24 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (15/27 °C), soboto (14/23 °C) in nedeljo (11/24 °C) bo delno oblaÄ?no.

V petek moĹžne nevihte.

ÄŒetrtek, 15. junija 2017â€

ĹĄtevilka 24 | leto 64â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

TEĹ ustavil proizvodnjo

cena 1,80 â‚Ź

Stanovanje temeljni eksistenÄ?ni pogoj Mira ZakoĹĄek

Blok 6 so naÄ?rtno ustavili, na Ä?etrtem pa se je pojavila okvara – Toplotno energijo proizvajajo s plinskimi turbinami Mira ZakoĹĄek

Že nekaj dni se iz dimnikov Termoelektrarne Šoťtanj ne kadi. Menda se to ni zgodilo ťe nikoli v zgodovini tega termoenergetskega objekta. In kaj se dogaja?

Na naĹĄe vpraĹĄanje so iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj odgovorili, da blok 6 trenutno ne obratuje, ker je treba nujno odpraviti razpoko na pregrevalniku. Ta zaustavitev je bila naÄ?rtovana. Gre za Alstomovo garancijsko popravilo, ki naj bi bilo konÄ?ano danes. Na bloku 4 pa

imajo okvaro na vleku dimnih plinov. Te okvare pa naj bi odpravili do 21. junija, ko naj bi bil tudi ta blok v obratovalni pripravljenosti.

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj dodajajo: ÂťSektor trĹženja Holdinga Slovenske elektrarne ustrezno obvladuje pokrivanje energetskega bilanÄ?nega stanja preko prerazporejanja hidroproizvodnje ter z nakupi in prodajami elektriÄ?ne energije. Nakupi in prodaje elektriÄ?ne energije so omogoÄ?eni tako z aktivnostmi na borzi elektriÄ?ne energije kot tudi preko izmenjave s sosednjimi drĹžavami.ÂŤ

22.

Pravijo tudi, da ima slovenski elektroenergetski sistem dobro povezljivost, kar zagotavlja zmoĹžnost izmenjave poveÄ?anih koliÄ?in elektrike. Omenjene okvare (naÄ?rtovana ustavitev na bloku 6 in nenaÄ?rtovana na bloku 4) tudi ne bosta vplivali na zagotavljanje sistemskih storitev v skupini HSE, ki so potrebne za zanesljivo oskrbo z elektriÄ?no energijo. Potrebne rezerve moÄ?i za sistemske storitve so prerazporejene na preostale proizvodne enote v skupini HSE. Zaradi izpada ĹĄestega in Ä?etrtega bloka tudi ni okrnjena dobava toplotne energije, ki jo proizvajajo s pomoÄ?jo plinskih turbin.â€

mednarodni atletski miting in odprtje nove atletske steze

đ&#x;”˛

V Mestni obÄ?ini Velenje in tudi Ĺ aleĹĄki dolini smo sicer lahko dokaj zadovoljni z za slovenske razmere nadpovpreÄ?no visokim reĹĄevanjem stanovanjskih vpraĹĄanj. Pa vendar je mladim tudi tukaj teĹžko priti do stanovanja. NajemniĹĄkih na trgu praktiÄ?no ni, mi je pred Ä?asom zatrdila mlada kolegica, ki bi se rada ustalila in osamosvojila v tem okolju. Pa tudi najemnine so za mlade zelo visoke in jim zato pogosto ne preostane drugega, kot da ostajajo v Âťhotelu mamaÂŤ.

OdloÄ?itev, ki je privedla do tega, da imamo v Sloveniji tako velik deleĹž lastniĹĄkih stanovanj (poceni nakup najemniĹĄkih stanovanj pred leti), ki so pogosto tudi zelo slabo vzdrĹževana, zagotovo ni bila najboljĹĄa, ĹĄe manj pa je dobro to, da je stanovanjska gradnja podrejena predvsem investitorjem in da se tudi Stanovanjski sklad na trgu z javnim denarjem obnaĹĄa kot zasebni investitor ter za nameÄ?ek ĹĄe gradi stanovanja, ki so dosegljiva le eliti.

Ob vseh teh dejstvih bi se tudi pri razreĹĄevanju stanovanjskih vpraĹĄanj lahko ozrli po severnih sosedih, Avstrijcih, kjer imajo pravico do stanovanja zapisano celo v ustavi, kar je tudi logiÄ?no, saj je primerno bivaliĹĄÄ?e vsekakor temelji eksistenÄ?ni pogoj. Seveda tega nimajo zgolj zapisano, to tudi izvajajo. DrĹžava namreÄ? nameni doloÄ?en deleĹž dohodnine gradnji najemnih stanovanj (Dunaju pripada denimo 400 milijonov letno, mesto pa samo zagotovi ĹĄe 200 dodatnih milijonov evrov). Ta denar razdelijo na tretjine (za novogradnje, obnove starih stanovanj in subvencioniranje najemnin tistim, ki tega ne zmorejo). Tako zgradijo letno okoli ĹĄest tisoÄ? novih najemnih stanovanj. Tudi zemljiĹĄÄ?a za stanovanjsko gradnjo prodajajo po tem principu, prednost imajo neprofitne organizacije, ki gradijo najemna stanovanja.

Primerov dobrih praks je po svetu ĹĄe veliko, zelo pritegnil me je tudi turĹĄki, kjer dobijo mlade druĹžine stanovanja na zaÄ?etku v uporabo brezplaÄ?no, potem pa se najemnina poveÄ?uje, omogoÄ?en pa jim je tudi ugoden odkup. Ĺ e bolj zanimiv je morda primer zadrug, ki deluje marsikje po svetu, pri nas pa si bo morda pot utrl v Ljubljani, kjer se je Ĺže ustanovila interesna skupina in oblikovala Zadrugator. Mi smo sicer na zaÄ?etku 20. stoletja Ĺže imeli zadruĹžna stanovanja, a smo izkuĹĄnjo kot veÄ?ino vsega, kar je diĹĄalo po prejĹĄnjem sistemu, raje zavrgli. Sedaj nam manjkajo stanovanja za ljudi, ki si nakupa ne morejo privoĹĄÄ?iti, pa za ljudi s specifiÄ?nimi potrebami, kot so ĹĄtudenti, starejĹĄi ‌, in ponovno orjemo ledino.

TeĹžava s stanovanji, ki smo jo v Ä?asu krize zanemarjali ĹĄe bolj kot pred njo, ponovno in bolj silovito udarja na plan. Prav bi bilo, da se je ustrezno in hitro lotijo – od vlade do obÄ?inskih uprav. Ĺ˝e zato, ker – kot sem zapisala in kot se z Avstrijci povsem strinjam – je bivaliĹĄÄ?e temeljni eksistenÄ?ni pogoj. đ&#x;”˛

V torek, 20. junija 2017,

ob 19. uri na Mestnem stadionu Velenje.

Ob 16. uri se bo zaÄ?el Pikin miting z otroĹĄko atletiko.

Vabljeni

Proslave ob dnevu drĹžavnosti V poÄ?astitev dneva drĹžavnosti se bodo zvrstile proslave v vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline. V Velenju bo ta Ĺže v Ä?etrtek, 22. junija ob 19.00, na promenadi, ob lipi samostojnosti. Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gorica, v primeru slabega vremena pa bo proslava v Domu kulture. Slavnostni govornik bo podĹžupan Peter Dermol.

V Ĺ martnem ob Paki bo slovesnost 23. junija ob 19. uri v tamkajĹĄnjem Kulturnem domu.

V Ĺ oĹĄtanju tradicionalno pripravljajo slovesnost v poÄ?astitev dneva drĹžavnosti TuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u v Skornem. Tokrat bo to na predveÄ?er praznika, v soboto, 24. junija, ob 19. uri. Slavnostni govornik bo Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Po proslavi bodo organizirali sreÄ?anje obÄ?anov Ĺ oĹĄtanja. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Znova turistiÄ?ni avtobus do Logarske SolÄ?ava – Pred nedavnim je v okviru tedna Alpske konvencije izĹĄla knjiĹžica Vozni redi v Alpah. V njej je zapisanih 71 prog avtobusov, vlakov, ĹžiÄ?nic po slovenskih Alpah. Med drugim sta iz savinjske regije omenjeni avtobusna proga Celje–Logarska dolina ter nihalka na Golte. Tako od 1. junija znova vozi avtobus ob vikendih iz Celja v Logarsko dolino in nazaj dvakrat na dan. Iz Celja ob 7.10 in 13.10, iz Logarske doline (parkiriĹĄÄ?e pred slapom) pa se vraÄ?a ob 10. in 18. uri. Od 1. julija pa bo turiste vozila nihalka na Golte vsako polno uro med 10. in 18. uro.

Proslava ob dnevu drĹžavnosti Velenje, 22. junija – Mestna obÄ?ina Velenje pripravlja proslavo ob dnevu drĹžavnosti prihodnji teden v Ä?etrtek ob 19. uri, na Velenjski promenadi, ob lipi samostojnosti. Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gorica, Ä?e bo vreme slabo, pa bo proslava v kulturnem domu.

Zbirajo podpise proti drugemu tiru Velenje, 12. junija – Ĺ e danes (15. 6.) in jutri (16. 6.) bodo pred velenjsko Upravno enoto zbirali podpise proti drugemu tiru. Nasprotniki gradnje po sedanjem naÄ?rtu bodo tam med 9. in 11. uro.

PoslabĹĄanja dostopnosti do storitev ne bomo dopustili!

Civilna iniciativa za ohranitev Bolniťnice Topolťica zbira podpise v podporo – Poziv ministrstvu za zdravje in prebivalcem regije Saťa in Koroťke Tatjana Podgorťek

TopolĹĄica, 8. junija – Sindikati v BolniĹĄnici TopolĹĄica so v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pred tednom dni ustanovili Civilno iniciativo za ohranitev bolniĹĄnice. PetÄ?lanski odbor, v katerem so Romana Praprotnik, Petra LipiÄ?nik, Boris GoliÄ?nik, Janez Kramar, vodi Marija VrtaÄ?nik (predsednica velenjske Univerze za 3. Ĺživljenjsko obdobje). Odbor se je v ponedeljek seĹĄel z vodstvom bolniĹĄnice in predstavniki lokalne skupnosti na prvem delovnem sestanku. Ta je pokazal, da si v TopolĹĄici Ĺže-

lijo samostojno bolniĹĄnico in ne le poslovno enoto celjske bolniĹĄnice. V sporoÄ?ilu za javnost so med drugim pozvali ministrstvo za zdravje, da ohrani dejavnost bolniĹĄnice v TopolĹĄici v enakem obsegu, kot je bil do sedaj, bolniĹĄnico finanÄ?no 'ozdravi' ter je ne zdruĹžuje s SploĹĄno bolniĹĄnico Celje brez predhodno javnosti predstavljenih finanÄ?nih, organizacijskih in sinergijskih uÄ?inkov. ÂťBolniĹĄnica ima 98-letno tradicijo, strokovno in kadrovsko je usposobljena, energetsko prenovjena, njena ukinitev bi pomenila izjemno ĹĄkodo za okolje, predvsem pa za paciente. Mi-

nistrstvo za zdravje jo zdruĹžuje s celjsko bolniĹĄnico brez jasno predstavljene analize in strategije. Po naĹĄem mnenju zdruĹžitev ne bi prinesla veliko pozitivnih uÄ?inkov na poslovanje novega zavoda, saj sta oba javna zavoda v negativnem finanÄ?nem poloĹžaju. PrepriÄ?ani smo, da gre za resno poslabĹĄanje dostopnosti storitev za prebivalce ĹĄaleĹĄke, savinjske in koroĹĄke regije. Izjave strokovnega direktorja SploĹĄne bolniĹĄnice Celje so realna napoved, da se bo Ĺže kmalu po pripojitvi v Celje preselila dejavnost diabetiÄ?ne, antikoagulantne in kardioloĹĄke dejavnosti, v Bolni-

15. junija 2017

ĹĄnici TopolĹĄica pa nameravajo poveÄ?ati ĹĄtevilo postelj za neakutno obravnavo, kar pomeni negovalno bolniĹĄnico,ÂŤ je dejala Marija VrtaÄ?nik.

Civilna iniciativa poziva vse prebivalce ĹĄaleĹĄke, savinjske in koroĹĄke regije, da se pridruĹžijo zbiranju podpisov podpore za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica, da skupaj pokaĹžejo ministrstvu za zdravje in vladi RS, Âťda drĹžavljani ne bomo dopustili poslabĹĄanja dostopnosti zdravstvenih storitev za prebivalce drĹžave.ÂŤ Suzana PlatovĹĄek, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva v bolniĹĄnici, pa nam je povedala, da priÄ?akujejo 5000 podpisov podpore. Med drugim jih bodo zbirali tudi na stojnicah.

Jutri (v petek) bodo to postavili v Velenju, v naslednjih dneh pa ĹĄe v obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Prav tako razmiĹĄljajo o tovrstnih aktivnostih ĹĄe v obÄ?inah Zgornje Savinjske doline in na KoroĹĄkem. Kot je ĹĄe povedala PlatovĹĄkova, so v ponedeljek dobili plaÄ?e za maj in regres. †đ&#x;”˛

Vodni ĹžurÄ?ek v Ravnah V Ravnah so zdruĹžili moÄ?i tamkajĹĄnje kulturno in ĹĄportno druĹĄtvo ter druĹĄtvo prijateljev mladine, ki napovedujejo v kraju velik vodni Ĺžur v nedeljo, 18. junija, vse od 15. ure dalje. Poskrbeli bodo za zabavo, smeh in dobro voljo ter razliÄ?ne poslastice.

Informativni dan Energetike Fakulteta za energetiko UM bo danes, v Ä?etrtek, na MIC Velenje, KoroĹĄka cesta 62a, organizirala informativni dan za vpis v podiplomski ĹĄtudijski program (magistrski in doktorski ĹĄtudijski program Energetika). Informativni dan se bo zaÄ?el ob 16. uri.

Razprava o drugem tiru Mestni odbor SDS Velenje organizira popoldne (Ä?etrtek, 15. junija) ob 17. uri v mali dvorani Hotela Paka pogovorni veÄ?er z naslovom Proti dvojni ceni za eno(dvo)jni tir – zakaj smo odgovorni vsi? Gostje veÄ?era bodo Ljubo Ĺ˝nidar, poslanec v drĹžavnem zboru, Vili KovaÄ?iÄ?, predlagatelj referenduma in Suzana KavaĹĄ, predsednica MO SDS Velenje

Beseda bo tekla o vladnem projektu za drugi tir in referendumskem predlogu. ÂťNe govorimo, da drugi tir in modernizacija ĹželezniĹĄke infrastrukture nista potrebna. Vendar potrebujemo sodobno dvotirno povezavo, po kateri bo potekal tako tovorni kot potniĹĄki promet, ter progo, za katero bomo odĹĄteli toliko, kot je primerljiva cena v drugih drĹžavah.

Vlada pa po obstojeÄ?em zakonu predvideva, da bo meter proge stal toliko kot 1,5 kg zlata.

Ta pribitek na realno ceno pri drugem tiru je 400 do 500 milijonov evrov. S tem denarjem lahko zgradimo nove ĹĄole v vseh slovenskih obÄ?inah,ÂŤ pravijo organizatorji. Povezovalka pogovornega veÄ?era bo Dragica Sternad PraĹžnikar, Ä?lanica izvrĹĄilnega odbora SDS. đ&#x;”˛

SreÄ?ali so se komunalni delavci 33. sreÄ?anje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije – Komunaliada 2017 je letos po ĹĄtirih letih ponovno potekalo v KrĹĄkem, kjer je bil organizator dogodka druĹžba Kostak d. d. Na igrah je sodelovalo pribliĹžno 2600 udeleĹžencev iz 62-ih komunalnih podjetij. Komunalno podjetje Velenje je v disciplinah: vodovod, pikado moĹĄki, odbojka mix in vleÄ?enje vrvi Ĺženske osvojilo tretje mesto. Skupno je Komunalno podjetje Velenje osvojilo 5 mesto. đ&#x;”˛

Prodati ali ne prodati – to je zdaj vpraťanje!

Zlato jajce – KonjiÄ?ani na suhem – Mladi in papir – Delovni praznik

mz, tp

ÂťTako daleÄ?, pa tako blizu!ÂŤ pravijo nekateri ob zasedanjih vrhov naĹĄih politiÄ?nih strank. Mislijo seveda na volitve. Dokaj (pred)volilno je izzvenel nedavni vrh glavne opozicijske stranke, podobno programska konferenca glavne koalicijske. Oboji seveda upajo, da bodo na naslednjih volitvah zmagali. Prvi z opozorilom, da nam bo ĹĄlo, Ä?e bodo zmagali, bolje, drugi, da bo Slovenija ĹĄe naprej tako uspeĹĄna. Oceno bodo dali seveda volivci.

Zadnje dni smo doĹživeli tudi velik preskok: od (enega) drugega tira na dva tira. Vse za to, da zbiranje podpisov proti prej naÄ?rtovanemu drugemu tiru ne bi uspelo. Ali ima ta raÄ?un krÄ?marja, bomo ĹĄe videli. Kot bomo ĹĄele videli, kaj nas Ä?aka po sklepu vlade, da bomo kljubovali Evropi in naĹĄe drage NLB ne bomo prodali. Ker je zadnji Ä?as zelo dobiÄ?konosna. Kljub velikemu dobiÄ?ku in zelo dobri proizvodnji in prodaji pa bo menda spet bolj stekla prodaja celjske Cinkarne. Ta je Ĺže nekaj Ä?asa na drĹžavnem seznamu za prodajo, zadnji Ä?as pa res dosega neverjetne rezultate. Skorajda Ĺže ne morejo proizvesti dovolj, da bi pokrili vsa naroÄ?ila. Zato lastniki raÄ?unajo, da bodo s prodajo dobro zasluĹžili, Celjani pa seveda upajo, da se bo dobro poslovanje poznalo tudi pri sanaciji okolja. Bremen preteklosti je ĹĄe veliko, terjajo pa tudi Ä?isto proizvodnjo.

Nekateri pa malo v ĹĄali spraĹĄujejo, kako Ä?isti bodo KonjiÄ?ani. Za nekatere presenetljivo, za druge priÄ?akovano letos ob zaÄ?etku kopalne sezone konjiĹĄkega kopalnega bazena ne bodo odprli. Na obÄ?ini pravijo, da je ta ĹĄestdesetletnik Ĺže moÄ?no dotrajan in potreben temeljite obnove. A to na hitro ne gre! ÄŒeprav so doslej nekateri tarnali nad slabim obiskom, se zdaj jezijo zaradi zaprtja. ObÄ?ina naj bi sicer Ĺže letos naroÄ?ila projektno dokumentacijo za celovito obnovo objekta, kdaj bodo obnovitvena dela konÄ?ana, pa ĹĄe ni znano.

Tudi zato, ker bo treba izbrskati 350 tisoÄ? evrov. Delna reĹĄitev je kopanje v bliĹžnjem Zbelovem; tja bodo za otroke preko DPM tudi organizirali brezplaÄ?en prevoz. Bolj slabe volje so v plavalnem klubu, tudi zaradi dejavnosti invalidov – potapljaÄ?ev.

V Slovenskih Konjicah se bodo tako za nekaj Ä?asa odpovedali kopalnemu bazenu, v Rogatcu pa naÄ?rtovanemu nizkoenergetskemu

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

vrtcu. Tudi vsaj za nekaj Ä?asa. ÄŒeprav so objavili razpis za gradnjo, je bila cena tudi najugodnejĹĄega izvajalca previsoka. Po njihovih naÄ?rtih naj bi veljal 1,2 milijona evrov, od tega bi obÄ?ina zagotovila 400 tisoÄ? evrov, enak deleĹž eko sklad, za ostalo tretjino vrednosti bi se zadolĹžili. A najniĹžja ponudba je bila za 500 tisoÄ?akov viĹĄja od naÄ?rtovanega skupnega zneska, da bi se zadolĹžili za tako visok znesek, pa si ne upajo privoĹĄÄ?iti.

Denar paÄ? zbira vsak po svoje! Mnogi ĹĄolarji ga tudi z zbiranjem odpadnega papirja. Na Celjskem so sklenili ĹĄe eno takih akcij, ki jo organizira druĹžba Simbio. V tem ĹĄolskem letu je v tradicionalnem zbiranju odpadnega papirja sodelovalo 28 osnovnih in 10 podruĹžniÄ?nih ĹĄol, ĹĄtiri srednje ter sedem vrtcev. Skupaj so zbrali 650 ton papirja, 47 ton veÄ? kot prejĹĄnje ĹĄolsko leto. Znova so ga najveÄ? zbrali mladi z osnovne ĹĄole Hudinja, kar 149 ton, to je povpreÄ?no 310 kilogramov na uÄ?enca. Med podruĹžnicami je bila najbolj ÂťpridnaÂŤ podruĹžniÄ?na ĹĄola Socka, med vrtci Vrtec Mavrica. Med srednjimi ĹĄolami so zmagali dijaki Gimnazije Center. Kot pravi direktor Simbia Marko ZidanĹĄek, je glavni cilj te akcije osveĹĄÄ?anje mladih, da je papir dragocena surovina, z zbiranjem ohranimo tudi veliko dreves. Zato v tej akciji tudi zagotavljajo odkupno ceno, tudi Ä?e so trĹžne cene sicer niĹžje.

Zadnje dni je bilo na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju tudi precej razliÄ?nih sreÄ?anj. Za nekatere lahko reÄ?emo, da se udeleĹženci vraÄ?ajo Âťna zaÄ?etekÂŤ. V Ĺ marju pri JelĹĄah so se zbrali Ä?lani DruĹĄtva bibliotekarjev Celje. V tamkajĹĄnji knjiĹžnici je bilo leta 1979 tudi prvo tovrstno sreÄ?anje. LetoĹĄnje je bilo 8. junija, na drĹžavni praznik – na dan PrimoĹža Trubarja. Ker ni dela prost dan, mnogi niti ne vedo zanj. ÄŒeprav je Ĺže sedem let!

Pa ĹĄe to: menda kar vsa naĹĄa zdraviliĹĄÄ?a se tudi letos lahko pohvalijo z dobrim obiskom. Ne le to, prihajajo tudi nekateri kar imenitni gostje. Ĺ e posebno posebne goste so imeli tudi v Thermani LaĹĄko, Ä?eprav niso priĹĄli na kopanje ali uĹživanje drugaÄ?ne vrste. Obiskali so jih namreÄ? kriminalisti zaradi dogodkov pred nekaj leti.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

POLITIKA

15. junija 2017

Niti centa veÄ? za toploto!

ra v Ä?im krajĹĄem Ä?asu, a za zdaj 2054. A to udeleĹžencev, ki so ga ĹĄe nismo tako daleÄ?, da bi lahko prekinjali z medklici, da so vse to Ĺže sliĹĄali in naj jim povedo kaj govorili o pribliĹževanju.ÂŤ Od vabljenih predstavnikov Te- novega in konkretnega, ni zaniĹĄa in HSE se je sreÄ?anja kraja- malo. Bolj so mu prisluhnili, ko SreÄ?anje krajanov krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj o viĹĄjih cenah toplote, je povedal, da nov udeleĹžil le so sedaj glavna tehniÄ?ni direkneizplaÄ?evanju odĹĄkodnin TeĹĄa in posledicah izvajanja dejavnosti energetike – ÄŒakajo na izplaÄ?ilo odkupna mesta tor Branko DeBili smo naivni in izigrani odĹĄkodnine za pod ozemljem beljak. Po njeobÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, govih navedbah leto 2016. kjer se bodo nasta razloga za pa so bili naklonjeni tudi mnogi ĹĄkodnin in toplote, a ker so se govarjati z nami,ÂŤ je napovedal podraĹžitev cene daljevale ugreTatjana PodgorĹĄek obÄ?ani. ÂťDane obljube o izgra- direktorji v TeĹĄu in na HSE ze- Viki Drev. toplote dva: sprememba v konfi- znine in poveÄ?evanje DruĹžmirĹ oĹĄtanj, 7. junija – ÂťOÄ?itno bo dnji novih blokov, novih delov- lo pogosto menjavali, so vsaka guraciji TeĹĄa, predvsem pa vpliva skega jezera. v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe naprej smrdelo iz nih mestih, cenejĹĄem ogrevanju, pogajanja morali zaÄ?eti znova. Vzroka za podraĹžitev sta na podraĹžitev amortizacije bloka zraÄ?nega jaĹĄka, ĹĄtudije nam ne turistiÄ?nem projektu Mesto na ÂťKo je bil na Ä?elu HSE Gorazd dva ĹĄest. Ta znaĹĄa 2,3 milijona evrov TeĹĄ je obrat brez koristijo, za ogrevanje pa ne bo- vodi so padle v vodo.ÂŤ Po zago- Skubin, smo pristali na podraĹžiDirektor Komunalnega pod- na leto. Pri izraÄ?unu cene so se kompetenc mo plaÄ?ali niti centra veÄ? kot tovilih Meniha je v minulih 10 tev toplote iz 11 na 14 evrov za jetja Velenje GaĹĄper Ĺ karja je naslonili na metodologijo, ki poÂťMeni je povsem vseeno, ali je smo plaÄ?evali doslej. Potrudili se letih lokalna skupnost pridobila megajoul, po njegovem odhodu povedal, da kljub podraĹžitvi to- ĹĄteno deli stroĹĄke proizvodnje danes tukaj Debeljak ali pa bi tu bomo z vsemi moĹžnimi pravni- iz odĹĄkodnin blizu 16 milijonov pa je HSE toploto podraĹžil na plote na pragu TeĹĄa uporabniki energije med elektriÄ?no in toplo- sedel direktor Arman Koritnik. mi sredstvi za tisto, kar nam pri- evrov, ki jih je porabila strogo Dviga cene ne moremo reĹĄevapada,ÂŤ bi lahko na kratko povzeli namensko za izboljĹĄanje Ĺživljenjti z elektrarno, to je obrat brez zakljuÄ?ke sreÄ?anja obÄ?anov kra- skih pogojev obÄ?anov in pomoÄ? kompetenc. Tudi Koritnik jih nijevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj v dvora- pri delovanju klubov in druĹĄtev. ma, je le plaÄ?anec, ki ga bodo, ko ÄŒakajo ĹĄe na ni tamkajĹĄnjene bo veÄ? delal naroÄ?enega, zaizplaÄ?ilo odga kulturnega menjali. Vlada je tista, ki o tem ĹĄkodnine za ledoma. Sklicalahko odloÄ?a. Mi tukaj zbrani Kljub podraĹžitvi to 2016, za kala ga je predsesmo le kulisa, da se nam zdi, da toplote na pragu tero je podpidnica KS UrĹĄa smo nekaj narediliÂŤ je povzdigniTeĹĄa uporabniki san sporazum, Kurnik. V uvola glas Cvetka Tinauer, nekdanja storitev plaÄ?ujejo ĹĄe a zanjo v TeĹĄu du je pojasnila, predsednica KS Ĺ oĹĄtanj, in popo starem. oziroma HSE da gre za srezvala sokrajane, naj ne dovolijo, za zdaj noÄ?eÄ?anje in ne za da bi se tema spolitizirala. Prst je jo sliĹĄati, zato zbor krajanov uperila tudi v vodstvo ObÄ?ine Ĺ o(ker ga ni sklical Ĺžupan), razlogi v zvezi s tem pripravljajo toĹžbo. ĹĄtanj, ker – po njenem prepriÄ?azanj pa so bili val ogorÄ?enja ob- ÂťObÄ?ina je podpirala gradnjo ĹĄenju – v tem primeru ni poskrbelo Ä?anov zaradi napovedanega dvi- stega bloka tudi tako, da je spreza ljudi. ÂťZavedeni ali ne. Ali se ga cen toplote, teĹžave, ki jih pov- jela potrebne prostorske akte. morda komu posodi denar tudi zroÄ?a neizplaÄ?evanje odĹĄkodnin Danes ugotavljamo, da smo bili brez vsakrĹĄnega podpisa?ÂŤ se je TeĹĄa ter negativne posledice iz- takrat naivni in na koncu izigravpraĹĄala Tinauerjeva. vajanja dejavnosti energetike v ni. Vendar bomo nadaljevali poObÄ?inski svetnik, krajan Ĺ ogovore, in Ä?e ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, tamkajĹĄnjem okolju.

Dolga leta trpimo smrad iz premogovniĹĄkih jaĹĄkov, prenaĹĄamo tresenje tal, termoelektrarniĹĄki dim ĹĄtanj in delavec TeĹĄa Boris Gobomo tudi po pravni poti prido- nam zastira svetlobo, draĹžjih poloĹžnic za ogrevanje pa ne bomo dovolili,ÂŤ so dejali udeleĹženci sreÄ?anja. liÄ?nik se je v razpravo vkljuÄ?il bili tisto, kar nam pripada v doBili smo naivni in na s pobudo o ustanovitvi civilne bro obÄ?ine in njenih obÄ?anov,ÂŤ 17,25 evra. Novi direktor HSE storitev plaÄ?ujejo ĹĄe po starem. tno. Kasneje se je zagovoril in iniciative, za katero pa kasneje koncu izigrani MatjaĹž Marovt nam je zdaj pi- Komunali namreÄ? njeni lastni- dejal, da je eden od razlogov za udeleĹženci sreÄ?anja niso glasoĹ˝upan in podĹžupan ObÄ?ine je dodal Menih.

Viki Drev pa je pojasnil, da so sal, da se lahko o ceni in odĹĄko- ki niso odobrili podraĹžitve in jo podraĹžitev tudi odloÄ?itev HSE o vali. Roke so dvignili za predlog, Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in Viki Drev sta podobno pojasnila, s se skupaj z vodstvom Mestne dnini pogovarjamo le loÄ?eno. obÄ?anom in gospodarstvu trenu- zaraÄ?unavanju komercialne cene naj aktivnosti skupaj z lokalno kakĹĄnimi obljubami je lokalna obÄ?ine Velenje ter Komunalnim Premogovniku Velenje poteÄ?e tno na nekako subvencionirajo ogrevanja. skupnostjo izvaja vodstvo KS skupnost podprla pred leti izgra- podjetjem veÄ?krat sestali z vo- koncesija za pridobivanje pre- obÄ?ine. ÂťPogovori v zvezi s ceno Drago PotoÄ?nik iz Skupine Pre- Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛ dnjo bloka TeĹĄ 6, ki so jo podpr- dilnimi v TeĹĄu in njegovim la- moga Ä?ez dve leti, in Ä?e ne prej, toplote ĹĄe potekajo, vsak dan se mogovnika Velenje je predstali vsi obÄ?inski svetniki, naloĹžbi stnikom HSE-jem na temo od- se bodo takrat morali zaÄ?eti po- trudimo, da bi priĹĄli do dogovo- vil naÄ?rte Premogovnika do leta

â?ą

â?ą

Sprejeli protokol kot obliko zaveze Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki soglaĹĄali z dvigom cene za pomoÄ? druĹžini na domu – Spremenjene poloĹžnice za odvoz smeti – Za samostojno BolniĹĄnico TopolĹĄica Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 12. junija – Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so se seĹĄli na zadnji seji pred poÄ?itnicami in na njej obravnavali 15 toÄ?k dnevnega reda.

Dvig cene in korektura lestvice

Na dveh sejah obÄ?inskega sveta so svetniki obravnavali predlog Centra za socialno delo Velenje

lenje potrdil tudi ĹĄoĹĄtanjski obÄ?inski svet. Poleg tega so svetniki nekoliko spremenili plaÄ?ilno lestvico. Tudi pri tem so sledili obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki se je Ĺže pred

bo dvigovala za 10 centov. ÂťZa korekturo plaÄ?ilne lestvice smo se odloÄ?ili zato, ker je bila cena storitve v najniĹžjem plaÄ?ilnem razredu simboliÄ?na. Tudi ome-

Kot dodatno toÄ?ko je KopuĹĄar na sejo uvrstil ÂťProtokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri reĹĄevanju cestne problematike ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, ki je povezana z razvojem drĹžavne cestne infrastruktureÂŤ. Svetniki so glasovali zanj, saj – so poudarili – naj bi bila to zaveza drĹžave, da bo v protokolu zapisane posodobitve cestne infrastrukture tudi izvedla. Protokol predvideva obnovo in posodobitev mostu Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki, za-

â?ą

Prihodnje mesec spremenjene poloĹžnice za odvoz smeti

Med drugim so obravnavali sveĹženj letnih poroÄ?il o opravljenem delu v preteklem letu tistih ustanov in podjetij, ki izvajajo dejavnosti na obmoÄ?ju lokalne skupnosti (Policijska postaja Velenje, velenjsko komunalno podjetje ter PUP Saubermacher Velenje). Potrdili so jih soglasno, roke 'za' pa so dvignili tudi za pobudo podjetja PUP Saubermacher, ki je predlagalo izvedbo pilotnega projekta pri obraÄ?unu poloĹžnic za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. Na poloĹžnicah naj bi bili vse mesece v letu dokaj enotni zneski. S tem ukrepom naj bi se izognili nihanjem pri plaÄ?ilih, ki nastanejo z veÄ?jim ĹĄtevilom odvozov na mesec.

Za podpis protokola med ObÄ?ino in Ministrstvom za infrastrukturo

Ĺ marĹĄki svetniki so podprli prizadevanja zaposlenih ter sindikatov za ohranitev bolniĹĄnice v TopolĹĄici

Z zadnje seje pred dopusti

o 9-odstotnem dvigu cene socialnovarstvene storitve pomoÄ? druĹžinam na domu, na tokratni so predlog tudi potrdili, vendar bo stopila v veljavo, Ä?e bo viĹĄjo ceno storitve poleg Mestne obÄ?ine Ve-

leti odloÄ?ila za enotno najniĹžjo izhodiĹĄÄ?no ceno in njen postopen dvig do petega plaÄ?ilnega razreda. Tako bo znaĹĄala najniĹžja cena storitev 3 evre na uro, do petega plaÄ?ilnega razreda pa se

njena sprememba za uporabnike pri dosedanjem ĹĄtevilu ur ne bo predstavljala bistvenega poveÄ?anja,ÂŤ je menil ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

gotovitev varnosti za udeleĹžence v prometu na drĹžavni cesti ReÄ?ica ob Paki–Podvin, zagotovitev pretoÄ?nosti in varnosti prometa z ureditvijo rondoja in izgradnjo ploÄ?nika pri Boletu, posodobitev cestiĹĄÄ?a na relaciji bivĹĄe podjetje Vino–PaĹĄka vas, ureditev prehoda Ä?ez ĹželezniĹĄko progo v PaĹĄki vasi ter posodobitev ceste od Gorenja proti Lokovici v Skornem.

Lokalna skupnost bo pri izvedbi teh projektov sodelovala pri izgra-

dnji ploÄ?nikov, posodobitvi javne razsvetljave in komunalnih vodov, ki so sestavni del take infrastrukture. O deleĹžu sofinanciranja se bodo ĹĄe dogovorili, prav tako se bodo dogovorili tudi o prednostnem vrstnem redu vlaganj.

V nadzornem svetu velenjske komunale RamĹĄak

21. junija poteÄ?e Zdravku RamĹĄaku (Lista za napredek obÄ?ine), predstavniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, mandat v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Velenje. To dolĹžnost bo opravljal tudi naslednja ĹĄtiri leta. Tako so na predlog komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja sklenili svetniki. ÄŒlani komisije so poleg RamĹĄakove kandidature obravnavali tudi kandidaturo svetnika JoĹžefa Stakneta (SDS), a so dali prednost RamĹĄaku, saj ta dolĹžnosti ni opravljal cel mandat. Nekateri svetniki iz vrst opozicije so se pri glasovanju vzdrĹžali.

Ob koncu seje sveta so spregovorili ĹĄe o namerah vlade RS o ukinitvi in pripojitvi BolniĹĄnice TopolĹĄica k celjski bolniĹĄnici. Ĺ marĹĄki svetniki so nasprotovali tem nameram in podprli prizadevanja zaposlenih ter sindikatov bolniĹĄnice v TopolĹĄici, uporabnikov storitev in regije po njeni ohranitvi. Dejali so, da je bolniĹĄnica strokovno in kadrovsko zelo usposobljena ter za regijo in njeno ĹĄirĹĄe okolje potrebna. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Predstavili nove trende Ä?iĹĄÄ?enja Velenjsko podjetje Makom ĹĄiri krog uporabnikov njihovih Ä?istil in Ä?istilnih strojev – Predstavitev svetovnih trendov v Ä?iĹĄÄ?enju pritegnila na Velenjski grad 200 udeleĹžencev iz vse drĹžave Bojana Ĺ pegel

Velenje, 8. junija – Pred tednom dni je podjetje Makom na Velenjskem gradu organiziralo dogodek, namenjen predstavitvi svetovnih trendov v Ä?iĹĄÄ?enju. 200 udeleĹžencev iz vseh koncev Slovenije je pridobivalo novo znanje na 11 predavanjih in delavnicah. Da si tisti, ki uporabljajo njihova ekoloĹĄka Ä?istila in stroje za Ä?iĹĄÄ?enje, Ĺželijo tovrstnih izobraĹževanj, so ugotovili lani, ko so ob 20-letnici podjetja Makom pripravili Makomov dan.

Takrat so goste povabili v Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, letos pa na Velenjski grad. ÂťLani smo imeli namen pripraviti enkraten dogodek ob naĹĄem okroglem jubileju. Zaradi mnoĹžiÄ?nih pohval in odliÄ?nega obiska udeleĹžencev pa smo se odloÄ?ili, da bo dogodek postal tradicionalen. Letos smo ga ĹĄe razĹĄirili in nanj povabili vse naĹĄe dobavitelje in stranke, zanje pa smo pripravili celodnevne delavnice in izobraĹževanje. Kot velenjsko podjetje Ĺželimo gostom pokazati tudi lepote mesta in to bomo poÄ?eli tudi v prihodnje,ÂŤ nam je povedala vodja marketinga in solastnica podjetja Polona Krenker. Odziv je bil odliÄ?en, dogodek tudi. Gostje so spoznali, kako trdota vode v Sloveniji vpliva na kakovostno strojno pomivanje posode, kako pravilno uporabljati kemikalije ‌ Predavatelji iz Ĺ vice, Italije, Avstrije in Slovenije so udeleĹžencem postregli z odliÄ?nimi nasveti pri Ä?iĹĄÄ?enju in premazovanjau tal ter Ä?iĹĄÄ?enju zgornjih povrĹĄin. Hkrati je potekal tudi sejem trendov na podroÄ?ju Ä?iĹĄÄ?enja. Obiskovalci so lahko s pomoÄ?jo 3D oÄ?al obiskali virtualno kopalnico ter se po njej sprehodili. Testiranje Ä?istilnih strojev pa je potekalo kar v grajski galeriji. Predstavljeni so bili tudi najnovejĹĄi dizajni sanitarnega programa, ekoloĹĄka linija okolju prijaznih Ä?istil in ĹĄe veliko drugih novosti. Poleg sejma je bilo organiziranih ĹĄest vodenih ogledov Velenjskega gradu. Polona Krenker se je 17-Ä?lanskemu kolektivu podjetja Makom pridruĹžila lani po konÄ?anem ĹĄtu-

Straťek podjetnik leta PortoroŞ – Na nedavnem kongresu podjetnikov Slovenije v PortoroŞu je prestiŞni naslov Slovenskega podjetnika leta 2017 prejel lastnik in direktor druŞinskega podjetja KLS Ljubno Mirko Straťek.

V obrazloĹžitvi za priznanje med drugim piĹĄe, da je svoje podjetje pripeljal do globalne

diju marketinga. ÂťPrepoznavnost podjetja se poveÄ?uje, ĹĄe vedno pa veliko delamo za to.

VeÄ? delamo v video vsebinah, je pa res, da je naĹĄa panoga v marketingu precej dinozaverska; vse ĹĄe deluje na direktnem marketingu in letakih. Redki uporabljajo digitalni marketing, zato delamo na vseh moĹžnih mreĹžah.ÂŤ V zadnjem letu so najveÄ? naredili

ĹĄe vedno ni izginil. Veseli so tudi, ker imajo vse veÄ? strank v Ĺ aleĹĄki dolini; med njimi je tudi podjetje Gorenje, pa Vrtca Velenje in Ĺ oĹĄtanj, osnovne ĹĄole ‌

Vse manj Âťpo staremÂŤ

Da je drugi Makomov dan uspel, je bil vesel tudi direktor TomaĹž Sijarto. Povedal nam je: ÂťTakĹĄnih sreÄ?anj v Sloveniji ni in po besedah obiskovalcev so zelo zaĹželena. Trendi v Ä?iĹĄÄ?enju se iz leta v leto spreminjajo. ÄŒistilno osebje pa marsikje ĹĄe vedno Ä?isti z zelo starimi sistemi. Zato so potrebna konstantna izobraĹževanja. V Makomu se zavedamo pomembnosti le-tega. Skupaj z naĹĄimi partnerji

Esotech obnavlja Ä?rpaliĹĄÄ?e Silla Ĺ tore - Podjetje Esotech je prevzelo obnovo Ä?rpaliĹĄÄ?a Petrola Energetike v Ĺ torah. Prvo fazo, ki zajema med drugim gradbena dela znotraj Ä?rpaliĹĄÄ?a, zamenjavo obstojeÄ?ih Ä?rpalk, cevovodne povezave, konstrukcijo in velik del opreme Ĺže izvajajo. VeÄ?ino del pa bodo opravili v drugi fazi preko poletja, julija in avgusta, v Ä?asu remonta v podjetju Ĺ tore Steel.

Slovenija naj bi rastla 3,8-odstotno Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je obÄ?utno izboljĹĄala napoved slovenske gospodarske rasti. Ta naj bi letos dosegla 3,8 odstotka, kar je 1,4 odstotne toÄ?ke veÄ?, kot je kazala novembrska napoved. Slovenska gospodarska rast prekaĹĄa evropsko, predvsem zaradi moÄ?nega domaÄ?ega povpraĹĄevanja. Slovenija bi sicer morala po mnenju OECD zmanjĹĄati birokratske ovire in poenostaviti predpise, da bi s tem lahko privabila veÄ? tujih naloĹžb. ÄŒeprav je brezposelnost ĹĄe vedno visoka, se sedaj stalno zmanjĹĄuje, tako da na doloÄ?enih podroÄ?jih Ĺže primanjkuje delavcev. Tuji delavci so zato lani predstavljali kar Ä?etrtino vseh novih zaposlitev.

Do leta 2030 ni treba v energetiki niÄ? narediti, vse je po pravilih in izpolnjuje evropske cilje, pravijo pripravljalci energetskega koncepta z ministrstva za infrastrukturo. Ĺ e posebno nevarno je menda preveÄ? vlagati v sonÄ?ne elektrarne, ker se lahko preveÄ? razĹĄirijo, to pa bi Ĺže vodilo v nujno spremembo omreĹžij, ki bi morala postati pametna.

Vse to bi veliko stalo in celo niĹžalo BDP. Lep primer je NemÄ?ija, z zadovoljstvom dodajajo zagovorniki jedrske energije. Drugi dodajajo, da bi bili brez TeĹĄa 6 in nuklearke – Âťkako krasno je, da smo vÄ?asih imeli pogumne ljudi, ki so znali sprejeti odloÄ?itveÂŤ – kolonija, ki bi jo upravljali drugi.

Privatizacija NLB je ustavljena IzobraĹževanj na podroÄ?ju Ä?iĹĄÄ?enja in vzdrĹževanja prostorov je zelo malo, zato ne preseneÄ?a, da se je vabilu podjetja Makom na tovrstno izobraĹževanje odzvalo kar 200 predstavnikov njihovih strank.

v prodaji in izposoji Ä?istilnih strojev ĹĄvicarskega partnerja. Ponosni so, da imajo v Italiji in na Finskem poslovne partnerje, da sedaj Ĺže skupaj razvijajo produkte za slovenski trg. ÂťTakĹĄni partnerji so zelo pomembni, saj z njimi gradimo dolgoroÄ?ne odnose. Ĺ e vedno smo prisotni le na slovenskem trgu, vse bolj pa razmiĹĄljamo tudi o tujini. Sploh, ker se je naĹĄa spletna trgovina odliÄ?no prijela,ÂŤ nam ĹĄe pove sogovornica. Kar 30 % njihovih strank Ĺže naroÄ?a preko spleta, osebni stik pa

odliÄ?nosti, s proizvodnjo zobatih obroÄ?ev za avtomobilsko industrijo pa dosega neverjetne poslovne rezultate.

V primerjavi z letom 2015 so lani v podjetju, ki zaposluje 240 delavcev, dosegli najboljĹĄe rezultate doslej. Prodaja je presegla 42 milijonov evrov, za vlaganja v prostore in proizvodnjo so v zadnjih letih namenili 30 milijonov evrov, v naslednjih petih pa naj bi

stalno sledimo novostim pri Ä?iĹĄÄ?enju, ki jih z veseljem predajamo strankam.ÂŤ V atriju Velenjskega gradu si lahko do 22. junija ogledate razstavo fotografij, ki so nastale na Makomovem dnevu. ÄŒeprav je lokacija za podjetje predstavljala logistiÄ?en podvig, saj so morali nanj spraviti 200-kilogramske Ä?istilne stroje, se je vse povrnilo. ÂťGostje so nam potrdili, da je lokacija Velenjskega gradu veliÄ?astna, uĹživali so tudi v panoramskem razgledu na đ&#x;”˛ Velenje,ÂŤ izvemo za konec.â€

presegla 60 milijonov evrov. Podjetje dosega 15-odstotni svetovni trĹžni deleĹž na podroÄ?ju zobatih vencev, 96 odstotkov proizvodov pa izvozijo in dosegajo izjemno dobiÄ?konosnost.

Dodana vrednost presega 115 tisoÄ? evrov na zaposlenega, kar je skoraj trikrat veÄ? kot znaĹĄa slovensko povpreÄ?je, nad povpreÄ?jem so tudi plaÄ?e zaposlenih. Te pa so za petino viĹĄđ&#x;”˛ tp je od slovenskega povpreÄ?ja. â€

V Ĺ aleĹĄko dolino dva znaka kakovosti in kopica zlatih priznanj

Ptuj – 28. razstava slovenskih dobrot na Ptuju je znova postregla s kulinariÄ?nimi preseĹžki. Na letoĹĄnji razstavi je sodelovalo veÄ? kot 550 kmetij, ki so v strokovno ocenjevanje prinesle kar 1191 izdelkov. NajveÄ? izdelkov je bilo iz Ĺžit, mesnin in mleÄ?nih izdelkov.

Z zlatim priznanjem jih je bilo nagrajenih kar 568.

Razveseljivo je, da vse veÄ? pridelkov in izdelkov znanega izvora najviĹĄje kakovosti najde pot do miz domaÄ?ih kupcev. Kupci so v domaÄ?ih izdelkih prepoznali prednost. Vedno veÄ? ljudi se odloÄ?a za domaÄ?o hrano. Tudi vse veÄ? je druĹžinskih kmetij, ki same trĹžijo svoje pridelke in iz-

GOSPODARSKE novice

Energetika izpolnjuje evropske cilje

Znova kipci in zlata priznanja za dobrote Tatjana PodgorĹĄek

15. junija 2017

delke, saj le tako lahko doseĹžejo viĹĄjo ceno za vloĹženi trud.

Kipci in zlata priznanja tudi v Ĺ aleĹĄko dolino

Tudi na letoĹĄnjih Dobrotah slovenskih kmetij so se izkazale kmetije in njihove pridne gospodinje ter gospodarji iz Ĺ aleĹĄke doline. Znak kakovosti oziroma kipec kakovosti (prejme ga izdelek, ki je trikrat zapored prejel zlato priznanje) je v kategoriji sokov za buÄ?ni nektar prejela ekoloĹĄka kmetija Poprask – PotoÄ?nik iz Skornega pri Ĺ martnem ob Paki. Ta kmetija je prejela kipec kakovosti ĹĄe med marmeladami, in sicer za buÄ?no marmelado in buÄ?no marmelado s cimetom. Med Ĺžitnimi izdelki pa

za buÄ?no marmelado in buÄ?no marmelado s cimetom; pri meje znak kakovosti prejela Zdenka snih izdelkih kmetija SenovrĹĄnik Orozel iz Laz pri Velenju, in si- Janka Mazeja iz Belih Vod (za cer za ajdovo potico z orehovim domaÄ?o salamo in domaÄ?o senadevom ter za ajdove obroÄ?ke. novrĹĄko panceto), Janko SenoDobitniki zlatih priznanj pa so vrĹĄnik iz Belih Vod pa za domabili: v kategoriji konzervirane ze- Ä?i senovrĹĄki Ĺželodec; pri vinih lenjave in drugih pridelkov kme- je prejel zlato priznanje Mihael Fajfar iz Slatine v V 28 letih je bilo na drĹžavni obÄ?ini Ĺ martno ob Paki za diĹĄeÄ?i tramirazstavi Dobrote slovenskih nec – pozna trgatev; kmetij podeljenih 18.264 med sokovi ekoloĹĄka priznanj, od tega 7306 zlatih kmetija PotoÄ?nik – in 996 znakov kakovosti.

Poprask iz Skornega (za buÄ?ni nektar), tija Imperl iz Florjana pri Ĺ oĹĄ- Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dotanju (prejela ga je za domaÄ?o lina za sok iz jabolk in aronije; pekoÄ?o omako in za kisle kuma- med Ĺžitnimi izdelki pa za kekse rice); pri marmeladah ekoloĹĄka Zdenka Orozel iz Laz in kmetija kmetija PotoÄ?nik – Poprask iz PotoÄ?nik – Poprask iz Skornega. đ&#x;”˛ Skornega pri Ĺ martnem ob Paki

â?ą

Privatizacija NLB je ustavljena. Razlog je prenizka kupnina. Toda slovenska vlada po tem, ko je leta 2013 pristala na pogoje Evropske komisije o prodaji naĹĄe najveÄ?je banke, ni naredila niÄ?esar. Cena je seveda pod prisilo prodaje padla. Zakaj se je odlaĹĄalo pri novih dogovorih z Brusljem, pa je Ĺže novo vpraĹĄanje. DeSUS je zaradi trenutnih pogojev dokonÄ?no odrekel podporo prodaji NLB, nato je od prodaje odstopila tudi vlada.

Magna ĹĄe razdvaja Magna ĹĄe vedno razdvaja Slovence. Zanimivo ob tem pa je, da dobri dve tretjini vpraĹĄanih v Podravju podpirata prihod kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta Magne v obÄ?ino HoÄ?e-Slivnica, medtem ko jih je manj kot Ä?etrtina proti, kaĹže anketa Ä?asnika VeÄ?er.

NajveÄ? tistih, ki projektu nasprotujejo, vendar le okoli tretjina, je v obÄ?inah oĹžjega obmoÄ?ja bodoÄ?e tovarne. Predstavniki ĹĄtajerske gospodarske zbornice pa so na okrogli mizi v Mariboru poudarili, da je prihod Magne Steyr v Podravje kljuÄ?nega pomena za razvoj regije.

Ĺ e zbirajo podpise Pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru od zbiranja podpisov ne odstopajo. Po mnenju pobudnika referenduma Vilija KovaÄ?iÄ?a imajo glede na dinamiko zbiranja podpisov moĹžnost, da jih do 22. junija zberejo 40.000.

Promet s stanovanji raste Letos je na trgu zaznati obÄ?utno rast transakcij s stanovanji. Ta naj bi dosegla skoraj desetodstotno rast v primerjavi s preteklim letom.

SliĹĄi se, da je prodan tudi drugi paket nepremiÄ?nin CelovĹĄki dvori in da se uspeĹĄno prodaja tudi Nokturno v Kopru.

Adria Mobil zmagovalec slovenskega izvoza Adria Mobil, ki je lani poveÄ?al izvoz za dobrih 23 odstotkov, zaposlil 245 novih sodelavcev in v razvoj vloĹžil sedem milijonov evrov, je na 4. konferenci slovenskih izvoznikov prejel nagrado zmagovalec slovenskega izvoza.

Zaposlovanje naj bi ĹĄe raslo Delodajalci v Sloveniji priÄ?akujejo ugoden zaposlitveni utrip tudi v tretjem letoĹĄnjem Ä?etrtletju. Napovedi so sicer nekoliko manj optimistiÄ?ne kot v prejĹĄnjih dveh Ä?etrtletjih, kljub temu pa naj bi se zaposlovanje znova poveÄ?alo v vseh panogah in regijah. Rast zaposlovanja naÄ?rtuje 13 odstotkov delodajalcev, en odstotek priÄ?akuje upad, 83 odstotkov od sodelujoÄ?ih 620 delodajalcev pa sprememb v prihajajoÄ?ih treh mesecih ne predvideva, kaĹže raziskava kadrovske agencije Manpower. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

15. junija 2017

Posegli po zvezdah Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže drugiÄ? najboljĹĄi EU projekt v svoji kategoriji v Savinjski regiji – Voda iz pipe bolj zdrava in cenejĹĄa Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, 9. junija – Na promenadi v Velenju, pred vrtcem v Ĺ oĹĄtanju in pri osnovni ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki je bilo v petek dopoldan bolj Ĺživahno kot obiÄ?ajno. Tu so namreÄ? potekale prireditve ob dnevu odprtih vrat EU projektov, ki ga je tretjiÄ? zapored organizirala SluĹžba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, povod zanje pa projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je bil Ĺže drugiÄ? zapored prepoznan kot najboljĹĄi EU projekt v svoji kategoriji v savinjski statistiÄ?ni regiji. Vlaganja v kakovostno in nemoteno oskrbo s pitno vodo v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so bila vredna 35,5 milijona evrov, od tega sta EU in drĹžava primaknili 81 odstotkov potrebnega denarja, preostalo pa omenjene obÄ?ine kot lastnice sistema. Obnova 42 kilometrov vodovodnega omreĹžja, obnova ene in izgradnja dveh Ä?istilnih naprav ter sistema daljinskega nadzora

je potekala pod budnim oÄ?esom ekipe Komunalnega podjetja Velenje (KPV). Na sistem je danes prikljuÄ?enih pribliĹžno 43 tisoÄ? prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline.

Projekt vzorÄ?en in referenÄ?en

Direktor Komunalnega podjetja GaĹĄper Ĺ karja je izrazil zadovoljstvo, ker daje skupen projekt ustanoviteljic, podjetja in lokal-

nih izvajalcev, tako odliÄ?ne rezultate. Tudi na pristojnem ministrstvu ga veÄ?krat predstavljajo kot vzroÄ?nega in referenÄ?nega.

Po besedah vodje poslovne enote Vodovod-kanalizacija KPV

S predstavitve projekta na velenjski promenadi

Med najboljĹĄimi razvojno raziskovalnimi podjetji v EU

5

izvedli, je velika ĹĄkoda, da ne bi obÄ?ani, sploh mladi, uporabljali vode iz pipe. UstekleniÄ?ena voda je po vseh kazalnikih slabĹĄe kakovosti, zato namenjamo promociji pitja vode iz pip z izgradnjo pitnikov veliko pozornosti.

Ni potrebe, da kupujemo pitno vodo v plastenkah, ta na pipi je cenejĹĄa in bolj zdrava.ÂŤ Velenjski podĹžupan Peter Dermol je menil, da je projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini primer dobre prakse sodelovanja treh obÄ?in, z njim so v vseh zagotovili uporabniKPV zajame na leto blizu 4,5 kom zanesljivo in milijona kubiÄ?nih metrov uÄ?inkovito oskrbo vode, do porabnikov je s pitno vodo, stroĹĄkovno primerljivo pripeljejo 3 milijone kubiÄ?nih z ostalimi regijami. metrov. Razlika se porabi Ĺ aleĹĄki biser je na nekaj za potrebe priprave dobri poti, da popitne vode in pranja filtrov, stane prepoznaven tudi zunaj lokalnih blizu 950 tisoÄ? kubiÄ?nih meja. ÂťS tem prometrov vode pa se ÂťizgubiÂŤ jektom smo posegli na omreĹžju. po zvezdah in prav je, da te zvezde negujemo in iĹĄÄ?emo le 500 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov na nove priloĹžnosti.ÂŤ Šele sedaj se zavedam uspeleto. Poleg tega – tako RoĹĄer – Ĺželijo predimenzioniran sistem ĹĄnosti izvedbe projekta. Vsi navodovodnega omreĹžja, ki je bil pori, vloĹžen trud so poplaÄ?ani,ÂŤ nekoÄ? namenjen za distribucijo je med drugim dejala NataĹĄa Ri9 milijonov kubiÄ?nih metrov (da- bezl Ĺ ket, vodja projekta, in iznes ta znaĹĄa komaj 3 milijone ku- razila prepriÄ?anje, da bodo na biÄ?nih metrov) optimizirati, po- vodovodno omreĹžje v prihodnjih veÄ?ati hitrost ter zmanjĹĄati tran- letih prikljuÄ?ili ĹĄe nekaj gosposportni Ä?as od naprav v omreĹžju dinjstev in jim zagotovili oskrbo do uporabnikov. ÂťGlede na to, z zdravo pitno vodo, ki zagotada smo si v sodelovanju z lokal- vlja vir Ĺživljenja. đ&#x;”˛ nimi skupnostmi v Ĺ aleĹĄki dolini tako prizadevali za projekt, ga PrimoĹža RoĹĄerja sta Ĺ aleĹĄka dolina in Slovenija na seznamu ne tako velikega ĹĄtevila drĹžav z zadostnimi koliÄ?inami pitne vode. ÂťImamo sreÄ?o, da imamo dovolj kakovostne pitne vode, da smo zgradili sodobne naprave in da uporabniki brez skrbi vsak dan pijejo vodo na pipah.ÂŤ ÄŒeprav so s kohezijskim projektom precej zmanjĹĄali vodne izgube (iz 37 na trenutnih od 22 do 25 odstotkov), bodo nadaljevali aktivnosti za zmanjĹĄanje vodnih izgub na

â?ą

Skupina Veplas Velenje letos naÄ?rtuje blizu 10-odstotno rast – Dodatni napori za izboljĹĄanje organizacijske kulture Tatjana PodgorĹĄek

Pravilnost odloÄ?itve Skupine Veplas o izkoriĹĄÄ?anju priloĹžnosti v zahtevnejĹĄem poslovnem svetu v treh strateĹĄkih skupinah (medicina, masovni transport in letalsko-vesoljska industrija), izdelki z viĹĄjo dodano vrednostjo se je odrazila v lanskih poslovnih rezultatih.

masovnem transportu Cartago iz Odrancev, ki vsako leto izkazuje izjemno rast, zadnji kamenÄ?ek v mozaiku – letalsko-vesoljska industrija – pa prav tako izkazuje rast. V minulih letih predvsem pri slednjem predvidenih ciljev

Rezultati drastiÄ?no odstopajo od tistih iz minulih let

Po zagotovilih dr. Gregorja Vedenika, izvrĹĄnega direktorja skupine, lanski poslovni rezultati drastiÄ?no odstopajo od tistih, ki so jih dosegli minula leta. ÂťÄŒe so leta 2013 znaĹĄali prihodki blizu 10 milijonov, smo te lani dvignili na pribliĹžno 20 milijonov evrov. Lani je znaĹĄal ebit pribliĹžno 700 tisoÄ? evrov, ebitda pa 1,5 milijona evrov. Vse tri omenjene strateĹĄke skupine so se izkazale za perspektivne in v vseh treh v prihodnje naÄ?rtujemo do 10-odstotno rast.ÂŤ V medicini je njihov strateĹĄki partner svetovna korporacija Getinge Group, pri

med letom moÄ?no vplivala na drzno zaÄ?rtane cilje, zdaj konec, je sogovornik odgovoril: ÂťLanski poslovni rezultati so zgovorni sami po sebi. Zaradi narave naĹĄih programov so ta nihanja ĹĄe prisotna, a s pravim, bolj konservativnim pristopom veÄ?jih nihanj ne priÄ?akujemo veÄ?. Menimo, da je naÄ?rtovana 1-odstotna rast na leto tudi v prihodnjih letih zelo realna.ÂŤ

Strategiji prilagojena tudi organizacijska struktura

Gregor Vedenik: ÂťVlaganja v razvojno raziskovalno delo so se nam po veÄ? letih obrestovala.ÂŤ

niso dosegli zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, naroÄ?ila pa jim dajejo nov zagon in obetajo obÄ?utnejĹĄo rast. Na vpraĹĄanja, ali je naposled nihanj, ki so

Skupina zaposluje od 200 do 220 delavcev, odvisno od projektov, ki jih izvajajo. NaÄ?rtujejo nove zaposlitve, saj se nameravajo ĹĄiriti. Vstop v zahtevnejĹĄi poslovni svet terja, tako Gregor Vedenik, spremembe pri kompetencah in izobrazbeni strukturi, to pa prilagodljivejĹĄo kadrovsko politiko. Zavedajo se, zagotavlja sogovornik, da so najveÄ?je bogastvo podjetja zaposleni, in temu sledijo tudi z nekaterimi ukrepi, kot so team buildingi, razni druĹžabni dogodki. ÂťZa izgradnjo boljĹĄe organizacijske

strukture, ki bo podprla naĹĄe strateĹĄke cilje, namenja vodstvo izdaten denar.ÂŤ

Med najboljĹĄimi razvojno raziskovalnimi podjetji v EU

Poleg poslovnih rezultatov, izboljĹĄanja organizacijske kulture navdaja z optimizmom tudi nedavno pridobljen certifikat za projekt Eko turbine, ki ga je Veplasu dodelila evropska komisija. Projekt so prijavili v razvojno raziskovalni program Horizon 2020. V druĹžbi jih priznanje ni preveÄ? presenetilo, saj, kot pravi Vedenik, namenjajo Ĺže nekaj let razvojno raziskovalni dejavnosti precej pozornosti, v povpreÄ?ju od 3 do 6 odstotkov ustvarjene realizacije. ÂťCertifikat nam omogoÄ?a pridobitev nepovratnega denarja, nas pa ob tem ĹĄe bolj veseli to, da smo se z njim zavihteli med 'top' firme z najveÄ?jim inovacijskim in razvojnim potencialom v EU,ÂŤ je sklenil pogovor Gregor Vedenik. đ&#x;”˛

Bo Gorenje delilo dividende?

Nagrada Gorenju in AV studiu

Uprava in nadzorni svet druĹžbe Gorenje sta za 14. julij sklicala 24. skupĹĄÄ?ino delniÄ?arjev, na kateri bodo obravnavali letno poroÄ?ilo za lansko leto in sklepali o razporeditvi bilanÄ?nega dobiÄ?ka. Med drugim je predlagano, da se 2.430.330 evrov dobiÄ?ka nameni izplaÄ?ilu dividend, kar pomeni 10 centov na delnico.

Na ĹĄesti slovenski konferenci o digitalnih komunikacijah Diggit, ki vsako leto prinaĹĄa najnovejĹĄa znanja hitro premikajoÄ?ega se digitalnega sveta, je Gorenje prejelo zlato nagrado za najboljĹĄe v digitalnem komuniciranju in v kategoriji izdelkov za dom. Zasnovo spletne promocije jim je pripravil AV studio, poimenovali so jo NapaÄ?no parkiranje, namenjena pa je izvirnemu novemu hladilniku, ki vabi, đ&#x;”˛ mz da ga parkirate v svojo kuhinjo.â€

đ&#x;”˛

mz

Javni razpis za spodbujanje podjetniĹĄtva Mestna obÄ?ina Velenje je na obÄ?inski spletni strani in v Uradnem listu Republike Slovenije, ĹĄt. 27, ki je izĹĄel v petek, 2. junija 2017, objavila Javni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetniĹĄtva v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2017.

Javni razpis bo odprt do 7. julija 2017, razpisna dokumentacija pa je na voljo v vloĹžiĹĄÄ?u Mestne obÄ?ine Velenje in na spletni strani www.velenje.si (Javne objave/ Javni razpisi).

Na javni razpis za sofinanciranje podjetniĹĄtva v mestni obÄ?ini Velenje se lahko prijavijo samostojni podjetniki, zadruge, mikro, mala in srednje velika podjetja, ki imajo vsaj enega zaposlenega in so vkljuÄ?eni v SAĹ A inkubator, d. o. o., Velenje.

Za javni razpis Mestna obÄ?ina Velenje namenja 40 tisoÄ? evrov, in sicer za sofinanciranje stroĹĄkov zagona inkubiranih podjetij. ViĹĄina sofinanciranja znaĹĄa do 80 % upraviÄ?enih stroĹĄkov. NajviĹĄji moĹžni znesek za sofinanciranje je 4 tisoÄ? evrov, najniĹžji moĹžni znesek za sofinanciranje pa 500 evrov.

V razpisu so navedeni tudi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev sredstev ter merila za vrednotenje projektov.

Prijavitelji morajo vloge oddati do 7. julija 2017 do 9. ure na naslov Mestna obÄ?ina Velenje – vloĹžiĹĄÄ?e, Titov trg 1, 3320 Velenje.

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 7. junija Stranka DeSUS je na klavzuri sklenila, da odreka podporo prodaji NLB pod podanimi pogoji. Predsednik Erjavec je ob tem pojasnil, da ne more prevzeti odgovornosti za prodajo banke pod ceno.

V Slovenijo je prispela nova skupina beguncev, 13 drĹžavljanov Sirije. Istega dne so nam mediji sporoÄ?ili, da sta na poti iz ĹĄole v neznano izginili begunski deklici, stari 9 in 11 let, ki sta k nam priĹĄli lani brez dokumentov, skupaj z mamo IraÄ?anko.

ZdruĹženi arabski emirati so se odloÄ?ili za poostritev sankcij proti Katarju, TurÄ?ija pa je v Katar premaknila svojo vojsko.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je imenoval kandidata za novega direktorja FBI, medtem pa je odstavljeni nekdanji ĹĄef James Comey v pisni izjavi senatu potrdil, da je Trump skuĹĄal vplivati nanj.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Neznanec je v Kijevu proti poslopju ameriĹĄkega veleposlaniĹĄtva odvrgel neznan predmet, ki je malo po polnoÄ?i eksplodiral.

Petek, 9. junija Poslanci so se dobrih ĹĄest ur ukvarjali z razpravo o okoljski nesreÄ?i v Kemisu in izzivih, ki jih je razkrila. Potrdili so ĹĄtiri od petih predlaganih priporoÄ?il vladi.

Oglasili so se pobudniki referenduma o drugem tiru in ocenili, da Ĺželi vlada z napovedmi o dvotirni povezavi od DivaÄ?e do Kopra zgolj demotivirati ljudi pri podpisovanju zahteve za referendum.

Tuji mediji so pisali o avstralskem gospodarstvu, ki je imelo v prvem Ä?etrtletju v primerjavi s predhodnim 0,3-odstotno rast, s Ä?imer je Ĺže neverjetnih 26 let brez recesije.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je pozval Katar, naj neha financirati terorizem.

Nedelja, 11. junija Potem ko so zaradi sumljivega pogovora med potniki preusmerili letalo Easyjeta iz Ljubljane v London in na letaliĹĄÄ?u v KĂślnu prijeli tri potnike, je preiskava pokazala, da ni ĹĄlo za terorizem.

Etiopska vlada in humanitarne organizacije so opozorile, da bo do konca junija v Etiopiji 7,8 milijona ljudi zaradi hude suĹĄe ostalo brez zalog hrane.

Na parlamentarnih volitvah na Kosovu je zmagalo zavezniĹĄtvo 13 strank okoli Demokratske stranke Kosova in ZavezniĹĄtva za prihodnost Kosova, ki je prejelo 34,6 odstotka glasov.

Misli vlada z napovedmi o dvotirnem prometu drugega tira resno?

James Comey je senatu pisno potrdil, da je Trump skuĹĄal vplivati nanj.

V Mjanmaru je izginilo vojaĹĄko letalo s 104 ljudmi na krovu, med katerimi so bili pripadniki vojske, njihovi druĹžinski Ä?lani in posadka. ZveÄ?er so ostanke letala in nekatera trupla naĹĄli v morju.

ÄŒetrtek, 8. junija Premier Cerar je sporoÄ?il, da je vlada zaradi ĹĄtevilnih odprtih vpraĹĄanj, ki negativno vplivajo na postopek prodaje najveÄ?je slovenske banke NLB, odloÄ?ila, da prodajo prekine.

Vlada je sklenila, da prodajo NLB prekine.

Je pa vlada tega dne potrdila predloge sprememb zakonov o urejanju trga dela in inĹĄpekciji dela.

Poslanec SDS Branko Grims je v parlamentu vpraĹĄal, zakaj ne prepovemo financiranja verskih skupnosti iz tujine, in s tem sproĹžil burne odzive v islamski skupnosti – Grimsove besede so razumeli kot pripravo naÄ?rtov za ruĹĄenje dĹžamije in linÄ? muslimanov.

Na predÄ?asnih volitvah v Veliki Britaniji so najveÄ? glasov osvojili konservativci premierke Therese May, vendar ne dovolj za veÄ?ino in samostojno vladanje.

Iz Avstrije je priĹĄla vest, da bo tam septembra zaÄ?el veljati integracijski sveĹženj, ki uvaja tudi obvezno integracijsko leto, veÄ? teÄ?ajev nemĹĄkega jezika in vrednot, druĹžbenokoristno delo za prosilce za azil in prepoveduje noĹĄenje burke.

TurÄ?ija je odloÄ?itev iraĹĄkih Kurdov, da bodo o svoji neodvisnosti glasovali na referendumu 25. septembra, oznaÄ?ila za veliko napako.

V Kataloniji bodo 1. oktobra izvedli nov referendum, na katerem bodo odloÄ?ali o neodvisnosti od Ĺ panije.

Theresa May je po obisku kraljice Elizabete II. dejala, da bo oblikovala novo vlado, ki bo zagotovila stabilnost in vodila drĹžavo v pogovorih o brexitu.

Sobota, 10. junija Pod Ljubeljem je potekala slovesnost ob 72. obletnici osvoboditve podruĹžnice koncentracijskega taboriĹĄÄ?a Mauthausen.

SMC je sprejel ĹĄest programskih ciljev, predsednik stranke in vlade Miro Cerar pa je ob tem priznal, da nekateri projekti, ki so za stranko in vlado pomembni, verjetno ne bodo konÄ?ani v tem mandatu.

Letalo nizkocenovnega prevoznika Easyjet, ki je popoldne poletelo z letaliĹĄÄ?a JoĹžeta PuÄ?nika proti Londonu, je moralo zaradi domnevne groĹžnje z bombo zasilno pristati na letaliĹĄÄ?u v KĂślnu.

Na letu iz Ljubljane proti Londonu je priĹĄlo do (nepotrebnega) bombnega preplaha.

15. junija 2017

Strokovnemu direktorju PediatriÄ?ne klinike Rajku Kendi so vroÄ?ili razreĹĄitev s tega poloĹžaja.

PrepriÄ?an je, da se mu dela huda moralna krivica.

Odbor DZ za gospodarstvo je razpravljal o spodbujanju strateĹĄkih investicij v Sloveniji, kakrĹĄna je naÄ?rtovana tovarna avstrijske Magne v obÄ?ini HoÄ?e – Slivnica.

Obsojeni Igor BavÄ?ar je prevzel sodbo, v kateri ga je sodiĹĄÄ?e v zadevi Istrabenz zaradi pranja denarja obsodilo na pet let zapora na Dobu.

Neznani storilec je vlomil v zaklenjeno garaĹžo in obÄ?ini AjdovĹĄÄ?ina ukradel 100 tisoÄ?akov vreden brezpilotni letalnik za potrebe zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja.

Prva dama ZDA Melania Trump se je s sinom Barronom preselila v Belo hiĹĄo.

Res vsi isti?

Torek, 13. junija

Te dni smo tako sedeli ne nekem pikniku – saj poznate te zgodnje poletne situacije, ko se prijatelji, znanci, sosedi ĹĄe ne raztepejo po dopustih in ko sonce ĹĄe prijetno greje. ObiÄ?ajno neobvezno kramljanje z ljudmi, ki jih sreÄ?ujeĹĄ bolj poredko, ki jih poznaĹĄ dovolj dobro, da lahko paberkujeĹĄ o Ĺženskah, ĹĄportu in politiki, za kaj veÄ? pa vedno zmanjka Ä?asa in pameti. No, tako smo sedeli nekje na Dolenjskem, otroci so tekli sem in tja, pivo je dalo pivo in beseda je priÄ?akovano pripeljala do politike. Pa reÄ?e eden med nami, vehementno prijazno in zafrkljivo, da Ĺže leta ne gleda televizije, da imajo doma samo sobno anteno za nedeljski Ĺ˝iv-Ĺžav, drugaÄ?e pa niti ne posluĹĄa poroÄ?il, tudi bere bolj malo, tu in tam kaj ujame, a kljub vsemu ve, kaj je narobe s Slovenijo. Vsi naj bi bili isti, levi, desni, spodnji zgornji, vsi skupaj naj bi bila privilegirana kasta, ki ĹĄÄ?iti sama sebe, za male drĹžavljane pa jim je malo mar. Gledali smo ga, nekateri so njegovi modrosti prikimali, jaz pa sem raje molÄ?al, ta kelih je v tistem sobotnem popoldnevu odtaval mimo mene.

V DrĹžavnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o noveli zakona o kazenskem postopku, ki med drugim prinaĹĄa nekatere spremembe pri sodni preiskavi.

Ministrica za zdravje je opozorila na situacijo, ko izjemno slabi odnosi med zdravniki na kirurgiji PediatriÄ?ne klinike v Ljubljani povzroÄ?ajo zaskrbljenost med starĹĄi. Izrazila je priÄ?akovanje, da se bodo zganili tako v vodstvu UKC kot na zdravniĹĄki zbornici.

Macronova stranka je dobila v prvem krogu parlamentarnih volitev veÄ? kot 30 % glasov.

V prvem krogu parlamentarnih volitev v Franciji je po izidih vzporednih volitev stranka predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika prejela 32,2 odstotka glasov.

Iranske oblasti so v povezavi z dvojnim napadom v Teheranu, za katerega je odgovornost prevzela Islamska drĹžava, prijele skoraj 50 ljudi. Istega dne so v Katar poslali ĹĄtiri tovorna letala s hrano in sporoÄ?ili, da naÄ?rtujejo, da bodo Katarcem vsak dan dostavili 100 ton sadja in zelenjave.

Ponedeljek, 12. junija BanÄ?na preiskovalna komisija drĹžavnega zbora je zasliĹĄala ĹĄe dva nekdanja predsednika uprave NLB – BoĹža JaĹĄoviÄ?a in Janka Medjo.

Ministrica je ogorÄ?ena, da se slabi odnosi med zaposlenimi reĹĄujejo na pleÄ?ih otrok.

MadĹžarski parlament je kljub pozivom Evropskega parlamenta in razliÄ?nih Ä?lovekoljubnih organizacij sprejel zakonodajne spremembe o zaostritvi financiranja nevladnih organizacij.

Kitajska je dosegla novo zmago v napetih odnosih s Tajvanom potem, ko je Panama navezala diplomatske stike s Pekingom in jih prekinila s Tajpejem.

V streljanju na ĹželezniĹĄki postaji v predmestju MĂźnchna so bili ranjeni ĹĄtirje ljudje, med njimi policistka. NemĹĄki policisti so poudarili, da ni ĹĄlo za teroristiÄ?ni napad.

Melania Trump se je s sinom Barronom preselila k moĹžu v Washington.

Pred leti so mladi VelenjÄ?ani, zbrani v Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem oktetu, ustvarili zabavno pesem o tem, da je jamrati v dvoje vedno boljĹĄe, kot Ä?e jamraĹĄ sam. Imajo prav. Ni boljĹĄega kot jamranje o tem, da bi lahko bilo boljĹĄe in da so drugi krivi za tvoje probleme. Danes ima to urbano jamranje in videoposnetek o njem na Youtube veÄ? kot 100.000 ogledov. Kar je relativno veliko za lokalno prigodo, posneto v eklektiÄ?nem glasbenem Ĺžanru.

Ne jamrajo pa samo v Velenju. Tudi Miro Cerar, ta nesreÄ?ni predsednik vlade, ki ne ve, kako bi ljudi prepriÄ?al, da je drugaÄ?en, kot ga Jure TrampuĹĄ dojemajo, je neko svojo tiskovno konferenco zaÄ?el s tem, da ne jamra, paÄ? pa, da iĹĄÄ?e reĹĄitve. Vse skupaj je bilo smeĹĄno, jamranje je res slovenski nacionalni ĹĄport, ni pa predsednik vlade ĹĄportni komentator tekem v avtodestruktivnem fatalizmu. Predsedniki vlad niso novodobni oÄ?iĹĄÄ?evalni guruji, a v bistvu ima Miro prav, najbolje je jamrati, malo zahtevneje je delati.

Dikcija problema znanca je morda pravilna, tisti, ki vladajo, se hitro navadijo na privilegije, z vsem ostalim, kar se je izvalilo na tistem pikniku, pa je narobe zelo veliko stvari.

Ni res, da so vsi isti, ni res, da vsi ĹĄÄ?itijo sami sebe. Eni so recimo iz Slovenije Ĺželeli narediti drugo GrÄ?ijo, klicali so Trojko, drugi so se temu uprli. Eni so po neuspehu v politiki zamenjali stranko in poskuĹĄali znova, drugi so zapustili politiÄ?en prostor in uspeĹĄno ali neuspeĹĄno nadaljujejo drugje, veÄ?ini gre kar dobro. Spet tretji napadajo nekdanje komuniste, Ä?etudi so bili sami komunisti, Ä?etrti so se preobrazili v goreÄ?e vernike, peti bi radi razprodali Slovenijo in bi pri tem – Ä?e bi bili vsaj pametni, pa niti to niso, ker se za naÄ?rti o prodaji skriva zgolj slepa ideologija – zraven ĹĄe kaj zasluĹžili. Hkrati obstajajo tudi taki, ki se temu upirajo, ki ne sprevraÄ?ajo dejstev, ki se jim zdi Donald Trump ostuden, ki bi radi poveÄ?ali minimalno plaÄ?o, ki se jim zdi razprava o tem, da v Ä?asu velike gospodarske rasti ni dovolj denarja za ĹĄolske malice, povsem deplasirana.

NajlaĹžje je jamrati, o Velenju, Sloveniji, teh ali onih stvareh, po jamranju se poÄ?utiĹĄ bolje. Svet pa ni Ä?rno-bel. Ne skriva samo neskonÄ?nih odtenkov sivine, v spektru mnoĹžice barv in znaÄ?ajev se skriva na tisoÄ?e resnic. Lahko ti je vseeno, lahko ĹživiĹĄ v svetu intelektualne lenobe in mnoĹžiÄ?nega vĹĄeÄ?kanja, tudi prav, vsak si izbere svojo pot. Lahko pa je drugaÄ?e, gotovo teĹžje, kdor je oÄ?aran, je velikokrat razoÄ?aran, a svoboda se vedno skriva v izbiri. V trenutku, ko praviĹĄ, da so vsi isti ali da obstajata samo dve uravnoteĹženi in slabi moĹžnosti, ta izbira ne obstaja. Takrat isti postaneĹĄ tudi sam. đ&#x;”˛

Zbiranje podpisov za BolniĹĄnico TopolĹĄica Civilna iniciativa ob podpori ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj organizira zbiranje podpisov podpore za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica.

Zbrati Ĺželijo 5.000 podpisov, rok za oddajo podpisov je torek, 20. junija.

Lokacije zbiranja podpisov bodo na dom prejela vsa gospodinjstva v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, objavili pa jih bodo tudi na spletni strani sostanj.si.

V ponedeljek bo zbiranje podpisov podpore potekalo pred BolniĹĄnico TopolĹĄica, v torek pa od 8. do 17. ure pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. Informacije so dostopne tudi na Facebookovi strani Civilne iniciative. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

PreoblaÄ?enje cest v polnem teku Cesta Ä?ez GraĹĄko goro konÄ?ana do konca avgusta – Obnavljajo GoriĹĄko in industrijsko cesto – Poleti na vrsti ĹĄe cesta Martinc v Hrastovcu Bojana Ĺ pegel

Velenje, 9. junija – Lani je obÄ?ina Mislinja Ĺže posodobila 1100 metrov dolg odsek ceste od ZavrĹĄ proti GraĹĄki gori, ĹĄe 1800 metrov, veÄ?inoma ĹĄe v asfaltni podobi, pa bodo skupaj z MO Velenje posodobili in preplastili do konca avgusta letos. Investicijo ceste, ki povezuje dve obÄ?ini, bosta sofinancirali obe; letos bo velenjska obÄ?ina za cesto na svoji strani obÄ?ine odĹĄtela 200 tisoÄ? evrov, mislinjska obÄ?ina pa bo dodala 26 tisoÄ?. So pa Ĺže lani za cesto odĹĄteli nekaj veÄ? kot 180 tisoÄ?, tako da bosta obÄ?ini res plaÄ?ali vsaka svojo polovico. To pa v teh dneh ni edino gradbiĹĄÄ?e na cestah v MO Velenje. ÂťO obnovi ceste Ä?ez GraĹĄko goro smo se pogovarjali kar nekaj Ä?asa. Obnovo smo v naĹĄi obÄ?ini naÄ?rtovali za leto 2018, ko pa smo preverili kondicijo naĹĄih financ, smo se odloÄ?ili, da jo obnovimo Ĺže letos. Sploh, ker je obÄ?ina Mislinja svoj del ceste obnovila Ĺže skoraj v celoti,ÂŤ je ob sveÄ?anem podpisu pogodbe za obnovo ceste poudaril velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Ob tem je poudaril, da si v MO Velenje Ĺže dolgo prizadevajo na podeĹželju ustvariti enak standard kot v mestu, Ĺžal pa se je v zadnjem Ä?asu pri cestah to obrnilo. ÂťS koncesijo smo obnovili ĹĄtevilne ceste na podeĹželju, zato so danes tam boljĹĄe kot v mestu,

7

AKTUALNO

15. junija 2017

kjer so najslabĹĄe tiste, ki so drĹžavne,ÂŤ je povedal. Pogodbo z na javnem razpisu izbranim izvajalcem del, podjetjem Kostmann, ki ga je zastopal direktor Bernhard Jakopitsch, sta podpisala Ĺžupana obeh obÄ?in. Mislinjski Ĺžupan Bojan Borovnik je ob tem poudaril: ÂťZelo sem vesel, da je pogodba podpisana in da bomo skupaj zakljuÄ?ili ta cesti projekt. Za naĹĄo obÄ?ino, ki nima velikega proraÄ?una, je to velik zalogaj. Vseeno

prireditvami na GraĹĄki gori. Izvajalec del, ki je lani obnavljal tudi mislinjski del ceste, z MO Velenje pa sodeluje prviÄ?, je zagotovil, da bodo dela konÄ?ana v roku.

V Pesju varnejĹĄi prehod za peĹĄce

Prav v petek sta se v mestu odprli dve gradbiĹĄÄ?i na cestah. ZaÄ?eli so obnavljati GoriĹĄko cesto, kjer so dober teden zamujali, ker niso priĹĄli na vrsto za asfalt. ÂťOd-

Velenjsko jezero. Velika pridobitev bo posodobljeno kriĹžiĹĄÄ?e pri KinoloĹĄkem druĹĄtvu, kjer bomo uredili tudi nov prehod za peĹĄce, ki ga bomo opremili s tako imenovanimi biÄ?i, da bo ĹĄe bolj viden,ÂŤ nam je povedal vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik. Na Gorici raÄ?unajo, da bodo vsa dela konÄ?ali do 24. junija, industrijsko cesto pa do 21. junija. Ĺ˝elijo jo namreÄ? odpreti pred uradnim odprtjem kopalne

vredna okoli 200 tisoÄ? evrov. ÂťPotem nam ostane le ĹĄe ena cesta, ki sodi pod koncesijo, to je cesta Fori–Martinc v Hrastovcu. Obnovo smo Ä?asovno zamaknili zaradi izgradnje javne razsvetljave ob njej. ZaÄ?eli naj bi junija, konÄ?ali pa do konca julija. Bodo pa letos asfaltirali ĹĄe 5 makadamskih cest, ki so jih lani umestili med kategorizirane ceste. Zanje bodo iz proraÄ?una namenili 110 tisoÄ? evrov.

Gre za 90-metrski del Kosovelove ceste, odcep za LoĹžnico v dolĹžini 240 metrov, 100-metrski odsek v Prelski, 300-metrski na Lopatniku in 400-metrski v Ĺ kalskih Cirkovcah. Opravili pa bodo tudi nekaj manjĹĄih posegov na mestnih cestah in zaÄ?eli urejati kriĹžiĹĄÄ?a.

Najprej bodo na vrsti trije prehodi na zelo nevarni Cesti talcev, ki jih bodo posodobili, opremili z biÄ?i in dodatno osvetlili.

DrĹžava ĹĄe kar obljublja

Ob podpisu pogodbe za obnovo ceste GraĹĄka Gora–ZavrĹĄe, ki jo skupaj obnavljata velenjska in mislinjska obÄ?ina, je velenjski Ĺžupan ugotovil: ÂťStandarde smo postavili na glavo. Na podeĹželju imamo Ĺže boljĹĄe ceste kot v mestu.ÂŤ

bomo letos asfaltirali tudi cesto proti PaĹĄkemu Kozjaku v dolĹžini 1600 metrov. V dveh letih bomo tako v Mislinji asfaltirali 3 kilometre cest.ÂŤ Izvedeli smo ĹĄe, da bodo dela konÄ?ana pred koncem avgusta tudi zato, ker jo Ĺželijo za promet odpreti ĹĄe pred veÄ?jimi

prla so se gradbiĹĄÄ?a na avtocesti, zato jim asfaltne baze dajejo prednost. Imamo zagotovilo, da v naslednjih dneh dobimo asfalt za preplastitev GoriĹĄke in industrijske ceste, kjer tudi teÄ?e obnova. Posodobili jo bodo od odcepa za Esotech do odcepa za

sezone na Velenjski plaĹži in nekaj veÄ?jimi prireditvami na njej.

Na Gorici pa bodo zakljuÄ?ili dve leti trajajoÄ?o obnovo; posodobili so cesto na Lipo, zgradili ploÄ?nik in kolesarsko stezo ob GoriĹĄki cesti proti BevÄ?am, sedaj jo bodo ĹĄe preplastili. Skupaj je naloĹžba

Ob obisku vlade v Velenju smo sliĹĄali, da bo drĹžava letos poskrbela vsaj za delno obnovo Ĺ aleĹĄke in KidriÄ?eve ceste v centru Velenja. Maj je mimo, cesti pa ĹĄe vedno polni lukenj. Brodnik nam pove, da letos Ĺ aleĹĄke ceste ne bodo prenavljali, na vrsto naj bi priĹĄla naslednje leto. ÂťSo pa obljubili, da bodo kmalu zaÄ?eli obnovo KidriÄ?eve ceste, na delu, ki je vzporeden z odcepom za lekarno in Zdravstveni dom, kjer je najslabĹĄa,ÂŤ nam je pojasnil Brodnik. Dela naj bi vendarle stekla ta konec tedna. Izvemo tudi, da bodo v zaselku ÄŒrnova letos res dobili protihrupno ograjo ob naselju ob kriĹžiĹĄÄ?u proti gostiĹĄÄ?u Obirc. Razpis za izvajalca del je drĹžava Ĺže objavila, ko bo izbran, đ&#x;”˛ naj bi dela hitro stekla. â€

Mladi za bolj Ä?isto Velenje Velenje, 9. junija – Mestna obÄ?ina Velenje bo letos Ĺže petnajstiÄ? izvedla projekt ÄŒisto moje Velenje, s katerim dijakom omogoÄ?ajo opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela. Projekt letos poteka v devetih tedenskih terminih od 26. junija do 25. avgusta. PoÄ?itniĹĄko delo bo plaÄ?ano 5 evrov bruto na uro, posameznik pa lahko opravi najveÄ? 38 ur oziroma 5 delovnih dni. Letos so prejeli Ĺže precej proĹĄenj mladih, ki se Ĺželijo vkljuÄ?iti v projekt, nekaj mest pa ĹĄe imajo, zato vabijo mlade, da se mu pridruĹžijo. Za opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela se lahko prijavijo vsi dijaki, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e v mestni obÄ?ini Velenje. Prijavnica za sodelovanje pri projektu je objavljena na spletni strani www.velenje. si. Mladi bodo tudi letos urejali okolice krajevnih skupnostih, ĹĄol in javnih zavodov, pomagali varovancem Doma za varstvo odraslih Velenje. Prav tako bodo pomagali pri izvedbi tradicionalnih taborjenj in izvedbi delavnic MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje v SonÄ?nem parku, pomagali gasilcem, v TIC-u in Mladinskem hotelu Velenje.

Dijaki bodo skrbeli tudi za urejenost Velenjske plaĹže.

PODJETNIĹ KE ZGODBE SAĹ A INKUBATORJA SAĹ A inkubator se je uspeĹĄno prijavil na razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji in tako pridobil 138.007 evrov za zagon, rast in razvoj inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti.

V okviru projekta je bila izvedena tudi podjetniĹĄka ĹĄola Mladi podjetnik, kjer so dijake, ki jih zanima podjetniĹĄtvo, spodbudili k razvoju novih idej in produktov.

S Fogom nad krajo podatkov Elijah Hlastan in Ĺ˝iga Deutchbauer sta dijaka 3. letnika Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Velenje, ki sta skozi podjetniĹĄko ĹĄolo Mladi podjetnik razvila svojo inovativno idejo. V SAĹ A inkubatorju jima nudijo kreativno delovno okolje, predvsem pa podporo in svojo mreĹžo kontaktov. Sta v fazi razvoja prototipa naprave Fog, ki uporabniku spleta omogoÄ?a popolno varnost podatkov in t.i. hackerjem onemogoÄ?a krajo gesel (spletne banke, e-

-mail, socialna omreĹžja). Ciljni uporabniki so trenutno tisti, ki veliko potujejo in se poslediÄ?no prijavljajo v wifi omreĹžja. „Uporaba je preprosta, napravica gre v vsak Ĺžep in zagotovo jo bodo z veseljem uporabljali ljudje, ki se bojijo, da bi njihovi podatki s spleta pristali v napaÄ?nih rokah,“ pravita. Naslednji korak je seveda prodaja in zato v svojo ekipo vabita eksperta za marketing.

Opozorilna tabla za gasilce Dijaki velenjske gimnazije: Timotej Ĺ ehić, Mitja Hrovat in Domen Hojkar s svojo druĹžbeno odgovorno idejo Intervent112, skrbijo za varnost ljudi, ki za nas dnevno tvegajo svoja Ĺživljenja - gasilce. UdeleĹženci podjetniĹĄke ĹĄole Mladi podjetnik so namreÄ? razvili opozorilne magnetne table, ki gasilcem na poti do gasilskega doma omogoÄ?ajo prepoznavnost v prometu. „Magnetno tablo bodo enostavno namestili na streho avtomobila.“

Izdelali so Ĺže prvo serijo petdesetih opozorilnih tabel, ki je „ťla kot za med“. S svojim produktom so prepriÄ?ali tudi Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, saj bo Mestna obÄ?ina Velenje prva v Sloveniji, ki bo naroÄ?ila znake za vse operativne gasilce po merilih.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

15. junija 2017

Dvojni praznik v Pleťivcu Krajani veseli nove kanalizacije in ponosni na ťolo, ki je lani jeseni dopolnila 120 let – Lani obnovili notranjost, letos bo ťola dobila ťe novo streho – Tudi jeseni bosta oba razreda polna Bojana Špegel

PleĹĄivec, 10. junija – Dokler je niso imeli, sploh niso vedeli, kako lepo je, Ä?e jo imaĹĄ. Kanalizacijo, namreÄ?. Nekaj, kar se zdi vsem, ki Ĺživijo v mestu, samoumevno, je za krajane PleĹĄivca pravi dar. Pa Ä?eprav so morali zanj sami prispevati 100 tisoÄ? evrov, nekatere hiĹĄe tudi po 4 tisoÄ?. Da so se jim uresniÄ?ile sanje in so se reĹĄili greznic, je morala dvakrat toliko kot krajani dodati ĹĄe MO Velenje. In je. Z veseljem, saj Ĺželijo, da se razvija tudi podeĹželje, ne le mesto.

Kanalizacijo so zgradili Ĺže lani in ob tem obnovili ĹĄe moÄ?no naÄ?eto cesto v PleĹĄivec. Zato je bila zanje naloĹžba ĹĄe toliko bolj pomembna. Kanalizacijo so simboliÄ?no predali namenu na stiÄ?iĹĄÄ?u glavnega in sekundarnega voda na zaÄ?etku strnjenega dela kraja. Trak sta prerezala podĹžupan MO Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec in ena od starejĹĄih krajank. Kanalizacijo sta dobila dva zaselka, Vas in ÄŒrna Gora. Nanjo se je prikljuÄ?ilo 36 objektov, s ĹĄolo in mrliĹĄko veĹžico vred, kar je tretjina hiĹĄ v KS PleĹĄivec.

Mojih Ä?astitljivih 120 let

Potem pa so se vsi, ki so priĹĄli na odprtje kanalizacije, pridruĹžili mnoĹžici na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u pod krajevno ĹĄolo. ÂťNaĹĄe praznovanje je letos dvojno: odprtje kanalizacije in obeleĹžitev 120-letnice ĹĄole v PleĹĄivcu sta morda dva na videz razliÄ?na dogodka, a za nas sta oba izredno pomembna,ÂŤ je ob tem povedala predsednika KS PleĹĄivec Nada Pirnat.

Zaupala nam je, da so se na sobotno slavje pripravljali dobra dva meseca, v podruĹžniÄ?ni ĹĄoli pa Ĺže od jeseni. 4. novembra lani je namreÄ? minilo natanko 120

Ĺ portno igriĹĄÄ?e je bilo v soboto popoldne polno nekdanjih uÄ?encev, uÄ?iteljev in krajanov. Na 120-letnico ĹĄole, ki je srediĹĄÄ?e kulturnega in druĹžabnega dogajanja v kraju, so veÄ? kot ponosni.

let od odprtja ĹĄole pod obronki GraĹĄke gore. V tem Ä?asu je bila deleĹžna vrste sprememb zunanjosti in notranjosti, zadnje lani, ko so zamenjali okna, obnovili notranjost in kupili novo pohiĹĄtvo. Letos bodo zamenjali ĹĄe streho, saj jo ĹĄe vedno prekriva ÂťsalonitkaÂŤ. UÄ?iteljica in vodja podruĹžniÄ?ne ĹĄole FranÄ?iĹĄka KlanÄ?nik nam je povedala: ÂťNaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja je bila, da se da-

nes sreÄ?amo nekdanji uÄ?enci in uÄ?itelji pleĹĄivĹĄke ĹĄole. Prireditev je plod skupnega dela krajanov, nekdanjih in sedanjih uÄ?iteljev in uÄ?encev. Nekdanjih uÄ?encev bi bilo veÄ? kot 500, nekdanjih uÄ?iteljev, ki so vsaj eno leto delali na naĹĄi ĹĄoli, pa je med nami ĹĄe veÄ? kot 40. NajstarejĹĄa uÄ?iteljica ĹĄteje 97 let, Ĺžal pa se nam ni mogla pridruĹžiti,ÂŤ izvemo. A med ĹĄtevilnimi obiskovalci prire-

ÂťBila sva spet mladaÂŤ

Kanalizacijo je lani dobila pribliĹžno tretjina hiĹĄ v KS PleĹĄivec, v dveh najbolj strnjenih zaselkih. Ĺ ele sedaj vedo, kako velika pridobitev je.

ÂťPoznate koga, ki je star 120 let? Jaz poznam. Ĺ ola na PleĹĄivcu praznuje 120-letnico, zato si zasluĹži veliko praznovanje. In res. V soboto se je v PleĹĄivcu zbralo veliko ljudi, tistih, ki jim je ĹĄola nekoÄ? nekaj pomenila in jim ĹĄe sedaj. Tudi midva sva bila tam, saj je bila ĹĄola 13 let najin dom. Marsikaj se je od takrat spremenilo in posodobilo, a midva jo imava v mislih tĂĄko, kot je bila takrat. Dragi PleĹĄivÄ?ani! S prireditvijo ste pokazali, da ĹĄe vedno znate in zmorete. Hvala vam, hvala uÄ?iteljici FranÄ?iĹĄka in vsem, ki so z njo brskali po ĹĄolskem arhivu. Hvala najinim uÄ?encem za lepe spomine. Bila sva spet mlada.ÂŤ Stanko in Hermina VrbovĹĄek.

ditve je bilo tudi veliko uÄ?iteljev in uÄ?iteljic, ki imajo na pleĹĄivĹĄko ĹĄolo lepe spomine. Danes jo obiskuje 14 uÄ?encev. Razporejeni so v dva oddelka; v oddelku prvega in drugega razreda je 6 uÄ?encev, v oddelku tretjega in Ä?etrtega pa 8. ÂťNa ĹĄoli sva dve uÄ?iteljici, k nam pa prihajata ĹĄe uÄ?iteljici za angleĹĄÄ?ino in likovno umetnost.

Veseli smo, ker bosta tudi jeseni odprta oba oddelka podruĹžniÄ?ne ĹĄole Miha Pintarja Toleda,ÂŤ nam ĹĄe pove FranÄ?iĹĄka KlanÄ?nik. Ĺ˝e pred petimi leti so na ĹĄoli pripravili razstavo, ki je prikazala bogato zgodovino ĹĄole, letos pa so v prostorih ĹĄole razstavili stare in nove predmete iz ĹĄole, izdali pa so tudi zloĹženko, ki predstavi zgodovino in sedanjost ĹĄole.

Tudi kulturni program je bil nostalgiÄ?en; v njem so svoj kamenÄ?ek prispevali nekdanji in sedanji uÄ?enci. Po njem so v kraju pripravili pravo veselico. Tokrat đ&#x;”˛ z dvojnim razlogom. â€

Previdno s prostoĹživeÄ?imi maÄ?kami

Tudi jaz lahko samostojno loÄ?ujem

Gimnazijki Ana PotoÄ?nik in Karin LeĹĄnik izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Prvi poskusi ugotavljanja toksoplazme pri prostoĹživeÄ?ih maÄ?kah v urbanih predelih Ĺ aleĹĄke doline

UÄ?enca osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda Velenje Lan VrÄ?kovnik ter Jakob Cesar poleg raziskovalne naloge izdelala ĹĄe praktiÄ?en izdelek za slepe in slabovidne

Tatjana PodgorĹĄek

Tatjana PodgorĹĄek

Dijakinji velenjske gimnazije Ana PotoÄ?nik in Karin LeĹĄnik si bosta iztekajoÄ?e se ĹĄolsko leto zagotovo zapomnili po sodelovanju v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline.

Izdelali sta nalogo Prvi poskusi ugotavljanja toksoplazme pri prostoĹživeÄ?ih maÄ?kah v urbanih predelih Ĺ aleĹĄke doline in zanjo na regijskem sreÄ?anju prejeli zlato priznanje.

Toksoplazma je bolezenska okuĹžba s parazitom Toxoplasma gondii, ki je razĹĄirjena po vsem svetu. Glavni gostitelj tega zajedalca je maÄ?ka. ÄŒlovek se lahko z njim okuĹži preko oocist v iztrebkih. Za veÄ?ino ljudi sicer ni nevarna, lahko pa povzroÄ?i veÄ?je teĹžave ljudem s slabĹĄo imunsko odpornostjo ter noseÄ?nicam. ÂťTo dejstvo in ker sva v urbanem okolju Ĺ aleĹĄke doline zaznali veÄ?jo prisotnost prostoĹživeÄ?ih maÄ?k, je v naju vzbudilo zanimanje, ali so oociste toksoplazme prisotne v njihovih iztrebkih, kakĹĄna je prevalenca aktivnih okuĹžb s parazitom, Ĺželeli pa sva ĹĄe oceniti, kakĹĄno tveganje predstavljajo te maÄ?ke za zdravje ljudi,ÂŤ sta poja-

snili mladi raziskovalki. Pridobljeni rezultati so sicer pokazali, da v tukajĹĄnjem okolju toksoplazma ni prisotna, a bi morali za zanesljivejĹĄo trditev pridobiti natanÄ?nejĹĄe

ologije, ju je pa izziv precej bolj ÂťnamuÄ?ilÂŤ, kot sta priÄ?akovali.

Trd oreh sta jima pomagali streti mentorici Irena Štimac in Sandra Hasić. Danes sta zadovoljni zara-

Karin LeĹĄnik in Ana PotoÄ?nik: ÂťRaziskovalna naloga je bila zanimiva izkuĹĄnja tudi za nadaljnjo Ĺživljenjsko pot.ÂŤ

podatke, kar pomeni, da bi morali raziskavo precej razĹĄiriti. ÂťNajin poskus je bil prvi, zato svetujeva, naj bodo ljudje pri rokovanju s potepuĹĄkimi in prostoĹživeÄ?imi maÄ?kami zelo previdni in naj upoĹĄtevajo minimalne higienske standarde za zaĹĄÄ?ito svojega zdravja.ÂŤ Ideja za raziskovalno nalogo se jima je utrnila pri pouku bi-

di zlatega priznanja, ki je nagrada za vloĹžen trud, ĹĄe bolj pa zaradi pridobljenih izkuĹĄenj, ki jih bosta lahko koristno uporabili tudi na Ĺživljenjski poti. Seznanili sta se namreÄ? s tehniko vzorÄ?enja, rokovanja z nevarnimi snovmi, podrobneje sta spoznali laboratorijsko delo, postopke izoliranja. đ&#x;”˛

Raziskovalna naloga Tudi jaz lahko samostojno loÄ?ujem je na regijskem sreÄ?anju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline in na drĹžavnem tovrstnem tekmovanju prejela zlato priznanje.

Njena avtorja – osmoĹĄolec Lan VrÄ?kovnik ter sedmoĹĄolec Jakob Cesar z osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda Velenje takega uspeha nista priÄ?akovala. ÂťNedvomno sta k uspeĹĄni raziskovalni nalogi pripomogla dobra mentorja, najina starĹĄa Peter VrÄ?kovnik in dr. Simona Cesar,ÂŤ sta dejala mlada raziskovalca.

Ideja za raziskovalno nalogo se jima je porodila na tekmovanju First Lego Laugue, na katerem sta zastopala barve ĹĄole. Tema tekmovanja je bila Pot smeti. Ker sta nameravala v okviru tega izdelati tudi loÄ?evalnik, a se jima ni izĹĄlo, sta se odloÄ?ila za raziskovalno nalogo. Dodatno pa ju je k raziskovanju v zvezi s smetmi spodbudilo ĹĄe sreÄ?anje s slabovidno deklico Juano in slepo deklico Zaro. Obe sta jima orisali, s kakĹĄnimi teĹžavami se sreÄ?ujeta v vsakdanjem Ĺživljenju. ÂťPri projektnem delu sva iskala idejo,

jo povezala z realnimi teĹžavami in razvila izdelek, ki bo pomagal slepim in slabovidnim pri loÄ?evanju odpadkov.ÂŤ Kot sta ĹĄe do-

bila veliko novega znanja, izkuĹĄnje pri delu v skupini, spoznala, da je vredno vztrajati. V gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ a-

Jakob Cesar (prvi z leve) in Lan VrÄ?kovnik: ÂťZ raziskovalno nalogo sva pokazala, da se tudi z nizkimi stroĹĄki lahko izdela uporaben izdelek, ki bo olajĹĄal vsakdanja opravila slepih in slabovidnih.ÂŤ

dala, sta z raziskovanjem ugotovila, da je model uporaben tudi za druge vrste loÄ?evanja. Izdelala sta namreÄ? ĹĄe en predmet, ki pomaga slepim in slabovidnim vzeti iz posodic tudi ostale stvari.

Z izdelavo raziskovalne naloge in kasneje tudi izdelka sta prido-

leĹĄke doline se bosta ĹĄe vkljuÄ?ila. Za naslednje ĹĄolsko leto naÄ?rtujeta bodisi izdelavo nove naloge ali pa bosta ĹĄe nadgradila letoĹĄnjo. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

15. junija 2017

Podelili pet nagrad in priznanj Lirikonfesta Na Akademiji LiriÄ?na Slovenija podelili nagrade in priznanja 16. Lirikonfesta – Z lavreati pred tem Âťzobali Ä?eĹĄnjeÂŤ in klepetali o liriÄ?nem avanturizmu Bojana Ĺ pegel

fotografije. Sama ĹĄe vedno najraje berem pesmi Karla Destovnika Kajuha, ob njih vedno dobim cmok v grlu. Za to razstavo pa sem izbrala 21 fotografij, ki so nastale v zadnjih desetih letih.

Izbrala sem tiste, ki me spominjajo na poezijo,ÂŤ nam je zaupala. Obiskovalci festivala pa so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo mineralov JoĹžeta Rihtarja

nila plesalka ob drogu Tanja T. Pipoca in pevka Klarisa Jovanović s skupino odliÄ?nih glasbenikov Della Segodba. Najprej so podelili dve enakovredni nagradi. Lirikonov zlat sta prejeli slovenski knjiĹževni prevajalki Katja ZakrajĹĄek in UrĹĄka Zupanec za vrhunske revijalne prevode iz novejĹĄe britanske poezije v slovenĹĄÄ?ino. PrviÄ? so podelili nagrado

nagrado za veÄ?letno posredovanje slovenske literature in jezika po svetu je prejela vidno ganjena poljska prevajalka in slavistka Joanna Pomorski. Nagrada ji pomeni ĹĄe veÄ?, ker je poimenovana po njenem prvem profesorju slovenĹĄÄ?ine Tonetu Pretnarju. ÂťSlovenĹĄÄ?ino sem spoznala v 1.

Velenje, 8. junija – Na dan, ko smo se v Sloveniji spominjali 500. obletnice rojstva PrimoŞa Trubarja, je Velenjska knjiŞna fundacija pripravila osrednji dogodek letos Şe 16. Lirikonfesta.

V vili Bianca so v Ä?etrtek popoldne najprej pripravili pogovor z lavreati, ki so si prej lahko postregli s Ä?eĹĄnjami. Tudi zato, ker festival traja od cvetenja do zorenja Ä?eĹĄenj.

Pogovor, ki so ga pripravili v galeriji vile, je bil zanimiv, usmerjala pa ga je domaÄ?inka UrĹĄka ZupanÄ?iÄ?. Lavreati so predstavili svoje delo in odgovarjali tudi na vpraĹĄanja, poveza- Lavreati so se predstavili na liriÄ?no obarvanem klepetu v galeriji vile Bianca. Govorili so tudi o Joanna Pomorski, na z letoĹĄnjo avanturizmu v literaturi.

Pretnarjeva nagrajenka temo festivala – avanturizmom v poeziji. Ta ĹĄe in prelistali novo ĹĄtevilko antolo- za najboljĹĄi slovenski knjiĹžni po- letniku ĹĄtudija na varĹĄavski uniobstaja, Ä?eprav je lahko avantu- gije Lirikonfesta Paneti z lastno topis preteklega leta, poimenova- verzi prav z njegovo pomoÄ?jo. ra za marsikoga Ĺže kratka pot svetlobo. V njem je predstavlje- no krilata Ĺželva. Prejela ga je nad Bil je moj prvi uÄ?itelj slovenĹĄÄ?ido gostilne, smo sliĹĄali. ÂťNi tre- nih 100 pesnic in pesnikov 21. imenom nagrade moÄ?no navdu- ne, na njegovo povabilo sem tuba potovati kam daleÄ?, da je Ĺži- stoletja iz 21 evropskih literatur ĹĄena Agata TomaĹžiÄ? za potopis di prviÄ? obiskala Slovenijo. Tako vljenje avantura,ÂŤ pa je bil nauk in v slovenskih prevodih.

Zakaj potujete v take deĹžele?, ki sem spoznala deĹželo, kulturo in zgodbe. Odprli so tudi fotografje izĹĄel pri Cankarjevi zaloĹžbi. poÄ?asi tudi slovensko literaturo. sko razstavo VelenjÄ?anke Ksenije Ponosni in hvaleĹžni Izdala je, da je veliko potopisov Moje navduĹĄenje je bilo in je ĹĄe Mikor, ki pravi, da sta literatura Potem so se lavreti in gostje nastalo, ko je bila ĹĄe novinarka vedno veliko,ÂŤ nam je zaupala. in fotografija tesno povezani. ÂťV preselili v dvorano vile Bianca, na Delu, nekaj pa tudi na njenih Kot tudi, da je najprej v poljĹĄÄ?ivsaki fotografiji je vsaj malo po- kjer so ob liriÄ?no obarvanem kul- zasebnih potovanjih, sploh po no prevedla roman Galjot Draga ezije, v vsaki poeziji pa vsaj malo turnem programu, ki ga je zaÄ?i- Afriki. Mednarodno Pretnarjevo JanÄ?arja. Prevedla je tudi ĹĄtevil-

Strokovno-umetniĹĄki sosvet Lirikonfestovih nagrad in priznanj 2017 so poleg lanskega dobitnika nagrade velenjica Petra SemoliÄ?a sestavljali ĹĄe Ivo Stropnik, UrĹĄka ZupanÄ?iÄ?, Amans Nesciri in Klara PavĹĄer, v Ĺžiriji za nagrado krilata Ĺželva pa sta bila tudi kipar Jurij Smole in pesnik MatjaĹž Ĺ alej. ne njegove druge knjige in celo dve drami. Velenjico – Ä?aĹĄo nesmrtnosti je za vrhunski desetletni opus prejel pesnik Tone Ĺ krjanec. V utemeljitvi je lanski nagrajenec Peter SemoliÄ? zapisal, da Ĺ krjanec sodi med tiste pesnike, ki so s svojim delom najbolj odloÄ?ilno vplivali na slovensko poezijo ob prelomu stoletja: ÂťZa njegovo poezijo je znaÄ?ilna

pozornost na jezik, sploh na samo besedo, ki se kaĹže v stilski dovrĹĄenosti in kratkih stavkih, neredko krajĹĄih od enega verza, ter meĹĄanje razliÄ?nih zvrsti jezika.ÂŤ Sam je povedal, da ni spreten govorec, zato je ob prejemu nagrade polni dvorani prebral eno od svojih pesmi. đ&#x;”˛

Plesalka ob drogu Tanja T. Pipoca je dokazala, da je tudi ples lahko liriÄ?en.

Potovanja Ĺ oĹĄtanj, 8. junija – Subtilna povezanost dveh svetov, sveta glasbe in likovne umetnosti, je vodilo ustvarjalca Vinka Prislana iz Radencev, ki razstavlja v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj. Predvsem zato, ker je zanj umetnost kompleksen pojem, pri katerem ni meja med razliÄ?nimi

Na drugi strani vrat je mogoÄ?e vse To je na zakljuÄ?ni produkciji Plesnega studia N to dokazalo veÄ? kot 100 plesalk in ĹĄtiri koreografinje Velenje, 10. junija – Kaj in kdo se skriva v prostoru za zaprtimi vrati, je vpraĹĄanje, ki ostaja neodgovorjeno, Ä?e vrat ne odpremo. Ko pa vstopamo v nov prostor, je ta lahko Ä?isto vsakdanji ali pa je to Ä?arobna soba. Vrata so lahko vhod v naĹĄo podzavest, sanje, duĹĄo. Za njimi se lahko skriva naĹĄa najhujĹĄa noÄ?na mora ali pa najlepĹĄi dan v Ĺživljenju. ÄŒe jih zapremo za seboj, nas lahko loÄ?ijo od sveta, realnosti, prostor lahko postane naĹĄe zatoÄ?iĹĄÄ?e ali pa nas popolnoma osami ‌ V plesnih koreografijah plesalk Plesnega studia N so obiskovalci sobotne zakljuÄ?ne produkcije pod naslovom Na drugi strani vrat zaÄ?utili, da se na drugi strani vrat skriva tudi veselje, da si otroci ne Ĺželijo teme in da je noÄ? lahko poĹĄastna, da te lahko pozdravi mavrica. Predstavile so se vse starostne skupine plesalk – plesalcev letos Ĺžal nimajo – od predĹĄolskih do srednjeĹĄolskih.

Predstavo z 10 plesnimi minia-

Na drugi strani vrat nas priÄ?aka mavrica, temna noÄ?, veselje ‌ Vrata so bila rdeÄ?a nit desetih plesnih miniatur, predstavljenih na 24. zakljuÄ?ni produkciji Plesnega studia N.

turami, v katerih je plesalo veÄ? kot 100 plesalk, je reĹžirala Nina Mavec Krenker, plesne miniature pa so poleg nje ustvarile koreografinje Polona Boruta, Lucija Boruta in Mateja RoĹžiÄ?. LuÄ?i je oblikoval Davorin Ĺ torgelj, scenografijo pa Miha Ĺ ilc. Vodja plesnega studia N Nina Mavec Krenker nam je povedala, da je bilo ĹĄtiriindvajseto leto delovanja v sodobnem in umetniĹĄkem plesu zanje veÄ? kot uspeĹĄno. Udele-

Ĺževali so se ĹĄtevilnih revij in plesnih tekmovanj. ÂťOtroke spodbujamo v lastni ustvarjalnosti in uÄ?imo sodobnih tehnik, da lahko tudi sami ustvarjajo. VelenjÄ?ani nas sreÄ?ajo na ĹĄtevilnih prireditvah v mestu in na naĹĄih lastnih produkcijah. Vedno pripravimo polletno in zakljuÄ?no, aktivni pa smo tudi v poletnih mesecih.ÂŤ Tudi letos bodo; 21. junija se poslavljajo od plesne sezone z nastopom v amfiteatru

velenjske promenade. Potem se odpravljajo na Poletno plesno ĹĄolo v Ljubljano, Nina se bo udeleĹžila tudi mednarodne plesne konference v Atenah. Avgusta bodo sodelovali v Poletju na travniku in z ustvarjalnimi plesnimi delavnicami v KnjiĹžnici Velenje.

Septembra pa bodo polni novih idej vstopili v jubilejno, 25. plesno sezono. đ&#x;”˛

bĹĄ

zvrstmi. Zanimivega avtorja je na odprtju razstave predstavil likovni kritik Matija Plevnik, najbolj pa se je z izborom del in prijetnim glasbenim ozadjem predstavil avtor sam. Ker je glasba spremljevalka njegovega ustvarjalnega procesa, se odraĹža v likovnih delih, ki so preĹžeta z ritmiÄ?nimi valovnicami, barvami kot nosilkami razpoloĹženja. Na neki naÄ?in nas slike opozarjajo na dejstvo, da je to, kar je znotraj nas, tudi okoli nas, prav tako obratno. Razstavljene slike iz cikla Potovanja – Voyages so naslovljena s fragmenti besedil iz albuma The Dark Side of the Moon skupine Pink Floyd.

Plevnik je ob predstavitvi razstave med drugim povedal: "Kljub abstrahiranju lahko dokaj hitro opazimo osnovno idejno vodilo del – preplet moĹžganov in njihovih sinaps, ki se v univerzumu pretakajo, zdruĹžujejo in tako tvorijo sebi lasten ritem. Slednji pooseblja moĹžgansko valovanje, zlasti nizkofrekvenÄ?nih valov alfa in theta, ki skupaj tvorijo podroÄ?je nezavednega, duhovnega.

Vinko Prislan je rojen leta 1952, po poklicu je ekonomist. Slikarstvu se je intenzivno zaÄ?el posveÄ?ati po letu 2006 pod vodstvom razliÄ?nih mentorjev, ki so vplivali na njegovo razvojno pot. Veliko je Ĺže razstavljal doma in na tujem, v Avstriji, na MadĹžarskem, HrvaĹĄkem in Poljskem. Ustvarja razliÄ?ne opuse, tako po motiviki kot tehniki, cikel Potovanja je eden njegovih zadnjih, nastalih letos.

Na odprtju, ki ga je pripravil Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj, je spregovoril Kajetan ÄŒop, direktor zavoda, glasbeno pa so dogodek obarvali uÄ?enci glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

15. junija 2017

Letni koncert MePZ Svoboda

Kvadrat in kvadratek AleĹĄ OjsterĹĄek

Prav po prstih se je ljubiteljem zborovske glasbe razkril ĹĄirok repertoar pesmi, ki so ga pevci MePZ Svobode z zborovodkinjo Anko Jazbec priÄ?arali na sobotni veÄ?er 3. junija.

Z raznoliko tematiko in vsebino skladb s prefinjenim obÄ?utkom, boĹžajoÄ?imi melodijami in bogato scensko postavitvijo so potrkali na posluĹĄalÄ?evo srce in stkali glasbeno Ä?ipko, ki je segala vse od ljubezni in slave do obrekovanja, od ÂťzocaÂŤ do ŞupeÂŤ.

ÄŒudovit zakljuÄ?ek prvega dela koncerta z venÄ?kom ljudskih pesmi, ki ga je za ta veÄ?er sestavila zborovodkinja, pa je vsakega posluĹĄalca ponesel na obronke okoliĹĄkih hribov k Ĺživahnemu vaĹĄkemu dogajanju.

V drugem delu so za preseneÄ?enje poskrbeli pred kratkim zlati godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje; z dirigentsko palico v rokah Antona Verzelaka so z glasbo napolnili ĹĄe zadnji neizkoriĹĄÄ?en kotiÄ?ek in z

znanimi zabavnimi skladbami prikazali ubrano sodelovanje.

Z besedo in veznim tekstom se je ta veÄ?er izkazal nekdanji dolgoletni Ä?lan zbora Emil Ĺ terbenk. Verjamejo, da tudi letoĹĄnji koncert nikogar ni pustil ravnoduĹĄnega in je koĹĄÄ?ek zapetega in zaigranega vtkal v svoj spomin. đ&#x;”˛

NLB

TiĹĄina razstave vzbuja zvoÄ?ni val Razstava kolektiva The stroj ÂťSila zvoka – ritem Ä?asaÂŤ v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije na ogled celo poletje – Pomembna za kolektiv in muzej, ki se posveÄ?a kulturi industrijske dediĹĄÄ?ine Bojana Ĺ pegel

industrijsko dobo je bilo moÄ? sliĹĄati zgolj zvoke narave, tu in tam zvok kakĹĄnega kovaÄ?a. Kasneje so ljudje zaÄ?eli raziskovati industrijske zvoke, ki nas zdaj spremljajo na vsakem koraku.ÂŤ V muzeju premogovniĹĄtva se Ĺže

strijske estetike, je o nastajanju razstave povedal: ÂťVsa leta delovanja kolektiva sem vodil dnevniĹĄke zapiske. Iz bogatega arhiva je bilo treba izluĹĄÄ?iti gradivo, ki najbolje predstavlja naĹĄe 20-letno delo. Ob razmiĹĄljanju, ali na-

s tovrstno umetnostjo ukvarjale tudi prihodnje generacije. Doslej se je v naĹĄem kolektivu zamenjalo skoraj 40 Ä?lanov.ÂŤ Na razstavi je dal poudarek tudi zakulisju koncertov skupine, ki je veliko nastopala doma in

Velenje, 13. maja – V Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije je od konca maja odprta retrospektivna razstave vseh podroÄ?ij delovanja skupine The Stroj.

Pomenljivo so jo poimenovali ÂťSila zvoka – ritem Ä?asaÂŤ. Zgodba zasedbe, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, bo na ogled celo poletje. Tik pred zaprtjem, 2. septembra, pa bo nadgrajena ĹĄe s koncerti v jamskem delu muzeja 160 metrov pod zemljo. Ali bosta koncerta dva ali trije, bo odvisno od zanimanja obÄ?intva, zagotovo pa bodo koncerti posebni tudi zato, ker bodo v zaÄ?etnem delu odigrani v Ä?isti temi.

Tako bodo obiskovalci ĹĄe bolj Ä?utili zvok glasbe, ki je vsa leta drugaÄ?na, saj jo proizvaSedanji in nekdanji Ä?lani kolektiva The Stroj so se ob odprtju razstave Sila zvoka – ritem Ä?asa postavili na najveÄ?ji jajo na nevsakdanjih muzejski eksponat v zunanjem delu Muzeja premogovniĹĄtva. instrumentih, ki jim v zadnjih letih dodajajo tudi elek- nekaj Ä?asa moÄ?neje posveÄ?ajo daljevati to zgodbo, se mi vedno v tujini. K sodelovanju so povatroniko, s tem pa glasbi dodajajo industrijski umetnosti, motivom znova porajata dve misli. Prva bili tudi ljudi, ki si delijo pogled retro-futuristiÄ?en prizvok. Letos in vplivu okolja nanje. ÂťMuzej je je ta, da je po dobrem koncer- na industrijsko estetiko in so bili so se po dveh desetletjih odrekli idealen prostor za vrednotenje tu zadovoljstvo na obeh straneh pred leti njihovi Ä?lani. Želel sem plastiÄ?nim sodom, nadomestili tega motiva. Razstavljeni pred- – tako pri nas, ki smo izvajalci, predstaviti ĹĄirĹĄo zgodbo, ne le so jih z novimi, izvirno izdelani- meti kolektiva The Stroj kljub kot tudi pri posluĹĄalcih. Glasba zgodovino kolektiva,ÂŤ nam je ĹĄe svoji tiĹĄini vzbujajo v nas zvoÄ?ni je pomembna, ker nas napolni z povedal OberĹžan, ki se Ĺže veseli mi tolkali lastne izdelave.

Umetnost, industrija in glasba val. Postavitev razstave sama po- energijo in nas osreÄ?i. Druga je koncerta v najglobljem prizoriso povezani. Vodja Muzeja pre- kaĹže, da gre za ÂťdestrojÂŤ, je pre- ta, da sem na zaÄ?etku naĹĄe poti ĹĄÄ?u doslej, v avtentiÄ?nem okolju mogovniĹĄtva Slovenije Stojan priÄ?an Ĺ pegel. Ĺželel ustvariti stroj, s katerim bo- rudnika. Tako bodo nadaljevaĹ pegel pravi, da je razstava komo ÂťpotovaliÂŤ. Takrat sem dobil li tradicijo nastopov v nenavalektiva The Stroj zanje zelo po- ÄŒe si dovolimo sanjati ‌ obÄ?utek, da nas bo ta stroj ne- dnih okoljih, od kamnolomov membna in niti malo nakljuÄ?na, PrimoĹž OberĹžan, idejni vodja kam pripeljal. Stroj, kljub temu do razliÄ?nih industrijskih objekzato so ji namenili veliko prosto- kolektiva The Stroj, umetnik in da je izmiĹĄljen, dobi smisel, Ä?e ga tov, po katerih so znani vsa leta ra in Ä?asa. Ob tem dodaja: ÂťMu- filozof, ki se ob iskanju instru- v roke dobijo pravi ljudje,ÂŤ je raz- delovanja. đ&#x;”˛ zej danes v tiĹĄini nosi zvoke, ki mentov na odpadih ukvarja tudi miĹĄljal OberĹžan in dodal: ÂťÄŒe si so se dogajali v preteklosti. Pred z uporabo tehnologije in indu- dovolim sanjati, si Ĺželim, da bi se

Tokrat so mogoÄ?e ponovno izstopali mladi, in sicer ob novici, kjer so pokazali na ceno m2 stanovanja, objavljeno s strani javnega stanovanjskega sklada, ki je ob tem ĹĄe navedel, da so med ciljnimi skupinami tudi mladi. Za lokacije v Ljubljani so bile cene mladim seveda nedosegljive. Ne spomnim se, da bi bilo kdaj bistveno drugaÄ?e, je pa na drugi strani res, da so nekatere druĹžbe do danes zmogle razviti poslovne modele, s katerimi so dosegali trajnostne reĹĄitve tudi v teh segmentih – drage metropole in stanovanjske reĹĄitve za prekarno zaposlene mlade. Ĺ e enkrat smo torej podlegli naÄ?rtovanju, ki se ni moglo konÄ?ati drugaÄ?e, klasiÄ?ni pristopi-Ĺže videne reĹĄitve.

Sicer je v Velenju slutiti drugaÄ?no podobo (Ĺžal mi ni znano, kako je s tem v Ĺ oĹĄtanju) in prodora Ĺželjni mladi praviloma zmorejo streti ta oreh, postrgati sredico in iz lupine pridobiti streho; obstaja (ali pa je obstajala) shema, kjer se mlademu prizadevnemu prostovoljcu omogoÄ?i boniteta tudi v reĹĄevanju stanovanjskega vpraĹĄanja. ObÄ?ina, ki je v mladih Ĺže precej nazaj naĹĄla dodano vrednost, jim gre naproti.

Nisem prepriÄ?an, da smo dojeli obseg teĹžave, in sicer, da eno stanovanje ne more reĹĄiti teĹžav generacije oziroma da vedno veÄ? zaÄ?asnosti v polju zaposlitev, zahteva vedno veÄ? proĹžnosti povsod drugje. Zahteva ÂťuberÂŤ plan, ekonomijo deljenja, omogoÄ?anje porabe po dejanskih in ne namiĹĄljenih potrebah. ÄŒe bi generacija ÂťodloÄ?evalcevÂŤ dojela to, bi krajina morala Ĺže danes biti drugaÄ?na. Srednja in starejĹĄa generacija bi se morali uÄ?iti odrekanj v prekomerni rabi, morali bi spoĹĄtovati in udejanjati naÄ?ela trajnosti, kroĹženja energij, pametnih vlaganj vseh vrst virov. MogoÄ?e se ne bere dovolj atraktivno, vendar statistika pokaĹže, da je Ĺživljenjski slog povpreÄ?nega (starajoÄ?ega) Evropejca ena sama velika potrata. Cena m2 stanovanja, ki bi si ga lahko privoĹĄÄ?ila mlada druĹžina, ob tako potratno vodenih druĹžbenih programih, pa seveda ne more biti prijazna.

O slednjem najverjetneje razmiĹĄljam sluteÄ? vonj predvolilnih golaĹžev ter teĹžko prebavljivih Ä?orb, ki potem lahko nastanejo.

Najverjetneje tudi zato, ker raziskave pokaĹžejo, da imamo realno nevarnost nekompetentnih starejĹĄih generacij, nevoljnih sprememb, nevoljnih manjĹĄanja porabe, ki ne bodo zmogle upravljanja osnovnih druĹžbenih tokov k zahtevanim reĹĄitvam.

Med tem, ko bi te spravljali k pameti, drugi najverjetneje ne mislijo Ä?akati, ali kako.

Na kmetih, kjer so Ĺže tanko piskali, je ÂťdrĹžavaÂŤ z mladimi prevzemniki ĹĄe zmogla reĹĄiti razraĹĄÄ?ajoÄ?o vrzel, zdaj pa se zdi, kot da bi bilo potrebno poseÄ?i ĹĄe ĹĄirĹĄe. đ&#x;”˛

Zlato priznanje za velenjske lutkarje Velenje, 5. junija – Na drĹžavnem lutkovnem sreÄ?anju, ki ga je republiĹĄki JSKD tokrat pripravil v Dolenjskih Toplicah, je velenjsko Kulturno druĹĄtvo Dudovo drevo za predstavo NajlepĹĄe darilo prejelo zlato drĹžavno priznanje. Predstavo so v Velenju prviÄ? predstavili avgusta lani na Odru pod magnolijami, ponovno pa jo bodo na letoĹĄnjem Pikinem festivalu. Nastala je po motivih slikanice Patricka McDonnella, ki jo je priredil Ivo Stropnik. Predstavo je reĹžiral BoĹĄtjan Oder, v njem pa igrata Jana Flego in BoĹĄtjan Oder. Sceno in lutke je izdelal Miha Cojhter, glasbo pa sta ustvarila David Gregorc in Adnan BuljubaĹĄiÄ?. Njihovega uspeha so bili zelo veseli tudi na veđ&#x;”˛ bĹĄ lenjski izpostavi JSKD.â€

MeÄ‘imursko proĹĄÄ?enje vabi na kulinariÄ?no razvajanje Velenje, 17. junija – V atriju nasproti stare trĹžnice (ob Kersnikovi cesti) bo velenjsko Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje v soboto pripravilo tradicionalno prireditev MeÄ‘imursko proĹĄÄ?enje, na kateri prikaĹžejo ĹĄege in navade tega ljudskega in cerkvenega praznika. LetoĹĄnje proĹĄÄ?enje bo Ĺže peto po vrsti. Atrij bodo zapolnile stojnice z izdelki starih obrti, predstavili se bodo Ä?ebelarji, lectarji in slikarji. Od 9. do 12. ure bo tekel tudi pester kulturni program, v katerem se bodo poleg tamburaĹĄev velenjskega medĹžimurskega druĹĄtva predstavili njihovi folkloristi in gostje iz KUD GoriÄ?an ter veteranska godba na pihala. Obiskovalcem bodo ponudili kulinariÄ?ne dobrote MedĹžiđ&#x;”˛ bĹĄ murja, tudi peÄ?ene langoĹĄe.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 6. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

15. junija 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

RoĹže so zame pomembne Sodelavka Suzana GorĹĄek Brglez je pred Ä?asom nekoliko zamenjala delovni prostor.

Pravi, da je zanjo prijetnejĹĄi kot prejĹĄnji predvsem zaradi veÄ? svetlobe. Uredila si ga je po svoje ter ga opremila z roĹžami. ÂťTe so zame pomembne, zato jih je v tem prostoru nekoliko veÄ?,ÂŤ pojasnjuje. ÄŒe se je prej ukvarjala s ĹĄtevilkami, raÄ?uni in drugimi raÄ?unovodskimi opravili, se sedaj poleg tega ĹĄe s tajniĹĄkimi. Suzana je sedaj tista, ki sprejema klice na telefonski centrali naĹĄe medijske hiĹĄe, stranke, ki Ĺželijo oddati mali oglas, zahvalo. ÂťPri okencu je zelo pestro. Ene dni bolj kot druge. Najbolj me pretresejo zgodbe ljudi, ki so izgubili koga od bliĹžnjih. Sem Ä?ustven Ä?lovek in se me njihove zgodbe zato zelo dotaknejo.ÂŤ Vsako ĹĄolsko leto je, pravi, drugaÄ?no, iztekajoÄ?e pa bo nekaj posebnega. HÄ?i Karin se namreÄ? poslavlja od osnovnoĹĄolskih klopi in bo te od 1. septembra dalje gulila

1. JELENA ROZGA - Rođena sam 2. MARAAYA feat. BQL - It‘s complicated 3. LUIS FONSI FEAT. DADDY YANKEE feat. JUSTIN BIEBER Despacito

na Gimnaziji Center v Celju. VÄ?eraj je na valeti atiju Zoranu pokazala, da je poleg odliÄ?ne uÄ?enke tudi izvrstna plesalka. SedmoĹĄolec Erik pa bo na konÄ?no slovo od osnovne ĹĄole ĹĄe moral malo poÄ?akati.

Suzana sicer zase pravi, da je zelo nezanimiva, a to v veÄ?ji meri ne drĹži. GorĹĄkovi so namreÄ? ĹĄportna druĹžina. Skupno jim je pohodniĹĄtvo, Suzana pa na seznam ĹĄportnih aktivnosti dodaja ĹĄe tek okoli Velenjskega jezera, udeleĹžuje se nekaterih maratonov, igra tenis, pred nedavnim je dejavnostim dodala ĹĄe supanje. Menda je krst na Velenjskem jezeru prestala prav minulo nedeljo. đ&#x;”˛

Tp

Jelena Rozga, ena najbolj prepoznavnih hrvaĹĄkih pevk, je prijetno presenetila svoje oboĹževalce in objavila Ä?isto sveĹž singl z naslovom RoÄ‘ena sam. Prelepa balada, ki bo navduĹĄila romantike in zaljubljene, prihaja izpod peresa Roberta Pilepića, ki je napisal besedilo, in Pera Kozomare, ki je napisal glasbo.

Suzana je na seznam ĹĄportnih aktivnosti dodala ĹĄe supanje.

GLASBENE novice

Gal in Tinkara v objemu En objem je naslov skladbe, v kateri sta moÄ?i zdruĹžila priznana slovenska glasbenika Tinkara KovaÄ? in Gal Gjurin. Oba letnik 1978, oba se odlikujeta kot glasbena in besedilna avtorja, oba sta odrska glasbena izvajalca in neodvisna samozaloĹžnika, oba se dobro znajdeta v razliÄ?nih glasbenih kontekstih in sprejemata raznolike glasbene izzive.

Tako se je ponudila priloĹžnost za njun prvi skupni duet in nastala je skladba En objem. Skladba z modernim zvokom spoĹĄtuje akustiÄ?no glasbeno tradicijo, sporoÄ?ilno oz. besedilno pa je vezana po eni strani na poseben

pomen pristnega objema v ljubezenskem odnosu, hkrati pa simboliÄ?ni pomen objema med ljudmi, ki jih druĹžijo plemeniti cilji in poslanstva.

Peter LovĹĄin: Briga me Peter LovĹĄin, ki letos praznuje 40-letnico glasbene kariere, je pred tremi meseci izdal nov album ObmoÄ?je medveda. Album je predstavil na razprodanem koncertu v Cankarjevem domu, na njem pa je z njim nastopilo tudi precej gostov. V teh dneh Pero predstavlja nov videospot za pesem Briga me, v katerem je moÄ? videti posnetke z omenjenega koncerta in izbrane posnetke s snemanja celoveÄ?ernega dokumentarnega filma ObmoÄ?ja medveda. Film je zaÄ?el

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

do NemÄ?ije, Francije in Velike Britanije. Do septembra pa bodo odigrali ĹĄe pet koncertov s programom Sound of Music, in sicer v Poznanju na Poljskem, v Kranju, Vidmu, Sarajevu in na NorveĹĄkem.

nastajati leta 2016, proti koncu leta pa si ga bo mogoÄ?e pogledati v slovenskih kinematografih.

Gre za dokumentarec o LovĹĄinu, njegovi glasbi, poeziji, njegovih fenih in nastopih.

Laibach izdajajo nov album Skupina Laibach bo 14. julija predstavila album Also Sprach Zarathustra.

Z njega za pokuĹĄino ponujajo pesem Das Nachtlied I., hkrati pa napovedujejo novo turnejo v novembru. Glasbo z albuma so prvotno skomponirali za gledaliĹĄko predstavo Tako je govoril Zarathustra MatjaĹža Bergerja, ki temelji na filozofskem romanu Friedricha Nietzscheja z enakim imenom in je nastal v produkciji Anton PodbevĹĄek Teatra (APT). Laibach bodo album predstavljali na novembrski turneji, ki bo obsegala 16 koncertov od MadĹžarske, ÄŒeĹĄke, Avstrije, Ĺ vedske, NorveĹĄke, Litve, Latvije, Estonije pa

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Chuck Berry s posthumnim albumom Pionirja rokenrola Chucka Berryja je smrt prehitela ravno, ko je naÄ?rtoval vrnitev z novim albumom, ki ga je oktobra lani napovedal ob svojem 90. rojstnem dnevu. PloĹĄÄ?a je minuli teden tudi izĹĄla. Naslovili so jo preprosto Chuck, gre pa za prvi album legendarnega glasbenika po ploĹĄÄ?i Rock It iz leta 1979. Skoraj ĹĄtiri desetletja od izida njegovega zadnjega studijskega albuma je Chuck Berry ostal zvest svojemu zvoku, ki ima korenine v bluesu in countryju. Na ploĹĄÄ?i je deset pesmi, ki jih je posnel v okolici St. Louisa, kjer je preĹživel vse Ĺživljenje. Posvetil ga je svoji Ĺženi Themetti Suggs, s katero je bil poroÄ?en 68 let.

Chuck Berry je umrl 18. marca letos v 91. letu starosti, v spominu pa bo ostal po uspeĹĄnicah, kot so Maybellene, Roll over Beethoven, Sweet Little Sixteen in Carol. Bil je tudi med prvimi, ki so ga sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola ob njenem odprtju leta 1986.

Ansambel Juhej – Plesalka Ansambel Vikend – Daj povej Modrijani – Digidi polka Ansambel Biseri – Poletni plan Ansambel Petra Finka – Ozri se ťe enkrat Ansambel Azalea – Dekle s planin Ansambel Falant – Trmasta deklica Topliťka pomlad – Igram se s tabo Ansambel Potep – Na potep

10. Victory – Ljubezen niso metri

Rebeka Dremelj se vraÄ?a z novim singlom in spotom Rebeka Dremelj se komaj ĹĄest mesecev po rojstvu druge hÄ?erke Sije na sceno vraÄ?a z novim singlom Vse je OK. Glasbo za pesem je napisal PrimoĹž Hudoklin, kitarist v Rebekini spremljevalni skupini, zanjo pa si je pevka omislila tudi nov videospot. ReĹžijsko

www.radiovelenje.com

VLADO KRESLIN Vlado Kreslin predstavlja novi single z naslovom Reka. Pesem je s svojim mogoÄ?nim simfoniÄ?nim zvenom in sporoÄ?ilom precej drugaÄ?na, pa spet tako zelo kreslinovska.

Reka kot Ĺživljenje, ljubezen, hrepenenje. En dan Ĺživljenja reke Mure je zabeleĹžen v poetiÄ?nem videospotu.

LEONART

zahteven spot je zaupala mlademu reĹžiserju Janu Predanu Zvonarju, scenarij zanj pa si je zamislila kar sama. K sodelovanju je povabila tudi dva prepoznavna obraza, igralca Igorja Ĺ tamulaka in Zvezdano Mlakar, ki je Ĺže leta 2015 nastopila v Rebekinem videospotu za pesem TaĹĄÄ?a. Za pevko je bil poseben izziv snemanje prizorov na robu prepada na Mangartu, kjer je ekipo na lokaciji presenetil sneg in zimske temperature. Rebeka je kljub temu vse kadre odigrala zelo profesionalno.

Skupina Leonart med posluĹĄalce poĹĄilja novi singel Povabi me na ples.

Funky rock'n'roll skladba s hudomuĹĄnim besedilom, ki je lani oktobra izĹĄla na albumu Visoko v nebo, je tudi redna stalnica na njihovih koncertih. Sicer pa fantje v teh dneh snemajo nov videospot, ki bo izĹĄel jeseni.

KATRINAS Katrinas so skupaj z avstralsko pevko Cherie Lucas posnele lahkoten poletni

latino komad Poljub rajskih dni. Avtor skladbe je spet Rok Golob, ki je odigral veÄ?ino inĹĄtrumentov, AleĹĄ MarjetiÄ? pa je zaigral kitare.

Za skladbo so dekleta posnela tudi videospot.

MAJA ODERLAP SimpatiÄ?na pevka je posnela videospot za skladbo Dva koraka, ki je izĹĄla oktobra lani in prihaja izpod peresa avtorskega para SaĹĄa Lendero - Miha Hercog. ReĹžiser videospota je SaĹĄo Ĺ vigelj, v spotu pa nastopa tudi konjiÄ?ek Marlon iz konjeniĹĄkega kluba GriÄ? Ljubljana.

MAGNIFICO Magnifico predstavlja novo poletno pesem Cici Mici. Skladba in animirani videospot z ĹžgeÄ?kljivo vsebino napovedujeta tudi izid albuma Charlatan de Balkan v drĹžavah nekdanje Jugoslavije. Ĺ˝enske vokale v pesmi je tako kot na albumu prispevala srbska skupina Frajle.

Naš ­čas, 15. 6. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Matej Sinigajda, Jasmin Rahmanovič in Ivan Razbornik so bili v petek zvečer pripravljeni na trdo delo. »Ko smo bili mi še majhni, smo hodili na smučarske skoke tudi zato, ker so bile nagrade za obiskovalce zelo bogate. Tudi avtomobile so delili, pa »kolnkarte«. Danes pa bomo mi tisti, ki bomo delili. Kolikor pijače bo kdo hotel. A ker so se časi spremenili, jo bo treba plačati.«

⏪

Ob pogledu na ples Nine Mavec Krenker se človek vpraša, kdo je boljši, ona ali njeni številni učenci, ki jim že 24 let predaja znanje sodobnega plesa. Zagotovo pa je sama živi dokaz, da gibanje ohranja mladost in gibčnost. Le kakšen je pogled na svet, ko se zvije v plesno »presto«?

⏬

»Zakaj si pa ti danes tako dobre volje? Zato, ker je teden ljubiteljske kulture končan ali zato, ker je, kadar smo zraven velenjski Međimurci, vedno fajn?« To resno vprašanje je Tatjani Vidmar, ki poklicno veliko dela s kulturnimi društvi, postavil Matija Blagus. »Ni važno. Moj smeh je glasen in nalezljiv. A pri tebi očitno ne deluje,« je odgovorila, ko je prišla do sape.

15. junija 2017

frkanje » Levo & desno «

Obleganje Bolj, ko je sicer še vedno dokaj muhasto vreme poletno, bolj obiskovalci pljuskajo na velenjsko obalo!

Izžemanje »Država« pravi, da so se davčne blagajne dobro prijele in prinesle v državno malho veliko dodatnega denarja. Upam, da zaradi tega ne razmišljajo, da bi uvedli še kakšno podobno blagajno.

Nov dokaz Letos se je znova dokazalo, da je gašenje s peno zelo uspešno. Gorenje so Celjani uspešno pogasili kar z laško pivsko peno.

»Daljše« ceste Razdalje med slovenskimi kraji so v poletnem času vse daljše. Ne zaradi vročinskega raztezanja cest, ampak zaradi množice cestnih zapor.

Brez odpadkov Če bo šlo tako naprej, v Sloveniji kmalu ne bomo več imeli nevarnih odpadkov. Vsi bodo zgoreli.

Dosežek Celjski sejmarji so Mednarodni obrtni sejem reklamirali tudi že z geslom: MOS je vsemu kos. Tudi letos je, saj bo združil Slovenijo in Hrvaško. Vsaj gospodarsko. Hrvaška bo namreč glavna partnerica. Čeprav je »prva« soseda, bo partnerica prvič.

ZANIMIVOSTI

748 tisočakov za prstan, kupljen za 10 funtov Moški iz Velike Britanije je v 80. letih prejšnjega stoletja kupil prstan, za katerega je mislil, da je dekorativni nakit. Zanj je takrat odštel 10 funtov in ga pridno no-

voznih sredstvih že visijo, na njih pa je silhueta moškega z razširjenimi koleni in velik rdeč križec ob njej, poleg pa napis »Spoštujte osebni prostor drugih«. Madridski mestni svet je sporočil, da je nova nalepka namenjena predvsem »moškim uporabnikom javnega prometa, ki razkrečijo noge tako, da zavzamejo dva sedeža«.

je stanovanje in ob prihodu ugotovila, da nekaj ni povsem v redu. Stanovanje je bilo razdejano, zato je poklicala policijo, misleč, da ji je kdo vlomil. Njeni sumi so bili potrjeni, le da vlomilec ni bil človek, temveč medved. Domnevno je v stanovanje vstopil skozi okno, pregled varnostne kamere pa je pokazal, da si je privoščil priboljške iz hladilnika, še pred tem pa »igral« na klavir v sobi.

Top-ce Združitev Bolnice Topolšica s celjsko mnogim na našem koncu še vedno ne gre v račun. Nekateri pravijo, da bi šlo morda bolj gladko, če bi zgradili hitro cesto med Velenjem in Arjo vasjo. No, to bi jim šlo še manj v račun.

Nadvozi nad nadvozi

sil. Z leti je naletel na poznavalca, ki mu je povedal, da gre v resnici za 26,29-karatni diamantni prstan. Odločil se je, da bo prstan prodal na dražbi. V londonski dražbeni hiši Sotheby‘s so ocenili, da bi za prstan lahko dobili od 250 do 350 tisoč funtov.

V minulih dneh, ko je dražba dejansko potekala, pa se je izkazalo, da je vrednost še višja. Za prstan so iztržili 656.750 funtov ali 748 tisoč evrov.

Prepovedano za razširjene noge V glavnem španskem mestu so se odločili, da na avtobusih in vlakih prepovedo t. i. »manspreading« – sedenje moških z razširjenimi nogami. Nalepke za to prepoved na omenjenih pre-

Dodali so, da so uvedli še nekaj novih nalepk oziroma opozorili tudi na drugo obnašanje, ki ni prijazno do družbe, kot na primer dajanje nog na sedeže in glasno poslušanje glasbe prek slušalk.

Medvedji pianist Ameriška študentka Katie Hawley se je nedavno vračala v svo-

Število prebivalcev Kitajske je ocenjeno na dve milijardi, zatorej ni čudno, da se tamkajšnji vozniki pogosto spopadajo z dolgimi kolonami na voziščih.

Je pa to velik izziv za tamkajšnje konstruktorje: v zadnjih osmih letih so se na jugovzhodu države lotili reševanja zagate zastojev in nastal je zapleten sistem nadvozov. Nadvozov je kar pet »nivojev«, a po mnenju konstruktorja vseeno niso tako zapleteni, kot je videti na prvi pogled. Li Juedonga je povedal, da sta na

Vrniti in zadržati

koncu vsakega nadvoza le dve možnosti, vse pa je zelo dobro označeno. Dodal je še, da so morali gradnjo prilagoditi zaradi številnih hribov na območju.

Brez varovanja preplezal 900 metrov navpično Alex Honnold je plezalec, znan po vzponih brez varovanja. A minuli vikend je plezal po steni, ki vzbuja strah in spoštovanje: povzpel se je po več kot 900 metrih navpičnega granita. Zjutraj je prišel pod steno El Capitana

v nacionalnem parku Yosemite, oblečen samo v kratko majico in bombažne hlače ter opremljen samo z vrečko za magnezij in s plezalnimi čevlji. Tak je vstopil v steno. Kmalu se je sprehajal po prvem kočljivem raztežaju – strmih ploščah brez oprimkov, kjer mora plezalec zaupati samo trenju gume na čevljih in ves čas držati telo v optimalnem naklonu, da noge ne zdrsnejo. Eden najboljših plezalcev tega časa in dober Alexov prijatelj Tommy Caldwell podviga ni zmogel spremljati v živo. Po štirih urah je bila naloga opravljena: Alex je povedal, da je v vzponu neizmerno užival in da je šlo za enega njegovih »varnejših« podvigov, pri kateih niti za trenutek ni bil v dvomih. »Med soliranjem se zavedam nevarnosti, a strah mi tam zgoraj prav nič ne pomaga, zato ga odmislim,« je dejal.

Čeprav mnogi pri nas prisegajo na motorna vozila, izginja tudi veliko koles.

Policisti si prizadevajo, da bi jih čim več našli in vrnili lastnikom. Tatove pa zadržali.

Udarno Na širšem celjskem območju se je končala vojaška vaja Jadranski udar. Na njej so sodelovali tudi hrvaški vojaki. Z naše strani se zdaj začenja množična akcija Udar na Jadran. Slovenskih turistov.

Vodiči Pravijo, da biti turistični vodič, ni težko. Če le imajo kaj pokazati in vedo kaj povedati.

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 13

Pri Ivanu Kompanu v Florjanu pri Ĺ oĹĄtanju so se sredi minulega tedna zbrali moĹžje osivelih glav in skupaj z gostiteljem obujali spomine na skupna leta v nekoÄ? znani Finomehaniki Celje. ÂťTakole se dobivamo zdaj pri enem, drugiÄ? pri drugem, ohranjamo stike in uĹživamo,ÂŤ so povedali ob naĹĄem obisku z Ĺžlico okusne teleÄ?je obare v rokah in nadaljevali: Žal nas je vsako leto manj, a kaj hoÄ?emo. TĂĄko je Ĺživljenje.ÂŤ Ivan pa je nadaljeval: ÂťÄŒeprav smo si bili po razpadu podjetja konkurenti, saj se nas je veÄ?ina odloÄ?ila za samostojne obrtnike, smo ostali prijatelji in se Ĺželimo druĹžiti. Lahko smo za zgled mnogim v druĹžbi, ki pozablja na vrednote, na to, kaj so pravi prijatelji. Rad jih povabim tudi za to, da pogledajo, s Ä?im sem morda od zadnjega sreÄ?anja dopolnil svojo zbirko ĹĄivalnih, pisalnih strojev in blagajn in da ÂťpadeÂŤ kakĹĄna pametna o tem, kako bi to pomembno tehniÄ?no dediĹĄÄ?ino uredili za ogled tudi za druge.ÂŤ

Edina tovrstna tehniÄ?na dediĹĄÄ?ina v Sloveniji

Skupaj z nekdanjim direktorjem Finomehanike Slavkom Zgozdnikom smo stopili v kletne prostore Ivanove hiĹĄe, kjer se police kar ĹĄibijo pod teĹžo omenjenih predmetov. Ob vstopu v kateri koli prostor je gostitelj kar pospeĹĄil korake. ÂťPoglejte tale ĹĄivalni stroj. Je od moje mame, ki je ĹĄivala za ‌. ali tale pisalni stroj, pa tale blagajna, ki sem jo dobil iz Gradca s Ä?astitljivo letnico, tole je pa iz nekdanjega Mignona v Celju, ki ga

ÄŒeprav so stroji, so zame Ĺživi primerki Zavidanja vredna zbirka pisalnih strojev, blagajn, ĹĄivalnih strojev Ivana Kompana v Florjanu pri Ĺ oĹĄtanju – Tudi 100 in 120 let stari primerki Ivan Kompan ob lepem ÂťprimerkuÂŤ roÄ?ne blagajne

Na katerega je najbolj ponosen? ÂťNe morem odgovoriti, ker je vpraĹĄanje tako, kot Ä?e bi vas vpraĹĄal, katerega otroka imate najraje. Se najdejo stroji, ki so stari 100, 120 let.ÂŤ Kar nekoliko je povzdignil glas ob pogledu na roÄ?no blagajno, prijel za SreÄ?anja nekoÄ? sodelavcev, nato konkurentov, vsemu navkljub pa ĹĄe vedno njeno kljuko in se huprijateljev so vedno prijetna. doval, Ä?eĹĄ danes govorijo o davÄ?nih blani veÄ?. Sosednja je iz nekdanje- krpo, kot mati poboĹža svojega gajnah. Teh ni, so registri. Ti so ga celjskega Ĺ˝elezninarja in jo otroka po glavi.ÂŤ obstajali pri Hudovernikovih v pogladi z roko. ÂťÄŒeprav so stroNa vpraĹĄanje, koliko primerkov Velenju, kjer so bili zelo napreji, so zame Ĺživi primerki. Stroj, ima, odgovarja, da ne ve natanÄ?- dni in jih je popravljal Ĺže pred 25 ki sem ga popravil, sem vedno no. Bi jih znalo biti od 110 do leti. ÂťBlagajna ni delala, Ä?e ni bilo nato ĹĄe naoljil in ga poboĹžal s 120, pove po krajĹĄem premisleku. v njej kontrolnega traka.ÂŤ

Odbojkarji mu reÄ?ejo 'naĹĄ ata' Alimpie KoĹĄarkoski jim stoji ob strani, ko jim gre dobro, in jih spodbuja, ko jim ne gre – Ni dneva, da ne bi ĹĄel v telovadnico pogledat, 'kaj pobi delajo' Milena KrstiÄ? - Planinc

ÂťNe letajte previsoko in ne plazite se,ÂŤ je svojim otrokom, ko so odhajali v svet – on se je iz Makedonije podal v Slovenijo – na srce poloĹžila mama Alimpii KoĹĄarkoskemu. Slikovito, da so si ĹĄe bolj zapomnili, je dodala: ÂťÄŒe boste visoko letali, vas bodo orli pojedli.ÂŤ Njenih besed se je vseskozi drĹžal. Ne, ker bi se bal orlov, ampak zato, ker je vedel, da mama otrokom Ĺželi le najboljĹĄe. BrĹžkone je kot oÄ?e ta nasvet poloĹžil v zibel tudi hÄ?erama in ju opremil z njim, ko sta zapuĹĄÄ?ali gnezdo. Ĺ li sta v svet. Tako kot on. Ena Ĺživi v Ankari, ena v Skopju. V Ankaro gresta z Ĺženo na obisk Ä?ez en mesec, iz Skopja sta se z obiska v Ĺ oĹĄtanj vrnila pred kakĹĄnim mesecem.

Za niÄ? ne bi izpustil Vseslovenskega odbojkarskega vikenda, s katerim so v Ĺ oĹĄtanju zaznamovali jubilej Odbojkarskega kluba Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica. ÄŒakal je fante, domaÄ?e fante. Vse po vrsti. Tiste, ki so sedeli na tribunah, tiste, ki so se potem v Ĺ portni dvorani v Ĺ oĹĄtanju kot Ä?lani slovenske reprezentance udarili s Srbijo. Videl in sreÄ?al se bo z Dejanom VinÄ?ićem, najboljĹĄim podajalcem na svetu, je zanosno pripovedoval na vrtu Muminovićeve kavarne. Tudi Ä?e ne bi, Ä?e

13

REPORTAŽA

15. junija 2017

bi ob kavi molÄ?al, bi vedela, koliko mu fantje in vse, kar je povezano z odbojko, pomeni. Tisti najbolj njegovi ĹĄoĹĄtanjsko-topolĹĄki ga ne kliÄ?ejo brez razloga NaĹĄ ati, ker tudi on njim veliko pomeni.

Zanimivo, da sam nikoli ni

prvaki, leto za tem podprvaki in leto za tem osvojili 3. mesto v Sloveniji.ÂŤ Zanimivo je, kako je priĹĄel do mesta pomoÄ?nika trenerja. V klubu so ga za nagrado, da se mu malo oddolĹžijo za pomoÄ?, povabili, da gre z njimi na pripra-

Alimpie KoĹĄarkoski: ÂťS kom vse smo igrali! Potem pa je zmanjkalo denarja in igre je bilo konec.ÂŤ

igral odbojke. Nekaj malega morda. Kot otrok. Tudi zdaj je ne. Tenis ja, odbojke ne. Kako je potem priĹĄel zraven? ÂťKo so kaj potrebovali, sem jim pomagal.

Naprej sem zaÄ?el sukati semafor, potem postal vodja tekmovanja, na koncu pa sem bil pomoÄ?nik trenerja Bruna NajdiÄ?a v Ä?asu, ko so odbojkarji Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄice dosegali zgodovinske uspehe, ko smo bili drĹžavni

ve v Budvo, kjer so se odbojkarji merili z ekipami riviere. Ker Alimpie ni imel kaj poÄ?eti (Ä?e pa niÄ?esar ne poÄ?ne, je nesreÄ?en, za sukanje semaforja so bili zadolĹženi drugi), je vzel list papirja in pisal statistiko. Na koncu tekme jo je izroÄ?il trenerju NajdiÄ?u. Ta ni rekel niÄ? drugega kot: ÂťMoj pomoÄ?nik boĹĄ.ÂŤ Zelo dobro so sodelovali. ÂťOn je pobe usmerjal, jaz sem jih cr-

tljal. Ĺ e vedno imamo tesne stike.ÂŤ Alimpia poznamo kot slikarja, tistega, ki upodablja pravoslavne ikone in jih postavlja na ogled.

Kje vse Ĺže ni razstavljal in komu vse Ĺže ni podaril kakĹĄne. Dve je imel pripravljeni za tisto znamenito soboto, ki je zdaj Ĺže mimo, za selektorja slovenske in srbske reprezentance, za Slobodana KovaÄ?a in za Nikolo Grbića.

Najprej pa je bil ribiÄ?. Celih 35 let je bil Ä?lan RD Paka Ĺ oĹĄtanj.

Potem je dal Ä?akanje na ribe v mirovanje. ÂťNisem imel Ä?asa.

Slikal sem, vsako popoldne pa ĹĄel in ĹĄe vedno, v telovadnico, da pogledam, kaj pobi delajo.ÂŤ Leta in leta jim sledi, stoji ob strani, se veseli, ko jim gre, in jih spodbuja, ko jim ne. Trudi se skupaj z njimi povrniti bliĹĄÄ? ĹĄoĹĄtanjski odbojki. ÂťNa pravi poti smo. Znamo delati. Mlade vabimo v telovadnice, pomagamo jim odraĹĄÄ?ati, ne pustimo jih na cesti. ÄŒe bi imeli veÄ? denarja, kot ga imajo veÄ?ji klubi ... Kje bi bil naĹĄ konec? Bili bi evropski klub,ÂŤ razmiĹĄlja glasno. ÂťS kom vse smo igrali! Potem pa je zmanjkalo denarja in igre je bilo konec. HoÄ?eĹĄ noÄ?eĹĄ smo padli na realna tla. NaĹĄ TEĹ , gonilna sila ĹĄoĹĄtanjskega ĹĄporta, ne samo odbojke, ĹĄporta ne financira veÄ?.

To je ena od stvari, ki ne samo đ&#x;”˛ da me Ĺžalosti, boli me.ÂŤ

Ivanova zbirka ena prvih, Ä?e ne celo edina

Po mnenju Slavka Zgozdnika je Ivanova zbirka blagajn, pisalnih strojev ena prvih, Ä?e ne celo edina na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije, zanesljivo pa edina v Sloveniji. Vredna je ogleda, Ĺžal pa Ivan nima takega prostora, da bi lahko uredil muzejsko zbirko, kar so mu njegovi prijatelji predlagali. ÂťVsa Ä?ast mu, da je s toliko volje in zagnanosti naredil to, kar je. Verjetno je edini od starih finomehanikov, ki zbira stare blagajne. Samo pri njem vidimo pisalni stroj iz leta 1890, pa iz leta 1902 – eksponati, redki primerki,ÂŤ je razmiĹĄljal na glas.

Kar milo se mu je storilo ob odgovoru na vpraĹĄanje, ali lahko primerja delo finomehanikov nekoÄ? in danes. ÂťTakih mojstrov, kot je bila naĹĄa generacija, ne delajo veÄ?.ÂŤ Ko se je sam zaÄ?el uÄ?i-

ti mehanike leta 1948, o kakĹĄni elektroniki niso imeli pojma.

So pa zelo dobro vedeli in znali vstaviti vsak ĹĄe tako majhen vijaÄ?ek na pravo mesto, prav tako podloĹžko ‌ ÂťLjudje si danes ne znajo predstavljati, koliko smo vloĹžili v razvoj, kako Ĺželjni smo bili znanja, ki smo ga naĹĄli tudi v tujini. Ne morem primerjati danaĹĄnjega Ä?asa s takratnim.ÂŤ

Zbirko bom pustil dolini

Po Ivanovih zagotovilih bo zbirko njegovih Âťljubic in ljubljenÄ?kovÂŤ uredil tako, kot se zanjo ťikaÂŤ. Pustil jo bo Ĺ aleĹĄki dolini. Ob tem so mu ostale besede v grlu. Zakaj? Da bi naĹĄli primeren prostor za zbirko, da bi bila na ogled ĹĄirĹĄemu krogu ljudi, se je pogovarjal z nekaterimi v Muzeju Velenje. ÂťPonudil sem jim roko, nekdo od zaposlenih je priĹĄel zbirko Ĺže pogledat, bil nad njo navduĹĄen, a je ostalo le pri tem. V izloĹžbi nekdanjega Standarda pa sem videl pisalni stroj, ki ‌ Jaz prosil nikogar ne bom,ÂŤ je sklenil pogovor Ivan Kompan. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

ReĹĄetka Leta 1938 smo se iz hrvaĹĄke Kotoribe preselili v Velenje. OÄ?e je bil postajenaÄ?elnik, zato smo stanovali na postaji, kot je bilo v tistem Ä?asu navada. Progo so iz Celja od JuĹžne Ĺželeznice, ki je povezovala za Ä?asa Avstro-Ogrske Dunaj s Trstom, 1891 pripeljali v Ĺ aleĹĄko dolino. Zgradili so sedem pritliÄ?nih postaj, katerih podoba se je do danes komaj kaj spremenila. V Ä?akalnici je bil za potnike nameĹĄÄ?en pljuvalnik, v sosednji manjĹĄi stavbi je bilo straniĹĄÄ?e. Za malo moĹĄko potrebo je sluĹžila najbrĹž z bitumnom prepojena Ä?rna stena z odtoÄ?nim kanalom, ki je nadomeĹĄÄ?ala danaĹĄnje pisoarje.

Za stanovanje s ĹĄestimi prostori nam je zmanjkalo pohiĹĄtva. Podolgovata masivna reĹĄetka je bila, kdo ve zakaj, nameĹĄÄ?ena samo na kuhinjskem oknu, ki je gledalo na cesto. Bolj logiÄ?no bi bilo, Ä?e bi varovala prometno pisarno. Ime postaje, napisano v latinici in cirilici, je bilo vseskozi potnikom na oÄ?eh. Na steno priÄ?vrĹĄÄ?ena kovinska tablica je sporoÄ?ala, da je postaja 396 metrov nad morjem. Med okupacijo je okupator napis Velenje zamenjal z napisom Wollan, po osvoboditvi pa se je vrnilo Velenje brez cirilice.

Na pomlad sem zaÄ?el obiskovati drugi razred osnovne ĹĄole. Ni me bilo veliko skupaj. Mati me je stalno priganjala k jedi, da bi se zredil in ojaÄ?al. Bil sem tako suh, da sem se lahko brez teĹžav splazil skozi kuhinjsko reĹĄetko. To sem poÄ?enjal skoraj vsak dan in pri mimoidoÄ?ih vzbujal pozornost. Ker je ĹĄla skozi glava, je zdrknilo tudi vitko telo. A sÄ?asoma sem zrasel, tudi glava se je poveÄ?ala, zato sem si vedno teĹžje utiral pot skozi Ĺželezje. Nekega dne pa se je zgodilo, da glave nisem mogel veÄ? potegniti iz reĹĄetk, uĹĄesa so bila napoti, ni ĹĄlo naprej niti nazaj. Zgrabila me je panika, zaÄ?el sem vpiti in jokati, pritekli so domaÄ?i in mimoidoÄ?i, Eden od ĹželezniÄ?arjev me je vlekel ven na silo, jaz pa sem tulil, kakor da me dajejo iz koĹže, in se je sliĹĄalo daleÄ? naokoli.

NavzoÄ?i moĹĄki so poskuĹĄali razmakniti reĹĄetko, a uspeha ni bilo.

PoloĹžaj je postajal vedno bolj kritiÄ?en, ĹĄli so celo po pomoÄ? v kurilnico, kjer so popravljali lokomotive, in prinesli orodje, a tudi to ni pomagalo. Ĺ e dolgo so z obeh straneh okna nervozno modrovali, kako bi me reĹĄili, dokler ni eden od priĹĄlekov odloÄ?no dejal, naj mu dajo milo. MoÄ?no mi je namilil glavo in pordeÄ?ela uĹĄesa in previdno z obÄ?utkom potegnil. Glava je zdrsnila iz ujetniĹĄtva, vsem navzoÄ?im je odleglo, najbolj pa meni.

Pred Ä?asom sem se peljal po cesti ob ĹželezniĹĄkih tirih onkraj postaje. Pogled sem usmeril k njej in spreletelo me je, ker se nisem mogel spomniti, kdaj sem se zadnjiÄ? vozil s savinjÄ?anom, Ä?eprav sem z njim za Ä?asa ĹĄolanja prepotoval enkrat in pol okoli sveta.

Sklenil sem, da obiĹĄÄ?em dobro staro znanko, na katero me veĹžejo premnogi spomini. ReĹĄetka je bila ĹĄe vedno na oknu. S seboj sem imel merilo in izmeril debelino Ĺželeznih palic. Nameril sem dvanajst milimetrov, razmik med njimi pa jih je imel sto ĹĄtirinajst.

Ko sem nedolgo tega spet obiskal postajo, me je priÄ?akalo preseneÄ?enje, da mi je skoraj vzelo sapo: prenovili so jo, ji osveĹžili fasado, vstavili nova vrata in okna. Mojim reĹĄetkam niso prizanesli in tudi potniki Ĺžal ne vedo veÄ?, koliko hodijo nad morjem.Vidijo pa, koliko kaĹže postajna ura in si izberejo pijaÄ?o na avtomatuđ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

15. junija 2017

Trideseta obletnica osnovne ĹĄole

Upokojenci so peli in igrali

Velenjske upokojence bo v Cankarjevem domu zastopal MoPZ DU Velenje Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Velenje (Ĺ PZDU) je 29. maja v Kulturnem domu v Velenju priredila 8. revijo pevskih zborov Ĺ PZDU. Nastopilo je devet skupin, zborov, oziroma dva ansambla. Revijo, ki je postregla z vrsto navduĹĄujoÄ?ih nastopov, je poleg vseh na-

stopajoÄ?ih pospremilo ĹĄe lepo ĹĄtevilo obiskovalcev prireditve.

Strokovno noto prireditvi je dala Ĺžirija Oskar Sovinc, Tadeja Cigale ter JoĹžica OvniÄ?, vodil pa jo je Drago Seme. Prireditelji so se v sodelovanju z Ĺžirijo odloÄ?ili, da Ĺ PZDU na dnevih festivala za tretje Ĺživljenjsko obdobje je-

V soboto, 10. junija, smo se zbrali v restavraciji Jezero uÄ?enke in uÄ?enci, ki smo zakljuÄ?ili osnovnoĹĄolsko izobraĹževanje leta 1987 na takratni osnovni ĹĄoli Veljka Vlahovića (danes Livada) v Velenju. Pred petimi leti, na naĹĄem prvem tovrstnem sreÄ?anju, smo si obljubili, da se tokrat zberemo ĹĄe v veÄ?jem ĹĄtevilu. Ĺ˝al od nekaterih soĹĄolk in soĹĄolcev ni-

Ä?anja toliko bolj veselili. ÂťTokrat smo sreÄ?anje pripravili v prostorih krajevne skupnosti. Ĺ e sreÄ?a, saj je priĹĄlo kar 100 nekdanjih sosedov. Res smo jih razvajali; postregli smo jim s pecivom, sam pa sem ob pomoÄ?i Vilija Maurerja pripravil riÄ?et in zelenjavno pikantno cigansko Ä?orbo. Vsak ude-

jali v osnovni ĹĄoli. Polno spominov se je obudilo ob njem. Ob prijetnem posluĹĄanju glasbe, za katero je poskrbel DJ Mrky, nam je Ä?as ĹĄe prehitro minil in morali smo si reÄ?i adijo.

Obljubili smo si, da se vidimo Ä?ez pet let, saj bo to kmalu in takrat bomo vsi v najboljĹĄih – Abrahamovih letih. đ&#x;”˛

B. K.

seni v Ljubljani, zastopa MoPZ DU Velenje, z zborovodjo Metko Smirnov.

ObÄ?instvo pa so zelo navduĹĄili tudi mladi gostje, pevci otroĹĄkega zbora OĹ Antona AĹĄkerca z vodjo zbora Jelko RepenĹĄek ter Ä?lani vinskogorskega ansambla Vingosi pod vodstvom prekaljenega vsestranskega glasbenika in pevca Franca Ĺ˝erdonerja. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Vulkan na Jezerskem in ÄŒeĹĄki koÄ?i

MnoĹžiÄ?no 3. sreÄ?anje StarovaĹĄÄ?anov Velenje, 4. junija – Po dveletnem premoru je na prigovarjanje nekdanjih StarovaĹĄÄ?anov vsem dobro poznani Ä?evljar Ivan Koren ponovno pripravil sreÄ?anje vseh, ki so otroĹĄtvo in mladost preĹživljali ob osrednji KoroĹĄki cesti.

Veliko jih danes ne Ĺživi veÄ? v Stari vasi niti v Velenju, zato so se sre-

mamo pravih stikov in ne vemo, Ä?e so vabila prispela na pravi naslov – zato bo za nas velik izziv, da do naslednjega sreÄ?anja to popravimo. Posebnost letoĹĄnjega jubilejnega sreÄ?anja je bila ta, da nas je obiskala razredniÄ?arka 8. b razreda JoĹžica Kumer. Bili smo je zelo veseli. Razveselila in presenetila pa nas je tudi z dnevnikom, ki smo ga skupaj ustvar-

leĹženec je dobil tudi majico, ki ga bo spominjala na sreÄ?anje,ÂŤ nam je povedal Ivan Koren. Tokrat ni bil le organizator in kuhar, poskrbel je tudi za ĹĄov program, saj se je prelevil v muzikanta Prleka. ÂťBilo je res luĹĄno, tretjiÄ? in skoraj zagotovo ne zadnjiÄ?,ÂŤ je ĹĄe dodal. đ&#x;”˛

bĹĄ

Vsako leto spomladi DruĹĄtvo Vulkan organizira planinski izlet na enega od slovenskih vrhov. Letos smo za svoj cilj izbrali ÄŒeĹĄko koÄ?o nad Jezerskim in se tja odpravili v soboto, 3. junija. Ob 5.30 zjutraj smo se zbrali pri Razpodovniku. Na poti smo pobrali ĹĄe ostale Ä?lane in avtobus. Kot je postala Ĺže navada na naĹĄih izletih, smo se razdelili v dve skupini. VeÄ?ina se je po slo-

Ä?o (1542 m), ki je v veÄ? kot stotih letih ohranila svojo podobo.

Pogled proti severnim stenam osrednjih Grintovcev na eni strani in na Jezersko ter gore okrog njega na drugi je bil res Ä?udovit.

Ob okusnem Ä?aju in sendviÄ?ih so obÄ?udovali prelepo naravo okrog sebe, malo pretegnili noge, nato pa so se odpravili proti PlanĹĄarskemu jezeru.

Druga skupinica, ki je ostala

slatine. Zdravilna voda je prijetno hladna in ima prav poseben okus. Nato so si ogledali ĹĄe lepo cerkev sv. Andreja, malo pokramljali s simpatiÄ?nim Ĺžupnikom in se odpravili proti PlanĹĄarskemu jezeru.

Rek, da ima deĹž na Jezerskem mlade, se je izkazal za resniÄ?nega. Kmalu se je ulilo kot iz ĹĄkafa.

Mala skupina je bila Ĺže na varnem, drugo pa je deĹž ujel sredi

venski planinski poti povzpela na ÄŒeĹĄko koÄ?o. Ostali pa so se odloÄ?ili ostati na Jezerskem, da si pogledajo nekatere kulturne in naravne znamenitosti, ki jih ta lep kraj ponuja.

Pot na ÄŒeĹĄko koÄ?o je bila prijetna, lepo oznaÄ?ena in varna. Prvi del je potekal po gozdu, preostanek poti pa po razglednih poboÄ?jih, kjer se je skupina s pomoÄ?jo nekaj jeklenic in lestev poÄ?asi vzpenjala proti vrhu. Po dobrih 2 urah so zagledali lepo planinsko postojanko ÄŒeĹĄko ko-

na Jezerskem, je svoj sprehod zaÄ?ela pri farni cerkvi sv. OĹžbalta. Tam jih je priÄ?akal prijazni gospod Ĺžupnik Janez Ham. Povedal je veliko zanimivosti o Jezerskem, malo v ĹĄali, malo zares.

Dogovorili so se za ogled ĹĄe ostalih dveh cerkva na Jezerskem, saj je vsaka zase nekaj posebnega. Po kratkem vzponu proti stari cerkvi sv. OĹžbalta, ki stoji na prekrasni razgledni toÄ?ki ob KarniÄ?arjevi kmetiji, so se po prijetnem drevoredu odpravili proti izviru kisle vode, Jezerske

sestopa s koÄ?e. Nadeli so si deĹžne plaĹĄÄ?e in se previdno spustili po dolini Ravenske koÄ?ne do jezera. Sicer mokri, a vsi celi so se tu preoblekli v suha oblaÄ?ila.

Vsi skupaj smo ĹĄe malo posedeli, nato pa je bil Ä?as, da se odpravimo proti domu. NajlepĹĄi vtisi s tega gorskega bisera bodo za vedno ostali v naĹĄih srcih. Jezerjani pravijo, da je Jezersko najlepĹĄi kraj, in mnogi se z njimi strinjamo, zato ga bomo zagotovo ĹĄe obiskali.

Pred domom krajanov je nastala gasilska fotografija za spomin na letoĹĄnje sreÄ?anje ljudi, ki so odraĹĄÄ?ali v nekdanji Stari vasi. Osnova za vabila jim je bila stara fotografija kraja.

Ob pisateljevem obisku odprli ĹĄe razstavo ÂťSonce. Pisatelj. Otroci. Minuli ponedeljek je bil na ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda poseben dan. Obiskal nas je pisatelj, Ä?igar zgodbe smo brali, posluĹĄali in uĹživali. Tokrat smo ga videli v Ĺživo. Iz njega veje Ä?ar pripovedi, Ä?ar omreĹženosti z drugimi svetovi. On preprosto ustvari Ĺživo knjigo. Ustvari iz niÄ?, kot pravi Ä?arovnik. Na naĹĄi ĹĄoli se veliko bere in ĹĄe veÄ? se bo, saj smo globoko prepriÄ?ani, da so knjige pravi vzgojitelji in uÄ?itelji. ÄŒetudi se je treba vÄ?asih malo potruditi, da knjigo prebereĹĄ, da premagaĹĄ lenobo, si bogato nagrajen. Tudi naĹĄi starĹĄi podpirajo branje, saj vedo, da je otrok, ki bere knjige, na dobri poti. Ljudje so praviloma dobri, a Ä?e berejo knjige, postajajo ĹĄe boljĹĄi. In s tem je boljĹĄi tudi svet.ÂŤ Tako je po sreÄ?anju s pisateljem, ki je vsem na ĹĄoli polepĹĄal dan, zapisal knjiĹžniÄ?ar Bernard Krajnc. Hkrati so v avli OĹ Mihe Pintarja Toleda odprli razstavo Katarine Aman, ĹĄtu-

đ&#x;”˛

JajÄ?erija v Belih Vodah Ob obisku pisatelja Toneta PartljiÄ?a so v avli OĹ MPT odprli tudi razstavo avtoportretov Katarine Aman v grafiÄ?nih tehnikah.

dentke magistrskega ĹĄtudija likovne pedagogike Univerze v Mariboru. Na ogled je postavila serijo avtoportretov v razliÄ?nih grafiÄ?nih tehnikah. Dela so med drugim ustvarjena v tehnikah linoreza, suhe igle, monotipije in reza v umetno maso, mavÄ?no ploĹĄÄ?o ter

aluminijasto ploĹĄÄ?o. VeÄ?ina del je nastala kot likovno-didaktiÄ?ni pripomoÄ?ek v sklopu magistrskega dela, v katerega je aktivno vkljuÄ?ila vse uÄ?ence ĹĄole. UÄ?enci so v grafiÄ?nih tehnikah ustvarili avtoportrete, ki so prav tako na đ&#x;”˛ ogled v prostorih ĹĄole.

Florjanovo je praznik pomladi, sv. Florjan pa nasprotnik ognja in zaveznik vode. Vsako leto ob istem Ä?asu naĹĄi mladi in samski fantje v Belih Vodah obiĹĄÄ?ejo sokrajane na domu, jim zapojejo nekaj domaÄ?ih pesmi in v zahvalo dobijo jajca, mnogokrat seveda tudi malico in kakĹĄen dober kozarÄ?ek. Vsa zbrana jajca fantje nato prodajo, z denarjem, ki ga s tem zasluĹžijo, pa priredijo

sreÄ?anje – jajÄ?erijo – za vse krajane Belih Vod. LetoĹĄnja jajÄ?erija je bila v nedeljo, 28. maja.

Fantje so se zelo potrudili in pripravili prav prijetno in zabavno sreÄ?anje. Pomerili smo se lahko v dvigovanju lesene klade in ugotavljanju njene teĹže, streljanju z zraÄ?no puĹĄko in zabijanju Ĺžebljev. Za vse zmagovalce od tretjega do prvega mesta so bile pripravljene praktiÄ?ne nagrade.

Glavna nagrada za najboljĹĄega strelca s puĹĄko pa je bila mlada ovÄ?ka. Fantje so poskrbeli tudi za okusne Ä?evapÄ?iÄ?e na Ĺžaru in hladno pijaÄ?o. SreÄ?anja se je udeleĹžilo zelo veliko krajanov in prav ponosni smo bili na naĹĄe mlade Ä?lane, da v danaĹĄnjih modernih Ä?asih ĹĄe najdejo Ä?as in voljo za ohranjanje starih ĹĄeg in navad, ki na Ĺžalost vedno bolj toneđ&#x;”˛ Vulkan jo v pozabo.

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

VI PIĹ ETE

15. junija 2017

Kdor doma sam sedi pri kavi, Zabavna otroĹĄka naj raje pride v TopolĹĄico! olimpijada Aktiven dan v DEOS Centru starejĹĄih Zimzelen vabi starejĹĄe h gibanju in druĹženju ÂťTelovadbo sem si predstavljala, da bomo vadili na tleh, in sem si rekla, Ä?e bo zame prezahtevno, paÄ? ne bom hodila. Ta telovadba pa je res sestavljena za nas, stare in take, ki imamo z zdravjem teĹžave. Nikoli si nisem mislila, da bom ĹĄe kdaj delala poÄ?epe, da bom lahko vstala s stola brez pomoÄ?i,ÂŤ navduĹĄeno razlaga Minka Blatnik iz Velenja, ki se od februarja letos vsak torek in Ä?etrtek udeleĹži aktivnega dne v DEOS Centru starejĹĄih Zimzelen.

Da bi bila ponudba, opisana v programu aktivnega dne, nekaj primernega za njeno mamo, je pomislila hÄ?i Andreja PavĹĄek, ki s pomoÄ?jo svoje druĹžine skrbi za mamo po moĹžganski anevrizmi, ki jo je doĹživela pred dobrima dvema letoma. ÂťTo je zelo zahtevna vsakodnevna skrb, ki terja veliko Ä?asa, energije in usklajevanja. Ko sem videla oglas za aktiven dan, sem ocenila, da bi ji ta program popestril dva dni v tednu, pa tudi za kosilo nam te dni ne bi bilo treba poskrbeti. Mama se je res sprva precej branila, saj je priÄ?akovala, da ne bo kos vadbi. Vesela sem,

da sem vztrajala, saj je bil Ĺže po prvem obisku led prebit.

Kar sejeĹĄ, tudi ĹžanjeĹĄ; zelo smo veseli, da je mama po kapi tako uspeĹĄno rehabilitirala. HvaleĹžna sem ekipi v TopolĹĄici, ki mami Âťrazgibava telo in duhaÂŤ. Mama ne more prehvaliti prijaznosti animatorke, truda trenerja, zadovoljna je s kosilom, pa tudi nad vnukom in mano, ki skrbiva za prevoz, nima pripomb. V avtu imam prostor ĹĄe za dva za prevoz iz TopolĹĄice v Velenje, pohitite,ÂŤ je zadovoljna in navduĹĄena povedala Andreja.

Marija Es je povabilo v program prebrala v NaĹĄem Ä?asu: ÂťTakoj sem se odloÄ?ila, da se pridruĹžim. Program mi je vĹĄeÄ?, trener in animatorka sta zelo prijazna, vedno pripravita zanimiv program, prijetno se druĹžimo, dobra ekipa smo.

Od pr vega dne uĹživam.

Najprej se pol ure pogovarjamo o razliÄ?nih temah, vse so zanimive. Eno uro in pol je telovadbe, ki je tako dobro sestavljena in primerna za starejĹĄe, da sem vedno preseneÄ?ena, kaj ĹĄe zmorem.

Potem imamo eno uro delavnico, v kateri ĹĄe malo razmigamo

Program aktiven dan poteka vsak torek in Ä?etrtek med 9.30 in 13. uro, informacije o njem daje Diana JaneĹžiÄ? na telefonski ĹĄt. 031798-368. moĹžgane ali prste z roÄ?nimi deli.

Ustreza mi tudi to, da je v program vkljuÄ?eno kosilo; hrana je dobra in vesela sem, da mi doma ni treba kuhati,ÂŤ pove Marija.Obe poudarjata, da se veselita vsakega torka in Ä?etrtka, ko se bosta lahko Âťsprostili, pogovorili v dobri druĹžbi, vloĹžili nekaj napora in se potem dobro poÄ?utili,ÂŤ pravita. Marija je dodala: ÂťPriporoÄ?am vsem, ki bi radi naredili kaj zase, tako v telesnem kot duĹĄevnem smislu, da se nam pridruĹžijo v Zimzelenu!ÂŤ Minka je ĹĄe bolj konkretna:ÂŤ Kdor doma sam sedi pri kavi, naj raje pride v TopolĹĄico!ÂŤ đ&#x;”˛

Diana JaneĹžiÄ?

Aktivne poÄ?itnice v DruĹžinskem centru Harmonija Velenje, 13. junija – PoÄ?itnice bodo kmalu tu. Tistim, ki bodo ostali doma, jih bodo poskuĹĄali polepĹĄati tudi v DruĹžinskem centru Harmonija. Namenjajo jih uÄ?encem od 1. do 6. razreda. Od 26. do 30. junija bodo vsak dan med 9. in 13. uro pripravili bogat brezplaÄ?en program aktivnih poÄ?itnic za otroke. Te bodo izvajali ĹĄe v dveh terminih, od 3. do 7. julija ter od 28. do 31. avgusta. StarĹĄi đ&#x;”˛ morajo otroke prijaviti, da bodo laĹžje naÄ?rtovali aktivnosti.

Mnenja in odmevi

Nasilje nad mestom 2 Pred Ĺže kar nekaj leti sem v NaĹĄem Ä?asu pod naslovom Nasilje nad mestom zapisal svoje videnje ÂťnadgradnjeÂŤ treh stanovanjskih blokov ob Ĺ aleĹĄki cesti, ki so jim nadeli temno rjave aluminijaste strehe. Ĺ e danes, ko pogledam te tri bloke, ki so po posegu bolj podobni ĹĄtalam kot stanovanjskim objektom in ki so bili od konca petdesetih ponos modernega Velenja, me zaboli. Moj Ä?lanek je bil glas vpijoÄ?ega v puĹĄÄ?avi. Javno se ni oglasil nihÄ?e, celo nihÄ?e iz takrat mlade garde velenjskih arhitektov.

In molÄ?ijo tudi danes, ko se pod zastori bloka Cankarjeva 2 oÄ?itno dogaja obnova. Blok je bil dotrajan in potrebno ga je obnoviti. Seveda. Ampak to ni zasebna hiĹĄa nekje na deĹželi, kjer si lahko lastnik privoĹĄÄ?i praktiÄ?no vse. Bloka na Cankarjevi cesti (ĹĄe vedno je to ÂťglavnaÂŤ velenjska ulica!) sta ena prvih v Velenju, ĹĄest desetletij sta bila najznaÄ?ilnejĹĄa bloka v centru Velenja, ĹĄest desetletij krasita velenjske monografije in razglednice.

Stanovalci imajo pravico Ĺživeti v urejenem bloku, toda Ä?e je objekt del mesta, mora biti v skladu z nekimi pravili, ki jih ima mesto (Ä?e jih ima), in stroka – pri tem gre predvsem za drĹžavno institucijo, ki se ji pravi Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. Velenje je priznano kot spomenik moderne (ĹĄe posebej sta izpostavljena kulturni dom in Kristlov blok –

nekdanja Sodobna oprema) in to arhitekturo je treba na nek naÄ?in zaĹĄÄ?ititi.

Za kaj pravzaprav gre? Polovica objekta Cankarjeva 2 je Ĺže obnovljena – to kar je videti, je lepo, elegantno, sodobno ‌, a ni veÄ? to, kar je bilo nekoÄ?. ÄŒe pogledamo enak sosednji blok, ki ĹĄe ni obnovljen, vidimo, da je belo-rumen – rumen je na zadnji fasadi pas obrobnih balkonov in stranski fasadi. Spodnji del stranskih fasad pa je prani teraco. Toda kar je za zdaj na Cankarjkevi 2 vidnega in obnovljenega, je brez za bloka na Cankarjevi cesti znaÄ?ilne (!!!) rumene barve. Spodnji del (cokel) pa je zgolj pribliĹžek prejĹĄnjemu (mojstrov, ki bi znali narediti cokel iz pranega teraca, oÄ?itno ni veÄ?), teraco so enostavno prekrili s fasadnim lepilom in prepleskali – verjetno se bo kaj takega zgodilo z vsemi tremi vhodi, ki so teraco ohranili desetletja.

Sicer pa, Ä?e se ozremo v okolico, bomo cokel iz pranega teraca naĹĄli ĹĄe vsaj na treh stolpiÄ?ih na zaÄ?etku PreĹĄernove, tudi stranske stopnice kulturnega doma so iz pranega teraca ‌ Glede na to, da so zadnji in stranski odri Ĺže podrti, oÄ?itno rumene barve ne bo. In sodeÄ? po tem, kar lahko vidimo skozi zastore, rumene barve ne bo tudi na Ä?elni fasadi. In vhodi bodo zamazani ‌ To pa je nasilje nad blokom in nasilje nad mestom! Obnovljeni objekt bo oÄ?itno sicer zelo lep, ne bo pa veÄ? blok, ki predstavlja Velenje – mesto moderne! Kajti tudi barva in detajli, kot je prani teraco, so del arhitekture, del dediĹĄÄ?ine, ki smo jo dolĹžni ohranjati. V naĹĄi turistiÄ?ni ponudbi Velenje promoviramo kot socialistiÄ?ni Ä?udeĹž, mesto moderne ‌, po drugi strani pa briĹĄemo njegove najbolj prepoznavne elemente. Kdo

Velenje, 10. junija – Malo je manjkalo, pa bi jo spet morali odpovedati. Tretjo otroĹĄko olimpiado v SonÄ?nem parku so kljub nevihti, ki je malo pred zaÄ?etkom dogajanja zmotila priprave na zaÄ?etek tekmovanja, uspeĹĄno izvedli. Ĺ portne rekvizite so pokrili, ko je posijalo sonce, pa so bili

pripravljeni na male tekmovalce.

VeÄ? kot 87 se jih je pomerilo v razliÄ?nih ĹĄportnih disciplinah, od poligona do gimnastike in teka, pri Ä?emer so pridno polnili kuponÄ?ke na vsaki toÄ?ki olimpijade.

Pri vajah so jim pomagali prostovoljci MZPM Velenje in vaditelji iz Ĺ portne ĹĄole Gregorja Vegana,

Malega ĹĄportnika in Triatlon kluba Velenje. Ko so po dveh urah ĹĄportne aktivnosti konÄ?ali, je bilo Sonce Ĺže moÄ?no, zemlja posuĹĄena, mali ĹĄportniki pa so bili mokri od potu. A jih to niti najmanj ni motilo. Na koncu so vsi dobili medaljo. đ&#x;”˛

bĹĄ

Otvoritev kegljiĹĄÄ?a v sonÄ?nem parku Velenje, 8. junija – Ĺ˝e veÄ? let si Ä?lani KU Gorenja Ĺželimo igriĹĄÄ?e, na katerem bi lahko trenirali kegljanje na vrvici. Ĺ˝elja, ki jo je lani na obÄ?ino Velenje naslovil naĹĄ sekretar kluba DuĹĄan Jeriha, pa je dokaj hitro obrodila sadove in izvedbo projekta v sonÄ?nem parku.

V Ä?etrtek, 8. junija, sta bili tako dve lepi kegljiĹĄÄ?i slovesno predani v uporabo. Namenjeni sta vsem, ki Ĺželijo uĹživati v tej zanimivi igri. Nam kot pobudnikom ideje pa je tokrat pripadla Ä?ast, da smo igriĹĄÄ?a tudi uradno odprli.

je tu zatajil? Mestni arhitekti, Upravna enota, Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine? Ali je bilo zgolj ugodeno okusu stanovalcev ali pa se je arhitekt hotel vpisati v zgodovino? Ali to pomeni, da si bodo stanovalci Cankarjeve 1 lahko premalali blok na zeleno, da si bodo stanovalci Kristlovega bloka le tega preĹĄtrihali na modro, da se bo Ljudska univerza naveliÄ?ala rdeÄ?e in fasado obdala z belimi keramiÄ?nimi kahlicami, da bo obÄ?ina nekoÄ? rumena?

Je to politika varovanja kulturne dediĹĄÄ?ine?

Ko smo obnavljali fasado doma kulture, so mojstri prerisali vzorce poloĹženega kamna na proÄ?elju, da so novega (iste vrste, kot je bil stari) poloĹžili tako, kot je bil prejĹĄnji, stranske fasade nismo zamenjali, ampak smo manjkajoÄ?e ploĹĄÄ?e tufa uspeli dobiti iz opuĹĄÄ?enega kamnoloma v Gorenju. Vse to ob zavzetem sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine in izvajalcev. Tudi vitraĹž na proÄ?elju je takĹĄen, kot je bil ob otvoritvi doma kulture – vzorec in barve. Minimalno odstopanje, ki so ga dovolili strokovnjaki, so bili le funkcionalni izhodi na stranskih fasadah. In po veÄ? kot pol stoletja je kulturni dom na razglednicah ĹĄe vedno takĹĄen, kot je bil nekoÄ?.

Mesto seveda Ĺživi, se obnavlja in dopolnjuje. Nekateri posegi so dragocen prispevek k njegovemu videzu (recimo Promenada – seveda izvzemĹĄi na novo prepleskanje objekte ob njej, obnovljena vila Bianca, Center Nova, gimnazija ‌), nekateri pa posegajo v substanco Mesta moderne (blok na Cankarjevi 2, bloki ob Ĺ aleĹĄki cesti) in so z vidika ohranjanja kulturne dediĹĄÄ?ine nesprejemljivi.

Se bo morda vsaj zdaj oglasil kakĹĄen arhiđ&#x;”˛ V. VrbiÄ? tekt, urbanist ali krajinar?

NavduĹĄeni nad novim kegljiĹĄÄ?em

Otvoritveno dejanje sta opravila sekretar za druĹžbene dejavnosti na obÄ?ini Velenje Dragan MartinĹĄek in DuĹĄan Jeriha.

Z velikim veseljem smo po-

tem ugotovili, da sta kegljiĹĄÄ?i zelo dobro narejeni, tako da bosta omogoÄ?ali dober trening vsem, ki imajo radi kegljanje na vrvici. đ&#x;”˛

T. F.

„IdiliÄ?ni“ nasvet ...

Sabina Zajc, vodja wellnessa Terme ZreÄ?e

Kaj potrebuje vaĹĄa koĹža poleti?

Pripravite koĹžo na poletno sonce v ĹĄtirih korakih: 1. Predpriprava koĹže na izpostavljenost soncu je piling. Vsaj enkrat na teden telo zmasirajte s pilingom, saj se z odstranjevanjem odmrlih celic s povrĹĄine koĹže ta hitreje regenerira. Negovana koĹža je bolj odporna na vplive iz okolja, prav tako pa bolj enakomerno porjavi.

2. Piling koĹžo navadno nekoliko izsuĹĄi. Pomembno je, da sveĹže oÄ?iĹĄÄ?eni koĹži zagotovite vlaĹžnost. Uporabljajte izdelke za nego telesa, ki vsebujejo sestavine za zadrĹževanje vode v koĹži, kot so urea, hialuronska kislina, glicerin itd. Bodite pozorni, da izberete izdelek, primeren svojemu Ĺživljenjskemu obdobju in tipu koĹže.

3. Poleti smo veliko Ä?asa izpostavljeni soncu in ĹĄkodljivim Ĺžarkom UVA in UVB, ki so glavni povzroÄ?itelji koĹžnih bolezni ter prezgodnjega staranja. Nujno je, da se pred ĹĄkodljivimi vplivi zavarujemo. ZaĹĄÄ?itne kreme/losjone/olja moramo nanesti na koĹžo vsaj 20 minut pred izpostavljenostjo soncu. SonÄ?ni zaĹĄÄ?itni faktor (SPF) vam pove, kako dolgo ste lahko soncu izpostavljeni, ne da bi vas pri tem opeklo. Tako ste pri zaĹĄÄ?itnem faktorju 20 lahko soncu izpostavljeni 20-krat dalj Ä?asa kot nezaĹĄÄ?iteni.

4. ÄŒe ste bili Ä?ez dan izpostavljeni soncu, zveÄ?er nadaljujte nego z izdelki za nego po sonÄ?enju. Na ta naÄ?in boste koĹži povrnili vlago, aktivirali obnovitvene mehanizme za popravljanje poĹĄkodb na koĹži ter podaljĹĄali porjavelost.

V kolikor potrebujete strokovni nasvet ali pomoÄ? kozmetiÄ?arke, vas vabimo, da obiĹĄÄ?ete Idilo, Wellness & Spa v Termah ZreÄ?e.

IDILA, Wellness & Spa, T 03/75 76 344 E wellness@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

15. junija 2017

Rudar spet z Marijanom PuĹĄnikom V torek so se zaÄ?eli pripravljati na novo tekmovalno sezono tudi nogometaĹĄi Rudarja – Razhajajo se s partnerjem iz Srbije Pred zaÄ?etkom prvega zbora nogometaĹĄev se je na izredni seji sestala uprava kluba in za novega trenerja izbrala izkuĹĄenega DravograjÄ?ana Marijana PuĹĄnika (56). V Velenju bo najmanj do konca sezone 2019/20, seveda Ä?e se ne bodo ponavljali scenariji zadnjih sezon, ko so trenerji zelo hitro odhajali. KoroĹĄec, ki je nazadnje sedel na trenerski klopi splitskega Hajduka in ljubljanske Olimpije, je Ĺže bil v Rudarjevem trenerskem dresu od oktobra 2010 do marca 2013, ko se je s klubom sporazumno razĹĄel, Ä?eprav je bilo moĹĄtvo takrat na Ä?etrtem mestu. "Razlo-

S torkovega prvega treninga oziroma spoznavanju

gi so v doloÄ?enih razliÄ?nih pogledih in slabĹĄih rezultatih v zadnjem obdobju," so tedaj obrazloĹžili prekinitev sodelovanja z njim. Njegovo vrnitev pa direktor Marko ÄŒepelnik pojasnjuje: ÂťPotrebovali smo sveĹž veter, nov zagon. Vsi vemo, da vzduĹĄje okoli klubu ni bilo najboljĹĄe. Treba je vrniti knapovsko miselnost,

da se borimo do zadnjega atoma moÄ?i, da pokaĹžemo dobre igre, vrnemo gledalce na tribune in verjamem, da nam bo z izkuĹĄenim trenerjem to uspelo.ÂŤ Rudar je imel kar nekaj let velike finanÄ?ne teĹžave. Zato so po zgledu nekaterih drugih klubov poiskali pomoÄ? v tujini. Poslovnega partnerja so poiskali v Srbi-

ji, podjetju, ki se ukvarja s ĹĄportnimi stavami in igrami na sreÄ?o, in skupaj z njim ustanovili podjetje Novi Rudar, d. o. o., s katerim pa se te dni razhajajo. ÂťSmo v fazi prekinitve pogodbe. Vse teÄ?e zelo korektno. Le nekaj podrobnosti moramo ĹĄe dogovoriti in se bomo razĹĄli,ÂŤ smo izvedeli v torek po sestanku uprave. OÄ?itno se z njimi niso najbolj ujeli, najbrĹž pa so na loÄ?itev vplivale tudi razne govorice o Ä?udnih razpletih na nekaterih tekmah.

Vse to je imelo (med drugim) za posledico, da je bilo moĹĄtvo manj priljubljeno med gledalci in je padel obisk na tekmah. Po odhodu srbskega investitorja se bodo VelenjÄ?ani spet znaĹĄli v finanÄ?nih teĹžavah. Kako jih preseÄ?i? V najveÄ?ji meri bodo skuĹĄali zmanjĹĄati proraÄ?un, delno tudi s prodajo najboljĹĄih strelcev lige Dominika Glavine in Johna Maryja Uzuegbunama Honija, ki sta – kot poudarjajo – zelo zanimiva za tuji trg. Hkrati pa bodo veÄ? pozornosti namenjali iskanju igralcev v okoliĹĄkih klubih, pred-

Rekli so â?ą

Marijan PuĹĄnik: ÂťV ĹĄportu ni prostora za zamere!ÂŤ Vesel sem, da sem spet v Velenju. Nanj me veĹžejo lepi spomini. PriĹĄel sem trdno delat, drugega ne morem obljubiti. Verjamem, da bomo napredovali korak za korakom. MoĹĄtvo se bo zelo spremenilo. Zavedam se, da ne bo denarja za kakĹĄne veÄ?je okrepitve. Obljubljam pa poĹĄteno delo, z veliko znoja, borbenosti in agresivno igro mojih novih fantov. Predvsem bomo iskali mlade igralce, ki se bodo Ĺželeli v Velenju uveljaviti.

V klubu sedaj o ciljih ĹĄe ne govorijo na glas, Poglavitni bo spet obstanek v ligi, glede na to, da so v prejĹĄnji sezoni skorajda do konca trepetali. Tudi novi trener vsaj na glas ĹĄe ne govori o ciljih. ÂťPustimo Ä?asu Ä?as. Najprej moram spoznati moĹĄtvo, opraviti nekaj treningov in odigrati nekaj tekem. Potem pa bomo lahko Ĺže bolj konkretni.ÂŤ Kako dolgo boste v Rudarju? ÂťDovolj izkuĹĄen sem in Ĺželim biti Ä?im dlje. Upam, da bo moje delo dobro. Dogovorili smo se za tri leta, najbolj vaĹžno je, kako se bosta obe strani poÄ?utili.ÂŤ O dogajanju pred ĹĄtirimi leti, o njegovem tedanjem odhodu iz Rudarja pa: ÂťTo je ĹĄport, nogomet. V njem ni prostora za zamere. Pustil sem odprta vrata, vendarle tudi dobro delo. Menim, da so me zato poklicali, da se vrnem.ÂŤ vsem pa vzgoji svojih igralcev.

To delo v zadnjem Ä?asu, zlasti v prejĹĄnji sezoni, oÄ?itno ni bilo dovolj kakovostno, saj so mladinci in kadeti izpadli iz prve lige.

Novi trener naj bi se gledalcem

predstavil v 29. junija, ko bo v Velenju gostoval njegov prejĹĄnji klub Hajduk. đ&#x;”˛

Stane Vovk

ÂťSem Ä?lovek svetaÂŤ

Ubili dve muhi na en mah

Kako se je nogometaĹĄ Rudarja John Mary vĹživel v klub in mesto v prvem letu svojega dela in bivanja v Velenju

Druťtvo petanke Velenje organiziralo mednarodni turnir Cento Cup in Velenje Open – Dobro organizacijo slovenska ekipa kronala z uspeťnim nastopom

Tina Felicijan

Za tem, ko se je nekdanji nogometaĹĄ Vojvodine iz Novega Sada, 24-letni John Mary, po enoinpolletnem zdravljenju poĹĄkodbe vrnil na nogometno igriĹĄÄ?e, je dobil priloĹžnost, da svojo kakovost pokaĹže Nogometnemu klubu Rudar, kamor je naposled prestopil in na zadnji tekmi konÄ?al svojo prvo sezono z VelenjÄ?ani. Ĺ˝e na poskusnih treningih so ga Ä?lani prijazno sprejeli, in Ä?eprav je sprva imel obÄ?utek, da so ljudje v novem okolju bolj ozkogledni kot v prejĹĄnjem, se je pokazalo, da so ga vzeli za svojega. ÂťPravzaprav me kliÄ?ejo sine.

Spodbujajo me, naj vztrajam, Ä?e mi popuĹĄÄ?a volja,ÂŤ je navduĹĄen nad podporo, ki jo je naĹĄel v NK Rudar.

NoÄ?no Ĺživljenje zamenjal za druĹženje z otroki

ÄŒe se je pred poĹĄkodbo rad sproĹĄÄ?al tako, da je zahajal v noÄ?ne klube, je v Velenju izbral bolj umirjeno Ĺživljenje, zato ga niti ne moti, da Velenje nima noÄ?nega Ĺživljenja ali vsaj enega John Mary: ÂťSrbijo sem zapuĹĄÄ?al z mislijo, da imam novo priloĹžnost za uspeh v Ĺživljenju. Kljub teĹžavam s kolenom sem bil odloÄ?en, da tu pokaĹžem, kaj zmorem kot igralec, si ustvarim nova prijateljstva, se prilagodim novemu naÄ?inu treniranja, kulturi in mentaliteti.ÂŤ

John Mary: ÂťDokler si ne damo priloĹžnosti, da se spoznamo, smo vsi tujci.ÂŤ

kluba, v katerem bi lahko preĹživljal veÄ?ere. ÂťSpoznal sem, da Ä?e hoÄ?eĹĄ biti v neÄ?em res dober, se zagotovo moraĹĄ odpovedati kaki razvadi. ÄŒe si zaĹželim pijaÄ?e in glasbe, raje nekaj spijem doma in posluĹĄam, kar mi je vĹĄeÄ?, saj me zunaj zelo moti tudi to, da veliko ljudi kadi, mene pa dim zelo moti.ÂŤ K raziskovanju okolice ga spodbuja partnerka, ki Ĺživi v Srbiji in ga obÄ?asno obiskuje.

Sicer pa se druĹži s kolegi iz kluba, veliko se rekreira in zadrĹžuje na igriĹĄÄ?ih, kjer se pogovarja z otroki in mladino. Ti radovedno pristopajo k njemu in ga zasipajo z vpraĹĄanji. ÂťTo mi da veliko veselja,ÂŤ je povedal in dodal, da bi nekoÄ? rad treniral otroke in vodil razliÄ?ne aktivnosti zanje. Sicer pa namerava dokonÄ?ati ĹĄtudij filozofije in psihologije.

Z veseljem bi ostal

ÂťNa niÄ? se mi ni treba prilagajati ali kaj sprejemati, saj sem Ä?lovek sveta – Ĺživim lahko v katerikoli kulturi. Ĺ˝ivel sem Ĺže na Tajskem, kjer sem Ĺže malo govo-

ril njihov jezik, v Srbiji sem se hitro povezal z ljudmi in osvojil nekatere fraze, prav tako v Sloveniji. Sprijaznil sem se, da je to del mojega poklica, zato grem na vsako novo preizkuĹĄnjo odprt in v veri, da je to dobro zame,ÂŤ je povedal, da nima teĹžav z vkljuÄ?evanjem v novo okolje, Ä?eprav v njem izstopa. Ljudje ga povsod prijazno sprejmejo in se tu prijetno poÄ?uti. ÂťMoje miĹĄljenje je, da smo vsi pripadniki Ä?loveĹĄke rase. Ene in pika.

Zato vse ljudi, ki so dobri do mene, obravnavam kot brate in sestre. Vsakemu dam priloĹžnost in zato tudi dobim veliko priloĹžnosti, da imam dobre odnose z ljudmi. Sem pa v svojem Ĺživljenju sreÄ?al tudi Ĺže veliko ljudi s slabimi nameni. A me to ni odvrnilo od prepriÄ?anja, da moramo vsi ĹĄiriti ljubezen med vse. Ta je v Ĺživljenju najpomembnejĹĄa.ÂŤ Zato se trudi vsak dan zaÄ?eti dobre volje in jo ĹĄiriti med ljudi.

Po poÄ?itnicah, ki jih s partnerko preĹživlja na Malti, se bo vrnil na priprave za naslednjo sezono, ki jo bo ĹĄe odigral z Rudarjem.

KakĹĄna bo njegova usoda po izteku pogodbe, ĹĄe ne ve, bi se pa razveselil ĹĄe ene priloĹžnosti, saj se je tu naĹĄel. ÂťZa mano je odliÄ?na sezona. Trdo sem delal, ampak se je obrestovalo. ÄŒe bom lahko ostal, mi bo v veliko veselje. ÄŒe bom moral naprej, pa tudi, saj bo to nova priloĹžnost, da si ustvarim dobro prihodnost,ÂŤ je sklenil in obljubil, da se bo v Velenje v vsakem primeru rad vraÄ?al, Ä?e Ĺže ne bo ostal. đ&#x;”˛

Petanko igrajo razliÄ?ne generacije, sobotno tekmo Cento Cup pa so vse ekipe vzele zelo resno.

Velenje, 10. junija – ÂťLahko bi rekli, da smo ubili dve muhi na mah,ÂŤ je ob koncu dvodnevnega tekmovanja v petanki, ki ga je velenjsko druĹĄtvo petanke organiziralo ob koncu tedna v Letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru, zatrdil predsednik dr uĹĄtva Aleksander ÄŒanÄ?.

DruĹĄtvo je ĹĄe mlado, deluje le dve leti in pol. Pohvalijo pa se lahko, da so ĹĄe vedno drĹžavni prvaki in tudi, da so odliÄ?ni organizatorji.

Tudi zato jim je Petankarska zveza Slovenije zaupala organizacija Cento cupa.

Na tekmovanju je sodelovalo 46 ekip iz Avstrije, MadĹžarske, SlovaĹĄke, ÄŒeĹĄke, Poljske, Hrva-

Balinanje Gorica varno vodi Velenje, 8. junija – Trenutno vodilna ekipa PDU Gorica je v torek dopoldne gostovala pri DU Velenje.

Razburljivo sreÄ?anje je potrdilo, da je to derbi kola. Na koncu je Gorica upraviÄ?ila naslov favorita ter prepriÄ?ljivo zmagala z rezultatom 2 : 6, pa tudi toÄ?kovna razlika je bila na

ĹĄke, Nizozemske in seveda Slovenije. Tekmovanje je potekalo v pravem ĹĄportnem duhu. ÂťV soboto smo igrali sistem ťvicarjaÂŤ in iz tega dobili 16 najboljĹĄih ekip. Nadaljevanje za Ä?etrtfinale in polfinale pa smo igrali v nedeljo. Prva je bila ekipa petankarjev Poljske, drugo mesto so si priigrali Slovaki, tretje mesto pa so si izborili Ä?lani slovenske ekipe, kar je velik uspeh,ÂŤ nam je povedal ÄŒanÄ?. V nedeljo so igrali ĹĄe turnir petanke Velenje open, na katerem se je pomerilo 16 ekip, ki pa so bile med seboj pomeĹĄane. ÂťBilo je zelo vroÄ?e, a nas to ni ustavilo. Bili so teĹžki boji, ki pa so prinesli najveÄ? uspeha slovenski ekipi. Prvo mesto sta si priborila Tadej Premru in DuĹĄan GorĹĄe, 3. mesto pa naĹĄa Ä?lanica Sonja MalovÄ?ek s soi-

njeni strani.

V Ĺ entjurju je gostovala ekipa BĹ DU Premogovnik. Gostje so imeli teĹžave na poti, tako da se je sreÄ?anje zaÄ?elo z manjĹĄo zamudo. Tudi na igriĹĄÄ?u je bilo razburljivo, zato se vse do zadnjih metov ni vedelo, kdo bo zmagal. Na koncu je bil rezultat 4 : 4, tudi toÄ?kovna razlika je bila majhna, le toÄ?ka za domaÄ?ine.

V Vinski Gori je gostovala ekipa DU Slovenske Konjice. Tudi to sre-

Kaj je petanka?

Gre za ĹĄportno igro, ki je podobna balinanju, a je od njega precej starejĹĄa. ÄŒe se balinarji vedno merijo na utrjenih ravnih povrĹĄinah, za petanko ta ni pogoj. Igrajo jo tudi na travi, pesku ‌ Igralci pri igri stojijo v krogu, z metom v zrak pa poskuĹĄajo krogle Ä?im bolj pribliĹžati sredinski krogli. Pri tem krogle tudi ÂťzbijajoÂŤ.

V velenjskem druĹĄtvu jo redno igra 12 od skupaj 40 Ä?lanov druĹĄtva.

gralcem JoĹžo KaraÄ?iontom iz ÄŒeĹĄke,ÂŤ nam ĹĄe zaupa sogovornik.

Da so tekmovanje odliÄ?no pripravili in izpeljali, jih je pohvalila Petankarska zveza Slovenije kot tudi predstavniki sodelujoÄ?ih drĹžav. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ä?anje je bilo polno preobratov, vendar so domaÄ?ini le strnili svoje vrste in sreÄ?anje zakljuÄ?ili z rezultatom 5 : 3.

Vrstni red: 1. PDU Gorica 12 toÄ?k, 2. BK Polzela 9, 3. BĹ DU Premogovnik 8, 4. DU Velenje 7, 5. DU Slovenske Konjice 5, 6. DU Vinska Gora 4, 7. BD Ĺ entjur 3. Ekipa BK Polzela je bila v tem kolu prosta. đ&#x;”˛ T. F.

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

15. junija 2017

V Velenju 22. mednarodni atletski miting

Ĺ e bodo pisali navijaĹĄke zgodbe

Atletski praznik bo najlepĹĄa priloĹžnost za otvoritev prenovljenih atletskih stez

Izjemna minula sezona za Klub ťportnih navduťencev Fan klub Ane Drev Šmartno ob Paki – Pripravljajo se na olimpijsko sezono Tatjana Podgorťek

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 20. junija – V torek bo z zaÄ?etkom ob 19. uri potekal na velenjskem mestnem stadionu 22. tradicionalni EA Permit mednarodni atletski miting.

Moťki se bodo pomerili v teku na 100, 400 in 800 metrov, suvanju krogle, metanju diska in kopja, skoku v daljavo in skoku s palico. Ženske pa v teku na 100 metrov z ovirami, teku na 200, 400 in 1500 metrov, skoku

â?ą

Pred mednarodnim tekmovanjem 4.

Pikin miting in Finale Slovenije v otroĹĄki atletiki

v viĹĄino, metanju kopja in diska, skoku v daljino in skoku s palico. Tudi tokrat bodo nastopili odliÄ?ni slovenski in tuji atleti. S to veliko atletsko prireditvijo bodo tudi uradno predali namenu

prenovljene atletske steze.

V sklopu mitinga se bo dogajalo ĹĄe marsikaj, ĹĄe posebej za najmlajĹĄe. Najprej bo na vrsti 4.

Pikin miting in veliki Finale Slovenije v otroĹĄki atletiki (poskoki v kriĹžu, skok v daljino z mesta, met vortexa, suvanje teĹžke Ĺžoge, nihajna ĹĄtafeta z ovirami in na koncu vzdrĹžljivostni tek 8 min).

Prijave zbirajo do nedelje, prijavnice pa so objavljene na spletni strani Atletskega kluba Velenje.

Ĺ martno ob Paki, 19. maja – ÂťZa nami je izjemna sezona oziroma leto 2016 lahko ĹĄtejemo med vrhunce naĹĄih zgodb, ki jih pletemo 13 let. NaĹĄa alpska smuÄ?arja Ana Drev je stala dvakrat na zmagovalnih stopniÄ?kah, kar nas navdaja z zadovoljstvom in energijo za sezono, ki je pred nami,ÂŤ je med drugim na obÄ?nem zboru Kluba ĹĄportnih navduĹĄencev Fan kluba Ane Drev Ĺ martno ob Paki dejal njegov predsednik Marjan Knez.

Lani so ÂťvknjiĹžiliÂŤ v dnevnik devet dogodkov. Ano so spremljali na tekmah v Avstriji, Italiji, Ĺ vici, na ÄŒeĹĄkem, dva avto-

busa navduĹĄencev tudi na Pohorju, bili so ob robu doskoÄ?iĹĄÄ? za smuÄ?arske skoke v Planici in na Ljubnem. Na poteh jih je bilo blizu 200, kar ni tako malo, meni Knez. Poleg tega stojijo ob strani ĹĄe ĹĄmarĹĄkemu nogometu, spremljajo ĹĄportne dogodke v Ĺ aleĹĄki dolini, z navijanjem spodbujajo sinhrono plavanje ‌ ÂťMenim, da smo bili kar aktivni in da smo prepoznavni doma in v tujini.ÂŤ Za razliko od drugih druĹĄtev delijo leto na dve sezoni in temu primeren je tudi delovni program. Na obÄ?nem zboru so tako sprejeli okvirnega za 14. sezono, ki bo olimpijska, saj naj bi na zimskih olimpijskih igrah v juĹž-

nokorejskem PjongÄ?angu nastopila tudi Ana Drev (mimogrede – ta se je minuli teden pripravljala na novo sezono na kondicijskih pripravah v Umagu). Priprave na ta dogodek so praktiÄ?no stekle tudi v klubu. NaÄ?rtujejo, da se bo na dolgo pot podalo od 5 do 8 njihovih Ä?lanov.

Poleg omenjenega nameravajo Ä?lani kluba tudi v novi sezoni ubrati ustaljene zimske poti, ĹĄe naprej bodriti ĹĄmarĹĄke nogometaĹĄe in ĹĄiriti vrste ĹĄportnih navduĹĄencev. Še bomo pisali navijaĹĄke zgodbe in verjamemo, da bo veÄ?ina med njimi uspeĹĄnih,ÂŤ je menil Marjan Knez. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Na obÄ?nem zboru kluba so menili, da so bili lani, 2016, kar ÂťinÂŤ.

Ĺ˝e tretjiÄ? najboljĹĄi

V prijetnem ĹĄportnem okolju v OrmoĹžu je letos potekalo 4. drĹžavno prvenstvo v rokometu na mivki za Ä?lane in Ä?lanice ter 2. drĹžavno prvenstvo v kategoriji deÄ?kov in deklic, rojenih leta 2000 in mlajĹĄih. Na odliÄ?no pripravljenih peĹĄÄ?enih igriĹĄÄ?ih se je v moĹĄki kategoriji pomerilo ĹĄest ter v Ĺženski pet ekip. Dopoldan so potekali skupinski dvoboji, zveÄ?er pa ĹĄe boji za medalje.

V veÄ?erni polfinale so se pri moĹĄkih uvrstile ekipe BHC Ljublana Tigers, RK Mivka, Fakan team OrmoĹž in Snajper team. V dvoboju za tretje mesto so veÄ? zbranosti pokazali fantje iz ekipe BHC Ljubljana Tigers, v finalu pa so Ĺže tretje leto zapored slavili fantje iz Velenja (AndraĹž VrabiÄ?, Miha PuÄ?nik, Ĺ˝an SilovĹĄek (ki je bil izbran tudi za naj igralca turnirja), GaĹĄper AtelĹĄek, GaĹĄper Dobaj, Ĺ˝iga Lesjak, Filip Jerenec, Urh Brana, AleĹĄ Cunjac), ki so letos zastopali barve RK Mivka in bodo sodelovali tudi na prihajađ&#x;”˛ joÄ?ih mednarodnih turnirjih.

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

15. junija 2017

Nastopilo 57 desetin Ĺ martno ob Paki, 11, junija – Na nogometnem stadionu v Ĺ martnem ob Paki je Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline pripravila tekmovanje Ä?lanskih in veteranskih desetin. Nastopilo je 57 desetin. ÄŒlani in Ä?lanice so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, v ĹĄtafetnem teku na 400 metrov z ovirami ter vaji razvrĹĄÄ?anja, veterani in veteranke pa v vaji s hidrantom ter v vaji raznoterosti.

Med 13 desetinami pri Ä?lanih A je zmagala desetina PGD Lokovice pred ekipo PGD Ĺ oĹĄtanj mesto ter Ĺ entiljem. Pri Ä?lanicah A je bila konkurenca skromnejĹĄa. Nastopilo je sedem desetin, slavila pa je prva ekipa PGD Gaberke, druge so bile BevÄ?anke, tretje pa tekmovalke Ĺ entilja. Vrstni red prvih treh desetin med 11 sodelujoÄ?imi pri Ä?lanih B je bil naslednji: Gaberke 1, Gaberke 2 in Lokovica; pri Ä?lanicah so se veselile gasilke TopolĹĄice, 2. mesto je osvojila desetina PGD Pesje, 3. so bile gasilke PGD Ĺ oĹĄtanj mesto.

Kolesarji in kolesarjenje Tudi Ä?lanice so Ĺželele vajo z motorno brizgalno opraviti Ä?im bolje in kar najhitreje

Adil Huselja varnostno ogledalo

Konkurenca je bila pri Ä?lanih precejĹĄnja, tekmovalnost velika

V konkurenci starejĹĄih gasilcev je tekmovalo 10 desetin. Slavila je desetina PGD Ĺ alek pred Ĺ ka-

lami 2 in Ĺ oĹĄtanj mestom. Med petimi desetinami pri starejĹĄih gasilkah pa so zbrale najveÄ? toÄ?k

veteranke PGD Ĺ alek pred BevÄ?ami in Gaberkami. đ&#x;”˛

Tp

POLICIJSKA kronika Beg se ne izide vedno Velenje, 7. junija – PrejĹĄnji teden sta se zgodila dva prometna dogodka, ki jima je bil skupen beg povzroÄ?iteljev s kraja. Oba so izsledili. Ĺ e vedno pa policisti poizvedujejo za neznanim voznikom motornega kolesa, ki je v ponedeljek, 12. junija, na relaciji Velenje–Arja vas vozil po levi in vozniku osebnega avtomobila, ki je pripeljal naproti, odbil zunanje ogledalo ter odpeljal naprej.

V sredo, 7. junija, okoli 13. ure se je prometna nesreÄ?a s pobegom zgodila v Pesju pri odcepu za Esotech. Voznik audija je pri sreÄ?evanju trÄ?il v drugo vozilo in s kraja pobegnil. S pomoÄ?jo podatkov oĹĄkodovanke so ga izsledili in oglobili za prekrĹĄek in za pobeg s kraja.

V soboto, 10. junija, ponoÄ?i pa so policisti prometno nesreÄ?o s pobegom obravnavali na Stantetovi cesti. Pobegli voznik je na parkiriĹĄÄ?u Stantetove 30 zaradi

neprilagojene hitrosti najprej trÄ?il v prometni znak (modra cona) in ga podrl. Prometni znak je padel po drugem vozilu in ga poĹĄkodoval. Policisti so pobeglega povzroÄ?itelja izsledili doma, opravili preizkus alkoholiziranosti in odredili odvzem krvi zaradi suma zauĹžitja prepovedane droge.

Na poti na OkreĹĄelj zdrsnilo planinki Mozirje, 8. junija – Okoli 14. ure v Ä?etrtek je med hojo na OkreĹĄelj zdrsnilo 54-letni Nemki. Pri padcu se je huje poĹĄkodovala.

Na kraju so ponesreÄ?enki nudili nujno medicinsko pomoÄ?, nato pa so jo s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana.

Udarila bivĹĄega Nazarje, 8. junija – V Ä?etrtek v veÄ?ernih urah so v Nazarjah opravili ogled kraja kaznivega dejanja lahke telesne poĹĄkodbe.

Med prepirom je 52-letnica z le-

seno desko od balkonske ograje po glavi veÄ?krat udarila bivĹĄega 65-letnega partnerja. Utrpel je laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Ogoljufan podjetnik Velenje, 8. junija – V Ä?etrtek je velenjskim policistom podjetnik iz Velenja naznanil, da ga je pri sklepanju posla ogoljufal podjetnik iz Ĺ vice. Ko bodo pridobili podatke iz tujine, bodo osumljenega kazensko ovadili.

Za vrnjeno ĹĄe kar izsiljuje Velenje, 9. junija – V petek so policisti obravnavali kaznivo dejanje izsiljevanja. Osumljeni je leta 2005 posodil denar oĹĄkodovanki. Ta mu je do danes vrnila dosti veÄ? denarja, kot si ga je izposodila, vendar jo posojilodajalec ĹĄe vedno izsiljuje za obresti. Policisti ga bodo zasliĹĄali in po zasliĹĄanju podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje izsiljevanja.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Razjarjen obÄ?an grozil zaposlenim Velenje, 7. junija – V sredo dopoldne so policisti posredovali v podjetju Habit, kjer je razjarjeni obÄ?an grozil tam zaposlenim in se do njih nespodobno obnaĹĄal. Ker je odĹĄel pred prihodom policistov, se bodo ti z njim sreÄ?ali naknadno.

Nasilen moĹž Ĺ oĹĄtanj, 7. junija – Ker je bila Ĺžena na pijaÄ?i s prijateljico, je v sredo povzroÄ?ilo nasilje v druĹžini v Belih Vodah. To je namreÄ? moĹža tako razjezilo, da je Ĺženo, ko se je vrnila domov, potegnil za jakno in jo udaril.

Opozorili so ju Velenje, 8. junija – V Ä?etrtek zveÄ?er sta se v stanovanjskem bloku na Ĺ aleĹĄki cesti

Kolesarski maraton Franja je med prejĹĄnjim petkom in nedeljo (9. in 11. junija) ohromil promet na relaciji proge in v njeni neposredni bliĹžini, saj so organizatorji postavili popolne zapore prometa na doloÄ?enih cestah in cestnih odsekih. Prvi kolesarski maraton Franja je bil izveden 22. julija 1982. Od takrat vsako leto privabi ĹĄtevilne kolesarje na tekmovanje in prijetno druĹženje. Obenem pa je tudi promotor kolesarstva, ki tudi pri nas dobiva vse veÄ?ji pomen in razseĹžnosti.

Spodbujanje kolesarstva v (veÄ?jih) mestih ima pozitiven uÄ?inek na okolje in onesnaĹženost mestnih srediĹĄÄ?. V evropskih prestolnicah in veÄ?jih mestih spodbujajo kolesarstvo in kolesarjenje tako z ustvarjanjem kolesarske infrastrukture, povezavami kolesarskih stez po mestu, predmestjih in bliĹžnjimi mesti, izposojo mestnih koles za potovanje po mestu ali turistiÄ?no raziskovanje in obiskovanje turistiÄ?nih znamenitosti, kot tudi kolesarskimi ÂťgaraĹžamiÂŤ, pri katerih je poskrbljeno za varnost koles. Navedeni ukrepi pozitivno vplivajo na gostoto prometa, mobilnost in hitrost potovanja skozi mesto, razbremenjenost javnih parkiriĹĄÄ? in garaĹžnih hiĹĄ, kar se odraĹža tudi z zmanjĹĄano onesnaĹženostjo in Ä?istejĹĄim zrakom. Kolesarjenje ima blagodejen uÄ?inek tudi na posameznika, ki namesto pedala v avtomobilu pritiska na pedala na kolesu, saj s tem krepi svojo fiziÄ?no moÄ?, vzdrĹžljivost in vitalnost, ki si jih vsakdo med nami Ĺželi ohranjati Ä?im dlje. Omeniti je treba tudi finanÄ?ni vidik kolesarjenja, ki je bistveno cenejĹĄi od voĹžnje z avtomobilom in ki kolesarjenju daje prednost tako z vidika skupnosti kot posameznika.

Pri tem pa je potrebno upoĹĄtevati tudi varnost. Dejstvo je namreÄ?, da so kolesarji manj varni kot drugi udeleĹženci v cestnem prometu. Razlog za to je zagotovo slabĹĄa vidnost in pri tem je treba ĹĄe dodatno opozoriti na dejstvo, da viĹĄja kot je hitrost kolesarja, manj je viden oziroma opazen. Zato ni presenetljivo, da so kolesarji tudi Ĺžrtve drugih udeleĹžencev v cestnem prometu, najveÄ?krat prehitrih voznikov, voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, ter tistih voznikov, ki zaradi uporabe mobilnega telefona ali drugih moteÄ?ih faktorjev niso dovolj pozorni na promet oziroma dogajanje na cesti. V mestih so za kolesarje nevarna tudi parkirana vozila, zaradi katerih morajo zavirati ali se izogibati in s tem tudi izpostavljati tveganjem v prometu.

Sicer pa policisti ugotavljajo, da so kolesarji tudi povzroÄ?itelji prometnih nesreÄ?, in to velja tudi za najhujĹĄe prometne nesreÄ?e, v katerih so v veÄ? kot polovici primerov ravno kolesarji povzroÄ?itelji.

Med vzroki za nesreÄ?e so najpogostejĹĄi: • nepravilna stran in smer voĹžnje (voĹžnja preblizu roba voziĹĄÄ?a ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z voĹžnjo pod vplivom alkohola; • voĹžnja pod vplivom alkohola (nezmoĹžnost presojanja okoliĹĄÄ?in v prometu, nestabilnost ‌); • neupoĹĄtevanje pravil o prednosti (najveÄ?krat na kriĹžiĹĄÄ?ih, kjer ne upoĹĄtevajo prometne signalizacije; neupoĹĄtevanje prometnega znaka "stop" ali "kriĹžiĹĄÄ?e s prednostno cesto" ob prepriÄ?anju, da ta znaka veljata le za voznike motornih vozil in ne za kolesarje); • neprimerna oziroma neprilagojena hitrost voĹžnje glede na stanje in lastnost ceste (zlasti spusti na cestah z veÄ?jim naklonom) ali razmere v prometu; • (nenadne) spremembe smeri voĹžnje brez predhodnega nakazila z roko; • neuporaba sprednje ali zadnje luÄ?i na kolesu, kar zmanjĹĄuje vidnost kolesarjev v jutranjem, veÄ?ernem ali noÄ?nem Ä?asu, kadar se zjutraj odpravljajo na daljĹĄe ali celodnevne ture ali se v veÄ?ernem Ä?asu vraÄ?ajo proti domu.

Z upoĹĄtevanjem pravil v cestnem prometu ter pozorno in osredotoÄ?eno voĹžnjo lahko bistveno pripomoremo k veÄ?ji varnosti. To velja tudi za uporabo kolesarske Ä?elade. Kakovostna in pravilno nameĹĄÄ?ena Ä?elada nas lahko ob padcu ali trku v prometni nesreÄ?i obvaruje hujĹĄih poĹĄkodb glave, zato je njena uporaba modra odloÄ?itev. Zato ob koncu: obilo kolesarskih uĹžitkov in sreÄ?no!

sprli mama in hÄ?i. Policistom, ki so priĹĄli na kraj, ni uspelo ugotoviti, katera je bila v prepiru vodilna, so pa obe na nespodobno vedenje opozorili.

Tudi klic je krťitev prepovedi pribliŞevanja Velenje, 10. junija – V soboto dopoldan so policisti obravnavali krťitev ukrepa prepoved pribliŞevanja. Osumljeni je po telefonu poklical oťkodovanko, kar je krťitev.

Za avtomobilÄ?ek ne bo pregona Velenje, 10. junija – V soboto je v eni od trgovin v Velenjki varnostnik zalotil obiskovalko pri kraji otroĹĄkega avtomobilÄ?ka. Trgovina je odstopila od pregona,

zato bodo policisti o dogodku zgolj seznanili toĹžilstvo.

Je nakupovalna torbica vaĹĄa?

Velenje, 10. junija – V soboto je bila najdena nakupovalna torbica. V njej je bila denarnica s 70 evri. Je vaťa?

OÄ?e se je v ĹĄoli vedel nespodobno Velenje, 12. junija – V ponedeljek se je v Osnovni ĹĄoli Gorica oÄ?e enega od uÄ?encev v pogovoru z uÄ?iteljem vedel nespodobno in mu grozil. Vedenje so policisti ocenili s plaÄ?ilnim nalogom.

Taksist odpeljal potnikovo denarnico Velenje, 11. junija – V nedeljo dopoldne je VelenjÄ?an, ki se je iz Ljubljane pripeljal s taksijem, policistom prijavil tatvino denarnice. Taksista je pri hiĹĄi prosil, da poÄ?aka nekaj trenutkov, da se vrne nazaj, taksist pa se je odpeljal nazaj z njegovo denarnico v vozilu. V njej je imel 500 evrov in 5.000 ĹĄvedskih kron v gotovini. Velenjski policisti za taksistom poizvedujejo s pomoÄ?jo Policijske uprave Ljubljana.

Ukradeno kolo Velenje, 12. junija – Na Goriťki cesti je bilo vlomljeno v klet.

Vlomilec je ukradel kolo, vredno 250 evrov.

Motoristi na blagoslov v Cirkovce Velenje, 18. junija – Moto klub Lepena to nedeljo pripravlja 6. sreÄ?anje motoristov z blagoslovom. Med 9.30 in 11. uro se bodo motoristi zbrali v Cirkovcah.

Ob 11. uri se bodo podali na panoramsko voĹžnjo proti Velenju. Na Titovem trgu jih bo okoli 11.30 pozdravil velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Potem se bodo odpeljali nazaj v Cirkovce, kjer bo ob 12.30 blagoslov motornih koles, ki ga bo opravil velenjski Ĺžupnik Janko Rezar.

Blagoslov motorjev bodo izvedli v vsakem primeru, Ä?e bo deĹževalo, pa bo odpadla panoramska voĹžnja. đ&#x;”˛ bĹĄ

đ&#x;”˛

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

15. junija 2017

Poseben dan za ĹĄmarĹĄko zeleno bratovĹĄÄ?ino

Oven od 21. 3. do 21. 4.

70 let Lovske druŞine Oljka Šmartno ob Paki – Majhni, a pomembni – Pestra dejavnost Tatjana Podgorťek

Skorno pri Ĺ martnem ob Paki, 10. junija – Pri lovskem domu v Skornem pri Ĺ martnem ob Paki je bila slovesnost, s katero so Ä?lani tamkajĹĄnje lovske druĹžine Oljka zaznamovali 70-letnico delovanja zelene bratovĹĄÄ?ine. Je sicer ena do manjĹĄih druĹžin po velikosti loviĹĄÄ?a (dobrih 2630 hektarjev) in po ĹĄtevilo Ä?lanov (30), a predstavlja pomemben Ä?len v dejavnosti lovskih druĹžin po strokovnosti. Poleg Ä?lanov, predstavnikov sosednjih lovskih druĹžin, so na prireditev povabili tudi kmete iz svojega lovskega obmoÄ?ja, ki jim divji praĹĄiÄ?i povzroÄ?ajo najveÄ? ĹĄkode.

– lastniki kmetijskih in gozdnih povrĹĄin, lovci in v zadnjem Ä?asu tudi razliÄ?ne rekreativne dejavnosti. Predvsem ĹĄtirikolesniki in kros motorji povzroÄ?ajo po gozdnih cestah, vlakah in brezpotjih precejĹĄnjo ĹĄkodo, vznemirjajo divjad, ki je prisiljena spreminjati Ĺživljenjske navade. Posledica tega se kaĹže na poveÄ?ani ĹĄkodi na kmetijskih zemljiĹĄÄ?ih, kar povzroÄ?a napetost med lastniki zemljiĹĄÄ? in lovsko organizacijo

Sicer pa je dejavnost Ä?lanov Oljke pestra, pravi Drev. Poleg odstrela divjadi vzorno vzdrĹžujejo in gradijo nove objekte ter naprave, ki sluĹžijo za uspeĹĄno izvajanje lova. Vseskozi stremijo k temu, da so za naloge strokovno usposobljeni, za kar je zasluĹžen tudi Ä?lan dr. BoĹĄtjanu Pokorny – vrhunski strokovnjak s podroÄ?ja lovstva. Tako so pred nekaj leti v celoti zamenjali kritino na lovskem domu v Skornem, lani

viĹĄÄ?a Oljke izginili jerebica, gozdni jereb ter fazan, vse bolj redek je divji zajec. Posebno pozornost namenjajo ekoloĹĄkim vpraĹĄanjem, saj je varstvo narave in njenega okolja prav tako ena prednostnih nalog vsakega lovca. Drev je izpostavil ĹĄe izjemne doseĹžke strelcev druĹžine, ki v drĹžavnem merilu dosegajo zavidanja vredne rezultate. ÂťLovci Ĺželimo naÄ?ela, ki nas vodijo pri izvajanju dejavnosti, na-

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan veÄ?, zato ga boste znali tudi negovati. MoÄ?, ki ste jo naĹĄli v sebi, ko se je vse obrnilo proti vam, pa bo Ĺžal kopnela. Zato, da se boste bolje poÄ?utili, potrebujete veÄ? kot le lep poletni dan, ki jih ne bo manjkalo. Tudi vroÄ?ina vam ne bo priĹĄla do Ĺživega, za razliko od vseh okoli vas, se ne boste pritoĹževali nad njo. NajveÄ? vam bo v teh dneh ĹĄe vedno pomenilo dobro opravljeno delo in obÄ?utek, da ste dobri v svojem poslu. Nikar se ne umikajte v samoto.

Konec tega tedna vam to ne bo uspevalo, druĹžba bo super.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Veliko priÄ?akovanja je za vami, veliko naÄ?rtov ste zasnovali. Zavrtelo pa se Ĺžal ne bo tako, kot ste Ĺželeli. Prvi znaki, da boste naÄ?rte morali spremeniti, bodo tu Ĺže v soboto. Ne boste se ustraĹĄili, le Ĺžal vam bo. Sploh, ker se boste dobro zavedali, da tokrat ne boste vi tisti, ki bo potegnil krajĹĄi konec. ÄŒeprav se vaĹĄe sanje ne bodo v celoti uresniÄ?ile, bodo teĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Sanjarili boste podnevi in ponoÄ?i. Pogosto boste zato manj uÄ?inkoviti pri vsakodnevnih obveznostih. A se tokrat zaradi tega ne boste obremenjevali. To bo vaĹĄ pobeg od realnosti.

NiÄ? kaj prijetni dnevi niso pred vami, saj vas bo delo v vroÄ?ih dneh povsem izĹželo. Poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maĹĄÄ?evalnih mislih. To sicer ni v vaĹĄi naravi, a nekdo vam bo res sedel na Ĺžulj. ÄŒas bo prinesel svoje, tako njemu kot vam. Poskrbite le, da ne boste postali podobni Ä?loveku, ki vam zadnje Ä?ase greni Ĺživljenje. Mislite raje na poÄ?itnice in delajte naÄ?rte zanje. Letos jih boste res maksimalno izkoristili, zato brez naÄ?rtovanja ne bo ĹĄlo. S partnerjem bosta uĹživala predvsem takrat, ko bosta sama. JutriĹĄnji veÄ?er bo sploh poseben.

Lev od 23. 7. do 23.8

Na prireditev ob praznovanju jubileja so med drugim povabili tudi kmete na obmoÄ?ju njihovega loviĹĄÄ?a, ki jim divjad povzroÄ?a najveÄ? ĹĄkode.

kot upravljalcem loviĹĄÄ?a, ki mu je bilo s koncesijsko pogodbo dodeljeno v upravljanje za dobo 20 let. Drev je izrazil prepriÄ?anje, da je sodelovanje med njimi in lastniki zemljiĹĄÄ? dobro, za kar si bodo prizadevali tudi v prihodnje. Med drugim je opozoril tudi na teĹžave v zvezi z izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi, ki bo razdelila njihovo deloviĹĄÄ?e na dva dela.

dotrajana okna, posebej ponosni pa so na hladilnico za uplenjeno divjad.

V njihovem loviĹĄÄ?u je najĹĄtevilnejĹĄa srnjad, v zadnjem Ä?asu naraĹĄÄ?a staleĹž divjih praĹĄiÄ?ev, ki povzroÄ?ajo ĹĄkodo na kmetijskih povrĹĄinah. Ĺ kodo na njivah poskuĹĄajo omiliti z doslednim ograjevanjem z elektriÄ?nim pastirjem. ObÄ?asno opaĹžajo ĹĄe prisotnost jelenjadi, Ĺžal pa so iz lo-

daljevati tudi v prihodnje ter naĹĄim zanamcem predati Ĺživo in neĹživo naravo takĹĄno, kot smo jo prejeli.ÂŤ Ob koncu prireditve so najzasluĹžnejĹĄim Ä?lanom podelili priznanja Lovske zveze Slovenije, ObmoÄ?ne Savinjsko-kozjanske zveze lovskih druĹžin Celje ter druĹĄtvena priznanja. đ&#x;”˛

Poletje je tudi Ä?as za poÄ?itek in oddih. ÄŒeprav koledarsko ĹĄe ni z nami, je vreme tisto, ki bi vas moralo prepriÄ?ati o tem. Pa ne gre. Ĺ e vedno boste energijo izgubljali z ljudmi, ki vam sploh noÄ?ejo niÄ? dobrega. Vzemite si raje Ä?as zase in za popoln odklop. ÄŒe ne gre drugaÄ?e, vsaj ob koncu tega tedna.

Na robu moÄ?i ste, zato je to nujno. Lepi poletni dnevi bodo minevali v iskanju sence, veÄ?eri pa bodo kot nalaĹĄÄ? za romantiko v dvoje. Te vam res ne bo manjkalo. Finance? Spravili ste jih v red, sedaj zdrĹžite, in zapravljajte le toliko, kot imate.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

ÄŒeprav boste delali veliko, utrujenosti ne boste Ä?utili. Temu boste se Ä?udili tudi vi, Ĺže kmalu pa boste spoznali, zakaj je tako. OÄ?itno ste si nekaj tako moÄ?no Ĺželeli, da je podzavest delala namesto vas, adrenalin pa ves Ä?as skrbi, da ne Ä?utite utrujenosti. Sedaj, ko se bo vaĹĄa Ĺželja uresniÄ?ila, kar bo najpozneje do nedelje, pa boste nesreÄ?ni. Naenkrat se boste bali jutriĹĄnjega dne in tega, kar bo prinesla prihodnost. Dnevno se boste utrujali z milijoni vpraĹĄan. Dejstvo je, da nikoli veÄ? ne bo, kot je bilo. Prej, kot se sprijaznite s tem, laĹžje vam bo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Naslednji dnevi bodo po svoje Ä?udni. PreveÄ? stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli, se je nabralo, zato teĹžko naÄ?rtujete za dolgo vnaprej. Ne le, da vas bo ĹĄe ves teden veliko dela Ä?akalo v sluĹžbi, tudi doma boste v zaostanku. Ob tem boste spet delali staro napako. Vsem boste hoteli dokazati, da zmorete.

Pri delu boste vsak dan bolj opaĹžali naveliÄ?anost, doma pa boste naĹĄli mir, ki ga potrebujete. Ĺ˝al boste veliko zdoma, zato boste morali dobro krmariti med obveznostmi in poÄ?itkom.

Nekdo od sorodnikov vam bo naredil veliko uslugo, ko vam bo povedal, kar vam nihÄ?e ni upal.

70 let Lovske druĹžine Velunja

Ĺ korpijon od 24.10 do 22.11.

V Zavodnjah obeleĹžili desetletja soĹžitja z naravo in sodelovanja z lastniki gozdov Minulo soboto so Ä?lani Lovske druĹžine Velunja Ĺ oĹĄtanj ob svojem lovskem domu priredili slovesnost, s katero so poÄ?astili svoj visoki jubilej. Njihova lovska druĹžina je bila ustanovljena Ĺže leta 1947 kot LD Ĺ oĹĄtanj, osem let kasneje pa se je razdelila v dve druĹĄtvi, LD Smrekovec in LD Ravne Ĺ oĹĄtanj. Ta se je leta 1967 preimenovala v LD Velunja Ĺ oĹĄtanj in s tem imenom deluje ĹĄe danes. Trenutno ĹĄteje 47 Ä?lanov, najstarejĹĄi je Franc Hudomal, ki je lovec Ĺže 53 let, v svojih vrstah pa imajo tudi eno lovko Aleksandro SoviÄ?. PovrĹĄina, na kateri gospodarijo in izvajajo lovsko dejavnost, obsega kar 3549 ha (gozda in travnikov), razprostira pa se na severovzhodnem delu obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj s petimi lovnimi revirji: LeĹžen, Zavodnje jug, Zavodnje sever, Ravne in Ĺ entvid. NajĹĄtevilÄ?nejĹĄa lovna divjad je srnjad, ki je poseljena na celotnem lovnem obmoÄ?ju, najveÄ?je teĹžave pa njim in kmetom povzroÄ?ajo divji praĹĄiÄ?i.

Predsednik LD Velunja Ĺ oĹĄtanj je Anton Plazl, ki je bil tudi slav-

Kar bojite se Ĺže, kaj bodo prinesli prvi dnevi v tednu, ki prihaja. VroÄ?ina vam namreÄ? v teh dneh Ĺže povzroÄ?a preglavice, premikate se le toliko, kolikor morate. Neka novica, ki je do vas priĹĄla v zadnjih dneh, vas je precej razburila, zato si boste Ĺželeli, da se ohladi. Zavedate se namreÄ?, da morate ukrepati, volje in energije pa nimate. Morda bodo prav vroÄ?i dnevi zasluĹžni zato, da se boste ĹĄe pred ponedeljkom vzeli v roke in se umirili. Teden bo potem mineval brez veÄ?jih pretresov. VeÄ?ina dni bo lepih, Ä?utili pa boste rahle zdravstvene teĹžave.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Vloga lovstva se spreminja

Predsednik druĹžine JoĹže Drev je ob tej priloĹžnosti orisal njeno zgodovinsko pot ter se spomnil tistih posameznikov, ki so jo trasirali. Tako kot marsikaj v druĹžbi se – po njegovih besedah – tudi vloga lovstva spreminja. ÂťNajpomembnejĹĄa naloga sodobnega lovstva je ohranjanje prostoĹživeÄ?ih vrst v primernem ĹĄtevilu, ob upoĹĄtevanju sprememb v Ĺživljenjskem prostoru, ki si ga divjad deli z ostalimi njegovimi uporabniki

19

Vrteli se boste v zaÄ?aranem krogu Ĺželja in sanj. Morda bo ĹĄe najbolje, ali se poskusite spet pridruĹžiti kakĹĄni veseli druĹžbi, veÄ?jih nalog pa si za naslednje dni nikar ne nalagajte. VroÄ?ina vas bo letos veliko bolj zdelala kot prejĹĄnja leta, zato ne boste tako uÄ?inkoviti kot sicer. V nedeljo boste veseli sreÄ?anja z nekom, ki ga Ĺže celo veÄ?nost niste videli. Naredite veÄ? zato, da se sreÄ?anje kmalu ponovi. Tudi zato, ker lahko priÄ?akujete tudi pomoÄ? te osebe pri poslovnih zadevah, ki jih naÄ?rtujete zgodaj jeseni. Zastavili ste jih dobro, a sami ne boste zmogli.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Zelo boste ustvarjalni. ÄŒez dan boste v ohlajenih, zaprtih prostorih ustvarjali kota Ĺže dolgo ne, veÄ?eri pa bodo rezervirani za druĹženja s prijatelji. ÄŒeprav bi morali biti veseli, ker veste, da bo veÄ?ina dela, ki ga opravljate v teh dneh, tudi dobro plaÄ?ana, vas skrbi, Ä?e boste zmogli. Naj vas ne skrbi, od nedelje dalje pred vami ne bo veÄ? nepremagljivih ovir. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskuĹĄal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaĹĄi strani. Podprli vas bodo celo tisti, ki vas doslej niso. PoÄ?utje bo vsak dan boljĹĄe, teĹžave s sklepi pa ĹĄe ne bodo izzvenele.

â?ą

NajstarejĹĄi Ä?lan je lovec Ĺže 53 let

NajviĹĄje priznanje Lovske zveze Slovenije je prejel predsednik LD Velunja Ĺ oĹĄtanj Anton Plazl (na sredini)

nostni govornik in je predstavil kratko kroniko druĹĄtva ter nekaj vidikov gospodarjenja z divjadjo in okoljevarstva (ob jubileju so izdali strokovno broĹĄuro, ki jo je veÄ?inoma pripravil njihov Ä?lan

Zdenko HriberĹĄek iz Ĺ kal). Poleg Plazla je prisotne nagovoril tudi predstavnik Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje Vinko BlazinÄ?iÄ?, k uspehom in obletnici pa je izrazil Ä?estitke in podpo-

ro ob uspeĹĄnem sodelovanju tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Omenili so tudi dobro sodelovanje s KS Zavodnje, kjer imajo lovci svoj stari in novi lovski dom. NajprizadevnejĹĄim ter dolgoletnim Ä?lanici in Ä?lanom so podelili staĹžna in druga priznanja. NajviĹĄje zlato priznanje Lovske zveze Slovenije lovske zasluge 2. st. so vroÄ?ili predsedniku Antonu Plazlu. Pevsko-kulturni program so pripravili pevci Okteta Zavodnje ter domaÄ?i trio Jager. V lepem vremenu je bilo jubilejno sreÄ?anje s prazniÄ?no noto ĹĄe eno v vrsti prijetnih doĹživetij Âťzelene bratovĹĄÄ?ineÂŤ LD Velunja Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

PreveÄ? ste napeti, kar sicer veste, a si ne znate pomagati. ÄŒe boste vzorce vedenja, ki so za vas postali stalnica, s seboj nesli tudi na dopust, vam letos ĹĄe ta ne bo koristil. Sploh, ker boste kmalu ugotovili, da s partnerjem ne znata veÄ? biti sama. A vajina ljubezen, ki je v preteklem obdobju malo zaspala, bo spet dobila krila. Povod bo nesreÄ?a nekoga od vaĹĄih bliĹžnjih, saj se bosta ob njej zavedela, koliko si pomenita. Poslovno se bo izteklo, tako kot Ĺželite, zasebno tudi. Druga polovica junija bo res po vaĹĄih Ĺželjah.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Naslednjih prostih dni se boste iskreno veselili. KonÄ?no boste prisluhnili svojim Ĺželjam in se jim prepustili. Ĺ˝e do nedelje boste vedeli, da sploh niso bile velike. Le zaupali niste vase in v svoje sposobnosti. Tisti, ki vam je Ĺže nekaj Ä?asa vcepljal obÄ?utek nesposobnosti, vam ne bo veÄ? segel do Ĺživega.

Ignorirali ga boste, kolikor ga boste lahko. ÄŒisto odrezati pa ga iz svojega Ĺživljenja ĹĄe ne boste mogli. Boste pa zaÄ?eli ugotavljati, da ste na poslovnem podroÄ?ju premalo drzni. S tem bo prvi korak do akcije na tem podroÄ?ju konÄ?an. NaÄ?rti pa bodo vsak dan bolj realni. Partnerju boste hitro popustili. Prehitro? To bo pokazal ĹĄele Ä?as. A, kdor ne tvega, ostaja na mestu.

Ribi od 20. 2. do 20.3.

PoÄ?itek bo edini, ki bo v naslednjih dneh na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje vplival blagodejno. Zato ne boste delali velikih naÄ?rtov, pa tudi majhnih ne veliko. Ĺ˝iveli boste iz dneva v dan, kar je pri vas redkost. Vseeno vam bo uspelo izpeljati veliko stvari. Tudi takih, za katere ste raÄ?unali, da bodo dosegljive ĹĄele v nekaj tednih. ÄŒas je, da pod neko poglavje v svojem Ĺživljenju potegnete Ä?rto.

Boste videli, koliko laĹžje vam bo! Sploh, Ä?e si boste znali odpustiti napake. NajveÄ?ja je bila, da ste slepo zaupali ljudem, ki so vas le izkoriĹĄÄ?ali.

Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

15. junija

06.00 06.05 07.00 11.20 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.25 01.50 02.45

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 09.00 09.45 10.30 11.00 11.45 13.30 15.20 16.10 16.50 17.50 19.30 20.30 21.30 23.10 00.40 01.45 03.15 04.50 05.20

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.30 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.20

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Turbulenca: Med grajo in pohvalo, izob. odd., pon.

Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Dva vodika, en kisik, dok. f., pon.

Slovenci v Italiji: 70-let Narodne in študijske knjižnice v Trstu Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Svetovni popotnik: Prva svetovna vojna - zahodna fronta, pon.

Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Kmetija Sinkovič Zu, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Panoptikum Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon.

Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon. Čarli in Mimo, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Zlatko Zakladko: Kreša in oreh To bo moj poklic: Pečar, 1. del Žogarija Na lepše Kino Fokus Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa: Koper - Kočevje, prenos Posebna ponudba, izob. odd.

Neverjetna živalska čutila, dok.

Hišica v preriji, am. nad.

Rokomet (Ž) - kvalifikacije za SP 2017, Slovenija : Hrvaška, prenos iz Celja 25. svetovno prvenstvo v rokometu, povzetek Med morjem in gorami, jap. dok.

45 let, angleški f.

Slovenska jazz scena: European Jazz Orchestra, Nina Strnad in Tadej Tomšič, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa: Koper - Kočevje, posn.

Rokomet (Ž) - kvalifikacije za SP 2017, Slovenija : Hrvaška, posn. iz Celja Zabavni kanal Glasbeni spoti, pon.

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Pop Corn, DMP, Mark Bogdanović, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2488. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Regionalne novice Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (3) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

15. junija 2017

Sobota,

16. junija

05.55 06.00 07.00 11.15 11.50 12.20 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.35 02.00 02.25 03.20

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.20 08.45 09.30 10.15 11.00 11.45 13.30 15.00 15.50 16.15 17.00 18.00 18.55 19.05 19.15 19.20 19.45 20.05 22.00 22.50 00.05 01.05 02.05 03.40 05.00

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Alpe-Donava-Jadran Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.

Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Duhovni utrip Profil Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2017 Pujsa Pepa, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Živeti, jap. f., pon.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon. Čarli in Mimo, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Bine: Dojenček, pon.

To bo moj poklic: Pečar, 2. del Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini: Olimpijske igre gluhih, Samsun 2017, izob. odd.

City folk: Lizbona Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa: Ljubljana - Ljubljana, prenos Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Vila Mila, ris.

Pri Slonovih, ris.

Vetrnica: Prepečenec Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Infodrom, pon.

Ponos, angleški f.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Polnočni klub: Matura nekoč in danes Svetovni popotnik: Prva svetovna vojna - zahodna fronta, pon.

Glasbeni spoti Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa: Ljubljana - Ljubljana, posn.

Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Ljubezen po domače – predstavitev 2. sezone 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Zaupno o seksu, kanadski film 0.40 Lov na morilca 1.30 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2489. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Čisti zobje ob zdravi prehrani Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, S kolesom po Škotski Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

17. junija

18. junija

05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem poletni dan na vrtu, pon.

07.05 Biba se giba, ris., pon.

07.30 Tabaluga, ris.

07.50 Studio kriškraš, lutk. odd. za otroke, pon.

08.10 Čudogozd, igrane zgodbe 08.20 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon.

08.35 Mulčk, ris.

08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon.

09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana in OŠ Toneta Čufarja, Maribor, kviz, pon.

10.00 Infodrom, poletje 2017, pon.

10.10 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon.

10.40 Dosje: Urok Depale vasi 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 Na vrtu, izob. odd.

14.20 Ambienti 15.05 Mustang – ko motiko zamenja čopič, francoski dok.

16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Demeter Bitenc 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Neverjetna živalska čutila, dok.

17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Gosford Park, koprod. f.

22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Golob, ki je sedel na veji in razmišljal o življenju, f., pon.

00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

01.50 Info-kanal

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.35 08.45 08.55 09.10 09.15 09.25 9.50 10.00

06.05 06.30 07.00 09.00 10.00 11.05 12.30 13.30

09.15 11.00 11.45 12.25

04.50 05.40

Na lepše 10 domačih Najboljše jutro Dober dan Hišica v preriji, am. nad.

Nagelj, jap. nad.

Presenečenja, 1. sezona, 2. del Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa: Celje - Rogla, prenos Ukane po kanadsko, razv. odd.

Zgodovina pokala konfederacij, športni f.

Nogomet - pokal konfederacij: Rusija : Nova Zelandija, prenos iz Sankt Peterburga Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posn. iz Prage Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Portugalska, prenos iz Kopra Zvezdana Vse je mogoče, pon.

Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 2. del Bleščica, odd. o modi, pon.

Glasbeni spoti Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Portugalska, posn. iz Kopra Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa: Celje - Rogla, posn.

Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 8.20 8.45 9.10 9.15 9.40 10.05 10.20 11.15 12.10 13.05 13.20 14.20 16.15 16.30 18.55 18.58 20.00 22.25 0.15 2.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Zebra Zigbi Robocar Poli Smrkci Turbo Oddbods Kepice Njam njam Mašine pripovedke Heidi Lego prijateljice Lego mesto Divja brata Kratt Ninja želve TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna Na modni pisti z Rihanno TV prodaja Kuharski mojster Z odliko Avto karaoke, ponovitev Na žaru, ponovitev 24UR vreme 24UR Strelec, ameriški film Drugi moški, ameriški film Vsiljivci, ameriški film Zvoki noči

15.00 15.45 16.50 18.55 19.50 21.40 22.25 23.45 00.50 01.20 02.25 03.55

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Čisti zobje ob zdravi prehrani 09.40 Ustvarjalne iskrice (207) 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Popotniške razglednice, S kolesom po Škotski 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Naj viža, 17.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2490. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 V pomlad s smehom, 1. del 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (2) 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Videostrani, obvestila

10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.15 23.00 23.30 00.20 00.45 01.40

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., pon.

Minka, ris., pon.

Penelopa, ris., pon.

Liki, ris., pon.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Vipo, ris.

Niko, ris.

Pri Slonovih, ris., pon. Čarli in Lola, ris., pon.

Dinotačke, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Kljukec s strehe, ris.

Bacek Jon, ris.

Nabriti detektivi, nemška otroška nan., pon.

Sledi: Prva majniška deklaracija Ozare, pon.

Obzorja duha: Humor Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme 48. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični 2017 Daljna soseska, francoski f., pon.

Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: Zinaida Klimenko Prideš z nočjo, dokum. f.

Poročila, šport, vreme Festival Sredi zvezd, posn. koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 2/2, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Ponedeljek, 19. junija

06.10 06.30 07.00 10.15 11.00 11.45 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.10 23.45 00.20 00.50 01.15 02.10

06.45 07.00 07.35 08.00

04.10 05.25

Duhovni utrip Posebna ponudba, izob. odd.

Neverjetna živalska čutila, dok.

Glasbena matineja: 35. srečanje tamburašev Slovenije, izbor posnetkov iz KC Laško, pon.

Nagelj, jap. nad.

Zvezdana Žogarija Zgodovina pokala konfederacij, športni f., pon.

Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa: Rogaška Slatina - Novo mesto, prenos Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posn. iz Prage Nogomet - pokal konfederacij: Portugalska : Mehika, prenos iz Kazana Nogomet - pokal konfederacij: vrhunci sobotne tekme Žrebanje Lota Nogomet - pokal konfederacij: Čile : Kamerun, prenos iz Moskve Časnik, hrv. nad.

Scott in Bailey, ang. nad., pon.

Nogomet - pokal konfederacij: Portugalska : Mehika, posn. iz Kazana Glasbeni spoti Nogomet - pokal konfederacij: Čile : Kamerun, posn. iz Moskve Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 8.20 9.10 9.15 9.40 10.05 10.30 10.45 11.45 12.45 13.40 14.00 14.55 17.00 18.50 18.55 18.58 20.00 21.25 21.40 23.50 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Zebra Zigbi Robocar Poli Smrkci Turbo Oddbods Kepice Njam njam Mašine pripovedke Heidi Lego mesto Divja brata Kratt Ninja želve Transformers TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Kuharski mojster Rad mora imeti pse Od deklice do bejbe Na sončni strani strehe 24UR vreme 24UR Hipnoza: Dobra zabava Avto karaoke Sprejemci, ameriški film Hi-Lo ranč, ameriški film Zvoki noči

13.30 15.25 16.50 19.20 19.40 19.50 21.55 23.00 23.45 01.25 02.30

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Čisti zobje ob zdravi prehrani 09.40 2489. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Napovedujemo 10.15 2490. VTV magazin 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11.50 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del 13.00 Aktualno: Nov zakon o športu.

Gost mag. Janez Sodržnik, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Žogarija (5) 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, DMP, Mark Bogdanović, ponovitev 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Pregreha brez greha, kuharska odd., pon.

10 domačih Kaj govoriš?, pon.

Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi: O mravljišču, frizbijih in gospodu predsedniku, odd. za otroke, pon.

Z glasbo in s plesom: 08. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: GŠ Risto Savin Žalec, GŠ KGB Maribor, GŠ Celje Profil: Dré Hočevar Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Od spleta do kina, odd. za mladostnike, pon.

Novice Mulčk, ris., pon.

Svet živali, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Opus: Zborovska glasba nekoč in danes Glasbeni večer: Samospevi z mladimi virtuozi (Nina Fras, Martin Sušnik, Andrej Makor), pon.

Profil: Dré Hočevar, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

02.40 05.25

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon. Čarli in Mimo, ris., pon.

Krtji sestrici, ris., pon.

Sprehodi v naravo: Rastline v ribniku To bo moj poklic: Urar, 1. del Nočemo belega kruha, dokum. f.

Dobro jutro Prideš z nočjo, dokum. f.

Ljudje in zemlja Polnočni klub: Matura nekoč in danes Nogomet - pokal konfederacij: vrhunci nedeljskih tekem Nogomet - pokal konfederacij: Avstralija : Nemčija, prenos iz Sočija Pri Slonovih, ris.

Tabaluga, ris., pon.

Studio kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke, pon.

Vetrnica Svetovni popotnik: Z okusi okoli sveta Goljufija (I.), danska nad.

Pogled tišine, koprodukcijska dok., pon.

Nogomet - pokal konfederacij: Avstralija : Nemčija, posn. iz Sočija Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.15 1.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 09.05 10.15 12.50 13.35 14.40 16.05 16.50 19.00 19.10 19.35 19.55 20.00 20.55 22.00 23.40

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2490. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn, DMP, Mark Bogdanović, ponovitev Napovedujemo Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (3) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Regionalne novice V pomlad s smehom, 1. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

20. junija

05.30 05.50 07.00 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.40 15.00 15.40 16.00 16.10 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 22.45 23.15 01.20 01.50 02.40

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poročila Na vrtu, izob. odd.

Obzorja duha: Humor Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Village Folk: Ambasadorka oljčnega olja, dok.

Potepanja, odd. TV Lendava Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke, pon. Čudogozd, igrane zgodbe, pon.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon.

Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Poldi, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Iz pozabe, ang. nad.

Rodbina Trump: od priseljenca do predsednika, britanska dok.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Spomini: Branko Šoemen, dok.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

17.00 18.00 18.55 19.10 19.35 20.00 20.55 21.30 00.55 05.25

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon. Čarli in Mimo, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Martina in ptičje strašilo, pon.

Ali me poznaš: Jaz sem poletni dan na vrtu, pon.

Prenosni telefon in gospodar reke, kratki igrani f. EBU iz Japonske, pon.

To bo moj poklic: Urar, 2. del Piranska srednjeveška zgodba, dokum. f.

Utrinek: Café Čokl Dobro jutro Dober dan Ženska, 1. del, dokum. f. z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Nogomet - pokal konfederacij: vrhunci ponedeljkove tekme Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Pri Slonovih, ris.

Tabaluga, ris., pon.

Ribič Pepe, pon. Človek, francoska dok., 2/3, pon.

Prava ideja Mayerling, ang.-fr. f., pon.

Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.15 2.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Strokovnjak svetuje: Dolžnosti in pravice iz delovnega razmerja Napovedujemo Spin show, plesna prireditev Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2491. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.15 08.50 09.30 10.30 11.00 13.15 14.15 15.20 16.45

11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.30 19.35 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.45 22.15 23.15 23.40

21. junija

05.30 05.50 07.00 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.45 23.15 00.50 01.30 01.55 02.50

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.45 09.25 10.15 11.00 11.45 12.50 15.10 16.10 16.50

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poročila O živalih in ljudeh, izob. odd.

Opus: Zborovska glasba nekoč in danes Nagelj, jap. nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Zinaida Klimenko Duhovni utrip Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana in OŠ Toneta Čufarja, Maribor, kviz, pon.

Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Nakom, gansko-ameriški f.

Selitev, kratki igrani f.

Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Anton Čehov - leto 1890, fr. f., pon.

Turbulenca, izob. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

05.00 05.25

Otroški kanal Minka, ris.

Penelopa, ris.

Kravica Katka, ris.

Biba se giba, ris.

Vipo, ris., pon. Čarli in Mimo, ris., pon.

Vetrnica, pon.

Nočko, pon. Žan, kratki dokum. f., pon.

To bo moj poklic: Pek, 1. del 10 domačih City folk: Barcelona Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Čebelarstvo Lučka Nogomet - pokal konfederacij: Rusija : Portugalska, prenos iz Moskve Atletika - mednarodni miting, posn. iz Velenja Žrebanje Lota Nogomet - pokal konfederacij: Mehika : Nova Zelandija, prenos iz Sočija Poimenoval me je Malala, koprod. dok., pon.

Presenečenja, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - pokal konfederacij: Rusija : Portugalska, posn. iz Moskve Nogomet - pokal konfederacij: Mehika : Nova Zelandija, posn. iz Sočija Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.30 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2491. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (208) Žogarija (6) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje Regionalne novice Pop Corn, Zvita feltna Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

19.00 19.40 19.50 21.55 23.25 00.15 01.15 03.10

10.25 10.30 12.00 12.15 12.40 13.05 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 21

LERGA, RUTH M.: Ko srce oprosti od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Ljubitelji zgodovinskih romanc, v katerih nastopajo markizi, lordi, grofje in druga podobna Âťviktorijanska smetanaÂŤ, bodo s knjigo Ko srce oprosti spet priĹĄli na svoj ÂťraÄ?unÂŤ. Neizmerno bodo lahko uĹživali v strastnih ljubezenskih opisih, ki privrĹžencev romantiÄ?nih zgodb nikakor ne more pustiti ravnoduĹĄne. Glavna junaka, lord Richard in privlaÄ?na rdeÄ?elasa Nicole, se v knjigi sreÄ?ujeta v vrtincu nepriÄ?akovanih situacij, premagujeta ĹĄtevilne nesporazume, napade ljubosumja, sta akterja zabavnih prigod, vse skupaj pa je ĹĄe izvrstno zaÄ?injeno z iskrivim in domiselnim besednim zakladom za Ä?isti Ä?utni in besedni uĹžitek. In Ä?e vam bo knjiga, ko jo boste vzeli v branje, vĹĄeÄ?, naj vas razveselim ĹĄe z novico, da ste prebrali ĹĄele prvo knjigo iz serije Trije muĹĄketirji in da predvidevam, da sledita ĹĄe najmanj dve.

slovensko klasiÄ?no literaturo na sodoben naÄ?in s pomoÄ?jo druĹžabnih omreĹžij.

HANNAH, SOPHIE: Zaprta krsta: novi primer Hercula Poirota od – Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni romani Tako kot bi ponovno oĹživela naĹĄa draga velemojstrica pisanja kriminalnih romanov Agatha Christie. Njeni ĹĄe ĹživeÄ?i sorodniki so

SAKSIDA, IGOR: Kla kla klasika ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Literarni zgodovinar in profesor dr. Igor Saksida se ne ukvarja le z zgodovino in teorijo mladinske knjiĹževnosti, temveÄ? tudi z didaktiko knjiĹževnosti, v kateri iĹĄÄ?e naÄ?ine, kako bi mladim v duhu Ä?asa pribliĹžali literaturo ter vplivali na njihovo razgledanost in kritiÄ?no razmiĹĄljanje. Tudi v svoji najnovejĹĄi knjigi Kla kla klasika (s priloĹženim CD-jem z raperskimi priredbami izbranih pesmi), ki jo je izdal v sodelovanju z Rokom Terkajem – Trkajem, si slovensko knjiĹževnost prizadeva promovirati s hiphopom.

Rap ni samo yo, yo, yo. Treba je natanÄ?no prisluhniti besedilom pesmi ter v njih najti sebe, kritiko sveta in ĹĄe marsikaj drugega.

Marko skaÄ?e, ki ima v sodobni verziji spuĹĄÄ?ene hlaÄ?e ‌ ter druga klasiÄ?na besedila, kot so Ĺ˝upanÄ?iÄ?eva Ĺ˝ebljarska, PreĹĄernova Glosa in druge, dobijo v duhu Ä?asa povsem drugo sporoÄ?ilnost in s tem nove vrednote.

Knjigo lahko postavimo ob bok popularni knjigi sLOLvenski klasiki 1 avtorja Boťtjana Gorenca – PiŞame, ki prav tako aktualizira

ÄŒetrtek, 15. junij 16.00 Fakulteta za energetiko, prostori MIC-a Informativni dan fakultete za energetiko za vpis na podiplomski ĹĄtudij 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi VeÄ?eri v amfiteatru, TamburaĹĄka skupina KlinÄ?eci z gosti 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Samoa – rajski otok v Pacifiku, potopis 20.00 Letni kino Obujamo spomine, spoznavamo preteklost 20.00 Vila Herberstein, letna terasa Lara JankoviÄ?: Pred vami stojim gola, kabaretski veÄ?er ĹĄansonov

7.00

Zelo aktualna tematika, podana na specifiÄ?en in nadvse zanimiv naÄ?in: kot nekakĹĄna navodila za uporabo. Namenjena je predvsem mladim kot premiĹĄljen naÄ?rt za dostojanstveno staranje, ki lahko na ta naÄ?in postane prijaznejĹĄe za vse, ki Ĺživljenje soustvarjamo drug ob drugem. Napisano kot pripomoÄ?ek za olajĹĄano bivanje v poznejĹĄih letih na podlagi odgovornosti za kakovostno starost, ki se zaÄ?ne in konÄ?a pri nas samih. V knjigi se seznanimo z nujnostmi, za katere si Ĺželimo, da bi jih v prihodnosti znali opraviti sami, da kasneje z njimi ne bomo obremenjevali svojih otrok. Najdemo lahko odgovore na teĹžave dolgega Ĺživljenja, ureditev dokumentov in financ, ohranjanje dobre telesne vzdrĹžljivosti, umske zmogljivosti in duĹĄevnega zdravja ter ne nazadnje tudi sprejetje odloÄ?itve o odhodu v dom za starejĹĄe in priprave na smrt. Bistveno je namreÄ? vedenje, da si kakovostne starosti ni mogoÄ?e zagotoviti ob odhodu v pokoj, temveÄ? le s permanentno skrbjo za aktivno Ĺživljenje, zdravje, z zrelostjo in s skrbjo za neodvisnost na vseh podroÄ?jih. đ&#x;”˛

Darinka Bizjak

Mdance summer party Velenje, 18. junija – Mdance bo pripravil uspeĹĄen zakljuÄ?ek Ä?etrte sezone s plesno produkcijo, s katero se bodo predstavili ob 18. uri v velenjski RdeÄ?i dvorani. đ&#x;”˛

22.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 9.00 Staro Velenje Grajska enolonÄ?nica na rokodelski trĹžnici v Starem Velenju 9.00 Titov trg DrĹžavno prvenstvo koĹĄarke 3x3 18.00 Velenjski grad MaĹĄa v grajski kapeli in ogled muzejske razstave 18.00 Vinska Gora, TuĹĄevo DruĹžinski vikend na TuĹĄevem 18.00 Atrij Galerije Velenje Poletna muzejska noÄ?: veÄ?erno

slikanje, zadihajmo umetnost in glasbeno druĹženje z druĹĄtvom Cogo Vinska Gora, TuĹĄevo Kolesarski vzpon in pohod na TuĹĄevo eMCe plac Balkan Cup Slovenija 2017: Yu Rock veÄ?er Muzej Velenje TEH 6 ustvarjalnih Muzeja Velenje Muzej Velenje Javno vodstvo po Muzeju Velenje na Velenjskem gradu

Nedelja, 18. junij 9.30 14.00

16.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Velenjska promenada Promenada okusov, celodnevni kulinariÄ?ni dogodek Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru KonjeniĹĄki klub Velenje, Pokal Slovenije Mladinski hotel Velenje Balkan cup Slovenija 2017, namizno-nogometni dogodek

Sobota, 17. junij

Od – Odrasli / 65 – Organizacija poslovanja

21.00

8.00

14:00

Ĺ˝NIDARĹ IÄŒ KRANJC, ALENKA: DoÄ?akal boĹĄ pokoj: razmislek o moji starosti

21.00

14.30

18.00

po dolgem pregovarjanju in prepriÄ?evanju dovolili Sophie Hannah ponovno zbuditi lik Hercula Poirota in zaupanje je nedvomno upraviÄ?ila. PriÄ?ujoÄ?i kriminalni roman po vznemirljivosti Ä?isto niÄ? ne zaostaja za romani Agathe Christie. Zaprto krsto odlikuje spretno zavozlana zgodba, polna ugank, duhovitih dialogov, straĹĄljivosti umora ter nemoÄ?i policije na eni strani in bistroumnostjo brez meja v vlogi pronicljivega, vÄ?asih celo malo nadutega belgijskega detektiva, ki na koncu s pomoÄ?jo sivih celic povzroÄ?i preobrat zgodbe ter pojasni zelo zapleten in na prvi pogled nereĹĄljiv umor. Tokratna glavna junakinja je pisateljica detektivskih zgodb, ki se odloÄ?i, da bo vse svoje premoĹženje zapustila svojemu na smrt bolnemu tajniku in ne svojim sorodnikom. Ker se boji zapletov ob razglasitvi, preventivno povabi v goste veÄ? oseb, med drugim tudi slavnega Poirota ...

18.00

Petek, 16. junij

19.00

ml – Mladina / C-S – Slikanice

stavne ilustracije, ki s svojo preprostostjo in nazornostjo oÄ?arajo najmlajĹĄe, zajemajo veÄ?ino prostora. Na eni strani je dodana ĹĄtevilka, na drugi to ĹĄtevilko ponazarja ustrezajoÄ?a domina. Na zunanjem robu vsake strani ilustracijo ÂťobjemaÂŤ pouÄ?na Ĺživalska zgodbica v obliki zaljubljenih Ĺživali, ki ÂťdobijoÂŤ svoje otroÄ?iÄ?e, pri Ä?emer je ĹĄtevilo potomcev odvisno glede na vrsto Ĺživali, evolucijske zakone, znaÄ?ilnosti parjenja in druge meje doloÄ?enega Ĺživalskega zaroda. Tako na zanimiv naÄ?in izvemo vse bistveno ter lahko celo odgovarjamo na zastavljena vpraĹĄanja desno spodaj. PriporoÄ?ljivo za skupno druĹžinsko branje, v katerem bodo uĹživale vse generacije.

VELENJE

10.0019.00

PRAPROTNIKZUPANÄŒIÄŒ, LILIJANA: Radi ĹĄtejemo S pomoÄ?jo slikanice Lile Prap (avtorica je bolj znana pod svojim psevdonimom), ki je knjigo napisala in narisala, se otroci na zabaven naÄ?in nauÄ?ijo ĹĄteti do 15. Eno-

21

PRIREDITVE

15. junija 2017

18.00

IgriĹĄÄ?e pred ĹĄolo, Cirkovce pri Velenju 6. blagoslov motornih koles Vinska Gora, TuĹĄevo DruĹžinski vikend na TuĹĄevem eMCe plac Finale tarok lige Dom kulture Velenje, velika dvorana 40. Spin show: V deĹželi Nije RdeÄ?a dvorana Mdance summer party, 8. plesna produkcija

Ponedeljek, 19. junij 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Pojemo, pleĹĄemo in igramo 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ĺ˝upanov sprejem za odliÄ?njake

Torek, 20. junij 16.00 Mestni stadion 22. mednarodni atletski miting 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Jaz mali muzikant

Sreda, 21. junij 13.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje, delavnica za odrasle 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud, Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov LIKUS 17.00 Grilova domaÄ?ija v Vinski Gori Literarno-gledaliĹĄki veÄ?er 18.00 Velenjska promenada

V soboto Poletna muzejska noÄ?

đ&#x;”˛

Cars 3 ReĹžija: Christian Ryltenius Slovenski glasovi: PrimoĹž Forte, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić, Domen ValiÄ?, UroĹĄ Smolej, Iztok ValiÄ?, Maja Martina Merljak, Jonas Ĺ˝nidarĹĄiÄ?, Gojmir LeĹĄnjak, Rok Kosec, idr.

Petek, 16. 6., ob 18.00 – 3D Sobota, 17. 6., ob 18.00 Nedelja, 18. 6., ob 16.00 – 3D, otroťka matineja Ponedeljek, 19. 6., ob 17.30

MUMIJA The Mummy, akcijska fantazijska pustolovĹĄÄ?ina, 120 minut (ZDA) ReĹžija: Alex Kurtzman

Ĺ OĹ TANJ Petek, 16. junij 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Dan slovenskih planinskih doĹživetij 2017 – sreÄ?anje slovenskih planincev na domu pod StorĹžiÄ?em Muzej usnjarstva na Slovenskem Poletna muzejska noÄ?

Nedelja, 18. junij 15.00 Ravne, ĹĄportno igriĹĄÄ?e pri REKS-u Vodni ĹžurÄ?ek: ĹĄport, zabava, delavnice, vodne igre

Ponedeljek, 19. junij Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki X Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Poletno branje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Pirates of the Caribbean: Salazar's Revenge, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Espen Sandberg, Joachim Rønning Igrajo: Johnny Depp, Kaya Scodelario, Geoffrey Rush, Stephen Graham, Javier Bardem, Orlando Bloom, idr.

Petek, 16. 6., ob 22.00

Sobota, 17. junij 8:00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator Priprava jedi na prostem – ÂťEnolonÄ?nice in ĹĄtrukljiÂŤ 13:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki nogometno igriĹĄÄ?e z umetno travo Spominski nogometni turnir v Ä?ast Alojzu PodgorĹĄku in Francu Brodarju

Sreda, 21. junij 16:00 HiĹĄa mladih – sejna soba RaÄ?unalniĹĄka delavnica 18:00 HiĹĄa mladih – sejna soba Delavnica uporabe pametnih telefonov

Od 12. junija do 5. julija V odpiralnem Ä?asu MC Ĺ martno ob Paki, HiĹĄa mladih: Retrospektivna razstava ob 70-letnici zaÄ?etkov delovanja DLT – AMD

Lunine mene

Torek, 20. junij 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Sreda, 21. junij

17. junija, ob 13:33, zadnji

14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

bĹĄ

PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO MAĹ ÄŒEVANJE

19.00 Prireditveni prostor MCi ZakljuÄ?ni koncert glasbene ĹĄole GVIDO

8.30

krajec

CITY CENTER Celje

Velenje, 15. junija – Muzej Velenje in Mladinski center Velenje danes ob 20. uri v Letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru pripravljata prireditev Obujamo spomine, spoznavamo preteklost – v Letnem kinu! Ta je bil pred desetletji, tako kot veliko drugih objektov v Velenju, zgrajen z udarniĹĄkim delom. Kasneje so nanj pozabili, prostor je bil povsem zanemarjen, dokler ga pred Ä?asom niso oÄ?istili mladi prostovoljci.

S prireditvijo Ĺželijo obuditi spomin na nekdaj zelo priljubljeno sreÄ?evaliĹĄÄ?e VelenjÄ?anov ter od njih na ta nostalgiÄ?en veÄ?er pridobiti tudi ĹĄe kakĹĄno zanimivo informacijo. Pokazali bodo stare fotografije, razglednice in posnetke, poskrbeli za plesno glasbo ĹĄestdesetih in sedemdesetih let ter predstavili kakega zanimivega sogovornika. ÄŒe bo vreme slabo, prireditve ne bo.

Igrajo: Tom Cruise, Sofia Boutella, Annabelle Wallis, Jake Johnson, Courtney B. Vance, Russell Crowe Sobota, 17. 6., ob 22.15 Nedelja, 18. 6., ob 18.15

ÄŒetrtek, 15. junij

19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Sobota, 17. junij X

Ĺ MARTNO OB PAKI

Ponedeljek, 19. junij

Obujanje spominov v Letnem kinu

Velenje, 17. junija – V soboto se Muzej Velenje in Galerija Velenje prikljuÄ?ujeta vseslovenskemu projektu Poletna muzejska noÄ?. Na ta dan bodo slovenski muzeji in galerije brezplaÄ?no odprli svoja vrata od poznega popoldneva pa do polnoÄ?i in pripravili vrsto razliÄ?nih dogodkov. Razstave na Velenjskem gradu si bodo obiskovalci lahko brezplaÄ?no ogledali med 18. in 24. uro, ob 22. uri pa bodo pripravili tudi vodeni ogled muzejskih in galerijskih zbirk. Ob 18. uri bodo v sodelovanju z Ĺžupnijo sv. Marije v prenovljeni grajski kapeli pripravili sveto maĹĄo, ki bo prva od treh maĹĄ, ki se bodo zvrstile na Velenjskem gradu v poletnih mesecih. Ob 21. uri se bodo s prireditvijo TEH 6 ustvarjalnih Muzeja Velenje predstavili sodelavci Muzeja Velenje in njihovi druĹžinski Ä?lani. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju bo ta dan za obiskovalce brezplaÄ?no odprt med 18. in 22. uro. Ob 18. uri bodo pripravili vodeni ogled muzeja v nemĹĄkem jeziku, ob 20. uri pa v slovenĹĄÄ?ini.

V Galeriji Velenje vabijo obiskovalce k veÄ?ernemu ogledu razstave Inventura 17 in razstave UrĹĄule SkornĹĄek. Tokrat vabijo tudi na druĹženje v atrij za galerijo, kjer bosta za glasbo poskrbela Qub in Tonske iz druĹĄtva Cogo. ZaÄ?eli bodo ob 18. uri.

AVTOMOBILI 3

VeÄ?eri v amfiteatru: ZapleĹĄimo v poletje s plesnim studiom Mdance in plesnim studiem N 18.00 Ĺ alek O kresi se dan obesi 19.00 Galerija Velenje Koncert Ditke ÄŒepin (Ne bodi kot drugi) in odprtje razstave znanih slovenskih likovnih umetnikov iz zbirke Galerije Velenje 20.00 Mozaik bar Koncert Big banda Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski Velenje

đ&#x;”˛

• ÄŒetrtek, 15.6. BiotrĹžnica • Petek, 16.6. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica, • Nedelja, 18.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Eko kralj • 18.6. lutkovna predstava – ob 13 uri - Butalski policaj, cefizelj in pek v izvedbi gledaliĹĄÄ?a Makarenko • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

bĹĄ

VIĹ JA PRESTAVA

DRUĹ˝INSKI ÄŒLOVEK

Overdrive, akcijski triler, 96 min. (Francija) ReĹžija: Antonio Negret Igrajo: Ana de Armas, Scott Eastwood, Gaia Weiss, idr.

Petek, 16. 6., ob 20.15 Sobota, 17. 6., ob 20.30

A Family man, drama, 108 min. (Kanada, ZDA) ReĹžija: Mark Williams Igrajo: Gerard Butler, Alison Brie, Willem Dafoe, Gretchen Mol, Alfred Molina, Dylan Roberts, idr.

Nedelja, 18. 6., ob 20.30

ŽENSKA, KI JE ODŠLA Ang babaeng humayo, drama, 226 minut (Filipini) ReŞija: Lav Diaz Igrajo: Charo Santos-Concio, John Lloyd Cruz, Michael De Mesa, idr.

Petek, 16. 6., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 17. 6., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 18. 6., ob 19.00 – mala dvor.

CHURCHILL Zgodovinska vojna drama, triler, 98 minut (VB) ReĹžija: Jonathan Teplitzky Igrajo: Brian Cox, Miranda Richardson, John Slattery, Ella Purnell, idr.

Ponedeljek, 19. 6., ob 20.00 - filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

15. junija 2017

Nagradna kriĹžanka Vzajemna

RADIO VELENJE

Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 Zavarovanje ZDRAVSTVENA POLICA je namenjeno osebam od 18. do 64. leta starosti. V primeru bolezni ali nezgode zagotavlja kritje stroĹĄkov samoplaÄ?niĹĄkih zdravstvenih storitev, od specialistiÄ?nih pregledov do operativnih posegov in laĹžji dostop do storitev. Premija je odvisna od pristopne starosti in se v Ä?asu trajanja ne spreminja. Izbrana kritja vam omogoÄ?ajo, da obvarujete svoje zdravje in poskrbite za socialno varnost vas in vaĹĄe druĹžine.

NE ÄŒAKAJTE, IZBERITE ZDRAVSTVENO POLICO; ZGRADITE SI HIĹ O ZDRAVJA Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokliÄ?ete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www. vzajemna.si.

ReĹĄitev kriĹžanke, opremljene z vaĹĄim naslovom, poĹĄljite na NaĹĄ Ä?as, d.o.o., KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje s pripisom ÂťVzajemnaÂŤ, najkasneje do 27. junija. IzĹžrebali bomo tri nagrade: majica Vzajemne, torbica za telefon in mala roÄ?na svetilka.

Zdravniťki nasveti: gostja Mojca Pekolj Bićanić, dr.med., spec. int. med. iz Bolniťnice Topolťica.

Tema: arterijska hipertenzija.

ÄŒETRTEK, 15. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 16. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 17. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 18. junija

NaĹĄa pot na vabljivi Nanos ÂťKdor Ä?aka, doÄ?akaÂŤ pregovor ĹĄe vedno velja in tako smo tudi mi, planinci UNI 3, konÄ?no ujeli krasen sonÄ?en dan na ÂťnaĹĄ Ä?etrtekÂŤ in si izpolnili Ĺželjo – obiskati vabljivi Nanos. Posebej vroÄ?a Ĺželja je bila tistim redkim, ki doslej na njem ĹĄe niso bili.

Izstopili smo na lepo urejenem parkiriĹĄÄ?u na Razdrtem, kjer nas je takoj pozdravila mnoĹžiÄ?na skupina cvetoÄ?ih perunik, ki je obljubljala s cvetjem polepĹĄano pot.

Po zaÄ?etnem razvajanju naĹĄe slavljenke Slavice smo se podali na pot, ki se je viĹĄje gor razcepila na poloĹžno in strmo. Ravno tu smo se sreÄ?ali s parom naĹĄih let in skupno smo sredi gozdiÄ?a zapeli naĹĄo himno ÄŒez zelene trate. MoĹĄki je glasbenik in dirigent, tako da nismo ÂťmogliÂŤ kar tako mimo ‌ Prijetno sreÄ?anje nam je dalo novo energijo za pot, ki se je sicer skoraj neopazno dvigala in so nam jo lepĹĄale cvetoÄ?e potonike, perunike, irisi ter ostalo cvetje. Kmalu so se zaÄ?eli razgledi na juĹžna poboÄ?ja Nanosa in pre-

Po hribih

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 19. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 20. junija

PoÄ?itek na razglediĹĄÄ?u nad Vipavsko dolino v bliĹžini cerkvice sv. Hieronima

lepe Vipavske doline. Nad cerkvico sv. Hieronima je bil zaradi lepot razgledov Ä?as za poÄ?itek.

Po njem smo premagali ĹĄe zadnji del poti in Ĺže smo bili na obmoÄ?ju mogoÄ?nega RTV oddajnika in Vojkove koÄ?e, ki je ob Ä?etrtkih sicer zaprta, kar pa nas ni motilo. Senca pod kroĹĄnjami dreves nam je nudila prijetno okolje za poÄ?itek in druĹženje, ki ga je popestril znani obraz Jureta SeĹĄka s spremljevalko, ki sta se pridruĹžila

ÂťpojoÄ?iÂŤ Ä?estitki naĹĄi slavljenki.

Nikamor se nam ni mudilo in ogledali smo si razna spominska obeleĹžja, ki spominjajo na pretekle Ä?ase naĹĄe zgodovine. Pred odhodom je sledil ĹĄe obvezen krst za nove obiskovalce oÄ?aka Nanosa. Spet smo se ustavili pri cerkvici sv. Hieronima (enega od velikih ĹĄtirih) in prisluhnili besedam o zgodovini cerkvice in puĹĄÄ?avnika, ki se je rodil v Stridonu (nekje na Krasu od Postojne do

TeÄ?em za zabavo, gibanje je zdravo V petek, 9. junija, smo imeli uÄ?enci prvega, drugega in tretjega razreda pravo ĹĄportno zabavo. Z njo smo zakljuÄ?ili projekt TeÄ?em za zabavo, gibanje je zdravo, v katerem smo sodelovali od septembra naprej. Projekt na naĹĄi ĹĄoli poteka Ĺže 4. leto. Vanj smo vkljuÄ?eni vsi uÄ?enci od prvega do tretjega razreda.

Vsak mesec se pomerimo med seboj v razliÄ?nih disciplinah – skaÄ?emo v daljino, plezamo po Ĺžrdi in meÄ?emo na koĹĄ. Tekmujemo tudi, kdo bo najveÄ?krat preskoÄ?il kolebnico

in kdo bo tisti, ki bo najhitreje pretekel ciljno Ä?rno na teku na 60 m in 600 m. Dodatne toÄ?ke nam prinese tudi tekmovanje v boju med dvema ognjema. Celo ĹĄolsko leto pridno nabiramo toÄ?ke in na koncu poiĹĄÄ?emo zmagovalca. Vse leto smo se torej borili na vso moÄ?, da bi se izkazali pri ĹĄportnih aktivnostih, v petek pa nas je Ä?akala ĹĄe ĹĄportna poslastica. Ĺ˝e zjutraj smo zavzeli celotno ĹĄolsko igriĹĄÄ?e. Najprej smo se seveda ogreli, potem ĹĄe malo plesali in v nasmeh raztezali

Reke). Ĺ e vedno se pri njej zbirajo ĹĄtevilni romarji s svojimi priproĹĄnjami. Pot smo nadaljevali proti Podnanosu in uĹživali v lepih razgledih prostrane planote nad Rebrnicami. Pri osamljeni vili smo zavili levo navzdol in pri kapelici stopili na cesto, kjer nas je pred tunelom Ä?akal avtobus.

Za nami je bil krasen dan, ki nas bo ĹĄe dolgo spremljal v duĹĄi. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

obrazne miĹĄice. Nato smo se pomerili v boju med dvema ognjema, preizkuĹĄali, kako dobri smo v obeĹĄanju perila, vozili formulo ter se zabavali s ĹĄportno matematiko z zajÄ?ki. Na koncu je gospod ravnatelj najboljĹĄim ĹĄportnikom ĹĄe slavnostno razdelil medalje, v Ĺžep pa jim je smuknila tudi sadna ploĹĄÄ?ica, najboljĹĄi ĹĄportni razredi pa so se razveselili Ä?isto novih nogometnih Ĺžog. NihÄ?e ni ostal praznih rok, saj je vse udeleĹžence priÄ?akalo sladko preseneÄ?enje. Vse za to, da nam bo gibanje res v veselje. Naslednje leto pa spet ponovimo! đ&#x;”˛

SaĹĄa KoreniÄ?, Ema Hozjan

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 21. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Maraton Savinja Mozirje – Športno druťtvo T.E.A.M z Lepe Njive pri Mozirju bo v nedeljo, 18. junija, pripravilo Maraton Savinja.

Predsednik druĹĄtva in kondicijski trener Jaka ZajĹĄek je povedal, da jih je k izvedbi tekaĹĄke prireditve vodilo veÄ? razlogov: nekoÄ? Ĺže uveljavljen in dobro obiskan Mali maraton Mozirje, Ĺželja po druĹženju in rekreaciji, spodbujanje gibanja in promocija dolin ob reki Savinji. Ljubitelji teka se bodo lahko podali na tri proge razliÄ?nih dolĹžin: 5,5, 10,5 in 21 kilometrov, pripravili pa bodo ĹĄe Bimbo otroĹĄki tek.

Starti tekov bodo na parkiriĹĄÄ?u pred vhodom v Mozirski gaj, Ä?ez Savinjski most in preko sejmiĹĄÄ?a

po sprehajalni stezi ob Savinji do Nazarij in nazaj mimo hotela Benda, proti Gozdni ĹĄoli, vse do Soteske in nazaj do ciljno-startnega prostora (izstopne toÄ?ke bodo odvisne od dolĹžine izbrane proge). Start Bimbo teka bo ob 9. uri, ostali uro kasneje. ÂťTrase so resniÄ?no lepe, potekajo po utrjenem makadamu, nekaj malega tudi po asfaltnih in gozdnih povrĹĄinah. Poleg lepe narave ob progi ne bo manjkalo tudi okrepÄ?evalnic in spodbud.ÂŤ V spremljevalnem programu tekaĹĄke prireditve se bodo predstavili Slovenska vojska, nekateri opremljevalci ĹĄportne opreme, prehrane in napitkov. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

RAZNO HRASTOV LES, suh, rezan in staro kruĹĄno peÄ?, po simboliÄ?ni ceni, prodam. ZveÄ?er. Gsm: 064 110 515

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

Ĺ˝IVALI BIKCA simentalca, teĹža 150 kg, prodam. PleĹĄivec. Tel. 03 58 93 279 TELIÄŒKO Ä?rno-belo, staro 10 dni za nadaljnjo rejo, prodam.

Gsm: 031 266 194

Komunalno podjetje Velenje

• • • • • • • •

KA

080 80 34

w w w. k p - v e l e n j e . s i PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST • REKLAMACIJE BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA • MODRE CONE

MANJĹ O KMETIJO na Teharju pri Celju, na ravni sonÄ?ni legi, starejĹĄa, z gospodarskim poslopjem, primerna tudi za obrtnike, prodam. Gsm: 041 323 518

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KRMNI JEÄŒMEN, prodam.

Gsm: 041 579 887 DOMAÄŒA JAJCA, kokoĹĄi krmimo z doma pridelanimi Ĺžiti, prodam.

Gsm: 031 499 232

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

• • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST Prodaja, stanovanje, 3-sobno: REKLAMACIJE MODRE CONE VELENJE, Ĺ alek 75,1 m2, adap-

tirano 2015, P/4 nad., EI v izd.

Cena: 83.000 â‚Ź

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

od 16. 6. do 22. 6.

- 16. junija 1954 se je v Velenju rodil pedagog in strokovni raziskovalec dr. Otmar Kugovnik; - rokometaĹĄice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 17. junija 1933 se je v Velenju rodil fotograf, funkcionar in ĹĄportnik Alojz OjsterĹĄek, ki je umrl 10. oktobra leta 2003; - 17. junija 1950 se je rodil dr. Janez PraĹĄnikar, doma iz Ĺ martnega ob Paki, ki je od leta 1974 zaposlen kot redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; - 17. junija 1978 so v Ĺ oĹĄtanju prviÄ? pripravili prireditev, ki so jo poimenovali

Ĺ oĹĄtanjska noÄ?; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus; - 18. junija 1977 so pred zgradbo sodiĹĄÄ?a v Velenju odkrili kip MejaĹĄi brez meja oroĹžij, italijanskega kiparja Valleria Mirogllia; - v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez PotoÄ?nik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finanÄ?ni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj do konca zgradili skupno Ä?istilno napravo in del vodovoda; - 19. junija 1960 je v Ĺ oĹĄtanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Ĺ oĹĄtanju; Napotnik, ki ĹĄe danes velja za enega najboljĹĄih slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najĹĄtevilnejĹĄi Napotnikovi kipi so Ĺženske figure, pogosto

RuĹĄenje dimnika v bivĹĄi Tovarni usnja Ĺ oĹĄtanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Ä?ustveno in Ä?utno do erotiÄ?nosti stopnjevani akti, ki se zajeti v leseno deblo vzpenjajo in vrtinÄ?ijo, svoj peÄ?at pa je Napotnik dal tudi portretu; - 19. junija 1985 so v Velenju sveÄ?ano odprli novo glasbeno ĹĄolo Frana Koruna – KoĹželjskega; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uniÄ?iti tudi vse slovenske knjige, Ä?eprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha; iz dokaj bogate knjiĹžnice KatoliĹĄkega prosvetnega druĹĄtva

v Ĺ t. JanĹžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uniÄ?ili; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriĹĄke drĹžave Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Ĺ oĹĄtanju poruĹĄili dimnik na obmoÄ?ju nekdanje Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj; - leta 1962 se je 22. junija rodil ĹĄaleĹĄki gledaliĹĄki igralec, politik, pisatelj, ekolog in tudi velik ljubitelj avtomobilov Mercedes dr. Emil Ĺ terbenk. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 5. do 11. junija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

V tednu od 5. do 11. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PAĹ KA VAS, GORENJE, 135 m2, grajena 2016, v 3. podaljĹĄani grad. fazi, z moĹžnostjo izgradnje na kljuÄ?, 489 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI ni mogoÄ?.

Cena: 120.000 â‚Ź.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 5. do 11. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

080 80 34

KA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Nagrajenci nagradne 080 80Ĺ TEVILKA 34 kriĹžanke ÂťObircÂŤ, BREZPLAÄŒNA objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 1. junija 2017 so: •

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Nina GluĹĄiÄ?, Gaberke 243, 3325 Ĺ oĹĄtanj • GaĹĄper Bandelj, SubotiĹĄka cesta 19, 3320 Velenje • Ana PireÄ?nik, Skorno 43 a, 3327 Ĺ martno ob Paki Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti.

Nagrado dvignejo Gostilni in Pizzeri Obirc.

ReĹĄitev kriĹžanke: PIZZERIA, GOSTILNA

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroťkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je or-

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17.6., 18. 6. – Matej Strahovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

GIBANJE prebivalstva

14.6.1936 – 1.6.2017

Porok ni bilo za objavo.

• • •

HORVAT MARIJA, roj. 1937, Velenje, Graťkogorska cesta 19 SEVŠEK ANA, roj. 1936, Velenje, Stanetova cesta 6, KOKORIĆ MIROLJUB, roj. 1956, Velenje, Cesta talcev 14, LEGNAR MARIJA, roj. 1942, Velenje, Prelska 5

24 ur na dan

ANA SEVĹ EK

POROKE

•

03 896 44 90 03 896 44 91

ZAHVALA

Upravna enota Velenje

SMRTI

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

KA

Ĺ TEVILKA

• • •

na

na

DeĹžurna

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA • REKLAMACIJE • MODRE CONE

na

NEPREMIÄŒNINA

• • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

15. junija 2017

Ni smrt tisto, kar nas loÄ?i in Ĺživljenje ni, kar druĹži nas.

So vezi moÄ?nejĹĄe.

Brez pomena zanje so razdalje, kraj in Ä?as.

(Mila KaÄ?iÄ?)

Hvala vsem, ki ste njen pisan mozaik Ĺživljenja polepĹĄali z dobroto, sreÄ?o in lepimi trenutki.

Hvala vam, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 15. 6. 2017, barve: CMYK, stran 24

ReĹĄevanje izkuĹĄenega gornika Vaja gorskih reĹĄevalcev v Mrzli gori je bila zamiĹĄljena natanko tako, kot je potem bilo v resnici Milena KrstiÄ? – Planinc

Gorski reĹĄevalci imajo v poletni sezoni polne roke dela. Veliko ljudi v gorah zaide v teĹžave.

Posadka, ki je locirana na Brniku, jim gre vÄ?asih na pomoÄ? tudi do osemkrat dnevno. VÄ?asih dvakrat, vÄ?asih petkrat, je pa tudi kak dan, ko njihovo posredovanje ni potrebno. K sreÄ?i.

Grega Justin, Ä?lan GRS postaje Celje (klasiÄ?ni gorski reĹĄevalec je Ĺže 27 let, v letalsko reĹĄevanje je vkljuÄ?en 20 let), pravi, da k nesreÄ?am v gorah vse veÄ?krat prispeva hiter tempo Ĺživljenja, ne veÄ? toliko neustrezna oprema. Ljudje se paÄ? hitro odloÄ?imo za cilj, ki bi ga radi dosegli, premalo pa – preden se ga lotimo – razmiĹĄljamo o tem, kako ga osvojiti.

Mnogim pomeni obisk gora sprostitev od vsakodnevnega stresnega Ĺživljenja. Tudi VelenjÄ?anu Marku Venti. Ob vikendih ga sproĹĄÄ?a neobljuden gorski teren, pravi.

â?ą

IzkuĹĄnje, oprema, preudarnost in poznavanje poti so obvezna oprema za obisk gora.

ÂťZelo rad bi ob tej priloĹžnosti ÄŒeprav gre za izkuĹĄenega gornika, Ä?loveka, ki se v hribih in povedal, kako zelo cenim goske gorah Ĺže desetletja poÄ?uti kot ri- reĹĄevalce. Delajo prostovoljno, ba v vodi in je prehodil Ĺže neĹĄte- tvegajo svoj Ä?as in svoja Ĺživljeto brezpotij, je v nedeljo potre- nja za reĹĄevanje drugih. Obvlaboval pomoÄ? gorskih reĹĄevalcev. dajo! To sem vedel Ĺže prej, zdaj ÂťZaĹĄtrikalÂŤ je sam, ÂťodĹĄtrikatiÂŤ sem to tudi videl in doĹživel na svoji koĹži.ÂŤ so mu pomagali oni.

ReĹĄil ga je Grega Justin in s ÂťNamen sem imel preÄ?iti Mrzlo goro Ä?ez brezpotje Hudi tem reĹĄevanjem je povezana ĹĄe prask, a sem Ĺže na zaÄ?etku zaĹĄel ena zgodba. ÂťPrav ta vikend je iz smeri, nisem pa imel obÄ?utka, da sem na napaÄ?ni poti. PrepriÄ?an sem bil, da bom priĹĄel na markirano pot, vedel pa tudi, da po isti nazaj ne bo ĹĄlo, ker bi bil sestop Ä?ez verMarko Venta Grega Justin tikalne skoke preveÄ? tvegan. Ko sem ugoto- bila 20-letnica nesreÄ?e na Okrevil, da gre nekaj narobe in teren ĹĄlju, ko se je pri vaji smrtno ponavzgor ni veÄ? prehoden, sem se nesreÄ?ilo pet letalcev gorske reodloÄ?il za sestop po grapi pro- ĹĄevalne sluĹžbe. Ob obletnici celjti dnu Mrzle gore. Spustil sem ski gorski reĹĄevalci vsakiÄ? orgase Ĺže pribliĹžno 400 viĹĄinskih me- niziramo letno vajo. Tokratna je trov, ko sem naletel na nepreho- bila ta zamiĹĄljena v Mrzli gori den teren, do Ĺžleba v viĹĄini 100 v Hudem prasku s predpostavmetrov. Kaj zdaj? Vedel sem, da ko, da se je izgubil nakljuÄ?ni potvegati veÄ? ne smem, in poklical hodnik. Druga moĹžnost za vajo sem ĹĄtevilko 112. Vezali so me je bila IgliÄ?eva smer v Rinkah z k deĹžurnemu gorskemu reĹĄeval- dvema poĹĄkodovanima. OdloÄ?ili cu na Brnik, ki mi je svetoval, da smo se za prvo, saj je v Rinkah poÄ?akam na njihovo pomoÄ?,ÂŤ je v tem Ä?asu veliko plezalcev,ÂŤ je pripovedoval Justin. z nami delil svojo izkuĹĄnjo.

Sam se vaje ni udeleĹžil, ker je ÄŒez pol ure je zaÄ?el nad njim kroĹžiti helikopter. Je pa trajalo bil kot deĹžurni letalec del posadpotem ĹĄe nekaj Ä?asa, da so se z ke, ki je za posredovanje v gorah gorskimi reĹĄevalci naĹĄli. Ti so ga deĹžurala na Brniku. ÂťNekaj minamreÄ? najprej iskali v Hudem nut Ä?ez enajsto dobim klic celjskega centra za obveĹĄÄ?anje – kar prasku, kjer je vstopil.

tudi ni praksa, saj obveĹĄÄ?anje deĹžurnega na Brniku poteka preko regijskega centra Kranj, Ä?eĹĄ da ne dobijo nikogar od naĹĄih, imajo pa enega, ki se je zaplezal v Mrzli gori. Kako, sem pomislil?

Vedel sem, da imajo tam naĹĄi vajo ... Da bi me vlekli? A s takimi stvarmi ni heca, sploh pa ne preko centra. Vezal me je z izgubljenim in vzpostavila sva kontakt in poskrbel sem, da je helikopter dobil poziv za vzlet. To traja par minut, da se ekipa pripravi. Najprej se je z Markom pogovoril zdravnik, da je preveril, Ä?e ima kakĹĄne poĹĄkodbe, in ocenil, kaj potrebuje. Potem smo poleteli v smeri Mrzle gore. Glede na podatke, ki smo jih imeli, smo ga zaÄ?eli iskati v Hudem prasku, a ga nismo naĹĄli. Spet sem poklical operaterja v Celje, ta me je spet vezal z Markom, da je povedal, ali se mu oddaljujemo ali pribliĹžujemo. Tako smo ga locirali. Ker pa so bili pogoji za letenje precej zahtevni, se je pilot odloÄ?il, da bo zdravnika in policista, ki je tudi Ä?lan ekipe, odloĹžil na OkreĹĄlju, da bo helikopter laĹžji.

Nato smo ĹĄli ponj v steno. Teren je bil zahteven tudi za posadko, elisa je ĹĄla blizu skale, potreben je bil spust po jeklenici pribliĹžno 40 metrov globoko.ÂŤ Vse se je dobro konÄ?alo. Zanimivo, da sta se reĹĄevalec in reĹĄeni sluĹžbeno poznala, da sta bila veÄ?krat v stiku po telefonu, ĹĄele naslednji dan pa ugotovila, kdo je kdo. Sta ĹĄla potem vsaj na pivo? ÂťNi ĹĄe bilo Ä?asa, bova ĹĄla pa danes, in to takoj zdajle,ÂŤ sta rekla ob odhodu iz naĹĄe redakcije. đ&#x;”˛

TuristiÄ?na ponudba na ÂťtrĹžniciÂŤ Prireditev ÂťVeselo v poletjeÂŤ prevzela regijska zveza turistiÄ?nih druĹĄtev SAĹ KA – S skupnimi predstavitvami si druĹĄtva pomagajo med seboj znano po tem, da radi kuhajo. Tokrat so za obiskovalce prireditve kuhali sataraĹĄ, kotel pa je bil hitro prazen. TD Velenje je Ĺ aleÄ?ane spomnilo, da ĹĄe imajo Ä?as, da se prijavijo za letoĹĄnjo akcijo Velenje – mesto cvetja, njihov podmladek pa je predstavljal Ĺ˝elodkovo pot. V Ĺ alek je vabilo tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo, saj bodo poleti tam pripravili veÄ? etnoloĹĄko-zabavnih prireditev ‌ Pod Centrom Nova so se predstavljala gostujoÄ?a druĹĄtva.

Ustavili smo se pri stojnici TD Ĺ empeter v Savinjski dolini, tudi zato, ker so s seboj pripeljali ljudske godce in pevce, ki so vabili z glasbo. Predsednica druĹĄtva Ivica ÄŒretnik, ki je tudi podpredsednica SAĹ KE, nam je povedala, da so zelo veseli, da so v regiji naĹĄli novo obliko skupnega promoviranja dela turistiÄ?nih druĹĄtev, saj so zdruĹženi moÄ?nejĹĄi. ÂťV naĹĄem druĹĄtvu upravljamo dva turistiÄ?na bisera; Rimsko nekropolo in jamo Pekel. Po njih smo tudi poznani. Najbolje sta obiskana poleti, ko sta odprta od jutra do veTuristiÄ?na druĹĄtva so na stojnicah predstavljala svoje prireditve in ponudbo, mimoidoÄ?e pa je ustavila Ä?era, zato ju predstavljamo tudi tudi glasba skupin, ki so jih pripeljali s seboj. v Velenju. K nam prihajajo vse generacije, tudi veliko izletnikov, regije, v Velenju se jih je na stojnicah pred- Franc Ĺ pegel. Potem smo se sprehodili med vsako leto naĹĄtejemo veÄ? tujcev, priznati pa stavljalo nekaj manj kot 20. Zatrdimo pa lah- stojnicami. Velenjski zeliĹĄÄ?arji so predstavlja- moram, da se nam Ĺže pozna, da imamo v ko, da so se na dogodek najbolje pripravila li ne le zeliĹĄÄ?a, ampak tudi svoje produkte, Ĺ˝alcu pivsko fontano. Tisti, ki jo obiĹĄÄ?ejo, lokalna druĹĄtva iz TuristiÄ?ne zveze Velenje, kot so zeliĹĄÄ?ne kreme in napitki, ki so novost pogosto pridejo tudi k nam,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot ki so, tako kot nekatera gostujoÄ?a, predsta- v njihovi ponudbi. TuristiÄ?no druĹĄtvo Revi- tudi, da se bo SAĹ KA v Velenju predstavljala vljala tudi dogodke, ki jih bodo pripravili v vas je tokrat predstavilo roĹže iz krep papirja, tudi septembra, v Ä?asu svetovnega prvenstva kar je njihova glavna promocijska dejavnost. praĹženega krompirja. letoĹĄnjem poletju. đ&#x;”˛ bĹĄ ÂťNajbolj me veseli, da so poleg domaÄ?inov TD Vinska Gora je predstavljala prireditve, v Velenje priĹĄli tudi predstavniki druĹĄtev iz ki bodo pri njih potekale poleti. TD Ĺ entilj je Velenje, 10. junija – V srediĹĄÄ?u Velenja so v soboto dopoldne poleg tradicionalnega bolĹĄjega sejma in kmeÄ?ke trĹžnice pripravili ĹĄe prireditev Veselo v poletje. Ĺ˝al je nevihta naredila svoje, zato obiskovalcev ni bilo toliko, kot so si Ĺželeli organizatorji – Regijsko zdruĹženje turistiÄ?nih druĹĄtev SAĹ KA. Vanjo je vkljuÄ?enih 47 turistiÄ?nih druĹĄtev iz ĹĄirĹĄe

Savinjske, KoroĹĄke in okolice Dobrne. Letos bomo dokonÄ?ali predstavitveni film vseh naĹĄih druĹĄtev, saj se Ĺželimo z njim predstavljati tudi na turistiÄ?nih sejmih in prireditvah v ĹĄirĹĄi regiji. Prihodnje leto pa bomo pripravili in izdali katalog prireditev naĹĄih druĹĄtev. Vsako druĹĄtvo bo v njem predstavilo po dve prireditvi,ÂŤ nam je povedal predsednik SAĹ KE

Ujet med skalami ... in reĹĄen.

Na Promenadi okusov 50 kulinariÄ?nih specialitet Velenje, 16. junija – Jutri bo od 10. do 19. ure na velenjski promenadi potekala prireditev Promenada okusov s kulinariÄ?no ponudbo specialitet gostincev savinjske, ĹĄaleĹĄke in koroĹĄke regije. 16 gostincev iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja, Mozirja, LuÄ?, Vranskega, Dobrne in Raven se bo predstavilo s 50 jedmi, pripravljenimi prav za to priloĹžnost.

Promenada okusov v organizaciji Mestne obÄ?ine Velenje, Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Festivala Velenje in Mladinskega centra Velenje letos poteka Ĺže Ä?etrtiÄ?.

Oktobra lani so gostinci zadovoljnim obiskovalcem postregli veÄ? kot 2.500 obrokov. Organizatorji priÄ?akujejo, da bo tudi letoĹĄnji dogodek pritegnil veliko gurmansko vedoĹželjnih obiskovalcev. Prodaja bonov bo potekala na dan dogodka na dveh skupnih blagajnah na prizoriĹĄÄ?u. Za glasbeno podlago in predstavitev ponudnikov bo poskrbel DJ Mrky. ÄŒe bo vreme slabo, bo dogodek prestavljen na petek, 23. junija 2017. đ&#x;”˛

KulinariÄ?na trĹžnica

Promenada

okusov Velenjska promenada,

petek, 16. junij,

od 10. do 19. ure.

R

Jedi

od

5 EU o d 3

VABLJENI!