25 2013

Naš ­čas, 27. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (11/20 °C), soboto (13/20 °C) in nedeljo (12/24 °C), bo delno oblačno.

Možna kakšna ploha.

šte­vil­ka 25

1,80 ­EVR

četr­tek, 27. junija 2013

Prijazen dober dan za naš znosen vsakdan Tatjana Podgoršek

Slovenija je v recesiji, ki se ji po novem reče drugačne razmere, že pet let. Nisem edina, ki opažam, da te razmere puščajo vidne posledice tudi v tem, v čemer jih ne bi bilo treba – v medsebojnih odnosih.

Kriza ni prva in tudi zadnja ne, a so ob prejšnjih znali ljudje težave premagovati (kot jih mnogi tudi danes) s spoštovanjem drug drugega, razumevanjem, s pomočjo drug drugemu. Toda sedaj se zdi, da nas je potrošništvo močno pokvarilo tudi v tem. Vse več je tistih, ki so jim takšni primeri dobre prakse bolj španska vas.

Tako mis­lim

Pogosto se sprašujem, od kod mnogim tolikšno prepričanje, da lahko počnejo in rečejo, kar hočejo, ne glede na to, ali s tem povzročijo škodo, krivico, prizadetost komu drugemu, ne glede na to, da povzročijo kopico nezadovoljstva. Povsem samo po sebi jim je umevno, da lažejo in javno blatijo druge, da imajo »veselico« do ur, ko nekateri vstajajo za odhod na delo, da polivajo gnojnico po travnikih tudi ob lepem vremenu in za nameček še ob sobotah zjutraj, ko večina odpira okna stanovanj še bolj na stežaj kot sicer, da ti kažejo sredince na cesti, če ne voziš po njihovi volji, da se prerivajo pred okenci in v čakalnicah, da si lastijo privilegije … Namesto prijazen Dober dan te lahko doleti salva neprimernih besed, zgolj zato, ker si uslužbenec ali delavec nekje, kjer nekdo nekomu ni izpolnil pričakovanj … Pogosti so celo arogantni klici v našo redakcijo, da bi »to in to že morali objaviti, ker …« ? Takšne in podobne primere bi lahko naštevala v nedogled, prav tako nerazumnih odzivov, zamer in še kaj.

Obeležili dan državnosti V počastitev dneva državnosti so se zvrstile številne slovesnosti, osrednje so pripravili tudi v vseh treh občinah Šaleške doline, kjer so se govorniki s ponosom zazrli v preteklost, ob tem pa opozorili, da je odgovornost na veliki preizkušnji in da je čas, da se nehamo deliti.

Seveda ne mečem vseh v en koš. Toda beseda tokrat tudi ne bi tekla o tem, če bi se to dogajalo poredko. Teh stvari je namreč vsak dan in vse več. Vse več nestrpnih, nervoznih, zamerljivih, prizadetih ... In če se takšni znajdejo na obeh straneh? Zavedanje, da živimo v krizi in s krizo, še ne opravičuje padanja moralnih in medčloveških norm.

Odgovora na vprašanje, zakaj je tako, ne poznam v celoti. Tudi nisem prepričana, da je tako le zaradi krize in vročine v teh dneh. Vem pa, da prijazna beseda, dobro delo, razumevanje in ravno prava mera samozavesti naredijo naš vsakdan vsaj znosen za skoraj vse. n

Zaplesali v poletje

Velenje, 21. junija - Prvi poletni večer je bilo središče Velenja živahno, kot že dolgo ne. Novi Fosili s Tanjo Doležal, 6 pack Čukur, lep večer in konec šole so privabili na Titov trg številne domačine in obiskovalce. Legendarna hrvaška skupina ima že 43-letno tradicijo, izdali so 22 albumov, še posebej ponosni pa so na enega najbolj prepoznavnih vokalov bivše Jugoslavije Sanjo Doležal, ki je tudi tokrat navdušila, in to znova z njihovimi lastnimi mojstrovinami in drugimi znanimi popevkami. Z njimi je pritegnila še zlasti malo »starejšo« generacijo, ki je večer doživljala tudi nekoliko nostalgično. Sredi noči pa je še posebej mlade navduševal njim gotovo še bolj znani Velenjčan 6 pack Čukur. Za marsikoga je bil koncert na Titovem trgu prijazen skok v začetek »pravega« poletja. Navdušujoče poletne dni je obiskovalcem zaželel tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Prireditev sta pripravila Mestna oblina Velenje in Festival Velenje. O prireditvah, ki jih bo Festival Velenje v tem poletju še pripravil, pa pišemo na 9. strani. n

Naš ­čas, 27. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Želijo si, da bi jih bilo 5 tisoč

V Krajevni urad le še dvakrat tedensko Šoštanj – Krajevni urad Upravne enote Velenje v Šoštanju bo od 1. julija odprt le še dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih od 8. do 15. ure.

To je precejšnje krčenje glede na to, da je bil doslej odprt vse delovne dni v tednu. Razlogi so na dlani. Na eni strani varčevalni ukrepi (manj denarja in manj zaposlenih), na drugi pa tudi zmanjšanje obsega dela.

Obdobje množične menjave dokumentov je mimo, večina tujih delavcev, ki delajo pri gradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, pa že ima urejene vse potrebne dokumente. »Če bi imeli na voljo dovolj ljudi, bi morda še šlo. Danes je na upravni enoti zaposlenih le še 47 delavcev, od tega sta bili dve delavki ves čas prisotni v Šoštanju. Še pred nedavnim nas je bilo še 68. Tako kot povsod drugod kdo tudi kdaj zboli ali gre kakšna uslužbenka na porodniški dopust. Storitve, ki jih od nas pričakujejo državljani, pa morajo biti kljub temu pravilno in dobro opravljene,« pravi načelnik Fidel Krupić. n mkp

V Starem Velenju »zbirajo« talente Velenje, 21. junija – V Krajevni skupnosti Staro Velenje so začeli priprave na praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Praznovali bodo dva dni, kot že tradicionalno, in sicer zadnji vikend v avgustu, torej v petek, 23., in soboto, 24. avgusta. Svet KS se trudi, da bo tudi letos dogajanje zelo pestro. Že sedaj vedo, da bodo ob prazniku odprli prenovljeno otroško igrišče za gradom in nov pločnik proti cerkvi v Starem Velenju. Zvečer bodo na trgu na prostem zavrteli film Milana Mariča zgodba o Velenjčankah, Velenjčanih in Velenju. V soboto, 25 avgusta, bodo pripravili velik poulični sejem rokodelskih obrti, bogoslužje na prostem, obisk članov Fičo kluba s svojimi »fičoti« … Že sedaj pa vabijo ljubiteljske fotografe k natečaju za Naj fotografijo Starega Velenja. Tudi letos bodo nagradili najboljše tri. Tudi letos se bo zgodila prireditev Tudi Staro Velenje ima talent, zato že sedaj vabijo vse zainteresirane, da prijavijo svojo udeležbo na velenje. talent@gmail.com. n bš

Za tretjino manj na recept Velenje – Kriza se pozna tudi lekarnam. V Lekarni Velenje so lani opravili za blizu 2 odstotka storitev manj kot leto pred tem. Zelo se je zmanjšala izdaja zdravil na recept, in sicer za 32 odstotkov v primerjavi z letom 2011. Celotni prihodki Lekarne Velenje so lani znašali 12,6 milijona evrov. n mkp

Igrišče je danes ponos vandalov Šoštanj – Športno igrišče v Pohrastniku ni več, tako kot je bilo nekdaj - ponos kraja, ampak bolj ponos vandalov, ki so ga dodobra uničili. V preteklosti so za igrišče skrbeli zelo delovni člani Športnega društva Pohrastnik. Ko se je zagnana generacija poslovila, se novi, ki bi jih zanimalo organizirano delovanje in aktivna uporaba objekta, (še) niso pojavili. Če jih ni, pravijo v Krajevni skupnosti Skorno Florjan in Občini Šoštanj, pa ni mogoče urediti in natančno določiti ne obveznosti in ne pravic na tem igrišču. n mkp

Plaz v Ložnici je preteklost Velenje, 21. junija – Mestna občina Velenje je v maju in juniju odpravila obsežen plaz, ki se je v marčevskih obilnih padavinah sprožil na območju Ložnice in je ogrožal 3 stanovanjske hiše, cesto in ostalo infrastrukturo. V sklopu sanacije je bila v skladu s pridobljenim geološkim poročilom izvedena stabilizacija terena z ureditvijo odvodnjavanja, tudi do globine 5 metrov. Vrednost del je znašala 33 tisoč evrov, izvajalec del pa je bilo podjetje Andrejc iz Šoštanja.

Naj spomnimo, da so MO Velenje novembra 2012 doletele hude poplave. Skupna škoda je znašala 2,8 milijona evra. Za stroške intervencij, odpravo posledic naravne nesreče in za nujne sanacije so v tem letu namenili že okoli 500 tisoč evrov. Od 14 milijonov evrov, kolikor naj bi jih država namenila v poplavah najbolj prizadetim občinam, naj bi MO Velenje prejela 49 tisoč evrov, vendar do konca minulega tedna teh sredstev še niso prejeli. n

Židan v Savinjski regiji Ljubno, Luče, 19. junija – Sredi minulega tedna se je mudil na obisku v Savinjski regiji minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan.

Dopoldan se je sestal z nekaterimi predstavniki lokalnih organov, ki sodijo pod okrilje omenjenega ministrstva, se srečal s predstavniki EKO civilne iniciative Slovenije v Žalcu, krajši čas pa se je mudil tudi v Lučah ter na Ljubnem ob Savinji, kjer si je ogledal dve zasebni lesni podjetji. Obisk je v Savinjski regiji je končal s srečanjem z župani Spodnje Savinjske doline v Žalcu. Na srečanju, zaprtem za javnost, so spregovorili o aktualnih in drugih vprašanjih v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo in okolje. n tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Mislinja je bogato praznovala občinski praznik – Več pridobitev, največ težav zaradi posledic novembrskega neurja - Želijo si ostati samostojna občina

27. junija 2013

viti. Imajo vse potrebne sanacijske elaborate, ki so jih financirali z lastnimi sredstvi, a kdaj bodo dobili denar, da jih celovito odpravijo, ne vedo. »Sredstva nam odobravajo z eno- ali dveletnim zamikom, kar pove vse,« še doda župan.

Veseli vsakega novorojenca

V Mislinji si želijo, da bi dobili še več novih občanov in občank. Tudi zaradi sedanjih razprav o ukinjanju manjših občin. Če bo meja za samostojno občino 5 tisoč prebivalcev, bo šlo na tesno. »Število prebivalcev je relativno stabilno. Trenutno nas je 4757, želel pa bi si, da bi to število hitreje naraščalo. Zato se trudimo, da pridobivamo površine za novogradnje.« Veseli so tudi vsakega novorojenca, njihovo število pa je že nekaj let podobno. »Vsakemu damo iz občinskega proračuna 120 evrov, starši pa lahko dobijo še 30 evrov, če pri Poštni banki Slovenije dojenčku odprejo Hrčkovo knjižico. To lahko, če želijo, potem že naslednji dan zaprejo,« še izvemo.

Mislinja, 29. junija – V soboto bodo s svečano lijonov evrov, od tega na občinski infrastrukturi sejo občinskega sveta v Mislinji zaokrožili bogato za milijon evrov. Odneslo nam je nekaj mostov praznovanje letošnjega občinskega praznika. Na na reki Paki, evidentirali smo 96 plazov. Že ti njej so podelili tudi letošnja občinska priznanja. podatki pričajo, da bomo sami težko odpravili Praznovati so začeli v petek, 21. junija, ko so od- posledice. Razočaran sem nad izredno počasnim prli razstavo, ki govori o sadjarstvu in čebelarstvu v Mislinjski dolini. Izdali so tudi knjigo z naslovom Travniški sadovnjaki, v kateri predstavljajo kar 116 sort, ki uspevajo pri njih.

Dodali so navodila za sajenje, rez in nego sadovnjaka ter predelavo sadja.

Prav sadjarjenju in čebelarjenju so v času praznovanja posvetili največ poVeč občinskih zornosti, tudi s strokovnimi srečanji. priznanj Poleg tega so pri osnovni šoli MisliV Mislinji vedno poudarijo, da so nja odprli učni čebelnjak, ki bo ponjihova društva izredno dejavna. Zamagal prenašati znanje iz roda v rod. to tudi vsako leto v času praznovanja Mislinjski župan Franc Šilak je veobčinskega praznika poskrbijo, da sel, ker so kljub težki gospodarski in predstavijo svojo dejavnost. Letos so finančni situaciji uspeli v zadnjem tako bogato zaznamovali tudi 110-leletu dni dokončati več pomembnih tnico PGD Mislinja. Zaradi posavlaganj. »Prav gotovo lahko na prvo meznikov in društev, ki pomembno mesto postavimo dokončanje koleprispevajo k razvoju občine, vsako sarske steze med Mislinjo in Dolileto podelijo tudi večje število občem. Investicija je vredna 500 tisoč činskih nagrad in priznanj, nam poevrov, sofinancirala jo je EU. Posove Franc Šilak. dobili smo kar nekaj prometnih odFranc Šilak: »V času praznovanja smo predstavili našo Bronasti grb Občine Mislinja bosekov. Naj omenim le odsek ceste v bogato društveno dejavnost, tematsko pa smo se posvetili Sončne Završe, opravili smo nemalo sadjarjenju in čebelarjenju.« do na sobotni osrednji svečanosti prejeli: Športno rekreativno društvo pomembnih vzdrževalnih del. Uspeli smo dokončati preboj Vok–Dominovo, ki sodi v odzivom države. Od nas so zahtevali pripravo Straža, ki praznuje letos 20-letnico delovanja; sklop cestnih povezav proti turističnemu centru obsežne dokumentacije, številne sanacijske ela- Oto Vončina, dolgo aktiven v KS Mislinja; goborate. Konkretnih odgovorov države še vedno stilničarka Štefka Grosin, dolgoletni gasilec v Rogla,« nam pove župan. nimamo. Življenje pa teče naprej. Uspeli smo po- PGD Dovže Jože Kimperk st. ter njegov stanoV neurju za 5 milijonov storiti najnujnejše in poskrbeli, da ob vodotokih vski kolega Ivan Šumah iz PGD Dolič. Podelili škode ne bi prihajalo še do večjih škod. Na junijski seji bodo tudi več občinskih priznanj in zahval, priVerjetno bi lahko naredili še več, če ne bi lani 5. sveta smo namenili 110 tisoč evrov za vzdrževa- znanja bodo prejeli tudi vsi devetošolci, ki so bili novembra divjanje narave v hudem neurju pov- nje lokalnih in gozdnih cest, ki so bile v neurju vsa leta šolanja odličnjaki. Priznanje župana bo zročilo ogromne škode tudi v občini Mislinja. Pri tudi močno poškodovane. Več nismo mogli dati, dobila tudi doktorica znanosti Polona Pavlič, odpravljanju posledic so namreč še vedno sami. saj so bili letos stroški zimske službe zaradi dolge ki je pridobila znanstveni naziv iz matematike. n bš Župan pojasni: »Neurje je pustilo v naši občini zime bistveno višji, kot smo načrtovali.« Najhujše globoke brazde. Skupne škode je bilo kar 5 mi- plazove so uspeli zaščititi, nikakor pa ne odpra-

Vsega živciranja niti pivo ne pomiri Pivce za živce - Gospodarski minister doma - V Laškem in Celju po ameriško - Na zdravje sveti Emi V teh dneh, ko se je vendarle začelo času primernejše vreme, oči mnogih niso uprte le v pivo, tudi na našo »regijsko« pivovarno. Ta, Pivovarna Laško, ne prodaja le svojega deleža v Mercatorju, da bi se tako rešila pretiranih kreditov, svoj nič kaj zavidljiv položaj poskuša rešiti še drugače. Tudi z dokapitalizacijo. A na zadnji skupščini upravi tega ni uspelo, saj so naleteli na odpor največjih lastnikov, to so seveda banke. Največja lastnica in upnica je NLB. Na državni ravni pa so poslanci potrdili seznam podjetij, ki gredo najprej v prodajo. Med petnajstimi so tudi štiri z našega širšega območja. Najbliže prodaji je celjski Aero, na seznamu so še Cinkarna, Unior ter Treme Olimja - bazeni.

Eno teh, Cinkarno, je v petek obiskal »domači« minister Stanko Stepišnik, ko se je mudil na obisku v Celju. Zaradi načrtovane prodaje niso toliko zaskrbljeni v sami družbi, saj so napovedi o prodaji že navajeni, bolj v občini. Skrbi jih, kdo in kakšen bo kupec, ter v zvezi s tem mogoče negativne posledice prodaje. Še posebej jih skrbi izvajanje monitoringa ter skrb za varnost deponij ter deponijskih pregrad. Minister se je strinjal, da v primeru prodaje deponije ne bi smele postati breme občine, to bi kazalo zakonsko urediti.

Ob težavah laške pivovarne vemo vsaj nekaj: za te nikakor ni kriva konkurenca manjših »vaških« varilcev piva. Tako tudi ne »bližnjega« žalskega oziroma savinjskega piva. Še posebej ne, ker to pivo ustvarjata skupaj žalski Zavod za kulturo, šport in turizem in prav Pivovarna Laško. Ob tem se spominjajo na nekoč skupno žalsko-laško pivovarno.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Gre za nekdaj dokaj znano termalno pivo. Lani so »dali na svetlo« svetlo pivo, kukca, letos še temno termalno. Tako termalno pivo je nekoč že varil žalsko-laški pivovar Kukec. In ko smo že pri pivu - od 11. do 14. julija bo v Laškem tradicionalna prireditev Pivo in cvetje, letos slavijo že pol stoletja te najbolj množične zabavne, kulturne in narodopisne prireditve.

Letos bodo še posebej poudarili dober glasbeni program. Nastopila bo tudi priznana ameriška rokerske skupina Gov't Mule.

To omenjam zato, ker bo tudi celjska množična »fešta« ob Šmartinskem jezeru obarvana ameriško. Ne zaradi glasbenih izvajalcev, le gostilna Amerika bo sodelovala na tej prireditvi. To prireditev, imenovano Štimung fest, so obudili k življenju ob rebalansu občinskega proračuna. Ob načrtovanju celjskih poletnih prireditev so jo letos zaradi pomanjkanja denarja črtali, zdaj pa v proračunu le »našli« denar zanjo. Odpovedi so ploskali taki, ki menijo, da meščansko Celje ne potrebuje take »kmečke« prireditve. A množični obisk kaže, da je tudi v tej občini veliko ljubiteljev tovrstne glasbe. Ob odločitvi, da ta fešta vendarle bo, je spet precej takih, ki menijo, da bi lahko denar uporabili bolj koristno.

Pa da ne bomo od domačih pijač govorili le o pivu. Nocoj bodo v Imenem nazdravili z vinom. Pred Hišo vina Emino se bodo ob četrt stoletja delovanja vinske kleti Kmetijske zadruge Šmarje spomnili začetkov zadružnega vinogradništva na območju Obsotelja in Kozjanskega. Ob navzočnosti kmetijskega ministra Židana bodo pognali novo linijo vin Eminent, ki bo rezervirana le za najkakovostnejša vina. Nazdravili bodo donatorjem posebnega dobrodelnega sklada Emini, ki so letos darovali sredstva za nakup proteze eni od kmetic. Pa tudi sveti Emi, ki goduje prav danes, po njej so poimenovali tudi hišo vina. Rodila naj bi se bila v Pilštanju, po moževi smrti je v Krki na Koroškem ustanovila samostan, znana je kot dobrotnica, leta 1938 pa je bila proglašena za svetnico.

Nekateri jo imajo za prvo slovensko svetnico.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 27. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

OB PRAZNIKU

27. junija 2013

Dan veselja in ponosa Tako je 22. rojstni dan slovenske države označil velenjski župan Bojan Kontič na prijetni občinski slovesnosti pri lipi samostojnosti Velenje, 20. junija – Pri lipi samostojnosti na promenadi sredi mesta je bila prejšnji četrtek zvečer osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti. Udeležba je bila velika, večer prijeten. Za to so poskrbeli čla-

jima je simbolično pridružila mala Živa z venčkom ivanjščic v laseh in slovensko zastavico v rokah. Te so krasile tudi cvetlično gredo pod lipo samostojnosti. Simbolika je bila zgovorna.

vedno nadvse dobrodošli! Praporščaki vseh veteranskih organizacij z vsemi simboli organizacij, ki jim pripadate,« je dodal.

V nadaljevanju je poudaril, da časa za praznovanje dandanes ni rav-

usta. Kar mene navdaja z resničnim in velikim veseljem in ponosom, je dejstvo, da tukaj, pri nas, v naši lokalni skupnosti v Velenju, ni tako.

Upam si trditi, da smo Velenjčani lahko marsikomu dober zgled učinkovitega delovanja, sodelovanja, usklajevanja, preseganja političnih in ideoloških delitev. Ko gre za nas, za Velenje, za naš nadaljnji razvoj, razhajanj praktično ni. Ker to znamo, lahko premostimo še tako velike težave.« Poudaril je še, da je za Velenje sreča, da je urejeno mesto, ki vsa področja dovolj enakomerno raz-

Slavnostni govornik je bil župan MO Velenje Bojan Kontič. Med drugim je povedal: »Upam si trditi, da smo Velenjčani lahko marsikomu dober zgled za učinkovito delovanje.«

ni odličnega Policijskega orkestra Slovenije, ki so poleg venčka slovenskih popevk zaigrali tudi nekaj koračnic, plesalki Neža Jamnikar in Tina Benko pa sta dogodku dali pridih svečanosti s plesom »Rdeče, belo, modro«, ki je nastal prav za to priložnost. Ob koncu plesa se

Slavnostni govornik je bil župan MO Velenje Bojan Kontič. V duhu odmeva na aktualno predpraznično dogajanje v slovenskem prostoru je posebej z veseljem pozdravil praporščake. Zahvalil se jim je, ker so vedno pripravljeni sodelovati na domoljubnih dogodkih. »Pri nas ste

no veliko. Včasih pa se zdi, da tudi razlogov ne. »Dan državnosti je za vse nas nedvomno pomemben dan, ki bi vsekakor moral biti tudi dan veselja in ponosa. Pa človek včasih dobi občutek, kot da si tega nekateri sploh ne želijo. In tudi ne enotnosti, sprave ... Čeprav jih imajo polna

vija, da je skupnost, ki je še vedno tudi socialno občutljiva. Sledilo je poletno druženje ob koračnicah orkestra, hladnem pivu in presticah.

Čas je, da se nehamo deliti

Slavnostni govornik Darko Menih na proslavi v Skornem: »Ne sprašuj, kaj bo domovina naredila zate – vprašaj raje, kaj boš ti storil zanjo!« Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 24. junija – V Šoštanju so dan državnosti zaznamovali v Skornem. Slavnostni govornik je bil župan Darko Menih, v kulturnem programu pa so nastopili mešani pevski zbor Skorno, pihalni orkester Zarja Šoštanj in mažoretke iz Florjana. Udeležence proslave so pogostili z brezplačnim bogračem. Slabo vreme ni motilo, saj so organizatorji – Turistično društvo Skorno, na športnem igrišču postavili šotor.

Slavnostni govornik je spomnil, da so v dvaindvajsetih samostojnih letih Slovenije vlado vodile različne politične opcije, da je Slovenija sicer ohranila svojo nacionalno identiteto, finančna, socialna in gospodarska kriza pa je izpostavila številna odprta vprašanja, napake in vedno večjo politično neenotnost. »Prav gotovo izkoriščanje človeka na račun bogatenja posameznikov nima mesta v našem prostoru. Visoki standardi, postavljeni ob osamosvojitvi, izgubljajo svoj cilj, vedno večja zadolžitev države, vedno večja brezposelnost in vedno večje število družin in posameznikov, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec, niso bili naši cilji pred dvaindvajsetimi leti. Kot da vse to ni dovolj, se je proti nam obrnila še narava.

Katastrofalne lanske novembrske poplave in posledično ogromno število plazov ter uničenih cest so nas pahnili še v večjo revščino. Lahko bi rekel, da tudi narava na nek način ni zadovoljna z našim načinom življenja in nam hoče povedati, da moramo začeti živeti drugače, da moramo bolj ceniti in spoštovati stvari okoli sebe, si pomagati in ne samo jemati in izkoriščati. 68 let po koncu druge svetovne vojne in po 22 letih vojne za Slovenijo je vendarle že čas, da se nehamo prepirati, se deliti na naše in vaše, na dobre in slabe, na črne in rdeče. Živimo v demokratični državi in prav je, da imamo različna mišljenja, vendar vsi smo Slovenci in naša mlada država trenutno še kako potrebuje nezamerljive in poštene ljudi,« je med drugim dejal Darko Menih. Ob čestitki za praznik pa pomenljivo dal v razmislek Kennedyjevo misel: »Ne sprašuj, kaj bo domovina naredila zate – vprašaj raje, kaj boš ti storil zanjo.« n

n bš

Odgovornost na veliki preizkušnji Šmartno ob Paki, 21. junija – Za praznovanje dneva državnosti je v občini Šmartno ob Paki poskrbelo Kulturno društvo Gorenje s proslavo minuli petek.

Zbrane v dvorani tamkajšnjega doma krajanov je nagovoril najstarejši šmarški svetnik Frančišek Berdnik. Med drugim je dejal, da je dobiti lastno državo in živeti v njej bogastvo, ki ga je treba varovati in častiti. In prav praznik je dober razlog, da se vprašamo, kaj storiti dobrega za njo in za nas. Naša skupna prihodnost je odvisna predvsem od nas samih. Če si vsi želimo prej iz krize, nas mora povezati volja za skupno delovanje. Aktivnosti, ki jih moramo opraviti za zagotovitev dostojnega dela in življenja, je veliko.

Naloga ni preprosta, kot niso pre-

proste težave, s katerimi se soočamo. V marsičem smo si različni, marsikaj pa nam je tudi skupnega z Evropo. Želja po pravilni, demokratični in odprti družbi, po gospodarski stabilnosti in napredku, razvoju … Vsega tega – je menil Berdnik - ne more zagotoviti le država s svojimi predpisi in zakoni, ampak lahko veliko za to naredimo tudi državljani s pravimi medsebojnimi odnosi, spoštovanjem, upoštevanjem različnosti …

Po njegovih besedah to, da nas je malo in da živimo na majhnem teritoriju, tudi ne more biti razlog, da bi v imenu varčevanja po mnogih letih izgubili svojo občino. »S svojo imamo več dobrih kot slabih izkušenj, z njo imamo še pomembne cilje.« Imeti svojo državo, svojo domo-

vino, torej svojo istovetnost je veliko zadovoljstvo in še večja odgovornost. Ta naša odgovornost pa je prav zdaj na veliki preizkušnji.

Mnogim prednikom in tistim za nami dolgujemo preudarne in modre rešitve. Takšne, ki ne bodo rojevale razprtij in načelnih nasprotij, ampak bodo sad usklajenih hotenj, naših možnosti in prednosti, »naših ustvarjalnih energij, ki jih ni malo in ki naj pripomorejo k boljšemu življenju pri nas doma, v evropskih in vseh drugih povezavah,« je še dejal Frančišek Berdnik.

Priložnostni kulturni program so pripravili otroci šmarškega vrtca ter člani omenjenega kulturnega društva. n tp

Srečanje upokojencev Šaleške doline Velenje - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje bo v nedeljo, 30. junija, organizirala 32. srečanje članov. Srečanje bo pod šotorom ob Velenjskem jezeru, začeli pa ga bodo ob 11. uri. Organizator pričakuje blizu 1000 udeležencev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na njem bodo med drugim podelili pokale in priznanja s športnih druženj, v katerih je sodelovalo več kot 350 upokojencev iz 9 društev in klubov upokojencev Gorenja ter Premogovnika Velenje. Še posebno pozornost bodo namenili upokojenskim parom, ki letos praznuje 50 in 60 let skupne-

ga življenja. Za zdaj imajo prijavljenih 50, od tega tudi par, ki praznuje diamantno poroko. Srečanje z njimi bodo začeli ob 9. uri v restavraciji Jezero, kjer jim bodo pripravili tudi poseben kulturni program.

Na skupnem druženju pod šotorom bodo za vedro razpoloženje poskrbeli ansambel Podkrajski fantje, godba Univerze za tretje življenjsko obdobje ter trije zbori društev upokojencev. Prepevanje teh bo spremljala posebna komisija in med njimi izbrala zbor, ki bo nastopil na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. n tp

3

Èestitamo za praznik.

Sreèno!

Naš ­čas, 27. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

27. junija 2013

»Razbijanje« mitov o LED razsvetljavi Vse več prevozov

opravijo po Evropi

V družbi GeoEnergetika razvili doslej zunanja in notranja okolju prijazna svetila – Še vedno s programom Kooperacija eden od dobaviteljev Gorenja in BSH Hišni aparati Nazarje

Vozni park podjetja APS so letos povečali za 4 manjše avtobuse – Prvo polletje poslovno uspešno

Tatjana Podgoršek

Novo Celje, 18. junija - Družba za okolju prijazne energije GeoEnergetika, ki ima sedež v Nemčavcih pri Murski Soboti, poslovno enoto pa v Velenju, je prejšnji torek pripravila v Grajskem poslovno-izobraževalnem središču Mega v parku Novo Celje poslovni dogodek z naslovom Pametna LED razsvetljava – izziv prihodnosti.

Bojana Špegel

Velenje, 19. junija - Zoran Zager, direktor velenjskega podjetja APS, d. d., ki se ukvarja z avtoprevozi in servisi vozil, je bil lani jeseni, ko smo se z njim pogovarjali o poslovanju podjetja, optimističen. Podjetje je namreč po nekaj težkih letih postalo finančno stabilno. Tudi po prvem polletju letošnjega leta je direktor zadovoljen.

Cilje, ki so si jih zastavili za letošnje poslovno leto, izpolnjujejo, direktor pa ob tem doda, da zagotovo tudi zaradi zaposlenih. »S svojo ekipo sem zelo zadovoljen. Prvo polletje našega poslovanja pa je precej podob-

Lasten razvoj in proizvodnja LED svetil

Naslov dogodka ni iz trte izvit, je povedal direktor družbe Bojan Kladnik, »saj je proizvodnja LED svetil prišla do točke, ko je potrebno razmišljati še o drugih prihrankih, ne samo s svetilko.

Svetilka z okroglo stekleno sfero, ki sveti na vse strani, kar je v nasprotju z obstoječim zakonom, porabi skupaj s predstikalno napravo približno 120 vatov, naša pa za isti svetlobni učinek 25 vatov. Pomembno pa je tudi, da lahko prihranek še povečamo. Namreč če ni potrebna, da sveti z vso močjo, jo lahko delno zatemnimo in prihranimo še do 40 odstotkov energije.« Po besedah Kladnika so svetila plod njihovega znanja, v podjetju združeni mladi razvojni strokovnjaki in izkušeni tehnologi pa na trg prinašajo svetila svoje blagovne znamke. Do sedaj so uspeli razviti že štiri osnovne tipe notranjih in tri tipe osnovnih zunanjih svetil, trgu so konec prejšnjega meseca ponudili notranjo LED plafonjero, zavzeto pa v tem trenutku razvijajo še industrijsko LED svetilko. Kot dodaja Kladnik, je njihova največja prednost velika prilagodljivost potrebam naročnikov. GeoLED svetilke so med drugim že nameščene v Mestnih občinah Velenje in Murska Sobota, občinah Poljčane, Jesenice, Šoštanj, v

Pomursko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2010, za zdaj zaposluje 11 delavcev, pogodbeno sodeluje še s tremi zunanjimi sodelavci. Lani so ustvarili 2,4 milijona evrov čistih prihodkov.

Bojan Kladnik

Svetilka z okroglo stekleno sfero, ki sveti na vse strani, porabi skupaj s predstikalno napravo približno 120 vatov, svetilka GeoEnergetike pa za isti svetlobni učinek 25 vatov poslovni stavbi Ere v Velenju in v treh Good Centrih skupine ERA .

Program Kooperacije prevzeli od Ere Koplas

Postati uveljavljen slovenski proizvajalec okolju prijaznih energetskih rešitev s poudarkom na razvoju in proizvodnji učinkovitih svetil na osnovi LED tehnologije je eden od izzivov družbe. »Poleg tega še vedno ohranjamo program Kooperacije, ki ga je družba prevzela lani od podjetja Era Koplas. S tem smo postavili dobavitelj dvema pomembnima gospodarskima družbama v slovenske prostoru: Skupini BSH ter Skupini Gorenje.« Za tak korak so se odločili, ker so za proizvodnjo LED svetil potrebovali dobavitelje polizdelkov iz

domačega trga. Svojo razvojno usmeritev pri svetilih namreč gradijo na principu, da iz tujine nabavljajo le tiste sestavne dele, ki jih na domačem trgu ni mogoče pridobiti. Analize pa so pokazale, da so kooperanti, ki so jih prevzeli od podjetja Era Koplas, idealni dobavitelj za program LED svetil, so pa tudi zanesljivi in zelo odzivni. V tem trenutku sodelujejo z blizu 40 kooperanti. Pri svojem delu se povezujejo tudi s tako imenovano akademsko sfero.

Bojan Kladnik še pravi, da bodo svojo dejavnost pri učinkoviti rabi energije širili na nova podjetja, občine. »Končali smo razvoj prve generacije LED svetil, prihaja druga generacija z najsodobnejšimi dognanji in spoznanji na tem področju. Pripravljamo celovite projekte za svoje poslovne partnerje, zanje iščemo primerne izvajalce in možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev. Sami se načeloma na javne razpise ne prijavljamo, saj ne želimo konkurirati poslovnim partnerjem, ki izvajajo montažo svetil,« pa je o izzivih v prihodnje dejal Bojan Kladnik. n

Nov produkt za znižanje stroškov Družba Mega M iz Velenja razvila inovativno mobilno aplikacijo, edino v Sloveniji, ki prihrani do 80 odstotkov stroškov pri klicih v tujino

no lanskemu. Poslujemo z dobičkom, trendi so pozitivni. Kljub težkemu položaju avtoprevoznikov, sploh v turizmu, v katerem opravimo največ posla, smo zelo zadovoljni, da število prevozov povečujemo, najbolj na tujih trgih. Slovenija je za nas postala premajhna, zato smo z našimi avtobusi angažirani po vsej Evropi.« Vozni park podjetja sedaj obsega 45 vozil. Število zaposlenih ostaja enako lanskemu in ga tudi ne nameravajo povečevati. Trenutno jih je 55.

Lokalni prevozi ostajajo na prvem mestu

Da ostajajo konkurenčni, v APS tudi letos vlagajo v posodobitve voznega parka. »Letos smo kupili 4 manjše avtobuse; eden je namenjen mestnemu prometu v Velenju, torej Lokalcu, trije pa za prevoz otrok v šolo in turistične prevoze manjših skupin. So zelo sodobni, opremljeni z najnovejšimi evro 5 motorji, saj skrbimo tudi za ekologijo,« pravi direktor. In doda, da bi bil že čas, da bi država začela tudi finančno bolj podpirati vožnje z avtobusi na javnih linijah. Vesel je, ker bodo še 7 let tudi del velenjskega mestnega prometa, saj so pogodbo z MO Velenje lani podpisali za 8 let. Čeprav APS uspešno išče posel v tujini, je namreč njihova prioriteta še vedno Šaleška dolina, angažirani pa so tudi po vsej Sloveniji. »V Evropi vozimo za tuje turistične agencije, 5 do 6 naših avtobusov je tam stalno na poti. Največkrat prevažamo turiste iz daljnega vzhoda, predvsem iz Kitajske, Indije, Japonske in Tajske.

Lani so precej energije in sredstev vložili tudi v prenovo poslovnih prostorov, letos pa so, kot pravi Zager, rahlo stopili na zavoro. »Naša prednostna naloga je bila posodobitev voznega parka, vseeno pa upam, da bomo obnovo prostorov končali do konca letošnjega leta.« n

Premogovnik bo štipendiral Velenje – V Premogovniku so za šolsko leto 2013/2014 razpisali 19 kadrovskih štipendij. Od tega 10 za program geostrojnik rudar, 8 za program geotehnik in eno za program dipl. inž. geotehnologije in rudarstva. Zadnji dan za oddajo vlog je jutri, 28. junija.

Tatjana Podgoršek

Družba Mega M, ki sta jo leta 2002 ustanovila brata Matej in Miran Meža iz Velenja, se uvršča med vodilna podjetja na področju zlivanja sodobnih telekomunikacij ter govornih in podatkovnih komunikacij. S poslovnimi enotami v Veliki Britaniji, Združenih arabskih emiratih, Hrvaški, Madžarski in Avstriji si utira pot med konkurenco z novimi produkti.

Pred nedavnim je skupina strokovnjakov podjetja ponudila domačemu trgu inovativno mobilno aplikacijo MegaTel Mobilna predizbira. »Take aplikacije doslej v Sloveniji in tudi širše še ni. Gre pa za sistem, ki omogoča znižanje stroškov za mobilne klice v tujino ob hkratni ohranitvi najvišje kakovosti storitve in udobja uporabe,« pravi Tadej Koren, vodja razvoja. Kot še do-

Direktor APS Zoran Zager pred sodobnim voznim parkom podjetja. Da so ga lahko posodobili, so upočasnili prenovo poslovnih prostorov.

n mkp

Na Konovem poskusno zabojniki za papir Tadej Koren, Matej in Miran Meža so razvili aplikacijo, ki za svoje delovanje ne potrebuje podatkovne povezave. Osvojeno novo znanje in tehnologija jim bosta prišla prav tudi pri novih projektih in razvoju produktov.

daja, sistem deluje edinstveno, saj ne potrebuje podatkovne povezljivosti oziroma interneta. Potreben je le GSM signal. Prav tako lahko pri izbranem operaterju uporabniki ohranijo svoj naročniški paket, klice v tujino pa opravljajo po najnižjih tarifah v Sloveniji. »Aplikacija je brezplačna, potrebno jo je naložiti na pametni telefon iz Google Playa ali Apple Storea. Izračuni so pokazali, da lahko uporabnik prihrani z njo do 80 odstotkov stroškov pri klicih v tujino.«

Po besedah Mateja Meža si od aplikacije (namenjena je tako fizičnim kot poslovnim osebam, ki veliko komunicirajo s tujino) obetajo nadaljnjo širitev na tuje trge, nove stranke, obstoječim pa širijo nabor z novimi storitvami ter dodano vrednostjo. »Nič ne delamo in govorimo na pamet. Izvedli smo namreč raziskavo trga in zaznali precejšnje možnosti za prodor za zdaj predvsem v Evropi.

Na trgih zahodne Evrope je dostopnost predplačniških kartic, ki ponu-

jajo poceni klice v tujino, zelo velika, vendar ne predstavljajo pravih rešitev za poslovne uporabnike. Ti želijo posloven paket, ki jim že pri obstoječem mobilnem operaterju in z dodatnimi storitvami znižuje stroške,« meni Miran Meža. Kot je še povedal, poleg trga za MegaTel Mobilno predizbiro raziskujejo tržišče še za ostale njihove izdelke. Pozornost pa namenjajo tudi visoki kakovosti storitev, še zdaleč pa niso rekli zadnje besede o razvoju novih produktov in storitev.

Velenje, 19. junija – Podjetje PUP Saubermacher, koncesionar za ravnanje z odpadki v MO Velenje, izvaja nov pilotni projekt, povezan z ravnanjem z odpadki. V KS Konovo, ki že vse od začetkov uvajanja ločenega zbiranja odpadkov v pilotnih projektih odlično sodeluje s podjetjem, so 308 gospodinjstev prosili, da jim poleg črne posode za mešane odpadke, bio posod in »rumenih« posod za plastiko in pločevino namestijo še posode za individualno zbiranje papirja. Odzvalo se je kar 211 gospodinjstev, torej 70 %, kjer bodo v istem pilotnem projektu črno posodo z mešanimi odpadki poskusno praznili le enkrat mesečno. Kar nekaj občanov je namreč že dalo pobudo, da bi tudi zaradi zmanjšanja stroškov črne posode praznili redkeje, kot jih sedaj.

Da bi bilo dobro papir zbirati individualno, pove podatek, da tudi v Velenju z ekoloških otokov pogosto kradejo prav papir, ki ga potem prodajo kot odpadno surovino. A prodaja ga tudi podjetje Pup Saubermacher, z izkupičkom pa se vsem njihovim uporabnikom zmanjšajo stroški za ravnanje z odpadki.

Po ugotovitvah na Konovem se bodo v podjetju odločali, kako naprej. Če bodo izkušnje pozitivne, jih bodo uvajali tudi v drugih delih občine Velenje.

n

n bš

Naš ­čas, 27. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

27. junija 2013

5

Ne potrebujemo tujega strateškega partnerja!

Uradnih informacij o tem sicer ni, pa vendar so se v medijih prejšnji teden pojavila razmišljanja o vstopu tujega partnerja v Termoelektrarno Šoštanj. Kaj bi to pomenilo za tukajšnja energetska kolektiva in kaj za celotno Šaleško dolino? To vprašanje smo postavili nekaterim najbolj odgovornim.

»To bi bil odraz Zakaj bi strateški nesposobnosti partner vstopil, če politike« bi bil TEŠ nasedla Branko Sevčnikar, predsednik sindikata delavcev energetike investicija?

Slovenije: Mira Zakošek

»Strateški partner v kateri koli slovenski Elektroenergetski družbi ali v elektroenergetskem sistemu je odraz nesposobnosti »Govorice o vstopu strateškega partnerja politike in uprav družb, da se dogovorijo o niso prve in verjetno tudi ne zadnje. Dejstvo ključnih vprašanjih o samooskrbi RS z edije, da je interes za slovensko energetiko nim domačim energentom, ogromen in da si določene elite na ki ga imamo v RS, to je vsak način želijo del te slovenske z električno energijo.

Bi tuji dragocenosti. Slovenska energeDejavnost bi zaradi partner vlagal tika mora ostati neodvisna od svojih razvojnih pov nerentabilno tujine in slovensko energetiko tencialov lahko binaložbo? – Izgubili je potrebno opredeliti kot nala vlečni konj še za bi delovna mesta in cionalni interes. Z lahkoto govse ostale dejavnopostali energetsko voriti o vstopu strateškega parsti v državi. Denarodvisni tnerja ob znanem dejstvu, da že ja v EU je za energetvsaj dvanajst let delamo pri tem ske razvojne načrte in projektu in da je ta tik pred zaključkprojekte dovolj. Ne potreom, je neobjektivno in nepošteno do vseh, bujemo nobenega strateškega ki so pri tem projektu sodelovali do sedaj. partnerja, mogoče potrebujemo samo zainteresirane investitorje, ki jih je za energetske projekte dovolj – tudi v Sloveniji. Če bo v TEŠ vstopil strateški partner, bo to za slovensko energetiko katastrofa. Ne smemo pozabiti, da z izgradnjo bloka 6 v Sloveniji nadomeščamo 7 odstotkov proizvodnje slovenske termoelektrične energije. Za zaposlene v Termoelektrarni in Premogovniku bi vstop strateškega partnerja pomenil izgubo delovnih mest, pa tudi izgubo delovnih mest v vseh družbah, ki so kakorkoli vezane na ti dve podjetji. Pomeni tudi zmanj-

Peter Dermol, direktor Termoelektrarne Šoštanj:

Danes govorijo o tem, da je blok 6 nasedla investicija, da je neekonomičen, nerentabilen. Če je res tako, zakaj bi potem strateški partner vstopil v Termoelektrarno Šoštanj? Verjetno ne zaradi tega, da bo sebi delal izgubo.

Ne samo, da se z vstopom strateškega partnerja poveča tveganje za Termoelektrarno Šoštanj, Premogovnik Velenje in Šaleško dolino, poveča se tudi tveganje za slovensko neodvisno energetiko. Zato bi bilo pošteno do vseh, da tisti, ki si prizadevajo za vstop strateškega partnerja, najprej obrazložijo, kaj bo s socialno varnostjo zaposlenih in njihovih družin, kakšna bosta nadaljnja strategija in razvoj Termoelektrarne Šoštanj, slovenske energetike in kako bomo zagotavljali nacionalno energetsko neodvisnost.

Dejstvo je, da je projekt blok 6 orodje v rokah mnogih, ki ne morejo v njem uveljaviti svojih interesov. Zato se skuša projekt medijsko uničiti, posledično vnesti nemir in nezaupanje v sposobnost domačih strokovnjakov.

Osebno sem prepričan, da bomo projekt uspešno zaključili in tudi naslednjih 40 let proizvajali okoljsko in ekonomsko ustreznejšo tretjino slovenske električne energije. Ko bo projekt blok 6 zaključen, bo verjetno marsikdo pozabil na nas vse do naslednje večje investicije.«

tuji » rešitelj«, ne držijo. Če bo država prodajala energetsko infrastrukturo, mora pred tem poravnati dolg do doline, ki pa ni zanemarljiv. Mi namreč že s sedanjimi lastniki nimamo dobrih izkušenj. Tujci bodo še slabši. Moj strankarski kolega je dejal, da se mu trga srce ob raznih prodajah, da pa drugače ne gre. Kaj bomo takrat, ko ne bo več kaj prodati? Bomo takrat še samostojni?

»Tuji partner? – katastrofa« Srečko Meh, poslanec SD v DZ: letnega rudarjenja in energetske dejavnosti.

Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta stebra slovenske energetike in nosita breme tretjinske preskrbe Slovenije z električno energijo, v posameznih obdobjih pa celo več kot polovico. Ker je Termoelektrarna Šoštanj kot podporna točka nujno potrebna za delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, bi tuji strateški lastniki v tem primeru zagotovo izsiljevali zvišanje prodajne cene električne energije iz Šaleške doline.«

»Vstop tujega partnerja ali pa kar prodaja delov energetike visi ves čas v zraku. Mislim, da so imeli to v mislih tisti, ki so ob tem projektu ves čas držali figo v žepu. O

»To bi bila razprodaja Šaleške doline« Dr. Uroš Rotnik, nekdanji direktor TEŠ:

»Država mora najprej poravnati dolg do doline« Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič:

šanje vseh vrst vplačil v javne blagajne. Za elektroenergetsko bilanco Slovenije pa to pomeni uvozno odvisnost in s tem povezano zvišanje cen električne energije tako za gospodinjstva kot gospodarstvo. SDE Slovenije ne bo dovolil vstopa strateškega partnerja v TEŠ.

Jože Kavtičnik, poslanec PS v DZ:

Dr. Milan Medved, predsednik uprave Premogovnika Velenje: »Menim, da gre pri tem zgolj za špekulacije, ki so se v zadnjih letih že nekajkrat ponovile. Ob tej predpostavki bi moral strateški partner prevzeti ne samo koristi od proizvodnje električne energije, temveč tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz posledic dolgo-

njem se nismo mogli transparentno pogovarjati, z odločitvami smo odlašali, z njimi zamujali in prispevali k podražitvam, ki so nastale zaradi zamude del. Vsekakor mislim, da bi bil vstop tujega partnerja v energetiko za Šaleško dolino prava katastrofa.«

Energetske strategije ne bi prodajal

»Mislim, da gre za špekulacije« »Težko je ocenjevati in napovedovati dogodke, ki so plod raznih govoric. To, da si tujci želijo v slovensko energetiko, je že dalj časa jasno. Upam, da te govorice, da bodo investicijo pripeljali tako daleč, da bo prišel

TEŠ in PV. Prepričan sem, da TEŠ v nobenem primeru ne bi mogel brez velenjskega premoga, ki je najcenejši tudi za to, ker je brez transportnih stroškov.«

»Ko govorimo o Termoelektrarni in Premogovniku, moramo imeti pred sabo elektroenergetsko strategijo. Jaz elektroenergetske infrastrukture ne bi prodajal, ker bomo energijo vedno potrebovali. Mislim, da so takšna razmišljanja nekoliko špekulativna, pa vendar bi ob morebitnem vstopu strateškega partnerja le ta moral predstaviti vizijo in program nadaljnjega razvoja poslovanja

»Tuji partner nikakor ni potreben za dokončanje bloka 6. Vstop tujca v blok 6 bi pomenil razprodajo Šaleške doline. Več kot 50 let se je dolina zaradi proizvodnje elektrike za celo Slovenijo preoblikovala iz zazidljivih in kmetijskih zemljišč v neuporabna zemljišča in jezera. Lastništvo TEŠ-a mora ostati v slovenskih rokah. Vedno sem in bom zagovarjal model lastništva: 50 odstotkov država (HSE), 20 odstotkov slovenska podjetja, 15 odstotkov lokalna skupnost in 15 odstotkov zaposleni.« n

Naš ­čas, 27. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

27. junija 2013

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 19. junija

Pretreslo nas je dogajanje pred vrtcem Rodica pri Domžalah. Ljubosumni mož je namreč tam umoril ženo in nato sodil še sebi. Otroci niso bili priča dogodku.

mier spustil na realna tla.

Onesnaženost zraka v Singapurju je presegla vse prejšnje rekordne vrednosti, dim gozdnih požarov iz Indonezije pa je že močno omrtvil življenje v sicer razgibanem velemestu.

Ich bin ein Berliner!

Petek, 21. junija

Pred vrtcem pri Domžalah je prišlo do tragedije.

Novi rektor ljubljanske univerze je tudi uradno postal nekdanji minister za delo Ivan Svetlik, ki je dobil 61,69 odstotka glasov elektorjev.

Zapletalo se je okrog prihajajoče proslave ob dnevu državnosti. Ker so organizatorji napovedali tudi prisotnost rdeče zvezde, je vodja opozicije Janša dejal, da »SDS tam, kjer bodo simboli JLA ali SFRJ, ne bo sodelovala«.

Kljub vročini so v parlamentu ozračje dodatno greli z razpravami. Franc Bogovič je pozval k ukrepom, ki ne bodo tlačili gospodarstva. Minister Virant pa je napovedal, da ob približno 10-milijonskem krčenju sredstev za njegovo ministrstvo ne izključuje odpuščanj zaradi nesposobnosti. Obenem je predstavil storitev »s klikom do poslanca«, ki naj bi nas uvedla v elektronske volitve.

Ulice brazilskih mest je zasedelo več deset tisoč protestnikov, ki so izražali svoje nezadovoljstvo z razmerami v državi.

V odzivu na napoved ZDA, da bodo začele pogovore s talibani, je afganistanski predsednik Hamid Karzaj prekinil pogajanja z ZDA.

Četrtek, 20. junija

Vlada je obravnavala rebalans proračuna, saj je primanjkljaj že za 100 milijonov večji, kot dovoljuje sprejeti proračun. Z novim rebalansom proračuna namerava vlada zmanjšati skupne odhodke za 25 milijonov evrov, se bo pa primanjkljaj povečal na skoraj 1,6 milijarde evrov.

Vlada je odšla na svoj prvi regijski delovni obisk. Bili so v Podravju, kjer so predstavile ukrepe za pomoč socialno in gospodarsko vse šibkejšemu območju. Premierka je ob tem napovedala, da bosta regija in s tem Maribor prejela 66 državnih milijonov. »Lahko govorimo, da je to malo denarja, a je bilo veliko truda vloženega v to, da nam je uspelo uskladiti rebalans,« je še poudarila.

Poslanci so potrdili prodajo 15 družb v državni lasti.

Poslanci so s 46 glasovi za in 20 glasovi proti potrdili prodajo 15 družb v državni lasti - med njimi so tudi Adria Airways, Aero, Elan, Helios, NKBM, Telekom Slovenije, Unior in Žito.

V Indiji so se spopadali z grozljivimi poplavami, do katerih je prišlo zaradi monsunskega dežja. Našteli so več kot 500 žrtev.

S poplavami so se ukvarjali tudi v Kanadi, kjer so bili prisiljeni evakuirati 100 tisoč ljudi.

Italijo pa je stresel potres. Z magnitudo 5,2 so se zatresla tla na severu Italije, približno 400 kilometrov od Ljubljane. Ranjeni so bili najmanj trije ljudje, potres pa so čutili tudi v Sloveniji.

V Grčiji se je nadaljevala črna zgodba: Demokratična leva stranka je napovedala, da bo zaradi nedavne vladne ukinitve nacionalne televizije ERT izstopila iz koalicije.

Tudi v Braziliji ni kazalo dobro.

Na protivladnih protestih se je zbralo več kot milijon ljudi.

Sobota, 22. junija Z novim rebalansom namerava vlada zmanjšati skupne odhodke za 25 milijonov evrov.

Odjeknila je novica, da je premierka Alenka Bratušek v času pogovorov o prodaji večinskega deleža Mercatorja sklicala sestanek s predsednikoma uprav Mercatorja in Pivovarne Laško. A Bratuškova je zagotovila, da se v prodajo ni vtikala. Še je odmevala tragedija prejšnjega dne. Ker je žrtev večkrat podala prijavo o nasilništvu tudi na policijo, se je vnela predvsem razprava, ali so policisti ukrepali pravilno in zadostno.

Razpletalo se je okrog družb Diners SLO in Diners Finance: njune dolgove bo poplačal Diners Club International, franšizo Dinersa v Sloveniji pa prevzema Erste Card Club, ki je del skupine Erste Bank.

V Turčiji se je zgodba protestnikov še nadaljevala. A bili so iskreni in so povedali, da bi znova volili za Tayyipa Erdogana, saj dobre alternative ni, si pa želijo, da bi se pre-

Vlada je na dopisni seji z intervencijskim zakonom znižala nadomestila za brezposelnost in določila zgornjo mejo izplačila porodniškega nadomestila. Zakon mora biti sicer potrjen še v DZ.

Špela Kožar

Besede, ki so bile pred pol stoletja prvič izrečene pred Branderburškimi vrati v Berlinu, izrekel jih je John Fitzgerald Kennedy. In prejšnji teden jih je ponovil Barack Obama.

V Ljubljani je potekala osrednja proslava ob dnevu državnosti.

ZDA so nekdanjega pogodbenega sodelavca nacionalne varnostne agencije Edwarda Snowdena, ki se skriva v Hongkongu, obtožile vohunjenja. V pripravi naj bi bila tudi zahteva za njegovo izročitev.

Nekdanjemu izvršnemu direktorju propadlega ameriškega energetskega velikana Enron Jeffreyju Skillingu so prvotno 24-letno zaporno kazen znižali za deset let.

V Albaniji so se ukvarjali s prihajajočimi parlamentarnimi volitvami. Skrbelo jih je, če ne bodo te morda sporne, saj država ostaja brez delujoče volilne komisije.

Nedelja, 23. junija

Da se je bližal dan državnosti, so pričale nekatere proslave. Na tisti pri spominskem znamenju osamosvojitvene vojne v Medvedjeku je govoril Milan Kučan, ki je dejal, da je okrnjen ugled Slovenije tudi posledica samopoveličevanja nekaterih.

Dobra novica je prišla iz zunanjega ministrstva, iz katerega so z zadovoljstvom sporočili, da je hrvaški premier Zoran Milanović vendarle dejal, da je hrvaška stran pripravljena spoštovati memorandum o nekdanji Ljubljanski banki.

94-letni Mandela se je boril za življenje.

V slabem zdravstvenem stanju je bil nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela.

V Albaniji so potekale volitve – zmago so razglasili tako vladajoči demokrati premierja Salija Berishe kot opozicijski socialisti Edija Rame.

V Kašmirju v Pakistanu so oboroženi neznanci ustrelili devet tujih plezalcev odprave na Nango Parbat - pet Ukrajincev, tri Kitajce in enega Rusa.

Snowden državo res zaprosil za politični azil. Kmalu naj bi letel na Kubo, so pa ZDA Rusiji in Ekvadorju že poslale depešo o njegovi izročitvi.

V Črni gori je prišlo do tragične nesreče avtobusa, v kateri je umrlo 18 ljudi.

Torek, 25. junija

Ministrstvo za finance je objavilo predlog novela zakona o dohodnini, katere namen je z zvišanjem prihodkovne strani proračuna poskrbeti za uravnoteženje javnih financ.

Na ministrstvu ob upoštevanju nespremenjenega obsega aktivnih dohodkov, kot so jih imeli dohodninski zavezanci leta 2011, ocenjujejo, da bo odprava indeksacije prihodke z naslova dohodnine letno okrepila za okoli 30 milijonov evrov.

Banka za mednarodne poravnave (BIS) je na predstavitvi letnega poročila ocenila, da so svetovne centralne banke naredile dovolj za rešitev gospodarske krize in da so zdaj na vrsti vlade.

Na prvem shodu za ohranitev javnega zdravstva v Ljubljani se je zbralo okoli 2000 ljudi. Zdaj je nujen dogovor s celotno vlado, je poudaril kirurg Erik Brecelj.

40 let po prvi širitvi se bo v sedmem krogu širitve 1. julija evropski družini pridružila tudi Hrvaška in postala 28. članica Evropske unije.

Njena pot k polnopravnemu članstvu je bila dolga in vse prej kot lahka.

Slovenski podjetji Informa Echo in BTC sta v Bruslju prejeli evropsko nagrado za družbeno odgovorne podjetniške prakse za partnerstva, inovacije in spremembe. V Sloveniji se je za nagrado potegovalo 18 podjetij.

Obamov govor je bil težko pričakovan – ne le zato, ker je Berlinčane prvič nagovoril, ko še ni bil predsednik, ampak predvsem zaradi pričakovane analogije z zdaj že klasičnim nastopom enega najbolj priljubljenih ameriških voditeljev. In ob poslušanju se je osvetlila ključna razlika med demokratoma – Kennedy je imel zgodovinski govor, Obama pa ga je želel imeti. Najbolj memorabilne besede Obame so bile namreč prav Kennedyjeve. Pa čeprav je imel, tako kot Kennedy, zgodovinsko priložnost.

Prva se je kazala že zaradi steklene postavitve – predsednik je moral tokrat stati za neprebojnim steklom, medtem ko je leta 2008 ob svojem prvem obisku nemške prestolnice nagovarjal ljudi povsem nezavarovan. Tega ni preprečilo niti dejstvo, da ga je tokrat poslušala le izbrana množica, ki je bila povrh vsega še ograjena z ograjo in varovana z vseh možnih strani, tudi z ostrostrelci na strehah. Obama se je sicer med nagovorom Angele Merkel za kratek čas presedel na stol »zunaj« varovane konstrukcije in požel aplavz, zato bi morda lahko svoj »omejeni« položaj tudi pokomentiral in s tem ujel tisto zgodovinsko specifiko, ki jo je uspelo Kennedyju. Mar ni prav ne-varnost tista beseda, ki kroji naš vsakdan?

Obama se je osredotočil na jedrsko oboroževanje. Na nek način razumljivo, saj je stal na mestu, ki je bilo pred letom 1989, torej pred padcem Berlinskega zidu, rusko ozemlje. A Obamov poziv, da naj Rusija in ZDA za tretjino zmanjšata svoje jedrske »emisije«, je bil neprepričljiv. Ker je preprosto neuresničljiv, vsaj v bližnji prihodnosti, pa čeprav naj bi, glede na predsednikovo napoved, leta 2016 potekala ključna konferenca o nadaljnji jedrski oborožitvi, in sicer na ameriških tleh.

Prav tako pomenljive so izzvenele misli o odgovornosti vseh nas, državljanov in državljank, pri ustvarjanju lastne države. Je že res, da politikom, kot je dejal, nikoli ne bi uspelo, kar je uspelo Berlinčanom tistega decembra, ko so rušili največjo kamnito prepreko med dvema narodoma, zato je bil poziv vsem, tako prebivalcem Chicaga, Belfasta, Berlina, Aten in Madrida, na mestu, a manjkal je poziv oblastnikom!

Kajti brez njihovega zavedanja, da so prav oni izbrani, da delujejo zgolj odgovorno do tistih, ki jih volijo, sprememb ne bo. Oziroma bodo še naprej zaradi sprememb tudi žrtve. Med nami, ne njimi.

Obama si je »privoščil« še eno protislovno stališče – ko je govoril o želji nekaterih arabskih dežel, da postanejo demokratično usmerjene, je pozabil na vlogo ZDA pri njihovem oboroževanju in posledično projeciranju lastnih demokratičnih stališč. Zanemarjanje kulturne specifike pri spreminjanju nekega režima izven lastnih meja se je vedno izkazalo za usodno. Kaj bo z Irakom, kaj bo z Afganistanom ali pa s Sirijo? Tudi arabska pomlad trenutne velesile ni ničesar naučila; pa saj vemo, zakaj – strateški interes je nekje drugje, ne v »osvoboditvi« podjarmljenih prebivalcev; slednje je le izjava za javnost.

Obama nadaljuje Bushevo zunanjo politiko, medtem ko je Kennedy želel uvesti svoj koncept. In vemo, kaj se mu je zgodilo. Dvomim, da se bo Obami do konca drugega mandata zgodilo kaj vsaj približno tako usodnega. Obama namreč ne hodi po robu, pa čeprav je to obljubljal.

Obama ni »ein Berliner«, ampak je čistokrvni Američan. n

Vabilo Vljudno vabljeni na odprtje »Velenjske plaže«, ki bo

v soboto, 29. junija 2013, ob 10. uri pri objektu èolnarne ob Velenjskem jezeru.

Ponedeljek, 24. junija

Vlada je znižala nadomestila za brezposelnost in določila zgornjo mejo izplačila porodniškega nadomestila.

V Opatiji sta se sešla slovenska premierka Alenka Bratušek in njen hrvaški kolega Zoran Milanović.

Strinjala sta se, da je EU za obe državi priložnost, in izpostavila pomen sodelovanja.

Bil je zadnji šolski dan. Večina osnovnošolcev in dijakov je tako še zadnjič pred septembrom sedla v šolske klopi.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani je potekala osrednja proslava v počastitev praznika. Govoril je predsednik Borut Pahor, pred čigar palačo je bila prvič postavljena častna straža.

Potem ko je dan pred tem Edward Snowden zapustil Hongkong in vstopil v Moskvo, je ekvadorski zunanji minister potrdil, da je

Prièakujemo vas!

Plažo smo opremili z novimi sanitarijami in tuši, obalo uredili s prodom in dodali nove lesene tribune za sonèenje. Za dobro razpoloženje bo poskrbel gostinski lokal s pijaèo, hrano, glasbo in otroškimi igrali, v izposojo pa bo ponujal tudi senènike in ležalnike.

Naš ­čas, 27. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

AKTUALNO

27. junija 2013

Lani več dobička in manj zaposlenih v regiji ustvarile le 4 gospodarske družbe (dve iz Zgornje Savinjske doline). Število zaposlenih pa se je znova zmanjšalo. Lanske poslovne rezultate je predstavil direktor omenjene zbornice mag. Franci Kotnik, v pogovoru z nami pa je takole odgovoril na naša vprašanja.

Kje so odstopanja v primerjavi z letom 20011 največja? »Še vedno imamo v regiji specifično strukturo gospodarstva. Predelovalne dejavnosti predstavljajo nadpovprečno velik delež po številu zaposlenih in po doseženih prihodTatjana Podgoršek kih. Do leta 2011 so te dejavnosti ustvarile pretežni delež neNa nedavni seji so to dobička, lani pa je Neto člani upravnega odpretežni del dobiččisti dobiček bora Savinjskoka (32,5 milijona predelovalne -šaleške gospoevrov) ustvarila dejavnosti je leta darske zbornice dejavnost oskrba 2011 znašal 39,8 obravnavali rez električno enermilijona evrov, lani zultate poslovagijo, paro in plipa 17,1 milijona nja gospodarskih nom. Zaradi slabevrov družb, samostojnih šega poslovanja prepodjetnikov in zadrug delovalnih dejavnosti v regiji Saša v preteklem je tudi nekoliko manjši deletu. Izrazili so zadovoljstvo, ker lež, ki ga predstavlja gospodarstvo se je čisti dobiček povečal, hkrati regije v slovenskem gospodarstvu. pa zaskrbljenost nad dejstvom, da Morda bi opozoril še na neto dodaso štiri petine neto čistega dobička no vrednosti na zaposlenega. Ta se

Bistveno bolj kot gospodarske družbe v regiji Saša so posledice dogajanj na domačem trgu občutili samostojni podjetniki in zadruge – Letos za zdaj kaže izvoznikom bolje

Gospodarske družbe lani:

• zaposlovale so 16.078 (0,6 % maj kot leto prej), • ustvarile so 2.318.687 tisoč evrov prihodkov in 2.254.541 tisoč odhodkov (-1.1 %); • neto dodana vrednost je znašala 635.648 tisoč evrov (+4,1 %), • neto dodana vrednost na zaposlenega 39.535 (+4,7 %) • neto čisti dobiček je znašal 51.610 tisoč evrov (+2,5 % kot leta 2011).

Samostojni podjetniki lani:

• 1858 jih je zaposlovalo 1458 delavcev (-5,6 % kot leta 2011), • ustvarili so 148.176 tisoč evrov prihodkov in 139.043 tisoč evrov odhodkov (- 4,4 %); • neto dodana vrednost je znašala 41.901 tisoč evrov (-6,2 %), • neto dodana vrednost na zaposlenega 28.739 evrov (-0,6 %) • neto dohodek podjetnikov v regiji Saša je znašal 9133 tisoč evrov (-4,8 % kot leta 2011). odraz dogajanja na domačem trgu.

Struktura prihodkov samostojnih podjetnikov namreč kaže, da ti štiri petine od prodaje ustvarijo doma.« Se je morda povečala izguba podjetij? »Se je, in sicer je znašala čista izguba 35,2 milijona evrov, kar je v primerjavi z letom 2011 blizu 80-odstoten porast, medtem ko je bila rast čistega dobička nekaj manj kot 24-odstotna. S čisto izgubo je lani poslovalo 279 gospodarskih družb ali skoraj 28 odstotkov, s čistim dobičkom pa 575 gospodar-

Mag. Franci Kotnik: »V prihodnje se bomo morali ukvarjati z vprašanjem, kako odpirati nova delovna mesta in dati pri tem možnost predvsem mlajši generaciji, ki prihaja na trg dela visoko izobražena.«

je lani v gospodarskih družbah v regiji povečala in je višja v primerjavi z republiškim povprečjem.« Število zaposlenih se je zmanjšalo, se je zmanjšalo tudi število družb v regiji? »Število družb se je lani povečalo za 2 odstotka. Sedaj imamo 1004 gospodarske družbe, njihova struktura pa se glede na velikost ni bistveno spremenila. Število zaposlenih

v gospodarskih družbah se je lani zmanjšalo za 0,6 odstotka. Nekoliko drugače je pri samostojnih podjetnikih. Prvič po nekajletni rasti se je število teh lani zmanjšalo za 2, število pri njih zaposlenih pa za 5,6 odstotka. Samostojni podjetniki so za blizu 5 odstotkov zmanjšali prihodke in odhodke, zmanjšala se je tudi neto dodana vrednost na zaposlenega. Njihovo poslovanje je

7

skih družb oziroma 67 odstotkov vseh.« Ste pri zadrugah poleg tega, da je ena manj, zaznali še kakšne posebnosti pri doseženih lanskih rezultatih poslovanja? » Za 6,5 odstotka je manj zaposlenih (v tem trenutku zaposlujejo 187 delavcev), za več kot 9 odstotkov imajo manjše prihodke, neto dodana vrednost je padla za dobrih 7 odstotkov in je lani znašala 23 tisoč 790 evrov. To pa je za približno 40 odstotkov nižja dodana vrednost na zaposlenega v primerjavi z gospodarskimi družbami.« Na zbornici sledite dogajanjem v tem letu? »Po informacijah vsaj večje gospodarske družbe poslujejo po načrtih.

Glede na to, da so nekatere izvedle prestrukturiranje, reorganizacijo, neke sinergijske ukrepe, predvidevamo, da bo njihovo poslovanje letos boljše. To seveda velja za izvoznike. Tisti, ki so v pretežnem delu odvisni od domačega trga, pa bistvenega izboljšanja ne predvidevajo.«

Gorenje je še vedno največji zaposlovalec v Šaleški dolini

53. Skok čez kožo Ob 3. juliju – prazniku rudarjev ponosno čestitamo vsem zaposlenim v Skupini Premogovnik Velenje.

Rudarske vrednote, kot so tovarištvo, pripadnost in požrtvovalnost, bodo ob letošnjem rudarskem prazniku znova povezale naš rudarski stan ter prebivalce Šaleške doline, ko bomo slovesno zaznamovali 53. Skok čez kožo.

Vljudno vas vabimo, da praznujete z nami v soboto, 29. junija 2013: • zbiranje uniformiranih rudarjev ob 17. uri na Titovem trgu; • odhod parade s Titovega trga ob 17.30; • 53. Skok čez kožo ob 18. uri na Mestnem stadionu v Velenju; • družabno srečanje pri Restavraciji Jezero.

Srečno!

STOJIMO TRDNO IN POKONČNO DO 2054

n

Naš ­čas, 27. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

27. junija 2013

Na razpisu tekmujejo inovacije, ne invencije Od 13 inovativnih predlogov 5 zlatih in 7 srebrnih – Na državno tekmovanje tri, a tudi predlog za četrto inovacijo Tatjana Podgoršek

Velenje, 18. junija – Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je na priložnostni prireditvi na terasi restavracije Jezero v Velenju podelila priznanja za najboljše inovacije v regiji Saša za leto 2012. Na letošnji javni razpis je prispelo 13 inovacijskih predlogov iz 10 podjetij Šaleške in Zgornje Savinjske doline, pod katere se je podpisalo 109 inovatorjev.

To je sicer nekoliko maj kot lani, a je predsednik komisije za ocenjevanje inovacij pri omenjeni zborBojan Stropnik: »Rast nici Bojan Stropnik izrazil zadokakovosti inovacij je v voljstvo nad kakovostjo prispelih veliki meri posledica predlogov. To nazorno dokazuje sistematičnega načrtnega dejstvo, da je komisija dodelila 5 spodbujanja stalnih izboljšav in inovacij znotraj zlatih in 7 srebrnih priznanj ter 1 dipodjetij.« plomo. Po mnenju Stropnika je opazna rast kakoNa vosti inovacij v veliki stojnega inovatorja. letošnji meri posledica na»Menim, da morazpis je prispelo črtnega spodbujaram opozoriti, da 13 inovativnih nja inovativne dena našem razpisu predlogov iz 10 javnosti oziroma tekmujejo inovapodjetij, pod nje se stalnih izboljšav cije, ne invencije podpisalo 109 in inovacij znotraj je. Razlika med inovatorjev podjetij. Tokrat so njimi je predvsem, ocenjevali samo poda se slednje s prodajo klicne inovacije, pogreša(še) niso dokazale na trgu. li pa so tudi kakšno nepoklicno, še Med letošnjimi prijavami je le ena, bolj pa inovacijo kakšnega samo- ki ji na trgu še ni uspelo prepričati

Na letošnji razpis so prispele le poklicne inovacije, ki so bile zelo kakovostne. Inovatorjem so zanje na prireditvi podelili zlata in srebrna priznanja.

odjemalcev, zato je njena uvrstitev nižja od pričakovane,« je dejal Bojan Stropnik.

Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je v govoru zbranim poudarila, da v sedanjih razmerah ni dopustno nobeno dodatno obremenjevanje podjetij. Gospodarstvo regije Saša se po inovativnosti uvršča v slovenski vrh, o čemer pričajo prestižna priznanja, ki jih za svoje dosežke na nacionalni ravni dobivajo inovatorji regije.

Na pomen inovativnosti je opozoril tudi podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin. Med drugim je dejal, da se gospodarski družbi, ki ima veliko inovatorjev, ni treba bati prihodnosti. Da bi predvsem mladim olajšali vstop v poslovni svet, so v lokalni skupnosti sprejeli odlok o spodbujanju podjetništva, ki ga bodo podprli s finančnimi spodbudami.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slo-

venije, je menila, da so podjetja iz regije Saša, ki na globalnem trgu povečujejo tržne deleže, lahko za zgled, kako je skrbno načrtovanje inovacijskih procesov treba nadaljevati in pritegniti tudi druge. Hkrati je opozorila še na nekonkurenčno poslovno okolje v Sloveniji in potrebo po večjem vplivu gospodarstva na razvojne programe za naslednjo finančno perspektivo 2014–2020.

Udeleženci slovesnosti so z zanimanjem prisluhnili predavanju

Dobitniki zlatega priznanja Med 13 inovacijami je komisija zlato priznanje namenila petim, in sicer: Varnostni sistem za proces izdelave jaška NOP II (Premogovnik Velenje), Ročni mešalnik nove generacije MFQ36 - Ergomixx (BSH Hišni aparati Nazarje), NGPSS10 nova generacija pralnih in sušilnih strojev (Gorenje, d. d., Velenje), Sesekljalnik »kockaste oblike« MCM6 – Multi talent (BSH Hišni aparati Nazarje), IQCook, indukcijski aparati (Gorenje, d. d., Velenje).

Na državno tekmovanje so se uvrstile zadnje tri inovacije, ki so pri ocenjevanju dosegle največ točk. Glede na izjemno kakovost letošnjih inovacij pa je komisija predlagala za državno tekmovanje še eno inovacijo BSH Hišni aparati Nazarje – ročni mešalnik Ergomixx.

inovatorke, podjetnice mag. Violete Bulc z naslovom »Inovacija je ideja, ki jo je nekdo opazil, cenil in plačal«.

V priložnostnem kulturnem programu so nastopili Larisa Gregorc, Klemen Hrastnik in Pascal Vehovec iz velenjske glasbene šole. n

Mednarodna konferenca EnRe v Velenju Vodilna tema Slovenska energetika v duhu smernic EU Milena Krstič - Planinc

Velenje, 20 in 21. junija - V četrtek in petek se je v Velenju odvijala mednarodna konferenca o energetiki EnRE. Vodilna tema, sodelovali so ugledni domači in tuji strokovnjaki, je bila Slovenska energetika v duhu smernic EU. Poleg nje so na njej obravnavali tudi širše področje energetike.

Osrednje razprave so namenili energetski (ne)odvisnosti Slovenije, energetskim virom 21. stoletja, naložbam na tem področju, okolju in energetskem upravljanju.

Predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je o pomenu konference

dejal: »Na enem mestu smo v istem času zbrali praktično vso slovensko energetsko stroko. Pogled v vsebino konference in posamezna predavanja pričajo o tem, da bo to lep presek stanja in pogled v prihodnost.« Učinkovito in strateško zastavljeno upravljanje energije in naravnih virov je ena od prednostnih nalog za zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva, ena ključnih prednosti Slovenije pa uravnotežena struktura virov električne energije. Ta se je v preteklosti že izkazala, saj Slovenija do zdaj ni imela večjih težav v preskrbi z električno energijo.

Prav teme, predvsem osrednja, ki so jih odpirali v Velenju, so pomembne za sloven-

Poleg vodilne teme so obravnavali tudi širše področje energetike.

sko energetiko, je menil državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, pristojen za področje energetike, mag. Bojan Kumer: »Zato pozdravljam tako organizacijo konference kot sestavo tem, ki se jih loteva. Želim, da ne bo porodila samo novih vprašanj, ampak na marsikatero tudi odgovorila.« Državni sekretar je v plenarnem de-

lu posebej poudaril, da Evropa postaja del Slovenije, tako kot je pred časom Slovenija postala del Evrope. »Več kot 70 odstotkov zakonodajnega okvira, ki neposredno vpliva na energetsko politiko, v Evropi že sprejemajo. Slovenija, predvsem njen energetski sektor, mora to spoznati kot priložnost, ne oviro,« je izpostavil.

V plenarnem delu so udeležence konference nagovorili še prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze Maribor, Blaž Košorok, generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn, in Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje. n

Odlične podjetniške ideje Dijaki v 54 urah razvili poslovno idejo do prototipa Tatjana Podgoršek

Velenje, od 14. do 16. junija - Šolski center Velenje (ŠCV) in Ustvarjalnik, pospeševalnik mladinskega podjetništva, sta minuli vikend pripravila v objektu Gaudeamus v Velenju Velenje Startup - projekt, namenjen promociji podjetnosti in zaposljivosti mladih. Na njem so dijaki z različnih področij (strojništvo, računalništvo, ekonomija in dizajn) razvijali svoje poslovne zamisli.

V petek so predstavili prve ideje, do nedelje pa so jih ob pomoči podjetniških mentorjev razdelali do faze prototipa in jih popoldne pred-

stavili javnosti ter komisiji investitorjev. Ta je izbrala tudi najboljše.

V projektu je sodelovalo šest ekip (večina je bila iz ŠCV, nekaj dijakov je bilo še iz Ljubljane in Novega mesta), zmagala pa je ekipa E-Beat, ki je razvila simulator bobnov, ki omogoča mladim umetnikom izdelavo glasbenih podlag za njihove skladbe. Le točko manj je osvojila ekipa velenjskega šolskega centra AppŠola. Gre za skupino dijakov, ki je izdelala prototip aplikacije za izboljšanje učnega procesa z uporabo pametnih telefonov. Ti omogočajo predavatelju povratno informacijo o znanju učencev ozi-

roma mu povedo, ali so tu razumeli učno snov, ki jim jo je podajal.

Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika, nam je ob tej priložnosti povedal, da je mladim potrebno dati priložnost in jih spodbuditi, da si upajo svoje ideje in iznajdljivost, ki jim je ne manjka, povedati glasno.

Podjetniški maraton jim omogoča v varnem okolju razviti svojo idejo tako daleč, da jo dejansko predstavijo investitorjem. »V Velenju smo slišali 6 odličnih predstavitev poslovnih idej. Prepričan sem, da so se rodila nova podjetja, ki bodo rasla v prihodnje. Mladi so jih razvili v 54 urah, nihče med njimi pa

Zmagovalna ekipa – sestavljali so jo dijaki Gimnazije Novo mesto in ŠC Velenje.

ni bil starejši od 18 let.« Kot je še dejal Goljar, same ideje, čeprav so vrhunske, niso najpomembnejše v zgodbi. Pomembneje je to, da so mladi ugotovili, kaj vse je potrebno za ustanovitev podjetja, kaj je potrebno zanj narediti s svojimi rokami. »Vzgojili smo 35 podjetnikov,

ki bodo – če ne v tej, pa zagotovo v naslednji zgodbi - uspešni.« To je bil prvi dijaški podjetniški maraton in tovrstno možnost razvijanja idej želijo omogočiti dijakom po celotni Sloveniji, ne le na Goljarjevi bivši šoli.

Po besedah Islama Mušića, soor-

ganizatorja dogodka, takšni vikendi v svetu niso nič novega. Prepričan je, da je v Velenju ogromno talentov, in želijo si, da bodo ti zaradi te izkušnje bolj zaposljivi in z večjo gorečnostjo razmišljali o svoji podjetniški dejavnosti. n

Naš ­čas, 27. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA , IZOBRAŽEVANJE

27. junija 2013

akademskega Od danes veliko kulture »pod milim Razstava slikarja Bonija Čeha nebom« Drevi se začenjajo 29. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje – Do 3. septembra se bo zvrstilo več kot 50 dogodkov, večinoma na prostem, večina brezplačno – Novost »Poletni kulturni abonma« Velenje, 27. junija – Po tem, ko je v petek mesto Velenje na Titovem trgu zaplesalo v poletje, se drevi ob 21. uri s koncertom skupine Bossa de Novo na ploščadi pri kulturnem domu Velenje uradno začnejo 29.

Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje. Te so bile zadnja tri leta še bolj bogate tudi zato, ker je bil projekt finančno podprt s sredstvi Evropske prestolnice kulture, zato je bil strah, da bodo letos manjše tako po obsegu kot kakovosti, pravzaprav upravičen. A se to ne bo zgodilo, poudarja direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny. »Projekt se razvija že 29 let, do pred treh let, ko je močno zrasel kot del EPK-ja, pa smo čez poletje pripravili okoli 20 dogodkov. Letošnje poletno kulturno dogajanje v Velenju bo kljub temu, da dodatnega financiranja ni več, pestro, saj

Večina ekipe Festivala Velenje, ki bo čez poletje pripravila več kot 50 kulturnih dogodkov.

pripravljamo več kot 50 dogodkov.

Pri tem ni pomembna le številka, tudi letos smo uspeli v program vtkati veliko zelo kvalitetnih, vrhunskih dogodkov,« je v uvodu povedala naša sogovornica in dodala, da jih bodo vsaj še enkrat toliko pripravili drugi organizatorji v mestu.

Pri tem so v Festivalu Velenje tudi letos poskrbeli, da so ohranili v zadnjih letih »odkrita« prizorišča in da se bo večina dogodkov res zvrstila pod milim nebom. Če bo to le vremensko prijazno do organizatorjev. »Projekt smo razdelili v več sklopov. Največ bo žanrsko zelo različnih glasbenih dogodkov.

Zelo bogat bo program za otroke, kar 18 jih pripravljamo v tem poletju. Navadili smo se že, da bomo ob torkih ustvarjali na travniku pri domu kulture, ob sobotah dopoldne pa bomo vabili na dogodke uprizoritvenih umetnosti. Devet sobot

po zapolnjenih z lutkovnimi, gledališkimi in plesnimi dogodki za otroke.« Stalnica poletnega dogajanja v mestu je postal kino na prostem. Zvezde bodo pod zvezdami tudi letos zažarele vsak ponedeljek zvečer, če bo vreme slabo, pa bodo predstave prestavili v malo dvorano Kina Velenje.

Prvič poletni kulturni abonma

Dogodki bodo, kot poudari naša sogovornica, pripravljeni za vse generacije, za vse okuse, vseh žanrov.

Letos so kot novost za kulture željne obiskovalce pripravili »Poletni kulturni abonma«, s katerim bodo lahko imetniki obiskali vse plačljive poletne dogodke, razen koncerta Iztoka Mlakarja. Teh sicer ne bo veliko, bodo pa vrhunski. »Ob dveh izjemnih koncertih na vrtu Vile Herberstein, kjer bodo letos nastopili

Perpetum Jazzile in skupina The Klezmatics, ki izvaja židovsko glasbo, v svoji zvrsti pa so številka 1 na svetu, bodo imetniki abonmajsko kartico lahko uporabili tudi na koncertu Aleksandra Mežka, pri ogledu komedije Panonec in morje ter na koncertu Nane Miličinski. Število kartic pa bo omejeno,« še izvemo.

Kot tudi, da so letos v Velenje povabili akrobatsko- cirkuško predstavo, saj je lanska na Titovem trgu tako navdušila obiskovalce, da so prejeli veliko pobud, da se kaj podobnega zgodi tudi letos. Tudi tokrat na Titovem trgu, ki bo poleti velikokrat prizorišče »kulture na ulici«, pa četudi le na delu ob domu kulture.

Od stalnih prizorišč ostaja aktualen tudi atrij na Velenjskem gradu, pa Vila Bianca, kjer bo potekal letošnji Citrarski festival … n bš

Iz zemlje do neba in vmes Šoštanj, 21. junija - Na prvi poletni dan so v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo Feliksa Frühaufa Sreča iz Dravograda. Na ogled je cikel del Med nebom in zemljo, v katerem slikar ponekod realistično, v večini pa abstraktno upodablja objekte in znamenitosti predvsem svojega kraja, poda pa se tudi preko meja. Oktet Zavodnje je s koroškimi napevi pripravil lepo dobrodošlico Korošcu trdnega značaja in mehke duše, kot je med drugim o njem povedal njegov prijatelj in slikar Jure Godec iz Celja.

Feliks Frühauf slika že več kot 30 let, njegova pot je ves čas usmerjena v izobraževanje in izpopolnjevanje.

Slikar (na sredini) med svojimi prijatelji in slikami (foto Slavko Halužan)

Od začetka mu je bila ljuba risba, nato olje, prišel je na akril, v katerem se zadnje čase pogosto in uspešno izraža. Slike odlikuje prijetna barvitost, večinoma so abstraktne, a je na njih mogoče prepoznati realistične elemente. Frühauf razstavlja

doma in v tujini, preko tridesetkrat je razstavljal samostojno in več kot dvestokrat skupinsko. Je tudi član skupine Art femips in častni član KD Klinični center Ljubljana, njegova pot pa se je začela v društvu Koroških likovnikov. Med številni-

9

V torek, 18. junija, so v razstavišču v Muzeju na Velenjskem gradu odprli razstavo akademskega slikarja Bonija Čeha. Gre za zanimivega umetnika, ki si je v življenju služil kruh kot glasbenik, kipar (je avtor lutk v zbirki Podpis kapitulacije v Topolšici), oblikovalec, keramičar itd. Čeh, rojen leta 1945 na Jesenicah, je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Slavku Pengovu, Mariju Preglju, Francetu Miheliču, Nikolaju Omersi in Maksimu Sedeju. Med njimi spoznavamo prav v Boniju Čehu nekdanjega študenta Marija Preglja, izjemno odprtega za dojemanje smisla njegove interpretacije vsebine in oblike. A sposobnost ni bila dana posamezniku kar tako po naravi, zahtevala je zmožnost dojemanja, presnavljanja v sebi, asimiliranja in nadaljnjega iskanja v lastni izrazni smeri. Tako, pravi Boni Čeh, je razstava na Velenjskem gradu nekaj posebnega, saj so slike postavljene brez podnapisov in so brez kritikov likovnih strokovnjakov. Po njegovih besedah si ljudje zmeraj vzamejo čas in si ustvarijo mnenje o likovnih stvaritvah – dobre ali slabe, a vzamejo si jih! Razstava bo na ogled do konca avgusta 2013. n Boni Čeh (foto Vinko Mihelak)

Za konec pritisni konec Velenje, 20. junij - Za konec pritisni konec, je najnovejša knjiga Zlatka Kraljića, umetnika, ki mu tako kot čopič teče tudi pisalo. Predstavitev knjige, ki je izšla pri Šaleškem literarnem društvu Hotenja , je bila v velenjski Knjižnici, kjer je najlepše mesto za takšen dogodek. Nekaj čez dvesto strani poezije, proze pa tudi not in vinjet je združenih v značilno Kraljićevo »sliko«, pod katero se ponosno podpiše, da je hkrati Medžimurec, Hrvat in Slovenec.

To je bilo tudi rdeča nit predstavitve, na kateri so Kraljićevo poezijo prebirali v medžimurščini, hrvaščini in slovenščini, predstavitev je zaokroževal tamburaški orkester kulturnega društva Medžimurje, ki ga vodi Matija Blagus. V večeru, na katerem ni manjkalo odlične poezije, pesmi in pogovora, ki sta ga pletla avtor in moderator, so uživali številni prijatelji literature.

mi priznanji je tudi certifikat Zveze likovnih društev Slovenije.

Razstavo je v okviru rednega programa delovanja pripravil Zavod za kulturo Šoštanj, na ogled bo do konca julija.

Ivan Kutnjak je knjigi na pot zapisal: Svoj razkošni talent je avtor podaril omamnemu ironiziranju poneumljenih sodobnih nadomestkov preobremenjene človekove mentalne matrice, ki se najpogosteje uresničuje v izlizanem vsemedijskem marketingu, prepojenem z debilnimi propagandnimi sporočili.

Izdajo knjige so omogočili Mestna občina Velenje in Javni sklad za kulturne dejavnosti, gre pa za drugo literarno delo izpod peresa tega avtorja, ki je leta 2001 izdal knjigo poezije Compernije.

n MBK

n Milojka B. Komprej, Foto Glavaš Marko

Župan sprejel najboljše devetošolce in maturante

Župan Bojan Kontič je odličnjakom na odru stisnil roko in jim predal simbolično darilo. Na posnetku odličnjaki iz OŠ Gustava Šiliha. (Foto: Ksenija Mikor)

Velenje, 18. junija – Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je prejšnji torek popoldne v domu kulture Velenje sprejel najboljše devetošolce in maturante, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen učni uspeh. Na sprejem je povabil vse devetošolce in devetošolke velenjskih osnovnih šol, ki so v zadnji triadi dosegli učni uspeh s povprečno oceno 4,5 in več ter osvojili zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz znanja ali na tekmovanjih z drugih področij.

Na šestih osnovnih šolah v Velenju je ob koncu šolskega leta 2012/2013 takšen uspeh doseglo 56 učenk in učencev. Na OŠ Gustava Šiliha, OŠ Livada in OŠ Šalek je takšnih učenk in učencev enajst, na OŠ Antona Aškerca devet, na OŠ Gorica osem in na OŠ Mihe Pintarja Toleda šest. Župan je za izjemne uspehe iskreno čestital tudi vsa leta odličnim dijakinjam in dijakom Šolskega centra Velenje. Odličen uspeh v vseh letih srednješolskega izobraževanja je letos doseglo 46 dijakov Šolskega centra Velenje; na gimnaziji dvajset, na Šoli za storitvene dejavnosti enajst, na Strojni šoli sedem, na Elektro in računalniški ter Rudarski šoli pa štirje. n

Naš ­čas, 27. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

27. junija 2013

Literarni poklon rudarjem in dolini Brez dvoma: Rezmanova Skok iz kože in Zahod jame bosta nekoč za Šaleško dolino nekaj takega, kar so Vorančevi Samorastniki za Koroško Milena Krstič – Planinc

Ko sem razmišljala, kako začeti pogovor s Petrom Rezmanom, pesnikom, pisateljem, dramatikom, sem se spomnila nečesa, kar včasih dajem kot primer, kako hitro se kaj napak zapiše. Prišlo je prav, sploh ker se ujema s praznikom rudarjev 3. julijem, ki je pred vrati.

Petnajst let je od tega, ne vem, ali se ti tega spomniš ali ne, ko sem ob skoku čez kožo zapisala, da si bil ti častni skakač. V resnici je bil tistikrat (38. skok čez kožo leta 1998) skakač Peter Robida, takratni direktor ŠCV. Koliko hudih klicev je bilo zaradi te zmote in pomote! V tistem obdobju si bil še zelo »zelen«. Danes pa se mi zdi, da mogoče ne bo več dolgo, ko boš res častni skakač? »Takim napakam pravijo Hrvati »omaška«, napaka s pomenom.

Zanimivo. Poklicno elektro šolo za jamskega elektrikarja sem v Velenju končal leta 1975. Takrat šlosarji in električarji nismo šteli med knape in nismo skakali čez kožo. Tako bi bil to dejansko moj prvi skok, če bi bil.« Bi ti bil pa v čast? »Absolutno. Tako kot mi je bilo tudi, ko mi je junija ob predstavitvi knjige v podzemnem delu muzeja premogovništva predsednik uprave dr. Milan Medved naredil izjemno veselje, ko mi je podaril tole (pokaže) uro, ki jo sicer dobivajo zaposleni za 20 let dela. Jaz je prej nisem dobil, ker sem s šahta šel že prej.« Je bilo pa dovolj za podzemno izkušnjo, s katero postavljaš literarni spomenik generacijam tukajšnjih rudarjev.

»Šestletna izkušnja jame in osemletna zunaj mi je pustila pečat. V teh dneh, ko se intervjuji vrstijo, sem velikokrat rekel, da je bilo očitno že to dovolj, da je v moji duši nastalo toliko pesniško literarnih vtisov. Dovolj za celo kariero. Mogoče sem se tega malo pozno zavedel, ampak očitno še vedno pravi čas.« Tudi knape si spoznal v dušo. Tvoja je misel: »Lahko vzameš knapa iz jame, jame pa iz knapa nikoli.« »Res je tako.« Roman Zahod jame govori o zatonu, zahajanju, koncu rudarstva ... »Mislim pa, da rudarstvo v Šaleški dolini, tudi ko bo premoga zmanjkalo, ne bo ugasnilo. Mit rudarskega Velenja, Šaleške doline, je večen.

gačnega, ohranjamo in nanje opozarjamo druge. Posebej dragoceno, ko je bila knjiga že zunaj, mi je bila ugotovitev, da sem znotraj knapovske 'šprahe', ki je vpletena v premi govor v romanu, uspel ohraniti del žargona, ki se dotika obdobja velenjske klasične metode odkopavanja. Ta počasi z modernizacijo izginja. Ohranjanje žargona je naloga muzeja. Muzej premogovništva Slovenije, ki to na čelu s Stojanom Špeglom dobro opravlja. Zapisuje pa vso slovensko knapovsko govorico, ki pa ni povsod enaka. Sam sem jo v obeh knjigah (Skok iz kože, Zahod jame) pomagal bralcu približati s slovarčkom pomena specifičnih izrazov ob koncu.«

se mene tiče, je to, da sem se prebil med pet najboljših, kot bi kresnika že dobil.« To je potrdil tudi dan po razglasitvi v uredništvu Našega časa. Vsekakor Rezmanu vse čestitke, vi pa Zahoda jame nikar ne spreglejte!

Rezman že snuje naprej. Pred kratkim je bil zaključen triletni razpis založb in povabljen je v Gogo v Novo mesto in založbo Franc Franc Murska Sobota; v igri so trije naslovi, od teh dva romana in kratke zgodbe. Tema vsaj enega romana? »Grajen bo na znamenitem rudarskem štrajku leta 1972, spontanih protestih pred leti v Gorenju in medijsko razvpitih zgodbah, povezanih z Vegradom.«

Mama z njim odide iz Velenja. Ta drugi, mlajši lik v romanu, torej prijateljev sin Denis, je nekakšna gonilna sila zgodbe. Pride torej prvič v Velenje, zagleda blok Standarda, napis Gorenje ...

Z veliko rešpekta in tudi kar nekaj vraževerja sem se lotil tematike, ki ni ravno željna pripovedi, rudarskih nesreč. Roman je zgrajen na treh.

Opisane so skozi oči in doživljanje glavnega lika. Gre za tri realne nesreče, izkustva iz njih sem vpletel v izmišljeno zgodbo o Ivanu Črepinšku. Izmišljeni so liki in zgodba, okolje in čas sta pa realna.« Roman je izšel pri založbi Goga iz Novega mesta. »To je že druga knjiga, s katero sodelujem s to založbo. Tja me je pred leti povabila Barica Smole, urednik Damjan Šinigoj pa je bil glavni krivec, da sem se te knjige lotil, ker jo je na nek način naročil. Spremno besedo in roman je kasneje uredila Jelka Ciglenečki.« Velenjski literarni prostor ne zadošča?

Najbolj bi bil vesel, če bi roman izšel tukaj, pri kateri od tukajšnjih založb. Želim si, da bi v Velenju vendarle znali, zmogli, našli moč in voljo – saj denar se vedno najde - in na noge postavili založbo, v kateri bi lahko objavljali domači avtorji.

Vsaj pet je takih, ki kotirajo v slovenskem literarnem prostoru tako visoko, da jim lahko rečem špica.

Ker take založbe nimamo, iščemo druge variante. Z našim delom se potem kitijo drugje.

Seveda je to projekt na dolgi rok in ni nekaj, kar lahko nastane od danes do jutri. Sesti je treba skupaj, se zmeniti. Nastavki z Lirikonfestom so tukaj. Hruška je zrela in jo je treba samo utrgati.« Kako poteka nominiranje za kresnika, te prestižne Delove nagrade za roman? »Najprej je bilo nominiranih deset od 130 romanov, ki so izšli lani, med njimi Zahod jame. Priznam, da bi bil zelo razočaran, če roman ne bi bil opažen. Dobro pa se mi je zdelo tudi, da sem žirijo prepričal s kakovostjo in podobno tematiko (Skok iz kože, nagrada fabula). Priti med pet pa je bila jagoda na torti.« Bil si deležen izjemne medijske pozornosti, védenje o velenjskem knapu pa se je v tem obdobju intenzivno širilo. »Za ilustracijo. Malo sem pošpegal na COBISS (slovenski knjižnični informacijski sistem) in opazil, da se je izposoja knjige v knjižnicah takoj povečala za dvainpolkrat ter daleč presegla Skok iz kože. Dejstvo je, da se v slovenskih bralskih krogih vedenje o velenjskih knapih ta čas intenzivno širi. Če to povežemo s knapovskim praznikom, ki je tik pred vrati in s katerim sva začela, mi je to v posebno veselje.«

n mkp

n

Peter Rezman na predstavitvi knjige v jami (Foto: Aleksander Kavčnik)

Ostal bo, dokler bo mesto, dokler bo dolina. Zato sem toliko bolj ponosen in vesel, da mi je uspelo to tematiko skozi neizčrpno metaforiko spraviti v slovenski literarni prostor.

Ne bi se rad primerjal z velikimi literati, kot je bil recimo Prežihov Voranc, a sem prepričan, da bosta knjigi Skok iz kože in Zahod jame z leti utrdila svoje literarno poslanstvo in bosta enkrat za Šaleško dolino nekaj podobnega, kot so Samorastniki za Koroško.« Obvladaš tudi knapovsko govorico.

V tem okolju je to nekaj, kar je bolj kot ne razumljivo. Kako te razumejo drugje? »Naloga pesnika, pisatelja, umetnika je, da stvari, ki jih tisti, ki v nekem okolju živijo, ne opažajo posebej kot nekaj posebnega, dru-

Rezman: »Kot bi kresnika dobil« Ljubljana, 23. junija – Na ljubljanskem Rožniku so v nedeljo zvečer podelili kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman minulega leta. Dobitnik Goran Vojnović za roman 'Jugoslavija, moja dežela' je na podelitvi po tradiciji prižgal kresni ogenj, prejel pa tudi nagrado v višini 5.000 evrov.

Med petimi nominiranci je bil Peter Rezman z romanom Zahod jame. Žirija jih je izbrala med 130 romani, ki so izšli v lanskem letu. Že pred podelitvijo kresnika je Rezman za Radio Velenje rekel: »Kar

V sredo pride Ana Desetnica Šoštanj – V Zavodu za kulturo Šoštanj se že vrsto let trudijo, da kakšna »drobtinica« iz programa Ane Desetnice, mednarodnega festivala uličnih gledališč, ki v Sloveniji poteka že šestnajsto leto zapored, pade tudi na tamkajšnji Trg svobode.

Iz leta v leto so predstave bolje obiskane in iz leta v leto jih več sprašuje, kdaj pride v me-

Praviš, da knapovski žargon ni povsod enak. »Če primerjaš samo »mat kurba« varianto, se pravi trboveljsko in velenjsko, je že razlika. Spomnim se, da smo imeli v partiji »komarata« iz Trbovelj, pa včasih nismo povsem razumeli, kaj kdo komu govori.« Roman Zahod jame. Vsebina. »'Na prvo žogo' je zgodba o rudarju Ivanu Črepinšku, izmišljenem liku, ki je utemeljena z realnim življenjem v velenjski jami. Gre za zgodbo od prvega šihta do dneva, ko gre v penzijo, in še nekaj časa potem. Začne se, ko ga teden pred silvestrovim leta 2012 pride v Velenje obiskat sin njegovega najboljšega prijatelja, jamskega »kamarata«, ki ga je ubilo v jami leta 1987, nekaj mesecev pred sinovim rojstvom.

sto Desetnica. Letos že v sredo, 3. julija, ob 18. uri. Obiskovalci bodo imeli priložnost videti tri izvrstne predstave, in sicer izjemnega francoskega umetnika Paul-Henri Jeannela, ki bo s svojo delavnico ljudem pomagal pri izdelavi papirnatih pokrival, Pangottic theatre circus iz Velike Britanije bo predstavil velik cirkuški izum, hrvaško-francoska naveza pa bo v odlični cirkuški predstavi poskrbela za zanimive akrobatske vložke.

Pridete? n mkp

Kresno-nočni mesec Matjaž Šalej

Minuli vikend je imela luna (ob vročinskem valu) kar velik vpliv na socialno dogajanje po vsej deželi in tudi naši dolini. Zgodili so se odlično obiskani koncerti, vročično–kresnonočni advenure race, veliko stvari, dogodkov, srečanj, druženj, piknikov, kresnih večerov, ki jih je zabelila še podelitev nagrade kresnik. Na tej ravni smo imeli železo v (kresnem) ognju tudi Šalečani. S Petrom Rezmanom in njegovim romanom Zahod jame. Ob zaključku več kot teden dni dolgega vročinskega vala so se prepletale različne energije: adrenalinske, zaključne šolske, kulturne in ne nazadnje tudi »planetarne«.

Smo pa želeli in upali, morda celo bolj kot Rezman, vsi, ki nas leposlovna literatura zanima, da bi Peter v štirih letih prejel še eno eminentno literarno nagrado – kresnika za naj roman leta. Kar tako, v konkurenci 130 romanov, prebiti se med pet opevanih in izbranih del, ni mačji kašelj. Pa je nagrado dobila mlada moč slovenske literature, režiser in izjemni literat Goran Vojnović. Soditi in pisati o tem, kdo si je nagrado najbolj zaslužil, bi zahtevalo branje vseh petih (in morda še katerega) iz stotine romanov. Veseli pa nas vendarle to, da smo z Rezmanom »zraven«, pa tudi, da je nagrado dobil mlad, sodoben pogled na svet. Predvsem pa zato, ker je bila nekakšna stičiščna točka vseh petih del medgeneracijski odnos. Vojnovićevim kresnik pomeni, da je v očeh selektorjev prevladal aktualen pogled na današnjo družbo in njena vprašanja. Ker sem Vojnovića videl, srečal in imel priložnost spoznati na tako različnih »socialnih« mestih in ker se je s »Čefurji« in s svojim delom, prisotnostjo in svežo odprtostjo izkazal mnogokrat, morda ni dvomiti, da je šla nagrada v prave roke. Pravzaprav tudi zato, ker je v primeru dileme prevagal mlajši pogled na svet, kar bi morda ob kakšnem drugem nagrajencu ali celo morda posthumni podelitvi vedno lahko podvomili. No, ampak tudi modrost prinaša kvaliteto, dozorelo pisanje in še kaj. Nas pa ob letošnjem kresniku veseli to, da Slovenci vsaj pišejo, če smo že kritični do splošne bralne kulture in pomanjkanja zavedanja, kako pomembno je branje in literarno ustvarjanje.

Ker se bralno prebijam skozi »Zahod jame«, moram priznati, da me je Rezmanova nominacija razveselila. In ker njegovo pisanje po prvih desetinah straneh ne zgleda tako »ostro« kot kratka proza Skok iz kože, verjamem, da bo pri ljubiteljih domoznanskih strani naletela morda celo na večji odmev kot »Skok« – vsaj nekateri bežni domači odmevi že tako kažejo. Je pa nekaj jasno ob dandanašnji družbeni krizi v povezavi z vsemi nominacijami, nagradami in literarnimi uspehi. Tudi literatura mora biti moralno nesporna, kritična, izčiščena in predvsem v svojem namenu in dosegu iskrena.

Hermetičnost, literarna samozadostnost, intelektualizem kot prevladujoči ali izključni namen pisanja ji ne pomagata kaj dosti. Vsaj v dosegu branosti in širšega sprejemanja bralcev. Avtorju, ki ga literarno fascinira iskren in izjemen odnos, dogodek, razmerje do sveta in družbe, pričnejo ob literarni veščosti in pravilnem pristopu sadovi dela zoreti prej ali slej.

Primerjava s »kresnonočno superluno« minuli vikend, ki se nam pokaže vsake toliko časa, nam postreže s kakšno asociacijo. Če bomo takšno luno občudovali in jo imeli možnost videti v polnem sijaju, toliko bolje. Kajti ne zgodi se pogosto, da je največja luna, vsaj najbližja točki – perigeju – prav na najkrajši dan v letu. Če bomo slepi za takšne izjemne stvari, bomo slepi tudi za vsakdanjo lepoto.

Tudi takšno, ki nam jo prinaša lepa beseda ali svetlo nočno nebo. n

Več kot 5500 obiskovalcev Nazarje - Muzeja gozdarstva in lesarstva, ki ima svoje prostore v gradu Vrbovec v Nazarjah, je lokalna skupnost ustanovila leta 2000. Od ustanovitve se obisk v muzeju povečuje, saj nenehno skrbijo za obogatitev vsebin, ki jih ponujajo obiskovalcem. Lani so teh našteli več kot 5.500. Posebej odmevna so praznovanja otroških rojstnih dnevov, sicer pa v nazarskem muzeju ponujajo vsebine za različne starostne skupine. Tudi finančno je muzej precej uspešen, saj so lani ustvarili več kot 5 tisoč evrov prihodkov nad odhodki.

Muzej je skupaj s partnerji pridobil evropski denar za projekt Obrazi dediščine, v okviru katerega bodo med drugim izdelali novo brošuro, ki bo predstavila turistične znamenitosti v vseh zgornjesavinjskih občinah. n tp

Naš ­čas, 27. 6. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

27. junija 2013

11

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Mojca Inkret Dobra štiri leta je od takrat, ko se je naši ekipi zunanjih radijskih sodelavcev pridružila Mojca Inkret iz Šoštanja. »Pridružila sem se vam zato, ker me moderatorstvo, torej delo pred radijskim mikrofonom, veseli, ker je zame delo z ljudmi izziv in neke vrste adrenalin.« Zato ji je izbor pesmi tedna, ki poteka v živo, pisan na kožo. Tudi izpolnjevanje glasbenih želja, ob katerem lahko s poslušalci kramlja o tem in onem. »Radio je živ medij, ves čas se nekaj dogaja.

Nikoli mi ni težko vstati zgodaj zjutraj, tudi ob sobotah ne, ko običajno dežuram. Imam potem vsaj nekaj od dneva.« Treme nima. Je pa dejstvo, da v studiu radia pred mikrofon ne sede nepripravljena. Poslušalce in poslušalke poskuša seznaniti s čim več zanimivostmi, ki jih izbrska na različnih naslovih. Slabih izkušenj, kakšnih neprijetnih presenečenj doslej nima, dobrih pa veliko. Na nedeljskih popoldanskih dežurstvih je vedno uživala v družbi gostov, prav tako uživa ob sobotah dopoldne v družbi izvrstnih poslušalcev, kot se je izrazila, saj ji popestrijo dan.

Kot pravi Mojca, bi se rada poskusila še v nočnem programu in ob kakšnih drugih dnevih kot le ob sobotah dopoldan. Tudi svoje radijske rubrike se ne bi branila. Na primer pravniških nasvetov, saj je po poklicu pravnica, tovrstnih vprašanj pa je danes veliko. Njej ljuba tema je še glasba. Zanima jo, spremlja dogajanja na tej sceni. »Z urednico Radia Velenje Miro Zakošek sva o nekaterih mojih predlogih že govorili. Za-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Mojca Inkret pravi, da slabih izkušenj pri druženju s poslušalci Radia Velenje nima, dobrih pa veliko.

to bom čakala na svoje nove priložnosti in poskušala poslušalcem na naših skupnih druženjih dati to, kar pričakujejo ob poslušanju radia,« je še dejala Mojca Inkret.

1. NUŠA DERENDA - Kakor ptica, kakor pesem 2. BUENA VISTA DANCE CLUB feat. LUMIDEE - Su ritmo 3. RICKY MARTIN - Come With Me Nuša Derenda letos praznuje petnajst let svojega glasbenega delovanja.

Jubilej je minuli četrtek obeležila z gala koncertom v ljubljanskih Križankah, kjer so kot gostje med drugimi nastopile tudi Alenka Godec, Anja Rupel in Pika Božič. Ob tej priložnosti je izšel njen novi album z naslovom Za stare čase, na katerem je tudi nova skladba Kakor ptica, kakor pesem, ki ste jo tokrat izbrali za pesem tedna.

n tp

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Gallusova dvorana premajhna za Siddharto 17. in 18. junija je Siddharta po Križankah in Bežigrajskem stadionu že tretjič sodelovala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, a tokrat prvič akustično in pod dirigentsko taktirko Simona Krečiča. Povod za ponovno sodelovanje je bila deseta obletnica najbolj obiskanega koncerta v zgodovini slovenske glasbe, kraj dogajanja pa največja (Gallusova) dvorana Cankarjevega doma, v kateri skupina do sedaj še ni nastopila. Očitno pa tudi ta prostor ni dovolj velik za vse, ki bi si želeli doživeti akustični koncert Siddharte s simfoniki, saj je bila dvorana razprodana kar dvakrat. Čeprav so vstopnice pošle že nekaj tednov pred nastopoma, se je povpraševanje po njih stopnjevalo vse do obeh koncertov.

Na njih je Siddharta v dobri uri in pol odigrala del bežigrajskega repertoarja in nekaj novejših pesmi, med katerimi je bila tudi še neslišana Novi svet (Keaziree), za katero je aranžma napisal Milko Lazar.

Manouche z novim poletnim singlom Poletje je tu in spet so z nami veselo razpoloženi člani zasedbe Manouche, ki svojo poletno koncertno turnejo odpirajo z novim singlom

Men si fensi. Nova skladba s šaljivim naslovom ima vse značilne elemente kolektiva Manouche, katerega mešanico različnih glasbenih stilov bi najlažje poimenovali electro gypsy swing. Udarne kitarske linije, prodorne trobente, vokali ter basi, vse skupaj pa začinjeno z modernejšimi elektronskimi ritmi, je formula, značilna za kolektiv, ki je naznanil svoj prihod na slovensko glasbeno prizorišče lansko poletje s skladbo Kje si lubi, in z istoimenskim albumom osvojil slovenske odre.

Častna nagrada za The Clash Legendarna britanska punk zasedba The Clash, ki je sicer razpadla pred 30 leti, bo prejela častno nagrado Silver Clef za prispevek h glasbeni industriji. Album London Calling, ki ga je skupina izdala leta

1979, še vedno velja za enega najvplivnejših rock albumov vseh časov. Clashi, poznani po skladbah London Calling in Should I Stay or Should I Go, so poleg punka ustvarjali še reggae, blues in funk glasbo.

Frontman skupine Joe Strummer je umrl leta 2002, drugi najvidnejši član zasedbe, kitarist Mick Jones in basist Paul Simon, pa sta se v preteklosti ponovno združila in nastopala na turneji z zasedbo Gorillaz.

Nagrado bodo prejeli na prireditvi, ki bo v Londonu potekala 28. junija, poleg njih pa bodo nagrade za različne dosežke med drugimi prejeli še Coldplay, Labrinth, Alison Moyet in Barry Gibb.

Odpeljite se z Da Phenomena Pelji me je naslov drugega singla zasedbe Da Phenomena, ki po pre-

moru napoveduje tretji, težko pričakovani studijski album. Zasedba, ki jo sestavljajo pevec in kitarist Mate Brodar, basist Anže Langus Petrović in bobnar Jure Rozman, nam je tokrat postregla z nalezljivo, pozitivno poletno popotnico. Pesem je dokaj plesnega značaja, v njej se čuti moderen pristop, po zvoku in razpoloženju pa je blizu prvemu izdelku dua Da Phenomena - Skupaj sva. V njej se lahko še enkrat prepričamo da sta fanta mojstra široke palete glasbenih stilov in da bo nova plošča, ki jo lahko pričakujemo jeseni, prava poslastica.

Festivalsko poletje za Elvis Jackson Elvis Jackson, najbolj uspešen domači punk rock kvartet, tudi to poletje ne pozna premora. Preko poletja jih čaka vsaj še 15 nastopov, vrhunec pa bo gotovo nastop na obfestivalskem programu priznanega Puljskega filmskega festivala, nastop na nemškem Krach Am Bach festivalu in vrnitev na največji češki festival Rock For People, kjer bodo nastopili ob zvezdniških imenih, kot so Queens of the Stone Age, Thirty Seconds to Mars, Billy Talent, Gogol Bordello, Klaxons, Parov Stelar Band, Papa Roach, Hacktivist, Bloc Party in Dubioza kolektiv. Pestro dogajanje bodo zaznamovali tudi z nastopi na naših največjih festivalih Rock Otočec, Klumpanje, Švic Festival, Kromberški punt (skupaj z američani OPM), KTŠ Summerfest in Štour fest.

1. EURO KVINTET - Dotik, objem, poljub 2. AKORDI - Ne priznam 3. VESELI SVATJE - Ne dam srca 4. UNIKAT - Srce ne razume 5. JAVOR - Cvet pomladi 6. TRUBADURJI - Mi miru ne da 7. VIHAR - Poročni dan 8. JURČKI - Zlato pero 9. VITEZI POLK IN VALČKOV - Zapoj mi Škrjanček 10. RUBIN & MARJAN NOVINA - Povej mi

... več na www.radiovelenje.com

BOSSA DE NOVO Danes zvečer bo na odru pred kulturnim domom v Velenju nastopila zasedba Bossa de Novo.

Komorna jazzovska skupina se ukvarja z brazilskimi glasbenimi izrazi. V ospredju je baladni jazz, zmeraj znova glasbeni trend, bossa nova, zmes afrobrazilskih glasbenih tradicij (samba) in cool jazza z zahodne ameriške obale.

VLADO PILJA Po enoletnem glasbenem premoru se Vlado Pilja vrača z avtorskim singlom Vino, morje in kitare, ki ga je ustvaril s članom skupine Pop Desing Damijanom Kuzmijakom.

Novi singel je lahkotnejših ritmov s poletno obarvanim besedilom, ki govori o poletju, zabavi in sproščenem vzdušju.

MIA ŽNIDARIČ Njena skladba Rada imam tvoj kolač, gibanico, koromač (v izvirniku I like pie, I like cake) je postala naslovna pesem nove televizijske oddaje Zabeljeno po ameriško. Mia Žnidarič

in Steve Klink trio so v okviru tega projekta posneli še več jazzovskih pesmi o hrani iz obdobja od 20. do 50. let prejšnjega stoletja. V kratkem bodo pesmi predstavili tudi na novi zgoščenki, za pokušino pa predstavljajo drugi singel Solid potato salad.

ATOMIK HARMONIK Turbofolk skupina Atomik Harmonik se podaja v narodnozabavne vode.

Skupina, ki se je že uspešno preizkusila v mnogo glasbenih zvrsteh, nam tokrat predstavlja nov valček z naslovom Življenje je kot reka, ki ga je napisal Boštjan Konečnik. Saša, Mateja, Jani in Miha so v teh dneh posneli tudi videospot, ki ga boste lahko videli že v prihodnjem tednu.

JESSIE J Angleška pevka Jessie J, ki bi morala danes nastopiti v ljubljanskih Stožicah, je odpovedala svoj ljubljanski nastop. Iz Agencije Simple Events so sporočili, da je odpoved koncerta »posledica naknadno načrtovanih medijskih obveznosti izvajalke«, zaradi katerih naj ji ne bi uspelo priti v Slovenijo.

Naš ­čas, 27. 6. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

 V Velenju se navajamo na policiste na kolesih. Kako jim gre, je zanimalo tudi župana Bojana Kontiča, ki jim je kolesa kupil, in poslanca Srečka Meha, ki ga še vedno zanima vse, kar se dogaja v mestu. »Super je, sploh v tej vročini,« sta povedala policista. Zamolčala pa sta, da jim je bilo v peklensko vročih dneh zelo vroče predvsem takrat, ko so morali pisati zapisnike v pisarnah Policijske postaje Velenje. Tam klim ne poznajo, v pisarnah v mansardi pa je vroče kot v peklu. Bo župan znal pomagati tudi tam? Hudo bi namreč bilo, če od vročine »zakuha« policistom.

27. junija 2013

S težavami Dan državnosti slavimo že več kot dve desetletji.

Pa vendar mnogi še vedno opozarjajo, da še nismo postali prava država. Ali vse manj.

Luknje in jame V Velenju se bodo lotili še kolesarske poti Huda luknja. Že sedaj pa se marsikje kolesarji srečujejo s hudimi jamami.

Delitev Male občine so proti temu, da bi v Sloveniji zmanjšali število občin, mnoge velike so za. A bo gotovo tudi v tem primeru obveljalo: občine obračajo, država obrne.

 Ko so pred dnevi v Mozirju opravili javno polnitev treh flašk Alojzijevega vina, je enolog in vinogradnik Danilo Steyer ponudil mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku, da napolni eno od treh malih stekleničk na stari napravi za zapiranje z zamaški. Ivo se je dela lotil z andohtjo in na koncu zadovoljno povedal. »Pa glih na moj rojstni dan!« Pa so nazdravili še njemu!

Geparda v Ljubljani Minuli teden sta v ljubljanski živalski vrt iz partnerskega živalskega vrta na Švedskem prispela dva geparda. Brat in sestra Sven ter Svea sta prva geparda v Sloveniji

Le obljube  Slovenski Ray Charles, Celjan Uroš Perić, je prejšnji teden začel in čisto prehitro končal koncert pred barom Mozaik. Številni obiskovalci so skupaj z njim morali ubežati močni nevihti, ki je po le nekaj skladbah »ugasnila« dogajanje. A Uroš se bo vrnil. Še enkrat bo srečo z vremenom preizkusil 9. julija na istem odru pod magnolijami. »V drugo gre rado,« si je mislil ob tem. Čvek pa upa, da to ne velja tudi za letos res muhasto in nepredvidljivo vreme.

Namesto hčere na maturo mama

so bili geni staršev Snežinke skoraj identični oz. da sta si njena mati in oče delila 12 % DNK, kar nakazuje, da sta bila stric in nečakinja. Snežinka je bila torej plod incestnega razmerja, ki sicer za zahodno podvrsto goril običajen, dogaja pa se kot posledica krčenja podvrste.

Kdo ve, kaj je razmišljala 52-letna Francozinja, ko se je odločila, da bo v imenu svoje 19-letne hčere opravljala maturitetni izpit? Javnosti si-

Bik in fant v rdeči majici

nasploh, zato je njuna naselitev pomemben dogodek za vse ljubitelje živali. To še posebej zato, ker so gepardi ogrožena živalska vrsta, ki ji zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora primanjkuje hrane, zaradi česar mnogo mladičev umre kmalu po rojstvu. K njihovi ogroženosti prispeva tudi trgovina z njihovimi kožuhi; prodaja izdelkov iz gepardovih kož je namreč ponekod še vedno dovoljena. V Afriki, od koder prihajajo, je gepardov le še dobrih 20 tisoč, zato nekateri strokovnjaki celo napovedujejo, da bodo leta 2030 izumrli. Morda pa jim le uspe uiti tragični usodi: gepard je namreč velika mačka z mišičastim in dolgim telesom, ustvarjen za hitre pospeške. V petih sekundah pospeši do 100 kilometrov na uro, teče pa lahko s hitrostjo do 120 kilometrov na uro.

cer ni znano, ali je gospa morda izjemnega mladostnega videza, ve pa se, da učiteljice mati ni pretentala.

Na izpitu iz filozofije je namreč ta hitro ugotovila, da gre za različni osebi, ter o goljufiji obvestila ravnatelja, ki je poskrbel tudi za klic na policijo. Mati je obtožena prevare, njeni hčeri pa grozi, da bo za obdobje naslednjih petih let ostala brez pravice do opravljanja maturitetnih izpitov.

Svetovni smrčji dan V čast 85. obletnici rojstva belgijskega risarja Pierra Culliforda, znanega z imenom Peyo, so prejšnji teden v Bruslju in Parizu pripravili t. i. svetovni smrčji dan. Peyo je namreč ustvaril Smrkce leta 1958, in sicer sprva le kot goste zgodbe o Johanu in Peewitu, ki je bila postavljena v čas srednjega veka. Kmalu so Smrkci poželi svetovno slavo – stripe z njihovimi pustolovščinami so prevedli v več kot 20 jezikov, za televizijo in filmsko platno pa so po-

sneli več risanih filmov. Nič čudnega torej, da je bil tudi svetovni smrčji dan dobro obiskan. V Bruselj so prišli ljudje iz 28 držav, ki so se preoblekli v Smrkce, v Parizu pa je bilo mogoče poleg »človeških Smrkcev« videti tudi na stotine figuric malih modrih bitij. »Niso mogli biti zeleni, saj bi se izgubili v travi. Rdeča bi bila preveč kričeča, rumena pa je nekoliko ponesrečena. Preostala je samo modra,« je povedala Peyeva vdova Nine Culliford. Četudi njenega moža ni več, njegovi junaki živijo naprej - prav te dni prihaja med nas premiera hollywoodskega celovečernega igrano-animiranega filma The Smurfs 2.

Odkrili, zakaj je bil Snežinka bel Snežinka je bila albino gorila, ki je umrla leta 2003 in je bila znana kot edina gorila brez pigmenta. Bila je atrakcija živalskega vrta v Barceloni, kjer je živela večino svojega življenja, postala pa je tudi maskota

Španci so navajeni bikoborb, a običajno znotraj aren. Bolj redko se zgodi, da bi biki tavali po cestah, se je pa prav to zgodilo pred kratkim, ko je dveletni 200-kilogramski bik pobegnil s tovornjaka in se v križišču zaletaval v avtomobile. V dobri uri je naredil kar nekaj škode, lotil

Tudi na našem območju mnogi opozarjajo, da voda priteče veliko hitreje kot obljubljena državna pomoč. Kot da z vodo odtečejo tudi obljube.

Generator Ne le v Šoštanju, tudi v Sloveniji mnogi težko pričakujejo, kdaj bodo pognali generator nadomestnega bloka 6. Nekateri pa še vedno vztrajajo, da »ustavijo« generator, ki je pognal gradnjo.

Zaskrbljeni Nekateri so zaskrbljeni, ker naj bi šel naš Mercator v hrvaške roke. Kako bi šele lahko bili, ker drugi tuji trgovec poudarja: Slovenija, moja dežela.

Nasilje V Sloveniji je vse več nasilja. Na vseh ravneh. In v vseh mogočih oblikah.

Tudi najhujših, nevidnih.

Zbiralci tega španskega mesta. Doslej nihče ni vedel, zakaj je bila Snežinka tako belkasta. V lanskem letu pa so se strokovnjaki iz Univerze Pompeu odločili, da raziščejo skrivnost.

Analizirali so genom Snežinke in ugotovili, da je albinizem povzročila genetska mutacija. Pri tem so uporabili vzorec krvi, ki so ga zamrznili, preden je Snežinka poginila. Njen genom so primerjali z genomom gorile s pigmentom in razkrili, da je gorila stanje podedovala po starših. Še več, analizirani genom je razkril, da

se je celo policijskega vozila in pri tem enega policista tudi poškodoval, nato pa je nenadoma prišlo do preobrata. Ko je bil bik sredi križišča, se mu je približal moški, ki pa verjetno še opazil ni, da je nosil rdečo majico. Bik seveda ni pomišljal in se je zapodil vanj. Moški se je v trenutku znašel na tleh pod njegovimi kopiti, na njegovo srečo pa so na kraj dogodka hitro pritekli drugi mimoidoči in dveletnega bika obvladali. Moški v rdeči majici jo je tako odnesel brez resnih poškodb.

Organizacije, ki še zbirajo odpadne kovine, vabijo ljudi, da jim jih pripeljejo v odkup. Drugi pridejo tudi na dom. Ne glede na čas. In ne le po odpadne.

Vreme že …

Vreme je že primerno za načrtovanje dopustov. Debelina denarnic pač ne.

Naš ­čas, 27. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

REPORTAŽA

27. junija 2013

13

Jehovove priče v marsičem posnemajo zgodnje kristjane Predstavljamo vam versko skupnost Jehovove priče – Obiskali smo jih v njihovem novem verskem objektu v Vinski Gori – V Celju prihodnji teden pripravljajo tridnevni shod

Govorijo različne jezike, cilji so skupni

svoje popolno človeško življenje za odkup človeštva. Sedaj vlada kot kralj božjega nebeškega kraljestva, ki bo kmalu poskrbelo, da bo po vsej zemlji zavladal mir. Jezus ni nikoli trdil, da je enak Bogu, zato ni del Trojice, v katero Jehovove priče ne verjamemo. Živimo, delamo in se šolamo skupaj z ljudmi različnih veroizpovedi. Radi se družimo z njimi. Ravnamo pa se po Jezusovem zgledu, zato se ogibamo nekrščanskih predsodkov in sporov, ki danes razdvajajo človeško družbo.

svetopisemskem nasvetu »Vse spoštujte«, in to ne glede na posameznikovo versko prepričanje. Poleg tega drugim ne vsiljujemo svojega moralnega in verskega prepričanja.

Ravno nasprotno, do drugih smo tako strpni, kot si želimo, da so drugi strpni do nas.« Zanima nas, kako potekajo njihova verska srečanja, ki niso maše, kot jih pozna rimskokatoliška in še nekatere druge vere. »Dvakrat tedensko se srečujemo na shodih za čaščenje Boga. Na teh shodih, ki

vimo oznanjevanje. Jezus je svojim sledilcem rekel, naj mu pridobivajo »učence med ljudmi iz vseh narodov«. Ko je svoje zgodnje učence poslal oznanjevat, jim je naročil, naj gredo k ljudem na dom. Po Jezusovi smrti so kristjani iz prvega stoletja še naprej širili to sporočilo »javno in po hišah«. Jehovove priče posnemamo zgodnje kristjane in ugotovili smo, da je evangeliziranje od hiše do hiše dober način, da pridemo do ljudi.« Ob tem nas zanima še, ali je res,

sprejmejo tudi stroga pravila življenja. Kakšna so in zakaj? »Jehovove priče se v vsakodnevnem življenju ravnamo po tem, kar piše v Svetem pismu. To pomeni, da upoštevamo svetopisemske zakone glede morale in vedenja. Sveto pismo ne odobrava asketskih navad. Jezus Kristus je užival ob zabavnih priložnostih, kjer so imeli hrano, pijačo, glasbo in ples. V takšnih stvareh uživamo tudi mi. Od nas se ne zahteva, da živimo po nekakšnih strogih pravilih življenja,« nam zaupa naš

Vinska Gora, 19. junija - V Sloveniji živi okoli 2.000 Jehovovih prič, ki se shajajo v 30 verskih občinah.

Pred kratkim so v središču VinJehovove priče prihajajo iz šteske Gore, tik ob gasilskem domu, postavili hišo, kjer je njihova »Kra- vilnih etničnih skupin, izvemo, ljestvena dvorana«. Ker so srečanja ko starešino poprosimo, da nam Jehovovih prič odprta za javnost, sam predstavi svojo versko skusmo, da bi vam lahko predstavili pnost. K temu doda: »Govorimo njihovo vero, velik del nedeljske- različne jezike, vendar pa nas druga dveurnega srečanja preživeli z žijo skupni cilji. Najpomembneje njimi. Starešina Massimiliano je nam je, da dajemo čast Jehovu, poznal vsakega vernika, k besedi jih svetopisemskemu bogu in stvarje vedno povabil z njihovim polnim niku vsega. Po najboljših močeh imenom in priimkom. Presenetilo se trudimo posnemati Jezusa Krinas je, kako zavzeto so sodelovali stusa in ponosni smo na to, da se otroci. In kako premišljene so bile imenujemo kristjani. Vsak od nas njihove misli. Na nedeljskem shodu redno nameni nekaj svojega časa so, kot izvem kasneje, tokrat pre- temu, da drugim ljudem pomaga učevali biblijski govor in Stražni spoznavati Sveto pismo in božje stolp, časopis, ki ga delijo tudi med kraljestvo.« Jehovove priče namreč verjamejo, da je Sveto pismo božja ljudi.

Na nedeljskem shodu so verniki preučevali Biblijo in zapisano v reviji Stražni stolp, ki jo delijo tudi med ljudi.

Starešino Massimiliana - ker so nezmotljiva, navdihnjena beseda, v skupnosti vsi bratje in sestre, je so odprti za javnost, obravnavamo, da verjamejo v skorajšen konec sve- sogovornik in potrdi, da zavračaželel, da ga imenujemo le z imenom kaj uči Sveto pismo in kako lahko ta. »Sveto pismo govori o koncu jo kajenje, alkohol, spolnost pred - smo najprej vprašali, kako so jih te nauke upoštevamo v svojem sveta v Matejevem evangeliju 24:4. poroko. Ne sprejemajo transfuzije sprejeli v Vinski Gori. »Domačini življenju. Večina aktivnosti zajema »Svet«, ki naj bi se končal, ni planet krv in se ne ukvarjajo s politiko. Ne so nas zelo prijazno sprejeli. Do nas sodelovanje navzočih, podobno kot Zemlja, temveč človeštvo, ki ne živi praznujejo rojstnih dnevov in pranimajo predsodkov in tudi v času razprava v razredu. Shodi se prične- v skladu z Božjo voljo. Podobno znikov, kot sta božič in velika noč. gradnje so bili zelo razumevajoči. jo in sklenejo s pesmijo in molitvi- kakor kirurg odstrani rakast tumor, »Edini dogodek, ki se ga Jehovove Imamo odlične sosede, ki so prijo. Naše shode lahko obiščejo tudi da bi bolniku rešil življenje, bo tudi priče spominjamo vsako leto, je slopravljeni takoj priskočiti na pomoč, tisti, ki niso Jehovove priče. Vsak Bog odstranil hudobne, zato da vesnost v spomin na smrt Jezusa ko je to treba. Smo zares je dobrodošel. Vstop je brezplačen. bodo lahko dobri ljudje živeli na Kristusa. Drugih verskih praznikov veseli, da imamo Nikoli ni nabirk. Občino vodi sku- Zemlji. V tem smislu je »konec sve- ne praznujemo.« V teh dneh pa se pripravljajo na svojo dvorano m pina starešin, ki so duhovno uspo- ta« nekaj dobrega. Takšen pozitiven e š V na zajema tridnevno zborovanje Jehovovih pogled na »konec sveta« lahko opav tem kraju. sobljeni, da vodijo v oznanjevanju i e j k Nova »Kraljestvena dvorana Jehovovih prič« n , r okolju in del Zgoje 48 prič, ki bo letos v Celju. »Potekazimo v svetopisemskih prevodih, Z velenjsko in so zgled v krščanskem življenju;« stoji v središču Vinske Gore, kjer so jih domačini o , k e Šaleš jske dolin Vinski lo bo od 5. do 7. julija. Moto tega ki ta izraz prevajajo s »sklenitev občino je izvemo. zelo lepo sprejeli.

Savinovih prič. Vzvečer na zborovanja je »Božja Beseda je stvarnosti« oziroma »konec dobe«. bilo zelo Jehov ob sredah vprečno na kateri temelji njihoresnica!«.

Program bo predvsem Jehovove priče verjamemo v konec lepo sodeloČeprav ne živimo asketsko, pa si o e ori s ere p eljo vo verovanje. »Verjame- pretirano ne prizadevamo za bogagovoril o tem, zakaj lahko zaupasveta v tem pomenu.« vati. Vedno G shodu zbkov, v ned a rni mo pa tudi, da je edini stvo, zabavo in ugled.« mo Svetemu pismu in zakaj smo so bili zelo 40 ve opoldne p0. d 6 o n ž i l vir, kjer lahko najdemo lahko prepričani, da je vse, kar piše prijazni in odprJehovove priče so krščanska b i r p Na to vprašanje nam Massimo, zanesljivo vodstvo. Častimo verska skupnost. Ker se dosledno v njem, resnica.« ti. Prijetno je bilo n Bojana Špegel boga Jehova, stvarnika vsega, ki si ravnajo po Svetem pismu, se razli- ki skupaj z ženo – oba sta Italijasodelovati tudi z velenjsko upravno enoto. Njihovo marlji- zasluži, da smo mu vdani. Verjame- kujejo od drugih verskih skupnosti na, v Velenju pa živita že dobra tri V javnosti na splošno velja preprivost, strokovnost in doslednost smo mo, da je Jezus Kristus božji sin. Iz v Sloveniji. »To pa seveda ne pome- leta – odgovori: »Pomemben del nebes je prišel na zemljo in žrtvoval ni, da smo nestrpni. Ravnamo se po našega čaščenja je delo, ki mu pra- čanje, da z Jehovovo vero verniki zelo cenili.«

Kako širite Jehovovo vero med ljudi?

Verskih praznikov ne praznujejo

Čebelariti je treba s srcem Čebelar Marko Drev pravi, da se s čebelami da preživeti, ne pa na hitro obogateti - Prednostni cilj ne smeta biti pridelek in zaslužek – Pogumni načrti Tatjana Podgoršek

Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu sta pred nedavnim skupaj z več kot 90 čebelarskimi društvi po Sloveniji pripravila dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov. Namen tega dogodka je izobraževanje in seznanjanje javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Predvsem so želeli lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem predstaviti čebelarsko dejavnost, prikazati postopke pridobivanja medu, ki je kot čebelji pridelek edino popolnoma naravno živilo, saj mu čebelarji

v postopkih pridelave ničesar ne dodajajo niti ne odvzemajo.

Raje grem v čebelnjak kot kam drugam Med tistimi, ki so v Šaleški dolini sodelovali v tej akciji, je bil tudi Marko Drev iz Gavc v občini Šmartno ob Paki. Z navdušenjem pravi, so ga mali šolarji poslušali in spremljali njegovo delo. Pri tem je užival tudi sam. Že po tem, da si rad nadene čebelarsko obleko in povezne klobuk na glavo, je človeku jasno, da je čebelar s srcem in dušo. Izbira besede, s katerimi bi prav opisal te drobcene pridne delavke, ki pa znajo komu s pikom povzročiti nevšečnosti. »Res imam rad čebele in zame ni nobeno opravilo povezano z njimi zahtevno ali težko. Sem vesel, da se je poraba medu zaradi večje ozaveščenosti potrošnikov povečala, ker je danes med moč prodati tudi na domu.

Zadovoljen sem, ker se število čebelarjev povečuje, a žalosten,

ker današnji čebelarji vidijo predvsem tržno nišo. V čebelarstvu ne smeta biti prednostna cilja pridelek in denar, ampak skrb za družino.

Bolj ko je ta močna, lažje prenaša zdravstvene težave. Ena močna družina lahko prinese toliko kot pet slabih.« Na vprašanje, ali se s čebelami pogovarja tako kot gospodinje s cvetlicami, da so lepe, se je Marko prešerno nasmehnil. »Nisem vsak dan v čebelnjaku, raje pa grem k čebelnjaku kot kam drugam. No ja, nenazadnje bi lahko tudi rekel, da se s čebelami pogovarjam.« Ljubezen do čebel, meni, mu je bila položena v zibelko. Otroštvo, najstniška leta je preživel z njimi.

Namesto da bi počel neumnosti, pravi, je pomagal očetu, naprednemu čebelarju. Njegov pokojni oče je bil med prvimi po drugi svetovni vojni, ki je vozil svojo čebeljo družinico drugam na pašo: najprej z vozovi, vlakom, kasneje si je za ta namen kupil tovornjak. Marko je povedal, da je že tretja generacija v družini Drev, ki čebelari neprekinjeno od leta 1943. Pred tremi leti je izdelal poklicno čebelarsko šolo, v

Ste vedeli?

Marko Drev: »Ljudje vidijo, da gre med za med, zato novodobni čebelarji vidijo v dejavnosti le tržno nišo.«

osnovi pa je RTV mehanik. V tem trenutku ima blizu 50 družin.

Vsak dan poskuša vzrediti čim več mladih čebeljih matic, da je kakovost medu in medenih izdelkov čim kakovostnejša. »Potrošniki so danes osveščeni, vse pogosteje posegajo po medu, zato je taka skrb nujna.« »Šefica« za točenje je mama, pri ostalih opravilih mu pomaga tudi hči.

Da se preživeti, ne pa obogateti Za Marka je pridelava medu in nekaterih medenih izdelkov dopol-

nilna dejavnost, v kateri še zdaleč ni rekel zadnje besede. Za prihodnje si je zadal pogumne načrte.

Najprej načrtuje obnovo očetovega čebelnjaka, kupil je že blizu 50 novih panjev. V Gorenju bi rad postavil čebelnjak, v katerem bi za svoje stranke uredil »zdravstveni kotiček« - apiterapijo. Na vprašanje, ali se da preživeti s čebelarjenjem, je Marko odgovoril: »Se da, če imaš večje število čebeljih družin in če imaš rad čebele, znanje, zvrhano mero potrpežljivosti in seveda pridne roke. n

• akacijev ali damski med pomirja in blaži utrujenost, • lipov – pomaga pri premagovanju prehlada, • cvetlični - krepi žile in srce, • kostanjev - ugodno deluje na prebavila, jetra in nespečnost, • gozdni - krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela, • smrekov - je bogat z mineralnimi snovmi. Zelo se priporoča ljudem, ki imajo težave z dihali, • hojev - je dober za sladkorne bolnike, ker vsebuje veliko rudninskih snovi. Priporočajo ga vsem, ki imajo težave s pljuči.

Cvetlični prah ali pelod: uravnava delovanje črevesja, spodbuja nastajanje belih krvnih krvničk in hemoglobina, krepi imunski sistem, deluje antioksidativno, lovi proste radikale in tako preprečuje bolezni srca, raka in upočasnjuje staranje, spodbuja delovanje možganov, boljše razpoloženje, krepi vid, pomaga pri premagovanju stresa in virusnih obolenj, pri moških preprečuje bolezni prostate, lajša težave hipertrofije in blaži vnetja.

Naš ­čas, 27. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 14

MED MLADIMI

14

Češnja na vrhu torte po dinamičnem letu Velenje, 19. junija – Med šolskim letom pripravijo na Šolskem centru Velenje kar nekaj prireditev. Med žlahtnejše, če ne najbolj žlahtno, direktor centra mag. Ivan Kotnik uvršča prireditev ob koncu šolskega leta, na njej pa podelijo priznanja

dijakom, ki so se od septembra do prvih dni v juniju izkazali v številnih dejavnostih oz. pri delu.

Na letošnji slovesnosti, minulo sredo v domu kulture v Velenju je bilo takih 100, med njimi tudi 5 izjemnih dijakov (predstavljamo

jih v nadaljevanju). »Prepričan sem, da tu ni nihče po pomoti. Kvečjemu še kdo manjka. Tekmovanja organiziramo po šolah in razdelimo priznanja tistim, ki presegajo povprečje. Danes so z nami le najboljši med najboljšimi. Vsakokrat

je težje izbrati izjemnega dijaka, dijakinjo na šolah,« je dejal zbranim Kotnik in dodal, da šolskega leta še ni konec. Vsako leto imajo zlate maturante in verjame, da jih bodo imeli tudi letos.

Sicer pa je prireditev označil kot »obkladek« na dinamično ter bogato šolsko leto, v katerem so izobraževali 1.883 dijakov. Od tega

Zadovoljstvo nad uspehi dijakov so na prireditvi delili tudi njihovi starši.

jih bo 440 v jeseni odšlo drugam, 485 pa jih prav v teh dneh prinaša spričevala in se vpisuje v programe izobraževanja na šolah centra.

Zaradi razmer v družbi je šolsko leto zahtevalo veliko truda, da so lahko zagotavljali dijakom in drugim udeležencem čim kakovostnejše pogoje izobraževanja. »V jeseni praznuje šolski center 55-letnico

Velenje, 19. junija – Prejšnjo sredo je bila v kulturnem domu v Velenju slovesnost, v ospredju katere so bili dijaki šol Šolskega centra Velenje (ŠCV), ki so izstopali iz sivine povprečja na raznih področjih delovanja v iztekajočem se šolskem letu. Za svoje vidne uspehe v znanju, kulturi, športu, umetnosti so zato prejeli priznanja.

Teh je bilo tokrat 100 ali 16 več kot lani. Med njimi je bilo tudi 45 takšnih, ki so dosegli odličen učni uspeh (lani 24). Največ priznanj (37) so prejeli dijaki gimnazije, 24 dijaki Šole za storitvene dejavnosti, 17 dijaki Elektro in računalniške, 13 dijaki Rudarske in 9 priznanj dijaki Strojne šole.

Nace Jerončič, izjemen dijak Rudarske šole

Urška Bider

Posebne pozornosti so bili na prireditvi deležni izjemni dijaki posameznih šol in izjemen dijak Šolskega centra Velenje v šolskem letu 2012/2013. Kdo so to in za kaj so si zaslužili takšen naziv?

Skorajda ni področja, na katerem ne bi Nace pustil svojih sledi.

Odlikuje ga nadarjenost, skrb za druge, za skupinsko delovanje in skupno dobro. Vsa 4 leta šolanja je prejemal priznanja z najrazličnejših poročij – zaradi odličnega uspeha, sodelovanja na tekmovanjih, v obšolskih dejavnosti, v športnih klubih in glasbenih orkestrih, dvakrat je bil izbran tudi za naj dijaka Slovenije.

Tekmoval je na številnih držav-

Matic Ževart

šolanje in združevanje velenjskih gimnazijcev. Najdemo ga med organizatorji dveh humanitarnih akcij, pri zbiranju denarja za dijaško skupnost, treh kulturnih maratonih in pri več izpopolnjevanjih iz prve pomoči. Pomagal je pri vzpostavitvi javnega informacijskega sistema na šoli, povezovanju dijakov na socialnih omrežjih, izvedbi projekta 80 gimnazijskih volonterjev za 18. evropsko Spar prvenstvo v krosu, številnih priložnostnih kulturnih ter družabnih prireditvah.

Izjemni dijaki šol

Nace Mohorič, izjemen dijak ŠCV in izjemen dijak gimnazije

n Tp

lovanje na tekmovanjih iz znanja matematike in Ekokviza, pri projektu U4energy. Zadnji dve leti je predsedoval dijaški skupnosti strojne šole. In zakaj so ga izvolili za predsednika razredne skupnosti že v prvem letniku? Zato, pojasnjujejo, ker je Matic dijak, na katerega se lahko zaneseš in pri njem poiščeš pomoč.

Na šolah Šolskega centra Velenje je v tem šolskem letu več dijakov, ki so dobitniki priznanj, kot v lanskem – Izjemen dijak Šolskega centra za šolsko leto 2012/2013 Nace Mohorič nih tekmovanjih iz znanja fizike, astronomije, biologije in matematike. Letos je na slednjem tekmovanju prejel še zlato priznanje.

Ponaša se še z nagrado za haikuje v francoskem jeziku, s priznanji in nagradami z glasbenega področja, saj sodeluje kar v

delovanja. Glede na generacije, ki so z nami in ki še prihajajo, se za njegovo prihodnost ni treba bati.

Temelji so dobri, leto, ki je za nami, pa tako, da smo nanj lahko izjemno ponosni,« je še dejal Ivan Kotnik.

Prireditev so s kulturnim programom polepšali dijaki, ki obiskujejo glasbeno šolo, prepevajo v šolskem zboru ali so dejavni na literarnem področju.

Izjemni dijaki skupaj z ravnatelji šol, ki so jih obiskovali v minulih 4 letih.

Priznanja za najboljše med najboljšimi Tatjana Podgoršek

27. junija 2013

Nace Mohorič

treh orkestrih: pihalnem, simfoničnem in rudarskem. Poznajo ga tudi kot sodnika, trenerja mlajših selekcij in igralca pri košarkarskem klubu Elektra in v ŠKL-ju.

Prav tako ni bil na natečaju dijaške organizacije naključno izbran za slovenskega naj dijaka, saj ga odlikuje široka razgledanost, visoka učna uspešnost, razvito logično in kritično razmišljanje, natančnost in še kakšno vrlino bi mu lahko pripisali. Poleg dolžnosti podpredsednika združenja dijakov ŠCV in dve leti predsednika skupnosti dijakov gimnazije je vidno zaznamoval

Urška Bider, izjemna dijakinja Šole za storitvene dejavnosti

Urško uvrščajo med tiste, ki ne le sanjajo, ampak svoje sanje tudi uresničijo. Odličen uspeh, ki ga je dosegla vsa leta kot dijakinja v programu gastronomija in turizem, je obogatila z dvema zlatima in srebrnim priznanjem z mednarodnega festivala Več znanja za več turizma, z rezultati na jezikovnih, ekoloških in matematičnih tekmovanjih. Tuje ji ni tudi zavzeto delovanje v skupnosti dijakov šole, pri številnih promocijah, projektih in prireditvah šole. Njena velika ljubezen je glasba, v kateri ji prav tako ne manjka priznaj z regijskih in državnih tekmovanj. Poleg prepevanja v

Aljaž Prislan

zboru ŠCV in solopetja je spretna v igranju na citre in harfo.

Aljaž Prislan, izjemen dijak Elektro in računalniške šole

»Poseben, izjemno nadarjen, skromen, zadržan, vedoželjen fant, ki natančno ve, kaj želi doseči v stroki.

Sam ne govori veliko, zato pa toliko več njegova dejanja, raziskovalna dejavnost, dosežki in priznanja z različnih tekmovanj, forumov.

Aljaž ni samo »glavca«, odličnjak s samimi peticami v spričevalu, ima tudi srce na pravem mestu.« To in še več pravijo za Aljaža njegovi sošolci, ki jim je velikokrat pomagal takrat, kadar komu ni šlo. Presegel je pričakovanja učiteljev. V poznavanju ICIM sistema je med dijaki in mentorji celo edini na ŠCV, ki obvlada to zahtevno področje.

Zato je bil reden udeleženec različnih strokovnih forumov. Svojo sposobnost logičnega mišljenja je uporabil na državnih tekmovanjih v znanju iz matematike za dijake srednjih tehničnih in strokovnih šol, kjer je bil vsa štiri leta med dobitniki zlatega priznanja. Zavidanja vredni so njegovi uspehi pri raziskovanju. Njegovo raziskovalno nalogo Razvoj in uporaba navigacijskih sistemov v letalstvu, ki jo je

Nace Jerončič

izdelal v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, uvrščajo med eno najboljših v omenjenem gibanju v zadnjih 25 letih.

Matic Ževart, izjemen dijak Strojne šole

Bodočega študenta Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, smer strojništvo, odlikuje vestno opravljanje učnih obveznosti.

Rezultat tega je odličen uspeh v vseh 4 letih izobraževanja, sode-

Nace si je naziv prislužil zaradi odličnega uspeha v vseh štirih letih šolanja v programu okoljevarstveni tehnik in prizadevnega dela. Bodoči študent Biotehniške fakultete, program Lesarstvo, je sodeloval na 1. državnem srečanju okoljevarstvenih tehnikov, na informativnih in tehniških dnevih.

Prav tako ni mogoče prezreti njegovega prispevka v kulturi in pri promocijskih dejavnosti šole. Je član ekipe Odbojkarskega kluba Šoštanj Topolšica, od ustanovitve član Okteta rudarske in strojne šole, prepeva v mešanem mladinskem zboru ŠCV, je eden od sodelujočih v muzikalu Čarovnik iz Oza, na šolskih prireditvah in v prostem času pa rad zaigra na kitaro.

ODPAD GOCA, zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o.

Skorno pri Šoštanju 64, 3325 Šoštanj, tel.: 041 242 829

VROČA NAGRADNA IGRA ZA VROČE POLETNE DNI Imate v vaših kleteh višek odpadnega materiala?

IZPRAZNITE JIH!

Vsaka fizična oseba, ki bo v času od 01.07.2013 do 14.09.2013 pripeljala na podjetje ODPAD GOCA D.O.O., Skorno pri Šoštanju 64 odpadni material, bo pridobila kupon za sodelovanje v nagradnem žrebanju.

Osvojite eno izmed naslednjih vročih nagrad: LCD TELEVIZOR HLADILNIK 10 PRAKTIČNIH NAGRAD Nagradno žrebanje bo 16.09.2013 v prostorih podjetja ODPAD GOCA D.O.O., Skorno pri Šoštanju 64.

n

Naš ­čas, 27. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

27. junija 2013

Ko so se od pričakovanja svetile oči Združili interese za dan sreče varovancev CVIU Center za vzgojo izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU) je v tem šolskem letu v sodelovanju s Plavalnim klubom Velenje (PKV) izvajal plavalni tečaj, ki se ga je udeleževalo okrog 15 varovancev iz Mislinje, Dobrne, Zgornje Savinjske in Šaleške doline, vodila pa ga je športna pedagoginja Katarina Praznik. Mladi udeleženci, varovanci s posebnimi potrebami, so z navdušenjem in uspešno opravili program osnove plavanja in večina jih je tudi »splavala«, kar jim v življenju, ki jih je prikrajšalo za nekatere vitalne funkcije, lahko pomeni vsaj delček nadomestila za zdravo športno dejavnost in velike užitke. V dogovoru s Klubom vodnih športov Velenje (KVŠV), njihovimi trenerji, predstavniki PKV ter v spremstvu staršev so jim v sredo, 19. junija, pripravili prvovrstno presenečenje. Za zaključni plavalni dan so jih povabi-

li ob Velenjsko jezero, jih poučili o delovanju kluba, možnostih rekreacije na jezeru ter jih v manjših skupinah popeljali z jadrnicama na razvedrilne vožnje, polne pričakovanj in prvega srečanja »s tako veliko vodo«. Oblečeni v varovalne jopiče, ob spremstvu trenerjev in izkušenih jadralcev so

se mladim fantom in dekletom kar iskrile oči od pričakovanja, od pritajenega veselja in na koncu vzhičenja, ki je mnogim pomenilo nagrado za ves trud v plavalnih delavnicah.

Gostitelji iz KVŠV so jim ob zaključku srečanja, polnega radoživosti in zmagovitih občutkov o novem spo-

znanju, pripravili piknik, za zaključek plavalnega tečaja pa so jim plavalni trenerji vročili pisna priznanja. Veseli in srečni so bili tudi spremljevalci, večinoma starši teh otrok, ki so po napornem obdobju šolske sezone tudi sami z veseljem ugotovili, da so bili njihovi napori kronani z majhno, a pomembno zmago. n Jože Miklavc

Varovanci, starši in trenerji so se postavili na obalo za »gasilsko« sliko.

Bralna noč

V četrtek, 20. junija, smo na podružnični šoli Šentilj organizirali prvo bralno noč. V šoli je prespalo 30 učencev od prvega do tretjega razreda z dvema učiteljicama. Skozi leto smo v podaljšanem bivanju izvajali različne aktivnosti, s katerimi smo želeli doseči cilj, da bi otroci radi brali oz. da bi povečali zanimanje za branje. Bralna noč se je zgodila kot nagrada za celoletno delo in nadgradnja prizadevanj za izboljšanje bralne pismenosti pri učencih.

Začelo se je z veselimi obrazi otrok, ki so s spalnimi vrečami prišli zvečer v šolo in si na ležalnih podlogah v dveh učilnicah uredili svoj kotiček.

Za uvod v lep večer so učenci zaigrali dramatizacijo Gremo v šolo, nato je sledila razglasitev »naj bralcev«, ki so prejeli knjižne nagrade. Sledile so različne aktivnosti in čas do večerje je kar prehitro minil. Po večerji smo se odpravili ven in pod lipo ob spremljavi kitare veselo prepevali. Sledilo je skupno branje knjige Majde Koren Mici iz 2. a.

Alojzijevo vino v dobrodelni namen

15

V Mozirskem gaju rastejo in zdaj že rodijo tri vinske trte. Potomka mariborske najstarejše trte na svetu modre kavčine, ki jo je Maribor poklonil Mozirju oz. Mozirskemu gaju, ter ločeno - na starem kozolcu - brajda dišečega traminca in avtohtone radgonske ranine Vinogradništva Steyer iz Plitvice pri Apačah.

Sajenju dišečega traminca leta 2007 je »botroval« pokojni kanonik Alojzij Žagar, ki je v Mozirju služboval petdeset let, zato so pridelek iz tega vina imenovali Alojzijevo vino. Lani so ga natočili šest stekleničk po 20 ml, eno so ponudili na dražbi in v dobrodelni namen iztržili 650 evrov ter denar namenili tamkajšnjemu centru za socialno delo. Lansko leto je bilo grozdja zaradi suše in

Danilo Steyer, Miha Kovač (ki je zlicitiral vino, tako tudi že lani) ter Ivo Suhoveršnik, župan Občine Mozirje, ki je ... takole na oko položil v slamnico drugi največji sveženj bankovcev ... plenilcev še manj, zato so donegovali le 3 enake stekleničke Alojzijevega vina, letnika 2012. V petek, ko je godoval Alojz, so v Mozirskem gaju v kapelici sv.

Valentina posvetili sveto mašo v spomin na kanonika, dobrodelna dražba pa je navrgla velikih 680 evrov, ki so jih vročili OŠ Mozirje za pomoč socialno ogroženim otrokom in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov zanje. Ob prireditvi so nastopili pevci sadjarskega društva Franca Praprotnika, družinski pihalni ansambel »Steyer«, mlada glasbenica Veronika Steiner ter učenci OŠ Mozirje. n Jože Miklavc

Poroka kinologov v hotelu »najboljših prijateljev« Bralna noč se je podaljšala in zaključila z branjem ob soju svetilk, ki so pričarale čarobno doživetje.

Večer je bil zabaven in zanimiv, noč prekratka,

'Marauhovci' spet nabirajo Člani velenjskega društva Marauh so pred dnevi v bližina letališča v Lajšah pripravili zanimivo srečanje. Najprej so odšli v gozd in kljub suši nabrali veliko gob, ki so jih nato pokazali (kar 25 različnih vrst) na priložnostni razstavi. Dokaj 'zaposleni' bodo tudi v naslednjih tednih, mesecih. Imeli bodo še kar nekaj drugih aktivnosti, od skupnih nabiranj gob, druženj, razstav. Med drugim bodo znova pripravili vsakoletno razstavo svežih gob v Alpskem vrtu na Golteh, na Pikinem festivalu in tudi v Intersparu v Šaleku. Do oktobra bodo imeli vsak prvi ponedeljek mini gobarsko razstavo in uradne ure ob 18.00 v preddverju velenjske knjižnice, kamor lahko ljubitelji gob prinesejo tudi svoje gobe. Pač tiste, ki jih ne poznajo, da bodo zvedeli, ali so užitne, hkrati pa se bodo lahko vključili v društvo. n vos

Plešivški taborniški piknik V Plešivcu taborniki delujejo že vrsto let. Vsako leto že tradicionalno pripravimo piknik ob izteku šolskega leta. Tabornike trenutno obiskuje 17 otrok iz okolice in prav vsi smo se zbrali na zaključnem pikniku. Zbrali smo se na ''našem'' travniku v Lepkovem hribu v zavetju narave. Kljub vročini smo zakurili ogenj, si spekli hrenovke, sir in krompir in uživali v družabnih igrah in orientiringu.

Bil je res lep zaključek sezone, septembra pa se bomo spet srečali, ko bomo z veseljem pozdravili nove člane naše podčete Divji volk Plešivec. n Saša Pirnat

jutro zaspano, vendar polno načrtov za naslednjo bralno noč. n Darja Plazl

Lovrenc in Mirjana sta se »zvezala« tudi v ljubezni do šarpejev Varpolje - Pred kratkim so se na vad- načelnica Upravne enote Mozirje, benem centru Kinološkega društva in matičarka Katja Jelaš sta opravili Zgornje Savinjske doline v Varpoljah prvo poroko na kakšnem pasjem poliv Zgornji Savinjski dolini zbrali pri- gonu. Še poročni posnetek z lepim jatelji in sorodniki Mirjane Buhovac psom šarpejem in oba novoporočenin Lovrenca Rozmana iz Malih Bra- ca sta že stopila novim-starim ciljem slovč, da so pospremili poročni par naproti. ob nadaljevanju skupnega življenja n Jože Miklavc in obljubi zvestobe ter ljubezni. »Mladoporočenca« sta si zaželela skleniti zakon po 27 letih skupnega življenja »na koruzi« in oznaniti, da se imata še vedno tako rada kot takrat, ko sta se srečala – oba že s predhodnimi preizkušnjami življenja v dvoje. A ker ljubezen podira mostove, ker sta se našla dva kot iz pravljice … Mirjana, ki nekoč ne bi imela niti dlake od psa, in Lovro, do ušes zaljubljen v človeku najboljše prijatelje, sta vso ljubezen usmerila drug drugemu, del te pa delita med svojce in ne na zadnje psom redke kitajske pasme shar pei (šarpej). Z leti, ko sta obhodila pol sveta, s psi tekmovala na razstavah in dosegala tudi v svetovnem merilu zavidljive rezultate, priznanja in nagrade, sta našla svoj dom v zeleni Savinjski dolini. Uredila sta psarno Golding v Malih Braslovčah pri Polzeli, ki je kmalu postala znana kot Mirjana in Lovro Buhovac-Rozman na edina vzrejevalnica šarpejev poročni sliki s prijateljem Huggerjem - »Mi trije smo poročni par« v Sloveniji. Milena Cigale,

Naš čas, 27. 7. 2013, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

16

27. junija 2013

Bodo ‘preplavali’ še Dravo?

Povratna kvalifikacijska tekma – 1. krog, 2. tekma Šoštanjski nogometaši so v zelo zanimivi tekmi z veliko priložnosti na obeh straneh opravili pol poti za uvrstitev v 3. slovensko nogometno ligo – vzhod. Po neodločenem izidu 2 : 2 v prvi tekmi prvega kroga v Turnišču so na povratni v domačem športnem parku zmagali z 2 : 0 in Pomurce izločili iz nadaljnjega

Kvalifikacije za popolnitev 3. lige – vzhod, 1. krog, 2. tekma Šoštanj – Turnišče 2:0 (2:0) Strelca: Matevž,Verhovnik (14), Rok Rednak (35)

2. krog, 1. tekma Šoštanj – Drava 1:1

Strelca: Spasojevič (14), Hojnik (37)

S tekme s Pomurci ...

boja. Po slabe četrt ure igre jih je po lepi akciji z mojstrskim zadetkom z bližine z udarcem z glavo v vodstvo popeljal Matevž Verhovnik. Nasprotnikove upe na ugoden

izid je v 35. minuti pokopal Rok Rednak, ki je po podaji prav tako z desne strani, tokrat po tleh, poslal žogo za hrbet znova nemočnega vratarja gostov. Kljub sorazmerno

visokemu vodstvu se gostje (še) niso sprijaznili, da bodo morali najmanj še leto dni čakati na morebitno uvrstitev v višjo ligo. Zaigrali so na vso moč, imeli kar nekaj priložnosti za zadetek, na srečo Šoštanjčanov pa pri strelih niso bili dovolj natančni. V želji, da bi se vendarle uvrstili v 2. krog, so na trenutke igrali celo preostro in sodnik jih je moral brzdati z opomini. Pokazal jim je kar osem rumenih kartonov, domačim pa le dva. A tudi domači so imeli priložnosti za izdatnejšo zmago. Najlepšo je na začetku drugega dela igre zapravil Tilen Celcer, saj mu je gostujoči vratar ubranil žogo z enajstih metrov.

Prva tekma 2. kroga kvalifikacij za popolnitev 3. lige z Dravo, zmagovalcem tako imenovane Pomurske super lige, je bila v torek v Šoštanju, povratna pa bo v soboto na Ptuju. Več kot 200 gledalcev je videlo zelo zanimivo tekmo, saj so oboji igrali nadve požrtvovalno in v visokem ritmu. Šoštanjčani so dosegli še drugi gol (Koca), vendar ga je sodnik razveljavil zaradi (domnevnega) prehitka.  vos

Neodločeno in poraz Med pripravami na novo prvenstveno sezono so nogometaši Rudarja prejšnji teden odigrali dve prijateljski tekmi, obe zunaj Velenja, ker je njihovo igrišče v teh dneh zasedeno.

V Slovenj Gradcu so se z novim hrvaškim prvoligašem razšli z 0 : 0. Na stadionu mariborskega Železničarja pa o s splitskim Hajdukom izgubili z 0 : 3. Na obeh tekmah so tudi 'rudarji' imeli priložnosti za zadetek. Podobno kot na marsikateri tekmi v prejšnji sezoni, so tudi na teh dveh bolehali zaradi neučinkovitosti. Sicer pa bolje sedaj kot na prvenstvu, ko bodo igrali za točke.

Za Radanom še Knezović Medtem je za 23-letnim Mariborjevim vratarjem Matejem Radanom novi član Velenjčanov postal tudi 30-letni branilec Ivan Knezović, nekdaj igralec Hajduka, zadnjih nekaj sezon pa je nosil dres Domžal. V Rudarju bo ostal predvidoma eno leto.

Začetek 13. julija Prvenstvo se bo začelo 13. julija. Po odločitvi izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije bo deseti član prve lige novomeška Krka, ki je v drugi ligi zasedla tretje mesto. Z osvojitvijo naslova prvaka 2. lige bo v najmočnejši nogometni druščini prvič v svoji zgodovini zaigral tudi Zavrč. Uvod v novo sezono bo tekma Superpokala med Mariborom in Olimpijo. Ta bo 7. julija v Celju. Žreb parov za novo sezono bo v petek, 28. junija. Uvod v novo sezono bo tekma Superpokala med Mariborom in Olimpijo 7. julija v Celju, žreb parov za novo prvenstvo pa bo jutri.  vos

Z optimizmom v novo sezono Igralke ŽRK Veplas Velenje zadovoljne s preteklo sezono - Odšli sta Tanja Vajdl in Branka Zec

Vikend, ki je pred nami, bo zanimiv in pester tudi za vse tiste, ki uživate ob spremljanju, gledanju in navijanju za konjenike, še posebej velenjske. Konec tedna bo namreč Konjeniški klub Velenje gostitelj pete pokalne tekme v preskakovanju ovir. Kot vsako leto tudi letos domačih tekmovalcev, ki se bodo za najboljša mesta potegovali z jahači iz cele Slovenije, nekaj jih bo prišlo tudi iz tujine, na tridnevnem turnirju ne bo manjkalo. Dogajanje se bo začelo jutri ob 8. uri na prostorih Konjeniškega kluba Velenje. Posebej napeto bo v soboto in nedeljo, ko se bodo vsak v svoji kategoriji med seboj pomerili najboljši slovenski člani, mladinci in otroci. Tekmovanja v Velenju vedno znova pritegnejo veliko gledalcev; gotovo bo tako tudi tokrat. Najvišje bodo ovire stale v nedeljo, ko bodo na vrsti člani.

Rokometašice Veplasa so prvenstvo v 1. A državni ligi končale na 5. mestu, ponovno pa jim je uspelo osvojiti 3. mesto v pokalu in bodo v naslednji sezoni zaigrale v evropski ligi – PPZ (Pokal pokalnih zmagovalcev). Velenjčanke so tako ponovile uspeh iz sezone 20011/12 in so na splošno zadovoljne z uvrstitvijo in predstavami v letošnji sezoni. Jedro ekipe za naslednjo sezono ostaja približno enako, dokončno sta se poslovili le kapetanka Tanja Vajdl, ki je zaključila aktivno igranje, in reprezentančna vratarka Branka Zec, ki bo v naslednji sezoni branila barve nemškega prvoligaša; po enoletni odsotnosti se vrača borbena Sabina Halilović. Članski vrsti se bodo v naslednji tekmovalni sezoni priključile tudi mlajše rokometašice, ki so do sedaj tekmovale v kadetski ligi. Zato računajo vsaj na podobno uvrstitev kot v letošnjem letu. Želijo pa si še više.

 vg

Lenarčič pilot leta Rečica ob Savinji – Pilot in fotograf Matevž Lenarčič iz Rečice ob Savinji, ki je že dvakrat s Pipistrelovim letalom obletel zemeljsko oblo, letos pa preletel tudi severni pol, je zmagal na izboru Flightglobal Achievement Awards v kategoriji za najboljšega letalca.

Ta dosežek je toliko vidnejši zaradi konkurence. Nominirani so bili namreč še Felix Baumgartner, ki je skočil s padalom iz vesolja, posadka helikopterja, ki je morala zasilno pristati v severnem morju in rešiti vseh štirinajst potnikov, ter ekipa kontrolorjev NATS Olympics Team, ki je urejala zračni promet na letališčih med olimpijskimi igrami v Londonu.

Lenarčič si je nominacijo prislužil za lanski prelet zemeljske oble z ultra lahkim letalom, na katerem je šestkrat prečkal ekvador, preletel je 80 tisoč kilometrov čez skoraj 60 držav in več kot 120 narodnih parkov, tri oceane in pet najvišjih vrhov celin. Nagradi so Lenarčiču podelili v Parizu na letalskem srečanju Paris Air Show, največji letalski prireditvi v Franciji.

Matevž Lenarčič je februarja letos prejel tudi Bloudkovo plaketo za pomemben mednarodni dosežek v športu.

 G. Tadić

V Velenju državno prvenstvo v jadranju Velenje, 29. Junija - Na Velenjskem jezeru bodo konec tedna jadralne regate v razredih Fireball in FJ. Tekmovanje bo štelo za državno prvenstvo.

Organizatorji – JK Živaana, KVŠ in JK Fireball ter JZS, pričakujejo približno 25 posadk, kar pomeni, da bodo tudi gledalci prišli na svoj račun ob spremljanju jadralnih veščin naših odličnih mojstrov.

Regate bodo izredno pomembne za tekmovalce razreda Fireball, ki se pripravljajo na domače svetovno in evropsko prvenstvo septembra v Portorožu. Na Velenjskem jezeru se začne tekmovanje v soboto, 29. junija, ob 11.15

V Velenje prihajajo najboljši slovenski jahači

 tp

S kolesi v Srebrenico

pred čolnarno KVŠ in bo trajalo do nedelje 30.  junija popoldan.

Posadka KVŠ Flis-Jurič pred HrvatinPlaninšič iz JK Fireball

Velenje, 5. julija – V petek, 5. julija, bodo ob 8. uri z velenjskega Titovega trga na pot krenili kolesarji, ki bodo drugič zapored prekolesarili dolgo pot do Srebrenice. Lani so to storili prvič, 11. julija pa so se udeležili pokopa žrtev pokolov med vojno v BIH z množičnih grobišč. Lani, ko so pokopali 520 žrtev pokola v Srebrenici, dogodka pa so se udeležili v knapovskih uniformah, saj so bili med žrtvami tudi njihovi nekdanji sodelavci iz Premogovnika Velenje. »Letos nas gre na pot manj, 6 nas bo. Smo iz Velenja in okolice, tudi letos pa nas bo na 791 kilometrov dolgi poti spremljal kombi. Izbrali smo nekoliko drugačno traso kot lani, poskrbeli pa bomo, da bomo 11. julija spet v Srebrenici, kjer se bomo tudi letos poklonili žrtvam nerazumne vojne,« nam je povedal organizator Mujo Nuhanovič, upokojeni rudar, ki je zelo hvaležen Premogovniku Velenje, ki je tudi letos z donacijo podprl njihovo pot v Srebrenico.  bš

Naš ­čas, 27. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

27. junija 2013

11. Slovenska avantura v divjini Že prvi pogled na zemljevid letošnje tekme je obljubljal eno najbolj divjih tekem do sedaj. Obljubljalo se je 400 kilometrov, 50 ur brez postanka, 9 disciplin in 31 ekip iz skoraj desetih različnih držav.

Start v petek je bil letos v prestolnici Dolenjske, v Novem mestu, kjer so ekipe začele tekmo z raziskovanjem skritih delčkov mesta, se osvežile s plavanjem po Krki, skušale dobiti nekaj vetra v lase med rolanjem in se nato podale na zelo dolg in zahteven del pohodništva skozi gozdove in čez hribčke Dolenjske.

65 kilometrov v težkih vremenskih pogojih je bil za nekatere ekipe prevelik zalogaj, zato jih je nekaj odstopilo na prvem boksu ali pa so zamudili časovni limit. Utrujeni so zajahali kolesa in se odpravili proti najbolj divjemu področju Slovenije – Kočevskemu rogu – kjer sta živalski in rastlinski svet še vedno zelo pestra in prvinska. Nekaj ekip je imelo celo takšen »privilegij«, da so naleteli na medvede, vendar na sre-

čo so se drug drugega dovolj ustrašili, da so se pustili pri miru. Jame in spuščanje po vrvi v jamo je poživilo prvo težko noč, prvi sončni žarki pa so naredili tekmo spet bolj prijetno

letošnji predsednik častnega organizacijskega odbora Viki Grošelj.

Divja pustolovščina z nekaj ekstremnimi trenutki, ki so jih tekmovalci doživljali med čudovitimi

predeli Slovenije, je nekaj, po čemer si bodo zapomnili 11. Slovensko avanturo. Ponovno so tekmovalci premikali lastne meje in preizkušali svojo vzdržljivost, pa kljub temu uspeli prečkati cilj. Navdušeni so bili nad dogodivščinami in lastnimi uspehi. Žulji in bolečine v mišicah bodo kmalu pozabljeni in znova bo čas za kovanje načrtov o novih poteh na 12.

Slovenski avanturi. n Andreja Hazabent foto: Tadej Živko www.adventurerace.si

17

Oven 21. 3. - 20. 4. Čas teče zelo hitro in zato res ni smiselno, da nenehno čakate na spodbudo drugih, sami pa nimate volje za nič, kar bi predstavljalo najmanjši napor. Neka oseba vam je že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Imate tisoč in en izgovor zato, v resnici pa gre le zato, da sami niste zadovoljni s sabo in svojim izgledom. Preprosto povedano – strah vas je zavrnitve, čeprav slutite, da do nje ne bi prišlo. Tako pa vaša simpatija sedaj vse skupaj jemlje kot naklonjenost in prijateljstvo, zato se tako tudi obnaša do vas. Priložnost, da to spremenite, bo že v soboto. Zberite pogum. Če ga boste, bo letošnje poletje eno najlepših v zadnjih letih.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Odločiti se morate. Preveč na glas govorite o svojih načrtih, da jih sedaj ne bi izpeljali, a pri tem bo treba upoštevati pravila igre. Kar morate storiti še pred odhodom, tudi storite. Pa ne glede na to, koliko energije in živcev vam bo to spilo v naslednjih dneh. Ne razmišljajte preveč, upoštevajte navodila in jih izpolnite. Če se boste preveč čustveno vpletali, boste vsak dan bolj nemirni. V teh dneh bo nestrpnost vaš najhujši sovražnik. Ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si želite, bo vse lažje. Trma vas je v življenju že večkrat drago stala, zato jo sedaj raje potlačite. Saj veste, da vas vsako pretiravanje drago stane. Ljubezen? Nič novega, čeprav do nekoga niste več brezbrižni.

Dvojčka 21. 5. - 21. 6. … a ne za dolgo. Pot jih je vodila nazaj v Novo mesto, kjer so ekipe zamenjale kolesa za kajake ter z mešanimi občutki odprle naslednjo disciplino, najdaljše – 55-kilometrsko veslanje v zgodovini Slovenskih avantur. Nekaj jamarstva, veslanja in spuščanja po vrvi med bolj ali manj strmimi klanci je bilo treba opraviti na kolesu v naslednji noči in ob 10. uri so z veliko energije ekipe pridrvele preko ciljne črte v Velenje, kjer jim je ob zaključni slovesnosti svoj poklon izkazal tudi

Vaše življenje se bo v teh dneh začelo umirjati. Končno boste vse bolj mirni tudi vi. To ste res nujno potrebovali, zato si boste oddahnili. Ko bodo velike težave preteklost, pa boste sami poskrbeli, da pridejo male. Pri načrtih za dopust se namreč tisti, ki še ne veste, kje ga boste preživeli, ne boste mogli odločiti, kako naprej. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo všeč. Morda bo dovolj že, če ostanete doma, saj tudi tam uživate. Morda pa se bo rešitev našla tik pred zdajci. Kot kaže, bodo neke uradne zadeve kmalu rešene v vaš prid, potem pa se lahko spet posvetite iskanju ljubezni. To ste kar malo zanemarili, kajne?

Rak 22. 6. - 22. 7.

Nikar preveč razkošno ne načrtujte poletnih počitnic, saj vse kaže, da so na obzorju velike spremembe. Zato vam nekaj denarja v nogavicah ne bi škodilo. Če ne boste eksistenčno ogroženi, se boste tudi lažje odločili za spremembo.

Ljubezen? Vse po starem, tako da ste lahko vsaj tu zelo zadovoljni. Vez med vami in partnerjem bo namreč vsak dan močnejša. Bolj, kot se bosta poznala, bolj vama bo jasno, da sta res duši dvojčici. In če gre v ljubezni vse le navzgor, se to pozna tudi na drugih življenjskih področjih. Vsaj pri vas se bo. Polni boste idej, vedeli pa boste tudi, da za vse še ni prišel pravi čas. Ne govorite o njih, da vam jih kdo ne spelje.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem mesecu namreč na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga že zdavnaj opravili.

In ker boste vsak evro dvakrat obrnili. Še vedno pa ni čas za večje naložbe. Z njimi počakajte do jeseni, ko bo že bolj jasno, ali ste vsaj eno od njih zmožni izpeljati ali ne. Sedaj pa uživajte v poletju, saj se je šele dobro začelo. To pomeni, da si vzemite več časa za druženje z družino, pa tudi prijatelji. Kdaj ste se z njimi nazadnje dobili na pikniku. Morda je ta konec tedna čisto pravi čas zato. Povabite jih.

Kresni večer na Kavčnikovi domačiji Zavodnje 22. junija - "O kresi se dan obesi in delo umesi", pravi star slovenski ljudski pregovor in po ljudskem izročilu velja, da je to najdaljši dan v letu. Spoznanje, da je Sonce doseglo vrh svoje navidezne nebesne poti in da dan zopet začenja pojemati, je človeka navdajalo s tesnobo, strahom za obstoj, in da bi Soncu ohranil moč, se je zatekal k magičnim sredstvom oziroma k čarom. Takšno magično sredstvo je bil zlasti ogenj, zato so na kresni dan ljudje žgali kresove, sprožali ognjene krožce, spuščali oziroma kotalili goreča kolesa in nosili velike plamenice, ker so bili prepričani, da bo ogenj pomagal Soncu ohraniti moč. Kresni dan, ki ga praznujemo 24. rožnika, je torej zelo star predkrščanski poganski praznik, ki je kasneje dobil krščansko preobleko, kres pa se danes praznuje na večer

pred praznikom Janeza Krstnika.

Poganski Kresnik se je cerkvenemu svetniku sčasoma povsem umaknil, prvotni smisel šentjanževih kresov je zbledel, a ogenj, ki že sam po sebi skrivnostno prevzame človeka, je ostal in kresni večer še danes ni izgubil svoje nekdanje skrivnostnosti. Na kresni dan je ohranjenih veliko ljudskih šeg in navad, med katerimi je najbolj znano zažiganje kresov, obhodi kresnic, ki kmetu varujejo polja in vinograde, nastiljanje in krašenje s praprotjo, ivanjščicami in šentjanževimi rožami, pravijo, da se v tej noči podijo okoli tudi čarovnice, lahko se pogovarjate z živalmi in nadnaravnimi bitji, ta dan pa se tudi vedežuje s svincem, jajci, repo, zelmi, vodo, poleni, bezgom in kavno usedlino.

Nekaj teh šeg že štirinajst let na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah

Devica 24. 8. - 23. 9.

Partnerju v teh poletnih dneh obljubljajte le tisto, česar se boste potem res držali. Ima namreč velika pričakovanja, ki jih zadnje čase ne razumete povsem. Čeprav ga iskreno ljubite, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase. Pa tudi za prijatelje, ki ste jih letos čez dolgo zimo močno zanemarjali. Zaradi stresa, ki se počasi umirja, bo vaš imunski sistem še nekaj dni vedno precej oslabljen, zato pazite nase. Letos ste dopusta v naravi resnično potrebni, zato nikar ne razmišljajte, ali si ga sploh privoščiti. Nujen je, verjemite. Pa četudi bo trajal le nekaj dni. Odklop od vsakodnevne rutine vam bo pomagal pozabiti na vse skrbi. Teh je bilo letos že preveč, zato si sedaj vzemite oddih tudi od njih.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Kresni ogenj je zakuril »bergmandelc«.

poskušajo obuditi in ohraniti delavci Muzeja Velenje in člani Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje.

Letos se je »čisto ta pravo kresovanje« zgodilo v soboto, 22. junija, zvečer. Prireditev je nadvse uspešno vodil Jože Krajnc (sodeloval je tudi pri postavitvi prireditve), ki jo je med nastopajočimi (moški zbor

Kajuh, citrar Janez Knez, pevke Jesensko cvetje, Anica Podlesnik, Vera Bandalo, Alenka Tepej, člana dramskega krožka ter harmonikarji Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje) popestril še bergmandelc s Koroškega Matjaž Mrdavšič. n Dak

Zvezde vam v teh dneh priporočajo, da se ukvarjajte le s svojim življenjem, druge pa pustite na miru. Sploh tiste, ki čisto drugače mislijo in čutijo. Ne boste jih spreobrnili, zato bi lahko vaše besede povsem narobe razumeli. Tokrat bo res bolje, če se, tudi če boste zelo jezni, ugriznete v jezik in molčite. Konec koncev je poletje vaš letni čas, v njem uživate, kot v nobenem drugem. To si na glas povejte tudi, ko boste zelo jezni.

In uživajte. Bližnji sorodniki bodo od vas pričakovali več kot jim lahko nudite. Ne pustite jih v negotovosti.

Povejte jim, kaj si mislite in koliko jim boste pripravljeni pomagati. Nedelja bo vesela, vi pa tudi!

Škorpijon 24. 10. - 22. 11.

Zaradi poletja in osebne sreče boste v naslednjih dneh kar prekipevali od dobre volje in energije. Slabo obdobje bo čisto zares preteklost. Ker boste ves čas nasmejani in polni iskrivih besed, boste veliko med ljudmi, s katerimi boste govorili isti jezik. Ker boste večino obveznosti v teh dneh do jeseni postavili na stranski tir, je sedaj res pravi čas za to, da nadoknadite čas med letom, ko so vam dnevi veliko prekratki. V službi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako kot je treba. Nekdo vam ves čas gleda pod prste, zato previdnost ne bo odveč. A tokrat vam tudi to ne bo težko. Vse vam bo šlo od rok, tudi pomirjanje nevoščljivcev.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Zgodilo se je … od 28. junija do 4. julija - leta 1911 je 28. junija Šoštanj dobil mestne pravice; - 28. junija 1950 so prebili zvezni rov med starim in novim jaškom velenjskega premogovnika; - 28. junija 1987 so v Škalah svečano odprli nov gasilski dom; - dela pri gradnji osrednjega otroškega igrišča v Velenju so zaključili 29. junija, 30. junija 1963 pa so otroško igrišče tudi svečano odprli; v 20 delovnih dneh je na delovišču delalo 8313 prebivalcev Velenja, ki so skupaj opravili 28.598 prostovoljnih delovnih dni in s tem prihranili okoli 11 milijonov takratnih dinarjev; - od 30. junija do 6. julija 1984 je bila v Šmartnem ob Paki 4. mladinska delovna brigada »Šmartno

84«; - 1. julija 1942 je bila ustanovljena Šaleška partizanska četa; - leta 1956 je 1. julija začela poskusno obratovati 1. faza šoštanjske termoelektrarne, ki je dajala v omrežje 30.000 KW električne energije; - 1. julija 1968, so začeli pokopavati na novem osrednjem pokopališču Šaleške doline v Podkraju; na ta dan je bil dokončno ustavljen promet na železniški progi Velenje–Dravograd; - 1. julija 1990 je ugasnil SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek – Luka Velenje, predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje pa je postal Franc Avberšek;

avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domačega Rudarja, dobili pa so jo gostje z rezultatom 3 : 1; - 3. julija 1964 se je Tekmovanje na Trebeliškem (Foto Arhiv Muzeja 680 delavVelenje) cev Tovarne gospodinj- radijska postaja Velenje se je prvič ske opreme Gorenje preselilo v oglasila v sredo, 2. julija 1975, sodobno halo z 12.500 kvadraob 15.30 na UKV območju na tnimi metri površine; frekvenci 88,9 MHz; - 3. julija 1999 so globoko pod - 3. malega srpana 1955 je bila v zemljo v jami Škale v Velenju Velenju pred 4000 gledalci otvoriodprli Muzej slovenskega pretev stadiona ob jezeru; v upravljamogovništva; nje športnemu društvu Rudar ga - 4. julija 1975 je bilo na Trebelije predal predsednik upravnega škem pri Velenju prvo tekmovaodbora Delavskega sveta Rudninje v motokrosu. ka lignita Velenje Tine Koren; po n Damijan Kljajič svečani otvoritvi je bila odigrana nogometna tekma med moštvom

Zapletlo se bo tam, kjer boste najmanj pričakovali. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja s poslovnimi partnerji boste situacijo razrešili mirno in na koncu bodo vsi zadovoljni. Razen vašega partnerja. Ta postaja ravnodušen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vašo pozornost. To boste vsak dan bolj občutili na svoji koži. In kmalu ugotovili, da vam vajin odnos ni všeč.

Sploh, ker ljubezen ni umrla, le zaspala je. Predvsem po vaši krivdi. Letošnje poletje bo zagotovo krepka preizkušnja za vajino zvezo. Če se boste spremenili, se bo vse dobro izteklo. Partner namreč ne potrebuje veliko, da mu bo jasno, da je med vama še vedno vse dobro. A tokrat vam ne bo prišel nasproti. Vse boste morali storiti in povedati sami. Zdravje bo trdno kot skala.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Načrti za poletne počitnice se vam lepo uresničujejo. Kot kaže, bo letos res vse tako, kot ste želeli. Zadovoljni boste, ker boste tudi finančno odlično prišli skozi.

Izkoristili boste priložnost, ki je bila malo tvegana. Izkazalo se bo, da se je tveganje tokrat res izplačalo, saj boste privarčevali, pa še veliko si boste privoščili.

Srečni boste tudi, ker boste imeli več časa za branje in druge konjičke, ki vam vedno polepšajo življenje. Takrat znate biti tudi sami, kar sicer ni ravno vaša odlika. V naslednjih dneh vam ne bo preveč uspevalo, da bi se družili le sami s sabo, saj boste nenehno v družbi. Ker bo dobra, ne bo težav. Nekaj pa jih bo z zdravjem. Krivi ste sami, saj dobro veste, kje ste grešili.

Vodnar 21. 1.-20. 2.

Zadnje čase se dolgočasite. A za to ste krivi sami. Prijatelji vas vabijo v svojo družbo, vi pa ste postali pravi zapečkar. Še pri načrtovanju dopusta letos ne bo šlo tako kot si želite. Načrte boste ravno v teh dneh vsaj še dvakrat menjali. Ker sprememb nimate najbolj radi, vas bo to spravilo v slabo voljo. Ne stresajte je na vse okli vas, saj boste potem še bolj nesrečni. Kaj, ko bi vse skupaj enostavno prepustili partnerju? Verjemite, da se zna pravilno določiti, če vas bo ob tem še presenetil, še toliko bolje.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Kot, da se je čas ustavil in se vam ne dogaja nič posebnega, a je to le zatišje. Poletje vas bo posrkalo, saj je to tudi vaš prijazen čas. Nikar pa ne hitite, lahko se tudi opečete, potem pa boste obžalovali. Raje dobro premislite, si privoščite kakšen sprehod v naravi, vzemite dobro knjigo v roke. Prijateljski klepet vam bo odstrl nekatera vaša premišljanja. Z denarjem posebnih težav ne boste imeli, a to ne pomeni, da trošite neodgovorno. V ljubezni se bo prijazno iskrilo, a bodite previdni, če pa že imate partnerja, bo tudi kakšen nesporazum zagrenil razpoloženje. Toda zato še ne pogledujte drugam, da vam potem ne bo žal.

Naš ­čas, 27. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Deložacija je skrajni ukrep

V prometu dokaj mirno

V Velenju je v postopku deložacij osemindvajset najemnikov, v Šoštanju (še) nobeden Milena Krstič – Planinc

merih pa gre deložacija pogosto do konca.« Nihče pa tudi potem ni brez strehe nad glavo. »Če družina res nima kam, ji omogočimo bivanje v bivalni enoti, večina pa jih sama najde rešitev, da ne ostanejo na cesti.« Ko deložator opravi deloža-

cijo, poskrbi za skladiščenje opreme, ki je v stanovanju. Ljudje običajno hitro pridejo. Če ne, ostane v skladišču, a stroške deponirane opreme morajo plačati deložiranci sami.

Pri Rednjakovi smo se pozanimali tudi, kako je s plačilom dolga iz

V Mestni občini Velenje so lani in letos izvedli že deset deložacij iz najemniških stanovanj, odprtih so imeli 58 primerov. »Od teh jih je po večkratnih pogovorih šestnajst plačalo vse stroške in so se deložaciji izognili, »Tudi štirje so se izselili mi smo sami, trinajst se zadovoljni, jih je odločilo za če lahko obročno plačilo koga rešimo dolga, osemindvajset pa jih je še deložacije.« v postopku,« pravi Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije. Prejšnji mesec so družini, ki se je znašla v hudi stiski, pomagali v Odboru za pomoč občanom. Družini so poplačali del dolga, ki se ji je nabral, in jo tako rešili deložacije.

Deložacija je skrajni ukrep. Preden pride do nje, posežejo po vseh drugih možnostih. »Tudi sami smo zadovoljni, če lahko koga rešimo.

Gre za posameznike in družine z ogromno težavami, s katerimi se pred tem veliko pogovarjamo, dogovarjamo, iščemo rešitve.« Najprej jim pošljejo pismo. »Če ni V občini Šoštanj deložacij niso imeli, kar pa ne odziva, jih kličemo, prosimo, skupomeni, da nimajo težav z najemniki, ki ne plačupaj iščemo rešitve. Sodeluje tudi jejo stroškov. »Letos smo začeli postopek izterjave center za socialno delo. Pomagamo najemnin. Dolžnike smo povabili na pogovor in se jim pridobiti subvencije najemnin, z nekaterimi tudi dogovorili za obročno odplačilo enkratne denarne pomoči. Nekateri dolga. Nekateri pa se niso niti oglasili, zato razmiso izgubili delo, nekateri se preprošljamo o začetkih postopka deložacij,« je povedal sto ne znajdejo sami. Tem svetujeAndrej Volk z Občine Šoštanj. mo in odlagamo deložacije, dokler Občina Šoštanj ima 129 najemniških stanovanj. se le da. V nekaterih primerih pa Opažajo, da vse več najemnikov za plačilo najemnin ljudje tudi ne želijo komunicirati z nami, se ne odzivajo. V takih pri-

V Šoštanju vse več subvencij

Mestna občina Velenje ima 880 najemniških stanovanj.

Do subvencije najemnin je upravičenih 220 najemnikov.

Odločbe izdaja Center za socialno delo, financira pa občina.

Letos imajo za ta namen predvidenih 170.000 evrov, polovica tega zneska je že porabljena.

najemnin pri deložiranih. Običajno ga odpišejo, ker druge možnosti ni.

Eni umrejo in nimajo koga terjati, so pa tudi taki, ki dolg plačajo. »Nekateri res nimajo čisto nič.

Nekateri so v stečajnih postopkih in je treba počakati, da se ti končajo in sodišče določi, koliko dolga se jim odpiše ... Različno.« Tudi deložirani pa se imajo v mestni občini možnost prijaviti na nov stanovanjski razpis, pogoj je, da imajo poravnane vse stroške, povezane s prejšnjim stanovanjem, in vse sodne stroške. n

potrebuje subvencijo. Trenutno je takih 54. Občina je za plačilo subvencij v proračunu letos namenila 54.500 evrov. »To bo najbrž premalo, saj se število najemnikov, ki potrebujejo subvencijo, povečuje. Še bolj kot to pa je opazno, da se povečuje znesek subvencij pri posameznih najemnikih,« pravi Peter Vidmar.

Za primerjavo: pred petimi leti je v Šoštanju prejemalo subvencijo 27 najemnikov, Občina Šoštanj pa je zanje namenila 23.000 evrov. n

Velenje, 18. junija – V torek je v domu za brezdomce razgrajal stanovalec in s tem motil druge. Izkazalo se je, da gre za duševnega bolnika, ki se je kasneje umiril, zato so se policisti in zdravniška ekipa, ki je tudi prišla na kraj, odločili, da za zdaj ne ukrepajo. Če se bodo kršitve nadaljevale, pa ga bodo napotili na zdravljenje.

Velenje, 18. junija – Skorajda ne mine teden, da ne bi na teh straneh poročali o nasilju v družini.

V torek ga je policistom prijavila oškodovanka, ki je povedala, da jo je partner med prepirom večkrat udaril. Policisti ga bodo ovadili. V petek, 21. junija zvečer, pa je prišlo do nasilja v družini v Šoštanju, kjer so policisti zaradi tega že večkrat posredovali. Mož se je tokrat znova znesel nad ženo. Policisti so ga pridržali, nato pa mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Tudi njega še čaka kazenska ovadba.

Všeč mu je harmonika

studio v Gavcah, je očitno ljubitelj harmonike. Odnesel je namreč kar tri. Poleg njih pa še sedem zvočnikov in več druge opreme. Lastnik povzročeno škodo ocenjuje na 15.000 evrov.

Roparska tatvina Velenje, 21. junija – V petek, v poznih nočnih urah, so trije storilci napadli starejšega občana, ga pretepli in mu vzeli torbico, v kateri je imel GSM aparat, dokumente, bančno kartico in manjšo vsoto denarja. Vse tri so že prijeli in jim predmete zasegli. Vse tri bodo ovadili za kaznivo dejanje roparska tatvina.

Tudi orodje kradejo Nazarje, Braslovče, 21. junija – V petek v jutranjih urah je bilo vlomljeno v delavnico in kletni del počitniške hiše v Nazarjah in Braslovčah. Storilci so odtujili motorno žago, električni agregat, samohodno kosilnico in več kosov električnega orodja v skupni vrednosti 3.000 evrov.

Žaljivo sporočilo Velenje, 22. junija – V soboto je oškodovanec policiste obvestil, da je preko telefona dobil sporočilo z žaljivo vsebino. Kršitelju so izdali plačilni nalog po Zakonu o javnem redu in miru.

Varnostnik pregnal storilca Velenje, 23. junija – V nedeljo okoli 2. ure ponoči je varnostnik pregnal dva storilca, ki sta skušala vlomiti v čolnarno ob Velenjskem jezeru. Policisti, ki so prišli za tem na kraj, so pri ogledu okolice našli avto in dokaj hitro tudi ugotovili, koga lahko sumijo za poskus vloma.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Prihod vozila pod domačo streho je bil pomemben dogodek za člane društva, občinsko vodstvo, krajane in tudi nekatere donatorje.

s potrebnim vozilom. V 110-letni zgodovini delovanja društva je malo tako pomembnih dogodkov, kot je postavitev novega vozila v nov prizidek gasilskega doma. Res smo hvaležni vsem, ki so nam pomagali pri

nakupu. Nismo še zagotovili vsega potrebnega denarja, a doslej smo uspešno premagali mnoge ovire in verjamem, da bomo s pomočjo občanov zmogli tudi to.« Nova pridobitev je stala 220 tisoč

evrov, od tega je dobrih 100 tisoč evrov primaknila lokalna skupnost, nekaj donatorji, osalo pa mora zagotoviti gasilsko društvo samo.

Tp

Iz policijske beležke Razgrajal v domu za brezdomce

Nasilja v družini ni malo

Velenje, 19. junija - Vlomilec, ki je v sredo zvečer vlomil v snemalni

Za jubilej novo vozilo Šmartno ob Paki – Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki praznuje letos 110-letnico delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s prireditvijo v soboto, 29. junija, ob 17. uri pred tamkajšnjim gasilskim domom.

Zaznamovali ga bodo tako, kot se za take priložnosti »šika«. Svojemu namenu bodo namreč predali novo gasilsko vozilo z lestvijo, s katero bodo lahko reševali tudi iz višjih nadstropij stanovanjskih objektov.

Ko so pred nedavnim pripeljali vozilo pred gasilski dom, je predsednik društva Franc Kumar rekel: »Tako sem ganjen, da si ne upam blizu. Po večletnih prizadevanjih nam je uspelo obogatiti strojni park

Velenje, 18. junija – Prejšnji teden je v prometu minil dokaj mirno.

Policisti poročajo, da sta se v torek zgodili dve prometni nezgodi na parkiriščih v Velenju, obema pa je bil skupen pobeg povzročiteljev. V obeh je nastala le gmotna škoda.

V primeru, da storilca izsledijo, ju čaka plačilni nalog zaradi pobega in zaradi nepravilnega premika z vozili.

V četrtek, 20. junija, se je prometna nezgoda zgodila na cesti Simona Blatnika. Krivo je bilo izsiljevanje prednosti. V nesreči je ena oseba utrpela lažje telesne poškodbe.

V petek, 21. junija, je voznik osebnega avtomobila pri trgovini Lidl trčil v otroka z rolerji. Voznik je deklico sicer vprašal, če je kaj narobe, potem pa s kraja odpeljal.

Policisti so opravili ogled, voznika izsledili, zdaj ga čaka za povzročitev nesreče in pobeg s kraja kazen.

27. junija 2013

Seks je bil preglasen Velenje, 18. junija – Na kaj vse je treba paziti v stanovanjskih blokih, kjer so stene tanke, kaže naslednji dogodek.

V torek ponoči so policiste poklicali iz enega od stanovanjskih blokov na Kardeljevem trgu, kjer naj bi vpitje iz enega od stanovanj motilo stanovalce.

Policisti, ki so šli na kraj, so ugotovili, da je šlo za glasnejši seks. Partnerja so opozorili na pozno uro.

Stanovalec udaril sostanovalca Šoštanj, 19. junija – V jutranjih urah v sredo je v skupnih prostorih, kjer bivajo, eden od delavcev udaril drugega delavca. Po opravljenih pogovorih s pričami bodo policisti najbrž napisali plačilni nalog.

Vznemirjal kupce Velenje, 20. junija – V četrtek popoldan so šli policisti v Nakupovalni cen-

ter, kjer je kršil javni red in mir občan.

Ker se to ni zgodilo prvič in ker je šlo za duševnega bolnika, se je zdravnica zdravstvenega doma odločila za hospitalizacijo.

Glasna glasba Velenje, 23. junija – V nedeljo okoli 20.30 so policiste klicali v Podkraj. Na tamkajšnjem piknik prostoru so preveč glasno vrteli glasbo. Kršiteljici so napisali plačilni nalog.

Naš ­čas, 27. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

NASVET

27. junija 2013

Majhne živali, velike težave Od januarja do sredine maja na Celjskem na novo prijavljenih kar 133 bolnikov z boreliozo in 2 primera klopnega meningoencefalitisa – Med najbolj okuženimi območji s klopi tudi Mozirje Tatjana Podgoršek

S toplejšimi dnevi prihajajo tudi klopi in z njimi nevarnost okužbe z boreliozo in virusom klopnega meningoencefalitisa. Slovenija sodi v vrh evropskih držav po verjetnosti okužbe, a se za cepljenje, ki je edina učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom, še vedno odloča premalo ljudi. Precepljenih je namreč le 12 odstotkov prebivalstva. Zapleti zaradi te bolezni so lahko hudi, en odstotek obolelih umre.

Zdravili so jo za boreliozo in za klopni meningitis Delovno terapevtko v velenjskem zdravstvenem domu Mojco Svatina spreleti srh po telesu, ko sliši besedo klop. Zaradi ugriza te majhne živali je namreč njeno življenje viselo na nitki. »Čeprav sem po prihod iz gozda klopa takoj odstranila, so težave nastopile 14 dni po vbodu.

Postajala sem utrujena, pojavili so se znaki, značilni za virozo: bolečine v nogah, glavoboli. Po tednu dni, v katerem je bilo moje zdravstveno stanje enkrat boljše, drugič slabše, pa je nastopila vročina, bruhala sem, glavoboli so bili še močnejši.

Mojca Svatina: »Kdor ni doživel posledic ugriza okuženega klopa, ne more vedeti, kakšne bolečine so to, zato vsakemu svetujem preventivno cepljenje.«

Kot zdravstvena delavka sem sama ugotovila, da je vzrok za te težave ugriz okuženega klopa.« Mojca je povedala, da so jo najprej v celjski bolnišnici, nato na intenzivnem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani zdravili za obe bolezni, katerih povzročitelj je ugriz okuženega klopa: klopni meningitis in boreliozo. »Bila sem resnično zelo uboga. Otekli možgani, težko

sem govorila, leve roke nisem čutila, imela sem dvojni vid, tudi nezavestna sem bila. Imela sem srečo, da sem se »zvlekla« tako, kot sem se, ker sem se veliko ukvarjala s športom.« Posledice čuti še danes.

Predvsem se mora izogibati sonca. »Kdor tega ni doživel, ne more vedeti, kakšne bolečine so to, zato sedaj vsakemu svetujem preventivno cepljenje. Naj še povem, da sem tisto leto cepila svojo hčer, tako sem se nameravala zaščitit pred klopnim meningitisom tudi sama. Ker sem bila ravno takrat prehlajena, se nisem in posledice sem še kako občutila na svoji koži,« je še dejala Mojca Svatina.

bližno teden dni po ugrizu klopa.

Bolnik dobi vročino, ki jo navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni,

Klopni meningoencefalitis je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa. Okužba se lahko prenaša tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega, ali uživanjem mlečnih izdelkov.

Prva faza bolezni se prične pri-

Območje Mozirja in Slovenskih Konjic Klopi postanejo aktivni v toplejšem vremenu, zato je največ klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji od maja do oktobra, prvi primeri se lahko pojavijo že marca.

Celjska regija se glede števila bolnikov s klopnim meningitisom uvršča med regije, v katerih je obolevnost višja od slovenskega povprečja.

V celjski regiji je bilo lani prijavljenih 34 bolnikov s klopnim meningoencefalitisom in 793 z boreliozo. Največ obolelih je bilo od leta 2003 do lani na Celjskem na območju Mozirja in Slovenskih Konjic.

Samo letos, od januarja do sredine maja, je bilo na omenjenem celjskem zavodu na novo prijavljenih 133 bolnikov z boreliozo, za klopnim meningoencefalitisom pa sta zbolela dva odrasla moška.

Odstotek okuženih ljudi umre

Prenaša se tudi s pitjem mleka ki jo spremlja visoka temperatura, močan glavobol, lahko tudi tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve, pravi dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.

19

Približno odstotek ljudi zaradi tega umre.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, ohromelost, motnje sluha, spomina, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.

Za klopnim meningoencefalitisom sicer obolevajo osebe vseh starosti, a ima bolezen običajno težji potek pri starejših bolnikih, ki imajo tudi večkrat posledice, vendar lahko bolezen pusti nevrološke posledice tudi pri otrocih.

Najpogostejša bolezen, povezana s klopi, je borelioza, sledi klopni

meningoencefalitis. Proti slednjemu se je mogoče učinkovito zaščititi s cepljenjem.

Cepljenje stane 33 za odrasle, evro manj za otroke Strokovnjaki priporočajo cepljenje vsem osebam od enega leta starosti naprej, če se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov. Drugi odmerek sledi v roku enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let, še dodaja Trop - Skazova.

Cena cepljenja za odmerek znaša za odrasle 33 evrov, za otroke 32 evrov. Cepivo je varno in učinkovito.

EnSvet - energetski nasvet

Vloga obtočnih črpalk pri obratovanju ogrevalnega sistema Pomemben del ogrevalnega sistema so tudi obtočne črpalke. Poskrbijo, da se toplota prenese od generatorja toplote do ogrevala. Medij prenosa je običajno voda, ki kroži v zaprtem eno- ali dvocevnem centralnem ogrevalnem sistemu. V tem procesu črpalka porablja električno energijo. Koliko energije bo porabljene, je odvisno od moči črpalke, njene izvedbe in časa obratovanja.

Izbira obtočne črpalke Pri novogradnjah sta osnovna dva podatka za izbiro črpalke v projektu ogrevanja. To sta toplotne izgube stavbe in potreben diferenčni tlak (razlika med tlakom na izhodu in vhodu črpalke). Pri starejših stavbah običajno ni več ustrezne dokumentacije, zato je pred zamenjavo stare črpalke z novo potrebno dinamični Slika 1

no spreminja in temu se mora prilagoditi tudi delovanje črpalke. Najnižje temperature so le kakih 10 dni, zato bo obtočna črpalka 100-odstotno izkoriščena malo časa. Večji del ogrevalne sezone bo obratovala v območju s 30 do 60 % obremenitve. Črpalke, ki so brez regulacije, obratujejo vedno z enako močjo in konstantnimi vrtljaji. Letno nabere obtočna črpalka okrog 5000 ur, in če ima moč 3 kW, porabi 15000 kWh elektrike, kar stane 2100 evrov.

Nove sodobne obtočne črpalke s frekvenčno regulacijo porabijo 60 % manj), torej le 6000 kWh ali 840 evrov. Črpalka stane okrog 5000 evrov, nakup se s prihrankom energije povrne v 4 letih.

Vgradnja nove, frekvenčno regulirane obtočne črpalke, je torej tudi ekonomsko smotrna investicija.

Regulacija obtočnih črpalk Karakteristike obtočne črpalke so najbolje prikazane v diagramu delovanja. Na sliki 1 je diagram navadne, neregulirane obtočne črpalke s tremi različnimi Q-H krivuljami. Pomen simbolov: A in B sta točki obratovanja, Q (m3/h) je pretok, H (m) pa obratovalni Slika 2

tlak izračunati in sistem hidravlično uravnovesiti. Če se to ne naredi, je velika verjetnost, da bo izbrana prevelika črpalka, pač po podatkih obstoječe. Te pa so običajno predimenzionirane in energijsko potratne.

Toplotne izgube stavbe se izračunajo za najbolj hladne dneve v ogrevalni sezoni, zato sta tudi potreben pretok vode in obtočna črpalka izbrana za ogrevanje pri najnižjih zunanjih temperaturah.

Zunanja temperatura se v ogrevalni sezoni nepresta-

tlak, KČ je karakteristika črpalke, KS pa karakteristika ogrevalnega sistema. Te črpalke obratujejo po izbrani krivulji s konstantno močjo in konstantnimi vrtljaji. Obratujejo pa še tudi črpalke samo z eno Q-H karakteristiko. Izbira krivulje je navadno ročna. Točka

obratovanja mora biti čim bliže karakteristike Q-H. Če je nad njo, je črpalka predimenzionirana, pod njo pa poddimenzionirana. Ko se pretok Q zmanjša zaradi zapiranja radiatorskih ventilov, se delovna točka premakne po Q-H krivulji navzgor – tlak se poveča, moč in vrtljaji pa se ne spremenijo. Pri povečanju tlaka preko določene meje nastane šum in hrup v ogrevalni inštalaciji. V hidravliki veljajo naslednja razmerja: - pretok je premo sorazmeren z vrtljaji črpalke, tlak črpalke se spreminja s kvadratom vrtljajev, moč pa se spreminja celo s tretjo potenco vrtilne hitrosti. To pomeni, da se pri zmanjšanju vrtljajev npr. za 50 %, za enako vrednost zmanjša tudi pretok, tlak se bo zmanjšal na 25 %, moč pa se bo zmanjšala na 12,5 % (slika2).

Novejše obtočne črpalke v primeru zmanjšanega pretoka ne povečajo tlaka ampak zmanjšajo vrtilno hitrost. Diferenčni tlak ostane konstanten ali pa se celo proporcionalno s pretokom zmanjšuje. Tudi za obtočne črpalke je obvezna energijska nalepka.

Obtočne črpalke v razredu A imajo vsaj 60 % manjšo porabo energije od povprečja črpalk na trgu. Na sliki 2 je prikazano delovanje obtočne črpalke po diferencialnem tlaku. Črpalka se prilagaja zahtevam ogrevalnega sistema, v katerem se neprestano spreminja pretok in dinamični tlak. Prilagajanje sledi minimalni porabi energije. Iz točke A 4 se pri zmanjševanju pretoka delovna točka premika v smeri proti A 1. Če pa je potreben večji pretok, kot je v A 4, se delovna točka avtomatsko premakne v B 0 in črpalka iz te točke ustvari novo karakteristiko s še manjšo porabo energije.

Obtočne črpalke poganja elektromotor s suhim ali mokro tekočim rotorjem. Slednje so brezšumne in so nezahtevne za vzdrževanje. Regulacija teh črpalk se izvaja s spreminjanjem smeri električnega toka ali pa s frekvenčnim pretvornikom.

Obtočne črpalke so tako postale zelo pomemben del ogrevalnega sistema. Ne le da imajo nalogo distribucije tople vode po omrežju ogrevalnega sistema, ampak v veliki meri prevzemajo tudi nalogo regulacije ogrevanja s čim manjšo rabo energije. Druga tudi pomembna

ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA (ESP) VELENJE Pisarna v Velenju je v prostorih Mestne četrti levi breg - vzhod, na Kardeljevem trgu 7. Dovoljenje za energetsko svetovanje občanom imata Robert Špegel, mag. inž. ener. in vodja pisarne Anton Juršnik, uni. dipl. inž. str.

Svetovanje je brezplačno, vendar se je za svetovanje potrebno prijaviti na eno od naslednjih telefonskih številk:

041 232 176 (Robert Špegel), 041 250 577 ali 03 587 06 08 (Anton Juršnik).

vloga sodobnih obtočnih črpalk pa je zmanjševanje in preprečevanje nastajanja hrupa in šumov v ogrevalnem sistemu, saj s prilagajanjem pretoka dejanskim potrebam preprečujejo prekomeren porast tlaka v ventilih. Ne morejo pa obtočne črpalke ogrevalnega sistema hidravlično uravnovesiti. Pretok bo še vedno izbiral smeri najmanjšega odpora. Zapiranje ventilov v večstanovanjski stavbi se bo začelo nekaj ur po začetku ogrevanja, in to postopoma od tistih, ki so najbližje izvoru toplote proti vedno bolj oddaljenim.

S tem se tudi pretok tople vode usmerja proti najbolj oddaljenim porabnikom, a preden ko bo toplota prišla do njih, bo minilo kar nekaj ur. Tako ogrevanje pa danes strokovno ni sprejemljivo in ni pravično.

Literatura: 1) Grundfos prospekti

n Anton Juršnik, energetski svetovalec

n

Naš ­čas, 27. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

Petek,

Sobota,

Nedelja,

Ponedeljek,

27. junija

28. junija

29. junija

06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Smrkci, ris.

09.00 Minuta v muzeju, ponov.

09.05 Zverinice iz Rezije: Volk, petelin in botra lisica, lutk. nan.

09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Mozart: Genij se zaljubi, ponov.

10.15 Muzozlet: Slikanje v Škocjanskem zatoku, ponov.

10.30 Mirovni tabor, dok. film 10.45 Popravni dom za starše, igrani film 11.00 Megabiti energije: Napeta dogodivščina, dok. ser.

11.10 Megaibti energije: Odlični kurirji, dok. odd.

11.25 Povratna vozovnica, dok. odd.

12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Mednarodna obzorja: Kitajske sanje, ponov.

14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medo Popi in prijatelji, ris.

15.50 Adi v vesolju, ris.

15.55 Mladi znanstvenik Janko, ris.

16.05 Anica, nan.

16.30 Taborniki in skavti, ponov.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena, ponov.

17.40 Strasti, 19/60 18.10 Zapeljevanje pogleda: Tugo Šušnik in Jože Slak, dok. ser.

18.40 Ezopovo gledališče, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Sveto in svet: Prihodnost Evrope, pogov. odd.

00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal

06.40 Poletna scena 07.10 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Smrkci, ris.

09.00 Minuta v muzeju, ponov.

09.05 Martina in ptičje strašilo, otr. odd.

09.10 Bisergora, nan.

09.35 Buba Guba, lutke 09.50 Rdeča kapica, lutk. pred.

10.20 Anica, nan.

10.45 Čarobni čeveljci, igrani film 10.55 Daleč od doma, dok. film 11.10 Veliki ulov, igrani film 11.25 Megabiti energije: Muzika brez CO2 11.35 Megabiti energije: Geotermalna železniška postaja, dok. odd.

12.00 Sveto in svet, pog. odd.

13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Kaj govoriš?= So vakeres?

16.00 Aleks v vodi, ris.

16.05 Taborniki in skavti, nan.

16.25 V boju s časom, 1/13 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena, ponov.

17.35 Strasti, 20/60 18.05 Netopirji, dok. odd.

18.35 Leonardo, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 2. del 21.25 Med valovi, tv Koper 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.25 Polnočni klub: Kitajsko zdravje 00.35 Kaj govoriš?= So vakeres?

00.50 Dnevnik, vreme, šport 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal

06.10 Odmevi 07.00 Radovedni Taček 07.10 Zgodbe iz školjke: Jaz sem jesenska megla 07.15 Studio Kriškraš 07.40 Marči Hlaček, ris. nan.

08.05 Bine, lutk. nan.

08.25 Čarobne roke: Konjiček 08.29 Živali iz kock: Labod 08.30 Kasper, no! Karneval 08.35 Ribič Pepe 09.00 Anica, nan.

09.25 Bukvožer: 111 pesmi za mlade in njim podobne 09.30 Male sive celice, tv kviz 10.15 Skok, dok. film 10.30 Moja soba: Eva 10.55 Trpljenje mladega Igorja, 2. del 11.35 Otročički, franc. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja!

14.50 Med valovi, tv Koper 15.15 Alpe, Donava, Jadran 15.55 Po travnikih …, dok. ser.

16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.35 Skriti kotički sveta: Angola – Vlak upanja, 5/10 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Poletna noč z Juretom Robežnikom, glasb. odd.

21.55 Poročila, šport, vreme 22.25 Poletna scena 22.50 Sinovi anarhije (III.), 13/13 23.55 Dvanajst: Tzvetan Todorov 00.55 Ozare, ponov.

01.00 Dnevnik, vreme, šport 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Karli, ris.

07.10 Tinček, ris.

07.15 Musti, ris.

07.20 Eli in Fani, ris.

07.25 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris.

07.35 Ava, Riko, Teo, ris.

07.45 Biba se giba, ris. nan.

08.05 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.10 Mladi znanstvenik Janko, ris.

08.20 Neli in Cezar, ris.

08.25 Dinko pod krinko, ris.

08.35 Timi gre, ris.

08.45 Nodi v deželi igrač, ris.

08.55 Vse o Rozi, ris.

09.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

09.12 Ezopovo gledališče, ris.

09.20 Moj prijatelj Zajec, ris.

09.40 Minuta v muzeju 09.45 Pujsa Pepa, ris.

09.50 Marči Hlaček, ris.

10.10 Minuta v muzeju 10.15 Dedek v mojem žepu, 39/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 40/66 10.45 Na obisku, tv Koper 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 2. del 15.00 Prva damska detektivska agencija, 4/7 16.00 Komisar Rex, 3/12 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Mali širni svet (II.), 5/12 18.10 Gozdovi Slovenije: Smrekovje, 4/5 18.40 Nodi v deželi igrač, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 5/8 21.30 Pogovor s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem 22.25 Poročila, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Kifeljc: Črna vdova, 3/3 00.55 Alpe, Donava, Jadran 01.25 Dnevnik, pon.

02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal

07.25 Utrip 07.40 Zrcalo tedna 08.00 Rjavi medvedek,ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo 08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris.

09.00 Minuta v muzeju 09.05 Radovedni Taček 09.15 Obisk v akvariju, 3. del 09.20 Obisk v akvariju, 4. del 09.25 Iz popotne torbe: Vlak, poučna odd.

09.45 O ribiču in njegovi ženi, otr. ser.

10.00 Potepanja II.: Živalski vrt, 1. del 10.25 Mladi Leonardo, 1/13 11.00 Če imaš glas, poj!, dok. odd.

12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Kitajsko zdravje 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.50 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

16.10 Bine, lutk. nan.

16.30 Taborniki in skavti, nan.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena 17.35 Strasti, 21/60 18.05 Zgodovina arhitekture, 2/8 18.35 Franček, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Opus: Poletne glasbene barve 23.50 Knjiga mene briga: Jure Detela 00.15 Slovenska jazz scena 01.10 Dnevnik, vreme, šport 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal

08.40 Skozi čas 08.50 Poletna scena 09.45 Pogledi Slovenije 11.05 Slovenski utrinki 11.50 Kajak kanu, sp, slalom, polfinale, posn.

12.25 Kajak kanu, sp, slalom, C1 (M) in K1 (M), prenos 13.55 Formula 1, velika nagrad Velike Britanije, kvalif., prenos 15.10 Nogomet, Fifa magazin 15.40 Kajak kanu, sp, slalom, ekipno, prenos 16.20 Zgodovina atletskih sp, Tokio 1991, športni film 17.25 Košarko čutim, ponov.

18.10 Vruja in Dario Marušić, koncert 20.00 Mlada Viktorija, ang. film 21.40 Platforma: 55. Beneški bienale 22.10 33/45, sobotna glasb. noč 23.00 Rok Otočec – 30 let 23.35 Med valovi, tv Koper 00.05 Zabavni infokanal

07.00 Skozi čas 07.05 Poletna scena 07.35 Dvanajst: Tzvetan Todorov 08.30 Globus, zunanjepol. odd.

09.00 Alpe, Donava, Jadran 09.35 Glasbena matineja 10.00 Fiesta Latina 11.20 Žogarija 11.55 Kajak kanu, sp, slalom, K1 (Ž) in C” (M), prenos 13.00 Migaj raje z nami 13.50 Fomrula 1, velika nagrada Velike Britanije, prenos 15.45 Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Stuttgard 1993, športni film 16.40 Kajak kanu, sp, slalom, K1 (Ž) in C” (M), posn.

17.15 Ulična košarka, report. iz Kopra 17.50 Nogomet, pokal konfeder., tekma za 3. mesto, prenos iz Salvadorja 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev 2013, posn.

21.30 Duša naroda: Pisanje ameriške zgodbe 23.50 Nogomet, pokal konfeder., finale, prenos iz Rio de Janeira 01.50 Zabavni infokanal

11.30 Točka, glas. odd.

13.35 Med valovi, tv Koper 14.00 Pogovor s hrvaškim predsednkom Ivom Josipovićem 14.50 To bo moj poklic: Farmacevt, tehnolog in lekarnar, 12/30 15.25 Čudesa vesolja: Neizbežnost, 1/4 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Nogomet, pokal konfeder., finale, posn.

19.00 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Rembrandt in jaz, 1/4 20.50 Wallander III., 2/3 22.25 Točka, glas. odd.

23.10 Zabavni infokanal

14.15 Točka, glas. odd.

15.30 Evropski magazin 16.30 Slovenski vodni krog: Ljubljanica 16.55 Pokukajmo na zemljo, ris.

07.15 Gregor in dinozavri, ris.

07.25 Kanopki, ris.

07.30 Pujsa Pepa, ris.

07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.40 Smrkci, ris.

08.00 Gospodič Jakob, ris.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 11.35 Dobro jutro 15.00 Točka, glas. odd.

15.45 Evropski magazin 16.30 Slovenski vodni krog: Krka 16.55 Muzikajeto, glas. odd.

17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Skriti kotički sveta: Šampanjec, 4/10 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Košarko čutim, ponov.

20.50 Nogomet, pokal konfeder., polfinale, prenos 22.50 Niti duh preteklosti, 6/7 00.20 Točka, glas. odd.

01.10 Zabavni infokanal 06.00 Chuck in prijatelji, ris.

06.30 Grdi raček, ris.

07.00 Biser, nad.

07.50 Biser, nad.

08.40 Pod eno streho, nan.

09.35 Tv prodaja 09.50 Rožnati diamant, nan.

10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad.

11.50 Tv prodaja 12.05 Lepo je biti sosed, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan.

15.00 Chuck, nan.

15.50 Rožnati diamant, nan.

16.50 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur,popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.55 Misli zdravo, nan.

18.00 Lepo je biti sosed, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Pravica do umora, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Downton Abbey, nan.

23.35 Misli zdravo 23.40 Nadarjeni mož, nan.

00.30 Na robu znanosti, nan.

01.30 Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

02.25 24ur, ponovitev 03.35 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop corn, glasbena oddajaBrigita Šuler 11.35 Župan z vami: Franc Šilak, župan Občine Mislinja 12.35 Napovedujemo 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Prodajno TV okno 13.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Oglasi 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, - ans. veseli Begunjčani, ans. Glas 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.55 Napovedujemo 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

11.50 Točka, glas. odd.

12.35 Biseri glasbene prihodnosti, 1/3 14.50 Prisluhnimo tišini 15.20 Slovenski magazin 15.45 Žogarija 16.15 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.

16.45 Mostovi Hidak 17.20 Nekoč je bila dežela pridnih, dok. film 18.40 Knjiga mene briga 19.00 Točka, glas. odd.

20.00 Neizbežnost, 1/4 20.50 Kennedyjevi, 1/8 21.30 Svet brez konca, 1/8 22.20 Podvezničarka, 3/6 23.55 Točka, glas. odd.

00.40 Zabavni infokanal 06.00 Chuck in prijatelji, ris.

06.30 Divji labodi, ris.

07.00 Biser, nad.

07.50 Biser, nad.

08.40 Pod eno streho, nan.

09.35 Tv prodaja 09.50 Rožnati diamant, nan.

10.45 Tv prodaja 11.00 Kot ukaže srce, nad.

11.50 Tv prodaja 12.05 Lepo je biti sosed, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan.

15.00 Chuck, nan.

15.50 Rožnati diamant, nan.

16.50 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

18.00 Lepo je biti sosed, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Knjiga skrivnosti, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti, nad.

22.50 Včeraj, danes, jutri, am. film 23.00 Eurojackpot 23.03 Včerja, danes, jutri, nad. filma 00.35 Družinski posel, am. film 02.50 24ur, ponovitev 03.50 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. veseli Begunjčani, ans. Glas 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomladi 2013, 4. del 18.50 Regionalne novice 2 18.55 oglasi 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Napovedujemo 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Gostilna pr Francet (36), zabavno glasbena oddaja 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

07.00 OTO čira čara 07.01 Radovedni Jaka, ris.

07.15 Mifi, ris.

07.30 Mojster Miha, ris.

07.40 Hobonavti, ris.

07.55 Žabec in prijatelji, ris.

08.05 Angelina balerina, ris.

08.20 Lalaloopsy, ris.

08.25 Skrivnostni ranč, ris.

08.50 Bratz, ris.

09.15 Altair v Zvezdolandiji, ris.

09.30 Doktor Glavca, ris.

09.40 Leto Chima, ris.

10.05 Monsuno, ris.

10.35 Družinski posel, am. film 12.50 Castle, nan.

13.45 Opremljevalci za milijon dolarjev, am. ser.

14.45 Kamera teče, am. ser.

15.15 Očetje pod krinko, ang. ser.

16.25 Misli zdravo 16.30 Cvetje v jeseni, slovenski film 18.45 Dobre zgodbe 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Sedem dni skomin, am. film 22.10 Hudičev odvetnik, am. film 00.55 Odtrgani, am. film 02.55 24ur, ponov.

03.55 Zvoki noči

09.00 Miš maš 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (65): Lep pozdrav iz …

10.05 Oglasi 10.10 Gostilna pr Francet (37), zabavno glasbena oddaja 11.10 Napovedujemo 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas: V Ribnem je lepo 18.40 Oglasi 18.45 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2127. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vurberg 2013, posnetek koncerta 23.00 Napovedujemo 23.05 Jutranji pogovori 00.35 Prodajno TV okno 00.50 Videospot dneva 00.55 Videostrani, obvestila

30. junija

07.00 OTO čira čara 07.01 Radovedni Jaka, ris.

07.15 Mifi, ris.

07.30 Mojster Miha, ris.

07.40 Hobonavti, ris.

07.55 Žabec in prijatelji, ris.

08.05 Angelina balerina, ris.

08.20 Lalaloopsy, ris.

08.25 Skrivnostni ranč, ris.

08.50 Bratz, ris.

09.15 Altair v Zvezdolandiji, ris, 09.30 Doktor Glavca, ris.

09.40 Hitri prstki, ang. ser.

10.00 Fish in Chips, ris.

10.10 Charlie Brown in Snoopy, ris.

10.20 Sedem dni skomin, am. film 12.35 Castle, nan.

13.30 Nova ameriška restavracija, am. ser.

14.25 Čari molekularne kuhinje, am. s.

15.20 Kuharska žilica, am. ser.

15.50 Ljubezen skozi želodec 16.25 V Londonu, am. film 18.15 Zabeljeno po ameriško 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Filmska zvezda, am. film 21.50 Vrnitev v Brideshead, ang. film 00.25 Utrip groze, am. film 02.10 24ur, ponov.

03.10 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš 09.40 2126. VTV magazin, 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Napovedujemo 10.15 Z novimi čistilnimi napravami do kakovostnejše pitne vode 10.30 2127. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Oglasi 11.05 Aktualno: Splošna bolnišnica Celje 12.05 Napovedujemo 12.10 Naj viža - ans Biseri, Jodlar Lojz s prijatelji 13.25 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Napovedujemo 18.05 Ustvarjalne iskrice (64): družabne igre 18.25 Nanovo: Startup vikend, mladinska oddaja 19.05 Oglasi 19.10 Žogarija (3) 19.35 Pop corn, glasbena oddaja 20.35 Oglasi 20.40 Jutranji pogovori 22.10 Napovedujemo 22.15 Pogovor z Lojzetom Peterletom, preds. osamosvojitvene vlade RS 23.15 Gostilna pr Francet (36), zabavno glasbena oddaja 00.15 Napovedujemo 00.20 Prodajno TV okno 00.35 Videostrani, obvestila

1. julija

06.00 Chuck in prijatelji, ris.

06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris.

06.35 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Biser, nad.

07.45 Biser, nad.

08.40 Pod eno streho, nan.

09.30 Tv prodaja 09.45 Chuck, nan.

10.35 Tv prodaja 10.50 Rožnati diamant, nan.

11.45 Tv prodaja 12.00 Kot ukaže srce, nan.

12.55 Lepo je biti sosed, nan.

13.45 Pod eno streho, nan.

14.45 Mladi zdravniki, nan.

15.15 Ljubljena moja, nan.

16.05 Rožnati diamant, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

18.00 Lepo je biti sosed, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Izpovedi razvajene bejbe, am. film 21.40 24ur zvečer 22.00 Downton Abbey, nan.

23.05 Misli zdravo 23.10 Nadarjeni mož, nan.

00.00 Na robu znanosti, nan.

01.00 Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

01.55 24ur, ponov.

02.55 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Miš maš: ljudski reki, verovanja in šege 11.15 2127. VTV magazin 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Napovedujemo 12.40 Videospot dneva 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videostrani, obvestila 18.05 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Modri Jan - Energija iz vesolja 18.45 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.05 Ustvarjalne iskrice: snežaki korenjaki 19.25 Oglasi 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Oglasi 21.40 Dnevi mladih in kulture v Velenju , pogovor 22.40 Oglasi 22.45 Mediafest Plitvice, posnetek 1. dela 00.20 Prodajno TV okno 00.35 Videospot dneva 00.40 Videostrani, obvestila

Torek,

2. julija

06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek,ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris.

09.00 Minuta v muzeju 09.05 Bine: Pospravljanje 09.20 Zgodbe iz školjke, Ali me poznaš: Jaz sem pajčevina 09.30 Studio Kriškraš 10.00 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik 10.05 Moja soba: Eva 10.35 Mladi Leonardo, 2/13 11.15 Igraj kolce, ponov.

12.20 Opus: Poletne glasbene barve, ponov.

13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studi city 14.20 Obzorja duha: Sveta brata 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Neli in Cezar, ris.

15.50 Dinko pod krinko, ris.

16.00 Eli in Fani, ris.

16.05 Ribič Pepe 16.30 Taborniki in skavti, nan.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena 17.40 Strasti, 22/60 18.10 Budizem na slovenskem: Sočutje, 1/3 18.40 Pujsa Pepa, ris.

18.45 Simfonorije: Kolesarjenje, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito, aktualna pogov. odd.

21.00 Somrak junakov – Hrvaška, Evropa in haaško sodišče, dokum. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Globus, zunanjepol. odd.

23.50 Pogovor s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem, ponov.

00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal 07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 15.20 Točka, glas. odd.

17.00 Mostovi Hidak 17.40 Ljudje in zemlja, tv Koper 18.30 Slovenski vodni krog: Dragonja 19.05 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto: Šanson, glasb. odd.

20.35 Na utrip srca: Ko pop sreča klasiko, dok. odd.

21.25 Overjena kopija, koprod. film 23.10 Točka, glas. odd.

23.55 Zabavni infokanal 06.00 Chuck in prijatelji, ris.

06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris.

06.35 Spuži Kvadratnik, ris.

07.00 Ko listje pada, nan.

08.00 Grozni Gašper, ris.

08.10 Generacija O, ris.

08.35 Pod eno streho, nan.

09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan.

10.35 Tv prodaja 10.50 Rožnati diamant, nan.

11.45 Tv prodaja 12.00 Kot ukaže srce, nan.

12.55 Lepo je biti sosed, nan.

13.50 Pod eno streho, nan.

14.45 Mladi zdravniki, nan.

15.15 Ljubljena moja, nan.

16.05 Rožnati diamant, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nan.

18.00 Lepo je biti sosed, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan.

21.55 24ur zvečer 22.15 Downton Abbey, nan.

23.30 Nadarjeni mož, nan.

00.20 Na robu znanosti, nan.

01.15 Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

02.10 24ur, ponovitev 03.10 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Modri Jan - Energija iz vesolja 10.50 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje 11.10 Oglasi 11.15 Dnevi mladih in kulture v Velenju , pogovor 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Napovedujemo 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videostrani, obvestila 18.05 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Videospot dneva 18.30 Nanovo: Postal sem bruc 19.10 Ustvarjalne iskrice:lonček zdravja 19.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.30 Oglasi 21.35 2128. VTV magazin 21.55 Kultura, informativna oddaja 22.00 Oglasi 22.05 Koncert ansambla F. Miheliča 00.05 Prodajno TV okno 00.20 Videospot dneva

27. junija 2013 Sreda,

3. julija

06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris.

08.03 Karli, ris.

08.05 Musti, ris.

08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.15 Gregor in dinozavri, ris.

08.25 Kanopki, ris.

08.30 Pujsa Pepa, ris.

08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

08.40 Čebelica Maja, ris.

09.00 Minuta v muzeju 09.05 Ribič Pepe 09.25 Zlatko Zakladko 09.55 Slovenski vodni krog: Gradaščica 10.20 Mladi Leonardo, 3/13 11.00 Pogovorna oddaja, ponov.

11.55 Somrak junakov – Hrvaška, Evropa in haaško sodišče, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Pujsa Pepa, ris.

15.45 Male sive celice, kviz 16.30 Taborniki in skavti 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Poletna scena 17.40 Strasti, 23/60 18.10 Prašna dežela?, 2/2 18.40 Neli in Cezar, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Londonska reka, ang. film 21.25 Slikovitih 55: Velika imena klasične glasbe na TVS 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Glasbeni večer: Festival Poletje Imago Sloveniae: Koncert najboljših mladih slovenskih glasbenikov 00.05 Dnevnik, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal

07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 14.00 Točka, glasb. odd.

16.10 To bo moj poklic: Farmacevt, tehnolog in lekarnar, 12/30 16.40 Evropski magazin, tv Maribor 17.00 Slovenci po svetu: Pogovor z dr.

Milanom Balažicem, tv Maribor 17.35 Mostovi Hidak 18.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.30 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 1/11 20.40 Slovensko olimpijsko stoletje, dok. ser., 2/11 21.25 Nebeško srce, šved. film 23.00 Točka, glasb. odd.

23.45 Zabavni infokanal

06.00 Čarobni vrtiljak, ris.

06.10 Moji žepni ljubljenčki, ris.

06.25 Spuži Kvadratnik, ris.

06.50 Ko listje pada, nan.

07.50 Generacija O, ris.

08.10 Pod košem, ris.

08.35 Pod eno streho, nan.

09.25 Tv prodaja 09.40 Ljubljena moja, nan.

10.30 Tv prodaja 10.45 Rožnati diamant, nan.

11.40 Tv prodaja 11.55 Kot ukaže srce, nan.

12.50 Lepo je biti sosed, nan.

13.45 Pod eno streho, nan.

14.45 Mladi zdravniki, nan.

15.15 Ljubljena moja, nan.

16.05 Rožnati diamant, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

18.05 Lepo je biti sosed, nad.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Hitrost, am. film 22.10 24ur zvečer 22.30 Downton Abbey, nan.

23.55 Nadarjeni mož, nan.

00.45 Na robu znanosti, nan.

01.45 24ur, pon.

02.45 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Nanovo: postal sem bruc 10.20 2128. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Koncert ansambla F. Miheliča 12.45 Napovedujemo 12.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.15 Videospot dneva 13.20 Prodajno TV okno 13.35 Videostrani, obvestila 18.05 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Čas za nas tabornike: biti tabornik 19.15 Ustvarjalne iskrice: nogavičniki 19.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Oglasi 21.40 Pop corn: Dejan Vunjak, Sell out 22.40 Oglasi 22.45 Skrbimo za zdravje: Kronična obstruktivna pljučna bolezen 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 27. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

PRIREDITVE

27. junija 2013

Knjižne novosti MAZZANTINI, Margaret: Novorojen od – odrasli / 821-311.2 – Družbeni romani

Večkrat nagrajena italijanska pisateljica prihaja med nas z aktualno, pretresljivo zgodbo mlade matere, na prvi pogled krhke in nežne ženske, v resnici pa močne osebnosti, ki je sposobna obrniti svoje življenje, kljub vsej tragediji, tudi v pozitivno smer.

Gemma najde ugodno priložnost, da svojemu sinu Pietru ob spominski razstavi fotografij v Sarajevu približa kraje, kjer je živela s svojim možem Diegov v času, ko sta pričakovala svojega sina. Prvič se mlada Gemma in fotograf Diego podata v Sarajevo v času olimpijskih iger, drugič pa med kasneje, v času vojnih viher, ko so ju postavila v življenje s popolnoma drugačnimi pravili. Ponovna vrnitev v Bosno in Hercegovino in srečanje s prijatelji v njej prebudi bolečo preteklost iz časov razpada bivše Jugoslavije in brutalne vojne …

Roman opisuje čustvene in družbene viharje našega časa in prostora, a ponuja tudi upanje na nov začetek, za katerega se je vredno boriti.

BECKER, Bonny: Lahko noč za medveda ml – mladina / C-S - CicibaniSlikanice

Prav vsi gremo radi na počitnice in tako se je odločila tudi mala miš.

Zvečer je potrkala na vrata medvedove hiše. Medved ni bil prav vesel tega obiska. Vse je moralo biti na svojem mestu: čepica, kozarec vode, njego-

va najljubša blazina in potreboval je popoln mir. A strah ima velike oči – celo za velikega medveda …

Simpatična in humorna zgodbica o prijateljstvu med medvedom in miško Bonny Becker je ilustrirala Kady MacDonald Denton. Obe avtorici sta za svoje delo prejeli že kar nekaj prestižnih nagrad, v slovenski jezik pa je poleg »Lahko noč za medveda« preveden tudi »Obisk za medveda«, ki nas popelje v prijateljstvo med medvedom in miško.

DISLEKSIJA: vodnik za starše od – odrasli / 37 – Vzgoja

Kaj je disleksija? Nekateri glasovi zvenijo enako … tudi videti so enaki … podobne težave smo že imeli v družini … ampak tako lepo je sanjati pri belem dnevu … sem pa glavni zabavljač v razredu … Vse to in še kaj spada pod ta pojem, ki nemalokrat otrokom in staršem povzroča kar precej težav. Šola, učitelji in ne nazadnje tudi starši pa zahtevamo uspehe.

V društvu Bravo, kjer lahko najdemo pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, so izdali knjigo, ki bo koristen in praktičen priročnik staršem in vzgojiteljem. Na pregleden in slikovit način nam približajo drugačnost otrok, zgodnje odkrivanje disleksije, kako pomagati otroku in mu približati šolo, ki zaradi narazumevanja otrokovih

težav mnogokrat postane velika ovira.

Samopodoba, motivacija in občutek nemoči je zaradi neuspehov pogosto zelo slaba.

Ne te in še mnoge druge težave najdemo praktične nasvete in napotke za učenje tujih jezikov, matematike,

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 27. junij 7.00 – 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 15.00 Park pred velenjsko gimnazijo, eMCe plac Park playground – Park s5 dogaja 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 21.00 Oder pred Domom kulture Velenje Koncert Bossa de Novo – Začetek 29. Poletnih kulturnih prireditev

Petek, 28. junij 7.00 – 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 13.00 eMCe plac PSYchadelic Gathering vol. 2 – Park s5 dogaja 21.00 Ploščad pred Max in Winner klubom Zabava s skupino Vikend slovenskega jezika … Staršem je lahko vodnik, strokovnim delavcem pa priročnik in opora za sodelovanje s starši otrok z disleksijo.

JANUŠ, Bojca: Permakulturni vrt

od – odrasli / 635 - Vrtnarstvo Pridelovanje hrane vedno bolj pridobiva pomen: nekoliko iz finančnega vidika, še bolj pa zaradi zdrave prehrane. Do sedaj smo bili navajeni klasičnih vrtov, na pohodu pa je permakultura, živa prst, trajnostno pridelovanje hrane … Najpomembnejše načela so skrb za naš planet, za ljudi in pravična razdelitev viškov.

Kar jemljemo naravi, ji moramo tudi vrniti. V naravi je vse logično in pravilno in truditi se moramo, da bo tudi naše delovanje podobno: brez umetnih gnojil, umetnih škropiv. Delujmo podobno, kot narava: z urejanjem komposta, privabljanjem koristnih živali, zasajevanjem koristnih rastlin, namakajmo z deževnico, zastirajmo zemljo …

Zavedati se moramo, da bodo prav to zemljo uporabljali tudi naši zanamci in verjamem, da jim to tudi vsi privoščimo.

COELHO, Paulo: Rokopis iz Arke

od – odrasli / 821-311.2 – Družbeni romani Eden najbolj branih brazilskih avtorjev je zopet z nami s svojimi izzivi, ki jih natrosi v vsakem svojem delu. Vedno znova se pojavlja z izzivi o naših najglobljih in univerzalnih vrednotah, ki ostanejo tudi, ko se razvrednoti vse ostalo.

V Jeruzalemu se leta 1099 pripravlja vdor križarjev, ki napoveduje poraz. Grk Kopt skliče veliko množico žensk in moških. Kristjani, judje in muslimani pričakujejo, da bodo dobili napotke za boj. Kopt pa ima druge načrte. Ljudi hoče spodbuditi k razmišljanju o njihovih izkustvih, s katerimi so se morali soočiti. Ljudi hoče opozoriti, da se njihovo pravo znanje skriva v ljubezni, ki so jo doživeli, v izgubah, ki so jih doletele, v težkih trenutkih, s katerimi so se morali spoprijeti. Njihova moč ni le v pesteh, ampak v njihovih dušah, srcih … n Pripravila: DS

Sobota, 29. junij 6.00 Različne lokacije po mestu Budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (52. Skok čez kožo) 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.00 Dom kulture Velenje Podelitev priznanj letošnjim delovnim jubilantom in jubilantom Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje (52. Skok čez kožo) 15.00 Park pred velenjsko gimnazijo, eMCe plac Metal koncert – Park s5 dogaja 17.00 Titov trg Velenje Zbor uniformiranih rudarjev (52. skok čez kožo) 17.30 Titov trg Velenje – pot do stadiona Parada uniformiranih rudarjev (52. Skok čez kožo) 18.00 Mestni stadion ob jezeru Osrednja prireditev 52. Skok čez kožo 20.00 ob restavraciji Jezero Družabno srečanje zaposlenih in upokojencev v družbah Skupine Premogovnik Velenje 20.30 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Mozaik jazz festival 2013 – Chocholate disaster (Aut/Ger/ Cro)

Nedelja, 30. junij 15.00 Park pred velenjsko gimnazijo, eMCe plac Chillout v Parku – Park s5 dogaja

Ponedeljek, 1. julij 7.00 – 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 8.00 – 14.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 10.00 Galerija Velenje Počitniške slikarske delavnice 10.00 – 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 – 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 21.30 Pred Domom Kulture Velenje Odprtje Poletnega kina Zvezde pod zvezdami – slovenska komična drama Srečen za umret

Torek, 2. julij 7.00 – 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 8.00 – 14.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 10.00 – 12.00 in 16.00 – 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku – Torkove igrarije: Mladi kiparji 10.00 Galerija Velenje Počitniške slikarske delavnice 10.00 – 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 – 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102

Sreda, 3. julij 7.00 – 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 8.00 – 14.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 10.00 Galerija Velenje Počitniške slikarske delavnice 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda 10.00 – 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 – 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 Delavnica zdrave prehrane: Smoothie

21 Koledar imen

18.00 – 19.30 pred telovadnico CVIU, Kidričeva 19 Organizirani treningi karateistov

ŠOŠTANJ Četrtek, 27. junij 12.00 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica; Ustvarimo si Facebook profil Petek, 28. junij X Odhod iz AP Šoštanj Družinski planinski tabor (do 1. 7.)

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 27. junij 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Junij/rožnik

27. Četrtek Ema

28. Petek -

Hotimir

29. Sobota -

Peter, Pavel

30. Nedelja Emilija

Julij/mali srpan

1. Ponedeljek Bogoslav

2. Torek Marija

Petek, 28. junij

3. Sreda -

10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Lunine mene

Sobota, 29. junij 17.00 Gasilski dom v Šmartnem ob Paki Slovesna prireditev ob 110. obletnici PGD ŠoP, sprejem in blagoslov novega vozila in prizidka, družabno srečanje z ansamblom Krajcarji

Nedelja, 30. junij 15.00 Gasilski dom v Šmartnem ob Paki Vaške igre in družabno srečanje z ansamblom Spev

Ponedeljek, 1. julij 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Torek, 2. julij 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Sreda, 3. julij 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,…)

Irenej

30.

junija, ob 6.54, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • četrtek, 27. 6., od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 30. 6., ob 11.00, pravljične urice v Džungli Tigrova preproga • vsak dan od 10.00-21.00, Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.

• Do 7. 7., Fotografska razstava Popotnik, Zvone Šeruga svetovni popotnik, novinar in fotograf vabi v svet daljnih krajev in zelo drugačnih življenj.

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:

IZHOD Slovenska satirična akcijsko komična drama, 82 minut. Režija: Dejan Babosek. Igrajo: Aljoša Kovačič, Yurij Bradac, Katarina Jurkovič, Ludvik Bagari, Gea Erjavec, Dragan Bjelogrlić,idr.

Petek, 28. 6., ob 20.30- premiera s predstavitvijo filmske ekipe Sobota, 29. 6., ob 18.00 Nedelja, 30. 6., ob 19.00 - mala dvorana Izhod je sodobna satirična akcijsko komična drama, katere dogajanje je postavljeno v urbano Ljubljano. Glavni liki filma, Peter in Lara ter Sara in Andrej so tipični predstavniki mlade generacije, ki se težko spopada z vsakodnevnostjo. Andrejev bratranec, ki živi v tujini, jim predlaga, naj se odločijo za drugačno življenje v toplejšem podnebju. Sprejmejo mikavno povabilo, a ko želijo dvigniti podedovani denar, ki jim bi omogočil nov začetek, ugotovijo, da so spet potegnili krajši konec.

Direktor banke, sicer družinski prijatelj, jih je s prevaro spravil ob denar. Naivno se odločijo za radikalen korak, povračilni udarec z ropom banke, kar jih pahne v svet prevar, preprodajalca orožja, računalniškega hekerja in nenazadnje samega ropa, ki se prelevi v divje obsedeno stanje. Pogovarjali se bomo z režiserjem in glavnim igralcem. S podporo Ministrstva za kulturo!

HITRI IN DRZNI 6 (Fast and the Furious 6) Akcijski, pustolovski, kriminalka, 130 minut . Režija: Justin Lin. Igrajo: Dwayne Johnson, Vin Diesel, Paul Walker, Michelle Rodriguez, Ludacris, idr.

Petek, 28. 6., ob 18.00 Sobota, 29. 6., ob 20.00 Nedelja, 30. 6., ob 20.30 Neustrašni Dom in njegova ekipa hitrih voznikov živijo v razkošju ukradenega denarja, toda zaradi kriminalne preteklosti se ne morejo vrniti v ZDA. Možnost novega začetka jim ponudi agent Luke, ki želi ujeti tolpo predrznih cestnih divjakov, odgovornih za rop vojaških transportov. V zameno za izbris kazenskih kartotek Dom pristane na sodelovanje in s prijatelji znova sede za volan hitrih dirkalnikov. Toda poleg vratolomnih cestnih obračunov, se mora Dom tokrat soočiti tudi z osebnimi duhovi iz preteklosti.

ZAVETJE (Save Haven) Romantična drama, 119 minut Režija: Lasse Hallström. Igrajo: Cobie Smulders, Julianne Hough, David Lyons, Josh Duhamel, Noah Lomax, Lauren York, Ric Reitz,, idr.

Petek, 28. 6., ob 19.00 - mala dvor.

Sobota, 29. 6., ob 20.45 - mala dvor.

Nedelja, 30. 6., ob 18.15 Režiser večnih romanc Čokolada in Casanova predstavlja zgodbo obupane Katie, ki po kruti osebni tragediji zbeži od doma.

V iskanju varnega zavetja jo pot pripelje v mirno obmorsko mestece, kjer spremeni identiteto in skuša na novo zaživeti. Počasi se zbliža s prijaznim vdovcem Alexom, ki se po najboljših močeh trudi vzgajati mladoletna otroka, vendar se zato počuti vedno bolj osamljenega. Dve strti duši se počasi zbližata, toda pot njune ljubezni je posejana z neštetimi ovirami osebnih dvomov in strahov. Njuna vez je postavljena na končno preizkušnjo, ko se mora Katie soočiti z demoni iz svoje preteklosti.

MOGOČNI OZ (Oz the Great and Powerful)-podnapisi.

Družinska fantazijska avantura, 130 minut. Režija: Sam Raimi. Igrajo: Mila Kunis, James Franco, Rachel Weisz, Michelle Williams, Abigail Spencer, Joey King, Zach Braff, Martin Klebba, Ted Raimi, Bill Cobbs, Tony Cox, Tim Holmes, idr.

Sobota, 29. 6., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 30. 6., ob 16.00 – otroška matineja Disneyjev fantazijski film govori o nastanku priljubljenega čarovnika iz Oza avtorja L. Franka Bauma. Potem ko cirkuški čarodej Oscar Diggs po spletu naključij iz prašnega Kansasa pride v pravljično deželo Oz, najprej pomisli, da je osvojil glavni dobitek, saj mu slava in bogastvo stojita pred nosom. Vse dokler ne spozna tri čarovnice: Theodoro, Evanoro in Glindo, ki niso prepričane, da je ravno Oscar čarovnik, ki so ga vsi pričakovali.

SREČEN ZA UMRET Komična drama, 100 minut. Režija: Matevž Luzar. Igrajo: Evgen Car, Milena Zupančič, Vladimir Vlaskalič, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Dare Valicč Ivo Barišič, Dušan Jovanovič, Jette Ostan Vejrup, Janez Škof idr.

Ponedeljek, 1. 7., ob 21.30 – ploščad ob domu kulture Velenje Srečen za umret je grenko sladka komedija o upokojencu, ki se odloči, da bo srečen preden umre. Je grenko sladka pripoved o staranju, ki najprej postreže z vsemi stereotipnimi predstavami, da bi jih nato obrnila na glavo. Je zgodba o tem, da za življenje nikoli ni prepozno. Ivan je 76-letni upokojeni učitelj glasbe. Verjame, da je njegovo življenje končano, zato si kupi parcelo za grob s prekrasnim pogledom na Alpe in gre v dom za starejše, kjer želi v miru dočakati svoj konec. Ampak zgodi se ravno nasprotno: na tečaju računalništva odkrije strast za življenjem in končno začne živeti. Na FSF v Portorožu 2012 je dobil nagrado občinstva ter še tri vesne (za najboljši scenarij, fotografijo, ton, scenografijo).

V primeru slabega vremena bo filmska predstava v Kinu Velenje! (Zvezde pod zvezdam, vstop prost)

Naslednji vikend, od 5. 7. do 8. 7. napovedujemo:

romantično komedijo VELIKA POROKA, akcijsko komedijo DVIGNI, triler KLIC V SILI, družinsko animirano pustolovščino MALI VELIKI PANDA ter v Zvezdah pod zvezdami, v ponedeljek, 8. 7. ob 21.30 akcijsko komedijo VSE ZA DENAR.

Naš čas, 27. 7. 2013, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

27. junija 2013

Nagradna križanka Pentlja Pentlja Šoštanj Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 588 16 30 pentljasostanj@gmail.com

Dragi starši, učenke, učenci, dijakinje in dijaki!

V veselje nam je, da vas lahko tudi letos popeljemo v čudovit šolski svet. Že dvajseto pomlad nas ob pričakovanju spreletavajo marvljinci.

Vemo, da boste v trgovin Pentlja v Šoštanju, na Koroški cesti 2, našli kakovostne in privlačne potrebščine. Občutek, da ste z nakupom pri nas zadovoljni, je izreden.

Hvala vsem, ki nam zaupate, in dobrodošli vsi, ki ste letos prvič z nami.

Zagotavljamo vam dober nakup, vaša Pentlja Ugodnosti za naše kupce: • majhna pozornost ob nakupu • UGODNI plačilni pogoji Osnovnošolci in srednješolci lahko v trgovini Pentlja dobite: DELOVNE ZVEZKE IN UČBENIKE ŠOLSKE POTREBŠČINE • šolske torbe in nahrbtnike, peresnice, šolske copate, zvezke, mape, liste, pisalni, likovni in tehnični pribor ….

RABLJENE UČBENIKE • lahko jih prinesete k nam v komisijsko prodajo ali pa pri nas kupite tiste, ki jih potrebujete FOTOKOPIRANJE • črno-belo • barvno PRINTANJE • z interneta • s ključka Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 8. julija.

Izžrebali bomo tri nagrade,nakup v vrednosti 15 evr v Pentlji

RADIO VELENJE ČETRTEK, 27. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje..

PETEK, 28. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 29. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 30. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 1. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 2. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 3. julija

Nagrajenci nagradne križanke »Vzajemna«, objavljene v tedniku Naš čas dne, 13. junija 2013, so: •

Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje (pohodne palice Vzajemna); • Gabriela Ferlin, Cesta II / 8, 3320 Velenje (majica Vzajemna); • Danica Sivka, Škalska 30 a, 3320 Velenje (steklenica za vodo Vzajemna).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: VAŠE ZDRAVJE VAM JE POMEMBNO

Info točka na pokopališču Podkraj dostopna tudi preko svetovnega spleta Spoštovane uporabnike in odjemalce komunalnih dobrin in storitev obveščamo, da lahko do info točke na pokopališču Podkraj dostopajo tudi od doma preko svetovnega spleta. Na povezavi http://velenje.enmemoro. eu/ si lahko poleg obvestil o pogrebih in ostalih pomembnih dogodkih naše dejavnosti, poiščete tudi lokacije grobnih mest na pokopališčih Podkraj in Škale. Za iskano grobno mesto se izriše pot od info točke v Podkraju oziroma od vhoda na pokopališču Škale do iskanega grobnega mesta.

Komunalno podjetje Velenje, d.o.o

Zunanji zaslon oziroma info točko smo na pokopališče Podkraj namestili konec leta 2011. Zunanji zaslon, ki deluje na dotik, obiskovalcem nudi različne informacije, njegova osnovna naloga pa je možnost iskanja lokacije grobnih mest. V bazi iskalnika bo vsak obiskovalec lahko sam poiskal podatke o pokojniku in lokaciji groba na pokopališču; v iskalnik boste vpisali ime in priimek pokojnika, ki ga iščete, število zadetkov pa lahko omejite z navedbo letnice rojstva ali letnice smrti. S klikom/z dotikom na ime pokojnika, ki ga je našel iskalnik, se na načrtu pokopališča prikaže pot do parcele, na kateri se nahaja grob pokojnika.

S pomočjo tipk na zunanjem zaslonu lahko preko spletnih povezav dostopate še do drugih koristnih informacij in napotkov, kot so denimo aktualni pogrebi, arhiv pogrebov, napotki v primeru smrti v družini, dežurne številke pogrebne službe in kontaktno osebo, cenik pogrebnih storitev, … in neposredno na ostale vsebine spletnih strani Komunalnega podjetja Velenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. do 23. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. jun. 2013 do 23. jun. 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 27. 7. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEŠČEVALEC

27. junija 2013

mali OGLASI STIKI-POZNANSTVA

PLOŠČICE keramične, na zalogi ali po naročilu, italijanske ali španske in ostali gradbeni material ugodno prodam.

ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

Keramika; gsm: 051-617-220 Gradb. material: 041-617-220

PRIDELKI

Hojnik trgovina, Roman Pešec s.p., Leskovec 15, 3202 Ljubečna

JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371

RAZNO MOTOR, skuter Tomos Nitro, 50 ccm, prevoženih 500 km, letnik 2012, prodam. Gsm: 041 968 305

ŽIVALI JAGENČKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Gsm: 031 619 115

23

DEŽURSTVA TELICO, rjave pasme, pašna, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 041 783 457

NEPREMIČNINE GARAŽA, skladišče, nov objekt. 20 – 200 m2, višina 4 m, voda, elektrika, varovanje. 6 km iz Velenja – ugodno oddam. 051 395 560.

• Garsonjero v centru Velenja, s čudovitim razgledom na mesto, 19 m 2, nad. 11/13, leto izgradnje 1968.

Cena 28.500 evr.

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

• 3-sobno stanovanje, Jenkova Velenje, 63 m2, 5/5 nad., leto izgradnje 1974. Cena 78.000 evr.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

29. in 30. 6. – Jernej Dobelšek, dr. dent. med. (z dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE ZLATA POROKA: Marija in Anton Gričar, Velenje, Stritarjeva cesta 3.

POROKE: Miha Podmiljšak, Velenje, Šaleška cesta 2 c, in Michaela Ambrozaiova, Slovaška, 29. Avgusta 131/24, Kalna Nad Hronom; Dimitrija Gavriloski, Cesta Františka Foita 2, Velenje in Maja Lesjak, Kidričeva c. 39, Velenje; Mišo Pavić, Velenje, Goriška c. 45 in Sladžana Nikodijević, Velenje, Goriška c. 45; Marin Vukančić, Velenje, Kardeljev Trg 3 in Nedeljka Bekić, Prebold, Latkova vas 215; Kristjan

ZAHVALA 22. junija smo se na pokopališču Podkraj za vedno poslovili od naše drage

HILDE KRAJNC 17. 9. 1917 – 18. 6. 2013

Na njeno željo smo jo pokopali v najožjem krogu prijateljev. Hvala izvajalcu »Tišine«, praporščakom, ZZB Velenje in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje.

Posebna zahvala kolektivu Centra starejših Zimzelen Topolšica, kjer je preživela zadnji dve leti svojega življenja.

Hvala vsem, ki ste ji z lepo besedo ali dejanjem polepšali življenje.

Čoklc, Velenje, Ljubljanska c. 28 in Sonia Moussa, Francija, 17 Rue De Lorraine Levallois-Perret; Peter Apat, Gaberke 214, Šoštanj in Laura Kropušek, Velenje, Kardeljev trg 1.

SMRTI

Srečko Ostruh, rj. 1955, Velenje, Šalek 95; Frančišek Predovnik, roj.

1934, Nazarje, Vrtnarska Ul. 8; Vekoslava Buser, roj. 1933, Šentjur, Lutrje 14; Hilda Krajnc, roj: 1917, Velenje, Kidričeva c. 13; Vincenc Verbič, roj.

1933, Velenje, Stanetova c. 5; Rudolf Fidej, roj. 1937, Velenje, Cankarjeva c. 1 a; Rudolf Karol Urbajs, roj. 1935, Šentjur, Cesta Kozj. odreda 23.

ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi drage hčerke in prijateljice

Saša

DRAGICE LESJAK 16. 5. 1967 – 12. 6. 2013 Našemu dolgoletnemu sodelavcu, učitelju Pot je prehojena …

Končana sta upanje in hrepenenje.

Težko je dojeti, da je minila sreča z dobroto tvojega srca, in žalostno sprejeti, da se s tem vse konča.

Ostala nam bo nema bolečina, ki za lepimi spomini se bo skrila.

STANKU ŠKOBERNETU V SLOVO Nekdo je pustil sledove stopinj in je neslišno odšel.

Mislimo nanj in postavljamo stopala v njegove stopinje. (po Neži Maurer)

Sodelavci OŠ Šalek Velenje

se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste sočustvovali z nama v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vsak čuteč stisk roke in vsako iskreno besedo tolažbe. Posebna zahvala gre govornici Branki Gabrijel za ganljive besede slovesa, Pogrebni službi Usar, Šentiljskim pevcem za odpete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi Zdravstvenemu domu Velenje, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, kolektivu ter govorniku Term Topolšica, Medobčinskemu društvu invalidov MOV in odboru invalidov Velenje. Prisrčna in iskrena zahvala sosedom Zinki Cvikl, Branki Gabrijel in družini Krt za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste Dragico obiskovali v času njene težke bolezni, jo spoštovali, imeli radi, jo vspodbujali, ji za čas življenja kaj dobrega storili in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in tako vsak po svoje pripomogli, da bo živela med nami v lepem in trajnem spominu. Žalujoča: oče Jože in prijateljica Mojca

ZAHVALA V SLOVO Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, brat in stric

RUDI FIDEJ

VINKO VERBIČ

1937 - 2013

Življenje nam mnogo da, smrt vzame brez meja!

5. 4. 1933 – 18. 6. 2013

V četrtek, 20. junija, smo se poslovili od našega Rudija v družinskem krogu.

Vsi njegovi

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsako lepo misel in besedo tolažbe. Še posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Velenje in Bolnišnice Topolšica. Žalujoči: žena Anica, hči Vera, zet Ivo, vnuka Andreja in Lovro

Naš ­čas, 27. 7. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 24

»Industrijske spomenike« bodo porušili V Mestni občini Velenje uspešno tečejo številne naložbe, najobsežnejši je kohezijski projekt vodoskrbe in kanalizacije ter stanovanjska izgradnja – »Jezero« se prebuja – V juliju bodo stekla dela na »promenadi« Mira Zakošek

Kljub krizi je letošnji velenjski občinski proračun razvojno naravnan in je, kot pravi župan Bojan Kontič, v dobri kondiciji.

Račune poravnavajo sproti, lani so celo nekaj sredstev privarčevali, kar pa jim zdaj pride zelo prav.

Brv čez Pako že julija Stekla bo tudi prenova mestnega središča, vključno z brvjo čez reko Pako in dvonivojskim parkiriščem pri Zdravstvenem domu. Naložbo bodo izvajali dve leti, težka pa je tri in pol milijona evrov. Sočasno

razpis. Sicer pa večino vseh naložb udejanjajo s pomočjo nepovratnih sredstev, saj se redno prijavljajo na razpise, pri tem pa so večinoma tudi uspešni.

Obnova cest bi morala biti zaključena letos Računajo, da bo koncesionar v teh dneh intenzivno nadaljeval obnovo občinskih cest, letos naj bi obnove v celoti zaključili in ceste prihodnjih 12 let, kolikor še traja koncesija, vzdrževali. Občina pa bo morala kar najhitreje zagotoviti dodatna sredstva za obnovo Ceste

Drago Martinšek (vodja urada za družbene dejavnosti), Alenka Rednjak (vodja urada za razvoj in investicije), župan Bojan Kontič in Tone Brodnik (vodja za komunalne dejavnosti).

Stekel je namreč obsežen kohezijski projekt, vreden 42 milijonov evrov, ki ga v veliki meri sofinancirata Evropa in država. Žal se država ne drži dogovora, da bi občini zagotovila sredstva takrat, ko zapadejo računi. Tako občina zalaga ta sredstva. Se bodo pa v letošnjem letu dodatno zadolžili, in sicer za približno milijon evrov za prej omenjeni projekt in približno toliko za stanovanjsko izgradnjo. Stanovanja na Gorici gradijo skupaj z državnim stanovanjskim skladom, pridobili jih bodo 120, za vsakega tudi parkirišče. Tu pa bodo še dodatna parkirišča, ki jih na Gorici močno primanjkuje.

teče tudi energetska sanacija stavb Šolskega centra in Zdravstvenega doma, kar pomeni seveda tudi nove lepše fasade. »Za zdaj le objekt bivšega Farmina ostaja v stanju, ki nam ni v ponos. Upam, da bodo lastniki o tem razmislili in tudi sami kaj ukrenili, saj bo to območje eno najlepših delov našega mesta, ki nam bo lahko v ponos,« dodaja Kontič. Novo brv naj bi začeli graditi že julija in jo končali do oktobra, v tem času nameravajo prestaviti tudi komunalne vode.

Garažno hišo naj bi začeli graditi septembra letos.

V tem času energetsko sanirajo tudi stanovanjski blok na cesti Simona Blatnika, polovico sofinancira Petrol, ki se je prijavil na

talcev, ki je v obupnem stanju. Upajo, da jim bo sledila država in preplastila tudi Kidričevo, še posebej pri križišču proti Zdravstvenemu domu. Žal pa s prenovo Šaleške ceste, kjer je Dars zakrpal le najhujše luknje, do leta 2015 ne bo nič.

Obnova MPT Kar nekaj del bodo v počitniškem času opravili na šolskih in obšolskih objektih. Večji posegi so predvideni na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda, ki je v precej slabem stanju.

Jezero se »prebuja« Udejanjati začenjajo tudi načrte na območju rekreacijskega centra

Ne bo se treba več drenjati Šoštanjsko knjižnico iz utesnjenih prostorov preselili v večje, prostornejše, svetlejše Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 21. junija – V petek opoldne, kot so obljubili pred počitnicami, ko marsikdo še raje kot sicer seže po knjigi, so v Šoštanju odprli novo prostorno in svetlo knjižnico. Uredili so jo v prvem nadstropju centra Pilon v prostorih, kjer je bil prej fitnes.

Ena tistih, ki to knjižnico obišče velikokrat, je Sonja Kugonič. Prišla je tudi na otvoritev: »Ne samo jaz, tudi

Željni so bili nove knjižnice.

Anica Macur: »Na šoštanjske bralce me vežejo lepi spomini.«

Sonja Kugonič: »Kot bralka sem vesela te pridobitve.«

Jezero. Skupaj s Premogovnikom urejajo razsvetljavo, tako da bodo sprehodi in druga rekreacija tam možni tudi v večernem času. Urejajo parkirišče ob golf igrišču (od Birta kupujejo zemljišče). Potem bodo postavili zapornico zgoraj na začetku ceste (zdaj stoji spodaj pri mostu). »Ne pristajamo več, da

Klasirnico bodo podrli Časi, ko so razmišljali o tem, da bi lahko tako velik objekt, kot je že dolgo neuporabna klasirnica, ki stoji nasproti Pesja, s pomočjo evropskih sredstev na različnih razpisih

Vrtički za vse V Mestni občini Velenje so veseli, da so v letošnjem letu zadostili potrebam po vrtičkih. Obdelanih je že 81 vrtičkov. Dobili so jih vsi, ki so si jih želeli. Na obeh lokacijah so za vrtičkarje uredili tudi vodo, tako da ob suši ni težav z zalivanjem.

Tudi objekt nekdanje klasirnice je predviden za rušenje.

tisti, ki prihajajo na rekreacijo, parkirajo tik ob kolesarski progi. Najbrž jim ne bo težko narediti nekaj korakov peš,« pravi Bojan Kontič.

Uredili bodo tudi javne sanitarije (tudi za invalide). Sanitarije bodo uredili tudi v čolnarni, prav tako bodo uredili plažo s tuši. Monitoringa kopalne jezerske vode pa so se že lotili (rezultate objavljajo na portalu velenje.si in na panoju ob čolnarni). Monitoring vode bodo izvajali 10 tednov, jeseni pa naj bi tudi končali profil kopalne vode Velenjskega jezera in dosegli, da bi bili ti podatki tudi javno objavljeni.

Zavedajo se, da mnogi dvomijo o čistosti te vode, dosedanji rezultati pa kažejo, da je ta ena najbolj čistih v Sloveniji.

Nadaljujejo tudi urejanje kolesarskih stez. Objavili so razpis za izdelavo idejnega projekta za kolesarko pot Huda luknja.

obnovili in predali v namen kulturi, so mimo in ti načrti so utopični. Za takšne posege denarja ni, pa tudi objekti sami niso ravno takšni, da bi sodili v ta prostor. S Premogovnikom Velenje so se dogovorili, da bodo, potem ko bo začel obratovati nov izvozni jašek, vse te objekte, vključno s klasirnico, podrli. Še posebej veseli so, da bodo podrli tudi zračni jašek v Pesju, iz katerega pogosto prihajajo neprijetne vonjave. Ves ta prostor bodo namenili turizmu.

Ohranjajo brezplačno blagajno Mestna občina Velenje ohranja brezplačno blagajno, odprli so celo še tretje blagajniško okence. Letos pa je bilo plačanih kar 16.700 položnic.

trinajstletni sin je vnet bralec. Pogosto potrebuje kaj za šolo in tudi to poiščeva tukaj,« je pripovedovala. Zelo je zadovoljna s storitvami, ki jih bralcem nudijo: »Če nimajo, se potrudijo in poiščejo. Imam pa tudi internetno izposojo, tako da lahko rezerviram.« Tako kot bralci so si večji, svetlejši prostor zaslužili tudi zaposleni. Anica Macur, upokojena knjižničarka z najdaljšim stažem v Šoštanju, si je rekla, da te otvoritve ne sme zamuditi. Tako je je bila vesela, da je s seboj prinesla šopek rdečih češenj. »Svojega dela v Šoštanju se spominjam z lepimi občutki. Prišla sem leta 1972 v staro občinsko stavbo, kjer je bila takrat knjižnica brez dnevne svetlobe z malo bralci. Največja dnevna izposoja takrat je bila dvajset izvodov, potem pa je šla tudi čez sto izvodov. V knjižnico sem pritegnila šolarje, sodelovala z vrtci ...« Šoštanjska knjižnica ima okoli 1.600 članov, v fondu pa okoli 25.000 knjig. »Na leto jih izposodimo približno 48.000. Šoštanjčani so zelo dobri bralci,« pa je

Na kotalkališču bo drsališče Sočni park dobiva lepšo podobo, nameščajo nove klopi, obnavljajo pa tudi vilo Rožle, ki jo bodo zdaj namenili tudi tabornikom (del prostorov bodo zadržali Šaleški likovniki), na kotalkališču pa naj bi že do te zime uredili drsališče.

Pirglov poletni tabor Mestna občina Velenje bo skupaj s Šaleško zvezo tabornikov postavila dnevni tabor na Pirglovem hribu, kjer se bodo mladi lahko učili taborniških veščin blizu svojega doma.

Tabor bo predvidoma odprt od 16. avgusta pa do konca počitnic. n

povedal direktor Knjižnice Velenje, pod okrilje katere sodi šoštanjska, Vlado Vrbič. Še posebno opazno se je število bralcev povečalo po otvoritvi knjižnice pred desetimi, dvanajstimi leti v prostorih doma kulture. »A so postali premajhni tako za obiskovalce kot za knjige. Tam je bilo na voljo le 215 kvadratnih metrov, tukaj jih je 400.« Da so o selitvi knjižnice iz utesnjenih prostorov razmišljali že nekaj časa, je potrdil župan Darko Menih.

Skoraj vse je bilo že pripravljeno, da bo dobila mesto v načrtovani novi zgradbi v središču. Pa je bilo z gradnjo toliko zapletov, še preden naj bi se začela, da so poiskali novo (začasno?) rešitev. Županu se je na otvoritvi smejalo: »To so pa res prostori! Dočakali smo trenutek, ko jih lahko predamo Šoštanjčanom in drugim. Zelo zadovoljen sem in zelo vesel.« n

Župan Darko Menih direktorju Knjižnice Vladu Vrbiču: »To so pa res prostori!«