24 2021

Naš ­čas, 24. 6. 2021 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (19/27 °C), soboto (16/26 °C) in v nedeljo (16/27 °C) bo pretežno sončno in vroče. Možna kakšna ploha, posebej v petek in soboto.

Četrtek, 24. junij 2021

številka 24 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Kacin in letala Milena Krstič - Planinc

Vista je odprta, na pot jo je pospremil dež

Težko pričakovana otvoritev največje velenjske naložbe zadnjih let se ni odvila povsem po željah organizatorjev in nastopajočih. Je pa zato odstrla slabosti, ki jih lahko nepredvidljivo vreme na tako velikem prostoru prinaša s sabo. Bolje takoj kot ob kakšnem še večjem dogodku. Več na strani 2.

Slovesnost ob 110-letnici mesta Šoštanj Šoštanj – Šoštanj praznuje 110. obletnico pridobitve mestnih pravic. Temu pomembnemu dogodku so posvečene številne

aktivnosti skozi vse leto, osrednja slovesnost pa bo v ponedeljek, 28. junija, ob 18. uri, na Glavnem trgu v Šoštanju. Na ta dan je bila na tem trgu pred sto desetimi leti tudi slavnostna razglasitev mestnih pravic.

V kulturnem programu bosta nastopila MePZ Šoštanj in Pihalni orkester Zarja Šoštanj.

Osrednji govornik na prireditvi bo zgodovinar dr. Tone Ravnikar. 🔲

mkp

Drevi proslava v Martinovi vasi Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki bodo s proslavo

pod prireditvenim šotorom v tamkajšnji Martinovi vasi zaznamovali letošnji dan državnosti in 30-letnico samostojne Slovenije.

Začeli bodo ob 20. uri, kulturni program pa bodo pripravili člani Kulturnega društva Gorenje. 🔲

tp

Ne zgodi se pogosto, se pa, da urednik tistemu, ki je »na vrsti« za uvodnik, določi temo. Tokrat je naročil prispevek o 30. obletnici razglasitve samostojnosti Slovenije.

Korenine slovenske samostojnosti segajo najmanj v konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začele težnje za uvedbo demokratičnega sistema, tržnega gospodarstva in samostojne države. Prizadevanja so v nekaj letih pripeljala do prvih večstrankarskih volitev, aprila 1990. Na volitvah je zmagala koalicija Demos, ki je nato oblikovala vlado in delno tudi v dogovoru z opozicijo izpeljala ključne korake za osamosvojitev. 23. decembra 1990 so se Slovenci za samostojno in neodvisno državo enotno odločili na plebiscitu in stekle so priprave na osamosvojitev.

Slovenija je svojo samostojnost javno razglasila 25. junija 1991.

Dan po razglasitvi se je začela 10-dnevna osamosvojitvena vojna.

Na slednjo imam prav posebne spomine.

Prav na ta dan je mož prišel pome in najinega novorojenčka v slovenjegraško porodnišnico. Tega, da se je začela vojna, ni povedal. To so mi skrivali tudi doma. Saj veste – ni dobro, če se porodnica vznemirja … Pri naju so v sobi – brez radia in seveda tudi brez TV, ker gledanje televizije in branje po porodu ni dobro – mož in starša kar naprej preverjali, ali z malim kaj potrebujeva. Če sva potrebovala karkoli, so takoj prinesli. Mislila sem, da tako pač mora biti … Eno popoldne, strežbe je bilo že malo preveč, počitka pa tudi, stopim v dnevno sobo ... Moji trije se spogledajo. Kar je, pač je. Radio so imeli – v dvanajstem nadstropju! – vklopljen, ker me niso pričakovali: »Nevarnost zračnega napada … Stanovalci višjih nadstropij, umaknite se v zaklonišča … Letala sovražne vojske se bližajo Šaleški dolini ...«, je s svojim dramatičnim glasom kar naprej ponavljal in ni in ni nehal. Jelko Kacin. Še dolgo me je spremljal njegov glas v vlogi vladnega govorca in še dolgo je bil moja prva asociacija na obdobje osamosvajanja on. In letala.

Slabih devetindvajset let pozneje je v isti vlogi in enako dramatično kot vladni govorec javnost seznanjal z epidemijo covida-19. Ob koncu prvega vala epidemije je napovedal tudi prelet letal. Marija sveta, sem si rekla ... Čeprav letala niso bila sovražna, posadke pa prijateljsko ameriško-slovenske in so nad Slovenijo pozdravljale zdravstveno in drugo osebje, ki je pomagalo zajeziti epidemijo, sem imela slab občutek. Ker ko o letalih v kriznih časih govori Kacin …

Sledilo je poletje, na videz mirno, a kuhajoč prihajajoč nov val epidemije. Še težji in še daljši. Vlada je konec drugega vala epidemije razglasila v začetku letošnjega junija. Manj pompozno.

Za varnejšo jesen vabi k množičnemu cepljenju, brez naročanja, brez letal, pa še cepivo lahko izbere vsak sam. Mislim, da je vabilo vredno in odgovorno sprejeti. 🔲

Dan državnosti v Skornem, Ravnah in Zavodnju Šoštanj – Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti v občini Šoštanj bo danes, v četrtek, 24. junija. Začeli jo bodo ob 18. uri na športnem igrišču v Skornem pri Šoštanju. Slavnostni govornik bo župan Občine Šoštanj Darko Menih. Pred začetkom slovesnosti bodo k obeležju veteranov vojne za Slovenijo v Šoštanju položili cvetje, po končanem kulturnem programu pa bo sledila manjša brezplačna pogostitev prisotnih.

Tudi v Ravnah pri Šoštanju bodo dan državnosti obeležili nocoj, na predvečer praznika. Pri Lipi samostojnosti se bodo na prireditvi, ki se bo začela ob 19.30, skozi besedo in glasbo spominjali vseh pomembnejših prelomnic v zgodovini Slovenije, v bogatem kulturnem programu pa bodo nastopili Tinkara Kovač, Dani Gregorc, Lara Krneža, Franjo Jurovič ter sekcije Kulturno umetniškega društva Ravne.

V Zavodnju bo na praznični dan, 25. junija, potekal tradicionalni dogodek Zalivanje lipe. S kulturnim programom bodo dogodek začeli ob 20. uri, sledilo pa bo zalivanje in merjenje lipe. 🔲

mkp, jš

107,8 Mhz|24 ur na dan

Naš ­čas, 24. 6. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

24. junija 2021

Mokri krst Viste

LOKALNE novice

Najlepša zasaditev v Šoštanju 2021 Šoštanj – Občina Šoštanj in ožja delovna skupina za oživitev Glavnega trga sta objavili natečaj Najlepša zasaditev v Šoštanju 2021. Izbrali bodo najlepše urejen balkon in teraso, okolico individualnega objekta in okolico poslovnega objekta. Za sodelovanje je treba izpolniti prijavnico in jo do 10. julija poslati na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj ali po elektronski pošti obcina@sostanj.si. 🔲

mkp

Testiranja s hitrimi antigenskimi testi vsaj do konca julija V juniju in zagotovo tudi v juliju bodo v velenjski Rdeči dvorani še vedno potekala testiranja na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi, in sicer od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro. Zaradi narave dela sprejmejo zadnjo osebo ob 13.45, zato prosijo, da na testiranje pridete pravočasno. Obveščajo tudi, da imajo med 10.00 in 10.30 malico (takrat zadnjo osebo sprejmejo ob 9.45).

Testiranje, ki ga izvajajo v Rdeči dvorani Velenje, je brezplačno in prostovoljno, predhodno naročanje ni možno.

Pomagajo čebelarjem Mestna občina Velenje je velenjskim čebelarjem donirala skoraj 2.400 kilogramov sladkorja, s katerim poskušajo omiliti škodo v čebelnjakih, ki jih je povzročila letošnja pozeba sadnega drevja.

Eden od načinov pomoči čebelam je dodatno hranjenje s sladkorjem. Zato so se odločili, da čebelarjem na območju občine pomagajo z donacijo sladkorja, da bodo velenjski čebelarji lahko vsaj delno omilili škodo v svojih čebelnjakih in ohranili svoje čebelje družine.

Razstava Znani Slovenci v Srbiji/Znani Srbi v Sloveniji bo tudi v Velenju Ljubljana – Srbski kulturni center – srbska knjižnica Mihajlo Pupin iz Ljubljane je z Nacionalnim svetom slovenske nrodne manjšine v Srbiji 12. junij razglasil za dan srbsko-slovenskega prijateljstva, v spomin na skladatelja Stevana Mokranjca in Davorina Jenka ter na njun skupni nastop 12. junija 1903. Osebni in profesionalni odnos Mokranjca in Jenka pooseblja dobre odnose med narodoma, so zapisali v sporočilu za javnost.

V okviru praznovanja dneva srbsko-slovenskega prijateljstva so pred župnijskim domom srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Znameniti Slovenci v Srbiji/Znani Srbi v Sloveniji. Razstava bo na ogled tudi po nekaterih drugih krajih po Sloveniji, med njimi tudi v Velenju.

Citycentrov mini golf

V Citycentru Celje se lahko obiskovalci vseh generacij sprostijo in kratkočasijo z igranjem mini golfa, na igrišču z devetimi luknjami. Največ igralnih površin je na osrednjem prostoru, ostale pa so še v pritličju pri prodajalnah Telekom Slovenije in Big Bang ter v 1. nadstropju pri prodajalni H&M. 🔲

mz

Šentiljski praznik salam Šentilj, 27. junija – To nedeljo bo TD Šentilj priredilo tradicionalni Praznik salam – srečanje izdelovalcev in ljubiteljev suhomesnatih dobrot. Dogajanje se bo začelo ob 15. uri v Športnem parku Šentilj, na voljo bo degustacija salam in bunk, ki jo bosta pospremilo družabno tekmovanje in zabaven program. Vrhunec pa bo razglasitev rezultatov ocenjevanja državne komisije, ki so ga že izvedli. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

tf

S sobotnim koncertom je Mestna občina Velenje slavnostno otvorila Visto – park z razgledom, ki zdaj lahko zaživi v vseh svojih vlogah Tina Felicijan

Velenje, 18. junija – Zdaj se uresničevanje velikih načrtov za dogajanje na novem odru in prireditvenem prostor ob Velenjskem jezeru lahko začne! Minulo soboto je namreč Vista doživela slavnostni krst, organizatorjem prireditev pa je zeleno luč dal tudi konec epidemije s sproščanjem ukrepov.

Glede na skromen obisk (prizorišče je bilo pripravljeno za 3000 obiskovalcev, prišla pa jih je kakšna tretjina), ki ga morda lahko pripišemo vremenu (pred 18. uro, ko se je začel koncertni program, je prizorišče pod milim nebom pregrevala sončna pripeka, nekaj minut po začetku koncerta pa je prostor zajela silovita ploha, ki je poleg črne tkanine, razpete na jezerski strani sicer v obe smeri odprtega odra, zastrla razgled), je težko reči, da je otvoritev uspela. Ali pač – prisotni si jo bodo zagotovo zapomnili. Spremljanje koncerta s strani odra, stiskajoč se v skromnem zavetju pred dežjem pod klančino razgledne ploščadi, poslušanje, ne pa tudi opazovanje (razen tistih, ki so pred odrom vztrajali pod dežniki), čudenje prezgodnji tišini, ko je ozvočenje ugasnilo in so se morali Perpetuum Jazzile zanesti le na moč svojih glasov (takrat so se poslušalci v pojenjajočem nalivu zbrali pod odrom in skupaj z nastopajočimi užili pravo koncertno energijo) – to je bila izkušnja, ki ne gre zlahka v pozabo.

Kaj dogodek pomeni za velenjsko občino? »Gre za velik in pomemben mejnik, ki smo ga ustvarili na nekoč degradirani površini. Nujno potrebno je bilo, da to območje saniramo. Veseli in ponosni smo, da je bila v preteklosti sprejeta odločitev, da se bo na tem mestu razvijal turizem.

Zato je prireditveni oder s prostorom, ki smo ga preimenovali v Visto, eden pomembnejših temeljev za nadaljnji razvoj turizma.

šla med ljudi. »Prostor pričakoval končen videz. Kako je edinstven. Česa tak- se bo prostor programsko razvišnega ni nikjer drugje jal, kaj se bo tu dogajalo, da nas v Sloveniji, najbrž tudi bo privlačilo, pa je odvisno od drugod po Evropi ne bi prirediteljev.« Mladenič, ki je ženašli česa podobnega. lel ostati anonimen, ker se boji, Velenje si nekaj takšnega da bi sebe in kolege spravil na zasluži, ker je bilo v za- slab glas, pa je povedal: »Poleti dnjem času narejenega bo prostor verjetno funkcioniral premalo novega. So bile pozitivno. Izgled je poseben. LoJanko in Zdenka Kapfer ter Janez Pelko narejene kolesarske poti, kacija je odlična. Maksimalen popravega prireditvenega tencial prostora je solidno izkoriProjekt je zaključen, potrebuje prostora pa ni bilo nikjer. Zato ščen. Kot športnik menim, da tu le še nekaj lepotnih popravkov,« smo veseli nečesa takšnega,« je manjka košarkarsko igrišče. Loje dejal župan MOV Peter Der- povedal Janko Kapfer, soproga kacija odra pa je uničila pogled mol in pojasnil še, da so poime- pa je dodala, da so tudi pono- na jezero ob prihodu na prostor. novanje Vista – park z razgledom sni. Janez Pelko deli mnenje. Škoda, da ni oder na sredini ali izbrali, ker je lahko izgovorljivo »Mislim, da je prostor res edin- ob robu prostora, ker na tem metako domačinom kot tujcem, na stven. Na otvoritev pa sem prišel stu kvari razgled. Vse skupaj je simbolni ravni pa sporoča, »da predvsem iz radovednosti, kaj in za 6,5 od 10.« 🔲 v Velenju gledamo naprej in se kako se bo dogajalo. Ko je bilo zavedamo, da je pred nami veli- tu gradbišče, sem na sprehodih ko priložnosti, da se bo moralo kukal skozi luknje v ograji in v Velenju marsikaj spremeniti.

Obenem pa je nad odrom razgledna ploščad, na katero lahko REKLI SO❱ pride vsak posameznik in se razŽupan Peter Dermol: »Kot smo do danes že lahko ugotovili, gleda po lepotah našega mesta.« so ljudje sprejeli ta objekt za svojega in prepričan sem, da bo tu še veliko lepih trenutkov.« Vtisi o Visti »Občutki pred koncertom so takšni kot tole vreme – topli, Domačinka Zdenka Kapfer je vroči, razburljivi,« je dejala članica Perpetuum Jazzile Nataša ves čas sledila projektu novega Jovanovič, kolega Jan Trost pa je dodal: »Danes smo prvič po odra in prireditvenega prostora septembru na odru. Seveda smo ponosni, da smo dobili priloin dopade se ji že od samega zažnost za nastop na otvoritvi te lokacije.« četka, pravi. Zato je z veseljem Predsednik rudarske godbe Gregor Jeromel: »Pihalni orkester pričakovala otvoritev, na katero je Premogovnika Velenje je počaščen, da je lahko sodeloval pri po dolgem času epidemije lahko otvoritvi tega prečudovitega prostora, namenjenega prireditvam.

Mislim, da smo z našim pečatom, zaigrano velenjsko himno, prispevali k lepi otvoritvi. Upam, da bomo lahko čim večkrat Že uro pred otvoritvijo so se na prizorišču predstavili glasbeni nastopali za veliko občinstvo.« sestavi učencev Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.

Glasbenik Matjaž Jelen: »Važno je, da se bo nasploh začelo Koncert je otvoril Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Vodogajati, da bomo lahko pozabili na te korona čase. S Šank Rock kalni zasedbi Perpetuum Jazzile sta se pridružila domačina začnemo aktivno nastopati julija, sicer v akustični različici, ker Sanja Mlinar Marin in Matjaž Jelen, prireditev pa je povezoval so pogoji za izvedbo pravih koncertov nekoliko težji. Z optimizVelenjčan Uroš Kuzman. Zbrane je nagovoril župan Peter Dermom pa zremo v naslednje leto, ko praznujemo 40-letnico in mol in s tem tudi uradno predal objekt namenu. bomo enega od koncertov na turneji priredili tudi v Velenju.«

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 24. 6. 2021 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

AKTUALNO

24. junija 2021

Strategijo za izhod iz premoga je treba vrniti v javno razpravo Številne pobude iz tukajšnjega okolja za državni dokument, ki opredeljuje izhod iz premogovnih regij, so ostale neslišane, zato tukajšnji predstavniki zahtevajo zamrznitev aktivnosti – Oblikovali bodo Svet županov premogovnih regij Mira Zakošek

Tako kot je bilo napovedano, so se člani Operativne skupine SAŠA regije za prestrukturiranje prejšnjo sredo udeležili sestanka na ministrstvu za infrastrukturo. Žal njihova pričakovanja, tako kot vsa doslej, tudi tokrat niso bila slišana. »Zaradi neupoštevanja oddanih ključnih pripomb na dokument v postopku javne obravnave smo predlagali zamrznitev postopkov v zvezi s sprejemanjem strategije. Zahtevali smo tudi obnovo postopka za upoštevanje pripomb in vključitev vseh ključnih deležnikov, vse dokler se ne doseže skupni dogovor. Z državnim sekretarjem Blažem Košorokom smo se tudi dogovorili, da nemudoma skličejo sestanek z Evropsko komisijo, na katerem bomo lahko sodelovali tudi člani

k sprejemu zakonodajnega paketa, ki bi definiral jasne finančne vire za gospodarsko, okoljsko in energetsko preobrazbo Šaleške doline, ter to, kdo bo financiral prenovo daljinskega ogrevanja.

Našteti so le možni viri financiranja, brez javnih zavez, da bodo sredstva prišla v dolino za pravi namen, ni vmesnih ciljev ali mejnikov, ki bi se periodično spremljali za obvladovanje tveganj. V strategiji je upoštevan zgolj okoljski vidik, niso pa upoštevani socialni, gospodarski in energetski vidiki. Prav tako zahtevamo, da se osnutek strategije dopolni s ključnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, nato lahko govorimo o relevantni letnici izstopa,« je odločen Dermol, s podporo celotne operativne skupine.

Za prestrukturiranje je treba zagotoviti sredstva

Predstavniki Šaleške doline in Zasavja

operativne skupine in prejeli konkretnejša pojasnila in usmeritve,« je po sestanku povedal velenjski župan Peter Dermol. Že mnogokrat smo zapisali, da so v Šaleški dolini in celotni SAŠA regiji že večkrat opozarjali,

da v predlagani Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda niso upoštevani pripombe in stališča lokalnih skupnosti, sindikatov, Državnega sveta, GZS

Polovica proračuna za naložbe

in drugih akterjev, kljub temu da so jih podajali ves čas postopka priprave strategije.

Še naprej upoštevan zgolj okoljski vidik

»V obstoječi strategiji je namreč zavezujoča le letnica izstopa iz premoga najkasneje do leta 2033, vsi ostali ključni elementi o tem, kako pravičen prehod izpeljati, niso navedeni. Opozarjali smo, da v dokumentu manjka zaveza

Opozarjajo tudi, da predvidena sredstva za uspešen proces prestrukturiranja iz Sklada za pravičen prehod niso zadostna. Sredstva iz Podnebnega sklada bi se morala v dolino vračati v obliki sofinanciranja okoljskih projektov. Poudarjajo še, da bi se moralo degradirano okolje sanirati s pomočjo virov sredstev, ki bodo predvidena v Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Pričakujejo tudi finančno podporo države za financiranje nadomestnega vira toplote za daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Le tako bi bil dosežen pravičen prehod, sicer se lahko

3 v Šaleški dolini ponovi scenarij Zasavja.

Oblikovali bodo Svet županov premogovnih regij

Na temo prestrukturiranja so se v Velenju na povabilo župana Petra Dermola sestali župani in nekateri drugi predstavniki občin Šaleške doline in Zasavja, z namenom, da poenotijo stališča glede izvajanja aktivnosti prestrukturiranja premogovnih regij. Sklenili so, da bodo oblikovali Svet županov premogovnih regij SAŠA in Zasavje, v katerem bodo poleg županov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki tudi župani občin Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. Vsvet bosta vključena tudi direktorja savinjsko-šaleške in zasavske razvojne agencije. »Svet bo aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda, saj bomo samo z enotnim nastopom in močno podporo države lahko zagotovili, da bo izstop iz premoga pravičen. Župani so razvojni agenciji pooblastili, da pripravita predlog okvira upravljanja pravičnega prehoda.

Sklenili so, da se bodo ponovno sestali čez 14 dni, ko bodo pregledali predloge in se dogovorili za nadaljnje aktivnosti. Zaključke bodo predstavili pristojnim ministrstvom, od katerih pričakujejo ustrezen dialog in močno podporo.

Šoštanjski svetniki in svetnice obravnavali rebalans proračuna – V blagajno se je nateklo 1,5 milijona evrov več, kot so pričakovali Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 23. junija – Šoštanjski svetniki in svetnice so kot osrednjo točko na sredini seji obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Šoštanj oziroma rebalans proračuna za leto 2021.

Spremembe so bile potrebne, ker je prišlo – in še prihaja, zaradi naraščanja cen zlasti v zadnjem mesecu – do bistvenih sprememb pri izvajanju projektov, pa tudi zato, ker se je v proračun za letos nateklo precej več denarja, kot so lani ob pripravi letošnjega proračuna načrtovali, da se ga bo.

Prenos sredstev iz lanskega v letošnje leto se povečuje za blizu pol milijona evrov, na prihodkovni strani pa se povečujejo tudi sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč. V lanskem letu je Občina Šoštanj prijavila kar nekaj projektov, ki jih bodo, skladno s sklenjenimi predpogodbami z ministrstvi, izvedli letos.

Prihodki letošnjega proračuna Občine Šoštanj bodo tako znašali 16 milijonov evrov in bodo za 1,5 milijona evrov višji, kot so načrtovali.

To pa pomeni, da so lahko na odhodkovni strani v proračun vključili nekaj novih postavk, za nekatere projekte pa zagotovili več sredstev. Tako se denimo sredstva za investicijsko vzdrževanje upravnih prostorov Občine Šoštanj (sejne sobe) povečujejo za dobrih 90.000 evrov. Dodatno so v proračunu zagotovljena sredstva za izdelavo študije preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ki ga zdaj zagotavlja TEŠ, v sistem obnovljivih virov energije. Kot

drugo fazo. To območje bo tako z vidika projektne in tehnične dokumentacije še letos lahko obdelano v celoti. Če omenimo še nekaj drugih »dodatkov« v proračunu: prehodi za pešce, prireditveni oder za potrebe društev, pilotni projekt podzemnih zbiralnic, širitev izgradnje kanalizacijskih sistemov na obrobju, zagotovitev sredstev za pridobitev dokumentacije za vodovodno omrežje in za morebitne evropske razpise iz naslova pravičnega prehoda v Skoraj pol milijona zeleno energijo. Občina je evrov bodo vložili v pred leti v upravljanje preureditev krajevnih cest. vzela vodovod v Šentvidu, potreben je obnove, nekaj sredstev bodo namenili tudi urejanju krajevnih cest še kako za vodovod v Zavodnju. Povečali zalegla. so sredstva za investicijsko vzdrVeč sredstev v proračunu bo ževanje v vrtcu in na šoli. Znaše letos omogočilo tudi izdela- no je, da se Osnovna šola Karla vo projektne in tehnične doku- Destovnika - Kajuha sooča s promentacije za gradnjo garažne storsko stisko, da je v njej premahiše pri Muzeju usnjarstva na lo učilnic. Do takrat, ko bodo to Slovenskem v Šoštanju, kjer na- stisko obenem z energetsko občrtujejo izgradnjo večstanovanj- novo rešili, bodo morali nekako skega objekta, omogočila pa poskrbeti za to, da jo premagajo. bodo tudi rezervacijo prostora V občini Šoštanj izvajajo tudi za širitev samega muzeja, njegovo protipoplavne ukrepe. Letos so zagotovili sredstva za pridobitev projektne dokumentacije zadržeProjektna in tehnična valnika na vodotoku Bačovnica. dokumentacija za Prihodke, ki povečujejo letošnji garažno hišo ter proračun, bodo namenili naložbam, in tako skupaj letos zanje rezervacija prostora za drugo fazo muzeja bosta zagotovili skoraj 8,5 milijona evrov, kar je polovica proračuna.

❱

je znano, gredo cene emisijskih kuponov za CO2 v nebo, zato so vodstva Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Komunalnega podjetja Velenje pri tej preobrazbi zelo aktivna.

Precej sredstev bodo namenili urejanju krajevnih cest. Medtem ko imajo v občini lokalne ceste zelo dobro urejene, imajo tudi veliko krajevnih cest, ki še niso take. Finančna injekcija v višini skoraj pol milijona evrov bo pri

❱

izvedeni še letos.

Proračun je z rebalansom višji za 1,5 milijona evrov. Iz lanskega v letošnje leto so prenesli približno 500.000 evrov, za 1.000.000 evrov pa bodo višji prihodki iz državnega proračuna, največ iz naslova sanacij plazov in uravnoteženja razvitosti občin, nekaj povečanj pa je pri nedavčnih in kapitalskih prihodkih.

🔲

»Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.« V besedah Ivana Cankarja v črtici Lepa naša domovina se skriva hrepenenje naroda po lastni državi. Hrepenenje rodov Slovenk in Slovencev, da bi o svoji usodi in prihodnosti odločali sami. Da bi bili gospodarji na lastni zemlji ter da bi živeli v svobodni in samostojni državi.

Pred tridesetimi leti smo si izborili svobodo, da lahko odločamo sami o sebi. Na Slovenskem smo postali sami svoji gospodarji. Sanje so postale resničnost. Svobodno in samostojno Slovenijo, ta dragoceni sad truda generacij Slovenk in Slovencev, smo končno dočakali. Pripadla sta nam čast in privilegij, da smo bili del tega svetega časa slovenskega naroda.

Bitko za svobodo in samostojno Slovenijo smo dobili tako, da smo si najprej izborili demokracijo. Demokracijo pa smo si izborili preko boja za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Trideset let nazaj smo, ponosno in z navdušenjem, dosegli vse te cilje. V tistih časih se je pokazalo, da je iz globin našega naroda privrela neslutena moč, ki nas je združevala. Moč, ki je pritekala iz globokih korenin.

Od tedaj smo se kot suverena država vključili v evropske in evroatlantske povezave in zavezništva in v svetovno mednarodno skupnost. Skupaj z drugimi delamo za naš blagor in za mir med narodi. Da lahko svobodno žive vsi narodi. Na vse to smo lahko ponosni in tega se veselimo.

Vse našteto pa se ni zgodilo čez noč, brez žrtev in truda. Prehojena pot nam je znova potrdila, da nič v življenju, tako človeka kot naroda, ni naključno in samo po sebi umevno. Spet se je potrdilo, da ima vse v življenju svoj namen in smisel. Vsaka življenjska okoliščina do sedaj je priprava na naslednjo preizkušnjo.

Za nami je težko leto. Z obilo potrpežljivosti, odrekanj in volje smo se prebijali skozenj. Po enem letu je razumljivo, da zmanjkuje volje in ni treba veliko, da val nezadovoljstva in črnogledosti pljuskne čez rob. Ustvarjanje napetosti, širjenje sovraštva in nestrpnosti, pozivi k izključevanju in celo smrti, kar spodbujajo in celo namerno netijo nekatere politične stranke in posamezniki, je v teh težkih časih sila neodgovorno in nevarno.

Trideset let je hkrati malo in veliko. Ko smo stopali na pot samostojnosti, smo vedeli, da ne bo lahko. A nas je vse gnala naprej srčna želja, ki nam je dajala pogum in vero, da je vse, kar delamo, prav in dobro. Želeli smo živeti v svobodni in demokratični državi, kjer bodo vrednote svobode, pravičnosti, solidarnosti in poštenja hodile z roko v roki z gospodarsko uspešnostjo in blagostanjem. V državi, ki bo mati domovina za vse.

Če se danes ozremo nazaj, vidimo, da smo dosegli zelo veliko, da pa smo marsikatero priložnost tudi zamudili. Da smo na nekatere od vrednot, na katerih je nastala samostojna Slovenija, pozabili. Da smo nekje na poti začeli celo izgubljati stik s tistim v nas samih in v narodu, kar nas ohranja od nekdaj in nam je pred 30. leti dalo moč zato, da smo dosegli nemogoče.

A nič ni zamujeno. Še vedno smo isti narod, ki je lahko spet močan, odločen in pogumen, ko je treba. Zato se ob okrogli obletnici spet spomnimo, kako pomembno je pogumno vztrajati in se ne prepustiti črnogledosti in malodušju. Iz izkušnje vemo, da je pošteno in skupno delo vedno nagrajeno z neverjetnimi, lahko tudi neslutenimi dosežki.

Ta slovesen čas, ko se spominjamo junijskih dni pred 30. leti, naj bo zato čas, ko se spomnimo predvsem veličine in hrabrosti dejanj, ki so nas vodila v samostojno državo. Moja hvaležnost gre najprej in predvsem narodu v najširšem smislu, ki je v tistih zahtevnih časih pokazal svojo zrelost in pogum. Hvala vsem, ki ste v tistih negotovih časih z orožjem branili referendumsko odločitev za samostojno Slovenijo. V mojem srcu in srcu domovine bo vselej posebno mesto za tiste, ko so zanjo dali največ – svoja življenja. Hvala vsem Slovenkam in Slovencem doma in v tujini, vsem državljankam in državljanom. Hvala tudi vsem prijateljem Slovenije širom po svetu, ki so nas na tej poti podpirali in bodrili.

Izzivi današnjega časa so zahtevni. A če bomo našo prihodnost gradili na spoštovanju drug drugega, sprejemanju naše različnosti in pomembnosti dialoga med različno mislečimi ter predvsem spoštovanju vrednot, na katerih je nastala samostojna Slovenija, se nimamo česa bati.

Slovenija 1. julija prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije. Že drugič v času od našega članstva v družini evropskih narodov bomo vodili skupnost 27 evropskih držav. To zahtevno nalogo sprejemamo z vso resnostjo in dobro pripravljeni. Razumemo pa jo tudi kot izraz zaupanja in eno lepših daril vsem nam ob 30. rojstnem dnevu.

Draga Slovenija, ljuba naša domovina, vse najboljše ob tvojem in našem prazniku. Praznujmo ponosno in pokončno. Naj domovini v čast zaplapolajo slovenske zastave, doma in povsod po svetu, kjer bijejo slovenska srca. Ostanite zdravi in Bog živi Slovenijo.

🔲

Naš ­čas, 24. 6. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Okretnost, lahkotnost, optimalna poraba energije – skupna zmaga

GOSPODARSKE novice Odrasli 100, mladoletni 50 evrov bonov

Skupina Podkrižnik iz Nazarij uspešna na navtičnem sejmu v Benetkah – E-mobilnost priložnost tudi za Šaleško dolino in SAŠA regijo Tatjana Podgoršek

Na nedavnem sejmu navtike v Benetkah, na katerem se je predstavilo več kot 220 plovil, je sodelovala tudi Skupina Podkrižnik iz Nazarij. Predstavila se je s štirimi električnimi oziroma bolj ekološkimi plovili, opremljenimi s sistemom e‘dyn, skupaj s partnerjem iz Benetk (družbo E-Concept) pa še s polnilno postajo za električna plovila.

Na e-regati v okviru sejma je Podkrižnikov 5,2-metrski čoln e›dyn 1120 dosegel absolutno zmago.

Je bistveno lažji in ima boljše plovne lastnosti …

Ustanovitelj in lastnik Skupine Podkrižnik Iztok Podkrižnik nam je na vprašanje, katere so prednosti absolutnega zmagovalca pred konkurenco dejal, da je motor plovila sad znanja in veliko vloženega

Ekipa Skupine Podkrižnik na podelitvi nagrad v Benetkah. (foto: arhiv Skupine Podkrižnik)

truda, čoln pa odlikuje to, »da je bistveno lažji, ima večji domet in s tem boljše plovne lastnosti ter optimalno porabo električne energije. Njegove prednosti pa so še nekatere druge,« je še pojasnil.

V začetku prihodnjega meseca nameravajo zmagovalno plovilo

predstaviti še v Monaku, ki ga pozna ves navtični svet in »če si tam, vedo zate vsi.« Od te predstavitve si obetajo še večjo prepoznavnost, več novih kupcev in s tem dosego čim boljših rezultatov v vseh pogledih. Prav to pričakujejo še od predstavitve na

24. junija 2021

navtičnih sejmih v Amsterdamu, Cannesu in drugod.

Po zagotovilih sogovornika izdelovanje motorjev za e-plovila za Skupino Podkrižnik, ki je med drugim eden večjih sistemskih dobaviteljev BSH Hišni aparati Nazarje, ni nova dejavnost.

Predstavlja pravzaprav nadgradnjo polproizvodov in modelov, ki jih za različne industrije razvijajo in proizvajajo vrsto let. Že več kot 30 let se namreč ukvarjajo s pogonsko tehniko in inteligentnimi rešitvami (med katerimi je tudi linija e-mobilnosti na vodi) na najzahtevnejših ravneh.

Plovil ne nameravajo graditi, to počnejo njihovi kupci, ki v plovila vgrajujejo njihove sistemske rešitve. Sodelujejo pa pri dizajnu z arhitekti ter posameznim kupcem omogočajo, da z njihovimi partnerji – ladjedelnicami skupaj razvijajo in izdelajo plovilo po meri in zahtevi naročnika.

Priložnost Šaleške doline tudi za nova zelena delovna mesta

Na vprašanje, ali postaja turizem glede na vlaganja ena od pomembnejših dejavnosti Skupine Podkrižnik in ali držijo informacije, da naj bi že kupili kamp ob Velenjskem jezeru, je Iztok Podkrižnik odgovoril: »Res je. Sem ustanovitelj in lastnik blagovne znamke Charming Slovenia, ki se ukvarja z razvojem, postavljanjem in vodenjem prestižnih glamping resortov po Sloveniji in v prihodnje tudi v tujini. Blagovna znamka združuje resorte, ki s svojo vizijo in izvedbo uvajajo višje, zahtevnejše standarde na področju zelenega glamping turizma. Naši produkti e-mobilnosti na vodi so lahko tudi idealna promocija za Velenjsko jezero in SAŠA regijo doma ter v širnem svetu, kar je za Šaleško dolino, ki je pred izzivom prestrukturiranja premogovnih regij in teženj po prepotrebnih novih zelenih delovnih mestih v prihodnje, odlična kombinacija za ustvarjanje novih razvojno naravnanih zelenih tovarn. Na področju jezera želimo v prihodnje razviti nove zelene turistične produkte, ki bodo dali še večjo sinergijo že obstoječim ponudnikom turističnih, gostinskih in ostalih storitev. Odprti pa smo tudi za nadaljnje korake v smeri širitve proizvodnih zmogljivosti na področju e-mobilnosti na vodi. Dejstvo je, da so naše proizvodne zmogljivosti v Nazarjah in na Ljubnem bolj ali manj zasedene. Menim, da bi bila takšna rešitev ‚pisana na kožo‘ Šaleški dolini, vključno v povezavi z Velenjskim jezerom.« 🔲

Vlada je potrdila predlog novega interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19.

Predlog je primarno usmerjen na področje turizma in gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture, kjer zagotavlja državno pomoč v obliki financiranja regresa za letni dopust v višini 1024 evrov, povračila stroškov industriji srečanj ter denarnega povračila filmski in avdiovizualni industriji. Predvideva tudi novo izdajo bonov, ki jih bo mogoče uporabiti za turistične in gostinske storitve ter kulturne in športne dogodke. Odrasli bodo prejeli bon v višini 100 evrov, mladoletni pa v višini 50 evrov. Boni naj bi se začeli uporabljati sredi julija. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za vse zaposlene se bo podaljšalo do 30. septembra. Ni pa predviden enkratni dodatek za turizem, ampak iščejo ustrezne načine, da bi temu likvidnost zagotovili s kohezijskimi sredstvi. Nad vsebino zakona sicer ni posebnega navdušenja. Poleg gostincev je nad njim razočaran tudi Klub slovenskih podjetnikov, saj ocenjuje, da zakon ne vsebuje ključnih ukrepov za obstanek najbolj prizadetih podjetij.

Sproščene vse dejavnosti Vlada je zaradi izboljšanja epidemioloških razmer s ponedeljkom po vsej državi ponovno omogočila opravljanje vseh dejavnosti na področju ponujanja in prodajanja blaga in storitev. Tako bo njihovo obratovanje skoraj nemoteno, obratovalni čas bo omejen le v diskotekah in nočnih klubih, in sicer do polnoči. V nekaterih storitvah se bodo morali zaposleni še naprej testirati. V gostinstvu bo po novem veljal le še pogoj glede razdalje treh metrov med robovi miz.

EU naj bi se zadolžila za 100 milijard evrov Evropska komisija pa je izdala desetletno obveznico za 20 milijard evrov in tako začela zadolževanje na finančnih trgih za financiranje gospodarskega okrevanja po covidu-19. Do konca leta se pričakuje zadolžitev za 100 milijard evrov.

Inflacija je že na pohodu Veliko denarja v obtoku sprošča tudi inflacijo. Cene življenjskih potrebščin v območju z evrom so se maja na letni ravni zvišale za dva odstotka, potem ko so se aprila za 1,6 odstotka. V EU je bila maja letna stopnja inflacije 2,3 odstotka, tudi več kot aprila, ko je bila pri 2,0 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

Najvišjo stopnjo inflacije je imela Madžarska, 5,3 odstotka, najnižjo pa Malta, 0,2 odstotka.

V Sloveniji je bila maja letna stopnja inflacije 2,2 odstotka, mesečna pa 0,7 odstotka.

Višji stroški dela Stroški dela se povečujejo. Ti so se v območju evra in EU v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišali za 1,5 odstotka v državah z evrom in za 1,7 odstotka v celotni EU. V Sloveniji pa so porasli kar za 11,1 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

Rastejo tudi plače, ki so jih napihnili tudi dodatki zaradi epidemije.

Glede na april lani je bila povprečna bruto plača aprila letos višja za tri odstotke, povprečna neto plača pa se je okrepila za odstotek.

Na predkrizno raven prihodnje leto Banka Slovenije je močno izboljšala napoved za letošnjo rast. Zdaj predvideva, da naj bi Slovenija predkrizno raven bruto domačega proizvoda dosegla na začetku leta 2022.

Poenostavljena legalizacija črnih gradenj Vlada je potrdila še en pomemben predlog zakona, in sicer predlog novega gradbenega zakona in predlog novega zakona o urejanju prostora. Kot je na novinarski konferenci dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, se sedanji sistem ne bo spremenil, ampak bo nadgrajen, tako da bodo postopki gradnje objektov in umeščanja v prostor enostavnejši in hitrejši. Če povemo nekoliko drugače – zakon med drugim prinaša nekaj več poenostavitev pri legalizacijah črnih gradenj.

MOS bo med 15. in 19. septembrom Celjski sejem se po letu in pol prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov znova pripravlja na odprtje in izvedbo njihovega edinega letošnjega sejemskega dogodka, 53. Mednarodnega obrtno-podjetniškega sejma, ki bo med 15. in 19. septembrom. Kot država partnerica se bo predstavila Madžarska.

Nov potniški terminal Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so slovesno odprli nov potniški terminal, s katerim upravljavec letališča Fraport Slovenija razširja obstoječi terminal in odpravlja njegova ozka grla. 21 milijonov evrov vredno naložbo so izpeljali v zastavljenih časovnih in finančnih okvirih. 🔲

mz

Naš ­čas, 24. 6. 2021 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

GOSPODARSTVO

24. junija 2021

5

Za pretrese epidemije ni bil imun Skupina Hisense Europe niti zdraviliški turizem zastavila visoke cilje Poletna sezona se šele začenja in jo je težko napovedati – Z obiskom za mesec junij so v Termah Topolšica relativno zadovoljni, ne vedo pa, kdaj bodo lahko zapolnili celotne kapacitete Jasmina Škarja

Nekateri so bili pri nas prvič. Letošnji obeti zaenkrat kažejo podobno sliko. Turistični boni so še vedno veljavni, nekaj gostov je takih, ki so jih že izkoristili pri nas in ponovno prihajajo, nekaj je takih, ki jih še niso in jih še bodo.

Poletna sezona se šele začenja in jo je težko napovedati. Z obiskom za mesec junij smo relativno zadovoljni, ne vemo pa, kdaj bomo lahko zapolnili celotne kapacitete. Se je pa trend napovedi sezone spremenil. Če smo jo nekoč lahko napovedali že meseca aprila ali maja, zdaj tega zaradi negotove situacije ne moremo.

Verjamemo, da bo sezona na nivoju lanske, opažamo pa, da je trenutno zanimanje za hotelsko in apartmajsko namestitev približno enako.

Nekaj prostora še imamo,« opiše trenutno stanje direktor Term Topolšica Bojan Trifković.

Velika večina zdravilišč se je v času epidemije znašla v precejšnji krizi, saj so od konca oktobra 2020 lahko sprejemali le napotene na zdravljenje, poslovne goste in športnike ter nekaj turističnih gostov, kolikor so dovoljevale omejitve. Zaradi zaprtja beležijo precejšen izpad dohodka tudi v Termah Topolšica, kjer so goste sprejemali tudi med prvomajskimi prazniki. Direktor Term Topolšica Bojan Trifković razloži, da so z rehabilitacijskimi dejavnostmi začeli meseca aprila. »Obdobje zaprtja je tudi za Terme Topolšica napovedovalo slabo sezono, saj zdravstveni del ne prinaša veliko. Situacija je precej kritična, v tem trenutku se borimo za obstanek, tudi sicer je turizem trenutno v precejšnji krizi, vendar ostajamo optimistični in računamo, da bomo lahko do konca leta zagnali zdraviliški turizem in privabili goste v lokalno in termalno oazo miru,« ocenjuje Trifković.

Bojan Trifković: »Mir, narava

Načrt ostaja – prenova zunanjega bazena

Žal jim tudi letos epidemija in posledično zaprtje hotela in topla termalna voda so ne omogoča večje investiciGostje so se na prednosti našega zdravilišča. je v prenovo zunanjega bazačetku bali rahljanja Piko na i dajeta še prijazno zenskega kompleksa, saj je ukrepov in strogih osebje in hrana, ki sta visoko zadnje leto gotovo eno najomejitev na lestvici ocen gostov. Naši težjih, kar se tiče poslovanja, Ker se strogi vladni ukre- gostje pa še posebej v tem času še posebej v turističnem in cenijo domačnost, ki jo lahko gostinskem sektorju. »Ne pi rahljajo (po novem lahko zagotavljamo.« smemo zanemariti, da so skladno s predpisi zunanjim gostom ponudijo 75 odstottrenutno kapacitete zaradi kov nastanitev), računajo na poletno sezono, upoštevanja ukrepov omejene, zato lahko zaki bo podobna lanski. »Zavedamo se, da smo enkrat sprejemamo le goste, ki so nastanjeni malo lažje začeli z odpiranjem zdravilišča, saj pri nas. Takoj ko se ukrepi sprostijo, bomo je bil del objekta od meseca aprila že name- notranji bazen odprli tudi za zunanje obiskonjen rehabilitaciji. Skladno s predpisi smo valce. V našem načrtu ostaja tudi prenova lahko kasneje zunanjim gostom ponudili 50 zunanjega bazena. Datuma žal še nimam, je odstotkov nastanitev, trenutno jih lahko 75. pa to eden prvih planov, ko bomo investirali Poudariti želim, da je del zdraviliške dejavno- in obnavljali,« je še prepričan in zaključi, da sti potekal nemoteno in smo lahko sprejemali so ostale kozmetične storitve in masaže do🔲 paciente z napotnicami (fizioterapija), vendar segljive tudi zunanjim gostom. na začetku zanimanja pacientov ni bilo.

Smo pa konec aprila začeli sprejemati Skladno s na rehabilitacijo tudi bolnike z multipredpisi NIJZ plo sklerozo. Žal niti zdraviliški turizem omogočajo ni bil imun za pretrese, ki jih je povzroanimacijo in čila epidemija. Že v prvi fazi odpiranja smo naleteli na negativni odziv gostov, realizacijo ki so se bali rahljanja ukrepov, tudi prepripravljenih več strogih predpisanih omejitev, kot sta programov. cepljenje in testiranje gostov. Do zdaj so Gostje lahko se že navadili. Veliko je precepljenih, tako da ni bistvenih sprememb. Na zaobiščejo četku, ko smo lahko gostom ponudili Muzej Velenje 30 nastanitev, se je dogajalo, da ni bilo in Mozirski zanimanja. Zdaj tovrstnih težav ne zagaj ali pa se znavamo več.«

❱

Lani beležili manjši obisk družin, verjetno tudi zaradi zaprtja zunanjega bazena

Lansko leto je bilo v naravnih zdraviliščih okrog osemdeset odstotkov domačih gostov in le okrog dvajset odstotkov tujih. Gotovo so tukaj odigrali pomembno vlogo tudi turistični boni. »Že lani se je struktura gostov malo spremenila.

Beležili smo manjši obisk stalnih gostov, predvsem družin, verjetno tudi zaradi zaprtja zunanjega bazena. Smo pa zato beležili drugačen tip gostov, ki smo jih nadomestili s tistimi, ki jim bazen ne pomeni dosti in so jim bolj pomembne ostale aktivnosti in izleti v naravi.

z gondolo odpravijo na Golte. V okviru animacij organizirajo tudi vodene izlete do kmetije Napotnik, sprehod po Metuljevi poti in do cerkvice sv. Jakoba.

lokalne novice

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je skupaj s sodelavci obiskal Gorenje in Hisense Europe – Proizvodnja televizorjev je odlično stekla, v Velenju pa vzpostavljajo tudi Hisensov globalni R&D center za kuhinjske aparate – Občina bo odkupila zemljišče pri Spominskem centru 91 Mira Zakošek

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol se je skupaj s sodelavci sestal z vodstvom družbe Gorenje ter skupine Hisense Europe. Ogledali so si proizvodno televizorjev, ki so jo vzpostavili v začetku leta v nekdanji proizvodni hali pomivalnih strojev. V njej na štirih linijah v treh izmenah okrog 700 zaposlenih dnevno proizvede med 6 in 7 tisoč televizorjev Hisense za evropski trg.

Ker imajo zelo veliko naročil, so zaposlili skoraj za enkrat več delavcev, kot so prvotno načrtovali.

Na letni ravni proizvedejo okoli 2,5 milijona aparatov, to številko pa naj bi v prihodnjih dveh letih podvojili. S številnimi investicijami in podvojeno produktivnostjo nameravajo ustvariti povprečno 28-odstotno letno rast. Za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje bodo samo v letošnjem letu namenili 10 milijonov evrov.

Načrte je predstavnikom občine predstavil izvršni podpredsednik uprave Tomaž Korošec. Predstavil jim je tudi Skupino Hisense, ki je temelje postavila pred 50 leti v provinci Qingdao na Kitajskem. Zdaj so prisotni že v 160 državah in zaposlujejo 80 tisoč delavcev. Upravljajo s štirimi globalnimi blagovnimi znamkami (Asko, Hisense, Gorenje, Toshiba) in desetimi regionalnimi blagovnimi znamkami. Imajo štiri glavne stebre izdelkov, in sicer: elektronika in multimedija, gospodinjski aparati, IT pametni sistemi in nepremičnine.

Ohranjajo preventivne ukrepe

Kljub sproščanju epidemioloških zahtev na ravni države bodo znotraj

Izvršni podpredsednik za raziskave in razvoj Hisense Europe Boštjan Pečnik, vodja Urada za prestrukturiranje in gospodarski razvoj Karla Sitar, direktor Gorenja, d. o. o., Chao Liu, župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in direktor občinske uprave mag. Iztok Mori.

❱

Obe vodstvi sta izrazili navdušenje nad nedavno osvojenim nazivom državnega prvaka Rokometnega kluba Gorenje Velenje.

podjetja še naprej upoštevali preventivne ukrepe, saj se zavedajo, da epidemije ni konec. Vodstvo Hisense Europe je pohvalilo delovanje enote Cepilnega centra Zdravstvenega doma Velenje, saj so skupaj uspešno izpeljali množično cepljenje znotraj podjetja in v enem dnevu cepili 1200 zaposlenih. V okviru srečanja sta župan Peter Dermol in direktor družbe Gorenje Chao Liu podpisala pogodbo o nakupu treh parcel pri Spominskem centru 91, ki jih občina potrebuje za ureditev Parka državnosti.

Delovno silo težko pridobivajo

Gorenje, ki je del skupine Hisense Europe, načrtuje v obdobju do leta 2025 kar 28-odstotno letno rast. Za

investicije v programe gospodinjskih aparatov bodo namenili 45 milijonov evrov. Imajo pa velike težave s pridobivanjem tehnično izobražene delovne sile, zato iščejo kader tudi zunaj Slovenije.

V Velenju razvojni center

V Velenju vzpostavljajo globalni center za raziskave in razvoj (R&D) za celotno skupino Hisense. V njem trenutno zaposlujejo 320 sodelavcev, imajo pa tudi manjšo enoto v Ljubljani. Zastavljajo si visoke cilje, ki jih želijo doseči s povečano produktivnostjo. Župana so sprejeli Jianmin Han, generalni direktor Hisense Europe, Chao Liu, direktor Gorenja, d. o. o., Tomaž Korošec, v Hisense Europe izvršni podpredsednik za proizvodnjo, ter Boštjan Pečnik, v Hisense Europe izvršni podpredsednik za raziskave in razvoj. Župana sta spremljala direktor občinske uprave mag. Iztok Mori in vodja Urada za prestrukturiranje in gospodarski razvoj Karla Sitar.

Čestitamo za dan državnosti. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj

🔲

Naš ­čas, 24. 6. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 16. junija V Sloveniji uradno ni več razglašena epidemija covida-19, še vedno pa je treba spoštovati zaščitne ukrepe.

Novi minister za pravosodje Marjan Dikaučič, ki je v torek dobil podporo državnega zbora, je od dosedanje ministrice Lilijane Kozlovič prevzel posle na ministrstvu.

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so slovesno odprli nov potniški terminal, ki bo prve potnike sprejel 1. julija.

Joe Biden in Vladimir Putin sta se prvič sestala.

prešla v zeleno fazo, ugotavljajo na Inštitutu Jožefa Stefana.

Petkovi protestniki so se na tokratnem shodu posvetili madžarskemu vplivu na Slovenijo.

Na »orbanizacijo« so posvarili s »futuristično turo« po prestolnici, na kateri so preimenovali Trg republike, Slovensko cesto in Prešernov spomenik.

Na ulice več kot 30 nemških mest se je vrnila podnebna akcija Petki za prihodnost, s katero podnebni aktivisti opozarjajo, da je treba v boju s podnebnimi spremembami narediti več.

Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek slovesno podpisal zakon o razglasitvi 19. junija za nacionalni praznik v počastitev konca suženjstva ‚Juneteenth‘. Ta dan temnopolti Američani sicer praznujejo že dolga leta, zdaj pa bo to tudi uradni praznik ZDA in dela prost dan.

Ultrakonservativni klerik Ebrahim Raisi je pričakovano zmagal na petkovih predsedniških volitvah v Iranu.

manjšinskih ter na rob družbe odrinjenih in izkoriščanih skupin.

V Strasbourgu je potekalo ustanovno plenarno zasedanje konference o prihodnosti Evrope.

Četrtek, 17. junija

Pred natanko 30 leti je z objavo prve novice začela delovati Slovenska tiskovna agencija (STA). Agencija se trenutno zaradi vladnega neizplačevanja nadomestila za javno službo bori za obstanek.

Minister Janez Poklukar je pozval Slovence, naj se cepijo.

Sobota, 19. junija

Ponedeljek, 21. junija

Petek, 18. junija Predsednik republike Borut Pahor je ob 30-letnici samostojne Slovenije prepričan, da smo lahko ponosni na doseženo. A velike stvari smo dosegli, ko smo delali skupaj.

Epidemija še naprej upada in Slovenija bo po spremenjenih evropskih merilih v nedeljo

osrednjih institucij EU je 166 slovenskih državljanov opozorilo, da je demokracija v Sloveniji ogrožena, in pozvalo Bruselj, naj si ne zatiska oči.

Nedelja, 20. junija

Minister za zdravje Janez Poklukar je pozval Slovence, naj se cepijo, pozval pa jih je tudi k premagovanju predsodkov, pomislekov in strahov.

V rimski baziliki Svete Marije Snežne je bila slovesna sveta maša ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

Mašo je daroPetkovi protestniki so se posvetili madžarskemu val kardinal vplivu na Slovenijo. Franc Rode.

V Domžalah je potekala zaključna prireditev izobraževalnega projekta Vesela Vlada je sprejela predlog nošola, na kateri so državni prvaki vega interventnega zakona, ki je Delegati SDS so na program- prejeli zlata priznanja. Na letošprimarno usmerjen na področje sko-volilnem kongresu v Sloven- njem tekmovanju je sodelovalo turizma in gostinstva, industri- skih Konjicah Janezu Janši z ve- 5500 tekmovalcev od 4. do 9. raje srečanj, športa in kulture. V liko večino podelili nov mandat zreda. 50 tekmovalcem je uspelo panogi turizma in gostinstva so na čelu največje vladne stranke. doseči najvišje število točk, kar nad paketom razočarani, saj ne Janša, ki trenutno tretjič vodi vla- jim je prineslo naziv veselošolvsebuje nadomestila za čakanje do, ima vajeti SDS trdno v rokah ski prvaki. na delo. od leta 1993.

Papež Frančišek je ob svetovSlovenija se je na lestvici konBonitetna agencija Fitch Ra- nem dnevu beguncev pozval k kurenčnosti švicarskega inštituta tings je potrdila bonitetno oce- sočutju z ljudmi, ki so na begu.

IMD uvrstila na 40. mesto med no Slovenije pri A in s stabilniZDA pripravljajo proti Rusiji 64 državami, kar je pet mest niž- mi obeti. nove sankcije zaradi zastrupitve je kot lani.

Vodenje DeSUS-a prevzema ruskega opozicijskega voditelja Ljubo Jasnič, sicer Alekseja Navalnega. nekdanji generalni sekretar stranke. Podpredsednica stranke je postala Julijana Bizjak Mlakar.

Madžarski premier Premier Janez Janša je v pogoViktor Orban je v so- voru za Televizijo Slovenija ob boto pozval k omejitvi jubileju države ocenil, da so bili Kitajska vse hitreje osvaja tudi vesolje. pooblastil Evropske- pred 30 leti „bistveno bolj usoga parlamenta. Pred- dni, neponovljivi časi“ kot daVrhovno sodišče ZDA je potrdi- sednik Evropskega parlamenta nes. Janša je vnovič tudi pozval lo ustavnost zdravstvene reforme David Sassoli je v odzivu dejal, k cepljenju in ocenil, da bo jesen nekdanjega predsednika Baracka da samo tisti, ki ne marajo de- kolikor toliko normalna, če bomo Obame, znane kot Obamacare. mokracije, pridejo na idejo, da odstotek precepljenosti ustrezno V Veliki Britaniji se ponovno hi- bi spodkopali parlamente. dvignili. tro širijo okužbe z novim koronaV Ljubljani je potekala letoPo vsej državi je sicer v luči virusom, kar je posledica širjenja šnja Parada ponosa. Pod geslom izboljšanih epidemioloških razbolj nalezljive različice delta, ki Uprimo se zatiranju so zahteva- mer skoraj brez omejitev ponovso jo odkrili v Indiji. li svobodo, enakopravnost ter no omogočeno opravljanje vseh Raketa je na novo kitajsko ve- brezpogojno spoštovanje člove- dejavnosti na področju ponujanja soljsko postajo ponesla prve tri kovih pravic LGBTIQ+ oseb, in prodajanja blaga in storitev. astronavte, ki bodo tam opravili pa tudi drugih marginaliziranih, V pismu predsednikom najdaljšo misijo kitajske posadke doslej.

Ameriški predsednik Joe Biden in njegov ruski kolega Vladimir Putin sta se sestala na prvem vrhu, ki sta ga oba označila za pozitivnega. Dogovorila sta se o vrnitvi svojih veleposlanikov v Moskvo in Washington, o začetku posvetovanj o kibernetski varnosti in nadaljevanju pogovorov o strateški jedrski stabilnosti.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je priznal, da se v državi soočajo s pomanjkanjem hrane zaradi pandemije covida-19 in lanskega tajfuna.

24. junija 2021

Janez Janša je bil ponovno izvoljen na čelo svoje stranke.

Med protokolarnimi darili slovenskega predsedovanja Svetu EU je tudi faksimile Prešernove Zdravljice.

Med protokolarnimi darili slovenskega predsedovanja Svetu EU so tudi faksimile Prešernove Zdravljice, manšetni gumbi z motivom panterja ter pametne stekleničke.

EU je potrdila sankcije proti 86 posameznikom in pravnim osebam, odgovornim za hude kršitve človekovih pravic v Belorusiji ter za prisilni pristanek Ryanairovega letala v Minsku in aretacijo opozicijskega novinarja Romana Protaseviča. Sankcije proti Belorusiji so uvedle še ZDA, Velika Britanija in Kanada.

Torek, 15. junija Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi pri maši za domovino v nasprotju z nekaterimi drugimi mnenji ocenil, da smo po 30 letih tam, kjer smo ob razglasitvi samostojnosti verjeli, da bomo.

Najnovejši rezultati meritev športnega kartona kažejo, da je epidemija covida-19 prinesla izjemno negativne učinke na najmlajšo populacijo. Delež predebelih šolarjev je narasel za okrog 30 odstotkov.

Odbor DZ za finance je ocenil, da je predlagana zakonska sprememba, s katero bi se zvišala splošna dohodninska olajšava, neprimerna za nadaljnjo obravnavo.

Aleksandra Pivec je v vlogi nekdanje kmetijske ministrice kršila integriteto, etični kodeks vladnih funkcionarjev in prepoved oziroma omejitve sprejemanja daril v javnem sektorju je ugotovitve korupcijske komisije sedaj potrdilo upravno sodišče.

Velike zgodbe Uradno že od leta 2017 nisem v zaposlena v novinarskih vodah.

Ob tem so novinarstvo, zgodbe, spraševanje in učenje skozi intervjuje še vedno moja strast, zato že štiri leta ustvarjam podkast o digitalnem zdravju. Slednje zajema trende na področju digitalizacije zdravja, pod katero spada vse od telemedicine do tehnologij, kot so virtualna resničnost, aplikacije za reševanje zdravstvenih težav, nosljive naprave in drugi senzorji.

Veliko tem izbiram sama, redno prejemam tudi predloge piarovcev. Pred kratkim se je zgodilo, da sem dobila tri ponudbe za vrhunske strokovnjake s področja zdravil in vloge zdravstvenih računalniških programov za varnost pacientov. Ker v službi delam na področju digitalizacije procesov, povezanih z zdravili, se mi je zdela to odlična priložnost za večji Tjaša Zajc projekt. Lotila sem se priprave dokumentarnega filma na temo varnosti, povezane z zdravili.

Skozi film je lahko vsebina bolj bogata in privabi širšo publiko, konec koncev pa si vsak novinar želi, da bi imele njegove zgodbe težo in odziv. (Pre)pogosto pa so novinarji v položaju, ko nimajo časa in sredstev za zgodbe, ki zahtevajo več truda.

Ker iz prebiranja strokovnih člankov vem, da je mogoče s pomočjo tehnologije občutno zmanjšati napake, povezane z zdravili, sem bila prepričana, da je stanje na tem področju občutno boljše, kot je bilo v preteklosti. Hipoteza se je izkazala za preoptimistično. Nove rešitve obstajajo, a so drage in zato v zdravstvo prodirajo počasi. Večji izziv je, da zahtevajo spremembo kulture in delovnih procesov, kar dodatno podaljša čas uvajanja. Obenem nove tehnologije zdravstvenim delavcem prinašajo nove težave in frustracije. Ob tem pa v klinični praksi na področju zdravil ostajajo nekatere težave, ki niso vezane na digitalizacijo, denimo napake zaradi nejasnih embalaž ali napake, ki nastanejo, ker imajo zdravila podobna imena.

Približno 5 do 10 odstotkov receptov za zdravila ima napako.

To pomeni, da v 90 do 95 odstotkih stvari potekajo, kot je treba.

Kljub vsemu pa tistih 5 do 10 odstotkov globalno pomeni 400 milijonov napačnih predpisov, mi je povedal Yu-Chuan Jack Li, urednik revije BMJ (British Medical Journal), specializirane za informatiko. Niso vse napake usodne. Pri zdravilih se zgodi veliko skorajšnjih dogodkov – ko nekdo k sreči prepreči, da bi napaka dosegla bolnika.

V dokumentarnem filmu, v katerem nastopa deset strokovnjakov iz različnih držav po svetu, je veliko strašljivih zgodb. Kot kroničnega bolnika me je najbolj streslo novo zavedanje, kako zelo pomembno je, da so bolniki pri svojem zdravljenju angažirani, da se zavedajo, katera zdravila in v kakšnih odmerkih jemljejo, in da zdravstvenemu sistemu, ko se znajdejo v njem, ne zaupajo strogo. Ne zato, ker bi bili zdravstveni delavci zlonamerni ali nestrokovni, temveč predvsem zato, ker so okolja v zdravstvu večinoma zahtevna – veliko je časovnih pritiskov in nepredvidenih situacij, vse to pa mimogrede privede do napak. Ozaveščen in opolnomočen bolnik je lahko dodatna varovalka v sistemu.

Med opravljanjem intervjujev z desetimi govorci, ki nastopajo v filmu, mi je postalo jasno, da so priložnosti za izboljšave pri vseh, vpletenih v napake z zdravili: zdravnikih, farmacevtih, medicinskih sestrah, vodjah bolnišnic in bolnikih. Kot velja za podnebne spremembe, je tudi ta problem kompleksen in zahteva rešitve vodij, angažiranost posameznikov in spremembo mišljenja na ravni zdravstvenih ustanov.

Za širše zavedanje problematičnosti podnebnih sprememb je bilo in je potrebno, če želimo doseči spremembe, zelo veliko ozaveščanja. Prav zato dokumentarni film čaka ena od dveh možnih usod: ali bo zgolj dober prispevek ali pa začetek veliko večje zgodbe. 🔲

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je ocenil, da smo po 30 letih tam, kjer smo ob razglasitvi samostojnosti verjeli, da bomo

Spletna platforma Monitor Civicus je Slovenijo dodala na seznam držav, v katerih je pred kratkim naglo upadlo spoštovanje temeljnih državljanskih svoboščin.

Trinajst držav članic EU je izrazilo „globoko zaskrbljenost“ zaradi novega zakona na Madžarskem, ki diskriminira pripadnike skupnosti LGBTIQ in krši pravico do svobode izražanja pod pretvezo zaščite otrok. Španska vlada je potrdila pomilostitev zagovornikov neodvisnosti španske regije Katalonija, ki so v zaporu zaradi poskusa odcepitve regije od države leta 2017.

Teš in Premogovnik v izgubi Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) je lansko poslovno leto sklenila s 184,1 milijona evri čiste izgube, potem ko je leto prej imela za 29,7 milijona evrov čistega dobička. Samo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je lani pridelala 280,4 milijona evrov čiste izgube.

Prihodki od prodaje skupine so sicer dosegli rekordnih 1,8 milijarde evrov. Čista izguba Teša v višini 280,4 milijona evrov je bila lani bistveno višja kot v 2019, ko je termoelektrarna leto sklenila z nekaj manj kot 20 milijoni evrov čiste izgube, kar je bilo do takrat najmanj, odkar deluje šesti blok. S čisto izgubo je leto 2020 končal tudi Premogovnik Velenje, znašala je 9,6 milijona evrov. 🔲

107,8 Mhz|24 ur na dan

Naš ­čas, 24. 6. 2021 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

30 let samostojne Slovenije Že 30 let je stara naša domovina, spomini na njen nastanek pa so živi, bolj jasni. Za tokratno praznično številko Našega časa jih z vami delijo nekateri najbolj zaslužni posamezniki iz te doline, ki so sodelovali v najsvetlejših dogodkih naše osamosvojitvene vojne.

V Sloveniji praznujemo dan samostojnosti in enotnosti kot spomin na 26. december 1990, ko so bili razglašeni uradni izidi plebiscita,

izpeljanega tri dni prej. Takratna enotnost je bila neverjetna, plebiscita se je udeležilo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, 95 odstotkov pa jih je glasovalo za to, da postane Slovenija samostojna in neodvisna država.

V samo polovici leta je bilo pripravljeno vse potrebno za razglasitev samostojne Slovenije, kar se je zgodilo 25. junija 1991. Žal rojevanje nove države ni bilo brez prelivanja krvi,

Rešitve so na dlani, treba je le na volitve Hudo resna in tragična zadeva je, da postajamo podobni državi, iz katere smo želeli oditi, razmišlja veteran vojne za Slovenijo Miran Ahtik Spomine na čas osamosvajanja Slovenije smo obujali tudi z Miranom Ahtikom. V procesih slovenskega osamosvajanja je bil kot dolgoletni pripadnik Teritorialne obrambe, v kateri je deloval 16 let, na položaju komandanta 76. Šaleškega odreda Teritorialne obrambe, v katerem je bilo okoli 400 pripadnikov. Kasneje je prevzel še dve četi in nekaj samostojnih vodov, tako da je naposled poveljeval okrog 600 pripadnikom Teritorialne obrambe. Enota je bila razmeščena na severnem področju Šaleške doline. Miran Ahtik je odgovarjal za obrambo ozemlja od Turiške vasi, letališča pri Slovenj Gradcu, do letališča Lajše.

Kako ste pred začetkom procesov osamosvajanja in med samo vojno doživljali potekanje in razpletanje dogodkov?

Na procese osamosvajanja različni posamezniki gledamo iz

7

30 LET SAMOSTOJNOSTI

24. junija 2021

Miran Ahtik je s številnimi kolegi, zgodovinarji in drugimi strokovnjaki sodeloval pri postavitvi Spominskega centra 1991 in izidu knjige Šaleška in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja Slovenije, ki verodostojno priča o tedanjih zgodovinskih dogodkih.

različnih zornih kotov in večplastno. Jaz osebno sem imel Jugoslavijo kot slikovito državo s prekrasnim morjem rad. Vendar je na političnem in družbenem področju žal prišlo do procesov, v katerih so se razplamteli nacionalizmi in življenje v takšni državi žal ni bilo več mogoče. V tem smislu ni bilo dileme, da se moramo osamosvojiti. Opredelitev na referendumu je bila jasna – treba je ustvariti in ubraniti svojo novo državo. Že konec leta 1989 se je nakazovalo, kaj se bo dogajalo.

To je bilo obdobje, ko je jugoslovanska armada poskušala prevzeti naborniško, mobilizacijsko dokumentacijo, nekoliko kasneje je poskušala razorožiti TO, kar ji je

ponekod po Sloveniji uspelo, medtem ko iz velenjskih skladišč ni dobila niti enega kosa orožja. S tem da smo imeli v Velenju zgrajena lastna skladišča, drugod pa je TO uporabljala skladišča JLA. Seveda, tisto obdobje smo doživljali s čudnimi občutki, tudi s strahom, saj se je že nakazovala vloga nekaterih ekstremnih generalov v JLA, njihovih groženj, sovraštvo med srbskimi in hrvaškimi nacionalisti, kmalu je postalo jasno, kaj se bo

Slovenci pa smo v osamosvojitveni vojni znova dokazali, kolikšna je želja po samostojni Sloveniji, ki smo si jo, kljub vsem morebitnim pomislekom, tudi izborili.

Danes nas moti, ker smo pogosto razdeljeni in razdvojeni in ne premoremo takratne povezanosti, moti nas, ker so se razblinile nekatere sanje in hotenja. Moti nas, ker so bila naša pričakovanja pogosto drugačna, morda preveč

»Moti me izraz ‚osamosvojitelji‘, torej poveličevanje vloge posameznikov ali skupine, ki bi si želeli prilastiti zasluge za osamosvojitvene procese. Želim poudariti naslednje: slovenska osamosvojitev je bila osamosvojitev slovenskega naroda, za katero smo se Slovenci opredelili na referendumu, nesporno z gromozansko večino.

Odločili smo se za ločitev od drugih delov Jugoslavije kljub nekaterim prejšnjim političnim poskusom, da bi morda poskusili živeti v neki konfederativni skupnosti, a tega niso sprejele druge strani. Ko je bilo potrebno referendumsko odločitev braniti, jo je zopet branil narod.

Ko se je skrivala mobilizacijska in naborniška dokumentacija, so posamezne delavke upravnih

podobni državi, iz katere smo želeli oditi. To je hudo resna in tragična zadeva.

Kako danes gledate na državo, ki je na samostojno pot stopila z veliki sanjami – jih je uresničila?

Ne morem reči, da me je Slovenija razočarala. Se je pa razvijala po poti neoliberalizma, ki je s svojo uničujočo ekonomsko logiko na žalost prevzel celo Evropo in skoraj ves svet. Na področju medčloveških odnosov mi všečno deluje misel Milana Kučana, ki pravi, da na žalost postajamo

V kakšni Sloveniji bi radi živeli?

V prijetni, prijazni državi, v kateri bi ljudje lahko verjeli politikom in bi politika delovala v smeri ustvarjanja dobrega vzdušja.

V kateri bi bil standard posameznikov na solidnem nivoju in se problemi marginalnih družbenih skupin ne bi reševali z zbiranjem SMS prispevkov enega ali petih evrov, ker država zanemarja socialno funkcijo kljub temu da je

Želeli smo si boljšega življenja za vse in tega, da bi postali druga Švica

Slavko Hudarin, poveljnik 891. odreda TO za posebne namene – edine velenjske enote, ki je bila vključena v pravi boj, in sicer v Dravogradu: »Spomini na tiste čase so še zelo živi. Po preoblikovanju velenjskega bataljona sem dobil nalogo organizirati enoto za posebne namene, saj so nam dali hitro vedeti, da bomo poslani na lokacije, kjer bo potrebno hitro posredovanje. Zbrali smo se na Slemenu in kmalu prejeli klic, da se moramo aktivirati in premestiti na rajon letališča v Turiški vasi, kjer so napovedovali helikopterski desant. Tam smo ob šesti uri zjutraj prejeli informacijo, da se je v Dravogradu zgodil incident ter da je padel vojak TO, zato so nas kasneje prestavili tja.

Občutki niso bili prijetni, saj smo v Dravograd prišli brez vseh informacij. Danes sem ponosen, da sem s svojo enoto prispeval, da se je blokada motorizirane enote ustavila pred Dravogradom.

Prišlo je do pravega bojnega spopada, a v tistem trenutku prav nihče ni razmišljal o svojem življenju – biti in obstati, temveč o tem, da izpolnimo svoje poslanstvo, zaradi česar smo bili tudi

Anton Pozvek, generalni sekretar policijskega združenja Sever, aktivni udeleženec dogodkov leta 91, vršilec zelo pomembnih funkcij v policiji: »Trideset let je dolga doba, čeprav so spomini na dogodke tistega časa še vedno živi.

Zavedam se, da je tisto, kar smo s svojimi aktivnostmi prispevali, neponovljivo. Upamo, da našim zanamcem ne bo treba kdaj ravnati podobno. Na svojo pot in tisto obdobje smo lahko Slovenci upravičeno ponosni. Zelo hitro smo se organizirali, poskušali ustanoviti eno skupno veteransko organizacijo, vendar nas je žal politika že takrat delila. Zato imamo dve temeljni organizaciji – Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, kar sicer obžalujemo, vendar skozi svoje delovanje vidimo, da smo še vedno zelo povezani, tudi aktivnosti izvajamo skupaj, delitev ni.

Bolj ko nas poskušajo spreti, bolj nas tisti časi še vedno povezujejo. Za policijske vojne veterane je značilno, da smo se postavili na branik obrambe Slovenije takrat, ko je bila blizu možnost izrednih razmer, leta 1989. Res pa je, da veterani nismo zadovoljni s tem, kar se danes dogaja. Želeli smo si boljšega življenja za vse in tega, da bi postali druga Švica.

Slavko Hudarin

takratne enote in hkrati vesel, da se drugim ni bilo treba izpostavljati v pravih bojnih spopadih.

Se pa tistih dogodkov in časov ne da izbrisati iz spomina, zato me danes najbolj žalosti, da nekatere stvari bledijo. Tudi zato, ker nekateri želijo trenutke vojnega časa prikazati na drugačen način. Žal Slovenija danes ni to, kar smo si takrat predstavljali.« 🔲

organov delovale v prostorih milice in se skrivale pred nasilnim odvzemom dokumentacije.

Ko je šlo za vprašanje razorožitve, je 16 kmetij na področju velenjske občine skrilo orožje TO. Razvita je bila civilna zaščita, manevrska struktura narodne zaščite, pripravljale so se skrivne enote, v podjetjih se je pripravljala prilagojena proizvodnja, iz rudniških jamskih lokov so se izdelovale protioklepne ovire, Vegrad je zagotovil betonske bloke za blokade cest, komunala je skrbela za zaščito vodovoda, skratka gre za kompleks, v katerem je nesporno sodeloval narod.

Ni osamosvojiteljev kot posameznikov, kakor se danes želijo nekateri prikazovati.«

dogajalo v Bosni – žalostno, da je razpad Jugoslavije potekal tako in je bilo toliko smrti.

Naboj je za nekaj decimetrov zgrešil mojo glavo vpoklicani v enote TO. V Spominskem centru 91 je razstavljen tudi naboj bojnega vojnega vozila (ki je za nekaj decimetrov zgrešil mojo glavo, kar je bila sreča oziroma usoda). Še danes sem ponosen na vse svoje pripadnike

različna. Pri tem pogosto prezremo, da smo vendar naredili velik korak naprej, da velik del dogajanj sploh ni odvisen od nas, saj smo vpeti v svetovne tokove, ki nam, bolj, kot si umišljamo, krojijo nadaljnjo pot, oblikujejo naša mnenja in krojijo odločitve, ki so marsikomu morda tuje in nesprejemljive.

Prav zato pa sami lahko naredimo več, če se naučimo strpnosti, poslušanja drugih, poslušanja argumentov in sprejemanja čim večjega kroga ljudi ter ustreznih rešitev. Tako bomo počasi stkali še bolj prijazno družbo, ki bo večini izpolnjevala pričakovanja in dosegala cilje, ki jih ta želi.

Žal to, kar danes doživljamo, ni niti približek tega, kar si želimo.

Nesrečnih zgodb s preleti in prestopi je kar nekaj. Aktivna oblast je takrat pozvala aktivne vojaške starešine, naj prestopijo na slovensko stran, s tem jim je garan-

njihovo pomočjo smo zbirali podatke o moči, dogajanjih, preletih, nevarnostih, zračnih napadih itd. Verjamem, da se nekateri aktivni udeleženci tistih časov spominjajo z grenkim priokusom, mi obžalujemo, da niso doživeli

socialna država. V državi, ki ne bi razprodajala nacionalnega bogastva, ki bi odgovorno ravnala z naravo, v kateri nam ne bi bilo treba na referendumu braniti pravice do racionalnega gospodarjenja z vodami in podobno.

Ali prihajajo težji ali boljši časi, se bodo morali vprašati mladi in vedeti, kaj je potrebno narediti.

Kar se Slovenije tiče, imamo vse rešitve na dlani. Samo na volitve je treba iti in voliti stranke s programi, ki nudijo tisto, kar želi večina Slovencev. 🔲

Tina Felicijan

bolj svetle prihodnosti v državi, za katero so se zavestno odločili. Lahko pa pritrdim, da smo še vedno na branikih samostojne države, po potrebi bi se znova organizirali v bran.«

Župan, svetniki in uprava Občine Šmartno ob Paki

Anton Pozvek

tirala neko perspektivno v novih formacijah, vendar se stvari niso obrnile tako, kot bi si želeli. Zapletlo se je glede upokojevanja, zaposlitev, plač, razporeditve položajev, odnosov pri delu. Skoraj preslišana je zgodba, da je v prvih dneh vojne z vojaškega letališča v Cerkljah prestopilo na slovensko stran dvanajst pilotov, večina se jih je takrat predala policistom krške uprave, ki so jih skrili. Z

Vsem državljankam in državljanom Slovenije želimo, da s ponosom obeležimo dan državnosti. Šmartno ob Paki 69 | T: 03 898 49 50 | www.smartnoobpaki.si

🔲

Naš ­čas, 24. 6. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

30 LET SAMOSTOJNOSTI

Imeli smo isti cilj, ki nas je pripeljal do zgodovinskega dosežka

Vsi smo bili pomemben člen osamosvojitvene vojne Zdenko Brložnik, predsednik OZVVS Velenje: »V tem trenutku sem najbolj ponosen na to, da smo se ob tridesetletnici lahko zbrali v Velenju in da je prireditev s podporo MO Velenje uspela. Ponosni smo na predsednike krovnih organizacij, ki so na vojaškem in policijskem področju eminence. Upam, da se bo slišal in odmeval naš glas, da smo veterani leta 1991 počeli

24. junija 2021

nekaj pomembnega, da niso bili samo posamezniki tisti, ki so osvobajali državo, da smo bili vsi majhen, a pomemben člen osamosvojitvene vojne. Ta člen ni bil zanemarljiv, saj so bila v igri naša življenja. Leta 1991 nismo pomišljali o tem, ali smo na pravi strani. Borili smo se za to, da bi bila Slovenija nekaj drugega kot to, kar je danes postala.« 🔲

Zdenko Brložnik

Janko Avberšek, podžupan Občine Šmartno ob Paki, poveljnik ene od enot TO iz velenjske občine: »O tistih časih imam mešane občutke. Ponosni smo lahko, da smo uspeli, čeprav je bila situacija zelo resna. Kot poveljnik enote sem bdel nad štiriindevetdesetimi vojaki (skupaj s celotnim poveljstvom), ki so nosili odgovornost do ljudi in njihovih svojcev. To niso bili prijetni trenutki, ampak takrat smo bili enotni. Ta enotnost je bila najpomembnejša.

Nismo se delili na leve in desne, glede na politično prepričanje, ampak smo imeli isti cilj, kar nas je povezalo in omogočilo pot do zgodovinskega dosežka. Spominjam se, da je bilo najtežje motivirati ljudi, saj so bili občutki deljeni. Enota je bila ustanovljena že pet let prej,

zato smo se lahko pripravljali na dogodke, tudi izločili tiste, ki se niso strinjali z načinom dela. Bili smo tako psihično kot fizično pripravljeni na posredovanje. Če gledam Slovenijo danes, vidim, da ni to, kar smo imeli v mislih pred tridesetimi leti. Nismo druga Švica, vendar ostajam optimist. Demokracija se gradi tisoč let, mogoče smo jo prehitro dosegli in ugotovili, da upravljanje z njo ni enostavno. Upam, da bo Slovenija v prihodnjih letih (mogoče naša generacija tega ne bo doživela) lahko normalna država, v kateri bomo radi živeli. Čeprav imaJanko Avberšek mo tudi sedaj radi Slovenijo, kljub razprtijam, dvomom, nesoglasjem in razkolom, ki so preveliki. 🔲

Bili smo enotni in složni Stanko Tajnšek, sekretar Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje: »Pestro je bilo. Prvi smo dobili poziv in šli 24. junija na teren proti Logarski dolini. Spomnim se, da smo zasedli položaj v Lučah, 27. junija ob treh zjutraj pa smo dobili ukaz, da moramo zasesti zeleni pas Pavličevega sedla, naslednji dan pa zasesti Pavličevo sedlo. Naš naslednji korak je bil predaja karavle, vojašnice v Logarski dolini. Naša naloga pa varovanje pasu od Okrešlja do Pece, približno štirideset kilometrov. Tiste čase smo bili enotni in složni. Žal je svoje naredila politika in oblast, ki je razdvojila ljudi. Morali bi imeti enotno veteransko združenje, pod enim okriljem. Se mi pa zdi, da je država v tem trenutku v zelo slabem stanju. Mislim pa, da je ponovno srečanje vseh, ki smo bili leta 1991 na terenu, zelo dobrodošlo, saj lahko obujamo spomine in se ponovno vidimo v živo.« 🔲

Oglas_Nas cas_voscilo_dan_drzavnosti_2021_FINAL.indd 3

jš

16. 06. 2021 11:41:12

/ Močnejši skupaj.

Bralcem Našega časa čestitamo ob dnevu državnosti. www.gorenje.com

Stanko Tajnšek

Naš ­čas, 24. 6. 2021 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

30 LET SAMOSTOJNOSTI

24. junija 2021

Leon Stropnik je predsednik OZVVS Šoštanj: »Razočaran sem nad razprodajo premoženja tujcem in tajkunizacijo Slovenije« Milena Krstič - Planinc

ohranitev vsega tistega, kar so ustvarili naši predniki. Žal se to ni zgodilo. Nasprotno. Skoraj vse imetje, ki so ga naši predniki v stotih letih prigarali s svojimi rokami, je izginilo v tridesetih letih. Dobesedno se ga je pokradlo.

Beseda je grda, a … Saj vidimo, kaj se dogaja? Uspešna podjetja, ki so več desetletij dobro delala, ustvarjala dobičke, delovna mesta, so čez noč privatizirali ali pa prodali tujcem. To me zelo boli.

Pred tridesetimi leti česa takega nisem pričakoval. Vsa Slovenija je takrat stopila skupaj zato, da bi lepše živeli, da bi bil jutrišnji dan lepši za vse. Danes pa se zelo

Šoštanj – Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Šoštanj so ustanovili pred slabimi enajstimi leti. Na domoljubni in prostovoljni osnovi povezuje udeležence priprav na vojno ali udeležence vojnih aktivnosti v vojni za samostojno in neodvisno Slovenijo.

Leon Stropnik, prvi in tudi zdajšnji predsednik tega združenja, se takratnih dogodkov takole spominja: »Pripadniki teritorialne obrambe smo 26. junija 1991 preko kurirjev dobili poziv, da se zglasimo na zbornem mestu. Za naš vod je bilo zbirno mesto v Belih Vodah pri tamkajšnji podružnični osnovni šoli.

Nihče takrat ni vedel, kaj bo sledilo. Prisotnega je bilo precej strahu.

Ker ko daš ljudem orožje in bojno strelivo, lahko to pomeni samo, da gre absolutno zares. Po dveh dneh smo prejeli depešo poveljnika 89. območnega štaba Teritorialne Leon Stropnik: »Uspešna podjetja, ki so obrambe Velenje Joževeč desetletij dobro delala, ustvarjala ta Ervina Prislana, da je dobičke in delovna mesta, so čez noč območje v smeri Smreprivatizirali ali pa prodali tujcem.« kovca, Belih Vod in Golt preletel sovražni helikopter in da bojim tega, kakšna prihodnost lahko na tem območju pričaku- čaka mlade, kje bodo delali, kaj jemo okoli dvanajst diverzantov bodo delali, če bomo nadaljevali sovražne vojske. Zadolžili so nas, s takim tempom privatizacije in da pretresemo teren proti Smre- odtujili vse imetje, ki je še v lasti kovcu. Opazili nismo ničesar. države. Če smo bili takrat lahko Medtem smo dobili depešo, naj enotni, bi tudi danes morali znati se obrnemo v smer proti Goltem. stopiti skupaj za isti cilj in delati Tja se je odpravila polovica voda, skupaj, ne pa za svoje imetje in da je varovala prebegli helikopter za to, kdo bo imel več. Prihodnje takratne JLA, polovica pa se je generacije ob takem nadaljevanju vrnila na Smrekovec, kjer smo ne bodo imele kaj delati, ne bo varovali center za obveščanje, po- delovnih mest, izobraženi mlazneje pa tudi posadko prebeglega di pa bodo svoje znanje odhajali helikopterja.« prodajat v tujino. Žalostno, res Kako vidi Slovenijo danes, tri- žalostno. Zelo sem razočaran deset let kasneje? »Več rodov nad razprodajo slovenskega prenaših prednikov je hrepenelo moženja tujcem in razočaran nad po samostojni državi. Mi smo tajkunizacijo Slovenije.« 🔲 jo priborili. Pričakoval sem pošteno državo, pošteno delo,

Slovenska demokratska stranka Mestni odbor Velenje

»Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj!

Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj!«

Občankam in občanom iskreno čestitamo ob 30. dnevu državnosti in želimo ponosno praznovanje ob visoko dvignjenih slovenskih zastavah.

Radoslav Razlag - Jakob

Svetniška skupina SDS v svetu MO Velenje

9

Naš ­čas, 24. 6. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

24. junija 2021

Kajuh v drugih jezikih Druga knjiga v zbirki Kajuh 100, s katero bo Knjižnica Velenje počastila bližajočo se 100. obletnico Kajuhovega rojstva, združuje vse doslej znane prevode njegovega dela Tina Felicijan

Šoštanj, 15. junija – Knjižnica Velenje, ki se je na pobudo nekdanjega direktorja Vlada Vrbiča zavzela za knjižno objavo (in digitalizacijo) Kajuhove zapuščine, polne biserov, vrednih ohranjanja, je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Šoštanj v Kajuhovem rojstnem mestu priredila predstavitev prvih dveh od sedmih knjig, ki bodo do konca naslednjega leta, ko bomo praznovali 100. obletnico rojstva pesnika upora, sestavile zbirko Kajuh 100. Ker smo o knjigi Kajuh v glasbi pisali že ob njenem izidu februarja letos, se tokrat osredotočamo na nedavno natisnjeno knjigo Kajuh v drugih jezikih, ki jo je napisal magistrski študent zgodovine, Šoštanjčan David Vidmar Čeru.

❱

Kajuh po kvantiteti in kakovosti prevodov v vrhu, ocenjuje avtor monografije. »Kajuh je sprva veljal za nacionalno omejenega avtorja. Prevodi pa nam razodevajo, da temu ni tako. Pričakoval sem, da bo Kajuh prisoten predvsem v srbohrvaščini in makedonščini.

Beremo ga lahko v angleškem, francoskem, italijanskem in grškem jeziku, tudi v esperantu in klasični latinščini, španski jezik pa je edini zahodni jezik, v katerem obstaja celovita zbirka.

Prevodi pravzaprav dokazujejo, da je Kajuhova poezija medna-

trpljenje podrejenega človeka in s tem presega slovenski prostor.

Vojno poveže s trpljenjem, vendar negativne aspekte povezuje s pozitivnimi. Piše tudi o ljubezni – v svetu trpljenja in bolečine želi prikazati mehkost, nežnost,« je David Vidmar Čeru pojasnil, da

V Šoštanju so v pogovoru z dr. Francem Križnarjem, Davidom Vidmarjem Čerujem in Vladom Vrbičem na en mah predstavili knjigi Kajuh v glasbi in Kajuh v drugih jezikih ter zbirko Kajuh 100.

V vseh 21 jezikov je prevedena pesem Kje si, mati.

Prvi del je uvodna študija s kratkim pregledom Kajuhovega življenjepisa, povzetega po obširnem in kakovostnem opusu monografij in strokovnih člankov, ki so nastajali od konca druge svetovne vojne in se ukvarjajo z življenjem in delom Kajuha. Enovito so predstavljene značilnosti pesnikovega opusa – ideje, ki jih je želel izpovedati, povezave med liričnim in revolucionarnim, torej med čustvenim in bojevitim.

Pojasnjeno je, kdaj, kako, zakaj je potekalo prevajanje Kajuhove poezije, predstavljeni pa so tudi prevajalci, med katerimi so poleg profesionalcev tudi ljubiteljski prevajalci in učenci južnoslovanskih jezikov. Sledi objavljenih vseh 350 prevodov, ki jih je med raziskovanjem našel David Vidmar Čeru.

Kajuha je več avtorjev prevajalo že zelo zgodaj po vojni. Leta 1946 je nastala pomembna zbirka prevodov. Presenetljiv pa je obseg prevedenega dela Kajuhovega opusa. 77 pesmi je namreč prevedenih v 21 jezikov. V primerjavi z drugimi slovenskimi pesniki je

Še letos bo izšla tretja knjiga v zbirki Kajuh 100 – Kajuh v prozi, ki jo pripravlja Dušan Pirc. Prihodnje leto, ki bo minevalo v znamenju 100-letnice Kajuhovega rojstva, bodo sledile še tri: Miklavž Komelj pripravlja knjigo Kajuh dopisovanja, Marijan Rupert Kajuh objave, Vlado Vrbič v sodelovanju z Andrejo Jurkovnik Kajuh v podobah, strip o Kajuhu po scenariju Marjana Pušavca pa riše Zoran Smiljanić.

❱

Knjiga Kajuh v drugih jezikih je sicer razpršene prevode (obstaja namreč le nekaj zbirk prevedene Kajuhove poezije), ki bi se sicer izgubili v času, zbrala na enem mestu, kjer bodo ostali za vselej.

Vendar pa je Kajuhov opus prisoten na obeh straneh železne zavese,« pravi in pojasnjuje, da je bil po letu 1948, torej po ohladitvi odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, preveden v bolgarski, češki in poljski jezik. Konec 80. let se je v Rusiji zgodila nekakšna renesansa Kajuha in nastal je prevod velikega dela opusa v ruščino. Poznajo ga tudi na zahodu.

rodno uveljavljena, posebno v državah, Na naslovnici Knjige Kajuh v drugih jezikih ki priznavajo pesem je obarvana fotografija Karla Destovnika upora. »Ko je Kajuh - Kajuha pred cerkvijo sv. Mihaela v danes pisal, se je zavedal, potopljenem Družmirju. da piše iz potrebe po mobilizacijski vlogi literature. je Kajuhova posebnost v širšem Z očiščenjem in refleksijo, ki ju literarnem prostoru prav revoluljudje doživijo ob branju, jih želi cionarni in obenem lirični nagovzbuditi. Vendar ne piše le zaradi vor mnogih njegovih pesmi. 🔲 boja in zmage. Najprej prikaže

Znani so lavreati jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje Literarne nagrade in priznanja bodo jeseni prejeli Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina in Dragica Fabjan Andritsakos Velenje, 18. junija – Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala »liričnega in potopisnega občutja« Lirikonfest Velenje – književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji – je razglasila četverico letošnjih lavreatov. Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj. Osemnajstič podeljen častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in

jezika – mednarodno Pretnarjevo nagrado bo letos prejel mednarodni posrednik poezije Aleš Šteger. Petič podeljeno vseslovensko festivalno nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis, knjižno objavljen v preteklem letu, prejme slovenski književnik Ivo Svetina za potopisni roman Malabar. Petnajstič podeljeno mednarodno prevajalsko priznanje – plaketo Lirikonov zlat za najtehtnejše festivalne prevode novejše poezije za odrasle letos prejme slovenska prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov – Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa. O Lirikonfestovih nagrajencih med vsakoletnimi razpisno prejetimi pobudami in izkazanimi leposlovnimi besedili je tajno odločal devetčlanski strokovno-umetniški sosvet, ki sta mu letos predsedovala zunanji festivalni selektor dr. Zoran Pevec ter programsko-organizacijski vodja festivala Ivo Stropnik.

Festivalne nagrade in priznanja bodo podeljena na slavnostni Akademiji Poetična Slovenija

v programu jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje, ki ga Velenjska knjižna fundacija s tradicionalnega junijskega termina letos izjemoma prestavlja v sredino septembra – v praznični mesec Mestne občine Velenje, ki je poleg Javne agencije za knjigo RS večletni glavni financer festivala. Na letošnji Lirikonfest Velenje, ki bo potekal od 13. do 16. septembra, bo tradicionalno vabljenih 21 festivalno izbranih slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov. Festivalna branja, predstavitvene pogovore in debatne refleksije letošnjega književnega omizja na temo (Ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. st. – njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti bo pospremila in dokumentirala jubilejna izdaja 17. letnika festivalne antologije Lirikon21.

Več in podrobneje o jubilejnem 20. Lirikonfestu Velenje, letošnjih lavreatih idr. festivalno izbranih gostih ter festivalnem programu pa na Facebook strani Lirikonfest in spletnem 🔲 tf naslovu lirikonfest-velenje.si.

Bolj je staro, bolj je novo Bojan Pavšek

Zgodovina nas pogosto povabi v svojo bogato zakladnico z namenom, da njeno vsebino kot popotnico dediščine prenašamo naprej v prihodnost. Nekaj privlačnega se vedno skriva v teh starih rečeh, ki spodbudijo slo po potovanju v preteklost. Najsi gre za dogodke, ki so premaknili tokove civilizacije, ali morda ambiente, ki že stoletja kljubujejo času. Med slednje spadajo tudi stari predeli mest. Grajene scenografije nekega drugega časa, ki so obvezna točka obiska marsikaterega popotnika ali domačina. Opazovanje arhitekturnih stilov, ki vključujejo mnoge že davno pozabljene gradbene tehnike, je svojevrstno doživetje. Pri tem najbolj izstopajo predvsem starotrška jedra, ki v svojih nedrjih intimno skrivajo ali pa populistično razkrivajo čar odprtih javnih prostorov – trgov, namenjenih srečevanju in krepitvi družbene mestotvorne vloge. Ti prostori so vedno imeli posebno poslanstvo, ki jim je bilo vcepljeno že pred njihovo materializacijo. Za snovanje genetskega zapisa trga so se uporabljali elementi, ki omogočajo socializacijo, komunikacijo in meditacijo. Sinergije, ki so pri tem nastale, krepijo nesnovni del prostora, ki ga vsak uporabnik doživlja po svoje.

Patina, nastala kot posledica uporabe skozi ves čas njihovega obstoja, se kaže v različnih oblikah. Zguljeni tlaki, ki žametno božajo korake. Fasade, kjer skozi tančice obledelosti vseeno prepoznamo nekdanjo barvitost pročelij. Tudi izvorno rastlinje lahko ob posluhu vzdrževalcev še naprej doživlja razrast in prvobitno plemenitenje prostora. V vseh teh in še mnogih drugih detajlih se zrcali na tisoče zgodb in dogodkov, ki so v njem pustili svoj pečat. In to daje javnemu prostoru dušo. Dušo, ki ni tako samoumevna, kot se zdi na prvi pogled. Doživljajska večplastnost in ustrezna količina pretečenega časa sta ključni sestavini za doseganje njene žlahtnosti. “Arhitekt s svojim delom ustvarja ozadje za življenje mesta. Ko je delo zgrajeno, ko je predano v uporabo in ko lik arhitekta z leti izgine, začne prostor počasi živeti svoje lastno življenje. Večina uporabnikov se več ne vpraša, kdaj je bilo delo narejeno, kdo ga je naredil, enostavno je tam in služi svojemu namenu. Prava arhitektura ne predpisuje, kako se mora delo uporabljati, ne postavlja pravil, ne diktira” (Krušec, 2021, Tržnica Ptuj).

Tudi Velenje ponovno obuja potencial starotrškega območja, ki se v obvladljivem merilu razteza okrog grajskega griča pod Velenjskim gradom. Nekoč, pred ne tako davnimi časi, ko je modernizem pošteno zakorakal v novo mestno središče, je bila skoraj ruralna podoba starega dela mesta “kanček” izven koncepta.

Tako na fizični kot tudi simbolni ravni je ta “becirk” precej časa živel v senci urbanega preporoda. Tudi bogat asortiman hiš z žlahtnim poreklom ni bil kos čudežu, ki se je čez noč dogajal le lučaj stran. Nekoč cenjeni prostor je skozi umetelnost domače obrti prebivalce vabil z dišečimi prehrambnimi dobrotami, pa trgovinice, popularne gostilne, hotel, pošta in še kaj tudi niso manjkali. Zatišje in odmik od utripa, ki ga je prinesla razvojna strategija mesta, sta delovala kot polstoletno uspavalo. Speče naselje je bolj konkretno prebujanje doživelo šele s prenovo Vile Bianca in ureditvijo vzhodnega dostopa na Velenjski grad.

Kasneje se jima pridružijo še bleščeča Hiša mineralov, aktivnosti Velenjske knjižne fundacije in Kunigundina oživitev Stare pekarne. Tudi vzpostavitev podhoda pod krožiščem je zbližala stari in novi del mesta, a le za odtenek. Prepričan sem, da bi bil nadhod tako iz arhitekturne kot tudi doživljajske perspektive bistveno bolj fotogenična rešitev. Štiripasovnica bi se oplemenitila s premostitvenim elementom - konstrukcijsko atrakcijo, ki simbolizira namero po povezovanju dveh kontrastnih urbanih struktur. Starotrško jedro je trenutno še v fazi revitalizacije, katere napredek je vsakodnevno vse bolj opazen. A novo nastali prostor je le nepopisani list, ki mu bo potrebno vdahniti bistvo.

To pa je z vidika dolgotrajnosti zahtevna naloga. Njen največji zalogaj se skriva v kontinuiranem negovanju programskih smeri, ki zahtevajo tudi primerno odmerjen čas. Z vključitvijo vseh deležnikov, ki bodo z različnimi polji delovanja sestavljali mozaik koherentne zgodbe, bodo ostri ovinki na njeni poti prej izjema kot pravilo. In prav to je ključ do razumevanja celote in učinkovitega predvidevanja starotrške prihodnosti. Veličina dediščine namreč ne izhaja le iz njene zavidljive starosti, temveč iz spoštljivega kulturnega dialoga, ki ga sodobni svet vzpostavi z njo. Želim in upam, da se bo tudi Novo Staro Velenje plemenitilo po vzorcih, ki spodbujajo pristen preplet dediščine in ustvarjalnega duha. 🔲

Naš ­čas, 24. 6. 2021 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

24. junija 2021

Radijski in časopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Naj kopališče 2021 Radio Velenje je tudi letos del akcije Naj kopališče, ki v organizaciji Radia.si v Sloveniji poteka že enaintridesetič.

Vsak teden se bo novinarska ekipa odpravila na slovenska kopališča, kjer bo preverila, kako je poskrbljeno za dobro počutje in zabavo kopalcev. Vse to bomo prenesli v eter, na Radiu Velenje pa lahko to oddajo poslušate vsako soboto po 10. uri.

Potem pa ste seveda povabljeni, da glasujete za svoje najljubše kopališče, in sicer po spletu na www.najkopalisce.si. Sodelujoče čakajo tudi nagrade. Vsak teden bodo namreč izmed prispelih glasov izžrebali posameznike, ki prejmejo praktične nagrade pokroviteljev posamezne akcije. Sicer pa so poleg glasov vedno dobrodošli komentarji, ki ponudnikom storitev pomagajo še izboljšati obstoječo turistično ponudbo.

Glasovanje se je že začelo, trajalo pa bo vse do zaključka poletne sezone – do 15. septembra. 🔲

mz

1. NINA PUŠLAR – Tople oči 2. CAMBI & TBF FEAT. ST KOKE – Bambina mia 3. ALENKA GODEC – Gremo na morje Tople oči je naslov nove skladbe Nine Pušlar, ki jo je izdala ob pomembnem dogodku – razglasitvi vpisa slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Ob tej priložnosti se je naučila tudi nekaj besed znakovnega jezika. Nova skladba je po dolgih letih spet nastala v sodelovanju z Uršo in Matjažem Vlašičem, ki se jima je tokrat pridružil tudi njun sin Maj. Seveda se za ta laskavi naslov poteguje tudi Velenjska plaža.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

GLASBENE novice

IPF obelodanil največkrat predvajano skladbo na radijskih postajah v letu 2020 Kolektivna organizacija IPF je tudi za leto 2020 analizirala predvajano glasbo na slovenskih radijskih postajah. V primerjavi z letom 2019 ni bilo večjih odklonov, glede na daljše časovno obdobje pa se slovenska glasba še naprej pomika po lestvici navzdol. Največkrat predvajana slovenska skladba je bila med vsemi predvajanimi pesmimi na 40. mestu. Za največkrat predvajano slovensko skladbo na radiih je nagrado IPF dobila Nina Pušlar za pesem Svet na dlani, dobila pa je tudi nagrado za največkrat predvajano izvajalko.

Največkrat predvajana skladba na slovenskih radijskih postajah je bila v letu 2020 sicer pesem Blinding Light kanadskega izvajalca The Weeknd.

Diana Ross bo po 15 letih izdala nov album Ameriška pevka Diana Ross bo jeseni po 15 letih od izida zadnjega albuma in 22 letih od zadnjega albuma z izvirnimi skladbami izdala nov studijski izdelek. Njen že 25. album, z naslovom Thank You, je nastajal v času epidemije in je plod sodelovanja s številnimi priznanimi producenti. Trinajst skladb, ki so našle mesto na albumu, je Diana Ross ustvarila

izvajalce, kot so Hajdi Korošec, Ptujskih 5, Natalija Verboten, Helena Blagne, Bazar, Majda Arh, Vili Resnik in Boris Kopitar.

ki je sodelovala že pri prvih dveh izdelkih. Tudi ta album bodo krasile sodobne izvedbe nepozabnih melodij, ki bodo marsikoga nostalgično popeljale v preteklost.

Prvi singel bo skladba Gremo na morje, ki jo je davnega leta 1974 prepeval Zoran Crnković in se je v zgodovino slovenske popularne glasbe zapisala kot eden največjih poletnih hitov. Za singel je bil posnet tudi videospot, ki ga je ekipa posnela na potovanju iz notranjosti Slovenije na morje, in to z vlakom.

Prihaja album So najlepše pesmi že napisane III

Spice Girls bodo ob 25. obletnici izdale novo pesem

Potem, ko je leta 2008 Alenka Godec izdala izjemno uspešen album So najlepše pesmi že napisane s trinajstimi priredbami

Ob 25. obletnici delovanja bo izšla nova skladba skupine Spice Girls. Gre za balado z naslovom Feed Your Love, ki je sicer nastala že pred časom, a doslej ni našla prostora na že izdanih albumih skupine. V njej je mogoče slišati glasove vseh petih članic zasedbe, tudi Victorije Beckham.

To bo po letu 2007 prva skladba, ki jo bo skupina predstavila svojim oboževalcem, svoje mesto pa bo našla na albumu, na katerem bo tudi nova izdaja njihove prve uspešnice Wannabe oziroma njen remiks.

Jubilejni izdelek bo na spletu dosegljiv 9. julija, v trgovinah pa se bo znašel 23. julija.

v sodelovanju s producenti, kot so Jimmy Napes, ki dela z Mary J. Blige, Alicio Keys in Samom Smithom, Tayla Parx (Ariana Grande, Demi Lovato) in Spike Stent (Björk, Madonna). Nekdanja disco kraljica je novi album naznanila z naslovnim disco singlom Thank You.

Minilo je deset let, odkar je odšel Brendi V soboto je minilo 10 let od smrti slovenskega glasbenika Branka Jovanoviča Vunjaka.

Brendi, pod kakršnim imenom je bil znan na slovenski glasbeni sceni, je umrl 19. junija 2011, po nastopu v Lipici, ko mu je odpovedalo srce. Star je bil 49 let.

Bil je član zasedbe Don Juan, pevec, kitarist, aranžer, pisec glasbe in tekstopisec. Po odhodu iz zasedbe se je posvetil samostojni karieri, veliko pa je sodeloval s Koradom Buzetijem. Napisal je uspešnice, kot so Mandarina, Ona sanja Pariz, Rdeča roža, Pod oknom sem stal, Povej mi Marina in številne druge. Napisal je tudi skladbe za številne druge

slovenskih zimzelenih pesmi, in ko je dve leti kasneje izšel še drugi album So najlepše pesmi že napisane II, si lahko kmalu obetamo še tretji album s priredbami slovenskih zimzelenih uspešnic.

Ustvarila ga bo preverjena ekipa,

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Modrijani – Moje Slovensko srce Ansambel Saša Avsenika – Mami Ansambel Črna mačka – Presneta dekleta Ansambel Vikend – Dovolj sva mlada Ansambel Gašperja Kavška – Le Krka ve Ansambel Nemir – Slovenska pesem Ansambel Galama – Moja klepetulja Ansambel Petan – Vzornik Prebrisani muzikanti – Vsi imamo želje S.O.S. Kvintet – Želim si želim

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BALLADERO

pravi, je v pesmi malo razgalil svoje srce.

Dominik Bagola že leta ustvarja pod imenom Balladero. Za novo pesem Potujem je združil moči s svojim starejšim bratom Aljošo Bagolo na kitari. Ustvarjanja glasbe skupaj sta navajena že od malih nog, za videospot pa sta se vrnila domov v Prekmurje, kjer sta odraščala.

LEGENDE

SIMON VADNJAL Simon Vadnjal je v središču Ljubljane posnel videospot za svojo novo pesem Odpri srce.

Snemanja je potekalo brez načrta, izvajalcu pa so se med sprehodom in igranjem na kitaro pridružili tudi mimoidoči.

MIHA HERCOG Čeprav je Miha Hercog dobro znan na slovenski glasbeni sceni, šele zdaj predstavlja svojo prvo samostojno pesem. Njen naslov je Podpisana si name. Glasbo zanjo je napisal sam, besedilo pa sta napisala skupaj s partnerko Sašo Lendero in, kot

Štirje velikani slovenske popularne glasbe, Miran Rudan, Miki Vlahovič, Vili Resnik in Božidar Wolfand Wolf, štiri legende, ki so ključno zaznamovale 80. in 90. leta, so na prvi poletni dan predstavili prenovljeno izvedbo legendarne pesmi Zelena dežela skupine Victory.

MMS 2021 Letošnji že 40. festival MMS bo potekal v soboto, 10. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož. Uvodni nastop bo tudi letos pripadel zmagovalcu zadnjega festivala.

Prvič bomo slišali preplet zmagovalne skladbe Tinkare Kovač Bodi z mano do konca in skladbe 2B Kot morje, ki je prejela nagrado Danila Kocjančiča. Na festivalu bo nastopilo bo 12. tekmovalcev, pri glasovanju pa letos ne bo sodelovalo občinstvo v amfiteatru Avditorija.

Naš ­čas, 24. 6. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏺

24. junija 2021

frkanje

Koncert v dežju? Je lahko še kaj bolj prijetnega? Fotografije posnete na otvoritvi Viste, parka z razgledom, so dovolj zgovoren dokaz, da težko. Nekateri so tudi plesali. Ples v dežju – zakaj pa ne, če je lepo.

Takole pa je Čvek ujel nasmejane občinske veljake, še upajoče, da se nevihta ne bo zares razjezila prav na ta dan - župan Peter Dermol z ženo Neco, pa Alenka Kikec direktorica Zavoda za turizem) z možem Zdenkom, pod en dežnik so se stisnilli Saša Sevčnikar (vodja Urada župana), Iztok Mori (direktor občinske uprave in Aleksandra Vasiljevič (podžupanja), brez njega pa so vztrajali (dokler ni bilo prehudo) Drago Martinšek (vodja projekta izgradnje Viste) z ženo in sinom.

» Levo & desno «

Deževen dan Test je uspel! Dobili smo Visto – pogled z razgledom na deževen dan.

Inšpektor Dež na Visti je presenetil organizatorja in večino obiskovalcev. Ni pa presenetil inšpektorja. Ker so se ljudje pred dežjem skrivali pod prireditveno ploščadjo, sedaj na slikah preverja, kdo je brez maske in se ne drži razdalje,ter kalkulira, komu vse izstaviti račun.

Premogarjev vse več Odkar je Evropa obljubila denar za prestrukturiranje premogovnih regij, je v Sloveniji število premogarjev močno naraslo.

Anticepilci V teh dneh se cepijo anticepilci. Tisti, ki bi radi na Hrvaško in v njim ljube tuje kraje.

Pravljičarji V Švici so pred leti nagrado za pravljičarje podelili meteorologom. V MO Velenje po deževni otvoritvi Viste menda pripravljajo podoben predlog.

ZANIMIVOSTI

Matkov škaf tudi letos zelo zanimiv Matkov kot je lepa in zanimiva alpska ledeniška dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah, služi pa tudi kot izhodiščna točka za Matkov škaf na višini 1.480 m.

Vsako leto na pomlad narava v Matkovem kotu poskrbi za

posebno »stvarjenje«, ko izdolbe v zasneženo kotanjo vdolbino v obliki škafa. Snežni plazovi, ki padajo s pobočja Mrzle gore, ustvarijo debelo plast snega – ko se ta na vrhu tali, začne v dolino teči slap, ki v sneg vrta luknjo, tako pa nastane škaf, ki kmalu ostane brez dna. Globina je odvisna od količine snega. Letos je bilo padavin veliko, zato je škaf

globok, v teh dneh v globino še vedno meri 13 m.

Pot, ki popelje do vznožja Mrzle gore, kjer je narava ustvarila čudovito jamo – škaf, je na začetku lahkotna in vodi po produ, kasneje zavije v gozd, kjer se začne rahlo vzpenjati, potem preide v prodno-skalnati del, nato pa v sneg. Od tu naprej hodimo le primerno planinsko opremljeni z derezami, da lažje premagujemo vzpon proti Matkovemu škafu.

Na vrhu, v snegu, v objemu skal in pršenju vodnih kapljic z Mrzle gore, so občutki posebni in prijetni, s čudovitim pogledom v dolino in na prehojeno pot.

Bernarda Matko

ALS ali Lou Gehrigovo bolezen, ki je najpogostejša vrsta bolezni motornih nevronov. Bolezni motornih nevronov postopoma napadajo živčne celice, zmanjšujejo sposobnost govora, gibanja in dihanja, pacienti pa jim podležejo v dveh do štirih letih po diagnozi, so povedali raziskovalci za Sydney Morning Herald. Število smrtnih primerov zaradi NND se je v zadnjih 30 letih v Avstraliji povečalo za 250 odstotkov, so za Herald povedali znanstveniki z univerze Macquarie. Bolniki z NND in znanstveniki poskušajo razumeti, zakaj imajo nekatera območja države še posebej visoke stopnje te bolezni, in to jih je pri-

So alge krive za bolezen motornih nevronov?

Naravna znamenitost v Zgornji Savinjski dolini – Matkov škaf

V nekaterih delih Avstralije beležijo nenavadno visoko stopnjo bolezni motornih nevronov. Ljudje z MND so progresivno paralizirani in običajno umrejo 2–4 leta po diagnozi. Bolezen povzročajo številni dejavniki, nekateri znanstveniki pa menijo, da so tudi toksične alge eden izmed njih. Cvetenje alg lahko povzroči številne težave, od množičnega pogina rib do zastrupitve zraka, ki ga dihamo. V Avstraliji in tudi drugje raziskovalci domnevajo, da je škodljivo cvetenje modrozelenih alg povezano z vse večjo stopnjo bolezni motornih nevronov, ki povzroča paralizo in zgodnjo smrt. Ljudje v ZDA poznajo

BMAA. Nekatere raziskave na živalih kažejo, da je BMAA lahko eden od številnih dejavnikov, ki vodijo k razvoju poslabšanja motoričnega nevrona. Verjetno je, da nevrodegenerativna bolezen izvira iz kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov. Tudi v genetsko nagnjenih primerih MND bi lahko okoljski povzročitelji stresa, kot je cvetenje alg, prispevali k nastanku in napredovanju bolezni, je za Herald povedal Dominic Rowe, predsednik Macquarie Neurology. Potrebnih pa je več raziskav, da bi bolje razumeli vplih teh dejavnikov.

Kitajci odpirajo pot robotskim taksijem

USD). V naslednjih treh letih bosta podjetji izdelali 1000 električnih vozil Apollo Moon.

V Bocvani odkrili velikanski diamant V afriški državi Bocvana so ta mesec odkrili diamant, ki velja za enega največjih doslej. Ima kar 1098 karatov. Je tudi izjemno čist in s tem najvišje kakovosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot kurje jajce velik dragoceni kamen so ta mesec odkrili v rudniku Jwaneng na jugu države, je sporočil upravitelj rudnika, konzorcij Debswana.

Kitajski tehnološki velikan Baidu je pred dnevi sporočil, da njegova enota Apollo načrtuje, da bo leta 2023 s 3.000 robotskimi peljalo do teorije o algah. Nekatere alge namreč med cvetenjem v vodo in zrak sproščajo škodljive toksine, nekatera območja Avstralije pa imajo čudno visoke stopnje MND. Riverina, kmetijska regija Novega Južnega Walesa, ima med pet do sedemkrat večjo incidenco, kot je zaznana drugod po državi. V regiji je jezero Wyangan, rezervoar, v katerem se pogosto pretirano razmnožijo cianobakterije ali modrozelene alge.

Znano je, da cianobakterije sproščajo številne toksine, vključno z nevrotoksinom, imenovanim

avtomobili poskrbela za skupno 3 milijone uporabnikov na Kitajskem. Baidu je tudi sporočil, da sodeluje z blagovno znamko električnih vozil (EV) skupine BAIC ARCFOX za razvoj Apollo Moon, EV robo taksijev, ki naj bi jih serijsko proizvajali po ceni 480.000 juanov (74.766,36

Odkrili so ga na globini 400 metrov. Ta rudnik sicer velja za najbogatejše nahajališče diamantov na svetu.

Največji diamant primerljive čistosti, težak več kot 3000 karatov, je bil po navedbah spletne enciklopedije Wikipedia sicer odkrit leta 1905 v Južni Afriki, njegovi kosi pa zdaj krasijo vladarsko žezlo in krono britanske kraljice.

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 13

Slavili bodo na isti dan, kot so pred 110 leti

Šoštanj – 27. maja 1911 je avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. izdal razglas, s katerim je povzdignil trg Šoštanj v mesto in mu s tem podelil vse pravice, ki mestu pripadajo. Šoštanjčani so na to zelo ponosni.

O dogajanju izpred 110 let smo se pogovarjali z zgodovinarjem, strokovnjakom za zgodovino Šaleške doline, docentom in predavateljem na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, doc. dr.

Tonetom Ravnikarjem. S svojo izredno obsežno bibliografijo (in muzejskim delom v Muzeju Velenje) je pomembno prispeval k odstiranju preteklosti Šaleške doline, kot Šoštanjčan pa veliko tudi k odstiranju preteklosti Šoštanja.

Med drugim je avtor znanstvene monografije, ki jo je ob stoletnici pridobitve mestnih pravic, torej leta 2011, izdala Krajevna skupnost Šoštanj.

Cesar je listino, ki so jo na Franca Jožefa I. naslovili leta 1908, podpisal že prej da bi povzdignil njihov kraj v mesto. Ta prošnja je nato romala v preizkus na deželno upravo v Gradec, ki je zaprosila za mnenje okrajno glavarstvo v Slovenj Gradcu, deželni sodni prezidij, finančno direkcijo in deželni odbor v Gradcu. Odbor v mnenju z 12. junija 1909 povzema vse ključne ugotovitve in ugotavlja, da Šoštanj zadošča vsem bistvenim zahtevanim kriterijem. Njegov politični in ekonomski vpliv je bil dejansko tisti, ki je proces, ki se je začel že prej, privedel do konca.«

Kdo je tisti, ki ima največje zasluge za to, da je Šoštanj postal mesto? »Vsekakor družina Vošnjak, njihova usnjarna in njihov velik politični vpliv. Če pa bi izpostavil tistega, ki je imel nedvomno največje zasluge za to, da je Šoštanj leta 1911 dobil pravico imenovati se mesto, pa je to zagotovo Hans Woschnagg, tovarnar, trški župan in deželni poslanec nemške stranke. Skupaj z bratom Francem je vodil usnjarno.

Franc je bil bolj usnjar in ekonomist, Hans bolj politik. Pod njegovim vodstvom je jeseni leta 1908 občinska uprava Šoštanja z uradnim dopisom naslovila na cesarja Franca Jožefa I. prošnjo,

Anica Podlesnik, priljubljena učiteljica številnih generacij velenjskih osnovnošolcev, bo septembra dopolnila 92 let.

Pogosto smo jo lahko videli na kakšnem dogodku v Velenju, jo kje srečali … Zdaj pa že nekaj časa ni tako. »Trenutno je moj dom v Zimzelenu v Topolšici. Razlog za spremembo bivališča je prometna nesreča, ki sem jo doživela.

Sicer tam zagotovo še ne bi bila, čeprav po letih že sodim tja,« se zasmeje in doda, kako si želi, da bi Slovenija imela veliko takih domov. »Življenjska doba prebivalcev se podaljšuje, zatočišča za starejše so nujno potrebna.« Z njo sem se srečala pred velenjsko Kofetarco. Tja jo je za prijateljsko omizje, s posebej prirejenim vozilom, ker Anica trenutno za gibanje namesto nog uporablja invalidski voziček, pripeljala Alenka Avberšek.

Za omizjem sta se jima pridružila nekdanja, prav tako priljubljena učiteljica Manica Potočnik, in Alenkin mož Franc.

❱

»Ne vem, ali bom še kdaj zmogla premagovati triinšestdeset stopnic, ki vodijo do mojega doma.«

Domnevam, da so razvili široko debato o planinah in planinskih poteh. Te jih, poleg vsega drugega, tesno povezujejo. »Franci je bil od 3. razreda in vse do mature na celjski gimnaziji član planinskega podmladka na šoli, kjer sem bila mentorica krožku. Eden tistih pravih ljubiteljev narave je. Z njim in Alenko se od časa do časa slišimo. Zaradi korone si nismo prihajali blizu.

Bala sem se, da bi bila česa kriva, če bi se kaj zgodilo, čeprav sem bila cepljena … Videvali se nismo, smo se pa pogovarjali po

13

POGOVOR

24. junija 2021

ekonomskega središča, saj bi za Šoštanj za drugo polovico 19. stoletja le stežka govorili, da je bil ekonomsko pomembno središče. Stanje se je začelo občutno spreminjati konec 19. stoletja, ko je tovarna usnja v lasti članov družine Vošnjak začela preraščati lokalni okvir in postajati pomemben dejavnik v prostoru takratne monarhije. Razlika med mestom in trgom je bila takrat že povsem zabrisana. Šlo je bolj za prestiž, saj je Šoštanj vsem kriterijem – kulturni, politični, sodni, upravni, ekonomski center … povsem zadostil. Usnjarna je bila eden največjih industrijskih obratov v takratni monarhiji in tudi širše, ekonomska moč Doc. dr. Tone Ravnikar: »Največje zasluge za to, da je Vošnjakov pa fascinantna. To si Šoštanj postal mesto, ima družina Vošnjak, njihova danes težko predstavljamo.«

Trg Šoštanj je kot najpomembnejši kraj v Šaleški dolini že dolgo pred letom 1911 izpolnjeval večino pogojev za pridobitev mestnih pravic, pišete v monografiji Zgodovina Šoštanja. »Tu je nastala prva osnovna šola že leta 1799, kraj je bil sedež občine, sodišča in davkarije; prvi notar je v Šoštanju začel delovati v letu 1851, stalno pošto pa je kraj dobil leta 1850. Pouda-

usnjarna in njihov velik politični vpliv.«

riti je treba, da je bil Šoštanj eden prvih krajev na Slovenskem, kamor so napeljali elektriko (leta 1902). Edini pogoj, ki je bil izpolnjen le delno, je bil kriterij

Slavnostna razglasitev mestnih pravic je bila 28. junija 1911. »To je bil zaključek vseh aktivnosti pred tem. Pripravili so veliko in lepo slovesnost. Takrat je Šoštanj večinsko

praznoval. Da večinsko, poudarjam zaradi tega, ker so bile takrat zamere na nacionalni ravni tako globoke, da se slovenski del Šoštanja ni mogel veseliti tako, kot bi se moral. Pa vendar je bil ta dogodek nekaj, kar je presegalo zamere in delitve. Dvig v mesto je nekaj, kar ostane, čeprav bi danes Šoštanj težko imeli za mesto.« Kaj mislite s tem? »Neprijetno vprašanje, a moram biti pošten in povedati, da je Šoštanj izgubil prav vse karakteristike mesta. To je samo še spalno naselje, kjer je sicer sedež Občine, kaj drugega pa ne. Predvsem pa so tisto, kar je Šoštanj izgubil, prebivalci. Mesta ne naredijo hiše, tlakovci, nove luči, ampak meščani. Leta 1911 jih je Šoštanj imel, in to zavedne, trdne, ne glede na to, da so se sami razglašali za nemško ali slovensko misleče. Vsi so bili meščani Šoštanja. Danes pa … Danes smo pa tukaj zelo bosi.« 🔲

»Slavnostna razglasitev mestnih pravic je bila 28. junija 1911. Listina o tem ni najdena, ohranil pa se je dopis direkcije z vprašanji, vezanimi na grb kraja. Treba pa je poudariti, da je s statusom mesta Šoštanj dobil pravico za uporabo popravljenega grba, z dodanim mestnim obzidjem s petimi cinami.«

Srečanje z Anico Podlesnik Upokojena priljubljena učiteljica iz Velenja po prometni nesreči biva v domu starejših – V Topolšici ji je zelo lepo, močno pa pogreša Velenje telefonu in tako je naneslo, da je Alenka rekla, da pride pome v Topolšico in me s posebnim vozilom pelje na obisk Velenja.« Podrobno in nazorno mi je opisala, kako je prišlo do nesreče. »Namenila sem se v lekarno po tablete proti bolečinam.

Rama me boli. Ko sem videla,

❱

»Naenkrat sem zaslišala drummm in že sem bila na tleh.«

da je pred lekarno gneča in da dolgo ne bom prišla na vrsto, sem se namenila do prijateljice, s katero sva se že prej dogovorili, da v takem primeru pridem po nekaj tabletk k njej. Šla sem po Vodnikovi, mimo gimnazije, tistega priklopa, ko prideš peš s Tomšičeve dol proti Aškerčevi šoli … Naenkrat sem zaslišala drummm in že sem bila na tleh. Res pa je, da sem šla po skrajnem desnem robu kolesarske steze. Če se je le dalo, sem vedno iskala nekaj brez asfalta, ker je to pri mojih letih za noge bolj zdravo. Mlad fant me je vprašal, če lahko vstanem. Odgovorila sem mu, da ne morem … Pod glavo mi je dal svoj nahrbtnik. Tam je bila naenkrat množica. Ljudje se ob prometni nesreči takoj zberejo. Hudi so bili na motorista. Kako se je zagovarjal, ne vem, ker sem bila v rahlem šoku. Potem sta prišla policija in reševalno vozilo, ki me je odpeljalo v Bolnišnico Slovenj Gradec. Tam so me policisti spet zasliševali. Zdaj se o vsem pogovarja moja nečakinja, ker sem sama malo prestara za

Anica Podlesnik je bila na obisku v Velenju deležna številnih stiskov rok.

take debate.« Velenje močno pogreša. Velenjčani pogrešajo njo. Komaj je dobro prišla iz vozila, s katerim jo je Alenka pripeljala, že sta bila ob njej moški in ženska srednjih let: »O, učiteljica … pozdravljeni … Kako lepo vas je videti …«. Takih pozdravov je bilo potem še veliko. »Od leta 1951 sem Velenjčanka. Tako kot sem se tukaj sama osebnostno razvijala, je raslo tudi Velenje. Prisotna sem bila na vseh udarniških delovnih akcijah. Ne bom rekla, da sem na njih naredila kaj posebnega, bila pa sem zraven. Zato mi ne bo nihče rekel, da je Velenje socialistični čudež, ker ni. Velenje je odraz prostovoljnega dela. Res pa je, da smo imeli dobre orga-

Demokratična stranka upokojencev Slovenije Območni odbor Velenje

Skupaj za boljši jutri.

To so naši cilji, za vse generacije!

Milena Krstič - Planinc

nizatorje. To pa. Vsa čast jim!

Naj povem primer. Šli smo na šolsko ekskurzijo na Okrešelj.

Na poti navzgor sem učencem kazala cvetje, pogovarjamo se o njem, ko pa smo se vračali, sem pokazala na enega in jih vprašala, no, kaj bi že bil to za en cvet? Gledajo se ... Potem se enemu zaiskrijo oči in pravi – referendum – in za njim vsi – ja,

❱

»Nihče mi ne bo rekel, da je Velenje socialistični čudež, ker ni.

Velenje je odraz prostovoljnega dela.«

ja … Referendum! Bil je dlakavi sleč, rododendron. To pomeni, da so bili tudi otroci prepojeni s temi aktivnostmi.« Šestdeset let je sama bivala v velenjskem stanovanju. »Pri sebi imam pranečakinjo, študentko.

Bolj kot jaz njo ona potrebuje mene, saj rabi zatočišče, ko pride iz Maribora, toploto, hrano in to, da jo nekdo z veseljem sprejme.« Večkrat jo v Zimzelenu kdo vpraša, ali je tam začasno, ali se bo vrnila v Velenje. Pravi pa, da je vprašanje, ali bo še kdaj zmogla premagovati triinšestdeset stopnic, ki vodijo do njenega doma. »V Zimzelenu bivata dve moji kolegici z velenjskih šol, veliko je tam mojih učencev …

Zelo dobro oskrbo imamo in zelo lep dom. Tukaj sem med znanci in prijatelji, ampak to ni moj dom, čeprav sem rojena Topolščanka.« 🔲

Milena Krstič - Planinc

Čestitamo ob dnevu državnosti!

Svetniška skupina DeSUS MO Velenje

vsak dan

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

IZOBRAŽEVANJE

24. junija 2021

121 odličnjakov Velenje, 15. junija – V Domu kulture Velenje sta župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in podžupanja Aleksandra Vasiljević s sodelavci sprejela učence osnovnih šol in dijake Šolskega centra Velenje, ki so vsa leta šolanja dosegali odlične uspehe. Čestitala sta jim in jim zaželela tudi nadaljnjo uspešno izobraževalno pot. Izrazila pa sta tudi upanje, da se po končanem

študiju vrnejo v tukajšnje okolje in pomagajo graditi uspešno zgodbo.

Na velenjskih osnovnih šolah imajo kar 79 učencev, ki so odličen uspeh dosegli vseh devet let šolanja, na šolah Šolskega centra pa je dijakov, ki so bili odlični vsa srednješolska leta, 42.

Večer je odličnjakom s prijetnim nastopom polepšala Vo🔲 kalna skupina Cvetke.

Župani sprejeli najboljše učence in dijake Sprejem za najboljše v Vili Mayer Šoštanj, 15. junija – Župan Darko Menih je pripravil sprejem za najboljše osnovnošolce.

Tiste, ki so vseh devet let ob koncu šolskega leta dosegli uspeh

tra Obšteter, Teja Krk, Rebeka Pečnik, Urša Sevčnikar, Tjaša Goršek, Emanuel Kumer, Hana Sovič in Sara Zapušek. Župan jim je podaril roman Vlada Vr-

Urša Sevčnikar je osvojila zlato priznanje iz zgodovine, zlato priznanje na mednarodnem likovnem natečaju "Kraj burje" pa sta osvojila šestošolka Mar-

Vsa leta so bili odlični:

OŠ Anton Aškerca: Taras Alić, Neža Kamenicki, Isak Pašić, Nejc Sušec, Ana Miklavžina, Nika Potočnik, Nina Princl, Lana Puncer, Andraž Turinek.

OŠ Gorica: Hana Mušić, Dajana Ratkovac, Tia Sopolšek, Teja Kutnjak, Ana Krenker, Metod Lamot, Ida Preložnik, Urh Raško, Leja Videmšek, Belma Omerović, Larisa Einfalt, Neža Travnšek, Neli Učakar.

OŠ Gustav Šilih: Zala Grubelnik, Ana Pustinek Miočić, Benjamin Mešanović, Jaša Jelen, Živa Sever, Jana Bastič, Jakob Brglez, Janja Gril, Kaja Kovačič.

OŠ Livada: Neža Aubreht, Luka Kopušar, Andrija Mitrović, Tjaž Zadravec, Nika Selimović, Nuša Prijević, Tinkara Pogladič, Ula Obreza, Lara Briševac, Tin Jurić, Timon Košec, Luka Paterneš, Jona Smrekar, Andreja Šadl, Neo Mrkonjić.

OŠ MPT: Aljaž Atelšek, Tara Gros, Lenart Iršič, Anže Kalan, Pia Landeker, Bine Maher, Ajda Meža, Tea Osojnik, Lovro Pečečnik, Maja Ribič, Marcel Rošer, Domen Valenčak, Iva Turnšek,

Jure Frankovič, Anže Guštin, Neli Hribernik, Primož Jevšenak, Tit Maličevič, Zala Oprešnik, Lana Pušnik, Lana Sajko.

OŠ Šalek: Stella Halilović, Pija Krajnc, Lovro Kuhar, Lea Seme, Jane Knez, Alja Novosad, Leo Čretnik, Ema Koren, Urh Mešelj, Ina Miklavžin, Maj Mirst, Nik Repnik Elektro in računalniška šola: Aleksandar Rakić, Tine Tomšič, Aleš Dvorjak, Jernej Počivalnik, Anže Goršek, Blaž Mežnar, Andraž Podpečan, Rok Žerdoner, Lara Kotnik, Jerneja Krajcar, Ana Repas, Matija Osojnik, Tim Jevšenak.

Gimnazija: Eva Hrženjak, Anika Pajer, Alenka Cokan, Katja Jevšenak, Igor Jugović, Vita Burič, Marko Berkenjačević, Urban Vesel, Kaja Česko, Tamara Logar, Pija Kotnik, Hana Žličar, Maja Lucija Tomanič, Tia Marija Delopst, Nika Oder. Šola za strojništvo, geotehniko in okolje: Mojca Belak, Tanja Glasenčnik, Staš Krmelj, Patricija Zaponšek. Šola za storitvene dejavnosti: Katja Meh, Maša Romšak, Safije Salmani, Karolina Slatinšek, Sara Klančnik, Maruša Trinkaus, Amela Avdić, Lara Meh, Tjaša Zajc, Anja Poljanšek.

Skoraj četrtina odličnih

Svečanost je potekala na vrtu protokolarne Vile Mayer. (foto: Arhiv Občine Šoštanj)

najmanj 4.6, in tiste, ki so na tekmovanjih dosegli zlato priznanje.

Vseh devet let so bili odlični: Teo Dvoršak, Mai Skornšek, Brin Kortnik, Ajda Stropnik, Pe-

biča Prestreljene sanje, knjižico 110-krat o Šoštanju v enem odstavku in USB ključek. Ob tem jim je zaželel vse dobro v nadaljnjem šolanju in poudaril, da so jim vrata Občine vedno odprta.

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

Prijazno vabljeni v

velik salon keramike in sanitarne opreme Bogata nova ponudba:  keramičnih ploščic  armatur  kopalniškega pohištva  sanitarne keramike  talnih oblog

Poleg ostale znane ponudbe novost: ČISTILA DELEO z levjo močjo – v 2 minutah ODMAŠI tudi zelo zamašene odtoke!

Zelo primerno za šole, vrtce, industrijo kot tudi za gospodinjstva - le v Železnini Hudovernik!

Iskreno čestitamo za jubilejni 30. Dan državnosti! Železnina Hudovernik Vas pričakuje – postrežemo z nasmehom!

tina Roglšek in sedmošolec Nik Kovač Mandelc. Vsem trem je župan podaril knjižne nagrade. 🔲

mkp

Šmartno ob Paki, 16. junija – Tudi ob koncu letošnjega šolskega leta je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar sprejel devetošolce, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje z odličnim uspehom.

Od 35 devetošolcev jih je izobraževanje na prvi stopnji z odliko končalo 9, od tega so bili štirje odlični vsa leta. Kopušar jim je čestital za uspeh in jim zaželel vse dobro pri uresničevanju poklicnih in življenjskih ciljev.

Pozval jih je, naj se ob koncu izobraževanja vrnejo v domači kraj oziroma po svojih močeh pomagajo pri njegovem nadaljnjem razvoju. Ob tej priložnosti

Odličnjaki z županom

jim je podaril knjižni deli Kajuh v drugih jezikih in Kajuh v glasbi. Prejeli so ga: Nik Pirečnik, Luka Poprask, Matija Herlah,

Ema Holešek, Lara Pečovnik, Mitja Vončina, Nina Kumar, Nika Obal in Jan Pavel Pungartnik. 🔲

Čestitamo ob dnevu državnosti!

tp

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 15

15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

24. junija 2021

Omejitve zaradi epidemije jih niso ustavile

Prepričani, da Zakon o vodah ne prinaša ničesar dobrega

Praznik Krajevne skupnosti Ravne tudi letos v znamenju posodobljenih cestnih odsekov – Nova cesta, igrišče z mivko pri V Velenju stališča proti uveljavitvi zakona predstavili Ekologi brez domu krajanov, oskrba z vodo … meja in prostovoljci gibanja Za pitno vodo Tatjana Podgoršek Milena Krstič - Planinc

Velenje, 18. junija – V petek opoldne sta na lokalni novinarski konferenci v Velenju Urša Zgojznik (Ekologi brez meja) in Gregor Gojević, prostovoljec referendumskega gibanja za pitno vodo, predstavila stališča proti Zakonu o vodah.

Poudarila sta, da spremembe zakona, kljub umiku 69. člena, omogočajo do sedaj prepovedane pozidave na vodi in neposredno ob vodi tudi v naravnem okolju. Zakon pa, tak kot je, ogroža tudi prost dostop do obale, saj odpira vrata priva-

❱

Referendum bo 11. julija.

tizaciji prostora, ki je sedaj na voljo vsem. Izrazila sta bojazen, da bodo ob obalah zrasli ograje, hoteli, trgovine … In bodo do njih lahko dostopali le tisti, ki si bodo te storitve lahko privoščili.

Urša Zgojznik meni: »Počasi bomo lahko prišli do tega, da bodo obrežja jezer in rek popolnoma pozidana, nedostopna, kot se je to zgodilo v Avstriji. Zakon ni sprejemljiv, glasovali bomo proti.

Urša Zgojznik in Gregor Gojević: »Nočemo, da nam vzamejo pitno vodo, hočemo, da dostop do obale ostane brezplačen.«

Datum sicer ni ugoden, a verjamem, da bomo 11. julija, sredi poletja, ko bomo žejni, na volišča prišli vsi, ki menimo, da je glede usode vode treba stopiti skupaj, saj je ta v naših rokah.« Gregor Gojević pa pravi, da se z glasom »proti« lahko upremo tudi samovoljnemu delovanju oblasti. »Ta je zakon sprejela brez posvetovanja s stroko, njegovo resnično vsebino skrivala pred

javnostjo in nove sporne določbe dodajala v zadnjem času. Referendum je že tretja faza v borbi za čisto pitno vodo. Prva je bila zbiranje 2.500 podpisov, potrebnih za uveljavitev referendumske kampanje, za katero je bilo treba zbrati 40.000 podpisov (zbranih je bilo skoraj 52.000), tretja pa je referendum, za katerega potrebujemo 340.000 glasov proti uveljavitvi Zakona o vodah.« 🔲

Društvo upokojencev Šoštanj smelo v leto 2021 Po dveh letih programsko združena skupščina Šoštanj – Na redni letni skupščini delegatov DU Šoštanj, ki se je odvijala v Kulturnem domu Šoštanj, v torek, 9. junija, so pregledali delo in finančno poročilo dveh zaporednih let (lanska je zaradi epidemije koronavirusa odpadla). Predsednik DU Šoštanj Janko Zelcer je poročal o opravljenem delu in razmerah, v katerih so izvajali okrnjen program. Kljub vsem omejitvam so v samostojno delujočih projektih, kot so npr. Starejši za starejše, pomoč starejšim in bolnim na domu, obiski le teh ob jubilejih ter sodelovanje v okviru Šaleške pokrajinske zveze (ŠPZDU), postorili veliko. Zelcer je poudaril tudi veliko odgovornost njihovih prizadevnih posameznikov in odborov, uspešne športne aktivnosti in uspešno vključevanje v dejavnost Zveze DU Slovenije, dobro obiskane izlete ter organizirano bivanje v hotelu upokojencev v Izoli. Med epidemjo so bile najbolj okrnjene vse kolektivne, kulturne in športne dejavnosti, saj so bila druženja in kolektivne akcije zaradi ukrepov domala preprečeni. Izvedenih je bilo le nekaj pohodov.

Prostovoljci projekta Starejši za starejše so bili s starejšimi občani v stiku le po telefonu, Mešani

pevski zbor je imel le tri pevske vaje ter eno javno pevsko vajo na Glavnem trgu v Šoštanju. S športnimi treningi so začeli šele konec meseca maja. Vse ostale

aktivnosti so zastale, dokler se ukrepi niso sprostili. V tem mesecu je že razpisanih nekaj tekmovanj v okviru ŠPZDU. Prisotne in posebej nagrajence je pozdravil tudi Milan Tepej, podpredsednik ŠPZDU in predsednik DU Škale. Po sprejemu noveliranega statuta društva ter letnega delovnega načrta za tekoče obdobje so na redni letni skupščini podelili priznanja in

imenovali častna člana. Za izjemne zasluge za delo v društvu sta naziv častnega člana prejela nekdanji predsednik (2002– 2014) Leopold Kušar iz Lokovice

in dolga leta priljubljeni tajnik, Šoštanjčan Stane Mazej. Za večletno uspešno delo v društvu so priznanja prejeli Marija Kuzman, Mihael Brglez in Ratko Stanisavljević, za prizadevno in izredno uspešno opravljano delo v organih DU Šoštanj ter pri organizaciji dela in strokovnih nalog pa Jožica Rednjak in Marica Kovač. 🔲

Jože Miklavc

25. junija ne praznuje le država, ampak tudi Krajevna skupnost (KS) Ravne. Letos mineva 30 let od odločitve krajanov o tem, tri desetletja je stara tudi tako imenovana ravenska lipa pri Jazbecu. Pri njej se zberejo na predvečer praznika in tudi letos naj bi bilo tako. »Razlogov za zadovoljstvo imamo več. Epidemija covida-19 je res skoraj ustavila družabno življenje, nas pa omejitve niso ovirale pri uresničevanju zastavljenih nalog, pri čemer zelo dobro sodelujemo z Občino Šoštanj.

Naložb je bilo v zadnjem letu znova največ pri posodabljanju cestne infrastrukture,« je povedal predsednik KS Ravne Jože Sovič.

Posodobili so štiri cestne odseke, in sicer Sv. Duh–Goršek, Laznik–Hriberšek, Krt–Limovšek, kjer so zgradili še oporni zid, in Kaplanov mlin–Krištan, največji »cestni« zalogaj pa je bila izgra-

Jože Sovič: »Če nam bo uspelo, bomo še letos mimo doma krajanov zgradili novo cesto in uredili igrišče z mivko.«

dnja 500 metrov ceste Cvenk– Pristava, kjer je sodelovala tudi KS Gaberke. Na seznamu pridobitev zadnjega leta pa sta še dve novi avtobusni postajališči.

V takem »tempu« nameravajo nadaljevati, je zagotovil Sovič. Do

prihodnjega junija predvidevajo izgradnjo nove ceste in igrišča na mivki pri domu krajanov. »To je naš velik, morda že letošnji, izziv.

Z lokalno skupnostjo se sicer še nismo povsem dogovorili, a upamo, da bomo lahko k temu pristopili letos, zanesljivo pa prihodnje leto.« Prav tako naj bi letos z izgradnjo vodovoda iz zajetja v Zavodnju nekaj gospodinjstev oskrbeli s pitno vodo, za gospodinjstva, ki še niso priključena na javno vodovodno omrežje, pa naj bi bil letos izdelan idejni projekt.

Tudi za razširitev kanalizacijskega omrežja na levem kraku – proti ravenski podružnični osnovni šoli – imajo idejni načrt, »vendar vemo, da bomo načrt težko uresničili brez sofinanciranja evropskega denarja. Blizu 100 tisoč evrov, ki jih ima KS v občinskem proračunu odmerjenih na leto, je za to mnogo premalo,« je še dejal Jože Sovič. 🔲

Kmečka tržnica privabila krajane

Konovo, 19. junija – Kulturno umetniško društvo Lipa Konovo in Krajevna skupnost Konovo sta pripravila kmečko tržnico, ki so jo seveda popestrili s kulturnim in zabavnim programom.

Privabili so številne krajane.

Ob predstavitvi in nakupu izdelkov krajevnih pridelovalcev so obiskovalci občudovali tudi izdelke iz gline, volne, fimo mase, krep papirja in drugo. Predstavile so se članice društva Invalid Konovo, društva Edit Velenje, Natalija Cigale, Slavka Mijoč in

drugi. Za dobro voljo so poskrbeli glasbeniki, člani skupine Kapučino, Konovski štrajharji, Konovski septet in mladi fantje Til Čeh z bendom. Tradicionalna prireditev je privabila na pokriti prostor ploščadi pri Domu krajanov Konovo veliko obiskovalcev.

Predsednik KS Konovo, Zvone Lah, ki se mu je pridružil tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, sta bila enotnega mnenja, da takšne prireditve privabljajo in družijo krajane in jih s tem povezujejo. Veseli nas,

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za najveèji slovenski praznik, dan državnosti!

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

da so sodelovala tudi vsa društva krajevne skupnosti. Razstavljalka Natalija Cigale je povedala: »Več kot 20 let živim na Konovem. V prostem času izdelujem iz fimo mase prstane, uhane, nakit, ogrlice, šivam, kvačkam, štrikam. Letos sem prvič prisotna na prireditvi in obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo izdelke in tudi kupujejo.« Upamo, da se nam bodo naslednje leto lahko pridružili tudi vsi, ki jim korona letos to preprečuje. 🔲

Marija Skrt

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

24. junija 2021

V hudi pripeki Rudarji začeli priprave na novo sezono Moštvo doživlja precejšnje spremembe – Želja je čimprejšnja vrnitev v družbo najboljših Prejšnja sezona je bila tudi v drugi nogometni ligi zaradi epidemije koronavirusa nenavadna, bolje rečeno – stresna. Moštva so odigrala le dvaindvajset krogov, v 'jesenskem' delu petnajst, v drugem pa še sedem po enokrožnem sistemu. Prvih osem klubov je igralo v ligi za prvaka, preostali pa za obstanek. Velenjčani so bili po prvem delu osmi, kar je pomenilo, da so v nadaljevanju lahko igrali brez skrbi za obstanek v ligi. Morda so igrali celo preveč sproščeno, saj osmega mesta niso izboljšali. Vsekakor je bilo pomembneje, da so mlajši igralci pridobivali prepotrebne tekmovalne izkušnje. Na koncu so bili na vrhu Radomljani s petimi točkami prednosti pred drugo Krko, ki je ostala v drugi ligi. Moštvo iz domžalske občine se je neposredno uvrstilo v prvo ligo, Novomeščanom pa je drugo mesto prineslo kvalifikacije za popolnitev naše najbolj kakovostne lige, kjer jih je čakal predzadnji Koper. Od prvoligaške druščine se je morala posloviti zadnja Gorica. Primorci so v Novem mestu zmagali z 2 : 0, na Obali pa Dolenjci, ki so imeli že prednost 2 : 0, s 3 : 2. To je bila zanje Pirova (malovredna) zmaga, ker je bil Koper v seštevku dveh tekem boljši s 4 : 3. Šaleški nogometni rudarji so

še nekaj malih dolgov. Torej bi lahko rekli, da smo s tem zadovoljni, vendar vemo, kako je to danes. Ko eno luknjo zakrpaš, se odpira druga. Glede reševanja tega vprašanja smo začeli iskati novega investitorja in ga tudi dobili. V petek prejšnji teden smo sklenili partnersko pogodbo. Za naslednja tri leta smo se povezali z ameriškim skladom. Pogoj vlagatelja je bil, da se sedanji strokovni štab okrepi z njihovimi predlogi. Pripeljali so tri trenerje iz Hrvaške.«

Igralci odhajajo in prihajajo

Kaj bo s sedanjim trenerjem Almirjem Sulejmanovićem in njegovimi sodelavci, bo po predse-

pomlajujejo. Z nekaterimi so se razšli – že na začetku leta je nehala igrati njihova legenda Damjan Trifković, v naslednji sezoni pa v njihovem dresu ne bo niti zelo izkušenih Davida Kašnika, Leona Črnčiča in vratarja Mateja Radana. Odšli so tudi nekateri tujci, ki so bili v klubu kratek čas. Zavedajoč se, da se le z mladimi oziroma še neizkušenimi igralci ne bodo mogli enakovredno kosati z drugimi klubi, so pripeljali tudi (za zdaj) pet že preverjenih igralcev iz tujine. Radi pa bi, da ostane z njimi Adam Vošnjak, ki bo prihodnji mesec dopolnil 21 let. Zanje je igral kot posojeni igralec Kopra. Na Obalo je odšel avgusta lani prav iz Rudarja, s Koprčani pa ima sklenjeno dveletno pogodbo.

Na prvem treningu je bilo okrog petindvajset igralcev, v vlogi glavnega trenerja pa je bil Matko Novak.

Krajši čas je bil med drugim tudi pomočnik Dinu Skenderju, ko je bil ta (kratek čas) glavni trener ljubljanske Olimpije.

v dvaindvajsetih krogih 'izkopali' šestindvajset točk, šest manj od sedmega Triglava. Zanimivo, Jadran Dekani si je na devetem mestu (na vrhu lige za obstanek) priigral eno več, toliko kot Velenjčani pa jih je imelo na desetem mestu tudi Krško.

Od začetka leta do danes je v velenjskem klubu nastalo precej sprememb, nekatere se bodo zgodile še v teh oziroma naslednjih dneh. Na začetku leta je klub dobil tudi novo vodstvo, s predsednikom Seudinom Softićem na čelu in z direktorjem Dajanom Pavlovićem. Nov upravni odbor si je na tekmovalnem področju

Zaključni turnir poskrbel za presenečenje

V polfinalu je Velenjčane nadigrala ekipa Agrochem Hrast in slavila s 14 : 4. Balinarji so zelo zadovoljni z uvrstitvijo na zaključni turnir, saj tega niso niti pričakovali. Po Voglarjevih besedah se je zgodil pravi čudež. Športno balinarsko društvo Velenje Premogovnik je na zaključnem turnirju v Postojni osvojilo tretje mesto. Zmagovalec Super lige 2020/21 je zasedba Agrochem Hrasta iz Kobjeglave, ki je prišla do drugega naslova v klubski zgodovini. »Uvrstitev Velenja Premogovnik na zaključni turnir je bila največje presenečenje superligaške sezone,« v uvodu pove predsednik kluba in vodja ekipe Željko Voglar, ki je vesel, da so fantje širši javnosti pokazali, da znajo balinati. »Veliko smo trenirali, da smo dosegli tako dobre rezultate. Prijazni ljudje iz balinarskega kluba Šiška so nam res veliko pomagali in za njihovo pomoč ter delo se jim iskreno zahvaljujem.« Knapi so še posebej ponosni na kapetana ekipe Zorana Rednaka, ki jih je odlično vodil, ter Sandija Žurana, ki se že pet let odlično bori za barve velenjskega kluba. Vsi igralci so se redno udeleževali treningov v prestolnici in tako izkoristili vse možnosti, da so navkljub pandemiji prišli do vrhunske forme. »Zares smo zadovoljni z uvrstitvijo na zaključni turnir, saj tega nismo niti pričakovali. Borili smo se do konca in zasedli končno 3. mesto. »Zadovoljni smo, da smo pokazali, da zmoremo, zdaj le še upamo, da bomo po letošnji odlični sezoni naleteli na večji posluh velenjske Občine ter bomo lahko kmalu superligaške tekme igrali na domačem balinišču pred domačimi navijači,« optimistično sklene predsednik kluba. 🔲 jš

takrat zadal za nalogo obstanek v drugi ligi. To jim je tudi uspelo.

V novo sezono z novimi cilji

Po enomesečnih počitnicah so v ponedeljek že začeli priprave na novo tekmovalno sezono, ki se bo začela 1. avgusta. V prvi ligi bodo boje za točke začeli 17. julija, v 3. SNL pa 14. avgusta. Predsednik je pred uvodnim treningom igralcem zaželel, da se čim bolje pripravijo na novo, za vse ambiciozno zastavljeno sezono, novincem pa seveda čim boljše počutje v novem okolju.

O prejšnji sezoni je za nas pove-

dal: »Glede na to da smo se obdržali v ligi, smo zadovoljni. Lahko pa bi v drugem delu osvojili še kakšno točko več. Očitno fantje zaradi negotovosti, kaj se bo zgodilo v novi sezoni, na nekaterih tekmah niso bili dovolj samozavestni. Ko je bilo postavljeno novo vodstvo, je bil naš osnovni cilj finančna sanacija kluba, ohranitev okostja ekipe, delati tudi v bodoče z mladimi; to nam je trenutno tudi uspelo. V naslednji sezoni pa bomo vsekakor ciljali na prvi dve mesti, saj bi se radi čim prej vrnili tja, kamor sodimo.

Finančno smo prejšnjo sezono v glavnem pokrili, ostaja le

Predsednik Seudin Softić in direktor Dajan Pavlović (z desne proti levi) upata in pričakujeta, da jim bodo dosedanji podporniki finančno pomagali tudi v prihodnje. To pa tudi zato, ker klub vzgaja okoli 300 mladih ter tako opravlja tudi pomembno družbeno pedagoško delo.

dnikovih besedah znano v teh dneh. Ponudili so mu, da ostane v klubu, ve pa se, kdo bo glavni.

Premogovnik še vedno ostaja glavni pokrovitelj, manjši lepotni popravek pa bodo doživeli dresi. Že v prejšnji sezoni smo poudarjali, da ima Rudar eno najmlajših moštev v ligi, sedaj jo še dodatno

Zmaga za Zajelšnika in Grudnika Na Roglo in v Terme Zreče Minuli konec tedna, 19. in 20. junija, je v Gorjancih pri Novem se vračajo mestu potekala tradicionalna avvrhunski tomobilska gorska hitrostna dirka.

To je bila tretja dirka letošnjega športniki slovenskega državnega prvenstva, ki pa se je točkovala tudi za avstrijsko državno prvenstvo in evropski FIA pokal. V soboto sta bila izvedena dva uradna treninga, v nedeljo pa še en trening in dve vožnji za uvrstitev. Na dirki je nastopilo 81 dirkačev, zmagala pa sta dirkača Avto kluba V-Racing Patrik Zajelšnik in Matej Grudnik. Patrik je bil s prototipom Norma M20 FC najboljši med prototipi in formulami ter tudi v generalni razvrstitvi dirke, Matej Grudnik pa je s svojim Renault Cliom E1, s kar 515 KM, osvojil prvo mesto slovenskega državnega prvenstva generalno in prvo mesto v točkovanju mednarodnega FIA CEZ prvenstva v skupini za turne avtomobile. Tako sta Patrik in Matej ponovila dosežek izpred dveh let, ko sta tukaj prav tako slavila. Uspeh kluba V-Racing je dopolnil še Alexander Zajelšnik z Normo M20F, ki je v točkovanju slovenskega prvenstva osvojil drugo mesto med prototipi.

Po enoletnem premoru je tu dirka spet potekala v odličnem vzdušju, ob podpori velikega števila gledalcev, obenem pa je obeležila tudi 🔲 petdesetletnico od prve izvedbe dirke.

Damjan Lukman postal viceprvak Domžale – V soboto, 19. junija, je v Domžalah potekalo Državno prvenstvo članic in članov v natančnem izbijanju. Tekmovanje je potekalo v težkih razmerah, saj je sonce neusmiljeno pripekalo in je bilo ozračje segreto preko 30 °C. Velenjsko društvo so zastopali trije tekmovalci. Damjan Lukman je osvojil odlično 2. mesto. Pri članicah je Tatjana Šeruga osvojila 6. mesto, Jera Šeruga pa 14. mesto. Dosedanji rezultati so dokaz, da delajo dobro in se nadejajo lepih uspehov tudi v prihodnje. Vse, ki bi radi spoznali petanko kot tekmovalno ali rekreativno igro, vabijo, da se jim pridružijo na igriščih na vrhu skakalnice v Velenju. 🔲 D. L.

Med številnimi vrhunskimi športniki, ki se bodo to poletje pripravljali v Uniturjevih centrih, sta hrvaški nogometni prvoligaš Hajduk in Jumbo Visma, kolesarski klub Primoža Rogliča. Gostili pa bodo tudi NK Gorica, NK Ferencvaros, NK Uta Arad, NK Voluntari, NK Niergyhaza, NK Paks, RK Zagreb, RK Pick Szeged, RK Krim, članske ekipe in mladinske selekcije Rokometne in Košarkarske zveze Slovenije ter številne druge 🔲 športnike in ekipe.

»Ponosni in zadovoljni smo, da smo zadržali štirinajst domačih igralcev. V vadbo za novo sezono smo vključili še nekaj mladincev, vse v prizadevanju, da ohranimo okostje kluba na mladih igralcih,« je sklenil kratek pogovor Rudarjev predsednik. 🔲

Stanislav Vovk

Balinanje Gneča pri vrhu

Že prejšnji teden v torek je bilo prvo srečanje šestega kola na igrišču BŠDU Premogovnika, kjer so domači gostili ekipo DU Velenja. Gostje so sicer igrali solidno, vendar kaj več tokrat niso zmogli. Odločali so krogi, kar kaže končni rezultat 7 : 3.

Tudi punt razlika je bila presenetljivo mala, 28 : 29 za gostujočo ekipo.

V sredo je bilo srečanje v Žalcu, kjer so gostili ekipo KU Gorenja. V prijetnem ponevihtnem popoldnevu je potekalo zelo zanimivo srečanje. Gostje so domačim ves čas dihali za ovratnik. Na koncu je bil rezultat 6 : 4 in punt razlika velika, 44 : 26 za domačo ekipo. Isti dan je bilo še srečanje na igrišču DU Šoštanja, kamor so prišli gostje iz BK Balinc Polzele. Tukaj se je dogodilo največje presenečenje kola, saj je zadnjeuvrščena ekipa premagala prvouvrščeno. Že na začetku je naredil domačin Pergovnik, ki je v balinanju praktično začetnik, senzacijo, ko je v igri enojk premagal praktično prvega igralca gostov. Tudi nadaljevanje je potekalo po željah domačinov, tako da končni rezultat 9 : 1 pove vse o premoči, tudi punt razlika 45 : 33 pa je bila za domače kar velika.

Vrstni red: 1. BK Polzela (8 točk), 2. BŠDU Premogovnik (6), 3. KU Gorenje (6), 4. DU Velenje (6), 5. BK Žalec (6), 6. DU Šoštanj (4).

V drugi ligi pa je bilo najprej srečanje v Slovenskih Konjicah, kjer je ekipa BS Vrbno - Vrbica gostila ekipo iz BK Celeia Celje. Čeprav so domači na tem igrišču zelo dobri, tokrat ni bilo tako. Gostje so zaigrali odlično in zmagali z rezultatom 2 : 6, pa tudi punt razlika 26 : 34 je bila za goste.

V četrtek je bilo srečanje na Gorici, kjer so gostili ekipo BK Topolšica. Čeprav so zaradi močnega naliva dan prej vsi mislili, da bo na premočenem igrišču težko igrati, temu ni bilo tako. Domačini so zaigrali kot prerojeni, gostje pa jim niso bili kos. Končni rezultat 8 : 0 zato ni presenečenje, pa tudi punt razlika 41 : 22 je bila za domače kar velika.

V ponedeljek je bilo med domačo ekipo in gosti iz Vinske Gore srečanje na Dobrni. Domačini so končno našli pravi ritem, saj so nepričakovano zlahka opravili z gosti. Končni rezultat 8 : 0 pove vse, pa tudi punt razlika 43 : 29 je bila za domače kar velika.

Vrstni red: 1. BK Celeia Celje (9 točk), 2. DU Dobrna (7), 3. DU Vinska Gora (6), 4. BK Topolšica (6), 5. BS Vrbno Vrbica (4), 6. PDU Gorica (4).

Prvi del tekmovanj v obeh ligah je sklenjen in je prekinjen do 26. 8. 2021. 🔲

T.F.

Streljanje Domačini uspešni na področnem tekmovanju

Velenje – Strelska družina Mrož Velenje je uspešno pripravila in izvedla področno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja se je udeležilo deset društev. Izkazali so se tudi nekateri domači tekmovalci. Med moškimi posamezno (nacionalni program) je bil Franjo Žučko drugi (321 krogov), med moškimi posamezno (SH2) pa je Aleksander Jovanič (376) dosegel prvo mesto.

Med ženskami je velenjska ekipa osvojila prvo mesto (SH2 – 1028 krogov), med posameznicami pa se je Doroteja Krunst uvrstila na drugo, Jerneja Koželjnik pa na tretje mesto. Vsi ti tekmovalci so tudi izpolnili norme za nastop na dr🔲 žavnem prvenstvu.

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 17

Čolnarna ob Velenjskem jezeru je poleti postala še posebej prepoznavno mesto, kjer se zbirajo ljubitelji vodnih športov, supov, jadralci, srfarji in kopalci. 18. junija so pripravili Kresno noč, dan zatem pa jadralno regato.

Obe prireditvi sta ob Velenjsko jezero privabili lepo število obiskovalcev. »Prvič letos nam je bila naklonjena tudi vremenska napoved,« je bila zadovoljna predsednica Kluba vodnih športov Velenje Slavica Živko. »Kuhali smo bograč, pekli Pozojeve palačinke za otroke, pripravili veliko nagradnih iger, poletni večer pa je popestrila klapa Jadranski maestrali. Zvečer je zaživelo in zasijalo tudi jezero, saj so zažarele številne lučke in svečke v kresni noči, ki ima sama po sebi prav posebno moč in pravljični pridih,« pove Živkova.

Bil je čaroben večer

Sreča je, da ne znamo samo peti in igrati inštrumentov

Za ljubitelje vodnih športov in Klub vodnih športov Velenje se je s petkovo Kresno nočjo začelo aktivno poletje – Sobota je bila rezervirana za jadralno regato

Računajo, da bo prireditveni oder Vista privabil obiskovalce od drugod

Župan MO Velenje Peter Dermol je na petkovi prireditvi podaril bon Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, čokoladnica Lucifer pa je otroke, ki gredo na letovanje, obdarila s čokoladicami. Kakšni so obeti za poletno sezono? Slavica Živko odgovarja: »Zaenkrat je obisk dober. Obiskovalcev je veliko, pozna se tudi nova pridobitev, prireditveni prostor Vista, ki že vabi obiskovalce in kopalce od blizu in daleč. Veseli smo, da smo se skupaj z vremenom prebudili tudi mi. Tako smo lahko v soboto, 19. junija, izpeljali

17

ŠPORT, REKREACIJA

24. junija 2021

❱

Klapa Jadranski maestrali so dvignili popoldansko razpoloženje, zvečer pa je zaživelo in zasijalo tudi jezero.

»Kuhali smo bograč, pekli Pozojeve palačinke za otroke, pripravili veliko nagradnih iger ...«

Slavica Živko: Pričakujemo, da bo poletna sezona boljša od lanske. Ukrepi so se sprostili, kopalci prihajajo, zato zajadrajte v poletje skupaj z nami.

regato, na kateri se je jadralo v razredih Fireball, Optimist in Open. Letos so na regati lahko nastopili tudi lastniki lastnih plovil. Pričakujemo, da bo poletna sezona boljša od lanske, tudi ukrepi so se sprostili, gostje in kopalci prihajajo. Imamo veliko rezervacij, tudi za Pleterco

in Pozoja, ki vozita že od meseca maja. Kopalcem ponujamo športne rekvizite, izposojamo različna plovila in izvajamo tečaje za najmanjše otroke v razredu Optimist kot tudi tečaje za starejše.« Živkova računa, da bo tudi letos največ povpraševanja po supih, ki so ena trenutnih modnih muh, veliko pa je zanimanja tudi za pedoline in

Matjaž Jelen: »Glasbeniki smo se v času epidemije morali znajti vsak po svoje. Nekaj je pomagala država, sreča je tudi, da ne znamo samo peti in igrati inštrumentov. Dobro je še, da so z leti naše potrebe po luksuzu manjše. Pomembneje je ohraniti trezne misli in ostati zdrav.«

ostala plovila. Vse, ki želijo svoj prosti čas tudi v letošnjem poletju preživeti aktivno, v lepem in sproščujočem okolju, vabijo na Velenjsko plažo.

Matjaž Jelen, pevec skupine Šank Rock, je kot mnogi ostali glasbeniki v nizkem startu, čakajoč na boljše čase in razmere za glasbenike. Spomni se, da je nazadnje s skupino stal na odru januarja 2020, malo preden je izbruhnila epidemija in svet obrnila na glavo. V soboto, 19. junija, ko so s slavnostnim koncertom odprli prireditveni prostor Vista, je znova stopil na oder, skupaj s Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje, Sanjo Mlinar Marin in vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile. Odpel je klasično rock balado Vlada Kreslina Od višine se zvrti. Pred zadnjo vajo ga vprašamo, če je bil v zadnjem letu tudi kaj ustvarjalen. »Glede na to da Šank rock prihodnje leto praznuje štirideset let, mi je iskreno tale počitek kar prijal. Pravih inspiracij ni bilo, saj je situacija še vedno negotova. Ne vemo, kaj se bo dogajalo jeseni. Vse kaže, da večjih koncertov letos ne bo. Če pogledamo v tujino, so mnogi prestavljeni in načrtovani za leto 2022. Takrat tudi mi načrtujemo veliko turnejo ob svoji obletnici, ki smo jo naslovili 40 za 40,« pove Jelen, ki se mu zdi v teh časih najpomembneje ohraniti trezne misli in ostati zdrav. Vse ostalo še pride na vrsto. 🔲

jš

Športni tabori bodo potekali tudi letošnje poletje Počitniški programi, namenjeni otrokom brez predhodnega predznanja posameznih športov – Starši lahko izbirajo med taborom ob jezeru in taborom ob stadionu Letos na Športni zvezi Velenje že 19. leto zapored pripravljajo počitniške programe (Počitnice za vse). Počitniški programi so namenjeni otrokom od 6. do 12. leta starosti, brez potrebnega predznanja posameznih športov. »Namen športnih taborov je aktivno preživljanje prostega časa, vključevanje v športe in spoznavanje različnih športnih panog, druženje in krepitev socialnih veščin ter zabavanje,« poudari Nik Lemež, strokovni sodelavec Športne zveze Velenje. Doda, da se na Športni zvezi Velenje zavedajo tudi problematike varstva, s katero se srečujejo mnogi starši,

zato njihovi športni tabori potekajo od 8. do 16. ure, vsak dan od ponedeljka do petka, ter vključujejo tudi kosilo. Cena počitniškega programa je 50 evrov na teden. Za kakšne športne tabore gre? »Starši lahko izbirajo med dvema različnima športnima taboroma, in sicer je na voljo tabor ob jezeru, kjer se otroci spoznajo s tenisom, mini golfom, rokometom, odbojko na mivki, judom, karatejem, supanjem, streljanjem in ostalimi športi (aktivnosti potekajo v okolici Bele dvorane in Velenjskega jezera, trenutno pa so prijave odprte samo za julijska termina), ter tabor ob stadionu,

kjer se otroci spoznajo s konjeništvom, golfom, ribištvom, odbojko na mivki, nogometom, judom, karatejem, plavanjem, streljanjem in ostalimi športi (aktivnosti potekajo v okolici Konjeniškega kluba Velenje, Škalskega jezera, stadiona in bazena, prijave pa so trenutno odprte samo za julijska 🔲 jš termina).«

Termini taborov so: 5. 7. 2021 – 9. 7. 2021 12. 7. 2021 – 16. 7. 2021 16. 8. 2021 – 20. 7. 2021 23. 7. 2021 – 27. 7. 2021

Prijavljenih več kot 80 otrok

zasnovan v preteklosti, v Sloveniji dovršen do popolnosti

Šmartno ob Paki – Konec tega tedna bo znova živahno ob in na nogometnem stadionu pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. Za to bo poskrbelo tamkajšnje nogometno društvo z organizacijo tradicionalnega nogometnega kampa za otroke, stare od 6 do 14 let. Po zagotovilih organizatorjev bodo na letošnjem 8. nogometnem kampu Martinko nadaljevali tradicijo spoznavanja otrok z nogometno igro. Letošnji terminski koledar jim omogoča izvedbo le 3-dnevnega kampa (od 25. do 27. junija), vendar akcije ne bo manjkalo. Že danes (v četrtek) bodo proti večeru ob glavnem nogometnem igrišču pri Osnovni šoli bratov Le-

tonja Šmartno ob Paki organizirali 'palačinka party', kot uvod v druženje in za nagrado otrokom za konec šole. Dan kasneje bo sledila spektakularna otvoritev kampa. Več kot 80 otrok bo imelo možnost spoznavati vse čare nogometne igre, šole teka … Poleg učenja nogometnih veščin ne bodo manjkale ustvarjalne delavnice na temo olimpijskih iger in Eura 2020, obisk bazena in tropske hiše v Celju, kampa Menina ...

Zaradi znanih razmer bo še večji poudarek namenjen odgovornemu druženju. Tudi letos bodo organizirali celodnevni Martinko Pro, kjer bodo mladi nogometaši z več kot štirimi leti nogometnega

igranja nadgrajevali svoje veščine pod okriljem nogometnega trenerja iz NZS. Manjkali ne bodo obiski ambasadorjev Martinka – Nika Omladiča, Lare Prašnikar, Lane Golob in Klemna Bolhe.

Zadnji dan, v nedeljo, pa seveda pride na vrsto piknik s starši, kjer bodo »Martinkoti« s tekmami prikazali vsa znanja, ki so jih osvojili. Kot novost so uvedli pripravljalni izziv, in sicer se lahko vsak udeleženec kampa od 3 do 8-krat povzpne na Goro Oljko, označi kamp na svoji Facebook strani in si prisluži značko, najbolj pridni pa tudi praktično nagrado. 🔲

tp

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

24. junija 2021

POLICIJSKA kronika

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

V trgovini v Laškem ropala Velenjčana Celje, 15. junija – 4. februarja letos sta moška oropala trgovino v Spodnji Rečici na območju Laškega. Storilca, z maskama na obrazih, sta v trgovino vstopila tik pred zaprtjem. Eden od njiju je napadel trgovko, ki je bila v tistem trenutku pri blagajni, jo vrgel po tleh ter iz blagajne ukradel denar.

Ukradel je še nekaj cigaret, nato pa sta pobegnila.

Z zbiranjem obvestil in ostalimi preiskovalnimi dejanji so policisti Policijske postaje Laško ugotovili, da sta trgovino oropala Velenjčana, stara 41 in 34 let. 41-letniku so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo, zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa, privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor. Drugi storilec je še na begu.

Onesnaženje Pake Velenje, 17. junija – Policisti poročajo o dveh primerih onesnaženja reke Pake. V četrtek popoldan je neznanec v Pako izlil tekočino. Po vonju in drugih lastnostih kaže, da bi lahko šlo za kurilno olje. Do pogina rib k sreči ni prišlo. Policisti so zavarovali vzorce, da so jih pristojni lahko posredovali v analizo.

V soboto, 19. junija proti večeru, pa je občan policiste obvestil, da je Paka motna in

da gre najverjetneje še za eno onesnaženje reke. Gasilci so s policisti pregledali strugo vse do Šoštanja, posebnosti pa pri tem niso ugotovili. Domnevajo, da kje bila reka motna zaradi izliva meteorne vode.

Brez kraj ne mine niti teden Velenje, 17. junija – V petek je neznanec z delovišča v Pesju ukradel motorno žago.

Dan za tem, v petek, 18. junija, so policisti kaznivo dejanje tatvine obravnavali na Jenkovi v Velenju. Občan je prijavil, da v stanovanju pogreša nekaj kosov zlatnine.

Istega dne so obravnavali krajo akumulatorja iz tovornega vozila v Velenju in tatvino okoli 200 litrov nafte iz tovornega vozila v Belih Vodah.

Vlomili v dve garaži Mozirje, 20. junija – V nedeljo so bili policisti obveščeni o dveh vlomih v garaže na območju Mozirja. Iz ene garaže je storilec ukradel tri motorje vrtnih kosilnic in katalizator, ki ga je odstranil iz starodobnega vozila.

Iz druge garaže ni bilo odtujeno nič, je pa storilec na objektu povzročil kar nekaj škode.

Mozirski policisti so opravili tudi ogled vloma v leseni objekt enega izmed tamkajšnjih športnih društev. Odtujena je bila pijača in nekaj gotovine.

Oprostilna sodba za vpletene v oddajo dečkov

Slovensko društvo Hospic je 6. junija 2021 praznovalo 26. obletnico delovanja.

Slovenj Gradec - Slovenjgraško sodišče je ta teden izreklo oprostilno sodbo za zaposlene na takratnem CSD Velenje in v Vrtcu Slovenj Gradec, ki so bili konec marca 2016 vključeni v oddajo dveh dečkov v rejniško družino proti volji starih staršev. Babica dečkov jim po odvetniku, ki je že napovedal pritožbo, očita nezakoniti odvzem otrok in nevestno delo v službi.

Zgodba o dečkih, ki sta bila po nasilni smrti mame, za kar je bil na zaporno kazen pravnomočno obsojen njun oče, proti volji starih staršev nameščena v rejniško družino, kjer sta še danes, sega v leto 2016.

Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu kaznivih dejanj ni ugotovilo in je za vseh šest omenjenih izreklo oprostilno sodbo. Po pojasnilih sodnice namreč ni bil dokazan direktni naklep.

Direktorica CSD Savinjsko-Šaleška, katerega del je tudi nekdanji CSD Velenje, Helena Bezjak Burjak, je po razglasitvi sodbe v izjavi medijem dejala, da so takšno sodbo pričakovali. »Ves čas smo poudarjali našo strokovnost, učinkovitost in usmerjenost v delovanje koristi otrok, kar se je z današnjim zaključkom teh obravnav tudi pokazalo in dokazalo,« je dejala.

V vseh preteklih letih se je nabralo veliko izjemnih zgodb, med katerimi nekatere ostajajo zapisane zgolj v srcih tistih, ki so jih doživeli. Na današnji dan želimo v poklon 26-letni tradiciji društva z vami deliti eno izmed njih.

"Težko mi je, ko odhajam. Vedno znova, vedno težje. Nekoč mi je pripovedoval, da je najhujši trenutek, ko obiskovalec odhaja. Tako zelo si ne zeli biti sam. Balon, ki sem mu ga prinesla za rojstni dan, počasi spušča zrak. Vsak dan ga gleda, pravi. Vsak dan razmišlja, kdaj spet pridem. Vsakič znova mi je težje oditi. Zavedam se, da mu vsaka minuta pomeni ogromno. Ko razmišljam o tem, pomislim, koliko je takšnih osamljenih. Koliko je takšnih, ki potrebujejo bližino. Zakaj jo tako prepoznam! Zakaj se me tako dotakne! Sem morda tudi sama osamljena! Enkrat na teden samo pridem in pogosto poskušam začutiti dni vmes. Kaj vse se je zgodilo meni in kaj temu prisrčnemu gospodu, katerega dan je bil enak dnevu.

Ki mu je dan popestril balon nad glavo, kavica iz avtomata in čakanje na dan, ko pride obisk. Želim si, da bi ljudje spoznali stisko osamljenih, pozabljenih. Želim si, da se nihče ne bi počutil pozabljenega. Želim si, mogoče res malo naivno, da bi bil svet prijazen in da bi vsak imel možnost svobodnega odločanja o sebi do konca svojih dni."

Tukaj smo, ko nas potrebujete.

Andreja Cilenšek, vodja programa prostovoljstvo 🔲 Območni odbor Velenje

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Delavca sta se ravsala Velenje, 17. junija – V četrtek sta se v podjetju Gorenje sprla in stepla zaposlena. Pomirila sta se že pred prihodom policije. V pogovoru z njima je imel vsak svojo zgodbo oziroma pogled na spor.

Zaradi izjav, ki so bile nasprotujoče, in ker drugih dokazov ni bilo, so policisti dogodek zaključili z uradnim zaznamkom.

Po prekrokani noči udarec

Motenje nočnega počitka Dva ukrepa približevanja Lažno prijavil, da ga je Velenje, 17. junija – V četrtek, petek in Velenje, 19. junija – V soboto in nedežena udarila soboto so bili policisti večkrat klicani na teren zaradi motenja nočnega počitka.

V četrtek so v Velenju zaradi tega morali opozoriti kar nekaj ljudi. V petek, malo pred 1. uro zjutraj, so zaradi preglasne glasbe šli opozorit prebivalca Šentilja, v soboto ob 22. uri pa so zaradi hrupa opozorili mlade, ki so v Skornem praznovali rojstni dan.

ljo so policisti v Velenju obravnavali dva primera nasilja v družini. V obeh primerih so nasilnežem izrekli ukrep prepovedi približevanja.

Umikal se je in zapeljal v živo mejo

Velenje, 20. junija – V nedeljo je voznik skuterja policiste obvestil, da je zaradi Jezen voznik nad delavca umikanja vozniku osebnega avtomobiVelenje, 17. junija - V četrtek, malo po la, ki mu je nepravilno pripeljal nasproti, Velenje, 19. junija – V soboto dopol8. uri zjutraj, so policisti obravnavali kazapeljal v živo mejo na Konovski cesti. dne, okoli 10. ure, je na Kidričevi v Veznivo dejanje povzročitve lahke telesne Policisti bodo, ko bodo voznika na podlenju voznik napadel delavca cestnega poškodbe. Po prekrokani noči je eden od lagi registrske oznake izsledili, ustrezno podjetja in se do njega vedel nespodobdveh drugega udaril in lažje telesno pono.

Policisti so mu napisali plačilni nalog. škodoval. ukrepali.

BSH_Oglas_NasCas_185x150_06-2021_SLO.qxp 15/06/2021 10:37 Page 1

Velenje, 20. junij – V nedeljo ob 23.15 so policisti prejeli klic iz Škalskih Cirkovc.

Mož je prijavil ženo, ker naj bi ga udarila in mu razbila telefon. Izkazalo pa se je, da gre za lažno naznanitev, zaradi česar so prijavitelju napisali plačilni nalog.

Za padec je bil odgovoren sam Velenje, 20. junija – Malo po 20. uri v nedeljo je s strehe na Madarjevi ulici padel moški. Vidnih poškodb pri padcu ni utrpel, v bolnišnico je bil napoten le na opazovanje. Za padec je bil odgovoren sam, o ukrepih pa bodo policisti državno tožilstvo obvestili s poročilom.

Razpisuje naslednja prosta delovna mesta:

PROCESNI KONTROLOR (m/ž) Opis del in nalog: • • • •

izvajanje nalog za zagotavljanje kakovosti v proizvodnem procesu (kontrola dimenzij, vizualni in funkcionalni pregledi) vodenje zapisov o kakovosti proizvodov v proizvodnem procesu (procesne karte XR, XC, SPC, CP, CPK,...) potrjevanje prvih kosov triizmensko oziroma trenutno štiriizmensko delo

Izobrazba, znanja: Naš najbolj kompakten kuhinjski robot za večnamensko uporabo.

Novi kuhinjski robot MUM Serie | 2.

• • • •

V. stopnja strojni tehnik ali tehnične smeri znanje MS Office – dobro poznavanje zakonitosti merilne tehnike in postopkov merjenja lastni prevoz

TRANSPORTER (m/ž) Opis del in nalog: • • • • •

priprava materiala in transport materiala po oddelkih transport orodij, delovnih priprav, palet, zabojev ... k strojem polnjenje in nadziranje sušilnega sistema za sušenje materiala delo z mobilnim terminalom + delo z viličarjem triizmensko oziroma trenutno štiriiizmensko delo

Izobrazba, znanja: BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje

Vsem državljankam in državljanom čestitamo ob 30-letnici samostojnosti Slovenije! www.bsh-group.si

• • •

zanesljivost, natančnost, vestnost, ročne spretnosti opravljen izpit za viličarja lastni prevoz

SESTAVLJALCI/SESTAVLJALKE (m/ž) Opis nalog: • • •

sestavljanje drobnih plastičnih in kovinskih izdelkov dvoizmensko delo lasten prevoz

Prijave pošljite na naslov: KOVINOPLASTIKA BENDA d.o.o. Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje ali po e-pošti: zaposlitev@kovinoplastika-benda.si Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na tel. številki 03 83 70 100

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

24. junija 2021

19

Veselo spoznavanje in okušanje dediščine 25 društev iz RTZ Saška je delilo ideje za poletne izlete po Šaleški dolini in okolici – Začela se je akcija Velenje, mesto cvetja Velenje, 18. junija – Obiskovalci sobotne mestne tržnice se tokrat niso sprehajali le med stojnicami s pestro ponudbo lokalnih dobrot, temveč tudi med stojnicami z idejami za raziskovanje dediščine domačih in okoliških krajev. Regijska turistična zveza Saška, ki povezuje turistična društva z območja Šaleške, Zgornje in Spodnje Savinjske doline, okolice Celja, Kozjanskega in Koroške, je namreč priredila tradicionalno predstavitev njihovih dejavnosti, prireditev in drugih vsebin ter zanimivosti domačih krajev. Tako je 25 društev razkrilo namige za poletno spozna-

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Nikoli niste verjeli v usodo, zato tudi v naslednjih dneh ne bo pravi čas, da vse, kar se vam dogaja, pripišete prav njej. Verjetno je do čudnega spleta dogodkov prišlo, ker se je naenkrat nabralo preveč težav. Pomirite se, vsak dan bo bolje. Kot kaže, boste ujeli izjemno ugoden trenutek in izpeljali projekt, ki je zastal zaradi epidemije. Šlo bo gladko in hitro, saj so vse ovire odpravljene. Pri tem boste tudi lastno denarnico olajšali manj, kot ste računali. Sedaj boste mirno načrtovali tudi poletne počitnice, saj denar ne bo več ovira. Dobro boste izkoristili tudi podaljšan konec tedna.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Najbolj srečni bodo tisti biki, ki bodo že uživali v poletnem dopustu. Lenarjenje in nabiranje novih moči bo letos res božansko početje, saj ste bili v zadnjem letu čisto preveč doma. Žal pa lenarjenje ne bo dano vsem. Za tiste, ki boste delali, bo obliž na rano jutrišnji praznik, ki ga boste dobro izkoristili. Od ponedeljka dalje pa vas čaka nekaj zelo intenzivnih dni, v katerih boste čas zase našli šele proti večeru. Še sreča, da so sedaj večeri dolgi, zato vam bo sproti uspelo obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta šport in dobra družba. Sploh slednja vam je res manjkala, zato boste sedaj toliko več energije vlagali v druženje.

vanje in okušanje raznolikosti slovenske dediščine. Člani društev pod okriljem Turistične zveze Velenje so predstavili svoje deleže v projektu Degustacija lokalnih zgodb iz zakladnic turističnih društev in radovedneže povabili na obisk terenskih info točk, ki jih bodo do jeseni odpirali na Velenjskem in Šaleškem gradu, pri Strževi domačiji v Škalah in ob Škalskem jezeru, pri Lamperčku v Vinski Gori, na Grilovi domačiji, v središču Šentilja in v Šmarnem

ob Paki. Med stojnicami je zaplesala šaleška in celjska grajska gospoda. Tokrat srednjeveških plesov ni uprizorila le Šaleška gospoda iz TD Šalek, temveč tudi skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe Galiarda iz Celja s posebno gostjo – Barbaro Celjsko, ki obiskuje slovenska zgodovinska mesta in pozdravlja podanike. TD Braslovče, ki ohranja dediščino hmeljarstva, je povabilo na braslovški grad Celjskih grofov Žovnek, pa tudi na raziskovanje treh jezer, ki

vabijo na osvežitev v vročih poletnih dneh. Člani TD Ponikva so obiskovalce navduševali za svet ponikalnic in kraških jam na Ponikovski planoti, polni presenečenj. Znamenitost središča Ponikve je staro perišče ob izviru Ponikvice, ki v Rupah ponikne v velikem požiralniku in se ponovno pojavi v jami Pekel kot Peklenščica. Nad sotesko Pirešice ležijo razvaline gradu Helfenberg, kjer je bival Jošt Soteški, krvnik Veronike Deseniške. Našteto pa je le drobec ponudbe turističnih društev iz regije Saška, bogate z najrazličnejšo dediščino, s katero si lahko popestrimo to poletje. 🔲

»Vedno je treba poguma, da izrečemo, kar vsi potihem mislijo.« (G. D.)

Na prireditvi Veselo v poletje je TD Velenje uradno razglasilo začetek akcije Velenje, mesto cvetja – tradicionalno tekmovanje v urejenosti balkonov in teras, okolice stanovanjskih hiš, kmetij, pa tudi blokov, gostinskih in raznih drugih poslovnih lokalov ter gospodarskih objektov v velenjski občini. S predlogi za ocenjevanje svoje ali druge všečne lokacije lahko sodelujejo občani in lastniki objektov v MOV. Komisija si bo lokacije ogledala do konca avgusta.

Bolj kot zasaditev v skladu z zadnjimi modnimi smernicami pa komisija opazuje pestrost struktur, barv, njihovo ujemanje z okoliškimi zasaditvami in tudi fasadami, je namignila predsednica TD Velenje in članica komisije Nataša Dolejši.

Drage Velenjčanke, dragi Velenjčani!

Ob 25. juniju, rojstnem dnevu naše države, vam iskreno čestitamo, ob tem pa želimo poguma, s katerim bomo vsi skupaj svet spreminjali na bolje tudi v prihodnje.

Ekipa Skaze

od 25. 6. do 1. 7.

- 25. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju svečano odkrili spomenik Josipu Brozu Titu; - 25. junija 1989 je bila v Škalah svečana otvoritev novega krajevnega središča s šolo; - 25. junija je Dan slovenske državnosti. Na ta dan je leta 1991 skupščina Republike Slovenije na svoji seji sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Ustavni zakon za njeno izvedbo; - 26. junija 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, učitelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar in bančnik, ki je večino svojega življenja preživel v Šoštanju.

Med drugim je napisal abecednik Navod v branje za mladost nedelskih šol, veliko pa je tudi dopisoval v Novice, Šolskega prijatelja in Drobtinice;

- 26. junija 1893 se je v Šentilju pri Velenju rodila učiteljica Marica Trobej, ki je med drugo svetovno vojno pisala dnevnik in zabeležila osebne misli in mnoga dogajanja v Šoštanju in okolici, ki bi sicer ostala pozabljena; - 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, ki je bil rojen v Šoštanju. Kot novinar je služboval pri Jutru, Slovenskem poročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom; - 26. junija 1999 je bilo v Vinski Gori tretje srečanje slovenskih krajev z imenom Selo, Sela ali Sele, saj se eno izmed sedmih naselij Krajevne skupnosti Vinska Gora imenuje Janškovo selo; - prve studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu takratne najvišje velenjske stolpnice na Šaleški cesti in jih svečano odprli 27. junija 1975; - 27. junija 1978 je bila v Lokovici slovesnost ob začetku del pri izgradnji Šaleške magistrale na trasi med Lokovico in Gorenjem; - 27. junija 1983 so delavci Gradi-

Ivan Kotnik Ivč (Arhiv Muzeja Velenje) sa začeli v Velenju graditi podhod pod Kidričevo cesto, med knjižnico in pošto; - 28. junija 1950 so prebili zvezni rov med starim in novim jaškom velenjskega premogovnika; - 28. junija 1987 so v Škalah svečano odprli nov gasilski dom; - Kmetijska zadruga Šaleška dolina v teh dneh praznuje šestinšestdeset let uspešnega delovanja. 29. junija 1955 je bil namreč prvi občni zbor zadruge z imenom Kmetijska zadruga z. o. j. Šoštanj, v katero so se združile KZ Družmirje, Lokovica, Topolšica, Ravne, Zavodnje in Florjan; - 29. junija 1968 se je v popoldanski izmeni zgodila nesreča v

Rudniku Lignita Velenje, v kateri sta umrla dva rudarja; - z deli pri gradnji osrednjega otroškega igrišča v Velenju so zaključili 29. junija, 30. junija 1963 pa so otroško igrišče tudi svečano odprli. V 20 delovnih dneh je na delovišču delalo 8313 prebivalcev Velenja, ki so skupaj opravili 28.598 prostovoljnih delovnih dni; - od 30. junija do 6. julija 1984 je bila v Šmartnem ob Paki 4. mladinska delovna brigada »Šmartno 84«; - 1. julija 1901 se je v Šoštanju rodila glasbenica in operna pevka Franja Burja Kocuvan; - 1. julija 1951 se je v Zavodnju pri Šoštanju rodil metalurg, pedagog, direktor in alpinist Ivan Kotnik Ivč; - 1. julija 1956 je začela poskusno obratovati 1. faza šoštanjske termoelektrarne, ki je dajala v omrežje 30.000 KW električne energije; - 1. julija 1968, ko so začeli pokopavati na novem osrednjem pokopališču Šaleške doline v Podkraju pri Velenju, je bil dokončno ustavljen promet na železniški progi Velenje–Dravograd.

Damijan Kljajič

tf

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Ne boste več čakali, da se kar zgodi. Sami boste tisti, ki boste poskrbeli, da se boste imeli resnično lepo. Stari prijatelji, ki ste jih že skoraj pozabili, bodo v teh poletnih dneh spet aktiven del vašega življenja. Odprli vam bodo številna nova vrata, tudi v poslovnem svetu. Zato ne boste več zaskrbljeni glede vaše prihodnosti. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. S partnerjem bosta zelo usklajena, zato si boste želeli, da bi lahko bila večkrat sama. Če boste dobro organizirali družinske obveznosti, vama morda uspe že ta podaljšan konec tedna.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Ste med tistimi, ki jih prvi letošnji vročinski val ni prav nič motil, celo uživali ste v njem. Kljub temu boste veseli, če se bo ob koncu tega tedna ozračje malo ohladilo in osvežilo. Sploh, ker to ne bo prekrižalo vaših načrtov. Če želite, da se vam uresniči največja želja tega poletja, pa z akcijo ne čakajte predolgo. Zvezde vam bodo do sredine julija zagotovo stale ob strani, sploh na ljubezenskem področju. Kar boste v svojo zvezo vložili v teh dneh, se bo obrestovalo še dolgo. Zato se potrudite. In pazite na zdravje, nagnjeni boste k prehladom, saj velikih sprememb temperature ne prenašate več dobro. Zato previdno tudi pri uporabi klima naprav.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Življenje se še ne bo vrtelo po vaših željah. Zato boste potrebovali veliko stvari, ki vas bodo zamotile. Samo če boste močno zaposleni, bo čas vaš zaveznik. Če ga boste imeli preveč, se boste takoj začeli smiliti sami sebi. Spremembe, ki vam jih je v življenje prineslo zadnje leto, so bile temeljite in stresne, zato se boste še vedno spopadali z obžalovanjem zaradi krepke spremembe v svojem življenju, ki ste jo s svojimi dejanji povzročili sami. Preboleti boste morali neko zelo osebno izgubo, s katero se v resnici ne želite veliko ukvarjati.

A se boste morali, saj še niste opravili s to preteklostjo. Ne bodite trmasti, pa bodo dogovori lažji.

Devica, 24. avgusta – 22. septembra

S partnerjem se bosta po dolgem času in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Spoznala bosta, da se še vedno močno privlačita in težko živita drug brez drugega. Ker sprememb v življenju nikoli niste marali, si jih tudi tokrat ne boste želeli. Zato boste srečni, ko bo spor, do katerega bo prišlo zaradi denarja, v naslednjih dneh že pozabljen. Po res dolgem času se boste odlično počutili. Vrnilo se bo tudi zaupanje v vaša dejanja. To, da je zdravje vredno največ, pa tako že veste, zato boste v teh poletnih dneh zanj naredili še več. Pazite, da boste zaužili več tekočine, saj boste telo tudi tako očistili strupov.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Še vedno boste zelo razdvojeni, tako v počutju kot obnašanju. Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, srečni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja o prihodnosti pri vas doma. Dovolite si tudi sanjariti, kar sicer ni vaša lastnost. A s tem se boste tokrat umirili, saj boste mislili le na lepe stvari. Pomagalo bo tudi to, da boste zelo predani delu. Od sredine prihodnjega tedna pa boste tudi to začasno postavili na stranski tir. Poskrbite, da vsaj za nekaj dni pozabite na vse okoli sebe, mislite le nase! Telo vam bo to vrnilo z obrestmi.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Nekdo od bližnjih sorodnikov vas bo ob koncu tega tedna prijetno presenetil.

Ob njegovem nesebičnem dejanju boste ponovno spoznali, kako malo je včasih treba, da ponovno začutite, da vam v življenju nič ne manjka. Priznali si boste, da ste srečen človek. Potrudite se, da se boste v naslednjih dneh še več družili z ljudmi, ki jih imate iskreno radi. Na ljubezenskem področju pa ne boste zelo zadovoljni. Še vedno se boste izgubljali v preteklosti, ki je žal zamujena priložnost. Ustvariti boste morali nove. Da se to zgodi, pa boste morali ponovno odpreti srce.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Letošnje poletje vam bo že v teh dneh ponovno pognalo kri po žilah. Začutili boste, da ponovno živite in da resnično uživate v majhnih stvareh. Že to, da se boste ponovno srečali z ljudmi, ki jih niste videli več kot leto dni, bo za vas pravo doživetje. Dogajanje v prihodnjih dneh bo v vas vzbudilo željo, da bi ljubili in bili ljubljeni. Vsem ljubezen v teh dneh še ne bo dana. Tisti, ki ste jo že našli, boste v njej uživali v polni meri. Tisti, ki jo še iščete, boste iskali še bolj intenzivno. Tisti, ki v sedanji zvezi niste več srečni, pa boste še bolj razdvojeni. Ne boste več vedeli, ali se je vredno truditi, da jo obudite. Vzemite si več časa za razmislek.

Kozorog, 23. 11. – 22. 12.

Zadnji dnevi so bili za vas naporni in nemirni. Vročina je zagotovo k temu dodala piko na i. Do ponedeljka boste skušali pozabiti na skrbi, a vam v celoti ne bo uspelo. Od torka dalje pa se vam bo življenje precej spremenilo. Novice bodo odlične, a jih boste vseeno sprejeli z veliko mero previdnosti. Želeli boste vse še enkrat preveriti, preden bo padla vaša končna odločitev. Pri tem boste poskušali osvetliti vse možnosti in scenarije, ki bi lahko sledili vaši odločitvi. Osebne zadeve v teh dneh zato razlagajte le osebam, ki jim popolnoma zaupate. Marsikaj bi se lahko obrnilo proti vam, če bi ljudje vedeli, kje ste trenutno najbolj ranljivi.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Nekaj lepih, brezskrbnih dni je pred vami. Že dolgo niste tako uživali v življenju, kot boste v teh dneh. Tudi v naslednjih dneh vam ne bo prav nič manjkalo. Čeprav veste, da vas od ponedeljka dalje čaka veliko dela, ga boste opravljali z odgovornostjo in brez tarnanja. Tudi zato, ker se boste vsak dan znova zavedali, kako srečni ste v zasebnem življenju. S partnerjem bosta doživljala novo pomlad vajine ljubezni.

Zato boste bolj pozitivno razmišljali o prihodnosti, saj se boste močno zavedali, da bosta skupaj zmogla preskočiti vse ovire, ki vama jih bo navrglo življenje. Tudi zdravje bo bolj trdno, kot je bilo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Zabava ob podaljšanem koncu tedna bo odlična, vaše počutje tudi. K sreči bo kmalu odpadla tudi manjša, z zdravjem povezana skrb. Zato si boste končno lahko oddahnili. Sledilo bo spoznanje, da je sedaj res vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed in zamolčanih dejanj. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa vi ne boste veliko krivi. Partner potrebuje več časa za odločitev, od katere je odvisna vajina skupna prihodnost.

Nikar ne silite vanj, saj ne bo trajalo v nedogled. Njegovo odločitev spoštujte. Sprejmite jo tudi, če vam ne bo všeč, a mu to jasno povejte.

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

24. junija

06.15 06.20 07.00 08.00 09.00 09.05 10.15 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.05 15.40 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.35 01.00 01.30 01.40 01.50 01.55

Kultura Odmevi Poletno jutro Poročila Poročila Prišla je sreča (I.), Ko sva se odločila Kdo se boji slovenščine?, Narečja v popularni glasbi, dok.-izobr. serija Danes dol, jutri gor, Katera najlepša v deželi je tej Družbeni fenomeni, Beg možganov Moje mnenje, Med kladivom in nakovalom Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Večerja ob pol osmih Slovenci v Italiji, Vklop – Fotografija Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna oddaja Z kot Zofka, Maskerka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Lovrenška jezera, dok. oddaja Na kratko, Hipster V Goščavi, Zvezde, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Pogovor s predsednikom države Državnik z nasmehom zgodovine, dok. portret Lojzeta Peterleta Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.), britanska dok. serija Lovrenška jezera, dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Poletno jutro 13.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, Skozi prostor in čas (Ljudski pevci in godci, Simfonični orkester RTV Slovenija) 15.10 Profil 16.10 Prifarci slavijo 30, 3. del koncerta 17.15 Ponovno sem sam, portret Franceta Bučarja 18.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, predstavitev ekip, prenos iz Bresta 20.10 Kako izdelati, Slušalke, britanska dok. oddaja 21.10 Avtomobilnost 21.40 Ambienti 22.10 Pozabljeni Slovenci, Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik 23.05 Slovenska jazz scena: Hunski hrbti (Big band RTV Slovenija in Milko Lazar) 00.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.10 08.55 09.55 10.45 11.50 12.45 13.00 14.10 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.35 22.55 23.35 00.30 01.25 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 91. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 92. del Usodni diamanti, 1. sez., 122. del Usodni diamanti, 1. sez., 123. del Dobri zdravnik, 4. sez., 15. del TV prodaja Ljubezen po domače Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Usodno vino, 1. sez., 32. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 124. del Usodni diamanti, 1. sez., 125. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 1. del Ljubezen na vasi, 2. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 12. del Gasilci v Chicagu, 4. se., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Zaščita pred soncem 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Lahko noč, otroci! Princeska Lili 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Maja Vidmar, Najnujnejše 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Planet polka: Vitezi Celjski, Navihanke (2) 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Maja Vidmar, Najnujnejše 21:25 LEPOTE SVETA: Skandinavija, 1. del 22:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

24. junija 2021

Sobota,

25. junija

06.10 06.20 07.00 09.00 10.10 10.55 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.40 15.00 15.40 15.45 16.00 16.20 17.00 17.10 17.15 17.20 17.50 17.55 18.05 18.20 18.45 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 23.00 23.10 23.20 23.25 01.10 01.35 02.05 02.20 02.25 02.30

04.00 10.00 11.00 13.05 13.45 14.15 14.45 16.30 17.50 20.00 22.10 23.40 00.40 01.35

Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča (I.), Ko so otroci privolili Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Otok Elba, obali, kulinarično-popotniška oddaja Lovrenška jezera, dok. oddaja Danes dol, jutri gor, Slepec slepca vodi Pogovor s predsednikom države Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Vsak vidi stvar drugače Prisluhnimo tišini Mostovi - Hidak Pujsa Pepa, Časovna kapsula Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij Infodrom: 30 samostojnih Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Bacek Jon, Poredni Jon Maček Muri: Tekma Povodni mož Vem!, kviz Vreme Dnevnik Dnevnikov izbor Šport Vreme Pogovori ob dnevu državnosti Proslava ob dnevu državnosti Poročila Šport Vreme Cankar, dok. igrani film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Dnevnikov izbor Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Poletno jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Migaj z nami Rdeča raketa, mladinski film Ob 30. obletnici samostojnosti, Slovenije: Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični (1992) Korak pred drugimi, portret: dr.

Jože Pučnik Športno plezanje, svetovni pokal težavnostno plezanje Julija in alfa Romeo, mladinski film Vozovnica za smrt za deset dolarjev, koprodukcijska dok. oddaja Videotrak Info kanal

26. junija

06.35 Dnevnikov izbor 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Balon Velikan, 2. sezona 07.10 Timi gre, Zaklad 07.20 Žanov svet, Detektiva 07.30 Kalimero, Pripnite varnostne pasove 07.40 Nejko, Pismo 07.50 Zmedi gre v Zakajzato, Sendvički 08.00 Z kot Zofka, Policistka 08.25 Ribič Pepe, Strah pred pajki 08.50 Firbcologi 09.15 Sobotni krompir 09.55 Male sive celice, OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju in OŠ Miška Kranjca Velika Polana 10.30 Izzivalci, EBU dok. film, Lena: Mlada ovčerejka 10.50 Osvežilna fronta, Na daljavo, oddaja za mladostnike 11.30 Državnik z nasmehom zgodovine, dok. portret Lojzeta Peterleta 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Sašo Knez, letalska industrija 14.50 Starodavno nebo, Bogovi in pošasti, nemško-ameriška dok. serija 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka 16.30 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Golica, zgodba o skladbi, dok. film 18.15 Pozabljeni Slovenci, Ivan Oražen, dok. oddaja 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Goljufanje 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 1. del 21.10 Napoleon usoda in smrt, francoska dok. oddaja 22.10 Poročila 22.20 Šport 22.30 Vreme 22.35 Rudar, slovenski film 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.05 Sobotni Dnevnikov izbor 01.15 Utrip 01.25 Šport 01.35 Vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 07.00 08.00 10.50 11.15 11.40 12.25 13.15 15.00 17.15 18.00 23.00 01.25 02.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.35 07.50 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 12.45 14.15 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 23.20 23.50 23.55 02.05 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 93. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 94. del Usodni diamanti, 1. sez., 124. del Usodni diamanti, 1. sez., 125. del Dobri zdravnik, 4. sez., 16. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Usodno vino, 1. sez., 33. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 126. del Usodni diamanti, 1. sez., 127. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. del To so gadi, slovenski film 24UR zvečer Eurojackpot V bogastvu in bedi, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 IZBRANO IZ ARHIVA: Čas za nas, 2003 09:40 VTV 1991: Vojna za Slovenijo, dokumentarni zapis 13:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 VTV 1991: Helikopter Gazela, dokumentarni zapis 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Jesih, Kdo je na vrtu travo potacal 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Ob razglasitvi samostojne Slovenije, dokumentarni zapis 20:35 Večer z Ditko in Ferijem Lainščkom 21:35 IZBRANO IZ ARHIVA: Rekonstrukcija pobega vojaškega helikopterja Gazela, 1998 21:55 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Jesih, Kdo je na vrtu travo potacal 22:00 IZBRANO IZ ARHIVA: Slovenec leta 1998, Litija 1999 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00:05 Nočni program

Nedelja,

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Anica Mikuš Kos Danes dol, jutri gor, Čevapčiči na račun Irme Danes dol, jutri gor, Kdor z malim ni zadovoljen...

Danes dol, jutri gor, Nandi pomaga Županji najti salmonelo Avtomobilnost Kolesarstvo - dirka po Franciji, predstavitev ekip Kolesarstvo - dirka po Franciji, 1. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Športno plezanje, svetovni pokal balvansko plezanje Kingston - 15 let z vami, veliki jubilejni koncert z gosti Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.25 08.50 09.15 09.40 10.05 10.55 11.45 12.40 12.55 15.10 15.45 16.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Peter Pan, ris.

Mia in jaz, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 42. del Betty v New Yorku, 1. sez., 43. del Betty v New Yorku, 1. sez., 44. del Vaše zdravje, naša skrb V bogastvu in bedi, ameriški film Hrepenenje, slovenski film Vaše zdravje, naša skrb To so gadi, slovenski film Preverjeno 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Kako se znebiti fanta v 10 dneh, ameriški film 23.45 Vloga za Emo, slovenski film 01.35 Ljubezen je pred nosom, ameriški film 03.25 Pavza!

08:30 08:55 09:00 09:40 10:40 12:10 12:35 13:10 14:25 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:30 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:40 20:45 22:05 22:35 23:15 23:45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 50 Hit poletja, 2003, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Gospod stotnik Videostrani, obvestila Napovedujemo Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Princeska Lili Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Daj da poljubim tvoj beli vrat Dotiki gora: Špičasti vrh Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA: Ob 70-letnici Slavka Avsenika, 1999 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivan Cankar, Šla si mimo mojega življenja Velenje, mesto rocka: Ave Popotniške razglednice: Avstralija, 1. del V pesmi prebujene sanje, koncert Komornega orkestra Vrhnika z gosti, 2003, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

27. junija

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.15 08.30 08.40 08.45 08.55 09.05 09.15 09.20 09.35 09.45 10.00 10.10 10.20 10.35 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 15.20 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.05 21.30 22.20 22.45 23.40 00.15 00.40 01.00 01.10 01.20 01.35

Ava, Riko, Teo, Dolga poletna noč Niko, Doma na plaži Timi gre, Gasilec Trala trali, Čofotanje Mucika, Primer zaključen Ezopovo gledališče Poredni Bajski - Lev in miš, Nejko, Nejko je slabe volje Pujsa Pepa, Gospod Krompirček pride v mesto A veš, koliko te imam rad, Ljubo doma Mali Timotej, Vse se vrti Sovice, Gozdna skrivnost Knjiga o džungli, Čil in gorski požar Simon, Micene živalce Kalimero, Zaplet s Korenčanom Šola za pošasti, Pošastna šala Dinotačke, Kar je nekam šlo Nejko, Uročeni hladilnik Tib in Tamtam, Odhod Vrtne prigode, Pustolovec Erika, Krasotni Mav-mav Bacek Jon, Ljubosumni mačkon Govoreči Tom in prijatelji, Spet v šoli Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Diamant Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Zakladnica Ozare Obzorja duha, Pripadaj, išči in se odloči Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Alessandro iz Oristana Prvi dnevnik, šport, vreme Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert Samo za zaposlene, španskofrancoski film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Castellabate in Pestum, obali, kulinaričnopopotniška oddaja Šola za pošasti, Športna noč Frfra in Cufek, Omara strahov Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Zaključna prireditev 56. Festivala Borštnikovega srečanja Z Mišo, Peter Mlakar Poročila, šport, vreme Med zidovi, dok. film Za lahko noč: C. Debussy: Morje, Simfoniki RTV Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Koda, Kako pomagati otrokom in mladostnikom v duševni stiski?

07.25 Lovrenška jezera, dok. oddaja 07.55 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS, 1. del 08.25 Dubravka Tomšič Srebotnjak, Orkester Slovenske filharmonije in Charles Dutoit (L. van Beethoven: Klavirski koncert št. 3) 09.10 Danes dol, jutri gor, Katera najlepša v deželi je tej 09.40 Danes dol, jutri gor, Slepec slepca vodi 10.25 Pogovori ob dnevu državnosti 11.10 Proslava ob dnevu državnosti 13.50 Slovensko olimpijsko stoletje, dok. serija 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 2. etapa, vključitev v prenos 17.45 Po etapi, analiza dirke po Franciji 18.20 Domovina in država, dok. film 20.05 Starodavno nebo, Iskanje središča, nemško-am. dok. serija 21.00 Žrebanje Lota 21.05 Umori na podeželju (XXI.), Umori v malem, britanska nad.

22.50 Zvezdana 23.50 Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 1. del 01.10 Videotrak 02.05 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.35 10.00 10.50 11.45 12.35 12.50 13.50 14.05 15.55 18.05 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.55 01.40 03.40

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:55 11:45 13:15 13:40 15:05 17:30 17:55 18:00 18:15 18:45 18:35 19:15 19:55 20:00 21:00 21.05 22:35 23:35 00:05

24UR, ponovitev OTO čira čara Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Peter Pan, ris.

Mia in jaz, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 45. del Betty v New Yorku, 1. sez., 46. del Betty v New Yorku, 1. sez., 47. del Vaše zdravje, naša skrb Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Vloga za Emo, slovenski film Kako se znebiti fanta v 10 dneh, ameriški film Takle mamo, 1. sez., 25. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Misija: Nemogoče 3, ameriški film Gilmore igra golf, ameriški film Ljubljana je ljubljena, slov. film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2859. VTV magazin Vrtnarski kotiček Ob razglasitvi samostojne Slovenije, dok. zapis, 1991 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Hit poletja, 2003, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 24 Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Maja Vidmar, Najnujnejše IZBRANO IZ ARHIVA: Čas za nas, 2003 Videostrani, obvestila Napovedujemo Večer z Ditko in Ferijem Lainščkom Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Jesih, Kdo je na vrtu travo potacal Jutranji pogovori 2 V pesmi prebujene sanje, koncert Komornega orkestra Vrhnika z gosti, 2003, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

28. junija

06.30 06.45 07.00 09.00 10.15 10.50 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.25 15.30 16.00 16.10 16.15 16.20 17.00 17.15 17.20 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.45 00.40 01.05 01.35 01.50 01.55 02.00

04.00 10.45 12.55 13.45 14.10 15.00 18.15 20.00 21.10 22.05 23.25 01.00 01.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.50 08.05 08.55 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.25 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.00 22.30 00.15 01.05 01.55 02.25

Utrip Zrcalo tedna Poletno jutro Prišla je sreča (I.), Ko so se ti lasje skodrali Obzorja duha, Pripadaj, išči in se odloči Danes dol, jutri gor, Županja hoče Anji podtakniti Nandija Družbeni fenomeni, Humanitarnost, izobraževalnodok. oddaja Z Mišo, Peter Mlakar Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Vse bo še dobro S-prehodi, Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj Dober dan, Koroška Timi gre, Lepljivček Mandi, Mumija Šola za pošasti, Pošastna šala Ribič Pepe, Strah pred pajki Poročila ob petih Šport Vreme Pujsa Pepa, Košarka Simon, Ne velja goljufati!

Nejko, Nejko v težavah Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Globus ob začetku predsedovanja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Wisting, koprodukcijska nadaljevanka Glasbeni večer: Dubravka Tomšič, Srebotnjak, Orkester Slovenske filharmonije in Charles Dutoit (L. van Beethoven: Klavirski koncert Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Poletno jutro Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Alessandro iz Oristana Prisluhnimo tišini, Sijajne ideje za počitniški čas!, izobraževalnosvetovalna oddaja Kolesarstvo - dirka po Franciji, 3. etapa, vključitev v prenos Buenos Aires - mesto v objemu vetrov, dok. film Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.), britanska dok. serija Reli Vipavska dolina, reportaža z državnega prvenstva Drevo, slovenski film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 95. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 96. del Usodni diamanti, 1. sez., 126. del Usodni diamanti, 1. sez., 127. del Preverjeno TV prodaja Ljubezen na vasi, 3. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Usodno vino, 1. sez., 34. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 128. del Usodni diamanti, 1. sez., 129. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. del Dobri zdravnik, 4. sez., 16. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 13. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2859. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 51 11:10 Videospot dneva 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 LEPOTE SVETA: Skandinavija, 2. del 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Vincetič, Golobar 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Bojan Borovnik, mag., župan Občine Mislinja 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Vincetič, Golobar 21:15 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 52 21:40 Kratek koncert: Tereza Kesovija 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

Sreda,

29. junija

06.15 06.25 07.00 09.00 10.15 11.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.35 15.05 15.45 15.55 16.05 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 02.15 02.45 03.10 03.25 03.35 03.35

04.00 09.30 11.40 12.25 13.50 14.15 15.00 17.55 20.05 21.05 22.30 22.50 00.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.05 08.20 09.10 10.10 11.05 12.10 13.05 13.20 14.25 15.30 16.30 17.00 17.55 18.45 18.50 18.55 20.00 21.15 22.10 22.40 00.10 01.05 01.55 02.25

Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča (I.), Ko si zapadel v krizo Danes dol, jutri gor, Kar te ne ubije, te krepi Globus ob začetku predsedovanja Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Pismo Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan Kanape - Kanape, oddaja za mlade Timi gre, Straši! Žanov svet, Jež Nejko, Nejko ne ve, kaj si želi Kalimero, Pripnite varnostne pasove Firbcologi Poročila ob petih Šport Vreme Free spirits - Samosvoji, Sara, Moon, Andrej, dok. oddaja Tib in Tamtam, Nariši prijatelja Bacek Jon, Ljubosumni mačkon Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (III.) Slovenija - 30 Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, Albin Pibernik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Poletno jutro Avtomobilnost Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 1. del Slovenski magazin Reli Vipavska dolina, reportaža z državnega prvenstva Kolesarstvo - dirka po Franciji, 4. etapa, vključitev v prenos Dosje, Mediji v vojni za Slovenijo Farmacevtski velikani: med dobičkom in zdravjem, francoska dok. oddaja Veter se obrača, francoskošvicarski film NaGlas!

Spolne sužnje v katoliški cerkvi, koprodukcijska dok. serija Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 97. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 98. del Usodni diamanti, 1. sez., 128. del Usodni diamanti, 1. sez., 129. del Dobri zdravnik, 4. sez., 16. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 4. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Usodno vino, 1. sez., 35. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 130. del Usodni diamanti, 1. sez., 131. del Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 5. del Dobri zdravnik, 4. sez., 17. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 14. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Bojan Borovnik, mag., župan Občine Mislinja 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 52 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 53 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Admiral Mahič, Morskemu valu sem pripovedoval 18:45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2860. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Lubnik 20:50 Velenje, mesto rocka: Ave 22:10 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Admiral Mahič, Morskemu valu sem pripovedoval 22:15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:40 Nočni program

30. junija

06.15 06.25 07.00 09.00

Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča (I.), Ko sva drug drugega izgubila 10.20 Free spirits - Samosvoji, Sara, Moon, Andrej, dok. oddaja 10.50 Danes dol, jutri gor Pozimi pa rožice ne cveto 11.20 Neuspeh ne pride v poštev, 1. del dokumentarne oddaje o prof. dr.

Igorju D. Gregoriču 11.50 Slovenija - 30 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Severna obzorja (VI.), Kopalni plašč, ameriška nadaljevanka, 6. sezona 14.35 Podoba podobe, Zdenka Badovinac – dobitnica nagrade Igorja Zabela 15.10 Rojaki, oddaja o zamejcih 15.25 Mostovi - Hidak 16.10 Male sive celice, OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju in OŠ Miška Kranjca Velika Polana 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Kdo se boji slovenščine?, Urbana slovenščina, dok.-izobr. serija 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Oton Župančič: Ciciban 18.05 Slastne medvedje zgodbe, Telovadba 18.10 Slastni medvedji recepti 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Ni še konec, španski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Šport 22.50 Vreme 22.55 Profil, Ajda Smrekar 23.45 Kdo se boji slovenščine? Urbana slovenščina, dok.-izobr. serija 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.15 Slovenska kronika 01.30 Šport 01.35 Vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.15 Kanape - Kanape, oddaja za mlade 11.00 Poletno jutro 13.10 Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Castellabate in Pestum, obali, kulinaričnopopotniška oddaja 13.55 Vokalna skupina Plamen iz Toronta, Umetniška vodja Marija Ahačič Pollak, gost Timotej Kosovinc 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 5. etapa, vključitev v prenos 18.05 Dosje, Urok Depale vasi 20.05 Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe, Martha Argerich v Varšavi, nemška glasbena dok. oddaja 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Saša Lošić 22.00 Senca suma, francoska nadaljevanka 22.55 Mostovi besed, portret Vlady Kociancich 00.50 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.05 11.00 12.05 12.55 13.10 14.20 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.15 22.45 00.00 00.55 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Kravica Liska, ris.

Tri mucke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 99. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 100. del Usodni diamanti, 1. sez., 130. del Usodni diamanti, 1. sez., 131. del Dobri zdravnik, 4. sez., 17. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 5. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Usodno vino, 1. sez., 36. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 132. del Usodni diamanti, 1. sez., 133. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 6. del Dobri zdravnik, 4. sez., 18. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 15. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2860. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 53 11:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 25 18:20 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Wasan Shire, Kaj so storili včeraj popoldne 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 STUDIO EVROPA: Varne počitnice med pandemijo 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN: Gušti, 2003 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Wasan Shire, Kaj so storili včeraj popoldne 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

24. junija 2021

V Vili Bianci razstavlja dijak Žiga Gojevič Velenje – V četrtek, 24. 6., bodo ob 18.00 v Vili Bianci odprli prvo samostojno razstavo dijaka Gimnazije Velenje Žige Gojeviča. Žiga bo svojo poklicno pot nadaljeval na področju umetnosti, to pa je njegova prva predstavitev – razstava plakatov, ki jih je ustvarjal v času karantene. Razstava je nastala v sklopu projekta Podvig, ki že drugo leto poteka na gimnaziji Šolskega centra Velenje. Namen projekta je opolnomočiti dijake s podjetniško kompetenco. Mentorici sta Nataša Tajnik Stupar in Janja Hren. Zanimivo je tudi, da je kustosinja razstave prav tako dijakinja gimnazije Eva Meh. 🔲 Na otvoritvi se bo predstavil kvartet flavt Con Brio.

Vzorčno mesto soavtor intermedijske razstave Vrtn!ca v Arboretumu Velenje, 16. junija – V Arboretumu Volčji Potok so odprli intermedijsko razstavo Vrtn!ca, s katero želijo izbrane vrtnice predstaviti na zanimiv in drugačen način. Razstava je pilotni projekt Mreže raziskovalnih centrov umetnosti in kulture. Med njimi je tudi Vzorčno mesto Velenje, ki je soavtor celotnega koncepta in tehnične izvedbe. Razstava bo na ogled do 1. oktobra. Raz- Izbrane vrtnice se predstavljajo na stava je nekakšno novo gledidrugačen način. šče z nadgrajeno izkušnjo razširjene resničnosti, ki hkrati pri- Obiskovalcu v prostorski avdiovičara posebno doživetje v resnič- zualni postavitvi predstavijo štiri nem okolju botaničnega parka in zgodbe izbranih vrtnic. 🔲 mkp metafizičnem svetu umetnosti.

VELENJE Četrtek, 24. 6.

17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Kako postati dobra žena, komedija (na voljo do 31. 8.)

17.00 Grilova domačija Fotografsko-zeliščarsko srečanje z litovsko fotografinjo Emilijo Petrauskiene 19.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica (ali Sončni park) Sončni žarek, srečanje bralnega krožka

Petek, 25. 6.

10.00-18.00 Spominski center 1991 Dan odprtih vrat (ob 17. uri tudi javno vodstvo) 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Odsevi življenja – videti življenje Velenja 2, projekcija dokumentarnega filma Toma Čonkaša (v primeru slabega vremena 26. 6.)

Sobota, 26. 6.

8.00-12.00 Knjižnica Velenje

Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Spletni dogodek Festivala Velenje Ustvarjanje z milnimi mehurčki, delavnica s Tjašo Kopušar 19.00 Klub eMC eplac 3000stuff, odprtje razstave ilustracij Nika Pušnika 19.00 Krstnikov dom, Vinska Gora Koncert skupine Vingosi ob 5. obletnici delovanja

Nedelja, 27. 6.

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 24. 6.

17:00 MC Šmartno ob Paki Dogodek za mlade Kon'c šole – serbus, poletje!

20:00 Martinova vas – pod šotorom Proslava ob dnevu državnosti in 30-letnici samostojnosti Slovenije

Petek, 25. 6.

X

15.00 Športni park Šentilj Praznik salam

Športni park Šmartno ob Paki Nogometni kamp Martinko (do 27.6.)

Ponedeljek, 28. 6.

Sobota, 26. 6.

17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku

18:30 Martinova vas – brunarica turističnega društva Pokušina raznih napitkov (kava, čaji, aromatizirane vode, šodoji, bovla z dodatkom zelišč)

Torek, 29. 6.

18.00 Pri POŠ Šentilj Leteče lutke: Princeska na zrnu graha, predstava Lutkovnega gledališča Velenje

Sreda, 30. 6.

20.00 Titov trg Svi marš na ples, predstava sodobnega plesa - Balkan Dance Project (v primeru slabega vremena 1. 7.)

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Akustični koncert skupine Siddharta – četrtek, 1. julij ob 20:30 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje

Lunine mene

Ponedeljek, 28. 6.

X

MC Šmartno ob Paki DPM tabor za otroke (30.6.)

Torek, 29. 6.

21:00 MC Šmartno ob Paki – pod kozolcem Potopisno predavanje: Transsibirska železnica – od Moskve do Pekinga (prost vstop)

24. junija, ob 20:40,

polna luna (ščip)

Vinskogorski seniorji vabijo na jubilejni koncert Vinska Gora, 26. junija – Domači glasbeni sestav Vingosi, ki neguje predvsem ljudsko pesem, bo to soboto v Krstnikovem domu priredil koncert ob 5. obletnici muziciranja in nastopanja ob raznih priložnostih doma, po

Sloveniji in tudi v tujini, s svojo 11-člansko postavo in nekoliko drugačno glasbo pa povsod pritegnejo pozornost. Pojejo trogla-

sno, »naprej, čez pa bas, pa z'lo počas.« Pospremilo jih bo deset gostov – nekaj domačih glasbenih skupin in nekaj tistih, s ka-

terimi so si delili odre na raznih gostovanjih. Jubilejni koncert se bo začel ob 19. uri. 🔲

tf

V Muzeju Vrbovec razstavlja Milan Jenko Velenje, Nazarje – Do 8. julija bo v Muzeju Vrbovec v Nazarjah, muzeju gozdarstva in lesarstva, na ogled razstava velenjskega slikarja Milana Jenka. Pero in akvarel, njegovi priljubljeni tehniki, sta oživili različne motive, najljubši so mu zgodovinski objekti in slovenska pokrajina. Na razstavi v Muzeju Vrbovec pa prevladujejo likovna dela v olju, nekaj je tudi grafik z motivi krajev iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter tudi drugih slovenskih pokrajin. Razstavo dopolnjujejo tihožitja. 🔲

mkp

KINO spored TIHO MESTO 2

PRIJATELJI ZA VEČERJO

A Quiet Place: Part II, grozljivka, 97 min (ZDA). Režiser: John Krasinski Igrajo: Cillian Murphy, Emily Blunt, Brian Tyree Henry, Millicent Simmonds, idr ...

Petek, 25. 6., ob 20. uri

Friendsgiving, komedija, 95 min (ZDA) Režija: Nicol Paone. Igrajo: Malin Akerman, Kat Dennings, Aisha Tyler, Jane Seymour, Jack Donnelly, Ryan Hansen, Deon Cole, Chelsea Peretti, idr.

Nedelja, 27. 6., ob 20. uri

KRUDOVI 2: NOVA DOBA The Croods 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 96 min (ZDA). Režija: Joel Crawford. Igrajo: Leslie Mann, Nicolas Cage, Ryan Reynolds, Catherine Keener, Emma Stone, Peter Dinklage, idr Nedelja, 27. 6., ob 16. uri

Pesnika – recital Kajuhove in Balantičeve poezije

ŠVIC Sweat, drama, 106 min (Poljska, Švedska) Režija: Magnus Von Horn. Igrajo: Magdalena Koleśnik, Julian Świeżewski, Aleksandra Konieczna, idr ...

Ponedeljek, 28. 6., ob 20. uri

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

Velenje, 13. junija – Knjižnica Velenje in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik sta skupaj pripravili recital dveh pesnikov, ki sta se rodila v istem času, v mladosti počela podobne stvari, med vojno pristala na nasprotnih bregovih in oba (pre)mlada umrla sredi vojne morije. Dramska igralca Marko Mandić in Zvone Hribar sta ob spremljavi glasbenika Jožija Šaleja v eni uri predstavila več kot pet-

🔲

Foto: M. Ževart

Šoštanj, Ljubljana – Gledališče Ane Monro bo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani gostilo 24. mednarodni festival uličnih gledališč Ana Desetnica. Atraktivne nastope si bo moč ogledati tudi v partnerskih mestih, ki so umetniški program gostila v zadnjih letih, med njimi pa je tudi Šoštanj. Ana Desetnica prihaja na Trg svobode v sredo, 30. junija. Dogajanje se bo začelo ob 18. uri. Organizator dogodka Zavod za kulturo Šoštanj je poskrbel, da bodo obiskovalci videli dve zanimivi mednarodni predstavi.

Mr. Copini (Čile): HEROCK

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone

improvizacijski rokovski cirkus V energičnem in napetem uličnem šovu klovn ob divjih rokovskih ritmih mojstrsko prepleta improvizacijo s presenetljivimi cirkuškimi veščinami in humorjem. Vanj aktivno vključuje občinstvo, ki ga nagovarja v univerzalnem jeziku giba in smeha, za katerega pravi, da ga razume svetovno občestvo vseh gene-

mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

so obakrat navdušili številno občinstvo, ki je imelo prvič v zgodovini priložnost poslušati skupni Kajuh-Balantičev recital.

V Šoštanj prihaja Ana Desetnica

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

deset pesmi pesnikov Karla Destovnika Kajuha in Franceta Balantiča. Prvi večer poezije je bil v atriju Velenjskega gradu, drugi pa v Mekinjskem samostanu v Kamniku. Umetniki

Mr. Copini (fotoarhiv umetnika)

Theater Labaaz (fotoarhiv umetnika)

racij. Priklopite se na najboljši žur tega poletja tudi vi in se odklopite, kot se že dolgo niste!

ki bosta skozi glasbo in glas, z obilico smeha ter s kančkom odbitih akrobacij, predvsem pa s pantomimo, z mimiko in nepričakovanimi preobrazbami, pred vami zgradila svoje čudovito absurdno vesolje ter vas povabila, da se jim pridružite v njem. Svetujemo vam, da ne oklevate!

Theater Labaaz (Nemčija): RAM (Random acts of music) glasbena klovnaža V produkciji, ki je nastala v času pandemije, boste spoznali dva ekscentrična čudaka,

🔲

Milena Krstič - Planinc

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

24. junija 2021

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE

Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si

ZA VAS - PRENOVLJENA IN POSODOBLJENA OSMICA!

24 ur

Omogočamo dostavo naročenega blaga na dom. Naročila sprejemamo do 12. ure. Pokličite: 051 306 988. pon. – sob.: 7. – 19.

ČETRTEK, 24. junija

Čestitamo za dan državnosti!

Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

IZJEMNO UGODNE CENE!

Ne spreglejte!

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

PETEK, 25. junija

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 5. julija 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Šaleški aeroklub Lajše Panoramski leti Topolšica 207 c Šolanje pilotov Darilni boni

041 470 340 Èestitamo za dan državnosti!

se zdi bralcu bolj resničen od same DURREL, Lawrence: kinekdanje prestolnice grškega Egipta.

Aleksandrijski kvartet VIDMAR ČERU, od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani David: Kajuh v Vir: https://www.bukla.si drugih jezikih od – Odrasli 821.163.6-1 – Slovensko pesništvo Vir: Vidmar Čeru, David. Kajuh v drugih jezikih. Maribor: Litera Maribor

www.janflorjan.si

FLORJAN

INŽENIRING IN PROIZVODNJA

PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING Znanje in izkušnje s podroèij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Občankam in občanom čestitamo za jubilejni trideseti dan državnosti!

Sedež podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 30 Delavnica: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 26. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 27. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor (Z nami bo Univerza za tretje življenjsko obdobje); 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 28. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca (oddaja o avtomobilizmu – pripravlja Mitja Čretnik); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

d.o.o.

JAN

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 29. junija

Eden najslavnejših romanov bo zaradi svoje izjemne priljubljenosti ponatisnjen. Romaneskna tetralogija Aleksandrijski kvartet je čutna in briljantna evokacija Aleksandrije v času tik pred drugo svetovno vojno in med njo.

Prvi trije romani, Justine, Balthazar in Moutolive, predstavljajo tri perspektive istih dogodkov pred in med vojno, zadnji roman Clea pa se dogaja šest let zatem. Umeščeni so na prizorišče zapeljivega raziskovanja spolnih in političnih spletk, ki jih je avtor sam opisal kot »raziskovanje sodobne ljubezni«, v resnici pa je pravi junak kvarteta mesto Aleksandrija, ki nam ga avtor predstavi na izredno bogat način. Nepozabni prizori ljubezenskih zgodb, politike in aleksandrijske družbe, ki jo spoznamo tudi v podtalju, iz knjige rastejo izjemno živo. Napetost vsebine in dramaturgija vseskozi ustvarjata privid mesta,

Kajuh je eden najbolj prevajanih slovenskih pesnikov, prisoten v vseh večjih evropskih jezikih in tudi v posamičnih neevropskih. Njegove pesniške zbirke so prevedene v španščino, bolgarščino in ruščino, prevodi posamičnih pesmi pa se pojavljajo še v mnogih drugih jezikih. Tako Kajuhova beseda obstaja in se še dandanes širi, njegove pesmi ostajajo aktualne, njegove misli še naprej premlevane, njegov čustveni naboj in liričnost še kar vzbujata odziv, želje po lepšem svetu pa so še vedno prisotne v mislih mnogih. Četudi je pesnik umrl, ostajajo njegove pesmi tako žive in z veseljem brane. 🔲

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 30. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 24. 6. 2021, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

24. junija 2021

www.kp-velenje.si

Čestitamo za

25.

junij,

dan državnosti

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

www.kp-velenje.si

Euromarkt Center d.o.o., Šmartinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

mali OGLASI

Z ljubeznijo do živali.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu).

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

ČESTITAMO ZA DAN DRŽAVNOSTI! Šaleška Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

03 891 11 46, 031 688 600

NEPREMIČNINE GARAŽO v Velenju, kupim.

Prednost ima lokacija v Šaleku (Selo).

Gsm: 041 517 248

RAZNO

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. do 20. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

PLASTIČNO CISTERNO od kurilnega olja (1000 l ), prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 031 405 737. ŠKROPILNICO na kolesih, več vrst žganja in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

ELEKTRIČNE ŠKARJE, stare 2 leti, za rezanje žive meje, prodam. Gsm: 041 686 143.

CITYCENTER CELJE

ČETRTEK • 01. 07. 2021 • 20:30 STREHA GARAŽNE HIŠE CITYCENTER

V CITYCENTER MAGAZINU, KI JE IZŠEL 16. JUNIJA 2021, IZPOLNI KUPON ZA VSTOPNICO TER GA ODDAJ NA INFO TOČKI CITYCENTRA CELJE DO 24. JUNIJA 2021. ŠTEVILO VSTOPNIC JE OMEJENO. ŽREBANJE VSTOPNIC BO 24. JUNIJA 2021, OB VSAKI VSTOPNICI PREJMETE ŠE KUPON ZA PIJAČO IN JEDAČO.

Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 10. junija, so: •

Vesna Lašič, Zgornji Kamenščak 10/a, 9240 Ljutomer; • Marija Češek, Šalek 84, 3320 Velenje; • Franc Hleb, Bračičeva 1, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: ZA DOBER VID

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 14. do 20. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 14. do 20. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

GIBANJE prebivalstva

DEŽURSTVA ZD DOM VELENJE Tel. št. 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V petek, 25. 6., soboto, 26. 6., in nedeljo, 27. 6. 2021, je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med

8. in 12. uro – 03 899 56 43.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati, med 8.00 in 9.00 uro, na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: pon. – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

POROKE • Horvat Darko in Goltnik Anja (oba Kardeljev trg 9, Velenje) • Ibrišimović Sabahudin , BIH , Kruševica b.b., Lukavac in Golać Azra, Velenje, Šalek 91 • Kovač Rok, Škalske Cirkovce 20 in Štumpfl Tadeja, Lipje 7 (oba Velenje) • Lampret Aljaž, Šoštanj, Gaberke 50 in Aristovnik Maruša, Velenje, Škale 85 a

SMRTI • Mastić Dragan, roj. 1956, Šoštanj, Cankarjeva cesta 4 • Pirih Miroslava, roj. 1954, velenje, Šlandrova cesta 12 • Lešnik Vilma, roj.1955, Šoštanj, Topolšica 207b • Tamše Angela, roj. 1932, Velenje, Stanetova cesta 15 • Grabner Stanislav, roj.1937, Šoštanj, Ravne 113

ZAHVALA

JOŽEF PUSTINEK 28. 1. 1945 – 2. 6. 2021

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala za vsa izrečena sožalja, lepe misli, darovano cvetje, sveče in ostale prispevke ter za zadnji poklon na pogrebu.

Posebna zahvala PGD Šentilj, upokojenim rudarjem za častno stražo in godbo ter govor, pevcem kvarteta Oljka in pogrebni storitvi Usar za izpeljavo ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči Mojca, Vesna in Zlatko z družinami

Naš ­čas, 24. 6. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Nagrajeni kulturniki

Greva pod objem gora

Letošnji 8. Teden ljubiteljske kulture je bil raztegnjen v mesec, območna izpostava JSKD Velenje ga je zaključila s podelitvijo Jubilejnih nagrad in Priznanj Sveta OI JSKD Velenje

Planinske pesmi ob tabornem ognju ne le v gorah, temveč tudi na odru

Gorenje, 17. junija –Na svečanosti je zbrane nagovorila vodja velenjske izpostave Nina Mavec Krenker. Predstavila je vrsto dejavnosti, ki tvorijo ljubiteljsko kulturo, in spregovorila o letošnjem 8. tednu praznovanja le-te. Ponosna je, da ima Šaleška dolina tako bogato ljubiteljsko dejavnost, ki že od nekdaj medgeneracijsko združuje in povezuje ustvarjalce različnih interesnih skupin in tudi narodnosti.

K družbenemu udejstvovanju je povabila predvsem mlade in se zahvalila vsem, ki že leta in desetletja bogatijo domače okolje. »Čas epidemije kulturi ni bil naklonjen«, je povedala, a hkrati poudarila, da je ni zatrl prav zaradi ljudi, ki srčno verjamejo, da družba brez kulture ne more obstajati.

Prejemniki jubilejnih nagrad sklada so bili vokalna skupina

Gaberški cvet iz Gaberk, ki pod okriljem Kulturnice deluje od leta 1998, Milan Marič iz Velenja za svojo filmsko in drugo dejavnost ter dopisništvo za RTV Slovenija, Ivan Topliška iz Raven, dolgoletni pevec in kar 32 let predsednik moškega pevskega sestava iz Raven, ter Oskar Sovinc iz Škal, ustanovni član Društva šaleških likovnikov, mentor in dobitnik številnih priznanj.

Priznanja Sveta OI Velenje so

dobili Matija Blagus, predsednik in duša Medžimurskega društva Velenje in še številnih projektov, Ana Rotovnik, predsednica MePZ DU Šoštanj in idejna voditeljica projekta Šoštanj mesto svetlobe in petja, ter Miran Šumečnik, dirigent Pihalnega orkestra Zarja, ki je sestav popeljal v sam vrh slovenskih godb z mednarodno prepoznavnostjo, dirigent in mentor različnih vo-

kalnih in instrumentalnih sestavov ter vodja tabora mladih godbenikov v Šoštanju. Priznanje je v njegovem imenu prevzela žena Katja, tudi sama izvrstna glasbenica. V imenu vseh nagrajencev se je zahvalil Matija Blagus, ki se je zahvalil vsem trem občinam in vsem, ki so v nagrajencih prepoznali zaslužena imena. Priznanja in nagrade sta podeljevali Nina Mavec Krenker in Neva Trampuš.

Naklonjenost ljubiteljski kulturi je v imenu vseh treh občin izrazil župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar in čestital vsem nagrajenim. V programu so sodelovali Gledališče Velenje, Pihalni orkester Zarja, Jože Krajnc in Tatjana Vidmar ter domače kulturno društvo Gorenje. 🔲 Milojka B. Komprej Foto Claudio Sabolčec

Velenje, 20. junija – Skupina domačih kulturno-umetniških ustvarjalcev je v sodelovanju s Festivalom Velenje in KUD Dudovo drevo vendarle izvedla premiero družinskega planinskega kabareta Greva pod objem gora, ki so jo načrtovali že pred epidemijo, zgodba pa se je začela že pred desetletjem, pravi gledališki ustvarjalec, obenem navdušen planinec in tudi glasbenik Uroš Kuzman, ki je v sodelovanju s partnerko Janjo Stopar, prav tako ljubiteljsko gledališčnico in planinko, glasbenima kolegoma Andrejem Hočevarjem in Zmagom Štihom ter pod režijsko taktirko Boštjana Odra ustvaril predstavo za najmlajše občinstvo. »Leta 2010 sva z Andrejem Hočevarjem za Planinsko zvezo Slovenije posnela zgoščenko Greva pod objem gora. Na njej lahko prisluhnemo sedmim avtorskim skladbam, ki jih prepevajo in izvajajo glasbeniki Šaleške doline: Rok Bastl, Ambrož Kvartič, Alen Gostečnik, Janja Stopar, Tomaž Hudomalj, Jože Doberšek, Zmago Štih, Miran Šumečnik, Šaleški študentski oktet in drugi. Rdeča nit vseh pesmi so planinstvo, ljubezen do gora in doživljanje narave, zato ne preseneča, da so nekatere izmed njih v tem času že

V predstavi igrata in pojeta Uroš Kuzman in Janja Stopar, harmoniko in kitaro igrata Zmago Štih in Andrej Hočevar. Ponovno jo bodo uprizorili jeseni.

postale 'taborne klasike' in jim danes lahko prisluhnemo ob tabornih ognjih širom Slovenije,« je ozadje nove predstave opisal Uroš Kuzman.

Ob deseti obletnici izida plošče sta si vodilna ustvarjalca projekta zaželela, da bi skladbe zaživele tudi v novi, gledališki podobi.

Tako je nastal družinski kabaret, namenjen malim in velikim gorskim radovednežem. Na oder postavlja planinski tabor, v katerem se zgodijo čarobni trenutki, ki obiskovalce vedno znova vabijo v objem gora. Predstava

pa ima tudi pedagoško noto, saj gledalcem s pesmijo in komičnimi situacijami predaja osnovno planinsko znanje in etiko. 🔲

tf

»Vas hoja na hrib ne mika?

Tudi nas ni! Vse dokler se nismo odpravili na planinski tabor in se od tam vrnili polni novih doživetij. Še več, gorski svet nas je tako zelo prevzel, da smo svoje vtise strnili v pesmi.«

Kulturno ponočevanje Poletno muzejsko noč smo lahko preživeli med grajskimi zidovi ali v galeriji Velenje, 18. junija – Muzej Velenje in Festival Velenje sta minulo soboto povabila na prijeten poletni večer s kulturno dediščino in umetnostjo. Galerija Velenje, kjer so prejšnji četrtek odprli fotografsko razstavo Velenjčana Petra Marinška, je bila odprta do 23. ure. Ob 18. uri se je začela ustvarjalna delavnica za družine, na kateri so otroci in odrasli spoznavali zvrsti fotografije ter si izdelali zabavno umetniško delo v tehniki foto kolaža. Uro kasneje pa je avtor razstave popeljal obiskovalce med portrete Tine Maze in pripovedoval zgodbe iz zakulisja njihovega nastajanja.

Medtem je Muzej Velenje po-

Pisan začetek poletja v Šaleku nudil brezplačen ogled Muzeja usnjarstva na Slovenskem, kjer so potekale tudi ustvarjalne delavnice za otroke, Hiše mineralov in Spominskega centra 1991.

Osrednji program Poletne muzejske noči pa je potekal med grajskimi zidovi, kjer so člani društev Vitezi Šaleški ter Grajska gospoda pričarali vzdušje

življenja na gradovih nekoč.

Obiskovalci, ki so se lahko na vodenih ogledih vse do polnoči sprehajali med muzejskimi zbirkami, so lahko srečali prave viteze in grajske dame, uživali v starinskih plesih in mečevanju ter se preizkusili v srednjeveških igrah. 🔲

tf

Odsevi življenja – Videti življenje Velenja 2 Velenje, 25. junija – V petek (ali v soboto, če bo dan prej deževalo) ob 21. uri se bo v Letnem kinu začela premiera dokumentarnega filma Toma Čonkaša z naslovom Videti življenje Velenja 2.

Gre za drugi film v dokumentarnem ciklu Odsevi življenja, ki je nadaljevanje projekta Video Viva Velenje iz leta 2018, z njim pa avtor neposredno in verodostojno prikazuje današnje življenje v mestu Velenje. V filmski zgodbi sledi življenju različnih domačinov, ki razkrivajo svoja resnična, vsakodnevna življenja. »V zgodbah skozi posamezne

osebe prepoznavamo tudi del sebe, saj se njihove življenjske zgodbe prepletajo tudi z našimi. Osebe vstopajo v filmsko zgodbo tako, kot da so izbrane naključno, to bi lahko bil kdorkoli od nas. Zato je film odsevanje našega skupnega življenja,« pravi Tomo Čonkaš in dodaja: »Videti ta film pomeni videti resnično življenje današnjega časa, ki odseva v življenjih ljudi, s katerimi sobivamo. Vsi smo vpeti v male zgodbe človeških usod. Ob doživljanju zgodb in želja boste tudi gledalci postali del filma.« 🔲

tf

Najdaljši dan v letu so Šalečani preživeli ob poustvarjanju krajevne kulturne dediščine, v najkrajšo noč v letu pa so zaplesali z dvornimi plesu na Šaleškem gradu Velenje, 21. junija – Dopoldne prvega poletnega dne so mladi prebivalci Šaleka in drugi obiskovalci preživeli ustvarjalno. Člani TD Šalek so namreč učence OŠ Šalek in tudi starejše prebivalce z novim mestom spojene Stare vasi povabili k sodelovanju v akciji Obarvajmo Šalek in (iz)rišimo kulturno dediščino Šaleka v našem vsakdanjem življenju. S kredami v rokah so se podali na ustvarjalni sprehod po poti med bloki od Prislanove hiše do šaleške osnovne šole ter talne površine krasili z motivi domačega kraja – Šaleškim gradom, cerkvijo sv. Andreja, šaleško pivsko čašo, dreves, ki pričajo o zgodovini kraja. »Tako smo opozorili

na kakovost našega bivalnega okolja, bogatega z naravno in kulturno dediščino. Ta ni nekaj samoumevnega, zato jo moramo prepoznati, jo ohranjati in z njo trajnostno živeti,« je idejo projekta opisala predsednica TD Šalek Marija Brložnik.

Z risanjem in barvanjem s kredami pa so podali tudi simbolno sporočilo. »Kredne risbe so okolju prijazne, saj so ustvarjene iz naravnega materiala na obstoječe urbane površine. Ker niso dolgo obstojne, pa z njimi ponazarjamo problematiko ohranjanja ljudskega pripovedništva in spomina naših starejših lokalnih prebivalcev ter izginjanja kulturne dediščine, če je ne varujemo in je ne beležimo z za-

pisovanjem ali upodabljanjem,« je pojasnila in poudarila, da moramo tako posamezniki kot skupnost prevzeti odgovornost za ohranjanje dediščine, ki ima pomembno dodano vrednost za vsakdanje življenje in prihodnji razvoj kraja.

Zvečer pa je Teta Praprot obiskovalce povabila na Šaleški grad in jim v čevlje skrivoma nasula praprotnih semen, da se je čarovnija kresne noči lahko začela. Na gradu jih je sprejela Šaleška gospoda in se zavrtela na stare melodije, nato pa so skupaj prisluhnili pripovedki o zmaju, ajdih, vilah in škratih ter se odžejali s čudežnim napojem. 🔲

tf, foto: TD Šalek