24 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (11/19 0C) in soboto (11/17 0C) bo deĹževno, v nedeljo (8/19 0C) delno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 18. junija 2015â€

ĹĄtevilka 24 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Neponovljiv projekt

cena 1,80 â‚Ź

Turizem smo ljudje Mira ZakoĹĄek

Slogan, ki Ĺže dolgo velja in se znova in znova potrjuje kot pravilen! Turizem ni nekaj, kar bi si zastavili zgolj v strategijah, turizem je nekaj, kar mora zrasti v srcih ljudi. Le srÄ?ni, prijazni in dobrovoljni ljudje so v tej panogi porok uspeha.

In takĹĄnih je veliko. Na sreÄ?anju turistiÄ?nih druĹĄtev Slovenije, ki je potekalo to soboto v Velenju, so odstirali pravo zakladnico etnoloĹĄkih izroÄ?il, naravnih danosti in neverjetnih spretnosti, za katere mi nikoli ni bilo jasno, zakaj se Slovenci z njimi nismo pripravljeni poistovetiti, jih pokazati s ponosom. Povedati, kaj in kdo smo! Zakaj vendar ne podpremo teh prizadevnih ljudi, ki delajo v druĹĄtvih in lahko toliko pokaĹžejo. Zagotovo bi pritegnili tudi tujce, ki si jih tako zelo Ĺželimo v vseh slovenskih okoljih.

LajĹĄe, 12. junija – Od ideje do izvedbe kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini je minilo skoraj 10 let. Projekt so oznaÄ?ili kot neponovljiv po velikosti, predvsem pa po naÄ?inu financiranja. Po prvotnih ocenah je bil vreden veÄ? kot 40 milijonov evrov, po podpisanih pogodbah pa znaĹĄa njegova vrednost 35,8 milijona evrov z DDV-jem. VeÄ? kot 81 odstotkov denarja sta zanj prispevala EU in drĹžava.

KonÄ?ali so ga pred rokom.

Z vlaganji so investitorice – lokalne skupnosti – zagotovile obÄ?anom v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo za đ&#x;”˛ tp naslednjih 40 let. â€

A najprej potrebujemo nacionalni ponos, ki zagotovo vkljuÄ?uje tudi etnoloĹĄko tradicijo, na katero tujci stavijo vse svoje adute. Vse se zaÄ?ne Ĺže pri hrani in pijaÄ?i. Nizozemci, na primer, Ĺže stoletja privabljajo s sirom (med spominki pa s cokli, siri, keramika, mlini na veter in tulipani), Belgijci s Ä?okolado, vaflji in pivom, tako kot tudi Nemci, pa ti ĹĄe s klobasicami ‌ Kaj pa mi? Kje ponujamo svoje etnografske jedi, s Ä?im smo se pravzaprav sploh pripravljeni pohvaliti? Pa na drugi strani ugotavljamo, da bi nam ĹĄe kako teknili Ĺžganci, pa mleko in kislo zelje, tudi kakĹĄne enolonÄ?nice, pa ĹĄtevilne jedi, poznane po naĹĄih slovenskih pokrajinah. In ĹĄe nekaj nam ni jasno, da Ä?e neÄ?esa ne znamo ponujati sebi in svojim prijateljem, torej tukajĹĄnjim prebivalcem, kako naj potem tujcem. Najprej moramo torej vzljubiti to, kar smo, to, kar imamo: ko nas bodo tujci videli sreÄ?ne in razigrane, bodo z veseljem priĹĄli med nas, z veseljem bodo tudi poskusili vse tisto, kar nas bo osreÄ?evalo.

OsreÄ?ujejo pa najbolj pogosto najbolj preproste stvari! đ&#x;”˛

V tej ĹĄtevilki priloga

Janko in Metka navduĹĄila NavduĹĄila pa tudi Vila Herberstein V produkciji Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje, ki deluje ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje v sklopu Festivala Velenje, so v soboto do-

poldne uprizorili na vrtu Vile Herberstein otroĹĄko pravljico Janko in Metka. Zadeli so v polno. To je dokazovala mnoĹžica sreÄ?nih nasmejanih otroĹĄkih obrazov, ki so se poistovetili z glavnimi junaki in bili ĹĄe posebej navduĹĄeni nad Ä?arovnico, ki je oboĹževala sladkarije. Pred njo

so sicer branili glavna junaka, a se ob koncu z najveÄ?jim navduĹĄenjem sladkali s Ä?arovniÄ?inimi sladkarijami, ki so jih posebej za to priloĹžnost pripravili v Vili Herberstein pod vodstvom Andreja Kuharja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Podpisali kar tri pogodbe PotoÄ?nik - KrajnÄ?evi nov mandat Velenje – Letos poteÄ?e prvi mandat direktorici Doma za varstvo odraslih Velenje Violeti PotoÄ?nik – Krajnc.

Na razpis sta prispeli dve vlogi, med njimi tudi vloga aktualne direktorice. Svet zavoda doma je med kandidatkami izbral PotoÄ?nikKrajnÄ?evo. Ta je v teh dneh Ĺže prejela soglasje pristojnega ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti. Mandat ji je potrdilo za dobo 5 let. đ&#x;”˛

tp

PeĹĄ most obnovljen

Ĺ oĹĄtanj – Most Ä?ez reko Pako, ki vodi na Trg bratov Mravljakov, je bil v delu, ki je namenjen izkljuÄ?no peĹĄcem, Ĺže precej razmajan. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je poskrbela za obnovo lesenega pohodnega dela, tako da bo zdaj korak lahko bolj gladko tekel. đ&#x;”˛

mkp

Zbirajo predloge za podelitev priznanj Ĺ oĹĄtanj – Komisija za priznanja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za letoĹĄnje leto. Priznanja podeljujejo ob obÄ?inskem prazniku 30. septembru. Podelili bodo najveÄ? eno priznanje Ä?astni obÄ?an, tri priznanja in tri plakete. Komisija bo predloge sprejemala do 26. avgusta. đ&#x;”˛

mkp

Se telemedicini iztekajo dnevi?

Slovenj Gradec – Lani smo poroÄ?ali o uspeĹĄnem evropskem projektu telemedicine v SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec, v njem pa so na daljavo spremljali sladkorne in srÄ?ne bolnike. Projekt se izteka, zanj pa ĹĄe nimajo partnerja, ki bi zagotovil njegovo nadaljevanje brez evropskega denarja. ÂťVerjetno se bo projekt z novim letom ustavil.

Zdravstvena zavarovalnica in ministrstvo sta denar namenila za druge stvari,ÂŤ je povedal direktor bolniĹĄnice Janez Lavre. Na leto bi za đ&#x;”˛ tp izvedbo projekta potrebovali blizu 220 tisoÄ? evrov. â€

IRIS – Šport kot mehanizem zgodnje integracije in rehabilitacije

Ĺ oĹĄtanj, 15., 16. in 18. junija - V Ĺ oĹĄtanju hitijo. V Ä?asu pred poÄ?itnicami se intenzivno pripravljajo na izvedbo kar nekaj veÄ?jih projektov in pripravljajo dokumentacijo za nove. Ta teden so podpisali kar tri pogodbe.

NajveÄ?ja je obnova Trga svobode. Vredna je veÄ? kot milijon evrov, podpisali so jo s podjetjem Nival iz Vidma pri Ptuju. Izbrali so ga na razpisu. Denar za naloĹžbo je lokalna skupnost zagotovila v obÄ?inskem proraÄ?unu. Po pogodbi morajo biti dela konÄ?ana v 120 koledarskih dneh.

Pogodbo s Ĺ olskim centrom Velenje za nadgradnjo sistema BICY, brezplaÄ?na izposoja mestnih koles, je vredna dobrih 75 tisoÄ? evrov. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo uredila ĹĄe dve postaji, eno v MetleÄ?ah in eno v TopolĹĄici. Obe bosta predstavljali nadgradnjo tistih dveh, ki so jih vzpostavili lani, ena je v Tresimirjevem in ena v

Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih (prvi z leve) je ta teden podpisal kar tri pogodbe. NajveÄ?ja je bila pogodba o prenovi Trga svobode.

Kajuhovem parku.

Za danes (v Ä?etrtek) pa je predviden podpisal pogodbe o izvajanju ĹĄolskih prevozov za ĹĄtiri leta. Vredna je veÄ? kot 450 tisoÄ? evrov, naj-

Korak bliĹže podelitvi koncesije Podlago, naÄ?in in pogoje bodo dorekli na seji konec junija Ĺ oĹĄtanj – OdloÄ?itev, da bodo tudi v Ĺ oĹĄtanju ceste urejali v javno zasebnem partnerstvu, terja veliko de-

la in priprav. Najprej je treba sprejeti odlok o naÄ?inu opravljanja rednega in investicijskega vzdrĹževanja obÄ?inskih lokalnih cest in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne sluĹžbe rednega in investicijskega vzdrĹževanja. Oba odloka naj bi, kot napove-

đ&#x;”˛

Le kdo bi si mislil, da so lahko s prodajo neke druĹžbe, kot je naĹĄ Telekom, take teĹžave! Na naĹĄih notranjih ÂťlinijahÂŤ, pa tudi na mednarodnih slovensko-britanskih, celo makedonskih. Podajanje vroÄ?ega kostanja med slabo banko oziroma njegovim nadzornim svetom in vlado so nekako razreĹĄili (Ä?eprav ne lahko), a so se stvari zapletle drugje. Kupce je bilo strah, kako se bodo razpletle stvari s telekomovo hÄ?erko v Makedoniji, in so postavili nove pogoje. Slaba banka jih ni sprejela in tako je Telekom za enkrat ĹĄe naĹĄ. Tisti, ki so proti prodaji, upajo, da bo tako tudi ostalo, drugi stiskajo pesti, da se bo kupec ÂťomehÄ?alÂŤ in bo s slabo banko stisnil roko za prodajo. Mnoge res zanima, kako se bo izĹĄlo.

V senci tega prodajnega kupÄ?kanja je bila celo za nekatere zelo pomembna odloÄ?itev avstrijskega sodiĹĄÄ?a v zadevi Patria. Dokazalo je, da je avstrijski poslovneĹž dal lepo provizijo posamezniku Ä?ez juĹžno mejo, denar naj bi bil namenjen stranki, ki je po voditelju blizu Velenju.

Mnoge zanima, ali bo to vplivalo na ponovno sojenje naĹĄim osumljencem v zadevi Patria, ki se bo po sodbi ustavnega sodiĹĄÄ?a kmalu zaÄ?elo na ljubljanskem okrajnem sodiĹĄÄ?u. Sodnica, ki

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

dujejo, sprejeli na seji, ki bo konec junija, najverjetneje 29-tega.

Takrat bodo imele svetnice in svetniki Ĺže tudi vpogled v popoln seznam cest in del, ki jih bodo urejali s koncesijo.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo koncesijo razpisala za dobo petnajstih let. Na-

busi, pa je dvanajst.

V zakljuÄ?ni fazi so tudi razpisi za sanacijo ovinka pri Termoelektrani Ĺ oĹĄtanj in za sanacijo plazov. DrĹžava se je odloÄ?ila, da bo prispevala ĹĄe k sanaciji dveh veÄ?jih plazov, plazu Slivnik in plazu SalmiÄ? v Gaberkah.

Pri tem je treba poudariti, da v teh primerih drĹžava plaÄ?a le upraviÄ?ene stroĹĄke, denar za vse drugo mora zagotoviti ObÄ?ina sama. Za ureditev teh dveh plazov bo morala zagotođ&#x;”˛ mkp, tp viti 310.000 evrov. â€

Pogodbo o nadgradnji avtomati­ ziranega sistema mestnih koles z dvema postajama in desetimi kolesi so v ponedeljek, 15. junija, podpisali s Šolskim centrom Velenje.

Dan za tem, v torek, 16. junija, so z izvajalcem – podjetjem Nival invest iz Vidma pri Ptuju – podpisali pogodbo za prenovo Trga svobode.

Pogodba je teĹžka blizu 1.100.000 evrov. Danes, v Ä?etrtek, 18. junija, pa z APS Velenje podpisujejo pogodbo za ĹĄolske prevoze za prihodnja ĹĄtiri leta.

loĹžbeni program koncesije pa je sorazmerno visok, 16.500.000 evrov plus 450.000 evrov letno za redno vzdrĹževanje. Slednje bo lahko tudi niĹžje, Ä?e ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj s proraÄ?unom ne bo (z)mogla zagotoviti dovolj sredstev. Ocenjujejo, da se bo zato, ker bodo imeli v investicijskem vzdrĹževanju precej kilometrov cest, ta stroĹĄek proti koncu koncesijske dobe zmanjĹĄal. đ&#x;”˛

mkp

Povsod ĹĄe ni Ä?utiti dopustniĹĄkega ozraÄ?ja Telekom je naĹĄ! – Patria med Avstrijo in Slovenijo – Po TeĹĄ 6 NEK 2 – Vinska kapelica – S kolesi po gozdu

Projekt IRIS – ĹĄport kot mehanizem zgodnje integracije in rehabilitacije, so v sklopu programa Evropsko teritorialno sodelovanje Slovenija HrvaĹĄka izvajali IPAK inĹĄtitut, RijeÄ?ki sportski savez in Centar za inkluziju i podrĹĄku u zajednici.

SploĹĄni cilj projekta je bil dolgoroÄ?no izboljĹĄati integracijo otrok s posebnimi potrebami v zgodnjih fazah Ĺživljenja s pomoÄ?jo ĹĄportnih dejavnosti in poslediÄ?no izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja teh oseb, njihovih skrbnikov in lokalnih skupnosti, v katerih prebivajo.

Projekt je uspeĹĄno zakljuÄ?en z rezultati, ki bodo omogoÄ?ali delovanje pri podpori oseb s posebnimi potrebami tudi v prihodnosti.

VeÄ? o projektu na www.iris-projekt.eu

ugodnejĹĄi ponudnik na razpisu pa je bilo podjetje APS Velenje. V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanju je 420 otrok ali dobrih 60 odstotkov osnovnoĹĄolcev vozaÄ?ev, prog, po katerih vozijo ĹĄolski avto-

18. junija 2015

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ji ta proces pripada, se je sicer hotela izloÄ?iti, a ji tega ni uspelo.

Je pa zadnji Ä?as v srediĹĄÄ?u pozornosti tudi naĹĄa Âťglasbena scenaÂŤ. Oziroma vnoviÄ?ne razprave o tem, koliko slovenske glasbe mora biti na sporedu naĹĄih radijskih in drugih postaj. In to ne le ponoÄ?i, ampak tudi Ä?ez dan. Pa tudi, kaj sploh sodi v domaÄ?o slovensko glasbo. Ob tem nekateri ne brenkajo niÄ? kaj na vesele strune. Kot nekateri pri nas ĹĄe zdaleÄ? niso veseli naĹĄe nove jedrske dobe. Tako namreÄ? predvideva naĹĄa bodoÄ?a energetska usmeritev. Po ĹĄoĹĄtanjskem nadomestnem bloku 6 – novi krĹĄki NEK 2. Tudi ob taki usmeritvi nekateri Ĺže govorijo o lobijih.

Seveda ima tudi taka jedrska pot Ĺže zdaj veliko nasprotnikov, kot jih je imela tudi gradnja bloka 6. V primeru KrĹĄkega nekateri opozarjajo tudi na to, da ĹĄe niti nismo zgradili stalnega odlagaliĹĄÄ?a za sedanje odpadke, pa Ĺže razmiĹĄljamo o novem jedrskem objektu. Zato seveda lahko priÄ?akujemo ĹĄe veliko razprav.

Brez kakĹĄnih posebnih kritiÄ?nih razprav pa se v RogaĹĄki Slatini pripravljajo na slavje ob dveh desetletij delovanja njihovega DruĹĄtva vinogradnikov. To bodo pripravili konec tedna. DruĹĄtvo ima svoj vinograd, pred leti so lepo obnovili Calsko gorco, ki je celo kulturni spomenik. Ob 'gorci' zidajo ĹĄe veÄ?namenski objekt, prav tako pa tudi kapelico, v kateri bo ÂťdomovalÂŤ kip svetega Urbana.

Ne vem pa, Ä?e se Ĺže veselijo na obÄ?ini v Slovenskih Konjicah. V tem kraju je nekdo vplaÄ?al li-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

stiÄ? za Loto plus in zadel skoraj dva milijona.

In Ä?e je tudi obÄ?an te obÄ?ine, jim bo kanilo kar precej denarja. Ne sicer toliko kot v Ĺ˝alcu, a kolikor Ĺže bo, jim bo priĹĄlo prav.

V Celju oziroma v celjskem mestnem gozdu v PeÄ?ovniku pa bodo na svoj raÄ?un priĹĄli ljubitelji kolesarjenja v naravi. Tu so namreÄ? uredili dve gorski kolesarski poti, ki pa ne bosta namenjeni le zahtevnejĹĄim gorskim kolesarjem, ampak tudi druĹžinam. S tem projektom, ki so ga uresniÄ?ili ob sodelovanju obÄ?ine, nekaterih druĹĄtev ter celjske enote Zavoda za gozdove, Ĺželijo tudi popestriti dogajanje obiskovalcem bliĹžnje Celjske koÄ?e. Ta postaja vse bolj priljubljeno srediĹĄÄ?e ne le pozimi, ampak tudi v ostalem Ä?asu.

Prav v Celju, ob Savinji, kjer je bilo nekoÄ? pravo mestno kopaliĹĄÄ?e, pa so se na te Ä?ase spomnili s posebno razstavo. Savinja je paÄ? nekoÄ? bila bistra reka!

V LaĹĄkem pa so se v soboto spomnili bolj Ĺžalostnih dogodkov. Ob 70-letnici povojnih pobojev so pri rovu svete Barbare v Hudi jami pripravili spominsko slovesnost. V jami naj bi bilo ÂťskritihÂŤ najveÄ? Ĺžrtev iz HrvaĹĄke, veliko Slovencev in tudi drugih. Zato sta tudi pri maĹĄi za pokojne ob celjskem ĹĄkofu Stanetu LipovĹĄku somaĹĄevala ĹĄe hrvaĹĄki ĹĄkof BogoviÄ? in avstrijski prior Wagenhofer.

Pa ĹĄe to: mnogim druĹžinam v sedanjem Ä?asu Ĺže resno teÄ?e voda v grlo. Zdaj so pa v nekaterih obÄ?inah ĹĄe vodo podraĹžili. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

18. junija 2015

3

AKTUALNO

Povezani z vodo Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini konÄ?an z manj denarja od prvotno predvidenega – Primer zglednega sodelovanja lokalnih skupnosti Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, LajĹĄe, 12. junija – Na letaliĹĄÄ?u LajĹĄe pri Ĺ oĹĄtanju je bila slovesnost, na kateri so Ĺžupani obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki Bojan KontiÄ?, Darko Menih in Janko KopuĹĄar predali svojemu namenu vodovodno omreĹžje, ki so ga lokalne skupnosti kot investitorice zgradile v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini. Z njim je zagotovljena obÄ?anom Ĺ aleĹĄke doline dolgoroÄ?no zanesljiva oskrba s kakovostno pitno vodo za naslednjih 40 let.

NajveÄ?ji projekt doslej Projekt je bil tako po velikosti, izvedbi kot ceni zelo zahteven. V veliko zadovoljstvo investitoric in Komunalnega podjetja kot pooblaĹĄÄ?enega koordinatorja so ga uresniÄ?ili z manj denarja. Po prvotnih ocenah je bil vreden veÄ? kot 40 milijonov evrov, po podpisanih pogodbah pa znaĹĄa njegova vrednost 35,8 milijona evrov z DDV-jem. ObÄ?ine so zanj zagotovile 18,55 odstotka ali 5,46 milijona evrov brez DDV-ja, ostalo (81,45 odstotka ali blizu 24 milijonov evrov) sta primaknili EU

in drĹžava, DDV pa se poraÄ?unava.

Poleg primarnih vodov so lokalne skupnosti zgradile tudi 12,14 kilometra sekundarnega omreĹžja. Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini je bil najveÄ?ji projekt v komunalni infrastrukturi doline in tudi najveÄ?ji skupno odobren vodooskrbni projekt v drĹžavi v finanÄ?ni perspektivi 2007–2013.

Na novinarski konferenci v vili Bianci v Velenju (bila je pred otvoritveno slovesnostjo) je Bojan KontiÄ? projekt oznaÄ?il kot neponovljiv po velikosti, predvsem pa po naÄ?inu financiranja. Brez tolikĹĄne vsote pridobljenega nepovratnega denarja tega zalogaja ne bi zmogli. Bi pa imeli v naslednjih letih velike teĹžave, saj je bilo vodovodno omreĹžje zastarelo, vse veÄ? je bilo teĹžav zaradi izgub vode, ki se je pretakala po zdravju ĹĄkodljivih azbestnih ceveh. ÂťTo vpraĹĄanje smo reĹĄili. Velik pomen pa ima pridobitev za obÄ?ane, ki doslej niso imeli zagotovljene nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo.ÂŤ Projekt je oznaÄ?il za primer

NaloĹžbe uspeĹĄno potekajo S pomoÄ?jo nepovratnih sredstev uresniÄ?uje Mestna obÄ?ina Velenje tri projekte

NajveÄ?ji projekti, ki so jih v Mestni obÄ?ini Velenje uresniÄ?evali s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev, so zakljuÄ?eni. Ĺ e vedno pa so v teku trije. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? pravi, da potekajo vsi trije po pri-

â?ą

Za Poslovni center Standard je Mestna obÄ?ina Velenje na zahtevnem drĹžavnem razpisu pridobila veÄ? kot milijon evrov nepovratnih sredstev.

Ä?akovanjih. ÂťPravzaprav je najveÄ?ja teĹžavam pri naloĹžbi v Poslovni center Standard ta, da ga skuĹĄajo nekateri za vsako ceno predstaviti kot napako. Tega nikakor ne razumem.

Zagotavljam, da je projekt dobro voden in skladen z vsemi zakonskimi doloÄ?bami. Predvsem pa prido-

â?Ť Z otvoritvene slovesnosti - trak so prerezali (z leve proti desni): bivĹĄi direktor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnicki, Ĺžupani Janko KopuĹĄar, Darko Menih, Bojan KontiÄ? in sedanji direktor velenjske komunale dr. UroĹĄ Rotnik.

ZdruĹžili potencial, energijo, pripravljenost in denar

Cilji operacije: zagotavljanje varne, zanesljive in trajnostne oskrbe s pitno vodo za pribliĹžno 45.000 prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline, poveÄ?anje ĹĄtevila prikljuÄ?enih prebivalcev na omreĹžje za oskrbo z vodo v projektnem obmoÄ?ju za 1.730 obÄ?anov, zmanjĹĄanje vodnih izgub iz veÄ? kot 30 na manj kot 25 odstotkov, zmanjĹĄanje ĹĄtevila prebivalcev, ki so neposredno izpostavljeni neustrezni pitni vodi (za 3.800 obÄ?anov na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki), medsebojna povezava treh obstojeÄ?ih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani sistem, ki bo uÄ?inkovitejĹĄi in cenejĹĄi glede delovanja in vzdrĹževanja.

Mira ZakoĹĄek

dobre prakse sodelovanja obÄ?in za skupno dobro, skupne cilje. V njem so zdruĹžili potencial, energijo, pripravljenost in denar. Brez zapletov ni ĹĄlo. Na sejah projektnega sveta so skupaj sprejemali odloÄ?itve in tudi reĹĄitve. Ob tej priloĹžnosti se je KontiÄ? zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastajanju in izvedbi projekta.

bivamo z njim ravno tisto, kar je v teh Ä?asih, ko primanjkuje delovnih mest ĹĄe posebej za mlade, izjemno pomembno in kar smo tudi opredelili kot prioriteto naĹĄega razvojnega delovanja,ÂŤ pravi KontiÄ?. ÄŒe projekta ne bi bili dobro pripravili in tako pridobili veÄ? kot milijon evrov nepovratnih sredstev, se tega ne bi mogli lotili, saj v proraÄ?unu ne bi mogli zagotoviti toliko denarja.

A brez teĹžav vseeno ne gre. Na te je treba, ko se lotiĹĄ obnove starega objekta, tudi raÄ?unati. Naleteli so na precej slabĹĄe stanje instalacij, kot so priÄ?akovali, tako da bo treba dodatno zamenjati ĹĄe kakĹĄno cev. VeÄ?jih odstopanj pa, zagotavlja Ĺžupan, ne bo. Tudi terminskih rokov ne, ti so pri naloĹžbah, kjer sodeluje Evropa ali drĹžava, izjemno pomembni.

Dokumentacija mora biti skrbno vodena in jo je treba tudi dostavljati odgovornim sluĹžbam. V nasprotnem primeru se kaj lahko zgodi, da je treba denar vrniti. Za naloĹžbe, ki so jih doslej vodili v Mestni obÄ?ini Velenje, niso imeli tovrstnih teĹžav.

â?Ş Na novinarski konferesnci so poudarili, da so vsi sodelujoÄ?i v projektu opravili dobro delo.

ObÄ?ine pa so ĹĄe dokazale, da je mogoÄ?e s tvornim sodelovanjem izpeljati tako veliko naloĹžbo tudi v krizi.

Od 38- do slabe 84-odstotne pokritosti

tna.ÂŤ Sive lise, ki jih ĹĄe imajo, reĹĄujejo z drugim projektom.

Zadovoljstva ni skrival tudi Darko Menih. Tako kot KontiÄ? je pohvalil vse sodelujoÄ?e v projektu. Po njegovih besedah je lokalna skupnost za zagotavljanje dolgoroÄ?ne in nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo naredila veliko. Ponosni so tudi na zgrajeno sekundarno omreĹžje v krajevni skupnosti Ravne, kjer je bilo teĹžav najveÄ?. ÂťNa novo vodovodno omreĹžje smo na novo prikljuÄ?ili 490 prebivalcev. Pred nekaj leti je bila pokritost vodooskrbe v obÄ?ini komaj 38-, danes je slabih 84-odsto-

V podjetniĹĄkem centru bodo zagotovili prostore tudi Sa-ĹĄa inkubatorju, vse skupaj pa bo seveda namenjeno laĹžjemu zagonu novih podjetij.

Tudi obnova Vile RoĹžle v SonÄ?nem parku poteka po terminskem planu. So pa imeli pred 14 dnevi Âťkomunikacijski ĹĄumÂŤ z izvajalcem del RGP. Z vodstvom podjetja se je o tem pogovoril podĹžupan Peter Dermol in dosegel pospeĹĄitev del (tudi preko vikendov), tako da bodo ujeli roke.

â?ą

Ĺ e letos naj bi pridobili gradbeno dovoljenje za poslovno cono Stara vas. Prostor bodo komunalno opremili in ga ponudili investitorjem.

Intenzivno pripravljajo tudi vse za Poslovno cono Stara vas. Po KontiÄ?evih besedah so se Ĺže uspeli dogovoriti za odkup potrebnih zemljiĹĄÄ?. RaÄ?unajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili ĹĄe letos in tako omogoÄ?ili gradnjo takoj prihodnje leto. Z nakupom zemljiĹĄÄ? so dosegli tudi to, da bodo lahko cesto mimo Avto servisa SkornĹĄek podaljĹĄali do vrha (do KoroĹĄke ceste). S tem bodo dobili dovolj velik prostor, ki ga bodo komunalno opremili in nato ponudili potencialnim vlagateljem. đ&#x;”˛

12-odstoten deleĹž naloĹžbe V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so imela tamkajĹĄnja gospodinjstva teĹžave pri oskrbi s pitno vodo tako glede koliÄ?in kot kakovosti. Teh poslej ne bo veÄ?. ÂťGlede na velikost obÄ?ine, proraÄ?un, ĹĄtevilo prebivalcev in porabo pitne vode je kar 12-odstoten deleĹž pri naloĹžbi za naĹĄo obÄ?ino ogromen. Pri tem nas je bilo najbolj strah, ali bomo lahko finanÄ?no sledili dogajanju. Uspeli smo in danes

se upraviÄ?eno veselimo pomembne pridobitve,ÂŤ je med drugim poudaril Janko KopuĹĄar. Za potrebe lokalne skupnosti so zgradili veÄ? kot 12 kilometrov cevovodov (povezovalni vod vodovoda Velenje–ŠoĹĄtanj, primarno in sekundarno omreĹžje). Iz proraÄ?una je za naloĹžbo obÄ?ina namenila veÄ? kot 700 tisoÄ? evrov, pribliĹžno 100 tisoÄ? pa so znaĹĄali neupraviÄ?eni stroĹĄki.

Od prve ideje do danes skoraj 10 let Po besedah direktorja velenjskega komunalnega podjetja dr. UroĹĄa

Rotnika je operacija Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini v zakljuÄ?ni fazi. Od prve ideje do predaje vodooskrbnega sistema svojemu namenu je preteklo skoraj 10 let.

Zgrajenih je 43,5 kilometra magistralnega in primarnega omreĹžja, vzpostavljen je daljinski nadzor s hidravliÄ?no analizo ter zasnova za daljinsko odÄ?itavanje ĹĄtevcev, do septembra bodo konÄ?ana dela pri izgradnji treh naprav za pripravo pitne vode. Vodni viri zagotavljajo veÄ? kot 5 milijonov litrov na leto. ÂťOpravljeno je zelo dobro delo.ÂŤ PrepriÄ?an je, da se bo to pokazalo tudi po preteku enoletne poskusne dobe. đ&#x;”˛

Slovesnosti v poÄ?astitev Dneva drĹžavnosti V poÄ?astitev dneva DrĹžavnosti bodo pripravili v tem okolju ĹĄtevilne slovesnosti. V Mestni obÄ?ini Velenje bo osrednja proslava v torek, 23. junija, ob 19.30 v amfiteatru.

Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, kulturni program pa bodo pripravili uÄ?enci osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda.

V Ĺ oĹĄtanju bo osrednja slovesnost na predveÄ?er praznika, 24. junija ob

18. uri na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u v Skornem. Slavnostni govornik bo Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih. Proslavo pa pripravljajo tudi v Ravnah, 24. junija ob 19.30, na prazniÄ?ni dan pa bo tam pohod po Ravenski poti.

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki bo letoĹĄnji dan dneva drĹžavnosti ĹĄe posebej slovesen. Na predveÄ?er praznika, v sredo, 24. junija, bodo namreÄ? obÄ?inska uprava in Ä?lani Kul-

turnega druĹĄtva Gorenje pripravili sveÄ?anost, na kateri bodo predali namenu vodovodno ter kanalizacijsko omreĹžje PaĹĄka vas. Slavnostni govornik bo Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Proslava bo na prostoru pred gasilskim domom v PaĹĄki vasi, zaÄ?eli pa jo bodo ob 18. uri.

Predďż˝2��letiďż˝smoďż˝Slovenďż˝iďż˝ponosnoďż˝razglasiliďż˝neodvisnoďż˝inďż˝samostojnoďż˝Republikoďż˝ Slovenijo��Utemeljiliďż˝smoďż˝joďż˝naďż˝skupni��vrednota���kiďż˝soďż˝bileďż˝vďż˝Ä?asuďż˝odraĹĄÄ?anjaďż˝inďż˝ razvijanjaďż˝mladeďż˝drĹžaveďż˝veÄ?kratďż˝naďż˝preizkuĹĄnji��vendarďż˝smoďż˝pokazali��daďż˝zmoremoďż˝ premagovatiďż˝ ovireďż˝ inďż˝ vzdrĹžatiďż˝ preizkuĹĄnje�� Slovenijaďż˝ jeďż˝ Ä?udovitaďż˝ deĹželaďż˝ inďż˝ drĹžavaďż˝ ponosni���podjetni���soÄ?utni��inďż˝solidarni��ljudi��kiďż˝seďż˝sďż˝teĹžavamiďż˝sooÄ?ajoďż˝tako��daďż˝ji�� reĹĄujejo��neďż˝leďż˝vsakďż˝posamezno��ampakďż˝predvsemďż˝sďż˝sodelovanjem��skupaj�� Zatoďż˝vam��spoĹĄtovaneďż˝obÄ?ankeďż˝inďż˝obÄ?ani��iskrenoďż˝Ä?estitamoďż˝obďż˝praznikuďż˝drĹžavnosti�� Vať��okalniďż˝odborďż˝SM��Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Stavijo na animacijske programe V poletnih mesecih apartmajske zmogljivosti bolje zasedene kot hotelske – Uradno odprtje poletne sezone 27. junija Tatjana Podgorťek

Prvega junija se je zaÄ?elo meteoroloĹĄko poletje, ki se je v minulih dneh v Sloveniji pokazalo v svoji pravi podobi. VeÄ?ja Ĺživahnost ob morju in tudi v zdraviliĹĄÄ?ih je dober znak za

uspeĹĄno sezono, pravijo turistiÄ?ni delavci, ki zatrjujejo, da so se nanjo dobro pripravili. Tudi v naravnem zdraviliĹĄÄ?u Terme TopolĹĄica?

Po zagotovilih Davorina Arama iz marketinga Term leta ne delijo veÄ? na poletno in ostalo sezono, je pa res, da v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) dopustuje veÄ? turistov kot v ostalih terminih. Na poletno sezono so se pripravili. Zanjo sicer niso predvideli novosti, ampak prisegajo na akcije, obogateno ponudbo, predvsem pa na bogate animacijske programe. ÂťZnano je, da dopusti niso veÄ? takĹĄni, kot so bili. Klasiko – leĹžanje na plaĹži pod senÄ?nikom – so zamenjale najrazliÄ?-

Vse se je zaÄ?elo s pivom Velenjsko podjetje Osmica na trgu Ĺže od leta 1992 – Dejavnosti ne nameravajo ĹĄiriti – Obstali, ker se znajo prilagajati Bojana Ĺ pegel

Velenje – Zgodovina druĹžinskega podjetja Osmica, d. o. o., sega v leto 1992. Takrat je namreÄ? lastnik in direktor Franc Jazbec ustanovil podjetje za gostinsko-trgovsko dejavnost, poseben poudarek pa je dal grosistiÄ?ni prodaji pijaÄ? in Ĺživil. Podjetje vodi skupaj z Ĺženo Anko Jazbec, v njem pa je danes Ĺže 24 zaposlenih, med njimi tudi njuni otroci, ki pa, kot poudari Anka, nimajo nobenih privilegijev. Zanimivo je, da je podjetje ĹĄe vedno najbolj prisotno v Ĺ aleĹĄki dolini, rahlo se sicer ĹĄiri proti KoroĹĄki in Celju, kaj veÄ? pa si doslej niso niti Ĺželeli.

S Francem in Anko Jazbec se dobimo na sedeĹžu podjetja, v nekdanjem Starem kinu ob KoroĹĄki cesti, kjer imajo gostinski lokal in Ĺživilsko trgovino. Podjetje je imelo sprva sedeĹž v Ĺ oĹĄtanju, kjer imajo ĹĄe vedno trgovino, eno od skladiĹĄÄ? pa so uredili tudi v Ĺ martnem ob Paki. Zato lahko mirno reÄ?emo, da so res ťaleĹĄkoÂŤ podjetje. ÂťZaÄ?etek dejavnosti je bil enostaven. Prodajali smo predvsem pivo, saj je bil to artikel, ki je bil v grosistiÄ?ni prodaji zelo iskan. Z njim se je dalo zasluĹžiti. Najini kupci pa so kmalu Ĺželeli ĹĄe druge artikle, zato smo jih zaÄ?eli dodajati. To je bilo ĹĄe v Ĺ oĹĄtanju, kjer smo vedno dobro delali. Ko so ob naĹĄi trgovini zaÄ?eli graditi TEĹ 6, smo zaÄ?eli iskati novo lokacijo, saj je bila dejavnost uteÄ?ena, podjetje pa je raslo.

Zato smo leta 2008 postopno za-

Ä?eli odkupovati dele starega kina.

Najprej smo v njem kupili in uredili prostor za gostinsko dejavnost, v katerem smo uredili tudi virtualni bovling in igralnico. Dobro so se prijele rojstnodnevne zabave, ki jih pripravljamo v lokalu. Potem smo dokupovali prostore in v njih uredili ĹĄe skladiĹĄÄ?e za veleprodajo in manjĹĄo Ĺživilsko trgovino,ÂŤ pripovedujeta zakonca Jazbec. Danes so veseli, da se jim iz ĹĄoĹĄtanjske hiĹĄe, ki je res tik ob bloku 6, ni bilo treba odseliti. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bi jih zagotovo pogreĹĄali, VelenjÄ?ani pa so jih hitro sprejeli za svoje.

Velenje – Mladi rudarji bodo opravili letoĹĄnji Ĺže 55. Skok Ä?ez koĹžo. Ta bo v petek, 3. julija. Parada uniformiranih rudarjev se bo zbrala ob 17. uri na Titovem trgu in nato krenila proti mestnemu stadionu, kjer se bo tradicionalni skok Ä?ez koĹžo zaÄ?el ob 18. uri. đ&#x;”˛

Ugotavljajo politiÄ?no odgovornost

Rezervacije zadnji trenutek

Uradno bodo vodni park Zora odprli s prireditvijo iViva Mexico! konec tega meseca.

so zaposleni prijazni in zanesljivi, kar velja tako za voznike kot trgovke. ÂťVemo, da si vsi Ĺželijo, da blago dobijo hitro in je to kakovostno.

Trudimo se, da je pri nas tako. Ve-

Davorin Aram: ÂťMed gosti ĹĄe vedno prevladujejo Slovenci.ÂŤ

Ä?akujejo tudi letos. Med gosti v veÄ? kot 65 odstotkih prevladujejo domaÄ?i, med 35 odstotki tujih pa je veÄ? kot polovico nemĹĄko govoreÄ?ih, sledijo jim turisti iz bivĹĄe Jugoslavije, pa Italijani in Nizozemci. Kot ugotavljajo, so v poletnem Ä?asu bolje kot hotelske zasedene apartmajske zmogljivosti na Ocepkovem vrhu. ÂťO namerah turistov teĹžko povemo kaj bolj konkretnega v ĹĄtevilkah, ker jih vse veÄ? rezervira svoj oddih zadnji trenutek. Menimo, da je tako tudi zaradi zelo nepredvidljivega vremena.ÂŤ To je lani moÄ?no krojilo obisk dnevnih gostov, pri katerem so zabeleĹžili veÄ?ji izpad prihodkov.

Sicer pa so v letoĹĄnjih petih mesecih zabeleĹžili blizu 65-odstotno zasedenost zmogljivosti, kar je toliko kot v enakem lanskem obdobju. đ&#x;”˛

so gostinci dobili pijaÄ?o. Pa ni bilo vaĹžno, ali je ura ena zjutraj. Vedela sva, da se bodo tudi zato vraÄ?ali, saj se vsa leta zavedava, da morava ustreÄ?i kupcem. Priznam pa, da je prednost, da je Osmica druĹžinsko podjetje. Veliko se pogovarjamo, med sabo smo odkriti in to pri odloÄ?itvah pomaga,ÂŤ ĹĄe doda Anka, ki jo vsi poznamo kot odliÄ?no zborovodkinjo. A to je v prostem Ä?asu, v delo v Osmici jo moÄ?no vpeta. Franc pa je naĹĄel veselje na njihovem druĹžinskem ranÄ?u v Zgornjem Ĺ aleku, kjer

Zadovoljni s tem, kar imajo Še vedno glavnino prihodkov dobimo z veleprodajo, pri kateri Ĺžal nikoli ne vemo, ali bomo dobili plaÄ?ano ali ne, saj finanÄ?ne discipline v Sloveniji ni. Zato smo veseli, da sta naĹĄi maloprodajni trgovini, v katerih denar dobimo takoj, vse bolj uspeĹĄni,ÂŤ doda Anka. To je pomembno tudi zato, ker je obveznost, da vsem zaposlenim redno zagotovijo dohodke, velika. Doslej jim to lepo uspeva, a se tudi zato, da je tako, zadnje Ä?ase odrekajo vlaganjem v novosti, ki pa si jih ĹĄe Ĺželijo. ÂťÄŒasi so taki, da se nama zdi bolj pomembno, da obdrĹžimo vse zaposlene in da dejavnost preĹživi. Upamo, da nam ne bo treba niÄ? zmanjĹĄevati.

Zato tudi ne iĹĄÄ?emo novih strank v drugih delih Slovenije, ostajamo prisotni predvsem v svojem okolju,ÂŤ ĹĄe izvemo. Vsa leta se trudijo, da

GOSPODARSKE novice

Skok Ä?ez koĹžo bo 3. julija

nejĹĄe aktivnosti, vraÄ?anje v naravo.

To pa so priloĹžnosti in moĹžnosti za naĹĄe zdraviliĹĄÄ?e, zato smo usmerili priprave v to smer.ÂŤ Otvoritev poletne sezone naÄ?rtujejo 27. junija, ko bodo uradno odprli vodni park Zora. Poletje bodo pozdravili s prireditvijo iViva Mexico.

V lanskih poletnih mesecih so bile noÄ?itvene zmogljivosti dobro zasedene. Najbolje v avgustu, kjer so zabeleĹžili veÄ? kot 94-odstotno, junija slabo 66- in julija nekoliko maj kot 75-odstotno zasedenost noÄ?itvenih zmogljivosti. Podobne trende pri-

18. junija 2015

Ljubljana – ÄŒlani preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6 so ugotovili, da so jim vse k temu pozvane institucije dostavile zahtevano gradivo. Ker je materiala za veÄ? kot 10.000 strani, ga bodo Ä?ez poletje razporedili v ĹĄtiri vsebinske sklope.

Predsednik komisije MatjaĹž HanĹžek ob tem ugotavlja, da so ĹĄla skoraj vsa naroÄ?ila mimo zakona o javnih naroÄ?ilih, moÄ? TeĹĄa 6 je narasla, s tem pa se je za 2,5-krat poveÄ?ala tudi cena njegove izgradnje. Spreminjali so se pogoji, povezani z dobavo, kakovostjo, kurilno vrednostjo, ceno in zalogami premoga v Premogovniku Velenje.

Po njegovem so Premogovnik Velenje in investitorji ob zahtevi za kredit DrĹžavnemu zboru dali napaÄ?ne podatke. Zato bodo preverjali tudi odzivnost vlade, ministrstev, vodstva Holdinga Slovenskih elektrarn, TeĹĄa in Premogovnika Velenje na to, da so se vmes zahtevali doloÄ?eni podatki, ti pa se rokov in zahtev niso drĹžali. đ&#x;”˛

mz

Zadrugi priznanja za kakovost Ĺ oĹĄtanj – Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina pridno ÂťzbiraÂŤ priznanja za kakovost. Tako je na nedavni prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela kar ĹĄtiri kipce kakovosti, in sicer za 100 odstoten jabolÄ?ni sok toukec, jabolÄ?ni Ä?ips, jabolÄ?ni Ä?ips s cimetom ter jabolÄ?ne krhlje.

Minuli petek pa je Ä?asopis Finance razglasil nagrajence letoĹĄnjega izbora Agrobiznis. Med 43 kandidati je strokovna komisija izbrala sedem finalistov. Med njimi je bila tudi Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, ki je na koncu osvojila tretje mesto. Sodelovala je z ekoloĹĄko govedino, ki jo Ĺže peto leto trĹži pod blagovno znamko Ekodar. Ĺ˝ivino odkupuje od 84 ekoloĹĄkih kmetov po Sloveniji. Poleg ekoloĹĄkega govejega mesa ponuja ĹĄe ekoloĹĄke goveje hrenovke brez glutena in umetnih dodatkov in ekoloĹĄke domaÄ?e klobase.

Lani je s prodajo zasluĹžila 360 tisoÄ? evrov. Letos bo ponudbo razĹĄirila ĹĄe z ekoteletino. Na zadrugi se nadejajo, da bodo v naslednjih treh letih odkupili ekomeso od 300 rejcev in ostali najveÄ?ji ponudnik ekogovedine v drĹžavi. đ&#x;”˛

tp

Slovesno ob Ä?etrt stoletja podjetja MatjaĹž PetrovÄ?e, 12. junija – Podjetje MatjaĹž iz PetrovÄ?, generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca HĂśrmann, je v Sloveniji vodilno podjetje v prodaji visoko kakovostnih garaĹžnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat.

Ob njihovi 25. obletnici je bilo na sedeĹžu podjetja v PetrovÄ?ah nadvse slovesno. Na proslavo so povabili ĹĄtevilne poslovne partnerje in prijatelje iz Slovenije in tujine, sveÄ?anosti pa se je udeleĹžil tudi solastnik multinacionalke HĂśrmann Christoph HĂśrmann.

Lastnik podjetja MatjaĹž GorĹĄek se je v krajĹĄem nagovoru zahvalil vsem, ki so mu pomagali na tej poti, in poudaril vrednote, ki krasijo to uspeĹĄno podjetje. Vizijo poslovanja je podal direktor druĹžbe PrimoĹž Oset, ob tem pa se je predstavilo vseh 48 zaposlenih. Pester kulturni program je bil lepo vpet v informacijo o podjetju. Direktor je omenil, da so se v lanskem letu udeleĹžili najveÄ? sejmov doslej, da so posodobili vozni park, se opremili z zmogljivejĹĄim serverjem in investirali v liÄ?arsko delavnico. Ob tej Ä?astitljivi obletnici pa so bogatejĹĄi za dve veliki pridobitvi: namenu so predali nov razstavni salon in novo skladiĹĄÄ?e v PetrovÄ?ah.

Franc in Anka Jazbec pravita, da je to, da je podjetje druĹžinsko, prednost. Tudi doma delo teĹžko loÄ?ijo od prostega Ä?asa, tega pa jim zapolnjujejo ĹĄtevilne Ĺživali na njihovem ranÄ?u.

seli smo, ker imamo veliko stalnih strank, ki so z nami Ĺže dolgo, nekatere od zaÄ?etka.ÂŤ Pri tem zakonca Jazbec priznata, da je vsa leta ena od prednosti podjetja, da so izjemno prilagodljivi. Ni redko, da na veÄ?jih zabavah, kadar zaÄ?ne zmanjkovati pijaÄ?e, sliĹĄiĹĄ gostince, ki reÄ?ejo: ÂťPokliÄ?i Osmico, pa bo reĹĄeno.ÂŤ In to ne glede na Ä?as, tudi sredi noÄ?i. ÂťTo drĹži. NiÄ?kolikokrat doslej sva z moĹžem ĹĄla sredi noÄ?i v skladiĹĄÄ?e in poskrbela, da

si moÄ?i nabira med Ĺživalmi. Med drugim imajo doma osle, konje, indijske tekaÄ?ice, razliÄ?ne raÄ?ke, ovce, pravkar imajo tudi novo leglo psov. ÂťDela je ogromno, a res uĹživamo v njem, najbolj Franc. Pri nas je res vedno pestro,ÂŤ za konec pogovora ĹĄe doda Anka. Potem pa Ĺže odhitita domov, kjer so kosili in suĹĄili.

Delo v podjetju je k sreÄ?i organizirano tako, da teÄ?e, tudi Ä?e nista ves Ä?as zraven. đ&#x;”˛

MatjaĹž GorĹĄek (latnik podjetja MatjaĹž) in PrimoĹž Oset (direktor druĹžbe)

Prireditev je popestrila dobrodelna licitacija treh vrat HĂśrmann, ki jih je poklonilo podjetje MatjaĹž osnovnima ĹĄolama PetrovÄ?e in Ĺ˝alec ter SploĹĄni bolniĹĄnici Celje, podarili pa so jim tudi izkupiÄ?ek licitacije. đ&#x;”˛

Jure BeriÄ?nik

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

18. junija 2015

HITRA CESTA

5

Ĺ˝e vÄ?eraj je bilo prepozno Gospodarstveniki so na javni razpravi o trasi hitre ceste F2-2 Velenje–Šentrupert opozarjali, da Ä?asa za izgradnjo ni veÄ?

Bojana Ĺ pegel, Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 15. junija – Po tem ko je Okoljsko ministrstvo v petek, 12. junija, na svojih spletnih straneh razgrnilo osnutke drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za hitro cesto od Ĺ entruperta do Velenja – naÄ?rti so razgrnjeni tudi v obÄ?inah Velenje, Ĺ martno ob Paki, BraslovÄ?e in Polzela, kjer teÄ?e tras, se je v ponedeljek popoldne zgodila prva javna obravnava. V polni velenjski skupĹĄÄ?inski dvorani so optimizirano traso F2-2 najprej predstavili naÄ?rtovalci, ki so podrobno predstavili, kje bo potekal malo manj kot 14 kilometrov dolg odsek ĹĄtiripasovne hitre ceste. Na njej bodo 4 prikljuÄ?ki, 3 predori, 9 viaduktov, en pokrit vkop in 11 nadvozov, gradnja pa naj bi bila vredna 314 milijonov evrov.

Zaradi izgradnje bo treba poruĹĄiti 73 objektov ob trasi. V razpravi so se najprej oglasili predstavniki gospodarstva, ki so vsi po vrsti argumentirali, zakaj regija SAĹ A in KoroĹĄka cesto krvavo potrebujeta. Pogosto so k temu dodali, da se mudi, saj so razmere na svetovnih trgih ostre, Ä?as pa ni na strani treh dolin, ki so ĹĄe vedno infrastrukturno odrezane od razvitega sveta. Glasu proti ponovno obujeni trasi hitre ceste v Velenju ni bilo sliĹĄati, kar nekaj vpraĹĄanj pa so imeli krajani Pesja, ki se jih bo trasa konkretno dotaknila.

Kje teÄ?e trasa?

Rado Romih iz razvojnega centra Planiranje Celje je predstavil osnutek DPN-ja. ÄŒe poenostavimo, kje teÄ?e predlagana trasa, se ta zaÄ?ne SZ od Velenja, v Pesju, na prikljuÄ?ku Ĺže sprejete trase hitre ceste trase Velenje-jug, ki se bo nadaljevala proti Slovenj Gradcu. Od tu teÄ?e trasa mimo pokopaliĹĄÄ?a Podkraj, kjer zavije proti JZ in se vzpne proti Velikemu vrhu, kjer so naÄ?rtovani trije predori. V soteski Hudega potoka se spuĹĄÄ?a proti Podgori. Na obmoÄ?ju bliĹžnjega kamnoloma je naÄ?rtovan prikljuÄ?ek na hitro cesto in navezovalno cesto proti LetuĹĄu in Zgornji Savinjski dolini. Sama hitra cesta v nadaljevanju teÄ?e vzporedno z ĹželezniĹĄko progo, preÄ?ka Savinjo

sliĹĄali ob vpraĹĄanju krajana Pesja, ki bo ob svoj dom (kdaj bo priĹĄlo do dokupa, kdaj se bo moral odseliti in kako bo z iskanjem nadomestne parcele?), z vsakim lastnikom zemljiĹĄÄ?, potrebnih za traso, pogovarjal individualno. A prej mora biti drĹžavni prostorski naÄ?rt sprejet. ÄŒe se s kom ne morejo dogovoriti, kar se menda zgodi pri vsaki investiciji, steÄ?e postopek razlastitve, Ä?esar pa si na DARSU ne Ĺželijo. Krajani Pesja so zahtevali tudi, da se protihrupne ograje postavijo ĹĄe ob cesti proti Ĺ oĹĄtanju, sploh, ker naj bi odveÄ?ni material ob gradnji hitre ceste odlagali na Premogovniku Velenje.

Tega pa bo kar 959 m3. Ob trasi hitre ceste bodo, smo ĹĄe sliĹĄali, postavili 5 tisoÄ? m2 protihrupnih zaĹĄÄ?it.

ci del Evrope, del napredka.ÂŤ To je poloĹžil na srce tistim, ki se s traso ne strinjajo. Ob tem pa je nanizal ĹĄe nekaj dejstev. ÂťV Gorenju Ĺže veÄ? kot 10 let podpiramo gradnjo hitre ceste. Ta Ä?as smo na novo zgradili veÄ? kot 4 tovarne, na tuje preselili 30 % proizvodnje, zato sem prepriÄ?an, da se da 14-kilometrski odsek hitre ceste zgraditi v manj kot treh letih. Pozivamo vse pristojne, da jo dokonÄ?ajo vsaj do leta 2018, ko tudi v Gorenju naÄ?rtujemo srednjeroÄ?ni plan razvoja. ÄŒe se bo izgradnja oddaljila na 8 ali veÄ? let, bo prepozno za razvoj doline in to okolje.ÂŤ Ob tem je poudaril, da je Gorenje transportno vozliĹĄÄ?e, Velenje pa center za vso Evropsko distribucijo. Na dan pretovorijo in raztovorijo skoraj

ti. Nimamo pa ĹĄe niÄ?, trasa ni niti umeĹĄÄ?ena v prostor. Gre za obmoÄ?je, kjer imamo dve tretjini predelovalne industrije, s Ä?imer se lahko pohvalijo redke regije. Imamo zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo.

Nasprotniki trase trdijo, da dnevni promet upada, a to je zato, ker avtoceste nimamo in se podjetja in obrati preseljujejo. Poskrbeti je treba za interese, ki niso le regionalni, ki so nacionalni. Ĺ˝alostno je, da smo izgubili toliko let za iskanje trase, ko bi lahko bila cesta Ĺže zgrajena.ÂŤ Peter Dermol, podĹžupan MO Velenje: ÂťVeÄ? kot 10 let je bilo dovolj.

Zadnji Ä?as je, da gradnja tretje razvojne osi steÄ?e Ä?im hitreje. Na naĹĄem obmoÄ?ju je veÄ? kot 1.000 gospodarskih druĹžb, imamo 1.700 samostojnih podjetnikov, veÄ? kot 17 tisoÄ? delovnih mest. ÄŒe bi bila cesta Ĺže zgrajena, bi Ĺže bilo prepozno, saj so se mnogi Ĺže odselili. Vsak naslednji

Brane Apat je v imenu podjetja Gorenje nanizal dejstva o nujnosti ceste za obstanek gospodarstva v dolini. Da je sodobna cesta nujna, so v predstavitvi trase zatrdili tudi predstavniki naroÄ?nika in pripravljalcev trase.

Ponovno na celovito najustreznejĹĄo traso Razpravo je vodila mag. LenÄ?a Humerca Ĺ olar, vodja Sektorja za urejanje prostora na drĹžavni ravni.

V uvodu je povzela, kaj se je dogajalo v preteklih letih in kako so po skoraj 10 letih umeĹĄÄ?anja trase v prostor spet priĹĄli do odloÄ?itve, da je trasa Ĺ entrupert–Velenje najbolj optimalna. Pobudnik DrĹžavnega prostorskega naÄ?rta je nekdanje Ministrstvo za promet (sedaj Ministrstvo za infrastrukturo), ki je pobudo za izdelavo naÄ?rtov dalo leta 2004. Oktobra 2007 so objavili ĹĄtudijo variant poteka trase, vlada RS je aprila 2008 potrdila optimiziran predlog hitre ceste do Dravograda.

Takrat je bila kot najbolj optimalna, tudi prostorsko, izbrana trasa F2 – 2, torej Ĺže optimizirana trasa Ĺ entrupert –Velenje, ki so jo z najboljĹĄih kmetijskih zemljiĹĄÄ? umaknili na obronke Gore Oljke. Že takrat je bila zelo prisotna dilema, ali je izbrana trasa prava, vse trase pa smo zelo podrobno prouÄ?ili. Trasa F2 se je Ĺže od zaÄ?etka izkazovala kot celovito najustreznejĹĄa,ÂŤ je poudarila. Spomnimo, da je potem zaradi nasprotovanja javnosti in Ministrstva za kmetijstvo predlog padel, zaÄ?eli pa so postopke za pripravo prostorskih naÄ?rtov za traso F 3b, od Velenja preko LoĹžnice do Podloga. Ta se je izkazala kot okoljsko ĹĄe manj sprejemljiva, zato je od pomladi ponovno aktualna trasa Velenje–Šentrupert. ÂťNaj poudarim, da so tudi tam prvovrstna kmetijska zemljiĹĄÄ?a, je pa tudi veliko zaĹĄÄ?itenih obmoÄ?ij pod okriljem Nature 2000 in pomembnih vodnih virov,ÂŤ je ĹĄe dodala Humerca Ĺ olarjeva ob dejstvu, da gradnja ceste vedno prizadene tiste, ki Ĺživijo ob trasi, in da so zato nasprotovanja priÄ?akovana. In po svoje tudi razumljiva.

vznemirjenja, tako polemiÄ?ne, Ä?ustvene javne obravnave osnutka prostorskega naÄ?rta trase hitre ceste 3. razvojne osi na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake. Na njej ni bilo sliĹĄati niti enega mnenja za predlagano traso F2 -2. Veliko pa kritik, dvomov v predstavljene reĹĄitve, v stroko, ki meni, da je predlagana omenjena trasa najoptimalnejĹĄa.

LaĹžete in zavajate! BuÄ?nice luĹĄÄ?ite! Nas imate za neumne? To ni javna razprava! To je vsiljevanje, saj smo postavljeni pred izvrĹĄena dejstva. Lahko izraĹžamo svoja mnenja, to je pa tudi vse. Gre za politiÄ?no odloÄ?itev, ki ne zdrĹži nobenega argumenta in za katero izstavljate raÄ?une nam, ki bomo to plaÄ?ali z bistveno slabĹĄo kakovostjo Ĺživljenja, z vplivi, ki bodo ogroĹžali naĹĄe zdravje? Na asfaltu in betonu ne kali nobeno seme, politikov pa so polna usta o samooskrbi.

â?Ť Javna razprava je pritegnila veliko ljudi, najveÄ? vpraĹĄanj pa so imeli prebivalci Pesja, kjer naj bi se hitra cesta proti Ĺ entrupertu zaÄ?ela. â?Š V burni razpravi v kulturnem domu v Ĺ martnem ob Paki so razpravljavci menili, da je pri predlogu umeĹĄÄ?anja trase hitre ceste F2-2 zatajila zdrava kmeÄ?ka logika

in blizu PariĹželj preÄ?ka obstojeÄ?o regionalno cesto. Tu je naÄ?rtovan ĹĄe en prikljuÄ?ek. Cesta nadaljuje pot vzporedno z regionalno cesto do avtocestnega kriĹža A1 do Ĺ entruperta, kjer je naÄ?rtovan nov razcep in prikljuÄ?evanje na avtocesto.

Investitor in naroÄ?nik DPN za traso Velenje–Šentrupert je DARS. ÄŒe bo vse teklo po naÄ?rtih, bo vlada sprejemala drĹžavni prostorski naÄ?rt v zaÄ?etku leta 2016. S sprejeto uredbo vlade pa lahko steÄ?ejo nadaljnji postopki: nakup nepremiÄ?nin, priprava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in sama gradnja. Do zaÄ?etka gradnje bi, Ä?e ne bo nobenih zapletov, priĹĄlo Ä?ez 4 do 5 let. Pred tem pa bo morala drĹžava (in DARS) zagotoviti ĹĄe denar za izgradnjo. DARS se bo, kot smo

Da ostanemo del Evrope V razpravi so se oglaĹĄali predvsem predstavniki gospodarstva, ki so poudarjali, da je treba cesto zgraditi v dveh do najpozneje treh letih, Ä?e Ĺželimo na tem obmoÄ?ju obdrĹžati sedanjo industrijo. Brane Apat iz Gorenja je poudaril: ÂťV imenu napredka stisnimo zobe, ne nasprotujmo trasi, zato da bodo naĹĄi otro-

600 poĹĄiljk, 90 % vsega transporta prihaja s kamioni, v prodajnem pa 70 %. ÂťÄŒe Ĺželimo zadovoljiti partnerje po Evropi, moramo voziti od vrat do vrat, zato so sodobnejĹĄe cestne povezave nujne!ÂŤ je poudaril.

Cvetka Tinauer, predsednica Gospodarske zbornice SAĹ A: ÂťS traso hitre ceste se ukvarjamo Ĺže 13 let, kar dokazujejo naĹĄi dokumen-

dan je pomemben, zato si na MO Velenje Ĺželimo, da se tokrat postopki ne ustavijo, ampak pospeĹĄijo.ÂŤ

LaĹžete in zavajate!

BuÄ?nice luĹĄÄ?ite! Ĺ tevilna ekipa, ki je sedela nasproti obÄ?instva v polni dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki, zagotovo ni priÄ?akovala takĹĄnega

TakĹĄnih in podobnih vpraĹĄanj, mnenj je bilo sliĹĄati v skoraj tri ure trajajoÄ?i javni obravnavi veliko.

Manjkala niso tudi takĹĄna provokativna vpraĹĄanja, kot je bilo: ali bi si lahko privoĹĄÄ?ili takĹĄno umestitev hitre ceste na obmoÄ?ju Ĺ marne gore, kot ste si jo na poboÄ?ju gore Oljke?

Razpravljavce je med drugim zanimalo, na osnovi kakĹĄnih podlag so snovalci oznaÄ?ili traso F2-2 za najbolj optimalno, kdo bo odgovarjal za nespametne reĹĄitve? Kdo bo nadomestil ĹĄkodo, ki bo nastala z razvrednotenjem nepremiÄ?nin? Vsi po vrsti so menili, da predlagana trasa ne prinaĹĄa nikakrĹĄnih prednosti, prometnih reĹĄitev za Zgornjo Savinjsko dolino. Po mnenju ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janko KopuĹĄarja lokalna skupnost hitre ceste ne potrebuje. Glede na povrĹĄino izgublja relativno najveÄ? prostora v primerjavi z ostalimi obÄ?inami, zato bi bilo prav, da bi sooblikovali odloÄ?itve, ki se jih dotikajo. Doslej vplivov niso imeli. Zagotovil je, da so razpoloĹžljivo dokumentacijo skrbno pregledovali in ugotovili nekatere pomanjkljivosti. Mednje sodijo zastarele podloge. Izrazil je skrb zaradi posega na podroÄ?ju gore Oljke, zaradi relativno velikega vzpona, navezovalna cesta bo delila vaĹĄko skupnost ReÄ?ica ob Paki na dva dela ‌ Žrtev obÄ?ine za razvoj bo velik, zato Ĺželimo pri odloÄ?itvah sodelovati in da se naĹĄe pripombe upoĹĄtevajo. UmeĹĄÄ?anje tako pomembnega objekta terja od nas veliko odgovornost. Smo odgovorni do ĹĄirĹĄega okolja.ÂŤ Razlagalci jih s svojimi odgovori na vpraĹĄanja, mnenja niso prepriÄ?ali. Zamerili so jim tudi, da jim niso predstavili primerljivih ĹĄtudij. Predstavniki civilne iniciative so napovedali, da bodo svoja prizadevanja proti predlagani trasi F2-2 nadaljevali do konca. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka â€

Sreda, 10. junija Prodaja Telekoma se zapleta.

Nadzorniki SDH so potrdili osnovno ponudbo britanskega zasebnega naloĹžbenega sklada Cinven za Telekom Slovenije. Cinven je kasneje sporoÄ?il, da ta ponudba zanj ni veÄ? sprejemljiva.

Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor BavÄ?ar, ki je bil obsojen na sedem let zaporne kazni, je na ljubljansko okroĹžno sodiĹĄÄ?e znova vloĹžil predlog za odlog prestajanja zaporne kazni.

Mojca Ĺ truc

in televizijskih programov pri GZS – Medijski zbornici je predsednika vlade Mira Cerarja pozvalo, naj razreĹĄi ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Kot razloga navajajo ministriÄ?ino neodzivnost in strokovno nekompetentnost v povezavi s predlogom novele zakona o medijih.

GrĹĄka javna radiotelevizija ERT je toÄ?no dve leti po zaprtju znova zaÄ?ela oddajati. S tem je levo usmerjena vlada Aleksisa Ciprasa izpolnila eno svojih predvolilnih obljub.

ÄŒetrtek, 11. junija Ustavno sodiĹĄÄ?e je odpravilo sklep o prenehanju poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu JanĹĄi, kar pomeni, da mu je mandat dokonÄ?no vrnjen. Ustavno sodiĹĄÄ?e

pisa schengenskega sporazuma izpostavili, da svoboda gibanja ljudi med 26 drĹžavami Ä?lanicami ne sme biti vpraĹĄljiva.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek si prizadeva za enoten datum velike noÄ?i za vse kristjane. PapeĹž je povedal, da je v zvezi s tem Ĺže pisal ekumenskemu patriarhu Konstantinopla Bartolomeju I. in moskovskemu patriarhu Kirilu I. Umrl je nekdanji predsednik stranke SD, dolgoletni diplomat in politik Peter BekeĹĄ.

Petek, 12. junija

Nedelja, 13. junija

Zunanji minister Karl Erjavec je uradni obisk na MadĹžarskem izkoristil za krepitev gospodarskega sodelovanja med drĹžavama. NajodmevnejĹĄi je bil pogovor o izgradnji drugega tira Koper–DivaÄ?a, ki ga je madĹžarska investicijska banka pripravljena sofinancirati.

Vlada je na seji sklenila, naj mi-

Objavljena je nova meseÄ?na anketa Vox populi, ki jo za TV Slovenija in Dnevnik opravlja agencija Ninamedia. Po njej vladno delo ocenjuje za uspeĹĄno manj kot 30 odstotkov vpraĹĄanih. Pri podpori strankam je ta mesec na prvem mestu vnoviÄ? SDS, ki jo podpira veÄ? kot 13,2 odstotka vpraĹĄanih, sledi ji SMC z 11,7 odstotki. Na tretjem mestu se je usidrala ZdruĹžena levica, ki jo podpira 10,9 odstotka vpraĹĄanih.

Med tem ko se je podpora prvim trem strankam v zadnjem mesecu nekoliko poveÄ?ala, se je SD, na Ä?etrtem mestu, zniĹžala na 8,5-odstotka. Nekoliko se je dvignila podpora stranki DeSUS, ki jo podpira pet

Andreja KatiÄ? je posredovala izhodiĹĄÄ?a za pripravo novega zakona o obrambi.

Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? je v minulih dneh poslanskim skupinam posredovala izhodiĹĄÄ?a za pripravo novega zakona o obrambi.

IzhodiĹĄÄ?a predvidevajo, da bi zakon natanÄ?neje doloÄ?il organiziranost Slovenske vojske in izboljĹĄal socialni poloĹžaj vojakov. V vojnem ali izrednem stanju bi dopustil moĹžnost ponovne uvedbe sploĹĄne vojaĹĄke dolĹžnosti.

NemĹĄki velikan RWE, eno vodilnih evropskih energetskih podjetij, je na novinarski konferenci oznanil vstop na slovenski energetski trg.

Voditelji afriĹĄkih drĹžav so podpisali prostotrgovinski sporazum, s katerim naj bi nastal skupen trg, ki bi zajel kar polovico celine od Kaira do Cape Towna – 26 drĹžav s skupnim BDP v viĹĄini veÄ? kot bilijona dolarjev in s kar 625 milijoni prebivalcev.

18. junija 2015

MadĹžari bi podprli izgradnjo drugega tira Koper-DivaÄ?a

nistrstva nadaljujejo aktivnosti za zniĹžanje stroĹĄkov delovanja obÄ?in.

EU in Mehika sta se na vrhu dogovorili za posodobitev 15 let starega sporazuma o prosti trgovini, ki naj bi ga bolj pribliĹžal sporazumu EU s Kanado in ZDA. Francosko sodiĹĄÄ?e je oprostilo nekdanjega ĹĄefa Mednarodnega denarnega sklada Dominiquea Strauss-Kahna in ĹĄe 13 soobtoĹženih vseh obtoĹžb glede organiziranja zabav s prostitutkami.

Sobota, 13. junija Ministrstvo za zdravje je predstavilo predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva

Migranti pritiskajo v Italijo

odstotkov vpraĹĄanih, precej bolj pa NSi, ki jo podpira 4,8 odstotka vpraĹĄanih. SLS zdaj podpira 2,3 odstotka vpraĹĄanih.

Razmere v Italiji postajajo vse bolj kaotiÄ?ne, potem ko so Francija, Avstrija in Ĺ vica poostrile nadzor na mejah z Italijo in blokirale prehod migrantov proti severu Evrope.

Pentagon naj bi razmiĹĄljal o tem, da v veÄ? vzhodnoevropskih in baltskih drĹžavah namesti tanke, transportne oklepnike in drugo teĹžko oroĹžje.

Na drugi strani srca V Veliki Britaniji so slovesno obeleĹžili 800. obletnico magne carte libertatum

Ä?lovekove pravice, ki bo trajalo do zaÄ?etka julija. Pomembna tema zasedanja so ĹĄtevilne migrantske krize po svetu.

GrÄ?ija je pristala na proraÄ?unske cilje, postavljene pri upnikih, je sporoÄ?ila Evropska komisija. GrĹĄki premier Aleksis Cipras je ob tem posojilodajalce obtoĹžil ropanja drĹžave.

V Veliki Britaniji so slovesno obeleĹžili 800. obletnico magne carte libertatum oz. velike listine svoboĹĄÄ?in, dokumenta, ki je predstavljal kljuÄ?en korak na poti drĹžave do sodobne parlamentarne demokracije.

Torek, 15. junija Vodstvo najveÄ?je opozicijske stranke SDSÂ je trem predsednikom (Borutu Pahorju, Miru Cerarju in Milanu Brglezu)Â poslal pismo, v katerem predlaga sestanek za popravo politiÄ?nih krivic. V pismu med drugim ugotavljajo, da bi mesto predsednika DZ in vlade Âťdanes verjetno zasedal nekdo drug, Ä?e ne bi lani priĹĄlo do zlorabe sodstva za odstranjevanje politiÄ?nih tekmecev iz volilne kampanje. Brglez je vsak pogovor o tako zastavljenem premisleku ostro zavrnil.

Mediji so preklicali poziv k razreĹĄitvi ministrice za kulturo, ker je bila podana zaveza, da se bo zaÄ?ela nova razprava o medijskem zakonu.

Koalicija je Zavarovalnico Triglav premaknila na seznam strateĹĄkih naloĹžb, kamor bi ji lahko sledil tudi Telekom Slovenije. Minister Erjavec, ki je to zahteval, je s podrobnostmi dogovora le delno zadovoljen.

Egiptovsko sodiĹĄÄ?e je potrdilo smrtno kazen za nekdanjega islamistiÄ?nega predsednika Mohameda Mursija.

Ruski jedrski arzenal se bo letos poveÄ?al za najmanj 40 novih medcelinskih balistiÄ?nih raket, je napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. To je oÄ?itno odgovor na naÄ?rte Nata o poveÄ?anju svoje vojaĹĄke prisotnosti na obmoÄ?ju Baltika.

Ponedeljek, 14. junija Ustavno sodiĹĄÄ?e je vrnilo poslanski mandat predsedniku SDS Janezu JanĹĄi

PapeĹž FranÄ?iĹĄek si prizadeva za enoten datum velike noÄ?i za vse kristjane

je tudi ugotovilo, da je Zakon o poslancih v neskladju z ustavo.

Avstrijsko vrhovno sodiĹĄÄ?e je potrdilo sodbo deĹželnega sodiĹĄÄ?a na Dunaju v zadevi Patria. Po mnenju vrhovnega sodiĹĄÄ?a je dokazano, da je JoĹže ZagoĹžen za prikrojitev razpisa v korist Patrie od Hansa Wolfganga Riedla prejel 900.000 evrov.

Nasprotniki privatizacije so se zbrali na PreĹĄernovem trgu v Ljubljani, kjer so s transparenti vlado pozivali, naj ustavi prodajo podjetij v drĹžavni lasti.

ZdruĹženje izdajateljev radijskih

2015–2025.

Okoli tisoÄ? ljudi, veÄ?inoma Slovencev in Hrvatov, se je pri rovu Sv. Barbare v Hudi Jami udeleĹžilo spominske slovesnosti z maĹĄo ob 70-letnici povojnih pobojev.

Pod geslom PRIDEm z druĹžino je v Ljubljani potekala 15. parada ponosa. Dogodka se je po podatkih organizatorjev udeleĹžilo veÄ? kot 1000 ljudi, kar je najveÄ? na paradah ponosa v Sloveniji doslej.

Voditelji evropskih institucij so na slovesnosti v luksemburĹĄkem Schengenu ob 30. obletnici pod-

Telekom ni prodan, saj SDH ni sprejel dodatnih pogojev, ki jih je britanski sklad Cinven Ĺželel izposlovati za nakup veÄ?inskega deleĹža tega podjetja.

Nadzorni svet Pivovarne LaĹĄko je podal soglasje k sklenjeni pogodbi o prodaji 100-odstotnega deleĹža Dela druĹžbi FMR. UÄ?enci 9. razredov so ĹĄe zadnjiÄ? odĹĄli v osnovno ĹĄolo, kjer so prejeli zakljuÄ?na spriÄ?evala. Za vse ostale se bo pouk konÄ?al 24. junija, dan pred dnevom drĹžavnosti. Osnovno ĹĄolo sicer letos zakljuÄ?uje 17.971 uÄ?enk in uÄ?encev.

V ĹĄvicarski Ĺ˝enevi se je zaÄ?elo zasedanje sveta ZdruĹženih narodov za

Ko pogovor kdaj nanese na druĹžbeno razslojenost, socialno izkljuÄ?enost, segregacijo, je najveÄ?ji paradoks v tem, da jo poznajo le tisti, ki Ĺživijo na ÂťnapaÄ?ni straniÂŤ ulice. Bogati, privilegirani svet paÄ? ne ve, kdo Ĺživi na drugi strani mesta, kako poteka njihov dan, kdo vstaja, ko je zunaj ĹĄe noÄ?, kdo zbira poloĹžnice in jih daje na ta ali oni kup.

Svet je skozi oÄ?i premoĹžnih vedno lepĹĄi in prijaJure TrampuĹĄ znejĹĄi, kot ga vidijo tisti, ki so v stiski.

Pojem druĹžbene razslojenosti v socializmu ni obstajal, takrat smo si bili vsi enaki, tako nas je uÄ?ila drĹžava. Resnica je bila drugaÄ?na, vedno je. Ko so v sedemdesetih ali takrat nekje na Kozjanskem odkrili razpadajoÄ?e hiĹĄe, v njih pa ljudi brez prihodnosti, je bila Slovenija ĹĄokirana. Ne, to se pri nas ne more zgoditi, svetla prihodnost naj bi bila namenjena vsem. Kozjansko se je potem hitro pozabilo, znova smo bili vsi enaki, o enakopravnosti pa se ni govorilo, vsaj glasno ne.

VpraĹĄanje revĹĄÄ?ine danes ni veÄ? tabu. Postala je naravno dejstvo.

Pod pragom revĹĄÄ?ine v Sloveniji Ĺživi skoraj 300.000 oseb, neenakost pa se kljub relativno majhnim razlikam med razliÄ?nimi druĹžbenimi sloji poveÄ?uje. Samo lani je bilo opravljenih malo veÄ? kot 680 deloĹžacij. Po dve na dan. LogiÄ?no, Ĺživimo v kapitalizmu. Mantra, da so ljudje sami odgovorni, Ä?e so revni, in da jim drĹžava ne bo veÄ?no pomagala, je dobila status dogme. Kdo je reven, si je za to kriv sam.

Te dni je v Mladini izĹĄel Ä?lanek odvetnika Dina Bauka, ki je pisal o tem, da se tudi v Ljubljani bogate soseske, saj veste, razliÄ?ni ÂťvrtoviÂŤ, ÂťdvoriÂŤ, ÂťrezidenceÂŤ, ÂťvileÂŤ in ostale novogradnje, ki se diÄ?ijo s pridevnikom prestiĹžni, obdajajo se z ograjami, na otroĹĄka igriĹĄÄ?a pa pustijo samo otroke tistih, ki si lahko privoĹĄÄ?ijo Ĺživljenje na kvadraturah niÄ?evosti. Ne gre za obiÄ?ajno vrstniĹĄko ozemeljsko preigravanje, ko otroci iz ene stolpnice ne pustijo, da se na ÂťnjihovemÂŤ igriĹĄÄ?u igrajo otroci iz sosednje, ne, gre za uradne napise, grozeÄ?e znake, kljuÄ?avnice, kriÄ?eÄ?a sporoÄ?ila o tem, da je Âťuporaba igral dovoljena samo stanovalcem soseskeÂŤ. LogiÄ?no, izbrani otroci se lahko igrajo na novih, Ä?istih, otrokom in naravi prijaznih igralih, tisti zunanji pa naj ostanejo na javnih igriĹĄÄ?ih, na polomljenih igralih, naj se valjajo po pesku, polnem smeti in odvrĹženih injekcijskih igel.

Meje vedno niso tako brutalne, a se vidijo na vsakem koraku. Pri nas, v ĹĄe enem od ljubljanskih blokovskih naseljih, se mularija vsako popoldne podi sem in tja, vedno je bilo tako. UĹživajo v prostih popoldnevih.

Znova pa ne vsi, nekateri starĹĄi svojih otrok raje ne vodijo na igriĹĄÄ?e, ne le zato, ker imajo kopico plaÄ?ljivih popoldanskih aktivnosti, pravi razlog je, ker bi se lahko na igriĹĄÄ?u druĹžili z otroki iz slabĹĄih druĹžin.

Recimo z otroki albanskih priseljencev ali pa otroki druĹžin, ki Ĺživijo od socialne podpore, morda od dela na Ä?rno. Saj veste, kako je to, ko enkrat otroci padejo v slabo druĹžbo, je pot ven teĹžka.

Otroci niso edini takĹĄen primer. Dobro se vidi, tukaj v Ljubljani, kdo se v mesto vozi s Ä?rnimi avtomobili in kravatami, kdo pa so tisti, ki se stiskajo na zelenih trolah. Hitro lahko ugotoviĹĄ, zakaj se nekateri kopajo v Velenjskem jezeru, zakaj pa se drugi raje namakajo v morju.

Osnovni humanistiÄ?ni, etiÄ?ni motiv druĹžbe naj bi bil, da moÄ?nejĹĄi pomagajo ĹĄibkejĹĄim, da privilegirani pomagajo tistim, ki v Ĺživljenju niso imele takĹĄne sreÄ?e. V teh krajih pa se je razĹĄirila ideologija socialnega darvinizma. Velik del Slovencev misli, da je 700 beguncev, kolikor naj bi jih v imenu solidarnosti sprejeli od Italije ali od Malte, odloÄ?no preveÄ?. Kako prosim? 700? To je le za dobrih 100 ljudi veÄ?, kolikor se jih povpreÄ?no zbere na nogometni tekmi Rudarja. Le malo veÄ? kot ne eni tekmi nekega manjĹĄega nogometnega kluba. 700 ljudi za vso Slovenijo?

Postavljanje mej se vedno zaÄ?ne v glavah in ima lahko straĹĄljive posledice. Kako Ĺže pravi N'toko? Udobje postane cilj, Ä?lovek postane sredstvo, mi pa varno skriti za svojimi kitajskimi zidovi, s sveĹžo pokoĹĄeno trato. Nacizem se skriva tudi v Ikeinem pohiĹĄtvu ‌ đ&#x;”˛

V pomoÄ? kmetijstvu 26.000 evrov Ĺ oĹĄtanj – V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so pripravili pravilnik o dodeljevanju pomoÄ?i za razvoj kmetijstva in podeĹželja za obdobje od leta 2015 do 2020. Pravilnik je komisija za kmetijstvo Ĺže potrdila, pozitivno mnenje morata zdaj dati ĹĄe ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za finance, potrditi pa obÄ?inski svet.

Ta teden v Ĺ oĹĄtanju priÄ?akujejo soglasji. V tem primeru bodo lahko pravilnik Ĺže uvrstili na dnevni red seje, ki bo konec junija. V letoĹĄnjem proraÄ?unu so v podporo kmetijstvu namenili 26.000 evrov, kar je toliko kot lani.

Donald Trump in Ĺžena Melania

AmeriĹĄki bogataĹĄ Donald Trump, poroÄ?en s slovensko lepotico Melanio Knauss Trump, je naznanil, da se bo potegoval za nominacijo republikanske stranke za predsedniĹĄke volitve leta 2016.

đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

18. junija 2015

AKTUALNO

7

Poslovnega partnerja je dobro poznati Podatke o njem lahko preverite na Agenciji za javnopravne finance, v kateri svojo ponudbo vse bolj dopolnjujejo Mira ZakoĹĄek

Med drŞavnimi institucijami, ki imajo svoje enote v Velenju, je tudi AJPES (Agencija za javnopravne evidence in storitve). Enoto v Velenju vodi Tanja Žnidarko. Povabili smo jo na pogovor.

KakĹĄne so pravzaprav vaĹĄe osnovne naloge? ÂťOpravljamo naloge po javnem pooblastilu in naloge trĹžne dejavnosti, z vizijo, da ostanemo vodilna nacionalna institucija, ki uporabniku prijazno zagotavlja podatke in informacije za pregledno nacionalno in evropsko poslovno okolje. AJPES v okviru svojih nalog zbira, obdeluje, posreduje in objavlja zelo ĹĄirok nabor podatkov o slovenskih poslovnih subjektih, ki so kljuÄ?ni za zagotavljanje preglednega poslovnega okolja. VeÄ?ino podatkov objavlja brezplaÄ?no na svojih spletnih straneh, z naraĹĄÄ?anjem potreb po avtomatizirani in hitri izmenjavi podatkov pa razvija tudi nove reĹĄitve dostopov do podatkov, ki uporabnikom omogoÄ?ijo Ä?asovne in stroĹĄkovne prihranke pri zbiranju podatkov, njihovi obdelavi in odloÄ?anju.ÂŤ Pohvalite se lahko z napredno reĹĄitvijo spletnega servisa? ÂťPodatki Poslovnega registra Slovenije kot najpomembnejĹĄega registra, ki ga upravljamo, so uporabnikom na voljo Ĺže od leta 2009, od takrat naprej pa razvijamo spletne servise tudi za dostope do nekaterih drugih podatkovnih zbirk. Lani smo razvoj trĹžnih storitev usmerili v razvoj uporabnikovim potrebam prilagojenih storitev in uporabo

podatkov v zahtevnejĹĄih sistemih poslovne inteligence ali vkljuÄ?evanja v lastne produkte. Tako trgu Ĺže ponujamo zbirko podatkov iz revidiranih in konsolidiranih letnih poroÄ?il, ki je bila do sedaj na voljo zgolj v nestrukturirani obliki (PDF datoteke). S tem smo uporabnikom prihranili stroĹĄke lastne informatizacije podatkov. Prenovo obstojeÄ?ih produktov nadaljujemo tudi letos, v ospredje postavljamo razvoj ponudbe celovitih informacij o slovenskih poslovnih subjektih po spletnih servisih.ÂŤ AJPES, izpostava Velenje, je ena od 12 izpostav, ki so locirane po vseh statistiÄ?nih regijah v Sloveniji. Za katero obmoÄ?je ste pristojni? Âť16 obÄ?in celotne Zgornje Savinjske doline, 3 ĹĄaleĹĄke obÄ?ine, zahodni del KoroĹĄke (Mislinja, Slovenj Gradec, Ravne na KoroĹĄkem, Prevalje, MeĹžica, ÄŒrna na KoroĹĄkem). Za to skrbi 7 zaposlenih. Zelo sem ponosna na svoje sodelavce, ker nam uspeva dosegati dobre rezultate, pa ĹĄe uporabniki naĹĄih storitev so z nami zelo zadovoljni, kar dokazujejo veÄ?krat izreÄ?ene in napisane pohvale v Knjigo pripomb in pohval za strokovnost, prijaznost, hitro odzivnost, profesionalnost, pozitivnost, pomoÄ? in svetovanje.ÂŤ V trĹžni dejavnosti ste lani pripravili dve novi storitvi. Prva je zbirka revidiranih in konsolidiranih letnih poroÄ?il. ÂťTa obsega podatke iz letnih poroÄ?il najpomembnejĹĄih slovenskih poslovnih subjektov (gospodarskih druĹžb, zadrug, srednje

KonÄ?no veÄ? reda pri plakatiranju Divjega skorajda ni veÄ? – DruĹĄtvom in drugim nevladnim organizacijam je omogoÄ?eno brezplaÄ?no plakatiranje – NereĹĄeno ĹĄe plakatiranje na zasebnih zemljiĹĄÄ?ih in stavbah Bojana Ĺ pegel

Velenje – Ĺ˝e konec junija 2012 je v Mestni obÄ?ini Velenje zaÄ?el veljati nov odlok o zunanjem oglaĹĄevanju. Ta naj bi pri plakatiranju prinesel veÄ? reda, prepreÄ?il naj bi tudi t. i. Ä?rno plakatiranje ob kriĹžiĹĄÄ?ih, ki je moteÄ?e tudi za voznike. Poleg tega so Ĺželeli z novim odlokom prebivalce zavarovati pred poplavo neorganiziranega in prekomernega oglaĹĄevanja, ki prostor oblikovno in bivanjsko nedvomno degradira. Ker enostavno ni lepo, vÄ?asih je celo moteÄ?e.

Danes na obÄ?ini pravijo, da je reda pri plakatiranju Ĺže veliko veÄ?, tudi zato, ker so podelili kar tri koncesije s podroÄ?ja plakatiranja. Z njimi v mestni proraÄ?un letno dobijo pribliĹžno 30 tisoÄ? evrov. Postavili so tudi ĹĄtiri velika plakatna mesta, na katerih lahko brezplaÄ?no oglaĹĄujejo velenjski javni zavodi in nevladne organizacije, tudi druĹĄtva. PodroÄ?je plakatiranja je prevzel DuĹĄan Ajtnik, s katerim smo se pogovarjali tudi o tem, kako lahko druĹĄtva in druge nevladne organizacije po novem plakatirajo na obÄ?inskih plakatnih mestih.

Zanimanje je veliko ÂťOdlok je prinesel nov red. V njem je opredeljeno veliko zunanje oglaĹĄe-

vanje, preko javnega razpisa smo oglaĹĄevanje na t. i. jumbo plakatih za petletno obdobje oddali podjetju Evroplakat. NajveÄ? njihovi oglasnih mest stoji ob Ĺ aleĹĄki in Celjski cesti. Malo zunanje oglaĹĄevanje je za pet let zaupano

DuĹĄan Ajtnik: ÂťDivjega plakatiranja skorajda ni veÄ?.ÂŤ

podjetju Amicus, podjetje Birt pa ima koncesijo za oglaĹĄevanje na javnih svetilkah. Obstaja pa ĹĄe ÂťoglaĹĄevanje na poseben naÄ?inÂŤ. Prav slednje je brezplaÄ?no za druĹĄtva in druge obÄ?inske nevladne organizacije in javne zavode,ÂŤ razlaga Ajtnik. Na Gorici, ob Ĺ aleĹĄki cesti v bliĹžini Kardeljevega trga,

velikih samostojnih podjetnikov) in vseh drugih javno objavljenih letnih poroÄ?il na portalu AJPES v PDF obliki, podatke o reviziji (mnenje, revizijska hiĹĄa) ter identifikacijske podatke odvisnih druĹžb, ki so vkljuÄ?ene v konsolidirana letna poroÄ?ila. AJPES je trenutno edini ponudnik tovrstne zbirke na slovenskem trgu. Uporabniki podatke prevzemajo v obliki datotek xml, kar zanje pomeni hiter in preprost prevzem. Iz zbirke

Tanja Žnidarko

revidiranih in konsolidiranih letnih poroÄ?il na Ĺželje uporabnikov pripravimo tudi podatke po kriterijih, ki jih ti sami doloÄ?ijo.ÂŤ Druga storitev je eOpomnik. Za kaj gre? ÂťTo je storitev, ki omogoÄ?a dnevno prejemanje obvestil o spremembah podatkov pri izbranih poslovnih partnerjih ter pregled preteklih sprememb v spletni aplikaciji. Obvestilo vkljuÄ?uje spremembe registrskih po-

ob montaĹžnem kriĹžiĹĄÄ?u pri Merkurju in v Pesju so postavili prav zato namenjena obÄ?inska oglasna mesta. Naenkrat lahko na njih oglaĹĄuje 16 ali pa le 8 organizatorjev, saj si lahko sami izberejo, kako velike plakate bodo namestili. Oglasna mesta so montaĹžna in prilagojena temu. Plakate morajo organizatorji prireditev izdelati sami, prav tako jih morajo sami tudi postaviti in odstraniti. Predem jih postavijo, morajo na MO Velenje izpolniti priglasitveni list, na katerem vpiĹĄejo, kaj bodo oglaĹĄevali in kdaj Ĺželijo oglaĹĄevati. ÄŒe prireditev podpira MO Velenje, so oproĹĄÄ?eni tudi plaÄ?ila takse ob vloĹžitvi vloge, sicer pa ne. O brezplaÄ?nem oglaĹĄevanju potem odloÄ?a komisija, ki jo vodi Ajtnik. Pravi, da se odloÄ?ajo hitro, najpozneje v tednu dni, zanimanje za tovrstno oglaĹĄevanje pa je, razumljivo, veliko.

Na osnovi veljavnega odloka o oglaĹĄevanju je v celotni obÄ?ini prepovedano nameĹĄÄ?anje ali ĹĄirjenje oglasnih sporoÄ?il zunaj objektov, namenjenih oglaĹĄevanju. ÂťTrudimo se, da je oglaĹĄevanja na Ä?rno res malo. Za zdaj vidite le ĹĄe vabila na rokometne tekme, a smo se s klubom Ĺže dogovorili, kako bomo to reĹĄevali v prihodnje, zato tudi teh ne bo veÄ?,ÂŤ poudari Ajtnik.

Prepovedano je tudi zatikanje reklamnih sporoÄ?il za avtomobilske brisalce, ki je moteÄ?e predvsem zato, ker tovrstne letake marsikateri voznik odvrĹže kar na tla. Predpisane so tudi globe za neupoĹĄtevanje doloÄ?il odloka. ÂťMedobÄ?inska inĹĄpekcija je tista, ki kontrolira plakatiranje, tisti, ki oglaĹĄujejo brezplaÄ?no, pri nas dobijo tudi posebne nalepke,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da se sedaj trudijo, da v mestni proraÄ?un ÂťpripeljejoÂŤ tudi denar od velikega oglaĹĄevanja na zasebnih zemljiĹĄÄ?ih in stavbah, kjer za zdaj sluĹžijo le lastniki le-teh. đ&#x;”˛

datkov, transakcijskih raÄ?unov, postopkov zaradi insolventnosti ...ÂŤ Revidirane podatke pa boste letos ponudili ĹĄe v novi obliki? ÂťGre za praktiÄ?no novost: podatke bomo ponudili v novi storitvi spletnega servisa proFi=Po. V spletni servis bodo vkljuÄ?eni tudi podatki iz letnih, revidiranih in konsolidiranih letnih poroÄ?il ter pomembnejĹĄi finanÄ?ni kazalniki poslovanja. S tem bomo izpopolnili ponudbo celovitih informacij o poslovanju podjetij.ÂŤ Vodite cel kup evidenc, med drugim seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo (SODD)? ÂťAJPES je samo razvil aplikacijo eSODD na osnovi Zakona o prepreÄ?evanju dela na Ä?rno in Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu. Priglasitev ne izvajamo, izvajali pa bomo samo izbrise po uradni dolĹžnosti od 1. 7. 2015 dalje. Posameznik tako priglasi ODD le preko spletnega portala AJPES, preko aplikacije eSODD ali pa osebno na upravni enoti. Celoviti vpogledi v to evidenco so uporabnikom spletnega portala AJPES zagotovljeni brezplaÄ?no.ÂŤ Pa ĹĄe veliko drugih evidenc vodite? ÂťKar teĹžko bi vse naĹĄtela, ker je naĹĄe delo zelo ĹĄiroko zasnovano. Delo AJPES-a je razdeljeno na javne storitve (podroÄ?je registrov, letnih poroÄ?il, statistiÄ?na raziskovanja in zbiranje podatkov) in trĹžne storitve (bonitete, veÄ?stranski pobot, FI-PO ‌ ). Naj omenim le novitete v letoĹĄnjem letu. Po novem zbiramo poroÄ?ila o volilnih kampanjah, vzpostavili smo nov spletni servis wsRZPPInfo v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premiÄ?nin (RZPP), ki je javno dostopen na naĹĄi spletni strani in iz katerega je razvidno, ali so na vozilu vpisane pravice obremenitve ali prepovedi

odsvojitve, in seveda drugi podatki o vozilih (z vnosom indentifikacijske ĹĄtevilke izveste, ali je na primer vpisan rubeĹž, zastava, omejeno razpolaganje). Preko spletne aplikacije ePRS (Poslovni register Slovenije) lahko ugotovimo, ali ima pravna oseba odprte raÄ?une v tujini ‌ ÂŤ Ponujate tudi bonitetne informacije? ÂťTo sodi med naĹĄe trĹžne dejavnosti. Od sredine maja so Ĺže na voljo nove bonitetne ocene S.BON AJPES za leto 2015. Z bonitetnim modelom so ocenjena vsa slovenska podjetja, zadruge in samostojni podjetniki, ki so oddali letno poroÄ?ilo za leto 2014. Za lani smo jo pripisali veÄ? kot 120 tisoÄ? poslovnim subjektom, med katerimi je 43 odstotkov podjetij in zadrug ter 57 odstotkov samostojnih podjetnikov. Tako je omogoÄ?ena primerljivost posojilnega tveganja za glavnino poslovnih subjektov v Sloveniji.

OmogoÄ?ili smo tudi vzporeditev bonitetne lestvice z lestvicami tujih vodilnih bonitetnih agencij.

Ajpes je lani prejel nagrado za najboljĹĄi informacijski projekt za vzpostavitev Registra zavezancev za informacije javnega znaÄ?aja? ÂťV ĹĄestih mesecih od sprejema novele zakona o dostopu do informacij javnega znaÄ?aja smo z lastno razvojno ekipo vzpostavili register, ki na enem mestu zagotavlja pregled nad vsemi porabniki javnih sredstev (osebami javnega prava) ter poslovnimi subjekti pod prevladujoÄ?im vplivom drĹžave ali lokalne skupnosti. Posebnost projekta je bila tudi izdelava raÄ?unalniĹĄkega algoritma, ki na osnovi podatkov iz drugih uradnih evidenc dnevno izraÄ?unava posredno in neposredno lastniĹĄtvo drĹžave in samoupravnih lokalnih skupnosti v gospodarskih druĹžbah, ki jih nato aplikacija samodejno vpiĹĄe v ređ&#x;”˛ gister.ÂŤâ€

Kadrovske menjave Ob letoĹĄnjem prvem trimeseÄ?ju SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec z izgubo – Nova urgenca novembra Tatjana PodgorĹĄek

Od devetih pet novih Ä?lanov?

PrejĹĄnji mesec je ministrstvo za zdravje kot ustanovitelj objavilo javni razpis za izbor svojih novih predstavnikov v svetih javnih zavodov v petih bolniĹĄnicah. Med drugim tudi v slovenjegraĹĄki. Nekateri Ä?lani sveta zavoda so bili ob tem nemalo preseneÄ?eni, saj niso niti na polovici mandata. ÄŒe bo ministrstvo svojo namero uresniÄ?ilo, bo bolniĹĄnica dobila novo vodstvo, kajti na razpis se aktualni predsednik sveta javnega zavoda Niko R. Kolar ni prijavil.

Prav tako ne ostali ĹĄtirje Ä?lani. ÂťZakaj se je to zgodilo, ne vem.

Z vsemi smo dobro sodelovali.ÂŤ Pri tem je opozoril, da tokrat ministrstvo zahteva izpolnjevanje razpisnih pogojev tudi glede izobrazbe in poznavanje zdravstvenega sistema. Pri prejĹĄnjem imenovanju tega ni zahtevalo.

Lavretu oktobra poteÄ?e manJanez Lavre se bo na razpis za direktorja prijavil, dosedanji dat direktorja, zato je bolniĹĄnipredsednik sveta zavoda Niko R. Kolar pa ne ca prejĹĄnji teden objavila razpis. Nanj se bo Lavre prijavil. cih naj bi bilo poslovanje pozitivno, saj priÄ?akujejo Svet zavoda naj bi odloÄ?al o imenovanju direktorsprejetje sploĹĄnega dogovora, po katerem naj bi do- ja predvidoma 2. julija. Janez Lavre vodi bolniĹĄnibili denar za dvig povpreÄ?ne uteĹži. ÄŒe bo ostalo fi- co od leta 2007, pred tem je bil nekaj Ä?asa vrĹĄilec nanciranje dejavnosti nespremenjeno, pa v bolniĹĄni- dolĹžnosti. ci Ĺže iĹĄÄ?ejo moĹžnosti za prepreÄ?itev primanjkljaja.

Sicer pa so stroĹĄke dela in druge stroĹĄke v omenje- Nova urgenca konec novembra Otvoritveni trak na novem urgentnem centru naj nem Ä?asu dodatno zmanjĹĄali za odstotek, izvedli ves predviden program za ta Ä?as, razen treh operacij Ä?ez- bi prerezali novembra. Prvi del skupnega razpisa merne debelosti, kar bodo nadomestili v naslednjih za opremo za veÄ? urgentnih centrov je namreÄ? mesecih. Lavre je ĹĄe povedal, da bodo letos zaposlili konÄ?an, pogodbe so podpisane in pravnomoÄ?ĹĄest novih specialistov, ĹĄtirje so Ĺže zaposleni, priÄ?a- ne. Poteka ĹĄe razpis za del opreme, za katerega je kujejo ĹĄe novo anesteziologinjo. Pri organizaciji dela za postopek zadolĹžena bolniĹĄnica. Pogodbo naj se zaradi zahtev Zujfa po zmanjĹĄanju ĹĄtevila zapo- bi podpisali septembra, oktobra naj bi namestili slenih za odstotek ali za 7 delavcev sreÄ?ujejo z vse opremo. Ĺ e vedno pa Ä?akajo na razpis za opremo za prenovljen del bolniĹĄnice. veÄ?jimi teĹžavami.

Slovenj Gradec, 9. junija – Po lanskem letu brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk je SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec kljub varÄ?evalnim ukrepom v letoĹĄnjih prvih treh mesecih poslovala z izgubo v viĹĄini 50 tisoÄ? evrov.

Po zagotovilih direktorja bolniĹĄnice Janeza Lavreta zaradi stroĹĄkov zdravil. Ti so za ĹĄest odstotkov presegli predviden finanÄ?ni naÄ?rt. V prihodnjih mese-

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MLADI

ÂťCoworkingÂŤ deluje Po pol leta delovanja Ĺ tart:up skupnosti v Velenju mladi podjetniki, ki se zdruĹžujejo v tej skupnosti, zadovoljni – Sodelovanje ĹĄe ĹĄirijo Velenje – Kaja Flis je mlada krajinska arhitektka. Ko je pred nekaj leti konÄ?ala ĹĄtudij, si je Ĺželela dobiti sluĹžbo v svojem poklicu, tudi zato, da bi si nabrala veÄ? praktiÄ?nih izkuĹĄenj. Ĺ˝al je Kaja tista nesreÄ?na generacija mladih diplomantov, ki ji je iskanje sluĹžbe po konÄ?anem ĹĄtudiju misija nemogoÄ?e. Kar nekaj Ä?asa se je ukvarjala predvsem s prostovoljnimi projekti, postala je tudi prostovoljka leta v MO Velenje. Potem se je odloÄ?ila, da postane samostojna podjetnica, ker druge moĹžnosti ni veÄ? videla. Je ena tistih, ki se je decembra lani pridruĹžila ekipi, ki je s prostovoljnim delom obnovila prve coworking prostore v RdeÄ?i dvora-

18. junija 2015

ni, v njih pa sedaj deluje tudi sama.

Krajinski arhitekti se ukvarjajo z zelo ĹĄirokim spektrom dejavnosti, predvsem pa z urejanjem zunanjih prostorov. V mestu so to urbani prostori, parki, pripravljajo pa tudi zasnove zasebnih vrtov. Kaja poskrbi tudi za urejanje dokumentacije, veliko pa se ukvarja z urbanim vrtnarjenjem in razliÄ?nimi projekti, ki so Ĺže Âťmalo bolj umetniĹĄki, vsi pa so povezani z naravo,ÂŤ nam pojasni.

Bila je med pionirji urejanja urbanih vrtiÄ?kov v Velenju. Prvega je skupaj z Gregorjem GojeviÄ?em in uÄ?itelji pomagala urediti pri OĹ Miha Pintarja Toleda, ÂťnjenÂŤ je tudi urbani vrtiÄ?ek pri vili Mojca. ÂťKmalu ga

Kaja Flis: ÂťNe le da iĹĄÄ?emo nove projekte, lepo je, ko se lahko s kom pogovoriĹĄ, ko naletiĹĄ na problem.ÂŤ

Eva Klepec: ÂťÄŒeprav smo zaÄ?eli Âťna blefÂŤ, smo v pol leta izvedli Ĺže nekaj skupnih projektov.ÂŤ

bomo razĹĄirili tudi pred velenjski Mladinski center na Eefenkovi cesti. NaÄ?rte zanj Ĺže pripravljam, so pa ĹĄe v razvoju,ÂŤ ĹĄe doda Kaja.

Ko jo vpraĹĄamo, kako se zanjo

obnese delo v Ĺ tart:up skupnosti, torej prvih coworking prostorih v Velenju, nam pove: ÂťSedeĹž podjetja imam doma, hkrati pa v teh prostorih v RdeÄ?i dvorani. Ker sem veliko

na terenu, paÄ? delam tam, kjer mi najbolj ustreza, velikokrat tudi na terenu. Coworking prostore ocenjujem kot dobro priloĹžnost za zaÄ?etek sodelovanja med podjetniki in tistimi, ki imajo dobro idejo in bi jo Ĺželeli spraviti v realnost.ÂŤ Kaja pravi, da je tudi sama Ĺže vkljuÄ?ena v nekaj manjĹĄih projektov, kjer so moÄ?i zdruĹžili razliÄ?ni mladi podjetniki. PriÄ?akuje pa, da bo tega v prihodnje ĹĄe veÄ?. ÂťCoworking je dober tudi zato, ker pri delu niso izoliran. Zame je druĹžba pomembna, sploh, ko prideĹĄ v kakĹĄno situacijo, v kateri ne veĹĄ toÄ?no, kako bi se znaĹĄel. VÄ?asih pomaga Ĺže pogovor z ostalimi v skupnosti, pade kakĹĄna nova ideja, zato hitreje prideĹĄ do reĹĄitve.ÂŤ Velikokrat se ob takih klepetih tudi sprosti, saj delati sam, sploh Ä?e si ves Ä?as doma, ni vedno zabavno. Zato Kaja pravi, da vidi v sodelovanju mladih podjetnikov veliko priloĹžnosti in dobro prihodnost.

S tem se strinja tudi Eva Klepec, ki vodi Ĺ tart:up skupnost v RdeÄ?i dvorani. Sama dela kot oblikovalka, a to svojo dejavnost v zadnjem Ä?asu nadgrajuje tudi z drugimi dejav-

nostmi, sploh PR-om in organizacijo razliÄ?nih podjetniĹĄkih dogodkov.

Eva, ki sodeluje tudi s podjetniĹĄkim peskovnikom Ustvarjalnik, pravi, da se je v pol leta veliko zgodilo in se ĹĄe dogaja. ÂťZa 'coworking' lahko reÄ?emo, da je v manjĹĄih krajih po svoje novost, po drugi strani pa tudi ne.

To, da mali samostojni podjetniki delajo skupaj, iĹĄÄ?ejo sodelovanje in nove poslovne zgodbe, ni novo.

Nam je v Velenju uspelo dobiti skupne prostore, kar je dobro. Ko smo zaÄ?eli, smo bili zelo razliÄ?ni, nismo se dobro poznali, lahko reÄ?em, da smo zaÄ?eli Âťna blefÂŤ. A v kratkih ĹĄestih mesecih, odkar sodelujemo, smo izvedli Ĺže nekaj skupnih projektov, podali skupne ponudbe in mislim, da 'coworking' res deluje.ÂŤ K temu Eva doda, da so veseli, ker se projekti ĹĄe odpirajo, zato je prepriÄ?ana o svetli prihodnosti sodelovanja mladih velenjskih podjetnikov, ki so se zaÄ?eli zdruĹževati prav zaradi Ĺ tar:up skupnosti. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Mladi postajajo vse bolj podjetni Autopsy za manj napak Nasvete jim je delil Georg Deriso

Spletna stran, kjer se lahko novi startupi uÄ?ijo iz neuspehov drugih

Mitja Ĺ vener

Zadnji konec tedna je bil v Velenju ponovno podjetniĹĄko obarvan.

Delavnica je bila namenjena vsem, ki jih zanima podjetniĹĄki naÄ?in razmiĹĄljanja in dela. Tokratne delavnice pa so bile tudi nekaj posebnega. Ĺ tartUp Velenje, ki je delavnice organiziral, je v Velenje pripeljal Georga Derisoja, ki je predstojnik katedre za podjetniĹĄtvo na univerzi v Koloradu. Z svojimi veÄ?letnimi nasveti in izkuĹĄnjami je svetoval in pomagal mladim, ki so obiskali delavnice. Eva Klepec, organizatorka podjetniĹĄkega vikenda, je bila zelo zadovoljna. Med drugim je dejala: ÂťIdeje so dobre in slabe, ampak je smisel tega, kar poÄ?nemo, da se uÄ?imo. Tudi iz napak, ki so jih naredili mladi, so potegnili dobre izkuĹĄnje in tudi mi smo naredili velik korak s tem, da smo pripeljali tujega strokovnjaka in tako razĹĄirili svojo mreĹžo in prepoznavnost naĹĄega Ĺ tartUpaÂŤ. Delavnice je obiskalo veÄ? kot 60 mladih, ki so celoten vikend spoznavali veĹĄÄ?ine podjetniĹĄtva in kako svoj produkt uspeĹĄno prodati.

Autopsy.io je spletna stran, ki bi jo moral obiskati vsak posameznik, ki razmiĹĄlja o zagonu lastnega startup podjetja.

Med dejavniki, ki so startupom poruĹĄili naÄ?rte za prihodnost, so glede na Autopsy.io med drugim trenja znotraj ekip, preslab sprejem izdelkov ali storitev med ciljnim obÄ?instvom, prehitro porabljena sredstva, preveÄ? nasiÄ?ene trĹžne niĹĄe in naveliÄ?anost nad projekti.

V zadnjih letih je na ĹĄtevilnih podroÄ?jih vzklilo precej startup podK temu je pripomogel tudi George Deriso, ki smo ga povpraĹĄali, kakĹĄna je bila njegova izkuĹĄnja tukaj: ÂťMislim, da nimava toliko Ä?asa, da bi ti zaupal vse lepe trenutke, ki sem jih doĹživel v vaĹĄi preÄ?udoviti drĹžavi.

Kar pa se tiÄ?e mladih, so zelo inovativni, Ĺželjni uspeha, se ne bojijo in komaj Ä?akajo, da se poĹženejo v svet – to sem jim videl v oÄ?eh. Nekatere ideje so bile boljĹĄe od drugih, sem pa prepriÄ?an, da bomo za katero od njih ĹĄe sliĹĄaliÂŤ. Za to, da je George priĹĄel v Velenje, je bil ÂťkrivÂŤ

tudi Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika, ki pravi, da Velenje potrebuje pozitivno spodbudo, da priloĹžnosti so in jih je potrebno samo prijeti.

Velenje je ĹĄe vedno mesto priloĹžnosti, mesto mladih. Mladi bodo na takĹĄnih delavnicah spoznali, da je potrebno vstati in ne samo doma na kavÄ?u Ä?akati na priloĹžnost. In takĹĄni vikendi bodo mladim dali ĹĄe dodaten zagon, da bodo naredili nekaj zase in za svojo prihodnost. đ&#x;”˛

ÄŒestitamo ob dnevu drĹžavnosti!

25. junij

Mestni odbor NSi Velenje in mestni svetnik Andrej Kuzman

jetij, ki so si z dobro idejo, delovno zagnanostjo, zanesljivim kadrom in tudi kanÄ?kom sreÄ?e izborili svoj deleĹž trĹžiĹĄÄ?a. A prepogosto se omenja le uspeĹĄne startupe, tisti, ki so pogoreli, pa utonejo v pozabo.

To Ĺželi spremeniti spletni portal Autopsy.io (autopsy je angleĹĄka beseda za obdukcijo, medicinski izraz, ki pomeni iskanje vzroka smrti), kjer lahko Ä?lani startupov, ki jim je spodletelo, predstavijo razloge za neuspeh. V preprosti razpredelnici, ki spominja na Excel, si od leve

proti desni sledijo mesec, ko je startup zaprl vrata, ime startupa, vrsta dejavnosti, osrednji razlog za neuspeh in povezava na podrobnejĹĄi opis situacije.

Med dejavniki, ki so startupom poruĹĄili naÄ?rte za prihodnost, so glede na Autopsy.io med drugim trenja znotraj ekip, preslab sprejem izdelkov ali storitev med ciljnim obÄ?instvom, prehitro porabljena sredstva, preveÄ? nasiÄ?ene trĹžne niĹĄe in naveliÄ?anost nad projekti. đ&#x;”˛

AngleĹĄÄ?ina za vse Bolje je poÄ?eti tisto, kar te veseli, nekaj Ä?asa, kot se pritoĹževati, kako je vse Âťbrez vezeÂŤ Tatjana PodgorĹĄek

uÄ?enju angleĹĄÄ?ine za poslovne in zasebne namene, pri ĹĄolarjih pa so ĹĄe Profesorica angleĹĄkega jezika Ivivedno najbolj priljubljene inĹĄtrukcije. ca GlasenÄ?nik iz Skornega v obÄ?ini Po mnenju sogovornice moraĹĄ biti Ĺ martno ob Paki je ena tistih mladih, danes za odloÄ?itev o samostojni podki je zaznala priloĹžnost za opravljajetniĹĄki poti kar malo drzen. ÂťDavki nje dela kot samostojna podjetnica. in prispevki so veliki. Na sreÄ?o sem V zaÄ?etku leta je ustanovila podjetje kot udeleĹženka programa Podjetno Ajvi, individualno pouÄ?evanje anglev svet podjetniĹĄtva za Ä?as usposabljaĹĄÄ?ine, jezikovne in druge delavnice. nja dobila minimalno plaÄ?o, s kateÂťPrav veliko izbire nisem imela,ÂŤ ro sem pokrila zaÄ?etne stroĹĄke. Kot je dejala in dodala, da sta jo v podzaÄ?etnica imam nekoliko niĹžje prijetniĹĄke vode vodila ĹĄe dva razloga: spevke, a kasneje ‌ Ne glede na to sploĹĄna znanja, ki jih je pridobila kot je bolje poÄ?eti stvari, ki te veselijo, udeleĹženka v programu Podjetno v kot se doma pritoĹževati, kako je vse svet podjetniĹĄtva v okviru RazvojÂťbrez vezeÂŤ.ÂŤ ne agencije savinjske regije, in dose- Ivica GlasenÄ?nik: ÂťIndividualne Za v prihodnje bi rada ĹĄe bolj pridanja praksa. Ta jo je kot uÄ?iteljico ure angleĹĄÄ?ine so namenjene bliĹžala angleĹĄÄ?ino odraslim, ki Ĺžena ĹĄolah, teÄ?ajih v podjetjih, pri in- ljudem, ki Ĺželijo izboljĹĄati svoje lijo jezik ÂťosvojitiÂŤ, tako da jim bo ĹĄtrukcijah ali nudenju uÄ?ne pomoÄ?i znanje jezika zaradi ocen v ĹĄoli, ta Ä?im bolj koristil. NaÄ?rtuje orgautrdila v prepriÄ?anju, da je pri pou- sluĹžbenih obveznosti ali drugih nizacijo raznih oblik delavnic: priku tujega jezika v ĹĄolah preveÄ? uÄ?erazlogov.ÂŤ lagojenim ĹĄportnim in druĹžabnim nja za teste, pretiranega poudarjanja igram, v ÂťsloguÂŤ bralnih klubov, poslovniÄ?ne strukture in pravil, vse premalo pa je pogo- govorov o aktualnih dogodkih, utrjevanju angleĹĄÄ?ine vorne angleĹĄÄ?ine. z aktivnostmi, povezanimi s posluĹĄanjem glasbe, odIndividualne ure povsem prilagodi potrebam udele- daj in podobno. đ&#x;”˛ Ĺženca tako glede Ä?asa, kraja izvajanja kot potreb in Ĺželja. Doslej je med odraslimi prevladovala potreba po

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

18. junija 2015

9

KULTURA

Glasba je njegova in njihova strast 10 let Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta z umetniĹĄkim vodjem Domnom Strupehom Bojana Ĺ pegel

Velenje, 13. junija – V soboto zveÄ?er so v atriju Velenjskega gradu izvedli jubilejni 10. letni koncert. A z njim Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet (Ĺ Ĺ O) ĹĄe ni praznoval svoje desetletnice uspeĹĄnega delovanja. To bodo fan-

tje, ki jih je, ker pri njih ni niÄ? obiÄ?ajno, devet in ne osem, storili jeseni. Tudi letos so s programom letnega koncerta, ki je obsegal tako ljudske kot umetne pesmi, navduĹĄili do zadnjega kotiÄ?ka poln atrij. A za razliko od prejĹĄnjih let koncerta niso ponovili, Ä?eprav je bilo zani-

manje veliko. ÂťTisti, ki bi nas radi sliĹĄali, naj pridejo na Skok v poletje na Titov trg,ÂŤ je poudaril umetniĹĄki vodja okteta Domen Strupeh. In dodal, da je oktet izjemno vesel in poÄ?aĹĄÄ?en, da bodo nocoj imeli priloĹžnost nastopiti pred veliko mnoĹžico obiskovalcev na velikem odru.

ÂťDoslej smo le nekajkrat nastopali na velikih dogodkih. ObÄ?utek je bil vedno fantastiÄ?en in prepriÄ?an sem, da bo tudi tokrat tako,ÂŤ je ĹĄe dodal Domen. Kot tudi, da bodo jeseni pripravili projekt, s katerim bodo zaokroĹžili vrhunce 10-letnega delovanja. Ta Ĺže nastaja.

ÂťSem bolj tehniÄ?ni tip, zato sem se odloÄ?il za ĹĄtudij raÄ?unalniĹĄtva. Glasba ostaja moj hobi.ÂŤ Dela kot tehnolog v Ĺživljenjski zavarovalnici NLB Vita, kjer je zelo zadovoljen. Pravi, da je delo Ä?isto po njegovem okusu, saj je rad ÂťvsestranskiÂŤ.

Ko se vrneva k zaÄ?etkom Ĺ Ĺ O-ja, ne moreva mimo Domnovega petja.

Pel je Ĺže v osnovni ĹĄoli, v zboru na

RaÄ?unalniÄ?ar, ki rad poje in igra Domen Strupeh je v Ĺ Ĺ O-ju od prvega dne, njegovo Ĺživljenje pa je vseskozi prepleteno z glasbo. Že od otroĹĄtva je tako. Trenutno sem najbolj dejaven kot vodja Ĺ Ĺ O-ja, tolkalist pri Pihalnem orkestru premogovnika Velenje in bobnar v rop rock glasbeni skupini Sans-Serif, ki igra priredbe, vokalno zelo ÂťmoÄ?neÂŤ, najamejo pa nas, kadar je treba ustvariti dober Ĺžur,ÂŤ pojasni. Tolkala se je uÄ?il v velenjski glasbeni ĹĄoli: niĹžjo je konÄ?al pri profesorju Davorju Plambergerju, srednjo pa pri Martinu Bajdetu. Ĺ˝ivi med Ljubljano in Velenjem, kar traja Ĺže dobro desetletje. ÂťÄŒeprav Ĺže nekaj let nisem veÄ? ĹĄtudent, ĹĄe vedno uĹživam ťtudentskoÂŤ Ĺživljenje. Med tednom sem v Ljubljani, Ä?ez vikende pa doma, v Velenju. Da, krive so prijetne obveznosti, povezane z glasbo. Za zdaj mi to ĹĄe Ä?isto odgovarja,ÂŤ izvemo. In ne, ni se odloÄ?il za ĹĄtudij glasbe, Ä?eprav je imel to moĹžnost.

Muzejska noÄ?, kresni veÄ?er in dobrodelna draĹžba V Muzeju Velenje bo v naslednjih dneh Ĺživahno – IzkupiÄ?ek dobrodelne draĹžbe Centru za vzgojo in izobraĹževanje Velenje – Muzej Velenje se tudi letos pridruĹžuje akciji Poletna muzejska noÄ?, v okviru katere muzeji, galerije in druge kulturne institucije po vsej Sloveniji pripravljajo razliÄ?ne dogodke in za obiskovalce pustijo svoja vrata odprta vse do polnoÄ?i. Muzej na Velenjskem gradu in Muzej usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju tako vabita obiskovalce, da si to soboto, 20. junija, muzejske in galerijske zbirke ogledajo tudi v veÄ?ernem Ä?asu, in sicer med 18. in 24. uro. Ogled muzejev bo takrat brezplaÄ?en. Na poletno muzejsko noÄ? bodo v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu ob 20. uri odprli novo stalno postavitev kamnitih ostankov in oroĹžja v grajskem atriju, v Muzeju usnjarstva

na Slovenskem pa bodo prav tako ob 20. uri pripravili projekcijo kratkih domoznanskih filmov in filmskega gradiva o usnjarstvu. V soboto, 20. junija, bo na KavÄ?nikovi domaÄ?iji v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem potekal Ĺže tradicionalni Kresni veÄ?er, ki ga bo Muzej Velenje pripravil v sodelovanju z AndragoĹĄkim druĹĄtvom Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Od 20. ure dalje bodo ob okoli ĹĄtiristo let stari KavÄ?nikovi dimnici obujali ĹĄege ob kresni noÄ?i.

IzkupiÄ?ek za likovno uÄ?ilnico

priÄ?ela ob 19. uri, zakljuÄ?ili razstavo likovnih del uÄ?encev Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. UÄ?enci so v okviru projekta RiĹĄemo glasbo pod mentorstvom Roberta KlanÄ?nika likovno ustvarjali na posebej za projekt komponirano avtorsko glasbo Staneta Ĺ pegla. Nastala so odliÄ?na likovna dela, uÄ?enci pa so v projektu tudi izjemno uĹživali. IzkupiÄ?ek od prodaje njihovih del bo namenjen za opremo likovne uÄ?ilnice Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. đ&#x;”˛

V ponedeljek, 22. junija, pa bodo z dobrodelno draĹžbo, ki se bo v atriju Velenjskega gradu

Odprli Forma vivo Bele Vode, 14. junija – V nedeljo dopoldne je v parku bivĹĄe OĹ Bele Vode potekala otvoritev razstave lesenih skulptur na prostem Forma Viva, s katero se je predstavil domaÄ?i ustvarjalec Gregor Petkovnik. Razstavo so v okviru svojega 10. jubileja organizirali Ä?lani DruĹĄtva Vulkan iz Belih Vod in je sestavljena iz 12 lesenih skulptur po izboru avtorja.

Les nam je vsem domaÄ?. Gregorju pa les pomeni mnogo veÄ?. S pomoÄ?jo domiĹĄljije in neizmerne

ljubezni do narave izpod njegovih spretnih prstov nastajajo umetnije, ki jemljejo sapo. Kreativnost, izdelana z motorno Ĺžago, nas je oÄ?arala, saj se je park v Belih Vodah za urico ali dve spremenil v pravljiÄ?no deĹželo, v kateri smo dobili obÄ?utek, da bodo liki vsak trenutek oĹživeli in

nam razkrili skrivnosti svojih oblik.

V kratkem kulturnem programu, ki je popestril odprtje razstave, so sodelovali MaĹĄa in Maj GoliÄ?nik, in Franci KlavĹž. Razstavo je ocenil in pohvalil tudi UroĹĄ PotoÄ?nik, akademski slikar in dobitnik letoĹĄnjega JakopiÄ?evega priznanja. Slavnostne

otvoritve se je udeleĹžilo lepo ĹĄtevilo ljubiteljev umetnosti, med njimi tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je razstavo skulptur slavnostno odprl. Na ogled bo do pozne jeseni. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo Vulkan

Domen Strupeh: ÂťÄŒe bi opustil glasbo, bi mi nekaj manjkalo.

Zato je verjetno ne bom nikoli.ÂŤ

glasbeni ĹĄoli, seveda se je v gimnaziji pridruĹžil odliÄ?nemu zboru Ĺ olskega centra. V druĹžini Strupeh sicer ni veliko pevcev, zato med smehom doda, da ne ve, po kom je podedoval dober glas in obÄ?utek za glasbo. ÂťNaĹĄ oktet je nastal iz pevskega zbora. Zborovodkinja Danica PireÄ?nik je za potrebe manjĹĄih nastopov sestavila 10-Ä?lanski sestav. Kar kmalu sem prevzel vodenje skupine, ki takrat ĹĄe ni imela imena. ZaÄ?elo se je tako, da sem napisal priredbo skladbe, ki mi je padla v uho. Tako smo zaÄ?eli samostojno delo, ki se je nadaljevalo tudi, ko smo Ä?lani postali ĹĄtudentje. Pred 10 leti smo formalno ustanovili kulturno druĹĄtvo, da smo laĹžje delovali. In takrat smo tudi dobili ime, ki ga imamo ĹĄe vedno, Ä?eprav veÄ?inoma nismo veÄ? ĹĄtudenti.ÂŤ Vsako leto, ko zakljuÄ?ijo

sezono, je za njih uspeh, saj nikoli ne vedo zagotovo, kako bo prihodnje leto, saj imajo nekateri Ĺže druĹžine, vsi pa vedno veÄ? obveznosti.

A ĹĄe vedno izjemno uĹživajo v tem, kar poÄ?nejo, pomaga tudi, da je v njihovih vrstah UroĹĄ Kuzman, ki tudi ostale Ä?lane ÂťpotegneÂŤ, da na koncertih sodelujejo v programu tudi, ko vrtijo le besede, brez glasbe.

Priredbe skladb, ki jih poje Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet, ĹĄe vedno pripravlja Domen. ÂťPojemo tuje skladbe, ki jih najdemo na internetu in jih priredimo za naĹĄ sestav, pa ljudske in umetne pesmi. VÄ?asih priredbe Ĺže dobimo, vÄ?asih jih napiĹĄem sam, vÄ?asih kdo drug, ki jih napiĹĄe prav za nas.

Sploh, ker se zadnja leta prijavljamo na razpise MO Velenje, na katere poleg prijave na kulturne programe prijavimo tudi kulturne projekte. To je po eni strani za nas spodbuda, po drugi pa obveznost, ki jo moramo potem tudi uresniÄ?iti. A ravno zaradi razpisa vedno znova dobivamo nove ideje za svoje projekte, pri katerih Ĺželimo, da so zanimivi tudi za nas. Pri tem v ospredje postavimo Ĺželjo po novem, neÄ?em, Ä?esar se ĹĄe nismo lotili,ÂŤ pripoveduje Domen.

Zadnja leta so bili pri projektih zelo uspeĹĄni, sploh letoĹĄnji ÂťUbrano jamranjeÂŤ je navduĹĄil ne le Ĺ aleĹĄko dolino, ampak vso Slovenijo. Posnetek projekta si je na spletu ogledalo Ĺže veÄ? tisoÄ? ljudi.

Domen pravi, da verjetno nikoli ne bo mogel Ĺživeti brez glasbe. ÂťNekaj bi mi zagotovo manjkalo.

Med odraĹĄÄ?anjem sem prav ob glasbi veliko doĹživel, navezal veliko prijateljstev, videl kar nekaj sveta. Na glasbo me veĹže niz lepih trenutkov, zato vem, da jih bo, Ä?e bom z glasbo nadaljeval, ĹĄe veliko,ÂŤ za konec pove Domen. Potem pa odhiti na vaje. Tokrat z oktetom, ki vadi v prostorih ĹžupniĹĄÄ?a na Splitski ulici. Le nekaj hiĹĄ naprej ima vaje skupina Sans-Serif, tako da se ob vikendih pogosti zadrĹžuje prav v tej ulici. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

ÂťRisoromani so knjige z res dobro zgodboÂŤ Izdaja jih zaloĹžba VigeVageKnjige – Soustanoviteljica je VelenjÄ?anka Kaja AvberĹĄek – Gre za novost na slovenskem knjiĹžnem trgu Bojana Ĺ pegel

Velenje – Kaja AvberĹĄek je od nekdaj zanimiva umetnica. VelenjÄ?anka, ki se prav zaradi umetnosti (in ljubezni) veliko potepa po svetu, je tudi soustanoviteljica majhne zaloĹžbe, ki se imenuje VigeVageKnjige. Pravi, da je zaloĹžba res majhna, a ÂťfajnaÂŤ. Knjige, ki jih izdajajo, so drugaÄ?ne. Mirno lahko trdimo, da gre za novost na slovenskem knjiĹžnem trgu. Dekleta knjige imenujejo ÂťrisoromaniÂŤ.

Izvemo, da so doslej izdale tri knjige, kmalu bosta izĹĄli ĹĄe dve. Ustanoviteljice zaloĹžbe imajo zelo specifiÄ?na znanja. ZaÄ?elo jih je 6, sedaj so ostale 4. Delujejo kot usklajena skupina, kar je ob dejstvu, da se premikajo po razliÄ?nih koncih Slovenije in Evrope, zanimiva trditev. ÂťPobudnica ustanovitve zaloĹžbe je bila pesnica, prevajalka in dramaturginja Anja Golob. Ona je tista, ki nas je zbrala. Oktobra bo naĹĄa zaloĹžba delovala dve leti. Po tem se bomo lahko prijavile tudi na slovenske razpise za finanÄ?na sredstva. Doslej smo vlagale predvsem svoja. Delale smo brez plaÄ?ila, iz entuziazma, saj vse verjamemo v svoje delo. Nekaj sredstev smo pridobile na tujih razpisih, da smo z njimi plaÄ?ale stroĹĄke avtorskih pravic in tiska. Ta je najdraĹžji, ker Ĺželimo kakovost,ÂŤ pripoveduje Kaja. Pove, da so ÂťrisoromaniÂŤ v tujini zelo razĹĄirjena oblika literature. ÂťTisti, ki pogleda povrĹĄno, bi hi-

tro rekel, da gre za stripe, ĹĄund. Ne drĹži. Knjig nikoli ne smemo sistematizirati povrĹĄinsko,ÂŤ doda Kaja.

Imajo tri, kmalu jih bo pet Prvo knjigo je zaloĹžba izdala po letu dni trdega dela. ÂťDelamo vse, kar znamo. ÄŒesar ne znamo, se pa nauÄ?imo,ÂŤ hudomuĹĄno doda sogovornica. In kakĹĄna je njena vloga pri nastajanju slove n sk i h ÂťrisoromanovÂŤ? Âť S e m o b l i ko valka, poskrbela sem za celostno podobo. Knjige postavim v prave formate, izmislila sem si zavihke in preseneÄ?enja, ki so skrita pod njimi.

Ker gre za prevode knjig, v oblaÄ?ke tudi vpisujem preveden tekst, ki spremlja risbe. VÄ?asih to poÄ?nem tudi roÄ?no, kar traja. Je pa potem toliko bolj moje.ÂŤ Doslej je zaloĹžba VigeVageKnjige izdala prevode treh tujih avtorjev. ÂťVsi so visoko kvalitetni, v drĹžavah,

od koder prihajajo, so top ustvarjalci. Pri nas jih je teĹžko predstaviti.

To niso avtorji stripov, so veliko veÄ?. So hkrati pisatelji, dramaturgi, scenaristi in risarji. Zato je rezultat veliko bogatejĹĄi kot pri navadnem t. i. stripu, bere se na veÄ? nivojih,ÂŤ razloĹži Kaja AvberĹĄek s tremi doslej izdanimi risoromani, ki jih je tudi oblikovala.

Kaja. Slovenski Stripburger, ki ga Kaja kot Ä?lanica uredniĹĄtva dobro pozna, izdaja tudi stripe slovenskih avtorjev. V novi zaloĹžbi se za zdaj trudijo, da najprej k nam prinesejo tujo kvaliteto, v naÄ?rtu pa imajo, da bodo izdajale tudi dela slovenskih avtorjev. Prva knjiga, ki so jo izdale, je PeĹĄÄ?eni grad. Avtorja sta Ĺ vicar Frederik Peeters in Fran-

coz Pierre Oscar LĂŠvy. Knjiga je bolj kot mlajĹĄim namenjena odraslim bralcem, nekje od 12 leta dalje. ÂťIz nje lahko vsak vzame, kar je. VidiĹĄ veÄ? kot slike in besede, oboje je zelo pomembno. Od vseh treh doslej izdanih knjig je ta najbolj namenjena odraslim,ÂŤ pravi Kaja. Izdale so tudi knjigo Prototip nemĹĄkega avtorja Ralfa KĂśniga, ki je v NemÄ?iji menda prava legenda. Zgodba govori o zaÄ?etku sveta, Adamu in Evi. ÂťVse je na zelo 'Ĺžmohtnem' nivoju, zato se bodo ob knjigi smejale vse generacije.ÂŤ Zadnja je izĹĄla knjiga Umetnost padanja. ÂťTo je zgodba o prijateljstvu, osamljenosti, prevzemanju odgovornosti za lastno Ĺživljenje, postavljanju na svoje noge ter o tisti razpoki, ki je tam zato, da more v vsako stvar prodreti svetloba. Avtorica je NorveĹžanka Inga SĂŚtre, meni pa je ta knjiga najljubĹĄa od vseh doslej izdanih. Morda zato, ker je avtorica Ĺženska in ker jo poznam. Ta risoroman je po mojem idealen za srednjeĹĄolce.ÂŤ Kaja je trenutno v Berlinu. Ĺ e vedno poÄ?ne Âťsto in veÄ? stvariÂŤ. Vesela je, ker je pravkar konÄ?ala zanimivo leseno sestavljanko, dela ilustrirane dnevniĹĄke zapise, ker se ji, odkar ÂťpriÄ?akujeÂŤ, menda dogajajo zelo zanimive reÄ?i. PoÄ?asi bo delo skrÄ?ila, saj bo septembra prviÄ? postala mama. In potem bo nekaj Ä?asa veÄ? doma, v Velenju. Sodelovala bo tudi na otvoritveni razstavi v obnovljeni velenjski Galeriji, dela pa tudi pri knjiĹžnem projektu, ki nastaja v Berlinu. Sodeluje v projektu nekdanjih ĹĄtudentov Akademije za likovno umetnost ÂťKo bom velikÂŤ.

Vzeli so svoje risbice iz vrtca in jih ponovno narisali, tako kot znajo sedaj. ÂťDa se bo videlo, kaj lahko v 25 letih narediĹĄ iz sebe,ÂŤ pojasni Kaja.

Ki je, mimogrede, iz sebe Ĺže naredila veliko. đ&#x;”˛

Skupni veÄ?er dveh pevskih zborov

18. junija 2015

Iz malega raste veliko NataĹĄa Tajnik Stupar Zelo mi je odleglo ob vÄ?erajĹĄnjem deĹžju. Zemlja je bila tako suha, da skoraj nisem mogla opleti svojega vrta. Vrt je krasna pogruntavĹĄÄ?ina. Kot je zapisal grĹĄki finanÄ?ni minister Varufakis v svoji knjigi SuĹžnji v svetu, ki mu vladajo bankirji, je poljedelstvo eden veÄ?jih izumov Ä?loveĹĄtva. Bi rekli, da je nekaj Ä?isto samoumevnega imeti vrt in gojiti svojo hrano in kaj zdaj jaz piĹĄem o tem. Hmm. Seveda je nekaj Ä?isto samoumevnega iti tudi v market in kupiti zelenjavo, za katero smo morali prej opraviti neko drugo delo, da smo dobili denar, ki smo ga zapravili v marketu. V 6. st. pr. n. ĹĄt., ko se je poljedelstvo preko Balkana ĹĄirilo naprej v Evropo, so takratni prebivalci obmoÄ?ja razmiĹĄljali drugaÄ?e, itak. J Prijatelj iz mladosti, ki trenutno Ĺživi v New Yorku, je imel precejĹĄnje teĹžave dobiti kakovostno hrano, sploh zelenjavo v tej prekrasni in svetovljanski prestolnici. Z nekaj somiĹĄljeniki so se zdruĹžili v nekakĹĄno neformalno 'druĹĄtvo' ljubiteljev zdrave zelenjave, si najeli par manjĹĄih teras v zapuĹĄÄ?enem industrijskem kompleksu, in si naredili vrtove. To je preraslo v celo znanost, saj so z vzorom in napotki obstojeÄ?ih zgodovinskih virov naredili svoj namakalni sistem, ga izpopolnili in dopolnili s sonÄ?nimi celicami, regulatorji in Ä?asovnimi regulatorji namakanja. Projekt gojenja zdrave zelenjave v velemestu je zdruĹžil majhno skupnost ljudi, ki je poleg skrbi za vrt, pletja, zalivanja in druĹženja ob veselju pobiranja pridelkov normalno hodila v sluĹžbe in bila del sistema. Seveda so si pridno izmenjevali, kar so pridelali. Visoke grede, ki so jih urbani vrtnarji zgradili iz odpadnih elementov, so napolnili z zemljo in kompostom, ki so ga pridno zbirali. Verjetno je bilo malo Ä?udno, ko so se vsakodnevno vozili na podzemni z vreÄ?ko vÄ?erajĹĄnjega bioloĹĄkega odpada, pa mislim, da se zaradi vsesploĹĄnega smradu tako ni nihÄ?e kaj dosti sekiral.

Vztrajni ljudje, ki jih je poganjala Ĺželja po zdravi hrani, so tudi v tako neprijaznem okolju, kot je New York, naĹĄli reĹĄitev za svojo idejo in Ĺželjo.

Ko posluĹĄam Ĺžalostne zgodbe o revĹĄÄ?ini in lakoti tudi pri nas, si ne morem izbiti iz glave vpraĹĄanja, 'zakaj si ljudje v takĹĄni teĹžki situaciji, sploh Ä?e so brezposelni, ne omislijo svojega vrta?'. Veliko okoliĹĄkih kmetij bi ponudilo (verjetno tudi brezplaÄ?no) kos zemlje za obdelavo in zelenjavni vrt. Tudi mestne oblasti imajo posluh, saj je bilo v vrtiÄ?karskem ÂťobjektuÂŤ Kranjc mestne obÄ?ine Velenje po podatkih zasedenih vseh 81 vrtov.

Odgovor na prej zastavljeno vpraĹĄanje tako ali tako poznamo. Razpredanja o vzrokih pa so lahko v tem kontekstu brezplodna. Ob postavitvi velike fotografije prekrasnega vrta moje mame s pripisom 'hrana za jutri' na eni od mojih razstav sem dobila kar nekaj zanimivih komentarjev. Eden bolj duhovitih je bil Âťhaha, a sedaj je pa Ĺže vrtiÄ?karstvo huda akademska umetnostÂŤ ali pa Âťpa saj je res dobra fotka, lepe barve ...ÂŤ.

TeĹžko je pomoÄ?iti roke v zemljo, Ä?e smo prej bili pri manikerki in bo princeskin lak odpadel. Tako bo najboljĹĄi sosed raje naredil eno manjĹĄih kupÄ?ij, pa bo volk sit in koza cela.

Kot na vrtu tudi v ĹĄirĹĄi druĹžbeni resniÄ?nosti raste vse iz malega v veliko. In kot pravi Varufakis v svoji knjigi o ekonomiji za najstnike, smo dejansko postali suĹžnji bankirjev v sistemu menjave delo za delo, da poteĹĄimo potrebe, ki dejansko niso potrebne za naĹĄe golo preĹživetje.

Svet princesk in spuĹžijev bo obrodil ÂťkilaveÂŤ plodove za prihodnost, ko se bodo naĹĄi potomci raje pehali za svetleÄ?imi bleĹĄÄ?icami potroĹĄniĹĄkega sveta. Ko bo (ali je Ĺže) roza Ĺželatinast bombon iz Lidla napovedal emancipiranost mlade punce, ki se ne bo podredila sploĹĄni ÂťdruĹžbeni normiÂŤ o kuhanju in hranjenju njene prihodnje druĹžine, bo mehur t. i. sodobnega suĹženjstva ĹĄe bolj zrasel (ali pa je Ĺže).

VÄ?asih mi mladostni prijatelj iz NYC poĹĄlje kakĹĄno fotko svojega vrta.

Res, kapo dol, kakĹĄna iznajdljivost. Tu pri nas pa, ob vseh pogojih, prekrasni naravni danosti ‌ zelo drugaÄ?e, bi rekla, zelo leĹžerno.

Brooklyn Grange Farm, New York City

Ĺ oĹĄtanj, 14. junija – V Ĺ oĹĄtanju se je v nedeljo zgodil VeÄ?er skladb Tadeje Vulc. Koncert je bil plod dolgoletnega prijateljstva in sodelovanja zborovodkinj – ĹĄoĹĄtanjske Svobode Anke Jazbec in zborovodkinje Akademskega pevskega zbora Maribor Tadeje Vulc. Kot gostje so bili v petek Ĺ oĹĄtanjÄ?ani povabljeni na koncert APZ-ja v dvorano Union v Mariboru, v nedeljo pa so MariborÄ?ani priĹĄli v goste v Ĺ oĹĄtanj, kjer so skupaj pripravili letni koncert.

Dva koncerta, dva lepa veÄ?era. PriÄ?arala sta jih MePZ Svoboda in Akademski pevski zbor Maribor.

Najprej so pevci Svobode zapeli skladbe, ki Ĺže nekaj let prepletajo njihov repertoar. Tadeja piĹĄe drugaÄ?e – sveĹže, moderno, pa ĹĄe vedno tako, da lahko pesmi zapojejo tudi amaterski zbori z veliko Ĺželjo po novem. Za Svobodo je prav posebna pesem Na peronu, ki jo je napisala na Ankino pobudo za ĹĄoĹĄtanjski zbor. Seveda ni ĹĄlo brez priredb popevk za tekmovanje Med dvema

zboroma. V drugem delu pa so se z izredno kvalitetnim in zanimivim programom predstavili pevci APZ Maribor. Da gre za res vrhunski zbor, je obiskovalce opomnil napovedovalec z naĹĄtevanjem doseĹžkov, priznanj in pohval zadnjih nekaj let, eno zadnjih, pomembnejĹĄih, je zagotovo 4. mesto na mednarodnem tekmovanju Gallus v Mariboru letos aprila, kjer so bili izbrani za naj-

boljĹĄo slovensko zasedbo tekmovanja. Svoj sloves so upraviÄ?ili z zapetim programom, tako v meĹĄani, Ĺženski in moĹĄki zasedbi. Na koncu so se jim na odru pridruĹžili pevci Svobode in tako zakljuÄ?ili odliÄ?en koncert z Ĺželjo po dobrem sodelovanju tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Metka AtelĹĄek

Velenje ima s svojo modernistiÄ?no arhitekturo idealno podstat za razvoj urbanega vrtiÄ?karstva, saj ravne terase kar kliÄ?ejo po zemlji in poslediÄ?no hrani. Ob posluhu mestnih oblasti bi lahko zamisel postala pionirski projekt, ki bi pomagal z zdravo zelenjavo preĹživeti marsikateri velenjski druĹžini.

Vsem, ki radi okopavate in plejete, pa Ĺželim dobro letino. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 6. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

18. junija 2015

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Praznujmo skupaj! Ĺ˝e nekaj dni drĹžimo pesti, da bi se vreme izboljĹĄalo in upamo, da se bo danes vendarle zjasnilo in da bomo lahko izvedli za jutri napovedan koncert ob 40-letnici Radia Velenje. ÄŒe bo vreme slabo, ga bomo predstavili na kasnejĹĄi Ä?as.

Vsekakor pa si Ĺželimo, da ta jubilej obeleĹžimo skupaj, zato vas vabimo medse.

Prireditev smo poimenovali tako kot vÄ?asih, ko smo tradicionalno pripravljali Skoke v poletje,

11

107,8 MHz

ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta, pred priÄ?etkom dopustov. To simboliÄ?no obujamo. V poletje Ĺželimo skoÄ?iti sproĹĄÄ?eno in zabavno, ob zvokih dalmatinskega melosa na najviĹĄji ravni, ki nam ga bo priÄ?aral Tomislav Bralić s klapo Intrade. Z nami pa bo tudi Tanja Ĺ˝agar s svojim ansamblom pa domaÄ?i Spev in Mojca RobiÄ?, ki bo zabavala najmlajĹĄe. Za vse je poskrbljeno, le lepo vreme potrebujemo.

Radio Velenje je bil vsa ta leta vaĹĄ sopotnik. V njem in z njim smo se kalili ĹĄtevilni mladi kadri, ki danes sooblikujejo medijsko, pa tudi gospodarsko, kulturno, politiÄ?no ‌ Ĺživljenje v Ĺ aleĹĄki dolini in ĹĄirĹĄe. Z nami ste se kalili tudi naĹĄi posluĹĄalci. Vsa leta smo se trudili, da ohranjamo status informativnega radia, ki ponuja Ä?im hitrejĹĄo in verodostojno lokalno informacijo in da vam ob tem nudimo tudi kanÄ?ek dobre volje in prijetne glas-

be. Novinarji in sodelavci, vsi smo bili v studiu in na terenu ob prijetnih, prijaznih pa tudi neprijaznih, celo nevarnih dogodkih. Bili smo spremljevalci Ĺživljenja te doline in ĹĄirĹĄe, pogosto uho in glas vas naĹĄih obÄ?anov. Zato naj bo tudi jutriĹĄnje druĹženje, Ä?e ga sluÄ?ajno tokrat ne odplakne deĹž, takĹĄno – prijazno in veselo. đ&#x;”˛

1. TOMISLAV BRALIĆ IN KLAPA INTRADE - Zalutali pogled 2. Ĺ ALEĹ KI Ĺ TUDENTSKI OKTET - Ubrano jamranje 3. TANJA Ĺ˝AGAR – Arriva Jutri (v petek, 19. junija) zveÄ?er bomo v Velenju skoÄ?ili v poletje in hkrati praznovali 40-letnico Radia Velenje. Med nastopajoÄ?imi, ki bodo s svojim nastopom popestrili ta slavnostni dogodek, bodo tudi izvajalci, ki smo jih tokrat uvrstili med predloge za pesem tedna na Radiu Velenje.

Kot vidite, so najveÄ? glasov pobrali Tomislav Bralić in klapa Intrade, glavni nastopajoÄ?i na jutriĹĄnji prireditvi.

mz

GLASBENE novice Splitski glasbenik Petar GraĹĄo se vraÄ?a na radijske postaje z novo pesmijo, prvo po lani na Splitskem festivalu nagrajeni skladbi Uvik isti.

Naslov nove skladbe je Moje zlato, glasbo zanjo je prispeval TonÄ?i Huljić, tekst pa Petar GraĹĄo ob sodelovanju Vjekoslave Huljić. Gre za ljubezensko balado, s katero bo GraĹĄo nastopil tudi na letoĹĄnjem splitskem festivalu v zaÄ?etku prihodnjega meseca. Tako prej omenjena Uvik isti kot nova skladba Moje zlato pa Ĺže napovedujeta teĹžko priÄ?akovani novi Petrov album, na katerega pa bo potrebno poÄ?akati ĹĄe nekaj mesecev.

Potrjen nastop skupine Laibach v Severni Koreji Skupina Laibach, ki se je nedavno vrnila z razprodane turneje po Severni Ameriki, je na svojem Facebook profilu potrdila, da bo kot prva tovrstna skupina nastopila v Severni Koreji. V DemokratiÄ?ni ljudski republiki Koreji, kot se drĹžava uradno imenuje, bo imela skupina dva nastopa. Koncerta, ki bosta 19. in 20. avgusta v prestolnici Pyongyang, bosta sovpadala s 70. obletnico osvoboditve Korejskega polotoka izpod japonske kolonizacije in poslediÄ?ne razdelitve na Severno in JuĹžno Korejo. O gostovanju bodo Laibach posneli tudi dokumentarni film, ki naj bi ga premierno prikazali leta 2016.

Kitara Johna Lennona novembra na draĹžbo Kitaro nekdanjega beatla Johna Lennona, ki je mnoga leta veljala za pogreĹĄano, bodo prodali na draĹžbi.

Kot so sporoÄ?ili iz avkicjske hiĹĄe

Julien's, bodo akustiÄ?no kitaro Gibson, na katero je nekdaj igral slavni glasbenik, novembra ponudili na draĹžbi na Beverly Hillsu. Njena vrednost je ocenjena med 540.000 in 720.000 evri. Lennon je imel kitaro v lasti od leta 1962. Na nekem nastopu decembra 1963 je izginila, zdaj pa se je po veÄ? kot 50 letih ponovno pojavila. Kitaro je v 70. letih minulega stoletja v Kaliforniji kupil nekdo, ki ni poznal zgodovine inĹĄtrumenta. Ĺ ele pred kratkim je poznavalec Beatlov Andy Babuik vzorec v lesu na kitari primerjal s fotografijami beatlov iz tistega Ä?asa in kitaro prepoznal kot nekdanji inĹĄtrument Johna Lennona.

Novi album Staneta Ĺ pegla

Over, American Woman, Fly Away, I Belong To You in drugih. Lani je izdal svoj deseti album z naslovom Strut. Od tedaj je na turneji, katere evropski del se bo zaÄ?el 22. junija v Hamburgu.

Pri kalifornijski zaloĹžbi No Ego Records je 9. junija izĹĄel nov, 14. samostojni album skladatelja, producenta in avtorja multimedijskih vsebin Staneta Ĺ pegla. To je po lanski samoukinitvi njegovega alter-ega HouseMousea Ĺže drugi LP, ki ga izdaja z imenom Monom. Po lanskem preteĹžno z meĹĄanico deep housea in techna zapolnjenem albumu Deep, ki ga je zaloĹžila brazilska zaloĹžba Tronic B7, se je z novim

Zlato Petra Multipraktik GraĹĄe Lenny AmeriĹĄki glasbenik Lenny Kravitz (51) se poleg glasbe posveÄ?a tudi fotografiji, igranju in oblikovanju. V izloĹžbi enega od pariĹĄkih butikov so bile nedavno na ogled njegove Ä?rno-bele fotografije, na katerih je ovekoveÄ?il oboĹževalce, ki so fotografirali njega. Cene odtisov njegovih fotografij so precej zasoljene in se gibljejo med 900 in 7000 evri. Kot igralec je Kravitz nastopil v seriji Igre lakote, ĹĄe naprej pa bi rad deloval pri filmu. RazmiĹĄlja celo o reĹžiji. Kljub vsemu pa je veÄ?ini verjetno ĹĄe vedno najbolj znan kot odliÄ?en glasbenik, ki ga pomnimo po ĹĄtevilnih uspeĹĄnicah, kot so It Ain't Over 'til It's

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Vikend – Sin Vihar – Ljubiti muzikanta Mladika – Tvoje sanje Veseli Dolenjci – Najin veÄ?er Naveza – Daj mi PoskoÄ?ni muzikanti – Lubi Unikat – Kar je moje je tvoje Ĺ˝lindra & Slavko IvanÄ?iÄ? – Dober dan KlateĹži – Punca pojdi z mano Vitezi Celjski in Irena VrÄ?kovnik – Sprejmi dlan

www.radiovelenje.com

MAMBO KINGS Skupina Mambo Kings in Djomla KS, ki je pred dvema letoma zaslovel s skladbo Gajba puna piva, sta ponovno zdruĹžila moÄ?i in posnela novo pesem ter videospot.

Besedilo za pesem Pijemo danima je napisal Djomla KS, pri glasbi in aranĹžmaju pa je na pomoÄ? priskoÄ?il AleĹĄ Bartol.

BILBI

izdelkom podal na glasbeni potep okoli sveta v ethnic-house in chill-out maniri. Likovno opremo za grafiÄ?no podobo albuma so prispevali uÄ?enci Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje pod mentorstvom Roberta KlanÄ?nika. V Stanetovem multimedijskem projektu RiĹĄemo glasbo so ob posluĹĄanju omenjenega albuma ustvarjalno prevajali glasbo v likovna dela. Prvi single z albuma je skladba Apache From Karachi, ki jo spremlja tudi etnografski video.

Bilbi predstavlja nov videospot za singel Kot sva bila z albuma Toskana. Pevka se je tokrat vĹživela v Piko NogaviÄ?ko, ki se spominja svojega brezskrbnega otroĹĄtva.

Avtorja glasbe sta Bilbi in skladatelj Gregor Stermecki, besedilo pa je napisal Drago Mislej Mef.

BOHEM Fantje in dekle iz skupine Bohem s polnim zagonom ustvarjajo nov material, obenem pa se pripravljajo na prihajajoÄ?o obletnico delovanja, ki jo bodo proslavili skupaj z mnogimi velikimi imeni slovenske glasbene

scene. Ob tej priloĹžnosti predstavljajo single Atlas Ĺželja, v katerem je moÄ? sliĹĄati prvinskost, mladostniĹĄko zagnanost in vse, zaradi Ä?esar skupina sploh obstaja.

EIGHTBOMB Rockabilly skupina Eightbomb je minuli teden utrpela hud udarec. Mnogo prezgodaj, v 48. letu starosti, je namreÄ? zaradi srÄ?ne kapi umrl njihov kitarist Lowrens Jordaan. Lou se je pred petnajstimi leti iz Nizozemske preselil v Ljubljano in pomembno obogatil slovensko rockabilly sceno. Z njegovim odhodom je za njim ostala velika praznina.

ZGREĹ ENI PRIMERI Skupina s simpatiÄ?nim imenom predstavlja drugi single z njihove tretje ploĹĄÄ?e RaÄ?un, ki so jo izdali marca letos. Naslov skladbe je MisliĹĄ na vse, fantje pa so za pesem posneli tudi hudomuĹĄen videospot, ki je nastal pod vodstvom Marka DupliĹĄaka.

Naš ­čas, 18. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Mag. Saša Sevčnikar, mag. Iztok Mori, Urška Gaberšek, Tone Brodnik, mag.

Branka Gradišnik, Barbara Pokorny, dr. Boštjan Pokorny … so šolske klopi dobro brusili in bili zagotovo tudi pridni in poslušljivi učenci. To jim je prišlo tako v navado, da sedaj strumno (kot tokrat na sliki) poslušajo vse zahtevne razprave, ki tresejo občinske klopi. Čvek sicer sliši, da je po navadi bolj sproščeno, če jih skliče župan. Po navadi, da ne bo nesporazuma.

18. junija 2015

frkanje » Levo & desno «

Bolj vroče Namesto 25. maja, kot je bilo sprva predvideno, bo skupščina Premogovnika 9. julija. Tedaj bo še bolj vroče.

Komu zvoni Tudi ob prodajanju našega Telekoma nekateri po hemingvejsko sprašujejo: komu zvoni. Nekateri se bojijo, da bo ob uspešni prodaji odzvonilo precej zaposlenim.

Vsak po svoje

⏩

Rdeča dvorana je bila v soboto v znamenju kar dveh kvalifikacijskih rokometnih tekem. Moški so na tekmi z Latvijo pokazali igro mačke z mišjo, naše miške pa niso pokazale dovolj moške igre, da bi premagale Francozinje.

Prejšnji teden je huda vročina zajela tudi Velenje. Za premagovanje te »nadloge« pa je veliko receptov. Nina in Milena Mraz sta preizkusili tistega najbolj zanesljivega, vrček piva. Ta ju ni le ohladil, ampak spravil tudi v dobro voljo. A sta očitno še neizkušeni pivki, saj jima je bilo pred »čvekom« kar malo nerodno.

Dragom dražje …

⏫

Amra Kadrič, glavna občinska finančnica, in Breda Kolar, podžupanja Mestne občine Velenje, sicer pa zaposlena na Finančni upravi, imata veliko skupnega in vedno dovolj tem za klepet. A tokrat gotovo nista govorili o številkah, saj njun nasmeh dokazuje, da je bila tema bolj sproščena. Čvek misli, da sta se pogovarjali o oblekah, ki jih bosta oblekli za naslednji županov sprejem. Priložnosti ni malo.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Aprilski potres premaknil Mount Everest

Kitajsko plovilo vznemirja Američane

Katastrofalen potres, ki je aprila prizadel Nepal, je premaknil Mount Everest tri centimetre bolj jugozahodno, kažejo podatki kitajske raziskave. Višina gore je ostala enaka doslej izmerjeni.

Uradno višino je leta 1954 določila indijska študija, in sicer 8848 metrov, se pa meritve med seboj razlikujejo. Tako je denimo po kitajskih podatkih vrh štiri metre nižji, a ta

Kitajska je potrdila četrti preizkus nadzvočnega plovila, ki lahko nosi jedrsko orožje in leti z desetkratno hitrostjo zvoka. ZDA so preizkus označile za »skrajni manever«.

Po podatkih kitajskega obrambnega ministrstva so preizkus izvedli sedmega junija, to pa je bil že četrti polet nadzvočnega plovila v 18 mesecih. »Predvideno znanstveno raziskovanje in preizkusi na našem naključen, saj sovpada z obiskom podpredsednika kitajske vojaške komisije Fana Čanglonga v Washingtonu.

Nam grozijo vročine 45 °C? ne upošteva snežne odeje, medtem ko so Američani s tehnologijo GPS izmerili 8850 metrov.

Kitajska raziskava med drugim še navaja, da se je Everest v zadnjem desetletju premaknil za 40 centimetrov proti severovzhodu, in sicer vsako leto po štiri centimetre. V istem obdobju se je povišal za tri centimetre.

Znanstveniki ocenjujejo, da se je gosto naseljena dolina Katmandu, ki leži približno 80 kilometrov jugovzhodno od epicentra aprilskega potresa, med samim potresom premaknila južneje, in to za skoraj dva metra.

ozemlju so običajni, ti preizkusi pa niso usmerjeni proti kakšni državi ali določenim ciljem,« so še sporočili iz Pekinga.

Novica je kljub temu razburila Washington, sploh zdaj, ko sta se državi zapletli v napetosti zaradi dogajanja v Južnem kitajskem morju, v katerem Peking različne grebene in skale razglaša za dele svojega ozemlja.

V ZDA so izjemno sodobno plovilo imenovali WU-14, strokovnjaki pa menijo, da datum testiranja ni

Kot pravijo pri Nasi, bi se lahko temperaturni vzorci in vzorci padavin leta 2100 korenito spremenili zaradi emisij toplogrednih plinov.

Nasini znanstveniki so ustvarili zemljevid, ki predvideva povprečne maksimalne dnevne temperature julija leta 2100, če bo raven ogljikovega dioksida v atmosferi iz trenutnih 400 delcev na milijon narastla na 935. Če najbolj črne napovedi postanejo resničnost, bodo poletne temperature v Severni Afriki, Bližnjem vzhodu, delih Azije, na jugu ZDA in severu Mehike ter njeni zahodni

obali čez dan presegale 45 stopinj Celzija.

Drugje po ZDA, Kanadi, na severu Južne Amerike in preostanku Azije, na severu Avstralije, na jugu Evrope (na Hrvaške in delno Sloveniji), v Rusiji in na Kitajskem naj bi julija leta 2100 povprečne maksimalne temperature znašale okoli 36 stopinj Celzija.

Temperature na obeh polih, na Grenlandiji, Aljaski, severu Evrope in jugu Južne Amerike, naj bi v najslabšem primeru julija leta 2100 znašale maksimalno 12 stopinj Celzija.

Moški pri življenjski sopotnici iščejo …?

Inteligenco?! Vsaj tako trdi profesor in evolucijski biolog David Bainbridge iz univerze Cambridge. Po njegovem moški svoje življenjske partnerice ne izbirajo predvsem na

podlagi dolgih nog in velikosti prsi, ampak na podlagi njihove inteligence.

Njegove raziskave so pokazale, da je moškim pri izboru življenjske sopotnice pomembnejša inteligenca kot velikost prsi. Biološko gledano to pojasnjuje, da inteligenca nakazuje na to, da so bili tudi njeni starši inteligentni in so dobro skrbeli za njo, kar je svojevrstno zagotovilo za njeno zdravje.

Po njegovih besedah je moškim bolj kot velikost prsi pomembno, da sta prsi simetrični, bolj kot dolžina nog pa, da sta nogi ravni, saj zakrivljenost nakazuje na bolezen. Moški pa simetrije ne iščejo le na žen-

Življenje je, to močno opažamo, vse dražje.

Tudi smrt! poudarjajo žalujoči svojci, ki morajo poskrbeti za pogreb.

Še v zraku Kljub številnim razpravam, javnim razgrnitvam, protestom in potrditvah trasa ceste med Velenjem in avtocesto ostaja, kjer je bila. V zraku.

Mladi »odvisniki« Slovenija je energetsko močno odvisna od Teša, zdaj kaže, da so od Teša odvisni tudi mladi Šoštanjčani. Če od tam ne bo cvenka, ne bo za vse počitniškega dela.

Izgubljeni Preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri naložbi v Teš 6 je prejela več kot 10 tisoč strani različnega materiala. Da se le ne bodo člani v tem papirnatem gozdu izgubili.

Na vrt ali tržnico skem oprsju, ampak tudi na obrazu in drugih fizičnih značilnostih, ki nakazujejo na dobre gene. Moški imajo raje tudi zaobljena stegna in zadnjice, saj to evolucijsko pomeni, da je ženska bolj plodna in da ima več moči za nosečnost in porod. S tem pojasnjuje tudi, zakaj ženske težje shujšajo – ker telo naravno varuje maščobo za dojenčka.

Psihologi in sociologi bi tej biološki razlagi zagotovo dodali še kakšen drug dejavnik.

V Šoštanju se pripravljajo na ureditev tržnice. Za vsak primer pa bodo tudi uredili vrtičke. Ali pa prav zaradi njih, če bo dobra letina.

Zaskrbljenost Velenjski rudarji v tem dopustniškem času niso brezskrbni, ampak zaskrbljeni za svojo prihodnost. Tako tisti pravi knapi kot tudi nogometni.

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

18. junija 2015

Velenje ima 13 kilometrov kolesarskih poti Nekaj odsekov v mestu ťe manjka – Letos bodo uredili tri – Poti iz Velenja za zdaj prijazne le kolesarjenju proti Šoťtanju Bojana Špegel

Velenje – Kolesarji v toplih dneh preplavijo tudi ulice Velenja. Ĺ˝al povsod ĹĄe nimajo urejenih varnih kolesarskih poti, Ä?eprav jih je iz leta v leto veÄ?. Na Mestni obÄ?ini Velenje se Ĺže nekaj let trudijo, da jih dograjujejo. To jim dobro uspeva, dela pa bodo nadaljevali tudi letos. Koliko kolesarskih poti je urejenih v samem mestu in v katerih predelih je primanjkljaj najveÄ?ji, nam je povedala mag. Katarina Ostruh, ki je na MO Velenje zadolĹžena za projekte, povezane s kolesarskimi potmi. ÂťKolesarsko omreĹžje v mestu je v veliki meri v samem mestu

Ĺže zgrajeno, zavedamo pa se, da moramo odpraviti ĹĄe nekaj Ä?rnih toÄ?k. Na nekaj delih moramo urediti bolj varne prehode s ceste na kolesarsko stezo, omreĹžje pa moramo seveda ĹĄe dopolniti,ÂŤ je poudarila. Tako kot Ĺže nekaj preteklih let bodo tudi letos uredili ĹĄe nekaj odsekov kolesarskih poti. ÂťTrenutno urejamo nove kolesarske poti ob Jenkovi cesti, kjer bo po novem samostojen kolesarski pas, ki ga prej ni bilo. Dogradili bomo kolesarsko povezavo na Gorici, od novega bloka do obraÄ?aliĹĄÄ?a za avtobuse,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da bodo letos uredili tudi kolesarsko povezavo med kriĹžiĹĄÄ?em TomĹĄi-

Manjkajo pokrita stojala za kolesa Na MO Velenje se zavedajo, da v mestu marsikje primanjkuje urejenih stojal za kolesa. Zato jih bodo kar nekaj postavili do septembra. ÄŒeprav si Ĺželijo, to ĹĄe ne bodo s streho pokrita stojala, ki bi kolo zaĹĄÄ?itila pred deĹžjem, teh letos ĹĄe ne bodo postavljali. Potrebe so Ĺže zbrali, sedaj se morajo ĹĄe odloÄ?iti za lokacije novih stojal za kolesa.

ko. Ti pogosto med peĹĄci vijugajo zelo hitro, kar je nevarno. Sploh, ker poti uporabljajo tudi druĹžine z majhnimi otroki. Katarina Ostruh nam pove, da je kolesarjenje na teh poteh dovoljeno, a le s hitrostjo peĹĄca, kar velja tudi za vse peĹĄ povrĹĄine v centru Velenja. Kolesarjenje nikjer ni prepovedano, prepovedana pa je voĹžnja z motorji. Izvemo, da je za rekreativne povrĹĄine, red in varnost na njih ĹĄe vedno odgovoren Premogovnik Velenje, obÄ?asno pa tam obhode opravljajo tudi mestni redarji.

Ä?eve in KoroĹĄke ceste, ob semaforiziranem kriĹžiĹĄÄ?u pri Ĺželeznici. ÂťKolesarski promet bomo tukaj speljali na vzporedno povrĹĄino, ki je bila doslej namenjena razkladanju tovornjakov iz ĹželezniĹĄkih vagonov,ÂŤ ĹĄe izvemo. Vsa dela bo financiral mestni proraÄ?un; ob Jenkovi jih bodo uredili v sklopu 300 tisoÄ? evrov vredne investicije urejanja celotne ceste in okolice, za ureditev kriĹžiĹĄÄ?a pri Ĺ umiju bodo odĹĄteli 30 tisoÄ? evrov, za ureditev ploÄ?nika in kolesarske poti na Gorici pa 100 tisoÄ? evrov.

TeĹžko s severa na jug ÄŒeprav imamo v Velenju urejenih 13 kilometrov kolesarskih poti, nekaj povezav ĹĄe manjka. Nekatere so kljuÄ?ne, zato jih vsako leto dopolnjujejo. ÂťTrenutno je najveÄ?ja teĹžava v povezavi med severnim in juĹžnim delom mesta. Delno bomo to reĹĄili z ureditvijo Jenkove, a ĹĄe vedno bomo teĹžko priĹĄli do KidriÄ?eve ceste, ki je za kolesarje dobro urejena. Preko KidriÄ?eve in KoroĹĄke pot kolesarje pogosto vodi do jezera ali pa proti Ĺ aleĹĄki cesti, kjer pa je ozko grlo Cesta talcev, kjer teĹžko uredimo promet za kolesarje,ÂŤ nam pove sogovornica.

Ob tem pa poudari, da ima Velenje

Mag. Katarina Ostruh: ÂťNe le da so postopki dolgi, marsikdaj predpisi Postopki so dolgi Postopki pri umeĹĄÄ?anju kozatirajo tudi kreativnost pri umeĹĄÄ?anju lesarskih poti, ki bi Velenje novih kolesarskih poti.ÂŤ

zelo dobro kolesarsko povezavo ob reki Paki, ki teÄ?e od podjetja Gorenje do Ĺ aleka.

Prepovedi za kolesarje ni V zadnjem Ä?asu se mnogi sprehajalci na rekreativnih poteh okoli Ĺ kalskega in Velenjskega jezera spraĹĄujejo, kdo tam skrbi za red.

Redarjev ni veÄ?, kolesarjev je veli-

bolj varno povezale z drugimi mesti, so dolgi, zato se za zdaj lahko kolesarji varno pripeljejo le do Ĺ oĹĄtanja. V vse ostale smeri je teĹžje, saj so drĹžavne ceste proti KoroĹĄki in Celju zelo prometno obremenjene, kolesarji pa na njih, tudi Ä?e vozijo ob robu voziĹĄÄ?a, nimajo veliko prostora. ÂťTo je v domeni drĹžave, obÄ?ine s tem nimajo niÄ?. Vseeno se trudimo in ÂťpotiskamoÂŤ zadeve naprej, drugaÄ?e bi ĹĄe dolgo, dol-

KonovÄ?ani ponosni na novo igriĹĄÄ?e Mestna obÄ?ina Velenje je zgradila na Konovem sodobno ĹĄportno in otroĹĄko igriĹĄÄ?e, za kar je namenila 700 tisoÄ? evrov Mira ZakoĹĄek

Krajevna skupnost Konovo je zgled dobre urejenosti, organiziranosti in delovanja. Aktivni so na ĹĄtevilnih podroÄ?jih, ĹĄe zlasti kultur-

nem, po novem pa bodo zagotovo tudi na ĹĄportnem. Na svoj kraj so zelo ponosni, ĹĄe posebej predsednik Karli Stropnik: ÂťRes smo v zadnjih letih veliko postorili, pravzaprav bi bilo treba urediti le ĹĄe dve cesti. Te-

gale igriĹĄÄ?a smo res veseli in smo nanj tudi zelo ponosni. HvaleĹžni smo podpore Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, vodje urada za druĹžbene dejavnosti Draga MartinĹĄka in vodje urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika. Brez pomoÄ?i obÄ?ine tega velikega projekta ne bi zmogli, pravi Karli Stropnik. Gradnja je bila zahtevna, globoko je bilo treba kopati, predvsem pa urediti tudi meteorno in fekalno kanalizacijo. Pri tem jih

je moÄ?no oviralo vreme. Od lani, ko so zaÄ?eli delati, so naĹĄteli kar 63 deĹževnih dni. Ĺ tevilni obiskovalci otvoritvene slovesnosti so bili najveÄ?ji dokaz, kako se krajani, med njimi seveda tudi otroci, veselijo nove pridobitve. Karli Stropnik jih je s ponosom opazoval, ĹĄe posebej, ker ĹĄe ni pozabil tistega turbulentnega zbora krajanov, na katerem so razpravljali o tej gradnji, ki seveda nima samo pristaĹĄev, ampak tudi naspro-

tnike. ÂťSeveda je bilo treba ÂťpresekatiÂŤ vse slabe misli, da se je lahko vse tole naredilo,ÂŤ pravi Stropnik, ki mu pogled nenehno uhaja zdaj na koĹĄarkarsko in nogometno igriĹĄÄ?e ter igriĹĄÄ?e za odbojko, pa spet na otroĹĄko igriĹĄÄ?e. Ob tem pa upa, da bo kmalu stal tukaj tudi veÄ?namenski objekt. Celotno naloĹžbo je vodila Mestna obÄ?ina Velenje, ki je tudi lastnica zemljiĹĄÄ?a na katerem je igriĹĄÄ?e. Ĺ˝al jim ni uspelo, predvsem

go ne priĹĄlo do sprememb. Verjetno bomo prej uspeli urediti kolesarske poti proti KoroĹĄki; lani smo izdelali zasnovo kolesarske poti od Velenja do Mislinje, letos naÄ?rtujemo naroÄ?ilo projekta za gradbeno dovoljenje in nakup potrebnih zemljiĹĄÄ?.ÂŤ Poleg tega je ravno potekel razpis za idejni projekt za kolesarsko povezavo med Dobrno, Velenjem, Ĺ oĹĄtanjem, Ĺ martnim ob Paki in Mozirjem. ÂťZelo veseli smo, da smo se lahko obÄ?ine zdruĹžile in naredile enotni javni razpis. Ĺ˝al pa bo tudi tu pot do uresniÄ?itve ĹĄe dolga; raÄ?unamo, da bo izdelava naÄ?rta vkljuÄ?no z recenzijo trajala ĹĄe eno leto. Ĺ ele potem bomo objavili javni razpis za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in odkup zemljiĹĄÄ?,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da je MO Velenje doslej za izdelavo idejnih projektov odĹĄtela 33 tisoÄ? evrov (Huda luknja), idejni projekt za povezavo med Dobrno, Ĺ oĹĄtanjem, Ĺ martnim in Mozirjem, pa bo stal 60 tisoÄ? evrov, od tega je deleĹž MOV 24 tisoÄ? evrov. A ko bo to urejeno, teĹžav ĹĄe ne bo konec.

Zadnji bo najveÄ?ji – pridobiti morajo tudi denar za izgradnjo kolesarskih poti na obeh omenjenih trasah. đ&#x;”˛

zaradi nestrinjanja sosedov (PoÄ?itniĹĄkega druĹĄtva KaĹžipot), tu urediti tudi tribun. ÂťA pridobitev je vseeno velika, ĹĄe posebej, ker je lokacija igriĹĄÄ?a tako dobra. ÂťDanes, ko sonce tako moÄ?no pripeka, so igriĹĄÄ?a, ki so v senci, vseeno uporabna,ÂŤ poudarja MartinĹĄek. NaloĹžba je veljala 700 tisoÄ?akov, od tega je Mestna obÄ?ina pridobila nepovratnih 100 tisoÄ? evrov od fundacije za ĹĄport. Dela so konÄ?ali Ĺže novembra lani, a igriĹĄÄ?a pred zimo niso Ĺželeli uradno odpreti. Za krajane so Ĺželeli pripraviti prijazno slovesnost in to so tudi naredili, Ä?eprav je igriĹĄÄ?e Ĺže nekaj mesecev đ&#x;”˛ v uporabi.

IgriĹĄÄ?a na Konovem bodo zagotovo dobro izkoriĹĄÄ?ena

Rod jezerski zmaj pomladil vodstvo Novi stareĹĄina AleĹĄ OjstreĹĄek – Po novem dva naÄ?elnika – Vse veÄ? aktivnih taborniĹĄkih druĹžin Velenje, 9. junija – Velenjski taborniĹĄki Rod jezerski Zmaj je najveÄ?ji rod v Sloveniji. Kot nam pove njegov novi stareĹĄina AleĹĄ OjsterĹĄek, ki je na tem mestu nasledil dolgoletnega stareĹĄino Antona de Costo, imajo okoli 700 Ä?lanov. Zadnja leta se vse bolj uveljavlja ÂťdruĹžinskaÂŤ izmena tudi na taborjenjih, ki so njihova glavna poletna aktiv-

nost. Nekaj let so se druĹžine druĹžile le na taborjenjih v Kajuhovem taboru v Ribnem, sedaj pa se bodo tudi v Savudriji. Tako bodo letos prviÄ? imeli dve druĹžinski izmeni, saj se starejĹĄi taborniki vraÄ?ajo skupaj s partnerji in otroki. ÂťTo je za nas lep razvoj,ÂŤ pravi OjsterĹĄek.

In kdaj je priĹĄlo do sprememb v vodstvu roda? Decembra 2014

je rod Jezerski zmaj izvedel obÄ?ni zbor. Bil je volilni, novo vodstvo je prevzelo vajeti od starega vodstva. ÂťStvari lepo teÄ?ejo. Nova rodova uprava je do novega obÄ?nega zbora pripravila spremembe statuta. Ena glavnih je ta, da rod, ki je res velik, dobi dva naÄ?elnika.ÂŤ To sta postala mlada Ĺ˝iga Gregorin in Manca Dremel, ki po besedah stareĹĄine zelo uspeĹĄno opravljata delo.

Lansko leto je bilo za tabornike iz Ĺ aleĹĄke doline prelomno. ObÄ?ina jim je v upravljanje predala Lukovo vilo. Kaj to pomeni za njiho-

vo delo? OjsterĹĄek nam pove: ÂťZa vse tabornike iz Velenja in Pesja vila Ĺže pomeni dobrodoĹĄlo popestritev. Letos je rod Lilijski griÄ? vilo veliko uporabljal za priprave na njihovo mednarodno izmenjavo s skavtskimi kolegi iz Belgije, zato jo je naĹĄ rod moÄ?no pogreĹĄal. Programsko je hiĹĄa zelo polna.ÂŤ Izvemo, da Ä?akajo, da se do uporabe Lukove vile opredeli ĹĄe Ĺ aleĹĄka zveza tabornikov, ki je vilo tudi dobila v upravljanje. V njej so zdruĹženi vsi taborniĹĄki rodovi iz Ĺ aleĹĄke doline, naÄ?elnik pa je Anton de Costa. Na zadnjem obÄ?-

nem zboru zveze, ki je bil marca, so vsem Ä?lanicam zveze ponudili moĹžnost uporabe vile. Na odziv ĹĄoĹĄtanjskih, topolĹĄkih in ĹĄmarĹĄkih tabornikov ĹĄe Ä?akajo. ÄŒe jo bodo Ĺželeli uporabljati, bodo temu prilagodili urnik.

OjsterĹĄek k temu doda, da so vse generacije rodu Jezerski zmaj v Lukovi vili letos preĹživljale Ä?udovite zimske veÄ?ere. ÂťMladi so kruĹĄno peÄ? v njej prepoznali kot tisto, v kateri se speÄ?e najboljĹĄa zmajeva pica. Okolica pa nam v teh pomladnih dneh omogoÄ?a, da program dela izvajamo tudi na prostem,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da je Kajuhov tabor v Ribnem, kamor bodo letos samo iz rodu Jezerski zmaj v prvi in drugi izmeni popeljali veÄ? kot

400 tabornikov in tabornic, Ĺže Ĺživahen. Prve ekipe so namreÄ? tabor obiskale Ĺže v zaÄ?etku junija, saj so v njem potekala tudi obnovitvena dela. Do prve izmene bodo dobili nove sanitarije, obnovili pa so tudi elektrifikacijo tabora. Uporabili so okolju prijazno zeleno tehnologijo.

Prva izmena tabornikov in tabornic iz Rodu Jezerski zmaj v Ribno odpotuje v Ä?etrtek, 25. junija, dan po koncu ĹĄolskega leta. Vpis za taborjenje v Ribnem so zakljuÄ?ili, a kakĹĄno mesto se ĹĄe najde, ĹĄe izvemo. Vpis za taborjenje v Savudriji pa je ĹĄe aktualen, saj taborniki v obmorski tabor odpotujejo 14. julija. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

18. junija 2015

Bananin olupek - samo S fotoaparatom do 3-D odpadek ali ĹĄe kaj veÄ?? modela Razvijata tudi prototip za samodejno skeniranje modela

Kako si lahko poceni pripravimo hranilno tekoÄ?e gnojilo za rastline

Tatjana PodgorĹĄek Tatjana PodgorĹĄek

UÄ?enec osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje Aleksander Breznikar danes Ĺže pozna odgovor na vpraĹĄanje, ki ga je zapisal v naslovu raziskovalne naloge Bananin olupek – samo odpadek ali ĹĄe kaj veÄ?? ÂťJe veÄ? kot le odpadek. Zaradi vsebnosti hranilnih snovi je zelo uporaben.

Med drugim sluĹži kot osnova za pripravo tekoÄ?ega gnojila, kar sem raziskoval sam,ÂŤ je povedal.

Projekta se je lotil tako, da je sesekljal bananine olupke in jih namoÄ?il v deĹževnico za doloÄ?en Ä?as (12, 24, 36 in 48 ur). Po tem je s pripravljenim gnojilom zalival 75 rastlin, ki jih je razdelil v pet skupin. Rastni poskus je pokazal, da je najuÄ?inkovitejĹĄe namakanje olupka v deĹževnici 48 ur. ÂťTo gnojilo je vse-

bovalo oÄ?itno tudi najveÄ? rastlinam pomembnih hranil. Z raziskovalno nalogo sem Ĺželel opozoriti na idejo, kako si lahko iz bananinih olupkov pripravimo poceni hranilno tekoÄ?e gnojilo za rastline.ÂŤ Ideja za nalogo se mu je porodila ob prebiranju spletnega prispevka o uporabnosti bananinega olupka. Ocenil je, da je to vpraĹĄanje ĹĄe premalo raziskano. Na zaÄ?etku tega ĹĄolskega leta ni priÄ?akoval, da ga bo tema tako Âťpotegnila vaseÂŤ in da bo vse precej bolj enostavno. UĹĄtel se je. VloĹžen trud, napor, Ä?as, ki ga je namenil raziskovalni nalogi skupaj z mentorico Moniko Dobravc, se mu je obrestoval.

Za nalogo je na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev Slovenije prejel zlato priznanje, pa tudi nove dragocene izkuĹĄnje.

Aleksander Breznikar: ÂťRast je bila najuspeĹĄnejĹĄa pri rastlinah, ki sem jih pognojil s tekoÄ?im gnojilom, dobljenim po 48-urnem namakanju olupka.ÂŤ

V gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline se je vkljuÄ?il tokrat prviÄ?, a zagotovo ne zadnjiÄ?.

VroÄ?e, a prijetno druĹženje na Grilovi domaÄ?iji V petek dopoldne se je proti Grilovi domaÄ?iji vila Ä?etica prvoĹĄolcev iz OĹ Gorica in POĹ Vinska Gora. Po prvih poĹžirkih Ä?aja se je ena skupina odpravili na zeliĹĄÄ?ni vrt, kjer jih je o pomenu zeliĹĄÄ? pouÄ?il gospod Zvone Skrt, druga skupina

je ĹĄla raziskovat notranjost hiĹĄe pod prijaznim vodstvom usluĹžbenke z gradu, tretja skupina je ob vodenju Anice Drev najprej pokuĹĄala zeliĹĄÄ?ne sirupe in medove, potem je vsak uÄ?enec izdelal eno pikapolonico. Vsi so bili deleĹžni vsega ponu-

Jan Ĺ merc in Martin Hajsinger sta redne obveznosti kot dijaka strojne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje danes Ĺže potisnila na stranski tir. Pred njima so namreÄ? maturitetne obveznosti in nato vpis na Fakulteto za strojniĹĄtvo v Mariboru. Pri obeh novih izzivih jima bodo zagotovo priĹĄle prav izkuĹĄnje, ki sta jih pridobila pri izdelavi raziskovalne naloge S fotoaparatom do 3-D modela, za katero sta na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev prejela zlato priznanje. Skupaj z njima se je uspeha veselil tudi mentor Viljem Osojnik.

Za raziskovalno nalogo sta se odloÄ?ila pri iskanju Ä?etrtega predmeta za maturo. Za idejo sta vpraĹĄala mentorja, ta pa ju je usmeril v podroÄ?je, ki ju je zanimalo. Iskanja odgovorov na vpraĹĄanje, kak-

Jan Ĺ merc in Martin Hajsenger: ÂťNaloga ni bila prezahtevna, saj naju je tema zelo zanimala.

ĹĄne so moĹžnosti 3-D skeniranja s fotoaparatom in nato do hitrega ter cenovno ugodnega naÄ?ina izdelave 3-D modela, sta se lotila z anketo (v njej so sodelovali dijaki in dijakinje ĹĄolskih centrov v Vejenega. Bilo je res prijetno druĹženje! Za slovo jih lenju ter Slovenj Gradcu in ljudje je Lojze pocartal ĹĄe s palaÄ?inkami. Popoldne so na ulici), s pomoÄ?jo raziskav na Grilovo obiskali ĹĄolarji iz Ĺ kal z vodjo Revivas, Strojni fakulteti v Ljubljani ter na gospo Vero PogaÄ?ar. Na poti iz srediĹĄÄ?a Vinske velenjskem Ĺ olskem centru. Od Gore ob postanku na starem vaĹĄkem srediĹĄÄ?u in ĹĄtirih zastavljenih hipotez sta potrprijetnim sprehodom pod GonĹžarjevo peÄ?jo jih dila tri. Danes z gotovostjo trdita, je do domaÄ?ije vodila Anica Drev. In tako je v da 3-D skeniranje s fotoaparatom, đ&#x;”˛ Vinski Gori zelo pogosto. ki digitalno zajema oblike modela, Project1_Layout 1 18/05/15 12:39 Page 1 đ&#x;”˛

na osnovi katerih se izriĹĄejo povrĹĄine modela, veliko prispeva k hitrejĹĄemu modeliranju. ÂťZ metodo skeniranja, ki sva jo uporabila, je mogoÄ?e izdelati natanÄ?ne 3-D modele pokrajin, gradbiĹĄÄ? in celo naÄ?rtov za izdelavo novih cest ter gradbenih poslopij.ÂŤ Z nalogo sta pridobila toliko novega znanja, da sta se odloÄ?ila ĹĄe za razvoj prototipa za samostojno skeniranje modela. đ&#x;”˛

h

USTVARJEN ZA SOLATE

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom ÂťBrez GSOÂŤ.

Pridelano/proizvedeno brez GSO - brez gensko spremenjenih organizmov.

NO

VO

!

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

Vsem drĹžavljanom Slovenije voĹĄÄ?imo ob Dnevu drĹžavnosti, 25. juniju.

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si

DOKAZANO BOLJĹ E MLEKO Primerjava kakovosti upoĹĄteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so Ä?lani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno ĹĄtevilo mikroorganizmov (SĹ MO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta kljuÄ?na parametra za doloÄ?anje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoĹĄtevana vsebnost mleÄ?ne maĹĄÄ?obe ter vsebnost beljakovin. UpoĹĄtevani so povpreÄ?ni podatki za marec 2014–marec 2015 GIZ mlekarstva Slovenije. OglaĹĄevalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si.

T R A D I C I J A

K A K O V O S T

I N O V A C I J E

N A Z A R J E

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 15

Podarili veÄ? kot 100 nasmehov PetoĹĄolci OĹ Antona AĹĄkerca Velenje so se odloÄ?ili, da obÄ?anom Velenja polepĹĄajo sredino dopoldne.

V ĹĄoli smo izdelali smeĹĄke, jih opremili z mislijo o nasmehu ter se podali na ulice Velenja. MimoidoÄ?im so zaĹželeli lep dan, jim izroÄ?ili smeĹĄka in jim seveda podarili preĹĄeren nasmeh.

Ugotovili so, da resniÄ?no velja, da te nasmeh osreÄ?i, ti polepĹĄa dan, nariĹĄe radost na tvojem obrazu, niÄ? ne stane, Ä?udeĹžno deluje ‌ MimoidoÄ?i so bili sprva preseneÄ?eni, a ko so videli nasmeh na njihovem obrazu in prebrali misel na smeĹĄku, so se tudi sami od srca nasmejali, se jim zahvalili in se poslovili z nasmehom na obrazu.

15

VI PIĹ ETE

18. junija 2015

Spoznavanje Pozojeve grajske poti

Nekaj izjav, ko so podarjali nasmehe: • PoÄ?utila sem se veselo, ko sem videla nasmeh na ljudeh. (Ĺ pela) • ObÄ?utila sem sreÄ?o, ljubezen, veselje, ko je na obrazih ljudi zaĹžarel nasmeh. (Loti) • Bil sem vesel in sreÄ?en. (Maj, Max, Luka, AljaĹž K., Tin) • Bila sem vesela, obÄ?utila sem medsebojno povezanost. (TjaĹĄa)

• PoÄ?utila sem se dobro, bila sem vesela, ker sem osreÄ?ila nekoga.

(Lejla) • PoÄ?utila sem se sreÄ?no, Ä?udovito. (Lara, Lana, Saura, Safije) • Bilo mi je vĹĄeÄ? in bil sem vesel.

(Midjan, Armin T., AljaĹž L.) • Bil sem sreÄ?en, ljudje, katerim sem podaril smeĹĄka, pa tudi.

(Gal) đ&#x;”˛

Nasmejani petoĹĄolci z razredniÄ?arkami

NaĹĄa prelepa Ĺ aleĹĄka dolina velja za Âťdolino gradovÂŤ in nosi marsikatero skrivnost z zanimivimi mitoloĹĄkimi in pravljiÄ?nimi bitji iz preteklosti, ki jih lahko spoznamo v knjigah avtorjev Roka, Ĺ pele in Ace Poles.

Ker smo zelo radovedni, smo se v vrtcu Velenje, v OE LuÄ?ka v starejĹĄih skupinah otrok na OĹ Ĺ alek in Livada v ĹĄolskem letu 2014/15 odloÄ?ili za celoletni projekt spoznavanja Pozojeve grajske poti okoli Velenja ter pravljiÄ?nih in mitoloĹĄkih bitij Ĺ aleĹĄke doline. Sodelovali smo z avtorji literarnih del, obiskali vse ĹĄtiri gradove, spoznali njihove znamenitosti ter pravljiÄ?na in mitoloĹĄka bitja, ki so bila nekoÄ? tod okoli: zmaj Pozoj, Kunigunda - grajski duh, Poskok - kaÄ?a s ĹĄtirimi nogami, Bergmandeljc-jamski/gorski ĹĄkrat, mastodont in mali mastodont Masti,

jezerski ZelenjaÄ?ek, povodni moĹž in gorska vila, vile ali Ĺžalik Ĺžene in sreÄ?na koza. Njihove navade, znaÄ?ilnosti in vragolije so otroci spoznavali v raznolikih, zanimivih in pestrih dejavnostih NTC sistema uÄ?enja, ki temelji na utrjevanju znanja z asociacijami in simboli.

Vse, kar so se otroci nauÄ?ili in novega spoznali, so igrivo pokazali na zakljuÄ?ni mini ĹĄportni olimpijadi

ÂťPo Pozojevi poti s pravljiÄ?nimi bitji Ĺ aleĹĄke dolineÂŤ. Poleg miselnih izzivov so otroci skupaj s starĹĄi uspeĹĄno opravili tudi vse gibalne naloge.

Veselili smo se vsi in bili ponosni predvsem na naĹĄe najmlajĹĄe, ki so resniÄ?no usvojili veliko znanja in se Ĺže zdaj zavedajo bogate zgodovine naĹĄe doline, njene raznolikosti in lepote. đ&#x;”˛

Montana Tratnik

Ekskurzija s terenskim delom V petek, 29. maja, smo se uÄ?enci OĹ Gorica odpravili na ekskurzijo s terenskim delom (pripravila jo je uÄ?iteljica Branka Mestnik) za nadarjene uÄ?ence. Zjutraj ob 6.20 smo se zbrali pred ĹĄolo in bilo je videti, da bomo pred sabo imeli lep sonÄ?en dan ter zanimiv, pouÄ?en izlet. Odpravili smo se proti Kranjski Gori. Bila sem zelo vznemirjena, saj so uÄ?iteljice znale pritegniti mojo pozornost. Ob cesti na prelaz VrĹĄiÄ? smo si ogledali Rusko kapeli-

co. Ob misli na umrle vojake sem pomislila, da bi se cesta Ä?ez VrĹĄiÄ? res morala imenovati Ruska cesta, saj so jo z mnogo trpljenja zgradili ruski ujetniki. Pot nas je vodila naprej. Opravili smo kratek planinski pohod do PoĹĄtarskega doma. Pogled na skale, kjer je narava v skalah oblikovala obraz Ajdovske deklice,

je bil nepozaben. Medtem ko sem hodila, sem spoznala visokogorsko pokrajino, viĹĄinske rastlinske pasove, gorsko podnebje, bistre deroÄ?e reke in ĹĄe bi lahko naĹĄtevala. Videla sem tudi spomenik alpinista dr.

Juliusa Kugya in si ogledala enega od najlepĹĄih izvirov v naĹĄih gorah, izvir SoÄ?e. Prevzela sta me sveĹžina in Ä?udoviti svet narave, saj bi lahko kar tam ostala.

UĹživala sem tudi, ko smo odĹĄli v Triglavski narodni park, kjer sem

posebno pozornost namenila koritom Mlinarice. Naslednja toÄ?ka je bil Bovec, ki je zanimivo alpsko naselje. Tam smo imeli kosilo. Med voĹžnjo smo usmerili pogled proti slapu Boka. Ob Ä?udoviti meglici, ki se je ustvarjala pod slapom, sem pomislila, da bi tudi tukaj lahko Ĺživel podvodni moĹž Franceta PreĹĄerna

in tukaj bi mu bilo zelo lepo.

Zgodovino imam zelo rada, zato sem uĹživala ob obisku muzeja iz 1. svetovne vojne v mestu Kobarid.

Predvsem mi je vzbudila zanimanje SoĹĄka fronta.

Utrujeni, a hkrati veseli smo priĹĄli v Center ĹĄolskih in obĹĄolskih dejavnosti Kavka, kjer smo imeli slastno veÄ?erjo, noÄ?itev in dober zajtrk. Nato smo se zopet z velikim veseljem podali naprej. PriĹĄli smo na hribovje Kolovrat, kjer smo si ogledali super muzej 1. svetovne vojne na prostem. Ko sem si ogledovala strelske jarke in se po njih sprehajala, sem podoĹživljala SoĹĄko fronto. Prizadelo me je takratno dogajanje, a ko smo prehodili Tolminska korita, se je vrnila tudi dobra volja.

Po malici smo odĹĄli ĹĄe v arheoloĹĄki park Divje babe in v Idrijo, kjer smo si ogledali video film muzeja Antonijev rov.

Z veliko lepih obÄ?utkov smo se vrnili domov. Ekskurzija mi je bila vĹĄeÄ?. Bila je zabavna in nepozabna, saj sem si na njej nabrala veliko znanja in videla veliko zanimivosti. Upam, da bo ĹĄe veÄ? takĹĄnih dogodkov. đ&#x;”˛

Ania MarinÄ?ić Barić, 5.b Foto: Andreja Ĺ ifer

Pohod na Goro Oljko V prvo junijsko sobotno dopoldne nas je prebudilo sonce. ÄŒeprav je bila sobota, se nas je na igriĹĄÄ?u pred osnovno ĹĄolo v Ĺ martnem ob Paki zbralo 25 pogumneĹžev, ki smo se udeleĹžili pohoda na Goro Oljko.

Pohod sta organizirala DPM Ĺ martno ob Paki in taborniki rodu Hudi potok.

Izpred ĹĄole smo krenili proti najviĹĄjem vrhu v Ĺ martnem ob Paki.

Kljub vroÄ?ini in strmini smo z nekaj postanki na vrh priĹĄli vsi. Na Gori Oljki smo se pod kroĹĄnjami dreves okrepÄ?ali, se malo odpoÄ?ili in si privoĹĄÄ?ili sladoled. Polni energije smo se preizkusili v lokostrelstvu. Izde-

Nepozabno popotovanje v MĂźnchen V petek, 22. maja, smo uÄ?enci Osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki skupaj z uÄ?iteljicami in turistiÄ?no agencijo Palma odpotovali v MĂźnchen. Odhod je bil v zgodnjih jutranjih urah, a je bil izlet vreden pomanjkanja spanca. VeÄ?ino poti proti NemÄ?iji smo se vozili po avtocesti. Nekaj poti smo prespali, nekaj pa se pogovarjali in smejali.

Z veseljem smo prisluhnili tudi besedam naĹĄega vodiÄ?a Gregorja, ki nam je na poti povedal veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih preÄ?kali, ali stvareh, ki smo jih lahko videli skozi okno. Po dolgi voĹžnji smo le prispeli v MĂźnchen. Tam smo si najprej ogledali filmsko mesto Bavaria Filmstatd. V njem smo videli, kako poteka snemanje oglasov, ogledali smo si scene iz znanih filmov, ki so bile razstavljene (med drugim smo se sprehodili tudi po Ä?isto pravi podmornici), si ogleda-

li nekaj krajĹĄih filmÄ?kov, najbolj pa smo uĹživali, ko smo tudi sami posneli krajĹĄi prizor, pustolovski film, polet na prijazni Ĺživali, vremensko napoved in voĹžnjo z vlakom, ki ga je pred padcem z mostu reĹĄil Superman. Po malici in sladoledu smo se odpeljali proti tehniĹĄkemu muzeju, ki stoji na otoku srede reke Isar. Bil je zares ogromen, saj smo si lahko v njem ogledali prava letala, ladje, vesoljska plovila, tiskarno, glasbila, rudnik ... Za vsakogar se je naĹĄla kakĹĄna zbirka, ki ga je pritegnila. Zelo smo uĹživali tudi ob ogledu poskusov z elektriko in se tresli ob pokih strele.

Po nakupih pred tehniĹĄkim muzejem smo si z avtobusom ob pripovedovanju vodiÄ?a ogledali ĹĄe druge znamenitosti MĂźnchna. Bili smo navduĹĄeni in impresionirani nad spomeniki, cerkvami, univerzo, kolesi in avtomobili. Nato je sledil ĹĄe

ogled Allianz Arene, kjer domuje FC Bayern. Videli smo zunanjost in notranjost arene ter ob spremljavi glasbe kluba celo tekli do nogometnega igriĹĄÄ?a (trave). Po ogledu arene smo se najedli dobrot starih mam nekaterih mladih turistov in piĹĄkotov iz pekarn, popili podarjeno vodo, potem pa smo se iz sonÄ?nega MĂźnchna izmuÄ?eni in veseli zaradi vsega, kar smo videli, zaÄ?eli vraÄ?ati domov. NaĹĄa mentorica in vodja ekskurzije Marija Vodovnik je za nas na avtobusu izvedla nepozabno tombolo in zanimiv kviz. V obeh igrah smo zelo uĹživali in si priborili lepe nagrade, za katere so poskrbeli ĹĄtevilni sponzorji.

Neizmerno smo hvaleĹžni vsem, ki so nam omogoÄ?ili ta Ä?udoviti izlet. đ&#x;”˛

DevetoĹĄolka Mojca Rozman

V vrtcu Enci benci spoznavali umetnost PrejĹĄnjo sredo je bilo pred vrtcem Enci benci na Kardeljevem trgu zelo Ĺživahno in veselo. Odmeval je zvok cajonov, boom wekersov, harmonike, kitare in flavte.

Otroci so se skupaj s starĹĄi seznanili z razliÄ?nimi po-

Bilo je naporno, a vsi smo bili navduĹĄeni.

lovali smo veriĹžice, zapestnice in okraske za taborniĹĄke rutice. Zapeli smo ob zvokih kitare in se nauÄ?ili nekaj taborniĹĄkih pesmi. Ob dobri druĹžbi, prijetni senci in pestrem dogajanju je ura hitro minila in Ä?as

je bil, da se vrnemo k ĹĄoli. Po drugi gozdni poti smo se vrnili v dolino in se sprehodili do ĹĄole, kjer so otroke Ĺže Ä?akali starĹĄi. đ&#x;”˛

Nastja S. NaverĹĄnik

klici v umetnosti (krajinski arhitekt, glasbenik, kipar, ilustrator) z dejavnostmi, ki so jih pripravile strokovne delavke vrtca Enci benci. Skupno druĹženje so zakljuÄ?ili pozno popoldne s prepevanjem otroĹĄkih pesmic. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

18. junija 2015

Gledalci so resniÄ?no uĹživali

Janja Garnbret na evropskem vrhu

Slovenski rokometaĹĄi so na zadnjih dveh tekmah pod vodstvom novega selektorja navduĹĄili z odloÄ?nim pristopom, srÄ?nostjo in dihali kot eden Sobotno popoldne je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani rokometno obarvano. Redko se zgodi, da lahko tukajĹĄnji ljubitelji rokometa v enem popoldnevu spremljajo kar dve domaÄ?i reprezentanÄ?ni tekmi. Tokrat so najboljĹĄe Slovenke gostile Francozinje, Ä?lani pa Latvijce. Fantje so na zadnji tekmi kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu igrali za svojo duĹĄo in gledalce, saj rezultatsko ni bila pomembna. Latvijce so premagali s 37 : 20 (18 : 11).

Nastop na evropskem pr venstvu med 17. in 31. januarjem prihodnje leto na Poljskem, v mestih Krakovo, Sopot, Vroclav, Katovice in LodĹž, so si pod vodstvom novega selektorja Veselina Vujovića zagotovili Ĺže v predzadnjem krogu z zmago s 26 : 20 v gosteh nad Slovaki. V svoji skupini so tekmovanje konÄ?ali na drugem mestu. Prvi so bili Ĺ vedi z devetimi toÄ?kami, Slovenci drugi z devetimi, tretji Latvijci s ĹĄtirimi, Slovaki pa so vseh ĹĄest tekem izgubili. Na prvenstvo sta se uvrstili po dve reprezentanci iz vsake skupine. Kdo bodo tekmeci Slovencev v skupinskem delu, bodo zvedeli med jutriĹĄnjim Ĺžrebom v Krakovu.

Slovenci so na zadnjih dveh tekmah igrali sijajno. Blesteli pa so sploh na zadnji v velenjski RdeÄ?i dvorani, ki ni sicer o niÄ?emer veÄ? odloÄ?ala in je bila zgolj prestiĹžnega znaÄ?aja. Blizu tisoÄ? gledalcev je videlo izvrstno igro pomlajenega moĹĄtva, ki je garalo od prve do zadnje minute. Vsak igralec se je paÄ? Ĺželel prikazati novemu selektorju v najboljĹĄi luÄ?i. Po tekmi je bil nekdanji

odliÄ?ni rokometaĹĄ, sedaj tudi trener Zagreba vsekakor zadovoljen, da ima tako ĹĄirok izbor igralcev. Od Latvijcev, ki podobno kot Slovenci niso zaigrali v najmoÄ?nejĹĄi zasedbi, so bili naĹĄi fantje za razred boljĹĄi. Zato tudi zmaga z dvoĹĄtevilÄ?no razliko sedemnajstih golov.

Velenjski ljubitelji rokometa so bili seveda zelo veseli, ker so bili med izbranci tudi trije domaÄ?i igralci in vsi trije so navudĹĄili s svojo predsta-

smo se mu vsi trije pokazali v najboljĹĄi luÄ?i. Seveda si zelo Ĺželim zaigrati na evropskem prvenstvu. ÄŒe bom med izbranci, bom dal tako kot drugi vse od sebe.ÂŤ Klemen Ferlin: ÂťObÄ?utki med tekmo so bili sijajni, igrali smo kot prerojeni. OdliÄ?no v obrambi, uÄ?inkovito v napadu. Borili smo se vseh ĹĄestdeset minut in nismo niti za trenutek popuĹĄÄ?ali, pa Ä?eprav tekma ni bila rezultatsko pomembna.ÂŤ

vo. Mario Ĺ oĹĄtariÄ? je zaigral Ĺže proti Slovakom tri dni pred tem, proti Latvijcem pa sta priloĹžnost dobila ĹĄe StaĹĄ Skube in vratar Klemen Ferlin. Ĺ oĹĄtariÄ? je na obeh tekmah dosegel po ĹĄtiri gole. Enega veÄ? je proti Latvijcem zabil GaĹĄper MarguÄ?, po ĹĄtiri pa Skube in Miha Zarabec, ki ju je Vujović oznaÄ?il kot atomski mravljici.

ÂťJa, izbira bo teĹžka!ÂŤ Gorenjevi igralci lahko vsekakor upajo, da bodo, Ä?e ne vsi, pa vsaj eden ali dva med potniki za Poljsko.

Mario Ĺ oĹĄtariÄ?: ÂťZa reprezentanco sem pripravljen igrati kadar koli, kjer koli in v vsakem trenutku. V Ä?ast mi je bilo, da mi je na teh dveh tekmah selektor zaupal. Upam, da

Francozinje so bile enako kot na prvem dvoboju tudi na povratnem boljĹĄe. Doma so zmagale s sedmimi goli razlike, v Velenju pa s ĹĄestimi. Izid je bilo 27 : 21 in evropsko prvenstvo bodo Slovenke spremljale le kot gledalke.

StaĹĄ Skube: ÂťUĹžitek je bilo igrati.

Igralci se med sabo dobro poznamo. Ko sem bil na igriĹĄÄ?u, smo se samo pogledali in vedeli, kaj bomo naredili. Upam, da bomo ĹĄe kdaj dobili priloĹžnost. Na tej tekmi nam je vse uspevalo, Ä?eprav je bil nasprotnik moĹĄtvo Latvije. S takĹĄno odgovorno in zavzeto igro smo lahko uspeĹĄni tudi proti boljĹĄim reprezentancam. Verjamem to. Selektor ima zelo ĹĄirok izbor igralcev. Zdi se mi, da toliko ĹĄirine, kot jo ima danes slovenska reprezentanca, ni bilo ĹĄe nikoli. Vsak, ki pride na igriĹĄÄ?e, Ĺželi pokazati maksimum, prepriÄ?ati selektorja in mu narediti sladke skrbi. Za koga se bo odloÄ?il, je seveda njegova stvar. Pomembno je, da vsi dihamo kot eden. Ni pomemben posameznik, kdo igra, igra Slovenija. Vsi smo profesionalci in gotovo ne bo uĹžaljenosti ob nepoklicu. Zavedamo se, da so na nekaterih poloĹžajih po ĹĄtirje, celo pet vrhunskih igralcev, ki igrajo v vodilnih evropskih klubih. Ja, mislim, da bo izbira teĹžka.ÂŤ đ&#x;”˛

OdliÄ?ni v Romuniji Konec tedna je maloĹĄtevilna odprava tekmovalcev Taekwon-do kluba Skala Velenje preĹživela v Romuniji. UdeleĹžili so se IX.

Balinanje Gorenje ĹĄe vodi V Ĺ tajerski ligi upokojencev v balinanju je bila v zahodni skupini v torek popoldne tekma med TopolĹĄico kot domaÄ?ini in gosti z Gorice. Tekma je bila zaradi vremenskih razmer komaj na meji regularnosti, saj je vmes deĹževalo, zato se je igralo skoraj do noÄ?i. TopolĹĄica je relativno lahko opravila z gosti z rezultatom 6 : 2.

ko sem vesela, da mi je tretjiÄ? zapored uspelo osvojiti naslov evropske prvakinje. V vsako smer sem vstopi-

SreÄ?anje ob jubileju NK Ĺ oĹĄtanj

Francozinje premoÄ?ne

Taekwon-do

Na evropskem mladinskem prvenstvu v ĹĄportnem plezanju, ki je od 12. do 14. junija potekalo v Edinburghu, je slovenska mladinska reprezentanca kot edina osvojila dve zlati medalji. Kadetinja Janja Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO) je Ĺže tretjiÄ? zapored postala evropska prvakinja v teĹžavnostnem plezanju, z zmago med starejĹĄimi deklicami pa je prijetno presenetila tudi Mia Krampl (AO PD Kranj).

Za naslov evropskega mladinskega prvaka se je na Ĺ kotskem potegovalo veÄ? kot 250 mladih ĹĄportnih plezalcev.

Janja Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO) je prepriÄ?ljivo zmagala v kategoriji kadetinj in tako tretjiÄ? zapored postala evropska mladinska prvakinja. ÂťZelo sem zadovoljna s svojim plezanjem. Prav ta-

S. Vovk

mednarodnega prvenstva Romania Summer Cup v mestu Oradea. Ĺ est SkalÄ?kov je pod vodstvom trenerja Petra Landekerja osvojilo 8 zlatih in 2 srebrni medalji.

Na najviĹĄjo stopniÄ?ko so se povzpeli: Renato Vogler (deÄ?ki, forme Ä?rni pa I. dan in borbe do 50 kg), Nejc RakuĹĄa (mladinci, forme Ä?rni pas II. dan in borbe do 51 kg),

Domen Zabukovnik (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan), Klemen Vogler (mladinci, borbe do 63 kg) in Borut Sobota (Ä?lani, forme Ä?rni pas III. dan in borbe do -71 kg).

Srebrni medalji pa sta si priborila Domen Zabukovnik (mladinci, borbe -57 kg) in Klemen Vogler (mladinci, forme Ä?rni pas đ&#x;”˛ II. dan).

Naslednje jutro pa je bil v sonÄ?nem parku derbi kola med Gorenjem in KavÄ?ami. Tokrat so domaÄ?ini GorenjÄ?ani zelo sproĹĄÄ?eno zaigrali in brez veÄ?jih teĹžav z lahkoto premagali KavÄ?e 6 : 2. V Vinski Gori je bilo ĹĄe sreÄ?anje med domaÄ?ini in gosti iz Ĺ martnega ob Paki, ki so ga domaÄ?ini dokaj gladko dobili s 6 : 2. Ekipa Premogovnika je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. Gorenje, 14 toÄ?k, 2. TopolĹĄica, 13 toÄ?k, 3. Premogovnik, 12 toÄ?k ‌ V vzhodni skupini je bilo tokrat bolj pestro. V Preboldu so se domaÄ?ini udarili z

dobrimi gosti iz Slovenskih Konjic. Po konÄ?anem tekmovanju sta bili obe ekipi razoÄ?arani z neodloÄ?enim rezultatom 4 : 4. Na Dobrni so morali domaÄ?ini priznati poraz proti Ä?edalje boljĹĄi Polzeli 3 : 5. SreÄ?anje med Vrbico-Vrbno in gosti iz Ĺ entjurja je zelo prepriÄ?ljivo dobila gostujoÄ?a ekipa 0 : 8. Z enakim rezultatom 8 : 0 pa je Gorica pri Slivnici opravila goste iz Slovenske Bistrice.

Vrstni red: 1. Gorica pri Slivnici, 14 toÄ?k, 2. Polzela, 14 toÄ?k, 3. Prebold, 14 toÄ?k ‌ đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Mineva Ĺže 95 let, ko so se v Ĺ oĹĄtanju fantje odloÄ?ili, da bodo zaÄ?eli organizirano trenirati in igrati nogomet. Danes so zelo ponosni, da to tradicijo ohranjajo in skrbijo, da je klub med najstarejĹĄimi v drĹžavi. Ĺ˝e nekaj Ä?asa je njegova glavna skrb vzgoja mladih ĹĄportnikov in na tej poti nameravajo vztrajati tudi naprej. Spodobi pa se, da se vsakih toliko Ä?asa spomnijo tudi tistih, ki so bili del kluba. Prav zato pripravljajo v soboto, 20. junija, druĹženje vseh generacij igralcev NK Ĺ oĹĄtanj. DruĹžili se bodo seveda na stadionu pod Vilo Ĺ iroko. Prireditev se bo zaÄ?ela Ĺže dopoldan, ko bodo najmlajĹĄi konÄ?ali letoĹĄnji nogometni kamp. Vrhunec prireditve bo potekal popoldan, ko bodo svoje nogometno znanje prikazali Ä?lani in mladinci, ki trenutno igrajo v klubu. Kot je na podobnih dogodkih Ĺže navada, pa bo vrhunec prireditve tekma veteranov kluba. Na druĹženje vabijo prav vse nekdanje igralce in funkcionarje kluba, vse navijaÄ?e in tiste, ki jim NK Ĺ oĹĄtanj nekaj pomeni. Vedno je lepo obujati spomine, zato so prepriÄ?ani, da nikomur v soboto ne bo dolgÄ?as. Poskrbljeno bo tudi za jedaÄ?o in pijaÄ?o, prviÄ? pa bo na voljo kotiÄ?ek, v katerem bodo ponujali nekatere đ&#x;”˛ navijaĹĄke artikle kluba.

la zbrana in odloÄ?na in tako vedno dosega vrh, kar je bil tudi moj cilj.

Po treh mednarodnih tekmah teĹžavnosti se bom zdaj osredotoÄ?ila na evropsko mladinsko prvenstvo v balvanih in na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Arcu,ÂŤ je povedala Janja, ki bo v Arcu poskuĹĄala ubraniti lanski naslov svetovne mladinske prvakinje v teĹžavnosti.

Njena zmaga je bila malce priÄ?akovana, vendar zato niÄ? manj dragocena za naĹĄo ekipo. Z vsemi letoĹĄnjimi rezultati dokazuje, da se razvija v zares vrhunsko tekmovalko,ÂŤ je vtise strnil selektor slovenske mladinske reprezentance AnĹže Ĺ tremfelj. V finalu je med drugimi nastopila ĹĄe TjaĹĄa SlemenĹĄek (Ĺ aleĹĄki AO), ki je v kategoriji kadetinj osvojila 7. mesto. đ&#x;”˛

KostanjĹĄek znova na ĹĄmarĹĄki klopi Ĺ martno ob Paki – Prvenstvena sezona 2014/2015 v drugi slovenski nogometni ligi je konÄ?ana.

PoroÄ?ali smo Ĺže, da bo Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 zaradi slabih rezultatov v naslednji sezoni igrala v tretji ligi. V upravi kluba so se takoj lotili reĹĄevanja nekaterih kadrovskih teĹžav, med drugim iskanja novega trenerja in ga tudi naĹĄli. ÄŒlansko ekipo bo od zdaj vodil Drago KostanjĹĄek – dosedanji trener ekipe NK Bistrica. KostanjĹĄek je v Ĺ martnem ob Paki Ĺže treniral mladinsko in Ä?lansko ekipo. đ&#x;”˛

tp

Zanimivo nogometno druĹženje Cirkovce – Nogomet je tudi v krajevni skupnosti Cirkovce najbolj priljubljena igra na prostem. Ĺ˝e dolgo ga igra staro in mlado. Najprej so se za Ĺžogo podili na travniku enega od domaÄ?inov, ki je imel razumevanje za njihovo tovrstno navduĹĄenje. Ko so pri ĹĄoli zgradili ĹĄportno igriĹĄÄ?e, je to postalo srediĹĄÄ?e vsega ĹĄportnega in tudi drugega dogajanja v kraju.

Za ĹĄe veÄ?jo popularnost 'brcanja' Ĺže nekaj let pred obÄ?inskim praznikom izvedejo tudi turnir v malem nogometu, na katerega vabijo ekipe iz Ĺ aleĹĄke doline pa tudi sosednjih

krajev oziroma obÄ?in. Najbolj popularne so v tej krajevni skupnosti tekme med poroÄ?enimi in neporoÄ?enimi oziroma med tako imenovanima ekipama' Ledik' in 'OĹženjenimi'. Za to igro so bile zagrete tudi dekleta in Ĺžene, v zadnjem Ä?asu pa oÄ?itno ne veÄ? tako.

Letos, v nedeljo, so se moĹžje in fantje'udarili' Ĺže ĹĄtiridesetiÄ?. Sprva so izkuĹĄenejĹĄi poroÄ?eni brez teĹžav opravili z neporoÄ?enimi. Toda leta so naredila svoje. To se je poznalo tudi na jubilejnem sreÄ?anju, saj so tisti, ki ĹĄe Ä?akajo na prstan, zmagali

s 5 : 2. KonÄ?ni rezultat, pravijo, ni pomemben, bolj druĹženje.

Predsednik ĹĄportnega druĹĄtva MatjaĹž PodpeÄ?an se je na koncu posebej zahvalil bratoma JoĹžetu in SreÄ?ku Cerkovniku ter JoĹžetu Verbotnu, ki so orali ledino teh tekem in doslej nobene niso izpustili. SimboliÄ?no spominsko darilo pa je izroÄ?il tudi Mileni Verboten, saj od vsega zaÄ?etka pomaga pri izvedbi teh tekem. Ko so se spopadle Ĺženske, pa je bila vselej v ekipi oĹženjenih. đ&#x;”˛

S. Vovk

T. F.

Pomembno je druĹženje, pravijo.

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

18. junija 2015

Avgusta na SP v Indonezijo Sem le prvi med enakimi SreÄ?anje s predsednikom Planinske zveze Slovenije Bojanom Rotovnikom

V reprezentanci jadralnih padalcev ÂťpikaĹĄevÂŤ VelenjÄ?ana, zakonca Rok PreloĹžnik in Maja Navodnik PreloĹžnik

Tatjana PodgorĹĄek Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Jadralno padalstvo je ĹĄport, ki postaja zelo razĹĄirjen tudi v Sloveniji. Poznamo ga kot rekreativnega in tekmovalnega. V tekmovalnem ĹĄportu slovenski jadralni padalci Ĺžanjejo velike mednarodne uspehe. Na 8. FAI svetovno prvenstvo, ki bo od 9. do 17. avgusta v Indoneziji, pa sta se v kategoriji natanÄ?nosti pristajanja uvrstila VelenjÄ?ana, zakonca Maja Navodnik PreloĹžnik in Rok PreloĹžnik. Biti Ä?lana slovenske reprezentance na tako prestiĹžnem tekmovanju je vsakemu lahko v veliko Ä?ast. Prvenstvo bo potekalo na viĹĄini okoli 1.000 metrov pod plantaĹžami Ä?ajevca.

Rok se z jadralnim padalstvom ukvarja Ĺže skoraj 30 let, Maja se mu je pridruĹžila kasneje. ÂťBrat se je ukvarjal s tem in me navduĹĄil. Bil je tudi glavni krivec, da sem spoznala svojega bodoÄ?ega moĹža,ÂŤ pravi Maja. Njegovi zaÄ?etki izhajajo iz alpinizma. ÂťKo si bil v steni, si si zaĹželel, da bi se namesto dolgih sestopov lahko hitro vrnil. V strokovnih alpinistiÄ?nih literaturah so se zaÄ?ele pojavljati fotografije padalcev ...

NiÄ? nam ni bilo jasno. Potem se je tudi pri nas malo zaÄ?elo in kar hitro smo tudi Slovenci stopili zraven.ÂŤ Pa ni bilo tako preprosto, kot je preprosto zapisati. ÂťPadala smo si – trije smo bili – naredili sami. Prej smo ĹĄli v teÄ?aj, ker brez tega ne gre, in se zaÄ?eli uÄ?iti. Kupili smo padalo, ga sparali in seĹĄili novega z drugim materialom. Copy paste, nekako v tem stilu ...,ÂŤ se spominja Rok. Dodaja, da za samo ĹĄivanje niso potrebovali veliko prostora, krojenje pa je bilo bolj zoprno, ker je bil potreben velik prostor. ÂťSpomnim se, da smo krojili tudi v nekdanji ĹĄoli Biba Rock v Ĺ oĹĄtanju, kjer nam je Toni (profesor telovadbe in Rokov stric, op. avtorja) odklenil telovadnico in smo si tako pomagali.ÂŤ To je ĹĄport, ki te, ko te enkrat osvoji, ne spusti veÄ?. ÂťPridejo pavze, druĹžinske in druge obvezno-

Za gore pravijo, da so najveÄ?ja ĹĄportna dvorana, ki vabi in sprejema 365 dni na leto. Vse veÄ? je takih, ki se vabilu odzovejo. Ne ravno pozimi, od pomladi do pozne jeseni pa. Ĺ oĹĄtanjÄ?an Bojan Rotovnik je prvi planinec v drĹžavi. Ĺ˝e drugi mandat je namreÄ? ĹĄef Planinske zveze Slovenije, zveze z nekaj veÄ? kot 55 tisoÄ? Ä?lanov, kar uvrĹĄÄ?a drĹžavo med deset najbolj planinskih narodov na svetu. Ocenjuje se, da se vsaj nekajkrat na leto v hribe ali gore odpravi 300 tisoÄ? Slovencev.

Vsaj dvakrat na teden ga popoldan ni doma

Trenirata, kolikor jima Ä?as dopuĹĄÄ?a. Malo veÄ? pred tekmami.

sti in kdaj pa kdaj padeĹĄ ven, a se obiÄ?ajno vrneĹĄ. Kolega me je pred leti povabil za sodnika. Ker pa sem na treningu pred tekmami kar dobro skakal, sem si rekel – bolje, da skaÄ?em, kot sodim.ÂŤ Zdaj si je priskakal svetovno prvenstvo. Pa Maja, jo je kdaj strah? ÂťSeveda me je strah kdaj pa kdaj. Sploh pri neustreznih termiÄ?nih pogojih. Ko smo bili mlajĹĄi, so bili ti strahovi veliko manjĹĄi kot zdaj, ko imava druĹžino.

Gotovo zdaj letimo bolj po pameti kot vÄ?asih. Tudi naÄ?in letenja je drugaÄ?en, kot je bil vÄ?asih, in padala so bolj varna ...ÂŤ.

Imata kake priljubljene toÄ?ke, kjer se jadralno padalstvo lahko izvaja.

Bi si na kakĹĄno vzletiĹĄÄ?e ĹĄe posebej Ĺželela? ÂťMeni so zelo ljuba vzletiĹĄÄ?a v visokogorju, ki pa so tudi bolj zahtevna. VÄ?asih se je tam veÄ? letelo,ÂŤ pravi ona. Oba pa, da je bila pred leti zelo popularna Vinska Gora, ki je za prelete zahtevnejĹĄa. ÂťMislim, da se ta start zdaj zapira, ker so se spremenili lastniki. Potem

Dobrovlje, kjer so morali lani po Ĺžledu vzletiĹĄÄ?e narediti na novo. To je blizu in varno. Tudi Golte so blizu. Rad hodim na UrĹĄljo ... Za uÄ?enje pa je Prebold vseslovenski ĹĄolski poligon in zadnja leta tudi Gorice z vzhodnim vetrom.ÂŤ Kako sta se uvrstila v reprezentanco za svetovno prvenstvo? On skromno pravi, da ÂťpikaĹĄevÂŤ ni veliko, da konkurenca ni ĹĄtevilÄ?na. So pa zato tisti, ki so, zelo dobri. Pet se jih je borilo za tri mesta, doma je ostal bivĹĄi svetovni prvak. Tudi na svetovni lestvici med prvih deset najdete tri, ĹĄtiri Slovence.

Majo je moĹž spodbujal in navduĹĄil in zaÄ?ela je trenirati. ÂťNjemu se moram zahvaliti, da sem sploh ĹĄla v to, da se preizkusim v Ĺženski konkurenci.ÂŤ Uvrstitev v reprezentanco je skupek in vrhunec vseh let, ki jih imata za seboj. Skupek kilometrine, izkuĹĄenj, umirjenosti, preudarnosti in natanÄ?nosti. đ&#x;”˛

Rusalke zakljuÄ?ile peto sezono V soboto, 6. junija, sta se na velenjskem bazenu izmenjavala glasba in aplavzi, ko so sinhrone plavalke KSP Rusalka potegnile Ä?rto pod do sedaj najuspeĹĄnejĹĄo sezono. V druĹžbi gostij iz Ljubljane in KrĹĄkega so na zakljuÄ?ni reviji predstavile kar dvaindvajset toÄ?k in zabavale navduĹĄene starĹĄe. Deklice in kadetinje so se ĹĄe konec maja merile na velikem

mednarodnem tekmovanju na Dunaju, kjer je sodelovalo 22 klubov iz 13 drĹžav (V. Austrian Youth Open).

Po napornem a zelo konkurenÄ?nem zastopanju Slovenije pri severnih sosedih je bilo delo s koreografijami prijetna sprememba. Rusalke so namreÄ? letoĹĄnji trening namenile predvsem vadbi obveznih prvin, ki zahtevajo odliÄ?no tehniko zavesljajev

ÂťNerad uporabljam besedo ĹĄef. Sem pa res predsednik ene najveÄ?jih nevladnih organizacij v drĹžavi, kar pomenim, da sem prvi med enakimi,ÂŤ nas ÂťpopraviÂŤ in navede ĹĄe nekatere podatke: planinska zveza zdruĹžuje 283 planinskih druĹĄtev, skrbi za 1661 planinskih poti, ki so skupno dolge veÄ? kot devet tisoÄ? kilometrov. Skrbi tudi za 178 planinskih koÄ? in bivakov, v katerih je skupno veÄ? kot ĹĄest tisoÄ? leĹžiĹĄÄ?, in je tako tudi med najveÄ?jimi ÂťturistiÄ?nimiÂŤ organizacijami. Pod njeno okrilje sodi ĹĄe ĹĄportno in ledno plezanje, vrhunski alpinizem, tekmovalno turno smuÄ?anje. Poleg tega izvaja ĹĄe mnogo drugih dejavnosti, ponosna je na veÄ? kot 120-letno tradicijo.

NajbrĹž je naporno voditi tako druĹžino? ÂťRes je,ÂŤ se odzove z nasmehom na ustih in pove, da dolĹžnost

predsednika opravlja ljubiteljsko.

DruĹžina se je Ĺže navadila, da ga vsaj dvakrat na teden popoldan ni doma zaradi razliÄ?nih obveznosti, povezanih z zvezo. Glede na to, da je veliko planinskih aktivnosti tudi med vikendi, je odstoten ĹĄe toliko veÄ?.

Doma najlepĹĄi vrhovi na svetu Na Triglavu je bil Ĺže pribliĹžno 15-krat. ÄŒez poletje, ko so poti nanj najbolj obljudene, raje obiĹĄÄ?e kakĹĄne druge vrhove. Ni lepĹĄih nikjer na svetu, kot so doma. Njemu najljubĹĄe so na BovĹĄkem. Pridih Primorske jim daje poseben Ä?ar.

Zagotovo bi bila zelo preseneÄ?ena, Ä?e ne bi sliĹĄala, da je z gorami ÂťzastrupilÂŤ tudi Bojan Rotovnik: ÂťVsak lahko naredi sam sinova in Ĺženo. ÄŒe bo sreÄ?a najveÄ? za to, da bo njegov obisk gora poln mila, se bodo letos odpravilepih doĹživetij.ÂŤ li na Triglav. NaÄ?rtujejo ĹĄe udeleĹžbo na taboru za plaPlaninarjenje najbolj ninske druĹžine in preÄ?enje Pohorja, mnoĹžiÄ?na dejavnost pa ĹĄe kakĹĄen krajĹĄi izlet. Je Bojan Ljubezen do planinarjenja je Âťdo- v prostem Ä?asu ĹĄe kaj drugega kot taÂŤ druĹžine, v kateri je odraĹĄÄ?al. ÄŒar planinec? Ob sluĹžbi, druĹžini, predgora je spoznaval kot marljiv Ä?lan sedniĹĄki nalogi mu ostane malo Ä?amatiÄ?nega planinskega druĹĄtva Ĺ o- sa za ĹĄe kaj drugega. ÂťTudi popotniĹĄtanj, v srednji ĹĄoli je opravil teÄ?aj ĹĄtvo, ki ni povezano s planinskim za vodnika. Planinarjenje – je ugota- rajem, poznamo v druĹžini,ÂŤ je ĹĄe vljal – je najbolj mnoĹžiÄ?na ĹĄportno- dejal Bojan Rotovnik. đ&#x;”˛ -rekreativna dejavnost Slovencev,

Raj na ÄŒeĹĄki koÄ?i Tudi naĹĄe ĹĄolsko leto – ťtudentovÂŤ Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje se konÄ?uje – planinska sezona pa se v visokogorju ĹĄele zaÄ?enja.

Lepo vreme vabi in kar teĹžko se je odloÄ?iti kam?!

VÄ?asih se naĹĄa planirana tura izleta le ujema z vremenskimi in ostalimi pogoji. To pot je bilo tako in navsezgodaj smo hiteli proti Gorenjski. Na obmoÄ?ju Kranja smo z avtoceste zavili proti Kokri in naprej

kar ne preseneÄ?a. Vsak obisk gora je v tem tempu Ĺživljenja sprostitev, odmik od dolinskih in drugih teĹžav vsakdana. V hribih so ljudje bolj sproĹĄÄ?eni, manj obremenjeni, zato je druĹžba bolj zanimiva. NesreÄ?e v gorah ‌? ÂťVsaka dejavnost je povezana s tveganjem. V vsaki se najde kdo, ki meni, da se mu ne more niÄ? zgoditi. Vsak lahko naredi sam najveÄ? zato, da je njegov obisk gore poln lepih doĹživetij.ÂŤ V njegovem veÄ? kot 30-letnem druĹženju z gorami je doĹživel Ĺže nekaj trenutkov – predvsem pri reĹĄevanju, ki so ga stisnili pri srcu in poskrbeli, da se je na naslednji obisk gore temeljiteje pripravil, kot bi se.

Po hribih

vzpenjanjem so se ĹĄirili razgledi na prelepo pokrajino, kjer je pravi planinski raj. Tu si je svojega ustvaril tudi vsem znani Davo KarniÄ?ar, ki spet snuje nadvse drzne naÄ?rte, ob katerih nam zastaja dih.

UĹživali smo na poti v krasni naravi in sÄ?asoma prispeli do cilja, kjer se na ovalni krnici Spodnje Ravni pod ostenjem Grintovca in ob robu prepadnega poboÄ?ja nad dolino Ravenske KoÄ?ne nahaja ÄŒeĹĄka ko-

prli ravno prejĹĄnji dan in uĹživanje pred njo je bilo popolno. Poklepetali smo s hÄ?erko omenjenega Dava in si v notranjosti ogledali slike z otvoritve koÄ?e ter njenega deda Andreja, ki je bil v letih 1960–1996 njen legendarni oskrbnik. Nekdo je dejal, da sta Âťime KarniÄ?ar in Jezersko eno in istoÂŤ.

Kar teĹžko se je bilo posloviti in nazaj grede smo preÄ?ili Štuvarjevo pvaninoÂŤ, se sreÄ?ali s posledicami

in pravilnih poloĹžajev. Njihova vadba pa je Ĺžal manj zabavna kot delo in trening plesnih sestav. Tako so se ob zakljuÄ?ku letoĹĄnje sezone z veseljem spoprijele s tem ustvarjalnim izzivom ter v kratkem Ä?asu pripravile veÄ? odliÄ?nih toÄ?k. Po teĹžko priÄ?akovanih poÄ?itnicah se bodo septembra ponovno zbrale in takrat bodo k vpiđ&#x;”˛ su vabljene tudi novinke.

Pred slovesom iz planinskega raja pri ÄŒeĹĄki koÄ?i

proti Jezerskem, kjer smo v Zgornjem izstopili v lep sonÄ?en dan.

Mimo zelo lepe kmetije Makek v istoimenski KoÄ?ni smo zavili proti ÄŒeĹĄki koÄ?i in se mimogrede ozrli na skalni podor, kjer se je ĹĄe nedavno nahajal slap ÄŒedca, o katerem ni veÄ? sledu. Sonce se je dvigalo izza mogoÄ?nih vrhov in razblinjalo megle, ki so jih obÄ?asno ovijale. Z

Ä?a. Zgradila jo je ÄŒeĹĄka podruĹžnica Slovenskega planinskega druĹĄtva v Pragi in njena otvoritev je bila julija l. 1900. Lepo oskrbovana ohranja zunanji videz Ä?eĹĄke kmeÄ?ke hiĹĄe in nudi zatoÄ?iĹĄÄ?e ĹĄtevilnim ljubiteljem gora, saj je tu izhodiĹĄÄ?e v osrÄ?je KamniĹĄko-Savinjskih Alp, ki si podajajo roke s Karavankami. Zaradi lepega vremena so jo predÄ?asno od-

Ĺžledoloma in se sprostili ob PlanĹĄarskem jezeru, kjer je prava milina glede na prej doĹživeto Ä?udovito gorato pokrajino. Spet obujena akcija ĹĄaleĹĄkih planinskih vodnikov ÂťVarno v goreÂŤ sredi julija je usmerjena prav v te konce in jo toplo priporoÄ?amo, da se je udeleĹžite. Ne boste razoÄ?arani! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

18. junija 2015

Dopuste kvarijo vlomilci Velenje, 12. junija – V petek je na interventno ĹĄtevilko 113 poklicala VelenjÄ?anka, ki je povedala, da skrbi za sosedovo hiĹĄo ob Cesti na vrtaÄ?e, ker so sosedi na morju. Ob prihodu domov je namreÄ? opazila, da je bilo vlomljeno v njihovo garaĹžo. Policisti so hitro ugotovili, da je neznanec v Ä?asu od njenega zadnjega obiska prejĹĄnjega dne res vlomil v hiĹĄo. Iz nje ni odĹĄel praznih rok. S seboj je odnesel nekaj kosov zlatega nakita. Vlomilec je naĹĄel kljuÄ?e osebnega avtomobila, parkiranega v garaĹži. Z njim se je mirno odpeljal.

Gre za siv Peugeot 206, reg. ĹĄt. CE P1-986. Lastnike hiĹĄe je oĹĄkodoval za najmanj 3 tisoÄ? evrov.

Policiste pa je poklical ĹĄe en VelenjÄ?an, ki je bil prejĹĄnji teden na dopustu. Povedal jim je, da ga je sosed obvestil, da sumi, da so vlomili v njegovo hiĹĄo. Policisti so ugotovili, da to drĹži, zgodilo pa se je med sredo in nedeljo. Iz hiĹĄe je neznanec odnesel nekaj kosov zlatnine in tri ure.

Lastnik hiĹĄe k sreÄ?i doma ni hranil vrednejĹĄih

Ob motorno kolo Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 10. junija – V sredo so velenjski policisti v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju zasegli kolo z motorjem obÄ?anu, ki je nekoliko preveÄ?krat krĹĄil cestnoprometne predpise.

Sedaj bo moral na sodiĹĄÄ?u pojasniti, zakaj je tako.

Mladoletnik ima rad Âťna glasÂŤ Velenje, 12. junija – V petek je na Gorici stanovalce motila glasna glasba, zato so poklicali na velenjsko policijsko postajo. Policisti so ljubitelja zalotili pri poÄ?etju, ki ga je ob njihovem prihodu prekinil. Ob tem so ugotovili, da gre za mladoletnika. Sledi obdolĹžilni predlog, o krĹĄitvi pa je bila seznanjena tudi njegova mama.

Med delom ostala brez sedeĹža Ĺ oĹĄtanj, 12. junija – Medtem ko je ĹĄtudentka pridno delala na Petrolovem servisu, ji je neznanec z njenega kolesa odmontiral in odnesel sedeĹž. Kolo je pustila za poslovalnico, oÄ?itno pa je neznanca premamil kvaliteten sedeĹž. Ĺ tudentka je bila oĹĄkodovana za najmanj 130 evrov.

Ne le svetlo, bilo je Prespal na glasno policijski postaji Velenje, 12. junija – Na KoroĹĄki cesti je bila v petek ponoÄ?i prava

Velenje, 14. junija – V preteklem tednu so velenjski policisti obrav-

Iz POLICIJSKE beleĹžke Tudi streljal bo

NiÄ? mu ni bilo vĹĄeÄ?

Nazarje, 11. junija - Na obmoÄ?ju Nazarij so policisti v Ä?etrtek obravnavali vloma v dva vikenda. Iz enega je zaenkrat ĹĄe neznanec ukradel kosilnico na nitko, iz drugega pa zraÄ?no puĹĄko, radio in karton piva.

Velenje, 11. junija – V Ä?etrtek so nepridipravi vlomili v klet na Jenkovi cesti.

Policisti so ob gledu ugotovili, da je zaenkrat ĹĄe neznanec v klet verjetno vlomil Ĺže kakĹĄen dan prej. Premetal je notranjost, s seboj pa ni odnesel niÄ?. Je pa zato na vratih v klet naredil za 50 evrov ĹĄkode.

Bila je droga Velenje, 11. junija – V Ä?etrtek so policisti VelenjÄ?anu zasegli kovinski drobilec s sledovi zelenorjave rastline. ZaseĹžen predmet so odstopili v analizo. Po prejemu pozitivne ugotovitve, da so v drobilcu sledovi prepovedane droge, bo krĹĄitelju izdana odloÄ?ba o prekrĹĄku.

Eden pral, drugi pretepal Velenje, 11. junija – V vroÄ?em Ä?etrtku se je obÄ?an na TavÄ?arjevi cesti v Velenju odloÄ?il, da osveĹži in opere jeklenega konjiÄ?ka. Z njegovim poÄ?etjem se ni strinjal bliĹžnji sosed, ki je zadevo hotel reĹĄiti kar s pretepom. Pri tem je pralca avtomobila hudi sosed telesno poĹĄkodoval. Policisti bodo na sodiĹĄÄ?e poslali poroÄ?ilo o pretepaÄ?evih dejanjih, izdali pa mu bodo tudi plaÄ?ilni nalog.

Od ÂťgatÂŤ do hrane Velenje, 10. junija – V sredo je varnostnica zalotila obÄ?anko, ki je hotela v eni od velenjskih trgovin za svojega partnerja ukrasti spodnje hlaÄ?e. V preteklem tednu to ni bila edina tatvina, varnostniki so ĹĄe v petih primerih zalotili obÄ?ane, ki so v trgovinah kradli predvsem prehrambene artikle. Za svoja dejanja se bodo zagovarjali na sodiĹĄÄ?u.

V Sloveniji naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo hiĹĄnih ropov, ki so izvedeni brutalno in dobro pripravljeno. Storilci svoje Ĺžrtve vnajprej izbirajo in objekte predhodno skrbno opazujejo. Napadi so obiÄ?ajno izvedeni na niÄ? hudega sluteÄ?e ljudi v njihovih hiĹĄah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo telesno silo, groĹžnje, razne nevarne predmete in oroĹžje ter tako Ĺžrtev prisilijo, da izroÄ?i oziroma pove, kje hrani gotovino in dragocenosti.

Pri hiĹĄnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so zamaskirani in oboroĹženi, Ĺžrtev zveĹžejo, ji grozijo z oroĹžjem in se ponavadi dolgo zadrĹžujejo v prostorih. OÄ?itno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki. Najpogosteje na njihovih domovih ropajo Ĺženske in starejĹĄe osebe, ki se niso sposobne braniti.

Policisti svetujejo, da veÄ?jih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma in ne odpirate vrat neznancem. Redno zapirajte in zaklepajte vhodna vrata. Pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo. Zelo priporoÄ?ljiva je senzorska luÄ?. Vhodna vrata opremite s kljuÄ?avnico z varovalom ali varnostno verigo in kukalom. Namestite domofon ali videofon. ÄŒe vas oropajo, ne reagirajte pretirano pogumno, ĹĄe posebej, Ä?e je ropar fiziÄ?no moÄ?nejĹĄi, oboroĹžen ali je roparjev veÄ?. Takoj pokliÄ?ite policijo, ki ji lahko pri izsleditvi roparja precej pomagate, Ä?e si dobro zapomnite ali takoj zapiĹĄete, kako je storilec izgledal, registrsko ĹĄtevilko, barvo, znamko in tip vozila ter smer, kamor je po ropu odpeljal.

Do prihoda policije niÄ?esar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uniÄ?ili koristnih sledi, ki bi lahko pomagale pri odkritju storilca.

Vsebina te kolumne bi se morala nanaĹĄati na varnost med poÄ?itnicami, saj sem se nanjo Ĺže miselno pripravljal, toda zaradi obravnave nasilja v ĹĄoli v drĹžavnem zboru v preteklem tednu ter okrogle mize ÂťEkstremizem kot dejavnik ogroĹžanja varnostiÂŤ v okviru nacionalne konference s podroÄ?ja varnosti, ki sem se je udeleĹžil pretekli Ä?etrtek na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, sem se odloÄ?il drugaÄ?e.

Nasilje na ĹĄolah so na pobudo starĹĄev in uÄ?iteljev ene od ljubljanskih osnovnih ĹĄol s podporo ĹĄe 36 drugih osnovnih ĹĄol obravnavali v drĹžavnem zboru. Pobuda za obravnavo sloni na obÄ?utku nemoÄ?i uÄ?iteljev pri obravnavi hujĹĄih oblik trpinÄ?enja med uÄ?enci osnovnih ĹĄol. Ali drugaÄ?e povedano, uÄ?itelji ponekod ne zmorejo zagotavljati primernega okolja, da bi uÄ?enci poleg znanja pridobili tudi potrebne izkuĹĄnje in kompetence za nadaljnje ĹĄolanje in Ĺživljenje. Zaradi posledic nasilja je marsikateri otrok med Ĺžrtvami zaznamovan ĹĄe dolgo Ä?asa po zakljuÄ?enem ĹĄolanju, nekateri pa teh negativnih izkuĹĄenj ne pozabijo do konca Ĺživljenja. Zakonske doloÄ?be namenjajo posebno skrb za otroke in zagotavljanje zdravega in varnega ĹĄolskega okolja, zato je prav, da od ĹĄol in pristojnih institucij tudi priÄ?akujemo, da bodo otroci v ĹĄoli varni in ne bodo izpostavljeni nasilju.

Ko govorimo o nasilju, se nam pred oÄ?mi najprej pojavi tisto nasilje, ki se navzven kaĹže v obliki prask, modric, krvavih ustnic in zlomljenih kosti, toda obstajajo tudi druge oblike nasilja, ki so oÄ?em sicer malce prikrite, niso pa niÄ? manj boleÄ?e in niÄ? manj nevarne. Zato je prav, da se o nasilju govori, razpravlja, in Ä?e so v te dejavnosti vkljuÄ?eni tudi strokovnjaki, toliko bolje, saj so Ä?ustvene razprave in priÄ?akovanja tako starĹĄev, katerih otroci so Ĺžrtve, ter uÄ?iteljev na drugi strani, ki vidijo in se s tovrstnim nasiljem sreÄ?ujejo v svojem delovnem okolju, pogostokrat usmerjena stran od resniÄ?nih dejavnikov in ustreznih reĹĄitev. Dodatno nalaganje obveznosti in pristojnosti uÄ?iteljem za reĹĄevanje teh konfliktnih situacij in s tem tudi prevzemanje veÄ?je odgovornosti je (milo reÄ?eno) paradoksalno ob zdruĹževanju oddelkov in razredov, zmanjĹĄevanju uÄ?iteljskega kadra in prepovedi zaposlovanja po ĹĄe vedno veljavnem ZUJF-u. Paradoksalnost postane bolj utemeljena, Ä?e pogledamo konkretne predloge strokovnjakov, ki v obstojeÄ?i zakonodaji in ureditvi vidijo realne moĹžnosti za ustrezno obravnavo.

Svoj vrhunec pa doseĹže z izjavo predstavnikov ĹĄolskega ministrstva, da Âťministrstvo ĹĄele razmiĹĄlja o posebnem projektuÂŤ in (vsaj za zdaj) prepuĹĄÄ?a nasilje ravnateljem in uÄ?iteljem. Zato je prav, da prav vsi podpremo tako uÄ?itelje kot vodstva ĹĄol, da se temu podroÄ?ju konÄ?no nameni prava mera strokovne pozornosti in obravnave!

Razprava o nasilju v ĹĄolah je priĹĄla na naslovnice Ä?asopisov in v druge medije, vsebina okrogle mize na Fakulteti za varnostne vede pa je ostala za zidovi fakultete. Ĺ˝al, saj so ugledni strokovnjaki osvetlili problematiko ekstremizma in med drugim poudarili, da ekstremizem ni samo tisto, kar veÄ?ina ljudi misli, in da za obravnavo ekstremizma ni pristojna zgolj policija. Le multidisciplinarna in medinstitucionalna obravnava je edina reĹĄitev tako za drĹžavo kot druĹžbo, kajti slabo se piĹĄe drĹžavi, Ä?e je za obravnavo ekstremizma odgovorna le policija. V mislih nimam zgolj ekstremizma, ki ga danes zaradi senzacionalistiÄ?nega poroÄ?anja medijev vidimo bolj ali manj v obliki poroÄ?il iz Sirije ali (ne preveÄ?) oddaljenih bojiĹĄÄ?, ampak tudi sovraĹžnega govora, nasilja med otroki v naĹĄih ĹĄolah, nasilja znotraj druĹžinskega okolja stanovanj in domov, nasilja na cestah in ĹĄe bi lahko naĹĄteval.

Toda oÄ?itno je v naĹĄi druĹžbi nonĹĄalanten odnos do nasilja v raznoterih oblikah bolj prevladujoÄ? in moÄ?nejĹĄi, da le doloÄ?ene oblike nasilja pridejo od Ä?asa do Ä?asa na naslovnice. Do pravega in uÄ?inkovitega pristopa za obravnavo dejavnikov in povzroÄ?iteljev, pa oÄ?itno ni ne volje in ne moÄ?i. Upam, da enkrat ne bo prepozno, kajti nasilje ubija otroĹĄke duĹĄe, ne glede, ali se dogaja v ĹĄolskem ali domaÄ?em okolju ali kje drugje.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

predmetov, kljub temu pa je oĹĄkodovan za najmanj 800 evrov.

Ob teh dogodkih so policisti pripravili nekaj nasvetov, aktualnih v Ä?asu dopustov.

Opozorite sosede, da boste dlje Ä?asa odsotni.

Vgradite sodobno kljuÄ?avnico, preÄ?no zaporo, alarmno napravo, najemite sef ... Na samozaĹĄÄ?i-

zabava. OÄ?itno hrana, pijaÄ?a in glasba niso bili dovolj, saj so si praznovalci zraven osvetljevali ĹĄe nebo. S pirotehniko pa so povzroÄ?ali hrup, ki je motil sosede. Policisti so ugotovili, da so sicer uporabljali pirotehniÄ?na sredstva, ki so razvrĹĄÄ?ena v I. kategorijo (svetlobni uÄ?inek), vendar pa s tem povzroÄ?ajo hrup.

KrĹĄitelju noÄ?nega reda in miru so izdali plaÄ?ilni nalog.

Ob pokanju se je ustraĹĄil Velenje, 12. junija – PrejĹĄnji teden je bilo vroÄ?e. Ĺ e bolj vroÄ?e je bilo zagotovo VelenjÄ?anu, ki se je v petek odloÄ?il za kurjenje ostankov dreves. Ogenj mu je uĹĄel izpod nadzora, zato je zagorela tudi zapuĹĄÄ?ena lopa, pokrita s salonitko. Ko je ta zaradi vroÄ?ine priÄ?ela pokati, se je moĹž ustraĹĄil in poklical gasilce. Ti so poĹžar hitro pogasili, na kraj dogodka pa so poklicali tudi policiste.

Izgubljena dva Ä?rna mobilnika Velenje, 12. junija – V petek so policisti zabeleĹžili kar dve izgubi mobilnih telefonov. Najprej jih je poklicala obÄ?anka, da je med velenjsko plaĹžo in Belo dvorano izgubila GSM znamke Samsung Galaxy 2, Ä?rne barve. Nato je poklical ĹĄe obÄ?an, ki je izgubil GSM znamke Samsung Galaxy, Ä?rne barve v Ä?rnem etuiju. PoĹĄtena najditelja lahko mobilnika oddata na Policijski postaji Velenje, kjer bodo hitro poskrbeli, da jih lastnika dobita nazaj.

Kriva je bila maÄ?ka Velenje, 14. junija – V nedeljo se voĹžnja s kolesom za VelenjÄ?anko ni dobro konÄ?ala. Izogibala se je maÄ?ki, ob tem pa padla in se telesno poĹĄkodovala.

tno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo.

Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem.

Pa tudi drugaÄ?e, npr. med obiski lokalov, ni priporoÄ?ljivo razkazovati denarja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letaliĹĄÄ?ih, avtobusnih in ĹželezniĹĄkih postajah. Vidno oznaÄ?ena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje.

Prav tako moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet kraj: digitalna tehnika (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni, osebni nakit in ostali predmeti (kolesa, surfi, smuÄ?i ...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov ne puĹĄÄ?amo brez nadzora, sploh tam, kjer so nepridipravom lahko đ&#x;”˛ dostopni.

Nasilje, ekstremizem in nonĹĄalantnost

navali ĹĄest prometnih nezgod z materialno ĹĄkodo, povzroÄ?iteljem pa so za ugotovljene krĹĄitve izdali plaÄ?ilne naloge. V soboto so pri kontroli cestnega prometa ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je pred tem pregloboko pogledal v kozarec. Alkotest mu je pokazal kar 0,81 mg/l izdihanega zraka. NoÄ? je moral preĹživeti v kletnem apartmaju policijske postaje.

K sreÄ?i je imel Ä?elado Ĺ oĹĄtanj, 14. junija – V nedeljo se je v Belih Vodah zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri je se je telesno poĹĄkodoval kolesar. Zanj bi se lahko konÄ?alo ĹĄe huje, Ä?e pri voĹžnji ne bi uporabljal varnostne Ä?elade, ki se je ob padcu razpolovila.

Policija svetuje

Ĺ tevilo hiĹĄnih ropov naraĹĄÄ?a

Adil Huselja varnostno ogledalo

Mnenja in odmevi Pravilni ukrepi, ko Ä?loveku zastane srce Ne morem si kaj, da ne bi napisal komentarja na prebrani Ä?lanek o oĹživljanju gasilca, ki je bil objavljen v zadnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa. Dogajanja ne morem komentirati iz prve roke, saj takrat nisem bil prisoten, vendar so me zmotile ĹĄtevilne napake pri tej pomoÄ?i s strani gasilcev, ki so bile objavljene. Bojim se, da bodo ljudje, ki berejo takĹĄen Ä?lanek, kdaj tudi sami enako napaÄ?no postopali, saj so v tem primeru gasilci iz Pesja Ĺžal napaÄ?no ukrepali. K sreÄ?i se je vse sreÄ?no konÄ?alo, lahko pa bi bilo tudi usodno.

Odzivam se zato, ker kot zdravnik specialist druĹžinske medicine delam na velenjski postaji Nujne medicinske pomoÄ?i - PHE enoti, sem tudi inĹĄtruktor oĹživljanja pri evropskem svetu

za reanimacijo. PrepriÄ?an sem, da je treba bralce obvestiti, kako se pravilno ukrepa v primeru, ko Ä?loveku zastane srce. Ni junaĹĄko s Ä?lovekom v srÄ?nem zastoju voziti po cesti 170 km/uro in ob tem ogroĹžati svoje in Ĺživljenja drugih udeleĹžencev v prometu, temveÄ? je treba nemudoma pristopiti k masaĹži srca, saj znano je, da ima po vsaki minuti srÄ?nega zastoja Ä?lovek brez masaĹže srca 10 % manj moĹžnosti za preĹživetje.

Poudarim naj, da moramo, Ä?e ugotovimo srÄ?ni zastoj, nemudoma aktivirati klic 112 in s tem zagotoviti strokovno profesionalno pomoÄ? urgentne ekipe, v tem Ä?asu pa Ä?loveka ne nalagamo v avto in ga ne vozimo do pomoÄ?i, ampak mu nudimo temeljne postopke oĹživljanja, s katerimi kupujemo Ä?as do prihoda urgentne ekipe.

Dodajam ĹĄe nekaj dejstev. ÄŒloveka, ki mu je zastalo srce, je potrebno masirati s frekvenco

100-120 stiskov na minuto, globine 1/3 prsnega koĹĄa, po potrebi uporabiti AED (avtomatski zunanji defibrilator) v kolikor je v bliĹžini. Ti zgodnji ukrepi so nujni, saj se po 4 minutah zastoja srca v primeru, da oÄ?ividci ne izvajajo oĹživljanja, zaÄ?nejo nepopravljive poĹĄkodbe moĹžganov. Vsa sreÄ?a za dober izid v Ä?lanku opisane zgodbe je le ta, da so bili gasilci relativno blizu reĹĄevalne postaje in da je gasilec prejel ustrezno ukrepanje s strani urgentne ekipe. ÄŒe bi bil bolnik bolj oddaljen, bi bil najbrĹž zaradi napaÄ?nega ukrepanja izid lahko tudi drugaÄ?en.

VaĹĄ Ä?lanek me je k pisanju spodbudil predvsem zato, da ljudje ne bi postopkov v podobni situaciji vzeli za pravilne, zato sem Ĺželel pojasniti, kakĹĄni so pravilni postopki oĹživljanja. đ&#x;”˛

AleĹĄ Kajtna, dr. med., spec. druĹž. med.

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

18. junija 2015

19

Poleg sprostitve pomembno tudi druĹženje Oven od 21. marca do 20. aprila

V okviru zveze se s ĹĄportom ukvarja veÄ? kot 650 upokojencev – Na drĹžavno tekmovanje veÄ? kot 70 najboljĹĄih Tatjana PodgorĹĄek

VÄ?eraj (v sredo) so ekipe ĹĄportnikov in ĹĄportnic druĹĄtev Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev Velenje konÄ?ale izbirno tekmovanje za drĹžavno sreÄ?anje v sedmih ĹĄportnih zvrsteh. Nanj so se uvrstile le ekipe, ki so v posameznih disciplinah osvojile prvo mesto.

Predsednik zveze dr. Konrad Steblovnik ugotavlja, da je ĹĄportna dejavnost ena najpomembnejĹĄih v druĹĄtvih upokojencev obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Poleg tekmovalnosti sta v ospredju predvsem sprostitev in druĹženje ljudi. ÂťMenim, da k temu precej pripomore kakovostna organizacija tekmovanj. ÄŒlani komisije za ĹĄport pri zvezi, ki jo vodi Zvone Barle, niÄ?esar ne prepustijo nakljuÄ?ju.ÂŤ S ĹĄportno dejavnostjo se v druĹĄtvih upokojencev (DU) omenjene pokrajinske zveze ukvarja blizu 670 Ä?lanov. Od tega jih na izbirnih tekmovanjih sodeluje pribliĹžno 320, na drĹžavnih pa veÄ? kot 70. Po besedah Zvoneta Barleta gojijo osem ĹĄportnih panog: streljanje, ribolov, pikado, kegljanje, balinanje, ĹĄah, smuÄ?anje ter kegljanje s kroglo na vrvici.

Slednja je med upokojenci najbolj

priljubljena. ÂťAktivnosti potekajo celo leto, prizoriĹĄÄ?a pa v vseh okoljih Ĺ aleĹĄke doline, razen smuÄ?anja, ki smo ga letos samostojno organizirali na Golteh.ÂŤ Kegljajo v Ĺ oĹĄtanju na tamkajĹĄnjem kegljiĹĄÄ?u, streljajo v prostorih velenjske strelske druĹžine MroĹž, ĹĄahovske igre igrajo v Vinski Gori, kegljanje s kroglo

ampak tudi na drĹžavnih tekmovanjih. V skupni razvrstitvi v okviru Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije zaseda Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza Ä?etrto mesto.

LetoĹĄnji zmagovalci Zmagovalci pokrajinskih ĹĄportnih iger za leto 2015 v okviru zveze so:

3. DU Ĺ kale; ĹĄah: 1. KU Gorenje, 2.

DU Velenje, 3. DU Ĺ alek; streljanje z zraÄ?no puĹĄko: 1. DU Velenje, 2.

DU Ĺ oĹĄtanj in 3. DU Pesje; kegljanje: 1. DU Ĺ martno ob Paki, 2. KU Gorenje in 3. DU Velenje; kegljanje s kroglo na vrvici: moĹĄki: 1. DU Ĺ entilj pri Velenju, 2. DU Ĺ oĹĄtanj in 3. DU Velenje; Ĺženske: 1. DU Ĺ kale,

Poletni dnevi vam bodo ĹĄe naprej godili, sploh, ker je najhujĹĄa vroÄ?ina za nekaj Ä?asa preteklost. Ta konec tedna pa vam bo skorajda dolgÄ?as. ÄŒisto premalo se vam bo dogajalo.

Bo res tako, ali bo takĹĄen le obÄ?utek? Iskreno si lahko priznate, da malo prvega, malo drugega. V naslednjem tednu boste spoznali, da niÄ? ni bolj pomembno kot zdravje in dobro poÄ?utje, saj je, Ä?e imate tega, vse ostalo veliko laĹžje. PoÄ?asi vam bo ĹĄlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresniÄ?evali tudi druge Ĺživljenjsko pomembne stvari. Predvsem druĹžina si Ĺželi, da bi se veÄ? smejali, pa tudi pogovarjali. Nekam tihi ste zadnje Ä?ase. Le vi veste, zakaj. In vso pravico imate, da to zadrĹžite zase. Ljubezen? Vsak dan bolje in lepĹĄe bo.

Bik od 21. aprila do 21. maja

LetoĹĄnje poletje, ki koledarsko ĹĄe vedno ni z nami, a vroÄ?i dnevi so dali obÄ?utek, da so Ĺže tu, se Ĺžal ni zaÄ?elo tako kot ste Ĺželeli. To bo veljalo tudi za dopustniĹĄki Ä?as, saj se bo izkazalo, da so vaĹĄi naÄ?rti na zelo trhlih temeljih. Ne le zaradi financ, ki ne bodo takĹĄne, kot ste priÄ?akovali, zapletov bo ĹĄe veÄ?. Ker bodo nepremagljivi, boste ĹĄe nekaj dni Ĺžalostni.

Na dogodke tudi vplivati ne boste mogli, ker bo tokrat res bolj malo v vaĹĄih rokah. Pazite pa, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremiĹĄljenih besed in zamolÄ?anih dejanj. Partner bo tokrat potreboval veÄ? Ä?asa za premislek in odloÄ?itev, zato ga ne preganjajte. Ko se bo odloÄ?il, boste to takoj obÄ?utili.

Njegovo odloÄ?itev spoĹĄtujte. Pa Ä?eprav vam verjetno ne bo niti najmanj vĹĄeÄ?.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

Lepi dnevi se vam obetajo. Preostanek junija bo namreÄ? za vas osebno izjemno lep in to na vseh podroÄ?jih. TakĹĄen je bil Ĺže zaÄ?etek, zato ste se Ĺže kar malo razvadili. ÄŒeprav veste, da vas Ä?aka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom, saj veste, da bo kmalu Ä?as za poletne poÄ?itnice. Vsak najmanjĹĄi uspeh vam bo dal novo moÄ?, da niti utrujenosti ne boste Ä?utili. Pravzaprav vam bo najlepĹĄe v sluĹžbi, saj vas bo doma precej moril eden od sorodnikov. Pa to ne bo partner, ta vam bo moÄ?no pomagal in vas podpiral tudi, ko bodo vsi ostali vihali nos.

Zdravje bo obÄ?utljivo zaradi nihanja temperatur, ki se jim kar ne boste znali prilagajati. Kaj hujĹĄega kot kakĹĄen poletni prehlad pa vas ne bo doletelo, zato boste ĹĄe vedno zmogli vse, kar ste si zadali.

Rak od 22. junija do 22. julija

V teh dneh boste pogreĹĄali druĹžbo, saj bodo ĹĄtevilni od vam najljubĹĄih ljudi drugje kot vi. Morda je to priloĹžnost, da se dobite s tistimi, za katere si sicer ne znate vzeti Ä?asa, saj so dnevi dolgi, Ä?as pa ravno pravĹĄnji za sreÄ?anja v naravi. Razmislite, kako bi se sreÄ?ali, morda pripravite kakĹĄen piknik ali veÄ?erno zabavo. Tudi zato, ker se zavedate, da se zadnje Ä?ase Ä?isto premalo druĹžite z ljudmi, ki niso del vaĹĄe oĹžje druĹžine. Postajate nesocialni, kar ni dobro.

Poleg tega si lahko tudi zato zaprete nekaj vrat, saj bodo prijatelji pozabili na vas, Ä?e se jim ne boste veÄ? posveÄ?ali. Ker bo v odnosu s partnerjem kar nekaj napetosti, so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. Pazite le, da ne boste partnerja ĹĄe bolj odrinili od sebe, zato ga raje vkljuÄ?ite v dogajanje. Morda prav to podre zid med vama.

Izbirno tekmovanje so konÄ?ali balinarji

na vrvici poteka v Ĺ entilju, druĹĄtvo upokojencev Ĺ martno ob Paki goji namizni tenis ... Ĺ portniki upokojenci niso uspeĹĄni le na izbirnih,

pikado: moĹĄki: 1. DU Velenje, 2.

Klub upokojencev (KU) Gorenje ter 3. DU Ĺ martno ob Paki; Ĺženske: 1. KU Gorenje, 2. DU Pesje,

2. DU Ĺ oĹĄtanj in 3. DU Ĺ entilj pri Velenju; ribolov: 1. KU Gorenje, 2.

DU Velenje, 3. DU Pesje. đ&#x;”˛

Lev od 23. julija do 23. avgusta

NaÄ?rti so bili lepi, veliko vpraĹĄanje pa je, Ä?e boste tako zadovoljni tudi, ko bo junij jemal slovo. ÄŒeprav je do takrat ĹĄe dva tedna, je zelo verjetno, da boste, ko boste naleteli na prvo oviro, najprej silno jezni. Sledilo bo razoÄ?aranje in potem celo Ĺžalost. Nehote boste iskali napake tako pri sebi kot pri vseh, s katerimi je zadeva povezana. Poleg tega vas bo srce vleklo drugam kot vsi, ki mislijo, da vas poznajo, priÄ?akujejo. Poguma vam ne bo primanjkovalo, manjkalo vam bo dobrih idej, da razreĹĄite nastalo situacijo. Sploh, ker si ne Ĺželite popolnoma poruĹĄiti ugodja, ki ga trenutno imate. Ne bi si Ĺželeli zaÄ?eti znova, saj veste, da je to trnova pot. Ĺ˝al veste tudi, kaj se bo zgodilo, Ä?e boste posluĹĄali le srce. Tokrat boste potrebovali tudi dober obÄ?utek in zdravo kmeÄ?ko pamet.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Tokrat bralna znaÄ?ka PrimoĹža SuhodolÄ?ana Velenje – V Domu za varstvo odraslih Velenje so se lansko jesen prviÄ? odloÄ?ili za bralno znaÄ?ko. V projekt so povabili uÄ?ence osnovnih ĹĄol Mihe Pintarja Toleda in Antona AĹĄkerca Velenje, poimenovali pa so jo bralna znaÄ?ka Ferija LainĹĄÄ?ka.

Mladi so prihajali v dom, brali stanovalcem dela omenjenega pisatelja, druĹžno so si v kinu

od 19. 6. do 25. 6.

- 19. junija 1960 je v Ĺ oĹĄtanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Ĺ oĹĄtanju; Napotnik, ki ĹĄe danes velja za enega najboljĹĄih slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najĹĄtevilnejĹĄi Napotnikovi kipi so Ĺženske figure, pogosto Ä?ustveno in Ä?utno do erotiÄ?nosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinÄ?ijo, svoj peÄ?at pa je Napotnik dal tudi portretu; - 20. junija 2002 so v Ĺ oĹĄtanju poruĹĄili dimnik na obmoÄ?ju bivĹĄe Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj; - 23. junija 1981 je predsedstvo Re-

ogledali mladinski film ter pripravili bralni veÄ?er. Na njem so stanovalci doma odigrali lutkovno igrico PĹĄenica najlepĹĄi cvet, ki so jo pripravili sami za sodelujoÄ?e uÄ?ence. Bralno znaÄ?ko so sklenili pred nedavnim. Pisatelj Feri LainĹĄÄ?ek je na priloĹžnostni prireditvi podelil bralno znaÄ?ko 100 udeleĹžencem.

Zaradi zelo dobrega odziva so se v domu od-

publiĹĄke konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje; - 23. junija 1986 je bila na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca velika javna tribuna o onesnaĹževanju okolja v Ĺ aleĹĄki dolini; pripravila sta jo obÄ?inska konferenca SZDL Velenje in ObÄ?inski svet zveze sindikatov Slovenije; pred zaÄ?etkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleĹženci opozarjali na vse veÄ?je probleme onesnaĹženosti okolja v Ĺ aleĹĄki dolini; - 24. roĹžnika je kresni dan in po ljudskem izroÄ?ilu velja, da je to najdaljĹĄi dan v letu; na kresni dan je ohranjenih veliko ljudskih ĹĄeg in navad, med katerimi je najbolj znano zaĹžiganje kresov, obhodi kresnic, nastiljanje in kraĹĄenje s praprotjo, ivanjĹĄÄ?icami in ĹĄentjanĹževimi roĹžami, ki bodo varovale pred strelo in pred ka-

loÄ?ili, da bodo letoĹĄnjo jesen bralni projekt nadaljevali. Tokrat bodo prebirali dela PrimoĹža SuhodolÄ?ana, zato so bralno znaÄ?ko poimenovali po omenjenem pisatelju. Prav tako nameravajo poveÄ?ati ĹĄtevilo sodelujoÄ?ih uÄ?encev. Vabilo za sodelovanje bodo namreÄ? poslali vsem osnovnim ĹĄolam v mestni obÄ?ini Velenje. đ&#x;”˛

Ivan Napotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Ä?ami; pravijo, da se v noÄ?i s 23. na 24. junij okoli podijo tudi Ä?arovnice, ponoÄ?i ste se lahko pogovarjali z Ĺživalmi in nadnaravnimi bitji, to noÄ? pa se tudi vedeĹžuje s svincem, jajci, repo, zelmi, vodo, poleni, bezgom in kavno usedlino; - v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija 1830 odkrili spo-

tp

menik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo te ceste; - 24. junija 1965 se je 'Gimnazija Velenje v izgradnji' preimenovala v 'Gimnazijo Velenje' in tega leta se je zaÄ?el tudi pouk; za ravnatelja je bil imenovan Bojan GlavaÄ?; - 24. junija 1990 so na trgu Bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga; - 25. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju na slovesnosti sveÄ?ano odkrili Titov spomenik; - 25. junija je dan slovenske drĹžavnosti; na ta dan je leta 1991 skupĹĄÄ?ina Republike Slovenije na svoji seji sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za njeno izvedbo. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

terenu DeŞurstvo 24 ur • delo na 041 618 772

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

C. Leona Dobrotinťka 12, Šentjur 03 749 32 10 • 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net www.vb-sentjur.si

Med ostalim: ¡ Zdravstveni in laboratorijski pregled Şivali ¡ RTG slikanje skeleta in kolkov Şivali ¡ Kirurťki posegi na Şivalih ¡ Diagnostika notranjih organov Şivali

Ugodno – strokovno – Şivalim prijazno!

Ni vaĹžno, kje boste, doma ali na dopustu, saj vam bo v naslednjih dneh resniÄ?no lepo.

Tudi zato, ker vam bo uspelo obraÄ?unati s preteklostjo in slabo vestjo, ki ste jo imeli do prijatelja. Sedaj si boste rekli, da mu ne boste veÄ? skuĹĄali pomagati, saj oÄ?itno ni pripravljen sprejeti vaĹĄe pomoÄ?i. ÄŒeprav vas je vodila iskrena Ĺželja, da ga usmerite na pravo pot, tega ni sprevidel. LaĹžje boste zadihali. Spet se boste bolj posvetili svojemu Ĺživljenju in temu, kar se trenutno dogaja doma. UĹživali boste v drobnih pozornostih, ki si jih bosta delila s partnerjem. Ĺ e pred nedeljo mu boste na glas povedali, koliko vam pomeni. Ker tega ne poÄ?nete pogosto, bo njegov odziv iskreno prijeten.

Zdravje bo dobro, kar bo ĹĄe razlog veÄ? za vaĹĄo sreÄ?o. Dobro veste, kako je, Ä?e se ne poÄ?utite dobro, kajne?

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Dobro veste, da nikoli ne smete Ä?akati na druge. Zato boste spet sami poskrbeli, da se boste imeli lepo. Prav niÄ? veÄ? ne boste zaskrbljeni, kar se vaĹĄe prihodnosti tiÄ?e, saj boste prav v teh dneh izvedeli nekaj, kar vam bo vlilo upanje, da se bo konÄ?no vse izteklo tako kot vi Ĺželite. Tudi nekdo od vaĹĄih druĹžinskih Ä?lanov bo v naslednjih dneh prejel dobro novico, ki bo razveselila tudi vas. ÄŒeprav mu tega ne boste povedali, si boste oddahnili. Skrbelo vas je, kako se bo iztekla njegova zgodba. Ko boste odvrgli vse skrbi, boste le ĹĄe uĹživali. In to bolj kot ste kdajkoli v zadnjih tednih.

Tudi zabava, ki vas Ä?aka v teh dneh, bo po vaĹĄem okusu. Ker boste imeli veliko vlogo pri njeni organizaciji, vam bo godilo, ko vas bodo iskreno pohvalili za vaĹĄe delo. Skrbelo vas bo le, ker boste Ä?utili utrujenost. Ni reÄ?eno, da je kaj narobe z vaĹĄim zdravjem. SpoÄ?ijte si. ÄŒe ne bo bolj, pa le ukrepajte.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Zadnji dnevi za vas niso bili prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik dogodek, ki ni povezan le z vami, ampak vaĹĄo celo druĹžino. Bodite brez skrbi. Vse se bo steklo tako, kot si Ĺželite. Morda celo bolje. Lekcija, ki jo je s svojim neuspehom doĹživel nekdo od vaĹĄih bliĹžnjih, se bo izkazala kot dobrodoĹĄla. MoÄ?no se bo spremenil. Veseli boste, ko boste videli, da mu ni vseeno. In da se trudi bolj, kot ste si kdajkoli mislili. Veseli boste, ker Ĺživljenje resniÄ?no prijazno do vas, saj bi se lahko izteklo moÄ?no drugaÄ?e. Sedaj bodo tudi naÄ?rti za poletni dopust laĹžji. Predvsem pa boste spet uĹživali v njih, Ä?esar za pretekle dni ni bilo mogoÄ?e trditi. FinanÄ?no stanje vam dopuĹĄÄ?a, da si letos privoĹĄÄ?ite veÄ? kot sicer. Nikar ne ÂťstiskariteÂŤ.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Malce vas bo strah prihodnjih dni. Predvsem zato, ker veste, da vas Ä?aka nekaj neprijetnega in da je to neizogibno. Ko bo za vami, si boste lahko oddahnili iz veÄ? razlogov. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna bo Ĺže Ä?as, da zaÄ?nete intenzivno delati na tem, da se vam uresniÄ?i velika Ĺželja, ki jo negujete Ĺže nekaj mesecev. Vse kaĹže, da ste na dobri poti, da bo vse tako kot si Ĺželite. Tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Malo manj bo nad vaĹĄimi naÄ?rti navduĹĄen partner, a Ä?e mu boste znali svoje odloÄ?itve prav predstaviti, bo tudi on hitro na vaĹĄi strani. ÄŒe bosta ob tem iskrena, bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala najveÄ?je napake. Ko bo to jasno, se jim bosta laĹžje izogibala.

Oba bosta Ĺželela, da do njih ne prihaja veÄ?, saj vaju je stalo preveÄ? energije in dobrega poÄ?utja. Nekdo od sorodnikov vas bo prosil za pomoÄ?. Brez razmiĹĄljanja recite, da. In pomagajte.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

V teh dneh vam bo vsaj na videz ĹĄlo kot po maslu, sreÄ?ni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveÄ? spuĹĄÄ?ate v razmiĹĄljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. ÄŒe boste znali razmiĹĄljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepĹĄe. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro poÄ?utje. Podzavest bo sicer moÄ?na, a boste vseeno bili dobro bitko z njo. ÄŒe ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, poiĹĄÄ?ite ĹĄe kakĹĄno dejavnost, ob kateri se boste sprostili.

Morda poskusite kaj Ä?isto novega. Pa o tem niÄ? ne govorite, dokler ne boste prepriÄ?ani, da ste naĹĄli pravo stvar.

Lahko bi vas Ä?isto narobe razumeli, kar velja tudi za vaĹĄe najbliĹžje. ÄŒez vikend si privoĹĄÄ?ite, kar si Ĺže dolgo niste. ÄŒetudi boste segli globoko v denarnico, naj vam ne bo Ĺžal. ÄŒas je, da razvajate tudi sebe, ne le vaĹĄe najbliĹžje.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Res si niste mogli Ĺželeti lepĹĄega in boljĹĄega tedna, kot bo ta, ki prihaja. Prej morate sicer opraviti ĹĄe nekaj neprijetnih zadev. ÄŒe se boste potrudili, bodo v ponedeljek Ĺže preteklost.

Ne boste ĹĄe takoj obÄ?utili, kaj vse se spreminja v vaĹĄem Ĺživljenju. Do vaĹĄe zavesti bodo dogodki prihajali poÄ?asi, a vsak posebej vas bo razveselil. Da ste sproĹĄÄ?eni, bodo opazili tudi drugi, celo sodelavci, s katerimi zadnje Ä?ase niste kaj veliko govorili. VĹĄeÄ? jim bo vaĹĄa sprememba. Vam tudi.

Kljub temu vas bo ĹĄe nekaj dni strah, Ä?e ste naredili vse, da se ne zgodi kaj takega, Ä?esar si ne Ĺželite. PosluĹĄajte tudi svoje telo. ÄŒe je Ä?lovek nagnjen k temu, da ga bolj skrbi za druge kot zase, se namreÄ? kaj lahko zgodi, da spregleda kakĹĄen bolezenski znak. BoleÄ?ina ima vedno zgodbo. Zato je prav, da jo razkrijete. Sami ali s pomoÄ?jo zdravnika.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

Vodili vas bodo le dobri nameni, a kaj lahko se zgodi, da boste na koncu vi izpadli greĹĄni kozel. Zato krepko premislite, kako daleÄ? ste pripravljeni iti in koliko ste ĹĄe pripravljeni poĹžreti, da bi bil mir v hiĹĄi. Ker ga ne bo, boste veseli, da boste zasuti z delom. Prav niÄ? vam ne bo teĹžko. Celo godilo vam bo, Ä?e boste moÄ?no zaposleni in vam bodo dnevi kar polzeli skozi prste. Tudi zato, ker morate ĹĄe premleti in preboleti neko zelo osebno izgubo, s katero se ne Ĺželite veliko ukvarjati. S partnerjem se bosta po dolgem Ä?asu in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala in ob tem oba spoznavala, da se spreminjata. Ne vedno na bolje, zato tu in tam tudi prihaja do kratkih stikov med vama. Vzemite se v roke, da ne boste vzrojili, ko vam bodo vaĹĄe napake naĹĄteli na glas. V besedah bo namreÄ? veliko resnice, ki je noÄ?ete videti. Ĺ e manj pa sliĹĄati.

Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

18. junija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 11.30 12.20 12.35 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.20 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 00.55 01.45 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.50 09.05 09.55 10.15 13.20 12.40 14.30 17.00 18.30 19.30 19.50 20.00 21.35 22.30 23.25 01.05

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 08.00 08.15 08.55 09.50 10.05 10.55 11.10 12.05 12.20 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 23.55 00.45 01.15 01.50

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.15 13.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 34/35 Zdravje Slovencev: Vpliv recesije na zdravje NaGlas!

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

Penelopa, ris.

Firbcologi Točka preloma: Javna naročila Poročila ob petih Šport Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Milena Horvat Novice Lojzek, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Fina gospa (IV.), 6/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Milena Horvat Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poni z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko!, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Male sive celice, kviz Ne pozabite me, dok. film Slovenski vodni krog: Bača Odprta knjiga Dobro jutro Bleščica, odd. o modi Pričevalci: Bruno Tekavec Gimnastika, mnogoboj, prenos iz Bakuja Kolesarstvo, kronometer, posn. iz Bakuja Tekvondo, posn. iz Bakuja Pregled dneva Žrebanje Deteljice Živjo – adijo, franc. film 37 dni: Dolgi konec tedna, 3/3 Umor v hiši Medičejcev: Isabella, 1/2 Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Master Chef Slovenija, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop Corn: ELI, Regina Aktualno: Ali znamo zagotavljati varne in zdrave pogoje na delovnem mestu?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Mira Klinca Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

18. junija 2015

Sobota,

19. junija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.55 12.20 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.20 01.15 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.30 09.00 10.15 12.50 13.50 14.30 14.55 15.30 16.25 17.00 18.30 19.15 20.20 21.00 22.00 22.30 23.20 01.05 01.55

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 35/35 Sam Sebastian: Šesti čut 10 domačih Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Osmi dan, ponov.

Poročila, vreme, šport Presneto štirinajsto, 8/13 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Fina gospa (IV.), 7/7 Vreme Dnevnik, vreme, šport Alpski večer, 2. del Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Lastovke Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Firbcologi Moja soba: Dijaški dom Tabor Slovenski vodni krog: Lahinja Dobro jutro Sveto in svet: V službi človekovega dostojanstva Slovenci v Italiji Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Milena Horvat Razkrivanje preteklosti: Mohendžo Daro, 8/12 Kaj pa Mojca?, dok. film Žogarija Evropske igre: Namizni tenis, finale (M), vključ. v prenos iz Bakuja Ritmična gimnastika, posn. iz Bakuja Tekvondo, prenos iz Bakuja Pregled dneva 500-letnica vseslovenskega upora, posn. proslave iz Brežic Da, gospod premier, 3/6 Broadchurch (II.), 4/8 Psiho, am. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 08.00 08.15 08.55 09.50 10.05 10.55 11.10 12.00 12.15 13.40 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.05 22.40 22.45

24ur, ponov.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja MasterChef, ponov.

Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Ptič na žici, am. film 24ur zvečer Eurojackpot 007 – Vohun, ki me je ljubil, ang. film 01.10 Vožnja življenja, am. film 02.55 24ur zvečer 03.30 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Mira Klinca Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: Parni valjak, 2. del koncerta 22.20 Dobro jutro, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Nedelja,

20. junija

06.05 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.25 Pika Nogavička, ris.

07.50 Biba se giba, nan.

08.10 Studio Kriškraš: Šola 08.30 Ribič Pepe 08.55 Firbcologi: O stevardesi 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Obljuba, igrani film 10.20 Infodrom 10.30 Presneto štirinajsto, 8/13 11.00 Uskoška dediščina Bele krajine, dok. film 12.00 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.50 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.20 Paradiž (II.), 4/8 15.15 Hribovci pod krilom, dok. odd.

15.55 Juarez živi, dok. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Z vrta na mizo 17.35 Čez planke: Hrvaška - Kvarner 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kraljevi variete 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Poletna scena 23.30 Strasti, 1/60 00.05 Boljši človek, 3/4 00.55 Ozare, ponov.

01.00 Dnevnik, ponov.

01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

07.00 09.30 10.00 10.30 12.30 13.50 15.05 19.00 20.15 22.15 22.50 00.20 01.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.50 08.10 08.15 08.40 09.05 09.10 09.35 10.00 10.15 10.30 11.25 12.35 12.50 15.05 16.50 18.35 18.55 19.00 20.00 23.25 02.20

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.25 11.40 11.45 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 20.45 22.45 00.15 00.20

Najboljše jutro Na lepše City folk: Ljubljana Nogomet, sp U-20, finale, posn.

Kajak kanu, sp, prenos iz Prage Formula 1, velika nagrada Avstrije, kvalif., prenos iz Spielberga Atletika: ekipno ep, vključ. v prenos iz Čeboksarija Evropske igre: Odbojka na mivki, finale (Ž), prenos iz Bakuja Gimnastika, orodja, posn. iz Bakuja Pregled dneva Marko Hatlak in Big Band Rtv Slovenija, posn. koncerta Točno popoldne, ponov.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izurimo svojega zmaja, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Velika ang. pekarija, ang. ser.

Tv prodaja Družina norcev, am. film Odpuščanje, am. film Ljubezen ali denar, am. film Ognjeno izročilo, slovenski film 24ur, vreme 24ur King Kong, am. film Amistad, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice, Zvezde – opazujmo nebo (123) Oglasi Popotniške razglednice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo Dotiki gora: Menina planina Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2307. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Zgodba o kristalu Akustika 2104 Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

21. junija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 09.00 09.05 09.15 09.20 09.40 09.50 10.15 10.30 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.15 18.05 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.25 23.00 23.25 23.55 00.25 01.35 02.00 02.50 03.20

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajc, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Tabaluga, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Pika Nogavička, ris.

Kapitan Sabljezobi, 5/26 Kapitan Sabljezobi, 6/26 Sledi: Steklarstvo na Pohorju in Kozjanskem Ozare Obzorja duha: Kaj je duhovnost?

Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Oj, lepo je res na deželi – 46. tabor slovenskih pevskih zborov Arabeska, am. film Poročila, vreme, šport Široki vrh, Broad Peak, dok. film Noetova barka, 3/3 Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta: Profesor v čevljih, 7/18 To naše življenje, 7/13 Intervju: Ivan Čolovič Kresnik – slovansko božanstvo dobrega, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 2/60 Oblast, 19. del Slovenski magazin Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 Glasbena matineja: KD Pihalni orkester Krka 07.10 Alpski večer, 2. del 08.30 Žogarija 09.00 Evropske igre: Kolesarstvo – cestna vožnja (M), vključ. v prenos iz Bakuja 12.30 Kajak kanu, sp, vključ. v prenos iz Prage 13.00 Kajak kanu, sp, posn. iz Prage 13.50 Formula 1, velika nagrada Avstrije, prenos iz Spielberga 15.45 Atletika, ekipno ep, vključ. v prenos iz Čeboksarija 19.00 Velsnaje, sp, posn. iz Vareseja 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Evropske igre: Odbojka na mivki, finale (M), posn. iz Bakuja 21.10 Pregled dneva 21.40 Poirot: Sloni si zapomnijo, 1/5 23.10 Prijateljica v komi, dok. odd.

00.45 Zabavni kanal POP TV

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.10 08.15 08.40 09.05 09.10 09.35 09.40 09.55 10.10 11.05 12.15 12.30 14.10 16.35 18.20 18.55 19.00 20.00 22.10 00.05 02.15

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Smetarčki, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Velika ang. pekarija, ang. ser.

Tv prodaja Napačni obraz, am. film 007 – Vohun, ki me je ljubil, ang. film Za vsako ceno, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Lepotica pod krinko 2, am. film Gothika, am. film Krvava Marie, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2306. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 Zgodba o kristalu 10.35 2307. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Aktualno: Ali znamo zagotavljati varne in zdrave pogoje na delovnem mestu?

11.50 Govor Janeza Janše na 6.

Tradicionalnem festivalu seniork in seniorjev SDS 12.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.15 Prodajno TV okno 13.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, Žabice, (122) 18.20 Mojca in medvedek Jaka: Športno zakorakajmo v poletje 19.00 Pop Corn: ELI, Regina 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Mira Klinca 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Iz arhiva VTV: Parni valjak, 2. del koncerta 23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

22. junija

05.50 06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.10 09.40 10.25 12.05 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.45 16.05 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 22.55 23.30 00.00 01.00 01.15 01.45 02.10 03.05 03.55 04.50

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 1/17 Slovenski pozdrav Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Lastovke Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš: Šola Duhovni utrip Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Fina gospa (V.), 1/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, 3/60 Opus Slovenska jazz scena Duhovni utrip Slovenski vodni krog: Ledava Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Tednik Studio city Vikend paket

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.35 08.50 09.00 09.55 10.55 13.00 13.25 14.00

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Juvi, anim. ser.

Zgodbe iz školjke Najdeni zaklad, igrani film Infodrom Slovenski vodni krog: Ledava Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Na lepše O živalih in ljudeh, izob. odd.

Kresnik – slovansko božantstvo dobrega, dok. odd.

Z vrta na mizo Čez planke: Hrvaška - Kvarner Evropske igre: Ritmična gimnastika, posamična finala, posn. iz Bakuja Badminton (slovenski nastopi), posn. iz Bakuja Pregled dneva Točka, glasb. odd.

Dediščina Evrope: Volčji dvorec, 2/4 Vera (V.), 3/4 Babičino stanovanje, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

14.35 14.50 16.00 18.00 18.30 19.10 20.00 21.30 23.00 00.40 01.30

06.00 07.00 07.05 07.20 07.30 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.30 01.20 01.50 02.25

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

24ur, ponov.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepotica pod krinko 2, am. film Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, am. nan.

Policijska družina, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2307. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic: Policist Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Poslanska pisarna: Jan Škoberne, poslanec SD v DZ RS Regionalne novice 3 Spomin na pevca še živi, ponovitev 2. dela Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

23. junija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.10 09.40 10.25 12.00 12.25 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 19.00 20.00 20.45 21.00 22.00 22.45 23.10 23.45 01.45 02.10 02.40 03.00 03.50 04.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.25 08.30

Poletna scena Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Moji, tvoji, najini, 2/17 Slovenski pozdrav Sledi: Steklarstvo na Pohorju in Kozjanskem Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Opus Poročila, vreme, šport Umetnost prostorskega oblikovanja, 2/3 Novice Oblakov kruhek, ris.

Kioka, ris.

Fina gospa (V.), 2/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 8/12 Kino Fokus Tretja generacija, dok. film Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 4/60 Pričevalci: Vera Mejak Umetnost prostorskega oblikovanja, 2/3 Slovenski vodni krog: Ščavnica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Slovenska generacija, dok. film Vikend paket, ponov.

20.55 21.25 22.00 23.25 00.15 01.00

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko!, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Studio Kriškraš: Šola Vetrnica: Potovanje Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Brina Slovenski vodni krog: Ščavnica Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Alpski večer, 2. del Na vrtu, svet. odd.

City folk: Zagreb Juarez živi, dok. odd.

Oj, lepo je res na deželi – 46.

Tabor slov. pevskih zborov Evropske igre: Odbojka (Ž), četrtfinale, prenos iz Bakuja Žrebanje Astra Badminton (slovenski nastopi), posn. iz Bakuja Pregled dneva Čokoladne sanje, 4/10 Zlom, ang. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.00 08.20 08.30 08.45 09.25 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.10 23.05 23.40 00.30 01.20 01.50 02.25

24ur, ponov.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij Pravljična šola, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Preverjeno Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Poslanska pisarna: Jan Škoberne, poslanec SD v DZ RS Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje, Lokalna mladinska strategija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2308. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna oddaja Zaključek izvedbe del vodovodnega omrežja v sklopu celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini Dotiki gora: Menina planina Migaj raje z nami Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.55 09.00 09.45 10.30 12.40 14.15 14.45 15.15 16.15 17.55 19.50 20.00

11.35 12.00 12.05 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 20.55 21.15 21.45 23.15 23.20

24. junija

05.50 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.15 09.40 10.25 12.00 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 19.00 20.05 21.15 22.20 23.15 23.40 00.15 00.40 01.05 01.25 02.20 03.25 04.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.30 08.40

Poletna scena Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 3/17 Slovenski pozdrav Tretja generacija, dok. film Poročila, vreme, šport Intervju: Ivan Čolovič Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Poletna scena Poročila, šport, vreme Zdravje Slovencev Novice Pujsek Bibi, ris.

Bacek Jon, ris.

Fina gospa (V.), 3/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Pogovorna oddaja Slovesnost ob dnevu državnosti, prenos Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 5/60 Zdravje Slovencev: Aditivi v živilih Slovenski vodni krog: Triglavska jezera Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Pogovorna oddaja Slovesnost ob dnevu državnosti, ponov.

Vikend paket

22.25 00.05 00.50

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Ribič Pepe Vetrnica: Žvižgajoče drevo Zgodbe iz školjke: Deljena nagrada Ali me poznaš, jaz sem tulipanova čebulica Mihec in Maja, nan.

Slovenski vodni krog: Triglavska jezera Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Alpe, Donava, Jadran Noetova barka, 3/3 Široki vrh, Broad Peak, dok. film Umetnost prostorskega oblikovanja, 2/3 Le plesat me pelji 2013 Domovina in država, dok. film Evropske igre: Odbojka – četrtfinale (M), prenos iz Bakuja Žrebanje Lola Športni izziv Evropske igre: Pregled dneva Nogomet, pregled sezone evrop. lige Se zgodi: Sindrom obubožanja, 2/15 Lovci na glave, film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.00 08.25 08.40 09.20 10.20 10.35 11.30 11.45 12.40 12.55 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.10 01.00 01.30 02.05

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Naključni milijonar, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 11.15

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2308. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Zaključek izvedbe del vodovodnega omrežja v sklopu celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, Zabavno poletje (124) Žogarija (Koper) Videospot dneva Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop Corn: Siddharta, Leonart Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.50 09.00 09.05 09.45 10.30 12.45 13.30 14.10 15.00 15.35 16.45 17.55 20.00 20.10 20.40 21.10 22.00

11.30 11.50 12.05 12.10 17.40 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 21

STRAYED, Cheryl: Divja

jih zamrznemo, prekadimo ali vlagamo.

Knjiga ponudi tudi recept za Ä?ilijevo olje ter pekoÄ?o omako.

od - Odrasli / 821-94 Spomini

SEGAL, Erich: Ljubezenska zgodba

Biografski roman Divja se odpira pred nami v veÄ? plasteh.

To je zgodba o 22-letni Cheryl, ki se po materini smrti in poslediÄ?nem razpadu druĹžine nikakor ne najde. MoĹža Paula vara z drugimi, zaÄ?ne se drogirati, razpade ji zakon. Ker Ĺželi v vsej tej zmedi nekaj narediti zase, se odloÄ?i, da bo odĹĄla po ameriĹĄki PacifiĹĄki gorski peĹĄpoti. Prehodi dolgih 1800 km. Potuje preko puĹĄÄ?av, po

zasneĹženih vrhovih, po odmaknjenih gozdovih. DruĹžbo ji dela le nahrbtnik, v katerem ima vse potrebno za to dolgo pot.

Kljub temu, da ima s sabo le najnujnejĹĄe stvari (ĹĄe prebrane liste v Ĺžepni knjigi, ki jo ima s sabo, sproti iztrga in zavrĹže), je teĹžji kot Cheryl sama in zaradi tega ga ljubkovalno kliÄ?e PoĹĄast.

Na poti sreÄ?uje druge, sicer redke, popotnike ter z njimi stke posebne vezi. Najde pa tudi to, kar je ĹĄla v resnici iskat - samo sebe.

Divja zgodba, ki nas vabi, da bi podobno doĹživetje tudi sami uresniÄ?ili. ÂťV Ĺživljenju ĹĄe nisem bila tako izÄ?rpana.

Deloma so bili krivi napori in nadmorska viĹĄina, ki se ji je telo ĹĄele privajalo, saj sem bila pribliĹžno na tisoÄ? petsto metrih, ĹĄtiristo metrov viĹĄe od prelaza Tehachapi, kjer sem zaÄ?ela; najbolj pa me je upehal grozovito teĹžki nahrbtnik. Obupano sem ga pogledala. To je paÄ? breme, ki sem si ga naloĹžila in sem ga v svoji nespameti celo sama ustvarila, vendar nisem imela pojma, kako ga bom nosila.ÂŤ

NICKELS, Jason: Gojenje Ä?ilijev.

PriroÄ?nik za ljubiteljsko gojenje Ä?ilijev od – Odrasli / 631.6 Poljedelstvo

od – Odrasli / 821-311.2 DruŞbeni romani Zgodba nas popelje med ameriťke ťtudente v sedemdesetih letih prejťnjega stoletja.

Na Harvardu ĹĄtudira bogat Oliver Barrett, v bliĹžnjem Radcliffu pa revna hÄ?i italijanskega priseljenca Jennifer Cavilleri. Med njima Ĺže ob prvem sreÄ?anju zagori plamen, ki se skozi poznavanje le ĹĄe veÄ?a. Jennifer ima pristen in ljubeÄ? odnos s svojim ovdovelim oÄ?etom, Oliver pa Ä?uti do svojih starĹĄev le hlad. Jen poskuĹĄa omiliti te napetosti, ki jo globoko prizadenejo, vendar pri tem ni najbolj uspeĹĄna. Vsa njuna nesoglasja pa izzvenijo, ko Jennifer izve, da ima raka. Ĺ˝ivljenje se jima obrne v popolnoma nove cilje in eno samo Ĺželjo – ozdraveti!

Kljub resni temi, ki jo knjiga obravnava, je napisana na prijeten naÄ?in, preĹžet s humorjem. Ĺ˝e sam zaÄ?etek je tak: ÂťZazrla se mi je naravnost v oÄ?i. Ona je imela rjave. V redu, Ĺže mogoÄ?e, da sem videti bogat, zato pa ĹĄe ne bom pustil, da bi me takale cliffijevka – in naj ima ĹĄe tako lepe oÄ?i – zmerjala z bebcem. “Zaradi Ä?esa, strela, ste pa vi tako pametni?â€? sem vpraĹĄal. “Ker z vami ne bi ĹĄla na kavo,â€? je odgovorila. “Niti vas ne bi povabil.â€? “Saj sem rekla,â€? je odvrnila, “da ste neumni.â€?ÂŤ

PATTERSON, James: StraĹĄna ĹĄola: najhujĹĄa leta mojega Ĺživljenja ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 9. do 13. leta James Patterson, znani pisec kriminalk za odrasle, pravi, da je zaÄ?el pisati otroĹĄke knjige, ker njegov sin ni hotel brati knjig.

To je zgodba BoĹžidarja Pulta, ĹĄestoĹĄolca podmecenske osnovne ĹĄole. Le-ta je bila (po globokem prepriÄ?anju BoĹžidarja) najprej zapor za prve naseljence. In sedaj nadaljuje v tem duhu kot zapor za ĹĄeste, sedme in osme razrede. Kot eden od sveĹže peÄ?enih ĹĄestoĹĄolcev si BoĹžidar Ĺželi le to, da bi bil Ä?imbolj neopazen, saj bi tako najlaĹžje preĹživel ĹĄolsko leto. Ampak Ĺže prvi dan se mu ta dobri namen ponesreÄ?i. V konflikt pride z najbolj problematiÄ?nim mulcem v razredu, s Klemnom Klavcem.

Tudi doma mu ne gre najbolje. Z mlajĹĄo sestro Ivano je po navadi na bojni nogi, najveÄ?ji problem pa je Medved, njun kruĹĄni oÄ?e. BoĹžidar pa ima najboljĹĄega prijatelja Lea, ki mu vedno stoji ob strani, tudi takrat, ko ga niti mama ne razume. Ampak Leo – kdo je ta skrivnostni fant? Bo BoĹžidarju uspelo uspeĹĄno zakljuÄ?iti razred? Ali ĹĄe bolje – bo sploh preĹživel ta nesreÄ?ni ĹĄesti razred?

HOWARTH, Heidi: Kako ujeti zvezdo ml – Mladina / C-S Slikanice

ÄŒe imate radi pekoÄ?e okuse hrane, je tale knjiga kot nalaĹĄÄ? za vas! Popelje nas v svet Ä?ilijev, v njihovo pridelovanje ter uporabo.

V njej izvemo osnovne informacije o tej pekoÄ?i rastlini in o njenih rastnih pogojih. ÄŒe oklevamo pri izbiri ustrezne sorte, nam pomaga izbrati pravo za nas. PriroÄ?nik nas pouÄ?i tudi, kdaj sejemo Ä?ili, kako skrbimo za sadike in potem za odrasle rastline. Kot vsaka rastlina ima tudi Ä?ili svoje bolezni ter ĹĄkodljivce, ki jih privlaÄ?i. Knjiga nas pouÄ?i, kako pozdraviti bolno ali okuĹženo rastlino.

In na koncu izvemo ĹĄe, kako prezimiti Ä?ilijeve sadike ter naÄ?ine njegove uporabe.

Kaj poÄ?eti z veÄ?jim pridelkom? Lahko

21

PRIREDITVE

18. junija 2015

DidaktiÄ?na slikanica, primerna tudi za zaÄ?etnike pri branju. Napisana je z velikimi tiskanimi Ä?rkami, pripoveduje pa zgodbo o medvedku, ki Ä?aka, da se bo utrnila zvezda. Oziroma list v obliki zvezde. PridruĹžijo se mu ĹĄe jeĹž, miĹĄka ter srameĹžljiv zajec. Visoko z drevesa jih opazuje veverica, ki jim Ĺželi pri tej Ä?arovniji pomagati. Kaj se zgodi potem? Je Ä?arovnija ĹĄe Ä?arodejna, Ä?e ji pomagaĹĄ, da pride do nje?

Po prebrani zgodbi se lahko starĹĄi in otroci zapletejo v pogovor o oblikah stvari okoli nas. Prav tako se lahko naplete pogovor o letnih Ä?asih, o prijateljih ‌ Skupaj lahko poiĹĄÄ?ete liste razliÄ?nih oblik. Naredite svojo zvezdno palico. Si izmislite zgodbo o razliÄ?nih predmetih, ki jih najdete na sprehodu.

Zgodba iz knjige je le zaÄ?etek ‌ đ&#x;”˛

Stanka Ledinek

VELENJE ÄŒetrtek, 18. junij 7.00 14.00 16.00

16.30 17.00 17.00 18.00 20.00

ob Ĺ kalskem jezeru RibiĹĄko tekmovanje – Upokojenci RibiĹĄke druĹžine Velenje Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center – MIC Informativni dan za vpis na podiplomski ĹĄtudij v ĹĄtudijskem letu 2015 / 16 UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Mini foto albumi, Ustvarjalni Ä?etrtki za uÄ?ence od 5. do 9. razreda Amfiteater na promenadi VeÄ?eri v amfiteatru – Mlado Velenje bere DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski ceneter Harmonija, Trg mladosti 6 Predavanje NoseÄ?a sem. Kaj sedaj?

GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Oder pred Domom kulture Velenje Koncert: PrimoĹž GraĹĄiÄ? in BlaĹž JurjevÄ?iÄ? duo (Mozaik Jazz festival 2015)

Petek, 19. junij 8.00 9.00 12.00 17.00

19.00

20.30

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Mini foto albumi, ustvarjalni klub za odrasle Park pred Gimnazijo Otvoritev festivala Park s5 dogaja eMCe plac Sound Arson 5.4 (Grime (IT), Kripl, Omega Sun, Lifecutter, Kikiriki, Thunderbabies) Titov trg Velenje Skok v poletje / Koncert Klape Intrade s Tomislavom Bralićem in Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta Vila Bianca Velenje, Bianca Gurmanka Skok v poletje v Bianci Gurmanki

Sobota, 20. junij 8.00 8.00 8.00 9.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica pred Vilo Bianco Slovenska kulinarika (TuristiÄ?ni teden) Staro Velenje Rokodelska trĹžnica

10.00 Titov trg Velenje Medkulturni festival, zakljuÄ?ek projekta Medkulturni dialog 18.00 Pri Domu kulture Velenje Koncert Dirty Sanchez, zakljuÄ?ek projekta Medkulturni dialog 20.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija Zavodnje Kresni veÄ?er na KavÄ?nikovi domaÄ?iji (Poletna muzejska noÄ?)

20.00 Velenjski grad Odprtje lapidarija in ogled zbirk do 24. ure (Poletna muzejska noÄ?)

21.00 Promenada Velenje Projekt Global Water Dances 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er Glasbene Ĺželje

Nedelja, 21. junij 10.30 Cirkovce – igriĹĄÄ?e pred ĹĄolo Blagoslov motornih koles 15.00 eMCe plac 15.00 Amfiteater na velenjski promenadi ZakljuÄ?ek ĹĄolskega leta Glasbene ĹĄole Goter Finale eMCe plac tarok lige 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana V spomin Michaelu Jacksonu, 4. plesna produkcija plesne ĹĄole Mdance 20.00 Oder pred Domom kulture Velenje Magistrski recital: Miha Koren, Duo - Dialog (Mozaik Jazz festival 2015)

Ponedeljek, 22. junij

Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI 19.30 Amfiteater na promenadi Osrednja obÄ?inska prireditev ob dnevu drĹžavnosti (V primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje) 21.30 ÄŒolnarna ob Velenjskem jezeru Kresna noÄ?

Sreda, 24. junij 6.00 9.30

14.00 19.00

21.00

21.00

12.00 Park pred Gimnazijo Kulturni dan (Park s5 dogaja) 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Tradicionalni nastop uÄ?encev Pojemo, pleĹĄemo, igramo 19.00 Pekarna v Starem Velenju Odprtje razstave Modna Muca 19.00 Velenjski grad Predstavitev projekta RiĹĄemo glasbo in dobrodelna draĹžba likovnih del uÄ?encev CVIU Velenje 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: romantiÄ?na komiÄ?na drama Zgodbe o konjih in ljudeh

Sobota, 20. junij

Torek, 23. junij

7.30

14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Park pred Gimnazijo Tropical day (Park s5 dogaja) 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano)

Inside Out (ZDA) Animirana komeidja, 102 minut ReĹžija: Pete Docter Slovenski glasovi: Lija PeÄ?nikar, PrimoĹž Pirnat, Alenka TetiÄ?ković, Jernej Kuntner, JoĹžef RopoĹĄa, Vesna Slapar, Pika KovaÄ?, Tatjana Ä?urić RibiÄ?, Danijel Bavec idr.

Petek, 19. 6., ob 18.00 Sobota, 20. 6., ob 18.00 3D Nedelja, 21. 6., ob 16.00 3D – otroťka matineja Ponedeljek, 22. 6., ob 18.00 Theeb (ZAE, VB ) Pustolovski triler, 100 minut

ÄŒetrtek, 18. junij 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje

Petek, 19. junij 19.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki – Poletni oder ZakljuÄ?ni koncert glasbene ĹĄole GVIDO 8.00

18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Poletna muzejska noÄ? – Projekcija filmov s podroÄ?ja usnjarstva in domoznanstva

Ponedeljek, 22. junij 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 17.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Sodelovanje s strelskim druĹĄtvom MroĹž.

20.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ogled romantiÄ?ne komiÄ?ne drame Zgodbe o konjih in ljudeh. Cena vstopnice je 5 EUR.

Parkirni prostor pri Mercatorju KmeÄ?ka trĹžnica 18.00 Dvorana Marof Predavanje ReferenÄ?ne ambulante dr. Klemenc KetiĹĄ

Sreda, 24. junij 18.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu PaĹĄka vas PaĹĄka vas ObÄ?inska proslava ob dnevu drĹžavnosti in otvoritev vodovoda in kanalizacije; ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki in KD Gorenje

Lunine mene

Torek, 23. junij Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pogovor ob izmenjavi razliÄ?nih receptov in ogled razstave v MS Ĺ oĹĄtanj 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave JoĹže Svetina

24. junija, ob 13:03, prvi krajec

Sreda, 24. junij

V amfiteatru se je predstavila plesna ĹĄola Spin

Velenje, 23. junija – VroÄ?ina je v minulih dneh pokazala svoj pravi poletni obraz. Mnogi so jo odganjali z osveĹžitvijo v Velenjskem jezeru. Marsikdo pa ne ve, da imajo v Ä?olnarni ob Velenjskem jezeru svoj prostor tudi Ä?lani potapljaĹĄkega kluba DPD Jezero Velenje, ki se tu in tam pomeĹĄajo med kopalce.

Zato so se velenjski potapljaÄ?i, ki jih kopalci velikokrat z zanimanjem spremljajo med njihovimi potopi pod gladino jezera,l odloÄ?ili, da jim podvodni svet v Ĺživo predstavijo na dnevu odprtih vrat.

Organizirali ga bodo v torek med 16. in 18. uro na plaĹži nasproti Ä?olnarne.

Po krajĹĄi predstavitvi potapljaĹĄke opreme bodo vsakega, ki bo to Ĺželel, pripravili za potop v spremstvu potapljaÄ?a in ga primerno opremili s potrebno potapljaĹĄko opremo. Potem se bo lahko za kratek Ä?as potopil pod jezersko gladino (zgolj kakĹĄen meter ali dva pod povrĹĄje), da bo vsak lahko obÄ?util, kakĹĄen je potop pod vodo v potapljaĹĄki opremi. Pred samim potopom bo vsak preizkusil opremo (delovanje jopiÄ?a – kompenzatorja plovnosti, dihanje zraka iz jeklenke s pomoÄ?jo regulatorja), spoznal osnovne znake za komunikacijo pod vodo ter se nato podal v vodo samo v spremstvu izkuĹĄenega potapljaÄ?a DPD đ&#x;”˛ Jezero Velenje, ki bo uravnaval celoten potop in dvig iz vode.

VRVEĹ˝ V MOJI GLAVI 2D in 3D

Ĺ MARTNO OB PAKI

Sobota, 20. junij

Ĺ OĹ TANJ

Spoznajte velenjski podvodni svet

THEEB

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Ratitovec Dom kulture Velenje, velika dvorana Slovesna podelitev priznanj Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vinska Gora, prireditveni prostor pred cerkvijo Proslava ob dnevu drĹžavnosti in noÄ?ni blagoslov konj pred Domom kulture Velenje (ploĹĄÄ?ad) Odprtje 31. Poletnih kulturnih prireditev / Ĺ ukar in KUD Balerima – Koncert ciganske glasbe in plesa Max klub Ĺ˝ur ob koncu ĹĄole (Park s5 dogaja)

12.30 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj nastop uÄ?encev GĹ FKK ob zakljuÄ?ku ĹĄolskega leta in nastop plesalca AljaĹža RodiÄ?a s plesno akrobatsko toÄ?ko Break dance 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Kaj je oblaÄ?no raÄ?unalniĹĄtvo (shranjevanje podatkov na internetu)

PrejĹĄnji petek je dogajanje v amfiteatru popestrila Plesna ĹĄola Spin s svojimi plesalkami pod vodstvom Mojce RobiÄ?. VeÄ?er je bil prijeten in poln plesa in pesmi, mladi plesalci pa so ob tej priloĹžnosti tudi pokazali, đ&#x;”˛ kaj vse so se v tem ĹĄolskem letu nauÄ?ili.

CITY CENTER Celje • Do 21.junija fotografska razstavaÂŤFrom the pitÂŤ, Monika BaÄ?iÄ?- Monique/ M13 Photography • ÄŒetrtek, 18.6., 14.00-19.00, biotrĹžnica • Petek, 19.6., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Sobota 19.6., 15.00, uliÄ?na koĹĄarka, 3 na 3 na strehi garaĹžne Ci-

ReĹžija: Naji Abu Nowar Igrajo: Jacir Eid Al-Hwietat, Hussein Salameh Al-Sweilhiyeen, Hassan Mutlag Al-Maraiyeh, Jack Fox idr.

Petek, 19. 6., ob 20.00 Nedelja, 21. 6., ob 18.00

POBESNELI MAX: CESTA BESA 2D in 3D Mad Max: Fury Road (Avstralija) Akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 121 minut ReĹžija: George Miller Igrajo: Tom Hardy, Rosie Huntington-Whiteley, Charlize Theron, ZoĂŤ Kravitz, Nicholas Hoult, Riley Keough idr.

Sobota, 20. 6., ob 20.00 3D Nedelja, 21. 6., ob 20.00

tycentra Celje • Nedelja, 20.6., od 11.-12.ure, Eko Ä?arovniĹĄka ĹĄola • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

POGLED TIŠINE The look of Silence (Danska, Finska, Indonezija, Norveťka, VB) Dokumentarni film, 99 minut ReŞija: Joshua Oppenheimer Nedelja, 21. 6., ob 19.00 – mala dvorana Ponedeljek, 21. 6., ob 19.00 – mala dvorana

ZGODBE O KONJIH IN LJUDEH Hross Ă­ oss (NemÄ?ija, Islandija, NorveĹĄka) RomantiÄ?na komiÄ?na drama, 81 minut ReĹžija: Benedikt Erlingsson Igrajo: Ingvar Eggert SigurĂ°sson, Charlotte Bøving, Helgi BjĂśrnsson, SigrĂ­Ă°ur MarĂ­a EgilsdĂłttir idr.

Ponedeljek, 22. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

18. junija 2015

Nagradna križanka Vzajemna ZAVAROVANJE ZA TUJINO

RADIO VELENJE

Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22

Zavarovanje z medicinsko asistenco v času potovanja in bivanja v tujini.

Izognite se visokim stroškom zdravljenja v tujini.

Posebna ponudba: družinski paket za Hrvaško in letno zavarovanje Tujina Multitrip.

Zakaj bi sklenili zavarovanje za tujino? Ker nudi več kot Evropska kartica.

Za brezskrbna potovanja vam svetujemo, da sklenete zavarovanje za tujino. Če potujete večkrat, izberite zavarovanje Multitrip, saj boste z njim prihranili čas in denar. Zavarovalna premija je ugodnejša, kot če bi sklepali zavarovanje vsakokrat posebej. Začetek zavarovanja velja že dve uri po sklenitvi, ko poravnate premijo. Multitrip je zavarovanje za večkratna potovanja v tujino in vam zagotavlja kritje stroškov zdravstvenih storitev v tujini in na poti. Zavarovanje lahko sklenete kot posameznik ali vsa družina.

Zavarovanje Multitrip nudi več kot Evropska kartica ker:

Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

Oglas Tujina_A4_(02-03-2015)-poletje.indd 1

24.3.2015 15:05:42

• nudi 24-urno asistenco v slovenskem jeziku za hitro in učinkovito nudenje pomoči • informacije o najbližji zdravstveni ustanovi • storitve nujne medicinske pomoči tudi v zdravstvenih ustanovah, ki niso v javni zdravstveni mreži obiskane države, • nujne zdravstvene prevoze do bolnišnice in klinike ter nujno zdravljenje • nujne zobozdravstvene storitve • zdravljenje akutnega poslabšanja kroničnih bolezni • iskanje in reševanje ponesrečenih oseb • prevoz v domovino • odvetniške storitve • s sklenjenim dodatkom za nezgodno zavarovanje pa si zavarovanje nadgradite tudi z nezgodnim zavarovanjem za čas trajanja potovanja.

Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22.

Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna.si.

Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 29. junija.

Izžrebali bomo tri nagrade: elektronski termometer, led svetilko za kolo in majico Vzajemne.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Cˇarobno

OBDAROVANJE!

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. in 21. 6. – Ivan Rajevič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Desetak, magični darilni bon za izpolnitev vseh želja v CityCentru Celje in ostalih 3 najboljših nakupovalnih središčih Slovenije.

www.desetak.si SES_0331_CCC_Inserat_138x200mm.indd 1

25.03.15 11:38

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

ČETRTEK, 18. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 19. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 20. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 21. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 22. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

TOREK, 23. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 24. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. do 14. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

18. junija 2015

mali OGLASI • Hišo, velikosti 226 m2, v Velenju na Konovem, K + P+M, parcela 932 m2, zgrajena 2004 , še nevseljena, ER: D (60-105 kWh/ m2a). Cena 190.000 evr.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NEPREMIČNINE V BLIŽINI Bizeljskega, v kraju Drenovec pri Bukovju je naprodaj vikend in tudi vinograd, ki leži na izrazito lepi sončni legi. Kličite na gsm: 041 571 475.

• Hiša v Paški vasi, 129 m2, P+1, zgrajena 2005 , 502 m2 zemljišča na odlični lokaciji. ER E (105-150 kWh/m2a) Cena 159.900 evr.

PUJSKE, odojke in domače kokošje jajčke prodam. Gsm: 031 542 798 ali 041 527 728 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava.

Fišar gsm: 041 619 372

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI

NUDIM

KUPIM telička starega do 14 dni.

Gsm: 031 986 506 KUPIM mlado kravo, ne brejo.

Gsm: 041 290 613 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 031 896 475 PRAŠIČE težke od 25 do 30 kg prodamo. Gsm: 041 986 071

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO KOSILNICO na nitko prodam.

Gsm: 051 626 788

GIBANJE prebivalstva GUGALNICO, železno ogrodje, 1 m široka lesena klop, prodam.

Gsm: 051 626 788 NOVO škropilnico, 6 l, prodam.

Gsm: 051 626 788 OTROŠKO kolo s pomožnimi kolesi za 3-letnega otroka in kolo za 10-letnega otroka prodam. Gsm: 051 626 788 ŽARNI grob (betonski zid G/001/002/004) na pokopališču Podkraj s popustom prodam.

Gsm: 041 364 878

Kortnik Metod, Velenje, Podkraj pri Velenju 67 d in Vanovšek Teja, Velenje, Podkraj pri Velenju 67 d; Goličnik Vinko, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 41h in Jevšnik Katja, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 41h; Lesnjak Damjan, Šoštanj, Florjan 286 in

SMRTI Praznik Jožef, roj. 1937, Rečica ob Savinji, Varpolje 45; Pungartnik Marija, roj.

1941, Celje, Košnica pri Celju 62 c; Trebičnik Alojzija, roj. 1933, Velenje, Kidričeva cesta 15.

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

!

STARO ZA NOVO

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

• • •

Jože Mikoletič, Prešernova 22 b, 3323 Velenje; Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje; Bojan Knez, Tomšičeva 55, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MAXX SERVICE

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Podrzavnik Špela , Šoštanj, Florjan 286; Miklavžin Aleš, Velenje, Silova 3 c in Baš Simona, Velenje, Silova 3 c.

POROKE

STIKI – POZNANSTVA

Nagrajenci križanke »AS avtomobili Skornšek«, objavljene v tedniku Naš čas dne 4. junija 2015, so:

mali OGLASI

Upravna enota Velenje

Informacije:

041 813 949

V AKCIJI! GNOJILO ASEF, 2 L

6,90

AKCIJA! BELTON št. 4, 0,75 L

8,25

za cvetoče balkonske cvetlice

SUPER CENE GNOJIL!

ŽETEV ŽIT Z ŽITNIM KOMBAJNOM CLAAS! INFO.: 031 864 341

KAN LUKOVAC, UREA KUTINA ...

Z VAMI IN ZA VAS!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je zapustila draga mama, oma, prababica in sestra

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in tast

MARIJA VREČA 25. 8. 1926 – 6. 6. 2015

Zdaj ne trpiš več, draga mama.

Zdaj počivaš.

Kajne, sedaj te nič več ne boli.

A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.

(S. Makarovič)

Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala dr. Aleksandri Žuber, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje in Bolnišnici Topolšica, sodelavcem podjetja Sintal in podjetja Grammer iz Slovenj Gradca, govorniku za ganljive besede slovesa, Društvu upokojencev Velenje, Pogrebni službi Tišina, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

ALOJZ HREN Kogar imaš rad, nikoli ne umre.

Le daleč, daleč je …

Žalujoči: hčerki Tatjana in Dušanka z družinama, sinovi Boris, Karel in Branko z družinama ter sestra Tonika z družino

28. 9. 1949 – 29. 5. 2015

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Manca, hčerka Nina in sin Marko z družinama

ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil dragi

ZAHVALA

IVAN KOREN

Od nas se je poslovil dragi mož, oče, brat in dedi

iz Šentilja

JOŽE KRALJ – JOSIP

1952–2015 Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal, ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi in čutil, kako smo te imeli radi.

Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da te več ni …

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in ga pospremili na zadnji poti.

Posebna hvala družinam Vidmajer, Zemljak in Andrejc.

Hvala tudi Pogrebni službi Usar, GD Šentilj, Premogovniku Velenje, PD Šentilj, DU Šentilj, RK Šentilj ter ostalim za darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi častni straži, godbi, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke.

Vsi njegovi

Štrbenkova 7, Velenje

19. 3. 1953 – 12. 6. 2015 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.

(Tone Pavček)

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, topel stisk roke in dobro misel. Zahvaljujemo se tudi bolnišnicam Topolšica, Maribor in onkološkim delavcem v Ljubljani ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2015, barve: CMYK, stran 24

Predstavljalo se je kar 41 turistiÄ?nih druĹĄtev V Velenju se od petka vrstijo prireditve 8. turistiÄ?nega tedna, sklenili jih bodo to soboto – Obuditi Ĺželijo NoÄ? ob jezeru Mira ZakoĹĄek

SrediĹĄÄ?e Velenja je bilo zadnjo soboto Ä?udovito. Vreme je bilo ravno prav toplo, predstavitve 41. turistiÄ?nih druĹĄtev iz vse Slovenije pa so privabile v srediĹĄÄ?e mesta ĹĄtevilne obiskovalce, ki so se Ä?udili nad tem, s Ä?im vse se ponaĹĄajo razliÄ?ni slovenski kraji in koliko etnoloĹĄkega izroÄ?ila ohranjajo in prenaĹĄajo na mlade rodove. ÂťRes sem vesel, da je tole vseslovensko sreÄ?anje tako dobro uspelo, ĹĄe posebej, ker je bilo v zatonu, lani ga sploh ni bilo,ÂŤ se je veselil predsednik TuristiÄ?ne zveze Velenje Franc Ĺ pegel. TakĹĄna druĹženja so po njegovem zelo dobrodoĹĄla, saj turistiÄ?ni delavci med sabo izmenjajo izkuĹĄnje. Tudi v Velenju je bilo tako. Poleg javne predstavitve dejavnosti so namreÄ? pripravili tudi plenarno zasedanje, na katerem so usklajevali, kako naj bi organizirali njihovo delo v bodoÄ?e. Ogledali pa so si tudi ĹĄtevilne tukajĹĄnje

zanimive turistiÄ?ne destinacije in bili gostje Ĺ kal, Ĺ entilja in Ĺ aleka.

Veliko so govorili o prireditvah in med drugim dali pobudo, da bi v Velenju ponovno oĹživili dolgo tradicionalno, odliÄ?no obiskano in po vsej Sloveniji poznano NoÄ? ob jezeru.

Seveda so tukajĹĄnji turistiÄ?ni delavci predstavitev na Cankarjevi izkoristili tudi za promocijo svojih prireditev. ÄŒlani turistiÄ?nega druĹĄtva Velenje so se oblekli v srednjeveĹĄka oblaÄ?ila in tako prepriÄ?ljivo vabili na srednjeveĹĄki dan, ki ga bodo zadnjo nedeljo v tem mesecu pripravili na Velenjskem gradu. Marjan Prislan je obljubil, da bodo lanski bogat program ĹĄe dopolnili.

SreÄ?anja se je udeleĹžil tudi predsednik TuristiÄ?ne zveze Slovenije Peter Misja, ki je tudi Ĺžupan PodÄ?etrtka. Velenje zelo dobro pozna in ceni njegove turistiÄ?ne priloĹžnosti, predvsem pa je prepriÄ?an, da bo Velenje v prihodnje ĹĄe kako

prepoznavno kot objezersko mesto. SoglaĹĄal je tudi s tem, da bi bilo v tem okolju dobro znova prebuditi prireditev NoÄ? ob jezeru.

Misja je tudi poudaril, kako velik prispevek k turistiÄ?ni ponudbi Slovenije predstavljajo turistiÄ?na druĹĄtva, in izrazil upanje, da bo ÂťdrĹžavaÂŤ to Ä?im prej spoznala in jih tudi bolj finanÄ?no podprla. V turistiÄ?nih druĹĄtvih bodo znali vsak evro dobro oplemenititi, dodaja. Sicer pa so v turistiÄ?ni zvezi zelo aktivni, v zadnjih dneh so se zvrstila ĹĄe druga sreÄ?anja, med drugim turistiÄ?nih druĹĄtev objezerskih mest ter druĹĄtev, ki so stara Ĺže veÄ? kot 110 let. Presenetljivo veÄ? kot 30 jih je. Na vseh sreÄ?anjih so govorili predvsem o tem, kako ĹĄe izboljĹĄati prepoznavnost posameznih slovenskih krajev, jih vkljuÄ?iti v skupno ponudbo Slovenije in jih povezati v enoten turistiÄ?ni produkt.

S ko k v p o l e tj e

Na Cankarjevi je bilo zanimivo. Dobrote so hitro izginjale.

đ&#x;”˛

Franc Ĺ pegel

Marjan Prislan

Peter Misja

V nedeljo je bilo zelo pestro v Lipju, kjer je potekala tradicionalna prireditev Poletje na Grilovi domaÄ?iji. ÂťPrikazali smo koĹĄnjo, sejali ajdo, opravili dela v vinogradu, sadovnjaku in zeliĹĄÄ?nem vrtu. zadovoljni smo bili tudi z obiskom. Ko nas je pri delu zmotil deĹž, smo "vedrili", kot so to poÄ?eli naĹĄi predniki,ÂŤ nam je povedal predstavnik organizatorjev dogodka Franc Ĺ pegel.

Pripravljeni na poÄ?itnice

18.00 18.45 19.30 20.00 21.30

Program za otroke: Mojca RobiÄ? in plesalci Spin Tanja Ĺ˝agar z bendom Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet Tomislav Bralić in dalmatinska klapa Intrade Ansambel Spev

Velenje, 13. junija – Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje ĹĄe vedno zbirajo prijave za koloniji v PoreÄ?u in Savudriji. Izmeni se lepo polnita, a nekaj prostih mest ĹĄe imajo. Kdor si ĹĄe Ĺželi preĹživeti 10 brezskrbnih dni v zdravstveni koloniji ob morju, naj se Ä?im prej oglasi v vili Mojca, saj prva izmena v PoreÄ? odpotuje Ĺže 25. junija.

Minulo soboto dopoldne so na vrtu vile Mojca pripravili tudi tradicionalni Ta veseli dan, s katerim poÄ?astijo konec ĹĄolskega leta, ki se hitro bliĹža. Tokrat so v goste povabili ĹĄportno ĹĄolo Mali ĹĄportnik. Z njihovo pomoÄ?jo so izvedli OtroĹĄko olimpiado, poskrbeli pa so tudi za zabavo. Bilo je Ĺživahno in mladostno.

Danes ÂťMlado Velenje bereÂŤ

V primeru slabega vremena prireditev odpade!

Danes ob 17. uri vas MZPM Velenje, ki je pred kratkim uspeĹĄno zakljuÄ?il letoĹĄnjo bralno znaÄ?ko, vabi na velenjsko promenado na priredi-

Ta veseli dan so tokrat ĹĄportno obarvali. V okolici vile Mojca so v toplem sobotnem dopoldnevu pripravili pravo mini olimpijado.

tev ÂťMlado Velenje bereÂŤ. Na njej vas bodo priÄ?akali leĹžalniki, v katere se boste lahko zleknili med pogovorom s knjiĹževnikom Ivom Stropnikom. Pripravljali so sreÄ?anje s prevajalcem in stand up komikom BoĹĄtjanom Gorencem – PiĹžamo, pa je Ĺžal

moral prihod v Velenje odpovedati zaradi nepredvidenih obveznosti.

Zagotovo pa bo tudi druĹženje z domaÄ?inom Stropnikom, ki je doslej izdal tudi niz knjig za otroke in mlade, veÄ? kot zanimivo. đ&#x;”˛

bĹĄ