24 2020

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020 barve: CMYK, stran 1

V petek (14/24 °C) oblaÄ?no - moĹžne plohe, v soboto (13/24 °C) in nedeljo (13/23 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 18. junija 2020

ĹĄtevilka 24 | leto 67

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Lokalna novica je neprecenljiva Milena KrstiÄ? – Planinc

Na pumptrack poligonu zelo Ĺživahno Velenje se lahko pohvali z odliÄ?nim pumptrackom na zelenici med osnovnima ĹĄolama Gustava Ĺ iliha in Antona AĹĄkerca. Skupna povozna (asfaltirana povrĹĄina) poligona je 480 m2 sestavljata pa ga dve progi – veÄ?ja je primernejĹĄa za uporabnike z veÄ? znanja, manjĹĄa pa za zaÄ?etnike. Uporaba poligona je brezplaÄ?na, poligon pa je mogoÄ?e uporabljati tudi v veÄ?ernih urah, saj je osvetljen.

Neto tlorisne povrĹĄine celotnega objekta je 950 m2, skupna povozna povrĹĄina znaĹĄa 480 m2 oz. 190 tekoÄ?ih metrov proge ĹĄirine 2 m, in od tega 56 m2 oz. 28 tekoÄ?ih metrov manjĹĄe proge.

NaloĹžba za katero je Mestna obÄ?ina Velenje pred dvema letoma namenila 62 tisoÄ? evrov, je veÄ? kot izpolnila priÄ?akovanja, saj so jo mladi, pa tudi manj mladi, odliÄ?no spređ&#x;”˛ mz jeli. Proge so vedno dobro zasedene.

Televizorji iz Velenja januarja prihodnje leto Velenje, 15. junija – Vodstvo Hisensa je dokonÄ?no potrdilo odloÄ?itev o vzpostavitvi nove tovarne TV aparatov v Velenju.

Proizvodnja te skupine izdelkov bo vzpostavljena znotraj proizvodne lokacije Hisense Gorenja v eni od obstojeÄ?ih proizvodnih hal, vzpostavitev pa napovedujejo januarja prihodnje leto.

V povpreÄ?ju bo v tovarni zaposlenih 350 ljudi, v prvem letu bodo tam izdelali 1,5 milijona TV aparatov, kasneje pa naj bi se proizvodnja poveÄ?ala na 4 milijone televizorjev letno.

Tovarno bodo povsem uredili do konca letoĹĄnjega leta, proizvodnja pa bo stekla januarja.

Zaposleni iz Gorenja, d. o. o., ki bodo vkljuÄ?eni v program preseĹžnih delavcev, bodo imeli v Ä?asu odpovednega roka moĹžnost, da s kakovostnim in poĹĄtenim delom pridobijo priporoÄ?ilno pismo za kasnejĹĄo zaposlitev v novi tovarni, Ä?e jih bo to delo zanimalo.

Izbor zaposlenih v novi tovarni bo opravil lastnik, vendar pa bo izmed dveh kandidatov z enakimi kompetencami imel prednost tisti s priporoÄ?ilnim pismom iz Gorenja.

V novi tovarni bodo zaposleni izdelovali televizorje blagovne znamke Hisense, namenjene za evropski trg. VeÄ? na strani 3. đ&#x;”˛

mz

vsak dan

StarejĹĄa gospa se je prejĹĄnji teden korakoma, stopnica za stopnico, spuĹĄÄ?ala iz prostorov NaĹĄega Ä?asa. Sama sem vanje vstopala. SreÄ?ali sva se nekje na sredini. Malo prej je odpovedala naroÄ?nino.

Da tega ni storila zlahka, mi je hitela pripovedovati. Tega, da ga kot novinarka soustvarjam, ni vedela. Morda je mislila, da prihajam na NaĹĄ Ä?as z enakimi nameni.

Pred pol leta ji je naroÄ?nino za Ä?asopis poravnal sin. Bilo je eno lepĹĄih daril, ki jih je dobila. V njem je pregledala vse, od osmrtnic do novic o tukajĹĄnjem dogajanju, brala o tukajĹĄnjih ljudeh.

Oh, koliko teh, o katerih piĹĄemo, pozna ... Koliko jih je obudila v spominu, ko je o njih brala, ko jih je uzrla na kakĹĄni fotografiji ...

Zdaj se je podarjena naroÄ?nina iztekla. Nekaj dni pred tem je dobila poloĹžnico za plaÄ?ilo ne-vem-veÄ?-Ä?esa, neÄ?esa paÄ?, kar je treba plaÄ?ati enkrat letno. Komaj bo za to spravila skupaj, je razlagala. Za naroÄ?nino za Ä?asopis ne bo. Morala se mu je odpovedati. Ga bo pa kdaj pa kdaj kupila, je rekla, Ä?eprav teĹžko.

TeĹžko je bilo tudi meni. Zaradi nje in tudi zaradi Ä?asopisa. Izgubljati bralce je hudo. Hudo je tudi za Ä?asopis.

Zdaj gotovo Ĺže veste, kaj bi vam rada povedala. Lokalni mediji smo bili v teĹžkem poloĹžaju Ĺže pred korona krizo. Ta pa je udarila, zarezala po njih z vso moÄ?jo. OglaĹĄevanja skorajda ni bilo in le steĹžka se vraÄ?a. Bilo pa je obveĹĄÄ?anje, informiranje o vsem, kar se neposredno dotika tukajĹĄnjega okolja. V Ä?asu korona krize so bile lokalne informacije ĹĄe posebej dobrodoĹĄle in nujne.

DobrodoĹĄle in nujne pa so tudi sicer. Sploh, ker se teĹžko prebijejo v osrednje medije. Ljudje pa Ĺželijo vedeti, kaj se dogaja v okolju, kjer Ĺživijo, kje lahko dvignejo maske, Ä?e jih deli njihova obÄ?ina, kako je v domu starostnikov, kjer biva njihov dedek, kako do toplega obroka, ki si ga ne moreĹĄ pripraviti sam, kam poklicati prostovoljca ‌ Lokalni mediji piĹĄemo in govorimo o stvareh, ki se najbolj neposredno dotikajo Ĺživljenjskega okolja, poroÄ?amo o dogodkih, ki to okolje oblikujejo, napovedujemo dogodke, ki jih, Ä?e nam niso vĹĄeÄ?, morda predrugaÄ?imo ‌.

A brez denarja pri tem ne gre. In z denarjem smo se lokalni mediji, ki smo bili Ĺže pred korono v teĹžkem poloĹžaju, znaĹĄli ĹĄe v teĹžjem. Odpovedi naroÄ?nin, ker ljudje ne zmorejo, odpovedi oglaĹĄevanja, ker tudi oglaĹĄevalci teĹžje ali sploh ne morejo ali pa so v Ä?asu neusmiljene krize morda celo usahnili, ne obetajo. Kratko ne utegnemo potegniti samo lokalni mediji. Kratko utegnejo potegniti predvsem ljudje. Kdo jih bo obveĹĄÄ?al o tem, kaj se dogaja v lokalnem okolju, o tem, kako Ĺživijo tukajĹĄnji ljudje? Lokalna novica je neprecenljiva.

Zato zelo naivno, ampak z res veliko Ĺželjo zakljuÄ?ujem – naroÄ?ite se na NaĹĄ Ä?as, podarite ga komu od svojih, oglaĹĄujte v njem in razmislite o povedanem. đ&#x;”˛

Novemu generalnemu direktorju PV mandat Ĺže teÄ?e Velenje, 12. junija – Nadzorni svet Premogovnika Velenje je na redni seji v petek za generalnega direktorja Premogovnika Velenje za dobo ĹĄtirih let imenoval dr. Janeza RoĹĄerja. Mandat mu je zaÄ?el teÄ?i 13. junija. Za direktorico Premogovnika Velenje za dobo ĹĄtirih let,je imenoval mag. Mojco Letnik. Ĺ tiriletni mandat ji bo zaÄ?el teÄ?i 1. decembra letos. Za Nino Mauher pa je podal predhodno soglasje skupĹĄÄ?ini za imenovanje za direktorico HTZ Velenje, I. P. Ĺ tiriletni mandat ji zaÄ?ne teÄ?i 22. junija 2020.

Spomnimo. Nadzorni svet je 29. maja z mesta generalnega direktorja predÄ?asno odpoklical mag. Marka Mavca, za zaÄ?asnega generalnega direktorja pa tistikrat imenoval dr. Janeza RoĹĄerja, dotedanjega vodjo priprave dela. RoĹĄer je doktor znanosti s podroÄ?ja geotehnologije. V Premogovniku Velenje je zaposlen od leta 2010. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

18. junija 2020

Otroci tokrat le v Savudrijo

LOKALNE novice

Vabljeni k pripravi aktov Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje pred bliĹžnjo sejo vabi obÄ?ane, da sodelujejo pri pripravi aktov, in sicer o koncesiji za izvajanje lokalne gospodarske javne sluĹžbe urejanja in Ä?iĹĄÄ?enja javnih povrĹĄin, standardih storitev izvajanja lokalne gospodarske javne sluĹžbe urejanja in Ä?iĹĄÄ?enja javnih povrĹĄin, o organizaciji in naÄ?inu izvajanja gospodarske javne sluĹžbe mestnega avtobusnega prometa, o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih povrĹĄin posebnega pomena, o osnovah za odmero komunalnega prispevka za obstojeÄ?o komunalno opremo na obmoÄ?ju in o zbiranju in prevozih komunalnih odpadkov in koncesiji gradnje podroÄ?nega centra za ravnanje z odpadki. Vsi dokumenti so objavljeni na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje v Mestni obÄ?ini Velenje, kjer so tudi navodila, kako posredovati mnenja, pripombe in sugestije. Gradivo bodo na seji 23. junija obravnavali svetniki Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

mz

Tudi ob Partizanski cesti kolesarsko omreĹžje Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela graditi kolesarske steze ob Partizanski cesti. Gre za odsek, ki se bo zaÄ?el v kriĹžiĹĄÄ?u Foitove in Partizanske ceste ter se bo prikljuÄ?il na kolesarsko pot mimo podjetja Gorenje. Odsek je dolg pribliĹžno 300 metrov, pri

Poletno letovanje otrok iz Ĺ aleĹĄke doline v Ä?asu letoĹĄnjih poletnih poÄ?itnic tokrat v okrnjeni obliki – Vsako leto so na morje peljali vsaj 170 otrok, letos upajo, da jih bodo vsaj 120

tovili tudi nekaj veÄ? prostih postelj, kot so jih imeli rezerviranih, zato bodo imeli povsem druge pogoje za letovanje. ÂťRaÄ?unamo, da nas bo v izmeni vsaj 120, od tega imamo tam 90 prostih mest za zdravstveno letovanje otrok.

Ostalo bodo otroci iz socialno ĹĄibkih druĹžin, ki jih bomo na ÂťNa MedobÄ?inski zvezi prija- roÄ?ila NIJZ o pogojih izvedbe poÄ?itnice peljali s pomoÄ?jo doteljev mladine (MZPM) Velen- letovanja, so presodili, da bi ot- nacij in akcije PomeĹžik soncu. je dolgo nismo vedeli, ali bomo rokom in mladostnikom iz Ĺ aleĹĄ- RaÄ?unamo tudi, da bomo imeli letos sploh lahko organizirali ke doline teĹžko zagotovili varne, manj teĹžav (in stroĹĄkov) s prevozdravstvena letovanja za otroke lepe in sproĹĄÄ?ujoÄ?e poÄ?itnice v zi otrok na letovanje in nazaj, da in mladostnike iz Ĺ aleĹĄke doline PoreÄ?u. ÂťPri tako veliki skupini na morju. Pogodbo z ZZZS, ki otrok, ki bi v mladinskem letosofinancira letovanja za otroke, ki viĹĄÄ?u Virc PoreÄ? letovala skupaj jih na letovanja napotijo pediatri z vrstniki iz Maribora, z njimi pa in ĹĄolski zdravniki, smo podpisali ne bi smeli imeti nobenih stikov, namreÄ? ĹĄele po koncu epidemije bi bilo zelo teĹžko upoĹĄtevati vse korona virusa 4. junija,ÂŤ nam je usmeritve o zmanjĹĄanju tveganja povedala sekretarka Bojana Ĺ pe- za prenos okuĹžb,ÂŤ k tej odloÄ?itvi gel. Predvideni so imeli letovanji dodaja Bojana Ĺ pegel. v PoreÄ?u in Savudriji. Ko pa so So se pa odloÄ?ili, da bo letopretehtali vse zahteve in pripo- vanje v Savudriji. Tu so jim zago-

se bodo ukrepi za mednarodne prevoze otrok zrahljali. Seveda bomo ob tem vse do odhoda na letovanje spremljali vsa navodila slovenskega in hrvaĹĄkega NIJZ in Ministrstva za zdravje RS,ÂŤ ĹĄe dodaja sekretarka.

Sedaj Ĺže teÄ?e informativni vpis otrok v Savudrijo, kamor bodo ti odĹĄli 18. julija. Sklepanje pogodb so zaÄ?eli v ponedeljek, 15. junija.

Vpisi potekajo v vili RoĹžle od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, do zapolnitve prostih mest. đ&#x;”˛

Novi Ä?lani SPV-ja Ĺ martno ob Paki – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki deluje od druge polovice aprila v novi sestavi. PrejĹĄnjim Ä?lanom se je namreÄ? iztekel mandat. Ĺ marĹĄki svetniki so na seji prejĹĄnji teden za ĹĄtiriletno mandatno obdobje vanj imenovali: Bojana Jurasa (predstavnika ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole), Romana Pavića (predstavnika Policijske postaje Velenje), Franca ZajamĹĄka (predstavnika medobÄ?inskega prekrĹĄkovnega organa), Rudolfa Meha (predstavnik obÄ?inskega sveta) ter Vlada Dobnika (predstavnika vaĹĄkih skupnosti). đ&#x;”˛

Ä?emer se bo izvedla enostranska dvosmerna kolesarska steza in ploÄ?nik za peĹĄce. Kolesarska steza bo ĹĄiroka 2 x 1 m, ploÄ?nik pa 1,2 m. Hkrati bodo prestavili tudi drogove javne razsvetljave.

Predvidevajo, da bodo dela sklenili do konca julija.

Gre za projekt Mestno kolesarsko omreĹžje, ki ga sofinancira Evropska unija.

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Postopno vraÄ?anje v nepredvidljivo stvarnost

đ&#x;”˛

17 prijav za ÂťPorihtajmo si Ĺ martnoÂŤ Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je pred petimi leti prviÄ? omogoÄ?ila dijakom in ĹĄtudentom pridobitev skromnejĹĄega zasluĹžka med poletnimi poÄ?itnicami v akciji Porihtajmo si Ĺ martno. Tradiciji se ni izneverila tudi letos.

V ĹĄestem razpisu, ki ga je objavila na svojih spletnih straneh v minulih dneh, je vabila 10 dijakov in ĹĄtudentov k sodelovanju oziroma k zdruĹžitvi svojih moÄ?i pri ohranjanju urejenih javnih povrĹĄin v Ĺ martnem ob Paki. Do izteka roka za prijavo (prejĹĄnji Ä?etrtek) je prispelo 17 vlog.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da pravil v primerjavi s prejĹĄnjimi leti niso spreminjali: kdor se prej prijavi, bo prej na vrsti.

Prednost pri izbiri bodo imeli novi prosilci, plaÄ?ilo za opravljeno delo pa bodo nakazali preko ĹĄtudentske oziroma dijaĹĄke napotnice. PoÄ?itniĹĄko delo za vsakega udeleĹženca traja teden dni, razdelili jih bodo v tri skupine, plaÄ?ilo za opravljeno uro dela pa znaĹĄa 5,40 evra bruto. Vsak udeleĹženec bo prejel tudi malico. đ&#x;”˛

tp

PremoĹženjska bilanca raste Ĺ martno ob Paki – Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so na nedavni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta potrdili tudi premoĹženjsko bilanco lokalne skupnosti.

Pri tem so izrazili zadovoljstvo, saj so v obrazloĹžitvi sliĹĄali, da knjigovodska vrednost vseh sredstev v lasti obÄ?ine (vkljuÄ?no s sredstvi, ki jih imata v upravljanju javna zavoda – osnovna ĹĄola in mladinski center) raste Ĺže tretje leto zapored. Vrednost premoĹženja v tem trenutku znaĹĄa 12,7 milijona evrov, ‌ kar med drugim pomeni, da da je naloĹžb obÄ?ine veÄ?, kot znaĹĄa njihov odpis,ÂŤ pojasnjujejo na obÄ?inski upravi. NajveÄ?ji skok vrednosti premoĹženja so zabeleĹžili leta 2015, ko so se aktivirala sredstva, pridobljena v okviru kohezijskega projekta izgradnje vodovodnega omreĹžja Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Tp

SLO-satelita – Mos bo kos (?) – Pot ljubezni – Priznanja pogumnim – Na morje in v ĹĄolo Ne vem, kje naj tokrat zaÄ?nem. Da se je Slovenija povzpela v nebo, da se ĹĄe vedno otepamo s teĹžavami, ki so posledice korona virusa?

Ali s tem, da je ÂťnaĹĄÂŤ minister preĹživel interpelacijo? Ali pa, da bo MOS res vsem teĹžavam kos in bomo v Celju jeseni spet imeli pestro sejemsko prireditev?! Vse to je pomembno. Nekaj za drĹžavo, nekaj za podjetja, nekaj morda celo za drĹžavljane.

Res, Ä?e bo ĹĄlo vse po sreÄ?i, bo tudi naĹĄa deĹželica na juĹžni strani Alp dobila svoj prvi satelit v orbiti. Pa ne le enega, kar dva naĹĄa satelita naj bi jutri evropska raketa ponesla v nebo. Res je, da sta to mala satelita, a velik dogodek za naĹĄo malo drĹžavo. Res je tudi, da v vesolje ne bosta poletela osamljeno, Vega bo v orbito ponesla kar 50 manjĹĄih satelitov. A vseeno ‌ DrĹžimo torej pesti, da bo jutriĹĄnji polet uspel. V tretje gre rado, dvakrat namreÄ? Ĺže ni ĹĄlo. PoÄ?asi se pobiramo tudi po glavnini napada korona virusa, nekateri pravijo, da smo Ĺže kar nekako normalno zaĹživeli in najhujĹĄe preĹživeli. PreĹživel pa je tudi minister naĹĄe ĹĄirĹĄe gore list Zdravko PoÄ?ivalĹĄek. Interpelacija ga ni mogla podreti, saj je bil na pravi, veÄ?inski vladni strani.

In kot vsaj kaĹže, bo oslabljenemu korona virusu kos tudi celjski MOS. Ko je Ĺže kazalo, da bo letoĹĄnja najveÄ?ja sejemska prireditev morala na stranski tir, so se jim vremena vendarle malo razjasnila.

In zdaj organizatorji optimistiÄ?no najavljajo: MOS tudi letos bo! Ali morda malo okrnjen, bomo ĹĄe videli. Za enkrat velja: Nasvidenje na letoĹĄnjem MOS-u med 16. in 20. septembrom 2020!

Vse to dogajanje je pomembno, kot je pomembna tudi ljubezen.

Da je pomembno hoditi po poti ljubezni, poudarjajo mnogi na razliÄ?nih podroÄ?jih. Na Kozjanskem so naredili ĹĄe konkreten korak dalje. Planinsko druĹĄtvo Atomske Toplice oziroma njegova sekcija Bistrica ob Sotli namreÄ? ureja novo pohodno pot – Pot ljubezni.

V ĹĄestih do osmih urah bodo pohodniki obiskali mnoge zanimive kraje in se tudi seznanili s starim obredom preizkuĹĄanja ljubezni, ki naj bi izhajal iz keltskih Ä?asov. Prvi pohod z otvoritvijo napove-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

dujejo 27. junija. Nekateri menijo, da kakĹĄen tak pohod ne bi bil slab za celotno drĹžavo, da bi obiskal tudi Ljubljano, saj vsaj malo veÄ? strpnosti in ljubezni primanjkuje povsod. Tudi med poslanci in drugimi politiki. Saj ne, da bi si ravno stalno skakali v objem, a malo ljubeznivejĹĄe odnose bi vendarle lahko imeli med seboj. Lepa beseda niÄ? ne stane, lahko pa je zelo koristna.

V zadnjem, koronavirusnem Ä?asu smo se Ĺže kar navadili, da razliÄ?ne prireditve prelagamo. Tako so, Ä?eprav so se razmere Ĺže malo zboljĹĄale, svoje obÄ?insko praznovanje prestavili tudi v Ĺ marju pri JelĹĄah. Praznik, ki je sicer 21. junija, bodo praznovali konec avgusta. Razumljivo, saj je bil to v Ä?asu zadnje epidemije eden naĹĄih najbolj prizadetih krajev. In na heroje tega dogajanja so se spomnili tudi na obÄ?ini, ko so zbirali tiste, ki se jim velja zahvaliti. Tako bodo ob ÂťobiÄ?ajnihÂŤ nagrajencih, na pobudo tamkajĹĄnjega Ĺžupana podelili ĹĄe posebna priznanja. In to obÄ?inskemu ĹĄtabu civilne zaĹĄÄ?ite, Zdravstvenemu domu Ĺ marje pri JelĹĄah in ĹĄmarskemu Domu upokojencev.

V Celju pa je po Âťvirusni negotovostiÂŤ nekaj dni Ĺže vendarle jasno, da bodo v poÄ?itniĹĄkem Ä?asu tudi to letos pripravili socialno-zdravstveno letovanje otrok v Celjskem domu v BaĹĄki, prav tako bo obÄ?ina skupaj s I. osnovno ĹĄolo pripravila poletno poÄ?itniĹĄko varstvo za osnovnoĹĄolce. V tako varstvo Ĺže nekaj let sprejemajo tudi otroke sosednjih obÄ?in.

KneĹžje mesto pa je Ĺže nekaj Ä?asa res v roĹžicah. Z malo pretiravanja bi lahko rekli, da je vse srediĹĄÄ?e mesta en sam cvet. RoĹže so namestili ĹĄe na nove objekte, druge, ki so se z roĹžami Ĺže ponaĹĄali, so ĹĄe obogatili. Ni pa ĹĄe prav ‚v roĹžcah› Ĺ˝alec. Njihova fontana piva zdaj sicer Ĺže nekaj Ä?asa deluje, a takega obiska kot zadnja leta ĹĄe niso dosegli.

Zato tudi ÂťsteÄ?eÂŤ manj piva. TolaĹžijo se s tem, da se meje vendarle vse bolj odpirajo in da najbolj vroÄ?i del poletja ĹĄele prihaja. To priÄ?akujejo tudi na celjskem bazenu, ki Ĺže tudi privablja kopalce. Upajo tudi, da bosta lahko Ä?im prej obiskovalce in uporabnike zaÄ?ela privabljati tudi 800-metrski ÂťziplajnÂŤ med Celjsko koÄ?o in Grmado in ĹĄe ena podobna novost na Ĺ martinskem jezeru – wake ĹžiÄ?nica.

Pa ĹĄe to: Celjani so ubili dve muhi na en mah. Na zadnji tekmi so premagali ljubljanske nogometaĹĄe, s tem pa ĹĄe spodnesli njihovega trenerja. Tretji korak je, da prehitijo ĹĄe Olimpijo!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

18. junija 2020

Konec meseca naj bi delo v Hisense Gorenju izgubilo 322 delavcev Program preseĹžnih delavcev Gorenja bo potrjen do konca tedna, odpovedi pa bodo izroÄ?ali konec meseca – Ti delavci bodo imeli s pridobljenim priporoÄ?ilom prednost pri zaposlitvi v tovarni televizorjev – Za julij napovedanega veÄ? povpraĹĄevanja po aparatih Gorenja

nekoliko veÄ?je povpraĹĄevanje, a bodo s tem teĹžko pokrili izpad naroÄ?il marca in aprila, ko niso delali, pa tudi sicer Ĺže obiÄ?ajno v tem Ä?asu delajo Âťna zalogoÂŤ za Ä?as, ko bodo na kolektivnem dopustu. Tako kaĹže, da naÄ?rtovanih koliÄ?in kljub julijskemu poveÄ?anemu povpraĹĄevanju ne bodo dosegli.

Mira ZakoĹĄek

Na ponedeljkovi seji sveta delavcev, na kateri je bila sicer osrednja toÄ?ka naÄ?rtovano prestrukturiranje in v zvezi z njim napovedano odpuĹĄÄ?anje, je vodstvo Hisense Gorenja sporoÄ?ilo dolgo Ĺželjeno informacijo. V Velenju bodo vzpostavili proizvodnjo televizorjev. Priprave nanjo se Ĺže zaÄ?enjajo, do konca jo bodo vzpostavili ĹĄe pred koncem leta, proizvodnjo pa v njej zagnali v zaÄ?etku prihodnjega. Za to bodo uporabili eno od obstojeÄ?ih proizvodnih hal. Ĺ˝e prvo leto bo 350 zaposlenih v njej proizvedlo milijon in pol televizorjev, ta ĹĄtevilka pa naj bi se kaj hitro poveÄ?ala na ĹĄtiri milijone. Televizorji bodo namenjeni evropskemu trgu.

Trenutno kaĹže, da bodo odpustili 322 delavcev

â?ą

V Hisense Gorenje odpuĹĄÄ?ajo zaradi poslovnih rezultatov, saj ĹĄe vedno poslujejo z izgubo, razmere je korona kriza ĹĄe zaostrila.

Proizvodnjo televizorjev je skupina Hisense atraktivno predstavila Ĺže na lanskem sejmu gospodinjskih aparatov in elektronike v Berlinu.

â?ą

Ĺ tevilo odpuĹĄÄ?enih bo precej niĹžje, kot je najprej kazalo.

DokonÄ?no bo program preseĹženih delavcev potrjen do konca te-

Proizvodnjo televizorjev bodo uredili v eni od obstojeÄ?ih hal. dna, odpovedi pa naj bi prejeli do konca meseca, ko bodo zaÄ?eli teÄ?i odpovedni roki. Trenutno kaĹže,

da jih bodo odpustili 322. Vsi tisti, ki bodo delo dobro opravljali tudi v Ä?asu odpovednega roka, bodo prejeli posebna priporoÄ?ilna pisma, ki jim bodo omogoÄ?ala, da bodo imeli pri zaposlitvi v novi tovarni televizorjev prednost.

Skupno ĹĄtevilo odpuĹĄÄ?enih, pa se bo vseeno pribliĹžalo ĹĄtevilki

544, a naj bi dobrim 200 zaposlenim zagotovili odpuĹĄÄ?anje po ÂťmehkihÂŤ metodah.

PovpraĹĄevanje nekoliko veÄ?je

Za julij je napovedano, pravi vodja korporativnega upravljanja v Gorenju Mateja Celin, sicer

Ĺ tevilo zaposlenih se zniĹžuje v celotnem slovenskem delu Gorenja

Kot je bilo napovedano, se ĹĄtevilo zaposlenih zniĹžuje v celotnem slovenskem delu Gorenja.

V druĹžbi Hisense Gorenje Europe je bilo na seznamu preseĹžnih delavcev 46 zaposlenih. Odpovedi iz poslovnega razloga so jim zaÄ?eli izroÄ?ati na zaÄ?etku tega meseca. V invalidskem podjetju IPC bo ĹĄtevilo odpovedi namesto

prvotno predvidenih 84 manjĹĄe za 29, za podjetje Gorenje Gostinstvo pa so prvotno napovedali 45 preseĹžnih delavcev, a naj bi bila konÄ?na ĹĄtevilka vendarle manjĹĄa.

V sindikatu SKEI so kljub manjĹĄemu ĹĄtevilu odpuĹĄÄ?enih nezadovoljni

Predsednik podjetniĹĄkega sindikata SKEI Gorenje Ĺ˝an Zeba upa, da se bo tokratna informacija o vzpostavitvi proizvodnje televizorjev resniÄ?no uresniÄ?ila, saj jih je bilo doslej Ĺže nekaj, Ĺžal pa niso bile udejanjene. Zato jim bodo verjeli, ko se bo to res zgodilo.

Tudi zaradi odpuĹĄÄ?anja sicer manjĹĄega ĹĄtevila delavcev, kot je bilo napovedano, so ĹĄe naprej zelo nezadovoljni, saj ga ne razumejo. Vse kaĹže, da bodo proizvodne delavce po kolektivnih dopustih potrebovali, sedanji pa bodo v odpovednem roku in jim bodo izplaÄ?ali odpravnine. ÂťRes je to velika ĹĄkoda za Gorenje, saj gre za dobre delavce, ki dobro obvladajo svoje delo,ÂŤ pravi Zeba.

Boji se tudi, da bodo na njihova mesta zaposlili agencijske delavce z veliko manj pravicami, ki jih imajo trenutno zaposleni. đ&#x;”˛

Ni vaĹžno ime, vaĹžno je, kdo bo nosil stroĹĄke

Jubilejni Skok Ä?ez koĹžo preloĹžen na jesen

Tako meni ena od tistih, ki so k predlaganemu preimenovanju Trga bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju v Glavni trg v mestu Ĺ oĹĄtanj podali svoje mnenje

Dan rudarjev 3. julij bosta zaznamovala kanonada in budnice rudarske godbe

StroĹĄki bodo plaÄ?ani iz proraÄ?una

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 17. junija – Ĺ oĹĄtanjSkoraj vsi za razlog nestrinjanja ske svetnice in svetniki so imeli navajajo velike stroĹĄke za menjana dnevnem redu sredine seje vo osebnih dokumentov. Ker so sveta ObÄ?ine obravnavo odlo- se na osnovi teh mnenj odloÄ?ili, ka o preimenovanju Trga bratov da bo stroĹĄke plaÄ?al proraÄ?un Mravljakov v Glavni trg v mestu ObÄ?ine, tako kot bo plaÄ?al tudi Ĺ oĹĄtanj. Do zakljuÄ?ka redakcije stroĹĄke izdelave uliÄ?nih tabel in ĹĄe ni bilo znano, kako se je iz- tablic s hiĹĄnimi ĹĄtevilkami, je preĹĄlo. A glede na to, da kakĹĄnih imenovanje najbrĹž 'ĹĄlo gladko veÄ?jih nasprotovanj v zakonsko skozi'. Toliko bolj, ker so pobudo predvidenem predhodnem posvetovanju, Pobudo za preimenovanje ki je bilo namenjeno ustreznosti predlagaso podale tri svetniĹĄke nega imena, ni bilo, skupine – SDS Ĺ oĹĄtanj, so ga najbrĹž potrdili.

SvetniĹĄka skupina Viktorja V predvidenem Dreva in SvetniĹĄka skupina ro k u p reve r j a nj a Borisa GoliÄ?nika. ustreznosti preimenovanja trga so prejeli sedemnajst mnenj in pripomb. Od tega je bilo sedem za preimenovanje podale tri svetakĹĄnih, ki se s preimenovanjem tniĹĄke skupine, ki imajo veÄ?ino v strinjajo. Eno mnenje pravi, da obÄ?inskem svetu (SDS Ĺ oĹĄtanj, ni vaĹžno ime, vaĹžno je, kdo nosi SvetniĹĄka skupina Viktorja DrestroĹĄke. Devet mnenj izraĹža ne- va in SvetniĹĄka skupina Borisa strinjanje s preimenovanjem, dve GoliÄ?nika. Niso pa vsi razmiĹĄljali pa o ideoloĹĄkih in politiÄ?nih ra- (samo) o stroĹĄkih. zlogih za preimenovanje. Nobeno prejeto mnenje, ki izraĹža Vsi se s preimenovanjem nestrinjanje s preimenovanjem, ne strinjajo pa ne navaja, da predlagano ime Edvard VuÄ?ina, ki Ĺživi na tem trga ni ustrezno. Prav to – ustre- trgu, se s spremembo imena ne znost – pa so preverjali z zakon- strinja. A strinjanje ali nestrisko predvidenim predhodnim njanje pri tem ne ĹĄtejeta. Ĺ teposvetovanjem. jeta samo ustreznost ali neu-

â?ą

streznost novega predlaganega imena.

Trg se imenuje po dveh upornikih iz ĹĄoĹĄtanjske druĹžine Mravljak. Dr. DuĹĄan Mravljak – MroĹž je narodni heroj, ki je Ĺživljenje izgubil v Pohorskem bataljonu, BoĹžo Mravljak se je proti faĹĄizmu boril tudi v Ĺ paniji, ustreljen je bil kot talec za ustrahovanje ostalih borcev proti faĹĄizmu. ÂťIz 20. Ä?lena Zakona o doloÄ?anju obmoÄ?ij ter o imenovanju in oznaÄ?evanju naselij, ulic in stavb izhaja, da se ime ulice doloÄ?i po zemljepisnem imenu, imenu dogodka ali datumu, povezanem

vi. ÂťZato se spraĹĄujem, ali ni s povrnitvijo enega od preteklih imen (Glavni trg) to razumeti kot ideoloĹĄko sporoÄ?ilo trenutne oblasti v lokalni skupnosti, kot neke vrste nadaljevanje boja, ki je potekal med drugo svetovno vojno pred tri Ä?etrt stoletja? Upam, da ne,ÂŤ pravi.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Zaradi Odloka o zaÄ?asni sploĹĄni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji, ki v tem trenutku dovoljuje zbiranje najveÄ?

200 oseb na javnih povrĹĄinah, je Odbor za pripravo prireditev ob

Trg svobode je bolj ÂťglavniÂŤ kot bo Glavni trg v mestu Ĺ oĹĄtanj

Ima pa VuÄ?ina kot arhitekt ĹĄe en pomislek. SpraĹĄuje se, kaj Ĺželijo pobudniki doseÄ?i z novim, anonimnim imenom Glavni trg v mestu Ĺ oĹĄtanj. ÂťÄŒe predlagate-

KakĹĄen je stroĹĄek menjave dokumentov?

KakĹĄne pa so cene zamenjave osebnih dokumentov ob spremembi naslova? Za osebno izkaznico nekaj veÄ? kot 9 evrov, za potni list 32 evrov, za vozniĹĄko dovoljenje dobrih 7 evrov, za prometno dovoljenje evro in pol, za oroĹžni list 14 evrov. z zgodovino, ali po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali pa je pomembna v ĹĄirĹĄem druĹžbenem okolju ali po kulturnem izroÄ?ilu. Sedanje ime temu popolnoma ustreza. Gre za zgodovinsko pomembni osebi, ki sta se rodili oziroma Ĺživeli v hiĹĄi (Kajuhova cesta 1), ki sooblikuje trg, njun pomen pa dokazuje tudi spominska ploĹĄÄ?a na stavbi,ÂŤ pra-

lje vodi Ĺželja po tem, da se vzpostavi hierarhija trgov v prostoru, potem namen ne upoĹĄteva dejstva, da je danes v mestu Trg svobode z obÄ?insko stavbo precej pomembnejĹĄi in v primerjavi s Trgom bratov Mravljakov zato tudi bolj ÂťglavniÂŤ,ÂŤ dodaja. đ&#x;”˛

prazniku rudarjev 3. juliju sprejel odloÄ?itev, da tradicionalno prireditev Skok Ä?ez koĹžo, na kateri se vsako leto zbere veÄ? tisoÄ? ljudi, prestavi na jesenski Ä?as. LetoĹĄnji bo 60. zapovrstjo.

Skok Ä?ez koĹžo je obiÄ?aj spreje-

manja novincev v rudarski stan, ki si ga je vsaj enkrat zanimivo ogledati od blizu.

PrazniÄ?ni dan – 3. julij – bodo na Premogovniku letos zaznamovali s kanonado z Velenjskega gradu in budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje na razliÄ?nih lokacijah po Velenju in v Ĺ oĹĄtanju.

V Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije bodo pripravili tudi sreÄ?anje delovnih jubilantov in jubilantov jamske reĹĄevalne Ä?ete s podelitvijo priznanj, seveda z upoĹĄtevanjem priporoÄ?il Nacionalnega instituta za javno zdravje in vseh veljavnih ukrepov.

LetoĹĄnji Skok Ä?ez koĹžo je na jesen premaknila epidemija Covida-19.

Pred ĹĄestimi leti pa ga je na jesen premaknila stavka velenjskih rudarjev, ki niso popustili niti na praznik. 54. skok Ä?ez koĹžo je leta 2014 potekal 20. septembra. Kdaj toÄ?no bo letoĹĄnji, pa bodo organizatorji sporoÄ?ili kasneje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

18. junija 2020

MoĹžnosti, kam letos na poÄ?itnice, se odpirajo TuristiÄ?ne agencije zasute s klici in obiski Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 15. junija – Pandemija korona virusa je povzroÄ?ila globalni zastoj turizma. PoÄ?asi, ne pa ĹĄe povsod, se vraÄ?a v ustaljene tirnice. TuristiÄ?ne agencije v Sloveniji so s 1. junijem ponovno zaÄ?ele odpirati vrata, poÄ?asi pa se odpirajo tudi moĹžnosti, kam in kako na poÄ?itnice.

Veliko Slovencev je navajenih, da koĹĄÄ?ek poletja, del poÄ?itnic preĹživi kje ob morju, v toplicah, v planinah, na potovanju ...

Kaj trenutno turistiÄ?ne agencije ponujajo svojim gostom, kako razmiĹĄljajo za naprej in kaj naÄ?rtujejo?

TA SonÄ?ek: ÂťZ mnogimi hotelirji smo se dogovorili, da lahko potniki uredijo rezervacijo za oddih pri nas, turistiÄ?ne bone pa unovÄ?ijo v hotelu.ÂŤ

TuristiÄ?na agencija SonÄ?ek je svoje poslovalnice, tudi velenjsko, odprla 1. junija. Prilagodili so ji delovni Ä?as, trenutno pa ĹĄe vedno poslujejo v okrnjeni zasedbi. Takoj pa so poskrbeli, da so

AIR, ki bo imel svojo bazo na letaliĹĄÄ?u Brnik. To pomeni zelo njihovi gostje dobili (in ĹĄe dobiDodajajo, da imajo tudi zelo rekoÄ? takĹĄna, kot je bila nekoÄ? – ugodne ure poletov, letalo pa vajo) najbolj sveĹže informacije o pestro ponudbo namestitev na pristna, brez gneÄ?e, brez mno- bo namenjeno samo posebnim moĹžnostih oddiha in potovanj. Jadranu, za Ä?as od 3. julija naprej ĹžiÄ?nega turizma. S Ä?arterskimi letom in ne rednim linijam. Ob S telefonskimi klici in obiski so pa ponujajo tudi moĹžnost oddiha leti zaÄ?enjamo 3. julija. Poleteli upoĹĄtevanju visokih standardov, dobesedno zasuti. z letalskim prevozom na grĹĄkih bomo na kar deset grĹĄih otokov, tako na letaliĹĄÄ?ih kot tudi na saŽe prvi dan smo otokih. Sledila jim imeli zelo dober Spremenjene bosta TurÄ?ija in obisk. Urejali smo Egipt. razmere rezervacije za potniÂťSpremenjene zahtevajo ke, ki so v Ä?asu epirazmere zahtevajo, prilaganje. demije ostali brez in ĹĄe bodo, prilagaĹželenih poÄ?itnic. nje vseh turistiÄ?nih Veliko je bilo vpraĹĄanj in povpra- ponudnikov. Vsi pa si seveda ĹželiĹĄevanj, povezanih s turistiÄ?nimi mo, da se zadeve Ä?im prej umirijo, boni. Z mnogimi hotelirji smo se da bomo lahko uĹživali v zasluĹžedogovorili, da lahko potniki ure- nem dopustu in se spoÄ?iti ter zadijo rezervacijo za oddih pri nas, dovoljni vraÄ?ali domov.ÂŤ turistiÄ?ne bone pa unovÄ?ijo v hotelu,ÂŤ je povedala Meta Ĺ oster iz TA Palma: ÂťNazaj smo TuristiÄ?ne agencije SonÄ?ek. in komaj Ä?akamo, TuristiÄ?ni boni, ki jih bomo da letoĹĄnje poletje dobili prebivalci s stalnim biva- preĹživimo skupaj s liĹĄÄ?em v Sloveniji s ciljem poma- svojimi gosti.ÂŤ gati turistiÄ?ni panogi do okrevaPostopoma, z oĹživljanjem letalnja, so namreÄ? vzbudili veliko skega prometa, oĹživljajo potovazanimanja. ÂťOpaĹžamo, da se nja tudi v bolj oddaljene kraje. je zelo poveÄ?alo povpraĹĄevanje V TuristiÄ?ni agenciji Palma za- v kombinaciji z ladjami pa je v mem letalu, bodo poleti potekali za oddih doma, zlasti na Oba- Ä?enjajo 25. junija s posebnimi, ponudbi 20 otokov. V drugi po- nemoteno. Slovenski gostje ob li. Mnogi so navduĹĄeni tudi nad direktnimi poleti iz Ljubljane v lovici poletja naÄ?rtujemo serijo vstopu v GrÄ?ijo ne bodo potreponudbo v termah ali hribih ‌ Dubrovnik. Tja bodo leteli vsak letov tudi v TurÄ?ijo in Egipt,ÂŤ pra- bovali posebnih potrdil o negaSicer pa se vedno najde kaj pri- teden do sredine oktobra. vi Nena KraĹĄevec MiĹĄiÄ?. tivnem testu na Covid-19. Za mernega za vse okuse,ÂŤ so poveÂťNaslednja na naĹĄem potovalVsi poleti so naÄ?rtovani s Ä?ar- dodatno varno in dobro poÄ?utje dali v SonÄ?ku. nem meniju je GrÄ?ija, letos tako terskim prevoznikom TRADE bodo poskrbeli tudi na posame-

â?ą

znih otokih in mestih, v hotelih in restavracijah, kjer se bo nivo storitev samo ĹĄe poviĹĄal. ÂťVerjamemo, da bodo teĹžko priÄ?akovane poÄ?itnice veÄ? kot prijetne.

Na vsaki od teh destinacij bomo imeli tudi asistenco Palminih predst avnikov, ki bodo gostom na voljo med njihovim bivanjem.

Izbor hotelov je pester, kvaliteten, ponujamo vse tipe n a st a n i tev, od najemov, noÄ?itev z zajtrkom, polpenzionom in storitvami Âťvse vkljuÄ?enoÂŤ,ÂŤ sporoÄ?ajo.

V TuristiÄ?ni agenciji Palma so, Ä?eprav so bili doma, nenehno ustvarjali, sanjali in verjeli. In si na koncu oddahnili. ÂťNazaj smo in komaj Ä?akamo, da letoĹĄnje poletje preĹživimo skupaj s svojimi gosti.ÂŤ đ&#x;”˛

Nagradili pridne roke in ljubezen do vinske trte Kakovost vin ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov na petem mestu med veÄ? kot 50 druĹĄtvi vinogradnikov vinorodne deĹžele Podravje – Vinska kraljica: ÂťVse me je pritegnilo, kar ostala bi tukaj.ÂŤ Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 12. junija – DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Ĺže 24 let organizira ocenjevanje vin svojih Ä?lanov, pridne roke ter ljubezen do vinske trte pa nagradi s podelitvijo priznanj.

To so storili tudi prejĹĄnji petek na priloĹžnostni prireditvi v dvorani ĹĄmarĹĄkega gasilskega doma. Posebna strokovna komisija je ocenila 77 vzorcev, od tega je bilo 45 zlatih in 25 srebrnih priznanj, 7 vzorcev pa je izloÄ?ila. Med najboljĹĄimi so 4 prejeli naziv ĹĄampion, prviÄ? pa so nagradili ĹĄe prvake sort vin. Teh je bilo 7.

Po besedah Mojce Praprotnik, predsednice druĹĄtva, je doseĹžena povpreÄ?na ocena vin letnika 2019 kar 18,13 toÄ?ke – viĹĄja od predhodne in odliÄ?na glede na vremenske pogoje. Posebej ponosni so na to, da jim je skupaj z lokalno skupnostjo uspelo ustekleniÄ?iti pridelek potomke najstarejĹĄe vinske trte na svetu, ki predstavlja protokolarno vino obÄ?ine. Poleg pridelave dobrih vin ostaja njihova prednostna naloga privabiti v svoje vrste Ä?im veÄ? mladih, ĹĄirjenje kulture pitja, se lokalno povezovati ter ĹĄiriti

prepoznavnost svojega vinorodnega okoliĹĄa, ki je poseben, saj leĹži na skrajnem robu vinorodne deĹžele Podravje.

Mnenje o kakovosti vin ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov je s Praprotnikovo delila tudi predsednica ocenjevalne komisije Tadeja Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.

S povpreÄ?no oceno 18,13 toÄ?ke lanskega letnika se namreÄ? med veÄ? kot 50 vinogradniĹĄkimi druĹĄtvi v vinorodni deĹželi Podravje uvrĹĄÄ?ajo na peto mesto.

VinogradniĹĄtvo ni le delo

Ĺ˝lahtnost podelitvi priznanj ĹĄmarĹĄkim vinogradnikom Ĺže vrsto let doda aktualna vinska kraljica. Tokrat je to 24-letna ĹĄtudentka zadnjega letnika ĹĄtudija turizma na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Ana Pavlin, ki je leta 2018 postala 20. cviÄ?kova princesa. V pogovoru z nami je dejala, da je Ĺže sliĹĄala za Ĺ martno ob Paki in odliÄ?na vina tukajĹĄnjih vinogradnikov. Ĺ e posebej pa jo je presenetilo, koliko se druĹžijo, na kolikih tradicionalnih in drugih dogodkih sodelujejo, se izobraĹžujejo. ÂťVĹĄeÄ? mi je, ker to ljudem

Naziv ĹĄampion za leto 2020 so prejeli: Mihael Fajfar za modro frankinjo, vino posebne kakovosti laĹĄki rizling SJI, VinotoÄ? PrimoĹžiÄ? za diĹĄeÄ?i traminec, Alojz SlemenĹĄek za sivi pinot, letnik 2016. Prejemniki priznanja za prvake sort: Branko ViĹĄnjar – zweigelt, Marko Juvan – modra frankinja - rose, Ivan GorĹĄek – zvrst belo, Mihael Fajfar – modra frankinja, rumeni muĹĄkat, Franc PodgorĹĄek – laĹĄki rizling, Franc Viher – kerner, JoĹže Kugler – chardonay, sauvignon, rumeni muĹĄkat.

dokazuje, da vinogradniĹĄtvo ni le delo, ampak druĹženje, veselje.

Vsi vemo, kako lepa je Slovenija, a ne morem verjeti, kako me pri njenem raziskovanju vedno znova in znova kaj preseneti. ÄŒeprav je v mojem srcu Dolenjska, me je v Ĺ martnem ob Paki pritegnilo vse, tako da bi kar ostala tukaj.ÂŤ PoloĹžaj vinogradniĹĄtva v Sloveniji je zaradi epidemije korona virusa, ki je ustavila prodajo in pitje vina, oznaÄ?ila za krizno. Je optimistka in verjame, da bodo za slabimi Ä?asi priĹĄli dobri. Njeno sporoÄ?ilo vinogradnikom?

Prejemniki priznanj ĹĄampion in prvaki sort skupaj s Tadejo Vodovnik Plevnik (Ä?etrta z leve), aktualno vinsko kraljico ter ĹĄmarĹĄkim Ĺžupanom Jankom KopuĹĄarjem (peti z desne)

ÂťDrĹžimo skupaj, ne obupajmo. ÄŒe bomo sodelovali, organizirali razne dogodke, pribliĹžali vinogradniĹĄtvo mladim, spodbujali

kulturo pitja, se za slovensko vi- in upanje,ÂŤ je odgovorila Ana nogradniĹĄtvo, ki je zaadi vrst in Pavlin. đ&#x;”˛ kakovosti vin unikatno, ni bati.

So pa potrebni vztrajnost, volja

Modra kavÄ?ina z Lenta LuÄ?am, Nazarjam in Lepi Njivi Mozirje – Na vinogradniĹĄkem PrejĹĄnji Ä?etrtek je bila v vino- potomke modre kavÄ?ine. Na njej vrtu Mozirskega gaja uspeva- gradniĹĄkem vrtu priloĹžnostna sta gospodar trte – mozirski Ĺžujo: potomka najstarejĹĄe vinske prireditev ob 15-letnici posaditve pan Ivan SuhoverĹĄnik ter skrbnik trte na svetu – modra kavÄ?ina, avtohtona radgonska ranina ter diĹĄeÄ?i traminec. Slednje je posadilo vinogradniĹĄtvo Steyer iz Plitvice (botra ob zasaditvi sta bila Sadjarsko druĹĄtvo Franca Praprotnika Mozirje ter pokojni kanonik Ĺžupnije Mozirje Alojzij Ĺ˝agar), gospodarica modre kavÄ?ine pa je obÄ?ina Mozirje. ÄŒlani Konzulata Evropskega reda vitezov vina (ERVV) za Slovenijo, viteĹĄko omizje Celje, slovenske vinske nogometne reprezentance ter domaÄ?i sadjarji pa so simboliÄ?no posadili ĹĄe okrasna sadna drevesa ter z njimi lepo zaokroTrtne cepljence in pripadajoÄ?e listine sta upravitelja potomke v Ĺžili okolico pri kapelici sv. ValenMozirskem gaju Fajfar in SuhoverĹĄnik izroÄ?ila prejemnikom. tina v gaju.

vseh Ĺžlahtnih brajd – vinski vitez ERVV Mihael Fajfar (na Ĺželjo vinogradnika Marjana PodriĹžnika) izroÄ?ila cepljene sadike ÂťvnukinjeÂŤ stare trte z Lenta Ĺžupanoma obÄ?in Nazarje (Mateju PeÄ?ovniku) in LuÄ? (Cirilu Roscu). Slednja sta za to izrazila Ĺželjo. Ob predaji so se dogovorili, da bodo trte posadili na PodriĹžnikovem domu v Lepi Njivi (obÄ?ina Mozirje), v atriju gradu Vrbovec Nazarje ter pri ĹĄportni dvorani v LuÄ?ah.

S tem se bo meja najseverozahodnejĹĄega obmoÄ?ja vinorodne deĹžele Podravje po veÄ? kot 160 letih (po uniÄ?enju vinogradov zaradi trtne uĹĄi, ko je segala vse do Gornjega Grada in LuÄ?) neuradno spet premaknila na skrajno mejo v predalpski svet. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020 barve: CMYK, stran 5

Trg dela ne kaĹže spodbudne slike Brezposelnost se poveÄ?uje, zaposlitvene moĹžnosti so omejene Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – ÂťTrg dela ne kaĹže spodbudne slike. Brezposelnost se zaradi vplivov in posledic epidemije korona virusa ter priliva napovedanih preseĹžnih delavcev iz skupine Gorenje poveÄ?uje.

Tudi zaposlitvene moĹžnosti so v sedanjem Ä?asu omejene, vendar upamo, da se bo trg dela s pomoÄ?jo drĹžavnih ukrepov ter Aktivne politike zaposlovanja poÄ?asi umirjal,ÂŤ pravi Branka Ĺ kulj Nussdorfer, vodja Uradov za delo Velenje in Mozirje v ObmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje.

Na obmoÄ?ju Urada za delo Velenje je bilo marca letos 18.333

5

GOSPODARSTVO

18. junija 2020

delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta).

Stopnja registrirane brezposelnosti je znaĹĄala 9,1 odstotka, v primerjavi z marcem 2019 pa se je poveÄ?ala za 0,2 odstotni toÄ?ki.

Branka Ĺ kulj Nussdorfer: ÂťBrezposelnost se zaradi vplivov in posledic epidemije ter priliva napovedanih preseĹžnih delavcev iz skupine Gorenje poveÄ?uje.ÂŤ

V Velenju skoraj 30 odstotkov brezposelnih veÄ?

Konec maja 2020 je bilo na obmoÄ?ju v pristojnosti ObmoÄ?ne sluĹžbe Velenje (upravne enote Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, ravne na KoroĹĄkem, Slovenj Gradec, Velenje) registriranih 5.758 brezposelnih oseb, kar je za 1.343 oseb oziroma 30,4 odstotka veÄ? kot maja 2019 (v Sloveniji za 25,6 odstotka veÄ?).

Umirjanje s pomoÄ?jo ukrepov APZ

V obdobju od januarja do maja 2020 je bilo na Uradu za delo Velenje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja (APZ) vkljuÄ?enih 253 oseb, med njimi 83 v ukrep Usposabljanje in izobraĹževanje, 102 v ukrep Spodbude za zaposlovanje in 68 v program Javna dela.

V primerjavi z aprilom se je registrirana brezposelnost zviĹĄala za 39 oseb oziroma 0,7 odstotka (v Sloveniji za 2 odstotka). ÂťNa Uradu za delo Velenje bi v normalnih razmerah beleĹžili upad

brezposelnosti zaradi manjĹĄega priliva ter veÄ?jega odliva v zaposlitve. Zaradi epidemije pa je bil priliv v brezposelnost od marca naprej zaradi prenehanj delovnega razmerja za doloÄ?en Ä?as in

preseĹžnih delavcev bistveno veÄ?ji Delodajalci so v obdobju od kot v normalnih razmerah,ÂŤ pra- januarja do maja na Uradu za vi Ĺ kulj Nussdorferjeva. delo Velenje objavili 726 prostih Marca se je v evidenco brezpo- delovnih mest, od tega 335 deselnih na Uradu za delo Velenje lovnih mest, kjer so delodajalci prijavilo 221 oseb, aprila 327 in Ĺželeli sodelovanje in napotovamaja 217 oseb. Konec maja je bilo nje brezposelnih oseb na prosta tako prijavljenih 2.252 brezposelMarca se je v evidenco nih oseb oziroma brezposelnih na Uradu za delo 29,5 odstotka veÄ? kot maja 2019 ter Velenje prijavilo 221 oseb, 2,2 odstotka veÄ? aprila 327 in maja 217 oseb. kot aprila letos.

â?ą

Bistveno manj odjav zaradi zaposlitve Na Uradu za delo Velenje je bilo do konca maja iz evidenc brezposelnih odjavljenih 844 brezposelnih oseb, kar je 19,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Zaradi zaposlitve se je odjavilo 653 oseb ali 16,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lanskega leta.

delovna mesta. Med temi je bilo najveÄ? povpraĹĄevanja po voznikih teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev, Ä?istilcih, natakarjih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, zidarjih, tesarjih, delavcih za prosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcih, delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah. đ&#x;”˛

Za ponedeljek napovedanih 327 preseĹžnih delavcev iz Gorenja

ÂťZaradi prijave preseĹžnih delavcev iz podjetij skupine Gorenje so veÄ?ji prilivi napovedani tudi za junij in julij,ÂŤ pravi vodja urada. 1. junija se je Ĺže prijavilo 34 oseb, 327 oseb je napovedanih za 22. junij, 29 pa za 1. julij.

VeÄ?je teĹžave priÄ?akujejo v prihodnjih mesecih Na Komunalnem podjetju Velenje ĹĄe zbirajo podatke o vplivih epidemije korona virusa na poslovanje – Znana dejstva: manjĹĄa poraba komunalnih storitev, manj prihodka – Individualno dogovarjanje z uporabniki o reĹĄitvi teĹžav Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝ivljenje v Sloveniji se iz tedna v teden bolj vraÄ?a v normalne in ustaljene tirnice. Na to, da so Ä?asi vseeno nekoliko drugaÄ?ni, pa ĹĄe vedno opozarjajo nekateri predpisani ukrepi, predvsem pa posledice epidemije korona virusa. Da bodo te precejĹĄnje na vseh podroÄ?jih dela in Ĺživljenja, je dejstvo, na to, kako velike, bomo obÄ?utili ĹĄe nekaj let.

Posledice epidemije na veÄ? podroÄ?jih

ÂťO konkretnih ĹĄtevilkah vpliva epidemije korona virusa v tem trenutku ĹĄe teĹžko reÄ?emo, ker podatke ĹĄe vedno zbiramo.

Z gotovostjo pa lahko povem, da zaznavamo posledice na veÄ? podroÄ?jih: pri samem naÄ?inu

obraÄ?unavanja komunalnih storitev, pri manjĹĄih koliÄ?inah prodane toplotne energije in vode, kar pomeni niĹžje prihodke od naÄ?rtovanih. Po prvih ocenah beleĹžimo za pribliĹžno 3 % manjĹĄo prodajo komunalnih storitev, od tega na ĹĄiroki potroĹĄnji za 5 %, pri industrijskih odjemalcih pa za 8 %. V prihodnjih mesecih lahko priÄ?akujemo veÄ?jo plaÄ?ilno nedisciplino pri naĹĄih uporabnikih storitev. Nekateri so ostali brez sluĹžb ali se sreÄ?ujejo z drugimi posledicami epidemije, pred velikimi ovirami so se zaradi nje znaĹĄla tudi podjetja, ki so za nekaj Ä?asa ustavila ali omejila proizvodnjo, med njimi so tudi lastniki lokalov, trgovin, poslovalnic, poslovnih prostorov, saj so le-te 13. marca zaprli.

Ostali so brez prihodkov, stroĹĄke

Za bone veliko zanimanja Motivacijska kampanja Zdaj je Ä?as, Moja Slovenija, s katero STO vabi Slovenke in Slovence, da letoĹĄnji dopust preĹživijo v svoji domovini in izkoristijo tudi ponujene turistiÄ?ne bone, je naletela na veÄ?inoma pozitivne odmeve. Vanjo se je vkljuÄ?ilo vseh 35 vodilnih turistiÄ?nih destinacij ter drugi dĂŠleĹžniki slovenskega turizma.

UpraviÄ?encev do turistiÄ?nih bonov je 2,050.000 drĹžavljanov, od tega bo okoli 1,7 milijona polnoletnih oseb prejelo bon v vrednosti 200 evrov, 350.000 upraviÄ?encev pa je mladoletnih in jim bo zato pripadal bon v viĹĄini 50 evrov. Da ne bi prihajalo do zlorab, bo bone moĹžno uporabiti le pri tistih ponudnikih, ki so bili v poslovnem registru vpisani na datum razglasitve epidemije, torej 13. marca.

Furs bo kontrole izvajal tudi v realnem Ä?asu na osnovi podatkov v svojem informacijskem sistemu, povezanem tudi s knjigo gostov, ki se vodi pri Policiji.

ZagroĹžene globe so ÂŤrelativno visokeÂť, in sicer od 200 do 600 evrov za fiziÄ?ne osebe in od 1.200 do 40.000 evrov za poslovne subjekte.

PlaÄ?ilo rezervacij prek spletnih platform, kot sta Booking ali Airbnb, z bonom ne bo moĹžno. ÄŒe pa je na platformi izvedena le rezervacija, plaÄ?ilo pa se izvede pri samem ponudniku, se lahko uporabi đ&#x;”˛ tudi bon.

pa so kljub temu imeli,ÂŤ je povedala vodja prodajno-komercialne sluĹžbe na Komunalnem podjetju Velenje Mateja Knez.

Velik odziv in pripravljenost obÄ?anov

S teĹžavami zaradi epidemije korona virusa so se – po njenih navedbah – v podjetju sreÄ?ali Ĺže na njenem samem zaÄ?etku, in sicer pri popisovanju stanja merilnih naprav pri uporabnikih komunalnih storitev v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Zagato so uspeĹĄno reĹĄili ob izdatni pomoÄ?i strank. Te so pozvali k pravoÄ?asnemu sporoÄ?anju stanj merilnih naprav Âťter bili pozitivno preseneÄ?eni nad njihovo odzivnostjo in pripravljenostjo.

Naj izkoristim to priloĹžnost in se jim zahvalim za to, saj so nam s

tem omogoÄ?ili izvedbo obraÄ?unov za marec in april, hkrati pa tudi to, da bomo lahko uspeĹĄno opravili poraÄ?un januar – junij letos.ÂŤ Napoved o veÄ?jih teĹžavah pri plaÄ?ilu storitev v prihodnjih mesecih nakazujejo klici uporabnikov, ki se vrstijo v veÄ?ji meri ob prejetju opominov za zapadle obveznosti. Teh so poslali uporabnikom v individualnih hiĹĄah in veÄ?stanovanjskih objektih za marec in april 2500, industrijskim uporabnikom pa 232. Na poloĹžnicah so lahko zaznali niĹžje zneske za porabljene variabilne stroĹĄke, ne pa tudi za tako imenovani fiksni del, ki zajema stroĹĄke prikljuÄ?enosti objektov na komunalni sistem. Ti nastajajo vsak mesec ne glede na to, ali ti obratujejo ali ne. Število opominov za zdaj ĹĄe ne odstopa bi-

Mateja Knez: ÂťPosledice epidemije korona virusa v podjetju zaznavamo na veÄ? ravneh.ÂŤ

stveno v primerjavi s preteklimi meseci, a odzivi uporabnikov, ki nam piĹĄejo po elektronski poĹĄti ali nas kliÄ?ejo, kaĹžejo na vse veÄ?je teĹžave pri plaÄ?ilu obveznosti, prav tako je podobna zadeva z

veÄ?jimi industrijskimi porabniki.

S slednjimi se dogovarjamo o odlogih oziroma podaljaÄ?nju roka plaÄ?ila. TakĹĄen naÄ?in iskanja reĹĄitev velja tudi za vsakega individualnega uporabnika, ki nas pokliÄ?e in pove za nastalo teĹžavo.

Moram reÄ?i, da se ti zavedajo svojih obveznosti. Ĺ li jim bomo Âťna rokoÂŤ po najboljĹĄih moÄ?eh, da lahko plaÄ?ilo obveznosti opravijo v normalnem Ä?asu.ÂŤ Se z lastnicami komunalnega podjetja (obÄ?inami Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki) morda Ĺže dogovarjajo o tem, kako zmanjĹĄati posledice epidemije korona virusa na poslovanje podjetja? So morda zaradi posledic epidemije na obzorju viĹĄje cene komunalnih storitev? Z lastnicami se dogovarjajo o moĹžnostih zmanjĹĄanja posledic epidemije korona virusa Ĺže od samega zaÄ?etka pojava. V danem trenutku viĹĄjih cen komunalnih storitev ne predvidevajo, zagotavljajo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

MED VAMI

Hitra cesta bo ...

Dars je krajanom Stare vasi in Pesja predstavil projektne in tehniÄ?ne reĹĄitve hitre ceste – Traso hitre ceste od Ĺ entruperta do Slovenj Gradca je Ministrstvo za okolje in prostor umestilo v prostor s sprejemom drĹžavne uredbe Ĺže leta 2013 – Hitra cesta je za prihodnost naĹĄe doline nujna Jasmina Ĺ karja

V sredo, 10. junija, so se predstavniki Darsa, projektanti, uprava MO Velenje, krajani Stare vasi in Pesja ter Civilne iniciative za Ä?isto in zdravo okolje v prostorih MO Velenje zbrali na zboru krajanov, ki je bil namenjen predstavitvi projektnih reĹĄitev najbolj izpostavljenega obmoÄ?ja pri gradnji hitre ceste, v soseski Jezero. Civilna iniciativa zahteva pokritje celotne trase v gozdu med sosesko in stadionom, krajani Pesja pa so imeli najveÄ? pripomb in vpraĹĄanj, povezanih s hrupom, poveÄ?ano obremenitvijo predvsem zaradi tovornega prometa in parcelacijo. DuĹĄan Ogrizek, vodja projekta, je razprave s krajani, ki so pri takĹĄnih infrastrukturnih objektih, kot je hitra cesta, vedno burne, Ĺživahne in polemiÄ?ne, ocenil za plodne. ÂťVÄ?asih teĹžko doseĹžemo, da bi se naĹĄe tehniÄ?ne argumente posluĹĄalo. O doloÄ?enih posegih obstajajo razliÄ?ni pogledi in interesi, zato tega ne jemljemo kot nekaj tragiÄ?nega. Verjamem, da bomo naĹĄli skupen jezik, dovolj dober kompromis pri teĹžavah, ki prebivalce najbolj motijo. O pereÄ?ih vpraĹĄanjih bomo v krogu projektantov in predstavnikov naroÄ?nika razpravljali in jih preuÄ?ili ter priĹĄli do reĹĄitve, takĹĄne, kot je danes, ali katere druge. TehniÄ?nih razlogov ne vidimo, so bolj psiholoĹĄke narave. ReĹĄitve, ki jih predlaga civilna iniciativa,

18. junija 2020

ki je na tistem delu prisotna, je izjemna ovira, tako za fazo gradnje kot fazo obratovanja, in predstavlja dodatno tveganje, Ä?e se bodo tla zaradi rudarjenja ĹĄe premikala, kar je tudi realno priÄ?akovati. Konstrukcija viadukta je bolj odporna, tudi posedanja so med obratovanjem bolj obvladljiva. Obvladovanje teĹžav, sanacija in popravila so veliko laĹžji kot pri objektih, potopljenih v podzemno vodo.ÂŤ Ogrizek je ĹĄe povedal, da bodo v krogu Cesta se gradi za sto let, zato se od investitorja priÄ?akuje, da bo zagotovil ne samo zakonsko predpisane pogoje, ampak pogoje, ki bodo za krajane sprejemljivi. projektantov in naroÄ?nika doloÄ?ene moĹžnosti ĹĄe preuÄ?evali, Ä?eprav tehniÄ?nih razlogov ne vidijo, in priĹĄli do reĹĄitve, takĹĄne, kot je, oziroma drugaÄ?ne, ki bi bila sprejemljiva tudi za krajane Pesja in Stare vasi.

so tehniÄ?no prav tako izvedljive, imajo sicer doloÄ?ene posledice, tudi na fazo obratovanja objekta.

To bodo argumenti, ki bodo na mizi v naslednji fazi odloÄ?anja o novih oziroma spremenjenih reĹĄitvah,ÂŤ je povedal Ogrizek, ki je ĹĄe dodal, da so – kar se ohranitve gozda tiÄ?e – do sedaj naredili velik napredek, saj cesta preseka gozd le ĹĄe v zelo ozkem pasu. ÂťKar se tiÄ?e vpliva na okolje prebivalcev in rekreacijskega obmoÄ?ja, pa je bilo s ĹĄtudijo izraÄ?unano, da so vsi vplivi pod zakonskimi zahtevami in so reĹĄitve Ĺže boljĹĄe od tistih, ki jih nalaga drĹžavni prostorski naÄ?rt. Gre bolj za psiholoĹĄki uÄ?inek, obÄ?utek ljudi, da bo vpliv na njihovo Ĺživljenje v smislu tako prebiva-

Mestna obÄ?ina Velenje je na Dars naslovila pobudo Civilne iniciative Stara vas, da naj se odsek trase hitre ceste na obmoÄ?ju zaselka Ĺ˝abja vas v celoti sprojektira kot pokriti vkop. V projektnih pogojih je obÄ?ina izpostavila tudi ohranitev obstojeÄ?ega gozda. PodĹžupan je poudaril, da od Darsa priÄ?akujejo, da pobude civilne iniciative o celotni izvedbi pokritega vkopa na obmoÄ?ju zaselka Ĺ˝abja vas ĹĄe enkrat preuÄ?i in MO Velenje redno obveĹĄÄ?a tudi o tem, kako je s projektiranjem hitre ceste skozi naselje Pesje. Prav tako pa od Darsa priÄ?akujejo, da posreduje prometno ĹĄtudijo s predvidenimi obremenitvami lokalnih cest. nja na tem obmoÄ?ju kot vpliva na rekreacijsko dejavnost tako poveÄ?an, da bo moteÄ?.ÂŤ Projektanti so predstavili tudi spremenjene reĹĄitve pri naÄ?rtovani umestitvi trase v izvedbi pokritega vkopa na obmoÄ?ju med Hoferjem in staro elektrarno

in spremembo – viaduktom, ki so nastale kot posledica rezultatov hidrogeoloťkih raziskav.

Predstavili so tudi protihrupne elemente, ki bodo podrobneje definirani v naslednji fazi projektiranja. ÂťNe gre za tako drastiÄ?no spremembo. Podtalna voda,

Razprava je bila zelo dobrodoĹĄla

PodĹžupan Peter Dermol je na eni strani poudaril izjemno pomembnost hitre ceste za prihodnost doline in nujnost, da so o vseh postopkih seznanjeni obÄ?anke in obÄ?ani, na drugi strani pa poudaril, da se Dars zelo otepa pokritega vkopa. ÂťZato

je bila danaĹĄnja razprava zelo dobrodoĹĄla, da so predstavniki Darsa sliĹĄali, s kakĹĄnimi teĹžavami se sooÄ?ajo obÄ?ani, kar bo lahko dodaten motiv, da bodo poiskali ustrezne tehniÄ?ne reĹĄitve in zagotovili ĹĄe teh sto metrov pokritega vkopa. Vesel sem, da je do sestanka priĹĄlo, saj Ĺželimo sprejemati odloÄ?itve v dobrobit obÄ?ank in obÄ?anov in razvoja lokalne skupnosti. Na koncu najdemo skupne toÄ?ke in reĹĄitve, kar je najpomembnejĹĄe,ÂŤ je povedal Dermol, ki verjame, da bo razprava pomagala k boljĹĄi reĹĄitvi projekta za vse. PodĹžupan je aktivnosti Civilne iniciative Stara vas ocenil za plodne, saj meni, da imamo vsi, ki Ĺživimo na tem obmoÄ?ju, pravico postavljati vpraĹĄanja in se o tem tudi pogovarjati. Ne razume pa civilnih iniciativ, ki niso vpete v naĹĄe okolje in Ĺželijo s svojim delom zgolj ovirati postopke za predvideno izgradnjo hitre ceste. Dokaj zadovoljna z razpletom je bila tudi predsednica krajevne skupnosti Stara vas Mira Tepej. ÂťÄŒeprav potrditve podaljĹĄanega vkopa ĹĄe nismo prejeli, smo zadovoljni zaradi postavitve protihrupnih ograj na viaduktu, predlog umestitve daljnovoda, ki so gapodali krajani, pa bo predstavljen Elesu in bo organiziran skupen sestanek, na katerem bomo skuĹĄali poiskati optimalno reĹĄitev.ÂŤ đ&#x;”˛

Dars pozval k oddaji ponudb Ljubljana, Velenje, 12. junija – Dars je zainteresirana podjetja, ki jim je bila priznana sposobnost sodelovanja pri gradnji hitre ceste na lokaciji Gaberke na odseku Velenje–Slovenj Gradec, v petek pozval k oddaji ponudb. Za rok pri prejemu ponudb je doloÄ?il 10. julij letos do 10. ure. ÄŒe ne bo pritoĹžb pri izboru ponudnika, bi se dela pri Gaberkah lahko zaÄ?ela septembra. đ&#x;”˛

mkp

Dom krajanov v Gaberkah kliÄ?e po ĹĄiritvi Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Gaberke Janko Jan: ÂťIzgradnja novega vrtca trenutno ni predvidena, saj ni znano, ali bo tolikĹĄen vpis v vrtec, kot je bil lani, stalnica.ÂŤ Utesnjeno delovanje druĹĄtev in organizacij

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ena tistih zadev, ki jih trenutno najbolj pesti, je prostorska stiska. Krajevna skupnost je lani zaradi potreb po ĹĄiritvi vrtca, vpisanih je bilo kar 60 otrok, odstopila svojo dvorano, da so lahko v njej uredili dodatni igralnici. V dvorani so bili tudi prostori, ki so jih za delovanje uporabljala druĹĄtva in organizacije, v njej so se odvijali dogodki, sestanki, telovadba ‌ DruĹĄtvom in organizacijam so za potrebe sestankov in delovanja zaÄ?asno odstopili prostore pisarne in sejne

Ĺ oĹĄtanj – Krajevna skupnost Gaberke je ena od devetih krajevnih skupnosti v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Ĺ teje blizu 750 prebivalcev. Mnogi so vkljuÄ?eni v druĹĄtva, ki dajejo Gaberkam svojevrsten peÄ?at in utrip.

Predsednik Sveta KS Janko Jan pravi, da so Gaberke, njeni ljudje, druĹĄtva in organizacije daleÄ? naokoli znane po sloĹžnosti in prireditvah, ki jih pripravljajo vse leto.

Želijo si, da jim jubileja PGD Gaberke ne bo treba prestaviti

Letos pa je bilo treba nekaj tistih, ki so bile predvidene za pomlad, zaradi korone prestaviti na primernejĹĄi Ä?as. Âť90-letnico delovanja praznuje najĹĄtevilnejĹĄe in najstarejĹĄe druĹĄtvo v kraju, Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Gaberke. Slavje naÄ?rtujemo julija s parado, prevzemom nove motorne brizgalne in razvitjem novega Ä?lanskega prapora.

Upamo in Ĺželimo si, da ga ne bo treba prestaviti na prihodnje leto,ÂŤ pravi Jan. Zaradi razmer ob epidemiji je oteĹženo delovanje vseh druĹĄtev in organizacij v kraju. ÂťA z optimizmom zremo naprej.

Upamo, da se bodo trenutne razmere Ä?im prej umirile, Ĺživljenje v kraju pa vrnilo v stare tirnice.ÂŤ

njihovo nemoteno delovanje ĹĄe kako potrebni,ÂŤ pravi Janko Jan. ÂťIzgradnja novega vrtca pa trenutno ni predvidena, saj ni znano, ali bo tolikĹĄen vpis v vrtec, sobe Krajevne skupnosti. Za potrebe ve- kot je bil lani, morda pa ĹĄe veÄ?ji, postal Ä?jih dogodkov pa so se s PGD Gaberke stalnica. ÄŒe bo, si Ĺželimo, da bi v kraju dogovorili za uporabo njihove dvorane, naĹĄli lokacijo za izgradnjo nizkoenergetKrajevna skupnost pa v teh primerih skega vrtca s pripadajoÄ?im igriĹĄÄ?em in poravna stroĹĄke najema in ogrevanja. parkiriĹĄÄ?em, takĹĄnega, ki bi otrokom zaÂťNajbolj si ta trenugotavljal kakovostno tek Ĺželimo pripraviti bivanje v vrtcu.ÂŤ Veliko krajanov je projektno dokumenZavedajo se, da je tacijo za potrebe podmladek bistvenevkljuÄ?enih v druĹĄtva. ĹĄiritve obstojeÄ?ega Ta dajejo Gaberkam ga pomena za razvoj Doma krajanov. S in obstoj kraja, zato svojevrsten peÄ?at in druĹžine novorojencev tem bi druĹĄtva in orutrip. ganizacije spet priĹĄli obdarijo z darilnim do prostorov, ki so za bonom v vrednosti 85 evrov.

â?ą

Dela na cesti proti Pristavi bodo nadaljevali jeseni

Janko Jan: ÂťNaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja je ta trenutek ĹĄiritev Doma krajanov.ÂŤ

V kratkem bodo v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj uredili pribliĹžno 100 metrov meteorne kanalizacije pri stanovanjski hiĹĄi KriÄ?ej, jeseni pa v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in sosednjo Krajevno skupnostjo Ravne nadaljevali dela pri obnovi ceste na Pristavo. ÂťRedno skrbimo za urejeno in Ä?isto okolje, vzdrĹžujemo krajevne poti in javno razsvetljavo.

Letos bomo Ä?istilno akcijo, ki sicer poteka na ravni ObÄ?ine, organizirali sami.

Vsem Ĺželjam se ne da ustreÄ?i

Svet KS Gaberke se trudi, da gre krajanom vedno naproti. Uradne ure imajo ob ponedeljkih med 19. in 20. uro v prostorih Krajevne skupnosti. ÂťVpraĹĄanja, teĹžave in zadeve, s katerimi se krajanke in krajani obraÄ?ajo na nas, so pestra in zelo raznolika. Vse zadeve obravnavamo na sejah sveta in jih skuĹĄamo tudi reĹĄiti. Ĺ˝al pa vsem Ĺželjam in predlogom ne moremo ustreÄ?i, saj je proraÄ?un, ki ga imamo na voljo, omejen.ÂŤ

đ&#x;”˛

Gaberke so ena od devetih krajevnih skupnosti v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020 barve: CMYK, stran 7

MED VAMI

18. junija 2020

7

Mladi se lahko uprejo moÄ?ni tobaÄ?ni industriji Na svetovni dan nekajenja 31. maja so po svetu opozarjajo na hude posledice uporabe tobaka – Glavna tema letoĹĄnjega leta je bila zaĹĄÄ?ita mladih pred manipulacijo industrije in prepreÄ?evanje njihove uporabe tobaka in nikotina Jasmina Ĺ karja

LetoĹĄnji svetovni dan boja proti tobaku je potekal s sloganom ZaĹĄÄ?ita mladih pred manipulacijo industrije in prepreÄ?evanje njihove uporabe tobaka in nikotina.

Odseval je kljuÄ?ni cilj boja proti tobaku in nikotinu in je bil namenjen prepreÄ?evanju uĹživanja tobaka med mladostniki. Da je sprejetje priporoÄ?enih in uÄ?inkovitih strategij v zvezi s tem nujno, pove tudi Sanja KorotanÄ?nik, diplomirana medicinska sestra s Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje, ki izpostavi, da imamo prepreÄ?evanju kajenja namenjena kar dva dneva (dan brez cigarete 31. januarja in svetovni dan nekajenja 31. maja). ÂťOba svetovna dneva opozarjata na ĹĄkodljivosti kajenja in rabe tobaka ter spodbujata, da kadilci opustijo to ĹĄkodljivo razvado.

Kajenje je namreÄ? edini dejavnik tveganja, ki ga lahko odpravimo s spremenjenim naÄ?inom Ĺživljenja tako, da enostavno prenehamo kaditi.ÂŤ

Mladi se lahko uprejo tobaÄ?ni industriji

ÂťMlade je treba Ä?im bolj opolnomoÄ?iti z informacijami, da se bo lahko uspeĹĄno uprla veliki tobaÄ?ni industriji. LetoĹĄnja izbrana

tema odraĹža potrebo po zaĹĄÄ?iti sprejetja teh politik in prepreÄ?evanje javnega vmeĹĄavanja in manipulacije industrije s tobaÄ?nimi in nikotinskimi izdelki. TobaÄ?na industrija Ĺže desetletja namerno uporablja strateĹĄke, agresivne in dobro financirane taktike, da bi pritegnila mlade k tobaÄ?nim in nikotinskim izdelkom. Tudi zato dajemo veliko poudarek ozaveĹĄÄ?anju mladih, saj na trgu obstaja zelo veliko stvari, ki jih pritegnejo in kar kliÄ?ejo h kajenju.

To so recimo: razliÄ?ne arome v tobaÄ?nih in nikotinskih izdelkih, eleganten dizajn, promoviranje izdelkov v smislu, da je to bolj ÂťzdravaÂŤ alternativa obiÄ?ajnim cigaretam, sponzorstva slavnih, vplivneĹžev, trĹženje na prodajnih mestih, ki jih obiskujejo otroci, prodaja v bliĹžini ĹĄol, posredno trĹženje tobaÄ?nih izdelkov v filmih, oddajah, in avtomati za prodajo tobaka na prizoriĹĄÄ?ih, ki jih obiskujejo mladi. Dvorezen meÄ? so tudi kadilnice v okolici ĹĄol,ÂŤ pove KorotanÄ?nikova, saj jim s tem nekako dajemo potuho. ÂťZato si je treba pri mladih moÄ?no prizadevati za pozitivno samopodobo, da vedo, da niso ÂťfrajerjiÂŤ, ker kadijo ali pijejo. Predstavljamo jim dejstvo, da zdrave meje kajenja ni. Prihaja tudi do teĹžav, ker mladi med tobak dodajajo

marihuano v smislu, Ä?eĹĄ, saj je to zdravo, ker zdravi takĹĄne in drugaÄ?ne bolezni, ampak to Ĺžal ni tako.ÂŤ

ZaskrbljujoÄ?e je, da enajst odstotkov noseÄ?nic kadi

KorotanÄ?nikova s Centra za krepitev zdravja Velenje opozori tudi na to, da se je potrebno zavedati, da kajenje ĹĄkoduje vsakemu delu telesa in je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo prepreÄ?iti, saj puĹĄÄ?a negativne posledice (srÄ?no-Ĺžilne bolezni, kot je

ateroskleroza, moĹžgansko-Ĺžilne bolezni, kot je moĹžganska kap, ali kroniÄ?ne pljuÄ?ne bolezni – pri tem gre za vsem nam poznano kroniÄ?no obstruktivno pljuÄ?no bolezen in pljuÄ?nega raka). Prav tako pa se rak lahko pojavi tudi na grlu, poĹžiralniku, ustni votlini, materniÄ?nem vratu, trebuĹĄni slinavki, pojavi pa se lahko impotenca in teĹžave z zanositvijo. Kajenje tobaka ĹĄkodljivo vpliva tudi na ĹĄe ne rojenega otroka. Skrb vzbujajoÄ?e je, da kar enajst odstotkov noseÄ?nic kadi. DojenÄ?ki so s tem izpostavljeni strupom, ki jih vsebuje tobaÄ?ni dim.

Ĺ˝elimo, da se udeleĹženci delavnic med seboj poveĹžejo ter delijo izkuĹĄnje, skuĹĄnjave in teĹžave tudi zunaj uÄ?nih delavnic.

Strah, da ne bodo zmogli, je vedno prisoten

V Centru za krepitev zdravja Velenje pomagajo ljudem, ki so se Ĺže znaĹĄli v za zdravje nevarni situaciji, delujejo pa tudi preventivno. Kaj vse zajema njihovo delo? ÂťObravnavamo ljudi, ki Ĺže imajo kakĹĄen dejavnik tveganja za razvoj kroniÄ?nih nenalezljivih bolezni (visok krvni tlak, poviĹĄane maĹĄÄ?obe v krvi, poviĹĄan krvni sladkor, poviĹĄana telesna teĹža itd.), pa tudi zdrave ljudi, ki bi radi pridobili dodatno znanje, kako zmanjĹĄati doloÄ?ene dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na zdravje,ÂŤ razloĹži KorotanÄ?ni-

se jim pomagamo sooÄ?iti s strahovi in jih predvsem premagati.

Pri tem so nam v veliko pomoÄ? strokovnjaki psihologi. Od nas in v skupini, v katero so vkljuÄ?eni, so vedno deleĹžni podpore in spodbude in so vedno lepo sprejeti,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?i KorotanÄ?nikova s Centra za krepitev zdravja Velenje, ki je ĹĄe vedno prepriÄ?ana, da je najpomembneje, da pri tovrstnih odloÄ?itvah sodelujejo tudi najbliĹžji, ki posameznika spodbujajo, so mu v oporo in pomoÄ?, ko sami ne zmorejo ali jim pade motivacija pri spremembi Ĺživljenjskega sloga. Za dosego vseh zastavljenih ciljev pa vemo, da so ĹĄe kako potrebni trdna volja, mo-

â?ą

Pasivno kajenje je ĹĄkodljivo, ker ubija poÄ?asi.

V prvi vrsti so prizadete osebe, ki Ĺživijo s kadilcem, in otroci. Dvanajst odstotkov mladoletnih oseb je izpostavljenih pasivnemu kajenju. Ti imajo tudi veÄ?jo moĹžnost za napad in/ali poslabĹĄanje astme, pljuÄ?nice in bronhitisa.

kova, ki vabi vse, ki Ä?utijo potrebo, potrebujejo nasvet, podporo oziroma veÄ? dodatnega znanja na razliÄ?nih podroÄ?jih, da se v njihove programe vkljuÄ?ijo. ÂťZa doloÄ?ene delavnice so potrebne napotitve zdravnika ali ambulante druĹžinske medicine, pri katerih lahko dobite tudi dodatne informacije. Pomembno je, da premagajo strah, ki je vedno prisoten. Zato smo tukaj mi, da

tivacija, Ä?as, strpnost in znanje, ki ga je pogosto premalo, zato se mnogi spet znajdejo na stari poti. Zato je vkljuÄ?evanje v programe izjemnega pomena, saj se v njih stvari predstavijo strokovno in enostavno, da udeleĹženci delavnic tudi razumejo, zakaj je udeleĹževanje v njih pomembno za njihovo zdravje in poslediÄ?no kvalitetnejĹĄe Ĺživljenje. đ&#x;”˛

Koliko (so)seĹžigalnic potrebuje Slovenija?

Ĺ est obratov za termiÄ?no obdelavo odpadkov je premalo

Trenutno je v Sloveniji ĹĄest obratov za termiÄ?no obdelavo odpadkov, kar pa zaradi vse veÄ?je teĹžave s kopiÄ?enjem in obdelavo ni dovolj. Ĺ tevilne obÄ?ine in industrijska podjetja zato preuÄ?ujejo moĹžnosti za seĹžig ali soseĹžig odpadkov, pri Ä?emer predstavlja veliko teĹžavo pomanjkanje drĹžavne strategije na tem podroÄ?ju. Ĺ˝upani zato priÄ?akujejo odgovore pristojnega ministrstva o tem, koliko obratov za termiÄ?no obdelavo odpadkov bi potrebovali v Sloveniji, ali je treba zgraditi nove objekte ali morda prilagoditi obstojeÄ?e, v katero okolje bi jih bilo najbolje umestiti, katera tehnologija bi bila najustreznejĹĄa ipd.

Edini obrat za seĹžig predhodno obdelanih komunalnih odpadkov je trenutno Toplarna Celje

Po podatkih Agencije RS za okolje smo leta 2017 v Sloveniji seĹžgali za okrog 215.000 ton odpadkov. TermiÄ?na obdelava odpadkov poteka v Anhovem, Celju, KrĹĄkem, Lendavi, MengĹĄu in RaÄ?ah. V Celju in Anhovem seĹžigajo odpadke, ki nastanejo v naĹĄih domovih, na ostalih lokacijah pa industrijske odpadke. A gre za majhne seĹžigalnice z omejenim obsegom seĹžiganja odpadkov.

Edini obrat za seĹžig predhodno obdelanih komunalnih odpadkov je zaenkrat Toplarna Celje, v kateri termiÄ?no obde-

lajo le nekaj veÄ? kot 11 odstotkov vseh odpadkov, proizvedenih v Sloveniji.

Celjani se Âťgrejejo z odpadkiÂŤ

VeÄ?ini celjskih obÄ?ank in obÄ?anov termiÄ?na obdelava odpadkov Energetike Celje Ĺže vrsto let zagotavlja daljinsko ogrevanje in toplo vodo. Zaradi soproizvodnje toplote in elektriÄ?ne

energije so se zniĹžale cene daljinskega ogrevanja, obenem pa so se bistveno zmanjĹĄali kupi odpadkov na deponiji v BukovĹžlaku. V podjetju Vipap Videm KrĹĄko, kjer kurijo ostanke iz lastne proizvodnje lesovine ter tuj leseni odpad in mulj iz Ä?istilne naprave obÄ?inske komunale, uporabijo proizvedeno toploto oz. paro v tehnoloĹĄkih procesih proizvodnje vlaknin in papirja. Podjetje

Lek obdeluje industrijske odpadke v Lendavi in MengĹĄu, v RaÄ?ah pa obratuje seĹžigalnica v podjetju Albaugh, ki je namenjena predvsem seĹžigu odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji v obratu.

Nekatere obÄ?ine imajo obrate za termiÄ?no obdelavo odpadkov v svojih prostorskih aktih

V obÄ?inah Ljubljana, Ptuj, Maribor, KoÄ?evje in Jesenice razmiĹĄljajo o objektih za termiÄ?no obdelavo odpadkov, nekatere obÄ?ine imajo lokacije za takĹĄne obrate tudi Ĺže predvidene v obÄ?inskih prostorskih naÄ?rtih. V Ljubljani preuÄ?ujejo moĹžnost, da bi predelali tretji blok Termoelektrarne Toplarne, v katerem trenutno kurijo lesno biomaso in premog. Ta bi postal ÂťmultifuelÂŤ objekt, v katerem bi lahko poleg lesne biomase uporabljali tudi gorivo iz odpadkov in druge energente. Kot kaĹžejo izkuĹĄnje drugih drĹžav Evropske unije, proces postavitve takĹĄnega projekta traja v povpreÄ?ju od pet do osem let.

Med moĹžnimi lokacijami je tudi Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj

Med moĹžnimi lokacijami za termiÄ?no obdelavo odpadkov se omenja tudi Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, Lafarge Cement in Termoelektrarna Trbovlje.

Kot pravijo v TEĹ , je njihova kljuÄ?na primerjalna prednost predvsem v Ä?asovni komponenti. Pri TEĹ je namreÄ? potrebno obrat zgolj prilagoditi in pridobiti ustrezna okoljevarstvena dovoljenja, kar je v primerjavi s postavitvijo novega obrata Ä?asovno veliko hitrejĹĄe.

Na nedavnem sestanku vodstva TEĹ z Ĺžupani obÄ?in Ĺ oĹĄtanj, Velenje in Ĺ martno ob Paki so se dogovorili, da bodo v TEĹ preverili tehniÄ?ne in druge izvedbene moĹžnosti za morebitni soseĹžig samo v bloku 6 (in ne tudi v bloku 5), v katerem so nameĹĄÄ?eni sodobnejĹĄi filtri in Ä?istilni sistemi. PoroÄ?ilo o vplivih na okolje za naÄ?rtovani projekt vpeljave soseĹžiga sekundarnega goriva SRF bo predvidoma konÄ?ano v naslednjih nekaj tednih. đ&#x;”˛

Promocijsko sporoÄ?ilo

Sedanjih ĹĄest obratov za termiÄ?no obdelavo odpadkov ni dovolj – Kupi odpadkov ÂťkliÄ?ejoÂŤ po ukrepanju – Edini obrat za seĹžig predhodno obdelanih komunalnih odpadkov je zaenkrat Toplarna Celje, kjer termiÄ?no obdelajo le nekaj veÄ? kot 11 odstotkov vseh odpadkov, proizvedenih v Sloveniji

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 10. junija

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

NemĹĄki letalski prevoznik Lufthansa je sporoÄ?il, da bo odpustil 22 tisoÄ? delavcev zaradi krize, ki jo je povzroÄ?ila pandemija korona virusa.

EU je pozvala svoje Ä?lanice, naj od 1. julija vendarle postopno odpirajo svoje zunanje meje.

NemÄ?ija je kljub temu podaljĹĄala potovalna opozorila do konca avgusta za kar 160 drĹžav.

Na osnovni ĹĄoli na severu SlovaĹĄke je 22-letni moĹĄki, nekdanji uÄ?enec ĹĄole, z noĹžem ranil veÄ? otrok in ubil podravnateljico.

Predsedniki strank in vodje poslanskih skupin so na Brdu pri Kranju razpravljali o prioritetah Pretresla nas je informacija o v koalicijski pogodbi. Koalicijski trojnem umoru v bliĹžini DomĹžal. partnerji so se sloĹžno strinjali, da so ukrepi v zdravstvu in demov duhu sprave. grafiji prioritetni, in tako napoveKanado je pretresel policijski dali ustanovitev demografskega napad na vodjo staroselcev Allasklada. na Adama.

DrĹžavni svetniki so za predseIz sveta so se vrstile kritike na dnika DS za preostanek mandaravnanje brazilskega predsednika, ta s 25 glasovi podpore (od 36 ki ĹĄe vedno ni priznaval nevarnoprisotnih) znova izvolili Alojza sti korona virusa, Ä?eprav je bilo v KovĹĄco. drĹžavi Ĺže nekaj dni vsak dan veÄ?

Minister TomaĹž Gantar je na kot 1200 umrlih zaradi te bolezni. posvetu pri predsedniku republiZaradi obtoĹžb o rasizmu je ke Borutu Pahorju napovedal, da Kolegij predsednika DrĹžavnega predsednik ZDA Donald Trump bodo na pristojnem ministrstvu zbora Igorja ZorÄ?iÄ?a je sprejel preloĹžil svoje prvo predvolilno do konca tega ali zaÄ?etka nasle- etiÄ?ni kodeks za poslanke in po- zborovanje po veÄ? kot treh mednjega meseca pripravili osnutek slance. Zanj so glasovali v SDS, secih.

SMC, LMĹ , SD, NSi, SAB in V veÄ? francoskih mestih so se DeSUS, proti so bili v SNS, med- zbrali protestniki proti policijsketem ko so se v Levici vzdrĹžali. mu nasilju in rasizmu. V Parizu, Na notranjem ministrstvu so kjer se je zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi, so uresniÄ?ili napovedi in pripravi- nekateri protestniki z razliÄ?nimi li nov predlog novele zakona o predmeti obmetavali policiste, ti Koalicijski partnerji so tujcih, ki ob poveÄ?anem ĹĄtevilu pa so uporabili solzivec.

V srediĹĄÄ?u Londona so se zbrase strinjali, da so ukrepi prebeĹžnikov na meji moÄ?no omejuje pravico do azila. li skrajni desniÄ?arji, nogometni na podroÄ?ju zdravstva in Notranji minister AleĹĄ Hojs je huligani in veterani, Ä?eĹĄ da bodo demografije prioritetni. izjavil, da je bil domnevni inci- zaradi pozivov k odstranitvi kipov zakona o dolgotrajni oskrbi za dent na meji z Italijo, ko naj bi trgovcev s suĹžnji, rasistov in koloobravnavo v koaliciji in ga dali v slovenski vojak s puĹĄko ustavil nizatorjev branili spomenike. Ob javno razpravo. sprehajalca, Âťumetno ustvarjenÂŤ. tem so napadli policiste.

Evropski komisar za gospodarPred ameriĹĄkim veleposlaniPotem ko so na trĹžnici Ĺ infadi stvo Paolo Gentiloni je premierja ĹĄtvom v Ljubljani je potekal pro- potrdili okuĹžbo s korona viruJaneza JanĹĄo v pismu pozval k test proti rasizmu in policijskemu som, so oblasti v Pekingu uvedle pojasnilom o zamenjavi gene- nasilju nad temnopoltimi v ZDA. karanteno v enajstih soseskah. ralnega direktorja StatistiÄ?nega Znova je potekal tudi protest urada Republike Slovenije. proti vladi. Protestniki so Ĺže Visoki zunanjepolitiÄ?ni pred- sedmi petek zapovrstjo zahtevastavnik Evropske unije Josep li odstop vlade. Na tokratnem Pisal se je dan, ko so bile znova Borrell je napovedal, da bo EU shodu je priĹĄlo tudi do prerivanja dovoljene mednarodne ĹĄportne priporoÄ?ila postopno in delno s policaji. prireditve, na katerih so smeli odpravljanje omejitev na zunanji tekmovalce spodbujali tudi navimeji od 1. julija. jaÄ?i. Na javnih krajih se je lahko Brat Georgea Floyda, Ä?igar zbralo do 500 ljudi. smrt je v ZDA sproĹžila proteste Mandatno-volilna komisija proti policijskemu nasilju, je v DrĹžavnega zbora je poslancem odboru predstavniĹĄkega doma v imenovanje na mesto ustavneameriĹĄkega kongresa pozval k ga sodnika predlagala AndraĹža reformam, ki bodo pomagale odTerĹĄka. praviti policijsko nasilje.

V Berlinu je veÄ? tisoÄ? protestniĹ e en petek, ĹĄe en protivladni kov s Ä?loveĹĄko verigo izrazilo naprotest. sprotovanje rasizmu in podporo Vlada je za generalnega direk- veÄ?ji praviÄ?nosti, vkljuÄ?no pri Po skoraj 15 urah vroÄ?e razpra- torja policije imenovala dozdaj- deljenju bremena novega korona ve so poslanci izglasovali, da mi- ĹĄnjega vrĹĄilca dolĹžnosti Antona virusa. nister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek ostaja Travnerja. na poloĹžaju. Za interpelacijo je ToĹžilci iz Bergama so v okviru glasovalo 37 poslancev, proti jih preiskave ukrepanja italijanske je bilo 51. vlade zoper epidemijo korona virusa in visokega ĹĄtevila Ĺžrtev v njihovi pokrajini zasliĹĄali italijanskega premierja Giuseppeja Znova so bile dovoljene Conteja. Evroskupina je dose- mednarodne ĹĄportne prireditve. gla politiÄ?ni dogovor o odobritvi novega obroka pomoÄ?i za GrÄ?iSestra severnokorejskega vodijo, ki ji bo v okviru ukrepov za telja Kim DĹžong Una je JuĹžno Zdravko PoÄ?ivalĹĄek ostaja zmanjĹĄanje dolga namenila 748 Korejo opozorila pred moĹžnostjo povraÄ?ilnih ukrepov. IzkljuÄ?ila ni minister. milijonov evrov.

V Seattlu je okoli 500 protestni- niti uporabe vojaĹĄke sile.

Premier Janez JanĹĄa se je na kov proti policijskemu nasilju na V dveh napadih dĹžihadistov poziv evropskega komisarja za nekaj ulicah okoli zaprte policij- na severovzhodu Nigerije je bilo gospodarstvo k pojasnilom o za- ske postaje razglasilo avtonomno ubitih veÄ? kot 40 ljudi. Nigerijska menjavi generalnega direktorja obmoÄ?je, na katerem so oboroĹže- vojska je ocenila, da za napadi Sursa zapisal: ÂťUpam, da tokrat ni posamezniki celo patruljirali. stojijo pripadniki skupine Boko zadnjiÄ? igrate politiÄ?no igro za Predsednik Donald Trump je Haram ali zahodnoafriĹĄke veje slovensko levico.ÂŤ zagrozil, da bo tja poslal vojsko. Islamske drĹžave.

Istega dne je premier sporoÄ?il, da preverja moĹžnosti, da bi Slovenija z Evropsko komisijo dosegla dogovor v zvezi z umikom Pretresla nas je vest, da je v vasi V drĹžavnem zboru je premier z toĹžbe zaradi preiskave v Banki pri DomĹžalah 24-letni moĹĄki z ministri odgovarjal na vpraĹĄanja Slovenije. noĹžem umoril tri sorodnike. poslancev. V odgovoru na poslanNaÄ?elnik GeneralĹĄtaba SlovenV Trstu in Gorici so prviÄ? pra- sko vpraĹĄanje Predraga Bakovića ske vojske brigadir Robert GlavaĹĄ znovali t. i. osvoboditev izpod ju- je Janez JanĹĄa izrazil mnenje, da je zakonska osnova za ukrepanje je sporoÄ?il, da Slovenska vojska goslovanske okupacije. skupaj z obveĹĄÄ?evalno-varnostno Predsednik Borut Pahor se proti vardam jasna, pa naj gre za sluĹžbo ministrstva za obrambo je ob tem zavzel, da bi predaja Âťpehotno ali kolesarsko vardoÂŤ. preiskuje domnevni incident na Narodnega doma v Trstu iz rok Notranji minister AleĹĄ Hojs je meji, ko naj bi vojak uperil puĹĄko Italije manjĹĄinskima organizaci- sprejel predstavnike treh civilnih v sprehajalca. jama Slovencev v Italiji potekala iniciativ iz obÄ?in ob meji s Hrva-

ĹĄko in jim predstavil ukrepe za zmanjĹĄanje nezakonitih prehodov meje.

Na slovensko-italijanski meji se je zgodil nov incident – drĹžavno mejo je nepooblaĹĄÄ?eno prestopila italijanska vojaĹĄka patrulja.

Na Kitajskem so zaznali ĹĄe 49 novih primerov okuĹžbe s korona virusom. Ker so jih od teh 36 potrdili v Pekingu, so oblasti tam odredile karanteno.

V Franciji so se medtem vraÄ?ali v normalno Ĺživljenje, odpravili so tudi omejitve pri vstopu v drĹžavo.

Petek, 12. junija

Nedelja, 14. junij

ÄŒetrtek, 11. junij

Sobota, 13. junija

18. junija 2020

Ponedeljek, 15. junij

Mediji so poroÄ?ali, da je Evropska komisija skuĹĄala prikriti nezakonito ravnanje hrvaĹĄkih policistov do prebeĹžnikov.

ÄŒasopis Guardian je zapisal, da so uradniki Evropske unije prikrivali dokaze, da je hrvaĹĄka vlada na meji z Bosno in Hercegovino neuspeĹĄno nadzirala delo policije, ki je bila veÄ?krat obtoĹžena zlorab prebeĹžnikov.

SodiĹĄÄ?e v Rusiji je AmeriÄ?ana Paula Whelana zaradi vohunjenja obsodilo na 16 let zaporne kazni.

Veleposlanik ZDA v Moskvi je dejal, da sojenje predstavlja krĹĄenje Ä?lovekovih pravic, Washington zahteva tudi njegovo takojĹĄnjo izpustitev.

Torek, 16. junij HiĹĄa Franko s kuharsko mojstrico Ano RoĹĄ se bo odslej kot prva v regiji ponaĹĄala z dvema Michelinovima zvezdicama. Po eno zvezdico pa so prejele Gostilna pri Lojzetu, Dam, HiĹĄa Denk, Atelje in Vila Podvin, so razglasili na Ljubljanskem gradu.

Izvedeli smo, da se je v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v visokem ĹĄolstvu za 16.948 razpisanih mest prijavilo 15.117 kandidatov. Omejitve ima 92 ĹĄtudijskih programov.

Predsednik SMC Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je Ä?lanom stranke napisal pismo, v katerem je poudaril, da stranka SMC ni bila ustanovljena za projekt Âťvodenja drĹžaveÂŤ, ampak zaradi Ĺželje po drugaÄ?ni politiki. OdloÄ?itev za zdajĹĄnjo koalicijo vidi za pravilno.

AndraĹž TerĹĄek ni dobil dovolj glasov poslancev, da bi postal ustavni sodnik.

ÄŒeprav so kandidatu za ustavnega sodnika AndraĹžu TerĹĄku poslanske skupine javno obljubljale dovoljĹĄno podporo, so za njegovo imenovanje zmanjkali ĹĄtirje glasovi. Podprlo ga je 42 poslancev, proti jih je bilo 38, 8 glasovnic pa je bilo neveljavnih.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je potrdil namero, da bodo ZDA zmanjĹĄale ĹĄtevilo vojakov v NemÄ?iji na 25 tisoÄ?.

Severna Koreja je nekaj ur za tem, ko je zagrozila z napotitvijo vojske na demilitarizirano obmoÄ?je, razstrelila poslopje urada za zveze z JuĹžno Korejo.

Nova normalnost na videu Konec karantene v Sloveniji me je spomnil na knjigo Harukija Murakamija 1Q84. V njej glavna junakinja nevede stopi v vzporedni svet, novo resniÄ?nost, svet, ki je videti kot stari svet, le da sta na nebu dve luni. Na to zgodbo me je spominjalo trenutno doĹživljanje sveta in trenutne situacije v Sloveniji: ob sprehodu po mestu se zdi, kot da je vse spet “po staremâ€?, Ä?e odĹĄtejemo maske in razkuĹžila na vsakem koraku. Stvari niso zares normalne. ÄŒeprav je v razvoju veÄ? kot 100 cepiv za korona virus, je prihodnost negotova.

Trenutna nova normalnost v Sloveniji spominja na preteklost: spet so na oblasti stari poliTjaĹĄa Zajc tiÄ?ni obrazi. Spet proti glavnemu med njimi v Ljubljani vsak teden potekajo bolj mnoĹžiÄ?ni protesti. S svojo nedopustno nekorektno retoriko do poslancev in drĹžavljanov trenutni predsednik vlade vse bolj zdruĹžuje ljudi – Ä?etudi v boju proti sebi.

Protesti, ki so prejĹĄnji petek v Ljubljani potekali Ĺže sedmiÄ? zapored, so po ocenah organizatorjev pritegnili veÄ? kot 9.000 ljudi.

Zgodil se je tudi incident – nekaj protestnikov je preskoÄ?ilo zaĹĄÄ?itno ograjo, zato jih je policija aretirala. Od blizu je bil incident videti nenavadno – v nekem trenutku so se ob robu Trga Republike med mnoĹžico zaÄ?eli zbirati v oklepe odeti policisti. Moja misel med opazovanjem skupine policistov med mnoĹžico je bila “menda ja ne bodo storili niÄ?esar kontroverznega, ko pa jih vsi snemajo?â€? VeÄ? kot je bilo policistov, veÄ? ljudi je vanje uperilo kamere svojih telefonov.

Ko sem pred dvema letoma odhajala z nacionalnega medija, je bil video Ĺže nekaj Ä?asa v vzponu. Danes je Youtube glavna platforma za uÄ?enje, saj posamezniki objavljajo, kako se liÄ?iti, peti, plesati, mizariti, obstajajo za izobraĹževanje zdravnikov ustvarjeni kanali in ĹĄe veÄ?. Vsak gledalec lahko najde svoj resniÄ?nostni ĹĄov.

Na Twitterju in Linkedinu kratke video vsebine sluĹžijo promociji podjetij. Mediji Ä?lanke predelujejo v video format. Video je nova norma, ki premika druĹžbo. Zaradi na video ujete smrti Georga Floyda, ki je umrl med aretacijo, v ZDA vse veÄ? ljudi protestira proti pretiranemu nasilju policistov.

Posebno mesto med video platformami pa ima Tiktok – platforma, ki je po mojih opaĹžanjih pri nas trenutno bolj poznana med mlajĹĄimi generacijami, Ä?eprav v tujini ĹĄe zdaleÄ? ni starostno omejena. Posebnost Tiktoka je, da je veÄ?ina videov dolgih zgolj 15 sekund, maksimalno minuto. Zelo veliko je plesnih vsebin, skoraj vsak video ima glasbeno spremljavo. Osnovni zakoni Tiktoka so trije: ali ljudi spraviĹĄ v jok, jih nasmejiĹĄ ali nauÄ?iĹĄ Ä?esa novega.

Platformo sem zaÄ?ela analizirati, ko mi je januarja kolegica iz Ĺ panije povedala, da postaja vse bolj priljubljena med zdravniki, ki sproĹĄÄ?eno izobraĹžujejo svoje sledilce. Po mesecu dni analiziranja platforme in dveh intervjujih z medicinskimi ustvarjalci sem priĹĄla do veÄ? zakljuÄ?kov. To, da je danaĹĄnja pozornost skrÄ?ena na video in zgolj 15 sekund, je moÄ? problematizirati z veÄ? vidikov.

Da mlajĹĄe generacije zaradi druĹžabnih omreĹžij izgubljajo sposobnost artikuliranega pisnega izraĹžanja, vsekakor ni spodbuden trend. A vseeno je moj zakljuÄ?ek o Tiktoku bolj pozitiven kot negativen, Ä?e platformo uporabljamo v omejenem obsegu.

Pri sebi sem opazila, da mi je gledanje kratkih posnetkov, opremljenih s podnapisi ali vizualnimi efekti, veÄ?krat kot ne na obraz narisalo nasmeh. Ustvarjalci na Tiktoku veÄ?inoma poskuĹĄajo iz gledalcev izvabiti nasmeh. Medicinske sestre v bolniĹĄnicah, ki pleĹĄejo. Mame, ki pojasnjujejo anekdote starĹĄevstva. Kratki plesni izzivi, ki jih naredijo vsakdanji ljudje, odvetniki, zdravniki ... Po moji oceni je platformin glavni adut nenapisana zapoved, da je v vsaki situaciji moÄ? najti kaj pozitivnega oziroma da je veliko Ĺživljenjskih situacij lahko dobra osnova za kratko komedijo ali satiro. Ker vsebine delajo “navadni ljudjeâ€? in zvezde, vsi v zelo surovem, neretuĹĄiranem formatu, se je z marsikatero situacijo ali posameznikom mogoÄ?e poistovetiti in se nasmejati. Trenutek dobre volje in optimizem pa v trenutnih Ä?asih ĹĄe kako potrebujemo. đ&#x;”˛

Delovna doba evropskega delavca je vse daljĹĄa Delovna doba v EU stalno naraĹĄÄ?a, razkriva evropski statistiÄ?ni urad Eurostat. Lani je bila tako priÄ?akovana delovna doba za moĹĄke 38,3 leta, za Ĺženske pa 33,4 leta.

V povpreÄ?ju je delovna doba tako za kar 3,6 leta daljĹĄa kot leta 2000. Med Ä?lanicami imata najdaljĹĄo priÄ?akovano delovno dobo Ĺ vedska (42 let) in Nizozemska (41 let) ter sta tako v uniji edini, kjer je priÄ?akovana delovna doba daljĹĄa od 40 let.

NajkrajĹĄo priÄ?akovano delovno dobo imata Italija (32) in HrvaĹĄka (32,5 leta). Slovenija se s 35,9 leta uvrĹĄÄ?a v povpreÄ?je. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020 barve: CMYK, stran 9

9

ZDRAVSTVO

18. junija 2020

Koliko nas ĹĄe loÄ?i do satelitskega urgentnega centra?

Kaj je triaĹža?

Eden od osemnajstih v Sloveniji bo v Zdravstvenem domu Velenje – V Ä?asu epidemije so imele ekipe nujne medicinske pomoÄ?i manj intervencij na terenu in manj obravnav v ambulanti Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Med epidemijo so bile ekipe Nujne medicinske pomoÄ?i (NMP) ves Ä?as – tako kot so vedno – pripravljene, da v vsakem trenutku reĹĄujejo Ĺživljenja. V Ä?asu izbruha Covida-19 pa se je ĹĄtevilo nujnih primerov, ki niso bili v povezavi s korona virusom, zmanjĹĄalo. Tudi v NMP Zdravstvenega doma Velenje. ÂťImeli smo manj intervencij na terenu in manj obravnav v ambulantah, tako v nujni medicinski pomoÄ?i kot v deĹžurni ambulanti,ÂŤ pravi Anelia Gaceva, dr. med., vodja enote NMP ZD Velenje.

Po eni strani je to razumljivo.

Manj je bilo gibanja, manj je bilo prometa, manj je bilo moĹžnosti za poĹĄkodbe in nesreÄ?e. TeĹžko pa je verjeti, da bi bilo v Ä?asu karan-

tene manj srÄ?nih infarktov, moĹžganskih kapi ali drugih stanj, ki bi potrebovali nujno zdravstveno obravnavo.

So se ji odpovedali tudi pacienti, ki bodo imeli morda zaradi tega v prihodnje hujĹĄe zdravstvene teĹžave?

â?ą

SUC se ustanavljajo na tako imenovanih sivih obmoÄ?jih, kjer je pokritost z urgentno medicinsko pomoÄ?jo slabĹĄa.

ÂťTega ne morem ocenjevati.

PrepriÄ?ana pa sem, da so se mnogi odloÄ?ili, da v Ä?asu karantene ne bodo obiskali zdravnika, Ä?eprav bi bilo zanje to dobro. Ne nazadnje na to kaĹže dejstvo, da

Vodja enote sluĹžbe Nujne medicinske pomoÄ?i Zdravstvenega doma Velenje Anelia Gaceva, dr. med., z ekipo

se je kmalu po sprostitvi ukrepov ĹĄtevilo obravnav zaÄ?elo drastiÄ?no poviĹĄevati. Morda so nekateri res predolgo Ä?akali, da poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?. Sama sem obravnavala pacienta, ki je odlaĹĄal in odlaĹĄal.

Ljudje pa so se iz bojazni pred okuĹžbo s Covidom-19 tudi zaradi drugih zdravstvenih teĹžav drĹžali bolj nazaj.ÂŤ NajbrĹž pa je bilo po sprostitvi ukrepov tudi poĹĄkodb veÄ?. ÂťBilo jih je veÄ? in kar je zanimi-

vo, na zaÄ?etku samo doloÄ?enih.

V eni od mojih izmen so v eni uri priĹĄli trije pacienti z zlomom roke. Tega v Ä?asu korone ni bilo.

Ljudje so se zadrĹževali doma, niso se ukvarjali s ĹĄportom, rekreacijo, manj so se vozili ...ÂŤ Nujno medicinsko pomoÄ? ZD Velenje sestavljajo terenske ekipe in ambulanta nujne medicinske pomoÄ?i. V njeni sestavi je tudi deĹžurna ambulanta, ki sprejema paciente z ne tako ogroĹžajoÄ?imi

stanji. Kako daleÄ? pa se z vzpostavitvijo Satelitskega urgentnega centra (SUC)? ÂťVlada je v sploĹĄnem dogovoru, ki ga je sprejela konec maja, doloÄ?ila financiranje triaĹže kot dodaten program v devetih satelitskih urgentnih centrih v Sloveniji. Med njimi je tudi naĹĄ in ta dogovor napoveduje zaÄ?etek delovanja. V Sloveniji pa bo blizu dvajset satelitskih urgentnih centrov.ÂŤ

ÂťTriaĹža je proces doloÄ?anja prioritete zdravljenja pacientov glede na resnost njihovega zdravstvenega stanja. Namen triaĹže je, da zagotovi pravilno in pravoÄ?asno oskrbo pacientov po teĹžavah, zaradi katerih prihajajo. Gre za metodo dela, po kateri zdravstveni delavec ugotovi glavni razlog prihoda bolnika, in na osnovi algoritma ugotovi stopnjo nujnosti. Uporabljajo se razliÄ?ni triaĹžni protokoli, najbolj pa tako imenovani manchestrski triaĹžni protokol. Po njem se pacienti razvrstijo v razliÄ?ne triaĹžne skupine na podlagi resnosti njihovega trenutnega zdravstvenega stanja (rdeÄ?a – takojĹĄnja obravnava, oranĹžna – do 10 minut, rumena – do 60 minut, zelena – do 120 minut, modra – ne nujna, do 240 minut).

Zdravstveni delavec, ki bo opravljal triaĹžo, bo imel ves Ä?as nadzor nad celotno Ä?akalnico. ÄŒe bo pri kakĹĄnem pacientu priĹĄlo do spremembe, ga bo ponovno ocenil, da ne bi obravnave zamudili. To nam bo v veliko pomoÄ?.ÂŤ đ&#x;”˛

Pri preskrbi s krvjo smo ĹĄe samozadostni ÂťÄŒe kri reĹĄuje Ĺživljenja, je prav, da krvodajalcem posvetimo pozornost z nacionalnim in mednarodnim dnevom krvodajalstva,ÂŤ pravi predsednik OZRK Velenje JoĹže KoĹžar Tina Felicijan

4. junija smo zaznamovali dan slovenskega krvodajalstva (na ta datum leta 1945 so v Sloveniji odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi), 14. junija pa mednarodni dan krvodajalcev.

Ob tej priloĹžnosti smo se s predsednikom ObmoÄ?nega zdruĹženja RdeÄ?ega kriĹža Velenje, ki koordinira terenske krvodajalske akcije v Ĺ aleĹĄki dolini, pogovarjali o krvodajalstvu pri nas in po svetu.

â?ą

Naslednja krvodajalska akcija pri nas bo potekala od 6. do 9. julija v restavraciji Pod Jakcem. V ponedeljek, 6. julija, bodo vpisovali od 8. do 13. ure, v torek in sredo od 7. do 13. ure, v Ä?etrtek, 9. julija, pa od 7. do 15. ure.

Slovenija na leto potrebuje okrog 50 tisoÄ? litrov krvi oziroma 100 tisoÄ? odvzemov.

Vsakih pet minut nekdo potrebuje transfuzijo. Zaloge krvi sicer niso velike, je pa ne primanjkuje.

Ĺ aleĹĄka dolina ĹĄe vedno izstopa

Vsak krvodajalec podari del sebe

ÂťNe vem, Ä?e obstaja ĹĄe bolj humana gesta kot podariti del sebe nekomu, ki ga sploh ne poznaĹĄ,ÂŤ je JoĹže KoĹžar zaÄ?el pogovor ob 75-letnici slovenskega krvodajalstva in poudaril, da si prav zato krvodajalci zasluĹžijo svoj praznik. V tem Ä?asu so v Sloveniji opravili okrog ĹĄtiri milijone odvzemov in zbrali okrog dva milijona litrov krvi.

Nadaljeval je, da se je organizirano prostovoljno krvodajalstvo pri nas zaÄ?elo leta 1953 v Zagorju ob Savi, ko so zbirali kri za tamkajĹĄnje rudarje. ÂťS ĹĄtevilom krvodajalcev se Slovenija uvrĹĄÄ?a v evropsko povpreÄ?je, smo pa v preskrbi s krvjo samo-

â?ą

zadostni, kar je velika sreÄ?a, zahvala za to pa gre krvodajalcem, ki so vsi prostovoljci.ÂŤ Ĺ tevilne drĹžave po svetu pa nimajo dovolj krvi za potrebe svojih prebivalcev. ÂťPrav zato je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila mednarodni dan krvodajalstva, da ob tej priloĹžnosti izvaja promocijske kampanje in nagovarja nove krvodajalce.ÂŤ

ÂťPonosni smo, da smo v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže vrsto let v samem vrhu po ĹĄtevilu odvzemov na ĹĄtevilo prebivalcev. Dolga leta smo bili prvi v Sloveniji. Da je ĹĄtevilo krvodajalcev zaÄ?elo upadati, je veÄ? razlogov. Premogovnik Velenje in Gorenje danes zaposlujeta veliko manj ljudi kot v preteklosti.

Bolj ko upada ĹĄtevilo zaposlenih,

16 odstotkov svetovnega prebivalstva ima privilegij dostopa do polovice svetovnih zalog krvi.

Ostali zaradi pomanjkanja krvi umirajo. manjĹĄe je ĹĄtevilo krvodajalcev. Ko smo uvedli domicilni princip – torej da krvodajalce ĹĄtejemo po naslovu prebivaliĹĄÄ?a, ne veÄ? po naslovu odvzema, smo izgubili pribliĹžno 20 odstotkov krvodajalcev. To sicer ni pomembno. Pomembno je, da ljudje darujejo kri in nam je na nacionalni ravni ne primanjkuje,ÂŤ razmiĹĄlja KoĹžar in dodaja, da prav z namenom spodbujanja h krvodajalstvu OZRK Velenje vsako leto priredi 15 dni krvodajalskih akcij, ki jih na razliÄ?nih lokacijah v dolini izvede

JoĹže KoĹžar: ÂťV Sloveniji se nam ĹĄe ni treba bati, da bi krvodajalcev zmanjkalo. Zavest o pomenu krvodajalstva je ĹĄe dovolj moÄ?na, potem pa mu bo morala drĹžava stopiti v podporo.ÂŤ

ljubljanski zavod za transfuzijo, da ljudem ni treba na odvzeme drugam, Ä?eprav se nekateri vseeno odloÄ?ijo za obisk transfuzijskega centra v Celju ali drugod. ÄŒeprav krvodajalcev pri nas ni veÄ? toliko kot nekoÄ?, vsako leto prviÄ? daruje kri okrog deset odstotkov krvodajalcev. Za zdaj se ĹĄe ni treba bati, da se tradicija, ki gre velikokrat iz roda v rod, posebno razĹĄirjena pa je med rudarji, ki slovijo po solidarnosti, ne bi nadaljevala. ÂťTudi okolje je temu naklonjeno, saj imamo pri izvedbi krvodajalskih akcij podporo lokalnih skupnosti, gospodarstva in medijev. Brez tega bi teĹžko dosegali takĹĄne rezultate.ÂŤ

Krvodajalstvo potrebuje sistemsko podporo

Sogovornik meni, da bi lahko ljudi ĹĄe bolj spodbudili h krvodajalstvu, Ä?e bi k temu pristopili sistemsko. ÂťKrvodajalec je

na dan odvzema upraviÄ?en do prostega delovnega dne, za kar je poskrbljeno z drĹžavno subvencijo delodajalcu. NekoÄ? so podjetja, denimo Premogovnik in Gorenje, svojim delavcem krvodajalcem podarila ĹĄe en prosti

V Transfuzijskem centru Celje so zaloge vseh krvnih skupin ponovno primerne, poroÄ?ajo, Ä?eprav je med epidemijo kazalo, da bi zaloge lahko poĹĄle, Ä?e jih zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa ne bi mogli obnoviti. Najbolj je bila na udaru skupina 0 negativna, zato so se morali posebno potruditi, da so privabili ljudi na odvzem. Sicer na odvzeme v celjski transfuzijski center redno prihajajo ljudje iz Ĺ aleĹĄke doline, med njimi veliko zaposlenih v Premogovniku Velenje. Izredne razmere zaradi epidemije pa so prinesle spremembe tudi krvodajalstvu.

Zdaj morajo krvodajalci najprej poklicati transfuzijski center, opraviti telefonski razgovor za preverjanje zdravstvenega stanja in se naroÄ?iti na odvzem. S tem so odpravili gneÄ?o v Ä?akalnici in Ä?akalno dobo na odvzem. dan. Sicer nihÄ?e ne priÄ?akuje ne vem kakĹĄne nagrade, sploh pa ne materialne, tako kot v Avstriji, denimo. Je pa v interesu delodajalcev, da zaposlujejo zdrave ljudi, ki lahko, kadar so bolni, hitro dobijo zdravniĹĄko pomoÄ?, ozdravijo in se vrnejo na delo. Zato bi lahko drĹžava pomagala do Ä?im prejĹĄnjega zdravljenja zaposlenih

Bralkam in bralcem iskreno èestitamo za najveèji slovenski praznik, dan drŞavnosti!

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

v podjetjih, ki imajo veliko krvodajalcev. Da zdaj beleĹžimo upad ĹĄtevila krvodajalcev, je mogoÄ?e krivo tudi sploĹĄno stanje duha v druĹžbi. Ljudje postajajo apatiÄ?ni. ÄŒe bi imeli obÄ?utek, da Ĺživimo v bolj enotni druĹžbi, bi mogoÄ?e bilo laĹžje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

MED VAMI

Vrtci se vraÄ?ajo v stare tirnice Enote Vrtca Ĺ oĹĄtanj trenutno obiskuje 80 odstotkov vpisanih otrok – StarĹĄem, ki otroka niso vkljuÄ?ili, jim vrtca za junij ne bo treba plaÄ?ati Milena KrstiÄ? - Planinc

18. junija 2020

Velenjska plaĹža priÄ?akuje obiskovalce Velenje – ÄŒeprav so nekateri Ĺže tudi letos neuradno Ä?ofotali na velenjski plaĹži in upali, da ne krĹĄijo doloÄ?ila NIJZ, oziroma, da jih ne bo opazilo oko redarjev ali policistov, Ä?e so jih, bo konec tedna njihov strah odveÄ?.

Takrat Mesta obÄ?ina Velenje tudi uradno odpira letoĹĄnjo kopalno sezono.

V petek, 19. junija, bo ob 21. uri klub vodnih ĹĄportov Velenje organiziral Kresno noÄ?; v soboto, 20. junija, pa bo Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline pripravil Beach food festival. Zaradi priporoÄ?il Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje za zdaj ĹĄe ne bodo namestili vodnih igral, ki so bila obiskovalcem plaĹže v preteklih letih na voljo brezplaÄ?no.

Bo pa zato bogata gostinska ponudba. Letos bo dopolnjena s pestro ponudbo sladoledov, inovativnih vafljev na palÄ?ki, smutijev, jedi z Ĺžara, narezkov, solat in LCHF ponudbo. Med vikendi se bodo na terasi gostinskega ponudnika ob Ä?olnarni odvijali manjĹĄi dogodki. Pripravljali bodo retro veÄ?ere, stand up nastope in koncerte.

noto. Obiskovalcem bo na voljo golaĹž, za katerega bodo Ä?lani Kluba vodnih ĹĄportov Velenje zbirali prostovoljne prispevke. Zbrana sredstva bodo namenili osebam s posebnimi potrebami.

Na gladino jezera bodo spustili sveÄ?ke in na ta naÄ?in obeleĹžili vstop v koledarsko poletje.

Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline pa bo v soboto, 20. junija, med 11. in 21. uro organiziral Beach food festival, na katerem se bodo predstavili razliÄ?ni ponudniki gostinskih storitev.

Velenjske plaĹže. Med prvimi naloĹžbami je bila obnova Ä?olnarne, ki smo jo opremili z novimi sanitarijami, na obalo pred vsako sezono na novo nasujejo prod. Vsako leto v Ä?asu kopalne sezone zagotavljajo prisotnost reĹĄevalcev iz vode in redno spremljajo kakovost vode. Tudi prvi letoĹĄnji monitoring je pokazal, da voda Velenjskega jezera ustreza merilom za kopanje. Mestna obÄ?ina Velenje bo v letoĹĄnjem letu za urejanje, vzdrĹževanje in obratovanje Velenjske plaĹže namenila 125 tisoÄ? evrov. Pri vzdrĹževanju plaĹže bomo Stalna kontrola kakovosti upoĹĄtevali higienska priporoÄ?ila za vode naravna kopaliĹĄÄ?a v Ä?asu sproĹĄÄ?anja Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže od leta ukrepov po epidemiji covida-19. đ&#x;”˛ 2013 veliko sredstev vlaga v obmoÄ?je

uĹživanja med sovrstniki. V enotah Vrtca Ĺ oĹĄtanj je trenutno prisotnih 80 odstotkov Ĺ oĹĄtanj – ÂťÄŒeprav smo bili vsi neizmer- vseh vpisanih otrok. ÄŒez poÄ?itnice jih bo no veseli ponovnega odpiranja vrtcev po manj. Tako je obiÄ?ajno. StarĹĄi, ki junija epidemiji Covida-19, smo bili hkrati za- otroka niso vkljuÄ?ili v vrtec, jim ga za ta skrbljeni. Skrbelo nas je, kako bomo or- mesec ne bo treba plaÄ?ati. ganizirali varne bivalne in delovne pogoje V poÄ?itniĹĄkih mesecih pa lahko izkoristiza otroke in zaposlene,ÂŤ pravi ravnateljica jo ÂťpoÄ?itniĹĄko rezervacijoÂŤ, Ä?e otrok ne bo Vrtca Ĺ oĹĄtanj, mag. Milena Brusnjak. obiskoval vrtca nepretrgoma 21 delovnih Tako kot drugod so pri tem tudi v ĹĄo- dni. V Ä?asu poÄ?itniĹĄke rezervacije plaÄ?ajo ĹĄtanjskem Vrtcu upoĹĄtevali pedagoĹĄke smernice Ministrstva za ĹĄolstvo in priporoÄ?ila NIJZ ter pripravili celostni model vkljuÄ?evanja, Ĺživljenja in dela v vrtcu, ki Dva zanimiva dogodka za deluje in zagozaÄ?etek sezone tavlja kakovost V petek, 19. junija, bo ob 21. uri Klub bivanja vseh vodnih ĹĄportov Velenje organiziral u d e l eĹž e n c e v Kresno noÄ?, ki bo imela humanitarno v vzgojno-izobraĹževalnem procesu. ÂťPreVsak dan v vrtcu je razigran, zanimiv, poln dogodivĹĄÄ?in in smeha. ko video kon(foto: arhiv Vrtca Ĺ oĹĄtanj) ferenc smo se s strokovnimi destarĹĄi meseÄ?no 40 odstotkov prilavci usklajevali spevka plaÄ?ilnega razreda, ki jim Za novo ĹĄolsko leto je bil doloÄ?en z odloÄ?bo centra ter predelali vse moĹžne scenariza socialno delo, zmanjĹĄanega Lastnik ĹĄportne limuzine ford 402 je Janez Pavlin je vpisanih 434 je in protokole, otrok. S poveÄ?anim za stroĹĄke prehrane. s poudarkom Za 1. september 2020 je v Vrnormativom bodo na varnostnih tec Ĺ oĹĄtanj vpisanih 434 otrok. Med prvimi se je v takĹĄnem ÂťnobelÂŤ ĹĄportnem kaoblikovali 25 ukrepih ter zaStarĹĄi pa otroke v vrtec vpiĹĄejo brioletu vozila svetovno popularna pevka in filmska oddelkov. ĹĄÄ?iti zdravja tudi med letom, ko dopolnijo 11 diva Marlene Dietrich, (iz obdobja 1901–1992). V otrok . Vr tec mesecev (pred tem jih ne mo- tem Ä?asu je nemĹĄki koncern Daimler Benz izdemora biti varen, rejo). ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj tak vpis lal za tiste Ä?ase sanjsko ĹĄportno limuzino, ki je v tako za otroke kot za zaposlene in starĹĄe.ÂŤ omogoÄ?a do izpolnitve mest v skupinah. smislu oblikovanja presegla vse najlepĹĄe, najprestiZdaj se spet vraÄ?ajo v stare tirnice, se- Trenutni vpis kaĹže, da bo potrebno obli- ĹžnejĹĄe jeklene konjiÄ?e. V prvi polovici 19. stoletja veda ob upoĹĄtevanju dodatnih zdravstve- kovati 25 oddelkov (toliko, kot jih je zdaj) je z modelom Marlene postavil meje prestiĹžnega no higienskih pravil, ki jih vsi spoĹĄtujejo. ob poveÄ?anem normativu, ki velja tudi za v razredu najbolj mondenih luksuznih vozil. IzKljub temu je njihov vsakdan v vrtcu raz- to ĹĄolsko leto. delali naj bi jih v letih 1934 do 1936 le 150, eno đ&#x;”˛ igran, zanimiv, poln dogodivĹĄÄ?in, smeha, od njih pa si je omislila slavna svetovna zvezda BSH_OglasSDA_DanDrzavnosti_NasCas_185x150_05-2020_SLO.qxp 05/06/2020 09:44 Page 1

â?ą

Mercedes-ford Marlene iz Mozirja

Takega je vozila Marlene Dietrich zdaj tudi Mozirjan Janez Pavlin

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

Ob dnevu drĹžavnosti vsem drĹžavljankam in drĹžavljanom Republike Slovenije iskrene Ä?estitke! www.bsh-group.com/si/

Janez Pavlin podjetnik in ljubitelj lepih stvari in avtomobilov

Dietrichova, ki je ob naroÄ?ilu zahtevala prilagoditve njenemu okusu in modnim muham. Prav zaradi tega je vozilo dobilo ime po njej. Kasneje, leta 1985, je po osnovni licenci v Severni Dakoti Fordova tovarna izdelovala serijska vozila s Fordovim motorjem Âťtip 402ÂŤ, z omejenim ĹĄtevilom serije 130-replika. Eno takĹĄnih vozil je bilo v Slovenijo pripeljano s Floride, ta Ä?as pa ima svoje mesto v Mozirju pri lastniku, podjetniku Janezu Pavlinu. Kot je delil mnenje s poznavalci stare ploÄ?evine ter mobilnimi starodobniki, je morda eno redkih

ali edino vozilo tega modela v dobrem voznem stanju v Evropi.

MaĹĄinca na ĹĄtirih kolesih s petim kot rezervo ob strani karoserije ima vgrajen pettisoÄ?kubiÄ?ni motor z moÄ?jo 100 kW (okrog 145 KM), ki doseĹže hitrost tudi do 160 km/h. S 35 leti ĹĄteje ťminkerski avtekÂŤ iz Mozirja med registrirane starodobnike viĹĄjega razreda z le 13.500 prevoĹženimi km, v Sloveniji le petino tega.

Milena Pavlin, domaÄ?inka iz Velenja, se v Marleno sploh ni zatreskala tako kot njen moĹž Janez, a kot smo izvedeli, tudi ta moÄ?an navdih lastniku Pavlinu poÄ?asi pojenja. ÂťMarkanten avto sem nabavil od mariborskega podjetnika, ki se ukvarja z uvozom in renoviranjem starih, ĹĄe dobro ohranjenih vozil, svojo Ĺželjo po lepem, starem in nostalgiÄ?nem prevozu sem poteĹĄil, morda pa imam ĹĄe kakĹĄen drugaÄ?en izziv, zato ne razmiĹĄljam o muzeju za en prestiĹžen model, kot je Marlene,ÂŤ je zakljuÄ?il Pavlin ob naĹĄem pomenku. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020 barve: CMYK, stran 11

Kulturi v bran pri nas stopajo redki Zbrali smo nekaj komentarjev uveljavljenih delavcev in ustvarjalcev v kulturnem in kreativnem sektorju iz Ĺ aleĹĄke doline na aktualne razmere za delovanje in slovensko kulturno politiko Tina Felicijan

Kmalu po zaÄ?etku epidemije, ki je onemogoÄ?ila tudi veÄ?ino kulturno-umetniĹĄkega delovanja, predvsem pa uprizarjanja, je na druĹžbenih omreĹžjih zaĹživela skupina za pomoÄ? samozaposlenim v kulturi in Ä?lani so zaÄ?eli oblikovati predloge za ukrepe, ki bi samozaposlenim brez moĹžnosti za delo in zasluĹžek pomagali premostiti krizni Ä?as. V prvi polovici aprila so slovenske glasbene organizacije in festivali na vlado naslovili poziv k reĹĄevanju glasbenega sektorja, ki se je zaradi prepovedi zbiranj v le nekaj tednih znaĹĄel pred popolnim propadom, koncertna scena, ki je kljuÄ?ni generator celotne ekonomske verige glasbenega posla, pa verjetno ĹĄe dolgo ne bo na prejĹĄnji ravni.

PridruĹževali so se tudi drugi, ki delujejo v uprizoritvenih dejavnosti. Sredi maja so zaÄ?eli Ä?lani skupine za pomoÄ? samozaposlenim v kulturi ĹĄe glasneje opozarjati Ministrstvo za kulturo in vlado na svoj poloĹžaj ter poskuĹĄali vzpostaviti dialog z ministrom, na katerega so v javnem pismu naslovili vpraĹĄanja in predlagali ukrepe. Molk, ob katerem se je njihov obÄ?utek, da ministrstvo in vlada zanemarjata celoten kulturni in kreativni sektor, okrepil, je izzval proteste pred ministrstvom proti aktualni kulturni politiki oziroma njeni odsotnosti. Protesti so poĹželi kritike z vladne strani, javnost pa razdelili na tiste, ki bi kulturno-umetniĹĄke ustvarjalce in delavce prepustili trgu, ter tiste, ki podpirajo njihova prizadevanja, da bi kulturi in ustvarjalnosti priznali veÄ?ji druĹžbeni in gospodarski pomen. Ĺ aleĹĄke ustvarjalce likovne umetnosti, knjiĹževnosti, gledaliĹĄÄ?a, filma, plesa, glasbe in fotografije smo vpraĹĄali, kako komentirajo odnos vlade in ministrstva za kulturo do kulturnega in kreativnega sektorja, kako komentirajo pozive in predloge aktiva delavk in delavcev v kul-

11

KULTURA

18. junija 2020

turi in njihov odziv s protesti, ali so se sami angaĹžirali in kako se poÄ?utijo kot Ä?lani sektorja, ki je klub svojemu pomenu za druĹžbeno Ĺživljenje posameznikov in naroda ter deleĹžu v gospodarstvu tako zanemarjen. Odzvalo se je jih je presenetljivo malo. Nekateri so v tonu, ki je jasno nakazal obup nad absurdnim poloĹžajem kulturno-umetniĹĄkih ustvarjalcev v Sloveniji (ta se po njihovem mnenju ne

Vidim pa stisko pisateljskih kolegic in kolegov, ki so v svobodnem poklicu, saj jim divji razmah ne-plaÄ?ljive ponudbe na sploĹĄno, in virtualne v Ä?asu krize posebej, zelo ĹĄkoduje. Ĺ˝al je v tej zastonjkarski ponudbi zelo veliko najrazliÄ?nejĹĄih kvazi literarnih umetnikov. Zato so na Ĺžalost tiste redke osebe, ki res Ĺživijo od literarne ustvarjalnosti, zaradi take nelojalne konkurence eksistenÄ?no ogroĹžene,

ril 2,7 odstotka prihodkov v celotnem slovenskem gospodarstvu. DrĹžava pa je letos prviÄ? po letu 2012 za kulturo namenila 1,9 odstotka proraÄ?una. Ti podatki zgovorno kaĹžejo, da je kulturno-kreativni sektor moÄ?na ‚gospodarska panoga›, kljub temu da je bil od drĹžave dolgo Ä?asa podhranjen in ĹĄe vedno je.

Druge evropske drĹžave, s katerimi nas tako radi primerjajo, hitijo na pomoÄ?

slovenski nogomet se ne more Âťsam preĹživeti na trguÂŤ, kako naj bi se torej na trgu sama preĹživela slovenska knjiga (in njeni ustvarjalci)! Vsekakor svojevrsten nonsens! neumnost! – Centralizem v drĹžavnem subvencioniranju knjiĹževne idr. kulture pa je ob tem vladnem ukrepu ĹĄe dodatno vpraĹĄanje in terja drugaÄ?en odgovor!? Tudi ni izkljuÄ?eno, da morda Ä?aka slovensko kulturo (na podroÄ?ju knjige in ĹĄe kje) kakĹĄna resorna reorganizacija; morda pa res nujna!? - Upajmo, da bo vlada oz. njeno kulturno ministrstvo kmalu sprevidelo napake v svojih ne najbolj umnih, prenagljenih ukrepih in predvsem s sploh kakĹĄno odzivnostjo in kulturnim dialogom! – KnjiĹžna beseda bo tudi v prihodnje naĹĄla pot med ljudi, pa naj bo ĹĄe v bolj Ä?udnih Ä?asih vladne politike, ki si sama briĹĄe kulturno, duhovno in ĹĄe kakĹĄno obzorje.ÂŤ

UrĹĄka Stopnik Ĺ onc, ilustratorka

Peter Rezman

glede na aktualne razmere Ĺže vrsto let slabĹĄa, opozorila na to pa niso zalegla ne prej ne zdaj), dejali le: brez komentarja. Drugi so pojasnili, da se zaradi dosedanjih porazov pri odpiranju teme in posledic, ki so jih doletele, ker niso bili tiho, ne Ĺželijo veÄ? izpostavljati. Tretji so molÄ?ali. Objavljamo pa tiste, ki so bili pripravljeni izraziti svoje staliĹĄÄ?e.

Peter Rezman, knjiĹževnik

ÂťKot literarni ustvarjalec, ozko gledano na podroÄ?je literarno umetniĹĄke ustvarjalnosti, ne morem pritrditi mnenju, da bi bila literarna ustvarjalnost zaradi epidemije zanemarjena od kogarkoli. Tudi v Velenjski kotlini, kjer Ĺživim in ustvarjam, ne. OÄ?itno je, da se je ravno literarna umetnost dokaj hitro prilagodila novim razmeram in v veliki meri izkoristila virtualna druĹžabna omreĹžja, na katerih je minule tri mesece kar brbotalo od raznih dogodkov, vkljuÄ?no s knjiĹžnicami e-knjig.

Nina Mavec Krenker

saj v masovni nehonorirani, t. i. ljubiteljski ponudbi, nimajo komu izstaviti finanÄ?nega raÄ?una za svoje ustvarjanje.ÂŤ

Nina Mavec Krenker, plesalka in kulturna delavka

ÂťStanje v kulturi, v kakrĹĄnem smo se znaĹĄli v tem trenutku, pravzaprav ni od danes. Nastajalo je vrsto let, Ä?ez veÄ? volilnih obdobij in v Ä?asu razliÄ?nih vlad.

Celotna politika se Ĺže vrsto let otresa kulture kot ‚nebodigatreba› in vse politiÄ?ne opcije se Ĺželijo izogniti prevzemu Ministrstva za kulturo. Kako naj bo potem drugaÄ?e, kot je? DrĹžavna politika ima kulturo v mislih samo na proslavah. Ĺ˝e davno so minili Ä?asi, ko se je tudi politika opirala na kulturo in umetnost, zaradi katere pa je OBSTAL naĹĄ narod.

Zanimivo, a bralcu zelo skrito branje, je objavil Center za kreativnost, ko je predstavil analizo domaÄ?ega kulturno-kreativnega sektorja (vir: www.dnevnik. si/1042931257), ki je v letu 2017 ustva-

ÂťImela sem sreÄ?o, da sem lahko svoje delo nemoteno opravljala kljub epidemiji. Ves Ä?as karantene sem imela delo, imam ga tudi sedaj, prispevke imam plaÄ?ane, dobila sem tudi denarno pomoÄ?, a sem jo tretji mesec zavrnila, saj Ivo Stropnik UrĹĄka Stropnik Ĺ onc si je sposojati lahko, vraÄ?ati pa malo teĹžje. Prejela sem tudi knjisamozaposlenim v kulturi s finanÄ?nimi ĹžniÄ?no nadomestilo in sem del vnovÄ?ila izplaÄ?ili (Avstrija 1000 evrov), s pokri- za nabavo novih knjig za domaÄ?o knjitjem izgub kulturnim ustanovam ‌ Pri Ĺžnico in tako podprla literarno ustvarnas pa ĹĄe NIÄŒ. Bili so pozvani k ukre- janje. Razumem pa poloĹžaj kolegov v panju, pa ĹĄe vedno niÄ?. Zato razumem kulturnem in kreativnem sektorju, ki proteste. Tudi naÄ?in, kako poteka prote- nimajo enakih pogojev za ustvarjanje stna Âťakcija za kulturoÂŤ, razumem. In se in plaÄ?ilo kot jaz. Problem je obĹĄirnejĹĄi, kot ustvarjalka z njimi strinjam. Protesti ne le letoĹĄnji. Ustvarjalci smo vedno pod kulturnikov so vedno bili izvirni in pro- pritiskom, kaj bo, ko ne bo naroÄ?il, navokativni. So kreativci, ki jih je Ä?as in stopov, razstav. S tem se sama sooÄ?am druĹžba pripeljala do skrajnih ukrepov.ÂŤ Ĺže vsaj dvajset let, odkar imam status samostojne kulturne delavke. A ko si Ivo Stropnik, knjiĹževnik in izbereĹĄ svobodo, je to paÄ? v kompletu. kulturni delavec So boljĹĄi in slabĹĄi Ä?asi, niÄ? ni gotovo, ÂťSeveda ni prav, da se ob kriznih ukre- samoumevno in samo od sebe, je pa nepih, ki so kajpak v trenutnih razmerah izmeren privilegij, da grem v svoj atelje nujni, na tako represiven naÄ?in najprej vedno rada in se vedno veselim novega ÂťpobereÂŤ knjiĹževni, filmski in ĹĄe kateri ustvarjanja. Vesela sem, kadar vem, da kulturi in umetnosti; predvsem pa ne imam delo vsaj za leto v naprej. Bilo bi knjigi, ki je naĹĄemu narodu specifiÄ?en krasno, Ä?e bi prekarci imeli nek temeljtemelj (pred epidemijo, med njo in zago- ni dohodek za hude Ä?ase, ko nimamo tovo tudi po njej)! KnjiĹževni kulturi, ki naroÄ?il. Bilo bi super, Ä?e bi katerakoli se po oceni novovladnih protagonistov oblast kulturo podpirala in Ä?uvala, ker đ&#x;”˛ bojda lahko Âťsama preĹživi na trguÂŤ! Ĺ e brez tega ne bomo preĹživeli.ÂŤ

Za petorÄ?ki ĹĄe stolpiÄ?i Senka KarlovÄ?ec se je lotila raziskovanja 5-nadstropnih stolpiÄ?ev in napoveduje novo domoznansko razstavo Tina Felicijan

Velenjski literarni ustvarjalki Senki KarlovÄ?ec so pred leti priĹĄle v roke arhivske fotografije, ki so jo navduĹĄile za znamenite 5-stanovanjske bloke na desnem bregu Pake, tako imenovane petorÄ?ke, ki so med prvimi zrasli na obmoÄ?ju danaĹĄnjega Velenja in jih je arhitekt Rok Poles v svoji knjigi naslovom Velenje, sprehod skozi mesto moderne, poimenoval vile bloki. Ko ji je domaÄ?i arhitekt Goran SemeÄ?nik povedal, da naj bi petorÄ?ke zasnoval sloviti slovenski arhitekt Oton Gaspari, je v Senki preskoÄ?ila iskra in zamisel o raziskavi in popisu zgodovine teh objektov in Ĺživljenja v njih je zaÄ?ela uresniÄ?evati. V nekaj letih je zbrala arhivsko dokumentarno gradivo, fotografirala petorÄ?ke, se o njih pogovarjala z razliÄ?nimi ljudmi in na domoznanskem oddelku KnjiĹžnice Velenje postavila razstavo, nato pa leta 2018 izdala ĹĄe knjigo z naslovom Velenjski petorÄ?ki, s katero je poĹžela veliko priznanj za svoje delo.

Letos pa se je odloÄ?ila, da v projektu Velenjski stolpiÄ?i obdela ĹĄe 5-nadstropne stanovanjske bloke, razsejane po desnem bregu.

V raziskovalnem projektu se bo ukvarjala s stanovanjskimi bloki na BraÄ?iÄ?evi, Jenkovi, Kajuhovi, PreĹĄernovi, Ĺ landrovi in TomĹĄiÄ?evi cesti, ki so bili zgrajeni v letih med 1964 in 1966. ÂťZanimivo bo odkriti, kdo je njihov arhitekt oziroma kdo so arhitekti, saj so stolpiÄ?i dveh razliÄ?nih tipov,ÂŤ pravi

Pod lipo avtorica, ki v jesenskem Ä?asu naÄ?rtuje razstavo v velenjski knjiĹžnici, na njej pa bi rada predstavila arhivsko in aktualno gradivo – od arhitekturnih naÄ?rtov do raznih fotografij. Med slednjimi bodo ĹĄe posebej dragocene fotografije, ki bodo prikazovale zunanjost in notranjost stolpiÄ?ev nekoÄ?.

Zato bralke in bralce naproĹĄa, naj ji, Ä?e imajo v svojih albumih kakĹĄno zanimivo arhivsko fotografijo katerega od omenjenih stolpiÄ?ev, poĹĄljejo gradivo na naslov Senka KarlovÄ?ec, Jenkova 12, 3320 Velenje. Prosi pa tudi za kontaktne podatke, saj Ĺželi fotografije po razstavi lastnikom vrniti. đ&#x;”˛

Velenje, Ĺ martno ob Paki, 9. junija – Ustvarjalnost ne pozna meja, predvsem pa hlepi po ĹĄirjenju in odzivnosti, zato je velenjski JSKD v sodelovanju s Ĺ aleĹĄkim literarnim druĹĄtvom Hotenja poskrbel za dogodek takoj, ko so se nekoliko sprostili ukrepi o prepovedi javnega druĹženja. Delovni naslov Pod lipo je zdruĹževal avtorska branja ĹĄaleĹĄkih literatov s slikovedkami dveh mojstrov kamiĹĄibaja na Slovenskem, BoĹĄtjanom Odrom in Vanjo Ivo KretiÄ?. Zaradi slabega

vremena se je Ĺžal spremenil kraj dogajanja, namesto na prostem pod diĹĄeÄ?o lipo je bil dogodek v ĹĄmarĹĄki knjiĹžnici.

Pravzaprav se je lokacija pokazala za zelo primerno, saj so zbrani laĹžje prisluhnili predsedniku ĹĄaleĹĄkih literatov DuĹĄanu M. Pircu in njegovemu razmiĹĄljanju o kulturi. V avtorskem branju so sodelovali MatjaĹž Ĺ alej, Milojka B. Komprej in BoĹžena TanĹĄek, s kamiĹĄibajem pa sta prepriÄ?ala BoĹĄtjan in Iva. Izbor njunih slikovedk (gre za pripovedovanje ob sliÄ?icah) je bil jagodni. Za pripoved ob sliÄ?icah Kdo ima prav, sta v Piranu

nedavno prejela Grand Prix Beli delfin. Sledile so ĹĄe slikovedke Dudovo drevo, Na planincah in Drevo iz knjige Iva Stropnika Daljave. Ob vseh zgodbicah sodelujeta oba tudi avtorsko.

Organizator se zahvaljuje KnjiĹžnici Velenje in domaÄ?emu druĹĄtvu Kraherl, ki je poskrbelo za domaÄ?e dobrote. Delovni naslov Pod lipo je prispevala Tatjana Vidmar, ki je suvereno poskrbela za izvedbo. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

18. junija 2020

Folklora je naĹĄa tradicija Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda bo prihodnje leto praznovalo petdeset letnico delovanje - Biti del folklore je nepozabna izkuĹĄnja, mnogo parov je svojo Ĺživljenjsko pot zaÄ?elo ravno pri Koledi – 30. junija bodo nastopili na velenjski promenadi Jasmina Ĺ karja

S folkloro se dotikamo umetnosti, ohranjamo preteklost in pripovedujemo zgodbe, ki aktualni Ä?as in prostor napolnijo z uprizoritvami zgodb ljudi, ki se radi druĹžijo, ustvarjajo in ohranjajo tradicijo. Eno takih je tudi Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda, ki bo prihodnje leto praznovalo petdesetletnico obstoja in v svojih vrstah zdruĹžuje enako misleÄ?e ljubitelje plesa, petja, igranja na inĹĄtrumente ter poustvarjanja plesnega in pesemskega izroÄ?ila. Predsednik druĹĄtva Rok Vovk je Ä?lan folklorne skupine Ĺže dvajset let, zaÄ?el je kot tamburaĹĄ, nadaljeval kot plesalec. ÂťPlesati pri folklori je nekaj posebnega, od leta 2005 je mlajĹĄa generacija tista, ki si prizadeva ohraniti ljudsko umetnost in jo obogatiti z novimi idejami, za katere poskrbijo mladi, ki polki polni energije prihajajo med nas,ÂŤ med nas,ÂŤ predstavi svoje obÄ?utke, povepovezane z umetnostjo, ki zdruĹžuje zdruĹžuje razliÄ?ne generacije. Kaj ostaja ostaja skozi Ä?as, kako je videti medgemedgeneracijsko plesno sodelovanje? sodelovanje? ÂťOstajajo kostumi, nekoÄ? so bile so bile narodne noĹĄe, spreminja pa se pa se ples, seveda odvisno od skusku skupine do skupine. DoloÄ?eni koraki so postavljeni in so jih raziskali Mirko RamovĹĄ, Neva TrampuĹĄ in ostali folkloristi. Skozi Ä?as pa prihaja do izraza tudi skupina, njen slog plesa in predajanje znanja mlajĹĄim generacijam. Zato se vÄ?asih zgodi, da je kakĹĄna figura drugaÄ?e zaplesana, vendar se v najveÄ?ji meri trudimo ohranjati tradicijo. Ostajamo ljudski in pleĹĄemo, kot so nekoÄ? plesali naĹĄi dedki in babice,ÂŤ predstavi Vovk plesno zgodbo ĹĄaleĹĄke folklore.

Slovensko ljudsko izroÄ?ilo je zelo bogato, pisano in zanimivo

Biti del folklore in Ä?lan Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda je nepozabna izkuĹĄnja. Gre za dinamiÄ?en naÄ?in Ĺživljenja, saj se vedno kaj dogaja, bodisi da gre za nastope, predstavitve ali preprosto za druĹženje. ÂťAktivnih plesalcev imamo petinĹĄestdeset, pri kakĹĄnih dogodkih in projektih se poveĹžemo in si pomagamo s posamezniki, ki se nam pridruĹžijo. Veseli nas, da naĹĄi plesalci in godci obvladajo veliko plesnih postavitev, ki jih prikazujemo tako doma kot v zamejstvu – od Rezije do Zilije in MedĹžimurja.ÂŤ

Dolga tradicija folklorne skupine

Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda bo prihodnje leto praznovalo petdesetletnico delovanja, ves Ä?as jim generacijsko uspeva negovati ljudske plese, glasbo in ĹĄege vseh slovenskih pokrajin. Kljub temu da so bili nekateri prepriÄ?ani, da Koleda ne bo doÄ?akala Abrahama, so dokazali, da jim je uspelo in da ostajajo aktivni. ÂťGlede na to, da smo tudi petinĹĄtirideset let proslavili na poseben naÄ?in, se bomo potrudili, da tudi prihodnje leto ne pustimo gledalcev ravnoduĹĄnih. Koledar bo odskoÄ?na deska v letu 2021, ko bomo poskusili ljudske ĹĄege v Sloveniji meseÄ?no uprizoriti v

dno aktivna, in skupine tretjega Ĺživljenjskega obdobja.ÂŤ Kako so si zastavili delo za jubilejno leto? ÂťPriznam, da smo novo leto zaÄ?eli polni elana, zavedajoÄ? se, da prihodnje leto praznujemo petdesetletnico, in si hkrati zadali ĹĄe projekt predstavitve ljudskih ĹĄeg skozi mesece na koledarju, ki bo izĹĄel konec leta. Toda epidemija je malo zaustavila naĹĄe dejavnosti.

Napravili smo dva krajĹĄa projekta, ki sta bila objavljena na YouTube kanalu, s katerima smo tudi ostale skupine spodbudili k aktivnemu razmiĹĄljanju. Pomembno

mo nekaj mladih glasbenikov, ki pridno vadijo in so s srcem pri plesu, kar moramo v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe naprej ohranjati, sploh zaradi Mileta TrampuĹĄa, ki je poskrbel za najveÄ? plesnih priredb, kar se tiÄ?e glasbenih spremljav. Ĺ˝ena Neva je vrsto let skrbela za plesno podroÄ?je, kasneje so zaÄ?eli prihajati mlajĹĄi plesalci in plesalke, od Zalike, Katje, Alanke, tudi sam sem poskrbel za dve postavitvi, kar je naĹĄ Ä?ar. Kar se je zaÄ?rtalo v preteklosti, mlajĹĄe generacije ohranjamo naprej.ÂŤ

Rok Vovk: Âť30. junija bomo na velenjski promenadi predstavili nekaj ljudskih pesmi in plesov. Vsekakor pa bomo mladim ÂťkolednikomÂŤ tako dali tudi nekaj dodatne spodbude za nadaljnjih petdeset let.ÂŤ

dvanajstlistnem koledarju. Tudi poletno glasbeno-plesno zgodbo zaÄ?enjamo aktivno, na velenjski promenadi 30. junija, ko bomo folklorno umetnost predstavili na svoj naÄ?in in tako odprli poletno sezono dogodkov, ki ĹĄe pridejo na vrsto. Koledniki se bomo dobili tudi na koledniĹĄkem pikniku, kjer bomo zaÄ?rtali nadaljevanje poti in preverili, Ä?e smo se v Ä?asu karantene kaj spremenili,ÂŤ se nasmeje Vovk in odgovori, da je ples folklore dober trening, nakaterem se precej preznojiĹĄ in telovadiĹĄ in za katerega potrebujeĹĄ precej kondicije. ÂťDa ujamemo tradicijo in smo dobro usklajeni, potrebujemo precej vaj, ki po skupinah potekajo ves teden po dve uri. Pred veÄ?jimi projekti pa vaje zdruĹžimo tudi v intenzivni vikend bodisi v Velenju ali kje v okoliĹĄkih hribih, kjer izkoristimo druĹžabno s folklornim druĹženjem, da se ĹĄe bolj poveĹžemo in spoznamo.

Povezujemo razliÄ?ne generacije folklornikov, od zaÄ?etnikov do starejĹĄe skupine Sok, ki je ĹĄe ve-

4. Kamiťibaj festival Velenje, 21. junij – KUD Dudovo drevo bo to nedeljo priredil 4. Kamiťibaj festival v atriju Velenjskega gradu. Na festivalu kratkih zgodb ob slikah se bodo predstavili velenjski in drugi kamiťibaj ustvarjalci.

Ob 10. uri se bo zaÄ?el otroĹĄki in mladinski program, ob 12. uri pa program za odrasle. Japonska umetnost pripovedovanja ob malem lesenem odru, na katerem v slikah teÄ?e zgodba, je v Velenju vsako leto bolj razĹĄirjena. Ustvarjalci se uveljavljajo tako na nacionalnem kot na mednarodnem nivoju. Zato je tudi na letoĹĄnjem lokalnem festivalu, namenjenem predstavitvi te starodavne umetnosti ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu in navduĹĄevanju ustvarjalcev za urjenje v kamiĹĄibaju, priÄ?akovati izvrstne interpretacije vsebinsko raznolikih zgodb. đ&#x;”˛

tf

je, da smo se v Ä?asu epidemije sli- Ljubezen se rojeva tudi ĹĄali in si pisali ter nismo zaspali,ÂŤ pri plesu je prepriÄ?an Vovk.

Folklora je velika druĹžina, plesalci se veliko druĹžijo Ä?ez leto in Trend v folklori skupaj preĹživijo precej Ä?asa, hoPri veÄ?ini folklornih skupin ve- dijo na gostovanja, turneje, intenlja, da se doloÄ?ene postavitve ne zivne vaje, mnogokrat preskoÄ?ijo pleĹĄejo veÄ? v kostumih, temveÄ? tudi iskrice srÄ?nih ljudi, kjer se v obiÄ?ajnih oblaÄ?ilih in se tako glasba, ples, preteklost in kultura ljudskost prikaĹže bolj sodobno. zdruĹžijo z ljubeznijo. ÂťSe zgodi, ÂťPohvalim se lahko, da smo bili da kar precejkrat priletijo iskricelo prvi, ki smo ljudske plese ce, ki zrastejo v ljubezen, kar nas predstavili in preoblekli v rock iz- veseli. Zaenkrat ĹĄe nismo napravedbo. ÄŒeprav so bili obiskovalci vili statistike o tem, koliko parov na zaÄ?etku malo skeptiÄ?ni, so bili je nastalo, mogoÄ?e je to ideja za ob koncu odzivi nad priÄ?akovanji. naĹĄe prihodnje leto, da se predMogoÄ?e ĹĄe kdaj kaj podobnega stavijo v tej zgodbi. Tudi sam sem ponovimo, Ä?eprav sam bolj stre- Ĺženo spoznal pri Koledi, mislim, mim k temu, da poskusimo ĹĄe kaj da je to pozitivna stvar, saj se znonovega in ne ponavljamo Ĺže vide- traj druĹžine rojevajo nove ideje. nega. Ĺ˝al pa opaĹžamo, da ni veÄ? Seveda se tudi skregaĹĄ na vajah, takĹĄnega zanimanja za folkloro prihaja do nesoglasij, ampak mokot nekoÄ?, mogoÄ?e zaradi pisa- goÄ?e je ravno to Ä?ar vsega.ÂŤ ne bere drugih dejavnosti, tako da moramo poiskati naÄ?in, kako Plesalci dajejo Ĺživljenje privabiti mlade,ÂŤ razmiĹĄlja Vovk. celotni predstavi na

Ples mora biti podprt z Ĺživo glasbo

ÄŒarobna moÄ? ljudskih glasbil, ki so najbolj prisotna v folklori, kot so frajtonarica, klavirska harmonika, kontrabas, klarinet, Ĺžal marsikje Ĺže izgublja svojo veljavo. Namesto glasbenih instrumentov plese podprejo z vnaprej posneto glasbo. ÂťUpam, da se uporaba zgoĹĄÄ?enk ne bo zaÄ?ela pojavljati tudi na nastopih in bo slovenska folklora zaÄ?ela uporabljati tovrstno spremljavo. MogoÄ?e je k temu prispevalo to, da je danes teĹžko dobiti glasbenika, ki je dober harmonikar, Ä?e je, gotovo nastopa s skupino, kar zna biti vÄ?asih teĹžava zaradi usklajevanja nastopov. Smo pa veseli, da ima-

odru

Koleda zdruĹžuje zelo razliÄ?ne ljudi, ki so radi v druĹžbi, so polni energije in elana, ki jim zgodbe preteklosti pomenijo veÄ? kot ostalim, ki dajejo poudarek ljudskosti, spoznavanju starih plesov, pesmi in igre. ÂťV preteklosti se je folklorna sezona zaÄ?ela z novim ĹĄolskim letom, vendar je praksa pokazala, da so se plesalci zaÄ?eli vpisovati tudi med letom, kar se je pokazalo za dobro, ker so morali hitro nadoknaditi zamujeno. Tudi nekatere brez ritma in posluha smo pripravili do plesnega ritma in danes svoj plesni program odpleĹĄejo sproĹĄÄ?eno in brez treme,ÂŤ ĹĄe pove Rok Vovk. đ&#x;”˛

Novi svet, drugaÄ?ni ljudje NataĹĄa Tajnik Stupar

Zdi se mi, da so moja utopiÄ?na priÄ?akovanja o tem, kako bo koronska situacija spremenila naĹĄe druĹžbeno-okoljsko-znanstveno-empatiÄ?no ‌ razmiĹĄljanje in reagiranje na Ĺživljenjske dogodke in situacije, padla nekam v sosednjo galaksijo. Dragi moji, sedaj je Ä?as, da se spremenimo, da zastavimo drugaÄ?e, boljĹĄe, naprednejĹĄe.

A teĹžko je sleÄ?i navado - staro srajco, ki nas drĹži kot v oklepu in nas ne spusti na svobodo. Nezadovoljstvo s tem, Ä?esar nimamo, lahko spremenimo v zadovoljstvo s tem, kar imamo. ZadnjiÄ? sem se tako nasmejala ‌ za razmigat vse, razen moĹžganov ‌ znanka se je ‘usajala’ nad tem, da imamo v Sloveniji sploh NIJZ, da ta NIJZ je slovenski vir zla, ki nas tako terorizira in nam daje ta neumna priporoÄ?ila, ki jih moramo upoĹĄtevati. Ampak zdaj da je vsaj to, da so sedaj umaknili obveze zaĹĄÄ?itnih ukrepov in da so to samo priporoÄ?ila, ki niso obvezna in jih ni treba upoĹĄtevati. In tako smo spet svobodni s priporoÄ?ili, ki jih tako ali tako ne bomo upoĹĄtevali, ker mi vemo bolje, smo bolj napredni in vemo veÄ? od najboljĹĄih slovenskih strokovnjakov, naĹĄi imunski sistemi pa so kot teĹžki, neprebojni oklepniki ‌ Trudila sem se, da ji pojasnim, kaj pomeni priporoÄ?ilo in kaj obveza in zakaj je priporoÄ?ilo dobra stvar. Tudi ko greĹĄ v novo sluĹžbo, ti prejĹĄnji ĹĄef napiĹĄe dobro priporoÄ?ilo. Ni pomagalo.

S soĹĄolko Moniko sva leta 1997 ĹĄli na poÄ?itnice na Poljsko. Tja sva ĹĄtopali in sva se potem na Poljskem vozili z vlaki, saj je bilo zelo poceni in udobno. Dve Ä?edni punci, vsaka s svojim Ä?ikom v ustih, Ä?rnimi bulerji, rukzaki in hlaÄ?ami z Ĺžepi, sva se tako cel mesec potikali po tej prelepi deĹželi. Ob koncu najine pustolovĹĄÄ?ine pa sva sklenili, da greva tudi v Belorusijo, samo malo Ä?ez mejo, da vidiva, kako je kaj tam. Z nekim ‘razklampanim’ busom sva se pripripeljali do vasi Hajnovka blizu BialoveĹĄkega gozda in tam sreÄ?ali nekega simpatiÄ?nega fanta Tomeka, ki je bil doma iz Wroclawa. Ker smo si oÄ?itno bili vizualno zelo podobni, smo se hitro polovili in Tomek naju je povabil, da bi ĹĄli z njim v neki mladinski kamp, ki se je odvijal na robu BialoweĹĄkega gozda. Ker se nama je z Moniko to zdelo zanimivo, sva povabilo sprejeli in tako smo skupaj preĹživeli dober teden. S prijateljico naju ni tako posebej zanimalo, kakĹĄen mladinski kamp je to bil, tam je bilo veliko mladine, pribliĹžno najinih let, bil je intenziven program z raznoraznimi delavnicami in aktivnostmi, s skromno hrano in zabavo zveÄ?er z glasno muziko in travo. Ko sva si sami ogledali znamenitosti bliĹžnjih krajev in narodnega parka BialoveĹĄkega gozda, sva se odloÄ?ili, da ĹĄe malo ostaneva in se podruĹživa s Tomekom in njegovimi prijatelji. Pili smo 9-% pivo JeĹžek, meni zelo moÄ?no, in se zabavali, s soĹĄolko pa sva se tudi udeleĹžili nekaj delavnic tabora. Takoj se mi je posvetilo, za kaj gre, malo mi je bilo jasno tudi z Metelkovskih pogovorov (takrat sem imela tam atelje). Z Moniko sva ‘uleteli’ na anarhistiÄ?ni mladinski tabor. V delavnicah smo se uÄ?ili raznih tehnik protestiranja, recimo, kako s prijemi med ljudmi narediti ‘trden most’, raznih t. i. ‘soft’ umetniĹĄkih akcij protestiranja, izdelave molotovk in ĹĄe Ä?esa.

Ob veÄ?erih so prirejali branja poezije in filozofska predavanja. Z Moniko sva bili stari pribliĹžno 23 let, zdelo se nama je zanimivo.

PaÄ? neka poletna dogodivĹĄÄ?ina s simpatiÄ?nimi modrookimi fanti (kot Prusi) in pivom JeĹžek. Nekje daleÄ?, na Poljskem. Ĺ ele Ä?ez leta sem izvedela, kakĹĄen kamp je to bil in katera je bila ta anarhistiÄ?na organizacija. Seveda so se mi kot likovnici v spomin vtisnili znaki, piktogrami, vizualna podoba dizajna in njihove barve. Kot starejĹĄi punci oz. mlajĹĄi tridesetletnici pa ob raziskovanju tudi ideoloĹĄke povezave z najstraĹĄnejĹĄo platjo evropske zgodovine prejĹĄnjega stoletja. Verjetno ni nakljuÄ?je, da sem se spomnila teh dogodkov ravno v tem Ä?udaĹĄkem Ä?asu, ko ljudje ne prenesejo priporoÄ?il :) in se jezijo nad karantenskimi ukrepi, ki prepreÄ?ujejo ĹĄirjenje virusa.

A vendar z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoĹĄtovanja, vztrajnosti in povezovalnosti lahko trenutna priporoÄ?ila novega obnaĹĄanja vnaĹĄamo v druĹžbo s pomoÄ?jo umetnosti, kulture in s svojim vzgledom. To nam bo omogoÄ?ilo, da nam ne bomo spet treba zapirati sistema. Klici k ‘svobodi’ so na tem mestu in tem Ä?asu, Ä?e se lahko vulgarno izrazim, zelo hipokritski. Ta t. i. ’svoboda’ je v tem Ä?asu lahko le kaos, ki s sabo prinaĹĄa ponovno razĹĄiritev virusa in temu soÄ?asne teĹžave. Marsikomu je najlaĹžja reĹĄitev trenutne situacije ‘kroljenje’ in jamranje, kako smo ubogi in kako trpimo, kako se niÄ? ne da reĹĄiti (razen t. i. ‘svobode’) in kako je vse zaniÄ?, in kako smo ‘bogi’ ob polni mizi hrane, strehi nad glavo, svetli Ĺžarnici, ko se stemni. ResniÄ?na svoboda se izraĹža na druge naÄ?ine: z ustvarjalnostjo, raziskovanjem in kulturo.

In tako tudi vsebine mojega poÄ?itniĹĄkega tabora iz leta ’97 nimajo veÄ? tal, na katerih bi lahko vzklila njihova semena. Bolj vĹĄeÄ? so mi kakĹĄni ustvarjalni, taborniĹĄki, ĹĄportni tabori. O tem pa prihodnjiÄ?.

Lepo se imejte, dragi moji bralci. Ostanimo zdravi in vse dobro vam Ĺželim. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

18. junija 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Fotografija veliko pove, ne pa vsega Brez skrbi. Poletje tudi letos bo. Tudi revija Poletje v Ĺ aleĹĄki dolini bo. Le da jo je tokrat s praga poletja korona premaknila za ĹĄtirinajst dni. Kot priloga NaĹĄega Ä?asu bo izĹĄla 9. julija.

A zato ne bo niÄ? manj bogata, niÄ? manj polna in niÄ? manj zanimiva.

Revijo, ki je naĹĄ ponos, natisnemo v veliko veÄ? izvodih, kot natisnemo Ä?asopis. To pa zato, da pride do Ä?im ĹĄirĹĄega kroga tako lokalnih prebivalcev kot obiskovalcev Ĺ aleĹĄke doline. V njej so namreÄ? nanizane kulturne, ĹĄportne prireditve, dogodki, dogajanja, ki se tukaj napovedujejo vse do konca septembra.

Bralci bodo v njej spoznali vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine in njihove zanimivosti.

Reviji, ki je uporabna in iskana vse poletje, posveÄ?amo res veliko pozornosti. Pomembna je vsaka malenkost. Ĺ e posebej pa je v njej pomembna dobra fotografija. Ta mora biti taka, da oÄ?ara. Tako kot oÄ?ara poletje tudi tistega, ki vroÄ?ine ne mara preveÄ?.

V lov za vĹĄeÄ?nimi fotografijami smo tokrat poslali oblikovalko Ä?asopisa (in revije) Janjo KoĹĄuta – Ĺ pegel. Izziv je sprejela z velikim veseljem. S fotoaparatom v rokah je dolino prekriĹžarila po dolgem in poÄ?ez in v objektiv lovila drugaÄ?ne trenutke s svojim pogledom. Kaj vse je videti, navduĹĄeno pripoveduje vsakiÄ?, ko se vrne s svojih foto seans.

In kaj vse je sliĹĄati! Vedno doda kakĹĄno dobro zgodbo.

VsakiÄ? si namreÄ? za postanek in razmislek ob kavi izbere lokal, kjer se zbirajo domaÄ?ini. Iz njihovih pogovorov se da najbolje zaznati tisto, kar je ljudem v kraju v ponos ali pa nad Ä?imer bentijo. ZadnjiÄ? je iz Ĺ martnega ob Paki priĹĄla navduĹĄena za nogomet. Pa ne zaradi Ĺžoge in tudi ne zaradi kakĹĄnega nogometaĹĄa. Ampak zato, ker so bile debate domaÄ?inov in to kar za vsemi omizji take, da se ji je zdelo, da je priĹĄla v lokal v kakĹĄni prestolnici nogometa. ÂťNe moreĹĄ verjet’ ‌ To mi je bilo pa tako zanimivo, da bom ĹĄla tja kdaj ĹĄe na kako tekmo! Kako mora biti ĹĄele tam?ÂŤ.

A ni to fajn? In vsak kraj v Ĺ aleĹĄki dolini ima zagotovo kaj, s đ&#x;”˛ mkp Ä?imer navdihuje.

1. ANJA RUPEL - Življenje je kot igra 2020 2. VLADO KRESLIN - Life is today 3. BEPOP - Daj se nasmej

Med 20 najveÄ?krat predvajanimi skladbami na slovenskih radijskih postajah v letu 2019 Ĺže drugo leto zapored ni bilo slovenskega posnetka, je pokazala

analiza kolektivne organizacije IPF. NajveÄ?krat predvajana slovenska skladba je bila v lanskem letu na 34. mestu skladba Ola, ola v izvedbi Nike Zorjan in Isaaca Palme. Leto pred tem je bila najbolj predvajana slovenska skladba na 25. mestu. Zanimiv se zdi tudi podatek o ĹĄtevilu domaÄ?ih skladb med 100 najbolj predvajanimi. V letu 2017 jih je bilo 18, zadnji dve leti pa se je ta ĹĄtevilka ustavila pri 16. Najbolj predvajana skladba v letu 2019 je bila sicer pesem Giant v izvedbi Calvina Harrisa & Rag'n'Bone Mana. Predvajalo jo je 33 od 55 radijskih programov, ki jih analizira IPF.

Album Pankrtov Dolgcajt ob 40-letnici v spominski vinilni izdaji Ob 40-letnici izida albuma Pankrtov Dolgcajt, prvega punk albuma na Slovenskem, je ZKP RTV Slovenija pripravila spominski ponatis na vinilu. OĹĄtevilÄ?enih 700 izvodov na ovitku spremljajo nekateri medijski zapisi iz tistega Ä?asa, dodani pa sta

ji tudi spremni besedi 40 let pozneje. Album Dolgcajt je izĹĄel na PreĹĄernov dan leta 1980, tokratno izdajo pa so opremili s fotografijami in nekaterimi recenzijami, med njimi Staneta SuĹĄnika in TomaĹža Brejca. Dodano ji je tudi besedilo, ki ga je leta 2005 ob izdaji CD formata prispeval Igor Vidmar, nova teksta pa sta napisala Igor BaĹĄin - BIGor in Branko Kostelnik.

Abba z dvema ĹĄe neobjavljenima pesmima Eden od ĹĄtirih Ä?lanov priljubljene ĹĄvedske skupine Abba, BjĂśrn Ulvaeus, je potrdil, da bodo do konca leta izdali ĹĄe dve do sedaj neobjavljeni pesmi. Morda bodo pesmi celo tri ali ĹĄtiri, je dodal

Ĺ˝ivljenje je kot igra, optimistiÄ?na pesem Anje Rupel, ki je sicer izĹĄla Ĺže leta 1994 na istoimenskem Anjinem albumu, je aprila dobila novo glasbeno preobleko. S skladbo Anja napoveduje nov album, ki bo pri zaloĹžbi Dallas izĹĄel letoĹĄnjo jesen.

Janja KoĹĄuta Ĺ pegel, oblikovalka Ä?asopisa, bo v reviji poskrbela, da bodo fotografije v prilogi prava paĹĄa za oÄ?i.

GLASBENE novice

V letu 2019 med 20 najveÄ?krat predvajanimi skladbami ni bilo slovenske

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as glasbenik, ki je skupaj z Bennyjem Anderssonom avtor praktiÄ?no vseh pesmi skupine Abba. Vsekakor pa skladb ne bo za ves album. Skupina je bila nazadnje v studiu pred skoraj 35 leti, a so se Ä?lani po dolgem premoru zelo hitro ujeli, kot da se sploh nikoli ne bi razĹĄli.

O vrnitvi na odre pa nekdanji zvezdniki ĹĄvedskega popa kljub vsemu za zdaj ĹĄe ne razmiĹĄljajo.

je sicer Stanetov osemnajsti samostojni album in pomeni nadaljevanje njegovega lanskega konceptualnega album Listavci, ki je bil podprt tudi z multimedijsko plesno predstavo. Oba albuma je zaloĹžila ameriĹĄka zaloĹžba Magnatune, LP Iglavci pa je v ZDA izĹĄel pod imenom Electric Forest. ZaloĹžba je za prvi single izbrala skladbo Jelka/Fir. Vse skladbe je komponiral, odigral in produciral Stanislav Ĺ pegel, izid albuma pa je podprla tudi Mestna obÄ?ina Velenje.

V ZDA izĹĄel osemnajsti studijski album skladatelja Staneta Ĺ pegla

BepopLadies se na radijske valove vraÄ?ajo s prvo novo skladbo

Skladatelj in avtor multimedijskih vsebin Stane Ĺ pegel, skrit za partizanskim imenom Monom, je v ZDA izdal album z devetimi novimi, Ĺžanrsko pisanimi gozdnimi kompozicijami, ki jih je tokrat posvetil slovenskim iglastim drevesom. LP Iglavci

Alenka Husić, Ana Praznik in Tinkara Fortuna, Ä?lanice nekoÄ? zelo popularne skupine Bepop, so se lani jeseni po dolgih letih vrnile na sceno kot BepopLadies. Po vrnitvi so si za prvo polovico leta 2020 zadale cilj posneti novo pesem in videospot. Vse se je zaÄ?elo s spoznavnim klepetom ob dobrodelni decembrski prireditvi, na kateri so se sreÄ?ale z Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em. Vse bolj iskani producent, ki je ravnokar izdal svoj novi album, je namreÄ? avtor njihove nove skladbe Daj se nasmej, za katero so BepopLadies Ĺže posnele tudi videospot, njihov prvi po 16. letih. Predstavile ga bodo ĹĄe pred poÄ?itnicami. ÄŒim prej se Ĺželijo vrniti tudi na koncertne odre, kjer bodo lahko novo pesem zapele skupaj s svojimi oboĹževalci.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Javor – Daj otroku vso ljubezen Ansambel Dar – Pomlad Ansambel KlateĹži – DrugaÄ?na in privlaÄ?na Ansambel Slovenski zvoki – Daj mi srce Ansambel Igor in Zlati zvoki – Vse v Ĺživljenju se obrne Halo kvintet – Ĺ˝ivljenje naj bo tvoje veselje Ansambel ÄŒudeĹžni deÄ?ki – Pomladne radosti Ansambel Mladi Pomurci – Mamin roĹžmarin Ansambel Opoj – Godec z duĹĄo Trio Ĺ ubic – Najina pomlad

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MRIGO & GHET Mrigo in Ghet tokrat kaznujeta. Ropanju politikov (Ropolitike, maj 2020) sta dodala ĹĄe krvav zakljuÄ?ek - Kazn. Kazn se nahaja na albumu Ĺ e, ki je izĹĄel februarja letos, spremlja pa jo animacija, ki je na southparkovski naÄ?in povzela krut Mrigov scenarij. Animacijo je zrisal Bor Ĺ paremblek, za montaĹžo pa je poskrbel Jan Ĺ tefanÄ?iÄ?.

VLADO KRESLIN Vlado Kreslin je objavil novi single z zadnjega albuma Kaj naj ti prinesem draga, ki je izĹĄel v lanskem letu. Skladba Life is Today se odliÄ?no ujema s postkoronskim Ä?asom, saj govori o zavedanju vsakega posameznega dne. Skladbo spremlja video, ki ga je reĹžiral sloviti reĹžiser Jan CvitkoviÄ?.

KATARINA ÄŒAS Igralka Katarina ÄŒas je naĹĄla novo poslanstvo v glasbi, ki ji je posvetila precej Ä?asa tudi v obdobju karantene. Predstavlja svoj Ä?etrti glasbeni proi-

zvod Loop, ki je ponovno nastal v sodelovanju z Martinom Ĺ tibernikom (glasba) in Mitjo Novljanom (besedilo). Slednji je prevzel ĹĄe reĹžisersko palico pri ustvarjanju videospota.

NINO OĹ LAK Nino OĹĄlak v poletne mesece stopa s Ä?isto sveĹžo pesmijo.

Midva je prva Ä?isto nova pesem po jesenskem izidu njegovega albuma Nekaj je na tebi. Nino verjame, da bodo plesni, latino ritmi hitro navduĹĄili ĹĄtevilne posluĹĄalce.

24. junija napoveduje ĹĄe izid videospota.

GAĹ PER IN JANA GaĹĄper Rifelj pripravlja svoj prvi album, ki bo izĹĄel jeseni.

Poleg ostalih skladb je posnel tudi duet, pri katerem je zdruĹžil moÄ?i z glasbenico Jano Ĺ uĹĄterĹĄiÄ?, zmagovalko ĹĄova Slovenija ima talent 2014.

Glasbo za skladbo Moje dobro in slabo je napisal Nermin PuĹĄkar, besedilo pa Eva Klinc.

Naš čas, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

⏪

»Če že vsi imate svoje knjige, jo bom imel pa še jaz. In napisal bom takšno, da se bo kar sama brala,« je Andrej Kozlevčar (tretji z leve) odločno oznanil zbrani družbi, ki je na police postavila že kar zavidljivo število knjig, zbiral misli in si z roko že diktiral ritem zlogov. »Jaz nazdravljam tvojemu pogumu,« se mu je nasmejal Dare Bencik (drugi z leve), ki se je podpisal pod svoj knjižni potopis. »Jaz si bom kar rezerviral datum predstavitve,« je Stane Hafner (četrti z leve), ki bo vsak čas predstavil svoj pesniški prvenec, odprl koledar. »Jaz pa bom razmislil, kako bomo razširili knjižnico, da bomo vanjo spravili vse te naše knjige,« se je ponudil Vlado Vrbič, ki je v nabor prispeval največ naslovov.

18. junija 2020

frkanje » Levo & desno «

Moč kolesarjev Medtem ko kolesarji s svojimi petkovimi protesti v Ljubljani (in drugod) po mnenju nekaterih še niso dosegli nič, so – prav tako po mnenju nekaterih – v Velenju veliko učinkovitejši. Podrli so precej dreves na Prešernovi. No, močno posredno: drevesa so padla zaradi gradnje kolesarske steze.

Zaskrbljenost Strah zaskrbljenega občana: če ne bo kmalu drugega vala, se bodo marsikomu pokvarile zaloge hrane.

Le skrb Zadnji čas spet veliko govorimo o oskrbovanih stanovanjih. A od tega imajo za zdaj nekateri le skrb.

Nekaj bo Poletje v Celju bo! Samo še ne vedo, kakšno. Vendar to ni vremenska napoved, ampak napoved kulturnega Poletja v Celju.

V valove!

⏫

Da ob polni mizi sladkih dobrot klepet lažje steče, dokazujeta študentki Fakultete za socialno delo, ki sta z ravnateljico Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha mag. Majdo Zaveršnik Puc klepetali o predstavljenem projektu gerontološkega centra v Centru Zimzelen. Svoje znanje in ugotovitve so študentke predstavile tudi starejšim stanovalcem centra. Ti pa so bili, kot je Čvek slišal, nad idejami in ponudbo mladih navdušeni.

⏫

»Nikoli ne vem, kdaj naj se dogovorim za malico, ker nikoli ne vem, kdaj bo prišel kakšen predstavnik Občine Šoštanj osebno preverit, kako potekajo dela na terenu,« razmišlja Saša Milijaš, odgovorni nadzornik pri izvedbi del rekonstrukcije ceste, ki v Topolšici vodi do bolnišnice.

Podžupan Občine Šoštanj Viki Drev je eden tistih, ki si za preverjanje na terenu velikokrat vzame čas. Včasih je pač bolje videti kot slišati.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Poletje se bliža, mnogi že načrtujejo, kdaj bodo lahko skočili v morske valove. Ob tem seveda vsi upamo, da v Sloveniji ne bomo skočili v kak drugi val – epidemije.

Nov prostor V vseh treh šaleških občinah tudi letos načrtujejo poletno delo mladih; ti bodo čistili, lepšali in urejali okolice po občinah. Kot doslej gre zahvala za tako delo (tudi) odraslim! Ti (tudi) poskrbijo, da je vsako leto kaj čistiti.

Skupni sežig

Pri 61-ih pričakuje osmega otroka Nemka Alexandra Hildebrandt je 61-letna umetnica, pisateljica, borka za človekove pravice in mama. Pohvali se lahko z dvema odraslima otrokoma in petimi mlajšimi, ki jih je rodila po abrahamu. Direktorica muzeja ob Berlinskem zidu je zdaj znova v veselem pričakovanju. »Leta v resnici ne štejejo, pomembno je le, kako se počutiš,« pravi in dodaja, da trdno verjame, da ima-

jo starši z več življenjskimi izkušnjami bolj razdelane vrednote, ki jih zato lažje vcepljajo otrokom. »Postati mama je privilegij, je božji dar,« pravi Alexandra, ki bo osmega otroka povila julija.

Svojo vitalnost pripisuje genom, tudi sicer pa je športnica, zdravo je in veliko moli. »V zrelejših letih veš, kaj zares šteje, nič ni več samoumevno, življenje sprejmeš z odprtimi rokami kot darilo,« pravi in poudarja, da so otroci njena največja sreča.

Navpični koncert V času omejevanja socialnih stikov se ukrajinska rock skupina Green Grey ni navdušila nad spletnimi koncerti, zato se je odločila za prilagojeno izvajanje koncertne dejavnosti: pripravili so t. i. navpični koncert, ki je potekal na strehi manjšega stanovanjskega bloka, občinstvo pa ga je lahko spremljalo z balkonov hotela Bratislava, ki stoji nasproti. Na vsakem balkonu so bili lahko največ štirje ljudje. »Vedeli smo, da ne moremo nastopi-

ti brez svojih oboževalcev, bilo bi čudno. Z navpičnim koncertom pa smo videli vsakega obiskovalca, gre za nov, odličen občutek,« je povedal glavni kitarist Diezel.

Kot je še pojasnil, so vstopnice za nenavadni koncert pošle v nekaj dneh, oboževalci pa so se morali prijaviti na hotelski recepciji, kjer so prejeli ključe hotelske sobe. Skupina namerava podobne koncerte prirediti tudi v drugih ukrajinskih mestih.

Na Dunaju se v povprečju vsak dan poškoduje 15 mačk V toplejših mesecih se po vzoru ljudi tudi mačke rade nastavljajo soncu na terasah, balkonih in okenskih policah. Čeprav bi si mislili, da to zanje ni nevarno – češ, saj vedno varno pristanejo na tačkah – ni čisto tako. Statistike kažejo, da se na Dunaju vsak dan v povprečju

poškoduje 15 mačk, ki padejo z okenske police. V zavetišču Tierquartier se tako v teh dneh zdravi mačka Hildegard, ki so jo našli poškodovano na pločniku.

Zaradi padca z višine je utrpela notranje krvavitve in zlome. »Da mačke vedno pristanejo na svojih tačkah in da tako padec z okna ne predstavlja grožnje, je napačno prepričanje,« je poudarila Eva Persy, ki na Dunaju vodi urad za zaščito živali TOW. Kot je doda-

la, je zakonsko predpisano, da je sti, pred tem temeljito očistite z treba na okna namestiti varovala, alkoholnimi robčki ali milom. ki bi preprečila morebitne padce.

Kdor tega ne bi storil, mu grozi tudi do 7500 evrov kazni.

Nasveti za ljubljenje v času korona virusa Raziskovalci so pred kratkim opravili študijo, katere namen je bil ugotoviti, kako verjetno je, da se boste med spolnim aktom okužili s korona virusom. Ker

možnost okužbe obstaja, so med drugim priporočili, da imate med ljubljenjem z osebo, s katero si ne delite gospodinjstva, nameščeno zaščitno masko. Če imate ljubezensko razmerje z osebo, ki ne živi v vašem gospodinjstvu, raziskovalci odsvetujejo poljubljanje, oralno in analno občevanje in druge posebne spolne prakse. Svetujejo, da se stuširate tako pred pričetkom ljubljenja kot tudi po zaključenem aktu.

Mesto, kjer se želite predati stra-

Čevlji, ki zagotavljajo socialno distanco

Romunski čevljar Grigore Lup je našel način, kako ljudi prisiliti v spoštovanje pravil socialnega oddaljevanja v času epidemije korona virusa. Izdelal je prav posebne čevlje, in sicer v velikosti št. 75. Čevljarski mojster, ki se je obrti začel učiti pri 16 letih, danes šteje 55 let.

Za izdelavo velikanskih čevljev se je odločil po tem, ko je videl, da njegovi sodržavljani ne spoštujejo priporočil za zajezitev epidemije Covida-19. »Če bi dva nosila moje čevlje in bi bila obrnjena

Vodilni Teša in Holdinga so predstavnike vseh treh šaleških občin seznanili s projektom sosežiga. Tako naj bi bili tudi občani z njim bolje seznanjeni. Tudi, da sosežig ne pomeni kak skupni sežig.

V vodo Vse dosedanje analize so pokazale, da je voda v Velenjskem jezeru primerna za kopanje. Tako čista je. Kopalci naj vseeno pazijo. Za pitje menda še ni primerna! V sezoni tudi po njihovi zaslugi; preveč je slana.

Tetka jesen Nekateri z nestrpnostjo čakajo, kakšne sadove jim bo letos prinesla tetka jesen. Po nekaterih napovedih naj bi »obrodila« tudi začetek gradnje hitre ceste 3. razvojne osi. Pa ne že spet?!

Gneča na trgu Tudi zadnja epidemija je »poskrbela« za še večjo gnečo na trgu. Na trgu dela.

Upam, da večja konkurenca ne bo pomenila tudi nižje cene – cene dela.

Po vrsti Po KV času gre vse lepo po vrsti. Po zdravstvu in gospodarstvu prihajata na vrsto še šport in kultura. Nekateri res pravijo, da je kultura na samem repu. Kot običajno.

drug proti drugemu, bi razdalja med njima znašala skoraj meter in pol,« je povedal Romun. Za izdelavo para nenavadnih čevljev, ki stanejo 100 evrov, potrebuje dva dni.

Žal, ne!

Tudi po zadnji tekmi knapom žal nismo mogli vzklikniti: Bravo!

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

DOM, STANOVANJE, OKOLICA

18. junija 2020

Dom - stanovanje - okolica Dom. Pod to kratko besedo si v hipu predstavljamo stanovanje, hiĹĄo in okolico. In ravno o tem govori naĹĄa tokratna priloga, ki jo lahko prebirate na pragu poletja. V njej se boste seznanili z raznimi idejami, zanimivostmi, ponudbo in ĹĄe Ä?em, kar sodi zraven.

Naj vam topli sonÄ?ni Ĺžarki in kakĹĄen dan med zasluĹženim dopustom morda sluĹžijo tudi temu, da boste poskrbeli za svoj dom ali okolico ter si po opravljenem ponosno dejali: ÂťLjubo doma, kdor ga ima!ÂŤ. đ&#x;”˛

Jure BeriÄ?nik

O prezraÄ?evanju V zaprtih prostorih se zrak s Ä?asom slabĹĄa, zato je potrebno dovajati v prostore sveĹž zrak. V tradicionalnih sistemih prisilnega prezraÄ?evanja je potrebno zunanji zrak ogrevati ali hladiti, da ne bi priĹĄlo do spremembe hidro-termiÄ?nega udobja v prostoru, kar poslediÄ?no zahteva visoko porabo energije.

Sistem prezraÄ?evanja

Napake pri delu

Slikopleskarstvo Polaganje talnih oblog Barvanje fasad in napuĹĄÄ?ev

041 545 880

jozsinkovec@gmail.com

Mizarstvo Benda Miran s.p.

Trnovec 13, 3332 ReÄ?ica ob Savinji | 031 648 117

Proizvodnja opaĹža, letev, brun in ladijskega poda Skobljanje lesa Odkup lesa Bukova drva v paleti

Okna so bila pred zaÄ?etkom energetske krize vse veÄ?ja. To pa ni povzroÄ?ilo teĹžav le pri ogrevanju in toplotni izolaciji, ampak so okna takĹĄna zaradi Ä?ezmernih povrĹĄin neprimerna tudi s psiholoĹĄkega vidika. Seveda so taka in podobna razmiĹĄljanja lahko sporna, zato se mora vsak sam odloÄ?iti, ali se bo pri velikih oknih dobro poÄ?util ali pa jih bo vgradil samo zaradi arhitektonskega oblikovanja. Mnogo bolj so teĹžavna okna z gumenimi tesnili v pripirah. Da bi zmanjĹĄali stroĹĄke ogrevanja, Ĺžrtvujemo dober zrak v prostoru, ki je zelo pomemben za naĹĄe zdravje. Pri tem vedno mislimo, da je olje za ogrevanje draĹžje kot pa zdrav sveĹž zrak.

Posledice napak

Ker mnoge hiĹĄe in stanovanja nimajo stalnega prezraÄ?evanja,

v njih nastaja plesen. To je najboljĹĄi dokaz za trditev, da zrak v modernih stanovanjih ni (kot mnogi napaÄ?no mislijo) suh, ampak preveÄ? vlaĹžen. Gradbeniki vedo, da material v nezavarovanih gradbenih elementih ni najbolj izpostavljen vremenskim vplivom, ampak vlaĹžnemu zraku iz bivalnih prostorov, kopalnic in kuhinj.

Zato delajo parne zapore, s Ä?imer doseĹžejo,da vlaĹžen zrak ostane v prostoru in se ne nabira na gradbenih elementih. NihÄ?e pa ne pomisli, ali je to tudi zdravo za stanovalce. VaĹžno je le, da v hiĹĄi ne nastanejo poĹĄkodbe. Tesna okna in parne zapore prepreÄ?ujejo od-

vajanje vlage in dovajanje sveĹžega zraka. Kdor dalj Ä?asa Ĺživi v takem zraku, prav gotovo Ä?uti posledice pri svojem zdravju.

Odprava napak

Vgradimo okna z aktivnim zraÄ?enjem, s Ä?imer omogoÄ?imo v prostor dovod sveĹžega zraka.

Pomaga tudi veÄ?kratno zraÄ?enje prostorov, in sicer vsaj trikrat na dan po 10 minut. Koliko veÄ? energije bomo porabili za ogrevanje, lahko ocenimo sami. Verjetno pa niÄ? veÄ? kot pri netesnih okenskih pripirah. đ&#x;”˛

e-poĹĄta: fakro@siol.net

Vir: https://bit.ly/3dWrfq7 Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Kakovost brez kompromisov – vrata HĂśrmann ZAGOTAVLJAJO: - odliÄ?no jeĹĄÄ?nost - zdrave in odporne Ĺživali - vrhunske rejske rezultate NUDIMO: - izraÄ?un krmnih obrokov - svetovanje iz prakse v prakso - pomoÄ? pri usklajevanju prehrane ob rezultatih mleÄ?ne kontrole

BREZ

GSO

Sprejem naroÄ?il: (02) 654 40 90

MeĹĄalnica krmil PP-Agro pomemben oskrbovalec slovenskih kmetij s proizvodnjo mleka MeĹĄalnica krmil PP-Agro d.o.o. v Mariboru je pomemben Ä?len v pridelavi surovega mleka v Sloveniji. NaĹĄa krmila so namenjena razliÄ?nim kategorijam Ĺživali, med katerimi je pomembnejĹĄi del tudi oskrba kmetij s krmnimi meĹĄanicami za krave molznice.

Vseskozi sledimo znanosti in dognanjem v proizvodnji surovega mleka in tako tudi uspeĹĄno vlagamo v razvoj visokokakovostnih krmnih meĹĄanic, ki jih testiramo tudi na lastni farmi krav molznic. Trendi strmijo k vse viĹĄji letni proizvodnji mleka po kravi. Za viĹĄjo proizvodnjo mleka pa je izjemnega pomena pokrivanje potreb krav z energijo, beljakovi-

nami ter vsemi potrebnimi vitamini in minerali. V nasprotnem primeru ima napaÄ?na ali neusklajena prehrana krav glede na proizvodnjo ogromno negativnih posledic, ki se obiÄ?ajno odrazijo v slabem zdravstvenem stanju Ä?rede, ter nizko proizvodnjo mleka, ki ne pokriva stroĹĄkov pridelave. Ĺ irok nabor krmnih meĹĄanic za krave molznice omogoÄ?a primernost izbrane krmne meĹĄanice ne glede na osnovni obrok, kateri je za vsako kmetijo specifiÄ?en.

Zadnja leta oskrbujemo vse veÄ? kmetij z veÄ?jimi Ä?redami z individualno pripravljenimi krmnimi meĹĄanicami. NaĹĄim strankam vrsto let nudimo brezplaÄ?no sveto-

vanje in strokovno podporo. Individualni nasveti, kontinuirano usklajevanje prehrane molznic in menedĹžment Ä?rede imajo vse veÄ?ji pomen v dokaj zahtevni pridelavi surovega mleka. Na ta naÄ?in smo skozi leta pridobili zaupanje mnogih kmetij, katere so danes tudi uspeĹĄne v pridelavi mleka.

V krmila med ostalim vkljuÄ?ujemo Ĺžita, ki jih sami pridelamo na poljih severovzhodne Slovenije. Prav tako so vsa naĹĄa krmila izdelana brez gensko spremenjenih organizmov in jih lahko prepoznate pod blagovno znamko ÂťAgronaturÂŤ. đ&#x;”˛

Marko HOHLER, svetovalec za prehrano, PP - AGRO d.o.o.

Vedno bodite to kar ste in vedno izberite tisto kar si Ĺželite. Tudi pri prenovi hiĹĄe ali novogradnji izbirajte med vrati, ki so narejena iz kvalitetnih materialov in so vam vĹĄeÄ? na prvi pogled. Pri HĂśrmannu verjamemo, da so okusi zelo razliÄ?ni in temu prilagajamo tudi naĹĄo ponudbo vrat. Ĺ˝elimo si lepih hiĹĄ z lepo okolico in Ĺželimo si, da si ustvarite dom, ki vam bo pri srcu. Vsekakor so vrata pomemben del vsakega doma in lahko vam ponudimo res veliko.

GaraĹžna in vhodna vrata so prvi vtis. Sigurno si Ĺželite, da bo ta dober. V naĹĄi letoĹĄnji promociji boste naĹĄli velik izbor izjemnih vrat HĂśrmann. Poleg vsega, kar vam nudimo v promociji pa je na voljo ĹĄe ogromno drugih kombinacij in izgledov vrat. Za vaĹĄ dom vam lahko ponudimo garaĹžna in vhodna vrata HĂśrmann. Za notranjost doma notranja lesena ali kovinska krilna vrata HĂśrmann. Poskrbimo pa tudi

za vaĹĄa dvoriĹĄÄ?a s krilnimi ali drsnimi dvoriĹĄÄ?nimi vrati. In vse skupaj opremimo s pogoni HĂśrmann.

Na prvo mesto vedno postavljamo varnost. Ta je pri naĹĄih vratih in pogonih preizkuĹĄena in certificirana. Velik poudarek pa namenjamo tudi kvalitetni montaĹži vrat. Ĺ ele kombinacija kvalitetnih vrat in kvalitetne vgradnje je tista, ki bo poskrbela, da boste z vaĹĄimi novimi vrati zadovoljni vrsto let.

Verjamemo, da pri vaĹĄi obnovi ali gradnji ne sklepate kompromisov. Tudi naĹĄ moto je kakovost brez kompromisov. Ker preprosto ljubimo vrata.

Vabimo vas, da se o napisanem prepriÄ?ate sami.

Lahko nas obiĹĄÄ?ete v enem izmed naĹĄih razstavnih salonov v PetrovÄ?ah, Ljubljani in Mariboru. Vedno so vam na voljo strokovnjaki za vrata in velika izbira razstavljenih vrat. đ&#x;”˛ VeÄ? informacij na: www.matjaz.si .

Dom je, kjer se poÄ?utimo varne Avtomatska garaĹžna vrata

od 850 â‚Ź * Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 1.272 â‚Ź * * PriporoÄ?ena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020.

Vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

TZ-AZ-EP2020-138x100mm-SL.indd 1

18/03/20 12:18

Naš čas, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

DOM, STANOVANJE, OKOLICA

18. junija 2020

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 17

DOM, STANOVANJE, OKOLICA

18. junija 2020

30 let podjetja MontaĹžne hiĹĄe Rihter KakĹĄni so bili zaÄ?etki in kakĹĄno je podjetje danes v primerjavi z zaÄ?etki?

Pred 30 leti smo se v druĹžini Rihter odloÄ?ili ustanoviti podjetje in stopiti na samostojno poslovno pot. Sprva smo izvajali razliÄ?ne dejavnosti od manjĹĄih prevozov do postavitve ostreĹĄij in krovska dela.

V teh dejavnostih se nismo povsem prepoznali in nismo zaÄ?utili moĹžnosti pravega razvoja podjetja, zato smo Ĺželeli nekaj veÄ?. NajbliĹžje nam je bila gradnja montaĹžnih hiĹĄ. V tistem Ä?asu montaĹžna gradnja ĹĄe ni bila tako prepoznavna, predvsem pa je imela prizvok cenene gradnje. Vsa ta leta smo se trudili kupcem razloĹžiti, da je kvalitetna montaĹžna gradnja enakovredna in celo boljĹĄa od klasiÄ?ne gradnje, le Ä?e je pravilno naÄ?rtovana in z vsemi kljuÄ?nimi detajli tudi kvalitetno grajena.

V preteklosti smo se sreÄ?evali in sooÄ?ali s ĹĄtevilnimi izzivi in priloĹžnostmi na trgu, ampak danes lahko z gotovostjo reÄ?emo, da smo v tem Ä?asu pridobili ĹĄtevilne izkuĹĄnje in znanja na vseh podroÄ?jih naĹĄega delovanja, kar nas bogati in nam daje dodano vrednost.

Veliko smo vlagali v tehnoloĹĄki razvoj in razvoj kadrov, sodelovali z institucijami znanja, aktivno sodelovali pri razvoju trga montaĹžne gradnje in v tem obdobju zgradili prepoznavno blagovno znamko Rihter. Z njo danes zaokroĹžamo naĹĄo celostno storitev od zaÄ?etnih idej, projektne dokumentacije ter samo gradnjo na kljuÄ?. Po zakljuÄ?eni gradnji pa naĹĄim strankam ponudimo tudi servis in vzdrĹževanje hiĹĄe.

Po tridesetih letih delovanja smo bogatejĹĄi, zrelejĹĄi z izkuĹĄnjami, imamo veliko znanja in odliÄ?en kader, kar nam omogoÄ?a, da bomo tudi v prihodnje izpolnjevali priÄ?akovanja naĹĄih kupcev.

Kako se je v tem Ä?asu spremenil odnos Slovencev do montaĹžne gradnje? So danes Slovenci zahtevni kupci montaĹžnih objektov?

Tako kot se je spreminjal razvoj montaĹžnih hiĹĄ, se je spreminjal tudi odnos do montaĹžne gradnje.

Predsodki, ki so bili sprva prisotni na trgu, a so se z leti zmanjĹĄevali in jih v danaĹĄnjem Ä?asu skorajda ni veÄ?. Kupci v Sloveniji so med najzahtevnejĹĄimi, ker si vsak Ĺželi zgraditi svojo individualno hiĹĄo za

zelo nizko ceno. To pa je praktiÄ?no nemogoÄ?e, saj dobro naÄ?rtovana in kakovostno grajena montaĹžna hiĹĄa z veliko sodobne opreme, Ĺžal ne more biti najcenejĹĄa. Da se v zadnjem obdobju zdi navadna gradnja cenejĹĄa od montaĹžne pa predvsem izvira iz povrĹĄnih primerjav med obema sistemoma gradnje in pa od gradbenega servisa, ki ga v naĹĄem podjetju nudimo naĹĄim strankam.

Janez Rihter: ÂťPo tridesetih letih izkuĹĄenj in delovanja verjamemo, da nam bo prav na osnovi izkuĹĄenj, zrelosti in znanja vseh nas v podjetju, ĹĄe naprej uspevalo kar najbolje izpolnjevati priÄ?akovanja naĹĄih kupcev montaĹžnih hiĹĄÂŤ.

Kaj so vaĹĄe glavne konkurenÄ?ne prednosti, ki vas delajo edinstvene?

NaĹĄa trĹžna niĹĄa je odliÄ?en servis celostnih reĹĄitev, ki jih nudimo naĹĄim strankam na podroÄ?ju tovrstne gradnje. Strankam Ĺželimo ponuditi vse reĹĄitve in storitev na enem mestu, kar pomeni velik prihranek Ä?asa in izogib teĹžavam pri gradnji. V podjetju Rihter celostne reĹĄitve z veseljem ponudimo in tudi kvalitetno izvedemo. Hkrati pa omogoÄ?amo popolno individualnost in prilagodljivost pri izbiri sanjske hiĹĄe. đ&#x;”˛

17

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

DOM, STANOVANJE, OKOLICA

Vetrna energija Energija vetra je posledica delovanja sonÄ?nih Ĺžarkov – Veter nastane, ko se toplejĹĄi zrak dviguje, pod njega pa priteka hladnejĹĄi zrak

18. junija 2020 ne v glavnem za lastno uporabo tam, kamor je teĹžko napeljati elektroenergetsko infrastrukturo (npr. gorske koÄ?e). ÄŒe bi Ĺželeli vetrno energijo bolje izkoristiti, bi morali postaviti vetrnice na velikih, dobro prevetrenih povrĹĄinah, ki se v Sloveniji nahajajo predvsem na viĹĄje leĹžeÄ?ih krajih (obmoÄ?ja gorskih grebenov) in na nekaterih drugih lokacijah, kjer je povpreÄ?na hitrost vetra 50 metrov nad tlemi veÄ?ja od 3 m/s.

Kjer se posveti samo vam.

Svetila za dom in poslovni prostor Ugodna ponudba sijalk vseh vrst Ob nakupu nad 20 â‚Ź prejmete gratis kavico.

V Velenjki pri vhodu ob rondoju.

Prednosti in slabosti vetrne energije

Energija vetra je posledica obsevanja Zemljinega povrĹĄja s sonÄ?nimi Ĺžarki. Sonce razliÄ?ne dele kopnega, morja in ozraÄ?ja segreva z razliÄ?no moÄ?jo. Ko se topel ali vlaĹžen zrak dviguje, podenj priteka hladnejĹĄi oziroma bolj suh zrak. Tako nastajajo zraÄ?ni tokovi oziroma veter.

V preteklosti se je energija vetra uporabljala v prometu in transportu (jadrnice) ter seveda za pogon mlinov na veter in na suĹĄnih obmoÄ?jih za Ä?rpanje vode.

Dandanes se jadrnice uporabljajo le za rekreacijo in ĹĄport, mline na veter pa je nadomestila modernejĹĄa tehnologija. V omejenem obsegu obstaja le ĹĄe uporaba vetra za Ä?rpanje vode. Na novo pa so se pojavile vetrne elektrarne, ki energijo vetra pretvar-

jajo v elektriÄ?no energijo. Te so zelo razĹĄirjene predvsem v razvitih drĹžavah, in sicer na dobro prevetrenih obmoÄ?jih.

Kako deluje vetrna elektrarna?

Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt, kjer z moÄ?jo vetra vrtimo vetrnico, s tem pa energijo vetra pretvarjamo v elektriÄ?no energijo. Sodobne vetrne turbine so visoki stolpi z vetrnicami. Veter obraÄ?a vetrnice, ki so povezane z elektriÄ?nim generatorjem.

Pomembno je, da so vetrne turbine postavljene na predelih s Ä?im bolj konstantnim vetrom.

Pomen vetrne energije

Vetrna energija danes zadovoljuje manj kot odstotek svetov-

nih energetskih potreb, vendar je med najhitreje rastoÄ?imi panogami za proizvodnjo elektriÄ?ne energije. Ĺ e pred dvajsetimi leti smo gradili vetrne elektrarne z nazivno moÄ?jo okoli 50 kW, danes pa njihova povpreÄ?na nazivna moÄ? znaĹĄa okoli 2 MW. V Sloveniji imamo trenutno le eno veÄ?jo vetrno elektrarno (vetrna elektrarna z moÄ?jo 2,3 MW pri Dolenji vasi). Njihovo bolj razĹĄirjeno uporabo pri nas ovirajo predvsem teĹžave z umeĹĄÄ?anjem v prostor. Poleg tega v Sloveniji povpreÄ?ne hitrosti vetra le na redkih obmoÄ?jih presegajo hitrosti od 3 do 5 m/s, kar je minimalna zaÄ?etna hitrost vetra, potrebna za obratovanje vetrnih elektrarn. Pri nas delujoÄ?e male vetrne elektrarne so postavlje-

Prednosti so: - brezogljiÄ?ni vir energije (v fazi obratovanja); - ko veter piha, je na razpolago poceni vir energije; - v okolici vetrnic se zemlja ĹĄe vedno lahko uporablja za obdelovanje; - oskrba z energijo, kjer vzpostavitev elektroenergetske infrastrukture ni moĹžna (gorske koÄ?e).

Slabosti so: - nestanovitnost vira (predvsem na slabo prevetrenih obmoÄ?jih ne zagotavlja zanesljive oskrbe z elektriÄ?no energijo, ker ni stalnega vetra – hitrost vetra in z njo tudi proizvodnja elektriÄ?ne energije se spreminjata iz ure v uro); - odvisnost vira od prevetrenosti potencialnih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn; - cena elektriÄ?ne energije iz vetra je viĹĄja od cene elektriÄ?ne energije, proizvedene v hidroelektrarnah ali klasiÄ?nih termoelektrarnah na premog ali jedrsko energijo; - velike vetrnice znajo biti v neposredni bliĹžini zelo glasne. đ&#x;”˛

Vir: https://bit.ly/2AVVAq5 Pripravil: Jure BeriÄ?nik

ZaĹĄÄ?ita pred strelo V Sloveniji beleĹžimo vsako leto veÄ? mrtvih in poĹĄkodovanih oseb kot posledico udara strele. Pred strelo ste varni samo v hiĹĄah s strelovodom ali v avtomobilu.

Nevihtna fronta je posledica strel in grmenja zaradi dviga toplote, vlage in zraÄ?ne gostote.

Pri tem prihaja do razliÄ?ni fizikalnih pojavov, ki nastanejo iz tipiÄ?nih nevihtnih oblakov ter se delijo na elektriÄ?no pozitivno in negativno nabite oblake. Strela se sproĹža v bliĹžini nevihtnih oblakov, kjer lahko pihajo moÄ?ni vetrovi s hitrostjo 100 km/h ali veÄ? in nastajajo moÄ?na navpiÄ?na gibanja zraka s hitrostjo veÄ?

10 m/s, vse skupaj pa spremljajo moÄ?ne padavine, lahko tudi toÄ?a.

Strela vedno ubere najbolj prevodno pot. Nevihte dobijo glavnino energije od kondenzirane vodne pare.

Osnove

Naprave za zaĹĄÄ?ito pred strelo se razlikujejo na "zunanjo" in "notranjo" zaĹĄÄ?ito. V skladu s tem imajo naprave za zaĹĄÄ?ito pred strelo dva namena: - pri udaru strele se elektriÄ?ni naboj preko dobro prevodnih spojin odvaja v zemljo, kjer lahko povzroÄ?i veliko materialno ĹĄkodo na raznih objektih; - pri udaru strele, npr. v elektriÄ?nem omreĹžju, pride v zgradbi do prenapetosti, ki se odvaja preko odgovarjajoÄ?ega prenapetostnega odvodnika za obÄ?utljive elektronske naprave in jih za delovanje onesposobi.

Strele in grmenje

Strelo sestavljata blisk in grom.

Zato pravimo, da je strela svetlobni pojav, ki nastane skozi elektriÄ?ni naboj med dvema nasprotnima nabitima oblakoma. Ko strelo opazujemo, najprej vidimo svetlobni blisk, saj je mnogo hitrejĹĄi od groma. Strele se pojavljajo ob nevihtah in so lahko nevarne za ljudi in naprave, saj se sprosti velika koliÄ?ina energije.

Stavbe so zato zaĹĄÄ?itene s strelovodi, ki naj bi zmanjĹĄali uÄ?inek strele oziroma odvedli tok v zemljo. Vrh nevihtnega oblaka je med 6 in 7 km nad zemljo in je pozitivno nabit, medtem ko je spodnji konec oblaka na viĹĄini 3 do 4 km nabit negativno. Naboj, ki ga nosi spodnji del oblaka, je dovolj velik, da med povrĹĄjem zemlje in spodnjim slojem oblaka povzroÄ?i napetostno razliko, ki dosega 20, 30 ali pa celo do 100 milijonov voltov.

Strela najbolj ogroĹža prosto stojeÄ?e visoke stavbe, stolpe, posamezne kmetije, drevesa pri visoki vlaĹžnosti tal ‌

Morebitna ĹĄkoda

Ĺ koda je predvsem posledica nenadnega segrevanja slabo prevodnih delov ali visoke napetosti, ki nastopi pri udaru v elektriÄ?no instalacijo. Pri udaru strele, ki se zgodi v tisoÄ?inki sekunde, nastanejo zelo velike napetosti

in steÄ?ejo zelo veliki tokovi (veÄ? kot 200 kA). Ti tokovi v trenutku stopijo tanke kovinske Ĺžice, druge materiale pa tako segrejejo, da se vnamejo in zaÄ?nejo goreti ali celo eksplodirajo. Na ĹĄtevilnih zgradbah povzroÄ?ijo veliko materialno ĹĄkodo.

ZaĹĄÄ?ita pred strelo in strelovod

ZaĹĄÄ?ita pred strelo pomeni, pri relativno majhni naloĹžbi, relativno zaĹĄÄ?ito za zgradbo, za v hiĹĄi ĹživeÄ?e osebe kakor tudi za drage, obÄ?utljive elektronske naprave.

Sistem zaĹĄÄ?ite oziroma varovanja pred udarom strele je sestavljen iz zunanje in notranje zaĹĄÄ?ite.

Za celovito zaĹĄÄ?ito pri bolj obÄ?utljivih napravah pa moramo zagotoviti uÄ?inkovito prenapetostno zaĹĄÄ?ito. Zanjo je potrebno, da ustrezno sistemu in vrsti elektriÄ?nih instalacij ter primeru uporabe, izberemo ustrezne zaĹĄÄ?itne elemente, prenapetostne odvodnike. Pravzaprav popolne zaĹĄÄ?ite, ki bi odvrnila strelo, ni.

Pred strelo ste varni samo v hiĹĄah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli priÄ?akovali. Kako pravilno ravnati, kadar nas nevihta ujame na prostem? Nikar se ne zadrĹžujte pod drevjem. ÄŒe Ä?loveka ne

ubije sam tok ob udaru strele v drevo, lahko zaradi sproĹĄÄ?ene toplote zavre soÄ?na notranjost drevesa in drevo eksplodira. Pri tem nikoli ne smemo stati z nogami narazen, saj lahko tok steÄ?e po eni nogi navzgor in po drugi navzdol, kar zlahka povzroÄ?i smrtne poĹĄkodbe; zaradi tega pogine veliko goveda. Strelovod je elektriÄ?na napeljava, ki je izvedena tako, da je moĹžnost udara strele v zavarovani objekt minimalna. Napeljava je sestavljena iz lovilcev, odvoda, ozemljila in po potrebi iz dodatnih priprav. Strelovod je naprava za lovljenje in odvajanje strele v zemljo. Namen strelovoda je, da prepreÄ?i ĹĄkodljive uÄ?inke na objekte, naprave in ljudi tako, da odvede elektrino v zemljo po predvidenih vodnikih.

Danes je vgradnja strelovodov zaradi boljĹĄih materialov, okroglih vodnikov, posameznim kritinam in fasadam prilagojenih nosilcev, tudi videza strelovoda, ki ni veÄ? tako izstopajoÄ?a in ne kvari sploĹĄnega videza objekta, kar prav tako govori v korist strelovodnim instalacijam, vse bolj dostopna, tudi zaradi niĹžje cene. Naprave, ki sluĹžijo za zaĹĄÄ?ito pred udarom strele, morajo biti redno pregledane in za uporabo usposobljene. đ&#x;”˛

Vir: https://bit.ly/30BaRYm Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Sodobna arhitektura potrebuje senÄ?ila To velja tako za zasebne enodruĹžinske hiĹĄe kot za velike pisarniĹĄke zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti cim niĹžjo. Zunanje Ĺžaluzije, rolete in markize poleti preprecujejo, da bi bilo v prostorih prevroce, pozimi pa varujejo pred mrazom. Sencila bi bilo potrebno zajeti Ĺže v prvotne nacrte gradnje, saj ob vsakem letnem casu niĹžajo stroĹĄke za kurjavo in hlajenje.

MoĹžnosti pri oblikovanju in dizajnu sencil so skoraj neomejene; sencila lahko naredijo vsako fasado in vsako hiĹĄo unikatno.

Sencila s pasivnim hlajenjem

preprecujejo,da bi se poleti prostor prevec segrel, saj imajo zasenceni prostori kar do 5 °C niŞjo temperaturo. Boljťe oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoca bistveno zniŞanjem stroťkov za osvetlitev (od 50 do 80 %). Sencila omogocajo zaťcito pred bleťcanjem, ťe posebej pri delu pred racunalniťkim ekranom. Zmanjťajo pa tudi sevanje ťkodljivih UV Şarkov (za 10 do 40 % na stekleno povrťino).

Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih sencil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Ĺ tuklek iz Ĺ kofje vasi pri Celju. đ&#x;”˛

EKSTRA POMLADNA AKCIJA

- barvni streĹĄniki POLAK Ĺže od 6,60 â‚Ź/m2 2 - sivi streĹĄniki POLAK Ĺže od 5,60 â‚Ź/m - zidaki in opaĹžni zidaki AKCIJA - certiď€ cirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

Polak, 70-letna tradicija DruĹžinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄno kritino. Danes sodi podjetje Polak med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo ĹĄe betonske zidake, opaĹžne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne ĹĄkarpnike. Pred ĹĄestimi leti so zaÄ?eli proizvajati certificirane transportne betone. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s tem ĹĄe dvignili kvaliteto betonov.

Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami.

Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, 70-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten streĹĄnik po ugodni ceni ter poĹĄten odnos s kupci. ObiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www. polak-streĹĄniki.si . đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 19

REPORTAŽA

18. junija 2020 3. junija smo tretje leto zapored zaznamovali svetovni dan kolesarjenja, ki so ga ZdruĹženi narodi razglasili 12. aprila 2018, z namenom spodbujanja trajnostne oblike prevoza in naslavljanja drĹžav in lokalnih skupnosti, naj kolesarjenje upoĹĄtevajo v razvojnih strategijah in pri izgradnji infrastrukture. ZdruĹženi narodi kolesarjenje obenem izpostavljajo kot pomemben dejavnik za krepitev zdravja in dobrega poÄ?utja. Med drugim kolesarjenje krepi tudi zdravje in poveÄ?uje kakovost Ĺživljenja, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, ki poudarjajo, da so tisti, ki redno kolesarijo na delovno mesto, v primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov, bistveno manj (za 41 %) izpostavljeni tveganjem za nastanek srÄ?nih bolezni, diabetesa tipa 2 in poslediÄ?no prezgodni smrti. Vedno veÄ? ljudi torej kolesari in sledi aktivnemu naÄ?inu preĹživljanja prostega Ä?asa. Ljudje cenijo Ä?as, ki je dragocen, zato se jih vedno veÄ? odloÄ?a za prevoz s hitrejĹĄo in tudi bolj aktivno obliko prevoza – s kolesom. Ĺ tevilo kolesarjev tako iz leta v leto naraĹĄÄ?a. Zelo veliko pa je tudi tistih, ki so svojo kolesarsko pot zaÄ?eli na legendarnih ÂťponijihÂŤ; po zaslugi podjetja Turna, d. o. o., druĹžbe iz Ĺ oĹĄtanja, ki je leta 2019 videla priloĹžnost in zaÄ?ela proizvajati sodobno razliÄ?ico pony koles, se jih vedno veÄ? znova vozi po naĹĄih cestah.

Prevladujejo nostalgiÄ?ni kupci

ÂťS ponyjem, najbolj prepoznavnim izdelkom v zgodovini, oĹživljamo tradicijo in ponujamo moderno mestno kolo, ki prepriÄ?a tudi najbolj zahtevne,ÂŤ ponosno pove direktor Turne Vladimir PogaÄ?, ki na vpraĹĄanje, kako je z nostalgijo in prepoznavnostjo pony koles, odgovori, da prodaja koles vsako leto raste, njen motor pa ni samo nostalgija, ki v ljudeh vzbuja doloÄ?ena Ä?ustva, ampak tudi uporabnost in oblika. ÂťPovpraĹĄevanje in nakupi niso vezani le na Slovenijo ali sosednje drĹžave, paÄ? pa po njih povpraĹĄujejo tudi iz Irske, Belgije, NemÄ?ije, Francije ... Vedno veÄ? povpraĹĄevanj pa opaĹžamo tudi iz Amerike in Kanade.

Trenutno prevladujejo nostalgiÄ?ni kupci, torej tisti, ki imajo ogromno lepih spominov s prvimi ponyji. Z njimi so se uÄ?ili voĹžnje s kolesom, prevaĹžali na prtljaĹžnikih sestre in brate. Skratka, veÄ?ina od nas se ob pogledu na ponyja spomni svojega brezskrbnega otroĹĄtva, odgovori PogaÄ?, ki nadaljuje, da prodaja koles ne raste samo zaradi nostalgikov, paÄ? pa predvsem tistih, ki v kolesu vidijo praktiÄ?no prevozno sredstvo za vsakodnevno voĹžnjo.

V ponyju sta zdruĹžena tradicija in moderni dodatki, ki dajo kolesarjenju ĹĄe dodaten uĹžitek. Primerno je za vso druĹžino in vse generacije. Uporablja ga lahko babica, ki gre ob sobotah zjutraj na trĹžnico po sveĹžo zelenjavo, ali pa dedek, ki gre na ribolov do bliĹžnjega ribnika. V mestu ga bo z veseljem uporabila mamica, ki se bo po mestnih ulicah pripeljala do Ĺželjene trgovine, in seveda oÄ?e, ki ga bo pripeljal na popoldansko sreÄ?anje s prijatelji. NajveÄ? veselja pa bo naredil otrokom in mladostnikom. Verjetno ne zaradi imena samega, paÄ? pa tudi zaradi dejstva, da bo s svojim kolesom lahko na prtljaĹžniku peljal prijatelja ali na balanco posadil prijateljico.ÂŤ

Ĺ tevilo kolesarjev v zadnjih letih naraĹĄÄ?a Kolesarjenje je zdravo za duĹĄo in telo – Pony bi z elektrifikacijo izgubil veliko svojih prednosti, predvsem lahkost in okretnost – Agencija za varnost v prometu poudarja, da kolesarji za lastno varnost lahko najveÄ? naredijo sami, in sicer z doslednim upoĹĄtevanjem cestnoprometnih predpisov – Kolesarjem prijazno mesto tudi Velenje Epidemija je na prodajo koles vplivala pozitivno

Kako je kriza vplivala na prodajo koles in kdo so kupci? Vladimir PogaÄ? pojasnjuje: ÂťV podjetju uporabljamo razliÄ?ne prodajne kanale, in sicer spletno prodajo, prodajo preko razliÄ?nih partnerjev po Sloveniji, preko razliÄ?nih kolesarskih trgovin.

Pri kupcih gre za zelo razliÄ?ne ljudi – mladi ljudje, ki nikoli niso imeli ponyja, ljudje, ki ga potrebujejo za dnevno uporabo, in ljudje, ki preprosto potrebujejo majhno in okretno kolo. NaĹĄi

Pony je kolo, ki je zaradi manjĹĄih dvajset colskih koles zelo okretno, prestave na veÄ?ini modelov pa omogoÄ?ajo lahkotno voĹžnjo. Da bo kolo vozno ĹĄe v vsaj naslednjem stoletju, pa poskrbijo skrbno izbrane komponente svetovno znanih proizvajalcev.

Zaradi aluminijastega okvirja je pony nadpovpreÄ?no lahko kolo, saj ne presega teĹže ĹĄtirinajst kilogramov. Ena glavnih prednosti je tudi zloĹžljivost. ZloĹžen zavzema zelo malo prostora in ga brez teĹžav lahko spravite v dvigalo in ali shranite na svojem balkonu.

â?ą

Zaradi krize so se ljudje priÄ?eli veÄ? gibati v domaÄ?em okolju

kupci so sodobno razmiĹĄljujoÄ?i ljudje, ki Ĺželijo slediti trendom.

Izziv zaradi virusa ima celo pozitiven vpliv na prodajo. Zaradi krize so se ljudje priÄ?eli veÄ? gibati v domaÄ?em okolju in ceniti zasebnost. V Ä?asu karantene so zaÄ?eli raziskovati okolico in se izogibati javnim prevozom, predvsem zaradi strahu pred okuĹžbo.

Ker so se v tem Ä?asu prekinile mednarodne povezave, nas to ni prizadelo, saj so kolesa proizvedena v Sloveniji.ÂŤ Zadnje Ä?ase so trend tudi elektriÄ?na kolesa, ki so marsikje Ĺže presegla prodajo navadnih. Ali v podjetju razmiĹĄljajo tudi o izdelavi in prodaji elektriÄ?nih koles? Âť Res je, da so elektriÄ?na kolesa v trendu, vendar pa bi sam pony z elektrifikacijo izgubil veliko svojih prednosti, predvsem lahkost in okretnost. To je kolo, ki je namenjeno dnevni mobilnosti v domaÄ?em okolju in okolici, kar nam dokazujejo tudi naĹĄi kupci.

Z elektrifikacijo bi izgubil veliko svoje duĹĄe, zato ĹĄe naprej ostaja takĹĄen, kakrĹĄnega imajo ljudje radi. Verjamemo, da se bo kult kolesa in znamke Rog nadaljeval in ĹĄiril po Sloveniji, Evropi in tudi drugod po svetu,ÂŤ raÄ?una direktor podjetja Turna iz Ĺ oĹĄtanja, ki je ponosen, da uspeĹĄno ohranjajo proizvodnjo koles in blagovno znamko.

â?ą

V Sloveniji ĹĄtevilo kolesarjev v zadnjih letih naraĹĄÄ?a, s tem pa tudi tveganje za njihovo ogroĹženost, saj jih vozniki motornih in enoslednih motornih vozil velikokrat spregledajo in tako dodatno poveÄ?ajo moĹžnost za nastanek prometne nesreÄ?e s hudimi poĹĄkodbami, opozarjajo na agenciji.

Ker je v poletnih mesecih na cestah veÄ? kolesarjev, dodatna pazljivost, strpnost in pozorno spremljanje dogajanja v prometu ne bodo odveÄ?.

NavduĹĄena uporabnica na Irskem

Kolesarskih stez in poti je vedno veÄ?

Ker vremenska napoved v drugem delu junija konÄ?no vkljuÄ?uje in predvideva tudi sonÄ?ne dni in viĹĄje temperature, na cestah lahko priÄ?akujemo tudi veÄ? kolesarjev. Agencija za varnost v prometu poudarja, da kolesarji za svojo varnost lahko najveÄ? naredijo sami, in sicer z doslednim upoĹĄtevanjem cestnoprometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozijo po kolesarski stezi ali poti, Ä?e kolesarske steze ni, pa vozijo po desnem robu cestiĹĄÄ?a v smeri voĹžnje. Pri kolesarjenju morajo upoĹĄtevati pravila prednosti, prometne znake in drugo signalizacijo. Vedno naj poskuĹĄajo predvideti ravnanje drugih udeleĹžencev v prometu, saj lahko tako prepreÄ?ijo marsikateri neljub dogodek. Kolesarjem prijazno mesto je tudi Velenje, ki ureja kolesarske povezave v mestu in kolesarjem prijazne kolesarske mreĹže, ki pa ponekod zaradi doloÄ?enih omejitev, seÄ?nje dreves in posegov v cestiĹĄÄ?e razdvajajo javnost. Zadnji poseg na PreĹĄernovi cesti je med obÄ?ani dvignil kar nekaj prahu.

ÂťVsi na kolo za zdravo teloÂŤ

19 po cestah manj stresna in nevarna, smo se z druĹžino odloÄ?ili, da letos s kolesom osvojimo okoliĹĄke vrhove. Do njih smo izbirali manj obremenjene, makadamske poti. Med drugim nas je pot zanesla na GraĹĄko goro, PaĹĄki Kozjak, Goro Oljko, Sleme, Smrekovec in tudi na Roglo z Mislinjske strani. Moram reÄ?i, da so bili nekateri vzponi ubijalski in malo je manjkalo, da se ponekod nismo kar obrnili. A so panoramske ceste, razgledne toÄ?ke in zadovoljstvo ob osvojitvi cilja poplaÄ?ali ves trud in razbolele noge. NajboljĹĄe od vsega pa je bila misel na prijeten spust nazaj v dolino.

Kolesarjenje nas je druĹžinsko ĹĄe bolj povezalo. Prav tako nas je tako zasvojilo, da sedaj iz tedna v teden naÄ?rtujemo, kateri vrh bo naslednji na vrsti. Za konec kolesarske sezone pa imamo Ĺželjo prikolesariti na VrĹĄiÄ?. ElektriÄ?nim kolesom se lahko zahvalim, da lahko kolesarimo vsi v druĹžini, saj zaradi operacije hrbtenice enega ti skupni kolesarski podvigi drugaÄ?e ne bi bili mogoÄ?i.ÂŤ Vlado StjepiÄ?, trener: ÂťKolesarska sezona se je zaÄ?ela, letos bo verjetno kakĹĄen kilometer manj zaradi karantene, zdaj nam nagaja ĹĄe vreme. Kljub vsemu je za mano Ĺže kar precej kilometrov. VÄ?asih sem bil triatlonec in sem prevozil do 8.000 kilometrov letno. Ko sem sklenil svojo tekmovalno pot, sem se podal v trenerske vode, zdaj kolesarim le ĹĄe ljubiteljsko in z varovanci Triatlon kluba Velenje, s katerimi ĹĄe vedno naredim okoli 2.000 kilometrov letno. Tudi sam opaĹžam na cesti vedno veÄ? kolesarjev, ki postajajo stalnica lepih dni. Zadnja leta je kolesarjenje tudi vedno bolj priljubljena oblika rekreacije in prevoza na delo. Ĺ˝al med avtomobilisti ĹĄe vedno opaĹžam precej nestrpnosti do kolesarjev.

Vozniki bi se morali zavedati, da smo kolesarji ranljivejĹĄi uporabniki cest, zato bi morali biti bolj

je slogan, ki se je ohranil iz Ä?asov, ko se je kolesarjenje ĹĄele zaÄ?elo razvijati kot mnoĹžiÄ?na oblika rekreacije, prav gotovo pa velja ĹĄe danes, saj je to izredno priljubljena oblika telesne aktivnosti. Agencija za varnost v prometu v okviru resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013– 2022 kolesarjem posveÄ?a dodatno pozornost v preventivi, saj sodijo med ranljivejĹĄe skupine udeleĹžencev v prometu. Za varno kolesarjenje Vlado StjepiÄ?, pravi, da je ĹĄport lahko lep naÄ?in sta kljuÄ?nega poĹživljenja. mena uporaba kolesarske zaĹĄÄ?itne opreme in do- pozorni in strpnejĹĄi do nas. Sicer sledno spoĹĄtovanje cestnopro- pa vedno, ko kolesarim, upoĹĄtemetnih predpisov, poudarjajo vam cestnoprometne predpise, na agenciji, ki je letoĹĄnji svetov- prav tako to zahtevam tudi od ni dan kolesarjenja izkoristila za svojih varovancev (triatloncev). preventivo in promocijo varnega Bi pa vsem udeleĹžencem v prokolesarjenja ranljivejĹĄih skupin v metu priporoÄ?al, naj bodo malo cestnem prometu. bolj strpni, naj poskusijo gledati na kolesarje kot enakovredne Pridno kolesarimo in udeleĹžence v prometu in jim dospoznavamo okoliĹĄke dati kakĹĄen centimeter veÄ? varvrhove in kraje nostne razdalje. Kolesarjem pa Ĺ pela Bukovec (rekreativna ko- priporoÄ?am upoĹĄtevanje cestnolesarka): ÂťLetoĹĄnjemu toplemu prometnih predpisov in odgoin suhemu aprilu ter korona vi- vorno vedenje, naj spremljajo rusu se lahko zahvalimo, da se tudi dogajanje za sabo, in Ä?e se je letoĹĄnja sezona kolesarjenja za njimi nabere kolona avtomozaÄ?ela prej kot po navadi. Son- bilov, naj ustavijo in jih spustijo ce in narava sta kar vabila, da naprej. In seveda veliko varnih se usedemo na kolo in odpravi- kilometrov Ĺželim vsem!ÂŤ đ&#x;”˛ Jasmina Ĺ karja mo na izlete. ÄŒeprav letos aprila na cestah ni bilo toliko prometa kot obiÄ?ajno in bi bila voĹžnja

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

18. junija 2020

Bravo Rudarju prizadejali sedemnajsti poraz VÄ?eraj gostil predzadnje DomĹžale, v nedeljo gostovanje v Mariboru NogometaĹĄi Rudarja proti Bravu niso ponovili dobre, sicer neuÄ?inkovite igre iz Celja v prejĹĄnjem krogu. Le v uvodnih minutah in po visokem zaostanku, ko je bilo Ĺže prepozno, so spominjali na prejĹĄnji savinjsko-ĹĄaleĹĄki dvoboj. Tedaj so povedli Ĺže v tretji minuti, sodnik pa jim je po mnenju mnogih neupraviÄ?eno razveljavil zadetek. Tudi na tekmi z LjubljanÄ?ani se je zgodila ta minuta z izvedbo obetavne akcije, pri kateri pa je manjkala pika na i. AljaĹž Krefl je globoko iz svoje polovice igriĹĄÄ?a poslal dolgo Ĺžogo pred kazenski prostor nasprotnika, kjer jo je prestregel Dominik Radić. NajboljĹĄi domaÄ?i strelec se je imenitno otresel gostujoÄ?ega branilca. PriĹĄel pred vratarja Igorja Vekića, ki pa je s pomoÄ?jo soigralca prepreÄ?il Ĺžogi pot v mreĹžo. Z roko jo je odbil nazaj v polje.

PrviÄ? so LjubljanÄ?ani naÄ?eli mreĹžo vratarja Mateja Radana v 16. minuti. Napadalec Roko Baturina je bil po hitri akciji po desni strani v Rudarjevem kazenskem prostoru spretnejĹĄi in hitrejĹĄi od domaÄ?ih branilcev in s petih metrov poslal Ĺžogo z zavitim strelom z levico v daljĹĄi Radanov kot za prvo vodstvo. V 30. minuti je Martin KramariÄ? dvakrat otresel Marka ÄŒosića in s pribliĹžno 20 metrov sproĹžil mo-

Nadaljujejo zmanjĹĄevanje ĹĄtevila igralcev

Po prekinitvi sodelovanja s Hrvatoma Bornom Petrovićem (21) in Mislavom Andjelkovićem (32) je vodstvo Rudarja sporazumno prekinilo pogodbo tudi s 30-letnim branilcem Dinom Škvorcem.

Ta prav tako hrvaĹĄki igralec je njihov Ä?lan postal januarja letos, vendar priloĹžnosti za igro v prvi ligi ni dobil.

V Olimpiji in DomĹžalah zamenjali trenerja

Zaradi slabih rezultatov in predzadnjega mesta bo moĹĄtvo DomĹžal odslej vodil namesto Andreja Razdrha Dejan Djuranović, ki je prav ob KamniĹĄki Bistrici konÄ?al vrhunsko igralsko pot. V DomĹžalah je med drugim deloval Ĺže kot pomoÄ?nik glavnega trenerja, samostojno trenersko pot je zaÄ?el v Radomljah. Po porazu na osrednji tekmi 27. kroga v soboto s Celjem je moral tudi Safet HadĹžić zapustiti mesto glavnega trenerja v Olimpiji. Kdo bo skuĹĄal LjubljanÄ?ane obdrĹžati na prvem mestu, bo znano te dni.

Ä?an udarec. Radan je Ĺžogo odbil.

Na njegovo smolo toÄ?no na nogo vtekajoÄ?ega Baturina (ob soigralÄ?evem strelu je bil v prepovedanem poloĹžaju), ki jo je Ä?ez njega poslal v mreĹžo za podvojitev vodstva. Samo slabe tri minute za tem je bilo upanje rudarjev na prvo zmago preloĹženo najmanj na naslednji dvoboj (vÄ?eraj so gostili v derbiju zadnjih dveh DomĹžale). Z mojstrskim prostim udarcem s slabih dvajsetih metrov je Sandi Ogrinec mimo Ĺživega zidu in vratarja poslal Ĺžogo v njegovo desno stran za 3 : 0. Po visokem vodstvu se gostje niso veÄ? pre-

tirano naprezali, rudarji pa so vendarle zaÄ?eli kazati podobo iz Celja in zaigrali podjetno. Vendar veÄ? kot Ä?astnega zadetka niso dosegli. V 60. minuti je rezervist MatevĹž Matko nepravilno zaustavil Mića Kuzmanovića, ki je z leve strani z Ĺžogo vtekal v kazenski prostor, in sodnik je takoj pokazal na belo toÄ?ko. NatanÄ?en izvajalec je bil kapetan Damjan Trifković. Prejeti zadetek je spet predramil goste, toda mreĹži sta kljub (pol)priloĹžnostim na obeh straneh ostali nedotaknjeni.

Po mnenju gostujoÄ?ega trenerja Dejana Gabrića so njegovi igralci

‌ Âťpremehko smo ĹĄli v tekmo in smo imeli sreÄ?o, da nismo rezultatsko zaostali. Nato smo igrali resniÄ?no dobro, in to do takrat, ko smo priĹĄli po prvem polÄ?asu iz slaÄ?ilnice. Po visokem vodstvu smo izgubili red. Moram pa vseeno pohvaliti igralce za taktiÄ?no disciplino in na koncu zasluĹženo zmago. Ker je bil to derbi spodnjega dela lestvice, te toÄ?ke ĹĄtejejo dvojno.ÂŤ DomaÄ?i branilec Elvedin DĹžini pa je menil: ÂťÄŒe bi zadeli, bi morda tekma ĹĄla v drugo smer. Nismo bili kompaktni, premalo smo bili agresivni, kar je nasprotnik dobro izkoristil.ÂŤ

Z vodstvom kluba ga v naslednjih tednih Ä?aka sestavljanje ekipe, ki se bo borila za vrnitev v 1. A ligo

Balinanje DomaÄ?ini tokrat nepopustljivi Ĺ˝e v sredo je bilo zanimivo sreÄ?anje na Polzeli, kjer so domaÄ?ini gostili ekipo DU Velenja. Gostje so zaÄ?eli silovito, vendar domaÄ?ini niso popuĹĄÄ?ali. Rezultat bi skoraj z vsakim luÄ?ajem prinesel korist eni ali drugi ekipi. OdloÄ?ala je igra v krogu, v katerem so domaÄ?ini imeli nekoliko veÄ? sreÄ?e. KonÄ?ni rezultat je tako bil 6 : 4 za domaÄ?e in razlika v toÄ?kah tudi 43 : 37.

Naslednji dan je bila na igriĹĄÄ?u Premogovnika Velenje tekma med KU Gorenja, ki je bil domaÄ?in in gosti iz BK Celeia Celja. SreÄ?anje bi moralo biti v Celju, a je bilo tam preveÄ? razmoÄ?eno igriĹĄÄ?e. DomaÄ?ini, ki so

v prvem krogu nesreÄ?no izgubili, so tokrat igrali zelo dobro in skoraj brez napak. Na koncu so slavili 10 : 0, toÄ?kovna razlika 46 : 21 pa pove vse o njihovi premoÄ?i na igriĹĄÄ?u.

IstoÄ?asno je bilo tudi sreÄ?anje v Vinski Gori, kjer so domaÄ?ini gostili ekipo iz BK Ĺ˝alca. Tu pa je bilo ves Ä?as zelo napeto, vendar so tudi tokrat odloÄ?ili rezultati z igro v krog. Na koncu je bilo 6 : 4 za domaÄ?ine, pa tudi toÄ?kovna razlika 42 : 29 je bila za domaÄ?e.

Tokrat je bila prosta ekipa BĹ DU Premogovnika.

Lestvica prve lige: 1. BĹ DU Premogovnik, 2. KU Gorenje, 3. BK Polzela, 4. DU Vinska Gora, 5. DU Velenje, 6. BK Ĺ˝alec (vsi po 2 toÄ?ki), 7. BK Celeia Celje 0 toÄ?k.

Tudi druga liga je zaÄ?ela tekmovanje. Prvo sreÄ?anje je bilo v Ĺ oĹĄtanju, kjer so gostovali igral-

đ&#x;”˛

mkp

Zoran KedaÄ?iÄ? se po ĹĄestih letih vraÄ?a v Ĺ oĹĄtanj.

ci BS Vrbno iz Vrbice. DomaÄ?a ekipa tokrat ni imela posebnih teĹžav, zato tudi konÄ?ni rezultat 8 : 2 ni bil nobeno preseneÄ?enje.

Tudi razlika toÄ?k 50 : 9 za domaÄ?e pove vse.

Na Gorici so domaÄ?i gostili ekipo DU Dobrna. VeÄ?ino tekme so bili boljĹĄi, zato konÄ?ni rezultat 6 : 2, pa tudi toÄ?kovna razlika 40 : 20 za domaÄ?ine ni preseneÄ?enje.

V KavÄ?ah pa so gostili ekipo BK TopolĹĄica. Tukaj je bilo sreÄ?anje zelo razburljivo. Na koncu so imeli domaÄ?ini nekoliko veÄ? sreÄ?e in zmagali s 6 : 2. ToÄ?kovna razlika je bila zelo tesna 29 : 28 za domaÄ?e.

Lestvica druge lige: 1. DU Ĺ oĹĄtanj, 2. PDU Gorica, 3. PDU KavÄ?e (vsi po 2 toÄ?ki), 4. BK TopolĹĄica, 5. DU Dobrna, 6. BS – Vrbno Vrbica (vsi brez toÄ?k). đ&#x;”˛

T. F.

S. Vovk

Tudi pobiralci Ĺžog po protokolu Nogometne zveze Slovenije: razkuĹževanje rok po vsakem stiku z Ĺžogo.

Prva liga Telekom Slovenije, 27. krog

osvojila konÄ?no 8. mesto.

Novi trener Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice ima tudi precej izkuĹĄenj z igranjem v najmoÄ?nejĹĄih evropskih pokalih – z ACH Volleyjem je nastopal tako v ligi prvakov kot pokalu CEV. V zadnji sezoni je deloval kot trener prvoligaĹĄke ekipe iz ÄŒrnuÄ?. V naslednjih tednih ga z vodstvom kluba Ä?aka sestavljanje ekipe, ki se bo borila za vrnitev v 1. A ligo.

36-letni trener iz Ĺ oĹĄtanja je v preteklosti Ĺže uspeĹĄno vodil ekipo. V sezoni 2011/2012 je prviÄ? v svoji karieri nastopil v vlogi glavnega trenerja in pod njegovim vodstvom se je ekipa po ĹĄestih letih igranja v 2. DOL vrnila v slovensko odbojkarsko elito.

Naslednjo sezono je ekipa igrala v skupini za prvaka, v sezoni 2013/2014 pa je s KedaÄ?iÄ?em

đ&#x;”˛

TAKO so igrali

Ekipo OK Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica bo vodil KedaÄ?iÄ?

Ĺ oĹĄtanj – Odbojkarji Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice, ki bodo v sezoni 2020/2021 nastopali v 1. B ligi, bodo pred prihajajoÄ?o sezono doĹživeli kar nekaj sprememb.

Po tem ko se je po dveh sezonah poslovil srbski strateg Rade DaÄ?ović, ki je prevzel vodenje ekipe Salonita iz Kanala, se je vodstvo kluba za sodelovanje dogovorilo z Zoranom KedaÄ?iÄ?em.

To je bil Ĺže sedemnajsti poraz rudarjev, prav tolikĹĄen pa je bil po tem porazu njihov zaostanek za predzadnjimi DomĹžalÄ?ani, ki so se iz Kranja vrnili s toÄ?ko. So vÄ?eraj prekinili neverjetno slab niz porazov? Ĺ˝al v tej ĹĄtevilki tega ne morete izvedeti, ker je bila pred tekmo Ĺže natiskana.

Igralci so priĹĄli na igriĹĄÄ?e loÄ?eno.

Kegljanje Sezono zakljuÄ?ili z zmago Kar 18 krogov so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani Ä?akali na prvo zmago. Tekmovalno sezono 2019/20 so konÄ?ali na zadnjem mestu z osvojenimi tremi toÄ?kami. To je bila najslabĹĄa sezona, odkar tekmujejo v drugi ligi. Ker KZS uvaja ĹĄe eno 1. B ligo (po novem vzhod – zahod), bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani tudi naslednjo sezono tekmovali v drugi ligi – vzhod. V zadnjem 18. krogu so na domaÄ?ih stezah gostili ekipo MiklavĹža, dosegli edino in najveÄ?jo zmago sezone. Tokrat lahko pohvalimo vse tekmovalce za lepo igro, borbenost in mirnost pri morebitnih napakah. Pohvala velja tudi domaÄ?emu strategu, ki mu je uspe-

Rudar Velenje - Bravo 1:3 (0:3)

Strelci: 0:1 Baturina (17.), 0:2 Baturina (30.), 0:3 Ogrinec (33.), 1:3 Trifković (60. - 11 m).

Rudar: Radan, PuĹĄaver, DĹžinić, KaĹĄnik, Krefl, VoĹĄnjak (od 40. ÄŒrnÄ?iÄ?), Ćosić, Trifković (od 65. Jovanović), Filipović (od 27. Lelić), Kuzmanović, Radić (od 65.

Koprivnik). Trener: Dominik BerĹĄnjak.

Bravo: Vekić, Kurtović, DrkuĹĄić, Brekalo, Trontelj (od 46. M. Matko), Ogrinec (od 78. Primc), Agboyi, KramariÄ?, A. Matko, Nukić, Baturina (od 58. Kancilija). Trener: Dejan Grabić.

Drugi rezultati: Maribor - Aluminij 3:0 1:0), Olimpija - Celje 0:1 (0:1), Mura - Cb24 Tabor SeŞana 3:2 (2:0), Triglav – DomŞale 1:1 (0:0).

Vrstni red po 27. krogu: 1. Olimpija

lo pripraviti ekipo do zmagovalne miselnosti. Zadnjo tekmo so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani odigrali zelo dobro, napadalno z natanÄ?nimi meti pa so nasprotnika spravljali v obupne poloĹžaje. Ĺ˝e prvi domaÄ?i par je pokazal, da gostom ne bo lahko. Igralci so se ves Ä?as menjavali v vodstvu, zadnji luÄ?aji pa so pripadali domaÄ?inoma, ki sta morala na kraju oddati tudi toÄ?ko. Po prvi igri je bilo 1 : 1, prednost domaÄ?ih pa je znaĹĄala le 21 kegljev. V drugem paru se je na stezah pojavil L. Fidej, ki se je po 8 mesecih odsotnosti (poĹĄkodba gleĹžnja in operacije roke) vrnil dokaj dobro pripravljen. S sotekmovalcem sta z natanÄ?nimi meti v polno in ĹĄe boljĹĄe na Ä?iĹĄÄ?enje spravila nasprotnika na kolena. Razlika v kegljih je hitro naraĹĄÄ?ala, po konÄ?ani drugi igri je pri rezultatu 3 : 1 znaĹĄala

53 (55:30), 2. Celje 51 (56:25), 3. Maribor 49 (46:27), 4. Aluminij 45 (45:30), 5. Mura 44 (43:33), 6. Bravo 34 (35:44), 7. Tabor 29 (31:43), 8. Triglav 28 (33:61), 9. DomĹžale 27 (36:50), 10. Rudar 10 (24:61).

28. krog: Mura – Celje 3:1 (2:1), Rudar – DomĹžale, Aluminij – Tabor, Olimpija – Bravo (vÄ?eraj); Triglav – Maribor (danes).

29. krog: Maribor – Rudar (nedelja, 21. 6. 20.30) ‌

Keljganje, 2. liga – vzhod – 18. krog Šoťtanj - MiklavŞ 7 : 1 (3289 : 3064)

Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? – 515 (0), PetroviÄ? – 546 (1), Fidej - 543 (1), Jug – 551 (1), ArnuĹĄ – 545 (1), SeÄ?ki – 589 (1).

Ĺže 101 kegelj. Ĺ e 124 kegljev sta dodala tekmovalca tretjega domaÄ?ega para, ki sta z dobro igro zapeÄ?atila usodo gostov. Visoka zmaga domaÄ?inov je zasluĹžena, saj so igrali zares odliÄ?no. ÄŒe bi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani igrali celotno sezono tako, bi danes lahko poroÄ?ali o ĹĄe boljĹĄih rezultatih, morda celo o uvrstitvi v 1. B ligo. Uprava upa, da bodo tekmovalci v prihodnji sezoni drĹžali takĹĄno raven igre.

Pohvala tudi domaÄ?emu sodniku (Kompari), ki je vse tekme sodil pravilno in poĹĄteno, brez veÄ?jih napak, ki bi lahko vplivale na igro ene ali druge ekipe.

Prihodnji teden se bo zaÄ?elo DP za posameznike. V igri za visoke uvrstitve je tudi predstavnik Ĺ oĹĄtanja HasiÄ?iÄ?. Vodstvo kluba mu Ĺželi veliko uspeha v Ĺ kofji Loki in ÄŒrnomlju. đ&#x;”˛

G. F.

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 21

Slovenski atleti so po prekinitvi vseh dejavnosti zaradi novega korona virusa zaÄ?eli prve treninge na stadionih Ĺže po 20. aprilu, ti pa so bili prilagojeni ukrepom o omejitvi gibanja in zbiranja, ki jih je sprejela drĹžava. Vlada je dovolila ĹĄportne treninge po 4. maju, Atletska zveza Slovenije (AZS) pa je tekme napovedala junija. Te so Ĺže v teku, udeleĹžujejo pa se jih tudi velenjski atleti in atletinje. Atletski klub Velenje je znan po tem, da so njihovi Ä?lani zelo uspeĹĄni na vseh tekmovanjih, od ĹĄolske pa vse do mednarodne ravni. Imajo reprezentante od pionirskih pa vse do Ä?lanskih vrst, ki se nastopov redno udeleĹžujejo in odliÄ?no zastopajo barve Slovenije. Dolgoletni predsednik petindvajset let, od leta 2018 pa podpredsednik Marjan Hudej je ĹĄe vedno zelo vpet v delovanje kluba, zaveda se, da sta ĹĄport in gibanje zelo pomembna za zdrav razvoj sodobne druĹžbe, predvsem mladih, v katere v velenjskem klubu ĹĄe posebej veliko vlagajo.

Prestopi ĹĄportnikov

Zelo uspeĹĄni ĹĄportnici sta tudi Agata Zupin in Anita Horvat, ki sta v velenjski klub priĹĄli pred nekaj leti. Anita pred tremi, Agata predlani. Vzrok? ÂťZato, ker smo dobro organizirani, ker se drĹžimo dogovora in atlete maksimalno podpiramo na njihovi ĹĄportni poti, odgovori Hudej in nadaljuje, da se je lani zgodil tudi prestop MihalinÄ?eve v Atletski klub Mass Ljubljana, ker atletinja tam trenira Ĺže vrsto let in ji ni treba plaÄ?evati trenerja, ki ima za zunanje atlete precej viĹĄjo ceno. Maji ni treba plaÄ?evati dvorane itd.ÂŤ Se je pa uspeĹĄna ĹĄportnica ob prestopu tudi zahvalila klubu in predsedniku za vso podporo na ĹĄportni poti. V kateri klub prestopa najveÄ? atletov? Hudej odgovarja: ÂťNajveÄ?

21

Ĺ PORT

18. junija 2020

Po epidemiji se atletika spet prebuja Prestopi ĹĄportnikov iz kluba v klub so obiÄ?ajni – Velenjski atleti uspeĹĄno zaÄ?eli poletno sezono – V zelo slabem stanju glavna zgradba stadiona – Ĺ˝elja po atletski dvorani ostaja

Glavni prestopni rok traja od 20. oktobra do 20. novembra v letu

sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to jasno doloÄ?eno. Atlet je oproĹĄÄ?en vraÄ?ilo zneska do viĹĄine meseÄ?ne minimalne bruto plaÄ?e v Republiki Sloveniji. Domicilni klub ne sme zahtevati plaÄ?ila nadomestila, Ä?e so dejanski stroĹĄki, ki jih krije atlet za pripravo in tekmovanja, v uradnih tekmovalnih sistemih viĹĄji od plaÄ?ila iz prejĹĄnjega odstavka. Zavezanec za plaÄ?ilo nadomestila je atlet.

Obveznost plaÄ?ila nadomestila lahko atlet prenese na klub, v katerega prestopa, Ä?e se udeleĹženci tako dogovorijo.

Med prestopnim rokom se upoĹĄteva atletova starostna kategorija tekoÄ?e sezone. Domicilni klub pri prestopu atletov v pionirskih kategorijah (do vkljuÄ?no 15. leta starosti) nima pravice zahtevati nadomestila za prestop. Domicilni klub je ob prestopu atletov, starih ĹĄestnajst let ali veÄ?, upraviÄ?en zahtevati plaÄ?ilo nadomestila za prestop, Ä?e ima z atletom prestopov se zgodi v Mass, Kronos, tudi Celje, ker gredo atleti v srednjo ĹĄolo ali ĹĄtudirat v Ljubljano in si ne morejo privoĹĄÄ?iti plaÄ?evanja uporabe dvorane in stadiona, katerih cena najema za trening je izredno visoka. Seveda so ĹĄe druge prednosti; treningi za zunanje atlete so omogoÄ?eni le v poznih veÄ?ernih urah, ko domaÄ?i atleti zakljuÄ?ijo treninge, tako da je ob prestopu vse veliko laĹžje, predvsem pa za ĹĄportnika bolj ugodno.ÂŤ Strokovna delavka AK Velenje Natalija Bah pa doda, da so se prestopi dogajali od nekdaj in se vedno bodo. Razlogi pa so razliÄ?ni: ÂťZaradi nezadovoljstva v klubu, odhoda v srednjo ĹĄolo v drug kraj, selitve, odhoda na ĹĄtudij. VeÄ?ina prestopov pa je pri vrhunskih atletih

povezana tudi s stroĹĄki treningov in sredstvi, ki jih lahko nudi klub, ter seveda s pogoji treninga (dvorana ...)ÂŤ

Atleti so uspeĹĄno zaÄ?eli novo sezono

Korona kriza je premaknila tudi koledar atletskih tekmovanj na zaÄ?etek junija. ÂťAtleti so uspeĹĄno startali v novo sezono.

Do zdaj sta bila izpeljana dva mitinga. V Radovljici 31. maja, kjer je tekmovalo le nekaj atletov, ki so osvojili pet kolajn. Posebej bi izpostavili metalca kopja Filipa DominkoviÄ?a z metom preko 70 m (70,94), ki je osvojil 1. mesto med starejĹĄimi mladinci in pometel tudi z vso absolutno konkurenco (v skupni razvrstitvi je bil najboljĹĄi tudi med Ä?lani).

Prav tako je bil v metu kopja drugi GaĹĄper Juhart, med Ä?lanicami je v teku na 400 m z ovirami zmagala Agata Zupin, Stefan UlamoviÄ? je bil v teku na 800 m tretji, prav tako je bron v teku na 1500 m osvojila Sandra Ĺ merc.

6. junija pa smo v veÄ?jem ĹĄtevilu tekmovali na tradicionalnem mednarodnem mitingu v Kranju, kjer so tekmovali atleti od kategorije U14 in vse do Ä?lanov.

Bili so zelo uspeĹĄni in poleg ĹĄtevilnih osebnih rekordov osvojili kar enajst kolajn. V Ä?lanski kategoriji je Agata Zupin zmagala v tekih na 100 in 300 m, Anita Horvat je v teku na 200 m zmagala in osvojila tretje mesto v teku na 100 m. Dino SubaĹĄiÄ? je zmagal v skoku v daljino, TomaĹž Turinek je osvojil tretje mesto v

teku na 100 m, GaĹĄper Juhart pa je v metu kopja osvojil drugo mesto. V mladinski kategoriji si je Hana Marovt pritekla tretje mesto v teku na 100 m in drugo mesto v teku na 200 m, med deÄ?ki pa je Gal Golob osvojil tretje mesto v teku na 100 m, med deklicami pa je tretje mesto v metu krogle osvojila ĹĄe Hana Juhart,ÂŤ pove Hudej.

Kako blizu je obnova glavne zgradbe z garderobami?

Velenjski klub se ponaĹĄa z odliÄ?no infrastrukturo, ki jo je v zadnjih letih uspeĹĄno posodobil s sredstvi Fundacije za ĹĄport (po zaslugi gospoda Steinerja), MO Velenje in z lastnim vloĹžkom (obnova atletske steze, me-

taliĹĄÄ?e za kladivo, nov komplet ovir za tekmovanja, novi ĹĄtartni bloki, komplet blazin in dodatkov za skok v viĹĄino in za skok s palico, retoping atletske steze, nakup novih zaprek za steeple).

TeĹžava ostajata tako zelo zaĹželena atletska dvorana in glavna zgradba stadiona, kjer so pisarne in garderobe; ta je namreÄ? v zelo slabem stanju. ÂťMislim, da si velenjski ĹĄport zasluĹži, da se stavbo obnovi, naĹĄa Ĺželja je obnova glavne zgradbe z garderobami, ki je v zelo slabem stanju, in pa manjĹĄa pokrita steza za treninge (vsaj 60 m dvorana). V tem so nas prehiteli skorajda vsi, kar nas Ĺžalosti glede na to, da smo imeli nekoÄ? enega najlepĹĄih stadionov, ki ga je konstruiral legendarni Stanko Bloudek. Dvorano imajo npr. v Slovenski Bistrici, Celju, Ljubljani in BreĹžicah, kjer imajo napihnjen balon in tako zagotovljeno vadbo vso zimo, v Novem mestu imajo kroĹžno dvorano. Glede na to, da je ideja o novem stadionu padla v vodo, raÄ?unamo na pomoÄ? obÄ?ine, drĹžave in Atletske zveze Slovenije. RazmiĹĄljamo, da Ä?e je uspelo pridobiti evropska sredstva za prireditveni prostor ob jezeru, ki bo namenjen vsem obiskovalcem, ne samo domaÄ?inom, si tudi VelenjÄ?ani, predvsem mladi, ki ga uporabljajo v najveÄ?ji meri, zasluĹžijo kvaliteten stadion, saj je konec koncev atletika baziÄ?ni ĹĄport, sĂĄmo gonilo, da atletika obstaja. Ĺ˝al smo na vlak, da bi zaradi bliĹžine tretje razvojne osi, ki bo umeĹĄÄ?ena v prostor ob stadionu, stopili prepozno, zdaj lahko samo upamo, da ne bo preveÄ? moteÄ?e vplivala na treninge, rekreacijo in klubske aktivnosti,ÂŤ ĹĄe kritiÄ?no izpostavi podpredsednik Atletskega kluba Velenje Marjan Hudej. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Pred vrati sedmi Martinko

Ĺ marĹĄke vijolice drugoligaĹĄ?

Ĺ marĹĄki organizatorji nogometnega kampa povabili k sodelovanju sosednje klube oziroma nogometna druĹĄtva – Tudi tokrat obetajo veliko zabave in preseneÄ?enj – Med ambasadorji ĹĄe Klemen Bovha

Mladinska in kadetska ekipa NK Ĺ martno 1928 Ĺže drugoligaĹĄa, Ä?lanska na uradno informacijo o napredovanju ĹĄe Ä?aka

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki – Nogometni kamp Martinko 2020, ki poteka pod okriljem Nogometnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, je Ĺže postal del bogate tradicije igranja okroglega usnja na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake. Dobro delo so prepoznali tudi v lokalnem okolju, saj so njegovi organizatorji ob lanskem obÄ?inskem prazniku prejeli priznanje ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana za prispevek k razvoju ĹĄporta in prostoÄ?asnih aktivnosti otrok in mladine. ÄŒlani organizacijskega odbora, katerega predsednik je Andrej Feldin, so se odloÄ?ili, da bodo nogometni kamp pripravili tudi letos, in sicer od 25. do 28. junija.

Priprave na sedmo priljubljeno obliko druĹženja mladih nogometnih zanesenjakov so v polnem zagonu. Organizatorji zagotavljajo, da jih je obdobje korona virusa samo dodatno motiviralo, da ponudijo deÄ?kom in deklicam od 6. do 13. leta kar se da najboljĹĄo nogometno izkuĹĄnjo, predvsem

pa omogoÄ?i druĹženje med vrstniki, ki so ga vsi v minulih mesecih ĹĄe kako pogreĹĄali. ÂťNekaj idej je ĹĄe v razvoju, lahko pa Ĺže povem, da pripravljamo obilo zabave in preseneÄ?enj,ÂŤ pravi Feldin. Med drugim Ä?aka udeleĹžence obisk Celja. MlajĹĄi bodo obiskali pustolovski park Celjska koÄ?a, starejĹĄi pa tamkajĹĄnje letno kopaliĹĄÄ?e.

Mudili se bodo v kampu Menina in za eno noÄ? prenoÄ?ili v Forest Campingu Mozirje, ki je v soteski reke Savinje med Mozirjem in LetuĹĄem. Preizkusili se bodo v kuharskih veĹĄÄ?inah, pri tem pa jim bo v veliko pomoÄ? priljubljeni udeleĹženec slovenskega Master Chefa Miha Robnik, bolj znan kot Dans fotr kuha. ÂťKer radi dodajamo nove vsebine in Ĺželimo narediti kamp ĹĄe boljĹĄi, smo se letos odloÄ?ili, da bomo k njegovi izvedbi povabili okoliĹĄke klube. Poleg Ĺ portnega druĹĄtva Partizan Prebold, ki je sodeloval Ĺže lani, so se vabilu odzvali v Nogometnih druĹĄtvih Polzela in Mozirje ter Nogometni ĹĄoli Rudar Velenje. V sodelo-

Tatjana PodgorĹĄek

vanju z Mozirjani pripravljamo na tamkajĹĄnjem nogometnem igriĹĄÄ?u loÄ?ene strokovne treninge za najstarejĹĄe udeleĹžence kampa.

Vsem pa se obetajo obiski strokovnjakov v ĹĄoli teka, telesni pripravi in nogometnih veĹĄÄ?inah.ÂŤ Tako kot lani tudi letos priÄ?akujejo obisk znanega nogometaĹĄa, ki je v preteklosti igral za NK Ĺ martno, sedaj pa nosi dres NK Maribor. Organizatorji so zelo veseli, da se je dosedanjim domaÄ?im ambasadorjem kampa Niku OmladiÄ?u, Lari PraĹĄnikar in Lani Golob letos pridruĹžil ĹĄe en domaÄ?in – Klemen Bolha, ki uspeĹĄno nastopa v prvi litvanski ligi za FK Ĺ˝algiris. Nik in Lara sta – na Ĺžalost – poĹĄkodovana, Klemen pa je prvenstvo Ĺže zaÄ?el, zato se bodo otroci lahko veselili druĹženja z Lano Golob, ki bo prisotna vse dni kampa. Tako kot minule bodo tudi letoĹĄnjega sklenili s piknikom s starĹĄi, na katerem ne bo manjkalo nogometnih sreÄ?anj z okoliĹĄkimi klubi in licitacije dresov znanih ĹĄportnikov. đ&#x;”˛

PrvoligaĹĄke nogometne ekipe so po epidemiji korona virusa znova stopile na zelenice in nadaljujejo prvenstveno sezono, za vse selekcije (kadetsko, mladinsko in Ä?lansko) Nogometnega kluba Ĺ martno 1928 pa je spomladanski del sezone 2019/2020 uradno konÄ?an. Vse selekcije so tekmovale v 3. slovenski nogometni ligi in vse so po jesenskem delu tekmovanja prezimile na prvem mestu. So v taboru ĹĄmarĹĄkih vijolic zadovoljni s takĹĄno odloÄ?itvijo?

Bogdan Trop, predsednik kluba, je o tem dejal, da so od pristojnih v minulih dneh prejeli

uradno povabilo za napredovanje v 2. slovensko ligo za kadete in mladince. ÄŒlani upravnega odbora kluba so za vstop dvignili zeleni karton in tako sta enajsterici kadetov in mladincev Ĺže uradno Ä?lanici 2. kadetske oziroma 2. mladinske lige. Za napredovanje Ä?lanske selekcije na uradno obvestilo Nogometna zveza Slovenije ĹĄe Ä?akajo. Po neuradnih informacijah naj bi tudi ta imela moĹžnost napredovanja, kar je moÄ? sklepati po vabilu krovne organizacije za izredno licenciranje za drugo ligo. Je sicer neobvezujoÄ?e, a so se v klubu tega Ĺže lotili. Na vpraĹĄanje, ali so se torej o morebitnem izzivu za nastop v viĹĄjem kakovostnem razre-

Dnevi odprtih vrat na Golf vadiĹĄÄ?u Velenje – Ĺ portniki so s sproĹĄÄ?anjem ukrepov spet osvojili svoje terene. Tudi golfisti dvigujejo svojo formo in v svoje vrste vabijo nove Ä?lane. Golf klub Velenje je prav zato pripravil dneve odprtih vrat na Golf vadiĹĄÄ?u kluba v ĹĄportnem parku ob Ĺ kalskem jezeru v Velenju.

Medse vas vabijo vsak ponedeljek od 17.00 do 19. ure.

PriporoÄ?ajo predhodno prijavo po telefonu ĹĄt. 041 738 104. Potređ&#x;”˛ bujete le primerno ĹĄportno obleko in ĹĄportne copate.

du Ĺže pogovarjali, sprejeli kakĹĄne odloÄ?itve, je Trop odgovoril: ÂťV upravnem odboru smo se o tej temi seveda Ĺže pogovarjali, konÄ?ne odloÄ?itve pa ĹĄe nismo sprejeli. ÄŒakamo ĹĄe na nadaljnja navodila oziroma informacije. Priprave na novo sezono pa aktivno teÄ?ejo ne glede, ali bo Ä?lanska ekipa nastopila v 2. ali bo ostala v 3. slovenski nogometni ligi. Tako kot pred vsako sezono se dogovarjamo s sponzorji, pripravljamo finanÄ?ni naÄ?rt za obe varianti, sestavljamo ekipo, si prizadevamo za infrastrukturo ‌ Skratka, aktivnosti teÄ?ejo v polni meri. Z veseljem pa povem, da okostje ekipe imamo, in to so domaÄ?i fantje.ÂŤ đ&#x;”˛

radio velenje com

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

18. junija 2020

Poznate bonton na pokopaliĹĄÄ?u?

SpoĹĄtovanje do umrlih izkazujemo tudi z upoĹĄtevanjem reda, urejenostjo grobov in obnaĹĄanjem – Cvetje, sveÄ?e in druge nagrobne predmete polagajmo izkljuÄ?no na najeto grobno ali Ĺžarno mesto in ne zraven ali okoli njega, odpadni material pa v kontejnerje Jasmina Ĺ karja

Da je najveÄ?je pokopaliĹĄÄ?e v Ĺ aleĹĄki dolini lepo urejeno, nas pogosto spomnijo obiskovalci pokopaliĹĄÄ?a Podkraj, ki se pripeljejo iz drugih krajev Slovenije. PokopaliĹĄÄ?e v Podkraju je po mnenju mnogih redek primer kulturne hrambe spominov na pokojne. Pa se tega zavedamo in znamo ceniti? Jasmina Ĺ alamon s Komunalnega podjetja Velenje odgovarja: ÂťKomunalno podjetje kot upravljalec pokopaliĹĄÄ? Podkraj in Ĺ kale za lastnike MO Velenje in ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj skrbi za urejanje in vzdrĹževanje pokopaliĹĄÄ?a in izvajanje pogrebne in pokopaliĹĄke sluĹžbe. Pri tem precej pozornosti namenjamo urejenosti in celostni podobi pokopaliĹĄÄ?a, redu in Ä?istoÄ?i. Zato smo Ĺže v preteklosti na celotnem obmoÄ?ju pokopaliĹĄÄ?a uredili otoke z zabojniki za loÄ?eno zbiranje odpadkov (odpadne sveÄ?e, odmrlo cvetje, ostali odpadki ‌) in ponekod namestili tudi kontejnerje. Skrbimo tudi za pohodne in dovozne poti, objekte in okolico,ÂŤ ĹĄe predstavi Ĺ alamonova pokopaliĹĄke aktivnosti podjetja.

Najemniki grobov so dolĹžni skrbeti za urejenost grobov

Pa se znamo ljudje na pokopaliĹĄÄ?u obnaĹĄati, upoĹĄtevati red, skrbeti za urejenost grobov? ÂťOb vstopu na obmoÄ?je pokopaliĹĄÄ?a Podkraj vas priÄ?aka napisna tabla s pokopaliĹĄkim redom. Na njej

je navedeno, kaj se na obmoÄ?ju pokopaliĹĄÄ?a sme in kaj ne. Kljub temu delavci, pa tudi obiskovalci na pokopaliĹĄÄ?u pogosto naletijo na razliÄ?ne predmete, ki jih najemniki grobnih mest hranijo za nagrobniki (vaze, sveÄ?e, korita za roĹže, suho cvetje, krpe za brisanje nagrobnika in nagrobne ploĹĄÄ?e, vrtno orodje ipd.). Verja-

raznosi(jo) po drugih povrĹĄinah pokopaliĹĄÄ?a. Recept za nejevoljo najemnikov je tako na dlani.ÂŤ

Kultura in bonton na pokopaliĹĄÄ?u

Delavci pogrebno pokopaliĹĄke sluĹžbe Komunalnega podjetja Velenje na pokopaliĹĄÄ?ih opozarjajo najemnike grobnih mest, da

ni. V takih primerih najemnike prijazno opozorimo in upamo, da bodo opozorilo upoĹĄtevali, predmete odstranili in v prihodnje ne bodo veÄ? tako ravnali.

Ob tej priloĹžnosti zato ponovno pozivamo najemnike grobnih mest na obeh pokopaliĹĄÄ?ih, da skrbijo za primerno urejenost grobnih mest in za nagrobnike ne odlagajo predmetov, temveÄ? jih po uporabi odnesejo s seboj ali odvrĹžejo v za to namenjene zabojnike na pokopaliĹĄÄ?ih. Prav tako jih prijazno prosimo, da cvetje, sveÄ?e in druge nagrobne predmete polagajo izkljuÄ?no na najeto grobno ali Ĺžarno mesto in ne zraven ali okoli njega. To ĹĄe posebej velja za tista obmoÄ?ja pokopaliĹĄÄ?a Podkraj, kjer so razdalje med posameznimi klasiÄ?nimi ali Ĺžarnimi grobovi zelo ozke,ÂŤ je ĹĄe povedala Ĺ alamonova. đ&#x;”˛

Na celotnem obmoÄ?ju pokopaliĹĄÄ?a Podkraj so na voljo tudi fontane in pripadajoÄ?e kanglice za vodo. Ĺ˝al obiskovalci pogosto kanglic ne vrnejo na mesto izposoje, kjer bi bile navoljo ĹĄe ostalim obiskovalcem, precej pogosto se za njimi izgubi vsaka sled. Pogosto izginejo tudi pipe, plastiÄ?ne cevi ‌

memo, da si tako najemniki nekoliko olajĹĄajo delo pri urejanju grobov, ampak ti predmeti kazijo podobo pokopaliĹĄÄ?a kot celote, poleg tega pa ovirajo delavce pri vsakoletnem obrezovanju cipres in drugih posegih na pokopaliĹĄÄ?u. Svoje vÄ?asih napravi ĹĄe veter (pa tudi divje Ĺživali), ki predmete

POLICIJSKA kronika V enem dnevu dve kolesi

so dolĹžni skrbeti za urejenost grobnega mesta in neposredne okolice, da doloÄ?eni predmeti tja ne sodijo, prav tako mnogokrat pobirajo in odstranjujejo suho cvetje ali pogorele sveÄ?e. ÂťOstalih predmetov ne odstranjujemo, saj bi lahko najemniki napaÄ?no domnevali, da so jim bili odtuje-

Iz POLICISTOVE beleĹžke

Velenje, 11. junija – Hit med tatovi – kraje koles – se v Velenju nadaljujejo. V Ä?etrtek sta izginili dve. Eno je neznanec ukradel pred nakupovalnim centrom na Celjski cesti. Lastnika je oĹĄkodoval za 400 evrov. Drugo kolo, vredno 100 evrov, pa je bilo lastnici ukradeno na Trgu mladosti.

Pes mu je strgal oblaÄ?ila

Miren teden, naj tako ostane

Zaradi Ĺžalitev v postopek

Velenje, 11. junija – Zadnji teden je na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje minil dokaj mirno. Med dogodki, ki so jih policisti obravnavali na podroÄ?ju kriminalitete, prometa ter javnega reda in miru, k sreÄ?i ni bilo nobenega posebej izstopajoÄ?ega.

V Ä?etrtek je neznanec pred kroĹžiĹĄÄ?em na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju poĹĄkodoval razvrstilno tablo, nameĹĄÄ?eno na viĹĄini 7 metrov.

Policisti so s tem seznanili upravljalca ceste, ki bo poĹĄkodbo popravil. O storilcu pa ĹĄe zbirajo obvestila.

V petek, 12. junija, se je pri odcepu za Dobrno zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri so bila udeleĹžena tri vozila. NihÄ?e od udeleĹženih v nesreÄ?i, ki ji je botrovala prekratka varnostna razdalja dveh voznikov, ni bil poĹĄkodovan. Istega dne so proti veÄ?eru v Zdravstvenem domu Velenje pri poĹĄkodovani kolesarki preverili, kako se je zgodil padec s kolesom na obmoÄ?ju SolÄ?ave.

V nedeljo, 14. junija zveÄ?er, je na Stantetovi padel voznik kolesa z motorjem. Na spolzkem voziĹĄÄ?u se je prestraĹĄil vozila, ki ga je voznik vozil vzvratno. Policisti so o dogodku napisali zaznamek. Kmalu za tem pa so obravnavali kaznivo dejanje poĹĄkodovanja tuje stvari. Neznanec je poĹĄkodoval sluĹžbeni avtomobil prijavitelja.

Spregledal vlak, k sreÄ?i brez hudih posledic Polzela, 12. junija – V petek okoli 15. ure se je na nivojskem prehodu na Bregu pri Polzeli zgodila ĹželezniĹĄka nesreÄ?a. Voznik osebnega vozila je spregledal vlak in zapeljal na prehod ravno v trenutku, ko je ta pripeljal s celjske smeri. V trÄ?enju se voznik na sreÄ?o ni poĹĄkodoval. KonÄ?alo se je le s ĹĄkodo na vozilu in vlaku.

Velenje, 12. junija – V petek zjutraj je na poti na KoĹželj sprehajalca napadel pes in mu strgal oblaÄ?ila. Policisti okoliĹĄÄ?ine ĹĄe ugotavljajo, o kazni za lastnika pa bo odloÄ?al prekrĹĄkovni organ.

TopolĹĄica, 12. junija – V petek okoli poldneva je v TopolĹĄici krĹĄila javni red in mir obÄ?anka, ki je vpila in Ĺžalila partnerko prijavitelja. KrĹĄiteljico bodo policisti predlagali v prekrĹĄkovni postopek.

Denar pozabil v Ĺžepu hlaÄ?

Velenje, 12. junija – V petek proti veÄ?eru je obÄ?an iz okolice Velenja policistom prijavil, da mu je neznanec iz hiĹĄe ukradel veÄ?jo vsoto denarja. Policisti, ki so ĹĄli na kraj, znakov vloma niso zaznali, zato so zaÄ?eli zbirati druga obvestila. Medtem je prijavitelj denar naĹĄel v Ĺžepu hlaÄ?, ki jih je imel obleÄ?ene prejĹĄnji dan, in zadeva je bila reĹĄena na najboljĹĄi moĹžni naÄ?in.

Nekajkrat preglasno Velenje, 13. junija – V soboto so policisti zaradi preglasne glasbe ťli na Gorico v Velenju.

Za zmanjĹĄanje jakosti je zadostovalo opozorilo.

Zaradi preglasne glasbe pa so isto noÄ? posredovali tudi v Podkraju, Ĺ aleku in ĹĄe enkrat na Gorici. O enem primeru bo o krĹĄitvi odloÄ?al prekrĹĄkovni organ, enega krĹĄitelja so policisti opozorili, v enem primeru pa so krĹĄitelji kraj zapustili pred prihodom policistov.

Do Ä?eĹĄenj Ä?ez ograjo Velenje, 13. junija – V soboto proti veÄ?eru je VelenjÄ?anka obvestila policiste, da mladostnika plezata Ä?ez ograjo igriĹĄÄ?a pri vrtcu LuÄ?ka na Kardeljevem trgu. Ko so priĹĄli na kraj, sta mladostnika, ki sta 'rabutala' Ä?eĹĄnje, Ĺže pobegnila.

Ali sta se jih do njihovega prihoda tudi najedla, pa iz policistove beleĹžke ni razvidno.

Tako obiskovalci kot upravljalec obeh pokopaliĹĄÄ?, Komunalno podjetje Velenje si Ĺželimo, da pokopaliĹĄÄ?e ostane lepo urejeno. Le od nas samih je namreÄ? odvisno, ali bo pokopaliĹĄÄ?e ĹĄe naprej obiskovalcem in naravi prijazen prostor, prostor miru, kontemplacije in pietete.

Poostreno nad psihofiziÄ?no stanje voznikov ÄŒista nula, Ä?ista vest tudi na Promenadi okusov Ljubljana, Velenje, 15. junija – Od 15. do 21. junija v Sloveniji poteka nacionalna akcija, ki opozarja na nevarnost alkoholiziranosti med voĹžnjo. Agencija za varnost v prometu in policija izvajata prvi del nacionalne preventivne akcije za prepreÄ?evanje voĹžnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Z njo Ĺželijo opozoriti, kako nevarna je voĹžnja pod vplivom alkohola ali mamil ter kako takĹĄno ravnanje v prometu v Ä?im veÄ?ji meri prepreÄ?iti.

Zavod Varna pot pa je v sklopu nacionalne akcije pred njenim zaÄ?etkom, izvedel terensko preventivno akcijo z naslovom ÄŒista nula, Ä?ista vest. Med drugim so moderatorji v okviru akcije preverjali, kako odgovorni vozniki so VelenjÄ?ani in LjubljanÄ?ani. Mestna obÄ?ina Ljubljana je kot prva obÄ?ina podpisala zavezo k Viziji NIÄŒ, Mestna obÄ?ina Velenje pa je trenutno

v procesa prejema tega certifikata. V Velenju so bili v petek, 12. junija, popoldne prisotni na prireditvi Promenada okusov, dan za tem, v soboto pa zveÄ?er, vse do polnoÄ?i, pa v srediĹĄÄ?u Ljubljane na koncertu Junij v Ljubljani in drugih zbiraliĹĄÄ?ih mladih in ostalih.

Obiskovalce in mimoidoÄ?e so ozaveĹĄÄ?ali o nezdruĹžljivosti alkohola in voĹžnje, preverjali alkoholiziranost in pozivali alkoholizirane voznike, naj si poiĹĄÄ?ejo alternativno obliko prevoza.

Odgovorni 0,0 vozniki so prejeli praktiÄ?no nagrado. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

18. junija 2020

23

Slovesnost v poÄ?astitev upora proti oddaji oroĹžja TO Veterani vojne za Slovenijo obmoÄ?nega zdruĹženja Zgornjesavinjsko – ZadreÄ?ke doline smo v petek, 5 junija, ob 19. uri izvedli spominsko slovesnost v poÄ?astitev 30. obletnice upora proti oddaji oroĹžja TO Jugoslovanski armadi.

Zbor Ä?lanov in gostov, pridruĹžili so se nam tudi Veterani iz Ĺ oĹĄtanja in Velenja, je bil pred spominsko ploĹĄÄ?o, ki vse spominja, da se je oroĹžje TO hranilo, skladiĹĄÄ?ilo in Ä?uvalo v tistih dneh na Gradu Vrbovec v Nazarjah.

UdeleĹženci spominske slovesnosti smo v postroju naredili premik v avlo kulturnega doma v Nazarjah, kjer se je slovesnost nadaljevala.

Govorniki na slovesnosti, predsednik OZ VVS ZSZD Maks SlatinĹĄek, Ĺžupan ObÄ?ine Nazarje Matej PeÄ?ovnik in komandir 1. izmene straĹže skladiĹĄÄ?a oroĹžja

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Veselite se naslednjih dni. Izziv, ki ste si ga postavili sami, je dobra izbira. Lotili ste se ga optimistiÄ?no, kar je za vas novost. A je Ä?isto prav. Samozavesti vam ne manjka, na trenutke je boste imeli celo preveÄ?. Vseeno pa vam bo pot do cilja vsak dan bolj jasna. Doma bo prijetno, sploh Ä?e boste vrata odprli tudi prijateljem. Sicer pa to velja tudi zanje, saj vas Ĺže nekaj Ä?asa niso povabili k sebi. V teh dneh bo Ä?as zato, saj si vsi Ĺželijo veÄ? druĹženja. Tudi vam bo godilo, sploh, Ä?e bo druĹžba vesela in sproĹĄÄ?ena. Zdravje? Vsak dan bo prinesel kakĹĄno novo boleÄ?ino v telesu. Nobena pa ne bo tako huda, da bi morali poiskati zdravniĹĄko pomoÄ?.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Toni Kladnik. Slavnostni govornik je bil zadnji poveljnik obÄ?inskega ĹĄtaba Teritorialne obrambe ObÄ?ine Mozirje in Ä?astni predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko–ZadreÄ?ke doline Niko Purnat.

Govorniki so obudili spomine na tiste dogodke, ko so poizkuse zvezne obasti za odvzem oroĹžja in tako neposredne razoroĹžitve slovenske TO onemogoÄ?ili s

pogumom, osebnim izpostavljanjem proti ukazom o odvzemu oroĹžja in hitrimi ukrepi za premeĹĄÄ?anje oroĹžja na tajne lokacije. TO Mozirja je bila ena od 16 TO v Sloveniji, ki se je uprla ukazu o izroÄ?itvi oroĹžja.

OroŞje je tako ťe naprej ostalo v posesti slovenske TO, ob dogodkih, ki so sledili kasneje – razglasitev samostojnosti Slovenije, nato napadu JNA na mlado drŞavo – pa se je slovenska

TO lahko postavila po robu agresorski sili, oboroĹžena prav s tem oroĹžjem.

Med govori je potekal kulturni program, nastopili so: Manja VaÄ?ovnik, Ĺ pela Bider, Urban VaÄ?ovnik, interpretacije pa je na klaviaturah spremljal Anton Acman.

Program slovesnosti je povezoval Bojan Ĺ trukl. đ&#x;”˛

RB

Dom za varstvo odraslih v Velenju oskrbuje starostnike z razliÄ?nimi teĹžavami. Za vse varovance osebje doma zgledno skrbi, Ä?emur smo priÄ?a tudi svojci tam ĹživeÄ?ih oskrbovancev. Potrebno je omeniti tudi ambulantne storitve, ki so oskrbovancem vedno na voljo.

Zdravniki in medicinske sestre v domu so do vseh zelo pozorni in si za to zasluĹžijo vse priznanje.

Tudi sam imam v tem domu v oskrbi mamo. Poleg nje je v tem domu v oskrbi ĹĄe njena sestra. Obe oskrbovanki sta ĹĄe delno pokretni, tako da z njima trenutno posebej velikih teĹžav ni. Vse potrebe, ki nastopajo v njunem vsakdanu, pa sestre in streĹžnice zgledno in poĹžrtvovalno reĹĄujejo, in to z obilico dobre volje.

Koliko truda vlagajo v nego nepokretnih varovancev, pa s preprostimi besedami teĹžko opiĹĄem. Zadnji vikend sem bil ob obisku doma priÄ?a izredni pozornosti dveh mladih negovalk do varovancev, ki so jih obiskali svojci, ki so lahko priĹĄli pred zgradbo doma. To je treba doĹživeti in ĹĄele nato podajati vse mogoÄ?e komentarje. Upam, da se bosta ob branju tega zapisa prepoznali. Varovanci, ki za takĹĄno vrsto obiskov fiziÄ?no niso sposobni, pa

V naslednjih dneh ne boste preveÄ? delovno razpoloĹženi. Na delovnem mestu bo precej napeto, ker vas bo malo, dela pa ne bo manj. Pred poletnimi dopusti boste skuĹĄali nadoknaditi tudi vse tisto, kar se je nakopiÄ?ilo med epidemijo virusa covid.

Nasveti iz vseh strani, kako se reĹĄiti stresnih situacij, pa za vas v tem trenutku niso niÄ? drugega kot dodatna zmeda. Tudi letoĹĄnje zgodnje poletje ni Ä?isto takĹĄno, kot ste si Ĺželeli. DeĹžja imate Ĺže dovolj, vsak dan bolj si boste Ĺželeli vroÄ?ine in mirnih, sonÄ?nih dni, predvsem pa toplejĹĄih veÄ?erov. Vleklo vas bo med ljudi, na redke dogodke, samo da ne boste doma. Tudi zato, ker si Ĺželite veÄ? Ä?asa preĹživeti s sorodnimi duĹĄami.

Telesno se spet dobro poÄ?utite, tudi duĹĄa se je pomirila. Dobro namreÄ? veste, da si boste kmalu lahko privoĹĄÄ?ili odklop od vsega, kar vas obkroĹža. Letos to ĹĄe bolj potrebujete kot prejĹĄnja leta. Partner vas bo preseneÄ?al s tem, da bo doma marsikaj postoril namesto vas. In to samoiniciativno, ne da bi ga vi prosili zato. Po dolgem Ä?asu se bosta odliÄ?no razumela. Celo zamere, ki ste jih nekaj tednov tiho kuhali do njega, bodo skopnele. Hitro pa bodo kopneli tudi prihranki. To vas bo zaÄ?elo skrbeti prav v teh dneh. Ne bo vam lahko, ko se boste morali tudi zato odreÄ?i poletnim naÄ?rtom, ki ste jih zasnovali Ĺže v lanskem letu. A tudi novi ne bodo slabi.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ˝eleli si boste, da se Ĺživljenje res vrne v stare tirnice. Ĺ˝al se vam Ĺželja ĹĄe ne bo uresniÄ?ila. Novica vam bo pokvarila naÄ?rte, ki so bili ĹĄe vÄ?eraj videti izvedljivi.

Navaditi se boste morali, da nimate veÄ? moÄ?i, da samo z denarjem odpirate vrata v prihodnost. Ta za vas ĹĄe vedno ne bo teĹžava, a vam letos res ne bo veliko koristil. ÄŒe bo nekaj, kar si Ĺželite, prepovedano, paÄ? ne boste priĹĄli do tega. PoÄ?itek bo edini, ki bo v naslednjih dneh dobro vplival na vaĹĄe razpoloĹženje. Oseba, ki vam je vĹĄeÄ?, pa bo naredila nekaj, kar vam ne bo. Zato bo pri vas izgubila moĹžnost, da postane kaj veÄ? kot le znanec. Zdravje? Pazite se prepiha, zaÄ?enja se sezona poletnih prehladov.

o tej izjemni slovenski panogi in o Ä?ebelah, ki so simbol pridnosti, varÄ?nosti ter skrbi za druge.

Pri Ä?ebelah lahko obÄ?udujemo tudi uÄ?inkovitost, gospodarnost in socialni red, hkrati pa je Ä?ebelarski konjiÄ?ek izvrsten za krepitev duha. ÄŒebelarska zveza Slovenije vsako leto organizira drĹžavno tekmovanje iz Ä?ebelarstva, letos je v Ä?a-

su epidemije korona virusa potekalo DrĹžavno spletno tekmovanje mladih Ä?ebelarjev 2020. UdeleĹžili so se ga tudi uÄ?enci z Gustavke: Metka Ĺ krubej, Trina Kompare, Manja German, Timotej Kompare in tudi naĹĄ nekdanji uÄ?enec, sedaj gimnazijec Igor JugoviÄ?. Tekmovanje je potekalo v razliÄ?nih kategorijah, vsi tekmovalci pa so dosegli odliÄ?ne rezultate.

Podelitve priznanj sta se udeleĹžila tudi predsednik Ä?ebelarskega druĹĄtva MlinĹĄek iz Velenja, mag.

Miran GlinĹĄek, in gospod Vidko Ĺ peh, ki je Ä?lan upravnega odbora tega druĹĄtva. Ob podelitvi priznanj sta skupaj z ravnateljico Liljano Lihteneker vsem tekmovalcem Ä?estitala in jim zaĹželela uspeĹĄno delo ĹĄe naprej. đ&#x;”˛

Romea Kanduti, mentorica

Mnenja in odmevi Zahvala osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Rak od 22 6. do 22. 7.

UspeĹĄni mladi Ä?ebelarji ÄŒebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo, ki jo je svetu Ĺže pred veÄ? kot 250 leti predstavil Anton JanĹĄa, prvi uÄ?itelj Ä?ebelarstva. Zaradi avtohtone kranjske Ä?ebele strokovnjaki govorijo celo o evropskem biotskem parku. S svojo dolgotrajno tradicijo puĹĄÄ?a Ä?ebelarstvo sledi tudi v ljudski umetnosti, saj so panjske konÄ?nice cenjene kot pomemben okras slovenske kulturne dediĹĄÄ?ine, Ä?ebelnjaki pa so postali tipiÄ?na arhitektura slovenskega kmeÄ?kega stavbarstva.

UÄ?enci Ä?ebelarskega kroĹžka OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje si vsako leto pridno pridobivajo znanje

Dnevi, ko ste bili precej otoĹžni, bodo k sreÄ?i minili. V deĹževnih dneh boste sicer tu in tam ĹĄe padli v melanholijo, ko bo posijalo sonce, pa boste spet polni Ĺživljenjske energije in optimizma. Manj boste zaskrbljeni, tudi prihodnost boste spet videli v svetlejĹĄih barvah. Predvsem pa se ne boste veÄ? dnevno ubadali z vpraĹĄanjem, kaj bo prinesel Ä?as, ki prihaja. Spoznali ste, da vse, Ä?esar ste se bali, ni bilo realno in da ste verjeli v stvari, ki niso bile preverjene. Finance? Preden se odloÄ?ite za nakup, za katerega bi se morali zadolĹžiti, dobro preverite vsa dejstva. Sicer boste oĹĄkodovani.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Zavedati se boste zaÄ?eli, da morate najprej poskrbeti zase, ĹĄele potem boste lahko pomagali drugim. S tem, kar sedaj poÄ?nete, ko si za vse najdete Ä?as, le zase ne, si namreÄ? zelo ĹĄkodite. BeĹžanje od realnosti nikoli ne gre v nedogled, zato se boste morali sooÄ?iti z njo. Partnerske zveze bodo na veliki preizkuĹĄnji. Kar ni na plan priplavalo med karanteno, bo v prihodnjih dneh. Napetosti v odnosu bodo velike, svoje bodo dodali ĹĄe nesporazumi, ki se bodo kar vrstili. Poletje je po navadi poskrbelo, da sta se s partnerjem spet zbliĹžala, letos pa, kot kaĹže, ne bo tako. Sami ne boste mogli reĹĄiti zveze, zato sta vedno potrebna dva.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Prihaja obdobje, ko si boste vzeli veÄ? Ä?asa za razmiĹĄljanje o prihodnosti in dogodkih iz preteklosti, ki so krivi, da se je prav pred kratkim marsikaj zavrtelo drugaÄ?e, kot ste si Ĺželeli. Ko boste razumeli, zakaj se vam je zgodilo, kar se je, se vam bodo zaÄ?ele odpirati moĹžnosti, da dokonÄ?no razÄ?istite z dogodki in ljudmi, ki so jih povzroÄ?ili.

Ljudem, ki jih ne poznate dobro, nikar ne pripovedujte, kaj se vam dogaja. Trenutno ste namreÄ? zelo ranljivi. In ker si ne Ĺželite, da bi bilo vaĹĄe Ĺživljenje ĹĄe bolj zapleteno, stavite le na tiste, ki so Ĺže dokazali, da vam Ĺželijo le dobro. Njim lahko mirno pokaĹžete, kakĹĄno bo v teh dneh vaĹĄe poÄ?utje. LaĹžje vam bo, ko se vam bodo odprli tudi oni. ObÄ?utek, da niste edini, vas bo pomirjal.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

so gotovo (po moji prejĹĄnji izkuĹĄnji) deleĹžni drugaÄ?nih pristopov.

Pri vsej tej nevarni situaciji okuĹžbe s korona virusom, nevarnim za starostnike, je potrebno upoĹĄtevati stroge zaĹĄÄ?itne ukrepe tako za osebje kot za varovance, ne glede, ali komu to ustreza ali ne. Da ni bilo v tem domu nobene okuĹžbe z virusom, gre nedvomno zasluga vodstvu doma in osebju, ki tam dela.

Vedeti je treba, da imajo strokovne delavke – sestre v domu – tudi svoje druĹžine in ĹĄe kakĹĄne lastne teĹžave, pa so do varovancev pozorne v najveÄ?ji moĹžni meri. Ko sem ob enem od obiskov pri svoji mami opazoval eno, pa ni edina od strokovnih negovalk sester, sem zaznal udrte oÄ?i in zelo izmuÄ?en izraz na licu. TakĹĄna utrujenost pa ima slej ko prej tudi svoje posledice. Poleg tega vse te sestre ves delovni Ä?as nosijo ĹĄe zaĹĄÄ?itne maske. Tudi ob tem se je vredno malo zamisliti.

Razumeti je treba tudi, da nekatere sestre divjega tempa ne zdrĹžijo.

Ko bodo te sestre za svoje teĹžavno delo tudi bolje nagrajene, fluktuacije v takĹĄni meri zagotovo ne bo.

Poleg svojcev imam v domu tudi ĹĄportne in druge kolege, ki so prav tako deleĹžni potrebne pozornosti v najveÄ?ji moĹžni meri. Dejstvo pa je, da eni varovanci svojo situacijo laĹžje prenaĹĄajo kot nekateri drugi.

Zato neke posploĹĄene kritike, izreÄ?ene na pamet, na to podroÄ?je ne sodijo, so zelo nespodobne in

Ĺžaljive. PavĹĄalni duĹĄebriĹžniki vse do parlamenta naj se ob vpraĹĄanju domov za starostnike raje malo zamislijo. Tudi sami bodo verjetno na vrsti za dom, In prav je, da o tem razmislijo Ĺže danes.

Naj na koncu Ĺželim izraziti priznanje in zahvalo vsem delavkam in delavcem Doma za varstvo odraslih Velenje za njihovo poĹžrtvovalno delo. Naj bo to Ä?im manj stresno.

JoĹže ZaluberĹĄek

Policisti, tako se ne dela!

Javnost bi rad seznanil o neÄ?loveĹĄkem ravnanju policistov, ki sem ga doĹživel v Ä?etrtek, 11. junija, okoli 19. ure na obmoÄ?ju MetleÄ? v Ĺ oĹĄtanju. Menim, da se s poĹĄtenimi obÄ?ani Ĺ aleĹĄke doline tako ne ravna.

Po sreÄ?anju s policijskim avtomo-

s sonÄ?nimi oÄ?ali na obrazu zaÄ?el postopek z menoj. Po preverjanju dokumentov me je vpraĹĄal, Ä?e sem kaj popil. Priznal sem, da sem. V tistem je na kraj pripeljal ĹĄe en policijski avto, potem pa se je zaÄ?elo zasliĹĄevanje. Na moje vpraĹĄanje, Ä?e so veseli, da so prijeli najveÄ?jega kriminalca v Ĺ aleĹĄki dolini, se je policist s sonÄ?nimi oÄ?ali ciniÄ?no smejal. Po postopku z menoj se je policist, ki ga je vodil, odpeljal v lokal, v katerem sem pred tem pil (seveda sem napihal), med tem ko se je sam eno uro vozil okoli in opazoval moj avto. V lokalu je zasliĹĄeval natakarico in lastnika o tem, kaj sem tam poÄ?el tako dolgo, in rekel, da me bo ovadil, ker sem bil menda nesramen. Bilo pa je obratno. V lokalu se je ĹĄopiril, da sem baje kriminalec. Videti je Ĺželel raÄ?une o tem, kaj sem popil, ker naj bi bil na smrt pijan. Policist, ki je vodil postopek,

ZaÄ?nite Ĺže danes delati na tem, da bo poletje za vas zanimivo, predvsem pa, da v njem ne boste preveÄ?krat sami. Zavedate se, da se je vaĹĄe Ĺživljenje spremenilo, a kot kaĹže, se bo ĹĄe bolj. To, kar se vam obeta v kratkem, pa vam ni Ä?isto niÄ? vĹĄeÄ?.

Julija boste imeli ĹĄe veliko naÄ?rtov z druĹžino, Ĺže avgusta pa se vam obeta obilica prostega Ä?asa. Zato se morate zaÄ?eti ozirati po moĹžnostih, da se bolj zaposlite s stvarmi, ki jih radi poÄ?nete. Zdravje bo dokaj dobro, a vaĹĄ imunski sistem ĹĄe ne bo takĹĄen kot si Ĺželite. Telo vam bo hitro sporoÄ?ilo, kdaj greĹĄite. Prisluhnite mu.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

SimpatiÄ?no nakljuÄ?je bo poskrbelo, da se boste v naslednjih dneh veliko smejali.

Ugotovili boste, da ste prav pogreĹĄali obÄ?utke sreÄ?e in dobre volje, sedaj pa jih ne boste veÄ?. A le ko boste v druĹžbi novega znanca ali znanke, ki bo v vas spet prebudil Ĺželjo po avanturah. Konec tedna bo zaznamovan z dogodki, ki vas bodo spominjali na mladost. Ne le to, tudi vi se boste spet poÄ?utili bolj mlade. Partner bo tiho opazoval, kako se spreminjate. Ne bo vam pokazal, da ve, kaj se dogaja z vami. Vi pa boste vedeli, da mu je vse jasno in da se bosta morala pogovoriti. To pa ne bo lahko, zato si vzemite Ä?as in mu vse razloĹžite Ä?im bolj tekoÄ?utno. Brez jeze in solz vseeno ne bo ĹĄlo.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

PriloĹžnost, da se izkaĹžete, boste odliÄ?no izkoristili, zato lahko mirno zatrdimo, da je pred vami dober teden. Zavedajte pa se, da nobna skrajnost ni dobra, vi pa Ĺže nekaj Ä?asa hodite po robu. Tokrat vam ne more pomagati samo sreÄ?a, potrebovali boste tudi veliko znanja in novih informacij. Zato odmislite, da si boste lahko v kratkem privoĹĄÄ?ili nekaj prostih dni. Dogodki bodo tako intenzivni, da se boste morali nenehno prilagajati situaciji. Dobro vam bo ĹĄlo tudi zato, ker od nikogar ne boste priÄ?akovali veliko. Nekateri pa bodo vseeno pripravljeni za vas storiti veÄ?, kot ste si mislili.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

ÄŒeprav ste vajeni varÄ?evati, boste tokrat brez slabe vesti segli globoko v Ĺžep.

Zavedali se boste, da tokrat vlagate v prihodnost, zato vam res ne bo teĹžko.

Partner vam bo pomagal, tudi finanÄ?no. Zato se bosta novosti veselila skupaj.

Letos poleti bosta dopust preĹživela drugaÄ?e kot nekaj zadnjih let, saj bosta imela drugaÄ?ne Ĺželje. UresniÄ?evati jih bosta zaÄ?ela Ĺže ta vikend. Doslej ste verjeli, da mora vsak za svojo sreÄ?o poskrbeti sam. V teh dneh boste dobili dokaz, da to ne drĹži. Oseba, ki vam bo pomagala uresniÄ?iti Ĺželjo, bo popolni neznanec. Vpila vam bi upanje, da ĹĄe obstajajo dobri ljudje. Zdravje bo solidno, manjĹĄe teĹžave z dihali bodo ĹĄe vztrajale.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Fotografija s kraja dogodka. (osebni arhiv avtorja Pisma bralcev)

bilom so policisti vozilo obrnili in za mano vozili s priĹžganimi intervencijskimi luÄ?mi. Ko sem ustavil na prvem primernem kraju, je priĹĄel do mene policist in korektno

se je pohvalil, da mu noben niÄ? ne more. Tako se ne dela, upam pa tudi, da se vodilni zavedajo, da takih sodelavcev ne potrebujejo. đ&#x;”˛

Janko Sovinc

V teh dneh boste precej nemirni, saj boste ob vsakem zapletu najprej pomislili na najslabĹĄi moĹžni scenarij. Vzemite se v roke in zaÄ?nite razmiĹĄljati bolj pozitivno. ÄŒe boste zmogli, se bodo tudi drugi zaÄ?eli drugaÄ?e obnaĹĄati do vas. Nekdo vas bo prosil za veliko uslugo. Ne pristanite, Ä?e boste imeli slab obÄ?utek. Tega ne bo zlahka sprejel, a vse karte bodo na vaĹĄi strani. Pazite, da ponovno pridobljenega zaupanja partnerja ne boste izgubili zaradi nepremiĹĄljenih besed, ki bodo posledica naveliÄ?anosti. A dejstvo je, da se vi za vajin odnos trudite bolj kot on, kar vas vedno bolj moti. Tega se partner ne zaveda, zato mu to, kar Ĺželite, pokaĹžite.

Z besedami ne boste dosegli niÄ?.

Naš čas, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

18. junija

06.20 07.00 09.05 09.20 09.25 09.35 10.00 10.10 11.00 11.20 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 15.30 15.35 15.45 15.55 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.25 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.40 02.05 02.30 03.25

04.00 06.00 10.15 10.45 12.30 13.15 14.10 15.50 16.55 18.00 19.00 20.00 21.00 21.55 22.30 23.25 23.45 00.45 01.20

06.00 07.00 07.00 07.05 07.15 07.35 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.15 01.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Kozmo, belg. nan.

Poročila Ilegalčki - skriti otroci okupirane Ljubljane, dok. odd.

TV-izložba Kuharija na kubik: Jetrca s pire krompirjem, kuharska odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 1-2/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 3/22 Rabina v avstralski divjini, avstralska dok. odd.

Milan, risanka Manja, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Fina gospa (V.), ang. nan., 4/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Neologizem Dinotačker, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Vita activa - duh Hannah Arendt, izraelsko-nemška dok. odd.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob. ser.

Moj narobe svet, dok. film Koncert ansambla Smeh, 2. del Zmage so doma: Gimnastika - SP 2019: finali po posameznih orodjih, posnetek iz Stuttgarta Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 4. del Na koncu ceste, dok. film Koncert doma: Manca Berlec Auroville - utopiji naproti, francoska dok. odd.

Krvava svatba, fran. nad., 5/6 Avtomobilnost Koncert doma: Joker Out Rok Golob: Planet življenja (Orkester SF, Carmina Slovenica in Marko Letonja) Slovenska jazz scena: Jazz Kamp Kranj, Emil Spanyi in David Gazarov Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni 3. sez., 61. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 52. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 53. del Ukradena preteklost, 1. sez., 17. del Reka ljubezni 3. sez., 62. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 108. del Vedno tvoja, 2. sez., 46. del Šverc komerc, 1. sez., 30. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 54. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 55. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 31. del Vedno tvoja, 2. sez., 47. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 21. del Umor, 2. sez., 13. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Sobota,

19. junija

06.20 07.00 09.05 09.15 09.20 09.35 10.00 10.10 11.00 11.15 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 15.50 16.20 17.00 17.30 17.55 18.10 18.15 18.25 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.25 01.50 02.45

04.00 06.00 09.30 10.00 11.45 12.30 12.55 13.25 13.45 16.30 17.30 18.30 19.00 20.00 20.55 22.35 23.30 00.05

06.00 07.00 07.00 07.05 07.20 07.35 07.50 08.05 09.00 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 00.30 02.15 02.50

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO: Robotska kirurgija v Splošni bolnišnici Celje 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Kako deluje filmska industrija 12:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Vinko Möderndorfer, Sem rastlina, ker si ti skala 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Lepote sveta: Avstralija, 3. del 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Vinko Möderndorfer, Sem rastlina, ker si ti skala 21.55 Kmetijski razgledi 22:25 Dobro jutro, ponovitev 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

18. junija 2020

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Kozmo, belg. nan.

Poročila Anapurna - gora preizkušenj, dok. odd.

TV-izložba Kuharija na kubik: šparglji z jajcem, kuharska odd.

Vrtičkarji, slovenska nad., 3-4/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 4/22 Pozabljeno avstralsko otočje, avstralska dok. odd.

Mi 4je, nem. nad. za mlade, 2/6 Fina gospa (V.), ang. nan., 5/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional, kopr. odd.

Infodrom Risanka Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ansambel Biseri, koncert Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Zaljubljene ženske, angleški film, 1969 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Socialni obrazi Slovenije O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Slovenski magazin Poletna noč, posnetek koncerta skladateljev Mojmirja Sepeta in Jureta Robežnika Zmage so doma: Gimnastika - SP 2019: finali po posameznih orodjih, posnetek iz Stuttgarta Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 5. del Novi sosedje, dok. ser.

Koncert doma: Posebna izdaja Nedolžen, brit. nad., 3/4 Poslednji kralj, kopr. film Koncert doma: MRFY Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni 3. sez., 62. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 54. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 55. del Ukradena preteklost, 1. sez., 18. del Reka ljubezni 3. sez., 63. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 109. del Vedno tvoja, 2. sez., 47. del Šverc komerc, 1. sez., 31. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 56. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 57. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 32. del Vedno tvoja, 2. sez., 48. del 24UR zvečer Eurojackpot Skodelica ljubezni (Cup of Love), ameriški film Usodni zmenek (Date to Die For), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Življenje otrok v Afriki 12:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš: Vse o sivki 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Iztok Osojnik, Viktorija Dance 1 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: S Tomosi čez Ameriko 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Iztok Osojnik, Viktorija Dance 1 22:10 Dobro jutro, ponovitev 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Nočni program

Nedelja,

20. junija

06.10 07.00 07.10 07.20 07.25 07.50 08.00 08.20 08.45 08.55 09.20 10.05 10.20 10.45 11.15 11.40 11.55 13.00 13.25 13.40 14.10 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.15 22.35 01.10 01.35 02.30

Kultura, Odmevi Čudogozd: Čudotrgovina Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Naklo in OŠ n.h. Maksa Pečarja Infodrom Mi 4je, nemška nad., 3/6 Čist zares: Cosplay Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba O živalih in ljudeh, izob. odd.

NaGlas!

Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 5/22 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 3/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Družinska kuhinja s Catherine: Piknik, odd. o kuhanju, 3/8 Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, brit. dok. ser., 3/3 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Kvadrat, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

21. junija

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 07.55 08.10 08.20 08.30 08.40 08.45 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.05 10.20 10.45 11.00 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.10 17.00 17.20 18.30 18.50 18.57 20.00 21.05 21.55 22.20 23.45 00.00 00.30 01.20

04.00 06.00 06.10 07.00

00.30 01.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Spomini: Zora Konjajev, 3. del, dok. odd.

V objemu klasične glasbe, koncert Srečanje bolnikov in invalidov na Brezjah, prenos svete maše Fina gospa (V.), ang. nad., 1-2/10 Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 3. del: Sao Paolo Avtomobilnost Nogomet - FIFA SP 2018: Sanje, uradni film prvenstva Nepozabni trenutki Rolanda Garrosa Lola in njena brata, fran. film Orion, dok. film Videotrak Državljan, madžarski film Zvezdana »Mi, sever - We, the north«, glasbeni film o ustvarjanju Gala Gjurina v Kanadi, 1. del Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 08.00 08.10 08.35 08.50 09.00 09.15 09.40 10.30 11.20 12.15 13.15 15.00 16.45 18.50 18.55 20.00 22.30 00.40 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Robovlaki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 57. del Jaz sem Luna, 3. sez., 58. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 11. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 12. del Usodni zmenek, ameriški film Skodelica ljubezni, ameriški film Delfinova zgodba, ameriški film 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Dežela tujcev, avstralski film Ženino sumničenje, kanadski film Zvoki noči

09.45 10.00 11.00 12.15 13.10 13.45 15.10 16.10 17.55 18.55 20.05 21.55 22.55

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Naše modre sove 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 AKTUALNO: Živeti, pogovor s p.

Karlom Gržanom 12:10 Videospot dneva 12:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Semolič, Elegija v času starega Rima 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Trije medvedi, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:15 Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Medved 18:40 Dotiki gora: Anina pot 19:00 Vrtnarski kotiček 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2766. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Ansambel Spev, Po Slakovi poti, 2. del 21:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Dekleva, Vermeerjev smeh 21:50 Popotniške razglednice: S Tomosi čez Ameriko 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

04.00 06.00 06.40 07.40 07.55 08.30 08.30 09.30 10.40 11.10 12.20 13.50 15.10 15.50 16.40 17.40 18.55 19.55 22.50 23.05 23.55 00.30 01.25

06.00 07.00 07.01 07.30 08.00 08.10 08.35 08.50 09.00 09.15 09.40 10.25 11.20 12.15 13.10 15.00 16.50 18.50 18.55 20.00 22.30 00.25 02.10

Živ žav Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Žanov svet, risanka Svetovalka Hana, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 1/24 TV-izložba Operne arije: Mezzosopranistka Monika Bohinec Ozare Obzorja duha: Deklica s piščalko Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Ansambel Biseri, koncert Na lepše Bosonog po strnišču, kopr. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Košnikova gostilna Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Gospa Wilson, brit. nad., 1/3 Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Nevidni sovražnik, am.-nem. dok. film Operne arije: Baritonist Robert Vrčon (W. A. Mozart: Figarova svatba) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda, izob. odd.

Glasbena matineja Igraj kolce, ljudske teme v slovenski simfonični glasbi Koroška poje 2020, Luštno je vigred': In memoriam Jože Ropitz Družinska kuhinja s Catherine: Piknik, odd. o kuhanju, 3/8 Mogočne ladje, potopis, 3/6 Fina gospa (V.), ang. nan., 3-5/10 Košarkar naj bo, otroški film Žogarija Zmage so doma: Športno plezanje - SP 2019: balvansko plezanje, posnetek Mehek kot skala, dokumentarec o Marjanu Fabjanu Dosje: Zamolčani, moč preživetja Videotrak Nogomet - DP: Maribor : Rudar, 29. kolo, prenos iz Maribora Žrebanje Lota Zvezdana Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 59. del Jaz sem Luna, 3. sez., 60. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 13. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 14. del Zasneženo srce, kanadski film Ženino sumničenje, kanadski film Zaljubljeni učitelj, ameriški film 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Filmska zvezda, ameriški film Zasneženo srce, kanadski film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Vse o sivki 09:40 2765. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2766. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 Lepote sveta: Avstralija, 3. del 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Jutranji pogovori 1 13:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:15 Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posnetek oddaje 15:15 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:20 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Vinko Möderndorfer, Sem rastlina, ker si ti skala 18:50 AKTUALNO: Robotska kirurgija v Splošni bolnišnici Celje 19:50 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Iztok Osojnik, Viktorija Dance 1 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Vrtnarski kotiček 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

22. junija

06.30 07.00 09.05 09.20 09.25 09.35 10.00 10.10 11.00 11.15 11.50 13.00 13.30 13.45 14.35 15.30 15.40 15.50 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.25 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 23.10 01.25 01.50 02.45

Sreda,

23. junija

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Kozmo, belg. nan.

Poročila Himalajska zgodba, dok. odd.

TV-izložba Kuharija na kubik: Cezarjeva solata, kuharska odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 5-6/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 6/22 Vesoljske smeti, fran. dok. odd.

Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Fina gospa (V.), ang. nan., 6/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme New neighbours: Učenje češčine, dok. ser.

Na kratko: Trajnostna mobilnost Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Glasbeni večer: Slavnostni koncert iz milanske Scale Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.15 07.00 09.05 09.20 09.25 09.35 10.00 10.10 11.00 11.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Obzorja duha: Deklica s piščalko Pogovori o Vitomilu Zupanu, dok. portret Na lepše Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zmage so doma: Športno plezanje - SP 2019: težavnostno plezanje, posnetek Devet krogov, dok. film Koncert doma: Los Ventilos Mogočne ladje, potopis, 4/6 Več po oglasih, slov. nad., 1/18 Dediščina Evrope, brit. nad., 2/3 Korejska vojna: Pozabljena vojna, kopr. dok. ser., 1/2 Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film Videotrak Info kanal

04.00 06.00 10.30 11.00 12.50 13.20 14.30

11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 15.30 15.40 15.50 16.20 17.00 17.30 18.05 18.25 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 23.55 00.30 01.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Niko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Kozmo, belg. nan.

Poročila Lotse, dok. film TV-izložba Na poti z Nežo in Dušanom, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 7-8/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 7/22 Priprave za odpravo na Mars, fr.am. dok. odd.

Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Fina gospa (V.), ang. nan., 7/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda, izob. odd.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Meso in kri, brit. nad., 2/4 Korejska vojna, kopr. dok. ser., 2/2 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Slovenija - 30 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

24. junija

06.15 07.00 09.05 09.15 09.20 09.30 10.00 10.10 10.55 11.10 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 15.30 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.25 18.50 18.57 20.00 21.15 22.15 22.20 23.20 00.05 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 10.00 10.30 12.30 13.10 14.00 14.45 15.40 17.30 18.55 20.00 20.55 21.25 22.35 23.35 00.15 00.55

06.00 07.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.50 08.45 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 00.20 01.15 01.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 63. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 56. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 57. del Ukradena preteklost, 1. sez., 19. del Reka ljubezni, 3. sez., 64. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 110. del Vedno tvoja, 2. sez., 48. del Šverc komerc, 1. sez., 32. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 58. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 59. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 33. del Vedno tvoja, 2. sez., 49. del 24UR zvečer Poročni zvonovi, ameriški film Chicaška policija, 2. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2766. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Pogled svetniške skupine SD na dogajanja v Mestni občini Velenje 12:40 IZ ARHIVA: Miš Maš, Angleški časi v 40 minutah 13:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Lepote sveta: Kitajska, 1. del 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ciril Cesar, Pot v svetlobo 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Poslanska pisarna: Tanja Fajon, poslanka Evropskega parlamenta 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ciril Cesar, Pot v svetlobo 22:25 Dobro jutro, ponovitev 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

15.45 17.40 19.00 20.00 20.55 21.25 23.10 00.25 00.50 01.25

06.00 07.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.50 08.45 09.25 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 00.20 01.15 01.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Moj čudoviti um, dok. film Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del: Buenos Aires Zmage so doma: Športno plezanje - SP 2019: kombinacija, posnetek Sfinga, dok. film, 2011 Koncert doma: Lamai in Bort Ross Afriški kralji, avstr. dok. ser., 2/3 Več po oglasih, slov. nad., 2/18 Macondo, avstrijski film, 2014 Koncert doma: Avtomobili NaGlas!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 64. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 58. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 59. del Ukradena preteklost, 1. sez., 20. del Reka ljubezni, 3. sez., 65. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 111. del Vedno tvoja, 2. sez., 49. del Šverc komerc, 1. sez., 33. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 60. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 61. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 34. del Vedno tvoja, 2. sez., 50. del 24UR zvečer Usodna zamenjava, ameriški film Chicaška policija, 2. sez., 23. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Poslanska pisarna: Tanja Fajon, poslanka Evropskega parlamenta 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Fotografija 12:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Kolšek, Refošk 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2767. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Vitez gora - Tone Škarja 20:55 Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posnetek pogovora 21:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Peter Kolšek, Refošk 21:50 Dobro jutro, ponovitev 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

04.00 06.00 10.45 11.15 13.15 13.55 14.20 15.45 16.45 17.45 19.00 20.00 21.00 21.05 21.35 23.35 00.10

06.00 07.00 07.00 07.10 07.20 07.30 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 00.20 01.15 01.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mucika, risanka Koyaa - Divji ležalnik, risanka Ezopovo gledališče, risanka Kozmo, belg. nan., 2017 Poročila Šiša Pangma, dok. odd.

TV-izložba Na poti na Dražgoško goro, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 9-10/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 8/22 Auroville - utopiji naproti, francoska dok. odd., 2017 Male sive celice: OŠ Naklo in OŠ n.h. Maksa Pečarja Fina gospa (V.), ang. nan., 8/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Neuspeh ne pride v poštev, 1. del dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 50 knjig, ki so nas napisale: Edvard Kocbek: Strah in pogum Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Pred dnevom državnosti: V kakšni državi želimo živeti?

Proslava ob dnevu državnosti Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: dr. Gregor Pompe Neuspeh ne pride v poštev, 1. del dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Koda, izob. odd.

Družinska kuhinja s Catherine: Piknik, odd. o kuhanju, 3/8 Košnikova gostilna Trenutek, uradni film FIFA SP v nogometu za ženske 2019 Nepozabni trenutki Rolanda Garrosa Trenutek reke, dok. film Koncert doma: Emkej Na utrip srca: zGodba iz Idrije, glasbeno-dok. odd. Žrebanje Lota Več po oglasih, slov. nad., 3/18 Projekt Florida, am. film, 2017 Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 65. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 60. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 61. del Ukradena preteklost, 1. sez., 21. del Reka ljubezni, 3. sez., 66. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 112. del Vedno tvoja, 2. sez., 50. del Šverc komerc, 1. sez., 34. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 62. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 63. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 35. del Vedno tvoja, 2. sez., 51. del 24UR zvečer Hčerina poroka, kanadski film Chicaška policija, 3. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2767. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Pazi, klop!

12:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Mojca Pokraculja, predstava Kulturnega društva Škale 18:35 Malinova babica, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Boris A. Novak, Vrtoglavica 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Ob dnevu državnosti: Spominski center 1991 Velenje 20:30 1991 - Šaleška in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja, dokumentarni film 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Boris A. Novak, Vrtoglavica 22:10 Dobro jutro, ponovitev 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 25

IVO STROPNIK: Od anusa do Ĺželve

Od – odrasli 821.163.6-1 - Slovensko pesniťtvo Vir: povzeto po http://uvkf.si/sl/

IVO STROPNIK: Dudovo drevo

Od – odrasli 821.163.6-1 - Slovensko pesniĹĄtvo Vir: povzeto po http://uvkf.si/sl/ DesetjeziÄ?na in linorezno ilustrirana enoknjiĹžna dvojna kamiĹĄibajska slikanica, ki je izĹĄla ob vseh dnevih knjige pri Velenjski knjiĹžni fundaciji v zbirki ÄŒokolada s knjigo.

VELENJE ÄŒetrtek, 18. junij 16.30 VeÄ?generacijski center Planet generacij MistiÄ?na Tajska, potopisno predavanje Biserke Plahuta (obvezne prijave) 18.00- 20.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Svetovanje Pot do znanja 19.00 Galerija Velenje Tina Mohorović: Prestopanja/ Crossings, odprtje razstave

Petek, 19. junij

anus – A tako bomo zdaj Ĺživeli? Zamenjali usta za anus? Menjavali anus in usta? Brusili rep in prisadili hudiÄ?u jezik?

A to bomo zdaj ÂťÄ?revesiliÂŤ? Hitro prebavljivo instantno zgodovino? Kar pozabljeno skozi krvava usta? Vdihnjeno skozi laĹžnive riti?

A tako bomo zdaj obÄ?evali?

Odkrito od zadaj in prikrito iz oÄ?i v oÄ?i? Misijonarjem od nekdaj v iskreno ljubĹĄem pasjem poloĹžaju?

A tako se bomo morda kdaj ĹĄe ljubili? V divjih naskokih na vzbujenih frontah? S prevzetnostjo v polmrtvih jezikih? PrevzemajoÄ?ih molÄ?eÄ?nost anusa? IzumirajoÄ?ih do zadnje Ĺželve?

19.00 Galerija F-bunker Odprtje fotografske razstave Sonje Buhvald 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Dan knjiĹžnice in glasbeni vstop v poletje: Franjo JuroviÄ?, kitara, UrĹĄka Bider, vokal 22.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Pavarotti, glasbeni dokumentarec (Glasbeni filmi na prostem)

Avtor dveh kamiĹĄibajsko interpretiranih in ilustriranih pesmi je Ivo Stropnik: Dudovo drevo in Drevo babilon. Z linoreznimi kamiĹĄibajskimi ilustracijami je slikanico opremila Katarina Aman.

Zasnovo za kamiĹĄibajsko pripovedovanje je pripravil BoĹĄtjan Oder (KUD Dudovo drevo Velenje).

VeÄ?jezikovno ĹĄirjenje branja poezije in kamiĹĄibajske umetnosti (slovensko, bosansko, makedonsko, albansko, nemĹĄko, angleĹĄko, Ä?eĹĄko, ĹĄpansko, francosko in kitajsko).

KINO spored PAT IN MAT: MOJSTRA NA DELU Pat a Mat: ZimnĂ­ radovĂĄnky Animirana komedija brez teksta, 61 minut ReĹžija: Mark BeneĹĄ Nedelja, 21. 6., ob 16.00 / otroĹĄka matineja

VISOKA NOTA The High Note Glasbena romantiÄ?na drama, 113 minut, (ZDA)

25

PRIREDITVE

18. junija 2020

ReĹžija: Nisha Ganatra Igrajo: Dakota Johnson, Tracee Ellis Ross, Kelvin Harrison Jr. Nedelja, 21. 6., ob 20.00

LARA Drama, 96 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Jan Ole Gerster Igrajo: Corinna Harfouch, Tom Schilling, AndrĂŠ Jung, Volkmar Kleinert, Rainer Bock Ponedeljek, 22. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Sobota, 20. junij 10.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Spoznavajmo Velenje (ogled muzeja na Velenjskem gradu za priseljence) 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana La Fontainove basni, nadomestni

termin za Maksi in Mega Pikin abonma (zakljuÄ?eno!)

18.00-24.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noÄ? (ogled razstave Tine Mohorović: Prestopanja/Crossings, predstavitev projekta Vzemi delÄ?ek kulture, nastop harfistke Naje MohoriÄ?, video projekcija Atropolis: Mesto umetnosti) 18.00- 24.00 Muzej Velenje (Velenjski grad in Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj) Poletna muzejska noÄ? (kulturni program v grajskem parku, ogled razstav, filmsko dogajanje na ĹĄoĹĄtanjskem muzejskem dvoriĹĄÄ?u)

Nedelja, 21. junij 10.00 Velenjski grad 4. kamiĹĄibaj festival (za otroke in odrasle) 16.00 Kino Velenje, velika dvorana Pat in Mat: Mojstra na delu, animirana komedija brez teksta (otroĹĄka matineja) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Visoka nota, glasbena romantiÄ?na drama

Ponedeljek, 22. junij 16.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku (prijave niso potrebne) 17.00 Kino Velenje, velika dvorana Kolonija: mularija, projekcija filma ob zakljuÄ?ku kroĹžkov Cool knjiga in

ÄŒokolada in delfini ButiÄ?na Ä?okoladnica Lucifer svoj pester in tematsko obarvan asortima sladkih priboljĹĄkov rada poveĹže z razliÄ?nimi priloĹžnostmi. Tako celo leto ob raznih mednarodnih dneh in drugih posebnih priloĹžnostih pripravlja tematske pakete in prireja kampanje, ki tudi ozaveĹĄÄ?ajo in imajo dobrodelno noto. Pripravili so denimo sladke pakete za Âťcarice karanteneÂŤ (vse mame, ki so v Ä?asu epidemije delale od doma in skrbele za druĹžino), s predstavitvijo medenih Ä?okolad so obeleĹžili mednarodni dan Ä?ebel, Ä?okolado z morsko soljo in sivko pa so izpostavili bo mednarodnem dnevu oceanov (8. juniju) in tako pomagali delfinom v slovenskem morju.

Kako? Tako, da so se povezali s Slovenskim druĹĄtvom za morske sesalce Morigenos, ki si med drugim prizadeva za zaĹĄÄ?ito delfinov v slovenskem morju. Kampanjo, namenjeno ozaveĹĄÄ?anju o pomenu oceanov, Jadranskega morja in Ĺživljenju delfinov v njem, so zaÄ?inili z morsko Ä?okolado. Del izkupiÄ?ka od prodaje Ä?okolade so namenili druĹĄtvu Morigenos, sladkosnede pa tudi nagovorili, naj z nakupom druĹžabne igre spomin z motivi slovenskih delfinov ali z donacijo podprejo varstvo morskih sesalcev v naĹĄem morju. đ&#x;”˛

Filmoljubci 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Lara, drama

Torek, 23. junij 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi KD MeÄ‘imurje Velenje, nastop cikla VeÄ?eri v amfiteatru 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Oto GradiĹĄnik

Sreda, 24. junij 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 19.00 Pri Lipi samostojnosti (v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje) ObÄ?inska proslava ob dnevu drĹžavnosti 20.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Stane Hafner: Veter ujet v duĹĄi: rimarije, predstavitev pesniĹĄke knjige

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 18. junij

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 18. junij 18:00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof PravljiÄ?na matineja: otroĹĄka predstava LisiÄ?je zgodbe (izvedba: KUK Potovke)

Petek, 19. junij 17:00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Strokovne zeliĹĄÄ?arske delavnice ÂťOd hobija do poklica je lahko samo korakÂŤ

Sobota, 20. junij 10:00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Strokovne zeliĹĄÄ?arske delavnice ÂťOd hobija do poklica je lahko samo korakÂŤ

Lunine mene

18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota Muzeja Velenje Klepet pod Pustim gradom, gost Janko Zacirkovniks 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Fotografska razstava Tajde LekĹĄe

Sobota, 20. junij x

Ĺ oĹĄtanj Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu

21. junija, ob 8:41, prazna luna (mlaj)

Slavnostna podelitev nagrad in priznanj 19. Lirikonfesta Velenje Velenje, 18. junija – Po vÄ?erajĹĄnji Lirikonfestovi celoveÄ?erni degustaciji liriÄ?nega in potopisnega obÄ?utja ob festivalno izbranem pesniĹĄkem branju se bo danes ob 19. uri v veliki kinodvorani hotela Paka zaÄ?ela Akademija poetiÄ?na Slovenija – slavnostna podelitev knjiĹževnih nagrad in priznanj 19. Lirikonfesta, ki ga prireja Velenjska knjiĹžna fundacija. Velenjica - Ä?aĹĄa nesmrtnosti gre pesnici Lidiji Dimkovski za vrhunski 10-letni pesniĹĄki opus za odrasle v 21. st.. Mednarodna Pretnarjeva nagrada, Ä?astni naslov ambasador slovenske knjiĹževnosti in jezika jezikoslovcu Miranu Hladniku. Prevajalska nagrada Lirikonov zlĂĄt Gabrielli GaĂĄl za vrhunske festivalne prevode iz novejĹĄe madĹžarske poezije za odrasle. Krilata Ĺželva Petri Vladimirov za najboljĹĄi slovenski knjiĹžno objavljen potopis preteklega leta, prviÄ? podeljena mlada Ĺželva pa gre Katji Sluga za najboljĹĄi kratki potopis mladih slovenskih popotnikov.

Festivalni nagradi, ambasadorski naslov in priznanji bodo podelili podĹžupan MO Velenje Peter Dermol, festivalno izbrani slovenski knjiĹževnik Milan Dekleva, vodja Lirikonfesta Ivo Stropnik, slovenska potopiska Sonja Porle in koordinatorica festivalnega programa UrĹĄka ZupanÄ?iÄ?.

Koncert v programu akademije bo izvedla ĹĄansonjerka Vita MavriÄ? s kvartetom kvartet Jake Puciharja – Nokturno Ĺžlahtnih duĹĄ. đ&#x;”˛

tf

CITY CENTER Celje

107,8 MHz

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.do 16., vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.do 16. • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsaka nedelja ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting od 4.6. vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

tf

Naš čas, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

18. junija 2020

Nagradna križanka papirnice »Moja Pentlja«

RADIO VELENJE Praznična in poslovna darila

Valentina Kovač s.p.

Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com

• Pisarniški material • šolske potrebščine • fotokopiranje • tiskanje

DO 30 % POPUST na šolske torbe!

moja Pentlja

DRAGI STARŠI, UČENKE, UČENCI, DIJAKINJE IN DIJAKI

Vabljeni v Papirnico »moja Pentlja«, kjer zbirajo naročila za delovne zvezke in učbenike ter vam zagotavljajo dober in ugoden nakup vsega, kar boste potrebovali za novo šolsko leto. Pripravili so posebne ugodnosti in možnost plačila potrebščin na več obrokov.

Ponudba »moje pentlje« • •

• •

DELOVNI ZVEZKI in UČBENIKI ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezki, mape, peresnice, pisalni, likovni in tehnični pribor, šolske torbe, nahrbtniki ,….

FOTOKOPIRANJE in PRINTANJE IZ KLJUČKA Izdelki priznanih blagovnih znamk: Kaos, faber-Castell, Uni, Pulse,…

Delovni čas: pon. - čet.: 900.-15.45, petek: 9.00-14.00 Rešitev križanke oz. izrezano geslo pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »moja Pentlja«, najkasneje do ponedeljka 29. junija.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Xiaomi kmalu ne bo več ponujal telefonov 4G Relativno poceni izdelki podjetja Xiaomi na področju pametnih mobilnih telefonov Android se lahko brez težav kosajo z izdelki vodilnih podjetij. Najnovejša novica pa je nedvomno presenetila mnoge, saj naj bi do konca letošnjega leta prenehal proizvajati pametne telefone s podporo za omrežje 4G. Podjetje Xiaomi se bo osredotočilo na različne tehnologije 5G, ki bodo poleg mobilnih naprav vključevale tudi naprave IoT in sisteme zgodnjega opozarjanja v primeru nesreč, ki temeljijo na tehnologiji 5G, ki jo Xiaomi razvija posebej za kitajsko vlado. Poleg tega bo podjetje pričelo s preizkušanjem mobilne tehnologije 6G in satelitskega interneta.

Podjetja pandemija ni prizadela, saj so celo zabeležili rast povpraševanja po napravah v prvem četrtletju leta. Še več, povpraševanje za "5G" aparate je celo večje od ponudbe, kar poskušajo rešiti s pomočjo finančnih spodbud s strani kitajske vlade.

Konec litij-ionskih baterij?

Skoraj vse sodobne potrošniške mobilne naprave in električna vozila so opremljena z litij-ionskimi baterijami, ki pa na žalost niso povsem varne za končne uporabnike. Že večkrat se je namreč pokazalo, da se te baterije lahko pregrejejo in vnamejo, v najslabšem primeru pa lahko celo eksplodirajo. Težavo pri klasičnih litij-ionskih baterijah predstavlja tekočina, ki preprečuje prenos električne energije med elektrodama. Ta tekočina povzroča segrevanje baterije med polnjenjem, v primeru napake v izdelavi pa lahko nenapovedano povzroči požar ali celo eksplozijo. Težava je tudi v tem, da se baterijam prične krajšati življenjska doba takoj, ko so izdelane.

Na srečo so raziskovalci laboratorija Pacific Northwest National Laboratory iznašli način, kako narediti polnljive baterije precej bolj varne. To naj bi bilo mogoče narediti na način, da naj bi "nevarni«" litij nadomestili z natrijem. Prvi rezultati preizkusov nove baterije v laboratorijskem okolju so spodbudni. Tovrstne baterije so namreč zmožne ohraniti do 80 odstotkov prvotne kapacitete tudi po več kot 1.000 polnjenjih in praznjenjih. Vse do zdaj tega ni bilo mogoče doseči, saj so kristali na natrijevih palicah, ki so nastali med polnjenjem in praznjenjem, preprečili pretok ionov in s tem onemogočili delovanje baterije.

Poleg tega naj bi bile natrijeve baterije precej bolj varne od tistih, ki temeljijo na osnovi litija, kapaciteta pa naj bi bila primerljiva z litij-ionskimi baterijami. Kljub temu trenutno še ni znano, kdaj bodo omenjene baterije na voljo za vsakdanjo uporabo. Mnogi poznavalci so prepričani, da bo za to potrebnih še vsaj nekaj let.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

POLETJE ŽE TRKA NA VRATA! VSE ZA VRTIČKARJE SEMENA IN SADIKE BOGATA IZBIRA GNOJIL BIO OGLJE ZA ŽAR 3kg -> 2,90€ HOME CHEF SEKLJALNIK 10kg -> 9,40€ 29,90€

STEKLENICA JUICE S POKROVOM 2,89€ 6/1, 1L

Akcija velja od 12. 6. do 9. 7. 2020

NOVO! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! TELEFONSKA NAROČILA NA 080 54 54

ČETRTEK, 18. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 19. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 20. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 21. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 22. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 23. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 24. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

*velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 8. do 14. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 8. do 14. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 8. do 14. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

18. junija 2020

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STANOVANJE, veliko 40 do 50 m2, v niĹžjem nadstropju, v mirnem centru Velenja, primerno za dva upokojenca, kupim. Gsm: 041 878 303. (nÄ?-26)

RAZNO

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NAJAMEM DEL SOBE, po moĹžnosti s kakĹĄno omaro ali garaĹžni prostor, najamem.

Gsm: 041 858 231.

NEPREMIÄŒNINE STARO HIĹ O ali lesen objekt za manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo. Gsm: 040 465 214.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BOJLER (120l) za ogrevanje sanitarne vode, prodam. Napaja se iz centralne peÄ?i ali mestnega toplovoda. Gsm: 051 626 788.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 21. 6. 2020, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Sprejemamo naroÄ?ila.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i.

Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo.

Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V soboto 21.6. in nedeljo 22.6. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro v Zdravstvenem domu Velenje, v I. nadstropju OE Zobozdravstva (vhod iz strani garaĹže).

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati Zobozdravstveno informativno toÄ?ko med 8.00 in 9.00 uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 8995 559 (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

od 19. 6. do 25. 6.

- 19. junija 1960 je v Ĺ oĹĄtanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Ĺ oĹĄtanju; Napotnik, ki ĹĄe danes velja za enega najboljĹĄih slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; - 19. junija 1985 so v Velenju sveÄ?ano odprli novo glasbeno ĹĄolo Frana Koruna – KoĹželjskega; - 20. junija 1861 se je rodil ĹĄolski upravitelj, sadjar, pedagog in Ä?ebelar Alojzij Trobej; naprej je delal na ReÄ?ici ob Savinji, potem se je zaposlil kot upravitelj v Ĺ entilju pri Velenju. Leta 1906 je prevzel vodstvo narodne ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju in jo vodil devetnajst let; bil je Ä?astni meĹĄÄ?an Ĺ entilja in Ĺ oĹĄtanja; - 20. junija 1926 se je v Ljubljani rodil zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Velenje Alojzij FijavĹž; umrl je 8. novembra 2003 v TopolĹĄici; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uniÄ?iti tudi vse slovenske knjige; iz dokaj bogate knjiĹžnice KatoliĹĄkega prosvetnega druĹĄtva v Ĺ t. JanĹžu

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

SMRTI

POROKE

•

•

Ĺ truc Andrej, Velenje, PreĹĄernova cesta 10 in SrnovrĹĄnik Barbara, Velenje, Ĺ aleĹĄka cesta 19

•

Navodnik Vili, roj. 1947, Ĺ oĹĄtanj, MetleÄ?e 51 Venek Paula, roj. 1924, Ĺ martno ob Paki, ReÄ?ica ob Paki 24

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Emil Ĺ terbenk s svojo harmoniko (Foto Arhiv Muzeja Velenje) onesnaĹženosti okolja v Ĺ aleĹĄki dolini; - 24. roĹžnika je kresni dan in po ljudskem izroÄ?ilu velja, da je danes najdaljĹĄi dan v letu; "O kresi se dan obesi" pravi star slovenski pregovor; pravijo, da se v noÄ?i s 23. na 24. junij okoli podijo tudi Ä?arovnice, to noÄ? pa se tudi vedeĹžuje s svincem, jajci, repo, zelmi, vodo, poleni, bezgom in kavno usedlino; - 24. junija 1819 je bil na Konovem pri Velenju rojen pedagog in duhovnik Janez VoĹĄnjak; ĹĄolal se je v Celju in Gradcu in bil leta 1842 v Ĺ t. AndraĹžu na KoroĹĄkem posveÄ?en v duhovnika; pred svojo smrtjo je bil 14 let nadĹžupnik, dekan in prvi infulirani ptujski proĹĄt; bil je prastric franÄ?iĹĄkana Vendelina VoĹĄnjaka;

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 4. junija 2020, so: Ivan SevĹĄek, Florjan 283, 3325 Ĺ oĹĄtanj; Irena Vodeb, KavÄ?e 22 / C, 3320 Velenje; Andrej Perko, Stantetova 4, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktiÄ?ne nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo! ReĹĄitev: PRODAJALNE MOBTEL

- v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija 1830 odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo te ceste; - 24. junija 1965 se je Gimnazija Velenje v izgradnji preimenovala v Gimnazijo Velenje in tega leta se je zaÄ?el tudi pouk; za ravnatelja je bil imenovan Bojan GlavaÄ?; - 24. junija 1990 so na trgu Bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga; - 24. junija 1995 je priĹĄlo do prvega dviga zastave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj; ob zvokih drĹžavne himne je na trgu Svobode zastavo dvignil stotnik slovenske teritorialne obrambe TomaĹž RoÄ?nik iz Zavodenj pri Ĺ oĹĄtanju; - 25. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju na slovesnosti sveÄ?ano odkrili Titov spomenik; - 25. junija je dan slovenske drĹžavnosti; na ta dan je leta 1991 skupĹĄÄ?ina Republike Slovenije na svoji seji sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za njeno izvedbo. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

radio velenje com

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, stavbno zemljiĹĄÄ?e, sonÄ?na lega. Cena: 35.000 â‚Ź.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uniÄ?ili; - 20. junija 1942 se je rodil glasbenik JoĹže Ĺ alej; leta 1964 je ustanovil narodnozabavni ansambel JoĹžeta Ĺ aleja, ki je med drugim igral na Jezeru in Golteh, tudi v ansamblu Planika, sodeloval na razliÄ?nih festivalih in na Ptuju tudi zmagal, s ĹĄtevilnimi pevskimi zbori, orkestri in narodnozabavnimi ansambli; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriĹĄke drĹžave Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Ĺ oĹĄtanju poruĹĄili dimnik na obmoÄ?ju bivĹĄe Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj; - leta 1962 se je 22. junija rodil ĹĄaleĹĄki gledaliĹĄki amaterski igralec, politik, pisatelj, ekolog in tudi velik ljubitelj avtomobilov Mercedes dr. Emil Ĺ terbenk; - 23. junija 1981 je predsedstvo RepubliĹĄke konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje; - 23. junija 1986 je bila na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca velika javna tribuna o onesnaĹževanju okolja v Ĺ aleĹĄki dolini, ki sta jo pripravila obÄ?inska konferenca SZDL Velenje in ObÄ?inski svet zveze sindikatov Slovenije; pred zaÄ?etkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleĹženci opozarjali na vse veÄ?je probleme

27

NAGRADNA IGRA DARILNI BONI V SKUPNI VREDNOSTI

15.000 â‚Ź Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Ĺ ALEK, 76,3 m2, zgrajeno l. 1983, 4/6 nad., dvigalo, ER: EI v izdelavi. Cena: 95.000 â‚Ź.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

osvojiTE Desetake MED 15. IN 20. JUNIJEM

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaĹĄ Ä?as, 18. 6. 2020, barve: CMYK, stran 28

Prireditveni oder na jezeru pod streho Poletna muzejska noÄ?

Izvajalec gradbenih del projekta CTN Prireditveni oder in prostor, druĹžba VG5, je pred dnevi postavila nad prireditveni oder streho. Streha objekta je oblikovana kot razgledna ploĹĄÄ?ad in bo omogoÄ?ala enkraten pogled na Velenjsko jezero z okolico.

Izvajalec del je Ĺže montiral jekleno konstrukcijo mostu, betoniral sovpreĹžno streĹĄno ploĹĄÄ?o, postavil predelne stene, toplotno izoliral oder, hidroizoliral talno ploĹĄÄ?o odra, izvedel elektriÄ?no instalacijo odra, elektriÄ?no in strojno instalacijo servisnega objekta, vgradil sanitarno opremo v servisnem objektu, hidroizoliral streho servisnega objekta in poloĹžil notranje tlake servisnega objekta.

Zunanja ureditev predvideva razliÄ?na polja, asfaltirana in ozelenjena. Izvajalec Ĺže polaga tudi granitne kocke, ki bodo obkroĹžale razliÄ?ne povrĹĄine. ZakljuÄ?ek gradbenih del, katerih vrednost znaĹĄa 8.237.043,92 evra z vkljuÄ?enim DDV, naÄ?rtujejo za konec letoĹĄnjega leta. V okviru mehanizma celostnih teritorialnih naloĹžb (CTN) naloĹžbo v projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Prireditveni oder ob Velenjskem jezeru Ĺže ima streho, ki bo sluĹžila tudi za razgledno ploĹĄÄ?ad.

Vrednost projekta, ki zajema postavitev prireditvenega odra in ureditev prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, znaĹĄa 9.059.052 evrov.

Podpora Evropske unije znaĹĄa 80 % od 6.001.238 evrov (to je 4.800.990,40 evra), pripadajoÄ?a ude-

Oblizovali so si prste Na velenjski promenadi je ponovno zadiĹĄalo po domaÄ?ih in eksotiÄ?nih jedeh Velenje, 12. junij – Promenada okusov, ki jo prireja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, je Ĺže dobro uteÄ?ena stalnica, ki vsaj za nekaj dni na leto popestri velenjsko kulinariÄ?no ponudbo, z njo privabi ĹĄtevilne obiskovalce in tako osmisli

promenado. Deseta razliÄ?ica je bila ĹĄe posebno bogata. Tradicionalno in sodobno multikulturno kuhinjo je predstavilo dvajset ponudnikov raznih jedi, prigrizkov, sladic in pijaÄ?e iz Velenja, okolice in drugih koncev Slovenije. Ljubitelji razi-

ÂťMislim, da smo vsi pogreĹĄali dogajanje in druĹženje. Lepo je videti, da so ulice znova oĹživele. Promenado okusov zelo rada obiĹĄÄ?em in tokrat je ponudba ĹĄe posebej pestra. Veliko je novih, zanimivih in eksotiÄ?nih jedi,ÂŤ je povedala Irena Gotovnik, ki se je odloÄ?ila za turĹĄki kroĹžnik.

ÂťDoma ni bilo dolgÄ?as, sem pa pogreĹĄal Ĺživljenje na ulicah,ÂŤ je povedal Franc Kramer, ki je izbral kozarec temnega piva. ÂťKosilo bo namreÄ? doma.ÂŤ

leĹžba Republike Slovenije pa 20 % od 6.001.238 evrov (to je 1.200.247,60 evra). Preostala sredstva do vrednosti celotne operacije bo zagotovila Mestna obÄ?ina Velenje. đ&#x;”˛

mz

skovanja okusov kmeÄ?kih jedi, morskih specialitet, orientalskih ali pa latinskih jedi so se lahko razvajali celo popoldne. PeÄ?enka krĹĄkopoljskega praĹĄiÄ?a, sipin golaĹž, goveji karpaÄ?o, burrito, pivski golaĹž – izbira je bila bogata. Vegetarijanci so se sicer morali zadovoljiti z bolj skromno ponudbo ali pa sladkarijami, ki jih je bilo v izobilju. Manjkalo ni lokalnih piv in vrhunskih vin.

Skratka, sonÄ?no petkovo popoldne je bilo pestro kot Ĺže dolgo ne. In sproĹĄÄ?eno, kot da korone ne bi nikoli bilo. đ&#x;”˛

Velenje – V soboto, 20. junija, ko bo Slovenijo povezala Poletna muzejska noÄ?, so zanimiv program pripravili tudi v Muzeju Velenje, kjer pripravljajo bogat program z raznovrstnim dogajanjem na Velenjskem gradu, v novo urejenem grajskem parku ter v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju. BrezplaÄ?en ogled razstav v obeh muzejih bo moĹžen od 18. ure dalje. Ob 19. uri bodo v obeh muzejih pripravili brezplaÄ?no javno vodstvo.

Muzej usnjarstva na Slovenskem si boste sicer lahko brezplaÄ?no ogledovali vse do 23. ure, razstave Muzeja Velenje na Velenjskem gradu pa ĹĄe uro dlje, do polnoÄ?i.

Na Velenjskem gradu si boste med 20. in 24. uro lahko ogledali srednjeveĹĄki tabor DruĹĄtva Vitezi Ĺ aleĹĄki in kostumiranega glasbenika Jamesa Bowena, ki bo na lutnjo igral renesanÄ?no in baroÄ?no glasbo, ter prisluhnili tudi glasbi 16. in 17. stoletja v izvedbi violonÄ?elistov Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje iz razreda Tamare GombaÄ?.

V parku Velenjskega gradu bodo ob 20. in 21. uri srednjeveĹĄke plese in igre prikazali Ä?lani plesne skupine Ĺ aleĹĄka gospoda, ob 22. uri pa se bo pod kroĹĄnjami grajskih dreves zaÄ?ela projekcija poetiÄ?nega dokumentarca z naslovom Od izvira do izliva ter veÄ?medijske predstave Listavci Staneta Ĺ pegla.

V zunanjem razstaviĹĄÄ?u Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju pa boste lahko med 21. in 23. uro obiskali domoznanski kino na prostem. Predvajali bodo filme Toma ÄŒonkaĹĄa Mestna ura v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ oĹĄtanjski bazen, Kip Marije v Ĺ oĹĄtanju in Zapisano v lepi kamen (ĹĄoĹĄtanjski Trg bratov Mravljakov vÄ?eraj, danes, jutri) ter film Rodbina VoĹĄnjak in ĹĄoĹĄtanjska tovarna usnja Pine Ĺ pegel. ÄŒe bo deĹževalo, projekcije v grajskem parku ne bo, srednjeveĹĄki plesi in igre pa bodo na ogled v atriju Velenjskega gradu.

Tina Felicijan

Poletna muzejska noÄ? tudi v Galeriji Velenje

ÂťJedi je veÄ? kot lani, ĹĄe posebno sladic. V Velenju je premalo uliÄ?ne ponudbe hrane, zato bi lahko v mestu bolj pogosto preizkuĹĄali nove okuse, ÂŤ meni Zlatka PodmilĹĄak, ki je bila navduĹĄena nad hrustljavim odojkom in oranĹžnim vinom.

Velenje – V okviru tradicionalne Poletne muzejske noÄ?i bo program potekal tudi v Galeriji Velenje. Med 18. in 24. uro bo vstop vanjo prost. V Galeriji si boste ves veÄ?er lahko ogledali razstavo Prestopanja / Crossing grafiÄ?arke in scenografke Tine MohoroviÄ?. Ob 19. uri bodo predstavili projekt Vzemi delÄ?ek kulture. Sodelavci Galerije Velenje so iz ĹĄtevilnih publikacij, ki so jih izdali v letih delovanja, kot so katalogi razstave in monografije umetnikov, sestavili instalacijo, obiskovalci pa bodo lahko poljubno publikacijo vzeli in jo odnesli domov. Kulturno utripanje bo ob 20. uri obogatil ĹĄe koncert odliÄ?ne harfistke Naje MohoriÄ?, ob 22. uri pa so v Galeriji pripravili ĹĄe video projekcijo Artopolis: Mesto umetnosti. đ&#x;”˛

Kako blizu je Ĺ oĹĄtanjÄ?anom dostop do svetovnega spleta?

Gradnja optiÄ?nega omreĹžja bi se lahko zaÄ?ela ĹĄe letos – NaÄ?rtovanih je skoraj 1.900 prikljuÄ?kov Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je z delava PZI dokumentacije, sama izjemo mesta Ĺ oĹĄtanj izrazito po- gradnja na terenu pa bi se lahko deĹželska obÄ?ina, kar predstavlja zaÄ?ela Ĺže proti koncu letoĹĄnjekar nekaj izzivov pri izgradnji in- ga leta, je sporoÄ?ila TjaĹĄa Rehar, frastrukturnega omreĹžja. svetovalka za odnose z javnostjo Ena najbolj pereÄ?ih teĹžav je do- na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. ÂťVsako gostop do svetovnega spodinjstvo, ki bo spleta v nekaterih Ĺželelo dostop do Dostop bo bolj oddaljenih gospodinjstvo optiÄ?nega omreĹžkrajih. Z izgradnjo ja, bo prispevalo stal 150 evrov. 150 evrov, s Ä?imer odprtega optiÄ?nega omreĹžja preko bo poravnanih del projekta RUNE (Rural Network stroĹĄkov izdelave notranjih inĹĄtaProject) bodo dostop do kvalite- lacij, ki bodo potem tudi ostale tnega omreĹžja pridobili tudi bolj last gospodinjstva,ÂŤ je pojasnila. oddaljeni prebivalci ObÄ?ine Ĺ oPredvidoma v zaÄ?etku jeseni ĹĄtanj. Odprto omreĹžje pomeni, bodo izvajalci na sestankih s krada si lahko vsak uporabnik sam jani natanÄ?no predstavili projekt. izbere ponudnika storitev (Tele- V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je naÄ?rtovanih kom, Telemach, T2 ali A1). skoraj 1.900 prikljuÄ?kov. đ&#x;”˛ mkp Trenutno je v zakljuÄ?ni fazi iz-

â?ą