23 2022

Hrumenje legendarnih ameriških jeklenih konjičkov

Velenje, 4. junija – Na Visti je potekalo največje srečanje ameriških vozil v Slove niji, na katerem se je zbralo več kot sto pet deset lastnikov avtomobilov starodobnikov in motoristov. Dogodek je privabil več kot dva tisoč obiskovalcev iz Šaleške doline in od drugod.

Spektakularni dogodek American ve hicle meeting – Days of Thunder že leta razveseljuje ljubitelje ameriške kulture v Sloveniji in izven meja, od leta 2007 pa ga

organizirata Avto-moto klub Filand in Mla dinski center Velenje, ob podpori Mestne občine Velenje. Mišo Melanšek pojasni, da gre za poseben dogodek, za katerega lahko potrdi, da je najboljši do zdaj. Organizirajo ga vsaki dve leti. »Prireditveni prostor Vista je odlična izbira za tovrstni dogodek, letos nam gre na roko tudi vreme. Razstavljavci prihajajo pretežno iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. V sklopu srečanja so bila na ogled vozila in druge značilnosti ameriške kulture

(Harley Davidson point, Western Line dan ce v sodelovanju s Plesno šolo Spin, Food trucks ...). Z minutno simfonijo motorjev so se spomnili tudi bivšega člana Filkota, so ustanovitelja Days of Thunder in starešine v slovenski V8 skupnosti. V večernih urah je sledil koncert raznih glasbenih žanrov, od bluesa in rockabillya do rock’n’rolla, ki jih tudi povezujemo z bogato ameriško kulturo.«

Nadaljevanje na strani 19.

Mesta prihodnosti, družba preteklosti?

Tea Rednak

Pod okriljem ideje o nenehnem razvoju smo se znašli v nepre stanem konfliktu med koristnim in nekoristnim, trgom in kul turo, med tržno unovčljivimi idejami in idejami, ki ne prinaša jo neposrednega dobička. Naj takoj na tej točki poudarim, da ne mislim, da je z razvojem samim po sebi karkoli narobe –ravno nasprotno, verjamem, da moramo stremeti k napredku in še zdaleč ne oporekam razvojnim idejam, ki med drugim vodijo tudi v močno gospodarstvo, slednje pa v ekonomsko blaginjo. A ne za vsako ceno in vsekakor ne brez obzira na so cialne in družbene posledice.

Razvoj je zagotovo ena izmed dominantnih idej današnjega časa, ki v svoji osnovi uteleša niz prizadevanj za spremembe, ki naj bi pozitivno vplivale na različna področja našega ži vljenja. A razvojni model, h kateremu se radi obračamo in je danes glavno gonilo našega delovanja, je prepogosto omejen zgolj na svojo ekonomsko plat, kar nas vodi v družbo, kjer je vrednost vsega, kar smo, in vsega, kar počnemo, pogojena z logiko dobička. Pa če hočemo ali ne, so v takšnem modelu prav vse ideje in vsak človek zgolj tržno blago – in slednje je nadomestljivo. Ko nam blago ne služi več, ga zavržemo, ker iščemo boljšega, novejšega, cenejšega … V imenu nenehnega napredka seveda.

Kamorkoli se ozremo, lahko vidimo, kaj prinaša omenjen model razvoja. Na eni strani imamo sicer zelo potrebno in frastrukturo in tehnologijo, ki naj bi nam olajšala vsakdanje življenje in ustvarila mesto prihodnosti, na drugi strani pa lahko opazimo ogromno zapuščenih stavb, praznih prosto rov, odvrženih predmetov in zavrženih idej, ki bolj ali manj ponosno razkrivajo vse fragmente preteklosti in hkrati izra žajo pravi duh današnjega časa. Mimogrede, v tem času se lahko, če imate dovolj pod palcem, odpravite na izlet v veso lje. Če pa finančno niste dovolj dobro preskrbljeni, za kar ste menda tako ali tako krivi sami, pa v doglednem času ne mo rete dostopati niti do osnovnih zdravstvenih storitev. Toliko o blaginji …

Sicer se strinjam, da si moramo prizadevati za ekonomsko blaginjo, ki zagotovo ustvarja predpogoje za razvoj in na predek, a ob zavedanju, da sama po sebi še zdaleč ne ustvari tudi pogojev, v katerih bi se lahko z vsemi svojimi potenciali razvijali tudi kot družba. Sploh, če v imenu ekonomske rasti krčimo prostor za vse tiste dejavnosti, znanja, ljudi in ideje, ki niso nujno tržno unovčljive in ne podpirajo logike dobička, temveč stremijo predvsem k družbenem premiku.

Kaj nam namreč pomagajo mesta prihodnosti, če smo kot družba še vedno obstali v preteklosti?

Jutri promenada okusov

Velenjski roboti gredo na olimpijado

Velenje, 3. junija – Učenje skozi igro je nekaj najboljšega in najbolj učinkovitega. Otroci to še znajo. Kaj je bolje kot sestavlja ti lego kocke, v naslednji fazi pa sestaviti robota in ga programirati, da se premika, premaguje ovire, prenaša tovor. Moj robot – moj prijatelj za igro in učenje. Državno prvenstvo v robotiki je bilo prav to. Prikaz usvojenega znanja skozi igro.

Ekipa Vzorčnega mesta je v soorganizaciji Andragoškega zavoda Ljudska univerza Ve lenje in ob podpori Mestne občine Velenje v Rdeči dvorani organizirala državno pr venstvo v robotiki, ki je edino licenčno tek movanje za WRO 2022 (World Robot Olym piad™ oz. Svetovna olimpijada robotov) v Sloveniji. Sodelovalo je 31 ekip in skupaj s trenerji okoli 100 mladih v treh kategorijah.

Tri zmagovalne ekipe se bodo pomerile z vrstniki na Svetovni robotski olimpijadi, ki bo od 17. do 19. novembra potekala v Dortmundu v Nemčiji.

V Nemčijo bodo potovali iz kategorije Ele mentory ekipa Gustelni 1, iz kategorije Ju nior Velenjčani Šilih ekipa 2 in iz kategorije Senior Ekipa x.

Nadaljevanje na strani 2

10. junija bo med 10. in 19. uro na Cankarjevi ulici zadišalo po okusnih gastronomskih presežkih, ki jih bodo v kuhinji na prostem pripravljali kuharski mojstri iz širše regije in ostale Slovenije. Na tej kulinarični tržnici se bo predstavilo več kot 20 ponudnikov ku linarike: Mangoop Burgers, Mango tree, Punkt, bistro in kavarna, Boš? Bom! Streetfood, Bistro Bianca, LaZania, Beech Boys BBQ, Bon Burger, Lesnika, Opa Resort, Pr Koren, Masterchef Anže Kuplenik in težko pričakovana MasterChef ekipa 2022.

S svojimi sladicami bodo razvajali Bubble waflji, Waffle to go, Vafl in naravni sladoledi.

Pijače bodo točili: Šaleška pivovarna Skubeer Brewing, Barei, Pi vovarna Haler, Klet Brda in Nord drinks. Pestra bo tudi ponudba brezmesnih jedi in jedi brez glutena.

Dogodek organizira Zavod za turizem Šaleške doline.

TAKO mislim

Nov svet zavoda Bolnišnica

Topolšica

Topolšica – 2. junija se je konstituiral nov svet zavoda Bolni šnica Topolšica. Vanj je ustanovitelj – država imenoval Draga Korena, Nejca Klančnika, Omarja Hanuno in Francija Le narta. V okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v svetu ostaja Polonca Haler, predstavnik Občine Šoštanj bo Iztok Černoša, predstavnik zaposlenih pa ostaja Boštjan Rožič Za predsednika sveta zavoda je bil ponovno izvoljen Franci Lenart, ki je povedal, da bo svet zavoda še naprej spremljal učinkovitost delovanja bolnišnice z vidika strokovne in finanč ne optimizacije ter sprejemal odločitve v zvezi s strateškimi cilji bolnišnice ter z letnimi poslovnimi in kadrovskimi načrti in usklajenostjo s politiko zdravstvenega sistema v Sloveniji. »Zavzemali se bomo, da bo Bolnišnica Topolšica še naprej ostajala vodilna pulmološka ustanova v vzhodni Sloveniji. Da se bo razvijala v smeri referenčnega centra za internistično rehabilitacijo za Slovenijo in hkrati zagotavljala optimalno podporo lokalnemu prebivalstvu na področju ambulantne in hospitalne gastroenterologije in neinvazivne kardiologije. Prav tako bomo umestitev bolnišnice v neposredni bližini termal nega centra usmerjali v dodatne možnosti skupnega razvoja v smeri medicinskega turizma in rehabilitacije.« �� Dj

Obnova ceste končana predvidoma konec avgusta

Šmartno ob Paki – V predalih ministrstva za infrastruktu ro oziroma Direkcije RS za infrastrukturo je že nekaj časa kar nekaj projektov na državnem cestnem omrežju v lokalni sku pnosti. Od obljub, da bodo dela pri glavnini stekla še letos, je za zdaj v polnem zamahu le obnova ceste Paška vas–Gorenje. Na Direkciji so povedali, da bodo dela potekala predvidoma do konca avgusta, vrednost obnove pa znaša slabih 633 tisoč evrov. Lokalno skupnost pri tem projektu čaka obnova javne razsvetljave.

Na omenjeni Direkciji smo še preverjali, ali sta morebiti korak bližje vsaj še dva načrtovana projekta, in sicer gradnja krožišča v Gorenju na cesti Lokovica–Mozirje in ureditev podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki, za katerega je občina na razpisu že pred časom izbrala izvajalca del. Z Direkcije so nam odgovorili tako, kot že pred časom. Za krožišče v Gorenju je izdelana in recenzirana PZI projektna dokumentacija. Trenutno so v teku odkupi potrebnih zemljišč. Gradnja je predvidena v letih 2022/23, ob pogoju, da bodo pri dobljena vsa potrebna zemljišča.

Pogodba za gradnjo izven nivojskega dostopa in ureditev peronske infrastrukture na železniški postaji Šmartno ob Paki bo z izbranim izvajalcem podpisana takoj po pridobitvi skle pa o potrditvi investicijskega programa. Direkcija bo njegovo ureditev financirala v višini nekaj več kot 1,5 milijona evrov, Občina Šmartno ob Paki pa bo zanj primaknila nekaj več kot 140 tisoč evrov. �� tp

Nova oskrbovana stanovanja

Velenje – MO Velenje je v torek predstavila projekt oskrbo vanih stanovanj na Žarovi cesti, katerih gradnja se bo začela še letos. Nov objekt bo sodobno zasnovan in prilagojen starej šim in gibalno oviranim, starejšim pa bo prilagojena oziroma primerno urejena tudi okolica. V novem objektu bo 12 stano vanjskih enot s skupnimi prostori za druženje. S projektom želi občina starejšim od 65 let, ki so še sposobni samostojnega bivanja, zagotoviti njim prilagojena stanovanja. Velenjska občina usklajuje vrednosti projekta gradnje oskr bovanih stanovanj v načrtu razvojnih programov za obdobje 2022–2025, s katerim so zaradi povišanja cen materialov na trgu povečali sredstva, namenjena za gradnjo omenjenih sta novanj. Projektantski predračuni so namreč pokazali za pri bližno 44 odstotkov višjo oceno vrednosti projekta, kot je bila načrtovana lani. Višja ocena izhaja iz dviga cen energentov, pomanjkanja materialov na trgu in višjih stroškov dela. Me stna občina Velenje se bo prijavila na razpis stanovanjskega sklada za soinvestitorstvo in posojilo.

Obstoječi objekt, zgrajen leta 1920, ki je v slabem stanju, bodo porušili. Najemnikom so že zagotovili primerna nado mestna stanovanja. ��

Velenje je gostilo prvo državno prvenstvo v robotiki

Na olimpijado v Nemčijo gre tudi velenjska ekipa Šilih – Robotika je sedanjost in otroci jo sprejemajo – Združevanje veščin

Svetovna olimpijada robotov se je začela leta 2004. V skladu s svojim poslanstvom želi zdru ževati mlade z vsega sveta z ra zvojem njihove ustvarjalnosti, spretnosti oblikovanja in reše vanja problemov, z izzivi ter izobraževalnimi tekmovanji in dejavnostmi v izdelavi robotov. Turnirje WRO organizirajo v več kot 70 državah, tekmovanju pa se vsako sezono pridružijo nove ekipe.

»Namen svetovne olimpijade robotov je vključevanje otrok v različne znanstvene sfere. To je povezano v tekmovalne misije, ki jih učenci na državnem pr venstvu rešujejo,« je uvodoma pojasnil Miha Cojhter iz Vzorč nega mesta in dodal: »Roboti ka predstavlja veliko različnih komponent, bodisi na aktiv nem in izobraževalnem bodi si na umetniškem področju. Za sestavo robotka potrebuje otrok več veščin, od znanj inženirstva, mehatronike do smisla za kre ativnost, umetnost, ter mehke veščine, kot so sodelovanje, lo gično sklepanje in tudi druženje, saj nihče ne tekmuje sam.«

Robotika kot izbirni predmet in kot krožek Celodnevno dogajanje v Rde či dvorani je bilo vznemirljivo. Tekmovalne ekipe so se trudi le usmerjati svoje robote, kot so načrtovale in trenirale, a so marsikje ponagajali živci, da re zultati niso bili v smislu pričako vanih. Pri vsem pa je vendarle šlo za igro, učenje, nabiranje iz kušenj. Na voljo je bilo tudi veli ko kreativnih delavnic, v katerih so mladi stopali v digitalni svet.

Pred tekmovanjem so nekateri učenci povedali …

Miha, Jan, 6. razred, OŠ Stopi če: »Rada sestavljava lego kocke, zanimajo naju tudi roboti. Robo tizacija je stvar prihodnosti, to je moderno in je prav, da znaš s tem upravljati. V tekmovanju

mora najin robot startati z ene točke, prečkati oviro, pogasiti dva ognja, premagati drugo ovi ro in parkirati na drugi točki. S to dejavnostjo se ukvarjava ka kšne tri mesece, zato sva vesela že, da sva se tega tekmovanja udeležila. Prihodnje leto bova pa že imela višje cilje.« Lara, Tara, 9. razred, OŠ Tone ta Čufarja Jesenice: »Najin robot mora 'zagrabiti' vodo, jo peljati na pravo mesto in se vrniti na začetno lokacijo. Z robotiko sva začeli v 6. razredu. To je zanimi va dejavnost, ker lahko poskusiš narediti nekaj novega. Roboti so nama všeč, ker ljudem olajšajo delo. Šolanje bova nadaljevali na šoli za management v Avstri ji, sva pa imeli v mislih tudi šolo

skozi igro

ro bot bo odstranjeval kemikalije, gasil požar in iskal ljudi. Razdelili smo si delo gradnje robota in pro gramiranja. Najtežji del je progra miranje. Začeli smo v 6. razredu. Avtomatizacija je zanimiva, ker jo lahko uporabiš pri veliko dejav nostih, ljudem olajša delo. Reci mo, lahko bi roboti nadomestili natakarje v restavracijah. Slabo pri robotih je le to, da je potem manj delovnih mest. Ampak bi pa ljudje počeli druge stvari. Na tekmovanje smo prišli predvsem, ker je to dobra izkušnja.«

Damjan Košir, učitelj, mentor OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana: »V šolah zelo spodbujamo to de javnost otrok. Že sedem let ima mo na programu robotiko kot izbirni predmet in kot krožek.

Slovenija dobila 15. vlado

1.junija so poslanci državne ga zbora s 53 glasovi za in z 28 proti potrdili ministrsko ekipo nove vlade, ki jo bo vodil pred sednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob. Slovenija je s tem dobila 15. vlado, ki jo bodo sesta vljale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Vseh 17 ministrov nove vlade je pred DZ zaprise glo, da bodo spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije.

Vlado sestavljajo: dr. Robert Golob, predsednik vlade, Tanja Fajon, podpredsednica vlade in ministrica za zunanje zadeve, Luka Mesec, podpredsednik vlade in minister za delo, dru žino, socialne zadeve in enake možnosti, Danijel Bešič Lore dan, podpredsednik vlade in mi nister za zdravje, mag. Tatjana Bobnar, ministrica za notranje zadeve, Marjan Šarec, minister za obrambo, Klemen Boštjan čič, minister za finance, Matjaž

Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Domi nika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje, Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo, dr. Igor Papič, minister za izobraževanje, znanost in šport, mag. Bojan Kumer, mini ster za infrastrukturo, dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, Irena Šinko, ministrica za kme tijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uroš Brežan, minister za oko lje in prostor, dr. Aleksander

Damjan Vodušek, učitelj, OŠ Gustava Šiliha Velenje, mentor zmagovalne ekipe, ki potuje v Nemčijo: »Mešani občutki me prevevajo. Po eni strani sem zelo vesel za učence, ki so zmagali, po drugi strani pa je to zame novo poglavje in sploh ne vem, kaj me čaka. Se pa veselim novega izziva in sem vesel tudi, da bo učencem omogočeno videti malo sveta. Je robotika pametna dejavnost? Vsekakor, še bolj pametni pa so potem otroci!«

Vrsto let sodelujemo v First Lego League. Otroci imajo veliko mo tivacije za te dejavnosti. Neka teri si seveda krožek predsta vljajo kot sestavljanje lego kock, pa potem odnehajo, ker jim je programiranje prezahtevno, a vendarle jih veliko tudi vztraja.

Pozitivno se mi zdi tudi, da se vključuje precej deklet, ni torej le fantovska domena. Sem tudi mentor logike, zato robotiko gle dam še s te plati. Otroci veliko pridobijo na tem področju, poleg tega rešujejo življenjske situaci je, pridobivajo vrednote, kot so sodelovanje, ustvarjanje, vztraj nost, pozornost. Veliko so vredne tudi izkušnje in zabava, kajti sko zi zabavo se naučijo še več.«

In če se odrasli včasih želimo avtomatizaciji postopkov in ro botizaciji le še izogniti, so mladi dokaz, da je ta prihodnost že tu.

Jevšek, minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Emili ja Stojmenova Duh, ministrica brez resorja, pristojna za digital no preobrazbo, Matej Arčon minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Re publiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Sloven ci po svetu.

časopisna-založniška

za robotiko v Kranju, pa sva se potem odločili drugače.« Ela, Jure, Bor, 8. razred, OŠ Jo žeta Moškriča Ljubljana: »Naš

Na olimpijado v Nemčijo potuje Šilih ekipa 2.

Miha Cojhter: »Namen svetovne olimpijade robotov je vključevanje otrok v različne znanstvene sfere.«

Voda bo vedno bolj pomembna, tudi v turizmu

Kakšen naj bo razvoj trajnostnega turizma ob umetnih jezerih? – Glavna turistična destinacija postajajo Alpe – Pred dvajsetimi leti je malokdo vedel za jezera v Šaleški dolini

Diana Janežič

Velenje, 4. junija – Velenjsko jezero in njegova obala, Vista in širša okolica so v soboto vr veli od dogajanja in ljudi. Po leg tistih, ki so prišli uživat na sonce in v rekreaciji v naravi, se je na jezeru odvijalo medna rodno tekmovanje daljinsko vo denih čolnov, na dvorišču Viste pa tradicionalno, že 26. sreča nje obvodnih krajev Slovenije. Glavni organizator je bila Turi stična zveza Slovenije, sodelo vala pa so vsa društva v sklopu Turistične zveze Velenje in Re gijske turistične zveze SAŠKA ob podpori MO Velenje in Za voda za turizem ŠD. Prijavljenih je bilo več kot 300 obiskovalcev iz 21 krajev.

Marija Brložnik, sekretar ka Turistične zveze Velenje, je predstavila vsebino: »Enkrat na leto se dobimo, organiziramo strokovni posvet o vodi – letos je bil naslov Razvoj trajnostne ga turizma ob umetnih jezerih – nato pa goste povabimo na iz lete v okolico. Izvedeli so zgodbo potopljene vasi Škale, obiskali zeliščni vrt na Grilovi domačiji v Vinski Gori, sprehodili so se od Lamperčka do Blažiša, v Šaleku pa so prisluhnili zgodbi tega gra du. Po ogledu Velenja smo sre čanje zaključili v Vinski Gori.«

Jezera so občutljivi ekosistemi

Razvoj trajnostnega turizma ob umetnih jezerih so vsak s svojega vidika predstavili dr.

Emil Šterbenk , dolgoletni strokovni preučevalec in spre mljevalec dogajanja v poveza vi s Šaleškimi jezeri, Dominik S. Černjak, turistični poslov než, vpet v turistično ponudbo

jezeru Jasna v Kranjski Gori

Emil Šterbenk je orisal nasta nek in razvoj Šaleških jezer. Kot je iskreno dejal, so bila ob nastajanju rezervoar za odpa dno vodo. »To smo konec 80. let prejšnjega stoletja vsi skupaj odpravili in potem so se začela

na jezerih pojavljajo, dogovorijo za smer razvoja.«

in Ivarčkem jezeru pod Uršljo goro, ter Tina Belina z Zavoda za turizem Šaleške doline o ra zvoju turizma ob Velenjskem jezeru in ponudbi v prihajajoči poletni sezoni.

druga obremenjevanja,« je dejal in opozoril: »Z jezeri moramo pazljivo ravnati, ker so to zelo občutljivi ekosistemi. Danes so Šaleška jezera v dobrem stanju, kar zadeva kopalno vodo. Pred dvajsetimi leti je malo Sloven cev vedelo, da imamo v Šaleški dolini jezera. Takoj ko sta bili urejeni infrastruktura in turi stična ponudba, pa se je začel skokovit razvoj, množični turi zem. Zato je razvoj treba usmer jati tako, da se vsi deležniki, ki se

Tega se zavedajo ob vseh ume tnih jezerih v Sloveniji in tudi v tujini, na primer ob avstrijskih jezerih, kjer je turizem izredno razvit. To je potrdil tudi Dominik S. Černjak, lastnik Jasna Chalet Resorta, ki je orisal nastanek, razvoj, propad in od leta 2019 ponovni razvoj jezera Jasna pri Kranjski gori. Zagrizel je v projekt, ki se ga dolgo nihče ni upal dotakniti; obnovil je letovišče Jasna, pri tem pa uspel povezati in aktivirati celotno lokal no skupnost v skrbi za to umetno jezero, ki je prav zaprav gramozna jama. Ob njem danes razvija trajnostni turizem v najširšem pomenu ali, kot je povedal: »V načrte vključujemo trende, povezane z značilnostmi generacije milenijcev, ob tem pa iščemo in razvijamo produkte, ki so vezani na alpski prostor. Po raziskavi Svetovne turistične organizacije iz leta 2010 bodo namreč Alpe glavna destinacija Evrope leta 2025. Turisti že zdaj

zaradi klimatskih sprememb iščejo hlad, mir, svež zrak ali krajše – pristno okolje, kar ob močje Kranjske gore z obširnimi gozdovi in gorami, pohodniški mi potmi vsekakor ponuja.«

Množični turizem je lahko tudi zelen

Njegovo razmišljanje je nada ljevala Tina Belina, ko je deja la: »Turisti si na eni strani že lijo miru, neokrnjeno naravo, pristen stik z živalmi, na drugi strani pa pestro dogajanje – za bavo, koncerte, športne aktiv nosti in atraktivne dogodke.« Meni, da to v Šaleški dolini or ganizatorji turizma zagotavlja jo. Zavod za turizem je s svojo info točko prvi stik turista z ob močjem, v sodelovanju z različ nimi strokovnjaki pa se trudijo

❱Po raziskavi Svetovne turistične organizacije iz leta 2010 bodo Alpe glavna destinacija Evrope leta 2025.

razvijati trajnostni turizem. »Želimo, da je velenjska plaža družinam prijazna, da ponu jamo lokalno kulinariko, ure dimo ravnanje z odpadki in uporabljamo mi in obiskoval ci čim več naravnih materia lov. Načrtov ob Velenjski pla ži je še veliko, kratkoročnih in dolgoročnih. Preuredili bomo parkirišče in ga omejili na 300 parkirnih mest, namestili pitnike, zasadili drevesa za več sence, ponudili več ležalnikov, poskrbeli za dostop v vodo za gibalno ovirane osebe.« Medtem pa predvsem ljubitelje Velenjskega je zera in plaže ob njem čaka nova turistična sezona. Začela se bo 18. junija s kresno nočjo, 24. ju nija bosta uvod s koncertom na redila Severina in Saša Matić 25. junija pa se bo zgodil tradi cionalni Pljusk v poletje – par don, v jezero. ��

Župan Peter Dermol odgovarja na vaša vprašanja

Vsak prvi četrtek v mesecu bo gost Radia Velenje župan Me stne občine Velenje Peter Der mol, ki bo odgovarjal na vpra šanja poslušalcev in poslušalk. Vprašanja lahko pošiljate po SMS sporočilih ali telefonski taj nici na 031 26 26 26. Županu se namreč zdi prav, da ljudje pre poznavajo izzive in težave, po stavljajo vprašanja, na občini pa so z njimi seznanjeni, se o njih pogovarjajo in iščejo rešitve. V prvi oddaji je odgovoril na kar nekaj perečih vprašanj, vezanih na probleme sodobne družbe in skrbi lokalnega okolja.

Poslušalko je zanimalo, zakaj je interval za pešce na semaforju pri Mercatorju tako kratek. Z otrokom se skorajda ne da varno čez cesto. Zakaj se interval ne podaljša?

»Interval je v domeni Direkcije RS za ceste, gre za državno ce sto, njihovo strokovno mnenje je, da je osemsekundni inter val pravšnji, saj tako ne ogrozi jo prometa v krožišču, z večjim intervalom pa bi do tega priha jalo. V osmih sekundah moraš stopiti na cestišče, ne glede na

to da se vmes prižge rdeča luč, pa ima pešec pravico, da varno prečka cesto. Takšni so tudi ce stno prometni predpisi.«

Tomaža je zanimalo, kdaj bo v Velenju zeleni val na semaforjih na Šaleški cesti?

»Na semaforjih na Šaleški cesti zeleni val ne obstaja. Upamo in si želimo, da bi se to razrešilo ob rekonstrukciji Šaleške ceste, ki jo načrtujemo. Težava je, da semaforji med seboj niso pove zani, ob rekonstrukciji se bodo povezali in bo zeleni val takšen, kot mora biti.«

Zakaj nekateri parkomati po mestu ne delujejo?

»S tem problemom nisem bil seznanjen. Imajo pa vsi par komati tudi telefonske števil ke, na katere lahko uporabniki pokličejo, kadar parkomati ne

obratujejo. Dostopne so tudi vse komunikacijske vsebine na spletni strani Komunalnega pod jetja Velenje.«

Kdaj se bo začela prenova Doma za varstvo odraslih Velenje?

»Po zadnjih informacijah Dom za varstvo odraslih vodi postop ke izbora izvajalca za gradbena dela. Računamo, da bo izvajalec izbran do konca junija. V času, ko so tudi cene gradbenega ma teriala zelo visoke, je nemogo če z gotovostjo predvideti, kako se bodo postopki zaključili. Če bodo uspešni, konec tega me seca pričnemo s selitvijo oskr bovancev v Topolšico, istočasno sledi tudi obnova doma.«

Ali bi prireditveni prostor Vista res lahko sprejel 30.000 ljudi in ali ste preverili, če se da oder zaščititi pred dežjem?

»Upam, da bo to izvedljivo v prihodnosti. Na zadnjem kon certu je Vista gostila okrog 5.000 ljudi in bilo je še nekaj prosto ra. Kar se tiče problema glede dežja in aktualnih težav ob od povedanem nastopu Siddharte, pa ugotavljamo, da ni največja

težava dež, temveč zmes ve tra in dežja. Videli smo, da je največji odprt oder v Sloveniji občutljiv na to, čemur bomo v bodoče morali posvečati več po zornosti. Javni zavodi, ki upra vljajo z objektom, iščejo rešitev, na organizatorju pa je, da bo te okoliščine upošteval in imel, če

»Naš interes in interes lokalne skupnosti je, da ne bi en upra vljalec ali lastnik imel monopola nad tem delom mesta. Lokal na Velenjski plaži je v lasti Mestne občine Velenje, trenutni naje mnik je Iztok Bezjak, ki se mu pogodba leta 2025 izteče. Nje gova naloga je, da izpolnjuje

konkurenco, imamo ambicio zne načrte, usmerjeni so v to, da je konkurenca razpršena in ustvarja dodano vrednost za vse obiskovalce Velenjske plaže.« Kako se bo reševala stanovanjska problematika za mlade in ali bo še kak drug stanovanjski razpis?

bo prišlo do težav z vremenom, tudi rezervni načrt in rezervne termine za izvedbo prireditev. Lahko povem, da sem že sklical sestanek projektantov, izvajal cev, upravljavcev, ki imajo ne kaj časa, da poskušajo poiskati morebitne tehnične izboljšave, če te obstajajo. Ko bomo prišli do strokovnih ugotovitev, kaj še lahko naredimo, se bomo odlo čili, kako naprej.«

Ali je res, da bo imel Iztok Bezjak, ki ima v najemu bar na Velenjski plaži, v upravljanju tudi restavracijo v kampu?

pogodbene obveznosti in de luje v javnem interesu. Kamp je kupil Rajko Fajmot, ki bo dal restavracijo v upravljanje Iz toku Bezjaku. Zagotovo bomo budno spremljali, kaj se bo na tem območju dogajalo. Želimo, da imajo tudi ljudje čim več od poletnega turizma na Velenj skem jezeru in da ne bi prišlo do kakšnih nevšečnosti. Na to bomo pozorni, saj ni naš inte res, da ena sama oseba in pod jetje upravljata z gostinsko po nudbo na tej lokaciji, zato bo o tem treba razmišljati. Bomo pa znotraj tega območja vzpostavili

»Velenje želi biti mladim pri jazno mesto, zato bomo v tej smeri še več postorili, tako v obliki delovnih mest kot reše vanja stanovanjske problema tike. Načrtujemo gradnjo dveh novih naselij (stanovanjsko na selje na območju Stare vasi in na zelenici za Pošto). V tem tre nutku pripravljajo prostorske akte. Ko bodo pripravljeni, bodo investitorji pričeli z aktivnost mi. Računamo, da bomo v na slednjih treh letih zagotovili šti risto novih stanovanj. Zavzemal se bom, da bo ena tretjina sta novanj namenjena mladim dru žinam. V spodnjih etažah mora biti poskrbljeno tudi za otroško varstvo in vrtec, da bodo lahko starši otroke odložili na pragu svojega doma in bomo tako za gotovili najboljše pogoje za ra zvoj mladih družin.« �� jš

ob

V Velenjskem jezeru makrofiti zelo dobro čistijo jezersko vodo.

Vsi deležniki, ki se na jezerih pojavljajo, se morajo dogovoriti za smer razvoja.

❱Z jezeri moramo pazljivo ravnati, ker so to zelo občutljivi ekosistemi.

Cene drvijo v nebo, majska inflacija najvišja po aprilu 2002

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, od aprilskih pa so bile višje za 2 odstotka. Draži se domala vse. Kako dolgo bomo še zmogli?

Jamomerci v predoru Legi kamen

Premogovnik Velenje sodeluje pri gradnji kolesarske povezave skozi sotesko Huda luknja – Bogato znanje in izkušnje iz jame prenašajo na tržišče

Velenje, 3. junija Pri gradnji nove kolesarske poti skozi Hudo luknjo, sotesko med Velenjem in Mislinjo, sodeluje tudi Premo govnik Velenje. Zaposleni v or ganizacijski enoti Jamomerstvo, geodezija in rudarske škode s svojim znanjem in z bogatimi izkušnjami opravljajo strokovne meritve pri gradnji predora Legi kamen. Načrtovana kolesarska pot bo na trasi stare železnice, ki je na območju ozkih dolin pote kala skozi predore.

Novi predor, katerega izdela va je v polnem zamahu, bo na menjen kolesarskemu prome tu, svetli profil pa omogoča tudi prehod manjšim vzdrževalnim vozilom. Svetla širina predora znaša 4 metre, kar omogoča iz vedbo dveh kolesarskih stez ši rine 1,75 metra in dveh robnih pasov širine 0,25 metra.

Majska letna inflacija je bila najvišja po aprilu 2002, ko Slo venija še ni bila v EU in območju evra, največ pa so k njej prispe vale višje cene naftnih deriva tov, je objavil državni statistič ni urad. Medletna primerjava kaže, da so se cene blaga v maju v povprečju zvišale za 9,8 od stotka, cene storitev pa za 4,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 11,8 odstotka, trajno blago za 9,2 odstotka in poltrajno blago za 3,3 odstotka.

❱Dizelsko gorivo se je v maju podražilo za 11, bencin pa za 5,5 odstotka. Dražja so bila tudi oblačila in obutev, in sicer za 4,6 odstotka.

Tekoča goriva so se podražila za več kot 40 odstotkov

K letni inflaciji so največ, 1,9 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 42,6 odstotka, dizelsko gorivo za 40,6 odstotka, bencin pa za 34,8 od stotka. Velik vpliv je imela tudi podražitev hrane: cene so šle navzgor za 11,1 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 1,7 od stotne točke.

Stanovanjska in gospodinj ska oprema ter izdelki za teko če vzdrževanje stanovanj so se podražili za 10,5 odstotka in k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. Podražitve avtomobilov, ki so nanesle 11,1 odstotka, ter izdelkov in storitev iz skupine rekreacija in kultura, ki so bile 5,9-odstotne, so inflacijo zvišale za po 0,6 odstotne točke. 0,5 od stotne točke vpliva so imele še podražitve gostinskih storitev. Te so se podražile za 9 odstotkov.

V primerjavi z majem lani je bila električna energija cenejša za 15,8 odstotka in je inflacijo

znižala za 0,6 odstotne točke, še za 0,3 odstotne točke so jo ubla žile pocenitve telefonskih stori tev. Cene teh so šle navzdol za 6,3 odstotka.

Največ prispevajo dražja goriva

Tudi na mesečni ravni so k in flaciji največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih de rivatov. Dizelsko gorivo se je po dražilo za 11 odstotkov, tekoča goriva za 6,1 odstotka in bencin za 5,5 odstotka. Po 0,3 odstotne točke vpliva na mesečno inflaci jo so imele 4,6-odstotne podraži tve oblačil in obutve ter 1,9-od stotne podražitve hrane.

❱Cene življenjskih potrebščin so se na letni v povprečju zvišale za 8,1 odstotka.

Zvišanje cen električne ener gije za 7,7 odstotka je k rasti cen življenjskih potrebščin v meseč ni primerjavi prispevalo 0,2 od stotne točke. Po 0,1 odstotne toč ke vpliva pa so imele podražitve v skupinah zemeljski in mestni plin (+15,5 odstotka), toplotna energija (+7,3 odstotka), počitni ški paketi (+4 odstotke), nastani tvene storitve (+3,8 odstotka), gostinske storitve (+2 odstotka) ter stanovanjska in gospodinj ska oprema in tekoče vzdrže vanje stanovanj (+1,2 odstotka).

Ostale podražitve so k inflaci ji po navedbah državnih stati stikov prispevale 0,1 odstotne točke. »Opaznejših pocenitev v maju ni bilo,« so dodali na Sta tističnem uradu.

Letna rast cen, merjena s har moniziranim indeksom cen ži vljenjskih potrebščin, ki se upo rablja za primerjavo gibanja cen v EU, je bila maja 8,7-od stotna. Mesečna rast cen je bila 2-odstotna.

�� G.G./STA

»Geodetska dela zajemajo zakoličbo elementov predora, kontrolne meritve ustreznosti izdelave predora in podajanje smeri za nadaljnjo gradnjo, tako imenovano usmerjanje, meritve morebitnih sprememb stene izkopanega dela oz. me ritve konvergenc ter meritve izkopanega dela,« je povedal vodja OE mag. Aleš Lamot. Premogovnik Velenje je iz kušnje in bogato znanje za ta

dela pridobil pri projektih v preteklosti.

»Od večjih projektov so to pre dor Ločica, ki je del avtoceste čez Trojane, predora Kastelec in Dekani na primorski avtoce sti, vodni rov Drtijščica, razis kovalni rov Šentvid, ki je služil kot raziskovalni rov za kasnej ši cestni predor na avtocesti

Ljubljana–Šentvid,« izpostavlja Lamot. »Poleg tega smo izvaja li geodetske meritve pri sana ciji železniških predorov Lipo glav, Hrastnik, Šmarje pri Jelšah, Skorno, Ležeče in Krško.«

Ekipa geodezije, poleg meri tev za Premogovnik Velenje, iz vaja tudi vse vrste geodetskih storitev tako za podjetja kot za

Zaživela prva platforma za iskanje dela za upokojence

Ljubljana, 24. maja – Slovenija je odslej bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati, podjetij in fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Nahaja se na spletnem naslovu www. Seniordela.si.

SeniorDela.si je ena izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela ter dela in vključenosti željnih seniorjev. Z namenom povezovanja starejših zaposlenih in upokojencev z gospo darstvom in drugimi ponudniki dela ga je ustanovila skupina posamezni kov, ki delujejo s poslanstvom deta buizacije starosti, medgeneracijskega povezovanja in omogočanja enakih možnosti starejšim.

Seniorji in ponudniki dela lahko na platformi najdejo pomoč pri sto ritvah in opravilih. Člani portala pridobijo tudi pomoč pri sklenitvi pogodb in veliko informacij o tem, koliko lahko senior dela, kakšne vrste pravnih oblik sodelovanj so najprimernejše ter druge za delodajalce in seniorje pomembne informacije.

Upokojenci lahko zapolnijo kadrovski manko

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS se trenutno več kot 50 % delodajalcev sooča s pomanjkanjem kadra, tudi sicer pri nas in v številnih evropskih državah beležimo zgodovinsko visoko raven zaposlenosti. Podjetja vse bolj potrebujejo tudi kader za občasno, fleksibilno delo, mentoriranje in druge vrste pomoči, medtem ko seniorji pogosto iščejo dodaten zaslužek, si želijo tudi po upokojitvi aktivno vključevanje v

družbo, predajanje svojih bogatih izkušenj in znanj mlajšim generacijam.

Potrebe na trgu dela so trenutno tudi v merilu Evropske unije večje od dejanskih

posameznike. Izvajajo tudi ure ditve mej, zakoličbe objektov, po snetke stanja terena in objektov, izdelavo geodetskega načrta, po snetek in vris objekta v kataster stavb, geodetski monitoring in vsa ostala geodetska dela.

❱Končna dolžina predora je 118,60 m, dolžina podzemnega izkopa predora 105 m, prometni profil predora je 3,50 x 2,25 m, svetla višina predora pa 3,70 m.

»V Premogovniku Velenje zna mo izvajati dela jamomerstva in geodezije na vseh področjih podzemnih gradenj. Bogate izkušnje našega dela iz jame, kjer na leto usmerjamo okoli šest kilometrov jamskih prog, prenašamo na odprti trg grad beništva,« je še dodal mag. Aleš Lamot. »Verjamemo, da bomo s svojim znanjem, strokovno stjo in z izkušnjami pripomogli k temu, da bo projekt gradnje predora Legi kamen izveden po začrtanem projektu.« ��

možnosti: bodisi ni potrebnih znanj, bodisi je ljudi dejansko premalo glede na zahteve gospodarstva. Statistični podatki kažejo, da nove oblike dela naraščajo tudi v Sloveniji. Vse več se pojavljajo projektno delo, timsko delo s pisano paleto strokovnjakov različ nih sposobnosti in kompetenc, pogodbeno delo, avtorsko delo. V Sloveniji imamo tre nutno 645.000 upokojencev.

Vlada je v začetku leta za ublažitev posle dic obsežnih bolniških odsotnosti zaposle nih in karanten z interventnim zakonom povečala število ur, ki jih lahko upokojenci opravljajo in hkrati prejemajo pokojnino. Še dodatna sprostitev zakonodaje glede dela starejših je napovedana tudi v volilnih programih nekaterih strank. ��

Zveza kmetic Slovenije za letalsko protitočno

obrambo

Dobrna, 6. junija – Vremenske ujme so marsikatero kmetijo pahnile v hude finanč ne težave, je po srečanju kmetic na Dobrni povedala predsednica Zveze kmetic Slove nije Irena Ule. V zvezi se zato zavzemajo za uporabo letalske protitočne obrambe. Kot so še opozorili, je človek preveč spreminjal naravo, narava pa nam zdaj to vrača.

Po ocenah Uletove smo priča korenitim pod nebnim spremembam. A rešitev ni, da se vse zavaruje z mrežami, ker bi bil v tem primeru videz pokrajine katastrofalen, je opozorila in dodala, da je kmetija tovarna na prostem.

»Tam, kjer je zelenjava, je rešitev v rastli njakih in pokritosti, če pa se ukvarjaš z živi norejo, travnikov ne moreš pokriti z mrežo,« je izpostavila Uletova.

Na vprašanje, kako ocenjuje položaj sloven skega kmeta, je odgovorila, da so slovenske kmetije majhne. Nekateri kmetje so bolj uspe šni, drugi pa precej manj. Po besedah Uletove je položaj kmečke ženske v Sloveniji še vedno zapostavljen, zato je cilj izboljšati njihovo aktivno participacijo v družbi ter spodbu jati njihovo izobraževanje in usposabljanje.

Na srečanju Zveze kmetic Slovenije na Do brni je potekal tudi strokovni posvet o zdrav ju z naslovom Zdravje je edino bogastvo, ne kosi zlata in srebra.

Zveza kmetic Slovenije je stanovska krovna organizacija kmečkih in podeželskih žensk, ki povezuje več kot 3000 članic lokalnih dru štev podeželskih žena iz vse Slovenije. Za vi dnejšo vlogo žensk na kmetiji in podeželju ter pomemben prispevek k razvoju slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja si prizadevajo že več kot 25 let.

Načrtovana kolesarska pot bo na trasi stare železnice, ki je na območju ozkih dolin potekala skozi predore.

Hisense Europe Tech, najboljše inovacije, ki bodo oblikovale prihodnost

Predstavitev najboljših inovacij zadnjih dveh let, ki prinašajo pomembne preboje na različnih področjih – Vztrajno povečujejo svoja vlaganja v raziskave in razvoj, v znanje, tehnologijo ter zaposlovanje najboljših talentov

Jasmina Škarja

V Velenju je v četrtek in petek, 2. in 3. junija, v Hotelu Paka po tekala konferenca Hisense Euro pe Tech, na kateri so se s svojimi prebojnimi inovacijami predsta vljale najboljše ekipe s področja raziskav in razvoja iz vse Evro pe, najnovejše dosežke na pod ročju razvoja pa so s prisotnimi, tudi po spletu, delili predstav niki raziskovalnih institucij in zunanji partnerji. Konferenca

je prva od aktivnosti s področja raziskav in razvoja, ki se bodo zvrstile ob odprtju novega Ino vacijskega centra Hisense Euro pe v Velenju, kjer vzpostavljajo globalni center za razvoj kuhinj skih aparatov za celotno korpo racijo Hisense.

Povečujejo vlaganja v raziskave in

razvoj

Dogodek je odprl Hanson Han, predsednik uprave Hisen se Europe, ki je povedal, da je

poslanstvo Hisensa zagotoviti vrhunsko uporabniško izkušnjo, ki presega pričakovanja z vsa kim izdelkom, ki ga prodajajo. »Visokokakovostni izdelki in sto ritve so ključni za konkurenč nost, uspeh, rast in sposobnost doseganja strateških ciljev na šega podjetja,« je poudaril Han. »Raziskave in razvoj imajo v tem procesu ključno vlogo, saj

je eden najpomembnejših ste brov podjetja, pri čemer se za vedamo, da za doseganje ciljev potrebujemo kompetentne, ino vativne in motivirane sodelavce. Zato vztrajno povečujemo svoja vlaganja v raziskave in razvoj, v znanje, tehnologijo ter zapo slovanje najboljših talentov ter ustvarjamo spodbudno delovno okolje zanje.«

Najbolj pomembno je zagotavljati konkurenčnost izdelkov skozi timsko delo

Kulturološke razlike vidijo bolj kot prednost in ne kot slabost – Njihov cilj je, da razvojni center odprejo do konca junija – Najbolj zadovoljni so, ker se rezultati dela odražajo na celotnem poslovanju

Jasmina Škarja

Konferenco Hisense Europe Tech so organizirali predvsem zato, da bi širili znanje in naj boljše ideje med svojimi vrhun skimi strokovnjaki, hkrati pa jim z organizacijo takšnega dogod ka dajejo priznanje za njihovo delo ter motivacijo za naprej.

Podjetje se zaveda, da brez kon kurenčnega produkta, trenutno še gospodinjskega aparata, in konkurenčne storitve, v priho dnosti ne more preživeti, rasti in se razvijati, zato vlaga velika sredstva v raziskave in razvoj.

V letošnjem letu bodo za ta del raziskav in razvoja v evrop skem delu vložili okrog petde set milijonov evrov.

Z izjemno pomembno glo balno vlogo, ki so jo v Hisense Europe in v Sloveniji dobili na področju raziskav in razvoja, ves čas tudi povečujejo število zaposlenih strokovnjakov pov sod, najhitreje pa na področjih predrazvoja, razvoja elektro nike ter pametnih aparatov in storitev. Njihov cilj je ponuditi zaposlenim prave izzive, ustre zne delovne razmere in ustvar jalno delovno okolje. Prav zato so se tudi odločili za investicijo v nov inovacijski center v Velenju, ki jo bodo zaključili do poletja. Boštjana Pečnika, izvršnega podpredsednika, odgovornega za raziskave in razvoj v Hisen se Europe, smo na konferenci povabili na pogovor.

Koliko zaposlenih dela na področju raziskav in razvoja in za kakšne

profile gre? Imate težave s pridobivanjem kadra?

»Število zaposlenih že od leta 2020 praktično vsako leto pove čujemo, leta 2020 smo imeli 360 zaposlenih, leto kasneje že 430. Trenutno imamo že 500 sode lavcev na področju raziskav in razvoja. Planiramo, da bomo do konca leta številko še dodatno povečali in se zelo približali šte vilki 600 zaposlenih. Pridobiva nje novih kadrov je izziv, ki se ga lotevamo sistematično. Pred vsem gre za kadre s področja di gitalizacije, razvoja elektronike. Zato razmišljamo bistveno bolj široko in kadra ne pridobivamo samo v Sloveniji, ampak ga išče mo praktično v celotnem evrop skem prostoru. Med sabo smo si različni, vendar večjih razlik ni, če so cilji v podjetju jasni, če je komunikacija dobra, tim dobro deluje in je tok informacij dober. Tudi kulturne razlike so lahko samo prednost, saj je pomemb no, da se na stvari ne pogleda samo z enega zornega kota, zato kulturološke razlike vidim bolj kot prednost in ne kot slabost.«

Vzpostavljate globalni center za razvoj kuhinjskih aparatov za celotno korporacijo Hisense. Katere aparate boste razvijali v tem centru?

»Globalni center za razvoj kuhinjskih aparatov je vzpo stavljen, razvijamo praktično vse kuhalne aparate: pečice, indukcijske plošče, plinske plo šče, kuhinjske nape in pomival ne stroje za globalni trg. Naloge bodo zelo podobne, kot so bile

Boštjan Pečnik: »Namenoma smo konferenco organizirali v hibridni obliki. Letošnjo je spremljalo okrog sto petdeset prijavljenih. Na takšen način širimo znanje in inovacije med razvojnimi ekipami in raziskovalci. Prisotni so tudi zunanji partnerji, ki jih jemljemo kot del našega raziskovalno-razvojnega okolja. Zelo pomembno je, da z njimi širimo tako dobre dosežke kot težave, ki jih imamo. Poleg tega je srečanje zelo dobrodošlo, ker se vidimo v živo po zahtevnem covidnem obdobju, ko smo morali večino izdelkov razvijati tako, da se timi sploh niso mogli fizično srečati, ter da srečanje uporabimo tudi kot neke vrste motivacijo za naše zaposlene za naprej.«

do zdaj. Investicijo v ta center smo izvedli zato, da omogočimo tudi arhitekturne pogoje za kre ativno delo in učinkovito funk cioniranje timov.

Razvoj izdelka ni samo podro čje, v katerega so vključeni le so delavci iz razvoja, zahteva mul tifunkcijske time, sestavljene iz strokovnjakov s področja trže nja, produktnega vodenja, razvo ja proizvodne kakovosti. Zato je nujno zagotoviti pogoje, da lahko ti timi kreativno skupaj delajo. Na eni strani bo center omogočal kreativno delo v njem, obenem pa bo tudi tako opremljen, da bo omogočal učinkovito delo na da ljavo, da bomo lahko kombinirali različne oblike dela.«

Z vzpostavljanjem razvojnega centra ste začeli pred dvema letoma. Kaj vse ste doslej postorili? Kdaj bo center odprt?

V Velenju bodo vzposta vili razvojni kompetenčni center za kuhinjske aparate za globalni trg, hkrati pa so v Hisense Europe odgovor ni za razvoj vseh izdelčnih kategorij za evropski trg ter za razvoj premijskih gospodinjskih aparatov za blagovno znamko ASKO za globalni trg.

Predstavili so najboljše ino vacije zadnjih dveh let, ki so ali še bodo prinesle pomemb ne preboje na različnih podro čjih. Mednje sodijo trajnostne rešitve (energijska učinkovitost, nizka poraba energentov, reci klabilnost, nizek hrup, nižanje ogljičnega odtisa), nove tehnolo gije (uporaba digitalnih dvojčk ov pri razvoju, razvoj pametnih

aparatov, uporaba umetne in teligence) ter razvoj rešitev, ki povečujejo udobje bivanja in poenostavljajo uporabo gospo dinjskih aparatov. Ob koncu konference so najboljšo inova cijo, aplikacijo ter najbolj trajno stno idejo po izboru strokovne komisije tudi denarno nagradili. ��

Z novo odgovornostjo in nalogami tudi hitro povečujejo števi lo zaposlenih na področju raziskav in razvoja, v zadnjih dveh letih s 360 na 500, do konca leta pa se nameravajo približati številki 580. Razvojniki, zaposleni v Sloveniji, delajo na dveh lokacijah, v Velenju in Ljubljani. V skupini Hisense Europe vsa ko leto povečujejo vlaganja v raziskave in razvoj, letos bodo za to namenili več kot petdeset milijonov evrov.

»Naš cilj je, da razvojni center odpremo do konca junija, takrat bomo pripravili tudi uradno od prtje. Prepričani smo, da je to ena najbolj pomembnih inve sticij v tem okolju in tudi za slo venski prostor. V centru bodo dobili delo novi zaposleni, ključ no pa je, da se bodo rezultati ra zvoja novih izdelkov odražali v novih delovnih mestih, ki bodo na vseh drugih področjih, v pro izvodnji pa seveda vse spremlja joče dejavnosti. Kot posledica delovanja bo zagotavljal delov na mesta, ne samo lokalno, am pak za celotno Slovenijo.«

Ima Hisense Europe podobne razvojne centre tudi drugod po Evropi?

»Razvojni center imamo na treh lokacijah. Največji je v Sloveniji – v Velenju, velik tim gradimo tudi v Ljubljani. Druga lokacija je na Nizozemskem in tretja na Švedskem.«

Katere cilje pri razvoju izdelkov in inovacijah največkrat zasledujete?

»Najpomembneje je, da za gotavljamo skozi timsko delo konkurenčnost naših izdelkov. Zato imamo tudi vse kazalnike nastavljene tako, da zagotavlja mo našo kratkoročno in dolgo ročno konkurenčnost. Razvoj ne sme biti fokusiran samo eno leto vnaprej, vedno več sredstev vla gamo v to, da zagotavljamo dol goročno konkurenčnost, zato so najhitreje rastoči del raziskav in razvoja, del, ki se ukvarja z digitalizacijo, z razvojem pame tnih rešitev, del ki se ukvarja z razvojem elektronike in ekipa, ki dela na predrazvoju novih tehnologij, ki jih bomo v naših

izdelkih uporabljali ali pa imple mentirali čez nekaj let.«

So vaši izdelki in inovacijski izdelki prejeli kakšna priznanja in nagrade?

»Težko izpostavimo samo en izdelek. Najbolj zadovoljni smo s tem, da se rezultati našega dela odražajo na celotnem poslova nju. Podjetje v zadnjih dveh le tih stalno raste, pridobiva tržni delež in mislim, da je to največja motivacija za vse zaposlene in najboljša garancija tudi za pri hodnost. Ne mine leto, da ne bi prejeli kakšne nagrade. Vsako leto prejmemo vsaj eno ali dve priznanji Gospodarske zborni ce Slovenije za inovacije, zelo pogosto tudi zlato priznanje za inovacije. Najboljše priznanje za delo pa je gotovo to, da se iz delki dobro prodajajo in so kon kurenčni. Kar se pa internega nagrajevanje tiče, lahko povem, da najboljše dosežke nagrajuje mo, imamo tudi sistem nagraje vanja, ki je zelo stimulativen za tiste, ki so inovativni in prina šajo podjetju prednosti. Del teh prednosti se potem tudi skozi nagrade vrača zaposlenim.«

Kakšna je vizija podjetja?

»Vlaganja v raziskave in razvoj povečujemo praktično od leta 2020. Naša zaveza je, da bomo tudi v prihodne vlagali v razi skave in razvoj ustrezen del de narja. Imamo zelo jasne, smele cilje, kaj želimo doseči v nasle dnjih štirih letih, in vsako leto absolutno planiramo, da bomo povečevali vlaganja v raziskave in razvoj.«

Odkrito govoriti o smrti in umiranju

25 let Slovenskega društva Hospic v Velenju – V ospredju sta odnos in stremljenje k skupnemu cilju družbe, v kateri znajo ljudje deliti skrb drug z drugim in drug za drugega, v kateri dajejo in prejemajo vsi

Jasmina Škarja

Velenje, 3. junija – Delova nje, poslanstvo, usmerjenost in prepoznavnost Slovenskega društva Hospic v Velenju sega jo v leto 1997, ko se je tu zbrala skupina srčnih ljudi, ki so orali ledino in postavili močne teme lje in vrednote Hospica tudi v našem okolju. V vseh 25 letih so se v OO Velenje vključili številni

prostovoljci, ki so poslanstvo ho spica v okolje posredovali z iz obraževanji, organizacijo raz ličnih dogodkov in predavanj, skupin za žalujoče ter z indivi dualnim delom z umirajočimi, njihovimi svojci in žalujočimi. V vsem tem času so nudili celostno hospic oskrbo in podporo v pro cesu žalovanja več kot sedemsto umirajočim, njihovim svojcem in žalujočim.

Tadeja Gotar: »V okviru svojega delovanja si tako že 25 let prizadevamo, da bi ljudje pričeli odkrito govoriti o umiranju, smrti, žalovanju ter strahovih in stiskah, ki se ob umiranju do taknejo vseh nas. Delo z umirajočimi in žalujočimi, ko vključi mo samega sebe ter spoznavamo lasten odnos do umiranja in smrti, namreč prinaša v naše življenje novo razsežnost – soču tja in razumevanja, prav to pa je največja potreba umirajočih in žalujočih, potreba prav vsakega izmed nas.«

Kako opisati delovanje društva skozi čas?

Strokovna delavka Tadeja Go tar pove, da je na kratko opisa ti in predstaviti pot, ki traja že petindvajset let, in tako strni ti dogodke, izkušnje, globoka

doživetja uporabnikov, svojcev, prostovoljcev in zaposlenih na Območnem odboru Velenje, tež ka naloga. »Rečem lahko le, da se je v teh letih zgradila in ustali la pot, po kateri stopamo do lju di, kjer je v ospredju odnos ter

na ta način stremljenje k skup nemu cilju družbe, v kateri zna mo deliti skrb drug z drugim in drug za drugega, v kateri daje mo in prejemamo vsi. V okviru svojega delovanja si tako že pet indvajset let prizadevamo, da

bi ljudje pričeli odkrito govori ti o umiranju, smrti, žalovanju ter strahovih in stiskah, ki se ob umiranju dotaknejo vseh nas. Delo z umirajočimi in žalujoči mi, ko vključimo samega sebe ter spoznavamo lasten odnos do umiranja in smrti, namreč pri naša v naše življenje novo razse žnost – sočutje in razumevanje, prav to pa je največja potreba umirajočih in žalujočih,« pripo veduje Gotarjeva.

V gimnazijskem parku so prostovoljci posadili hrast

Obeležitev petindvajsete oble tnice Slovenskega društva Ho spic v Velenju predstavlja prikaz preteklega in sedanjega življe nja v odboru. Uvodni del dogod ka je 3. junija dopoldan potekal v gimnazijskem parku, kjer so prostovoljci posadili hrast, kot simbol dostojanstva, moči in hrabrosti, ter kot simbol, ki s svojo bogato krošnjo nudi zave tje in varnost, podobno kot nji hovo društvo v lokalnem okolju nudi zavetje tistim, ki potrebu jejo oporo, ko nastopita bolezen in proces žalovanja. Uradni del dogodka je bila proslava v Vili Bianci v popoldanskem času. ��

Stoma je neizogiben del zdravljenja, ki rešuje življenja

Člani društva se s stomo naučijo živeti – Z operacijo jim je bilo podarjeno življenje, zato so to vedri ljudje, ki se znajo veseliti vsakega dneva posebej – Konec maja so se zbrali na srečanju v Cirkovcah

Jasmina Škarja

Cirkovce, 30. maja – V Invalid sko društvo ILCO za Koroško se vključujejo osebe s trajno stomo. Pomagajo pa tudi ljudem z zača sno stomo. Društvo ima sedež v Splošni bolnišnici Slovenj Gra dec, vanj pa se vključujejo osebe s stomo iz vseh dvanajstih koro ških občin ter iz Velenja, Šošta nja, Mozirja, Polzele itd. Konec maja so se srečali v Cirkovcah.

S pomočjo ortopedskih pripomočkov živijo kakovostno življenje Gre za invalide s trajno kolo-, ileo- in urostomo. Preprosto po vedano – nosijo vrečke za blato ali urin. »Z operacijo nam je bilo podarjeno življenje, zato smo ve dre in vesele osebe, ki se znamo veseliti vsakega dneva posebej. Kljub stomi s pomočjo sodobnih ortopedskih pripomočkov živi mo dokaj kakovostno življenje,« uvodoma pojasni predsednica Tanja Hari Vidmar

Kaj sploh je stoma? »Z opera tivnim posegom preneha funk cija naravnih odprtin za blato ali urin, zato se mora nadome stiti z umetnima. Take umetne odprtine se imenujejo stome. Stoma je torej umetno, na tre bušno steno izpeljano črevo, skozi katero oseba odvaja blato ali urin. Kolostoma je umetno izpeljan del zdravega debelega črevesa na površino trebuha, ile ostoma je izpeljano tanko čre vo, pri urostomi pa je speljan ali

preusmerjen odtok urina,« po jasni Hari Vidmarjeva in doda, da so se osebe s stomo na Koro škem prvič združile 16. decem bra 1995. »S pomočjo fundacije, občin, donatorjev, inštitucij in posameznikov lahko realiziramo številne programe in aktivnosti. V društvo je trenutno včlanjenih 115 oseb, vanj pa se lahko včlani jo osebe s trajno stomo in svojci,

ki ob vstopu plačajo simbolič no članarino. Smo pa z nasveti vedno v pomoč tudi osebam z začasno stomo, ki so le-to dobi le za nekaj tednov ali mesecev. Te osebe ne plačajo članarine, a se lahko udeležujejo aktivnosti v programih. Člani društva se že od vsega začetka srečujemo enkrat mesečno, drugi četrtek v mesecu od 15. do 18. ure.«

Kaj nudi društvo?

ekskurzije, izobraževanja, obisk kulturnih prireditev, gledališča in opere, vključevanje v špor tne aktivnosti ter pohodništvo,« doda predsednica Tanja Hari Vidmar, ki poudari, da svoj cem tudi s strokovno pomočjo pomagajo pri lažjem sprejema nju člana po operaciji in njegove invalidnosti.

Družabnost je pri ozdravitvi zelo pomembna

Čas epidemije je pustil posle dice tudi na članih Invalidskega društva ILCO za Koroško. S ka kšnimi težavami so se soočali? »Ljudje so bili osamljeni. Osa mili so se, napeti bomo morali vse sile, da se stanje popravi. Še

del zdravljenja, da jim je reši la življenje. Pomembno je tudi zato, ker naši programi omo gočajo hitrejšo rehabilitacijo in ozaveščajo. Smo tudi veliki gla sniki programa Svit.«

Soočanje z diagnozo je težko

•

•

•

• na letni ravni upad števila novih primerov raka na debelem črevesu in danki.

»Člani si med seboj posredu jemo izkušnje, podajamo kori stne nasvete, nudimo psihič no in moralno podporo, ki je zelo pomembna in tudi močno vpliva na našo kakovost življe nja. V društvu se seznanjamo s pravicami iz ZZZS in ZPIZ, z določenimi olajšavami, ki jih kot invalidne osebe lahko uve ljavljamo, in seveda s pripo močki za nego stome. Članom omogočamo, da spoznajo vse vrste obstoječih pripomočkov, vse novosti na tem področju in na področju nege stome. Člani se v društvu lahko vključujejo v pet posebnih socialnih progra mov in v sedem programov, ki jih izvaja Zveza ILCO Slovenije. Članom nudimo družabna sre čanja, strokovna predavanja,

❱Zelo pomemben člen v društvu so izšolani prostovoljci z večletnimi izkušnjami, ki brezplačno nudijo nasvete in pomoč novo operiranim osebam v bolnišnici, pred ali po operaciji.

vedno se nekateri bolniki s to boleznijo skrivajo in premalo vključujejo, čeprav to ni prav. Izpuščajo družabnost, ki je pri ozdravitvi raka zelo pomem bna. Vzpodbujamo tudi svojce, ki so zelo pomemben člen pri ozdravitvi. Korak k družabnosti je težko narediti, miselnost lju di je namreč težko spremeniti,« razlaga Hari Vidmarjeva, ki je prepričana, da so lahko le sku paj močnejši v boju za bolj ka kovostno življenje. »Zato, ker je pomembno, da vsakdo sprejme dejstvo, da je stoma neizogiben

Člani društva se s stomo na učijo živeti. Ob malih stvareh, drobnih radostih, malem zado voljstvu. V vsakem koraku sku šajo najti smisel življenja. Svoj smisel življenja je kljub stomi in soočanju z boleznijo našel tudi aktivni član Ivan Lemež ki je aktivno sodeloval pri or ganizaciji srečanja v Cirkovcah, kjer so se že drugič zbrali člani s Koroške in iz Šaleške doline. »Zelo dobro se razume mo in družimo. Lepo je, ko se srečamo, pogovori mo in izmenjujemo mne nja. Vendar moram opo zoriti na to, da je prva po postavitvi diagnoze dru žina. Vse težave ob soo čanju z boleznijo sem dobro prenesel ravno zaradi tega, ker je vzpod buda bližnjih največja. Razmišljaš tudi o hudih stvareh, vendar moraš vse obrniti v pozi tivno smer. Meni je uspelo preb roditi krizo. Drži, da kdor pride enkrat, pride za stalno ali pa ni koli več,« je iskren Lemež, ki se ob koncu zahvali svoji družini, družini Meh, Sonji Dvorjak, Da mijanu Kljajiču in Mestni občini Velenje, Krajevni skupnosti Cir kovce in Mojci Venta.

Če ste prestali težko operaci jo, katere posledica je stoma, ne obupajte. Raje se jim pridružite, in skupaj se boste veselili vsake ga dne posebej.

Prostovoljci območnega odbora Velenje

V ospredju projekti 'od spodaj navzgor'

Za projekte Las Zgornje Savinjske in Šaleške doline v iztekajoči se finančni perspektivi dobre 3 milijone evrov nepovratnih sredstev – Dobro delo potrjujejo tudi novi člani – Preoblikovanje Las letošnji velik izziv

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 2. junija –Na skupščini Las (lokalna akcij ska skupina) Zgornje Savinjske in Šaleške doline v dvorani Ma rof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki sta bili v ospredju dve točki: ocena dela v preteklem letu in letošnji de lovni program.

Potrebe prepoznali ljudje

»Leto 2021 pomeni zaključek zadnje finančne perspektive. Če potegnemo pod njo črto, smo lahko zelo zadovoljni. Od 32 zastavljenih projektov smo pri 75-odstotni realizaciji. Nji hovo vrednost ocenjujemo na 5 milijonov evrov, od tega smo pridobili dobre 3 milijone evrov nepovratnih sredstev. Poleg tega imamo v zaključni fazi še 9 pro jektov, s katerimi smo se prija vili na razpise v sodelovanju z drugimi Las,« je povedal Fra njo Naraločnik, predsednik

Las Zgornje Savinjske in Šale ške doline.

Zvrhano mero zadovoljstva po raja dejstvo, da gre za projekte, ki gredo ‚od spodaj navzgor‘, kar po meni, da so ideje zanje prepoznali

ljudje. »V okviru Las smo jih samo na pravi način ‚obdelali‘ in pra vilno pripravili za odločevalce –institucije, ki jih potrjujejo in jim s tem odobrijo nepovratna sred stva.« Poleg izvedenih projektov

in višine vlaganj v razvoj okolja v 10 občinah SAŠA regije uspe šnost delovanja dokazujejo, po njegovem mnenju, tudi pristopi novih članov. Zdaj jih imajo že blizu 100, imajo pa tudi pozornost

medijev na lokalni ravni. Takšne si želijo tudi na državni, zato so v zadnjem času organizirali kar nekaj prireditev, načrtujejo pa še druge aktivnosti. Razvoj podeželja v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini so v zadnjem finančnem obdobju v okviru projektov omenjenega Las zaznamovala nova delovna mesta, izobraževanje občanov predvsem na deficitarnih po dročjih (v času epidemije pred vsem gostinstvo in turizem), nova znanja, ki bodo koristna tudi pri drugih dejavnostih, vlaganja v praktično vse obli ke infrastrukture. »Na ta način dvigujemo standarde, ki bodo pripomogli k izboljšanju ponud be v našem okolju, delovnih raz mer in s tem k dvigu kakovosti življenja ljudi na podeželju.«

Po navedbah sogovornika pri tem ne gre prezreti vloge vseh 10 občin. Te so ene od glavnih pri razvoju podeželja in v ob dobjih, ko ni večjih prihodkov, s svojimi sredstvi pripomorejo k ohranitvi delovanja Las. Prav tako ni zanemarljiv delež vseh ostalih deležnikov in njihovih svežih idej, s katerimi dopolnju jejo podeželski prostor.

Priprava nove strategije razvoja podeželja

Med letošnjimi prednostnimi nalogami je Franjo Naraločnik

Največji in najodmevnejši projekti Las regije Saša

Projekti sodelovanja med Las: Trajnostna mobilnost za vse: poso dobitev postaj za kolesa v Velenju, zemljevid, promocijske aktivnosti …; Čebela BERE med!: nakup opreme v knjižnicah Mozirje, Šmartno ob Paki, Ljubno, promocijske aktivnosti in dogodki v sodelujočih knjižnicah, nakup didaktičnega pripomočka čebe larski kotiček …; Interaktivni turizem za vse: nastanek interaktivne Flosar ske zbirke na Ljubnem; Mreža vodnih poti v Kamniško Savinjskih Alpah: digitalizacija poti po vodnih izvirih,

postavitev pitnika v Lučah, izvedba festivala pitne vode, izobraževanje za vodnega somelijeja, ekskurzije; Ostali projekti: Jejmo lokalno: pro mocija samooskrbe, tržne poti …; Ure ditev športnega igrišča v Lajšah; Tu rizem SAŠA: vzpostavitev turistične blagovne znamke Visit Savinjska, pro mocijski material …; Center za gor ski les: ureditev demonstracijskega prostora za trženje izdelkov iz gor skega lesa ter dveh apartmajev Li pnik v Solčavi; Martinov svet: uredi tev sanitarnega objekta pri javnem

zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki, oblikovanje TIC-a v tem kraju, vzpostavitev enega delovnega mesta, promocijski film, material…; Zeleno za zeleno: ureditev zeliščarne v Gornjem Gradu; KUL SAŠA: priprava kataloga kulinarične ponudbe Saša, izobraže vanja predvsem mladih na področju kulinarike …; Ureditev prve pame tne podeželske učilnice v Sloveniji na Ljubnem v sodelovanju z Andrago škim zavodom Ljudska univerza Vele nje, ljubensko osnovno šolo in tamkaj šnjo lokalno skupnostjo, NOVUS-um

iz Velenja ter podjetjem KLS Ljubno; Mreža brezplačnih e-prevozov za ran ljive skupine (uredili so jo v 6 občinah regije Saša), nakup e-koles; Povezujmo se: ureditev ogrevanja v mozirskem kulturnem domu, obnova fasade na Ja kijevi hiši v Nazarjah, nakup stolov za potrebe kulturnega doma na Ljubnem. Na Zavodu Savinja so dodali, da ima jo še dva neposredno potrjena projek ta, ki vključujeta aktivnosti v vseh ob činah območja Las: Mi smo SVETloba in Za aktivnejši jutri. Prvi predvideva zamenjava stare javne razsvetljave

Ohranjanje spomina in kadrovska prenova

Člani Krajevne organizacije Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje Šmartno ob Paki po treh letih na občnem zboru o dejavnosti – Odnos do vrednot je odraz položaja v družbi

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 20. maja –Kar tri leta so minila od zadnje ga občnega zbora članov Kra jevne organizacije Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje Šmartno ob Paki. Koronakriza je namreč onemo gočala, da bi lahko o dejavno sti organizacije razpravljali za skupno mizo. »Kljub temu smo glavnino zastavljenih aktivno sti uresničili, seveda v skladu z omejitvenimi ukrepi. Leta 2020 je odpadla le tradicionalna ek skurzija za člane,« je v uvodu na letošnjem občnem zboru pouda ril dosedanji in znova izvoljeni predsednik omenjene krajevne organizacije Jože Aristovnik Dejal je, da so posebno pozor nost v minulih dveh covidnih letih namenili članom, ki bivajo

v domovih za starejše oziroma pri sorodnikih. Ob koncu leta so jih obiskali in simbolično ob darili. V sodelovanju z lokalno skupnostjo so organizirali 16. spominsko srečanje v Skornem, zaznamovali 70-letnico odkritja centralnega spomenika žrtvam NOB v središču Šmartna ob Paki in pripravili komemoracijo ob 1. novembru. Ob tej priložno sti se je zahvalil vsem, ki so jim pri izvedbi omenjenih aktivno sti pomagali.

Na naše vprašanje, kakšen je odnos do vrednot oziroma de diščine 2. svetovne vojne v lo kalni skupnosti, je Aristovnik

odgovoril: »Odnos je odraz šir ših razmer v naši družbi. Kli ma nam ni najbolj naklonjena, vendar se trudimo po najboljših

močeh vrednote spomina na vse žrtve NOB ohranjati in prenaša ti na mlajše rodove. To ni eno stavna naloga, kar med drugim

omenil preoblikovanje Lokalnih akcijskih skupin. Upa, da bo tu kajšnji Las ostal takšen, kot je danes, saj se vsi deležniki dobro razumejo in sodelujejo. Zelo ve lik izziv bo priprava nove stra tegije lokalne akcijske skupine ter prizadevanja za pridobitev čim več nepovratnega denarja v sodelovanju z drugimi Las. Že lijo si več denarja iz socialnega sklada, s čimer bi lažje zaokro žili podporo delovanju in razvo ju tamkajšnjega podeželja ter možnost za čim prejšnjo obja vo razpisov, na katere se bodo lahko z novimi idejami, projekti prijavili člani Las SAŠA regije. Franjo Naraločnik je potrdil, da sodi Las, ki mu predseduje, med najboljše tovrstne akcijske skupine v državi. »Smo v špici, kar potrjuje tudi dodatno prido bljenih več kot 500 tisoč evrov. Prav tako to sklepamo na osnovi tega, da nas iščejo druge lokalne akcijske skupine za skupno izva janje projektov. Zelo pomemb no vlogo ima vodilni partner. V našem primeru je to Zavod Sa vinja s sedežem v Fašunovi hiši na Ljubnem. Je močan ‚igralec‘ v naših obeh dolinah in v slo venskem prostoru,« je sklenil Naraločnik.

z varčnejšo, nakup e-avtomobila v Šmartnem ob Paki, turistični produkt na Ljubnem; Za aktivnejši jutri pa: ureditev otroškega igrišča v Šoštanju, ureditev ekoremediacijskih otokov v Velenju, plezalno steno v Šmartnem ob Paki, ureditev društvenih prostorov v Lepi Njivi v občini Mozirje, preplasti tev športnih površin GG-ja v Nazarjah, ureditev čistilne naprave ob športne mu igrišču na Rečici ob Savinji, fitne sa na prostem v Vrbju na Ljubnem, nakup stolov za dvorano v Lučah in preureditev razstave v prostorih Rin ke v Solčavi.

potrjuje naslednji podatek: član ske vrste naše organizacije smo najbolj okrepili leta 2019, ko smo vpisali 11 novih članov, v zadnjih treh letih smo jih izgu bili 19 oziroma 20 % naše or ganizacije, ki je štela že več kot 100 članov.«

Po njegovih besedah zato osta ja kadrovska prenova šmarške

organizacije prednostna naloga tudi v prihodnje. Njihova poten cialna kadrovska baza bodo ge neracije, rojene po drugi svetov ni vojni, ki jim je iz teh ali onih razlogov mar za ohranjanje vre dnot spomina na NOB tudi v se danjem turbuletnem obdobju družbenega razvoja. »Morda bi kazalo pri tem apelirati na čut potomcev aktivnih udeležencev NOB, naših nekdanjih članov.« Poleg že omenjene prednostne naloge bo tudi letos v ospredju prizadevanj organizacije skrb za starejše člane v domovih, pri sorodnikih, izvedba ali so delovanje pri tradicionalnih spominskih svečanosti, skrb za 22 spominskih obeležij v obči ni, ekskurzija članov ter krepi tev sodelovanja z društvi v lo kalni skupnosti in v sosednjih občinah.

Pred začetkom skupščine so si udeleženci ogledali primer dobre prakse – gradnjo sanitarij v okviru javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki.

Vrednote spomina na vse žrtve NOB se trudijo po najboljših močeh ohranjati in prenašati na mlajše rodove, so zagotavljali na občnem zboru.

Kako biti všeč občinstvu?

Mestna občina Velenje in Šolski center Velenje sta mladim ponudila usposabljanje za mlade moderatorje prireditev – Učili so se tudi na Radiu Velenje in VTV

Velenje, 25. maja – »V prvi vr sti je treba biti človek, takšen kot si, da govoriš iz srca, iz sebe,« je dal recept mladim, ki so se vklju čili v usposabljanje za modera torja občinskih dogodkov, za do ber, do poslušalcev prepričljiv nastop, tisti, ki ima z nastopa njem pred različnimi občinstvi veliko izkušenj – župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. 11 dijakov Šolskega centra Velenje se je odločilo sprejeti ta izziv. Od marca do maja so pod vodstvom in z nasveti izkušene modera torke Maje Gorjup Zdovc nabi rali znanje in preizkus uspešno opravili.

Izvedeli so, kaj vse je naloga moderatorja in na kaj vse je tre ba biti pozoren, ko si na odru.

Obiskali so Radio Velenje in Regionalno televizijo VTV in se tako preizkusili pred mikrofoni in kamerami. Na vsakem sre čanju so dobili veliko koristnih

nasvetov, ki jim bodo zagotovo prišli prav. V času usposabljanja so nekateri dijaki pri kakšnem manjšem dogodku že sodelovali kot moderatorji, saj jih bodo naj več naučile prav izkušnje.

Priložnosti za mlade

»Namen več projektov, ki jih v občini vodimo za mlade, je, da ti

dobijo priložnosti. Vedno znova poudarjam, da imajo mladi ve liko talentov, dobiti pa morajo svobodo in priložnost za ustvar janje,« je še poudaril župan. Pov prašali smo dva od udeležencev, ki sta to priložnost izkoristila.

Altina Lami (druga z leve): »V osnovni in srednji šoli sem že vodila posamezne dogodke, ob

povabilu Mestne občine Velenje pa sem spoznala, da se mi ponu ja priložnost moderirati tudi ve čje dogodke z več občinstva, kar je drugače kot v šoli. To sem že lela poskusiti. Ni me razočaralo, veliko smo se družili, dobili zna nja tudi na področju komunici ranja, naučili smo se, kako na stopati, narediti prvi vtis, kako

Mladi imajo veliko priložnosti

Šolski center Velenje vodi veliko projektov ali pa v njih so deluje. Janko Pogorelčnik, direktor Šolskega centra Velenje: “Mlade je treba spodbujati in vzgajati na mnogih področjih. Moderatorji nam bodo prav prišli, sploh zdaj, ko se vse odpira, veliko dogaja in vsi hodimo od prireditve do prireditve. Sveži obrazi, glasovi in pristopi so vedno dobrodošli.

Sicer pa se veliko projektov letos zaključuje, ker se zaključuje prejšnja perspektiva. V tem letu smo in še bomo v juniju v Ve lenju gostili več projektov. Dijaki so se vrnili z Malte, Portugal ske, Romunije … Za mlade je veliko priložnosti izobraževanja, mobilnosti in zadnji dve leti tudi zaposlovanja. Prepričan sem, da tega še ni konec. Vsi beremo in slišimo o za slovenske raz mere rekordno nizki brezposelnosti. Tako, kot si zdaj podjetja prizadevajo za kadre, si še niso. Velik interes je za naše dijake, res pa je, da jih bo veliko nadaljevalo izobraževanje. Žal pa so časi zelo nejasni – korona nas je presenetila in postavila v nove položaje, gospodarska in varnostna situacija v svetu je zelo nestabilna – zato nihče ne more napovedati prihodnosti.”

pristopiti k ljudem. Najbolj stre sno je biti na odru, razmišljati o možnih napakah v besedilu.«

Anže Kalan (tretji z desne): »Hodim v prvi letnik Gimnazi je, športni oddelek. Že v osnov ni šoli sem nastopal na šolskih prireditvah, in to mi je bilo ve dno v veselje. V tem projektu sem užival. Spoznal sem stvari, ki jih prej nisem opazil, zdaj pa vem, da so pomembne. Na pri mer, pred kamero so pomembni

obleka, prvi vtis, drža telesa, očesni stik … To je drugače kot na radiu, kjer besedilo be reš in te poslušalci ne vidijo. Na odru je treba sodelovati z občinstvom, da si prikupen in uživajo v tvojem nastopu. Pred nastopom imam malo treme, če je nimaš, to pomeni, da ti je vse eno, kar ni dobro.«

Dan mladosti prve generacije gimnazijcev

Velenje, 25. maja – Ob prazno vanju 50. obletnice mature smo se sošolci in sošolke prve gene racije (1965–1969) dijakov in di jakinj, ki smo obiskovali takrat novo ustanovljeno gimnazijo v Velenju, dogovorili, da se bomo srečevali vsako leto. Korona vi rus nam je prekrižal načrte in ukradel skoraj dve leti. Če smo realni, let nam ne osta ja več veliko, saj smo se morali doslej za vedno posloviti že od desetih sošolcev in sošolk, prav tako od večine profesorjev in profesoric, ki so se takrat, prav tako prvič, znašli pred novim pedagoškim izzivom. Vsi smo bili začetniki in smo se učili drug od drugega.

Od 74 dijakov in dijakinj, ki smo takrat pričeli svojo štirile tno gimnazijsko pot, nas je leta 1969 maturiralo 45 – 33 deklet in 12 fantov.

Na dan mladosti se nas je zbralo 22, in veseli smo, da sta bila med nami tudi naš ravna telj, profesor Bojan Glavač, in

profesorica angleškega jezika Mirjana Košič.

Zakaj smo se zbrali prav na dan mladosti, 25. maja? Kdo bi morda pomislil, da zaradi no stalgije, ker smo na ta dan, v nekdanji domovini, praznovali Titov rojstni dan, in so pionirčki prenašali Titovo štafeto iz repu blike v republiko.

Ni bilo pretirane tovrstne no stalgije, ker smo se izognili pogo vorom o politiki in obrabljenih kolenih, operiranih kolkih, bo lečih hrbtih in drugih nadlogah sivih glav. Neumorno smo kle petali, se veliko smejali, brskali po spominih, ki so zaznamovala naša najlepša leta, in uživali v odlični hrani, ki so nam jo pri pravili na res idilični turistični kmetiji Karničnik.

Kot nekdanji gimnazijci se ni smo prav veliko razlikovali od današnjih srednješolcev. Prav tako smo špricali šolo, »plonka li«, se upirali profesorjem, ker so jih takrat motili dolgolasci in mini krila … Sovražili smo

50. obletnica tretje generacije velenjske gimnazije

Končno nam je uspelo uresni čiti srečanje generacij 1971/72. Srečanja se je udeležilo 27 učen cev ter profesorja Glavač in Bu dna in profesorica Košičeva. Pol stoletja, dragi gimnazijski prijatelji! Kako neusmiljena je dimenzija časa! Ob tem sveča nem spominskem dogodku za trenutek ustavimo čas. Pogledi mladih deklet in mladih fantov, polnih življenjske radoživosti,

razigranosti, upov in pričako vanj! To smo bili mi. Vsak zase mali princ, ki potuje. Svoja srca smo peljali na širna polja svetlo be in jim dovolili, da dihajo. Ši rili smo ozka obzorja, pogledali izven okvirov domačega okolja, željno spoznavali nepoznano. Vi ste bodoča inteligenca, sli šim glas profesorja, pa ne boste vedeli, kdo je B. Smetana! In smo poslušali Vltavo.

šolske uniforme, ker smo bili prepričani, da so nam za kra tek čas odvzele osebno identite to, in se skrivali po garderobah, da smo lahko prižgali skrivno cigareto … Res je, profesorjem ni bilo treba ves čas prežati, če med poukom buljimo v telefo ne, twitamo in tik-tokamo … Ni bilo osebnih telefonov, ni bilo

računalnikov. Smo pa več brali in se pogovarjali. Sošolec Jože se je celo potru dil in z dovoljenjem ravnatelja gimnazije pregledal naše takra tne redovalnice in dnevnike. Kot pravi, lahko ob prebiranju na slovov nalog, spisov, referatov, ki smo jih pripravljali dijaki in dijakinje, zanika prepričanje, da

je bil takratni šolski prostor pre tirano politično indoktriniran. Čeprav se seveda med naloga mi najdejo tudi naslovi, kot so: »Delo oblikuje človeka«, »Kri in trpljenje nista bila zaman« in »Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt«.

Med študijem smo se razkro pili po različnih visokih šolah in fakultetah. Znašli smo se v različnih poklicih. Bili smo

profesorji in profesorice, inže nirji, psihologi, psihologinje, pedagoginje, biologinje, zoboz dravnice, veterinar, ekonomisti, ekonomistke, direktorji, direk torice, informatiki, podjetniki in podjetnice … Zdaj smo pred vsem upokojenke in upokojenci, babice in dedki, tetke in strici Po naših nekdanjih poteh pa že stopajo vnukinje in vnučki.

Za mnoge življenje ni bilo ve dno prijazno, pa vendar večina ohranja vedrino, optimizem in energijo, da še vedno znamo in zmoremo marsikaj.

To je dokazala tudi naša sošol ka Boža Pilih Krušič, ki je poskr bela za največje presenečenje in veselje. Za vse sošolke in profe sorico Kosičevo je napletla čudo vita pisana ogrinjala, sošolcem in ravnatelju profesorju Glavaču pa sešila trenirke.

Hvala Boža! Tudi zaradi takih sošolk sta bila tokratno srečanje in naš praznik mladosti lepši.

�� Ida Srebotnik

se ne more vrniti – mladost.

Tudi hude preizkušnje, ki so (smo) jih nekateri doživljali v gimnazijskih časih, se zdijo da nes manj strašne, morda smo zanje celo hvaležni. Naj ne zveni solzavo pesnikov verz: Mladost, vendar po tvoji temni zarji srce zdihvalo bo mi, bog te obvarji!

nameščene plonk ceglce, nedol žne poglede ob profesorjevem opominu: »Glej v svojo kon trolko.« Tihi šepet sošolca med

poukom: »Irena, me imaš rada?« In še nešteto drobcev, smešnih in žalostnih, vsi pa neizmerno dragocen spomin na nekaj, kar

Vsak izmed nas ima svojo gi mnazijsko zgodbo, vsaka je dru gačna, dragocena in nepozabna! Spomine smo obujali ob slikovni in filmski prezentaciji dogodkov v štirih letih šolanja in se spo mnili tudi na vse sošolce in pro fesorje, ki jih ni več med nami.

Bilo je nepozabno!

�� Nuša Gošnik, Jana Zagoričnik

Kako odmaknjeni, pa vendar živi so spomini na zbegane po glede in potne dlani, ko se od pre redovalnica, na umetelno

V Šaleški dolini 153 zlatih bralk in bralcev

Velenje, 31. maja – Zadnji dan v mesecu mladih je Medobčin ska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje pripravila sve čano zaključno prireditev za vse devetošolce z vseh osnovnih šol iz Šaleške doline, ki so vsa leta osnovne šole usvojili Kajuhovo bralno značko. Mladih ljubite ljev in ljubiteljic branja, ki so si s tem ‹pribrali› posebno pri znanje in lepo knjižno nagrado, darilo Društva bralna značka Slovenije, je bilo letos 153. S tem so postali zlati bralci in bralke, priznanja pa jim je na odru ve lenjskega doma kulture podelila podžupanja MO Velenje Alek sandra Vasiljević. Letos, ko mineva 55 let, odkar v Šaleški dolini poteka Kajuhova bralna značka, je zveza vsakemu

od zlatih bralcev in bralk poda rila še unikatno leseno bralko s podobo rojaka Karla Destovnika - Kajuha, saj letos obeležujemo tudi 100-letnico njegovega roj stva. Na MZPM Velenje so po nosni in veseli tudi zato, ker je

letos Kajuhovo bralno značko usvojilo kar 3148 osnovnošolcev in osnovnošolk iz Šaleške doline.

Lepo darilo mladim bralcem in bralkam je bila tudi gledali ška predstava iCankar, razgi bana mladinska detektivka v

produkciji Zavoda Margareta Schwarzwald in Cankarjeve ga doma Ljubljana, v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj. Igral ci Domen Valič, Vid Klemenc in Maša Grošelj so navdušili. V dvorani je bilo tudi skoraj 100

udeležencev in njihovih mentor jev iz SAŠA regije, ki so sodelova li na letošnjem natečaju Evropa v šoli. Na odru so jim podarili spominsko darilo in priznanja za sodelovanje na regijskem in nacionalnem nivoju natečaja.

Ta je bil za regijo uspešen, saj so učenci in učenke usvojili kar 8 nacionalnih nagrad. Na držav nem nivoju je letos sodelovalo 121 šol in kar 8117 učencev in učenk, zato je uspeh toliko večji.

Na MZPM Velenje se zdaj pri pravljajo na pet prireditev v za četku junija, in sicer za dobitni ke predšolskih bralnih značk. Letos je svojo prvo bralno znač ko, imenovano Ostržek, usvojilo kar 535 otrok iz treh vrtcev v Šaleški dolini, še 363 pa je ma lih bralcev in bralk, ki so usvo jili bralno priznanje. Lepo da rilo otrokom bo tudi predstava gledališča Ku-kuc ‹Medvedja simfonija›.

Kaj bi danes rekel Primož Trubar?

Bralna pismenost in pismenost otrok šepata – Otroci skoraj dve leti niso bili v stiku s šolo na običajen način – Proces učenja branja in pisanja je naloga šole, starši dajejo podporo

Diana Janežič

Velenje, 8. junija – Včeraj je bil državni praznik, ki ni dela prost dan, namreč dan Primoža Trubarja. Rodil naj bi se 8. ali 9. ju nija leta 1508 na Rašici (umrl je 28. junija 1586 v nemškem Derendingenu). Je osrednja osebnost reformacije na Kranjskem, znan predvsem kot avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika. Zato velja Trubar za utemeljitelja slovenske ga knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo za glavno zgodovinsko osebnost. Kako je s slovenščino danes? Nas ogroža jo drugi jeziki, predvsem angleščina? »Res je govorcev slovenščine v primerjavi z go vorci angleščine, francoščine, španščine ali ruščine mnogo manj, vendar ne smemo po zabiti, da po vseh jezikoslovnih klasifikaci jah slovenščina spada med največje jezike na svetu,« je v intervjuju na to temo v revi ji Vzajemnost povedal dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Fra na Ramovša ZRC SAZU. »Malo je jezikov, ki bi imeli tako dobro podporo v slovarjih in priročnikih, kot jo ima slovenščina. Portal Fran je med največjimi jezikovnimi portali na svetu, jezikovni portal za mlade Fran ček je trenutno v samem svetovnem vrhu.« Ob očitkih, da mladi berejo vse manj, dr. Kozma Ahačič meni, da mladi berejo ves čas, ko imajo odprte telefone, računalnike, a način rabe in uporabe jezika se je drama tično spremenil. »Sodobni učenec potrebuje dobro osnovno znanje jezika, a drugačno razlago, zakaj naj bere, kot smo to razlagali še pred desetletjem,« je še dejal.

Bralna pismenost otrok

Da učenci slabo, premalo berejo, da ima jo zato šibek besedni zaklad in posledično tudi s težavo pišejo, je povedala učiteljica slovenščine na OŠ Antona Aškerca Martina Hribernik. »Velika uporaba telefonov za pisanje SMS sporočil, kjer je običajna upo raba slenga, kratic, tudi delo na daljavo, sta zelo okrnila znanje jezika pri učencih. Opa zna je porazna uporaba velike začetnice, sposobnost pisanja daljših povedi, opisov dogodkov, stvari … To je za učitelje in star še velik izziv.

Vprašanje, kakšno je stanje bralne pisme nosti po dveh letih šolanja na daljavo, ki ga niso bili deležni niti vsi učenci, smo naslovili na dr. Alenko Rot Vrhovec, asistentko za didaktiko slovenščine z oddelka za razre dni pouk z ljubljanske Pedagoške fakultete. Kot je poudarila, je covid pustil posledice: »Otroci skoraj dve leti niso bili v stiku s šolo, kot je to običajno. To pomeni toliko manj govorjenja, razvijanja besedišča, kar je vse pomembno za branje. Otroci so bili manj vo deni, manj je bilo vaj. Moji obiski po šolah in pogovori z učitelji mi dajo vedeti, da opažajo manjšo, šibkejšo pozornost učencev, kar je logično, kajti pozornost se vzdržuje, širi in daljša z dejavnostmi. Ura ali dve pouka na daljavo tega seveda ne omogoča. Otroci so tudi največ pogrešali osebni stik z učitelji in vrstniki. Enako velja za učitelje. Učence je za učenje težje motivirati na daljavo.« Kako otrokom pomagati? »Največja odgo vornost je na učiteljih, kajti oni poučujejo. Treba je preveriti pri vsakem posameznem učencu, na kateri stopnji je, nato pa zastaviti načrt dela od tu naprej. Če poslušate branje vsakega učenca posebej, lahko ugotovite, da dva ne bereta enako. Velik plus k učin kovitosti branja pa dajo starši s podporo, spodbudami, s prijetnim bralnim dogod kom, ko otroku berejo pravljice, zgodbe in se z otrokom veliko pogovarjajo. To je tudi odlična priložnost za povezovanje s staršem in zbujanje občutka, da je branje nekaj le pega. Sicer pa je proces učenja branja do mena učiteljev, šole. Ta mora otroke naučiti tehnike branja,« je povedala Rot Vrhovec. Kot je poudarila, vse povedano velja tudi za pisanje. Korona je zelo okrnila pouk, pov sem ohromila pa individualno ukvarjanje z učenci, nadzor, vaje, ponavljanje snovi, kon trolo opravljenega, poprave. »Ta manko ur je ogromen. V prvem razredu osnovne šole je 210 ur slovenščine, koliko pa je bilo izpe ljanih? Tudi ne gre prelagati nalog na starše; zaposleni so, večina nima ustreznega zna nja, poleg tega je učenje otrok naloga šole.« Poudarja, da je treba gledati optimistično naprej in mora biti ugotovljeno stanje izziv vsem, ki delajo z učenci, kako, s katerimi oblikami dela spremeniti stanje. ��

Sleng v času koronavirusa

V SMS sporočilih mladi ne pišejo stavkov, v besedah izpuščajo samostalnike, veliko je uporabe kratic in kletvic – Raziskovalna naloga je na državnem tekmovanju dobila bronasto priznanje

Diana Janežič

»Kaj se je zgodilo z govorico mla dih v zadnjih letih, ko so se razmere življenja spremenile? Zanimalo me je, kako so nove okoljske razmere vplivale na pogovor med najstni ki. Kaj se je zgodilo, ko nismo mogli biti v stiku in se po govarjati na štiri oči? V tem zelo težkem obdobju nam je sve tovni splet priskočil na pomoč in se nam pomagal sporazu mevati brez možno sti okužbe. S tem pa so prišla na plan tudi vsa socialna omrež ja, ki so imela vpliv na razvijanje slenga med tem časovnim obdobjem. Govori ca mladih se ves čas razvija in njene ak tualne besede, ki jih uporabljamo kratek čas, se hitro iz menjujejo,« je zapisala v predstavi tvi svoje raziskovalne naloge Sleng v času koronavirusa devetošolka Klara Blažka Cigler z OŠ Antona Aškerca.

»Anketirala sem učence na osnov nih šolah Velenja, za primerjavo pa sem anketirala tudi učence s Ko roške. Osnovno vprašanje je bilo, kako se oni pogovarjajo in katere slengizme uporabljajo. Naredila sem 384 anket za učence 5., 6., 8.

ter 9. razreda. Odzivi so bili dobri,« je povedala.

Dodana vrednost naloge za Klaro Blažko so bili učenje metodologije in obdelava podatkov, vnos v računal nik, sestava naloge oziroma poroči la. Naučila se je uporabe različnih programov v računalniku, ugoto

❱Ali veste, kaj pomenijo kratice in izrazi: LOL, WTF, BMK, gaser, linka, RTM, LMAO, MMG, PMSM, FSM, JU3?

vila je tudi, da je za izdelavo razis kovalne naloge potrebnega veliko časa. »Nalogo je odlično pripravi la in zelo suvereno je opravila tudi

predstavitev pred komisijo, kar je prav tako zelo dobra učna ura za vsakega raziskovalca,« je dodala njena mentorica, učiteljica sloven skega jezika Martina Hribernik. Kaj pa ugotovitve? »Sleng se je v času karantene spreminjal zaradi večjega učinka angleškega jezika. Med regijama večjih razlik ni bilo zazna nih. V SMS sporoči lih mladi ne pišemo stavkov, v besedah izpuščamo samo stalnike, ne upora bljamo šumnikov, veliko je uporabe kratic, predvsem iz angleških besed, veli ko je uporabe kletvic. Ugotavljala sem tudi, kako so starši povezani z uporabo slenga in ugotovila, da so učencih v niž jih razredih še dokaj povezani s starši, v višjih razredih pa manj, nato pa znova več v deve tem razredu, ko se morajo učenci odločati za vpis na srednjo šolo in starši znova »pridobijo« na veljavi. Menim, da je sleng del odraščanja. Z njim se mladi izražamo v kratkih sporočilih in tudi v pogovorih. Je jezik, ki je unikaten in živ za vsako generacijo in ravno zato je tako po seben,« je sklenila.

Kulinarično srečanje z dijaki in s starši

V juniju so se na Šoli za storitvene dejavnosti ŠCV prijetno družili di jaki 1. letnika programa Gastro nomija, njihovi starši in razredni čarka Marijana Novak, ki je v ta namen organizirala kulinarično delavnico. Skupaj so v učni kuhinji pripravljali rulade, narezke, pekli pice, palačinke, pito z drožmi, pico rolico, rižev narastek, vaflje … Ob

poskočnih ritmih harmonike, na katero je zaigrala Sara Klančnik, so vabljive dobrote tudi poskusili. Za vse je bil dogodek nepozaben, še posebej navdušeni so bili star ši. Ena od mam je z zadovoljstvom povedala: »Preživeli smo čudovito popoldne z razredničarko in naši mi otroki in ugotovili, kako malo je potrebno za srečo: zdravje, volja do

dela in predvsem, da si vzamemo čas. Ponosna sem na svojo hčerko in vesela, da je v takšnem razredu. Danes smo dokazali, da smo na pra vi poti in da smo s skupnimi moč mi vzgojili čudovite otroke, ki bodo znali poprijeti za vsako delo in se zraven poveseliti.«

Klara Blažka Cigler: »V slengu se mladi izražamo v kratkih sporočilih in tudi v pogovorih.«

Rdeča kapica kot balet

Velenje, 2. junija – Marsikdo ne ve, da ima Glasbena šola Fra na Koruna Koželjskega Velenje tudi baletni oddelek, ki vedno pogosteje izraža svoj močan po tencial pod okriljem mentorice Maje Ponebšek. Tokrat je celotni baletni oddelek navdušil občin stvo z baletno predstavo Rdeča kapica, za katero je koreogra fijo pripravila prav Maja. Ba let je pravzaprav umetnost, ki zahteva poleg estetike in lepote giba tudi izjemen fizični napor. Otroci lahko skozi balet v sebi prebujajo ljubezen do plesne ga izražanja, kulture plesa ter

predvsem spoštovanja do viso ke umetnosti – baleta. Vsekakor otrokom omogoča telesni in du ševni razvoj pa tudi razvijanje sodelovanja v skupini, komuni kacije. Lepo je videti, da se bale tna plesna kultura prebuja tudi v Velenju.

V predstavi sodelujejo vsi otroci

Na baletni produkciji so sode lovali vsi razredi baleta in vse plesne pripravnice. Lepo je vi deti, kako so vsi otroci obvladali svojo vlogo v predstavi in jo sa mozavestno odplesali. Od tistih najmlajših pa do najstarejših. V glavni vlogi Rdeče kapice je

zelo izrazno plesala Živa Matjaž. Sara Tovšak je karakterno moč no, drzno in hkrati rahlo hudo mušno predstavila vlogo volka, vlogo lovca pa je odločno ple sala Neža Travnšek. Poleg vlo ge mame in babice so nastopili ti programi baletnega oddelka: baletni vrtec A, baletni vrtec B, plesna pripravnica 1, plesna pri pravnica 2, plesna pripravnica 3 ter razredi baleta od prvega do devetega.

Starši in otroci v dvorani so z navdušenjem spremljali pred stavo ter hkrati poslušali pravlji co. Med plesnimi deli so namreč lahko prisluhnili pripovedo vanju pravljice Rdeča kapica.

Takšna plesna predstava, na ka teri sodelujejo pravzaprav vsi otroci, ki obiskujejo balet, je ve lik podvig, ki zahteva ogromno vaje in organizacije. Čudovite kostume je ustvarila Katarina Markov, za snemanje in zvočno obdelavo veznega besedila pa je poskrbel Matej Voglar.

Ob koncu predstave je baletni oddelek zaplesal še ob skladbi Letnice, ki je bila ustvarjena za praznovanje 70. rojstnega dneva GŠ Velenje. Starši in drugi obi skovalci predstave so nastopa jočim in mentorici Maji Poneb šek namenili bučen aplavz, ki je izražal hvaležnost za čudovit večer. ��

Enkrat dano je živeti, tisočkrat pa biti mlad

V Šoštanju je 11 pesmi skupaj zapelo 350 učencev iz desetih zborov – Dobrodošlo je ponovno druženje otrok ob petju

Šoštanj, 2. junija – V športni dvorani OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju je po tekal zborovski bum – otroška zborovska glasbena prireditev, ki smo jo včasih poznali pod imenom Pozdrav pomladi. Nina Mavec Krenker, vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje, je pojasnila razloge za to odločitev: »Zbori niso peli dve leti, zato smo se pri JSKD v so delovanju z Zavodom za šolstvo odločili, da zborovsko revijo po celi Sloveniji pripravi mo drugače, in sicer kot zborovski bum, v katerega bo v treh dneh vključenih na de setine zborov. V Šoštanju je 11 pesmi skupaj zapelo 350 učencev iz desetih zborov. Nekaj

od teh pesmi pojejo vsi zbori, ki sodelujejo na zborovskih bumih. To je za pevce dobra spodbuda, da so znova začutili ljubezen do petja in bodo s tem nadaljevali.«

V pozdrav pomladi so v Šoštanju zapeli člani OPZ OŠ Gorica Velenje (zborovodkinja Mihaela Verdnik), MPZ OŠ Gorica Velenje (zborovodkinja Tjaša Lešnik), OPZ in MPZ OŠ Gustava Šiliha Velenje (zborovodkinja Andreja Ostruh), MPZ OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje (zborovodkinja Janja Kugo nič), OPZ OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoš tanj – POŠ Topolšica (zborovodkinja Mojca Šabec), MPZ OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj (zborovodkinja Metka Berk) in MPZ

OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki (zboro vodkinja Blanka Rotovnik). Na klavirju jih je spremljala Anja Rosec Pevce, učitelje, ravnatelje in številne starše so pred prireditvijo pozdravili župan Občine Šoštanj Darko Menih, župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek. Vsi so pozdravili in se zahvalili za prizadevanja ravnateljev in zborovodkinj, ki so otrokom omogočili ponovno druženje in veselje ob petju. Otrokom so zaželeli, da bi peli tudi, ko odrastejo, najprej pa lepe poletne počitnice. �� Diana Janežič

Odpihnilo bo vse slabo

Nataša Tajnik Stupar

Ne vem točno, kdaj sem začela pisati kolumne za Alternator, časopisno rubriko, ki je nazadnje združevala več piscev. Spo mnim se sicer svoje prve kolumne, ki je nastajala kar dolgo, in tudi treme ob njenem izzidu. Danes pišem kolumno, ki je pred vami v okvirčku brez imena, saj je Alter nator v prejšnji številki zaključil svoje poslan stvo. Na nek način se je navidezno upokojil, na njegovo mesto pa z naslednjo številko prihajajo mladi pisci, ki bodo odpirali nove, sveže teme generacije, ki prihaja z novimi pristopi, dru gačnim razmišljanjem in delovanjem. Jaz pa bom z vami še nekaj časa, da se ta nova mla dina usidra, potem pa grem tudi jaz naproti pisanju le o likovni umetnosti in resnih temah o kislih kumaricah.

Da ne bi pozabili, da na mladih svet stoji, boste zdaj namesto Alternatorja vsak teden brali mlade pisce, ki bodo razmišljali o problemih mladih, o odseljevanju iz Doline in odseljevanju kadrov v tujino, o stanovanjski problematiki mladih, o slabi zaposljivosti mladih, o težavah, s katerimi se srečujejo v zelo delikatnem obdobju – času, ko si postavljajo življenje in ustvar jajo družine. Pisali bodo tudi o svojem pogledu na svet, družbo, umetnost in kulturo. Zelo zanimivo bo. Da pa ne bom vsega izdala, vas vabim, dragi bralci, da se nam ponovno pridružite vsak teden, tam kot vedno.

Včeraj sem po TV poslušala drobno dvajsetletno dekle iz Ama zonije, Alice Pataxó, pogumno staroselsko voditeljico plemena Pataxó. Na glavi je imela perjanico iz prelivajočih se modrih, turkiznih in ultramarinastih ptičjih peres, poslikan obraz in neverjetno izbrane in bistre misli, ki so se mi vtisnile v srce in duha. Gdč. Pataxó pravi, da izguba njenega doma pomeni izgubo tudi za vse nas. Amazonski pragozd so Zemljina pljuča, in njihova izguba bo zelo pospešila podnebne spremembe s segrevanjem ozračja, z izgubo biotske raznovrstnosti, in teža ve v kontekstu soodvisnosti organizmov.

V novi kolumni se bodo pisci lotevali tudi ekologije in okoljske problematike, zdravega načina življenja in kritičnega razmi šljanja o trenutnem razdvojenem ustroju naše družbe. Mladi si te razdvojenosti ne želijo. Ne želijo si niti, da jih usmerja politika, saj le-ta že v podmladkih spodbuja nestrpnost in ne sprejemanje drugačnih, drugače mislečih in pa nestrpnost do mladih nasprotne politične opcije. Tega si na splošno mladi ne želijo, zato se tisti, ki resnično pronicljivo in zrelo razmišljajo, takšnih skupin raje izognejo.

Ampak potem je žal tako, da podmladki zrastejo v ‘velike in pomembne’ osebnosti, ki večinoma delujejo tako, kot so bili ‘vzgojeni’ v teglcu podmladkov. Kaj bi si mislila gdč. Pataxó, če bi vedela za vse slovenske zdrahe, za sočno in nestrpno komunikacijo, za polena pod noge, za komolčenje pri koritu, za diskreditiranje in izločevanje …

Mladi si želijo živeti v čistem in ekološko neoporečnem oko lju, kjer si bodo lahko ustvarili družine in imeli otroke, ki ne bodo podvrženi boleznim, ki izvirajo iz vpliva degradiranega okolja. Gdč. Pataxó ima veliko upanje za pomoč svojim ljudem. Za pomoč prosi nekoga, ki ga spoštuje in ga na nek način po stavlja za vzgled delovanja. Upanje in mladost gresta z roko v roki. In kot je zapisal Kajuh: “Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad.”

Upam, da boste nove pisce sprejeli z velikim veseljem. Poka zali vam bodo poti, po katerih bi mladi želeli hoditi, in pokazali vam bodo meje, do katerih še gre, potem pa ne več. Upam, da si bodo lahko izborili močen in glasen glas razuma in kasneje modrosti. In da bo njihova kolumna za začetek trajala vsaj pol toliko kot naš Alternator. Da boste mladim piscem ob zdrsu dali ponovno možnost, malce zamižali na eno oko in dovolili, da glas mladih postane upoštevan glas naše skupnosti.

Torej, Alternator, hvala za prostor naših misli in hvala za vedno nov zagon. Za poganjanjanje idej ter prelivanje dobre energije in namena. Dragi bralci, hvala tudi vam, da ste nas vsa ta leta brali. Dobrodošli, mladi pisci, in 'Srečno!' novi kolumni (imena vam še ne izdam), ki bo zaživela v naslednji številki tednika Naš čas.

Letni koncert MePZ Gorenje

V Šoštanju

Mešani pevski zbor Gorenje že 45 let ohranja in širi pevsko kul turo. Pojejo vse, kar je ušesu in srcu prijetnega − od renesančnih, sodobnih, ljudskih, umetnih pa do zabavnih pesmi. To soboto, 11. junija, ob 20. uri v veliki dvorani Glasbene šole Velenje organizirajo letni koncert za ljubitelje zborovske glasbe. Posvečen bo 45-letnici zbora in bo povzetek malce drugačnega dela zadnjih dveh let, ko letnega koncerta niso mogli izvesti. Brezplačne vstopnice dobite pri pevcih zbora in pred koncertom na blagajni glasbene šole. ��

je 11 pesmi skupaj zapelo 350 učencev iz desetih zborov.

Izvrstna baletna produkcija Baletnega oddelka GŠ Velenje – Baletna plesna kultura se prebuja tudi v Velenju – Sodelovali so vsi razredi baleta in vse plesne pripravnice

Lara Oprešnik

Nataša Tajnik Stupar

Radijski in časopisni MOZAIK

Nina Pušlar je največkrat predvajana izvajalka leta!

Nina Pušlar je ena izmed izjemnih glas benic novejše generacije. Kdor jo je imel priložnost spoznati, ve, da je skromna, za bavna in zelo prijetna oseba. Širši sloven ski javnosti je postala znana, ko je slavi la zmago v 2. sezoni Bitke talentov, leta 2005, na nacionalni televiziji. Poslušalce navdušuje z odličnimi izvedbami svojih skladb, polni koncertne dvorane, letos pa je ponovno dobila priznanje kot največ krat predvajana izvajalka na slovenskih radijskih postajah.

Na vrhu že tretje leto zapored

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev Fonogramov Slovenije oz. Zavod IPF te dni predstavlja statistiko predvajanja glasbe na slovenskih radijih in televizijah v minulem letu. Nina Pušlar je lani (za leto 2020) prejela kipec za največ krat predvajanega slovenskega izvajalca in izvajalko največkrat predvajane pesmi. In vse skupaj skoraj ponovila tudi letos: že tretje leto zapored je namreč, z naskokom, največkrat predvajana slovenska izvajalka

(v absolutni kategoriji, z moškimi in skupi nami vred), uspešnica ‚Svet na dlani‘ pa je bila po osvojitvi vrha v letu 2020 lani druga največkrat predvajana slovenska skladba. Nina je sredi maja izdala novo skladbo 'Nina Nina Nina', ki so jo poslušalci odlično sprejeli. Besedilo zanjo je napisala Urša Vlašič, s katero se kreativno prepletata že vse od zmage na Bitki talentov pred 17 leti, glasbo pa je ustvarila s studijskima mojstroma Miho Goršetom in Jernejem Kržičem, ki sta tudi člana njenega spre mljevalnega benda.

Videospot si je v prvem tednu ogledalo več kot četrt milijona ljudi. Pod njega se podpisuje Rok Maver, s katerim sta ustva rila tudi video za lansko uspešnico 'Tople oči'. Nina sicer med številnimi koncerti že pospešeno pripravlja svoj naslednji pro jekt. Vanj bo vpleten še vsaj en izjemen ustvarjalec, več pa vam izdamo v priho dnji številki.

GLASBENE novice

Uroš in Tjaša

Glasbenika Uroša Steklaso in Tjašo Hor vat Steklasa združujejo melodije in ljube zen – ljubezen do glasbe, medsebojna lju bezen in ljubezen do hčerke Lori, ki jima je lani novembra polepšala življenje.

Postala sta mlada starša, vajina življenjska pot pa je dobila novo nagajivost. Kako doživljata to spremembo?

Je bolj zanimivo, bolj dinamično in bolj se je treba prilagajati. Je tudi bolj naporno, ampak vseeno zelo lepo.

Vajina priredba skladbe Adija Smolarja Na travniku pripoveduje o življenju družine, z nekakšnimi napotki otroku. Morda ta skladba opisuje nekaj, čemur sledita tudi sama?

Opisuje filozofijo, ki ji želiva v življenju sle diti tudi midva. Zaradi tega sva tudi izdala tako pesem, ker se mi zdi, da naju publika ravno zato rada posluša, ker tudi živiva to, kar pojeva.

Za vama je nekaj mesecev 'odmora', se zdaj s polno paro vračata v glasbo?

Minilo je šest mesecev nekakšne porodni ške hibernacije, kot ji rečeva midva. Vzela sva si čas zase, da smo se lahko z Lori de jansko navadili eden na drugega. Nato pa sva začutila, da je prišel čas, ko si lahko pri voščiva, da sva ponovno glasbeno aktivna. Tako da sva nazaj in predstavljava novo skladbo z naslovom Ob tebi.

Leta 2020 sta na zelo zanimiv način zbirala finančna sredstva za izid vajinega prvega albuma. Kako sta prišla do ideje za tovrstni projekt?

Album stane veliko, midva pa sva bila ravno v fazi, da si urediva najino gnezdo ljubezni, najin dom. Nisva se želela odpo vedati temu, zato sva prišla na idejo, ki bi nama omogočila, da bi mogoče lahko poče la oboje hkrati. Praktično sva zadevo samo obrnila, vrstni red dogodkov sva postavi la na glavo. Ljudje so lahko najin album kupili vnaprej, še preden je bil posnet, potem pa sva jim midva izdelek poslala naknadno. Tako da to ni bila dobrodelna

akcija, samo vrstni red smo zamenjali in na tak način posneli album. V manj kot pol leta je bil že potreben ponatis, tako da sva res ponosna na to.

Za vama sta tako muzikal Pepelka kot Slovenska popevka. Gre za dve različni vrsti projektov, ki sta najbrž od vaju zahtevala tudi povsem drugačno pripravljenost. Sploh za Uroša, ki je za Pepelko moral odločno odigrati še dodaten prizor. Pepelka zahteva ples, igro in petje, zato je bil to eden izmed najbolj zahtevnih pro jektov. Ampak ko sva enkrat osvojila vse skupaj, je šlo.

prizorov in je dejansko izpeljal tudi zaroko ... Zelo dobro je izpadlo.

Kar se pa tiče popevke, sva takrat predsta vila skladbo Odgovor že poznaš. Ta pesem je dejansko postala popevka v pravem pome nu besede. Na terenu so jo ljudje zelo lepo sprejeli in je od tistega festivala ena izmed najbolj priljubljenih pesmi.

Veže vaju ljubezen, kar izražata tudi z vajino glasbo. Se bodo pesmi tudi v prihodnje nagibale v to smer?

Definitivno je ljubezen tisti skupni imeno valec najinih pesmi. Kot kaže zaenkrat, bo tudi naprej glavna muza. Je pa težko reči, kaj bo in v katero smer točno bova šla. Ni koli ne delava nekaj na silo in za dve leti vnaprej, tako da bova načeloma ostala pri tem receptu spontanosti. Ničesar ne dela va po kopitu 'to je pa zdaj popularno' in ne preračunavava. Ko nama je nekaj všeč, to tudi narediva, kar pa pomeni, da lahko v enem letu izdava tri ali štiri skladbe, lahko pa izdava le eno pesem in v ti sto res verjameva. To, kar dava lju dem, je nekaj, kar prihaja iz srca. Se je vajin glasbeni koledar že zapolnil? Kako kaže z nastopi na pragu poletja?

To je noro, letos se morava nastopov kar otepati. Malo sva morala zadevo tudi pri lagoditi zaradi Lori, sploh, kar se tiče porok – nekdo bo moral hoditi z nama, da jo bo ta čas popazil. Sva pa morala letos nekako zavr niti tudi večerne nastope, tako da bo letošnja sezona kar se tega tiče malo bolj umirjena.

Bo ostalo kaj časa tudi za dopust? Zelo se veseliva prvega družinskega do pusta, tako da sva si vzela malo 'fraj'. Ne bo samo delovno, ampak pri nama v vsakem primeru ni vedno delovno, ker v tem, kar počneva, zares uživava oziroma si znava narediti tako, da nama je dobro. Hkrati pa to seveda še vedno predstavlja tudi službo – za kaj se pa živi, če ne za to, da najdeš takšno stvari, ki te tako veseli, da ne predstavlja nekega bremena. ��

ČETRTEK, 9. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 10. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 11. junija 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 12. junija 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 13. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 14. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 15. junija

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Uroš je bil

VRTILJAK

⏩

⏩

ve

ALI VESTE?

Kraljičina sladica

Kraljica Elizabeta II. ima svojo sla dico! Kreirali so jo ob posebni prilož nosti – ob praznovanju njenega jubi leja, 70 let, odkar zaseda prestol kot kraljica, kar je postala že pri rosnih 26 letih. Ob posebnih jubilejih imajo v Veliki Britaniji navado, da ustvarijo novo sladico. Tako so tudi za ta jubi lej razpisali natečaj in pri javilo se je kar 5000 kreatorjev različ nih sladic. Več mesecev je ko misija z Marry Berry na čelu natančno oku šala in ocenje vala sladice, v želji, da bi našla tisto ‹ta pravo›. Ob koncu ocenjevanja so imeli 5 finalistov, zmagala pa je sladi ca Liverpoolčanke Jemme Melvin. Ka kšna je torej sladica, ki je zmagala na tem pomembnem natečaju? Imenuje se limonin trifle. Zmagovalka se je zanjo odločila, ker je znano, da je limonin okus kraljičin najljubši. Pred 75 leti je

bila namreč ravno takšna sladica, pre žeta z limono, postrežena na poroki kraljice Elizabete in Filipa. Posebna sla dica vsebuje okus limone, mandarine in amarette. Recept je začel potovati po vsem svetu, preizkušajo ga v mno gih državah. Pripravili so ga tudi že v Sloveniji in ni dvakrat reči, da sladice ne boste poskusili kmalu tudi vi v svoji najljubši slaščičarni.

Psi so se sposobni naučiti do 165 besed

Ogromno ljubiteljev doma čih živali ne more živeti brez svojih psov, ki so za njih več kot samo hišni lju bljenčki. Veliko psov predstavlja ljudem družinske člane, prave prijatelje in zaupnike. Ste

⏩ Radijska in ča sopisna novi narka Jasmina Škar ja je prisotna povsod, loteva se različnih in zahtevnih tematik, od gospodarstva, zdrav stva in turizma do zakulisnih iger, pozna skoraj vsakogar in marsikdo pozna njo. Včasih se ji kdo želi tudi izmakniti izpred mikrofona, saj ne odneha, dokler ne dobi odgovora … Jasmina, Čvek skrbi, da te je zamikala Amerika. Nikar, tam bo še težje kot v Šaleški dolini. Ostani z nami! In hvala Andreji P. za dokaz.

Vija vaja ven

Kdo bo župan?

V časopisu Delo smo lahko ta teden prebrali, da se nekaj sedanjih županov mestnih občin še ni odločilo, ali bodo znova kandidirali na lokalnih volitvah. Med njimi je tudi velenjski. Zdaj nas šele zani ma, kdo bo novi župan …

Dokazilo

Vprašanje za milijon: kako dokažeš, da si kupil vsto pnico za koncert, ki je bil prekinjen, če so ti na vhodu vstopnico in račun zanjo vr gli v smeti?

Upanje

Novi (začasni) minister za infrastrukturo Bojan Kumer je Šoštanjčan. V Ljubljano se v službo znova odpravlja tudi Andreja Katič in tako je ob poslancu Francu Roscu še upanje za Šaleško dolino.

Vroče - mrzlo

Dogajanja okoli Viste so vro ča. Morda se je zato 'dežurni krivec', arhitekt Rok Poles, prišel ohladit na predavanje slovenske eskimke Dorice Sever o Arktiki. Hladne glave znajo najti rešitev!

vsak dan

vedeli, da se lahko psi, če jih znate pra vilno učiti, naučijo celo do 165 besed? To pomeni, da razumejo, kaj pomeni toliko besed oz. razumejo ukaze ali pa pomene teh besed. Raziskave se je lotil Animal Planet, ki je med drugim tudi raziskal, kako pomembna je korektnost pri učenju vaših ljubljenčkov. Namreč, če en družinski član pokliče psa k ‚ve čerji‘, drugi pa k ‚obroku‘, bo pes zme den. Če boste usklajeni in korektni, bo pes bolje memoriral in zaradi površno sti ne bo zmeden. Pa veselo na delo!

Obstaja strah pred gumbi

Mnogo ljudi je strah vi šine ali kač, pajkov. Pa tudi igel, javne ga nastopanja ali zaprtih prosto rov. Te fobije

so nam v vsakdanu precej znane. Ob staja pa tudi nekaj resnično nenava dnih fobij. Ena izmed teh je kompouno fobija. Gre za strah pred gumbi. Takšna fobija doleti eno osebo na 75.000 ljudi. Tisti, ki trpijo za kompounofobijo, se bodo poskušali izogniti vsemu, kar je povezano z gumbi. Gledanju gumbov, dotikanju, predvsem pa se bodo izo gnili oblačilom, ki imajo gumbe. Gre za nenavadno fobijo, pa vendar obstaja.

obtožila svojega bivšega moža nasilja in zlora be. Ker je z omenje nim komentarjem očrnila njegovo življenje, ugled in kariero, se je zvez dnik filma Pirati s Karibov odločil za tožbo v višini 50 mili jonov evrov. Obtožbam žene je nasprotoval in pri tem dodajal, da je bil prav on žrtev nasilja v tej zakonski zvezi. V eni najve čjih tožb je porota odločila, da je igral

Za kompounofobijo trpi en človek na 75.000 ljudi. Izkoristek inteligence psa je odvisen od korektnosti njegovega lastnika.

Heard

Igralec Johnny Depp, očiščen vseh obtožb, bo lahko ponovno zaživel.

Verjetno ste slišali za eno največjih zakonskih tožb, ki jo je viralno spremljal praktično cel svet. V začetku junija se je v ameri ški zvezni državi Virginia po nekaj te dnih končal sodni spor med igralcema

Heard kriva vseh ob tožb oz. obreko vanj nekdanjega moža. Za svoje obtožbe bo mora la plačati 10,35 mi lijona dolarjev. Johnny Depp je nad končnim razple tom navdušen. Za javnost je povedal, da bo lahko končno zadihal, za poro to pa pravi, da mu je vrnila življenje.

Lara Oprešnik

Znana razsodba v obravnavi Johnnyja Deppa in Amber

ka Amber

V času od 27. maja do 1. junija so se planinci v organizaciji PD Velenje in turistične agencije Relax turizem podali na še eno, deseto po vrsti, potepanje po otočju, hribih in gorovju Jadrana. Tokrat jih je koordinator aktivnosti, planinski vodnik Marjan Karlovčec Kara, ob sodelovanju Relaxove nekdanje Velenjčanke Nevenke Švener, zbral iz vse Šaleške doline ter še iz več drugih krajev Slovenije. Cilj letošnjega jubilejnega podviga spoznavati vrhove in planine na otočju Jadrana ter ob obali od Slovenije do Črne Gore je bilo otočje Lastovo. Vznemirljiv podvig se je pričel v noči na 27. maj z vožnjo do Splita in s trajektom do več kot 800 km oddaljenega neokrnjenega otoka. Tamkajšnje le nekaj sto metrov visoko zeleno gričevje z nekaj skalnimi rtnjaki je veliko obetalo že po legi in poetično posejanih desetinah otokov s sestavino kamenin in avtohtono, vedno zeleno floro. Modrina vode, ki obliva te hrvaške navtične bisere turizma, je slikovitemu vabilu dodajala čar in motiv nekoliko predolgega potovanja.

Po celonočni vožnji je jutranja morska slika dodatno navdihnila vse potnike dveh avtobusov, ki so zapluli na osrednji otok Lastovo z obilo potrebne osebne in planinske opreme ter načrtovanih izletov po otočju. Prvi 'zdravilni' napitki, vonj po dalmatinskem cvetju ter olajšanje ob srečanju s kričečimi pozdravi čudovitih galebov v kontrastu sinje modro-zelene morske vode so spominjali na veličastje in dajali ritmu dogajanja blagodejni mir.

Kara s pomočniki je ture načrtoval sproti

Da so se prav vsi izletniki in planinci navdušeno prijavljali na vodeno pot med otoki, je bilo v lepem vremenu brez pretira-

Planinci sredi Jadrana

10. planinarjenje planincev PD Velenje po otokih Jadrana – Tokrat so zapluli do sredine Jadrana, na Lastovo

Prekaljeni planinski par osvojil 156 planinskih postojank

V štirinajstih dneh so vrtnarji zbrali in razdelili blizu trideset tisoč sadik zelenjadnic po hudih neurjih za sedem prizadetih območij v državi za ljudi, ki so ostali brez vrtnin. Nekatere si ob primerni oskrbi opomorejo. Uspešnost pa je odvisna od tega, kako močno so poškodovane in od tega, kako jih po poškodbi oskrbujemo.

Prevzem sadik intenzivno poteka

Vrtnar in koordinator akcije Jernej Mazej s kmetije Mazej na Gneču, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave, pove, da so neurja

nega valovanja morja pričakovano. A je bil interes še večji po prvem poldnevnem plutju in podoživljanju morskih zgodb morjeplovcev iz davnine originalnega Lastovčana, domačina Ivice. Svoje zgodbe je pripovedoval med zvoki valovanja morja in zamolklim truščem starega 'dizlaša' tako prepričlji-

strani plovila je bilo izjemno doživetje tudi za manj romantične dušice. Na srednje veliki barki se je tako zvrstilo več skupin po 20 potnikov, ki so tako lahko izbirali med kopanjem ob bližnjih obalah, sprehodih po izbiri, pohodih in vzponih na otoške vrhove ter plutjem z ribiškim čolnom. Udeleženci niso bili le tipični pohodniki, zato je Marjan Karlovčec že vnaprej izbral vršace Jurijev vrh, Prehodišče–Kručica, Leprnovac–Zle polje–Kamenice ter najvišji, 418 metrov visok vrh Hom. Ture so trajale v zmernem tempu od 3 do 4 ure in več, vse dni pa ob lepem, nekoliko vetrovnem vremenu. Tako je ostalo še časa za odločanje o izletih z busom ali namakanju v še 'hladni', biserno čisti vodi.

barve. Številni udeleženci so si ogledali zapuščino 2. sv. vojne, ki je navrtala skrivališča za bojna plovila v hribino na gladini skritih vodnih zalivov (čolni, podmornice) ter pod skalnimi vrhovi za opazovalnice in artilerijske baterije. Nad laguno Skrivena luka in zaselkom Porto-Rose se bohoti še vedno dominantni, menda drugi največji jadranski svetilnik. Na več

in Darko Mlakar. Izostal ni niti mali koncert presenečenja ob nastopu domače vokalne ženske skupine klapa Ladesta, posebej za goste Relaxa iz Slovenije. Bonus darilo organizatorice ture Nevenke Švener

Tako Hotel Solitudo (hotel za osamljene), ki je nudil popolno udobje in solidno prehrano, še malo ni spominjal na zdolgočasene in razočarane goste. A

❱Vznemirljiv podvig se je pričel z vožnjo do Splita in s trajektom do več kot 800 km oddaljenega neokrnjenega otoka.

Med udeleženci smo izbrali vtise velenjskega para planincev, člana PD Velenje Jožice in Ludvika Šporina, ki sta prav pred nedavnim zaokrožila posebno planinsko pot z obiski 156 (!) slovenskih planinskih koč v minulih 7 letih. »Od leta 2013 do 2020 sva prevozila, prepešačila in se vzpela na zares številne planinske cilje po pripravljeni predlogi in seznamu PD Planika Maribor. Večino poti, ki vodijo do planinskih postojank s seznama, sva prehodila peš. Ob tem pa spoznala čudovite kotičke, manj znane in najpomembnejše planinske domove, ki so izbrani na posebni karti trase. Zares posebno, obsežno doživetje,« nam je povedal Ludvik. Izvedeli smo, da je sam prehodil celotno slovensko planinsko transverzalo, pa oba z Jožico Zasavsko, Savinjsko, Šaleško in, najlepšo od teh, Koroško planinsko pot. Tudi doživetje na obisku otočka Lastovo z vsemi prehojenimi potmi je bilo zanju skoraj do zadnjega dne izjemno lepo. Predzadnji dan se je zalomilo Jožici, ki je staknila okužbo prebavnega sistema in hudo trpela vse do doma.

Slabo se pozabi, najlepšega nikoli!

vo, da je večurna plovba minevala prehitro. Oči potnikov so vpijale slikovite plaže, zelene gozdnate podrasti, borovce in številne značilne otočke med belimi lisami peščenjakov z zalivi in s skalnimi zatrepi. Poezija.

Pljuskanje v soncu se bleščečih valov ter peneče brazde ob

Turistični del z Nevenko Švener na čelu Raj, že kar 'meka' za fotografske navdušence, je na otočju naravnega parka Lastovo z otočki in otoki kontrast modrega morja, zelenih borovcev in pinij ter kljub pomanjkanju padavin še vedno povsem zelena šikara ter rjavo-železno rdečkaste kamenine in beli peščenjak. Redka bela plovila so zažigala na gladini svojstvene prozorno zelene

vrhovih pa je še vedno nameščena protiletalska in pomorska navigacijska tehnika z radarji in nedvomno tudi satelitsko navigacijo za sodobno obrambo v okviru Nata. A so tod jasno označene varnostne cone in je vedenje popotnikov docela nadzorovano.

V šestih dneh z dodatkom časa in doživetja plovbe z velikanskim trajektom ter avtobusom, ki ga je udobno upravljal voznik Edi Mikuž, je največjim navdušencem še vedno ostalo ravno dovolj časa za večerno sproščanje ob glasbi, ki sta jo v živo izvajala Zmago Ojsteršek

sta kar dva obiska 'lastovičjega gnezda', slikovitega mesta Lastovo, dodala ob dveh izmenah poživitvena odmerka dobre volje in okušanja domače pristne otoške kapljice, sokov orientalskega sadja ter gurmanske dodatke s spoznavanjem prvin turistične ponudbe. Zgodovina Lastovega je očitno navdušila tudi strokovna vodnika Srečka Lovrenčiča in Darka Bezenška, ki sta ob vodenih ogledih krajevnega jedra dominantno zapečatila željo po še. Po ponovni vrnitvi in še podrobnejšem doživetju Lastova, središča enega in edinega Jadrana.

»Zapomnimo si le najlepše, Lastovo kot deseti obisk otoških in obmorskih ciljev PD Velenje, je gotovo prvič, a ne zadnjič smaragdni biser v naboru planinskih izzivov. Ti izleti in osvajanje eksotičnih obmorskih vrhov so posebna oblika druženja, ki je nekaj več. Povezana je z zanimivostmi in doživetji povezanega turizma in družabnosti v finančno skromnejši in večini dosegljivi obliki novih doživetij. V septembru pri PD Velenje ob jubilejnem letu načrtujejo še dodatno planinsko-pomorsko destinacijo na Hrvaškem Tučepi–Biokovo z novimi zahtevnejšimi turami,« nam je ob povratku povedal podpredsednik PDV Marjan Karlovčec, ki vabi k prijavi do zapolnitve še zadnjih prostih mest. �� Jože

Miklavc

zelo nevarna za mlade sadike, sreča je, da se jih lahko v tem času še dosadi in bo pridelek kljub vsemu obrodil, vendar z nekajdnevnim zamikom. »Če pa govorimo o sadnem drevju, vsako neurje pomeni, kot da smo pridelek za letos že obrali. Z akcijami skušamo omiliti posledice neurja in iščemo pomoč, da ljudem vrnemo upanje v letošnjo vrtnarsko sezono,« razloži Mazej in spomni na povzročeno škodo v Gorenju, Tuhinjski dolini, Podolševi, Podčetrtku, Rogaški

Slatini z okolico, Celju z okolico in na Koroškem. »Škoda na pridelkih je izjemno velika, sploh v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, tudi del Mislinje je zelo prizadet. Na takšen način skušamo omi-

liti posledice neurja, zato radi priskočimo na pomoč ljudem, ki to potrebujejo. Pohvalno je, da so številni vrtnarji ponudili pomoč z brezplačnimi sadikami. Prevzem sadik intenzivno poteka, vrtnarji pomagajo z brezplačnimi sadikami,« doda Mazej in pozove vse, ki jim je škoda po neurju uničila vrt ali njivo, da se obrnejo nanj, na tel. št. 041 820 917..

Kako pomagati poškodovanim vrtninam?

»Pri plodovkah, ki imajo zelo poškodovane liste, odstranimo

vse, poškodovane plodove je nujno odstraniti in odnesti z grede, ker so lahko vir okužbe za druge rastline. Če je pri paradižniku uničeno steblo, pri bučkah odlomljen vrh in so kumare nacefrane, sadike zame-

njamo z novimi, saj se pri nežnih rastlinah razvijejo idealni pogoji za razvoj plesni. Tudi solato je bolje na novo saditi, če je poškodovana.«

Ludvik in Jožica Šporin sta planinsko pot zaokrožila z obiski 156 (!) slovenskih planinskih koč v 7 letih.

V zadnjem tednu so razdelili blizu trideset tisoč sadik zelenjadnic na prizadetih območjih.

za naše zdravje

Za kaj vse so koristne češnje?

Na Goriškem in v Brdih se že sladkajo s sočnimi češnjami, tudi v naših krajih so tiste zgodnje že primerne za nabiranje. Lahko jih pojemo, kolikor nas je volja, ne da bi se ob tem zredili. Češnje in jagode gotovo spadajo med prvo spomladansko sadje. Najprej nas na začetku pomladi pozdravijo s čudovitimi cvetovi, pozneje pa s sadeži. Danes na svetu obstaja več kot 1200 sort češenj, ki navdušujejo z okusom, barvami in zdravju koristnimi hranili.

Potrebujemo: • pol kilograma češenj s peclji, • 300 g mlečne čokolade za preliv, • kozico in posodo za parno kopel.

Pridelujemo

jih več kot 200 let

Če se želimo osredotočiti na domovino češenj, bomo morali najverjetneje v Malo Azijo oziroma natančneje med Kaspijsko in Črno morje. Danes so po svetu zelo razširjene in jih poznajo povsod, kjer prevladuje zmerno toplo podnebje. Med seboj se razlikujejo predvsem po barvi in velikosti sadežev. Ti so lahko zelo drobni, takšne so predvsem divje vrste, in normalno veliki do precej debeli, ko govorimo o hibridnih vrstah. Prav tako češnje ločimo po čvrstosti. Nekateri plodovi ob ugrizu prijetno hrustajo, drugi so mehki in se v ustih skoraj utekočinijo. Kadar jih želimo opisati v barvah, ne smemo pozabiti, da zajemajo celo paleto, vse od bele, rumene, rdeče do skoraj črne, kar je običajno značilno za višnje, ki so bolj trpkega in kislega okusa. A vrnimo se k češnjam, ki so sladkega, polnega in aromatičnega okusa, ponovno pa razlikujemo med sortami. Pri nas so najpogostejše in najbolj iskane hrustavke, po domače 'hrustli', ki jih odlikuje čvrsto in sladko meso, ne smemo pa mimo vipavk, bing, napoleona … Med najbolj iskanimi in zaželenimi so predvsem briške češnje, ki dosegajo tudi najvišjo ceno in so med prvimi, ki obrodijo, kar je deloma določeno s strateško lego.

Ko brskamo po naši zgodovini, ugotovimo, da so prve češnje omenjene na območju današnjega Celja že leta 1487. Zagotovo pa je slovenska tradicija pridelovanja češenj za trg stara že več kot 200 let, saj zapisi kažejo, da so vipavske češnje tovorili celo na dunajski cesarski dvor, kamor so jih dostavljali slovenski sadjarji.

Največ jih pridelajo v Turčiji

Poznamo kar 55 vrst različnih češenj. Največ jih pridelajo v Turčiji, vsako leto 400 ton. Turčiji sledijo Amerika, Iran, Italija in Rusija. V Grčiji, od koder se pogosto znajdejo tudi v naših trgovinah, pa jih pridelajo le okrog 60 ton letno.

Neoprane zdržijo dlje

Če češenj nimamo doma, jih je zmeraj dobro kupiti pri bližnjem kmetu ali na tržnici. Pri tem pazimo, od kod so češnje prišle, in izberemo, če je le mogoče, čim bolj lokalne. Prve sorte ponavadi dosegajo precej visoke cene, ki se skozi sezono spreminjajo oziroma spuščajo. Pri nakupu pazimo, da so češnje debele in čvrste ter imajo zelen in svež pecelj, ki je pokazatelj svežine. Takih češenj ne bo treba pozobati takoj in bodo v hladilniku zdržale tudi do štiri dni.

Pazimo tudi, da jih čim manj prenašamo in prekladamo, sicer hitreje zgnijejo in se poškodujejo. Prav tako jih v hladilniku shranjujemo neoprane, saj zdržijo dlje.

Za daljše shranjevanje sta najpomembnejša tehnološka postopka zamrzovanje in su-

šenje. Pri hitrem zamrzovanju celih plodov ohranimo največ vitaminov in rudnin.

Priprava: Češnje s peclji operemo in postavimo na papirnate brisače, da se osušijo. Pripravimo si peki papir, na katerega bomo kasneje odložili češnje, oblite s čokolado. Najbolje v parni kopeli stopimo čokolado, nato pa vsako češnjo pomočimo v čokolado tako, da jo držimo za pecelj. Češnje, oblite s čokolado položimo na peki papir in pustimo, da se čokolada popolnoma strdi. Dober tek želimo! hlo nad 45 stopinj

Temperatura za sušenje naj bo le rahlo nad 45 stopinj Celzija, saj višje temperature uničijo nekatere učinkovine, temperaturno neobstojne vitamine in seveda aromo.

Vir vitaminov

le malo kalorij

sklepih. To povzroča hude bolečine in otekanje sklepov. Pogosto se protin pojavi v kolenu, na komolcu, na nožnem palcu … Bolnikom priporočajo, naj pozobajo vsaj 250 gramov češenj na dan.

Uravnavajo ritem bitja srca

in

Češnje so izjemno bogate z rudninami, kot so kalij, železo, mangan, cink in silicij, prav tako v njih najdemo veliko vitaminov, med katerimi so predvsem A, B1, B2, B6 in vitamin C. Vsebujejo tudi folno kislino, kar je še posebej dobrodošlo pri nosečnicah. Rdeče obarvane češnje so bogate z antocianskimi barvili, ki naše telo varujejo pred škodljivimi vplivi in delovanjem ultravijoličnih žarkov. Nepogrešljive so tudi v času diet, saj so nizkokalorično živilo. V 100 gramih sadeža je le 67 kalorij.

Pomoč bolnikom s putiko

Češnje veljajo za vsestransko koristno živilo, ki nas hitro nasiti, obenem pa blago odvaja in tudi očisti. Dokazano znižujejo tudi raven sečne kisline in so nepogrešljive pri bolnikih s putiko. Pri putiki gre za kopičenje sečne kisline, stranskega proizvoda prebave, ki se v obliki kristalov nabira v

Surove češnje so izjemno koristne pri ljudeh s srčnimi boleznimi. Visoka vsebnost kalija namreč uravnava ritem bitja srca. Nikar pa ne pozabimo, da je kalij pomemben tudi pri ohranjanju zdrave in sijoče kože. Zaradi prečiščevalnih lastnosti še kako pomembno vplivajo na kožo: vračajo ji lesk, mladostni videz in zavirajo njeno staranje.

Čistijo in lajšajo zaprtje

Zaradi očiščevalnih lastnosti so nepogrešljiv sadež tudi pri zdravljenju in čiščenju ledvic. Te naj bi pomagale pri lažjem izločanju strupov in tekočine iz telesa, nikar pa ne pozabimo, da delujejo blago odvajalno, kar prispeva k boljši prebavi in izločanju želodčnih sokov.

Odpravljajo tudi napihnjenost.

100 g češenj ima le 67 kalorij.

Sveže češnje jemo brez omejitev in dodatkov

Odlične so v sadni kupi, sladoledu, kot odlična malica ali poobedek s posneto skuto, z jogurtom, prelite z želejem in tako naprej. Zelo okusne so denimo izkoščičene češnje, polite z mešanico limoninega soka, cimeta in medu.

Prve češnje so omenjene na območju današnjega Celja že leta 1487.

Pri nas so najbolj iskani in pogosti 'hrustli'.

Recept za razvajanje –Češnje, oblite s čokolado

za lepši videz

Je dovolj, da roke mažemo s kremo?

Roke so poleg obraza najbolj izpostavljen del telesa, ki skozi celo leto potrebuje dodatno nego. Prepogosto pa na njih pozabimo. Nanje se spomnimo šele, ko je že (pre)pozno. Prav roke so namreč najpogosteje izpostavljene zunanjim vplivom okolja (sonce, uporaba čistil, pretirana uporaba razkužil), zato se lahko hitro pojavijo znaki izsušene, suhe, hrapave in razpokane kože. Pomembno je, da tudi njim posvetimo dnevno negovalno rutino. Tudi v poletju.

Koža na rokah je tanjša

In tudi slabše zaščitena kot drugje na telesu. Tako na dlaneh kot tudi na hrbtni strani dlani je manjše število žlez lojnic, zato je količina loja manjša. Koža zato vsebuje manj maščob, ima manjšo sposobnost zadrževanja vode in je dovzetnejša za izsušitev.

Uporabljajmo malo mil

Umivanje rok večkrat na dan je neizogibno. Pri tem je priporočljiva uporaba blagih tekočih mil ali sindetov. Roke umivajmo z mlačno vodo in jih na koncu sperimo s hladno, da spodbudimo prekrvavitev. Po končanem umivanju je kožo treba dobro obrisati in osušiti. Strokovnjaki priporočajo, da si roke po vsakem umivanju namažemo s hranilno kremo za roke, primerno tipu in potrebi kože. Ker je to mnogokrat neizvedljivo, je dobro, da si roke namažemo čim pogosteje, da kožo nahranimo, navlažimo in zaščitimo. Kadar je to primerno, delamo z rokavicami. Pri izbiri gumijastih rokavic smo zaradi možne preobčutljivosti kože pozorni na vrsto materiala (npr. lateks) in morebitno prisotnost smukca. Roke negujemo vsakodnevno, tudi kadar niso izpostavljene večjim obremenitvam in neugodnim vplivom iz okolja.

nekaterih zdravil, uporaba agresivnejših lakov za nohte ali odstranjevalcev lakov za nohte, pomanjkanje vitaminov in mineralov (npr. železa, cinka, vitaminov A, C in B6). Z vsakodnevno nego in z uravnoteženo prehrano lahko veliko naredimo za zdrav in negovan videz rok in nohtov.

Kakšno obliko in barvo izbrati?

Nohti naj bodo vedno urejeni in čisti

Pri negi nohtov moramo paziti predvsem na to, da so vedno čisti. Najmanj enkrat na teden je treba nohte manikirati. S ščipalcem za nohte ali s škarjicami jih krajšamo. S piljenjem jih oblikujemo vedno v smeri od strani proti sredini. Ob straneh nohtov ne smemo piliti pregloboko in pregrobo. Za mehčanje obnohtne kožice si lahko pripravimo kopel. Po končani kopeli nanesemo negovalno mazilo in z vatirano palčko obnohtno kožico narahlo potisnemo nazaj. Obnohtne kožice nikakor ni priporočljivo odstraniti zaradi možnosti zapletov.

Kaj pa, če so nohti krhki in lomljivi?

Krhki, lomljivi nohti so pogosta težava žensk. Najpogostejši vzroki za nastanek so lahko: pogost stik z mili, detergenti, mraz, lahko so tudi posledica uživanja

Poleti si lahko privoščite marsikaj: od pisanih barv do različnih kamenčkov in poslikav na nohtih. Dovoljeno je tudi, da vsak noht pobarvate v svojo barvo. Ob izbiri za vas najlepše barve, vzorcev in okraskov je seveda čas tudi za odločitev o za vas pravi obliki nohtov. Obstajata dve osnovni, okrogla in kvadratna. Podrobnejša je delitev na ovalno in ožjo mandelj obliko, pri kvadratni obliki nohtov pa prevladujejo klasična kocka z ostrimi robovi, pri kateri so robovi rahlo zaobljeni, in oblika balerina z zožanimi stranicami nohtov. Najbolj pomembno je, da so nohti urejeni in da se počutite dobro.

Kako ob kopici izdelkov izbrati pravega?

V poletnem

naprave, pogosto umivanje, morska voda. Negovalni izdelki naj izsušeni koži povrnejo izgubljeno vlago in maščobo, obnovijo zaščitno bariero kože ter jo pomirijo. Zelo pomembna je tudi zadostna zašita pred UV sevanjem, da se v največji možni

meri izognemo fotostaranju kože. Izdelki, bogati z maščobami, niso primerni, kadar je koža opečena ali pregreta – v tem primeru uporabljamo kreme ali hidrogele, da se izognemo kopičenju toplote. Izdelek torej izberemo glede na stanje kože in namen uporabe. Podnevi so primernejši izdelki, ki se hitro vpijejo v kožo, zvečer pa izdelki, bogati z maščobami. Krema za roke (vsebuje glicerol) in mastna krema za roke (vsebuje sečnino) sta emulziji, bogati z vlažilci. Prva se hitreje vpije v kožo in je primernejša za dnevno nego, medtem ko je druga primernejša za večerno nego.

Kako omilimo starostne pege?

Starostne pege so temne lise ali tvorbe melanina na koži različnih velikosti, ki so najpogosteje vidne na obrazu, vratu, dekolteju, na ramenih ali po rokah. Seveda pa se lahko pojavijo kjerkoli po telesu. Najpogosteje nastanejo kot posledica poškodbe kože zaradi UV žarkov, na telesu pa se pojavijo šele kasneje, v zrelih letih. Od tod tudi ime. Ljudje s svetlo poltjo so bistveno bolj dovzetni za nastanek starostnih peg kot tisti s temnejšo kožo. Ravno tako je nastanek pigmentacije pogostejši pri ljudeh, ki so bili v življenju večkrat huje opečeni ali so pogosteje izpostavljeni soncu. Tudi ob uporabi zaščitnega faktorja je sončenje za nas škodljivo. Ker na našo kožo žarki ne padajo enakomerno, se lahko le na določenih delih pospeši proizvodnja melanina, kar vodi do pigmentacij in nastanka starostnih peg.

Če želite v boj s starostnimi pegami, je najbolje poklicati kozmetičarko, ki vam bo podrobneje razložila, kako poteka posamezen tretma, in vam svetovala, kateri je za vas in vašo kožo najbolj primeren. Kar lahko storimo sami doma, pa je vestna vsakodnevna uporaba zaščitnega faktorja, da že nastale pigmentacije ne bi še bolj potemnele, hkrati pa tako preprečujemo nastanek novih.

Negovalni izdelki za nego kože rok lahko vsebujejo vlažilce (hialuronsko kislino, ureo), antioksidante (vitamina A in E, koencim Q10), bogata rastlinska olja (olivno olje, svetlinovo olje, arganovo olje), rastlinske izvlečke (kamilica, ognjič) in masla (karitejevo, kakavovo, kokosovo).

Glede na lansko sezono ste letos s petim mestom nekoliko napredovali. Ste dosegli zastavljene cilje? Kako bi ocenili preteklo sezono? Letošnjo sezono ni bilo takšnih težav okoli covida. Držali smo se sicer vseh predpisov, ampak je ob tem vse potekalo dokaj normalno. Tudi rezultatsko je bila ta sezona bolj uspešna od prejšnje, ampak ne toliko, kot smo si želeli, naš cilj je bil drugo ali vsaj tretje mesto. Sploh prvi del sezone smo začeli slabo, s tremi zaporednimi porazi. Začeli smo tudi v precej spremenjeni in pomlajeni zasedbi, po prvem delu sezone smo potem naredili še nekaj sprememb v trenerskem štabu, pripeljali nekaj perspektivnih, mladih igralcev in se tudi približali 3. mestu. Žal je bilo nekaj spodrsljajev, ki se ne bi smeli zgoditi. Je pa tudi to nekaj, iz česar se lahko učimo. Celotno sezono lahko vseeno označimo kot uspešno, glede na to da smo res pomladili celotno ekipo in uvedli nekaj mladincev. Že podatek, da imamo nekaj čez 17 tisoč minut vključevanja mladih igralcev, priča o tem, da imamo res mlado ekipo, ki je naredila dober rezultat. Bi si pa seveda želeli, da bi bil še boljši.

Pomembno vlogo je torej igralo tudi to, da gre za pomlajeno ekipo. Najbrž pa so na sezono vplivale tudi spremembe v strokovnem štabu in na igrišču?

Seveda se je videlo, da je ekipa dejansko mlada in da ni bilo koga starejšega, ki bi morda z izkušnjami malo dvignil ekipo. Na fante smo ponosni, dobro so se odrezali, igrali so srčno in pokazali individualne kvalitete. Tako na terenu kot izven terena so bili res dobra ekipa. Pokazali so, da so sposobni igrati visok nivo nogometa, je pa seveda treba na določenih stvareh še delati in še okrepiti ekipo. Imeli smo, na žalost, tudi ogromno težav s poškodbami, je pa dobro, da imamo široko klop in so znali tudi ostali fantje tekme dobro odigrati brez problema, čeprav smo večkrat igrali brez treh ali štirih igralcev iz prve enajsterice. Na nas je vplivalo tudi to, da je bilo nekaj sprememb tako na igrišču kot izven, hkrati pa smo se še spoznavali z našim investitorjem in je traja-

Cilj Rudarja je prva liga

lo nekaj časa, da smo uskladili poglede, vzpostavili zaupanje in našli kompromise. Tudi sam investitor je šele spoznaval lokalno okolje in ligo, tako da smo se nekaj časa lovili.

Kot ste že omenili, precej delate na tem, da v ekipo vključite čim več mladih.

Že v tej sezoni smo precej vključevali mladince in kadete v treninge in na tekme. V klubu želimo dvigniti nivo naše nogometne šole, zato skrbimo, da se fantje, ki so perspektivni, počasi vključujejo v članski nogomet. Na zadnji tekmi sezone proti Gorici sta, recimo, zaigrala tudi kadeta Tarik Abbas in Elmir Avdić. Je bilo pa tudi pri gledalcih očitno, da si želijo videti naše mlade igralce. Na tem bomo v prihodnje še bolj delali – po eni strani si želimo rezultat in čimprej v prvo ligo, po drugi pa želimo vztrajati tudi pri tem, da imamo čim več mladih igralcev iz našega okolja.

Občinstvo na nekaterih tekmah je še vedno precej skromno.

Na gledalce je malce vplivala tudi covid situacija, ljudje so se odvadili hoditi na tekme. Tudi ko so se začeli ukrepi sproščati, so bili nekaj časa še vedno nujni hitri testi, tako da si je vsak

naredil svojo kalkulacijo, ali se mu splača priti na tekmo. Se pa stvari počasi ponovno izboljšujejo. Seveda pa vemo, da gledalce prinesejo tudi rezultati. Naš

Državni prvaki in podprvaki

Ekipi kadetov in mladincev RK Gorenje Velenje sta se po koncu sezone veselili odličij.

Kadeti so pod vodstvom Boruta Plaskana osvojili naslov državnih prvakov. V tej sezoni so zabeležili kar osemnajst zmag in le dva poraza. Najboljši strelec pri Velenjčanih je bil s 186 zadetki Malik Mlivić, sledil mu je Nejc Hriberšek s 145.

Izkazala se je tudi mladinska ekipa, ki je pod taktirko Marka Oštirja sezono zaključila na 2. mestu in tako dosegla naslov državnih podprvakov. Mladinci so v tej sezoni odigrali 26 tekem, zmago so zabeležili

na enaindvajsetih, na dveh so dosegli remi, na treh pa so bili poraženi. Najboljši strelec je bil s 147 zadetki Matic Ravnikar s 128 goli mu je sledil Jaka Kamenicki

Domen Tajnik najboljši igralec sezone

Po končanem rokometnem državnem prvenstvu v NLB ligi so trenerji ekip izglasovali najboljša posameznika sezone 2021/22. Naziv najboljšega igralca je pripadel velenjskemu rokometašu Domnu Tajniku, naziv najboljšega vratarja pa si je prislužil Sandro Meštrić, ro-

kometaš Rika Ribnice. Kot najboljši strelec je sezono sklenil Aleksa Tufegdžić iz ekipe LL Grosist Slovan, ki je dosegel 162 zadetkov.

Suvereno je do priznanja za najboljšega posameznika sezone prišel Domen Tajnik, v glasovanju ga je na prvo mesto postavilo 9 izmed 14 trenerjev. Rokometaš Gorenja Velenja je v tej sezoni v ligi NLB na 25 tekmah dosegel 67 zadetkov.

cilj je, da bo stadion ponovno poln in da bodo fantje pred domačim občinstvom odigrali dobre tekme. Gledalce bi seveda pritegnila tudi prva liga. Ta

prinese marsikaj, že sam proces priprav oziroma pripravljalnih tekem v prvi ligi se po rangu nasprotnika ne more primerjati z drugo ligo. Že tukaj bi lahko imeli na teh tekmah večje občinstvo, ker bi lahko privabili tudi malo večja imena. Tako da bomo zagotovo delali tudi na tem.

Vaš cilj v naslednji sezoni je torej napredovanje v prvo ligo?

Prva liga je definitivno glavni cilj. Imeli smo sestanek z upravnim odborom in investitorjem in smo na isti valovni dolžini –napadamo naslov prvaka druge lige in s tem uvrstitev med elito.

Pa so za naslednjo sezono že znane kakšne okrepitve?

Kdo ostaja v klubu in kdo odhaja?

Čaka nas še veliko dela z vidika podpisovanja igralcev – veliko igralcev, ki so bili z nami v prejšnji sezoni in bi še želeli ostati z nami, je trenutno še brez pogodbe, tako da potekajo pogajanja. Veliko se jih je to sezono izkazalo in imajo tudi druge ponudbe, zato iščemo tisto skupno točko, ki bo zadovoljila naš proračun in hkrati njih, da ostanejo tukaj. Sicer pa ciljamo na to, da ohranimo jedro pretekle sezone in se okrepimo

še s tremi ali štirimi igralci, da lahko zadevo končno zapeljemo nazaj v prvo ligo. Tudi pri trenerjih nas čaka še nekaj razmišljanja, povezovanja in iskanja najboljših rešitev. Vsekakor pa bomo zadeve izpeljali tako, da bodo imeli fantje nekoga, ki jih bo lahko popeljal na prvo mesto.

V pretekli sezoni ste imeli v svojih vrstah drugega najboljšega strelca lige, Briana Sousa Saramaga. Potekajo pogajanja tudi z njim?

Zaenkrat ostaja z nami, nas pa tudi tukaj čaka par tednov razmisleka, pogajanj in prilagajanja temu, kar si želi on in temu, kar si želimo mi. Načrtujemo, da ostane in še izboljša svojo statistiko – cilja na prvo mesto strelcev. Trudimo se, da pripeljemo v ekipo še par članov, ki bodo poskrbeli za kakšen gol več oziroma za kakšen prejet gol manj.

Nogometni klub Rudar je imel v preteklosti precej finančnih težav. Se je stanje s prihodom investitorja že izboljšalo?

Kar se tiče financ, je bilo ob mojem prihodu stanje veliko bolj zaskrbljujoče, danes lahko rečem, da je precej boljše. Ob podpori Mestne občine Velenje, lokalne skupnosti, sponzorjev, donatorjev in razumevanja vseh trenerjev, pomočnikov oziroma vseh ljudi, povezanih s klubom, ter s potrpežljivostjo smo uspeli pokriti dober del dolgov. Ker pogodbene obveznosti članske ekipe niso več breme kluba, lahko vsa donatorska sredstva usmerjamo v poplačilo dolgov in v redne plače ter ostale obveznosti, povezane z nogometno šolo.

Kako pa je z najmlajšimi?

Boste letos izpeljali poletni kamp?

Bili smo sicer v dogovorih za organizacijo lastnega kampa, ampak se je pokazalo, da letošnjo sezono to ni izvedljivo. Bomo pa seveda v naslednjih letih spet vzpostavili Rudarjev poletni kamp, načrtujemo pa tudi nekaj turnirjev za najmlajše že naslednjo sezono, tako da bomo zagotovo veliko delali tudi na

�� Tea Rednak, foto: vos

Dajan

Na Češkem se je od 1. do 4. junija odvijalo 6. nogometno prvenstvo vinskih reprezentanc Evrope. Moralo bi biti že pred dvema letoma, a je covid-19 'igral po svoje'. Gre za turistično-športni dogodek, ki izvrstno združuje šport in vinarstvo oziroma tovrstne ponudnike. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel vse omenjeno zelo uspešno prenašajo na potrošnike kakovostne rujne kapljice ter na nogometna igrišča, kar dokazujejo rezultati. Vinska reprezentance Slovenije je namreč na evropskem prvenstvu vinarjev doslej slavila kar štirikrat.

Tudi na letošnjem, šestem Euro 2022 na Češkem, je veljala med osmimi reprezentancami stare celine za favorita. Na prvenstvo je odšla odločena braniti naslov, ki ga je osvojila na domačih tleh leta 2018. Tako kot v vinogradu in kasneje v kleti so fantje na zelenicah dali vse od sebe, a se kljub odločnosti, srčnosti in borbenosti ni izšlo. »Zmanjkalo je sape,« so zapisali ob koncu tekme za prvo mesto, v kateri so se pomerili z gostitelji. Sicer pa so premagali same evropske nogometne sile – Švicarje, Italijane, remizirali z Nemci, v polfinalu so bili boljši od Portugalcev.

Za ohranitev naslova je zmanjkalo sape

Na evropskem prvenstvu pa udeleženci ne igrajo le nogometa, ampak čas namenjajo še novim znanjem s področja vinogradništva in kletarjenja.

Sestavni del dogodka je namreč tudi povezovanje vinarjev in zaposlenih v vinarski panogi iz vse Evrope. Po besedah Robija Fišerja, nekdanjega igralca, da-

pridelovalcev in z vinom povezanih oseb, ki je bilo leta 2008 ustanovljeno na pobudo štajerskega

Danila Steyerja. Ta je še predsednik društva. Vizija združenja je dvigovanje vinske kulture in promoviranje slovenskih vin v Evropski uniji in preostalem svetu skozi odnose z javnostmi in dobrodelne športne dogodke na nacionalnem in mednarodnem nivoju. V 12 letih delovanja se je število članov povzpelo na več kot 80 ljudi iz vse Slovenije.

nes pa selektorja reprezentance, se ob nogometnih tekmah udeležujejo tudi izobraževanj, vinskih degustacij, si ogledajo kleti ter spoznavajo dobre prakse iz vinske panoge. »Družimo se z vinarji iz vse Evrope. Nogomet je pomemben, a ni prioriteta. Naše poslanstvo je, da širimo vinsko kulturo. Kot

vedno pa Slovenci tudi v tekmovalnem delu kotiramo visoko,« je poudaril.

Predstavljata Šmartno kot butični vinorodni okoliš

Med 22 nogometaši, ki so zastopali slovenske barve na Češkem, sta bila tudi tokrat dva Šmarčana – oba nekdaj odlična nogometaša šmarških vijolic, danes pa vse boljša vinogradnika: Anže Podgoršek in Primož Kugler. Fišer ju praviloma vedno uvrsti v začetno enajsterico. »Igranje za vinsko reprezentanco Slovenje je za naju vsekakor čast, privilegij, saj tkeva na srečanjih nova prijateljstva s številnimi vrhunskimi vinarji iz celotne Slovenije. Poleg tega, da se družimo ob vinu in igranju nogometa, izmenjujemo bogate vinogradniške in kletarske izkušnje. Ob vsem tem pa naju veseli tudi to, da sodelujeva pri promociji Slovenije kot vinske destinacije in predstavljava Šmartno ob Paki kot butični vinorodni okoliš, v katerem pridelujemo zelo kakovostna vina,« sta povedala ob vrnitvi s Češke.

�� Tatjana Podgoršek

Sezono 2021/2022 je v 3. slovenski nogometni ligi sklenila tudi članska ekipa NK Šmartno 1928. V 26 tekmah je zbrala 43 točk, kar je toliko, kot jih ima peto uvrščena ekipa Cirkulan, in točka manj od Koroške Dravograd na četrtem mestu. Zmagala je ekipa Kety Emmi Bistrica s 57 točkami.

Realno so ciljali višje

Igor Fenko, trener članske ekipe, je sezono ocenil: »Realno smo ciljali pod ali na sam vrh. Žal se nekatere tekme niso izšle tako, kot smo načrtovali. To gre pripisati tudi kratki klopi v določenem delu sezone, bolezni, poškodb je bilo manj. Glede na to, da smo ekipo sestavljali precej na novo, menim, da imamo dobre temelje za naslednjo sezono.«

Kot je pojasnil, je klub zapustilo nekaj igralcev, ki so igrali v prejšnji sezoni v 2. slovenski nogometni

Načrtovanega cilja niso dosegli

ligi in so iskali klube z višje tekmovalne ravni. Prav tako pa je prišlo v klub veliko mladih igralcev, ki so končali mladinsko šolo. Na igranje v članski ekipi so se šele privajali. So že začeli priprave na novo sezono? Po njegovih navedbah v tem trenutku potekajo pogovori med upravnim odborom kluba in igralci: tistimi, ki ostajajo, in z novimi, ki trkajo na klubska vrata. V teh dneh bodo poskušali na treningih odpraviti določene tehnične pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili v tem obdobju. Sicer pa priprave na novo sezono začenjajo predvidoma 10. julija. Igralci, ki bodo ostali, bodo prejeli individualne programe in na ta način poskušali dose-

či cilje, ki jih bodo dorekli v klubu do takrat.

Fenko je še povedal, da si prevelikih sprememb

Župani za mir v Ukrajini

Od 29. maja do 1. junija je v Trnavi na Slovaškem potekal mednarodni nogometni turnir ekip županov iz devetih evropskih držav. Namen turnirja je bil prispevati »k miru v Ukrajini. Nadomestil je Evropsko prvenstvo, ki se sicer odvija vsaka 4 leta, a ga v letu 2020 ni bilo zaradi epidemije covida-19,« je povedal župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar – udeleženec slovenske ekipe županov.

Na turnirju je nastopilo enajst ekip iz devetih držav: poleg Slovaške in Češke, ki sta na njem sodelovali s po dvema ekipama, še Romunija, Nemčija, Hrvaška, Moldavija, Avstrija, Južna tirolska (Italija) in Slovenija. Čeprav rezultati sicer niso v ospredju, je dejal Kopušar, so se zmage veselili Romuni pred Slovaško 1 in Češko 1. Slovenci smo bili sicer zadnji, enajsti, »a smo spoznali veliko novega, izme-

njali izkušnje z drugimi župani in videli primere dobrih praks na Slovaškem. Menim, da smo dostojno branili barve naše domovine in da bomo na tem področju aktivni še naprej,« je še dejal Janko Kopušar. �� tp

Slovenska nogometna ekipa županov – Kopušar drugi z leve v zadnji vrsti

v ekipi ne želi, saj se je v drugem delu prvenstva izkazala že za zelo dobro uigrano. »Če bi ostala večina igralcev z dvema bolj izkušenima, smo zagotovo v naslednji sezoni sposobni osvojiti vrh prvenstvene lestvice,« je še dejal.

Želijo narediti najbolje

»Načrtovanih ciljev nismo dosegli. Kot lanski drugoligaš smo ciljali na vrh. Že v jesenskem delu sezone smo videli, da je ta cilj nedosegljiv, želeli pa smo si priključka vrhu, torej drugo, tretje mesto. Ni tragedija, če smo pristali na šestem, a tekmovalni cilji niso uresničeni,« pa je o sezoni 2021/2022 dejal predsednik kluba Bogdan Trop

Zagotovil je, da se uprava kluba že pripravlja na novo sezono, tako kadrovsko in organizacijsko, pri tem pa bo treba prevetriti načrte in določiti cilje. V teh dneh bo seja upravnega odbora, na kateri naj bi določili smernice nadaljnjega delovanja. »Smo na točki, na kateri je potrebna odločitev, kako naprej. Vse je povezano z denarjem, tega pa kronično primanjkuje. Naša želja in cilj je dati še večji poudarek mladinskim selekcijam, kjer nam stvari v zadnjem času šepajo tako kadrovsko kot številčno. Kako bo s člansko ekipo, bomo še videli.« Načrtujejo morda spremembe tudi v trenerskih vrstah? »Kadra ni veliko. Poskušamo stvari v obstoječih možnostih narediti kar najbolje. V tem trenutku zato o načrtovanih spremembah še ne morem govoriti.« Več naj bi bilo znanega do konca tega tedna.

�� Tatjana Podgoršek

Kugler: »Igranje v njej je za naju privilegij.«

Nogometna reprezentanca Slovenije je letos osvojila drugo mesto.

Na spletni strani Vinske reprezentance Slovenije oziroma Društva združenje vinarjev – Vinska reprezentanca Slovenije – piše, da gre za prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, vinogradnikov, vinarjev, neposrednih

vinarja

Brnenje čolnov na jezeru

Velenje, 5. junija – Društvo modelarjev Modelar Velenje je med 3. in 5. junijem izvedlo tradicionalno Mednarodno tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje v kategorijah Endurance za pokal Mestne občine Velenje. Tekmovanje je potekalo na Velenjskem jezeru, udeležilo pa se ga je več kot 40 tekmovalcev iz 8 držav v član-

ski in juniorski konkurenci. Tekmovanje šteje za državno prvenstvo Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter Mednarodno združenje modelov tekmovalnih čolnov – iMBRA za Eastern League – 2022. Med tekmovalci je treba posebej izpostaviti slovenske tekmovalce oziroma družino Folkson s tremi člani. Ian je osvojil prvo me-

sto v kategoriji Endurance 27, Miha in Rok pa prvo in drugo mesto v REndurance Junior 3,5. Od domačih tekmovalcev Društva modelarjev Modelar je 4. mesto zasedel Janez Melanšek v kategoriji Endurance 7,5.

Tekmovanje si je v vseh treh dneh ogledalo veliko obiskovalcev, sploh pa v soboto, ko so se na tem območju Velenjske plaže in Viste odvijale tudi druge prireditve. ��

Od 3. do 5. junija je v Beogradu potekalo Balkansko prvenstvo v karateju za otroke. Sodelovalo je 1285 najboljših tekmovalcev iz 10 balkanskih držav. Slovenska reprezentanca je štela 80 tekmovalcev, vanjo pa se je uvrstilo 8 tekmovalcev Karate kluba Seki, kar je največ med slovenskimi klubi.

Za Slovenijo so tekmovali in dosegli rezultate: Tadej Mavsar, zlato, kata dečki 9 let, bron ekipa, kata dečki 8–9 let; Andjela Miljatović, zlato, ekipa kata deklice 10–11 let, bron, kata deklice 11 let; Aleksa Miljatović, bron, kata dečki 12 let; Tajda Mavsar, zlato, ekipa kata deklice 12–13 let; Karolina Kristić, Žana Jeršič, zlato, ekipa deklice 10-11 let; Jure Sluga, 9. mesto kata člani;

Enej Rizvanović, 1. krog, kata dečki 12–13 let.

Predstavniki KK Seki so priborili 3 zlate in 3 bronaste medalje, kar je največ med vsemi slovenskimi klubi. Tadej Mavsar, najmlajši reprezentant Slovenije, je bil s posamično zlato medaljo in z ekipnim bronom eden izmed dveh najuspešnejših Slovencev v Beogradu. Naše tekmovalce je na tekmi vodila klubska trenerka in predsednica KK Seki.

Naslednji vikend jih čaka ekipno državno prvenstvo v Ljutomeru, potem pa še tekma v Salzburgu. ��

Velenjski sabljači odlični na slovenski veteranski sabljaški ligi

Cvetko Velenje. »Glede na to da so treningi v letošnji sezoni potekali nemoteno, se nadejamo dobrih uvrstitev,« je povedal trener Klemen Špeh

NLB

Mobilna poslovalnica

Bank&Go –urnik obiskov maja in junija v Šmartnem ob Paki

Kamnik, 4. junija – Pod okriljem sabljaške sekcije Športnega društva Šport Aktiv Kamnik je potekal zadnji krog veteranske lige v vseh treh orožjih. Turnirja se je udeležilo tudi pet članov Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje. Klubsko čast so branili Jerneja Čretnik, Maja Šerc, Polona Škarja, Tina Šafarič in Tadej Knez. Najbolje se je tokrat odrezal Tadej, ki je v mešani kategoriji floret zasedel 1. mesto in stopil na najvišjo stopničko, tik pod odrom za zmagovalce pa se mu je pridružila še Maja z osvojenim petim mestom. Dobro so se odrezale tudi Jerneja, ki je v preteklosti že stala na odru za zmagovalce, ter Polona in Tina. Tina je osvojila šesto mesto, Jerneja je bila sedma, Polona pa se je uvrstila na osmo mesto. Tadej in Maja sta nastopila tudi v kategoriji meč mešano, kjer se je Tadej ponovno povzpel na oder za zmagovalce in svoj nastop zaključil na tretjem mestu. Tudi Maja je zabeležila odličen rezultat, saj je na koncu pristala na šestem mestu.

Ta vikend državno prvenstvo za člane, veterane, ekipe in kategorije U14,U12, U10

11. in 12. junija bo prav tako v Kamniku potekalo državno prvenstvo za člane, veterane, ekipe in kategorije U14,U12, U10, ki se ga namerava udeležiti kar nekaj članov sabljaškega kluba Rudolf

Balinanje

Z mobilno poslovalnico na kolesih pridemo tja, kjer ste vi. Posebej prilagojeno vozilo namreč omogoča izvajanje bančnih storitev na terenu.

Kdaj in kje bo v vašem kraju? Kdaj? Sreda, 11. in 25. maja ter 8. in 22. junija, od 8.30 do 9.30 ure Kje? Pri cerkvi

Kaj vam mobilna poslovalnica omogoča?

Če želite urediti finančni opra vek ali potrebujete finančni na svet, morda pomoč glede upora be spletne in mobilne banke ter drugih načinov poslovanja, ki so vam na voljo 24/7, vam je na

voljo naš bančni strokovnjak

Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat

V mobilni poslovalnici lahko:

• Odprete bančni račun in skle nete bančni paket.

• Naročite plačilno kartico (Mastercard, Visa, Karanta).

• Oddate vlogo za kredit. (Če vlogo za kredit oddate že prek videoklica, lahko v mobilni poslovalnici le še podpišete pogodbo.)

• Sklenete varčevanje ali de pozit in se posvetujete tudi o drugih vrstah naložb.

• Dobite nasvet o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih.

• Opravite brezgotovinsko plačilo z računa na račun.

• Na bankomatu dvignete ali položite gotovino in plača te položnice. Ne pozabite, da za uporabo bankomata potre bujete bančno kartico (oseb nega računa) ter številko (PIN)

Kdaj in kje bo v vašem kraju? Kdaj? Sreda, 11. in 25. maja ter 8. in 22. junija, od 8.30 do 9.30 ure Kje? Pri cerkvi Naročnik vsebine

Peti krog štajerske lige upokojencev v balinanju

V 1. ligi je bilo 31. maja popoldne srečanje med ekipama DU Šoštanj kot domačinom in gosti iz KU Gorenje. Tudi tokrat je bilo tako, da bi lahko rekli 'saj ni res, pa je'. Domača ekipa, ki do zdaj še ni osvojila točk, je praktično že dobljeno srečanje izgubila. Gostom nikakor ni bilo lahko, saj je bil končni rezultat 4 : 6 za goste, pa tudi punt razlika 32 : 37 je bila za goste.

2. junija popoldne so na Polzeli gostovali igralci BŠDU Premogovnik. Zaradi napovedi slabega vremena so tekmo začeli malo prej od napovedane ure. Imeli so prav, ker je ravno na koncu začelo močno deževati, celo toča je obilno padala. Srečanje je bilo zelo razburljivo, ker se gostje ni-

Sabljaški klub Rudolf Cvetko z novim

vodstvom

Člani Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko so v nedeljo, 5. junija, na skupščini izvolili nov izvršni obor. Predsednik kluba je postal Klemen Špeh, sekretarka Jerneja Čretnik in blagajnik Tadej Knez. Vsi trije so dolgoletni in aktivni člani kluba, ki so že do zdaj s svojim delom znatno pripomogli k njegovemu delovanju. Člani kluba so se zahvalili za uspešno opravljeno delo zdaj že bivšemu predsedniku Vasji Čretniku ��

kakor niso hoteli predati. Na koncu so gostje z igro v kroge uspeli zadržati neodločen rezultat 5 : 5, velika punt razlika pa je bila 44 : 25 za domačine.

Isto popoldne je bilo na igrišču KU Velenje srečanje z gosti iz BK Žalec. To pa se ni končalo srečno, ker je hudo neurje že v začetku igre pregnalo tekmovalce. Dogovorili so se, da bodo ponovno začeli 7. junija.

Trenutni vrstni red ekip po nepopolnem 5. krogu v 1. ligi je: 1. BK Balinc Polzela 9 točk, 2. BK Žalec 6 točk, 3. KU Gorenje 6 točk, 4. DU Velenje 4 točke, 5. BŠDU Premogovnik 3 točke, 6. DU Šoštanj 0 točk.

V 2. ligi je bilo najbolj udarno v Štorah, kjer so domačini BS Vrbno Vrbica gostili ekipo iz DU Dobrna. Domačini, ki igrajo letos zelo spremenljivo, so začeli silovito igrati, toda gostje nikakor niso popuščali. Na koncu so domači imeli veliko več od igre, saj je bil rezultat 8 : 0 za domače, prav tako punt razlika 34 : 14.

Zanimivo je bilo tudi v Slovenskih Konjicah, kjer je domača ekipa gostila ekipo iz BK Balinc Polzela (2). Domačini so jih prvič gostili na svojem terenu – in končni rezultat pove vse: 6 : 2, punt razlika 43 : 22 za domačo ekipo.

Srečanje bi se moralo zgoditi še v Topolšici, kjer bi gostili ekipo

DU Vinska gora, a je odpadlo zaradi slabih vremenskih razmer.

V tem krogu je bila ekipa PO Gorica prosta.

Trenutni vrstni red ekip po nepopolnem 5. krogu v 2. ligi je: 1.

DU Vinska gora 5 točk, 2. DU Slovenske Konjice 5 točk, 3. BS Vrbno Vrbica 5 točk, 4. BK Balinc Polzela 5 točk, 5. DU Dobrna 3 točke, 6. PO Gorica 3 točke, 7. BK Topolšica 2 točki.

Zaradi počitnic je prvi del prvenstva zaključen. Nadaljevanje se začne v drugi polovici avgusta. 2. liga zaradi večjega števila klubov nadaljuje še štiri kroge in se potem zaključi.

Avtomobili s pedigrejem na velenjski Visti

V sklopu srečanja American vehicle meeting – Days of Thunder so bila na ogled vozila in druge značilnosti ameriške kulture –Tudi s takšnimi dogodki odkrivamo nove dimenzije Viste

(Nadaljevanje s prve strani)

Zbrane je nagovorila podžupanja Aleksandra Vasiljević: »Izredno ponosni smo, da gostimo srečanje ameriških avtomobilov na Visti in da smo privabili veliko obiskovalcev. Čutiti je posebno vzdušje, ljudje so navdušeni. Tudi s takšnimi dogodki odkrivamo nove dimenzije Viste, še

❱Dogodek je privabil lepo število obiskovalcev in številna legendarna vozila.

posebej zato, ker Mestna občina Velenje prepoznava turizem kot zelo pomembno gospodarsko panogo. Tovrstni dogodki so tisti, ki privabijo tudi turiste od drugod. Verjamem, da jih bomo očarali, navdušili in se bodo znova vračali v Velenje.«

Nastopile so tudi Country plesalke Plesne šole Spin, ki jih je vodila Mojca Robič, in prikazale tipične ameriške country plese. »Malo burleske in starega dobrega rock'n rolla. Gre za zvrst plesa, v katerega so vključeni različni stili drugih plesov. Twist, jive, rock’n’roll – klasični osnovni koraki, ki so dobili posebno poimenovanje,« doda Ribičeva, ki opaža, da je bilo pred koronskimi časi zanimanje za obisk tečajev večje, zdaj se počasi vračajo v stare tirnice, tako da računa, da se plesalci vrnejo na plesni oder.

Prekratka varnostna razdalja

Velenje, 2. junija – V četrtek zjutraj se je v bližini trgovine Eurospin zgodila prometna nesreča, do katere je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Udaril medicinsko sestro

Velenje, 3. junija – Zgodaj zjutraj je v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje prišel občan. Ker ambulanta še ni obratovala, mu je medicinska sestra razložila, kdaj in kam se mora javiti. Brez razloga jo je udaril v obraz in pobegnil. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.

Grozila sta mu zakonca

Velenje, 3. junija – Na policijsko postajo je prišel občan in povedal, da sta mu zakonca resno zagrozila, zaradi česar se je počutil ogroženega. Po zaslišanju in ugotovitvi

Velenje so za en dan spremenili v lunapark, dogodek so popestrile različne glasbene skupine. Nastopili so The Trio – Tribute to ZZ Top (HR), Erotic Biljan and His Heretics (HR), 3TONE (SL), Clockwork Psycho (SL) in Hank & His Wild Raccoons (SL).

POLICIJSKA kronika

Poškodoval nadstrešek

Šoštanj, 3. junija – Voznik belega kombiniranega vozila je zvečer trčil v nadstrešek in ga poškodoval, nato pa odpeljal s kraja nesreče. Priče so si zapomnile registrsko številko, zato bodo zoper voznika lahko uvedli prekrškovni postopek.

Padel po vozišču

Velenje, 4. junija – V soboto zvečer se je na Koroški cesti zgodila nesreča, v kateri je kolesar izgubil oblast nad kolesom in padel po vozišču. Po preizkusu alkoholiziranosti so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje.

Polila ga je z vodo

Šoštanj, 4. junija – Zvečer se je na policijski postaji oglasil občan in povedal, da je bil v lokalu M-bar, kjer je potekala debata o politiki. Pri sporu o temi je do njega pristopila občanka in ga polila z vodo.

Janko Urbanc, direktor Mladinskega centra Velenje: »Vzdušje je čudovito. Zadovoljen sem, da nam gre vreme na roko in je prišlo okrog dva tisoč obiskovalcev. Takšen dogodek je dober prikaz tega, kaj Vista ponuja. Različna druženja, srečanja, vse vrste dogodkov. Zadnje čase je tudi vedno več zanimanja drugih

organizatorjev za najem prostora ob Velenjski plaži. Kar se današnjega dogodka tiče, pa se bomo morebiti celo dogovorili, da postane tradicionalen.« Slavica Živko, predsednica Kluba vodnih športov Velenje: »Zadovoljna sem, da je na Visti uspel prečudovit dogodek, ki je tudi na Velenjsko

plažo privabil veliko obiskovalcev. Ob 17. uri pa je zvok avtomobilskega hrupa pognal adrenalin po žilah. Verjamem, da bo vreme na naši strani tudi 18. junija, ko organiziramo tradicionalno Kresno noč in se bodo lahko obiskovalci okrepčali z bogračem, se zavrteli in prižgali svoje svečke.«

daljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico.

Po zbranih obvestilih bodo zaradi nespodobnega obnašanja zanjo uvedli prekrškovni postopek.

Zmerjal je goste

Velenje, 4. junij – Ob 00.30 so policisti posredovali v lokalu Galactica, kjer je vinjen gost nadlegoval in zmerjal ostale goste in se tudi po opozorilu varnostnika ni pomiril. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Zasegli zeleno rastlino

Velenje, 4. junija – Policisti so občanu zasegli posušeno zeleno rastlino. Analizirali jo bodo, in v primeru, da gre za prepovedano drogo, bodo zanj uvedli prekrškovni postopek.

Trčila osebno vozilo in motorist

Velenje, 5. junija – V naselju Črnova sta trčila osebno vozilo in motorno kolo. Gasilci PGD Velenje so zavarovali kraj dogodka ter nudili pomoč policiji in reševalcem, ki so na kraju oskrbeli poškodovano osebo in jo nato prepeljali v na-

Pes se je sprehajal

Prelska, 5. junija – V nedeljo zjutraj je občan iz Prelske obvestil policiste, da se sosedov pes sprehaja okoli njihove in drugih hiš in ni primerno zavarovan. Zoper lastnika sledi prekrškovni postopek.

Grozil ji je

Velenje, 5. junija – Mladoletna občanka je v nedeljo popoldan policistom naznanila znanca, s katerim je v preteklosti prijateljevala, zdaj pa ji je grozil. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo.

Ukradel skiro

Velenje, 5. junija – Neznani storilec je na Žarovi cesti odtujil skiro znamke e-goni v vrednosti 500 evrov. Za osumljencem poizvedujejo.

Trčila v tovornjak

Vinska Gora, 6. junija – Nekaj po 13. uri se je zgodila prometna nesreča, v kateri je voznica osebnega vozila zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v tovorno vozilo in se lažje poškodovala.

Poslovno uspešna Skupina TAB d.d. Mežica išče večje število novih sodelavcev

v proizvodnji industrijskih in startnih baterij v naslednjih službah:

• elektro in strojno vzdrževanje

• na področju avtomatizacije proizvodnje

in na oddelku Li-ion baterij na delovnih mestih:

• elektrikar / mehatronik,

• procesni inženir,

• projektni vodja Li-ion baterij.

Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, s poskusno dobo, v urejenem delovnem okolju in stimulativno plačilo.

Pisne vloge s kratkim življenjepisom pošljite na e-mail kadri@tab.si, najkasneje do 24. junija 2022. TAB d.d., Polena 6, 2392 Mežica

vseh okoliščin ju bodo ovadili za kaznivo dejanje groženj.

�� Jasmina Škarja, fotografije: jš, AS, FB skupina Days of Thunder

SALTER COLIN: Moč besede. 100 govorov, ki so vznemirili svet od – Odrasli 929-027.522 – Biografije Vir: www.dobreknjige.si

Slavni nagovori filozofov, verskih voditeljev, državnikov, vojskovodij, predsednikov, kraljev, borcev za mir in aktivistov za človeške pravice, po krivem obtoženih in dolga leta zatiranih, dokumentarno zbrani v bogato opremljeni knjigi, vas

podajo v smrt, prinese spravo in pogum.

BELLOVÁ BIANCA: Jezero

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: www.dobreknjige.si

V romanu spremljamo odraščanje dečka Namija, ki z babico in dedkom živi v revni vasici ob obali velikega jezera, ki je onesnaženo, kontaminirano, zdravju nevarno. Po propadu predelovalnice rib in smrti starih staršev zdaj že najstni-

VELENJE

Četrtek, 9. 6.

10.00 Rezervat za poezijo na terasi hotela Razgoršek (Stari trg)

21. Lirikonfest - festivalne refleksije in književno omizje

16.30 Glasbena šola, Velika dvorana Kviz NGL1 - za učence 1. razreda nauka o glasbi, tradicionalno, zabavno preverjanje znanja nauka o glasbi

18.00 Velenjski grad Odprtje razstave »Pokukajmo v stare kuharske knjige«

18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

29. zaključna produkcija Plesnega studia N, Teden ljubiteljske kulture 2022

18.00 Galerija Velenje Pogovor s Klavdijo Zupanc in dijaki

18.30 Glasbena šola, Velika dvorana Kviz NGL2 - za učence 2. razreda nauka o glasbi, tradicionalno, zabavno preverjanje znanja nauka o glasbi

19.00 Vila Bianca

Akademija Poetična Slovenija 2022 s slavnostno podelitvijo književnih nagrad Lirikonfesta Velenje 2022

19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica

Madeira - otok lesa, potopisno predavanje Ane Seher

19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana

Medgeneracijski festival

19.00 Atrij Velenjskega gradu

Koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora in Akademskega pevskega zbora Maribor, Teden ljubiteljske kulture 2022

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Ninna Kozorog: Le Vida – recepti življenja, predstavitev knjige, 10. Medgeneracijski festival

20.00 Max klub Velenje QUEEN - Real tribute band, koncert Sobota, 11. 6. 8.00-12.00

Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.30-13.00

Športno igrišče OŠ Gorica Šporne igre 9.00-12.00

Titov trg Velenje 10. medgeneracijski festival "Medgeneracijska mineštra" 10.00-13.00

Sončni park, Vila Rožle Ta veseli dan - VI. Otroška olimpiada v Sončnem parku 18.30 Rdeča dvorana

Na robu sladkih sanj, plesnovizualna produkcija plesne šole M-dance 19.00 eMCe plac

Sound Arson - Open Airson, koncert 20.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana

1941-1944«

19.00 Kino Velenje, velika dvorana Triumf, komična drama (Filmsko gledališče)

Torek, 14. 6.

10.00 pred Centrom Nova 30 let Varstveno delovnega centra SAŠA, OE Ježek Velenje 17.00 Vila Rožle

Torkova peta: Garfieldov dan, ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Velenjski grad Miniatura v gvašu, likovna delavnica, prijave: info@ galerijavelenje.si 19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Pihalni orkester Zarja Šoštanj 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Majda Petan: Snaha, predstavitev knjige

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 9. 6.

19.30 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof

Zaključni koncert učencev šole bobnanja Marka Berzelaka Sobota, 11. 6.

Zbirno mesto v Martinovi vasi Dan planinskih doživetij (lahka pot) 10.00–12.00

MC Šmartno ob Paki – pod kozolcem

Ustvarjalna delavnica Glina (prijave: pisarna@mcsop.si ali 064 167 940), prijavnina: 5 € Nedelja, 12. 6.

16.00 brv čez Pako v Rečici ob Paki

bodo za trenutek povrnili v zgodovinski čas. Sto predstavljenih govorov v knjigi obeležuje prelomne trenutke v zgodovini človeštva. Rodili so se ob porazih ali zmagah, v pričakovanju ujetništva in svobode, v boju proti krutosti, zatiranju. Preberite, s kako skrbno izbiro besed, fraz in stavkov se je pred smrtno sodbo zagovarjal Sokrat, kako spretno je Aleksander Veliki nagovarjal borce k bitki, s kako hipnotičnim govorom je Hitler netil mržnjo …

Izgovorjena beseda navdihuje množice, kliče k boju in svari pred uničevalnostjo, spodbuja k spremembam, opozarja na nepravičnost. Lahko zaneti vojno in ljubezen, mlade vojake prepriča, da se

KINO spored

OKUS LAKOTE

Smagen af sult, romantična drama, 103 min (Danska)

Režiser: Christoffer Boe

Igrajo: Katrine Greis-Rosenthal, Nikolaj Coster-Waldau, Flora Augusta, Charlie Gustafsson, Nicolas Bro Petek, 10. 6., ob 19. uri, mala dvor.

DOKTOR STRANGE

V MULTIVESOLJU NOROSTI

Doctor Strange in the Multiverse of Madness, akcijska pustolovska fantazija, 126 min (ZDA)

Režija: Sam Raimi

Igrajo: Benedict Cumberbatch, Elizabeth Olsen, Rachel McAdams, Benedict Wong, Chiwetel Ejiofor Petek, 10. 6., ob 20. uri, velika dvor.

JURSKI SVET:

PREVLADA

Jurassic World Dominion, epska akcijska avantura, 146 min (ZDA)

Režija: Colin Trevorrow

Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Laura Dern, Jeff Goldblum, Sam Neill, DeWanda Wise, Mamoudou Athie, BD Wong, Omar Sy, Isabella Sermon, Campbell Scott, Justice Smith, Scott Haze, Dichen Lachman Sobota, 11. 6., ob 17. uri, velika dvor.

VSE POVSOD

NAENKRAT

Everything Everywhere All at Once, akcijska pustolovska komedija, 132 min (ZDA)

Režija: Dan Kwan, Daniel Scheinert

Igrajo: Jamie Lee Curtis, Jenny Slate, Michelle Yeoh Sobota, 11. 6., ob 19. uri, mala dvor.

ški fant odide v mesto iskat pogrešano mamo. V borbi za preživetje v post-sovjetski eri, kjer življenje definirajo beda, okoljsko uničenje, vzpon kriminala ter razčlovečenost, bistri Nami doživlja različne srhljive pustolovščine ter hkrati duhovno raste. Avtoričino videnje prihodnosti presenetljivo sovpada s trenutno katastrofalno družbeno situacijo. Distopija o zatonu sveta, napisana v jedrnatem narativnem slogu, s svojo večplastnostjo in z elementi mitskega opozarja na nevarnost, v kateri se nahaja človeštvo. Ali je sploh še mogoča pot v intelektualni preporod? ��

Asja Šošter Farasin (violina), recital dijakinje Umetniške gimnazije Velenje Petek, 10. 6. 10.00-19.00

Cankarjeva ulica Promenada okusov 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje (Predavalnica 3)

Zdrava prehrana v družinskem krogu, predavanje Nataše Forstner Holešek, 10. Medgeneracijski festival 11.00-13.30

Galerija Velenje Odprta učna ura z Aleksandro Dolenec Gojević 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Gledališka predstava "Boj na zelenjavnem vrtu", 10.

Letni koncert MePZ Gorenje, Teden ljubiteljske kulture 2022 Nedelja, 12. 6. 8.30-11.30

OŠ Gorica (zbirno mesto) Pohod po mejah KS Gorica 10.00-18.00

Vista, Pozojevo igrišče Gusarski dan pri Vili Čira-čara 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Ne sprehajaj se no vendar čisto gola, predstava Gledališča Velenje

Ponedeljek, 13. 6. 10.00-18.00

Muzej premogovništva Slovenije in Velenjski grad

Nacionalna zaključna prireditev za mlade raziskovalce zgodovine 18.00 Velenjski grad

Predstavitev monografije »Slovenci v Srbiji pod nemško okupacijo

Sreda, 15. 6. 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Lahko noč, skrbi: osnove spanja in sproščanja, predavanje Niki Jakol 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Županov sprejem odličnih osnovnošolcev in srednješolcev 19.30 Glasbena šola, Velika dvoranaMarinova dvorana Koncert pihalnih orkestrov Glasbene šole Velenje ob 70-letnici glasbene šole – s svečanim preimenovanjem Velike dvorane v Marinovo dvorano

ŠOŠTANJ

Četrtek, 9. 6.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta 19.00 Mestna galerija Šoštanj Fotografska razstava Silvo Kretič Sobota, 11. 6.

X Kamnik Dan slovenskih planincev v Kamniku Sreda, 15. 6. 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Klepet pod Pustim gradom, gost –Marjan Stvarnik

Siddharta se na Visto vrača 1. julija

ZADNJIČ VIDENA ŽIVA

Last Seen Alive, srhljivka, 95 min (ZDA)

Režija: Brian Goodman

Igrajo: Gerard Butler, Jaimie Alexander, Dani Deette Sobota, 11. 6., ob 20. uri, velika dvor.

ČEBELICA MAJA 3:

ZLATO JAJCE

Maya the Bee 3, sinhronizirana animirana pustolovščina, 88 min (NEM, AVS)

Režija: Noel Cleary Nedelja, 12. 6., ob 16. uri, velika dvorana

POLETJE, KO SEM SE

NAUČILA LETETI

Leto kada sam naučila da letim, mladinska/družinska komedija, 87 min (Srbija, Bolgarija, Slovaška, Hrvaška), 9+

Režija: Radivoje Andrić

Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević Nedelja, 12. 6., ob 18. uri, mala dvor.

BELFAST

Belfast, biografska drama, 98 min (VB)

Režija: Kenneth Branagh

Igrajo: Caitríona Balfe, Judi Dench, Jamie Dornan, Ciarán Hinds, Colin Morgan, Jude Hill, Nedelja, 12. 6., ob 19. uri, velika dvorana

TRUIMF

Un triomphe, komična drama, 105 min (FR)

Režija: Emmanuel Courcol

Igrajo: Kad Merad, David Ayala, Lamine Cissokho, Sofian Khammes, Pierre Lottin, Wabinlé Nabié, Alexandre Medvedev, Saïd Benchnafa, Marina Hands, Laurent Stocker Ponedeljek, 13. 6., ob 19. uri, velika dvorana

Po tem, ko je velik del koncerta Rock na Visti 27. maja dobesedno splaval po vodi, so organizatorji napovedali nov koncert. Siddharta bo tako z zasedbama Big Addiction in Takoff na Visti nastopila 1. julija. Organizator sporoča, da karte, ki so veljale za Rock na Visti, 27. maja, veljajo tudi za ta dogodek: • če ste karte kupili na dan dogodka na vhodu, na Petrolu ali med uradnimi urami ŠŠK,

pišite na rocknavisti@gmail. com, v pomoč bodo kakršnakoli dokazila (npr. fotografija z dogodka)

• vloge za povrnjene vstopnice sprejemajo od danes, 6. 6., do nedelje, 12. 6., na e-naslov rocknavisti@gmail.com

• če ste karte kupili na spletni strani Eventima, boste na vaš e-naslov prejeli novo karto oz. potrdilo o nakupu karte

• ker so se odločili za nov koncert, kupnine kart ne vračajo

• od ponedeljka, 13. 6., bo za nove obiskovalce Rocka na Visti možen tudi nakup novih kart

• za ponovni koncert se bodo karte prodajale po ceni 13 € za člane ŠŠK, 15 € za nečlane in 17 € na dan dogodka. ��

Skozi tančice ženskega pogleda

Veš kaj se mi zdi "fajn"?

Včasih slišim ženske, vključno z mano, ki pravijo, da so zahtevne, da imajo težek karakter, da z njimi ni lahko, da so trmaste. Meni pa se zdi, da takšna ženska bolj kot vse to, ve, kakšna je. Pozna se tako dobro, da se zaveda, kako ravna ali se počuti v določenih situacijah. Da se ne daje v okoliščine, v katerih se ne počuti dobro, da se ne obkroža z ljudmi, ki niso po njeni meri, da se ne spušča v partnerstva, ki ji ne ustrezajo.

Morda bi lahko rekli, da takšna ženska s tem zamuja veliko ali pa bi rekli, da si

slika najboljšo verzijo svojega življenja zase.

Lahko govorimo o preprostih primerih, kot so na primer: "V trgovskih centrih se ne počutim dobro, zato raje obiščem manjšo lokalno trgovino." Ali: "Meditacija ni zame, raje grem v fitness." Ali: "Težko sedim na kavi dve uri in s prijatelji govorim v prazno, raje sem v naravi sama ali s prijateljico, s katero se lahko pogovarjam o tudi zame pomembnih temah." Ali: "Pomembno mi je, da pripravim kovček že nekaj dni pred potovanjem, če ne me doleti glavobol." Ali: "Ne hodim rada na morje, zame so bolj hribi." … Zakaj je pomembno poznavanje takšnih momentov in seveda še mnogo drugih, lahko tudi povezanih s hrano, pijačo, stilom oblačenja, kariere ...?

Otvoritev rečiškega mostička ljubezni Torek, 14. 6.

16.00–19.00

Hiša mladih – družabni prostor Dnevni center za mlade Sreda, 15. 6.

19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof

Zadovoljna in iskriva

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Veliki koncert skupine Hamo & Tribute 2 Love s simfoniki, 30. junij ob 19.00

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto.

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.

si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Če se dajemo v situacije, v katerih nam je nelagodno, rezultat skorajda ne bo drugačen, kot da se bomo začele nelagodno počutiti tudi same. Lahko bomo občutile stres, živčnost, tesnobo, nezadovoljstvo, skratka občutja, ki so nam manj prijetna.

Zato se mi res zdi "fajn", da se zmoremo zaznavati in prepoznati v raznih okoliščinah in si narisati takšne, ki prinesejo dobra občutja.

Seveda je v partnerstvu ali družini mnogo prilagajanj in kompromisov, a če zmoremo slišati in razumeti sebe, lahko enako naredimo za ostale in upamo, da so tudi drugi enako pripravljeni narediti tudi za nas.

Želim ti, da bo tudi tebi "fajn"! ��

Renata P. Knez

Lunine mene junija, ob 5:11, polna luna (ščip) 14.

Nagradna križanka - Šaleški teniški klub

- 10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju;

- 10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal predsednik izvršnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Markovič;

- 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje in se soglasno izrekli za to preimenovanje;

- 12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana

Batiča, so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje; - 13. junija 1839 se je v Šoštanju rodil pravnik in leta 1919 prvi slovenski župan v Brežicah Gvidon Srebre; - 13. junija 1982 so v Zavodnju nad Šoštanjem svečano proslavili 100. obletnico delovanja krajevne osnovne šole, ki pa ne deluje več;

- Geodetska uprava Velenje je junija leta 1984 izdala drugo dopolnjeno karto mesta Velenje, ki se je takrat imenovalo Titovo Velenje; - v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob odprtju velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov;

- 14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Svečano so

ga odkrili 25. junija na osrednji slovesnosti; - v organizaciji Max Cluba in Radia Velenje je 14. junija 1997 v velenjski Rdeči dvorani nastopil beograjski glasbenik Momčilo Bajagić - Bajaga s skupino Instruktori;

- 14. junija 2015 je v Edinbourghu na Škotskem članica Šaleškega alpinističnega odseka Janja Garnbret tretjič zapored postala evropska mladinska prvakinja v športnem plezanju;

- 15. junija 1862 se je v Bistrici ob Dravi rodil župnik v škalski župniji sv. Jurija in dekan dekanije Šaleška dolina Ivan Rotner. Umrl je v Škalah pri Velenju 22. septembra 1935;

- 15. junija 1938 se je rodil častni občan Velenja, glasbenik, ravnatelj in pedagog mag. Ivan Marin ml. Umrl je 28. februarja 2021;

- 15. junija 1975 so v Šaleku proslavili 900. obletni-

Teniški turnir za profesionalce VELENJE OPEN 2022

od 4. do 11. julija 2022 z nagradnim skladom 15.000 USD.

Prijavljenih je več kot 250 igralcev z vsega sveta. Vabljeni na ogled tekem.

Generalni sponzor: MO Velenje in AS inženiring d.o.o.

Ostali sponzorji: DBSS, Andrejc, Esotech, Ažur konto.

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 20. junija 2022 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Športni park Jezero«.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo o nagradi obveščeni.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

V medosebnih odnosih bo prišlo do trenj s partnerjem ali dobrim prijateljem. Pogledi in razmišljanja te osebe se bodo v marsičem razhajali z vašimi. Ne sprejemajte prehitrih odločitev, predvsem pa poskusite biti čim bolj razumevajoči. Le tako boste lahko našli skupno točko, ki bo ključna za ohranjanje omenjenega odnosa. Upoštevajte nasvete tistih, ki so vam blizu in vam želijo le najboljše. Ker bo ta situacija za vas precej stresna, poskrbite tudi za svoje zdravje. Poiščite način, da se čim bolj sprostite in razbremenite.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Vaš delovni ritem bo izjemno hiter in naporen, a to vam ne bo odvzelo potrebnega zagona, saj se bodo končno pokazali sadovi vašega truda in trdega dela. Ključno je, da zaupate vase, kar vam bo pomagalo tako pri nadaljevanju vaše karierne poti kot na ostalih področjih. Pomembno je, da najdete pravo ravnovesje med službo in osebnimi zadevami, saj ste v zadnjih dneh zaradi obilice dela kar malce pozabili na vse ostalo. Tudi nase. Ne zanemarjajte vaših najbližjih in si ob tem vzemite vsaj nekaj časa tudi povsem zase, saj boste le tako ohranjali zdrave odnose in stabilnost, ki si jo želite imeti v življenju.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Rutina in monotonost vam jemljeta energijo in povzročata kar precej slabe volje. Želite si določenih sprememb, a ne veste, kako bi se spopadli s situacijo in v svoje življenje vnesli nekaj novega. Začnite z majhnimi koraki, že najmanjša sprememba lahko namreč pripelje do potrebnega preobrata. Dovolj je, da se za začetek vključite v novo aktivnost, ki bo popestrila vaš vsakdan in razbila rutino, ki vas duši. To vam bo prineslo svež pogled na trenutno stanje in vam odprlo tudi priložnosti za nova poznanstva.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Uživali boste v harmoničnem in razumevajočem odnosu s partnerjem. Oba bosta pozabila na prepire, ki so zaradi vajine neprilagodljivosti v preteklem obdobju načeli vajino zvezo. Pripravljeni boste sprejemati kompromise in se mirno pogovoriti o vseh problemih, s čimer se boste končno razbremenili in znali sproščeno uživati v vsakem trenutku. To bo prineslo pozitivne spremembe tudi na ostalih področjih, predvsem pa bo dobro vplivalo na vaše počutje, ki se bo znatno izboljšalo.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Če boste sledili svojim občutkom, boste svoje zamisli in cilje uresničevali bolj uspešno kot običajno. Novih izzivov se boste lotili s polnim zagonom in z ogromno mero motivacije. Pomagale vam bodo tudi pretekle izkušnje, a le, če jih boste znali pametno izkoristiti. Odnosi z najbližjimi se bodo razvijali v dobro smer. Samski boste imeli ogromno priložnosti za nova razmerja. Tudi vezani boste romantično razpoloženi, zato imate dobro priložnost, da se še bolj zbližate s partnerjem.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Ponovno se bodo pojavile določene težave, ki jih boste želeli spregledati in potlačiti, čeprav boste vedeli, da to ne bo rešilo ničesar. Z zatiskanjem oči boste situacijo na dolgi rok le še poslabšali. Čeprav se vam zdi, da trenutno nimate zadosti volje in energije, se čimprej lotite reševanja nastalega problema. Ne bojte se prositi za pomoč – to nikakor ni znak šibkosti in nemoči, temveč pokaže vašo zrelost in pripravljenost na soočanje s problemi. Ob tem bodite pazljivi, da ne analizirate preveč preteklih napak. Vzemite jih kot izkušnjo, ki je lahko izredno dragocena pri novih izzivih, ki so pred vami.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Ne pretiravajte s preveč opravili naenkrat, saj boste pregoreli. Čeprav ste oseba, ki je vedno pripravljena trdo garati, potrebujete tudi počitek, ki vam bo omogočil, da boste še naprej lahko delali in delovali v najboljši formi. Partnerja bo večkrat skrbelo za vas, saj ste zaradi prekomernega dela včasih razstreseni, predvsem pa se to pozna tudi na vašem zdravju. Ne odrivajte ga od sebe, temveč se pogovarjajte z njim in mu zaupajte svoje skrbi, saj bo tako lažje za oba, hkrati pa boste poskrbeli, da se skozi iskren pogovor razbremenite in si olajšate dušo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

co obstoja vasi; - 15. junija 1985 so v Šmartnem ob Paki zaključili obnovo Doma kulture; - 16. junija 1954 se je v Velenju rodil pedagog in strokovni raziskovalec dr. Otmar Kugovnik; - v soboto, 16. junija 1973, je bil ustanovni občni zbor združenja samostojnih obrtnikov Velenje, na katerem so potrdili pravila združenja samostojnih obrtnikov Velenje; - rokometašice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 16. junija 1998 so se uradno pričela pripravljalna dela za gradnjo razžveplevalne naprave 5. bloka šoštanjske termoelektrarne. �� Damijan

V naslednjih dneh boste prišli do točke, ko se boste vprašali, ali je še vredno vztrajati. Morda je prišel čas, da obrnete nov list v svojem življenju in se znebite vsega, kar vas zgolj obremenjuje. Nekatere osebe v vašem življenju vam povzročajo le tegobe in skrbi, hkrati pa vam ne stojijo ob strani, kadar jih resnično potrebujete. Iskren pogovor z njimi vas bo pripeljal do zaključkov, s pomočjo katerih boste lahko sprejeli odločitev o tem, koliko svojega časa jim boste še namenjali v prihodnosti.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Čustveno boste v naslednjih dneh zelo odprti in po dolgem času bo iz vas sevala samozavest. Bolj boste zaupali sami vase in v svoje sposobnosti, zato boste polni zagona in pozitivne energije, kar lahko izkoristite tako na službenem področju kot v zasebnih odnosih. Z lahkoto boste prepoznali tiste stvari, ki jih morate spremeniti za pozitiven preobrat. Samski boste zaradi sproščene energije pritegnili veliko pozornosti, zato je morda pravi čas, da se ponovno prepustite ljubezni.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Vaša pričakovanja na vseh področjih so visoka. Od partnerja na trenutke pričakujete tudi vse tisto, česar niti sami ne morete vedno ponuditi. Tudi v službi si želite več dinamičnih in kreativnih projektov, ki pa jih zaenkrat še ni na vidiku. Čeprav ste nezadovoljni s trenutno situacijo, se umirite in ne sprejemajte impulzivnih odločitev, saj lahko naletite na ovire, ki jih ne boste mogli preskočiti. Raje si vzemite čas za premislek, sicer boste svoje nepremišljene odločitve kaj kmalu obžalovali.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Tokrat se boste stvari lotevali bolj razumsko in premišljeno. Ne bodo vas prevzemala čustva, zato boste lažje reševali nesoglasja in spore. Bolj prepričljivi boste, hkrati pa boste veliko lažje razumeli drugo stran, ker vam tokrat čustva ne bodo zameglila pogleda na situacijo. Tudi na službenem področju boste ponovno vzpostavili dobre odnose in boste izzive ter zaplete reševali veliko bolj učinkovito kot običajno. Nekoliko manj premišljeni boste le pri zapravljanju, zato pazite, da ne prestopite meje, ki ste si jo zastavili.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

V nepredvidljivih okoliščinah se boste znali mirno in diplomatsko odzvati. Tudi na splošno boste bolj pomirjeni, saj boste končno našli pravo ravnovesje. Dobrih idej vam ne bo primanjkovalo, kar vas bo še dodatno motiviralo, hkrati pa se lahko zgodi, da boste ravno zaradi obilice novih domislic obremenjeni. Po pestrem tednu vas čaka nekaj sproščenih dni, ki jih izkoristite za okrepitev svojega počutja in nabiranje novih moči. Le tako boste lahko učinkoviti tudi v prihodnosti.

Kljajič

Postavitev Titovega spomenika (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

RAZNO

ŽGANJE

ŽIVALI

mali OGLASI

NUDIM

lezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 11. 6. 2022 in nedeljo, 12. 6. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro –03 8995 614. Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje,Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00

VETERINARSKA

UE Velenje

POROKE

Kokovnik Marjan, Velenje, Bevče 47

C In Brežnik Anja, Velenje, Bevče 47 C

SMRTI

• Zajc Ivan, roj. 1942, Velenje, Hrastovec 37 A

• Mazej Janko, roj. 1969, Šoštanj, Bele Vode 28

• Urbanc Marija, roj. 1930, Šoštanj, Bele Vode 29

• Faletič Vladimira, roj. 1925, Šoštanj, Topolšica 78 A

• Zidanski Karel, roj. 1933, Velenje, Lipje 44 A

ONESNAŽENOST ZRAKA

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. maja do 5. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 30. maja do 5. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 30. maja do 5. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

ZAHVALA

MIRAN JURKO

JANKO MAZEJ

izrečena

pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala duhovnikom g. Jožetu Pribožiču, g. Vinkotu Čonču in g. Ivanu Hrastniku za darovano sveto mašo ter kvartetu Oljka za glasbo.

Hvala pogrebni službi KP Velenje, vsem reševalcem za nujno pomoč, g. Vovku za ganljiv govor, g. Marjanu Hrenu za neprecenljive besede slovesa.

Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala vsem, ki ste imeli Jankota radi in ga boste ohranili v lepem spominu.

Žalujoča žena Andreja, sinova Rok z družino in Klemen s Špelo, ata in mama ter sestra in brata z družinami

Velika planina, 4. junija –Prvo pravo in načrtovano sre čanje imetnikov 'Franjotovih klobukarjev' je spontano orga niziral Korošec s Prevalj Mir ko Lečnik, ob močni podpori glasbenega para citrarke Cite Galič in glasbenika Jožeta Ga liča ter skupine prijateljev Lju benca Franja Marovta. Prijate lji so izdelovalca pastirskih ter drugih klobukov iz ustrojenih kosmatih živalskih kož, nekda njega poklicnega voznika, na moč presenetili na planinskem domu na Smrekovcu. Marovt je do takrat izdelal in podaril že okrog 300 klobukov, prete žno izdelanih iz ostankov usnja, ter jih podaril številnim prija teljem in zanimivim ljudem z javne scene.

Lečnik in prijatelji pevske sku pine Vres s Koroške, ki so se že vsi ponašali s klobuki modela Travnik (po priljubljeni planin ski postojanki na Travniku nad Ljubnim), so se želeli skromne mu Marovtu zahvaliti za vse storjeno in za populariziranje pašništva, pastirskega duha ter spontano planinarjenje z občut kom za naravo in druženje. Od leta 2008, ko so dogodek razgla sili za 1. srečanje klobukarjev, se je Franju vnema za delitev klobukov še povečala.

Po 15 letih vsakoletnih srečanj po hribih osrednje Slovenije med Koroško, Zgornje Savinjsko in Gorenjsko, so se na binkoštno soboto, 4. junija, namenili še na Veliko planino. To je čas, ko kmetje v planine priženejo pa šno govedo in konje, to pa diši tudi po pastirskem prazniku.

15 let organiziranih klobukarjev Franja Marovta

Število izdelanih klobukov se je hitro povečevalo, kasneje pa je Franjo Marovt izdelal že veli ko pražnjih pastirskih komple tov; poleg obveznega klobuka telovnik ali podaljšano ogrinja lo ter pastirsko bisago. Komplet se nosi ob osebnih priložnostih skupaj s pastirsko, ročno obde lano palico, kar je s ponosom uporabljal ob javnih shodih ter prireditvah tudi nam najbliž

Ta čudoviti les

Devetnajst ekip sodelovalo na državnem tekmovanju v kiparjenju iz lesa

Gaberke, 29. maja – Kipar jenje v lesu je edina delavnica v lesu za odrasle na državnem nivoju pri nas, ki že dvajset let poteka pod vodstvom območne izpostave JSKD Velenje. Letos je že četrtič zapored potekala v občini Šoštanj ob prijazni pod

precej mladih, potekala pa je od petka dopoldan do nedelje popoldan, ko se je iz nastalega oblikovala priložnostna raz stava. Še prej pa je bilo veliko napornega oblikovanja, dela z motorno žago, dletom in dru gimi orodji. Najbolj prijazen

turah tkejo tudi iskrena prija teljstva in trdne vezi.

Tatjana Vidmar, idejna vodja in tudi sicer duša tega projekta, je povedala, da je delavnica po tekala v skladu s pričakovanim in da je bilo kljub resnemu delu med zbranimi veliko dobre volje. Zahvalila se je Francu Šteharni ku, vodji Kulturnice, in ostalim članom, ki vsako leto z naklo njenostjo sprejmejo ustvarjalne goste. V znak hvaležnosti vedno pustijo kakšno skulpturo, letos je bil to rožni cvet. Delavnico je obiskal tudi šoštanjski župan Darko Menih in zbranim izra zil besede naklonjenosti in po hvale za njihovo delo.

�� MBK

pori članov Kulturnice Gaber ke. Tudi tokrat jo je strokovno usmerjala akademska kiparka Dragica Čadež Lapajne, sode lovalo pa je kar devetnajst ki parjev z različnih koncev Slo venije.

Organizatorji z veseljem ugo tavljajo, da je bilo na njej tudi

material za oblikovanje je lipa, letošnjega je 'dala' nekoč pono sna Tišlerjeva lipa, ki je padla v enem od neurji. V prijaznem podeželskem okolju in pod stre ho mogočnega kozolca toplarja, ki stoji v Gaberkah in je tudi si cer priljubljeno zbirališče, se ob izjemno lepih in velikih skulp

V organizaciji Društva ki parjev z motorno žago iz Pe trušnje vasi nad Šentvidom pri Stični je od 3. do 5. junija potekal 8. festival kiparjev z motorno žago in hkrati 8. državno prvenstvo v hitro stnem kiparjenju z motorno žago. Festival je potekal v izjemnem ambientu na Gra dišču nad Šentvidom in Stič no. Čeprav je tekmovalcem veliko energije jemalo vroče sonce, pa so v lastno zado voljstvo in ob številni publiki izpeljali hitrostno kiparsko tekmo, kot so jo poimenovali sami. Deset se jih je pomerilo in ustvarili so zelo lepe izdelke, ki so bili potem na razstavi na prizorišču. Mojstri kiparjenja

ji uradni pastir Franc Urbanc iz Florjana, nekdanji pastir na Starih Stanih na Mozirskih pla ninah.

Tokratni shod na Veliki plani ni pa je bil že tudi vez s prijatelji iz Tuhinjske doline, Kamnika, bližnje Gorenjske, Gornjega Grada in Zgornje Savinjske do line ter Šmartna pod Goro Olj ko. Medtem je Marovt izdelal skupaj že okrog 1000 klobukov

Travnik (in jih večino podaril) ter nekaj druge pripadajoče pastirske garderobe. Modeli so dobili različne oblike, dizajn in vrste strojenih dekorativnih kož, tudi za pastirice.

Modni hit za pohajkovanje v predgorju slovenskih planin se je razširil med številne po membne 'pastirje'. Naročili in zastonj dobili so jih člani Slo venskega okteta, člani Vresa s Prevalj, pevci Okteta Žetev iz Luč pa planinska Fickova banda iz Šmartna ob Paki ter še številni drugi glasbeniki z Jožetom in Cito Galič na čelu. Klobuke imajo zdaj kot prave trofeje številni znani Slovenci, nekateri politiki iz lokalnega okolja, državni svetnik in župan občine Ljubno Franjo Naraloč nik, nekateri gozdarji in jagri ter celo podjetniki. Zvesto zdaj uporablja kompletno pastirsko opremo s klobukom tudi nek danji še aktiven uradni pastir z

Velike planine Peter Erjavšek Za nekakšne zasluge iz prvega obdobja pojava Franjotovih klo bukov sem dobil v dar lep širo kokrajnik tudi podpisani obože valec planin, menda za skrbno beleženje dogodkov na to temo. A so se modnega okrasa zaradi pomanjkljive rabe in nemarne hrambe lotili molji. Franjo pa še ni zarobil zadnjih modelov, saj pravi, da je zima dolga in vedno komu ostane nekaj flik, primernih za tako naravno po krivalo, ki povezuje mnogo do bro mislečih.

�� Jože Miklavc

si v glavah zamislijo, kaj želijo ustvariti, potem pa iz približno 1,5-metrskega debla, ki ga po stavijo na določeno meto, v eni uri ustvarijo zamišljeno. Videli

smo ustvarjene razne živalske like, ki so izgledali kot resnični. Vsak tekmovalec zase je ustva ril pravzaprav čudežni izdelek.

Predsednik Društva kiparjev z motorno žago Vlado Cencel, zaposlen v Komunalnem podje tju Velenje, je bil s festivalom in tekmo zelo zadovoljen. Zahva lil se je društvu za organizacijo in izpeljavo, sponzorjem pa za nagrade – zmagovalec je prejel novo motorno žago. Glede na prizadevnost članov društva se bodo takšna srečanja nada ljevala.

Morda bi bilo v jesenskem času tudi za Velenjčane zanimi vo gostiti kiparje z motornimi žagami na eni od prireditev na Titovem trgu. �� Drago Kolar

Na Veliki planini srečanje imetnikov unikatnih klobukov – Franjo Marovt je izdelal že veliko pražnjih pastirskih kompletov; poleg obveznega klobuka telovnik ali podaljšano ogrinjalo ter pastirsko bisago

Klobukarji petnajstič vrgli pastirske klobuke v zrak

Najzaslužnejši za prav posebno zgodbo z okrog tisoč izdelanimi in podarjenimi klobuki je Franjo Marovt (na levi); ob njem župan Kamnika Matej Slapar in najslavnejši pastir z Velike planine Peter Erjavšek.