25 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (17/28 ÂşC), soboto (14/27 ÂşC) in nedeljo (15/30 ÂşC) bo sonÄ?no in vroÄ?e.

ÄŒetrtek, 27. junija 2019â€

ĹĄtevilka 25 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Z lignitom ni modro nespametno ravnati 3 Ĺ aleĹĄka dolina – V vseh treh obÄ?inah so slovesno zaznamovali dan drĹžavnosti. V mestni obÄ?ini Velenje so pripravili slovesnost Ĺže prejĹĄnji Ä?etrtek. Slavnostna govornica je bila ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?, kulturni program so pripravili uÄ?enci in

'VroÄ?e, vroÄ?e, sladoleda se mi hoÄ?e ‌' Kaj bolj prija v tej poletni vroÄ?ini kot sladoled? To zelo vedo naĹĄi ĹĄolarji, ki so si ga ob koncu ĹĄolskega leta na veliko privoĹĄÄ?ili in zagotovo si ga bodo v prihajajoÄ?ih brezskrbnih in prav tako vroÄ?ih dneh ĹĄe veliko. Naj bodo poÄ?itnice lepe, dolge in brezskrbđ&#x;”˛ ne.â€

Milena KrstiÄ? - Planinc

uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Livada, sodelovali pa so tudi praporĹĄÄ?aki (na sliki).

V Ĺ martnem ob Paki je bila slovesnost v soboto, program je pripravilo Kulturno druĹĄtvo Gorenje, slavnostni govornik pa je bil Ĺžupan Janko KopuĹĄar. V Ĺ oĹĄtanju pa

so Ĺže tradicionalno pripravili slovesnost na predveÄ?er praznika v Skornem. Spomin na osamosvojitvene dneve je obudil Ĺžupan Darko Menih. VeÄ? na 3. strani. đ&#x;”˛

3. julij je praznik rudarjev, ki ga v Skupini Premogovnik obeleĹžijo na prav poseben naÄ?in. S skokom Ä?ez koĹžo. Tako svojstveno in izvirno v svoje vrste sprejmejo mlade, ki bodo vrtali v prihodnost.

Na letoĹĄnjem skoku bodo v rudarski stan sprejeli sicer enega novinca veÄ? kot lani, 39 jih bo, kako pa bo Ä?ez pet, deset let?

V novem ĹĄolskem letu bodo imeli na Ĺ olskem centru Velenje, na katerem edini v Sloveniji izobraĹžujejo za rudarske poklice na ravni srednjega poklicnega in tehniÄ?nega strokovnega kadra, vpisane samo tri dijake, pa Ä?eprav izbiro za izobraĹževanje za rudarske poklice z razliÄ?nimi pristopi izdatno podpirajo. Zavedajo se pomena in namena vzgoje lastnega kadra s sistemom ĹĄtipendiranja in izvajanja raznih oblik praktiÄ?nega usposabljanja z delom. Ob nadaljevanju nizkega vpisa na rudarsko ĹĄolo v prihodnosti ne bo dovolj kadrov, ki bi s potrdili dokazovali, da imajo dovolj znanja in usposobljenosti za takĹĄno delo, zato pripravljajo programe, preko katerih bodo najbolj optimalno sami usposobili zaposlene za konkretna dela in hkrati poiskali najustreznejĹĄi naÄ?in preverjanja in potrjevanja teh znanj.

Zagotovo na odloÄ?itve za ĹĄolanje za rudarske in njim podporne poklice vplivajo tudi nenehna preigravanja, kako dolgo se bo premog v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe kopal. Neznank na tem podroÄ?ju je veliko. Zato vsak ugiba po svoje. Generalni direktor mag. Ludvik Golob pravi, da bi radi to tudi sami Ä?im prej vedeli. Tako kot bi radi vedeli tudi tisti, ki se bodo v prihodnje odloÄ?ali za izobraĹževanje za rudarske poklice. Morda je koga od letoĹĄnje namere odvrnilo prav bombastiÄ?no medijsko napovedovanje zaprtja TEĹ in poslediÄ?no premogovnika do leta 2030?

A kot pravijo na Premogovniku, imajo ĹĄe vedno na voljo 107 milijonov ton premoga, kar bi bilo za blok 6 dovolj do leta 2054.

Vendar tudi na Premogovniku vedo, da najbrĹž do takrat ne bo ĹĄlo. Zaloge so razprĹĄene na severozahod, kjer bi bili pogoji odkopavanja teĹžji, stroĹĄki pa zato viĹĄji. Ni ĹĄe tudi znano, kakĹĄna bo dejanska prihodnost fosilnih goriv in koliko Ä?asa bodo ta ĹĄe del svetovne energetske oskrbe. Neznank je ĹĄe veliko.

Zato bi na takĹĄna in podobna vpraĹĄanja tudi na Premogovniku radi poznali odgovore Ä?im prej. Zato, da bodo pripravljeni in da bodo do takrat, ko bo odkopana zadnja tona premoga v tem prostoru, ustvarili vsaj toliko delovnih mest, kot jih imajo danes.

Do takrat pa sporoÄ?ajo, da se je treba zavedati, da je lignit edini energent, ki ga ima Slovenija na voljo. ÂťZato ni pametno z njim nespametno ravnati,ÂŤ pravi generalni direktor. đ&#x;”˛

V soboto Skok Ä?ez koĹžo Velenje – Soboto pred praznikom rudarjev – 3. julijem, bodo v Skupini Premogovnik zaznamovali s tradicionalno prireditvijo Skok Ä?ez koĹžo. LetoĹĄnja prireditev bo 59. po vrsti.

Dan se bo zaÄ?el z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika, ob 17. uri se bodo uniformirani rudarji zbrali na Titovem trgu, od koder bodo ob 17.30 krenili proti stadionu. Tam se bo ob 18. uri zaÄ?el osrednji ceremonial ob sprejemu novincev v rudarske vrste. Letos jih bo Ä?ez koĹžo skoÄ?ilo 39, eden veÄ? kot lani. Ĺ˝e prej, ob 15. uri, pa se bo v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije na Starem jaĹĄku zaÄ?ela slovesnost, s katero bodo zaznamovali 20-letnico delovanja tega edinstvenega muzeja. đ&#x;”˛

mkp

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Kaj zanima velenjske svetnike?

Tudi na zadnji seji so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje postavili veÄ? vpraĹĄanj in nanje tudi takoj dobili odgovore Mira ZakoĹĄek

Po pravilniku, ki je v veljavi od lanskega leta, lahko vsak svetnik na seji postavi eno ustno vpraĹĄanje, ki ga mora napovedati, zato da mu lahko nanj odgovorijo takoj na seji.

Nepregledne ovinke bodo opremili z ogledali

MatjaĹž PeÄ?ovnik (Levica) je opozoril na zelo slabo preglednost na nekaterih ovinkih na cesti proti Ljubeli in predlagal postavitev ogledal. Povedal je tudi, da je Ĺže govoril z lastniki zemljiĹĄÄ? ob cesti, ki to postavitev dovoljujejo. Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik je svetnike seznanil, da so si cesto Ĺže ogledali in bodo ogledala postavili v kratkem.

informacije o tem sicer sliĹĄal na energetski konferenci, uradno pa obÄ?ina o tem ni bila obveĹĄÄ?ena.

Tako HSE kot TEĹ so Ĺže pozvali, da jih seznani z izsledki presoje, ki so jo Ĺže opravili. (P. S. Prva takaĹĄna predstavitev je bila po tej seji v Ĺ oĹĄtanju Ĺže opravljena).

Ob kolesarskih poteh nova prometna signalizacija

Z novim naÄ?inom zarisanih kolesarskih poti se je na nekaterih obmoÄ?jih v mestu spremenila pro-

metna signalizacija, ki je vozniki v tukajĹĄnjem okolju ĹĄe ne poznajo.

Na to je opozoril svetnik Klemen ArliÄ? (SD).

Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik je povedal, da so informacijo o tem Ĺže objavili (in tudi organizirali javno predstavitev, ki je bila 12. junija).

Svetnikom pa je tudi pojasnil, da lahko cestiĹĄÄ?a, na katerih so zarisane kolesarske poti, normalno uporabljajo, vendar morajo upoĹĄtevati, da imajo na njih prednost kolesarji.

Nered na korejskem parku

Veronika Juvan (NSi) je opozorila na nered na korejskem parku miru ob ĹĄportnem parku na Konovem. Vodja Urada za okolje in prostor mag. Branka GradiĹĄnik je povedala, da teĹžavo poznajo, da so nanjo Ĺže opozorili tako poÄ?itniĹĄko druĹĄtvo KaĹžipot, ki je lastnik tega zemljiĹĄÄ?a, kot uporabnika, ki ga je vzel v 99-letni najem.

Obnova bazena Ĺže poteka

Svetnik Mersad Derviťević je pohvalil energetsko obnovo bazena, zanimalo pa ga je, kako dolgo bo ta trajala in kaj to, da je

bazen zaprt, pomeni za velenjski plavalni klub.

Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek je povedal, da je sanacija Ĺže stekla in da naj bi bila dela opravljena do konca septembra. Veljala bodo 1,1 milijona evrov, izvajajo pa jo v javno-zasebnem partnerstvu.

Za prenovo so izbrali poletni Ä?as, ko je pokriti plavalni bazen tudi sicer zaprt.

Lani visoka izguba

Matej Jenko (Dobra drĹžava) je ocenil, da je tukajĹĄnja gospodarska slika zelo slaba, saj je bilo lani ustvarjeno v Ĺ aleĹĄki dolini kar 53 odstotkov slovenske izgube.

Zanimalo ga je, kaj pomeni to za to okolje in tukajĹĄnje prebivalce.

Odgovoril mu je podĹžupan Peter Dermol, ki je dejal, da

27. junija 2019 obÄ?inska uprava na rezultate gospodarjenja nima vpliva. Izrazil pa je prepriÄ?anje, da je velik del te izgube rezultat slabitev ob menjavi lastniĹĄtev in da na prihodnji razvoj ne bo imela vpliva. Se pa seveda o tem pogovarjajo in skuĹĄajo zagotavljati gospodarstvu na tistem podroÄ?ju, kjer imajo vpliv, Ä?im boljĹĄe pogoje za njihov nadaljnji razvoj.

KriĹžiĹĄÄ?e je last Habita in Mercatorja

Andrej Vrbec (SDS) je opozoril na slabo prometno reĹĄitev v kriĹžiĹĄÄ?u pri Mercatorju in Habitu. Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik mu je pojasnil, da teĹžavo poznajo, a nanj nimajo vpliva, saj je tisto obmoÄ?je v solastniĹĄtvu Mercađ&#x;”˛ torja in Habita.â€

Mestna obÄ?ina Velenje tudi letos podarja zvezke

Kaj je s soseĹžigom odpadkov?

Mestna obÄ?ina Velenje bo letos septembra Ĺže ĹĄesto leto zapored vsem uÄ?encem velenjskih osnovnih in srednjih ĹĄol ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta podarila zvezke. UÄ?enci prve triade in srednjeĹĄolci bodo prejeli tri zvezke, drugi pa po pet zvezkov. Zvezke bodo uÄ?enci prejeli prvi ĹĄolski dan v ĹĄoli.

LetoĹĄnje naslovnice so posveÄ?ene jubileju – 60-letnici mesta. 20. septembra letos namreÄ? mineva 60 let od slavnostnega odprtja novega srediĹĄÄ?a Velenja. Naslovnice tako krasijo fotografije Velenja iz Ä?asa gradnje in danaĹĄnje fotografije. Mestna obÄ?ina Velenje Ĺželi s podarjenimi zvezki prispevati k zmanjĹĄevanju stroĹĄkov druĹžinskega proraÄ?una in tako starĹĄem finanÄ?no olajĹĄati vstop otrok v novo ĹĄolsko leto. Podarjenih bo veÄ? kot 22 tisoÄ? 52-listnih zvezkov, vrednih đ&#x;”˛ dobrih 15,5 tisoÄ? evrov.â€

Aleksandro VasiljeviÄ? (SD) je glede na to, da se v zadnjem obdobju veliko govori o soseĹžigu odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, zanimalo, Ä?e je bila ObÄ?ina o tem Ĺže kaj uradno obveĹĄÄ?ena.

Poudarila je, da si lokalna skupnost nikakor ne sme dovoliti, da s tem ne bi bila seznanjena.

Odgovoril ji je podĹžupan Peter Dermol, ki je povedal, da je

Dograjujejo komunalno infrastrukturo

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ĺ oĹĄtanj – V MetleÄ?ah v Ĺ oĹĄtanju za naselje desetih novih stanovanjskih objektov dograjujejo komunalno infrastrukturo. Investitorji so vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine, vrednost del pa znaĹĄa 110.00 evrov.

Z viĹĄine je pri nas res vse lepo

Obnavljajo zaĹĄÄ?itne premaze

Prekolesarjena regija - Kraljica je nasedla - Od vina k mleku – Od gorce do gorce

Ĺ oĹĄtanj – Na magistralnem vroÄ?evodu na obmoÄ?ju Pohrastnika bodo obnovili zaĹĄÄ?itne premaze, kar bo obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj, ki sta pri tem soinvestitorici, stalo pribliĹžno 60.000 evrov. đ&#x;”˛

Rudarjem Ä?estitamo za praznik.

Kolektiv Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mkp

Po zaslugi kolesarske dirke po Sloveniji smo se tudi domaÄ?ini sami znova lahko prepriÄ?ali, kako lepa je naĹĄa drĹžava. ÄŒe jo gledamo z vrha, s pomoÄ?jo helikopterskih posnetkov! To, pogled z vrha, se nam sicer prepogosto dogaja. Da naĹĄo drĹžavo mnogi preveÄ? ocenjujejo le z vrha, ne poznajo, ali pa noÄ?ejo priznati pa vseh teĹžav, s katerimi se sreÄ?ujejo povpreÄ?ni Slovenci. Vsega tega ĹĄe statistika prav ne zajame. TakĂł je tĂĄko prikazovanje Slovenije bolj reklama za tujino. Kar seveda tudi ni slabo. Sicer pa je ta kolesarska dirka tudi precej razgibala naĹĄe obmoÄ?je, saj je po njem potekala veÄ? kot polovica tekmovanja. Od RogaĹĄke Slatine, preko Celja do Ĺ˝alca – Ä?e naĹĄtejemo le nekaj glavnih toÄ?k s starti ali cilji dirke. Ali kot bi lahko rekli: od zdravilne slatinske vode do prijetnega vonja po hmelju in pivu. In precej vmes. Dirka je konÄ?ana, nekateri kraji, kjer so bili starti, cilji ali kakĹĄni drugi pomembnejĹĄi ÂťdogodkiÂŤ, pa Ä?akajo, ali jih bodo prepoznali kot dobre organizatorje sprejemov in lepo ustvarjenega navijaĹĄkega vzduĹĄja. Kot dobre gostitelje, skratka! V Celju je bilo vzduĹĄje v cilju v srediĹĄÄ?u mesta izjemno – a po zaslugi Luke Mezgeca in Grege Boleta, ki sta slavila dvojno zmago!

Nekateri tudi pravijo, da se je Celjanom in okoliÄ?anom zgodilo ĹĄe nekaj drugega mednarodnega. Posredno so priĹĄli pod AmeriÄ?ane.

Abanka, kateri so pred leti (kdo ve zakaj) prikljuÄ?ili naĹĄo regijsko Banko Celje, je zdaj pristala v mariborski banki v lasti ameriĹĄkega sklada. ÄŒudna so pota naĹĄega denarja, bi kdo rekel!

Skok v poletje se, Ĺžal, povsod ni povsem posreÄ?il, ponekod tudi po zaslugi muhastega vremena, saj je bilo poplavljenih veliko krajev, povzroÄ?ena velika ĹĄkoda. Vseeno pa velja, da ne le v Velenju, tudi v Celju Âťveliko dajoÂŤ na jezera. Celjsko Ĺ martinsko jezero (njegovo pravo razseĹžnost so pokazali posnetki iz zraka) naj bi vsaj po naÄ?rtih Ĺže zdavnaj zaĹživelo, pa se tudi zadnje napovedi le poÄ?asi uresniÄ?ujejo. Te dni naj bi vendarle ÂťpognaliÂŤ vsaj eno ali dve skakalnici, kakrĹĄne so pred Ä?asom Ĺže delovale, marsikaj drugega je ĹĄe v zraku.

Je pa v jezeru ali ob njem nekaj manj. ObÄ?ina je namreÄ? odstranila kraljico – jezersko kraljico, kot se je imenovala ladja, ki je dolga leta prevaĹžala ljudi po jezeru. Zaradi sporov lastnika z obÄ?ino se je

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

vse klavrno konÄ?alo. Ladja je ÂťnasedlaÂŤ, konÄ?no so jo odstranili.

Za jezersko ponudbo je to gotovo velik udarec.

Zdaj ni niÄ? veÄ? novost, da bo v ponedeljek na direktorski stolÄ?ek Mlekarne Celeia namesto Marjana Jakoba sedel Vinko But. Ta je zadnjih 18 let vodil Kmetijsko zadrugo Ĺ marje pri JelĹĄah, ĹĄtiri leta je bil zaposlen Ĺže prej kot enolog. In to, kot kaĹžejo rezultati, uspeĹĄno. Vsi si seveda nadejajo, da bo enako uspeĹĄen tudi ob ÂťpreskokuÂŤ z vina na mleko. Njegovo vodilno mesto ĹĄmarske kmetijske zadruge pa bo zasedel BoĹĄtjan Hostnik iz Polja ob Sotli. Tudi on je bil Ĺže nekaj let zaposlen v tej zadrugi, njegova prva naloga bo nadaljevanje obseĹžne 1,3 milijona evrov vredne investicije (tretjino bo prispevalo ministrstvo za kmetijstvo), s katero bodo poveÄ?ali in posodobili proizvodne prostore in opremo ter razĹĄirili HiĹĄo vin Emino.

Pravijo, da bo malo vinsko obarvan tudi sobotni pohod na Kozjanskem.

Med tem ko nekateri jeseni pripravljajo kakĹĄne dneve odprtih vrat vinskih kleti, pohode od zidanice do zidanice, bodo v Sladki Gori Ĺže zdaj pripravili tradicionalni pohod Od gorce do gorce. OdĹĄli bodo na sproĹĄÄ?eno pot med vinogradi. UdeleĹženci si bodo lahko ogledali razne turistiÄ?ne znamenitosti v okolici Sladke Gore, seveda pa tudi veÄ? ÂťpostojankÂŤ - gorc in vinskih kleti. Pravijo, da je dobre domaÄ?e kapljice v sodih ĹĄe dovolj.

V Celju pa zakljuÄ?ujejo triletni evropski projekt GreenerSites. KneĹžje mesto je le eden od enajstih partnerjev iz petih drĹžav, namen projekta pa je bil izboljĹĄanje okoljskega in prostorskega stanja opuĹĄÄ?enih ali premalo izrabljenih industrijskih obmoÄ?ij. Celjani so se v okviru tega projekta lotili sanacije obmoÄ?ja stare cinkarne. Dela so opravljali s tremi metodami, ki naj ne bi bile primerne le za to degradirano obmoÄ?je, tudi pri drugih okoljskih posegih.

Pa ĹĄe to: ÂťGremo ĹĄe viĹĄje!ÂŤ si menda pravijo turistiÄ?ni delavci v PodÄ?etrtku. Po enem od zadnjih izborov je ta obÄ?ina med najboljĹĄimi turistiÄ?nimi obÄ?inami v naĹĄi deĹželici na petem mestu. A povzpeti se Ĺželijo ĹĄe viĹĄje. Vendar ne (le) s pomoÄ?jo tako priÄ?akovanega novega stolpa na Rudnici!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

PROSLAVE

27. junija 2019

Ponos bi moral biti samozavestnejĹĄi Velenje, 20. junija – V dvorani kulturnega doma je bilo v Ä?etrtek zveÄ?er slovesno.

Svoje so k temu dodali praporĹĄÄ?aki in seveda uÄ?enci osnovne ĹĄole Livada, ki so bili ves Ä?as slovesnosti na odru. V obliki sproĹĄÄ?enega pogovora so predstavili svoje poglede in svojo ljubezen do Slovenije, vse skupaj pa so dopolnili z ubrano domoljubno pesmijo.

Slavnostna govornica, ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?, je v svojem govoru izrazila obilo optimizma in poudarila, da bi morali biti Slovenci na vse, kar smo v svoji zgodovini dosegli, in na to, kar imamo danes, bolj ponosni.

Poudarila je veliÄ?ino slovenskih osamosvojitvenih aktivnosti in pohvalila vse, ki so se borili za to, da imamo danes svojo svobodno drĹžavo in da smo del Evropske unije. Ob

tem pa je spomnila tudi na zasluge borcev narodno osvobodilnega boja.

Izrazila pa je nezadovoljstvo nad tem, da je ĹĄe vedno veliko tistih, ki vsega tega niso pripravljeni priznati in ĹĄirijo neresnice tudi preko druĹžbenih omreĹžij, ki so premalo zaĹĄÄ?itena. Opozorila je

na to, kako ĹĄkodljiv je lahko sovraĹžni govor, ki lahko pripelje do najhujĹĄih grozodejstev, ki so jih v zgodovini doĹživljali naĹĄi dedje. ÂťZelo sem ponosna, da sem doma tukaj, v Velenju. Ponosna sem na celotno Ĺ aleĹĄko dolino in sreÄ?na sem, da lahko

opravljam sluĹžbo, s katero sluĹžim Sloveniji in njenim ljudem. Ta moj ponos ĹĄe zraste, kadar sem v tujini, ko se ĹĄe bolj zavedam, kaj vse imamo prebivalke in prebivalci Slovenije. Tega se mnogo premalo zavedamo. Pa vendar izhaja iz nas tako zelo veliko primerov dobrih

đ&#x;”˛

Dan drĹžavnosti v Skornem Ĺ tevilne prireditve ĹĄirom po Sloveniji priÄ?ajo o tem, kako pomemben praznik je dan drĹžavnosti. V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pripravijo tri veÄ?je slovesnosti, in sicer v Ravnah s pohodom in slovesnostjo, v Zavodnju s simbolnim zalivanjem lipe in v Skornem, kjer vsako leto poteka osrednja slovesnost ob dnevu drĹžavnosti.

V imenu organizatorjev, TuristiÄ?nega druĹĄtva Skorno, je zbrane pozdravil njegov predsednik SreÄ?ko Stropnik. Zahvalil se je za izgradnjo novega doma, ki nastaja ob igriĹĄÄ?u in zagotovil, da bo v domu tudi Ĺživljenje.

Osrednji govornik je bil Ĺžupan Darko Menih, ki je v uvodu poudaril, da moramo biti ponosni na naĹĄo drĹžavo in drĹžavne simbole in da moramo o pomenu praznika pouÄ?iti tudi svoje zanamce. ÂťPonosni bodimo na Slovenijo in tudi na vse, ki so se v preteklosti zanjo zavzemali,ÂŤ je dejal Ĺžupan in nadaljeval: ÂťJe v Sloveniji vse odliÄ?no? Verjetno ne.

Bi lahko bilo kaj boljĹĄe? Zagotovo. Je pa zgovoren podatek, da smo Slovenci na sploĹĄno zadovoljni s svojim Ĺživlje-

njem. Je to prav? NajbrĹž ne.

Imeli smo veliko energije in naÄ?rtov, kako bomo Ĺživeli v novi samostojni drĹžavi. Kam je ĹĄla vsa zagnanost, kam so ĹĄle vse Ĺželje? Vedno bolj nas razdeljujejo ideoloĹĄka nasprotovanja, sovraĹžni odnosi do nasprotno misleÄ?ih, korupcija na vseh ravneh Ĺživljenja ‌ Vedno teĹžje je tudi delovanje obÄ?in, ker vlada prelaga svoje dolĹžnosti na obÄ?ine, vendar brez finanÄ?ne podpore. Lahko reÄ?em, da se v naĹĄi obÄ?ini glede na razpoloĹžljiva sredstva trudimo za zagotavljanje osnovnih Ĺživljenjskih dobrin.ÂŤ Omenil je ĹĄe nekaj veÄ?jih aktualnih obÄ?inskih projektov (izgradnja glasbene ĹĄole, domov krajanov v Skornem in LajĹĄah, sanacija plazov, ureditev parkiriĹĄÄ?a pri gasilskem domu v Ĺ oĹĄtanju ‌) in se zahvalil vsem, ki so pripravili tokratno slovesnost.

Predsednik Krajevne skupnosti Skorno-Florjan Matej SkornĹĄek je dejal, da bi dan drĹžavnosti moral biti dan veselja

in ponosa, vendar je vÄ?asih videti, da si ljudje tega sploh ne Ĺželimo. Mladi se ozirajo v prihodnost, preko babic in dedkov

DrĹžava smo ljudje in ljudje smo drĹžava Ĺ martno ob Paki, 22. junija – 25. junija v Sloveniji praznujemo dan drĹžavnosti. Na ta dan pred 28 leti smo sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je Slovenija postala formalno neodvisna. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so slovesnost v poÄ?astitev dneva drĹžavnosti pripravili Ä?lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje, na odru dvorane ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma pa je poleg Ä?lanov druĹĄtva nastopila ĹĄe folklorna skupina iz BoÄ?ne.

Osrednji govornik, ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar, je ob tej priloĹžnosti maloĹĄtevilne prisotne spomnil na definicijo, kaj je drĹžava, se dotaknil obÄ?utkov, ki so prevevali drĹžavljane ob osamosvojitveni vojni. Menil je, da je o tem treba govoriti tako zaradi Ĺžrtev in da bodo mladi, rojeni po teh dogodkih, obÄ?utili veliÄ?ino in

praks. Imamo ogromno odliÄ?nih ljudi, ki so inovativni. PrepriÄ?ana sem, da bi morali biti mnogo bolj pokonÄ?ni,ÂŤ je dejala in dodala, da je ponosna tudi na svoje opravljeno delo, za katero pa vedno znova poudarja, da to ni samo njen rezultat, Âťampak tudi rezultat ĹĄirĹĄe skupnosti, vseh vas, ki so me v teh letih oblikovali, me vzgojili tukaj v Velenju, v Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ Poudarila je, da moramo gledati nazaj v zgodovino zato, da se iz nje uÄ?imo. In na kaj je ta trenutek najbolj ponosna? ÂťNa to, da se je vlada soglasno odloÄ?ila, da se upremo Evropski komisiji, ki nam je Ĺželela nekako diktirati, kako lahko opravimo svojo preiskavo o banÄ?ni luknji. Mislim, da bi morala Evropska unija delovati na naÄ?elu transparentnosti, na naÄ?elu javnosti, na tistih vrednotah, za katere smo se borili po drugi svetovni vojni, zato imamo zdruĹženo Evropo. TakĹĄno moramo krepiti in negovati.ÂŤ

pomembnost osamosvojitvenih Ĺžnosti so ostale neizkoriĹĄÄ?ene dogajanj. ÂťLahko smo ponosni ter zamujene, storjenih na takratne dogodke in na preje bilo preveÄ? napak. hojeno 28-letno pot. Veliko je Vedeli smo, da bosta bilo dobrih stvari, pozitivnih trĹžno gospodarstvo rezultatov, uspehov, razvoj in in kapitalistiÄ?ni naÄ?in napredek sta vidna na vseh razmiĹĄljanja prinepodroÄ?jih. Postali smo mednarodno zanesljiv, pomemben in odgovoren partner v Evropi in svetu. Pa vendarle ni vse tako, kot bi moralo biti in bi si vsi Ĺželeli.

Mnogokrat so poteptane osnovne Osrednji pravice, zapisane govornik na v ustavi, moralne prireditvi vrednote in lastno- je bil Ĺžupan sti, na katere priJanko segamo, so zaĹĄle v KopuĹĄar. slepo ulico. Mnoge priloĹžnosti in mo-

sla veÄ?je razlike, toda takĹĄnih anomalij ni priÄ?akoval nihÄ?e.ÂŤ Po mnenju KopuĹĄarja vse veÄ? ljudi Ĺživi na robu preĹživetja zato, ker jim sistem ne omogoÄ?a normalnega Ĺživljenja, Ä?eprav so si poĹĄteno pridelali pokojnino in

Kulturni program so pripravili Ä?lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje.

Mira ZakoĹĄek

pa spoznavajo tudi preteklost in tako je prav.

Izmed gostov je zbrane nagovoril Leon Stropnik, predsednik OZVVS Ĺ oĹĄtanj, ki se je spomnil pomembnejĹĄih dogodkov, ki so se med osamosvojitveno vojno odvili na podroÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Poudaril je, da moramo biti na to ponosni.

Anton BerloĹžnik, predsednik KO NOB Skorno-Florjan Bele Vode, je vsem Ä?estital za praznik in zakljuÄ?il z besedami: ÂťSpoĹĄtujmo razliÄ?nost naĹĄega miĹĄljenja in bomo laĹžje in bolj uspeĹĄno gradili naĹĄo prihodnost.ÂŤ Delegacija je nato poloĹžila cvetje k obeleĹžju NOB v Skornem, Ĺže prej pa so to opravili tudi pri spomeniku veteranov vojne za Slovenijo v Ĺ oĹĄtanju.

V kulturnem programu so sodelovali PO Zarja, MePZ Skorno, domaÄ?ina Jure Hudobreznik na harmoniki in pevec Denis Trap ter Taja Godec iz DoliÄ?a, ki je zaigrala na citre.

plaÄ?evali vse potrebne dajatve.

Danes delavske pokojnine – je ĹĄe dejal – ne zadoĹĄÄ?ajo za plaÄ?ilo Ĺživljenjskih stroĹĄkov, bolan Ä?lovek pa je prepuĹĄÄ?en neuÄ?inkovitemu in dragemu zdravstvenemu sistemu. Postavitev jasnih mej v komuniciranju bo privedlo do ponovnega zaupanja, spoĹĄtovanja in medsebojnega razumevanja.

đ&#x;”˛

TjaĹĄa Rehar

Poleg negativnih pa najdemo tudi veliko pozitivnih in dobrih reÄ?i. Tako v drĹžavi kot obÄ?ini.

UresniÄ?eni so mnogi projekti in dane ĹĄtevilne moĹžnosti, ki so se nam zdele neuresniÄ?ljive. S predanim delom ter ob pomoÄ?i EU je nastalo marsikaj, zato je tudi prihodnost svetla. KopuĹĄar je ĹĄe menil, da moramo kljub drugaÄ?nemu razmiĹĄljanju, kot je naĹĄe, zaupati generacijam, ki prihajajo, da bodo dostojni nasledniki tistih, ki so izbojevali in dosegli lastno drĹžavo. ÂťNauÄ?imo in pomagajmo jim razumeti, da Slovenija ni le naĹĄa drĹžava, ampak naĹĄa domovina, ki jo moramo imeti radi in zanjo tudi marsikaj storiti. To znamo, zmoremo in smo sposobni, zato se nam za naĹĄo prihodnost ni treba bati.ÂŤ Svoje misli je Janko KopuĹĄar sklenil, naj bomo ponosni na naĹĄo Slovenijo in po svojih moÄ?eh prispevamo k njenemu nadaljnjemu razvoju. DrĹžava smo ljudje in ljudje smo drĹžava. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Jakoba bo zamenjal Vinko But V Mlekarni Celeia od 1. julija nov direktor – Marjan Jakob ostaja v podjetju leto dni kot svetovalec direktorja Tatjana Podgorťek

Arja vas – Od 1. julija dalje bo prevzel vodenje Mlekarne Celeia iz Arje vasi Vinko But, dosedanji direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelťah. Sredi tega meseca ga je za dobo ťtirih let imenoval Nadzorni svet mlekarne.

Imenovanje ni preseneÄ?enje, saj se je o imenu, ki naj bi zamenjalo dolgoletnega direktorja mlekarne Marjana Jakoba govorilo Ĺže dlje Ä?asa. Jakob ostaja v podjetju do upokojitve (avgusta 2020) kot svetovalec direktorja. Mlekarna je v zadnjih 20 letih, odkar jo je vodil, poveÄ?ala odkup mleka za 90 odstotkov, prihodke za 110 odstotkov, za 27 odstotkov se je zmanjĹĄala zadolĹženost. V zadnjih 10 letih je mlekarna ustvarila 4,3 milijona evrov dobiÄ?ka, vrednost investicijskih vlaganj v posodobitev proizvodnje, procesov in izdelkov so v zadnjem desetletju dosegla 21 milijonov evrov. Jakob je ob tem izjavil, da je vesel,

Marjan Jakob

Vinko But

ker leto dni pred svojo upokojitvijo predaja mlekarno v roke mlajĹĄemu Ä?loveku, ki mlekarno pozna, je poln energije in dobrih naÄ?rtov zanjo. ÂťVodenje podjetja z 229 zaposlenimi, ki sodeluje s 16 dobavitelji in posluje na 14 tujih trgih, je zahtevna naloga, zato se bom do svoje upokojitve posvetil nadzorovani in natanÄ?ni predaji poslov.ÂŤ Zadovoljen je, ker je v pomembnih trenutkih edine

mlekarne v slovenski lasti vodil strateĹĄke premike, ki so pripeljali do poveÄ?anega trĹžnega deleĹža, prepoznavnosti blagovne znamke in poslovnih uspehov.

Vinko But prihaja v mlekarno z 22 leti delovnih izkuĹĄenj, od tega 18 let na vodilnem poloĹžaju.

Kmetijska zadruga Ĺ marje pri JelĹĄah je pod njegovim vodstvom dosegla kar nekaj odmevnejĹĄih rezultatov, med najbolj odmevne

Ĺ e ena katastrofalna sezona Zaradi neugodnega vremena Ĺže ob blizu 50 odstotkov medu – Sladkorna raztopina slaba hrana za Ä?ebele Tatjana PodgorĹĄek

LetoĹĄnje neobiÄ?ajne vremenske razmere ne napovedujejo niÄ? dobrega za Ä?ebele, te marljive delavke v naravi. To bo ĹĄe ena katastrofalna letina, pravi TomaĹž Lesnjak, predsednik ÄŒebelarske zveze SaĹĄa. ÂťLahko reÄ?emo, da se v zadnjih ĹĄtirih sezonah nikakor ne moremo pohvaliti s pridelkom, prej lahko govorimo o ĹĄkodi oziroma posledicah krutih podnebnih sprememb, ki potrjujejo posledice za okolje ĹĄkodljivih dejanj ljudi. Ĺ˝ledolom, podlubniki, spomladanske zmrzali, letos preveÄ? deĹžja in prenizke spomladanske temperature krojijo in oteĹžujejo naĹĄe delo, Ä?ebelam pa Ĺživljenje.ÂŤ CvetliÄ?ne paĹĄe ni bilo, lipa je ...

Spomladansko hladno in deĹževno vreme ni omogoÄ?alo Ä?ebelam paĹĄe, kot so jih vajene.

CvetliÄ?na paĹĄa je praktiÄ?no ĹĄla neopazno mimo, kar se pozna, ugotavlja Lesjak, na rastlinah, saj te nimajo toliko sadeĹžev, kot

naj bi jih imele. V tem trenutku Ä?ebele. ÂťTe ostajajo brez osnovne je ugodna paĹĄa lipe, je pa teĹžava, hrane. To bo treba nadomeĹĄÄ?ati s ker ta med hitro kristalizira. Ĺ˝e v sladkorno raztopino, za katero pa satju se v nekaj dneh strdi in ga vemo, da ni bogata hrana, ampak je teĹžko pridobiti iz satja. V naslednjih dneh Ä?ebelarji priÄ?akujejo zgodnje cvetenje kostanja, glavna kostanjeva paĹĄa naj bi sledila kasneje, Âťpotem pa je praktiÄ?no sezone Ĺže konec. Lahko bi se na smreki ĹĄe pojavila moĹžnost za medenje, a je verjetnost za kaj takega majhnaÂŤ Trenutno ĹĄe teĹžko oceni, koliko manj medu bodo TomaĹž Lesjak: ÂťNeugodne vremenske razmere pridelali, zagotovo niso dobre za nikogar, ne za Ä?ebelarje, Ä?ebele pa vsaj polovico in tudi ne za potroĹĄnike.ÂŤ manj za ta Ä?as, kot so si ga obetali in kot so ga pride- je namenjena zgolj za njihovo lali v vremensko ugodnejĹĄih letih. preĹživetje. KakĹĄen vpliv bo to ÄŒebelarje poleg izgube prihodka imelo na razvoj Ä?ebel, bomo videzaradi katastrofalne letine skrbijo li prihodnje leto.ÂŤ Ob tem, dodaja

pa ĹĄteje 60 % rast odkupa govedi in mleka ter zavidanja vredne poslovne rezultate 13 trgovin ter trgovskih centrov, ki so jih obnovili ali zgradili na novo, restavracij ZadruĹžnik ter HiĹĄe vin Emino, ki so jo prav tako temeljito obnovili in posodobili. But je dejal, da je pri njegovi odloÄ?itvi o kandidaturi za direktorja mlekarne botrovalo poznavanje razmer v njej, saj je bil Ä?lan njenega nadzornega sveta, lastniĹĄka povezanost in izziv. Vidi ga v prizadevanjih zagotoviti njenim lastnikom stabilno poslovanje in razvoj podjetja. Kot kmet in direktor zadruge tudi dobro pozna razmiĹĄljanja ter priÄ?akovanja kmetov. ÂťMlekarna je v preteklih letih poveÄ?ala prepoznavnost blagovne znamke na slovenskem trgu. Ĺ e naprej bo njen cilj odkup vsega mleka, ki ga sedaj ponujajo zadruge lastnice. V prihodnjih letih, dokler bodo potroĹĄniki naklonjeni domaÄ?i, kakovostni hrani, mora mlekarna ĹĄe utrditi svoj poloĹžaj, biti prepoznavna do vseh deleĹžnikov, ki so tako ali drugaÄ?e soodvisni od njenega poslovanja.ÂŤ But bo prve korake kot direktor mlekarne usmeril predvsem k prepoznavanju poslovanja podjetja, k odprtim projektom in prevzemanju poslov. đ&#x;”˛

sogovornik, lahko priÄ?akujejo napad bolezni. Hladno in vlaĹžno spomladansko vreme je bilo kot nalaĹĄÄ? za razvoj parazita varoje, ki lahko zdesetka ĹĄtevilo Ä?ebeljih druĹžin. V preteklih letih so zaradi slabe paĹĄe doma Ä?ebelarji vozili Ä?ebele na paĹĄo v druge dele Slovenije ali celo po nekdanji Jugoslaviji. ÂťRazmere za Ä?ebelarjenje so po vsej Sloveniji enake. Nikjer ni izdatnih paĹĄ, pravzaprav teh ni tudi po Balkanu. Pred nedavnim smo bili Ä?ebelarji na strokovni ekskurziji v Bosni in tudi tam imajo podobne teĹžave kot mi.ÂŤ Posledice katastrofalne letine lahko obÄ?utijo tudi potroĹĄniki, meni TomaĹž Lesjak. Zaradi majhnih koliÄ?in medu na trgu znajo poskoÄ?iti cene, kar pa hkrati napoveduje moĹžnost veÄ?jega uvoza medu, katerega porekla potroĹĄniki ne poznamo. Je pa spodbudno, da raste zanimanje za Ä?ebelarjenje tudi med mladimi? ÂťV zadnjih letih smo res beleĹžili veÄ?je zanimanje, a se stanje Ĺže umirja. Res je, da prihaja do menjave generacij, a sem skoraj prepriÄ?an, da bomo kljub temu beleĹžili padec ĹĄtevila Ä?ebelarjev in Ä?ebeljih druĹžin tudi zaradi vse prej kot normalnih vremenskih razmer,ÂŤ je sklenil TomaĹž Lesjak. đ&#x;”˛

Ljubljana, 19. junija – Konec aprila je Mestna obÄ?ina Velenje na pobudo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a pozvala ministra za okolje in prostor Simona Zajca na sestanek o aktualnih temah, kot so degradacija okolja, cena toplotne energije, cena kuponov CO2, projektov mehanizma CTN in drugih tem iz varstva okolja.

PrejĹĄnjo sredo se je podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol sestal z ministrom. Na

sestanku je ponovno izrazil priÄ?akovanje, da se pri obraÄ?unu cene toplotne energije v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ne bi upoĹĄteval stroĹĄek nakupa CO2 kuponov, saj se ta v tem primeru poslediÄ?no prenaĹĄa na konÄ?ne uporabnike, to je odjemalce toplotne energije Komunalnega podjetja Velenje. Za prebivalce Ĺ aleĹĄke doline zahtevajo, da so ti kuponi brezplaÄ?ni, saj je ta dolina za energetsko samooskrbo Ĺže dovolj Ĺžrtvovala. Minister za okolje in prostor je potrdil, da bodo strokovne sluĹžbe to moĹžnost preuÄ?ile in preverile, Ä?e je zahteva skladna z evropsko in nacionalno zakonodajo.

Razgovor je potekal tudi o moĹžnosti prijave na javne razpise podnebnega in eko sklada za

GOSPODARSKE novice IzboljĹĄana bonitetna ocena Sloveniji Bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) je zviĹĄala bonitetno oceno Slovenije z A+ (pozitivni obeti) na AA- (stabilni obeti). S&P dvig bonitetne ocene utemeljuje z moÄ?no gospodarsko rastjo in rastjo stopnje zaposlenosti. Kot so dodali, je S&P navedel, da Slovenija poleg tega uspeĹĄno zniĹžuje javni dolg in dosega javnofinanÄ?ni preseĹžek. Po mnenju agencije je Slovenija danes Âťdobro pripravljena na morebitne pretrese iz mednarodnega okoljaÂŤ. ÂťPo aprilskem izboljĹĄanju obetov Sloveniji iz bonitetne agencije Moody's je dvig bonitetne ocene S&P dodatna in pomembna potrditev, da je Slovenija na dobri poti, da ponovno doseĹže bonitetno oceno AA, ki jo je imela maja 2006,ÂŤ so zapisali na ministrstvu.

PovpreÄ?na ocena prostih delovnih mest 2,3-odstotna PovpreÄ?na stopnja prostih delovnih mest, ki odraĹža razmerje med prostimi in vsemi delovnimi mesti, je v prvem letoĹĄnjem Ä?etrtletju v obmoÄ?ju z evrom znaĹĄala 2,3 odstotka, v EU pa 2,4 odstotka, je sporoÄ?il evropski statistiÄ?ni urad Eurostat. Stopnja prostih delovnih mest v Sloveniji je v prvem letoĹĄnjem trimeseÄ?ju znaĹĄala 2,7 odstotka.

Na HrvaĹĄkem pa je vlada zaradi velikega pomanjkanja delavcev v turizmu dala dovoljenje za prihod 3000 tujcev.

FinanÄ?no stanje gospodinjstev je dobro FinanÄ?no stanje v slovenskih gospodinjstvih je najboljĹĄe, odkar drĹžavni statistiki merijo razpoloĹženje med domaÄ?imi potroĹĄniki. A bolj kot pri porabi se to kaĹže v rastoÄ?em varÄ?evanju. ÄŒeprav je oÄ?itno pretirana potroĹĄnja najveÄ?ja rak rana naĹĄega planeta, saj redi veÄ?ino ostalih anomalij na tem planetu, pa jo ekonomija seveda rada poveliÄ?uje. No, Slovenci smo ĹĄe vedno sorazmerno zmerni.

Slovenija je bila tudi lani pod povpreÄ?jem EU pri kazalcih dejanske individualne potroĹĄnje in bruto domaÄ?ega proizvoda na prebivalca.

Pri prvem je dosegala 77 odstotkov, pri drugem pa 87 odstotkov povpreÄ?ja EU. NajviĹĄjo potroĹĄnjo so beleĹžili v Luksemburgu.

Abanka prodana Slovenski drĹžavni holding (SDH) je v imenu drĹžave z Novo KBM podpisal pogodbo o prodaji stoodstotnega deleĹža Abanke. Nova KBM, ki je v veÄ?inski lasti ameriĹĄkega sklada Apollo, bo za Abanko odĹĄtela 444 milijonov evrov. ZakljuÄ?ek transakcije je priÄ?akovati do konca leta.

KonÄ?an steÄ?aj Klasja Po ĹĄtirih letih je konÄ?an steÄ?aj celjskega Klasja. SteÄ?ajni upravitelj Kristijan Anton KontarĹĄÄ?ak je s potekom steÄ?aja, predvsem z izkupiÄ?kom od prodaje premoĹženja, zelo zadovoljen. V steÄ?ajno maso se je namreÄ? nateklo 9,3 milijona evrov, loÄ?itveni upniki Klasja so dobili poplaÄ?anih skoraj 29 odstotkov svojih terjatev, prav vse terjatve pa so bile poplaÄ?ane nekdanjim zaposlenim v Klasju, nekaj denarja so dobili tudi navadni upniki.

Goljufije in izkoriĹĄÄ?anje?

Evropska zveza gradbenih in lesnih delavcev je konec maja Evropsko komisijo prosila za preiskavo slovenskega modela napotitev delavcev na zaÄ?asno delo v EU. V zvezi opozarjajo, da se je ĹĄtevilo napotenih delavcev iz Slovenije v nekaj letih poveÄ?alo za skoraj 600 odstotkov ter da slovenski model temelji na Âťgoljufijah in izkoriĹĄÄ?anjuÂŤ.

Na HrvaĹĄkem primanjkuje najmanj 15 tisoÄ? delavcev Pred zaÄ?etkom osrednje turistiÄ?ne sezone je stanje na hrvaĹĄkem trgu dela kritiÄ?no in je odpiranje posameznih namestitvenih objektov in gostinskih lokalov ogroĹženo, opozarjajo v zdruĹženju hrvaĹĄkih delodajalcev. Kot ocenjujejo, primanjkuje najmanj 15.000 delavcev.

Vlada je zahtevam delno prisluhnila in odobrila 3000 zaposlitev tujcev.

Mirko MarinÄ?iÄ? tretji Ä?lan uprave HSE

Emisijski kuponi naj ne bi vplivali na ceno toplote PodĹžupan na sestanku z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem

27. junija 2019

sofinanciranje projektov. PodĹžupan Dermol je na sestanku izrazil priÄ?akovanje, da se bodo lokalna skupnost in obÄ?ani v prihodnje lahko prijavljali na razliÄ?ne razpise, vezane na podnebni in eko sklad. V omenjenih razpisih so bili v preteklosti velikokrat izloÄ?eni zaradi prenizke vsebnosti PM10 delcev v ozraÄ?ju oz. zaradi kakovostnega zunanjega zraka, ki je predvsem pozimi posledica uÄ?inkovitega sistema daljinskega ogrevanja. Minister je potrdil, da bodo preuÄ?ili zakonsko osnovo, da bodo ti razpisi v prihodnje dostopni tudi Ĺ aleĹĄki dolini. đ&#x;”˛

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je na izredni seji za tretjega Ä?lana poslovodstva krovne druĹžbe najveÄ?je energetske skupine v drĹžavi imenoval Mirka MarinÄ?iÄ?a. Ta se bo kot poslovni direktor s ĹĄtiriletnim mandatom 15. julija pridruĹžil generalnemu direktorju Stojanu Nikoliću in poslovnemu direktorju Viktorju VraÄ?arju.

ManjĹĄi obseg gradbenih del Obseg gradbenih del v obmoÄ?ju z evrom se je aprila na meseÄ?ni ravni zmanjĹĄal za 0,8 odstotka, v celotni EU pa za 0,6 odstotka. Na letni ravni se je v obmoÄ?ju z evrom poveÄ?al za 3,9, v EU pa za 4,5 odstotka. Med tem ko je Slovenija ĹĄe februarja dosegala najveÄ?jo rast na tem obmoÄ?ju v EU, je tako kot marca na meseÄ?ni ravni zabeleĹžila najveÄ?ji padec. Med Ä?lanicami, za katere so bili na voljo podatki, je ta -7,4 odstotka, sledi ji MadĹžarska z -3,8 odstotka. V Sloveniji je bil obseg del glede na april lani vseeno veÄ?ji za ĹĄest odstotkov. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

27. junija 2019

Optimizem pred praznikom rudarjev Do sredine junija so v Premogovniku Velenje nakopali 50.000 ton premoga veÄ?, kot so predvideli v letnem naÄ?rtu, in izdelali 200 metrov novih prog veÄ?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 20. junija – ÂťMoj petletni mandat se poÄ?asi konÄ?uje. V tem obdobju smo naredili ogromno, ne pa ĹĄe vsega.

MoÄ?no verjamem, da bomo do takrat, da bo odkopana zadnja tona premoga v tem prostoru, ustvarili vsaj toliko delovnih mest, kot jih imamo danes, in to delovnih mest z vsaj takĹĄno, Ä?e ne viĹĄjo dodano vrednostjo, da bodo naĹĄi otroci vztrajali v naĹĄi dolini,ÂŤ je misel, ki jo je sicer ob koncu pogovora ob prazniku rudarjev 3. juliju izrekel generalni direktor Skupine Premogovnik mag. Ludvik Golob. Misel navdaja z optimizmom, zato mora biti na zaÄ?etku!

Za njimi je zahtevno leto Obdobje med lanskim in letoĹĄnjim praznikom 3. julijem je bilo zelo pestro. Po Ä?em si ga boste najbolj zapomnili? ÂťPo tem, da je bilo zelo zahtevno tako poslovno kot na proizvodnem podroÄ?ju.

Na slednjem je do oktobra, preden so se v jami na obeh odkopnih deloviĹĄÄ?ih pojavile teĹžave, kazalo zelo dobro. Te teĹžave so se konec leta odrazile v negativnem poslovnem rezultatu. Sprejeti je bilo treba kar nekaj ukrepov, da jih odpravimo. Zaposlili smo nove sodelavce, uvedli spremembe v samo vodenje ‌ Vse to Ĺže daje rezultate.

ZaÄ?etek letoĹĄnjega leta pa bo, kar se proizvodnje tiÄ?e, ĹĄel v zgodovino. Na prvi delovni dan smo odkopali 250-milijonto tono premoga.

Trenutni rezultati, tako proizvodni kot pri izdelavi jamskih objektov, so nad naÄ?rtovanimi. Do sredine junija smo nakopali pribliĹžno 50.000 ton premoga veÄ?, kot smo predvideli v letnem naÄ?rtu, ter izdelali blizu 3.350 metrov novih prog in pretesarb, kar je 200 metrov veÄ?, kot smo predvideli v letnem naÄ?rtu.

Le Ĺželimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje.ÂŤ LetoĹĄnje leto je zaznamoval tudi podpis nove Kolektivne pogodbe premogovniĹĄtva Slovenije, za katero so usklajevanja in pogajanja trajala dobra tri leta. Vi ste pogajanja vodili kot vodja pogajalske skupine delodajalcev. ÂťRes je. Dolgo je trajalo. Sem pa izjemno ponosen, da smo priĹĄli na cilj, do nove branĹžne kolektivne pogodbe.

Stara je bila iz leta 1996 in prenova je bila nujna. Hkrati smo Ĺželeli posodobiti in prilagoditi zakonodaji sistem izraÄ?una plaÄ?, zato smo delodajalce, za katere velja Kolektivna pogodba premogovniĹĄtva Slovenije, zavezali k temu, da naredijo prilagoditve znotraj svojih podjetij. V okviru druĹžb Premogovnik Velenje in HTZ Velenje smo to naredili s podpisom SploĹĄnega akta o plaÄ?ah, ki zaÄ?ne veljati 1. julija letos. S tem smo izpolnili pogoj, da je lahko zaÄ?ela veljati Kolektivna pogodba premogovniĹĄtva Slovenije v celotnem obsegu.ÂŤ

Nove pogodbe o zaposlitvi V tem Ä?asu v Premogovniku zakljuÄ?ujete proces reorganizacije in sistemizacije delovnih mest. Se pri podpisovanju novih pogodb kaj zatika? ÂťKot za zdaj kaĹže, bodo do 1. julija vsi zaposleni podpisali nove pogodbe o zaposlitvi. Od 1.236 zaposlenih je nove pogodbe o zaposlitvi treba vroÄ?iti le ĹĄe dvema zaposlenima, podpisalo jih je Ĺže 1.198, 18 jih ĹĄe mora. Da aktivnosti pri tem teÄ?ejo gladko, je najbrĹž velika zasluga tudi v tem, da smo z druĹžbo HTZ uspeli v toĹžbi, ki jo je na pobudo sindikata SDRES vloĹžilo enajst zaposlenih zaradi ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega ra-

zloga s ponudbo nove. Delovno sodiĹĄÄ?e v Celju je izvedlo vzorÄ?ni postopek in zakljuÄ?ilo, da je druĹžba HTZ v obravnavanem postopku ravnala zakonito in da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta.ÂŤ

do leta 2054, imamo pripravljene tudi razliÄ?ne scenarije, ki predvidevajo odkopavanje lignita do leta 2030, 2040, 2045 in 2054. Predstavili smo jih nadzornemu svetu. Ta nam je naloĹžil, da podrobno razdelamo scenarij za obdobje med letoma 2040 in 2045.

Pri tem bi rad nekaj poudaril. Eno je politika. Razumem, da je ta rada vĹĄeÄ?na tudi zahtevam Evropske unije. S tem ni niÄ? narobe. Treba pa je biti Ĺživljenjski in pragmatiÄ?en. Lignit je edini energent, ki ga ima Slovenija na voljo, in z njim ni modro nespametno ravnati.ÂŤ

doreÄ?ena zakonodaja za energetiko na ravni EU.ÂŤ Kako dolgo ĹĄe, po vaĹĄi oceni? ÂťDo 2040, 2045.ÂŤ

Ĺ˝eleni zaposlovalec Ĺ e vedno ste zelo Ĺželeno podjetje za iskalce zaposlitve. Ne samo iz Ĺ aleĹĄke doline, ampak tudi ĹĄirĹĄe. ÂťTo, da smo Ĺželeno podjetje, potrjuje ĹĄtevilo proĹĄenj, ki jih prejmemo. V Skupini je nekaj veÄ? kot 2.200 zaposlenih,

Kaj pa podjetniťka kolektivna pogodba? Cilj Skupine HSE je bil – upam pa, da je ťe – poenotenje podjetniťkih kolektivnih pogodb. A postaviti cilj je laŞje kot pa ga izvesti.

Do zaÄ?etka pogajanj o enotnem besedilu podjetniĹĄkih Kolektivnih pogodb znotraj skupine HSE je imela ta 31 aneksov. Pogajanja za enotno besedilo so intenzivno potekala v letih 2017 ter 2018 in pripeljala do poenotenja v preteĹžnem delu vsebine, ki smo jo zajeli v dveh aneksih. Prvi od obeh je zaÄ?el veljati 1. januarja letos, drugi 1. maja. Nekatera druga podroÄ?ja, kot so denimo dodatki, pa Ä?akajo novo poslovodstvo HSE. Pogajanja naj bi se Generalni direktor mag. Ludvik Golob: ÂťZavedamo se teĹžav v zvezi z pomanjkanjem kadrov v zaÄ?ela takoj po doprihodnosti, zato v pridobivanje ustreznih vlagamo ogromno truda in energije.ÂŤ pustih.ÂŤ od tega v Premogovniku Velenje okoli 55 odstotkov. Ĺ tevilo zaposlenih se je v zaÂťVsem zaposlenim v druĹžbah Skupine Premogovnik, dnjih letih zmanjĹĄevalo, kar je posledica intenzivnega upokojevanja. Upokojene naĹĄim upokojenim sodelavkam in sodelavcem ter vsem, sodelavce nadomeĹĄÄ?amo z novimi zapoki so kakorkoli povezani z rudarskim poklicem, Ĺželim lepo ki omogoÄ?ajo nemoten delovni praznovanje in predvsem to, da ne bi nikoli pozabili na vse slitvami, proces pridobivanja premoga. Tako smo tiste vrednote naĹĄih prednikov, ki jih v naĹĄem poklicu ĹĄe zgolj lani v osnovnem procesu zaposlili vedno s ponosom ohranjamo.ÂŤ 116 novih sodelavcev, letos januarja 59, maja pa smo v svoje vrste sprejeli ĹĄe 22 novih sodelavcev. Ostale zaposlitve v letoĹĄnjem letu bodo odvisne predvsem od realizacije upokojevanja in ponudbe na trgu dela. Za zdaj ĹĄe obvladujemo potrebe po kadrih.ÂŤ

â?ą

Pravite za zdaj? ÂťZavedamo se teĹžav pri pomanjkanju kadrov v prihodnosti, zato v pridobivanje ustreznih vlagamo ogromno truda in energije. Za naĹĄo osnovno dejavnost je trenutno ĹĄe na voljo kader, ki ga potrebujemo. To so delavci rudarske stroke, v manjĹĄem deleĹžu tudi delavci strojne in elektro smeri. NajveÄ? potreb je po delavcih IV. oziroma poklicne ravni.ÂŤ

Lignit je edini energent, ki ga ima Slovenija na voljo Tudi v tem letu pa so bila v ospredju razmiĹĄljanja o prihodnosti premogovniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini. Znano je, da se odkopavanje premoga naÄ?rtuje do leta 2054. Kaj pa, Ä?e bo obdobje krajĹĄe? Se na to Ĺže pripravljate? ÂťNa to se pripravljamo ves moj mandat.

Zgodba je povezana tudi s podaljĹĄanjem koncesijske pogodbe, ki poteÄ?e v zaÄ?etku leta 2022. Zadnji dokument, za katerega smo Ĺže pridobili potrditev, je Elaborat o zalogah. Trenutno imamo v Premogovniku ĹĄe vedno na razpolago veÄ? kot 107 milijonov ton premoga, kar bi bilo za blok 6 dovolj do leta 2054. ÄŒeprav imamo potrjene vse strateĹĄke dokumente

Kaj pa vi osebno mislite, kako se bo izteklo? ÂťVerjamem in upam, da bo politika prisluhnila stroki.ÂŤ Pa verjamete, da lahko zdrĹži do leta 2054? ÂťNe, tega pa tudi sam ne verjamem.

Ne zato, ker zalog ne bi bilo dovolj.

Vedeti je treba, da so zaloge razprĹĄene tudi na severozahod. Tam bi bili pogoji odkopavanja teĹžji, kar pomeni, da bi bili tudi stroĹĄki pridobivanja premoga v tem predelu precej viĹĄji. VpraĹĄanje je tudi, kakĹĄna bo dejanska prihodnost fosilnih goriv in koliko Ä?asa bodo ta ĹĄe del svetovne energetske oskrbe. Oboje je ĹĄe odprto, saj ĹĄe vedno niso sprejeti strateĹĄki dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na drĹžavni ravni, in

Kako pa pridobivate kader? ÂťVeÄ?ina novih sodelavcev prihaja iz vrst ĹĄtipendistov, ki jih v podjetju z razliÄ?nimi pristopi izdatno podpiramo. Poleg ĹĄtipendije jim nudimo opravljanje praktiÄ?nega izobraĹževanja v realnem okolju, nagrado za uspeĹĄnost pri praktiÄ?nem izobraĹževanju, brezplaÄ?ne avtobusne prevoze, malico, zdravniĹĄke preglede in drugo. Del

Krivi za lepo mesto

Pihalni orkester Premogovnika Velenje je letos praznoval 100-letnico, 40 let je dopolnil Rudarski oktet, v soboto, 29. junija, bodo zaznamovali 20-letnico delovanja muzeja. ÂťSeptembra praznuje Velenje 60 let. Na to smo ponosni. Konec koncev smo tudi mi malo krivi za tako lepo mesto. Nastalo je iz proizvodnje premoga.

novih sodelavcev pa prihaja s trga dela.

Na razliÄ?ne naÄ?ine spodbujamo tudi naĹĄe zaposlene k formalnemu izobraĹževanju, predvsem za poklic geostrojnik rudar, in tako uporabimo oziroma izkoristimo znanje, potencial in kompetence Ĺže zaposlenih in izkuĹĄenih delavcev.ÂŤ

Znanja, veĹĄÄ?in in spretnosti ne morejo prinesti od drugod Radi reÄ?ete, ko se pogovarjamo o izobraĹževanju, zaposlovanju, da znanja, veĹĄÄ?in in spretnosti, ki jih vaĹĄi zaposleni potrebujejo, ne morejo prinesti od drugod. Zakaj ne? ÂťZato, ker se je za rudarske poklice na ravni srednjega poklicnega in srednjega tehniÄ?nega strokovnega izobraĹževanja moĹžno izĹĄolati zgolj na Ĺ olskem centru

â?ą

ÂťLignit je edini energent, ki ga ima Slovenija na voljo. Ni pametno z njim nespametno ravnati.ÂŤ

v Velenju. V Premogovniku se zavedamo pomena in namena vzgoje lastnega kadra preko sistema ĹĄtipendiranja in izvajanja raznih oblik praktiÄ?nega usposabljanja z delom. Ob nizkem vpisu na rudarsko ĹĄolo tudi v prihodnosti ne bomo imeli dovolj kadra, ki bi s potrdili dokazoval, da ima dovolj znanja in usposobljenosti, zato pripravljamo programe, preko katerih bomo kar najbolj optimalno sami usposobili zaposlene za konkretna dela in hkrati poiskali najustreznejĹĄi naÄ?in preverjanja in potrjevanja teh znanj.ÂŤ Kako na odloÄ?itev mladih za izobraĹževanje za rudarske in njim podporne poklice vplivajo ta nenehna ÂťpreigravanjaÂŤ, kako dolgo ĹĄe, in na osnovi tega raÄ?unanje, Ä?e bo ĹĄlo do upokojitve? ÂťNekateri mediji so nam v zadnjem Ä?asu naredili veliko ĹĄkode, ko so zelo bombastiÄ?no napovedovali zaprtje TEĹ -a do leta 2030 in poslediÄ?no Premogovnika.

Pri nas Ĺže od leta 1958 ÂťpolnimoÂŤ ĹĄolske klopi v rudarskih programih. V teh 61 letih so bili oddelki z geostrojniki rudarji in geotehniki, ki to ime nosijo od zadnje prenove poklicev pred desetimi leti, razliÄ?no polni. Ne glede na ĹĄtevilo dijakov v rudarskih programih drĹžava za zdaj ĹĄolanje za ta redki poklic ĹĄe omogoÄ?a. V novem ĹĄolskem letu bomo imeli, vse tako kaĹže, na novo vpisane samo tri dijake.ÂŤ

SkoÄ?il bo eden veÄ? kot lani Na Skoku Ä?ez koĹžo boste sprejeli v svoje vrste novo generacijo. Ste s ĹĄtevilÄ?nostjo zadovoljni? Bodo vsi, ki ĹĄtudija ne bodo nadaljevali, pri vas lahko dobili zaposlitev?

Koliko Ä?asa bo treba poÄ?akati? ÂťLetos bomo v rudarski stan sprejeli enega novinca veÄ? kot lani, 38. VeÄ?ina jih dobi sluĹžbo zelo hitro, pet najboljĹĄih jo bo takoj.ÂŤ Pripadnost premogovniĹĄtvu, prav ta je rudarjem najbolj lastna, pa ĹĄe vedno enako velika. Zelo nazorno se to pokaĹže na praznik?

Parada, uniformirani rudarji, ponos ... ÂťV paradi sem prviÄ? sodeloval, ko je bil pred menoj moj skok prvi Ä?ez koĹžo.

Od takrat nisem manjkal niti enkrat.

Ko se premikaĹĄ v paradi, pogledaĹĄ malo nazaj in vidiĹĄ, da se ta vije skoraj po celi Jenkovi, so obÄ?utki nepopisni. Ko se v njej pribliĹžujeĹĄ jezeru, ko sliĹĄiĹĄ kanonado, vidiĹĄ poln stadion ‌ Ĺ e knapom se ob tem orosi kakĹĄno oko. Za mlade, ki jih Ä?aka skok Ä?ez koĹžo, pa so to trenutki, ki ostanejo za vedno v spominu. Vsaj pri meni je tako.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 19. junija V drĹžavnem zboru je potekala sploĹĄna razprava o noveli zakona o financiranju izobraĹževanja, s katero Ĺželi vlada uresniÄ?iti ustavno odloÄ?bo o financiranju zasebnih ĹĄol. Predstavitev staliĹĄÄ? poslanskih skupin je pokazala, da novelo za zdaj podpirajo le vladne stranke.

Sindikat vojakov Slovenije je vloĹžil kazensko ovadbo in zasebno toĹžbo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca. Ovadbo zaradi krĹĄitev sindikalnih pravic, zlorabe uradnega poloĹžaja in nevestnega dela v sluĹžbi, zasebno toĹžbo pa zaradi razĹžalitve.

Oblasti v nemĹĄki prestolnici Berlin so predstavile naÄ?rte za petletno zamrznitev najemnin v mestu, ki naj bi zaÄ?ela veljati leta 2020.

Izvedeli smo, da naj bi nov nastanitveni center za prebeĹžnike stal v VuÄ?jaku v Bosni in Hercegovini, in sicer v bliĹžini nekdanje deponije odpadkov in minskega polja.

V Indiji so se ob visokih temperaturah spopadali s hudim pomanjkanjem vode.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

je iranski izstrelek zemlja-zrak sestrelil ameriĹĄki vojaĹĄki letalnik.

Po navedbah ZDA je bil letalnik v mednarodnem zraÄ?nem prostoru nad HormuĹĄko oĹžino, Iran pa trdi, da je letalnik vohunil v iranskem zraÄ?nem prostoru.

V Bruslju se je zaÄ?el dvodnevni vrh Evropske unije, na katerem so voditelji drĹžav Ä?lanic razpravljali o strategijah, ob robu pa skuĹĄali razvozlati uganko, kdo bo zasedel pet kljuÄ?nih poloĹžajev v Evropski uniji.

Petek, 21. junija Interpelacija proti obrambnemu ministru Karlu Erjavcu ni uspela.

Zanjo je namreÄ? glasovalo 35 poslank in poslancev, 39 jih je bilo proti.

njeno hiĹĄo, pridrĹžali enega Ä?loveka. Po neuradnih podatkih naj bi ĹĄlo za sodniÄ?inega partnerja.

Visoka komisarka ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice Michelle Bachelet je venezuelskega predsednika Nicolasa Madura pozvala, naj izpusti zaprte oporeÄ?nike. Po tridnevnem obisku v Venezueli je opozorila na resne humanitarne razmere.

Dele celinske Evrope so konec tedna zajela neurja.

VeÄ? tisoÄ? nemĹĄkih podnebnih aktivistov se je zbralo pri velikem nemĹĄkem odprtem rudniku lignita Garzweiler na protestih proti premogu.

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin dan prej prepovedal polete iz Rusije v Gruzijo, je Rusija gruzijskim letalskim druĹžbam prepovedala uporabo ruskega zraÄ?nega prostora.

Nedelja, 23. junija Spremljali smo zakljuÄ?ek kolesarske Dirke po Sloveniji.

SovraĹžni govor?

Ne, svoboda govora!

Za ĹĄolarje in dijake so se zaÄ?ele poletne poÄ?itnice.

venija prispeva svoje napore k ohranjanju miru in stabilnosti v svetovnem merilu.

V Carigradu so se veselili novega Ĺžupana. Ekrem Imamoglu, ki je prekinil 25-letno prevlado stranke PraviÄ?nost in razvoj, je dejal, da so v tem mestu volivci obnovili demokracijo.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je poudaril, da ne iĹĄÄ?e vojne z Iranom, potem ko je visoki iranski vojaĹĄki poveljnik posvaril, da bi se lahko konflikt v Zalivu nenadzorovano ĹĄiril in ogrozil Ĺživljenja ameriĹĄkih vojakov.

Interpelacija zoper ministra Erjavca ni uspela.

Zaradi pomanjkanja pitne vode je v Indiji ogroĹženih vsaj deset milijonov ljudi.

Iran je napovedal sreÄ?anje partnerjev jedrskega sporazuma na Dunaju in sporoÄ?il, da se bodo 28. junija sestali namestniki zunanjih ministrov Irana, Kitajske, NemÄ?ije, Francije, ZdruĹženega kraljestva in Rusije.

ÄŒetrtek, 20. junija Poslanci so z 62 glasovi za in 9 glasovi proti potrdili predlog interventnega zakona, ki predvideva odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave.

Zaradi praznika v nekaterih bliĹžnjih drĹžavah je bil na mnogih naĹĄih cestah moÄ?no poveÄ?an promet.

Ker so bili v stranki Levica nezadovoljni z odloÄ?itvijo o prodaji Abanke, so sporoÄ?ili, da bodo razmislili o nadaljnjem sodelovanju z vlado Marjana Ĺ arca.

Le 10 minut pred napadom na Iran je ameriĹĄki predsednik Donald Trump preklical vojaĹĄko posredovanje, saj je ocenil, da 150 Ĺžrtev Âťne bi bilo sorazmernihÂŤ s sestrelitvijo ameriĹĄkega brezpilotnega letala.

Voditeljem Ä?lanic Evropske unije v Bruslju ni uspelo doseÄ?i dogovora o imenovanjih na kljuÄ?ne poloĹžaje.

Pred sedeĹžem policije v Hongkongu se je zbralo veÄ? tisoÄ? protestnikov, ki so zahtevali umik zakona o izroÄ?anju osumljencev za kazniva dejanja Kitajski.

Po nasilnih protestih v Gruziji, 240 ranjenih in odstopu predsednika gruzijskega parlamenta Iraklija KobaÄ?idzeja je ruski predsednik zaÄ?asno ustavil polete iz Rusije v Gruzijo.

Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping in severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un sta se na pogovorih v Pjongjangu zavzela za poglobitev sodelovanja med Kitajsko in Severno Korejo.

Sobota, 22. junija Zgodaj zjutraj je v naselju Vrh nad Želimljami medvedka napadla 80-letno Şensko in jo poťkodovala. Pristojni so takoj

V Levici so bili slabe volje zaradi prodaje Abanke.

Pri Želimljah je medvedka napadla 80-letno Şensko.

Vlada je prejela opredelitev Slovenije do toĹžbe Evropske komisije v zvezi s preiskavami v Banki Slovenije. Sklenila je, da bo zavrnila vse oÄ?itke komisije.

AmeriĹĄki viri so potrdili, da

za tem izdali odloÄ?bo za odstrel medvedke.

Policisti so potrdili, da so po petkovi hiĹĄni preiskavi na naslovu sodnice Daniele RuĹžiÄ?, ki so jo teden prej neznanci pretepli pred

27. junija 2019

Spremljali smo zakljuÄ?ek kolesarske dirke po Sloveniji.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je v Rimu napovedal, da bosta Slovenija in Italija od 1. julija zaÄ?eli skupaj patruljirati na mejnem obmoÄ?ju. Na generalni policijski upravi so sicer potrdili, da je 1. julij ciljni datum, a poudarili, da sporazuma ĹĄe ni.

Severnokorejski drĹžavni mediji so sporoÄ?ili, da je tamkajĹĄnji voditelj Kim DĹžong Un prejel osebno pismo ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa z ÂťodliÄ?no vsebinoÂŤ.

ZDA so objavile predlog za vzpostavitev 50 milijard dolarjev vrednega investicijskega sklada za Palestince in sosedske arabske drĹžave, ki naj bi predstavljal gospodarski motor ameriĹĄkega t. i. mirovnega naÄ?rta za BliĹžnji vzhod.

PrviÄ? po iranski sestrelitvi ameriĹĄkega brezpilotnika se je oglasil predsednik Hasan Rohani in zahteval posledice za ZDA zaradi domnevne krĹĄitve iranskega zraÄ?nega prostora.

V Pragi so potekali najveÄ?ji protesti v zadnjih 30 letih, in sicer proti premierju Andreju BabiĹĄu.

Na ulice se je po navedbah organizatorjev podalo najmanj 250 tisoÄ? ljudi.

Ponedeljek, 24. junija Ĺ olarji so se ĹĄe zadnjiÄ? v tem ĹĄolskem letu odpravili v ĹĄole.

Premier Marjan Ĺ arec je pred dnevom drĹžavnosti preko videokonference nagovoril pripadnike Slovenske vojske na mednarodnih misijah. Kot je dejal, z njimi Slo-

Torek, 25. junija Ob dnevu drĹžavnosti je predsednik Pahor odprl vrata svoje palaÄ?e. Ob tem je dejal, da je treba na 28 let, kolikor jih je minilo od razglasitve neodvisnosti in samostojnosti Slovenije, gledati kot na zgodbo o uspehu.

ObeleĹžili smo 28. rojstni dan Republike Slovenije.

Mediji so poroÄ?ali, da so mariborski kriminalisti dan prej na OkroĹžno drĹžavno toĹžilstvo v Mariboru podali kazensko ovadbo zoper moĹĄkega, ki je utemeljeno osumljen napada na sodnico OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Mariboru Danijelo RuĹžiÄ?.

V predoru pri Hrastovljah se je iztiril vlak, pri tem pa se je prevrnilo ĹĄest cistern s kerozinom.

V Bahrajnu se je pod vodstvom ZDA zaÄ?ela dvodnevna investicijska konferenca za 50 milijard dolarjev vreden sklad za Palestince in sosednje arabske drĹžave. Palestinski predstavniki so konferenco bojkotirali.

Rusija je zatrdila, da je bilo ameriĹĄko brezpilotno letalo, ki ga je teden prej sestrelila iranska vojska, v iranskem zraÄ?nem protoru.

Mehika je na mejo z ZDA poslala skoraj 15 tisoÄ? vojakov in pripadnikov narodne garde, katerih naloga je ustavljati prebeĹžnike na poti v ZDA.

Âť SovraĹžni govor je eno najmoÄ?nejĹĄih sredstev diskriminacije, ĹĄe posebno, ker ga teĹžko definiramo in ĹĄe teĹžje preiskujemo in kaznujemo,ÂŤ je zapisano na spletni strani varuha Ä?lovekovih pravic, a Ĺže Ä?ez nekaj vrstic lahko beremo, Âťodbor ZN za Ä?lovekove pravice je v letu 2005 v svojih sklepnih ugotovitvah izrazil zaskrbljenost nad pojavi sovraĹžnega govora in nestrpnosti v Sloveniji ter podal priporoÄ?ilo, da mora Slovenija sprejeti trdne mehanizmeÂŤ. Ĺ˝e leta 2005.

Tudi leta 2019, na zaÄ?etku junija, nas v svojem poroÄ?ilu za pretekla ĹĄtiri leta izpostavlja Svet Evrope: nesankcioniranje vzbuja skrb, ponavljajo. Uganete, katere druĹžbene skupine Ĺ pela KoĹžar so navedene? Odnos do prebeĹžnikov, Romov, transspolnih oseb. In nato se je pred dnevi odvijala parada ponosa ... in frÄ?alo je perje po druĹžbenih omreĹžjih, valilnici sovraĹžnega govora. Vsi se tega zavedamo, a ĹĄe kar dopustimo, da Ĺživimo v drĹžavi, kjer kot ĹĄe ugotavlja omenjeno poroÄ?ilo, organi pregona sovraĹžnega govora nimajo za konkretno nevarnost, temveÄ? zgolj za vznemirjanje javnosti.

Da bo Svet Evrope podal negativno mnenje, je bilo jasno Ĺže na posvetu pri predsedniku drĹžave decembra lani. A kaj, ko naĹĄ predsednik tudi glede sovraĹžnega govora iĹĄÄ?e kompromisno pot in je tako presliĹĄal medklic nekaterih povabljenih za okroglo mizo (v bistvu je bila bolj pravokotna).

Medtem pa lahko v medijih, ki jih je na zadnjem enoletnem projektnem razpisu finanÄ?no podprlo kulturno ministrstvo, med pisanjem te kolumne berem iz naslovov – V barvah izrojene LGBT ideologije; VuÄ?njak, novo, zloveĹĄÄ?e in toksiÄ?no taboriĹĄÄ?e za najnevarnejĹĄe migrante!

V Sloveniji imamo tak kazenski zakonik, da mora teÄ?i kri, da se koga obsodi.

Smo tik pred spremembami medijske zakonodaje, tudi na tem podroÄ?ju. Po novem bi imel inĹĄpektor za medije moĹžnost po opozorilu nekega medija, da sovraĹžni govor odstrani, medij tudi oglobiti. A Ä?e globe ne bodo dovolj visoke in Ä?e globam ne bo sledil kazenski pregon, nima smisla. Zaradi nesankcioniranja smo namreÄ? Ĺže precej pod vodo in kmalu lahko utonemo – pri predmetu zgodovine v ĹĄoli sem se namreÄ? nauÄ?ila, da se zaÄ?ne z verbalnim nasiljem ... nadaljuje z izkljuÄ?evanjem ... in konÄ?a s pogromom.

A najbolj od vsega me muÄ?i, da drĹžavljani dopuĹĄÄ?amo, da se nas zaradi politiÄ?nih ambicij nekaj posameznikov razdvaja. Da ne uvidimo, da nas politiki izkoristijo kot sredstvo pri dviganju po njihovi druĹžbeni lestvici. In med naĹĄimi politiki je gotovo najveÄ? tistih, ki so v ĹĄoli sedeli osamljeni, bili nepriljubljeni in intelektualno povpreÄ?ni – le posluĹĄajte kdaj kakĹĄno razpravo v parlamentu. Lezejo proti Olimpu in se pri tem spraĹĄujejo, ali gre za grĹĄki ali rimski hrib ... ÂťZemlja je zelo majhna pika v veliki kozmiÄ?ni areni. Pomislite na reke krvi, prelite zaradi generalov in cesarjev, zaradi slave in zmage, da bi postali trenutni lastniki delÄ?ka te pikice. Pomislite na neskonÄ?ne krutosti, ki so jih pretrpeli prebivalci enega dela pikice, ker so se razlikovali od prebivalcev na drugem koncu, kako pogosti so njihovi nesporazumi, kako se zavzemajo, da bi ubili drug drugega, kako goreÄ?e je njihovo sovraĹĄtvo. NaĹĄa samopodoba, naĹĄ egoizem, blodnje, da smo v privilegiranem poloĹžaju v vesolju, so izzvani z velikostjo te majhne pikice,ÂŤ smo sliĹĄali na nedavni drĹžavni proslavi.

Zdaj pa ĹĄe enkrat iskreno in brez a priorne pripadnosti konservativni ali liberalni misli pomislite na garnituro slovenske politiÄ?ne elite. Ĺ˝ivimo na eni zelo majhni pikici. Imejmo se radi. Levi in desni drĹžavljani. En poprazniÄ?en teden drĹžavnosti nam Ĺželim. đ&#x;”˛

Prodaja deleĹža v druĹžbi Golte Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je na nedavni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta svetnike seznanil z namero o prodaji lastniĹĄkega deleĹža, ki ga ima lokalna skupnost v druĹžbi Golte.

ObÄ?ina je prejela zavezujoÄ?o ponudbo druĹžbenika Sicom Invest, ki za odkup poslovnega deleĹža ponuja 50-odstotno nominalno vrednost osnovnega kapitala, kar znaĹĄa dobrih 172 evrov. V dopisu je ObÄ?ina predlagala odkup v viĹĄini 100-odstotne nominalne vrednosti, kar znaĹĄa nekaj manj kot 350 evrov. Za zdaj na odgovor ĹĄe Ä?akajo. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

GOSPODARSTVO

27. junija 2019

Študentski cekini Nova ťtipendijska shema gre na roko lokalnemu gospodarstvu in ťtudentom deficitarnih poklicev – Študentske organizacije ne skrbijo le za zabavo ťtudentske populacije Tina Felicijan

S Ä?lanom upravnega odbora Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba in svetnikom sveta zveze Ĺ KIS in Ĺ OLS – VelenjÄ?anom Vidom Stropnikom – smo odprli nekaj ĹĄtudentskih tem: lokalno ĹĄtipendiranje, stroĹĄki ĹĄtudija in delovanje ĹĄtudentskih organizacij.

obÄ?ini. Z naslednjim ĹĄolskim/ ĹĄtudijskim letom uvaja dve vrsti ĹĄtipendij: za deficitarne poklice in ĹĄtipendije ĹĄtudentom za aktivno delovanje v domaÄ?i obÄ?ini.

Ukinja torej ĹĄtipendije izrazito nadarjenim ĹĄtudentom na do-

Nova ĹĄtipendijska shema MOV

Na pobudo velenjskih mladinskih organizacij z Mladinskim svetom Velenje na Ä?elu je Mestna obÄ?ina Velenje pred leti uvedla ĹĄtipendije za ĹĄtudente. Zanjo so lahko zaprosili vsi obÄ?anke in obÄ?ani s statusom o uspeĹĄno zakljuÄ?enem prvem letniku. Ĺ tipendijo (obiÄ?ajno v viĹĄini med 80 in 100 evrov) jim je obÄ?ina dodelila bodisi za izrazito nadarjenost, ki so jo kandidati dokazovali s ĹĄtudijskimi uspehi ali uspehi v umetniĹĄkem in ĹĄportnem udejstvovanju, bodisi za izobraĹževanje na deficitarnih podroÄ?jih ali nadpovpreÄ?no druĹžbeno angaĹžiranost. Lahko so dobili meseÄ?no ĹĄtipendijo, lahko pa so zaprosili tudi za enkratno ĹĄtudijsko pomoÄ?, denimo za nakup inĹĄtrumentov ali udeleĹžbo treninga v tujini. Toliko let, kot so dobivali ĹĄtipendijo, toliko naj bi jih po zakljuÄ?ku izobraĹževanja oddelali v lokalnem okolju, kar pa se ni ravno obneslo.

Zdaj je MOV ĹĄtipendijsko shemo spremenila in prilagodila ĹĄtipendijsko politiko razvojnim in kadrovskim potrebam delodajalcev iz lokalne skupnosti, tako pa poskuĹĄa bolj uÄ?inkovito zadrĹžati mlade strokovnjake v

Vid Stopnik: ÂťZavedamo se, da delamo z denarjem vseh ĹĄtudentov v upravni enoti, in se ga trudimo porabiti tako, da ima Ä?im veÄ?ji deleĹž ĹĄtudentov kaj od tega.ÂŤ

Nova ĹĄtipendijska shema najveÄ? koristi prinese tistim ĹĄtudentom deficitarnih poklicev, ki se Ĺželijo po zakljuÄ?ku ĹĄtudija zaposliti prav v Velenju. Ĺ e veÄ? pa lokalni skupnosti in gospodarstvu, ki imata najveÄ? interesa, da dobri kadri, ki jih primanjkuje, ostanejo doma, Ä?eprav se glede na trenutni trg dela lahko zaposlijo praktiÄ?no kjerkoli.

diplomskem ali podiplomskem ĹĄtudiju in daje prednost tistim, ki se izobraĹžujejo za deficitarne poklice in tako izboljĹĄujejo svoje moĹžnosti za zaposlitev v lokalnem okolju. Cilj spremembe je namreÄ? motivirati dijake in ĹĄtudente za izobraĹževanje v programih za poklice, ki jih v lokalnem gospodarstvu primanjkuje. Hkrati pa spodbuditi zaposlovalce, da se v veÄ?ji meri lotijo ĹĄtipendiranja mladih deficitarnih kadrov. Ĺ tipendije za deficitarne poklice bodo namreÄ? odslej dodeljevale velenjske gospodarske druĹžbe, ki bodo doloÄ?ile tudi viĹĄino, obÄ?ina pa jih bo sofinancirala v viĹĄini do 40 odstotkov, vendar ne veÄ? kot 40 evrov meseÄ?no za dijake in 80 evrov za ĹĄtudente. Bo pa obÄ?ina v celoti financirala ĹĄtipendije ĹĄtudentom za aktivno delovanje v obÄ?ini. Dodeljeval jih bo Mladinski center Velenje, in sicer pet na leto, znaĹĄale pa bodo 90 evrov Ĺ tudent za bivanje potrebuje med 120 in 250 evrov meseÄ?no, odvisno od tega, ali Ĺživi v ĹĄtudentskem domu ali v najeti sobi (kakĹĄni in kje). Okrog 30 evrov na mesec za medkrajevni in mestni prevoz, okrog 100 evrov za prehrano, ĹĄe nekaj malega za literaturo, Ä?lanarine in druge stroĹĄke ĹĄtudija. Osnovni stroĹĄki ĹĄtudentskega Ĺživljenja torej znaĹĄajo med 250 in 400 evri meseÄ?no. Le redke ĹĄtipendije so tako bogate, da poplaÄ?ajo bistveni del teh stroĹĄkov.

direktorju uprve Dragu Korenu – predstavil modelno ťtudijo moŞnosti energetske izrabe izbranih odpadnih materialov v TEŠ.

V uvodni predstavitvi sta sodelovala dr. MatjaĹž Eberlinc, izvrĹĄni direktor za proizvodnjo in investicije HSE in mag. JoĹže Lenart, pomoÄ?nik direktorja TEĹ . Poudarili so, da ne gre za soseĹžig odpadkov, temveÄ? za toÄ?no doloÄ?ene predelane frakcije, ki bodo predstavljale surovino. Poudarili so, da je prvi

meseÄ?no. Ĺ e vedno bodo imeli prednost tisti z boljĹĄim uÄ?nim uspehom.

Kaj sprememba pomeni za ĹĄtudente?

Štipendije bodo viĹĄje. PrejĹĄnja ĹĄtipendija ni bila dovolj visoka, da bi poplaÄ?ala veÄ?ji del rednih meseÄ?nih stroĹĄkov nastanitve, prehrane, prevoza, literature.

Tisti, ki imajo ambicijo ostati v lokalnem okolju, imajo zdaj tako spodbudo kot priloĹžnost, da se poveĹžejo s ĹĄtipenditorjem, bodoÄ?im delodajalcem, Ĺže med ĹĄtudijem opravljajo prakso, dobivajo izkuĹĄnje in imajo zagotovljeno sluĹžbo. Ĺ˝al pa ĹĄtipendij ne bodo veÄ? dobivali umetniĹĄko in ĹĄportno nadarjeni ter nadpovpreÄ?no uspeĹĄni ĹĄtudenti. Menim, da je bila prejĹĄnja ĹĄtipendijska shema ĹĄtipendistom prijazna in je podprla veÄ?je ĹĄtevilo mladih, Ä?eprav je bila skromna. Nova shema pa zajame manj ĹĄtudentov, ker shema veÄ?ino izkljuÄ?uje, a bolj uÄ?inkovito reĹĄuje kadrovske teĹžave lokalnega gospodarstva,ÂŤ razmiĹĄlja ĹĄtudent multimedije Vid Stropnik.

Vsake toliko lahko v medijih zasledimo vpraĹĄanja v zvezi z (ne) pravilnostmi pri delovanju ĹĄtudentskih organizacij. Zakaj so tako na udaru? Vid Stropnik odgovarja: ÂťZaradi zastarele zakonodaje o ĹĄtudentskih skupnostih, zaradi visokih plaÄ? nekaterih direktorjev ĹĄtudentskih organizacij in dvomov o smotrni porabi javnega denarja za programe ĹĄtudentskih organizacij. Ĺ tudentske organizacije in zavodi, ki jih ustanavljajo (in vanje pogosto preusmerjajo finanÄ?na sredstva), niso osebe javnega prava in niso podvrĹžene nadzoru drĹžavnih institucij.

Imajo le interni nadzor. Sporno je torej, da ĹĄtudentskih organizacij javnost ne more nadzorovati, delujejo pa z javnim denarjem. Reforma je v pripravi in ĹĄtudentske organizacije jo podpirajo. Strinjamo se, da je treba uravnati plaÄ?e direktorjev organizacij. Ugovarjamo pa poroÄ?anju medijev v zvezi s porabo javnega denarja. Ustvarja se fama, da denar vlagamo samo v zabave, na katerih se ĹĄtudenti opijamo, namesto da bi ta denar porabili denimo za ĹĄtipendije. V resnici so prireditve, ki jih organizirajo ĹĄtudentske organizacije, edine, ki jih organizirajo ĹĄtudenti za ĹĄtudente, in niso privatizirane in pridobitne.

Poleg tega zagotavljamo kakovostnem program in varno druĹženje – pripomoremo k temu, da mladi niso na ulicah, da so jim na voljo zanimive vsebine, da lahko sodelujejo pri oblikovanju programov. ÄŒe mi ne bomo veÄ? organizirali prireditev, na katerih se lahko mladi sprostijo, spoznavajo, se mreĹžijo, jih bodo klubi in promotorji, ki delujejo komercialno. Ĺ tudenti bodo za obiskovanje prireditev potrebovali denar,ÂŤ je orisal stanje na nacionalni ravni in poudaril, da so lokalne ĹĄtudentske organizacije ĹĄe toliko bolj pomembne za Ĺživljenje mladinske scene v domaÄ?em okolju. Pravi, da se Ĺ Ĺ K kot lokalna organizacija ves Ä?as trudi narediti Ä?im veÄ? dobrega za Ä?im veÄ?jo populacijo predvsem mladih. ÂťNe gre le za zabavne prireditve.

Trudimo se za Ä?im bolj pester program, ki je tudi izobraĹževalen, socialno naravnan in vsem dostopen, ki spodbuja druĹžbeno angaĹžiranost mladih. ÄŒlane vkljuÄ?ujemo v organizacijsko in izvedbeno delo, pri Ä?emer pridobivajo razliÄ?ne izkuĹĄnje in veĹĄÄ?ine. Podpiramo programe lokalnih mladinski kulturnih druĹĄtev, doniramo tudi ĹĄmarĹĄkemu ĹĄtudentskemu klubu. In predvsem ne ustvarjamo dobiÄ?ka.ÂŤ KakĹĄne honorarje pa si aktivni Ä?lani Ĺ Ĺ K izplaÄ?ujejo za svoje delo v ĹĄtudentskih projektih? ÂťZa opravljene ure si izplaÄ?ujemo minimalno ĹĄtudentsko urno postavko, veliko dela pa opravimo prostovoljno,ÂŤ je ĹĄe povedal sogovornik in dodal, da Ĺ Ĺ K od ĹĄtudentske organizacije Slovenije dobi okrog 100 tisoÄ? evrov letno, nekaj denarja pa pridobi tudi iz obÄ?inskih razpisov.

I TA L I J A N S K I DNEVI KULINARIKE 27 . – 2 9 . J U N I J 2 0 1 9 Prepustite se gastronomskim uĹžitkom izbranih italijanskih jedi in vin, v sproĹĄÄ?ujoÄ?em ambientu letne terase.

Ne gre za soseĹžig odpadkov, ampak predelanih frakcij, ki bodo predstavljale surovino Ĺ oĹĄtanj, 20. junija – Direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Mitja TaĹĄler je vodstvu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj – Ĺžupanu Darku Menihu, podĹžupanu Vikiju Drevu,

ÂťNe gre le za zabavne prireditveÂŤ

Po novi ĹĄtipendijski shemi ĹĄtipendij ne bo potrebno obnavljati iz leta v leto. Dijaki in ĹĄtudenti bodo z bodoÄ?im delodajalcem ob zaÄ?etku ĹĄtudija sklenili pogodbo o ĹĄtipendiranju, ki bo veljala do zakljuÄ?ka ĹĄtudija. Ĺ tipendist se bo zavezal, da bo vsaj polovico Ä?asa, ko je prejemal ĹĄtipendijo, po zakljuÄ?ku ĹĄtudija oddelal pri ĹĄtipenditorju.

đ&#x;”˛

Ĺ tudija soseĹžiga odpadnih materialov v TeĹĄ cilj ugotoviti, ali je soseĹžig okoljsko sprejemljiv, o vseh nadaljnjih korakih pa bodo javnost in lokalno skupnost sproti obveĹĄÄ?ali.

UŽIVAJTE DAN V VILI HERBERSTEIN

S predstavitve.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je na predstavitev povabila tudi predstavnika Civilne iniciative, ki se je opraviÄ?il, predstavnike sosednjih obÄ?in, priĹĄla sta Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar in predstavnik MO Velenje Anton Brodnik. Povabilu se je odzval tudi eden od vabljenih vodij svetniĹĄkih skupin Boris GoliÄ?nik. đ&#x;”˛

7

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

27. junija 2019

Ĺ olsko leto v Velenju zakljuÄ?ilo 105 odliÄ?njakov Ĺ˝upan Velenja tradicionalno sprejema uÄ?ence devetih razredov osnovnih ĹĄol in zakljuÄ?nih letnikov srednjih ĹĄol, ki so vsa leta ĹĄolanja zakljuÄ?ili z odliÄ?nim uspehom Velenje, 18. junij – Sprejemi odliÄ?njakov so v Velenju Ĺže tradicionalni, letos ga je v imenu Ĺžupana Bojana KontiÄ?a opravil podĹžupan Peter Dermol. Letos je bilo uÄ?encev in dijakov, ki so bili vsa leta ĹĄolanja odliÄ?ni, kar 105.

PodĹžupan Peter Dermol je vsem odliÄ?nim uÄ?enkam, uÄ?encem, di-

hitro beĹži in prav vsaka generacija pomembno vpliva na naĹĄe okolje, razvoj, prihodnost. Mladim moramo prisluhniti. Imajo pravico, da izraĹžajo svoja mnenja, mi pa jih moramo sliĹĄati. Bodite glasni, bodite odloÄ?ni, povejte svoje mnenje,â€? jih je spodbudil podĹžupan Peter Dermol.

Na Ĺ olskem centru pa je bilo vsa leta izobraĹževanja odliÄ?nih 39 dijakov - na sliki skupaj z ravnatelji in uÄ?itelji ter podĹžupanom Petrom Dermolom

Vsa leta je bilo na ĹĄestih osnovnih ĹĄolah in centru za vzgojo in izobraĹževanje odliÄ?nih 66 devetoĹĄolcev – na sliki skupaj s podĹžupanom, ravnatelji in uÄ?itelji (foto Roman Bor)

jakinjam in dijakom Ä?estital za njihov uspeh. “Vsi tukaj prisotni ste dosegli cilj, ki ste si ga zadali.

Pogum, odloÄ?nost, sodelovanje, povezovanje, predanost ‌ Pozitivna energija, motivacija, vse, kar vas navdihuje, da ste bolj prepoznavni, bolj uspeĹĄni, vse to vam daje trdne temelje za vaĹĄ nadaljnji razvoj. ÄŒas

V letoĹĄnjem ĹĄolskem letu je obiskovalo na ĹĄestih matiÄ?nih osnovnih ĹĄolah v mestni obÄ?ini devete razrede 300 uÄ?encev v ĹĄtirinajstih oddelkih, na Centru za vzgojo in izobraĹževanje Velenje pa ĹĄe dvanajst devetoĹĄolcev. Med njimi je skupaj 66 devetoĹĄolcev, ki so med 3. in 9. razredom dosegli

uÄ?ni uspeh s povpreÄ?no oceno 4,5 in 5. To pomeni, da je ta izjemni uspeh doseglo 22 odstotkov letoĹĄnjih devetoĹĄolcev.

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje je letos skupaj 39 dijakov zakljuÄ?nih letnikov, ki so v vseh letih srednjeĹĄolskega izobraĹževanja dosegli odliÄ?en uspeh.

Za glasbeni program na Ĺžupanovem sprejemu za odliÄ?ne uÄ?ence in dijake so poskrbeli Ä?lani trobilnega ansambla Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje in Tolkalna skupina Rhythm Factory. đ&#x;”˛

Osnovna ĹĄola Antona AĹĄkerca

Hana Marovt, TjaĹĄa Prostor, Aneja Pirnat, TevĹž Hudournik, Natalija Cokan, TjaĹĄa GrmiÄ?, Tia Jakob KukoviÄ?, Ĺ pela SevÄ?nikar, Maj Princl, Gal PotoÄ?nik, Zoja Meh.

Osnovna ĹĄola Gorica Velenje

Meta GradeÄ?ak, David Kosi, Katja KruĹĄnik, Ania MarinÄ?ić Barić, MatevĹž PoliÄ?nik, Deja Purg, Filip PuĹĄnik Jamnikar, Taida Tabaković, Nik Jovan, Jaka OsetiÄ?, AndraĹž OsetiÄ?, Ĺ pela Pirnat.

Osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje

Ĺ˝ak BrunĹĄek, Filip Ocvirk, Zala PoberĹžnik, Tara Rus, Ana Stvarnik, Ĺ˝iga BrinovĹĄek, Tina Brezovnik, JoĹĄt FrankoviÄ?, Lenart FrankoviÄ?, Ema Hojan, Ana VreÄ?ar, Enej Hudobreznik.

Ĺ˝e tradicionalno Ĺžupani vseh treh obÄ?in v svojem kraju pripravijo sreÄ?anje za najboljĹĄe osnovnoĹĄolce in dijake na njihovih ĹĄolah, za tiste, ki so vsa leta ĹĄolanja dosegli odliÄ?en uÄ?ni uspeh. ÄŒeprav to ĹĄe ni jamstvo, da bodo uspeĹĄno zakorakali v Ĺživljenje, pa je dobra popotnica pri njihovih nadaljnjih usmeritvah in Ĺželjah. Naj jih na pot pospremi tudi naĹĄa Ä?estitka.

Osnovna ĹĄola Livada Velenje

AljaĹž Kos, Patrik Kos, Mateja Mitrović, Eva Mrkonjić, Neda OljaÄ?a, Eva PuĹĄnik, Maria Ĺ ulek, Laura Mrkonjić.

Ĺ olski center Velenje Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola

Kamil Kosi, GaĹĄper Irman, JaĹĄa Vid Meh Peer, Simon StrmĹĄnik, Miha Unterlehner, Urban Tepej, Ĺ tefan Podvratnik

Gimnazija

Tadej GlinĹĄek, PrimoĹž Mihelak, Matic Ĺ˝evart, Janez DolinĹĄek, UrĹĄa Irman, Kristina Lahovnik, Asja LeĹĄnik, Nina Meh, Fidez Podlesnik, Manca Ĺ incek, Karin Turner, Ema GluĹĄiÄ?, TjaĹĄa SrotiÄ?,

Brina Zamrnik, Tina Lihteneker, Žiga Lorger, Borut Mohorko, Domen Zabukovnik

Osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda

Jakob Cesar, Manca Cesar, Lovro ÄŒrep, Nela Huseinović, Katarina Kladnik, StaĹĄa Rep, Neja Vasle, AljaĹž GajĹĄek, Anastazija GraÄ?ner, Jona Repnik, Manca Svitlica Valoh, Eva VelunĹĄek.

Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje

Franci Novak, BlaĹž MoliÄ?nik, Aleksandar Nastić, Mojca Belak, Zvonko Maks Hrustel, David Kuhar, Rok PrimoĹžiÄ?

Osnovna ĹĄola Ĺ alek

Ĺ ola za storitvene dejavnosti

AnĹže BaÄ?iÄ?, Rok Hudournik, Tinkara MiklavĹžin, Tijan Skaza, Ĺ˝an Skledar, Iza Ĺ erc, Bruno Ĺ onc, GaĹĄper Florjan, Miha JevĹĄenak, Najle Kadyrova, Nina PuĹĄnik.

Erika BlekaÄ?, Elmina Mujić, Arnela Smajlović, Katja Meh, Klara KlanÄ?nik, SaĹĄa StroĹžiÄ?, UrĹĄka Hudej

Ĺ˝upan sprejel najboljĹĄe osnovnoĹĄolce Ob predaji darila jim je Ä?estital in zaĹželel vse dobro pri nadaljnjem ĹĄolanju Ĺ oĹĄtanj, 20. junija – Ĺ˝upan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je v Ä?etrtek v protokolarnem objektu Vile Mayer pripravil sprejem za devetoĹĄolce, ki so v vseh letih ĹĄolanja dosegli konÄ?ni uspeh z oceno vsaj 4,6. TakĹĄnih je bilo letos 16: Veronika Jurko, Pia MeĹžnar, Lara Ostervuh, Art Ĺ pegel, Sebastjan Turinek, Denis Balant, Zala Katanec, Maja KlanÄ?nik, Maja PotoÄ?an, Luka BoĹžiÄ?, Ĺ˝iva Brvar, UrĹĄka Grudnik, Ajla Huremović, Jan Novak, AljaĹž RogelĹĄek in Vida Volk. Ob predaji

darila (knjige in USB kljuÄ?ka) jim je Ĺžupan Ä?estital in jim Ĺželel vse dobro v nadaljnjem ĹĄolanju.

S svojim dosedanjim delom so dokazali, da znajo in zmorejo, zato verjame, da bodo uspeĹĄni tudi v prihodnje. Obenem je izrazil Ĺželjo, da tudi po konÄ?anem izobraĹževanju ostanejo in delajo v domaÄ?em kraju.

Posebna priznanja in praktiÄ?na darila so prejeli dobitniki zlatih priznanj na tekmovanjih iz znanj.

AmbroĹž SoviÄ? je prejel zlato priznanje in osvojil 1. mesto v drĹžavi

Ĺ˝upan je za najboljĹĄe osnovnoĹĄolce sprejem pripravil v protokolarnem objektu obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj – Vili Mayer.

v tekmovanju Bober in prejel zlato Vegovo priznanje. Dominika Rak je prejela zlato Preglovo priznanje, Timotej PotoÄ?nik zlato Vegovo priznanje, Vida Volk pa zlato priznanje pri Mladih raziskovalcih. Ĺ˝upan je Ä?estital tudi mentorjem in razredniÄ?arkam devetih razredov, posebej pa je izpostavil

pevski zbor in zborovodkinjo Metko Berk, saj je mladinski zbor prejel prvo nagrado in posebno nagrado za izvedbo najboljĹĄe sodobne zborovske skladbe na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Tuzli. đ&#x;”˛

DevetoĹĄolci odliÄ?njaki osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki

Lara PodgorĹĄek, Rok JoĹže PireÄ?nik, Ĺ˝iga MatjaĹž, Manca TrebiĹžan (odliÄ?ni vseh devet let), Taja Vidmar, Hana Bizjak in Klara Ledinek.

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

27. junija 2019

Danes se zaÄ?enjajo 35. Poletne kulturne prireditve Festival Velenje tudi to poletje skrbi za pester poletni kulturni program – ZaÄ?enjajo danes, zakljuÄ?ujejo pa 1. septembra – VeÄ? kot 50 Ĺžanrsko razliÄ?nih dogodkov – Stekle tudi priprave na 30. jubilejni Pikin festival Mira ZakoĹĄek

Poletne kulturne prireditve v organizaciji Festivala Velenje Ĺže dolga leta dajejo utrip naĹĄemu mestu in so med prebivalci in obiskovalci odliÄ?no sprejete. Trudijo se, da je ponudba pestra in bogata in da najde v njej prav vsakdo kaj zase. O letoĹĄnjih smo se pogovarjali z direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny.

ZaÄ?enjate torej danes, potem pa bo trajalo celo dolgo vroÄ?e poletje. ÂťVesela sem, da petintridesete Poletne kulturne prireditve odpiramo z nocojĹĄnjim koncertom izjemne zasedbe The Moonlighting Orchestra, ki se ji bodo pridruĹžili tudi plesalci in nas z glasbo in plesom popeljali tudi v ĹĄestdeseta leta, saj letos mesto praznuje 60 let. Odprtje bo na Titovem trgu, v srediĹĄÄ?u mesta, kjer se bo zvrstilo tudi najveÄ? drugih dogodkov. Do zaÄ?etka septembra bomo na razliÄ?nih prizoriĹĄÄ?ih po mestu ponudili pester program za vse generacije in okuse, poletno sproĹĄÄ?enost bo mestu vdahnilo veÄ? kot 50 Ĺžanrsko razliÄ?nih dogodkov.ÂŤ Petintridesete prireditve, to je ĹĄtevilka, na katero ste zagotovo ponosni? ÂťPoletne kulturne prireditve v Velenju sodijo med najstarejĹĄe festivale v Sloveniji, po ĹĄtevilu dogodkov in Ĺžanrski raznolikosti pa se uvrĹĄÄ?ajo tudi v programsko bogatejĹĄo poletno ponudbo na nacionalni ravni. Najbolj obseĹžni so koncertni programi ter vsebine, namenjene otrokom,

vse, da prinesejo piknik odeje in skupaj z nami v sproĹĄÄ?enem ozraÄ?ju prisluhnejo Godalnemu kvartetu Nova.ÂŤ

bogat je tudi filmski program Zvezde pod zvezdami.ÂŤ Na katere letoĹĄnje dogodke pa Ĺželite posebej opozoriti? ÂťMed vidnejĹĄimi dogodki, ki smo jih vkljuÄ?ili tudi v abonma Poletnih kulturnih prireditev, velja izpostaviti koncert Prosto po PreĹĄernu Tadeja ToĹĄa in zasedbe The Band, ki bodo z rokezijami PreĹĄernovo poezijo predstavili z glasbo (prireditev bo jutri na Velenjskem gradu), monokomedijo igralca PrimoĹža Forteja z naslovom GuĹĄto gre na romanje, ko bo oĹživel lik iz popularne slovenske romantiÄ?ne komedije Ena Ĺžlahtna ĹĄtorija, koncert legendarnega srbskega glasbenika Bajage in skupine InĹĄtruktorji na vrtu vile Herberstein, koncert istrskega glasbenika Rudija BuÄ?arja z zasedbo Istrabend in Ĺže tradicionalni VeÄ?er z Iztokom Mlakarjem.

Omenjeni dogodki so edini plaÄ?ljivi v letoĹĄnjem poletnem sklopu, sicer pa bo vsa ostala ponudba tudi letos na voljo brezplaÄ?no.ÂŤ Kar nekaj koncertov se bo zvrstilo v srediĹĄÄ?u mesta, ob kulturnem domu? ÂťVeseli smo, da bo zasedba STOP (Slovenski tolkalni projekt) 20-letnico praznovala 7. julija prav v Velenju, na

Zelo bogat bo tudi letos program za otroke? ÂťUstvarjalnost in poletne umetniĹĄke dejavnosti bodo tudi letos doma na travniku pred kulturnim domom. Torkove igrarije bodo ob jubileju Velenja potekale z naslovom Moje mesto, ob sobotnih dopoldnevih pa si bodo najmlajĹĄi v okviru Sobotnih lutkarij na zelenem prizoriĹĄÄ?u v senci dreves lahko ogledali zanimive lutkovne in igrane predstave. Eden od posebnih sobotnih dogodkov bo 27. julija v Galeriji Velenje – namenjen bo dojenÄ?kom in njihovim starĹĄem.ÂŤ

Barbara Pokorny

Titovem trgu. 19. julija bomo gostili skupino Zabranjeno puĹĄenje, 2. avgusta swingovsko zasedbo Jeannette, 9. avgusta bo z nami Goran BojÄ?evski Quartet, 16. avgusta Brencl banda, nekaj manjĹĄih koncertov bo tudi v atriju Galerije Velenje. Ĺ e posebej pa Ĺželim izpostaviti koncert, ki smo ga poimenovali Piknik Klasika in bo 10. julija v SonÄ?nem parku – vabimo

Eden od prepoznanih sklopov poletnih prireditev je tudi citrarski festival? ÂťPreĹĄmentane citre bomo gostili med 20. do 22. avgustom. V vili Bianci bomo prisluhnili triu Tschejefem iz Avstrije ter Ljobi JenÄ?e in TomaĹžu Plahutniku. V kulturnem domu pa bomo zadnji dan gostili sveÄ?ano sreÄ?anje slovenskih citrarjev ob 20-letnici Citrarskega druĹĄtva Slovenije.ÂŤ Pestro bo tudi v Galeriji Velenje? ÂťNa ogled bodo tri razstave. Trenutno vabi Ä?udovita razstava slikarja Aleksija Kobala, 25. julija bomo odprli kiparsko inĹĄtalacijo Borisa Beje, 5. septembra pa ĹĄe razstavo ilustracij izjemne Jelke Reichman. Sicer pa V Galeriji Velenje pripravljamo tudi bogat poÄ?itniĹĄki program.

Živi sanje

Marko Berzelak je 20-letnico bobnanja zaznamoval s koncertom, na katerem je nastopil z vsemi zasedbami, v katerih je kdaj deloval, igrali pa so tudi njegovi uÄ?enci. Vsem, ki ga podpirajo, se je zahvalil z bobnarskimi palicami, kakopak. ÂťRabljenih palic namreÄ? ne morem vreÄ?i stran. Tako jih imam doma celo goro. Pogosto jih podarjam, ker se mi to zdi nekaj osebnega.ÂŤ

na elektriÄ?ne kot kustiÄ?ne bobne, ima izjemen asortima Âťrazne ropotije in reÄ?i, ki ustvarjajo zanimive zvoke,ÂŤ in si za razliÄ?ne priloĹžnosti sestavlja razliÄ?ne sete. Žal pa mi je, da tistih prvih bobnov iz kant nimam veÄ?,ÂŤ pravi.

Rock‘n‘roll in narodnozabavna glasba

OdraĹĄÄ?al je ob rock glasbi, ki jo je posluĹĄal z vrstniki. Obiskovali so koncerte, na katerih je Marko opazoval bobnarje, jim hodil tudi za hrbet, da bi ujel Ä?im veÄ? bobnarskih gibov. ÂťOboĹžujem muziko iz tistih Ä?asov. Ne vem, ali sem tako nostalgiÄ?en, ampak takrat je bila res dobra, drugaÄ?na kot zdaj,ÂŤ pravi. V srce pa se mu je usedla tudi narodnozabavna glasba, ki so jo ĹĄe na gramofonskih ploĹĄÄ?ah posluĹĄali doma. ÂťZato sem Ĺže veÄ? kot 16 let aktiven tudi v ansamblu Spev, v katerem pojemo ĹĄtiriglasje, igramo na diatoniÄ?no harmoniko, gojimo slovensko glasbo, igramo pa tudi drugo zabavno glasbo, pri Ä?emer sem sam za bobni.ÂŤ Deloval je tudi v bendih Narf in Preprosto Ä?rni, z mentorji v glasbeni ĹĄoli Gvido, ki deluje pod vodstvom TomaĹža PaÄ?nika, pa so ustanovili Karton band, s katerim igrajo glasbo iz risank naĹĄe in vaĹĄe mladosti v rock izvedbi. S TomaĹžem je sodeloval pri ustvarjanju glasbene spremljave za plesno-pevske predstave Jukebpx. app, Diaspora in Projekt 96, ki so nastajale

đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Skupina ĹĄoĹĄtanjskih kulturnikov je na pobudo Ä?lanov Ĺ ole zdravja minuli petek povabila meĹĄÄ?ane in ljudi dobre volje v Kajuhov park v Ĺ oĹĄtanju, kjer so se na drugem druĹženju po oskrunjenju spomenika pesniku Karlu Destovniku Kajuhu pred nedavnim zbrali in prebirali njegove pesmi. Kot je dejal znani meĹĄÄ?an Jani Napotnik, to dejanje ni bilo uperjeno proti nikomur: ÂťNaj se vaĹĄ korak za trenutek ustavi, srce pa prisluhne sporoÄ?ilu Kajuhovih pesmi na kratkem, spontanem dogodku v Kajuhovem parku,ÂŤ so povabili javnost pristaĹĄi miru, prijaznega druĹženja ter zaĹĄÄ?itniki kulturnih spomenikov in neprecenljivega dela Kajuha, ki je neloÄ?ljivo zaznamoval Ĺ oĹĄtanj. Pesmi so prebirali Milojka BaÄ?ovnik Komprej, Sonja Bercko Eisenreich, Marinka KoĹĄarkoska, Ljubica Donko ter Jani Napotnik. V svojem umetniĹĄkem slogu je dejal:

Tina Felicijan

ÂťVse se je zaÄ?elo v srednji ĹĄoli,ÂŤ je zaÄ?el pripovedovati Ĺ marÄ?an Marko Berzelak, ki Ĺže dvajset let igra najrazliÄ?nejĹĄe bobne. ÂťSoĹĄolec Janez, ki je bil bobnar in je ves Ä?as udarjal s svinÄ?niki ali z rokami, mi je pokazal nekaj ritmov in mi dal bobnarske palice, da bi lahko vadil. Ker bobnov nisem imel, sem zaÄ?el trenirati na praznih plastiÄ?nih kantah. Iz plehnatih posod za kekse in iz pokrovk sem si sestavil cel bobnarski set. Ko je moj prijatelj iz pevskega zbora Svoboda Ĺ oĹĄtanj JoĹže RovĹĄnik opazil, da med petjem ves Ä?as tolÄ?em z rokami po nogah, je uganil, da bi rad bil bobnar, ker je bobne v mladosti tudi sam igral. Povabil me je, naj si izposodim njegove, da bom lahko vadil, dokler si ne bom kupil svojih. Bil sem najsreÄ?nejĹĄi Ä?lovek na svetu,ÂŤ se te prijateljske geste izpred dveh desetletij spominja Marko, ki je (bil) z bobnanjem naravnost zasvojen. Danes igra tako

Seveda se intenzivno tudi Ĺže pripravljate na letoĹĄnji Pikin festival? ÂťPriprave so resniÄ?no v polnem teku, gre namreÄ? za jubilejni, 30. festival, ki ga zaradi gradnje prireditvenega prostora ob jezeru selimo tja, kjer se je leta 1990 pravzaprav zaÄ?el, v srediĹĄÄ?e mesta. To je za nas kar velik izziv. Pikasto bomo obarvali ĹĄtevilne kotiÄ?ke mesta, osrednja dogajanja pa bodo v RdeÄ?i dvorani, na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u in na Titovem trgu, seveda pa bo Ĺživahno tudi v galeriji, knjiĹžnici, kulturnem domu, kinu, glasbeni ĹĄoli, na gradu in v mladinskem centru.

Festival bo letos potekal Ĺže nekoliko prej kot prejĹĄnja leta, in sicer med 9. in 15. septembrom. V priprave Ĺželimo vkljuÄ?iti tudi obÄ?ane, zato jih vabimo, da pobrskajo po starih albumih in nam pomagajo pri ustvarjanju skupne razstave – iĹĄÄ?emo stare fotografije s festivalov, ki jih bomo razstavili v RdeÄ?i dvorani. Veseli smo, da bo tokrat Ä?astna pokroviteljica festivala Jelka Reichman, ki je tudi avtorica uradne podobe Pikinega festivala. Ob jubileju ji bomo podelili plaketo zlate ambasadorke.ÂŤ

Ob Kajuhu so spet prebirali njegove pesmi

ÂťNa koncertu se mi je ves Ä?as smejalo,ÂŤ je dejal bobnar Marko Berzelak, ki je triurni koncert ob 20-letnici ustvarjanja ritmov odprl s toÄ?ko, izvedeno na plastiÄ?no vedro. Tako se je namreÄ? zaÄ?ela njegova bobnarska pot. Foto: Martina Hrastnik

Po koncertu, s katerim je obeleĹžil 20-letnico bobnanja in na njem nastopil z vsemi zasedbami, v katerih je do sedaj igral, smo Marka Berzelaka iz Ĺ martnega ob Paki povabili na sreÄ?anje

Med 26. in 28. junijem vabimo otroke na brezplaÄ?ne dogodke z naslovom Moje mesto. 29. junija pripravljamo keramiÄ?no delavnico za najmlajĹĄe, ki si bodo lahko sami izdelali cvetliÄ?ne lonÄ?ke. Se pa naĹĄa galerija poleti seli tudi ob Velenjsko jezero, tam bomo razpeli platna, priskrbeli ves material in obiskovalce plaĹže povabili, da skupaj z nami ÂťprenaĹĄajoÂŤ na platna pokrajino ob jezeru.ÂŤ

Kdaj koga moti Markovo ÂťropotanjeÂŤ? ÂťDobro vpraĹĄanje za moje sosede,ÂŤ smeje odgovarja, da mu ti vÄ?asih reÄ?ejo: ÂťSi pa popoldne vadil, smo sliĹĄali.ÂŤ Ne ve, ali zato, ker jim je bilo vĹĄeÄ?, ali zato, ker bi mu radi povedali, da je bil tako glasen. v sodelovanju s Ĺ olskim centrom Velenje in Ĺ olskim centrom Slovenj Gradec. ÂťVeliko prijateljev se je Ĺželelo nauÄ?iti bobnati.

Tako sem pred desetimi leti zaÄ?el pouÄ?evati in bobnanja nauÄ?il Ĺže veÄ? kot trideset ljudi.

Nekateri so zelo aktivni glasbeniki in jih zasledim v dobrih skupinah, na kar sem izjemno ponosen.ÂŤ Kljub vsemu je glasba zanj ĹĄe vedno hobi, ki pa mu zapolni ves prosti Ä?as. ÂťÄŒe hoÄ?eĹĄ bit v neÄ?em dober, moraĹĄ veliko vaditi. Jaz veliko vadim, veliko pa tudi nastopamo.ÂŤ KakĹĄne pa so njegove sanje? Že kar nekaj Ä?asa jih Ĺživim. Glasba je moj hobi, ni pogoj za preĹživetje, kar pomeni, da lahko delujem bolj sproĹĄÄ?eno. Ĺ e bom pouÄ?eval, ker me za to motivira zadovoljstvo uÄ?encev, ki me hrani.

Na prvem mestu pa ostaja ansambel Spev,ÂŤ je povedal in vendarle ÂťrazkrilÂŤ eno Ĺželjo: da bi bobnarske palice bile ĹĄe dolgo v njegovih rokah. đ&#x;”˛

V Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju so prebirali Kajuhove pesmi in se dotaknili spomenika ( Foto: JoĹže Miklavc)

ÂťKajuh je bil omadeĹževan. Da bi sprali umazanijo, ki se je pojavila na pomniku domaÄ?e pesniĹĄke avtoritete, smo se zbrali ljudje, ljubitelji domaÄ?e umetnosti, estetike in srÄ?ne kulture. Recitiramo Kajuhove pesmi upora, sociale in ljubezni z edinim ciljem: uĹživati v pesmi, glasbi in plesu, brez vsakrĹĄnih ideoloĹĄko-politiÄ?nih ter verskih simptomov. Ob zakljuÄ?ku spontanega branjah pesmi so sklenili krog okrog skulpture Kajuha in se dotaknili podnoĹžja za spominsko sliko. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

27. junija 2019

Napredek je oÄ?iten Ljubiteljski slikarji so predstavili svoja dela, nastala v tretjem krogu Slikarske ĹĄole Velenje, 11. junij – Ker Galerija Velenje prireja likovne in druge ustvarjalne delavnice veÄ?inoma za otroke, je zunanja sodelavka, akademska slikarka UrĹĄula SkornĹĄek, zasnovala teÄ?aj, namenjen odraslim, ki se Ĺželijo izobraĹževati v likovni umetnosti. Program Slikarska ĹĄola je od marca do konca maja potekal tretjiÄ?. Ker so se udeleĹženci vpisovali iz kroga v krog, pa je bil zasnovan tako, da so se vedno nauÄ?ili kaj novega, tako pa zelo napredovali, ocenjuje mentorica.

Tokrat se je deset udeleĹžencev Slikarske ĹĄole posvetilo risbi. Poglobili so osnovne

Juhuhu, poÄ?itnice so tu NataĹĄa Tajnik Stupar

risarske veĹĄÄ?ine v tehnikah oglje na papir, suhi pastel, sepija svinÄ?nik in obiÄ?ajni svinÄ?nik, pilili proporce in ostale zakonitosti likovnega upodabljanja, izpopolnjevali pa so se predvsem v naÄ?rtovani risbi, figuri, portretu

in avtoportretu. Dela so razstavili v Galeriji Velenje. Naslednjega kroga Slikarske ĹĄole se Ĺže veselijo, pravijo udeleĹženci.

Hojan, JoĹže Ocepek, Edo Stropnik in Anton Ĺ merc. Poleg slavljencev so program popestrili ĹĄe Vingosi, GaberĹĄki cvet, StarovaĹĄki veseljaki, duet Mateja in BlaĹž, DPM KavÄ?e ter Viki in Tone. Po zakljuÄ?ku prireditve je

bilo ĹĄe druĹženje obiskovalcev, za zabavo pa so poskrbeli StarovaĹĄki veseljaki.

đ&#x;”˛

tf

KavĹĄki pevci proslavili jubilej V nedeljo, 16. junija, je bilo v KavÄ?ah prav veselo. KavĹĄki pevci so praznovali 35-letnico delovanja. Delovati so zaÄ?eli Ĺže leta l984 v zidanici pevovodje Maksa Podlesnika. Njega je nasledil Zmago FrankoviÄ? in zborÄ?ek vodil polnih 25 let, nato pa je njegovo delo nadaljeval Anton Ĺ merc in pod njegovim vodstvom zbor deluje ĹĄe danes. Zelo ponosni so na svoje nastope v Ĺ entilju, Ponikvi, Ĺ martnem ob Paki in Ljubljani v Cankarjevem domu.

Izdali so tudi svojo zgoĹĄÄ?enko, na katero so ĹĄe posebej ponosni.

Njihovega praznovanja se je v lepem popoldnevu udeleĹžilo veÄ? kot sto obiskovalcev, kar je bilo za organizatorje in zbor prijetno preseneÄ?enje. Na prireditvi so izkoristili priloĹžnost in najbolj neutrudnim posameznikom podelili Maroltove znaÄ?ke. Te so prejeli Viki Ĺ olinc srebrno, zlato pa Zmago FrankoviÄ?, Ludvik

đ&#x;”˛

Peter KavĹĄek

Slovenija bo gostila 40. konvencijo F.E.C.C. Mesto Ptuj bo gostilo okoli 200 udeleĹžencev ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest iz Evrope, Severne in JuĹžne Amerike – Za en dan pridejo v Ĺ oĹĄtanj Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, Yalova – V turĹĄkem mestu Yalova je potekala 39. konvencija ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest (F.E.C.C.). Poleg generalnega sekretarja evropskega zdruĹženja Branka Brumna se je konvencije, ki v eni od drĹžav Ä?lanic zdruĹženja poteka vsako leto, udeleĹžil tudi podpredsednik zdruĹženja za Slovenijo in predstavnik Pusta Ĺ oĹĄtanjskega, ki je Ä?lan tega zdruĹženja, Peter Radoja.

Z velikim ponosom je ob vrnitvi s konvencije povedal, da je predsednik zdruĹženja Lars Algell organizacijo jubilejnega 40. sreÄ?anja prihodnje leto zaupal Sloveniji. ÂťPri tem je poudaril, da sta bila v ospredju odloÄ?itve za organizacijo tega velikega dogodka ogleda lanskih karnevalov na Ptuju in Ĺ oĹĄtanju ter ocena, da smo tako velik dogodek sposobni brezhibno organizirati,ÂŤ je povedal Radoja.

Mesto Ptuj bo tako naslednje leto gostilo okoli 200 udeleĹžencev iz Evrope, Severne in JuĹžne Amerike, znotraj tega pa bo en dan gostovanja pripadel Ĺ oĹĄtanju. ÂťUdeleĹžencem konvencije bomo lahko pokazali znaÄ?ilnosti in lepote Ĺ aleĹĄke doline ter gostoljubnost,

Zastava v rokah predstavnikov gostiteljev 40. konvencije ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest Branka Brumna in Petra Radoje. (Foto: arhiv F.E.E.C.)

ki jo premoremo,ÂŤ napoveduje Radoja. Pri predaji evropske zastave Sloveniji se je Ĺžupan Yalove Vefa Salman zahvalil za simboliÄ?no darilo Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darku Menihu, sam pa zanj Radoji izroÄ?il nekaj tipiÄ?nih spominkov TurÄ?ije.

Konvencija je trajala dva dni. Spremljali so jo razliÄ?ni dogodki, med drugim parada udeleĹžencev z zastavami, spominska maĹĄa

za preminule Ä?lane, karnevalski veÄ?er in gala veÄ?erja. Gostitelji so udeleĹžencem konvencije pokazali tudi lepote mest Istanbul, Yalova in Burse. Na zakljuÄ?ni prireditvi pa je predsednik ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest, Nizozemec Lars Algell, organizatorje naslednje konvencije odlikoval s spominskimi medaljami. đ&#x;”˛

No, pa smo doÄ?akali zadnji ĹĄolski dan, ki je bil Ĺže zelo vroÄ? in poleten. Solsticij je za nami, tisti, ki ga praznujete, upam, da ste se imeli lepo.

Na letoĹĄnji solsticij se je v majhnem zaselku Jablanac, blizu Komna na Krasu zgodil izredno zanimiv dogodek. Kalup z ognjenim kipom, ki je bil postavljen v srediĹĄÄ?e ogromne in visoke pagode, je postavil akademski kipar Damijan Ĺ vara s povabljeno ekipo usposobljenih prostovoljcev, umetnikov kiparjev in prijateljev.

Dogodek je bil posveÄ?en naĹĄemu lani preminulemu kolegu in prijatelju, akademskemu kiparju Radivoju Muliću, ki se je pred leti predstavil tudi v Velenju, s svojim projektom PoĹĄevna soba v Mladinskem centru Velenje. Radivoj je rekel (po navadi): “Ma, vi ste mone, a generalno je uredi.â€? V ognju je kipar Ĺ vara imel tudi kalup, ki ga bo, ko se ogenj/ Ĺžerjavica ohladi (in seveda tudi kalup), odprl in se prepustil rezultatu nepredvidljivega kiparskega postopka. Upam, da bo rezultat vsaj toliko magiÄ?en, kot so bili posnetki mogoÄ?nega ognja, ki je zagorel v spomin na naĹĄega prijatelja umetnika, kiparja Radivoja Mulića.

Pred dnevi je po internetu kroĹžil zanimiv Ä?lanek, katerega avtor je Phillip Pullman, nagrajenec spominske nagrade Astrid Lindgren iz leta 2012. Pullman v zapisanem razmiĹĄlja o tem, kako otroci poleg ljubezni in hrane za svojo uspeĹĄno rast in razvoj poleg hrane, sveĹžega zraka, igre in ljubezni potrebujejo tudi poezijo, glasbo, zgodbe (pravljice) in umetnost. ÄŒe otroku ne damo hrane, bomo zelo hitro opazili ĹĄkodo, Ä?e je otrok brez igre in sveĹžega zraka, bo ĹĄkoda tudi vidna, a ne tako hitro. ÄŒe otrok ne bo deleĹžen ljubezni, ĹĄkoda ne bo opazna kar nekaj let, a vseeno bo ĹĄkoda trajna. ÄŒe pa bodo otroci brez glasbe, zgodb, poezije in umetnosti, ĹĄkode ne bo tako lahko opaziti. Bodo zdravi, vedno laÄ?ni, plavali, tekali in bili zelo glasni, ampak nekaj bo manjkalo. Nekateri ljudje skozi svoje odraĹĄÄ?anje nikoli ne berejo knjig, se ne rokujejo z ustvarjalnostjo in umetnostjo, ne sliĹĄijo smisla glasbe in iĹĄÄ?oÄ?ega duha poezije. Tudi tako so lahko sreÄ?ni in zgledni drĹžavljani, ki redno plaÄ?ujejo davke in so dobri sosedje. Toda lahko se jim zgodi, da enkrat naletijo na nekaj takega (tako Ä?udaĹĄkega in neverjetnega), o Ä?emer nikoli niso niti sanjali. Glas, ki bere pesem (konÄ?no ga sliĹĄijo), vidijo podobo (recimo kakĹĄnega Vincenta Van Gogha ali Marka Rothka), ki jim odpre srce. ZaÄ?utijo in obÄ?utijo lakoto po zaÄ?utiti ĹĄe veÄ?, videti bolj barvno in sliĹĄati ĹĄe bolj svobodno. Sprevidijo, da jim je to manjkalo in so za to izvedeli ĹĄele sedaj. ÄŒe bi umetnost in kultura izginila Ä?ez noÄ?, bi doloÄ?eni ljudje lahko Ĺživeli brez slik, glasbe, knjig, gledaliĹĄÄ?a Ä?isto sreÄ?no in neprizadeto naprej, nekateri tega manka sploh ne bi opazili. OdraĹĄÄ?anje otrok v t. i. kulturni lakoti poteka povsem brez opazne ĹĄkode. V nekaterih otrocih obstaja lakota po kulturnih in umetnostnih/ umetniĹĄkih dobrinah. Pogosto ni nikoli zadovoljena, saj nikoli ni bila prebujena.

Otroci imajo pravico do izkuĹĄnje s kulturo in umetnostjo, saj jih le ta duhovno in psihiÄ?no krepi, jim odpira nove fantazijske svetove domiĹĄljije, vpliva na njihov odnos do druĹžbe, spoĹĄtljivega iskanja svojega mesta v druĹžbi skozi spoznavanje svojega odseva v doĹživljanju umetnosti in kulture.

Namesto poÄ?itnic, preĹživetih ob igranju igric na mobilnih telefonih in tablicah, odprite okna, ponudite svojim otrokom zgodbe, glasbo, likovno ustvarjalnost in poezijo, seveda tudi ĹĄport in sveĹž zrak. Kot najstniki mogoÄ?e ravno zaradi tega ne bodo posluĹĄali komadov ala Mama Mila (YouTube) in iskali intenzivno zaÄ?utenih omamnih svetov, ki jih lahko v neĹžnejĹĄi in predvsem bolj zdravi obliki naĹĄim moĹžganom ponudi rokovanje in uĹživanje v dobrinah kulture in umetnosti. A vendar po svojih izkuĹĄnjah opaĹžam, da mora biti ponujena mera konteksta odmerjena zmerno, saj lahko s siljenem otroka v ustvarjalnost naredimo veÄ? ĹĄkode, kot koristi. Ustvarjalnost, poslediÄ?no ustvarjanje umetnosti (saj ni vsaka ustvarjalnost umetnost) ni spretnost, ali roÄ?na ali sluĹĄna ipd., temveÄ? je to moĹžganska/miselna aktivnost oz. dejavnost. Z ustvarjanjem in uĹživanjem kulturnih in umetniĹĄkih dobrin le-to krepimo in med drugim ustvarjamo navidezne situacije, ki nas lahko okrepijo ob ravnanju v razliÄ?nih Ĺživljenjskih situacijah v naĹĄi druĹžbi razliÄ?nosti, drugaÄ?nosti, enakopravnosti, resnicoljubnosti, spoĹĄtovanju, solidarnosti ‌ Zato pa Ĺželim naĹĄi ‘mulariji’ brezskrbne poÄ?itnice z veliko na novo pridobljenimi izkuĹĄnjami, z veliko ustvarjalnosti, dobre glasbe, zgodb, pesmi, uĹžite in nauĹžite likovne umetnosti. In pa,‌ tiĹĄine gora, miru, ĹžuboreÄ?ih potokov, ĹĄumenja morja.

Kot bi rekel moj pokojni kolega Radivoj: “Ma, vi ste mone, a generalno je uredi.â€? Lepo poletje Ĺželim. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

27. junija 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Ĺ e vedno ÂťskoÄ?imÂŤ kaj pogledat v priroÄ?nike

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Profesorica slovenskega jezika sicer ga bomo popaÄ?ili. Kljub dolna velenjski gimnaziji Alenka goletni praksi ĹĄe vedno ÂťskoÄ?imÂŤ Ĺ alej je naĹĄa zunanja sodelavka kaj pogledat v priroÄ?nike, FRAN, Ĺže blizu 20 let. Sodelovanje z se posvetujem s kom in obratno. naĹĄo medijsko hiĹĄo je zaÄ?ela kot MoĹžnosti pri izraĹžanju je veÄ?, lektorica Almanaha, nadaljuje sama pa prisegam predvsem na ga kot lektorica tednika NaĹĄ Ä?as. doslednost znotraj posamezne ÂťZ veseljem sodelujem, ker me izvedbe (knjige, uÄ?benika).ÂŤ to delo jezikovno izpopolnjuje, In kaj meni o jezikovnem slogu ker s tem pridobivam znotraj Ä?asopisnih prispevkov? Novinarski predmeta praktiÄ?ne izkuĹĄnje, ki jezik je specifiÄ?en, pravi. Ĺ˝anrsko jih koristno uporabim tudi pri odstopa Ĺže zaradi narave besedilpouku kot del uÄ?enja jezikoslovja. nih vrst, ki jih razvije vsak posameZame je to pridobivanje neforznik. ÂťJezik je del osebnosti. Bolj malne izobrazbe. Ima pa sodezapleteno je, kako intervju nekoga lovanje ĹĄe eno prednost, in sicer prilagoditi v za ljudi sprejemljiv sem na tekoÄ?em z dogajanjem v Alenka Ĺ alej: ÂťZ lektoriranjem Ä?asopisnih prispevkov in knjig tekst, tako da pri tem ne izgubiĹĄ lokalni skupnosti, kar je malokpridobivam praktiÄ?ne izkuĹĄnje, ki jih za popestritev uporabljam lastnosti intervjuvanca.ÂŤ Sploh pri pouku.ÂŤ rada prebira prispevke dopisnikov do. Menim, da so za profesorja informacije iz oĹžjega okolja pomembne, da tujih jezikov (kalki). PopuĹĄÄ?ajo tudi uvajanju Kaje AvberĹĄek, One Gams in Mihe PavĹĄka. lahko tudi dijake seznanja z njimi.ÂŤ jezikovnih "modnih muh", ki so skregane z Na vpraĹĄanje, kaj bi svetovala novinarjem Slovenistka in lektorica (bila je tudi na naravo naĹĄega jezika. Tega sama ne oznaÄ?uje Ä?asopisa, pa je odgovorila: ÂťPrizadevajo naj si lektoratu v tujini) je Ĺže 30 let, pri spre- za prispevek k raznolikosti jezika, saj se za izzive na svojih podroÄ?jih, si bogatijo svoja mljanju stroke vse bolj zaznava, kot pravi, izgublja Ĺžlahtnost, dediĹĄÄ?ina naroda. ÂťDo interesna podroÄ?ja z mednarodnimi pogledi da se mlajĹĄe generacije lektorjev premalo jezika imajo mnogi, tudi izobraĹženi, slab in jih poskuĹĄajo vnaĹĄati v naĹĄ lokalni prostor.ÂŤ đ&#x;”˛ tp ukvarjajo s stilistiko, sploh ne vidijo zvez iz odnos in bomo morali zanj narediti veÄ?,

1. GRUPA VIGOR feat. ISAAC PALMA – Ĺ atori 2. Ĺ ANK ROCK – Dvigni pogled 3. POSKOÄŒNI MUZIKANTI – Zagorijo solze Isaac Palma je v sodelovanju s priljubljeno hrvaĹĄko skupino Vigor posnel skladbo z naslovom Ĺ atori. Za zdaj se mu zato sicer ĹĄe ni bilo potrebno nauÄ?iti jezika naĹĄih sosedov, saj je svoj del zapel kar v ĹĄpanĹĄÄ?ini, je pa uÄ?enje hrvaĹĄkega jezika naloga, ki ga ĹĄe Ä?aka.

GLASBENE novice

NaĹĄel se je izgubljeni posnetek Freddieja Mercuryja Na spletu se je pojavil doslej ĹĄe neobjavljeni posnetek Freddieja Mercurya, na katerem pokojni pevec skupine Queen prepeva nekoliko drugaÄ?no verzijo skladbe Time, ki je sicer izĹĄla leta 1986.

Posnetek je po dolgem iskanju naĹĄel producent Dave Clark v arhivu znanega londonskega studia Abbey Road. Na posnetku Freddie le ob spremljavi klavirja zapoje poenostavljeno verzijo skladbe, ki jo je sicer kot solo izvajalec posnel v sodelovanju z britanskim producentom Clarkom. Skladba je bila narejena za istoimenski muzikal, izĹĄla pa je tudi na ploĹĄÄ?i.

Najdena razliÄ?ica pesmi je pod naslovom Time Waits For No One objavljena na platformi Youtube in hitro beleĹži ĹĄtevilo obiskov.

Lionel Richie dopolnil 70 let AmeriĹĄki pevec in avtor Lionel Richie je minuli Ä?etrtek dopolnil 70 let. Rodil se je v Alabami v glasbeni druĹžini, v svoji glasbi pa je zdruĹžil funk, soul, rhythm and blues in country. ZaÄ?el je v skupini Commodores, ki je bila na viĹĄku v poznih

70. in prvi polovici 80. let, a se je leta 1982 odloÄ?il za samostojno pot. Z debitantsko ploĹĄÄ?o Lionel Richie je ustvaril uspeĹĄnice Truly, You Are in My Love ter za prvo prejel grammyja. Uspeh je podvojil z naslednjo ploĹĄÄ?o Can't Slow Down, ki je osvojila grammyja za album leta. Zatem je izdal ĹĄe osem studijskih izdelkov, zadnjega z naslovom Tuskegee leta 2012.

Za skladbo Say You, Say Me je dobil oskarja in zlati globus za

izvirno pesem. Znan je tudi po soavtorstvu dobrodelne pesmi We Are the World, ki jo je leta 1985 napisal z Michaelom Jacksonom.

Maja Oderlap v navezi z Navezo NeĹžno je naslov ljubezenske balade, v kateri so zdruĹžili glasove Maja Oderlap in skupina Naveza.

Gre za njihovo prvo glasbeno sodelovanje, in kot pravi Maja, ga je tako pri snemanju skladbe kot videa spremljala izjemno dobra

energija. Verjame, da jo bodo zaÄ?utili tudi posluĹĄalci. Avtorja skladbe sta dva Roka – Ĺ vab je napisal glasbo, LunaÄ?ek pa besedilo. Ko sta z Rokom Ĺ vabom razmiĹĄljala, koga povabiti, ni bilo nobenega dvoma, saj so fantje iz skupine Naveza odliÄ?ni vokalisti. Kot pravi Maja, je sodelovati s tako dobro ekipo pravi privilegij.V tem poletju so pred obojimi ĹĄtevilni nastopi in gotovo se bodo kje tudi sreÄ?ali. Pri snemanju videospota so se odloÄ?ili za dvorec Gutenbuchel, ki leĹži v neposredni bliĹžini Ĺ oĹĄtanja in skrit med gostim drevjem oÄ?ara s svojo podobo. Za celotno video podobo je skrbela res velika ekipa, v spotu pa sta se pridruĹžila tudi Ana GolavĹĄek (Mjav)in njen Jernej.

Status Quo napovedali nov studijski album Britanska skupina Status Quo je napovedala 33. studijski album Backbone, ki ga bo objavila septembra. To bo njihov prvi album po smrti kitarista Ricka Parfitta decembra 2016. Na njem bo 11 novih pesmi, ki so jih posneli konec lanskega in v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta v studiu kitarista in

pevca Francisa Rossija, edinega izvornega Ä?lana zasedbe. Trenutno je zasedba na turneji Back on Tour 2019, ki jo bo 24. avgusta pripeljala tudi v Moosburg pri Celovcu. V petih desetletjih delovanja je skupina prodala veÄ? kot 100 milijonov ploĹĄÄ? in leta 1991 dobila nagrado brit za izjemen prispevek h glasbi. VeÄ? kot njenih 60 uspeĹĄnic se je uvrstilo na britanske glasbene lestvice, kar ni uspelo nobeni drugi rock zasedbi.

Ĺ ank Rock kmalu z novo video zgodbo Dvigni pogled Skupina Ĺ ank Rock, ki Ĺže veÄ? kot 35 let uspeĹĄno soustvarja slovensko rock sceno in se lahko pohvali s kar 17 studijskimi albumi, je minuli petek predstavila videospot za novo balado Dvigni pogled, ki govori o sooÄ?anju z boleÄ?ino ob prekinitvi Ä?udovitega odnosa. Spot so snemali v Kranju pod reĹžisersko taktirko Roka KadoiÄ?a, zanimivo pa je, da so ga v celoti posneli s pametnima telefonoma. Skupina bo sicer poleti kar precej koncertirala in tudi lovila sonÄ?ne Ĺžarke na krajĹĄem oddihu ter v studiu pripravljala materiale za nove projekte, morda tudi album najlepĹĄih balad (Metulj, Mavrica o pravljiÄ?nih ljudeh, PuĹĄÄ?ava sna, Ker te ljubim, Hvala za vse ‌).

Pevcu MatjaĹžu Jelenu, kitaristu Boru Zuljanu, basistu Cvetu Polaku in bobnarju Romanu Rateju se je zadnje leto na koncertnih odrih pridruĹžil klaviaturist Samo JezovĹĄek.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel KlateĹži – Nekaj kar se pozabi Ansambel Zeme – SreÄ?a najine ljubezni PrleĹĄki kvintet – Reci ali me ljubiĹĄ Ansambel Spev – RdeÄ?elaska Ansambel Roka Kastelca – ÄŒeprav si ne priznava Cik cak kvintet – Daj no daj Marcela IN – Ta pesem ni ljubezenska Ansambel Bojsi – Ne, ne bom Ansambel Petan – Stari hrast VraĹžji muzikanti – Po domaÄ?e mal drugaÄ?e

www.radiovelenje.com

zelo NA KRATKO OKUSTIÄŒNI OkustiÄ?ni, ki so z unikatnim glasbenim izrazom zaÄ?inili slovensko glasbeno krajino, predstavljajo novo skladbo z naslovom Se vrti (Ko si na tleh). Avtorjema in Ä?lanoma OkustiÄ?nih, Mateju Brodarju in Karin ZemljiÄ?, se je tokrat s svojim vokalom pridruĹžila tudi odliÄ?na pevka Jadranka Juras.

SAĹ A LEĹ NJEK SaĹĄa LeĹĄnjek,19-letna pevka in igralka, ki jo mnogi poznajo tudi po vlogi Sandy v slovenski razliÄ?ici muzikala Briljantina, v teh poletnih dneh predstavlja novo avtorsko pesem Nazaj v Piran. Ustvarila jo je skupaj z Alexom Volaskom, ki se je podpisal pod glasbo, sama pa je napisala besedilo.

NIKA ZORJAN IN ISAC PALMA Aktualni hit Nike Zorjan in Isaaca Palme Ola, ola je Ĺže nekaj tednov v samem vrhu najbolj predvajanih skladb domaÄ?ih izvajalcev na lestvici

SLOTOP50. Uradno promocijo skladbe sta Nika in Isaac priÄ?ela na prvi poletni dan, ko sta posnela tudi videospot. Snemali so z ekipo Neo Visuals, in sicer na Lavrici pri Ljubljani in v Italiji, vse skupaj pa je potekalo precej avanturistiÄ?no.

LEA SIRK Lea Sirk je objavila videospot za svojo aktualno pesem Po svoje. Spot je narejen nekako v duhu naslova pesmi, torej po svoje, saj se Lea v njem pojavlja le za nekaj sekund, sicer pa je v spotu zdruĹžila razliÄ?ne posnetke ljudi in plesalcev z vsega sveta.

NUĹ A DERENDA NuĹĄa Derenda je v poletje zakorakala z novim glasbenim hitom Sto in ena, za katerega je Ĺže predstavila tudi videospot. Pod reĹžisersko taktirko Marka Maaga so ga posneli v tovarni Sij na Ravnah na KoroĹĄkem. Snemanje je potekalo pribliĹžno deset ur, bilo pa je zelo vroÄ?e.

Naš ­čas, 27. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Gasilci se zelo dobro razumejo z Big Jocom (Jože Hribar), kako tudi ne, saj so dobri sosedje. Se je pa Joco odločil, da naveže stike tudi s sosednjimi društvi. Tako je postal boter novega gasilskega vozila Scanija gasilskemu društvu Ponikva. »Gasilci ne poznajo meja in si vedno priskočijo na pomoč, zato je prav, da jim tudi čezmejno pomagamo. In prav nič nimam proti, če me bo kdo posnemal,« je prišepnil Čveku.

27. junija 2019

frkanje » Levo & desno «

Praznik Proslavili smo Dan državnosti. Z našo državo vsi nismo vedno zadovoljni, kako bi tudi bili, ko pa jo res še dograjujemo. Ampak mnogi jo tudi že vztrajno rušijo.

Toča Točno - kot se spodobi - je tudi letos prišlo poletje. Da le ne bi res bilo preveč točno!

Po stopinjah …

Kot kaže gre Vinko But, zdaj še direktor KZ Šmarje, v ponedeljek pa bo zasedel direktorsko mesto v Mlekarni Celeia, po poti Zdravka Počivalška. Tudi on je bil direktor KZ Šmarje pri Jelšah, nato pa direktor Mlekarne Celeia. Mu bo But kdaj sledil še na ministrski položaj?

⏫

Med tistimi, ki bi stoodstotno podprli predlog, da bi se promenada okusov dogajala na velenjskem amfiteatru kar vsak dan, če to ne, pa vsaj vsak petek, je zagotovo Mateja Repnik, partnerica našega vodje tehnike Mitje Čretnika. »Tole je res priročno, tukaj je sicer vroče, a še vedno veliko bolj prijetno kot doma za štedilnikom,« je zaupala Čveku na zadnjem kulinaričnem dogodku.

⏪

Takole navdušeni sta bili nad izvirno rožico, ki je služila kot dekoracija in čestitka (če mogoče ne vidite, na njej piše Vse najboljše) Darja Fišer (vršilka dolžnosti direktorice regijskega varstveno-delovnega centra) in Martina Razdevšek (poslovna svetovalka) na prireditvi ob 60-letnici Univerze za tretje življenjsko obdobje. Škoda, da ju ni videla direktorica Ljudske univerze Brigita, zagotovo bi jo jima podarila.

Robotska raca skrbi za riževa polja

za prevoz živali. So pa, v nasprotju z institucijami, stvari v svoje roke vzeli lokalni prebivalci, saj je nesrečno žival, dokler se ne bo javil lastnik, v zavetje vzela družina z otoka Kaprija.

Tako kot številna druga okolja za vzgojo prehrambnih izdelkov, potrebujejo tudi riževa polja

Dehidrirana mula si je po 10 litrih vode opomogla Na nenaseljenem območju v bližini Šibenika je pred kratkim nekdo zavrgel mulo. V hudi vročini je žival skoraj obnemogla, a so

Ponekod namesto osemurnega delovnika že uvajajo šesturnega. No, nekateri že zdaj delajo še precej manj.

Hitro za hitro Slišimo, da so s pripravami za začetek gradnje naše hitre ceste vendarle vsaj malo »bliže« imenu ceste. Stvari menda potekajo malo bolj hitro!

Nekateri vseeno menijo, da premalo!

Za vse Menda je res, da na igriščih s peskom videvajo tudi nekatere odrasle. Seveda – saj vemo, da se nekateri odrasli radi igračkajo v svojih peskovnikih.

ZANIMIVOSTI

za uspešno rast pomoč drugih živih bitij. Ena teh so race, ki med plavanjem kalijo vodo in s tem preprečujejo razrast plevela, poljedelci pa jih cenijo tudi, ker zaradi potreb prehranjevanja zmanjšujejo prisotnost insektov.

Toda vzgoja rac in spremljanje njihovega življenja na riževih poljih predstavlja precejšen strošek in dodatno delo. Zato so se na Japonskem inženirji lotili dela in izumili robotsko raco, ki opravlja delo enako učinkovito kot njen živi model.

»Krajše« delo

jo k sreči našli dobri ljudje, ki so jo oskrbeli s senco in vodo. »Brez lastnika je tavala ob obali. Ko smo se izkrcali, je prišla k nam in takoj smo videli, da je dehidrirana in smo ji dali piti. Popila je deset litrov vode,« je povedal eden od najditeljev. Kot pravijo lokalni prebivalci, se v teh krajih večkrat zgodi, da lastniki živali, ki so odslužile svoje, odpeljejo na nenaseljene otroke in jih tam pustijo, dokler ne podležejo pomanjkanju hrane in vode. Takšni primeri so znani tudi tamkajšnji policiji, ki pa pojasnjuje, da ne ve, kako pomagati, saj nimajo znanja ali izkušenj, hkrati pa nimajo ladij

Radi bi razglasili brezčasno območje Na skrajnem severu Norveške leži otok Sommarøy (oziroma Poletni otok), kjer bi radi poleti ne le ustavili, ampak kar ukinili čas. Na tem otoku namreč sonce ne zaide vse od 18. maja do 26. julija, domačini pa bi radi ta čas čim bolje izkoristili – saj od novembra do januarja sonca sploh ne vidijo. Ker je poleti ves čas svetlo, se obnašajo temu primerno: sredi noči otroci igrajo nogomet, ljudje pleskajo hiše in kosijo trate, mladina pa se kopa. Zdaj želijo ta način življenja v poletnih mesecih določiti tudi uradno. Na otoku bi radi razglasili območje, kjer čas ne obstaja. Pravijo, da ne gre le za kaprico, temveč želijo doseči večjo fleksibilnost pri delovnem času in šolskih urnikih.

Razvili so mišico za izražanje čustev Britanski in ameriški strokovnjaki so želeli ugotoviti, kako psi naredijo tisti žalosten, vdan, prijateljski pogled, ki lastnika popolnoma razoroži, čeprav je bil še pred nekaj sekundami jezen na svojega štirinožca.

jazbečarju, nemškem ovčarju, sibirskemu haskiju in mešancu.

Glede na to, da so se psi razvili iz volkov, so raziskovalci tako prišli do sklepa, da se je mišica razvila v postopku udomačitve.

Prvo pokopališče za hišne ljubljenčke na Hrvaškem V Dumovcu, nedaleč od Zagreba, so prejšnji teden odprli prvo pokopališče za hišne ljubljenčke na Hrvaškem. Na pokopališču z imenom Spomengaj, ki se razteza na skoraj 13 tisoč kvadratnih me-

Ugotovili so, da se je kosmatincem v času od udomačitve (pred 33 tisoč leti) postopno razvila nova čelna mišica vzdigovalka, imenovana levator anguli oculi medialis, ki omogoča omenjeni pogled. Psi torej s pomočjo mišice vzdigovalke dvignejo notranji del obrvi, s čimer se jim oči povečajo, izraz pa postane bolj otroški. »Psi imajo velik vpliv na ljudi in točno vedo, kako se nam usidrati v srca,« je dejala vodja študije Bridget Waller.

Raziskovalci so v sklopu študije primerjali obliko volčje in pasje glave. Pri že poginulih živalih so primerjali število in položaj obraznih mišic. Pri štirih sivih volkovih mišice niso našli, našli pa so jo pri vseh šestih preučevanih pasmah psov – čivavi, labradorcu,

Novo v starem Del mesta Velenja bo dobil še novo poslovno cono za še hitrejši razvoj novih podjetij in za odpiranje novih delovnih mest. A se bo še vedno imenoval Stara vas.

Trg ljudem Šoštanj naj bi v enem letu dobil povsem nov osrednji trg. Čeprav naj bi z njega »pregnali« motorni promet, naj bi postal vendarle še bolj živahen, saj bo bolj po meri ljudi. Trg naj bi bil tudi nekako bolj kot nekdaj! Nekatere zanima, če tudi po imenu.

Ne pomagajo Zadnji čas je pri nas vse več blagoslovom motorjev in motoristov. A ti motoristov očitno ne razsvetlijo dovolj. Še vedno mnogi ne dojamejo, da morajo voziti tudi s pametjo!

Strah trih, imajo prostor za posmrtne ostanke okoli 10 tisoč živali. V kraju so zgradili tudi sprejemni urad, dvorano in paviljon, krematorij ter mesta za grobove in vežice za žare. Delavci pokopališča lahko organizirajo tudi prevoz poginulih živalih do pokopališča, kjer se bo mogoče dogovoriti za pokop ali sežig posmrtnih ostankov. Kot še dodajajo, grobov ne bo mogoče kupiti, temveč samo najeti za obdobje od dveh do in petih let.

Nekatere je strah, da bi se kolesarstvo pri nas še močneje širilo. Zadnja kolesarska dirka pri nas je (spet) pokazala, kakšno prometno zagato lahko naredijo kolesarji.

radio velenje com

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

GOSPODARSTVO

27. junija 2019

Hitra gospodarska rast je lani ugasnila, poslovni izid je negativen V Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji lani nismo dobro poslovali – Vsak zaposleni je v povpreÄ?ju ustvaril 147.673 evrov prihodkov, kar je za slabo tretjino manj od slovenskega povpreÄ?ja Mira ZakoĹĄek

Iz analize, ki so jo pripravili v velenjski enoti AJPES, povzemamo podatke, kako smo poslovali na obmoÄ?ju Savinjsko- ĹĄaleĹĄke regije v preteklem letu. PoroÄ?ila o poslovanju so objavljena tudi na spletni strani Ajpesa, dostop do njih pa je brezplaÄ?en.

Nekateri podatki so ĹĄe zaÄ?asni

Informacijo o poslovanju gospodarskih druĹžb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zadrug je treba presojati v luÄ?i pomembnejĹĄih podatkov za leto 2018: obseg industrijske proizvo-

lo 1.132 druĹžb, kar je za odstotek veÄ? kot leto prej. Na novo je bilo ustanovljenih 61 druĹžb, odstotek veÄ? kot leto poprej, izbrisanih pa je bilo 60 druĹžb, kar je skoraj 43 odstotkov veÄ? kot leta 2017 (odstotek veÄ? kot leto prej). DruĹžbe SaĹĄa regije predstavljajo 1,7-odstotni deleĹž v Sloveniji, zaposlujejo 3,3 odstotka vseh zaposlenih, ustvarijo 2,5 odstotka vseh prihodkov in 2,5 odstotka dodane vrednosti Slovenije. Ĺ˝al podatki kaĹžejo, da je hitra rast iz leta 2017 lani usahnila, gospodarski rezultati so slabĹĄi kot predlani, gospodarstvo regije pa je leto sklenilo z izgubo.

PovpreÄ?na bruto plaÄ?a po obÄ?inah SaĹĄa regije Nazarje

Lani je bilo na osnovi opravljenih ur v druĹžbah SAĹ A regije zaposlenih 16.511 delavcev ali 585 veÄ? kot leto prej. Slaba tretjina vseh druĹžb je bila brez zaposlenih. Rast zaposlenih smo beleĹžili predvsem v gradbeniĹĄtvu (272 veÄ?), v predelovalni dejavnosti (151) ‌

SLOVENIJA

1.652

Velenje

1.632

SAĹ A REGIJA

1.619

Ĺ oĹĄtanj

1.603

Ljubno

Ekonomska struktura gospodarskih druĹžb po velikosti

1.593

Mozirje

1.377

SolÄ?ava

1.298

Ĺ martno ob Paki

1.284

PlaÄ?e na ravni leta 2017

PovpreÄ?na plaÄ?a zaposlenih je ostala skoraj na enaki ravni kot leto prej in je lani znaĹĄala 1.619 evrov. Produktivnost zaposlenih se je zmanjĹĄala, prav tako dodana vrednost, ki je niĹžja kar za 11 odstotkov, na zaposlenega je ta znaĹĄala zgolj 33.445 evrov in je

1.736

LuÄ?e

1.255

Gornji Grad

1.245 1.166

ReÄ?ica ob Savinji 0

200

400

Pozitivni trendi so se nadaljevali tudiv plaÄ?ilni disciplini in likvidnosti, saj je bilo v regiji v povpreÄ?ju lanskega leta kar za 18,6 % manj druĹžb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi kot leto prej.

22 novih in 240 izbrisov podjetnikov

Glede na velikost druĹžb je bilo v lanskem letu 960 mikro, 141 majhnih, 26 srednjih in 5 velikih gospodarskih druĹžb. Po obsegu ekonomskih kategorij so priÄ?akovano prevladovale velike druĹžbe, a je prilagodljivost in dinamiÄ?nost na strani majhnih in srednjih druĹžb. Srednje druĹžbe so leta 2018 tudi najveÄ? zaposlovale, in sicer so omogoÄ?ile kar slabe tri desetine vseh novih zaposlitev v druĹžbah regije. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila najviĹĄja v velikih druĹžbah, in sicer za 6 % viĹĄja od neto dodane vrednosti regije.

dnje se je poveÄ?al za 4,6 %, vendar je bila rast za 3,4 odstotne toÄ?ke niĹžja kot v prejĹĄnjem letu.

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se lani zviĹĄale za 2,1 %. Izvoz je znaĹĄal 30,8 milijarde evrov, uvoz pa 30,6 milijarde evrov, pri Ä?emer sta oba objavljena podatka SURS ĹĄe zaÄ?asna. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2017 veÄ?ji za 9,2 %, uvoz pa za 11 %. Pokritost uvoza z izvozom se je poslabĹĄala, leta 2018 je bila 100,8 %, leta 2017 pa je bila 102,6 %

Gospodarske druĹžbe skupaj v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah

Podatke iz letnih poroÄ?il za leto 2018 je AJPES-u predloĹži-

Ĺ tevilo zaposlenih se je poveÄ?alo

Spodbudno je, da se je ĹĄtevilo zaposlenih lani poveÄ?alo, porasli pa so tudi prihodki, ĹĄe zlasti na tujih trgih, za 4 %. Na skupno poslabĹĄanje gospodarskega rezultata so imele vpliv velike druĹžbe (te tako in tako zaznamujejo tukajĹĄnje gospodarstvo), saj so izkazale za dobrih 189 milijonov evrov Ä?iste izgube. PoveÄ?anje izgube je predvsem posledica izrazitega poveÄ?anja odhodkov druĹžb s podroÄ?ja predelovalnih dejavnosti in zniĹžanje obsega prodaje. PoslediÄ?no se je obrnila slika poslovanja druĹžb v letu 2018 in regija je konÄ?ala poslovno leto z negativnim poslovnim izidom.

Ĺ tevilo druĹžb - od tega: ustanovljenih pred letom poroÄ?anja - od tega: ustanovljenih v letu poroÄ?anja Ĺ tevilo zaposlenih Prihodki Odhodki Neto celotni dobiÄ?ek ÄŒisti dobiÄ?ek ÄŒista izguba Neto Ä?isti dobiÄ?ek

Znesek v tisoÄ? EUR Letno poroÄ?ilo za leto 2018 Letno poroÄ?ilo za leto 2017 2018 2017* 2017** 2016 1.132 1.132 1.093 1.093 1.067

1.067

1.027

1.027

65

65

66

66

16.511 2.438.267 2.588.238 -149.971 56.454 207.207 -150.753

15.926 2.407.431 2.384.776 22.655 68.235 53.165 15.071

15.494 2.082.766 2.578.790 -496.024 52.574 554.953 -502.379

15.304 2.202.535 2.266.953 -64.418 53.270 127.353 -74.083

Opomba: * Podatki za leto 2017 iz letnih poroÄ?il za leto 2018 ** Podatki za leto 2017 iz letnih poroÄ?il za leto 2017

NiĹžji obseg kapitala

DruĹžbe SAĹ A regije so konec leta 2018 izkazovale 3.085.090 tisoÄ? evrov sredstev oz. obveznosti do virov sredstev, kar je za 3 % manj kot leto prej. Kazalnik dolgoroÄ?ne pokritosti dolgoroÄ?nih sredstev in zalog se je v primerjavi z letom prej zmanjĹĄal in je znaĹĄal 0,824. To pomeni, da je bilo z najkakovostnejĹĄimi viri financiranih 82,4 % vseh dolgoroÄ?nih sredstev in zalog. Obseg kapitala, ki znaĹĄa 1.010.318.000 evrov, se je zmanjĹĄal za 15 %.

Veliko veÄ? ÂťnormirancevÂŤ

800

1.000

1.200

so poslovno leto zakljuÄ?ile pozitivno, prav tako vse obÄ?ine. Prihodki in odhodki so bili viĹĄji za 11 %. Za 12 odstotkov so se poveÄ?ali tudi Ä?isti prihodki od prodaje, podjetniki so doma prodali 11 % veÄ?, na tujih trĹžiĹĄÄ?ih pa za 13 % veÄ? svojih proizvodov in storitev.

PovpreÄ?na meseÄ?na bruto pla-

Podjetniki poveÄ?ali uspeĹĄnost

Podjetniki so lani ponovno poveÄ?ali poslovno uspeĹĄnost in ekonomsko moÄ?. Vse dejavnosti

6. Drugi poslovni prihodki; 1,7 %

1.600

1.800

2.000

trgovine, vzdrĹževanja in popravila motornih vozil. Kljub temu je bil obseg neto dodane vrednosti viĹĄji za 13 %. Na izboljĹĄanje poslovanja podjetniĹĄkega dela gospodarstva kaĹže tudi 13-odstotna rast neto podjetnikovega dohodka. Podjetniki, ki so leto 2018 zakljuÄ?ili pozitivno, so poveÄ?ali podjetnikov dohodek (dobiÄ?ek)

SOLÄŒAVA 0,2 %

REÄŒICA OB SAVINJI 2,4 %

GORNJI GRAD 0,7 %

LJUBNO 33,6 %

VELENJE 29,3 %

Ĺ OĹ TANJ 1,7 %

V SAĹ A regiji se je ĹĄtevilo ÂťnormirancevÂŤ iz 643 v letu 2017 poveÄ?alo na 748 ÂťnormirancevÂŤ v lanskem letu. Vpliv so imeli tudi izbrisi podjetnikov, saj je bilo v preteklem letu izbrisanih 240 podjetnikov na obmoÄ?ju SAĹ A regije.

Podjetniki, ki so poslovali v letu 2018, so v primerjavi z letom 2017 poveÄ?ali ĹĄtevilo zaposlenih za 9 %. V SAĹ A regiji je poslovalo 2,8 % vseh slovenskih podjetnikov, regijskih podjetnikov je bilo 36 % veÄ? kot druĹžb.

5. Usredstveni lastni 4. Sprememba vrednosti zalog proizvodi in lastne storitve; 0,4 % proizvodov in nedokonÄ?ane proizvodnje; 0,4 %

1.400

ÄŒisti dobiÄ?ek po obÄ?inah SaĹĄa regije

LUÄŒE 1,9 %

Ĺ MARTNO OB PAKI 1,3 %

MOZIRJE 2,6 % NAZARJE 23,7 %

Ä?a se je lani poveÄ?ala za 4 % in je v regiji znaĹĄala 1.050 evrov (brez plaÄ? podjetnikov) in je bila od slovenske niĹžja za 5 evrov.

PoviĹĄali dodano vrednost

V primerjavi s poslovnim letom 2017 so podjetniki ustvarili 14 % veÄ? dodane vrednosti, a tudi 122 % veÄ? izgube na substanci, ki so jo pridelali mikro podjetniki s podroÄ?ij gradbeniĹĄtva,

Struktura prihodkov SaĹĄa regije

Primerjava rezultatov poslovanja druĹžb, SAĹ A regija, 2017 in 2018 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA

za 5.535 evrov niĹžja kot v preteklem letu.

Za lansko leto je letna poroÄ?ila predloĹžilo 1.543 podjetnikov, kar je 22 veÄ? kot predlani. Na poveÄ?anje ĹĄtevilo predloĹženih letnih poroÄ?il je vplivalo poveÄ?anje ĹĄtevila aktivnih podjetnikov, kakor tudi podjetnikov obdavÄ?enih na osnovi ugotovljenega dobiÄ?ka z upoĹĄtevanjem normiranih odhodkov, ki niso zavezani k predloĹžitvi letnega poroÄ?ila.

600

II. FINANÄŒNI PRIHODKI; 0,8 % III. DRUGI PRIHODKI; 0,2 %

3. ÄŒisti prihodki od prodaje na trgu izven EU; 15,3 %

1.ÄŒisti prihodki od prodaje na domaÄ?em trgu; 41,7 %

2. ÄŒisti prihodki od prodaje na trgu EU; 39,6 %

za 14 %, podjetniki z negativnim poslovnim izidom (izgubo) pa so izgubo poveÄ?ali za skoraj dve desetini.

PremoĹženje podjetnikov se je poveÄ?alo za 7 % – za skoraj 4 milijone evrov. Struktura financiranja sredstev je bila dokaj ugodna, saj so podjetniki z najkvalitetnejĹĄimi viri pokrili vsa dolgoroÄ?na sredstva in zaloge ter ĹĄe del kratkoroÄ?nih sredstev in tako uspeli zagotavljati stabilen premoĹženjsko-finanÄ?ni poloĹžaj svojih podjetij.

Zadruge nadaljevale dobro poslovanje

Konec lanskega leta je bilo na obmoÄ?ju SAĹ A regije registriranih 8 zadrug, letno poroÄ?ilo za leto 2018 pa je predloĹžilo 6 zadrug. Na tem obmoÄ?ju so se zelo ugodna gospodarska gibanja nadaljevala. Zadruge so ustvarile 19.403.000 evrov prihodkov in 169 tisoÄ? evrov neto Ä?istega dobiÄ?ka. Zadruge v SAĹ A regiji so lani okrepile celotno gospodarnost in ustvarile 1.882.000 evrov neto dodane vrednosti. Poslovno leto so zakljuÄ?ile z dobiÄ?kom. đ&#x;”˛

I. POSLOVNI PRIHODKI 99,0 %

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

OSKRBA, ZDRAVSTVO

27. junija 2019

Lepa beseda pomeni veÄ? kot morda neporavnana rjuha Kadrovski normativi Ĺže 30 let isti, potrebe drugaÄ?ne – V Domu za varstvo odraslih Velenje zaraÄ?unavajo dodatno le spremstvo stanovalcev v bolniĹĄnico Tatjana PodgorĹĄek

V zadnjem Ä?asu se je vsul plaz kritik na domove za starejĹĄe, ki poleg bivanja, prehrane zaraÄ?unavajo ĹĄe kopico drugih storitev.

Nekateri stanovalci oziroma njihovi svojci se pritoĹžujejo, da morajo doplaÄ?ati vsako obuvanje nogavic, striĹženje nohtov, tuĹĄiranje, pogostejĹĄo menjavo plenic in podobno. Preverili smo, kako je s tem v Domu za varstvo odraslih Velenje.

NaĹĄ standard niĹžji, a kljub temu omogoÄ?a kakovostno Ĺživljenje

ÂťVerjamem, da v domovih za starejĹĄe delamo zelo dobro in da prizadevanja usmerjamo v to, da se stanovalci poÄ?utijo kot doma.

V zadnjih letih sta zdravstvena nega in socialna oskrba zelo napredovali in zaposleni sledimo stroki. Slabo voljo pri stanovalcih in njihovih svojcih povzroÄ?ajo cene oskrbnega dne. Te so pri nas med najniĹžjimi v drĹžavi predvsem zato, ker je bivalni standard niĹžji kot v drugih novejĹĄih domovih. Imamo sicer nekaj enoposteljnih sob, ki imajo svoje sanitarije, nimajo pa kopalnice. Kljub temu pa je bivalni standard v domu takĹĄen, da omogoÄ?a naĹĄim stanovalcem kakovostno Ĺživljenje,ÂŤ pravi direktorica velenjskega doma za varstvo odraslih Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Dodano zaraÄ?unavajo le spremstvo v bolniĹĄnico

Sogovornica je zatrdila, da v domu ne zaraÄ?unavajo dodatnih storitev, izjema je le spremstvo stanovalca v bolniĹĄnico, kadar zdravnik meni, da ga oseba ne potrebuje. Tega ti ali njihovi svojci plaÄ?ujejo Ĺže od nekdaj, storitev je opredeljena v pravilniku o normativih in standardih. Spremstvo zaraÄ?unavajo po urah. ÂťStanovalce glede na storitve, ki jih potrebujejo, razvrĹĄÄ?amo v ĹĄtiri razrede. TuĹĄiranje in vse ostalo, kar ste navedli, je vse v oskrbi II., III. a in III. b., v razredu oskrba I. pa so tisti stanovalci, ki omenjene storitve zmorejo sami. Le redkokdaj se zgodi, da kdo med njimi Ĺželi, da osebno higieno opravijo zaposleni. V takem primeru pa storitev zaraÄ?unamo.ÂŤ Dodatne storitve domu predstavljajo zgolj 0,6 % meseÄ?nega prihodka.

NajviĹĄjo ceno domske namestitve plaÄ?ujejo stanovalci, razvrĹĄÄ?eni v oskrbo IV., je ĹĄe pojasnila. Gre za osebe z oddelka za osebno spremljanje, pokretne ali delno pokretne stanovalce, obolele za demenco. Cena oskrbe v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za slednje znaĹĄa 30,17 evra na oskrbni dan, oskrba I. v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij pa 18,15 evra na oskrbni dan.

Menjate plenice po urniku ali glede na potrebe stanovalca? ÂťMenjava plenic se v naĹĄem domu prilagaja potrebam posameznika. Izvaja pa se tudi Âťpo urnikuÂŤ glede na normative in standarde ZZZS (tri plenice dnevpisno pritoĹžbo, tudi ustnih praktiÄ?no ni. ÄŒe pride do teĹžav, se o njih s sorodniki, stanovalci pogovarjajo in jih reĹĄujejo skupaj po zmoĹžnostih.

Manj socialni in bolj negovalni zavodi

Violeta PotoÄ?nik Krajnc: ÂťDomovi smo socialni zavodi in v njih bi morali izvajati 80 odstotkov socialne oskrbe in 20 odstotkov zdravstvene nege in ne obratno, kar delamo danes.ÂŤ

no) in trenutno organizacijo dela. S postopnim uvajanjem novega koncepta dela organizacijo vedno bolj prilagajamo stanovalcu in njegovim osebnim potrebam.ÂŤ Violeta PotoÄ?nik Krajnc je povedala, da so lani prejeli le eno

Vplivajo na kakovost opravljenih storitev tudi kadrovske teĹžave? ÂťZagotovo. Kadrovski normativi so stari 30 let, so iz Ä?asov, ko so prihajali v domove pokretni ljudje, ki so potrebovali veliko manj zdravstvene nege in veÄ? socialne oskrbe. Danes imamo dve tretjini stanovalcev s teĹžkim zdravstvenim stanjem, ki zahteva precej veÄ? storitev, kot so jim jih zaposleni nudili takrat.

Domovi, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, sindikat, Zbornica zdravstvene nege Ĺže nekaj Ä?asa opozarjamo pristojne na potrebo po spremembi normativov. Res je, da se je letos dvignila cena storitev zdravstvene nege za 6 odstotkov, a to ĹĄe vedno ne zadoĹĄÄ?a za potrebno ĹĄtevilo kadra. NaĹĄi zaposleni dajejo vse od sebe za izvajanje kakovo-

stne socialne oskrbe in zdravstvene nege, a kaj bomo, ko bodo naĹĄi zaposleni pregoreli.

Vse manj je dijakov, ki se po uspeĹĄnem srednjeĹĄolskem izobraĹževanju odloÄ?ajo za pripravniĹĄtvo in strokovni izpit v zdravstvu. Raje si poiĹĄÄ?ejo sluĹžbo v drugih dejavnostih, ĹĄtudirajo naprej. ÄŒe pa Ĺže ostanejo v zdravstvu, gredo v tujino.ÂŤ PotoÄ?nik KranjÄ?eva je dejala, da bi teĹžko na pamet povedala, koliko negovalk in tehnikov zdravstvene nege bi ĹĄe potrebovali, ker se potrebe po njih spreminjajo zaradi narave dela. Zagotovo pa veÄ?, kot jih trenutno imajo. Stanovalcev je v domu 190, vseh zaposlenih pa 95, od tega 66 zdravstvenega in negovalnega osebja, ki neposredno skrbi za

stanovalce. ÂťPri tem naj poudarim, da v oĹžjem in ĹĄirĹĄem okolju naĹĄega doma vedo, kaj vse izvajamo v socialni oskrbi, in da naĹĄi zaposleni sodelujejo, njihove kompetence se prepletajo. Pomembno je, da zelo dobro sodelujemo z druĹĄtvi, vladnimi in nevladnimi organizacijami, z lokalnimi skupnostmi, sploh Mestno obÄ?ino Velenje. Krepimo mreĹžo prostovoljstva in s tem omogoÄ?amo naĹĄim stanovalcem, da v Ä?im veÄ?ji meri stvari, ki si jih sami ne morejo ogledati, pripeljemo v dom. Izvajanje domske oskrbe pri nas ni zgolj zdravstvena nega. NajveÄ?krat lepa beseda pomeni veÄ? kot morda neporavnana rjuha.ÂŤ TeĹžko Ä?akajo na sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Upajo, da bo ta reĹĄil marsikaj v stroki tudi za domove in ne le za starejĹĄe, ki so doma. Domovi bi morali delovati bolj v smeri socialne oskrbe in mnogo manj zdravstveđ&#x;”˛ ne nege.

Rekli so â?ą

Andreja MohoriÄ?: ÂťNaĹĄ oÄ?e je zadnja dva meseca prikovan na posteljo, ker si je zlomil kolk. Je veÄ? teĹžav, ker je nepokreten in se je treba z njim veÄ? ukvarjati. Smo potrebovali nekaj Ä?asa, da smo se uskladili z delavci doma, da ni obstal v postelji, da ga dajemo na voziÄ?ek, z njim telovadimo tako zaposleni kot svojci. Vse smo se dogovorili in sedaj je ata v takĹĄni oskrbi, kot si jo Ĺželimo. Zaradi naĹĄih obveznosti ga Ĺžal ne moremo imeti veÄ? doma.ÂŤ MatjaĹž Cesar: ÂťKapo dol zaposlenim za njihov trud, ki ga namenjajo za to, da se naĹĄi svojci v domu dobro poÄ?utijo. V druĹžini nimamo Ä?asa za mamo, ki potrebuje veÄ? nege. PoskuĹĄali so, zdrĹžali smo leto in pol, a je bilo prenaporno. Zadovoljni smo in z veseljem prihajam v dom, ker vidim, da so ljudje zadovoljni.ÂŤ

ZmanjĹĄevanje stresa prispeva k boljĹĄemu zdravju Zdravstveni delavci vsak dan dobivajo potrditve, da je vse veÄ? bolezni posledica stresa, zato opozarjajo na pomen naÄ?ina Ĺživljenja in veĹĄÄ?in, ki stres lajĹĄajo Tina Felicijan

Nove kroniÄ?ne nenalezljive bolezni in poslabĹĄanje kroniÄ?ne bolezni so v 50–75 odstotkih posledica stresa, je medicinska sestra v ambulanti druĹžinske medicine Zdravstvenega doma Velenje Aleksandra Vasiljević predstavila izsledke raziskave. Da se ljudje pogosto sooÄ?amo s stresnimi situacijami, sicer ni niÄ? novega. Je pa v sodobni druĹžbi veliko novih povzroÄ?iteljev stresa. Danes se ljudje, predvsem pa mlajĹĄe generacije, sooÄ?ajo z vse veÄ? in vse bolj razliÄ?nimi vrstami pritiskov v vsakdanjem Ĺživljenju, v katerem nimajo Ä?asa za Âťdelo na sebiÂŤ oziroma razvijanje Ä?ustvene inteligence in (preprosto) ÂťodklopÂŤ oziroma poÄ?itek. ÂťVse preveÄ? pozornosti polagamo na umetno ustvarjene druĹžbene ideale – tudi to je dejavnik stresa.

Premalo pozornosti posveÄ?amo duhovni, Ä?ustveni inteligenci, ki bi jo morali bolj razvijati zaradi nenehnih sprememb v naĹĄem druĹžbenem sistemu in ĹĄtevilnih draĹžeÄ?ih impulzov iz okolja, na katere se moramo nauÄ?iti reagirati, da ne ruĹĄijo naĹĄega psihiÄ?nega in fiziÄ?nega ravnovesja,ÂŤ je

pojasnila Aleksandra Vasiljević na predavanju o spopadanju s stresom.

Kaj je stres?

Stres je psihiÄ?ni, fiziÄ?ni, mentalni in Ä?ustveni odziv na zunanje ali notranje draĹžljaje. Ni nujno negativen. Pozitiven stres je denimo odziv s pozitivnimi Ä?ustvi na vznemirljivo situacijo, v kateri nismo ogroĹženi. ÂťV doga-

janju, na katerega lahko vplivamo, se moramo nauÄ?iti odzivati tako, da bomo stres spreminjali v pozitivno izkuĹĄnjo,ÂŤ pravi predavateljica. Nenadni dogodki, ki vzbujajo obÄ?utke nemoÄ?i, jeze, strahu, Ä?asovnega pritiska – to pa je oblika negativnega stresa, ki je danes tako pogost. ÂťPri enkratni izpostavljenosti stresu stresni hormon kortizol nenadno naraste, a se hitro umi-

â?ą

Raziskave so pokazale, da najveÄ? ljudem najveÄ?ji stres predstavlja smrt partnerja.

ri. Zato je problematiÄ?en dolgotrajen, vsakodnevni stres. KroniÄ?ni stres ves Ä?as spodbuja izloÄ?anje kortizola. Ĺ est do osem tednov konstantne obremenitve telesa s kroniÄ?nim stresom lahko privede do psihofiziÄ?ne izÄ?rpanosti, izgorelosti, globokih obÄ?utkov nemoÄ?i, strahu in tesnobe, ki lahko vodijo v duĹĄevne motnje,ÂŤ pojasnjuje, zakaj je negativni stres tako ĹĄkodljiv, in dodaja: ÂťDanes raziskovalci ĹĄtevilne pojave duĹĄevnih bolezni povezujejo prav s stresom. Zdravstveni delavci opaĹžamo, da je duĹĄevnih bolezni vedno veÄ?. Med njimi so pogoste psihoze, za katere je vzrok tudi stres.ÂŤ Posledice stresa se kaĹžejo tu-

UdeleŞenci predavanja o pomenu zmanjťevanja stresa, ki ga je v klubu eMCe plac priredila medicinska sestra Aleksandra Vasiljević, so preizkusili avtogeni trening.

ÂťÄŒe smo nezadovoljni na delovnem mestu, nismo tako storilni, uÄ?inkoviti in uspeĹĄni pri delu, kar nezadovoljstvo le ĹĄe poglablja in nas onesreÄ?uje. To ne nazadnje vodi v gospodarsko ĹĄkodo,ÂŤ medicinska sestra Aleksandra Vasiljević opozarja, da obvladovanje stresa ni pomembno le za zdravje posameznika, paÄ? pa celotne druĹžbe.

â?ą

Odziv na stresne situacije je odvisen od posameznika – njegove duhovne moÄ?i, samopodobe, moÄ?i karakterja, samozavedanja, samospoĹĄtovanja.

di v fiziÄ?nih oblikah. Denimo v vratnem predelu, kar se odraĹža v boleÄ?ini v miĹĄicah, slabi drĹži. ÂťVse veÄ? strokovnjakov priznava, da ima stres velik vpliv na naĹĄe telo. Veliko bolezni, pri katerih ne najdejo vzroka bolezni, kot so luskavica, atopiÄ?ni dermatitis, rak in druge, so najverjetneje posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresu in stresnim situacijam. Zato je pomembno, da jih znamo obvladati,ÂŤ poudarja.

Kako obvladovati stres?

Redna telesna aktivnost in zdrava, uravnoteĹžena prehrana stres uÄ?inkovito zmanjĹĄujeta oziroma izboljĹĄujeta sposobnost za spopadanjem s stresom. Prav tako dobro naÄ?rtovanje Ä?asa in aktivnosti, pri Ä?emer velikokrat zelo pomaga besedica ÂťneÂŤ. Aleksandra Vasiljević je predstavila tudi razliÄ?ne tehnike in veĹĄÄ?ine, s katerimi si lahko pomagamo pri obvladovanju stresa. Meditacija – umirjanje misli, notranje preÄ?iĹĄÄ?enje. TrebuĹĄno dihanje – dihanje s prepono, saj so ljudje, ki dihajo s prsnim koĹĄem, preteĹžno plitko, bolj pod stresom. Avtogeni trening – pasivna psihoza oziroma moÄ?na koncentracija, ustvarjena s pozitivnimi afirmacijami. EFT tehnika – stimuliranje doloÄ?enih toÄ?k na telesu s tapkanjem. Pa aromaterapija, terapija z glasbo, sprostitev z vizualizacijo, ne nazadnje pa smeh, ljubezen, radost.

Veliko veÄ? o obvladovanju stresa pa lahko izvejo uporabniki Centra za krepitev zdravja, ki deluje v Zdravstvenem domu Velenje. Tam potekajo delavnice o spoprijemanju s stresom in tehnikah sproĹĄÄ?anja, pa tudi podpore pri spoprijemanju z depresijo in tesnobo. Lani je te delavnice obiskalo okrog 270 posameznikov, veÄ? kot polovica je obiskovala delavnice tehnik sproĹĄÄ?anja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

27. junija 2019

V obÄ?ini Mislinja uspeĹĄno sklenili leto V srediĹĄÄ?u obvoznica Sedaj v ospredju reĹĄevanje nemotene oskrbe s pitno vodo – Veliko vlaganj tudi drugo infrastrukturo Tatjana PodgorĹĄek

V ObÄ?ini Mislinja so v minulih dneh zaÄ?eli prireditve v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika. TamkajĹĄnji Ĺžupan Bojan Borovnik meni, da je letoĹĄnji program praznovanja vsebinsko zelo bogat, saj ne manjka kulturnih, ĹĄportnih prireditev, ĹĄe posebno pozornost pa so namenili aktivnostim za promocijo zdravja in zdravega naÄ?ina Ĺživljenja. Zato so za moto praznovanja izbrali ObÄ?ina Mislinja – zdrava obÄ?ina. Osrednja prireditev bo slavnostna seja tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta (v soboto, 29. junija, ob 10. uri), na kateri bodo podelili obÄ?inska priznanja in nagrade. Prejeli jih bodo: zlati grb ObÄ?ine: Viktor Robnik, bronasti grb ObÄ?ine: Kulturno druĹĄtvo ZavrĹĄe, priznanje ObÄ?ine: fotografska skupina Fotofirbci in Marina PorÄ?nik, priznanja za ĹĄportne doseĹžke: Kaja Mencinger in pionirska ekipa Strelskega druĹĄtva DoliÄ?. Ĺ˝upanovo priznanje pa bo prejelo pet obÄ?anov. LetoĹĄnji praznik si bodo zapomnili tudi po predaji avtomobila za brezplaÄ?ne prevoze starejĹĄih in gibalno oviranih obÄ?anov MislinjÄ?an.

Center za zdravje in ĹĄport, sanacija kulturnega doma, stare telovadnice

ÂťObÄ?inski praznik je priloĹžnost za inventuro opravljenega dela v minulem letu in ta je za naĹĄo lokalno skupnost zelo uspeĹĄna.

Za nami je namreÄ? ena najveÄ?jih naloĹžb doslej, in sicer izgradnja Centra za zdravje in ĹĄport,

Bojan Borovnik: ÂťZadali smo si nove cilje in trudili se bomo, da jih doseĹžemo v Ä?im krajĹĄem Ä?asu.ÂŤ

ki smo ga predali namenu letoĹĄnjo pomlad. Bil je velik zalogaj, a sem vesel, da smo ga spravili pod streho, zato se zahvaljujem vsem, ki so pri tem sodelovali.ÂŤ Poleg omenjene naloĹžbe so energetsko obnovili ĹĄe kulturni dom, staro telovadnico, zamenjali pribliĹžno kilometer dotrajanih vodovodnih cevi, eden od zaklju-

Ä?enih projektov je tudi izgradnja kolektorja fekalne kanalizacije v Spodnjih DovĹžah.

Marsikaj morajo ĹĄe postoriti

ÄŒas od letoĹĄnjega junija do junija prihodnje leto bodo zaznamovala predvsem vlaganja v infrastrukturo. ÂťMarsikaj moramo ĹĄe postoriti pri posodobitvi cest, predvsem pa moramo posodobiti vodovodno omreĹžje, saj imajo obÄ?ani teĹžave pri oskrbi s pitno vodo. Pri tem sodelujemo z Mestno obÄ?ino Slovenj Gradec.ÂŤ Tudi s Centrom za zdravje in ĹĄport ĹĄe niso povsem opravili.

KonÄ?ati Ĺželijo pridobivanje projektne dokumentacije za prenovo skakalnice HS 60 v Mislinji in projektne dokumentacije za izgradnjo kolesarskih poti. NaÄ?rtujejo preselitev knjiĹžnice, prihodnjo pomlad naj bi pridobili potrebno dokumentacijo za izgradnjo stanovanjskega bloka in se izgradnje tudi lotili. Koliko denarja namenjajo iz obÄ?inskega proraÄ?una na leto za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja obÄ?anov? ÂťNaĹĄ obÄ?inski proraÄ?un predvideva blizu 6 milijonov evrov prihodkov, a gre veliko od tega za obveznosti, ki nam jih nalaga drĹžava: za vzgojo, izobraĹževanje, socialo. Trudimo se, kolikor se da, da zadovoljimo tudi druge potrebe obÄ?anov,ÂŤ je ĹĄe dejal Bojan Borovnik. đ&#x;”˛

VeÄ? druĹžabnega Ĺživljenja V mestni Ä?etrti Levi breg (Kardeljev trg in Stantetova) tekmujejo v urejanju kraja, pripravljajo pa tudi ĹĄtevilne aktivnosti, v katere Ĺželijo pritegniti Ä?im veÄ? krajanov

ObÄ?ina Gornji Grad praznuje – Fazna posodobitev ceste v Florjan – NaÄ?rtujejo preselitev komunalnega podjetja v obrtno cono in sedeĹža ObÄ?ine v sedanje prostore komunale Tatjana PodgorĹĄek

V minulih dneh se je v poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Gornji Grad Ĺže zvrstilo veÄ? kulturnih, ĹĄportnih prireditev in drugih oblik druĹženja. Osrednja prireditev bo jutri (v petek) ob 19. uri v dvorani v Novi Ĺ tifti. Na slavnostni seji obÄ?inskega sveta bodo podelili obÄ?inska priznanja in nagrade. Âť"Praznujmo skupaj" je moto letoĹĄnjega praznovanja, saj si Ĺželimo, da bi nas prireditve ĹĄe bolj povezale,ÂŤ je dejal Anton Ĺ peh, Ĺžupan ObÄ?ine Gornji Grad. Ĺ peh je povedal, da ga pogled na opravljeno delo od lanskega do letoĹĄnjega junija navdaja z optimizmom. KonÄ?ali so vse naÄ?rtovane naloĹžbe, kar pomeni, da so odpravili posledice veÄ?jega plazu, uredili poĹžarne stopnice pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli, urejajo njeno okolico, uredili so manjĹĄo trĹžnico v Gornjem Gradu in izvedli ĹĄe veÄ? manjĹĄih, a

ÄŒastni obÄ?an Ĺžupnik Alojz Ternar Na jutriĹĄnji (v petek) slavnostni seji sveta ObÄ?ine Gornji Grad v Novi Ĺ tifti bodo obÄ?inska priznanja in nagrade prejeli: naziv Ä?astni obÄ?an Alojz Ternar; zlati grb ObÄ?ine: Janez MavriÄ?, JoĹže Tesovnik; grb ObÄ?ine: Anton VolovĹĄek, druĹžina Poglednik, Ĺ portno druĹĄtvo Nova Ĺ tifta; priznanja ObÄ?ine: Stanislav ÄŒernevĹĄek, NataĹĄa ÄŒretnik, Ivica Drev, Viktorija Krajnc, UroĹĄ PoliÄ?nik, Janez Rihter, BoĹĄtjan Tratnik, Majda Ĺ˝mavc, Podmenski Gadje, Zasebni zavod Stanislav.

Anton Ĺ peh: ÂťNisem si predstavljal, da je drĹžava pri izdaji soglasij in druge dokumentacije tako slabo odzivna.ÂŤ

nujnih opravil. ÂťZagotovo bi bilo treba postoriti ĹĄe kaj, a naĹĄ obÄ?inski proraÄ?un veÄ?jih vlaganj ne zmore, denar na razpisih pa je teĹžko pridobiti. DrĹžava nas opozarja na moĹžnosti sofinanciranja na doloÄ?enih podroÄ?jih sredi leta. V obÄ?ini naÄ?rtujemo aktivnosti v zvezi s projekti in odmerjamo denar zanje na zaÄ?etku leta. Za zadovoljitev razpisnih pogojev je potreben tudi lasten denar. Odmikanja od zaÄ?rtanih okvirjev si ne moremo privoĹĄÄ?iti, ker nimamo proraÄ?unske rezerve. TeĹžave so tudi s pridobitvijo kohezijskih sredstev.ÂŤ

Obvoznica, stanovanja ‌

V srediĹĄÄ?u pozornosti bo do prihodnjega junija obvoznica.

NaÄ?rtujejo jo Ĺže 40 let, pravi Anton Ĺ peh. V zadnjih ĹĄestih me-

secih so pridobili vsa potrebna soglasja, manjka jim le soglasje najbolj oĹĄkodovanega lastnika zemljiĹĄÄ?a in z njim se ĹĄe pogovarjajo. ÂťNa vrsti je sedaj drĹžava, da zaÄ?ne odkupovati zemljiĹĄÄ?a in nadaljuje aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zagotovili so, da bo to prihodnje leto.ÂŤ Sicer pa letoĹĄnji obÄ?inski proraÄ?un predvideva pribliĹžno 2,8 milijona evrov prihodkov, od tega namenjajo za naloĹžbe blizu milijon evrov, zagotavlja Ĺ peh.

Glavnino jih bodo namenili za posodobitev infrastrukture. Konkretno najveÄ? za cesto v Florjan.

Posodobili jo bodo v treh fazah, v letoĹĄnjem proraÄ?unu so za prvo predvideli 370 tisoÄ? evrov. Poleg zapisanega bi radi obnovili nekaj stanovanj, preselili lastno komunalno podjetje v obrtno cono na obmoÄ?ju nekdanjega podjetja Smreka, v sedanjih prostorih komunale pa uredili obÄ?insko upravo. Kje so teĹžave najveÄ?je? ÂťV sociali. V lokalni skupnosti ni na voljo delovnih mest in mladi odhajajo. PoskuĹĄali jih bomo kljub temu privabiti nazaj ali jih zadrĹžati v domaÄ?em okolju z izgradnjo stanovanj. Zato smo Ĺže ÂťsproĹžiliÂŤ nekaj projektov v zasebni lasti. Pomagamo pri prostorskem naÄ?rtovanju.ÂŤ UresniÄ?evanje ostalih potreb bodo prilagajali zmoĹžnostim obÄ?inskega proraÄ?una, saj ĹĄe vedno plaÄ?ujejo dolgove iz Ä?asov pred Ĺžupanovanjem Stanka Ogradija, ki ga je na lanskih lokalnih volitvah zamenjal Anton Ĺ peh. đ&#x;”˛

Tabor mladih ribiÄ?ev Spoznavali so vrednote in pomen naravovarstva ter se uÄ?ili veĹĄÄ?in ribolova Milena KrstiÄ? - Planinc

Prve tekme so organizirali Ĺže prejĹĄnji teden, prvo potezo pa sta na Kardeljevem trgu potegnila Andreja KatiÄ?, ministrica za pravosodje, in Peter Dermol, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje.

Mira ZakoĹĄek

Mestna Ä?etrt Levi breg – vzhod je ena veÄ?jih Ä?etrti v mestni obÄ?ini Velenje. V njej prebiva pribliĹžno 3800 stanovalcev v 997 gospodinjstvih.

Novo vodstvo si je takoj po oblikovanju teles zadalo nalogo, da bo naredilo nekaj veÄ? za povezovanje in druĹženje prebivalcev. Pozvali so gospodinjstva, da posredujejo predloge o moĹžnih aktivnostih, ki bi prispevale k zbliĹževanju, sodelovanju in urejenemu okolju, v katerem Ĺživijo. PriĹĄlo je kar nekaj pobud in idej, Ä?lani sveta na Ä?elu s predse-

dnico Zofijo Ĺ uligoj pa so izbrali na zaÄ?etku dva predloga, ki jih je podal Alojz Hudarin.

Tako so za letos razpisali tekmovanje med prebivalci posameznih blokov v mestni Ä?etrti za najlepĹĄe ocvetliÄ?en balkon ter okolico blokov. Tekmovanje so zaÄ?eli maja, zakljuÄ?ili pa ga bodo septembra. ÂťOcenjevalna komisija Ĺže pozorno spremlja urejenost, fotografira balkone in okolice blokov, septembra, ko praznujemo tudi krajevni praznik, pa bo razglasila zmagovalce,ÂŤ pravi predsednica Zofija Ĺ uligoj.

Z drugo pobudo pa Ĺželijo kra-

Velenje, 21. junija – V organizaciji RibiĹĄke druĹžine Velenje je od petka do nedelje v prostoru pri gojitvenih ribnikih ob Ĺ kalskem jezeru potekal tradicionalni tabor za mlade ribiÄ?e, stare od 7 do 14 let. UdeleĹžilo se ga

je enajst od osemnajstih mladih Ä?lanov ribiĹĄke druĹžine.

Na taboru so z mentorji, vodja tabora je bil Aleksander RoĹžman, pomoÄ?nika pa gospodar ribiĹĄke druĹžine Ivan Kumer ter vodja Ä?uvajske sluĹžbe Ĺ tefan Ucovnik, spoznavali veĹĄÄ?ine ribolova, vzrejo rib, spoznavali ribe, ki Ĺživijo Ĺživijo v tukajĹĄnjih jezerih. ÂťPredvsem pa so se uÄ?ili vrednot in pomena naravovarstva, saj v onesnaĹženih vodah tudi ribe ne Ĺživijo. Tabor vsakiÄ? zakljuÄ?ijo s tekmovanjem v ribolovu in tako je bilo tudi tokrat, ko vreme dogodku sicer ni bilo naklonjeno,

a so ga z zagnanostjo vseh vseeno uspeĹĄno izpeljali,ÂŤ je povedal predsednik RibiĹĄke druĹžine Velenje JoĹže Ĺ umah.

Tabor za svoje mlade Ä?lane organizirajo Ĺže skoraj dvajset let in na to so zelo ponosni. ÂťZavedamo se, da so mladi naĹĄi nasledniki. Starostna struktura ribiĹĄke druĹžine Velenje pa je, tako kot ribiĹĄke zveze, precej visoka. PopreÄ?na starost Ä?lanov in Ä?lanic je Ĺže veÄ? kot 50 let. Otroci in vnuki naĹĄih Ä?lanov so mladi ribiÄ?i nekje do srednje ĹĄole. Potem pa malo prenehajo, a se v zrelih leđ&#x;”˛ tih vraÄ?ajo v naĹĄe vrste.ÂŤ

jane spodbuditi k veÄ?jemu druĹženju. Igrati so zaÄ?eli uliÄ?ni ĹĄah. ÂťOpaĹžamo, da je ta druĹžabna igra prisotna tudi med naĹĄimi prebivalci, uliÄ?no igranje ĹĄaha pa bo zagotovo pritegnilo ĹĄe veÄ? posameznikov, da se vkljuÄ?ijo v predvidene aktivnosti. Organizirali bomo tudi tekmovanja med reprezentancami blokov, imamo pa idejo, da bi ta sreÄ?anja razĹĄirili tudi na turnirsko igranje, v katerega bi se lahko vkljuÄ?ili tudi predstavniki drugih mestnih Ä?etrti in krajevnih skupnosti mestne obÄ?ine Velenje,ÂŤ pravi pobudnik Alojz Hudarin. đ&#x;”˛

UdeleĹženci tabora z mentorji.

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

REPORTAŽA, MNENJA

27. junija 2019

15 oskrbovanih stanovanj bo vseljivih pred rokom Na razpis za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem so prejeli 32 vlog, kriterijem je zadostilo 25 prosilcev Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – 7. junija se je iztekel rok za oddajo vlog za oskrbovana stanovanja v najem. Mestna obÄ?ina Velenje in Stanovanjski sklad Republike Slovenije jih gradita v neposredni bliĹžini Doma za varstvo odraslih med KidriÄ?evo in Jenkovo cesto. Dela gredo h koncu, tako da bodo stanovanja predvidoma vseljiva pozno jeseni. ÂťDo roka smo na Mestni obÄ?ini Velenje, na katero je Stanovanjski sklad s pogodbo prenesel pravico in razpolaganje z oskrbovanimi stanovanji, prejeli 32 vlog, od tega 22 za garsonjere, ki so namenjene bivanju ene osebe, in 10 vlog za najem enosobnega stanovanja, ki je namenjen bivanju dveh oseb,ÂŤ pravi Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije.

Za oddajo v najem pa je na razpolago 15 stanovanj, od tega 8 enosobnih, velikih 50 kvadratnih metrov, in 7 garsonjer, velikih 34 kvadratnih metrov.

Vsa stanovanja, ki jim pripada tudi klet, bodo opremljena s kuhinjo in vgradno omaro do stropa. Objekt bo imel tudi skupni prostor za druĹženje, dvigalo, toplotno podpostajo, kolesarnico, skupno parkiriĹĄÄ?e s 14 parkirnimi mesti, od teh so tri predvidena za invalide.

Kdo bo imel prednost oziroma kaj bo tisto, kar bo prosilcem prineslo najveÄ?

toÄ?k? ÂťPrednost bodo imeli tisti prosilci, ki najdlje stalno prebivajo v mestni obÄ?ini Velenje. Ti bodo najviĹĄe na lestvici.ÂŤ Prvi pregled ustreznosti vlog je pokazal, da je kriterijem za upraviÄ?enost do najema oskrbovanega stanovanja v najem (starost veÄ? kot 65 let, stalno bivaliĹĄÄ?e na obmoÄ?ju obÄ?ine, to, da mu preostale psihofiziÄ?ne sposobnosti omogoÄ?ajo, da z redno organizirano pomoÄ?jo ohranjajo zadovoljivo duĹĄevno in tele-

Alenka Rednjak: ÂťStanovanja bodo vseljiva pozno jeseni.ÂŤ

sno poÄ?utje in samostojnost v bivalnem okolju in ne potrebujejo institucionalnega varstva ter da je prosilec glede na svoje ekonomsko stanje sposoben plaÄ?evati najemnino in druge stroĹĄke, ki so vezani na najem in bivanje ...) zadostilo 25 prosilcev. RaÄ?unajo, da bo to, kdo bodo prvi najemniki oskrbovanih velenjskih stanovanj, znano konec julija.

Oskrbovana stanovanja so posebej opremljena stanovanja za starejĹĄe osebe. Imajo dvigalo, v katerem je dovolj prostora za bolniĹĄko posteljo, vse odprtine vhodnih in notranjih vrat ter notranjost so prilagojene potrebam stanovalcev, omogoÄ?eno je gibanje z invalidskim voziÄ?kom, vsa pa imajo tudi tako imenovano SOS tipko, ki je povezana z domom za varstvo odraslih, kjer bo stanovalcem na voljo tudi stalna pomoÄ?.

Gradnja, ki je v zakljuÄ?ni fazi, poteka zelo dobro, konÄ?ana bo pred rokom. Izvajalec Ĺže ureja zunanjost, pripravljajo pa Ĺže tudi vse potrebo za pridobitev uporabNotranjost bo opremljena in nega dovoljenja. đ&#x;”˛

prilagojena bivanju starejĹĄih oseb.

(Foto: B. Č.)

Mnenja in odmevi Nosil bom rdeÄ?o zvezdo 2 Milko Mikola se je kar razpisal ob mojem odgovoru Borutu Korunu. ÂťGlihaÂŤ kar hitro najde somiĹĄljenike. Posebej me veseli, da je Milko Mikola strokovno ocenil ÂťfloskuleÂŤ, s katerimi sem odgovarjal Borutu Korunu.

Veliko truda je vloĹžil, da je napisal svojo resnico o praznovanju 9. maja v Mestni obÄ?ini Velenje.

Zdi se mi imenitno, da se je strokovnjak ÂťlotilÂŤ umetnice Svetlane MarkoviÄ?. OÄ?ita ji pokojnino, ki jo prejema od drĹžave Slovenije. Skoraj sem prepriÄ?an, da Milko Mikola dobiva prejemke od taiste drĹžave. Ponosen sem, da ÂťMATIÂŤ Slovenija nagrajuje umetniĹĄko svobodo in ne kaznuje poveliÄ?evanja temne plati naĹĄe zgodovine; KOLABORACIJO, izdajstvo in zloÄ?ine tudi nad otroki, Ĺženami in moĹžmi, ki so jo izvajali domaÄ?i slovenski izdajalci, domobranci, belogardisti, Ä?rnorokci ‌ Pa vendar, ob prazniku Evrope in zmagi nad faĹĄizmom, nacizmom in nad domaÄ?imi izdajalci smo Slovenci v imenitni druĹžbi zmagovalcev v drugi svetovni vojni. NihÄ?e ni vihal nosov ob rdeÄ?i zvezdi. Naj spomnim: nemĹĄki general je podpisal kapitulacijo nemĹĄke armade partizanskemu poveljniku, ki je nosil rdeÄ?o zvezdo.

Za priznano umetnico Svetlano MakaroviÄ? paÄ? ne more nihÄ?e reÄ?i da ÂťizraĹža sovraĹĄtvo do SlovenijeÂŤ, razen Milka Mikole.

Da pa Svetlana MakaroviÄ? ne ljubi izdajalcev Slovencev ÂťSLOVENCELJEVÂŤ, ki so se udinjali, sluĹžili okupatorjem, od okupatorjev prejemali denar in oroĹžje ter se skupaj z okupatorjem borili proti ÂťbratomÂŤ partizanom,

kdo bi ji zameril. Izdajalcev ne maram tudi jaz. Saj so, ti, domaÄ?i izdajalci naredili mnogo gorja in veliko zloÄ?inov. Tudi mojemu oÄ?etu partizanu in partizanskim domoljubom. ÂťTehÂŤ izdajalcev pravzaprav ne sovraĹžim. Jih pa ne razumem in ne ljubim.

Gospod Milko Mikola, rdeÄ?o zvezdo so nosili partizani. Z rdeÄ?o zvezdo na kapah so se borili proti napadalcem na naĹĄo takratno domovino, borili so se proti okupatorjem, faĹĄistom, nacistom in proti njihovim ÂťdomaÄ?imÂŤ pomagaÄ?em, izdajalcem. Saj praznujemo 9. maj v spomin na 9. maj 1945, mar ne? Takrat je bilo morije uradno konec. Okupatorji so se predali. Tudi v Sloveniji.

DomaÄ?i izdajalci pa so beĹžali.

Iz svoje domovine. Vmes so druĹžno z okupatorji izvajali zloÄ?ine nad nedolĹžnimi slovenskimi prebivalci, ki so verjeli, da je SVOBODA po ĹĄtirih letih morije priĹĄla v deĹželo.

RdeÄ?a zvezda res ni simbol Republike Slovenije. Je pa rdeÄ?a zvezda simbol zmagovite partizanske vojske. Z rdeÄ?o zvezdo na kapah so partizani stali ob boku z zmagovalci v drugi svetovni vojni. Leta 1945. No, danes v EU res ni veÄ? nacizma, faĹĄizma. So pa skrajno desniÄ?arska gibanja skoraj v vsaki drĹžavi EU. Z enakimi ali podobnimi simboli in ideologijo, kot so jo imeli zaÄ?etniki morije v drugi svetovni vojni.

Borut Korun se je ponovno razpisal o povojnih pobojih. Tudi jaz jih obsojam, obsojam vsako nasilje. Tudi nasilje zmagovalcev. Toda Borut Korun molÄ?i o nedolĹžnih Ĺžrtvah, ki so jih zakrivili domaÄ?i slovenski moĹžje v sluĹžbi okupatorjev, IZDAJALCI. ÄŒe bi ĹĄe nekako razumel, da so se BELO-PLAVO-ÄŒRNO-

ROKCI borili proti partizanom in pomagali okupatorjem, zakaj so potem pobijali nedolĹžne civilne prebivalce. Ĺ e posebej Ĺžene in otroke. Ne morem razumeti in ĹĄe manj sprejeti, da se zagovorniki Âťborbe protiÂŤ partizanom klanjajo izdajalcem in se za njihove zloÄ?ine, storjene med drugo svetovno vojno, nikoli ne pokesajo.

Borut Korun je v svojem odgovoru pisal o vsem, le o zmagi nad nacisti in okupatorji ne.

Pa je bila to poanta letoĹĄnje prireditve ob dnevu Evrope in kapitulacije nacistiÄ?nih in drugih zavojevalcev. In kaj je narobe z Internacionalo? In kaj s polno dvorano Doma kulture Velenje? Prav vsi smo uĹživali ob izjemnem umetniĹĄkem nastopu Svetlane MakaroviÄ? in drugih umetnikov. Veselili smo se, saj Ĺživimo v svobodni drĹžavi. ÄŒe sta v oÄ?eh Boruta Koruna socializem in naĹĄa bivĹĄa skupna drĹžava Jugoslavija tako osovraĹžena in je Demos ÂťkrivÂŤ za samostojno Slovenijo, naj spomnim, da smo se vendarle prebivalke in prebivalci na referendumu plebiscitarno odloÄ?ili za samostojno pot. Demos je bil skupek politiÄ?nih strank, ki je izvrĹĄil voljo ljudstva. Boruta Koruna naj spomnim ĹĄe na dejstvo, da smo v samostojni Sloveniji ÂťuspeĹĄnoÂŤ prodali in ĹĄe prodajamo drĹžavno premoĹženje, ustvarjeno v socializmu. V JUGOSLAVIJI. Polemiko z Borutom Korunom in Milkom Mikolo zakljuÄ?ujem. Prav nobenega razloga ne vidim, da bi brezplodno ÂťrazpravljalÂŤ s prepriÄ?animi. KonÄ?no Ĺživimo v svobodni, demokratiÄ?ni Sloveniji. Je pa prav, da vemo, kakĹĄne vrednote imamo prebivalke in prebivalci Slovenije in predvsem Velenja. Kljub

vsemu popolnoma mirni le ne moremo biti. Tudi v EU ne.

Skrajni desniÄ?arji v sosednjih drĹžavah in drugje postavljajo podobne ideologije in zemeljske zahteve, kot so jih faĹĄisti in nacisti mnogo pred zaÄ?etkom druge svetovne morije.

NaĹĄ rojak Karel Destovnik Kajuh je dva dni pred odhodom v partizane napisal zaroÄ?enki Silvi: ÂťALI VEĹ , KAJ SEM Ĺ˝ELEL POVEDATI Z ZVEZDO, KI SIJE Z NEBA? Zvezda je simbol naĹĄega Ä?asa, Ĺživljenja, hrepenenja, borbe in naĹĄe kriĹževe poti.ÂŤ RdeÄ?a zvezda je simbol upora. Tudi zmagovalcev. Pravijo, da zgodovino piĹĄejo zmagovalci. Verjamem, da so jo napisali zgodovinarji. Dokumentirano in s priÄ?evanji. Del zgodovine je napisal Ĺžal pokojni zgodovinar in Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje dr. Milan Ĺ˝evart.

In koga neki moti spomenik naĹĄemu rojaku, Ĺ oĹĄtanjÄ?anu, Karlu Destovniku Kajuhu? Da ga je oz. so ga, Ĺže tretjiÄ? oskrunili? ÂťDa so ga oskrunili Albanci!!!ÂŤ Oskrunili so ga tisti, ki ĹĄe vedno zagovarjajo izdajstvo! đ&#x;”˛

ZakljuÄ?ujejo gradnjo, zaÄ?enja se urejanje okolice. (Foto: B. ÄŒ.)

Razpis se bo, ko bodo upraviÄ?encem dodeljena vsa stanovanja, zaprl. Oskrbovana stanovanja bodo novim prosilcem dodelili na osnovi nove vloge, ko se bo kakĹĄno stanovanje izpraznilo.

Prvi bo priĹĄel na vrsto tisti, ki bo prvi oddal vlogo. Prosilci, ki tokrat Ĺžal ne bodo priĹĄli zraven, lahko takoj napiĹĄejo novo vlogo.

Prireditve ob dnevu drĹžavnosti V krajevni skupnosti Vinska Gora so v soboto, 22., in nedeljo, 23. junija, izpeljali dve prireditvi v poÄ?astitev dneva drĹžavnosti. V soboto zveÄ?er se je kar 17 mladih glasbenikov predstavilo ĹĄtevilnemu obÄ?instvu v Kersnikovem domu. V nedeljo dopoldan pa je bila v farni cerkvi maĹĄa za domovino in krajevnega zavetnika sv. Janeza Kersnika, nato pa je prav tako v Kersnikovem domu sledila osrednja proslava.

Slavnostni govornik je bil podĹžupan MOV Peter Dermol. V nadaljevanju je sledilo druĹženje krajanov s pogostitvijo in pokuĹĄino vin domaÄ?ih vinogradnikov, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur. Obe prireditvi je v sodelovanju krajevne skupnosti in Ĺžupnije zelo lepo izpeljalo Kulturno-prosvetno druĹĄtvo Vinska Gora. đ&#x;”˛

JoĹžef OgrajenĹĄek

SreÄ?ko Meh

Nivig bo imel v Ĺ oĹĄtanju precej dela Ĺ oĹĄtanj – Podjetje Nivig bo imelo v Ĺ oĹĄtanju to poletje precej dela. Ne samo, da je uspeĹĄno kandidiralo za projekt prenove Trga bratov Mravljakov, teĹžak dober milijon evrov, uspeĹĄno je bilo ĹĄe na dveh razpisih, za katera so pogodbi z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj podpisali prejĹĄnji teden.

Nivig bo gradil tudi kanalizacijo TopolĹĄica, obmoÄ?je Menih–cerkev. Vrednost naloĹžbe je blizu 110.000 evrov. Dela naj bi zakljuÄ?il do konca avgusta. Poleg tega pa bo uredil parkiriĹĄÄ?a pred ga-

silskim domom v mestu. Dela zajemajo odvodnjavanje, voziĹĄÄ?no konstrukcijo, nov asfalt in ureditev razsvetljave. Vrednost teh del znaĹĄa dobrih 180.000 evrov in naj bi jih sklenili na zaÄ?etku avgusta, tako da bo okolica gasilskega doma urejena za praznovanje 140-letnice Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj - mesto. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

27. junija 2019

Sulejmanović niÄ? veÄ? zaÄ?asno NoÄ?na tekma velenjskega kluba Nekdanji odliÄ?ni nogometni branilec vodnih ĹĄportov Almir Sulejmanović se je po uspeĹĄni poti aktivnega igralca podal v trenerske vode Vseskozi je bila njegova Ĺželja, da bi se kot VelenjÄ?an v tej vlogi preizkusil tudi v domaÄ?em prvoligaĹĄu Rudarju. Ĺ˝elja se mu je zaÄ?ela uresniÄ?evati marca, ko je po slabih Rudarjevih rezultatih kot pomoÄ?nik zaÄ?asno zamenjal takratnega glavnega trenerja Marijana PuĹĄnika. VelenjÄ?ani so bili takrat deveti in v kvalifikacijah za obstanek v ligi. Igralci so pod njegovim vodstvom postajali samozavestnejĹĄi, zaÄ?eli igrati vse bolje in konÄ?ali na sedmem mestu ter bili reĹĄeni kvalifikacij.

Zato je bilo priÄ?akovati, da bo v tej vlogi v Rudarju ostal daljĹĄi Ä?as. To se je tudi zgodilo. Te dni je vodstvo kluba z njimi podpisalo pogodbo za tri leta oziro-

ma do konca sezone 2021/22. ÂťOd prvega dne, ko sem se odloÄ?il, da bom ostal v nogometu kot trener, je bila v meni prisotna Ĺželja, da bi mi v Velenju ponudili priloĹžnost, da postanem trener prvoligaĹĄkega moĹĄtva. Zanjo sem se zadnjih ĹĄest, sedem let, odkar sem v trenerskem poslu, boril. Hodil sem od Dravograda, Prevalj, KidriÄ?evega, do Velenja, kjer sem zaÄ?el z mlajĹĄimi selekcijami, nato postal pomoÄ?nik glavnemu trenerju, nato se je zgodilo. Hvala vodstvu kluba, da je v meni prepoznalo trenerski potencial in mi dalo priloĹžnost, da ostanem v Rudarju v vlogi glavnega trenerja. Zavedam se, da je to odgovorno delo, da se bo treba iz dneva v dan

dokazovati, rezultati pa bodo tisti, ki bodo odloÄ?ali, kako dolgo sem bom zadrĹžal na tem mestu.

Ob tem se moram ĹĄe enkrat zahvaliti igralcem, da smo uresniÄ?ili skupni cilj.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Ĺ˝e tradicionalno Klub vodnih ĹĄportov Velenje odpira sezono z noÄ?no tekmo, ki je atraktivna tudi za ĹĄtevilne obiskovalce. Tudi letos se jih je prejĹĄnji petek po 21. uri veliko zbralo ob breĹžinah Velenjskega jezera. ÄŒlani pa so seveda tekmovali.

Balinanje

Alpski vrt na Golteh je zacvetel v novo obdobje

BoleÄ? poraz Gorice

Po 17 letih ponovno odprtje obnovljenega Alpskega vrta na Golteh – Za veÄ? kot 70 avtohtonih in posajenih planinskih kultur bodo skrbeli tudi poslej Minulo soboto (15. junija) se je na Golteh nad Moravo pred vhodom v kompleks alpskega vrta zgodila sproĹĄÄ?ena sveÄ?ana otvoritev prenovljenega predela, ki je bil pred 17 leti poimenovan Alpski vrt. V tem Ä?asu je tam posajenih ali raste avtohtono na poldrugem ha najbrĹž veliko veÄ? kot 70 rastlinskih vrst, ki

ljala nekaj Ä?ez 20 tisoÄ? evrov, v prihodnje pa bodo obiÄ?ajnemu moĹžnemu ogledu dodajali strokovno vodenje v tem izjemnem ambientu s fantastiÄ?nimi razgledi na Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino.

Ob odprtju pridobitve so bili poleg ekipe upravitelja navzoÄ?i tudi 83-letni JoĹže SkornĹĄek, vod-

sem,ÂŤ je dejal Zlatko, Âťda so novi lastniki uvideli, kako dragocen je lahko ta kos sicer prelepih planinskih ciljev po Mozirskih planinah in okrog po Golteh. Verjamem, da bo tudi poletje postalo dragoceni del sezone poleg smuÄ?arske ponudbe druĹžbe Golte.

Sam pa se bom rad vraÄ?al sem gor med krasne ljudi brez skrbi in obveznosti, saj sem svoje v glavnem opravil.ÂŤ

V Ä?etrtek zjutraj sta se na igriĹĄÄ?u Premogovnika sreÄ?ali moĹĄtvi KU Gorenja kot domaÄ?in in gosti iz BK Balinc Polzele. SreÄ?anje so domaÄ?ini zaÄ?eli zelo samozavestno, verjetno ĹĄe pod vtisom zadnjega nepriÄ?akovanega uspeha v prejĹĄnjem kolu. Toda gostje so zaigrali tako, kot se od prvakov tudi priÄ?akuje. Rezultat je bil temu primeren 0 : 8, a je v igri v kroge domaÄ?inom ĹĄlo bolje, tako da je bilo na koncu 2 : 8 in toÄ?kovna razlika 27 : 51 za goste.

V Ĺ˝alcu so gostili BĹ DU Premogovnik. Tudi tu se je videlo, da hoÄ?ejo domaÄ?ini doseÄ?i pomembno zmago, ker so Ĺže nekoliko zaostajali za vodilnimi. To jim je tudi uspelo, ker gostje

V jadranju sta se najbolje odrezala Boris KovaÄ? in Miran SlapniÄ?ar, na jadralni deski je najveÄ? spretnosti pokazal Jaka PristuĹĄek, na supu pa Julian Waldburger.

Sezona Kluba vodnih ĹĄportov je zdaj odprta, po besedah pred-

sednice Slavice Ĺ˝ivko so obiskovalcev zelo veseli, pri njih pa si lahko tudi izposodite plovila ali se zapeljete po jezerski gladini s pletno ali elektriÄ?no ladjico.

niso nudili resnega odpora. KonÄ?ni rezultat je bil 8 : 2 in toÄ?kovna razlika 45 : 26.

Na igriĹĄÄ?u v Velenju pa je bilo sreÄ?anje med DU Ĺ oĹĄtanj kot domaÄ?inom in gosti iz BD Ĺ entjurja. Gostje so se na to igriĹĄÄ?e Ĺže oÄ?itno navadili in tako dobili sreÄ?anje z rezultatom 4 : 6, toÄ?kovna razlika 42 : 37 pa je pripadla domaÄ?im.

SreÄ?anje med PDU Gorico in gosti iz DU Velenja je prineslo poraz domaÄ?i ekipi, ki ji tokrat ni ĹĄlo. Tezultat 0 : 10 in toÄ?kovna razlika 23 : 46 povesta vse.

Vrstni red ekip v prvi ligi: 1. BK Polzela 14 toÄ?k, 2. KU Gorenje 11, 3. BK Ĺ˝alec 10, 4. DU Velenje 10 toÄ?k, 5. BĹ DU Premogovnik 10, 6.

BD Ĺ entjur 9 7. DU Ĺ oĹĄtanj 4, 8. PDU Gorica 4.

V drugi ligi je bilo zelo zanimivo v Vinski Gori, kjer so vse boljĹĄi domaÄ?ini gostili ekipo iz BS

Vrbno Vrbice. DomaÄ?ini tokrat gostom niso dali moĹžnosti. Rezultat je bil 9 : 1, toÄ?kovna razlika pa 52 : 17.

Tudi v Celju je bilo zelo zanimivo sreÄ?anje med ekipama BK Celeia Celjem in gosti iz BK TopolĹĄice. Gostje so se sicer trudili, a kaj veÄ? kot za rezultat 7 : 3 niso mogli napraviti in tudi toÄ?kovna razlika 44 : 30 je bila v dobro domaÄ?inov.

Na Dobrni pa so gostili ekipo PDU KavÄ?e. Gostje oÄ?itno popuĹĄÄ?ajo in niso bili kos razpoloĹženim domaÄ?inom, ki so sreÄ?anje dobili z rezultatom 8 : 2 in toÄ?kovno razliko 48 : 32. Ekipa DU Ĺ martno ob Paki je bila to kolo prosta.

Vrstni red ekip v drugi ligi: 1. DU Vinska Gora 13 toÄ?k, 2. BK Celeia Celje 13, 3. PDU KavÄ?e 7, 4. BK TopolĹĄica 6, 5. DU Dobrna 6, 6. BS Vrbno Vrbica 5, 7. DU Ĺ martno ob Paki 4.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

K U L I N A R I Č N I P O Z D R A V P O L E TJ U

Food & Local Beer & Music Kje: LETNA TERASA VILE HERBERSTEIN Kdaj: PETEK, 5. JULIJ OB 18. URI

Ob dogodku sta si segla v roke direktor Golt TerÄ?e in Ĺžupan OM SuhoverĹĄnik.

jih je ob zaÄ?etku izvajanja projekta posadila skupina zanesenjakov iz Savinjskega gaja pod vodstvom JoĹžeta SkornĹĄka. Prav on je tudi osebno izvajal posaditev v enega od osmih vrtov z gorskim cvetjem v Evropi. Potem, ko je lani prevzela vodenje ZLTC Golte skupina pod vodstvom novega direktorja mag.

Mitje TerÄ?eta, so se odloÄ?ili za odloÄ?no ustvarjanje novih pogojev in projektov, ki bi vabili obiskovalce tudi v spomladansko-poletnem obdobju. Tako je postala obnova Alpskega vrta nad skalnim grebenom Okenca eden prvih kratkoroÄ?nih ciljev, ki so ga uresniÄ?ili prav do vrha planinske turistiÄ?ne sezone. Obnovitvena dela so v prvi fazi ve-

ja Mozirskega gaja Darko Bele, ki si prizadeva povezovati park cvetja v Mozirju z Goltmi, ter Ä?lovek, ki je dosedanjih 12 let skrbel za ta planinski biser, VelenjÄ?an Zlatko RoĹĄer. Zlatko se je tudi ob tem dogodku ĹĄegavo izrazil, da mu ni bilo nikoli v Ĺživljenju lepĹĄe kot v tem obdobju, ko je ÂťÄ?uval roĹžce in planinske dive, da se med skalcami ne bi izgubileÂŤ. Zlatko je namreÄ? skrbel za manj zahtevne vzdrĹževalne posege, posaditve, gostoljubje pri planinskem jurÄ?ku, zdravilne 'arcneje', bil pa je tudi nenadomestljiv informator in iskriv ĹĄaljivec o zdravilnih zeliĹĄÄ?ih, o poteh po Golteh ter – kot pravi sam – prometnik planincem iz vseh koncev deĹžele in tujine. ÂťVesel

VelenjÄ?an Zlatko RoĹĄer je bil Ä?uvar Alpskega vrta 12 let.

Strokovno vodenje je premierno opravila krasoslovka in izkuĹĄena jamarka Lea PavriÄ?, kasneje pa je na energetski toÄ?ki izvedla skupinsko zvoÄ?no meditacijo terapevtka Jerica Lebar.

Ob odprtju planinskega vrta so nakljuÄ?ne planince in goste povabili na kulinariÄ?no posebnost, okuĹĄanje napitkov ter prigrizka iz naravnih zeliĹĄÄ? in kultur, ki so bila pomembna v domaÄ?i kmeÄ?ki prehrani Ĺže pred stoletjem, pripravili pa so jih gostinci hotela na Golteh pod vodstvom Barbare Cokan. đ&#x;”˛

R azvajali vas bomo z odliÄ?nim 5 – hodnim menijem, lokalnim pivom Ĺ A L E Ĺ K E K R A F T P I V O V A R N E SKUBEER BREWING, ob kitari s S I M O N O M G O R I Ĺ K O M .

CENA MENIJA S PIVOM: 39 ₏ —

Prepustite se Ä?arobnosti veÄ?era

JoĹže Miklavc Rezervacije: T:(03) 896 1400. | Dosegljivi smo vsak dan med 12. in 22. uro, razen v nedeljo.

mz

T. F.

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

27. junija 2019

DARS obnovil del velenjskih cestiĹĄÄ?

V Velenjskem jezeru ugasnilo mlado Ĺživljenje

Velenje, 20. junija – VOC je po naroÄ?ilu Darsa sobnovil del cestiĹĄÄ? na drĹžavnih cestah v mestni obÄ?ini Velenje. Zaradi tega je bil ta dan v Velenju moÄ?no oviran promet, a je vseeno treba priznati, da so dela zelo hitro opravili in so bile zapore kratkotrajne. Ĺ˝e ob 6. uri so zaÄ?eli obnavljati Ĺ aleĹĄko cesto v bliĹžini predora. Zaradi tega je bila cesta v Ĺ alek popolnoma zaprta in v ta del Velenja dopoldne tudi ni vozil Lokalc. Ĺ˝e po nekaj urah so se vzdrĹževalci prestavili v kriĹžiĹĄÄ?e pri Sparu in za nekaj ur zaprli KidriÄ?evo cesto (mimo poĹĄte in Spara). Od tu so se preselili ĹĄe na kriĹžiĹĄÄ?e pri Hartlu. Po 16. uri je promet tudi tukaj normalno stekel.

Celovite obnove na teh cestah (ki je zelo potrebna) pa drĹžava naÄ?rtuje v prihodnjih dveh letih. đ&#x;”˛

mz

Tuja krivda za smrt 22-letnega fanta je izkljuÄ?ena Velenje, 22. junija – V soboto je v Velenjskem jezeru ugasnilo Ĺživljenje 22-letnega fanta, doma z obmoÄ?ja pristojnosti Policijske postaje Mozirje. O njegovem pogreĹĄanju so bili policisti obveĹĄÄ?eni okoli 2. ure. Fant je nekaj Ä?ez polnoÄ? skupaj s ĹĄtirimi prijatelji odĹĄel na kopanje. Skupina je nameravala zaplavati do igral, ki so nedaleÄ? od obale. 22-letnik si je premislil in se vrnil do obale, pri Ä?emer je z njim plaval fant iz skupine. Ko je varno prispel na obalo jezera, se je fant, ki je z njim priplaval do obale, vrnil k prijateljem, ki so bili pri vodnih igralih. Ob vrnitvi na obalo pa so opazili, da 22-letnika ni. ZaÄ?eli so ga iskati in o tem obvestili policijo. Takoj so na kraj odĹĄli policisti, gasilci s Ä?olnom in potapljaÄ? ter zaÄ?eli iskati. PotapljaÄ? je pogreĹĄanega fanta naĹĄel mrtvega v vodi blizu obale. Na osnovi zbranih obvestil je tuja krivda za njegovo smrt izkljuÄ?ena, so sporoÄ?ili s Policijske uprave Celje. đ&#x;”˛

Promet je bil moÄ?no oviran, a le za kratek Ä?as, saj so se izvajalci dobro organizirali.

Neurje povzroÄ?ilo ĹĄtevilne nevĹĄeÄ?nosti

Sobotno neurje je na obÄ?inskih cestah v mestni obÄ?ini Velenje povzroÄ?ilo mnogo nevĹĄeÄ?nosti in ĹĄkodo, ki jo ĹĄe ocenjujejo. Na obmoÄ?ju celotne obÄ?ine je deĹževje poĹĄkodovalo in spralo bankine. Na nekaterih cestiĹĄÄ?ih je obilno deĹževje odloĹžilo pesek in kamenje. SproĹžilo se je nekaj manjĹĄih plazov. Gasilci, vzdrĹževalci in koncesionarji so bili ves Ä?as Âťna nogahÂŤ.

Zaradi poplavljanja potoka VeriĹželj v Pesju je bila nekaj Ä?asa zaprta PokopaliĹĄka cesta od odcepa s Partizanske ceste do po-

kopaliĹĄÄ?a v Podkraju. Prav tako je bila zaradi poplavljanja zaprta RudniĹĄka cesta pri podvozu pod ĹželezniĹĄko progo pri Esotechu.

Zaradi plazu je ĹĄe vedno zaprt odsek ceste Lipje–Vinska Gora nad Grilovo domaÄ?ijo.

Na ĹĄtevilnih lokacijah v Velenju so gasilci Ä?rpali vodo iz objektov. DeĹžurne sluĹžbe konce-

sionarja za ceste so oznaÄ?ile nevarne odseke na cestah in jih zavarovale. S pometanjem cest so zaÄ?eli Ĺže takoj v nedeljo zjutraj, urejanje bankin in ostala nujna popravila pa bodo zaradi obseĹžnosti del potekala ĹĄe nekaj Ä?asa.

DeĹževje teĹžave povzroÄ?alo tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj, 22. junija – Sobotno obilno moÄ?no deĹževje je teĹžave povzroÄ?alo tudi na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. V Skornem pri Ĺ oĹĄtanju je hudourniĹĄka voda zalila voziĹĄÄ?e in nekaj hiĹĄ, plazovi so ovirali promet v Lokovici, pod Goricami na KoroĹĄki cesti v mestu Ĺ oĹĄtanj pa je voda zalila eno hiĹĄo. Nekaj ĹĄkode je deĹževje povzroÄ?ilo tudi na bankinah, na cestiĹĄÄ?a pa odloĹžilo pesek.

Okoli 14. ure so v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju v REKS-u – Rekreacijsko kulturnem srediĹĄÄ?u Ravne – posredovali gasilci. ÂťÄŒez celo dvorano, kjer je bilo Ĺže vse pripravljeno za praznovanje abrahama, se je nateklo tri centimetre vode. Vodo smo posesali, da se je slavje lahko zaÄ?elo, potem pa odpravili tudi vzrok. OÄ?istili smo zamaĹĄene Ĺžlebove in odtoÄ?ne cevi,ÂŤ je povedal poveljnik PGD Gaberke Bogdan Lampret.

NajveÄ? nevĹĄeÄ?nosti na cestah Ĺ martno ob Paki – ObilnejĹĄe padavine konec minulega tedna niso zaobĹĄle tudi obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Na obÄ?inski upravi so povedali, da so nalivi povzroÄ?ili teĹžave v vaĹĄkih skupnostih Gavce - Veliki Vrh, kjer se je sproĹžil manjĹĄi plaz in je bila cesta nekaj Ä?asa neprevozna (Skorno, Slatina in Mali Vrh).

Z makadamskih cest je odneslo kar nekaj materiala, na asfal-

vala bankine. Predvsem zaradi nanosa materiala se je zamaĹĄila meteorna kanalizacija v Gorenju in PaĹĄki vasi, kjer so morali posredovati Ä?lani intervencijskih enot Prostovoljnih gasilskih druĹĄtev PaĹĄka vas in Ĺ martno ob Paki. Tudi Hudi potok je ÂťpokazalÂŤ svojo moÄ?, tradicionalno so tudi vozniki na republiĹĄki cesti Ĺ martno ob Paki–Gorenje pri nekdanjem podjetju Vino vozili Ä?ez veÄ?jo vodno povrĹĄino.

Odpravljanja posledic nalivov so se v lokalni skupnosti lotili Ĺže v nedeljo, predvsem pa v zaÄ?etku tega tedna. đ&#x;”˛

tp, mkp

Iz POLICISTOVE beleĹžke Udaril ga je Velenje, 19. junija – V sredo je VelenjÄ?an policistom naznanil, da ga je na bencinskem servisu na Selu znanec udaril in zbil na tla. Policisti bodo osumljenega ovadili za povzroÄ?itev lahke telesne poĹĄkodbe.

Jedla bi, plaÄ?ala pa ne bi Velenje, 20. junija – V Ä?etrtek zveÄ?er je iz trgovine Spar gospa Ĺželela odnesti ribe, ne pa jih tudi plaÄ?ati. Pri tem so jo zalotili, tako da s petkovim ribjim jedilnikom ni bilo niÄ?. Trgovina je zahtevala pregon, zato bodo policisti napisali kazensko ovadbo.

OÄ?ividec zapisal podatke Velenje, 20. junija – Medtem ko so gospe v frizerskem salonu urejali priÄ?esko,

tnih cestah pa je voda poĹĄkodo-

ji je neznanec na parkiriĹĄÄ?u poĹĄkodoval vozilo in s kraja pobegnil. K sreÄ?i ji je oÄ?ividec nudil podatke, tako da so ga policisti hitro izsledili.

Znanec mu grozi Ĺ oĹĄtanj, 22. junija – V soboto je na Policijski postaji Velenje mlajĹĄi Ĺ oĹĄtanjÄ?an podal kazensko ovadbo zoper znanca, ki mu grozi.

Iz lokala v pridrĹžanje Velenje, 23. junija – V nedeljo ponoÄ?i so ĹĄli policisti v lokal Pit stop v njihovi neposredni bliĹžini. Tam je razjarjeni gost najprej nadlegoval in napadel gosta, za tem pa Ĺžalil tudi druge, med njimi natakarico.

Ker se njegove strasti ob prihodu policistov niso pomirile, so mu odredili pridrĹžanje do streznitve in mu napisali plaÄ?ilni nalog.

PovzroÄ?itelja zapeljala na nasprotnosmerno voziĹĄÄ?e Voznico, ki je pobegnila s kraja nesreÄ?e, zaradi alkoholiziranosti pridrĹžali Velenje, Mozirje, 21. junija – Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijskih postaj Velenje in Mozirje sta se v petek pripetili dve hudi prometni nesreÄ?i.

Najprej okoli 15.30 v Vinski Gori. V nesreÄ?i so bila udeleĹžena tri vozila. Do nje je priĹĄlo, ko je 32-letni voznik zapeljal na nasprotnosmerno voziĹĄÄ?e in najprej trÄ?il v vozilo voznika, ki je pravilno pripeljal naproti, nato pa ĹĄe v osebni vozili dveh voznic. Obe voznici, stari 46 in 57 let, sta se v trÄ?enju laĹžje poĹĄkodovali, 32-letni povzroÄ?itelj nesreÄ?e pa huje.

Nekaj pred 19. uro pa je do prometne nesreÄ?e s hudimi telesnimi poĹĄkodbami priĹĄlo na relaciji LuÄ?e–Mozirje. 40-letni voznik osebnega avtomobila je policiste obvestil, da je vanj trÄ?ila voznica osebnega avtomobila, ki je zapeljala na nasprotnosmerno voziĹĄÄ?e, po trÄ?enju pa odpeljala naprej, ne da bi ustavila. 40-letno povzroÄ?iteljico, ki je kazala oÄ?itne znake alkoholiziranosti, so mozirski policisti izsledili v LuÄ?ah. Voznica je odklonila preizkus z alkotestom, zato so ji odredili strokovni pregled in jo pridrĹžali. 40-letni voznik, v katerega je povzroÄ?iteljica trÄ?ila, se je v trÄ?enju hudo poĹĄkodoval. V tem primeru policisti zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarna voĹžnja.

VeÄ? zasegov prepovedanih drog Velenje, 21. junija – Policisti so v petek obravnavali veÄ? manjĹĄih zasegov prepovedanih drog. Najpogosteje je ĹĄlo za konopljo, haĹĄiĹĄ in tabletke ekstazija.

V petek zveÄ?er so policisti na Velenjskem jezeru, kjer je potekala prireditev z elektronsko glasbo, mlajĹĄi Ĺženski zasegli polivinilasto vreÄ?ko z rumenimi kristali in ĹĄtirimi tabletkami ekstazija, ĹĄtirim mlajĹĄim osebam pa so zasegli marihuano. Zoper vse po opravljeni analizi sledi prekrĹĄkovni postopek.

Dan prej, v Ä?etrtek, 20. junija, pa so velenjski policisti na osnovi utemeljenega suma opravili hiĹĄni preiskavi. V njej so pri osumljenem naĹĄli prepovedano drogo in denar, ki izvira iz preprodaje prepovedane droge.

Vlom v skladiĹĄÄ?e podjetja HTZ Velenje, 24. junija – V noÄ?i na ponedeljek je bilo vlomljeno v skladiĹĄÄ?e podjetja HTZ na Partizanski cesti. Storilci so ukradli dve kosilnici na nitko, motorno Ĺžago, kotno brusilko, veÄ? motornih ĹĄkarij za rezanje Ĺžive meje ter veÄ? puhalnikov listja, vse skupaj vredno okoli 7.000 evrov. Za storilci kaznivega dejanja velike tatvine na ĹĄkodo podjetja policisti pospeĹĄeno poizvedujejo.

Tatovi ne poÄ?ivajo PleĹĄivec, Velenje - V PleĹĄivcu je neznani storilec vlomil v garaĹžo in ukradel veÄ? razliÄ?nega orodja, manjĹĄi hladilnik, veÄ?ji Ĺžar in nekaj drugih elektriÄ?nih aparatov.

V Velenju so policisti obravnavali tatvino kolesa znamke Ghost Dirt bike, letnik 2018, zelene barve.

Opozorilo blagajniÄ?arkam Slovenske Konjice, Vojnik – Policisti so v Slovenskih Konjicah obravnavali drzno tatvino. Storila sta jo dva mlajĹĄa moĹĄka, tujca.

Eden od njiju je zamotil blagajniÄ?arko, drugi pa je med tem iz sosednje blagajne ukradel okoli 2.600 evrov.

Podobna drzna tatvina se je dogodila tudi v Vojniku. V tem primeru so bili v trgovini trije storilci. Eden je pri blagajni plaÄ?eval izdelke, drugi se je postavil tako, da je zakril sosednjo blagajno, iz katere je tretji storilec ukradel dobrih 3.000 evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

27. junija 2019

19

Regija SaĹĄa nadpovpreÄ?na v e-odpadkih V 10 letih od 4000 do blizu 14 tisoÄ? ton elektronskih in elektriÄ?nih odpadkov na leto – LetoĹĄnji izziv za druĹžbo Zeos obdelava LCD aparatov in solarnih panelov Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj je pred nedavnim potekala akcija zbiranja elektriÄ?nih in elektronskih odpadkov (e-odpadkov) v uliÄ?nih zbiralnikih. Izvajala jo je druĹžba Zeos, ravnanje z elektriÄ?no in elektronsko opremo iz Ljubljane (ÄŒrnuÄ?e) v sodelovanju s tukajĹĄnji rokometnim klubom. Ustanovitelji druĹžbe so proizvajalci, uvozniki in prodajalci omenjene opreme. Med njimi Gorenje, Bosch, Elektrolux, Mercator, Merkur, Philips ‌ ÂťNa nek naÄ?in potencialni onesnaĹževalci okolja,ÂŤ je pojasnil direktor druĹžbe Emil Ĺ ehić.

VeÄ? e-odpadkov, veÄ? zavezancev Po besedah sogovornika je bila druĹžba ustanovljena pred 13 leti, njeno ustanovitev pa je narekovala evropska direktiva o ravnanju z e-opremo, ki je doloÄ?ila, da morajo proizvajalci omenjene opreme poskrbeti za ravnanje z njihovimi odpadnimi aparati po izteku njihove Ĺživljenjske dobe. ÂťV skladu s tem je v Evropi vzpostavljen koncept razĹĄirjene proizvajalÄ?eve odgovornosti in naĹĄa prednostna dejavnost je oblikovanje mreĹže zbiranja e-odpadkov od izvajalcev javne gospodarske sluĹžbe zbiranja odpadkov, trgovin, zbiralcev teh odpadkov, institucij, podjetij ter jih v skladu z normativi in standardi tudi ustrezno reciklirati ter poskrbeti za

njihovo obdelavo. Ena od kljuÄ?nih nalog za to pa je konstantno in sistematiÄ?no ozaveĹĄÄ?anje potroĹĄnikov, gospodinjstev o pravilnem ravnanju s tovrstnimi odpadki.ÂŤ Nedvomno se je ustanovitev druĹžbe, je menil Ĺ ehić, pokazala za pravilno, saj se je koliÄ?ina zbranih e-odpadkov izjemno poveÄ?ala. Pred 10 leti se jih je v Sloveniji zbralo 3000 do 4000 ton na leto, danes Ĺže blizu 14 tisoÄ? ton na leto.

Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, dodaja, da je danes te odpadke teĹžko najti na divjih odlagaliĹĄÄ?ih, tudi med meĹĄanimi komunalnimi odpadki jih je vse manj. Razveseljuje tudi podatek, da so v njihov sistem Ĺže vkljuÄ?ili precejĹĄnje ĹĄtevilo zavezancev. ÄŒe je bilo na zaÄ?etku delovanja druĹžbe vanj vkljuÄ?enih 100 takih, ki dajo na slovenski trg elektriÄ?ne in elektronske izdelke, jih je danes Ĺže blizu 1000.

Regija SaĹĄa v samem vrhu

Na vpraĹĄanje, kako ozaveĹĄÄ?eni pa smo glede e-odpadkov obÄ?ani v regiji SaĹĄa v primerjavi z drugimi okolji v drĹžavi, je Emil Ĺ ehić dejal, da sta Ĺ aleĹĄka in Zgornja

Emil Ĺ ehić: ÂťRegija SaĹĄa je nadpovpreÄ?na v drĹžavi tako v loÄ?evanju kot zbiranju e-odpadkov.ÂŤ

Savinjska dolina za druĹžbo Zeos specifiÄ?ni obmoÄ?ji, saj sta na njunih obmoÄ?jih dva veÄ?ja proizvajalca e-opreme: Bosch HiĹĄni aparati Nazarje in Gorenje Velenje. ÂťZaradi tega imamo ĹĄe posebej veliko moralno odgovornost za konstantno ozaveĹĄÄ?anje obÄ?anov in infrastrukturo zbiranja. Rezultati kaĹžejo, da je koliÄ?ina zbranih e-odpadkov na tem obmoÄ?ju med najveÄ?jimi v Sloveniji.ÂŤ Lani so zbrali kar 400 ton odpadkov, kar uvrĹĄÄ?a obmoÄ?je, ki sodi pod koncesionarja javne gospodarske sluĹžbe PUP Saubermacher, na peto mesto v drĹžavi. V samem vrhu je tudi v koliÄ?ini zbranih odpadkov na prebivalca.

ObÄ?an Velenja zbere v povpreÄ?ju 8 kilogramov e-odpadkov, slovensko povpreÄ?je je 7 kilogramov.

Izziv tudi obdelava LCD aparatov in solarnih panelov

Med letoĹĄnjimi prednostnimi nalogami druĹžbe Zeos je zbiranje e-odpadkov na ĹĄe viĹĄji ravni, zagotavlja sogovornik, saj bo morala Slovenija prihodnje leto zbrati 65 % odpadkov glede na koliÄ?ino elektriÄ?nih in elektronskih aparatov na trgu, kar je precejĹĄen izziv.

Dosegli naj bi ga s ĹĄirjenjem ĹĄtevila uliÄ?nih zbiralnikov. Letos je zanje izziv tudi obdelava LCD aparatov in solarnih panelov, ki jih je med odpadki vse veÄ?, in pospeĹĄeno zbiranje le-teh preko trgovskih centrov. ÂťVeliko gospodinjstev pozablja, da so trgovine tiste, ki imajo moĹžnost in hkrati obvezo prevzeti te odpadke. NamreÄ? tam, kjer potroĹĄnik takĹĄen izdelek kupi, ga kot odpadek lahko tudi vrne,ÂŤ je ĹĄe dejal Emil Ĺ ehić

Obnova poti XIV. divizije gre h koncu Planinska pot XIV. divizije je ena najstarejĹĄih veznih planinskih poti v Sloveniji. Sestavlja jo trideset kontrolnih toÄ?k. Osnovala so jo planinska druĹĄtva (PD) takratnega Okraja Celje 9. novembra 1958 na Slemenu nad Ĺ oĹĄtanjem. PrviÄ? jo je markiralo PD Celje, zanjo pa so skrbela planinska druĹĄtva ob poti. Po obseĹžni obnovi je leta 1984 izdalo tudi Vodnik po Planinski poti XIV. divizije. Sedaj jo vzdrĹžuje ĹĄtirinajst savinjskih PD, in sicer: Atomske toplice PodÄ?etrtek, Vinska Gora, Grmada Celje, Ĺ˝elezar Ĺ tore, Ĺ entjur, Dramlje, Slovenske Konjice, ZreÄ?e, Vojnik, Vitanje, Dobrna, Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ljubno ob Savinji. V teku je prenos nosilca obhodnice iz PD Celje na Savinjski meddruĹĄtveni odbor (SMDO), ki Ĺže ĹĄest let usklajuje in financira njeno etapno obnovo, kar je zelo pohvalno.

V Ä?asu od njene ustanovitve je pot doĹživela veliko sprememb.

Na zaÄ?etku osemdesetih let so jo (zaradi asfaltiranja doloÄ?enih odsekov) temeljito obnovili in jo po moĹžnosti prestavili na gozdne in vaĹĄke poti. Pri tem je priĹĄlo do razhajanj z borci NOB, bila so ukinjena sredstva za njeno vzdrĹževanje, kar je preĹĄlo v breme PD. Borci so za svoje pohode zaÄ?eli uporabljati svoje poti, ki so oznaÄ?ene z oznakami rdeÄ?e peterokrake zvezde.

Od besed k dejanjem za ponovno prepotrebno obnovo je priĹĄlo v obdobju, ko je vajeti SMDO-ja prevzela zelo prizadevna Manja Rajh, vodenje odbora za planinske poti (OPP) pri njem pa enako delaven Ivan Ĺ alamon

iz PD Atomske toplice PodÄ?etrtek. Ta se je v planince vÄ?lanil v PD Velenje na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha.

ZaÄ?etek obnove leta 2012 se je zaÄ?el v Sedlarjevem in zdaj je obnovljena do GraĹĄke gore. Od tu se bo obnova nadaljevala do Zavodenj in preko Belih Vod do Smrekovca, Komna in spomenika NOB na Vahti nad Ljubenskimi Rastkami. Tu je bila XIV. divizija razpuĹĄÄ?ena, borci NOB

Oven od 21. 3. do 21. 4.

in lepo vreme nam je bilo naklonjeno. Po okusnem zajtrku in uvodnih besedah predsednice Manje smo odliÄ?no razpoloĹženi z legendarnim Marjanom Skazo iz PD Velenje na Ä?elu krenili proti jugu v smeri Visokega, kjer smo postali pri spomeniku padlim borcem. Preko njega smo se vzporedno s pogorjem RamĹĄakovega vrha in RadojÄ?a na juĹžni in PaĹĄkim Kozjakom na nasprotni strani podali v do-

đ&#x;”˛

Po hribih ti grozeÄ?i oblaki, ki so ponekod Ĺže zalivali pokrajino.

Prispeli smo na znamenito GraĹĄko goro, od koder je krasen razgled na UrĹĄljo goro in Peco v ozadju. Zaradi ĹĄtevilnih bitk med II. svetovnovojno je znana kot Âťgora juriĹĄevÂŤ. Tu so nas sprejela odprta vrata zelo lepo urejene spominske sobe pod okriljem Muzeja Velenje, posveÄ?ene vojnemu Ä?asu in XIV. diviziji. Domiselna obeleĹžja v oko-

Kar se vam bo dogajalo v naslednjih vroÄ?ih dneh, bo polno vznemirljivosti. Ĺ˝elje in novi naÄ?rti vam bodo pognali kri po Ĺžilah. Poleg tega bodo v vas ponovno prebudili neĹžne Ĺželje po ljubezni. Ĺ˝eleli si boste nekaj novega, ĹĄe neznanega.

Tudi zato, ker se marsikoga in marsiÄ?esa hitro naveliÄ?ate. Ves Ä?as si boste Ĺželeli sprememb, tudi v vaĹĄem vsakdanjiku. SreÄ?a se vam bo nasmehnila Ĺže v soboto, ko boste imeli moĹžnost, da z osebo, ki jo boste spoznali v druĹžbi prijateljev, odkrito flirtate. Kako se bo zgodba razvila, bo odvisno le od vas, saj bo nasprotna stran veÄ? kot zainteresirana za veÄ? kot le prijateljstvo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Nekaj Ä?udnih dni je pred vami. Sploh, ker se vam bodo prijazno poskuĹĄali pribliĹžati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali. Zato, ker so vam zavidali, kaj imate in kako ste do tega priĹĄli. Najprej jih ne boste sprejeli odprtih rok, saj jim ne boste zaupali. Do sobote vam bo Ĺže jasno, da se ljudje lahko tudi spremenijo. In to na bolje. Tudi vi ste se precej spremenili, zasluge pa lahko pripiĹĄete vaĹĄemu mirnemu, ljubeÄ?emu partnerju. Potrebovali boste veliko poÄ?itka, saj vas bo vroÄ?ina moÄ?no utrujala. Zdravje? Pazite se prepiha in klimatiziranih prostorov, da vas ne doleti poletni prehlad. Ta je lahko ĹĄe bolj neprijeten kot zimski.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Kadar boste na ĹžgoÄ?em soncu, si boste Ĺželeli le osveĹžitve. Ko se boste umaknili v osamo, pa boste pogosto sanjali z odprtimi oÄ?mi. Pri tem ne boste imeli slabe vesti, saj bo to vaĹĄ pobeg od realnosti, ki ga trenutno ĹĄe kako potrebujete. SluĹžba vas vse bolj utruja, ker se niÄ? ne premakne iz mrtve toÄ?ke. Vendar se bo. Lahko raÄ?unate, da boste kmalu nagrajeni za trud, ki so ga narejeni opazili, Ä?eprav o tem niso govorili. Ko vas bodo sedaj na glas pohvalili, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo. To bo kot obliĹž na rano, preteklost bo v hipu pozabljena. Prihodnost pa bo bolj svetla tudi zato, ker se bo napredovanje poznalo tudi v denarnici.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Uspeh v sluĹžbi, ki bo priĹĄel ĹĄe pred vaĹĄim letnim dopustom, bo na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje vplival odliÄ?no. Dobesedno vam bo dal krila. Zato boste v naslednjih dneh uÄ?inkoviti prav na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja. Tudi na ljubezenskem.

Partner bo opazil, da se trudite tudi zanj. Tega bo zelo vesel, zato vam pripravlja prijetno preseneÄ?enje. Spoznali boste, kako pomembno je, da mu pokaĹžete, kaj Ä?utite do njega.

Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite, saj vroÄ?ina ne bo dobra za vaĹĄe oĹžilje. ZaĹživeli boste ĹĄele zveÄ?er, ko se bo ozraÄ?je vsaj malo osveĹžilo. Tudi spanec bo nemiren, a utrujenosti ĹĄe nekaj dni ne boste Ä?utili.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Denarja, ki ga Ĺželjno Ä?akate, saj upate, da si boste lahko z njim na dopustu privoĹĄÄ?ili vse, kar si Ĺželite, v naslednjem tednu zagotovo ne bo na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu. Zato boste zaÄ?eli delati plan B, saj si ne Ĺželite, da bi se morali zadolĹžiti, da bi lahko uĹživali na poÄ?itnicah. NiÄ? hudega, Ä?e boste prisiljeni izbrani cenejĹĄo razliÄ?ico poÄ?itnic. VÄ?asih so prav taka nakljuÄ?ja kriva, da je potem ĹĄe bolj lepo. ÄŒe vas bodo prijatelji povabili, da del prostih dni preĹživite pri njih, recite, da. Bolj kot mir namreÄ? potrebujete dobro druĹžbo. ÄŒe trenutno vaĹĄe zdravje Ĺže sedaj ni takĹĄno, kot si Ĺželite, po dopustu bo. Stres je vaĹĄ najveÄ?ji sovraĹžnik.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

ÄŒeprav je zelo vroÄ?e, je sedaj pravi Ä?as, da najdete obliko rekreacije, ki vam bo vraÄ?ala energijo. ÄŒasa boste namreÄ? imeli veÄ? kot sicer, saj delovni tempo ne bo veÄ? ekstremen, mnogi pa boste Ĺže uĹživali proste dni. ÄŒe se boste odloÄ?ili za plavanje, vzemite to resno. Ni dovolj, da se ohladite, poskrbite, da boste zaÄ?utili vse miĹĄice na telesu. Ne tarnajte, da tega ne zmorete. ÄŒe boste vadili, bo vsak dan laĹžje.

To je pomembno tudi zato, ker boste morali do sredine julija sprejeti zelo pomembno Ĺživljenjsko odloÄ?itev. Ob tem se premalo zavedate, da se odloÄ?ate o vaĹĄi osebni sreÄ?i in Ĺživljenju vam najbliĹžjih.

Zato jih vkljuÄ?ite v odloÄ?anje.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

VÄ?asih si namerno zatiskate oÄ?i pred resniÄ?nostjo. Premalo se zavedate, da morate Ĺživljenje z veliko Ĺžlico zajemati Ĺže danes, zato naÄ?rtov, povezanih s tistim, kar si srÄ?no Ĺželite, ne prelagajte veÄ? na jutri. Sploh, ker so lahko vaĹĄe Ĺželje hitro uresniÄ?ene, Ä?e boste le pokazali dovolj volje. Ob tem pa se morate bolj zavedati, kaj s svojimi dejanji povzroÄ?ate drugim. V zadnjih dneh ste precej samotarski, izogibate se celo tistih, ki jih imate iskreno radi. VeÄ?no se ne boste mogli skrivati, a strah vas je vpraĹĄanj, ki vam jih nenehno postavljajo. Verjemite, da noÄ?ejo niÄ? slabega, Ĺželijo vas opomniti le na to, da Ä?as hitro teÄ?e.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Teden bo delovno naporen, a bo mineval brez veÄ?jih pretresov. Vse bo teklo kot namazano. Vseeno boste malce zaskrbljeni, saj vaĹĄe poÄ?utje Ĺže nekaj Ä?asa ni takĹĄno, da bi lahko bili mirni, pred vami pa je zelo pomemben Ĺživljenjski dogodek.

Ko boste prosti, zato veliko poÄ?ivajte, pazite pa tudi, kaj jeste in pijete. Od vas je trenutno odvisnih veÄ? ljudi, zato poskrbite, da jih ne boste pustili na cedilu. Novo prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, vam bo pomenilo vsak dan veÄ?. Ker ste se v prejĹĄnji zvezi moÄ?no opekli, boste previdni. A tudi poÄ?asi se daleÄ? pride. Denar? PlaÄ?ati boste morali veÄ? kot ste raÄ?unali, zato varÄ?ujte!

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

ÄŒeprav boste zelo veliko delali, utrujenosti ne boste Ä?utili. Energijo vam bo tudi v naslednjih dneh dajala vaĹĄa ustvarjalnost, ki bo spet v polnem zaletu. Izkoristili boste Ä?as, ko vam vse teÄ?e po Ĺželjah in naÄ?rtih. Delali boste Âťna zalogoÂŤ, saj veste, da vas vaĹĄe muze ne bodo dolgo razvajale. Ker boste zadovoljni s svojim Ĺživljenjem, ovir ne bo veliko. NajveÄ?ja bo spet zazevala na ljubezenskem podroÄ?ju. Partner se je naveliÄ?al Ä?akati, da si vzamete Ä?as zanj, zato bo sam poskrbel, da mu bo lepo. Najprej vas ne bo motilo, a kmalu se bo to obrnilo proti vam.

Zato ne Ä?akajte na dan, ko vas ne bo veÄ? potreboval, dokaĹžite mu, da sta skupaj ĹĄe moÄ?nejĹĄa!

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Preko osemdesetÄ?lanska kolona je z Visokega krenila proti Paki.

pa so bili dodeljeni obmoÄ?nim partizanskim enotam.

S MDO vsako leto zadnjo soboto v maju organizira pohod skupaj z obmoÄ?nim planinskim druĹĄtvom, po katerem poteka odsek nove obnovljene poti. To je priloĹžnost, da se sreÄ?amo planinci SMDO in tako s pohodom in priloĹžnostnim programom proslavimo nov doseĹžek marljivih markacistov PZS. Letos je ta Ä?ast in obenem zahtevna naloga doletela PD Velenje, saj se je lani obnovljena pot Ĺže povzpela na PaĹĄki Kozjak (PK). Pri planinskem domu na njem smo se zbrali konec maja

lino vse do Pake pri Velenju. Tu nas je Ä?akala osveĹžitev s krajĹĄim postankom, preÄ?enje glavne ceste Velenje–Slovenj Gradec in nadaljevanje strme poti mimo spomenika legendarni XIV. diviziji. Lepa in zanimiva pot se je vila do Ĺ kalskih Cirkovc, kjer smo si ob krajĹĄem postanku lahko ogledali prikupno cerkvico in pot nadaljevali do PleĹĄivca. Tu smo postali ob grobu NuĹĄe LovĹĄin, kjer Âťv njem zdaj tiho spi njena in Cankarjeva vesela mladostÂŤ. Tudi tukaj je bilo poskrbljeno za osveĹžitev in okrepÄ?ilo, nato pa vzpon po zadnji etapi poti. V daljavi so se zaÄ?eli zbira-

lici so nas opominjala ‌ Malo viĹĄje smo se poklonili spomeniku ÂťnoĹĄenje ranjencaÂŤ, malo naprej pa dosegli cilj, ki je bil na IzletniĹĄki kmetiji Plazl. Sledilo je okrepÄ?ilo, po njem pa krajĹĄi kulturni program ter prijetno druĹženje ob harmoniki in petju. Proti Ĺ aleĹĄki dolini nas je popeljal avtobus, od koder smo se vrnili domov. PrepriÄ?ana sem, da vsi polni lepih vtisov in s hvaleĹžnostjo organizatorjema SMDO in PD Velenje na Ä?elu z uspeĹĄno predsednico Alenko Es. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Zvezde vam svetujejo, da veÄ? energije in Ä?asa posvetite partnerju. Ĺ˝e nekaj tednov je vajin skupni Ä?as Ä?isto preveÄ? preĹžet s pogovori o delu in premalo o vajinem Ĺživljenju in vajinih Ĺželjah. PoiĹĄÄ?ite tudi druge, bolj osebne teme, pa bo Ĺživljenje takoj manj napeto. Velika sreÄ?a je, da imata s partnerjem skupne Ĺželje in hobije. Poletje pa je Ä?as prav za slednje. ÄŒe bo to letos le veÄ? prebranih dobrih knjig, ne bo niÄ? narobe. Branje je svojstveno potovanje, sploh, Ä?e imaĹĄ nova spoznanja, s kom deliti. In vi imate to sreÄ?o. VÄ?asih jo jemljete preveÄ? samoumevno, a partner vam tega ne zameri.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V naslednjih dneh se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. Imeli boste sreÄ?o, ker boste ves Ä?as obkroĹženi z ljudmi, ki vam Ĺželijo le dobro. Jutri boste dobili dobro ponudbo za delo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da potrebujete Ä?as za premislek. Ne vzemite si ga preveÄ?, saj nasprotna stran ni pripravljena dolgo Ä?akati. RazreĹĄite tudi spor z enim od dolgoletnih prijateljev, ki ste ga prizadeli z iskrenimi besedami.

DokaĹžite mu, da ga imate radi takega, kot je. Zadeva bo hitro pozabljena, vaju pa Ä?aka ĹĄe veliko veselja v druĹžbi drug drugega. Verjemite tudi v to, da so zdravstvene teĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Tu so le zato, ker jim posveÄ?ate preveÄ? pozornosti.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Dobre Ĺživljenjske priloĹžnosti se vam bodo v prihodnjih dneh odpirale ena za drugo. VaĹĄe Ĺživljenje se bo spremenilo na bolje. Zagotovo vas ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo veÄ? strah prihodnosti, sploh kar se financ tiÄ?e. Pokrpali boste vse luknje in ĹĄe bo ostalo. Zato boste veliko laĹžje dihali. Pomagali boste tudi najbliĹžjim, ki bodo iskreno veseli vaĹĄe pozornosti. O tem, kako ste priĹĄli do denarja, pa raje molÄ?ite. Ĺ kodoĹželjnih ljudi je okoli vas preveÄ?, zato bodite skrivnostni. Zdravje bo solidno. Izogibali se boste sonÄ?ni pripeki in si Ĺželeli, da vroÄ? del dneva Ä?im prej mine. VaĹĄe bodo noÄ?i, ko boste zbistrili glavo in uredili begajoÄ?e misli!

Naš čas, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek, 27. junija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 10.20 11.10 11.25 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.00 15.30 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.00 21.55 22.00 22.45 23.15 00.05 00.40 01.05 02.00

04.00 06.00 09.40 10.30 10.45 13.10 14.15 15.20 16.50 17.50 19.50 20.50 22.50 23.30 23.30 23.35 00.35

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Gnezda in katedrale, portret Milana Dekleve TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Zakriti premogovniki Krasa, dok. odd.

Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dosje: Gor me vužgi!

TV-izložba Slovenci v Italiji: Vklop; o digitalni zasvojenosti z Zalo Janežič Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava TV-izložba Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dok. odd.

Na kratko: Migracije Žanov svet: Pošta, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Sinji planet II: Svetovno morje, brit. dok. ser.

Dnevnik nekega naroda: Gnilo jajce, dok. ser.

Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Umetnost Francije, brit. dok. ser.

Moj pogled na znanost, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Telečji medaljoni z borovničevo omako in s prilogo iz mešanega riža Dobro jutro, poletni izbor Troje svetih, dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Marko Mandić Koncert Ansambla Banovšek Japonska kuhinja, jap. nan.

Nogomet - EP do 21 let: polfinale, prenos iz Bologne Junakinje: zgodba o svetovnem prvenstvu za nogometašice Nogomet (Ž) - SP: četrtfinale, prenos iz Le Havra Evropske igre - vrhunci dneva Slovenska jazz scena Pianist in skladatelj Marko Črnčec Marko Črnčec Trio feat. Jonathan Hoard, posnetek iz KC Janeza Trdine, Novo mesto Videotrak, Zabavni kanal

Petek, 28. junija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 10.20 11.10 11.25 11.55 12.30 13.00 13.35 14.15 15.25 15.55 16.25 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.45 23.15 01.25 01.50 02.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Luna Petunija, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lepo je biti sosed, 4/6 Zmorem sama, 1/119 In prišla je ljubezen, 93 Dekle z imenom Feriha, 2/10, 11 Lepo je biti sosed, 4/7 In prišla je ljubezen, 94 Zmorem sama, 1/120 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2/12, 13 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4/74 Vedno tvoja, 1/4 24UR zvečer Ful gas (Rush Hour), 1/11 Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/9, 10 01.15 Grimm, 4/20 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.15 Skrbimo za zdravje, Vse o revmatičnih obolenjih 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Preživetje v naravi 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21.55 Videospot dneva 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 22.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.15 Videostrani, obvestila

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Mesto, ki se ozira v nebo, igranodokumentarni film TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Alpe-Donava-Jadran Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: dr. Marko Jesenšek Tone, javi se!, dok. film Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade Izzivalci, EBU dok. film: Kamnosek Svit Lepši svet: Elektrika, ris.

Frfra in Cufek: Igra v peni, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Pasje popoldne, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Sobota, 29. junija

06.00 06.30 07.00 07.10 07.35 07.40 08.05 08.20 08.45 08.55 09.20 10.00 10.20 10.50 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 15.05 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.05 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00

04.00 06.00 10.40 11.10 11.20 13.35 14.20 15.00 15.30 16.00

17.50 18.45 19.10 19.50 20.50 22.55 23.35 00.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.30 08.55 09.50 10.45 11.45 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 23.25

27. junija 2019

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko Dobro jutro, poletni izbor Prisluhnimo tišini: Vzgoja otrok nam (ne) gre dobro od rok O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Migaj raje z nami DMP - 25 let s kitaro v roki, veliki koncert petindvajsetletnikov iz Novega mesta, ki slišijo na ime Društvo mrtvih pesnikov Japonska kuhinja, japonska nan.

V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade Videotrak Za nosom - skrivni jezik vonja, nemška dok. odd.

Nogomet (Ž) - SP: četrtfinale, prenos iz Pariza Evropske igre - vrhunci dneva Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te, čeprav te ni ob meni Videotrak, Zabavni kanal

22.00 22.20 23.25 00.30 00.55 01.50

04.00 07.00 09.00 11.15 11.45 13.40 14.50 17.00 17.50 18.50 20.05 21.45 22.50 23.30 01.25 02.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.30 08.55 09.50 10.45 11.45 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 22.35 00.20 02.05 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Luna Petunija, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lepo je biti sosed, 4/7 Zmorem sama, 1/120 In prišla je ljubezen, 94 Dekle z imenom Feriha, 2/12, 13 Lepo je biti sosed, 4/8 In prišla je ljubezen, 95 Zmorem sama, 1/121 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2/14, 15 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4/75 Vedno tvoja, 1/5 24UR zvečer Eurojackpot Hčerina poroka, kanadski film Cut Bank (Cut Bank), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.15 Kmetijski razgledi 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 21.05 POP CORN, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.50 10.10 10.35 11.35 12.05 12.40 14.45 16.00 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.40 01.15 03.00

Odmevi Poletna scena Čudogozd: Dolgčas Telebajski, lutkovna nan.

Lojzek, ris.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Videm in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana Izzivalci, EBU dok. film: Kamnosek Svit V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade Moj pogled na znanost, dok. odd.

TV-izložba 28 let, posebna oddaja ob dnevu državnosti NaGlas: Amir Muratović Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Circom Regional, kopr. mag. odd.

Po Evropi 2019, kopr. mag. odd.

Japonska z Joanno Lumley, brit. dok. ser.

Nova dvajseta, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Krščanska skupnost Jehovovih prič Slovenski magazin Ozare Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Poletna noč: Poklon Marjani Deržaj Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad.

Severna Koreja in ZDA - šopirjenje z jedrskim orožjem, fran. dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal, Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini: Dušan Puh, 2. del Slastna kuhinja: Duet iz ostriža in lososa Kajak-kanu: SP, slalom na divjih vodah, prenos iz Tacna Nina Pušlar s spremljevalno skupino in gosti, koncert Nogomet (Ž) - SP: četrtfinale, prenos iz Valencinnesa Migaj raje z nami Dosje: Mediji v vojni za Slovenijo Videotrak Popolni tujci, italijanski film Ambasadorji plavanja, dok. film Evropske igre - vrhunci dneva Big band RTV Slovenija: Uroš Perić – 10 let Videotrak Kajak-kanu: SP, slalom na divjih vodah, posnetek iz Tacna

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Viking Viki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 7. del Polona ga žge Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika , 2. sez., 3. del Naša mala klinika , 2. sez., 4. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Delovna akcija Ljubezen po domače Jerry Maguire, ameriški film Maggie, ameriški film Zvoki noči

Nedelja, 30. junija

07.00 07.20 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.45 09.55 10.10 10.35 10.50 11.25 11.30 12.00 13.00 13.25 15.15 15.25 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.40 22.10 23.25 23.40 00.05 01.00

04.00 06.00 06.45 07.50 08.05 08.30 09.10 10.10 10.20 11.45 13.40 14.55 16.45 17.45 18.40 19.50 20.35 22.35 22.45 23.30 00.40 02.25

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Krščanska skupnost Jehovovih prič Samorastniške kronike, dok. feljton 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Slastna kuhinja: Hačapuri Čez planke: Flamska Kajak-kanu: SP, slalom na divjih vodah, prenos iz Tacna Ambasadorji plavanja, dok. film Poletna noč: Poklon Marjani Deržaj Skriti obraz Silicijeve doline, fran. dok. odd.

Karmela, dok.-igrani film Videotrak Kajak-kanu: SP, ekstremni slalom, posnetek iz Tacna Nogomet - EP do 21 let: finale, prenos iz Udin Žrebanje Lota Evropske igre - vrhunci dneva Videotrak Kajak-kanu: SP, slalom na divjih vodah, posnetek iz Tacna Zabavni kanal

06.10 06.40 07.00 09.00 09.15 10.40 11.25 11.55 12.30 13.00 13.35 14.20 14.40 15.00 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 23.10 00.00 00.25 00.50 01.40

04.00 06.00 10.50 11.55 12.05 12.30 12.40 15.20 16.20 17.20 18.15 19.05 19.25 20.00 20.55 22.40 00.05 00.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.55 09.20 09.35 10.00 11.30 12.05 14.40 15.55 16.50 17.45 18.50 18.55 20.00 21.30 23.10 00.55 02.35

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Preživetje v naravi 18.30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18.35 Dotiki gora, Golica 19.05 Vrtnarski kotiček 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2676. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20.30 Kralj gora in ljudomrznik, predstava poletnega gledališča Studenec 23.00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 23.05 Videospot dneva 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.35 Videostrani, obvestila

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Timi gre, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris. Žanov svet, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

TV-izložba Niti, dokumentarni film Ozare Obzorja duha: 26. tradicionalno pomladansko romanje: Sv. Alojzij in mogočni benediktinski samostani Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert TV-izložba Gospod Hulot na počitnicah, fran. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Muk, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Kjer bom doma (VI.), avstr. nad.

Z Mišo: dr. Andrej Bekeš Poročila, Šport, Vreme Božji glasniki, izraelska dok. odd.

Za lahko noč: Sozvočje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 1. julija

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Telebajski, ris.

Mala miška Mia, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Dirka Monkart, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Downton Abbey, 6. sez., 8. del Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Naša mala klinika , 2. sez., 5. del Naša mala klinika , 2. sez., 6. del Delovna akcija 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače To sladko bitje, ameriški film Poroka country zvezde, ameriški film Na lovu za duhovi, ameriški film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09.40 2675. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.10 Vrtnarski kotiček 10.25 2676. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.55 Ob dnevu državnosti 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.20 Jutranji pogovori 1 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17.55 Napovedujemo 18.00 Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glabo 21.15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.20 Videostrani, obvestila

13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.30 22.30 23.00 23.50 00.40 01.30 02.20 02.50

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Joker, kviz Z Mišo: dr. Andrej Bekeš Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Obzorja duha: 26. tradicionalno pomladansko romanje: Sv. Alojzij in mogočni benediktinski samostani Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dnevnik nekega naroda: Gnilo jajce, dokumentarna ser.

TV-izložba Globus - Zmaga gibanja Dober dan, Koroška TV-izložba Manja: Kikiriki!, ris.

Gozdna druščina, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Festival Lent 2019, odd. TV Maribor Bacek Jon: Zlepljeni, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Človekov najboljši prijatelj, dok. film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Glasbeni večer Nikola Pajanović, Simfoniki RTV Slovenija in Francesc Prat Vito Žuraj, Stand Up Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Dolgčas Zlatko Zakladko: Od Lahinje do izvira Krupe Slastna kuhinja: Hačapuri Dobro jutro, poletni izbor Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Kajak-kanu: SP, slalom na divjih vodah, posnetek iz Tacna Tretja generacija, dok. film Japonska kuhinja, jap. nan.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Videotrak Čez planke: Bahrajn Hotel Sacher - v najimenitnejši družbi, avstrijsko-nemška nad.

Morje v času mrka, film Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 8. del Zmorem sama, 1. sez., 121. del In prišla je ljubezen, 95. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 14. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 15. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 9. del In prišla je ljubezen, 96. del Zmorem sama, 1. sez., 122. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 16. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 17. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 6. del 24UR zvečer Ful gas (Rush Hour), 1. sez., 12. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 11. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 12. del Grimm, 4. sez., 21. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 2676. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Medea Stakne - oboa (72) 18.50 Miš maš, Astronomija ni astrologija 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti 21.00 Regionalne novice 21.05 NAJ VIŽA, Koroški kvintet, ans. Šepet 22.20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Medea Stakne - oboa (72) 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videostrani, obvestila

Torek, 2. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 08.55 09.10 10.30 11.25 11.55 12.30 13.00 13.35 14.30 14.45 15.00 15.30 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 01.20 01.45 02.40

04.00 06.00 10.30 11.30 11.45 14.20 15.15 15.40 16.55 17.55 18.45 19.15 19.50 20.50 22.50 23.50 00.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.30 22.30 23.00 23.50 00.40 01.30 02.20 02.50

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Tednik Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Platforma: Na robu – Vizualna umetnost Kraljevine Jugoslavije ali Kaj je videl Louis Adamič Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Človekov najboljši prijatelj, dok. film TV-izložba Duhovni utrip: Krščanska skupnost Jehovovih prič Potepanja, odd. TV Lendava TV-izložba Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Nevarna Zemlja, brit. dok. ser.

Ernest in Celestinca, ris.

Princ Ki- Ki- Do, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Vozovnica za Luno, nem.-češka dok. odd.

Krvava svatba, francoska nad.

Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Spomini: Dušan Puh, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Bučni polpeti v smetanovi omaki z žafranom Dobro jutro, poletni izbor Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Slovenski magazin Festival Lent 2019: 31 let Folkarta, odd. TV Maribor Čez planke: Bahrajn Japonska kuhinja, japonska nan.

Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Videotrak Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Irena Grafenauer in Mate Bekavac s prijatelji Nogomet (Ž) - SP: polfinale, prenos iz Lyona Z A12 Prevara (III.), am. nad.

NaGlas: Amir Muratović Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 9. del Zmorem sama, 1. sez., 122. del In prišla je ljubezen, 96. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 16. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 17. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 10. del In prišla je ljubezen, 97. del Zmorem sama, 1. sez., 123. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 18. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 7. del 24UR zvečer Ful gas (Rush Hour), 1. sez., 13. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 13. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 14. del Grimm, 4. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti 11.00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 17.00 Videostrani, obvestila 18.40 Napovedujemo 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Elena Vučetić Djurić oboa (73) 18.50 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.20 Ustvarjalne iskrice: Podstavki za kozarce 19.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 2677. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20.30 Kasaške dirke , reportaža 21.15 Dotiki gora: Soriška planina 21.30 Rockcajt, posnetek koncerta 22.35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Elena Vučetić Djurić oboa (73) 22.40 Videospot dneva 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.50 Videostrani, obvestila

Sreda, 3. julija

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.45 11.30 11.55 12.30 13.00 13.35 14.20 14.45 15.10 15.40 16.10 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.50 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 23.50 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 10.15 10.45 11.35 14.10 15.05 16.45 18.05 18.55 19.20 20.00 20.50 22.50 23.00 23.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.25 22.20 22.50 23.40 0.30 01.20 02.10 02.40

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Danes dol, jutri gor, slov. nan.

Ambienti Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Z Mišo: dr. Andrej Bekeš TV-izložba City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dok. odd.

Pod drobnogledom – Narodni park Őrség, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Videm in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana Poročila ob petih, Šport, Vreme Zazidan kamen Krasa, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Fran Milčinski: Butalci Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Borg in McEnroe, kopr. film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Profil: Ingo Schulze Zazidan kamen Krasa, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Bučni polpeti v smetanovi omaki z žafranom Dobro jutro, poletni izbor Čez planke: Flamska Nina Pušlar s spremljevalno skupino in gosti, koncert Joker, kviz Japonska kuhinja, japonska nan.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Na utrip srca, glasbeno-dok. ser.

Nogomet (Ž) - SP: polfinale, prenos iz Lyona Žrebanje Lota Strah ostane, dok. film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 4. sez., 10. del Zmorem sama, 1. sez., 123. del In prišla je ljubezen, 97. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 18. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 19. del Lepo je biti sosed, 4. sez., 11. del In prišla je ljubezen, 98. del Zmorem sama, 1. sez., 124. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 20. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 21. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, hrvaška serija Vedno tvoja, 1. sez., 8. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec (Suits), 6. sez., 1. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 15. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 16. del Grimm, 5. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 2677. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18.35 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Ravnjak - oboa (74) 18.50 Miš maš, Biti tabornik 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku… pri Branetu Butu 20.50 Regionalne novice 20.55 POP CORN, Poweršok, Clemens 21.55 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Ravnjak - oboa (74) 22.00 Videospot dneva 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.15 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 21

BROOKS, BEN: Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugaÄ?ni 2

CAVALLO FRANCESCA: Zgodbe za lahko noÄ? za uporniĹĄke punce 2

ml – Mladina / 929 - Biografije

ml – Mladina / 929-027.522 Skupinske biografije

Jackson Pollock, Carl Jung, Jimmy Choo, jamajĹĄka ekipa v bobu, Sergej Djagilev, Banksy ‌ vsi so si drznili biti drugaÄ?ni. To je nadaljevanje izredno priljubljene knjige Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugaÄ?ni – prodajne uspeĹĄnice, ki je spremenila Ĺživljenja neĹĄtetih fantov po vsem svetu, saj jim je vlila samozavest, da so ostali zvesti sami sebi. Kaj

imajo skupnega nogometaĹĄ Kylian MbappĂŠ, filozof Sokrat in pevec Ed Sheeran? Vsi so se uprli priÄ?akovanjem, plavali proti toku in sledili svojim sanjam, Ä?eprav so se na poti sreÄ?ali z neskonÄ?no vrsto ovir in teĹžav, ki so se zdele nepremagljive. Njihove zgodbe so neverjetne – prav tako kot zgodbe priljubljenega mladinskega pisatelja Ericha Kästnerja, najboljĹĄega plavalca vseh Ä?asov Michaela Phelpsa, avtorja igre PokĂŠmon SatoĹĄija TadĹžirija in drugih navdihujoÄ?ih fantov, ki jih boste odkrili v tej izjemni knjigi. (ZaloĹžnik o knjigi)

21

PRIREDITVE

27. junija 2019

Nadaljevanje fascinantne knjige, ki je dosegla sam vrh lestvice prodajnih uspeĹĄnic New York Timesa, deklicam po vsem svetu pa prinesla navdih, da sanjajo drzneje, si zastavljajo viĹĄje cilje in se ĹĄe bolj zagrizeno borijo.

Zgodbe za lahko noÄ? za uporniĹĄke punce 2

je popolnoma nova zbirka stotih zgodb za lahko noÄ?, ki pripovedujejo o izjemnih Ĺženskah – od Nefretete in Rosalind Franklin do BeyoncĂŠ in J. K. Rowling. V knjigi boste naĹĄli kraljice in aktivistke, baletke in odvetnice, piratke in raÄ?unalniĹĄke znanstvenice, astronavtke in izumiteljice – same osupljive Ĺženske, ki vzbujajo razburljiv obÄ?utek, da je mogoÄ?e prav vse. Oziroma kot je zapisala Melinda Gates: ÂťTa Ä?udovita knjiga deklicam dokazuje, da lahko postanejo, kar koli Ĺželijo.ÂŤ (ZaloĹžnik o knjigi)

VELENJE ÄŒetrtek, 27. junij 6.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Porezen, bolnica Franja (UNI 3 I) X Andora (PD Velenje) - do 2.7.

10.00-13.00 Atrij Galerije Velenje Mesto prihodnosti, poletne poÄ?itniĹĄke likovne delavnice 17.00 Podhod Pesje Tisto Pesje, ki ga veÄ? ni, odprtje razstave Muzeja Velenje 20.00 Pred Domom kulture Velenje The Moonlighting Orchestra, koncert ob odprtju 35. Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje

bluesa, koncert

Sobota, 29. junij 7.00 9.00 10.00 10.30 18.00 20.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica KnjiĹžnica Velenje, preddverje Sejem rabljenih knjig Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Dan rudarjev, sreÄ?anje jubilantov Skupine Premogovnik Velenje Galerija Velenje LonÄ?ki Ĺživali, keramiÄ?na delavnica (8+) Mestni stadion 59. skok Ä?ez koĹžo (ob 17.30 parada s Titovega trga) PlaĹža Mia Mia Topshit party – LeteÄ?i odred

Petek, 28. junij

Nedelja, 30. junij

10.00-13.00 Atrij Galerije Velenje Mesto prihodnosti, poletne poÄ?itniĹĄke likovne delavnice 19.00 Restavracija Jezero Poletna petkova plesna noÄ? ob jezeru 20.30 Atrij Velenjskega gradu Tadej ToĹĄ & The Band: Prosto po PreĹĄernu, koncert 21.00 Letni kino Velenje Katalena in Prismojeni profesorji

8.00

Titov trg 2. dobrodelni mednarodni Korektbau futsal turnir 17.00 Velenjska promenada Glasbena ĹĄola Goter, koncert (VeÄ?eri v amfiteatru)

Ponedeljek, 1. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poj mi pesem, dokumentarni film (Zvezde pod zvezdami)

Torek, 2. julij

V obÄ?inski avli razstavlja Boris Bizjak V avli Mestne obÄ?ine Velenje je na ogled nova slikarska razstava z naslovom Abstrakcija v fluid tehniki, ki je delo vsestranskega umetnika Borisa Bizjaka, multiinstrumentalista. Boris Bizjak igra

đ&#x;”˛

V Ĺ oĹĄtanj pride Ana Desetnica Ĺ oĹĄtanj – Prva sreda v juliju je Ĺže veÄ? kot deset let v Ĺ oĹĄtanju rezervirana za Festival pouliÄ?nega gledaliĹĄÄ?a Ano Desetnico. GledaliĹĄÄ?e Ane Monro, organizator tega festivala, je tudi letos obÄ?instvu, ki na dogodek v Ĺ oĹĄtanju Ĺže teĹžko Ä?aka, zagotovil dve predstavi. V sredo ob 18. uri bo na Trgu svobode najprej videti ĹĄpansko predstavo z naslovom Policajki, izjemno klasiÄ?no klovnovsko predstavo. Tej bo ob đ&#x;”˛ 20. uri sledila izvirna komedija v slogu burlesk Springtime.

9.00-12.00 in 16.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Nagajive fasade mesta 20.30 Oder pri Domu kulture Velenje A Tribute to Depech Mode, koncert (MoZZAJik Summer Festival)

Sreda, 3. julij 6.00

Avtobusna postaja Velenje Krim, potepanje ob sredah 10.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Zabavna sreda: PravljiÄ?na joga z Nino 17.00-19.00 KnjiĹžnica Velenje Dobimo se med policami, kramljanje o knjigah

Ĺ OĹ TANJ

Nocoj na Titovem trgu Moonlighting Orchestra LetoĹĄnje bogato in raznoliko poletno kulturno dogajanje v Velenju bo odprla odliÄ?na 18-Ä?lanska zasedba The Moonlighting Orchestra, ki v zadnjem obdobju postavlja smernice slovenski swing orkestralni sceni. Koncert bo nocoj ob 20. uri na Titovem trgu.

PETER PAN: ISKANJE KNJIGE NIJE

X

Peter Pan: The Quest For The Never Book Animirana pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut (Irska) ReĹžija: Chandrasekaran Sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino.

Petek, 28. 6., ob 18.00 Sobota, 29. 6., ob 18.00 Nedelja, 30. 6., ob 16.00 – otroťka matineja

ÄŒetrtek, 27. junij

DELO BREZ AVTORJA Werk ohne Autor Zgodovinska romantiÄ?na drama, 188 minut (NemÄ?ija)

Jutri ob 20.30 se bo v atriju velenjskega gradu predstavil vsestransko nadarjen dramski igralec in komik predstavil na elektriÄ?ni kitari in kot glavni vokalist skupine. Za pravi rokovski pridih pa so gotovo zasluĹžni drugi Ä?lani skupine. Na kitari ga spremlja znameniti glasbenik, kitarski samouk Igor Leonardi, ki je v bogati karieri sodeloval z velikimi svetovnimi imeni jazz glasbe in celo Ä?lani rokovske skupine Metallica. Za basovsko podlago bo poskrbel Tadej Kampl, diplomant konservatorija v Celovcu, ki je svoj glasbeni talent negoval tudi pri slovitem indijskem tolkalcu Sureshu Talwalkarju. ÄŒetrti Ä?lan skupine, stari znanec gledaliĹĄÄ?a in filma, je bobnar Enos Kugler, osrednji Ä?lan ĹĄtevilnih glasbenih skupin. Tadej je nekoÄ? razmiĹĄljal, zakaj poezija ni veÄ? tako popularna in domislil se je, da bi jo uglasbil ter jo tako pribliĹžal ljudem. OdloÄ?il se je za rokerski (in baladni slog), vse v stilu njegovega razmiĹĄljanja: ÂťPreĹĄeren je ljubezen. Ljubezen đ&#x;”˛ je svoboda. Svoboda je rokenrol!ÂŤ

La Chute de l’Empire AmĂŠricain KomiÄ?na kriminalka, 127 minuti (Kanada) ReĹžija: Denys Arcand Igrajo: Maxim Roy, Éric Bruneau, Maripier Morin|

Ponedeljek, 1. julij 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice (do petka, 5.7.)

Torek, 2. julij 9.00

KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

2.

julija, ob 21:16, prazna luna (mlaj)

Ĺ porti park Ĺ martno ob Paki

V naboru vseh skladb zasedbe je mogoÄ?e sliĹĄati preplet stilov in obdobij. Tako si lahko zasedba privoĹĄÄ?i igranje na vsakem odru, pa naj se le-ta nadeja jazz klasike, blues conection stila, slovenske popevke, latino hitov. Ĺ irok repertoar je prepoznavnost orkestra. A v svojem delovanju Ä?utijo veÄ?je poslanstvo; s svojim pristopom, s svojstveno izvedbo Ĺželijo dati peÄ?at, postati ĹĄe bolj prodorni. Zagon in glasbeno veselje ne pojenjata, zato verjamemo, da bodo veÄ? kot odliÄ?no odprli kulturno poletje Festivala Velenje! Ob tem velja opozoriti ĹĄe na to, da bodo v tokratnem repertoarju izpostavili glasbo 60-tih in to ne brez razloga, saj mesto Velenje letos obeleĹžuje 60-letnico odprtja mestnega srediĹĄÄ?a!

PROPAD AMERIĹ KEGA IMPERIJA

21.00 Pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Poletni kino pod kozolcem

Trenta 13. druĹžinski planinski tabor (do 30. junija).

Ĺ MARTNO OB PAKI 9.00

ReŞija: Florian Henckel von Donnersmarck Igrajo: Tom Schilling, Sebastian Koch, Paula Beer, Saskia Rosendahl, Oliver Masucci Petek, 28. 6., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 29. 6., ob 19.00 – m. dvor.

Nedelja, 30. 6., ob 19.00 – m. dvor.

Petek, 28. junij

ÄŒetrtek, 27. junij

Prosto po PreĹĄernu z "rokezijami" Tadeja ToĹĄa na harmoniko, klaviature, kitaro, bas kitaro, bobne, orglice in ima vokal s ĹĄirokim razponom, najde pa Ä?as tudi za ustvarjanje na podroÄ?ju slikarstva.

Dela v fluid tehniki bodo v avli obÄ?inske uprave na ogled do 8. julija.

nogometni kamp MARTINKO 2019 (do sobote, 29. 6.)

Petek, 28. 6., ob 22.00 Sobota, 29. 6., ob 19.45

BREZ DOTIKA Five Feet Apart RomantiÄ?na drama, 116 minut (ZDA) ReĹžija: Justin Baldoni Igrajo: Haley Lu Richardson, Cole Sprouse, Moises Arias, Kimberly Hebert Gregory, Parminder Nagra Sobota, 29. 6., ob 22.15 Nedelja, 30. 6., ob 18.00

ANNA Akcijski triler, 118 minuti (Francija) ReĹžija: Luc Besson Igrajo: Sasha Luss, Helen Mirren, Luke

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 30.6. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Liska na preĹži • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 30.6.2019 na osrednjem prostoru – Zeleni ĹĄkrat Ariel v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junijoktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti.

Ponedeljek- petek: 10:00 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

radio velenje com

Evans, Cillian Murph, Lera Abova, Alexander Petrov Petek, 28. 6., ob 19.45 Nedelja, 30. 6., ob 20.15

POJ MI PESEM Dokumentarni film, 107 min, Slovenija ReĹžija: Miran ZupaniÄ?

Nastopajo: Vlado Kreslin, Eva Strmljan Kreslin, Katarina Kreslin, Milan Kreslin, Vera Pergar, BlaĹž Ogorevc, Jure Potokar, Anton Avbelj, Marjan Bokan, Mali bogovi in BeltinĹĄka banda Ponedeljek, 1. 7., ob 21.30 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

Naš čas, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

27. junija 2019

Nagradna križanka papirnice »Moja Pentlja«

RADIO VELENJE Praznična in poslovna darila

Valentina Kovač s.p.

Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com

• Pisarniški material • šolske potrebščine • fotokopiranje • tiskanje

DO 30 % POPUST na šolske torbe! Zdravniški nasveti,

moja Pentlja

gostji: Ana Šikman in Aleksandra Vasiljević, dipl. med. sestri iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: kako premagati najpogostejše poletne nevšečnosti

DRAGI STARŠI, UČENKE, UČENCI, DIJAKINJE IN DIJAKI

Vabljeni v Papirnico »moja Pentlja«, kjer zbirajo naročila za delovne zvezke in učbenike ter vam zagotavljajo dober in ugoden nakup vsega, kar boste potrebovali za novo šolsko leto. Pripravili so posebne ugodnosti in možnost plačila potrebščin na več obrokov.

Ponudba »moje pentlje« • •

• •

DELOVNI ZVEZKI in UČBENIKI ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezki, mape, peresnice, pisalni, likovni in tehnični pribor, šolske torbe, nahrbtniki ,….

FOTOKOPIRANJE in PRINTANJE IZ KLJUČKA Izdelki priznanih blagovnih znamk: Kaos, faber-Castell, Uni, Pulse,…

Delovni čas: Ponedeljek – petek: 9.00 – 18.00 Rešitev križanke oz. izrezano geslo pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »moja Pentlja«, najkasneje do ponedeljka 8. julija.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Ameriške sankcije proti Huaweiu: Kdo bo zmagal?

Kmalu po uvrstitvi Huaweia na seznam podjetji, s katerimi ameriška ne morejo poslovati brez vladnega dovoljenja, je urad za industrijo in varnost (BIS) kratkotrajno omilil prepoved. Zaradi tega bo Huawei lahko zagotovil redna vzdrževanja in popravke obstoječih omrežij in opreme.

Hkrati je iz Huaweia prišla pomirjajoča izjava, da bodo uporabniki pametnih telefonov Huawei in Honor deležni varnostnih popravkov in vseh poprodajnih storitev, kot so jih bili deležni do zdaj. Poudarili pa so tudi, da je podjetje veliko prispevalo k razvoju in rasti operacijskega sistema Android. Kot eden ključnih partnerjev so tesno sodelovali s prosto kodno skupnostjo pri razvoju ekosistema, ki koristi uporabnikom, pa tudi industriji pametnih telefonov. Ustanovitelj Huaweia Ren Zhengfei je tudi javno izpostavil, da zaradi ameriških sankcij ne bodo obrnili hrbta ameriškim

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 28. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 29. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 30. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 1. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

partnerjem ali skušali iti po poti popolne tehnološke samozadostnosti. » Naši tesni odnosi z ameriškimi podjetji so rezultat več desetletnih naporov na obeh straneh. Dokler bodo pridobila dovoljenje Washingtona, bomo z njimi še naprej sodelovali.«

TOREK, 2. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Ali lahko pričakujemo novi mobilno okolje?

Časopis New York Times je ameriške sankcije na splošno ocenil kot sredstvo pritiska na evropske politike, da bi onemogočili Huaweiu sodelovati pri gradnji mobilnih omrežij pete generacije (5G). Washington trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti ter kaznovanje, ker naj bi Huawei kršil sankcije proti Iranu, vendar v ozadju poteka boj za gospodarsko in tehnološko prevlado.

Poteze Združenih držav povečuje napetosti med državama, kar lahko privede, da bo Kitajska sčasoma postala vse bolj samozadostna tudi na tujih trgih. Roger Kay, ustanovitelj in analitik pri podjetju Endpoint Technologies Associates, je prepričan, da bo prepoved prisilila kitajska podjetja v razvoj lastnih procesorjev ter drugih polprevodniških elementov. »Kratkoročni učinek na ameriška in kitajska podjetja bo neizogibno negativen. Dolgoročno pa bodo Huawei in druga kitajska podjetja postala manj odvisna od ameriških.« Se nadaljuje ...

ČETRTEK, 27. junija

SREDA, 3. julija

Nagrajenci nagradne križanke »PETKA«, objavljene dne 13. 6., so: Metka Ramšak, Strmec nad Dobrno 16 / a, 3204 Dobrna; Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2311 Prevalje; Marica Lednik, Praprotnikova 11, 3330 Mozirje.

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Papirnici v Mozirju. Rešitev križanke: ŠOLSKE POTREBŠČINE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 17. do 23. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 17. do 23. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 17. do 23. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 27. 6. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

27. junija 2019

mali OGLASI

- 1. julija 1901 se je v Ĺ oĹĄtanju

ENONADSTROPNO HIĹ O potrebno obnove na parceli velikosti cca 2000 m2 v vasici Gorenje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm. 031 330 154 ali po E poĹĄti ankoart@gmail.com

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VOZILA GUMI VOZ, 16 col, lepo ohranjen, prodam. Gsm: 040 797 580.

ROTACIJSKI PLUG, okrogli priklop, nov, prodam. Tel. 03 586 30 73.

STIKI-POZNANSTVA

RAZNO

ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

KOCKE SENA, okrogle bale (5 kom), Ĺžganje in rdeÄ?e vino, prodam.

Gsm: 051 388 874.

LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7mx4mx2.8m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

od 28. 6. do 4. 7.

- 28. junija 1950 so prebili zvezni rov med starim in novim jaĹĄkom velenjskega premogovnika; - 28. junija 1987 so v Ĺ kalah sveÄ?ano odprli nov gasilski dom; - Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina v teh dneh praznuje ĹĄtiriinĹĄestdeset letnico uspeĹĄnega delovanja; 29. junija 1955 je bil namreÄ? prvi obÄ?ni zbor zadruge z imenom Kmetijska zadruga z.o.j. Ĺ oĹĄtanj, v katero so se zdruĹžile KZ DruĹžmirje, Lokovica, TopolĹĄica, Ravne, Zavodnje in Florjan; - dela pri gradnji osrednjega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a v Velenju so zakljuÄ?ili 29. junija, 30. junija 1963 pa so otroĹĄko igriĹĄÄ?e tudi sveÄ?ano odprli; v 20 delovnih dneh je na deloviĹĄÄ?u delalo 8313 prebivalcev Velenja, ki so skupaj opravili 28.598 prostovoljnih delovnih dni; - od 30. junija do 6. julija 1984 je bila v Ĺ martnem ob Paki 4. mladinska delovna brigada Šmartno 84ÂŤ;

rodila glasbenica in operna pevka Franja Burja Kocuvan; na konservatoriju v Ljubljani je ĹĄtudirala solo petje; nastopala je na koncertih, radiu, v svoje sporede je uvrĹĄÄ?ala tudi slovenske narodne in umetne pesmi; - 1. julija 1951 se je v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju rodil metalurg, pedagog, direktor in alpinist Ivan Kotnik IvÄ?; - leta 1956 je 1. julija zaÄ?ela poskusno obratovati 1. faza ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne, ki je dajala v omreĹžje 30.000 KW elektriÄ?ne energije; - 1. julija 1968, ko so zaÄ?eli pokopavati na novem osrednjem pokopaliĹĄÄ?u Ĺ aleĹĄke doline v Podkraju, je bil dokonÄ?no ustavljen promet na ĹželezniĹĄki progi Velenje–Dravograd; - 1. julija 1990 je ugasnil SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc LeskoĹĄek – Luka Velenje, predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje je postal Franc AvberĹĄek; - 2. julija 1920 je v ĹĄvicarskem Glionu umrl poslanec, politik in gospodarstvenik Mihael VoĹĄnjak, ki je bil rojen v Ĺ oĹĄtanju 18. septembra 1837; - radijska postaja Velenje se je prviÄ? oglasila v sredo, 2. julija, leta 1975, ob 15.30 na UKV

Tovarna gospodinjske opreme Gorenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

podroÄ?ju na frekvenci 88,9 megaherzov; - 3. malega srpana 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona ob jezeru; v upravljanje ĹĄportnemu druĹĄtvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren; po sveÄ?ani otvoritvi je bila odigrana nogometna tekma med moĹĄtvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domaÄ?ega Rudarja, ki so jo dobili gostje z rezultatom 3 : 1; - 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri povrĹĄine; - 3. julija 1984 so v Velenju sveÄ?ano odprli novo poĹĄto;

- 3. julija 1986 je bilo v Velenju na novi 55-metrski skakalnici, prevleÄ?eni s plastiÄ?no maso, prvo uradno tekmovanje; takratni predsednik PlaniĹĄkega komiteja Niko BelopavloviÄ? pa je zasadil tudi prvo lopato za izgradnjo 75-metrske skakalnice; - 3. julija 1999 so globoko pod zemljo, v jami Ĺ kale, v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovniĹĄtva; - 4. julija 1967 je bil slovenski izseljenski piknik ob Velenjskem jezeru, Velenje pa je dobilo svojo turistiÄ?no zastavo, ki jo je narisala Tatjana LuĹžnik – Ĺ mid; - 4. julija 1975 je bilo na TrebeliĹĄkem pri Velenju prvo tekmovanje v motokrosu. đ&#x;”˛

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

•

SakaÄ? Stefan, Srbija, Smederevo, Cerska 29 in Karupović Majda, Velenje, KoĹželjskega ulica 7 Sever AnĹže, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 7 in Krenker Polona, Velenje, Ĺ peglova ulica 15

•

• •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: TOPOLĹ ICA, 89 m2, adaptirano l.

2019, VP/2 nad., EI: /.

Cena: 112.700 â‚Ź.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

d.o.o.

ODKUP IN PRODAJA VOZIL / AVTO DELI ZA VSA VOZILA

031 670 640 avto.shop.erko@gmail.com www.avtoshoperko.si Cesta Talcev 21, Velenje

Dame in gospodje, Radio Velenje.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

DeĹžurna

107,8 MHz

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALA Od nas se je poslovila naĹĄa draga mama, babica in prababica

MIHAELA DROFELNIK 5. 3. 1932 – 16. 6. 2019

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

AVTO SHOP ERKO

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: KLANC, NAD DOBRNO, 40 m2, zgrajena l. 1888, adaptirana l.

1987, 6.475 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI: v izdelavi. Cena: 49.000 â‚Ź.

Drofelnik Mihaela, roj. 1932, Ĺ martno ob Paki, PaĹĄka vas 7 Jelenski Stjepan, roj. 1949, Velenje, KavÄ?e 23 C Boh Rudolf, roj. 1930, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 10

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 29. 6. 2019 in 30. 6. 2019, Oliver Saveva, dr. dent. med.

Damijan KljajiÄ?

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za soÄ?utje, pomoÄ? in solidarnost. Hvala patronaĹžni sluĹžbi in sluĹžbi za pomoÄ? na domu za skrb in poĹžrtvovalnost, gospodu Ĺžupniku Ivanu Napretu za opravljen obred, pogrebni sluĹžbi Usar.

Hvala tudi pevcem in Bernardi za poslovilne pesmi in besede. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 6. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Tradicionalno praznovali kresno noÄ? ÄŒlani Kluba vodnih ĹĄportov Velenje Ĺže tradicionalno pri Ä?olnarni poskrbijo za pravljiÄ?no kresno noÄ?. Tokrat so prireditev pripravili v okviru Skoka v poletje Ĺže v petek, 21. junija. Takoj, ko se je mrak spustil nad Velenjsko jezero, malo po 21. uri, so jezero okrasili s skoraj 2000 luÄ?kami, ki so krasile gladino jezera.

Nameravali so jih spustiti ĹĄe veÄ?, a jim je pri tem nagajal veter.

Ob soju luÄ?k so prepevali, plesali, se veselili in tako pozdravljali poletje. Igral jim je domaÄ?in harmonikar Janko Stopar iz Pesja, priĹžgali so tudi kres in kuriĹĄÄ?a, ob katerih so zelo uĹživali otroci, ĹĄe posebej pa so jih navduĹĄile Ä?lanice plesne skupine Magnolije, ki so zaplesale na pontonu na gladini jezera.

Za vse ljubitelje elektronske glasbe je Glasbeno druĹĄtvo Overload pripravilo Overlake Festival 2019, na katerem je pred precejĹĄnjo mnoĹžico obiskovalcev nastopilo veÄ? znanih izvajalcev te glasbene zvrsti.

Adrenalina Ĺželjnih je bilo veliko.

Sobotni pljusk odpovedali Celoten sobotni dogodek Skoka v poletje so zaradi tragiÄ?nega sobotnega dogodka Ĺže zjutraj odpovedali, ga pa tudi ne bi mogli izvesti, saj se je nad Velenjem Ĺže pred opoldnevom razvnelo neurje. Slabo vreme se je nadaljevalo tudi v nedeljo, tako da so od-

povedali tudi veÄ?erni koncert in tekmovalni del akrobatskih skokov na skakalnici.

'Beach food festival' je sicer dopoldne ponujal poletne okuse ĹĄtevilnih slovenskih kulinarikov, a je bil zaradi vremena predÄ?asno zakljuÄ?en. So se pa tudi v nedeljo, tako kot Ĺže prej v petek, na skakalnici ob jezeru z akrobatskimi skoki preizkuĹĄali adrenalina Ĺželjni tekmovalci.

Akcija OdreĹži drugaÄ?nost odliÄ?no uspela Med aktivnostmi, ki jim vreme ni bilo kos, je bil zakljuÄ?ni del vseslovenske dobrodelne akcije OdreĹži drugaÄ?nost – ambasadorstvo spretnih rok za dobrobit otrok, katere pobudnik je VelenjÄ?an Marko HriberĹĄek.

VeÄ? kot 50 frizerjev je Ĺže v Ä?etrtek z brezplaÄ?nim striĹženjem in urejanjem priÄ?esk zbiralo prostovoljne prispevke za humanitarni namen. Frizerji pa so ak-

Otroci so bili navduĹĄeni nad kuriĹĄÄ?i.

cijo nadaljevali v frizerskem salonu, ki so ga uredili v ĹĄotoru na Velenjski plaĹži. GneÄ?a je bila velika, tako da so strigli in urejali priÄ?eske vse od 10. pa do 18. ure, ko so akcijo v dobrobit otrok tudi zakljuÄ?ili. V nedeljo so zbrali 2.014 evrov, Mestna obÄ?ina pa je znesek podvojila, tako da je bilo za humanitarne namene skupaj zbranih 5.537 evrov. 3.876,46 evra je bilo podarjenih Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje za nakup najsodobnejĹĄih pripomoÄ?kov, 1.661,34 evra pa MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje za letovanje otrok iz socialno ogroĹženih druĹžin. SimboliÄ?na Ä?eka sta na Velenjski plaĹži prevzela Bojana Ĺ pegel, sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, in mag. Aleksander ValiĹĄer, ravnatelj Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje.

Nedeljsko popoldne je popestril ĹĄe koncert Luke Basija in Ines Erbus. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Plesna skupina Magnolije je prijetno popestrila veÄ?erno razpoloĹženje (levo).

Frizerji so imeli vse od 10. do 18. ure polne roke dela (desno).

Velenje, 15. junija – Titov trg v Velenju je oranĹžno obarvala mnoĹžica Ä?lanov slovenskih druĹĄtev Ĺ ole zdravja (DĹ Z), bilo jih je veÄ? kot 1100. Gre za prireditev, na kateri se enkrat letno zberejo Ä?lani vseh skupin v doloÄ?enem kraju in skupaj telovadijo pod vodstvom idejnega utemeljitelja DruĹĄtva Ĺ ola zdravja Nikolaya Grishina. Do sedaj so sreÄ?anja deset let zapored organizirali na Tartinijevem trgu v Piranu, letos pa so se odloÄ?ili za Velenje in bili navduĹĄeni. Pohvalili so sodelovanje z Mestno obÄ?ino Velenje.

Zbrane sta z nagovorom pozdravila podĹžupan MO Velenje Peter Dermol in predsednica druĹĄtva Zdenka KatkiÄ?. Sledila je jutranja vadba na Titovem trgu z Nikolayem Grishinom. Z duhovitimi prispodobami je ob vsaki vaji povedal njen namen, katere miĹĄiÄ?ne skupine krepi ter na katere sklepe deluje. Grishin vedno opozarja, da so vaje primerne za ljudi vseh starosti, ker niso zahtevne. MimoidoÄ?i so se ozirali, ustavljali, nekateri so se tudi sami prikljuÄ?ili skupinski vadbi. Lepo je bilo videti toliko zdruĹženih obrazov v enakomernem izvajanju vaj 1000 gibov, s katerimi Ä?ez 4200 Ä?lanov v 192 skupinah zaÄ?ne svoj dan po vseh slovenskih regijah v 76 obÄ?inah.

Titov trg je oranĹžno Ĺžarel od zdravja

Dogodek je del nacionalnega projekta Slovenija v gibanju, ki zdruĹžuje vse ĹĄportno-rekreativne prireditve in redne vadbe po Sloveniji.

Program Ĺže nekaj let podpira Ministrstvo za zdravje RS in je del aktivnosti Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, s katerim Ĺželijo izboljĹĄati prehranjevalne in gibalne navade prebivalstva.

ÄŒeprav je vreme nagajalo in se je druĹženje v Velenju za nekatere konÄ?alo prej, kot so naÄ?rtovali, je jutranja telovadba potekala v prijetnem ozraÄ?ju in brez elementarnih ovir. PriÄ?akali so jih Ä?lani domaÄ?e velenjske skupine Ĺ ole zdravja, jim zaĹželeli dobrodoĹĄlico ter jih napotili na vadbo.

Lepo sonÄ?no jutro je bilo obetavno za vrsto dogodivĹĄÄ?in, ki so bile ta dan napovedane v Velenju.

Po skupni telovadbi so domaÄ?ini iz velenjske skupine Ĺ ole zdravja popeljali svoje goste na potep po Velenju vse do Velenjskega jezera. Velenjske ulice so kaj kmalu bile polne oranĹžno obleÄ?enih ljudi, saj je oranĹžna barva zaĹĄÄ?itni znak Ĺ ole zdravja, okrog 220 Ä?lanov pa se je podalo 157 metrov pod povrĹĄje zemlje na zanimivo muzejsko pot v nekoÄ? aktivne rove jame Ĺ kale, ki so del zelo obiskanega Muzeja premogovniĹĄtva v Sloveniji. PustolovĹĄÄ?ina je bila za Ä?lane nepopisna. Vmes se je tudi vreme naenkrat spremenilo in je deĹž kazal svojo moÄ?.

Telovadni dan v Velenju so udeleĹženci sreÄ?anja, ne glede na muhasto vreme, zakljuÄ?ili prijetno, polni novih vtisov in prijateljstev, saj so po vsakem sreÄ?anju bogatejĹĄi za nekaj novih Ä?lanov, kar je tudi namen DruĹĄtva Ĺ ola zdravja. đ&#x;”˛