24 2019

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (16/270C), soboto (16/240C) in nedeljo bo delno oblaÄ?no (15/240C).

Ves vikend moĹžen deĹž in nalivi.

ÄŒetrtek, 20. junija 2019

ĹĄtevilka 24 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Zakaj samo TEŠ, kje pa je promet ‌?

Mira ZakoĹĄek

ZaÄ?enjajo se poletne prireditve Jutri (v petek) ob 17.54 se uradno zaÄ?enja letoĹĄnje poletje. V Velenju ga bomo pozdravili s tradicionalnim Skokom v poletje. Zanimivo dogajanje, polno zabave, se bo ob Velenjskem jezeru vrtelo kar tri dni. Pestro pa je bilo Ĺže prejĹĄnji vikend. V srediĹĄÄ?u Velenja so se predstavila TuristiÄ?na druĹĄtva. Vedno bolj ponosni smo lahko nanje, saj imajo kaj pokazati. V sliko smo ujeli tokrat starodobne kolesarje in grajsko gospodo iz Ĺ aleka, ki je vabila na tradicionalni StarotrĹĄki dan, ki ga bodo v Ĺ aleku pripravili 24. avgusta.

Bojan KontiÄ? bo funkcijo opravljal

neprofesionalno Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je svet Mestne obÄ?ine Velenje obvestil, da bo od 3. septembra svojo funkcijo opravljal neprofesionalno, ker se bo upokojil. Je pa ob tem dejal, da bo svoje naloge normalno opravljal. PrejĹĄnji teden je bil na vseh kolegijih, kjer so odloÄ?ali o nadaljnih aktivnostih. đ&#x;”˛

mz

PRILOGA

Vreme nas opozarja, da z okoljem ne ravnamo skrbno in da so morda sedanjemu naÄ?inu Ĺživljenja na Zemlji zato ĹĄteti dnevi. Po nekaterih projekcijah naj bi se moralo Ĺže sredi tega stoletja preseliti dve milijardi ljudi, kaj pa bi to pomenilo, nam je najbrĹž jasno.

Ali pa tudi ne! V ospredju celotnega naĹĄega ravnanja so namreÄ? kljub vsem analizam in napovedim ekonomski interesi. In to ekonomski interesi tistih nekaj najbogatejĹĄih posameznikov in korporacij, ki imajo Ĺže tako ali tako toliko bogastva, da ne vedo, kaj bi z njim poÄ?eli.

Toda varovanje okolja mora vseeno postati naĹĄa prioriteta in tega se moramo lotiti veliko bolj celovito kot doslej, ko pogosto ne vemo, ali tudi ekologe ne vodijo sebiÄ?ni interesi. Zato bo treba tudi prepreÄ?iti, kar je na zadnji seji poudaril tudi slovenski premier Marjan Ĺ arec: da nam minorne skupine okoljevarstvenikov prepreÄ?ujejo dobesedno vsako investicijo in celo zapirajo energetske in druge objekte. Po oceni Ĺ arca bi se moralo ministrstvo za okolje in prostor lotiti priprave zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so pravzaprav organizacije, ki delujejo v javnem interesu. „Ni vsaka nevladna organizacija organizacija v javnem interesu,“ je pritrdil. A bi bilo preenostavno, Ä?e mu zgolj ploskali. MoÄ? korporacij, lobijev in drĹžave, je na drugi strani neizmerna.

V Sloveniji je mnogim poÄ?asi dovolj, da imamo TEĹ , ki naj bi bil kriv za vse, kar se negativnega dogaja (tako okoljsko kot energetsko ‌) in bi ga v svoji ihti kar zaprli, kot okoljski minister Simon Zajc, ki se spreneveda ob dejstvu, da prihaja iz tega energetskega podjetja od 30 do 50 odstotkov potrebne elektrike in da Slovenija vsaj za zdaj nima drugih energetskih virov in ustrezne lokacije, kar pomeni, da bo v naslednjem desetletju teĹžko pridobila kaj novega.

Pa pravzaprav tokrat sploh ne Ĺželim polemizirati o tem, ampak o okoljskem vidiku. Vsi vemo, da je ĹĄesti blok tehnoloĹĄko in ekoloĹĄko vrhunski in da zato spuĹĄÄ?a v ozraÄ?je le ĹĄe 0,87 kg Ĺžveplovega dioksida na proizvedeno kWh. Vendar tudi za takĹĄno koliÄ?ino onesnaĹženja plaÄ?uje visok davek (energetske kupone) in zaradi njih teĹžje odplaÄ?uje svoje obveznosti. To je prva kazen zanj za to dolino.

Druga pa je ta, da so bila dosedanja vlaganja v ekoloĹĄko sanacijo Ĺ aleĹĄke doline tako dobra (pa razumi prejĹĄnji stavek), da je zdaj, kot pravijo, tako Ä?ista, da nismo upraviÄ?eni do ekoloĹĄkih bonitet in se ne moremo prijavljati na tovrstne mednarodne razpise.

Tako je torej z deĹžurnim krivcem TeĹĄem (ki kolikor vem, Ĺže intenzivno razmiĹĄlja o nujnih spremembah). Ker imamo tega deĹžurnega krivca, nam v drĹžavi menda ni posebej treba razmiĹĄljati o drugih onesnaĹževalcih, med katerimi pa nekateri o kakĹĄnih sanacijskih ukrepih niti sanjajo ne. Med najbolj straĹĄljivimi sta zagotovo promet, Ĺživinoreja in kmetovanje, a o njihovih posledicah na okolje raje ne govorimo preveÄ?. Ĺ˝al pa je tudi to zgolj delÄ?ek celotne zgodbe razliÄ?nih onesnaĹževalcev, ki pospeĹĄeno uniÄ?ujejo naĹĄ planet. Pravi vir, temelj vsega zla, neĹĄtetih vojn, uniÄ?enih Ĺživljenj in mraÄ?nih napovedih prihodnosti leĹži namreÄ? povsem drugje – pravi vir je predvsem v naĹĄem hiper potroĹĄniĹĄtvu. Se znamo naravnati na skromnost naĹĄih oÄ?etov in dedov in spet stopiti 'nazaj k naravi'? Mu zmoremo resniÄ?no reÄ?i – NE!? đ&#x;”˛

Ĺ esturni delavnik v reĹžiji Plastike Skaza Novost uvajajo oktobra, Ĺže zdaj pa v proizvodnji ukinjajo Ä?etrto izmeno Mira ZakoĹĄek

V velenjskem podjetju Plastika Skaza, kjer so do nedavnega v proizvodnji delali v ĹĄtirih izmenah (torej tudi ob vikendih in praznikih), so Ä?etrto izmeno v 85 odstotkih Ĺže opustili, v kratkem pa jo bodo v celoti. To seveda pomeni, da bodo proizvo-

dni delavci ob sobotah, nedeljah in praznikih v prihodnje prosti.

Veliko novost pa uvajajo tudi v reĹžiji, kjer prehajajo oktobra na ĹĄesturni delovnik.

In v Ä?em vidijo uÄ?inke takĹĄne odloÄ?itve? ÂťTako smo se odloÄ?ili, da bi naĹĄi zaposleni laĹžje usklajevali zasebno in sluĹžbeno Ĺživljenje. V podjetju so odgovorni, za-

upanja vredni in predani svojemu deluÂŤ, pravi Janja Urankar BerÄ?on, kadrovska specialistka.

Ocenjujejo, da bodo s svobodnim razporejanjem delovnega Ä?asa lahko celotno delo opravili v ĹĄestih urah, sicer pa pri njih ĹĄtejejo uÄ?inki in ne Ä?as. Delavci bodo plaÄ?o prejemali, kot da bi delali 8 ur, prav tako pa bodo v takĹĄni viĹĄini imeli plaÄ?ane tudi vse socialne prispevke. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

20. junija 2019

PoroĹĄtveni zakon ĹĄe pred poÄ?itnicami Aktivnosti za izgradnjo hitre ceste so Ĺže pospeĹĄili – Med Velenjem in Slovenj Gradcem je 25 odstotkov zemljiĹĄÄ? Ĺže odkupljenih

Mestno otroĹĄko igriĹĄÄ?e ima nov peskovnik

Mira ZakoĹĄek

Velenje - Mestna obÄ?ina Velenje se je odloÄ?ila, da dotrajan peskovnik na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u zamenja. Podjetje Andrejc je zgradilo nov peskovnik, vrednost naloĹžbe pa je znaĹĄala malo manj kot 6.000 evrov. Sicer pa je mestno otroĹĄko igriĹĄÄ?e v toplih poletnih dneh odprto od osmih zjutraj do devetih zveÄ?er, Ä?e vremenske razmere to dopuĹĄÄ?ajo. Zanj in za druga javna otroĹĄka igriĹĄÄ?a v Velenju skrbijo sodelavci Urada za komunalne dejavnosti na Mestni obÄ?ini Velenje s pomoÄ?jo delavcev iz programa javnih del (program izvajajo skupaj z zavodom za zaposlovanje). đ&#x;”˛

Kamerata ĹĄe nekaj dni ne bo Velenje, 14. junij – Vedno bolj priljubljen Kamerat, ki je marsikomu olajĹĄal Ĺživljenje in izboljĹĄal kakovost bivanja, v obdobju med 27. junijem in 9. julijem ne bo na voljo. Kamerat bo prevoze nadaljeval 10. julija. V Velenju z avtomobilom in storitvijo, poimenovano Kamerat, od 12. novembra 2018 omogoÄ?ajo brezplaÄ?ne prevoze za starejĹĄe od 65 let in gibalno ovirane VelenjÄ?ane, ki nimajo druge moĹžnosti za prevoz. Mestna obÄ?ina Velenje je kupila elektriÄ?ni avtomobil, ki so ga poimenovali Kamerat. Upravlja ga Mladinski center Velenje, vozijo pa prostovoljci Udarnika Mladinski center Velenje. Do sedaj je storitve Kamerata uporabilo 63 oseb (369 voĹženj).

Za laĹžjo organizacijo prevozov je obvezno, da se potrebe po prevozih sporoÄ?ijo vsaj 3 dni prej, preden je prevoz potreben.

Klice sprejemajo od ponedeljka do Ä?etrtka od 8. do 15. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Klicni center so vzpostavili v Uradu za druĹžbene dejavnosti. Storitev lahko uporabniki naroÄ?ijo na brezplaÄ?ni telefonski ĹĄtevilki: 080 15 70. Prevozi se izvajajo ob delavnikih med 7.30 in 15.30. đ&#x;”˛

Velenje, 11. junija – Kot smo poroÄ?ali, je ustavno sodiĹĄÄ?e pritrdilo izgradnji hitre ceste na odseku med Ĺ entrupertom in Velenjem. Ĺ˝e v ponedeljek popoldne se je sestal Koordinacijski odbor za spremljanje izgradnje 3. razvojne osi na KoroĹĄko, njegov Ä?lan je tudi velenjski podĹžupan Peter Dermol.

Predstavniki Darsa so zagotovili, da je na celotni trasi 3. razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem pravnomoÄ?no pridobljenih 25 odstotkov zemljiĹĄÄ?.

Investicijski program za odsek Velenje–Slovenj Gradec pa bo potrjen ťe ta mesec. Za odsek Gaberke je dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja izdelana. Za ta del je v pripravi razpis za izvajalca gradbenih del (predvidoma prihodnji mesec).

V Podgorju in Ĺ kalah postopki v zvezi z odkupi in parcelacijami teÄ?ejo, saj se trudijo, da bi se tudi na teh odsekih gradnja zaÄ?ela ĹĄe letos. Po zagotovilih odgovornih bo razpis za izvajalca gradbenih del za preostali del trase (celotna je dolga 17 kilometrov) objavljen najkasneje do junija 2020. Prav tako bodo lastniki zemljiĹĄÄ?, po katerih naj bi potekala

â?ą

Peter Dermol: ÂťAktivnosti bomo skuĹĄali Ä?im bolj pospeĹĄiti.ÂŤ

Odsek med Velenjem in Ĺ entrupertom se bo zamaknil za eno leto

trasa, pri katerih so Ĺže bile opravljene cenitve, v kratkem prejeli zavezujoÄ?e ponudbe,ÂŤ je povedal Dermol, ki ga je tudi zanimalo, kako je s financiranjem te ceste.

Zagotovili so mu, da so v teku dogovori med ministrstvoma za infrastrukturo in finance, saj je za gradnjo potreben poroĹĄtveni zakon, ki naj bi bil v postopek v DrĹžavni zbor Republike Sloveni-

je vloĹžen ĹĄe pred parlamentarnimi poÄ?itnicami.

Na njegovo vpraĹĄanje, kako teÄ?ejo sedaj dela na odseku Ĺ entrupert–Velenje, so odgovorni povedali, da je bilo izdano soglasje za zaÄ?etek projektiranja odseka. Ocenjujejo, da bo na tem odseku zaradi postopkov na ustavnem sodiĹĄÄ?u priĹĄlo do enoletnega zamika z izvedbo naÄ?rtovanih del. Peter Dermol je predstavnike Darsa in ministrstva pozval, da bi se sestali na sestanku in se skupaj dogovorili o reĹĄitvah v zvezi z gradnjo hitre ceste na obmoÄ?ju prikljuÄ?ka Velenje pri deponiji komunalnih odpadkov.

Na tem odseku so projektantom

â?ą

Mestna obÄ?ina Velenje skupaj s KS Stara vas projektantom poslala nekaj predlogov za izboljĹĄanje trase na obmoÄ?ju odlagaliĹĄÄ?a odpadkov

Ĺže poslali dopis s predlogi izboljĹĄav iz Krajevne skupnosti Stara vas in uprave Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjski svetniki v sredo o rebalansu proraÄ?una Ĺ oĹĄtanj – Medtem ko sta sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki in Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže opravila zadnjo predpoÄ?itniĹĄko sejo v tem letu, ta ĹĄoĹĄtanjske svetnice in svetnike Ä?aka v sredo, 26. junija. Ĺ˝upan Darko Menih je na dnevni red uvrstil 15 toÄ?k. Med drugim predlog sprememb in dopolnitev proraÄ?una za letoĹĄnje

leto, obravnavo osnutka odloka o ustanovitvi skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije in predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o dodeljevanju denarne socialne pomoÄ?i v obÄ?ini.

Svetnice in svetniki pa se bodo seznanili tudi s ĹĄtudijo za soseĹžig goriva iz odpadkov. đ&#x;”˛

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Vrste take in vrste drugaÄ?ne Vrste in vrstice – ReĹĄili veliko papirja – ÂťMoteÄ?eÂŤ dvigalo – Kartuzija nekoÄ? – PomoÄ? s prevozi

ÄŒestitke ob dnevu drĹžavnosti! Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Poletje nas je konÄ?no obiskalo, a to ne pomeni, da so zaradi poletne vroÄ?ice nekatere teĹžave izpuhtele. Tudi teĹžave s Ä?akalnimi vrstami v zdravstvu ne. Ĺ e posebej, ker menda niti ni jasno, kako dolge sploh so. Tudi pri tem kot da so nekateri podatki ÂťokuĹženiÂŤ, a pravega zdravila ĹĄe ni. Edino, kar je jasno, je, da bolniki Ä?akajo. Nekateri v tem poletnem Ä?asu Ä?akajo tudi na ÂťÄ?udeލ, da bo vrsta Ä?akajoÄ?ih vendarle krajĹĄa. Tudi bolniki bodo odĹĄli na zasluĹžen oddih!

Seveda pri nas niso Ä?akalne vrste le v zdravstvu. Predvsem taki, ki se vozijo na delo v veÄ?je kraje (za vse veÄ? ljudi s ÂťperiferijeÂŤ je za zaposlitev kraj sreÄ?nega imena ĹĄe vedno Ljubljana), se sreÄ?ujejo s Ä?akalnimi vrstami na cestah. Gradnja novih cest namreÄ? nikakor ne dohiteva vse veÄ?jega prometa, ĹĄe hujĹĄe je, da marsikje naÄ?rti ĹĄe dolgo ne bodo 'ceste postali in prometne zagate reĹĄevali'. In Ä?eprav se nekaterim zdi Ä?udno, tudi v mnogih trgovinah so (vse veÄ?je) vrste. ÄŒeprav pri tem bolj kot za ceste velja, da hitro rastejo nove. Za naĹĄe politike je to dokaz, da se standard ljudi pri nas vendarle poveÄ?uje.

Res pa je, da so se vsaj na mnogih obÄ?inskih in drĹžavnih ÂťbirokratskihÂŤ podroÄ?jih razmere izboljĹĄale in ljudem ni treba v vrstah Ä?akati na zadovoljitev svojih potreb.

Z nastopom poletja se marsikaj zakljuÄ?i in marsikaj zaÄ?ne. Ne le zaradi poletne vroÄ?ine, tudi zaradi konca ĹĄolskega leta. Tako so pri celjski druĹžbi Simbio sklenili letoĹĄnjo akcijo zbiranje starega papirja. Rezultati so bili odliÄ?ni, Ä?eprav so Âťza pikicoÂŤ zaostali z rekordom. Ĺ olarji s ĹĄirĹĄega celjskega obmoÄ?ja so zbrali 666 ton odpadnega papirja, ĹĄest ton veÄ? kot lani, v celoti pa pomeni, da so v vsej 21-letni zgodovini te aktivnosti zbiranja starega papirja dosegli drugo najviĹĄjo koliÄ?ino. Tudi letos so najveÄ? te surovine zbrali ĹĄolarji celjske OĹ Hudinja (148 ton), med podruĹžniÄ?nimi ĹĄolami pa ĹĄolarji iz Socke (9,2 tone). DruĹžba Simbio je za vsako tono zbranega papirja ĹĄolam nakazala 70 evrov.

V Celju ĹĄe ni zamrla zamisel o gradnji viseÄ?ega mostu, po katerem bi lahko ljudje hodili z Anskega vrha na Stari grad. ÄŒeprav je do uresniÄ?itve ĹĄe daleÄ?, nekateri zlobneĹži pravijo, da ga bodo morda vseeno postavili prej, preden si bodo lahko tudi invalidi in ostali gi-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

balno ovirani ogledovali znameniti Celjski strop in ostale znamenitosti v zgornjih delih celjske stare grofije. Propadla je namreÄ? ĹĄe ena pobuda za ureditev ustrezne zunanjega dvigala, saj je obmoÄ?ni zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine izdal negativno mnenje, da bi tako dvigalo postavili na vzhodni strani tega starega objekta. Vodstvo Pokrajinskega muzeja je to tako ÂťrazjeziloÂŤ, da so se odloÄ?ili za peticijo, s pomoÄ?jo katere bi tudi ljudje podprli tako izgradnjo, ki po mnenju mnogih (tudi strokovnjakov) ne bi moÄ?neje motila sicerĹĄnjega starega poslopja. Druga moĹžnost postavitve, to je v notranjosti objekta, po mnenju mnogih ni izvedljiva zaradi slabe stabilnosti notranjosti. Ker z odloÄ?itvijo obmoÄ?nega zavoda niso zadovoljni, pozivajo, da o tem odloÄ?a ustrezno telo na drĹžavni ravni.

Je pa Celje te dni vendarle dobilo nekaj novega za gibalno ovirane otroke. In to spet po zaslugi dobrih ljudi. S pomoÄ?jo donatorja je humanitarno druĹĄtvo Enostavno pomagam, ki je pred kratkim Ĺže razveselilo celjsko porodniĹĄnico, zdaj razveselilo ĹĄe otroke. Na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u na Savinjskem nabreĹžju so postavili prvo gugalnico za take otroke.

V Slovenskih Konjicah si Ĺže dolgo prizadevajo, da bi obnovili posamezne dele nekoÄ? mogoÄ?ne Ĺ˝iÄ?ke kartuzije. Da bi obiskovalci res lahko videli, kakĹĄna je bila vÄ?asih. Vendar bodo del tega Ĺže lahko spoznavali letos. Ne zato, ker bi ruĹĄevine Ĺže obnovili, na pomoÄ? jim bodo priskoÄ?ila ÂťpametnaÂŤ oÄ?ala. Od zaÄ?etka julija dalje si bodo s pomoÄ?jo sodobne tehnologije lahko ogledali staro cerkev, meniĹĄko celico ter tudi legendo o nastanku te kartuzije. Na prireditvenem prostoru te kartuzije pa so se Ĺže zaÄ?eli letoĹĄnji poletni glasbeni veÄ?eri. Glasbeno pestro bo tudi v starem delu Slovenskih Konjic, kjer se bo predstavilo pet glasbenih skupin.

Pa ĹĄe to: LaĹĄko bo nekaj posebnega. Med tem ko se starejĹĄi in invalidi ponekod k zdravniku, v trgovine ali po kakĹĄnih drugih opravkih vozijo z brezplaÄ?nimi avtobusi ali jih vozijo prostovoljci s svojimi avtomobili, jih bodo v obÄ?ini piva vozili taksisti. Pri tem sliĹĄimo, so ubili dve muhi na en mah: pomagajo starejĹĄim in taksistom!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 3

Ohranjajo vrtec v Cirkovcah Ustanavljajo skupno obÄ?insko upravo – S fleksibilnimi normativi bodo tudi v prihodnje zagotovili, da bodo lahko v vrtec sprejeli vse otroke Mira ZakoĹĄek

Velenje, 18. junija – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so uspeĹĄno sklenili junijsko preddopustniĹĄko sejo. ÄŒe se ne bo zgodilo kaj posebnega, se bodo znova dobili na slavnostni seji ob obÄ?inskem prazniku.

Ustanavljajo skupno obÄ?insko upravo

Savinjsko-ĹĄaleĹĄke obÄ?ine ter obÄ?ine BraslovÄ?e, Prebold, Tabor in Vransko imajo Ĺže sedaj skupno sluĹžbo za podroÄ?je urejanja prostora, inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja, po novem pa naj bi to z oblikovanjem skupne obÄ?inske

uprave razĹĄirili ĹĄe na pravne sluĹžbe, obÄ?inskega odvetniĹĄtva, notranje revizije in proraÄ?unskega raÄ?unovodstva. Dokument so v osnutku podprli, saj so ocenili, da gre za pomembno racionalizacijo in nadgradnjo, pomembno pa je vsekakor tudi, da naj bi drĹžava poravnala velik del teh stroĹĄkov.

Spodbudna premoĹženjska bilanca Na seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki znova umik toÄ?ke o imenovanju predstavnika lokalne skupnosti v svet zavoda Zdravstveni dom Velenje – Z ustanovitvijo skupne obÄ?inske uprave SaĹĄa regije bi obÄ?ina pridobila Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 17. junija – Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno so se v zaÄ?etku tedna seĹĄli na zadnji seji pred poletnimi poÄ?itnicami.

LoÄ?iÄ?nik naj bi odstopil iz osebnih razlogov

Za peto redno sejo obÄ?inskega sveta je bilo predvidenih 12 toÄ?k dnevnega reda, svetniki so

Na javni poziv sta prispela dva predloga: SMC je predlagal Mitja LoÄ?iÄ?nika, SLS pa Karlo SlemenĹĄek. Komisija za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja je za sejo sveta aprila predlagala LoÄ?iÄ?nika, saj je predsednik SLS umaknil predlog za SlemenĹĄkovo. Svetniki so se na ponedeljkovi seji odloÄ?ili, da bodo postopek imenovanja ponovili, kar pomeni, da bodo stranke znova pozva-

tejĹĄa za kakĹĄno naloĹžbo. NajveÄ?ji dvig vrednosti beleĹži v letu 2014 s prenosom kohezijskega projekta vodooskrbe.

Podpora odloku o skupni obÄ?inski upravi SaĹĄa regije

Soglasna podpora svetnikov osnutku odloka o imenovanju skupne obÄ?inske uprave SaĹĄa regije ne preseneÄ?a. Lokalni skupnosti prinaĹĄa namreÄ? koristi. Po obrazloĹžitvi Sonje GlaĹžer, vodje MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja Velenje ter KopuĹĄarja, se je drĹžava odloÄ?ila, da bo podprla obÄ?ine, ki bodo delovale skupaj na 11 delovnih podroÄ?jih. Za to bo namenila veÄ? denarja, ne pa veÄ? kot 55 %. ÂťObÄ?ina Ĺ martno

Z zadnje seje pred poletnimi poÄ?itnicami

jih ÂťobdelaliÂŤ 11. Svetnik Josip Lukenda (SMC) je namreÄ? predlagal umik toÄ?ke dnevnega reda o imenovanju predstavnika lokalne skupnosti v svet zavoda Zdravstveni dom Velenje. To se je zgodilo Ĺže drugiÄ?. Na prejĹĄnji seji sveta je predlagal umik toÄ?ke z dnevnega reda Ĺžupan Janko KopuĹĄar brez obrazloĹžitve.

Za razlog tokratnega umika je Lukenda navedel, da kandidat LoÄ?iÄ?nik odstopa od imenovanja zaradi osebnih razlogov. V obeh primerih je najbrĹž razlog isti: nesoglasje o kandidatu znotraj strank, ki so se na lanskih lokalnih volitvah odloÄ?ile za skupen nastop: SLS, SDS in SMC.

3

AKTUALNO

20. junija 2019

li k vloĹžitvi predlogov za omenjeno funkcijo.

V zadnjih 10 letih premoĹženje moÄ?no poveÄ?ano

PremoĹženje ObÄ?ine (obÄ?inske uprave, javnih zavodov, v okviru Komunalnega podjetja Velenje) na dan 31. decembra 2018 znaĹĄa dobrih 12,5 milijona evrov in je za 100 % veÄ?je v primerjavi z letom 2007, je na seji poroÄ?ala glavna finanÄ?nica Ivica Cavnik. ÄŒeprav gre za knjigovodsko vrednost, ki ni vedno realen odraz vrednosti, je spodbudno in po mnenju Ĺžupana KopuĹĄarja ne preseneÄ?a, saj je lokalna skupnost vsako leto boga-

ob Paki deluje v skupni obÄ?inski upravi za sedaj na 4 delovnih podroÄ?jih. Poleg veÄ? denarja bi tako pridobili v tistem, v Ä?emer je v tem trenutku malo slabĹĄe.

Dodatnih zaposlitev pri nas ne predvidevamo,ÂŤ je ĹĄe pojasnil Janko KopuĹĄar.

Na seji sveta so svetniki potrdili ĹĄe poroÄ?ila o lanskoletnih rezultatih poslovanja in letoĹĄnjih naÄ?rtih Komunalnega podjetja Velenje ter podjetja PUP Saubermacher o izvajanju lokalne gospodarske javne sluĹžbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Naslednja seja ĹĄmarĹĄkega obÄ?inskega sveta naj bi bila predđ&#x;”˛ vidoma septembra.

ObÄ?ina ima za 238 milijonov evrov premoĹženja

Na predlog komisije za priznanja so svetniki potrdili letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence. Branka BaliÄ?a so imenovali za Ä?lana obÄ?inske volilne komisije. Seznanili so se z obÄ?insko bilanco, ki znaĹĄa na dan 31. decembra lani dobrih 238 milijonov evrov, vanjo pa sodijo vse nepremiÄ?nine in denarna sredstva obÄ?ine. Bilanca pa je sestavni del drĹžavne bilance.

Tudi letos fleksibilni normativi v vrtcih

Na predlog vodje Urada za druĹžbene dejavnosti Draga MartinĹĄka so svetniki tudi letos potrdili fleksibilne normative v Vrtcu Velenje. Zakon omogoÄ?a, da se ĹĄtevilo otrok v skupini poveÄ?a za dva (to sicer znaĹĄa v prvi starostni skupini 12, v drugi pa najveÄ? 22 otrok). Tako bodo razreĹĄili vpraĹĄanja s sprejemom v vrtec med letom, kar seveda pomeni, da tudi letos ne bodo zvraÄ?ali otrok. V tem trenutku imajo vpisanih 1.440 otrok, ki bodo razporejeni v 83 oddelkov.

Podobno doloÄ?ilo so sprejeli tudi za doloÄ?itev najmanjĹĄe igral-

ne povrĹĄine.

Ohranjajo vrtec v Cirkovcah

Prav tako na predlog Urada za druĹžbene dejavnosti so svetniki potrdili zmanjĹĄanje najniĹžjega normativa v enoti vrtca v Cirkovcah (po zakonodaji bi moralo ta vrtec, ki je meĹĄane starostne skupine, obiskovati med 10 in 17 otrok). Tega pa ne dosegajo, demografska slika pa kaĹže, da je smiselno vrtec, ki je tudi srediĹĄÄ?e kulturnega in druĹžabnega dogajanja v kraju, ohraniti.

Iz proraÄ?una bo Mestna obÄ?ina Velenje za to namenila letno 26 tisoÄ? evrov. Dopolnili so tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Velenje. Gre za uskladitev z zakonskimi spremembami, pa tudi za to, da bo z jesenjo sestavni del Vrtca Velenje tudi enota MlinÄ?ek, ki jo uspeĹĄno gradijo v Vinski Gori.

24-urno deĹžurstvo pogrebne sluĹžbe

Svetniki so z zakonom uskladili tudi odlok o gospodarskih javnih sluĹžbah in odlok o pokopaliĹĄkem redu v mestni obÄ?ini Velenje. Tudi pri tem gre za uskladi-

tev z zakonskimi spremembami, pomembna novost pa je, da morajo zagotoviti obvezno 24-urno pogrebno sluĹžbo. đ&#x;”˛

Znani obÄ?inski nagrajenci Velenje – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na torkovi seji potrdili predloge letoĹĄnjih obÄ?inskih nagrajencev.

Komisija za priznanja, ki jo vodi Aleksandra VasiljeviÄ?, je prejela 17 predlogov, o katerih so glasovali na osnovi sprejetega pravilnika. Njihove predloge je svet potrdil.

Grbe Mestne obÄ?ine Velenje bodo na slavnostni seji ob obÄ?inskem prazniku prejeli Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje, TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje in Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Dobitniki plaket pa bodo SmuÄ?arski klub Velenje, Karate klub Velenje in DruĹĄtvo tabornikov rod Jezerski zmaj. đ&#x;”˛

Slovesnosti v poÄ?astitev dneva drĹžavnosti V vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline bodo pripravili slovesnosti ob dnevu drĹžavnosti. V Velenju bo Ĺže nocoj ob 19.30 pri Lipi samostojnosti. Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Livada, slavnostna govornica pa bo ministrica

za obrambo Andreja KatiÄ?.

V Ĺ martnem o Paki bodo proslavo pripravili v soboto, 22. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu v Ĺ martnem ob Paki. Program pripravlja Kulturno druĹĄtvo Gorenje, slavnostni govornik pa bo Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

V Ĺ oĹĄtanju pripravijo osrednjo obÄ?insko slovesnost ob 25. juniju, dnevu drĹžavnosti, Ĺže tradicionalno v Skornem. LetoĹĄnja bo 24. junija, z zaÄ?etkom ob 18. uri pod ĹĄotorom na igriĹĄÄ?u v kraju. Proslavi bo sledila zabava z Ansamblom đ&#x;”˛ BrinovĹĄek in ÄŒaga Boysi.

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

20. junija 2019

NajvarÄ?nejĹĄa evropska toplotna Ä?rpalka V druĹžinskem podjetju Kronoterm na Gomilskem v obÄ?ini BraslovÄ?e razvili toplotno Ä?rpalko zrak–voda, ki se med 1176 Ä?rpalkami uvrĹĄÄ?a na prvo mesto – PrecejĹĄnji prihranki Tatjana PodgorĹĄek

Gomilsko, 12. junija – V druĹžinskem podjetju Kronoterm na Gomilskem v obÄ?ini BraslovÄ?e so prvo toplotno Ä?rpalko izdelali Ĺže pred dobrimi 40 leti, prejĹĄnji teden pa so ĹĄirĹĄi javnosti predstavili nov evropski doseĹžek na tem podroÄ?ju.

Tako so namreÄ? poimenovali nov model toplotne Ä?rpalko Adapt zrak–voda. Kot so povedali na predstavitvi, so njene prednosti, da je to ena najtiĹĄjih toplotnih Ä?rpalk na trĹžiĹĄÄ?u (tiĹĄja je od delovanja raÄ?unalnika), ne moti okolice, ampak se z njo zlije, ne proizvaja zvokov, ki bi motili sosede, Âťzavidanja vredni pa sta njena izjemna uÄ?inkovitost in inteligentno prilagajanje.ÂŤ Na seznamu nemĹĄkega urada BAFA je zasedla prvo mesto po sezonski uÄ?inkovitosti med 1.175 toplotnimi Ä?rpalkami v Evropi. ÂťUvrstitev na prvo mesto na seznamu nemĹĄkega zveznega urada za gospodarstvo in nadzor izvoza BAFA pomeni, da smo Slovenci med vodilnimi pri razvoju toplotnih Ä?rpalk v EU,ÂŤ je povedal direktor Kronoterma Bogdan KronovĹĄek in nadaljeval: ÂťVedeli smo, da zgolj evolucija ne bo dovolj, zato smo znanje in zavedanje povezali z razliÄ?nimi strokovnjaki, uporabniki, monterji, prevozniki, projektanti, arhitekti in serviserji, da bi naĹĄli toÄ?no to, kar uporabniki potrebujejo v svojem domu.ÂŤ Skrb za okolje med drugim dokazujejo s tem, da pri izdelavi Adapta uporabljajo do okolja prijazne dele in novo hladilo, ki ne ĹĄkodi ozonu in je laĹžje razgradljivo ter ima za 67 odstotkov manjĹĄi ogljiÄ?ni odtis kot druga hladiva. Nova generacija okolju prijaznih toplotnih Ä?rpalk je edina, ki ob varÄ?ni uporabi zagotavlja tudi uÄ?inkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. Nova toplotna

Ä?rpalka lahko deluje, Ä?e je temperatura zunanjega zraka od minus 25 stopinj (–25) do plus 40 stopinj (+40). Pri tem lahko ogreje sanitarno vodo na 67 stopinj. Delovanje toplotne Ä?rpalke Adapt lahko spremlja in upravlja porabnik z mobilno ali spletno aplikaci-

do 13 tisoÄ? evrov pri zamenjavi peletne peÄ?i, tisoÄ? evrov veÄ? pri zamenjavi daljinskega ogrevanja ter do 32 tisoÄ? evrov ob zamenjavi infra panelov. Nov in varÄ?evalen ogrevalni sistem kot toplotni vir uporablja energijo zunanjega zraka.

Energetska tranzicija premogovno intenzivnih regij Energetska agencija KSSENA je uspela pridobiti nepovratna evropska sredstva za projekt DeCarb v podporo energetski tranziciji premogovno intenzivnih regij. Projekt je usmerjen v izvajanje praviÄ?ne energetske tranzicije v teh regijah, ob omejevanju negativnih vplivov na ekonomsko in socialno stabilnost ter zagotavljanju trajnostnega razvoja in vloge v energetski meĹĄanici do leta 2030. Gre za prvi projekt KSSENE, ki ga sofinancira program Interreg Europe. Program se osredotoÄ?a na nudenje podpore regionalnim in lokalnim oblastem pri razvoju in izboljĹĄanju obstojeÄ?ih politik na razliÄ?nih tematskih podroÄ?jih. Glede na vsebino in smernice programa, je projekt DeCarb zdruĹžil 9 partnerjev, ki bodo poskrbeli za prenos znanja in izkuĹĄenj, potrebnih za energetsko tranzicijo regij z visokim ogljiÄ?nim odtisom v prihodnost Ä?iste energije.

Bosch zmagovalec Trusted Brand 2019

S slovesnosti ob predstavitvi novega tipa toplotne Ä?rpalke : Rudi (prvi z leve) in Bogdan KronovĹĄek

jo. Proizvodnjo in prodajo Adapta naÄ?rtujejo septembra.

Na predstavitvi so posebej poudarili uÄ?inkovitost in varÄ?nost nove toplotne Ä?rpalke v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi.

Po njihovih navedbah pri tistih, ki uporabljajo kurilno olje, v 15 letih privarÄ?uje 26 tisoÄ? evrov ali za nov druĹžinski avto, do 15 tisoÄ? evrov pri zamenjavi zemeljskega plina,

Podjetje Kronoterm je leta 1991 ustanovil Rudi KronovĹĄek. Toplotne Ä?rpalke zrak–voda predstavljajo pribliĹžno 70 odstotkov prihodkov podjetja, ki je moÄ?no razvojno naravnano. Podjetje zaposluje 65 ljudi, lani so ustvarili za pribliĹžno deset milijonov evrov prihodkov, letoĹĄnje poslovanje pa je – po zagotovilih Bogdana KronovĹĄka – za blizu 20 đ&#x;”˛ odstotkov nad lanskim.

S skupno vizijo uspeha in razvoja ustvarjamo nove priloĹžnosti.

Vse dobro in veliko optimizma ob dnevu drĹžavnosti!

www.gorenje.com

GOSPODARSKE novice

V letoĹĄnji raziskavi o zaupanju v blagovne znamke Trusted Brand je v kategoriji gospodinjskih aparatov zmagala blagovna znamka Bosch. Revija Reader’s Digest in Mladinska knjiga sta letos Ĺže trinajstiÄ? podelila priznanja Trusted Brand blagovnim znamkam in osebnostim, ki jim Slovenci najbolj zaupamo. Nagrado so podelili v 33 kategorijah.

V podjetju BSH HiĹĄni aparati, d. o. o., Nazarje so priznanja zelo veseli, hkrati se tako uresniÄ?uje vizija ustanovitelja blagovne znamke – Roberta Boscha, ki je Ĺže pred veÄ? kot 130 leti izjavil: “Raje izgubim denar kot zaupanje.ÂŤ

Ugodni zaposlitveni nameni Zaposlitvene namere slovenskih delodajalcev pa so ĹĄe vedno izjemno ugodne. Za tretje Ä?etrtletje predvidevajo toliko zaposlitev, da bo to najmoÄ?nejĹĄe Ä?etrtletje v zadnjih dveh letih in med najmoÄ?nejĹĄimi tudi v svetovnem merilu. Neto napoved zaposlovanja znaĹĄa plus 20 odstotkov, kar je 11 odstotnih toÄ?k veÄ? kot v prejĹĄnjem Ä?etrtletju, kaĹže raziskava druĹžbe Manpower. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

20. junija 2019

Odrasli se v Velenju izobraĹžujejo Ĺže 60 let Na velenjski ljudski univerzi se letno izobraĹžuje okoli 10 tisoÄ? obÄ?anov, kar je veÄ?, kot se mladih izobraĹžuje v rednih ĹĄolah Mira ZakoĹĄek

Velenje, 12. junija – Andragoťki zavod Ljudska univerza Velenje je z nepozabnim dogodkom na Gradu Velenje praznoval 60-letnico delovanja. Podobno, kot so zadnja leta inovativni, so zaznamovali tudi jubilej v obliki nepozabnega popotovanja po kulinariki in glasbi 60. let prejťnjega stoletja.

Da je bila 60-letnica sodobna

in zazrta v prihodnost, sta z vizualno in interaktivno podobo poskrbela idejna oÄ?eta VzorÄ?nega mesta Velenje Erik Kapfer in Miha Cojhter. Vabljene je nagovorila direktorica AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Ranzinger KropuĹĄek, ki je ponosno povedala, da se na njihovi izobraĹževalni ustanovi izobraĹžuje veÄ? odraslih, kot se mladih v tukajĹĄnjih ĹĄolah, kar okoli 10 tisoÄ? na leto. Mnogim,

ki jim prej to ni uspelo, so z izobraĹževanjem v njihovi ustanovi omogoÄ?ili utiriti lepĹĄo in boljĹĄo prihodnost. To pa je bilo uspeĹĄno tudi zato, ker je to izobraĹževanje inovativno in ga skuĹĄajo, kolikor je le mogoÄ?e, pribliĹžati sluĹĄateljem. Tudi sicer deluje Ljudska univerza povezovalno v tem okolju, Âťsaj niso njihoviÂŤ zgolj ĹĄtevilni sluĹĄatelji, ampak so tukajĹĄnji tudi ĹĄtevilni profesorji.

V tem Ä?asu so izvedli mnogo

stvari. ÂťPoleg tistih, ki naj bi jih delala neka obiÄ?ajna Ljudska univerza, sadimo in oblaÄ?imo drevesa, gojimo Ä?ebele, delamo izobraĹževalne igrice in ĹĄe veliko drugih stvari,ÂŤ je povedala di-

AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje letno organizira veÄ? kot 380 razliÄ?nih izobraĹževalnih programov in projektov za pribliĹžno 7.000 ljudi. Prvi v drĹžavi so za spletno izobraĹževalno igro prejeli nagrado Sustainable energy Europe Award in nagrado za najboljĹĄo izobraĹževalno igro na Nizozemskem. Je edina izobraĹževalna institucija za odrasle v Evropi, ki je za mednarodne projekte prejela Ĺže tri jabolka kakovosti in trenutno sodeluje v kar 11 projektih programa Erasmus.

Direktorica Brigita Ranzinger KropuĹĄek s ĹĄtevilnimi gosti

Aleksandra Cavnik in Sanja Mlinar med nastopom

rektorica AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita RanziNger KropuĹĄek. ÄŒeprav so dali na slovesnosti, ki so jo pripravili v odliÄ?nem grajskem ambientu, priloĹžnost

za nagovore mnogim, so poskrbeli predvsem za prijetno razpoloĹženje, ki sta ga spremljala ples, pesem in veseli pomenki.

Program sta popestrili akademska glasbenica in profesorica kla-

virja Sanja Mlinar ter pevka Aleksandra Cavnik, ki je kot mlado dekle zmagala na popevki Orion in festivalu Melodije morja in sonca. đ&#x;”˛

To je dom s srcem UdeleĹžba na tradicionalnem sreÄ?anju varovancev Doma za varstvo odraslih Velenje z njihovimi svojci dokazuje, da delajo, kot veleva stroka – Dom si zasluĹži prenovo in za to mora poskrbeti drĹžava Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 15. junija – Dom za varstvo odraslih Velenje Ĺže nekaj let organizira pred poletnimi poÄ?itnicami sreÄ?anje varovancev in njihovih svojcev. ÂťSvojci z odzivom na sreÄ?anje dokazujete, da delamo prave stvari. Vsako leto vas je veÄ?, kar nas zelo veseli. NaĹĄ dom je socialnovarstveni zavod, naĹĄa osnovna naloga pa je skrb za stanovalce, tako kot to veleva stroka.

Spletamo prijateljstva, ki puĹĄÄ?ajo sledi. Dogodkov, ki jih izvajamo za njihovo prijetno poÄ?utje, je veliko. Delamo s srcem, saj se zavedamo, da s tem bogatimo tudi sebe. Hvala vsem, ki nam in naĹĄim varovancem pomagate, da smo hiĹĄa s srcem, in verjamem, da nam bo to s skupnimi moÄ?ni uspevalo tudi v prihodnje,ÂŤ je zbrane ob tej priloĹžnosti v atriju doma pozdravila direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Da ima dom duĹĄo, sta menila tudi predstavnika sorodnikov, ki sta med drugim dejala, da zaposleni opravljajo teĹžko in odgovorno nalogo. Z zadovoljstvom ugotavljata, da so njihovi najdraĹžji v dobrih rokah. ÄŒe kdaj ni tako, kot menijo, da bi moralo biti, se stvari hitro uredijo. ÂťDom si zasluĹži prenovo, njegovo vodstvo se trudi za to in prepriÄ?an sem, da bomo tudi svojci zastavili kakĹĄno potrebno besedo, da se bo to zgodilo Ä?im prej. Generacija, ki je v domu in je gradila Velenje z udarniĹĄkim delom, si zasluĹži boljĹĄe bivalne, zaposleni pa boljĹĄe delovne po-

goje,ÂŤ je menil MatjaĹž Cesar, eden od predstavnikov svojcev. ÂťTri leta sem v domu in sem zelo zadovoljna. Zaposleni so prijazni do nas, mi pa do zaposlenih.

Imamo se lepo in Ä?as hitro mine. Ĺ˝elim si, da bi bilo ĹĄe naprej tako,ÂŤ je v imenu stanovalcev dejala Ivana Stropnik.

Poleg Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janka KopuĹĄarja je nagovorila zaposlene in varovance doma ter njihove svojce tudi podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak. Zagotovila je, da se lokalna skupnost po svojih moĹžnostih izjemno trudi, da bi se v okolju dobro poÄ?utile vse generacije. Priznanja, s katerimi se ponaĹĄa, to tudi dokazujejo. Hkrati pa se zavedajo, da ni dovolj le bogata vsebina, ki je v domu na visoki ravni, ampak so pomembne tudi druge stvari. ÂťZato si skupaj z vodstvom doma Ĺželimo, da bi za kakovostnejĹĄe Ĺživljenje v domu poskrbela tudi Vlada RS oziroma njeno Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti. To ĹĄe do danes ni prisluhnilo potrebam po prenovi velenjskega doma, Ä?eprav je za to odgovorno in pristojno. Pogajanj ne bomo prenehali in skupaj z vodstvom doma bomo naredili vse, da jih prepriÄ?amo o njegovi nujno potrebni nadgradnji, ki bo zagotovila ustrezne bivalne, zaposlenim pa delovne pogoje,ÂŤ je bila kritiÄ?na Darinka Mravljak.

Varovanci in zaposleni doma si bodo lahko letoĹĄnje sreÄ?anje zapomnili tudi po darilu DruĹĄtva upokojencev Velenje, pododbo-

ra Desni breg, ki je uredilo rusko kegljiĹĄÄ?e. Njegov predsednik Franc TamĹĄe je povedal, da nameravajo v jeseni skupaj z domom urediti ĹĄe Knajpov park. đ&#x;”˛

Tudi letoĹĄnje sreÄ?anje zaposlenih in varovancev doma ter njihovih svojcev je bilo zelo dobro obiskano.

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Vabljeni na

OSREDNJO OBÄŒINSKO SLOVESNOST OB DNEVU DRĹ˝AVNOSTI v ponedeljek, 24. junija 2019, ob 18. uri v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju (ĹĄportno igriĹĄÄ?e pod ĹĄotorom).

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 12. junija SodiĹĄÄ?e Evropske unije je za 8. julij razpisalo obravnavo toĹžbe Slovenije proti HrvaĹĄki zaradi nespoĹĄtovanja arbitraĹžne razsodbe.

V drĹžavnem zboru se je predstavil kandidat za ustavnega sodnika Rok ÄŒeferin. Poudaril je, da se mora pravo Ä?lovekovih pravic prilagoditi druĹžbenim spremembam, sicer izgubi stik z realnostjo in ne zmore veÄ? uÄ?inkovito reĹĄevati druĹžbenih problemov.

DrĹžavni svet je z 20 glasovi za in brez glasov proti potrdil zahtevo za parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pregonu drĹžavnega svetnika Franca Kanglerja.

Na ulicah Hongkonga se je znova zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi. Vlada je pod pritiskom preloĹžila drugo branje zakona, med policijo in protestniki pa so nato kljub temu izbruhnili spopadi.

AmeriĹĄko pravosodno ministrstvo je sporoÄ?ilo, da so med dvomeseÄ?no policijsko operacijo, ki je potekala po celotnem ozemlju ZDA, aretirali 1700 ljudi, osumljenih ĹĄirjenja spletne pedofilije.

Po ĹĄtirih mesecih se je na sodiĹĄÄ?u v Madridu konÄ?alo sojenje 12 nekdanjim politiÄ?nim in civilnodruĹžbenim voditeljem Katalonije zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve od Ĺ panije.

ÄŒetrtek, 13. junija PoroÄ?ilo Sklada ZdruĹženih narodov za otroke je razkrilo, da sodi Slovenija na 8. mesto med drĹžavami, ki imajo do druĹžin prijazno politiko.

NaĹĄ predsednik Borut Pahor in predsednik Avstrije Alexander Van der Bellen sta se sreÄ?ala na Dunaju. Govorila sta o nadzoru na meji med drĹžavama in priznala, da obstajajo razlike v nekaterih pogledih, ki pa jih je mogoÄ?e reĹĄiti z dialogom.

bo pospeĹĄilo reĹĄevanje vlog za uveljavitev pravic iz javnih sredstev, predvsem do drĹžavne ĹĄtipendije.

Predsednik ZDA Donald Trump je med sreÄ?anjem s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo sporoÄ?il, da bodo ZDA na Poljsko napotile tisoÄ? vojakov, stroĹĄke infrastrukture zanje pa bo plaÄ?ala drĹžava gostiteljica.

Sever Italije so zaradi obilnega deĹževja in tajanja snega v gorah prizadele poplave.

Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice je razsodilo proti GrÄ?iji zaradi neprimerne obravnave mladoletnih prebeĹžnikov iz Afganistana, kot nesprejemljive pa zavrnilo podobne toĹžbe proti Sloveniji, Avstriji, HrvaĹĄki, MadĹžarski in Severni Makedoniji.

Gorski reĹĄevalci, ki so v zadnjih nekaj tednih v gorah reĹĄevali Ĺže veÄ? tujih planincev, ki so zaradi slabe pripravljenosti in opreme ter nepoznavanja razmer obstali v gorah, so opozorili na obvezno alpinistiÄ?no opremo v visokogorju.

Iz KPK so sporoÄ?ili, da so prejeli informacijo, da je pri pripravi predloga o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobaÄ?nih in povezanih izdelkov, ki so ga v DrĹžavni zbor vloĹžili poslanci, priĹĄlo do stikov med predstavniki tobaÄ?ne industrije ter pripravljalci zakona.

Pred spremembami zakona o omejevanju uporabe tobaÄ?nih in povezanih izdelkov naj bi priĹĄlo med predstavniki tobaÄ?ne industrije ter pripravljalci zakona do stikov.

Levica je v DrĹžavni zbor vloĹžila predlog novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, s katero Ĺželi zagotoviti neodplaÄ?en prenos stanovanj in stavbnih zemljiĹĄÄ? z DUTB na Stanovanjski sklad RS. Predstavniki strank so v tretjem krogu pogajanj pri predsedniku republike dosegli naÄ?elen dogovor o spremembah volilne zakonodaje.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je dejal, da v napadu na tankerje v Omanskem zalivu ena od min ni eksplodirala, Âťna njej pa je podpisan IranÂŤ. Teheran je vse oÄ?itke zavrnil.

Belo hiĹĄo je zapustila ĹĄe svetovalka za odnose z javnostjo Sarah Huckabee Sanders. Ĺ˝enske po vsej Ĺ vici so se podale na ulice zaradi ĹĄvicarske Âťnesprejemljivo poÄ?asne poti do enakopravnostiÂŤ.

Sobota, 15. junija

Razlike v nekaterih pogledih obstajajo, a Pahor meni, da jih bo mogoÄ?e reĹĄiti z dialogom.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero se

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Petek, 14. junija Predstavil se je kandidat za ustavnega sodnika, Rok ÄŒeferin.

20. junija 2019

HrvaĹĄko ministrstvo za delo je turistiÄ?nim delavcem sporoÄ?ilo, naj raje kot tujo delovno silo za delo v poletni sezoni najamejo upokojence.

Ob mnoĹžiÄ?nih protestih se je vlada v Hongkongu odloÄ?ila, da za nedoloÄ?eno obdobje ustavi postopek sprejemanja zakonodaje o izroÄ?anju osumljencev Kitajski.

v morju. Indija je sporoÄ?ila, da je uvedla carine na 28 ameriĹĄkih proizvodov, vkljuÄ?no z mandlji in jabolkami. Nekatere carine bodo tudi 70-odstotne.

Indonezija je opozorila, da noÄ?e biti smetiĹĄÄ?e.

Ponedeljek, 17. junija ZaÄ?ela se je junijska seja DrĹžavnega zbora. Najprej so bila na vrsti poslanska vpraĹĄanja premierju Marjanu Ĺ arcu, in sicer glede prenosa primernih stanovanj in zemljiĹĄÄ? z DUTB na stanovanjski sklad, v zvezi z banÄ?no kriminaliteto in financiranjem drugega tira.

Na SlovaĹĄkem je prisegla prva predsednica drĹžave, 45-letna odvetnica in borka za drĹžavljanske pravice in zaĹĄÄ?ito okolja Zuzana ÄŒaputova.

Rusija je prebivalcem Ukrajine, ki Ĺživijo v pokrajinah Lugansk in Doneck na vzhodu drĹžave, podelila prve potne liste po poenostavljenem postopku, ki ga je aprila odobril ruski predsednik Vladimir Putin.

V pariĹĄki katedrali Notre-Dame je poteka- ZaÄ?ela se je junijska seja DrĹžavnega zbora. la prva sveta maĹĄa po Izvedeli smo, da vzrok fiziÄ?nepoĹžaru pred dvema mesecema.

Zaradi varnosti se je bogosluĹžja ga napada na mariborsko okrov eni od stranskih kapel lahko Ĺžno sodnico Danielo RuĹžiÄ? ĹĄe udeleĹžilo le 30 ljudi, ki so mora- ni znan, da pa ga policija obravnava kot poskus umora. Tako iz li pri tem nositi Ä?elade.

Indonezija je sporoÄ?ila, da ne politiÄ?nih kot iz sodniĹĄkih krobo postala ÂťsmetiĹĄÄ?eÂŤ, in je ZDA gov so se medtem sliĹĄale obsodvrnila pet zabojnikov smeti, v ka- be dogodka.

Iran je sporoÄ?il, da bo 27. juniterih bi moral biti le odpadni papir, a so bili polni drugih odpad- ja presegel koliÄ?ino obogatenega kov, tudi steklenic, plastike in urana, ki mu jo dovoljuje mednarodni jedrski sporazum. plenic.

V Vatikanu pa so razmiĹĄljali, da bi nekaterim poroÄ?enim moĹĄkim v Amazoniji pustil, da se jih posveti v duhovnike, saj v tej juĹžnoameriĹĄki regiji moÄ?no priOkoli ene ure zjutraj so ne- manjkuje kandidatov. znanci pred hiĹĄo priÄ?akali in pretepli mariborsko okroĹžno sodnico. Sodnica ima veÄ? zlomov rok, lobanje in obraznih kosti.

Nedelja, 16. junija

Torek, 18. junija

Neznanci so brutalno pretepli mariborsko okroĹžno sodnico.

Kar nekaj slabe volje so ponekod po drĹžavi povzroÄ?ila neurja s toÄ?o.

Neurja so divjala tudi drugod.

Na Poljskem je bil en Ä?lovek tudi poĹĄkodovan.

HrvaĹĄka vlada je sprejela odloÄ?itev, da bo nekdanjo Titovo politiÄ?no ĹĄolo v Kumrovcu prodala kitajskemu podjetju, ki je na javnem razpisu zanjo edino ponudilo dva milijona evrov. Ĺ˝ena Netanjahuja, Sara, je priznala zlorabe drĹžavnega denarja; da je za skoraj 100 tisoÄ? dolarjev najela zunanjo storitev catering, namesto da bi angaĹžirala razpoloĹžljive kuharje v rezidenci.

V velikem delu JuĹžne Amerike je priĹĄlo do obseĹžnega izpada elektriÄ?ne energije. Brez elektrike sta bila celotna Argentina in Urugvaj.

Protestniki v Hongkongu so kljub odloÄ?itvi vlade, da zaÄ?asno ustavi postopek sprejemanja zakona o izroÄ?anju, nadaljevali pritisk na voditeljico vlade Carrie Lam. Na ulicah se je znova zbralo okrog dva milijona ljudi.

DrĹžave skupine G20 so dosegle dogovor o zmanjĹĄanju onesnaĹženja s plastiÄ?nimi odpadki

DrĹžavni zbor je z 49 glasovi za in 17 proti sprejel novelo energetskega zakona, ki v slovenski pravni red med drugim prenaĹĄa evropske direktive, zaradi katerih je Slovenija Ĺže prejela bruseljski opomin.

Poslanci so potrdili ĹĄe evroposlance, Prelesnikovo, ÄŒeferina in Goloba.

Ugibalo se je o podpori vladnih strank obrambnemu ministru Karlu Erjavcu na petkovem glasovanju o interpelaciji. VeÄ?ina je bila skrivnostna, izrecno podporo so napovedali le v SD, DeSUS in SAB.

Donald Trump Ĺželi biti predsednik tudi v prihodnjem mandatu.

Ministri Evropske unije za evropske zadeve v Luxembourgu zaradi zadrĹžkov NemÄ?ije, Francije in Nizozemske kljub svarilom pred izgubo verodostojnosti Unije niso priĹžgali zelene luÄ?i za zaÄ?etek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Donald Trump je uradno naznanil zaÄ?etek svoje kampanje za ponovno izvolitev na mesto predsednika ZDA.

Dan kufrov in dan po njem “Mami, meni mi je vĹĄeÄ?, da hodiva na Velenje. In tudi mi je vĹĄeÄ? moj smetarski tovornjak,â€? mi reÄ?e Kalin nekega jutra, ko Ĺže odĹĄtevava dneve do poleta v Velenje. No, letela bova v Treviso, pa ne bodimo malenkostni. “Kalin, katero igraÄ?ko boĹĄ vzel na letalo?â€? “Bom vzel mojo piĹĄtolo!â€? RazloĹžim mu, zakaj to ni najboljĹĄa izbira. Razume. “Potem bom Kaja AvberĹĄek pa vzel GuĹĄterja, da lahko streljam z njegovim repom!â€? GuĹĄter je rdeÄ?i gumijasti kuĹĄÄ?ar, mestoma uporabljan kot fraÄ?a; pospraviva ga v Kalinovo roÄ?no prtljago – nahrbtniÄ?ek v obliki prijaznega sivega tigra. Poleg GuĹĄterja Kalin izbere ĹĄe plastiÄ?nega tiranozavra, vrtavko, rumen dirkalni avto s smrtno glavo, starinsko zbirateljsko rumeno rusko milicijo, Ĺžogo skokico, lesen fotoaparat z objektivom s kalejdoskopskim efektom, knjiĹžico z okenci “Avtomobili in tovornjakiâ€? v bolgarĹĄÄ?ini, zgoĹĄÄ?enko Steppenwolf (njegov trenutno najljubĹĄi komad za voĹžnji z avtom je “Born to be Wildâ€?) ter breskov sok (otrokom je skozi letaliĹĄÄ?ne preglede dovoljeno nesti tekoÄ?ine). “Saj nimata veÄ? rajzefibra s toliko letalskimi izkuĹĄnjami?â€? me zjutraj na dan poleta vpraĹĄa sestriÄ?na. “Seveda ga imava. ÄŒlovek ni nikoli dovolj izkuĹĄen, da ne bi imel rajzefibra.â€? PonoÄ?i skoraj ne spim, zbudim se Ĺže pred sosedovimi kokoĹĄkami in petelinom.

Tudi Kalin, ki ga moram za ĹĄolo skoraj po pravilu zbujati, prihlaÄ?a v spalnico nenavadno zgodaj. “Ajde, mami, greva na letalo!â€?

(Tako sicer Ĺže ves teden, le da mu tokrat konÄ?no lahko odgovorim: “Ajde, greva!â€?).

Rajzefiber me vedno zgrabi dva dni pred poletom. Takrat zaÄ?nem pisati spisek z opomniki, takrat nakupim ĹĄe zadnja darila in tudi Ĺže kupÄ?kam. Dan pred odhodom Ĺželim imeti kolikor se da prazen, takrat pakiram in kadar za dva (zadnja tri leta predvsem za dva), se moram dvojno osredotoÄ?iti.

Kalin na (njegov) zadnji dan ĹĄole domov prinese vsa svoja Ä?udovita dela poletnega trimestra ter ĹĄolsko darilce – milne mehurÄ?ke, Ä?okoladno napolitanko kanarske izdelave ter majhno napihljivo orko. Med drugim mi pokaĹže fantastiÄ?en avtoportret, na katerem se ne upodobi veÄ? kot glavonoĹžca, temveÄ? kot osebico s trupom, bujno pankovsko frizuro in resnim pogledom. Narisan je s Ä?rno barvico, seveda. (Okrog Novega Leta sva kot v tistem Ä?asu malone vsak dan z vodenimi barvicami slikala ognjemet. Kalina sem vpraĹĄala, katere barve bo izbral za veselo eksplozijo. OdloÄ?il se je za Ä?rno. Narisal je torej Ä?rn ognjemet, jaz pa sem dodala roj pisano vibrirajoÄ?ih drobnih zvezdic.)

Ko se Kalin po pol pleskavice, pol avokada, treh trdo kuhanih prepeliÄ?jih jajÄ?kih, par poĹžirkih kefirja in mini leĹĄnikovi sladoledni luÄ?ki odpravi v popoldanske MiĹžule MaĹžule, odprem steklenico ohlajene “caveâ€? (ĹĄpanskega peneÄ?ega vina) ter si mehurÄ?kasto biserno tekoÄ?ino nalijem v visok, ozek, kristal posnemajoÄ? prazniÄ?ni kozarec. Steklenica je zelo lepa (eden od razlogov, zakaj sem jo kupila, kakopak). Vrat ima zavit v bleĹĄÄ?eÄ?e ultramarinsko modro, ki se zakljuÄ?i z rdeÄ?o mornarsko rutico z belim vozliÄ?astim vzorcem. Po trupu se ji preliva morje – tanke vzporedne ultramarinsko modre Ä?rte zavalovijo, ko mednje zaplove ultramarinsko moder Ä?olniÄ?. Cavo kupim dan pred “dnevom kufrovâ€?, saj se poznam (vsaj glede tega dovolj dobro) in vem, kako se mi k vedno prisotnemu notranjemu nemiru ob pakiranju prileĹže sami sebi nazdraviti z neÄ?im finim, osveĹžilnim in, da, alkoholnim. “Dan kufrovâ€? mi tako neĹžneje in mehkeje, pa tudi bolj navdihnjeno steÄ?e od rok. Do poznega popoldneva sta zelena in siva potovalka polni oziroma kar precej prazni. Vedno znova se Ä?udim, kako hitro sem pakiranje zakljuÄ?ila in kako malo stvari da imam ‌ (Bolje tako, bom vsaj imela prostor za dovoljĹĄnjo koliÄ?ino slastne domaÄ?e slivovke za import v mesto palm.)

S Kalinom sediva v letalu. Skozi ovalno okence opazuje, kako se hiĹĄe in avti manjĹĄajo, ter me vpraĹĄa, Ä?e se vidi naĹĄo casa blanco*. VpraĹĄa ĹĄe, ali ima tudi naĹĄe letalo tak tobogan, kot je na slikici na sedeĹžu pred njim. Povem mu, da tudi, da je napihljiv in, kot kaĹže, rumen. UleĹže se mi v naroÄ?je in zaspi. Jaz pa zaÄ?nem pisati ravno tole besedilo. đ&#x;”˛

*bela hiĹĄa

FinanÄ?ni poloĹžaj slovenskih gospodinjstev boljĹĄi Podatki kaĹžejo, da je bil tudi finanÄ?ni poloĹžaj slovenskih gospodinjstev lani boljĹĄi, ljudje pa so bili tudi nekoliko bolj zadovoljni z Ĺživljenjem. Letni prag tveganja revĹĄÄ?ine se je lani sicer zviĹĄal za 318 evrov na 7946 evrov oz. na 662 evrov na mesec. Kljub temu stopnja tveganja revĹĄÄ?ine po podatkih statistiÄ?nega urada ostaja pri 13,3 odstotka. Pri tem ĹĄe naprej igrajo pomembno vlogo socialni transferji. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 7

7

INTERVJU

20. junija 2019

ObÄ?ani menijo, da se da veliko narediti, realnost je drugaÄ?na Praznik obÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji v znamenju prenovljenega trĹĄkega jedra – ÂťZadregÂŤ kar nekaj, razpisi prilagojeni predvsem mestnim obÄ?inam Tatjana PodgorĹĄek

lo, da je ta sedaj na primernejĹĄem kraju.ÂŤ Izvajajo projekt Ĺ˝eMinula nedelja in dan kasneje gnan studenec, ki bo lahko posta bila v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savimemben dodaten vir pri oskrbi s nji prazniÄ?na. Nedelja predvsem pitno vodo. Lokalna skupnost je zaradi otvoritve prenovljenega vpeta ĹĄe pri nadgradnji gniliĹĄÄ?a trĹĄkega jedra v srediĹĄÄ?u v projektu Ä?istilne nalokalne skupnosti, zaÄ?eprave Loke. Tako kot tek tedna pa zaradi slavpreostalih ĹĄest obÄ?in nostne seje tamkajĹĄnjese tudi v reÄ?iĹĄki v zaga obÄ?inskega sveta ob dnjem Ä?asu zavzeto obÄ?inskem prazniku, na ukvarjajo z razmeranjej pa so nekateri obÄ?ani mi v javnem zavodu prejeli obÄ?inska priznanja Zgornjesavinjski zdrain nagrade. PriloĹžnosti za vstveni dom Nazarje, druĹženje obÄ?anov ob prakaterega ustanoviteljizniku bo na razliÄ?nih doce so. ÂťNe vem, kaj je godkih v naslednjih dneh ĹĄlo poleg dolga naroĹĄe kar nekaj. be v javnem zavodu.

ObÄ?ine bomo dolg pokrile, vendar ga ne NajveÄ? vlaganj v moremo takoj. Je nainfrastrukturo mreÄ? milijonski, zaAna NuĹĄa Rebernik, ki je na Ĺžupanskem mestu Ana NuĹĄa Rebernik: ÂťPraktiÄ?no lahko izvajamo vodov proraÄ?un pa nasledila Vinka Jeraja, le tisto, za kar pridobimo dodaten denar tudi od ÂťteĹžjiÂŤ od naĹĄega obje pritrdila, da je projekt drĹžave.ÂŤ Ä?inskega. Nekatere stvari so zelo zapleteureditve trĹĄkega jedra najbolj zaznamoval Ä?as od lanskega so tudi sicer zaradi udorov ure- ne. Upam, da bomo dobili tudi do letoĹĄnjega obÄ?inskega prazni- dili kar nekaj cestnih odsekov, potrebno ĹĄtevilo zdravnikov, da ka. Komaj so Ä?akali, da srediĹĄÄ?e najveÄ? proti Poljanam, za kar so bodo naĹĄi obÄ?ani vedno dobili obÄ?ine dobi sorazmerno lepo pridobili tudi denar od ministr- ustrezno zdravstveno oskrbo tapodobo. ÂťPripombe obÄ?anov so stva za okolje in prostor. Obno- krat, ko jo bodo potrebovali.ÂŤÂŤ seveda razliÄ?ne, a je vedno ta- vili so ĹĄe prvo fazo vodovodnega ko, da vsem ni vedno vse prav. omreĹžja v Ĺ entjanĹžu, druga sle- Prav veliko ne moremo Ni ĹĄe povsem urejeno, manjka di v nadaljevanju leta, prestavili narediti ĹĄe nekaj urbane opreme.ÂŤ Vre- so spomenik padlim v 2. svetovLetos, pravi Rebernikova, nadnost naloĹžbe je dobrih 600 ti- ni vojni, kar je povzroÄ?ilo precej meravajo postoriti ĹĄe nekaj stvasoÄ? evrov, od tega je nekaj pri- hude krvi, Âťvendar se je pokaza- ri. Med drugim Ä?aka na temeljimaknilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, za veÄ? kot 400 tisoÄ? evrov pa se je obÄ?ina zadolĹžila. Poleg trĹĄkega jedra obnavljajo ĹĄe dve vpadnici. Po zagotovilih Rebernikove

Projekt prenove trĹĄkega jedra je najbolj zaznamoval minulo leto.

to prenovo MrĹžiÄ?ev most, posodobiti nameravajo ĹĄe nekaj cestnih odsekov. Letos bodo morda le uskladili Ĺželje in potrebe po razpisu koncesije za posodobitev nekaj manj kot 14 kilometrov cest. Velika ÂťzadregaÂŤ je izgradnja vodovoda LetoĹĄÄ?.

Zaradi okvar je bila v minulih dneh oskrba s pitno vodo motena. ÂťProjekt je za obÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji, Nazarje in Mozirje veÄ?milijonski in ga same zago-

tovo ne bomo mogle uresniÄ?iti, drĹžava pa za podeĹželske obÄ?ine pri razpisih nima posluha.

Razpisni pogoji so pisani na koĹžo predvsem veÄ?jim projektom mestnih obÄ?in. Tudi ostale obveznosti, ki jih prelaga na ramena obÄ?in, so za naĹĄo velik zalogaj. Moram priznati, da si pred prevzemom Ĺžupanske funkcije nisem predstavljala, koliko namenjamo za izobraĹževanje, socialo, predĹĄolsko vzgojo. Za iz-

obraĹževanje veÄ? kot 500 tisoÄ? evrov na leto, za socialo ĹĄe 100 tisoÄ? veÄ?. To so velike postavke, obÄ?ani pa so prepriÄ?ani, kaj vse lahko lokalna skupnost naredi znotraj proraÄ?una. NaĹĄ je ÂťteĹžakÂŤ 2,8 milijona evrov, realno 2,4 milijona evrov, in zagotovo ni mogoÄ?e narediti niti vsega, kar bi bilo potrebno, kaj ĹĄele izpolniti ĹĄtevilne Ĺželje,ÂŤ je ĹĄe dejala Ana NuĹĄa Rebernik. đ&#x;”˛

Poslovno cono bodo ĹĄirili z evropskimi sredstvi Velenje, Stara vas – Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval za razĹĄiritev Poslovne cone Stara vas dobrih 600 tisoÄ? evrov, celoten projekt pa je vreden malo manj kot milijon evrov.

Namen projekta je razĹĄiritev Ĺže obstojeÄ?e poslovne cone Stara vas v Mestni obÄ?ini Velenje. Zagotovili bodo ustrezno infrastrukturo za hitrejĹĄo rast in razvoj malih in srednjih podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest v Ĺ aleĹĄki dolini in Savinjski razvojni regiji. Gre za razĹĄiritev gospodarske javne infrastrukture na obmoÄ?ju obstojeÄ?e poslovne

cone zaradi dodatnih potreb lokalnih podjetnikov po namenskih povrĹĄinah za proizvodno dejavnost.

Na pribliĹžno 8.000 m2 velikem zemljiĹĄÄ?u bodo uredili dodatno komunalno infrastrukturo, ki bo zajemala izgradnjo cestne infrastrukture, parkiriĹĄÄ?a, vodovoda, toplovoda, kanalizacije odpadnih voda, hodnika za peĹĄce, kolesarske steze, javne razsvetljave, kanalizacije za elektriÄ?no omreĹžje, kanalizacije za elektro komunikacijsko infrastrukturo ter plinovodnega omreĹžja. đ&#x;”˛

RESTAVRACIJA JEZERO JE ODLIÄŒNA IZBIRA TUDI ZA VROÄŒE POLETNE DNI Le kdo je ne pozna? Restavracije Jezero, najboljĹĄe restavracije ob jezeru z najlepĹĄim razgledom, odliÄ?no kulinariko v izjemnem ambientu ob jezeru. Ĺ˝e tri leta posluje pod okriljem Gorenja Gostinstva in je zelo priljubljena destinacija ne le VelenjÄ?anov – tako za dnevna obiske, osebna praznovanja, poroke, plesne veÄ?ere, temveÄ? tudi za razliÄ?ne poslovne dogodke podjetij in udeleĹžence iz vse Slovenije, pa tudi tujine. Restavracija Jezero slovi tudi daleÄ? naokoli po odliÄ?ni kulinariki in prijazni postreĹžbi.

Vsak dan Chef PrimoĹž GoriĹĄek z ekipo skuha odliÄ?na samopostreĹžna kosila, ki so gostom na voljo med tednom med 12. in 16. uro za 12 evr, med vikendom pa pripravljajo izvrstna streĹžena kosila.

HiĹĄa ponuja odliÄ?no in ĹĄiroko ponudbo jedi z novega jedilnega lista, med katerimi so tudi Knapovske specialitete in izbrane jedi po priporoÄ?ilu Chefa, za najzahtevnejĹĄe ljubitelje kulinarike. Prijazno ose-

bje vam postreĹže z velikim izborom odliÄ?nih vin, penin, osveĹžilnih napitkov in lokalnega piva.

Pripravljajo tudi odliÄ?ne specialitete z Ĺžara na ĹžareÄ?em oglju, pred gosti na letni terasi, kjer priÄ?arajo pravo poletno vzduĹĄje in vam postreĹžejo tudi z domaÄ?im hiĹĄnim sladoledom iz lastne slaĹĄÄ?iÄ?arne Gorenja Gostinstva.

Za veÄ?ja osebna praznovanja in sproĹĄÄ?ena tudi poslovna druĹženja pa vam ponujajo brezplaÄ?no moĹžnost koriĹĄÄ?enja prireditvenega ĹĄotora na ploĹĄÄ?adi ob restavraciji in po dogovoru za vas pripravijo odliÄ?no pogostitev. Tako vam vaĹĄega druĹženja nikakor ne more po-

kvariti vreme. PrivoĹĄÄ?ite si lahko tudi Piknik doĹživetje z legendarnim PONY-jem ob jezeru in se podate na pot poletnim dogodivĹĄÄ?inam. V restavraciji poskrbijo za vas in vam izposodijo kolo PONY za 4 ure, z vso potrebno opremo za piknik, vkljuÄ?no s piknik kovÄ?kom z malico, pijaÄ?o, dekco, zemljevidom s priporoÄ?enimi turami okoli jezera. DoĹživite novo pustolovĹĄÄ?ino ... ÄŒe se odpravljate na kopanje na plaĹžo ali potep okoli jezera, se oglasite v restavraciji, kjer vam ponujajo izvrstno TO – GO ponudbo jedi, ki bo navduĹĄila celotno druĹžino.

Ponudbo restavracije in vse dogodke spremljajte na www.gorenje-

gostinstvo.com, FB in instagramu.

VeÄ? kot dovolj razlogov, da Restavracijo Jezero obiĹĄÄ?ete tudi v poletnih dneh.

Ekipa Restavracije Jezero vas priÄ?akuje in se veseli vaĹĄega obiska!

Restavracija Jezero Ĺže tradicionalno prireja petkove plesne veÄ?ere, ki so vedno bolj priljubljeni med ljubitelji plesa, pa tudi priloĹžnost za prijetna druĹženja v dvoje, s prijatelji in osebna praznovanja.

Tak prijeten Poletni plesni veÄ?er bo tudi naslednji petek, po poletnih poÄ?itnicah pa prijazno vabljeni na Ĺ panski veÄ?er s flamenkom s skupino FLAME & CO, ki bo 30. 8. ob 19. uri.

POLETNA PETKOVA PLESNA NOČ OB JEZERU

Za glasbo z najveÄ?jimi hiti za vse generacije bosta skrbela

Poletni - dvo hodni meni 10 eur

28. JUNIJ OB 19. URI NA TERASI RESTAVRACIJE JEZERO

Vstopnine ni. Rezervacije: 03/ 586 64 62

mz

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

MED VAMI

20. junija 2019

Filip Pleťnik – prejemnik jabolka navdiha in tudi pravi navdih

njevalo tudi druge kategorije. Ob razglasitvi rezultatov je v ekipi zavladalo zadovoljstvo. ÂťVsak je Ä?util, da se je bilo vredno truditi in vlagati vso energijo, prizadevanje in Ä?as. Vse je bilo poplaÄ?ano. Res je bilo ogromno veselja!ÂŤ se spominja mladeniÄ? iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju. Njihov uspeh pa so opazili zudi zunaj strokovnih sfer.

Z ekipo ĹĄtudentov strojniĹĄtva so razvili najboljĹĄe brezpilotno letalo z vorteksi na svetu in zmagali na tekmovanju v ZDA – Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor jim je izroÄ?il Âťjabolko navdihaÂŤ Mojca Ĺ truc

Morda boste rekli, da se samo sliĹĄi lepo. Ampak je res: s trudom se lahko doseĹže marsikaj!

Dokaz za to je tudi Filip PleĹĄnik, ĹĄtudent strojniĹĄtva iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju, ki je z ekipo kolegov zmagal na tekmovanju Design/Build/Fly v ZdruĹženih drĹžavah Amerike, za ta uspeh pa je nedavno prejel tudi Âťjabolko navdihaÂŤ, ki ga podeljuje predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Absolutni zmagovalci na vseh segmentih tekmovanja

Filipa, ki je bil z raziskovalnimi nalogami na tem podroÄ?ju uspeĹĄen Ĺže kot dijak velenjske gimnazije, poleg briljantnosti na strokovnem podroÄ?ju odlikuje tudi iskrena skromnost. Kot da to ne bi bilo naravnost fantastiÄ?no, mirno pove, da je bil letoĹĄnji ekipni projekt precej uspeĹĄen. Bil pa je veÄ? kot to! Bil je zmagovalen! Na tekmovanju, ki poteka pod okriljem AmeriĹĄke zveze aeronavtiÄ?nih in vesoljskih inĹženirjev, so slovenski ĹĄtudentje – med njimi tudi Filip – izdelali radijsko vodeno letalo, ki je sposobno opraviti simulacijo operacij letal na letalonosilki na tak naÄ?in, da so premagali veÄ? kot 100 svetovno priznanih

in uveljavljenih univerz. Postali so absolutni zmagovalci na vseh segmentih tekmovanja – pri snovanju, konstruiranju, izdelavi, testiranju in letenju.

Delali (vsaj) dva tisoÄ? ur

ÂťTo podroÄ?je je zame strast Ĺže od mladosti. Trenutno opravljam izpit za pilota jadralnega letala, se ukvarjam z modelarstvom, vse pa povezuje teorija, ki jo vsako leto v veÄ?ji meri dobivam na fakulteti,ÂŤ pravi Filip, ki zakljuÄ?uje 3. letnik oziroma prvo stopnjo ĹĄtudija na Fakulteti za strojniĹĄtvo Univerze v Ljubljani. Pri projektu, ki na fakulteti sicer poteka Ĺže desetletje, je letos sodeloval drugiÄ?. ÂťLani smo bili Ä?etrti. Pa smo bili tudi s tistim rezultatom precej zadovoljni, saj se vsako leto ve, da je konkurenca moÄ?na,ÂŤ pojasnjuje Filip.

Delo za projekt v minulem ĹĄtudijskem letu so zaÄ?eli septembra.

Sodelovalo je nekaj veÄ? kot 20 ĹĄtudentov. ÂťOrganizatorji izdajo navodila za sodelovanje, mi pa jih preĹĄtudiramo in se nato prvi semester pripravljamo na tekmovanje, spomladi pa tudi tekmujemo,ÂŤ je povedal mladi ĹĄtudent. Kot je dodal, se med letom v glavnem ne ve, kako razmiĹĄlja in kaj dela konkurenca, zato je pred samim tekmovanjem teĹžko reÄ?i, kako visoko se bo mogoÄ?e

uvrstiti. Nekaj pa je jasno: pravila doloÄ?ajo dimenzijske omejitve in omejitve glede teĹže; te doloÄ?ajo, kakĹĄne misije naj bi bilo letalo sposobno leteti, na drugih podroÄ?jih pa je ogromno prostora za inovacije. Ĺ tudentje imajo torej obilo moĹžnosti za prodor, a tudi ogromno dela. ÂťSkrbeti je treba za pisanje poroÄ?ila, izdelavo letala, simulacije, 3D modeliranje, vso birokracijo ‌ nekateri mediji poroÄ?ajo, da smo porabili okrog dva tisoÄ? ur, verjetno pa je bila ĹĄe kakĹĄna veÄ?,ÂŤ razmiĹĄlja Filip.

dodali grafite, tako da na tekmovanju v resnici ni bil veÄ? grd, ime pa je vseeno ostalo,ÂŤ pojasnjuje Filip PleĹĄnik. V ZDA je ÂťPretty boyÂŤ ĹĄtiri dni opravljal misije, na katerih se je meril Ä?as in se je oce-

ÂťJabolko navdihaÂŤ kot dokaz, kaj se lahko doseĹže s trudom

Ob nedavnem dnevu PrimoĹža Trubarja (8. 6.) je ekipo ĹĄtudentov v predsedniĹĄki palaÄ?i sprejel Borut Pahor. MladeniÄ?i niso pri-

bilo teĹžko prinesti do predsednika,ÂŤ pojasnjuje Filip.

Predsednik Pahor je bil navduĹĄen. ÂťMislim, da je bil zadovoljen, da smo v Sloveniji sposobni razviti nekaj, kar je plod izkljuÄ?no naĹĄega znanja, to pa potrjuje kvaliteto naĹĄega izobraĹževanja, inovativnosti, idej,ÂŤ razmiĹĄlja mladi inovator, ki je jabolko navdiha iz rok predsednika prejel skupaj z ekipo. Pravi, da mu to pomeni ogromno. ÂťJe ĹĄe ena potrditev, da je naĹĄ uspeh ĹĄirĹĄe opaĹžen. Da tudi drugi, ki niso v stroki, cenijo naĹĄe delo. Ker namreÄ? ne gre samo za strokovno znanje, temveÄ? tudi za medse-

Vse je bilo poplaÄ?ano

Spomladi so se z letalom ÂťPretty boyÂŤ, kot so ga poimenovali, odpravili na tekmovanje v Arizono. ÂťIme smo izbrali malo igrivo. Gre namreÄ? za izkljuÄ?no tekmovalen model, pri katerem je pomembna zgolj tehniÄ?na brezhibnost, ni pa doloÄ?eno, da bi moralo biti letalo tudi lepo. In tako smo sklenili, da modela res ne bomo pobarvali. TakĹĄen se nam je zdel malo grd, pa smo rekli, naj ima vsaj ime lepo. No, naposled smo modelu vendarle

Predsednik Pahor je bil nad Filipovo predstavitvijo modela navduĹĄen (foto: Enej IsteniÄ?).

ĹĄli sami, poleg druĹžin in nekaterih kolegov s fakultete so s seboj pripeljali tudi zmagovalno letalo. ÂťNismo Ĺželeli le govoriti, temveÄ? tudi pokazati, kaj smo naredili.

LetoĹĄnji radijsko voden model ima premer kril 2,5 metra, za povrh pa se celo zloĹži in ga tako ni Filip PleĹĄnik je prejemnik Âťjabolka navdihaÂŤ, ki ga podeljuje predsednik Borut Pahor (foto: Patrik Tarfila).

bojno sodelovanje znotraj ekipe, s sponzorji, dobavitelji materiala ‌ Nagrado torej sprejemamo kot potrditev za dobro skupinsko delo. In kot dokaz, kaj se lahko doseŞe s celoletnim trudom, je poudaril mladi ťtudent.

S tovrstnim razmiĹĄljanjem pa Filip PleĹĄnik ni veÄ? le prejemnik jabolka navdiha iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju, temveÄ? Ä?isto pravi navdih. đ&#x;”˛

Spomini na preteklosti in pogledi na prihodnost Zadnji gost pomladne sezone Klepetov pod arkadami z VelenjÄ?ani, ki dobro poznajo tok novejĹĄe lokalne zgodovine, je bil Anton Ĺ eliga, septembra pa se bodo sreÄ?anja nadaljevala Tina Felicijan

Tone Ĺ eliga je bil v otroĹĄtvu ÂťdrĹžavni sovraĹžnik,ÂŤ ker je njegov oÄ?e pri obvezni oddaji kmetijskih pridelkov utajil praĹĄiÄ?a in vola, ju doma zaklal in meso razdelil. OÄ?eta so zaprli v KidriÄ?evem, Tone pa ni smel v ĹĄolsko kuhinjo, ker do hrane ni imel pravice. DruĹžina je stradala in se preĹživljala z nabiralniĹĄtvom.

Ko je konÄ?al osnovno ĹĄolo, se je vpisal v pomorsko ĹĄolo v Piran, a se zaradi spleta okoliĹĄÄ?in prepisal na poklicno rudarsko ĹĄolo v Velenje, kjer je dobil dobro ĹĄtipendijo. Ker mu uÄ?enje ni delalo teĹžav, se je vpisal ĹĄe na dopisno srednjo ekonomsko ĹĄolo ter zakljuÄ?il oboje. Ob tem pa sodeloval na praktiÄ?no vsaki udarniĹĄki akciji, je povedal na Klepetu pod arkadami. Delal je tudi v jami, kjer ga je v nesreÄ?i zasulo in mu poĹĄkodovalo hrbtenico. Ko se je izvoz premoga nenadno poveÄ?al in je nastala velika potreba po izkopavanju, je postal instruktor in dobival Âťizredno lepo plaÄ?o,ÂŤ je povedal. Ob tem je ĹĄtudiral na visoki ĹĄoli za politiÄ?ne vede v Ljubljani. Ĺ e preden je diplomiral, so ga zvabili v Velenje, kjer

je nenehno dobival priloĹžnosti za opravljanje razliÄ?nih nalog in prevzemal odgovorne funkcije.

Tako ga veÄ?ina pozna kot nekdanjega sekretarja in predsednika OK SZDL Velenje, vodjo kadrovske sluĹžbe podjetja ERA Ve-

â?ą

Danes se prav tako bojim za prihodnost razvoja Velenja kot v zaÄ?etku osemdesetih let

lenje, direktorja podjetja ERA Vino Ĺ martno, bil je tudi Ä?lan predsedstva RK SZDL Slovenije in delegat v republiĹĄki in obÄ?inski skupĹĄÄ?ini.

Kako je Velenje dobilo klopi, poti in Titov spomenik

V zaÄ?etku 70. let je bilo med VelenjÄ?ani Ä?utiti pasivnost, apatijo, pomni. Kot ĹĄtudent sociologije je imel nekaj idej, kako to premagati. Tako se je skupina aktivistov odloÄ?ila, da bo pred vse stanovanjske bloke na levem bregu postavila klopi. ÂťDa bi ljudi spravili iz stanovanj ven, da bi se

druĹžili,ÂŤ je pojasnil in dodal, da je akcija obrodila sadove.

Nato so se lotili urejanja peĹĄpoti na osnovi bliĹžnjic, ki so jih ljudje zgazili pozimi. Ena najbolj znanih, na katero je ĹĄe danes ponosen, je t. i. gozdna pot pod vilo Herberstein proti Gorici.

Ideji o postavitvi spomenika Titu so mnogi nasprotovali, med njimi najbolj kulturniki in intelektualci, tudi Tone Ĺ eliga. Nestl Ĺ˝gank je zato povabil avtorja spomenika Antuna AugustinÄ?ića, da je zagovarjal idejo. In veÄ?ino prepriÄ?al. ÂťDejal je: 'Mi Titu zamerimo marsikaj. Da se ne more reĹĄiti boljĹĄevizma. Da je postal Ä?astihlepen. Da ne prenese politiÄ?nih nasprotnikov. O marsiÄ?em bodo zgodovinarji ĹĄe morali spregovoriti. Ampak kar mu je treba priznati, je, da Ĺže 35 let Ĺživimo v miru.' Ker nas je prepriÄ?al, je Ĺ˝ganku uspelo izpeljati idejo o postavitvi spomenika.ÂŤ

Kako so ustavili praznjenje vasi

V Ä?asu izgradnje Velenja je tekla akcija Vas – mesto. Za ostreĹĄje petorÄ?kov in drugih blokov na levem bregu so ĹĄaleĹĄki kmetje

do Kitajci prej ali slej selili veÄ? delov proizvodnje in bo zaÄ?elo zmanjkovati prostih delovnih mest, sploh visoko tehnoloĹĄkih.

Bojim se, da se bodo predvsem visoko izobraĹženi mladi zaÄ?eli izseljevati v tujino,ÂŤ je delil svoje misli o izzivih prihodnosti, med katere je priĹĄtel tudi integracijo

â?ą

Septembra bo v Klepetu pod arkadami gostoval Vlado Ĺ inkovec.

Tone Ĺ eliga je natolkel veÄ? kot 1500 udarniĹĄkih ur. Velikokrat je delal z Nestlom Ĺ˝gankom. ÂťNeverjetno, koliko kondicije je imel, Ä?eprav ni bil fiziÄ?ni delavec. Redkokdo mu je bil kos,ÂŤ pomni.

prispevali les. Pri tretjem samoprispevku pa se je porodila ideja, da meĹĄÄ?ani kmetom vrnejo uslugo in pomagajo izboljĹĄati bivalne pogoje na podeĹželju. Ljudje so se namreÄ? mnoĹžiÄ?no izseljevali iz okoliĹĄkih krajev in prihajali v mesto. Tako so 30 odstotkov sredstev iz samoprispevkov v mestu namenili za razvoj komunalne, cestne in komunikacijske infrastrukture na podeĹželju.

tujcev. ÂťPriseljenci smo se vÄ?asih vkljuÄ?evali v prostovoljno delo, druĹžbenopolitiÄ?ne, kulturne dejavnosti. S tem smo v biti rastli z vsemi mestotvornimi funkcijami.

Mislim, da bi se tudi danes dalo ĹĄe marsikaj narediti za izboljĹĄevanje pogojev za Ĺživljenje in delo v obÄ?ini,ÂŤ je navrgel. đ&#x;”˛

Izzivi mesta so tudi danes veliki

Tone Ĺ eliga je med drugim dejal tudi, da se danes prav tako boji za prihodnost razvoja Velenja kot v zaÄ?etku 80. let. ÂťÄŒe se uresniÄ?i, kar se napoveduje v zvezi s Termoelektrarno in Premogovnikom, bi morali Ĺže danes imeti rezervno dejavnost, v kateri se bodo bodoÄ?i mladi zaposlovali. Bojim se tudi, da bo-

radio velenje com

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

20. junija 2019

Kdor verjame vase, mu bo uspelo Naj dijak Slovenije Aleksandar DĹžuriÄ?ić iz Velenja meni, da je znanje najviĹĄja nagrada – Pomembni jasni cilji, ambicioznost, optimizem, odgovornost Tatjana PodgorĹĄek

DijaĹĄka organizacija Slovenije je minulo sredo Ĺže osmiÄ? podelila naziv Naj dijak in naj dijakinja. Prejme ga dijak, dijakinja, ki je uspeĹĄen na uÄ?nem podroÄ?ju in se v prostem Ä?asu ukvarja tudi z razliÄ?nimi obĹĄolskimi dejavnostmi. Naziv naj dijakinja je prejela Anja MitroviÄ?, dijakinja 4. letnika Gimnazije Novo mesto, naj dijak pa je postal dijak tretjega letnika Srednje zdravstvene ĹĄole Slovenj Gradec Aleksandar DĹžuriÄ?ić iz Velenja.

Aleksander je povedal, da se je ob prejemu laskavega naslova (zanj so ga predlagali pro-

fesorji in ravnatelj zdravstvene ĹĄole) poÄ?util prijetno, prevevala sta ga notranje zadovoljstvo in hvaleĹžnost, po drugi strani pa tudi odgovornost do vseh, ki so mu stali ob strani in bdeli nad njegovimi doseĹžki. Teh ima zelo veliko. Na ĹĄoli so Aleksandra izbrali za naj prostovoljca, saj je vrstnikom vestno nudil uÄ?no pomoÄ?. Je najboljĹĄi dijak v razredu, dijak z najveÄ? priznanji na zdravstveni ĹĄoli do sedaj. Med drugim je prejel zlato priznanje na tekmovanju Mladi zgodovinar, srebrno Cankarjevo priznanje, srebrno na drĹžavnem tekmovanju iz matematike, bronasto na

mednarodnem matematiÄ?nem tekmovanju Kenguru ter bronasto priznanje iz logike. Kaj mu priznanja in naziv najboljĹĄi dijak pomenijo? ÂťZnanje samo po sebi je najviĹĄja nagrada. Sicer pa nase ne gledam kot na dijaka, ki bi bil boljĹĄi od drugih. Vidim se kot nekdo, ki ima v Ĺživljenju jasno zastavljene cilje in jih poskuĹĄa tudi Ä?im bolj uresniÄ?iti. Priznanja niso samo popisan list papirja, so znak volje, odloÄ?nosti, Ĺželje in zbir zelo redke surovine, ki se ji reÄ?e vztrajnost. NajveÄ?je potrdilo vseh dosedanjih doseĹžkkov je zagotovo laskav naziv naj dijak Slovenije, na katere-

OsmoĹĄolci na Inventuri 19

ga sem najbolj ponosen. Je dokaz, da sem na dobri poti in da ljudem, ki verjamejo vase, tudi uspe. Jaz vase verjamem.

PrepriÄ?an sem, da ni na tem svetu niÄ? nemogoÄ?e. Do vsakega cilja vodijo poti, in Ä?e imamo pravo voljo, Ä?e smo ambiciozni, pozitivno naravnani, odgovorni, bi morali najti pravo pot. ÂŤ Ĺ˝e od malega ga je navduĹĄevalo delo v medicini. Ĺ˝e takrat se je videl kot

delavec v zdravstvu. Zato se je odloÄ?il za zdravstveno ĹĄolo, Ä?eprav je razmiĹĄljal tudi o gimnaziji. Gimnazijce sicer vidi kot perspektivne mlade ljudi, a ĹĄe ne vedo zagotovo, kam j i h

bo odnesla Ĺživljenjska pot. Sam pa si je svojo Ĺže zaÄ?rtal. ÂťNaj izkoristim priloĹžnost za neizmerno zahvalo profesorjem. Zdravstvena ĹĄola, ki jo obiskujem, je ĹĄola, na kateri zaposlenim ni vseeno za mlade. Profesorji znajo prisluhniti, svetovati in mnogokrat namenijo dijaku svoj prosti Ä?as.ÂŤ Kam ga bo vodila nadaljnja pot? DolgoroÄ?nih ciljev nima.

Je pa prepriÄ?an, da bo ostal v zdravstvu. ÂťÄŒe si drznem razmiĹĄljati malo izvenokvirno, se Ä?ez dve leti vidim nekje na ĹĄtudiju medicine.ÂŤ ZasluĹžene poÄ?itnice bo Aleksander preĹživel na morju in tudi na poÄ?itniĹĄkem delu v trgovini Jager.

Aleksandar DĹžuriÄ?ić: ÂťSebe vidim kot nekoga, ki ima jasno zastavljene cilje in jih Ĺželi skupaj z voljo, Ĺželjo po uspehu, vztrajnostjo, odgovornostjo tudi Ä?im bolje uresniÄ?iti.ÂŤ

OdliÄ?njaki pri Ĺžupanu Ĺ martno ob Paki, 12. junija – Tako kot vrsto let je tudi aktualni Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar sprejel devetoĹĄolce tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, ki so konÄ?ali izobraĹževanje z odliÄ?nim uspehom ali so bili odliÄ?ni vseh devet let. Od sedmih odliÄ?njakov so bili taki ĹĄtirje.

Ob tej priloĹžnosti je Ĺžupan pohvalil mlade modrijane ter jim Ä?estital za lep uspeh, ki so ga dosegli v ĹĄolskih klopeh. Ob tem je ĹĄe dejal, da je uspeh sicer dobra popotnica na nadaljnji Ĺživljenjski poti. ÄŒeprav so premagali prvo stopnico na tej poti s takim uspehom, jim ta ne daje jamstva, da bodo tako uspeĹĄno tudi nadaljevali, ampak se bo treba truditi za dosego zastavljenega cilja. Jim je pa odliÄ?en uspeh omogoÄ?il veÄ?jo moĹžnost pri izbiri na-

daljnjega izobraĹževanja. Želim si, da ste se prav odloÄ?ili, da boste uspeĹĄni na poti do zastavljenega cilja in da boste ustvarjalno delovali v domaÄ?em okolju. To sicer ne nudi delovnih mest, so pa ta v bliĹžini. Ima pa lokalna skupnost druge vrline. V obÄ?ini potrebujemo uspeĹĄne ljudi, ki si Ĺželijo in hoÄ?ejo veÄ?. Kdo ve, morda je med vami bodoÄ?i Ĺžupan ali ĹžupanjaÂŤ, je ĹĄe pripomnil. Zahvalil se je razrednikoma, ravnatelju in celotnemu kolektivu osnovne ĹĄole za opravljeno delo.

DevetoĹĄolce bo poleg Ä?okolade spominjalo na sreÄ?anje v obÄ?inski sejni sobi tudi zbornik ob 70-letnici Ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki, v katerem so zanimivi podatki o tehniÄ?ni kulturi v tamkajđ&#x;”˛ Tp ĹĄnjem okolju.

OdliÄ?njaki skupaj z obema razrednikoma, ravnateljem ĹĄole in Ĺžupanom

UdeleĹženci so na delavnici reĹĄevali tudi tri razliÄ?ne likovne naloge.

Velenje, 13. junija – UmetniĹĄki oddelki gimnazije Ĺ olskega centra Velenje in Festival Velenje – Galerija Velenje sta pred tednom dni prviÄ? pripravila likovno delavnico za osmoĹĄolce.

Nanjo sta povabili vse osnovne ĹĄole v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, odzvale so se tri velenjske, in sicer Antona AĹĄkerca, Gustava Ĺ iliha in Livada.

Profesorica mag. NataĹĄa Tajnik Stupar je povedala, da so jih povabili v Ä?asu razstave dijakov

omenjene gimnazije Inventura 19. Poleg ogledala del dijakov, nastalih v iztekajoÄ?em se ĹĄolskem letu, so osnovnoĹĄolcem Ĺželeli tudi s tem pribliĹžati delo in Ĺživljenje na ĹĄoli. ÂťOgled in delavnice smo namenili osmoĹĄolcem, ki jih zanima program umetniĹĄke gimnazije. Podrobneje smo jih seznanili z uÄ?nim programom, naÄ?inom dela, z izdelki, ki nastanejo v uÄ?nem procesu, ter z moĹžnostjo nadaljnjega izobraĹževanja za umetniĹĄke poklice. Zanje smo pripra-

vili tudi interaktivne delavnice s tremi razliÄ?nimi likovnimi nalogami.ÂŤ Tajnik Stuparjeva je ĹĄe dejala, da dijakom med ĹĄolskim letom podajajo kakovostne klasiÄ?ne vsebine v kontekstu vizualne umetnosti, razpoloĹženje, kreativnost ter ustvarjalnost so na visoki ravni.

Dijakinja Petra Drev pa je dodala, da je umetniĹĄka gimnazija prava odloÄ?itev za tiste, ki jih umetnost zanima. đ&#x;”˛

Tp

DemokratiÄ?na stranka upokojencev Slovenije ObmoÄ?ni odbor Velenje

Skupaj za boljĹĄi jutri.

To so naĹĄi cilji, za vse generacije!

đ&#x;”˛

Slovenija je ena najmlajĹĄih evropskih drĹžav. Samostojna in neodvisna drĹžava je postala leta 1991 in letos praznuje 28 let drĹžavnosti.

ÄŒestitamo ob dnevu drĹžavnosti!

Vsem drŞavljanom in drŞavljankam Şelimo ponosno praznovanje veèletnih sanj Slovencev in Slovenk, ki jih lahko danes uresnièujemo v samostojni drŞavi!

SvetniĹĄka skupina DeSUS MO Velenje

Breda Kolar, svetnica SMC v svetu MO Velenje

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

20. junija 2019

Sto let godbe v knjigi Pihalni orkester Premogovnika Velenje je ponosno predstavil zajetno fotomonografijo, ki je izĹĄla ob njegovi 100-letnici Velenje, 13. junij – Ideja, da bi pestro zgodovino druĹženja, igranja in nastopanja povzeli v knjiĹžni zbirki fotografij, je v Pihalnem orkestru premogovnika Velenje rastla Ĺže dolgo. Ob raznih okroglih jubilejih so izdali veÄ? publikacij, a tudi zato, ker niso bili povsem prepriÄ?ani, kdaj je bila godba ustanovljena, se niso lotili veÄ?jega dokumentarnega projekta. Zaradi pomanjkanja drugih informacij o ustanovitvi godbe so naposled sklenili, da se bodo drĹžali letnice 1919. In tako so se letos ob stoletnici vendarle lotili selekcije veÄ? kot 500 fotografij, ki so jih zbirali Ĺže veÄ? desetletij. Izbrali so jih manj kot polovico in nastala je dokumentarna fotomonografija 100 let Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki je ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje izĹĄla pri Velenjski knjiĹžni fundaciji. V njej so zbrani portreti predsednikov in dirigentov ter izpostavljeni ĹĄtevilni mejniki, ki so zaznamovali delova-

Na sledi AleĹĄ OjsterĹĄek

Na predstavitvi dokumentarne fotomonografije 100 let Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje se je Tadeja JegriĹĄnik pogovarjala z aktualnim predsednikom Gregorjem Jeromlom, Ä?lanom Alojzom KriÄ?ejem, ki v godbi igra Ĺže 62 let, in vodjo urada za druĹžbene dejavnosti MOV Dragom MartinĹĄkom, ki je Âťdal komando,ÂŤ da se projekt ob Ä?astitljivi obletnici izpelje.

nje godbe. Fotografije priÄ?ajo o dogajanju do leta 1958, o udeleĹžbah na tekmovanjih doma in po svetu ter priznanjih, o koncertih in nastopih, paradah, budnicah, proslavah, gostovanjih, pripravah, druĹžabnih sreÄ?anjih Ä?lanov

godbe ter drugih utrinkih, ki jih je bilo v sto letih preveÄ?, da bi zabeleĹžili vse. Zato je bila priprava monografije velik izziv, a hkrati izvrstna priloĹžnost za obujanje spominov. Teh se bo zdaj, ko je knjiga med ljudmi, zagotovo

V Fbunkru utrinki narave Tokrat v foto filmski galeriji Fbunker v podhodu pri vili Bianci razstavljajo Ä?lani velenjske fotografske skupine F8 Velenje, 14. junij – Pred slabimi ĹĄtirimi leti se je nekaj fotografskih entuziastov iz Velenja in KoroĹĄke odloÄ?ilo, da se bodo povezali in s skupnimi akcijami in izobraĹževanji nadgrajevali svoje znanje ter fotografije prikazali tudi na raz-

stavah. Nastal je foto klub F8, ki zdruĹžuje predvsem ljubitelje fotografije narave. Ta ima neĹĄteto obrazov, ki jih je uĹžitek portretirati, poleg tega pa je za fotografiranje narave potrebno veliko fiziÄ?ne aktivnosti, pozornega opa-

zovanja in tudi Ä?akanja pravih trenutkov. ÂťZa vsak fotografski Ĺžanr si je treba vzeti Ä?as. Pri fotografiji narave pa moraĹĄ biti pravi Ä?as na pravem mestu,ÂŤ je povedal Ä?lan skupine Marjan Klepec in dodal: ÂťKo se zaÄ?neĹĄ ukvarjati s foto-

utrnilo ĹĄe veÄ?. Zato bo godba ĹĄe naprej zbirala gradivo, ki ga bo pokazala ob naslednjih priloĹžnostih za retrospektivne poglede na svojo bogato zgodovino. tf

grafijo, vidiĹĄ nekaj veÄ? – bistveno bolj opazujeĹĄ naravo in okolico, v kateri se gibljeĹĄ, ter v njej najdeĹĄ zanimive motive.ÂŤ V klubu F8 je 18 Ä?lanov. Med akcijami, ki jih izvajajo, so foto izzivi. Zadajo si, da bo vsak Ä?lan v doloÄ?enem obdobju posnel fotografijo na izbrano temo. VÄ?asih se na teren odpravijo tudi v paru ali v trojici. Ĺ est se jih predstavlja na aktualni razstavi v Fbunkru.

Gre za prvo tamkajĹĄnjo razstavo, na kateri so osrednji motiv divje Ĺživali. Pripravili so izbor najboljĹĄih, ki so jih posneli tako v divjini kot na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u. Njihova rdeÄ?a nit pa je barvitost, s katero narava res ne skopari. đ&#x;”˛

tf

Naslednja se bo v Fbunkru predstavila mlada velenjska ustvarjalka na podroÄ?ju digitalnih umetnosti Laura Ikić.

Med festivalom Kunigunda bo tam gostoval nizozemski avtor James Risbey, velenjska plesna umetnica NeĹža Jamnikar pa bo izvedla gibalni performans.

Panta rei TomaĹža Gorjupa Ĺ oĹĄtanj, 6. junij – V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj bo do konca junija na ogled razstava akademskega slikarja in magistra umetnosti TomaĹža Gorjupa, ki se je predstavil z opusom del zadnjih dveh let. Naslov razstave Panta rei (vse se spreminja) nakazuje, da ugledni avtor v dolgih letih ustvarjanja nenehno raziskuje in ustvarja vedno nove in drugaÄ?ne slike. Odprtje je pospremil glasbeni program, ki so ga sooblikovali uÄ?enci in mentorica Glasbene Ĺ ole FKK Velenje, oddelek Ĺ oĹĄtanj, direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj pa je razstavi na pod povzel besede likovne kritiÄ?arke Anamarije Stibil Ĺ ajn, ki je med drugim zapisala: TomaĹž Gorjup na slikovno polje pripenja barvne lise in risarske sledi.

V barve in poteze sintetizira svoj

1950 v Ljubljani, deloval je kot redni profesor na PedagoĹĄki fakulteti v Ljubljani, je ugledni Ä?lan ZDSLU, DLUL in Galerije Equrna, razstavlja doma in na tujem, med drugim je prejemnik ZupanÄ?iÄ?eve nagrade. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

Izjava predsednika Vlade RS o tem, da bi morali ponovno prevetriti, kako in komu drĹžava podeljuje status delovanja v javnem interesu in se nanaĹĄa na majhno ĹĄestÄ?lansko druĹĄtvo, ki se je vtaknilo v enega od drĹžavnih vodnih energetskih postopkov, je ponovno toÄ?ka, ko je potrebno ustaviti konja. Sestopiti. In v miru prisluhniti. Argumentu. Na isti strani Ä?asopisa dvomiljonska mnoĹžica prebivalcev Hongkonga svoji predsednici jasno sporoÄ?a svoj javni interes.

Za razliko od analogne preteklosti pa se trk dveh v trikotniku drĹžava-civilna druĹžba-prosti trg zdi v Ä?asu digitalne preobrazbe skorajda Ĺže post veljavni druĹžbeni ustroj. S pojavo digitalnih velikanov, podjetij z ogromno koliÄ?ino podatkov, smo priÄ?a nastajanju svoje vrste digitalnih drĹžav, ki s konceptom zahodne demokracije in drĹžave, kot ga poznamo danes, nima veÄ? povezave. Koncept protesta civilne druĹžbe proti drĹžavi, ali enega od teh proti prostemu trgu, s pojavom globalnih digitalnih podjetij nima veÄ? smisla.

Ta podjetja, vzpostavljena na ekonomiji osebnih podatkov, se zdijo priroÄ?no orodje v vsakokratni potrebni kampanji. Odjemalci storitev prihajamo iz vseh treh strani, drĹžave, civilne druĹžbe in gospodarskih podjetij.

Danes smo Ĺže priÄ?e velikim drĹžavnim projektom nadzora drĹžavljanov s pomoÄ?jo vseh mogoÄ?ih prikljuÄ?kov, programov, ki posameznika ocenjuje, vrednoti, nagrajuje in omejuje. Za velikim zidom je nastal spojen niz spremljav, ki o posamezniku zmore povedati vse. Spremljanje reportaĹž o kitajskem socialnem kreditnem sistemu ima edino pomanjkljivost v tem, da je razprĹĄenost avtorjev, ki o tem poroÄ?a, majhna do te mere, da je dvom ĹĄe lahko prisoten.

KakĹĄen dogovor bo v prihodnje potreben, da bi lahko brzdali neizmerni potencial, nam ĹĄe ni znano. Ĺ e najbliĹžje so nam alternative, ki jih je ubiral Orwellov junak Winston Smith. Mojca Prelesnik, slovenska informacijska pooblaĹĄÄ?enka se strinja, da gre za dileme, ki so stvar ĹĄirĹĄih druĹžbenih vpraĹĄanj, in je njena vloga pri tem zelo jasna in omejena. Izpostavlja, da informacijski pooblaĹĄÄ?enci niso in ne smejo biti edini, ki se ukvarjamo z vpraĹĄanji varstva osebnih podatkov. V enem od odgovorov na nacionalnem RTV portalu izpostavi, da so in morajo biti vkljuÄ?ena sodiĹĄÄ?a, zakonodajalci, izobraĹževalne institucije, mediji, znanost in tako dalje. Tako kot na drugih podroÄ?jih varstva posameznika, na primer varstva potroĹĄnikov, tudi pri varstvu zasebnosti ni Ä?arobnih paliÄ?ic in ni nadomestka za osebno odgovornost vsakega posameznika za lastno etiÄ?no delovanje in lastno odgovorno sprejemanje odloÄ?itev tako zasebno kot profesionalno.

Prav tako ni nepomembno spomniti, da evropski koncept pojmovanja zasebnosti v svetovnem merilu ni edini. Ĺ˝ivimo v svetu, kjer tehnologije Ĺže dolgo ne spoĹĄtujejo veÄ? meja in kjer pravo teĹžko sledi tehnologiji. Po eni strani smo sicer priÄ?a ĹĄirjenju evropskega koncepta pojmovanja zasebnosti Ä?ez meje Evrope. Ĺ tevilne drĹžave zunaj Evropske unije Ĺže imajo ali prilagajajo svoje predpise, prenovljena je bila tudi Konvencija Sveta Evrope o varstvu podatkov, katere domet bistveno presega meje EU-ja. Po drugi strani pa smo priÄ?a tehnologijam, ki so bile zasnovane v drugaÄ?nih okvirih, a tudi krĹĄitvam, za katere si doslej nismo predstavljali, da so mogoÄ?e. Skrbeti nas mora torej, ali imamo kot druĹžba odgovor na vpraĹĄanje, kje Ĺželimo biti Ä?ez 50 let in kako bomo do tja priĹĄli.

Z vidika osebne svobode je posebej skrb vzbujajoÄ?e, da prakse krepitve nadzora in cenzure vse bolj kapljajo k nam. Povezava med vrsto izjave predsednika Vlade RS o vpraĹĄljivosti koristi delovanja civilne druĹžbe in dopuĹĄÄ?anje slabljenja vidika osebne svobode s strani drĹžav zaradi neznanja brzdanja velikih digitalnih entitet, zato ni in ne more biti spregledana.

Verjeti je mogoÄ?e v dobrobiti digitalne prihodnosti, vendar le na naÄ?in zaupanja. ÄŒe smo odloÄ?anje predali vladi, potem najprej njej. đ&#x;”˛

Pika se slika - Ĺže 30 let odnos do zunanjega in razkriva vse, kar je v njem. ÄŒeprav je pri tem ekspresiven in nastopa brez zadrĹžkov in cenzure, ostaja v sferah ÂťskrivnostnoÂŤ abstraktne pojavnosti. Gibanje, ki ga njegova dela objektivizirajo, pa v svoj vr-

tinec povleÄ?e tudi gledalca. ÄŒe se vse spreminja, se mora tudi likovno-vizualni zapis slikarja spremeniti v individualno doĹživetje gledalca. In spreminjanju ni videti konca.

TomaĹž Gorjup je rojen leta

LetoĹĄnji 30. Pikin festival, ki bo od 9. do 15. septembra potekal v srediĹĄÄ?u mesta, bo odliÄ?na priloĹžnost tudi za obujanje spominov ĹĄtevilnih generacij Pik in gusarjev na pretekle festivale, na njegov razvoj in vsebine, ki jih je ponujal. Kaj vse ste s Piko doĹživeli lepega, vam bodo priÄ?arale stare fotografije, ki jih bo Festival Velenje razstavil na priloĹžnostni jubilejni razstavi. Prijazno

vas vabijo, da pobrskate po svojih albumih in ĹĄe kje za slikami, ki so povezane s preteklimi Pikinimi festivali. VaĹĄe gradivo vam bodo po razstavi vrnili.

PrepriÄ?ani so, da bo ob pogledu na stare fotografije skupna ugotovitev ena sama – duh festivala ostaja enak, enako razigran in vesel, mi vsi pa, da se nismo prav niÄ? postarali, no, morda smo malce zrasli ‌

Gradivo lahko prinesete ali poĹĄljete na Festival Velenje, Titov trg 4, 3320 Velenje, lahko pa ga tudi skenirate in poĹĄljete na pika@velenje.si. PripiĹĄite tudi svoje ime, priimek, naslov, e-naslov, telefonsko ĹĄtevilko in nekaj o priloĹžnosti, ob kateri je bila fotografija posneta (tudi leto). Fotografije bodo zbirali do 20. avgusta 2019.

Vabljeni k sestavljanju foto mođ&#x;”˛ zaika pikastih 3 desetletij!

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

TeĹžave se ne menijo za poÄ?itnice V sredinem programu Radia Velenje je zagotovo Ĺže dve desetletji in pol v programu oddaja TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa.

Vodi jo novinarka Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as in Radia Velenje, ki je tudi voditeljica jutranjega programa, Milena KrstiÄ? – Planinc.

Oddaja je razdeljena v dva dela. Prvi se zaÄ?ne ob 8. uri in traja 15 minut. To je Ä?as, ko posluĹĄalke in posluĹĄalci lahko v eter (telefonska ĹĄtevilka Radia Velenje: 03 897 50 03) razloĹžijo teĹžave, s katerimi se sreÄ?ujejo, postavijo kakĹĄno vpraĹĄanje, izreÄ?ejo kritiko, lahko pa tudi kakĹĄno pohvalo komu, ki si jo zasluĹži. PosluĹĄalci pa lahko, ker gre komu Ä?rka na papir laĹžje od rok kot beseda iz ust, za to oddajo tudi piĹĄejo. Na voljo sta jim dva naslova – klasiÄ?ni na Radio

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Velenje, Stari trg 15, 3320 Velenje ali e-naslov: radio.velenje@nascas.si. Pri obeh pa naj bo pripis Âťza teĹžaveÂŤ, da se bo vedelo kam z njimi.

Drugi del, tisti, dobesedno teĹžavnejĹĄi, pa se obiÄ?ajno zaÄ?ne okoli 20 minut pred deseto. ObiÄ?ajno zato, ker je treba takoj po koncu prvega dela zaÄ?eti iskati tiste, ki bodo teĹžavam kos. VÄ?asih je treba zavrteti veliko ĹĄtevilk, da koga najdeĹĄ, ali pa napisati veliko e-sporoÄ?il, da se najde. A to niti ne bi bila taka teĹžava, Ä?e vmes ne bi bilo treba pripraviti poroÄ?il, ki so v programu Radia Velenje na sporedu vsako uro, in Ä?e ne bi v studiu ob devetih v oddaji Strokovnjak svetuje Milena vodila tudi pogovora z gostom.

A obiÄ?ajno uspe, Ä?eprav je tekma s Ä?asom velikokrat ostra. Ne pa vedno. Kadar ne, mora posluĹĄalec oziroma posluĹĄalka na odgovor poÄ?akati teden dni, Ä?e je zadeva zahtevnejĹĄa, pa tudi veÄ?.

KakĹĄen je odziv? ÂťOddaja je v zadnjih letih ob mnoĹžici brezplaÄ?nih nasvetov, ki jih ponujajo tu in jih ponujajo tam, dobila hudo konkurenco. Ĺ e vedno pa je zanjo zanimanje, in dokler bo tako, bomo vztrajali.

NaĹĄi posluĹĄalci in posluĹĄalke si to zasluĹžijo.

Petnajst minut ob sredah smo tam, da jim priskoÄ?imo na pomoÄ?, da smo na njihovi strani. Tako bo tudi Ä?ez poletje, Ä?eprav je jasno, da bo z iskanjem tistih, ki lahko pomagajo, zaradi njihovih poÄ?itnic malo teĹžje in bo zato ĹĄlo tudi malo bolj poÄ?asi.ÂŤ S kakĹĄnimi teĹžavami in vpraĹĄanji pa se posluĹĄalci sreÄ?ujejo, kakĹĄne kritike izraĹžajo? ÂťNa to vpraĹĄanje ni enoznaÄ?nega odgovora. SporoÄ?ijo paÄ? tisto, kar jih v doloÄ?enem obdobju tare ali zanima, in tisto, kar jih tistikrat moti. ReĹĄimo tudi, ko gre kaj na naĹĄ raÄ?un. Vedno se z nasmehom spomnim posluĹĄalca, ki nam je izrekel kritiko.

NaĹĄ radio posluĹĄa tudi, ko dela v hlevu. A naj sedi, pa ga posluĹĄa? Mi pa v poroÄ?ilih nikoli ne povemo, kakĹĄna je temperatura v njegovem, visoko nad Ĺ oĹĄtanjem leĹžeÄ?em kraju, se je jezil. Pa smo mu tisto sredo ugodili in vsako uro navedli temperaturo zanj. VÄ?asih pa so tudi Ĺžalostne zgodbe.

Te se nas posebej dotaknejo. Teh posluĹĄalci niti sliĹĄijo ne, ker so tako osebne. Prav niÄ? po radijsko jih reĹĄimo mimo etra,ÂŤ pravi Milena. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Tabu zajadrali v plesne vode Skupina Tabu je izdala nov singel, v katerem si je privoĹĄÄ?ila izlet v bolj plesne vode. V poletnih noÄ?eh so barve lepĹĄe, koĹža bolj diĹĄi, srca pa utripajo hitreje in moÄ?neje. Utripajo tako moÄ?no, da so v plesne ritme zvabile tudi skupino Tabu, ki praviloma raje posega po elektriÄ?nih kitarah in rock ritmih.

stoletja ter tako obuja zlato dobo ZDA. Springsteen sicer ĹĄe vedno odkrito in melanholiÄ?no poje o poloĹžaju ameriĹĄkega Ä?loveka, vendar pa na svojem 19. albumu navdiha ne Ä?rpa veÄ? tako zelo v gospodarskem in moralnem propadanju majhnih mest, ki so del ameriĹĄkega industrijskega pasu, temveÄ? v zasanjani nostalgiji juĹžne Kalifornije. Novi album vsebuje 13 pesmi, ki po mnenju 69-letnega rockerja zajemajo ob-

seĹžen nabor ameriĹĄkih tem, od slavnih avtocest in puĹĄÄ?av, obÄ?utka izolacije in skupnosti do veÄ?nega pomena doma in upanja. Z Western Stars se rock legenda poklanja glasbenikom, ki jih je posluĹĄal v mlajĹĄih letih, kot so Glen Campbell, Roy Orbison in Harry Nilsson.

Springsteenov novi Zaton Madonne?

Kot kaĹže poÄ?asi bledi tudi slaalbum preveva va tako velike zvezdnice kot je kalifornijska Madonna. Ĺ e pred leti je pevka brez teĹžav razprodala prizoriĹĄÄ?a, nostalgija ki sprejmejo po dvajset tisoÄ? pa Bruce Springsteen je 14. junija izdal nov album Western Stars.

Prvi album po petih letih temelji na kalifornijskih country uspeĹĄnicah iz 60. in 70. let prejĹĄnjega

tudi veÄ? obiskovalcev, tokrat pa ima teĹžave s prodajo obÄ?utno manjĹĄih. Turneja v sklopu promocije njene nove ploĹĄÄ?e Madame X se v New Yorku zaÄ?enja 12. septembra, in Ä?eprav so vstopnice na prodaj Ĺže veÄ? kot mesec dni, jih je ĹĄe vedno na voljo precej, kljub dejstvu, da se 60-letna kraljica popa tokrat osredotoÄ?a na manjĹĄa prizoriĹĄÄ?a z nekaj tisoÄ? sedeĹži. Tudi koncerti, ki sprejmejo pribliĹžno dva tisoÄ? posluĹĄalcev, ĹĄe niso razprodani, kar gotovo ni rezultat, ki si ga je Ĺželela. PloĹĄÄ?a Madame X je sicer izĹĄla 14. junija, za zdaj pa se nobe-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DOMEN KUMER & SAĹ A LENDERO – 100% 2. EVA ÄŒERNE & NUĹ KA DRAĹ ÄŒEK IN NUĹ A DERENDA – Mladost 3. LUKA NIĹ˝ETIĆ ft. Ĺ KORO & BITORAJAC – Ludilo brale SaĹĄa Lendero in Domen Kumer sta zdruĹžila moÄ?i in ustvarila pesem z naslovom 100 %, ki s svojo lahkotnostjo, pozitivnim sporoÄ?ilom, melodijo in ritmom Ĺže postaja uspeĹĄnica poletja. Priljubljena glasbenika sta prepriÄ?ana, da sta zadela pravo kombinacijo. Pod melodijo se podpisujeta Miha Hercog in SaĹĄa Lendero, ki je tudi avtorica besedila, sonÄ?ni videospot pa je nastal v produkciji Janija Pavca.

LESTVICA domaÄ?e glasbe

na od petih pesmi, ki jih je Madonna predstavila pred izidom ploĹĄÄ?e, ĹĄe ni uvrstila na lestvico Billboard Hot 100. Tudi njen nastop na Evroviziji v Tel Avivu ni navduĹĄil, nasprotno, veÄ?ina kritikov ga je oznaÄ?ila za slabega.

TeĹžave festivala Woodstock 50

Nova pesem, ki nosi naslov Na konicah prstov, ni prvi izlet Tabujev v plesne vode, pred 15 leti so Ĺže presenetili z uspeĹĄnico Divje in dokazali, da dobre glasbe ni mogoÄ?e zadrĹževati v Ĺžanrskih kalupih in da pesmi pri skupini Tabu Ĺživijo svoje Ĺživljenje ter se ne ozirajo na pravila.

11

107,8 MHz

20. junija 2019

Organizatorji Woodstocka 50, ki ga pripravljajo ob 50-letnici legendarnega glasbenega festivala iz leta 1969, se ubadajo s ĹĄtevilnimi teĹžavami. Te so bile sprva finanÄ?ne narave, zdaj pa so ostali tudi brez naÄ?rtovanega prizoriĹĄÄ?a. Kljub ĹĄtevilnim zapletom zagotavljajo, da festival bo.

Dogodek, ki je naÄ?rtovan med 16. in 19. avgustom, bi se moral zgoditi na dirkalnem kompleksu Watkins Glen na severu zvezne drĹžave New York. Predstavniki dirkaliĹĄÄ?a pa so v skladu z doloÄ?bami pogodbe prekinili dogovor in pojasnili, da dogodka ne bodo gostili. PodrobnejĹĄih razlogov za odloÄ?itev niso navedli. Gregory Peck, eden od organizatorjev, ki je sodeloval tudi pri organizaciji festivala pred 50 leti, je povedal, da Ĺže potekajo pogovori z novim ponudnikom. Organizatorji tako ostajajo optimistiÄ?ni. Marca je bil Ĺže

objavljen seznam osemdesetih glasbenih nastopov, vkljuÄ?no z nekaterimi veterani iz prve razliÄ?ice glasbenega dogodka, kot so John Fogerty, Canned Heat in Santana. Poleg legend so nastope potrdili tudi Jay-Z, Miley Cyrus, Imagine Dragons, The Killers in drugi.

Gaja Prestor predstavlja novo skladbo Najino nebo LetoĹĄnja maturantka, uspeĹĄna glasbenica in vsestranska umetnica Gaja Prestor predstavlja novo, Ĺže Ä?etrto avtorsko skladbo Najino nebo, ki jo je kot vse predhodne ustvarila in posnela v sodelovanju z Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em. Pesem sta napisala skupaj nekega popoldneva v Mariboru. Osnovo za melodijo sta sestavila skupaj, potem pa je Ĺ˝an v studiu ustvaril aranĹžma in matrico. Pesem govori o tem, da je vsak od nas vreden ljubezni, da nas ljubezen vedno najde, ko si sami pustimo biti ljubljeni. Videospot, ki so ga snemali kar tri dni preteĹžno v Ljubljani in okolici, je Gaja Prestor zaupala mladi ekipi Primate. Video nosi Gajino osebno zgodbo. Kot pravi, se je tokrat predstavila v popolnoma drugaÄ?ni luÄ?i, kot so je mnogi vajeni.

Po maturi si bo Gaja vzela eno leto Ä?asa za ustvarjanje in predvsem zase, med poletnimi poÄ?itnicami bo nekaj dni preĹživela na morju in v Sloveniji v druĹžbi prijateljev.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel KlateĹži – Nekaj kar se pozabi Ansambel Zeme – SreÄ?a najine ljubezni PrleĹĄki kvintet – Reci ali me ljubiĹĄ Ansambel Roka Kastelca – ÄŒeprav si ne priznava Ansambel Spev – RdeÄ?elaska Marcela IN – Ta pesem ni ljubezenska Ansambel Bojsi – Ne, ne bom Ansambel Petan – Stari hrast Cik cak kvintet – Daj no daj VraĹžji muzikanti – Po domaÄ?e mal drugaÄ?e

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Ĺ ANK ROCK Skupina, ki Ĺže veÄ? kot 35 let uspeĹĄno soustvarja slovensko rock sceno in se lahko pohvali s kar 17 studijskimi albumi, se je pridruĹžila glasbeni druĹžini Menart. V petek, 21. junija, bo Ĺ ank Rock predstavil uradni videospot za novo balado Dvigni pogled, ki govori o sooÄ?anju z boleÄ?ino ob prekinitvi Ä?udovitega odnosa.

ORLEK V letu 2019 Orleki praznujejo 30-letnico delovanja. V tem Ä?asu so izdali preko 10 cedejev in 2 kaseti, posneli okrog 20 videospotov in izvedli okrog 1.000 koncertov. Ob obletnici bo izĹĄel album Ĺ˝ivel rokenrol, osrednji koncert z gosti pa bo 5. oktobra v Kinu Ĺ iĹĄka v Ljubljani.

NUĹ A IN TILEN NuĹĄa Derenda in mladi Tilen LotriÄ?, superfinalist ter drugouvrĹĄÄ?eni lanskega ĹĄova Slovenija ima talent, predstavljata skupno skladbo z naslovom

www.radiovelenje.com

PokliÄ?i kdaj. EnergiÄ?no pop-rock skladbo je zanju napisal Nino OĹĄlak, pod besedilo pa se je podpisal Igor PirkoviÄ?.

VICTORY Skupina Victory predstavlja poletni remix skladbe Ĺ e vedno sva ista. UspeĹĄnica, ki je Ĺže osvojila radijske valove, je tako dobila novo, osveĹženo poletno podobo, za katero je poskrbel KreĹĄimir Tomec.

Predstavili so tudi videospot, pri katerem jim je na pomoÄ? priskoÄ?il priznani beograjski producent Djomla KS.

DITKA Pevka, kitaristka in skladateljica Ditka je predstavila novo skladbo Ne bodi, kar nisi. Tudi ta je nastala v sodelovanju s Ferijem LainĹĄÄ?kom, s katerim sodeluje Ĺže veÄ? let. Po albumih Ne bodi kot drugi iz leta 2013 in Ne spreminjaj me iz leta 2016 glasbenica za letoĹĄnjo jesen pripravlja tretji projekt uglasbene poezije z naslovom Ne bodi, kar nisi.

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Naš čas, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

20. junija 2019

⏩

frkanje

Milan Marič bi bil izvrsten preiskovalni novinar, če bi le malo nadgradil krinko, je sklenil Čvek. Zelo spretno se je kot slepi potnik potuhnil v čolnu in ni dvignil glave, dokler ni že izplul. Izvrstno bi se bil spojil z okolico in nedvomno posnel marsikaj, kar bi sicer javnosti ostalo prikrito, če njegovih namer ne bi izdala njegova zvesta spremljevalka. »Milan, razmisli o kakšni bolj diskretni različici, da ne boš ob kakem naslednjem poskusu infiltracije skupaj s kamero doživel hladnega tuša. Prav bi ti prišla tudi kaka gasilska čelada, če si že izbral ravno reševalni čoln,« svetuje Čvek, ki si je oddahnil, da se mu je tokrat dobro izšlo, čeprav je krinka šla po zlu.

» Levo & desno «

Pljusk!

Kljub mokremu začetku poletja so mnogi težko pričakovali »pljusk« v velenjsko morje. Upajmo, da bo skok v jezero res pomenil tudi skok v pravo poletje.

Črno na črnem Črnemu zlatu se v Šaleški dolini črno piše. Če ne bodo na drugih področjih našli alternativnih rešitev za elektriko, se tudi Sloveniji črno piše.

Boljši pregled Nekatera parkirna mesta bodo torej na novo osvetlili.

'Dobro!' pravijo tudi nepridipravi. Bodo pri svojem »delu na črno« bolje videli.

Neuničljive Dokazi kažejo, da so preproge res vsestranske in neuničljive. Že od nekdaj so marsikaj pometli pod njih. In tudi mi smo dobri sledilci tega.

⏫

Svetovalna delavka na osnovni šoli Petrovče Maja Bubik Polovšak (prva z leve) in učiteljica razrednega pouka Magda Novinšek Omladič na šmarški osnovni šoli sta sokrajanki, a najdeta za klepet zelo malo časa. Tokrat sta si ga vzeli. Magda Maji: »Na hitro in potiho ti povem, da me čaka prihodnji mesec poroka sina Roka«. »Ti šment, ti, pa bo spet veselje. Pa v žep boš tudi morala seči precej globoko.«

⏫

Je Čvek skrbno pogledal, kaj si je zaželel ob temle selfiju cvet poslovnih deklet (direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, ilustratorka Urška Stropnik Šonc in podjetnica, motivacijske delavnice Tanja Vovk Petrovski). In ugotovil, da na tabli zadaj piše »… le ena želja kipi mi iz srca, naj vsaka se izpolni neštetih mi želja.« Zdaj pa v vrsto!«

Razočaranje Kljub izkušnjam nekateri še vedno nasedajo. Preberejo vabilo za sejo, na kateri so tudi tekoče zadeve, kar jih v »končni« vročini razveseli. A so razočarani, ko se prepričajo, da se pod točko tekoče zadeve skriva kaka suhoparna zadeva.

Barvitost Kljub dobremu namenu nekatere moti turistična akcija predavanj z modrimi nasveti za zeleni turizem. Oni bi še kar na črno – odlagali odpadke v zeleno naravo.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI vljal primerno temperaturo vode v bazenu in obenem preprečeval, da bi se ta razlila na ulice spodaj.

drugim pa so spili tudi 13 steklenic šampanjca Louis Roederer Cristal Rose Brut Millesime, ki v Revelinu stane 10.000 kun (1350 evrov) za 0,75-litrsko steklenico.

Dubrovnik predrag tudi za bogate Bi imeli V Dubrovniku je bila nedavno vesela družba iz Združenih arab- Beethovnove lase?

Britancem se obeta neskončni bazen Britanski prestolnici se v prihodnjem koledarskem letu obeta arhitekturna poslastica: »neskončni« oziroma »infinity« (prelivni) bazen na višini 200 metrov. Čeprav so tovrstni bazeni sicer že poznani, pa bo britanski drugačen od vseh, ki so jih zgradili doslej – šlo bo namreč za prvi primer 360-stopinjskega bazena na svetu. Atrakcija bo imela prostornino 600 tisoč litrov in bo krasila vrh 55-nadstropne zgradbe, s čimer bo plavalcem omogočala plavanje 200 metrov nad mestnim vrvežem. Bazen bo izdelan iz litega akrila, saj ta material prenaša svetlobo na vodo tako, da bo bazen videti popolnoma prozoren.

Obiskovalci bodo v bazen vstopali skozi vrteče se spiralno stopnišče, ustvarjeno na konceptu podmornice. Ko bo kdo želel vstopiti oziroma izstopiti iz bazena, se bo torej spustil skozi njegovo dno.

Vse skupaj bo povezano z računalniško vodenim sistemom za upravljanje zgradbe, ki bo zagota-

skih emiratov kljub svojemu bogastvu neprijetno presenečena, ko je morala plačati 368.120 kun (49.745 evrov) za pijačo na celonočni zabavi v enem od dubrovniških klubov. Toda princ Mohamed bin Zajed al Nahjan, ki se je s prijatelji v Dubrovnik pripeljal z luksuzno 145-metrsko jahto Yas, je čisto zares naročil pijačo v vrednosti omenjenega zneska. A vendar ga je znesek očitno presenetil – niti bogati princ namreč v denarnici ni imel dovolj denarja, da bi osebno plačal račun.

Najprej ga je zavrnil, ko pa je osebje lokala poklicalo policijo, so s prispevki pomagali prinčevi prijatelji. Najdražja je bila šestlitrska steklenica šampanjca Armand de Brignac Ace of Spades Gold brut – Metuzalem, za katero je družba z jahte plačala 120.000 kun (16.210 evrov). Med

Dražbena hiša Sotheby bo v kratkem ponudila pramen Beethovnovih las, ki naj bi si jih ta po anekdoti odrezal sam. Avstrijski pianist Anton Halm, Beethovnov sodelavec, naj bi namreč slavnega skladatelja prosil za pramen njegovih las, da bi jih poklonil ženi. Ker ta tega ni želel storiti, so njegovi sluge Halmu namesto tega poslali nekaj kozlove dlake. Halm je nato Beethovnu poslal nekaj svojih del in mu vrnil pramen las, s čimer je želel povedati, da ve, da ga je skušal Nemec prelisičiti. Beethoven je v jezi vzel škarje in si z zadnje strani glave odstrigel debel pramen las. Dal ga je Halmu in mu dejal: »Izvoli, da boš imel vsaj prave.« Halm je kasneje dragocene lase predal svojemu učencu Juliusu Epsteinu, profesorju na dunajskem konservatoriju. Da gre res za Beethovnove lase, je potrdil Alexander Wheelock Thayer, avtor prve biografije o Beethovnu, pred desetimi leti pa so njihovo pristnost potrdili tudi v laboratoriju.

Najdražja slika na svetu domnevno na superjahti Najdražje umetniško delo na svetu, slika z naslovom Salvator Mundi, mojstrovina Leonarda da Vincija, od nedavnega domnevno krasi enega od prostorov na superjahti savdskega prestolonaslednika, princa Mohameda bin

Salmana. Lokacija slike je uradno sicer skrivnost, njena vrednost pa je ocenjena na okrog 3 9 8 m i l ij o n ov evrov. Kot poročajo nekateri mediji, zdaj 500 let staro mojstrovino hranijo na 500 milijonov evrov vredni jahti Serene. Slika Salvator Mundi, okoli katere se je vnela afera zaradi namigov, da je sploh ni naslikal Leonardo da Vinci, ampak eden od njegovih pomočnikov, bi morala biti septembra lani del razstave v bližnjevzhodni podružnici pariške galerije Louvre. Toda teden dni pred načrtovanim

razkritjem slike 18. septembra so odprtje razstave preložili za nedoločen čas. Kupil jo je omenjeni princ, ki jo je na svojo veliko jahto prepeljal s helikopterjem.

Nagci na kolesih Ciudad de México je preplavila množica nagih kolesarjev, ki so želeli opozoriti na nujnost boja proti podnebnim spremembam. V mestu z več milijoni prebivalcev se namreč spopadajo s preveč množično uporabo avtomobilov, pobudniki nagega kolesarjenja pa želijo, da bi prebivalci upoštevali tudi to bolj zeleno možnost. Udeleženci World Naked Bike Ride so tako kolesarili v

Preveč in premalo Po zadnjih podatkih bo v Gorenju nekaj nad sto delavcev presežka. A kmalu naj bi jih takih tisoč za tovarno televizorjev začeli iskati. Za prve bo težko, ko bodo delo izgubili, ob drugem bo težko za družbo, kje jih bodo dobili. Premogovnika tedaj menda še ne bodo zaprli.

Dobra letina Pravijo, da je letos dobra letina konoplje. Policist imajo z »žetvijo« obilo dela.

Skrb za rudarje Verjetno ne bo lahko, a verjamem, da se bodo vsi potrudili, da bodo rudarji v Šaleški dolini ostali. Vsaj tisti nogometni.

Prosti prehodi

najrazličnejših kostumih, nekateri v spodnjem perilu, nekateri pa tudi nagi ali zgolj s čelado. Sicer pa poskušajo domačine h kolesarjenju spodbujati tudi oblasti.

Trenutno gradijo kar nekaj kolesarskih stez, resda tudi zaradi želje po zmanjšanju nesreč med avtomobili in kolesarji.

Slovenci in Hrvatje, prebivalci krajev na obeh straneh državne meje ob Sotli, skupaj pripravljajo veliko prireditev in dokazujejo, da živijo združeno in da tu ni nikakršne meddržavne meje. Predvsem zaradi slednjega bi se jim radi pridružili tudi migranti.

Zabela Nekateri načrtujejo, da bi lahko v Šoštanju pridobivali električno energijo na lignit zabeljen z odpadki.

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 13

MED VAMI

13

bilnosti in nadgraditi obstojeÄ?i sistem peĹĄpoti ter kolesarskih povezav, parkirna mesta pa iz starega mestnega jedra povsem umakniti. ÂťTako bomo poskrbeli za kakovostno urbano okolje, ki bo prebivalcem omogoÄ?ilo viĹĄjo kakovost bivanja. Predvidevamo, da se bo s tako ureditvijo trga poveÄ?ala atraktivnost mesta in da bo prispevalo k trajnostnemu razvoju naselja. Verjamemo, da bomo imeli v prihodnje v trĹĄkem jedru varen promet, lepĹĄo in vsebinsko pestro ponudbo, privlaÄ?no za domaÄ?ine kot turiste, da bodo obÄ?ani uporabljali povrĹĄine, namenjene igri, druĹženju ter hkrati uĹživali ob bogati arhitekturi trga.ÂŤ Menih je ĹĄe dejal, da je projekt ureditve Trga bratov Mravljakov kot obmoÄ?je prijaznega prometa po meri ljudi. Med drugim so namreÄ? prisluhnili njihovi dolgoletni Ĺželji po prestavitvi kipa Marije z obrobja nazaj na prvotno

mesto – sredi trga, postavili pa ga bodo tako, da bo Marija znova gledala proti reki Paki. Kip je postavila druŞina Woschnagg leta 1892 kot opomin na poplave.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je za naloĹžbo na razpisu ministrstva za infrastrukturo pridobila nekaj manj kot 818 tisoÄ? evrov denarja. Na razpis omenjenega ministrstva se je prijavilo 23 obÄ?in, najviĹĄji kos denarne pogaÄ?e pa je uspelo pridobiti prav Ĺ oĹĄtanjÄ?anom.

Ostali potrebni denar bo lokalna skupnost zagotovila v obÄ?inskem proraÄ?unu.

Poleg omenjenega projekta se bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v bliĹžnji prihodnosti lot ĹĄe urejanjua obmoÄ?ja v zaledju trga, kjer naÄ?rtuje gradnjo stanovanjskega objekta za mlade druĹžine, in ureditev parkiriĹĄÄ?a, ki bo nadomestilo parkirna mesta, ki so na trgu danes.

20. junija 2019

Trg vrniti ljudem, promet v zaledje Za slabih 1,3 milijona evrov vreden projekt prenove Trga bratov Mravljakov ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pridobila nekaj manj kot 818 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja – Izvajalec domaÄ?i Nivig – Rok za izvedbo del junij prihodnje leto Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 11. junija – V prihodnjih dneh bo Trg bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju gradbiĹĄÄ?e. ÄŒez leto dni pa se bodo tamkajĹĄnji obÄ?ani Ĺže lahko veselili nove pridobitve – urejenega trga. Tako namreÄ? predvideva pogodba, ki sta jo prejĹĄnji torek podpisala ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih in Luka Petrak, direktor domaÄ?ega podjetja Nivig, ki je bilo skupaj s ĹĄe dvema ponudnikoma najugodnejĹĄe na javnem razpisu. Projekt je vreden nekaj manj kot 1,3 milijona evrov z DDV-jem, cilj

obnove pa je trg vrniti ljudem, parkiriĹĄÄ?a in avtomobile pa umakniti v zaledje.

ViĹĄja kakovost bivanja

Menih je ob podpisu pogodbe povedal, da so prenovo trga naÄ?rtovali Ĺže pred Ä?asom, a stvari ĹĄe niso bile povsem dozorele.

Projekt je oznaÄ?il za enega zelo pomembnih, z njim pa Ĺželijo staremu trĹĄkemu jedru vrniti Ĺživahnost, ki jo je nekoÄ? Ĺže imel.

Projekt je sestavni del obÄ?inske celovite prometne strategije, katere cilj je pripeljati v najoĹžji center mesta trajnostni naÄ?in mo-

Topaz

Turizem so aktivna, zelena in naravna obmoÄ?ja SrednjeveĹĄki plesi, glasba, grajske dame in gospodje v srednjeveĹĄkih oblaÄ?ilih so tretjo junijsko soboto Ĺže tradicionalno (kot vsako leto) v srediĹĄÄ?u mesta Velenje popestrili prireditev Veselo v poletje, ki jo organizira zveza obÄ?inskih, medobÄ?inskih turistiÄ?nih zvez in druĹĄtev SaĹĄka s predstavitvijo svojih aktivnosti in turistiÄ?nih biserov regije.

Franc Ĺ pegel, predsednik regijske turistiÄ?ne zveze SaĹĄka, je prepriÄ?an, da je takĹĄna promocija turistiÄ?nih ponudb obÄ?in, kot je bila v soboto, zelo dobrodoĹĄla.

Na stojnicah so se predstavila turistiÄ?na druĹĄtva savinjsko-ĹĄaleĹĄko-koroĹĄke regije ter ostale Ĺ tajerske s svojo turistiÄ?no

â?ą

Turizem se prebuja in vraÄ?a v dolino, turistiÄ?ni biseri pa se skrivajo tudi drugje v savinjski, ĹĄaleĹĄki in koroĹĄki regiji, ki je dobro pripravljena na sodelovanje in povezovanje, kar je v turizmu najbolj pomembno.

podĹžupan Peter Dermol.

Poletno, veselo, zeleno druĹženje in pokuĹĄanje jedi so pospremili z degustacijo domaÄ?ih dobrot, ki so ĹĄle v slast mnogim obiskovalcem, in s predstavitvijo turistiÄ?nih druĹĄtev.

Dobro obiskana prireditev je bila paĹĄa za oÄ?i, uĹĄesa in brbonÄ?ice in je v dobrem razpoloĹženju ob kulturno-zabavnem programu ter v Ä?isto pravem poletnem ritmu zdruĹžila razliÄ?ne generacije obiskovalcev.

Obenem je prireditev povabila v ĹĄe eno doĹživeto poletje ob iskanju skritih in manj skritih kotiÄ?kov v naravi, gozdovih, hribih in dolinah v regiji in okolici. đ&#x;”˛

Pravi poletni Ĺživ-Ĺžav se je odvijal v soboto dopoldne v srediĹĄÄ?u Velenja in obeta osveĹžujoÄ?e poletne dneve, ne glede na temperature.

Slovenska demokratska stranka Mestni odbor Velenje

ponudbo in pokuĹĄino znaÄ?ilnih lokalnih kulinariÄ?nih dobrot.

Zato, da se turizem razvija v pravo smer, je zelo pomembna promocija, pa pravi Peter Misja, Ĺžupan ObÄ?ine PodÄ?etrtek in podpredsednik TuristiÄ?ne zveze. V regijskem povezovanju so velike moĹžnosti, ker turizem ne pozna meja, se razvija na vsakem obmoÄ?ju. TuristiÄ?ne zveze se zavedajo, da je treba veliko vlagati v aktivno, zeleno in naravno obmoÄ?je.

Kaj pa razvoj turizma v Velenju? ÂťTudi tu dosegamo tisto, kar si pred 30 in veÄ? leti nismo niti upali sanjati, sedaj pa je turizem tu moÄ?no napredoval, kar dokazujemo s statistiÄ?nimi podatki,ÂŤ je povedal

Med novejĹĄimi sortami jabolk se je pri nas najbolj uveljavil jesensko-zimski topaz. Nekje sem prebral, da velja za dragulja med jabolki. Selekcijo so opravili na ÄŒeĹĄkem, tako je odporen na ĹĄkrlup, ki od vseh bolezni najbolj tare sadjarje.

V meni se je nekaj premaknilo in vroÄ?e sem si zaĹželel, da bi skrivnostni topaz krasil moj mali sadovnjak pred hiĹĄo. Ni ga bilo na trĹžiĹĄÄ?u, zvedel pa sem, da so Avstrijci kupili licenco in da so sadike dobili v ArtiÄ?ah pri BreĹžicah za poskusne namene s strogo prepovedjo odtujevanja. Meni pa ni dalo miru, sanjal sem o dragulju in tuhtal, kako bi priĹĄel do sadike ali vsaj cepiÄ?ev. V BreĹžicah sem imel sorodnika zobozdravnika in ga povpraĹĄal, Ä?e mi lahko pomaga. Povedal je, da prihaja v njegovo ambulanto direktorjeva Ĺžena artiĹĄkih nasadov in da jo bo poskusil pridobiti. Na zaÄ?etku se je izkazalo, da ne bo uspeha, ker je treba zaobljubo Avstrijcem spoĹĄtovati. Ko je priĹĄla naslednjiÄ? k zdravniku in je beseda spet tekla o topazu, je dejala, da mu bo poskusila ustreÄ?i. Nagovorila je enega od delavcev, da je sadiko skrivaj odtujil in odloĹžil v njen avtomobil, Ĺženska pa se je odpeljala v ambulanto, Ä?eprav je bilo z njenim zobovjem vse redu.

Komaj me je dosegla radostna vest, Ĺže sem smuknil v ĹĄtirikolesnika in drvel v Zasavje. Bila je majhna, nebogljena sadika, a bila je opevani topaz.

Previdno sem jo spravil v vozilo in tako je prvi topaz prispel v Ĺ aleĹĄko dolino. ÄŒeprav sem precepil Ĺže mnogo dreves, sem naprosil sadjarja Florijana iz Ĺ entilja, da izkuĹĄena roka opravi to dejanje. Na ustrezno podlago so se cepiÄ?i lepo prijeli in kmalu sem zauĹžil prvi sadeĹž.

Trajalo je ĹĄe nekaj Ä?asa, preden so lahko v ArtiÄ?ah zaÄ?eli prodajati topazove sadike, in to v zaÄ?etku po trikratni ceni. Trg se je kmalu umiril in cena je postala normalna. Medtem je naĹĄel topaz v naĹĄem okolju prijazno domovanje. Najprej v Kugovnikovi drevesnici v Ĺ entilju, nato pri GradiĹĄnikovi sadjarski kmetiji v Vinski Gori in pozneje ĹĄe drugje.

Moj topaz me je mnoga leta razveseljeval in ĹĄkrlup se ga ni dotaknil. Ves Ä?as sem ponosno govoril, kaj bogati moj sadovnjak, zdaj pa se topaz poÄ?asi poslavlja, ker ne ubeĹži zakonu narave. So pa v novejĹĄem Ä?asu sadjarski mojstri vzgojili celo vrsto novih sort, tako da ima Ä?eĹĄko jabolko bogato druĹžbo. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

ÂťBodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj!

Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj!ÂŤ

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo ob dnevu drĹžavnosti in Ĺželimo ponosno praznovanje ob visoko dvignjenih slovenskih zastavah.

Radoslav Razlag - Jakob

SvetniĹĄka skupina SDS v svetu MO Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

20. junija 2019

Kresovanje na KavÄ?nikovi domaÄ?iji Damjan KljajiÄ?, idejni moĹž vseh enaindvajsetih kresnih veÄ?erov na KavÄ?nikovi domaÄ?iji v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem, ki ga po starem poganskem izroÄ?ilu praznujemo 23. junija, na veÄ?er pred kresom, ko je najdaljĹĄi dan v letu in je sonce najviĹĄje, je letoĹĄnjo kresno noÄ? (nekoliko prej – zadnjo soboto) pripravil skupaj z zgodovinsko-etnoloĹĄkim kroĹžkom univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje v sklopu prireditev Poletna muzejska noÄ?.

Sodelovali so tudi krajani Zavodenj, pevci in obiskovalci. Predsednica univerze Zdenka UrĹĄnik je pohvalila delo tega kroĹžka, zahvalila pa se je tudi gospodarici Vesni Kelc, gospodarju Janku KaliĹĄniku in pripovedovalcu JoĹžetu LekĹĄetu. đ&#x;”˛

M. S.

Na UrĹĄljo goro z Vikijem GroĹĄljem SreÄ?anje s himalajcem in alpinistom Vikijem GroĹĄljem Avgusta lani smo se planinci Zvone, JoĹže, MatevĹž in Miro povzpeli na Triglav. Nazaj grede smo se v steni sreÄ?ali z vsem planincem in alpinistom znanim ÂťhimalajcemÂŤ Vikijem GroĹĄljem,

nju in se povzpnemo na UrĹĄljo goro, ki slovi po najviĹĄje leĹžeÄ?i cerkvi v Sloveniji. Ĺ oĹĄtanj je Vikiju kar dobro znan, saj je tu Ĺže predstavljal svoje knjige, prav tako pa sodeluje s ĹĄoĹĄtanjskim pla-

nekaj drugih planincev. Na koÄ?i nas je priÄ?akala prijazna upravnica Sonja. V lepem vremenu in po obilnem okrepÄ?ilu smo oktetovci prisotnim planincem zapeli veÄ? pesmi, med njimi seveda tu-

Tradicija na TuĹĄevem se nadaljuje

TuristiÄ?no druĹĄtvo Vinska Gora je minuli vikend uspeĹĄno izvedlo Ĺže 12. tradicionalni DruĹžinski vikend na TuristiÄ?ni kmetiji TuĹĄevo. V soboto pozno popoldne so se kljub vroÄ?ini mnogi odpravili peĹĄ ali s kolesom od veÄ?namenskega doma na Lopatnik, kjer je sledilo prijetno druĹženje. V nedeljo popoldne pa so se obiskovalci pomerili v ĹĄportnih in druĹžabnih igrah. V nekaterih disciplinah so domaÄ?ini

tekmovali za pokal KS Vinske Gore, otrokom pa so pripravili otroĹĄke delavnice. Prireditev je zanimiva tudi zato, ker je organizirana za vse generacije, zato se je udeleĹžujejo mnoge druĹžine iz kraja in okolice.

V Vinski Gori je zanimivo tudi to, da na veÄ?ini prireditev sodelujejo praktiÄ?no vsa druĹĄtva v kraju. Tako bo tudi ta vikend, ko v nedeljo dopoldne pri farni cerkvi in Krstnikovem domu KS

komunalne dejavnosti, ki jim je zaĹželel sreÄ?no, varno in strpno voĹžnjo ter obljubil, da bo Mestna obÄ?ina Velenje, kot lokalna skupnost ĹĄe naprej skrbela za Ä?im boljĹĄo cestno infrastrukturo lokalnih cest, hkrati pa je opozoril na prepotrebno obnovo drĹžavnih cest.

Prisotne je na trgu pozdravil tudi predsednik moto kluba Lepena JoĹže Javornik. ÂťMotoristi

Oktet Zavodnje s planinci, Vikijem GroĹĄljem in Sonjo, upravnico doma na UrĹĄlji gori

ninskim druĹĄtvom. VeÄ?krat se v dolini sreÄ?ata tudi z IvÄ?em Kotnikom. Ker sva dva iz ekipe, ki se je lani povzpela na Triglav, JoĹže Grabner in Miro Perovec, tudi Ä?lana okteta Zavodnje, smo se dogovorili, da se pevci ob tej priloĹžnosti povzpnemo na UrĹĄljo goro, pridruĹžilo pa se nam je ĹĄe

di planinsko himno Triglav, moj dom. Zapeli smo tudi v cerkvi, kjer je bila maĹĄa ob binkoĹĄtih .

Seveda je sledila ĹĄe ÂťgasilskaÂŤ slika z Vikijem, ki je obljubil, da bo na podobno sreÄ?anje ĹĄe priĹĄel. đ&#x;”˛ Miro Perovec foto Vladimir Kompan

ÄŒESTITKE OB DNEVU DRĹ˝AVNOSTI

đ&#x;”˛

F. Ĺ .

Blagoslovili motorje za varno pot Cirkovce - Moto klub Lepena je v nedeljo, 16. junija, v Ĺ kalskih Cirkovcah gostil Ĺže 8. blagoslov motornih koles. V lepem vremenu se ga je udeleĹžilo okoli 200 motoristov iz vse Slovenije nekaj tudi iz Avstrije in Bosne in Hercegovine. Motoriste so Ĺže petiÄ? na Titovem trgu sprejeli tudi predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje. Tokrat jih je nagovoril Anton Brodnik vodja urada za

ki je na vrh vodil skupino Ĺžensk.

Ko se je Viki zveÄ?er vrnil v koÄ?o na Kredarici, smo ga povabili na klepet in kozarec vina. Z veseljem se je odzval in odgovarjal na radovedna vpraĹĄanja amaterskih planincev. Beseda je dala besedo in dogovorili smo se, da se v letu 2019 dobimo v Ĺ oĹĄta-

Vinska Gora v sodelovanju z Ĺžupnijo Ĺ entjanĹž in druĹĄtvi v kraju pripravljajo praznovanje farnega patrona s proslavo ob dnevu drĹžavnosti in ĹĄe Janezov sejem. Ĺ˝e v soboto zveÄ?er pa se bodo predstavili mladi glasbeniki Vinske Gore. Po koncertu bo sledil ĹĄe tradicionalni noÄ?ni blagoslov konj.

Bralkam in bralcem iskreno èestitamo za najveèji slovenski praznik, dan drŞavnosti!

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

smo zelo ogroĹženi udeleĹženci v prometu, zato je prav, da so na nas drugi vozniki ĹĄe posebej pozorni, seveda pa moramo tudi sami skrbeti za strpno, razsodno, disciplinirano voĹžnjo,ÂŤ je opozoril.

Prijazno druĹženje so sklenili z obljubo, da se sreÄ?ajo tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

20. junija 2019

Ĺ˝elja po ureditvi vodovoda in Rokodelska trĹžnica uÄ?na ura zgodovine kanalizacije ostaja V KS Ravne vlaganj v cestno infrastrukturo ĹĄe niso konÄ?ali – Dosegli in podpisali pogodbo o odkupu zemljiĹĄÄ?a pri domu REKS Tatjana PodgorĹĄek

V ponedeljek, 24. junija, bodo ob 19.30 v krajevni skupnosti Ravne pripravili proslavo v poÄ?astitev dneva drĹžavnosti in krajevnem prazniku.

JoĹže SoviÄ?, predsednik KS, je oznaÄ?il Ä?as od lanskega do letoĹĄnjega junija za zelo pester. Predlanska zima jim je zaradi obilnih sneĹžnih padavin "pobrala" ves denar, zato so lahko ĹĄele lansko jesen posodobili dobrih 200 metrov dolg odsek ceste, drugega pa sofinancirali. Poleg tega so dokonÄ?ali izgradnjo ploÄ?nika in hkrati uredili javno razsvetljavo v spodnjem delu Raven.

Kupili so fitnes igrala za prostor pri tamkajĹĄnjem domu Reks, ki jih nameravajo postaviti v naslednjih dneh. ÂťOd ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj smo pridobili 80 tisoÄ? evrov za cestno infrastrukturo in za izvajanje zimske sluĹžbe. V minuli zimski sezoni smo imeli sreÄ?o, da je bila zima bolj mila, a imamo kljub temu za to naloĹžbo primanjkljaj in bo potreben nov aneks k dveletni pogodbi.ÂŤ Idej in Ĺželja za drugo polovico tega in prvo polovico prihodnjega leta imajo veliko, pravi

JoĹže SoviÄ?: ÂťZelo sem zadovoljen, da smo sklenili in podpisali pogodbo o odkupu zemljiĹĄÄ?a pri domu Reks.ÂŤ

SoviÄ?. NaÄ?rtujejo posodobitev ceste proti Piku in GorĹĄku ter proti cerkvi, odsek ceste JevĹĄenik v spodnjem delu Raven. ÂťSem pa v tem trenutku najbolj zadovoljen, da smo Ĺže podpisali pogodbo o odkupu pol hektarja zemljiĹĄÄ?a pri domu krajanov Reks. S tem bomo reĹĄili teĹžave zaradi pomanjkanja parkirnih mest, z ureditvijo 100 metrov dolgega obvoza pa poskrbeli, da

se bodo lahko lastniki objektov izognili domu.ÂŤ Poleg omenjenega naÄ?rtujejo ĹĄe ureditev cestne razsvetljave od Erne do Kotnika v spodnjem delu Raven, obnovili naj bi vsaj eno avtobusno postajaliĹĄÄ?e, Ravensko planinsko pot pa opremili ĹĄe s kakĹĄno urbano opremo. Njihova velika Ĺželja je, da bi uredili javni vodovod in kanalizacijo v delu, kjer te ĹĄe ni. ÂťSkupaj z obÄ?ino smo pred leti zgradili vodovodno omreĹžje v vrednosti 1,1 milijona evrov, sedaj pa se nekateri nanj noÄ?ejo prikljuÄ?iti, pri drugih je poraba vode zelo majhna. Zato pri vodstvu lokalne skupnosti teĹžko zagovarjamo potrebo po nadaljnji ureditvi komunalne infrastrukture, saj tudi tu obstaja takĹĄna moĹžnost. Upamo, da bo na voljo ĹĄe kaj evropskega denarja in da bomo skupaj z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj lahko izvedli vlaganja v tem ĹĄtiriletnem mandatnem obdobju. Bodo pa naĹĄa gospodinjstva v teh dneh prejela vabilo za vgradnjo optike. Gradi jo Telekom, omogoÄ?ila pa nam bo hitrejĹĄi in sodobnejĹĄi dostop do sveta,ÂŤ je ĹĄe dejal JoĹže SoviÄ?.

Projekt Ĺ marÄ?ani k Ĺ marÄ?anom na pol poti – Zgodbe z bogato vsebino – Prihodnje leto Ĺ martno pod Ĺ marno goro Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝e pred leti so Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki zaÄ?eli izvajati projekt povezovanja, navezovanja stikov s tovrstnimi druĹĄtvi po Sloveniji z imenom Ĺ martno. Po zatiĹĄju nadaljujejo ta prizadevanja Ä?lani ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva upokojencev kot najveÄ?jega druĹĄtva v lokalni skupnosti. OdloÄ?ili so se za obisk krajev Ĺ martno, ki imajo tudi poĹĄtno ĹĄtevilko. Takih je v Sloveniji devet. ÂťNa polovici projekta smo,ÂŤ so povedali po nedavnem obisku Ĺ martnega na Pohorju, in dodali, da je bila ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki prva samostojna obÄ?ina v Sloveniji s tem imenom, najve-

Ä?ja pa je Ĺ martno pri Litiji, kamor so se odpravili najprej. Obiskali pa so Ĺže Ĺ martno v Brdih, Ĺ martno ob Dreti. Prihodnje leto naÄ?rtujejo obisk Ĺ martnega pod Ĺ marno goro, leto kasneje Ĺ martno v Tuhinjski dolini, nato Ĺ martno pri Slovenj Gradcu in ĹĄe leto kasneje Ĺ martno v RoĹžni dolini. Prvotno so naÄ?rtovali po dva izleta na leto, letos so izvedli enega in tako bo tudi v prihodnje.

Za zdaj je projekt izpolnil priÄ?akovanja snovalcev in udeleĹžencev izleta. ÂťJe veÄ? kot le pot tja.

Vsaka ima svojo zgodbo, simboliko, z vsako smo bogatejĹĄi. Na obiskih spoznavamo kraje, tamkajĹĄnje ljudi, njihove navade, znamenitosti. Povsod smo bili

skih vezenin, zato jo z veseljem prenaĹĄajo na mlajĹĄe rodove.

Spremljevalni program so popestrili VeĹĄki deÄ?ki, VaĹĄki godci iz AndraĹža, Ahac Pustinek s prijatelji, godci Novi veseli jahaÄ?i in Andrej KmetiÄ?. Obiskovalci pa

so med pestro ponudbo izdelkov gotovo naĹĄli kaj zase, tudi kaj za pod zob, saj so predstavljali tudi stare slovenske jedi in se v vroÄ?em sobotnem popoldnevu ohladili malo drugaÄ?e. đ&#x;”˛

Trgovina pod mavrico znanja

đ&#x;”˛

Letos so obiskali Ĺ martno na Pohorju, prihodnje leto nameravajo Ĺ martno pod Ĺ marno goro.

VeÄ? kot le pot tja

Velenje, 15. junij - Krajevna skupnost Staro Velenje je v sodelovanju z Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline in Mestno obÄ?ino Velenje v soboto popoldan pripravila Rokodelsko trĹžnico, na kateri so se predstavili rokodelci in domaÄ?i obrtniki iz vse Slovenije.

Stanislav Brglez, predsednik KS Staro Velenje, je povedal, da so rokodelci Ĺže 9. leto zapored na 12 stojnicah predstavili svoje izdelke in prikazali njihovo izdelavo, ponudbo unikatov in dobrot domaÄ?ih kmetij. Predstavili so se rokodelci domaÄ?ih obrtnikov iz vse Slovenije, DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline ter Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje. ÄŒlanice kroĹžka SpominÄ?ice so povedale, da ljudje ĹĄe znamo ceniti domaÄ?o obrt, da radi pogledamo in smo navduĹĄeni. Njihova naloga je ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine sloven-

dobrodoĹĄli in lepo sprejeti.ÂŤ So morda dosedanji gostitelji obiske Ĺ marÄ?anom ob reki Paki vrnili? ÂťNekateri Ĺže, druge ĹĄe priÄ?akujemo,ÂŤ smo izvedeli.

Izlete organizirajo maja, vse na Ä?etrtek, ko naj bi bil nekakĹĄen dan upokojencev. Vedno se jih ÂťnabereÂŤ za 50-sedeĹžni avtobus.

Na njem niso le upokojenci, amđ&#x;”˛ pak tudi drugi obÄ?ani.

Velenje – „Obleka naredi Ä?lovekaâ€? je pregovor. Danes je tako, da imajo nekateri veliko oblek, drugi manj, bolj redko pa nosimo oblaÄ?ila tako dolgo, dokler se ne strgajo. VÄ?asih postanejo pretesna, vÄ?asih se jih naveliÄ?amo, jih pa vseeno s teĹžkim srcem zavrĹžemo. Od marsikaterega kosa se loÄ?imo teĹžko tudi zato, ker nas spominja na dogodek, ki bi ga sicer pozabili.

Tako so razmiĹĄljale dijakinje programa trgovec na Ĺ oli za storitvene dejavnosti. S prostovoljci Ĺ CV so s pomoÄ?jo druĹžabnih omreĹžij poiskale prav takĹĄne darovalce in zbrale veliko oblaÄ?il, torbic, Ä?evljev, rut, ĹĄalov in nakita. V petek, 14. junija, so odprle Trgovino pod mavrico znanja v senci dreves pred Ĺ olskim centrom Velenje. Ĺ tevilni obiskovalci so bili nad ponudbo navduĹĄeni, kupÄ?ek pro-

stovoljnih prispevkov je hitro rastel in bo dobrodoĹĄel v ĹĄolskem skladu.

Dijakinje so dokazale, da so se dobro usposobile za izbrani poklic. S pripravljenostjo za organizacijo in z njihovo komunikacijo s strankami sta bili zadovoljni tudi MaĹĄa KolĹĄek in Karmen Mikek, mentorici projekta in prostovoljcev na Ĺ C

Andrejc d.o.o.

TopolĹĄica 199b, 3325 Ĺ oĹĄtanj T (03) 589 22 21 www.andrejc.si

Velenje.â€?Prijeten je obÄ?utek, ko lahko izpolniĹĄ komu drobno Ĺželjo in prispevaĹĄ, da bo zadovoljen z novo podobo,â€? je povedala Mateja KlemenÄ?iÄ?, ravnateljica ĹĄole. „Tokratni dogodek nas je spodbudil, da bomo Trgovino pod mavrico znanja v novem ĹĄolskem letu ĹĄe izboljĹĄaliâ€?. đ&#x;”˛

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti!

ÄŒestitamo ob dnevu drĹžavnosti, 25. juniju, 2019 Mestni odbor Velenje in svetnica v MO Velenje Veronika Juvan UREJANJE OKOLJA

PROJEKTIRANJE, NADZOR

NIZKE GRADNJE

VZDRŽEVANJE CEST

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

IZOBRAŽEVANJE

20. junija 2019

Ĺ˝elimo, da prevladajo razum, strokovni argumenti V ZdruĹženju zasebnih vrtcev Slovenije ogorÄ?eni nad predlogom sprememb Zakona o vrtcih – ObÄ?ine ne financirajo zasebnih vrtcev, ampak samo otroke, ki so v njih – Izbira je pravica starĹĄev

bodo in v kakĹĄni viĹĄini financirale zasebne vrtce. S tem je ogroĹžen naĹĄ obstoj, okoli 1.000 delovnih mest, starĹĄem pa je krĹĄena njihova pravica izbire med javnim in zasebnim vrtcem.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

Steblovnikova pravi, da nikakor ne morejo soglaĹĄati z ministrstvom, ki spremembe ÂťopraviÄ?ujeÂŤ s trditvijo, da bo zmanjĹĄanje financiranja zasebnih vrtcev pomenilo prihranek v obÄ?inskih proraÄ?unih. ÂťPrepriÄ?ani smo, da smo zasebni vrtci cenejĹĄi od javnih. IzraÄ?uni kaĹžejo, da otrok v zasebnem vrtcu stane obÄ?ino polovico manj kot v javnem vrtcu, saj zasebni ne dobimo nobenega denarja za naloĹžbe, vzdrĹževanje, amortizacijo. ObÄ?ine financirajo v zasebnih vrtcih le oskrbnino za otroke, kar pa so dolĹžne plaÄ?evati ne glede na to, v katerem vrtcu so.ÂŤ In zakaj nasprotujejo predlogu, da bi obÄ?ine same odloÄ?ale o tem, ali bodo sofinancirale zaseb-

ne vrtce ali ne? Zato, odgovarja Steblovnikova, ker na dolgi rok to ogroĹža poslovanje zasebnih vrtcev. "Vemo, da Ä?e vrtci ne bodo prejeli nobene subvencije za otroke, bodo starĹĄi morali otroke izpisati, kar pa poslediÄ?no pomeni manj otrok in zapiranje vrtcev.ÂŤ Kaj predlagajo? Prva naloga zdruĹženja je, da ustavi sprejemanje sprememb po skrajĹĄanem postopku. V nadaljevanju predlagajo, da druga stran prisluhne strokovnim argumentom in da spremembe pripravijo skupaj. Prav tako so Ĺže zaÄ?eli pogovore s poslanskimi skupinami. ÂťSestali smo se Ĺže s poslanci desne in leve strani.

Razumejo in podpirajo naĹĄe staliĹĄÄ?e, da se moramo pogovarjati in najti z ministrstvom pravo pot in da s spremembami ni treba hiteti.

Upamo, da bo prevladal razum.

NaĹĄa prizadevanja podpirajo tudi nekateri Ĺžupani, ki pa se ne Ĺželijo javno izpostavljati.ÂŤ ÄŒe ne bodo uspeli, bo sama vrtec zaprla? Za zdaj niso ogroĹženi, pravi sogovornica, ker imajo

ustanavljamo odbor za komunalno infrastrukturo. Sestali smo se s predsedniki blokov (teh je na Gorici 18) in se pozanimali, kakĹĄne so potrebe in Ĺželje stanovalcev. Pripravili bomo gradivo, ki ga bomo izroÄ?ili obÄ?inskim sluĹžbam, vloĹžili bomo ĹĄe nekaj zahtevkov – za dva leĹžeÄ?a policaja, za cono 30, za ureditev parkiri-

ĹĄÄ?a na naslovu KoĹželjskega 2, 4 in 6,ÂŤ je podpredsednik predstavil naÄ?rte in z zadovoljstvom dodal, da se je ekipa novega vodstva, sestavljenega iz mlajĹĄih krajanov in upokojencev, dobro ujela in Ĺže izvedla veÄ? akcij. V sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje jim je uspelo pripraviti tradicionalno kresovanje pod Belim dvorom.

Ministrstvo za vzgojo in izobraĹževanje je pripravilo osnutek predloga novele, s katero bi med drugim obÄ?ine same odloÄ?ale, v koliko odstotkih bodo financirale otroke v zasebnih vrtcih. V ZdruĹženju zasebnih vrtcev Slovenije so zaradi tega na nogah.

Po njihovem mnenju bi to pomenilo konec zdrave konkurence in tudi veÄ? sto brezposelnih, Ä?e bi priĹĄlo do tega, pa bi zasebne vrtce morali zapirati.

Do sedaj izbirali starĹĄi po svoji presoji

ÂťSpremembe zakona so gotovo potrebne, saj je obstojeÄ?i star 23

let, a ne tako, da ne bi pri tem sodelovali tudi zasebni vrtci. Zahtevamo, da smo prisotni pri odloÄ?itvah in da nas drĹžava jemlje enakovredne sebi, Âťpravi Taja Steblovnik, predsednica ZdruĹženja zasebnih vrtcev Slovenije in lastnica ter direktorica zasebnega vrtca Bambi z enotama v obÄ?inah Ĺ martno ob Paki in BraslovÄ?e, in dodaja: ÂťZasebni vrtci smo leta reĹĄevali stisko tam, kjer javna mreĹža ni zmogla zagotoviti potrebnega ĹĄtevila mest za vse, drugje so zasebni vrtci rasli ne glede na potrebe kot dodatna ponudba. Sedaj, ko nas ne potrebujejo veÄ?, se vlada do nas obnaĹĄa maÄ?ehovsko in Ĺželi poseÄ?i v svobodno izbiro starĹĄev. Ti so se do

Zasebni vrtci cenejĹĄi od javnih

Taja Steblovnik: ÂťStarĹĄi Ĺželijo za svoje otroke najboljĹĄe, da svoj model vzgoje prenesejo v vrtec.

Tega poiĹĄÄ?ejo tam, kjer jim to najbolj ustreza.ÂŤ

sedaj po svoji presoji odloÄ?ali, komu bodo zaupali svojega otroka v predĹĄolsko vzgojo. Sedaj pa naj bi obÄ?ine same odloÄ?ale, ali

z omenjenima obÄ?inama sklenjeno koncesijo. V enotah Bambija v Ĺ martnem ob Paki in v PariĹžljah (obÄ?ina BraslovÄ?e) zagotavljajo za naslednje ĹĄolsko leto prostor za veÄ? kot 90 otrok. V nobeni od omenjenih obÄ?in za zdaj ni dovolj prostora zanje v javnih vrtcih. ÂťZ obema lokalnima skupnostma dobro sodelujemo in verjamemo, da bo ta naklonjenost ostala. KratkoroÄ?no ne vidim teĹžav, dolgoroÄ?no pa bi bila lahko predlagana sprememba tudi za naĹĄ vrtec usodna,ÂŤ je ĹĄe dejala Taja đ&#x;”˛ Steblovnik.

V Sloveniji obiskuje zasebne vrtce 5.000 otrok ali 5 odstotkov vseh v predĹĄolski vzgoji. Poleg Vrtca Bambi z enotama v Ĺ martnem ob Paki ter v BraslovÄ?ah delujeta na KoroĹĄkem in v Spodnji Savinjski dolini zasebna vrtca ĹĄe v Slovenj Gradcu in Ĺ˝alcu.

Na Gorici veliko pridobitev Ob prazniku KS Gorica se krajani veselijo prenovljene GoriĹĄke ceste s kolesarsko stezo, ki naj bi bila dokonÄ?ana do konca julija

â?ą

Predsednik KS Velenje, 12. junij – Krajevna Na Gorici priÄ?akujejo Gorica DraĹžan skupnost Gorica je s celo vrsto ĹĄe pitnik na ĹĄolskem Mrkonjić: prireditev zaznamovala krajevni Želimo igriĹĄÄ?u in ploÄ?nik praznik 17. junij, ko je minilo 33 postati med naslovi let od njene ustanovitve. Najprej najboljĹĄa in KoĹželjskega 7 in 1. so v sredo priredili sveÄ?ano pronajlepĹĄa KS v slavo, na kateri so nastopali otroci obÄ?ini.ÂŤ tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole. V Ä?etrtek so se zbrali na ĹĄahovskem tur- in motorjev starodobnikov, tabor- predsednik pa Ivan Druks, ki je nirju, v petek so se ekipe iz sose- niki in tudi pogostitvijo; v nedeljo o letoĹĄnjih pridobitvah povedal: dnjih krajevnih skupnosti pome- se je praznovanje zakljuÄ?ilo s po- ÂťNajveÄ?ja je dostopna klanÄ?ina rile v kegljanju, v soboto je na ĹĄol- hodom, balinarskim turnirjem in za gibalno ovirane in mamice z skem igriĹĄÄ?u potekalo druĹžinsko golaĹžem. KS Gorica ima od za- voziÄ?ki na zahodni strani osnovsreÄ?anje z otroĹĄkim poligonom, Ä?etka leta novo vodstvo – pred- ne ĹĄole, naslednja pa bo prenoGoriĹĄka cesta. Poleg tega podĹĄportnimi turnirji, razstavo koles sednik je DraĹžan Mrkonjić, BSH_OglasSDA_NasCas_185x150_06-2019_SLO.qxp 10/06/2019 15:10 vljena Page 1

Otroci in uÄ?itelji OĹ Gorica so program za proslavo stkali okrog osrednje misli: bodimo drug drugemu dobri sosedje in sprejemajmo drugaÄ?nost.

NaÄ?rtujejo ĹĄe sreÄ?anje starejĹĄih krajanov oktobra, veselo jesen s kostanjevim piknikom in decembrsko praznovanje. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

Ob 25. juniju, dnevu drĹžavnosti, vsem drĹžavljankam in drĹžavljanom Republike Slovenije iskreno Ä?estitamo!

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 37/b, 3320 Velenje www.kp-velenje.si

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti!

T R A D I C I J A

K A K O V O S T

I N O V A C I J E

N A Z A R J E

080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 17

Tokrat okrog Slovenije

Janja in Jernej drĹžavna prvaka

Ekstremni tekaÄ? in humanitarec Bogo Dolenc bo po lanskem podvigu 42 maratonov v 42 dneh letos v 12 dneh obtekel Slovenijo in zbiral denar za male viteze Tina Felicijan

Bogomir Dolenc je lani izvedel ĹĄportno humanitarni projekt 42 maratonov v 42 dneh, v okviru katerega je na ĹĄportnih prireditvah po vsej Sloveniji spodbujal ljudi h gibanju in s prostovoljnimi prispevki zbiral denar za Ustanovo Mali vitez. Kako danes gleda na svoj uspeh? ÂťTo je bil uspeh celotne ekipe. Dosegli smo fantastiÄ?en rezultat. Ĺ portne organizacije nam priznavajo velik doseĹžek, ker je bilo skorajda nemogoÄ?e verjeti, da lahko ena oseba teÄ?e 42 polnih maratonov 42 zaporednih dni.

Pokazali smo, da se da. Prenesli smo sporoÄ?ilo o pomenu gibanja. Najbolj pomembno pa je, da smo malim vitezom, torej ljudem, ki so v otroĹĄtvu zboleli za rakom in jih je bolezen zaznamovala za celo Ĺživljenje, pokazali, da jih sprejemamo, da so enakovredni, da zmorejo marsikaj. Zato to zgodbo

dan bom tekel 10 do 12 ur. Ostal mi bo Ä?as le ĹĄe za prehrano, poÄ?itek in pripravo glave na naslednje jutro. Za to se med pripravami tudi najbolj osredotoÄ?am.ÂŤ Med pripravami ga podpirata tudi Mestna obÄ?ina Velenje in zavod RdeÄ?a dvorana, ki mu omogoÄ?ata plavalne treninge in uporabo fitnesa.

VelenjÄ?ana v vrhu Celje – V skupnem vrstnem redu toÄ?kovanja mednarodne lige Atletske zveze Slovenije (MAL) sta po pokalnem tekmovanju, ki je bilo v soboto in nedeljo v Celju, za zdaj drugi Peter HribarĹĄek (med Ä?lani), tretja pa je Jerneja Smonkar (med Ä?lanicami), oba Ä?lana velenjskega AK. Anita Horvat je trenutno peta. Do konca sezone sta le ĹĄe dve tekmi, 24. julija mednarodni miting v Novem mestu ter 27. in 28. julija

krstnega naslova ni ĹĄlo tako gladko, kot je bilo mogoÄ?e priÄ?akovati pred zaÄ?etkom prvenstva.

V hitrosti je bila Janja po spodletelem oziroma prehitrem startu druga. Svetovna prvakinja v balvanih in zmagovalka seĹĄtevka balvanske sezone v svetovnem pokalu je imela veÄ? nepriÄ?akovanih teĹžav tudi v balvanskem delu in je zdrsnila na tre-

Velik uspeh dirkaÄ?ev V-Racing kluba

â?ą

nadaljujemo,ÂŤ se je ozrl osem mesecev nazaj in Ĺže napovedal naslednji projekt: med 31. avgustom in 11. septembrom bo 12 dni tekel po sto kilometrov na dan in obkroĹžil Slovenijo.

Bogo Dolenc bo prve kilometre v sklopu ĹĄportnega dobrodelnega projekta Okrog Slovenije 2019 odtekel iz ÄŒrne na KoroĹĄkem. Tekel bo po cestah, ki so najbliĹžje slovenskim mejam, nato pa se vrnil v ÄŒrno, kjer bodo na veliki ĹĄportni in druĹžabni prireditvi s koncertom priÄ?akali junaka malih vitezov. ÄŒaka ga bolj zahteven teren kot lani, ko je tekel po kroĹžnih stezah ali preteĹžno ravninskih etapah.

Letos se mora pripraviti tudi na premagovanje viĹĄinskih razlik. Pretekel bo tudi VrĹĄiÄ?. A to bo ĹĄe najlaĹžji del, pravi. ÂťKo se bom spustil do morja, se bom moral zaÄ?eti dvigati. IzraÄ?unal sem, da bom premagal okrog 24 tisoÄ? viĹĄinskih metrov. Vsak

Celje, 16. junija – KneĹžje mesto je bilo ob koncu tedna prizoriĹĄÄ?e prvega domaÄ?ega tekmovalnega preizkusa v novi olimpijski disciplini. Premierna drĹžavni prvak in drĹžavna prvakinja sta priÄ?akovano postala domaÄ?in iz Celja Jernej Kruder in Janja Garnbret. ÄŒeprav sta premierna naslova dobila prva favorita, pa jima do

Rally

ÄŒe bi radi tekli z Bogom za male viteze, obiĹĄÄ?ite spletno stran okrogslovenije.si in preverite, kje se mu lahko pridruĹžite.

Atletika

17

Ĺ PORT

20. junija 2019

ÂťZgodba bo teĹžja, ampak letos malo veÄ? ljudi kot lani verjame, da to zmoremo,ÂŤ je Bogo Dolenc dejal v Ä?asu priprav na projekt Okrog Slovenije 2019, v sklopu katerega bo zbiral denar za rehabilitacijo varovancev Ustanove Mali vitez.

Z lanskim uspeĹĄnim projektom je Bogo dokazal, da je kos takĹĄnim podvigom. Zato ima letos ĹĄe veÄ? podpore kot lani, uĹživa pa tudi veÄ? zaupanja, da mu bo uspelo. Vse skupaj ĹĄe vedno poÄ?ne ljubiteljsko, a na vrhunski ravni, dobrodelnost pa je najveÄ?ji motiv. ÂťTo je postal naÄ?in Ĺživljenja, v katerem uĹživam, v katerem gradim sebe in pomagam drugim,ÂŤ je ĹĄe povedal.

drĹžavno prvenstvo v Celju.

Na tekmi v Celju je bila v soboto Anita Horvat (Velenje) na 200 m druga, potem ko je dan prej v teku na 400 m na SlovaĹĄkem dosegla najboljĹĄi izid sezone. V njeni disciplini, na 400 m, pa je v soboto slavila Jerneja Smonkar. Slednja je bila dan pozneje prva ĹĄe na 800 m.

Tako Ĺženske kot moĹĄki Ä?lani AK Velenje so bili 4. med vsemi klubi v Sloveniji. Osvojili pa so devet posamiÄ?nih kolajn: Jerneja Smonkar je bila zlata v teku na 800 m, Peter HribarĹĄek je bil v teku na 400 m z ovirami

đ&#x;”˛

prvi, v teku na 110 m z ovirami pa drugi. Anita Horvat je v teku na 200 m osvojila srebro, prav tako je bila srebrna Petja Iza Meh Peer v teku na 5000 m.

Dino SubaĹĄiÄ? je v skoku v daljino osvojil bron, prav tako je bil bronast AndraĹž Marolt v skoku v viĹĄino. OdliÄ?na je bila tudi Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 400 m v postavi Trupej, Smonkar, DominkoĹĄ in Horvat, ki je za Velenje pritekla srebro, ter moĹĄka ĹĄtafeta 4 x100 m v postavi SubaĹĄiÄ? D., SubaĹĄiÄ?

A., Enci in HribarĹĄek, ki je Velenju pritekla bron.

Z ljubeznijo do Ĺživali.

ÄŒESTITAMO ZA DAN DRĹ˝AVNOSTI! Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

03 891 11 46, 031 688 600

đ&#x;”˛

Gorjanci – Velika tradicionalna mednarodna Gorska hitrostna dirka GHD Gorjanci je tokrat potekala 15. in 16. junija. To je bila jubilejna, Ĺže 30. dirka, na kateri je bilo tudi rekordno ĹĄtevili dirkaÄ?ev in gledalcev. V zelo lepem poletnem vremenu so se dva dni odvijali zanimivi boji, ki so prinesli ĹĄtevilne odliÄ?ne rezultate. Dirka se je toÄ?kovala za slovensko drĹžavno prvenstvo, FIA Mednarodni pokal za moderna vozila, FIA gorsko prvenstvo za starodobne avtomobile in hrvaĹĄko drĹžavno prvenstvo, kar je zagotovilo tudi bogato mednarodno udeleĹžbo. Na startu je bilo 146 dirkaÄ?ev iz 7 drĹžav, uspeĹĄno pa jih je dirko zakljuÄ?ilo 130. Za slovensko drĹžavno prvenstvo je bila to letoĹĄnja 4. dirka in prva na domaÄ?ih tleh.

Avto klub V-Racing so zastopali Patrik ZajelĹĄnik (prototip norma M20 FC), Alexander ZajelĹĄnik – (prototip norma M20 F), Matej Grudnik (clio E1), Matej Oblak (MG ZR 1400), Bojan StroĹžiÄ? (Autobianchi A 112 Abarth), ki so z imenitnimi doseĹžki zelo razveselili svoj klub, ekipe, Ä?lane in navijaÄ?e.

Patrik ZajelĹĄnik je z izrednimi voĹžnjami s svojim prototipom najprej izboljĹĄal rekord proge, ki ga je dosegel leta 2017, in to kar za 6 sekund, in na koncu tudi slavil kot veliki zmagovalec dirke

tje mesto, pred njo sta se uvrstili Vita Lukan in LuÄ?ka Rakovec.

V teĹžavnosti, s katero se je sklenila kombinacijska premiera, pa je Garnbretova suvereno osvojila vrh in tudi naslov drĹžavne prvakinje, a le za malenkost pred LuÄ?ko Rakovec. đ&#x;”˛

s prednostjo kar 8 sekund. Matej Grudnik je s svojim novim cliom, s katerim je praktiÄ?no prviÄ? zapeljal na cesto, zmagal v skupni uvrstitvi slovenskega drĹžavnega prvenstva.

Matej Oblak je zmagal v diviziji 1 slovenskega drĹžavnega prvenstva in se v trenutni razvrstitvi izenaÄ?il na prvem mestu. Bojan StroĹžiÄ? je ponovno zmagal med starodobniki in si praktiÄ?no Ĺže zagotovil naslov letoĹĄnjega prvaka.

Aleksander ZajelĹĄnik pa je s svojim prototipom najprej v prvi voĹžnji na slovenskem drĹžavnem prvenstvu zasedel 2. mesto, zaradi tehniÄ?nih teĹžav na podvozju pa v drugo ni mogel nastopiti in mu je odliÄ?na uvrstitev v zadnjem trenutku splavala po vodi. đ&#x;”˛

BridĹž Potrdili dobro sodelovanje Velenje – V Ä?etrtek se je kar 39 Ä?lanov iz Ĺ aleĹĄkega bridĹž kluba in kluba Novo mesto zbralo v Hotelu Paka v Velenju. Po pozdravu so si v mali kinodvorani ogledali nekaj zanimivih video posnetkov o Velenju, nato pa so se s turistiÄ?nim vodiÄ?em sprehodili po centru mesta, preko promenade, spomenikov in pomembnih stavb in se povzpeli ĹĄe na Velenjski grad, od koder so obÄ?udovali dolino.

Namen sreÄ?anja je bil dogovor o prijateljstvu in sodelovanju obeh klubov, ki sta ga pred-

sednika klubov ob podpori vseh Ä?lanov slovesno podpisala na turistiÄ?ni kmetiji Apat v Gaberkah.

Tam so v popoldanskih urah odigrali tudi bridĹž turnir in vse prostovoljne prispevke od turnirja namenili socialno ogroĹženi druĹžini. Bilo je nepozabno doĹživetje, ki bo vsem udeleĹžencem

gotovo ostalo v lepem spominu, ĹĄe posebej pa verjetno druĹžini, ki ji bodo vsaj malo polepĹĄali Ĺživljenje. ÄŒlani Ĺ BK se vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi programa, najlepĹĄe zahvaljujejo. đ&#x;”˛

NuĹĄa GoĹĄnik

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

20. junija 2019

POLICIJSKA kronika Ostal brez iphona Velenje, 12. junija – V sredo popoldan sta policistom oÄ?e in mladoletni sin prijavila krajo mobilnega telefona znamke Iphone iz garderobe RdeÄ?e dvorane. Neznanec je fanta s krajo oĹĄkodoval za okoli 350 evrov.

Kolesa kradejo Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 13. junija – Skorajda ne mine teden, da ne bi v kroniko zapisali Ä?esa o kakĹĄnem ukradenem kolesu. PrejĹĄnji teden so izginila tri.

V Ä?etrtek je bil v stanovanjskem bloku v Ĺ oĹĄtanju ukraden pony, v petek je neznanec na Trgu mladosti v Velenju ukradel otroĹĄko kolo, v nedeljo zveÄ?er pa je pred RdeÄ?o dvorano v Velenju dobilo noge moĹĄko kolo znamke Nakamura, modro-rdeÄ?e barve, vredno okoli 500 evrov. Policisti za tatovi koles poizvedujejo.

Kolesar zapeljal Ä?ez zniĹžan robnik Polzela, 13. junija – V Ä?etrtek nekaj Ä?ez 9. uro se je pri padcu s kolesom hudo telesno poĹĄko-

doval 51-letni kolesar. Do nesreÄ?e je priĹĄlo, ko je vozil preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a in zapeljal Ä?ez zniĹžan robnik. Izgubil je oblast nad kolesom in padel po hodniku za peĹĄce.

Hudo poĹĄkodovan motorist in njegova sopotnica Ĺ oĹĄtanj, 14. junija – V petek nekaj pred 19. uro se je zunaj naselja Zavodnje zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri sta bila udeleĹžena voznik osebnega avtomobila in voznik motornega kolesa ter njegova sopotnica.

20-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Ĺ oĹĄtanja proti Zavodnjam. V nepreglednem levem ovinku je z vozilom zapeljal na desno stran voziĹĄÄ?a in trÄ?il v breĹžino ob cesti. V tistem trenutku je z nasprotne strani pravilno pripeljal 46-letni voznik motornega kolesa in skuĹĄal z moÄ?nim zaviranjem in umikanjem v levo prepreÄ?iti trÄ?enje. Pri tem se je motorno kolo prevrnilo. Pri padcu sta se voznik in sopotnica hudo poĹĄkodovala.

Pobegnil, a so ga prijeli

V tujo klet po elektriÄ?no orodje

Velenje, 14. junija – V petek se je pri bencinskem servisu na Celjski cesti pripetila prometna nesreÄ?a. Voznik, ki je nesreÄ?o povzroÄ?il z nepravilnim premikom vozila, je s kraja pobegnil.

Izsledila ga je patrulja Policijske postaje Slovenske Konjice, z njim izvedla postopek ter ga pridrĹžala zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola. Velenjski policisti bodo zoper njega spisali obdolĹžilni predlog.

Velenje, 14. junija – V Velenju je neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka in ukradel veÄ? razliÄ?nega elektriÄ?nega orodja.

Neznani vandal se je lotil avtov Velenje, 14. junija – V petek zjutraj je lastnik avtomobila policistom prijavil, da mu je neznanec po celem vozilu napravil veÄ? risov. Istega dne v veÄ?ernem Ä?asu pa so prejeli ĹĄe eno prijavo poĹĄkodovanja tuje stvari. Tudi v tem primeru je neznanec porisal vozilo, lastniku pa pri tem povzroÄ?il kar precejĹĄnjo gmotno ĹĄkodo.

Vse veÄ? zaseĹžene droge Velenje – Velenjski policisti so predprejĹĄnji vikend na javni prireditvi v Velenju opravili devet zasegov prepovedanih drog. Pri eni osebi, in sicer 31-letnem VelenjÄ?anu, za katerega so sumili, da je drogo prodal drugim, so naĹĄli veÄ? zavojev amfetaminov in okoli 100 tabletk ekstazija. 31-letnika so pridrĹžali in v nadaljevanju pri njem opravili hiĹĄno preiskavo. Pri hiĹĄni preiskavi so naĹĄli ĹĄe 60 tabletk ekstazija, merice, tehtnice ter veÄ? ostalih stvari, ki jih je uporabljal pri prodaji prepovednih drog.

Policisti so 31-letnika kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja 'neupraviÄ?ena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v ĹĄportu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog' po Ä?lenu 186/1 KZ-1/b.

PrejĹĄnji Ä?etrtek pa so velenjski policisti v sodelovanju z vodniki sluĹžbenih psov opravili hiĹĄno preiskavo na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja pri 36-letnem moĹĄkem in dve hiĹĄni preiskavi na obmoÄ?ju Ljubnega pri Savinji pri 56-letni Ĺženski. Pri moĹĄkem

so naĹĄli manjĹĄo koliÄ?ino posuĹĄene konoplje. Ĺ˝enski pa so zasegli okoli 7 kilogramov posuĹĄenih delcev konoplje, 82 manjĹĄih sadik konoplje ter 105 sadik konoplje razliÄ?nih velikosti. Zasegli so ji tudi dva ĹĄotora, prirejena za gojenje konoplje

V pretepu sta brata utrpela poťkodbe Velenje, 15. junija – V soboto sta se na Lopatniku najprej sprla, potem pa stepla brata. Prvi je drugega z leseno palico udaril v predel roke, drugi pa mu je palico vzel in prvega udaril v predel glave. Pri tem sta oba utrpela laŞje telesne poťkodbe, policisti pa bodo zoper oba podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ogroŞanja pri pretepu z nevarnim orodjem.

Skozi okno po telefon Mozirje, 16. junija – V nedeljo dopoldne je neznanec skozi pritliÄ?no okno vlomil v stanovanjsko hiĹĄo v Radegundi. Ukradel je mobilni telefon.

Zarisali nove kolesarske poti Velenje, 14. junij 2019 – Na cestiĹĄÄ?ih v Velenju, na AĹĄkerÄ?evi in Stanetovi cesti ter v Ĺ aleku, so delavci te dni zarisali precej novih kolesarskih povrĹĄin. Za ureditev pomoĹžnega kolesarskega pasu je bilo potrebno spremeniti tudi prometni reĹžim na cesti. Ceste nimajo veÄ? loÄ?ilne prekinjene Ä?rte, ki loÄ?uje vozna pasova. To je posledica ureditve dveh pomoĹžnih kolesarskih pasov ĹĄirine 1,25 metra. Kljub takĹĄni oznaÄ?itvi voĹžnja z motornim vozilom poteka enako kot prej, le da je treba upoĹĄtevati, da gre za kolesarski pas na voziĹĄÄ?u in da imajo kolesarji prednost. đ&#x;”˛

na podstreĹĄju ene od hiĹĄ. Ĺ otora sta bila opremljena z luÄ?mi, ventilatorji, vlagomeri, transformatorji in ostalo opremo, potrebno za gojenje konoplje.

Oba so kazensko ovadili zaradi suma đ&#x;”˛ storitve kaznivega dejanja.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

Iskreno Ä?estitamo ob dnevu drĹžavnosti.

RAVNOVESJE V NARAVI

StreliĹĄÄ?e je imelo dovoljenje Velenje, 12. junija – Krajan Silove je policiste v sredo popoldne seznanil o streljanju na streliĹĄÄ?u, za katerega odgovorna oseba naj ne bi imela dovoljenja.

Policisti so zadevo preverili in ugotovili, da ima odgovorna oseba tako dovoljenje kot tudi to, da je streliĹĄÄ?e primerno zavarovano.

MladeniÄ?a Ä?aka kazen Velenje, 13. junija – V Ä?etrtek so po prijavi krajanke policisti ĹĄli v Pesje, kjer naj bi mlajĹĄi moĹĄki, ki je hodil ob cesti, delal ĹĄkodo na prometnih znakih in napadel

PravoÄ?asno in potrpeĹžljivo

dekle, ki je hodilo ob njem. Policisti so zadevo nemudoma preverili in dejansko se je pokazalo, da je mladeniÄ? poĹĄkodoval koĹĄ za odpadke, do prijateljice pa se nespodobno vedel. ÄŒakata ga kazenska ovadba in odloÄ?ba o prekrĹĄku.

V stanovanjskem bloku ga je napadel pes Velenje, 15. junija – V soboto je v stanovanjskem bloku na Jenkovi pes napadel in ugriznil stanovalca. Zoper lastnika psa bodo policisti podali odloÄ?bo o prekrĹĄku, o dogodku pa obvestili veterinarsko upravo.

Eurofins ERICo Slovenija, vať kompetentni partner v kemijskih in mikrobioloťkih analizah ter preiskavah: • okolja • vode • hrane in krme • farmacevtskih produktov • kozmetike

Eurofins ERICo Slovenija d. o. o.

KoroĹĄka 58, Velenje T 03 898 1930 www.eurofins.si | info@eurofins.si |

PoÄ?itnice so pred vrati. VpraĹĄanje je le, kdo si jih bolj Ĺželi. UÄ?itelji, uÄ?enci ali njihovi starĹĄi? PrepriÄ?an sem, da bo vsem ustrezal premor ter da bodo ĹĄolske aktivnosti in obveznosti, kakor jih imenujemo in dojemamo, poÄ?akale do septembra. Na prihajajoÄ?i poÄ?itniĹĄki in dopustniĹĄki Ä?as so nas opozarjali tudi prometni zastoji ob zadnjih dveh vikendih. Na veÄ?jo gneÄ?o na avtocestah so vplivali tako prazniÄ?ni dnevi v sosednji Avstriji, ĹĄe bolj pa sonÄ?ni in topli dnevi, ki smo jih pogreĹĄali maja, deloma pa tudi delovne zapore na odsekih, kjer vzdrĹževalci Darsa izvajajo vzdrĹževalna dela. Vse to bo treba upoĹĄtevati do konca avgusta, ko bo predvidoma ob prazniÄ?nih dnevih in vikendih moÄ?no poveÄ?an promet in bomo priÄ?a Âťselitvam narodovÂŤ s severa proti jugu in potem ĹĄe v obratni smeri.

VeÄ?ji gneÄ?i in zastojem na (avto)cestah tako pri nas kot v drugih drĹžavah se bo teĹžko izogniti, kar pa ne pomeni, da se ni mogoÄ?e.

Vse je odvisno od naĹĄih priprav, za katere je priporoÄ?ljivo, da se jih lotimo pravoÄ?asno, da lahko preverimo in zberemo dovolj informacij o turistiÄ?ni destinaciji pa tudi samem potovanju. Kadar se odpravljamo na poÄ?itnice, je dobro, da tudi samo potovanje vzamemo kot del poÄ?itnic, ne glede, ali potujemo z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali letalom. Ob izbiri kraja za poÄ?itnice izberemo tudi naÄ?in, kako bomo tja priĹĄli. Danes imamo zaradi tehnologije na voljo zelo veliko moĹžnosti in dostopa do informacij, ki se nanaĹĄajo tako na turistiÄ?no ponudbo, transport, potovalne informacije, omejitve in prepovedi ‌ Bolj ali manj nam je vse dosegljivo in le od nas je odvisno, ali si bomo vzeli dovolj Ä?asa, da se seznanimo in zberemo tiste informacije, ki nam lahko bistveno olajĹĄajo tako potovanje kot samo preĹživljanje poÄ?itnic. S tem lahko bistveno vplivamo tudi na svoje poÄ?utje in spomine, ko se vrnemo domov.

VeÄ?ina se nas ĹĄe vedno odpravlja na poÄ?itnice s svojim avtomobilom, kar pomeni, da je priporoÄ?ljivo preveriti in izbrati relacijo potovanja. ÄŒe smo pri tem pozorni na izvajanje vzdrĹževalnih del ter informacije o priÄ?akovanih zgostitvah prometa, se lahko zastojem izognemo s predÄ?asnim odhodom ali izbiro stranskih cest.

Morda bomo v tem primeru porabili veÄ? Ä?asa za pot, toda poleg prihranjenega zneska za avtoceste bomo lahko spoznali manjĹĄe kraje in videli veliko veÄ?, kot Ä?e bi se vozili po avtocesti. StroĹĄek za cestnine je od drĹžave do drĹžave razliÄ?en, in Ä?e pravoÄ?asno naÄ?rtujemo pot, ga lahko bistveno zmanjĹĄamo. Z uporabo sodobnih elektronskih pripomoÄ?kov lahko Ĺže vnaprej kupimo vinjeto, s Ä?imer lahko dodatno prihranimo Ä?as in morebitno gneÄ?o na mejnih prehodih ali bencinskih servisih.

Zaradi omejitev in ukrepov, povezanih z varovanjem okolja, je vse veÄ? evropskih mest, v katerih imajo doloÄ?ene omejitve ali celo prepovedi za avtomobile na dizelski pogon. Pred obiskom evropskih prestolnic in ostalih bolj obleganih turistiÄ?nih mest je zelo priporoÄ?ljivo, da to preverimo in se tako izognemo nevĹĄeÄ?nostim in globam. Sodobne aplikacije nam omogoÄ?ajo tudi pregled in najem hotelske sobe, apartmajev ali celo stanovanj za nekaj dni ali za celoten Ä?as poÄ?itnic. ÄŒe se odloÄ?amo za tovrstne poÄ?itnice, je treba upoĹĄtevati tudi moĹžnosti in stroĹĄek parkiranja ter prevoza v srediĹĄÄ?e mesta. V evropskih prestolnicah je sistem javnega prevoza uÄ?inkovit in dober, tako da omogoÄ?a hitro potovanje po celotnem obmoÄ?ju mesta, pri tem pa se izognemo zamaĹĄkom, morebitnim omejitvam in (praviloma visokim) stroĹĄkom parkiranja.

Kako bomo poÄ?itnikovali, je odvisno od nas samih. Tudi od tega, ali se bomo naÄ?rtovanja, izbire lokacije in samega potovanja lotili pravoÄ?asno in premiĹĄljeno. MoĹžno je seveda, da se za poÄ?itnice odloÄ?imo v hipu, sploh Ä?e dobimo kakĹĄno mamljivo Âťlast minuteÂŤ ponudbo, da bi jo bilo greh odkloniti. V vsakem primeru pa si le vzemimo dovolj Ä?asa za priprave in se odpravimo na pot z veliko mero potrpeĹžljivosti. Le tako bomo potovanje in poÄ?itnice pređ&#x;”˛ Ĺživeli bolj prijetno, pa tudi bolj varno.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Nasvet voznikom ob nesreÄ?i z materialno ĹĄkodo Minuli teden so velenjski policisti zaznali kar nekaj prometnih nesreÄ? z materialno ĹĄkodo, v katerih so se udeleĹženci Ĺže pred njihovim prihodom dogovorili o krivdi in ĹĄkodi, tako da so v teh primerih odstopili od ogleda kraja prometne nesreÄ?e. Voznikom udeleĹžencem v prometnih nesreÄ?ah z materialno ĹĄkodo svetujejo, da v primerih, ko se o krivdi in ĹĄkodi dogovorijo sami, policije ne obveĹĄÄ?ajo. UdeleĹženci naj izpolnijo EURO obrazec, ga podpiĹĄejo in si pri tem izmenjajo osebne podatke: ime in priimek, naslov prebivaliĹĄÄ?a, podatke o vozilu in zavarovanju tega. Kadar pa se o krivdi oziroma ĹĄkodi ne morejo dogovoriti ali Ä?e eden od voznikov sumi, da je drugi vozil pod vplivom alkohola, da nima vozniĹĄkega dovoljenja ali Ä?e je njegovo vozilo neregistrirano, pa naj o tem obvesti policijo. Prav tako je policijo potrebno đ&#x;”˛ obvestiti o prometni nesreÄ?i s telesnimi poĹĄkodbami.

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

20. junija 2019

19

V Spominskem centru 1991 je Ĺživahno Spominski center 1991 na KopaliĹĄki beleĹži vse veÄ? obiskovalcev, ki lahko spoznavajo regionalni potek dogodkov med slovensko osamosvojitveno vojno Velenje, 12. junij – Spominski center 1991, zasnovan, da bi ljudje lahko spoznavali potek dogodkov osamosvojitvene vojne, poÄ?asi stopa v Ĺživljenje, pravi Miran Ahtik, ki je s kolegom Aleksandrom Cvarom vodil vzpostavljanje Spominskega centra 1991 na KopaliĹĄki v Velenju. ÂťDoslej ga je obiskalo Ĺže kar nekaj veteranskih organizacij in Prekmurja, Zasavja, Savinjske doline, Primorske, nekaj upokojenskih druĹĄtev, skupina z ministrstva za obrambo, policisti, druge skupine, skratka, center uresniÄ?uje svoje poslanstvo,ÂŤ je povedal ob obisku stareĹĄin iz celjske vojaĹĄnice in dodal, da so se skrbniki centra Ĺže dogovorili z ravnatelji osnovnih ĹĄol, da bodo jeseni center obiskali devetoĹĄolci. ÂťMoj cilj je bil prikazati sodelovanje med teritorialno obrambo in milico v Ä?asu osamosvajanja

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Ĺ˝eleli si boste zamenjati okolje. Tudi zato, ker bodo vsi okoli vas govorili le o poletnih poÄ?itnicah, vi pa boste ob tem vsak dan bolj prepriÄ?ani, da ste sami na svetu. Saj bi ĹĄli tudi vi, a vam ni do tega, da bi ĹĄli sami. Po dolgem Ä?asu si boste spet Ĺželeli nekoga, ki bi z vami delil Ĺživljenje. Ker ga ne bo od nikjer, se ne boste znali sprostiti, Ä?eprav si boste to Ĺželeli. Dobro veste, da ste vredni ljubezni, a na partnerja, ki bi delil vaĹĄ pogled na svet, ne naletite. Morda je vzrok tudi v tem, da imate ĹĄe vedno zelo visoka merila. ÄŒe jih niste pripravljeni spustiti, se Ä?im prej sprijaznite, da ste paÄ? sami. In si vseeno privoĹĄÄ?ite vsaj kratek pobeg od doma.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Povod za vaĹĄo slabo voljo bo droben dogodek, ki vam bo odprl oÄ?i in vas opozoril na to, da se vaĹĄ partner zaÄ?el drugaÄ?e vesti do vas. Zato boste v naslednjih dneh veliko razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih v vajinem Ĺživljenju Ĺželite vi. Hitro boste ugotovili, da jih ni malo. Sploh, ker se nesoglasja med vama kopiÄ?ijo, vi pa ĹĄe vedno beĹžite pred resnico. Ugotovite, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih.

Potem pa se korak za korakom lotite dela! Ali pa naredite korenit rez. Dobro veste, zakaj sta se zaÄ?ela odtujevati, a si teĹžko priznate, ker bi s tem priznali tudi svoj del krivde. Ta pa Ĺžal ni majhen.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Spominski center 1991 si je med drugim ogledala tudi skupina iz celjske vojaĹĄnice.

Slovenije, tako pa pokazati, da smo bili enotni. Hkrati pa prikazati tretjo in najmoÄ?nejĹĄo silo – narod, ki je spremembe sprejel mirno in nam veliko pomagal.

Bistvo naĹĄega spominskega centra je, da mlade seznanjamo s

potekom osamosvajanja Slovenije. Hkrati pa center ustvarja prostor, v katerem se lahko tisti, ki smo v dogodkih sodelovali, sreÄ?ujemo, se pogovarjamo, se spominjamo dogodkov in sodelujemo pri ohranjanju zgodovine,ÂŤ

pa je povedal Aleksander Cvar.

Spominski center 1991 je kot dislocirana enota del Muzeja slovenske policije. Je eden prvih spominskih centrov v Sloveniji, ki prikazuje regionalni potek dođ&#x;”˛ tf godkov.

Komaj Ä?akate, da mine ĹĄe en teden. SreÄ?en dogodek za vso druĹžino se namreÄ? hitro bliĹža, vi pa boste moÄ?no na trnih. Strah vas bo, da se ob njem ne boste pokazali v pravi luÄ?i, sploh, ker je vse, kar se bo dogajalo krepko odvisno od vas.

Partner vam bo pripravljen pomagati, a ga tokrat ne boste Ĺželeli vpletati. Tudi zato, ker bi ga radi prijetno presenetili. Zato boste ĹĄe nekaj dni zelo skrivnostni. PoÄ?utje bo takoj, ko bo popustila vroÄ?ina, konÄ?no boljĹĄe. Ĺ˝e v teh dneh boste opazili, da dolgotrajne teĹžave bledijo.

Vseeno se za dobro poÄ?utje trudite ĹĄe naprej. Slabe navade naj ostanejo del preteklosti.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Vzemite se v roke! ÄŒe nimate skrbi, si jih paÄ? naredite sami. In v teh dneh bo vaĹĄa najveÄ?ja skrb, kako Ä?im manj delati in Ä?im bolj kvalitetno lenariti. Pri tem bo veÄ?ina zelo uspeĹĄna. Lenarili boste brez slabe vesti, ob tem pa boste vsem okoli vas pridigali, kaj vse bi bilo ĹĄe treba narediti. To bo vaĹĄa najveÄ?ja napaka, saj vas bodo tudi najbliĹžji kmalu imeli dovolj. Sploh, ker vas bo Ĺživljenje razvajalo z dobrimi novicami, ki bi lahko bile povod za veselje, tako pa bodo za prepire v druĹžinskem krogu. Vseeno si boste oddahnili, ko boste lahko potrdili, da so finanÄ?ne teĹžave premagane,

Lev od 23. 7. do 22. 8.

Gasilsko obarvan vikend Ĺ martno ob Paki, 15. in 16. junija – Minuli vikend je bil v Ĺ martnem ob Paki v znamenju gasilskih tekmovanj. Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline je namreÄ? pripravila v soboto tekmovanje mladine in 2. pokalno tekmovanje Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije, v nedeljo pa so na nogometnem stadionu pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli nastopili Ä?lani, Ä?lanice ter starejĹĄi gasilci in gasilke zveze.

V soboto je na pokalnem tekmovanju nastopilo 29 mladinskih in 31 pionirskih desetin.

Pri mladincih so slavili predstav-

niki PGD Lokovica pred DreĹĄinjo vasjo 1 in Grajsko vasjo.

Pri mladinkah je bil vrstni red: 1.

AndraŞ nad Polzelo, 2. Šoťtanj – mesto, 3. Vinska Gora; pri pionirjih so vajo najuspeťneje opravili predstavniki PGD Lokovica, na drugo mesto se je uvrstila ekipa PGD Mozirje, tretji so bili PGD Šoťtanj – mesto. Na regijsko tekmovanje mladine, ki bo 5. oktobra v Žalcu, so se iz vsake kategorije uvrstile prve tri ekipe.

Na tekmovanju Ä?lanic, Ä?lanov, starejĹĄih gasilcev in gasilk pa je nastopilo 21 desetin. Pri Ä?lanih B

so se ekipe uvrstile: 1. Gaberke (2), 2. Ĺ oĹĄtanj – mesto, 3. Lokovica; Ä?lani A: 1. Ĺ oĹĄtanj – mesto, PaĹĄka vas 1, Ĺ entilj; Ä?lanice A: 1.

Lokovica, 2. Gaberke, 3. Velenje 2; Ä?lanice B: 1. Gaberke, 2. Ĺ alek, 3. Ĺ martno ob Paki; starejĹĄi gasilci: 1. Ĺ alek, 2. Ĺ kale, 3. Ĺ martno ob Paki, 4. Ĺ entilj, 5.

Pesje, 6. Velenje; starejĹĄe gasilke: 1. Gaberke, 2. BevÄ?e, 3. Ĺ oĹĄtanj – mesto, 4. Ĺ alek.

Vse omenjene ekipe bodo nastopile ĹĄe na regijskem Ä?lanskem tekmovanju, ki bo 28. septembra đ&#x;”˛ Tp na stadionu v Velenju.

Rekli so â?ą JoĹže Dro-

beĹž, predsednik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina: ÂťTekmovanja imajo veÄ? pomenov: poleg usposabljanja tudi pridobivanje kondicije, predvsem pa so to odliÄ?na oblika druĹženja. So tudi osnova za druge oblike intervencij v gasilstvu. Znanje desetin?

Tekmovanje je tekmovanje. ÄŒeorav smo prijatelji, brez rivalstva ne gre, ne glede na razumevanje in tovariĹĄtvo. Vsi prvi ne morejo biti, tudi ne vsi zadnji, red je tudi tu. Veliko pove podatek, da v okviru Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina deluje 13 druĹĄtev, danes pa tekmuje 52 ekip. Njihovo znanje je na zelo visoki ravni. TakĹĄno pravzaprav tudi mora biti, saj so danaĹĄnje intervencije zelo zahtevne, vedno hujĹĄe. KlasiÄ?nih poĹžarov ni veÄ?, zato se morajo gasilci nenehno uriti, pridobivati nova znanja, se usposabljati in za to nameniti veliko Ä?asa in truda.ÂŤ

Desetine PGD Gaberke so se tudi tokrat odliÄ?no odrezale

ÄŒastniĹĄki pentagon ÄŒastniki in veterani vojne za Slovenijo Âť91ÂŤ iz Ĺ martnega ob Paki so Ĺže sedemindvajsetiÄ? pripravili pohod na Goro Oljko, ki poteka po razliÄ?nih pristopnih poteh. Po prihodu na ĹĄportno prizoriĹĄÄ?e na Gori Oljki so pohodniki in ostali udeleĹženci nadaljevali sreÄ?anje s tekmovanjem na razliÄ?nih Âťdelovnih toÄ?kahÂŤ, kot je met roÄ?ne bombe v cilj, streljanje z zraÄ?no puĹĄko, pikado in zadevanje cilja z obroÄ?i.

LetoĹĄnjega pohoda so se udeleĹžili tudi gostje, Ä?astniki iz Dravograda, DomĹžal in Hrastnika.

UdeleĹžil se ga je tudi generalni sekretar krovne organizacije Zveze Ä?astnikov Slovenije, brigadir Martin Jugovec, ki je podobno kot Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar pohvalil dobro organizacijo prireditve.

Rezultati: Ĺženske: 1: Alenka Hrovat, 2. Marija BlagotinĹĄek, 3. Alojzija Hrastnik.

Rezultati moĹĄki: 1. MatjaĹž KoÄ?evar, 2. Anti đ&#x;”˛ Franc KaÄ?iÄ?nik, 3. Janko AvberĹĄek.

V teh dneh se vam bo izpolnila velika Ĺželja, ki ni od vÄ?eraj. Dolgo ste verjeli, da bo priĹĄel Ä?as, ko se bo vse postavilo na svoje mesto. Sedaj boste spoznali, da ste imeli prav. Ĺ˝ivljenje vas bo naravnost razvajalo. Partner bo poskrbel zato, da se boste doma poÄ?utili veÄ? kot odliÄ?no. Zato boste naredili vse, da boste Ä?im veÄ? doma. Tudi samozavest se vam bo vrnila. Spet boste bolj zadovoljni sami s sabo, tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. Veseli boste, ko bodo tudi drugi opazili, da je v vas spet veÄ? optimizma in Ĺživljenja. Pohvale na vaĹĄ raÄ?un bodo iskrene. ÄŒe boste iskreni tudi vi, pa znate koga zbosti zato, ker ni razumel, kaj se dogaja z vami.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Za vami je teden, ki si ga boste zapomnili kot enega najbolj napornih v letu. Ĺ e do konca tedna bo tempo hud, potem pa se bo vse konÄ?no umirilo. NiÄ? ni narobe, da imate za letoĹĄnje poletje veliko naÄ?rtov, saj vas ti zabavajo. Priprave na dogodke vam bodo sicer vzele veliko Ä?asa in energije, a se ne boste pritoĹževali. S partnerjem bosta govorila isti jezik. ÄŒe se bosta odloÄ?ila, da vsaj malo osveĹžita dom in v njem naredita kakĹĄno spremembo, ne bo slabo. To vaju bo ĹĄe bolj povezalo. Akcijo lahko opravita ĹĄe pred odhodom na dopust, a morate vse skrbno naÄ?rtovati, da se dela ne zavleÄ?ejo. To bi vam namreÄ? lahko pokvarilo poÄ?itniĹĄke naÄ?rte. Zato naredite dober plan, ki se ga skuĹĄajte v celoti drĹžati.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

PreveÄ? sanjarjenja lahko ĹĄkodi, Ä?esar se premalo zavedate. Sanjarili boste predvsem o Ä?asu, ko boste lahko bolj mirni in sproĹĄÄ?eni. Ta ĹĄe ni pred vrati.

Ker trenutno finanÄ?no stojite odliÄ?no, si lahko privoĹĄÄ?ite veÄ? kot doslej. Brez opraviÄ?evanja in izgovorov. Zato se vpraĹĄajte, zakaj si ne? Odgovor je prav v tem, da ne znate nehati delati, saj imate ĹĄe vedno obÄ?utek, da ste nenadomestljivi. V naslednjih dneh se boste zaÄ?eli zavedati, da se motite. Dogodek, povezan z zdravjem vaĹĄega partnerja, vas bo moÄ?no prestraĹĄil. Zato se boste bolj resno zaÄ?eli spraĹĄevati, kako naprej. Predvsem pa boste bolj cenili, kar imate. VeÄ? ne potrebujete.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

V koledarsko poletje boste kljun temu, da ste v minulih dneh opazili, da letos vroÄ?ine ne prenaĹĄate najbolje, vstopili polni optimizma. PrepriÄ?ani boste, da bo letoĹĄnje poletje eno boljĹĄih doslej. Tudi zato, ker ste trenutno zelo sreÄ?ni z osebo, ki vam je povsem spremenila Ĺživljenje. Zato verjamete, da so vse porodne teĹžave vajine zveze preteklost. Ne ozirajte se na to, kaj bodo o tem mislili in govorili drugi. Pomembno je, da vi Ä?utite, da ste konÄ?no dosegli svoj cilj. Govorice se bodo Ĺžal ĹĄe ĹĄirile, a jih konÄ?no ne boste veÄ? Ĺželeli posluĹĄati. Vi Ĺže veste, kaj je res in kaj ni.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Izgubili ste bitko, vojne k sreÄ?i ĹĄe ne. Partnerja ste zelo prizadeli. TeĹžko boste v kratkem Ä?asu dosegli, da vam bo spet zaupal, saj ste ga izdali na podroÄ?ju, ki mu zelo veliko pomeni. Doslej vam je vedno verjel na besedo, sedaj pa ne bo veÄ? tako. Bolelo vas bo, ker se boste zavedali, da ste ĹĄli predaleÄ?. In ker so vas pri tem dobili. Potrebna bodo dejanja, ki bodo dokazala, da vam ni vseeno in da si Ĺželite, da ostaneta skupaj. NihÄ?e ne bo vedel, kaj se dogaja med vama, saj partner ne bo Ĺželel delati scen. Na zunaj boste ĹĄe naprej kazali, da ste sreÄ?ni in zadovoljni, resnica pa bo daleÄ? od tega. Strah vas bo, da nikoli veÄ? ne bo, kot je bilo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Planeti vas bodo v teh dneh vzeli pod svoje okrilje, saj bo njihov poloĹžaj zelo dobro vplival na vaĹĄe Ĺživljenje. Pomagali vam bodo spregledati in najti prave reĹĄitve za prihodnost. ÄŒeprav ne boste Ä?isto prepriÄ?ani vase, se boste vseeno lotili neÄ?esa novega. Pri tem boste Ä?utili odgovornost in strah. Prvi rezultati bodo spodbudni, zato boste vsak dan bolj samozavestni. Tudi bolj odloÄ?ni boste postali, kar je bilo nujno. Nikomur veÄ? ne boste dovolili, da vas zavede na pot dvomov. Ĺ teli bodo le rezultati in argumenti. Tudi od partnerja boste zahtevali, da je bolj odkrit in da vam bolj zaupa. Sprva bo ĹĄokiran, a vam ne bo oporekal.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ob uradnem prihodu koledarskega poletja se boste poÄ?utili odliÄ?no. NiÄ? Ä?udnega, saj si Ĺželite, da bi lahko v toplih dneh uĹžili Ä?im veÄ? lepih trenutkov in pozabili na vse, kar vas muÄ?i med letom. Rekli si boste, da je slabo obdobje preteklost in da bo sedaj ĹĄlo le ĹĄe navzgor. ÄŒe boste v to resniÄ?no verjeli, tako tudi bo. Ĺ teli boste dneve in trenutke do prostih dni, ki ste jih letos potrebni kot Sahara vode. ÄŒutite namreÄ?, da ste postali bolj poÄ?asni, bolj pozabljivi in manj sreÄ?ni. Zato bo odklop res dobrodoĹĄel. Poskrbite, da bo sestavljen iz lenarjenja in aktivnosti, ki vam bodo risale nasmeh na obraz. Pri tem ne pozabite na partnerja.

Prilagodite se tudi njegovim Ĺželjam. Te so letos nekoliko drugaÄ?ne kot sicer, a niso neuresniÄ?ljive.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ÄŒutite, da ste utrujeni, saj je tempo vaĹĄega Ĺživljenja Ĺže nekaj Ä?asa hiter in napet. Morda ne bi bilo odveÄ?, da ĹĄe preden greste na poÄ?itnice, preverite vaĹĄe zdravstveno stanje. BoleÄ?ine v nogah ne bodo edina teĹžava, ki jo opaĹžate v zadnjem Ä?asu. Tudi slabo spanje je znak, da ste prenapeti. Nikar pa ne postanite Ä?rnogledi, saj je to najslabĹĄe, kar lahko storite. V naslednjih dneh boste potrebovali veliko energije, da bo delo, ki ga spet ne bo malo, opravljeno. Zato pazite tudi, kaj jeste in koliko pijete. ÄŒe se boste spet zaÄ?eli veseliti novih izzivov, ki vam jih bo navrgel Ĺže jutriĹĄnji dan, bo to znak, da ste na pravi poti.

Naš čas, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

20. junija

05.50 06.20 06.40 07.00 10.10 11.00 11.20 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.00 15.30 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.45 23.15 01.30 01.55 02.25 03.15

04.00 06.35 09.50 10.35 10.50 12.50 15.25 16.30 17.55 18.50 19.25 20.05 21.05 21.40 23.05 01.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.05 08.10 08.25 08.50 09.45 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.10 23.55 00.50 01.40 02.45 03.20

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, Poročila Mira Marko, dok. portret TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Kraška dediščina Marjana Miklavca, dok. film Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava TV-izložba Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Diskriminacija Žanov svet, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ekstravizor: Financiranje znanosti po slovensko Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Vita activa - duh Hannah Arendt, izr.-nem. dok. odd.

Ugriznimo znanost: Skrivnosti morskega dna, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s kozicami Dobro jutro Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa, prenos Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: dr. Matjaž Lunaček Koncert Ansambla Banovšek, 1. del Japonska kuhinja, jap. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Bollywood - največja filmska industrija na svetu, brit. dok. odd.

Avtomobilnost Goli, dokumentarni film Ob 80-letnici skladatelja Alojza Ajdiča: Alojz Ajdič: Koncert za klavir in orkester in Simfonija št. 2 Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Luna Petunija, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 1. del Zmorem sama, 1. sez., 114. del In prišla je ljubezen, 88. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 65. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 1. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 2. del In prišla je ljubezen, 89. del Zmorem sama, 1. sez., 115. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 2. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 69. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Žar legende Ful gas, 1. sez., 8. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 1. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 2. del Grimm, 4. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Aktualno 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, gledališka predsatava Vrtca Velenje 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

20. junija 2019

Sobota,

21. junija

05.50 06.20 06.40 07.00 10.10 11.05 11.20 11.55 12.30 13.00 13.30 15.20 15.55 16.25 16.35 17.00 17.30 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.45 23.15 23.35 00.50 01.15 02.10

04.00 06.00 08.55 09.40 09.55 12.50 15.10 15.35 16.00 16.30 18.00 18.55 19.25 20.00 21.00 23.15 00.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.10 08.15 08.30 08.55 09.45 10.45 11.40 12.35 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.50 23.25 23.30 02.05 02.40

Odmevi, Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, Poročila Sledili so volkovom, izob. odd. o naravi TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Slovenski magazin Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Ekstravizor: Financiranje znanosti po slovensko Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Lepši svet, ris.

Frfra in Cufek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Koncert Ansambla Banovšek, 2. del Glasbeni pozdrav Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Šahovska vročica, sovjetski film Mož s kamero, sovjetski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Mešana solata z gorgonzolo Dobro jutro Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 03. etapa, prenos Med valovi O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Rok 'n' Band, 20 let: Jagode in čokolada, koncert Japonska kuhinja, jap. nan.

V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade Videotrak Narava – nova zlata jama, francoski dok. film Zdravnica iz Bresta, fran. film Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te virtualno Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Luna Petunija, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 2. del Zmorem sama, 1. sez., 115. del In prišla je ljubezen, 89. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 2. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 3. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 3. del In prišla je ljubezen, 90. del Zmorem sama, 1. sez., 116. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 4. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 70. del Blondinka s Harvarda 2, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Najini mostovi, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Jesen življenja, Ivo Kompan 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Ksenija Šašek, Danijela Burjan, Tequila 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

22. junija

06.00 06.30 07.00 07.10 07.35 07.40 08.00 08.25 08.45 08.55 09.20 10.05 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 15.05 15.50 16.25 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.55 22.20 23.20 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 06.05 06.45 07.00 09.00 11.15 11.55 12.50 15.00 15.55 18.15 19.10 20.00 20.50 23.00 23.40 01.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.30 08.55 09.20 09.50 10.15 10.40 11.45 12.20 14.50 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 23.35 01.40

Odmevi Poletna scena Čudogozd: Princesa Telebajski, lutkovna nan.

Lojzek, ris.

Biba se giba, risana nan.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Hudinja in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Circom Regional, kopr. mag. odd.

Po Evropi 2019, kopr. mag. odd.

Japonska z Joanno Lumley, britanska dok. ser Nova dvajseta, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Poletna noč - Poklon Elzi Budau Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad.

Savdov dvor, brit. dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Pečena rdeča pesa s kroketi iz kozjega sira Najboljše jutro Spomini: Dušan Puh, 1. del Avtomobilnost Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Bratislave Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, prenos Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Bratislave Evropske igre: judo, prenos iz Minska Dosje: Urok Depale vasi Videotrak Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, posnetek Nogomet (Ž) - SP: osmina finala, prenos iz Nice Evropske igre - vrhunci dneva Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 5. del Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika, 1. sez., 11. del Naša mala klinika, 1. sez., 12. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Delovna akcija Terminal, ameriški film Samo ti, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Dotiki gora, Everest 1979 19:05 Vrtnarski kotiček 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2674. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Veselica v Dolini tihi, gledališka predstava poletnega gledališča Studenec 23:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 23:05 Videospot dneva 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Nočni program

23. junija

07.00 07.00 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.00 15.25 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.50 22.15 23.15 00.10 00.35 01.30

04.00 06.00 06.10 06.50 07.05 07.25 07.55 07.55 08.05 10.05 11.15 11.55 12.45 15.00 15.55 18.15 19.10 20.00 20.55 21.10 22.10 22.45 23.30 01.40

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Timi gre, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Religije in varovanje okolja Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Koncert Ansambla Banovšek, 2. del TV-izložba 1/2, kratki igrani film AGRFT Praznik, francoski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Muk, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstral. nad.

Pogovor s predsednikom države Poročila, Šport, Vreme Kustosova soba; Igor Zabel: kako narediti umetnost vidno?, dokumentarni film Za lahko noč: Imago Sloveniae 2015: Filmsko popotovanje Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki Duhovni utrip Koda Glasbena matineja Branik slovenske pesmi, 50 let Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, reportaža 50. Tabor slovenskih pevskih zborov, Pa se sliš' – naj se sliš', posnetek iz Šentvida pri Stični Čez planke: Stuttgart Žogarija Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Bratislave Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, prenos Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Bratislave Evropske igre: judo, prenos iz Minska Zakaj ženske zaslužijo manj, francoska dok. odd.

Videotrak Amsterdam, London, New York trije veličastni, fran. dok. ser. Žrebanje Lota Svobodne kitare, am. dok. odd.

Evropske igre - vrhunci dneva Zvezdana: Iskren in pogumen Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, posnetek Videotrak, Zabavni kanal

Ponedeljek, 24. junija

06.10 06.40 07.00 09.00 10.20 11.05 11.20 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 16.10 16.25 17.00 17.30 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.10 22.10 22.45 23.15 00.10 00.35 01.30

04.00 06.00 09.55 10.40 10.50 11.20 11.50 14.05 15.15 15.55 18.10 19.00 19.20 20.00 21.55 22.35 00.05 00.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.30 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40

06.00 07.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.35 10.00 10.25 11.25 12.00 14.20 15.55 16.50 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 23.05 00.50 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara 24UR, ponovitev Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 6. del Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika, 2. sez., 1. del Naša mala klinika, 2. sez., 2. del Delovna akcija 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Klik - za popolno življenje, ameriški film Napad in obramba, ameriški film Živahna nevesta, angleški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 2673. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 2674. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Jutranji pogovori 1 13:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:10 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek jaka, Migajmo vsak dan 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

Torek,

13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 23.20 00.15 01.10 02.05 02.35

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor Joker, kviz Intervju: Janne Teller TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Obzorja duha: Religije in varovanje okolja Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet: Dodajanje življenja dnevom TV-izložba S-prehodi: Slovenstvo v tretjem tisočletju Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Festival Lent 2019: 31 let Folkarta, odd. TV Maribor Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 28 let, posebna odd. ob dnevu državnosti Proslava ob dnevu državnosti, prenos Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Princesa Zlatko Zakladko: Muzej gozdarstva Slastna kuhinja: Malo drugačna parmigiana Dobro jutro, poletni izbor Ljudje in zemlja Prirejanje stav, dok. film Evropske igre: judo, prenos iz Minska Japonska kuhinja, japonska nan.

Studio kriškraš, lutk. odd. za otroke Videotrak Nogomet (Ž) - SP: osmina finala, posnetek iz Reimsa Evropske igre - vrhunci dneva Na Divji zahod, novozel.-an. film Impromptu, kratki igrani film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Luna Petunija, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 3. del Zmorem sama, 1. sez., 116. del In prišla je ljubezen, 90. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 4. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 5. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 4. del In prišla je ljubezen, 91. del Zmorem sama, 1. sez., 117. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 6. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 71. del Vedno tvoja, 1. sez., 1. del 24UR zvečer Ful gas (Rush Hour), 1. sez., 9. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 3. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 4. del Grimm, 4. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2674. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kasaške dirke (KK Posavje Krško), reportaža 18:45 Regionalne novice 18:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Ob dnevu državnosti 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Sreda,

25. junija

06.00 06.20 06.40 07.00 08.00 08.25 09.25 09.50 11.40 11.55 12.30 13.00 13.25 14.55 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.20 17.50 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 22.45 23.15 01.35 02.05 02.55

Odmevi Poletna scena TV-izložba Ciciban poje in pleše 2019, otroška odd. TV Maribor Gumbek in Rjavček, risani film Knjiga o džungli, risani film Med odmorom - kdo se boji konca pouka?

Duhec, mlad. celovečerni film TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Čudežni svet Belle Brown, angleško ameriški film TV-izložba Potepanja, odd. TV Lendava TV-izložba Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Niti, dokumentarni film Ernest in Celestinca, ris.

Maček Muri, kratki anim. film Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Dosje: Gor me vužgi!

Na svoji zemlji, slov. igrani film Poročila, Šport, Vreme Spomini: Dušan Puh, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

26. junija

06.25 06.40 07.00 09.00 10.20 11.05 11.25 11.55 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 23.55 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 09.05 09.55 10.40 11.10 12.15 13.30 14.10 14.55 17.20 17.50 19.20 20.00 20.55 21.50 22.50 23.30 23.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.15 08.40 09.30 10.25 11.20 12.20 13.15 14.10 15.10 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.55 00.50 01.45

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Žogarija Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 28 let, posebna odd. ob dnevu državnosti Proslava ob dnevu državnosti Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Evropske igre: judo, prenos iz Minska Aldo Kumar, Slovenska suita Osamosvojitvena vlada, dok. odd.

Videotrak Človek ali robot, francoska dok. odd.

Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Marko Mandić Prevara (III.), ameriška nad.

Evropske igre - vrhunci dneva Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Luna Petunija, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 4. del Zmorem sama, 1. sez., 117. del In prišla je ljubezen, 91. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 6. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 7. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 5. del In prišla je ljubezen, 92. del Zmorem sama, 1. sez., 118. del Harry in Meghan: Baby boom, angleška dok. oddaja Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 8. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 72. del Vedno tvoja, 1. sez., 2. del Preverjeno Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 5. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 6. del Grimm, 4. sez., 18. del Zvoki noči

04.00 06.00 11.00 11.45 12.10 14.20 15.35 16.40 18.05 18.55 19.25 20.00 20.55 21.05 21.40 22.30 23.10 23.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.30 08.55 09.50 10.45 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 23.20 00.15

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Mojčin lepi svet, muzikal 09:35 Ob dnevu državnosti 10:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 2. dan radiodifuznih medijev,okrogla miza "Regulacija - nereglucija medijev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Poldi, mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2675. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe Vinska Gora 2019 - 2. del 21:55 Dotiki gora: Golica 22:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:35 Videospot dneva 22:40 Kasaške dirke (KK Posavje Krško), reportaža 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

01.10 02.05 02.35

Dnevnikov izbor TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Ljudje in zemlja TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Ambienti Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Pogovor s predsednikom države TV-izložba Življenje pred kamero, dok. odd.

Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Hudinja in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Poročila ob petih, Šport, Vreme Zakriti premogovniki Krasa, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Drago Jančar: Severni sij Knjiga o džungli: Most, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Dekleta iz visoke družbe, mehiški film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Profil: dr. Marko Jesenšek Zakriti premogovniki Krasa, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Nadevana postrv z gobami Dobro jutro, poletni izbor Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa Otroci iz socialističnega bloka, dokumentarni film Joker, kviz Japonska kuhinja, japonska nan.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Na utrip srca: Resnični svet Petra Gabriela, kopr. glasbeni dokumentarni film Žrebanje Lota Zadnja beseda!

Ud kapca du murja: Pogled iz slovenske Istre na Trst Evropske igre - vrhunci dneva Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Luna Petunija, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 5. del Zmorem sama, 1. sez., 118. del In prišla je ljubezen, 92. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 8. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 9. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 6. del In prišla je ljubezen, 93. del Zmorem sama, 1. sez., 119. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 10. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 11. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 73. del Vedno tvoja, 1. sez., 3. del 24UR zvečer Ful gas (Rush Hour), 1. sez., 10. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 7. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 8. del Grimm, 4. sez., 19. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2675. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 5 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje, Vse o revmatičnih obolenjih 21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, glasbena oddaja 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

20. junija 2019

Zbornik 2018-2019 – (Zbirka Ĺ aleĹĄki razgledi; zv. 16) Do – Domoznanski oddelek / 0 – SploĹĄno Po daljĹĄi prekinitvi so Ĺ aleĹĄki razgledi leta 2017 priÄ?eli ponovno izhajati. Letos je izĹĄel 16. zvezek te domoznanske zbirke, ki nadaljuje tradicijo poglobljenega in raziskovalnega pisanja o preteklosti in sedanjosti znotraj obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline. ObseĹžen zvezek prinaĹĄa znanstvene, strokovne in esejistiÄ?ne Ä?lanke v Ä?asovnem loku od srednjega veka 20. stoletja. Enajst avtorjev si sledi po kro-

upor iz leta 1968, Barbara Drev obravnava dejavnost ĹĄoĹĄtanjske Napotnikove galerije, ki je bila pred petdesetimi leti pomemben akter kulturnega Ĺživljenja ne le na lokalni ravni, Andreja Jurkovnik pa o Kajuhovi rokopisni zapuĹĄÄ?ini v velenjski knjiĹžnici. Zbornik se zakljuÄ?i s predstavitvijo nekaterih knjig, ki so v zadnjih letih izĹĄle na Ĺ aleĹĄkem.

Uredniki 16. zvezka so Silvo GrmovĹĄek, JoĹže Hudales in Tone Ravnikar, izdala pa ga je KnjiĹžnica Velenje.

Ivo Andrić, PriÄ?e od – Odrasli / 821.163 srb – Leposlovje v juĹžnoslovanskih jezikih – srbski jezik Ne le s kultnimi romani, tudi s kratkimi zgodbami se nobelovec Ivo Andrić uvrĹĄÄ?a med najboljĹĄe svetovne literarne avtorje. Napisal jih je veÄ? kot sto in vse so objavljene v priÄ?ujoÄ?i knjigi. ÂťNe glede na to, ali pripoveduje o bosanskih musli-

VELENJE

8.00

ÄŒetrtek, 20. junij

8.00

7.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu UrĹĄlja gora - UNI 3 II 15.00 Kardeljev trg 5 Ĺ portne igre s kulturnim programom (DU Ĺ alek) 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica ViĹĄje – hitreje – gosteje (arhitekturno-urbanistiÄ?ne zanimivosti o Kitajski), predavanje Naceta MohoriÄ?a 19.30 Pri Lipi samostojnosti Osrednja slovesnost ob dnevu drĹžavnosti

Petek, 21. junij 8.00 14.00 16.30

17.00 18.00 19.00 21.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Velenjska plaĹža Skok v poletje: Adrenalinski skoki v Velenjsko jezero Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Karma, to smo mi, usoda je naĹĄe hrepenenje, predavanje Velenjska plaĹža Skok v poletje: Overlake festival 2019, plesno-glasbena prireditev Pod Ĺ aleĹĄkim gradom O kresi se dan obesi Letni kino Vratolom, open air metalski festival Velenjsko jezero Kresna noÄ?

Sobota, 22. junij 6.00

noloĹĄkem zaporedju. Prvi je David Vidmar ÄŒeru s prispevkom o razvoju Ĺ oĹĄtanja v pomembnejĹĄi urbani center ob prehodu iz srednjega v novi vek. Sledi mu Miran Aplinc, ki obravnava teĹžave s preskrbo Ĺ oĹĄtanjÄ?anov v zadnjem letu prve svetovne vojne, Aleksandra GaÄ?iÄ? piĹĄe o druĹžmirskem shodu za MajniĹĄko deklaracijo leta 1918, Andreja AĹžber o ponemÄ?evanju in kulturi v Ĺ aleĹĄki dolini pod nemĹĄkim ĹĄkornjem, Silvo GrmovĹĄek pa o politiÄ?ni opoziciji na ĹĄaleĹĄkem neposredno po koncu druge svetovne vojne. BlaĹž VerbiÄ? predstavi potovanje in Ĺživljenje v Afriki kiparja FrantiĹĄka Foita, AmbroĹž KvartiÄ? piĹĄe o ĹĄegah obredne zazidave predmetov v stavbe v Ĺ aleĹĄki dolini, Boris Salobir pa o Ĺživljenju v t. i. miliÄ?arskem bloku pred pol stoletja, bloku, ki je Âťdihal svoje Ĺživljenje, duĹĄo pa so mu dali vsi njegovi stanovalciÂŤ, kot je zapisal. Temu sledijo spomini Lada Planka na ĹĄtudentski

6.00 7.00

manih, Turkih ali Ĺ˝idih, o Ĺženah, mestih ali nenavadnih likih iz Sarajeva, ViĹĄegrada ali Beograda, Andrić z magiÄ?no ironijo in v neponovljivem slogu vedno znova s svojimi zgodbami preseneti. Ne le z novim, ampak tudi z Ĺže znanim,ÂŤ so zapisali ob tej izdaji. Zbrane kratke zgodbe kaĹžejo, kako nikakor ne drĹži stereotip, da prevladujejo tiste iz turĹĄkega obdobja. Andrić je namreÄ? pisal tudi zgodbe iz postosmanskega obdobja, ko so bile povsem drugaÄ?ne zgodovinske in druĹžbene okoliĹĄÄ?ine. đ&#x;”˛

S. G.

Avtobusna postaja Velenje GradiĹĄka tura (ferata) in Nanos Komunala Ĺ entilj KoneÄ?ka planina (Sekcija Ĺ entilj) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 23.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Ĺ˝aba Mara • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 30.6.2019 na osrednjem prostoru – Zeleni ĹĄkrat Ariel v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni

9.00

10.00

10.30

16.00 19.30 20.00 21.15

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Titov trg Vseslovensko sreÄ?anje skupin Ĺ ole zdravja Cankarjeva ulica, nekdanji Peko Poglej vame, odprtje razstave Bojana PavĹĄka in Staneta Ĺ pegla v Galeriji lepote Velenjska plaĹža Skok v poletje: Pljusk (ĹĄportne aktivnosti, Dunking Devils, Urban Roof) Galerija Velenje Zgodbe iz predpasnika (Galerijska sobotnica s pripovedovalko Janjo Stopar) BaliniĹĄÄ?e Velenje Velenje Premogovnik : Planina Kranj, 1. liga vzhod Krstnikov dom, Vinska Gora Predstavitev mladih glasbenikov Vinske Gore Velenjska plaĹža Skok v poletje: Drugo Dugme in Rock Partyzani, koncert Prireditveni prostor pod cerkvijo v Vinski Gori NoÄ?ni blagoslov konj

Nedelja, 23. junij 6.00 10.00 10.00

11.00 17.00

Avtobusna postaja Velenje VrtaĹĄki vrh, Sleme (Pilates) Krstnikov dom, Vinska Gora Proslava ob dnevu drĹžavnosti in druĹženje krajanov Velenjska plaĹža Skok v poletje: Adrenalinski skoki v Velenjsko jezero, dobrodelna akcija OdreĹži DrugaÄ?nost Velenjska plaĹža Skok v poletje: Beach food festival Velenjska plaĹža Skok v poletje: Luka Basi in Ines Erbus, koncert

dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junijoktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

Ponedeljek, 24. junij 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana SveÄ?ana podelitev spriÄ?eval in Korunovih priznanj za ĹĄol. leto 2018/19 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Anna, akcijski triler (Filmsko gledaliĹĄÄ?e)

Sreda, 26. junij 9.00– KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica 13.00 Delavnica Robo poÄ?itnice 10.00– 13.00 Atrij Galerije Velenje Mesto prihodnosti, poletne poÄ?itniĹĄke delavnice (do 28. 6.)

19.00 Velenjski grad Komorni orkester Univerze v Vilni (Litva), koncert 20.30 Galerija Velenje Mihael Hrustelj: Solo, koncert Max klub Jazz festivala 2019

Ĺ OĹ TANJ KrĹĄke Alpe, Avstrija Planinski izlet v KrĹĄke Alpe (Avstrija)

18.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e Skorno pod ĹĄotorom Dan drĹžavnosti z ansamblom BanovĹĄek in ÄŒaga Boysi 19.30 Pri Krajevni lipi (Zgornje Ravne) Slavnostna prireditev ob dnevu drĹžavnosti in krajevnem prazniku 20.00 Pod JazbeĹĄkim kozolcem (Ravne) JajÄ?erija pod JazbeĹĄkim kozolcem

Torek, 25. junij 8.00

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju Planinski pohod po Ravenski planinski poti (710m)

SVET IGRAÄŒ 4 Toy Story 4, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 89 minut (ZDA) ReĹžija: Josh Cooley. Slovenski glasovi: AljaĹž Jovanović, Gasper Jarni, Nina ValiÄ?, Jure Mastnak, Goran HrvaÄ?anin Sobota, 22. 6., ob 18.00 Nedelja, 23. 6., ob 16.00 – otroĹĄka matineja Ponedeljek, 24. 6., ob 18.00

ROCKETMAN

041 888 772 www.nivig.si

OTROĹ KA IGRA Child's Play, grozljivka, 120 minut (ZDA) ReĹžija: Lars Klevberg Igrajo: Aubrey Plaza, Brian Tyree Henry,

Burger z mesnimi kroglicami in sirom

Petek, 21. junij 17.00 EkoloĹĄka kmetija PotoÄ?nik Poprask Delavnica Uporaba zeliĹĄÄ? v kulinariki – predelava zeliĹĄÄ?

Sobota, 22. junij 15.00 Prireditveni prostor MC Ĺ martno ob Paki Nogomet na milnici 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki ObÄ?inska proslava ob dnevu drĹžavnosti 9.00–17.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometni kamp Martinko 2019 (do sobote, 29.6.)

Lunine mene

25. junija, ob 11:46, zadnji krajec

KINO spored

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

GURMANSKI UŽITEK

18.30 Dvorana Marof Delavnica za kon'c ĹĄole: rubikova kocka in spominski triki – Nik Ĺ krlec 20.00 Dvorana Marof Predstava za kon'c ĹĄole: Naj gre vse v Ď€ ali kako sem se nauÄ?il 3141 decimalk – Nik Ĺ krlec

Ponedeljek, 24. junij

Biografska drama, 121 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Dexter Fletcher. Igrajo: Taron Egerton, Jamie Bell, Richard Madden, Gemma Jones, Bryce Dallas Howard Sobota, 22. 6., ob 20.00 Nedelja, 23. 6., ob 20.15

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah!

ÄŒetrtek, 20. junij

Srede, 26. junij

Sobota, 22. junij 5.00

Ĺ MARTNO OB PAKI

Tim Matheson, Gabriel Bateman, David Lewis Sobota, 22. 6., ob 22.15 Nedelja, 23. 6., ob 18.00

LJUBLJENI Benzinho, drama, 98 minuti (Brazilija, Urugvaj). ReŞija: Gustavo Pizzi Igrajo: Karine Teles, Otåvio Mßller, Adriana Esteves, Konstatinos Sarris Sobota, 22. 6., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 23. 6., ob 19.00 – mala dvor. (mati v spremstvu otroka si ima brezplaÄ?en ogled.

ANNA Akcijski triler, 118 minuti (Francija) ReĹžija: Luc Besson Igrajo: Sasha Luss, Helen Mirren, Luke Evans, Cillian Murph, Lera Abova, Alexander Petrov Ponedeljek, 24. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo za dan drĹžavnosti!

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

Tudi pikantna razliÄ?ica.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Recept najdete na www.facebook.com/zelenedoline/

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.mlekarnaceleia.si

Avto GlinĹĄek d.o.o., Ĺ kale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si

AvtoliÄ?arstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice Vulkanizerstvo * Nadomestna vozila * Menjava stekel

Naš čas, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

20. junija 2019

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Anita Dobrovolec, dr. med., specialistka radiologije iz Splošne bolnišnice Celje.

Tema: interventna radiologija

PAKETI NEO+MOBILNI PAKETI NAJ * Internetu, televiziji in fiksni telefoniji dodajte še mobilni paket NAJ in si ustvarite najboljšo kombinacijo.

AKCIJA: 50 € na mesec * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 1. 7. 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade.

Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Šaleški aeroklub Lajše

Topolšica 207 c, Šoštanj

www.saleskiaeroklub.si saleskiaeroklub

Info 041 470 340

Obèankam in obèanom èestitamo ob dnevu državnosti!

Dom za varstvo odraslih Velenje

Ob dnevu državnosti, največjem slovenskem prazniku, vam iskreno čestitamo!

ČETRTEK, 20. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 21. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 22. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 23. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 24. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 25. junija

Stanovalci, zaposleni in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc

Kidričeva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si

107,8 MHz

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 26. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 10. do 16. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 10. do 16. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dnehod 10. do 16. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200

RAZNO

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7mx4mx2.8m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje.

Gsm: 041 70 65 65

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371. (objave do nadaljnega).

PLATIĹ ÄŒA VW passat, Ĺželezna, 15 col, prodam. Gsm: O4I 692 995

-

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: KLANC, NAD DOBRNO, 40 m2, zgrajena l. 1888, adaptirana l.

1987, 6.475 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI: v izdelavi. Cena: 49.000 â‚Ź.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 23. 6. 2019, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

BIKCA, ÄŒB, teĹžkega 170 kg, prodam.

Gsm: 041 958 884.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: TOPOLĹ ICA, 89 m2, adaptirano l.

2019, VP/2 nad., EI: /.

Cena: 112.700 â‚Ź.

KUPIM RABLJENO in ohranjeno posteljo ter noÄ?no omarico za eno osebo, kupim.

Gsm: 041 969 210.

DEĹ˝URSTVA ZDR. DOM VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

20. junija 2019

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 22. 6. 2019 in 23. 6. 2019, Para Kamcheva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo:

1. DIJAKE IN Ĺ TUDENTE ZA POÄŒITNIĹ KO DELO Dijake in ĹĄtudente, ki z nami ostanejo 30 dni, za zvestobo dodatno nagradimo s finanÄ?no nagrado v viĹĄini 50 EUR neto.

Zaposlimo pa tudi:

1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. DELAVCE V SKLADIĹ ÄŒU Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Ĺ oĹĄtanj-LetuĹĄ-Prebold.

GIBANJE prebivalstva Upr. enota Velenje

POROKE

Forneci Klemen, TomĹĄiÄ?eva cesta 16, Velenje IN Jelen Metka, TomĹĄiÄ?eva cesta 16, Velenje

SMRTI Ni objav.

od 21. 6. do 27. 6.

21. junija 1992 je bilo v Velenju 1. drĹžavno gasilsko prvenstvo Slovenije, na katerem je nastopilo 127 domaÄ?ih in 20 tujih ekip; - leta 1962 se je 22. junija rodil ĹĄaleĹĄki gledaliĹĄki igralec, politik, pisatelj, ekolog in tudi velik ljubitelj avtomobilov Mercedes dr. Emil Ĺ terbenk; - 23. junija 1981 je predsedstvo RepubliĹĄke konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje; - 23. junija 1986 je bila na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca velika javna tribuna o onesnaĹževanju okolja v Ĺ aleĹĄki dolini, ki sta jo pripravila obÄ?inska konferenca SZDL Velenje in ObÄ?inski svet zveze sindikatov Slovenije; pred zaÄ?etkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleĹženci opozarjali na vse veÄ?je teĹžave onesnaĹženosti okolja v Ĺ aleĹĄki dolini; - 24. roĹžnika je kresni dan in po ljudskem izroÄ?ilu velja, da je to najdaljĹĄi dan v letu; "O kresi se dan obesi", pravi star slovenski pregovor, pravijo, da se v noÄ?i s 23. na 24. junij okoli podijo tudi Ä?arovnice, to noÄ? ste se lahko pogovarjali z Ĺživalmi in nadnaravnimi bitji, to noÄ? pa se tudi vedeĹžuje s svincem, jajci, repo, zelmi, vodo, poleni, bezgom in kavno usedlino; - 24. junija 1819 je bil na Kono-

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Ĺ portni park Jezero, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 6. 6. so: Ivan SevĹĄek, Florjan 283, 3325 Ĺ oĹĄtanj • Niko ÄŒeĹĄek, Stanetova 21, 3320 Velenje • Rebeka FerariÄ?, Kersnikova 15, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktiÄ?no nagrado prejeli po poĹĄti.

ReĹĄitev kriĹžanke: PIKNIK PLAC.

Marica Trobej (Foto Arhiv Muzeja Velenje) vem pri Velenju rojen pedagog in duhovnik Janez VoĹĄnjak; ĹĄolal se je v Celju in Gradcu in bil leta 1842 v Ĺ t. AndraĹžu na KoroĹĄkem posveÄ?en v duhovnika; pred svojo smrtjo je bil 14 let nadĹžupnik, dekan in prvi infulirani ptujski proĹĄt; bil je prastric franÄ?iĹĄkana Vendelina VoĹĄnjaka; - v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija 1830 odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo te ceste; - 24. junija 1965 se je 'Gimnazija Velenje v izgradnji' preimenovala v 'Gimnazijo Velenje' in tega leta se je zaÄ?el tudi pouk; za ravnatelja je bil imenovan Bojan GlavaÄ?; - 24. junija 1989 so ĹĄaleĹĄki obrtniki ob 15. obletnici ustanoviteve ZdruĹženja obrtnikov obÄ?ine Velenje v Starem Velenju dobili svoj dom; - 24. junija 1990 so na trgu Bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga; - 24. junija 1995 je priĹĄlo do prvega dviga zastave obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj; ob zvokih drĹžavne himne

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

•

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

je na trgu Svobode zastavo dvignil stotnik slovenske teritorialne obrambe TomaĹž RoÄ?nik iz Zavodenj pri Ĺ oĹĄtanju; - 25. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju na slovesnosti sveÄ?ano odkrili spomenik Titu; - 25. junija 1989 je bila v Ĺ kalah sveÄ?ana otvoritev novega krajevnega srediĹĄÄ?a s ĹĄolo; - 25. junija je dan slovenske drĹžavnosti; na ta dan je leta 1991 skupĹĄÄ?ina Republike Slovenije na svoji seji sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za njeno izvedbo; - 26. roĹžnika 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, uÄ?itelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjiĹžniÄ?ar, sadjar in banÄ?nik, ki je veÄ?ino svojega Ĺživljenja preĹživel v Ĺ oĹĄtanju; med drugim je napisal abecednik "Navod v branje za mladost nedelskih ĹĄol", veliko pa je tudi dopisoval v Novice, Ĺ olskega prijatla in v Drobtinice; - 26. junija 1893 se je v Ĺ entilju pri Velenju rodila uÄ?iteljica Marica Trobej, ki je med 2. svetovno vojno pisala dnevnik in zabeleĹžila osebne misli in mnoga dogajanja v Ĺ oĹĄtanju in okolici, ki bi sicer ostala pozabljena; - 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, ki je bil rojen v Ĺ oĹĄtanju; - 26. junija 1999 je bilo v Vinski Gori tretje sreÄ?anje slovenskih krajev, ki nosijo ime (ali del imena) selo, sela ali sele, saj se eno od sedmih naselij Krajevne skupnosti Vinska Gora imenuje JanĹĄkovo selo. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 (03) 703 45 86 www.odelo.si

PAVLINA KODRUN 16. 12. 1933 – 9. 6. 2019

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in ostalim za darovano cvetje in sveÄ?e. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 20. 6. 2019, barve: CMYK, stran 24

DolĹžina kolesarskih poti se bo veÄ? kot podvojila Mestna obÄ?ina Velenje ĹĄiri mestno kolesarsko omreĹžje, ki bo povezalo srediĹĄÄ?e mesta z vzhodnim in zahodnim delom, do konca leta 2020 pa bo obsegalo dobrih 32 kilometrov Tina Felicijan

Celostna prometna strategija Mestne obÄ?ine Velenje iz leta 2017 je naravnana trajnostno – pri urejanju mestnega prometa daje prednost peĹĄcem in kolesarjem. Ker je kolesarjenje v mestu hitro, varÄ?no, zdravju in okolju prijazno ter zahteva manj prostora za cestno in parkirno infrastrukturo, Ĺželi obÄ?ina ustvariti boljĹĄe pogoje za kolesarjenje v mestu. Zato razvija mestno kolesarsko omreĹžje, ki bo do konca prihodnjega leta povezalo vzhodni in zahodni del mesta s srediĹĄÄ?em.

â?ą

Kako kaĹže regijskim kolesarskim povezavam?

Mestna obÄ?ina Velenje sodeluje z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo pri gradnji dveh kolesarskih poti: Velenje–DoliÄ?–Mislinja po trasi stare Ĺželeznice skozi Hudo luknjo in R8 od Dobrne do Nazarij, ki k nam zavije iz smeri LaĹĄkega in se nadaljuje proti Logarski dolini – Zgrajeni naj bi bili v letih med 2021 in 2022

iĹĄÄ?ih (ĹĄirine 1,25 metra). Avtomobili in kolesarji bodo torej vozili po cesti, na kateri bo oznaÄ?en pas za kolesarje.

KakĹĄna so pravila voĹžnje? Kadar so kolesarski pasovi prosti, mora voznik avtomobila voziti ob desnem robniku, torej tudi po kolesarski stezi, sicer bo vozil po nasprotnem voznem pasu. Ko dohiti kolesarja pred sabo, ima kolesar prednost. Voznik

Gre za velik projekt

Mestno kolesarsko omreĹžje bo obsegalo tri obmoÄ?ja – v vzhodnem delu mesta, v centru in na zahodnem delu. Projekti so sofinancirani iz evropskega sklada za regionalni razvoj, iz kohezijskega sklada in razpisa za trajnostno mobilnost na ministrstvu za infrastrukturo. Vredni so skoraj 4 milijone 300 tisoÄ? evrov, obÄ?ina pa bo prispevala veÄ? kot milijon 700 tisoÄ? evrov. Zgradili in prometno bodo uredili dobrih 19 kilometrov novih kolesarskih poti in zgradili 21 (med njimi nekaj pokritih) kolesarskih parkiriĹĄÄ?, ki bodo pri pomembnejĹĄih javnih ustanovah, kot so vrtci in ĹĄole, upravna enota, kulturni dom, zdravstveni dom RdeÄ?a dvorana in druge. Ponekod bodo dodali tudi ĹĄtevce, ki merijo, koliko kolesarjev pripelje mimo.

Na vzhodu bodo s 13 kolesarskimi povezavami zgradili dobrih 10 kilometrov novih. Lani so Ĺže zgradili dvosmerno kolesarsko stezo s povrĹĄino za peĹĄce

na delu KidriÄ?eve ceste. Gradijo Ĺže stezo v Ĺ aleku proti nakupovalnemu centru Interspar. Dela izvaja podjetje Andrejc. Letos bodo dodali ĹĄe kolesarske steze na Cesti na jezero, cesti do Sela in Poti na Gorico, na Stanetovi, AĹĄkerÄ?evi, GoriĹĄki, Vodnikovi, Ĺ aleĹĄki cesti ter na relacijah Efenkova–Šalek–Selo, Ĺ aleĹĄka– Efenkova in Gorica–Velenjka.

V centru bodo letos in prihodnje leto zgradili slabih 900 metrov kolesarskih povezav in 17 parkiriĹĄÄ? za kolesa. Eno stezo Ĺže gradijo na KopaliĹĄki cesti, preurejen bo del poti ob Paki od KidriÄ?eve ceste do vrtca LuÄ?ka, veÄ?ja sprememba prometa z dogra-

jenimi kolesarskimi stezami pa bo na PreĹĄernovi cesti.

Na zahodu bo do konca prihodnjega leta nastalo sedem kolesarskih povezav v skupni dolĹžini dobrih osem kilometrov z dvema mostovoma in enim podhodom pod ĹželezniĹĄko progo, ĹĄtiri parkiriĹĄÄ?a in ĹĄe ena Bicy postaja. Kolesarjem prijazna bo po novem relacija od Velenjke do Ĺ˝arove ceste, po kateri bo prav tako tekla kolesarska steza in bo povezana s Starim Velenjem, to pa z Gorenjem. Urejen bo odsek mimo Gorenja in do jezera ter odsek mimo jezera pri avtokampu. Jezero bo s srediĹĄÄ?em mesta povezano tudi po Cesti Simona Blatnika in KoroĹĄki cesti. Kolesarske steze bodo urejene tudi na poti ob Paki, pri glasbeni ĹĄoli, na Jenkovi cesti in Cesti talcev.

Cesta s kolesarskim pasom

Mestno kolesarsko omreĹžje bo v Velenje prineslo tudi nekaj novosti v cestnem prometu. Ponekod bodo namreÄ? kolesarske steze urejene v obliki pomoĹžnih kolesarskih pasov na samih voz-

â?ą

Kolesarski pasovi so Ĺže na AĹĄkerÄ?evi in Stanetovi cesti ter v Ĺ aleku, uredili jih bodo ĹĄe na Jenkovi in deloma na Efenkovi cesti ter na kolesarski povezavi od GoriĹĄke do Velenjke (KoĹželjskega ulica).

avtomobila mora poÄ?akati, da ga lahko varno prehiti po levi strani. Sicer strpno vozi za kolesarjem. Kolesar pa ne sme zapeljati na kolesarski pas, Ä?e po tem delu voziĹĄÄ?a vozi avtomobil. Prednost ima torej tisti, ki je prvi na voziĹĄÄ?u. Najbolj pomembno pa je pravilo strpnosti in uvidevnosti ter skrb za varnost vseh udeleĹžencev v prometu.

lek–KidriÄ?eva – bodisi po Efenkovi bodisi po peĹĄpoti ob Paki – bodo morali tudi na novih stezah premagovati ovire, ki so sicer namenjene predvsem motornim vozilom. Projektna skupina je s stanovalci Efenkove sklenila, da bodo ovire, ki preÄ?kanje prepreÄ?ujejo avtomobilom in veÄ?jim motorjem, tako pa bistveno zmanjĹĄujejo prometno obremenitev zaselka in poveÄ?ujejo varnost peĹĄcev, ostale. Ker niso uspeli skleniti dogovora o odstopu zemljiĹĄÄ? za izgradnjo kolesarske steze, pa te ne morejo speljati mimo ovir. Poleg tega bi jo hitro izkoristili motoristi, kar bi zmanjĹĄalo varnost tako kolesarjev kot peĹĄcev. Zato so kar tri vrste preÄ?nih ovir na Efenkovi trenutno najbolj optimalna reĹĄitev, pravijo Ä?lani projekta skupine.

PreÄ?ne ovire bodo ostale tudi na peĹĄpoti ob Paki, da bodo ĹĄe na-

prej upoÄ?asnjevale promet. Lani so jih postavili, da bi prepreÄ?ili voĹžnjo z avtomobilom s parkiriĹĄÄ?a med Kardeljevim trgom in Stantetovo po mostu Ä?ez Pako na Efenkovo in odvrnili mopediste, ki ĹĄvigajo med peĹĄci. Slednje (in z njimi tudi kolesarje) so z oviro uspeli (le) upoÄ?asniti (le) na obmoÄ?ju ovire, kar je tudi glavni namen tovrstnih ovir, pravijo, to je umirjati promet, tudi kolesarski. Pa Ä?etudi mora zato kolesar (Ä?eprav ovira prvotno ni namenjena njemu) sredi kolesarske steze stopiti s kolesa in peĹĄ zaobiti oviro. BoljĹĄih alternativ za zdaj ni, so ĹĄe povedali Ä?lani projektne skupine na MOV. đ&#x;”˛

Dobra hrana in pijaÄ?a, odliÄ?no razpoloĹženje

Ovire bodo ostale

Nove kolesarske poti bodo bistveno olajĹĄale kolesarjenje in poveÄ?ale varnost; tudi peĹĄaÄ?enja ob kolesarskih stezah. A vsi odseki ne bodo kolesarjem prijazni.

Tisti, ki kolesarijo na relaciji Ĺ a-

ÄŒe je vreme preveÄ? lepo, tudi ni dobro! Za zadnji petek, ko se je na velenjski promenadi dogajala kulinariÄ?na trĹžnica, bi lahko tako rekli. Bilo je zelo vroÄ?e in to je najbrĹž marsikaterega obÄ?ana odvrnilo od obiska.

A je bilo na promenadi ta dan veliko dobre energije. Tisti, ki so se ustavili ob stojnicah, so lahko uĹživali v vrhuncih kulinarike. Kuharski mojstri so se namreÄ? trudili in kar pred oÄ?mi obiskovalcev pripravljali jedi, povezane z vse bolj bogato zakladnico slovenske kulinarike ter kulinarike bliĹžnjih in daljnih deĹžel. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za ponudbo razliÄ?nih piv in vin priznanih slovenskih vinarjev pa razliÄ?nih brezalkoholnih pijaÄ?. Tudi promenada je bila ta dan prireditvi primerno in prijetno urejena, tako da so obiskovalci lahko specialitete preizkuĹĄali v tako Ĺželeni senci.

Organizatorji Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in Mestna obÄ?ina Velenje so bili zadovoljni. Direktor Franci Lenart pravi: ÂťPrireditev, ki se je med VelenjÄ?ani in ostalimi prebivalci Ĺ aleĹĄke doline odliÄ?no prijela, je potekala v poletno vroÄ?em vremenu, a je kljub temu privabila– ĹĄe posebno v popoldanskem Ä?asu – precejĹĄnje ĹĄtevilo obiskovalcev. Ti so lahko izbirali med ponudbo petnajstih ponudnikov prigrizkov in petih ponudnikov pijaÄ?e. Skupaj je bilo prodanih skoraj dva tisoÄ? kuponÄ?kov za prigrizke, ponudba pa je bila res zelo pestra.ÂŤ Naslednjo promenado okusov napovedujejo jeseni. Z njo bodo obogatili Pikin festival. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek