24 2022

Medgeneracijska mineštra teknila množicam

Velenje, 10. in 11. junija – Kuhanje medgeneracijske mineštre na 10. Medgeneracijskem festivalu je potekalo dva dni. Začelo se je v petek v Večgeneracijskem centru Planet Generacij, kjer je mojstrica zdravega načina življenja Nataša Forstner Holešek predavala o Zdravi prehrani v družinskem krogu.

Cankarjeva ulica se je med 10. in 19. uro spremenila v pravo kulinarično tržnico, na kateri se je predstavilo več kot 20 po-

nudnikov kulinarike in pijače. Na tradicionalni Promenadi okusov je tako zadišalo po okusnih gastronomskih presežkih, ki so jih v kuhinji na prostem pripravljali kuharski mojstri iz širše regije in ostale Slovenije. Okušati je bilo mogoče tradicionalne in sodobne jedi, sladke pregrehe in izvirne 'street food' prigrizke.

V mali dvorani Doma kulture Velenje je gledališki krožek Z nasmehom na oder, ki deluje pod okriljem Večgeneracijskega

centra Planet generacij – Ljudske univerze Velenje, uprizoril gledališko predstavo Boj na zelenjavnem vrtu in nasmejal staro in mlado. V mali dvorani Kina Velenje je bila na ogled danska romantična drama Okus lakote.

V preddverju Knjižnice Velenje je svojo knjigo Le Vida – recepti življenja predstavila Ninna Kozorog (o tem pišemo v posebnem članku).

Nadaljevanje na strani 3- ��

Naj bo poletje radoživo in razigrano za vse

Jasmina Škarja

Poletje. Čas počitnic, dopustov, čofotanja na morju, hribovskih izletov, planinarjenja, čas za poletne zgodbe. Prijetni spomini, okusi, podobe, vonjave so tisti, ki spremljajo poletni ritem. S pridihom sproščenosti in svobode upamo, da nam bo poletje vrnilo izgubljeno energijo in prineslo nove navdihe. Mnogo poletnih zgodb je veselih, radoživih in razigranih, kakršni so otroci.

So pa med njimi tudi takšne, ki ganejo, zadenejo v srce in izzovejo posebne vrste čustvenih reakcij, četudi običajno ljudje gledamo na življenja drugih skozi lupo lastnih izkušenj in življenj. Med nami namreč živijo tudi mali junaki, ki brez pomoči ne bi videli in spoznali valovanja in slanosti morja, doživeli novih prijateljstev in se naučili plavati. Gre za doživetja posebne vrste, za katera bi bili prikrajšani, če ne bi bilo dobrodelnih organizacij in ljudi, ki vidijo, slišijo in čutijo socialno stisko drugih. Mnogi starši otrokom, četudi bi želeli, morskega oddiha namreč ne morejo omogočiti.

Družinam v stiski predani prostovoljci MZPM Velenje vedno pričarajo nepozabne počitnice, na katerih mladi stkejo nova prijateljstva in okrepijo svoj imunski sistem, saj imata morska voda in zrak izjemen učinek na telo in duha. Letos so pridobili sredstva za 154 otrok iz Šaleške doline. Seveda pa si na letovanje želijo odpeljati še več otrok.

Zato bodimo ponosni, da je mesto Velenje prepoznavno po prostovoljstvu in humanosti, kar se je pokazalo tudi v času epidemije, ob zbiranju pomoči za Ukrajino itd. S tem dokazujemo, da še znamo videti in prepoznavati stiske drugih. Tudi Mestna občina Velenje je prejšnji teden donirala tisoč evrov akciji Deželak junak za letovanje socialno šibkih družin, na dobrodelno dražbo so dali tudi kolesarsko majico Tadeja Pogačarja, najboljšega kolesarja sveta, ki so jo lani prejeli v zahvalo od organizatorjev dirke Po Sloveniji, ki se v naše kraje vrača ravno v teh dneh.

V tem mesecu bodo dobrodelni še v sklopu Kresne noči in projekta Odreži drugačnost, ki se bo odvil na letošnjem Pljusku na Velenjski plaži. Zbrani denar pa bo namenjen letovanju čim večjega števila otrok iz Šaleške doline. Seveda ne smemo pozabiti na prostovoljce, botre, ambasadorje, organizacije in ostale ter na njihovo srčnost in prizadevnost, donacije in humanitarne akcije.

Na srečo so tudi takšni, ki ne živijo pod pragom revščine. Zato je prav, da smo empatični in pomagamo, če lahko. Načinov pomoči je ogromno. Še sreča, da otrok ne osrečujejo materialne dobrine, ki jih mnogi odrasli enačijo s srečo v življenju, merjenje ljubezni pa s količino prejetih materialnih dobrin. Otroci veselje poiščejo v tkanju novih prijateljskih vezi, igri in nepozabnih spominih, dogodivščinah, ki jih rišejo počitniški dnevi.

V mestu modna revija s posebnimi manekeni

Velenje, 14. junija – VDC SAŠA enota Ježek Velenje je ob tridesetletnici delovanja pred Centrom Nova pripravil čudovito modno revijo, , ki so jo poimenovali Upam si sanjati, na kateri so se njihovi varovanci predstavili z lastno izdelanim nakitom in oblačili. Direktorica Darja Fišer je ponosna, da so začeli s praznovanjem tridesetletnice, modno revijo pa so izbrali, ker želijo predstaviti izdelke, ki nastajajo izpod njihovih rok. Povedala je, da je pomembno sledili potrebam varovancev s posebnimi potrebami, zadovoljni pa so tudi, da so odprli novo storitev institucionalnega varstva in da gradijo novo zgradbo, kjer bo dvanajst

stanovalcev našlo svoj dom.

»Ponosni smo na vsako dejavnost, ki smo jo začeli in izpeljali v teh tridesetih letih.

Zelo radi pokažemo, da tudi osebe s posebnimi potrebami zmorejo. Mi jim pri tem radi pomagamo ter družbi in okolju pokažemo, koliko in kaj zmorejo. Naša najmočnejša programa sta program gline in lesa. Veseli smo, če pridejo kupci k nam v trgovinico, ki je odprta vsak dan med 8. in 14. uro, in si sami izberejo material in obliko.« Obiskovalce in varovance VDC SAŠA je nagovorila tudi podžupanja Aleksandra Vasiljević, ki jim je čestitala ter se zahvalila za vse, kar počnejo, saj pomembno bogatijo

lokalno skupnost. »So naši sončki in srca Velenja. Ponosni smo na delovanje centra in enoto Ježek, saj nudijo popolno oskrbo in zaposlitveno dejavnost ter omogočajo izražanje uporabnikove kreativnosti.« Roman Dermol je pohvalil varovance, ki izdelujejo vse vrste nakita in izdelke za različna praznovanja. Natalija Brunšek Lenart, organizatorka modnega dogodka, pa je dodala, da so se na dogodek pripravljali celo leto, sodelovali pa so vsi varovanci  in zaposleni iz vseh organizacijskih enot – OE Ježek Velenje, OE Maksi Žalec, OE Vrba Mozirje in BE Mozirje.

Naj bodo letošnje počitnice fantastične za vse, nabite s pozitivnimi čustvi, smehom in morskimi zgodbami, da bodo lahko spomine prihranili za dolge zimske dni, kajti spomini na lepe in vesele dogodke prebujajo dobro razpoloženje. Zato uživajmo v preprostih radostih življenja: v soncu na licih, smehu s prijatelji, travi pod našimi stopali in v poletnih zgodbah, ki jih pišemo sami. Potrudimo se, da jih bodo z našo pomočjo lahko pisali tudi mali junaki.

Več sredstev za Vrtec in Urbani park

Velenje – Svet Mestne občine Velenje je na majski seji potrdil povečanje vrednosti dveh projektov v načrtu razvojnih programov Mestne občine Velenje za obdobje 2022–2025, in sicer vzdrževanje objektov Vrtca Velenje in Urbani park. Vrednost je večja zaradi povišanja cen materialov in dela na trgu, ne prinaša pa dodatnih obveznosti za proračun, saj bodo dodatna sredstva zagotovili s prerazporeditvami znotraj proračuna. Za projekt Vzdrževanje objektov za Vrtec Velenje se vrednost projekta poveča za 350 tisoč evrov in skupna vrednost zdaj znaša 650 tisoč evrov. Gre za prenovo kuhinje v enoti Lučka, kjer bodo po prenovi pripravljali skoraj 200 obrokov več. Za 500 tisoč evrov se poveča vrednost projekta Urbani park, ki bo tako znašala 2 milijona evrov. Gradnja bo tekla v štirih fazah. ��

Letni program športa v Šoštanju

Šoštanj – Občina Šoštanj objavlja javni razpis za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Šoštanj za leto 2022. Rok za oddajo vlog je 30. junij do 12. ure. Kandidirajo lahko športna društva in športne zveze, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, samostojni podjetniki posamezniki registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove in zasebni športni delavci. Sredstva za sofinanciranje programov športa, ki se razdelijo na podlagi javnega razpisa, so zagotovljena v proračunu Občine Šoštanj za letošnje letov višini 165.000 evrov. ��

Zgodovina zdravilišča in bolnišnice

Šoštanj – 15. junija ob 19. uri vabljeni v Kulturni dom Šoštanj, kjer bodo premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Zgodovina zdravilišča in bolnišnice Topolšica avtorice Pine Špegel, kustosinje Muzeja usnjarstva na Slovenskem. V filmu bo predstavljena bogata zgodovina zdraviliške dejavnosti v Topolšici, od prvih zapisov uporabe termalnega vrelca v 17. stoletju pa vse do danes. Topolšica se je razvijala v tesni povezavi z izkoriščanjem termalne vode, izjemno pomembna za razvoj kraja pa je bila tudi ustanovitev bolnišnice. Ob koncu predvajanja si bodo obiskovalci lahko ogledali istoimensko razstavo avtorice Pine Špegel. ��

Koncert Zarje na Trgu svobode

Šoštanj – 18. junija ob 10. uri pripravlja Pihalni orkester Zarja Šoštanj koncert na Trgu svobode v Šoštanju. Posvetili ga bodo 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha. ��

Župan sprejel odličnjake

Velenje – 15. junija je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol v Domu kulture Velenje sprejel učence velenjskih osnovnih šol in dijake Šolskega centra Velenje, ki so bili v vseh letih šolanja odlični. Letos imamo 74 odličnih devetošolcev in 31 odličnih srednješolcev, skupaj jih je 105. Prejeli so knjižna darila, dogodek pa je popestrila glasbena skupina Šolskega centra Velenje Žugam ti s pestjo. Na vseh osnovnih šolah v Mestni občini Velenje je ob koncu šolskega leta 2021/2022 skupno 74 učencev – devetošolcev, ki so med 3. in 9. razredom dosegli učni uspeh s povprečno oceno med 4,5 in 5. To pomeni, da je ta izjemen uspeh doseglo 24,74 odstotka letošnjih devetošolcev. ��

Čez leto 12 novih oskrbovanih stanovanj na Žarovi cesti

Zgradili bodo sodoben objekt z 12 stanovanji za starejše – Stanovalci ob gradbišču bodo morali biti eno leto strpni in razumevajoči – Pričakujejo ureditev prometa in drugih težav v naselju

Velenje, 7. junija – Mestna občina Velenje je v Vili Bianci predvsem za stanovalce območja Žarove ceste predstavila projekt oskrbovanih stanovanj, ki jih načrtujejo urediti v novi nadomestni stavbi na sedanji lokaciji propadajoče zgradbe na naslovu Žarova cesta 12.

Kot je povedala Alenka Rednjak, vodja občinskega urada za premoženje in investicije, naj bi se gradnja pričela julija letos, vsi projekti so zaključeni, pridobljeno je gradbeno dovoljenje, v juniju poteka ocenjevanje ponudb za izbor gradbinca. “Prispele so tri ponudbe. Ocenjena vrednost investicije je 2,4 milijona evrov in vključuje vse stroške. Mestna občina Velenje se je prijavila na razpis stanovanjskega sklada za soinvestitorstvo in posojilo in upamo na pozitiven odgovor. V tem primeru bi država in občina projekt financirali vsaka polovico,” je še povedala. Gradnja naj bi se zaključila čez eno leto.

Kot je še povedala Rednjakova, bo najemnina okoli 300 evrov, prišteti pa je treba še stroške bivanja. Najemnike bodo izbirali po razpisu skladno z občinskim pravilnikom o dodelitvi oskrbovanih stanovanj.

Stanovanja za eno in dve osebi

Projekt sta na srečanju predstavila arhitektka Tjaša Rošer in projektant Radivoj Mohorič iz Vebiroja. Novi objekt bo imel tri nastropja, vhod na vzhodni strani, kjer bodo še parkirišče za dvanajst vozil, kolesarnica, podzemna zbiralnica odpadkov in urejeno dvorišče z urbano opremo za bivanje na prostem. Objekt bo imel ravno streho, v pritličju bo med drugim družabni prostor, v nadstropjih pa skupno

12 stanovanj – šest za bivanje ene osebe in šest za dve osebi. Celotna stavba bo urejena in opremljena tako, da bo primerna za starejše in gibalno ovirane osebe. Stanovanja bodo delno opremljena s pohištvom in drugo opremo, vključno z SOS sistemom. Imela bodo balkone s senčili, nekatera tudi terase z izhodom na prosto.

Stavba bo energetsko varčna; ogrevanje in hlajenje bo v kombinaciji daljinskega toplotnega ogrevanja in toplotne črpalke.

Ker gre za oskrbovana stanovanja, bo za te storitve skrbel Dom za varstvo odraslih.

Prostor za gradnjo je omejen

Potek gradnje je predstavil Primož Rotovnik, vodja investicije z Mestne občine Velenje: “Po izboru gradbinca bomo pričeli s pripravo gradbišča, kar bo zahtevna naloga. Prostor je namreč precej omejen, poleg tega teren ni optimalen za gradnjo. Najprej moramo porušiti stari objekt, odstraniti nekaj gozda in hribine, začasno prestaviti edino dostopno cesto do treh hiš na hribu, ob tem bo gradnja potekala ob edini cesti po Žarovi. V času gradnje bo tako treba spremeniti prometni režim, cesta bo zaprta in urejen bo obvoz. Pri tem vsekakor računamo na strpnost in razumevanje stanovalcev v sosešči-

ni. Sproti jih seznanjamo in jih bomo seznanjali s potekom del, zaporami in preusmeritvami.”

Ozka cesta, voda s hriba, visoka drevesa

V imenu stanovalcev je za naš časopis mnenje ob napovedanem gradbišču v tem naselju pod Kožljem povedal Benjamin Strozak: “Menim, da lahko v

valci stopijo naravnost na cesto. Težava je že zdaj z ozko Žarovo cesto. To območje je prva obrtna cona v Velenju in tod vozi veliko kombiniranih, tovornih, dostavnih vozil, ki se težko srečujejo. Pomembno je opozoriti tudi na problem vode, ker je to pobočje Kožlja zelo vodnato in je tudi zato pozimi cesta zelo poledenela.”

V Bruslju je potekalo prvo srečanje 100 podnebno nevtralnih mest, izbranih v misiji, katere namen je pospešitev napredka najbolj ambicioznih evropskih mest, ki bodo navdih vsem mestom v Evropi na njihovi poti do podnebne nevtralnosti.

Slovenijo v misiji predstavljajo Ljubljana, Kranj in Velenje. Srečanja v Bruslju so se udeleži-

li župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, direktor občinske uprave mag. Iztok Mori vodja Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Karla Sitar in Julijana Šumić iz Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje. Namen srečanja je bil, da se mesta med seboj spoznajo, predstavijo svoje prednosti in slabosti ter spozna-

jo izzive, ki so pred njimi. Sodelujoča mesta bodo deležna podpore in svetovanja, prednosti pri črpanju evropskih sredstev, sodelovanja v inovacijskih aktivnostih ter pilotnih in demonstracijskih projektih, možnosti povezovanja, izmenjav dobrih praks in velike prepoznavnosti. Ukrepi preobrazbe za doseganje podnebne nevtralnosti

segajo od zmanjševanja števila avtomobilov na fosilni pogon in povečevanja števila avtomobilov na alternativna goriva do povečanja števila javnih prevoznih sredstev v mestu, ozelenitve javnih streh, priključevanja vseh javnih stavb na toplovod, proizvodnje električne energije s postavitvijo fotovoltaičnih elektrarn na javne strehe in so-

imenu več stanovalcev Žarove rečem, da je skrajni čas, da se ta stavba odstrani. Nas pa zanima, kako bosta potekala rušenje in gradnja. Poleg tega tudi, ali bo nova stavba umaknjena od ceste, ali bo urejen pločnik oziroma kje bo vhod, ker sicer stano-

Na sestanku je stanovalce najbolj zanimalo, kako bo urejen promet ob zaprtju dela ceste mimo gradbišča. Možnost je ponovno odprtje ceste le za stanovalce Žarove mimo trgovine, Policijske postaje in Gasilskega doma proti Ljubljanski cesti in krožišču.

Predlagali so tudi, da se ob tem, ko bodo odstranili del gozda, da bodo pridobili večjo gradbeno površino in s tem tudi več sonca na novi stavbi, pregleda še širše območje ob naselju, saj stanovalce skrbijo visoka drevesa, ki ob močnem vetru lahko ogrožajo stanovanjske stavbe.

Ker je bilo vprašanj, pripomb in predlogov precej, bodo tak sestanek še ponovili, so organizatorji obljubili na koncu. �� dj

uporabe avtomobilov itd. Misija predstavlja za Velenje priložnost za boljšo prepoznavnost v Evropi in širše, hkrati pa je priložnost, da bo ob podpori izboljšalo stanje okolja, privabilo nove investitorje in dvignilo kakovost življenja v lokalni skupnosti. V 100 izbranih mestih, ki sodelujejo v misiji, živi 12 odstotkov prebivalcev EU. Misija

izpolnjuje vrzel med tem, kje smo zdaj in kaj moramo narediti do leta 2030, da zmanjšamo izpuste CO2. Za uspešno izpolnjevanje zastavljenih ciljev bo potrebno poglobljeno sodelovanje med vsemi sektorji s posebnim poudarkom na vključevanju splošne javnosti.

V okviru misije bo razvita posebna platforma, preko katere bodo mesta dobila vse usmeritve in potrebno podporo.

Stavba na Žarovi 12 naj bi bila prvi 'blok' v Velenju, zgrajena pa je bila leta 1920. Ker je v slabem stanju, jo bodo porušili in zgradili novo, sodobnejšo.

Stanovalci soglašajo z odstranitvijo stavbe, skrbi pa jih prometna ureditev v času gradnje.

Na Promenadi okusov gostili kuharje iz šova Masterchef Slovenija

Velenje, 10. in 11. junija – Na Promenadi okusov na Cankarjevi ulici je v petek dišalo po okusnih gastronomskih presežkih, ki so jih v kuhinji na prostem pripravljali kuharski mojstri iz širše regije in ostale Slovenije. Kulinarična tržnica je predstavljala in ponujala obiskovalcem zaklade slovenske kuhinje, eksotične okuse bližnjih in daljnih dežel, sladke pregrehe in izvirne ulične prigrizke. Na svoj račun so prišli vegetarijanci, na voljo je bila tudi brezglutenska hrana. Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec je izpostavila trajnostno naravnanost. Spodbujajo namreč uporabo lokalno pridelanih sestavin, biorazgradljivo ali povratno embalažo. Po čem je bila letošnja Promenada okusov drugačna od prejšnjih? »Posebnost je ta, da smo gostili kuharje iz šova Masterchef Slovenija. Ekipa je pripravljala jedi, zaradi katerih so bili v šovu posebej pohvaljeni. Je pa bila letošnja ponudba hrane in pijače raznolika,« je poudarila. Tina Belina iz Zavoda za turizem Šaleške doline je dodala: »Letošnji ponudniki prihajajo od blizu in daleč. Veliko pozornosti posvečamo lokalni kulinariki, povabili smo tudi tiste, ki prihajajo iz sosednjih krajev in ponujajo hrano sodobne kuhinje, tradicionalno kuhinjo in bolj eksotične okuse bližnjih in daljnih dežel. Za vsak okus se je našlo nekaj, na Promenadi okusov pa smo gostili tudi nekaj turistov.«

Ob poletnih vikendih pripravljajo posebne aktivnosti

Alenka Kikec je povabila na naslednji dogodek – odprtje kopalne sezone za družine in najmlajše na Velenjski plaži, ki bo 17. junija otvorjena s Kresno nočjo. V Zavodu za turizem Šaleške doline so se zelo poistovetili s strategijo turizma in v skladu z njo si bodo prizadevali, da bo Šaleška dolina postala družinam prijazna dolina, Velenje pa družinam najbolj prijazna destinacija v Sloveniji.

»Trudili se bomo postati družinam bolj prijazna destinacija, zato pripravljamo ob vikendih posebne aktivnosti v obliki poligonov in aktivnega preživljanja prostega časa. Veseli bomo, če se bodo domačini in turisti, ki prihajajo na Velenjsko plažo, veselili z nami in uživali tudi letošnjo sezono, v kateri pričakujemo izjemen obisk. Zanimanje je precejšnje, temperature so prave. Veseli smo, da se tudi turizem vrača. Šaleška dolina skriva veliko zakladov, poleg Velenjske plaže, prireditvenega prostora Vista in bogate

naravne in kulturne dediščine se trudimo, da tako za skupine kot posameznike poskušamo pripraviti ponudbo, ki bo zanimiva in bomo z njo pustili dobre sledi. Ponuditi moramo unikatnost in drugačnost. Tudi prenovljeni velenjski kamp bo dodana vrednost doline. Pretekla leta so bila dober pokazatelj, da so Velenjsko plažo obiskovali turisti, ki se dlje časa zadržujejo v Savinjski dolini, predvsem nizozemski gostje. Veliko jih je prihajalo iz Srbije, Nemčije in Italije,« našteva direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline in doda, da so se letos v smislu aktivnosti in promocije usmerili predvsem v sosednje države.

Petkov kulinarični dogodek je izven studia združil nekaj letošnjih udeležencev slovenskega kuharskega šova MasterChef Slovenija. Velenjčan Marko Hriberšek se trudi ujeti ravno-

napetost, evforijo in stres na lastni koži. Ponosen sem, da sem se dobro odzval, predvsem pa, da sem bil izbran in prišel med top šest tekmovalcev, česar si pred vstopom v šov nikakor nisem predstavljal. Besede ne morem, ne znam in ne gre pri meni ne obstajajo. Kot amater in ljubitelj kuhanja sem se podal v bitko za glavno nagrado. Oddajo sem zapustil z dvignjeno glavo, sam zase sem zmagovalec. Spoznal sem samega sebe in ugotovil, da je kulinari-

chefu spoznala, da sem lahko tudi na drugih področjih zelo močna in se bom trudila, da bom v slanih jedeh še boljša. Naučila sem se tudi, da je treba hrano spoštovati, da je vsa-

ja Turističnega društva Velenje Miha Šilc in ponujal 'restan' krompir po starem velenjskem receptu. Kakšen je tak krompir?

»Turistično društvo je znano po dobri kulinariki, zato smo se odločili pripraviti pražen krompir po receptu, ki vsebuje krompir, grumpe ali ocvirke in suhe slive. Sicer smo veseli, da je turistična sezona spet v polnem teku, da prihajajo domači turisti iz cele Slovenije in tudi tuji turisti. Naslednji mesec pripravljamo srednjeveški dan na Velenjskem gradu, teče akcija mesto cvetja in nadejamo se dobrih rezultatov.«

26. avgusta Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju s Šili testeninami pripravlja Šilifest. V starem mestnem jedru bodo pripravili poseben večer, prvi 'long table' oziroma dolgo mizo, kjer bodo goste razvajali s kulinaričnimi presežki, povezanimi s testeninami.

težje med kulinariko in frizerstvom. »Glede na to da gre za umetnost, ki jo moraš razumeti, se trudim obe dejavnosti združiti po svojih najboljših močeh. Razmišljam o kuhinji na kolesih na malo drugačen način.«

Kako junaška je bila poteza preizkusiti se v kuhinji? »To je bila moja večna želja, doživeti

ka hobi, ki ga želim nadgraditi.«

Petra Trofenik: »Ob izpadu iz boja za glavno nagrado je bilo prisotnega nekaj razočaranja, sem pa vseeno ponosna nase in zadovoljna, da sem uspela priti tako daleč, kar največ šteje. Moje najmočnejše področje so sladice, tudi sama sem zelo sladkosneda. Sem pa v Master-

ka lahko zelo dobra, čeprav ne izgleda na prvi pogled najbolj jedljiva, pa vendar zna na koncu presenetiti. Hvaležna sem sotekmovalcu Marku, da nas je povezal, gotovo nas boste še kje srečali.«

Plesna in kulinarična sobota

Festivalsko dogajanje se je v soboto preselilo na Titov trg. Glasbeni uvod je pripravila godba veteranov UNI 3, zaključek pa Pihalni orkester Premogovnika Velenje. V okviru plesnega dogodka Ulica pleše so se predstavili plesne skupine in društva, šest ekip pa je v kotlih kuhalo medgeneracijske mineštre, nekateri tudi po receptih, vzetih iz starih kuharskih knjig, ki jih razstavljajo v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu. Za kuhalnico je prijel tudi vod-

Kuhal je tudi Marko Pritržnik, vodja urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje, s svojo ekipo.

»Recept smo našli v stari kuharski knjigi, gre pa za šaleško piščančjo obaro; morda bi morali uporabiti prepelico, kot so to počeli nekoč. Kakorkoli, veseli smo, da je festival dosegel svoj namen, vsi organizatorji smo namreč želeli, da se družijo vse generacije, zato je tudi program tako sestavljen. Dva dni festivala se je veliko dogajalo, pestro dogajanje je pritegnilo množice in v tem pogledu smo zelo zadovoljni.«

Tudi organizatorji festivala so bili medgeneracijski, in sicer Mestna občina Velenje, Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, Dom za varstvo odraslih Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline, Mladinski center Velenje, Knjižnica Velenje, Festival Velenje, Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in Muzej Velenje.

Igor Stanković, Bistro Bianca: »Na Promenadi okusov smo prisotni vsako leto, predstavljamo pa svoj najbolj prodajan produkt grški gyros, narejen po izvirnem receptu.

Nas pa ljudje že prepoznavajo po poletni ponudbi hrane in dogajanju v gostilnici.«

Miha Centrih, Opa resort: »Prihajamo iz Paške vasi, obiskovalce pa tukaj razvajamo z gurmanskimi pizzami (govejim tatarjem, dimljeno postrvjo, govejo šunko), po katerih smo ljudem precej poznani. Ugotavljam, da so babičini recepti zelo dobrodošli in upam, da nam bo uspelo pustiti dober vtis v lokalnem okolju.«

Rožle Siljan, Vafl: »Ponujamo puhaste ameriške palačinke in sveže pečene vaflje. Ob preteklih dogodkih smo ugotavljali, da ste Velenjčani zelo sladkosnedi. Prihajamo iz Celja, prisotni smo tudi na Rogli, v Zrečah in Celju ter na nekaterih kulinaričnih dogodkih po celotni Sloveniji in v poletni sezoni tudi na Hrvaškem. Receptura je zahtevna, največ na koncu šteje ljubezen.«

Jasmina Škarja, Diana Janežič

Kakšna je lahko povezava med kuhanjem in ustvarjanjem pričesk?

Na stojnici so udeleženci letošnjega šova Masterchef predstavili jedi, za katere so pri sodnikih prejeli pohvalo: gobovo juho, šmorn, rižev narastek in Master hot dog.

Ekipa MOV: Recept za obaro so našli v stari kuharski knjigi.

Embalaža za gospodinjske aparate je sestavni del storitev, česar se zavedajo tudi v podjetju Hisense Europe, ki je eden od vodilnih proizvajalcev zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov v Evropi. Tudi trajnostna kartonska embalaža igra pomembno vlogo pri varovanju okolja, obremenjenega s plastiko. V začetku junija so na konferenci Hisense Europe Tech predstavili inovacije zadnjih dveh let, ki so ali še bodo prinesle pomembne preboje na različnih področjih. Mednje sodi tudi zamenjava stiropora s kartonsko embalažo.

Gorenje je ekološko ozaveščeno podjetje

Dr. Aleš Mihelič, vodja predrazvoja pralnih in sušilnih strojev, razloži, da je Gorenje eno bolj ekološko ozaveščenih podjetij. Varstvo okolja ima namreč pri njih že dolgo tradicijo. »Že od leta 2004 smo preučevali, kaj še lahko naredimo. Še posebno, ko smo ugotovili, da na leto proizvedemo dva tisoč ton stiropora, kar izgleda tako, kot bi vsako leto postavili deset nogometnih igrišč Barcelone na meter višine. Če se zavedamo, da gre vse to v smeti, je smiselno, da nekaj spremenimo. Z raziskovalnimi organizacijami smo iskali alternativo, kako priti do bolj ekološke embalaže. Ob tem se je seveda izkazalo, da so tehnič-

Za vse svoje izdelke lahko uporabijo kartonsko embalažo

ni problemi zelo zahtevni, ker naši aparati med manipulacijo tudi do dvestokrat dosežejo pospešek težnosti, kar pomeni, da so sile, ki jih mora prenašati, velike.

Po drugi strani si vsakdo predstavlja, da zmečkan papir ni več elastičen. Kako papir prepričati, da bo elastičen, je bil poseben izziv, a nam je skupaj s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani uspelo. Naredili smo papir za konstrukcijske materiale, kar pomeni, da lahko za vse naše izdelke naredimo kartonsko embalažo.«

Ali vas je v spremembo prisilila tudi kriza v Ukrajini?

»Začeli smo pred vojno v Ukrajini, zdaj smo vse skupaj samo dodatno pospešili, ker pričakujemo, da bomo spremembo hitreje uvedli v proizvodnjo glede na to, da je stiropor osnovan na nafti. Glede transporta smo imeli nekaj iz-

zivov okoli vlage. Spremembo uvajamo postopoma, odločili smo se, da bomo z uvedbo novih generacij izdelkov uvedli tudi spremembo embalaže. Trenutno so na vrsti indukcij-

Turbulentni časi in novi izzivi

ske plošče, kuhališče z vgrajeno napo, podpultni hladilnik za vino, načrtujemo pa, da bi do leta 2024 postopoma vse proizvode opremili s kartonsko embalažo.«

Kakšna je cena trajnostnega razvoja in kakšne spremembe vas še čakajo?

»Glede na to da prihajamo iz stare industrije, kjer marže niso tako zelo velike, je to pač pomembno. Potrudili smo se, da nova embalaža ne bo veliko dražja od obstoječe. Kar se tiče sprememb, smo na konferenci slišali, da so tudi kolegi z ostalih področij zelo produktivni. Za pralne in sušilne stroje lahko povem, da bomo šli v smer povečanja avtomatizacije, torej v še bolj avtomatizirano pranje perila. Stroji bodo znali odpraviti določene težave in bodo 'razmišljali' namesto strank. Zna se zgoditi, da bodo tako pametni, da bodo znali vse sami narediti.«

Tradicija varovanja okolja v Gorenju sega daleč v zgodovino.

»Največjo prelomnico predstavlja leto 1998, ko so sprejeli

strateški načrt Skupine Gorenje in so varstvo okolja postavili med prioritete poslovanja. Leta 2004 je bilo Gorenje že vpisano v register EMAS.«

Kako upoštevate smernice trajnostnega razvoja?

»Upoštevamo jih tako glede okoljskega, ekonomskega in socialnega vidika. Letos smo sprejeli trajnostno strategijo, v kateri smo si postavili cilje po deležu, koliko reciklata bomo imeli v aparatih in koliko bodo aparati reciklabilni. Rad bi dodal, da največji odtis na področju pralnih strojev ni proizvodnja, ampak uporaba, saj osemdeset odstotkov LCA nastane med uporabo. Na konferenci smo pokazali nekaj rešitev, ki bodo omogočale, da bodo lahko stranke prale pri nizkih temperaturah in v celoti odstranile mikroorganizme.«

Koliko časa razvijate inovacijo?

»V Gorenju gre razvoj v več smereh. V predrazvoju imamo svobodnejše roke, saj se ukvarjamo z novimi tehnologijami. Ko jih pripeljemo do prototipa, jih kolegi iz razvoja pretvorijo v izdelke, ki jih lahko stranke kupijo na trgih. Če gledamo razvojne cikle, gre približno za dve leti, da naredimo novo generacijo aparata, glede na to da gre za kompleksne proizvode.« �� Jasmina Škarja

Digitalni boni za mlade

V podjetju Gorenje Keramika letos za vlaganja približno 250 tisoč evrov – Namesto dolgoročnega kratkoročno načrtovanje – Letos že nekaj novih zidnih keramičnih ploščic, konec julija nova velikost talne ploščice

Gorenje Keramika, eno od hčerinskih podjetij skupine Hisense Europa, se ponaša z 48-letno tradicijo. Velja za edino podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo keramičnih ploščic, in v tem trenutku zaposluje 96 delavcev. Od letošnjega februarja ga vodi Robert Kotnik, ki je na tem položaju zamenjal Borisa Laubiča

Stroški energentov 25 % v strukturi proizvodne cene

Kotnik se pridružuje mnenju mnogih gospodarstvenikov, da so podjetja zaradi energetske krize, visokih cen energentov in motenj pri dobavi surovin danes pred večjimi izzivi kot pred covid krizo. Sploh težo današnjega turbulentnega časa občutijo energetsko intenzivna podjetja, kamor sodi Gorenje Keramika, ki je pred več leti prešla pri proizvodnji keramičnih ploščic na uporabo plina, posodobila pa je tudi druge procese.

»Stroški energentov predstavljajo v našem podjetju 25 % v strukturi proizvodnje cene. Samo cena plina se je v letu in pol dvignila za več kot šestkrat oziroma za več kot 600 %.

Takšnega dviga v končno prodajno ceno naših izdelkov ne moremo vkalkulirati, če hočemo ohranjati konkurenčnost

na globalnem trgu. Zaradi tega in za izpolnjevanje vseh ostalih zakonskih predpisov, za plače zaposlenih, moramo zelo paziti na vsak strošek. Želimo si, da bi na ravni države čim prej našli ustrezne rešitve,« je predstavil

loške procese, v trg, kadre, saj se zavedajo, da brez novosti ni razvoja, brez tega pa tudi ne trga. V letošnjih petih mesecih so že razširili prodajni program z nekaj novimi dizajni zidnih keramičnih ploščic, konec julija

zelo dobri.« Čeprav so vlaganja v raziskave, razvoj ter investicije v veliki meri odvisna od 'mame', načrtujejo letos za te namene blizu 250 tisoč evrov oziroma dobre 3 % letnega prihodka. Gre za precejšnjo vsoto, ki jim bo omogočila izvedbo začrtanih investicijskih projektov.

Dela imajo za zdaj dovolj, zagotavlja sogovornik, kako bo v prihodnje, je težko napovedovati, saj je v časih tako velikih in hitrih sprememb pri cenah energentov, v nabavnih verigah in na trgih nemogoče dolgoročno načrtovanje. Tudi za kratkoročno bi bile več kot dobrodošle bolj kakovostne informacije države, morebiti tudi njena podpora gospodarstvu. Brez nje bo slovensko gospodarstvo namreč težko ohranilo konkurenčnost.

aktivnosti Kotnik in dodal, da z racionalizacijo poslovanja znotraj podjetja in v okviru skupine Hisense Europe za zdaj še obvladujejo položaj.

Za vlaganja dobre 3 % letnih prihodkov

Obvladujejo ga tudi zaradi nadaljevanja vlaganj v tehno-

načrtujejo širitev programa z novo dimenzijo talne ploščice, odporne na mraz.

»To bo za nas letos kar velik korak naprej, omogoča nam ohranitev trga in tudi pridobitev novih kupcev. Teh si obetamo več od julijske novosti, saj so prvi odzivi na nov dizajn talne mrazopodporne ploščice

Prvo leto covid krize je Gorenje Keramika zaradi razmahnitve gradbene dejavnosti prešla dokaj dobro, lansko leto je zaradi nihanja cen energentov na trgu sklenila v rdečih številkah. Kako bo letos? »Pred nami je zelo zahtevno leto, saj turbuletni časi prinašajo nove in nove izzive. Kljub temu gledamo v prihodnje z optimizmom,« je še dejal Robert Kotnik.

�� Tatjana Podgoršek

Digitalne bone '22 prinaša zakon o spodbujanju digitalne vključenosti z namenom povečanja digitalne razvitosti gospodarstva in celotne družbe – Med drugim prinaša vrednostne bone za nakup računalniške opreme Od 15. junija lahko osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje koristijo digitalne bone '22 za nakup računalniške opreme. Glede na veliko zanimanje na vladni službi za digitalno preobrazbo pričakujejo unovčenje velikega števila bonov. Ti bodo po opravljenem brezplačnem izobraževanju pozneje na voljo tudi starejšim od 55 let. Za leto 2022 vrednost digitalnega bona znaša 150 evrov, pri čemer gre za dobroimetje v informacijskem sistemu Finančne uprave RS, ki ga lahko unovčite za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme, tako osebno v poslovnih prostorih ponudnika blaga kot s spletnim nakupom. Za bon ni treba zaprositi in ga ne prejmete v fizični obliki, torej podobno, kot je veljalo za turistične bone.

Med opremo, ki jo bo mogoče kupiti z boni, med drugim sodijo tipkovnice in miške, računalniški zasloni, tablični, prenosni ali namizni računalniki, digitalni papir in peresa, slušalke z mikrofonom, 3D tiskalniki, zunanje pomnilniške enote, spletne kamere, tiskalniki in posebna računalniška oprema za digitalno vključenost invalidov.

Nekateri ponudniki računalniške opreme so za potrošnike že pripravili posebne ponudbe

za koriščenje bonov v njihovih trgovinah.

Kdo je upravičen do bonov?

Do bonov bodo sprva upravičeni osnovnošolci 7., 8. in 9. razreda, dijaki in študenti, ki so imeli na dan 12. marca 2022 stalno prebivališče v Sloveniji.

Digitalni boni bodo pozneje na voljo tudi za prebivalce, stare 55 let ali več, ki so prav tako 12. marca letos imeli stalno prebivališče v Sloveniji. Vendar velja za to starostno skupino pri koriščenju bonov dodaten pogoj. Udeležiti se bodo namreč morali brezplačnega izobraževanja s področja digitalne pismenosti. Za ta izobraževanja je veliko zanimanja, predvsem pa ljudi zanima, kje in kdaj bodo potekala.

"To bo znano, ko bodo znani rezultati javnega razpisa za sofinanciranje neformalnih izobraževanj za odrasle 55+ na področju digitalnih kompetenc, predvidoma pa naj bi se izobraževanja začela izvajati avgusta," so pojasnili v Službi vlade RS za digitalno preobrazbo.

Koriščenje bona bo mogoče v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih računalniške opreme. Če bodo bratje, sestre, polbratje oz. polsestre želeli bone združiti, bo treba predložiti tudi izjavo o združitvi digitalnih bonov. Bone bo mogoče koristiti do 30. novembra. (STA)

V Gorenje Hisense bodo z uvedbo novih generacij izdelkov uvedli tudi spremembo embalaže – Do leta 2024 naj bi postopoma vse proizvode opremili s kartonsko embalažo

Dr. Aleš Mihelič: »Z raziskovalnimi organizacijami smo iskali alternativo, kako priti do bolj okolju prijazne embalaže.«

Robert Kotnik: »Letos se bomo morali zelo truditi, da bomo sklenili leto v skladu z načrti.«

Znanost za energetski prehod v Šaleški dolini

5. mednarodna konferenca EnRe ponovno v Velenju - Pri izstopu šaleške regije iz premoga do leta 2033 je odprtih še veliko vprašanj – Pomembno je sodelovanje energetske stroke in drugih znanosti

Velenje 14. junija – Velenje je v prostorih Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru v Medpodjetniškem izobraževalnem centru gostilo tradicionalno znanstveno konferenco EnRe, na kateri so mednarodno priznani strokovnjaki z različnih področij razpravljali na temo energetike, trajnostnih virov in varovanja okolja ter predstavili svoj pogled na temo »Kaj lahko slovenska znanost naredi za prestrukturiranje SAŠA regije?«.

Namen konference EnRe je bil spodbuditi komunikacijo med strokovnjaki in raziskovalci ter omogočiti razpravo in izmenjavo različnih pogledov na prihodnost, ki so izjemnega pomena za učinkovito zasledovanje ciljev. V okviru posameznih sekcij so bili predstavljeni rezultati temeljnih in aplikativnih raziskav številnih uspešnih raziskovalnih in razvojnih projektov na različnih področjih energetike in varstva okolja, ki bodo v prihodnosti prispevali k novim rešitvam in proizvodom prihajajočih generacij.

Etična odgovornost zmanjšati ogljični odtis Konferenco je s pozdravnim nagovorom odprl predsednik organizacijskega odbora EnRe 2022 redni prof. dr. Jurij Avsec s Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru, Kot je povedal, ni naključje, da se je konferenca vrnila v Velenje, kjer se bodo v bližnji prihodnosti dogajale velike spremembe na področju energetike in varovanja okolja. Šaleška dolina je pred velikimi izzivi in spremembami, ki bodo posledica izstopa iz premoga in zasledovanja podnebne nevtralnosti. Težnja po izboljšanju energetskih naprav, vpliv okoljskih dejavnikov in razvoj novih tehnologij za izkoriščanje trajnostnih virov prispevajo k temu, da smo v zadnjem desetletju priča intenzivnemu razvoju energetike. Izzive v energetiki pa je strnil takole: “Na eni strani se je tako

še vedno izzivi, kako izboljšati energetske naprave, kako zmanjšati vpliv na okolje z različnimi modernimi tehnologijami. Naša etična odgovornost je, da si nenehno prizadevamo za zmanjšanje ogljičnega odtisa.”

Veliko besed, a skromna dejanja

Mag. Aleksander Mervar, direktor ELES-a, je za naš časopis odkrito in kritično ocenil energetsko situacijo v Sloveniji. “Če TEŠ proizvaja električno energijo ob normalni hidrologiji, je Slovenija 10-odstotno odvisna od uvoza. Če TEŠ umaknemo, naša odvisnost skoči na 40 odstotkov. Slovenija potrebuje določeno obdobje za postavitev proizvodnje z razpršenimi obnovljivimi viri, a pred letom 2030 si ne predstavljam elektroenergetske bilance ob vseh energetskih problemih v Evropi, posledicah ukrajinske vojne, da bi lahko TEŠ ugasnili. Na svojem predavanju sem izpostavil tri

❱

Saj jih nimamo samo z njimi, imamo jih s sončnimi elektrarnami in nuklearko … Katerokoli tehnologijo stroka predlaga, se vedno najde nekdo, ki je proti. Zato stopicamo na mestu in dlje ko bomo vztrajali pri tem, globlje bomo tonili.”

“Slovenija potrebuje določeno obdobje za postavitev proizvodnje z razpršenimi obnovljivimi viri, a pred letom 2030 si ne predstavljam elektroenergetske bilance ob vseh energetskih problemih v Evropi, posledicah ukrajinske vojne, da bi lahko TEŠ ugasnili.” (Mag. Aleksander Mervar)

pojme skozi prizmo energetike: trajnostni prehod, stabilno delovanje družbe in konkurenčnost gospodarstva. Kaj je treba narediti? Na področju trajnostnega prehoda je veliko besed, a skromna dejanja, tako na področju sončnih elektrarn, hidroelektrarn, vetrnih elektrarn. Glede stabilnosti oskrbe z električno energijo ni za zdaj nobenih bojazni, da stabilnost ne bi bila dosežena, a zaenkrat s čedalje večjim uvozom. Če se bo karkoli neugodnega dogajalo v Evropi, kot je na primer, prekinitev dobave zemeljskega plina iz Rusije, bo ta stabilnost hitro zgrmela.

Kar zadeva konkurenčnost gospodarstva; žal ne morem povedati nič obetavnega ne za

❱“Dobro je slišati znanstvene in strokovne prispevke s področja energetike, ki poskušajo orisati, da prehod iz premoga ne bo tako preprost, kot si marsikdo predstavlja.” (dr. Janez Rošer)

v Velenju kot v Krškem bližamo določenim izzivom, ti pa se kažejo tudi v svetovni energetiki – zamenjava oziroma nadomeščanje energetskih virov iz Rusije, uporaba obnovljivih virov … Želja je uporabljati v bližnji in daljnji prihodnosti v večji meri kot do zdaj obnovljive vire, pridobljene iz sonca, biomase, vetra, vode. Pred nami pa je še vedno intenzivna uporaba jedrske energije. V svetu se gradi še vedno veliko termoelektrarn. Torej so pred nami

gospodarstvo ne za gospodinjstva. Cene bodo v prehodnem obdobju zrastle za 2 do 3 krat, odvisno pa je od tega, kaj bo vlada predlagala in koliko je v njeni moči, da prepreči energetsko draginjo. Predvidevam, da se bodo z umiritvijo vojne v Ukrajini tudi cene umirile, a bodo vseeno višje, kot so bile pred avgustom 2021. Danes so umetno napihnjene in ne izražajo proizvodnih stroškov. Zakaj imamo takšne težave s postavitvijo vetrnih elektrarn?

Odločitev o Premogovniku Velenje je ključna zdaj

Mnenja in razprave so bile seveda posebej pomembne za Premogovnik Velenje (PV) in njegov direktor dr. Janez Rošer je takole ocenil konferenco: “Tematike konference so dobro naslavljale vse izzive, katerim

bo priča Šaleška dolina. Nenazadnje je Premogovnik Velenje tisti, ki se ga veliko teh tem dotika in zelo dobro je slišati znanstvene in strokovne prispevke s področja energetike, ki poskušajo orisati, da prehod iz premoga ne bo tako preprost, kot si marsikdo predstavlja. V to bo treba vložiti veliko truda, dialoga in verjamem, da rešitve obstajajo, a bodo imele svojo ceno, ki jo bodo morali udeleženci kompromisno sprejeti.

To ne pomeni, da Premogovnika Velenje leta 2033 ne bomo zaprli. To pomeni, da veljavna strategija še vedno predvideva zaprtje PV do leta 2033. Že danes se veliko jav-

gočali resne zgodbe. Težava ni samo v financah, potrebno je izdelati določene infrastrukturne objekte pod zemljo. Tega pa ni mogoče v enem letu, to se projektira in izvaja v dolgoročnih načrtih odkopavanja. Danes je odločitev glede PV ključna tudi za tista leta.”

Prestrukturiranje je za znanost izziv

Konferenca EnRe je pokazala, da je komunikacija, razprava in izmenjava različnih pogledov na prihodnost med različnimi strokovnjaki in raziskovalci izjemnega pomena. Predstavljenih je bilo 53 prispevkov iz 6 držav z različnih področij

prilagoditi vsem tem potrebam. Glede daljinskega ogrevanja je občina pripravila osnutek akcijskega načrta, ki bo predstavljen na seji mestnega sveta konec tega meseca. Pri pripravili načrta smo prisluhnili tudi dobrim praksam iz Evrope.”

Dr. Miralem Hadžiselimović je dejal, da so uvodna predavanja in okrogla miza pokazali, da je veliko odprtih vprašanj, ki jih bo treba jasno komunicirati z javnostjo, da bo stroka lahko ideje o tehnoloških rešitvah umestila v prostor. “Delovna mesta v energetiki je nemogoče nadomestiti 100-odstotno, zato je treba najti nove investitorje, visokotehnološka delovna mesta,” je dejal.

❱“Fakulteta želi sodelovati in ustrezno pomagati MO Velenje pri razvoju novih področij, da bo življenje v občini enako ali boljše.” (Dr. Sebastijan Seme)

nosti ukvarja z vplivom krize na to letnico. Zavedati pa se je treba drugega vidika: če se mi prepozno odločimo, da bi PV obratoval še naprej, je to praktično nemogoče narediti. Vložki, ki bi bili, recimo leta 2030, potrebni, da bi PV pripravili na podaljšanje življenjske dobe še za kakšno dekado, bi onemo-

energetike ter varovanja okolja. Prisotnih je bilo več kot sto udeležencev, kar kaže ne le na smiselnost, ampak tudi nujnost takšnih strokovnih srečanj.

Oceno srečanja so na novinarski konferenci strnili župan MO Velenje Peter Dermol, redni prof. dr. Miralem Hadžiselimović, prorektor za infrastrukturo Univerze v Mariboru, ter redni prof. dr. Sebastijan Seme, dekan mariborske fakultete za energetiko.

Peter Dermol je poudaril pomen konference za energetiko, energetsko samooskrbo, cene energentov, prehransko industrijo, še pomembnejša pa je za lokalno skupnost: “Ukvarjamo se namreč z izzivi preskrbe z električno in toplotno energijo ter ustvarjanjem novih delovnih mest. V povezavi s tem pa tudi, kako izobraževalne, znanstvene, raziskovalne institucije

“Fakulteta za energetiko UNI Maribor v Velenju že 14 let izobražuje in raziskuje na področju energetike. V tem obdobju smo izobrazili več kot 400 diplomantov in magistrantov, ki tudi v lokalnem okolju dajejo razvoju dodano vrednost,” pa je izpostavil dr. Sebastijan Seme.

“Področje energetike bo tudi v fazi prestrukturiranja Šaleške doline imelo ključno vlogo. Fakulteta želi sodelovati in ustrezno pomagati MO Velenje pri razvoju novih področij, da bo življenje v občini enako ali boljše.

Celotna slovenska znanost bo sodelovala pri prestrukturiranju regije, ker ji pomeni izziv, da s svojim znanjem predlaga primerne tehnologije kot nadomestne sedanjim, predvsem glede daljinskega ogrevanja in proizvodnje električne energije. Variant je več, po preliminarnih ocenah so najbolj verjetne tehnologije na plin, vodik.” ��

Diana Janežič

Z

leve: Sebastijan Seme, Miralem Hadžiselimović in Peter Dermol

Solidarnost, pozabljeni bonton in komunikacijske navade

Velenjski gimnazijci z akcijo na šoli opozorili na pomen medsebojnih odnosov

Počasi se približujemo koncu šolskega leta in kmalu bomo skočili v osvežujoče poletje. Zadnja dva meseca pouka sta kot vedno precej naporna. Hkrati so se v tem letu zgodile velike spremembe, saj smo se morali po mesecih dela na daljavo spet privaditi na šolske klopi in hitrejši ritem gimnazijskega dogajanja. Te spremembe so vplivale na vsakega gimnazijca.

V oddelku 3. C smo na pobudo razredničarke Jožice Plešnik že skozi leto sodelovali v projektu Spodbujamo solidarnost. Pri razrednih urah smo se veliko pogovarjali o tem, sodelovali v akciji pošiljanja sporočil solidarnosti v lokalnem okolju in širom po Evropi, ob koncu pa smo se odločili, da se lotimo še samostojne akcije, da bi malce prispevali k dvigu razpoloženja na naši šoli.

Seveda smo se najprej poučili o tem, kako izvesti akcijo oziroma katerih deset korakov je nujno potrebnih, da nastane odmeven projekt. Najpomembnejši med njimi je zagotovo iskanje dobre vsebine oziroma vprašanje, na kaj bi okolico radi opozorili. V slogu trenutnega dogajanja smo v ožji izbor uvrstili temo Pozabljeni bonton in komunikacijske navade ter se lotili dela. Finančno pomoč nam je prijazno ponudil pobudnik, društvo Humanitas iz Ljubljane.

V maju smo se povezali z društvom Novus, ki je za naš razred pripravilo delavnice na temo komunikacije. Dogovorili smo se, da se jih v okviru razrednih

ur udeležijo vsi gimnazijski razredi, bodisi letos bodisi na začetku naslednjega šolskega leta. Nato smo načrtovali dalje. Padla je odločitev, da popestrimo šolsko stopnišče z nalepkami, ki bi s pozitivnimi in spodbudnimi citati spremljale naše poti iz nadstropja v nadstropje. Zavedamo se, da je težko kar naenkrat spremeniti vzdušje in

ki društva Humanitas, posneli naše delo ter vtise udeležencev. Veselimo se njihovega dokumentarnega filma, katerega del bo tudi naša akcija.

Pri delu je naš razred izjemno užival, saj smo s tem pridobivali mnogo življenjsko pomembnih veščin, hkrati pa smo se zelo približali cilju, saj smo gimnazijo obarvali v lepi, pozitivni

Strip o podnebnih spremembah

Ljubno, 7. junija – Zavod Savinja, vodilni partner Lasa Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je od 15. marca do 25. maja objavil natečaj za učence 6. in 7. razredov osnovne šole

pov, ki so jih izdelali učenci Osnovne šole Ljubno pod mentorstvom Leona Ravlana, ter učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji, ki so ustvarjali pod vodstvom mentorice Maše Kolšek

rih sort dreves in jagodičevja. Nagrado za najboljši strip pa je podarilo Vzorčno mesto Velenje, Ljudska univerza Velenje, ki promovira znanost, znanje in razumevanje na osnovi uč-

SAŠA regije za naj strip na temo podnebnih sprememb – Mi smo SVETloba. Prejšnji torek so v prostorih zavoda sodelujočim podelili nagrade.

Strokovna komisija v sestavi Urška Stropnik Šonc, Ana Nuša Rebernik in Anja Kumprej je ocenila 9 prejetih stri-

Za najboljši strip je komisija izbrala delo Neže Ugovšek in Zoje Emeršič z ljubenske šole. Nagrade sodelujočim je podarila Fundacija sadni gozd iz Velenja, ki spodbuja k zdravemu načinu življenja in večji ekološki ozaveščenosti z namenom ohranjanja avtohtonih in sta-

nega načrta, sodobnih tehnologij, mednarodnega sodelovanja, medkulturnega dialoga in medpredmetnega povezovanja. Ustvarjalcem stripov čestitamo za sodelovanje in jim želimo, da bi jim prejete sadike fundacije obilno rodile.

delo.

Osnovali smo tudi večji plakat za gimnazijski vhod. Ta naj vsakega spomni, da vstopa v šolo prijaznih ljudi, ki sodelujejo, si med seboj pomagajo in se veselijo uspeha drug drugega.

Zaključek akcije z montažo plakata in lepljenjem nalepk smo sklenili 10. junija. Na ta dan so nas obiskali predstavni-

rumeni, ki je ne samo njen simbol, ampak prinaša tudi veliko vedrosti v naša življenja. Upam, da bodo nalepke našle posebno mesto v srcih dijakov in jim bodo vsak dan v spodbudo.

Solidarnost, dobra beseda, nasmeh in prisrčen pozdrav, to naredi okolje pozitivno, in želimo si, da vsak gimnazijec prispeva svoj kamenček v ta mozaik.

Anastazija Gračner ��

10. srečanje upokojenih članov SVIZ Slovenije

7. junij je bil za mesto Velenje poseben dan. Obiskali so ga upokojeni člani in članice Sindikata vzgoje izobraževanja, znanosti In kulture iz celotne Slovenije. Nekaj manj kot 400 jih je bilo. Člani organizacijskega odbora SVIZ Velenje so se na srečanje z veseljem pripravljali in se skozi ves dan trudili, da bi bil dan za vse udeležence in udeleženke zapisan lepim in prijetnim spominom. V polno zasedeni dvorani Doma kulture

Velenje jih je najprej pozdravila in nagovorila predsednica OO SVIZ Velenje Jelka Velički, nato pa sta spregovorili še predsednica sekcije upokojenih članov SVIZ Jožica Unetič in pomočnica glavnega tajnika Nadja Götz. Na ekskurzijo po spominih na šolsko plonkanje, piflanje, pisanje in špricanje pa jih je v nadaljevanju popeljal domačin Uroš Kuzman, edini slovenski komik z doktoratom iz matematike. Poskrbel je za smeh, nostalgijo

in dobro voljo. Vse to so gostje ponesli s seboj na potep po mestu ter ustvarjali lepe spomine na ogledih Grilove domačije, Muzeja usnjarstva v Šoštanju, Muzeja premogovništva in muzeja na Velenjskem gradu. Po ogledih so se zbrali na novem prireditvenem prostoru Vista ob jezeru. Srečanje so zaključili z okusnim kosilom v večnamenskem domu Vinska Gora. ��

V šolskem letu 2021/2022 je Turistična zveza Slovenije že sedemnajsto leto zapored razpisala vseslovenski projekt Turizem in vrtec na temo Z igro do prvih turističnih korakov. Letošnja rdeča nit projekta je bila Voda in zdravilni turizem.

Z otroki Vrtca Šoštanj enote Urška iz Topolšice, starimi od 4 do 6 let, smo se odločili pristopiti k projektu. Pod mentorstvom vzgojiteljic Simone Obšteter in Monike Čopar so otroci raziskovali in se ukvarjali z edinstvenim naravnim bogastvom – vodo. Z otroškimi koraki so ugotavljali, kako spodbuditi razvoj termalnega turizma v Topolšici. Tamkajšnji termalni vrelec, ki že od 16. stoletja nudi različne metode zdravljenja, razvedrilo in sprostitev, je lokalni biser, ki ga je vredno spoznati, ohranjati in razvijati.

Z gibalnimi igrami in pravljicami so se seznanjali s kroženjem vode v naravi. Izdelali so si didaktično igro Spomin ter družabno igro Vodna pot ter tako spoznavali, kako in v

kakšne namene uporabljamo vodo. Spoznavali so vodo v vseh njenih pojavnih oblikah, z njo eksperimentirali. Ob žuborenju potoka so izvajali masažne igre. Preizkusili so knajpanje in si pripravili vodno čutno pot. Ob vodnih zvočnih ugankah so ugotavljali, da ima voda res mnogo pojavnih oblik.

Obiskali so izvir termalne vode in se seznanili z delovanjem term. Ob ogledu zunanjega bazenskega kompleksa, ki je zaradi obnove trenutno zaprt, se jim je porodila ideja o novem, večjem vodnem parku,

ki bi privabljal turiste od blizu in daleč.

Otroci so svoje ideje narisali in jih sestavili v načrt. Nato so se lotili izdelovanja makete. Ustvarjali in oblikovali so iz odpadnega materiala. Poimenovali so ga Vodni park Metuljček in tako z imenom obeležili še eno lokalno znamenitost. Otroški izdelki, ki so nastali v okviru projekta, so na ogled v termah Topolšica, v preddverju restavracije, v prvem nadstropju. Vabljeni!

počutje pri posameznikih, toda vsaka iskrica in žarek lahko malce prispevata, da se nariše nasmeh na obrazu in da se dvigne motivacija za

Solidarnost, dobra beseda, nasmeh in prisrčen pozdrav, to naredi okolje pozitivno.

Udeleženci natečaja skupaj z mentorji in člani ocenjevalne komisije ter ravnateljem Osnovne šole Ljubno ob Savinji

Breme raka je v Sloveniji veliko in se še povečuje. Naraščanje incidence raka lahko v veliki meri pripišemo staranju prebivalstva, saj z daljšanjem življenjske dobe vse več ljudi »dočaka« to bolezen. Poleg staranja na nastanek raka vplivajo še drugi nevarnostni dejavniki – na večino izmed njih lahko vplivamo s preprostimi preventivnimi ukrepi. Okrog 40 odstotkov vseh smrti zaradi rakavih obolenj bi namreč lahko preprečili z upoštevanjem 12 enostavnih priporočil Evropskega kodeksa proti raku, ki poleg raka preprečujejo tudi druge kronične bolezni.

Tveganje za rakava obolenja večje tudi pri ljudeh, ki uporabljajo brezdimne tobačne izdelke

Anja Strmšek, dr. med., specializantka javnega zdravja NIJZ pojasni, da kajenje povzroča 8 od 10 pljučnih rakov, poveča pa tudi verjetnost nastanka več kot deset drugih vrst raka. »Tveganje za rakava obolenja ni povečano le za kadilce, temveč tudi za vse, ki uporabljajo brezdimne tobačne izdelke, in tiste, ki so tobačnemu dimu pasivno izpostavljeni. Kadilci, ki sami opuščajo kajenje, so do štirikrat manj uspešni kot tisti, ki so ob opuščanju kajenja deležni strokovne podpore. V ta namen deluje brezplačni svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77, kjer svetovalci nudijo tudi dalj časa trajajočo pomoč in podporo,« razlaga Strmškova in opozori, da lahko z zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje za raka za skoraj petino (18 odstotkov).

»Vključuje naj skrb za vzdrževanje normalne telesne teže (indeks telesne mase (ITM) v razponu od 18,5 do 24,9 kg/m2), vsaj pol ure zmerne telesne dejavnosti dnevno, omejitev uživanja alkoholnih pijač, dojenje, prehranjevanje pretežno s hrano rastlinskega izvora, omejitev vnosa rdečega mesa, izogibanje predelanemu mesu ter izogibanje hrani, ki vsebuje veliko maščob oziroma enostavnih sladkorjev, kot so sladke pijače in hitra prehrana.«

Velik delež ionizirajočega sevanja, ki ga skozi življenje prejmemo, prispeva radon Priporočila proti raku nas ozaveščajo, kako pomembni sta

Skoraj polovico rakavih obolenj bi lahko preprečili

Na območju Šaleške doline pojavnost raka najhitreje narašča v občini Šmartno ob Paki, porast incidence raka pa beležimo tudi v Mestni občini VelenjeV občini Šoštanj se nakazuje blag upad incidence raka

tili stisko zaradi osamljenosti. Z namenom zmanjševanja socialne izključenosti imamo v društvu tako aktivnosti v obliki kratkih srečanj, kot so filmski abonma, strokovni klepeti članov in druga srečanja, ter tudi v obliki celodnevnih druženj, kot so izleti in šole zdravja. S predavanji, ki jih pripravljamo sami ali pa k sodelovanju povabimo različne strokovnjake, predstavimo različne strokovne teme in znanje na razumljiv in zanimiv način delimo s poslušalci. Letos smo se z njimi osredotočili na mlajšo populacijo, saj menimo, da na moramo za boljšo prihodnost o zdravju in ozaveščanju o rakavi bolezni pričeti ravno pri mladih. Tako smo jim predstavili bolezen rak skozi aplikacija WASIBY, ki je zanje dosti bolj zanimiva od navadnega predavanja.«

Individualno svetovanje o dojenju

zaščita pred soncem in ionizirajočim sevanjem ter skrbno upoštevanje navodil za varnost in zdravje pri delu. Dobro se je informirati, s kakšnimi snovmi prihajamo v stik na delovnem mestu, saj nekatere snovi lahko povzročajo raka.

Katere? »Velik delež ionizirajočega sevanja, ki ga skozi življenje prejmemo, prispeva radon. Je rakotvoren plin brez barve, vonja ali okusa, ki izhaja iz zemeljske skorje in prodira v stavbe. Z rednim zračenjem ga lahko iz bivalnih prostorov uspešno odstranimo.«

Zadnja tri priporočila spodbujajo ženske, da omejijo jemanje hormonskih zdravil za lajšanje menopavzalnih težav; starše, da cepijo svoje otroke proti hepatitis B virusu in humanem papiloma virusu, ter vse osebe, ki so vabljene v pre-

sejalne programe Dora, Zora, Svit, nagovarjajo k aktivni udeležbi. Podrobnejši podatki o incidenci najpogostejših oblik raka in umrljivosti zaradi vseh vrst raka ter udeležbi v presejalnih programih v občinah Šaleške doline, so dostopni v spletni aplikaciji Zdravje v občini. Prenovljena spletna aplikacija, prilagojena tudi za mobilne telefone, nudi bolj napredno navigacijo, interaktivni prikaz podatkov ter različne možnosti primerjav podatkov, vključno z prikazi časovnih trendov.

Srečanja

so koristna predvsem zato, da se pogovarjamo med seboj Tilka Bubik, koordinatorka skupine za samopomoč bolnikov z rakom, razloži, da imajo v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije redna mesečna

Kje iskati dežurne zdravnike?

Velenje, 5. junija – V Zdravstvenem domu Velenje je zaradi nenadnega obolenja prišlo do odsotnosti dežurnega zdravnika. Zato smo vprašanje, kako imamo v Zdravstvenem domu urejeno dežurstvo in kako je z dostopnostjo zdravnikov, naslovili na strokovno direktorico asist. dr. Katarino Rednak Paradiž, dr. med., spec. pediatrinjo: »Te-

žave, povezane z organizacijo in delom zdravnikov v dežurni službi, so nastopile v zadnjem mesecu, kot posledica odhoda treh zdravnikov iz Zdravstvenega doma Velenje ter nenadnih bolniških odsotnosti zdravnikov. O težavah, s katerimi se soočamo pri zagotavljanju dežurne službe, smo obvestili ustanovitelja Mestno občino Velenje in

ministrstvo za zdravje. Slednji so nam odgovorili, da razumejo našo težavo in bodo naš primer obravnavali prednostno. Do prejetja njihovega odgovora se bomo trudili zagotavljati nemoteno delovanje dežurne službe. Če nam to v celoti ne bo uspelo, bomo o tem javnost tudi obvestili. Zelo pomembno pa je, da kljub vsem težavam s kadrom

srečanja vsak tretji torek v mesecu v Zdravstvenem domu Velenje ob 18. uri. »Teh srečanj se lahko udeležijo vsi, ki so zboleli za rakom. Običajno po operativnem posegu ali po zdravljenju. Korona je ta srečanja malo zavrla, tako da se srečanj udeležujejo stare dolgoletne članice. Vira obveščanja novih članic nimamo, čeprav bi bilo zaželeno, da bi o nas obveščali že v bolnicah; ali pa zdravniki v ambulantah. Srečanja so koristna za nove članice predvsem zato, da se odprejo in pogovarjajo o izkušnjah starih članic in dobijo mnoge nasvete o problemih, ki nastanejo po zdravljenju. V preteklosti smo imele tudi psihologinjo, če pa bi se članstvo povečalo, bi jo gotovo znova poiskale, saj je zelo koristno.«

Rakavo obolenje vedno globoko poseže v posameznika

Branka Drk, predsednica Društva za boj proti raku Vele-

nje: »Ponosni smo, da s svojim delovanjem spreminjamo vsakdan prebivalcev širše Šaleške doline in pripomoremo k gradnji bolj ozaveščene in zdrave družbe. S svojimi dejavnostmi smo preko sodelovanja z drugimi društvi in mediji vpeti tudi v dogajanje v širši okolici Šaleške doline. Sodelujemo v državnih presejalnih programih in s tem širimo njihovo pomembnost med našimi člani in tudi drugimi posamezniki na našem področju. Rakavo obolenje namreč vedno globoko poseže v posameznika, prebudi strah in kljub vse uspešnejšemu zdravljenju še vedno okrepi zavedanje minljivosti. Močno se vpne tudi v socialno življenje posameznika,« pove iskreno Drkova, ki opaža, da v boju proti bolezni ljudje velikokrat nehote opustijo socialne stike, hkrati pa je zagotovo prizadeto tudi njihovo duševno zdravje.

Kako ste preživeli lansko leto? »V času epidemije so mnogi ču-

Pred epidemijo (junij 2019) so pričeli v Centru za krepitev zdravja Velenje izvajati individualno svetovanje o dojenju. Dea Hudarin Kovačič, dipl. babica, dipl. m.s., Zdravstvenega doma Velenje, pojasni, da dojenje zniža ogroženost za nastanek raka dojk, maternične sluznice in raka jajčnika. »Učinek je večji, kadar je trajanje dojenja daljše. Poleg tega dojenje zmanjša tudi ogroženost za nekatere, predvsem krvne rake v otroštvu pri dojenih otrocih.« Kdo se lahko udeleži individualnega posveta in kje se lahko naroči? »Kadar ima mati težave z dojenjem, je dobro vedeti, da je veliko težav rešljivih, če že ne v celoti, pa vsaj delno. Pogosto je res potrebno ogromno truda in potrpežljivosti, toda s pravo informacijo, podporo, z zaupanjem vase in vztrajnostjo ste težavam lahko kos. Pri tem potrebujete dobre informacije in praktične nasvete, kako dojiti. V ta namen smo se v Zdravstvenem domu Velenje odločili, da vam priskočimo na pomoč z individualnim svetovanjem o dojenju, ki je brezplačno in poteka v prostorih zdravstvenega doma po predhodnem dogovoru. Posvet vključuje opazovanje dojenja, anatomijo, pristavljanja in sesanja, po potrebi opazovanje hranjenja, strokovne informacije in priporočila in naknadno spremljanje oz. svetovanje po telefonu.«

�� Jasmina Škarja

z enim zdravnikom in s celotno ekipo nujne medicinske pomoči (NMP) ves čas zagotavljamo 24-urno pomoč NMP-ja vse dni v letu,« odgovarja strokovna direktorica Zdravstvenega doma Velenje, ki bo o na novo postavljenem delu dežurne službe po prejemu odgovora ministrstva za zdravje obvestila tudi širšo javnost. �� jš

Težave z organizacijo in delom zdravnikov so posledica odhoda treh zdravnikov in nenadnih bolniških odsotnosti

Velenje, 7. junija – V novi knjigi je prvič zbrana celotna ohranjena Kajuhova korespondenca, vsa pisma, dopisnice in razglednice, ki jih je napisal pesnik, vključno s pismi ljudi, s katerimi si je dopisoval. Knjigo je uredil priznani umetnostni zgodovinar, pesnik, pisatelj, prevajalec in znanstvenik dr. Miklavž Komelj, ki je napisal tudi spremni esej in opombe k pismom. V pogovoru z urednikom zbirke Vladom Vrbičem je omenjeno knjigo predstavil v Mestni knjižnici Šoštanj.

Komu je pisal Kajuh?

»Najbolj obsežna je korespondenca z njegovim najboljšim prijateljem Kostjo Nahtigalom, kjer Kajuha spoznavamo zlasti v njegovih političnih, ideoloških prepričanjih in zamislih. Veliko dopisovalcev je ravno iz tega kroga Slovenske Mladine, nekaj ljudi je tudi iz šoštanjskega kroga. Zanimivo je precej osebno dopisovanje s sošolcem, prijateljem in pesnikom Francem Primcem, s katerim sta si med poukom izmenjevala listke. Par korespondentov, s sicer manj dopisi, je pomembnih literatov oziroma osebnosti, npr. Miško Kranjec, Tone Seliškar, Radovan Zogović.

Seveda je potem tukaj tudi korespondenca s sorodniki in pa dve ljubezenski korespondenci z Marijo Medved in Silvo Ponikvar,« je povedal Miklavž Komelj.

Precejšen del omenjenih pisem je sicer že precej poznan, zlasti korespondenca s Silvo Ponikvar, prvič pa je vso gradivo

Kajuh Dopisovanja

kronološko in po dopisovalcih urejeno na enem mestu in dopolnjeno z opombami ter podatki o korespondentih. »Knjiga se lahko bere kot zgodba, ki se začne z ideološko nabito korespondenco z Nahtigalom, izteče pa se v ljubezenska dopisovanja s Silvo Ponikvar, ki so nekakšna

Le Vida – recepti življenja

protiutež. Vmes pa je še ogromno zanimivega,« še doda avtor knjige.

Dragocen dokument o obdobju in generaciji

»To je res izjemen dokument o generaciji mladih levičarskih intelektualcev, ki nam prikaže

Ninna Kozorog računa na empatijo civilne družbe – Država ne stori tega, kar lahko vsak od nas – Vsaka prodana knjiga nahrani štiri ljudi

Velenje, 9. junija – Med mnogimi prireditvami 10. medgeneracijskega festivala je v Knjižnici Velenje potekala tudi predstavitev knjige Le Vida – recepti življenja, ki jo je napisala slovenska zdravnica nevrologinja, humanitarna delavka in Slovenka leta Ninna Kozorog Pogovor z njo je vodila Violeta Potočnik Krajnc, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje.

Ninna Kozorog je zaposlena kot specialistka nevrologinja na oddelku za nevrokirurgijo mariborskega kliničnega centra. Kot prostovoljka je med letoma 2014 in 2018 kot najmlajša vodja vodila pro bono ambulanto za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Leta 2011 je kot študentka medicine pomagala ustanoviti društvo Humanitarček, ki pomaga brezdomcem in starostnikom. Idejno in projektno je vodila mnoge dobrodelne akcije. Leta 2019 je prejela naziv Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi, istega leta je postala tudi Slovenka leta in 'ime meseca'.

Društvo Humanitarček je ustanovila potem, ko se je vprašala, zakaj ljudem predstavljamo revščino in lakoto v državah tretjega sveta, nihče pa se ne vpraša, kako živijo ljudje v Sloveniji. »Čisto nič ni pri nas drugače, prav taka beda je tukaj,« je povedala in tako predstavila poslanstvo Humanitarčka – da je tukaj za naše ljudi. Zdaj pomagajo že več kot 2.600 starostnikom.

Knjiga je troje v enem

Njena knjiga Le Vida – recepti življenja se je začela pisati, ko je kot študentka podarjala svoje bone za prehrano brezdomcem in napisala prvo zgodbo. Ko je končno nastala, so si obetali prodajo 1000 knjig, v prednaročilu pa so zbrali 15.000 naročil, in vsaka prodana knjiga je troje v enem – prinaša zgodbe, ponuja recepte za preproste, nasitne, a poceni jedi, hkrati pa nekomu – pravzaprav, štirim, z nakupom ene knjige namreč nasitite štiri ljudi – priskrbi topel obrok.

Le Vida je zbirka zgodb o ljudeh, ki so padli skozi špranje sistema in na starost ostali sami, globoko pod pragom revščine. Njihova imena so izmišljena, a ljudje in zgodbe so

resnični. Zarežejo v dušo, a njihovi epilogi narišejo smehljaj, pa čeprav malce bridek – ker so junake zgodb nazadnje našli ljudje, ki so hoteli in znali pomagati.

Veliko kritičnih besed je Ninna Kozorog povedala o državi, ki se deklarira za socialno in se njeni predstavniki pogosto pohvalijo, kako pomagajo državljanom, ter o centrih za socialno delo, ki se po njenih izkušnjah bolj posvečajo birokraciji in papirjem kot pa resnični pomoči ljudem. Ninna pa jim vedno znova dokazuje, da se da veliko narediti z malo denarja, predvsem pa veliko sočutja, razumevanja in dobre volje.

»Zgodbe, ki jih srečuješ dan za dnem, te dotolčejo. Predvsem zaradi ene misli – tudi jaz sem

vsak dan starejša. Ko enkrat spoznaš te zgodbe, se vprašaš, kaj pa je ta gospa, gospod naredil toliko narobe, da ga življenje

❱Ninna Kozorog torej računa na nas, da storimo male korake, čeprav bi morala država in CSD stokrat več.

tako tepe. Najbolj boli ignoranca družbe. Ne zavedamo se, koliko ljudi živi v bedi, pomanjkanju, v bloku z levim in desnim sosedom. Pravzaprav ne zamerim neki instituciji, da ne ve za nekoga takega. Ne more vedeti. Zamerim pa temu levemu in

njihov pogled na določene probleme in njihova razmišljanja. Dobimo tudi vpogled v to, kako so ti ljudje kolektivno delovali, kako so oblikovali svoje ideje. Ker gre za več različnih dopisovalcev, vidimo različne stopnje pismenosti in različne načine izražanja – tudi to je dragocen po-

datek. Na več ravneh lahko razberemo na eni strani zanimive stvari o njihovi ideološki pripadnosti in na drugi strani o neki notranji napetosti, ki se sproža v teh mladih ljudeh v brutalnih časih,« pove Miklavž Komelj.

Iz knjige tako spoznamo Kajuhova razmišljanja in občutenja, hkrati pa zbrane korespondence prikazujejo ideje in notranje boje cele generacije mladih slovenskih levičarjev in njihove reakcije na napeto dogajanje.

Tudi Vlado Vrbič poudari, da gre za dragocen zgodovinski dokument, ki ponuja vpogled v določeno obdobje, okolje v državi in hkrati v Kajuhovo osebno okolje. »Čeprav gre za kratko obdobje od leta 1938 do 1941, se vendarle da videti, kaj je Kajuh razmišljal in kako se je videl v prihodnosti.«

Letos bodo izšle še preostale tri knjige v zbirki KAJUH100 – Kajuh Podobe (Vlado Vrbič, Andreja Jurkovnik), Kajuh Objave (Marjan Rupert) in Kajuh strip (Marjan Košaver, Zoran Smiljanić).

desnemu sosedu, ker, sem prepričana, vidi, voha, sliši, kako je v sosednjem stanovanju …« je potrkala na našo vest.

Pomagati pa se da na veliko načinov, predvsem pa tako, da starostnike opolnomočimo za čim bolj samostojno življenje.

V Sloveniji je že 90 tisoč Vid

»Brez vas in društva Humanitarček bi se življenje prenekatere Vide žalostno končalo.

Projekt Vida je podprlo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ali to pomeni sistemsko urejanje težav starostnikov na robu oziroma kakšno sistemsko rešitev vidite?« je gostjo vprašala vodja pogovora.

»Vesela sem te podpore, hkrati pa žalostna, ker sem se naučila, da z vsako novo vlado in novim ministrom začnemo pri točki A. V sedmem paketu protikoronskih ukrepov smo predlagali avtomatizacijo varstvenega dodatka, saj ima FURS zelo natančne evidence in natančno ve, kakšen prihodek ima posameznik, človek, ki ima nizko pokojnino pa skoraj zagotovo ne ve, kje dobiti ustrezen obrazec, kako ga izpolniti in kam oddati. Kaj se je zgodilo? Izplačan je bil enkratni dodatek, s čimer so nas utišali … Sistemske rešitve? Sistema ne bomo spremenili, spremenimo lahko samo civilno družbo.«

Ninna Kozorog torej računa na nas, da storimo male korake, čeprav bi morala država in CSD stokrat več. A vsaki Vidi najbolj pomaga, če ji prinesemo stvari iz trgovine, podarimo del kosila, ki nam je ostal … Vsakdo v svojem okolju pozna koga, ki bi mu liter mleka, olja, kilogram moke ali pralnega praška izboljšal življenje. ��

Barje v fotografiji

Šoštanj 9. junija – Avtor fotografske razstave, ki je na ogled v Mestni galeriji Šoštanj, Hodim, gledam, iščem, najdem, fotografiram, Silvo Kretič iz Ljubljane, je z obsežnim naslovom praktično zaobjel cikel fotografij, nastalih na njegovih sprehodih. Na razstavi je mogoče videti več kot sedemdeset fotografij z motivi Ljubljanskega barja v vseh letnih časih in oblikah. Opazovalcu se odstre bogastvo barv in motivike štirih letnih časov, v drobnih detajlih, ki jih je ujelo fotografovo oko, pa se izrazi umetnikova subtilna preciznost. Odprtje razstave je sodilo v redni program Zavoda

za kulturo Šoštanj. Kretič, ki je med drugim večletni mentor Napotnikove male kiparske kolonije, se je pred dvema letoma v tej galeriji predstavil s slikami in kipi, ki so njegov osnovni medij likovnega izražanja. Rojen je leta 1949 v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost je študiral kiparstvo, pedagogiko in grafiko. Po diplomi se je zaposlil na pedagoški gimnaziji v Ljubljani (kasneje Ledina), kjer je dočakal upokojitev. Je tudi član DLUL in DSLU. Kot omenjeno, je fotografija njegov drugi medij, čeprav je po letu 1977, ko je imel prvo fotografsko razstavo, razstavljal še nekajkrat. Fotografski aparat olimpus je njegov pogost spremljevalec. Izjemno subtilno posnete fotografije niso naknadno programsko obdelane, ampak so predstavljene tako, kot sta jih ujela fotograf in njegov aparat. Na odprtju je sodeloval glasbeni gost Nace Serdinšek, razstavo pa je v imenu organizatorja odprl Kajetan Čop. Na ogled bo do začetka julija.

�� Milojka B. Komprej

Diana Janežič

Violeta Potočnik Kranjc in Ninna Kozorog sta s pogovorom in prebiranjem knjige potrkali na našo vest, da v svojem okolju prepoznamo pomoči potrebne.

Po knjigah Kajuh v glasbi, Kajuh v drugih jezikih in Kajuh Proza je v zbirki KAJUH100 izšla že četrta knjiga Kajuh dopisovanja

Čas epidemije je pustil posledice tudi na plesalcih, ki so svoje plesno znanje nekaj časa širili in usvajali po spletu, vendar so pogrešali stik s plesalci in energijo, ki se med plesom ustvarja in oddaja v okolje. Marko Golubović, direktor in plesni vaditelj studia M-dance, je dobrih petnajst let deloval tudi kot koreograf. Danes ima svojo plesno šolo, organizira plesne tečaje in poskrbi, da otroci potujejo po svetu, na različne plesne festivale. Letos poleti gredo v Maroko, jeseni v Beograd, za prihodnje leto načrtujejo obisk Turčije. Tudi njihov plesni teater potuje po svetu.

Svojih začetkov pa se takole spominja: »Začel sem v osnovni šoli, za svoj prvi nastop sem napravil tudi koreografijo. Verjetno je bila precej otroška, ampak sem kmalu zatem začel obiskovati plesno šolo. Želel sem ustvarjati tudi kot glasbenik, vendar finančno to takrat ni bilo izvedljivo. Sem pa hvaležen staršem, da so me pri plesu ves čas podpirali. Upam, da tudi danes starši usmerjajo otroke, če so talentirani. Potrebujejo namreč podporo, starši so veter v hrbet svojim otrokom,« pove Golubović, ki je zadovoljen, ker talentiranim otrokom daje možnost, da razvijajo svoje plesne talente.

Ste lastnik znamke in plesne šole M-dance. Na katerih lokacijah ste prisotni?

»Slovenija je dobra v plesu, udeležujemo se pisane palete mednarodnih tekmovanj. Povsod smo dobrodošli, imamo namreč dobre plesalce. Naša plesna šola je dobro razvejana. Prisotni smo v Črni na Koroškem, na Prevaljah, Ravnah na Koroškem, v Mežici, Dravogradu, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Velenju, Šoštanju, Pol-

Starši morajo biti veter v hrbet svojim otrokom

zeli, Šmartnem ob Paki in v Celju.«

Katere plesne zvrsti so danes med mladimi popularne in kakšne so smernice?

»Nekaj časa je bila popularna zumba, vsa leta, odkar sam plešem, kar je približno dvajset let, so popularni hip hop, street dance, saj otroci radi plešejo na popularno glasbo. Ponujamo še sodobni balet in break dance, ki je stalnica in ga poznajo fantje. Cheer dance je del športne panoge cheerleading. Gre za skupinski šport, sestavljen iz več različnih stilov plesa, najpogosteje iz pom plesa, hip hopa in jazza. Vabljeni so tisti, ki imajo radi gimnastiko in ples. Ravno oblikujemo uniformo za naše navijačice. Pri sodobnih plesih, otroškem plesnem teatru, dajemo otrokom umetniško svobodo, da se lahko izražajo po svoje, naš načrt na tem področju je daljnoročen. Želimo si nastopati po vrtcih in osnovnih šolah.«

Mladi danes radi plešejo tudi balet. Zakaj takšno zanimanje?

»Z vajo lahko veliko dosežemo. V našem plesnem centru izobražujemo otroke od tretjega leta dalje, ki lahko hodijo migat k nam in se tako učijo prvih plesnih osnov, ki so osnova za vse ostale plesne zvrsti. Mnogo jih izvira iz baleta, zato je to predznanje dobrodošlo. Pridružijo

Velenje lani kljub koroni na področju kulture precej aktivno

Marko Golubović: »Želim ustvarjati na umetniškem področju, delati plesne predstave, ki bodo potovale po svetu. Načrtov je veliko. V prihodnjih letih M-dance ne bo samo plesna šola, bo del tega, kar želim ustvariti v aktivnem obdobju in ponuditi otrokom v Velenju.«

se nam kadarkoli. Trudimo se delati tudi individualno, čeprav gre za skupino.«

Kakšno škodo je epidemija pustila pri plesalcih, se vračajo na plesni parket?

»Ne samo za plesalce, tudi za vse ostale je bilo neprijetno. Hitro smo preklopili na splet, morali smo preživeti. Žal se je takrat zgodilo precej izpisov. Vendar se otroci vračajo in so željni plesa. Pozna se, da so se v času korone manj gibali, manjka jim motorike, posebej pri najmlajših. Trudimo se, da delamo z njimi, korona nas ni ustavila. Poskušali smo prebroditi težave. Tudi v času epidemije smo otroke peljali na morje.

Letos bomo od 4. do 8. julija organizirali plesni tabor v Šmartnem ob Paki. Konec avgusta gremo v Fieso, na plesno letovanje. Za otroke organiziramo plesne vaje in aktivnosti, kopajo se, se sprostijo in uživajo.

Nastopijo tudi na Tartinijevem trgu. Tudi tisti, ki niso člani, se nam lahko pridružijo. Letos poleti potujemo tudi v Maroko na otroški plesni festival, kar je čudovita življenjska izkušnja. Veseli nas, da je odziv dober in so plesni tabori dobro obiskani. Razmišljam, kako pomagati staršem, da bi bilo tudi v času počitnic za otroke poskrbljeno in bi bili aktivni.«

Bi katera tekmovanja in bolj odmevne rezultate lahko izpostavili?

»Najbolj ponosen sem na svoje plesalce in ljudi, ki delajo z mano. Imam odlično ekipo. Vrsto let sem delal s tekmovalnimi skupinami, bili smo dvakrat prvi na svetovnem prvenstvu, nastopili smo v Zagrebu, na Dunaju, v Sarajevu itd. Veliko je uspehov. Od lani smo člani Plesne zveze Slovenije, kreiramo profesionalne športnike. Smo trenerji dijakov športne gimnazije, ki jo obiskujejo plesalci, ki trenirajo pri nas. Vsi imajo kvalifikacije enkrat mesečno. Konec junija nas čaka državno prvenstvo, nato evropsko in svetovno. Računam, da bomo uspešni.«

Kako potekajo treningi, koliko je odrekanja?

»Veliko plesalcev bi lahko reklo, da je plesni studio njihov drugi dom, saj so tukaj vsi štirikrat do petkrat tedensko. Vsak dan so fizično aktivni, imajo svoj program, koliko delajo s koreografom, koliko s kondicijskim trenerjem. Trudimo se, da ustvarjamo kvalitetne plesalce. Na plesnem zemljevidu se želimo uvrščati visoko, bili smo že tudi ob boku največjim v Sloveniji.«

�� Jasmina Škarja

samopostrežni avtomat za samodejno kupovanje knjig, ki je dostopen vse dni in vse ure v letu. Prednostno je v njem ponudba knjig z velenjsko noto (tematiko ali/in avtorstvom), tj. s prodajno ponudbo v nakupovalnem knjigomatu z mesečno izbranimi 21 knjigami.

Avtomatizacija izposoje knjig

Velenje, 31. maja – Vsi zavodi in ustanove s področja kulture so se kljub težkim koronskim pogojem znašli in izvajali zastavljene programe, čeprav so bile potrebne posebne prilagoditve razmeram. Mestna občina Velenje jih je pri tem podpirala. Februarja letos so tudi z razglasitvijo kulturnega ustvarjalca Mestne občine Velenje na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku želeli poudariti, da imamo v Velenju veliko kulturnih ustvarjalcev, ki s svojim delom pomembno sooblikujejo delovanje lokalne skupnosti.

Kulturni ustvarjalec leta 2021 je postal Jure Pukl, eden naših najbolj prodornih in cenjenih saksofonistov, ki bo 2. julija na Vili Herberstein, ob 20-letnici svojega delovanja, pripravil večer z naslovom Ta noč je moja. Na večeru bodo poleg njega nastopili še Janez Bončina Benč, Amaya - Maja Keuc, Nina Strnad, Uroš Perić in Primož Vitez.

Knjigolin21 v Starem Velenju

Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) je lani realizirala vse zastavljene cilje, še posebej odmevno pa je bilo jubilejno 20. srečanje književnikov – 20. Lirikonfest, ko je bil z zasaditvijo in s posvetitvijo ‘Gaja poezije Velenje’ ob Škalskem jezeru (21 dreves in 21 poetik za 21. stoletje) izkazan trajnejši poklon novejši vrhunski slovenski poeziji ter dosedanjim in prihodnjim lavreatom (zlasti dobitnikom nagrade velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunske desetletne pesniške opuse v 21. st.). Lirikonfest je v letu 2021 prejel plaketo Mestne občine Velenje za uspešno 20-letno delovanje na področju kulture in prispevek k razvoju lirične umetnosti.

UVKF je ob 20-letnici svojega delovanja in v duhu širjenja kulture kupovanja knjig v Starem Velenju na Starem trgu 35 postavila v slovenskem prostoru edinstveni ‘Knjigolin21’ – ulični

V Knjižnici Velenje so se lani srečevali z upadanjem števila članov in uporabnikov knjižnice, kljub temu pa so po daljšem obdobju povečali število gradiva v knjižnični zbirki, in sicer so nabavili 5.847 novih enot gradiva.

V tem trenutku knjižnica razpolaga z 202.581 enotami knjižničnega gradiva.

Lani je Knjižnica Velenje posodobila svojo spletno stran in nadaljevali so s prehodom na naslednjo fazo avtomatizacije knjižnice, kar pomeni, da se lahko celotno knjižnično gradivo izposoja in vrača avtomatsko. Kljub epidemiji so organizirali kar nekaj dogodkov in razstav v vseh treh enotah knjižnice.

Kljub koroni razstave, dogodki

V programu dela Muzeja Velenje so zastavili tri večje razstavne projekte: postavitev nove stalne razstave, posvečene Franu Korunu Koželjskemu, obeležitev 50 let mestne galerije in 50. obletnice prve razstave afriške zbirke Františka Foita v Velenju ter obeležitev 50 let Šaleškega aerokluba. V letu 2021

so bili v Muzeju Velenje, v primerjavi s preteklimi leti, izjemno uspešni na področju založništva in priprave gradiva za strokovne publikacije ter članke. Leto 2021 je bilo za Festival Velenje posebno, jubilejno leto. Oktobra lani je namreč stavba na Titovem trgu 5, v kateri domuje Galerija Velenje, praznovala 50 let, v tem mesecu pa je kustosinja galerije Milena Koren Božiček prejela tudi Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. V letu 2021 so na Festivalu Velenje organizirali, izvedli in tako ali drugače sodelovali pri 636 dogodkih (leta 2020: 651, leta 2019: 1.439), ki se jih je udeležilo 61.213 obiskovalcev (leta 2020: 64.118, leta 2019: 236.507).

Delovanje Mladinskega centra Velenje je lani segalo predvsem na področja: pomoč mladinskim organizacijam, kulturnim in umetniškim društvom in posameznikom, izvajanje avdio servisa za ostale organizatorje v Mestni občini Velenje, upravljanje z mladinsko infrastrukturo (Letni kino ob Škalskem jezeru, Nova pekarna, Kunigunda, Mladinski hotel, Hiša bendov, eMCe plac), izvajanje lučnega servisa zase in za partnerje v občini in izvajanje različnih aktivnosti na področju prostovoljstva.

Svetnice in svetniki so na majski seji Sveta Mestne občine Velenje prisluhnili tudi poročilom Ustanove Velenjska knjižna fundacija, Knjižnice Velenje, Muzeja Velenje, Festivala Velenje in Mladinskega centra Velenje za leto 2021

Slovenija ima dobre plesalce – Pozna se, da so se v času korone otroci manj gibali, manjka jim motorike, posebno med najmlajšimi – Od lani je M-dance član Plesne zveze Slovenije

Velenje v čašah poezije

V enaindvajsetih letih se je festivala udeležilo že več kot 1000 književnih ustvarjalcev – Mednarodno Pretnarjevo nagrado je prejel nemški pesnik, pisatelj, prevajalec, mednarodni literarni posrednik in profesor kreativnega pisanja Matthias Göritz

Velenje, 9. junija – S slavnostno Akademijo Poetična Slovenija, na kateri so podelili vseslovenske festivalne nagrade zaslužnim književnim ustvarjalcem, prevajalcem in mednarodnim posrednikom, se je zaključil 21. Lirikonfest Velenje – literarni festival liričnega in potopisnega občutja, ki ga že 21. leto prireja Ustanova Velenjska knjižna fundacija pod vodstvom urednika Iva Stropnika Že tradicionalno tridnevno srečanje, ki se ga je v vseh teh letih udeležilo že več kot 1000 književnih ustvarjalcev in vseh tistih, ki delujejo na področju umetniške literature 21. stoletja, so slovenski in tuji ustvarjalci ter prevajalci obeležili z refleksijami in s pesniškimi branji ob izbrani glasbi ter tako z različnimi vsebinami predstavili sodobno umetniško literaturo in odpirali prostor premišljevanju o njeni vlogi v evropski družbi in širše. Srečanje so sklenili s prireditvijo, na kateri so se ob podelitvi nagrad poklonili vrhunskim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Pred samo podelitvijo nagrad pa je zbrane navdušil koncert po nekaj desetletjih obujene glasbene skupine Salamander.

Letošnji lavreati

Častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika – mednarodno Pretnarjevo nagrado – je prejel nemški pesnik, pisatelj, prevajalec, mednarodni literarni posrednik in profesor kreativnega pisanja Matthias Göritz, za svoj prispevek k mednarodnemu povezovanju oziroma uveljavljanju poezije, slovenske literature in jezika po svetu. »Vrhunec Göritzevega posredniškega dela za slovensko poezijo predstavlja doslej najbolj obsežna antologija slovenske poezije 20. in 21. stoletja v nemških prevodih, ki izide spomladi 2023 in bo z več kot 40 predstavljenimi slovenskimi pesnicami in pesniki osrednji gradnik slovenske predstavitve v Frankfurtu leta 2023. Gre za osrednji prevajalski in posredniški podvig, ki bo bistveno spremenil vidnost slovenske poezije v nemškem govornem prostoru,« so med drugim povedali o delu Göritza ob podeljeni nagradi.

Šestič so letos podelili tudi vseslovensko festivalno nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis, objavljen v preteklem letu. Nagrado, s katero želijo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtoric in avtorjev potopisa, je prejela Irena Cerar za potopis Potepuški

okruški. »S to knjigo sem se želela pokloniti ljudem, ki sem jih srečevala v zamejstvu, preko naših meja, in pa drobnim trenutkom, ki so v resnici v življenju najpomembnejši,« je povedala slovenska potopiska, ki je sicer avtorica izletniških vodnikov, omenjen potopis pa je bil njen prvenec. »To je edino priznanje za slovenski potopis in strašno lepo je za svoj prvenec dobiti kar nagrado,« je še dodala.

finjenim občutkom ponazarja življenje ob robu, ki počasi prehaja v pozabo in ga živijo redki. Njegov odnos do svetovljanskosti pa ni nič kaj manj navdušujoč. V svoji pesniški zbirki Za zvezdno mizo je ubesedil svetovje v malem. Kmečko, umetniško, mestno, ruralno sfero staplja v edinstven pesniški jezik in atmosfero. Pungartnikova pesniška zbirka Oglej, čas, pozabljenje pa s posebno tragiko upesnjuje odhode in vračanja subjekta.

Quo vadis, Velenje?

Matija Pohorec

Kmalu za tem, ko me je profesorica z gimnazije in zdaj so-kolumnistka Nataša Tajnik Stupar povabila k pisanju Odpiha, sem sedel na vlak iz Ljubljane za Celje in v knežjem mestu nato prestopil na vlak za Velenje. Dejstvo, da med Celjem in Velenje več ne vozi tisti stari vlak – verjetno še iz socialističnih časov – me je precej razočaralo. Očitno se nikoli več ne bom peljal s tem ikoničnim prevoznim sredstvom, ki me je do Velenja pripeljalo v dvakrat toliko časa kot avto. Kljub temu da je vožnja z vlakom do mesta, v katerem sem odrastel, zdaj veliko manj nostalgična, pa me je spodbudila, da v podobni nostalgični maniri napišem tudi pričujočo kolumno.

Velenjica – čaša nesmrtnosti

Lavreat osrednje festivalske nagrade Velenjica – čaša nesmrtnosti je bil razglašen na slavnostni Akademiji Poetična Slovenija, neposredno ob podelitvi nagrade. Nagrada, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija, je vseslovenska – za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle, ki pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo 21. stoletja in je v zadnjih desetih letih avtorsko izkazan z najmanj dvema v slovenskem jeziku knjižno objavljenima vrhunskima pesniškima zbirkama za odrasle in najmanj enim samostojnim knjižnim prevodom poezije za odrasle ter v zadnjih treh letih z najmanj eno predstavitvijo v antologiji Lirikonfesta. Iz čase nesmrtnosti je letos pil pesnik Marjan Pungartnik. »Subtilen pesnik, ki s pre-

Ustvarjamo kultur(n)o

Šmartno ob Paki, 3. junija – Na občnem zboru pred dobrim mesecem so člani sekcij, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki, obljubili, da bodo pred koncem sezone na obnovljenem odru prikazali svojo dejavnost. In to so minuli petek tudi storili. Prireditev so poimenovali Ustvarjamo kultur(n)o. Predsednik društva Tomaž Potočnik je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, ker se je šmarškim ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem na poti projekta, ki ga nameravajo razvijati in uspešno nadaljevati, pridružilo takšno število obiskovalcev prireditve. »Danes ne bi stali na obnovljenem odru, če ne bi imeli predhodnikov, ki

so z veliko vnemo ustvarjali kulturo prostovoljno, kar je danes prej izjema kot pravilo. Postavili so temelj, na katerem gradimo danes malo mlajši. Tudi mi si bomo prizadevali biti ustvarjalni in to prenašati na mlajše rodove. Pri

pisal.

»Zdelo se mi je, da ne najdem več polisa za svojo poezijo. Potem pa se zarečenega kruha poje veliko in morda mi je pri tem pomagalo to, da sem se napotil v daljne in času oddaljene poezije, malo pa mi je pomagalo tudi to, da sem se v vsem tem času srečeval z mlajšimi in s starejšimi pesniki v svojih delavnicah, in ti so mi vrnili vero v poezijo,« je povedal ob prejemu nagrade. »V Sloveniji je zelo malo takšnih prireditev, kot je ta. Da živiš skupaj z drugimi avtorji in se pogovarjaš – to je bilo zame odkritje. Veliko mi pomeni, da to nagrado prejemam iz rok svojega mlajšega sodelavca Iva Stropnika.

To je res lepo priznanje, ki mi daje malo korajže,« pa je dodal po prireditvi. �� tr

Sprva sem se v svoji samoreflektivni drži vprašal, zakaj se zmeraj bolj oddaljujem od svojih velenjskih temeljev – doumel sem, da odgovor ni enostaven, je pa praktično na dlani. Velenjčanke in Velenjčani se radi pohvalimo, da je Velenje mlado mesto, zraslo na podstati jugoslovanskega socializma. Slednje pa je po mojem mnenju nemara tudi najpomembnejše izhodišče za vsakršen razmislek o našem, nekdaj Titovem Velenju, pa čeprav teh časov sploh nisem doživel, od konca velenjske socialistične zgodovine pa so pretekla že dobra tri desetletja. To še zdaleč ne pomeni, da bi bil goreč jugonostalgik, a identiteta mesta tako rekoč sloni na temeljih delovnih brigad in planskega gospodarstva. Velenje z osamosvojitvijo ni izgubilo svoje identitete – ta se je zgolj razvila in prilagodila sistemskim spremembam. Druga pomembna razsežnost te nadorganske podstati, ki ustvarja mesto, je nedvomno rudarska zgodovina. Mesto je zraslo z rudarjenjem lignita: stanovanjski bloki z velikimi okni in posledično veliko svetlobe, ki je rudarjem na šahtu manjkala, še vedno stojijo. Veter, ki zapiha po Šaleški dolini, s seboj še vedno nosi tisti znameniti, včasih neprijeten vonj. Tudi socialna struktura mesta je relativno učinkovita, zlasti zaradi številnih delovnih mest, ki jih prinaša rudarjenje, in dejavnosti, poveza ne s slednjim. Ravno zaradi teh socialnih potreb pa je Velenje izrazito multikulturno mesto – na to pa je treba biti ponosen. A kaj, ko se tudi ta revirska epoha v velenjski zgodovini izteka – mora se. Ne samo zavoljo podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi omejenih zalog lignita.

Velenje se bo moralo z zaprtjem Premogovnika Velenje še enkrat več prilagoditi, v gospodarskem, socialnem in tudi identitetnem oziru. Toda kaj našemu mlademu mestu potemtakem sploh še ostane? Rudarjev in Titov kip na največjem mestnem trgu bosta obstala in še naprej prebivala v kolektivni zavesti in spominu, na mladih pa stoji, da ugotovimo in sopotnici na vlaku za Ljubljano ali Maribor odgovorimo, kaj v sodobnem smislu pomeni 'biti iz Velenja'.

Sam se v iskanju odgovora najraje ozrem h kulturi, seveda pogojeni s socialističnimi in rudarskimi predpostavkami. Rad se spomnim na Pikin festival, na katerega me veže nemalo lepih spominov. Festival Kunigunda, ki letos praznuje že četrt stoletno tradicijo, je edinstven za vse meščanke in meščane. Edinstvena je velenjska raperska kultura: Mrigo in Ghet sta v srednji šoli izoblikovala marsikoga, njuno pot pa nadaljuje pronicljivi Slick. Ker se železniške postaje med pogovorom vrstijo prehitro, bi sopotnici omenil še izjemno hrano, ki so jo v mesto pripeljali Velenjčanke in Velenjčani iz nekdanjih sestrskih republik in širšega območja Balkana. Sodobnega Velenja torej ni brez bureka, Snajperja z bloka in septembrskih pegic in palačink.

Verz iz vsem znane himne se glasi: Paka ukročena žubori spev bodočnosti. Bodočnosti in mladosti!

tem računamo na podporo občinstva in vseh, ki nam lahko pri izvedbi zastavljenih projektov pomagajo,« je še dejal zbranim v dvorani šmarškega kulturnega doma Potočnik.

Poleg moškega in mešanega

pevskega zbora, vokalne skupine Prijatelji, sestava Vesele babice, šmarških gledališčnikov pod kozolcem, literarnih ustvarjalcev skupine Potke ter plesne skupine Fione je prireditev popestril še mladinski pevski zbor domače osnovne šole.

�� tp

Mira Ličen – predstavnica primorskega slikarstva

Nazarje 10. junija – Ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje je bila v sklopu praznovanj v petek zvečer v Jakijevi hiši – Galeriji Nazarje na ogled postavljena razstava akademske slikarke in restavratorke specialistke Mire Ličen iz Pirana. Izjemno ustvarjalko je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je med drugim povedala, da spada Ličnova med najvidnejše nadaljevalce tradicije primorskega slikarstva. Je mednarodno uveljavljenja umetnica in prejemnica številnih nagrad. »Je umetnica, ki prisega na barve,

intenzivno žareče, tople, simbolno sporočilne in popeljane v dinamična soočenja.« Označila jo je kot ekspresivno abstraktno slikarko, njena dela pa skozi premišljeno arhitektoniko zvenijo v posebni harmoniji likovnega življenja. Razstavo si je že na dan odprtja ogledalo veliko ljubiteljev umetnosti in bo gotovo še obiskana, k čemur je vse povabila predsednica krajevne skupnosti Vanja Hofbauer, ki jo je tudi uradno predala ogledu.

Ogled je možen do 10. julija v času uradnih ur Centra za samostojno učenje Nazarje. �� MBK

Mednarodno knjižno-prevajalsko plaketo Lirikonov zlat za najtehtnejše festivalne prevode novejše poezije za odrasle je prejel slovenski književni prevajalec Aleš Mustar za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih pesnikov iz romunščine – Diane Lepure in Romana Serbana.

S svojim širokim znanjem in z občutkom za sočloveka, z izjemnim uredniškim opusom in predvsem z lastnim književnim, zlasti pesniškim ustvarjanjem, je Marjan Pungartnik vrhunski slovenski pesnik,« so ob podelitvi nagrade povedali o izjemnem pesniku, ki se je v nekem obdobju življenja odločil, da ne bo več

Radijski in časopisni MOZAIK

Za radio in časopis s televizijcem

Za medijske osebnosti največkrat mislimo, da jih vsi poznamo, saj jih poslušamo po radiu ali gledamo po televiziji. Pa je to le njihova zunanja podoba, njihovo vidno delo, ko se z glasom in podobo vpletejo v naše življenje.

Ena takih znanih medijskih osebnosti iz našega kraja je Tomaž Hudomalj, televizijski športni komentator oziroma novinar. Gledamo ga v športnih poročilih na TV Slovenija in ob komentiranju različnih športnih prenosov – njegovi športi so alpsko smučanje, nogomet, tenis, rokomet, lani je dobil priložnost tudi na kolesarski dirki. Vedno nam postreže z obilico zanimivih podatkov, s svojim značilnim komentiranjem pa dviguje tudi temperaturo in navijaško razpoloženje, ko gre

za največje uspehe naših športnikov. Kdo se ne spomni njegovega kričanja na meji izgube glasu leta 2014, ko je olimpijskemu zlatu v smuku naproti drvela Tina Maze na olimpijskih igrah v Sočiju!

Tomaža Hudomalja smo gostili v uredništvu Našega časa in z njim pripravljali daljši intervju, ki ga boste lahko prebrali v prilogi našega časopisa Poletje v Šaleški dolini, ki izide 23. junija, in poslušali na Radiu Velenje v oddaji Naše zgodbe, v petek, 24. junija, ob 11.20.

Prav je, da včasih predstavimo tudi ose-

be, ki so nam vsem znane, a zagotovo malo vemo o tem, kako poteka njihovo delo. »Ob prenosu, na primer, dve uri govorim, a za ti dve uri se moram 8, 10 ur pripravljati. Včasih sem mislil, da moram vse to, kar sem si pripravil, tudi povedati. Še zdaj kdo pravi, da preveč govorim, a sem v resnici že zmanjšal količino povedanega.«

To je med drugim povedal, pa tudi to, kaj ga veseli in kako živi vsakdanje življenje v Velenju, ko ugasnejo luči in mikrofoni. �� dj

GLASBENE novice

S Tabujevcem o Tabujih, Ameriki in knjigah

Iztok Melanšek – Izi, basist in glavni tekstopisec skupine Tabu, ki že več kot 20 let niza uspešnice in navdušuje občinstvo – Skupina je v času koronakrize pripravila prvi drive-in koncert v Sloveniji, v začetku leta pa so izdali tudi nov singel

Začetki skupine Tabu segajo tja v leto 1998, za vami pa so res številni nastopi, uspešnice ter takšni in drugačni projekti. Kako gledate na vse to danes in kako se skupina Tabu počuti v tem času?

V teh letih se je res nabralo kar veliko projektov, smo le 24 let skupaj. Pa tudi glede na to, da radi migamo, radi delamo nove stvari, se je veliko zgodilo. Danes se počutimo sveže, ker so nam spet dovolili igrati in ker se nam je poletni urnik napolnil v trenutku, ko so se sprostili ukrepi. Tako lahko ponovno počnemo to, kar počnemo najraje.

Ustvarjali ste tudi med koronakrizo.

Med zaprtjem smo nekaj stvari počeli, posneli par novih stvari, med njimi tudi singel Zmaji.

Za omenjeno skladbo ste posneli tudi videospot. Je bilo snemanje zahtevno, sploh zaradi ukrepov?

Snemanje je vedno zahtevno in hkrati nikoli zahtevno. Mi to res radi počnemo, sploh po vsem tem obdobju mirovanja, tako da so bile to skoraj počitnice. Smo pa lovili lepo vreme, pri nas je bil še sneg, zato smo snemali na Krasu – ta celotna slika Krasa pa se je super ujela v zgodbo videospota.

V času koronakrize ste naredili tudi prvi drive-in koncert pri nas …

Drive-in koncert je bil nekakšen poskus, da spet malo zamigamo, ker takrat je bilo pa res že nekaj časa, odkar smo stali

na odru. Iskali smo luknje, da se ponovno spravimo na oder, družimo z našimi poslušalci, in na koncu je bil ta koncert res nekaj posebnega.

Ste nepogrešljivi del skupine Tabu in ste tako ali drugače vpeti v glasbo. Vam ostane kaj časa tudi za kaj drugega?

Moje življenje se res vrti okoli glasbe tako pri Tabujih kot v naši glasbeni trgovini. Poleg tega se ukvarjam z besedami in jih obračam, pa tudi kakšno knjigo sem že napisal. Sicer pa, kadar imam čas, restavriram svoj star ameriški avto. Za vsako stvar se najde kakšen delček dneva.

Hčeri ste poklonili skladbo Vile in Pirati, ki ste jo izdali pred nekaj leti. Kako ji je danes všeč ta skladba?

Iza je zelo dovzetna punca in že takrat, ko je izšla ta skladba, jo je začutila. Seveda je ponosna, ve, za kaj gre. Mislim, da ima enako stopnjo empatije kot jaz, tako da jaz čutim, da čuti.

Glasbeni talent je v vaši družini nesporno prisoten že generacije, tudi vaš oče je v glasbenih vodah. Najbrž je to vplivalo tudi na vašo pot?

Definitivno, iz takšnega gnezda kot si, takšen prideš ven. Moji prvi spomini so, da sem poslušal, ko so vadili pri nas v kleti, in ob tem slišal tudi pogovore, ki jih takrat še ne bi smel slišati. Težko bi iz takšne družine ne izšel kot glasbenik.

Navdušuje vas tudi ameriška kultura, kar se je videlo tudi ob vašem zadnjem projektu na Visti, na srečanju ameriških avtomobilov. Na kakšen način ste se vključili v ta projekt?

Ameriški avtomobili so me od nekdaj navduševali, v to zgodbo pa sem nekako padel pred 15 leti. Celo naš prvi band – mogoče se kakšen Velenjčan spomni – se je imenoval Pontiac. Ko sem nekaj privarčeval in je bila prva priložnost, da bi tudi sam nekaj takšnega imel, nisem dosti

razmišljal in sem se podal v to. Potem pa hitro padeš v skupino ljudi s podobnimi interesi, ki jih vonj po bencinu in zvok motorja navdušujeta in inspirirata.

Lahko poveste o kakšnem filmu ali knjigi, ki vas navdušuje?

Filme zelo rad gledam, ampak se bom raje navezal na knjigo, ki mi je spremenila življenje –Štoparski vodnik po Galaksiji. To je zame mojstrovina, komična, kaotična zmes vsega najlepšega, kar lahko nekdo napiše. Jaz sem se v tem 'odpičenem' fantazijskem svetu kar našel in moram eno izmed knjig vsaj enkrat na leto prebrati. So pa te knjige potem malo vplivale tudi na nekaj tekstov od Tabujev in tudi eden od prejšnjih albumov, in sicer 42: O Smislu življenja, vesolja in sploh vsega, se imenuje po teh knjigah.

Vas je pot zanesla tudi v tujino, na kakšna posebna potovanja?

Nisem imel veliko možnosti potovati, je bilo pa nekaj daljših izletov. Z bendom namreč že več kot dvajset let delamo, in to pomeni, da je treba biti na voljo vse vikende. Če bi si pa lahko kaj izbral, recimo kam bi šel živet in ustvarjat … Tu se bom ponovno navezal na Ameriko, čeprav je mogoče že malo klišejsko. Dejansko sem si v mladih letih res želel izkusiti to nespečnost velikih mest, zakajenih klubov in klubske scene ter seveda početi stvari, ki jih ne bi smel in živeti nekaj časa tam, dokler se ne bi iztrošil. Potem pa bi se seveda vrnil v prelepo Slovenijo. ��

ČETRTEK, 16. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 17. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 18. junija 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 19. junija 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLDNE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 20. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 21. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 22. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

⏫

VRTILJAK

Danes praznuje okrogli jubilej Goran Semečnik, na občini dežurni mojster za oblikovanje in karte. Vedno navdihnjen/dostopen za kakšno svežo idejo, vedno pripravljen pomagati. Samo da čokolade ne zmanjka. Kolegi in kolegice z Mestne občine Velenju mu želijo vse najboljše!

Za marsikoga lahko rečemo, da je multipraktik, da obvlada veliko različnih znanj. Za vsakogar pa je dobrodošlo, da zna kuhati, saj vsi – bolj ali manj – radi jemo. Direktorica Doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Kranjc je že večkrat dokazala, da zna vrteti tudi kuhalnico, in tokrat jo je kar na Titovem trgu na medgeneracijskem festivalu. Kuhala je pasulj!

Vija vaja ven

Kje?

Prejšnji petek in soboto je ulica kuhala za občane. Center mesta je bil v znamenju hrane – na Cankarjevi Promenada okusov, na Titovem trgu kuhanje enolončnic. Zdaj vemo, kje se da dobro jesti. Prosimo, ponovite čim večkrat!

Kdo?

Kdo striže frizerko, kdo kuha kuharju, kdo čisti čistilki, kdo zdravi zdravnika, ko ne dela dežurna ambulanta?

Zakaj?

Veter piha – nikjer se ne da postaviti vetrnih elektrarn; sonce sije –premalo in prepočasi se gradijo sončne elektrarne; premog je – ne bi ga radi več uporabljali; vode ni, energija je draga ... Zakaj je v porastu prodaja klimatskih naprav in električnih avtomobilov?

Pitje kave je (ne) zdravo

Kava za dobro jutro, kava za odmor, kava ob klepetu … Pitje kave ob takšnih priložnostih so navade ogromno ljudi po vsem svetu. Marsikdo med nami je 'kavopivec', ki morda brez kave ne more začeti svojega dne, čas zanjo pa izkoristi ob vsaki priložnosti za odmor. Potrebo po kavi mnogokrat čutimo tudi, ko smo zaspani ali pa utrujeni. Vsekakor gre za užitek in obenem vsakdanjo navado, brez katere večina odraslih ne more. Navada nekaterih je pitje klasične turške kave, za druge kave iz kafetiere, za tretje pa tiste, ki jo pripravi aparat.

Pa so naše navade zdrave? Toliko mitov in teorij je že bilo napisanih o tem, ali je kava zdrava za naše telo ali ni, zato poglejmo, kaj pravijo različne raziskave. Nekatere kažejo, da ima kava izjemno veliko pozitivnih učinkov.

V kavi je naravni alkaloid kofein, ki lahko izboljša našearazpoloženje in koncentracijo, predvsem pa nam pomaga, da nismo več utrujeni in zaspani. Kava spodbuja delovanje jeter in povečuje pretok krvi v možgane, kar nam omogoča boljše kognitivne funkcije. Kava vsebuje tudi antioksidante, ki pomagajo zaščititi telo oz. celice pred poškodbami. Prav tako lahko zmanjšuje

tveganje za nastanek različnih bolezni (srčno-žilnih, depresija, rakava obolenja …).

So pa tu tudi slabe plati kave. Seveda dejstva, da je kava slaba ali dobra za človeka, ne moremo posploševati.

Odvisno je od vsakega posameznika in njegovih zdravstvenih težav, če le-te ima. Kava se odvsetuje ljudem s povišanim krvnim tlakom, vsekakor tudi otrokom, in ni priporočljiva za

V Sloveniji so strupene tri

od enajstih vrst

kač

ljudi, ki imajo težave z nespečnostjo.

Kava ima na nek način tudi odvajalni učinek, zato se odsvetuje ljudem, ki imajo težave v prebavnem traku, želodčni sluznici, z zgago itd. S pitjem kave se prav tako ne sme pretiravati. Ni dobro, če postanemo od nje odvisni in jo potrebujemo v vedno večjih količinah.

Tako kot ni dobro, da pretiravamo v katerikoli stvari v življenju. Zato lahko na vprašanje, ali je kava zdrava ali ne, odgovorimo: odvisno od posameznika in njegovega počutja. Če ste zdravi in obožujete kavo, jo pijte. Vendar v

Kače so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev, torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam. Trenutno je znanih okrog 3.150 vrst kač, ki jih združujemo v 456 rodov. Živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki in večini manjših otokov. Katere kače najdemo v Sloveniji? V Sloveniji imamo enajst različnih vrst kač in le tri od teh so strupene. Med slovenskimi kačami najdemo belico, črnico, navadnega goža, mačjeoko kačo, progastega goža, smokuljo, belouško, kobranko, laškega gada, modrasa in navadnega gada.

Med strupene kače uvrščamo modrasa, navadnega gada ter laškega gada.

Katere so značilnosti teh kač, da jih lahko v naravi prepoznamo in se jim izognemo? Imajo kratko ter čokato telo (med 50 in 70 centimetri), kratek rep in zelo značilen cikcakast vzorec na hrbtu. Spodnji del repa je rdeč, posebna značilnost modrasa pa je rožiček na vrhu gobca. Ostalih osem nestrupenih vrst kač pa so vse iz družine gožev, zato imajo skupne značilnosti: so vitkega telesa, imajo dolg rep, glavo imajo pokrito z devetimi velikimi značilno razporejenimi ploščicami. Takšne značilnosti je dobro poznati, da se lahko v naravi ob srečanju s kačo pravilno odločimo oz. pravilno obnašamo.

Morski konjiček je morska žival, ki osupne vsakogar, če ima takšno srečo, da jo lahko vidi v morju. Morske konjičke namreč opazimo le redko. Izredna zanimivost, ki jo je natančneje preveril National Geographic, pravi, da so morski konjički edina vrsta na svetu, pri kateri samec ne oplodi samice. Samica skozi cevko, imenovano leglica, odloži neoplojena jajčeca v mošnjo na samčevem trebuhu. Samec jih nato oplodi. Nekaj tednov pozneje trebušastega samca zajamejo krči in začne rojevati. V morje iztisne od nekaj deset do nekaj tisoč mladičev – odvisno od velikosti pripadnikov vrste. Izredno zanimiv pojav, kajne? Mladice nekaj časa, preden se ustalijo na morskem dnu, nosijo morski tokovi. V teh zgodnjih dneh se jih le peščica izogne plenilcem. �� Lara Oprešnik

zmernih količinah.

Morski konjički edine živali na planetu, pri katerih rojeva moški spol

ALI VESTE?

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

⏬

⏬

S kuhalnico v roki se je v javnosti znova predstavil tudi predsednik Turističnega društva Velenje Miha Šilc, ki se je lotil krompirja. Restanega, z ocvirki in s suhimi slivami. Baje po starem šaleškem receptu iz starih kuharskih knjig. Če ga niste pokusili, ste zamudili odlično jed!

junija 2022

Junij je rožnik, vrtnice pa so tiste, ki spadajo v rod Rosaceae rožnice. Zato je junij mesec vrtnic. V tem času se v vsej svoji lepoti mnogocvetne vrtnice in čajevke bohotijo na številnih vrtovih in v parkih.

V Sloveniji raste mnogo sort modernih in zgodovinskih vrtnic

Edi Prošt iz Goriškega društva ljubiteljev vrtnic in strokovni vodja festivala vrtnic v Novi Gorici je velik poznavalec burbonk, ki domujejo v samostanu v Kostanjevici nad Novo Gorico.

Sicer Korošec, ki že vrsto let živi na Goriškem, goji do teh žlahtnih rastlin posebno ljubezen, ki jo vsako leto v času cvetenja in dehtenja deli tudi z obiskovalci frančiškanskega samostana na Kostanjevici. »Svet dišečih vrtnic in njihova zgodovina sta sila zanimiva. Slovenija ima to srečo, da pri nas raste mnogo sort modernih in zgodovinskih vrtnic. Med njimi tudi recimo burbonke, ki so tudi v Sloveniji predstavnice dvesto dvajsetih vrst šipkov, ki so pred dvesto petdesetimi leti rasli na zemeljski obli in se med sabo križali. Med modernimi sortami vrtnic v Sloveniji uspevajo dobesedno vse vrste in družine vrtnic, razen nekaterih, ki so bile križane iz tistih šipkov, ki uspevajo samo v toplejših razmerah.«

Vrtnice preživijo marsikaj

Za kako odporne rastline gre? »Vrtnice so odporne toliko, kolikor so bili nekoč odporni šipki, se pravi, da so preživeli vsa ta desetletja in tudi vrtnice lahko preživijo brez človeške pomoči (brez pomoči kemije), ki jo pokličemo prevečkrat na pomoč, kadar se nam zdi, da obolevajo. Vrtnice namreč preživijo marsikaj. Odkrito povem, da nobene uši in bolezni ne morejo premagati vrtnic. Lahko poskrbijo za to, da vrtnice prej odvržejo svoje liste ali pa da ne cvetijo tako ugledno, kot bi si sami želeli, vendar preživijo. Naslednjo pomlad, ali pa že kar isto leto, bodo pognale nov list, novo zelenje in nove cvetove,« odgovarja strokovnjak za vrtnice, ki pove, da tam, kjer so razmere bolj ugodne za rast in razvoj, v

Šmartno

brv čez reko

Svet in zgodovina dišečih vrtnic sta sila zanimiva

vljamo odnos z vrtnico. Vprašati se moramo, kaj si pravzaprav želimo. Dvajset metrov rdeče barve, ki nas bo oslepila, ali si želimo slapove cvetja, ki zrasejo z drevesa in ji pustimo, da se vzpenja na drevo ali pa imamo takšno vrtnico, ki jo bomo lahko gojili v loncu, ki nam je lahko tudi edini vrt.

Zelo je pomembno, da vzpostavimo stik z vrtnico in vemo, kje jo bomo posadili in kakšna nam je všeč. Današnji časi nam omogočajo, da preko spleta spoznamo mnoge vrtnice, da upoštevamo razmere, ki so potrebne, da nas bodo razveseljevale. Rad bi opozoril, da je pri nabavi preko spleta treba izbrati pravi čas. Najprimernejši je pozno jeseni, ko vrtnice prodajo na tako imenovanih golih koreninah, takrat so navsezadnje tudi najbolj poceni. Pomembno je tudi, da jih kupujemo pri priznanih žlahtniteljih ali vzgojiteljih, da lahko zaupamo temu, kar smo videli na sliki in to tudi dobimo.«

toplejših krajih na Primorskem, živijo bolj aktivno življenje kot npr. na Gorenjskem ali Koroškem.

Vrtnicam je treba pustiti, da so takšne, kot imajo zapisano v genih

Letos vrtnice zelo bujno cvetijo, na Primorskem so povečini že odcvetele. Kakšna je letošnja vrtnična sezona? »Na Primorskem so letos vrtnice kar trpele. Najprej jih je pri rasti zaustavila suša, ki je dobesedno nekatere otrpnila, ko je le padlo nekaj dežja, pa so dobesedno eksplodirale in že nekaj dežja je poskrbelo za to, da so kmalu po 1. maju zacvetele v vsem svojem sijaju. Po nekajkratni poletni vročini so burbonke tudi hitro odcvetele, medtem ko so nekatere druge sorte še v polnem razcvetu.«

Ali jih je treba obrezovati?

»Vrtnice, zlasti moderne vrtnice, so sad križanja mnogih sort. Od šipkov do mnogih vrst modernih vrtnic. V njih se skriva različen potencial. Poznamo takšne, ki imajo v sebi potencial velikih šipkov, seveda tudi ve-

like vrtnice, ki jim pravimo popenjalke ali plezalke. Poznamo takšne, ki so sad križanja, saj so nekateri hoteli manjše vrtnice in tudi uporabne za drugačne priložnosti. Za manjše vrtove, okenske police, korita, kar je treba upoštevati.

Velja pravilo, da je treba vrtnicam pustiti, da so takšne, kot imajo zapisano v genih. Torej,

če imajo v genih zapisano, da bodo velike, jih pustimo, da bodo velike in jih podpirajmo z oporo in prevezovanjem. Nekatere imajo svoje posebnosti pri obrezovanju, to je treba upoštevati recimo pri hibridnih čajevkah, da režemo na štiri ali pet oči in vzgajamo močne poganjke, ki naredijo velike in zelo lepe cvetove. Medtem ko

zlasti večje vrtnice pustimo, da zrasejo in potem ko odrastejo samo poskrbimo, da jih pomlajujemo in izrezujemo star les. Če vrtnici pustimo tri leta, da pokaže svoj potencial, imamo po treh letih že čast, da nas razveseljuje s svojim cvetenjem še mnoga leta,« odgovori Prošt, prepričan, da vrtnice cvetijo zaradi sebe, zaradi ljubezni in tega, da privabijo čim več čebel in drugih žuželk, da jih oprašijo in se preko svojih plodov, preko šipkov, razmnožujejo.

Kdaj obrezujemo vrtnice? »Obrezujemo jih pozno poleti oziroma na začetku zmrzali.

Preden zemlja do konca zmrzne, jih porežemo in zgodaj spomladi (na Primorskem januarja in februarja), na Koroškem, Štajerskem kak mesec pozneje. Nič kaj »mesarjenja« po vrtnicah, bolj s pametjo in s pozivom k sodelovanju.«

Z vrtnico moramo vzpostaviti stik in vedeti, kje jo bomo posadili

Vrtnice so brezčasne, venomer moderne rastline. Od česa je odvisno, kakšno saditi in katero vrsto izbrati? »Najbolj je to odvisno od nas, saj mi vzposta-

Vrtnice lahko predstavimo in pripravimo na mnogo načinov

Vrtnice so tudi zelo dobrodošla popestritev v kulinariki. Pripravimo lahko vrtnični med, marmelado, rožni sirup, žele, liker, eterično olje, rožno vodo, različne sladice ali kot prilogo k mesu in zelenjavi. Katere so užitne in jih lahko uporabimo v kulinariki? »Vse vrtnice, ki niso poškropljene s kakršnimikoli strupi, so užitne. O tem, kako so vrtnice uporabne v kulinariki, je že precej znanega in napisanega. Najpogosteje pripravljamo pijače z vrtnicami, kjer si pomagamo z rdeče obarvanimi vrtnicami, ki dajo barvo, napitke v kombinaciji z bezgom. Iz njih delamo sirupe, ki spomnijo na poletne dni v zimskih dneh, in marmelade. Skratka na vse mogoče načine so uporabne,« še doda Edi Prošt, ki je prepričan, da vonj cvetočih lepotic osvaja tako z videzom kot z vonjem.

�� Jasmina Škarja

v

Razlogov za to je bilo več: stara brv ni bila več varna za uporabo, osrednji nosilec so, ker je ob visokih vodah zadrževal pretok reke, odstranili, razširili pa so jo tudi za potrebe kolesarjev in s tem ureditev brvi kot bodoče kolesarske steze državne kolesarske mreže. Vrednost del so ocenili na 84 tisoč evrov.

Brv so krajani in tudi številni kolesarji dobro sprejeli, zato ne preseneča, da so se na njeni ograji začele pojavljati prve ključavnice. To je dalo misliti inovativnim članom odbora vaške skupnosti Rečica ob Paki. Minulo nedeljo popoldne so pripravili priložnostno slovesnost in na njej predali svojemu namenu Rečiško brv ljubezni.

»Ljubezen je ključ, ki odpira vrata sreče. Poznamo znamenite mostove po svetu, na katere ljudje obešajo ključavnice ljubezni. Le zakaj ne bi imeli takšne tradicije tudi v Rečici ob Paki. Imamo lepo

brv, obnovljeno, z njo se lahko pohvalimo. Manjka samo še pika na i, nekaj več. In ta več je poimenovanje Rečiška brv ljubezni in možnost za obešanje novih ključavnic z imeni, priimki in drugimi pomembnimi podatki,« je nagovorila lepo število zbranih krajanov predse-

dnica omenjene vaške skupnosti Nina Podgoršek. Kot je še dejala, si želijo, da bi bila glavna zgodba Rečiške brvi ljubezni povezovanje, združevanje vseh krajanov, občanov in tudi drugih obiskovalcev. »Res nam je namenjeno, da hodi vsak po svoji poti. A čar življenja je

tudi to, da znamo graditi mostove drug za drugega in, še pomembneje, drug do drugega.« Ob tej priložnosti se je Nina Podgoršek zahvalila občini, ki ima posluh za njihove včasih precej zanimive ideje, ter krajanom, ki so na takšen in drugačen način priskočili na pomoč. Te

se nadeja tudi ob urejanju igrišča v Rečici ob Paki, za katerega je vaška skupnost pridobila nekaj denarja iz letošnjega participativnega proračuna.

Janko Kopušar, župan občine Šmartno ob Paki, pa je med drugim dejal, da so že pri načrtovanju brvi želeli, da bi bila ta nekaj posebnega. Pri tem niso razmišljali tudi o drugih vsebinah, prav tako pomembnih za dobro počutje, za večjo povezanost ljudi. »Ideja vaške skupnosti o njenem simboličnem pomenu – ljubezni – je zato zelo dobrodošla. Verjamem, da bo brv opravljala svoje poslanstvo, da bo služila tistemu, čemur je namenjena – povezovanju ljudi ne glede na starost, poklic, pripadnost … Vesel sem takšne udeležbe krajanov, sploh mladih. Radi se imejmo in bomo še marsikaj naredili,« je dejal Kopušar. Brv je blagoslovil šmarški župnik Ivan Napret, dogodek pa je obogatila pevska skupina Slavčki. Krajani si ga bodo zapomnili tudi po prijetnem razpoloženju ob golažu. �� tp

Burbonke so tudi v Sloveniji predstavnice 220 vrst šipkov, ki so pred 250 leti rasli na zemeljski obli in se med sabo križali – Nobene uši in bolezni ne morejo premagati vrtnic

Velja pravilo, da je treba vrtnicam pustiti, da so takšne, kot imajo zapisano v genih. Če imajo zapisano, da bodo velike, jih pustimo, da bodo velike, in jih podpirajmo z oporo in prevezovanjem.

ob Paki, 12. junija – Občina Šmartno ob Paki je leta 2018 obnovila

Pako

Rečici ob Paki.

Svet

Najvišje izplačilo regresa ni omejeno, le da je znesek neobdavčen do višine povprečne slovenske bruto plače, ki šteje nekaj več kot 1900 evrov. Do te višine ga namerava izplačati tudi večina podjetij.

O letošnjem regresu smo se pogovarjali s strokovno sodelavko podjetja Trgotur, ki se ukvarja s kadri, Tanjo Breznik

Se lahko regres izplača tudi v več obrokih?

»Če bi se delodajalec odločil za izplačilo v več obrokih, bi načeloma do 30. junija lahko. Ne more pa plačati recimo 1000 evrov do 30. junija, 100 evrov pa kasneje. Regres mora biti do roka izplačan. Razen če posamezna kolektivna pogodba omogoča odlok, recimo zaradi nelikvidnosti ali kaj podobnega, ampak je treba to tudi izkazati.«

Kaj se zgodi, če je podjetje nelikvidno? Je regres vseeno dolžno izplačati?

»V grobem lahko rečemo, da ja. Ima pa v tem primeru možnost izplačati regres malce kasneje. Če bo šlo za stečaj ipd. A treba je to izkazati. Ni tako preprosto.«

Kaj pa, če kljub vsemu regres ni izplačan? Kaj sledi?

»Zakon o delovnih razmerjih določa globo, če regres ni izplačan v roku in če ne gre za izjeme. Delavec ima možnost prijaviti kršitev na inšpektorat, ki potem zadevo tudi obravnava. Če se to res zgodi, bi predlagala,

Znanje računovodstva je pomembna prednost pri vseh poklicih, pa tudi doma je zelo dobro o njem kaj vedeti.

Koliko prihodkov ima posameznik oziroma družina, kateri stroški so stalni, kateri občasni, koliko denarja nam na koncu meseca ostane, katere večje investicije nas čakajo, kje dobiti manjkajoča sredstva …

Tisti, ki obvladajo vsebine, tehnike in metode dela v računovodstvu, obvladajo tudi jezik poslovanja. Spoštovanje sistematičnosti, strokovnosti in računovodskega obnašanja nas vodi tudi v osebno urejenost.

Kolikšen bo regres in do kdaj mora biti izplačan?

Regres

povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec delojemalcu poleg letnega dopusta plačati po Zakonu o delovnih razmerjih. Zakon določa le minimalni regres, ki mora biti najmanj v višini minimalne plače. Ta letos znaša 1.074,43 evra (bruto). Delodajalci naj bi regres izplačali do najkasneje 30. junija.

Najnižji regres letos znaša 1.074,43 evra bruto.

njihova junijska pokojnina bo tako višja, višina letnega dodatka pa bo odvisna od višine pokojnine, ki jo sicer prejemajo. Letošnji dodatek za upokojence se bo za razliko od lani obračunal po nekoliko spremenjeni lestvici in bo tudi za pet evrov višji kot lani. Tisti z najnižjimi pokojninami do 570 evrov bodo prejeli 450 evrov letnega dodatka. Upokojenci z najvišjimi pokojninami nad 970 evrov pa 140 evrov regresa. V javnem sektorju se regres za letni dopust praviloma izplačuje pri majski plači, torej pri izplačilu plače junija. Javni uslužbenci prejmejo izplačilo v višini minimalne plače.

Regres vam pripada tudi, če ste na bolniškem, materinskem ali očetovskem dopustu.

da se delavci najprej pogovorijo z delodajalcem, predvsem o razlogih, zakaj regresa niso prejeli. In se šele nato obrnejo na pristojne inštitucije.«

Je v naši dolini in okolici veliko delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa in kršijo zakon?

»Niti ne. Delodajalci so se že navadili, da je to obveza, in to tudi spoštujejo. V času korone je bilo seveda zelo težko, ko so bila podjetja zaprta in niso imela sredstev. A delodajalci so lahko seveda koristili druge možne ukrepe. Kolikor mi

opazujemo, se podjetja izplačil regresa držijo.«

Veliko je prekarnega dela, pa študentskega dela in dela na podjemih pogodbah. Tudi v tem primeru delavcem kaj pripada?

»Regres je namenjen samo zaposlenim. Druge oblike dela, kot so študenti, občasno delo upokojencev in podobno … te

oblike ne predvidevajo, da delodajalec izplačuje regres.«

Upokojenci od 140 do 450

evrov

Regres za letni dopust oziroma letni dodatek ob pokojnini bodo dobili tudi upokojenci,

Regres vam pripada tudi, če niste zaposleni

celo leto

Kljub temu ga dobite, a bo ta nižji. Višina se določi sorazmerno glede na čas zaposlitve, in sicer 1/12 za vsak mesec v tekočem koledarskem letu. Če ste že prejeli regres in nato menjali službo, morate staremu delodajalcu povrniti sorazmerni delež za mesece do konca leta, ko ne boste več zaposleni pri njem.

Regres vam pripada tudi, če ste na bolniškem dopustu ali na materinskem oz. očetovskem dopustu. ��

Računovodstvo ima velik pomen pri odločanju

Vsakdo, ki si izbere poslovno dejavnost, se zaveda, da bo lahko dosegel vedno večje koristi le, če bo obvladoval tveganja. Ta so odvisna od priložnosti in nevarnosti v okolju ter prednosti in slabosti podjetja.

Obvladovanje tveganj zahteva nenehno usmerjanje in uravnavanje vseh poslovnih opravil, sicer ne bo pričakovanih koristi. Seveda pa jih ne prevzema samo podjetje kot imaginarna ustanova, temveč vsi tisti, ki sodelujejo v poslovnem procesu, torej lastniki, poslovodje, upniki, zaposlenci in država.

Lastniki podjetij tvegajo veliko – in drugi tudi

Lastniki podjetij tvegajo svoje denarne prihranke, dobro ime oziroma ugled in svoj ekonomski položaj nasploh. Zavedajo pa se, da lahko ekonomsko napredujejo, torej pridobijo dodatno premoženje in ugled. Pravimo, da obogatijo, ker so poslovno sposobni oziroma podjetni.

Podjetja ali druge poslovne osebe, ki jih ustanavljajo in upravljajo lastniki, lahko vodijo lastniki sami ali pa si priskrbijo strokovno pomoč, ki se imenuje poslovodstvo. Ta prevzame vodstvene naloge in usmerja ter uravnava poslovanje v skladu s poslovno politiko lastnikov podjetja. Ti mu zaupajo vodenje v pričakovanju, da bo njegovo delo dovolj zanesljivo, učinkovito in uspešno.

Tvegajo tudi drugi, ki želijo z delom ali s poslovnimi transakcijami ustvariti koristi. V mislih imamo zaposlene v podjetju in

upnike v okolju. Zaposleni se vključujejo v poslovni proces in zaupajo lastnikom in poslovodjem, da bodo učinkovito in uspešno usmerjali podjetje. Zato so pripravljeni izrabiti vse svoje delovne sposobnosti, od tega pa pričakujejo koristi v obliki redne plače in drugih prejemkov.

Poslovno tvegajo tudi upniki, ki imajo s podjetjem sklenjene denarne in blagovne posle. Številni mu zaupajo denar v pričakovanju, da mu ga bo vrnilo z dogovorjenim donosom vred. Največkrat so za donos zaračunane realne obresti in nadomestila za razvrednotena posojena sredstva. Upniki tvegajo, saj lahko izgubijo posojena sredstva, če bo podjetje zabredlo v krizo.

V poslovnem življenju je pač tako, da nihče ne more z gotovostjo računati na uspeh, marveč se mora zavedati, da vodi pot k uspehu mimo neštetih čeri, ki lahko kaj hitro povzročijo neuspeh. Ta izvira iz poslovne osebe, saj je to nenaravna tvorba; torej podjetje je umetni poslovni sistem, ki ga je ustanovil človek.

Računovodstvo je staro kot družba

Računovodstvo je dejavnost, ki se ukvarja z računovodskim (vrednostnim) spremljanjem, presojanjem in prikazovanjem poslovanja. Je del informacijskega podsistema v organizaciji kot poslovnem sistemu.

Razvijati se je začelo skupaj z razvojem družbe in civilizacije, saj najdemo različne zapise o poslovni dejavnosti pri starih Indijcih in Babiloncih že več kot 3.000 let pred našim štetjem. Kupoprodajne dogodke,

izplačilne dolgove so zapisovali tudi stari Grki, Rimljani in Egipčani. Z nastankom trgovine v srednjem veku so se zapisi spremenili in nastalo je dvostavno knjigovodstvo. Iz njega se je kasneje razvilo moderno računovodstvo.

Industrijska revolucija v Evropi (18. in 19. stoletje) je od knjigovodstva zahtevala stroškovno evidenco in mu dala velik pomen pri odločanju v organizaciji. Tržno gospodarstvo 20. stoletja pa zahteva od računovodstva poleg informacij o stanju in spremembah premoženjskega stanja v preteklosti (kar je bilo doseženo) še informacije o prihodnosti (pričakovanja) kakor tudi analiziranje obojega. Zaradi potrebe po točnih in zanesljivih računovodskih informacijah so se razvile različne vrste računovodskega nadziranja. �� Vir: splet

knjigovodstva ter davčnega svetovanja

• Možnost prevzema dokumentacije na sedežu podjetja stranke

• Možnost dogovora izvajanja računovodstva na sedežu podjetja stranke

Pri tem smo na trgu znani kot izkušen partner, ki išče najboljše zakonite rešitve za naše stranke!

V Velenje prihajajo kolesarji dirke Po Sloveniji

Skozi Velenje bodo kolesarji v sklopu 3. etape v petek, 17. junija, peljali od 11.50 dalje – Na dobrodelni dražbi so tržili podpisano majico

Tadeja Pogačarja

Letošnja 28. mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji bo potekala od srede, 15., do nedelje, 19. junija. Imeli bomo priložnost spremljati najboljše kolesarje in 22 ekip sveta v boju za zeleno majico. Skozi 5 etap bodo kolesarji skupaj prevozili 792 km.

Skozi Velenje se bodo peljali v sklopu 3. etape, ki bo potekala v petek, 17. junija, v dolžini 144,6 km, pričakujemo pa jih od 11.50 dalje. Ob 11.15 je predviden start etape v Žalcu, ki skozi Šempeter in Polzelo pripelje kolesarsko karavano v Velenje. Sledijo Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Dreti, Vransko, Braslovče, Prebold, Štore in Celje. Cilj 3. etape je predviden po 14.45 na Celjskem gradu.

Dražba majice Tadeja Pogačarja

Skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje (MZPM Velenje) in Športno zvezo Velenje je ob tej priložnosti MO Velenje, ki letos že drugič zapored sodeluje pri projektu kolesarske dirke Po Sloveniji, pristopila k novemu dobrodelnemu projektu. Na dobrodelno dražbo je dala kolesarsko majico ekipe UAE Emirati s podpisom Tadeja Pogačarja, najboljšega kolesarja sveta na UCI lestvici. Majico so prejeli lani, v zahvalo od organizatorjev dirke Po Sloveniji.

Dražbo je organizirala MZPM Velenje in se je zaključila včeraj. Izklicna cena za majico je bila 500 evrov. Najvišjemu ponudniku se bodo zahvalili na medijsko odmevnem dogodku na Velenjski plaži – jutri, 17. junija, po 20. uri. MZPM Velenje bo zbrana sredsta namenila za letovanje otrok iz socialno šibkih družin, ki bodo tudi s pomočjo te donacije preživeli 10 nepozabnih dni ob morju. Na morje želijo letos peljati vsaj 180 otrok.

Trasa po Velenju

V Velenju bomo lahko kolesarje spremljali in zanje navijali ob prihodu iz smeri Ložnica, mimo Kavč, v krožišču pod Velenjskim gradom, ob Šaleški cesti do avtobusne postaje, ob Kidričevi cesti, ob Cesti pod parkom oz. v Sončnem parku, mimo mestnega stadiona in ob Škalskem jezeru proti Škalam ter naprej proti Gaberkam.

Navijanju se bodo pridružili tudi učenci osnovnih šol, in sicer bodo ob krožnem križišču pod Velenjskim gradom navijali učenci osnovnih šol Šalek in Antona Aškerca, ob Šaleški cesti učenci z Osnovne šole Gorica, ob Kidričevi cesti pa učenci osnovnih šol Mihe Pintarja Toleda in Livada ter Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. ��

Najlepša krajevna skupnost in skupnost z največ igrišči

KS Gorica praznuje krajevni praznik – Pripravili športne igre in pohod po mejah KS – Imajo več kot 5000 krajanov in še rastejo

Dirka po Sloveniji

V Šmartnem ob Paki ob tej priložnosti Festival Saša kolesari –Dogodek bodo med drugim popestrili še z drugimi aktivnostmi in vožnjo po montažni pump track progi

Tatjana Podgoršek

Trasa 28. kolesarske dirke po Sloveniji (od 15. do 19. junija) poteka tudi na območju regije Saša, konkretneje njena tretja, 144,6 kilometrov dolga etapa. Udeleženci dirke, v kateri bodo nekateri slovenski kolesarski asi s Tadejem Pogačarjem na čelu, bodo po njej zapeljali jutri. Predvidoma ob 12.30 bo pri

skupnostih. Festivalsko kolesarsko dogajanje se bo nadaljevalo naslednji dan v občinah Ljubno in Luče, v tednu od ponedeljka, 20., do četrtka, 23. junija, pa bodo potekale vodene kolesarske ture med občinami Velenje – Šoštanj, Mozirje – Nazarje, Rečica ob Savinji – Gornji Grad in zadnji dan po občini Solčava. Na novinarski konferenci bodo predsta-

zaupanje,« je povedala direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Mirjam Povh.

Postavili bodo mobilno pump track progo

Drugi del jutrišnje prireditve v šmarški občini (z začetkom ob 11. uri) pa sta domača organizatorja poimenovala Začutiti dirko po Sloveniji. »Prihod kolesarjev bomo pričakali pri Mladinskem centru in na prireditvenem prostoru za njim. V tem času se bodo tu odvijale otroške delavnice, predstavila se bodo društva, pripravili bomo nagradni kviz na temo kolesarstva, postavili bomo še mobilno pump track progo, na kateri bodo lahko udeleženci preizkusili svoje spretnosti in kolesarsko znanje. Prva se bo po njej popeljala Monika Hrastnik, evropska prvakinja v spustu z gorskimi kolesi. Osnovnošolci bodo pripravili »živo kolo« in s tem dodatno obogatili televizijski posnetek prihoda kolesarjev čez navidezni leteči cilj,« je še poudarila sogovornica.

Velenje, 11. junija – Krajevna skupnost Gorica beleži svoj praznik 17. junija, na 'rojstni dan', teden dni prej pa so na igrišču pri OŠ Gorica pripravili športne igre. Na svoj račun so prišle vse generacije, otroci so se lahko zabavali na napihljivih igralih, pripravili so tudi tekmovanje krajevnih skupnosti in mestnih četrti za pokal KS Gorica. Sodelovale so KS Gorica, Konovo, Stara vas in MČ Levi breg – vzhod.

V nedeljo so se podali na pohod po mejah krajevne skupnosti, ki je trajal s postanki tri ure. »Naša krajevna skupnost sega od križišča pri avtohiši Praprotnik mimo vile Herberstein do Doma borcev in mladine, nato navzdol ob glavni cesti do

krožišča pri Velenjki, pa mimo vrtičkov in bencinske črpalke do Bevč ter do tunela pod Šaleškim gradom,« je obseg KS Gorica in tudi pot pohodnikov opisal predsednik Dražan Mrkonjić Povedal je še, da šteje KS okoli 5000 prebivalcev, število pa se povečuje. Pohvalil je še to, da se dobro razumejo, sodelujejo, kar je dokazovalo tudi praznovanje.

»Naša krajevna skupnost je najlepša, z najlepšimi igrišči, z veliko zelenih površin, gozda, otroških igral. Dejavnosti potekajo celo leto – ob dnevu žena imamo prireditev na naši osnovni šoli, spomladi organiziramo čistilno akcijo, ob 1. maju tradicionalno, zelo dobro obiskano kresovanje, v sklopu praznika imamo športne igre,

pohod in proslavo, septembra naredimo znova čistilno akcijo in nato kostanjev piknik, oktobra je srečanje starejših krajanov, leto pa zaključimo s sprejemom dedka Mraza,« je letni program aktivnosti opisal predsednik.

Pa si še česa želijo, kaj pogrešajo? »Na Lipi bi radi uredili park, pri šoli naredili odbojkarsko igrišče … želja nikoli ne zmanjka,« je bil kratek in hkrati pohvalil upokojence, člane pododbora DU Gorica Bevče, saj si, kot je dejal, brez njih ne predstavlja praznovanja krajevnega praznika, ter osnovno šolo Gorica, s katero odlično sodelujejo.

�� Diana Janežič

javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki leteči cilj dirke, zato bodo v tamkajšnjem okolju zaznamovali kolesarski dogodek na več načinov.

Festival Saša kolesari Uvodni dogodek Dirke po Sloveniji v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini bo odprtje Festivala Saša kolesari pri omenjenem javnem zavodu, ki ga organizira Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije in bo povezal celotno regijo z aktivnostmi na dveh kolesih. Začel se bo ob 10. uri. Pol ure pred tem bo novinarska konferenca, na kateri bodo vodstvo omenjene razvojne agencije in župani vseh 10 občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline predstavili aktivnosti festivala ter kolesarske pridobitve v svojih lokalnih

vljene še aktivnosti za gradnjo državne kolesarske povezave Velenje – Šoštanj – Šmartno ob Paki – Mozirje. V nadaljevanju se bodo župani iz regije Saša z električnimi kolesi simbolično popeljali po delu kolesarske poti v gostujoči občini in ob tem morda spoznali še kakšno njeno posebnost. V dogajanje se bodo prav tako vključili turistično-informacijski centri Savinjske regije in ob tej priložnosti predstavili turistično ponudbo svojih krajev.

»Organizacijo otvoritvenega dogodka festivala je javnemu zavodu in tukajšnji lokalni skupnosti zaupala omenjena razvojna agencija na osnovi uspešno izvedenega projekta ob 130-letnici Savinjske železniške proge konec lanskega leta. To je za nas veliko priznanje in

KK Seki pobira medalje

Ljutomer, 12. junija – Na ekipnem državnem prvenstvu v katah in borbah je sodelovalo 28 slovenskih karate klubov, ki so prijavili 94 ekip. KK Seki jih je prijavil osem, in vseh osem je pristalo na stopničkah, pet celo na najvišji!

1. mesto so dosegli: kata ekipa malčice: Adna Hasanbašić, Karolina Kristić, Adna Subašić; kata ekipa deklice: Andjela Miljatović, Žana Jeršič, Karolina Kristić; kata ekipa ml. kade-

tinje: Andjela Miljatović, Gabrijela Kregar, Tajda Mavsar; kata ekipa najmlajši: Liam Kotnik, Tim Sredenšek, Tarik Omerović; kata ekipa najmlajše: Lana Husić, Lana Srebre, Kataya Mravljak.

2. mesto so dosegli: kata ekipa ml. kadeti: Enej Rizvanović, Zijo Bešić, Aleksa Miljatović

3.mesto so dosegli: kata ekipa kadetinje: Eva Tomažič, Gabrijela Kregar, Emira Avdić; kata ekipa dečki: Emrah Hasanba-

Za postavitev mobilne pump track proge so se odločili na osnovi ideje, ki jih je zbirala lokalna skupnost v okviru participativnega proračuna. »Na ta način bomo preverjali potrebe po postavitvi stalne proge. Vožnja po progi na lastno odgovornost in ob upoštevanju pravil bo mogoča do 21. junija v odpiralnem času javnega zavoda.«

Glede na to, da bodo dirko predvajale televizijske hiše po celem svetu, bo dogodek priložnost za predstavitev občine Šmartno ob Paki in promocijo kolesarjenja, meni Povhova. Javni zavod je v okviru teh prizadevanj lani kupil dve električni kolesi, ki so si jih za zdaj zaradi ukrepov covid krize bolj izposojali domačini. Ti so z njima preverjali predvsem prednosti omenjenih koles. »Sezona je pred vrati. Upamo na večje povpraševanje za kolesa tudi pri tujih gostih. Še na kakšen razpis se bomo prijavili za pridobitev še kakšnega električnega kolesa,« je sklenila Mirjam Povh.

šić, Tadej Mavsar, Aleksa Miljatović

Posebej velja pohvaliti obe ekipi najmlajših (Liam, Tim, Tarik, Lana H., Lana S., Kataya), ki sta suvereno premagali vse nasprotnike in nakazali, da se nam v bodoče za nove šampione ni bati!

Naslednja postaja naše ponosne ekipe je 25. junija – Austrian junior open (Salzburg), potem sledijo zaslužene počitnice!

KS Gorica je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v Mestni občini Velenje. Ima 18 stanovanjskih blokov s 1045 stanovanji ter 378 zasebnih stanovanjskih hiš. V njej sta enota Vrtca Velenje Ciciban in OŠ Gorica.

Poletni športni tabori

Tudi v letošnjem letu so na Športni zvezi Velenje pripravili nepozaben program športnih počitnic za vse, na dveh lokacijah v Velenju – Tudi šport je lahko zabaven

Sabljači izjemni na državnem prvenstvu

Jerneja Čretnik državna prvakinja v kategoriji veteranke floret, podprvakinja Maja Šerc – Pia Čretnik osvojila naslov državne podprvakinje – Državni prvaki tudi Luka in Jure Mravljak, Anže Guček in Mark Poprask

Prijave potekajo na spletni strani Športne zveze Velenje. Termini taborov:

• 4. 7. 2022 – 8. 7. 2022

• 11. 7. 2022 – 15. 7. 2022

• 22. 8. 2022 – 26. 8. 2022

• 29.8. 2022 – 31.8.2022

Na Športni zvezi Velenje bodo tudi letošnje poletje potekali športni počitniški programi, namenjeni otrokom od 6. do 12. leta starosti, brez potrebnega predznanja posameznih športov. Namen športnih taborov je aktivno preživljanje prostega časa, vključevanje v športe in spoznavanje različnih športnih panog, druženje in krepitev socialnih veščin ter zabava,« poudari Nik Lemež, strokovni sodelavec Športne zveze Velenje in doda, da je zagotovo glavni razlog za obisk taborov zabava mladih, saj je lahko tudi šport zabaven. »Predstavitev, na kakšen način otroci spoznavajo šport, temelji na zabavi, da se igrajo in ne toliko učijo. Je pa dejstvo, da so v družbi vrstnikov in prijateljev, kar daje taborom posebno težo. Tudi letos bodo v počitniške aktivnosti vključeni športi, ki potekajo v Velenju v sodelovanju z lokalnimi športnimi društvi, in dvoranski športi, ki jih bomo izvajali na prostem. Otroci se bodo seznanili s tenisom, nogometom, rokometom, odbojko na mivki, judom, karatejem, supanjem, streljanjem, golfom, konjeništvom in ostalimi športi. Aktivnosti pa bodo potekale v okolici Bele dvorane in mestnega stadiona,« našteva Lemež.

Gibalne sposobnosti otrok po epidemiji precej slabše Animatorji Športne zveze Velenje imajo izkušnje in znanje, v veliki meri gre za diplomante Fakultete za šport, trenerje, učitelje in strokovne delavce. »Drži. So strokovno usposobljeni za delo, otrokom znajo predstaviti športe, so skrbni in odgovorni. Gre za tedensko varstvo otrok z raznovrstnimi športno-zabavnimi vsebinami, kjer se otroci seznanijo z različnimi športnimi panogami in se v njih tudi preizkusijo,« dodaja Nik Lemež, ki opozori tudi na slabše gibalne sposobnosti otrok, ki so se zmanjšale zaradi epidemije in močno prizadele celotno generacijo. »Morda se še ne pozna toliko, se bo pa čez nekaj let, ko bomo govorili o vrhunskih športnikih. Je pa dejstvo, da se starši tega zavedajo in so otroci motivirani za druženje v športnem duhu, zato verjamem, da nam s skupnimi močmi uspe trenutno situacijo izboljšati in omiliti.« ��

Izlet v Koper in na okoliško gričevje

V soboto, 11. junija, smo se člani društva Vulkan Bele Vode odpravili na izlet v Koper in na okoliško gričevje, ki ga je za nas organzirala agencija Autentica. Ob 6. uri zjutraj smo avtobus napolnili s pijačo in se odpeljali proti morju. Na poti smo pobrali še nekaj naših članov, tako da je bil avtobus poln do zadnjega sedeža. Prvi postanek, na Lomu, smo izkoristili za malico in wc, nato pa odbrzeli proti Kopru, kjer smo bili ob 9. uri dogovorjeni z našim vodičem Bogdanom.

Zapeljali smo se proti središču Kopra. Dan je bil prekrasen, sončen, z nekaj osamljenimi oblački. Po kratkem sprehodu skozi očarljivo staro mestno jedro Kopra smo v Luki Koper pred ogromno turistično ladjo naredili nekaj obveznih skupinskih fotografij. Nato pa smo imeli uro in pol prostega časa za kavico ali sladoled ob morju. Ob 11. uri smo se spet srečali pri avtobusu in se odpeljali proti Šavrinskemu gričevju. Na poti smo si lahko ogledali dolgo procesijo motoristov, ki so bili ravno v tem času namenjeni iz Portoroža v Koper. V Portorožu je namreč potekalo 29. evropsko srečanje lastnikov motorjev Harley-Davidson, ki velja za enega izmed največjih motorističnih dogodkov v Evropi. Bili so prava paša za oči.

Kmalu smo prispeli v vas Pomjan (342 m. n. v.), ki je najvišje ležeča vas v Šavrinskem gričevju. Na začetku vasi smo imeli čudovit pogled na celoten Tržaški zaliv, v daljavi v megli pa so se videli celo Dolomiti in

Kamnik, 11. in 12. junija – Državno prvenstvo v sabljanju je potekalo za kategorije člani, veterani, U10, U12, in U14 v vseh treh orožjih (floret, sablja, meč). Barve Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje so zastopali veterani Jerneja Čretnik, Maja Šerc, Franc Rogan in Tadej Knez ter najmlajša tekmovalca kluba Ožbi Meža in Anej Vrčkovnik v kategoriji U12. Veterani so se povzpeli na sam vrh. Čretnikova je postala državna prvakinja v kategoriji veteranke floret, podprvakinja je kljub poškodbi postala Šerceva. V kategoriji veterani floret je Knez postal državni prvak, Rogan pa je osvojil bron. Svoj debitantski nastop sta uspešno opravila tudi Vrčkovnik s 6. in Meža z 8. mestom in tako dopolnila uspeh veteranov.

❱

Klemen Špeh: »Velik in množičen uspeh naših tekmovalcev je plod trdega in strokovnega dela v klubu.

V

finalu Poprask zaradi poškodbe prekinil dvoboj, zaradi poškodbe ni nastopila Iza Šerc

V nedeljo, 12. junija, so na sabljaško pisto najprej stopile velenjske floretašice Maja Šerc, Jerneja Čretnik, Polona Škarja in Pia Čretnik. Šerčeva je v navezi z mlajšima kolegicama Eli Mlekuž in Manco Hribar iz ŠD Tabor Ljubljana postala državna prvakinja v kategoriji floret članice – ekipno, drugo mesto pa je osvojila velenjsko obarvana naveza v zasedbi Jerneja Čretnik, Polona Škarja in Pia Čretnik

Sledil je boj ekip v kategoriji floret člani – ekipno, kjer sta se dve velenjski ekipi povzpeli na stopničke. Državni prvaki so postali Luka Mravljak, Jure Mravljak, Anže Guček in Mark Poprask, ki so v finalu premagali ekipo iz Kamnika, 3. mesto pa je po zmagi nad ekipo ŠD Tabor Ljubljana osvojila velenjska zasedba v sestavi Tadej Knez, Matej Gorjan in Leo Čretnik

Individualne borbe so se za Velenjčane začele v kategoriji članice floret. Pia Čretnik je na koncu osvojila naslov državne podprvakinje. V finalu je po napeti in težki borbi premoč priznala tekmovalki iz ŠD Tabor Ljubljana Eli Mlekuž. Uspeh sta z dobrim sabljanjem dopolnili Čretnikova s 5. in Škarjeva z 8. mestom. Šerčeva in Knez sta se pomerila tudi v kategorijah veteranke/veterani meč in osvojila naslova podprvakov. Zadnji so na sabljaške piste stopili tekmovalci v kategoriji floret člani. Za velenjski klub so tekmovali: Tadej Knez, Matej Gorjan, Anže Guček, Luka Mravljak, Jure Mravljak, Mark Poprask in Leo Čretnik. Kar trije velenjski tekmovalci so stali na stopničkah. Anže Guček in Jure Mravljak sta zasedla 3. mesto. V finalu je moral Poprask zaradi poškodbe prekiniti dvoboj proti

Zaradi poškodbe ni nastopila Iza Šerc, udeleženka letošnjega svetovnega in evropskega prvenstva za mladinke, ki pa je na tem državnem prvenstvu opravila še praktični del preizkusa za sodnike pripravnike in tako pridobila nacionalno sodniško licenco za sojenje v orožjih floret in meč.

Velenjske sabljače je spremljal trener Klemen Špeh, ki je opravljal tudi nalogo ocenjevalca sodnikov pripravnikov. Na vprašanje, kaj takšen uspeh za klub pomeni, pa odgovarja: »Tako velik in množičen uspeh naših tekmovalcev je plod trdega in strokovnega dela v klubu, pa tudi izjemnega športnega in ekipnega duha, ki vlada med sabljači SK Rudolf Cvetko. V jeseni nameravamo v klubu povabiti k vpisu nove člane, tako v najmlajših in tekmovalnih kot tudi rekreativnih skupinah.«

�� Jasmina Škarja

Dve teniški poslastici na TC Jezero

Open z nagradnim skladom 15.000 USD, kar predstavlja rang turnirja. Glavni pokrovitelj je Mestna občina Velenje, turnir pa so podprla tudi nekatera podjetja: DBSS, Sovič, Andrejc, Esotech in računovodstvo Ažur.

je domačinka, oblečena v šavrinsko

Julijske

Povedala nam je veliko zanimivosti o življenju šavrink, o vasi Pomjan in njeni zgodovini. Skupaj smo se sprehodili po idilični vasici in si ogledali njene znamenitosti.

Dan se je že prevešal v popoldan, čas je bil za kosilo. Na turistični kmetiji Pri mlinu v Pučah so nam postregli z istrsko mineštro in domačim zavitkom. Po kosilu smo se odpeljali do vasice Krkavče. Ogledali smo si skrivnostni krkavški kamen, ki naj bi, med drugim, vplival na plodnost. Skozi vasico Krkavče smo se peš spustili do osrednjega dela vasi, kjer je cerkev sv. nadangela Mihaela, ki stoji na živi skali. Prijazni oskrbnik Pavel Goja nam je cerkev razkazal in nam povedal kar nekaj zanimivosti.

Nato smo pot nadaljevali do Srgašev, kjer smo si ogledali Oljarno Krožera. Poleg ogleda proizvodnje smo oljčno olje lahko tudi pokusili in ga kupili. Naša zadnja posta-

ja je bila vinska klet v Marezigah. Gospod Vilij Bržan nas je popeljal po svojem lepo urejenem vinogradu, na katerega je lahko upravičeno ponosen. Na lepo urejeni senčni terasi nas je pričakala polna miza dobrot.

Gospod Bržan in njegova soproga sta nas poučila, kako se okuša vino, in skrbela, da smo njihova vrhunska vina tudi vsi pokusili. Zelo okusen narezek je bil pika na i.

Sonce se je že počasi približevalo morju, zato smo se morali posloviti. Naš vodič Bogdan nas je celo pot oskrboval s pravo mero informacij, humorja in dobro glasbo.

V Kopru smo se od njega poslovili. Nas pa je čakala še vožnja do Belih Vod, ki je bila, kot vedno na naših izletih, zabavna, razposajena in polna smeha. Domov smo prispeli malo pred polnočjo, utrujeni, a polni lepih vtisov. Dobili smo veliko novega znanja in preživeli prelep sobotni dan v družbi prijateljev. �� Društvo Vulkan

Velenje, 11. junija – Na teniških igriščih Teniškega centra Jezero je v organizaciji Šaleškega teniškega kluba v okviru Mednarodne teniške organizacije ta teden potekal teniški turnir U14 evropskega ranga. Sodelovalo je 96 mladih igralcev tenisa s celega sveta, tudi z Japonske, iz Kanade, ZDA in Avstralije. “Udeležba je impozantna, favoritov je veliko. Slovenskih igralcev tenisa je 16, nekateri so se uvrstili na turnir s kvalifikacijami, drugi po točkah oziroma z 'wild karto' organizatorja. Velenje sta zastopala dva, ki pa sta žal izpadla že v prvem krogu tekmovanja,” je povedal Matjaž Končan

Kot je še dodal, so mladi tekmovalci in njihovi spremljevalci navdušeni nad Šaleško dolino, predvsem okolico jezera, Velenjsko plažo in Visto.

Velenje Open s skladom 15.000 USD

Nov velik turnir pa se obeta v začetku julija. “Od 4. do 11. julija bo potekal mednarodni turnir za profesionalce Velenje

Na turnir so prijavljeni igralci s celega sveta. Nekateri tekmovalci, ki bodo nastopili v Velenju, bodo v prihodnje zagotovo znana imena tenisa, kajti ta turnir je odskočna deska za mlajše igralce, za njihove prve profesionalne nastope. Med njimi bo tudi nekaj Slovencev,” je sklenil Končan in povabil vse ljubitelje tenisa k spremljanju turnirja.

Alpe. Pričakala nas

nošo.

Mateju Kušarju iz ŠD Tabor Ljubljana, ki je tako postal državni prvak, Poprask pa je osvojil naslov državnega podprvaka.

POLICIJSKA kronika

Hišna preiskava v

Šaleku

Velenje, 8. junija – Policisti so opravili hišno preiskavo pri dveh bratih na Kosovelovi ulici v Šaleku. Zasegli so solzivca (predmeta očitanega kaznivega dejanja), okoli dva grama konoplje v alu zavitkih, digitalno tehtnico s sledovi uporabe (suha rastlina), 9-mm plinsko pištolo (očitno predelana – prevrtana), manjšo količino v športu nedovoljenih substanc in kovinski boksar. Zoper oba sledi hitri postopek po Zakonu o orožju in Zakonu o prometu in proizvodnji s prepovedanimi drogami.

Ukradel skiro

Velenje, 9 junija – Pred OŠ Mihe Pintarja Toleda je neznanec ukradel skiro. Za storilcem poizvedujejo.

Grozil kadrovnici

Velenje, 9. junija – V četrtek popoldan je policiste poklicala kadrovnica iz podjetja Gorenje in povedala, da jo je delavec, ki so ga v podjetju odpustili, po pošti žalil in ji grozil. Izdali so mu plačilni nalog na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru.

Zasegli so ji vozilo

Velenje, 10. junija – V petek zjutraj je voznica, ki je vozila preblizu desnega roba, zapelja-

la z vozišča in trčila v odbojno ograjo. V nesreči je utrpela lažje telesne poškodbe. Rezultat alkotesta je bil visoko nad dovoljeno mejo, saj je imela v krvi dobre tri promile alkohola. Policisti so ji vozilo zasegli, ker je vozila v času veljavnega ukrepa Začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Zanjo bodo podali obdolžilni predlog.

Poškodoval mu je

avto

Velenje, 10. junija – Občan iz Šaleka je policistom naznanil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Neznanec mu je na vozilu poškodoval pokrov motorja in odtrgal vzvratno ogledalo.

Ni

ga vključevanja trčila v vozilo pred sabo. Povzročila je materialno škodo, policisti pa so ji izdali plačilni nalog.

Udaril ga je med igro košarke

Mozirje, 11. junija – V soboto zvečer so policisti posredovali na košarkarskem igrišču v Lokah pri Mozirju, kjer je med igro košarke eden izmed igralcev z roko udaril drugega. Zoper njega bodo uvedli prekrškovni postopek.

Pri padcu huje poškodovana kolesarka

Šoštanj, 12. junija – Okoli 11. ure se je huje poškodovala 18-letna kolesarka, ki je spregledala označen nivojski prehod med kolesarsko stezo in pločnikom ter padla.

Posledice potlačenih čustev

Od zadnje kolumne, objavljene pred 14 dnevi, v kateri sem se dotaknil problematike strelskih pohodov v ZDA, do danes, se je zgodilo kar nekaj tovrstnih dogodkov, v katerih je umrlo na desetine ljudi. Kljub obsojanju nasilja, številnim pozivom za zakonske omejitve in strožje pogoje za nabavo orožja ter prizadevanju številnih, da bi v celoti prepovedali vojaške puške in oborožitev, se stanje v ničemer ni spremenilo.

Varno na dopust

omogočila

stika z otrokom

Velenje, 10. junija – Policisti so obravnavali kaznivo dejanje Odvzema mladoletne osebe. Občan (oče) je naznanil, da mu njegova bivša partnerica ni omogočila stika z otrokom po veljavnem sklepu sodišča o stikih. Policisti bodo zbrali obvestila in jo ovadili.

V krožišču trčili vozili

Velenje, 11. junija – V krožišču pod Velenjskim gradom je prišlo do prometne nesreče, ko je voznica zaradi nepravilne-

Večina Slovencev se po raziskavah javnega mnenja odpravlja na dopust z avtomobilom, zato je nujno, da dobro načrtujemo našo pot in poskrbimo za ustreznost našega vozila. Pred potjo vedno preverimo vse potrebne dokumente, če odhajamo v tujino, preverimo tudi, katera potrdila in pomembne klicne številke potrebujemo. Naše vozilo mora biti pred potjo izpravno, za kar lahko pravočasno poskrbimo s preventivnim pregledom v mehanični delavnici. Poskrbimo za ustrezno in varno nalaganje prtljage v vozilo in pri uporabi strešnih ter drugih prtljažnikov za prevoz prtljage, koles itd. Večje in težje predmete vedno namestimo na dno, za zadnjo klopjo, tako da se ne morejo premikati, manjše in lažje kose pa nato razporedimo po vrhu. Strešnih prtljažnikov ne smemo obremeniti nad predpisano težo, saj lahko tako zmanjšamo stabilnost vozila. Preveriti moramo tudi ustreznost tlaka v pnevmatikah, saj bo avto dodatno obtežen, ter jih po potrebi dodatno napolniti (v povprečju dodatno za okrog 0,2 bara). Če uporabljamo prikolico, preverimo tehnično stanje (tudi pnevmatike) in delovanje zadnjih luči. Ne pozabimo tudi, da so omejitve hitrosti za vozila s prikolico nižje (na AC 100 km/h, na drugih cestah 80 ali 70 km/h).

Pisma bralcev

Dolgoprstneži na pokopališču

Na pokopališču v Podkraju imam grob svojih staršev, za katerega redno skrbim. Žal sem letos ob prihodu na grob že tretjič zapored žalostno ugotovila, da so bile odtujene okrasne cvetlice, nasajene v lončnici na grobu. Lani pa so mi odnesli kar celo lončnico. Ne morem verjeti, da so lahko med nami tako zelo podli ljudje, brez kančka vesti. Pa vendar se mi zdi prav, da se o tem sliši, bere ... Sama nikoli ne vidim nikogar od zaposlenih, da bi naredil kakšen obhod po pokopališču, ki je res veliko in kjer se tatovi lahko 'skrijejo' med mnogimi potkami. Morda tudi kakšna dobronamerna opozorilna tabla ne bi škodila. Toliko, da človeku nekoliko potrka na vest. Mogoče bi bil ob tem kakšen vandal ali nepridiprav manj pogumen. Skratka, zgrožena in žalostna, da se to zgodi na tako intimnem in svetem mestu, kot je pokopališče. �� Saša Mravljak

Adil Huselja varnostno ogledalo

Problematika strelskih pohodov je zagotovo v (pre)lahki dostopnosti orožja, ne zgolj pištol, revolverjev in lovskih pušk, ampak tudi profesionalnega vojaškega orožja, ki je namenjeno pripadnikom ameriške vojske. Če vojaki uporabljajo orožje za izvajanje vojaških nalog, je to povsem pričakovano in normalno, saj so usposobljeni za rokovanje z orožjem in njegovo uporabo skladno s pooblastili. Zato je pogled z naše oziroma evropske perspektive na prodajo in s tem dostopnost vojaškega orožja vsem polnoletnim osebam nerazumljiv in celo absurden. V nekaterih ameriških državah 18-letniki lahko prej kupijo vojaško jurišno ali ostrostrelno puško kot pa pridobijo vozniško dovoljenje.

Drug problem, poleg dostopnosti, pa je v ljudeh. Kajti orožje se nikoli ne sproži samo od sebe. Nekdo mora pritisniti na sprožilec, da izstreli naboj. Pri nepazljivem ali malomarnem ravnanju se lahko zgodi nenamerno izstreljen naboj ali dva.

V večini ameriških strelskih napadov pa so se strelci vnaprej pripravili in oborožili. Nikakor ne gre za splet (nesrečnih) okoliščin, ampak za načrtna dejanja, ki so zahtevala temeljite priprave ali dejanja v afektu, ki so jih sprožila močna čustva. Toda ne glede na to, ali gre za načrtovana ali za dejanja v afektu, v vsakem primeru so krivec potlačena čustva, ki so pricurljala ali izbruhnila na površje in se manifestirala v nasilju.

V državah sodobnega sveta, še zlasti v ZDA, smo izpostavljeni številnim dejavnikom stresa. Duševno zdravje milijonov ljudi je izpostavljeno obremenitvam in škodljivim posledicam hitrega ritma življenja, številnih vlog, ki jih imamo v življenju, ter izpolnitvi lastnih in pričakovanj drugih ljudi. Zato ni presenetljivo, da je poraba antidepresivov ter ostalih zdravil, ki bodisi pomirjajo bodisi stimulirajo posameznika, najvišja doslej. Če k temu dodamo še porabo alkohola in prepovedanih drog, je slika toliko slabša in prikaže, koliko ljudi nima realnega pogleda nase, na druge in na svet okoli sebe.

Ne samo v oddaljenih ameriških državah, tudi med nami je veliko ljudi, ki so otopeli, žalostni, prestrašeni, izčrpani, jezni, z občutkom krivde, manjvrednosti … Tudi pri nas je poraba antidepresivov in ostalih zdravil, ki vplivajo na naše psihofizično počutje, neprimerno visoka, da o zlorabi alkohola in prepovedanih drog ne govorimo. Zadovoljni smo lahko, da takšne strelske problematike, kot je v ameriški družbi, nimamo, toda nasilje je še kako prisotno.

Kaže se s tragičnimi primeri družinskega nasilja, ki vselej odmevajo v javnosti, saj se tovrstni primeri dogajajo v okolju, kjer bi morali biti odnosi dobri in ljubeči. Družina je namreč temeljna celica družbe in če odnosi v družinah niso dobri, ne moremo pričakovati, da bodo v družbi. To je ključna povezava in hkrati soodvisnost. Poleg družinskega okolja lahko nasilje vidimo na naših cestah, kjer se zaradi agresivne in prehitre vožnje vsakodnevno dogajajo prometne nesreče. Nasilje lahko vidimo celo v podjetjih, žalostnih primerih mučenja živali in nenazadnje v številnih samomorih, ko posamezniki obupajo, izgubijo voljo do življenja in nasilje usmerijo proti sebi.

Zato je pomembno, da se zavedamo čustev in čustvenih vezi. Da iščemo ravnovesje v življenju in med ključnimi potrebami: 1. da smo avtonomni, da imamo svobodno izbiro in smo odgovorni za svoja dejanja; 2. da imamo nadzor nad lastnimi okoliščinami in 3. da imamo z drugimi ljudmi stkane dobre odnose. Na ta način se lahko izognemo težavam in hkrati ustvarjamo lepo, uspešno in varno življenje.

Mozirje, 11. junija – Ko je sonce veselo posijalo na Mozirje, se je tam zbrala pisana množica kakšnih sto udeležencev starodobnega kolesarjenja iz več slovenskih krajev; Škofje Loke, Juršincev v Slovenskih Goricah, Vojnika, Gaberk, Šmartna ob Paki, Dupleka idr. Med njimi je bilo več kot 60 kolesarjev v oblačilih iz časov kolesarskih znamk pred in po 2. svetovni vojni. V organizaciji Kulturnice Gaberke so jih s sprejemom dobrodošlice gostili župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik, gostišče Pr'pek, vodja EHD Mozirski gaj Darko Bele ter lastnik in direktor družbe Biomasa Luče v Nazarjah Rok Suhodolnik

Ob zaključku te ne predolge turneje, ki so jo prekolesarili brez nezgod in okvar na starih biciklih, so jih prireditelji povabili še pod Kozolec Kulturnice v Gaberke, kjer so podoživeli vse prijetne vtise in sprejem v Zgornji Savinjski dolini. Zadovoljen z udeležbo je bil predsednik znamenite kulturno-športne starodobne organizacije Kulturnice Franc Šteharnik, že vrsto let tudi dobrovoljen organizator smučarske starosvetne prireditve.

Turistično-kulturno poslanstvo

Udeleženci so veseli srečanj v različnih krajih Slovenije, kjer spoznavajo nove ljudi in srečujejo stare prijatelje ter

Iz časov, ko je bilo kolo težko dosegljiva dobrina

za tako lep konjiček kot je kolesarjenje.

V Mozirskem gaju je dal vse od sebe vodja parka Bele, z veseljem je sprejel kolesarje, ki so z vožnjo in s fotografiranjem navdušili številne goste v gaju. Bele je predstavil park ter delo prostovoljcev in vizionarjev, ki so na tem mestu v stari gmajni naredili 'čudež' in ki navdušuje tako domače kot tuje goste v turistično odpirajoči se Zgornji Savinjski dolini.

»Vi s starimi, a kot novimi 'pecikli' ter oblačili iz cajtov, ko je bilo kolo nepredstavljiva dobrina, ste v okras in magnet na tem mestu, mi vam pa v zahvalo za obisk podarjamo brezplačen ogled lepot naših gredic, etno objektov, posebnih avtohtonih drevnin, cvetočih grmovnic in urejenih vrtov – gartlcev,« je sklenil Bele sprejem sredi gaja.

nekdanjo kulturo kolesarjenja pripeljejo v različne, vsakič zanimive kraje. Hkrati pa so sami deležni gostoljubja in predstavitev zanimivosti. Še posebej zagret ob tem je bil vodja sekcije starodobnega kolesarjenja

in smučanja po starem Anton Lajh iz Juršincev, ki v času, ko se je upokojil, živi za dogajanje v tamkajšnjem športnem društvu.

Udeleženci si osnovni strošek gostovanj plačajo sami, največ-

krat pa jim pri tem pridejo naproti gostitelji, ki prispevajo s pogostitvami in z brezplačnimi vstopninami. No, saj je tudi zanje to del turistično-kulturnega poslanstva, ki ga sprejemajo z odprtimi rokami.

Zelo zadovoljen je bil z gostovanjem tudi župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki je osebno sprejel kolesarje. Čeprav, kot je dejal, sam bolj pešači, hribolazi in se vozi na štiri kolesa, ker zlepa ni časa

Po krajši kolesarski progi na desnem bregu Savinje so pripravili predstavitev proizvodnje biomase v istoimenskem podjetju Suhodolnik. Navzdol iz Nazarij do Mozirja je bila vožnja po stezi ob levem bregu Savinje mimo slikovitega, največjega jeza na bistri reki, le še pika na i čudovitega srečanja 'bicikel-oldijev'.

�� Jože Miklavc

Prenova fasade bloka na Šercerjevi cesti 13, 15 in 17 v Velenju

Habit je eden izmed vidnejših upravnikov v Sloveniji. Podjetje je najprej začelo obratovati v Velenju in njegovi okolici, kasneje pa je razširilo svoje delovanje na območje Ljubljane, Kopra in Celja. Habit je bil ustanovljen leta 1991 in nudi celovite nepremičninske storitve, pomoč pri prenovi, cenitvi, zavarovanju in posredovanju vaše nepremičnine. Vodilo podjetja je celostna skrb za nepremičnino – od strehe do tal, od praga do roba parcele, od žarnice na hodniku do zadnjega

dokumenta. Strokovnost podjetja dokazuje certifikat Zaupanja vreden upravnik, katerega ponosen imetnik je Habit že vse od leta 2017. Habit stremi k doseganju najvišjih standardov upravljanja še naprej.

V Velenju trenutno poteka sanacija fasade bloka na Šercerjevi cesti 13, 15 in 17, katerega upravnik je Habit že več desteletij. Pri Habitu so uredili vso potrebno dokumentacijo za uspešen začetek prenove fasade. Uspešni so bili tudi pri prido-

bivanju subvencij iz Eko sklada. Podrobneje o poteku prenove v izjavi za etažne lastnike predstavnica Danica Ristič: "Naš upravnik je že veliko let Habit. S podjetjem smo zadovoljni, prav tako s skrbnico, s katero dobro sodelujemo. Etažni lastniki imamo petčlanski nadzorni odbor,

kjer se pogovorimo, kakšne so potrebe, želje, težave in nato to sporočimo upravniku. Pomembno je dobro sodelovanje predvsem pri večjih investicijah, kot je na primer sedanja, ko poteka na našem bloku obnova fasade oziroma energetska sanacija ovoja stavbe. Pri tem sodelu-

jemo tudi z etažnimi lastniki v vhodih 13 in 15, saj gre za obnovo celotne stavbe.

V Velenju je več upravnikov večstanovanjskih stavb in prepričana sem, da je konkurenca zdrava, da je to dobro za vse. Ne vem pa, zakaj bi menjali upravnika, če smo z njim zadovoljni

in dobro sodelujemo. Habit ima dolgoletno tradicijo, izkušnje, dobro organizirane službe, lahko pridobijo boljše ponudbe, imajo finančno podporo, cenovno so dostopni. Habit je močan upravnik.”

Komercialno sporočilo

Vožnja s starimi bicikli skozi Mozirje je bila prava atrakcija. V Mozirju se je zbralo več kot 60 kolesarjev s starimi kolesi in v starih kolesarskih oblačilih.

9.00-19.00

OMAHEN ŠIKONJA NEJKA: Vihar v meni

ml – Mladina

M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Vir: https://www.miszalozba.com

Zakaj si želi biti Tjaša nevidna? Je Viktorija res boljša od drugih? Je Urbanova strast še vedno nogomet? V koga se zaljubi Anej? Kakšne skrbi ima Erika, koga ne mara in kdo ji je všeč? In kaj se plete po glavah staršem in učiteljem? Seveda je povsem nemogoče, da najstniki na koncu šolskega leta ne bi bili drugačni kot na začetku.

Koža iz bombaža (2007) je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za roman Sušna doba, ki je preveden v več kot deset jezikov, je leta 2013 prejela nagrado Evropske unije, za svoje kritiško delo pa istega leta še Stritarjevo nagrado. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje, in piše radijske igre. Jeanne Duval in Charles Baudelaire sta se srečala leta 1842. Njuno razmerje je trajalo približno 20 let, in v tem času so nastale nekatere najslavnejše pesmi iz zbirke Rože zla. James MacManus v knjigi Black Venus (Črna Venera) omenja, da so skoraj vsi Baudelairovi biografi obsodili Jeanne Duval, ker naj bi uničila velikega pesnika. Med drugim naj bi ga varala z njegovimi prijatelji, zapravljala njegov denar in mu dostavljala opij. Toda roman Tišina, polna vetra še zdaleč ni faktografsko navajanje dejstev, skrbno je namreč reflektiran tudi arhaični izvor rasizma in negrofobije. Jeanne Duval tako ne predstavlja več halucinantne seksualne moči, pač pa je pesnikov odnos do muze dekonstruiran: črnka,

VELENJE

Četrtek, 16. 6.

12.30 Galerija Velenje Enajsta šola v galeriji, odprta učna ura z Natašo Tajnik Stupar

19.00 Glasbena šola, Orgelska dvorana Recital - Petja Emeršič (klavir) in Blaž Peter Brunšek (klarinet)

20.30 Ploščad pred Domom kulture

Velenje

Ratko Divjak kvartet, koncert Mozzajik Summer Festivala Petek, 17. 6.

17.00 Vodemla

Odprtje trail kolesarske poti Vodemla 19.00 Atrij Velenjskega gradu Letni koncert Rudarskega okteta, Teden ljubiteljske kulture 2022 19.30 eMCe plac

Vele'je Open Majk, večer stand-up komedije 20.00 Velenjsko jezero Kresna noč 20.00 Space bar Nenad Manojlović, koncert 21.00 Ploščad pred domom kulture Batista Cadillac (PKP), koncert Sobota, 18. 6.

8.00-12.00

Nov mladinski roman Nejke Omahen Šikonja se kljub nekoliko večjemu obsegu prebere na mah, saj nas avtorica nemudoma ujame v zapleten in tudi napet čustveni svet svojih junakov, ki so na (še eni) prelomnici svojega življenja – čakata jih namreč konec osnovne šole in valeta.

BABNIK

GABRIELA: Tišina, polna vetra

od – Odrasli 821-163.6 – Slovenski družbeni romani Vir: https://beletrina.si

Gabriela Babnik (1979) je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter 2009 magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Od leta 2002 se z ocenami in analizami literarnih del redno pojavlja v revijalni publicistiki. Za roman

KINO spored

FUTURA

Futura, mladinski dokumentarni film, 108 min (ITA). Režija: Pietro Marcello, Francesco Munzi, Alice Rohrwacher Petek, 17. 6., ob 17. uri, velika dvor.

ZADNJIČ VIDENA ŽIVA

Last Seen Alive, srhljivka, 95 min (ZDA)

Režija: Brian Goodman. Igrajo: Gerard Butler, Jaimie Alexander, Dani Deette Petek, 17. 6., ob 19. uri, mala dvor.

JURSKI SVET: PREVLADA, 3D

Jurassic World Dominion, epska akcijska avantura, 146 min (ZDA). Režija: Colin Trevorrow. Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Laura Dern, Jeff Goldblum, Sam Neill, DeWanda Wise, Mamoudou Athie, BD Wong, Omar Sy, Isabella Sermon, Campbell Scott ... Petek, 17. 6., ob 20. uri, velika dvor.

JEŽEK SONIC 2

Sonic the Hedgehog 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 110 min (ZDA)

Režija: Jeff Fowler Sobota, 18. 4., ob 17. uri, velika dvor.

POLJE STRAHU

Escape the Field, srhljivka, 89 min (ZDA)

Režija: Emerson Moore. Igrajo: Jordan Claire Robbins, Theo Rossi, Tahirah Sharif, Julian Feder, Elena Juatco, Shane West Sobota, 18. 6., ob 20. uri, velika dvor.

KOZMOBLISK

Lightyear, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

Režija: Angus MacLane Nedelja, 19. 6., ob 16. uri, velika dvor.

eden

srečanje med likoma. Njuno razmerje, ki ob koncu doživi zanimiv preobrat, je predstavljeno kot igra moči. Raziskana je zgodovina časa, v katerem sta živela, vpliv fotografije na upodabljanje ženskega akta, balonarstvo, preobrazba Haussmannovega Pariza, status pesnika v urbanem okolju, zgodovina tišine, estetika kolonialne domišljije, predvsem pa spolne in razredne razlike med Baudelairom in Jeanne Duval.

POLETJE, KO SEM SE NAUČILA LETETI

Leto kada sam naučila da letim, mladinska/družinska komedija, 87 min (Srbija, Bolgarija, Slovaška, Hrvaška), 9+ Režija: Radivoje Andrić. Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević Sobota, 18. 6., ob 19. uri, mala dvor.

ENA SEKUNDA

Yi miao zhong, komična zgodovinska drama, 104 min (Kitajska, Hong Kong)

Režija: Yimou Zhang. Igrajo: Yi Zhang, Haocun Liu, Wei Fan Nedelja, 19. 6., ob 18. uri, mala dvor.

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick, akcijska drama, 131 min (ZDA). Režija: Joseph Kosinski Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman Nedelja, 19. 6., ob 19. uri, velika dvor.

PUSTOLOVŠČINE DRUŽINE BIGFOOT

Bigfoot Family, sinhronizirana animirana pustolovščina, 89 min (Belgija, Francija) Režija: Ben Stassen, Jeremy Degruson Ponedeljek, 20. 6., ob 18. uri, mala dvorana

PARIZ, 13. OKROŽJE

Les Olympiades, komična romantična drama, 106 min (FR). Režija: Jacques Audiard. Igrajo: Lucie Zhang, Makita Samba, Noémie Merlant, Jehnny Beth Ponedeljek, 20. 6., ob 19. uri, velika dvor.

Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 9.00 Kidričeva cesta (nasproti tržnice) Dojdite v Veleje na proščeje, 10. Međimursko proščeje 9.00-12.00

Ploščad pred Centrom Nova Velenje Veselo v poletje, predstavitev turističnih društev

Vista Športni vikend na Visti: Košarka 3×3

10.00 Velenjsko jezero Odprtje Velenjske plaže, otvoritev kopalne sezone 11.00 Velenjsko jezero Regata za pokal Mestne občine Velenje 18.00-24.00

Velenjski grad, Hiša mineralov Poletna muzejska noč v Muzeju Velenje 18.00-22.00

Galerija Velenje Poletna muzejska noč: Javno vodstvo po aktualnih razstavah (18.00), Stari hiti za poletno muzejsko noč (20.00) Nedelja, 19. 6. 10.00-15.00

Vista Športni vikend na Visti: 2. kamp ose Pike

16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 49. Spin show – Celebration, poletna plesna produkcija Torek, 21. 6.

18.00 Pod Šaleškim gradom O kresi se dan obesi – v družbi vilenjaka Šalčka pozdravimo prihod poletja, pravljični pohod na Šaleški grad

18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana Pojemo, plešemo in igramo, tradicionalen nastop skupin Glasbene šole Velenje ob zaključku pouka

19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Mladinski pihalni orkester Glasbene šole V. 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Rodoslovno srečanje Sreda, 22. 6.

9.00-11.00

AZ Ljudska univerza Velenje (Planet generacij - Večgeneracijski center) Polepšajmo si dan s pogovorom, pogovorna delavnica z Bojanom Krevhom

20.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Sara Lamprečnik in Alen Kovše (PKP), koncert

ŠOŠTANJ

Četrtek, 16. 6.

18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom, gost –Marjan Stvarnik Sobota, 18. 6.

X Pohorje Po STKP čez Pohorje

X Ravne

Čistilna akcija po Ravenski poti 10.00 Trg svobode Pozdrav Kajuhu, koncert PO Zarja Šoštanj 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Dan državnosti in zabava z ans. Naveza

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 16. 6.

17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Predstavitev knjige Presneti deveti in druženje z avtorico Darjo Arh Centrih

Slovenski filmi na ogled na spletu

V Knjižnici Velenje je zaživela nova storitev za uporabnike, ki si lahko filme zdaj izposodijo in gledajo na spletu. Storitev je na voljo v okviru spletne platforme Baza slovenskih filmov (BSF), ki domuje na spletnem naslovu bsf.si. Cilja projekta sta digitalna prenova knjižnične izposoje avdiovizualnih del in boljša dostopnost slovenskega filma širšemu občinstvu.

Bibliotekarka Metka Pivk Srdič je povedala: »Knjižnica Velenje je pristopila k projektu Slovenske filmoteke Baza slovenskih filmov in jih že ponuja na ogled na svoji spletni strani. Storitev lahko člani knjižnice uporabljajo tako, da si na spletnem portalu Baze slovenskih filmov ustvarijo brezplačen uporab-

niški račun in nanj povežejo svojo knjižnico, za kar potrebujejo člansko izkaznico in geslo.«

Člani knjižnice lahko izbirajo med žanrsko raznolikimi slovenskimi filmi, vključno s filmskimi klasikami, kot so Sreča na vrvici, To so gadi, Na svoji zemlji, Ne joči, Peter in Cvetje v jeseni. Ljubitelji animiranih filmov si lahko ogledajo prigode Princa Ki-ki-doja, Koyee, Mačka Murija, Bizgecev in druga dela mednarodno priznanih slovenskih animatorjev. BSF je vir dostopnosti za vse tiste dokumentarne ali kratke filme, ki se ne predvajajo več v kinu, na festivalu ali na televiziji. Na svoj račun bodo prišli tudi vsi tisti, ki jih navdušuje alternativna in eksperimentalna produkcija, saj Baza

slovenskih filmov vključuje tudi avdiovizualna dela, ki drugje le redko najdejo pot k občinstvu. Uporabniki storitve imajo poleg filmov prost dostop tudi do stalne zbirke brezplačnih avdiovizualnih del, skupaj je tako za ogled trenutno dostopnih 360 del. Baza slovenskih filmov je digitalni arhiv slovenske filmografije, ki vključuje bazo podatkov, slikovna in pisna gradiva o slovenskem filmu in filmskih ustvarjalcih, video in zvočna gradiva ter video na zahtevo. Podatki in filmi v Bazi slovenskih filmov se ves čas dopolnjujejo, in tako bo tudi Knjižnica Velenje v prihodnje dodajala nove filme, ki si jih bodo člani lahko izposojali in gledali na spletu.

�� Dj

Skozi tančice ženskega pogleda

Ne želim se žrtvovati

Živim v raznih vlogah. Sem mama, sodelavka, prijateljica, partnerica, hči, sestra, teta. Vsaka vloga mi daje in izvabi iz mene različna občutja. Biti mama me inspirira in polni mojo hvaležnost do neba, biti partnerica mi predstavlja mnoge izzive, biti prijateljica pa je zame od nekdaj oaza podpore in zaupanja, kjer nikoli nisem poznala ljubosumja ali nevoščljivosti. Prav zato me je vedno begalo takšno vedenje pri drugih.

Tako vidim samo sebe, to pa še ne pomeni, da me enako doživljajo meni drage osebe. Lahko, da bi oni odgovorili drugače, kakor se jaz dojemam v raznih vlogah. Poskušam ohraniti samokritičnost in se pogosto vprašam, kakšni bi bili odgovori drugih o meni. Kdo sem zanje?

Kako je njim ob meni?

Ni pomembno zgolj, kaj menim sama o sebi, ampak je tudi zelo pomenljivo, kako se drugi počutijo ob meni. In za to mi je vedno bilo zelo mar.

Mirno pa lahko priznam, da nisem v polnosti predana vsem, saj sem dojela, da me vsi na enak način in v enaki meri moje lastne angažiranosti ne morejo upoštevati.

Zato izbiram. Se odločam. Presojam. Razporejam. In se učim. Učim, kaj zmorem dajati, kaj želim dajati v raznih življenjskih obdobjih, koliko sem iskrena v tem 'dajanju' in ali se znam učiti na napakah.

Eden izmed stavkov, ki jih ne želim ponotranjiti, pa jih na žalost pogosto slišim, je: »Žrtvujem se za …« Lahko je to stavek: Žrtvujem se za partnerja, za otroka, za družino, za mamo.

Vendar jaz ne želim biti žrtev. Še najmanj pa v medosebnih odnosih.

Petek, 17. 6. 10.00–13.00

Prireditveni prostor pri MC Dirka po Sloveniji v Šmartnem ob Paki - Otvoritev Festivala SAŠA kolesari s skupinsko vožnjo županov po Šmartnem ob Paki (10.00), Začuti dirko po Sloveniji (vožnja po Pump Tracku, nagradni kviz, otroške delavnice, predstavitev društev in turistične ponudbe, gostja Monika Hrastnik11:00–13:00), leteči cilj dirke pri MC Šmartno ob Paki (12:30), TV prenos etape v MC Šmartno ob Paki (13:00)

10.00 Prireditveni prostor pri MC PUMP TRACK poligon

Sobota, 18. 6.

9.00 Prireditveni prostor pri MC PUMP TRACK poligon

Ponedeljek, 20. 6.

10.00 Prireditveni prostor pri MC PUMP TRACK poligon

Torek, 21. 6.

16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmartnice

10.00 Prireditveni prostor pri MC PUMP TRACK poligon

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Veliki koncert skupine Hamo & Tribute 2 Love s simfoniki, 30. junij ob 19.00

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto.

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Zato se učim. Razporejam. Presojam. Se odločam. Izbiram.

Skušam se zavedati, da odnose ustvarjam, kreiram, živim, negujem, jih nadgrajujem, jih pa tudi zaključujem. Jih spustim.

Ne oklevam se jih krčevito zato, ker so to dolgoletni prijatelji. Ne zadržujem jih zato, ker se tako spodobi v očeh širše okolice. Ne silim se jih obdržati, ker naj bi tako bilo prav.

Učim se ustvarjati nove, sveže odnose, obenem pa se zavedam, da moram znati istočasno sprejeti njihov konec.

Ne želim se počutiti, kot da se žrtvujem za meni ljube osebe, saj zanje ne želim biti 'žrtev', ampak nekdo, ki jih ima rad, jih varuje, jim prisluhne in je predvsem enostavno rad z njimi. Občutek, da si zaželen in da nisi v breme, je verjetno najlepši občutek, ki ga lahko nosiš in prejmeš v odnosih.

Naj v odnosih prevlada iskrena želja, ne žrtev.

Ines Vugrinec

od najplodnejših virov pesnikovega umetniškega ustvarjanja, ni več mešanica ravnodušne, na vse pripravljene in pokorne ženske, ki spodbuja fantazmatske nagone francoskega moškega, ampak gre za pristno

Lunine mene

junija, zadnji krajec, ob 5:11 21.

Nagradna križanka Vzajemna

ZAVAROVANJE TUJINA

Poletni užitki so pred vrati. Namenite svoj prosti čas oddihu, letnemu dopustu ali potovanju. Pred odhodom v tujino poskrbite tudi za zdravstveno zavarovanje.

Sklenite zavarovanje Tujina z medicinsko asistenco in potujte brezskrbno:

• najboljša cena celoletnega zavarovanja Multitrip, • kritje stroškov zdravljenja, ki so posledica covida-19.

Več informacij o zavarovanju poiščite v poslovalnici Varuha zdravja, Vzajemne, v Velenju. na (0)3 89 87 622 ali na www.vzajemna.si

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do ponedeljka 27. junija.Izžrebali bomo tri nagrade: pohodne palice, brisačo in majico Vzajemne. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Končno boste pozabili na čase negotovosti in notranjega iskanja. V naslednjih dneh boste namreč veliko bolj prepričani vase in v to, kar hočete. Vaši cilji bodo jasni, z nekaj truda in s pripravljenostjo na kompromise jih boste tudi z lahkoto dosegli. Znali boste razbrati tudi pričakovanja svojega partnerja in jih veliko lažje izpolnjevati, kar bo krepilo vajin odnos in vas razbremenilo preteklih skrbi. Ne boste se več bali novosti in sprememb, temveč boste hvaležni, da so vam ponujene. Pazljivo le, da vas vse skupaj ne ponese v pretirano samovšečnost, ki lahko od vas odvrne celo najbližje.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Zadnje čase se počutite povsem izčrpani, zato boste iskali načine, da pridobite nekaj nove energije. Zagotovo jo boste potrebovali, da boste lahko normalno funkcionirali tako na delovnem mestu kot v domačem okolju. Najbolj vas bodo prebudili pogovori z najbližjimi in aktivnosti v naravi. Slednje bodo poskrbele tudi za vaše zdravje, ki vam zadnje čase povzroča kar nekaj preglavic. Če boste redno fizično aktivni, vas bo telo podpiralo v vzdrževanju notranjega miru in harmonije, ki bosta poskrbela, da boste kljub obilici dela ostali pomirjeni.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Poskrbite, da si vaše telo in misli odpočijejo od napornega tedna, vendar se ne zazibajte v spanje. Pripravite se na to, da boste morali konkretno zagristi v delo že na začetku naslednjega tedna. V službi se bo namreč pojavil problem, ki se vam bo na začetku zdel nerešljiv. Če se ga ne boste ustrašili in boste poprijeli za delo, vam ga bo uspelo brez večjih težav obvladati. Ob vsem tem nikar ne zanemarjajte družinskih članov, ki vam bodo v veliko pomoč in podporo. Dajte jim vedeti, da se lahko tudi sami obrnejo na vas in vam zaupajo svoje težave.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Menjavala se bosta nemir in zadovoljost, ki vam ne bosta dovolila, da bi se dolgočasili. Na vseh področjih se bodo stvari odvijale z ene skrajnosti v drugo, na srečo pa bodo vsaj v partnerski zvezi prevladale pozitivne plati. Bodite pripravljeni na kompromise in na to, da se boste morali kdaj tudi opravičiti. To bo zgolj pokazalo vaši zrelost in pripravljenost, da vajino razmerje še okrepite. Občasno boste zaskrbljeni tudi zaradi negotove finančne situacije, ki pa vas ne bo spravila v večje težave. Vseeno ne zapravljate po nepotrebnem, dokler se situacija ne stabilizira.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Na delovnem mestu se bodo pojavile nepričakovane težave. Niso izključeni niti spori s sodelavci ali celo z nadrejenimi. Pomembno je, da ne dopustite, da vas to ustavlja na vaši začrtani poti in vpliva tudi na ostala področja v vašem življenju. Čim prej se soočite z nastalo situacijo, pri čemer jasno postavite svoje meje in poskrbite, da odnos ostane obojestransko spoštljiv. Če boste sproti reševali probleme, se vam bo to v prihodnosti pozitivno obrestovalo, saj se boste lažje lotevali obveznosti in z lahkoto uresničevali tudi zastavljene cilje.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

- 17. junija 1933 se je v Velenju rodil fotograf, funkcionar in športnik Alojz Ojsteršek. Umrl je 10. oktobra 2003;

- 17. junija 1950 se je rodil dr. Janez Prašnikar, ki je od leta 1974 zaposlen kot redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po upokojitvi je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske Univerze (2021);

- 17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali 'Šoštanjska noč';

- 18. junija 1959 je v Washingtonu umrl slovenski pravnik in diplomat dr. Bogomil Vošnjak, sin Mihaela Vošnjaka; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus;

- 18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip Partizani italijanskega kiparja Valeria Miroglia;

- v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v občinah Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda;

- 19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodnja pri Šoštanju. Napotnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les. Najštevilčnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je Napotnik dal tudi portretu;

- 19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo Glasbeno šolo Frana Koruna - Koželjskega;

- 20. junija 1861 se je rodil šolski upravitelj, sadjar, pedagog in čebelar Alojzij Trobej. Naprej je delal v Rečici ob Savi-

nji, potem se je zaposlil kot upravitelj šole v Šentilju pri Velenju. Leta 1906 je prevzel vodstvo narodne šole v Šoštanju in jo vodil devetnajst let. Bil je častni meščan Šentilja in Šoštanja;

- 20. junija 1926 se je v Ljubljani rodil zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Velenje Alojzij Fijavž. Umrl je 8. novembra 2003 v Topolšici; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha. Iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so knjige 20. junija 1941 odpeljali v Velenje in jih uničili; - 20. junija 1942 se je rodil glasbenik Jože Šalej. Leta

1964 je ustanovil narodno zabavni ansambel Jožeta Šaleja, ki je igral na Jezeru in Golteh, igral je tudi v ansamblu Planika in sodeloval s številnimi pevskimi zbori, orkestri in narodnozabavnimi ansambli; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju nekdanje Tovarne usnja Šoštanj; - 22. junija 1962 se je rodil šaleški gledališki igralec, politik, pisatelj, ekolog in tudi velik ljubitelj avtomobilov Mercedes dr. Emil Šterbenk; - 23. junija 1981 je predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, naj se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje; - 23. junija 1986 je bila na Osnovni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, ki sta jo pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije. Pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleženci opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti okolja v Šaleški dolini.

�� Damijan Kljajič

Nagrajenci nagradne križanke »Optika Podgoršek«, objavljene v tedniku Naš čas, 2. junija 2022 so: Mihaela Jelen, Šoštanj, Franc Pavšek, Velenje, Ana Pirečnik, Šmartno ob Paki Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: ZAŠČITIMO OČI.

Pokazale se bodo nove priložnosti, ki pa se jih nikar ne ustrašite, saj ste z nekaj truda zmožni pokazati še veliko več, kot si sami mislite. Če boste potrebovali pomoč ali nasvet, se obrnite na sodelavca ali prijatelja, s katerim se dobro razumete. Ta izkušnja vas bo obogatila in vam dala nov zagon, da nadaljujete na poti, ki ste si jo zastavili. Prinesla bo tudi nova spoznanja, ki vam bodo pomagala, da boste osebnostno zrastli in postali notranje še močnejši. Veliko bolj boste zaupali vase, kar se bo poznalo predvsem v vašem zasebnem življenju.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10. V zadnjih dneh vas pesti kar nekaj težav, ki vam kratijo spanec in prinašajo ogromno stresa ter nemirnosti. Obrnite se na svoje najbližje in si olajšajte dušo s pogovorom. Ko boste izrazili svoje skrbi, se boste znebili velikega bremena in pridobili nov pogled na situacijo, ki še zdaleč ni tako slaba, kot ste si predstavljali na začetku. Vaše splošno počutje se bo po dolgem času končno začelo izboljševati, kar se bo poznalo tudi pri medosebnih odnosih, ki bodo zacveteli in vam ponudili dodatno oporo pri vseh izzivih, ki so pred vami.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Ne boste čutili obremenitve okolja, zato se bo vaše dobro počutje okrepilo. Izkoristite svoje počutje tudi za okrepitev vaše zveze in si ob tem privoščite tudi kakšen dan zase. Veliko čustvenih dogajanj je pred vami in morda si boste zaželeli sprememb na tem področju. Samski se lahko hitro zapletete v ljubimkanje ali kaj več, vendar bodite pozorni, da vas to ne prevzame in vpliva na ostale dejavnosti in na vaše delo. Pred vami je namreč ogromno dela, ki pa ga boste, če boste dovolj pozorni, opravili z lahkoto, kar vam bo prineslo večja sproščenost in zadovoljstvo.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Vedno bolj vas obremenjujejo dogodki iz preteklosti, a spremembe na bolje bodo v vaše življenje prišle le, če se boste znebil bremen in se osredotočili na sedanjost. Ne bežite od novosti in od ljudi, ki vam lahko prinesejo pozitiven preobrat. Zaradi preobremenjenosti si ne namenjate dovolj časa, kar vpliva tudi na vaše zdravje. Poskrbite, da si ob koncu dneva vzamete vsaj nekaj časa za sproščanje. Vse skupaj bo manj stresno, če ne boste načrtovali vsega vnaprej, temveč se kdaj pa kdaj prepustili toku življenja.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Poskušate vzpostaviti ravnovesje, da bi lažje zadovoljili svoje želje in želje drugih. Šele ko se boste bolje organizirali in našli dober ritem v sebi, se boste sprostili in postali bolj pogumni za življenje. Vse nove dejavnosti boste tako opravljali z lahkoto in z večjim zadovoljstvom, ostalo pa vam bo tudi nekaj časa zase. Ne hitite v nova razmerja in posle, temveč najprej poskrbite zase. Bodite pozorni na svoje počutje v povezavi z drugimi ljudmi in ne pretiravajte z obljubami, če vanje niste prepričani.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Pred vami so izredno pestri dnevi, polni načrtov, ki bi jih radi uresničili, saj na priložnosti že dolgo čakate. Čeprav se bo v v prvih dneh nekaj zataknilo in vas začasno ustavilo, nikar ne izgubite upanja, saj se bodo stvari kmalu postavile nazaj na svoje mesto. Morda jim boste morali nameniti le nekaj dodatne spodbude, kar pa vam ne bo vzelo preveč energije. V zasebnih odnosih boste pričakovali več podpore, ob tem pa boste pozabili, da tudi sami ne znate vedno biti v najboljšo oporo tistim, ki jo potrebujejo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3. V tem tednu vas poslovne zadeve ne bodo pretirano zanimale, saj boste obremenjeni z dogajanjem na zasebnem področju. S partnerjem ne bosta našla skupnega jezika in ciljev, kar bo precej razburkalo vajino razmerje. Ne sprejemajte nepremišljenih odločitev, temveč se poskušajte pomiriti in najti kompromis. Tudi samski boste v naslednjih dneh precej obremenjeni. Določena oseba vam neprestano roji po glavi, vendar se preveč obremenjujete z vsem, kar lahko gre narobe. S tem si zgolj uničujete priložnost, ki je pred vami.

Alojz Ojsteršek (Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

Janku Mazeju so v slovo zapele gozdarske žage

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE

CAMP PRIKOLICO z novim baldahinom in z vso opremo, prodam. Prikolica je v voznem stanju in postavljena v campu Lanterna pri Poreču. Vse informacije na Gsm: 041 546 314.

RAZNO

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

KOZI, molzni 2 kom, prodam. Gsm: 031 872 967.

PSA Tačija, črnorjave barve, starega

10 mesecev, prodam. Z novo srebrno ovratnico, povodcem in verigo, po simbolični ceni 30 €. Vzrok prodaje je, da ne govorim (rak glasilk) in ga ne morem nič naučiti. Vse informacije na Gsm 041 445 652 , Paka pri Velenju.

NESNICE, rjave, grahaste in črne, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 19. 6. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Cena je 8,50 €/kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031 653 250.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 18. 6. 2022 in nedeljo, 19. 6. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 50 06. Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80, 3327 Šmartno ob Paki Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Belovojčan, komaj 52-letni kmet, gozdarski delavec v svojih prostranih gozdovih, zavzet zagovornik domačega, pristnega kmeta ter zaščitnik imetnikov gozdov Janez Mazej Senovršnik, priljubljeni in daleč po deželi poznani Janko, je omahnil v smrt sredi dela v bližnjem gozdu nad Belimi Vodami v četrtek, 26. maja, dopoldne. Bele Vode in širšo okolico je preplavila šokantna novica, da se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečil ekspert gozdarskih del, vešč ravnanja z vso gozdarsko in lesarsko tehniko. Usodni padec drevesa je Janka udaril in ga ponesel s seboj v smrt.

Ko je oče Mohor zapustil kmetijo in vso odgovornost za družino, je vedel, da jo daje v roke pravemu nasledniku, ki bo poskrbel za polja, travnike in več kot 130 ha obsežnih gozdov. Še več, Janko je skrbel tudi za mnoge lastnike gozdov in si prizadeval, da bi dežela ostala zelena, z zdravimi gozdovi in bolj zadovoljnimi gozdnimi posestniki. Zato je bil aktiven na več področjih, ugled je imel

v domačem okolju, občini Šoštanj ter širše. Svoja znanje in prizadevanje je izkazoval z vzornim delom na domačiji, kot član različnih organov in komisij je imel vpliv na pripravo in sprejetje zakonodaje ter

ZAHVALA

•

•

na varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zelo dejaven in upoštevanja vreden je bil kot član Upravnega odbora Zveze lastnikov gozdov Slovenije, pravi princ pa je bil Janko v popolni gozdarski opremi, ko je nažagoval in 'nažigal' svoje

GIBANJE prebivalstva

POROKE

• Remenih Uroš in Ževart Maja, oba stanujoča na naslovu : Velenje, Splitska ulica 5

• Tepeš Peter in Lajlar Klavdija, oba stanujoča na naslovu: Velenje, Šalek 88

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 6. do 12. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

kolege in prijatelje, sotekmovalce na domačih, območnih in državnih tekmovanjih z motorno žago. Skupaj z bližnjimi, s sosedi in sinom Klemenom so bili nepremagljiva ekipa, v okviru ekipe DLG Šaleške doline ali blagovne znamke Duseti pa so šarmirali po vsej deželi, celo v tujini, kot gospodarji hitrostnega in natančnega rokovanja z motorno verižno žago. Kot kar 10-kratni državni prvak na slovenskem najvišje rangiranem tekmovanju v okviru Kmetijsko gozdarskega sejma v Gornji Radgoni je bil Janko Mazej že skoraj strah za morebitne konkurente. No, veličina človeka se kaže tudi v kulturnem in tovariškem odnosu, v pomoči drugim, če so v stiski, v mentorstvu in svetovanju, pri vsem pa se Janko nikoli ni drenjal v prve vrste. Prej so ga želeli imeti ob sebi ali za vodnika in svetovalca drugi. Tudi člani DLG Šaleške doline ter kolegi in strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije Območne enote Nazarje, s katerimi si je v KE Šoštanj delil predvsem napore, da bi skupaj preganjali bolezni in škodljivce ter ohranjali naše gozdove v dobri formi. In, nenazadnje, prizadeval si je, da bi se mladi aktiv-

neje vključevali v svojem lokalnem okolju ali strokovnih institucijah ter z izobraževanjem pridobivali nujno potrebno znanje za opravljanje tako rutinskih strokovnih del, uporabe strojne mehanizacije za delo na kmetijah in v gozdarstvu kot tudi za osebno razgledanost in kulturo življenja na podeželju. Janko je skoraj hipoma izgubil življenje pri delu v gozdu, kljub upoštevanju ukrepov za varno delo in v brezhibni zaščitni opremi. Tam, sredi domačega kraja, se je zanj v sredo, 4. junija, še zadnjič oglasil zvon cerkvice sv. Andreja. Ko je velika množica pospremila klenega občana Šoštanja v prerani grob k večnemu počitku, so še zadnjič zapeli zvonovi in zarohnele tri gozdarske žage v slovo Janku Mazeju. Človeka, prijatelja, kolega in izjemnega strokovnjaka za gozdarstvo bodo najbolj pogrešali domači, žena Andreja, sinova Rok z družino in še zlasti Klemen, ki je čez noč postal novi gospodar na Senovršnikovi domačiji v Belih Vodah.

V slovo so prijatelju in plemenitemu človeku sklonili glave mnogi domačini, kolegi, gozdarji, kmetje in poslovni partnerji, veter pa bo odnašal seme zelenih dreves daleč proti Slemenu, Smrekovcu in Mozirskim planinam.

�� Jože Miklavc

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 6. do 12. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

KAREL ZIDANSKI 4. 11. 1933 – 30. 5. 2022

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, podarite cvet in ga ohranjate v lepem spominu. Hvala častni straži, govorniku g. Kolarju, Trobilnemu kvartetu rudarske godbe in kolektivu Premogovnika Velenje.

Žalujoči

ZAHVALA

V večnost je odšla naša draga mama

DRAGICA JELENKO

1948 – 2022 iz Velenja

Hvala vsem, ki ste nam ob izgubi drage mame stali ob strani. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku za čutne besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči mož Leopold, sinova Boris in Poldi ter ostalo sorodstvo

Sestra Dorica Sever, franči škanka Marijina misijonarka, že dvaindvajset let živi in de luje med Inuiti – Eskimi. Ob začasni vrnitvi v Slovenijo je v Vili Mayer v Šoštanju pred stavila svoj pogled na življenje z domorodci na severu našega planeta, njihove navade, vre dnote in družbeni položaj, ki je podoben razmeram v državah tretjega sveta.

Latinski rek Nomen est omen v sebi nosi veliko resnice

Špela Poles iz Vile Mayer po jasni, da ni naključje, da sta se s sestro Dorico seznanili med enim izmed obiskov družine Če bulj v Šoštanju. Samo Čebulj je namreč pilot v Kanadi in je Polesovi pripovedoval o svojem življenju in o ži vljenju Inuitov. Omenil je nekaj ljudi, ki živijo in delujejo na severnem tečaju, med njimi tudi sestro Dorico. »Beseda je dala besedo, in tako je pri šlo do srečanja v živo v Vili Mayer. Lahko potrdim, da latin ski rek Nomen est omen ali Ime je znamenje v sebi nosi veliko resnice, ki drži tudi za Dorico Se ver, ki jo je popeljalo na sever sveta. Najbrž nas bo ponovno obiskala šele čez tri leta.«

Eskimi – pravi ljudje Eskimi so Inuki, ljudstvo Inu iti, kar pomeni 'pravi ljudje'. Težko življenje na Arktiki jih je izklesalo v prilagodljive in iznajdljive ljudi, ki so prepro sti, veseli, prisrčni, družabni in gostoljubni. Sestra Dorica pri poveduje: »Gre za tretji svet v Kanadi, ki je bil vedno zaposta vljen. Danes je drugače, saj ži vijo na drugi strani Rusije, ki je zelo pomembna strateška toč ka, še posebno zdaj, v času voj ne. Ljudje, ki tam živijo, so bili ves čas popolnoma pozabljeni. Edini način, da prideš do njih, je letalska povezava. Po 26. ju niju, ko se led stopi, je možno priti tudi z ladjo. Med prvimi, ki so prišli živet na Arktiko, so bili raziskovalci, ki so s seboj

Življenje v večnem ledu in snegu

napredkom in tradicijo. Na tem ozemlju ne preživiš, če si indi vidualist. Lahko preživiš samo v sožitju z drugimi, ki so ti v oporo. Najbolj se to pozna pozi mi, ko nas tri mesece spremlja tema. Ljudje postanejo depre sivni, zato se morajo truditi, da ohranjajo psihično kondicijo. Na njihovo psiho prav gotovo vpli vata tudi dolžina in temačnost arktične zime. Morajo biti ino vativni in ustvarjalni, ker dru gih možnosti ni. Lahko narediš to, kar moraš, ne to, kar hočeš.

Pes je bil za Inuite tovor na žival, s pomočjo kate re so se lahko premikali. Za otroke je bil prva igra ča. Inuiti danes poskušajo ohranjati tradicijo in vre dnote, na katere so zelo ponosni. V tem času imajo otroci tri mesece počitnic, kar pomeni, da gredo iz na selja na deželo, kjer lovijo in sušijo meso ter pripra vljajo ozimnico, da lahko v dolgi zimi preživijo.

pripeljali tudi prve pridigarje.«

Življenjske vrednote

Inuitov so drugačne kot drugod po svetu Šestintrideset tisoč Eskimov živi v severnem delu Kanade, gre pa za ogromen teritorij. Ve činoma se preživljajo z lovom in ribolovom in se prilagajajo sodobnejšim razmeram. Gre za ljudi odprtih src, nadaljuje Dorica Sever in izpostavi spo štovanje do starejših, ki pred stavljajo središče razširjene družine.

»Inuiti so tako povezano živeli zato, ker je bil to edini način, da so preživeli v tem delu sveta, kjer ne najdemo niti enega dre vesa. Narava je pusta, zemlja stalno zamrznjena, kar pogo juje njihovo življenje. Zime so dolge, za sneg imajo približno dvesto poimenovanj. Tri me sece živimo v popolni temi, od novembra do konca januarja,

od junija do avgusta pa živimo v popolnem dnevu. Človek se mora privaditi na tak način življenja,« doda Severjeva, ki poudari, da so Inuiti popolno

da so takrat zaključili s svojim nomadskim življenjem in se na selili v majhnih naseljih. Način je bil krut in je pomenil konec njihove kulture.«

❱Špela Poles: »Ob vstopu v poletje smo imeli že nekaj dogodkov, načrtujemo še nekaj delavnic za otroke, Mayerjeva vila bo poleti odprta tudi za posameznike in najavljene skupine, ki želijo spoznati zgodovino Šoštanja.«

ma samozadosten narod, ker so lovci, njihovo preživetje pa je odvisno od lova divjadi, ri bolova in ustvarjanja zalog za dolgo zimo.

»Pred deset tisoč leti naj bi prvi Inuiti prišli iz Mongolije, saj so sledili živalim. Ves čas so bili lovci, lov je bil njihov način življenja in edina možnost, da preživijo. Verjeli so v živalske in druge duhove. Po letu 1950 jim je vlada omogočila stalna zemljišča, dostop do zdravstve ne oskrbe, možnost šolanja, vzpostavili so trgovino, tako

Tanka meja med tradicionalnim in modernim življenjem Evropejci so ves čas želeli od kriti ta del sveta in ugotoviti, kako priti od Atlantskega oce ana skozi Arktični do Tihega oceana. Zna se zgoditi, da se bo v prihodnjih desetletjih na Arktiki razvilo več novih gospo darskih dejavnosti. V tem času želijo številne države in podje tja priti na njihovo področje, saj so tam odkrili železo, zlato, diamante, nafto. Zavedajo se, da bi spremembe imele velik

vpliv na njihova življenja. Ark tika je polna tudi radioaktivnih odpadkov, še iz časa hladne voj ne. Onesnaženost od drugod pa na Arktiko prinesejo vetrovi in morje. Ribolov se bo zaradi to pljenja ledu pomaknil še bolj severno, izkoriščali se bodo naftni in predvsem plinski viri, turizem se že razvija. Zaradi povečanega izvoza arktičnih dobrin se bo verjetno povečal tudi ladijski promet.

Kako preživeti v večni zimi in snegu?

»Inuiti, ki so varuhi našega planeta na severu, so nam lah ko vzor in motivacija za prepro stejši življenjski slog, ki ohranja organsko povezanost z naravo. Njihovo tisočletno preživetje v najbolj krutem podnebju nas usmerja k večji vzdržljivosti in zadovoljstvu s tem, kar imamo. Čeprav so sprejeli življenje mo dernega sveta, niso zapustili svoje starodavne kulture. Tan ka je meja med tradicionalnim in modernim življenjem, med

Življenje ni preprosto. Po svoje se bojijo dolgih polarnih noči, snežnih viharjev, ne bojijo pa se smrti. Praznoverje je pri njih pogosto še danes. Zgodi se, da Inuiti pozimi postanejo še pose bej čemerni, tudi brezbrižni in nemirni. S prihodom pomladi, dnevne svetlobe in sonca pa psi hična bremena zime odpadejo. Navdušeni so nad vračanjem ži vljenja. Tudi zato se znajo vžive ti v skupnost, spoštujejo in skrbi jo za druge in dobre medsebojne odnose, še posebej, ker živijo v skupinah. Biti morajo gostoljub ni, aktivni, odprti pri ustvarja nju odnosov, soglasno morajo sprejemati odločitve,« jih opiše Severjeva, ki je s pripovedova njem zgodb in doživetim pre davanjem vzbudila pozornost številnih obiskovalcev, ki so iz vedeli veliko o njihovi kulturi in o življenju v težkih razmerah na severnem delu sveta.

�� Jasmina

Starejši pogosto doživljajo zane marjanje in različne oblike nasilja; psihično (zmerjanje, poniževanje, ža ljenje…), ekonomsko (kraje, zlorabe bančnega računa, ponareditev pod pisa, prisilen podpis pogodb, kratenje pravice do odločanja, kako upravljati lastne finance in lastnino …), telesno in spolno nasilje.

K telesnemu nasilju poleg uporabe fizične sile spadajo tudi: pretirana na silnost pri hranjenju ali negi, omeje vanje gibanja, npr. skrivanje bergel ali invalidskega vozička, če se starejši lahko giblje le s temi pripomočki, čez merna uporaba pomirjeval idr. Pri psihičnem nasilju gre za povzro čanje trpljenja, čustvene bolečine in žalosti. Kaže se kot: vpitje na žrtev, rav nanje s starejšo osebo kot z otrokom, preprečevanje stikov z drugimi ljudmi idr. Prikrite oblike psihičnega nasilja so: odločanje o pomembnih stvareh brez dogovora s starejšimi, osamitev starejših pri družinskih srečanjih, one mogočanje obiskov. Mnogim tudi ni omogočeno, da bi se sami odločili, s kom želijo živeti in na kakšen način želijo biti vključeni v družbo.

Žalostno je, da se največ nasilja in konfliktov, ne le nad starejšimi, dogaja doma, torej tam, kjer bi pričakovali ra zumevanje in ljubezen. Nasilje nad sta

rejšimi najpogosteje povzročajo ose be, ki zanje skrbijo (svojci, negovalno osebje) oziroma druge bližnje osebe, redkeje pa zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu. Pogosteje so nasilju izpostavljene starejše ženske.

Nobenega nasilja ne smemo tolerirati

Le ugibamo lahko, koliko starostni kov doživlja nasilje. Podatki policije kažejo, da nasilje tako fizično kot psi hično nad starejšimi iz leta v leto nara šča. Po dostopnih podatkih vsako leto obravnavajo približno 5.000 primerov, število obravnavanih primerov pa se vsako leto poveča za približno 300. A to je le vrh ledene gore, večina primerov namreč ostane neprijavljenih.

Zlorabo starejšega po podatkih ZDUS-a še vedno najpogosteje prija

vijo družinski člani (20 odstotkov), 17 odstotkov zlorab prijavijo bolnišnice, 11 odstotkov policija, slabih deset od

stotkov izvajalci pomoči na domu, 8,8 odstotka vseh prijav pa opravijo prija telji in sosedje.

Starejši človek, ki doživlja nasilje, se pogosto težko odloči poklicati na po moč in prijaviti partnerja, sorodnika, saj je prisoten strah, da bo po prijavi stanje še slabše. Včasih težavo zaznajo sosedje, drugi sorodniki, prijatelji. Lah ko oni pokličejo na pomoč?

Andreja Štefan Bukovič, direktori ca DEOS Centra starejših Zimzelen v Topolšici, odločno svetuje: »To je naša moralna, etična dolžnost, da reagira mo človeško. To je vrednota, da ne to leriramo nasilja, kjer koli ga zaznamo. Nenazadnje na svetu drug drugemu pomagamo in takrat bo svet boljši.«

Vsako nasilje je nesprejemljivo in družba bi morala razviti ničelno to leranco do vseh vrst nasilja do vseh

živih bitij. Ljudje, ki nimajo te toleran ce, svojega nasilja sploh ne prepozna jo in nimajo občutka, da ustrahujejo sočloveka.

Kot še meni Andreja Štefan Bukovič, nasilja verjetno ne moremo prepreči ti, lahko ga pa zmanjšamo. Kako? »Že otroke moramo vzgajati v smislu zdra vega načina življenja. Ko bomo kot družba znova zaživeli v sožitju z na ravo, da ne bomo tako odvisni od šte vilnih lajkov, modnih smernic, ki nas ves čas držijo v napetosti, negotovosti, nezadovoljstvu. Svoje nezadovoljstvo projiciramo navzven, v nekoga druge ga ali v sebe … Naša odgovornost, star šev je, da poskušamo otroke vzgojiti v sozvočju z naravo, v spoštovanju, igro z drugimi otroki, nenazadnje na spre jemanje porazov in uspehov.«

Primarne prakse za zmanjšanje na silja so krepitev skupnosti, vloga kul turnih norm, zmanjšanje dohodkov ne neenakosti, izboljšanje kazenskega pravosodja in sistemov socialnega var stva itd. Sekundarne prakse pa so raz bremenitev družinskih oskrbovalcev, programi za denarno upravljanje, te lefonske linije za pomoč, razvoj poseb nih zasilnih prenočišč za žrtve nasilja, multidisciplinarne skupine in drugo. �� Diana Janežič

Škarja

Ljudje, ki živijo na skrajnem severu sveta, so preprosti, veseli, prisrčni, družabni in gostoljubni – Narava Arktike je pusta, zemlja stalno zamrznjena, kar pogojuje njihovo življenje – Zavedajo se, da bi spremembe imele velik vpliv na njihova življenja

Predavanje o življenju na skrivnostni Arktiki je privabilo številne obiskovalce, ki so izvedeli veliko o Inuitih, tem skrivnostnem mongolskem plemenu, njihovi kulturi ter življenju v težkih razmerah na severnem delu sveta.