. Zoper ugovor CSD izda odločbo, zoper katero stranka vloži pritožbo,« še pove Bezjak Burjakova, ki zaključi, da je pri informativnem izračunu pomembno, da se pravica začne izvrševati z dnem odpreme Glede na predvidevanja služb na pristojnem ministrstvu bo približno petdeset odstotkov vlagateljev prejelo informativni izračun za omenjene štiri pravice. Vse ostale vloge (oziroma odločanje po uradni dolžnosti) pa bodo kot doslej v sistemu reševane z odločbo. informativnega izračuna in vložen ugovor ne zadrži izvrševanja informativnega izračuna. »Če oseba ne vloži ugovora, se informativni izračun šteje za dokončno odločbo centra za socialno delo. Oseba, ki zoper informativni izračun ni ugovarjala, nima pravice do pritožbe.« 🔲
jš
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 6
6
PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka
Sreda, 9. junija Evropski parlament je na plenarnem zasedanju pričakovano in s prepričljivo večino pritrdil uvedbi digitalnega covidnega potrdila, ki naj bi 1. julija začelo veljati v vsej EU. Levica je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložila kazensko ovadbo zoper SDS in „njeno medijsko mrežo“ zaradi suma sistematičnega širjenja neresnic. V koalicijskih SDS, NSi in SMC so skupaj s poslanci SNS v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o javnem naročanju za področje nabav v zdravstvu. Ameriški predsednik Joe Biden je v torek izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu. Nacionalni inštitut za javno zdravje je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice.
Žabja perspektiva
Sindikata novinarjev Slovenije je uredba nezakonita ter posega v uredniško in upravljavsko avtonomijo STA. Teniška igralka Tamara Zidanšek je izpadla v polfinalu na odprtem prvenstvu Francije, kar pa je izjemen uspeh, saj je Zidanškova prva Slovenka po Mimi Jaušovec, ki se je prebila v polfinale katerega od turnirjev velike četverice.
Petek, 11. junija
Na severu Etiopije vlada neizmerna lakota.
Bivši slovenski predsednik Milan Kučan je v izjavi za STA potezo vlade, da z njegovega poročila o možnem nadaljnjem razvoju dogodkov v BiH iz leta 2011 umakne oznako zaupnosti, označil za preusmerjanje pozornosti z očitkov, da je premier Janez Janša širil non-paper o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. Po treh dneh predvajanja gveZačela se je kolesarska dirka po Sloveniji. Tekmovalci so bili v četrtek tudi v Šaleški dolini. rilskega programa Radio Kričač Do danes je prijavljenih več kot so se podporniki Radia Študent 200 primerov. odpravili na miroljubno proteZačela se je kolesarska dirka stniško procesijo ReŠolucija po Sloveniji. Večina pričakuje 2021. Pridružilo se jim je okoli zmago Tadeja Pogačarja. 800 ljudi, ki so opozorjali, da Judoistka Andreja Leški je na je bil zadnji medijski razpis, ki svetovnem prvenstvu v Budimpe- je nekaterim medijem odtegnil šti v kategoriji do 63 kg osvojila državna sredstva, povsem neusrebrno odličje. strezen. Voditelji držav skupine G7 so se prvič v skoraj dveh letih sestali na vrhu. Združeni narodi opozarjajo, da v pokrajini Tigray na severu EtiOdboru DZ za pravosodje se opije približno 350.000 ljudem je predstavil kandidat za pravo- grozi akutna lakota, pomoč v sodnega ministra Marjan Dika- obliki hrane pa potrebuje večiučič. na od 5,5 milijona prebivalcev.
Četrtek, 10. junija
Sobota, 12. junija
Tamara Zidanšek se je prebila do polfinala turnirja velike četverice.
17. junija 2021
Slovesnost ob 76. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je minila v znamenju spomina na strahote vojne. Velenjska občina je ob Velenjskem jezeru gostila vseslovensko srečanje veteranov vojne za Slovenijo. Veterane je med drugim nagovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič, ki je dejal, da je moralna dolžnost veteranov opozarjati na družbe-
Ministrstvo za zdravje je v obravnavo vladi poslalo osnutek novele zakona o nalezljivih boleznih, ki natančno določa, kdaj in kako vlada omeji gibanje in prepove zbiranje ljudi v primeru grožnje epidemije. Vlada je izdala uredbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), ki podrobneje ureja opravljanje javne službe STA in njeno financiOb Velenjskem jezeru je bilo vseslovensko ranje. Po oceni srečanje veteranov vojne za Slovenijo.
ne odklone. Srbski kulturni center – srbska knjižnica Mihajlo Pupin iz Ljubljane je z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji 12. junij razglasil za dan srbsko-slovenskega prijateljstva. Začel se je festival Parada ponosa, ki bo trajal vse do 19. junija. Festival poteka pod geslom Uprimo se zatiranju.
obrambnih izdatkov v okviru Nata opraviti domačo nalogo. Janša je tudi menil, da je Kitajska ključni izziv za Nato.
Nedelja, 13. junija Voditelji držav skupine G7 so na vrhu v Cornwallu podprli pospešitev ukrepanja proti podnebnim spremembam. Države G7 so se zavezale, da bodo ogljično nevtralne najkasneje do leta 2050, da bodo zaščitili najmanj 30 odstotkov zemlje in oceanov do leta 2030 in okrepili financiranje na področju varovanja okolja. Voditelji so se strinjali o izstopu iz premoga, vendar jim ni uspelo določiti datuma, do katerega naj bi se to zgodilo.
Premier Janez Janša meni, da je Kitajska ključni izziv za Nato.
Parlamentarni odbor za kulturo se je seznanil z letnim poročilom Slovenske tiskovne agencije (STA) za lani. Ob tem se je razprava vrtela predvsem okoli okoliščin zaustavitve financiranja javne službe STA v letošnjem letu. Štirje nekdanji funkcionarji Sindikata policistov Slovenije so po mnenju sodišča krivi dogovarjanja o prometnem nadzoru takratnega ministra Borisa Koprivnikarja. Sodišče jih je nepravnomočno obsodilo na pogojne kazni. Ruski predsednik Vladimir Putin je pred vrhom z ameriškim predsednikom Tadej Pogačar je dobil kolesarsko Joejem Bidnom, ki bo v dirko po Sloveniji. sredo v Ženevi, zavrnil obtožbe, da Rusija stoji za kiVoditelji so sklenili tudi, da bo bernetskimi napadi na ZDA. skupina revnejšim državam darovala najmanj milijardo odmerkov cepiva proti covidu-19. Umrl je Ivan Zidar, nekoč eden najvidnejših in najvplivnejših slovenskih gospodarstvenikov. Star V Sloveniji je zadnji dan okje bil 82 let. Javnosti je bil znan tobra razglašene epidemije copredvsem kot direktor gradbene- vida-19. Omejitveni ukrepi še ga giganta SCT, zadnja Zidarjeva ostajajo. leta pa so bila zaznamovana z Novi minister za pravosodje je aferami in sodnimi postopki. postal univerzitetni diplomirani V 93. letu starosti je umrl Mar- pravnik 39-letni Marjan Dikauko Kremžar, ustanovni član NSi čič. Dikaučič obljublja svež in in zadnji predsednik SLS v emi- neobremenjen pristop k opragraciji. Izraelski parlament je potrdil novo vlado pod vodstvom Naftalija Beneta, ki bo po 12 letih z a m e nj a l a vlado Benjamina Netanjahuja. Slovenski ko l e s a r sk i Predsednik republike Borut Pahor je spomnil na zvezdnik Tadolgoletna prizadevanja za popravo krivic. dej Pogačar je zadnji dan dirke po Sloveniji vljanju funkcije. V opoziciji so zanesljivo ubranil majico vodil- kritični do pomanjkanja njegonega in prvič slavil skupno zma- vih izkušenj. go na domači pentlji. V parku pod Lipo sprave so tudi letos zaznamovali dan krivde, odpuščanja in sprave. Predsednik republike Borut Pahor je v govoru spomnil na dolgoletna prizadevanja za popravo krivic. Okrevanje gospodarstva v SloNa okrožnem sodišču v Celju veniji je bilo po ocenah urada se je začel prvi predobravnavni za makroekonomske analize in narok zaradi domnevnih neprarazvoj v prvem četrtletju hitrejše vilnosti pri gradnji šestega bloka kot v povprečju EU, obeti za rast Termoelektrarne Šoštanj. v drugem trimesečju so ugodni. Madžarski parlament je potrdil Premier Janez Janša je pred za- predlog zakona, ki prepoveduje četkom vrha zveze Nato menil, promoviranje homoseksualnosti da je zavezništvo nekaj, kar delu- v izobraževalnem procesu. Krije v obe smeri, in tudi Slovenija tiki menijo, da gre za kratenje mora pri doseganju ciljev glede pravic pripadnikov LGBTQ.
Torek, 15. junija
Ponedeljek, 14. junija
Oprostite, ne razumem Veste, kaj pomeni beseda »končujem«? V teoriji mi je popolnoma jasno, stvar, ki sem jo začel delati, je tik pred koncem, zaključujem jo, zdaj zdaj bom pritisnil zadnjo piko. V praksi so stvari bolj zapletene. Naj to dilemo ponazorim z običajno situacijo v naši družini. Tu in tam se zaderem kar iz ene sobo v drugo in rečem, da je tiste pol Jure Trampuš ure že zdavnaj minilo in da je prišel čas, da mladež zapusti čudoviti svet računalniških iger. In odgovor, ki pride nazaj, je vedno ta zagonetna beseda »končujem«. Končujem? Kaj za vraga to pomeni? Pet minut? Deset minut? Samo to igro? To stopnjo? Le posneti moram? Ali končuje tudi tisti, ki je prišel šele na pol, ali končuješ tudi že takrat, ko si šele začel in boš končeval še kakšne pol ure? Že dolgo se trudim izmeriti pomen te besede, pa ne gre in ne gre. Te besede preprosto ne razumem. No, šalo na stran, ne razumem še marsičesa drugega. V našem prelepem ljubljanskem blokovskem naselju, zgrajenem v obdobju socialističnega razcveta, kar pomeni široke zelenice in košarkarsko igrišče, bloki stojijo na spoštljivi varnostni razdalji. Vmes je veliko zelenja, trava mirno raste, jo je pa treba tudi kositi. In ravno ob mojem bloku se ta zelenica kosi na nenavaden način, pokošena je samo do polovice, na drugi strani pa se bohoti visoka trava. Nekaj časa sem naivno upal, da je to povezano z biodiverziteto ali s čebelami, ki potrebujejo travniško cvetje. Potem sem bil prepričan, da se je zgodil klasičen spor, češ, kdo naj na skupnih površinah kosi travo in kdo bo vse to plačal. A na koncu me je razsvetlila soseda. Razlog naj bi bili otroci. »Kakšni otroci«, sem jo ves začuden vprašal. »Tam na drugi strani nočejo kositi trave, da se pred njihovim blokom ne bi igrali otroci,« je dejala. »Pač ne marajo otroškega vika in krika, zato tam trava raste, tu pri nas, kjer pa je pokošeno, pa igrajo nogomet in se lovijo.« Morda koga res moti popoldanski živ žav in nabijanje žog, a tistih 25 metrov nepokošene trave pač ne spremeni veliko. Ne razumem ljudi, ki hišniku ne pustijo kositi trave zato, da se pod njihovimi balkoni ne bodo igrali otroci. Sebičnost je prvi korak k razgradnji družbe. A vse te stvari niso nič novega. Novo je sprenevedanje, brezsramna hipokrizija tistih, ki so na oblasti, ki iz tedna v teden bolj tonejo v zgodbe, v katere, vsaj upam, ne verjamejo niti sami več. Zgolj kot primer. Pred nekaj meseci se je pojavila zgodba o nekem non-paperju, neuradnem diplomatskem papirju, ki naj bi bil povezan s Slovenijo. Ta papir naj bi med drugim dopuščal razpad Bosne in Hercegovine, države, ki si še ni opomogla po strahoviti vojni, ki je želela natančno to, kar predlaga ta pobuda, torej spremeniti meje. Meje se spreminjajo le z vojnami, zato je takšna, pa četudi neuradna diplomatska pobuda, Pandorina skrinjica. Risanje zemljevidov je na Balkanu vedno povezano s krvjo nedolžnih. Vedno bolj jasno postaja, da ni šlo za novinarsko raco in da ta dokument resnično obstaja, pri čemer ni jasno, kako ali pa če sploh je vanj vmešana tudi Slovenija. A da bi bila stvar še bolj absurdna, je vlada te dni objavila 10 let star dokument, analizo stanja v Bosni in Hercegovini, ki ga je na pobudo Pahorjeve vlade spisal nekdanji predsednik Milan Kučan. Cilj objave je jasen. Vlada sprevrača pozornost, namesto da bi se branila, da bi prepričljivo dokazala, da ni za spreminjanje meja, je s prstom pokazala na neko staro zgodbo izpred 10 let in za neki nestorjeni greh obtožila nekdanjega predsednika Slovenije, ki se je od aktivne politike poslovil pred slabimi 20 (!) leti. Kučan se v razkritem dokumentu ni zavzemal za razdružitev nedelujoče države, res pa je omenil to možnost, a le kot nekaj slabega. Pisal je o pomenu evropskih perspektiv. Očitno za vlado dejstva niso pomembna. In če že razumem, da otroci ne želijo končati igranja računalniških iger, če stežka razumem tudi jezo sitnih sosedov, res nikakor ne morem razumeti pritlehne manipulacije nekih državnih funkcionarjev. Kot da bi prihajali iz druge realnosti. Kajti ne gre zanje, ne gre za Janšo, Kučana ali koga tretjega. Ne, ta brezsramna dejanja razgrajujejo državo. Brez države ni demokracije. In brez demokracije ni svobode. Razumem slast po oblasti, ne razumem pa, zakaj ta družba ni zgradila nadzornih mehanizmov, ki bi sistemsko ustavili razrast nedemokratičnih pobud. Leta bodo potrebna, da bo ta država spet funkcionirala kolikor toliko normalno. 🔲
107,8 MHz
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 7
7
DOGODKI
17. junija 2021
Kljub epidemiji glavnina načrtovanega dela opravljena
Mlajši bodo Pristopu dali nov zagon
Drevi slavnostna seja sveta Občine Rečica ob Savinji v počastitev občinskega praznika – Največji izziv izbor koncesionarja za investicijsko in redno vzdrževanje cest
Franci Pečnik se zaradi drugih izzivov umika z mesta vodje centra
Tatjana Podgoršek
Občina Rečica ob Savinji praznuje 17. junija občinski praznik. Zaznamovali ga bodo z nizom prireditev, osrednja pa bo drevi (v četrtek) ob 19. uri v avli tamkajšnje osnovne šole. Na slovesnosti bodo med drugim podelili občinska priznanja ter nagrade posameznikom in društvom.
Lepša prihodnost za občinske ceste
obcestnih zemljišč na občino. Takšen sklep so sprejeli občinski svetniki. Odločili so tudi, da vse nastale stroške v zvezi z urejanjem lastništva plača občina. Tam, kjer do brezplačnega prenosa lastništva ne bo prišlo, bodo posamezni odseki izločeni iz predvidene sanacije.« Poleg izbire koncesionarja so ponosni še na nekatere že posodobljene cestne odseke, med drugim na odsek na cesti v Spodnji Rečici, ki so ga posodobili v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastruk-
turo. Skupaj s slednjo jih imajo v načrtu še nekaj. »Na nedavnem obisku so nam pristojni za ceste v državi dejali, da je v načrtu tudi težko pričakovana izgradnja krožišča na Reneku ter posodobitev celotne državne ceste, ki pelje po naši občini. To naj bi posodobili po etapah. Več o tem, kdaj in kako, naj bi bilo znanega v začetku prihodnjega meseca. Povsod, kjer bomo urejali ceste, bomo posodabljali še vodovod, javno razsvetljavo in ostalo, kar se na to navezuje.«
Županja rečiške občine Ana Nuša Poleg cest še … Rebernik nam je v prazničnem poPoleg posodabljanja lokalnih cest govoru med drugim dejala, da so in javnih poti nameravajo v lokalni kljub koronavirusu uresničili glavskupnosti letos zgraditi še amfitenino začrtanih nalog. Kot največji ater, s čimer bodo končali obnovo izziv je izpostavila izbor koncesiotrškega jedra. V okviru projekta Mi narja za občinske ceste. Izbrali so smo SVETloba bodo posodobili javceljski VOC. »V občini imamo prino razsvetljavo. Vse kaže, da bodo s bližno 25 kilometrov lokalnih cest, pomočjo države odpravili dve večji 33 kilometrov javnih poti ter druge posledici drsenja zemlje, od Funjavne površine. V roku dveh let bo dacije za šport pa so pridobili 23 izbrani koncesionar obnovil okoli tisoč evrov za ureditev športnega 13 kilometrov daljših cestnih odseparka. Pristopili so h konzorciju Pakov in skrbel za redno vzdrževanje metnih mest in skupnosti, v okviru občinskih javnih cest ter drugih prokaterega bodo postavili merilnike metnih površin. Pogodba je vredna Ana Nuša Rebernik: »Menim, da je bilo in še bo za merjenje kakovosti zraka, ter h več kot 5 milijonov evrov, od tega veliko postorjenega.« Konzorciju 17, kjer načrtujejo naje za vlaganja v obnovo predvidekup zemljišča za postavitev objekta, nih 2,3 milijona evrov. Svoje obveznov katerem bo občanom omogočeno dosti bo lokalna skupnost odplačevala 15 stojno preživljanje starosti. V zaključni let, na leto približno 322 tisoč evrov.« Letošnji občinski nagrajenci: srefazi je vzpostavitev lokalnih kolesarskih Koncesionar je k izvajanju že pristopil, brni grb občine je prejel Rudolf stez, načrtujejo ureditev pohodnih poti. saj so dela na cesti Dol–Suha do meje Krsnik, priznanje županje dr. BoS tem želijo razširiti ponudbo za domaz občino Mozirje v polnem zamahu. jan Vršnak, Društvo upokojencev čine in za turiste. »Veliko je bilo že in Po predvidevanjih bodo še letos obnoRečica ob Savinji in ekipa pionirk še bo postorjenega. Ob najrazličnejših vili cesto proti Pobrežju. »Za ta odsek PGD Rečica ob Savinji, županjino priložnostih rada poudarim, da smo obje že sklenjena večina predpogodb. Ob priznanje mladim pa bo prejelo pet čina ljudje – in naj bo tudi tokrat tako,« tem moram poudariti, da je pogoj za učencev tamkajšnje osnovne šole, je sklenila Ana Nuša Rebernik. 🔲 naložbo brezplačni prenos lastništva ki so bili vseh devet let odlični.
Pristop deluje po principu 'coworkinga'.
Šoštanj – »Pristop Šoštanj je zrasel zaradi prepleta različnih okoliščin. Te so tudi mene leta 2014 privedle do odprtja lastnega podjetja. Nad konceptom 'coworkinga' sem se navdušil kot uporabnik ŠtartUp coworkinga, ki je pred SAŠA inkubatorjem obstajal v Rdeči dvorani,« pravi Franci Pečnik, (dosedanji) vodja centra. Občina Šoštanj je bila pripravljena podoben koncept vzpostaviti v bivši enoti vrtca na Kajuhovi 1. »Hvaležen sem županu in podžupanu za odprte roke in zaupanje, da nam je z majhnimi sredstvi uspelo celovito prenoviti prostore in v njih vzpostaviti prvi šoštanjski podjetniški center z imenom Pristop.« Otvoritev je bila v začetku oktobra 2015. Pri tem se jim je pridružil državni sekretar v takratni vladi, Tadej Slapnik, velik podpornik tovrstne oblike sodelovalnih podjetniških spletišč. Ker je dobro, da dajemo naprej vse, kar ustvarimo, pravi Pečnik, se je zaradi drugih izzivov odločil, da za njim pridejo novi in mlajši podjetniki, ki bodo dali Pristopu nov zagon in vsebine. »V upanju, da bo podjetniški center omogočil in prispeval v prihodnosti k večji
Vidova dobrodelnost za smeh v otroških očeh Devetošolec Osnovne šole Nazarje Vid Čeplak pripravil spletno licitacijo 75 športnih rekvizitov za projekt brezplačne šole – Med najdragocenejšimi predmeti tudi rumena majica Tadeja Pogačarja – Po 13 letih še vedno edina brezplačna šola v državi Tatjana Podgoršek
Nazarje, 11. junija – Simpatični devetošolec Osnovne šole Nazarje Vid Čeplak je znova dokazal, da ima veliko srce. Odločil se je namreč, da se bo ob koncu šolanja v domačem kraju oddolžil vsem, ki so mu omogočili pridobitev znanja na mnogih področjih, hkrati pa poskrbel, da bodo to možnost imeli tudi drugi učenci. Skupaj s starši in večjo ekipo je namreč včeraj (v sredo) začel spletno licitacijo 75 predmetov, ki so jih podarili znani slovenski športniki. Licitacija bo trajala do 23. junija. Ves izkupiček bo namenil za projekt brezplačne šole, ki ga šola v Nazarjah izvaja že 13 let.
Rad bi nekaj povrnil okolju
Na novinarski konferenci pred začetkom spletne licitacije je Vid povedal, da je svojo dobro-
delnost pokazal že na dveh licitacijah, in sicer je za fantka Krisa in svojega soimenjaka s Ptuja, ki sta bila z mamama tik pred tem, da se bosta morala izseliti, dal na dražbo žogi s podpisom Gorana Dragiča. Dobil ju je na Dragičevem košarkarskem kampu na Rogli. »Nisem poseben košarkar, a mi je Goran vzornik kot človek. Povod za novo dobrodelno akcijo pa je bil pravzaprav dres nogometaša Markusa Tavaresa, ki mi ga je podaril prijatelj. Vprašal sem se, kaj sem dal okolju, v katerem sem odraščal? Odgovor se mi je ponudil na dlani: šola, ki jo zapuščam, je zaradi korone že dve leti brez osrednjega vira za projekt brezplačne šole. Napisal sem prošnje, odzvalo se je veliko športnikov, prijateljev. Nabralo se je 75 predmetov znanih slovenskih športnikov, najdragocenejša pa sta kolesarska dresa: podpisana rumena majica Tadeja Pogačarja z lanske dirke
Franci Pečnik: »Prvi šoštanjski podjetniški center je zrasel zaradi prepleta različnih okoliščin.«
blaginji in novim delovnim mestom, se z zadovoljstvom umikam kot vodja centra. Obenem izkoriščam priložnost, da povabim zainteresirane, ki bi imeli željo, da upravljajo takšen center, naj se obrnejo name ali na Občino Šoštanj. Dogovorili se bomo za sodelovanje oziroma predajo upravljanja.«
po Franciji in majica Primoža Rogliča.« Sicer pa so v zbirki še dres slovenske nogometne reprezentance s podpisi vseh igralcev,
dres celjskega in velenjskega rokometnega kluba s podpisi, hokejske palice, dresi slovenskih 🔲 smučarjev …
mkp
Spletna licitacija, ki je stekla včeraj, bo trajala do srede, 23. junija, do polnoči na naslovu: www.drazba-nazarje.si Izklicne cene se gibljejo od 10 do 3000 evrov. Najvišja je izklicna cena podpisanega dresa Tadeja Pogačarja, 2000 evrov znaša izklicna cena za dres Primoža Rogliča. Slednjega je Vid pridobil z napisano prošnjo in stikom z Rogličevo partnerko. Spletna licitacija predmetov je stekla včeraj ob 20. uri, trajala pa bo do 23. junija do polnoči. »Nazarčani imamo svojega junaka – Vida. Ponosni smo nanj, zato, ker se kljub svoji mladosti zaveda, kaj je doživel in pridobil z brezplačno šolo in ker želi s svojo akcijo doseči, da bi imeli to možnost tudi drugi otroci,« je dejal Matej Pečovnik, nazarski župan in vodja organizacijskega odbora spletne licitacije.
Na leto za projekt potrebnih od 25 do 30 tisoč evrov
Vid Čeplak si želi, da bi bil izkupiček licitacije športnih predmetov čim večji, da bi lahko vse, kar je v šoli v naravi in na tečajih doživel sam, imeli možnost izkusiti tudi drugi otroci.
🔲
Po besedah ravnateljice Osnovne šole Nazarje Vesne Lešnik projekt brezplačne šole izvajajo 13 let. Sama ne pozna nobene druge šole v državi, ki bi ga tudi izvajala. Zamislil si ga je nekdanji ravnatelj šole Jože Kavtičnik. »Leta 2008 je bil čas gospodarske krize in nekateri starši naših učencev so ostali brez služb, zato se njihovi otroci niso mogli udeleževati šol v naravi in raznih tečajev. Tako je nastal projekt Za smeh v otroških očeh.« Vsako leto v
okviru tega pripravijo dobrodelni koncert z znanimi slovenskimi glasbeniki, zbirajo star papir, učenci izdelujejo voščilnice in jih prodajajo podjetjem, slednja prosijo tudi za donacijo. Veseli so, ker naletijo pri njih na razumevanje. »Na naši šoli nihče od staršev za nobenega otroka ne plača nobenega stroška šole v naravi, plavalnega, plesnega tečaja. Šola plača vse, od prevoza in bivanja do smučarskih vozovnic. Aktivnosti se udeležijo vsi učenci, ne glede na socialno-ekonomski položaj družine, iz katere prihajajo. Je pa ob tem treba priznati, da je zagotovo kaj takega lažje izvesti na manjših kot večjih šolah. V tem šolskem letu našo obiskuje 244 učencev.« Lešnikova je še dejala, da za izvedbo projekta brezplačne šole potrebujejo od 25 do 30 tisoč evrov na leto. Kot smo še slišali, so se v organizacijskem odboru dogovorili, da bodo, če bo odziv na akcijo večji od pričakovanega, del prejetega denarja podarili ostalim šolam v Zgornji Savinjski dolini. 🔲
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 8
8
DOGODKI
Mladim do 5.000 evrov subvencije V osnutku so svetniki Mestne občine Velenje potrdili za polovico nižji komunalni prispevek mladih Glede na to da je pobuda župana MeGre za udejanjanje pobude, ki so jo rekonstrukcija, ali pa ima pravico gradistne občine Velenje Petra Dermola o sub- mladi predstavili na jesenskem genera- ti na podlagi ustanovljene in vknjižene vencioniranju komunalnega prispevka cijskem forumu. Predlagana subvencija stavbne pravice. Naložbo mora zaključiti za mlade naletela med svetniki na odo- predstavlja enkratno denarno pomoč, v petih letih, sicer mora subvencijo vrniti. bravanje in da so jo v osnutku potrdili ki pripada mlajšim od 35 let in je spod»Z zagotavljanjem finančnih spodbud soglasno, je pričakovati, da bo odlok na buda za reševanje prvega stanovanjskega za gradnjo namerava Mestna občina junijski seji potrjen Velenje spodbujati mlain subvencija veljavde, da svoje stanovanjUgodnost bodo na. Predvideno je, da sko vprašanje rešujejo Subvencioniranje mladi do 35 let bo znašala subvenciv Velenju, da se hitreje komunalnega lahko izkoristili za ja za posamezneosamosvojijo in odseprispevka so svetniki lijo od staršev in tako ga upravičenca 50 novogradnje, nakupe podprli soglasno. odstotkov odmerjeprevzemajo različne vrin adaptacije. nega komunalnega ste odgovornosti v vsaprispevka, največ pa kodnevnem življenju,« do višine 5.000 evrov. Mestna občina vprašanja z gradnjo novega stanovanj- pravi župan Peter Dermol, ki računa Velenje bo za ta namen morala nadome- skega objekta, prizidka ali rekonstruk- na njihovo aktivno vključitev v vse sfere stiti sredstva iz občinskega proračuna v cijo obstoječega stanovanjskega objek- družbenega življenja v lokalnem okolju. predvideni višini 40.000 evrov letno. Na ta na območju občine. Obenem mora Dokument so pred obravnavo posredota način želijo prispevati k boljši kvali- upravičenec izpolnjevati tudi pogoj, da vali različnim mladinskim organizaciteti življenja mladih in mladih družin v je zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na jam, ki so ga pozdravile. 🔲 Mira Zakošek občini in jih pritegniti v to okolje. katerem je predvidena gradnja oziroma
❱
Rekli so❱
❱
Aleksandra Vasiljević (SD) je pozdravila ta dokument, ki je zagotovo velika spodbuda mladim, da ostanejo tukaj oziroma se po zaključku šolanja vrnejo v to okolje. Subvencija pa bo dobro vplivala tudi na njihov življenjski standard. Matej Jenko (Dobra država) je prav tako podprl dokument, dodal pa je, da je treba več narediti tudi za odpiranje
novih donosnejših delovnih mest, ki bodo pritegnila mlade. Predlagal je še, da se v odlok vnese tudi državljanstvo. Tjaša Oderlap (SD) je poudarila tudi vidik hitrejšega osamosvajanja mladih in izrazila prepričanje, da bo subvencija mladim zelo prav prišla. Klemen Arlič (SD) je pohvalil občinsko upravo, ki je, potem ko je bila pobuda na medgeneracijskem forumu podana, hitro ukrepala in že pripravila
vse potrebno za realizacijo tega sklepa. Andrej Kmetič (Naše Velenje) je podprl odlok in tudi predlog Mateja Jenka, da se upošteva tudi državljanstvo. Sebastian Apat (SDS) je povedal, da so odlok v stranki prepoznali kot dober, zato ga tudi podpirajo, saj predstavlja pri reševanju stanovanjskih problemov mladih pomemben člen, je pa podal nekaj konkretnih popravkov, ki jih bodo upoštevali v pripravi predloga.
Veliko priznanj za doseženo znanje V letošnjem šolskem letu so učenci naše šole, OŠ Gustava Šiliha, kljub nekoliko drugačnemu letu dosegli veliko izjemnih rezultatov. Tudi šolanje na daljavo učencev ni odvrnilo od dodatnega dela in reševanja dodatnih, bolj zapletenih nalog, bili pa so tudi vztrajni, saj so v dosežke vložili veliko truda in časa, ki sta se pogosto obrestovala. Učenci so pod vodstvom mentorjev spoznavali nove tipe nalog ter širili in nadgrajevali svoje znanje na različnih področjih. Državnega tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni, ki je potekalo 21. 11. 2020, so se udeležile Janja Gril, Kaja Kovačič in Živa Sever. Srebrno priznanje sta osvojili Janja Gril in Živa Sever. 5. januarja 2021 so se učenci Urban Maretič, Lenart Glinšek in Jaša Jelen udeležili prvega kroga tekmovanja Male sive celice in nato zastopali tudi celjsko regijo. 4. 3. 2021 je potekalo državno tekmovanje v Ekokvizu. Našo šolo so zastopali sedmošolci Ana Grabner, Aljaž Meh, Jaka Aleksander Sever ter osmošolci Gaia Hladin, Jure Kunst in Ditka Volk, ki je osvojila srebrno priznanje. Devetošolka Jana Bastič je v soboto, 17. 4. 2021, tekmovala v reševanju nalog državnega tekmovanja v razvedrilni matematiki. Pri reševanju je bila izjemno uspešna – osvojila 15. mesto v državi in zlato priznanje. Devetošolki Kaja Kovačič in Petra Janković sta v okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
Grajsko druženje študentov UNI 3 Med častne člane Andragoškega društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje sta se vpisala Marija Kuzman in Ivan Likar Tina Felicijan
Velenje, 1. junija – Na prvi junijski dan so se v atriju Velenjskega gradu študentje UNI 3 Velenje zbrali na prireditvi v sklopu celoletnega kulturnega projekta z naslovom V prepletu literarnega, glasbenega in ustvarjalnega dela že 35 let, ki so ga zasnovali ob letošnjem praznovanju 35-letnice društva in bo celo leto nizal več kulturnih, ustvarjalnih in družabnih dogodkov. Tokratno druženje z bogatim kulturnim programom so pripravili ob podelitvi naziva častni član oziroma članica, ki so ga ustanovili lani in med najbolj zaslužne za dolgoletno uspešno delo vpisali pionirke društva Eriko Vršec, Anico Podlesnik, Anico Krajnik Pistotnik, Vido Šme in Marijo Skornišek. Letos pa še dva, in sicer Marijo Kuzman in Ivana Likarja. Marija Kuzman je članica UNI 3 Velenje že tri desetletja. Bila je mentorica krožka kvačkanje in pletenje. Leta 2005 je postala mentorica krožka pohodništva, ki ga vodi še danes. Zaradi zanimanja za etnologijo in lepote narave ter smisla za organizacijo od vsega začetka sodeluje pri etnološki prireditvi Jajčerija. Vzorno skrbi za promocijo
17. junija 2021
izdelali raziskovalno nalogo Odpadne zaščitne maske v okolju. Na regijskem srečanju sta osvojili srebrno priznanje, uvrstili pa sta se tudi na državno tekmovanje. Državno tekmovanje iz matematike je potekalo v soboto, 15. maja. Udeležilo se ga je 8 učencev naše šole. Vsi tekmovalci so bili pri izkazovanju matematičnega znanja uspešni. Šestošolci Maj Jelen, Val Goter, Grega Navodnik in Tilen Gril so osvojili srebrno Vegovo priznanje. Sedmošolec Lenart Glinšek je dosegel 29. mesto v državi in zlato Vegovo priznanje. Osmošolka Nastja Romih je osvojila srebrno Vegovo priznanje. Devetošolki Jana Bastič in Živa Sever sta bili prav tako zelo uspešni, saj sta s 13. in 36. mestom v državi osvojili zlato Vegovo priznanje. Letošnjega državnega tekmovanja iz fizike se je udeležilo 5 tekmovalcev, osmošolci Gaia Hladin, Nika Napotnik in Urban Maretič ter devetošolki Jana Bastič in Živa Sever. Urban Maretič in Gaia Hladin sta osvojila srebrni priznanji, Živa Sever in Jana Bastič pa sta posegli po zlatu. Živa Sever je dosegla 7. mesto. Še posebej je treba izpostaviti dosežek Jane Bastič, ki je osvojila 1. mesto v državi in si poleg zlatega priznanja prislužila še zlato pohvalo. Obe učenki sta dobili povabilo v širši izbor za 18. mednarodno juniorsko naravoslovno olimpijado. Udeležili se bosta 30 ur teoretičnih priprav iz fizike, kemije in biologije, nato pa ju 28. junija čaka prvi izbirni test. 🔲
Jana Bastič in Živa Sever
Odkar so razmere bolj naklonjene družbenim dejavnostim in družabnim srečanjem, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje deluje 27 krožkov s 320 študenti, medtem ko je članov 285, s čimer so glede na to, da jih je večina vajena klasičnega poučevanja in je za nekatere delo po spletu večji izziv, zadovoljni, pravi predsednica Zdenka Uršnik. Sicer 14 krožkov deluje na daljavo po spletu. Večino krožkov bodo sklenili do konca junija, nekatere skupine pa bodo ure, ki jih niso uspele realizirati, nadoknadile jeseni. »Pri tem smo zelo elastični in se prilagajamo situaciji.« Prilagodili pa so tudi praznovanje 35-letnice univerze. Zasnovali so projekt V prepletu literarnega, glasbenega in ustvarjalnega dela že 35 let – venček več tematskih razstav izdelkov, ki so nastali v raznih krožkih, kulturnih druženj, slovesnosti ob razglasitvi častnih članov, izdali bodo bilten in video, obetajo pa se še nastopi Godbe veteranov v domovih za varstvo odraslih. Prebujajo se tudi Lastovke in upajo, da bodo kmalu lahko zapele. Vendar pa morajo večji glasbeni in drugi sestavi za ponovno srečevanje poiskati večje prostore, da bodo pogoji za vaje ustrezni.
Zdenka Uršnik: »Želimo si veliko srčnosti, vedoželjnosti in volje do druženja, da bomo še naprej tako uspešni, kakor smo bili dosedanjih 35 let. In vabimo vse vedoželjne, da z nami odkrivajo svoje talente.« Obiskovalce so v svet poezije z recitalom pesmi Ivana Minattija ter lokalnih ljubiteljskih literatov Martina Pustatičnika in Ane Anite Lekše, ki je nastopila tudi sama in brala iz svoje druge, čisto sveže pesniške zbirke, popeljali člani krožka pesništva in recitiranja pod mentorstvom Nevenke Hvalec, ki je pripravila scenarij za prireditev: Marjana Dobelšek, Stanka Ogrizek, Ana Anita Lekše, Bojan Krevh in Manja Šmarčan, ki je prireditev tudi povezovala. Z glasbo so druženje prepletli člani ansambla Kapučino. Odprli pa so tudi razstavo pridnih rok članic krožka kaligrafije, ki ga vodi mentorica Marija Kranjc. Tokrat so pripravili jagodni izbor del, ki so nastala v minulih študijskih letih, saj jim je načrte za letošnja druženja ob ličnem pisanju z roko prekrižala epidemija. Razstava je na ogled v atriju Velenjskega gradu. in ureditev vrta Gartlc na Grilovi domačiji. Več let je bila članica upravnega odbora univerze, sodelovala je pri organizaciji novoletnih prireditev in je več kot 30 let predana članica univerze. »Po upokojitvi je treba nekaj početi. Otroci so odrasli, iz hiše sem se preselila v blok in morala sem se
zaposliti. Ker sem rada med ljudmi, kot sem bila celo delovno dobo, sem se vključila v UNI 3. Najprej v krožek pohodništva, ki sem ga kasneje prevzela, potovali smo po Sloveniji, rada sem sodelovala v krožkih ročnih del, skratka zapolnila sem si čas. Zdaj
sem nekaj aktivnosti opustila, pri pohodništvu pa vztrajam,« je povedala ena najbolj zvestih članic univerze z najdaljšim staležem in pojasnila, da se je težko priučiti novih znanj, predvsem uporabe računalnikov, kar danes zahtevajo mnoge aktivnosti. Nekoliko pa je
tudi razočarana, da je predvsem v srednji generaciji in tudi pri mladih zelo malo zanimanja za ročna dela. Zato je krožek, ki ga je v Šoštanju vodila 25 let, opustila, čemur je botrovala tudi epidemija z zahtevami po delu na daljavo. Ivan Likar je član UNI 3 Velenje že več kot 23 let. Vsa leta je bil aktiven v več krožkih, bil je član upravnega odbora, vodil je novoletna praznovanja, 7 let kulturno prireditev Jajčerija na Velenjskem gradu, deloval je v prid prepoznavnosti, promocije in uspešnosti univerze. Svoje delo je opravljal z veseljem, izvirnimi idejami, zagnanostjo, predvsem pa prostovoljno. Krožke, v katerih je deloval, je obogatil s svojim zamislimi pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi, velikokrat pa je poskrbel tudi za
popestritev in prijetno druženje z igranjem na kitaro in petjem. »Pred 25 leti sem se upokojil. Časa sem imel veliko, čeprav sva z ženo takrat kot planinca veliko planinarila, in sem razmišljal, kaj naj počnem. Vpisal sem se na univerzo in se udeležil številnih krožkov, med drugim igranja kitare, računalništva, ker sem Primorec, tudi v krožek italijanščine. Spoznal sem veliko dobrih ljudi, novih prijateljev, ta leta pa so minila, kot bi ustrelil. Veliko sem se naučil, zdaj smo celo na video konferencah obdelovali digitalne fotografije, kar me je malo skrbelo, ampak s pomočjo vnukov je šlo tudi to,« je povedal in dodal, da je presenečen, a počaščen, da so kolegi z UNI 3 opazili njegovo delo. 🔲
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 9
Velenje, 10. junij – Od dneva pismenosti 8. septembra do dneva knjige 23. aprila (in letos zaradi epidemije še nekoliko dlje) so člani Knjižnice Velenje odpirali knjige v sklopu 12. sezone bralne značke za odrasle, ki jo je zaznamoval opus slovenskega pisca detektivsko kriminalnih zgodb Avgusta Demšarja. Z njegovim obiskom so namreč otvorili sezono bralne značke, po osmih mesecih prireditvene abstinence pa so jo sklenili s srečanjem z lokalnim avtorjem, »pesnikom, mladinskim pisateljem, urednikom, publicistom, organizatorjem v kulturi, domoznanskim raziskovalcem, nekdanjim sodelavcem, predvsem pa ustvarjalcem, ki verjame v moč besede – Ivom Stropnikom,« ga je predstavila bibliotekarka Brina Zabukovnik Jerič, ki je vodila pogovor z gostom, s sodelavko Metko Pivk Srdič pa sta postavili tudi razstavo o njegovem življenju in delu.
Slovar je njegovo temeljno čtivo
Ivo Stropnik kot nekdanji sodelavec Knjižnice Velenje, zadolžen za urejanje domoznanskih publikacij, pa tudi kot knjigoljub v knjižnico pride domov, ne na obisk. Bil je namreč urednik publikacij in dal pobudo za ustanovitev najprej založbe Pozoj, nato pa Ustanove Velenjska knjižna fundacija, katere glavni in odgovorni urednik je zadnji dve desetletji. Že kot mladenič se je zavzemal za lepo besedo in že ob izidu prve pesniške zbirke Zlati me-
»Lepo je živeti med prijatelji in znanci, ki jim je prostovoljstvo blizu. Jaz sem imel to srečo, da sem bil vse življenje med takšnimi ljudmi,« je Vinskogorčan Franc Špegel zapisal na prvi strani knjige z naslovom 50 let prostovoljstva, v kateri je povzel »najpomembnejše aktivnosti v tem času, po katerih je bil naš kraj vedno poznan daleč naokoli,« in jim je s prostovoljnim delom dal tudi svoj pečat. »S temi prispevki želim predvsem mlajšim bralcem in zanamcem prikazati, da je naš kraj tako lep in prepoznaven tudi za številne turiste prav po zaslugi več desetletnega prostovoljnega dela v kraju. Bojim pa se, da prostovoljstvo zaradi drugačnega načina življenja počasi izumira. Upam, da se motim.«
Več za druge kot zase
»Morda sem imel srečo, da sem imel tri leta starejšega brata, ki je bil predsednik mladinske organizacije v Vinski Gori, jaz pa sem bil pri vseh aktivnostih zraven. Še 17 let nisem bil star, ko so mi že dodelili neko pomembno funkcijo. Začutil sem, da je lepo početi nekaj zase in tudi za druge. No, bolj odgovorne naloge ko prevzemaš, več delaš za druge kot zase,« pove prostovoljec s častitljivim staležem, ki je med drugim dva mandata predsedoval Krajevni skupnosti Vinska Gora, dolgo vodil Turistično društvo Vinska Gora in predsedoval Turistični zvezi Velenje, kot član raznih organizacij pa je bil aktiven še na številnih drugih področjih. »Odkar mi je bila prvič zaupana naloga predsednika TVD Partizan, sem sklenil, da si bom
9
KULTURA
17. junija 2021
Doma je v slovenskem jeziku Ob zaključku 12. bralne značke za odrasle Odpiramo knjige je Knjižnica Velenje priredila srečanje bralcev z domačim literatom Ivom Stropnikom tulji, ki jo je pri 17 letih izdal pod psevdonimom Spiritus in je sicer ne šteje za prvo pravo pesniško zbirko, temveč za dijaško knjižico, spoznal nauk, da je poezija lahko tudi nevarna, saj se s svojim prispevkom h gverilskemu izidu Balantičeve poezije ni zapisal med mlade upe, sozvočne s prevladujočim kulturno-umetniškim glasom. Danes je zadovoljen, da je skrb za knjigo v velenjskem prostoru na visokem nivoju. »V primerjavi z drugimi slovenskimi kraji smo pri nas tako rekoč na Ha-
je bonton. Z njim izkazuješ, kdo si, kaj si. V svojem prostoru moraš ohranjati jezikovno kulturo. Pri tem, kar gre v javno rabo, sem nepopustljiv. Jezik je vrednota, in to največja. Brez njega ne bi bilo nič.«
❱
Sodelavki Knjižnice Velenje Brina Zabukovnik Jerič in Metka Pivk Srdič sta življenje in delo literata Iva Stropnika povzeli v razstavi, ki bo na ogled do konca junija.
❱
»Na svetu obstaja dobra poezija, slaba poezija, pa moja poezija,« je Ivo Stropnik zapičil na koncu hudomušnega pogovora o svojem delu, predvsem pa svojih pogledih na literarno ustvarjanje in bralno kulturo.
vajih. Protagonisti moramo biti sitni, da bo še bolje.« Zdi se mu namreč pomembno, da so skoraj zagotovo vsi velenjski (ljubiteljski) literati dobili priložnost, da kaj natisnejo tudi s podporo lokalne skupnosti. Čeprav je življenje umetnika v provinci še bolj obskurno kot v popku sveta, se vztrajno in ponosno upira centralizaciji slo-
venske kulture. Zato z Velenjsko knjižno fundacijo na Lirikonfestu že skoraj dvajset let podeljuje (tudi mednarodne) nagrade literatom in drugim vojščakom slovenskega jezika, čeprav z vsako podeljeno nagrado izgubi nekaj prijateljev. »Nagrade in krogle pač ne zadenejo vedno tapravih,« skomigne. Je domoljub, ki se ne omejuje na radij svojih korenin. Te so sicer globoko v potopljenem
Knjižnica Velenje je zdaj na široko odprla vrata tudi prireditvam in ogledom priložnostnih razstav.
deš do prestola in ne obogatiš. Če si med peščico avtorjev, ki preživijo od knjižničnega nadomestila, si lahko srečen.« »Brati pa je treba, da ti kolešček v glavi prav dela. Kdor nič ne bere, je duhovno nepismen,« razmišlja in obžaluje, da so slovenski šolski kurikulumi zastavljeni tako, da bralno kulturo zavirajo, ker mladim v branje ponujajo popolnoma neprimerno literaturo. »Zdi se, kot da bi hoteli literaturo mlademu bralcu priskutiti. Medtem pa ima-
Družmirju, medtem ko je odraščal v Ravnah pri Šoštanju. Po študiju v Ljubljani se je preselil v Velenje. »Doma sem v slovenskem jeziku,« odgovori na vprašanje, ali se šteje med Velenjčane ali med Šoštanjčane. Če je SSKJ njegova biblija, je slovar sinonimov evangelij. »Močan umetniški jezik je tisti, s katerim lahko izraziš vse. In v slovenščini je izrazljivo vse.« Prenekatero besedo pa tudi sam skuje. »Jezik
Slovenci smo narod pesnikov, pravi. »Pri pisanju poezije se moraš igrati. Pisanje je reka – na enem bregu je igrivost, na drugem pa melanholija.« Naša poezija je vrhunska, meni. Vendar pa več ljudi ustvarja kot bere poezijo. »S poezijo sicer ne pri-
mo ogromno kakovostne mladinske literature.« Še ena tema v tem poglavju pa je cena knjige, ki jo ima narod menda še kar rad, a je predraga, zato knjižnice postajajo odlagališče knjig. 🔲
Tina Felicijan
»Skozi vso dolgo jesen (ko smo zapirali in delno odpirali knjižnice), še daljšo zimo in nič kaj obetavno pomlad so lahko bralci iz Velenja in sosednjih občin odpirali knjige s seznama 25 naslovov, ki jih priporočamo velenjski knjižničarji. Upam, da so v branju knjig uživali, si širili obzorja duha in morebiti potovali v bolj navdihujoče vzporedne svetove, kamor lahko zaide le strasten in odprt bralec,« je povedala Brina Zabukovnik Jerič in dodala, da je izpolnjeno zgibanko letos oddalo 32 bralcev, ki so osvojili bralno značko in zato dobili knjižno nagrado: dvojno izdajo jezikovno posodobljenih romanov Gustava Šiliha Nekoč je bilo jezero in Beli dvor, ki je izšla pri Velenjski knjižni fundaciji.
Pol stoletja prostovoljstva Franc Špegel je 50 let svojega prostovoljnega udejstvovanja na različnih družbenih področjih v domači Vinski Gori in drugje proslavil s knjigo in prireditvijo ki so danes drugačne za vsak mandat zadal cilj, ki ga bom pokušal kot pred boleznijo, a mi uresničiti. Uspelo nam je tudi ogromno dala. V je, da smo kar trikrat Premogovniku Velenje osvojili naziv najboljše so mi omogočili, da sem krajevne skupnosti v se došolal in dobil službo športni rekreaciji Slovekot vodja komerciale in nije. Naredili smo smupriprave dela v podjetju čišče v Lazah, ki je bilo PLP, kjer sem delal vse zelo priljubljeno, planindo upokojitve. Okrepil sko pot, ki živi še danes, sem komunikacijske spoorganizirali smo številsobnosti. Lahko rečem, ne športne in druge da se z revmo da živeti. prireditve. V mandatu Je pa nekaj res: če boš ves predsedovanja krajevni čas doma pred televizorskupnosti smo zgradili jem, boš nenehno čutil večnamenski dom, sprbolečine in se ukvarjal s va kot prizidek osnovni svojo boleznijo. Če boš šoli, v katerem smo izFranc Špegel: »Presrečen sem, da sem imel pri svojem prostovoljnem delu vseskozi aktiven, denimo kot provajali rekreacijo. Zbiraodlične sodelavce in smo skupaj uresničili mnoge cilje.« stovoljec, pa boš nenehno li smo samoprispevke, z zaposlen in boš bolečine Dragico Gorogranc pa odmislil,« razmišlja o sva celo zastavila svoje premo- lokalni razvoj, pa tudi rast dru- takrat, ko rešuješ in rešiš pro- vplivu bolezni na svoje življegih plodov prostovoljnega dela bleme.« nje, v katerem spretno premaprizadevnih krajanov. Kolegi pa guje ovire. Franc Špegel: »Če bi mu z občudovanjem priznavajo, Aktiven tudi drugod za vse prostovoljno da se je moral spopasti z marsiFranc Špegel pa ni aktiven le Prostovoljstvo je opravljeno delo katero oviro, a je vztrajal. »Po v domačem kraju, temveč tudi zaznamovalo njegovo dobil plačilo, bi imel horoskopu sem škorpijon – tr- v širši skupnosti, pri čemer ga je družino mast. Ko si nekaj zadam, mo- vedno vodila misel: »Moramo se Franc je ženo Zorico spoznal lepo premoženje. ram to izpeljati. Res pa ovir ni povezovati.« Danes predseduje v mladinski organizaciji, medA lepša nagrada bilo malo. Med drugim so mi Regijski turistični zvezi SAŠKA tem ko je bil njegov tast Alojz kot to je druženje nekateri odrekli podporo, ker in je član predsedstva Turistične sem iz krščanske družine. Am- zveze Slovenije. Da bi postoril s prostovoljci, ki so pak vsaka podobna negativna iz- še nekaj dobrega za svoje zdravizjemni ljudje.« kušnja je mene še bolj podžgala. je, pa je prevzel tudi vodenje Zato sem vedno iskal izzive. V Društva revmatikov Slovenije. ženje, da smo dobili kredit.« V življenju mi je najslabše takrat, knjigi podrobno opisuje korake, ko vse lepo teče. To je dolgoča- Revma je vzela in dala ki so privedli do večnamenskega sno življenje. Nisi srečen takrat, »Revma mi je nekaj vzela, doma, še danes pomembnega za ko vse teče kot po maslu, ampak predvsem športne aktivnosti,
❱
Do 8 številk zastonj!
Petek zagnan v krajevni skupnosti. »Pravili so mu metuljček, ker je bil povsod aktiven in je vsako nalogo hitro opravil. Tako me je za moje aktivnosti navdihnil tudi tast,« pripoveduje. Sam pa je za prostovoljstvo navdušil hčer Matejo Učakar, ki je od malega spremljala starše pri raznih aktivnostih. Franc Špegel je ponosen, da vnuk Matic danes vodi mladinski odbor pri TD Vinska Gora, vnukinja Neli pa prav
❱
»Uspelo nam je, da smo kar trikrat osvojili naziv najboljše krajevne skupnosti v športni rekreaciji Slovenije.«
tako kaže, da bo prevzela družinsko izročilo. Zato je optimističen, da se bo prostovoljstvo ohranilo, čeprav med mlajšimi generacijami ni toliko delovne vneme kot med starejšimi. »Preden prostovoljstvo spoznaš, se ti ne zdi tako lepo, kot v resnici je. Ko ti pride v kri, pa ne moreš nehati. Predvsem mladim priporočam: bodite prostovoljci, to je čudovit način življenja, ki ti ohranja zdravje, polni dušo in krepi razpoloženje,« je sklenil. 🔲
Tina Felicijan
Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 10
10
KULTURA
17. junija 2021
Praznovanje osamosvojitve v Spominskem centru 1991 30. obletnico slovenske samostojnosti v Muzeju Velenje obeležujejo z obujanjem spominov in opozarjanjem na pomen procesa osamosvajanja Velenje – Muzej Velenje je v letu, ko Slovenci praznujemo tri desetletja bivanja v lastni, samostojni državi, pozval lokalne akterje v procesih osamosvajanja, naj pobrskajo po spominih na tisti čas in utrinke delijo z muzealci, ki bodo z njimi podkrepili védenje o prelomnih zgodovinskih dogodkih. »Dobivamo se s člani veteranskih in častniških organizacij ter snemamo njihove pripovedi,« pojasnjuje direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. V Spominskem centru 1991 pa so nedavno izpeljali pogovor s pilotoma, ki sta bila v središču pomembnega dogodka, ko je na Golteh pristal helikopter, ki je nato dobil ime Velenje 001 in je sedaj na ogled v Parku vojaške
zgodovine Pivka. Tudi ta pogovor so posneli in ga bodo objavili na spletu, kjer že celo leto objavljajo fotografije in opise raznih muzejskih predmetov ter interpretirajo njihov pomen za procese osamosvajanja.
PCT poletje Aleš Ojsteršek
❱
Muzej Velenje bo svojo enoto Spominski center 1991 predstavil tudi na letošnjem Kulturnem bazarju, ki bo v Cankarjevem domu potekal 29. junija.
Na Velenjskem gradu je na ogled gostujoča razstava Vojaškega muzeja slovenske vojske, ki pripoveduje o brzostrelki MGV, proizvedeni v Gorenju. Kustos Matjaž Ravbar bo v torek, 22. junija, ob 18. uri izvedel javno vodstvo po razstavi, na katerem bo podrobneje predstavil razne podrobnosti iz zgodbe o prvi slovenski brzostrelki.
Pred dnevi so na Velenjskem gradu odprli razstavo 30 let brzostrelke MGV, ki zgodbo o nastanku prve slovenske brzostrelke postavlja v širši kontekst in zajame tudi zgodovino slovenskega orožarstva ter pojasni simbolni pomen tega orožja. Sicer pa je v središču pozornosti letos Spominski center 1991, ki ni le dom stalne razstave o dogajanju v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini med procesi osamosvajanja, ampak tudi prostor druženja, sre-
Priznanja za pedagoško delo Najbolj zaslužni pedagogi prejeli nagrade Frana Gerbiča Cerknica, 9. junija – Zveza slovenskih glasbenih šol je v rojstnem kraju skladatelja Frana Gerbiča, v Cerknici, slovesno podelila po njem poimenovane nagrade in priznanja najbolj zaslužnim pedagogom, ravnateljem in drugim delavcem, ki delujejo na področju glasbene vzgoje in izobraževanja. Dogodek je bil namenjen lanskim in letošnjim nagrajencem. Med šestimi prejemniki priznanj Frana
Gerbiča v letu 2020 je bila tudi Monika Vehovec (Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega). Prejemnika nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja v letu 2021 pa sta bila dva, Tomaž Plahutnik z Glasbene šole Kamnik in Nikolaj Žličar z Glasbene šole Frana Koruna
čevanja in povezovanja domoljubnih ljudi. Odprt je ob petkih med 14. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 17. uro, obiskovalci pa se lahko dogovorijo tudi za druge termine ogledov. Na dan državnosti, 25. junija, vabi na dan odprtih vrat. Za brezplačne oglede bo odprt od 10. do 18. ure, ob 17. uri pa bo kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak izvedel javno vodstvo. 🔲
Koželjskega. Nikolaj Žličar je izjemen dirigent in pedagog, ki je s svojim umetniškim delovanjem močno obogatil slovenski šolski, glasbeni in kulturni prostor, je nagrado utemeljila komisija. Med drugim je deloval kot dirigent v operah v Splitu, Ankari in Beogradu ter sodeloval z mnogimi uveljavljenimi orkestri in opernimi ansambli. Kot profesor klavirja in korepetitor je na velenjski šoli zaposlen od leta 1992, v obdobju 1994–2014 je predaval tudi dirigiranje na glasbeni univerzi Antona Brucknerja v Linzu, so še zapisali v obrazložitvi ob podelitvi nagrade. 🔲
Čar lesa promovira in spodbuja rabo lesa Les si ponovno vse bolj utira pot v naše vsakdanje življenje V Cankarjevem domu v Ljubljani je od 7. do 11. junija potekala prireditev, ki je pomenila promocijo domačega lesa za praktične, dekorativne, umetniške in osnovne namene industrije, energetike in potreb slehernega doma. Prireditev je organiziralo več institucij z glavnim nosilcem pobude tega področja ter duše tradicionalnega dogodka, prof. dr. Francem Pohlevnom, prizadevnim članom Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani in velikim promotorjem lesa in lesnih izdelkov. Izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisije (vplivajo kot ponor) ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Zato se les kot biomaterial prebija v ospredje ekonomske politike EU, ki bo v naslednjih letih ciljno spodbujala »zeleno« lokalno gospodarstvo, kar bo še zlasti poudarjeno v času predsedovanja Slovenije EU. S prireditvami Čar lesa v Sloveniji že 13 let promo-
Čas polletnih poročil ter preštevanja etapnih dosežkov in tudi že čas jesenskih načrtov. Tudi čas lovljenja zadnjih izpitnih rokov in seveda čas kopačk in japonk. Vse ob predložitvi tistega dokazila. Da se življenje utirja v svet z znano normalo, sem se strinjal ob peš-obisku »drive-in« koncerta Mi2 še pred mesecem. V zraku je vrelo od pričakovanja publike, z odra pa je z enako mero odgovarjala prebujena želja glasbenikov po nastopu. Da je v igri velik vložek, je verjetno še najbolj nazorno pokazal tudi nevsakdanji platonski odnos med varnostniki in peš obiskovalci drive-in koncerta, ki bi se ob vsakokratnem obhodu stražmojstra voljno umaknili na zunanjo stran pvc traku in se ob njegovem odhodu takoj ponovno pridružili pločevinastemu občestvu. In ko bi nadalje rifi napovedali hit, bi napolnili prve vrste ter se še pravi čas vrnili na izhodišče za izstop izven pvc črte, ko spet nastopi njegov obhodni čas. Naslednji obiski množičnih dogodkov so spremljale oblike PCT izkazov, PVC prvinskost pa se je morala umakniti. Po soočenju z zeleno prihodnostjo bi v polletju lahko potegnili črto tudi pod rezultat debat o dolini Šalečank in Šalečanov. Glede rešitve sosežiga se zdi trenutni molk sicer poveden in je potrebno na nadaljevanje seriala pač počakati, v ospredju pa je bilo do polletja obvezno pozdraviti že poglobljene razprave o opuščanju premogovništva in v tej povezavi še izzivov, povezanih z opuščanjem proizvodnje elektrike. Dejstvo je, da gre tokrat za poskus globalnega urejanja in torej za dimenzije, ki presegajo meje nacionalne politike. Glede na izjemno količino znanja, ki glede področja energetike obstaja v dolini, se tudi vase zaverovano zdi, da bi za izhod moral obstajati varen, gotov in pravičen načrt; glede na kompromitiranosti do sedaj pa tudi ne bi bilo pametno opustiti še zdrav dvom in postavljanje neprijetnih vprašanj. Najprej prvemu v mestu in nato še prvemu »na vasi«, takoj za tem pa tudi drugim in tretjim - vsem, ki so v vrsti načrtovanja jutrišnjega dne. Ob dolžnem preizpraševanju o usposobljenosti za to početje. Raven posluha odločevalcev izven doline za partiture, spisane v dolini, pa je toliko slaba, da vzbuja resen dvom tudi o njihovi primernosti. Polletno se sicer lahko dotaknemo tudi Viste, celodnevnega Radia Velenje, rokometnih prvakov, podjetnostnih občinskih korakov in prvih avtocestnih betonaž ter umeščanja podjetja Hisens v vsakdan pomembnega števila občank in občanov. Pod polletni obračun bomo zagotovo dolžni pritisniti pečat Covida, ki nas je s svojim odprtim zapiranjem časa zaznamoval bolj, kot smo sposobni dojeti in si priznati. Tudi zaradi pomanjkanja vedenja, kako se najučinkoviteje lotiti okrevanja. Nogometna evforija ni opcija, mogoča pa bo kakšna kolesarska. 🔲
Referendumska pravila viramo in spodbujamo rabo lesa. Po tej osrednji prireditvi in razstavi bodo tudi v drugih krajih po Sloveniji organizirali promocijske razstave Čar lesa 2021. Razstava je bila obarvana tudi z lokalnim prispevkom iz SAŠA regije, saj sta svoje mojstrovine med več kot 50 razstavljalci predstavila tudi podjetnik in umetnik Rado Weiss iz Okonine ter Mizarstvo Melu iz Luč, z veliko promocijsko umetnino, ki sta jo izdelala Alojz Selišnik in Jože Strmčnik Šlanger. Weiss je razstavil lesen, ročno izdelan čajnik iz dekorativnega tehničnega lesa ter okrasno posodo, skledo za sadje in oreščke oz. piškote, oboje iz enovitega lesa z dodatki dekorativne epoksi barvne smole. Mizarstvo Melu pa je predstavilo veliko prostorsko umetnino Valovanje, ki spominja na valovanje Savinje, okolje rastišč plemenitega lesa iz Zgornje Savinjske doline. 🔲
Jože Miklavc
V nedeljo, 11. julija 2021, bo zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G). Uredništvo Našega časa in Radia Velenje bo v času referendumske kampanje, ki se je začela v četrtek, 10. junija 2021, samostojno odločalo o objavah z referendumsko tematiko in zavrnilo popravke in druge objave vsem, ki jih bodo poskušali izkoristiti za prikrito referendumsko kampanjo. Vsi, ki so zainteresirani za referendum, lahko naročijo oglasne objave, pri katerih bo naveden naročnik, ki odgovarja za točnost in resničnost navedb v oglasu. Spoštovali bomo načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, človekovo osebnost in dostojanstvo. V tedniku in na radiu bomo o referendumskih dejavnostih poročali sami. Uredništvo bo o vsebini, dolžini in načinu predstavljanja odločalo samostojno. 🔲
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
maliI
OGL A
S
03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si
Naš čas, čas, 17. 17. 6. 6. 2021 2021,bar bar ve: CMYK,stran stran11 11 Naš ve: CMYK,
11
107,8 MHz 107,8
17. 17.junija junija2021 2021
Radijski in in časopisni časopisni MOZAIK MOZAIK Radijski
PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
Alenka Šalej novim izzivom naproti Že pred dobrim mesecem je naša dolgoletna lektorica (z nami je bila kar četrt stoletja) Alenka Šalej predala to nalogo naši novi sodelavki Zarji Gošnik. Še naprej pa ostaja naša, saj je obljubila, da bo »vskočila«, kadar bo to potrebno. Naš čas ji je v teh letih zlezel pod kožo in zato nas ne želi povsem zapustiti. Bo pa zato sedaj imela več časa in bo z veseljem lektorirala še kakšno knjigo. Pod številne se je doslej že podpisala. Sicer pa je Alenka redna profesorica na velenjski gimnaziji. Pred nedavnim si je »prištudirala« tudi najvišji naziv, postala je profesorica svetnica in zato seveda prevzela še dodatne naloge. Trenutno pa ima že tako precej dela, ker njeni »varovanci« opravljajo maturo. Nanje in na njihove uspehe je vsako šolsko leto znova zelo ponosna. Alenki hvala za njeno dosedanje delo, saj je »slovnično pilila« mnogo naših prispevkov in nas tudi veliko naučila. Seveda pa računamo, da ostanemo njeni tudi v prihodnje.
Alenka, ki se med drugim prav rada potepa po manj raziskanih kotičkih planeta, pa zna še marsikaj, med drugim peče odlične medenjake, da o slastnih tortah
sploh ne govorimo. Tudi ob slovesu smo se razvajali s prav posebno. Z veseljem bomo »zmazali« še kakšno. 🔲🔲🔲
mz
1. JAN PLESTENJAK ft. COTO – Zgoraj je nebo 2. VILI RESNIK – Ti si me čakala 3. PETER LOVŠIN IN SKALARJI – Ko se najdem Jan Plestenjak predstavlja nov poletni singel Zgoraj je nebo, pri katerem se mu tokrat pridružuje posebni glasbeni gost in prijatelj, primorski kitarist Zdenko Cotič Coto. Tako glasba kot besedilo sta Janovo delo, Coto pa je v svojem značilnem dialektu del pesmi odrepal. Videospot za skladbo je režiral znani primorski režiser Perica Rai.
Alenka Šalej je bila tudi profesorica naše novinarke Tine Felicijan
GLASBENE novice
GLASBENE novice kitare odločilno zaznamoval pol stoletja bluesa. Rodil se je 16. septembra 1925. Kot eden zadnjih legendarnih blues glasbenikov, ki so izšli iz delte Mississippija, je v 60. letih uspel s pesmijo The Thrill is Gone, ki je postala vnjegov zaščitni znak. Njegov muzej v Indianoli so odprli leta 2008, umrl pa je 14. maja 2015.
Elton John opozarja na težave glasbenikov zaradi brexita Elton John je ponovno opozoril na izgubljeno generacijo v britanski glasbeni industriji, ki zaradi omejitev po brexitu težje gostuje v Evropski uniji. Elton John je bil med več kot sto podpisniki odprtega pisma, ki so ga glasbeni zvezdniki, med njimi tudi Ed Sheeran in Roger Waters iz skupine Pink Floyd, odposlali v januarju, in v katerem so kritizirali dogovor o brexitu. Sporazum med Veliko Britanijo in EU, ki se je začel v začetku leta, britanskim glasbenikom namreč ne zagotavlja več brezvizumskega potovanja po celini. 74-letni glasbenik je razkril, da se je prejšnji mesec na to temo sestal z ministrom programa brexit Davidom Frostom.
Razširili muzej B.B. Kinga V mestu Indianola v ameriški zvezni državi Mississippi so odprli prizidek muzeja, posvečenega ameriški bluesovski legendi B. B. Kingu. V prizidku je na približno 420 kvadratnih metrih površine predstavljeno zadnje desetletje glasbenikovega življenja. Med drugim je mogoče videti avtobus, s katerim je glasbenik potoval na turnejo, njegovo zadnjo kitaro ter njegova zasebna avtomobila Rolls Royce in Chevrolet. B. B. King je s svojim ekspresivnim glasom in občutenim igranjem
kategoriji za debitantski album leta. Nemške nagrade za jazz so na pobudo tamkajšnjega ministrstva za kulturo letos podelili prvič, in sicer v 31 kategorijah. Mirna Bogdanović je žirijo prepričala s svojim debitantskim albumom Confrontation, ki ga je konec lanskega leta izdala pri manjši, neodvisni založbi iz Kölna – Klaeng Records. Nagrajenka je bila priznanja izjemno vesela in je napovedala, da ji bo s skupino letos mogoče v živo prisluhniti tudi na Jazz festivalu Ljubljana.
Glasbene nagrade MTV septembra v živo iz Brooklyna
Mirni Bogdanović nemška jazz nagrada Slovenska jazzovska pevka in komponistka Mirna Bogdanović, ki že devet let živi in deluje v Berlinu, je bila na prvi podelitvi Deutscher Jazzpreis nagrajena v
LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
Video in glasbene nagrade MTV bodo 12. septembra v živo potekale v dvorani Centra Barclays v newyorškem Brooklynu. Lani so bili organizatorji zaradi pandemije primorani prireditev izpeljati za zaprtimi vrati in zmagovalce, med katerimi sta bili Taylor Swift in Megan Thee Stallion, počastiti na daljavo. MTV zaenkrat še ni naznanil, ali bodo tudi glasbene dogodke gostili v živo. Podelitev glasbenih nagrad MTV bo sicer potekala dan po 20. obletnici terorističnega napada na newyorška dvojčka, ki se je zgodil 11. septembra 2001. Spominu na žrtve se želijo pokloniti tudi prvi MTV.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje
1. ANSAMBEL MODRIJANI – Moje Slovensko srce 2. ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA – Mami 3. ANSAMBEL ČRNA MAČKA – Presneta dekleta 4.in vsak ANSAMBEL NEMIR Slovenska Naš pesem četrtek v –tedniku čas 5. ANSAMBEL GALAMA – Moja klepetulja 6. ANSAMBEL VIKEND – Dovolj sva mlada 7. PREBRISANI MUZIKANTI – Vsi imamo želje 8. S.O.S. KVINTET – Želim si želim 9. ANSAMBEL GAŠPERJA KAVŠKA – Le Krka ve 10. ANSAMBEL PETAN – Vzornik
www.radiovelenje.com Slovenska skupina IMSET deveta na mednarodnem tekmovanju ISC Glasbena skupina IMSET iz Domžal je na mednarodnem glasbenem tekmovanju International Songwriting Competition (ISC) s pesmijo All The Same osvojila 9. mesto. Med najboljše so jo uvrstili ocenjevalci, med katerimi so bili Dua Lipa, člani skupine Coldplay in Linkin Park. Skupina IMSET se je na 9. mesto uvrstila med 26.000 glasbeniki z vsega sveta. Uspešni niso bili le s pesmijo All The Same, temveč tudi s skladbo Lost Inside, s katero so v kategoriji besedil dosegli 6. mesto. Za prvo so združili moči s producentom Chrisom Athensom, ki je med drugimi sodeloval z AC/DC, Blink 182 in Rito Oro.
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO nove skladbe doslej že predzelo NA KRATKO TINKARA KOVAČ Tinkara predstavlja skladbo z naslovom Med začetkom in koncem, ki je nastala v sodelovanju z Ianom Andersonom, članom legendarne zasedbe Jethro Tull, ki je tudi sam flavtist. Skladba napoveduje album Neskončnost, ki bo izšel še letos, na njem pa bodo skladbe iz Tinkarine preteklosti, dodala pa bo tudi nekaj novih.
HAMO Matevž Šalehar - Hamo je z zasedbo Hamo & Tribute 2 Love tik pred izdajo akustičnega albuma Iz4Kani skorlajv. Na njem bodo objavljene pesmi Lažnivec (povej ej), Lepe stvari, Naprej, Pomlad, Prva vrsta, Svoboda, Ta zadn Zemljan in Zbudi me iz dna.
VICTORY Skupina Victory je v sklopu projekta Legende izdala novo pesem z naslovom Vesel, za katero so fantje posneli tudi videospot. V projektu Legende založbe Menart sta
stavila Vili Resnik in Božidar Wolfand, tokrat pa je na vrsti Miki Vlahovič in skupina Victory.
POLETNA NOČ Tradicionalni gala koncert Poletna noč bo letos posvečen Tadeju Hrušovarju, izjemnemu glasbeniku, skladatelju in pevcu, ki je bil član legendarnih zasedb Bele vrane in Pepel in kri. Prireditev bo na Kongresnem trgu v Ljubljani 21. junija, ob Simfoničnem orkestru in Big Bandu RTV Slovenija pa bodo nastopili številni znani slovenski pevci.
ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA Ansambel Saša Avsenika ima novega pevca. Pridružil se jim je vokalist Luka Sešek, zmagovalec 4. sezone šova Znan obraz ima svoj glas. Na mestu vokalista je Luka zamenjal Dejana Zupana, ki je skupino zapustil v času negotovih razmer zaradi epidemije covida-19.
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 12
12
VRTILJAK
17. junija 2021
frkanje » Levo & desno «
Dopolnilni čudeži
⏬
mentarist Tonologije in doku Znani filmar et , je zadnji dve njčan iz Letuša mi Čonkaš, Vele ški snemalec j aktiven umetni ol jb na še tji tle dese doline, še pose e scene Šaleške al m t ien ed i uc ev od in pr pred dn t je videl Čvek, je bej Šoštanja. Ko vodjo skupine za z aj ke in skup ro v o ko er m ka el ni vz anju Sonjo Berc ega trga v Šošt vn la em G v nj jš te vi ka ži (p)o c na tam el dokumentare Eisenreich posn Glavni trg najš al Urejen, oz an u. jm se m ne lič cvet svetnico Marijo meva, skupaj s sa eč iev pr e vs č mre bljiv za domač aj še ni dovolj va zd eza ob in , b ju em kl nj na kazali in se niso ravno iz li. ne. Tudi tokrat ra trg, niso priš od da Rožnik pi , lu ve bi va no u pa em žu tavn te lepe no, tudi zaradi ee vs j an št Šo A bo geste, še lepši.
Prehranska dopolnila nam obljubljajo čudeže. Največkrat so to zgolj dopolnila – čudežna dopolnilna prehranska manipulacija. Za nateg smo itak vedno nepripravljeni.
Množica
⏫
O, kako lep vozni park imajo na Mestni občini Velenje!
⏪
Čeprav je slediti množici varneje, iskanje lastne poti odstira lepše poglede. Epidemije je konec Epidemije je konec. Kaotične razmere ostajajo. Na srečo še virus ob njih zgublja voljo.
Kitajska in NATO NATO je iz lahko kategornika, prestopil v težko kategorijo. Sedaj bi se ravsal s Kitajsko.
»To so te kiparske delavnice v Gaberkah, na katere vsako leto vabi JSKD?« se je začudil Čvek, ki si je kiparjenje v lesu, čeprav sam ni ravno najbolj otesan, vendarle predstavljal malo drugače. »Zate so to priprave. Ti boš sekal, jaz pa nalagala,« se je hitro znašla Tatjana Vidmar, ki si je zadala res garaški kiparski projekt.
Kimanje V zagovor novega pravosodnega ministra je bilo rečeno, da se nihče ni rodil kot minister. Če je le kimanje merilo, menijo drugi, kandidatov res ne manjka.
Ljubitelji zarot Slovenci vemo, da je vse ena sama zarota. Če ni zadaj Kučan, je Janša, če niso desni, so levi. Zato tudi o virusu vsak tretji dvomi – dokler ga ne sreča!
ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI
Blizu Pulja opazili nevarno meduzo mesečinko V morju pri polotoku Kamenjak blizu Medulina so potapljači okoljevarstvenega združenja Eko morje v nedeljo opazili meduzo mesečinko (Pelagia noctiluca). Opozarjajo, da je bližnje srečanje z mesečniko lahko zelo boleče, ker povzroča poškodbe, podobne opeklinam. Pojav mesečinke pa ni razlog, da bi se izogibali kopanju v morju, so dodali.
Mesečinka lahko doseže velikost do 20 centimetrov, njen klobuk pa do 6 centimetrov premera. Lovke so rožnate barve, imajo tudi drobne vijolične pike. Živi v globini do 10 metrov. Gre za meduzo, ki se raje zadržuje na odprtem morju, a jo morski tokovi in valovi lahko zanesejo k obali, tako da predstavlja grožnjo kopalcem in potapljačem. Mesečinka pri stiku s človeško kožo povzroča močno bolečino in tudi poškodbe, ki se težko celijo. Pustijo lahko celo brazgotino ali pa koža na mestu ožiga izgubi pigment. Čeprav je mesečinka relativno majhna, jo je zaradi njenih živih barv lahko opaziti ter se ji izogniti. Če bi vseeno prišlo do stika z mesečinko, strokovnjaki svetujejo izpiranje
poškodovanega predela z morsko vodo brez drgnjenja ter hlajenje z ledom. S pinceto odstranite morebitne bodice. Če je možno, na ožig nanesite pasto, narejeno iz morske vode in sode bikarbone (približno pol-pol). To velja tudi za ožige drugih meduz. Če bolečina ne pojenja, je treba v lekarni poiskati ustrezen analgetik.
Dobili še Južni ocean Društvo National Geographic je sklenilo, da ima svet pet oceanov in ne le štiri. To sicer ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) priznava že od leta 1999, ko je med svetovne oceane uvrstila tudi Južni ocean, ki obkroža Antarktiko. Znanstveniki že več let priznavajo, da je ekološka regija okoli Antarktike posebna, vendar pa se doslej niso uspeli dogovoriti glede poimenovanja. Sedaj so se odločili prevzeti ime nacionalne uprave. Ta je tako ime začela uporabljati potem, ko je to vodno območje za Južni ocean krstil Ameriški odbor za zemljepisna imena. Na svetu imamo glede na odločitev društva National Geographic torej
Atlantski ocean, Tihi ocean, Indijski ocean, Arktični ocean in Južni ocean.
Južnoafričanka rodila deseterčke Južnoafričanka Gosiame Thamara Sithole je v ponedeljek zvečer v bolnišnici v Pretorii rodila deseterčke, kar bi bil po navedbah britanskega BBC lahko nov svetovni rekord. Soprog 37-letnice je povedal, da ju je število otrok presenetilo, saj so jih na ultrazvoku videli samo osem. Teboho Tsotetsi je za časnik Pretoria News povedal, da je njegova soproga rodila sedem fantkov in tri deklice ter
ditvijo. Minuli mesec je 25-letna Malijka Halima Cisse v kliniki v Maroku rodila deveterčke, ki so po poročanju medijev dobrega zdravja. Pred tem so potrdili samo dva primera rojstva deveterčkov, ki pa so preživeli le nekaj dni. Rojstva več kot treh otrok naenkrat so redka in so običajno posledica zdravljenja neplodnosti, a par iz Južne Afrike trdi, da so bili spočeti po naravni poti.
V hrvaški vasi prodajajo stare hiše za eno kuno
da je presrečen. Pred tem je že rodila dvojčka, ki sta zdaj stara šest let. Deset otrok je rodila s carskim rezom v 29. tednu nosečnosti in se dobro počuti. Rojstvo deseterčkov so BBC potrdile tudi oblasti Južne Afrike, Guinnessova knjiga rekordov pa primer že preučuje. Nadya Suleman, ki je leta 2009 v ZDA rodila osmerčke, je trenutno v Guinnessovi knjigi rekordov navedena kot tista, ki je rodila največ otrok naenkrat, ki so preživeli. Spočeti so bili z umetno oplo-
V občini Legrad na severozahodu Hrvaške za eno kuno (13,3 centa) prodajajo prazne in zapuščene hiše, da bi povečali število prebivalcev kraja, ki leži blizu sotočja Mure in Drave ob hrvaško-madžarski meji. Doslej so prodali 17 hiš, za nakup pa se zanimajo tudi posamezniki iz Rusije, Turčije, Kolumbije in še nekaterih držav. V Legradu so zaradi odseljevanja prebivalcev ponudili možnost za nakup 19 zapuščenih hiš po ceni ene kune, doslej pa so jih prodali 17, je potrdil župan občine Ivan Sabolić za agencijo Reuters, ki je že prejšnji teden poro-
čala o prodaji "hiš za drobiž" na Hrvaškem. Po objavi zgodbe so interes za življenje v Legradu izrazili tudi v Rusiji, Ukrajini, Turčiji, Kolumbiji, Argentini, Indiji in na Nizozemskem, je Sabolić povedal za hrvaške medije. Za prodajo zapuščenih objektov, med katerimi so tudi ruševine brez oken in vrat, so se odločili lani, je pojasnil. V občini imajo nekaj več kot 2200 prebivalcev, kar je dvakrat manj kot pred 70 leti. Za nakup hiše za eno kuno je treba izpolniti določene pogoje. Posamezniki in družine morajo biti mlajši od 40 let, ne smejo biti lastniki nepremičnin. Občina poleg tega zahteva, da so kupci plačilno sposobni, nekaznovani in pripravljeni živeti v tem delu Hrvaške. Občina ponuja pomoč za obnovo hiš v višini 35.000 kun ali nekaj manj kot 4700 evrov. Obenem v Legradu napovedujejo, da bo kmalu na prodaj še nekaj hiš.
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 13
REPORTAŽA
17. junija 2021 RMV raste počasi in potrebuje več let, da iz predrakave oblike napreduje v raka
Lucija Beškovnik, dr. med., specialistka javnega zdravja z Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, razloži, da je Zora preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. To pomeni, da v sklopu programa ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk (s testom PAP – bris materničnega vratu) pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti. Ker RMV raste počasi in potrebuje več let, da iz predrakave oblike napreduje v raka, je mogoče s pregledi žensk na tri leta veliko večino nevarnih sprememb materničnega vratu odkriti in zdraviti pravočasno. Triletni intervali med pregledi ne veljajo za ženske z ginekološkimi težavami, ki so dojemljive za raka materničnega vratu, imajo ugotovljeno ali zdravljeno predrakavo spremembo materničnega vratu ali pa so prestale zdravljenje raka materničnega vratu. Preventivnih testov PAP ne potrebujejo ženske, ki so jim maternico v celoti odstranili zaradi nerakavih bolezni (razen v primeru, kadar je bila opravljena t. i. supracervikalna odstranitev maternice, pri kateri se maternični vrat ohrani), so mlajše od 20 let in brez ginekoloških težav ali pa so starejše od 64 let ter so se tako odločile po posvetu z ginekologom.
Ginekolog lahko s testom PAP predrakave celice odkrije in pravočasno zdravi
RMV je posledica okužbe s humanim papilomskim virusom (HPV), ki lahko pri majhnem deležu okuženih žensk, ki imajo hkrati še druge, ne povsem znane dejavnike tveganja, povzroči spremembo zdravih celic v rakave. Ginekolog z brisom mater-
V občinah Šaleške doline se v večji meri odzivajo v program Zora
Blage spremembe so prisotne v okoli 4 % brisov, hude pa v okoli 1%
V primerjavi s preteklimi obdobji v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zaznavajo porast presejanosti v programu Zora. Delež žensk, starih med 20 in 64 let, ki so se odzvale v program Zora, je znašal v občini Velenje 78,5 %, v občini Šoštanj 76,0 % in v občini Šmartno ob Paki 77,8 %, medtem ko znaša slovensko povprečje 72,4 % (velja za povprečje od 1. 7. 2016 do 30. 6. 2019). V občinah Šaleške doline je presejanost v programu Zora višja kot v slovenskem povprečju. činega vratu vsaka tri leta zazna predrakave celice, ki jih je mogoče še pravočasno zdraviti. Zgodnjih simptomov, ki bi opozarjali na nevarnost raka, ponavadi ni. Prvi simptomi in znaki se pojavijo pozno. Ti so: krvavitev ali rjav izcedek po spolnem odnosu oz. med dvema menstruacijskima krvavitvama, krvavitev v pomenopavzi; dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu (če niso posledica sprememb v hrbtenici) ter pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin (če ni posledica vnetja mehurja). Pri večini žensk (90 %) okužba spontano mine med 8. in 12. mesecem, pri nekaterih pa se lahko razvije trajna okužba s HPV, zaradi katere lahko nastanejo predrakave spremembe na materničnem vratu, ki se v večletnem procesu spremenijo v RMV.
Pregledanost v koroški, goriški, savinjski in zasavski statistični regiji kljub pandemiji več kot 70-odstotna
V preventivni program Zora so vključene ženske, stare od 20 do 64 let. Pregledanost (odzivnost) žensk je v programu Zora v obdobju 2016–2019 v Sloveniji znašala 72,3 %, medtem ko je bila v celjski regiji od slovenskega povprečja višja še za dobre 3 % in je znašala 75,7 %. V zadnjem 3-letnem obdobju so opazili zmanjšanje pregledanosti, kar je posledica pandemije covida-19. Pregledanost namreč vsako leto računajo 30. 6., v letu 2020 je bilo to manj kot dva meseca po ustavitvi preventive na državni ravni med 11. 3 in 8. 5. 2020. Takrat se presejalni pregledi v Pro-
Presejanost, občine, povprečje 1.7 . 2016 - 30.6. 2019
Od šolskega leta 2009/10 je v Nacionalni program cepljenja uvrščeno cepljenje za deklice proti humanim papilomskim virusom (HPV). Okužba s HPV lahko povzroča predrakave spremembe in raka materničnega vratu, genitalne bradavice (kondilome) in papilome grla. HPV so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov, tako pri moških kot pri ženskah. Povprečna precepljenost deklic v 6. razredu osnovne šole proti okužbam s HPV (prikaz v grafu spodaj) je v celjski zdravstveni regiji v šolskem letu 2019/20 znašala 66,1 % in je bila višja od povprečne precepljenosti v Sloveniji (58,5 %). V letu 2020 je Zdravstveni svet potrdil predlog vključitve cepljenja proti HPV za dečke v program cepljenja, ki ga je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Okužbe s HPV povzročajo namreč pomemben delež rakov tudi pri moških, predvsem rak penisa, zadnjika ter rake ustnega dela žrela. Moški so tudi prenašalci okužbe s HPV, zato cepljenje lahko posredno vpliva tudi na zmanjšanje pojavljanje RMV pri ženskah. Cepljenje dečkov proti HPV je vključeno v program cepljenja za leto 2021, kar pomeni, da se bodo v šolskem letu 2021/22 v 6. razredu osnovne šole lahko po vsej Sloveniji prvič brezplačno cepile ne le deklice, temveč tudi dečki. gramu ZORA niso izvajali, zato so opazili pričakovano zmanjšanje pregledanosti, ki je na ravni celotne države znašala 69,6 %. To pomeni, da so prvič po 15 le-
tih zabeležili pregledanost, ki je manjša od ciljne vrednosti 70 %. Vendar pa so že takoj po ponovnem zagonu presejanja opravili večji obseg dela v primerjavi s
prejšnjimi leti (za več kot 20 %). Tako so že na dan 30. 9. 2020 izračunali, da se je pregledanost povečala na 70,6 %. Razlike v pregledanosti so bile odvisne od starosti in lokacije stalnega bivališča žensk. Pregledanost je bila premajhna pri starejših ženskah (50 - 64 let), najmanjša je bila na severovzhodu države. Kljub pandemiji pa je nad 70 % ostala v koroški, goriški, savinjski in zasavski statistični regiji. Zdaj program ZORA kljub spreminjajoči se epidemiološki situaciji zaradi covida-19 nemoteno deluje. Sodelovanje je varno za vse vključene.
Cepiva proti HPV so varna in učinkovita
To dokazujejo rezultati preteklih in trenutno potekajočih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu. Do sedaj je bilo po svetu razdeljenih več kot 270 milijonov odmerkov teh cepiv. Zaščita po cepljenju proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo še bolj dolgotrajna. Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno Slovenijo prepoznala kot državo, ki ji bo morda med prvimi uspelo eliminirati rak materničnega vratu, saj že dosegamo dva od treh ciljev Svetovne zdravstvene organizacije za eliminacijo raka materničnega vratu, to sta več kot 70 % udeležba žensk v programu ZORA in več kot 90 % odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu učinkovito zdravljenih. Tretji cilj, 90-odstotna precepljenost deklet proti okužbi s HPV, pa nam ostaja izziv za delo v prihodnje.
Kulinarično druženje na Cankarjevi ulici Promenada okusov je ponovno potešila kulinaričnih doživetij željne obiskovalce in v letu, ko je Slovenija nosilka naziva evropska gastronomska regija, še bolj debelo podčrtala: v Velenju potrebujemo bolj pestro paleto kakovostne kulinarične ponudbe
❱
Tina Felicijan
Velenje, 11. junija – Kulinarična tržnica Promenada okusov, s katero Zavod za turizem Šaleške doline že več let podpira lokalne in gostujoče ponudnike (butične) jedače in pijače ter domačim sladokuscem vsaj enkrat ali dvakrat na leto ponudi resnično raznolik izbor, je minuli petek poživila mestni utrip. S promenade, kjer je potekala do sedaj, se je preselila na Cankarjevo ulico, da ne bi delala gneče v okolici zdravstvenega doma in ovirala dostopa do cepilnega centra. Polna dražljajev za vsa čutila je navdušila. V kontekstu okoliščin morda še bolj kot s samo ponudbo z radosti polnim vzdušjem. »Gostinstvu in turizmu bi radi vrnili ves čar in radost, ki ju ponujajo prireditve in nasmeja-
ni obrazi zadovoljnih obiskovalcev,« o nedvomno uresničenem namenu Promenade okusov razmišljajo na zavodu za turizem. Prizorišče je bilo polno ljudi, ki so minule mesece preživeli v želji po gostoljubnem dogajanju in so priložnost za druženje ob uživanju kulinarične in druge ponudbe s pridom izkoristili. Njihov
obisk pa je ogrel srce tudi gostincem, ki so v zadnjem letu komaj kaj poslovali. Obiskovalci so imeli polna usta – ne le slastnih grižljajev in požirkov, temveč tudi hvale. »Končno se nekaj dogaja,« smo lahko slišali za omizji in beležili le pozitivne kritike kombinacij sestavin izbranih jedi. Pester meni je
sestavilo 20 ponudnikov, med njimi polovica iz Šaleške doline in bližnje okolice. Promenada okusov v Velenje vsako leto prinese kaj novega. Tokrat je bil atrakcija sladoled, nastrgan z valja. Ljubenska postrv se je cvrla v kislem testu. Sortiran krompirček je pospremil 60 dni suho zorjen steak. Tekla so kraft piva
13
Stregli so zaklade slovenske kuhinje, eksotične okuse bližnjih in daljnih dežel, sladke pregrehe in izvirne prigrizke ulične kuhinje, ki so jih obiskovalci zaužili z biorazgradljivih krožnikov, s paličicami ali pa kar s prsti.
in oranžna vina. Za zvočno kuliso retro scene je poskrbel lajnar. Obiskovalci pa so se na stojnici ZTŠD lahko opremili tudi z lokalnimi sestavinami za kuharske podvige v domači kuhinji. 🔲
Mariusz Kosi, dr. med., specialist ginekologije in porodništva: »Imam 20 let izkušenj in sam predlagam svojim pacientkam, da opravijo bris PAP 1-krat letno. Velikokrat doživim, da se na takšne navodila požvižgajo, pa vendar ima okoli 5 % žensk patološki izvid presejalnega brisa. Celice v brisu so lahko blago ali huje spremenjene. Blage spremembe so prisotne v okoli 4 % brisov, hude pa v okoli 1 %. Nadaljnji postopki so različni, zato je v primeru patološkega izvida brisa materničnega vratu zelo pomembno ugotoviti, za kakšne spremembe gre. Izvid je lahko normalen ali pa patološki, kar pa ne pomeni, da ima ženska raka! Tukaj velja omeniti, da je rak materničnega vratu med vsemi raki izjema. Lahko rečem, da o njem vemo zelo veliko in dovolj, da preprečimo vsak novi primer. A kako? Ženske, ki hodijo redno na presejalne preglede, imajo približno 70-odstotno manjšo možnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu, kot tudi tiste, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. Ženske s patološkim izvidom brisa materničnega vratu potrebujejo dodatne teste, v skladu s sodobnimi strokovnimi smernicami. Če so spremembe blage, je priporočen kontrolni pregled čez pol leta, večina blagih sprememb v tem času spontano izzveni in ženske ne potrebujejo zdravljenja. Če so spremembe hude, je potrebna kolposkopija oz. pregled pod makroskopom, kjer lahko tkivo materničnega vratu povečamo in ocenimo spremembe. Med kolposkopijo lahko ginekolog opravi tudi biopsijo. Dodatne preiskave so potrebne, če je izvid presejalnega brisa patološki ali če brisa zaradi slabe kakovosti ni mogoče oceniti. Na kontrolnem pregledu ginekolog ponovno odvzame bris materničnega vratu za citološki pregled in ob indikacijah naredi tudi triažni test HPV.« 🔲
Na velenjsko Promenado okusov se je prvič preselila mozirska restavracija Lesnika, v kateri je domačin Luka Potočnik začel kuhati kulinarično zgodbo z vizijo, »da na krožniku pričara lokalno in domače kulinarično doživetje – tradicionalne zgornjesavinjske jedi s sodobnim pridihom,« pove Urška Fale. Postregli so domače ljubenske postrvi, panirane v tempuri kislega testa, ter z drobnimi presenečenji obogateno krompirjevo solato s peteršiljevim oljem in drobtinami hrustljavega masla. »Lepo je videti zadovoljne, nasmejane obraze,« se razveseli Lidija Fužir. Pred enim mesecem se je končno pokadilo tudi iz kuhinje OPA Resorta, ki sta ga Velenjčana Igor in Miha Centrih že lani postavila v Šmartnem ob Paki, a jima je epidemija prekrižala otvoritvene načrte. Med drugim nudijo suho zorjeno meso. »Kos mesa se postavi v zorilno komoro, ki je hlajena do največ 4 stopinj nad ničlo in ima relativno vlažnost 75 odstotkov, ki jo uravnavamo s soljo. Med zorenjem delujejo bakterije, ki meso zmehčajo. Ker meso izgubi do 30 odstotkov vlage, se okus skoncentrira,« Miha pojasni, zakaj je suho zorjeno meso takšna kulinarična atrakcija in sega v višji cenovni razred. Meso med zorjenjem namreč znatno izgubi volumen.
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 14
14
ZDRAVSTVO
17. junija 2021
Bogatejši za sodoben večnamenski intervencijski aparat
Z energetsko sanacijo do boljših pogojev za zaposlene in bolnike
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec od zdaj z angiografom, edinim Projekt je je vključeval celotno obnovo in toplotno zaščito fasade ter strehe, zamenjavo oken in vrat ter nadgradnjo programske v jugovzhodni Evropi – Med prednostmi tudi nizka sevalna opreme za izvajanje energetskega monitoringa obremenitev Tatjana Podgoršek
Slovenj Gradec, 11. junija – Na Oddelku za diagnostično in intervencijsko radiologijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so prejšnji petek na priložnostni slovesnosti predali svojemu namenu najsodobnejši, tehnično dovršen digitalni angiograf, ki je po navedbah bolnišnice edini tovrstni v jugovzhodni Evropi. Poleg aparata so s prenovo prostorov uredili tudi operacijsko dvorano. Celotna naložba je vredna več kot dva milijona evrov, plačala jih bo bolnišnica sama v naslednjih petih letih. Da gre v slovenskem prostoru za veliko pridobitev, je ob odprtju poudarila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Po zagotovilih v. d. predstojnika Oddelka za diagnostično in intervencijsko radiologijo Mirana Jeromla aparat omogoča izvajanje najsodobnejše diagnostike in minimalno invazivno terapijo na področju intervencijske radiologije. »Na oddelku smo že doslej rutinsko opravljali posege intervencijske radiologije za zdravljenje žilnih in nežilnih bolezni. Nov večnamenski intervencijski rentgenski aparat nam omogoča precej varnejše in uspešnejše izvajanje teh posegov. Ti so danes v sodobni medicini standard.
Omogoča nam, da skozi le dva milimetra veliko luknjo na koži vstopamo v telo, potujemo po žilah in izvajamo terapevtske posege ali neposredno dostopamo do organov, v katerih izvajamo diagnostične ali terapevtske posege.
slej lahko pregledali od 20 do 30 bolnikov na mesec. Z novim jih bodo od 200 do 250, odvisno od potreb in kadrovskih zmogljivosti. »Računamo, da bomo obstoječi program razširili, mu dodali nove posege. Veliko bolnikov
Energetska sanacija osrednje stavbe celjske bolnišnice je stala slabih 5,9 milijonov evrov. (foto: arhiv bolnišnice)
Prednosti aparata, za katerega smo si prizadevali že dlje časa, so nizke sevalne obremenitve za bolnika in zdravstveno osebje, natančnost diagnosticiranja in fleksibilnost v prostoru, kar pomeni, da lahko v interventni radiologiji opravljamo zelo kompleksne posege.« Zaradi iztrošenega aparata in neprimernih prostorov za najnovejše oblike zdravljenja so do-
je že doslej prihajalo k nam iz drugih slovenskih regij, z novo pridobitvijo pričakujemo, da jih bo še več. Se pa žal srečujemo s kadrovskimi omejitvami, kar pomeni, da ne bomo mogli bistveno skrajšati čakalnih dob, pa bi jih glede na opremo in znanje, ki ga imamo, lahko,« je še povedal Miran Jeromel. 🔲
Celje, 7. junija – Energetska sanacija osrednje bolnišnične stavbe Splošne bolnišnice Celje, ki je potekala povsem v senci epidemije ter omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, je po dobrem letu dni od uvedbe izvajalca v delo končana. Naložba je bila vredna slabih 5,9 milijona evrov, od tega je glavnino denarja ali nekaj manj kot 3,2 milijona evrov prispevalo ministrstvo za zdravje, 1,6 milijona evrov evropski kohezijski sklad za regionalni razvoj, preostalo pa bolnišnica sama. Pridobitev so na priložnostni slovesnosti simbolično predali namenu državni sekretar na ministrstvu za zdravje in nekdanji strokovni direktor celjske bolnišnice Franci
Sodobne tehnologije ne morejo nadomestiti 'živega' stika Zadnji teden v maju je Teden multiple skleroze – Učinke rehabilitacije je nemogoče nadomestiti – Druženje ostaja prednostna naloga Tatjana Podgoršek
Zadnji teden v maju že nekaj let obeležujemo Teden multiple skleroze (MS). Namenjen je ozaveščanju o najpogostejši nevroimunski bolezni, za katero velja, da je bolezen tisočerih obrazov. Tema letošnjega tedna je bila Povezovanje. Ni bila izbrana po naključju. Srečanja in druženja so za obolele nadvse pomembna, epidemija covida-19 in z njo povezani ukrepi pa so to praktično onemogočili.
Več telefonskih klicev in elektronskih sporočil
»Minulo leto je bilo zaradi epidemije covida-19 in z njo povezanimi ukrepi za mnoge ljudi vse prej kot enostavno.
Za obolele z multiple sklerozo je bilo še toliko težje, saj so bili stiki med ljudmi močno omejeni, za nas pa so prav ti izrednega pomena. Če se srečajo ljudje z isto diagnozo, poznajo tegobe, se eden drugemu lažje odprejo, potožijo, kaj jih pesti, in si z izmenjavo izkušenj prizadevajo stiske rešiti, kolikor je v njihovi moči. To vrzel smo poskušali zapolniti s priporočili Zveze multiple skleroze Slovenije, naj poverjeniki opravijo čim več telefonskih klicev in napišejo čim več elektronskih sporočil ter na ta način poskrbijo, da člani ne bodo sami in osamljeni. Nagovorili smo tudi njihove svojce, da tistim, ki niso vešči rokovanja z računalnikom, pri spremljanju dogodkov na daljavo omogočijo povezavo,« je povedal Edvard Rednak, namestnik predsednika Združenja multiple skleroze Slovenije in Savinjsko-šaleške podružnice Saša Velenje. Ne glede na trud poverjenikov stik s pomočjo sodobnih naprav druženja v živo ne more nadomestiti, zato so sproščanja ukrepov toliko bolj veseli. Ti jim zdaj znova omogočajo obisk poverjenikov pri nepokretnih članih ter srečanja vsako sredo dopoldan v društvenih prostorih. Minulo sredo so med drugim iz-
Vindišar, poslovna direktorica bolnišnice Margareta Guček Zakošek in vršilec dolžnosti strokovnega direktorja bolnišnice Ratko Komadina. Guček Zakoškova je povedala, da so skupaj s pristojnim ministrstvom pristopili k energetski sanaciji dobra tri desetletja stare stavba zato, ker je bila zaradi stare izolacije in stavbnega pohištva energetsko vedno bolj potratna, zaradi starosti pa je bila potrebna tudi obnova strehe. Z izvedbo projekta so uresničili osnovne namene naložbe: povečanje energetske učinkovitosti stavbe, zagotovitev zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje bivalnega ugodja za paciente
tno ob Paki in občin Zgornje Savinjske doline. »Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti Mestni občini Velenje, ki nam zagotavlja možnost koriščenja prostorov, območnemu združenju RK, dobro je tudi sodelovanje z velenjskim zdravstvenim domom.« Posledice epidemije novega koronavirusa beležijo še na drugih področjih, izstopa pa rehabilitacija. Programe ohranjanja gibalne sposobnosti izvajajo v
❱
Minulo leto je bilo zaradi epidemije covida-19 in z njo povezanimi ukrepi za mnoge ljudi vse prej kot enostavno.
nekaterih slovenskih zdraviliščih, ta pa so v času epidemije zaprla svoja vrata. »To se pri počutju in možnostih gibanja članov zelo pozna. S sproščanjem ukrepov si prizadevamo omenjene programe izvajati pospešeno, povečali smo nastanitvene zmogljivosti v izbranih zdraviliščih, vendar zamujenega ne bo mogoče nadomestiti niti s podaljšanjem terapij. Zato si gibalno sposobnost prizadevaEdvard Rednak: »Vseh posledic epidemije kljub trudu ne bo mogoče odpraviti.«
koristili tudi za delitev paketov pomoči socialno ogroženim članom. Prehranske izdelke in pakete pralnega praška jim je zagotovilo Območno združenje RK Velenje, prejema pa jih skoraj tretjina članov. Teh šteje podružnica 90, prihajajo pa iz občin Velenje, Šoštanj, Šmar-
in zaposlene. Z energetsko sanacijo stavba sledi smernicam energetske učinkovitosti stavb in dobrega gospodarjenja z javnimi dobrinami. »Ker so se s celovito energetsko prenovo izboljšale tako funkcionalne kot energijske lastnosti stavbe, pričakujemo številne pozitivne učinke. Po ocenah naj bi na področju energetike prenova na leto prinesla prihranek energije v višini 1.203 MWh, za približno 385,4 tone naj bi se znižale emisije CO2 na leto. Zaradi prenove se bodo zmanjšali tudi stroški letnega vzdrževanja stavbe,« je še dejala Margareta Guček Zakošek. 🔲
tp
mo vsaj ohraniti še z drugimi oblikami telovadbe. Med drugim se dogovarjamo o možnosti hipoterapije, ki jo izvajajo v velenjskem konjeniškem klubu.« Ob tem je Rednak na glas razmišljal, kaj bi bilo, če združenje ne bi bilo uspešno pri zahtevah glede osebne asistence, ki jo uporabljajo tudi nekateri člani podružnice.
Druženje in športne dejavnosti
Vse oblike druženja so tudi letošnje prednostne naloge podružnice, pa naj si gre za obiske poverjenikov pri nepokretnih članih, športne aktivnosti, ki so jih v podružnici izvajali pred koronavirusom, sredina dopoldanska srečanja v društvenih prostorih … Poleg tega se bodo vključili v oblike izobraževanja, skrbeli za rehabilitacijske programe, izvajali pomoč socialno šibkim članom ter ozaveščali o bolezni in pomembnosti zgodnjega odkrivanja znakov bolezni. Sogovornik upa, da jim bo sobivanje s korono to omogočilo, da bo poleg manj težav pri gibanju tudi manj psihosocialnih stisk, ki so se v času epidemije prav tako povečale.
Vzroka nastanka MS še niso odkrili. Najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti. Bolezen se pojavlja v obliki nihanj med poslabšanjem in izboljšanjem. MS lahko povzroči različne okvare na okončinah, utrudljivost, nejasen ali dvojni vid, okvare sluha in govora, motnje občutenja, težave pri zadrževanju urina in blata ter mišično nemoč okončin, ki lahko vodi v lažjo ali težjo invalidnost. MS ni nalezljiva bolezen, prav tako ni dedna, obstaja pa nagnjenost k tej bolezni. Med obolelimi je 70 % žensk.
🔲
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 15
Velenje, 8. junija – Še dobro, da imajo gasilci kar dva mednarodna praznika. Poleg 4. maja, ko goduje sv. Florjan, zavetnik gasilcev, tudi 8. junija, ko obeležujejo svetovni dan gasilcev. Ker se člani Gasilske zveze Šaleške doline maja, ko običajno podelijo odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, še niso mogli iz oči v oči pokloniti tovarišem, ki so v minulih letih opravili posebno izjemno prostovoljno delo na področju gasilstva, so se zbrali 8. junija. »Razlage o tem, zakaj je ravno 8. junij določen kot svetovni dan gasilcev, so različne. Dejstvo je, da imamo v mednarodnem merilu gasilci kar dva svoja dneva in praznika. To si glede na opravljanje težke, a izjemno humane dejavnosti, zagotovo tudi zaslužimo,« je zbrane goste, prejemnike državnih odlikovanj in prejemnike priznanja plakete GZŠD nagovoril gasilec v vlogi moderatorja Marko Govek in nadaljeval: »Kaj zaznamuje in odlikuje prostovoljnega gasilca? Ne glede na to, kako se počutiš, ne glede na to, kako te je izžela teža tistega dne – ko pride poziv, vstaneš, odhitiš v gasilski dom in daš vse od sebe! Zakaj? Zato, ker to potrebuje tvoj bližnji, ki je v stiski! Zato, ker vse od sebe daje tvoj tovariš ob tebi! Zato, ker v sebi veš, da je tvoja naloga opravljena, ko tvoj pot premaga solze tistega, ki mu pomagaš.«
Zahvala za pomoč Šaleškim gasilcem podelili kopico državnih in lokalnih odlikovanj in priznanj ter s tem simbolično nagradili njihovo prostovoljno delo v dobro posameznikov in širše skupnosti
Priznanje za posebne zasluge (z leve): Bojan Rakun, Boris Polak in Bogomir Melanšek
Državna gasilska odlikovanja
Državna odlikovanja GZS so podelili predsednik GZS Janko Cerkvenik ter predsednik in
Plaketa Gasilske zveze Šaleške doline (z leve): Franc Kumar, Ludvik Pristovšek in Ana Škrlin
❱
Plaketa Gasilske zveze Šaleške doline
Plaketa Gasilske zveze Šaleške doline se zaslužnim gasilcem zveze, ki so s svojim delom pustili pečat v naši dolini, podeljuje od leta 2019. Predsednik GZŠD Boris Lambizer in poveljnik GZŠD Aleksander Osetič sta visoko priznanje letos podelila trem članov zveze: Francu Kumarju za uspešno predsedovanje PGD Šmartno ob Paki od leta 1998, ki je obrodilo veliko pridobitev za lokalno skupnost, in delo v upravnem odboru GZŠD, Ludviku Pristovšku za skoraj 30-letno delo v upravnem odboru in poveljstvu PGD Topolšica ter organih GZŠD, Ani Škrlin pa za uspešno opravljanje raznih funkcij v PGD Bevče in izjemno delo z mladimi.
15
MED VAMI
17. junija 2021
Priznanje za požrtvovalnost (z leve): Aleksander Osetic in Janko Cerkovnik (podeljevalca priznanj),Matjaž Kroflic in Mitja Kovac ter Boris Lambizer (podeljevalec).
Razen v pomoč sočloveku ob raznih nesrečah in intervencijah se je gasilsko delo na vseh področjih ustavilo. Pred gasilskimi domovi ni bilo običajnega popoldanskega živžava najmlajših gasilcev v pripravah na razna tekmovanja, ni bilo izobraževanj in druženja članov na občnih zborih in skupščinah. »Na nivoju zveze smo bili aktivni na področju podeljevanja priznanj in odlikovanj. Edina pozitivna plat tega časa je, da smo lahko bili tudi aktivni gasilci malo več doma. Do tega trenutka nismo imeli občutka, da gasilski aktivnosti namenimo toliko časa,« je dejal predsednik GZŠD Boris Lambizer in dodal, da bo epidemija nepoveljnik GZŠD. Priznanje za posebne zasluge so v poklon za nepogrešljiv doprinos k šaleškemu gasilstvu prejeli Bogomir Melanšek (PGD Šalek), Polak Boris (PGD Škale) in Rakun Bojan (PGD Šmartno ob Paki).
❱
koliko oklestila članstvo. »Izgubili smo precej mladine, kajti dve leti ni bilo gasilskih tekmovanj in rednih vaj. Zato lahko pričakujemo rahel upad aktivnosti gasilstva.« Da so vsa društva v zvezi kljub omejitvam delovanja stoodstotno operativna in 24 ur pripravljena na intervencije, pa je zagotovil poveljnik GZŠD Aleksander Osetič. »Upam, da se bo epidemija iztekla, da bomo lahko nadaljevali z izobraževalnimi in družabnimi aktivnostmi. En tečaj za gasilca pripravnika smo že izvedli, v jesenskem času načrtujemo izvedbo tečaja za operativnega gasilca. Septembra bomo poskusili izvesti tekmovanje Gasilske zveze Šaleške
Koga in zakaj? Minister za zdravje vabi državljane, da sprejmemo cepivo, ki v celicah našega telesa ustvari imunost za okužbo s koronavirusom in s tem odpravlja nevarnosti, tudi smrt, ki lahko nastanejo kot posledica delovanja virusa v našem organizmu. Ne dvomim, da cepiva učinkujejo, kot pravijo minister in medicinska stroka. Vendar pa je z virusom in cepljenjem odprtih še veliko vprašanj, na katera minister in stroka ne dajo odgovorov, vsaj jasnih ne, ki bi jih morali ljudje poznati, ko se odločajo za cepljenje ali ga odklanjajo. Pa ne mislim na stranske učinke. Statistični podatki kažejo, da je zelo majhen delež ljudi, ki jih okužba z virusom ogrozi tako močno, da to vodi v smrt. Bistveno več nas je, ki smo
doline predvsem za člane, mogoče pa tudi za mladino. Nedavno smo sodelovali na državnem tekmovanju GZS v Celju, kjer smo se relativno dobro odrezali. Starejše gasilke PGD Šoštanj-mesto so dosegle 2. mesto, starejše gasilke PGD Gaberke pa 3. mesto. Bilo je težko tekmovati po tako dolgem premoru. Otroci so padli iz tekmovalnega ritma, nastopila je močna trema, a dosežek je že to, da smo se uvrstili na državno tekmovanje. Veliko otrok smo že izgubili, saj so si poiskali druge aktivnosti. Prav tako pa moramo motivirati člane in starejše gasilce, da se bodo usposabljali in družili.«
Vodja izpostave Uprave za zaščito in reševanje Celje Janez Melanšek je priznanje srebrni znak civilne zaščite podelil PGD Paška vas, ki je v letu 2020 praznovalo 100 let delovanja.
Mnenja in odmevi dobili virus v telo, pa to ni povzročilo nobenih negativnih reakcij. Vmes med enimi in drugimi pa so ljudje s hujšimi ali milejšimi reakcijami telesa in zdravstvenimi težavami. Reakcija telesa na virus je samo znak, da so celice telesa ustvarjale imunost. To pomeni, da so intenzivno spreminjale svojo molekulsko strukturo. Tudi tisti, ki nismo imeli nobenih reakcij, smo imuni, ker so celice telesa v harmoničnem stanju. Imunost je naravno stanje celic, njihovo znanje in sposobnost, da se nenehno prilagajajo spremembam v okolju. Naša imunost slabi s tem, ko ustvarjamo neharmoničen razvoj celic, ki s tem izgubljajo svoja znanja za harmonično spreminjanje. Leto in pol je, kar se srečujemo s koronavirusom. Res je, da se nenehno spreminja v svoji molekulski strukturi, kar je tako naravno, kot je naravno, da
jablana, če ji porežemo veje, spomladi bujno požene nove. Tudi človek lahko vpliva na mutacijo virusov, ne more pa programirati, kako se bo virus spreminjal. Ta znanja ima le virus. Ministra zato javno sprašujem, zakaj medicina in on osebno, ker to je njegova dolžnost, ne daje javnosti odgovorov glede tega, koga in zakaj virus ogroža in koga ne. Ta znanja so. Je pa res, da odgovori na to vprašanje presegajo ortodoksno medicinsko doktrino in bi zahtevali in prinesli revolucionarne spremembe tudi na drugih področjih medicine in zdravljenja ljudi. »Premagali bomo virus«, je izjava, ki kaže na veliko brezno nevednosti. Virus je delček celovitosti narave, kot je to človek in je uničevanje virusa uničevanje sebe. Človek mora le spreminjati sebe in s tem ustvarjati harmoničen razvoj celic, telesa in vsega okrog sebe.
»Nagrajence pa naj poleg veselja ob zasluženem priznanju k nadaljnjemu delu v gasilskih vrstah spodbuja zavest, da so priznanja prejeli za svojo nesebičnost, za svojo človečnost.«
Priznanje za požrtvovalnost sta prejela dva šaleška gasilca. Mitja Kovač (PGD Šoštanj-mesto) je avgusta lani med oddihom v čateških termah pomagal rešiti življenje deklici, ki je negibna ležala v vodi in ni dihala. Mitja
Če bi medicina sprejela odgovore na vprašanja, koga in zakaj ogroža virus, ob tem tudi ugotovila, kaj je obrambni mehanizem, kaj imunost, kaj človek in kaj življenje, spoznala namen, pomen in moč misli in življenjske energije in bi ljudi seznanila z njimi, bi bilo zelo jasno, koga ogroža virus in koga cepiti. Tako bi se ljudje, ki jih virus resno ogroža, z lahkoto odločali za cepljenje. Vsak gozdar ve, zakaj neko drevo v gozdu napade lesna goba. Naseli se le v močno bolna in umirajoča drevesa. V bistvu sta naravni funkciji koronavirusa in glive, ki ji rečemo lesna goba, zelo podobni. Gozdarji zato, če se pojavi na nekaterih drevesih goba, ne škropijo vsega gozda. Množično cepljenje je prav to. Tudi novega avta nihče ne pelje najprej na servis. Minister pa nam svetuje to. Cepljenje otrok, ki so še polni harmonije, življenjske energije, radosti in sreče, je zato neke vrste posilstvo. Predvsem pa je vse širjenje strahu pri ljudeh. Strah je vedno posledica tega,
je prevzel masažo, reševalec pa je pomagal čuvati glavo in čistiti dihalne poti. Deklico je nato obrnil s trebuhom na svojo roko in jo z drugo roko masiral po hrbtu, dokler ni iz nje iztekla vsa voda. Matjaž Kroflič (PGD Vinska Gora) pa je v začetku letošnjega aprila s prijateljem Jernejem pomagal ženski, ki je v bližini njunega delovišča v gozdu prenehala dihati. Ko sta opazila nenavadno dogajanje, sta stekla do hiše in Matjaž je prevzel izvajanje temeljnih postopkov oživljanja na strokoven način, saj ima za sabo precej usposabljanj ter intervencij prvih posredovalcev ob srčnih zastojih. Med oživljanjem je prijatelja poslal po najbližji AED, ki se nahaja v zaselku Prelska. Nato je Jernej prevzel izvajanje pritiskov, Matjaž pa je pripravil AED in ga namestil na osebo, ki je zadihala še pred prihodom reševalcev. Gasilsko plamenico I. stopnje – odlikovanje, namenjeno predvsem gasilcem, ki v večji meri delujejo na operativnem področju – so prejeli Bojan Brcar (PGD Velenje), Boris Brinovšek (PGD Velenje), Mitja Drobež (PGD Velenje), Danilo Sedovšek (PGD Vinska Gora) in PGD Topolšica, ki letos praznuje 90 let. Gasilsko plamenico II. stopnje so prejeli Marko Jurič (PGD Lokovica), Tomaž Stropnik (PGD Topolšica) in Boštjan Škrbot (PGD Šoštanj). Gasilsko plamenico III. stopnje sta prejela Sandi Glinšek (PGD Škale) in Slavko Štakne (PGD Topolšica). Gasilsko odlikovanje I. stopnje – namenjeno predvsem tistim pripadnikom gasilkah vrst, ki v večji meri delujejo na organizacijskem področju – je prejel Vlado Videmšek za zasluge pri dobrem delovanju PGD Bevče. Gasilsko odlikovanje II. stopnje so prejeli Janez Drofelnik (PGD Paška vas), Ivanka Godec (PGD Topolšica), Klavdija Stropnik (PGD Pesje), Milorad Šikman (PIGD Premogovnik Velenje) in Ivica Uranjek (PGD Šoštanj). Gasilsko odlikovanje III. Stopnje so prejeli Janez Hiršel (PGD Šalek), Ivan Kumar (PGD Šmartno ob Paki), Drago Mikuž (PGD Topolšica) in Brigita Vošnjak (PGD Velenje). 🔲 Tina Felicijan Foto: Boštjan Zagožen
da nimamo odgovorov na vprašanja o nas samih. Prav zato to pišem, da se začne javni dialog in s tem zahteve, da medicina odpre ortodoksne okvire svoje znanosti in sprejema tudi znanja, ki so izven tega zaprtega polja. Se pa obnaša kot inkvizicijsko sodišče, ki je zahtevalo od Galileja, da prekliče resnico, da se zemlja vrti okrog sonca. Albert Einstein je zapisal, da z logiko razuma lahko pridemo le od točke A do točke B in da nobenega svojega izuma ni ustvaril na ta način. Zapisal je tudi, da je bila njegova izobrazba (miselni okvirji in resnice) največja ovira za njegovo učenje. Tisti, ki te Albertove misli tudi razume, bo hitro prišel do odgovora, zakaj in koga ogroža koronavirus. 🔲
Silvester Koprivnikar, Velenje
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 16
16
REKREACIJA
Medgeneracijsko športno druženje
Na Koroško po Meškovi poti
Krajani Gorice so s športnimi in družabnimi igrami za vse generacije krepili dobre medsosedske odnose
Zdaj, ko zaradi sproščanja ukrepov (že) lažje »dihamo«, so se naše poti začele daljšati. Skupina Pohodnic UNI 3 se je podala na Koroško, kjer je vedno lepo. Tako je bilo tudi tokrat, saj je bilo z nami tudi lepo, sončno vreme. Avtobusni prevoznik nas je odložil na Selah pri Slovenj Gradcu. Izstopile smo pri cerkvi sv. Roka in se najprej posvetile grobu legendarnega župnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška. Že njegov grob s spomenikom in lesenim križem, ki ga omenja v besedilu pred njim, razkrije njegovo tenkočutno dušo. Streljaj proč se nahaja župnišče, kjer je živel in delal od l. 1921 do januarja l. 1964, ko je legel k zadnjemu počitku. Ko sem bila osmošolka, nas je učiteljica slovenščine pred skoraj šestdesetimi leti popeljala sem gor in nenapovedan obisk mu je onemogočil, da bi se pred nami »skril« … Nam pa je ostal lep spomin na prijaznega in umirjenega človeka, ki nam je s svojimi deli približal takratnega človeka in njegovo življenje na podeželju. Zanimivo, da smo teden zatem na Koroško »zašli« tudi planinci UNI 3, le da je bil naš prvi postanek v Šentanelu, kjer je Ksaver Meško »njihove duše pasel« med letoma 1901 in 1906. V tem času je spisal knjige Ob tihih večerih, Mir božji in Na Poljani. S pomočjo informacijske table smo se seznanile z Meškovo potjo, katere začetek je pri cerkvi. Že na začetku smo se srečale s prvimi kapelicami – božjimi znamenji, ki so jih postavljali ljudje kot prošnjo ali v zahvalo za njeno uresničitev. Obenem so to spomeniki vere in hvaležnosti. Ob njih je Meško na svojih poteh rad posedal. Prišle smo do zanimive Samčeve kašče, ki je lepo obnovljena in služi kot apartma. Tudi ostala poslopja imajo pridih preteklosti, ki izginja. Mogočni
Sobotno športno druženje na Gorici je mlado in staro iz širše lokalne skupnosti seznanilo z igro štrbunk.
Velenje, 12. junija – Ob krajevnem prazniku, ki je na koledarju Krajevne skupnosti Gorica 17. junija, so aktivisti krajevne skupnosti in Društva upokojencev Velenje, pododbor Gorica – Bevče v sodelovanju z OŠ Gorica, priredili veliko družabno srečanje krajanov in ga popestrili z raznimi športnimi igrami. Na tekmovanje za pokal KS Gorica pa so povabili tudi krajane drugih velenjskih krajevnih skupnosti in mestnih četrti: Podkraj, Kavče, Stara vas in Levi breg – zahod. Tako so ustvarili priložnost za krepitev dobrih medsosedskih odnosov, pa tudi vezi s člani širše skupnosti. V otroškem programu športnih iger, ki se ga je udeležilo kar 90 otrok, je bilo na sporedu več zabavnih iger, kot so poligon, metanje žoge v tarčo, vlečenje vrvi, veliko veselja pa je bilo tudi na napihljivih igralih. Odrasli so tako ekipno kot posamezno
tekmovali nekoliko resneje, in sicer so odigrali turnirje v košarki s tričlanskimi ekipami, pikadu, kegljanju s kroglo na vrvici in štrbunku – igri, ki je bila v središču pozornosti. »Štrbunk ali angleško cornhole je letošnja posebnost. Družabno-zabavna igra prihaja iz Amerike in je primerna za vse generacije. Ni nevarna, ni kontaktna, ni poškodb, je pa preprosta, zato jo lahko igrajo tako otroci kot starostniki,« je igro predstavil vodja tekmovanja Ivan Druks, ki se je za tem, ko je igro spoznal, zavzel za širjenje tega družbenega športa v tem delu Slovenije. Na sobotni prireditvi je namreč velenjsko društvo upokojencev z Društvom za osebnostni razvoj otrok, mladih in odraslih Zaživi Življenje z Loga pri Brezovici, podpisalo sporazum o promociji štrbunka, zato lahko pričakujemo, da ga bomo vedno pogosteje srečevali na prireditvah v lokalni
skupnosti. Ivan Druks je optimističen, da bodo ljudje igri, ki razgiba in popestri raznovrstno dogajanje, dali priložnost in odkrili njene čare. Na tekmovanju za pokal KS Gorica je iz vseh krajevnih skupnosti in mestne četrti nastopilo 110 moških in 50 žensk. V skupnem seštevku disciplin je največ točk zbrala Gorica in ubranila domači pokal, drugo mesto so zasedli obiskovalci iz MČ Levi breg – zahod, tretje pa krajani Stare vasi. 🔲
To nedeljo (20. junija) bodo krajani KS Gorica in drugi dobri družbi naklonjeni udeleženci ob krajevnem prazniku krenili na tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti. Vabijo, da se jim pridružite ob 9. uri pred šolo. Takrat se bo tam začelo tudi tekmovanje v balinanju.
Dan planinskih doživetij malo drugače Že vrsto let planinci praznujemo in se srečujemo na skupni akciji PZS v juniju, ko se družimo in preživimo dan na organiziranih pohodih, raznih delavnicah in ob družabnih igrah. Že lani in tudi letos pa se je ta dan zaradi epidemije spremenil. Ni množičnih druženj, zato je PZS posamezna planinska društva pozvala, da v svojem okolju na ta dan organizirajo dejavnosti, povezane s planinstvom. Planinsko društvo Velenje je organiziralo planinski pohod od Rogle in mimo izvira reke Pake do Doliča. Pohod, primeren za vse generacije. V lepem sobotnem jutru smo se z avtobusom zapeljali na Roglo, kjer smo pohod začeli. Premagati je bilo treba skoraj tisoč višinskih metrov, a tokrat za spremembo z vrha proti dolini. Po označeni planinski poti skozi pohorske gozdove smo se sprehodili do velike pohorske planje Volovica, kjer se nam je odprl pogled na širšo okolico. Proti zahodu sta se pokazali Uršlja gora in Peca, nato pa Olševa in Raduha z zasneženo Ojstrico in Planjavo v ozadju. Na jugu se je odkril razpotegnjen greben Paškega Kozjaka, ki se je nadaljeval čez Konjiško goro do Boča. Sonce je prijetno grelo. Uživali smo v razgledih. Čez planinski travnik smo se spustili do mesta, kjer nas je napis na smerni tabli usmeril proti izviru reke Pake. Kratka pot
skozi gozd in že smo bili pri izviru na višini 1412 metrov nad morjem. Tako visoko v pohorskih gozdovih izvira reka Paka. Planinci smo izvir in njegovo okolico lepo uredili. V prijetnem okolju smo si odpočili, se okrepčali z malico iz nahrbtnika in se odžejali s svežo izvirsko vodo. Planinka Teja pa je v nahrbtniku celo pot nosila še
veliko škatlo sladkih jagod s svojega vrta, s katerimi smo se posladkali pred nadaljevanjem poti. Ob strugi Pake smo nadaljevali pot v dolino. Mali potoček ob izviru je postajal vedno večji. Večkrat smo ga prečkali. Med preskakovanjem večjih skalnih blokov na svoji poti ustvarja manjše slapove. Med hojo so nas spremljali zvoki šumenja vode in ptičjega petja. Mokrota v čevljih je bila ob tem hitro pozabljena. Še zadnji preskok vode in že smo bili na
cesti, ki pelje proti Doliču. Skozi naselje Paka, posejano s posameznimi urejenimi gorskimi kmetijami, smo se spustili do Srednjega Doliča, kjer nas je čakal avtobus. Dobrih 12 kilometrov dolgo pot smo prehodili v štirih urah. Preživeli smo lep sobotni dan v dobri družbi. Bilo je prijetno druženje v skupini, v kateri smo bili planinci
vseh starosti. Od najmlajših, ki se s planinstvom šele spoznavajo, do izkušenih planink in planincev v zrelih letih. Planine nam v vseh življenjskih obdobjih in vsakič ponujajo nekaj drugačnega. Z njihovo pomočjo rastemo in se krepimo. V objemu gora in v dobri družbi pozabimo na vsakdanje skrbi. Tam se rojevajo nove ideje, krepi se medsebojna pomoč, sklepajo se nova prijateljstva. 🔲
Silva Zupanc
Gregor Tekavc tretji na maratonu Franja Gregor Tekavec, učitelj športne vzgoje na Šoli za storitvene dejavnosti, se je na eni najbolj množičnih in tradicionalnih slovenskih kolesar skih preizkušenj, jubilejnem 40. maratonu Franja, ponovno zapisal med velika kolesarska imena. Po 156 km je med 900 tekmovalci osvojil absolutno tretje mesto, zmagovalec je postal nekdanji nosilec pikčaste majice za najboljšega hribolazca na Tour de France, Johnny Hoogerland, drugi pa je bil Matic Grošelj, še lani član ljubljanske tekmovalne ekipe Gusto Santic. Gregor Tekavec, nekdanji svetovni amaterski prvak, ki je Franjo zmagal leta 2008 in 2009, je bil sicer letos zmagovalec v svoji kategoriji – moški D. 🔲
Helena Zupanc
hrasti ob poti pa vztrajajo … V nadaljevanju poti smo sredi jase naletele na informacijsko tablo Poti Rimljanov, saj se tu nahaja »Strčkov britof«, kjer je včasih potekala rimska cesta s Koroške na Štajersko. Ta kraj ima temačno zgodovino, zato se ga ljudje ponoči izogibajo, ker baje tu straši … Pot nas je vodila mimo ceste, ki pelje v Kotlje, do znamenite gostilne Dular, nad katero bdi
17. junija 2021
Po hribih ki poleg dobrot nudi toplino v srcu tamkajšnjih stanovalcev. Pod vtisom težkih časov se nam je to, skupaj z omamno dobrim domačim kruhom, več kot prileglo. Po počitku se nas je večina odpravila v smeri prej omenjene cerkvice. Spotoma smo »poklepetale« z množico domačih kokoši, ki skrbijo za kakovost domačih testenin in ostalih dobrot. V globeli nas je na sončni jasi
Del skupine pohodnic na Vrheh, s cerkvico sv. Neže v ozadju.
Uršlja gora, vidno pa je tudi pogorje Pece. Opazovale smo pokrajino in si spotoma ogledale baliranje, ki se z nekdanjim spravilom sena ne da primerjati. Čez nekaj časa smo prišle na obrobje gozda, kjer spomenik pripoveduje grozljivo zgodbo iz časov tik pred koncem druge svetovne vojne. Streljaj naprej v gozdu »se zgodba ponovi«, saj so v polkrogu postavljene večje skale z imeni in priimki sedmih talcev, ki so tu na grozovit način končali svoja mlada življenja. Pretresene smo iz gozda prišle na cesto, ki vodi do gostilne »Neža« z istoimensko cerkvico, stoječo v globeli pod njo. Najprej smo se ustavile v zavetju domače gostilne,
pričakovala že omenjena cerkvica, ki se za razliko od ostalih sramežljivo nahaja v jami. Vzrok za to je opisan v legendi. Poleg nje stoji še eno obeležje, vezano na prej omenjene talce. Bolečina tistih časov nam je legla na dušo in vrnile smo se nazaj do gostilne, kjer smo poklepetale z domačimi, ki k sreči uživajo v delu svojih rok že trideset let in so s svojim življenjem zadovoljni, k čemur prispeva tudi mali vnukec. Polne lepih vtisov smo se podale do ceste, kjer smo ob pogledu na prostrane pokošene travnike počakale na našega prevoznika, ki nas je s prelepe Koroške popeljal domov. 🔲
Marija Lesjak
Poštar Pavli polni šolske torbe Pošta Slovenije letos že deveto leto z akcijo Poštar Pavli polni šolske torbe pomaga Zvezi prijateljev mladine Slovenije polniti šolske torbe otrok iz socialno ogroženih družin. V dobrodelni akciji zbira denar za nakup delovnih zvezkov oziroma šolskih potrebščin ter materialne prispevke v obliki zvezkov, barvic, svinčnikov in drugih šolskih potrebščin. Finančno pomoč lahko posamezniki od 3. junija do 9. oktobra 2021 prispevajo z nakazili na TRR: SI56 6100 0000 3512 232, sklic SI12 1724511900002, namen: ‚Poštar Pavli polni šolske torbe‘, ali s pošiljanjem SMS-ov na telefonsko številko 1919 s ključno besedo SOLA, s čimer prispevajo 1 EUR, ali s ključno besedo SOLA5, s čimer prispevajo 5 EUR. Tisti, ki se bodo odločili za materialne prispevke, lahko kupijo šolske potrebščine tudi v poslovalnicah Pošte Slovenije, kjer jih hkrati oddajo. Zbiranje šolskih potrebščin bo zaključeno 6. avgusta 2021. Zbrane šolske potrebščine bodo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije razdelili otrokom do začetka novega šolskega leta. Lansko leto je Pošta Slovenije v akciji Poštar Pavli polni šolske torbe s pomočjo dobrih ljudi zbrala več kot 32.500 kosov šolskih potrebščin in 11.000 EUR finančne pomoči.
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 17
17
ŠPORT, REKREACIJA
17. junija 2021
Odziv na »koleščkanje« znova zelo dober Velenjčani znova odkrivali nove kolesarske povezave – Veliko jih uporablja alternativna prevozna sredstva, predvsem kolesa – Večina navdušena nad tovrstnimi akcijami V petek, 11. junija, je v Velenju ponovno potekala akcija Velenje na koleščkih, v okviru katere so občani lahko odkrivali nove kolesarske povezave v mestu. Akcijo je MO Velenje dvakrat zelo uspešno izvedla že lani, letos pa so izbrali druge kontrolne točke in nova darila za vse, ki so se odločili za sodelovanje in zbirali žige. Vsakdo je lahko na kontrolni točki ob Velenjskem jezeru kartončke z žigi zamenjal za priročno darilo.
Nekaj naključnih mimoidočih smo povprašali, kako ocenjujejo akcijo in kako pogosto uporabljajo nove kolesarske povezave.
Srečko in Sara sta povedala, da sta letos prvič na kolesu, saj tudi vreme ni najbolj prijazno za tovrstne športne aktivnosti. »Sara je ravno opravila kolesarski izpit, pa sva se odločila, da se priključiva akciji in prekolesariva
Za namen akcije so postavili pet kontrolnih točk (pri Poslovni coni Stara vas, Velenjskem jezeru, pri gasilskem domu v Šaleku, pred mostom v bližini Velenjke in pri Gimnaziji Velenje).
naše mesto. Se pa tudi sicer, kolikor dopuščajo čas in vremenske razmere, veliko sprehajamo in se poleti po vodni gladini Velenjskega jezera večkrat zapeljemo s supom in ostalimi vodnimi rekviziti.« Ivo, ki smo ga prestregli pri kontrolni točki, je skupaj z ženo prekolesaril celo Velenje. »Ob lepem vremenu sva danes tudi uživala. Kolesarska povezava je lepa in ni prezahtevna. Takšne akcije so dobrodošla popestritev našega mesta.« Precejšnje zanimanje je akcija vzbudila tudi med mladimi, ki so se odpravili na popoldanski izlet. Tea je povedala, da sta se s sestrico odločili za rolerje. »Malo sva oklevali, ali bi izbrali kolo ali rolerje, pa sva se odločili za slednje. Lepo je, ker nas za zbrane žige tudi nagradijo. Lani sem prejela majico, letos pa torbico za nadaljnja kolesarska potepanja.« 🔲
V Velenju dobre kolesarske povezave Staša Krajnc: »Pohvalno je, da danes zelo veliko Velenjčanov koleščka. Večina jih prihaja s kolesi. Očitno se tega, da je kolesarjenje zdravo, zavedajo tudi starejši ljudje, saj so mnogi na kolesih, prihajajo pa tudi družine z manjšimi otroki. Malo se pozabavamo in pogovorimo, pa čas hitro mine.« Samo Oštir: »Odziv ljudi je dober. Večina jih je navdušena nad tovrstnimi akcijami, ki spodbujajo lokalno mobilnost. Prihajajo predvsem s kolesi, nekaj jih prihaja tudi z rolerji in skiroji. Nekateri tudi poklepetajo z nami in se pozabavajo.« Laura Kočevar: »Tudi letos je obisk zelo dober, do zgodnjega popoldneva smo spraznili že dve škatli torbic, nad katerimi so ljudje kar navdušeni, saj so raztegljive in uporabne za ključe in mobitel. Po danes videnem se mi zdi, da v Velenju ljudje kar precej uporabljajo alternativna prevozna sredstva, predvsem kolesa, saj imamo dobre kolesarske povezave in s tem dobre pogoje za rekreacijo. Prihajajo pa tako otroci, stari dve leti, kot tudi starejši, nad šestdeset let. Večina je prijaznih in podpirajo tovrstne akcije.«
jš
Velenje v slovenski curling zgodbi
Med najboljšimi dva rokometaša velenjske ekipe
Curling zveza Slovenije je letno skupščino izvedla v Velenju, kjer se ta ledeni šport vse bolj uveljavlja Tina Felicijan
Velenje, 5. junija – Prvi curling kamen je leta 2010 v Slovenijo prinesel prav Velenjčan – Uroš Meža, ki je med 21. zimskimi olimpijskimi igrami v Vancouvru Slovencem curling predstavil na ljubljanskem Prešernovem trgu.
primer sodelovanja in ima velik potencial za razvoj,« ocenjuje. Podpora lokalne skupnosti pri infrastrukturnih in drugih potrebah, zavzetost curling sekcije HKV za uveljavljanje »šaha na ledu« tudi onkraj Šaleške doline ter turistična ponudba mesta predvsem na območju jezer so
tev novega drsališča s hokejskim igriščem in dvema stezama za curling na novem prireditvenem prostoru. Čeprav doma pogojev za treninge na višjem nivoju še nimamo, pa naše reprezentance veliko trenirajo v tujini, zato smo že dosegli nekaj zavidljivih rezultatov. 9. mesto na svetov-
Že takrat se je Velenje vrisalo na slovenski zemljevid curlinga, danes pa je eno izmed središč razvoja tega športa v Sloveniji, je generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler pojasnil, zakaj je vez curlinga z Velenjem tako močna, da tu že nekaj let poteka letna skupščina zveze. Temu botruje tudi angažiranost Hokejskega kluba Velenje, ki v lokalnem okolju vztrajno neguje ledene športe in tudi za curling navdušuje vedno več domačinov. »Ko se je v Velenju postavilo drsališče v Sončnem parku, je zveza stopila v stik s predsednikom KHV Matjažem Novakom in hitro smo našli skupni jezik. Zveza je opremila velenjsko drsališče s tremi seti kamnov, da so poleg drsanja in hokeja lahko ponudili tudi curling. Zgodba curlinga v Velenju ima dobre temelje, je zgleden
razlogi, zaradi katerih osrednje letno druženje vseh slovenskih ljubiteljev tega športa z namenom krepitev vezi med njimi zdaj poteka prav pri nas. Trenutno je glavna naloga Curling zveze Slovenije promocija curlinga, ki kljub temu, da je bil olimpijski šport že od leta 1924, v olimpijsko karavano pa se je po premoru vrnil leta 1998, na Slovenskem še ni profesionaliziran, saj pogojev za vrhunski šport še ni. »Predvidevam, da bomo Slovenci s curlingom nastopili na Olimpijskih igrah šele deset let po izgradnji prve curling dvorane v Sloveniji. Trenutno so v igri za to pridobitev tri potencialne lokacije: Ljubljana, kjer so možnosti za prizidek v Zalogu ali novo ledeno ploskev v Tivoliju, snežni stadion v nordijskem centru v Planici ter Velenje, kjer se kažejo možnosti za postavi-
nem prvenstvu in 15. mesto na evropskem prvenstvu sta dosežka, ki kažeta, da imamo velik potencial.« Bolj ko bo šport priljubljen, več bo razlogov za investicije v njegov razvoj. Prav zato je bila tudi na letošnji skupščini osrednja tema širitev curlinga v Sloveniji. »Spodbujali bomo nastanek novih žarišč curlinga. Izzivi so Celje, Maribor, Bled in Postojna, kjer v zimskih mesecih curling turnirji redno potekajo. Organi-
zirali bomo mednarodne turnirje, kajti curling turnir Ljubljana open je eden najbolje obiskanih v srednji Evropi – lani je sodelovanje napovedalo 36 ekip iz 18 držav, turnir pa smo lahko izvedli šele maja, vendar se ga je zaradi epidemije udeležilo le 10 ekip.« Po minuli, praktično pro-
Ljubljana, 8. junija – Najboljše posameznike pravkar končane sezone v državnem rokometnem prvenstvu so po 26. odigranih krogih izglasovali trenerji sodelujočih ekip, nagrade pa jim je podelilo vodstvo lige NLB. Naziv najboljšega igralca v sezoni 2020/21 slovenske prve rokometne lige si je prislužil Aleks Kavčič (na sliki levo), rokometaš Gorenja Velenja. Priznanje za najboljšega vratarja je prejel njegov soigralec Aljaž Panjtar (desno). Kot najboljši strelec je sezono v prvoligaški konkurenci sklenil član Kopra Tine Poklar. Nagrado igralca sezone si je prislužil motor velenjske ekipe,
Aleks Kavčič. Srednji zunanji rokometaš je na 21 tekmah dosegel 82 zadetkov in bil eden najpomembnejših členov zasedbe trenerja Zorana Jovičiča, vse do nesrečne poškodbe rame na evropski tekmi, zaradi katere je moral izpustiti zaključek sezone. Na najpomembnejših obračunih sezone za Velenjčane se je še posebej izkazal Kavčičev soigralec, vratar Aljaž Panjtar. Škofjeločan je najboljše prihranil za odločilni del sezone, ko je blestel na dvobojih s Celjani (16 obramb), Izolani (8 obramb) in Koprčani (8 obramb) ter v veliki meri pripomogel k vrnitvi naslova držav🔲 nega prvaka v Velenje.
Tenis
Balinanje
Gregor Rigler: »Moja ljubezen do curlinga izvira iz etike tega športa. Ne le zato, ker je v navadi, da zmagovalci častijo poražence s pijačo in jih tako bodrijo, da napredujejo. Je prvi šport, ki je na olimpijskih igrah v isti ekipi združil moške in ženske.«
padli sezoni si tako še bolj želijo stopiti na led in upajo, da bodo lahko kmalu lahko začeli vzgajati vrhunske športnike.
Skupščino Curling zveze Slovenije je obiskal tudi vodja urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Marko Pritržnik in zbranim povedal, da je pobuda za postavitev mobilnega objekta z ledeno ploskvijo z ločeno curling stezo na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru padla na plodna tla, vendar denarja za to še ni. Računajo pa na to, da bodo projekti, namenjeni gospodarskemu prestrukturiranju, omogočali tudi investicije v športne objekte.
🔲
Mednarodni teniški Premogovnik turnir Velenje uspešen tudi v Velenje – Šaleški teniški klub super ligi Velenje med 14. in 20. junijem organizira mednarodni teniški turnir U14 za deklice in dečke. Na turnirju sodeluje več kot 100 igralcev iz 12 evropskih držav. Med njimi je tudi domačin Paolo Angeli, ki je državni prvak v kategoriji do 14 let.
Postojna, 13. junija – Zmagovalec balinarske super lige za sezono 2020/21 je zasedba Agrochema Hrasta iz Kobjeglave. Koprčani so sezono zaključili s srebrom, zasedbi Premogovnika iz Velenja in Skale iz Sežane pa sta si razdelili končno tretje mesto.
🔲
🔲
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
Za družbo ste nepogrešljivi Gornji Grad, 13. junija – Tudi letos je Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline v počastitev mednarodnega dneva gasilcev in v zahvalo sv. Florjanu, zavetniku gasilcev, pripravila v gornjegrajski katedrali slovesno sveto mašo. Med gosti je bil tudi tokrat minister za obrambo Matej Tonin. V nagovoru zbranim je Tonin dejal, da so gasilci in gasilke za družbo nepogrešljivi, nanje se ljudje vedno lahko zanesejo. To je pokazal tudi čas epidemije, v kateri so ti odigrali izjemno vlogo. Ves čas so v polni pripravljenosti in ob upoštevanju ukrepov skrbeli za varnost. Sodelovali so pri razdeljevanju zaščitne opreme, skrbeli za prevoze in pomagali štabom Civilne zaščite ter zagotavljali dezinfekcijo v prostorih domov za starejše občane, v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V nadaljevanju je Tonin ome-
Bencinski, dizelski, hibridni ali električni pogon? nil še prizadevanja za ustrezne rešitve in za izboljšanje statusa prostovoljnih gasilcev ter položaja poklicnih gasilcev. Ob koncu nagovora se je družinam gasilk in gasilcev zahvalil za njihovo podporo svojim družinskim članom pri opravljanju gasilskega poslanstva. V sedmih občinah Zgornje Savinjske doline deluje 15 prostovoljnih gasilskih društev.
Štejejo blizu 3500 članov, operativcev je nekaj čez 700. Po besedah tajnika omenjene zveze Tonija Novaka namenjajo največ pozornosti reševanju življenj in imetja občanov v nesrečah, krepitvi podmladka 🔲
tp, foto: Bruno Toič
POLICIJSKA kronika Kraja bakrenih kablov
Smrtna nesreča planinca
Velenje, 7. junija – V noči na ponedeljek je neznanec preplezal ograjo podjetja v Velenju in iz ograjenega prostora ukradel okoli 280 kilogramov kablov. Podjetje je oškodoval za okoli 650 evrov.
Mozirje, 9. junija – Na območju Krofičke v Logarski dolini so policisti in pripadniki gorske reševalne službe v sredo zjutraj nadaljevali iskalno akcijo planinca. Gorski reševalci so ga okoli 9.55, ko so se spuščali proti Klemenči jami, našli mrtvega.Po ugotovitvah policistov je planinec pri sestopu s Krofičke zdrsnil okoli 15 metrov v globino in zaradi poškodb umrl. Policisti na kraju niso ugotovili sumljivih okoliščin. O pogrešanem planincu so bili policisti obveščeni v torek ob 21. uri. Takoj je stekla iskalna akcija in se nadaljevala naslednji dan.
Prometni dogodki Velenje, Šoštanj 7. junija – V ponedeljek popoldan je v Belih Vodah voznik zaradi vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste. K sreči brez posledic. Zoper voznika bodo policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola podali obdolžilni predlog. Zvečer, istega dne, je na Vojkovi cesti v Velenju neznani voznik trčil v tam parkirano vozilo in s kraja odpeljal. Lastnica vozila si je zapisala registrsko številko vozila pobeglega voznika, tako ga bodo – ali pa so ga že – policisti izsledili in ustrezno ukrepali. V sredo popoldan, 9. junija, je do prometne nesreče prišlo na Partizanski cesti v Velenju. Nesreči je botrovala prekratka varnostna razdalja, v njej pa se je ena oseba lažje telesno poškodovala. V četrtek ponoči, 10. junija, je brez avtomobila ostal voznik, ki ga je vozil brez vozniškega dovoljenja. V petek dopoldan, 11. junija, je do prometne nesreče prišlo na Koroški cesti v Velenju. V njej sta bila udeležena kolesarja, eden od njiju se je poškodoval. Vzrok nesreče je bilo izsiljevanje prednosti. Za tem, okoli 12. ure, sta v Bevčah trčili voznici osebnih avtomobilov, k sreči v nesreči ni bil nihče poškodovan. V soboto, 12. junija, se je v Lazah poškodoval motorist, ki je padel zaradi neprilagojene hitrosti. Neprilagojena hitrost je botrovala tudi nesreči, ki se je tistega večera zgodila v Paki pri Velenju. Voznik osebnega avtomobila se je zaletel v most. Pri tem jo je ta najbolj skupil. Ker most po nesreči ni bil prevozen, so ga pristojne službe zavarovale.
17. junija 2021
Pri 65-letnem občanu našli tri prostore za gojenje konoplje Mozirje, 8. junija – Mozirski policisti so v sodelovanju s policisti vodniki službenih psov na območju Mozirja opravili hišno preiskavo pri 65-letnemu občanu. V kletnih prostorih stanovanjske hiše so našli tri prirejene prostore za gojenje prepovedane droge konoplje. Konopljo je 65-letnik gojil v vseh treh prostorih. Policisti so mu zasegli 120 sadik različnih velikosti. Pri hišni preiskavi pa so mu zasegli tudi več kot sto nabojev različnih kalibrov. 65-letnika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, prepovedanimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186/I člena Kazenskega zakonika. Zaradi posesti streliva pa bodo izdali 🔲 odločbo o prekršku po Zakonu o orožju.
Pred kolesarja skočil zajec Mozirje, 14. junija – V ponedeljek popoldan se je na lokalni cesti na Lepi Njivi lažje poškodoval 65-letni kolesar. Trčil je v zajca, ki je skočil predenj, in padel.
Zagorelo v delavnici Žalec, 14. junija – V ponedeljek okoli 7. ure zjutraj je zagorelo v delavnici v Žalcu. Ogenj je uničil več avtomobilskih gum in različnega orodja. Tuja krivda za nastanek požara je izključena.
Prijeli enega od roparjev trgovine v Spodnji Rečici Celje – V večernih urah, 4. februarja, so bili policisti obveščeni o ropu trgovine v Spodnji Rečici na območju Laškega. Storilca, z maskami na obrazih, sta v trgovino vstopila tik pred zaprtjem. Eden od njiju je napadel trgovko, ki je bila v tistem trenutku pri blagajni in jo vrgel po tleh ter iz blagajne ukradel denar in nato ukradel še nekaj cigaret, nakar sta pobegnila. Z zbiranjem obvestil in ostalimi preiskovalnimi dejanji so policisti Policijske postaje Laško ugotovili, da sta trgovino oropala Velenjčana, stara 34 in 41 let. Slednjemu so v preteklih dneh odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo, zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa, privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor. Drugi storilec je še na begu.
Iz POLICISTOVE beležke Sosed grozil sosedu
Sprla sta se bivša
Velenje, 8. junija – V sredo zvečer je v Velenju sosed grozil sosedu. Zaradi kaznivega dejanja ga bodo policisti ovadili.
Velenje, 11. junija – V petek popoldan sta se v Arnačah sprla bivša partnerja. Po zbranih podatkih bodo policisti zoper kršitelja uvedli prekrškovni postopek.
Nespodobno v ambulanti Velenje, 9. junija – V sredo dopoldan so policisti posredovali v ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, kjer se je oče enega od otrok nespodobno vedel.
Pri delu si je poškodoval roko Velenje, 9. junija – V sredo dopoldan si je občan pri delu poškodoval roko. Policisti so opravili ogled kraja nesreče.
Medvrstniško nasilje Velenje, 9. junija – V sredo zvečer so policisti v Velenju obravnavali medvrstniško nasilje. Neznane mlajše osebe so preteple in lažje poškodovale otroka. Policisti o dogodku intenzivno zbirajo obvestila.
Pretepel ga je znanec Velenje, 10. junija – Velenjčan je policistom v četrtek prijavil, da ga je pretepel, pri tem pa mu tudi grozil, znanec. Ko bodo policisti zbrali vsa potrebna obvestila o dogodku, bodo zoper osumljenega podali kazensko prijavo.
Pozabljen denar Velenje, 11. junija – Tisti, ki je na bankomatu NC Velenjka v petek pozabil 90 evrov, lahko denar dvigne pri policistih. K njim pa mora priti z dokumentom, ki dokazuje dvig denarja.
Motilo ga je glasno govorjenje Velenje, 11. junija – V petek zvečer je občana motilo glasno govorjenje, zato je poklical policiste. Zaleglo je opozorilo.
Pes ugriznil otroka Velenje, 12. junija – V soboto zvečer je v Velenju pes ugriznil otroka in ga telesno poškodoval. Lastnika psa čaka prekrškovni postopek.
Glasna glasba Velenje, 12. julija – V soboto ponoči so policisti zaradi glasne glasbe posredovali na Stantetovi v Velenju. Kršitelju so izdali plačilni nalog.
Če je William Shakespeare, eden najslavnejših dramatikov v zgodovini človeštva, z znamenitim vprašanjem »biti ali ne biti« sprožil vrsto filozofskih in drugih razprav, bi lahko tudi naslov kolumne izkoristili kot izhodišče za razmišljanje, pogovor in razpravo. Uvodno vprašanje je ravno tako enostavno kot znamenito Shakespearovo vprašanje in ustvarja »prostor« za premislek. Ne le za tiste, ki se odločajo o zamenjavi ali nakupu novega avtomobila, ampak predvsem za vse proizvajalce avtomobilov in vse, ki so s tem povezani. In teh ljudi in podjetij ni malo. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je avtomobilistična industrija marsikje motor gospodarstva, s tem pa tudi razvoja in blaginje, potem vemo, da je od slednje marsikaj odvisno. V zadnjih dveh desetletjih, sploh pa v zadnjih letih, je veliko pozornosti usmerjene na avtomobilsko industrijo in trend zmanjševanja izpusta ogljikovega dioksida. Če pustimo ob strani vse afere, ki so jih imeli odgovorni funkcionarji posameznih avtomobilskih koncernov s prirejanjem rezultatov preizkusov in navedb v prodajnih katalogih, je trend avtomobilske industrije v zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida skladen z vsesplošnim družbenim oziroma svetovnim trendom zmanjševanja onesnaževanja naravnega in življenjskega okolja. Tako so na evropskem avtomobilskem trgu že vidne posledice elektrifikacije in za okolje manj obremenjujočega voznega parka. Po podatkih analitične družbe Jato Dynamics je bil v letu 2020 na evropskih tleh povprečni izpust ogljikovega dioksida v novih avtomobilih 106,7 g/km, kar je za 12 odstotkov manj kot v letu 2019. Manjši izpust je tesno povezan s porabo goriva, ki se je zmanjšala zaradi dveh razlogov. V prvi vrsti zaradi strožjih merilnih standardov, drugi razlog pa je večje zanimanje kupcev za nove avtomobile z alternativnim pogonom, med katerimi prevladujejo elektrificirani. A kljub opaznemu znižanju izpustov smo še vedno oddaljeni od cilja, 95 g/km, kolikor je določena stopnja za vse proizvajalce avtomobilov. Po podatkih navedene družbe trenutno v Evropi le šest držav dosega izpuste, nižje od 100 g/km, in sicer Nizozemska, Danska, Portugalska, Švedska, Francija in Finska. V teh državah so imeli precej visoke deleže prodanih električnih vozil. Največje presežene vrednosti izpustov pa so imeli na Poljskem, Češkem in Slovaškem. Slovenija je nekje vmes in s 113 g/km le malce nad omenjeno skupino treh držav, kjer je evidentiran najvišji izpust. V zadnjih desetletjih so bili med bolj priljubljenimi vozili Volkswagnovi modeli, med katerimi je zagotovo legendarni golf, z dizelskimi motorji, ki so veljali za sinonim nemške kakovosti, zanesljivosti in varčnosti. Toda tudi na tem področju se dogajajo spremembe. Tako letos kot v zadnjih letih se delež dizelskih avtomobilov zmanjšuje. V letošnjem prvem četrtletju so v Evropski uniji prodali 594.00 dizelskih avtomobilov, kar je za petino manj kot v letu 2019. Zmanjšanje deleža je zaznano tudi pri avtomobilih na bencinski pogon, in sicer za 17 odstotkov. Povečala pa sta se prodaja in tržni delež alternativnih pogonov (kombinirani pogon bencinskega ali dizel motorja in električnega pogona, hibridni ali električni). Opazen porast prodaje priključnih hibridov in električnih avtomobilov je očitno tudi posledica izdatnejših državnih subvencij. Ni presenetljivo, da se je prodaja popolnoma električnih vozil najbolj povečala v Nemčiji in Italiji, priključnih hibridov pa poleg Nemčije še v Franciji in Španiji. In kako je pri nas? V istem obdobju je bilo pri nas prodanih 4.822 dizelskih avtomobilov, kar je približno enako kot v lanskem letu, bistveno pa se je povečala prodaja avtomobilov na bencinski pogon. Čas bo pokazal, kako bo na izpuste in okolje vplivalo pomanjkanje polprevodniških čipov pri izdelavi novih avtomobilov. Tako zaradi okolja kot gospodarstva upajmo, da bo izpad čim manjši. Zaradi tega uvodno vprašanje ostaja aktualno. In katerega bi izbrali vi?
Adil Huselja varnostno ogledalo
🔲
Severni del tretje razvojne osi napreduje Za dela na sklopu Jenina v okviru gradnje hitre ceste tretje razvojne osi na odseku Velenje–Slovenj Gradec je Dars prejel tri ponudbe. Strokovna komisija mora ponudbe, ki so jih že odprli, še pregledati. Končna odločitev o izbiri ponudnika bi lahko bila znana do konca junija, prva dela pa bi se lahko začela avgusta. Dars bo izbiral med skupnim nastopom ponudnikov Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje, skupnim nastopom družb Kolektor CPG, Kolektor Koling in CGP, pa tudi skupnim nastopom družb GP Krk in Trgograd. 🔲
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 19
UTRIP
17. junija 2021
Izdelovali rože, ki cvetijo vse leto Velenje, 14. junija – Če bi bili že v času po koronavirusu, bi v teh dneh pripravljali izlet za nagrajence dveh okoljevarstvenih projektov, ki jih že več kot dve desetletji pripravlja MZPM Velenje. Žal je prav virus kriv, da letos izleta ni bilo mogoče organizirati, pa tudi, da so projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki poteka že vse od leta 1996, morali končati 'na daljavo'. Prvi del projekta so v iztekajočem šolskem letu izvedli v času od 28. septembra do 9. oktobra lani. Tudi tokrat so ga izvedli v sodelovanju z Eurofins ERIC-o
Slovenija, d. o. o., Centrom ponovne uporabe Velenje ter PUP Saubermacher, d. o. o. V projekt je bilo vključenih 377 šeststo- in sedmošolcev osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki ter 32 odraslih spremljevalcev. Prvi del projekta je se je odvil kmalu po začetku šolskega leta, za vsako šolo je bil zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa organiziran svoj dan. Ker je šolanje na daljavo potekalo zelo dolgo, so na MZPM Velenje podaljšali rok za oddajo izdelkov, ki so jih v drugem delu projekta pripravili sodelujoči
učenci. Kljub delnemu sproščanju ukrepov pa zaključne prireditve in predstavitve najboljših izdelkov žal niso mogli izvesti zaradi še vedno veljavnega ukrepa druženja učencev v mehurčkih. V mesecu maju so zato v Vili Rožle pripravili razstavo letos nastalih del na temo Rože cvetijo tudi jeseni. Skupaj jih je manj kot prejšnja leta, 47, izdelalo pa jih je 65 avtorjev. Pregledala in ocenila jih je strokovna komisija, ki se je odločila, da podeli 6 enakovrednih praktičnih nagrad, del katerih je tudi odlična knjiga. Za svoje izdelke so jih že prejeli Eti-
nej Šimek Šumah, OŠ Gustava Šiliha Velenje, Jure Glojek, OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki, Teo Dobnik in Anel Hadžić, OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki, Martina Roglšek, Ajda Mežnar in Zala Novak, OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, Urška Gavez, OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, Zarja Zupanc, OŠ Šalek ter Galja Lamot, OŠ Šalek. Mladi so navdušili z izvirnostjo, inovativnostjo in izvedbo, pri tem so nekateri pri izdelovanju združili moči, drugi so jih izdelali sami. Organizatorji si želijo, da bi v novem šolskem letu lahko program ponovno zaključili s prireditvijo in izletom, izvajali pa ga bodo v jesenskem času. 🔲
Skozi tančice ženskega pogleda
Razumi me Biti razumljen in s tem sprejet je želja vsakogar. Da bi drugi razumeli naš svet, mu naklonili ljubezen in sočutje, prav tako. A danes so svetovi vsakega posameznika tako individualni, pogosto zaprti v samega sebe in ignorirani od okolice. V tempu življenja si ne vzamemo časa, da bi spoznali svet drugega, kaj šele, da bi ga razumeli. Že tako bosi tavamo v svojem, prežetim z dnevi, ko vse »štima«, in tistimi, ko še sami sebe ne razumemo. In ko se zgodi to, se želja po razumevanju še poveča. Kot bi klicala iz globoke jame: »Hej, tukaj sem, opazi me, razumi me.« Zato se sprašujem, zakaj so dnevi, ko ne zmorem tako dobro manevrirati s sabo in okolico, kot dnevi, ko vse »štima«. Zakaj ti vzponi in padci? Kaj se je zgodilo z žensko, ki je bila prejšnji
teden samozavestna, mirna v mislih in besedah, odločna? Od kod je prišla tista, ki jo gledam danes? Nervozna, utrujena, sama sebi odveč! Kričim po želji po razumevanju, a kako naj me kdo razume, ko pa se v takšnih dnevih niti sama ne? Z raziskovanjem ženskih ciklusov začenjam vse bolj razumeti naš svet. Ženski svet. Počasi pa se trudim to tudi ponotranjiti. Premalo se poznamo. Razumevanje same sebe skozi cikluse lahko prinese ogromno samorazumevanja in s tem lažjega manevriranja skozi dneve in življenje nasploh. Zato tokrat točno vem, kaj sem zadnje dni počela »narobe«, da danes čutim tako. Ti povem kaj? Nisem se poslušala. Nisem si dala, kar sem potrebovala. Vedno pač ne gre. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da se v situacijah, ko se niti sami ne razumemo, opomnimo, kaj je tisto, kar nas po-
pelje na tirnice, po katerih želimo potovati. Če si tega ne moremo priklicati zgolj v mislih, si lahko zapišemo. Danes kreativnost nima meja. Dobre misli, afirmacije lahko pristanejo v okvirjih za slike, te pa lahko krasijo stanovanje in ga obogatijo s pozitivno energijo. Nastavimo si opomnike, za katere vemo, da bi delovali za nas. To sicer ne zagotavlja, da bomo zmogli iz enega stanja kar skočiti v drugega, nam pa daje večjo možnost, da to naredimo hitreje. Predvsem pa je pomembno, da se naučimo sprejemati same sebe v vseh fazah, ki jih doživljamo, ob tem pa si namenimo ogromno razumevanja in sočutja. Iluzorno bi bilo pričakovati od drugih, da nas razumejo, ko pa se še sami ne. Raziskovanje in sprejemanje svojega sveta je naložba za prihodnost. Izkoristi jo. 🔲
Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)
b
19
Oven, 21. 3. – 21. 4.
V ospredje vaših aktivnosti bo ponovno stopilo poslovno področje, saj boste želeli zaključiti zgodbo, ki se vleče predolgo. Ker bo povezana s financami, ne bo lahko. Sploh zato, ker nasprotna stran ne bo navdušena nad idejo, da vam izplača denar, ki vam pripada. V stiski boste, tudi zato boste raztreseni in nemirni. Morda boste dobili občutek, da vam ne bo uspelo ali da vam zmanjkuje motivacije, da bi šli tokrat do konca. Pomemben preobrat se bo zgodil v drugi polovici junija, zato bo nočna mora kmalu za vami. Pred vami pa bo nov izziv. Ne bo vam lahko razporediti denarja, ki vam daje garancijo za mirna prihodnja leta. A to bodo sladke skrbi.
Bik, 22. 4. – 20. 5.
Dobro delo se vam bo končno obrestovalo. Dosegli ste veliko in tega se dobro zavedate. Hoteli pa boste še več. Lotili se boste novega finančnega projekta. Ob tem se boste zavedali, da stanje trenutno ni ugodno za manipulacije in igro z denarjem. Vseeno boste tvegali. Še nekaj mesecev ne boste vedeli, ali ste se odločili prav ali narobe, zato se s tem ne boste več obremenjevali. Raje se boste posvetili sebi in svojim željam. Največ jih boste imeli na ljubezenskem področju. V dvoje bi radi preživeli vsaj nekaj počitniških dni, a morate prej najti sorodno dušo. Ali pa bo tokrat ona našla vas.
Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.
Poletje je končno prišlo v deželo. Tega boste izjemno veseli, tudi vročina vas ne bo prav nič motila. Od sreče boste lebdeli, ko boste v družbi nekoga, ki vam bo končno začel vračati pozornost. Ali so vmes tudi prava čustva, pa vam v teh dneh še ne bo čisto jasno. Priložnost, ki jo boste dobili v službi še pred iztekom tega tedna, se bo na prvi pogled zdela slaba. Ko se boste poglobili vanjo, pa boste odkrili, da je nekdo spregledal vaše talente. Četudi se vam dodatno delo ne bo takoj poznalo v denarnici, boste pristali nanj, saj si želite spremeniti življenjsko rutino, ki jo že nekaj časa težko prenašate.
Rak, 22. 6. – 22. 7.
Včasih se vam zdi, da vse, kar si želite, postane še bolj oddaljeno. Sedaj boste dobili dokaz, da to ne drži. Teden bo lep, ker se vam bodo uresničile sanje. Finančna nagrada bo le pika na i, tudi nova ponudba nadrejenih bo sanjska. Kot kaže, si boste že kmalu lahko privoščili več kot doslej, zato boste ob sproščanju ukrepov že začeli delati načrte. Ves trud, ki ste ga vlagali v delo, pa tudi v svoje telo in umirjanje uma, se bo poplačal še pred koncem poletja, kar čez noč pa ne bo šlo. Partner vas bo razvajal, kolikor bo lahko. Dobro namreč ve, kaj trenutno preživljate. Hvaležni mu boste, čustva pa mu boste vračali z vso silo in iskrenostjo.
Lev, 23. 7. – 23. 8.
Veselite se konca tega tedna, saj si želite sprostitve v naravi. Ker bo vroče, si boste verjetno omislili obisk krajev ob vodi, saj vas ta od nekdaj pomirja. Izberite dobro družbo, včasih je gneča tista, ki vam ne pusti, da bi se popolnoma umirili. Tokrat boste imeli željo po dvojini, zato jo brez slabe vesti tudi uresničite. Ob vrnitvi v službo boste v začetku prihodnjega tedna spet bolj nemirni. Kljub temu da še nekaj tednov ne boste imeli pravega časa zase, vas tokrat to ne bo spravljalo v slabo voljo. Vedeli boste, da vas, ko končate trenutni projekt, čaka veliko lepega. Tudi zdravje bo več kot dobro.
Devica, 24. 8. – 23. 9.
S partnerjem se bosta začela pogovarjati o pomembni spremembi v vajinem življenju. Načrti bodo kmalu zelo konkretni. Pomirjalo vas bo, da se oba zavedata, kaj pomenijo za vajino prihodnost. Če se bosta morala zadolžiti, preverita več ponudb. Že res, da so posojila trenutno poceni, a že kmalu vas lahko stanejo preveč, sploh če pride do inflacije. Nič ne bo narobe, če se bosta odločala več tednov. Prosti čas boste v naslednjih dneh preživljali v družinskem okolju. Uživali boste v družbi domačih, saj se zadnje čase razumete bolje, kot ste se v preteklosti. Zdravje? Razbremenite noge, sploh v vročih dneh.
Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.
od 18. 6. do 24. 6. - 18. junija 1959 je v Washingtonu umrl slovenski pravnik in diplomat dr. Bogomil Vošnjak, sin Mihaela Vošnjaka; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus; - 18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mirogllia; - v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in takratni veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v občinah Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda; - 19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodnja pri Šoštanju. Napotnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je delal s kamnom, bronom, mavcem in predvsem lesom; - 19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo Glasbeno šolo Frana Koruna - Koželjskega; - 20. junija 1861 se je rodil šolski
upravitelj, sadjar, pedagog in čebelar Alojzij Trobej. Najprej je delal v Rečici ob Savinji, potem se je zaposlil kot upravitelj v Šentilju pri Velenju. Leta 1906 je prevzel vodstvo narodne šole v Šoštanju in jo vodil devetnajst let. Bil je častni meščan Šentilja in Šoštanja; - 20. junija 1926 se je v Ljubljani rodil zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Velenje Alojzij Fijavž. Umrl je v Topolšici 8. novembra 2003; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig med prebivalstvom niso imeli veliko uspeha. Iz dokaj bogate knjižnice katoliškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 knjige odpeljali v Velenje in jih uničili; - 20. junija 1942 se je rodil glasbenik Jože Šalej. Leta 1964 je ustanovil narodnozabavni Ansambel Jožeta Šaleja, ki je igral na Jezeru in Golteh, bil je član Ansambla Planika in sodeloval s številnimi pevskimi zbori, orkestri in narodnozabavnimi ansambli; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj; - 22. junija 1962 se je rodil šaleški gledališki igralec, politik, pisatelj, ekolog in tudi velik ljubitelj avtomobilov Mercedes dr. Emil Šterbenk; - 23. junija 1981 je predsedstvo
Čeprav bi se že morali veseliti počitnic in časa, ko boste lahko dali možgane na pašo, vam to ne bo najbolje uspevalo. Preveč stvari, ki jih bo treba razrešiti še pred dopusti, se je zgrnilo na vas. Težko boste načrtovali za daleč vnaprej, zato se nehajte ukvarjati z dolgoročnim planiranjem. Živite od danes na jutri, pa boste hitro lažje dihali in spali. Sprememba vremena, ki bo prinesla prvi vročinski val, bo občutna tudi na zdravstvenem področju. Vrnile se bodo težave, ki jih niste niti najmanj pogrešali. K sreči bodo tudi tokrat le kratek čas del vaše družbe. Sorodniku, ki bo od vas zahteval preveč, tokrat jasno povejte, naj ne računa več na vas.
Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.
Poletna vročina bo v vas vzbudila željo po drugačni vročici, tisti ljubezenski. Pogrešali boste nekoga, ki ne bo daleč, a bo vseeno nedosegljiv. Čas bi že bil, da pozabite na to osebo, a je, kot kaže, ne morete izbrisati iz spomina. Ona vas je že, verjemite, zato se ne oklepajte zgodbe, ki ne bo imela srečnega konca. Tudi zato se vam bo zdravje poslabšalo. Še nekaj dni boste brez energije. Za boljše počutje boste morali uvesti spremembe, pa ne le telesne, tudi miselni tok boste morali obrniti. Ko boste najmanj pričakovali, boste srečali nekoga, ki vam bo spet pognal kri po žilah. Ne bo vas motilo, da ne živi v vaši bližini. Tokrat bo to celo olajšanje.
Spomenik nadvojvodi Janezu v Hudi luknji. (foto: arhiv Muzeja Velenje) Republiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje; - 23. junija 1986 je bila na osnovni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, ki sta jo pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije. Pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleženci opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti okolja v Šaleški dolini; - 24. junija je kresni dan in po ljudskem izročilu velja, da je to najdaljši dan v letu. "O kresi se dan obesi", pravi star slovenski pregovor; - 24. junija 1819 je bil na Konovem pri Velenju rojen pedagog in duhovnik Janez Vošnjak. 14 let je bil nadžupnik, dekan in prvi infuliran (priznan) ptujski prošt; - v zahvalo za izgradnjo ceste
skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija 1830 odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo te ceste; - 24. junija 1965 se je Gimnazija Velenje v izgradnji preimenovala v Gimnazijo Velenje, tistega leta pa se je začel tudi pouk. Za ravnatelja je bil imenovan Bojan Glavač; - 24. junija 1989 so šaleški obrtniki ob 15. obletnici Združenja obrtnikov občine Velenje dobili svoj dom v Starem Velenju; - 24. junija 1990 so na Trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 s trga odstranili; - 24. junija 1995 je prišlo do prvega dviga zastave občine Šoštanj. Ob zvokih državne himne je na Trgu Svobode zastavo dvignil stotnik slovenske teritorialne obrambe Tomaž Ročnik iz Zavodnja pri Šoštanju. 🔲 Damijan Kljajič
Strelec, 23. 11. – 22. 12.
Teden bo tekel mirno, včasih že preveč mirno. Partner ne bo imel časa za vas, vam pa bodo misli spet uhajale k drugim. Ja, priložnost še vedno dela tatu, vi pa boste ob koncu tega tedna imeli več priložnosti za flirtanje. Eno boste izdatno izkoristili, potem pa vas bo glodala slaba vest. Partner bo vedel, da mu nekaj prikrivate. Molče bo prenašal vse skupaj, tokrat se bo celo umaknil. Vsak dan bolj bo živel mimo vas, po svoje. To boste doživeli kot lasten poraz, saj tudi bo. Po dolgem času se boste ustrašili, da ga izgubite. Povrnitev zaupanja ne bo lahka naloga. Potrudite se, saj vam ne preostane nič drugega. Tokrat besede ne bodo dovolj!
Kozorog, 23. 12. – 20. 1.
Teden bo naporen, saj se boste morali soočiti s številnimi poslovnimi izzivi. Pri tem boste vsaj v enem primeru situacijo zelo narobe presodili. Ko boste opazili svojo napako, vam bo hudo. Zato boste poskusili čim prej popraviti vtis pri osebi, ki bo, kot kaže, imela v bližnji prihodnosti zelo pomembno vlogo pri vaših načrtih na poslovnem področju. Uspelo vam bo umiriti strasti in stvari zapeljati v pravo smer. S tem pa še ne boste mirni. Zavedate se, da je pred vami še dolga pot do cilja. Preden se je lotite, si privoščite vsaj nekaj prostih dni daleč od doma. Letos res potrebujete spremembo okolja. Tudi če bo kratka, bo več kot sladka.
Vodnar, 21. 1. – 19. 2.
Prihodnji teden vas čaka veliko dela, zato boste želeli čim bolje izkoristiti ta poletni konec tedna. Začeli boste že jutri, ko si boste privoščili nekaj, česar si že dolgo niste. V večji družbi boste ugotovili, da se vam ne ljubi več govoriti o neumnostih, zato se boste hitro umaknili. Godilo vam bo, ker bo partner vsem pokazal, koliko mu pomenite. To bo še dokaz več, da ste v preteklih mesecih marsikaj postavili na pravo mesto. Nove aktivnosti, s katerimi sta se začela ukvarjati v času epidemije, so vaju še zbližale. Zato se bosta skupaj odločila, da z njimi nadaljujeta in jih poskušata še nadgraditi. Zdravje bo dobro, tudi stare težave bodo izzvenele.
Ribi, 20. 2. – 20. 3.
Najboljši nasvet, ki vam ga v teh dneh ponujajo zvezde, je, da bodite bolj potrpežljivi. Nikamor se vam ne mudi, zato se ne spuščajte v tvegane projekte, še manj naložbe. Vse bo teklo kot namazano, če boste v delo znali vključiti tudi sodelavce. Res, da jim marsikaj ne bo všeč, a bodo vedeli, da težko rečejo ne. Skupaj vam bo do konca prihodnjega tedna uspelo skoraj nemogoče. To vas bo res umirilo. Partner bo od vas želel več, kot ste mu trenutno pripravljeni dati, a tega ne bo ubesedil. Potrudil se bo, da bo tokrat on tisti, ki bo dal pobudo za drugačne proste trenutke. Nad njegovimi idejami boste navdušeni.
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 20
20
TV SPORED Četrtek,
17. junija 2021
17. junija
Petek,
18. junija
Sobota,
Nedelja,
Ponedeljek, 21. junija
22. junija
23. junija
06.20 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Poletno jutro 08.00 Poročila 09.00 Poročila 09.05 Prišla je sreča (I.), Ko so naju zasovražili 10.15 Družbeni fenomeni, (Pre)velike hiše 10.55 Danes dol, jutri gor, Županjin precenjeni obisk 11.30 Družbeni fenomeni, Sreča na ukaz 12.00 Moje mnenje, Razmislek o Sloveniji 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Severna obzorja (V.), Zemlja se trese 14.40 Slovenski utrinki 15.05 Pod drobnogledom - Nagyito alatt 15.45 Z kot Zofka, Šivilja 16.10 Sobotni krompir 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, Kakovost našega morja, oddaja o znanosti 17.55 Na kratko, Transhumanizem 18.05 V Goščavi, Rojstni dan, lutkovna nanizanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 EkstraVisor: Tranzicija družbenega v zasebno 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.) 00.35 Ugriznimo znanost, Kakovost našega morja 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik 01.55 Slovenska kronika 02.10 Šport 02.15 Vreme 02.20 Napovedujemo
06.20 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Poletno jutro 08.00 Poročila 09.00 Poročila 09.05 Prišla je sreča (I.), Ko sta naju otroka presenetila, italijanska nadaljevanka, 1. sezona 10.10 Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Toskana, obali, kulinarično-popotniška oddaja 10.55 Ugriznimo znanost, Kakovost našega morja, oddaja o znanosti 11.30 Danes dol, jutri gor, Mile in Eva in ljubosumna Anja, slovenska nanizanka 12.00 Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izobraževalnodokumentarni film 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Severna obzorja (V.), Veliko tekmovanje 14.40 Prisluhnimo tišini, Kako mobilni so lahko invalidi, izobraževalnosvetovalna oddaja 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Poulična muzikanta 16.00 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Sabljezobov lonec 16.15 Holly Hobbie, Plemenita kradljivka 16.40 Infodrom, poletje 2021, Odnosi 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip, 30 let verske svobode 18.10 Bacek Jon, Sladoled 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Prifarci slavijo 30, 3. del koncerta 20.50 Gospa Wilson, britanska nadaljevanka 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Šport 22.50 Vreme 23.10 Kinoteka: Barton Fink, ameriškobritanski film 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Dnevnik 2.05 Slovenska kronika 2.20 Šport 2.25 Vreme 2.30 Napovedujemo
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Rdeča kokoška, 2. sezona 07.10 Timi gre, Letalec 07.20 Žanov svet, Oblike 07.30 Kalimero, Skrivna naloga 07.40 Nejko, Nejko reče ja 07.45 Z kot Zofka, Maskerka 08.10 Ribič Pepe, Izgubljen v galeriji 08.40 Firbcologi 09.00 Infodrom: 30 samostojnih 09.25 Sobotni krompir 10.05 Male sive celice, OŠ Šmarje-Sap in OŠ Trebnje 10.45 Osvežilna fronta, Koronamatura 11.40 Moje mnenje, 30 let Ustavnega sodišča RS 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Civis, usposabljanje za varnost pri delu 14.55 Vozovnica za Luno, nemško-češka dokumentarna oddaja 15.50 Čokoladne sanje 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Oče in sin v svetu disleksije, britanska dokumentarna oddaja 18.30 Ozare 18.35 Vrtne prigode, Na delo, Olga! 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Guernseyjski krožek za branje in pito iz krompirjevih olupkov, koprodukcijski film 22.05 Hudičeve igre (I.), ameriškoitalijanska nad. 23.05 Poročila 23.20 Šport 23.25 Vreme 23.30 Sedmi pečat: Pokvarjena stran zakona, koprodukcijski film 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Dnevnik 02.55 Sobotni Dnevnikov izbor 03.05 Utrip 03.15 Šport 03.25 Vreme 03.30 Napovedujemo
07.00 Ava, Riko, Teo, Ples kresnic 07.05 Niko, Ko si bolan, počivaj 07.10 Timi gre, Bleščeče čisto 07.20 Trala trali, Skrivnostni tiri 07.30 Mucika, Almin bratranec 07.40 Ezopovo gledališče, Borut goljufa - Osel in sol, 07.50 Nejko, Na prostem 07.55 Pujsa Pepa, Petrova gusarska zabava 08.00 A veš, koliko te imam rad, Modri čudež 08.10 Mali Timotej, Majhni, a močni 08.15 Sovice, Poletni dan 08.30 Knjiga o džungli, Dva na en mah 08.40 Simon, Zobozdravnik 08.45 Kalimero, Dirka s skiroji 08.55 Šola za pošasti, Pošastni medo 09.05 Dinotačke, Kar je bilo mirno in tiho 09.15 Nejko, Razdeljeno Podlesje 09.20 Tib in Tamtam, Nariši prijatelja 09.35 Vrtne prigode, Počitnice za Marjo 09.45 Erika, Uganka o odtočni pošasti 10.00 Bacek Jon, Mlin na veter 10.10 Govoreči Tom in prijatelji, Garažna gostija 10.20 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Zabava presenečenja 10.35 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Veliko tekmovanje 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha, 30 let samostojne Slovenije 11.55 Ljudje in zemlja 12.45 #Zelena generacija/Young Village Folk, Luca, Simone in Marco iz Mamoiade 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije: Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični (1992) 14.40 Na lepše 15.15 Adijo, pamet, nizozemski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, vreme 17.20 Joker, kviz 18.15 Ginovo potepanje po zahodni italijanski Otok Elba, obali, kulinarično-popotniška oddaja 18.40 Šola za pošasti, Pomendrana solata 18.50 Frfra in Cufek, Olimpijske igre 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Panika, slovenski film 21.55 Intervju, Boris Bergant 22.50 Poročila, šport, vreme 23.15 Ženski ostanki, izraelsko-ameriški dokumentarni film 00.50 Za lahko noč: Operne arije, Baritonist Marko Kobal 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik 02.00 Politično s Tanjo Gobec 02.10 Zrcalo tedna, šport, vreme 02.40 Napovedujemo
06.30 Utrip 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Poletno jutro 08.00 Poročila 09.00 Poročila 09.05 Prišla je sreča (I.), Ko se nisi bala moje žene 10.10 Obzorja duha, 30 let samostojne Slovenije 11.00 Danes dol, jutri gor,Čevapčiči na račun Irme 11.30 Družbeni fenomeni, Čas brez časa 12.00 Intervju, Boris Bergant 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Severna obzorja (V.), Krvne vezi 14.40 S-prehodi, Marij Čuk, pisatelj, pesnik, novinar 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 Timi gre, Kaj bo zraslo? 16.10 Muk, Žvižgaški jezik 16.25 Ribič Pepe, Izgubljen v galeriji 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Podjetno naprej 18.00 Pujsa Pepa, Nova hiša 18.05 Simon, Končno prijatelji 18.10 Nejko, Neubogljiva raketa 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Pogovor s predsednikom vlade 21.00 Pogovor z opozicijo 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Umetnost igre 23.30 Moj klasični hit, Svetlana Makarovič 23.35 Svetlana Makarovič in Madžarski nacionalni ciganski orkester Santa - Kata, Katalena 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik 01.50 Slovenska kronika 02.00 Šport 02.10 Vreme 02.15 Napovedujemo
06.20 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Poletno jutro 08.00 Poročila 09.00 Poročila 09.05 Prišla je sreča (I.), Ko je prišla tvoja žena, italijanska nadaljevanka, 1. sezona 10.10 Umetnost igre 11.00 Danes dol, jutri gor, Kdor z malim ni zadovoljen... 11.30 Družbeni fenomeni, Fenomen kuharskih oddaj 11.55 Pogovor s predsednikom vlade 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Severna obzorja (V.), Zaljubljenci in norci 14.40 Duhovni utrip, 30 let verske svobode 15.15 Potepanja - Barangolasok 15.55 Timi gre, Čarodej 16.05 Žanov svet, Fotografije 16.15 Nejko, Nejko se boji bolečin 16.20 Firbcologi 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Koda 18.00 Tib in Tamtam, Junak Tib 18.10 Bacek Jon, Mlin na veter 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Bolnišnica dobre karme (III.) 20.55 Nov dan, dokumentarni film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.10 Spomini, Anica Mikuš Kos 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik 02.45 Slovenska kronika 03.00 Šport 03.05 Vreme 03.10 Napovedujemo
06.20 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Poletno jutro 08.00 Poročila 09.00 Poročila 09.05 Prišla je sreča (I.), Ko sva premagala vse 10.10 Koda 11.00 Danes dol, jutri gor, Nandi pomaga Županji najti salmonelo 11.30 Družbeni fenomeni, Trajnostna moda 11.55 Pogovor z opozicijo 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Severna obzorja (V.), Zarja, ameriška nadaljevanka 14.40 Osmi dan 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih 15.40 Mostovi - Hidak 16.15 Male sive celice, OŠ Šmarje-Sap in OŠ Trebnje 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Kdo se boji slovenščine?, Narečja v popularni glasbi 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Mira Mihelič: April 18.05 Slastne medvedje zgodbe, Pomivalni stroj 18.10 Slastni medvedji recepti 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Trafikant, avstrijskonemški film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Profil 23.40 Kdo se boji slovenščine? Narečja v popularni glasbi, dokumentarnoizobraževalna serija 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.10 Slovenska kronika 01.25 Šport 01.35 Vreme 01.40 Napovedujemo
04.00 11.10 13.10 13.45 15.30
04.00 Info kanal 06.55 Duhovni utrip, 30 let verske svobode 07.10 Koda 07.40 Ugriznimo znanost, Kakovost našega morja 08.05 Glasbena matineja: Policijski orkester, Marjan Peternel, Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan 09.30 Danes dol, jutri gor, Županjin precenjeni obisk 10.00 Danes dol, jutri gor, Mile in Eva in ljubosumna Anja 10.30 Prifarci slavijo 30, 3. del koncerta 11.25 Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah 12.50 Slovensko olimpijsko stoletje 14.00 Slovensko olimpijsko stoletje 15.15 City folk - Obrazi mest, Ljubljana 16.00 Znova uzreti zvezde, posnetek slavnostne prireditve iz milanske Scale, 2. del 18.00 Dnevnik nekega naroda, Filozof na oblasti, dok. serija 20.05 Starodavno nebo, Bogovi in pošasti, nemško-amer. dok. serija 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Umori na podeželju (XXI.), Točka ravnotežja 22.50 Zvezdana 00.50 Info kanal
16.40 17.30
04.00 Info kanal 11.15 Poletno jutro 13.15 Alpe-Donava-Jadran 14.00 Avtomobilnost 14.30 Američanke, dokumentarni film 15.20 Sozvočja Slovenije: Lent 2012 16.45 Tretja generacija, dokumentarni film 17.55 Osem junijskih dni na Roški, dokumentarna oddaja 20.00 Ogrožena mesta, Benetke, francoska dokumentarna serija 20.50 Fantastična ženska, čilski film 22.35 Kaj govoriš? So vakeres? 22.55 Spolne sužnje v katoliški cerkvi, koprodukcijska dokumentarna serija 00.55 Info kanal
04.00 Info kanal 11.50 Poletno jutro 13.50 Sveto in svet, Katoličani in slovenska osamosvojitev 14.45 Prifarci slavijo 30, 2. del koncerta 16.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 3. etapa, posnetek 18.00 Dnevnik nekega naroda, Pred nevihto 20.05 Kako izdelati, Zobna ščetka, britanska dokumentarna oddaja 21.05 Avtomobilnost 21.40 Oddaljena bližina, portret Edija Kovača, dokumentarna oddaja 22.30 J. in O. Bubeniček: Doktor Živago, dueta (solisti Baleta SNG opera in balet Ljubljana) 22.55 Slovenska jazz scena: Jani Moder, Marko Črnčec, Jani Hace in Ratko Divjak, posnetek koncerta 00.50 Videotrak 00.55 Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.45 08.10 08.25 09.15 10.15
24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 112. del Usodni diamanti, 1. sez., 113. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 81. del 11.05 Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 82. del 12.05 Dobri zdravnik, 4. sez., 12. del 13.00 TV prodaja 13.15 Mamin dan, 1. sez., 6. del 13.45 Mamin dan, 1. sez., 7. del 14.15 Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. 15.30 Usodno vino, 1. sez., 27. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 114. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 115. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 76. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.25 24UR zvečer 22.55 Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 10. del 23.55 Črni seznam, 6. sez., 19. del 00.50 Riviera, 2. sez., 7. del 01.40 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Vidova dobrodelnost za smeh v otroških očeh, ob začetku dobrodelne dražbe športnih rekvizitov 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice 18:05 Mojca in medvedek Jaka: Jaka osvaja bonton 18:45 Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Planet polka: Ansambel Braneta Klavžarja, Vitezi Celjski (1) 21:15 Regionalne novice 21:20 Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje 21:25 LEPOTE SVETA: Kitajska, 3. del 22:00 Velenje, mesto rocka: Naiossaion 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:45 Nočni program
04.00 Info kanal 09.30 Videotrak 10.30 Poletno jutro 12.30 O živalih in ljudeh 13.10 Na vrtu 14.00 Koncert ob 20. obletnici delovanja, skupine Nude, posnetek prireditve iz ljubljanskih Križank 16.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 4. in 5. etapa, posnetek 18.00 Dnevnik nekega naroda, Vihar 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka 20.55 Tully, ameriško-kanadski film 22.30 Pred vrati pekla, Lima - na drugi strani zidu, španska dokumentarna oddaja 00.35 Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.25 07.45 08.10 08.25 09.15 10.15
24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Dojenčki in čarobne solzice, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 114. del Usodni diamanti, 1. sez., 115. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 83. del 11.05 Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 84. del 12.05 Čista desetka, 1. sez., 15. del 13.00 TV prodaja 13.15 Mamin dan, 1. sez., 8. del 13.45 Mamin dan, 1. sez., 9. del 14.15 Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. 15.30 Usodno vino, 1. sez., 28. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 116. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 117. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 77. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.25 24UR zvečer 22.55 Eurojackpot 23.00 Še vedno Alice, ameriški film 00.50 Končno srečen, ameriški film 02.35 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 IZBRANO IZ ARHIVA: Skrbimo za zdravje, Lymska borelioza 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice 18:05 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 18:45 Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Severna Amerika, 2. del 20:40 Kratek koncert: Sredi zvezd 2008, Mauf 21:15 Regionalne novice 21:20 POP CORN: Franci Celhar Ksiht, 2003 22:35 Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00:05 Nočni program
19. junija
04.00 Info kanal 07.00 Najboljše jutro 09.00 Ptice jezer, njihova vrnitev, dokumentarni film 10.00 Srečanje bolnikov in invalidov na Brezjah, prenos svete maše 11.10 Ciril zgodba o odpuščanju, Ciril – zgodba o odpuščanju 11.55 Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, prenos iz Markkleeberga 13.25 Danes dol, jutri gor 13.50 Danes dol, jutri gor, Vege hribi 14.15 Danes dol, jutri gor, Korupcija 15.05 Avtomobilnost 16.00 Znova uzreti zvezde, posnetek, slavnostne prireditve iz milanske Scale, 1. del 18.00 Dnevnik nekega naroda, Med dvema ognjema, dokumentarna serija 20.05 Zelena laž, avstrijska dokumentarna oddaja 21.45 Zvezdana 22.45 Šank rock - Turneja Ponosa: Restart 00.25 Videotrak 01.25 Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.35
24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris. Ruby Mavrica, ris. Male opice Mončiči, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Peter Pan, ris. Mia in jaz, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Pirati iz soseščine, ris. Power Players junaki (Power Players), ris. 09.50 Divja brata Kratt, ris. 10.15 Betty v New Yorku, 1. sez., 37. del 11.05 Betty v New Yorku, 1. sez., 38. del 11.55 Betty v New Yorku, 1. sez., 39. del 12.45 Vaše zdravje, naša skrb 13.00 Še vedno Alice, ameriški film 14.55 Vaše zdravje, naša skrb 15.10 MasterChef Slovenija 16.30 MasterChef Slovenija 17.55 Preverjeno 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški 21.05 Vrtnice in vino 21.35 Kateri je pravi?, ameriški film 23.40 Temna globina, ameriški film 01.45 Piran - Pirano, slovenski film 03.35 Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 09:40 Pogovor v studiu: Mirko Krašovec, nekdanji ekonom Škofije Maribor 10:40 Jutranji pogovori 1 12:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:35 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 48 13:10 Graška Gora poje in igra, 2003, 1. del 14:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mia Koper, Nace Apšner, kitarski duo, GŠ Velenje 17:40 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka: Jaka osvaja bonton 18:40 Spoznajmo jih … Maruša Lavrinšek, violina, GŠ Velenje 18:45 Dotiki gora: Lubnik 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2858. VTV magazin 20:30 Spoznajmo jih … Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc, kitarski duo, GŠ Velenje 20:35 Za smeh v otroških očeh, Nazarje 2009, posnetek dobrodelne prireditve, 1. del 21:55 Popotniške razglednice: Severna Amerika, 2. del 22:35 Koncert Stefana Milenkovića, Slovenske Konjice, 1996 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:55 Nočni program
20. junija
06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Dojenčki in čarobne solzice, ris. 07.05 Ruby Mavrica, ris. 07.20 Male opice Mončiči, ris. 07.30 Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. 07.40 Rev & Roll štirikolesniki, ris. 08.05 Peter Pan, ris. 08.25 Mia in jaz, ris. 08.50 Miraculous - Čarobni dragulj, ris. 09.10 Pirati iz soseščine, ris. 09.30 Divja brata Kratt, ris. 09.55 Betty v New Yorku, 1. sez., 40. del 10.40 Betty v New Yorku, 1. sez., 41. del 11.30 Vaše zdravje, naša skrb 11.45 EP v košarki za ženske 2021: Bosna in Hercegovina - Slovenija, prenos 14.10 Vaše zdravje, naša skrb 14.25 Alvin in veverički 2, ameriški film 16.05 Kateri je pravi?, ameriški film 18.05 Takle mamo, 1. sez., 24. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški 21.05 Vrtnice in vino 21.35 Misija: Nemogoče 2, ameriški film 00.00 Četrta plemenita resnica, ameriški film 01.35 Mrha, ameriški film 03.10 Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 09:40 2857. VTV magazin 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2858. VTV magazin 10:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:20 Jutranji pogovori 1 12:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:40 Graška Gora poje in igra, 2003, 2. d. 14:55 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17:55 Napovedujemo 18:00 ROBO TV 23 18:15 Zlato srečo nosimo, Dvanajst mesecev, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … kvartet flavt Con Brio, GŠ Velenje 18:35 Minute za klasično glasbo: Magdalena Navodnik, klavir, 1997 18:55 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Vidova dobrodelnost za smeh v otroških očeh, - ob začetku dobrodelne dražbe športnih rekvizitov 21:00 Za smeh v otroških očeh, Nazarje 2009, posnetek dobrodelne prireditve, 2. del 22:20 Spoznajmo jih … Tea Čerenak, Rok Žerdoner, kitarski duo, GŠ Velenje 22.25 Jutranji pogovori 2 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00:25 Nočni program
18.00 20.00 21.00 21.55 22.30 00.55
Info kanal Poletno jutro Prisluhnimo tišini NIET: Čas je za revolucijo, koncert Marpurgi, dokumentarno-igrani film Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Luca, Simone in Marco iz Mamoiade Dnevnik nekega naroda, Jutri je nov dan Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.), britanska dok. serija Podjetno naprej Eda - zgodba bratov Rusjan, TVpriredba gledališke predstave Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.45 08.00 08.50 09.50
24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 116. del Usodni diamanti, 1. sez., 117. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 85. del 10.45 Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 86. del 11.45 Diana, najina mati, angleški dokumentarni film 13.00 TV prodaja 13.15 Preverjeno 14.20 Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. 15.30 Usodno vino, 1. sez., 29. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 118. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 119. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 78. del 21.00 Dobri zdravnik, 4. sez., 13. del 21.55 24UR zvečer 22.35 Takle mamo, 1. sez., 25. del 23.25 Črni seznam, 6. sez., 20. del 00.20 Riviera, 2. sez., 8. del 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.40 Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2858. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 48 11:10 Videospot dneva 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice 18:05 LEPOTE SVETA: Skandinavija, 1. del 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Gospod stotnik 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje 21:00 Regionalne novice 21:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Gospod stotnik 21:15 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 49 21:40 Velenje, mesto rocka: Chateau, Tomaž Domicelj 22:30 Videospot dneva 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:55 Nočni program
Torek,
06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.10 09.00 10.05
24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 118. del Usodni diamanti, 1. sez., 119. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 87. del 11.00 Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 88. del 12.00 Dobri zdravnik, 4. sez., 13. del 12.55 TV prodaja 13.10 Mamin dan, 1. sez., 10. del 13.40 Mamin dan, 1. sez., 11. del 14.10 Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. 15.30 Usodno vino, 1. sez., 30. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 120. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 121. del 18.45 Moja Slovenija 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 79. del 21.00 Dobri zdravnik, 4. sez., 14. del 21.55 Preverjeno 22.55 24UR zvečer 23.35 Črni seznam, 6. sez., 21. del 00.30 Riviera, 2. sez., 9. del 01.25 24UR zvečer, ponovitev 01.55 Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 49 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 50 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Daj da poljubim tvoj beli vrat 18:45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2859. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Špičasti vrh 20:50 Show vokalne skupine Flying Pickets, Žalec 2006 22:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Daj da poljubim tvoj beli vrat 22:35 Videospot dneva 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:55 Nočni program
Sreda,
04.00 Info kanal 11.20 Poletno jutro 13.20 Nismo pozabili na vas! Baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društvo baletnih umetnikov Slovenije 14.30 Grofičino popoldne, dokumentarni film 15.35 Vikend paket 17.10 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, kulinaričnopopotniška oddaja 18.00 Ivan Oman, kmet iz Zminca, dokumentarni film 20.05 Na utrip srca: Ohranjaj ogenj koreograf, Martin Schläpfer, nemški dokumentarni plesni film 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Moje mnenje 22.00 Senca suma, francoska nadaljevanka 22.55 Generacija 71, igrani dokumentarni film 00.25 Videotrak 01.25 Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.10 09.00 10.05
24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 120. del Usodni diamanti, 1. sez., 121. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 89. del 11.00 Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 90. del 12.00 Dobri zdravnik, 4. sez., 14. del 12.55 TV prodaja 13.10 Mamin dan, 1. sez., 12. del 13.40 Mamin dan, 1. sez., 13. del 14.10 Sanjski moški Hrvaške, 1. sez. 15.30 Usodno vino, 1. sez., 31. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 122. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 123. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.15 Dobri zdravnik, 4. sez., 15. del 22.10 24UR zvečer 22.50 Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 11. del 23.45 Črni seznam, 6. sez., 22. del 00.40 Riviera, 2. sez., 10. del 01.35 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Pavza!
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2859. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 50 11:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice 18:05 ROBO TV 24 18:20 Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Šla si mimo mojega življenja 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Zaščita pred soncem 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Alenka Kolman, Yuhu banda, 2003 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Šla si mimo mojega življenja 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:50 Nočni program
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 21
17. junija 2021
STANIŠIĆ, SAŠA: Čigav si
od – Odrasli 821-312.6 – Biografski romani Vir: www.mladinska-knjiga.si
označen tudi za problematičnega: kritiki so razpravljali o tem, da pisateljica belka ne more avtentično pisati o težavah mehiških migrantov. Lokalni kulturni kontekst seveda ni tudi globalen, zato lahko mi ta roman beremo manj obremenjeno. Ameriška tla so namreč zelo spretno, dinamično, napeto in intrigantno izpisana zgodba, v kateri je glavna junakinja Lydia, lastnica knjigarne v Acapulcu, poročena s Sebastiánom, angažiranim novinarjem, raziskovalcem mehiških kartelov. V knjigarno začne na pogovore o knjigah k njej prihajati šarmantni Javier, za katerega pa se žal
VELENJE Četrtek, 17. 6. 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Undine, drama (na voljo do 31. 8.) 18.00 Velenjski grad Predstavitev knjige Portal Altaj: na pragu pete dimenzije avtorice Aleksandre Furlan 19.00 Galerija Velenje Tina, odprtje fotografske razstave Petra Marinška in nakita Zlatarne Celje
Petek, 18. 6. 18.00 20.00
Velenjski grad Koncert Rudarskega okteta Kino Velenje, velika dvorana Hitri in drzni 9: Drzna saga, akcijski kriminalni triler
Sobota, 19. 6. 10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Daniel Popović 18.00-23.00
CUMMINS, JEANINE: Ameriška tla od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: www.bukla.si
Roman ameriške pisateljice Jeanine Cummins (1974) je ob velikih pričakovanjih izšel na začetku leta 2020, kot prvovrstno branje ga je priporočila tudi slavna Oprah Winfrey. Že hitro po izidu pa je bil
CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 izkaže, da je šef točno tistega kartela, ki ga raziskuje Sebastián. Ko plačani morilci po njegovem naročilu pobijejo vso Lydijino sorodstvo, vključno z možem, ona pa z osemletnim sinom Lucom po naključju ostane živa, jima ne preostane drugega, kot da nemudoma zapustita Acapulco in se, kakor vesta in znata, odpravita proti ameriškemu Denverju, kjer živi njen stric. Njuna pot je smrtonosni tobogan nepredvidljivih situacij in nevarnih srečanj, ob tem pa tudi presenetljiv vpogled v tegobe latinskoameriških migrantov na poti v obljubljeno deželo. 🔲
Pripravila Metka Pivk Srdič
• Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Veliki koncert Siddharte – 1. julij • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.
radnI SKLAD g a N
5.000 €
Euromarkt Center d.o.o., Šmartinska cesta 152 G, 1000 Ljubljana
Nemški avtor bosanskih korenin Saša Stanišić v tej avtobiografski zgodbi o družini, državi in skupnosti, ki je razpadla zaradi jugoslovanske vojne, pretresa vprašanje (svojega) izvora, tega konstrukta, ki v naših in tujih očeh tako močno zaznamuje našo identiteto. Z mešanico ostrine in humorja je to ena najboljših knjig o življenju beguncev, ki presega preteklost in se obrača k prihodnosti ter zaključi, da ni pomembno, od kod prihajaš, temveč to, kam greš.
Galerija Velenje Poletna muzejska noč (ogled aktualne razstave, vodenje z avtorjem razstave, družinska ustvarjalna delavnica in delavnica za odrasle) 18.00-24.00 Muzej Velenje (vse enote) Poletna muzejska noč v grajskem parku (ogled razstav, utrip srednjega veka, raznovrstne kulturne vsebine) 18.00 Vista Slavnostni koncert ob odprtju prireditvenega prostora in odra: Perpetuum Jazzile – Vokalna ekstaza, PO Premogovnika Velenje, Sanja Mlinar Marin, Matjaž Jelen, Glasbena šola FKK Velenje
Nedelja, 20. 6. 9.00-13.00 Vista Galerijska slikarska nedelja, ustvarjalno dopoldne z U. Skornšek 16.00 Kino Velenje, velika dvorana Najboljši Sune, podnaslovljen družinski film (otroška matineja)
Podelili bodo priznanja JSKD Gorenje, 17. junija – Danes velenjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti vabi na podelitev priznanj Sveta Območne izpostave Velenje, ki jih bodo prejeli Matija Blagus, Ana Rotovnik in Miran Šumečnik, in jubilejnih priznanj Območne izpostave Velenje, ki jih bodo prejeli Ljudske pevke Gaberški cvet, Milan Marič, Oskar Sovinc in Ivan Toplišek. Slavnostna prireditev, na kateri bodo kulturni program izvedli člani Gledališča Velenje, se bo začel ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorenju.
PRIREDITVE
21
17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Greva pod objem gora, premiera planinskega kabareta za otroke (Uroš Kuzman, KUD Dudovo drevo, Festival Velenje) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Zlo ne obstaja, drama
fotografije s Petrom Marinškom 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna – po poteh zeliščarice Kunigunde 18.00 Velenjski grad Srebrni vrt, odprtje razstave litovske fotografinje Emilije Petrauskiene 19.30 Pred Lipo samostojnosti, Velenjska promenada Proslava ob dnevu državnosti
Ponedeljek, 21. 6. 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Muzejski odmevi: O slovenski osamosvojitveni vojni, pogovor z Jankom Avberškom 17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku 20.00 Kino Velenje, velika dvorana: Martin Eden, romantična drama (Filmsko gledališče)
Torek, 22. 6. 18.00 Velenjski grad Javno vodstvo po razstavi 30 let brzostrelke MGV
Sreda, 23. 6. 17.00 Galerija Velenje Delavnica portretno-umetniške
Tako si bodo lahko to poletje literarno obarvale vse generacije.
Poletna muzejska noč na muzejskem dvorišču Šoštanj – V okviru letošnje Poletne muzejske noči bodo v Šoštanju v soboto, 19. junija, ob 18. uri na dvorišču Muzeja usnjarstva na Slovenskem pripravili ustvarjalne delavnice za otroke. Od 18. do 23. ure pa so obiskovalci vabljeni na brezplačen nočni ogled muzeja.
Snidenje zeliščarstva in Predlogi za poletno branje fotografije že čakajo v knjižnici Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki – Sodelavci Knjižnice Velenje so tudi letos že pripravili tradicionalne vrečke poletnega branja, v katerih bralce preseneti pet knjig: zgodovinski, kriminalni, slovenski, potopisni roman in pesniška zbirka. Na izposojo so v vseh enotah knjižnice, v katerih so v poletnem vzdušju urejeni tudi kotički z aktualno in priljubljeno literaturo. Letos pa so prvič dodali še vrečke poletnega branja za mlajše ali bodoče knjižne molje. S tem poskušajo spodbuditi in okrepiti bralno kulturo tako mlajših osnovnošolcev kot mladostnikov. Paketi pa so prilagojeni bralnim navadam in okusom.
Lunine mene
Velenje, 23. in 24. junija – Muzej Velenje je v goste povabil litovsko fotografinjo Emilijo Petrauskiene, ki bo v sredo, 23. junija, ob 18. uri na Velenjskem gradu odprla fotografsko razstavo Srebrni vrti in predstavila fotografije z botaničnimi motivi.
18. junija, ob 5:54, prvi krajec
Dan kasneje pa bo sodelovala na zeliščarsko-fotografskem srečanju na Grilovi domačiji, ki se bo začelo ob 18. uri. Udeleženci delavnice, ki bo potekala v slovenskem jeziku, se bodo seznanili s starinsko fotografsko tehniko mokra kolodijska plošča – zapisovanje podob na steklo. Člani Društva zeliščarjev Velenje jim bodo predstavili zeliščni vrt in poskrbeli za zeliščno osvežitev. Avtorica pa bo na Grilovi domačiji tudi samostojno ustvarjala in beležila rastline, ki jo obdajajo.
Dan srbskoslovenskega prijateljstva Ljubljana, 12. junija – Srbski kulturni center – srbska knjižnica Mihajlo Pupin iz Ljubljane je z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji 12. junij razglasil za dan srbsko-slovenskega prijateljstva, v spomin na skladatelja Stevana Mokranjca in Davorina Jenka ter na njun skupni nastop 12. junija 1903. Osebni in profesionalni odnos Mokranjca in Jenka pooseblja dobre odnose med narodoma. V okviru praznovanja dneva srbsko-slovenskega prijateljstva so pred župnijskim domom srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Znameniti Slovenci v Srbiji / Znani Srbi v Sloveniji. Razstava bo na ogled tudi po nekaterih drugih krajih po Sloveniji, med njimi tudi v Velenju. 🔲
tf, mkp
KINO spored
r u t n a v a h 72 ur nori 17. – 19. junij
HITRI IN DRZNI 9: DRZNA SAGA Fast & Furious 9, akcijski kriminalni triler, 145 min (ZDA). Režiser: Justin Lin Igrajo: Vin Diesel, Michelle Rodriguez, Tyrese Gibson, Chris "Ludacris" Bridges, John Cena, Jordana Brewster, Nathalie Emmanuel, Sung Kang, Helen Mirren, Charlize Theron Petek, 18. 6., ob 20. uri
NAJBOLJŠI SUNE Sune – Best Man, podnaslovljena otro-
ško-mladinska komedija, 8+, 88 min (Švedska) Režija: Jon Holmberg Igrajo: Gerdt, Sissela Benn, Fredrik Hallgren, Tomas von Brömssen, Lily Wahlsteen, Baxter Renman Nedelja, 20. 6., ob 16. uri
ZLO NE OBSTAJA Sheytan vojud naradad, drama, 151 min (Nemčija, Iran, Češka) Režija: Mohammad Rasoulof Igrajo: Ehsan Mirhosseini, Shaghayegh Shourian, Kaveh Ahangar, Alireza Zareparast, Salar Khamseh, Darya Moghbeli,
Mahtab Servati, Mohammad Valizadegan, Mohammad Seddighimehr, Jila Shahi, Baran Rasoulof Nedelja, 20. 6., ob 20. uri
MARTIN EDEN Martin Eden, romantična drama, 129 min (Italija, Francija) Režija: Pietro Marcello Igrajo: Luca Marinelli, Jessica Cressy, Denise Sardisco, Vincenzo Nemolato, Carmen Pommella, Carlo Cecchi Ponedeljek, 21. 6., ob 20. uri
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
Nagradna križanka Vzajemna
17. junija 2021
RADIO VELENJE
ZAVAROVANJE TUJINA Poletni užitki so pred vrati. Namenite svoj prosti čas oddihu, letnemu dopustu ali potovanju. Pred odhodom v tujino poskrbite tudi za zdravstveno zavarovanje.
Sklenite zavarovanje Tujina z medicinsko asistenco in potujte brezskrbno: •
najboljša cena celoletnega zavarovanja Multitrip,
•
kritje stroškov zdravljenja, ki so posledica covida-19.
Več informacij o zavarovanju poiščite v poslovalnici Varuha zdravja, Vzajemne, v Velenju. na (0)3 89 87 622 ali na www.vzajemna.si. Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do ponedeljka 28. junija.Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
24 ur ČETRTEK, 17. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 18. junija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 19. junija
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.
Samsung s telefonom 5G za vsak žep Kljub temu da se je prvo 5G omrežje pojavilo že leta 2019, smo šele v lanskem letu pričeli opažati združljive telefone. Čeprav med proizvajalci poceni pametnih mobilnih telefonov še vedno prednjačijo kitajska podjetja, je tokrat presenetilo podjetje Samsung in pripravilo nadvse zanimiv in poceni pametni
mobilni telefon Galaxy A22 5G. Ta je opremljen z mobilnim procesorjem MediaTek Dimensity 700, s kakovostnim 6,6-palčnim zaslonom in baterijo kapacitete 5.000 mAh. Novi Galaxy A22 5G je opremljen še s 4, 6 ali 8 GB sistemskega pomnilnika ter s 64 oziroma 128 GB notranjega pomnilnika (odvisno od različice). Telefon bo možno polniti brezžično, za zajem fotografij pa so na voljo štirje fotoaparati z glavno kamero v ločljivosti 48 milijonov točk. Uporabniki bodo lahko izbirali med sivo, belo, zeleno in vijolično. Podjetje Samsung sicer še ni razkrilo maloprodajne cene,
spletne govorice pa za vstopno različico omenjajo ceno 229 evrov.
Novi macOS odpravlja resno težavo Konec letošnjega februarja se je veliko uporabnikov novih računalnikov Mac s procesorji Apple M1 pričelo pritoževati nad načinom, na katerega novi procesor upravlja s pogonom Solid State. Ključna težava je v tem, da procesor povzroča prekomerno pisanje in branje podatkov. S tem povzroča pretirano segrevanje enote, kar bi na dolgi rok povzročilo prezgodnjo odpoved vgrajenega pogona SSD in v najslabšem primeru tudi nenadno izgubo podatkov.
ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. do 13. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
NEDELJA, 20. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 21. junija
KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 7. do 13. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 7. do 13. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3
Kot kaže, so pri Applu končno našli rešitev za omenjeno težavo. Številni uporabniki namreč poročajo, da je namestitev druge poskusne različice operacijskega sistema macOS 11.4 odpravila težavo s prekomernim pisanjem. Trenutno še ni znano, kdaj bo končna različica novega operacijskega sistema macOS 11.4 na voljo za prenos. Po vsej verjetnosti se bo to zgodilo še pred koncem meseca junija.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček (predstavili bomo načrte Mlekarne Arja vas); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 22. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 23. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 23
23
OBVEŠČEVALEC
17. junija 2021
mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710
NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
NEPREMIČNINE GARAŽO v Velenju, kupim. Prednost ima lokacija v Šaleku (Selo). Gsm: 041 517 248
RAZNO DIATONIČNO HARMONIKO B,ES,AS, prodam. Izdelovalec Meh, barvni gumbi 37 + 5 dodatnih. Cena po dogovoru. Gsm: 040 519 769.
ŠKROPILNICO na kolesih, več vrst žganja in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874. NOVO VRTNO samohodno kosilnico, znamke Iskra, bencin, prodam. Gsm: 070 175 204.
AKCIJA JABOLK SLODAR
ŽIVALI
S sončnih pobočij Škalskega jezera ... Jabolka Slodar za 99 centov za kilogram!
NESNICE, rjave, cepljene, pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 20. 6. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. JARKICE - mlade kokoši v začetku nesnosti, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675. TELIČKO Limuzin in bikca ČB, stara 10 dni, prodam. Gsm: 031 726 558.
NOVO V PONUDBI VSI IZDELKI OLJARNE KOLARIČ!
DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 3. junija 2021, so: • Božidar Satler, Tomšičeva 16, 3320 Velenje; • Ida Mravljak, Bekova 15, 3320 Velenje; • Antonija Šolinc, Stantetova 24, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: PRENOVA ŠALEK
PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
ZOBOZDRAVNIKI
OBVESTILO – Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel. št.112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.
• • •
GIBANJE prebivalstva
V soboto, 19. 6. in nedeljo, 20. 6. 2021, je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 90 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.
VETERINARSKA POSTAJA
prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.
UE Velenje
POROKE • •
ARLIČ ROMAN, Velenje, Plešivec 35 in FLIS IVANA, Velenje, Šalek 102 PNIACZEK GREGOR , Šoštanj, Lokovica 136 in LESJAK ANDREJA, Šoštanj, Lokovica 136
SMRTI •
Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00 sobota: 8.00 – 13.00
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:
• •
radio velenje com
107,8 MHz
Pokličite 03/ 898 17 51.
ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
V SLOVO
POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
Za naročnike do 8 številk zastonj!
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
VALIČ MARIJA, roj. 1939, Topolšica, Topolšica 78 A ŠINCEK ADOLF HUBERT, roj. 1928, Šoštanj, Florjan 158 VREČAR JOŽEFA, roj. 1933, Velenje, Cesta Bratov Mravljakov 3
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si
Postanite naročnik
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
JOŽICA VREČAR Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
7. 2. 1933 – 8. 6. 2021
Žalujoči vsi njeni
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica
V SPOMIN
MARIJA ATELŠEK FATIČ
Odšla je naša nekdanja sodelavka
5. 8. 1943 – 16. 5. 2021
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
Iskreno se zahvaljujemo vsem za vso podporo, spodbudne in tople besede ter prispevke, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
JOŽICA VREČAR
Še prav posebej pa se želimo zahvaliti dežurni ekipi ZD Velenje, dežurni ekipi IPP SB Slovenj Gradec in nenazadnje tudi zaposlenim F oddelka v SB Slovenj Gradec za vso njihovo srčnost in sočutno pomoč, dne 15. 5. in 16. 5. 2021.
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Hčerka Lilijana Križan z družino
Kolektiv Našega časa
Naš čas, 17. 6. 2021, barve: CMYK, stran 24
Želimo živeti v drugačni državi Vseslovensko srečanje veteranov in častnikov ob trideseti obletnici osamosvojitvene vojne v Velenje privabilo številne obiskovalce od blizu in daleč – V Šaleški dolini se je zgodilo veliko stvari, ki so pomembno vplivale na sedanjost Velenjska občina je v soboto ob Velenjskem jezeru na prireditvenem prostoru Vista gostila vseslovensko srečanje veteranov vojne za Slovenijo. Veterane so nagovorili predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze slovenskih častnikov dr. Alojz Šteiner in župan MO Velenje Peter Dermol. V popoldanskem delu programa so si obiskovalci lahko ogledali reševanje s policijskim helikopterjem, vaje s psi in gašenje s helikopterjem Slovenske vojske. Zainteresirani so se lahko preizkusili tudi v lokostrelstvu in pridobili informa-
ralna dolžnost veteranov opozarjati na družbene odklone, pred katerimi tudi naša država ni varna. Prav je, da smo kritični do njih, četudi smo izgubili zaupanje v enotnost. Slovenijo skozi čas je ocenil takole: »Pričakovali smo, da bo nova država boljša, kot je bila tista, v kateri smo do tedaj živeli. Kazalo je dobro. Strateški cilji so se uresničevali, postali smo člani Združenih narodov, člani EU, NATA, OVSE in drugih mednarodnih organizacij. Tudi gospodarstvo je zacvetelo. Imamo izjemne športnike, ki so ponesli zgodbe o uspehu v svet. Žal so se zgodile tudi stvari, ki nam niso v čast in o katerih je treba govoriti. Vete-
kultura je drugačna, kot smo je bili vajeni, in na to moramo opozarjati. Mi smo svojo dolžnost do države opravili, pripravljeni smo bili dati svoja življenja, kar je bila izkazana ljubezen do naše domovine, za katero nismo zahtevali nobenih dodatkov in bonitet, saj se ljubezen do domovine ne plačuje, temveč živi,« je razmišljal Lipič. Zdi se mu tudi, da je rešitev za našo državo možna, a gre za dolg proces. »Treba je povrniti zaupanje v to, kar smo želeli – da živimo v urejeni in demokratični državi. Veterani lahko samo opozarjamo. Moja ocena je, da morajo politiki, ki odločajo, ubrati nov pristop in drugačen način.«
se vsi cilji ne morejo uresničiti.« Poudaril je tudi, da so njihovi člani še vedno enotni. Večina njih je bila takrat na vodstvenih mestih. Kot častniki in podčastniki so pomagali voditi osamosvojitvene procese in aktivnosti v osamosvojitveni vojni, kar se je ohranilo tudi do današnjih dni. »Ponosen sem na to, da ni bilo več žrtev, in to, da sem tudi sam vojni čas preživel. Člani smo ostali in še vedno vztrajamo v organizaciji.«
Policija mora ne glede na usmeritve paziti, da ravna v skladu z zakoni
Predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas se je v svojem govoru dotaknil tudi pravne države in varnosti posameznikov. Izpostavil je, da je policija vedno delala po predpisih, zakonito in
Povrniti je treba zaupanje v državo
Generalmajor Ladislav Lipič je med drugim dejal, da je mo-
rani vojne za Slovenijo in člani veteranskih društev Sever smo tisti, ki imamo moralno pravico, da povemo, da želimo živeti v drugačni državi. Ne v državi, kjer prevladujejo korupcija, različnost pred zakonom, kjer se človeško dostojanstvo ne upošteva, kot velevajo norme, kjer se vse javno prodaja, kjer so vodni viri v zasebni lasti. Vse to je tisto, kar nas moti. Preveč je sovražnosti in delitev. Politična
Žal je tako, da se vsi cilji ne morejo vedno uresničiti
Na govorniški oder je stopil tudi predsednik Zveze slovenskih častnikov dr. Alojz Šteiner, ki je izrazil veselje, da tisto, kar je bilo ustvarjeno pred tridesetimi leti, ni šlo v pozabo: »Ponosen sem na to, kar nam je uspelo narediti, žal so tudi stvari, ki jih nismo uspeli. Najbrž je tudi v življenju posameznika in družbe tako, da
so strokovnjaki že opozarjali – da predpisi o policijski uri niso bili nujni. Zdaj se je izkazalo še, da je bilo to neustavno in nezakonito. Zato sem v svojem govoru poudaril, da mora policija ne glede na to, kakšne so usmeritve, paziti, da ravna v skladu z zakoni, da spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine in je tista, ki mora skrbeti za pravno državo.«
Želijo si, da prihodnost zakrpa vsa družbena nasprotja
Državi Sloveniji so vsi zbrani veterani in častniki na prvi prireditvi na novem prireditvenem prostoru zaželeli srečno in na mnoga leta. Dogodek je ponudil tudi priložnost za razmislek o tem, kako smo si predstavljali čas, v katerem smo živeli, in čas, ki ga živimo danes.
cije o vojaških poklicih. Na ogled so bili postavljeni tehnični zbor vojske in policije z različnimi modeli lovskih letal in letalnikov ter druga raznovrstna vojaška in policijska oprema. Prireditev sta popestrila tudi Orkester Slovenske vojske in Policijski orkester.
Na ogled sta bila postavljena tehnični zbor vojske in policije z različnimi modeli lovskih letal in letalnikov ter druga raznovrstna vojaška in policijska oprema.
Ladislav Lipič
strokovno, a da je bil vpliv politike po svoje vedno prisoten, saj parlament sprejema zakonodajo. »V tem smislu je tudi policija politična. To, kar se dogaja danes, pa ni v največjo čast državi Sloveniji. Tudi to, da se policija zlorablja. Izkazalo se je – na kar
Prisotne je pozdravil tudi župan MO Velenje Peter Dermol, ki je spomnil na to, da gre za dogodek, ki je omogočil druženje vseh, ki se spominjajo časov, od katerih je minilo že trideset let. »Ponosni smo, da so organizatorji sprejeli vabilo in prišli v
Velenje, kjer znamo spoštovati pretekle vrednote, se jih spominjati ter izkušnje uporabljati pri ustvarjanju naše prihodnosti. Zdi se mi pomembno, da tako izkažemo spoštovanje do vseh, ki so se takrat borili, da spomin ohranjamo in teh grozot nikoli več ne ponovimo. Tudi na strani zmagovalcev so vedno žrtve, vsaka žrtev je nepotrebna, zato je prav, da to spoštujemo in ustvarjamo prihodnost, ki bo zakrpala vsa družbena nasprotja, ki so se pojavila,« je povedal župan, ki je spomnil na to, da je bilo v Šaleški dolini veliko aktivnosti, ki so pomembno vplivale na sedanjost. Če se takrat ne bi znali poenotiti in stopiti skupaj, tudi teh zgodb o uspehu danes ne bi bilo.« 🔲
Jasmina Škarja
Ukrepi učinkovito preprečujejo poplave Občina Šoštanj je v preteklosti načrtovala izgradnjo garažne hiše pri Muzeju usnjarstva, a zaradi poplavne ogroženosti to ni bilo mogoče, z izvedenimi ukrepi zdaj je Milena Krstič - Planinc
Šoštanj – Občina Šoštanj je leta 2013 v okviru izdelave Občinskega prostorskega načrta (OPN) naročila izdelavo hidrološko-hidravlične (HH) študije, ki je pokazala perečo poplavno problematiko Metleč, Pohrastnika in tudi Šoštanja. Poleg stanja je HH študija zajela tudi predvidene protipoplavne ukrepe, s katerimi bi izboljšali poplavno varnost. Na osnovi tega so za potok Toplica izvedli dodaten propust pod železniško progo in s tem izboljšali poplavno varnost Pohrastnika, na pobudo Občine pa je državni koncesionar očistil in poglobil strugo reke Pake, s čimer se je izboljšala tudi poplavna varnost v samem mestu. V letu 2019 je Občina naročila izdelavo novelacije osnovne HH študije, torej tiste iz leta 2013, za območje reke Pake na pretoku skozi Šoštanj. Na ministrstvu za
okolje in prostor, direkciji za vode, so novelacijo letos potrdili. Zaradi čiščenja struge reke Pake se je območje poplavne nevarnosti na nekaterih predelih Šoštanja bistveno zmanjšalo, zaradi česar tudi nekateri protipoplavni ukrepi, predvideni v hidrološko-hidravlični študiji iz leta 2013, niso več potrebni. Občina Šoštanj je v preteklosti načrtovala izgradnjo garažne hiše pri Muzeju usnjarstva, vendar takrat to zaradi poplavne ogroženosti ni bilo možno. Ker je z izvedenimi ukrepi poplavna varnost na tem območju zdaj bistveno večja, to omogoča tudi izgradnjo garažne hiše. Občina je k pridobitvi idejne zasnove že pristopila. Letos je Občina naročila tudi idejne zasnove zadrževalnika na Bečovnici v Ravnah, predvidena je tudi že projektno tehnična dokumentacija za samo izgradnjo. Projekt zadrževalnika je uvrščen v program prestrukturiranja pre🔲 mogovniških regij.