25 2015

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (13/24 0C) delno oblaÄ?no, v soboto (13/22 0C) in nedeljo (13/23 0C) preteĹžno oblaÄ?no. MoĹžne plohe.

Sreda, 24. junija 2015

ĹĄtevilka 25 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Prevelika odvisnost od velikih Mira ZakoĹĄek

Ko beremo, kako smo poslovali in seveda kako poslujemo v Sa-ĹĄa regiji, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Med tem ko v Sloveniji ugotavljamo, da se je gospodarstvo okrepilo, celo za 2,6 odstotka, to na naĹĄem obmoÄ?ju stagnira. Verjetno ĹĄe veliko bolj, kot kaĹžejo uradne ĹĄtevilke, saj smo ravno v tem okolju izpeljali ĹĄtevilne investicije s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih sredstev in te so seveda pozitivno vplivale na rezultate.

Ohcet uspela, jedi teknile V soboto se je konÄ?al 8. velenjski turistiÄ?ni teden, ki ga je rahlo krojilo vreme. Tako za tiste, ki so kdaj Ĺže bili na ĹĄrangi, kot za tiste, ki je ĹĄe nikoli niso doĹživeli, je bil sobotni prikaz kmeÄ?ke ohceti pred Vilo Bianca veÄ? kot zabaven. UĹživali so tako nastođ&#x;”˛ bĹĄ pajoÄ?i kot gledalci. Tudi, ko so lahko okuĹĄali stare slovenske jedi, povezane z ohcetjo. VeÄ? na strani 13.

Opazno je, da na slabĹĄe rezultate regije vplivajo predvsem velike gospodarske druĹžbe, na katere smo se moÄ?no zanaĹĄali zaradi njihovih preteklih uspehov, spremenjeni pogoji poslovanja pa so jih potisnili v bolj ali manj negotov poloĹžaj. Ĺ e posebej to velja za energetiko in rudarstvo, na katera smo stavili veliko, a oÄ?itno na premalo verodostojnih podatkih, zato sta se znaĹĄla v veliki, teĹžko obvladljivi izgubi, ki je potegnila za sabo ĹĄe ĹĄtevilne poslovne partnerje in podizvajalce, najveÄ? seveda iz te regije. V obeh, pa tudi v Gorenju, se je ĹĄtevilo zaposlenih moÄ?no zniĹžalo, novih programov, ki bi bili vleÄ?ni konji razvoja tukajĹĄnjega gospodarstva, pa Ĺžal nimamo.

Kar 88 milijonov evrov izgube izkazuje savinjsko-ĹĄaleĹĄko gospodarstvo, doseĹženi prihodki lanskega leta pa so niĹžji od leta poprej. Je pa zanimivo, da ob tem ĹĄe ohranjamo dokaj visoko raven plaÄ?. Te so, Ä?e jih primerjamo s celotno Savinjsko regijo, daleÄ? najviĹĄje v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer se v povpreÄ?ju v bruto znesku pribliĹžujejo dvema tisoÄ?akoma. Velenje je na Ä?etrtem mestu, plaÄ?e presegajo 1.500 evrov, z njimi pa smo pred Celjem in nekoliko nad slovenskim povpreÄ?jem.

Z nami bodo Mojca RobiÄ? s plesalci Spin, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet, Rudarski oktet, Tomislav Bralić, dalmatinska klapa Intrade in Ansambel Spev

đ&#x;”˛

XAZZ

5304 041 74

A RAZV AV

A AJ

sobota 27. junij ob 20.30

cije:

Rezerva

ZAB

Nedelja, 28. junija, ob 18. uri, Titov trg

Bolj optimistiÄ?no prihodnost sicer napovedujejo tudi letoĹĄnji rezultati slovenskega gospodarstva, a vendar prve lastovke najveÄ?krat ĹĄe ne prinesejo pomladi. Poleg dobrih je namreÄ? ĹĄe vedno vrsta slabih kazalcev, ki opozarjajo, da moramo prihodnost naÄ?rtovati zelo premiĹĄljeno. Ob koncu lanskega leta se je v Sloveniji plaÄ?ilna disciplina sicer nekoliko izboljĹĄala, a je bila ĹĄe vedno vsaka dvanajsta druĹžba plaÄ?ilno nesposobna, vsaka deseta pa je imela blokiran Ĺžiro raÄ?un, dnevni povpreÄ?ni znesek dospelih neplaÄ?anih obveznosti pa je presegal 641 milijonov evrov. Ĺ tevilo brezposelnih in ĹĄtevilo obuboĹžanih je postalo veliko breme ne le zanje, ampak tudi za drĹžavo. Pot okrevanja ne bo ne hitra in ne enostavna. Zato mora biti v SaĹĄa regiji, predvsem pa v Ĺ aleĹĄki dolini, ki najbolj obÄ?uti krizo, iskanje moĹžnosti za nove zaposlitve ena od prioritetnih nalog politike in gospodarstva.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

24. junija 2015

V sporih praviloma zmagajo moÄ?nejĹĄi Certifikat kakovosti za Zimzelen TopolĹĄica, 15. junij – V Centru starejĹĄih Zimzelen je 11. in 12. junija potekala zunanja presoja za pridobitev certifikata kakovosti po modelu E-Qalin. Na zakljuÄ?nem sestanku sta presojevalca Bureau Veritas povedala, da je bila presoja uspeĹĄna in se Zimzelenu certifikat kakovosti podeli.

Direktorica Andreja Ĺ tefan BukoviÄ? je po presoji povedala: ÂťZavedamo se, da smo na trgu, in to nas usmerja v razvoj, spremembe in povezovanje. Vesela sem, da smo opravili zunanjo presojo in dobili potrditev mednarodne akreditacijske organizacije, da smo na pravi poti.ÂŤ E-Qalin je vseevropski model upravljanja s kakovostjo v domovih za starejĹĄe, posebnih socialnih zavodih, zavodih za usposabljanje in varstveno-delovnih centrih ter centrih za socialno delo. Osnovna ideja modela E-Qalin v domovih za starejĹĄe je kakovost, tako izvajanja storitev in programov zaposlenih kot Ĺživljenja stanovalcev, vodenja ustanove, sodelovanja z okoljem, doseganja zadovoljstva zaposlenih, stanovalcev in svojcev. đ&#x;”˛

Diana JaneĹžiÄ?

Sprejem za Taekwondo klub PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol in direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori sta v prostorih Vile Biance sprejela Ä?lane Taekwondo kluba Skala Velenje, ki so v zadnjem obdobju dosegli nekaj odliÄ?nih rezultatov.

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol se jim je ob tem zahvalil, saj s svojimi uspehi promovirajo Velenje in Ĺ aleĹĄko dolino.

Povedal je tudi, da Mestna obÄ?ina Velenje z veseljem podpira aktivnosti domaÄ?ih ĹĄportnih klubov in druĹĄtev in da si bodo za to prizadevali tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Spinovci pri Ĺžupanu Velenje – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel plesalke in plesalce Plesne ĹĄole Spin, ki so na tekmovanju v organizaciji Evropske plesne zveze EDSU – Dancestar 2015, World Dance Master maja v PoreÄ?u dosegli odliÄ?en uspeh.

Na tekmovanju je sodelovalo dvanajst plesalcev Plesne ĹĄole Spin, starih od 12 do 15 let. Vsa dvanajsterica je v skupini, imenovani DBTS (Different But The Same), dosegla 4. mesto. SedmoĹĄolke Zala JerÄ?iÄ?, Monika VertaÄ?nik in Medea Pesjak pa so z imenom Spin Angels poleg tega tekmovale tudi v kategoriji duo/trio/quatro in dosegle 3. mesto.

Plesalci in plesalke so bili zelo uspeĹĄni tudi konec maja v LaĹĄkem đ&#x;”˛ na Master Dance Festival – Lukec Open.

LuÄ?e, 17. junija – V 20 letih delovanja je Varuh Ä?lovekovih pravic RS prviÄ? ÂťuradovalÂŤ v Zgornji Savinjski dolini. Aktualna varuhinja Vlasta Nussdorfer je s sodelavci izbrala LuÄ?e, kjer so prisluhnili teĹžavam 14 obÄ?anov doline, ki so ocenili, da jim lahko inĹĄtitut pomaga pri uresniÄ?evanju njihovih pravic.

Vlasta Nussdorfer je na novinarski konferenci ob koncu delovnih obveznosti v kraju med drugim dejala, da Ĺželi s tem dejavnost inĹĄtituta pribliĹžati ljudem, ki ne (z)morejo priti v Ljubljano, se seznaniti z delovanjem lokalnih oblasti ter teĹžavami prebivalcev krajev, ki so oddaljeni od veÄ?jih mestnih srediĹĄÄ?.

V pogovorih z obÄ?ani je poudarila ugotovitev, da so ljudje, Ä?e nimajo denarja za ustrezno pravno pomoÄ?, v razliÄ?nih postopkih precej sami. Pogosto se ne znajdejo in ne znajo uveljavljati svojih pravic. ÂťV

Varuhinja Vlasta Nussdorfer je po konÄ?anih delovnih obveznostih strnila ugotovitve na novinarski konferenci.

sporih praviloma zmagajo moÄ?nejĹĄi.ÂŤ Ljudje so ji med drugim ĹĄe potarnali zaradi zelo nizkih pokojnin, seznanila se je z nezadovoljstvom ljudi v bliĹžini streliĹĄÄ?a v Gornjem Gradu. Nekatere moti obratovanje doloÄ?enih gostinskih lokalov v LuÄ?ah, pa video nadzor ob vstopu v Logarsko dolino ter pobiranje vsto-

Obisk iz Trbovelj

pnine. Varuhinja bo prouÄ?ila tudi primer kazenskega ukrepa, ki moÄ?no posega v proraÄ?un druĹžine. Namestnik varuhinje Tone DrolÄ?iÄ? ter svetovalca pa so se ukvarjali predvsem s primeri slabe komunikacije z obÄ?ino in nekaterimi drĹžavnimi organi. Slednje bodo na inĹĄtitutu prouÄ?ili in ukrepali.

Ob tej priloĹžnosti se je Vlasta Nussdorfer sreÄ?ala ĹĄe z luÄ?kim Ĺžupanom Cirilom Roscem, ki pa jo je med drugim seznanil s pripombami lokalnih skupnosti doline o reorganizaciji urgentnih centrov. đ&#x;”˛

Predstavniki obÄ?in Trbovelj in Velenje so si izmenjali izkuĹĄnje.

Velenje, 18. junij – Mestno obÄ?ino Velenje je obiskala Ĺžupanja obÄ?ine Trbovlje Jasna GabriÄ? s sodelavci. Sprejel jih je podĹžupan Peter Dermol, ki je v pogovorih med drugim poudaril vpraĹĄanje 3. razvojne osi, katere izgradnja je prvi pogoj za nadaljnji napredek mesta Velenje in ohranjanje delovnih mest. Direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori je predstavil organiziranost uprave, javne zavode, znaÄ?ilnosti in priloĹžnosti mesta Velenje.

Karla Sitar, vodja SluĹžbe za razvojne projekte in gospodarstvo, pa je goste seznanila z veÄ?jimi projekti, ki jih izvajajo s pomoÄ?jo evropskih sredstev. đ&#x;”˛

Da bi se le res sliĹĄala resnica!

T O ne za vse - Policistom ne zmanjka dela - Praznovanja tako in drugaÄ?e - V Celju o spopadu plemiÄ?ev in puntarjev - Vransko izplavalo iz zosa!

Obďż˝praznikuďż˝ObÄ?ineďż˝Mislinjaďż˝bo vďż˝soboto���7.ďż˝junija��015��obďż˝10.ďż˝uriďż˝ vďż˝veliki��vorani����Lopanďż˝vďż˝Mislinjiďż˝ ObÄ?������������

ďż˝o��n��oďż˝ovnik�� ����nďż˝oďż˝Ä?in�� ďż˝i��in������o����vďż˝i

SVEÄŒANAďż˝SEJAďż˝ OBÄŒINSKEGAďż˝SVETAďż˝ MISLINJAďż˝ sďż˝kratki��kulturni��prograďż˝o��� naďż˝kateriďż˝boďż˝oďż˝poďż˝eliliďż˝obÄ?inskaďż˝ priznanja.

ÄŒestitaďż˝oďż˝za��an��rĹžavnosti.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Kot da je po Âťtime outuÂŤ pri prodaji Telekoma pri nas nastalo nekakĹĄno zatiĹĄje. Vsaj tako napetega stanja, kot je bilo pri preigravanju tega trgovanja ni veÄ?. Seveda pa Slovenija ne bi bila Slovenija, Ä?e ne bi bilo vseeno dovolj drugih dogodkov, ki pri nekaterih dvigujejo temperaturo, pri drugih budijo priÄ?akovanja. Taka, pozitivna. V parlamentu je dvigovala temperaturo razprava o tem, ali lahko v poslanskih klopeh sedi tudi pravnomoÄ?no obsojeni ali ne. Oziroma, ali lahko sploh kandidira na volitvah. VeÄ?ina jih je za to, da je nekomu, ki je pravnomoÄ?no obsojen na veÄ? kot pol leta nepogojne kazni, pot do poslanca zaprta. Nekateri pa bi stvar ĹĄe zaostrili; da ne bi smeli kandidirati niti nekdanji sodelavci sluĹžbe drĹžavne varnosti. Ali celo niti tisti, ki so bili kdaj Ä?lani zveze komunistov. Za vsak primer je takih malo! Podobno se kreĹĄejo mnenja o tem, kdo naj imenuje naĹĄega ta glavnega drĹžavnega toĹžilca: ĹĄe naprej sodni svet ali naj ga vlada. Pa Ä?eprav smo zaradi loÄ?itve sedanjo ureditev ĹĄele sprejeli.

Odmeva tudi rojevanje nove medijske hiĹĄe, ki naj bi jo ustanovila najveÄ?ja opozicijska stranka. Da bi se res sliĹĄala resnica! ÄŒe je namenjena temu, potem verjetno ne bi smel nihÄ?e imeti niÄ? proti. Saj Ä?e kaj, potem potrebujemo resnico. A kaj, ko tudi pri tem nekateri Ĺže dvomijo, da bo res tako. Podobno velja za snovanje zdravstvene reforme. Da bo le res prinesla zboljĹĄanje na tem pomembnem podroÄ?ju. Vsi niso na strani ministrice za zdravje, da bo, tako kot je zasnovana, res prinesla veÄ? zdravja in reda v zdravstvu. Skratka, Âťtime outÂŤ pri prodaji Telekoma ne pomeni Âťtime outaÂŤ pri naĹĄih problemih.

Ni tudi premora za policiste oziroma kriminaliste, ki razkrivajo sume raznih kaznivih dejanj. Tisti z naĹĄega obmoÄ?ja so te dni raziskovali primer na relaciji Ljubljana - Slovenske Konjice. Pod lupo naj bi se znaĹĄel usluĹžbenec ministrstva za delo in to v povezavi z obnovo in sanacijo Lambrechtovega doma, doma za starejĹĄe v Slovenskih Konjicah. Izvajalec dela naj ne bi bil opravil dobro, saj so se kmalu po dokonÄ?anju zaÄ?ele kazati veÄ?je pomanjkljivosti, delavec ministrstva pa naj ne bi bil poskrbel za unovÄ?en-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

je banÄ?ne garancije. Seveda bo ĹĄele preiskava potrdila ali zavrgla sum. To dogajanje pa naj ne bi pokvarilo slavja praznika te obÄ?ine; je pa svoj Ä?as moÄ?no poslabĹĄalo bivalne pogoje oskrbovancev in zaposlenim v domu.

Zadnji dan v tem mesecu slavijo obÄ?inski praznik tudi v Ĺ marju pri JelĹĄah. Osrednjo prireditev so Ĺže izvedli, saj so pred tednom proslavili tudi 20-letnico ÂťosamosvojitveÂŤ - ustanovitve samostojne obÄ?ine. Letos so pridobili dve pomembni stvari: skupaj s ĹĄe petimi obÄ?inami so konÄ?ali pomemben projekt vodooskrbe, zanje je zelo pomemben tudi nov nadvoz nad Ĺželeznico v Grobelnem. VeÄ? stvari pa so uredili tudi v veÄ? krajih obÄ?ine.

V Celju so na svoj naÄ?in proslavili pol tisoÄ?letja slovenskih kmeÄ?kih uporov. V tem kraju, znanem po grofih in knezih, je bil namreÄ? zadnji odloÄ?ilen spopad med plemstvom in kmeti oziroma puntarji. To prikazujejo na posebni razstavi v Pokrajinskem muzeju. Z muzejem pa je, vsaj posredno, povezana tudi razstava v celjski Kvartirni hiĹĄi. Tu je namreÄ? razstava RazGLEDNICE&jaĹĄki. Na ogled so likovna dela Stojana Ĺ pegla, ki je vodja velenjskega Muzeja premogovniĹĄtva.

V RogaĹĄki Slatini pa delajo navzgor in navzdol. Ĺ˝e nekaj Ä?asa namreÄ? obnavljajo proÄ?elje z dvanajstimi nadstropji najviĹĄje stavbe v tem zdraviliĹĄkem kraju, Terapijo na severnem koncu ZdraviliĹĄkega parka. Ker je stara Ĺže pol stoletja, je bila obnova Ĺže nujna, tudi zato ker v zdraviliĹĄki center v njej prihaja vse veÄ? imenitnih gostov iz tujine. Ne bodo pa poskrbeli le za lepoto tudi za ĹĄe veÄ?je udobje in varnost. Pri obnovi morajo seveda upoĹĄtevati, da gre za spomeniĹĄko zaĹĄÄ?iten objekt. V tem kraju so tudi obnovili, preuredili in opremili ĹĄe kletne prostore Mladinskega kulturnega centra.

Tako bo lahko ta ĹĄe bolj zaĹživel in privabljal ĹĄe veÄ? mladih.

Pa ĹĄe to: obÄ?ina Vransko ne bo veÄ? v zosu. RazoÄ?arana nad delom je namreÄ? sklenila, da bo iz Zosa izstopila. Iz ZdruĹženja obÄ?in Slovenije.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

24. junija 2015

Nasilja niÄ? veÄ?, le oblike so druge Na ĹĄolah manj fiziÄ?nega, a veÄ? verbalnega nasilja – NajveÄ? nasilneĹžev iz neurejenih druĹžin, med Ĺžrtvami najpogosteje tisti, ki se ne znajo postaviti zase Tatjana PodgorĹĄek

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v druĹžbi, je druĹžbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. V medvrstniĹĄkem nasilju so – po nekaterih podatkih – kot Ĺžrtve ali storilci udeleĹženo od 30 do 40 odstotkov uÄ?encev, slovenske raziskave pa kaĹžejo na to, da je slaba petina naĹĄih uÄ?encev Ĺže bila Ĺžrtev omenjenega nasilja. Podatki policije sicer govorijo o upadu ĹĄtevila kaznivih dejanj, ki jih izvrĹĄijo mladoletne osebe, a gre pri tem le za mlade, stare od 14 do 18 let. Preverjali smo, kako je z medvrstniĹĄkim nasiljem v naĹĄem okolju. Izstopa iz slovenskega povpreÄ?ja?

Nasilja je toliko, kot ga je bilo, oblike so druge Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne ĹĄole Miha Pintarja Toleda Velenje, ravnateljica ĹĄoĹĄtanjske ĹĄole Majda ZavrĹĄnik Puc ter Peter Rozman, svetovalni delavec na Ĺ oli za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV), bi teĹžko pritrdili mnenju, da tukajĹĄnje okolje po medvrstniĹĄkem nasilju izstopa iz slovenskega povpreÄ?ja. ÂťNasilja je toliko,ÂŤ so menili, Âťkot ga je bilo pred leti. Spremenile pa so se oblike nasilja.ÂŤ ÄŒe je bilo pred leti veÄ? fiziÄ?nega, je sedaj tega precej manj v primerjavi z nasiljem, ki ga omogoÄ?a sodobna tehnologija (sms spo-

roÄ?ila, socialna omreĹžja), nekaj veÄ? je psihiÄ?nega, na srednjih ĹĄolah tudi ekonomskega, na katerega pa v preteklih letih niso bili toliko pozorni. ÂťMi ga imenujemo oderuĹĄtvo,ÂŤ pojasni Rozman. GroĹžnje, zbadljivke, zmerljivke, zafrkavanje, spotikanja, izzivanja so najpogostejĹĄe oblike nasilja, ki pa so – tako kaĹžejo analize – kar velikokrat odraz komunikacije v druĹžinah oziroma druĹžinskih razmer, iz katerih izhajajo nasilneĹži.

Nasilja veÄ? v obdobju napetosti Vzrokov za nasilje je veÄ?: poistovetenje z glavnimi igralci v TV nadaljevankah, tekmovalnost, slabe ocene, zunanji videz (pri osnovnoĹĄolcih),

najpogosteje pa je za nasilje ÂťkrivaÂŤ napetost ob koncu ocenjevalnega obdobja ter ĹĄolskega leta. V veselem decembru pa gre, vsaj med osnovnoĹĄolci, bolj za igrivost.

Ĺ˝rtev najpogosteje otroci, ki se ne znajo postaviti zase Ĺ˝rtve nasilja so najpogosteje uÄ?enci, dijaki, ki so nekoliko drugaÄ?ni kot skupina, v kateri si hoÄ?ejo najti svoje mesto. Taki, ki se ne znajo postaviti zase. Nasilniki pa najpogosteje izhajajo iz neurejenih druĹžinskih razmer. ÂťIsta skupina, z enakimi teĹžavami, le da jih vsak reĹĄuje po svoje.ÂŤ So med Ĺžrtvami nasilja tudi uÄ?itelji, profesorji? Zaradi neprimernega

Policisti ne opaĹžajo porasta Na velenjski policijski postaji smo preverili, kolikokrat so v zadnjem letu posredovali zaradi medvrstniĹĄkega nasilja na ĹĄolah. Komandir BoĹĄtjan Debelak nam je v uvodu povedal, da ne opaĹžajo, da bi bilo medvrstniĹĄko nasilje v Ĺ aleĹĄki dolini v porastu. ÂťEnkrat smo posredovali na osnovni ĹĄoli, kjer je ĹĄlo za nasilje med uÄ?enci viĹĄjih razredov. Trikrat so nas poklicali na Ĺ olski center Velenje. Med vsemi primeri ni ĹĄlo za kaj posebej izstopajoÄ?ega,ÂŤ smo izvedeli. Kot tudi, da se na PP Velenje trudijo na tem podroÄ?ju delovati tudi preventivno. V okviru predavanj, ki jih pripravljajo za osnovnoĹĄolce in dijake, zato z mladimi govorijo tudi o medvrstniĹĄkem nasilju, ki se seli tudi na svetovni splet. ÄŒe se to zgodi, lahko policija uÄ?inkovito pomaga izslediti tiste, ki grozijo ali nadlegujejo vrstnike, a v Velenju policisti takega primera ĹĄe niso obravnavali. đ&#x;”˛

bĹĄ

vedenja uÄ?encev so tu in tam Ĺžrtve tudi uÄ?itelji, pravi ZavrĹĄnik Pucova. Peter Rozman pa: ÂťV iztekajoÄ?em se ĹĄolskem letu sem se prviÄ? sreÄ?al s primeri, ko naj bi bili Ĺžrtve razliÄ?nih oblik nasilja profesorji. Ko smo pridobili informacijo, se pogovorili, pa ne bi mogel pritrditi, da je ĹĄlo za nasilje.ÂŤ

Pogovor, pogovor in ĹĄe enkrat pogovor Prav vsi so nam zatrdili, da se na razliÄ?ne oblike nasilja odzovejo takoj, ko zanje izvedo. ReĹĄujejo pa jih kot Âťpogovor, pogovor in ĹĄe enkrat pogovor.ÂŤ Vanje vkljuÄ?ijo vse: od nasilneĹža, Ĺžrtve do razrednika, ravnatelja, svetovalne sluĹžbe, po potrebi tudi starĹĄe. Tesno sodelujejo s policijo, centrom za socialno delo, a Ä?e se da, primeri reĹĄevanja ostajajo znotraj ĹĄol oziroma Âťodvisno od oblike nasilja prijavljamo primere policiji in centru. Prijavo lahko podajo sami starĹĄi.ÂŤ Na ĹĄoĹĄtanjski ĹĄoli, ki je s 760 uÄ?enci najveÄ?ja v Ĺ aleĹĄki dolini, so v tem ĹĄolskem letu prijavili starĹĄi tri primere, eno prijavo so prejeli kriminalisti in center zaradi nasilja v druĹžini. Na Rudarski ĹĄoli in ĹĄoli za varstvo okolja Ĺ CV so v tem ĹĄolskem letu zabeleĹžili eno prijavo policiji, posredovali so jo starĹĄi dijaka.

Vsi trije sogovorniki so ĹĄe menili, da je primerov medvrstniĹĄkega nasilja manj kot morda v drugih

okoljih zaradi sprotnega reĹĄevanja, predvsem pa ukrepov, s katerimi poskuĹĄajo odpraviti vzroke za nasilje: deĹžurstvo, pogovori o medsebojnih odnosih, opazovalci (na Ĺ CV), dostopnost do razrednikov, uÄ?iteljev, svetovalnih delavcev ‌ Na ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda vsaj enkrat na leto organizirajo tudi posvet ali delavnico na temo reĹĄevanja nasilja doma.

VpraĹĄanje nasilja je sistemsko in zelo kompleksno "Na Centru za socialno delo Velenje ne zaznavamo porasta medvrstniĹĄkega nasilja, a zagotovo nimamo enake slike o tej problematiki, kot jo imajo osnovne in srednje

Biskui

ĹĄole, kjer se nasilje dogaja," je povedala Darja Regvat z omenjenega centra. O posameznih dogodkih jih seznanjajo strokovni delavci ĹĄole ali policisti, Ä?e dobijo prijavo o nasilnem ravnanju. Ĺ ole jih povabijo k sodelovanju, ko same izÄ?rpajo vse moĹžnosti svetovalnega dela

in ukrepanja. Redki so primeri dalj Ä?asa trajajoÄ?ega izvajanja medvrstniĹĄkega nasilja uÄ?encev ali dijakov do drugih otrok na ĹĄoli, o katerih bi bili seznanjeni na centru. ÂťSe pa v takih primerih vselej izkaĹže, da je treba strokovno pomoÄ? ponuditi vsem Ä?lanom druĹžine in jim pomagati na poti reorganizacije njihovega Ĺživljenja. DruĹžina je namreÄ? osnovna celica, najpomembnejĹĄi sistem, v katerega je vpet otrok. Ponuja mu lahko doĹživetje najlepĹĄih izkustev, lahko pa tudi najmanj prijetnih, boleÄ?ih, celo travmatskih.ÂŤ Regvatova ĹĄe meni, da je nasilje sistemsko vpraĹĄanje in kot tako zelo kompleksno. S celotne druĹžbe se prenaĹĄa v druĹžino, med partnerja, s starĹĄev na otroke ter od teh na vrstnike.

V druĹžini na otroka najbolj negativno vplivajo doĹživljanje kakrĹĄnekoli oblike neposrednega ali posrednega nasilja nad njim, neenotnost, nedoslednost in pretirana popustljivost starĹĄev do otrok, s Ä?imer se ta ne nauÄ?i sprejemati odgovornosti za svoje ravnanje. Na drugi strani so primeri pretirane strogosti, nedostopnosti starĹĄev za otroka, ignoriranje, izolacija otroka. Neustrezna, nasilna ravnanja starĹĄev povzroÄ?ijo v otroku zanj toliko neprijetnih obÄ?utij (strah, sram, obÄ?utke manjvrednosti, jezo, hudo vznemirjenje, bes, maĹĄÄ?evalnost), da jih ne zmore predelati sam. Še posebej ne doma, zato je zunanji svet tisti, ki predstavlja dovolj varnosti za izĹživete stiske. In ta svet predstavlja tudi ĹĄola,ÂŤ đ&#x;”˛ je ĹĄe dejala Darja Regvat.

Mladi vse bolj jezni, eksplozivni Pod okriljem MZPM Slovenije deluje telefon za pomoÄ? otrokom in mladim TOM. V njem enkrat tedensko klice sprejemajo usposobljeni svetovalci iz Ĺ aleĹĄke doline, ki so tako del nacionalne mreĹže.

Zanimalo nas je, ali opaĹžajo, da se na njih obraÄ?ajo mladi tudi zato, ker doĹživljajo medvrstniĹĄko nasilje.

Izvemo, da je tako in da tovrstno nasilje naraĹĄÄ?a. Posebej spremljajo t. i. ÂťbullyngÂŤ. To angleĹĄko besedo, za katero pri nas ĹĄe nimamo prevoda, ker je teĹžko najti enakovredno besedo, uporabljajo tudi slovenski mladostniki. Gre za trpinÄ?enje, ki se dogaja dlje Ä?asa.

Preprosto bi lahko rekli, da jo lahko uporabimo, ko se nekdo od vrstnikov Âťspravi na nekogaÂŤ. Svetovalci na Tom telefonu se vse pogosteje pogovarjajo z mladimi, ki doĹživljajo tovrstno trpinÄ?enje. Lani so v drĹžavnem merilu zabeleĹžili 150 klicev Ĺžrtev ÂťbullyngaÂŤ, leto prej pa 109. ÂťZelo pomembno je, da Ĺžrtve povedo, kaj se jim dogaja. Praviloma se, ko o tem spregovorijo, tovr-

Šmartno�ob��aki��� T�������������� www.smartnoobpaki.si

stno trpinÄ?enje prekine,ÂŤ izvemo. Posebej spremljajo nasilje na ĹĄolah, kjer tudi beleĹžijo porast; lani so zabeleĹžili 46 takih primerov, leto prej pa 31. Svetovalci mladim svetujejo, kaj lahko sami naredijo in na koga se lahko obrnejo, da se nasilje preneha. Ĺ tevilo mladih, ki, ko se znajdejo v stiski, kliÄ?ejo na TOM telefon, naraĹĄÄ?a. V letu 2014 so zabeleĹžili 28.650 sklicev, leto prej pa 24.782.

Ob tem strokovnjaki, ki delajo preko TOM telefona, pozivajo druĹžine, da se starĹĄi potrudijo, da so strpni in ne prenaĹĄajo svojih teĹžav na otroke. Te se potem samo stopnjujejo. ÂťOpaĹžamo, da je zelo prisotna hitra jeza otrok in mladih, med katerimi je vse veÄ? mlajĹĄih otrok, tudi predĹĄolskih. Sogovornika niti ne posluĹĄajo do konca, so eksplozivni, reagirajo s hitro besedo, v odnosih med vrstniki pa vÄ?asih tudi z udarcem. In to seveda ne pomeni niÄ? dobregaÂŤ. đ&#x;”˛

bĹĄ

�b�ina�Šmartno�ob��aki� vas�vl�udno�vabi�na� proslavo�ob�dnevu� drŞavnosti��ter�otvoritev� vodovoda�in�kanalizaci�e��� ki�bo�v�sredo����.��.���1�� ob�1�.uri�na�prireditvenem� prostoru�ob��asilskem� domu�v��aťki�vasi. �rav�tako�vam�ob�prazniku� iskreno��estitamo.

�upan��anko��opuťar�� �b�inski�svet�in�ob�inska� uprava��b�ine�Šmartno�ob��aki

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Za praznike podarja svoje dobrote

Edina papirnica ostaja papirnica

Vse je bilo dobro ocenjeno, najbolje pa sir za Ĺžar

Ĺ oĹĄtanjska Pentlja nadaljuje kot Moja pentlja

Tatjana PodgorĹĄek

Na letoĹĄnjih Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju je bero priznanj DruĹĄtva kmeÄ?kih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline dopolnila Marta Ĺ tumpfl iz Spodnjega Razborja. Na dobrotah je sodelovala s ĹĄtirimi marmeladami in za tri prejela zlato priznanje, za eno srebrno, za sir za Ĺžar pa Ĺže tretjiÄ? zapored zlato priznanje in s tem kipec kakovosti. ÂťRes sem ga vesela, saj v takĹĄni konkurenci ni enostavno trikrat zapored predelati mleko v kakovosten sir za Ĺžar.

Znanci, prijatelji in domaÄ?i so mi Ĺže rekli, da je sir dober, ampak Marta Ĺ tumpfl: ÂťOpaĹžam, da so ljudje zaÄ?eli bolj ceniti sedaj imam kmeÄ?ke izdelke, kar me ĹĄe tudi Ä?r no posebej veseli.ÂŤ na belem,ÂŤ je povedala.

Na prireditvi na Ptuju je doslej sodelovala ĹĄe z drugimi izdelki: s kruhom, krofi, potico.

Za vse je prejela dobro oceno. Sama meni, da predvsem zato, ker vse, Ä?esar se loti, dela s srcem, voljo, znanje nadgrajuje na teÄ?ajih.

Vse surovine za domaÄ?e dobrote pridelajo doma na kmetiji, na kateri je glavna mleÄ?na proizvodnja. O tem, da bi izdelke trĹžila, za zdaj ĹĄe ne razmiĹĄlja. Za dopolnilno dejavnost bi morala urediti prostore in zadostiti ĹĄe nekaterim drugim zahtevam, saj predelava mleka v sir ni enostavna. Ob delu na kmetiji bi bilo to preveÄ?. Izdelava domaÄ?ih dobrot je za njeno osebno zadovoljstvo. Zato svoje izdelke s toliko veÄ?jim veseljem podarja prijateljem, znancem kot darilo ob praznikih. ÂťUpam, da sodijo med vse veÄ? tistih, ki znajo ceniti to, kar je domaÄ?e.ÂŤ Na ocenjevanju dobrot na Ptuju bo ĹĄe sodelovala. Zagotovo z marmeladami, za katere je doslej Ĺže prejelo eno ali dve zlati medalji. Tudi zanje Ĺželi pridobiti certifikat kakovosti.

Preizkusila pa se bo v izdelavi ĹĄe kakĹĄne druge domaÄ?e dobrote. đ&#x;”˛

NaĹĄe delo plemenitita odgovornost in inovativnost. ÄŒestitamo ob dnevu drĹžavnosti.

www.gorenje.com

Ĺ oĹĄtanj – V interesu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je, da svojim prebivalcem zagotavlja potrebe po papirnici. Zato so po odhodu samostojne podjetnice Zofije Ĺ uligoj v pokoj zagotovili – s prostori, ki so jih oddali novi najemnici – nadaljevanje trenutne dejavnosti mestne papirnice Pentlja. Prevzela jo je Valentina Verhovnik in z imenom, ki mu je dodala ÂťmojaÂŤ poudarila, da bo nadaljevala poslanstvo.

V soboto sta v Pentlji oziroma Moji pentlji za poslovne partnerje pripravili sprejem in tako obeleĹžili ter zdruĹžili en uspeĹĄen konec in eno rojstvo novega. ÂťNa to papirnico gledam z malo nostalgije, zato sem bila zelo vesela, da sva se z Valentino naĹĄli. Prenesla sem ji vse dobre in slabe plati takĹĄne papirnice. PrepriÄ?ana sem, da bo dobra naslednica,ÂŤ pravi Ĺ uligojeva, ki jo po Pentlji poznajo tudi ĹĄtevilni VelenjÄ?ani.

Verhovnikova pa ne bo vodila samo papirnice, ampak je k Âťs.p.ÂŤ dodala tudi inĹĄtrukcije matematike in rodoslovno raziskovanje prednikov ter vsega tistega, kar sodi k temu. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so tega, da v papirnici 'teÄ?e' klasiÄ?na prodaja, veseli. Stiki so bolj pristni, lahko bi rekli ÂťangaĹžiraniÂŤ. Velikokrat pride kdo po samo eno kopijo, ker potrebuje le prijazen pozdrav in kratek klepetek.

Zofijo Ĺ uligioj smo vpraĹĄali tudi, ali je svoji naslednici povedala, kako se da preĹživeti s papirnico. ÂťPovedala sem ji, povedala pa tudi, da si Ĺželim, ko bom stara devetdeset let đ&#x;”˛ mkp in bom ĹĄla tod mimo s palÄ?ko, sama sebi reÄ?i – lej, Pentlja je ĹĄe tu.ÂŤâ€

UspeĹĄne zgodbe se povezujejo, kar dokazujeta Zofija Ĺ uligoj in Valentina Verhovnik.

24. junija 2015

Premogovnik dobi novega nadzornika Velenje – DelniÄ?arji Premogovnika bodo na skupĹĄÄ?ini 9. julija odloÄ?ali o zmanjĹĄanju osnovnega kapitala in skoraj 72-milijonski dokapitalizaciji. Seznanili se bodo z revizijskim poroÄ?ilom in odloÄ?ali o morebitnih odĹĄkodninskih toĹžbah. Imenovali pa naj bi tudi novega nadzornika. Za to nalogo Holding Slovenske elektrarne predlaga Nenada Trkuljo.

Zbirajo odpadno e-opremo Velenje – Gorenje Studio je v sodelovanju s podjetji PUP Saubermacher Velenje in ZEOS pripravil akcijo zbiranja odpadne elektriÄ?ne in elektronske opreme. Poimenovali so jo Adijo stari, ampak ne v naravi. Vsem tistim, ki bodo oddali stare aparate na Zbirnem centru ob Ĺ kalskem jezeru ali pa v Studiu Gorenje, bodo omogoÄ?ili ugodnejĹĄi nakup novih aparatov. Sodelovali pa bodo tudi v nagradnem Ĺžrebanju.

ZaÄ?etek privatizacije energetike?

Ljubljana – Sindikat energetike ostaja kritiÄ?en do strategije upravljanja drĹžavnih naloĹžb in ocenjuje, da trenutni postopki v tej panogi peljejo v privatizacijo celotne slovenske energetike. Predsednik sindikata Branko SevÄ?nikar ocenjuje, da prihod multinacionalke RWE na slovenski trg ni nakljuÄ?je. RWE je imel lani 1,7 milijarde evrov dobiÄ?ka, kar je pribliĹžno enako letnemu prometu skupine Holding Slovenske elektrarne. KritiÄ?en je tudi do premalo uspeĹĄne prodaje elektriÄ?ne energije v okviru HSE. Sindikat ocenjuje, da mora energetika ostati v slovenskih rokah.

Aleksander Mervar, predsednik uprave Elesa, pa pravi, da „Pri danaĹĄnjih cenah energije na trgu ni ekonomiÄ?na nobena naloĹžba v elektrarne, ne v hidro, nuklearno in ne v termo. Eles je sicer lani posloval z 11,2 milijona đ&#x;”˛ evrov Ä?istega dobiÄ?ka.â€

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 5

Manj prihodkov, izgube pa kar za 88 milijonov evrov Kako smo poslovali v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji v letu 2014?

Predstavljamo poslovni izid in premoĹženjski finanÄ?ni poloĹžaj gospodarskih druĹžb (druĹžbe) in zadrug s podroÄ?ja Savinjsko-ĹĄaleĹĄke statistiÄ?ne regije v letu 2014 (SA-Ĺ A). Osnova so podatki iz letnih poroÄ?il za lansko leto, ki so jih druĹžbe in zadruge v skladu z Zakonom o gospodarskih druĹžbah (ZGD-1) za namen drĹžavne statistike predloĹžile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) do 31. marca letos. Pregled smo pripravili v sodelovanju s tukajĹĄnjo enoto AJPES. SA-Ĺ A regija obsega naslednje obÄ?ine: Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, SolÄ?ava, ReÄ?ica ob Savinji, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Velenje.

DruĹžbe in zadruge so podatke iz letnih poroÄ?il za namen drĹžavne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na razliÄ?nih ravneh predloĹžile na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisala z Navodilom za predloĹžitev letnih poroÄ?il in drugih podatkov gospodarskih druĹžb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov. V informaciji ni podatkov o druĹžbah, ki so v steÄ?ajnem ali likvidacijskem postopku.

Pri presoji poslovanja druĹžb in zadrug v letu 2014 je treba upoĹĄtevati, da letna poroÄ?ila druĹžb in zadrug, zavezanih k reviziji, ĹĄe niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugaÄ?ni.

Prihodki manjĹĄi za 1,2 %, izguba pa veÄ?ja za dobrih 93Â % V informaciji o rezultatih poslovanja gospodarskih druĹžb v SA-Ĺ A regiji v letu 2014 so obravnavani podatki 1.079 gospodarskih druĹžb (6,1 % veÄ? kot lani) in 3 zadrug.

Med druĹžbami je bilo 92,7 % mikro, 4,1 % majhnih, 1,9 % srednjih in 1,3 % velikih druĹžb.

Na rezultate poslovanja so odloÄ?ilno vplivale druĹžbe v predelovalni dejavnosti. NajveÄ?ji vpliv na skupne rezultate poslovanja so imele druĹžbe iz obÄ?ine Velenje.

S primerjavo podatkov druĹžb za leto 2014, izkazanih v letnih poroÄ?ilih za leto 2014, in podatkov za leto 2013, izkazanih v letnih poro-

5

GOSPODARSTVO

24. junija 2015

Postavke poslovnega izida

Letno poroÄ?ilo 2014

Letno poroÄ?ilo 2013

2014

2013**

2013*

2012

izgube. NajveÄ?ji neto Ä?isti dobiÄ?ek pa je bil doseĹžen v predelovalni dejavnosti – 25,9 milijona evrov, po posameznih obÄ?inah pa je v ospredju obÄ?ina Ljubno, v kateri je znaĹĄal Ä?isti dobiÄ?ek kar dobrih 13 milijonov evrov. Na slabĹĄe rezultate poslovanja v letu 2014 glede na leto 2013 so vplivale predvsem velike in mikro druĹžbe. ÄŒista izguba velikih druĹžb je znaĹĄala skoraj 70 milijonov evrov (leto prej malo manj kot 50 milijonov), Ä?ista izguba mikro druĹžb pa je znaĹĄala 56 milijonov, leto prej dobrih 15 milijonov.

DruĹžbe so izkazale v bilanci stanja za leto 2014:

ĹĄtevilo druĹžb, ki so predloĹžile letno poroÄ?ilo

1.079

1.017

ĹĄtevilo zaposlencev

15.456

15.383

15.639

15.398

prihodki, znesek v tisoÄ? EUR

2.378.141

2.234.355

2.406.604

2.274.595

Ä?isti prihodki od prodaje, znesek v tisoÄ? EUR

2.198.219

2.282.401

2.312.956

2.150.846

odhodki, znesek v tisoÄ? EUR

2.312.325

2.376.385

2.394.359

2.201.915

Ä?isti dobiÄ?ek, znesek v tisoÄ? EUR

55.114

69.727

70.231

86.359

Ä?ista izguba, znesek v tisoÄ? EUR

143.154

73.964

58.863

26.135

neto Ä?isti dobiÄ?ek/neto Ä?ista izguba

-88.040

-4.237

11.368

60.224

• 3.701.947.000 evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 1,5 % veÄ? kot ob koncu leta 2013. • KratkoroÄ?na sredstva v viĹĄini 976.393.000 evrov, ki so se zmanjĹĄala za 3,5 %, dolgoroÄ?na sredstva v viĹĄini 2.678.818.000

• •

Opomba: *Podatki za leto 2013 iz letnih poroÄ?il za leto 2014 • Ä?ilih za leto 2013, ugotovimo, da so se prihodki zmanjĹĄali za 1,2 %, odhodki pa za 3,4 %. ÄŒisti dobiÄ?ek se je zmanjĹĄal za 21,5 %, Ä?ista izguba pa se je poveÄ?ala kar za 93,5 %, tako so druĹžbe poslovno leto 2014 zakljuÄ?ile z neto Ä?isto izgubo v viĹĄini 88.040.000 evrov.

Zaposlenost se je poveÄ?ala DruĹžbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto 2014 zaposlovale 15.456 delavcev, kar je pol odstotka veÄ? kakor v letu 2013. Ĺ tevilo zaposlenih se je v primerjavi s preteklim letom poveÄ?alo za 73 delavcev.

Ĺ tevilo novoustanovljenih in brisanih druĹžb in zadrug ter ĹĄtevilo zaÄ?etih steÄ?ajnih postopkov v SA-Ĺ A regiji GD

Zadruga

NOVOUSTANOVLJENE

75

0

BRISANE

70

0

ZAÄŒETI STEÄŒAJNI POSTOPKI

12

1

•

ManjĹĄi prihodki, viĹĄja izguba DruĹžbe so skupaj ustvarile 2.234.355.000 evrov prihodkov, v letu 2013 pa 2.378.141.000 evrov.

Prihodki so bili tako za 6 odstotkov niĹžji, odhodki so se zmanjĹĄali za 2,7 odstotka. Kazalnik celotne gospodarnosti je za slovenskim povpreÄ?jem, kjer ta znaĹĄa 1,02 v Sa-ĹĄa regiji pa le 0,97.

NiĹžja dodana vrednost Tudi z drugimi kazalniki uspeĹĄnosti capljamo za slovenskim povpreÄ?jem. Skupaj so druĹžbe lani ustvarile za 526.015.000 evrov neto dodane vrednosti, kar je 11,8 % manj

kakor v letu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znaĹĄala 34.033 evrov, kar 11,2 % manj kakor v letu 2013. Izkazan Ä?isti dobiÄ?ek je znaĹĄal 55.114.000 evrov, kar je 21 % manj kakor v letu 2013. ÄŒisti dobiÄ?ek sta ugotovili 702 druĹžbi, kar je 65,1 % vseh. Izguba je dosegla viĹĄino dobrih 143 milijonov evrov, v primerjavi s predhodnim letom pa se je podvojila. Z izgubo je poslovalo 328 druĹžb, kar je dobrih 30 odstotkov vseh. Neto Ä?ista izguba je znaĹĄala dobrih 88 milijonov evrov, kar je dvajsetkrat veÄ? kot leta 2013.

NajveÄ? Ä?iste izgube izkazuje rudarstvo Negativni poslovni NajveÄ?ji vpliv na tako slabe rezul- izid tate je imelo rudarstvo, v katerem so izkazali kar 33 milijonov evrov

DruĹžbe so leto 2014 zakljuÄ?ile z negativnim poslovnim rezultatom.

Rezultati gospodarskih druĹžb po velikosti

Struktura gospodarskih druĹžb po Ä?istih prihodkih od prodaje

Velikost

2014

2013

indeks

znesek v tisoÄ? eur

deleĹž v%

znesek v tisoÄ? eur

526.015

100,00

589.871

100,0

89,2

Mikro

52.214

9,9

75.811

12,9

68,9

Majhne

48.907

9,3

50.335

8,5

97,2

Srednje

108.018

20,5

106.503

18,1

101,4

Velike

316.876

60,2

357.222

60,6

88,7

Skupaj

Zadruge poslovale slabĹĄe Zadruge so v letu 2014 obÄ?utno poslabĹĄale rezultate poslovanja: • Zaposlovale so 61 delavcev, 24,5 % veÄ? kakor v letu 2013. • Ustvarile so 14.859.000 evrov prihodkov, 14 % veÄ? kot v letu 2013.

VeÄ?ina prihodkov je bila doseĹžena na domaÄ?em trgu (14.231.000 evrov). • Ustvarile so 1.429.000 evrov neto dodane vrednosti, 16,7 % veÄ? kakor v letu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znaĹĄala 23.426 evrov, 6,3 % manj kot leta 2013. • ÄŒisti dobiÄ?ek poslovnega leta v znesku 17 tisoÄ? evrov je ugotovila ena zadruga. V primerjavi

Cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in so se v letu 2014 poveÄ?ale za 0,2 %, v letu 2013 pa 1,8 %.

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se zniĹžale za 1,1 %, medtem ko so se v predhodnih ĹĄtirih letih poveÄ?ale.

Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2014 poveÄ?al za 1,6 %, medtem ko se je v letu 2013 zmanjĹĄal za 0,7 %.

PovpreÄ?na temeljna obrestna mera se je zmanjĹĄala, v letu 2014 je bila 0,51 %, v letu 2013 pa 1,92 %.

evrov, ki so se poveÄ?ala za 3,8 % v primerjavi z letom 2013. • 1.194.017.000 evrov kapitala, 8,6 % manj kot konec leta 2013.

Njegov deleĹž v strukturi obveznosti do virov sredstev se je zmanjaal iz 35,8 % na 32,3 %. • 1.198.638.000 evrov dolgoroÄ?nih obveznosti, 4,7 % veÄ? kot konec leta 2013. Prav tako se je poveÄ?al deleĹž v strukturi obveznosti do virov sredstev iz 31,4 % na kar 32,4 %. Na poveÄ?anje je vplivalo poveÄ?anje dolgoroÄ?nih finanÄ?nih obveznosti iz 31 % v preteklem letu na 32,1 % v letu 2014. • 1.137.623.000 evrov kratkoroÄ?nih obveznosti, ki so se poveÄ?ale za 17,9 % v primerjavi z letom 2013.

Neto izid gospodarskih druĹžb po letih

Ustvarile so 2.234.355.000 evrov prihodkov in 2.312.325.000 evrov odhodkov. Neto celotna izguba (razlika med prihodki in odhodki) je znaĹĄala 77.970.000 evrov.

deleĹž v%

leto 2013 =100

z letom 2013 je bil Ä?isti dobiÄ?ek poslovnega leta veÄ?ji za 13,3 %. • S Ä?isto izgubo v znesku 6 tisoÄ? evrov sta poslovno leto 2014 zakljuÄ?ili 2 zadrugi. Tako so zadruge izkazale 11 tisoÄ? evrov neto Ä?istega dobiÄ?ka. • Zadruge so na dan 31. 12. 2014 imele 8.285.000 evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5,2 % veÄ?, kot konec leta 2013.

Tudi obrtniki z izgubo Velikih podjetnikov v SA-Ĺ A regiji ni bilo. Srednji je bil le eden, ki pa zaradi pravil statistiÄ?ne obravnave (dovoljen prikaz agregatnih podatkov, individualnih pa ne) ni zajet v podatkih.

Podatke iz letnih poroÄ?il za lani je AJPES predloĹžilo 1.715 samostojnih podjetnikov oziroma 4,2 % manj kot za leto 2013.

Samostojni podjetniki so: • Zaposlovali so 1.348 delavcev, 7,3 % veÄ? kot v letu 2013. • Izkazali so 139.877.000 evrov prihodkov, 11,8 % veÄ? kot leta 2013. • Ustvarili so 40.099.000 evrov neto dodane vrednosti, 8,1 % veÄ? kot v letu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znaĹĄala 29.747 evrov oz. 0,7 % veÄ? kot v letu 2013, neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa je znaĹĄala 13.093 evrov, 7,5 % veÄ? kot leta 2013. • Ugotovili so 10.921.000 evrov podjetnikovega dohodka, 9,8 % veÄ? kot leta 2013. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 82,6 % vseh samostojnih podjetnikov. • Izkazali so negativni poslovni izid v znesku 1.041.000 evrov, 0,9 % manj kot v letu 2013. Negativni poslovni izid je ugotovilo 16,8 % vseh samostojnih podjetnikov. • Kot celota so ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 9.880.000 evrov, tj. 11 % veÄ? kakor v letu 2013. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

24. junija 2015

OD SREDE do torka

Sreda, 17. junija Kot da se je zgodilo nekaj neverjetnega, so vsi domaÄ?i mediji poroÄ?ali, da je bilo letaliĹĄÄ?e JoĹžeta PuÄ?nika nekaj Ä?asa zaprto zaradi zasilnega pristanka letala Slovenske vojske.

Vlada je medtem obravnavala novo gradivo za izboljĹĄave plaÄ?nega sistema javnega sektorja: prihodnje leto bi lahko sprostili zniĹžani regres za letni dopust in pokojninske premije.

DrĹžavni zbor je soglasno poslal v nadaljnjo obravnavo sveĹženj petih novel, ki naj bi onemogoÄ?ile na volitvah kandidirati pravnomoÄ?no obsojenim na nepogojno zaporno kazen, daljĹĄo od pol leta.

Na HrvaĹĄkem so predstavili za ta dan napovedani maturitetni izpit iz maternega jezika, ker so ugotovili, da je na zasebni gimnaziji v Pulju nekdo ukradel dva izvoda maturitetnih izpitov.

Mojca Ĺ truc

odgovornosti za Ĺže drugo sanacijo bank. Sprejel je tudi zakon o podaljĹĄanju prehodnega obdobja za u prosto gibanje hrvaĹĄkih drĹžavljanov in njihovih druĹžinskih Ä?lanov do 1. julija 2018.

Na Brniku so pridrĹžali nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, s Ä?imer so diplomatski odnosi med Slovenijo in Kosovom dosegli najbolj zaostreno toÄ?ko v zgodovini medsebojnih odnosov.

FinanÄ?ni ministri drĹžav v evrskem obmoÄ?ju v Luksemburgu niso dosegli dogovora z GrÄ?ijo o reformah v zameno za nadaljnjo finanÄ?no pomoÄ?.

Petek, 19. junija DrĹžavni izpitni center je objavil uradne izide nacionalnega preverjanja znanja.

Vlasta Nussdorfer je opozorila, da uÄ?inkovito delo varuha Ä?lovekovih pravic v naĹĄi drĹžavi omejuje nedosledna zakonodaja in dolgotrajnost ĹĄtevilnih postopkov.

Kot so pokazala raziskovanja novinarjev, novela zakona o drĹžavnem toĹžilstvu, s katero bi vlada lahko predlagala v imenovanje in razreĹĄitev generalnega drĹžavnega toĹžilca, ne bo dobila podpore.

Sobota, 20. junija V Marijinem svetiĹĄÄ?u na Brezjah se je zbralo veÄ? tisoÄ? bolnih, ostarelih in invalidov, ki so zaznamovali svoj dan.

Na osrednji zasavski proslavi ob dnevu drĹžavnosti na Kumu so se spomnili 24. obletnice letalskega napada na Kum in 25. obletnice oblikovanja Manevrske strukture narodne zaĹĄÄ?ite. Slavnostni govornik je bil predsednik DZ Milan Brglez.

Po veÄ? britanskih mestih je na tisoÄ?e ljudi protestiralo proti varÄ?evalni politiki konservativne vlade premierja Davida Camerona.

V srediĹĄÄ?u Gradca je voznik terenskega vozila z veliko hitrostjo zapeljal v mnoĹžico ljudi, pri Ä?emer so umrli trije ljudje. Zatem se je med mimoidoÄ?e odpravil z noĹžem; 34

Izrael je izvedel zraÄ?ni napad na zahodu Libanona, tarÄ?a pa je bilo izraelsko brezpilotno letalo, ki je strmoglavilo na libanonsko ozemlje.

Na ruĹĄevinah antiÄ?nega mesta Palmira so pripadniki Islamske drĹžave namestili eksplozivna sredstva, vendar ni bilo jasno, ali Ĺželijo razstreliti mesto ali zgolj ovirati morebitno ofenzivo vladnih sil.

Ponedeljek, 22. junija Poslanci ZL in ZaAB so ob podpori poslancev SD v zakonodajni postopek vloĹžili akt, s katerim bi Slovenija priznala samostojno in neodvisno drĹžavo Palestino.

V DrĹžavnem zboru je bilo govora o poplaÄ?ilu deviznih varÄ?evalcev nekdanje LB.

Zaznamovali smo svetovni dan beguncev.

MadĹžari nameravajo naval migrantov v drĹžavo ustaviti z ograjo.

MadĹžarska je napovedala, da bo na 175 kilometrov dolgi meji s Srbijo postavila ĹĄtiri metre visoko ograjo, da bi tako ustavila naval migrantov v drĹžavo.

Palestinski premier Rami Hamdala je predsedniku Mahmudu Abasu predal odstop, ta pa mu je poveril oblikovanje nove vlade.

Beli tiger, ki je med poplavami nedeljo pred tem pobegnil iz Ĺživalskega vrta v gruzijski prestolnici Tbilisi, je v srediĹĄÄ?u mesta ubil moĹĄkega in ranil drugega. Policisti so ga naĹĄli in ustrelili.

ÄŒetrtek, 18. junija Premier Miro Cerar je na Brdu pri Kranju gostil britanskega kolega Davida Camerona, ta pa mu je predstavil britanski pogled na prihodnost EU.

Se bo Grkom uspelo reĹĄiti bankrota?

NaĹĄo drĹžavo so na Expu zastopali politiki, Janez BratoĹž in Tina Maze.

NaĹĄa drĹžava je doÄ?akala svoj dan na Expu v Milanu. Poleg politiÄ?nih predstavnikov sta naĹĄo drĹžavo predstavljala kuharski mojster Janez BratoĹž in ĹĄportnica Tina Maze.

Vladimir Putin je spregovoril o krizi v Ukrajini in zanjo okrivil Zahod, ĹĄe posebej ZDA, Âťzato je njihova odgovornost, da pritisnejo na Kijev za reĹĄitev konfliktaÂŤ.

V ZDA je po pokolu v sredo pred tem 21-letni Dylann Roof priznal krivdo in povedal, da je bil njegov namen zaÄ?eti rasno vojno.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je GrÄ?iji sporoÄ?il, da se

ljudi je bilo ranjenih, od tega deset huje.

Zznamovali smo svetovni dan beguncev in preĹĄteli, da je bilo lani tistih, ki so bili izgnani iz svojih domov, okoli 60 milijonov.

Nedelja, 21. junija Potem ko so se hrvaĹĄki mediji razpisali o brezsramnem besediÄ?enju naĹĄega zunanjega ministra, je svojo plat zgodbe povedalo tudi ArbitraĹžno sodiĹĄÄ?e, ki odloÄ?a o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko – zapisali so, da ni priĹĄlo do izdaje tajnih informacij.

Zunanji minister ni izdal preveÄ?.

Cameron je Cerarju predstavil svoj pogled na prihodnost EU.

Slovenija je v Bruslju prejela posebno nagrado za varnost v cestnem prometu, saj je v zadnjih 14 letih zmanjĹĄala ĹĄtevilo Ĺžrtev prometnih nesreÄ? za veÄ? kot 60 odstotkov.

DZ je potrdil sestavo preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v banÄ?nem sistemu ter vzrokov in

mora odloÄ?iti, ali sprejme ponudbo za nadaljnjo pomoÄ? ali se sooÄ?i s plaÄ?ilno nesposobnostjo.

Nekdanjemu kosovskemu premierju Ramushu Haradinaju so vrnili potni list, tako da se je lahko vrnil domov.

AmeriĹĄki obrambni minister Ash Carter je napovedal, da ZdruĹžene drĹžave Amerike ne bodo uresniÄ?ile naÄ?rta, da bi do jeseni letos izurile 24 tisoÄ? iraĹĄkih vojakov.

Po navodilu egiptovskih oblasti je nemĹĄka policija na letaliĹĄÄ?u v Berlinu aretirala egiptovskega novinarja katarske televizijske mreĹže Al DĹžazira Ahmeda Mansurja.

V Bruslju je postajalo vse bolj vroÄ?e - osem dni pred iztekom programa pomoÄ?i GrÄ?iji in rokom za plaÄ?ilo mednarodnih posojil so se zaÄ?enjali sestanki, na katerih soiskali reĹĄitve za GrÄ?ijo, da bi prepreÄ?ile njen bankrot. Medtem je bilo sliĹĄati, da naj bi Grki privolili v zniĹžanje pokojnin in zmanjĹĄanje izdatkov za obrambo.

Zunanji ministri Evropske unije so se v Bruslju dogovorili, da bodo zaÄ?eli vojaĹĄko operacijo nadzora Sredozemlja. Cilj operacije naj bi bil uniÄ?iti poslovni model tihotapcev z ljudmi.

JuĹžni del Pakistana je zajel vroÄ?inski val, ki je ob temperaturah do 45 stopinj Celzija zahteval Ĺže veÄ? kot 120 smrtnih Ĺžrtev.

Teoretiki in praktiki Obstaja ogromno parov vrst ljudi. Teoretiki in praktiki. Optimisti in pesimisti. Pridni in leni. UÄ?itelji in uÄ?enci. Opazovalci in opazovani. ÄŒe se teoretiku marsikaj zdi mogoÄ?e in optimistiÄ?no zre v prihodnost, bo praktik bolj zadrĹžan ali zaradi izkuĹĄenj s specifiÄ?nega podroÄ?ja tudi pesimistiÄ?en. V zdravstvu je ogromno takih primerov: Ĺže pred desetletjem je bila spisana strategija in vizija razvoja eZdravja. TeoTjaĹĄa Zajc retiÄ?ni nastavki in ideje, kako ga uresniÄ?iti, so bili jasni ĹĄe vsaj pet let prej. Vse je bilo jasno. KakĹĄne so kadrovske in tehnoloĹĄke potrebe, kakĹĄni projekti so potrebni za digitalizacijo zdravstva, manj birokracije, hitrejĹĄo in boljĹĄo obravnavo. Deset let kasneje je ĹĄe vedno vse jasno. Predvsem kritikom, ki se ĹĄe niso znaĹĄli v Ä?evljih odloÄ?evalcev.

Teorija ĹĄtima. V praksi so se pojavili in se ĹĄe pojavljajo novi in novi ĹĄkrati, ki onemogoÄ?ajo izpeljavo: pravne ovire. ÄŒloveĹĄki karakterji, zaradi katerih stvari organizacijsko niso spremenjene. FinanÄ?ne ovire ‌ Podobno obstaja diskrepanca med raziskovalci in inovatorji ter opazovalci in promotorji na podroÄ?ju tehnologij in zdravljenja. Na konferencah o inovacijah investitorji farmacevtskih druĹžb optimistiÄ?no napovedujejo hiter razvoj zdravil, nove pristope v zdravljenju raka in Ä?lovek skoraj dobi obÄ?utek, da bo Ä?ez dvajset let rak skorajda enako ozdravljiv kot prehlad. DrĹži: danes so na voljo bioloĹĄka zdravila – izjemno draga, a v toÄ?no doloÄ?eno tarÄ?o usmerjena zdravila, ki za mnoge bolnike prinaĹĄajo bistveno hitrejĹĄe in uÄ?inkovito zdravljenje kot vÄ?asih. A optimizem ob tem hitro umiri pogovor, s katerim med raziskovalci, ki imajo tudi izkuĹĄnje iz laboratorijev.

Recimo farmakogenetikom, ki se s preuÄ?evanjem zdravil in genetiko ukvarja Ĺže desetletja. On je v tej dihotomiji tisti praktik, pesimist.

Po njegovem mnenju se zdravljenje raka v svoji osnovi v zadnjih petdesetih letih ni bistveno spremenilo. Zdravila so prinesla daljĹĄe Ĺživljenje za rakave bolnike, ni pa radikalne spremembe v zdravljenju. “Za nove, drastiÄ?ne terapije moramo razumeti ĹĄe bistveno veÄ? o rakavih celicah. Nekatere rakave celice imajo zelo dinamiÄ?no Ĺživljenje, nenehno formirajo nove mutacije, so razliÄ?nih oblik. V enem tumorju so razliÄ?ni podtipi celic, ki se razliÄ?no odzivajo na razliÄ?na zdravila. Predvidevam, da bo trajalo zelo dolgo, preden bomo razumeli tumorje, ki so heterogeni in danes neozdravljivi,â€? mi je pred kratkim dejal prof. dr. Magnus Ingelman s ĹĄvedskega InĹĄtituta Karolinska. Pa smo tam.

Napovedi prihodnosti, vizije in strategije so lahko vedno navdihujoÄ?e, realnost pa vse skupaj zaÄ?ini po svoje. Spremembe se predvsem dogajajo poÄ?asi, zato imamo vÄ?asih obÄ?utek, da ne gremo nikamor.

Zaradi tega zavedanja si inovatorji, ki si drznejo sanjati in poskuĹĄati nove stvari ter vztrajati, tudi ko je poskus Ĺže petkrat propadel, zasluĹžijo obÄ?udovanje. Morda pa ĹĄesti poskus uspe ali prinese nekaj novega, revolucionarnega, lepega ... Samo znana izhodiĹĄÄ?a in teorija ne smejo biti roÄ?na zavora, sicer nikamor ne bi priĹĄli.

Enako je z Ĺživljenjskimi izkuĹĄnjami in staranjem. Namesto da bi se brezglavo prepustili kakĹĄni izkuĹĄnji, kot to poÄ?nejo mladi, ostanemo na mestu, ker so ĹĄe pred premikom noge preraÄ?unani vsi scenariji, zamiĹĄljeni izidi in sprejet sklep, kaj bi bilo, Ä?e bi bilo.

Morda niti ni vaĹžno, ali vemo, kakĹĄen bo razplet neke zgodbe. Morda nas preseneti. Predvsem pa niti pribliĹžno ne moremo vedeti, kateri dejavniki se bodo pojavili na poti, Ä?e se zanjo odloÄ?imo. Samo Ä?e stopimo na pot, lahko ugotovimo, kaj se res zgodi. In kako zanimivo je lahko Ĺživljenje. đ&#x;”˛

Demokrati�na��tranka� Upokojencev��lovenije� ��mo�ni�o��or��elenje

��sloďż˝iďż˝je��oÄ?.

Enotnostďż˝in��oveďż˝ovďż˝lnostďż˝ uresniÄ?ujet��n�ťe��ilje.ďż˝

Čestit��o������n��r��vnosti.

Svetniťk��sku�in���eS�S�����elenje

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 7

VeÄ?ji projekti v Ä?akalni vrsti ObÄ?ini Gornji Grad za blizu 200 tisoÄ? evrov manj iz drĹžavnega proraÄ?una – VeÄ?jih vlaganj ni na obzorju tudi prihodnje leto Tatjana PodgorĹĄek

ĹĄolske in predĹĄolske vzgoje pa blizu 470 tisoÄ? evrov.

Razvojne usmeritve v turizmu kot prednostni gospodarski dejavnosti prav tako izvajajo postopoma. Vstopili so v mreĹžo 50 obÄ?in, ki urejajo postajaliĹĄÄ?a za avtodome, uredili so sprehajalno pot.

LetoĹĄnji praznik ObÄ?ine Gornji Grad (od 19. do 30. junija) bo predvsem v znamenju kulturnih, ĹĄportnih prireditev in drugih oblik sreÄ?anj obÄ?anov.

Ob blizu 200 tisoÄ? evrov Po zagotovilih tamkajĹĄnjega Ĺžupana Stanka Ogradija so si od zadnjega praznovanja prizadevali uresniÄ?iti nekaj manjĹĄih naloĹžb, vse v skladu z moĹžnostmi. Za vlaganja in druga vzdrĹževalna dela na javni infrastrukturi namenjajo pribliĹžno 550 tisoÄ? evrov ali 25 odstotkov obÄ?inskega proraÄ?una. S tem so financirali gradnjo mostu v Novi Ĺ tifti, vzdrĹževali lokalne ceste, plaÄ?evali stroĹĄke zimske sluĹžbe, med letnimi poÄ?itnicami pa naÄ?rtujejo obnovo strehe na podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli v Novi Ĺ tifti in objektu telovadnice pri matiÄ?ni ĹĄoli v Gornjem Gradu.

To so tudi naloĹžbe, ki bodo – pravi Ogradi – najbolj zaznamovale Ä?as od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika. ÂťDrĹžava obÄ?inam reĹže vse manjĹĄi kos pogaÄ?e. IzraÄ?uni kaĹžejo, da bo naĹĄa lokalna skupnost letos dobila blizu 200 tisoÄ? evrov manj v primerjavi z lanskim letom.

Pripravljajo programe

Stanko Ogradi: ÂťKolikor denarja imamo, toliko delamo.ÂŤ

Tudi v obÄ?ini Gornji Grad upajo, da se bodo razmere v financah kmalu izboljĹĄale, sicer se jim bo reĹĄevanje odprtih vpraĹĄanj, ki terjajo veÄ?ja vlaganja, samo kopiÄ?ilo. NajveÄ? potreb imajo v javni infrastrukturi, npr. posodobitvi vodovodnega in cestnega omreĹžja, sanacijah po

naravnih nesreÄ?ah, potrebe v vzgoji in izobraĹževanju. Za uresniÄ?itev nekaterih med njimi bi potrebovali milijonske vsote. ÂťNe moremo zanemariti nekaterih in dati prednost drugim. Ĺ˝e tako izvajamo marsikje samo najnujnejĹĄa vzdrĹževalna dela.ÂŤ Na veÄ?je moĹžnosti za Ä?rpanje evropskega in drĹžavnega denarja ne morejo raÄ?unati. Za omenjene njihove potrebe razpisov ni na obzorju, za projekte Ä?ezmejnega sodelovanja, v katerih se obeta nekaj denarja, pa je potreben partner. O tem razmiĹĄljajo, pravi Ogradi, pripravljajo programe in napeli bodo vse sile, da bi jih naĹĄli. đ&#x;”˛

Glavnino tega denarja smo namenjali predvsem za naloĹžbe. Ne kaĹže, da bi bilo prihodnje leto kaj boljĹĄe.

VeÄ?ji projekti tako ostajajo v Ä?akalni vrsti.ÂŤ Dodal je ĹĄe, da imajo lokalne skupnosti tudi druge obveznosti, zato vsega denarja, ki ga dobijo, ne morejo izkoristiti samo za vlaganja. Kljub temu je za sofinanciranje delovanja druĹĄtev, podporo kmetijski in gospodarski dejavnosti in za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav na razprĹĄenih obmoÄ?jih odmerjenih 220 tisoÄ? evrov, za izvajanje programov

ObÄ?ina Mislinja praznuje Mislinja, 22. junija – V ponedeljek so na igriĹĄÄ?u osnovne ĹĄole v Mislinji pripravili otvoritev letoĹĄnjega obÄ?inskega praznovanja.

Kot vedno so priĹžgali oglarsko kopo in pripravili prireditev, ki so jo tokrat poimenovali Kresna noÄ?, na njej pa obudili tudi pohorske legende in pravljice. Nekaj dogodkov se je zvrstilo Ĺže pred uradnim zaÄ?et-

7

POLITIKA

24. junija 2015

kom praznovanja, ki bo trajalo vse do 4. julija.

Tako so 13. junija pripravili prireditev v spomin na letos umrlega Ĺžupana Franca Ĺ ilaka. Pohodniki so se iz Gornjega DoliÄ?a podali na spominski pohod na ÂťnjegovÂŤ PaĹĄki Kozjak, kjer so v tamkajĹĄnji cerkvi pripravili spominsko maĹĄo. V soboto pa so v DoliÄ?u predali namenu

nov gasilski dom. SveÄ?anosti je sledila prava gasilska veselica. V naslednjih dneh se bodo vrstili ĹĄtevilni otrokom in odraslim namenjeni dogodki. Pred poslovnim centrom Lopan bodo za otroke pripravljali delavnice in glasbeni program, v mali dvorani centra pa predavanje o botaniÄ?nem vrtu in koncu druge svetovne vojne. Danes ob 19. uri

pripravljajo tudi proslavo ob dnevu drĹžavnosti, ki bo v veliki dvorani Lopan.

Od tega petka do prihodnje sobote se bodo vrstile prireditve, na katerih bodo svojo dejavnost prikazala obÄ?inska druĹĄtva. Zelo veliko bo ĹĄportnih sreÄ?anj in tekmovanj.

SveÄ?ana seja sveta ObÄ?ine Mislinja, na kateri bodo podelili tudi letoĹĄnje obÄ?inske nagrade, pa bo v soboto, 27. junija, v veliki dvorani centra Lopan. đ&#x;”˛

Koroťk���e�t������Velenje

Koroťk���e�t��������Velenje

bĹĄ

Lokalni odbor SMC Velenje odprl pisarno Vsak prvi in tretji ponedeljek imajo uradne ure, na katerih bodo veseli vseh pobud obÄ?anov vseh treh obÄ?in Mira ZakoĹĄek

Stranka modernega centra (SMC) ima svoj lokalni odbor tudi v Velenju. Pristojna je za vse tri obÄ?ine Ĺ aleĹĄke doline, vodi pa ga Breda Kolar. V Velenju je SMC del koalicije v svetu Mestne obÄ?ine Velenje, predsednica Breda Kolar pa je tudi podĹžupanja, zadolĹžena za druĹžbene dejavnosti. ÂťSeveda smo ĹĄe zelo mladi in neizkuĹĄeni, zato se moramo ĹĄe veliko nauÄ?iti. Odbor je bil ustanovljen avgusta lani, torej tik pred lokalnimi volitvami. To, da nimamo politiÄ?ne preteklosti, je vÄ?asih tudi prednost.

Neobremenjeno uresniÄ?ujemo program, ki smo si ga zadali, ta pa temelji predvsem na tem, da bi omogoÄ?ili obÄ?anom Ä?im boljĹĄe Ĺživljenje, da torej prisluhnemo njihovim teĹžavam in jih tudi reĹĄujemo,ÂŤ pravi Kolarjeva.

To bo zdaj veliko laĹžje. Od prejĹĄnje srede imajo namreÄ? svoje prostore v drugem nadstropju Ljudske univerze v srediĹĄÄ?u Velenja. Otvoritev so zaznamovali delovno, medse so povabili drĹžavnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in ustanovitelja Slovenskega foruma socialnega podjetniĹĄtva Tadeja Slapnika in nosilce SaĹĄa inkubatorja in Ĺ tart up skupnosti ter coworking skupnosti iz Ĺ oĹĄtanja. Razpravljali so o priloĹžnostih, ki se odpirajo na tem podroÄ?ju, po njihovem mnenju pa prinaĹĄajo veliko zaposlitvenih priloĹžnosti, ĹĄe posebej mladim, katerih ĹĄtevilo je med brezposelnimi mnogo preveliko. Stavijo tudi na razvoj turizma, ĹĄe posebej ob Velenj-

Predsednica lokalnega odbora SMC Velenje Breda Kolar: ÂťV ospredje postavljamo nova delovna mesta.ÂŤ

skem jezeru. Pri pripravi razvojnega projekta za to podroÄ?je Ĺželijo aktivno sodelovati, njihov Ä?lan Matej Jenko pa je tudi Ĺže pripravil idejo o razvoju turizma, namenjenega osebam v tretjem Ĺživljenjskm obdobju. ÂťKo spremljamo dogajanje v obÄ?ini, smo zaskrbljeni. OÄ?itno smo se preveÄ? zanaĹĄali na velika podjetja, ki pa oÄ?itno ne morejo zagotavljati delovnih mest naĹĄim mladim. Zagotoviti jim jih moramo na drugih podroÄ?jih in ravno to postavljamo v ospredje,ÂŤ dodaja Kolarjeva.

ObiĹĄÄ?ete jih lahko torej osebno v njihovih prostorih, kmalu pa bodo ÂťdostopniÂŤ tudi preko spetne strani, ki jo Ĺže pripravljajo. Tudi tam bodo sprejemali pripombe, pobude in sugestije obÄ?anov, seveda pa bodo poroÄ?ali tudi o svojem delu.

OBĂˆINA Ĺ OĹ TANJ

Koroťk���.������ Velenje

����rejenoďż˝okolje. ÄŒestitaďż˝oďż˝ ďż˝a��an��rĹžavnostiďż˝ inďż˝va��Şeďż˝iďż˝oďż˝ prijetneďż˝poďż˝etne��niďż˝

Ăˆestitamo za

DAN DRŽAVNOSTI! Praznujemo v sredo, 24. junija 2015, ob 18.00 uri, pod ťotorom na ťportnem igriťèu v Skornem.

Slavnostni govornik je Şupan Obèine Šoťtanj g. Darko Menih.

Za zabavo bodo poskrbeli Poskoèni muzikanti in Skor band.

Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Obèine Šoťtanj

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

NALOŽBE

24. junija 2015

Negativno mnenje k cesti Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki podali 13 predlogov in pripomb k osnutku drĹžavnega prostorskega naÄ?rta o hitri cesti tretje razvojne osi Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 22. junija – Zadnjo sejo sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki pred poletnimi poÄ?itnicami je med 15 toÄ?kami dnevnega reda najbolj zaznamovalo mnenje lokalne skupnosti in obÄ?inskega sveta k osnutku razgrnjenega drĹžavne-

obÄ?inska uprava podala negativno mnenje. Po pojasnilu tajnika ObÄ?ine Draga KovaÄ?a, so pri pregledu ugotovili, da pri pripravi osnutka trase F 2-2 niso bile upoĹĄtevane smernice, druge pripombe in predlogi, ki jih je izdala ObÄ?ina decembra 2008. ObÄ?inski svet pa je na razgrnjen osnutek podal 13 predlogov

infrastrukture pri umeĹĄÄ?anju povezovalne ceste. ÄŒeprav so se na koordinaciji vodje svetniĹĄkih skupin pred sejo obÄ?inskega sveta soglasno opredelili do zapisanih predlogov in pripomb, je na seji sveta zanje glasovalo 12 od 14 prisotnih svetnikov.

Predstavniki ĹĄmarĹĄke civilne iniciative in vaĹĄke skupnosti Podgora so

Dom pred temeljito preobrazbo Ministrstvo odobrilo milijon evrov za projekt – Fazna obnova in nadgradnja Tatjana Podgorťek

Violeta PotoÄ?nik Krajnc: ÂťNaÄ?rt je zelo razgiban, predstavili pa ga bomo naĹĄim varovancem in njihovim svojcem pred zaÄ?etkom del. Ĺ e ta mesec bomo oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.ÂŤ

Dom za varstvo odraslih Velenje po izvedeni energetski sanaciji kaĹže lepo zunanjo podobo. Sedaj je oÄ?itno tudi pred temeljito notranjo preobrazbo. Pred nedavnim je namreÄ? ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti priĹžgalo zeleno luÄ? za izvedbo projekta za dom Ä?etrte generacije.

najbrĹž morali ĹĄe zadolĹžiti. ÂťHiĹĄa je stara veÄ? kot 38 let in pri obnovi se lahko pojavi kaj nepredvidenega. Zato teĹžko reÄ?em bolj konkretno, kako hitro bo ta potekala.ÂŤ

Ĺ e ta mesec vloga za gradbeno dovoljenje Direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc je potrdila informacijo o milijonu evrov, ki jim jih je namenilo omenjeno ministrstvo za rekonstruk-

ga prostorskega naÄ?rta za drĹžavno cesto od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert do prikljuÄ?ka Velenje jug. Z njimi so se na sami seji seznanili tudi prisotni nekateri predstavniki ĹĄmarĹĄke civilne iniciative.

K osnutku razgrnjenega drĹžavnega prostorskega naÄ?rta o umestitvi trase hitre ceste tretje razvojne osi na obmoÄ?ju lokalne skupnosti je

in pripomb. Poleg predloga o umestitvi trase hitre ceste, ki bo pripravljena v skladu s smernicami obÄ?inske uprave pred sedmimi leti in podpre prej zapisano mnenje obÄ?inske uprave, je v preostalih predlogih in pripombah poudarjena potreba po zaĹĄÄ?iti prizadetih obÄ?anov, minimiziranju negativnih vplivov na okolje in Ä?im veÄ?ji izkoriĹĄÄ?enosti obstojeÄ?e

S stanovalci in njihovimi sorodniki So stanovalci o poteku predvidenih del Ĺže obveĹĄÄ?eni, so novico sprejeli z razumevanjem? O dogajanju v hiĹĄi za zdaj stanovalcev ĹĄe niso obremenjevali, njihov predstavnik v svetu zavoda pa ve nekaj veÄ? podrobnosti.

O vsem potrebnem se bodo pogovorili s stanovalci, njihovimi sorodniki ter zastopniki ĹĄe pred objavo razpisa. Do teĹžav bo gotovo prihajalo, vendar bodo nanje pripravljeni, zagotavlja sogovornica. Verjame, da bodo z dobrim dialogom, ki ga imajo Ĺže sedaj, reĹĄevali ovire v skupno zadovoljstvo.

povedali, da nasprotujejo kakrĹĄnikoli umestitvi trase hitre ceste v tamkajĹĄnji prostor. Na naĹĄe vpraĹĄanje, kako komentirajo sprejete predloge in pripombe obÄ?inskega sveta, pa so nekateri dejali: ÂťNaĹĄi obÄ?utki so meĹĄani. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.ÂŤ đ&#x;”˛

Le eno- in dvoposteljne sobe Z izvedbo rekonstrukcije in nadzidavo doma bodo priDom za varstvo odraslih Velenje postopoma do doma Ä?etrte generacije. dobili zaposleni, ĹĄe veÄ? pa stanovalci. Prvim prinaĹĄa cijo ter nadzidavo doma v letu 2016. ÂťAktivnosti v precej boljĹĄe delovne pogoje, drugim viĹĄjo kakovost zvezi s projektom smo Ĺže zaÄ?eli. Kompletirati mora- Ĺživljenja in bivanja v domu. Projekt namreÄ? predvimo potrebno dokumentacijo, ĹĄe ta mesec bomo za- deva preureditev sob v eno- in dvoposteljne, vsaka bo prosili za gradbeno dovoljenje, ki ga priÄ?akujemo v imela svoje sanitarije, kar jih sedaj nimajo. OmogoÄ?il 60 dneh od vloĹžitve vloge. Temu bo sledil razpis in bo oblikovanje druĹžinskih skupin oziroma stanovanjizbor za izvajalca del.ÂŤ skih skupnosti. V zgornjem nadstropju je predvidena Projekt je finanÄ?no in tudi sicer zelo zahteven. Izved- oaza s povsem novim naÄ?inom dela. Tu bodo namebe se bodo lotili po fazah. Dela ne bodo enostavna, stili stanovalce v zadnjem stadiju demence, nekaj sob saj jih bodo opravljali v Şivi hiĹĄiÂŤ. Seliti bo potrebno bo namenjenih paliativni oskrbi in tu bodo imeli mostanovalce iz ene v drugo sobo. Fazno izvedbo nare- Ĺžnost sobivanja tudi njihovi svojci. Sob bo v domu po kuje tudi denar. Projekt je namreÄ? vreden 5 milijonov izvedbi projekta veÄ?, njegova zmogljivost pa bo ostala evrov, odobren milijon je le petina potrebnega denar- na dosedanji ravni – 190 postelj. đ&#x;”˛ ja. NapreÄ?i bodo morali vse sile za pridobitev razlike.

Lani so ÂťpridelaliÂŤ kar nekaj prihodkov nad odhodki, tudi letos upajo, da bo tako, kljub temu se pa bodo

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo ob Dnevu drĹžavnosti.

www.scv.si ŠOLA�ZA RUDARSTVO IN�VARSTVO� OKOLJA

STROJNA Ĺ OLA

ELEKTROďż˝INďż˝ RAÄŒUNALNIĹ KA Ĺ OLA

ŠOLA�ZA STORITVENE� DEJAVNOSTI

GIMNAZIJA

VIĹ JA STROKOVNAďż˝ Ĺ OLA

MED�ODJETNIŠKI� DIJAŠKI IN�ŠTUDENTSKI� IZOBRAŽEVALNI DOM CENTER

Ĺ˝elimo vam sproĹĄÄ?ujoÄ?e poletne dni, odmik od hitrega tempa in storilne naravnanosti. V jeseni pa vas vabimo, da se nam pridruĹžite pod naĹĄo mavrico znanja. V ĹĄolskem letu 2015/16 smo poskrbeli za nekaj novosti in ugodnosti – dodatni prevozi na relaciji Dobrna – Velenje, dvojne ĹĄtipendije PV za poklica Geotehnik in Geostrojnik rudar in ĹĄe kaj veÄ?.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 9

V Pekarni prevzela otroĹĄka ustvarjalnost

9

KULTURA

24. junija 2015

Na novo piĹĄejo zgodovino zbora

Otroci iz vrtca Najdihojca so s KUD-om Koncentrat v Pekarni postavili veÄ?medijsko razstavo o Velenju – V treh dneh si jo je ogledalo veÄ? kot 600 ljudi Projekt Velenje – moje mesto je ob 55-letnici Velenja zasnovala likovna pedagoginja Nina Cvirn, da bi otroci v likovnem ustvarjanju spoznali mesto. Potekal je celo leto, ko so se otroci na sprehodih in skozi zgodbe uÄ?ili o Velenju, mladi velenjski umetniki pa prirejali delavnice v vrtcu, da so otroci lahko spoznavali raznolikost umetniĹĄkih strok, medijev in poklicev – od arhitekta do kiparja. ÂťTako smo jim Ĺželeli razĹĄiriti pristop k umetnosti in spodbuditi njihovo kreativnost,ÂŤ pojasnjuje vodja projekta.

Ustvarjali so tudi v Pekarni, Âťkjer smo otrokom pokazali nekonvencionalen galerijski prostor in jih spodbudili, da ustvarjajo v sam prostor,ÂŤ pravi Nina. Tako so z medgeneracijskim sodelovanjem v Pekarni razstavili risbe, slike, kolaĹže, makete, kipe pa tudi avdio in video izdelke ter stenske poslikave. Upodobili so legendo o zmaju Pozoju, izdelali makete slovitih stavb Velenja, zamislili so si svoje fasade, igriĹĄÄ?a in parke, razmiĹĄljali so, kaj jim je v mestu vĹĄeÄ?, in pokazali, kako bi ga izboljĹĄali. ÂťOtroci so najboljĹĄi opazovalci in zaznajo nove pridobitve, ob tem pa so zelo kritiÄ?ni in priÄ?akujejo ĹĄe marsikaj,ÂŤ njihove ugotovitve o Velenju povzema Nina Cvirn. Zato vrtec in Koncentrat Ĺželita razvijati sodelovanje s podobnimi projekti, ki spodbujajo samostojno razmiĹĄljanje in ustvarjalno đ&#x;”˛ tf izraĹžanje otrok.

ÂťPostali smo zrel zbor, ki pa ĹĄe vedno ohranja svojo otroĹĄkost in navihano igrivost. In za to smo bili poplaÄ?ani z najviĹĄjim doseĹžkom v zgodovini zbora,ÂŤ pravijo Ä?lani meĹĄanega pevskega zbora Gorenje.

Dve zlati priznanji na tekmovanju na ÄŒeĹĄkem – PrihajajoÄ?e slavje Tatjana PodgorĹĄek

Pred nedavnim konÄ?ana sezona je bila za meĹĄani pevski zbor Gorenje iz Velenja drugaÄ?na kot minule. Vsaj tako jo je ocenil njegov predsednik Klemen Hrastnik.

Krona dve zlati priznanji Po njegovih besedah je bila dinamiÄ?na zaradi zamenjave zborovodkinje. Aktualno Ĺ pelo Kasesnik je zaradi odhoda na porodniĹĄko zamenjala Katja Gruber, ki je sestav vodila Ĺže 10 let. Ta zamenjava je vplivala na nekatere spremembe.

DrugaÄ?na je bila tudi zaradi osvojenih dveh zlatih priznanj, ki jih je zbor osvojil na tekmovanju v Olomoucu na ÄŒeĹĄkem. ÂťTi sta bili ÂťkronaÂŤ ob

zakljuÄ?ku sezone in sta najviĹĄji doseĹžek v zgodovini zbora. Z njima smo zaÄ?eli na doloÄ?en naÄ?in pisati njegovo novo zgodovino. Zelo ponosni smo nanju, ob veselju pa se pevci ter pevke zavedamo tudi tega, da nam postavljata visoko letvico za prihodnje. Za dosego takega uspeha se bo namreÄ? potrebno zelo potruditi.ÂŤ Zlati medalji je zbor prejel v kategorijah ljudskih pesmi in prosti program. V slednjem so od 100 moĹžnih prejeli 98 toÄ?k. Tekmovanje pa si bodo zapomnili tudi po sproĹĄÄ?enosti, igrivosti, navihanosti, ki so prevevali razpoloĹženje v zboru.

Tekmovalni program so ÂťGorenjÄ?aniÂŤ predstavil ljubiteljem ubranega zborovskega petja Ĺže pred nastopom na letnem koncertu konec prejĹĄnjega meseca v Velenju. Sicer pa so jih sliĹĄali prepevati ĹĄe na regijskem sreÄ?anju odraslih zborov v PodÄ?etrtku, na koncertu na zaÄ?etku februarja. Zaradi prezasedenosti Katje Gruber se niso udeleĹžili Pozdrava pomladi v domaÄ?em okolju, so pa zato gostovali v RogaĹĄki Slatini. Po Hrastnikovih besedah najraje prepevajo slovenske

pesmi, glede na naÄ?in dela in kakovost zbora se lotevajo tudi pesmi tujih avtorjev. Na vpraĹĄanje, kam bi umestil zbor po kakovosti, je odgovoril: ÂťVelenje je valilnica kakovostnega zborovskega petja. Vsaj trije tvorimo vrh. Precej bolj izstopa kakovost slovenskih zborov na nastopih v tujini.

Povsod posegajo zelo visoko.ÂŤ

Zbor se je pomladil V tem trenutku prepeva v zboru 45 pevcev in pevk, od tega je le petina zaposlenih v Gorenju, ostali so iz Zgornje, Spodnje Savinjske in ostalega dela Ĺ aleĹĄke doline. Razveseljuje, pojasnjuje sogovornik, da se v zadnjem Ä?asu njihove vrste pomlajujejo.

Za program za prihajajoÄ?o sezono se ĹĄe niso v celoti dogovorili. So pa z mislimi Ĺže pri sezoni 2016/2017, ko zbor praznuje 40-letnico delovanja. ÂťSezona, ki je pred vrati, bo bolj odskoÄ?na deska za prihajajoÄ?e slavje,ÂŤ je ĹĄe dejal Klemen Hrastnik. đ&#x;”˛

Okoli sveta do sodobnejĹĄe likovne uÄ?ilnice

KOMUNALNO K KOMUN ALNO PODJETJE� PODJET VELENJE,��.�o.�o.

VELENJE,��. o. o.

Koroť����e�t�� K oť����e�t�� Kor 37/b 33���Velenje 33���V 33���Velen je

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti!

080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

Dobrodelna draĹžba likovnih del uÄ?encev CVIU uspela – S pomoÄ?jo dobrih ljudi, ki cenijo ustvarjalnost, zbrali 1600 evrov Bojana Ĺ pegel

Velenje, 22. junija – Do konca junija bo atrij Velenjskega gradu ĹĄe Ĺžarel v pisanih barvah slik, ki so jih ustvarili uÄ?enci Centra za vzgojo in izobraĹževanje Velenje. Potem se bodo preselila k tisti, ki so v ponedeljek zveÄ?er na dobrodelni draĹžbi izbrali sebi vĹĄeÄ?no sliko in jo kupili. Tudi zato, ker bodo s tem pomagali k boljĹĄi opremi likovne uÄ?ilnice za mlade, ki v zadnjih letih prav na likovnem podroÄ?ju dosegajo neverjetne uspehe.

Mestna obÄ?ina Velenje je namreÄ? v sodelovanju z Muzejem Velenje v po-

Ob posluĹĄanju glasbe, ki jih je popeljala okoli Zemlje in jim pribliĹžala oddaljene kraje, so ustvarili unikatna likovna dela, ki so bila razstavljena v atriju Velenjskega gradu vse od 22. maja

nedeljek zveÄ?er v atriju Velenjskega gradu organizirala dobrodelno draĹžbo likovnih del, ki so nastala v okviru projekta RiĹĄemo glasbo.

V uvodu so tisti, ki so priĹĄli na dobrodelno draĹžbo, spoznali projekt RiĹĄemo glasbo, ki si ga je zamislil multimedijski umetnik Stane Ĺ pegel. Ta je ustvaril z etnom obarvano elektronsko avtorsko glasbo, ki posluĹĄalca popelje na pot okoli sveta. Naslov ploĹĄÄ?e, ki je pred dnevi izĹĄla v ZDA, je ÂťAround the WorldÂŤ. UÄ?enci so potem ustvarjali pod

mentorstvom njihovega likovnega pedagoga Roberta KlanÄ?nika. ÂťProjekt je bil za naĹĄe uÄ?ence zelo zanimiv in ustvarjalen. Vesel sem, da nas je Stane povabil k sodelovanju, saj je pripravil res zanimivo zvoÄ?no podlago, na katero so uÄ?enci v tehniki kolaĹža upodabljali zvoÄ?ne pokrajine in iskali sinonime, preslikave zvokov v barve in oblike. Najbolj zanimivi del projekta je bil del, ko je Stane na ĹĄolo nekajkrat pripeljal vse svoje instrumente in so se lahko v ustvarjanju glasbe preizkusili

Mag. Aleksander ValiĹĄer, ravnatelj Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje: ÂťZa naĹĄo ĹĄolo je to, da so se dela naĹĄih uÄ?encev prodala na dobrodelni draĹžbi, zelo pozitivna gesta. Vsa sredstva, ki jih bomo prejeli, bomo povrnili nazaj k uÄ?encem. Potrudili se bomo, da bodo pogoji za delo v likovni uÄ?ilnici ĹĄe bolje. NaĹĄi uÄ?enci se ne morejo toliko izkazati na kognitivnem podroÄ?ju, so pa toliko bolj uspeĹĄni na umetnostnem, ne le na likovnem, tudi plesnem, dramskem. Zelo smo ponosni na njihÂŤ.

tudi sami. ÄŒe bi lahko projekt trajal ĹĄe dlje Ä?asa, bi bili ĹĄe bolj motivirani, a tudi to, kar je nastalo, je lepo in likovno kvalitetno,ÂŤ nam je zaupal Robert KlanÄ?nik, ki je v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu z uÄ?enci Centra za vzgojo in izobraĹževanje dosegel niz uspehov na likovnem podroÄ?ju. ÂťPonosen sem na njih, saj so na drĹžavni razstavi Likovni svet otrok prejeli 16 zlatih priznanj. To so priznanja, ki so enakovredna vsem ostalim drĹžavnim tekmovanjem v drĹžavi, kot sta Vegovo ali Cankarjevo priznanje, kar je za njih res izreden uspeh. Poleg tega so na nacionalnem razpisu Evropa v ĹĄoli ĹĄtirje uÄ?enci prejeli posebno nagrado,ÂŤ nam je ĹĄe zaupal KlanÄ?nik.

DraĹžbo likovnih del je vodil Drago MartinĹĄek, ki mu gre to dobro od rok. Prodali so vseh 36 likovnih del, nastalih v projektu. Krasile bodo tudi vse velenjske osnovne ĹĄole đ&#x;”˛ in MO Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

24. junija 2015

Razstavili zgodbe, vklesane v kamen Na Poletno muzejsko noÄ? so na Velenjskem gradu odprli lapidarij – V njem zaenkrat trije kosi – Razstavo bodo ĹĄe ĹĄirili Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. junija – V soboto je Ĺže 13. leto zapored po vsej Sloveniji potekala Poletna muzejska noÄ?.

Vanjo se vkljuÄ?ujejo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove, ki vrata svojih kulturnih hramov na steĹžaj odprejo tudi ponoÄ?i. Poleg tega je to noÄ?, ko si lahko ljubitelji kulture ĹĄtevilne muzejske zbirke, razstave in kulturne dogodke ogledajo povsem brezplaÄ?no. V vseslovenski ak-

ciji Ĺže vsa leta sodeluje tudi Muzej Velenje, v katerem so v soboto odprli tudi novo zbirko.

Muzej Velenje je tudi letos na ĹĄiroko odprl vrata med 18. in 24. uro v treh svojih enotah. Na Velenjskem gradu so ob 19. uri pripravili vodenje po razstavi Kapele in kriĹži MO Velenje. Obiskovalce je po zanimivi razstavi popeljal njen avtor Stojan KneĹževiÄ?. Uro kasneje pa so v grajskem atriju odprli lapidarij. ÂťNa ogled smo za stalno postavili nekaj

kamnitih kosov, ki jih hrani naĹĄ muzej, poleg tega smo razstavili nekaj primerkov zanimivega starega oroĹžja,ÂŤ nam pove direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart. Za zdaj so za stalno postavitev v nastajajoÄ?em lapidariju izbrali tri kamnite kose, za katere zagotovo vedo, od kod so in kaj so. Prvi je t. i. Speratinov antiÄ?ni nagrobnik s pokopaliĹĄÄ?a Ĺ martno v Velenju. Ta priÄ?a o poselitvi naĹĄega obmoÄ?ja v antiki, morda ga lahko razumemo tudi kot droben dokaz,

da je na obmoÄ?ju danaĹĄnjega Velenja res bila znamenita poĹĄtna postaja Upellae, o kateri se ĹĄe vedno ugiba, kje natanÄ?no je stala. Razstavili so tudi kamnito znamenje, ki je v preteklosti stalo ob poti, ki je vodila od trga Velenje do cerkve svetega Martina. Umaknili so ga zaradi gradnje novega mesta. Razstavili pa so ĹĄe pozno gotsko strelno lino, ki je bila nekoÄ? vzidana v severni polstolp Velenjskega gradu. Tam je sedaj zamenjana s kopijo, original pa je razstavljen v atriju.

Izvemo, da se v grajskih kleteh in depojih skriva ťe nekaj zanimivih kamnitih kosov. Ob urejanju grajskega atrija smo naredili malo inventuro. Pregledali smo vse kamnite eksponate, ki smo jih naťli v muzeju. Ni jih malo, a razstavili jih bomo ťele, ko bomo dobili dovolj podatkov o njih, zato bomo lapidarij zagotovo ťe razťirili. Mojca Ževart ob tem doda, da imajo tudi nekaj zanimivih kosov iz polpretekle zgodovine. Naj omenim le kamniti portal tako imenovanega Rakovega hotela iz Starega Velenja. V prihodnje ga bomo umestili v prostor kot zanimivost in morda tudi kot okras v mestu Velenje.

V soboto zveÄ?er so v atriju Velenjskega gradu odprli lapidarij. V prihodnosti bodo novo stalno razstavo, ki sluĹži tudi kot odliÄ?na scena dogodkom v atriju, ĹĄe ĹĄirili.

đ&#x;”˛

Pogovor o knjigah, pomenu branja in rudarskih ĹĄegah je bil prijeten. Zato sta poskrbela gosta prvega sreÄ?anja na temo ÂťMlado Velenje bereÂŤ Ivo Stropnik in Karl Drago Seme.

Pomembno je, da beremo Velenje, 18. junija – Na travniku na velenjski promenadi so v Ä?etrtek popoldne postavili leĹžalnike, ki jih je MO Velenje opremila z napisi obÄ?anov, ki so odgovarjali na vpraĹĄanje ÂťZakaj imam rad VelenjeÂŤ. Na njih so dobro uro poÄ?ivali in uĹživali tisti, ki radi berejo, saj je MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje sredi mesta pripravila prireditev ÂťMlado Velenje bereÂŤ.

Zbrale so se razliÄ?ne generacije bralcev, ki so z veseljem prisluhnile velenjskemu literatu in pesniku Ivu Stropniku in Karlu Dragu Semetu, ki je, obleÄ?en v rudarsko uniformo, predstavil zanimive zgodbe, poveza-

ne z rudarstvom in skokom Ä?ez koĹžo. Stropnik je Ĺže v uvodu poudaril, da rad ponovi misel Tone PavÄ?ka: ÂťÄŒe ne bomo brali, nas bo pobralo,ÂŤ ker se mu zdi za majhen narod, kot je slovenski, to zelo resniÄ?na misel. Na naĹĄe vpraĹĄanje, zakaj je pomembno, da mladi berejo, je povedal: ÂťÄŒe v zelo zgodnji mladosti ne bereĹĄ ali ti ne berejo, potem veliko izgubiĹĄ, saj je to Ä?as, ko te branje osvoji. Ĺ˝ivljenje brez knjig je bistveno bolj siromaĹĄno kot pri tistih, ki informacije dobivajo preko branja.

Poznamo veÄ? oblik branja in veÄ? literarnih zvrsti, pri narodu, ki ni ameriĹĄki, ki ni veÄ? kot dvomilijonski, je bralna kultura zato toliko bolj pomembna od vrtca naprej.ÂŤ Ob tem je dodal, da mladi tudi zaradi bralnih znaÄ?k do srednje ĹĄole veliko berejo, najbolj pa se interes porazgubi v in po srednji ĹĄoli. ÂťNe vemo, ali je bolj nevarno to, da drugi jeziki utesnjujejo slovenĹĄÄ?ino, ali to, da preprosto premalo beremo,ÂŤ je ĹĄe dodal Stropnik, ki je ob dejstvu, da so knjige pri nas predrage, poudaril, da pri tem svojo vlogo dobro opravljajo knjiĹžnice, knjiga pa je ĹĄe vedno lepo darilo, zato bi jo morali ĹĄe pogosteje poklanjati. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ena Ĺžlahtna telenovela MatjaĹž Ĺ alej

LetoĹĄnjo pomlad je televizijske navduĹĄence obiskala in razveselila domaÄ?a telenovela z naslovom Ena Ĺžlahtna ĹĄtorija. Glede na priznano produkcijsko hiĹĄo Mangart in kopico poznanih filmskih in televizijskih obrazov – igralcev, ki jih veÄ?ina pripada uglednim domaÄ?im gledaliĹĄkim hiĹĄam, smo lahko enotni, da je v prvi sezoni s 45 nadaljevanji telenovela (nadaljevanka) zadostila potrebam in Ĺželjam gledalcev. Njen rejting je skoraj ves Ä?as rasel, bil je precej uravnoteĹžen po gledanosti, tako po spolu kot tudi po starosti, zato lahko reÄ?emo, da se je producentom velik vloĹžek v nadaljevanko poplaÄ?al. Planet TV je spet prepriÄ?al. Pripravljajo se Ĺže na drugo snemalno sezono in verjamemo, da si bo do nove serije ponovitve ogledalo dodatno nadpovpreÄ?no ĹĄtevilo gledalcev. Zasledili smo lahko, da se je celo na Wikipediji Ĺže odprla stran nadaljevanke oz. zasnova serije.

Kaj je vzrok, da je (bila) TV novela precej uspeĹĄna. Prav gotovo je osnova sama Ĺžanrska naravnanost, saj ob poplavi raznih Big Brotherjev, ÂťkuharijÂŤ, Bar-ov in drugih zelo banalnih resniÄ?nostnih ĹĄovov ljudje postanejo Ĺželjni kakĹĄne Ä?isto navadne zgodbe, recimo primorske ĹĄtorije. Ta pa mora biti seveda po slovensko malo neneavadna in potrebuje samo malo nadrealnega zapleta. Pravzaprav ne preseneÄ?a, da je komunikacija in nekaj malih zgodb, znotraj velike druĹžinske zgodbe Ĺ pacapanovih delovalo, kot bi bile zelo veĹĄÄ?e kopirane iz celega opusa pesmi Iztoka Mlakarja (od brajd, do oÄ?etovih pup, popivanja in modrovanja na primoorski naÄ?in ter ĹĄe Ä?esa ...).

Za njih pa vemo, kako priljubljene so. GoriĹĄka brda so bila idealna kulisa za snemanje in torej nekako samoumeven, najbolj odprt del Slovenije, primeren za lokacijo nadaljevanke. ÄŒe se prostoru doda njegova prepoznavnost in spevnost govorjenega nareÄ?ja, pritakne podprtost scenarija z vseslovensko dimenzijo, med drugim tudi z dodatkom vseprisotnega naivnega in veseljaĹĄkega Ĺ tajerca, pa nekako finega in vase zagledanega LjubljanÄ?ana ter ĹĄe kakĹĄnega Bosanca ..., je to lahko le zadetek v polno. Prav gotovo je eden od razlogov za priljubljenost dobra in profesionalna produkcija, kot tudi to, da so glavni akterji prepoznani in odliÄ?ni igralci, preteĹžno iz primorskih in ĹĄe kakĹĄnega gledaliĹĄÄ?a iz notranjosti. In niti ni zanemarljivo (v obeh pomenih zanemarljivosti), da si igralci s takĹĄnim angaĹžmajem v danaĹĄnjih za kulturo teĹžkih Ä?asih po svoje oplemenitijo svoj zasluĹžek. ÄŒeprav so bili morda v svoji uspeĹĄni gledaliĹĄki karieri ti dramski igralci pogostokrat neupraviÄ?eno zapostavljani, so domaÄ?i gledalci ĹĄele z novo romantiÄ?no telenovelo sprejeli Bertota, oÄ?eta Bonifacija, Marijo, GuĹĄtota, pa seveda Eli, Majo in Zalo ter ĹĄtevilne druge za svoje televizijske junake.

No, in kaj mi je pri vsem skupaj najpomembneje? Priznavam si, da so me ĹĄtorije vsaj enkrat tedensko pritegnile k ekranu. Ne Ä?isto redno. Prvotno zato, ker kakĹĄnega igralca poznam malo bolj kot le iz kulture, teatra, kasneje pa predvsem zato, ker je bila v nadaljevanki prava mera vsega, kar ta Ĺžanr potrebuje. Pomembno pa se mi zdi v tem zapisu predvsem to, da je sveĹži TV medij, in to Planet TV je, nacionalni televiziji zopet za prgiĹĄÄ?e pozornost speljal nekaj gledalcev. In to kljub njihovim prizedavanjim za vĹĄeÄ?nost (na silo), prav v prime-timeu. Saj ne trdim, da bi takĹĄna nadaljevanka sodila po svoji kvaliteti na naciolnalko. Ali paÄ?. Trdim pa, da se stari preĹživeti seriali teĹžko kosajo s takĹĄno sveĹžo ĹĄtorijo. Ĺ e posebej, Ä?e ponujajajo preostale komercialne televizijie nekakĹĄne nebulozne resniÄ?nostne ĹĄove, ki so na trenutke tako slaboumni, da delajo za gledalce in mladino pravo nacionalno vzgojno katastrofo, medtem ko v istem Ä?asu nacionalka prisega na nekaĹĄne ponovitve neuspeĹĄnih serij, ki jih lahko gledajo samo ĹĄe tisti, ki res nimajo prave mere televizijskega medija. In slednjiÄ? sem zopet vesel, da je nadaljevanka malo naĹĄa tudi zaradi enega od ÂťnaĹĄihÂŤ reĹžiserjev. đ&#x;”˛

ÂťZa kulturo je treba nekaj nareditiÂŤ V Muzeju Velenje so v zadnjem Ä?asu dvakrat dobili brezplaÄ?no pomoÄ? ĹĄoĹĄtanjskega gradbinca Franca SoviÄ?a. Kot nam je povedala direktorica Mojca Ĺ˝evart, jim je s svojim tovornjakom pomagal pri prevozu ene od njihovih zbirk v Slovenj Gradec, po koncu gostujoÄ?e razstave pa je eksponate tudi brezplaÄ?no pripeljal nazaj na grad. Ko

so postavljali lapidarij, so v muzeju naleteli na novo teĹžavo. Vsi trije kamniti eksponati, ki so jih javnosti prviÄ? pokazali v soboto, so namreÄ? zelo teĹžki, najteĹžji tehta skoraj eno tono. Da o tem, da je treba z njimi ravnati previdno, ne govorimo. Spet jim je na pomoÄ? priskoÄ?il Franc SoviÄ?, ki je eksponate na pravo mesto skupaj s svojimi

delavci postavil s pomoÄ?jo manjĹĄe dvigalke. Ob tem je direktorici, ko se mu je iskreno zahvalila za pomoÄ?, ki jim veliko pomeni tudi zato, ker so zaradi rezanja drĹžavnega proraÄ?una pogosto v finanÄ?ni stiski, povedal stavek, zapisan v naslovu. VeÄ? kot pohvalno je, da lokalni podjetniki đ&#x;”˛ pomagajo lokalnim kulturnikom.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 11

Bili smo pri ministrici Mediji imamo v Sloveniji zakonodajo, ki z manjĹĄimi popravki velja Ĺže vse od leta 2001. Nove pa nam kljub ĹĄtevilnim pomanjkljivostim obstojeÄ?e dobesedno na vseh podroÄ?jih naĹĄega delovanja in lastniĹĄtva ne uspe spraviti skupaj.

Posamezni popravki so se sprejemali dobesedno mimo nas, saj se je vedno mudilo, celovite priprave medijskega zakona pa se ni lotilo.

Tudi v tem Ä?asu prihaja do sprememb, in ker je znova kazalo, da bodo ĹĄle te mimo nas (obravnave

se ni udeleĹžil nihÄ?e iz ministrstva za kulturo), je ZdruĹženje izdajateljev radijskih in televizijskih programov, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, zahtevalo celo odpoklic ministrice.

Od tega smo odstopili, saj nas je ministrica Julijana Bizjak Mlakar prejĹĄnji teden sklicala (to je bil prvi takĹĄen sestanek, ki smo ga doĹživeli v zadnjih desetih letih ali pa ĹĄe veÄ?) in nam zagotovila dvostopenjsko obravnavo predvidenih sprememb zakona. Nanj smo lahko

pripombe podali do tega ponedeljka, pregledala jih bo posebna strokovna komisija (upajmo, da naĹĄe tudi vnesla v zakon), nato pa bi o gradivu, preden ga bo obravnavala vlada, lahko razpravljali ĹĄe enkrat.

In kakĹĄne so naĹĄe najpomembnejĹĄe pripombe?

Zagotoviti si Ĺželimo reden vir financiranja programov posebnega pomena, kar je tudi Radio Velenje.

Prav tako si Ĺželimo, da bi bili razpisi za dodelitev teh sredstev ĹĄtiri- ali petletni. Dosegli bi radi tudi, da bi

se nam programske kvote (izpolnjevati moramo namreÄ? doloÄ?ene koliÄ?ine programskih vsebin) v poletnih mesecih, ob nedeljah in praznikih zniĹžale in da bi ob morebitnih napakah (nedoseganja zahtevanih norm) na to bili najprej opozorjeni (ĹĄe posebej, ker gre pri tem pogosto za dvoumna vpraĹĄanja) in bi nam dali moĹžnost, da jih odpravimo. Opozorili pa smo tudi na prehude kazenske doloÄ?be, ki so v osnutku tega dokumenta predvidevale celo zaplembo osnovnih sredstev radijske postaje. Pa tudi ostale kazni so predvidene tako visoko, da bi lahko kaj hitro ogrozile delovanje manjĹĄih radijskih đ&#x;”˛ mz postaj.

GLASBENE novice v sloviti hiťi slavnih – Musicians Hall of Fame.

Ponovna zdruĹžitev Spice Girls ob jubileju velikega uspeha skupine? lja pa za eno najbolj prodajanih izvajalk vseh Ä?asov, saj je po vsem svetu prodala veÄ? kot 160 milijonov singlov in albumov. Osvojila je ĹĄtevilne glasbene nagrade, med njimi tudi ĹĄest grammyjev, nastopila pa je tudi v veÄ? filmih.

The Damned v dvorani Royal Albert Hall ob 40-letnici prvega punk singla Britanski punkerji The Damned so napovedali, da bodo izid svojega prvega britanskega punk singla New Rose zaznamovali s koncertom v londonski dvorani Royal Albert Hall maja 2016. Band bo odigral triurni koncert, na katerem bodo odigrali vse skladbe, ki so jih kdajkoli posneli. Dvorana sprejme 5000 obiskovalcev, vstopnice za jubilejni koncert pa je Ĺže mogoÄ?e rezervirati. The Damned so bili prva britanska punk skupina, ki je izdala singl, prav tako so leta 1977 kot prvi Britanci izdali punk album z naslovom Damned Damned Damned in se odpravili na turnejo po ZDA. Na lestvico 40 najboljĹĄih britanskih pesmi so se uvrstili z devetimi skladbami. Prvencu je sledilo osem studijskih izdelkov. Zadnjega z naslovom So, Who's Paranoid? so izdali leta 2008.

Jernej Zoran z romantiÄ?no skladbo Najine barve Kitarist Jernej Zoran predstavlja novi single z njegovega albuma Romeo, Julija in tatovi sonca, ki ga je izdal letos spomladi. Naslov skladbe je Najine barve, pri njenem nastanku pa je praktiÄ?no za vse poskrbel sam. Napisal je besedilo, glasbo in aranĹžma, poskrbel za produkcijo ter sam posnel tudi kitare, bas in klavitaure, medtem ko je glavni vokal odpela Lara Poreber. Jernej je na glasbenem prizoriĹĄÄ?u Ĺže 25 let, po igra-

11

107,8 MHz

24. junija 2015

BliĹža se koncert skupine Toto 2. julija bomo v ljubljanski Hali Tivoli lahko priÄ?e neponovljivemu koncertu, saj bomo na skupnem odru prviÄ? v Sloveniji videli in sliĹĄali legendarno ameriĹĄko zasedbo Toto, kot goste pa slovito slovensko zasedbo Perpetuum Jazzile. Kon-

nju v raznih skupinah, med drugim tudi v zasedbi DruĹĄtvo mrtvih pesnikov, pa se je pred skoraj petnajstimi leti odloÄ?il za samostojno glasbeno pot. Leta 2001 je izdal prvi instrumentalni album Avgustovski kosci, ki mu je sledil ĹĄe drugi z naslovom Stratosfera. Romeo, Julija in tatovi sonca je tretji samostojni studijski album tega izjemnega kitarista.

Janet Jackson se vraÄ?a Janet Jackson, 49-letna sestra pokojnega kralja popa Michela Jacksona, se po letu 2011 vraÄ?a na glasbeno prizoriĹĄÄ?e. Z grammyjem nagrajena pevka je bila nazadnje na turneji leta 2011, njen zadnji album Discipline pa je izĹĄel leta 2008. Po ĹĄtirih letih premora se spet odpravlja na turnejo, ki jo je naslovila Unbreakable (Nezlomljiva) in jo bo zaÄ?ela 31. avgusta v Vancouvru v Kanadi. Uvodnemu nastopu bo sledilo ĹĄe nekaj koncertov po Kanadi, konec septembra pa se vraÄ?a v ZDA, kjer bo nastopila ĹĄe v Miamiju, Las Vegasu, Chicagu, San Franciscu in Nashvillu. Novembra bo nastopila na Havajih. Janet Jackson je doslej izdala deset studijskih albumov, ve-

cert bo poslastica za ljubitelje prvovrstnega rocka, pa tudi pravi praznik za poznavalce vrhunske zborovske jazz in pop glasbe.

Po odgovor na vpraĹĄanje, ali bosta obe zasedbi skupaj zaigrali tudi svetovno uspeĹĄnico Africa, pa boste morali priti na koncert. Toto so avtorji veÄ?nih uspeĹĄnic Africa, Rosanna, Hold The Line, I Will Remember, Stop Loving You, I'll Be Over You, Pamela in drugih. V 38-letni karieri so objavili 13 studijskih ploĹĄÄ?, ki so jih prodali v veÄ? kot 35 milijonih izvodov. Prejeli so ĹĄtevilna priznanja, med katerimi je kar 6 prestiĹžnih nagrad grammy, in si prisluĹžili mesto

Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar so Spice Girls zaslovele z uspeĹĄnico Wannabe. Skupina, ki so jo sestavljale Melanie Brown, Melanie Chisholm, Emma Bunton, Geri Halliwell in Victoria Beckham (takrat ĹĄe Adams), si je nabrala veliko oboĹževalcev, debitantski singl Wannabe pa je zasedel vrh glasbenih lestvic v veÄ? kot 30 drĹžavah. Nato so skupaj nastopale do leta 2000, Ä?emur je sledil veÄ?letni premor, ker so se odloÄ?ile za samostojne kariere.

Po razpadu leta 2007 so pripravile ĹĄe eno turnejo, leta 2010 so zdruĹžile moÄ?i za muzikal Viva Forever z njihovimi pesmimi, leta 2012 pa s pesmima Wannabe in Spice Up Your Life ĹĄe zadnjiÄ? skupaj nastopile na zaprtju olimpijskih iger v Londonu.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ALMA – Do nagega 2. AVICII – Waiting For Love 3. PETAR GRAĹ O – Moje zlato Almo smo lahko prviÄ? spoznali v glasbenem ĹĄovu X Factor leta 2012. V zaÄ?etku leta je izdala svoj prvenec Almanah, s katerim se je skupaj z ustvarjalno ekipo, na Ä?elu katere je klaviaturist Denis Horvat, obrnila k retrozvoku.

Obudila je Ä?ase svinga in charlestona, jih z ekipo zapakirala v sodobno preobleko, dodala slovenska besedila in si s prvencem prisluĹžila glasbeno nagrado zlata piĹĄÄ?al za novinko leta. Skladba Do nagega prihaja z njenega prvenca.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Vikend – Si Vihar – Ljubiti muzikanta Mladika – Tvoje sanje Veseli Dolenjci – Najin veÄ?er PoskoÄ?ni muzikanti – Lubi Ĺ˝lindra & Slavko IvanÄ?iÄ? – Dober dan Naveza – Daj mi Unikat – Kar je moje je tvoje KlateĹži – Punca pojdi z mano Vitezi Celjski in Irena VrÄ?kovnik – Sprejmi dlan

www.radiovelenje.com

2CELLOS Neumorna Luka Šulić in Stjepan Hauser sta objavila video za avtorsko pesem Celloverse, po kateri sta tudi poimenovala svoj tretji studijski album. Nove pesmi z albuma bosta Luka in Stjepan Şe prihodnji mesec, 23. julija, predstavila tudi v ljubljanskih KriŞankah.

NATALIE IMBRUGLIA Ĺ est let je minilo, odkar je Natalie Imbruglia izdala svoj zadnji album, zdaj pa se simpatiÄ?na Avstralka vraÄ?a na glasbeno sceno z novim albumom Male.

Svojo svetovno turnejo pa bo zaÄ?ela kar pri nas, in sicer 16. julija na festivalu Pivo in cvetje v LaĹĄkem.

DAN D Victoria Beckham je takrat zatrdila, da je bil to njihov zadnji skupni nastop, toda promotor znamenitega glasbenega festivala Isle of Wight John Gidding se je odloÄ?il, da bo na vsak naÄ?in poskuĹĄal dekleta spet zdruĹžiti. Ĺ˝eli si, da bi prihodnje leto, ob 20. obletnici njihovega velikega uspeha, spet skupaj stale na odru znamenitega festivala.

Solze z neba je drugi single z albuma DNA D, petega studijskega albuma skupi-

ne Dan D. Prvi del albuma je izĹĄel 1. aprila, skupina pa trenutno intenzivno pripravlja drugi del, katerega izid je napovedan za 1. november.

FLOW FESTIVAL Prvi Flow Festival Ljubljana bo potekal od 26. do 28. junija v TobaÄ?na mestu in gostil veÄ? kot 20 svetovno in lokalno zveneÄ?ih imen iz sveta glasbe. Med njimi bodo tudi Pet Shop Boys, Roisin Murphy, Metronomy, Jose Gonzalez, Caribou, Edo Maajka in drugi.

NANA MILÄŒINSKI Nana MilÄ?inski je v duetu s Klemnom Slakonjo posnela singl Ljubezen naj gre vedno v cvet. To je ena redkih pesmi, ki jih je pel Ĺže Nanin slavni dedek Frane MilÄ?inski JeĹžek sam in jih je Nana priredila.

AranĹžma je napisal jazz kitarist in producent Femi Temowo.

Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

24. junija 2015

frkanje » Levo & desno «

Država in državnost Dan državnosti imamo.

Le do naše Slovenije se nekateri obnašajo, kot da (nam) ni prava država.

No, najboljša nam res ni.

⏫

Za Miša Melanška velja, da ima veliko glasbenih izkušenj in znanja. V Starem Velenju, kjer je lokalni »minister za kulturo«, jih ob prireditvah vedno tudi pokaže. Ne le da skrbi za tehniko in prireditve povezuje tudi z besedami, rad tudi zaigra. V soboto se je na rokodelski tržnici pridružil ansamblu Žarek iz Hrastovca. Njegova kitara se je hitro ujela z ostalimi člani skupine, pa čeprav se je ob tem znal vesti precej rokersko. Žarek pa prisega na narodnozabavno.

⏬

»Kdaj boste ustanovili svojo občino«, je vprašal starovelenjski »župan« Andrej Kozlevčar predstavnike krajevne skupnosti Gorica. Jože Kandolf, ki jo vodi, je brez obotavljanja povedal: »Ko bomo končno naselili nove bloke. Potem nas bo že več, kot jih imajo v Šmartnem ob Paki.« Je mislil resno? Bomo videli, a dejstvo je, da je Gorica največja krajevna skupnost v velenjski občini. Vsaj po številu prebivalcev.

»Pokritost« z vodo Šaleška dolina je zdaj končno dobro »pokrita« s kakovostno pitno vodo. Treba pa bo storiti še marsikaj, da ne bo prepogosto »pokrita« še s tekočo.

Nič rožnatega Junij se bliža koncu. Tudi letošnjega rožnika se nam ni zgodilo nič kaj posebno rožnatega.

Popravila Tudi v Šoštanju naj bi posnemali Velenjčane in se popravljanja občinskih cest lotili v javno-zasebnem partnerstvu. Le da morajo prej še sami popraviti nekaj občinskih aktov.

⏫

Prvi violini Visoke šole za varstvo okolja Velenje direktorica mag. Milena Pečovnik in dekan doc. dr. Boštjan Pokorny sta bila zelo zadovoljna, ko je izšel letošnji razpis za magistrski študij varstva okolja in eko tehnologij. Pa nista bila zadovoljna le zato, čvek je slišal, kako sta se pogovarjala čisto tako kot študentje, kako vesela sta, da je napočil konec študijskega leta. Seveda jima privoščimo lepe počitnice. Študentje verjetno tudi.

Na pomoč Slovenske občine še kar »oddajajo« SOS. Ker padajo v vse globlji denarni zos.

Standard z napako

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Tudi v službi več gibanja Ljudje, ki opravljajo sedeče delo, bi morali – da bi se izognili debelosti, kardiovaskularnim boleznim in raku – vsaj četrtino svojega delovnega dne preživeti na nogah, kažejo izsledki mednarodne študije zdravstvenih strokovnjakov. Svetujejo, da se sedeče delo redno prekinja s stoječim delom ob dvižnih pisalnih mizah ali s kratkimi aktivnimi stoječimi premori.

Znanstvenik dokazoval, da morski psi niso nevarni Znanstvenik Samuel Doc Gruber je pred očmi radovednih potapljačev z ribami nahranil kak ducat koralnih morskih psov in tako skušal dokazati, da omenjene živali niso nevarne, kot jih prikazujemo ljudje. »Moramo jih opazovati, ker so lepi,« je dejal 77-letni znanstvenik, ki je pred 25 leti ustanovil laboratorij

v prihodnjih letih. Obratno se je v zadnjih 110 letih število smrti zaradi ugriza morskega psa nenehno zmanjševalo. »Opažamo res velike spremembe v pogledu na te živali, še veliko pa moramo na tem področju tudi postoriti,« je dejal Gruber.

Vse na pol!

Skupaj sta bila dvanajst let, nato pa se je ženska odločila, da ji je bolje brez njega. Fant je sklenil, da bo dal njuno skupno premoženje na pol. »Laura, hvala za 12 lepih let,

Večina kengurujev levičarjev Najnovejše raziskave so pokazale, da je večina kengurujev levičarjev. »Divji kenguruji v Avstraliji in Tasmaniji so pokazali naravno nagnjenost k uporabi leve roke oziroma šape pred desno,« je pojasnil vodilni raziskovalec v študiji Jegor Malašičev, ki je dodal, da se je levičarstvo še posebej pokazalo pri sivih in rdečih kengurujih. Točneje: v primeru rdečevratih malih vrstah kengurujev valabijev je študija po-

Kmalu naprodaj natisnjena Wikipedija Čeprav bo zastarela praktično takoj, saj je vsak dan bogatejša za stotine novih vsebin, se je ameriški računalničar in umetnik Michael Mandiberg odločil, da bo v celoti natisnil angleški del spletne enciklopedije Wikipedija. Njena cena bo slabih 440 tisoč evrov (posamezne knjige bodo stale približno 70 evrov). Projekt je bil sprva zasno-

Nekateri sprašujejo, če projekt Standard le ni napaka. Morda so stvari malo zamešali. Napaka svoje vrste je tisti drugi standard. Standard mnogih naših ljudi.

Pred skokom Prihodnji teden bo tradicionalni skok čez kožo.

Včasih je bila to zelo radostna prireditev mladih rudarjev. Tisti, ki se za ta poklic odločajo zdaj, morajo biti predvsem pogumni.

Več reda

»Zaposleni v pisarni bi morali biti med delovnim dnem na nogah vsaj dve uri,« priporočajo strokovnjaki, ki so opravili raziskavo za britansko vladno zdravstveno agencijo. »Ta dnevna norma bi sčasoma morala prerasti na štiri ure dnevno, kar bi lahko dosegli z menjavo sedečega in stoječega dela ob dvižnih pisalnih mizah ter rednimi kratkimi sprehodi,« navajajo priporočila, ki jih je objavila britanska revija British Journal of Sports Medicine.

za preučevanje morskih psov. Priznava, da plavanje s temi živalmi ni povsem nenavarno, toda v letih, odkar sam gosti obiskovalce v vodi, ni bilo še nikoli nič narobe. Gruberjevi sodelavci pravijo, da je tako zato, ker je veliko morskih psov tam že kakšnih 15 let in natančno vedo, kaj lahko pričakujejo ter jih je zelo lahko vzgajati. Poudarjajo, da v resnici preti morskim psom nevarnost zaradi ljudi: vsako leto jih pokončajo približno sto milijonov, veliko jih mora poginiti zaradi juhe iz njihove plavuti, ki je nadvse priljubljena med Kitajci. Skoraj tretjina vrst morskega psa je blizu izumrtja, še četrtina se ji bo pridružila

res si zaslužiš polovico vsega,« je Nemec zapisal ob posnetku, ki ga je objavil na spletu in prikazuje, kaj delitev na pol pomeni v praksi: očitno je vzel delitev zelo dobesedno, kajti na pol je prežagal avto, posteljo, telefon, televizor in celo plišastega medvedka. Odločil se je, da bo vse polovične izdelke dal v prodajo, zato jih je ponudil na spletni dražbi.

Polovica Opel Corse ima trenutno ceno 80 evrov, polovica prenosnega računalnika Apple 81 evrov, priljubljen iPhone oziroma njegovo polovico pa bi lahko kupili za 81 evrov, prodajajo pa se tudi štirje stoli (seveda polovice), polovica kolesa in pol televizorja.

kazala, da so levičarji le v nekaterih primerih, denimo pri drobnih motoričnih nalogah, kot je čiščenje nosu, nabiranja listja ali upogibanje drevesnih vej, medtem ko desno uporabljajo pri nalogah, kjer je potrebna fizična moč. Gre za spoznanje, da je asimetrija možganov pri kengurujih zelo podobna asimetriji možganov človeka.

van kot umetniška razstava v galeriji Denny v New Yorku, a bo tiskano različico najobsežnejše enciklopedije na svetu mogoče tudi naročiti.

Da bi Wikipedijo pripravil na tisk, je Michael Mandiberg razvil programski algoritem, ki bo trenutnih več kot 5,2 milijona enciklopedičnih vnosov organiziral v neverjetnih 7471 knjig, vsaka pa bo imela približno 700 strani. Proces pretvarjanja Wikipedije v do tiska prijazno obliko naj bi trajal vsaj 11 dni. V organizaciji Wikimedia Foundation ne pričakujejo, da bo natisnjeno Wikipedijo dejansko kdo naročil, a je po njihovem mnenju pomembno, da imajo to možnost.

Pri plakatiranju je končno veliko več reda. Pri različnem etiketiranju pa še ne. Pri tem je tudi pestrost vse večja.

Po izkušnje?

Zadnjega srečanja turističnih društev v Velenju se je (seveda) udeležil tudi Peter Misja, predsednik TZS. Morda pa je kot župan Podčetrtka prišel tudi na oglede, kako Velenjčani razvijajo svoja jezera. Saj tudi v Podčetrtku upajo, da bodo kmalu spet dobili nazaj svoje Vonarsko jezero.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

24. junija 2015

Ohcet uspela, jedi teknile S prikazom starih slovenskih jedi, ki so jih nekoÄ? stregli na ÂťohcetiÂŤ, obogatili prikaz kmeÄ?ke ohceti pred vilo Bianca – Dogodke 8. turistiÄ?nega tedna rahlo krojilo vreme Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. junija – V soboto dopoldne je bilo v Starem Velenju pestro dogajanje. V okviru ta dan zadnjega dne 8. turistiÄ?nega tedna je bila na Starem trgu rokodelska trĹžnica, pred vilo Bianca pa razstava starih jedi, ki pa so jo letos prviÄ? vsebinsko ĹĄe nadgradili. S pomoÄ?jo pridnih mladcev iz druĹĄtva podeĹželske mladine Vinska Gora

so namreÄ? (pre)redkim obiskovalcem pripravili pester prikaz najbolj zanimivih ĹĄeg in navad ob kmeÄ?ki ohceti.

Fantje in moĹžje so se do vile pripeljali s starodobnimi traktorji in lesenimi vozovi. S sabo so pripeljali vse, kar so potrebovali za ĹĄrango, saj so se odloÄ?ili, da mladenke iz svoje vasi ne dajo brez odkupnine. Ĺ˝enin je najprej skupaj s priÄ?o (ki jo je odigral kar predsednik TurtistiÄ?ne

zveze Velenje Franc Ĺ pegel) odĹĄel po nevesto. Po tem ko so mu sprva hoteli podtakniti okraĹĄeno kokoĹĄ in potem v Ĺžensko obleÄ?enega fanta, je le priĹĄel do svoje neveste. Prihitel je poĹĄtar, ki je zmotil obred z obvestilom, da Ĺženina Ä?aka ĹĄranga. Ta je bila za obiskovalce prireditve veÄ? kot zabavna. MladeniÄ?i so svojo sovaĹĄÄ?anko posadili na stol, Ĺženina in priÄ?o pa pred ĹĄrango. Za motenje miru v vasi, zato, ker so kure zaradi tega znesle manj jajc, in ĹĄe Ä?esa so se zaÄ?eli pogajati za ceno. Nabriti so bili tako eni kot drugi. Ko je Ĺženin dokazal, da zna tudi s krampom sklepati koso in da cepiti tudi drva, je cena za nevesto padla. Po tem ko so se pogodili, se je lahko zaÄ?ela ohcet. Za mizo so prikazali ĹĄe

Na stojnicah so posamezna ĹĄaleĹĄka turistiÄ?na druĹĄtva pripravila jedi, ki so jih nekoÄ? stregli na ohceti. Pri tem so se potrudili, da so tudi z obleko vabili na prireditve, ki jih bodo sami pripravili v tem poletju. Ĺ˝e v nedeljo bo TD Velenje na Velenjskem gradu pripravilo SrednjeveĹĄki dan, zato so takole vabili nanj.

nekaj ĹĄeg, predvsem pa so si Ĺželodce okrepÄ?ali z jedmi, ki so jih pripravili Ä?lani prav vseh turistiÄ?nih druĹĄtev, ki se zdruĹžujejo v TuristiÄ?no zvezo Velenje. Postregli so govejo juho, tri vrste mesa – menda so morali biti na mizi tako piĹĄÄ?anÄ?ji kot svinjski in goveji kosi – pa ÂťrestanÂŤ krompir, vinska in hrenova omaka. Ni manjkala torta in ne potica ‌ Svatje so seveda tudi zaplesali in med stojnicami urno vrteli dekleta, ki so priĹĄla na ohcet ...

V iskanju zveneÄ?ega imena

V turistiÄ?nem tednu se je zvrstila vrsta prireditev. NajveÄ?ja je bila sreÄ?anje tustiÄ?nih druĹĄtev Slovenije.

Velenje

Ni kaj, sobotna prireditev je bila dobra, a Ĺžal se lokacija za izvedbo ni pokazala za najboljĹĄo. Verjetno bi pritegnila veÄ? pozornosti, Ä?e bi bila v srediĹĄÄ?u mesta. Organizatorji, ki si Ĺželijo v prihodnje v Ä?asu velenjskega turistiÄ?nega tedna marsikaj spremeniti, bodo razmislili tudi o

Predsednik SDS Janez JanĹĄa gost konference Poudaril je, da je veliko stvari, zaradi katerih si je potrebno to leto zapomniti. Povzel je besede predsednika Sveta stranke Francija Cukjatija, da je bilo v tem letu za SDS pomembno vstati in obstati zaradi dnevnih ofenziv, ki jih je bila deleĹžna stranka. Menil je, da bi bila Slovenija danes brez

stranke SDS niĹžje, kot je GrÄ?ija.

Izpostavil je potrebo po novi medijski hiĹĄi v slovenskem prostoru zaradi medijskega monopola. Potrebne aktivnosti Ĺže potekajo, v juliju bosta registrirani dve druĹžbi, v jeseni bo razpisana objava zbiranja delnic. Pozval je vse Ä?lane, simpatizerje, tudi druge k nakupu delnic, cena ene delnice bo 100 EUR. Kljub naporom ekipe SDS so prepreÄ?ljivo zmagali domaÄ?ini.

skuĹĄali pripraviti dvodnevno prireditev. V petek bi ves dan pripravljali dogodke za mlade, zveÄ?er ĹĄe zabavo za njih. V soboto pa bi ponovno pripravili celodnevno dogajanje za vse generacije, veÄ?er pa zakljuÄ?ili z bogato kulinariÄ?no-glasbeno prireditvijo ob Velenjskem jezeru.ÂŤ Predlog bodo predstavili Ĺžupanu, Ä?e ga bo mestni proraÄ?un podprl, bo prireditev Ĺže prihodnje leto, sicer pa jim bo vzelo ĹĄe kakĹĄno leto veÄ?. đ&#x;”˛

Teden brez slaĹĄÄ?ic Na 8. TuristiÄ?nem tednu so se organizatorjem tudi letos prikljuÄ?ili nekateri lokalni gostinci. Ĺ˝al pa so bili tisti, ki so priĹĄli na dan slaĹĄÄ?ic v hotel Paka, razoÄ?arani, ker ga ni bilo. Zanimalo nas je, zakaj. Franc Ĺ pegel, predsednik TuristiÄ?ne zveze Velenje, ki je teden pripravila, nam je povedal, Âťda se v imenu organizatorjev vsem, ki so zaman priĹĄli v hotel Paka, opraviÄ?uje, saj so se oÄ?itno za dan slaĹĄÄ?ic slabo dogovorili.

DrugiÄ? te napake gotovo ne bo.ÂŤ

Konferenca Mestnega odbora SDS Velenje

V Ĺ PORTNEM PARKU Ĺ ENTILJ NAJPREJ DELOVNO, V NADALJEVANJU PA SPROĹ ÄŒENO DRUĹ˝ENJE Osrednja toÄ?ka konference je bila ustanovitev krajevnih odborov v krajevnih skupnostih Ĺ entilj, Cirkovce, Pesje, Staro Velenje in Gorica.

tem. ÂťÄŒeprav nam je dogodke precej krojilo vreme, smo zadovoljni.

Na ponedeljkovi okrogli mizi o prihodnosti turistiÄ?nega tedna so med drugim ugotavljali, da mu morajo dati bolj privlaÄ?no ime. In da morajo v Velenju spet zaÄ?eti pripravljati veÄ?jo turistiÄ?no prireditev, kot je bila nekoÄ? NoÄ? ob jezeru. Želimo si, da bi jo izvedli Ĺže prihodnje leto, morda celo z istim imenom. Ne vemo ĹĄe, ali bi ta bila konec maja ali konec junija, vsekakor pa bomo po-

S konference, govori Janez JanĹĄa

Gosta konference sta bila tudi evroposlanec dr. Milan Zver in poslanec v DZ Ljubo Ĺ˝nidar. Dr. Milan Zver se je osredotoÄ?il na aktualne evropske teme, med katerimi je izpostavil odnose med EU in Rusijo.

SproĹĄÄ?eno in veselo brez politike.

Tekma med ekipo SDS in domaÄ?o ekipo Krajevne skupnosti Ĺ entilj

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

MLADI

Slovenija je izbrala njo Cristina Di Vico, Italijanka venezuelskih korenin, v Velenje priĹĄla iz Avstralije - Zagotovljeno ima sluĹžbo v Sao Paulu V Mladinskem centru Velenje se bo ĹĄe en mesec zadrĹževala Cristina iz Evropske prostovoljne sluĹžbe. Z zanimanjem za delo z otroki in poznavanjem multimedije je bila odliÄ?na kandidatka za prostovoljno delo v MC-ju. Celo leto je od ponedeljka od Ä?etrtka sodelovala pri popoldanskih aktivnostih otrok v centru, kot fotografinja pa je delala na Pikinem festivalu, trĹžnici KK? TK! in festivalu Kunigunda. ÂťMentorji so ustreĹžljivi, sodelavci so prijazni, dopoldne imam vedno Ä?as zase in konec tedna lahko hodim na izlete, ĹĄe nikoli nisem imela tako velike sobe kot tu,ÂŤ je zadovoljna s programom.

â?ą

ÂťPri Slovencih je tako: ti moraĹĄ do njih, oni ne bodo priĹĄli k tebi, kar je zame bilo teĹžavno, ker nisem vsiljiv tip Ä?loveka. Ampak ne glede na to so ljudje zelo prijazni in prijateljski.ÂŤ

Doma, v okolici Milana, se je zaposlila takoj po maturi in nato osem let delala v raÄ?unovodski pisarni, a se je zaÄ?ela dolgoÄ?asiti in se je odloÄ?ila, da zapusti Italijo. Za prostovoljno delo v tujini prek programa Erasmus+ se je odloÄ?ila Ĺže v Avstraliji, kjer je ĹĄtiri mesece delala na farmi sladkega krompirja, nato pa kupila avto in celino sama prepotovala v enem letu. Takrat je tudi spoznala, da si Ĺželi delati z otroki, zato je iskala projekte in organizacije v tujini, kjer bi lahko preĹživljala Ä?as z njimi. ÄŒeprav si je Ĺželela v

Azijo ali JuĹžno Ameriko, se je odloÄ?ila za EVS, ker program nudi kritje prevoznih in bivalnih stroĹĄkov, zdravstveno zavarovanje in Ĺžepnino, ki je zadostovala za obiskovanje slovenskih krajev in sosednjih prestolnic. ÂťMotivacijska pisma sem poslala v Moldavijo, NemÄ?ijo, na

va, ko slovenĹĄÄ?ino primerja z nemĹĄÄ?ino, francoĹĄÄ?ino in ĹĄpanĹĄÄ?ino, ki se jih uÄ?i. V Velenju se je dobro poÄ?utila, Ä?eprav je precej majhno mesto, pravi, in hitro postane dolgoÄ?asno. ÂťPo doloÄ?enem Ä?asu tu ni kaj posebnega poÄ?eti. Vedno lahko greĹĄ na jezera, Ä?eprav zrak tam zelo smrdi zaradi premoga, Ä?esar se nikoli nisem zares navadila. Ali pa se druĹžiĹĄ v eMCe placu. Kljub temu je Velenje postalo moje mesto in mi je malo teĹžko, ker odhajam, a ga bom zagotovo ĹĄe obiskovala,ÂŤ je prepriÄ?ana Cristina, ki bi sicer – Ä?e bi lahko, za opravljanje Evropske prostovoljne sluĹžbe najraje izbrala Maribor, ki jo je navduĹĄil s toplino in dogajanjem.

V zadnjem Cristina je pomagala otrokom, s skupino starejĹĄih mesecu bo mos posebnimi potrebami pa so v atriju igralnice rala zakljuÄ?iti Mladinskega centra ustvarili keramiÄ?ni mozaik. projekt, napisati poroÄ?ilo in priMadĹžarsko, SlovaĹĄko, odloÄ?ila pa praviti Youth Pass, mednarodno sem se, da bom ĹĄla tja, od koder mi veljaven dokument, ki je potrdilo bodo prvi odgovorili. Zato pravim, o opravljenem delu in uporabna reda je Slovenija izbrala mene, ne jaz ferenca pri iskanju zaposlitve. To si nje,ÂŤ pripoveduje 27-letnica. je Ĺže zagotovila v Sao Paulu, kjer bo Slovenije ni obiskala nikoli prej in pri brazilsko-italijanski druĹžini pol ji je zelo vĹĄeÄ? zaradi narave in lepih leta Ä?uvala otroke, potem pa potorazgledov. ÂťMoram pa biti iskrena vala po JuĹžni Ameriki proti Venein povedati, da mi jezik ni najbolj zueli, da bo spoznala rodno mesto vĹĄeÄ?, kot tudi ne drugi slovanski je- svoje mame. đ&#x;”˛ Tina Felicijan ziki. Nekaterih vokalov ne uporabljate, slovnica je zelo teĹžka,ÂŤ naĹĄte-

Tatu – modna muha ali kaj veÄ??

Danes se tetovira Şe vsak peti Slovenec – Pri moťkih najbolj priljubljeno mesto rama, pri Şenskah lopatica in hrbet

tev vplivajo starost, izobrazba, okolje, kakĹĄni so razlogi posameznika za to Ĺživljenjsko odloÄ?itev, izbrani motivi, mesto tetoviranja ‌ VpraĹĄanja je strnila v ĹĄest hipotez, potrdila ali ovrgla pa jih je na osnovi analize odgovorov 15 intervjuvancev, ĹĄtirih opazovanj, analize mnenj 383 nakljuÄ?nih in 140 izbranih tetoviranih oseb. Ugotovitve? ÂťZelo me je presenetilo, da se danes tetovira Ĺže Tatjana PodgorĹĄek vsak peti Slovenec, da se mladi odloÄ?ajo za poseg po 20 letu starosti in da ima veÄ?ina med njimi le en tatu. Z DevetoĹĄolka osnovne ĹĄole bratov Letozbranimi rezultati pa nisem mogla potrditi in ne ovreÄ?i nja Ĺ martno ob Paki UrĹĄa Irman je avhipoteze, da se Ĺženske tetovirajo pogosteje kot moĹĄki.ÂŤ torica raziskovalne naloge Tatu – moRazlogi, zaradi katerih se ljudje odloÄ?ijo za tatu, dna muha ali ĹĄe kaj veÄ??, za katero so razliÄ?ni, pravi UrĹĄa. Za nekatere je to modni je na nedavnem drĹžavnem sreÄ?anju dodatek, drugi tako zaznamujejo pomembnejĹĄi mladih raziskovalcev prejela zlato Ĺživljenjski dogodek, pri tretjih je razlog verska pripriznanje s pohvalo. padnost, pa navdih ‌ Med najpogostejĹĄimi ÂťmoĹĄkimi motiviÂŤ so vojaĹĄki, verski, domiĹĄljijski (loUrĹĄa je povedala, da je priÄ?akovala dober rezultat, ne pa zlatega priznabanje), pri Ĺženskah pa cvetlice, okraski, nja. Deli ga z mentorico Mojco ornamenti ‌ Pri obeh so dokaj poA. Juras in starĹĄi, saj ji brez njigosti tudi tako imenovani nevtralni hove podpore takĹĄne naloge ne motivi, med katere priĹĄtevajo citabi uspelo izdelati. te in osebne napise. NajpogostejĹĄa Ideja zanjo se ji je Âťposvetimesta tetoviranja? Pri moĹĄkih ralaÂŤ na pogovoru v druĹžinskem ma in meÄ?a, pri Ĺženskah lopatica, krogu, v katerem je takrat njen hrbet in gleĹžnji. ĹĄe nepolnoletni brat izrazil ĹžeV nalogo je vloĹžila veliko truda ljo po tatuju. Z mentorico sta in Ä?asa. Svoje odloÄ?itve za vkljuÄ?iugotovili, da je tema aktualna tev v gibanje Mladi raziskovalci za in ĹĄe dokaj neraziskana. Po berazvoj Ĺ aleĹĄke doline pa nikakor ne sedah sogovornice je bil osreobĹžaluje. Pridobljene dragocene izdnji cilj naloge ugotoviti, kolikuĹĄnje bo koristno uporabila Ĺže prikĹĄen odstotek posameznikov UrĹĄa Irman: ÂťTatu ni le modna muha, hodnje ĹĄolsko leto kot dijakinja gimse v slovenski druĹžbi odloÄ?i za saj so jih poznale Ĺže civilizacije pred nazije Velenje, sploĹĄne smeri. đ&#x;”˛ naĹĄim ĹĄtetjem.ÂŤ tetoviranje, koliko na to odloÄ?i-

24. junija 2015

Lokalna mladinska strategija uspeĹĄno napreduje MSV je projekt Mladi za Veleje uspeĹĄno prijavil na evropski razpis in pridobil 26 tisoÄ? evrov – Denar bodo porabili za oblikovanje lokalnih mladinskih politik Tina Felicijan

V Mladinskem svetu Velenje se Ĺže veselijo prihodnjih dveh let, ko bodo mladi izraĹžali svoje Ĺželje in potrebe za ĹĄe bolj kakovostno Ĺživljenje v mestni obÄ?ini Velenje. Od Evropske komisije so prek programa Erasmus+ pridobili denar za

mladinski delavci in vodje lokalnih mladinskih organizacij Ĺže sreÄ?ali na posvetih, kmalu pa se bodo sestali tudi z Ĺžupanom in nekaterimi njegovimi sodelavci ter mestnim svetom. Tako se bodo najbolje izrazile Ĺželje in potrebe ter se uskladile z ukrepi, ki bodo zbrani v Lokalnem programu razvoja delovanja

rodnim projektom Youth for Europe, avgusta pa bomo z multi ÂťgeocachingÂŤ iskanjem zakladov po mladinski infrastrukturi praznovali dan mladih,ÂŤ naĹĄteva Barbara.

Namen vsega je mlade spodbuditi, da se s predlogi aktivno vkljuÄ?ijo v oblikovanje mladinskih politik in tako neposredno vplivajo na svoje Ĺživljenje v obÄ?ini, pa tudi seznanjati obÄ?ane z delovanjem mladih.

Zajetna zbirka podatkov o mladih

devet aktivnosti, katerih glavna izdelka bosta drugi Lokalni program razvoja delovanja mladih v MOV 2016–2020 in knjiga Mladi za Veleje.

Medgeneracijski pristop k oblikovanju lokalnih mladinskih politik Pred ĹĄestimi leti so mladi v Velenju prviÄ? in tudi prvi v Sloveniji oblikovali program za razvoj svojega delovanja, ki ga je sprejel mestni svet. Izvajal se je do letoĹĄnjega leta, plod strategije pa so med drugim obÄ?inske ĹĄtipendije in razpisi, na katerih mladih lahko pridobivajo denar za svoje projektne aktivnosti. Zdaj je Ä?as, da mladi ponovno povedo, Ä?esa jim manjka, in spiĹĄejo nov dokument.

V prvi fazi priprave nove lokalne mladinske strategije so se mladi,

mladih, pravi predsednica MSV Barbara Kelher. ÂťNajprej bomo raziskali uÄ?inke potekle strategije in izdelali ĹĄtudijo o druĹžbenem profilu mladih v MOV leta 2015.

Tako bomo laĹžje pripravili novo strategijo. Organizirali bomo delavnice za prijavo na razpis, se ponovno sreÄ?ali s predstavniki obÄ?ine, z igro Ä?lovek ne jezi se z Ĺživimi figurami bi radi zaznamovali Evropski teden mladih in zdruĹžili projekt Spoznaj Velenje z medna-

Med oblikovanjem programa delovanja mladih bo nastajala knjiga Mladi za Veleje, v kateri bo zajeto dogajanje vse od 60ih let, ko se je mladinsko organiziranje zaÄ?elo pojavljati. ÂťRadi bi intervjuvali prve predsednike lokalnih mladinskih organizacij o zaÄ?etkih in razvoju delovanja. Nato se bomo z mladimi domaÄ?ini z razliÄ?nimi druĹžbenimi ozadji in osebnimi zgodbami pogovarjali o njihovem bivanju v Velenju. Povzeli bomo uÄ?inke prve mladinske strategije, predstavili bomo rezultate anketiranja 500 mladih ter cilje in Ĺže izvedene ukrepe druge strategije,ÂŤ pripoveduje Barbara Kelher, ki bo vodila projekt Mladi za Veleje.

Mladinski trenerji so Ĺže izvedli sreÄ?anja in posvete z veÄ? kot 300 osnovnoĹĄolci, srednjeĹĄolci, mladimi z manj priloĹžnostmi in pripadniki organizirane mladine o njihovih potrebah v mestni obÄ?ini Velenje.

Ti so izglasovali svoje predloge za projekte in ukrepe, ki bodo jeseni zapisani v Lokalni program razvoja delovanja mladih v MOV 2016–2020.

Zdravs�ven��d����elenje� Vodniko�����������Velenje

Vsi iĹĄÄ?emo isto pot, veÄ? veselja in manj krivde.

Danes imamo najboljĹĄo moĹžnost, da uberemo zase najboljĹĄo smer.

Zdaj in tukaj ‌ (nasta.krevze.si)

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 15

IZOBRAŽEVANJE

24. junija 2015

Ĺ˝upani sprejeli odliÄ?njake V Velenju v vseh letih osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja doseglo odliÄ?en uspeh 63 devetoĹĄolcev in 31 dijakov Ĺ olskega centra

jakov, na Ĺ oli za rudarstvo in varstvo okolja dva, na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli ĹĄtirje, na Strojni ĹĄoli en, na Ĺ oli za storitvene dejavnosti pa devet dijakov.

V Ĺ oĹĄtanju petnajst ...

Velenje, 17. junija – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel najboljĹĄe devetoĹĄolce in dijake, ki so vsa leta ĹĄolanja dosegli odliÄ?en uÄ?ni uspeh. Na ĹĄestih osnovnih ĹĄolah v Velenju je ob koncu ĹĄolskega leta 2014/2015 takĹĄen uspeh doseglo 63 uÄ?enk in uÄ?encev. OdliÄ?en uspeh v vseh letih srednjeĹĄolskega izobraĹževanja pa je doseglo 31

dijakov zakljuÄ?nih letnikov Ĺ olskega centra Velenje. Na OĹ Antona AĹĄkerca je takĹĄnih uÄ?encev enajst, na OĹ Gorica devet, na OĹ Gustava Ĺ iliha ĹĄestnajst, na OĹ Livada ĹĄtirje, na OĹ Mihe Pintarja Toleda je takĹĄnih uÄ?enk in uÄ?encev petnajst, na OĹ Ĺ alek pa osem.

Na Gimnaziji Velenje je letos ĹĄolanje zakljuÄ?ilo petnajst vsa leta odliÄ?nih dijakinj in di-

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih pa je v torek pripravil sprejem za najboljĹĄe ĹĄoĹĄtanjske devetoĹĄolce. Takih, ki so imeli vseh devet let ĹĄolanja odliÄ?en uspeh, je bilo letos petnajst. Sprejem je potekal, kot je v zadnjih letih Ĺže v navadi, v Vili Mayer, kulturni program pa sta pripravila Jan in Ĺ˝an Novak z izvrstnima toÄ?kama s klavirsko harmoniko.

Ĺ˝upan je najboljĹĄim osnovnoĹĄolcem Ä?estital in jim zaĹželel veliko sreÄ?e tudi v prihodnje, v nadaljnjem ĹĄolanju in Ĺživljenju.

UÄ?enci so za nagrado prejeli knjiĹžni nagradi – zbirko Kajuhovih pesmi in Pozdrav iz Ĺ oĹĄtanja.

V Ĺ martnem ob Paki deset odliÄ?njakov Ĺ martno ob Paki, 16. junija – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je v sejni obÄ?inski sobi sprejel uÄ?ence tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, ki so v letih izobraĹževanja dosegli odliÄ?en uspeh.

Med drugim jim je dejal, da so dosegli prvo stopnico na poti do zastavljenih ciljev. Osvojeno znanje jim bo koristilo na nadaljnji Ĺživljenjski poti. ZaĹželel jim je vso sreÄ?o pri tem ter jih pozval, da se po svo-

15

jih moĹžnostih vkljuÄ?ujejo v razvoj lokalne skupnosti.

Po besedah ravnatelja ĹĄole Bojana Jurasa so ĹĄolsko leto 2014/2015 zaznamovali ĹĄtevilni projekti, ki so jih izvajali na ĹĄoli. Izpostavil je 180-letnico njenega delovanja ter ĹĄest raziskovalnih nalog uÄ?encev, med katerimi sta dve dosegli zlato priznanje na drĹžavnem tekmovanju. Po uspehu je bilo ĹĄolsko leto povpreÄ?no – slaba ĹĄtirica. Ĺ olo zapuĹĄÄ?a odliÄ?na generacija devetoĹĄolcev, saj jih je 10 med njimi ali slaba tretjina doseglo odliÄ?en uÄ?ni uspeh v vseh letih izobraĹževanja. VeÄ?ina med njimi bo nadaljevala izobraĹževanje na gimnaziji, dve pa na zdravstveni ĹĄoli. đ&#x;”˛

Tp

Na Ĺ olskem centru Velenje je bilo vsa leta odliÄ?nih 31 dijakov zakljuÄ?nih letnikov.

Sledi prve svetovne vojne Mladim ťmarťkim zgodovinarjem znova zlató za raziskovalno nalogo – Šmartno ob Paki med prvimi s spomenikom padlim v prvi svetovni vojni Tatjana Podgorťek

PribliĹžno sedem mesecev so Ä?lani zgodovinskega kroĹžka na osnovni ĹĄoli bratov Letonja Ĺ martno ob Paki Luka Berdnik, Nejc ÄŒede, Lara Kompan, Jan KoneÄ?nik, Hana KovaÄ?, Nejc PrimoĹžiÄ?, Tristan Romih, Mojca Rozman, Neli Ĺ tefaniÄ?, AnĹže TerbovĹĄek, Tina TerbovĹĄek, Jure TrebiĹžan in Lana VrabiÄ? s pomoÄ?jo mentorice Marije Vodovnik izdelovali raziskovalno nalogo Sledi prve

svetovne vojne v Ĺ martnem ob Paki. VloĹžen trud se jim je poplaÄ?al, saj so zanjo prejeli zlato priznanje.

Glede na to, da je Ĺ martno ob Paki kar oddaljeno od osrednjih dogodkov v omenjeni vojni, so menili, da v tem okolju ne bodo naĹĄli prav veliko sledi, a so se uĹĄteli. ÂťPresenetilo nas je, da sta bila v naĹĄem kraju konjski lazaret in konjska bolniĹĄnica v Logu, v njej pa je bilo vÄ?asih tudi do 1.000 konj. Danes ĹĄe vemo, da je padlo v vojni 63 obÄ?anov. Zani-

KEMIĂˆNO ĂˆIĹ ĂˆENJE

Polak Marijana, s. p., Koroťka cesta 44, Velenje, T 587 50 00 Delovni èas: pon., èet.: 8. – 17. h, tor., sre., pet.: 8. – 15. h, sobota zaprto Pamet je obleka, ki se nikoli ne obnosi, znanje je rudnik, ki se nikoli ne izprazni. (kirgiťki in tatarski pregovor)

uťnje. k z i e n t Dolgole 4 let z vami! Že 4

Kakovostno èiťèenje vseh vrst oblaèil, odej, merino posteljnine in vodnih postelj.

Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje ter jim iskreno èestitamo za Dan drŞavnosti!

Dom za varstvo odraslih Velenje

Ob dnevu drĹžavnosti, najveÄ?jem slovenskem prazniku, vam iskreno Ä?estitamo!

Stanovalci, zaposleni in direktorica doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc

KidriÄ?eva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si

mivo se nam je zdelo ĹĄe, da so na Sveti Gori pri Gorici in Doberdobu padli vojaki z zaÄ?etnicami priimka od Ä?rk A do K, v krajih Assiero, Asstago, Przemisl pa od Ä?rk L do P. S ponosom smo v Ä?asopisu Slovenec prebrali, da je bilo Ĺ martno ob Paki oziroma reÄ?iĹĄka Ĺžupnija med prvimi v drĹžavi s spomenikom Ĺžrtvam prve svetovne vojne. Postavili so ga pred 89 leti, danes pa stoji pri cerkvi v srediĹĄÄ?u kraja,ÂŤ so pripovedovali in dodali, da jih je ĹĄe posebej ga-

Mladi ĹĄmarĹĄki raziskovalni zgodovinarji so v pogovorih z nekaterimi svojci udeleĹžencev prve svetovne vojne zaznali, da ti o dogodkih na fronti niso govorili. Le Ĺženske in otroci, ki so ostali doma, so pripovedovali, da je bilo hudo.

nila zgodba o utopljenem dojenÄ?ku, ki so ga naĹĄli otroci pri umivanju v reki Paki. Mati ga je utopila zato, ker je bil nezakonski.

Raziskovanja sledov prve svetovne vojne v domaÄ?em okolju so se lotili s pomoÄ?jo knjige Hrani za spomin, Ä?e me ne bo nazaj. Obiskali so obÄ?ane, katerih svojci so bili navedeni v njej, opravili so anketo, obiskali muzej prve svetovne vojne v Kobaridu ‌ Pri raziskovanju so se veliko nauÄ?ili o razpisani temi, delu na terenu in z raÄ?unalnikom. Vsi dela pri raziskovalni nalogi ĹĄe niso povsem odloĹžili. Glede na to, da je sokrajan JoĹže Aristovnik pri oranju njive naĹĄel kos opeke – ostanek konjskega lazareta – nameravajo v zgodovinskem kroĹžku na ĹĄoli opraviti na terenu arheoloĹĄka izkopavanja. Pri tem jim bo pomagala arheologinja Danijela BriĹĄnik z Velenjskeđ&#x;”˛ ga gradu.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

24. junija 2015

DobiÄ?ka ni, tradicija pa ostaja Na Pristavi Ĺže 14-iÄ? zapored kuhali oglje Tatjana PodgorĹĄek

Blagoslov za varno in sreÄ?no pot.

ÂťPoĹžegnaliÂŤ veÄ? kot 300 jeklenih konjiÄ?kov SreÄ?anje motoristov – panoramska voĹžnja in sprejem pred MO Velenje – DruĹženje, zabava, blagoslov Vesna GlinĹĄek

Po veÄ? deĹževnih dneh v prejĹĄnjem tednu je bila nedelja vremensko bolj prijazna. K sonÄ?ku in toplemu ozraÄ?ju so v Cirkovcah dodali ĹĄe zven motorjev, ki so se od blizu in daleÄ? zgrinjali na igriĹĄÄ?e pred ĹĄolo. In ni jih bilo malo. Ljubitelji vseh vrst jeklenih konjiÄ?kov: od starejĹĄih do najbolj modernih in hitrih, pa tudi do ĹĄtirikolesnikov – vsi so presenetili organizatorja, Moto klub Lepeno, saj tako ĹĄtevilne udeleĹžbe niso priÄ?akovali. ÂťHvala, da ste priĹĄli v

tako velikem ĹĄtevilu. Hvala vsem za podporo, ki ste jo s svojim prihodom izrazili naĹĄemu 4. blagoslovu, za katerega se trudimo, da bi postal tradicionalen. Ob takĹĄnem odzivu nam bo to gotovo uspelo,ÂŤ je na zbirnem mestu poudaril predsednik Moto kluba Lepena JoĹže Javornik.

V sklopu programa je bila veÄ?krat posebej poudarjena varnost na motorju. Kratko predstavitev novosti na trgu, posebnih zaĹĄÄ?itnih jopiÄ?ev (airbagov) za motoriste, s praktiÄ?nim prikazom je izvedlo podjetje iz sosednje Avstrije; prav tako so jo

posebej izpostavili na Titovem trgu: S tem blagoslovom Ĺželimo tako obÄ?anom kot ĹĄirĹĄi okolici sporoÄ?iti, da so prav motoristi in kolesarji med najbolj ogroĹženimi v prometu in naj vozniki na njih ĹĄe posebej pazijo. Odgovornost torej ostaja na prvem mestu. Zadnji del uradnega dela je bil ĹĄe blagoslov veÄ? kot 300 motornih koles, ki so se vrnila v Cirkovce. Vsak udeleĹženec je dobil tudi svojega angela, ki ga naj Ä?uva na vsaki poti posebej.

V preteklosti je bila ena najpogostejĹĄih oblik izkoriĹĄÄ?anja gozdov oglarjenje. Dandanes je takĹĄno pridobivanja oglja le ĹĄe spomin na nekoÄ? zelo razvito obrt.

Zadnjih 14 let ohranjajo spomin nanjo in na ĹĄege ob kuhanju oglja Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Pristava v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

Tudi letos so na tamkajĹĄnjem prireditvenem prostoru kuhali oglje. Kopo so priĹžgali prvo nedeljo v juniju, danes (v sredo) pa naj bi jo Ĺže podirali. ÂťDobiÄ?ka pri tem poslu ni, tradicija pa ostaja. VÄ?asih je priĹĄlo tod naokoli veÄ? osnovnoĹĄolcev kot danes. Kljub temu naĹĄa oglarja nista osamljeNa Pristavi so kuhali oglje Ĺže 14. leto zapored. na. Ljudje iz Ĺ aleĹĄke doline si hodijo ogledovat kopo, potek kuhanja oglja,ÂŤ je ob Kakovost oglja je odvisna tudi od vrste lesa in njegovih obisku ugotavljal Berlastnosti, kot so vlaga, starost, zdravost in oblika ter nard Kamenik, ki bdi dimenzija lesa. nad dogajanjem.

â?ą

đ&#x;”˛

NajprimernejĹĄi so listavci

Spominsko tekmovanje Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 4. julija, ob 13. uri bosta DruĹĄtvo lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline in krajevna enota Zavoda za gozdove RS Ĺ oĹĄtanj v sodelovanju z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj organizirala pri kozolcu kulturnega druĹĄtva Kulturnica v Gaberkah gozdarsko tekmovanje v sekanju z motorno Ĺžago. To bo spominsko tekmovanje za preminulega zavzetega organizatorja

nijo,ÂŤ nam pojasni Kamenik in doda, da je v presledkih treba delati luknje za dovod zraka, prejĹĄnje, viĹĄje luknje in morebitne razpoke pa skrbno zadelati. KoliÄ?ina zraka, ki prihaja v kopo, je pomembna. Kaj-

tovrstnih tekmovanj Milana PogorelÄ?nika. Tekmovanje bo skupaj s tekmovanjem v LuÄ?ah ĹĄtelo za izbor posameznikov, ki bodo zastopali OE Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje na drĹžavnem tekmovanju v Gornji Radgoni.

Tekmovanje bo za posameznike in ekipe. đ&#x;”˛

Tp

gajo samo na domaÄ?e oglje, saj naj bi bilo meso, peÄ?eno na Ĺžaru s takĹĄnim ogljem, Ä?isto drugaÄ?nega okusa kot peÄ?eno s kupljenim ogljem. Nekaj oglja podarijo, nekaj ga ÂťkompenzirajoÂŤ z gasilci za delo, ki ga ti opravijo pri razstavljanju kope.

Za kuhanje oglja so najprimernejĹĄi listavci – bukev, leska, gaber. Vrsta in dolĹžina drv pomembno vplivata na kakovost oglja, niÄ? manj pomembna ni postavitev oziroma priprava kope, izvemo. Drva je treba zlagati Ä?im tesneje skupaj, da pride v kopo Ä?im manj zraka. ÂťPri kuhanju oglja je treba vse dni, vsako uro ali dve pa tudi ponoÄ?i Âťogenj dol tiĹĄatiÂŤ. To pomeni, da se z velikim lesenim kladivom tolÄ?e po zemlji, ki obdaja kopo, da drva pravilno ogle-

ti Ä?e je kisika preveÄ?, drva zgorijo, namesto da bi zoglenela. Kako vedo, kdaj je oglje kuhano? ÂťKo oglar porine palico skozi duĹĄnik, v notranjosti kope zahruĹĄÄ?i. To je znak, da je 'kuhano'.ÂŤ Za pravilen potek kuhanja oglja skrbita na Pristavi dva, obÄ?asno trije oglarji. Za Âťdremeލ uporabljajo oglarsko koÄ?o, ki je nedaleÄ? stran.

Letos so postavili kopo iz pribliĹžno petih kubiÄ?nih metrov drv, ki so jih ÂťnafehtaliÂŤ pri kmetih. Na vpraĹĄanje, koliko oglja bodo skuhali, je Kamenik dejal, da je teĹžko oceniti. Je oglje teĹžko Âťspraviti v prometÂŤ? So ljudje, ki prise-

Zakaj kopa piha oziroma bruha? ÄŒe lesa ne zlagajo dovolj gosto, se pojavi med poleni prazen prostor, skozi katerega laĹžje kroĹži zrak. Zaradi tega poteka oglenitev hitreje pri viĹĄji temperaturi, hitrejĹĄe je tudi izsuĹĄevanje lesa, zato se les seseda in tako deformira obliko kope. Pri tem se hitro poveÄ?a tudi koliÄ?ina vodne pare in zraÄ?ni tlak, kar lahko odvrĹže prsteni pokrov kope. VÄ?asih se ti nastali plini vnamejo, zato oglarji pravijo, da kopa piha oziroma bruha. đ&#x;”˛

TeĹžko ali lahko oglje TeĹžko oglje dajejo: bukev, graden, cer, javorji, jeseni, jerebika, hruĹĄka, lesnika. LaĹžje pa: jelĹĄa, breza, brest, topol, vrba, lipa, Ä?eĹĄnja. NajboljĹĄe naj bi bilo oglje iz bukve, belega gabra, gradna in leske.

Mnenja in odmevi

RDEÄŒA DVORANA

03 898 74 00

BAZEN VELENJE

03 897 02 04

info@srz-rdeca-dvorana.si • www.srz-rdeca-dvorana.si IGRE Z ŽOGO • TENIS • NAMIZNI TENIS • BADMINTON SQUASH • AEROBIKA • PLAVANJE • SAVNA • FITNES

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti!

Ali je nastop KK Elektre v Ligi Telemach vpraĹĄljiv?

SkupĹĄÄ?ina KK Elektre iz Ĺ oĹĄtanja, ki je bila 11. junija, se je konÄ?ala v rekordno kratkem Ä?asu. ÄŒeprav je evidentno, da je klub v nezavidljivem finanÄ?nem poloĹžaju, je posebno v mlajĹĄih kategorijah dosegel zavidljive rezultate. Kljub vsem teĹžavam je Ä?lanski ekipi uspelo izboriti obstanek v ligi Telemach. Dejstvo je, da je Ĺ oĹĄtanj relativno majhen kraj, zato je teĹžko sestaviti moÄ?ne in ĹĄtevilÄ?ne selekcije in biti konkurenÄ?en klubom, ki takĹĄnih teĹžav nimajo. Zato le lahko Ä?estitamo trenerjem teh selekcij, da kljub majhnemu izboru igralcev dosegajo ta-

kĹĄne rezultate.

Glede na to, da TEĹ odklanja generalno sponzorstvo, se postavlja resno vpraĹĄanje o nadaljnjem obstoju in delovanju kluba. Predsednik KK Elektra Janko BukoviÄ? se resniÄ?no trudi, da do tega ne bi priĹĄlo, vendar je pri tem preveÄ? osamljen.

Mislim, da bi mu morali pri tem pomagati predvsem tisti, ki nam ni vseeno, da propade eden od najstarejĹĄih klubov v Sloveniji, ki ima poleg Olimpije in Slovana najdaljĹĄi staĹž v 1. ligi. Samo upamo lahko, da bodo o tem razmislili tudi vodilni v TEĹ (klub ponosno nosi njihovo ime Ĺže veÄ? kot 60 let), kot tudi obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ostali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. đ&#x;”˛

Franc Cerar, KidriÄ?eva 17, Velenje

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 17

Mitja Kamenik novi Rudarjev predsednik

Andris Celminť v RK Gorenje Ekipi rokometnega kluba Gorenje Velenje se bo to poletje pridruŞil estonski igralec, 18-letni rokometať Andris Celminť, ki prihaja iz kluba Valga Käval. Andris Celminť je 193 centimetrov velik zunanji igralec, ki se najbolje znajde na poloŞaju desnega zunanjega. V zadnji sezoni je za klub Valga Käval zadel 167 zadetkov in bil peti strelec prvenstva.

O prihodu v Slovenijo je povedal: "Po koncu sezone sem sprejel ponudbo iz Gorenja. Zame je to res odliÄ?en klub, z izjemno preteklostjo in tudi prihodnostjo. V Velenju sem bil Ĺže pred podpisom pogodbe, treniral sem s fanti in se nemudoma zaljubil v vse dogajanje okoli kluba. Sam klub, igralci, trenerji in vse ostalo, kar sodi zraven, je na res visoki ravni. Obenem mi je vĹĄeÄ? tudi Slovenija kot drĹžava.ÂŤ Trener Gregor CvijiÄ? pa o novi okrepitvi pravi: "Andris je mlad in perspektiven igralec, ki ima potencial in lahko uspe. Ravno takĹĄnega smo tudi iskali, seveda pa mora sedaj sam pokazati, da rad trdo dela in dokaĹže, da zmore."

Na petkovi izredni skupĹĄÄ?ini izvolili novo vodstvo kluba – Veliko priÄ?akujejo od skupĹĄÄ?ine delniÄ?arjev Premogovnika Velenje Komaj so konÄ?ali prejĹĄnja prvenstveno sezono, zlasti klubi prve lige Ĺže razmiĹĄljajo o novi. Ĺ e veÄ?, nekateri se Ĺže zelo zavzeto pripravljajo nanjo. Za vodje uprav pa v tem Ä?asu ni bilo pravih poÄ?itnic, saj so imeli in seveda ĹĄe imajo opravka s prihodi in odhodi igralcev.

NajveÄ? sprememb bo – kot kaĹže – v velenjskem Rudarju. V naslednjih dneh naj bi bilo znano, kakĹĄen bo, saj so na petkovi izredni skupĹĄÄ?ini

đ&#x;”˛

NiÄ? poÄ?itnic za Janjo Garnbret Ni jim vseeno, kakĹĄen bo Rudar

� Mitja Kamenik – trobento bo (vsaj delno) zamenjal za Şogo.

Ĺ portne igre mladih

izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Dejana RadovanoviÄ?a je zamenjal Mitja Kamenik. Zaposlen je na Premogovniku Velenje. Bolj kot po nogometu ga mnogi najbrĹž poznajo kot vodjo velenjskih trubaÄ?ev, tako imenovane glasbene skupine FeĹĄta bend. Na skupĹĄÄ?ini so se posebej zahvalili dosedanjemu predsedniku, ki je to zahtevno naloga opravljal kar dva mandata (osem let), do izredne skupĹĄÄ?ine pa je bil ĹĄe tri mesece vrĹĄilec dolĹžnosti predsednika. Zlasti zadnji dve leti je bilo delo prejĹĄnjega vodstva zelo teĹžko glede na to, da od glavnega dobrotnika

17

Ĺ PORT

24. junija 2015

Upravni odbor poleg predsednika sestavljajo: Spasoje Bulajić, Peter Dermol, Gaťper Škarja, Simon Dobaj, Robert Krenker in Branko Apťner.

saj je kar ĹĄtirinajstim potekla pogodba. Nekateri so med tem Ĺže naĹĄli novo okolje. Dalibor Radujko se je vrnil v Koper, Ivan Firer, ki je bil skupaj z Draganom JeliÄ?em najboljĹĄi klubski strelec, je okrepil Celje. Vratar MatjaĹž Rozman bo v novi sezoni v vratih hrvaĹĄkega prvoligaĹĄa Slaven Belupo.

Denis Klinar in AljaĹž Krefl, ki sta bila najhitrejĹĄa Rudarjeva igralca, pa bosta v novi sezoni nosila Olimpijin dres.

Ĺ e vedno so ‚rudarji‘ niso dobili nobene denarne pomoÄ?i. Skozi zadnjo so se pretolkli tudi zaradi prodaje treh igralcev (Elvisa Bratanovića, Rajka Rotmana in Mateja Eterovića) in ob podpori obÄ?ine.

MoĹĄtvo naj bi tudi v novi sezoni vodil dosedanji trener Jernej Javornik (morda so se te dni z njim Ĺže dogovorili). Spasoje Bulajić, njegov dosedanji pomoÄ?nik, se seli na mesto tehniÄ?nega vodje oziroma ĹĄportnega direktorja namesto dosedanjega Mirana JaluĹĄiÄ?a, pomoÄ?nik prvega trenerja pa naj bi bil Ramiz Smajlović, ki je bil doslej trener ene od mlajĹĄih selekcij.

Precej sprememb bo tudi pri igralcih,

18 mladih na 49. igrah ĹĄolarjev Velenje, 24. junija – Danes so se zaÄ?ele 49. poletne mednarodne igre ĹĄolarjev. Potekajo na Nizozemskem v mestu Alkmaar. Velenjski ĹĄportniki bodo na igrah, ki se bodo konÄ?ale v ponedeljek, 29. junija, tekmovali v treh disciplinah – v atletiki, plavanju in tenisu. Ekipo, ki jo sestavlja 18 ĹĄportnikov in 3 trenerji, vodi Katka GerĹĄak iz Ĺ portne zveze Velenje. Mladi bodo tekmovali in se druĹžili s 1.500 mladimi ĹĄportniki v starosti od 12 do 15 let iz 80 mest in 40 drĹžav sveta.

Med tistimi, ki so ostali, so Mario Babić, David KaĹĄnik, Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, ki uspeĹĄno okreva po poĹĄkodbi, Nikola Tolimir, Ivan Knezović, Nejc Plesec, Milan Kocić, vratarja Matej Radan in Matic ÄŒretnik ter Senad Jahić, ki je bil kot edini amaterski igralec brez pogodbe in edini zaposlen. PriÄ?akovati je, da bodo s prodajo Krefla in Klinarja vsaj nekoliko zmanjĹĄali dolg igralcem, ki so zadnjo plaÄ?o dobili za mesec februar. KakĹĄna bo podpora glavnega pokrovitelja klubu, pa bo gotovo veÄ? znano po skupĹĄÄ?ini delniÄ?arjev premogovnika, ki bo na zaÄ?etku prihodnjega meseca.

Balinanje Na vrhu tesno

V zahodni skupini je bilo v sredo regijsko prvenstvo ĹĄaleĹĄke zveze v balinanju, zato so vsa tri sreÄ?anja v Ĺ tajerski ligi - zahod - igrali v Ä?etrtek. Najbolj zanimivo in razburljivo je bilo na Gorici, kjer se je po napetem boju sreÄ?anje proti trdoĹživi ekipi iz Vinske Gore konÄ?alo z delitvijo toÄ?k 4 - 4. Ĺ martno ob Paki je v TopolĹĄici kot domaÄ?in gostilo zelo bojeviti Premogovnik. Po dobri igri se je tokrat Premogovnik izdatno oddolĹžil za neodloÄ?en izid v prvem delu doma. Slavil je z rezultatom 2 - 6. Tudi v tem krogu je bil derbi kola v KavÄ?ah, kjer so gostili TopolĹĄico.

TopolĹĄica je morala na svojem igriĹĄÄ?u priznati premoÄ? ekipi KavÄ? z rezultatom 6 - 2. Ekipa Gorenja je

ÂťÄŒe ne bi bil optimist ‌ Novi predsednik je ob nastopu nove dolĹžnosti povedal: ÂťÄŒe ne bi bil optimist, te vloge ne bi prevzel. Verjamem, da se bo po skupĹĄÄ?ini Premogovnika stvar izboljĹĄala. Vse se zaÄ?ne in konÄ?a pri denarju. Vidim svetlo luÄ? na koncu tunela. Z upravnim odborom, ki sem si ga izbral, verjamem, da jo lahko tudi doseĹžemo. Prizadevali si bomo Ä?im prej pokriti stare dolgove. Storili bomo vse, da Rudar spet postane trden prvoligaĹĄ in se Ä?ez Ä?as morda spet zaÄ?ne spogledovati z igranjem v Evropi. ÄŒe pa se morda zgodi, da glede na trenutno finanÄ?no stanje izpade v drugo ligo, pa tudi ne bo velik greh oziroma ne bo konce nogometa v Velenju.ÂŤ Novih igralcev ne bodo iskal drugje. ÂťOsredotoÄ?ili se bomo na svoje mladince in skuĹĄali zadrĹžati Ä?im veÄ? dosedanjih. Prizadevali si bomo sestavi homogeno ekipo, saj brez tega nimamo kaj iskati na terenu.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk

bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. Premogovnik 14 toÄ?k, 2. Gorenje 14 toÄ?k, 3, TopolĹĄica 13 toÄ?k ...

V vzhodni skupini je bilo zanimivo v Slovenskih Konjicah. Tu je bil derbi kola med Konjicami in Gorico pri Slivnici. Obeh ekipi sta bili tik pod vrhom lestvice. Punt razlika je bila na koncu tekme na strani Gorice, sreÄ?anje pa se je konÄ?alo neodloÄ?eno 4 - 4. Savinjski dvoboj med Polzelo in Preboldom je prepriÄ?ljivo pripadel domaÄ?inom z rezultatom 6 2. Tudi v Ĺ entjurju so imeli domaÄ?ini dokaj lahko delo proti gosti z Dobrne, saj so zmagali s 6 - 2.

V Slovenski Bistrici, kjer je gostovala Vrbnica iz Vrbnega pa so domaÄ?ini postavili letoĹĄnji rekord v punt razliki (52 : 12) in zmagali z rezultatom 8 - 0.

Vrstni red naslednji: 1. Polzela 16 toÄ?k, 2. Gorica pri Slivnici 15 toÄ?k, 3. Prebold 14 toÄ?k ... đ&#x;”˛ T.F.

đ&#x;”˛

Veteransko tekmovanje ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj sta v sodelovanju s Strelskim druĹĄtvom DoliÄ? v okviru poÄ?astitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 24. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije v soboto, 20. junija, organizirala 3. strelsko tekmovanje za pokal ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj v streljanju z malokalibrsko puĹĄko odprtega merka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na lepo urejenem streliĹĄÄ?u Strelske druĹžine DoliÄ? v Gornjem DoliÄ?u v obÄ?ini Mislinja. Pokrovitelj 3.

tekmovanja z malokalibrsko puĹĄko je bila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in OZVVS Ĺ oĹĄtanj. Na tekmovanju je sodelovalo 28 tekmovalcev in tekmovalk.

NajboljĹĄi rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa OZVVS Velenje (Viktor Slatinek, Martin Hudales in Milan Hrovat), 2. mesto je pripadlo OZVVS Kamnik, 3. mesto OZVVS Zg. savinjsko–zadreÄ?ke doline, Ä?etrta pa je bila domaÄ?a ekipa OZVVS Ĺ oĹĄtanj (Robert Borovnik, Franc OĹĄtir, JoĹže ÄŒanÄ?). V posamiÄ?ni razvrstitvi je bil najboljĹĄi strelec Viktor Slatinek iz OZVVS Velenje. Hkrati je potekalo tudi tekmovanje v

posamiÄ?ni konkurenci za najboljĹĄega strelca iz ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj. NajboljĹĄi je bil Robert Borovnik, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal v trajno last po treh zaporednih zmagah, drugo mesto je zasedel JoĹže ÄŒanÄ?, tretji pa je bil Franc OĹĄtir. V Ĺženski konkurenci je bila prva Marija OĹĄtir, druga Sonja ÄŒanÄ? in tretja Lidija Stropnik. Medalje in pokale je poleg predsednika Leona Stropnika podeljeval tudi Ĺžupan ObÄ?ine Mislinja gospod Bojan Borovnik, ki nas je prijazno nagovoril, zaĹželel prijetno poÄ?utje v njihovi obÄ?ini in nam tudi za v prihodnje zaĹželel mirno roko in ostro oko. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Ĺ portna plezalka trdo trenira – Po tem, ko je tretjiÄ? zapored postala evropska mladinska prvakinja, to poletje pred njo ĹĄe tri pomembne tekme Velenje – Po tem, ko se je dijakinja 1. letnika velenjske gimnazije in Ä?lanica AlpinistiÄ?nega odseka Velenje Janja Garnbret prejĹĄnji torek vrnila iz ĹĄkotskega Edinburga, kjer je tretjiÄ? zapored postala evropska prvakinja v teĹžavnostnem plezanju, nadaljuje s treningi. Letos, pravi, ne bo imela Ä?asa za poÄ?itek, a je to ne moti. ÂťZelo vesela sem, da sem v Edinburgu zmagala in mi je Ĺže tretjiÄ? uspelo osvojiti naslov evropske prvakinje. Evropsko prvenstvo je vedno nekaj posebnega, v Edinburgu je stena odliÄ?na, prav tako vzduĹĄje. Konkurenca med kadetinjami

ni stopnjuje formo, zato uspehi tudi letos ne izostajajo. Na evropskih in svetovnih tekmah Janja tekmuje v skupini A, ÂťnadÂŤ katero je samo ĹĄe skupina ÂťjuniorÂŤ. V vsaki skupini so tekmovalke dve leti, zato se Janja prehodov ne boji, saj veÄ?ino konkurentk Ĺže pozna.

LetoĹĄnje ĹĄolsko leto je bilo zanjo prelomno, saj je postala gimnazijska. ÂťBil je velik prehod. K sreÄ?i imamo prvi dve uri zjutraj ĹĄportno vzgojo, zato sem lahko takrat opravila trening. Ĺ olo konÄ?am ob 13. uri, potem imam ĹĄe en trening ob 15. ali 17. uri. Ko konÄ?am, pome

Janja Garnbret: ÂťÄŒeprav si bom poÄ?itnice lahko privoĹĄÄ?ila ĹĄele po novem letu, se veselim treningov in novih tekem.

je bila zelo moÄ?na; poleg slovenske predstavnice TjaĹĄe SlemenĹĄek sem imela moÄ?no konkurenco tudi iz Avstrije, Ĺ vice in Rusije,ÂŤ nam je povedala v sredo zveÄ?er po tem, ko je popoldne opravila intenzivni triurni trening na plezalni steni v telovadnici velenjskega ĹĄolskega centra.

Ne, tudi po tako pomembni tekmi, kot je evropsko prvenstvo, Janja nima Ä?asa za ÂťodklopÂŤ. ÂťLetos ne bo niÄ? poÄ?itnic, vse do novega leta si jih ne bom mogla privoĹĄÄ?iti,ÂŤ pove med smehom in nadaljuje: ÂťPripravljam se na Ä?lansko evropsko prvenstvo, ki bo letos v Chamonixu.

Kmalu za tem grem na evropsko prvenstvo v balvanih, ki bo letos v Franciji. Poleg tega se pripravljam za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo v Arcu konec septembra. Tega se ĹĄe posebej veselim, saj bom tam branila lanski naslov svetovne prvakinje v teĹžavnosti,ÂŤ pripoveduje Janja, ki po lanski uspeĹĄni sezo-

prideta starĹĄa, ki delata v Velenju,ÂŤ razlaga Janja, ki je sicer doma na KoroĹĄkem. Kljub veÄ?urnemu treningu v steni vsaj petkrat do ĹĄestkrat tedensko ji ĹĄola ni delala nobenih teĹžav, zato ve, da se je odloÄ?ila prav, ko je izbrala prav velenjsko ĹĄportno gimnazijo. ÂťTreniram pa tudi doma, kjer teÄ?em, delam vaje raztezanja, vzdrĹžljivosti,ÂŤ ĹĄe pove mlada plezalka, ki se veseli, da bodo ĹĄportni plezalci kmalu zaÄ?eli trenirati v naravi. ÂťKo se pripravljamo na veÄ?ja tekmovanja, nismo niÄ? Âťv skaliÂŤ. Prav v teh dneh pa bomo ĹĄli 5 dni plezat v KoteÄ?nik, saj nas do naslednjega tekmovanja loÄ?i ĹĄe nekaj tednov. UĹživam v plezanju v naravi, a niÄ? kaj manj na umetni steni,ÂŤ ob tem poudari Janja, ki pravi, da je Gorazd Hren najboljĹĄi trener na svetu, zato ji motivacije nikoli ne zmanjka. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA dogodke iz tega poroÄ?ila bi lahko rekli, da za ĹželezniÄ?arje petek ni bil dober.

Velenje, 19. junija – V petek je v bolniĹĄnico Celje po pomoÄ? zaradi poĹĄkodbe priĹĄel obÄ?an, ki je padel s kolesom. Policisti so ugotovili, da naj bi kolesar padel nekje v okolici podjetja Gorenje v Velenju, ker se je moral umakniti maÄ?ki. Podobna nesreÄ?a se je v Velenju zgodila Ĺže prejĹĄnji teden, zato poziv kolesarjem, da so ĹĄe bolj previdni. Sploh, ker so policisti isti veÄ?er preverjali, zakaj se je poĹĄkodovala kolesarka, ki je padla na Partizanski cesti. Ugotovili so, da je padla, ker je gledala nazaj in pri tem izgubila ravnoteĹžje.

Kdo ve. MogoÄ?e pa je videla maÄ?ko, zaradi katere je padel kolesar pred njo.

Velenje, 20. junija – V zgodnji jutranjih urah v noÄ?i na soboto, je obÄ?an policiste obvestil, da nekdo vozi iz Pake proti Velenju in pri tem vijuga sem ter tja. Pri plastiki Skaza je celo oplazil eno od vozil, ki se je pripeljalo nasproti. Policisti so na podlagi registrske tablice voznika kmalu naĹĄli in ugotovili, da je precej pijan. Zaradi prekrĹĄkov, ki jih je storil in ker se je za povrhu obnaĹĄal nedostojno do policistov, so mu ti napisali visoko denarno kazen, hkrati pa so mu vzeli tudi vozniĹĄko dovoljenje.

Zapornice se niso dvignile

PrepreÄ?ili poĹžar

Ĺ martno ob Paki, 19. junija – V petek okoli 16. ure je voznik policistom sporoÄ?il, da so zapornice zavarovanega prehoda ceste preko Ĺželeznice v Ĺ martnem ob Paki ostale spuĹĄÄ?ene, Ä?eprav je zadnji vlak mimo peljal Ĺže okoli 15. ure. Ĺ e preden so policisti ugotovili, zakaj je tako, so delavci Ĺželeznice napako Ĺže odpravljali. Pri tem policisti opozarjajo, da je voĹžnja in hoja mimo spuĹĄÄ?enih zapornic smrtno nevarna, saj nikoli ne vemo, kdaj nas bo presenetil vlak, ki ima zelo dolgo zavorno pot. PoĹĄkodbe v primerih trkov z vlaki so navadno usodne tako za voznike avtomobilov kot peĹĄce.

Zagorel je vlak Ĺ martno ob Paki, 19. junija – V petek zveÄ?er so velenjske policiste obvestili, da gori vlak, ki vozi na relaciji od Polzele proti Ĺ martnemu ob Paki. Ugotovili so, da je zaradi tehniÄ?ne napake napeljave vlak res zagorel, vendar so delavci Ĺželeznice manjĹĄi ogenj na zadnjem vagonu pogasili sami. Gasilcem tako ni bilo treba na pomoÄ?. Vlak je svojo pot nadaljeval, saj je bila materialna ĹĄkoda minimalna.

Mrknil ĹĄe semafor Ĺ martno ob Paki, 19. junija – V petek zveÄ?er so policisti obravnavali ĹĄe en dogodek v Ĺ martnem ob Paki, saj se je tam pokvaril semafor, ki oznaÄ?uje prihod vlaka na zavarovanem prehodu ceste preko Ĺželeznice.

Policisti, ki naj bi usmerjali promet, niso bili potrebni, saj so delavci semafor popravili pravoÄ?asno. Glede na

Vijugal, ker je pil

Velenje, 17. junija – V sredo ponoÄ?i so policisti v Vinski Gori skupaj z gasilci preverjali, zakaj je zagorelo v elektro omarici. Policisti so ugotovili, da je priĹĄlo do tlenja v omarici zaradi napake, gasilci pa so prepreÄ?ili, da bi se zgodilo ĹĄe kaj hujĹĄega.

ToÄ?il, plaÄ?al pa niÄ?

Na delavnici o njeni uporabi se je zastrupilo veÄ? odraslih, ki so Ĺželeli izvedeti veÄ? o zdravilnih uÄ?inkih industrijske konoplje

go. DoloÄ?ene proizvode so s seboj prinesli tudi obiskovalci delavnice sami. Obiskovalci so med predavanjem preizkuĹĄali predstavljene izdelke, tudi tiste, ki so jih obiskovalci prinesli s seboj, pri tem pa se je zastrupilo veÄ? odraslih udeleĹžencev predavanja. Kar deset so jih na zdravljenje odpeljali v celjsko bolniĹĄnico. Po prvih podatkih policije so se ĹĄtirje udeleĹženci pri preizkuĹĄanju predstavljenih izdelkov huje zastrupili, ĹĄest pa laĹžje.

NatanÄ?en vzrok zastrupitve do konca redakcije ĹĄe ni bil potrjen, preiskava je ĹĄe potekala.

Tudi v preteklih dneh so se naĹĄli dobri in poĹĄteni Ĺ aleÄ?ani.

VelenjÄ?an je tako na velenjsko policijsko postajo prinesel dva kljuÄ?a z obeskom v obliki metka. Lastnik lahko pride ponj.

Pa ĹĄe obvestilo. Glede na to, da so nekateri Ĺže na letnem oddihu ob morju, v gorah ali kje drugje, drugi pa se tja ĹĄe odpravljajo, so na delu tudi sezonski tatovi, ki preĹžijo na stanovanja in premoĹženje poÄ?itnikarjev. Vse, ki se za dlje Ä?asa odpravljate od doma, policisti ĹĄe enkrat opozarjajo na samozaĹĄÄ?itne ukrepe, da ob vrnitvi domov ne bodo naĹĄli praznih stanovanj. Svetujejo, da medtem ko vas ne bo doma, nekdo skrbi za vaĹĄe stanovanje ali hiĹĄo. Ti naj redno praznijo poĹĄtne nabiralnike, ne puĹĄÄ?ajo vtisa, da je stanovanje prazno, predvsem pa naj se ne hvalijo ĹĄtevilnim prijateljem na socialnih omreĹžjih, kot je facebook, kdaj odidejo na dopust.

Z njega naj ne poroÄ?ajo, kako se imajo in kdaj se vrnejo, saj je to veÄ? kot odliÄ?en urnik za vsakega vlomilca.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Vrbje pri Ĺ˝alcu, 20. junija – V soboto je v Bio parku v Vrbju pri Ĺ˝alcu potekala delavnica na temo uporabe industrijske konoplje v zdravilne namene. Predavatelj, doma iz BraslovÄ?, je med predavanjem predstavil razliÄ?ne proizvode, ki so pridelani iz industrijske konoplje, kot so konopljino olje, konopljina semena, konopljina moka in dru-

Velenje, 17. junija – V sredo je – ne prviÄ? – nekdo na bencinskem servisu OMV obljubil, da bo raÄ?un za natoÄ?eno gorivo plaÄ?al kasneje, vendar je prodajalca zaman pustil Ä?akati. Policisti ga bodo poiskali, vpraĹĄali, zakaj je natoÄ?il gorivo, plaÄ?al pa ni, potem pa ga bodo skupaj s kazensko ovadbo zaradi goljufije poslali na sodiĹĄÄ?e.

Zmotil se je alarm Velenje, 18. junija - V Ä?etrtek so policisti odhiteli na KidriÄ?evo cesto, kjer se je v banki sproĹžil alarm. K sreÄ?i je do tega priĹĄlo zaradi napake na omreĹžju alarmnega sistema in ne zaradi kakĹĄnega nepridiprava, ki bi mu diĹĄalo, kar je v banÄ?nih trezorjih.

Imela je sreÄ?o Velenje, 19. junija – V petek je kriminalist pregledal vozilo, ki ga je obÄ?anka pripeljala na policijsko postajo Velenje, ker je bilo poĹĄkodovano. Ugotovil je, da so poĹĄkodbe na vozilu nastale, ker je nekdo skuĹĄal vlomiti v vozilo, pa mu to k sreÄ?i ni uspelo. Policisti storilca Ĺže iĹĄÄ?ejo, Ä?e ga bodo naĹĄli, pa ga bodo na sodiĹĄÄ?u ovadili zaradi poskusa kaznivega dejanja velike tatvine.

So za slabost bili krivi piĹĄkoti s THC-jem?

Iz POLICIJSKE beleĹžke

Zasegli rjavo snov Velenje, 19. junija – V petek so velenjski policisti pri kontroli prometa sopotni-

Prekinili veselico na igriĹĄÄ?u Velenje, 19. junija – V petek zveÄ?er so morali policisti delati mir na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u na Konovem, kjer je mladina preplezala ograjo igriĹĄÄ?a in tam vpila in popivala. Ob prihodu policije so se razbeĹžali. Menda se pozneje niso vrnili, tako da so bili to noÄ? zadovoljni tako policisti kot obÄ?an, ki ga je mladina motila pri noÄ?nem poÄ?itku.

Ostal brez nahrbtnika Velenje, 20 junija – V soboto so policisti prisluhnili obÄ?anu, ki mu je neznanec ukradel nahrbtnik. Povedal jim je, da ga je pozabil nekje v okolici podhoda Mastodont. Nahrbtnik in storilca kaznivega dejanja ÂťzatajitevÂŤ policisti ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Ĺ oĹĄtanjski veterani na ĹĄportnih igrah V soboto, 13. junija, so na tekmovaliĹĄÄ?ih dvojeziÄ?ne osnovne ĹĄole v Dobrovniku potekale 14. veteranske ekipne ĹĄportne igre, ki se jih je udeleĹžilo devet veteranov ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj. V vseh panogah je sodelovalo 38 ekip z veÄ? kakor 700 tekmovalci, in Ä?e priĹĄtejemo ĹĄe spremljevalce, je bilo udeleĹžencev veÄ? kot 850.

Tekmovanje je potekalo v ĹĄestih ĹĄportnih panogah (streljanje z zraÄ?no puĹĄko, koĹĄarka, ĹĄah, pikado, met bombe in vleÄ?enje vrvi). Veterani iz OZVVS Ĺ oĹĄtanj so tekmovali v treh disciplinah: v streljanju z zraÄ?no puĹĄko, metu bombe in pikadu.

V pikadu so med 25 ekipami zasedli 14. mesto, v streljanju z zraÄ?no puĹĄko so med 38 ekipami dosegli 11. mesto in v metu bombe med 26

VO

Velenje, 20. junija – V soboto so policisti opravili intervencijo na Stantetovi cesti v Velenju, kjer so kazen napisali oÄ?etu, ki je udaril otroka, ker je ta udaril njegovega otroka. ÄŒeprav se sliĹĄi zapleteno, policisti niso imeli teĹžav s tem, komu bodo napisali kazen.

!

Udaril otroka

NO

Velenje, 18. junija – V Ä?etrtek je v Lipju oÄ?e napadel hÄ?er, ker je bil mnenja, da bi bilo dobro, Ä?e Ĺže stanuje pri njem, da zanj tudi skrbi. Ker nikakor nista mogla uskladiti urnika, se je oÄ?e razjezil do te mere, da je hÄ?erki med prepirom strgal hlaÄ?e, policisti pa so mu napisali plaÄ?ilni nalog in ga hkrati opomnili na dejstvo, da se lahko pri tovrstnih prepirih kaj kmalu zgodi, da bo spal nekje drugje kot doma.

In da si bo moral pomoÄ? v gospodinjstvu poiskati tudi po drugaÄ?ni poti.

ku v enem od ustavljenih vozil zasegli rjavo snov, ki je bila precej podobna snovi, ki je po zakonu uvrĹĄÄ?ena med prepovedane droge. Poslana bo na analizo, kjer bodo ugotovili, ali je to res ali pa se je policist zmotil. Glede na statistiko stavimo na policista.

USTVARJEN ZA SOLATE

Pridelano/proizvedeno brez GSO - brez gensko spremenjenih organizmov.

HÄ?eri strgal hlaÄ?e

Policija svetuje: ne razglaĹĄajte, da vas ni doma

Industrijska konoplja ni bila le industrijska

Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom ÂťBrez GSOÂŤ.

ÂťPodrlaÂŤ ga je maÄ?ka

24. junija 2015

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

18

DOKAZANO BOLJĹ E MLEKO ekipami 7. mesto. Med 38 ekipami so konÄ?ali na solidnem 21. mestu.

UdeleĹženci so bili z izvedbo iger

in organizacijo zadovoljni. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Primerjava kakovosti upoĹĄteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so Ä?lani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno ĹĄtevilo mikroorganizmov (SĹ MO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta kljuÄ?na parametra za doloÄ?anje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoĹĄtevana vsebnost mleÄ?ne maĹĄÄ?obe ter vsebnost beljakovin. UpoĹĄtevani so povpreÄ?ni podatki za marec 2014–marec 2015 GIZ mlekarstva Slovenije. OglaĹĄevalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

24. junija 2015

SreÄ?anje PrelĹĄÄ?anov

Vinska Gora – VaĹĄÄ?ani Prelske smo se ponovno sreÄ?ali preteklo soboto. Na kmetiji LamprÄ?ek se nas je zbralo preko 130. ÄŒeprav smo

moÄ?jo vaĹĄÄ?ank in vaĹĄÄ?anov pripravili prijetno popoldne za odrasle in otroke. Dobrote, ki smo jih bili deleĹžni, pa so popestrile popoldan. JoĹže OgrajenĹĄek je ob tem poudaril, kako pomembno je, da se razvoj v kraju enakomerno porazdeli med zaselki, da so ljudje lahko zadovoljni.

SreÄ?anje se je tudi letos potegnilo pozno v noÄ?, razĹĄli pa smo se trdno prepriÄ?ani, da bo sreÄ?anje tudi prihodnje leto, saj le povezaPri LamperÄ?ku se je tokrat zbralo 130 krajanov in krajank vseh generacij. nost in druĹženje v teh kar malo neprijaznih sosedje, nas vsakodnevna dela in se vsaj za malo ustavi vsakodnev- Ä?asih med vse prinesejo lepĹĄe treopravila nekako vse prehitro vodijo ni ritem. nutke, ki si jih ĹĄe kako zasluĹžimo. đ&#x;”˛ D. K. mimo drug drugega, naĹĄe tradicioMarljivi organizatorji, ki jih vodi nalno sreÄ?anje pa je priloĹžnost, da JoĹže OgrajenĹĄek, so ponovno s po-

19

Oven od 21. marca do 20. aprila

Zadnje dni se vam dogajajo tako lepe stvari, da se vam na trenutke zdi, da sanjate pri belem dnevu. Ĺ˝al pa Ä?asa le za uĹživanje v novi ljubezni ne boste imeli, saj vas prazna denarnica sili, da delate tudi stvari, ki vam niso najbolj v veselje. Zato, ker boste teĹžave reĹĄevali sproti in optimistiÄ?no, lahko raÄ?unate na to, da bodo teĹžave pri delu Ĺže kmalu zaÄ?ele kopneti. Vseeno se boste morali ĹĄe bolj potruditi, da bo prihodnost finanÄ?no bolj lepa in da ne boste veÄ? odvisni od nikogar. Motivacijo vam bo dala prav ljubezen. Ne bo vam teĹžko, ko boste morali zaradi nje spremeniti dopustniĹĄke naÄ?rte.

Bik od 21. aprila do 21. maja

OdloÄ?ili se boste, da vendarle malo odloĹžite delo in se prepustite uĹživanju v drobnih stvareh, ki vam jih navrĹže Ĺživljenje. Ĺ˝e po nekaj dneh lenarjenja se boste poÄ?utili Ä?udno, skoraj preveÄ? spoÄ?ito. Zdelo se vam bo, da ste na dolgem dopustu, saj bodo dnevi, sploh pa veÄ?eri, za vas predolgi. ÄŒe bi se odloÄ?ili, da sprejmete ponudbo prijatelja, ki vas Ĺže dolgo vabi, da se mu pridruĹžite pri nekem delu, bi bilo vse drugaÄ?e. VpraĹĄanje pa je, Ä?esa vas je strah. OÄ?itno vas je, pa ĹĄe sami ne veste, zakaj. Zdravje? Rahlo bo, zato pazite nase. Dihala bodo najbolj obÄ?utljiva.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

Pozabili boste na vse napore in zaÄ?eli bolj misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno naÄ?rtov. ÄŒe boste znali prav organizirati Ä?as, so prav vsi izvedljivi. A jasno vam je, da se morate prej krepko vzeti v roke. Spet pa se vam bo zaÄ?elo dogajati, Ĺžal, da boste teĹžko prenaĹĄali veÄ?ino ljudi, ki vas obkroĹžajo. Predvsem zato, ker bodo vaĹĄe misli zelo obremenjene. V samoti pa vam tudi ne bo najbolje, saj boste preveÄ? tuhtali. To bi lahko pomenilo le to, da bi bilo dobro z nekaterimi, ki vam jemljejo energijo, popolnoma pretrgati stike in si poiskati nov krog prijateljev. V sluĹžbi to seveda ne bo mogoÄ?e, zato se prilagodite, kolikor se da.

Rak od 22. junija do 22. julija

Stopili smo v poletje, vi pa niste prav niÄ? dopustniĹĄko nastrojeni. Bolj kot na poÄ?itek boste v teh dneh mislili na delo. Razlogov bo veÄ?. OdloÄ?ati se boste zaÄ?eli za zelo pomembno naloĹžbo, ki bo Ĺživljenje, Ä?e se boste res odloÄ?ili, spremenila tako vam kot vaĹĄi druĹžini. Dela boste imeli veliko, zato bodo dnevi kratki, noÄ?i prav tako. Zbujali se boste utrujeni, Ä?eprav boste spali. Dobro veste, da sedaj ne smete popustiti.

Dogodki naslednjih dni bodo pozitivni, zato boste preprosto sreÄ?ni. Energija se vam bo poÄ?asi vraÄ?ala.

Vsak dan bolje se boste poÄ?utili, ko bodo prvi rezultati vaĹĄega dela tudi obÄ?utni, pa ĹĄe bolj. Od torka dalje bo vaĹĄe Ĺživljenje res sreÄ?no. Ĺ e sami sebi boste postali vĹĄeÄ?.

Biserna poroka SuĹĄÄ?evih iz Lipja

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Ljubezen in strpnost sta edino vezivo za dolgo skupno Ĺživljenje Minulo soboto sta si pred oltarjem Ĺžupnijske cerkve v Vinski Gori po 60 letih izrekla ljubezen zakonca Marija in JoĹže SuĹĄec, doma v Lipju pod GonĹžarjevimi peÄ?mi. Njun zakon je domaÄ?i Ĺžupnik Tone KraĹĄovec opisal kot nekaj najlepĹĄega, kar se lahko zgodi ljudem. Marica in Pepi, sedaj Ĺže vrsto let upokojena delavca Gorenja, sta si zgradila dom in vzgojila druĹžino, ki je lahko v ponos kraju, je ĹĄe bilo sliĹĄati ob voĹĄÄ?ilih in Ä?estitkah. Kljub vsemu smo izvedeli, da druĹžinska harmonija, kakrĹĄna vlada v druĹžini SuĹĄÄ?evih, ni le idiliÄ?na zveza dveh, ki sta se ÂťnekoÄ?ÂŤ, pred ĹĄestimi desetletji in prej zaljubila, leta 1955 poroÄ?ila v cerkvi sv. Ilije v Ĺ entilju ter pred drĹžavo na matiÄ?nem uradu v Velenju. Skupno Ĺživljenje, rojstvo in vzgoja dveh otrok, JoĹžeta ml. in Nevenke, pomenilo veliko odrekanja, izkazovanja strpnosti ter trdega dela ob gradnji hiĹĄe. A se je vse to obrestovalo v trdni zakonski skupnosti, ki se je

Vse teĹžje boste prenaĹĄali ljudi, s katerimi preĹživite veÄ?ino dneva. Ĺ˝al tega ne boste mogli skriti, saj se boste obnaĹĄali tako, da bodo to vsi obÄ?utili. Zato jim bo ob vas kar malo neprijetno, vi pa boste iz dneva v dan bolj jezni. Potrebni ste dopusta in odklopa, kar tudi sami veste. A je vpraĹĄanje, Ä?e si boste letos sploh upali na dopust. V sluĹžbi se stvari zelo zapletajo, vas pa je preprosto strah. Ĺ ele, ko bo priĹĄlo do tega, da vam bo telo povedalo, da pretiravate v vseh pogledih, se boste streznili. V hipu ne boste veÄ? tako resni, kot ste bili, saj se boste zavedali, da Ĺživljenje mine prehitro, majhni uĹžitki pa mu dajejo zaÄ?imbo.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

razĹĄirila ĹĄe za dva partnerja obeh otrok ter ĹĄtirih vnukov. ÂťKaj bi si pa Ä?lovek Ĺželel ĹĄe veÄ?, sta v en glas dejala 76-letna babica in 80-letni dediÂŤ, ko smo za naĹĄ Ä?asopis malce povrtali po njunem, od daleÄ? videno zares lepem, mirnem Ĺživljenju.

Tisto, da je JoĹže kot mlad mizar pustil prst na nekem ÂťtiĹĄlerskemÂŤ stroju, je bilo Ĺže davno pozabljeno, mama Marija, nekoÄ? Lesjakova izpod GonĹžarjevih peÄ?i, pa je ob garanju v tovarni, gradnji novega doma, z delom v gospodinjstvu za druĹžino, srÄ?no rada negovala in krasila vrt ter se ĹĄe sedaj rada druĹži z roĹžami, kar priÄ?a njen lepo ozaljĹĄan dom. Pa gor k cerkvi v Ĺ entjanĹžu na

Vinski Gori se radi ozirajo vsi SuĹĄÄ?evi, Ä?esar pa ni pozabil povedati z besedami o plemenitosti in zahvalah priljubljeni Ĺžupnik KraĹĄovec. Da je bilo druĹženje ob biserni poroki nekaj zares posebnega, da so bile Ĺželje in obljube pred oltarjem malce skrivnostne ter da so se ob zloĹĄÄ?enih obroÄ?kih zakonske simbolike rahlo zatresle roke in se zalesketale pristne solze sreÄ?e ter Ĺželje po ĹĄe ‌ lepih skupnih letih, pa je Ĺže zgodba, ki naj se pri SuĹĄÄ?evih ĹĄe dolgo nadaljuje.

Obnovljena kapelica pri KriĹžniku Lokovica, Skrb za obnovo sakralnih in hkrati kulturno zgodovinskih objektov, med katere sodijo tudi ĹĄtevilne kapelice, je vodila nekatere krajane Lokovice, da pristopijo k obnovi kapelice, ki stoji pri KriĹžniku, na meji med Lokovico in Ĺ oĹĄt anjem.

Tam je Ĺže od nekdaj, zato se ne ve, kdo jo je postavil, veÄ? ali manj skrbijo zanjo krajani sami.

V kapelici je bil do sedaj kipec Marije, ki je bil skupaj z objektom zadnjiÄ? obnovljen leta 1970. Letos pa je odbor krajanov sklenil, da ji doda poslikave svetnikov. Tako lahko na opazimo sv. KriĹĄtofa, zavetnika ĹĄoferjev, kar je logiÄ?no, saj stoji kapelica na kriĹžiĹĄÄ?u, na stenah pa sta naĹĄla svoj prostor tudi sv. Urban, zaĹĄÄ?itnik trte in seveda sv. OÄ?e.

Svoje delo je dobro opravil TomaĹž Langus, uveljavljen restavrator sakralnih objektov. Obnovo, ki je stala okoli 3000 evrov, so v glavnem financirali domaÄ?ini, nekaj

sta pomagali tudi obe krajevni skupnosti. Otvoritev in blagoslov kapelice je bila konec maja, opravil jo je dekan msg. JoĹže PriboĹžiÄ?, nekaj besed je spregovoril tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. Izvedbeni odbor v

sestavi Jure Hrastnik, kot pobudnik projekta, Vinko in Zvone KeĹĄpret, Dani BaÄ?ovnik, JoĹže Katanec in Marjan KrumpaÄ?nik pa se zahvaljuje vsem, ki so prisluhnili pobudi in pomagali ohraniti del sakralne zapuĹĄÄ?ine naĹĄih prednikov. đ&#x;”˛

MBK, Foto M.J.

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

SreÄ?anje tokrat v restavraciji Pod Jakcem

Najraje bi naredili konec neki zgodbi, pa ne boste upali. Boste pa o tem veliko razmiĹĄljali. Tako ponoÄ?i, ko ne boste imeli najbolj trdnega spanca, kot v redkih prostih trenutkih dneva. OdloÄ?itev, da v Ä?im krajĹĄem Ä?asu pridobite pomembna manjkajoÄ?a znanja, da bi lahko razmiĹĄljali tudi o drugaÄ?ni delovni prihodnosti, bo odliÄ?na. Naj vas nikar ne mine, saj boste naleteli na nekaj ovir. Predvsem pri sebi, saj boste morali precej spremeniti dnevne navade. Ljubezen? PogreĹĄali boste trenutke, ko sta s partnerjem sama in sta drug drugemu dovolj. Zanje preprosto ne bo Ä?asa. Vseeno se mu posveÄ?ajte, kolikor lahko.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

V naslednjih dneh se boste najbolje poÄ?utili doma. Tudi zato, ker boste zaÄ?utili, da se morate ustaviti, premisliti in ĹĄele potem ukrepati. Po vseh naporih prejĹĄnjih tednov ĹĄe nimate prave energije, zato se vam kaj hitro lahko zgodi, da boste zboleli. NiÄ? hudega ne bo, a tudi prehlad sredi poletja je lahko hudo nadleĹžen.

Vsekakor vam bodo zvezde bolj kot na zdravstvenem naklonjene na materialnem podroÄ?ju, kjer lahko priÄ?akujete spremembe na bolje. Sedaj veste, da ste tako vi kot vaĹĄa druĹžina iz najhujĹĄega.

Dobro je tudi, da nimate dolgov, zato boste spet laĹžje zadihali. Partner bo pozoren in ljubeÄ?, vi pa se boste njegovim razvajanjem z veseljem prepuĹĄÄ?ali.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22 novembra

V teh dneh boste imeli ĹĄe manj Ä?asa kot po navadi, dnevi bodo beĹžali kot bi mignil. Tudi noÄ?i bodo kratke, a boste v njih znali obnoviti zaloge svoje energije.

Tudi zato, ker se boste konÄ?no umirili, saj vas ni veÄ? strah, kaj bo jutri. Brez teĹžav se boste Ĺže ob koncu tedna prepustili toku dogodkov, ki jih bodo tokrat krojili drugi. In to bo toÄ?no po vaĹĄi meri, saj vam tokrat ne bo do tega, da ste vi organizator dogodkov.

Preprosto boste uĹživali v tem, kar vam bodo pripravili prijatelji. In prav niÄ? ne boste vihali nosu, saj dobro veste, da biti organizator ni lahko. Skrbelo vas bo le za enega od druĹžinskih Ä?lanov, pred katerim je velika preizkuĹĄnja. Opravil jo bo, zato se boste hitro sprostili tudi vi. Nikar mu ne pridigajte, stojte mu ob strani.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Trmasti boste kot Ĺže dolgo ne. NihÄ?e ne bo imel moÄ?i, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapiÄ?ili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, Ä?eprav bo tudi on prepriÄ?an, da nimate prav. KonÄ?no gre za zelo pomembne stvari, ki bodo krepko zaznamovale Ĺživljenje vam in vaĹĄim najbliĹžjim. Zato vsaj malo popustite in prisluhnite tudi drugim druĹžinskim Ä?lanom, ki jim ni vĹĄeÄ?, da vse delate mimo njih. ÄŒe se boste odloÄ?ili mimo njihove volje, vam bo Ĺže kmalu Ĺžal. Popravljati storjeno pa bi bilo tokrat teĹžje, kot si trenutno predstavljate. Kar se zdravja tiÄ?e, se boste konÄ?no poÄ?utili odliÄ?no. Tudi boleÄ?in v sklepih ne boste veÄ? Ä?utili.

Velenje – Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Velenje je vrsto let organizirala sreÄ?anje upokojencev obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pod ĹĄotorom pri restavraciji Jezero v Velenju v zaÄ?etku julija.

LetoĹĄnje sreÄ?anje bo kasneje, in sicer 11. julija in na drugi lokaciji – v restavraciji Pod Jakcem. Kot so pojasnili na zvezi, so se tudi letos dogovarjali s Premogovnikom Velenje o koriĹĄÄ?enju ĹĄotora v okviru rudarskega praznika, a so na premogovniku kasneje izrazili dvom, ali bodo praznik pripravili ali ne.

Zato so iskali drugo moĹžnost in jo v pogovorih z Gorenjem Gostinstvo tudi naĹĄli.

Na sreÄ?anju priÄ?akujejo blizu 700 upokojencev iz vseh treh obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline, za zdaj se je zanj prijavilo tudi 64 parov, ki letos praznujejo zlato poroko. đ&#x;”˛

tp

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

Ob koncu tedna bo divje in zabavno, kot Ĺže dolgo ne. Ne nazadnje se je zaÄ?elo poletje, vi pa si boste ob prazniku privoĹĄÄ?ili podaljĹĄan vikend. Od njega ne boste veliko priÄ?akovali, dobili pa boste zelo veliko. Po nekaj razposajenih, sproĹĄÄ?enih in veselih dneh, ki ste jih zelo potrebovali, pa boste ugotovili, da je tudi zabava lahko zelo naporna. Glavobol bo skoraj neizbeĹžen, ker bo ŞejaÂŤ huda. Zato boste Ĺže v ponedeljek zaÄ?eli Ä?istiti telo. Nekaj dni si boste privoĹĄÄ?ili le tisto, kar veste, da je zdravo, potem vam bo postalo dolg Ä?as. Zaobljuba, da ne boste veÄ? greĹĄili, ne bo dolgo zdrĹžala. A tokrat se boste zato smejali. Sebi, seveda.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

NaveliÄ?ani boste sluĹžbe pa tudi mnogih, s katerimi ste prisiljeni preĹživeti veÄ?ino dneva. ÄŒe bi se znali vsaj za kakĹĄen dan ustaviti in umiriti, bi bilo takoj bolje, saj bi se konÄ?no sprostili. Tako pa imate nenehno obÄ?utek, da ste nekaj pomembnega spregledali ali pozabili, zato ĹĄe nekaj dni ne boste mirni. Izkazalo se bo, da boste tokrat imeli celo prav. Nekdo z vami res ni najbolj poĹĄten, predvsem pa ne odkrit. In to vas bo najbolj bolelo. Umazana igra se bo sicer odigrala v tajnosti, a vaĹĄa intuicija tudi tokrat ne bo zatajila. SreÄ?ni boste, da je tako. Ker boste prepreÄ?ili nekaj, kar bi se lahko res slabo konÄ?alo.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

Kdaj se boste nauÄ?ili, da ne norite in hitite brez potrebe? Krepko Ĺže Ä?utite, da se zadnje dni premalo ukvarjate s seboj in svojim poÄ?utjem, pa vseeno ne znate iz svoje koĹže. To, da ste zaradi preobilice dela, ki ste si ga Ä?isto sami nakopali na glavo, zanemarili skrb zase, ne bo prineslo niÄ? dobrega. Spet se vam lahko zgodi, da boste ob zaÄ?etku dopusta, ki se ga tako veselite, zboleli. Ko vam bo padel adrenalin, boste namreÄ? spet zelo obÄ?utljivi. VaĹĄ imunski sistem je precej oslabel, Ä?esar se dobro zavedali. Potrudite se, da nadomestite, kar ste zamudili v zadnjih dveh tednih, ki sta bila izjemno naporna. Telo se bo takoj odzvalo. Za majhno spremembo v videzu, ki vam ni veÄ? vĹĄeÄ?, lahko poskrbite hitro. ObiĹĄÄ?ite frizerja, bodite drzni in spremenite svoj videz. Samozavest bo takoj viĹĄja.

Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. junija

05.50 06.15 06.55 08.40 09.20 09.45 11.00 11.25 11.50 12.20 12.35 13.00 13.30 15.10 15.40 15.45 16.00 16.25 17.00 17.15 17.30 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 22.55 23.20 23.45 00.20 02.35 03.00 03.25 04.15 04.55

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.50 10.05 11.05 12.10 13.05 14.15 14.40 15.25 15.55 18.30 20.30 20.40 21.20 22.10 23.05 00.45 01.30

06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.00 08.25 08.40 09.20 10.20 10.35 11.30 11.45 12.40 12.55 14.00 15.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.20 00.10 01.00 01.30

Poletna scena Odmevi Slovenska polka in valček 2015 10 domačih Vem!, kviz Disko črvi, koprod. film Dvorišče, anim. film Moji, tvoji, najini, 4/17 Zdravje Slovencev: Aditivi v živilih Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Lassie, koprod. film Skrivnostni urad, otr. odd.

Penelopa v šoli, ris.

Priden fant, igrani film Firbcologi Poletna scena Poročila ob petih Šport Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Zvezdan Pirtovšek, dok. odd.

Lojzek, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Fina gospa (V.), 4/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Marko skače, slovenski film Slovenija na barikadah, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 6/60 Kraljevi variete, ponov.

Slovenski vodni krog: Paka Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

KD Pihalni orkester Krka Vikend paket, ponov.

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poni z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Kuhanje? Otročje lahko!, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Male sive celice, kviz Zborovski BUM 2015 Slovenija 24 let pozneje Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, posn.

Ivan Oman, kmet iz Zminca, dok. film Pričevalci: Lučka Kralj Jerman Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja, tv Lendava Evropske igre: Judo, kvalif., posn. iz Bakuja Judo, prenos iz Bakuja Odbojka – polfinale (Ž), posn. iz Bakuja Žrebanje Deteljice Evropske igre: pregled dneva Konec parade, 1/5 Umor v hiši Medičejcev: Vzpon priležnice, 2/2 L…kot ljubezen, film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Zgodba o Pepelki, am. film Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Šanghaj, slovenski film Na kraju zločina, nan.

Policijska družina, nan.

Kaliforniciranje, nan.

Zvoki noči

10.05 10.15 10.20 11.20 11.40 11.55 12.00 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 22.15 23.45 23.50

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice, Raketa in vesoljčki (117) Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje Napovedujemo Pop Corn: Siddharta, Leonart Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike, Ribno, prihajamo!

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Katrca, ans. Maj Ob Dnevu državnosti Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, 1. del Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sobota,

26. junija

06.05 06.30 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.20 09.45 10.30 12.00 12.20 13.00 13.30 15.00 15.10 15.50 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 22.45 23.20 00.30 01.05 01.30 01.50 02.45 03.10 03.40 04.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 09.00 10.00 11.40 12.30 13.20 14.30 15.05 15.55 18.30 20.30 21.00 21.30 22.20 22.35 00.55 02.10 02.55

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 08.00 08.25 08.40 09.20 10.20 10.35 11.55 12.10 12.40 12.55 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.20 23.25 00.00 02.25 03.55 04.30

08.40 08.55 09.00 09.40

24. junija 2015

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.35 22.35 00.05 00.10

Poletna scena Dnevnikov izbor Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 5/17 Slovenski pozdrav Sam Sebastian: Šesti čut 10 domačih Dnevnik, vreme, šport Dosje: Projekt osamosvojitev Slovenije Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Presneto štirinajsto, 9/13 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Fina gospa (V.), 5/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Ansambel Smeh, 1. del Med valovi Odmevi, vreme, šport Poletna scena Polnočni klub: Slovenija, kako naprej?

Strasti, 7/60 Slovenski vodni krog: Hudinja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Med valovi 10 domačih Čez planke: Hrvaška – Kvarner Ansambel Smeh, 1. del

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Firbcologi Moja soba: Hana Slovenski vodni krog: Hudinja Dobro jutro Slovenski utrinki Razkrivajmo preteklost: Iskanje zlatega runa, 9/12 Tretja generacija, dok. film Žogarija Judo, kvalif., posn. iz Bakuja Judo, prenos iz Bakuja Odbojka, polfinale (M), prenos iz Bakuja Pregled dneva Da, gospod premier: Diplomatska dilema, 4/6 Broadchurch (II.), 5/8 Kinoteka: Alfred Hitchcock Topaz, am. film Ansambel Smeh, 1. del Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Mišek Stuart Little 2, am. film Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Hitrost 2, am. film Eurojackpot 24ur zvečer 007 – Operacija vesolje, ang. film Lov na zapeljivca, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Katrca, ans. Maj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz arhiva VTV: Kad bi bio bijelo dugme Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

27. junija

05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.25 Pika Nogavička, ris.

07.50 Biba se giba, nan.

08.10 Studio Kriškraš: Gimnastika 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi: O lovcih 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Moj oče je Goban, igrani film 10.15 Infodrom 10.25 Presneto štirinajsto, 9/13 11.00 Andrej Komel Plemeniti Sočebran, dok. film 12.00 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

14.20 Paradiž (II.), 5/8 15.20 Kresnik – slovansko božanstvo dobrega, dok. odd.

16.00 Zgodovina smeha, dok. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Z vrta na mizo 17.35 Čez planke: Hamburg 18.20 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 40 let muzikalov Andrewa Lloyda Webbra 21.20 Predsednikova kuharica, franc. film 22.55 Poročila, vreme, šport 23.30 Poletna scena 23.55 Strasti, 8/60 00.30 Boljši človek, 4/4 01.25 Ozare, ponov.

01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Andrej Komel Plemeniti Sočebran, dok. film 03.30 Z vrta na mizo 03.45 Največje uspešnice Pesmi Evrovizije, posn.

05.15 Zvezdana, ponov.

05.50 10 domačih, ponov.

28. junija

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 09.00 09.05 09.15 09.20 09.40 09.45 10.15 10.30 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.20 18.05 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.30 23.00 23.30 23.55 00.30 01.30 02.50 02.25 03.15 03.45 04.50

07.00 09.15 09.55 10.30 11.50 12.30 14.00 15.20 18.00 18.30 20.30 21.00 22.00 22.30 23.00 00.30 01.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.10 08.15 08.40 09.05 09.10 09.35 10.00 10.15 11.30 12.25 12.40 13.35 15.35 17.25 18.35 18.55 19.00 20.00 22.10 00.15 01.50

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.25 11.40 11.45 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 22.00 23.30 00.30 00.35

Najboljše jutro City folk: Zagreb Med valovi Polnočni klub: Slovenija Opus Kajak kanu, sp, prenos iz Krakova Evropske igre: Odbojka, polvinale (Ž), posn. iz Bakuja Odbojka, finale (Ž), prenos iz Bakuja Judo, kvalif., posn. iz Bakuja Judo, posn. iz Bakuja Pregled dneva Korak pred drugimi, portret: Dr. Jože Pučnik Pogovor z Jožetom Močnikom, Proces proti Jožetu Pučniku Zvezdana Šank rock – Turneja Ponosa, restart Točno popoldne, ponov.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izurimo svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Lassie, am. film Zmenki milijonarjev, am. ser.

Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

Larina izbira, hrv. film Najboljša igralka, am. film Vid in Pero šov Ognjeno izročilo, slovenski film 24ur, vreme 24ur Lovca na družice, am. film Soba za paniko, am. film Hiša skrivnosti, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice, Zabavno poletje (124) Oglasi Popotniške razglednice, Z avtoštopom po Evropi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Ribno, prihajamo!

Dotiki gora: Vajnež Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2309. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, 1. del Jutranji pogovori Ob Dnevu državnosti, pogovor - Viktor Kranjc, veteran vojne za Slovenijo Videospot dneva Videostrani, obvestila

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajc, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Tabaluga, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Pika Nogavička, ris.

Kapitan Sabljezobi, 7/26 Kapitan Sabljezobi, 8/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Ansambel Smeh, 1. del Imitacija živjenja, am. film Poročila, vreme, šport K2, dok. film Zeliščarka Mirjam, dok. odd.

Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta: Hiša za med, 8/18 To naše življenje, 8/13 Intervju: Roman Leljak Kamen – kapa - streha, dok. odd.

Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 9/60 Oblast, 20. del Alpe, Donava, Jadran Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Kamen – kapa – streha, dok. odd.

Urška Žižek, Primož Fleischman, Janez Dovč, simf. Ork. Rtv Slovenija in En Shao Robert Schumann in slovenski umetniki

07.00 10. domačih 07.30 Glasbena matineja 08.55 Evropske igre, badminton, finale (M), prenos iz Bakuja 09.55 Odbojka, finale (M), prenos iz Bakuja 12.00 Kajak kanu, sp, prenos iz Krakova 13.00 Evropske igre, odbojka, finale (Ž), posn. iz Bakuja 15.00 Žogarija 15.30 Ulična košarka, reportaža iz Novega mesta 15.35 Evropske igre, judo, posn. iz Bakuja 17.35 BMX – finale, posn. iz Bakuja 17.55 Zaključek iger, prenos iz Bakuja 20.20 Žrebanje Lota 20.30 Na utrip srca: Evrovizijski mladi plesalci 2015 22.00 Poirot, 2/5 23.30 Dolgi pohod Nelsona Mandele, dok. odd.

01.25 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.10 08.15 08.40 09.05 09.10 09.35 10.00 10.15 11.15 12.10 12.25 13.20 15.45 17.45 18.55 18.58 20.00 23.00 00.45 02.15

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris.

Moj mali poni, ris.

Doktor Glavca, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Lassie, am. film Zmenki milijonarjev, am. ser.

Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

007 – Operacija vesolje, ang. film Zgodbe iz Narnije, am. film Vid in Pero šov 24ur vreme 24ur Avstralija, avstr. film Pozabljeni, am. film Cmera, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2308. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 Zaključek izvedbe del vodovodnega omrežja v sklopu celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini 10.35 2309. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Poslanska pisarna: Jan Škoberne, poslanec SD v DZ RS 12.05 Spomin na pevca še živi, ponovitev 2. dela 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.55 Prodajno TV okno 14.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice,Zvezde opazujemo nebo, (123) 18.20 Nanovo, Kaj moramo vedeti o potapljanju?

19.00 Pop Corn: Siddharta, Leonart 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Katrca, ans. Maj 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Iz arhiva VTV: Kad bi bio bijelo dugme 23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

29. junija

05.50 06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.10 09.40 10.20 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.45 15.50 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.45 22.55 23.30 00.00 00.40 00.55 01.20 01.45 02.40 03.00 03.50 04.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15 08.35 08.55 09.00 10.00 11.10 13.15 13.50 15.25 15.50 16.10 16.30 17.35 18.05 18.30 19.05 20.00 21.30 23.00 00.35 01.20

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 6/17 Slovenski pozdrav Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Slovenija, kako naprej?

Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš: Gimnastika Duhovni utrip Poletna scena, ponov.

Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Fina gospa (V.), 6/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, 10/60 Platforma: Neue Slowenische Kunst Slovenska jazz scena Duhovni utrip Slovenski vodni krog: Dreta Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenski magazin Tednik Studio city Vikend paket

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jajo in Pajo, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Juvi, anim. ser.

Zgodbe iz školjke Ungujina obleka, igrani film Infodrom Slovenski vodni krog: Dreta Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Med valovi Evrovizijski mladi plesalci 2015 O živalih in ljudeh, izob. odd.

Sredozemski vranjek, dok. odd.

Z vrta na mizo Čez planke: Hamburg Dober dan, Koroška Začnimo znova: Danes bom povedal, 1/20 Na poti: Z Željkom Kozincem, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Dediščina Evrope: Volčji dvorec, 3/4 Vera (V.), 4/4 Poskusi na ljudeh, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.30 08.45 09.25 10.20 10.35 11.30 12.00 14.05 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.25 00.20 01.10 01.40 02.15

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Ljubezen je slepa, am. film Lepo je biti sosed, nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Toskana, ljubezen moja, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, am. nan.

Policijska družina, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.05 11.10 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, kaj je flos?

2309. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2 Žogarija 1 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (64), družabne igre Vabimo k ogledu Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice 3 Iz oddaje Dobro jutro BOB Leta 2014, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.55 00.00

Sreda,

30. junija

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.10 10.00 10.30 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 19.00 20.00 20.50 21.00 22.00 22.45 23.10 23.45 02.25 02.45 03.40 04.25

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 08.30

Poletna scena Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vem, kviz!

Moji, tvoji, najini, 7/17 Slovenski pozdrav Prisluhnimo tišini: Zaposlovanje invalidov Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

NaGlas!

Evropski magazin Poročila Kanape, tv Lendava Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Platforma: Neue Slowenishe Kunst Poročila, vreme, šport Umetnost prostorskega oblikovanja, 3/3 Novice Oblakov kruhek, ris.

Kioka, ris.

Fina gospa (V.), 7/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 9/12 Kino Fokus Mednarodna obzorja: Kruta smrt, 1. del Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 11/60 Pričevalci: Stanko Sivec Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Mednarodna obzorja: Kruta smrt, 1. del Vikend paket, ponov.

18.10 19.00 19.50 20.00 20.50 21.20 22.55 00.25 01.15

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Studio Kriškraš: Gimnastika Vetrnica: V kampu Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog: Rinža Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Dubravka Tomšič Srebotnjak Golica, dok. film Na vrtu, svet. odd.

40 let muzikalov Andrewa Lloyda Webbra Življenje umetnin, dok. feljton Kanape, tv Lendava Začnimo znova: Nevede mama, 2/20 Zgodovina smeha, dok. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Čokoladne sanje, 5/10 Miele, franc. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.20 07.40 08.05 08.35 08.50 09.30 10.25 10.40 11.35 12.05 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.10 23.05 23.40 00.35 01.25 02.00

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Toskana, ljubezen moja, nan.

Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Preverjeno Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Žametna mafija, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur, ponov.

08.40 08.55 09.00 09.05 09.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Žogarija 1 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (64), druž. igre Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Nanovo, Kunigunda 2014 Ustvarjalne iskrice (65), Lep pozdrav iz …

Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Na obisku … pri M. Debelaku 2310. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Festival Studenec 2015 vabi Kuhinjica, izobraževalna oddaja iz arhiva VTV: Pesem za ljubezen: Davor Radolfi Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.55 09.00 09.25 10.15 11.50 13.40 14.45 15.20 16.35 17.00 17.40

10.05 10.35 10.40 11.40 12.00 12.05 12.20 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 23.50 23.55

1. julija

05.50 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.10 10.00 10.35 11.55 13.00 13.30 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 19.00 20.05 22.00 22.55 23.15 23.50 01.45 02.10 02.30 03.20 04.30

Poletna scena Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Moji, tvoji, najini, 8/17 Slovenski pozdrav Ambasadorji Črne gore, dok. film Poročila, vreme, šport Intervju: Roman Leljak Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Poletna scena Poročila, šport, vreme Zdravje Slovencev Novice Pujsek Bibi, ris.

Bacek Jon, ris.

Fina gospa (V.), 8/10 Vreme Dnevnik, vreme, šport Daljinec, nem. film Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 12/60 60 + 40, Slavko Ivančič, koncert Slovenski vodni krog: Cerkniščica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Intervju: Roman Leljak Vikend paket

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.10 08.30 08.40

Otroški kanal Živalski čira čara, ris.

Poniji z Zvezdnega griča, ris.

Lajko, ris.

Mili in Moli, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Veseli Veselko: Solatni tat Nodi v Deželi igrač, ris.

Ribič Pepe Vetrnica: Pri babici Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov Ali me poznaš, jaz sem jesenska megla Mihec in Maja, nan.

Slovenski vodni krog: Cerkniščica Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Iz glasbenih festivalov Slovenski magazin Umetnost prostorskega oblikovanja, 3/3 Zeliščarka Mirjam, dok. odd.

K2, dok. film Slovenci po svetu: Na obisku med argentinskimi Slovenci v Mendozi in Barilochah, dok. odd.

Začnimo znova: dr. Ekologija, 3/20 Madagaskar: Samosvoja skrivnost, dok. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Lola Otvoritveni koncert festivalov Junij v Ljubljani Se zgodi: Nataliteta, 3/15 Belle epoque ali Zadnji valček v Sarajevu, jugos. film Evropske igre: zaključek iger, posn.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

08.55 09.00 09.05 09.30 10.20 12.30 14.30 15.05 15.35 16.10 16.55 17.35 18.05 19.00 19.50 20.00 22.10 22.35 00.50 02.20 03.05

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.25 00.20 01.10 01.45 02.20

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 11.20 11.25 11.45 12.00 12.05 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.20 19.45 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.35 23.35 23.40

24ur, ponov.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Tara, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

MasterChef Slovenija Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Dubrovniška zora, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan.

Lov za nevesto, kanad. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Žametna mafija, nan.

Kaliforniciranje, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro Jutro, inf. oddaja Napovedujemo Nanovo, Kunigunda 2014 Ustvarjalne iskrice (65), Lep pozdrav iz …

2310. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2 Čas za nas, tabornike! Četa Divji volk Škale praznuje Ustvarjalne iskrice (68), Ježek Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn, Dejan Vunjak, Alma Kuhinjica, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: O revmatizmu Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 21

SPARKS, Nicholas: Na prvi pogled od – Odrasli / 821-311.2 - DruŞbeni romani

turne znamenitosti, krajevne posebnosti, znane osebnosti, svoj prostor pa so naĹĄli tudi miti, legende, tradicija in zanimivosti iz zamejstva. Vse te Ä?udovite zgodbe so popestrene z enkratnimi barvnimi fotografijami, ki posamezne predstavitve naredijo ĹĄe bolj privlaÄ?ne ter za spremembo z dovolj velikim formatom pisave. PriporoÄ?am za branje, zagotovo vas bo marsikaj navduĹĄilo in razĹĄirilo vaĹĄe obzorje.

ZĂ–LLER, Elisabeth: Kim je moÄ?na

VELENJE ÄŒetrtek, 25. junij 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Ĺ aleĹĄka planinska pot X 16.00 eMCe plac Donerstag (Park s5 dogaja) 19.00 Amfiteater na promenadi VeÄ?eri v amfiteatru – Koncert Katrinas

Petek, 26. junij 19.00 Amfiteater na promenadi VeÄ?eri v amfiteatru – Ritem Velenja (Anu, MatjaĹž OgrajenĹĄek, Free Guns, DJ Mrky, Plesna ĹĄola MDance 20.30 Terasa Kavarne Lucifer Koncert Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj (31. PKP) 21.00 Terasa eMCe plac Tribute to (Park s5 dogaja)

ml - Mladina / C – Sz – Cicibani – Slikanice

19.30 KAC, Efenkova 61 b paLAÄŒENka party 20.30 Terasa Kavarne Lucifer XAZZ – VeÄ?er bossa nove, jazza in pop glasbe

Nedelja, 28. junij 7.00 10.00 13.00 14.00 16.30 18.00

Sobota, 27. junij 6.00

Tudi najnovejĹĄa v slovenĹĄÄ?ino prevedena knjiga Nicholasa Sparksa vas ne bo razoÄ?arala. Avtor ĹĄtevilnih knjiĹžnih uspeĹĄnic, kot so: BeleĹžnica, Ljubezen v steklenici, Varno zavetje, Viharna noÄ?, Izbira, Talisman in ĹĄtevilne druge, od katerih jih je veliko Ĺže dobilo svoje mesto na filmskem platnu, nas tudi v knjigi Na prvi pogled popelje v svet romantiÄ?nosti, s pridihom skrivnostnosti, pri Ä?emer je v ospredju strastna ljubezenska zgodba. Kot je Ĺže znano, da se zareÄ?enega kruha najveÄ? poje, tudi v zgodbi glavni junak, raziskovalni novinar Jeremy Marsh, prelomi vse svoje tri obljube: prviÄ? – zaradi loÄ?itve je prisegel, da se ne bo nikoli veÄ? zaljubil, drugiÄ? – nikoli ne bo oÄ?ka, saj naj bi imel premajhno ĹĄtevilo semenÄ?ic v spermi in tretjiÄ? – kot zagrizen New YorÄ?an svojega mesta ne bo nikoli zapustil. A zgodi se vse troje. Na prvi pogled se zaljubi v Lexie, ki kmalu zanosi, se zaradi ljubezni preseli v podeĹželsko mesto, kjer se poroÄ?i, kupi hiĹĄo ... Edino pisateljska Ĺžilica ga v teh stresnih Ä?asih povsem zapusti. Dvomi, ljubosumje, nezaupanje se nato prikradejo v idiliÄ?no ljubezensko razmerje ter ga skoraj uniÄ?ijo. NepriÄ?akovani preobrati prikliÄ?ejo marsikatero solzico v oÄ?i, obÄ?udovanje, spoĹĄtovanje, ljubezen in zaupanje pa so tudi tokrat pravi piedestal zgodbe.

KLADNIK, Darinka: Slovenija v zgodbah od – Odrasli / 94ÂŤ.../...ÂŤ – Zgodovina Knjiga v veÄ? samostojnih zgodbah, ki skupaj tvorijo celoto, prikazuje slovensko preteklost na nekoliko drugaÄ?en in nostalgiÄ?no hudomuĹĄen naÄ?in ter tako informira bralca s ĹĄtevilnimi informacijami in dodatki za boljĹĄe poznavanje zgodovine, geografije, etnologije ...; skratka pripomore, da bomo odslej bolje poznali svojo domovino. Svoje mesto v njej so med drugim naĹĄle tudi naĹĄe Ĺ kale, razstavljeni mastodont v velenjskem muzeju, Mornova zijalka pod Belimi Vodami, Muzej premogovniĹĄtva v Velenju in ĹĄe bi se kaj naĹĄlo iz naĹĄe bliĹžnje okolice. V knjigi so zanimive zgodbe razvrĹĄÄ?ene v tematsko pregledna poglavja, kot so zgodovinsko prelomni trenutki od prazgodovine do sedanjosti, naravne in kul-

21

PRIREDITVE

24. junija 2015

Zanimiva pouÄ?na slikanica izpod peresa nemĹĄke otroĹĄke in mladinske pisateljice ZĂśllerjeve, ki je znana po svojih knjigah s tematiko nasilja. Vodi tudi izobraĹževanja za uÄ?itelje in starĹĄe na temo Ĺ˝iveti brez nasilja. Na platnicah in veznih listih slikanice, tako spredaj kot zadaj, knjigo krasijo pozitivne misli in nasveti, kako lahko zbereĹĄ moÄ? in se braniĹĄ. V sami zgodbi nastopa deklica Kim, ki obiskuje vrtec. Na poti do tja in v vrtcu je veÄ?krat deleĹžna ustrahovanja s strani starejĹĄih otrok, zlasti Vide in Nejca. Kot Ĺže naslov pove, je Kim moÄ?na osebnost, ki kljub zaÄ?etnemu joku najde v sebi pogum, da prepriÄ?a sebe, da je pogumna, da nosi v sebi skrite zaklade in da je sposobna marsiÄ?esa; tudi tega, kako zaupati vase in se upreti nasilju. NauÄ?i se, da je pravzaprav ona izjemna deklica, ki je lahko v vsakem trenutku ponosna nase.

Zato postane pogumna, nadlegovanje in ustrahovanje pa je ne moreta veÄ? prizadeti.

DAVIS, Jenni: NajboljĹĄi koktajli od – Odrasli / 641 – Priprava Ĺživil Poletje je tu in z njim tudi prava poletna vroÄ?ina. V teh soparnih dneh se prileĹže odliÄ?en koktajl, za katerega sploh ni nujno, da vsebuje tudi alkohol. Sezite po barviti in tudi sicer privlaÄ?ni knjigi z naslovom NajboljĹĄi koktajli sveta, v kateri boste naĹĄli vse napotke, kako jih zmeĹĄati za vrhunski uĹžitek. VeÄ? kot 150 najbolj znanih koktajlov sveta je pospremljenih z bogato fotografijo, s podatki o izvoru sestavin, stopnji zahtevnosti, predlaganimi triki in z razliÄ?icami osnovnih receptov. Ugotovili boste, da ni treba biti barman ali imeti veliko predznanja, pomembne so predvsem Ĺželja, nekaj osnovnih pripomoÄ?kov, Ĺželene sestavine ter malo spretnosti in zabava se lahko zaÄ?ne. Poskusite, ne bo vam Ĺžal! đ&#x;”˛

Darinka Bizjak

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Raduha 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Tosc 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – KoĹĄuta 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 KnjiĹžnica Velenje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Zbirno mesto: parkiriĹĄÄ?e ob stadionu na postajaliĹĄÄ?u Lokalca Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane: Ĺ portni utrip mesta na stadionu Velenje 10.30 Dvorana Centra Nova Kje je nosek, predstava za dojenÄ?ke in malÄ?ke do tretjega leta starosti 18.00 Vinska Gora – TuĹĄevo Kolesarski vzpon in pohod na TuĹĄevo

ob Škalskem jezeru Ribiťko tekmovanje – Prvenstvo Gorenja Velenjski grad Srednjeveťki dan na Velenjskem gradu KAC, Efenkova 61 b Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar Tuťevo DruŞinski vikend na Tuťevem Park pred Gimnazijo Skrb za koŞo med poletjem (Park s5 dogaja) Titov trg Velenje Skok v poletje / Koncert Klape Intrade s Tomislavom Bralićem in Šaleťkega ťtudentskega okteta

Ponedeljek, 29. junij

SolÄ?ava, 22. junija - V triletnem projektu je ObÄ?ina SolÄ?ava uredila, in v ponedeljek uradno predala, javno infrastrukturo ob SolÄ?avski panoramski cesti, ki velja za eno najlepĹĄih razglednih cest Sloveniji. Postala je nov integralni turistiÄ?ni produkt SolÄ?avska panoramska cesta - Pot najlepĹĄih razgledov. Urejeno tematsko panoramsko cesto so uradno predali v ponedeljek.

Panoramska cesta je dolga 37 kilometrov, zaÄ?enja in konÄ?uje se v vasi SolÄ?ava. ObmoÄ?je premore bogato kulturno in etnoloĹĄko dediĹĄÄ?ino SolÄ?avskega, vrsto naravnih znamenitosti, z razliÄ?nimi aktivnostmi, nastanitvami in lokalno kulinariko obmoÄ?ja. Osrednji cilj projekta poveÄ?ati turistiÄ?no privlaÄ?nost, prepoznavnost in obiskanost obmoÄ?ja.

9.00

Torek, 30. junij

Ravenska pot Pohod po Ravenski planinski poti (lahka pot)

7.00

Sobota, 27. junij

Sreda, 1. julij 7.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje

Sreda, 1. julij

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 25. junij 9.00

Ĺ portni park v Ĺ martnem ob Paki Nogometni kamp Martinko

2.

Petek, 26. junij 9.00

Predstavili bodo brazilsko borilno veĹĄÄ?ino

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

julija, ob 4:21, polna Luna - Ĺ Ä?ip

Ĺ portni park v Ĺ martnem ob Paki

bĹĄ

Zelena vila na pohodu

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom OĹ bratov Letonja Tabor za otroke od 1. do 5. razreda OĹ ; DPM Ĺ martno ob Paki

X

13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Osnove raÄ?unalniĹĄtva 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj kegljanje Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Velenje, 30. junija – Mladinski center Velenje na zelenici ob stranskem vhodu v njihove prostore na Efenkovi 61 ustvarja eko vrtiÄ?ek. Na njem bodo pripravljali zanimive torkove vrtiÄ?karske dogodke, ki so jih poimenovali ÂťZelena vila na pohoduÂŤ. Nanje vabijo v torek, 30. junija, ob 17. uri, ko pripravljajo Ä?ajanko, 14. julija, ko bodo v mizarski delavnici ustvarjali visoke grede, in 8. septembra, ko bodo udeleĹženci v kreativno predelovalni delavnici izdelovali vrtno pohiĹĄtvo. Za eko vrtiÄ?ek so se odloÄ?ili, ker si Ĺželijo, da ta postane ne le prijeten kotiÄ?ek za druĹženje, ampak tudi za izobraĹževanje o pomenu samooskrbe.

tp

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom OĹ bratov Letonja Tabor za otroke od 1. do 5. razreda OĹ ; DPM Ĺ martno ob Paki

X

18.00 RaÄ?ji otok ob DruĹžmirskem jezeru Smallfest festival

Klub brazilskih borilnih veĹĄÄ?in organizira v Velenju mednarodni predstavitveni dogodek pod vodstvom brazilskega mojstra, ki pouÄ?uje BJJ in capoeiro. Seminar capoeire in brazilskega jiu jitsa bo v soboto, 27. junija, ob 9. uri v telovadnici OĹ Livada na Efenkovi cesti 60 v Velenju. Poudarek bo na capoeiri – tradicionalni brazilski borilni veĹĄÄ?ini. Da bi pribliĹžali brazilski nacionalni ĹĄport (takoj za nogometom) tudi ĹĄirĹĄi mnoĹžici in jim pokazali sekvence capoeire, se bodo sprehodili po Velenju do Titovega trga, kjer bo ob 15. uri potekal predstavitveni capoeira show program.

To bodo ponovili na plaĹži Velenjskega jezera, zveÄ?er ob 20. uri pa bodo v Max klubu pripravili pokuĹĄino brazilske hrane, seveda ob ritmih njihove glasbe.

đ&#x;”˛

Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z varstvom OĹ bratov Letonja Tabor za otroke od 1. do 5. razreda OĹ ; DPM Ĺ martno ob Paki

X

ÄŒetrtek, 25. junij X

Ĺ portni park v Ĺ martnem ob Paki Nogometni kamp Martinko

7.00

Ĺ OĹ TANJ

8.30

SolÄ?avska panoramska cesta vabi

Ĺ portni park v Ĺ martnem ob Paki Nogometni kamp Martinko

10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Zabavna sreda: Se prideĹĄ igrat?

18.00 Mestni stadion ob jezeru 20. tradicionalni mednarodni atletski miting

14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: komiÄ?na drama Cena slave 21.00 Terasa eMCe plac Reggae dan Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana 8. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Mali princ, predstava za odrasle in

9.00

Nedelja, 28. junij

Ponedeljek, 29. junij

8.00

Sobota, 27. junij

Sreda, 1. julij

Ponedeljek, 29. junij

Torek, 30. junij

Nogometni kamp Martinko

mladino nad 10 let 21.00 Terasa eMCe plac StonalizejĹĄn, rock koncert ob zakljuÄ?ku dijaĹĄkega festivala Park s5 dogaja

CITY CENTER Celje • Petek, 26.6., od 14.00 dalje, kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 28.6., 11. - 12.ure, raziskovalno nedeljsko dopoldne, igre in eksperimenti • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lutke spet vabijo Celje – V Citycentru v Celju bodo v nedeljo, 28. junija, ob 13. uri otrokom pripravili lutkovno predstavo NihÄ?e na tem svetu ne sme biti laÄ?en, v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna.

Predstava bo na osrednjem prostoru Citycentra. đ&#x;”˛

DruĹžinski vikend na TuĹĄevem Vinska Gora, 27. junija – To soboto in nedeljo bodo Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora na TuristiÄ?ni kmetiji TuĹĄevo organizirali tradicionalen DruĹžinski vikend. V soboto zveÄ?er se bodo ob 18. uri pred VeÄ?namenskim domom zbrali pohodniki, ki se bodo pod vodstvom Planinskega druĹĄtva Vinska Gora odpravili na uro in pol dolgo pot do TuristiÄ?ne kmetije TuĹĄevo. IstoÄ?asno se bodo pred veÄ?namenskim domom zbrali tudi kolesarji in se mimo ĹĄtevilnih znamenitosti povzpeli na 618 m visoko toÄ?ko na Lopatniku- TuĹĄevo. Tudi letos bo ĹĄe posebej pestro nedeljsko popoldne.

DruĹžabno sreÄ?anje na kmetiji se bo zaÄ?elo ob 14. uri. Obiskovalci bodo lahko sodelovali v ĹĄportnih in druĹžabnih igrah, ki jih bodo pripravili Ä?lani domaÄ?ega DruĹĄtva upokojencev. ÄŒlani Lovskega ĹĄportnega druĹĄtva bodo organizirali streljanje z zraÄ?no puĹĄko, Ä?lani DruĹĄtva podeĹželske mladine pa bodo pripravili razvedrilna tekmovanja. ÄŒlani domaÄ?ega gasilskega druĹĄtva (PGD Vinska Gora) bodo pripeljali na ogled gasilski avtomobil in opremo ter prikazali temeljne postopke oĹživljanja in uporabo defibrilatorja. Od 17. ure dalje bo druĹženje ob glasbi s plesom. đ&#x;”˛

TED 2 Ted 2 (ZDA) Komedija, 115 minut ReĹžija: Seth MacFarlane Igrajo: Liam Neeson, Mark Wahlberg, Amanda Seyfried, Morgan Freeman ...

Petek, 26. 6., ob 20.00 Sobota, 27. 6., ob 20.00 Nedelja, 28. 6., ob 18.00

JOKER Wild Card (ZDA) Kriminalka,triler, 92 minut ReĹžija Simon West Igrajo: Jason Statham, Michael Angarano, Dominik GarcĂ­a-Lorido, Hope Davis, Stanley Tucci, Jason Alexander, SofĂ­a Vergara,

Anne Hecheidr idr.

Sobota, 27. 6., ob 18.00 Nedelja, 28. 6., ob 20.15

Sobota, 27. 6., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 28. 6., ob 16.00 – otr. mat.

KAPITAN SABLJEZOBI IN ZAKLAD LAME RAME

JURSKI SVET 2D

Kaptein Sabeltann og skatten i Lama Rama (NorveĹĄka) DruĹžinska pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi , 97 minut ReĹžija John Andreas Andersen, Lisa Marie Gamlem Igrajo: Tuva Novotny, Fridtjov SĂĽheim, Anders Baasmo Christiansen, Odd Magnus Williamson, Pia Tjelta Petek, 26. 6., ob 18.00

Hit film meseca junija!

Jurassic World (ZDA) Akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina, 123 minut ReĹžija: Colin Trevorrow Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Judy Greer, Jake Johnson, Vincent D'Onofrio, Katie McGrath idr.

Ponedeljek, 29. 6., ob 17.30

ZGODBE O KONJIH IN LJUDEH Hross Ă­ oss (NemÄ?ija, Islandija, NorveĹĄka)

RomantiÄ?na komiÄ?na drama, 81 minut ReĹžija: Benedikt Erlingsson Igrajo: Ingvar Eggert SigurĂ°sson, Charlotte Bøving, Helgi BjĂśrnsson, SigrĂ­Ă°ur MarĂ­a EgilsdĂłttir idr.

Petek, 26. 6., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 28. 6., ob 19.00 – mala dvor.

CENA SLAVE Hross Ă­ oss (Belgija, Francija) KomiÄ?na drama, 114 minut ReĹžija ReĹžija: Xavier Beauvois Igrajo: BenoĂŽt Poelvoorde, Roschdy Zem, SĂŠli Gmach, Chiara Mastroianni, Nadine Labaki, Peter Coyote idr.

Ponedeljek, 29. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

24. junija 2015

Nagradna kriĹžanka Burritos and Slice & Stiskarna ***2nd

RADIO VELENJE

BURRITOS AND SLICE

Tacitos, casiljada, burritosa, nachos kroĹžnik, solate, sendviÄ?i, krompirÄ?ek, pizze ...

OKUS MEHIKE

Delovni Ä?as: pon. –pet.: 8.00 – 22.00.

Sobota: 14.00 – 24.00. Nedelja: zaprto

STISKARNA ***2nd

ÄŒETRTEK, 25. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; Erosov kotiÄ?ek; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 26. junija

Kavarna, sladoled, torte SlaĹĄÄ?iÄ?arne Lili, trafika, fotokopiranje, vezava Delovni Ä?as: pon. – petek: 6.00 – 20.00, sob. – ned.: 9.00 – 20.00 Titov trg 1 a, Velenje, na promenadi poleg Zdravstvenega doma 3GO INT d.o.o., BreĹĄka cesta 32, Polzela ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťBurritosÂŤ, najkasneje do ponedeljka 6. julija. IzĹžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

od 26. 6. do 2. 7.

- 26. roĹžnika 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, uÄ?itelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjiĹžniÄ?ar, sadjar in banÄ?nik, ki je veÄ?ino svojega Ĺživljenja preĹživel v Ĺ oĹĄtanju. Med drugim je napisal abecednik "Navod v branje za mladost nedelskih ĹĄol", veliko pa je tudi dopisoval v Novice, Ĺ olskega prijatla in v Drobtinice; - 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Ravljen, pisatelj,

pesnik, prevajalec in publicist, ki je bil rojen v Ĺ oĹĄtanju. Kot novinar je sluĹžboval pri Jutru, Slovenskem poroÄ?evalcu in TovariĹĄu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom; - 26. junija 1999 je velenjski atletski klub na mestnem stadionu pripravil 4. mednarodni in hkrati 1. noÄ?ni atletski miting v poÄ?astitev praznika rudarjev, istega dne pa je bilo v Vinski Gori tretje sreÄ?anje slovenskih krajev z imenom Selo, Sela ali Sele, saj se eno izmed sedmih naselij Krajevne skupnosti Vinska Gora imenuje JanĹĄkovo selo; - prve studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu takratne najviĹĄje velenjske stolpnice na Ĺ aleĹĄki cesti in jih sveÄ?ano odprli

Peter Musi (Foto Arhiv Muzeja Velenje) 27. junija 1975; - 27. junija 1978 je bila v Lokovici slovesnost ob zaÄ?etku del pri izgradnji Ĺ aleĹĄke magistrale na trasi med Lokovico in Gorenjem; - 27. junija 1983 so delavci Gradisa zaÄ?eli v Velenju graditi podhod pod KidriÄ?evo cesto;

- 28. junija 1950 so prebili zvezni rov med starim in novim jaĹĄkom velenjskega premogovnika; - 28. junija 1987 so v Ĺ kalah sveÄ?ano odprli nov gasilski dom; - leta 1956 je 1. julija zaÄ?ela poskusno obratovati 1. faza ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne, ki je dajala v omreĹžje 30.000 KW elektriÄ?ne energije; - 1. julija 1968 so zaÄ?eli pokopavati na novem osrednjem pokopaliĹĄÄ?u Ĺ aleĹĄke doline v Podkraju; - radijska postaja Velenje se je prviÄ? oglasila v sredo, 2. julija, leta 1975, ob 15.30 na UKV podroÄ?ju na frekvenci 88,9 megaherzov; - 1. julija 1987 so v Krajevni skupnosti Ĺ martno, kot prvi v obÄ?ini Velenje, dobili kabelsko televizijsko omreĹžje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

terenu DeŞurstvo 24 ur • delo na 041 618 772

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

V Ĺ oĹĄtanju!

Postanite naroÄ?nik

• Slaťèice (torte, rezine, sadne kupe ‌) • Sladoled • Drobno pekovsko pecivo (Şemlje, rogljièki, preste ‌) • Fino pekovsko pecivo (keksi, mini slaťèièarsko pecivo) • Kruh in Şemlje iz pekarne Miť mať

C. Leona Dobrotinťka 12, Šentjur 03 749 32 10 • 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net www.vb-sentjur.si

Med ostalim: ¡ Zdravstveni in laboratorijski pregled Şivali ¡ RTG slikanje skeleta in kolkov Şivali ¡ Kirurťki posegi na Şivalih ¡ Diagnostika notranjih organov Şivali

Ugodno – strokovno – Şivalim prijazno!

KlasiÄ?na mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Tel.: 03 5875 630

SveĹže meso za piknike Meso slovenskega porekla Delovni Ä?as: Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 27. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 28. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 29. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

TOREK, 30. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 1. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od 15. do 21. junija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 23

24. junija 2015

23

OBVEŠČEVALEC

TV Naš čas

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE V BLIŽINI Nazarij v Zgornjesavinjski

oddam v najem hišo z garažo in vrtom. Gsm: 041 315 718 ali 041 783 696

PRIDELKI STO kock sena prodam. Cena za kos je 2,50 evra. Gsm: 040 976 311 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

• Hišo, velikosti 226 m2, v Velenju na Konovem, K + P+M, parcela 932 m2, zgrajena 2004 , še nevseljena, ER: D (60-105 kWh/ m2a). Cena 190.000 evr.

TV kanal Naš čas

Mi ustvarimo sliko!

ŽIVALI PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372

RAZNO MASAŽNI stol casada Germany prodam. 12 različnih masaž od vratu do podplata, 2 leti star, še 1 leto pod garancijo, kot nov in super cena 500 evrov. Gsm: 041 670 391

• 3-sobno stanovanje v Šaleku, 83 m2, adaptirano l. 2005, 4/4, energ. razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a. Cena: 77.000 evr.

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, Prebold | 03 777 14 23 | 051 665 566 | trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

24 ur na dan

• •

365 dni na leto v analogni in digitalni shemi

•

vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

info: 898 17 50

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

25. 6. – Ivana Apat, dr. dent. med., 27. in 28. 6. – Ana Božič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. junija 2015, so: • Slavko Fišer, Bele vode, 59 a, 3325 Šoštanj (mobilni telefon); • Tone Zajc, Gaberke 10 a, 3325 Šoštanj (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Cilka Koštomaj, Uriskova 27, 3320 Velenje (folija za mobitel).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: TELEKOM SLOVENIJE

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30.

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

mali

S OGL A

I

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

www.megatel.si • prodaja@megatel.si

03 777 00 77 • nižji stroški in veè funkcionalnosti kot pri klasièni telefoniji • brezplaèna analiza prihrankov, uvedba in šolanje

ZAHVALA

Èestitamo za dan državnosti!

V SPOMIN

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric

JOŽE GORŠEK

JELKI MALOVŠEK

11. 3. 1947 – 17. 6. 2015

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.

29. 6. 2005

Ob izgubi našega dragega Jožeta se iskreno zahvaljujemo za neme objeme, za topel stisk roke, izrečene besede tolažbe, podarjene sveče in molitev. Še enkrat vsem iskrena hvala.

Vsi njegovi

ADOLFU

VILIJU

29. 7. 1968

13. 4. 2006

Mami, radi te imamo!

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2015, barve: CMYK, stran 24

Ko nas nepovabljeno snemajo iz zraka Uporaba malih helikopterjev (trotov, kvadrokopterjev, dronov) s snemalnimi napravami tudi v Sloveniji naraĹĄÄ?a – Nas lahko snemajo tudi na domaÄ?em vrtu? – Zakonodaja Ĺžal ĹĄe nedoreÄ?ena Bojana Ĺ pegel

Velenje – Januarja letos smo lahko v svetovnih medijih zasledili, da se je ÂťkvadkopterÂŤ zaletel v Belo hiĹĄo. Seveda je nastala panika, ki se je polegla takoj, ko so v tajni sluĹžbi ugotovili, kdo ÂťogroĹžaÂŤ dom prvega moĹža v ZDA. Kamere, ki nas snemajo iz zraka in spominjajo na male helikopterÄ?ke, pri nas pogosto imenujejo kar Âťmali helikopterÂŤ, lastnik pa jih med snemanjem upravlja s pomoÄ?jo daljinskega upravljalnika. Ker postajajo mali helikopterji cenovno sprejemljivi za mnoge, ki jih zanima sodobna tehnika, jih bomo zagotovo v bliĹžnji prihodnosti ĹĄe veÄ?krat opazili. In se ob tem spraĹĄevali, kaj je dovoljeno z njimi poÄ?eti (in posneti) in kaj ne.

KrĹĄitev zasebnosti in javnega reda in miru?

Zgodilo se je v vroÄ?ih junijskih dneh, ko je temperatura zraka presegla 30 stopinj Celzija. ObÄ?anka TopolĹĄice se je hladila v bazenu na domaÄ?em vrtu, ko je nad njo zaÄ?el kroĹžiti mali helikopter. Ni

se dobro poÄ?utila, ob tem pa se je spraĹĄevala, ali je dovoljeno, da nekdo tako nepovabljeno vstopa v njen intimni, zasebni svet. Poklicali smo na velenjsko policijsko postajo, kjer so nam povedali, da doslej ĹĄe niso zabeleĹžili pritoĹžbe Ĺ aleÄ?anov, ki bi jih nedovoljeno snemali iz zraka s pomoÄ?jo malega helikopterja. ÂťZakonodaja na tem podroÄ?ju je ĹĄe moÄ?no nedoreÄ?ena, izrecnih omejitev v trenutni zakonodaji ni. V takem primeru bi se lahko odloÄ?ili za zasebno toĹžbo,

saj gre za krĹĄitev zasebnosti. ÄŒe koga moti, da ga snemajo iz zraka s pomoÄ?jo malega helikopterja, se lahko obrne tudi na nas, kjer lahko tak prekrĹĄek obravnavamo kot krĹĄitev javnega reda in miru zaradi vznemirjanja,ÂŤ so nam povedali velenjski policisti.

V postopku bi morali torej dokazati, da nas je snemanje iz zraka na naĹĄem domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u, kamor praviloma spustimo le tiste, ki jih sami hoÄ?emo, vznemirilo. Policisti pa bi ob prijavi seveda storili

Pogovarjali smo se tudi z enim od lastnikov helikopterÄ?ka, ki tega pogosto uporablja za snemanje krajine, tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, posnetke pa kot oblikovalec uporablja za profesionalne namene. Povedal nam je: ÂťHelikopterÄ?ek lahko odliÄ?no posnema krajino, pri tem pa se Ĺžal zgodi, da kdaj preleti tudi zasebno zemljiĹĄÄ?e, kjer se na vrtu lastniki zagotovo poÄ?utijo varno. ÄŒeprav ga daljinsko vodi snemalec sam, vÄ?asih ne moreĹĄ zakroĹžiti mimo hiĹĄ. Sam take posnetke vedno izreĹžem, nikoli jih ne uporabim. Lahko pa bi se, seveda, zgodilo tudi toÂŤ. NaĹĄ sogovornik je sicer prepriÄ?an, da veÄ?ina lastnikov helikopterÄ?kov, ki jih vsaj v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe ni veliko, posnetkov ne izrablja, saj si kamere za zdaj veÄ?inoma kupujejo ljudje, ki posnetke res potrebujejo pri svojem profesionalnem delu, pri izdelavi video spotov in drugih reklamnih sporoÄ?il.

Nocoj zaÄ?etek 31. Poletnih kulturnih prireditev Velenje, 24. junija – Festival Velenje nocoj zaÄ?enja 31. Poletne kulturne prireditve, v sklopu katerih se bo v dveh poletnih mesecih zvrstilo 60 dogodkov razliÄ?nih umetniĹĄkih zvrsti na ĹĄtevilnih mestnih lokacijah.

V veÄ? kot treh desetletjih so se Poletne kulturne prireditve v Velenju iz peĹĄÄ?ice dogodkov preoblikovale v bogat ciklus prireditev, ki prav vsakemu obiskovalcu zagotovijo in popestrijo vroÄ?e poletne dni. NocojĹĄnji otvoritveni dogodek bo pred domom kulture Velenje. Kulturno poletje bodo zaÄ?eli s koncertom ciganske glasbe skupine Ĺ ukar in plesalk KUDa Balerina, ki se bodo predstavili v tematskem projektu Ciganka.

Program letoĹĄnjih Poletnih kulturnih prireditev zajema raznoliko ponudbo Ĺžanrskih zvrsti in dogodkov, namenjenih vsem generacijam.

Obisk dogodkov je veÄ?inoma brezplaÄ?en, z izjemo petih prireditev, ki jih organizator ugodno ponuja tudi v paketu Poletnega kulturnega abonmaja. Veliko programa je namenjenega najmlajĹĄim. Vsako soboto bodo na travniku ob domu kulture Velenje potekale Lutkarije. NajmlajĹĄi bodo v dopoldanskem Ä?asu

lahko uĹživali na lutkovni ali igrani predstavi, ob torkih bodo v dopoldanskem in popoldanskem Ä?asu na tej lokaciji potekale tematsko zasno-

vane ustvarjalne Igrarije. Osrednji programski del poletnih prireditev v Velenju so koncerti razliÄ?nih glasbenih zvrsti, ki bodo na razliÄ?nih lokacijah v mestu. Na prostem si boste lahko ogledali tudi niz gledaliĹĄkih predstav, na Titovem trgu pa bo letos poletje popestril vizualno-plesni spektakel, ki ga bo z zastavami izvedla belgijska skupina 45 plesal-

Invazija dronov vse, da bi izsledili lastnika malega helikopterja. Takoj pa bi odreagirali tudi, Ä?e bi mali helikopter preletaval podroÄ?je, ki je potencialno nevarno za letalski promet ali Ä?e gre za varovano podroÄ?je. Tam so preleti malih helikopterjev z zakonom Ĺže prepovedani.

OÄ?itno tehnika in njene moĹžnosti v Sloveniji prehitevajo zakonodajalce, a Ä?e bo malih helikopterjev v zraku vse veÄ?, se bodo zakonodajalci morali lotiti tudi tega podroÄ?ja.

â?ą

Pri naĹĄih juĹžnih sosedih ugotavljajo, da se je igraÄ?ka zelo razpasla. Samo nad Zagrebom ugotavljajo, da leta veÄ? kot 4.000 dronov, ki se uporabljajo za razliÄ?ne namene, tudi za prevoz droge. Iz kitajskih delov ga je moĹžno narediti za manj kot 300 evrov.

Ĺ˝e tako imamo ljudje obÄ?utek, da nas (pre)pogosto nadzirajo, ko se to preseli v naĹĄe intimne prostore, pa se veÄ?ina poÄ?uti nelagodno. Sploh,

ker nikoli ne veĹĄ, kje bodo ÂťpristaliÂŤ posnetki, za katere nismo dali nobenega soglasja. đ&#x;”˛

Rokodelci so se predstavili

cev Aglaja. Na vili Herberstein bo lovski glasbeno-kulinariÄ?ni veÄ?er, na katerem bo taktirko v rokah drĹžal kuharski mojster Andrej Kuhar,

eden glavnih igralcev na kuharskem parketu v Sloveniji in dobitnik veÄ?

Michelinovih zvezdic. ÄŒez poletje boste lahko uĹživali tudi ob ogledu filmov pod zvezdami. Ob kulturnem domu bo na ogled sklop devetih filmskih poslastic. đ&#x;”˛

Velenje, 20. junija – Po tem ko je v aprilu in maju naÄ?rte za rokodelsko trĹžnico v Starem Velenju odplaknil deĹž, jim je minulo soboto uspelo.

Krajevna skupnost Staro Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje sta tokrat trĹžnico pripravila v okviru iztekajoÄ?ega se 8. TuristiÄ?nega tedna v Velenju. Rokodelci so napolnili veliko

stojnic, a Ĺžal med njimi ni bilo takih, ki bi obiskovalcem tudi pokazali, kako delajo. VeÄ?ina rokodelcev je bila iz KoroĹĄke in ostalih delov Slovenije, domaÄ?inov med njimi tokrat ni bilo. Na ogled so bili leseni in glineni izdelki, izdelki iz slame, kvaÄ?kanje, pletenje, slike in ĹĄe marsikaj. Organizatorji so poskrbeli za

bogat spremljevalni glasbeni program, zato se je v Starem trgu celo dopoldne ÂťdogajaloÂŤ. Manjkali pa so obiskovalci, ki bi poplaÄ?ali trud organizatorjev. Rokodelske trĹžnice se bodo enkrat meseÄ?no vrstile vse do oktobra. đ&#x;”˛

bĹĄ

Obiskovalci prve letoĹĄnje rokodelske trĹžnice so si z zanimanjem ogledovali lesene izdelke.

bĹĄ

Vpis v srednje ĹĄole

20. mednarodni atletski miting

Od 17. do 19. junija je potekal vpis v programe srednjih ĹĄol za ĹĄolsko leto 2015/2016, tudi v Velenju

Atletski klub Velenje pripravlja v sredo, 1. julija, z zaÄ?etkom ob 19. uri na Mestnem stadionu v Velenju v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije in Mestno obÄ?ino Velenje 20. Mednarodni atletski miting. NajboljĹĄim slovenskim atletom, ki se bodo lahko merili v svetovni konkurenci, se bodo pridruĹžila ĹĄtevilna mednarodno priznana imena kraljice ĹĄportov. Skupaj bodo atleti zastopali veÄ? kot 20 drĹžav. đ&#x;”˛

mz

Na ĹĄolah z omejitvijo vpisa so bili rezultati prvega kroga znani Ĺže minuli petek. Kandidati, ki v tem niso bili uspeĹĄni, lahko po vrsti rangirajo 10 ĹĄol, na katere Ĺželijo prenesti prijavo v drugem vpisnem krogu.

Rezultati tega vpisa bodo znani 29. junija. Takrat bodo lahko kandidati skupaj s starĹĄi dvignili prijavo iz

ĹĄole, na kateri so se prijavili, in jo prenesli na ĹĄolo, na katero so bili sprejeti v drugem krogu.

Na Ĺ olskem centru Velenje so omejili vpis le v ĹĄportnem oddelku gimnazije, kjer bodo v drugem krogu sprejeli le ĹĄe dva kandidata. Zaprt je tudi vpis v programih raÄ?unalniĹĄtvo, elektrotehnika ter

gastronomsko-turistiÄ?ni tehnik, v vseh ostalih programih so ĹĄe prosta mesta.

Po konÄ?anem vpisnem postopku bo ministrstvo na svojih spletnih straneh 3. julija objavilo ĹĄole s ĹĄe prostimi mesti. Vpis v te programe bo mogoÄ? do 31. julija. đ&#x;”˛

tp