24-2012 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 1

Sončno in vse topleje bo.

številka 24

četrtek, 14. junija 2012

1,80 EVR

Nad šestko se zgrinjajo črni oblaki Mira Zakošek

Tako mislim

Seveda nismo novinarji tisti, ki bi zlahka presodili, kaj je prav in kaj ne, kadar gre za strokovne odločitve, še posebej, če so te tako velike in zapletene, kot je recimo blok 6 šoštanjske termoelektrarne. Pa vendar drezamo tja, kjer vlada in pristojni organi očitno slabo opravljajo svoje delo. Okoli te naložbe se namreč dogaja toliko čudnih stvari, toliko nelogičnosti, da je za to kar najbolj prava prispodoba tista, ki jo je na ponedeljkovem skupnem zasedanju uporabila predsednica sveta krajevne skupnosti Šoštanj Vilma Fece. Vse tole spominja na Butale.

Foto: Rok Miklavžina

Donela je slovenska lovska pesem

Velenje, 9. junija - Šaleška dolina je bila v soboto dober gostitelj 39. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Lovci – v Evropi jih je kar 7 milijonov, v Sloveniji pa dobrih 21 tisoč – so dokazali, da je njihovo močno orožje prav kultura. Veliki varuhi narave so v zgodovini Slovenije odigrali pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske narodne zapuščine. Pesem in glasba pa sta jih tokrat združila tudi na večernem koncertu v Škalah, ki je bil prav veličasten. Posvečen je bil tudi 25. letnici Lovskega pevskega zbora Škale in 100 obletnici smrti Antona Aškerca, ki je nekaj let služboval v Škalah. n bš

Soglasno za šesti blok

Svetniki vseh treh občin Šaleške doline so na izredni skupni seji ponovno podprli nadaljevanje gradnje projekta šesti blok TEŠ. Nasprotujejo dokapitalizaciji oziroma prodaji energetskih družb, od TEŠ in HSE pa pričakujejo, da bosta gradnjo sklenila v predvidenem času.

Kriminalistična preiskava o šestki Šoštanj, 12. junija - Kriminalisti so v začetku tedna preiskali domove nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroša Rotnika, nekdanjega vodje projekta Bojana Bregarja in direktorja CEE Petra Kotarja (podjetja, ki naj bi imelo ključno vlogo pri izbira izvajalca bloka 6). Menda so iskali predvsem povezave med Kotarjem in Alstomom ter morebitnim izplačilom provizij za pridobitev posla. Rotnik in Brešar kakršno koli krivdo zanikata in še naprej vztrajata, da sta projekt vodila v duhu dobrega gospodarja.

s e n a D u! s a Č m e š a N v

Podjetja dokaj uspešno kljubujejo gospodarski krizi

7 poletje 2012.indd 1

6/10/2012 11:09:06 PM

Nikakor ni logično in človeku tudi ne more biti razumljivo, kako je mogoče, da se o tako veliki naložbi razpravlja, ali jo bomo zgradili ali ne, šele takrat, ko je skorajda že zgrajena. Res je to točno tako, kot če bi se na avionu, prispodobo je na zasedanju svetov občin uporabil velenjski župan Bojan Kontič, na katerem že letimo, spraševali, če bi sploh poleteli, ker so karte predrage. Zagotovo je čudno, da že leta ne moremo oziroma ne želimo razčistiti nekaterih najosnovnejših vprašanj. Recimo, kakšna je naša energetska politika. Bomo gradili le še sončne in vetrne elektrarne in drago plačevali elektriko? Bomo odvisni od uvoza elektrike ali od ruskega plina? Bomo gradili atomsko elektrarno? Bomo zaprli rudnik Velenje? Bomo …? Res so tole Butale. Ko se začnemo resno pogovarjati o poroštvu za blok 6, se naenkrat spet začnejo preiskave in iščejo koruptivna in netransparentna dejanja, ki bi morala biti že zdavnaj preiskana - imamo morda nesposobne preiskovalce ali sposobne iskalce grešnih kozlov? Svoj glas spet dobijo ekologi, ki ugotavljajo, koliko smrti bo TEŠ povzročil v prihodnjih letih (kako malo jim je bilo mar doslej za življenja v tej dolini!). Začnemo se resno pogovarjati o tem, ali je TEŠ smel sam opraviti javno naročilo ali ne in skupaj tiščijo glave slovenski pravni strokovnjaki pa se ne morejo zedini v odgovoru. V TEŠ in HSE pa bodo, če se dokaže, da so se zmotili, verjetno kazensko preganjani. Kdo nam le »spesni in požegna« vse naše dvoumne zakone. Res so tole Butale in mi Butalci. In cefizelji se seveda mirno sprehajajo po takšni vasi. n

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Večina glasovala po pošti Ljubljana - Volilna komisija Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je minuli petek objavila uradne rezultate nedavnih volitev za člane sveta zbornice in člane svetov območnih enot KGZS v prvi (fizične osebe) in v drugi (pravne osebe) volilni skupini. Letošnje volitve so bile četrte po vrsti, novost pa je bila ta, da so vsi člani z volilno pravico lahko prvič glasovali tudi po pošti. Kljub temu se je volitev udeležilo dobrih 16 odstotkov upravičencev, večina pa je glasovala po pošti. Volilni upravičenci iz treh občin Šaleške in sedmih občin Zgornje Savinjske doline so izbirali svoje predstavnike v 12. volilni enoti Slovenj Gradec. V svet KGZS iz prve volilne skupine iz regije Saša je bila izvoljena Sonja Arlič iz Škal, kandidatka Kmečke liste - Društva za razvoj kmetijstva in podeželja, kot predstavnik pravnih oseb pa Martin Pušenjak iz Ljubnega ob Savinji. V svet območne enote KGZS Slovenj Gradec so bili iz prve volilne skupine izvoljeni: Stanko Zagožen iz Ljubnega in Janko Arlič iz Škal pri Velenju, oba kandidata Kmečke liste – Društva za razvoj podeželja, ter Ivan Rihtar iz Nove Štifte, kandidat Slovenske kmečke zveze. Kot zastopnik pravnih oseb pa je prejel največ glasov Silvester Mežner iz Florjana pri Šoštanju. Ustanovna seja novega 56-članskega sveta, na kateri bodo izvolili novega predsednika in ostale člane v organe KGZS, bo predvidoma konec junija.

14. junija 2012

Premogovnik Velenje na trgih EU Napredovalni stroj GPK–PV že na poti na Slovaško Velenje, 8. junija – Premogovnik Velenje, ki se vedno bolj uveljavlja tudi na mednarodnem trgu, je v maju podpisal pogodbo za dobavo napredovalnega stroja GPK–PV za največji slovaški rudnik Hornonitrianske Bane iz Prievidze. To je nov pomemben dosežek Premogovnika Velenje, saj gre za prvi prenos sodobne rudarske tehnološke opreme znotraj trgov Evropske unije. V četrtek so predstavniki slovaškega rudnika omenjeni stroj, ki je plod lastnega inženirskega znanja, tudi prevzeli, v naslednjem tednu pa bodo strokovnja-

Stroj, ki je rezultat domačega znanja, je že na Poljskem.

ki Premogovnika Velenje na Slovaškem izvedli montažo, zagon in primopredajo napredovalnega stroja GPK–PV. Za slovaške partnerje so organizirali tudi izobraževanje, ki se ga je udeležilo 11 predstavnikov iz rudnika Hornonitrianske Bane. Predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je ob tem dosežku povedal: »Premogovnik Velenje bo tudi v prihodnje nadaljeval

razvoj in izdelavo rudarske opreme za domači in tuji trg, s čimer bo zagotavljala rast celotne Skupine s prodajo znanj in storitev na trgih zunaj osnovne dejavnosti. Sodelovanje pri posodabljanju rudnikov v svetu ponuja za nas izjemno velike in še neizkoriščene možnosti.« n

n tp

TIC Velenje v sistemu Eventim Velenje, 7. junija – Turistično-informacijski center (TIC) Velenje je od 1. junija vključen v sistem prodaje vstopnic Eventim. Velenje, partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012 (EPK 2012), tako ponuja tudi možnost nakupa vstopnic za dogodke v vseh partnerskih mestih EPK 2012 ter vstopnic za ogled drugih domačih in tujih zabavnih, kulturnih ter športnih dogodkov in koncertov – na enem mestu so na voljo vstopnice za več kot 20 tisoč dogodkov. n

Kanalizacija v centru Lokovice Šoštanj – Po tistem, ko so v krajevni skupnosti Lokovica v občini Šoštanj lani uspešno zaključili prvi del gradnje kanalizacije v plazovitem delu kraja, so marca letos začeli gradnjo drugega, ki zajema center Lokovice. Upajo, da bodo dela zaključili še ta mesec. Dela izvaja podjetje Nivig Šoštanj, projekt pa so pripravili v Komunalnem podjetju Velenje, kjer izvajajo tudi strokovni nadzor. Celotna naložba je vredna 1.541.000 evrov, od tega prispeva država 700.000 evrov, 841.000 evrov pa predstavljajo sredstva proračuna občine. »S potekom del smo zelo zadovoljni,« pravi župan Darko Menih. V centru Lokovice bo 3.465 metrov kanalov (v plazovitem delu jih je 2.154 metrov) in čistilna naprava za 500 populacijskih enot (v plazovitem delu za 250 populacijskih enot).

Študentska brigada tokrat v Lučah in Solčavi Približno 50 študentov iz cele Slovenije bo opravljalo družbenokoristno delo in prostovoljno pomagalo pri urejanju okolja – Spodbujanje solidarnosti do soljudi Tatjana Podgoršek

Od 20. do 29. junija bo Študentska organizacija Univerze v Mariboru organizirala že 14. Študentsko delovno brigado. Tokrat jo bo organizirala v občinah Solčava in Luče v Zgornji Savinjski dolini. Udeleženci bodo pomagali domačinom pri vsakodnevnih opravilih - od urejanja okolice, čiščenja in urejanja tematskih poti v okolici Luč ter poti po Logarski dolini do izdelave brvi za invalidsko pot pri domu planincev, pomagali bodo

tudi pri izkopavanju in transportu izkopanega materiala na arheološkem najdišču Potočka zijalka, opravljali pa bodo še mnoge druge aktivnosti. Prijave zbirajo na spletni strani www. dostop.si/sdb, kjer so na voljo tudi vse potrebne informacije. Špela Lipovšek, vodja projekta, je povedala, da je namen brigade predvsem pomoč krajanom na demografsko ogroženih območjih, spodbujanje prostovoljstva med študenti, solidarnosti do soljudi, pomembno pa je tudi druženje med

študenti, saj se tu sklepajo prijateljstva, ki trajajo še dolgo po zaključku brigade. Po besedah Lipovškove se za nekoliko drugačne poletne počitnice odloči približno 50 študentov iz vseh slovenskih krajev, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali živijo na demografsko ogroženih območjih. Zakaj letos v Zgornjo Savinjsko dolino? »Vsako leto poskuša-

mo izbrati drugo območje. Ko smo se letos povezali z raznimi lokalnimi skupnostmi po Sloveniji, smo pri občinah Luče in Solčava naleteli na zelo dober odziv. Ker sta to sosedi, smo se tudi po ogledu potencialnih delovišč odločili, da bomo brigado izvedli v obeh.« Študentska delovna brigada je največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru. n

n mkp

Zlati grb župniku Ferdinandu Luknerju Rečica ob Savinji – S proslavo v počastitev 130-letnice delovanja prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji so v tej lokalni skupnosti začeli praznovati ob letošnjem občinskem prazniku. Praznovanje bo potekalo mesec dni, saj bo zadnja prireditev na sporedu 8. julija. Za to priložnost bodo pripravili vrsto kulturnih, športnih in drugih družabnih dogodkov. Osrednji bo slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Ta bo v nedeljo, 17. junija, ob 18. uri v avli osnovne šole Rečica ob Savinji. Na njej bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Zlati grb občine bodo podelili tamkajšnjemu župniku Ferdinandu Luknerju, prejemnika srebrnega grba bosta Jože Grudnik in Franc Matjaž, bronasti grb pa bo prejel Jože Štorgel. Med dogodki velja omeniti še srečanje, ki bo 24. junija ob 9. uri na parkirišču pred občinsko stavbo. Tu bodo namreč pripravili Prangerijado – srečanje slovenskih krajev, ki še imajo nekoč tako pogoste sramotilne stebre.

Šaleška dolina spet stopila skupaj Če ne gre Mohamed … - Prisluhnili bodo Evropi – Združevanje šol, v Celju SOS – Terme Olimia čez mejo – Slabša turistična bera

n tp

Naša dolina je spet stopila skupaj! In to še bolj kot pri določitvi trase hitre ceste 3. razvojne osi. Enotno so se znova zavzeli za dograditev nadomestnega bloka 6 šoštanjske termoelektrarne. Škoda le, da je tudi ta njihov glas izzvenel bolj v prazno. Vsaj po tem, da spet nobeden od predstavnikov vlade ni uspel priti v Šoštanj, kjer so zasedali svetniki vseh treh občin. Pa se bo država z njihovimi sklepi morala seznaniti posredno, po pošti. Ob vprašanjih, kaj bo s tem blokom, je še dobro, da imamo Franca Severja, ki ve, da blok bo. Znova se je izkazalo, da Franc veliko ve, kar mu vedno vsi ne priznavajo. Da bodo le držala njegova zagotovila.

Šoštanj – Do 22. avgusta imajo Šoštanjčani čas za razmislek in oddajo predlogov o tem, kdo bi si letos zaslužil naziv častnega občana, priznanje ali plaketo Občine. Predloge lahko podajo občani, zavodi, politične stranke, gospodarske družbe in subjekti lokalne skupnosti.

V Sloveniji pa niso odprta le vprašanja v Šaleški dolini, še vedno tudi na državni ravni. Morda je novi vladi kar malo nerodno, ko mora po poti prejšnje. Reforme, ki jih je želela izvesti Pahorjeva vlada, pa jih je minirala nekdanja opozicija z Janšo, zdaj od naše vlade terja Evropa. In tej velja prisluhniti in zagristi v kislo jabolko. Zdaj bodo verjetno zanje poskušali pridobiti tudi sindikate , ki so jih prej imeli za zaveznike pri udaru na spremembe.

Razmislek o zaslužnih

n mkp

Razpis za ljubiteljsko dejavnost Šoštanj – Občina je objavila javni razpis za sofinanciranje programov v ljubiteljski kulturni dejavnosti za letošnje leto. Okvirna višina sredstev, ki jo bodo namenili za to, je 32.000 evrov. Vloge bodo sprejemali do 22. junija. n mkp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Pod novo vlado oziroma ministrom za šolstvo pa so na udaru tudi šole. Doletela naj bi jih ponovna delitev zimskih počitnic, hkrati pa združitev nekaterih šol. Taka usoda čaka tudi celjski šoli: srednjo ekonomsko šolo in poslovno-komercialno šolo. Tej potezi mnogi v Celju niso nič kaj naklonjeni, vendar kakšnega odločnega »sos« niti ne pošiljajo. Je pa Celje res bilo v znamenju SOS. Tu je imela letno skupščino Skupnost občin Slovenije, na njej so spregovorili tudi o vlogi občin ter se pohvalili, da so občine v mnogočem veliko storile za občane. Na območju Kozjanskega in Obsotelja pa nekateri opozarjajo na neenakost med občinami.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko.

In to zaradi križišč oziroma krožišč. V šmarski občini si že dolgo prizadevajo za ureditev križišča v Mestinju, pa jih pri urejanju s pomočjo Direkcije za ceste »prehitevata« občini Rogaška Slatina in Podčetrtek. V slednjem že končujejo krožišče pri Termah Olimia, v Rogaški Slatini se pripravljajo na preureditev križišča v krožišče v Tekačevem. In ko smo že v Podčetrtku – tamkajšnje Terme Olimia so slavile veliko delovno zmago v Tuhlju na Hrvaškem, kjer je njihova hčerka Tuheljske Toplice odprla sodoben hotel s štirimi zvezdicami. Na otvoritvi sta bila tudi predsednika obeh sosednjih držav. Niso pa se še v podčetrških toplicah odločili, ali bodo pomagala na noge Rimskim termam v Rimskih Toplicah, ki se še vedno ubadajo s porodnimi težavami. Sicer pa podatki o turističnem prometu v slovenskih naravnih zdraviliščih niso najbolj razveseljivi, saj po ustvarjenih prenočitvah zaostajamo za lanskimi rezultati. Predvsem je manj domačih gostov in tudi gostov iz Italije, ki so bili doslej dobri obiskovalci naših naravnih zdravilišč. Tak osip zahodnih sosedov so nekateri zaradi njihovih težav tudi pričakovali. Turistični delavci pa ob tem opozarjajo na manj sredstev za promocijo našega turizma. Pa še ena novost iz pivskih logov. Na omejenem tržišču Spodnje Savinjske doline se je pojavilo novo pivo, kukec. V spomin na nekdaj znanega varilca piva Simona Kukca iz Žalca ga za Zvezo za kulturo, šport in turizem varijo v laški Pivovarni, in to seveda iz savinjskega hmelja. Točili pa ga bodo le na njihovih prireditvah in v žalskem Eko muzeju.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

14. junija 2012

Soglasno za šesti blok Svetniki vseh treh občin Šaleške doline so že na četrti izredni skupni seji ponovno podprli nadaljevanje gradnje projekta šesti blok TEŠ - Nasprotujejo dokapitalizaciji oziroma prodaji energetskih družb - Od TEŠ in HSE pričakujejo, da bodo gradnjo sklenili v predvidenem času Mira Zakošek

Šoštanj, 11. junija - Zapletov v zvezi z gradnjo šestega bloka smo v Šaleški dolini že vajeni, zadnji pa so po mnenju županov Bojana Kontiča, Darka Meniha in Alojza Podgorška presegli vse razumne meje. Ker kaže, da bo Alstom konec tedna uresničil grožnjo, da bo zapustil gradbišče, s tem pa bo nastala velika škoda, ki je vsekakor nerazumljiva, saj vlada na eni strani terja znižanje cene in dosledno varčevanje, po drugi strani pa ne omogoči razprave v državnem zboru, so sklicali skupno izredno zasedanje. Nanj so povabili predsednika vlade Janeza Janšo, ministra Zvonka Černača, direktorico AUKN Dagmar Komar in druge. A so žal ostali sami in znova, kot so že vajeni, prepričevali prepričane. Tokrat res dobesedno, saj so bila mnenja v dvorani poenotena in tudi soglasno sprejeta.

v zvezi s šestim blokom, poudaril, da se le-temu ne bodo odrekli. Občani Šaleške doline so bili pretekla desetletja za marsikaj prikrajšani, zdaj, ko so zadeve postavili tako, da bi bila v celoti zagotovljena ekološka sanacija, pa se temu ne bodo odrekli. Bojan Kontič, velenjski župan, pa je menil, da se vse v zvezi s šesteim blokom dogaja tako, kot če bi sedeli na letalu, ki je že vzletelo, in se potem spraševali, če bi sploh odleteli. Šesti blok je v veliki meri že dograjen, zato je investitor tudi pridobil vsa soglasja. Poudaril je, da je nujno, da državni svet poroštvo nemudoma obravnava, in zavrnil namige, da bi šlo pri tem za davkoplačevalski denar. Mnogokrat je že bilo poudarjeno, da

milijonov evrov, od tod naprej pa brez poroštva več ne gre. Kredit Evropske investicijske banke je najugodnejši kredit, ki ga je sploh mogoče dobiti, poleg tega pa je odplačilna doba 25 let, kar zagotovo ne bi odobrila nobena komercialna banka. Tudi Janežič je poudaril, da krožijo po Sloveniji popoldne dezinformacije, da bodo kredit odplačevali davkoplačevalci, in dodal, da zagotavlja HSE letno proračunu od 350 do 380 milijonov evrov. Poudaril je tudi, da jim je bilo zagotovljeno, da bodo dobili državno poroštvo že 24. novembra lani, da so se potem zaradi politične krize v Sloveniji uspeli z Alstomom dogovoriti, da so ta rok premaknili na 20. maj, pa potem na 16. junij …

dnjem investicijskem planu določene cene, ki znaša milijardo 300 milijonov evrov, v to vrednost pa so zajeti prav vsi stroški.

Alstom bo odšel Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot meni, da poti nazaj ni, da je treba investicijo, za katero so porabili že okoli 600 milijonov evrov, končati. Zagotovil je, da so izpolnili vse vladne zahteve in da je tudi končna cena projekta v višini 1,3 milijarde evrov znana, v njej pa so dejansko zajeti prav vsi s projektom povezani stroški. Zbranim je pojasnil, da bo Alstom 17. junija, če do takrat ne bo državnega poroštva, dokončno zapustil gradbišče. »Začeli bodo izvajati določene postopke na gradbišču, v proizvodnji in seveda tudi načrtovanju. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bomo imeli poroštva oziroma pokrite finančne konstrukcije. Že v startu bo to pomenilo med 10 do 20 milijonov evrov stroškov,« pravi Tot. Po njegovem bi ta škoda že v štirih mesecih lahko narasla na 100 milijonov evrov. Cena premoga je konkurenčna Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je znova zagotovil, da je cena njihovega premoga konkurenčna in v višini

Vsa podpora nadaljnji izgradnji Svetniki občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so po razpravi ponovno podprli nadaljevanje projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Nasprotujejo pa dokapitalizaciji družb energetske dejavnosti s tujimi vlagatelji. Menijo namreč, da bi imelo to dolgoročno negativne okoljske, socialne in ekonomske posledice ne samo v Šaleški dolini ampak v celotni Sloveniji. »Privatizacija družb energetske dejavnosti z odprodajo lastniških deležev tujim investitorjem je dokazano slaba pot in dolgoročno za državljane Slovenije ekonomsko neupravičena,« so med drugim zapisali v sklep, ki so ga že posredovali odgovornim.

ki ima gorivo za delovanje zagotovljeno do konca svoje življenjske dobe, do leta 2054,« je med drugim dejal Medved in zagotovil, da so na premogovniku v celoti pripravljeni uresničiti svoj del nalog, prav tako pa bodo izpolnili vse pogoje, ki jim jih je postavila vlada. Zavedajo se, da bi nesprejetje zakona o poroštvu in ustavitev projekta ogrozilo tudi njihovo delovanje. Še vedno pa gledal na projekt optimistično. Zagotovil je, da so doslej odgovorili na vsa vprašanja in da bodo tako ravnali tudi v prihodnje.

Čas je za interpelacijo Poslanec SD Srečko Meh, ki je vložil zakon o poroštvu, je ogorčen in meni, da so poteze vlade »zrele« za interpelacijo. Koalicija je namreč preprečila, da bi o zakonu v parlamentu sploh razpravljali. Vprašal se je tudi, kje so bili ekologi, ko je bilo to okolje dejansko onesnaženo.

Gre za zavlačevanje Poslanec PS Jožef Kavtičnik, ki je ministru Černaču v ponedeljek postavil tudi poslansko vprašanje o zavlačevanju s poroštvom, je ocenil poteze vlade za sprenevedanje, saj ne more razumeti njenega ravnanja, glede na to, da tečejo postopki za gradnjo šestega bloka že vse od leta 2004 in da so bila pridobljena tudi vsa soglasja. »To zavlačevanje, je po mojem mnenju, nesmiselno, škodljivo, neodgovorno in nedopustno. Bojim se, da je v igri kaj več kot le pridobivanje ustreznih pojasnil, ki so jih investitorji do sedaj napisali že na več kot 1000 straneh,« je poudaril in dodal, da se bo naložba, če se vlada ne bo hitro odzvala, še podražila

Naslednja seja sveta v Ljubljani Izredno sejo so vodili Janko Kopušar, Darko Menih in Bojan Kontič

Dr. Franc Žerdin, ki je ves čas vpet v dogajanje (dolgo časa je tudi vodil nadzorni svet HSE), je prav tako ogorčen nad doga-

Od TEŠ in HSE pričakujejo uresničevanje terminskega plana Svetniki so med zaključke zapisali tudi, da od HSE in TEŠ pričakujejo, da bosta projekt bloka 6 izvajala po terminskem planu in pridobila uporabno dovoljenje do 15. februarja leta 2016. Poudarili so tudi, da bodo v Šaleški dolini odkopavali premog in proizvajali električno energijo po letu 2015 pod pogojem, da bo sočasno izvedena kvalitetna in celovita sanacija zraka, vode in tal. Odpirati pa se morajo tudi nadomestna delovna mesta s pomočjo projektov, ki jih bodo podprle lokalne skupnosti, Premogovnik Velenje in TEŠ. Ta dva kolektiva morata tukajšnjim prebivalcem zagotavljati tudi nadaljnji razvoj v ekološko urejenem in zdravem okolju.

Državni zbor naj nemudoma razpravlja o poroštvu Svetniki so menili, da je odlašanje razprave o poroštvu v državnem zboru škodljivo, zato naj to točko nemudoma uvrstijo na dnevni red in sprejmejo poroštvo, ki bo TEŠ omogočilo najetje 440 milijonov evrov kredita pri Evropski investicijski banki. Od vlade pričakujejo, da bo ob tem upoštevala, da sta dve predhodni vladi soglašali s finančno konstrukcijo, ki je vključevala to poroštvo, še posebej pa naj ne prezrejo, kako velike so lahko negativne posledice morebitnega nesprejetja poroštva.

Šoštanjčani se šestki ne bodo odrekli V uvodu je gostitelj srečanja, šoštanjski župan Darko Menih, ki je povzel dogajanja

Zelo kritično so se odzvali.

bo investicija poplačana s ceno električne energije, ki bo konkurenčna. »Zahtevamo zdravo okolje, zdrav način življenja … Če poroštvo ne bo sprejeto, bomo zahtevali zakon o zapiranju premogovnika, takrat pa bo šlo za davkoplačevalski denar,« je bil konkreten Kontič, ki je dejstvo, da med njih ni prišel nihče od povabljenih, ocenil za omalovažujoče (zagotovo jih je dovolj na ministrstvu, ki jih financira tudi energetika, zato bi se vsaj kdo lahko odzval). Janko Kopušar, podžupan Šmartnega ob Paki, pa je dodal, da so v Šaleški dolini mnenja jasna in usklajena v podporo šestemu bloku.

V težavah bi bila tudi predelovalna industrija Mag. Matjaž Janežič, direktor HSE, pa je svetnikom povedal, da so doslej izpolnjevali vse pogodbene obveznosti, seveda tudi plačila, doslej skupaj v višini okoli 600

In kaj bi nesprejeto poroštvo in neizgradnja šestega bloka pomenila za HSE? »Na kratek rok bi to izjemno neugodno vplivalo na poslovanje družb HSE in TEŠ, posledično pa tudi na Premogovnik. Dolgoročno pa bi to pomenilo za Slovenijo 30 odstotkov manj elektrike, ki bi jo morala Slovenija uvoziti in seveda tudi dvigniti ceno. Naj poudarim, da energetiki vemo, da nismo sami sebi namen, da imamo poleg prebivalstva tudi industrijo, ki je v mnogih primerih energetsko potratna in mnogi bi se verjetno v tem primeru odločali tudi, ali bi še sploh ostali na slovenskih tleh,« je bil konkreten Janežič

Poti nazaj ni več Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot je prav tako prepričan, da poti nazaj ni. Je pa zagotovil, da so izpolnili vse vladne zahteve in da ne bodo presegli v za-

2,25 €: »V Premogovniku Velenje že od samega začetka projekta izgradnje bloka 6 poudarjamo, da je v Termoelektrarni Šoštanj nujno potrebno modernizirati termoenergetske objekte. Nadomestitev starih blokov z novim blokom 6 je z ekonomskega, ekološkega in energetskega vidika nujno potrebna za varno in zanesljivo preskrbo Slovenije z električno energijo. Z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe domačega premoga v električno energijo, ki bo izpolnjevala vse ekološke standarde, bo blok 6 sprejemljiv tudi za lokalno okolje, obenem pa bo z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije potreboval manj premoga. Potrebnost in koristnost investicije sta s pričetkom kreditiranja priznali tudi največji evropski banki EIB in EBRD. Ob tem ne smemo zanemariti niti socialnega vidika, ki omogoča delovna mesta v Šaleški dolini še nadaljnjih nekaj desetletij. Blok 6 je namreč edini slovenski energetski objekt,

janjem, pa tudi zato, ker se seje sveta ni udeležil nihče »iz Ljubljane«. Predlagal je, da se naslednja skliče tam! Tudi on je poudaril, da so v gradivih, ki so jih pripravili v energetskih kolektivih odgovori na vsa zastavljena vprašanja in da je 9-odstotni zagotovljeni donos dovolj veliko jamstvo za ekonomsko upravičenost tega objekta.

Šoštanjčani hočejo odgovore Vilma Fece, predsednica Krajevne skupnosti Šoštanj, je prenesla na sejo ogorčenje Šoštanjčanov, poteze prejšnje in sedanje vlade pa ocenila za butalske. Poudarila je, da ves čas podpirajo razvoj energetike, da pa zdaj vendarle terjajo odgovore, kako naprej. Nikakor ne bodo pristali, da bi imeli v svojem okolju še en ogromen nedokončan energetski objekt. n

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 4

MED VAMI

Z novimi občani smo pridobili Prilivi v proračun Občine Šmartno ob Paki za zdaj še v načrtovanih okvirjih – Prostorskoureditveni načrt »pod streho« do jeseni? – V drugi polovici leta začetek izgradnje povezovalnega vodovoda Tatjana Podgoršek

Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek se je ta čas že vrnil s krajšega poletnega dopusta. Predvidoma 20. junija naj bi sklical še zadnjo sejo občinskega sveta pred poletnimi počitnicami. »V letošnjih prvih šestih mesecih smo se veliko ukvarjali s spremembami prostorskih aktov, se pripravljali in prijavljali na razpise za pridobitev denarja za posamezne projekte. V tem trenutku se med drugim ukvarjamo s pripravo projekta za obnovo mostu in perišča v središču Rečice ob Paki, Agencija RS za okolje pa nam je naložila pripravo projekta za sanacijo brvi preko reke Pake v spodnjem delu Rečice ob Paki,« je o tem, katere aktivnosti bi bilo dobro izpostaviti v letošnjih prvih šestih mesecih, dejal Podgoršek. Na preostala naša vprašanja pa je takole odgovoril:

Ali mineva prva polovica leta 2012 po vaših pričakovanjih, načrtovanjih? »Prilivi proračunskega denarja so za zdaj še v načrtovanih okvirih, se pa zatika pri drugih, prav tako pomembnih proračunskih sredstvih. Pri tem beležimo približno 150 tisoč evrov izpada. Pričakujemo, da bomo v drugi polovici leta ta denar pridobili. Aktivnosti glede načrtovanih naložb nadaljujemo. Med največjimi je cesta v Skorno. Projekte zanjo imamo, prijavili smo se na državni razpis, na katerem je bila naša dokumentacija potrjena, kar pomeni, da lahko pričakujemo približno 60 tisoč evrov denarja. Če bodo prilivi v proračun normalni, se bomo izvedbe lotili avgustu ali septembra. Še ta mesec bomo plačali avans za nakup gasilskega avtomobila. Zanj imamo v letošnjem proračunu predvidenih 75 tisoč evrov, vozilo pa bo dobavljeno prihodnje leto. Bomo pa morali

Alojz Podgoršek: »Novi občani so prednost za manjše lokalne skupnosti, kot je naša.«

biti pozorni na denar, povezan z izgradnjo povezovalnega vodovoda in nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja.« O izpadu katerih sredstev govorite? »O nadomestilu za degradacijo okolja iz TEŠ. Prodajamo še nekaj skladiščnih zmogljivosti, kar pa je prav tako vezano na državni proračun. Tudi pri tem računamo na blizu 80 tisoč evrov. Upam, da

bomo to »spravili pod streho« v drugi polovici leta in potem bi bil naš proračun kar soliden.« V zadnjih 17 letih, pravite, se je v občino priselilo več kot 1300 ljudi, odselilo pa dobrih 900. Ste pozitivnega trenda veseli in v čem, ocenjujete, so razlogi zanj? »Gotovo pomeni takšen prirastek prednost za manjše lokalne skupnosti, kot je naša. Menim,

Zbolijo tudi zdravniki če ne vsi, večina zagotovo. Res pa je, da se nakazujejo nekoliko daljše odsotnosti.« Vrzel, ki je nastala, skušajo reševati z nadurnim in pogodbenim delom, da vsaj akutno obolelim zagotovijo pravočasno in hitro obravnavo. Pa novi, dodatni zdravniki? Se obetajo? Pridejo? »Imamo štiri kandidate, pediatre, ki so Milena Krstič - Planinc opravili specialistični izpit v državah bivše Jugoslavije. V SloVelenje – V Zdravstvenem domu veniji morajo opraviti še priVelenje se soočajo s precejšnjimi pravljalno obdobje, ki traja od kadrovskimi zadregam, ki so jih 7 do 12 mescev, ter izpit. Nanje povzročili bolniški izostanki. »V računamo čez eno leto. Imamo tem trenutku je odsotnih pet zdravpa tudi tri svoje specializante, nikov. To je praktično nemogoče tako da v pediatriji v prihodnje nadomestiti,« pravi direktor Jože ne bi smelo biti težav tudi v šolZupančič, dr. med. Zaradi tega so skem dispanzerju, kjer sta se vrste pred čakalnicami tistih zdravJože Zupančič, dr. med.: »V tem trenutku upokojili dve zdravnici, ki pa nikov, ki delajo, daljše. Pacienti tupacientom nismo zmožni zagotoviti še delata. V splošnih ambulandi dlje čakajo na pregled. »Da v tem ustreznega dostopa do naših storitev.« tah pa bodo težave še nekaj čatrenutku pacientom nismo zmožni sa. Imamo sicer nekaj specializagotoviti ustrezne dostopnosti do zdravstvenih storitev, zantov in kandidatov za specializacijo, a ti bodo k nam lahko smo seznanili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. prišli šele čez štiri leta.« Izpad je prevelik, zdravnikov pa ni.« Dobro pa je, da se finančni položaj v Zdravstvenem domu Pacientom svetujejo, da se takrat, ko je to nujno, obrnejo Velenje po katastrofalnem predlanskem letu izboljšuje. »Lana dežurno ambulanto, tako kot se običajno. »Akutno obo- ni smo zaključili s 60.000 evri minusa, a je bilo to bistveno lele porazdelimo po ostalih ambulantah, kronični bolniki pa bolje kot pred tem. Letos smo začeli dobro, ne poznamo bodo morali na pregled počakati.« pa še vseh posledic ukrepov, ki se pripravljajo v zdravstvu. Zaradi pomanjkanja zdravnikov so »prestopi« k drugemu Upamo pa, da nas bodo, če bodo zniževali sredstva, razbreizbranemu zdravniku skoraj nemogoči. »Morda niti niso menili tudi na odhodkovni strani.« n smiselni, saj vendarle upamo, da bodo zdravniki prišli nazaj,

Kadrovske zadrege najbolj občutijo pacienti – »Prestopi« k drugim zdravnikom v tem trenutku niso smiselni

Brez upokojencev in pogodb ne bo šlo Ukinitev pogodbenega dela in obvezno upokojevanje bi bilo za primarno zdravstvo pogubno V predlogu ukrepov za racionalizacijo javnega sektorja sta ukinitev pogodbenega dela in institut obveznega upokojevanja, ko zaposleni dosežejo pogoje za upokojitev. Dosledna uvelja-

vitev tako predlaganih ukrepov bi bila za primarno zdravstvo pogubna, ocenjuje Jože Zupančič, dr. med. »Na srečanju z ministrom smo zato predlagali, naj to ne velja kar po-

čez za celotni javni sektor, ampak naj bo pristop selektiven. Uveljavitev predlaganih ukrepov bi bila za primarno zdravstvo katastrofa. V Zdravstvenem domu Velenje imamo sklenjene pogodbe z veliko zdravniki, in to v splošnih ambulantah, v pediatriji in na urgenci. Brez njih delovnega procesa ne bi mogli organizirati.«

da smo z novimi občani pridobili. Ena od nalog, ki ji bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti, pa je, kako te ljudi vključiti v samo dogajanje v kraju. Razloge za takšen prirastek pripisujem dokaj visokemu družbenemu standardu v šolstvu, kulturi, športu, zdravstvenih storitvah. Tudi vse otroke še vedno vpisujemo v vrtec. Druge prednosti pa so neposreden stik z naravo in sorazmerna bližina avtoceste.« Najbrž bi bilo priseljencev še več, če bi že sprejeli prostorskoureditvi načrt? »Res opažamo precejšen pritisk na možnost individualne gradnje ali spremembe namembnosti zemljišč, čeprav imamo kar veliko nezazidanih stavbnih parcel. Pravi namen trenutnih sprememb prostorskih aktov je nadaljnji razvoj storitvenih dejavnosti. Pri obstoječem trgovskem centru želimo v prihodnje dobiti kakšen poslovni objekt ter spremeniti namembnost zemljišč pri javnem zavodu Mladinski center. Tu naj bi po prvotnih načrtih nastal center za turistične dejavnosti.« Kako daleč je sprejemanje prostorskoureditvenega načrta? Težko odgovorim. Na seji občinskega sveta, predvidoma 20. junija, naj bi obravnavali še nekatere akte, ki nam jih je dodatno naložilo kmetijsko ministrstvo. Na prvih jesenskih sejah občinskega sveta naj bi ta akt končno spravili pod streho. Po zaključku sprememb obstoječega prostorskega načrta se bomo

Poenostavili postopek Kroničnim bolnikom ni več treba dvakrat v zdravstveni dom, da dobijo zdravila, ki jih potrebujejo Velenje – Poslušalka Anica je pred časom v oddaji Težava je vaša, rešitev je naša na Radiu Velenje izpostavila kompliciran, predvsem pa za paciente (lahko) tudi precej drag način, kako kronični bolniki pridejo do zdravil. Tisti, ki so na daljši rok vezani na jemanje enakih zdravil, so morali po recept v Zdravstveni dom Velenje dvakrat. En

Rezar direktor Bolnišnice Topolšica O projektu energetske sanacije in delni obnovi bolnišnice do konca tega meseca Tatjana Podgoršek

Topolšica - Po treh razpisih ima Bolnišnica Topolšica vendarle direktorja. Na seji pred tednom dni je namreč vlada RS dala soglasje k imenovanju Leopolda Rezarja, dr. med., spec. interne medicine iz Šmartnega ob Paki, za direktorja tega javnega zavoda. Svet zavoda ga je izvolil na to delovno mesto na osnovi predstavljenega delovnega načrta v prihodnje, člani pa so upoštevali tudi njegovo znanje vodenja in organizacije delovnega procesa, so zapisali v obrazložitvi o imenovanju. Leopold Rezar je bil v Bolnišnici Topolšica re-

14. junija 2012

takoj lotili izdelave novega načrta, v njem pa naj bi nekako opredelili dolgoročno usmeritev občine. Nekatere korake v to smer že delamo. Noveliramo lokalno agendo.« Večje število občanov ne prinaša samo nekaterih prednosti, ampak tudi obveznosti. »Drži. Menim, da smo na te pripravljeni. Izvajamo precej aktivnosti za izgradnjo povezovalnega vodovoda, projekt za širitev kanalizacijskega omrežja imamo že nekaj časa, tudi gradbena dovoljenja za območje do Paške vasi, Rečice ob Paki, Letuša, za del Malega Vrha so v glavnem pridobljena. Skratka menim, da smo v preteklih letih te stvari dokaj dobro načrtovali in večjih težav pri izvedbi ne pričakujem. Večja težava predstavlja pomanjkanje denarja. Prijavljamo se na razpise. Uspešni smo bili na šestem razpisu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo, vendar se je vsa stvar premaknila v prihodnje leto. V letošnjem občinskem proračunu smo za naložbo predvideli 90 tisoč evrov, prav toliko v občinskem proračunu za prihodnje leto.« Kaj vas čaka v drugi polovici leta? »Začetek izgradnje povezovalnega vodovoda, dokončanje prostorskih aktov, izgradnja ceste v Skorno, še vedno opremljajo prostore občinske uprave, kjer urejamo arhiv, vzdrževanje cest in druge infrastrukture … Skratka, dela ne manjka.« n

dan, da so prinesli zdravstveno kartico in seznam zdravil, ki jih potrebujejo, drug dan pa so prišli po recept, da so lahko z njim dvignili zdravila. Drago za tiste, ki so bolj oddaljeni in nimajo nikogar, ki bi jih vozil sem in tja. Poslušalka je vsakič za to vzela taksi in z njim opravila štiri vožnje, tja-nazaj, tja-nazaj, kar jo je stalo 40 evrov. Po njenem klicu, tako je zagotovil direktor Zdravstvenega doma Jože Zupančič, dr. med., so uvedli za paciente prijaznejši in za bolj oddaljene tudi cenejši način. Pacient pokliče po telefonu, pove katera zdravila potrebuje, potem pa s kartico zdravstvenega zavarovanja pride po recept zanje. Za nekatere kronične bolezni, recimo hipertenzijo, je možno napisati recept tudi za daljše obdobje, za šest mesecev in celo več. Zdravnik označi, da lahko pacient z istim receptom – pusti ga v lekarni - zdravila dvigne še enkrat ali večkrat. Seveda to ne velja za vsa zdravila in vse paciente, ampak samo za tiste, ki so na stalni uspešni terapiji in so stabilni. n

mkp

dno zaposlen na vodstvenem delovnem mestu od leta 1995 do decembra 2008 kot vodja enote pljučnega oddelka, bil je tudi vodja službe za farmakoekonomiko. Zadnja 4 leta je zasebnik, pogodbeno pa sodeluje z bolnišnico v Topolšici. Z imenovanjem se je v minulih dneh zelo mudilo, saj naj bi Damijan Justinek, dosedanji vršilec dolžnosti, prejšnji petek podpisal pogodbo z izvajalcem za energetsko sanacijo in delno rekonstrukcijo bolnišnice, s čimer se člani sveta zavoda, v katerem ima večino ustanovitelj – ministrstvo za zdravje - niso strinjali. Bolnišnica je za omenjeno naložbo pridobila dva milijona evrov evropskega denarja, »pol leta pa smo zaman čakala na obisk ministra za zdravje in tudi na odgovor glede jamstva za najem kredita v višini 3 milijonov evrov,« je povedal Justinek. Pogodbe z izvajalcem - velenjskim Esotechom - tako niso podpisali, so se pa – po besedah Justineka – dogovorili za odlog podpisa za teden dni. Leopold Rezar nam je glede projekta povedal: »Menim, da je potrebno proučiti in nato rešiti ovire, zaradi katerih so predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda Bolnišnice Topolšica glasovali proti projektu. Poskušal jih bom proučiti v naslednjih dneh in članom sveta zavoda predložiti svoje videnje tega na seji še ta mesec. S predsednico sveta zavoda sem se namreč dogovoril za 14-dnevni odlog, ki se je začel z dnem mojega imenovanja za direktorja bolnišnice.» n

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

14. junija 2012

Senzacija v belem Gorenje slovenskemu trgu ponudilo najnovejšo nagrajeno generacijo pralnih in sušilnih strojev, s katerimi segajo tako po dizajnu kot tehnologiji v sam svetovni vrh Mira Zakošek

Ljubljana - V prijetnem okolju prodajno-razstavnega salona na Brnčičevi v Ljubljani je Gorenje slovenskemu trgu predstavilo družino najnovejših pralnih in sušilnih strojev, ki so bili nagrajeni na letošnjem sejmu gospodinjskih aparatov v Berlinu in nosijo tudi najvišje svetovno priznanje za dizajn »red dot«. Ker je v najnovejših pralnih strojih mogoče prati tudi najbolj nežno in najbolj občutljivo perilo, tudi oblekice baletk in plesalk, in ker je možno popolno belino doseči že pri 30 stopinjah, so celotno predstavitev, ki so jo s plesom popestrile plesalke in baletke, poimenovali senzacija v belem. Novi Gorenjevi tako pralni kot sušilni stroji, ki so zasnovani tako, da pravzaprav tako po tehnologiji kot dizajnu sodijo skupaj, so res nekaj posebnega. Zanje so razvojniki Gorenja razvili prav posebno tako imenovano senzorsko tehnologijo, ki samodejno optimira procese pranja oziroma sušenja. Tako se najboljši modeli pralnih strojev ponašajo z uvrstitvijo v energijski razred A+++(-20 %), kondenzacijski sušilniki s toplotno črpalko in tehnologijo vpihavanja zrakaTwinAir pa v energijski razred A-40 %. »Inteligentna senzorska tehnologija SensorIQs številnimi vgrajenimi senzorji, ki konstantno spremljajo proces pranja, poskrbi za vedno optimalno porabo energije, vode in časa. Na osnovi zbranih podatkov inteligentna tehnologija SensorIQ samodejno prilagaja in optimizira proces pranja glede na izbrani program ter vrsto in težo perila, saj ima med drugim tudi senzor TotalWeight za

samodejno zaznavanje teže perila,« je razložil Rok Grudnik, vodja produktnega vodenja za pralne aparate v Gorenju. Posebej je predstavil tudi edinstveni program za ohranjanje beline občutljivega perila »UltraWHITE«, ki ga Gorenje kot eno prvih v svetu zagotavlja že pri 30 stopinjah. Posebnost je tudi posebej hitri

»Nova generacija pralnih in sušilnih strojev je ključna novost med izdelki Gorenja v tem letu. Gre za celovito prenovo širokega nabora aparatov za pranje in sušenje, ki so tako z vidika tehnologije kot oblikovanja presežek. Za njimi stoji široka multidisciplinarna ekipa Gorenjevih strokovnjakov, ki so z ino-

tudi naše kupce,« je na predstavitvi poudarila direktorica Gorenja Slovenija Marina Borkovič, ki pravi, da so slovenski kupci zahtevni in da radi posežejo po vseh novostih Gorenja. Zato seveda upajo, da bodo z novimi aparati kmalu razveseljevali gospodinjstva po vsej Sloveniji “V naši oblikovalski ekipi smo veliko pozornosti posvetili odlični uporabniški izkušnji in enostavnosti uporabe, pri tem pa iskali estetsko dovršenost, ki na eni strani izraža tehnične ekompetence in kakovost produkta, na drugi strani pa skozi udobje uporabe govori unikaten, prepoznaven likovni jezik. Čelna plošča pralnega in sušilnega stroja je ergonomsko in vizualno oblikovana tako, da uporabniku olajša iz-

Novo generacijo pralnih in sušilnih strojev odlikuje izjemno oblikovanje, ki pa skriva v sebi tudi vrhunsko tehnologijo in številne invoativne rešitve. Na sliki Lidija Pritržnik, Rok Grudnik in Marina Borkovič.

program pranja, ki je dobrodošel v današnjem hitrem tempu življenja. Pri sušenju perila pa uvajajo posebno ionsko tehnologijo, s katero za 30 odstotkov zmanjšujejo potrebno po likanju, nove sušilnike pa odlikuje tudi poseben prezračevalni program, kar seveda pomeni, da lahko perilo, ki še ni umazano, zgolj prezračite in ga še enkrat oblečete.

vativnimi idejami in domišljenimi rešitvami ustvarili resnično vrhunske aparate. Za uporabnika je še posebej pomembno ergonomsko oblikovanje in izjemno enostavna izbira najustreznejšega programa za posamezne vrste perila, tako za pranje kot sušenje. Verjamemo v vrhunsko kakovost novih aparatov in prepričani smo, da bodo osvojili

biro, hkrati pa ne omejuje osebnih prilagoditev in nastavitev stroja,« je dodala Lidija Pritržnik, kreativna direktorica v Gorenje Design Studiu, ki je z ekipo za oblikovanje nove generacije prejela prestižno nagrado “red dot”. n

Gospodarstvo v regiji Saša lani podobno kot v letu 2008

Od 50,3 milijona evrov neto čistega dobička sta ga štiri petine ustvarila BSH Hišni aparati Nazarje in Gorenje Velenje - Kar 63 odstotkov zaposlenih v predelovalni dejavnosti Tatjana Podgoršek

Velenje, 6. junija – Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se na seji prejšnjo sredo v prostorih podjetja Plastika Skaza med drugim seznanili tudi z lanskimi rezultati gospodarjenja v regiji Saša. Več gospodarskih družb, manj zaposlenih, višji neto čisti dobiček Po besedah Francija Kotnika, direktorja omenjene zbornice, so gospodarske družbe v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini lani poslovale relativno uspešno, saj so dosegle bistveno boljši poslovni rezultat kot leta 2010 oziroma je bil ta podoben tistemu iz leta 2008. Število gospodarskih družb se je lani povečalo za dobrih 5 odstotkov (984). Zaposlovale so več kot 16 tisoč 100 delavcev ali za 2 odstotka manj kot leta 2010. Ustvarile so 2,34 milijarde evrov prihodkov, kar je slabih 7 odstotkov več kot leta 2010, za dobre 4 odstotke (2,28 milijarde evrov) so bili višji odhodki. Neto Franci Kotnik: »Gospodarske dodana vrednost podjetij v regiji se družbe v regiji so lani je lani povečala za slabih 8, neto doustvarile polovico prihodkov dana vrednost na zaposlenega pa za s prodajo na domačem trgu.« blizu 10 odstotkov in je lani znašala 37 tisoč 796 evrov. »Bistveno, za slabih 9 odstotkov, se je povečal čisti dobiček (70,1 milijona evrov), za dober odstotek je bila manjša izguba (19,7 milijona evrov). Lansko poslovno leto so gospodarske družbe v regiji Saša sklenile s 50,3 milijona evrov neto čistega dobička. Ta je bil za slabih 18 –krat višji kot leta 2010. To je sicer obetavno, vendar če pogledamo, katera podjetja so bistveno prispevala k takšnemu poslovnemu rezultatu, ugotovimo, da sta skoraj štiri petine neto čistega dobička ustvarili podjetji BSH Hišni aparati Nazarje in Gorenje Velenje. Vse preostale gospodarske družbe pa petino. S tem pa ne moremo biti tako zadovoljni.«

Polovico prihodka na domačem trgu

Papir vse prenese, pomembno je dogajanje v praksi V prihodnje večji poudarek etiki poslovanja Tatjana Podgoršek

Velenje – Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so na eni od predhodnih sej že razpravljali o kodeksu etike poslovanja, na zadnji seji (prejšnjo

sredo) pa so prisluhnili direktorici Združenja Manager Sonji Šmuc, ki jim je predstavila kodeks etike združenja. V zanimivi razpravi so nekateri ugotavljali, da podjetja, ki jim etičnost poslovanja ni tuja že nekaj let,

tudi v teh kriznih časih dobro delajo. Prav tako ni naključje, da se slovenskih menedžerjev drži slab sloves. »To je odraz stanja, ki se ni zgodilo samo po sebi. Etika bi morala biti sestavni del vzgoje že v otroških letih,« so menili nekateri razpravljal-

ci. Po mnenju večine papir vse prenese, vprašanje pa je, kaj se dogaja v praksi, kar je najpomembnejše. Razmišljanja o etiki poslovanja so sklenili z ugotovitvijo, da bi zanjo morali skrbeti menedžerji in lastniki podjetij sami. Zbornica s sprejemom kodeksa etike Združenja Manager svojim članom in ostali javnosti sporoča, katere so njene temeljne vrednote. Zato svojim članom, ki še nimajo svojega kodeksa etike, priporoča, da ga sprejmejo in pri poslovanju tudi dosledno upoštevajo. n

Pomembno je, da podjetja sprejmejo kodeks etike poslovanja kot način delovanja, so menili v razpravi.

Polovico prihodkov so gospodarske družbe ustvarile na domačem, 44 odstotkov na tujih trgih. Tri četrtine odhodkov je lani odpadlo na stroške blaga, materiala in storitev, 17 odstotkov so znašali stroški dela. Struktura gospodarskih družb se lani v primerjavi z letom 2010 ni bistveno spremenila. Še vedno so prevladovala mikro podjetja (slabih 92 odstotkov), 4,8 odstotka je bilo malih, 2 srednje velikih, 1,4-odstoten delež pa so predstavljala velika podjetja, »v katerih pa je bilo več kot 57 odstotkov vseh zaposlenih regije. Ustvarile so slabih 70 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje, kar kaže na nadaljevanje neuravnotežene strukture gospodarstva v obeh dolinah.« V regiji Saša je največ zaposlenih v predelovalni dejavnosti (dobrih 63 odstotkov), na drugem mestu je z 8 odstotki rudarstvo, na tretjem pa kljub stečaju Vegrada gradbeništvo s 6,6-odstotnim deležem števila zaposlenih. Predelovalne dejavnosti so lani ustvarile tudi največ čistih prihodkov od prodaje (59,6 odstotka), na drugem mestu je bila oskrba z električno energijo, ki je ustvarila slabih 11 odstotkov, na tretjem mestu pa s slabimi 10 odstotki prihodki od prodaje - trgovina in vzdrževanje ter popravilo motornih vozil. n

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

14. junija 2012

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 6. junija

Pred predstavnike medijev je stopil minister Černač. Dejal je, da naj bi se investicija v drugi tir železnice med Divačo in Koprom začela leta 2014, letos pa naj bi država pridobila gradbeno dovoljenje, okoljsko presojo in odkupila vsa zemljišča. Minister je spregovoril tudi o Teš 6 in dejal, da je »odgovornost za projekt predvsem pri tistih, ki ga vodijo.« Slišali smo, da naj bi se iz politike umaknil Patrik Vlačič. Mnogo bolj krvavo kot doma pa je bilo v Siriji. Tamkajšnje provladne sile so v pokrajini Hama ubile okoli 100 ljudi, tudi ženske in otroke.

la v smeri politične unije, tudi če bi to pomenilo Evropo dveh hitrosti.

Petek, 8. junija

Medicinske sestre na oddelkih intenzivnih terapij so sklenile, da zaenkrat ne bodo stavkale. Tako so se odločile po pogajanjih med Sindikatom kliničnega centra s predstavniki vodstva UKC Ljubljana. Koalicijski poslanci so vložili novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi popolnoma ukinila finančna nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. V Zagrebu so se sešli patriarh Srbske pravoslavne cerkve Irinej in člani sinode. To je nakazalo dobre od-

Rusija bo ukrepala proti vsem, ki za proteste ne bodo imeli dovoljenja.

Ruski parlament je potrdil zakon, ki izrazito zvišuje kazni za udeležence nezakonitih protestov. Evropska komisija je predstavila evropski okvir za preprečevanje in reševanje bančnih kriz brez obremenitve davkoplačevalcev. Nekateri so v tem videli pomemben korak do bančne unije.

nose med Srbsko pravoslavno in Katoliško cerkvijo. Ameriški predsednik se je odločil evropskim voditeljem podeliti nekaj nasvetov. Dejal je, da morajo sprejeti težke odločitve, da evroobmočje popeljejo iz krize, in jim priporočil recept, kako se izkopati iz težav: več stimulacij za rast in zaposlovanje,

Ubijali so tudi pripadniki sirske vojske. V mestu Dera so ubili najmanj 27 ljudi, med njimi 10 žensk in tri otroke.

Nasilje se je dogajalo tudi v okviru evropskega nogometnega prvenstva na Poljskem in v Ukrajini.

da zakon o verski svobodi vzbuja zaskrbljenost, saj je nedemokratičen in ideološko obremenjen. Mediji so nas opomnili, da je postal pravnomočen sklep, ki pravi, da prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti državnemu zboru tudi uradno dolguje več kot 100 knjig, skupaj vrednih 10 tisoč evrov. Sodišče je odločilo, da morajo Stanislavu Megliču, ki so ga pogrizli bulmastifi, Baričevičevi starši za nepremoženjsko škodo plačati 86 tisoč evrov. V okviru preiskave enoletnega iskanja pogrešane koroške deklice so zaslišali več prič tožilstva, med njimi dekličine sorodnike ter sodelavce Svetovalnice Akcija!.

Nedelja, 10. junija

Torek, 12. junija

Vandali mečejo temno luč tudi na zelo priljubljen nogomet.

Člani NSi so se zbrali na kongresu. Kot je povedala njihova predsednica, so se kljub zavedanju, da je v Sloveniji z referendumi mogoče preprečiti nujne zakonodajne spremembe, odločili, da bodo nasprotovali predlaganim spremembam. V Franciji so se zgodile še parlamentarne volitve. Socialisti predsednika Hollanda in njegovi zavezniki so prejeli 46 odstotkov glasov, desnosredinska Unija za ljudsko gibanje pa 34 odstotkov. Avstralija je zahtevala konzularni dostop do avstralske odvetnice, ki so jo pridržali v Libiji, potem ko se je srečala s Saifom Al Islamom Gadafijem. Rusija je še naprej nasprotovala vojaškemu posredovanju v Siriji, so pa zadnje izjave vodje ruske diplomacije nakazale, da podpora Damasku morda vendarle slabi.

Četrtek, 7. junija

Predsednik republike je podpisal ustrezne sklepe za zapiranje veleposlaništev na Švedskem, Finskem, Portugalskem in Irskem.

Španci bodo pomoč dobili.

Predsednik ZDA je evropskim voditeljem podelil nekaj nasvetov.

Nekaj naših veleposlaništev je zaprlo vrata.

Vlada je po hitrem postopku sprejela spremembe zakona o bančništvu, s čimer se je ustvarila osnova za dokapitalizacijo bank v državni lasti. Odstopila je prva državna revizorka Miriam Ravnikar Šurk. In čeprav je zatrdila, da se raje odpravlja v gospodarstvo novim izzivom naproti, se je med poslanci sprožila pestra razprava. V stranki Zares so mislili na prihajajoče predsedniške volitve in v tem duhu podprli Danila Türka. Drugače se je odločal Igor Lukšič, ki je o svojem predhodniku dejal, da je rojen za predsednika države. Ministrstvo za izobraževanje je v svojem delovnem osnutku zapisalo, da bodo združili šole v osmih primerih in ob tem zatrdilo, da naj se za dijake in učitelje ne bi nič spremenilo. Mediji so poročali, da zaupanje v Jankovića po razkritjih njegovih domnevno spornih poslov plahni in da so se zato »strici iz ozadja« že lotili iskanja novega predsednika Pozitivne Slovenije. Nemška kanclerka Angela Merkel je napovedala, da bo s pripravljenimi evropskimi državami dela-

Poveljnik ameriških sil in sil Nata v Afganistanu John Allen se je opravičil za smrt 18 civilistov v nedavnem napadu zavezniških letal. Po znižanju bonitetne ocene Španiji za tri stopnje z A na BBB smo slišali, da naj bi Madrid zaprosil za pomoč iz začasnega sklada za zaščito evra, s katerim bi dokapitalizirali banke. Grki so slišali še eno slabo novico: njihovo gospodarstvo se je v prvem četrtletju letos skrčilo.

Odločitev Španije, da bo zaprosila za pomoč, je naletela na veliko podporo in razumevanje.

Ponedeljek, 11. junija

Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš je na protikorupcijsko komisijo naslovil prijavo o sumu korupcije pri obnovi Plečnikovega stadiona. Glavna akterja v njihovih dokazih sta Zoran Janković in Joc Pečečnik. Ljubljanski župan naj bi v zameno za podporo v volilni kampanji delal usluge Pečečniku in mu omogočil uveljavljanje zasebnega interesa na račun javnega, pri tem pa naj bi priredil tudi sklep mestnega sveta. Na poslanska vprašanja so odgo-

Kopitar je v končnici prvenstva blestel.

Kmalu za tem so vso Slovenijo zajele nevihte; na Obali je neurje s točo divjalo kar pol ure, zaradi česar so se mnogi soočali s težavami z meteornimi vodami. Poslanci so z 49 glasovi za in s 30 proti sprejeli novelo zakona o državnem tožilstvu. Na Ministrstvu za notranje zaddeve so dejali, da je ta potrebna zaradi uskladitve po prenosu pristojnosti nad tožilstvom. Policisti in kriminalisti so na ljubljanskem in celjskem opravili hišne preiskave zaradi sumov gospodarskega kriminala, ki naj bi bile povezane s TEŠ. Bili so tudi na domu Uroša Rotnika. Premier Janez Janša se je sestal z italijanskim premierjem Mariom Montijem. Prva moža sta govorila o aktualnih evropskih temah in o finančnem položaju slovenske manjšine. Evropski poslanci so zahtevajo več pristojnosti glede začasnega nadzora v schengenskem prostoru, ki ga predvideva nedavni dogovor notranjih ministrov Evropske unije. Poročilo Združenih narodov je razkrilo, da so v Siriji otroke – stare tudi komaj deset let - mučili, pohabljali in spolno zlorabljali, nekateri pa so morali celo sedeti na tanku, da so jih uporabili za živi ščit.

Jure Trampuš Vsakdo potrebuje svojega sovražnika. Ne verjamete? Če obstaja sovražnik, obstaja tudi prijatelj, če je sovražnik dober, si ti boljši, kadar je sovražnik močen, si ti še močnejši. Če je sovražnik hudič, se na tvoji strani borijo svetle angelske sile. Problem nastane, ko nekje sredi tega svetega boja opaziš, da ne gre več za vsebino, pač pa le za spopad, in da je sovraštvo do drugih le priročen izgovor za skrivanje lastnih napak. Samo en primer - v Velenju verjetno ni enakega spora, so pa gotovo podobni. V ljubljanski soseski, kjer živim, je vedno manj parkirišč. Bloki so bili zgrajeni pred desetletji, takrat je imelo vsako gospodinjstvo po en avtomobil, danes jih imajo tudi po več. Matematičen izračun pokaže, da je prostora premalo in da vsi pred svojim vhodom pač ne morejo parkirati, razen če bi avtomobile zložili drug na drugega. Kaj delajo stanovalci? Krivi so seveda grdi študenti. Ne samo tisti, ki prihajajo na bližnje fakultete in poskušajo parkirati na tuji zemlji, pač pa tudi oni, ki živijo v podnajemniških stanovanjih in imajo, si predstavljate, vsak svoj avtomobil. Zato jih je treba spravit ven s parkirišč, še bolje kar iz stanovanj, da bodo lahko domorodci parkirali pred svojimi balkoni. Študenti sicer ne zasedajo vseh prostih parkirišč in tudi niso krivi, ker se vsakdo želi pripeljati do svojega naslanjača, a dejstva niso pomembna. Pred nekaj časa sem bil tudi sam študent in zato s stisnjeno pestjo poslušam razburjene občane, ki napadajo mlade, ki nič ne delajo, ki samo pijejo, žurirajo, imajo velike avtomobile in vsak dan nove obiske. Tako ni samo v Ljubljani. Tudi v Velenju obstajajo razburjeni občani, ki skriti za zavese opazujejo, kdo parkira pred njihovim blokom in kdo odpira vhodna vrata. Ti potem pokličejo policijo, če kakšna zabava traja predlogo v noč, zelo redko pa to storijo, kadar razboriti sosed pretepa ženo ali grozi družini. Za vse hudo je bolje kriviti študente, priseljence, tujce, Grke, druge in drugačne, vse posameznike, za katerimi lahko skrijemo svoje grehe. Že nekajkrat sem v žabji perspektivi pisal o šestem bloku, o njegovih poteh in stranpoteh. Naj si dovolim to avtobiografsko notico, a pri vprašanju šestega bloka se v Velenju velikokrat počutim kot tujec v lastnem mestu, še bolj zabavno pa je, da je v Ljubljani popolnoma enako. V Velenju me, vsaj nekateri, včasih gledajo postrani, češ da Mladina, kjer si pač služim kruh, o šestem bloku piše neumnosti in škoduje projektu. Tukaj, v Ljubljani, pa me v šali ali pa tudi ne obkladajo, da sem pripadnik šaleškega lobija in da zagovarjam geslo, da poleg sonca najceneje greje velenjski lignit. To je lahko dokaz, da se ne motim, a bolj pomembno je, da v svoji argumentaciji obe strani iščeta sovražnika. Na koncu bo šesti blok stal, politika bo morda zamenjala še nekaj direktorjev in posle bodo izpeljali (ter z njimi zaslužili) drugi. Najpomembnejši vprašanji pa na koncu verjetno ne bosta rešeni. Kdo je kriv, da se je zaradi različnih interesov gradnja podražila, in ali bo končna cena še tako nizka, da se bo vse skupaj izplačalo. Vse je še bolj sporno v primeru, če so bila vmes res storjena kazniva dejanja … A ti vprašanji sta najpomembnejši, če sprejmemo tezo, da je pomemben le denar in da kot vsak tudi ta iz Šoštanja ne smrdi. Val 202 je te dni na internetu objavil reportažo iz Šoštanja, posneto daljnega leta 1987. Domačini so v času nastajanje petega bloka razmišljali drugače, kot danes razmišljajo o šestem. Je res zaradi očiščevalnih naprav vse zeleno ali pa so bili ljudje v času porajanju demokracije bolj pogumni in manj apatični? Kakorkoli, prave javne razprave o prihodnosti Šaleške doline in položaju energetike ni bilo. Kaj ima z vsem tem sovraštvo? Veliko. Tudi tukaj velja krilatica, kdor ni z nami, je proti nam, kdor ima drugačno mnenje, je naš sovražnik, kdor opozarja na moje napake, mi želi nekaj slabega. Je že res, da vsakdo potrebuje svojega sovražnika in da moraš v življenju vsaj nekaj tudi sovražiti, problem nastane v trenutku, ko sovraštvo zamegli um. In ko so tisti študenti na parkirišču ali oni ljubljanski politiki krivi, ker se nekdo ne želi odpovedati neupravičenim privilegijem. In ko naj bi bila neka rdeča dolina kar sama kriva, ker se noče odreči premogu, ki ji je zgradil mesto, pa četudi druge možnosti tudi po lastni krivdi nima … n

Predvpis na Ljudski univerzi Velenje

Sobota, 9. junija

Predsednik SD je bil oster. Dejal je, naj vlada - če pripravlja razprodajo državnega premoženja, načrtuje razgradnjo organizacije slovenskega športa ali maje šolstvo in zdravstvo - ne računa na podporo, ampak na blokado. Vlada je računala. Da bodo z delovanjem ministrstev na strnjeni lokaciji in v lastnih prostorih v enem letu prihranili do okoli 3,6 milijona evrov. Dejali so, da bo reorganizacija zagotovila, da bodo institucije delovale manj razdrobljeno, da bodo odpravljene številne administrativne ovire, predvsem pa bodo združeni kadrovski, materialni in informacijski viri. Na jugozahodu Slonokoščene obale so napadalci iz Liberije ubili sedem pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov.

Dan se je pravzaprav že ponoči začel z veseljem. Hokejski navdušenci so se razveselili, ko je Anže Kopitar kot prvi Slovenec visoko v zrak dvignil osvojen Stanleyjev pokal.

Sovražim, torej (ni)sem

od 15. 6. 2012 do 16. 7. 2012!

Obtožbe na Jankovićev račun se kopičijo.

varjali premier in ministri. Janša je govoril predvsem o kadrovanju, varčevanju in državnem premoženju. Državni zbor pa je izvedel, da bo na zahtevo poslancev SD in Pozitivne Slovenije znova odločal o načinu obravnave zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Predstavniki katoliške, pravoslavne, evangelistične in islamske verske skupnosti v Sloveniji so dejali,

Izobražujemo za poklice: PRODAJALEC ADMINISTRATOR GASTRONOM HOTELIR EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMSKI TEHNIK LOGISTIČNI TEHNIK VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK

V času predvpisa ugodni plačilni pogoji ‐ šolnina do 20 obrokov ali 150 € popusta!

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

14. junija 2012

Podjetja dokaj uspešno kljubujejo krizi

Še vedno imajo največji vpliv na poslovanje velika podjetja - Rezultati dokaj ugodni, dodana vrednost pa še vedno le 37.769 evrov na zaposlenega V tej informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov s področja Savinjsko-šaleške regije (v nadaljevanju: SA-ŠA regija) v letu 2011. Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2011, ki so jih poslovni subjekti za namen državne statistike predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2012.

povečal in je bil najvišji v zadnjih petih letih. Večino prihodkov (51 %) je bilo doseženo s prodajo na domačem trgu (zmanjšali so se za 0,6 %), prihodki na tujih trgih pa so se v primerjavi z letom 2010 povečali za 8 %. Družbe so v letu 2011 za plače namenile 283.175 .000 evrov, 2,8 % več kakor v letu 2010. V letu 2011 je bila povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega 1.459 evrov,

ček se je v primerjavi z letom 2010 povečal za 95,3 %. Večino čistega dobička (72,9 %) so ugotovili v 7 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 1 milijon evrov čistega dobička (BSH Hišni aparati Nazarje, Gorenje Gospodinjski aparati, Termoelektrarna Šoštanj, KLS Ljubno, IGEM Velenje, ALSTOM POWER SYSTEMS GMBH Velenje, Premogovnik Velenje). Čisto izgubo v znesku 19.752.000

Še vedno najpomembnejše velike družbe Podatke iz letnih poročil za leto 2011 je predložilo 984 družb, v katerih je bilo zaposlenih 16.170 delavcev. V primerjavi z letom 2010 se je število predloženih letnih poročil povečalo za 5,1 %, število zaposlenih pa zmanjšalo za 1,1 %. Kljub majhnemu številu velikih družb (1,4 % vseh) pa njihovi poslovni rezultati še vedno v največji meri krojijo zbirne rezultate poslovanja. Velike družbe so namreč zaposlovale 58 % vseh delavcev, dosegle 69 % vseh čistih prihodkov od prodaje in ob koncu TEMELJNI PODATKI

Gibanje neto poslovnega izida po posameznih letih

3,9 % večja kakor v letu 2010, hkrati pa za 3 % višja kot na republiškem nivoju. Po posameznih dejavnostih so najvišje plače izplačevali v rudarstvu (2.430 evrov), po posameznih občinah v občini Šoštanj (1.690 evrov), po velikosti pa v velikih

LETO 2011

LETO 2010

INDEKS

delež v %

2010=100

ŠTEVILO DRUŽB

1,7

100,0

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

3,6

100,0

PRIHODKI SKUPAJ

3,0

2,9

103,4

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

3,0

2,9

103,4

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU

4,1

4,2

97,6

ODHODKI SKUPAJ

2,9

100,0

VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.

3,2

2,7

118,5

ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA

2,7

1,3

207,7

ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA

0,9

1,0

90,0

NETO DODANA VREDNOST

3,6

3,4

105,9

evrov je v letu 2011 ugotovilo 270 družb, to je 27,4 % vseh. V primerjavi z letom 2010 je bila čista izguba večja za 15,6 %. Večje zneske čiste izgube (nad 1 milijon evrov) so v letu 2011 ugotovile 3 družbe, katerih skupen znesek izgube predstavlja 42,3 % celotne izgube regije (Gorenje Notranja oprema, PV Invest, Gorenje Orodjarna). Družbe so ustvarile 70.108.000 evrov čistega dobička in 19.752.000 evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2010 povečal za 95,3 %, čista izguba pa se je povečala za 15,6 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom v višini 50.356.000 evrov.

Zadruge zaposlovale manj delavcev Zadruge so v lanskem letu zaposlovale 200 delavcev manj kot leta 2011 kar je 3,8 odstotka. Ustvarile

čisto izgubo v znesku 2 tisoč evrov sta poslovno leto 2011 zaključili 2 zadrugi. Izkazale so 50 tisoč evrov neto čistega dobička, kar je 19,4 % manj kot v letu 2010.

Prihodki samostojnih podjetnikov višji za 12 odstotkov S področja SA-ŠA regije je podatke iz letnih poročil za leto 2011 predložilo 1.896 samostojnih podjetnikov (2 % več kot za leto 2010). Samostojni podjetniki so v letu 2011 zaposlovali 1.544 delavcev (nosilci dejavnosti-lastniki niso vključeni v število zaposlenih), oziroma 5 % več kot v letu 2010. Kar 73 % vseh ni zaposlovalo nobenega delavca. Samostojni podjetniki so v letu 2011 ustvarili 155 milijonov evrov prihodkov, ki so bili za 12 % večji

Prikaz poslovanja v letih 2010 in 2011.

Število družb

Število Čisti prihod- Vrednost zaposlenih ki od prodaje aktive

PREDELOVALNA DEJ. 17,6 - SA - ŠA REGIJA

63,2

59,6

42,2

PREDELOVALNA DEJ. 12,2 - SLOVENIJA

36,8

30,9

23,0

Struktura družb po velikosti je tudi bistveno različna v primerjavi z republiškim gospodarstvom.

leta imele 72 % sredstev vseh družb. Na zbirne rezultate poslovanja je imelo največji vpliv področje predelovalnih dejavnosti, saj je 173 družb tega področja zaposlovalo 63 % vseh delavcev, ki so z 42 % vseh sredstev ustvarili 60 % vseh čistih prihodkov od prodaje. Oblikovale so 70 % vsega čistega dobička ter 56 % neto dodane vrednosti regije. Udeležba in vpliv družb predelovalne dejavnosti je v SA - ŠA regiji bistveno večji kot na republiškem nivoju. Družbe so v letu 2011 ustvarile 2 milijardi 344 milijonov evrov prihodkov ter ugotovile 2 milijardi 281 milijonov evrov odhodkov. Prve so povečale za 5 druge pa za 3 odstotke. Kazalnik celotne gospodarnosti se je v primerjavi z letom 2010

družbah (1.629 evrov). Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Predstavlja kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in drugih poslovnih odhodkov. Dodano vrednost v znesku 612.173.000 evrov je ugotovilo 777 družb, izgubo na substanci v znesku 1.449.000 evrov pa 152 družb. Družbe so v letu 2011 ustvarile 610.724.000 evrov neto dodane vrednosti, 6,6 % več kakor v letu 2010. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 37.769 evrov, 7,8 % več kakor v letu 2010. Čisti dobiček v znesku 70.108.000 evrov je v letu 2011 izkazalo 662 družb, to je 67,3 % vseh. Čisti dobi-

so 36.216.000 evrov prihodkov, 2,4 % več kot v letu 2010. Večina prihodkov je bila dosežena na domačem trgu, medtem ko so se prihodki od prodaje na trgu EU povečali za 47,1 %. Ustvarile so 4.798.000 evrov neto dodane vrednosti, 5 % manj kakor v letu 2010. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 23.992 evrov, kar je 1,2 % manj kot v letu 2010 in je bila za 36,5 % manjša kot v gospodarskih družbah. Čisti dobiček poslovnega leta v znesku 52.000 evrov so ugotovile 4 zadruge. V primerjavi z letom 2010 je bil za 16,1 % manjši. S

kot v letu 2010. Odhodki so bili za 10 milijonov evrov manjši od prihodkov, njihova rast pa je bila za malenkost višja od rasti prihodkov. Samostojni podjetniki so ustvarili 45 milijonov evrov neto dodane vrednosti, ki je bila v primerjavi z letom 2009 večja za 7 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 28.919 evrov. Neto poslovni izid (podjetnikov dohodek minus negativni poslovni izid) samostojnih podjetnikov je znašal 10 milijonov evrov in je bil za 5 % večji kot v letu 2010. n Vladimir Šuster AJPES Izpostava Velenje

VRSTE KAZALNIKOV

SA-ŠA REGIJA

SLOVENIJA

INDEKS SA-ŠA=100

KAZALNIKI FINANCIRANJA

Delež kapitala v virih sredstev, v %

36,3

38,1

95,3

Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog

0,90

0,92

97,8

II.

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

Celotna gospodarnost

1,06

1,01

105,0

Gospodarnost poslovanja

1,04

1,03

101,0

Čista dobičkovnost skupnih prihodkov

0,021

0,006

350,0

Dobičkovnost poslovnih prihodkov

0,022

0,03

73,3

III.

KAZALNIKI DONOSNOSTI

Čista donosnost sredstev

0,017

0,172

9,9

Čista donosnost kapitala

0,045

0,449

10,0

IV.

KAZALNIKI PRODUKTIVNOSTI IN DOHODKOVNOSTI

Prihodki na zaposlenca, v EUR

144.952

175.032

82,8

Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR

37.769

37.512

100,7

Čisti poslovni izid na zaposlenega, v EUR

3.114

1.018

305,9

Povprečna mesečna plača na zaposlenega, v EUR

1.459

1.416

103,0

Rezultati poslovanje regije v primerjavi s Slovenijo.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 8

AKTUALNO

14. junija 2012

Letos in tudi del prihodnjega leta moratorij za vlaganja Zaradi varčevanja s komunalnimi dobrinami Komunalno podjetje Velenje lani ob 1,3 milijona evrov prihodkov – Terjatev več kot obveznosti - Če ne bo dviga cen, ne bo denarja za vračanje kreditov Tatjana Podgoršek

Na Komunalnem podjetju Velenje so lani zabeležili v vseh svojih dejavnostih nadaljnje padanje prodaje količin. Največji upad, 11-odstoten, beležijo pri oskrbi s toplotno energijo, na vodnih dejavnostih za 5 odstotkov. Zaradi tega je bil prihodek nižji za 1,3 milijona evrov v primerjavi z letom 2010 in je lani dosegel 18,6 milijona evrov.

Zadovoljni z rezultati poslovanja

Najbolj podjetje v tem času pestijo finančne obveznosti, ki predstavljajo sicer breme za podjetje, »vendar zamiki pri plačilih niso veliki. Večina dobaviteljev je poplačanih, z nekaterimi smo se dogovorili o zamiku plačila. Je pa ob tem potrebno poudariti, da je terjatev več kot obveznosti,« zagotavlja direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki in dodaja, »kljub temu menim, da smo lahko z rezultati poslovanja v preteklem letu zadovoljni. So v skladu s sprejetim rebalansom. Uspeli smo oblikovati več najemni-

ne, kot smo predvideli z rebalansom, več smo zaslužili s storitvami na trgu. Pričakovane učinke je dal zelo zahteven varčevalni program, ki ga s še ostrejšo noto nadaljujemo tudi letos. Velike prihranke smo dosegli pri porabi električne energije, v zadnjih 5 letih smo zmanjšali število zaposlenih za 30, zmanjšali smo število »šefovskih« mest, imamo manj individualnih pogodb ... Zadnje tri mesece leta 2011 so k varčevanju prispevali tudi zaposleni, ki so prejeli za 3 odstotke nižjo stimulacijo.«

če zagotavljati brez najetja kreditov. Cevi in naprave so namreč stare več kot 30 let in njihova življenjska doba je že zdavnaj mimo. »Pred letom 2000 se v posodobitev infrastrukture praktično ni nič vlagalo, potrebnega denarja pa ni bilo na voljo. Ker je leta 2009 usahnil večji vir pa poplačilo najetih obveznosti – prispevek za razširjeno reprodukcijo - so se obveznosti kopičile.«

Dolg narekovala skrb za nemoteno oskrbo

Ne glede na to, da so nadaljnje obnove in posodobitve komunalne infrastrukture nujne, so se – pravi Marijan Jedovnicki - z lastnicami komunalne infrastrukture dogovorili, da letos in delno tudi prihodnje leto velja moratorij za naložbe. »Izvajali bomo res najnujnejše ukrepe, ki bodo zagotavljali normalno obratovanje, zavzeto pa izvajamo aktivnosti predvsem pri kohezijskih projektih, kot sta Celovita oskrba Šaleške doline s pitno vodo ter Odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Nekateri razpisi za izvajanje del in

Po besedah Jedovnickega je finančni položaj podjetja opravičljiv. V preteklih letih so bili prisiljeni vlagati v obnovo in posodobitev komunalne infrastrukture, če so hoteli zadostiti zahtevam lastnic – občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki – ter osnovnemu cilju komunalnega podjetja: zagotoviti uporabnikom kakovostno in nemoteno oskrbo s komunalnimi dobrinami za najnižjo možno ceno. Tega pa ni bilo mogo-

Le ukrepi za normalno obratovanje

Na dan 31. december lani so znašale dolgoročne finančne nezapadle obveznosti 5,4 milijona evrov, kratkoročne 1,7 milijona evrov, likvidnostni primanjkljaj pa je bil »težak« 1,4 milijona evrov.

Marijan Jedovnicki: »Če kdo misli, da je možno tudi v prihodnje zagotavljati nemoteno in kakovostno oskrbo s komunalnimi dobrinami s tako starimi napravami in ostalo opremo, se pošteno moti.«

dobavo opreme že potekajo, tako da v jeseni pričakujemo začetek novega investicijskega ciklusa.« V zadnjih 10 letih so vložili v obnovo in posodobitev komunalne infrastrukture blizu 73 milijonov evrov. Njena sedanja nabavna vrednost, za primerjavo, znaša približno 158 milijonov evrov.

Nazadnje dvignili cene vodooskrbe pred 5 leti

K rezultatom poslovanja v zadnjih letih svoje prispevajo še cene storitev. Te ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov v večini dejavnosti, »roko nad njimi« pa drži država. Cene vodooskrbe in kanalizacije so nazadnje dvignili 1. julija leta 2007, pri čiščenju odplak 1. decembra 2008, zadnja podražitev pa je bila za toplotno energijo, in sicer

Pilotna akcija prenove javnega prostora na Gorici Mestna občina Velenje je partnerica mednarodnih projektov ReNewTown in ATRIUM Milena Krstič - Planinc

Velenje, 7. junija – Mestna občina bo v okviru projektov ReNewTown (nova postsocialistična mesta: privlačna in konkurenčna) in ATRIUM (Arhitekturni ostanki totalitarnih režimov 20. stoletja v urbanem menedžmentu) sodelovala v ustvarjanju pogojev za uravnotežen razvoj mesta oziroma tistih delov, ki so nastali v dobi socializma. Obudili pa bodo tudi dediščino, ki je močno zaznamovala nastanek Velenja - udarniške delovne akcije. »S pomočjo prostovoljcev bomo obnovili igrišče v krajevni skupnosti Gorica in ga nadgradili v moderen večnamenski javni prostor za kakovostno preživljanje prostega časa mladih in starejših,« pravi Marko Govek, vodja projekta ReNewTown v Mestni občini Velenje. Idejne zasnove prenove javnega prostora, gre za zelenico med bloki Koželjskega ulice in Goriške ceste, so v četrtek predstavili krajanom. »Gre za evropski projekt, ki ga izvajamo v okviru programa Srednja Evropa. Združuje srednjeevropska mesta, ki se soočajo z negativno dediščino dobe socializma v smislu bivanjskega udobja oziroma kakovosti življenja. Govorimo o slabo vzdrževanih stanovanjskih zgradbah, javnih prostorih, pomanjkanju kulturnih in poslovnih iniciativ.

Helena Knez: »ATRIUM vsebinsko dopolnjuje ReNewTown.«

V okviru pilotnega projekta bomo obnovili javni prostor, ki je nujno potreben obnove.« Akcija bo potekala od 9. do 13. julija. Dr. Andreja Zapušek Černe, krajinska arhitektka, poudarja, da bo

Damjan Černe, dr. Andreja Zapušek Černe in Marko Govek

prostor po prenovi uporaben za vse generacije. »Starejši se bodo lahko družili, za kar bomo pripravili po-

sebne prostore, ki bodo to omogočali, velik del bo namenjen otroški igri, v tega namen bomo prostor

Predstavitev za krajane

povečali s hribčki, del bo namenjen ljubiteljskim dejavnostim, recimo zasaditvi zdravilnih zelišč, ki bodo prostor popestrile s svojim vonjem, del pa bo namenjen rekreaciji starejših. V prostor bodo umeščene fitnes

oktobra lani za 7,1 odstotka. Uredba velja do konca letošnjega avgusta. »Mi pričakujemo, da se bodo cene nato sprostile. Če dviga cen ne bo, ne bo virov za vračanje kreditov za kohezijo. K 28 milijonom nepovratnih sredstev moramo namreč dodati 8 milijonov evrov lastnega denarja. Ker tega ni kje vzeti, bomo pri Eko skladu najeli kredit pod ugodnimi pogoji, vendar pa je v letu in pol potrebno rešiti težave glede odplačila.« Po izračunih, za katere so upoštevali pravilnik o določitvi metodologije za oblikovanje cen in napovedano spremembo tarifnega sistema, podražitve storitev ne bodo drastične. »Po naših izračunih bodo položnice za komunalne storitve za gospodinjstva v večstanovanjskih objektih višje za največ 10 odstotkov, za veččlanske družine v individualnih hišah pa bodo zneski višji do 20 evrov na mesec,« je sklenil pogovor Marijan Jedovnicki. n

naprave, ki bodo to omogočale.« Helena Knez iz Urada za razvoj in investicije v Mestni občini Velenje je predstavila projekt ATRIUM. »Vsebinsko dopolnjuje projekt ReNewTown. V sklopu projekta bomo v Velenju postavili arhitekturno turistično pot, pripravili digitalni katalog velenjske arhitekturne dediščine ter uredili informacijski center za obiskovalce. S tem projektom se želimo vpisati v evropski prostor, zlasti prostor jugovzhodne Evrope. Vanj je vključenih enajst držav (Italija, Slovenija, Bolgarija, Madžarska, Slovaška, Romunija, Hrvaška, Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Grčija) in osemnajst partnerjev.« Vse te druži želja, da bi arhitekturno dediščino različnih totalitarnih režimov dvajsetega stoletja obravnavali z zgodovinskega in kulturnega vidika. Velenje je modernistično mesto, katerega osnovna ideja je bila »mesto v parku«, sorodni nastanek, ki se je kasneje razvijal v drugo smer, ima Nova Gorica. Ideja Velenja je zanimiva, zato so mesto zaradi arhitekture povabili v kar nekaj evropskih projektov, omenjena dva sta že v izvajanju. n

Za prenovo so izbrali igrišče med Koželjskega ulico in Goriško cesto.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

14. junija 2012

S pomočjo turizma povezujejo in razvijajo Lupilnik Skrb za trajnostni razvoj v občini Solčava opazili tudi drugi – Nov projekt: panoramska cesta Tatjana Podgoršek

V torek, 19. junija, naj bi občino Solčava obiskal predsednik države dr. Danilo Türk. Poleg prihajajočih predsedniških volitev je eden od razlogov za obisk tudi priznanje, ki ga je občina pred nedavnim prejela za trajnostni razvoj. Eden osrednjih projektov s tega področja je – po besedah solčavskega župana Alojza Lipnika – center Rinka sredi upravnega središča Solčave. Gre za objekt, v katerem poskušajo združiti vse sinergije razvoja v kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, vseh javnih funkcijah. »S pomočjo turizma povezujemo vse vidike življenja v kraju in razvijamo okolje. V objektu se srečujejo s svojimi izdelki obrtniki, ki so se v projekt vključili zelo inovativno, gozdarji, kmetje, med katerimi se jih je kar nekaj po zaslugi centra Rinka odločilo za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Veseli smo, ker raste kakovost izdelkov ponudnikov.« V splet prizade-

Alojz Lipnik: »Želimo si, da bi poletno sezono raztegnili čez celo leto.«

vanj za trajnostni razvoj je Lipnik uvrstil ureditev vasi Solčava s parkirišči, s katerimi naj bi zaustavili tranzitne turiste na poti v Logarsko dolino. Tudi tamkajšnja ureditev prostora za prireditve - na njem pripravijo na leto kar nekaj odmevnih

dogodkov, se je pokazala kot umna odločitev. V trajnostni razvoj sodi devet komunalno opremljenih parcel za mlade družine, pa poslovni prostori v razvojnem inkubatorju ... Na vprašanje, kakšen je bil doslej odziv občanov na vse omenjene novosti, je Lipnik odgovoril: »Ljudje smo pač taki, da kadar se dogajajo spremembe, obstajajo pri nekaterih pomisleki, ki pa jih lahko kaj kmalu nadomestijo nove ideje. Vse projekte, ki smo jih izvajali v minulih 5, 6 letih, smo uspešno končali, dobro delujejo, občani pa v njih tvorno sodelujejo.« Kot je še dejal Lipnik, so temelje za trajnostni razvoj zgradili, v prihodnje pa nameravajo svoja prizadevanja v tem še izpopolniti. V bližnji prihodnosti naj bi to storili tudi z ureditvijo panoramske ceste, ki leži na 1100 metrov nadmorske višine in se navezuje na Črno na Koroškem ter na Železno kapljo. Projekt so prijavili na razpis regionalnega razvojnega sklada, v uspešen turistični produkt pa ga nameravajo oblikovati skupaj z Direkcijo RS za ceste, ki upravlja panoramsko cesto, ter z zavodi za gozdove, za varstvo narave, kulturne dediščine in s turističnimi kmetijami, ki so ob omenjeni cesti. n

Jutri odprtje novega otroškega igrišča V KS Gorica od torka praznujejo – Do nedelje še niz zanimivih prireditev, osrednja jutri popoldne, ko bodo namenu predali novo otroško igrišče pri šoli Velenje, 12. junija – V največji mestni krajevni skupnosti(KS) po številu prebivalcev, v KS Gorica, se tudi letos niso izneverili tradiciji. Kot vsako leto bodo tudi letos praznovanju krajevnega praznika posvetili več dni in prireditev. Okoli 4700 krajank in krajanov ima v teh dneh možnost sodelovati tako v športnih igrah kot na družabnih dogodkih. Čeprav je leto minevalo v znamenju velike gradnje sredi naselja, ki se je za lep čas ustavila, so delali tudi pri manjših projektih. Pri osnovni šoli Gorica je zraslo novo tematsko otroško igrišče, ki so ga uredili s pomočjo Zavarovalnice Triglav. V petek popoldne ga bodo predali namenu, kar bo osrednji dogodek ob letošnjem prazniku. Praznovati so sicer začeli v torek popoldne, ko so izvedli šahovski turnir. Včeraj so pripravili športno srečanje med ekipami sosednjih KS in MČ v kegljanju s kroglo na vrvici. Letos so pripravili tudi natečaj »Gorica v očeh fotografov«.

Najboljše prispele fotografije bodo razglasili danes ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti. Odziv krajanov in krajank je bil, kot nam je povedal predsednik sveta KS Jože Kandolf, velik. Izbrali in nagradili pa bodo tri fotografije. Jutri ob 17. uri bodo v prostorih krajevne skupnosti pripravili slavnostno sejo sveta KS, na kateri bodo podelili tudi priznanja za lepo urejeno okolico hiš in balkone. Uro kasneje se bodo preselili k osnovni šoli, kjer bodo ob 18. uri pričeli program ob krajevnem prazniku in predaji novega otroškega igrišča v uporabo. V nedeljo pripravljajo še tradicionalni turnir v balinanju. Začeli bodo ob 8. uri. Na pohod pa se tokrat ne bodo odpravili zjutraj, ampak krajane vabijo, da se jim pridružijo ob 14. uri. Izpred sedeža Krajevne skupnosti bodo šli do Grilove domačije v Lipju, kjer prav ta dan pripravljajo dan odprtih vrat s prikazom in pokušino starih slovenskih jedi. »Pohod ni naporen, zato si želi-

mo, da se nam pridružijo cele družine,« nam je povedal Jože Kandolf.

Kdaj brez prahu?

To ostaja vprašanje za vse, ki živijo v bližini velikega gradbišča poslovno-stanovanjskega objekta z garažno hišo. Hrup jih bo spremljal do konca gradnje, tega se zavedajo. »Želimo si, da bi gradnja tekla hitreje, sploh zaradi prahu. Lahko pa rečem, da smo se nekako navadili na nova parkirišča, ki jih je občina uredila prav zaradi tega gradbišča, poleg tega pa avtomobile puščamo tudi na površinah, kjer prej ni bilo dovoljeno. Pravega reda tako do odprtja nove garažne hiše verjetno ne bo,« je dodal Kandolf. Povedal nam je še, da so letos poskušali urediti še nekaj otokov za ločeno zbiranje odpadkov, saj povsod niso bili urejeni, nekaj dela pa jih pri tem še čaka.

šolo. Na njej je sodelovalo 20 študentov, ki so pri delu v petih delovnih skupinah proučevali geotermal-

ne vire in tokove v Šaleški dolini, spoznavali značilnosti slovenskega gozda in človekov odnos do njega,

Utrinek z ene od delavnic

Devetošolec Osnove šole Nazarje Blaž Robida izdelal raziskovalno nalogo in prototip pripomočka za gospodinjstva Tatjana Podgoršek

Devetošolca Osnovne šole Nazarje Blaža Robida zanimajo tehnične stvari. Zato ni dolgo razmišljal o pobudi učiteljic na šoli Mateje Tevž Srčič in Nataše Krk, da bi za letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izdelal raziskovalno nalogo s tega področja. Sprejel je izziv, temu je sledila ideja o nečem novem, nato pa »akcija«. Izdelal je raziskovalno nalogo z naslovom Lupilnik. Nalogi je priložil še prototipni izdelek. Na medobčinskem srečanju mladih raziskovalcev je zanju prejel srebrno, na državnem srečaBlaž Robida: »V nalogo sem nju pa zlato priznanje in še posebvložil veliko dela, truda in no pohvalo. prostega časa. Obrestovalo Blaž je povedal, da je bil njegov se mi je.« osrednji cilj pri raziskovalni nalogi izdelava lupilnika. K temu je dodal še kanček radovednosti. Zanimalo ga je namreč, ali na našem tržišču prodajajo električne lupilnike za sadje in zelenjavo za gospodinjstva, kako želen bi bil ta pripomoček v domačem gospodinjstvu, kaj bi uporabniki z njim najpogosteje lupili. »Pri izdelavi prototipa smo sledili željam potencialnih kupcev, da bi bil lupilnik del večfunkcionalnega gospodinjskega aparata, ki bi bil tudi enostaven za čiščenje. Pri izdelavi prototipa smo naleteli na več težav, zato smo morali kar nekaj idej ovreči, da smo prišli do zadovoljivega izdelka za lupljenje. Žal je uporaben le za lupljenje jabolk, za krompir pa ne, ker je ta drugačne oblike kot jabolka in tudi zaradi drugačne strukture olupka.« Poleg mentoric so mu pri izvedbi pomagali tudi v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, kjer so izrazili zanimanje za lupilnik, a ker imajo enoto za razvoj prototipov v drugi državi, nadgradnja ni mogoča. Blaža je naloga zaposlila bolj, kot je predvideval. Mu je pa zato več »dala«. Poleg novih znanj je pridobil novo izkušnjo. Všeč mu je bilo tudi, da je bilo delo razgibano in z veliko več prakse kot sedenja za računalnikom, pri učbenikih in zvezkih. Blaž je prepričan, da je njegov prototip vreden nadaljnjih raziskav in boljših tehnoloških rešitev. Se jih bo lotil prihodnje šolsko leto? » Se bom odločil kasneje, ko bom videl, na katero srednjo šolo bom sprejet. Če ne bom na zootehnično, se bom vpisal v program mehatronike na Šolskem centru Velenje.« Na vprašanje, kaj mu pomeni zlato priznanje z državnega srečanja mladih raziskovalcev, pa je Blaž odgovoril: »Pomeni mi veliko. Zlatih je bilo bolj malo, tako da sem med izbranci.«

n bš

Posebna izkušnja in prijetno druženje Velenje - Od 6. do 9. junija je Visoka šola za varstvo okolja Velenje organizirala 2. mednarodno poletno

ekološke značilnosti reke Pake, pozornost pa so namenili še pedologiji in varstvu tal v naši okolici ter hrupu kot kazalcu kakovosti bivanja v Mestni občini Velenje. Na zaključni prireditvi, minulo soboto je direktorica Visoke šole za varstvo okolja Velenje mag. Milena Pečovnik med drugim povedala, da so se za drugo mednarodno poletno šolo odločili takoj ob koncu lanske uspešno izvedene šole, ki je svojo nadgradnjo doživela še v postavitvi večmedijske razstave SUSTainART v okviru Evropske prestolnice kulture. Projekt poletne šole so prijavili na razpis ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in uspeli. Po mnenju dekanice doc. dr. Natalija Špeh je poletna šola za študente posebna izkušnja intenzivnega raziskovalnega dela, strokovnega spoznavanja teme, ki jih zanima, in nenazadnje prijetnega druženja. Predvsem pa je zelo kakovostna dopolnitev običajnega študijskega procesa. »Poleg zainteresiranih študentov so

Doc. dr. Ana Meira Castro: »Moj prvi vtis o Sloveniji je že od prvega trenutka v Ljubljani zelo dober, še boljši pa je pri vas v Velenju. Zame je bilo posebno zanimivo spoznati slovenski gozd in načine upravljanja le-tega, saj je povsem drugačen kot v mediteranskem gozdu moje domače Portugalske. Prišla sem z možem Paolom, ki je tudi moj sodelavec, in sklenila sva, da se v Slovenijo vrneva za daljši čas.« pomembni tudi dobri mentorji. Naši mentorji so izjemni domači in tuji strokovnjaki na svojih področjih.« Poleg delavnic so organizatorji šole poskrbeli še za pestre večerne spremljevalne programe s strokovnimi vsebinami. Doc. dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije in predavatelj na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje, je spregovoril o negativnih vplivih širjenja ambrozije v Sloveniji, doc. dr. Ana Cristina Meira Castro, gostja iz Univerze v Portu na Portugal-

Gregor Senegačnik, študent 3. letnika Visoke šole za varstvo okolja: »Sodeloval sem v skupini Pedologija, raba in varstvo tal pri mentorju doc. dr. Borutu Vrščaju. Spoznavali smo različne tipe tal v okolici Velenja. S sondiranjem smo ugotavljali horizonte posameznega talnega tipa in s tem pozitivne in negativne lastnosti tal za ustrezno rabo. Všeč mi je, da sem v živo videl in praktično preizkusil teorijo, ki sem jo že študiral pri tem predmetu. Seveda pa je zabavno tudi druženje s kolegi na poletni šoli.« skem, je predavala o vplivih kontroliranih gozdnih požigov na gozdne ekosisteme na severnem Portugalskem, doc. dr. Agnieszka Klucznik Törö z budimpeštanske univerze na Madžarskem pa je vodila delavnico izobraževanja za podjetništvo. Za vse udeležence je bila zelo zanimiva ekskurzija, na kateri so spoznali biotehnološke postopke v Pivovarni Laško in zgledno regionalno usmerjanje turistične in lesarske dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini. n

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

14. junija 2012

Poletje bo bogatila kultura 28. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje bodo najbogatejše doslej – Poletje bodo obogatile s kar 61 dogodki – Vključujejo se tudi drugi organizatorji – Samo v juniju 8 večjih EPK projektov

lenjski grad, Vila Bianca, center mesta, ploščad pred domom kulture, travnik ob njem) letos dodajajo nove. Pred dnevi so postavili majhen lesen oder na travniku ob kulturnem domu. Ker stoji pod mogočno magnolijo, je dobil ime kar po njej. »Primeren bo za manjše koncerte, tudi manjše predstave. Postavljen je v senco, kar je pomembno, ker ob torkih in sobotah tam čez dan pripravljamo dogodke za otroke,« doda naša sogovornica in spomni še na dve lokaciji; prva je Space bar, druga vrt vile Herberstein. V njem bo 5. julija koncert izvedla odlična Josipa Lisac, zanimanje za koncert pa je že izredno veliko. To bo eden redkih dogodkov, na katerem

Bojana Špegel

Velenje, 11. junija – Ob koncu tega tedna se bodo pričele tradicionalne, tokrat že 28. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje. Letos bodo tako bogate, da tistim, ki bomo poletje preživljali v dolini, res ne bo dolgčas. In to ne glede na okus in žanr, ki ga imate najraje, saj bodo dogodki močno raznoliki. Poleg sklopa prireditev, ki jih prinašajo Poletne prireditve 2012, pa se bodo to poletje odvijali tudi dogodki v okviru velenjskega dela Evropske prestolnice kulture. Nekaj od skupaj 24 projektov je že končanih, samo v juniju jih bomo lahko k tej skupni številki dodali še 8. Nenazadnje je tudi sklop Poletnih prireditev eden od njih, že tretje leto zapored ga sofinancira zavod Maribor EPK 2012, močno pa ga podpira tudi Mestna občina Velenje. Pred sobotnim otvoritvenim večernim dogodkom, ki ga bo pred Domom kulture v glasbo odela etno skupina Jararaja, smo se o kulturnem poletju v Velenju pogovarjali z direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny. »Zagotovo bodo to najbogatejše poletne prireditve, saj prinašajo kar 61 različnih dogodkov. V zadnjih treh letih se število dogodkov stopnjuje, letos pa bodo poletni dnevi in večeri resnično zapolnjeni z dobrimi kulturnimi vsebinami. Pripravljamo 24 glasbenih dogodkov, 8 prireditev scenske umetnosti, 18 dogodkov bo namenjenih otrokom, 8 filmskih predstav si boste lahko ogledali v projektu Zvezde pod zvezdami, poleg tega pripravljamo še 3 sejemske dogodke, največji med njimi bo BazArt. Osnovni koncept ohranjamo, smo pa zagotovo najbolj izpopolnili glasbeno dejavnost, saj smo ugotovili, da so prav različni koncerti poleti odlično sprejeti.«

Oder pod magnolijami že stoji To poletje bomo lahko v Velenju v živo prisluhnili tako koncertom zabavne kot resne glasbe. K presežkom letošnjega kulturnega poletja pa bomo zagotovo lahko prišteli skrbno izbrane scenske dogodke. Poleg že znanih prizorišč (Ve-

Barbara Pokorny: »Prednost smo dali slovenski produkciji, ki jo bomo nadgradili z nastopi gostov iz vsega sveta.«

bo vstopnina. »Večina dogodkov bo brezplačna, le 8 dogodkov v celotnem sklopu bo imelo vstopnino. To je v teh časih zelo pomembno, saj bodo lahko v tem poletju prav vsi užili veliko kvalitetne kulture. Kar nekaj dogodkov bo kulturnovzgojno obarvanih, zagotovo pa bodo mnogi pravo darilo vsem, ki jih bodo obiskali. Tisti, ki si ne bodo mogli privoščiti pravih počitnic, bodo letos v mestu lahko uživali kulturne počitnice. K nam prihajajo glasbene skupine iz vseh koncev sveta, prihajajo simfoniki iz Anglije, veliki orkester iz ZDA, folkloristi iz Mehike, ruski Kozaki, cirkus iz Italije …«.

EPK junija prinaša največ V letošnjem poletju bo v mestu izvedenih več kot 130 dogodkov, saj smo doslej govorili le o 28. Poletnih kulturnih prireditvah. Pripravljajo jih tudi številni drugi organizatorji. V bogati paleti dogodkov bo junij obogatilo kar 8 EPK pro-

jektov, kar je tretjina celotnega letnega programa. Pri štirih so koproducenti v Festivalu Velenje. Jutri zvečer kulturno poslastico pripravlja Šaleški študentski oktet. V atriju Velenjskega gradu pripravljajo čisto drugačno predstavitev, ki bo paša za oči in ušesa. Prav poseben pa bo četrtek, 28. junija. Pred Vilo Bianco bodo ob 18. uri odprli razstavo velikih glinenih skulptur »Velika forma«, ki so jih izdelali člani skupine Gambatte iz Društva šaleških likovnikov. Ob 21. uri pa se bo na Titovem trgu začel veliki glasbeno-scenski spektakel, ki bo eden od presežkov EPK dogodkov. V njem bo več kot 130 nastopajočih izvedlo priredbo svetovno znanega dela Carla Orffa Carmina Burana. Tolkalni skupini StOP, ki je skupaj s Festivalom producent projekta, se bodo pridružili trije pevski zbori (Slovenski komorni zbor, MePZ Gorenje, Komorni zbor Lumbar), pianistki Kristina Arnič in Tjaša Štekato ter Rok Golob na klaviaturah. Sopranisti bodo Nina Dominko, Tomaž Kovačič in Marjan Trček, dirigirala bo Martina Batič. Izvedba bo podkrepljena z video projekcijami, zato bodo ta dan res vsi držali pesti za lepo vreme. Če bo deževalo, bodo spektakel izvedli v dvorani doma kulture. Naj spomnimo še na ponedeljkovo odprtje razstave UF, industrija – Gorenje z vizijo v Galeriji Velenje (18. junij), pa festival Lirikonfest (20.– 22. junij), zaključek projekta Promenada (23. junij) ter mednarodno srečanje pihalnih orkestrov (30. junij), saj so tudi to veliki EPK dogodki, ki bodo popestrili drugo polovico junija.

Otrokom namenjeni torki in sobote Celo leto so v Festivalu Velenje skrbeli za produkcijo za otroke, nekaj je bo moč užiti tudi poleti. Vsak torek bodo na travniku pri kulturnem domu v sodelovanju z različnimi kulturnimi društvi in posamezniki (pripravljajo jih v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Šaleške doline) namenjeni Igrarijam, v katerih bodo letos otroci plesali, risali, ustvarjali iz gline … »Ob sobotah bomo poskrbeli za odlične otroške predstave, tudi klovne bomo gostili v mestu. Lani so namreč tako navdušili, da smo jih ponovno povabili med nas,« še doda naša sogovornica in spomni, da bodo veliko dogodkov za otroke pripravljali tudi pri MZPM Velenje, v Knjižnici, Galeriji Velenje, v muzeju na Velenjskem gradu, na Ljudski univerzi, Mladinski center jih bo vabil v Letni kino, poseben program pripravlja tudi Športna zveza Velenje … Letos tistim otrokom, ki bodo poletje preživljali doma, res ne bi smelo biti dolg čas. n

Otroško živahno na odrih Šmartno ob Paki, Velenje - Na odru doma kulture v Velenju se je pretekli četrtek končala tridnevna prireditev: srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije, na kateri smo v torek, 5. junija, v Šmartnem ob Paki videli osem najboljših lutkovnih skupin iz Slovenije in zamejstva, ki jih je na regijskih selekcijskih ogledih izbrala državna selektorica Jelena Sitar, na odru doma kulture v Velenju pa v sredo, 6., in četrtek, 7. junija, še dvanajst najboljši otroških gledaliških skupin, ki jih je na regijskih selekcijskih ogledih po vsej Sloveniji izbrala državna selektorica Maja Gal Štromar. Oba izbora sta temeljila na 99 lutkovnih in kar 254 otroških gledaliških predstavah, kolikor jih se jih je letos prijavilo na selekcijske oglede posameznih območnih srečanj. Re-

V slogi je moč Nataša Tajnik Stupar

Za nekatere je to prav patetična, za druge resnična, tudi lahko osvobajajoča besedna zveza, spet za druge ali skoraj večino res pretirana besedna zveza, je danes glavna nosilka kolumne, ki je pred vami. V Velenju se zelo veliko dejavnosti in družbenih premikov rojeva iz altruističnih delovnih ali intelektualnih akcij (v duhu mladinskih, brigadirskih akcij po drugi svetovni vojni, taborništva, medsebojne medgeneracijske pomoči …), ki s sabo velikokrat prinesejo prav zavidajoče rezultate. Raznorazne skupine v naši dolini premikajo, postavljajo in prestavljajo meje tako v gospodarstva, znanosti, ljubiteljske in profesionalne kulture in umetnosti … Multikulturnost prinaša mešanico vrednot Balkana, kamor še vedno po mnenju večine sodimo bolj kot v modro Evropo. Vendar zadnje čase opažam, sploh med mladimi, tendence po razkroju omenjenih vrednot sinergičnega delovanja skupin in delovanja posameznikov v njih. Posamezniki, ki delujejo v določenih mladinskih združbah, pogosto posegajo po metodah manipulacije in samopromocije, zaradi česar te izgubijo legitimnost v smislu enakopravnosti sodelujočih posameznikov. Sprašujem se - kot umetnica in pedagoška delavka, ali je možno v današnjem času toliko prebuditi mlade, da se uprejo manipulaciji tudi med svojimi vrstami in da z usklajenim in budnim delovanjem ne zaidejo na pot nekega »tropa in njegovega liderja«. Seveda je pri tem tudi zelo pomembno, kdo je v »tropu« in kdo ne in kdo ima možnost odločanja o vsebnosti tropa. Umetniki in kulturniki so po svoji naravi veliki individualisti in skoraj nemogoče je, da bi lahko postali del neke avtokratske skupine, ki sledi navodilom svojega vodje. V umetniških skupinah je vedno šlo za sinergično delovanje in neizključujoče povezovanje delujočih posameznikov in tudi moč umetniških skupin se je kazala ravno v demokratičnemu povezovanju tako posameznikov kot njihovih idej, vsebin delovanja. Torej ni bilo glavnega. Vsi so bili enakovredni in enakopravni navkljub svoji drugačnosti. In nihče ni delal za idejo drugega, skupaj so oblikovali skupno idejo in se skupaj po svojih zmožnostih trudili zanjo. Če pa je že v začetku nastajanja neke umetniške, kulturniške skupine z vsebino prisotna težnja po izključevanju, le-to ne more biti dobra popotnica za prihodnost in za prenos znanj na generacijo po tej generaciji. Je altruizem postal resnično preteklost in postaja nekreativna in nezdrava sebičnost v materialnem kontekstu le sredstvo za doseganje osebnih ciljev? Mogoče. Jaz pa s svojo generacijo postajam starokopitna in preveč pametujem. Privzgojene vrednote moje generacije lahko postanejo resnična utopija za današnji čas. Resnično si želim, da to ne bi bilo res. A vseeno mi misel o tem ne da miru in se sprašujem in nehote primerjam čas pred desetimi ali petnajstimi leti z današnjim, seveda z velikim upanjem po drugi zgodbi o produkcijskih prostorih za mlade umetnike. Ali pa je morda zgodba tako paranoično ista, le igralci protagonisti so drugi. Stara Pekarna je v kontekstu vzpostavitve kreativnega umetniškega produkcijskega centra za mlade umetnike in ustvarjalce lahko pravo demokratično vadbišče umetniške produkcije, v kateri so dobrodošli vsi mladi ustvarjalci, ne samo tisti, ki so prijatelji tega ali onega. In kdo ali kaj je merilo za izključenost? Definitivno starost J, mogoče ravno 33. V takšnem kreativnem centru starost nima kaj iskati in le v tem naj se postavi meja, da če že bo, naj bo Stara pekarna res za mlade in naj se mladi v njej s svojim odraščanjem in mladostjo izmenjujejo, ne pa da postane čez desetletje neka okostenela ideja neke generacije. Kot je bilo že zapisano v prejšnji kolumni: naj ima Stara pekarna resnično rok uporabe za mladost, za tiste, ki potrebujejo v teh časih brez prihodnosti močno vzpodbudo za ohranjanje (po besedah vladajočih) tako nesmiselne dejavnosti, kot je vizualna umetnost. V Velenju in Šaleški dolini sem vedno imela občutek zelo močne medgeneracijske povezanosti. Znanja in dejavnosti so se prepletali in še vedno se tudi sama z veliko hvaležnostjo učim od mojih starejših predhodnikov. Zdi se mi, da lahko nastane težava, če se prekinja ta veriga vseživljenjskega učenja. Za to se mi zdi nujno, da slogan »V slogi je moč« ne postane neka zlorabljena patetika, temveč se začne uresničevati kot kvaliteta našega življenjskega prostora. V Staro pekarno pa naj bodo vabljeni vsi mladi umetniki, ki za svoje ustvarjanje potrebujejo prostor. S sabo bodo prinesli svoje ideje, ki se jih kot odgovorna, kulturna in demokratična družba lahko le veselimo. n

snično velika, kakovostna in simpatična prireditev, ki so jo pripravili organizatorji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti s svojo območno izpostavo v

Velenju ob pomoči še drugih lokalnih organizatorjev. Skupaj se je na njej predstavilo 70 lutkarjev in 171 mladih gledališčnikov - in kar je še najbolj pomembno - vse predsta-

ve treh dni si je ogledalo približno 2.000 mladih gledalcev osnovnih šol in otroških vrtcev iz Šmartnega ob Paki in Velenja. n ŽB, foto J. Eržen

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

14. junija 2012

Gl asbene novi č ke

Maja: »Vem, jokala bom« Maja Oderlap, ki je vse več drugje kot v domačem Plešivcu, je naša radijska sodelavka že nekaj let. Rubrika na Radiu Velenje Minute z domačimi ansambli ob nedeljah popoldne je vedno dobro poslušana, saj naše zveste poslušalce zanima, kaj počnejo v enem, kaj v drugem ansamblu, kod vse nastopajo, kakšne načrte imajo in podobno. Tudi sama si vse uspešneje utira pot med pevci solisti. Da bi se poslušalcem še bolj približala, prikupila, je pred nedavnim v Logarski dolini posnela nov videospot za zimzeleno uspešnico Vem, jokala bom. Za nov aranžma skladbe, ki jo je pred 20 leti izvajala štajerska skupina Amigos, je poskrbel Boštjan Grabner, pri tem je sodeloval tudi Matjaž Vlašič. Sama zveneča imena slovenske estrade. Pod videospot sta se podpisala še režiser Jani Pavec in harmonikar Blaž Šenk. »Zdelo se nam je prav, da zaznamujemo 20 let skladbe, ki je osvojila mnoga srca. Logarsko dolino oziroma slap Palenk nismo izbrali po naključju, saj sta spomladi najlepša,« je povedala Maja. Hkrati nam je še izdala, da sta skladba in videospot napoved za novo skladbo, ki jo bo izdala v jeseni, ko jo čaka kar veliko dela. Prav tako je obljubila, da na naše poslušalce ne bo pozabila, ampak da jih bo še najprej sproti obveščala o vsem pomemben v narodnozabavni glasbi. n Tp

Pri 65-ih nov album

Duran Duran se selijo Špela in Špelca spet v Križanke skupaj

Maja na snemanju videospota v Logarski dolini

LESTVICA DOMAČE GLASBE MANOUCHE Zadnjo soboto v juniju bo v Space baru v Velenju nastopila zasedba Manouche, katere delovanje temelji na glasbenem izročilu 30. in 50. let. Gotovo jih poznate po uspešnicah Kje si lubi in Bi šla naprej, v obdobju enega leta, kolikor delujejo na glasbeni sceni, pa so postali eden odmevnejših bendov v Sloveniji.

ANJA BAŠ Anja ni neznano ime, saj smo jo pred leti spoznali že v zasedbi Angee. Mlad bend se je razšel, prikupna Anja pa se je podala novim izzivom naproti. Kar nekaj časa je že minilo od njenega zadnjega singla S tabo, v teh dneh pa predstavlja novo skladbo z naslovom Smisel.

YUHUBANDA Po dolgem času je tudi skupina Yuhubanda posnela novo skladbo z naslovom Kdaj pa kdaj. To ne pomeni, da je imela skupina zimsko-letno spanje, le precej so nastopali po Sloveniji. Avtorja nove skladbe sta Matjaž in Urša Vlašič, pri aranžmaju pa je sodeloval Boštjan Grabnar.

ORLEK Skupina se je vrnila z uspešnega in nadvse zanimivega gostovanja v Rusiji. Tam so igrali na mednarodnem srečanju slovanske poezije v dvorani Filharmonije Tverske pokrajine in v moskovskem klubu Proekt O.G.I. Obeh koncertov se je udeležilo osebje slovenskega veleposlaništva in nekaj naših poslovnežev, ki živijo in delajo v Rusiji.

FESTIVAL VURBERK V soboto, 16. junija, bo na gradu Vurberk potekal že 21. tradicionalni festival narodnozabavne glasbe. Letos se je prijavilo 24 ansamblov. Komisija organizatorja festivala je na osnovi prejetih prijav sprejela 14 ansamblov, ki bodo na festivalu sodelovali s po dvema novima skladbama.

osmimi leti. Njuno prijateljevanje in skupno pojavljanje je bilo vedno deležno velikega medijskega odziva in enako se dogaja tudi zdaj, ko sta se odločili skupaj posneti novo pesem.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. BRIGITA ŠULER - Aj, aj aj, aj 2. SEVERINA - Italiana 3. KYLIE MINOGUE - Timebomb Prihaja poletje, z njim pa nova dobra volja, zabava in pesem Aj aj aj aj, ki jo Brigita Šuler predstavlja skupaj z najbolj adrenalinskim harmonikarskim orkestrom v Sloveniji, Harmonikarskim orkestrom Pustotnik. Skladba je prepričala vse, ki ste sodelovali v zadnjem izboru pesmi tedna na Radiu Velenje, saj ste pesem izbrali za zmagovalko. Kljub hudi konkurenci Severine in Kylie Minogue.

LESTVICA DOMAČE GLASBE

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Modrijani - Pomigaj malo 2. Donačka - Zmešan svet 3. Ela & Šarmerji - Marjetica 4. Nemir - Na sipinah 5. Ansambel Golte - Enkrat da, enkrat ne 6. Lipovšek - Bodoča mamica 7. Erazem - Cela ulica nori 8. Euro kvintet & Poet - Tok, tok 9. Trubadurji - Trubadurji 10. Zreška pomlad - Dobro nam gre

... več na www.radiovelenje.com

Legendarna britanska pop skupina Duran Duran bo14. julija nastopila v Ljubljani, a ne na Gospodarskem razstavišču, kot je bilo sprva načrtovano in napovedano, ampak v Plečnikovih Križankah. Cene vstopnic za novo prizorišče ostajajo enake, bo pa njihovo število zaradi manjšega prizorišča primerno zmanjšano. Kot vzrok za spremembo prizorišča koncerta organizatorji navajajo bolj priljubljeno okolje Križank in pa muhasto vreme, saj Križanke, ki so zaščitene s streho, ob dežju obiskovalcem nudijo ustrezno zavetje. Navadno se v podobnih primerih organizatorji za selitev na manjše prizorišče odločijo tudi zaradi slabše predprodaje vstopnic, a tega za zdaj kot razlog ne navaja nihče. John Taylor, Roger Taylor, Nick Rhodes in Simon Le Bon, izvirna zasedba skupine Duran Duran, bo 14. julija v sklopu turneje All You Need Is Now prvič obiskala Slovenijo.

Kingston predelali narodnozabavni hit Idrijska skupina Kingston se je lotila predelave velike narodnozabavne uspešnice. V zanje značilne pop reggae ritme so preoblekli skladbo Nocoj je druga rekla mi veliko narodnozabavno uspešnico skupine Mladi Dolenjci izpred nekaj let. Kot kaže, Daretu Kauriču idej res ne zmanjka, pri ustvarjanju aranžmajev pa se loteva praktično vseh glasbenih zvrsti. Zakrivil je večino uspešnic skupine Kingston, je pa tudi avtor in soavtor skladb legendarne punk skupine Kuzle, avtor največjih uspešnic Zablujene generacije in turbo hitov skupine Atomik Harmonik. Njegove skladbe izvajajo tudi Mambo Kings, Videosex, Big Foot Mama, Natalija Verboten in drugi. Da se bo veliko vrtela tudi aktualna uspešnica, ne gre dvomiti.

Špela Grošelj in Špelca Kleinlercher, nekoč pevki skupine Atomik Harmonik, zdaj pa uspešni solo pevki in ena radijska oz. televizijska voditeljica, sta v duetu posneli lahkotno poletno skladbo, ki bo kot nalašč za prihajajoče vroče dni. Naslov skladbe je Gremo na obalo, napisala pa sta jo Domen Kumer (melodija in aranžma) in Mirna Reynolds (besedilo). Čeprav sta se po odhodu iz zasedbe Atomik Harmonik poti obeh Špel precej razšli, sta se očitno spet srečali. Že v decembrski (novoletni) oddaji sta nastopili skupaj in doživeli dober odziv, med nastajanjem nove pesmi pa sta se ponovno ujeli in začutili energijo, kakršna je bila pred

Izšel je enajsti studijski album botrice punka in vizualne umetnice Patti Smith z naslovom Banga. Po albumu priredb Twelve (2007) je to njen prvi avtorski izdelek po letu 2004, ko je izdala album Trampin. Album so posneli v newyorških studiih Electric Lady v produkciji 65-letne Smithove in njene zasedbe, ki jo sestavljajo Tony Shanahan, Jay Dee Daugherty in Lenny Kaye. Izid albuma je že aprila napovedal prvi single April Fool.

Udarilo jo je po glavi Lady Gaga se je na koncertu v Aucklandu na Novi Zelandiji pripetila neprijetna nezgoda. Član njene spremljevalne skupine jo je namreč med nastopom z velikim železnim drogom po nesreči udaril po glavi. Zvezdnica se je po udarcu opotekla in se prijela za glavo, a pesem kljub temu odpela do konca. Nato je na kratko sicer zapustila oder, a se je vrnila in do konca izpeljala koncert. Udarec menda ni bil tako nedolžen, saj naj bi po besedah Gagine vizažistke pevka utrpela rahel pretres možganov. No, kljub vsemu ni bilo nič hujšega in ena najbolj vročih pop zvezdnic današnjega časa lahko nadaljuje turnejo. Do sredine julija jo namreč čaka še precej nastopov v Avstraliji, avgusta pa pevka prihaja v Evropo.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 12

 Metka Smirnov je odlična zborovodkinja, kar v Velenju že vemo. V soboto je to dokazala tudi na srečanju lovskih pevskih zborov v Škalah, na katerem so pod njenim vodstvom zapeli prav vsi udeleženci. Priznajte, da ji tudi lovska uniforma stoji kot ulita. Uporablja pa jo, verjetno, le za nastope, s puško čez ramo si jo težko predstavljamo. Njeno orožje je pač pesem.

Šaleška dolina je zaradi bloka 6 znova vstala. Vsaj preko svetnikov. Država še vedno »sedi«. Vsaj ministri in večina poslancev.

Hrana na jeziku Mnogi pri nas imajo varovanje kmetijskih zemljišč in večjo samooskrbo s hrano le na jeziku. Nekateri še to ne in jim ni nič škoda, da so odpravili plačevanje odškodnine.

Blok 6 je vsaj s hladilnim stolpom res že visoko v zraku. Hitra cesta tretje razvojne osi tudi.

Dobra vila Vila Mojca bo za nekatere otroke res dobra vila. Tam so začeli zbirati prijave za njihovo letovanje na morju.

 Le zakaj se je za Jožetom Krajcem, ki je bil eden redkih brez lovske uniforme, skril Bojan Petrej? Morda zato, ker sta oba v soboto zvečer delala, izstopala pa sta prav zato, ker nista imela uniform. »Ni še prepozno, Bojan. Še vedno lahko postaneva lovca in jih dobiva,« je glasno razmišljal Jože. Rogist iz Selc pa je le modro molčal.

Nič kaj poseben dan ni bil, ko sta dva moška obiskala nizozemski živalski vrt v Rotterdamu. Z zanimanjem sta ogledovala živali in se usta-

Glas ljudstva

V zraku

 Šmarški vinogradnik z največ zlatimi medaljami, nosilec naziva kletar leta omenjenega društva in mozirski viničar Mihael Fajfar se je v kuhinji skupaj s Faniko Pokleka, prav tako vinogradnico in gospodinjo, odlično znašel. Vsaj ob prisotnosti javnosti je pokazal, da mu gre tudi pomivanje posode odlično od rok. Le kaj bi porekla Mihaelova žena, če bi jo povprašali, kako mu gre od rok ta posel doma.

Severni medved skušal pobegniti

14. junija 2012

Različno o odpadkih Mladi so dokazali, a lahko iz smeti naredijo mnogo koristnih stvari. Mnogi drugi iz mnogih koristnih stvari delajo odpadke in smeri.

»Vodopitniki« delujoči ne bodo smeli uporabljati glasbenih instrumentov in ne bodo smeli plesati. Pravzaprav jim ne bo ostalo drugega kot recitiranje verskih verzov, pesmi ali pa dokazovanje v športnih dejavnostih. Morda bo pa zato tekmovanje še bolj

metrov, nato pa končal v jarku. Takrat jim je dejal, da potuje na obisk k prijateljem na Dansko. Drugič se je fant s policisti srečal ob policijski zapori pri mestu Flekkerjord, okoli 100 kilometrov daleč od doma. Njegova mama je povedala,

dižniku, začinjena pa je bila z meto in kisom. Sledil je prekajeni škotski losos v črnem kitajskem čaju, nato pa kronski piščanec po receptu iz leta 1953. Vegetarijanci so si lahko postregli s pirejem iz pečenih šampinjonov z dodatkom portovca, ko-

sk, starih od 18 do 25 let, raje imelo večje prsi kot visok inteligenčni količnik. Strokovnjaki so za rezultate okrivili obsedenost z zvezdniki pri mladih in tudi vse bolj popularen trg plastičnih operacij. Raziskava, ki je razburila ženske organizacije,

Velenje je dobilo nove pitnike. Le za take, ki se lahko odžejajo in osvežijo z vodo! Drugi bodo še vedno morali zaviti v kak lokal.

Made in Velenje Projekta Made in Velenje je konec. Predvsem delavci Gorenja upajo, da to res velja le za letošnji kulturni dogodek. Da bo sicer »narejeno v Velenju« še veliko izdelkov. vila tudi ob steklu, ki je razkrivalo pogled na bazen, v katerem je plaval severni medved Vik. Moška sta opazovala njegovo igro in se pogovarjala, medved pa je v steklo nenadoma vrgel velik kamen in obiskovalca seveda zelo prestrašil. K sreči je bilo steklo dovolj močno, da se ni razbilo in se je zgodba končala srečno. Prestrašena moška so v živalskem vrtu zavrnili, češ da Vik ni skušal pobegniti, temveč le obožuje igro s kamni.

Burajda ima talent V najkonservativnejši savdski pokrajini Al Kasim so se odločili, da bodo v mestu Burajda organizirali svojo različico iskanja talentov, ki so jo poimenovali Burajda ima talent. Nič posebnega, če ne bi postavili nenavadno strogih omejitev: nastopati ne bodo smele ženske, so-

zanimivo. Potekalo bo na prostem, žirijo bodo sestavljali pesnik, režiser in televizijski voditelj, možnost glasovanja pa bo imela tudi javnost.

Enajstletnik dvakrat ujet za volanom Policisti na Norveškem so bili nekoliko presenečeni, ko so kar dvakrat v enem tednu za volanom ujeli enajstletnega dečka. Prvič so ga našli po tem, ko je prevozil 150 kilo-

da je mladi voznik nekoč poskusil na avtocesto zapeljati kar s traktorjem. Kako mu pomagati, zdaj skupaj z družino ugotavlja norveška socialna služba.

Piknik kraljice Elizabete II. Povprečen slovenski piknik je precej drugačen od tistega, ki so ga prejšnji teden pripravili v čast praznovanja 60. obletnice vladanja kraljice Elizabete II. Na vrtu Buckinghamske palače se je zbralo okoli 10 tisoč ljudi, ki so jim postregli s tipično angleškim hladnim menijem. Za uvod so si privoščili hladno angleško zelenjavno juho, ki je temeljila na kumaricah in para-

njaka in vina z Madeire, poleg pa so jim priložili sveže pečene žemljice z domačim maslom ter sezonsko svežo zelenjavo. Za posladek so bili na voljo kolački z okusom limone in kumine ter čokoladni, okrašeni s krono. Ob tem pa niso pozabili na jagode iz kraljičinega vrta in bio piškote princa Charlesa.

Ženske imajo raje od inteligence velike prsi Spletna raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 1400 žensk, je pokazala, da bi 41 odstotkov mladih žen-

je razkrila še, da je četrtina vprašanih prepričana, da bi bile z večjimi prsmi bolj srečne. Kar 60 odstotkov vprašanih pa jih je prepričanih, da bi jih moški pogosteje opazili, če bi imele večje prsi. Nasprotno, da bi jih moški opazili, če bi imele višji inteligenčni količnik, jih meni samo 43 odstotkov. Raziskovalci so še ugotovili, da bi 44 odstotkov vprašanih žensk raje imelo vitko postavo kot visok inteligenčni količnik, večina od teh pa jih je prepričanih, da bi bile takšne bolj samozavestne. Skoraj enak delež vprašanih (37 odstotkov) jih je priznalo, da bi svojo pamet takoj zamenjale za idealno postavo. Pri vprašanjih o zvezah je večina žensk odgovorila, da moški cenijo pamet, čeprav jih je dve tretjini priznalo, da imajo občutek, da je zunanjost bolj pomembna pri pritegovanju pozornosti bodočega partnerja.

Šoštanj ni Bled Tudi ob zadnjem srečanju objezerskih krajev so se udeleženci lahko prepričali, da Šoštanj ni Bled in njihovo jezero ne Blejsko. Saj jim »oni zgoraj« niso pustili postaviti otočka sredi jezera.

Delavci kot mravlje Slovenski delavci so vse bolj podobni mravljam. Pridni so, mnogi pa jih imajo bolj za nadlogo in jih zatirajo. Lahko jih primerjamo tudi s čebelami. Tudi tem okolje ni naklonjeno.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 13

REPORTAŽA

14. junija 2012

»Lepo je biti lovec, pevec in Škalčan«

V Škalah pri Velenju kljub smoli z vremenom uspešno izpeljali 39. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov – Organizatorji ponosni na svoj jubilej, ob katerem so dobili posebno priznanje Velenje, 9. junija – »Vreme ni slabo, slaba so oblačila,« je ob prihodu na prireditveni prostor večernega dela 39. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Škalah, ki ga je v soboto popoldne kvaril le dež, hudomušno pripomnil predsednik komisije za lovsko kulturo pri Lovski zvezi Slovenije Gregor Otmar Rettinger. Ko so udeleženci prihajali v Škale, je lilo kot iz škafa. Sonce je sijalo kratek čas, ki so ga nastopajoči preživeli v petih dvoranah po Šaleški dolini. Ko so se vračali v Škale, kjer so na večernem zaključnem dogodku skupaj zapeli in zaigrali pevci vseh sodelujočih pevskih zborov in rogisti, sta si dež in sonce še kar izmenjevala roki. K sreči sta se organizatorja, Lovska družina Škale in njihov 25 let »star« pevski zbor, odločila, da postavita velik šotor. Bil je poln in brez pretiravanja lahko rečemo, da je

bila zaključna prireditev prijetna, slavnostna in glasbeno odlična. Predsednik organizacijskega odbora srečanja Milan Tepej nam je tik pred začetkom velikega srečanja, ki so se ga udeležili tudi pevci in rogisti iz Hrvaške, Italije in Avstrije, povedal: »Vse poteka tako, kot smo si zamislili. Posamični koncerti so bili lepi, obiskovalci zadovoljni. Krona prireditve pa bo prav zaključni koncert.« Žal so zadnji dan udeležbo odpovedale štiri skupine, dodatna smola je bila, da bi kar tri od njih morale popoldne nastopiti na istem prizorišču. Lovski pevski zbor LD Škale je pri-

pravil poseben slavnostni program, ki so ga v domači dvorani v Škalah obiskovalci zelo toplo sprejeli. Ponosni pa so bili tudi na to, da je združene pevske zbore vodila njihova zborovodkinja Metka Smirnov, ki je to delo res odlično opravila.

Pesem vedno ogreje Ko je Milan Tepej prvi nagovoril udeležence zaključne prireditve, je iskreno poudaril: »Res, lepo je biti lovec, pevec in Škalčan, ko sredi tvojega kraja iz več sto grl in rogov zadoni slovenska lovska pesem in ubrani akordi lovskih rogov, ne

V Lovski zvezi Slovenije trenutno 21.045 članov; od tega je 347 lovkinj. Povprečna starost slovenskega lovca je 54 let, povprečna starost pripravnikov pa 30 let. Nastopajoči, tako pevci kot rogisti, so zveneli zelo ubrano.

Predsednik organizacijskega odbora srečanja Milan Tepej je bil upravičeno ponosen na organizacijo in izvedbo srečanja.

Lovski pevski zbor Škale je ob jubileju, 25-letnici delovanja, pripravil slavnostni program za svoj nastop. Prejeli so tudi posebno priznanje Lovske zveze Slovenije.

Svet skozi naše oči Minula sreda je bila na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje precej drugačna, kot so običajne Velenje, 6. junija - Drugačna je bila zaradi dneva odprtih vrat, s katerim so tudi zaznamovali 40 let posebnega programa. Po besedah ravnatelj centra mag. Aleksandra Vališerja so tako želeli širši javnosti predstaviti »svet skozi naše oči«. Ob tej priložnosti so učenci ustvarjali v sodelovanju z nekaterimi starši v 7 delavnicah. Med drugim so

izdelovali papir, oblikovali usnje, dišalo je v delavnici z naslovom »vonji in okusi«, najbolj obiskana je bila slaščičarska delavnica, v kateri so pekli kremne rezine, v spretnostih pa so se pomerili z učenci osnovnih šol, ki so jih obiskali. n Tp

samo zaradi tradicionalnega vsakoletnega srečanja, ampak tudi v čast našega pevskega zbora. Istočasno prireditev posvečamo spominu 100-letnice smrti Antona Aškerca, ki jo bomo zaznamovali jutri, 10. junija.» Predsednik Lovske Zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope, ki je prav tako nagovoril zbrane, je poudaril, da je to srečanje dokaz več, da slovenski lovci prispevajo k slovenski kulturi nasploh. »Marsikje so prav lovske organizacije tiste, ki pomagajo krepiti slovensko kulturo. Na tem zaključku je na odru skoraj 600 nastopajočih, kar je dokaz več, da tudi mi prispevamo k ohranjanju slovenske kulturne dediščine.« V okviru evropske lovske organizacije je 7 milijonov lovcev, prav slovenski lovci pa se borijo zato, da bi streljali še manj, poudari Krope. »Slovenski lovci imamo na naši listi divjadi samo 22 vrst, v sosednji Italiji 57, v Franciji pa 84.« Zato, je dodal naš sogovornik, je kultura eden od pomembnih dejavnikov socialnega vidika lova. Tudi velenjski župan Bojan Kontič je bil vesel, da se je v Škalah zbralo toliko glasbenikov iz lovskih vrst in da so bili vsi dobre volje. »Tisti, ki znajo poskrbeti znotraj lovske zveze tudi za kulturo, so danes tukaj. Zgodovina lovskih družin je dolga

in pestra, tudi na našem območju so lovci odigrali pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske besede in krepitvi narodne identitete. Prepričan sem, da se bodo vsi, ki so danes v Škalah, ohranili Velenje v lepem spominu.« V nagovoru obiskovalcem in nastopajočim na prireditvi je bil tudi hudomušen; omenil je, da naj vedno in povsod povedo, po kakšni cesti so se pripeljali do Škal. »Hitro cesto v tem okolju res potrebujemo,« je dodal. Med govori so nastopajoči peli in igrali. Večinoma lovske pesmi. Pri treh od dvanajstih jih je spremljal Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod vodstvom Matjaža Emeršiča. Zvenelo je veličastno, res lepo. Pri nekaterih skladbah je za pravi zven poskrbel tudi Jože Šalej st. s svojo harmoniko, prireditev pa je hudomušno povezoval Jože Krajnc. Ja, lovci so domov odhajali zadovoljni. V Šaleški dolini so preživeli lep dan, v Škalah prelep večer. In spet se je pokazalo, da še vreme ne more ustaviti organizatorjev, ki so v Velenju ne le prizadevni, ampak tudi zelo uspešni. n Bojana Špegel

Lovska družina Škale je sobotno prireditev uspešno izpeljala v sodelovanju z Lovsko družino Velenje, Lovsko družino Smrekovec, Lovsko družino Velunja in Lovsko družino Oljka. Vsem, tudi sponzorjem in donatorjem, so se toplo zahvalili za pomoč pri izvedbi.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

14. junija 2012

Državne plesne prvakinje 2012

Tudi pri teh letih se vedno naučim kaj novega Dragan Anić iz Gorenja Orodjarna državni prvak tudi v varjenju po postopku TIG – Obstajajo varilci in ljudje, ki varijo Tatjana Podgoršek

kakovosti in uspešnosti zaposlenih. Sam pa si predvsem želim, da bi bila zmaga bolj spodbuda mladim. Varilci so danes iskani, mladi pa se za ta poklic ne odločajo, ker je zahteven, a preslabo plačan. Varjenje je veda. Da je nekdo dober varilec, pomeni, da zelo dobro pozna vse vrste materialov, s katerimi dela, postopke varjenja ter da je natančen.« Kot je še dejal, mnogi mislijo, da so varilci že s tem, ko vzamejo v roke elektrode in zadevo zavarijo. Daleč od tega, zato sam v pogovorih večkrat poudarja, da obstajajo varilci in ljudje, ki varijo. Čez dve leti bo v okviru strokovnega sejma v Celju znova tekmovanje v varilnih postopkih MAG in TIG. Bo med tekmovalci tudi Dragan? »Še 3 leta imam do upokojitve. Če bo tekmovanje tako dobro organizirano, kot je bilo letos, se ga bom udeležil, saj se kljub letom in praksi še vedno naučim kaj novega,« je še dejal Dragan Anić.

Dragan Anić, izučeni varilec v Gorenju Orodjarna Velenje, je na tretjem strokovnem tekmovanju v varjenju v okviru nedavne sejemske prireditev v Celju osvojil prvo mesto v varilnem postopku TIG, na prvem tovrstnem republiškem tekmovanju pa je zmagal med varilci postopka MAG. Tekmovalci so najprej morali odgovoriti na 20 teoretičnih vprašanj iz varjenja, kar 70 odstotkov ocene pa je tekmovalcem »prinesla« praktična naloga. Člani strokovne komisije so ocenili, da je bil Draganov izdelek lep na pogled, zvari pri montaži cevi na ploščo pa taki, kot morajo biti. V Gorenju Orodjarna menijo, da je njihov delavec eden največjih strokovnjakov na tem področju v Sloveniji. »Seveda sem osvojitve naslova vesel, ker na tekmovanju sodelujejo le najboljši,« je komentiral Dragan in nadaljeval: »Menim, da je to dobra promocija tudi za podjetje, v katerem sem zaposlen, Dragan Anić:«Želim si, da bi bila moja zmaga predvsem spodin potrdilo o buda za mlade, da bi se pogosteje odločali za poklic Varilca.«

Šaleška dolina – Čebelarska zveza Slovenije letos že drugič organizira akcijo Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev. Jutri, v petek, bodo v več kot devetdesetih čebelarskih društvih po Sloveniji potekali številni dogodki, s katerimi želijo čebelarji seznaniti javnost s svojo dejavnostjo in opozoriti na pomembnost čebel in čebelarstva. Akciji so se pridružili tudi čebelarji našega območja. V velenjski občini lahko med 11. in 17. uro obiščete čebelnjake pri Turnu, Martina Meška na Lopatniku, Pavla Seška (Lopatnik 2), Martina Pustatičnika (Plešivec 27) in Franca Čanča (Plešivec 16). Šmarški čebelarji bodo jutri od 14. ure dalje na stojnici pri tamkajšnjem trgovskem centru Mercator pripravili v sodelovanju s članicami šmarškega turističnega društva pokušnjo dobrot iz medu. Obiskovalci bodo lahko izvedeli tudi več o učinkovinah v čebeljih pridelkih, s katerimi si lahko lajšamo vsakodnevne tegobe. V soboto, 16. junija jih bo mogoče najti na kmečki tržnici pri Hiši mladih, od 10. ure dalje pa tudi pri čebelarskem domu pri razvalinah starega gradu, kjer bodo prikazali delo v čebelnjaku ter točenje medu. n tp

ga odplesati od začetka do konca brez napake. Ekipo sestavljajo: Ines Založnik, Danijela Simić, Kaja Osrečki, Sabina Selimović, Ajda Kričaj in Sandra Glavaš. Plesna mentorica: Donata Tomažič n V kategoriji posameznic je na tem tekmovanju plesala tudi učenka Katarina Kumer iz OŠ Livada. Tudi ona je bila zelo uspešna in v plesih HIPHOP, LATINO in POP dosegla 3. mesto v Sloveniji. Iskrene čestitke!

Pozor, dogaja!

Jutri med čebelarje

Starejše deklice 9. razreda osnovne šole Antona Aškerca Velenje so 1. junija zmagale na Šolskem plesnem festivalu, ki ga organizirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Plesna zveza Slovenije. Tekmovanje, na katerega so se uvrstile po zmagi na šolskem in področnem izboru, je bilo na OŠ Šentjur pri Celju. Medsebojno so se pomerile plesalke iz 67 slovenskih šol, natančneje, v njihovi kategoriji 15 plesnih skupin. Na tekmovanje so se pripravljale štiri mesece, zadnji mesec skoraj vsak dan. Svoj ples HIP-HOP na glasbo »Turn up the music« so želele izpopolniti in

Leto EPK v Velenju se ne da zamisliti brez mladih. Gimnazijci našega mesta so z drobnimi intervencijami vstopili v urbano tkivo. Kot pojasnjuje njihov profesor mag. Željko Opačak, akademski slikar, dijaki včasih nagajivo, včasih presenetljivo premišljeno kažejo svoj odnos do svojega življenjskega prostora z različnimi oblikami umetniškega in paraumetniškega izražanja. Če jih boste še videli pri delu, se jim lahko pridružite. n

Dijakinje so postavile balone na mesto manjkajočih luči v mestu. Luža je postala velikanski akvarel. Vesele podobe vas pričakujejo v različnih kotičkih mesta.

Šoštanjski veterani po poti generala Maistra … Šoštanjski veterani vojne za Slovenijo so se prvo soboto v juniju udeležili že 13. tradicionalnega pohoda po poti generala Maistra – Sveta Ana 2012. V čast generalu Maistru lenarški veterani osamosvojitvene vojne za Slovenijo, ki se uspešno povezujejo z drugimi domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, (v Lenartu deluje tudi Maistrovo društvo), vsako leto v začetku junija pripravijo spominski pohod veteranov 'po poteh generala Maistra'. Udeleženci s tem tudi dodobra spoznavajo vse slovenskogoriške kraje, njihove naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti in posebnosti. Pohod in srečanje sta vsako leto v drugi občini. Tako nas je pot vodila po slikoviti rahlo valoviti slovenskogoriški pokrajini med travniki, polji, sadovnjaki in vinogradi brez večjih ali težjih vzponov. Ob poti smo lahko občudovali tudi še nekaj ohranjene vaške arhitekture, naravne znamenitosti in idiličen razgled.

… na tekmovanju v ribolovu rib s plovcem Na pobudo sekcije Renče–Vogrsko v OZVVS Veteran Nova Gori-

ca je bilo leta 2009 v program dela uvrščeno 1. tekmovanje v ribolovu rib s plovcem. Letošnjega četrtega so se udeležili tudi veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj v sestavi

sedemnajst veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. V vseh panogah je sodelovalo 119 ekip z več kakor 600 udeleženci . Igre so potekale na štirih tekmovališčih. Tekmovali

Šoštanjski veterani na 13. pohodu po poteh generala Maistra

Franc Ravnjak, Silverij Koželjnik in Bojan Apatič. Po štiriurnem ribolovu na trasi reke Vipave v Renčah so med osmimi ekipami osvojili 3. mesto, drugo mesto je zasedla ekipa OZVVS Ajdovščina – Vipava, prvo mesto pa veterani Sever severne Primorske.

… na športnih igrah v Celju V soboto, 9. junija, so bile v Celju 12. veteranske ekipne športne igre, ki se jih je tokrat prvič udeležilo

so v štirih disciplinah. V vleki vrvi so med 19 ekipami dosegli 57 točk in zasedli 13. mesto, v šahu so med 25 ekipami dosegli 59 točk (12. mesto), med 25 ekipami v kegljanju so bili z 38 točkami 23., v streljanju z malokalibrsko puško pa so s 142 krogi med 40 ekipami dosegli 30. mesto. Med 40 ekipami je OZVVS Šoštanj s 185 točkami dosegel 23. mesto. V skupnem seštevku je prvo mesto s 640 točkami zasedla (in prejela tudi prehodni pokal) ekipa OZVVS Kočevje. n

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE, ZDRAVNIK SVETUJE

14. junija 2012

Družinska prireditev - 2. Metuljev dan

Turistično društvo Topolšica Podeželje je v parku v Topolšici tudi letos organiziralo prireditev, imenovano Metuljev dan. Slovesno jo je odprl Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja s topolškimi

mažoretkami, takoj za njimi so se v park pripeljali starodobniki fički iz Fičo kluba Velenje in motoristi iz moto kluba Angeli ceste Velenje. Prireditve se je udeležilo mnogo

razstavljalcev, ki so s svojimi vozili in opremo predstavili obiskovalcem svoje dejavnosti. Predstavili so se tudi taborniki, kot posebnost te prireditve pa je bila tudi razstava metuljev pod vodstvom Nataše

Kopušar. Prireditev je popestrilo Kinološko društvo Velenje, ki je v parku predstavilo kar 30 psov različnih pasem in prikazalo šolanje in obrambo izurjenih psov ... V otroških delavnicah so otroci lahko ustvarjali različne stvari pod vodstvom vzgojiteljic Vrtca Urška iz Topolšice. Pod velikim šotorom nas je na odru vse do večera zabavala Mojca s prijatelji, različne plesno-glasbene skupine in otroci iz vrtca. V otroških delavnicah so otroci lahko ustvarjali različne stvari pod vodstvom vzgojiteljic Vrtca Urška iz Topolšice Na prireditvi je bilo moč kupiti tudi izdelke domače obrti, saj so sodelovali rokodelci iz cele Slovenije. Za organizacijo takšne prireditve je potrebno ogromno prostovoljnega dela, volje in časa, prav tako medsebojne povezanosti. Prav to pa so vrednote, ki odlikujejo to manjše Turistično društvo iz Loma nad Topolšico pod vodstvom predsednice Petre Lipičnik. Ob uspešno izvedeni prireditvi nam je predsednica obljubila, da bodo tradicijo Metuljevega dne nadaljevali tudi v prihodnje.

Športno rekreacijska gibalna aktivnost po meri starejših Življenje si rišemo sami, od rojstva do smrti. Le ustrezno telesno zmogljivi in psihično sproščeni bomo zmogli vse izzive in bremena, ki jih prinaša življenje. Psihofizične sposobnosti z leti naraščajo, med 40 in 50 letom dosežejo vrh, nato pa pričnejo postopno padati. Koliko in kako hitro, je odvisno tudi in pogosto predvsem od nas samih. Lahko vrh krivulje premaknemo v desno? Lahko dosežemo, da bo naše življenje podobno žarilni nitki, ki žari ves čas močno in enakomerno, nato pa nenadoma ugasne? Kako neizmerno srečni smo, ko otrok po kobacanju napravi prvi korak. Sprva le hodimo, nato stečemo. Z leti se intenzivnost tele-

zdravnik svetuje najmanj 2 krat tedensko. Kadar zaradi šibkosti ne morejo izvajati priporočenih vaj, naj bodo ŠRGA toliko, kolikor še zmorejo. Pri izvajanju ŠRGA moramo biti pozorni na sestavo vaj. 50% časa moramo posvetiti vajam za vzdržljivost, 25 % za moč, ostalih 25 % pa za gibljivost in ravnotežje. Izbiramo lahko med različnimi ŠRGA. Optimalna sta plavanje in nordijska hoja. Paziti moramo tudi na pogostost, postopnost, intenzivnost in trajanje. Vadba naj bo raznolika, da v njej uživamo. Za vodenje in nadzor nad vadbo lahko uporabimo Recept za zdravco življenje s športom in gibanjem, ki ga vsako

Tok prihodnosti Dijaki in profesorji Srednje elektro in računalniške šole ŠCV so v ponedeljek, 4. junija, v kulturnem domu v Velenju organizirali dobrodelni koncert TOK PRIHODNOSTI. Prispevke bodo namenili šolskemu skladu. S tem bodo pomagali socialno šibkim dijakom, nadarjenim pa omogočili udeležbo na raznih tekmovanjih. Prireditev sta povezovala prof. Lidija Šuster ter dijak Aljaž Duh. Nastopili so mešani pevski zbor ŠCV, ansambel Izziv, tolkalska skupina, harmonikar Vito Selič (vsi dijaki ŠCV), improvizatorji Impro lige iz Ljubljane, povabilu pa so se odzvali tudi Irena Vrčkovnik in Matjaž Jelen ter bivši dijak Boštjan Dermol. Nekje sem prebral misel, ki pravi, da je prihodnost pravična in vsevedna razsodnica, ki pa žal pride prepozno. Mislim, da nastopajoči niso bili prepozni, saj so se zbrali, da skupaj pomagajo dijakom v toku prihodnosti. Dijaki in profesorji ŠCV so lahko veseli in ponosni, da imajo v svojih vrstah toliko nadarjenih dijakov. n Vlado Šuster

Šola plavanja v Termah Ptuj Z učenci tretjih razredov OŠ Šalek smo minuli teden opravili šolo plavanja v Termah Ptuj. V prijaznem okolju Term smo preživeli nepo-

zaben teden. Naužili smo se svežega zraka, plavali in preizkusili najdaljše tobogane v Sloveniji. Nekaj časa smo posvetili tudi spoznavanju slo-

venske kulturne dediščine in si ogledali mesto Ptuj in Ptujski grad. Polni novih doživetij smo se ob koncu tedna vrnili domov. Lepi spomini na sproščen in pestro obarvan teden pa nas bodo še dolgo spremljali. n Irena Krajnc

sne vadbe veča, preizkušamo pa se v številnih športno rekreacijsko gibalnih aktivnostih (ŠRGA). Na starost, ko izgubljamo na telesni moči in vzdržljivosti, postopno opuščamo posamezne ŠRGA. Preden ugasnemo, smo veseli, če lahko še hodimo. Zato velja hojo negovati in ohranjati, saj z njo ohranjamo vzdržljivost, ravnotežje in socialne kontakte. Lahko jo nadgradimo v nordijsko hojo, ki nam aktivno razgiba in okrepi preko 90% mišic telesa, predvsem prsnega koša in ramenskega obroča, bolj učinkovito kuri energijo ter razbremeni hrbtenico, kolke, kolena in gležnje. Marca 2002 je ugledna angleška medicinska revija v strokovnem prispevku zapisala, da dvig telesne zmogljivosti za 1 MET (3,5 ml O2/ kg/min) srčnim bolnikom izboljša preživetje za 12%. ŠRGA ne glede na starost, spol in našo telesno pripravljenost vedno pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje ter izboljša kakovost življenja. Deluje proti aterosklerozi, trombozam, motnjam srčnega ritma ter ishemiji srčne mišice. Da bi dosegli pozitivne učinke, moramo biti telesno aktivni 30-60 minut v okviru varnih mej srčnega utripa (60-80% max.), najmanj 5 dni v tednu. ŠRGA je lahko razdrobljena tudi preko dneva. Za starejše od kot 65 let WHO priporoča najmanj 150 min zmerne ali 75 min intenzivne ŠRGA tedensko. Možna je ustrezna kombinacija. Vložek aerobne aktivnosti mora trajati najmanj 10 min. Za večji učinek na zdravje lahko izvajajo 300 min zmerne ali 150 min intenzivne ŠRGA tedensko ali ustrezno kombinacijo. Starejši s slabšo mobilnostjo naj najmanj 3 krat tedensko izvajajo vaje za izboljšanje ravnotežja in s tem preprečujejo padce. Vaje za krepitev večjih mišičnih skupin morajo izvajati

leto izda OKS. Na neustrezno izvajanje ŠRGA se bo odzvalo srce, z neustreznim krvnim tlakom ter gibala. Če ne bomo prisluhnili telesu in trmasto vztrajali, si lahko »pridelamo« srčni infarkt, možgansko kap ali staknemo kakšen zvin ali zlom. Kadar se bomo vključevali v ŠRGA zmerne in visoke intenzivnosti, bomo pred tem opravili zdravniški pregled, če smo starejši od 35 let; imamo prisotno kronično bolezen, ne glede na starost; imamo prisotne dejavniki tveganja (prekomerna TM, kajenje, hiperlipidemija, sladkorna bolezen, visok krvni tlak…). Izbrali bomo aerobno dinamično ŠRGA, ki nam je blizu, nas zadovoljuje, sprošča in krepi. Pozorni moramo biti na odgovor srca in telesa. Preintenzivna ŠRGA bo povzročila težave, premalo intenzivna pa ne bo prispevala k zmanjševanju kroničnih bolezni in večanju telesne zmogljivosti. Redno bomo kontrolirali frekvenco srčnega utripa, ki ne sme preko zgornje meje varnega območja. ŠRGA bo tako koristna in varna ter bo ugodno vplivala na kronične bolezni, pomembno izboljšala telesno zmogljivost in zagotovila večjo kakovost življenja. In nikar ne pozabimo! Ljudje, ki so telesno dejavni vse življenje, so v starejšem obdobju od svojih nedejavnih vrstnikov “mlajši” za 10 do 20 let! Vedno izberimo življenje, gibanje in optimizem. Bodimo ŠRGA najmanj 30 min 5 dni v tednu. Izberimo ŠRGA ob kateri bomo uživali. Prisluhnimo srcu – vedno bodimo v okvirih varnih mej FR. Poskrbimo za ustrezno prehrano in hidracijo. Poskrbimo za redno sproščanje. Ne pozabimo, da je narava najboljša telovadnica vse dni v letu. n Janez Poles

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT IN REKREACIJA

14. junija 2012

Za 'rudarje' v torek konec počitnic Na trenerski klopi brez sprememb, med igralci kar nekaj odhodov in prihodov Za nogometaše Rudarja je bilo v torek konec bolj ali manj zasluženega počitka. Na trenerski klopi ni sprememb, saj bo Milan Djuričić s pomočnikoma Andrejem Gorškom in Milkom Verbotnom (trener vratarjev) vodil člansko moštvo tudi v bodoče. Predsednik kluba Dejan Radovanović s člani uprave pri njem predvsem ceni, da je eden od trenerjev, ki se ne boji dela z mladimi. Nekaj sprememb pa je pri igralcih. Kar nekaj jih je sleklo velenjski dres. Vratar Boban Savić je sklenil nogometno pot in se je menda podal med zasebnike. Rudarjevega rdečega oziroma belega dresa ne bodo več nosili tudi Damjan Trifković, ki je odšel k Olimpiji), z desetimi goli njegov najboljši strelec Luka Majcen (Luka Koper), Branimir Djokić, Nenad Novaković in vratar Gregor Finko. Med vratnicama bo v nasekldnji sezoni 25-letni in 192 cm visok Matjaž Rozman. Ta je vratar-

sko pot začel v nižjeligaškem klubu Hajdini, jo nadaljeval v Dravi, Aluminiju ter Interblocku. Nekaj časa je igral tudi v nemški drugi ligi (Greuther Fürth). Do prihoda v Rudar pa je bil prost igralec. Učinkovitost Rudarjevega napada bo poskušal izboljšati 27-letni in 189 cm visoki Ivan Firer, ki je nazadnje igral za Celje. Da bo v zadnji vrsti v novem prvenstvu manj lukenj, naj bi prispeval tudi 26-letni Dragoslav Stakić (prej Borac Banjaluka). Statistično gledano je bila obramba v prejšnem delu prvenstva slabši del moštva. Bila je na 6. mestu po prejetih zadetkih (54), napad pa je bil s 55 goli po učinkovitosti za mesto boljšo – peti. Vsa trojica bo nosila Rudarjev dres leto dni z možnostjo podaljšanja, če bosta obe strani zadovoljni. Brez pogodbe ostaja v Rudarju Boštjan Jelečvič, ki je bil dolgo poškodovan in še ni tako zanesljiv, kot je bil pred tem. Verjame, da bo z zavzeto

Za začetek nekaj krogov ...

vadbo prepričal trenerja in s tem posredno vodstvo kluba, da bo z njim sklenilo novo pogodbo. Verjetno pa se bo zgodila še kakšna spremeba, saj te dni še nekaterim igralcem poteče pogodba. Prav zato trener na uvodnem srečanju z igralci še ni govoril o pravih ciljih, saj mora prej spoznati, kaj ima. Na dlani pa je, da bodo ljubitelji nogometa v Velenju - ki pa jih je bilo proti koncu prvenstva zaradi slabih spomladanskih predstav vse manj pričakovali in želeli več, kot je bilo prejšnje skromno šesto mesto. Na prvem treningu je trener že nekoliko ugotavljal, koliko moči so igralcem vzele počitnice. Telesno moč igralci krepijo tudi na Golteh, kamor so se preselili včeraj. Zvečer

tega dne (sobota) pa bodo odigrali že prvo prijateljsko tekmo v tem pripravljalnem obdoju. V Črno jih je povabilo moštvo Pece, ki je

Za konec poraz s Pesnico Nogometaši Šoštanja so prvenstvo zaključili pri drugouvrščeni ekipi v Pesnici pri Mariboru. Gostitelji so upravičili vlogo favorita in gladko zmagali s 4 : 1. Prvi je mrežo gostov načel Tinauer v 30. minuti, deset minut kasneje je izid polčasa postavil Leskovar, ki je že v prvi minuti nadaljevanja povišal na 3 : 0. Četrti zadetek za

Tehnotim Pesnico je v 61. minuti dosegel Đerlek, častni zadetek za Šoštanjčane pa je v 76. minuti dosegel Muratovič. Prvenstvo v Štajerski ligi je tako končano. Nogometaši Šentjurja se veselijo napredovanja v 3. ligo, Šoštanjčani pa so dosegli končno 8. mesto. V 26. krogih so dosegli devet zmag, enajstkrat so izgubili,

Zamigali in zmagali! V soboto, 9. junija, smo znova migali in se zabavali. Tokrat smo dobro voljo in dobra dejanja širili na 1. dobrodelnem teku Migaj z mano Velenje, Dob'r tek – zdrav

cev. Znak za start sta tokrat dala prvi občan Mestne občine Velenje župan Bojan Kontič in najuspešnejši športnik Velenja v preteklem letu, deskar Rok Marguč.

Rudarjeve okrepitve: Matjaž Rozman, Ivan Firer in Dragoslav Stakić (z leve)

pet tekem pa so končali z neodločenim izidom (vse ekipe so odigrale 25 tekem, saj je Krško po polovici prvenstva izstopilo iz lige). V Šoštanju veliko pozornosti namenjajo mladim, konec meseca zanje pripravljajo tudi tradicionalni nogometni kamp. n tr

'rudarji' vrnili v Velenje, kjer bodo nadaljevali priprave do začetka prvenstva. n S. Vovk

Turnir v malem nogometu Športno-kulturno društva Mačji kamen je na igrišču v Florjanu pripravilo tradicionalni turnir v malem nogometu. Udeležilo se ga je 14 ekip, pretežno iz Šaleške doline, in ena ekipa iz Zgornje Savinjske doline. Ekipe so bile razdeljene v 4 skupine, v odločilne boje pa se je uvrstilo 8 ekip. Na koncu je največ znanja pokazala ekipa VIGO Avtovleka Sešel iz Vinske Gore, ki je v

Vsi, ki so na to oblačno junijsko soboto migali z nami, ste prispevali svoj del tudi v štipendijski sklad Fundacije Utrip humanosti, namenjen mladim, obolelim za rakom – skupaj smo zbrali 614,00 EUR. Sredstva bodo v celoti namenjena za štipendije mladostnikov, obolelih za rakom, ki jih bo Fundacija letošnjo jesen podelila že tretjič. Tisti, ki ste v soboto ostali doma, lahko še vedno prispevate v štipendijski sklad Fundacije, in sicer z donacijo na transakcijski račun (IBAN SI56 0510 0801 3072 197, Abanka Vipa, d. d.). Z nakupom zapestnice dobre volje in prijateljstva boste v štipendijski sklad prispevali 2 evra, s poslanim SMS sporočilom na 1919 s ključno besedo »utrip« pa 1 evro.

finalnem obračunu premagala Klub zgornjesavinjskih študentov. Tretja je bila ekipa Okna Ultra, ki je po kazenskih strelih premagala ekipo Rosvel. Prve tri ekipe so poleg lepih pokalov prejele tudi bogate denarne nagrade. n Aleš Juvan

Tako so igrali

Štajerska nogometna liga, 26. krog Tehnotim Pesnica – Šoštanj 4 : 1 (2 : 0) tek. Čeprav nam letos vreme pri izvedbi projekta Migaj z mano ni najbolj naklonjeno, se je v Velenju zbralo lepo število navdušenih tekačev in pohodnikov. Na start 2-, 4- in 8-kilometrske proge se je kljub sivim oblakom in občasnemu dežju podalo več kot 100 rekreativ-

končalo na 10. mestu v štajerski ligi v prejšnjem prvenstvu. Začetek tekme bo na tamkajšnjem igrišču ob 19. uri. Po tej tekmi se bodo

Strelci: 1 : 0 Tinauer (30'), 2 : 0 Leskovar (40), 3 : 0 Leskovar (46), 4 : 0 Đerlek (61), 4 : 1 Muratovič (76) Šoštanj: Mušič, Mahmutovič, Gegič, Koca, Mijatovič (od 74. Meh), Šlutej, Muratovič, Spasojevič, Mešič, Šmon, Glavina Vrstni red: 1. Šmarje pri Jelšah 64, 2. Tehnotim Pesnica 54, 3. Podvinci

Betonarna Kuhar 51, 4. Drava Ptuj, 5. Pohorje oba 47, 6. Marles hiše 40, 7. Peca 38, 8. Šoštanj 32, 9. Šentjur, 10. Kovinar Tezno oba 23, 11. Boč Poljčane 19, 12. Koroške gradnje 18, 13. Carrera Optyl Ormož 14, 14. Krško 13.

SŽNL - 20. krog ŽNK Jevnica - ŽNK Rudar Škale 4:3 (3:2)

Strelke za RŠ: Murič (30, 40), Levačič (88 - 11m); za Jevnico: Jerina (4, 17, 60), Petrač (13). Drugi izidi: Krka - Maribor 1:2 (1:1), Dor-

nava - Velesovo Kamen Jerič 4:1 (1:0), Teleing Pomurje - ŽNK Slovenj Gradec 5:0 (3:0). Končni vrstni red: Pomurje 50 (106:32), 2. Slovenj Gradec 36 (66:40), 3. Rudar Škale 33 (55:27), 4. Jevnica 33 (58:42); liga za obstanek: 5. Krka 34 (50:43), 6. Maribor 23 (46:55), 7. Dornava 11 (30:86), 8. Velesovo 10 (33:119). Rudar Škale: Kač, Vric, Sadikaj, Nagy (od 87. Tevž), Gimboc, Žganec, Založnik, Dervič (od 46. Zagajšerk), Murič, Lervačič, Sevšek.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

14. junija 2012

Neuradno Matej Grudnik–Maja Pahor odlična na velenjskem reliju svetovno klubsko Prevzela vodstvo v točkovanju prvenstvo v avtomobilov od simultanem 1600 do 2000 ccm R2 in R3 – Posadka bridžu Humar–Rus, Škoda Velenje, 1. junija - Pod okriljem Svetovne bridge zveze (World Bridge Federation) je v petek in soboto potekala 26. tekma v bridžu po vsem širnem svetu ( World Wide Bridge Contest 2012). V Sloveniji jo je uspešno organiziral samo Šaleški bridge klub. V 46 državah na vseh celinah je tako potekal bridž turnir z enako razdelitvijo kart po bordih, kar je omogočilo neposredno primerjavo rezultatov vseh bridž parov, ki so igrali v svojih klubih po svetu. Takšno tekmovanje dejansko predstavlja neuradno svetovno klubsko prvenstvo v simultanem bridžu. Doseženi klubski rezultati so preko skupnega strežnika omogočili neposredno primerjavo rezultatov vseh bridž parov. Med igralci 317 klubov je nastopilo 5.212 parov. Podrobnejši rezultati turnirja, ki se ga je v Ribiškem domu ob Škalskem jezeru udeležilo 6 parov in so odigrali 5 krogov po 5 iger, so dosegljivi na internetnih povezavah domačega kluba in ECats Bridge strani. Odmeven rezultat sta dosegla Slobodan Kneževič – Zmagoslav Žibert, člana Šaleškega bridge kluba. Vsota skupno osvojenih točk je predstavljala 62-odstotno uspešnost v klubski razvrstitvi oziroma 64,20-odstotno uspešnost v skupni razvrstitvi. S svojo izvrstno igro, ko sta kar v 13 igrah od skupno odigranih 25 dosegla točkovni rezultat, ki je vreden 80,00 % ali več, sta tako osvojila končno težko ponovljivo 113. mesto. n

Fabia S 2000, slavila že tretjič zapored

V težkih vremenskih razmerah, ko je v soboto ves čas močno deževalo, je posadka V-Racing Matej Grudnik –Maja Pahor, Clio 2.0 GrN, minuli vikend odlično odpeljala prvih 7 hitrostnih preizkušenj. Maja je sicer doma iz Portoroža, a poročena v Lokovico pri Šoštanju, torej je domačinka. Je odlična sovoznica z dolgoletnim stažem na sovozniškem sedežu. Z Matejem je nastopila prvič lani na reliju v Mariboru. Med 66 posadkami iz petih držav sta bila po prvem dnevu vodilna v svoji divizija in 6. v generalni razvrstitvi. Na nedelj-

skem delu relija, ko je bila na sporedu le še hitrostna preizkušnja

Pri uspehu posadke je zelo pomembna tudi tehnična ekipa, ta je ravno tako plod domače kadrovske zasedbe in osebja iz tega območja. 49-letni Tine Skočaj, Velenjčan, Mateja spremlja že vse od začetka nastopov s Cliom, torej že 6 let, prej pa je bil mehanik pri drugih ekipah; 50-letni Bojan Strožič, Šoštanjčan, oče 26-letnega Mitje Strožiča, prav tako uspešnega dirkača V-Racing, je v avtošportu več desetletij; 33-letni Simon Klančnik Mateja spremlja že vse od začetka nastopov s Cliom, torej že 6 let. Seveda pa je Mateju in Maji v veliko pomoč tudi njegov oče Rihard.

Ravne-Zavodnje v dolžini 19,7 km, peljala pa se je dvakrat, sta uspela zadržati zelo visok ritem in na koncu zasluženo slavila v diviziji II in III slovenskega državnega prvenstva in bila četrta v generalni razvrstitvi. S tem sta tudi prevzela vodstvo v točkovanju avtomobilov od 1600 do 2000 ccm R2 in R3, kljub temu da nastopata s šibkejšo in manj konkurenčno verzijo avtomobila. S tretjo zaporedno zmago v diviziji III - avtomobili N 2000, pa sta

si še bolj utrdila vodilni položaj. V mednarodni konkurenci FIA CEZ sta bila Matej in Maja tretja v točkovanju produkcijskih avtomobilov skupine N generalno. V tej kategoriji je zmaga ostala v Sloveniji, slavila je posadka Peljhan–Kacin, Mitsubishi Lancer, pred pred madžarsko posadko Bessenyey-Nyirfas, Subaru Imprezza N12B, tretja pa torej posadka Grudnik–Pahor, Clio 2.0 RS. Tega velikega uspeha je bila

posadka Grudnik– Pahor in celotna spremljevalna ekipa zelo vesela ter se že zelo veseli nadaljevanja sezone, kajti na naslednji dirki v Mariboru v začetku julija bo že nastopila z močnejšo verzijo avtomobila Twingo R2 EVO, V generalni razvrstitvi je zmagala posadka Humar–Rus, Škoda Fabia S 2000, ki je letos slavila že tretjič zapored. Predčasno pa je žal zaključila svoj nastop druga posadka V-Racing Janez Podlipnik-Marko Glušič, Clio 1,4 16V, za katero je bil to prvi nastop. Na 4. hitrostni preizkušnji sta malo pred ciljem zdrsnila s proge in vrnitev nanjo je bila možna le s pomočjo traktorja. Avto je nepoškodovan in misli ekipe so že usmerjene na Rally Maribor. Nastopiti je hotela še posadka AMTK Velenje domačina z Raven pri Šoštanju, doma ob progi, Lenko-Celcer z Lado Samaro, a jim organizator relija ni omogočil nastopa brez plačila 400 evrov startnine, zato se, žal, za nastop nista odločila oziroma si ga nista mogla privoščiti. n R. G.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

Izsilil prednost kolesarki

Drzna tatvina

Velenje, 5. junija – Prejšnji torek so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila v križišču Koroške, Tomšičeve ceste in Ceste Simona Blatnika v Velenju. V beležnico so zapisali, da je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost kolesarki, ki pa ni vozila po kolesarski stezi. Pri trčenju se je kolesarka lažje telesno poškodovala. Kljub temu so jo z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico.

Velenje, 8. junija – Minuli petek so poklicali policiste v urarstvo na Kidričevo cesto v Velenju. Prodajalka je povedala, da so neznanega kupca zanimale moške ročne ure Festina. Ker je želel več kosov ur, je odšla v skladišče, pri tem pa dve uri pustila na prodajni polici. Storilec je to izkoristil in jo z obema urama »pobrisal«. Ko je prodajalka to ugotovila, jo je urno popihala za njim in ga v centru mesta tudi dohitela. Vzela mu je obe uri, moški pa je stekel dalje. Za storilcem kaznivega dejanja drzne tatvine, ki ga je posnela tudi video kamera, še poizvedujejo.

Nesreči s pobegom Velenje, 5. in 9. junija – Velenjski policisti še poizvedujejo za neznanima voznikoma, ki sta odpeljala s kraja nesreče. Gre za voznika srebrnega osebnega avtomobila, znamke BMW, ki je povzročil prometno nesrečo prejšnji torek na lokalni cesti v Bevčah . Do nje naj bi prišlo zaradi nepravilne strani vožnje neznanega voznika. Pri tem se mu je nasproti vozeča voznica osebnega avtomobila umikala v desno stran in trčila v obcestni količek. Minulo soboto dopoldan pa je neznani voznik neznanega kombiniranega vozila vozil po Šaleški cesti in zaradi vožnje po nasprotnem vozišču trčil v nasproti vozečega voznika osebnega vozila.

Imel je nameščeno elektronsko parkirno uro Velenje, 5. junija – Redar Medobčinskega redarstva je minuli torek pri preverjanju parkiranih vozil na Kardeljevem trgu v Velenju ugotovil, da ima eden od lastnikov v avtomobilu nameščeno elektronsko parkirno uro. O kaznivem dejanju goljufije še zbirajo obvestila.

Pridržali so ga do iztreznitve Velenje, 9. junija – V soboto popoldan se je zgodila prometna nesreča na Partizanski cesti v Velenju. Policisti so na kraju ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila trčil v osebno vozilo pred seboj zaradi prekratke varnostne razdalje. Ker je preizkus z alkotestom pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku, so ga pridržali do iztreznitve.

Huje poškodovan motorist Paka pri Velenju – V prometni nesreči, ki se je zgodila minulo nedeljo popoldan v Paki pri Velenju, se je hudo telesno poškodoval tuj voznik motornega kolesa. Ta je vozil po nepravilni strani vožnje in pri tem trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila. Motorista so z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. V nesreči je bila udeležena še voznica osebnega avtomobila, ki je zapeljala z vozišča na nabrežino, da bi se izognila trčenju.

Kolesar ni prilagodil hitrosti Čelno trčila v drevo Velenje, 8. junija – V petek popoldan so policisti pohiteli na Ljubljansko cesto v Velenju, kjer se je poškodoval kolesar. Ugotovili so, da je ta padel in se telesno poškodoval zato, ker ni prilagodil hitrosti. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali najprej v dežurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma, od tam pa še v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je v nesreči lažje telesno poškodoval.

Velenje, 9. junija – Nekaj minut pred polnočjo, iz petka na soboto, je 73-letna voznica osebnega avtomobila vozila po regionalni cesti iz Velenja proti Škalam. Na ravnem delu odseka ceste je iz neznanega razloga zapeljala v levo na nasprotno smer vozišča, nato čez kolesarsko stezo na travnato površino, kjer je po nekaj metrih vožnje čelno trčila v drevo. V nesreči se je voznica hudo telesno poškodovala.

Koncert tABU in finAle zA citYBAnD 2012! VStoP ProSt!

Na denarnice je treba paziti Kar nekaj tatvin denarnic so zabeležili velenjski policisti minuli teden Velenje - Tako je za zdaj neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na Efenkovi cesti, in odtujil denarnico, ki je bila na sedežu vozila. V trgovini Moda La Luna na Rudarski cesti v Velenju je minuli petek dolgoprstnež izkoristil gnečo in v skladišču trgovine vzel denarnico iz ženske torbice. Brez denarnice je minuli četrtek ostala tudi občanka, ki je bila premalo pozorna na odloženo torbico med ogledom rokometne tekme v velenjski Rdeči dvorani. n

Iz policijske beležke Pridržali 5 voznikov Minuli teden je bil prostor za pridržanje na velenjski policijski postaji kar zaseden. Policisti so namreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali kar 5 voznikov, in sicer dva v sredo ter po enega v petek, soboto in nedeljo.

Dobil bo plačilni nalog Velenje, 6. junija – V sredo , malo pred poldnevom, so se policisti ustavili na delovišču v Lokovici. Ugotovili so, da je moški besedno in fizično napadel občanko, a je pred njihovim prihodom odšel s kraja. Kljub temu mu bodo poslali plačilni nalog.

Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana

Pijana vpila na znanca

Ne spreglej NagradNe igre Na FaCeBOOKU!

Velenje, 8. junija – Plačilni nalog bo dobila tudi mlajša ženska, ki je minuli petek ponoči vpila, nato pa tudi fizično napadla znanca pred blokom na Prešernovi cesti v Velenju. Policisti so v beležnico zapisali še podatek, da je bila ženska pijana.

Drago ga bo stalo Velenje, 8. junija – Policisti so posredovali v jutranjih urah minulega petka pred Rdečo dvorano v Velenju, kjer je mlajši moški, sicer povratnik, v vinjenem stanju poškodoval dve aluminijasti zapornici, pred tem pa se je nedostojno vedel še v lokalu Max. Ker se je kršitelj pred prihodom policistov odpeljal s kraja, ga je policijska patrulja ustavila na cesti Františka Foita. Kršitelj je vozilo ustavil, nato pa stekel stran. Policist ga je ujel. Ker pa se je kršitelj upiral, je policistu prihitel na pomoč še drugi policist in s skupnimi močmi sta ga obvladala ter ga prepeljala na policijsko postajo. Tu so ga zadržali do iztreznitve. Zoper kršitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari in poskus preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi ter obdolžilni predlog na sodišče – oddelek za prekrške.

14. junija 2012

Pobeg v svobodo Osnovne in srednje šole počasi zaključujejo pouk, na fakultetah pa je ravno obdobje izpitnih rokov, ko študentke in študenti morajo pokazati znanje, da bi lahko obdržali status in napredovali v višji letnik. A tudi izpiti bodo kmalu mimo in potem se bo za vse začelo počitniško obdobje. Tudi za starše, ki jim ni vseeno za otroke in njihova pričakovanja ali celo skrbi, povezane z napredovanjem v višji razred ali letnik. Poleg prijetnega občutka samopotrditve in samozaupanja šolarjev in študentov je v ozadju predvsem denar, ki ga je treba namenjati šolanju oziroma študiju. Zato ni presenetljivo, da vsi komaj čakajo rezultate izpitov, zaključevanj in odgovorov na vloge za vpis, saj slednji lahko ob spletu določenih okoliščin vplivajo ne zgolj na letošnje leto, ampak na celo življenje. Veliko mladih si v tem času privošči malo več ali precej več svobode kot med šolskim oziroma študijskim letom. Slabe ocene ali njihovo povprečje lahko vplivajo na nadaljnjo pot posameznika, saj je od tega odvisno izobraževanje in pridobitev kvalifikacij in poklica. To velja tudi za neprimerno sproščanje ali preobsežno praznovanje zaključka šolskega oziroma študijskega obdobja. In kaj bi lahko bilo neprimerno sproščanje? Vse tisto, kar posameznik ali mladostnik ne more prenesti brez posledic. Vse tisto, česar posameznikovo psihofizično stanje ne more prepoznati ali začutiti kot potencialno in konkretno nevarnost za zdravje, ter vse tisto, kar ogroža lastno življenje ali ustvarja okoliščine, ki lahko ogrozijo življenja drugih ali večjo škodo na premoženju. Lahko bi še našteval, a je napisano dovolj. Ogrožanje sebe in drugih je dovolj jasno. Zato vsi, predvsem pa mladi fantje in dekleta, morajo pred zabavo pomisliti na sebe, svojo varnost in predvsem neprecenljivost življenja. Če niso zreli, da bi tako razmišljali, je prav, da jim starši ali drugi, ki se čutijo dolžni, te stvari pojasnijo. Mladi so mladi. Ne razmišljajo o starosti, ker je predaleč. Imajo občutek, da bodo vedno mladi, lepi in zdravi. In trendi družbenega življenja jih vsakdan prepričujejo v to, starejše pa vabijo v to privlačno spiralo mladostniško–potrošniškega trenda, da se jim priključijo. Mladi imajo občutek, da se jim nič ne more zgoditi. Eni tako razmišljajo zaradi lahkomiselnosti, drugi pa zaradi vpliva virtualnega sveta, v katerem so meje med realnostjo in fikcijo zabrisane. Želijo si zabave, veliko zabave. In svobode. Težava pa je, da si zelo različno razlagajo pojem svobode. Kaj je to? Brez citiranja posameznih definicij in različnih tolmačenj bom navedel le nekaj stvari, ki jih vidim pri mladih. Za njih je svoboda nekaj, kar jim pripada. In res je, pripada jim. Svoboda je tisto, kar jim omogoča prav vse, kar jim pade na pamet ali kar se jim zahoče. Ne glede na škodljivost, nevarnosti in vse druge okoliščine, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ali življenje. Takšno pojmovanje svobode je problematično, kar velja za vsa »svobodna dejanja«, ki nekomu škodijo in posežejo v njegovo intimo – osebno, čustveno doživljanje ter dostojanstvo. Svoboda prav tako ni pobeg od doma, družine in nasploh obveznosti. Takšna svoboda je zgolj lastno in osebno omejevanje, ki posameznika spremlja na vsakem koraku in ga ponavadi na koncu pripelje do ovire, ki mu ne omogoča vidnega in uspešnega napredovanja, razpoznavanja in izbire nadaljnjih poti, ki vodijo k željam in ciljem. Na koncu ponavadi pride bridko spoznanje, da takšna svoboda ni prava svoboda ali da je celo njeno čisto nasprotje. Kaj drugega reči za svobodo pod vplivom opojnih substanc v steklenicah, pločevinkah ali v prahu, ki je zgolj omejena na kemični učinek v telesu? Ali se lahko s pobegom od doma počutimo svobodno, ko vemo, da naše najbližje skrbi za nas, jih je strah, da se nam ni kaj pripetilo in da so v iskanje vključili vse naše prijatelje, sorodnike, znance in policiste? Ali smo svobodni, če pobegnemo od odgovornosti, ki jih imamo, in jih prepustimo na milost in nemilost drugim, institucijam ali državi? V Sloveniji lahko rečemo, da smo svobodni in v veliki meri lahko svobodo čutimo in izkusimo veliko bolje kot v nekaterih drugih državah sveta. A svoboda pomeni, da moramo biti tudi odgovorni. Najprej do sebe in potem še do drugih. Do okolja, v katerem živimo. Do vsega, kar nas obkroža. Le tako se lahko med drugimi počutimo svobodno in v srcu občutimo tisti občutek, ki ga je zelo težko opisati in hkrati občutiti. Takšen občutek je neprecenljiv in traja večno v nasprotju z občutkom svobode, v katerega smo zbežali s pomočjo alkohola, drog, prevar ali sebičnega ravnanja na škodo drugih. Kaj pomeni svoboda se najbolj zavedamo takrat, ko je ogrožena ali jo izgubimo. In tega bi se prav vsi morali zavedati takrat, ko smo prepričani, da jo imamo. n Adil Huselja

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. junija 2012

Nagradna križanka Pentlja

Pentlja Šoštanj Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 588 16 30 e-mail: pentljasostanj@gmail.com

Dragi starši, učenke in učenci, dijakinje in dijaki! V veselje nam je, da vas lahko tudi letos popeljemo v čudovit šolski svet. V papirnici Pentlja v Šoštanju na Koroški cesti 2 boste zagotovo našli kakovostne in privlačne šolske potrebščine priznanih blagovnih znamk.

Delovne zvezke in učbenike že lahko naročite. Imamo tudi vse šolske potrebščine, od nahrbtnikov, peresnic, copat, zvezkov, do pisal, likovnega in tehničnega pribora. RABLJENE UČBENIKE lahko prinesete k nam v komisijsko prodajo ali pri nas kupite tiste, ki jih potrebujete. Svojim kupcem ponujamo ugodne plačilne pogoje in majhno pozornost ob nakupu. Hvala vsem, ki nam zaupate, in dobrodošli vsi, ki ste letos prvič z nami. Zagotavljamo vam dober nakup. Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 26.junija. Izžrebali bomo tri nagrade in sicer nakup v vrednosti 15 evr v Pentlji!

Dobro premislite, če se vam splača vztrajati, saj sami veste, da zadnje čase ni vse tako, kot bi moralo biti. Partnerjevi nameni v ljubezni niso preveč resni, saj še vedno postavlja na prvo mesto svoje zasebne zadeve. Povejte mu, da vam mora posvetiti več časa, sicer se zna zgoditi, da bo prišlo do hudih prepirov ali celo do konca zveze. Poletje je včasih prava preizkušnja, saj ponavadi več časa kot sicer preživita skupaj. Če ne gre več, se pač ustavi. A še ni vse izgubljeno. Zvezde vam bodo stale ob strani, če se boste odločili, da stvari spet postavite na staro mesto. Finance? Za sproti bo več kot dovolj.

Bik 21. 4. - 20. 5. Vzemite si več časa za premislek o tem ali vam vaše delo še ustreza. V službi vas motijo vedno navzoči ljudje, ki se do vas obnašajo neprijazno. To vas spravlja v obup. Tudi delo samo vas ne veseli preveč in čeprav je tveganje precej veliko, vas sprememba delovnega mesta lahko osreči bolj kot si sploh lahko predstavljate. Zato nikar preveč razkošno ne načrtujte poletnih počitnic, saj vse kaže, da so na obzorju velike spremembe. Tudi vam nekaj denarja v nogavicah ne bo škodilo. Če ne boste eksistenčno ogroženi, se boste tudi lažje odločili za spremembo. Ljubezen? Lepo vam bo.

Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem tednu namreč na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga že zdavnaj opravili. In ker boste vsak evro dvakrat obrnili. Še vedno pa ni čas za večje naložbe. Z njimi počakajte do vsaj jeseni, ko bo že bolj jasno, ali ste jo zmožni izpeljati, ali ne.

Rak 22. 6. - 22. 7. Odločiti se morate glede nekega opravka, ki vam sicer ni preveč všeč, a gre za neodložljivo reč. Zato o zadevi ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le poslabšali. Raje ravnajte intuitivno in rezultat bo presenetljivo dober. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje precej drago stane, zato bodite zmerni tako pri hrani kot pri športnih aktivnostih. Opozorilo zdravnika vzemite resno in se držite njegovih navodil. Le tako bodo letošnje počitnice res lepe in brezskrbne. Ljubezen? Nič novega. Je že staro dovolj dobro. Le včasih na to enostavno pozabite.

Lev 23. 7. - 23. 8. Čas teče zelo hitro in zato res ni smiselno, da nenehno čakate na spodbudo. Neka oseba vam je namreč že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati na način, da bi to spoznala tudi ona. Sedaj vse skupaj jemlje kot naklonjenost in prijateljstvo. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate kaj izgubiti. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbi glede določenih stvari iz preteklosti. Raje obrnite nov list v vašem življenju in se osredotočite na prihodnost. V letošnjih poletnih počitnicah je idealen čas, da jo krepko spremenite. Prvi premiki so že opazni.

Devica 24. 8. - 23. 9. Zaradi poletja, ki ga naravnost obožujete, pa tudi zaradi osebne sreče, kar prekipevate od dobre volje in energije. Ker ste zadnje čase tako pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo družiti z vami. Čeprav vam bodo pohajkovanja s prijatelji prijala, ne pozabite na vašo družino. Ta vam bodo namreč zamerila, če ji ne boste posvetili nič prostega časa. Ker boste večino obveznosti v teh dneh postavili na stranski tir, je sedaj res pravi čas za to, da nadoknadite čas med letom, ko so vam dnevi veliko prekratki. V službi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako kot je treba. Sicer ne bo dolgo miru v hiši. Ljubljena oseba bo zahtevala od vas, da ji zaupate. To vas bo sicer precej vznemirjalo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja. Vendar pa se bo vse dobro izteklo, če ji boste le pustili malo dihati. Naj vas lepo vreme ne zavede preveč. Zvečer je namreč še vedno precej hladno in zlahka boste staknili prehlad. Pazite se tudi klimatiziranih prostorov. Nič kaj prijetno ne bi bilo, če bi sedaj, ko se končno veselite prostih počitniških dni, te pokvarilo slabše zdravje. Načrti za poletne počitnice se vam lepo uresničujejo. Kot kaže, bo letos res vse tako, kot ste želeli. Zadovoljni boste, ker boste tudi finančno odlično prišli skozi.

od 15. do 21. junija bus; - 18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mirogllia; - v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v občini Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda; - 19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju; Napotnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih

Oven 21. 3. - 20. 4.

Tehtnica 24. 9. - 23.10.

Zgodilo se je … - 15. junija 1985 so v Šmartnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture; - 15. junija 1992 je bila uradna otvoritev novega velenjskega športno-rekreacijskega centra Jezero; - rokometašice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 16. junija 1998 so se uradno pričela pripravljalna dela za izgradnjo razžveplevalne naprave 5. bloka šoštanjske termoelektrarne; - 17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali »Šoštanjska noč«; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avto-

Škorpijon 24.10. - 22.11. Rušitev dimnika v Tovarni usnja v Šoštanju (arhiv Muzeja Velenje)

kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je Napotnik dal tudi portretu; - 19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo glasbeno šolo Frana Koruna – Koželjskega; - 19. junija 1995 je na odprtem prvenstvu Domžal v kategoriji do 16 let zmagala tenisačica Katarina Srebotnik iz Velenja, ki še vedno uspešno nastopa na številnih teniških igriščih po

vsem svetu; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha; iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uničili; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj. Pripravlja: Damijan Kljajič

V ljubezni obljubljajte le tisto, česar se boste potem res držali. Partner ima namreč do vas velika pričakovanja, in čeprav ga ljubite z vsem srcem, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase in za prijatelje. Zaradi stresa in spremenljivega vremena bo vaš imunski sistem precej oslabljen, zato poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov in svežega zraka. Poletje je idealen čas za to, zato izkoristite vsak dan posebej. Letos ste dopusta v naravi resnično potrebni, zato nikar ne razmišljajte, ali si ga sploh privoščite. Nujen je, verjemite. In to daleč od doma. Če boste doma, sploh ne boste počivali.

Strelec 23.11. - 21.12. Po navadi ste najbolj srečni takrat, ko se že vse ve vnaprej. Presenečenj še vedno ne marate. Glede domačih zadev ne delajte prenagljenih načrtov, saj se morate še vedno posvetovati z vašimi bližnjimi. Če boste vse sami organizirali, zna namreč priti do prepirov. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja boste situacijo razrešili mirno in na koncu bodo vsi zadovoljni. Razen vašega partnerja. Ta postaja ravnodušen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vašo pozornost, ki pa je ni bil deležen. Letošnje poletje bo zagotovo krepka preizkušnja za vajino zvezo. Zavedajte se, da lahko zaradi trme izgubite vse, kar trenutno imate.

Kozorog 22. 12. - 20. 1. Z ljubljeno osebo se boste zapletli v precej resen prepir, vendar pa lahko vse dobro razrešite, če boste ravnali mirno in premišljeno. Ukvarjajte se le s svojimi zadevami in pustite pri miru drugače misleče. Čeprav imate ponavadi prav, vam bo tokrat vaša trma le škodovala. Čaka vas prijetno presenečenje na delovnem mestu, doma pa se boste počutili precej zmedeno. Tudi zato, ker se vam bo življenje v naslednjih tednih močno spremenilo. Pa ne po vaši krivdi. Navada je pač železna srajca, vsaka sprememba je stres. V vašem primeru bo ta tokrat res hud. Poiščite si novo veselje, ki vas bo pomirjalo in vam dajalo energijo.

Vodnar 21. 1. - 20. 2. Zadnje čase prekipevate od energije, vendar pa se vseeno dolgočasite. Poskusite jo preusmeriti kaj bolj konstruktivnega, kot sta kariera ali novi hobiji, za katere mogoče še sploh ne veste, kako vam prijajo in vas sproščajo. Vreme je idealno tudi za različne športne aktivnosti, zato ne lenarite doma, ampak aktivno izkoristite prosti čas. Vaše telo vam bo zelo hvaležno, sploh, ker si želite na njem precej sprememb. Brez vašega truda jih ne bo. Partner pričakuje, da boste tudi zanj naredili več. Ne čakajte, da vam to pove na glas, saj dobro veste, kaj si želi.

Ribi 21. 2 .- 20. 3. Imate občutek, da ne morete doseči popolne sreče. Morda ste trenutno preprosto premalo sproščeni. V družbi prijateljev in vam dragih oseb pojdite vsaj na izlet, če še niste na vrsti za počitniške dni. Vzemite si kakšen dan samo za lenarjenje, saj se vam zna zgoditi, da boste zaradi napetosti in neprestanega dela še zboleli. Že nekaj časa namreč čutite, da vam energija kar odteka. V dobri družbi in naravi jo boste hitro dobivali nazaj. Potrebovali jo boste, saj bo še ta mesec treba končati neko delo, ki vam ne diši najbolj. Ko bo končano, pa boste presrečni.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

14. junija

Petek,

15. junija

07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Pozabljene knjige naših babic: Povodni mož, lutke 10.25 Male sive celice, kviz 11.10 Potplatopis, nan. 11.35 Sanje v skrinjici, dok. film 12.00 Poročila 12.05 Črno beli časi 12.20 Prava ideja, posl. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Krtji sestrici, ris. 15.55 Olivija, ris. 16.05 Studio Kriškraš, lutke 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Slovenski vodni krog: Sava 17.50 Hotel poldruga zvezdica: Nigerijsko pismo, 4/10 18.25 Minute za jezik 18.35 Pujsa Pepa, ris. 18.40 Svetovalka Hana, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum: Vsi govorijo o nogometu 00.30 Dnevnik, pon. 00.55 Slovenska kronika 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.10 Martina in ptičje strašilo: Obleke 10.15 Nočko: Motovilka, otr. ser. 10.30 An ban pet podgan, nan. 10.55 (Ne)pomembne stvari: Smrt 12.00 Poročila, šport, vreme 12.05 Panoptikum: Vsi govorijo o nogometu 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Marči Hlaček, nan. 16.10 Vremenske uganke: Megla 16.15 Vremenske uganke: Spreminjanje podnebja v preteklosti 16.20 V boju s časom, 9/13 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Posebna ponudba, potr. odd. 17.55 Hotel poldruga zvezdica: Na kmetu Sloven'c stoji in pade, humor. ser. 18.30 Oskar Ostriga, ris. 18.35 Bali, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Robert Goter, 25 let igram, posn. koncerta 21.35 Čez tri gore: Ljutomerski oktet 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Valovanje jeze 00.15 Posebna ponudba, potr. odd. 00.40 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

07.00 Pikijeve dogodivščine, ris. 07.05 Zakaj? Zato!, ris. 07.10 Karli, ris. 07.15 Pokec, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Policaj Črt, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 12.50 Žogarija 13.15 EP v nogometu, Danska : Portugalska, posn. 15.05 Nizozemska : Nemčija, posn. 17.50 Italija : Hrvaška, prenos 20.10 Žrebanje deteljice 20.35 Španija : Irska, prenos 23.00 Italija : Hrvaška, vrhunci 23.15 Španija : Irska, vrhunci 23.30 Sodobna družina I., 8/24 23.55 Zabavni infokanal

07.00 Pikijeve dogodivščine, ris. 07.05 Zakaj? Zato!, ris. 07.10 Karli, ris. 07.15 Pokec, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Policaj Črt, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 11.45 Rad igram nogomet 12.15 EP v nogometu, Španija : Irska, posn. 14.05 Italija : Hrvaška, posn. 15.55 Atletika: Mednarodna atletska liga, prenos iz Velenja 17.00 EP v nogometu, Ukrajina : Francija, prenos 20.35 Švedska : Anglija, prenos 23.00 Ukrajina : Francija, vrhunci 23.35 Slovenski magazin 23.15 Švedska : Anglija, vrhunci 23.30 Sodobna družina II., 13/24 23.55 Cona, koprod. film 01.30 Zabavni infokanal

06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Brezno ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Brezno ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Miki modre oči, am. film 21.55 24ur zvečer 22.20 Detektiv na Floridi, nan. 23.20 Vohun v nemilosti, nan. 00.15 Mentalist, nan. 01.10 24ur, pon. 02.10 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka Mojčin lepi svet 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Dotiki gora: Korošica 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Brez panike 21.55 Videospot dneva 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Brezno ljubezni, nad. 11.25 TV prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24 ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Brezno ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24 ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Minuta do zmage 21.30 Catwoman, am. film 22.00 24 ur zvečer 22.30 Catwoman, nad. filma 23.00 Eurojackpot 23.05 Catwoman, nad. filma 00.15 Jade, am. film 02.05 24ur, ponov. 03.05 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja žuželke 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Mura Raba TV 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Vabimo k ogledu 21.05 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.35 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.05 Prodajno TV okno 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

Sobota, 16. junija

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.20 O sraki, ki je hotela visoko leteti, pravljica 07.30 Iz popotne torbe: Jutranje napake 07.55 Nariši mi Backa, lutke 08.20 Bine, lutk. nan. 08.40 Studio Kriškraš 09.30 Palček David, ris. 09.55 Male sive celice, kviz 10.40 Mala, igrani film 10.55 2012, leto nič, 11/12 11.25 Kino Kekec: Bunko Boben, nizoz. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Tednik 14.30 Slovenski magazin 15.00 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 16.00 Najnevarnejše poti sveta, 5/5 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Olivija, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Jan Plestenjak - osebno 21.05 Mona Liza, ang. film 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Maribor 2012, Evropska pres. kulture 23.35 Pri Pearsonovih (III.), 9/10 00.00 Najnevarnejše poti sveta, 5/5 00.50 Ozare 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

07.00 Skozi čas 07.10 Slovenski utrinki 07.40 Pogledi Slovenije 09.00 Posebna ponudba, potr. odd. 09.30 Osmi dan 10.00 Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje 10.30 EP v nogometu, Ukrajina : Francija, posn. 12.25 Kajak kanu na divjih vodah, sp, prenos 14.00 EP v nogometu, Švedska : Anglija, posn. 15.55 Košarka, kvalif. za ep (Ž), Slovenija : Litva, prenos 17.55 Rokomet, kvalif. za sp (M), Portugalska : Slovenija, prenos 20.00 EP v nogometu, tekma skupine A, prenos 23.00 Tekma skupine B, vrhunci 23.15 Tekma skupine A, vrhunci 23.30 Na lepše, ponov. 23.55 Brane Rončel izza odra 01.30 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Medvedej Benjamin, ris. ser. 07.20 Dibo, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser. 07.40 Waybuloo, ris. ser. 08.00 Lazytown, otr. ser. 08.25 Moji žepni ljubljenčki, ris. ser. 08.40 Mia in jaz, ris. ser. 09.05 Neobičajna šola, ris. ser. 09.15 Ben 10, ris. ser. 09.40 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.05 Hitri prstki, izob. ser. 10.30 Peklenske mačke, ris. ser. 11.25 Nora zabava v Hamptonu, dok. ser. 12.25 Učiteljica se vrača, kanad. film 14.10 Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser. 15.10 Petrovi stilski nasveti, res. ser. 16.10 Petične nosečnice, res. ser. 17.10 Sumljivi zaročenec, kanad. film 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Harry Potter in jetnik iz Azkabana, am. film 22.30 Za ljubezen do igre, am. film 01.10 Kuga, am. film 02.55 24ur, ponov. 03.55 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja žuželke 09.45 Ustvarjalne iskrice (23) makrame pas 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 Videospot dneva 10.20 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 11.50 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka Mojčin lepo svet 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Žogarija, otroška športna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2031. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 V spomin: Brendi: 25 lep, posnetek koncerta 21.30 Videospot dneva 21.35 Skrbimo za zdravje: Operacija kolena 22.25 Jutranji pogovori 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

Nedelja,

Ponedeljek, 18. junija

19. junija

06.30 Maribor 2012, EPK 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.05 Pingu, ris. 07.10 Pokec, ris. 07.15 Kanopki, ris. 07.20 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 07.25 Vrtni palček Primož, ris. 07.35 Franček, ris. 07.45 Svetovalka Hana, ris. 07.55 Žanov svet, ris. 08.05 Olivija, ris. 08.15 Zoran in Žarko, ris. 08.25 Pri slonovih, ris. 08.40 Mojster Miha, ris. film 09.40 Okec, ris. 09.50 Bali, ris. 10.00 Gozdna druščina, ris. 10.15 Bacek Jon, ris. 10.25 Dedek v mojem žepu, 23/66 10.35 Dedek v mojem žepu, 24/66 10.50 Sledi, tv Maribor 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha: Veselimo se 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 43. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos 15.00 Prvi ponedeljek v oktobru, am. f. 16.30 Prvi in drugi 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Igralci brez maske – Peter Ternovšek 18.15 Igralci tudi pojejo 18.35 Kanopki, ris. 18.40 Okec, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 2/8 21.30 Družinske zgodbe: Družina Perko 22.25 Na poti z Nežo in Dušanom, 1/4 22.55 Ljudje podeželja, 2/20 23.05 Poročila, šport, vreme 23.35 ARS 360 23.45 Sinovi anarhije (III.), 9/13 00.30 Slovenski magazin 00.55 Igralci brez maske – Peter Ternovšek, ponov. 01.55 Igralci tudi pojejo, ponov. 02.10 Dnevnik, ponov. 02.35 Zrcalo tedna 03.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.30 Infokanal

06.10 Ars 360 06.20 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Mihec in Maja 10.15 Iz popotne torbe, nan. 10.35 Notkoti, 10/10 10.55 Tomažev svet, 6/12 11.05 Dedek v mojem žepu, 23/66 11.15 Dedek v mojem žepu 24/66 11.30 Sprehodi v naravo, poučna odd. 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Valovanje jeze 14.40 Maribor 2012, Evrop. prestolnica 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Bali, ris. 15.55 Vrtni palček Primož, ris. 16.05 Bacek Jon, ris. 16.15 Ali me poznaš: Jaz sem brogovitna jagoda 16.20 Deželica Pimpan, ris. 16.30 Ribič Pepe 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Duhovni utrip 17.45 Pogled na … 17.55 Hotel poldruga zvezdica, 6/10 18.30 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.40 Duhovni utrip 01.00 Dnevnik, ponov. 01.25 Slovenska kronika 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

06.05 Kultura 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studio Kriškraš 10.55 Ribič Pepe 11.15 Ali me poznaš, nan. 11.25 Zgodbe iz školjke: Motovilka 11.35 Simon reče, igrani film 12.00 Poročila 12.10 ARS 360 12.15 Opus 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorje duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Drevesna hiška, ris. 15.45 Metka in Zverinko Zver, ris. 15.55 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 16.00 Teo, ris. 16.05 Bine, ris. 16.30 Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser. 16.35 Mala, igrani film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Ugriznimo znanost 17.45 Ljudje podeželja, 2/20 17.55 Hotel poldruga zvezdica, 3/10 18.30 Minute za jezik 18.40 Žanov svet, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Hoja po vodi, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Globus 23.35 Amerika, zgodba o ZDA: Razkol, 4/5 00.20 Ugriznimo znanost 00.40 Dnevnik, ponov. 01.10 Slovenska kronika pon. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

07.00 Pikijeve dogodivščine, ris. 07.05 Zakaj? Zato!, ris. 07.10 Karli, ris. 07.15 Pokec, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Policaj Črt, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 13.05 Na lepše 13.30 Najnevarnejše poti sveta, 5/5 14.20 Prvi in drugi 14.40 Družinske zgodbe: Družina Perko 15.30 Prava ideja, posl. odd. 16.05 EP v nogometu, Portugalska : Nizozemska, posn. 17.55 Danska : Nemčija, posn. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 EP v nogometu, tekma skupine C, prenos 23.00 Tekma skupine B, vrhunci 23.15 Tekma skupine A, vrhunci 23.30 Povračilo, avstrij. film 01.25 Peklenski izbor 02.15 Zabavni infokanal

07.00 Pikijeve dogodivščine, ris. 07.05 Zakaj? Zato!, ris. 07.10 Karli, ris. 07.15 Pokec, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Policaj Črt, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, risanka 08.00 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 13.05 Peklenski izbor 16.55 Jan Plestenjak - Osebno 15.05 Na poti, 1/4 15.40 Posebna ponudba, potr. odd. 16.10 EP v nogometu, Italija : Irska, posn. 18.00 Hrvaška : Španija, posn. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 EP v nogometu, 1. tekma skupine D, prenos 23.00 Tekma skupine B, vrhunci 23.15 Tekma skupine A, vrhunci 23.30 Brane Rončel izza odra 01.20 Zabavni infokanall

17. junija

07.25 Skozi čas 07.50 Slovenski magazin 08.15 Globus 08.50 Turbulenca: Z avtom na dopust 09.25 Srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije 10.00 Glasbena matineja, simfoniki rtv Slovenija 11.00 Žogarija 11.55 Kajak kanu na divjih vodah, sp. 13.00 EP v nogometu, Grčija : Rusija. 14.50 Češka : Poljska, posn. 16.60 Veslanje, sp, posn. 17.40 DP v ulični košarki, reportaža 17.45 Rokomet, kvalif. za sp (M), Portugalska : Slovenija, posn. 19.05 Kajak kanu na divjih vodah, sp. 19.50 Žrebanje lota 20.00 EP v nogometu, tekma skupine B, prenos 23.00 tekma skupine B, vrhunci 23.15 tekma skupine A, vrhunci 23.30 Za zaprtimi očmi, igrani film 23.50 Nikamor 13:22, igrani film 00.05 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Medvedek Benjamin, ris. ser. 07.20 Dibo, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser. 07.40 Waybullo, ris. ser. 08.00 Lazytown, ris. ser. 08.25 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser. 08.40 Mia in jaz, ris. ser. 09.05 Neobičajna šola, ris. ser. 09.15 Ben 10, ris. ser. 09.40 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.05 Hitri prstki, ris. ser. 10.25 Peklenske mačke, ris. ser. 11.15 Nora zabava v Hamptonu, dok. ser. 12.15 Umor v Greenwichu, am. film 14.00 Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser. 15.00 Petrovi stilski nasveti, res. ser. 16.00 Prenova z Debbie Travis, res. s. 17.00 Trije možje in mala dama, am. f. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 X Factor 22.30 Marvinova soba, am. film 00.25 Tišina, am. film 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.45 2030. VTV magazin, 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna oddaja 10.20 2031. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Dotiki gora: Korošica 11.00 Župan z vami - Martin Brecl, župan Občine Dobrna 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža 13.20 Kuhinjica, tedenski izbor 14.20 Prodajno TV okno 14.35 Videostrani, obvestila 17.30 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (22) Objemček 18.25 Modri Jan: Obisk hidroelektratne Fala 18.55 Kako Bibi in Gusti porahljata prepie 19.05 Pop corn, glasbena oddaja 20.05 Jutranji pogovori 21.35 Pogovor in Pika 22.05 V spomin: Brendi: 25 lep, posnetek koncerta 23.05 Raziskava o vedenjskem slogu prebivalcev Slovenije 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videostrani, obvestila

06.25 Tv prodaja 06.55 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Brezno ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Brezno ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Jerry Maguire, am. film 22.35 24ur zvečer 23.05 Franklin in Bash, nan. 00.00 Vohun v nemilosti, nan. 00.55 Mentalist, nan. 01.50 24ur, ponov. 02.50 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2031. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Pogovor in Pika 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Raziskava o vedenjskem slogu prebivalcev Slovenije 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Župan z vami, kontaktna oddaja - Franc Šilak, župan Občine Mislinja 22.00 Videospot dneva 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Torek,

06.25 Tv prodaja 06.55 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Brezno ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Brezno ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Castle, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Lov na osumljenca, nan. 23.30 Vohun v nemilosti, nan. 00.25 Mentalist, nan. 01.20 24ur, ponov. 02.20 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Franc Šilak, župan Občine Mislinja 11.35 Videospot dneva 11.40 Kuhinjica, ponovitev 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Kmetijski razgledi 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2032. VTV magazin 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Športni torek, športna oddaja 20.30 To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog -1. del, izobraževalna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Strokovnjak svetuje: Električna energija - mag. Mitja Terče, Elektro Celje Energija 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

14. junija 2012 Sreda,

20. junija

06.05 Tedenski izbor 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine, lutk. nan. 10.30 Hiša eksperimentov, 10/10 10.55 Zlatko Zakladko 11.05 Thomas in Thet, dok. film 11.20 V dotiku z vodo: Revni del mesta, 8/26 12.00 Poročila 12.05 Hoja po vodi, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Roli Poli Oli, ris. 15.50 Polžjegrajske zgodbe, ris. 16.00 Male sive celice,kviz 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev: Očesne bolezni 17.50 Hotel poldruga zvezdica, 8/10 18.25 Risanka 18.35 Pokec, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Oči in ušesa boga, dok. film 21.40 Smeti, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, poslov. odd. 23.35 Glasbeni večer 00.30 Zdravje Slovencev: Očesne bolezni 00.50 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal 07.00 Pikijeve dogodivščine, ris. 07.05 Zakaj? Zato! 07.10 Karli, ris. 07.15 Pokec, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Policaj Črt, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro 13.05 Sobotno popoldne 14.20 Duhovni utrip 14.35 O živalih in ljudeh 15.05 Na vrtu 15.30 Ugriznimo znanost 15.45 Maribor 2012, EPK 16.05 EP v nogometu, Švedska : Francija, posn. 17.55 Anglija : Ukrajina, posn. 19.50 Žrebanje lota 20.00 EP v nogometu 21.00 Londonski vrtiljak 21.30 Športni izziv 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.35 Veliki mednarodni baletni gala koncert 23.25 Zabavni infokanal 06.20 Tv prodaja 06.50 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.50 Zakon brez ljubezni, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Čista hiša, res. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Brezno ljubezni, nad. 11.25 Tv prodaja 11.55 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači posnetki, zab. ser. 14.35 Brezno ljubezni, nad. 15.35 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Neposredna nevarnost, am. film 22.40 24ur zvečer 23.10 Na kraju zločina, nan. 00.10 Vohun v nemilosti, nan. 01.05 Mentalist, nan. 02.00 24ur, pon. 03.00 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2032. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Strokovnjak svetuje: Električna energija - mag. Mitja Terče, Elektro Celje Energija 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (24) - lovilec sanj 18.30 Žogarija, otroška športna odd. 18.55 Regionalne novice 2 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja, ponovitev 19.25 To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog -1. del, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Jožef Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah 21.00 Vabimo k ogledu 21.05 Regionalne novice 3 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

14. junija 2012

Knjižne novosti Tamaro, Susanna: Čarobni krog Susanna Tamaro je priljubljena italijanska pisateljica (mogoče ste že brali njeno delo Pojdi, kamor te vodi srce), ki vedno znova v svojih delih trka na naše srce in vest. Čarobni krog je pripoved – pravljica o fantku Riku, ki je namenjena tako otrokom, kot tudi starejšim

tragično razpoloženje junakov, ki so obsojeni na propad, ne glede na to, kako se trudijo biti pošteni in iskreni. Zgodovina je zgodovina in ne da se ji uteči … Dokončno Feri Lainšček pretrga slovensko tradicijo, saj lik Roma ni več prikazan kot poosebljenje zvitosti in malopridnosti, temveč se ukvarja s težkim življenjem ljudi, ki jih zaznamuje okolje, saj jih ne sprejme medse.

Pavček, Tone: Angeli Tone Pavček se je sicer res poslovil od nas, a bolj živi med nami, kot je kdajkoli prej. Njegova zadnja pesniška zbirka je eno samo poslavljanje. S svojimi Angeli nam

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 14. junija 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.30 Glasbena šola Velenje Diplomski koncert: Sare Beriša (saksofon) in Ane Horvat (klarinet) 20.00 Kavarna Nova Velenje Stand-up večer s Tino Gorenjak

Petek, 15. junija 8.00 9.00 18.00 20.00 20.30 21.00

Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem Grilova domačija v Vinski Gori Dan odprtih vrat na Grilovi domačiji (Turistični teden) Otroško igrišče pri OŠ Gorica Odprtje prenovljenega otroškega igrišča pri OŠ Gorica Glasbena šola Velenje Recital Barbare Mohorko (violončelo) Velenjski grad Šaleški študentski oktet v mestu – koncert eMCe plac Klubski večer – Navadni petek

Sobota, 16. junija 8.00 8.00 9.00

bralcem. Govori o dobrem in zlim, premagovanju ovir in zmago nad hudobnim, kot vsaka pravljica. Rik živi v parku Čarobni krog, med prebivalci gozda. Varen je v naročju volkulje, ki jo ima občuti kot mamo in ne pozna ne trpljenja ne obupa. V Čarobnem krogu je ljubezen močnejša od vsega drugega. Iz Kroga pa ga je pregnal človek s svojim pohlepom. V svetu ljudi je spoznal nove prijatelje, ki pa jih je omrežila televizija in časopisi, ki bruhajo vedno nove neumnosti. Človek sploh ne more več misliti s svojo glavo. Okoli nas je narava, ki umira, ki izginja, pa tega ne opazimo. A kot v vsaki pravljici, je tudi tu srečen konec. Svet je okrogel kot kolo. Vse pride in se tudi konča … in dobro je, da je tako.

Mennen, Paticia: Zmajček in Trmica Nekoč je živel majhen zmajček Puhi, ki je z zmajevsko družino živel v zmajevskem brlogu, se igral z zmajevskimi prijatelji in hodil v zmajevski vrtec. Vse je bilo krasno, dokler se ni v njegovo uho naselila Trmica. Prigovarjala mu je, naj bo nemogoč in trmast, kar pa nikakor ni bilo preprosto in prijetno. Puhi se ne more premagati, da bi je ne poslušal, hkrati pa tudi spoznava, da ti ni prav nič zabavno. Zgodba otrokom in staršem pomaga odkriti, kaj se dogaja, ko otroke – in tudi mame in očete – napade trma.

Lainšček, Feri: Namesto koga roža cveti Feri Lainšček je avtor, ki je poskušal prikazati lik Halgata z družbenega roba. Iz zaznamovanega ciganskega roba ga uspe priklicati le otožno igranje na belo violino, ki mu jo je zapustil oče, tik preden ga obtožijo umora in ga zaprejo. Njegova mati Tereza vedno pogosteje izginja po neznanih poteh, dokler s sabo ne pripelje Bumbaša s tremi otroki. Teža dogodkov in skrb za prihodnost vseh okoli sebe pa se vedno bolj nalaga na ramena Halgate. Zgodba opisuje težko cigansko življenje, ki vodi iz nesreče v nesrečo brez izhoda. Prevladuje

je zapustil toliko drobnih utrinkov Življenja, ki jih je v zadnjih trenutkih izlil na papir, da človeku zastaja dih … Upesnil je angele lepote in angele bolečine, luči in teme, za mame in za otroke, angele prihajanja in odhajanja: »Pa govoriva še o tem, da bo ob mojem koncu mi posodil krila, da poletel bom bogvekam v ne-bo prebivat mrtvih živa sporočila.«

Champman, Gary & Thomas, Jennifer: Pet jezikov odpuščanja Odpuščanje in opravičilo sta besedi, ki smo jih v današnji sodobni družbi že skoraj pozabili. Ni moderno, je staromodno, če se opravičiš, se osramotiš … Takšna in podobna miselnost danes prevladuje. Ne zavedamo se pa, da ravno zaradi pomanjkanja samokritičnosti in opravičila danes trpijo odnosi in ljudje okoli nas. Vsekakor je laže pokazati aroganco in ne priznati svoje napake, kot pa se je najprej zavedati (že tu imamo težave), kaj šele priznati in se opravičiti. Avtor mnogim že poznane knjige Pet jezikov ljubezni Gary Champan nas skupaj s zakonsko svetovalko Jennifer Thomas uči izraziti opravičilo v jeziku, ki ga naši bližnji razumejo najbolje. Govori o izražanju obžalovanja, sprejemanju odgovornosti, o popravilu škode, kesanju in na koncu še o prošnjah za odpuščanje. Vsekakor so to teme, ki bi se jim najraje izognili, a če želimo graditi v našem okolju in družinah trdne in iskrene odnose, potem se bomo morali soočiti z njimi. In to čim prej, dokler še ni prepozno! n Pripravila: ds

Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem Cankarjeva ulica in atrij Centra Nova Srečanje občinskih in regijskih turističnih društev in turističnih zvez iz Slovenije (Turistični teden) Od 10.00-12.00 Mercator center Velenje Dobrote slovenskih kmetij 16.00 Beli dvor, KS Gorica Etnološka prireditev Bilo je nekoč (Turistični teden) 16.00 Fakulteta za energetiko Velenje Informativni dan magistrskega in doktorskega študijskega programa Fakultete za energetiko 18.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč / Brezplačen ogled muzejskih in galerijskih zbirk Muzeja Velenje za

posamezne obiskovalce 19.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč / Otroška filmska nostalgija – Afriške lutke na velenjskem gradu oživijo 20.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč / Odprtje razstave Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklu 21.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč / Filmska nostalgija pod zvezdami: Afrika 21.00 Pred Domom kulture Velenje Odprtje 28. Poletnih kulturnih prireditev s koncertom skupine Jararaja

Nedelja, 17. junija 8.00 Grilova domačija v Vinski Gori Dan odprtih vrat na Grilovi domačiji (Turistični teden) 10.00 Mercator center Velenje Ustvarjalna delavnica s pravljico Gusar Jaka 15.00 Grilova domačija v Vinski Gori Turistično kolesarjenje iz Velenja in Vinske Gore na Grilovo domačijo (Turistični teden)

Ponedeljek, 18. junija X 11.00 16.00 18.00 19.30 20.00 20.00

Mercator center Velenje Mercatorjevi dnevi sadne osvežitve Ljudska univerza v Velenju Dan odprtih vrat v Svetovalnem središču Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus Vila Bianca Velenje Okrogla miza Mladi v turizmu (Turistični teden) Glasbena šola Velenje Koncert Višeslava Jaklina (orgle in čembalo) Galerija Velenje Odprtje razstave Uf industrija – Gorenje z vizijo Kino Velenje Filmsko gledališče: ironična komedija Habemus Papam – Imamo papeža

Torek, 19. junija

Koledar imen

14. seja Sveta Mestne občine Velenje 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus

Sreda, 20. junija 10.00 Muzej premogovništva Slovenije Ogled zunanjega dela Muzeja premogovništva Velenje (Turistični teden) 16.30 Ljudska univerza Velenje Predstavitev študija na daljavo 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo, igramo ves dan Različna prizorišča po mestu Pomladni festival liričnih umetnosti Lirikonfest XXI (Prvi dan)

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 15. junija Stojnica pri trgovskem centru Mercator Dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov – predstavitev Čebelarskega društva ŠoP in TDŠ 18.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Zaključni nastop učencev glasbene šole GVIDO in plesalk plesno gibalnih delavnic JZ MC Šmartno ob Paki 18.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Valeta devetošolcev OŠ bratov Letonja

Foitovi fotografski zapisi na steklu Velenje, 16. junija - V soboto bodo številni slovenski muzeji odprli vrata tudi zvečer in ponoči, saj bo potekala tradicionalna Poletna muzejska noč. V Muzeju velenje bodo ob 20. uri prav ob tej priložnosti odprli razstavo Afrika 1931 - Foitovi fotografski zapisi na steklu. Prikazala bo dolgo skrite in manj znane diapozitive na steklu, ki so nastali od severa do juga Afrike med Foitovim potovanjem leta 1931. Avtor razstave je Blaž Verbič, na ogled pa bo vse do konca decembra 2012. n bš

Prireditve, posveti, predstavitve Od jutri do nedelje, 24. junija, bo potekal Turistični teden Velenje 2012 Velenje, 15. junija – Jutri se bo začel letošnji Turistični teden Velenje 2012. Tradicionalno ga pripravlja Turistična zveza (TZ) Velenje, v katero so vključena tako turistična kot druga društva. In tudi letos so se potrudili, da bodo pripravili več prireditev in aktivnosti, s katerimi bodo opozorili na lepote posameznih krajev in tradicijo, ki jo skrbno negujejo tudi s pomočjo članov teh društev. Predsednik TZ Velenje Franc Špegel nam je povedal, da se bo teden začel jutri ob 9. uri na Grilovi domačiji v Vinski Gori, ki je prava etnološka zakladnica. Domačijo bodo najprej predstavili mladim obiskovalcem, saj še en dan odprtih vrat pripravljajo v nedeljo, ko bodo ob 14. uri pripravili tudi predstavitev starih slovenskih jedi. V soboto bodo na Cankarjevi cesti in v atriju Centra Nova predstavili delo različnih slovenskih turističnih društev in zvez. »Pričakujemo, da bomo njihovo dejavnost predstavili na 30 stojnicah.« V ponedeljek bodo v Vili Bianca ob 18. uri začeli okroglo mizo na temo Mladi v turizmu, v sredo dopoldne pa tam pričakujejo člane izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije. »Država je letos sredstva, namenjena turizmu, razpolovila. Zato bo težko uresničiti vse cilje, ki smo si jih zadali. Prav o tem bomo spregovorili v Velenju,« dodaja Špegel. Naj omenimo še dve prireditvi: v petek ob 17. uri se bo v Šaleku začelo srečanje folklornih skupin, zadnji dan turističnega tedna, v nedeljo, 24. junija, pa bodo pri domu krajanov Šentilj pripravili tradicionalno prireditev Večer pod lipco. n bš

Junij/Rožnik

14. Četrtek Valerij

15. Petek Vid

16. Sobota Beno

17. Nedelja Albert (Dolfe)

18. Ponedeljek Marcel (Marko)

19. Torek - Marija, Julijana

20. Sreda Silverij

Lunine mene

Sobota, 16. junija 8.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica 9.00 Čebelarski dom pri Starem gradu Predstavitev dela čebelarjev 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica

Ponedeljek, 18. junija 17.00 Marof – sejna soba Poslanska pisarna Srečka Meha

8.00 Mestna občina Velenje

Fidov gaj – dediščina ljudske modrosti Solčava – Jutri (v petek) ob 17. uri bodo na gozdno-travniškem območju za Gostiščem in muzejem Firšt v Solčavi odprli tematski park Fidov gaj. V gaju bodo predstavili etnološko dediščino in tudi naravna bogastva območja, zato so celotno zgodbo poimenovali Dediščina ljudske modrosti. Ni naključje, da bodo Fidov gaj odprli prav na dan svetega Vida. Omenjeni gaj namreč predstavlja izjemno zapuščino solčavskega zdravilca Vida Strgarja – Fida (1836–1922), hkrati pa seznanja o življenju in delu »oferjev«, najrevnejšega sloja kmečkega prebivalstva. Osrednja zanimivost gaja so stara oferija s senikom, Fidova zijalka, vrt zdravilnih rastlin, travniški sadovnjak ter številne sprehajalno-učne poti.

19.

junija, ob 17:02 prazna luna

CITYCENTER Celje

• četrtek, 14.6. od 14.0019.00, Biotržnica • petek, 15.6. ob 19.00 CITYBAND 2012 in koncert skupine TABU • nedelja, 17. 6. ob 11.00 pravljične urice v Džungli • do 17. 6. Razstava UMBRA – likovna šola že šesto leto • do 26. 7. nagradna igra OI London 2012 • vabljeni na karting

6. srečanje preseljencev z območja rudarjenja

Velenje, 7. junija - V juniju na Lirikonfestovi mednarodni književniško-prevajalski rezidenci v Velenju gostuje Laima Masyte, litovska prevajalka sodobne slovenske umetniške literature. Na tritedensko ustvarjalno bivanje jo je povabila Velenjska knjižna fundacija, ki že šesto leto organizira mednarodne književne rezidence za književne ustvarjalce, prevajalce in mednarodne posrednike slovenske literature. Prevajalka, ki je doslej prevedla dela številnih znanih slovenskih književnikov, bo v Velenju mesec dni. Izkoristila jih bo za prevajanje.

Šoštanj, Gaberke - »Pri kozolcu«, tam, kjer je nekdaj stal gasilski dom Gaberke, bo v nedeljo, 17. junija (začetek ob 15. uri) 6. srečanje krajanov, ki so se morali zaradi posledic rudarjenja preseliti v druge kraje. V kulturnem programu bodo nastopili folklorna skupina Oglarji iz Šoštanja, ljudske pevke Gaberški cvet, Kvartet Topolšica in harmonikarji. Na ogled pa tudi razstava fotografij o posledicah rudarjenja na tem območju. Kulturnica Gaberke in Premogovnik Velenje kot organizatorja vabita tudi tiste, ki še imajo v dobrem spominu kraje, ki jih zdaj ni več oz. jih nikdar niso poznali, pa bi jih morda radi spoznali. Za veselo razpoloženje bo poskrbel Ansambel Rubin, pred vremenskimi neprijetnostmi pa bo obiskovalce varoval velik šotor.

n bš

n tp

Nova gostja Lirikonove rezidence

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

14. junija 2012

RADIO VELENJE ČETRTEK, 14. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. junija

SALON KERAMIKE V CELJU www.tapro-grosist.si

Kidrièeva cesta 6, Celje Tel.: 03 491 22 11, 041 659 547

�Velika izbira KOPALNI�KE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE �Sanitarne ARMATURE �KOPALNI�KO �o�i�tvo

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. junija

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50 Nagrajenci križanke »Avtohiša Škorjanec«, objavljene v tedniku Naš čas dne 31. maja 2012, so: • Vanja Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje; • Jasna Štimac, Efenkova 27, 3320 Velenje; • Zvone Mavri, Šaleška 2 d, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: KIA ŠKORJANEC

www.nascas.com talisman.

(The Lucky One) Romantična drama, 101 minuta. Režija: Scott Hicks. Igrajo: Zac Efron, Taylor Schilling, Jay R. Ferguson, Blythe Danner, idr..

TRAKTOR, LJUBEZEN IN ROCK' N' ROLL

Petek, 15. 6., ob 18.00 Sobota 16. 6., ob 20.00 Nedelja, 17. 6., ob 20.00 Ponedeljek, 18. 6., ob 18.00 Marinec Logan med vojaško misijo v Iraku nepričakovano odkrije fotografijo neznane ženske in jo shrani za srečo. Po vrnitvi v domovino se odloči poiskati skrivnostno lepotico in se ji zahvaliti za srečo, ki mu jo je prinesla. Toda ker ob srečanju ne najde pravih besed, se po spletu nepričakovanih okoliščin zaposli v njenem pasjem zavetišču. Postopoma se med njima splete ljubezenska naklonjenost, vendar na poti do njune sreče stojita njen ljubosumni bivši mož in Loganova skrivnost, kako je našel

Komična drama, 105 minut. Režija: Branko Djurić Djuro. Igrajo: Tanja Ribič, Branko Djurić Djuro, Jaka Fon, Semka Sokolović, Jernej Kuntner, Nataša Matjašec, Vlado Novak, Kičo Slabinac, Vlado Kreslin, idr. Petek, 15. 6., ob 20.00 – mala dvorana Sobota 16. 6., ob 19.00 – mala dvorana Nedelja, 17. 6., ob 18.00 Breza, kmečki fant iz zakotne prekmurske vasi, želi s svojo električno kitaro nastopati na ljudskih veselicah, vendar mu to ob konkurenci tradicionalne ciganske bande, ki izvaja priljubljeno narodnozabavno glasbo, ne uspeva najbolje. Uspe pa mu s tako glasbo osvojiti srce vaške lepotice Silvije, hčerke pre-

možnega gastarbaiterja v Švici, ki jo je oče poslal v domace kraje, da bi si tu našla moža z zdravimi koreninami.

SOL ŽIVLJENJA (Gianni e le donne) Komedija, 90 minut. Režija: Gianni Di Gregorio. Igrajo: Gianni Di Gregorio, Valeria di Franciscis Bendoni, Alfonso Santagata, Elisabetta Piccolomini, Valeria Cavalli, Alyn Prandi, Kristina Cepraga, Michelangelo Ciminale, idr. Petek, 15. 6., ob 20.15 Nedelja, 17. 6., ob 19.00 – mala dvorana Gianni je nedavno upokojeni Rimljan srednjih let. Dnevi mu minevajo med sprehajanjem psa prelepe mlade sosede, plačevanjem računov pod budnim ženinim očesom in nenehnimi telefonskimi klici njegove prastare matere. Nekega dne pa ga stari prijatelj Alfonso preseneti z opisom svojih nedavnih

spolnih podvigov. Gianni je očitno spregledal, da si vsi njegovi sivolasi prijatelji na vso moč prizadevajo ujeti zadnjo priložnost. Alfonso sklene, da mora Gianni takoj ukrepati. A ubogi Gianni je kot star, zarjavel avto. Motor je prižgan, a potrebnega bo kar nekaj časa, da ga spet spravi na cesto.

Nova pustolovščina Mumintrola in prijateljev! Komet iz vesolja bo padel na Zemljo čez 4 dni, 4 minute in 44 sekund, morda 4 sekunde kasneje. Le kaj bodo junaki storili? Filmska pravljica iz Mumindola za vse generacije! Avtorica glasbe je pevka Björk, velika oboževalka muminov.v

MUMINI LOVIJO KOMET

HABEMUS PAPAM: IMAMO PAPEŽA

(Muumi ja punainen pyrstötähti) - sinhroniziran. Animirana pravljica za vse generacije, 75 minut. Režija: Maria Lindberg . Slovenski glasovi: David Hudnik, Štefan Kušar, Miran Pibernik, Lija Pečnikar, Predrag Lalič, Miha Rodman, Mira Berginc, Klemen Mauhler, Marko Potrč, Ljerka Belak, Jure Lavrin, Igor Potočnik, Andrej Srebrnjak, Veronika Ložak Sobota, 16. 6., ob 18.00 Nedelja, 17. 6., ob 16.00, otr. matineja

(Habemus Papam) Ironična komedija, drama,104 minute. Režija: Nanni Moretti. Igrajo: Michel Piccoli, Nanni Moretti, Renato Scarpa, Jerzy Stuhr, Franco Graziosi, Camillo Milli, idr. Ponedeljek, 18. 6., ob 20.00 Nad Sikstinsko kapelo se kadi bel dim. Trg svetega Petra je poln nestrpnih vernikov. A ko glasnik zbrani množici slavnostno nazna-

SREDA, 20. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. junija 2012 do 10. junija 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. junija 2012 do 10. junija 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

KINO VELENJE • SPORED TALISMAN

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ni: »Habemus Papam!«, se izza balkona zasliši le paničen krik. V Vatikan v veliki tajnosti prispe priznan psihoanalitik (Nanni Moretti), ki naj bi novoizvoljenemu papežu Melvillu pomagal prebroditi krizo. A stari papež se s svojimi dvomi in strahovi sooči po svoje. Nestrpno pričakovani 'vatikanski' film velikega italijanskega režiserja (in levičarja) Nannija Morettija združuje edinstven avtorjev humor in ironijo z globokim humanizmom. V vlogi poglavarja rimskokatoliške vere v eksistencialni krizi blesti legendarni Michel Piccoli.

Naslednji vikend, od 22. 6. do 25. 6. napovedujemo:

romantično komedijo KAJ PRIČAKOVATI, KO PRIČAKUJEŠ, komedijo PRIJATELJA, sinhronizirani animirani film LORAX, grozljivko KOČA V GOZDU ter v filmskem gledališču dramo TURNEJA.

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

14. junija 2012

mali OGLASI gsm: 041 248 647

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NEPREMIČNINE

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold Gsm: 031 836 378 SIMPATIČEN 45-letni Velenjčan s hišo in dobro službo si želi spoznati žensko ali mamico, Slovenka ali Neslovenka. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 30-LETNA simpatična, urejena in zaposlena ženska si želi spoznati poštenega moškega za življenje v dvoje. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 53-LETNI športen Celjan z dobro službo si želi spoznati urejeno, pošteno žensko do svojih let. Ag. Alan,

V CENTRU mesta Velenja oddam 1 ali 2 posteljno sobo. Tel.: 03 5869 558, gsm: 041 969 210 ZAMENJAM 2-sobno stanovanje, 55 m2, 1. nadstropje na Foitovi, za večje z doplačilom. Gsm: 041 858 231 1-SOBNO stanovanje, 47 m2, v Šmartnem ob Paki 84, leto izdelave 1983, 3. nadstropje, prodam. Cena: 51.000 evrov. Gsm: 030 925 748

RAZNO ADRIA, počitniška prikolica, 5 m, letnik 1984, z veliko in kompletno opremo (baldahin, jogiji Dormeo, 6 ležišč, mikrovalovna, TV, sedežna garnitura, pohištvo po meri, lesena tla, Pozicionirana na M. Lošinju, Hrvaška. Prodamo. Cena 800 evr. Možnost brezplačnega najema in kasnejšega odkupa! Gsm: 041 576 416

PRIDELKI BUKOVA in gabrova drva prodam. Tel: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 PRODAM 12 kom bal in žganje.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Gsm: 051 388 874 JABOLČNO vino, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

ŽIVALI KRAVO za zakol prodam po ugodni ceni. Gsm: 041 852 529 DOMAČE peteline prodam. Gsm: 041 861 309 KUPIM 14 dni starega telička mesne pasme. Gsm: 031 270 780 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, prodam. Tel.: 03 5728 475, gsm: 031 896 475

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50

• 4-etažno hišo v Florjanu, 400 m2, 606 m2 zemljišča, adaptirano 2004, na lepi lokaciji in odlično vzdrževana. 2 garaži, 2 nadstreška, 3 stanovanja. Cena 195.000 evr • hišo v centru Lokovice, 196 m2, parcela 1.000 m2, zgrajena 1990. Cena 145.000 evr • 3-sobno stanovanje v centru Šoštanja, 1. nad., 74 m2, obnovljeno 2006. Cena 70.000 evr • dve 3-sobni stanovanji Velenje, četvorček, skupna velikost 158 m2, prvo nadstropje in mansarda. Cena 80.000 – 85.000 evr.

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

Upravna enota Velenje POROKE

SMRTI

Janez Štrigl, roj. 1934, Velenje, Pleši-

Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata

ZOBOZDRAVNIKI

16. in 17. 6. – Mirna Franjkovič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Martin Aplinc in Mateja Videmšek, Velenje, Janškovo Selo 3b; Bojan Štorman, Laško, Vrh nad Laškim 11 in Natalija Šumah, Šoštanj, Trg Bratov Mravljakov 3.

ZAHVALA

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

vec 48 a; Stanislav Tamše, roj.1941, Velenje, Hrastovec 43; Anton Plešnik, roj. 1953, Šoštanj, Zavodnje 25; Karl Adamič, roj. 1946, Vojnik, Lemberg pri Novi Cerkvi 15; Franc Sagoničnik, roj.1938, Šoštanj, Bele Vode 38; Frančiška Požgaj, roj. 1933, Velenje, Ulica Janka Ulriha 18; Ciril Ržek, roj. 1922, Velenje, Šaleška cesta 2 c; Albin Kapel, roj. 1950, Ravne na Koroškem, Čečovje 29; Antonija Ebenlechner, roj. 1948, Velenje, Prešernova cesta 9 b.

MARTINA ARLIČA 24. 10. 1934 – 2. 6. 2012

Bil si sonce, ki je prehitro zašlo, postal si zvezda, ki v naših srcih vedno žarela bo.

se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih, darovali denarne prispevke, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala govornikoma Dragu Kolarju in Samu Kopušarju, godbi in častni straži Premogovnika Velenje, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, g. duhovniku in Gasilskemu društvu Škale za opravljen gasilski pogreb. Vsi njegovi

ZAHVALA

S hvaležnostjo v srcu za vse, kar si nam podarila, ljubljena žena, mama, babica in tašča

Ob izgubi dragega brata, strica in dobrega prijatelja

ERIKA ŽLOF

CIRILA RŽEKA

junij 2012

»Človek vse življenje išče dom. Samo Ljubezen je hiša, kjer boš lahko večno bival.« (Phil Bosmans)

iz Velenja

smo se s sorodniki in s prijatelji poslovili od življenja in poti, ki smo jih poznali in delili s teboj. Čeprav zaupamo, da si v večnosti, v katero si verjela, je bilo slovo težko in boleče. Hvaležni smo za vsak stisk roke, za vsak objem, besedo – pisno ali ustno, za vsako obrisano solzo, rožo, svečo, darovano sv. mašo, obljubljeno podporo v molitvi. Vsaka pozornost je blažila naša ranjena srca. Spoštovani in dragi sorodniki, prijatelji, sodelavke in sodelavci, Mešani pevski zbor Martinčki, duhovniki in nadškof dr. Marjan Turnšek, hvala za spoštljivo, iskreno in toplo slovo od naše mame.

11. 2. 1922 – 5. 6. 2012 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovalcem Šaleške ulice 2 c Velenje, ki ste darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju intenzivne nege v Bolnišnici Topolšica, rudarski častni straži, godbi Premogovnika Velenje, g. Videmšku, pevcem za zapete žalostinke in gospodu za zaigrano Tišino. Žalujoči: Vsi njegovi

Tvoji najdražji

ZAHVALA

ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Zapustil nas je

EME MOČNIK

ANTON PLEŠNIK

iz Lokovice

roj. 31. 1. 1953 – 3. 6. 2012

9. 4. 1930 – 31. 5. 2012 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo urgentni službi Zdravstvenega doma Velenje, patronažni službi, govorniku g. Volku in duhovniku za opravljen obred. Vsi njeni

Delo in trpljenje, to tvoje je bilo življenje.

Hvala vsem, ki ste mu lepšali življenje, ki ste mu pomagali med hudo boleznijo, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi

Naš čas, 14. 6. 2012, barve: CMYK, stran 24

»Računamo na vas« Prisrčen županov sprejem za najboljše devetošolke in devetošolce - Letos jih je bilo na šestih velenjskih osnovnih šolah kar 78 Velenje, 7. junija - Župan Bojan Kontič je v četrtek popoldne v veliki dvorani velenjske glasbene šole sprejel devetošolke in devetošolce velenjskih osnovnih šol, ki so v zadnji triadi dosegli učni uspeh s povprečno oceno 4,5, kar nekaj od njih pa je osvojilo tudi zlata pri-

znanja na državnih tekmovanjih iz znanj ali na tekmovanjih z drugih področij. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, saj so odlične osnovnošolce, pred katerimi so lepe, brezskrbne počitnice, spremljali tudi njihovi ponosni starši in prijatelji. Darilo iz rok župana in

Največ »zlatih« devetošolcev in devetošolk so imeli na šoli Miha Pintarja Toleda, kar 17. Čestitala sta jim tako župan Bojan Kontič kot ravnatelj Tone Skok.

Letos so posebno priznanje podelili tudi odličnjakoma iz Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Ravnatelj mag. Aleksander Vališer je bil upravičeno ponosen nanju.

ravnatelja posamezne šole pa je za odličen uspeh prejelo kar 78 učenk in učencev velenjskih osnovnih šol. Župan Bojan Kontič je v svojem nagovoru poudaril, da je občutek, ko sprejema odlične devetošolce in devetošolke, res lep. »Odstotek osnovnošolcev, ki dosegajo odličen uspeh, je kar 26 % generacije. To pomeni, da imamo v Velenju uspešen trikotnik; šola, vključno z učitelji in učiteljicami na eni strani, na drugi strani starši, na tretji pa učenci. Mislimo, da so naši infra-

V društvu so bili junaki, v njem ste junaki 130 let Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji – Uspehov ne manjka Tatjana Podgoršek

Rečica ob Savinji, 8. junija – Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Rečica ob Savinji letos praznuje 130-letnico delovanja. Je najstarejše tovrstno društvo v Zgornji Savinjski dolini. Jubilej so zaznamovali s priložnostno razstavo fotografij, z izdajo zbornika, v katerem je v besedi in sliki zapisana pestra ter bogata dejavnost, in s slavnostno sejo društva minuli petek. Leta od ustanovitve do današnjih dni so zaznamovali številni mejniki - vzponi in padci, pridobitve, zmanjšanje in povečanje števila članov, razočaranja in uspehi na tekmo-

vanjih … Vse to – je bilo slišati v kroniki – je kalilo članstvo in društveno dejavnost. Ta je v zadnjem desetletju zavidanja vredna. Društvo združuje blizu 200 podpornih in približno 250 aktivnih članov, od tega jih je 60 podmladka, prav toliko je operativcev, ki namenjajo veliko pozornosti usposabljanju in izobraževanju. Med drugim v sodelovanju s sosednjima PGD Pobrežje in Grušovlje preverjajo izurjenost na rednih vajah vsake tri mesece. Na občinskem tekmovanju sodeluje kar 10, včasih tudi 12 društvenih ekip, od koder se vračajo z zelo dobrimi rezultati. Na letošnjem državnem tekmovanju je nastopilo

5 tekmovalnih ekip društva. Najbolj ponosni so na desetino mladincev, ki je leta 2009 nastopila na gasilski olimpijadi v Ostravi na Češkem in za las zgrešila tretje mesto. Rečiški župan Vinko Jeraj je na slavnostni seji med drugim dejal, da sta požrtvovalnost in solidarnost odliki, ki ju premorejo redki. Če pa k temu dodamo še prostovoljno delo brez plačila, »dobimo vrle gasilce, kakršni so naši.« Po mnenju predsednika Gasilske zveze Slovenije Toneta Korena je jubilej odraz bogate preteklosti, ki so jo ustvarjali ljudje, in lepih rezultatov ter prizadevanj, s katerimi se v društvu ponašajo danes. »V tem društvu so bili

strukturni pogoji odlični, imamo tudi odličen učiteljski kader, pa tudi odlične učence in učenke. Ta sprejem je zahvala za vaš trud, ob tem pa bi rad poudaril, da naša lokalna skupnost misli na vas in da v prihodnje na vas tudi računa.« Poudaril je še, da so časi trenutno res težki, a da verjame, da se bodo tudi možnosti za zaposlitev kmalu spet povečale, da pa je zelo pomembno, da lahko izberejo veliko srednjih šol kar doma, to pa velja tudi za študij. »V Velenju se da že pridobiti

junaki, v njem ste prisotni junaki. Kajti dati svoj prosti čas na oltar družbe je nekaj velikega.« Izrazil je prepričanje, da bodo rečiški gasilci tako zavzeto opravljali svoje poslanstvo - pomoč soobčanom in sodržavljanom ob naravnih in drugih nesrečah - tudi v prihodnje. Na slavnostni seji, ki so jo popestrili malčki iz rečiškega vrtca ter člani Suške bande, so nekaterim najbolj zaslužnim članom društva podelili priznanja Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Gasilska zveza Slovenije je ob tej priložnosti PGD Rečica ob Savinji podelila zlato plaketo, prejelo pa je tudi Plaketo Civilne zaščite. Slavje 130-letnice delovanja naj bi nadaljevali tudi dan kasneje, v soboto, ko naj bi pripravili parado, nočno tekmovanje za pokal občine Rečica ob Savinji, vendar so vse zaradi dežja prestavili na drugo polovico junija. n

vse stopnje izobrazbe, vključno z doktorsko,« je še poudaril župan. Potem so na oder povabili odličnjake. Vsako šolo posebej, saj je župan prav vsakemu od njih stisnil roko in predal darilo. To so storili tudi njihovi ponosni ravnatelji in ravnateljice. Največ »zlatih« devetošolcev so letos imeli na OŠ Miha Pintarja Toleda, kar sedemnajst. Najmanj jih je bilo na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, kjer sta med petimi devetošolci odličen uspeh in niz priznanj na

tekmovanjih dosegla dva. Ravnatelj je bil upravičeno ponosen nanju, bila pa sta deležna tudi iskrenega, dolgega aplavza iz dvorane. Na OŠ Antona Aškerca, na OŠ Gorica in na OŠ Gustava Šiliha je bilo več let šolanja odličnih učenk in učencev dvanajst, na OŠ Livada osem, na OŠ Šalek pa petnajst. Da je bil večer še lepši, so poskrbeli nadarjeni mladi glasbeniki, ki so dali piko na i prireditvi, ki bo zagotovo devetošolcem in devetošolkam še dolgo n bš v spominu.

Zlato priznanje Gasilske zveze Slovenije je predsedniku društva Petru Brezovniku izročil Tone Koren.

5. srečanje Madlešnikove rodbine

Z željo po druženju smo se sorodniki Madlešnikove rodbine prvo soboto v juniju zbrali že na petem srečanju. Pripravljamo ga vsaki dve leti. Tokrat se nas je zbralo 55. Snidenje smo začeli s sveto mašo v cerkvi sv. Antona v Skornem, kjer je šmarški župnik Ivan Napret daroval mašo za naše drage pokojne družinske člane. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi Ive in Štefana, ki sta si pred 2 letoma predala »organizacijski ključ naših korenin«, a zaradi bolezni nihče od njiju ni dočakal ponovnega snidenja. Njun kanček v mozaiku naše rodbine je čudovit. Njuno željo, da bi rodbina ohranila pokončno držo in bila ponosna na svoje korenine, bomo zagotovo uresničevali mlajši rodovi. Osrednji del srečanja smo nadaljevali na Madlešnikovi domačiji, kjer so nas pod kozolcem čakale številne dobrote in odličen golaž. Vsak je prispeval svoj delček k prijetnemu druženju, ki se ga bomo z radostjo v srcu še dolgo spominjali. Spominjali se ga bomo po torti, tudi po obisku čarodeja Andreja, ki ni na oblačnem nebu pričaral le sonca in zabave najmlajšim, ampak je »poskrbel«, da nas je na naslednje srečanje povabila Anika Podvratnik. Za prešerno razpoloženje, ki je trajalo pozno v noč, so poskrbela dekleta iz ansambla Eksperiment. Hvala vsem za prelep dan, poln spominov in prijetnih trenutkov. n Marjana in Zvone Drev

Ponosni smo, da smo del Stropnikove »žlahte«.