25 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/24 °C) delno oblaÄ?no - moĹžne plohe, v soboto (15/28 °C) in nedeljo (16/29 °C) sonÄ?no.

Sreda, 24. junija 2020â€

ĹĄtevilka 25 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

ÂťNimam virusa!ÂŤ Mira ZakoĹĄek

Ju,hu,hu, poletje je tu!

Letos sicer ni velikih prireditev, ki so prejĹĄnja leta zaznamovale prihod poletja, a sta odliÄ?no odmevala, oba dogodka, ki so ju pripravili ob Velenjskem jezeru in z njima tudi odprli letoĹĄnjo kopalno sezono. Kljub vetru in deĹževnemu vremenu je Klub vodnih ĹĄportov tudi tokrat priÄ?aral Ä?arobno in romantiÄ?no vzduĹĄje kresne noÄ?i s priĹžigom sveÄ?k tako na jezerski gladini kot na plaĹži. Ta veÄ?er je Mestna obÄ?ina Velenje tudi izroÄ?ila MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Ä?ek za 5000 evrov. Gre za sredstva, ki so jih naÄ?rtovali na prireditev Skok v poletje, zdaj pa so jih namenili letovanju otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin.

OdliÄ?no uspel je tudi sobotni Beach food festival. Za Velenjsko plaĹžo skrbi Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki napoveduje pestro in veselo dogajanje, seveda pa ob tem upajo, da jim bo vreme postreglo z dolgim in vroÄ?im poletjem in da virus ne bo zapiral plaĹže in prireditev.

Covid 19 nas je letoĹĄnjo pomlad hudo zaznamoval, pravzaprav nam jo je dobesedno ukradel. S posledicami na ĹĄtevilnih podroÄ?jih se bomo ĹĄe dolgo sreÄ?evali in menda ga ja ni, ki bi si Ĺželel, da se kaj takĹĄnega ĹĄe kdaj ponovi.

In Ä?e smo bili ob razglasitvi epidemije resniÄ?no vzorni in tako tudi dosegli, da smo bili med najuspeĹĄnejĹĄimi pri njenem obvladovanju, so zdaj mnogim povsem popustile zavore. Med tem ko na nekaterih podroÄ?jih dosledno zahtevamo uresniÄ?evanje ĹĄe vedno dokaj strogih pravil obnaĹĄanja, smo se na drugih Ĺže povsem ÂťvrniliÂŤ v Ä?as pred korono.

V podjetjih se ĹĄe kako zavedajo situacije, v kakrĹĄno jih je korona pahnila, zato jim je tudi jasno, da se je treba varovati, saj je to tudi osnova za ohranitev delovnih mest. Pri tem velja ĹĄe posebej pohvaliti ĹĄtiri najveÄ?je kolektive v regiji SaĹĄa (Hisense Gorenje, Premogovnik Velenje, Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in BSH Nazarje), kjer se ĹĄe vedno trdno drĹžijo vseh priporoÄ?enih pravil. V obeh energetskih kolektivih so ves Ä?as krize delali, z doslednim uresniÄ?evanjem strogo zastavljenih ukrepov pa so uspeli prepreÄ?iti, da bi se med zaposlenimi kdo okuĹžil. Podobno velja tudi za Gorenje in BSH Nazarje, kjer so sicer za nekaj Ä?asa ustavili prizvodnjo.

BliĹžino prijateljev smo pogreĹĄali, prav tako objeme in stiske rok.

A dejstvo je, da moramo z vsem tem ĹĄe potrpeti, saj je veÄ? kot jasno, da je virus ĹĄe med nami. To je kaj hitro tudi potrdil, ĹĄtevilo okuĹženih se je tako v Sloveniji kot v sosednji HrvaĹĄki znova poveÄ?alo. Tudi v Velenju so v soboto odkrili okuĹžbo. ÄŒetudi bi se vse izĹĄlo po najboljĹĄem moĹžnem scenariju, ni prav, da nas virus ne skrbi. Kaj pa, Ä?e epidemija ponovno ustavi Ĺživljenje.

Potem bomo s prstom kazali drug na drugega. Pa bi bilo bolje, Ä?e bi to poÄ?eli sedaj. Otroci se brez zadrĹžkov druĹžijo, ker se ne le na malo, ampak na veliko druĹžijo tudi odrasli (kljub opozorilom, da so veÄ?ja slavja v zaprtih prostorih lahko zelo problematiÄ?na). Le redki ĹĄe nosijo zaĹĄÄ?itne maske (ponekod tega ne delajo celo tisti, ki bi morali). Tisti, ki zahtevajo ustrezno medsebojno razdaljo, pa so pogosto predmet posmeha in celo groĹženj. Vse veÄ? je tudi spontanih objemÄ?kov: ÂťNimam virusa, saj te lahko objamem?ÂŤ Pravzaprav sem zelo zaÄ?udena, kako smo lahko po vsem, kar se je dogajalo in se drugje v vsej boleÄ?i razseĹžnosti ĹĄe dogaja, tako prepriÄ?ani, da se prav nam okuĹžba ne more zgoditi. In Ä?e se bo, ker bo oÄ?itno takĹĄnih in drugaÄ?nih primerov druĹženj vse veÄ?, bomo verjetno zgodobo s korono kmalu spet ponavljali. Krivci za to pa bodo najbrĹž seveda drugi, ne mi, ki smo odstirali pot premalo odgovornemu obnaĹĄanju! đ&#x;”˛

Svetu delavcev v Gorenju ni uspelo ustaviti odpuĹĄÄ?anj Sindikat in Svet delavcev sta se v preteklih dneh kar nekajkrat sestala z vodstvom Hisense Gorenja in skuĹĄala ustaviti realizacijo sklepov programa razreĹĄevanja preseĹžnih delavcev, a so ostali vsak na svojem bregu. Sindikat in svet delavcev, podpira pa jih tudi delavski direktor Drago Bahun, menijo, da je treba storitvi vse, da se dobri delavci zadrĹžijo, ĹĄe posebej, ker kaĹže, da jih bodo kasneje potrebovali. Prav tako pa opozarjajo, da bo proizvodnjo v prihodnjih tednih nemogoÄ?e organizirati, Ä?e bodo ostali brez 322 delavcev.

V imenu vodstva pa Chao Liu zatrjuje, da program preseĹžkov potrebujejo, da obrnejo trend,

ki jih bo pripeljal iz izgube, ki jo ĹĄe vedno izkazujejo. Dodal je, da se je povpraĹĄevanje sicer v zadnjem obdobju poveÄ?alo, a projekcije kaĹžejo, da bo leto vseeno neugodno.

Opozoril je tudi na to, da je produktivnost v Gorenju prenizka, zato pa tudi njihovi izdelki niso konkurenÄ?ni.

Program preseĹžnih delavcev naj bi sprejeli do 30. junija. 322 delavcem naj bi zaÄ?eli odpovedi vroÄ?ati konec junija oziroma na zaÄ?etku julija, ĹĄtevilki 544 pa se bodo skuĹĄali pribliĹžati s t. i. mehkimi metodami. Medtem v Gorenju potekajo tudi pogovori o prenosu servisne mreĹže v Sloveniji, ki zaposluje 74 delavcev,

na zunanjega izvajalca. Serviserji Gorenja so zaradi tega zelo nezadovoljni, ĹĄe posebej, ker so skeptiÄ?ni do druĹžbe Klime Petek, ki naj bi postala njihov lastnik.

PrepriÄ?ani so namreÄ?, da bi Gorenje moralo ohraniti dober servis, s katerim so se vsa leta lahko pohvalili in tudi zato dobro prodajali svoje proizvode v Sloveniji in na Balkanu. V invalidskem podjetju IPC bodo odpustili 18 delavcev (skupno jih zaposlujejo 796). Ĺ˝e v zaÄ?etku junija pa so odpovedi iz poslovnih razlogov vroÄ?ili 46 zaposlenim v druĹžbi Hisense Gorenje Europe. TakĹĄne odloÄ?itve sprejemajo, pravijo v vodstvu, ker spreminjajo poslovni model v celotni skupini in se osredotoÄ?ajo na temeljno dejavnost, doloÄ?ene dejavnosti, za katere je to iz poslovnih razlogov za druĹžbo ustrezneje, pa prenaĹĄajo na zunanje izvajalce. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

24. junija 2020

Slovesno ob dnevu drĹžavnosti

LOKALNE novice

Krajevni urad Ĺ oĹĄtanj ponovno odprt Ĺ oĹĄtanj – Krajevni urad Upravne enote Velenje v Ĺ oĹĄtanju je po prekinitvi poslovanja zaradi razglaĹĄene epidemije 4. junija ponovno odprl vrata. Posluje po ustaljenem urniku, in sicer ob Ä?etrtkih od 8. do 15. ure. Zaradi letnih dopustov zaposlenih in zagotavljanja nemotenega poslovanja na sedeĹžu Upravne enote Velenje pa od 16. julija do vkljuÄ?no 13. avgusta ne bo posloval.

Upravne storitve bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani in drugi v tem Ä?asu lahko opravili v Velenju. đ&#x;”˛

mkp

Trg v mestu Šoťtanj bo Glavni Šoťtanj, 17. junija – Ne soglasno, pa vendar. Šoťtanjski svetniki in svetnice so sprejeli odlok o preimenovanju Trga bratov Mravljakov v Glavni trg v mestu Šoťtanj.

HiĹĄne ĹĄtevilke bodo ostale nespremenjene. V registru prostorskih enot bo spremembe izvedla Geodetska uprava. StroĹĄki izdelave uliÄ?nih tabel in tablic s hiĹĄnimi ĹĄtevilkami bodo bremenili proraÄ?un ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. FiziÄ?nim osebam, ki imajo na preime-

Ĺ tevilne prireditve ob dnevu drĹžavnosti, ki jih pripravljajo povsod po Sloveniji, v teh dneh priÄ?ajo o tem, kako pomemben praznik je dan drĹžavnosti – LetoĹĄnje bodo marsikje potekale drugaÄ?e, kot smo navajeni, marsikje tudi v okrnjeni obliki V Velenju ob Lipi samostojnosti

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje pripravlja na predveÄ?er praznika, v sredo, 24. junija, ob 19. uri pri Lipi samostojnosti osrednjo obÄ?insko slovesnost ob dnevu drĹžavnosti.

Slavnostni govornik bo podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. V kulturnem programu bodo nastopili pevke Vokalne skupine Cvetke in dijak prvega letnika Gimnazije Velenje Bruno Ĺ onc. ÄŒe bo vreme slabo, bo slovesnost v kulturnem domu Velenje.

Virtualna proslava ob dnevu drĹžavnosti

Ĺ martno ob Paki – ÄŒlani Kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki so se kot organizatorji letoĹĄnje proslave ob dnevu drĹžavnosti v tamkajĹĄnji lokalni skupnosti odloÄ?ili, da bo zaradi razmer prireditev potekala po spletu. Proslavo si bo mogoÄ?e ogledati na spletni strani: www.

kulturaobpaki.si v sredo, 24. junija, ob 19. uri.

O pomenu praznika bo spregovoril ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar, na prireditvi pa bodo nastopili ĹĄe Ä?lani domaÄ?ih sekcij: moĹĄkega in meĹĄanega pevskega zbora, Potovke, Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj ter mladi kulturnici Eva Savina PotoÄ?nik ter Ana Krenker.

Osrednje obÄ?inske proslave v Skornem letos ne bo

Ĺ oĹĄtanj – Osrednjo obÄ?inski proslavo z zabavnim delom v Ĺ oĹĄtanju tradicionalno pripravijo v TuristiÄ?nem druĹĄtvu Skorno.

Letos so se organizatorji odloÄ?ili, da proslave ne bo. Praznik bodo zaznamovali s poloĹžitvijo cvetja Ĺžupana Darka Meniha k obeleĹžju veteranov vojne za Slovenijo v kraju.

Za prekinitev tradicije so se odloÄ?ili, ker bi bilo – da bi se izognili ĹĄirjenju bolezni Covida-19 – na zelo dobro obiskani prireditvi zelo teĹžko zagotoviti minimalen stik med ljudmi.

V skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje so sicer v Sloveniji od 15. junija dovoljene prireditve z do 500 obiskovalci (pred tem datumom z do 200).

V Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju bodo praznik zaznamovali na predveÄ?er dneva drĹžavnosti, torej danes, v sredo, 24. junija, ob 19.30 s proslavo pri JazbeĹĄki kapeli in pohodom po Ravenski poti, ki ga posveÄ?ajo tudi krajevnemu prazniku naslednji dan, v Ä?etrtek, 25. junija. Pohodniki bodo od 8. do 9. ure krenili izpred doma REKS, ob 12. uri pa pripravljajo sreÄ?anje pri kmetiji Abidnik.

V Zavodnjah bo tradicionalno zalivanje lipe samostojnosti na prazniÄ?ni dan, v Ä?etrtek, 25. junija. Dogodek, ki ga organizira Krajevna skupnost, za vsebino pa poskrbijo v tamkajĹĄnjem kulturnem druĹĄtvu, se bo zaÄ?el ob 20. uri. đ&#x;”˛

Ponovno osebno brezplaÄ?no pravno svetovanje

Stanovalcem bo stroĹĄke zamenjave dokumentov plaÄ?ala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, pravne osebe si jih bodo morale same.

novanem trgu prijavljeno stalno bivaliĹĄÄ?e, bo stroĹĄke zamenjave osebnih dokumentov prav tako plaÄ?ala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. ZnaĹĄali naj bi najveÄ? 8.000 evrov, ocenjujejo. Pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem trgu sedeĹž, pa bodo morale finanÄ?na sredstva za stroĹĄke zamenjave dokumentov oziroma listin v zvezi s poslovanjem poravnati sama. đ&#x;”˛

mkp

Velenje – V prvem nadstropju upravne stavbe Mestne obÄ?ine Velenje, v sobi 101, je ponovno na voljo osebno (v Ä?asu epidemije ga je Mestna obÄ?ina Velenje omogoÄ?ala na daljavo) brezplaÄ?no pravno svetovanje. Zainteresi-

rani se lahko najavijo na telefonski ĹĄtevilki 03 8961 620. Pravna strokovnjakinja Polona Kramer obÄ?ankam in obÄ?anom mestne obÄ?ine svetuje z razliÄ?nih pravnih podroÄ?ij. Pravno svetovanje poteka vsak torek med 14. in 16.

Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in R­ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

đ&#x;”˛

radio velenje com

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ljubezen in strah pred valovi Poletje je tu (?) – PreveÄ? sproĹĄÄ?eno – V Konjicah izpolnjujejo Ĺželje – KV : prireditve – Nove zvez(dic)e

ÄŒesďż˝tke ob dnevu drĹžavnos��

uro, prvo in tretjo sredo v mesecu med 12. in 14. uro, drugo in Ä?etrto sredo v mesecu med 15. in 17. uro ter vsak Ä?etrtek med 8. in 10. uro.

mkp, tp, mz

PriĹĄlo je, ker je paÄ? bil v soboto tak dan, da je ne glede na vreme moralo priti. Poletje! Vsi seveda upamo, da bo toplo. Potem se bodo morda tudi izpolnile napovedi nekaterih (in Ĺželje mnogih), da toplota Covidu-19 ne prija. Pa se tako tudi ne bodo uresniÄ?ile Ä?rnoglede napovedi drugih, ki Ĺže nekaj Ä?asa ÂťvidijoÂŤ drugi val, kako bo trknil ob naĹĄo deĹželico. Seveda upamo, da bo poletje res poletje z morskimi valovi. Je pa res, da so nas podatki in nekatere napovedi o vnoviÄ?nem oĹživljanju korona virusa kar malo stisnile pri srcu.

Nikakor ne le zato, ker bi se bali, da ne bomo mogli unovÄ?iti drĹžavnih vavÄ?erjev. Da se nekako le vraÄ?amo v Âťdobre stare Ä?aseÂŤ, kaĹže tudi odprava nekaterih ukrepov na celjskem mestnem avtobusu in tudi zagon novosti na celjskem Ĺ martinskem jezeru. Tu so namreÄ? dan pred poletjem pognali wake vleÄ?nico in s tem ĹĄe obogatili adrenalinsko ponudbo. Vlekla bo pestrosti doĹživljanja Ĺželjne, ki si bodo nataknili vodne smuÄ?i ali borde, lahko ĹĄe tudi kakĹĄne druge primerne pripomoÄ?ke za drsenje po vodi. Skratka, naredili so ĹĄe en korak za ĹĄe veÄ?jo oĹživitev tega doslej ĹĄe premalo izrabljenega jezera.

Ne popuĹĄÄ?ajo pa ĹĄe v celjski bolniĹĄnici. Pred Ä?asom so sicer dovolili obiske, vendar v omejenem obsegu. Kmalu pa zaznali, da mnogi doloÄ?il ne upoĹĄtevajo, da je obiskovalcev veÄ? in ne le en, kot bi smelo biti; razen tega vsi ne upoĹĄtevajo vseh drugih doloÄ?il, predvsem razkuĹževanje in noĹĄenje mask. KrĹĄitve so bile ĹĄe druge, zato so zdaj znova opozorili, da se morajo obiskovalci strogo drĹžati navodil, sicer bodo omejitve obiskov znova poostrili. V znamenju korona virusa je bila tudi priljubljena ĹĄmarska rekreativna prireditev Afroditin tek. Zaradi razmer udeleĹženci namreÄ? niso tekli skupaj, ampak vsak zase po izbrani trasi. Tudi ne le po ĹĄmarskem koncu, nekateri so tekli celo zunaj slovenskih meja. ÄŒeprav se je poletje uradno zaÄ?elo v soboto, se je v Celju zaÄ?elo Ĺže na zaÄ?etku tega meseca. Mislim seveda na prireditev Poletje v Celju. LetoĹĄnja prireditev s tem imenom bo zaradi znanih koro-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

navirusnih teĹžav nekoliko okrnjena, vseeno pa se bo zvrstilo okoli 200 razliÄ?nih dogodkov. Ĺ˝al pa so morali odpovedati eno od zelo ÂťatraktivnihÂŤ prireditev – Festivala Celjski grad. Polet tega na tej atraktivni lokaciji ne bo veÄ? naÄ?rtovanih koncertov, tudi zadnji vikend avgusta ne tradicionalne dvodnevne srednjeveĹĄke prireditve.

ZaĹživela pa naj bi na gradu Ĺ˝iva zgodovina. Letos so med kraje prireditev vkljuÄ?ili Mestno plaĹžo na Savinjskem nabreĹžju. Sicer pa ostajajo Ĺže znana srediĹĄÄ?a: predvsem veÄ? osrednjih trgov v srediĹĄÄ?u mesta. ÄŒe se bo prijela nedeljska ÂťmatinejaÂŤ, bo Celje znova dobilo prireditveni prostor na mestu nekdaj znanega paviljona v Mestnem parku. In Ä?e se bodo uresniÄ?ile napovedi, res v (novem) paviljonu.

Stanje, kakrĹĄno paÄ? je, je nekoliko prizadelo tudi Ĺ entjursko poletje 2020. ZaÄ?eli so ga Ĺže v soboto s poletno muzejsko noÄ?jo, Ä?ez poletje bodo ÂťodprteÂŤ muzejske zbirke v IpavÄ?evi hiĹĄi, Spominska soba New Swing Quarteta, Muzej juĹžne Ĺželeznice in ĹĄe kaj. V nedeljo pa je bilo Ĺživahno na Rifniku nad Ĺ entjurjem. Tu so namreÄ? pripravili Keltski dan! V tej obÄ?ini pa bo poleti Ĺživahno tudi na drugih podroÄ?jih. V poletnih mesecih bodo na osnovni ĹĄoli Dramlje poveÄ?ali in posodobili kuhinjo. Pogodbo z izvajalcem so Ĺže podpisali in v zaÄ?etku ĹĄolskega leta bodo novi prostori Ĺže zaĹživeli.

V konjiĹĄki obÄ?ini pa Ĺže ÂťobirajoÂŤ sadove participativnega proraÄ?una, ki je pri njih zaĹživel lani. Na pobudo obÄ?anov so v treh krajih postavili igrala, v enem obnovili igriĹĄÄ?a. Skupaj so sicer prejeli 75 predlogov obÄ?anov v vrednosti milijon evrov. Vse pogoje jih je izpolnjevalo 29, uresniÄ?ili naj bi jih do konca leta 2022. Mnogi KonjiÄ?ani pa so morda ĹĄe bolj veseli, da bodo lahko konec meseca skoÄ?ili v nov bazen. O zapletih pri zaprtju starega in snovanju novega smo Ĺže precej pisali, zdaj je nov bazen konÄ?an: olimpijski bazen in Ä?ofotalnik za otroke. Uporabniki upajo, da jim predolgo ne bo treba upoĹĄtevati ÂťkoronavirusnihÂŤ smernic in navodil za uporabi.

Pa ĹĄe to: Pred dnevi so nekateri vneto zrli navzgor, da bi morda opazili nove zvezdice na slovenskem nebu. Michelinove zvezdice!

Kar dve je osvojila premierjeva ÂťljubljenkaÂŤ Ana RoĹĄ, po eno ĹĄe pet gostiln. Razen zvezdic je ÂťpriĹĄloÂŤ v Slovenijo ĹĄe precej Michelinovih kroĹžnikov; tudi na naĹĄe obmoÄ?je. Pa dober tek!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

Potrdili zakljuÄ?ni raÄ?un

Od vrtov, jaĹĄkov, blokov do not

V proraÄ?unu, teĹžkem 16,8 milijona evrov, so v Ĺ oĹĄtanju za naloĹžbe namenili 55 odstotkov denarja

Toliko vpraĹĄanj in pobud, kot so jih imeli ĹĄoĹĄtanjski svetniki in svetnice na zadnji seji sveta ObÄ?ine, Ĺže dolgo ni bilo

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 17. junija – PrviÄ? po zaÄ?etku epidemije korona virusa – zadnjo sejo so imeli 11. marca, so se v sredo na seji sestali ĹĄoĹĄtanjski svetniki in svetnice. Na dnevnem redu so imeli 13 toÄ?k.

Sejo so zaÄ?eli z obravnavo ZakljuÄ?nega raÄ?una proraÄ?una ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za leto 2019. Redni prihodki so znaĹĄali dobrih 14,5 milijona evrov, k Ä?emur je treba priĹĄteti 1,4 milijona evrov kredita, ki so ga najeli za dokonÄ?anje glasbene ĹĄole, 160 tisoÄ? evrov za ureditev parkiriĹĄÄ? pri gasilskem domu in sredstva, ki jih je zagotovila drĹžava za sofinanciranje plazov. Skupaj s temi sredstvi je bil lanski proraÄ?un teĹžak 16,8 milijona evrov.

NajveÄ?ji del prihodkov je predstavljala dohodnina, sledijo prihodki od nadomestil za uporabo stavnih zemljiĹĄÄ? in transferji iz drĹžavnih in kohezijskih sredstev (za ureditev kanalizacije TopolĹĄica dobrih 160 tisoÄ? evrov, za odpravo plazov skoraj 1 milijon evrov, za prvi del ureditve Trga bratov Mravljakov 360 tisoÄ? evrov ‌).

Odhodki so bili realizirani v viĹĄini 16,8 milijona evrov, od tega so za investicijske odhodke lani namenili kar 55 odstotkov proraÄ?una (9,2 milijona evrov).

DokonÄ?ali so izgradnjo glasbene ĹĄole, sofinancirali odpravo plazov, med njimi veÄ?je v Belih Vodah, Zavodnjah in TopolĹĄici, zgradili dva doma krajanov (LajĹĄe, Skorno), uredili dve igralnici vrtca v Gaberkah, obnovili pritliÄ?je obÄ?inske stavbe, v njej uredili dvigalo, v krajevnih skupnostih pa veÄ? manjĹĄih odsekov cest.

Svetniki so zakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una sprejeli soglasno. K temu je prispeval tudi nadzorni

3

AKTUALNO

24. junija 2020

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 17. junija – Pobude in vpraĹĄanja svetnikov obiÄ?ajno odraĹžajo tisto, kar najbolj pesti ali pa zanima obÄ?ane. In tega, zlasti vpraĹĄanj, je bilo na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj precej.

Pobuda za urejeno vrtiÄ?karsko naselje

Poglobljeno po treh mesecih, odkar so nazadnje takole sedeli.

tanÄ?no je bilo naÄ?rtovanje.

Za ublaĹžitev gospodarskih in ekonomskih posledic epidemije so potrdili zniĹžanje plaÄ?ila stroĹĄkov komunalnega prispevka v postopk u pridobivanja Predsednik nadzornega odbora Milan KopuĹĄar na gr adbenega zakljuÄ?ni raÄ?un ni imel pripomb, podal pa je nekaj d ovo lj e nj a , priporoÄ?il. sprejeli Odlok o preimenovaodbor s pozitivnim mnenjem. nju Trga bratov Mravljakov v Milan KopuĹĄar, ki ga vodi, je Glavni trg v mestu Ĺ oĹĄtanj in obÄ?inski upravi podal le nekaj v povezavi s tem sklep, da stropriporoÄ?il. Med drugim, da bi ĹĄke izdelave novih dokumentov bila ob obravnavi zakljuÄ?nega za fiziÄ?ne osebe plaÄ?a ObÄ?ina raÄ?una smotrna kratka sezna- Ĺ oĹĄtanj, spremenili in dopolnili nitev s celoletnim dogajanjem so Pravilnik o nagradah za izjeoziroma spreminjanjem, ker bi mne doseĹžke in uspehe ĹĄtudense iz tega dalo razbrati, kako na- tov in potrdili poveÄ?an normativ

ĹĄtevila otrok v oddelkih Vrtca Ĺ oĹĄtanj.

Ob seznanitvi s poroÄ?ilom za leto 2019 in poslovnim naÄ?rtom za leto 2020 podjetja PUP Saubermacher, ki ju je podal direktor Janez HerodeĹž, se je svetnik Boris GoliÄ?nik zahvalil vsem, ki so v Ä?asu korone na terenu vsak dan skrbeli, da nismo bili zasuti z odpadki. ÂťOb vseh pohvalah in zahvalah vsem, ki so v epidemiji opravljali svoje delo, se mi zdi, da so ostali nekako prezrti.

Prosim vas, gospod direktor, da pohvalo prenesete vsem zaposlenim,ÂŤ je dejal svetnik. Ĺ˝upan Darko Menih se je pridruĹžil pohvali in se zahvali vsem, ki so med epidemijo opravljali svoje delo, in vsem, ki so prispevali k uspeĹĄni zajezitvi epidemije. đ&#x;”˛

Z njimi je zadnjo toÄ?ko dnevnega reda naÄ?el Boris GoliÄ?nik (Lista Borisa GoliÄ?nika) vesel, ker se je naposled zaÄ?elo urejanje obmoÄ?ja Ĺ oĹĄtanjskega jezera, s Ä?imer bodo v Ĺ oĹĄtanju izkoristili turistiÄ?no-rekreacijski potencial, ki ga ponuja. Ker pa se vse pogosteje govori, da se v naslednji fazi ureditve naÄ?rtuje sprememba namembnosti obmoÄ?ja pod nasipom, kjer so sedaj vrtiÄ?ki, domneva, da to pomeni odstranitev le-teh. ÂťÄŒe to drĹži, bi bilo prav, da se Ä?im prej zaÄ?ne iskanje nadomestnega in primernega prostora ter priprava projekta za izgradnjo urejenega vrtiÄ?karskega naselja, in vsem, ki bodo morebiti na tem obmoÄ?ju izgubili vrt, ter drugim, ki jih to zanima, zagotovi novega in urejenega,ÂŤ je predlagal.

Zanimalo ga je tudi (ne prviÄ?), zakaj hostel, ki so ga uredili v nekdanjem vrtcu LuÄ?ka, ni bolj promoviran. O njem menda nikjer ne najdeĹĄ nobenih informacij. ÄŒĂŠmu je torej namenjen?

Podal je pobudo, da bi, tako kot je bila to praksa v preteklosti, obÄ?inski svetniki, ki so Ä?lani posameznih svetov, zavodov, nadzornih odborov, enkrat letno podali poroÄ?ilo o svojem delu in aktivnostih Ä?ez leto.

Kdaj fasade?

Janka Zelcerja (DeSUS) je zanimalo, kdaj bo priĹĄla na vrsto ureditev treh fasad na Trgu bratov Mravljakov, med katerimi je tudi fasada objekta DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj.

Hladilni stolp bloka 4 TEĹ ĹĄe stoji

Bojana Ĺ˝nider (SD) je postavila osem vpraĹĄanj in Ĺželela nanje tudi pisne odgovore. ÂťKako daleÄ? so postopki, povezani z ureditvijo

zraÄ?ilnega jaĹĄka Premogovnika Velenje na obmoÄ?ju TEĹ , iz katerega se ĹĄirijo neprijetne vonjave. O tem se pogovarjamo Ĺže nekaj let,ÂŤ je vpraĹĄala. ÂťZakaj hladilni stolp bloka 4 TEĹ ĹĄe vedno stoji, Ä?eprav je bilo reÄ?eno, da ga bodo poruĹĄili.

SliĹĄati je, da za to TEĹ in HSE nimata sredstev, pa me zanima, Ä?e je to res?ÂŤ Sledili sta pobudi, da je zaradi varnosti otrok, ki vsak dan hodijo v ĹĄolo po ulici Heroja GaĹĄperja, nujno zgraditi ploÄ?nik, da bo njihova pot v ĹĄolo in iz nje varna. Tisti, ki so ga uredili v sklopu prenove Trga bratov Mravljakov pri trgovini Urbanc, pa potrebuje zaĹĄÄ?ito za peĹĄce. Zanimalo jo je tudi, zakaj je otroĹĄko igriĹĄÄ?e v Tresimirjevem parku ĹĄe vedno zaprto.

Sledila so vpraĹĄanja, povezana s preimenovanjem ulic in trgov v Ĺ oĹĄtanju. ÂťKot je znano, bo stroĹĄke zamenjave osebnih dokumentov pri preimenovanju Trga bratov Mravljakov v Glavni trg v mestu Ĺ oĹĄtanj stanovalcem plaÄ?al proraÄ?un. Kako pa bo pri morebitnih ideoloĹĄkih preimenovanjih ostalih ulic v Ĺ oĹĄtanju – Kajuhove ceste, Ceste Lole Ribarja, Ceste Heroja GaĹĄperja ‌ Bo tudi tem stanovalcem stroĹĄke zamenjave osebnih dokumentov poravnala obÄ?ina?

V tem trenutku preimenovanje ni nujno, pomembnejĹĄe so vsebine, ki bodo potekale na njem. Ĺ˝elela bi, da v pisnem odgovoru, ki ga priÄ?akujem, navedete, katere so tiste vsebine, ki so naÄ?rtovane za to, da bi oĹživile vsaj ta mestni trg.ÂŤ Glede na to, kar je zasledila v medijih, da se ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj nagiba in celo predlaga, da bi se soseĹžig odpadkov (SRF) izvajal le v bloku 6 TEĹ , je vpraĹĄala: ÂťJe to zato, ker se hoÄ?e TEĹ izogniti spremembi ureditvenega naÄ?rta, ki v tem primeru naj ne bi bila potrebna?ÂŤ ÄŒe to drĹži, je dodala, ObÄ?ina zavestno soseĹžigu na ĹĄiroko odpira vrata.

V zboru ne vidijo not

Marko Dado Brvar (NSi) pa je podal pobudi. Ena se nanaĹĄa na ureditev vodotoka Toplica, druga pa po veÄ? svetlobe v pevski sobi Glasbene ĹĄole Ĺ oĹĄtanj, kjer zaradi slabĹĄe osvetlitve pevke in pevci ne vidijo dobro not. đ&#x;”˛

SD Ĺželi pomagati delavcem Gorenja

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

V ObÄ?inski organizaciji SD Velenje spremljajo dogajanje v Gorenju.

Pomagati pa Ĺželijo tistim, ki so se obrnili nanje, ker jih je strah, da bodo ostali brez zaposlitve.

Svetujejo jim, da poiĹĄÄ?ejo pravno svetovanje pred podpisom dokumentov ob prenehanju delovnega razmerja. PomoÄ? nudi tudi sindikat, Mestna obÄ?ina Velenje pa svojim obÄ?ankam in obÄ?anom omogoÄ?a brezplaÄ?no pravno svetovanje. Svetovanje je na voljo ob torkih med 14. in 16. uro, ob sredah med 12. in 14. uro oz. 15. in 17. uro ter ob Ä?etrtkih med 8. in 10. uro na sedeĹžu obÄ?ine (Titov trg 1).

Prav tako so na voljo tudi Ä?lani obÄ?inske organizacije SD, in sicer vsak ponedeljek med 17. in 18. uro v prostorih SD, PreĹĄernova 1 v Velenju (4. nadstropje), naroÄ?ite pa se lahko tudi po telefonu (Bojan Ĺ karja, 041 776 444).

Seveda pa pozdravljajo, da bo Hisense uredil tovarno televizorjev znotraj obstojeÄ?ih proizvodnih prostorov v Velenju, ki jo bodo zagnali na zaÄ?etku prihodnjega leta in v kateri bodo imeli prednost pri zaposlitvi odpuĹĄÄ?eni delavci iz Gorenja. To pomeni, da so bila prizadevanja sindikatov in lokalne skupnosti upraviÄ?ena in po pogovorih đ&#x;”˛ mz delno uresniÄ?ena. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

24. junija 2020

Gospodarska slika ni tako Ä?rna, kot se je sprva zdelo Kljub temu za gospodarstvo kar nekaj izzivov – Premogovnik Velenje ima svojo konÄ?no dobo, letnica zapiranja je kljuÄ?nega pomena – OdpuĹĄÄ?anja v Gorenju lahko pomenijo tudi izgubo delovnih mest v podjetjih, ki sodelujejo kot podizvajalci Jasmina Ĺ karja

Velenje, 18. junija – V PodjetniĹĄkem centru Standard je v organizaciji Mestne obÄ?ine Velenje in Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice potekalo delovno sreÄ?anje predstavnikov gospodarstvenikov, podjetnikov in lokalnih skupnosti. SreÄ?anje so predstavniki podjetij, agencij, Obrtne zbornice Slovenije, zavodov in obmoÄ?nih sluĹžb izkoristili kot priloĹžnost, da so predstavili in ocenili razmere v gospodarstvu v lokalnem okolju po epidemiji.

Na trgu dela je kader, ki je zaposljiv znotraj regije

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol povedal, da bodo sreÄ?anja gospodarstvenikov SAĹ A regije nadaljevali in vzpostavili redno skupno komunikacijo. V Ä?asu po krizi Ä?aka regijo veliko izzivov, da se poveÄ?a ĹĄtevilo delovnih mest v manjĹĄih in srednje velikih druĹžbah in da se poveÄ?a ĹĄtevilo teh druĹžb. ÂťGospodarstvo SAĹ A regije ima ogromno izzivov in priloĹžnosti, ki pa jih sĂĄmo brez podpore lokalne skupnosti ne more v celoti izkoristiti, zato je prav, da najprej vidimo, kaj imamo in kaj lahko priÄ?akujemo v

20_06_18_PrintAd_D_280x20mm.indd 2

prihodnje. Potencial ki ga imamo, Ĺželimo izkoristiti,ÂŤ je poudaril Dermol. Prisotni so si bili enotni, da je treba podpirati Ä?imprejĹĄnjo izgradnjo tretje razvojne osi, da Ä?im prej dobimo datum zapiranja Premogovnika Velenje in tudi, da se sprejme zakon o njegovem postopnem zapiranju.

Podjetnikom je podĹžupan predlagal, da razmiĹĄljajo o reĹĄitvah in morebitnih dodatnih ukrepih ali zakonodajnih reĹĄitvah, ki bi lahko olajĹĄale razmere v gospodarstvu. Lokalne skupnosti SAĹ A regije pa pozval, da se vkljuÄ?ijo v projekt privabljanja investitorjev znotraj regije. ÂťNa trgu dela je na voljo kader, ki je zaposljiv znotraj regije, tu so tudi podjet-

ja, ki bodo v prihodnje na novo zaposlovala, tako da gospodarska slika ni tako Ä?rna, kot smo sprva mislili, kar moramo izkoristiti, da postanemo ĹĄe boljĹĄi in moÄ?nejĹĄi.ÂŤ

TukajĹĄnja gospodarska slika je netipiÄ?na

V SaĹĄa regiji ĹĄestdeset odstotkov delovnih mest in prihodkov predstavljajo predelovalne dejavnosti in vsa odpuĹĄÄ?anja moÄ?no vplivajo na stanje v celotni tukajĹĄnji druĹžbi, je na sreÄ?anju izpostavil mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice. Opozoril je tudi na segment energetike, ki je trenutno sicer bolj stabilna, a

prav tako pred velikim prestrukturiranjem. Povedal je, da so se na zbornici Ĺže takoj na zaÄ?etku korona krize vkljuÄ?ili v prizadevanja, da bi Ä?im bolj ublaĹžili posledice. Vse ukrepe so sprejemali v tesnem sodelovanju z Obrtno-

â?ą

V SaĹĄa regiji pet velikih podjetij zaposluje ĹĄestdeset odstotkov zaposlenih, ki ustvarijo ĹĄestdeset odstotkov prihodkov.

podjetniĹĄko zbornico Slovenije, vendar vsi ĹĄe niso dosegli uÄ?inka.

Verjetno bo gospodarstvo potrebovalo ĹĄe Ä?etrti paket protikoronskih ukrepov, je menil.

Matija Petrin iz BSH Nazarje je pogumno odloÄ?itev v Ä?asu korona krize, ko so prvi zapirali in ob koncu krize prvi odpirali podjetje, pokomentiral z besedami, da je bila to teĹžka odloÄ?itev, ki se je po skrbnem pregledu situacije pokazala kot edina moĹžna reĹĄitev. V tem trenutku tudi na novo zaposlujejo, zaenkrat so zaposlili dvajset ljudi, v prihodnjih dveh mesecih raÄ?unajo, da bodo zaposlili ĹĄe od sto do sto dvajset novih sodelavcev. ÂťMoĹžnost zaposlitve bodo dobili tudi odpuĹĄÄ?eni delavci Gorenja,ÂŤ je povedal Petrin. V podjetju se lahko pohvalijo, da so prejĹĄnji teden na nemĹĄkem in avstrijskem trgu priÄ?eli prodajati svoj novi proizvod Cookit - multifunkcijski kuhinjski aparat, ki je do sedaj najveÄ?ji projekt v zgodovini podjetja, vreden veÄ? kot sto milijonov evrov, in predstavlja prelomnico v razvoju podjetja BSH Nazarje.

Premogovniku Velenje se Ĺživljenjska doba izteka

Na sreÄ?anju je bilo prisotnih trideset predstavnikov gospodarstva, nekaj predstavnikov lokalnih skupnosti SAĹ A regije, predstavniki velenjske obmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda za zaposlovanje, Ajpesa, Kluba podjetnikov SAĹ A regije, SAĹ A inkubatorja, Zavoda KSSENA, AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje, Razvojne agencije Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije in Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije.

Na delovnem sreÄ?anju predstavnikov gospodarstva in podjetniĹĄtva se je predstavil tudi novi generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez RoĹĄer, ki mu je ĹĄtiriletni mandat zaÄ?el teÄ?i 13. junija. ÂťPremogovnik Velenje ima svojo konÄ?no dobo, letnica zapiranja je kljuÄ?nega pomena,

kljuÄ?no je, da pri tem sodeluje tudi drĹžava. RaÄ?unamo, da bo do konca leta znanega kaj veÄ?, ko bo tudi drĹžava sprejela nacionalne strategije. Postopno zapiranje Premogovnika pa ne pomeni postopnega odpuĹĄÄ?anja delovne sile, kajti vsi procesi zagotavljanja proizvodnje premoga niso linearno povezani s ĹĄtevilom zaposlenih,ÂŤ je povedal dr. Janez RoĹĄer.

Spodbudo morajo prevzeti manjĹĄa podjetja

Predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije Branko Meh pa je poudaril, da je Ä?as, da pozornost in spodbudo prejmejo manjĹĄa podjetja, in da verjame, da lahko skupaj in povezani premagamo to krizo. Poudaril je tudi, da priÄ?akuje pomoÄ? drĹžave in lokalnih skupnosti, saj podjetniki potrebujejo pomoÄ? za ublaĹžitev gospodarskih stisk. ÂťZadovoljen sem, da veÄ?jih pretresov ni bilo, da so podjetja v kar dobri kondiciji, vendar v prihodnje podjetja priÄ?akujejo upad proizvodnje in krizo.

Zato Ĺželimo ugodne kredite, subvencioniranje obrestne mere in banÄ?ne garancije. Skrbijo me tudi odpuĹĄÄ?anja v Gorenju, ki lahko vplivajo tudi na obrtnike in podjetnike, ki s podjetjem sodelujejo kot podizvajalci in kooperanti, kar lahko pomeni tudi nove izgube delovnih mest, zato se moramo potruditi, da v SaĹĄa regiji ne bo tako.ÂŤ đ&#x;”˛

19.06.20 13:39:40

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

OlajĹĄanje za investitorje

Vpis po prenosih prijav Ĺ olskega centra Velenje

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je z namenom omilitve posledic epidemije in spodbujanja novogradenj odloÄ?ila, da v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja komunalni prispevek zniĹža za polovico Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 17. junija – Zaradi epidemije Covida-19 se je spremenila celotna gospodarska in finanÄ?na slika tudi pri graditeljih stanovanjskih ali poslovnih prostorov. Da bi pomagali k omilitvi ukrepov posledic epidemije in spodbudili zanimanje za novogradnje, reĹĄevanje stanovanjskih vpraĹĄank, gospodarskih vlaganj, so se v Ĺ oĹĄtanju odloÄ?ili, da bodo investitorje razbremenili z zmanjĹĄanjem obveznosti plaÄ?ila nadomestila komunalnega prispevka.

Ocenili so, da je trenutna vrednost komunalnega prispevka v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja izredno visok stroĹĄek za investitorja, ki le-tega pogosto odvrne od gradnje. Toliko bolj v tem Ä?asu, ko se ocenjuje, da bo gospodarsko in finanÄ?no okrevanje po koroni potekalo dalj Ä?asa.

V Ĺ oĹĄtanju bodo, tako so se odloÄ?ili svetniki in svetnice na seji Sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, zmanjĹĄanje komunalnega prispevka izvajali do sprejetja spremembe obstojeÄ?ega odloka (zakonska sprememba je predvidena najkasneje do marca 2021) oziroma

do morebitnega prejĹĄnjega preklica sprejetega sklepa. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pri zaraÄ?unavanju viĹĄine plaÄ?ila komunalnega prispevka bodo za 50 odstotkov zmanjĹĄali plaÄ?ilo nadomestila za vodovod, kanalizacijo, ceste in za povrĹĄine za ravnanje z odpadki, za 70 odstotkov pa za stroĹĄke daljinskega ogrevanja. ÂťS slednjim bo uporaba toplovoda gotovo ekonomsko pri-

vlaÄ?nejĹĄa. Toplovod namreÄ? ni zakonsko obvezna javna infrastruktura, ampak samo dodana vrednost v sklopu javne komunalne infrastrukture, za katero pa tako v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj kot celotni Ĺ aleĹĄki dolini Ĺželimo, da bi bila Ä?im bolj izkoriĹĄÄ?ena. Trendi novejĹĄe varÄ?ne in nizkoenergijske gradnje uvajajo alternativne vire, pri katerih pa toplovod Ĺže v izhodiĹĄÄ?u ni cenovno konkurenÄ?en,ÂŤ je tolikĹĄno zmanjĹĄanje plaÄ?ila za

â?ą

Ne velja za postopke, za katere je Ĺže izdana pravnomoÄ?na odloÄ?ba o odmeri komunalnega prispevka, Ä?etudi ta obveznost ĹĄe ni poravnana.

PodĹžupan Viki Drev: ÂťViĹĄina komunalnega prispevka pogosto odvrne investitorja od gradnje.ÂŤ

Razlika je obÄ?utna

Za primerjavo so pripravili informativni izraÄ?un z izhodiĹĄÄ?em popreÄ?nega projekta stanovanjske hiĹĄe neto velikosti 150 metrov in 600 kvadratnih metrov velikega stavbnega zemljiĹĄÄ?a.

Glede na obstojeÄ?i obÄ?inski odlok, investitorji za vodovod plaÄ?ajo 1.631 evrov nadomestila (z zmanjĹĄanjem bodo plaÄ?ali 815 evrov), za kanalizacijo 1.554 evrov (777 evrov), za ceste 2.978 evrov (1.489 evrov), za odpadke 87 evrov (43 evrov) in za toplovod 2.822 evrov (846 evrov).

Razlika je obÄ?utna. Trenutna vrednost skupaj znese 9.072 evra, zmanjĹĄana 3.970 evrov.

nadomestilo za daljinsko ogrevanje v spodbudo graditeljem pojasnil podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev.

V Ĺ oĹĄtanju (pa tudi drugje v dolini) opaĹžajo, da se veliko ljudi ÂťodklapljaÂŤ od daljinskega ogrevanja, ki je za Ĺ aleĹĄko dolino zaradi ekologije strateĹĄkega pomena. ÂťIndividualna kuriĹĄÄ?a zelo onesnaĹžujejo okolje. Toplotne Ä?rpalke so investitorjem sicer privlaÄ?ne, ker jih drĹžava sofinancira. Vendar imamo v dolini daljinsko omreĹžje toplifikacije, ki bi ga radi v obliki, kakrĹĄna je, tudi ohranili.ÂŤ đ&#x;”˛

Saťa inkubator predstavlja uspeťne zgodbe – Mladi podjetniki pogumno odpirajo podjetja – Sama ideja ni dovolj, treba je zavihati rokave

Veseli me, da se zadnje Ä?ase dnevno oglaĹĄajo ljudje, ki imajo idejo in Ĺželijo stopiti na podjetniĹĄko pot, kar se vidi tudi po njihovi iskri v oÄ?eh.

odprli trgovino. V SaĹĄa inkubatorju smo prepriÄ?ani, da je to prvi korak na poti k uspehu, ki je le zaÄ?etek uspeĹĄne zgodbe, na katero bomo vsi zelo ponosni.ÂŤ Karla Sitar: ÂťVizija in Ĺželja njune podjetniĹĄke poti se je rodila januarja, zorela na PodjetniĹĄkem trampolinu in se danes udejanjila z odprtjem trgovine, kar pome-

Omejen vpis priÄ?akujejo v programu tehnik mehatronike – Ministrstvo zaprosili za nadnormativne oddelke v programu gimnazija in ĹĄportni oddelek gimnazije in v vzporednem izobraĹževanju umetniĹĄke gimnazije – glasbena smer, v katerem je letos nekoliko veÄ? kandidatov, kot je razpisanih mest Jasmina Ĺ karja

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje so v Ä?asu prenosov prijav prejeli ĹĄe nekaj veÄ? prijav, na razpisanih ĹĄeststo dvaintrideset mest v ĹĄestindvajset srednjeĹĄolskih programih. ÂťPrejeli smo ĹĄtiristo prijav (kar je skoraj dvajset dodatnih prijav v Ä?asu prenosov), na razpisanih sto ĹĄtirideset mest v petih poklicno-tehniĹĄkih programih enainĹĄestdeset prijav (v teh prijave v programih srednje poklicnega izobraĹževanja ĹĄe priÄ?akujemo), pove Gabrijela Fidler, ĹĄolska svetovalna delavka.

Vse kandidate, ki so oddali prijavo za vpis, so povabili k vpisu, ki bo letos potekal na daljavo preko spleta, v Ä?asu od 1. do 6. julija. ÄŒe bodo kandidati izpolnjevali pogoje za vpis v program in v programu ne bo omejitve vpisa, bodo po izpolnjenem obrazcu v program tudi vpisani in bodo na dom za tem prejeli sklep o sprejemu in potrdilo o vpisu. V programih, v katerih bo omejitev vpisa, pa bodo kandidate v prvem krogu sprejeli na devetdeset odstotkov prostih mest; rezultati prvega kroga bodo znani ĹĄestega julija. Tiste, ki v programih z omejitvijo vpisa ne bodo sprejeti v prvem krogu, pa bodo za izvedbo drugega kroga povabili na ĹĄolo. Rezultati drugega kroga bodo znani ĹĄtirinajstega julija. Po zakljuÄ?enem drugem prijavnem roku bodo na ĹĄolah do 1. septembra ĹĄe vpisovali dijake do zapolnitve prostih mest.

Ponekod bodo morali vpis omejiti

Slovenski krof malo drugaÄ?e

Med mladimi podjetniki, ki so pogumno stopili na svojo podjetniĹĄko, pot sta tudi Predrag in Dragana Nunić, ki sta v torek, 16. junija, v centru mesta odprla svojo butiÄ?no prodajalnico krofov, v kateri bosta ponujala vsak dan sveĹže, estetsko dovrĹĄene krofe. Nekaj pristnega v Sloveniji. ÂťVesela sva, da sva tukaj, kjer sva, sploh ker sva ĹĄele januarja razmiĹĄljala o ideji in jo danes Ĺže uresniÄ?ila. Strast do podjetniĹĄtva in ustvarjanja je zmagala,ÂŤ sta povedala na dan otvoritve. Glede na to, da je zanimanje precejĹĄnje, da so ljudje navduĹĄeni in da je poslovna ideja zaĹživela tudi v praksi, raÄ?unata, da bo sladka zgodba slovenskega krofa prepriÄ?ala VelenjÄ?ane. ÂťJe drugaÄ?na, unikatna, sveĹža, Ä?eprav tradicionalna tako vizualno kot po okusu.ÂŤ Ana AnĹžej: ÂťPonosni smo, da je Krofetarija zaĹživela tudi v realnem Ä?asu in prostoru, da so uspeli izpolniti svojo najveÄ?jo Ĺželjo in

5

GOSPODARSTVO, IZOBRAŽEVANJE

24. junija 2020

ni, da sama ideja ni dovolj, da je treba zavihati rokave in jo uresniÄ?iti. V SaĹĄa inkubatorju jima bomo ĹĄe naprej stali ob strani, saj delata s srcem, kar je najpomembneje; krof ima precej potenciala in je zelo primeren tako za kupca, kot podjetja (v obliki daril, rojstnodnevnih zabav). đ&#x;”˛

ÂťMinistrstvo za izobraĹževanje, ĹĄolstvo in ĹĄport smo zaprosili za nadnormativne oddelke v programu gimnazija in ĹĄportnem oddelku gimnazije, Ä?e nam bodo to odobrili, bomo lahko sprejeli vse kandidate, v nasprotnem primeru pa bomo morali vpis omejiti.

Omejen vpis priÄ?akujemo tudi v programu tehnik mehatronike. Za veÄ?ji obseg vpisa pa smo zaprosili tudi v vzporednem izobraĹževanju umetniĹĄke gimnazije

– glasbena smer, v katerem je letos nekoliko veÄ? kandidatov, kot je razpisanih mest. V prihodnjem ĹĄolskem letu zaradi premajhnega ĹĄtevila prijavljenih kandidatov

– po sklepu resorne ministrice – ne bomo izvajali izobraĹževanja v prvem letniku programa Okoljevarstveni tehnik. V vseh ostalih srednjeĹĄolskih programih, ki jih na Ĺ olskem centru Velenje izvajamo, imamo ĹĄe nekaj prostih mest,ÂŤ pove Fidlerjeva, ki poudari, da sklep Ministrstva za izobraĹževanje znanost in ĹĄport priÄ?akujejo 26. junija. Sklepe bodo objavili tudi na spletni strani ĹĄole. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Sreda, 17. junija DrĹžavni zbor je opravil sploĹĄno razpravo o noveli zakona o RTV Slovenija, s katero je LMĹ predlagala spremembo sestave in naÄ?ina imenovanja Ä?lanov programskega sveta zavoda.

Zavod za zaposlovanje je sporoÄ?il, da je v zadnjem tednu 650 prosilcem izplaÄ?al t. i. krizno nadomestilo za brezposelnost v vrednosti 513,64 evra bruto.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so prviÄ? po zamenjavi vlade sedli za skupno mizo.

SreÄ?anje je minilo predvsem v znamenju razprave o izplaÄ?ilu dodatkov za delo v epidemiji. Vlada je obljubila, da bo sliĹĄano preuÄ?ila, naslednji sestanek bo 1. julija.

Predsednik republike Borut Pahor je vroÄ?il drĹžavna odlikovanja

Vlada je sindikatom obljubila preuÄ?itev predlogov, pogajanja se nadaljujejo 1. julija. zlati red za zasluge znanstveniku BoĹĄtjanu Ĺ˝ekĹĄu in arhitektu Borisu Podrecci, vodja konzularne sluĹžbe na zunanjem ministrstvu Andrej Ĺ ter pa je prejel red za zasluge.

V Estonije je vznemirjenje povzroÄ?ala gradnja nove rafinerije za pridobivanje energentov iz naftnih skrilavcev. Okoljevarstveniki in ĹĄtevilni znani Estonci so nasprotovali vladnemu naÄ?rtu, Ä?eĹĄ da Estonija tako ne bo mogla izpolniti obvez iz pariĹĄkega podnebnega sporazuma.

Po tem, ko je v spopadih na meji med Indijo in Kitajsko v Himalaji umrlo 20 indijskih vojakov, sta drĹžavi za spopade obtoĹžili druga drugo, obenem pa pozvali k umiritvi strasti.

ÄŒetrtek, 18. junija Predsednik republike Borut Pahor je na svojo pobudo nagovoril poslance DrĹžavnega zbora in opozoril na nujne spremembe volilne zakonodaje v skladu z ustavno odloÄ?bo.

Vlada je odloÄ?ila, da bodo od dne kasneje zaradi vnoviÄ?nega poviĹĄanja ĹĄtevila okuĹžb v veljavi stroĹžji ukrepi pri prehodu meje za vse, ki prihajajo iz drĹžav z veÄ?jim tveganjem za okuĹžbo. AleĹĄ Hojs je pojasnil, da je 14-dnevna karantena obvezna za vse, ki prihajajo iz BiH, Srbije in Kosova. ÄŒlani Trgovinske zbornice Slovenije so na ustavno sodiĹĄÄ?e vloĹžili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, ki prepoveduje

14-dnevna karantena je obvezna za vse, ki prihajajo iz BiH, Srbije in Kosova. obratovanje prodajaln na nedelje in dela proste dni.

Matej Tonin je pojasnil, da je Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v znesku 780 milijonov evrov medresorsko usklajen. Razkril je ĹĄe, da se je Slovenija prijavila na razpis za nabavo in skladiĹĄÄ?enje evropske zaĹĄÄ?itne opreme.

NemÄ?ija je do konca oktobra prepovedala veÄ?ino mnoĹžiÄ?nih dogodkov in prireditev, da bi prepreÄ?ila drugi val ĹĄirjenja novega korona virusa.

Generalna skupĹĄÄ?ina ZdruĹženih narodov je izvolila ĹĄtiri nove nestalne Ä?lanice Varnostnega sveta. Januarja 2021 bodo dveletni mandat nastopile Indija, Mehika, NorveĹĄka in Irska, za afriĹĄko mesto pa se potegujeta DĹžibuti in Kenija.

Petek, 19. junija Ob prvih stotih dneh nove vlade so se oglasili koalicijski partnerji. Predsednik NSi Matej Tonin je dejal, da Âťstvari znotraj koalicije delujejo dobro, komunikacija teÄ?e, odprte zadeve redno usklajujejoÂŤ. Kot je povedal, je z delovanjem vlade med epidemijo in po njej zadovoljen tudi predsednik SMC Zdravko PoÄ?ivalĹĄek.

Ob napovedanih protestih so celoten Trg republike varovale zaĹĄÄ?itne ograje.

Ko se je pozno popoldne protest zaÄ?el, je veÄ? protestnikov ograjo prestopilo, posedalo po tleh in tam bralo ustavo, a so jih policisti odstranili. Shod se je konÄ?al pred stavbo policije.

Potem ko je Ivan Gale razkril domnevno sporne nakupe zaĹĄÄ?itne opreme, je v javnost priĹĄla informacija, da se je pred tem seĹĄel s predsednikom RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a TomaĹžem Veselom. Ta je pojasnil, da gre za stalno prakso sodiĹĄÄ?a.

V Bruslju je potekal vrh voditeljev EU, ki so iskali kompromis v zvezi z reĹĄevalnim sveĹžnjem EU, vrednem 1850 milijard evrov, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila pred tremi tedni.

Vrh ni prinesel bistvenih sprememb.

Avstrijska vlada je sklenila, da za pomoÄ? gospodarstvu po epidemiji novega korona virusa nameni dodatnih 12 milijard evrov. NajveÄ? sredstev bo namenjenih za okrevanje turizma, pa tudi za brezposelne.

AmeriĹĄko vrhovno sodiĹĄÄ?e je zavrnilo poskus Donalda Trumpa, da bi

24. junija 2020

Do napredka pri reĹĄevalnem sveĹžnju EU ni priĹĄlo.

Nov drĹžavni prvak v cestni dirki kolesarjev je postal PrimoĹž RogliÄ?

ukinil program zaĹĄÄ?ite pred izgonom za nezakonite priseljence, ki so jih v ZDA mladoletne pripeljali starĹĄi ali skrbniki.

cestni preizkuĹĄnji je kolesar Jumbo Visme po 146 kilometrih v cilj na AmbroĹž pod Krvavcem pripeljal deset sekund pred drugim Tadejem PogaÄ?arjem (UAE Emirates) in 39 sekund tretjim Matejem MohoriÄ?em (Bahrain - McLaren). Ĺ tevilo okuĹženih s koronavirusom med zaposlenimi v mesnopredelovalnem obratu TĂśnnies v nemĹĄki zvezni deĹželi Severno Porenje-Vestfalija se je danes poveÄ?alo na 1331, so potrdile oblasti.

NemĹĄki telekomunikacijski operater Deutsche Telekom je zaÄ?el ponujati mobilno omreĹžje pete generacije (5G). RaÄ?unajo, da ga bo do srede poletja lahko Ĺže koristila polovica drĹžavljanov NemÄ?ije.

Sobota, 20. junija Stranka SD se je seĹĄla na prvi klavzuri, odkar je mesto predsedujoÄ?e kot v. d. predsednice prevzela Tanja Fajon. Ta je na sreÄ?anju povedala, da se je na jesenskem kongresu stranke pripravljena potegovati za mesto predsednice s polnim mandatom.

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da je svet v novi in nevarni fazi pandemije koronavirusne bolezni 19.

Evropska sluĹžba za zunanje zadeve, diplomatska sluĹžba Evropske unije, ki jo vodi visoki predstavnik Josep Borrell, je objavila imena tridesetih novih evropskih veleposlanikov, ki bodo vodili delegacije Evropske unije po svetu. V novi ekipi ni Slovencev.

Ob svetovnem dnevu beguncev, ki je potekal z geslom Vsako dejanje ĹĄteje, so ZdruĹženi narodi pozvali ljudi k prizadevanjem za konÄ?anje spopadov.

HrvaĹĄki zavod za javno zdravstvo je objavil navodila za postopke v primeru okuĹžbe turistov z novim korona virusom.

Brazilija je po ZDA postala druga drĹžava, v kateri je ĹĄtevilo okuĹženih z novim korona virusom preseglo milijon. Zaznali so tudi nov dnevni rekord novookuĹženih – veÄ? kot 54 tisoÄ?.

Da se razmere slabĹĄajo, so sporoÄ?ili tudi iz Mehike, juga ZDA in Kitajske.

Strah pred korona virusom je znova moÄ?no pretresel tudi NemÄ?ijo. V tamkajĹĄnjem mesnopredelovalnem obratu TĂśnnies na severozahodu NemÄ?ije so namreÄ? potrdili veÄ? kot tisoÄ? okuĹžb. Oblasti so za vseh 6500 zaposlenih odredile karanteno.

Nedelja, 21. junija Na parlamentarnih volitvah v Srbiji je v skladu z napovedmi po prvih projekcijah danes zmagala lista SNS srbskega predsednika Aleksandra VuÄ?ića z veÄ? kot 60 odstotkov glasov.

Glavne opozicijske stranke, zdruĹžene v Zvezo za Srbijo (SzS), so volitve bojkotirale.

Nov drĹžavni prvak v cestni dirki kolesarjev je postal PrimoĹž RogliÄ?.

V 30. izdaji drĹžavnega prvenstva v

Ponedeljek, 22. junija Vlada bo, Ä?e bo potrdila predlog, vojski med letoma 2021 in 2026 namenila 780 milijonov evrov. VeÄ?ina teh sredstev bo namenjena nabavam oklepnih vozil 4x4 in 8x8 za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, za nakup transportnega letala in dveh helikopterjev.

Predsednik SMC Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je potrdil, da bo stranka imela programski kongres v prvi polovici septembra.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da je treba v ObÄ?ini Ĺ marjeĹĄke Toplice vnoviÄ? pregledati neveljavne glasovnice. ÄŒe to ne bo moĹžno, bodo morali tu volitve, na katerih je zmagal Marjan Hribar, ponoviti.

Policisti so uporabili prisilna sredstva zoper 12 oseb Gospodarske druĹžbe v Sloveniji so lani ustvarile 4,625 milijarde evrov neto Ä?istega dobiÄ?ka, kar je 10 odstotkov veÄ? kot predlani, je objavil Ajpes.

Policisti naj bi na petkovih protestih v Ljubljani uporabili prisilna sredstva zoper 12 oseb, opravili pa so tudi veÄ? spornih postopkov ugotavljanja identitete.

Torek, 23. junija Na RoĹžniku so nocoj naznanili, kdo je dobitnik 30. nagrade Ä?asopisne hiĹĄe Delo kresnik za najboljĹĄi roman minulega leta. V peterici finalistov so romani Sebastijana Preglja, Suzane Tratnik, Veronike Simoniti, Branka Cestnika in JirĹžija KoÄ?ice.

Konec kariere je napovedala dolgoletna slovenska reprezentantka v smuÄ?arskem teku Vesna Fabjan.

Savdska Arabija je sporoÄ?ila, da bodo zaradi zajezitve ĹĄirjenja koronavirusa na hadĹž v Meko lahko letos romali samo muslimani iz Savdske Arabije.

Na hadĹž v Meko lahko letos le muslimani iz Savdske Arabije

LeteÄ?a rokavica in plavajoÄ?a maska Prosojne rokavice iz tanke plastike pleĹĄejo po zraku, tik nad ploÄ?nikom, vrtinÄ?ijo se in poskakujejo, dvigajo se in padajo. Morje naplavlja trope mrtvih mask.

Pri prodajalcu sreÄ?k kupim Kalinu tĂĄko za praskanje, posebno poletno izdajo. Tu in tam sem mu jih kupovala ĹĄe v Sloveniji, ko je bil ĹĄe Ä?isto majhen dojenÄ?ek, imenovale so se Zlate ribice. Enkrat je zadel petdeset evrov, ne da bi se tega sploh zavedal. Zdaj Ĺže prav konkreten Kalin proti prodajalcu iztegne lopatasto roÄ?ico, vendar mu ta sreÄ?ke po zakonu ne sme izroÄ?iti. Igre na sreÄ?o so za mladoletnike namreÄ? prepovedane. SreÄ?ka – praskanka se mora torej za trenutek ustaviti v moji odrasli roki, preden je Ĺželjno ne zgrabi roka malega praskalca.

Ustaviva se pri “toboganuâ€?, ki ni pravi tobogan, pravi tobogani, gugalnice, plezala in druge zabavnosti z otroĹĄkih igriĹĄÄ? so prepovedani – zapeÄ?ateni oziroma prevezani z belo-rdeÄ?im Kaja AvberĹĄek selotejpom; odpeÄ?ateni in dovoljeni bodo Ä?ez dva dni. Nepravi tobogan je nagnjeni zakljuÄ?ek betonske ograje, obloĹžene z gladkimi kamnitimi ploĹĄÄ?ami.

Kalin spleza nanj in z od volka pozelenelim kovancem za dva centa zaÄ?ne s svoje sreÄ?ke praskati risbe rakcev. Praska poÄ?asi in natanÄ?no, od leve proti desni, od zgoraj navzdol, tudi Ä?rtno kodo; rahel suspenz, ki ga z zavlaÄ?evanjem ustvarja, ga prijetno vznemirja. Od ĹĄestih sliÄ?ic se mora za dobitek prikazati morska zvezda: in res se prikaĹže; zadel je en evro, kar pomeni, da bova sreÄ?ko zamenjala za novo. “Huh, mami, ta gospod je pa zelo grdo diĹĄal! Zakaj pa?â€? RazloĹžim mu, da je zelo vroÄ?e, da je v zraku spet poveÄ?ana koliÄ?ina puĹĄÄ?avskega peska, ki ne da dihati in se oranĹžasto lepi na Ä?loveĹĄka telesa ter na druge oprijemljive povrĹĄine, da gospod najbrĹž Ĺže ves dan dviguje teĹžke gajbe ustekleniÄ?ene vode in je gotovo preĹĄvican, da ima obleÄ?eno sintetiÄ?no majico, da pa se morda kdaj tudi pozabi umiti, Ä?esar pa nikoli ne bova izvedela. Ter, da se “grdo diĹĄiâ€? lahko pove tudi kot “lepo smrdiâ€?, odvisno od Ä?lovekovega razpoloĹženja paÄ? in posameznikove nagnjenosti povedati slabo novico na zaÄ?etku ali na koncu. “Mami, sem laÄ?en za vodo.â€? Dam mu vodo in povem, da se lakoti za vodo reÄ?e tudi Ĺžeja. “Aja, sem mejÄ?keno pozabil.â€? Saj ni problem, ti mali poliglotski ptiÄ?, vse razumem, pa ĹĄe Ĺžmohtno je. “Jaz bi pa en tadrag sladoled, ker mi je zelo vĹĄeÄ?, pol vanilje s keksom in pol Ä?okolade.â€? Tadrag sladoled je najdraĹžji od vseh, kar smo jih na otoku polizali, in ni mi jasno, kako so se lastniki grdo kiÄ?aste vijoliÄ?aste kavarne – slaĹĄÄ?iÄ?arne s prosto prevedenim imenom “LiĹži-LiĹžiâ€? ter lakastimi plastiÄ?no Ä?rnimi lestenci dokopali do cene za kepico njihovega sladoleda.

Saj je dober, ne pa spet tako zelo. Na mize “LiĹži-LiĹžijaâ€? so nalepili papirje, na katerih piĹĄe, da je v kavarni dovoljeno sedeti najveÄ? pol ure. In tudi, da iz varnostnih razlogov kavo in vse ostalo streĹžejo v plastiÄ?nih skodelicah in na plastiÄ?nih kroĹžnikih s plastiÄ?nim priborom; vse za enkratno uporabo. Kupiva sladoled in odpujsava naprej. Po delu promenade, kjer stojita zviti palmi, morava hoditi po petah; Ä?e ne bi, bi palmi padli na naju. “Prepovedano je presedanje!â€? “Kako naj bi to vedeli in zakaj, presedli smo se, ker je z nami dojenÄ?ek, na tole mizo pa buta moÄ?no sonce ‌?â€? “Tako je! Nova pravila! Nisem si jih jaz izmislila!

Umazali ste tisto mizo, zdaj boste pa ĹĄe tole!â€? ‌ “Mami, jaz bi pa enkrat imel tako knjigo, ki ima notri take male Ĺživali, kot so bolhe in tudi virusi, da jih bom lahko gledal.â€? Velja.

Super ideja. “A je Ĺže ĹĄel virus? Jupi!â€? Tega ne vem. Gotovo pa so na povrĹĄje pririnile vse blatne vode in zadeva straĹĄansko grdo diĹĄi. ÄŒakam, da se straniĹĄÄ?na vrata odprejo. Gostilna je polna jedoÄ?ih ljudi. “Daj si gor masko!â€? zasika vame natakarica. Ĺ˝e, ampak kaj pa vsi tile, ki jedo brez mask ‌ Pravila so nadvse komplicirana in veÄ?plastna. Po domaÄ?e povedano: nihÄ?e nima pojma niti blage veze. Masko si dam na nos, na usta z nosom ven, na brado z usti in nosom ven, na eno in drugo uho, na lase, na oÄ?i. Vse razliÄ?ice sreÄ?ujem na cesti, razen zadnje, kajpada. Pomembno je, da imam masko.

In maske padajo, tudi. Vse bodo odpadle, poÄ?asi in z andohtjo, bosta videla. đ&#x;”˛

Nepozabno doĹživetje 3D iluzij Velenje - V velenjski nakupovalni center Velenjka prihaja Gregor Wosik, svetovno znani umetnik, ki ustvarja neverjetne 3D poslikave tal in sten, s katerimi vas lahko v trenutku popelje v popolnoma drug svet. Kar naenkrat se lahko znajdete na plaĹži, na viseÄ?em mostu sredi kanjona ali pa na surfu, kjer ste ravno ujeli najboljĹĄi val. Tam bo ustvarjal od 29. junija do 6. julija, njegove umetnine pa bodo na đ&#x;”˛ ogled vse do konca avgusta. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Veliko imamo pokazati, ĹĄe veÄ? pa je pred nami

Gornji Grad v priÄ?akovanju obvoznice Praznik ObÄ?ine Gornji Grad brez prireditev ter podelitve obÄ?inskih priznanj in nagrad za leto 2020 – Obvoznica, selitev obÄ?inske uprave in komunale na novo lokacijo, cesta v Florjan ...

SveÄ?ana seja sveta ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji v znamenju obÄ?inskih nagrajencev za leto 2020 – Med izzivi 15-letna koncesija za ceste, iskanje moĹžnosti za izgradnjo doma za ostarele Tatjana PodgorĹĄek

ReÄ?ica ob Savinji, 17. junija – 17. junij je praznik ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji. Osrednja slovesnost, 14. po vrsti, je bila na sam prazniÄ?ni dan v prostorih tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole. Na slavnostni seji reÄ?iĹĄkega obÄ?inskega sveta so med drugim podelili obÄ?inska priznanja in nagrade za leto 2020. Zlati grb ObÄ?ine je prejelo Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo Utrip, Ĺžupanova priznanja pa Krajevni odbor RK ReÄ?ica ob Savinji, tamkajĹĄnja Ĺžupnijska

omenila ureditev dveh vpadnic v trĹĄko jedro, kar precejĹĄen zalogaj je bila prenova mostu, uredili so ĹĄe nekaj udorov, nadaljujejo nekatere projekte, kot so Ĺ˝egnan studenec, v katerem iĹĄÄ?ejo dodatne vire vode, Zelena shema Slovenije, vkljuÄ?ili so se v aktivnosti za manj plastike. ÂťZavedam se, da je urejena infrastruktura izjemnega pomena za zadovoljstvo obÄ?anov, vendar ceniti velja tudi drobne radosti, ki jih prinaĹĄa Ĺživljenje: iskren stisk roke, klepet s prijateljem, druĹženje in spoznavanje novih ljudi, pridobivanje

Tatjana PodgorĹĄek

zadevajo Ĺže nekaj Ä?asa, odprli so Ĺže prispele ponudbe na razpis, a vse presegajo predvideno vsoto. Na seznamu aktivnosti je tudi iskanje moĹžnosti za gradnjo doma za ostarele, sama pa si zelo prizadeva za izgradnjo novih stanovanj ali druge moĹžnosti poselitve, s Ä?imer bi privabili v obÄ?ino Ä?im veÄ? novih obÄ?anov. So morda korak bliĹžje reĹĄitvi oskrbe s pitno vodo in izgradnjo kanalizacijskega omreĹžja? ÂťOba projekta sta zaradi velikosti obÄ?inskega proraÄ?una in potrebnih vlaganj v veliki zagati. Vodovodni sistem

ObÄ?ina Gornji Grad praznuje 30. junija. Na ta dan leta 1928 je bil kraj proglaĹĄen za mesto. Vrsto let so slavnostno sejo tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta zdruĹžili s praznovanjem dneva drĹžavnosti.

Zaradi epidemije korona virusa so se tamkajĹĄnji svetniki skupaj z obÄ?inskim vodstvom odloÄ?ili, da letos prireditev ne bo. Tudi ne slavnostne seje in podelitve obÄ?inskih priznanj in nagrad za letos. LetoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem bodo tako priznanja podelili na slavnostni seji obÄ?inskega sveta prihodnje leto. Ĺ˝upan Anton Ĺ peh je prepriÄ?an, da so priÄ?akovanja od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika dopolnili. ÂťVeliko si prizadevamo za projekte, kot so izgradnja obvoznice, katere glavni

LetoĹĄnji dobitniki obÄ?inskih priznanj in nagrad

Ana NuĹĄa Rebernik (druga z leve) z letoĹĄnjimi obÄ?inskimi nagrajenci

Karitas, Marko Marovt ter ÄŒebelarska druĹžina ReÄ?ica ob Savinji ob 50-letnici delovanja. Podelili so ĹĄe Ĺžupanovo priznanje mladim za odliÄ?ne uÄ?ne doseĹžke v reÄ?iĹĄki osnovni ĹĄoli.

novih znanj ‌ Tudi to so drobni kamenÄ?ki, ki sestavljajo mozaik Ĺživljenja,ÂŤ je med drugim povedala Rebernikova. Za naloĹžbe namenjajo v lokalni skupnosti od 200 do 300 tisoÄ? evrov na leto.

Uredili dve vpadnici v trťko jedro ‌

ObÄ?ani si Ĺželijo boljĹĄe ceste

Ĺ˝upanja Ana NuĹĄa Rebernik je v nagovoru zbranim dejala, da imajo kaj pokazati, ĹĄe veÄ? pa je pred njimi. Med doseĹžke od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika je v pogovoru z nami

7

MED VAMI

24. junija 2020

Tisto, kar je pred njimi in kar si obÄ?ani najbolj Ĺželijo, je koncesija za vzdrĹževanje in obnovo cest.

NaloĹžba je vredna 5,7 milijona evrov oziroma veÄ? kot 300 tisoÄ? evrov na leto. Za koncesijo si pri-

LetoĹĄÄ? bo ena od prednostnih nalog, a teĹžko reÄ?em, kdaj se bomo projekta skupaj z ObÄ?inama Nazarje in Mozirje tudi lotili. ÄŒakamo na moĹžnost pridobitve nepovratnega denarja v okviru Razvojne agencije Savinjske regije za obdobje 2020–2027.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kakĹĄno bi bilo njeno sporoÄ?ilo obÄ?anom ob prazniku, pa je Ana NuĹĄa Rebernik odgovorila: ÂťVeÄ? strpnosti, sodelovanja, manj egoizma in morda bomo res priĹĄli kam.ÂŤ

Znova so v Sloveniji omogoÄ?ene od 28. aprila

Velenje – Epidemija Covida-19 je tako ali drugaÄ?e spremenila Ĺživljenje in predrugaÄ?ila marsikateri naÄ?rt. ZaobĹĄla ni niti zaljubljencev in zaroÄ?encev.

Po uvedbi ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja okuĹžb so bili prisiljeni odpovedati ali prestaviti poroko.

Poroka je doĹživetje, ki ga mladoporoÄ?enci Ĺželijo deliti z druĹžino in prijatelji, kar pa v Ä?asu epidemije, da ne bi te postale ĹžariĹĄÄ?e ĹĄirjenja tega virusa, ni bilo mogoÄ?e. Izvajanje porok je v Sloveniji znova omogoÄ?eno od 28. aprila.

Zaradi epidemije so torej ĹĄle na ÂťÄ?akanjeÂŤ tudi poroke. Po uvedbi ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja okuĹžb je bilo v Sloveniji po neuradnih podatkih odpovedanih 365, prestavljenih pa 152 porok. Na obmoÄ?ju pristojnosti Upravne enote Velenje je bilo v Ä?asu epidemije in po njej odpovedanih sedem porok (marca 2, aprila 1, maja 0, junija 4).

ÂťBodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj!

Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj!ÂŤ

đ&#x;”˛

Tudi poroke so ĹĄle Âťna Ä?akanjeÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

NajviĹĄje priznanje, zlati grb ObÄ?ine za leto 2020, bosta prejela Marija BrezovĹĄek ter tamkajĹĄnje kulturno druĹĄtvo, grb ObÄ?ine SreÄ?ko Pisnik, JoĹžef Rajter ter Franc TevĹž, 15 obÄ?anov pa je na seznamu dobitnikov priznanj ObÄ?ine.

Maja Kotnik HriberĹĄek matiÄ?arka z oddelka za upravno-notranje zadeve je pripravila primerjavo ĹĄtevila izvedenih in ĹĄe naÄ?rtovanih porok v aktualnih mesecih za poroÄ?ne obrede na obmoÄ?ju pod Upravno enoto Velenje. Podatki

kaĹžejo, da Covid-19 v primerjavi z lanskim letom, vsaj tukaj, ne bo tako bistveno vplival na izvedbo obredov. Maja lani jih je bilo 18, maja letos 11, junija lani 21, letos jih bo 17. Za julij pa je Ĺže zdaj napovedanih 9 porok, avgusta 8 in septembra 6. đ&#x;”˛

800 tisoÄ? evrov skupaj s sredstvi sofinaniranja naj bi znaĹĄala vlaganja za izboljĹĄanje kakovosti bivanja in dela obÄ?anov ter obÄ?ank.

ObÄ?ani bi si zagotovo Ĺželeli ĹĄe kaj veÄ?, meni sogovornik, tudi sam si, a z nekaj manj kot 2,9 milijoni evrov v obÄ?inski blagajni teĹžko, saj ima obÄ?inski proraÄ?un ĹĄe druge porabnike. ÂťTeĹžko smo primerljivi z bolj razvitimi gospodarskimi obÄ?inami v Zgornji Savinjski dolini in velikokrat imamo obÄ?utek, da je delitev bremena pri Anton Ĺ peh: ÂťPri izvedbi projektov takĹĄnih skupnih projektih, upamo na najboljĹĄe oziroma na luÄ? na kot je reĹĄevanje teĹžav zdrakoncu tunela.ÂŤ vstva doline, nepraviÄ?no.ÂŤ V negotovih Ä?asih, ki jih investitor je sicer drĹžava. 40 let je povzroÄ?ila epidemija korona se zanjo trudimo in danes smo virusa, teĹžko naÄ?rtujejo aktivnonajbliĹžje izvedbi. Do jeseni naÄ?r- sti, meni Anton Ĺ peh. Prizadevatujemo preselitev obÄ?inske upra- nja bodo usmerili predvsem v nave v prostore Komunale Gornji daljevanje Ĺže zaÄ?etih projektov, Grad, ta pa se seli v obrtno cono snovanje novih z zavedanjem, da oziroma v prostore nekdanjega bo njihova izvedba v precejĹĄnji podjetja Smreka, ki jih je zanjo meri odvisna od moĹžnosti sofiodkupila lokalna skupnost,ÂŤ je nanciranja drĹžave. Eden takĹĄnih naĹĄteval in dodal, da veliko vla- je ureditev oskrbe s pitno vodo. gajajo ĹĄe v posodobitev cestne in- Pri tem se bodo vkljuÄ?ili v izvedfrastrukture. Prav v tem trenutku bo projekta za celotno Zgornjo nadaljujejo drugo fazo ureditve Savinjsko dolino. Zanj obÄ?ine in posodobitve ceste v Florjan, doline Ä?akajo na pridobitev koki je velik cestni projekt. KonÄ?a- hezijskega denarja. đ&#x;”˛ li naj bi ga prihodnje leto. Blizu

Radoslav Razlag - Jakob

SvetniĹĄka skupina v svetu MO Velenje

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo ob dnevu drĹžavnosti in Ĺželimo ponosno praznovanje ob visoko dvignjenih slovenskih zastavah.

Svetniki: Suzana KavaĹĄ, Andrej Vrbec, Sebastjan Apat, Iva Lilija, Andrej KmetiÄ? in Maja Naraglav

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

Lirikonfestu Ä?estitke za pogum ÂťV Ä?asu in drĹžavi, v kateri Ĺživimo, je podeliti literarno nagrado avtorju, ki ni Slovenec in ne piĹĄe v slovenskem jeziku, zelo pogumno in Lirikonfestu Ä?estitam za to,ÂŤ je dejala letoĹĄnja dobitnica velenjice–Ä?aĹĄe nesmrtnosti Lidija Dimkovska Tina Felicijan

Velenje, 17.–18. junij – Velenjska knjiĹžna fundacija Ĺže 19 let z vseslovensko in mednarodno uglednimi festivalnimi nagradami ter priznanji izkazuje pozornost in poklon vrhunskim slovenskim in tujim knjiĹževnim ustvarjalcem, prevajalcem in mednarodnim posrednikom, ki jih praviloma maja povabi v Velenje na festival liriÄ?nega in potopisnega obÄ?utja. Zaradi letoĹĄnjih izrednih razmer so se druĹžili predvsem na daljavo in s spletnimi razmisleki razpravljali na temo festivalnega sklica: Babilonski in slonokoĹĄÄ?eni stolpi pesniĹĄko-potopisnega omamljanja s podvpraĹĄanji o enoinistosti v slovenski poeziji, egocentrizmu in prepotentnosti pesnikov. Naposled pa je organizatorjem uspelo izvesti tudi dvodnevno sreÄ?anje v Ĺživo z debatnimi omizji in literarnimi branji ter osrednji dogodek Akademijo PoetiÄ?na Slovenija – slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj Lirikonfestovim lavreatom.

Za 15. podeljeno osrednjo Lirikonfestovo knjiĹževno nagrado velenjica–Ä?aĹĄa nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniĹĄki opus za odrasle v 21. stoletju, ki je tudi letos denarna (3.000 evrov), je letoĹĄnja strokovno-umetniĹĄka Ĺži-

24. junija 2020

rija 21 svetovalcev izbrala pesnico Lidijo Dimkovsko, ki s svojo poezijo gradi mostove med veÄ? jeziki in kulturami. Z vrhunskima pesniĹĄkima zbirkama pH nevtralna za Ĺživljenje in smrt (2012) in ÄŒrno na belem (2017), je avtorica, ki Ĺže dve desetletji Ĺživi in ustvarja v Sloveniji, veÄ? kot dokazala, da si naslov slovenska pesnica s povezovanjem obeh kultur v svojem jeziku za-

branja in pisanja. Pri pisateljih se mi ne zdi potrebna jezikovna asimilacija, paÄ? pa integracija – da lahko takĹĄna, kot sem, pripadam tudi slovenski kulturi in literaturi. Zato je zame velenjica–Ä?aĹĄa nesmrtnosti ĹĄe toliko veÄ?ja nagrada, ker je tudi nagrada za slovensko kulturo, ki se je

dnja slovenska zahvala in mednarodno priznanje kulturnim posrednikom, ki po svetu ĹĄirijo zavedanje in vĂŠdenje o slovenski literaturi in jeziku oziroma z njima vzpostavljajo trajnejĹĄi mednarodni kulturni dialog, je prejel slovenski literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik za Ĺživljenjsko

â?ą

Festivalna antologija Rp./ Lirikon21, ki vsako leto pospremi festival, bo letos najprej izĹĄla v video dokumentarni obliki, po selekciji pa jo bodo jeseni ĹĄe natisnili.

sluĹži ravno toliko kot njeni stanovski kolegi, ki so se v tej drĹžavi rodili, je izbor utemeljila Ĺžirija in dodala, da so s tem naredili preboj med slovenskimi literarnimi nagradami. Nagrajenka pa ga je pokomentirala: ÂťZa umetniĹĄko pisanje sem izbrala svojo materinĹĄÄ?ino, ker je moj materni jezik moja hiĹĄa bitja, v kateri Ä?uvam spomine na otroĹĄtvo, prvo uÄ?enje

Lirikonfestove degustacije iz Ä?aĹĄe poezije in razprave o aktualnih temah v sodobni evropski knjiĹževnosti so privabile dosedanje in nove dobitnike festivalnih nagrad in priznanj, med njimi Lidijo Domkovsko (z mikrofonom), ki je navduĹĄevala s svojimi razmisleki o jezikovnih in kulturnih prepletanjih. Foto: Sabina Plaznik

zaÄ?ela odpirati tudi ustvarjalcem, ki Ĺživijo v Sloveniji, ustvarjajo pa v tujem jeziku.ÂŤ Ĺ˝e 17. podeljeno mednarodno Pretnarjevo nagrado s Ä?astnim naslovom ambasador slovenske knjiĹževnosti in jezika, ki je osre-

POLETNI PLESNI VEÄŒER OB JEZERU

delo, izkazano z osnovanjem in Ĺže dobri dve desetletji neutrudnim moderiranjem diskusijskega foruma SLOVLIT – osrednjega slovenskega mednarodnega informativnega medija za literarnovedni, slovenistiÄ?ni svet. Tudi to je bila nekoliko nekonvencionalna poteza, pravi programska koordinatorica Lirikonfesta in Ä?lanica Ĺžirij UrĹĄka ZupanÄ?iÄ?, saj so tokrat prviÄ? nagradili povezovanje preko spleta. ÂťIz nagrad se obiÄ?ajno norÄ?ujem, ker jih ljudje dobivamo takrat, ko se zaÄ?ne Ĺživljenje iztekati,

obiÄ?ajno pa nam jih podeljujejo tisti, s katerimi imamo prijateljsko vez. Jaz sem oba pogoja izpolnil.

Nagrado mi je podelil bivĹĄi ĹĄtudent v Ĺživljenjskem obdobju, ko je to priÄ?akovati. ÄŒlovek, ki dobi nagrado, nima veÄ? priloĹžnosti, da bi tarnal nad svojo osamljenostjo, nerazumljenostjo, vzviĹĄenostjo.

Ni veÄ? idealni posameznik, loÄ?en od druĹžbe, ki ga ne razume, temveÄ? Ĺživi v svojem Ä?asu. Seveda pa sem nagrade iskreno vesel, saj je izzvala toliko pohval, da bi potoÄ?il solzo, Ä?e bi hotel biti sentimentalen,ÂŤ je nagrajenec dejal ob prevzemu.

Letos so bili za festivalno prevajalsko priznanje Lirikonov zlat razpisno prednostni jeziki beloruĹĄÄ?ina, ukrajinĹĄÄ?ina in madĹžarĹĄÄ?ina ter prevodi dobitnikov velenjice– Ä?aĹĄe nesmrtnosti v nemĹĄÄ?ino. Ĺ˝irija je presodila, da si za najboljĹĄe festivalne prevode poezije plaketo zasluĹži slovenska knjiĹževna prevajalka Gabriella GaĂĄl za vrhunske festivalne prevode pesmi GĂĄborja Scheina in IstvĂĄna VĂśrĂśsa iz madĹžarĹĄÄ?ine v slovenĹĄÄ?ino. ÂťVse, kar Ä?lovek izraĹža, lahko izrazi v vsakem jeziku enako.

Seveda mora najti kod za prenos iz izvirnika v drug jezik, najbolj pomembno pa je dobro razumevanje izvirnika. Poleg prevajanja filozofskih besedil je precizno prevajanje poezije ĹĄe poseben izziv prav zaradi zapletenih misli.

Te nagrade sem zelo vesela, predvsem zato, ker sem za prevajanje lahko izbrala pesnika po svojem izboru, veliko pa mi pomeni, da sta bila tudi povabljena na festival,ÂŤ je dejala nagrajenka.

Vseslovensko knjiĹževno nagradao krilata Ĺželva za najboljĹĄi slo-

Lirikonfest predstavlja in popularizira umetniĹĄko literaturo 21. stoletja, zlasti z izvirno in prevedeno novejĹĄo poezijo ter premiĹĄljevanji o spoznavni in kritiÄ?ni vlogi umetniĹĄke literature v evropski druĹžbi in ĹĄirĹĄe vzpostavlja in ĹĄiri mednarodna sodelovanja ter zdruĹžuje izvirne in prevodne objave, predstavitve, branja, literarna omizja, mednarodna sodelovanja in gostovanja, nagrade in prireditve ter rezidenÄ?na bivanja, s katerimi se je v dosedanjih 19 letih predstavilo Ĺže okrog 1500 uveljavljenih in uveljavljajoÄ?ih se evropskih in drugih knjiĹževnih ustvarjalcev, prevajalcev, strokovnih interpretov, urednikov, mednarodnih posrednikov slovenske literature in jezika drugim narodom, organizatorjev mednarodnih knjiĹževnih festivalov in drugih poznavalcev ter spremljevalcev sodobne umetniĹĄke literature, zlasti poezije in slovenskega potopisa.

Za glasbo z najveÄ?jimi hiti za vse generacije bosta skrbela

Izbirate lahko med izvrstnima menijema za 12 eur

4. 7.

OB 19. URI

Vstopnine ni. Rezervacije: 03/ 586 64 62

venski potopis preteklega leta so letos podelili slovenski pisateljici potopiski Petri Vladimirov za potopisno knjigo Evforija: 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja, nagrada pa je bila enako kot lani tudi finanÄ?na (1500 evrov). ÂťAvtorica je s tem delom v damskem slogu pometla z vrsto sploĹĄno sprejetih predsodkov in odkrito neumnih prepriÄ?anj ter bralcu v pristnem in soÄ?nem jeziku postregla z dobronamernimi in soÄ?utnimi sporoÄ?ili,ÂŤ je Na Lirikonfestovem sreÄ?anju so pogreĹĄali knjiĹževno ĹĄpansko prevajalko Mario Olivio Ă vili Ruiz iz Granade, letos izbrano Lirikonfestovo rezidentko, ki jo bodo z ustvarjalnim bivanjem v Velenju predvidoma gostili jeseni. Sicer so se minuli teden v Velenju sestali madĹžarski, hrvaĹĄki, avstrijski in domaÄ?i gostje. presodila Ĺžirija in posebej poudarila avtoriÄ?in duhovit slog ÂťZ vsemi teĹžkimi stvarmi v Ĺživljenju se spopadam s humorjem. To je bilo dobrodoĹĄlo tudi pri nastajanju te knjige, ki ne bi bila berljiva, Ä?e bi bila napisana na resen, teĹžek naÄ?in. Opisane situacije v trenutku dogajanja res niso bile zabavne.

SmeĹĄne so postale ĹĄele pri opisovanju,ÂŤ je povedala, zakaj je izbrala humorni pristop k prepletu dveh zgodb – pohodu varovancev vzgojnega zavoda iz Kranja na slovensko obalo in gorskemu teku po Pirenejih. ÂťNagrada mi veliko pomeni predvsem zato, ker sem knjigo posvetila otrokom z manj priloĹžnostmi, ki pristanejo v vzgojnih zavodih. Javnosti sem namreÄ? Ĺželela pokazati njihove pozitivne zgodbe, doseĹžke.ÂŤ Letos je Velenjska knjiĹžna fundacija v sklopu nagrad in priznanj Lirikonfesta Velenje prviÄ? razpisala festivalno priznanje mlada Ĺželva, za katero so lahko s kratkim potopisom kandidirali vsi mladi slovenski popotniki, stari med 16 in 26 let. Sosvet je presodil, da letos nagradi potopis Azijski krog avtorice Katje Sluga, ki v njem doĹživeto in z velikim obÄ?utkom za kulturo svojega okolja piĹĄe o potovanju po Tajski, Japonski in Tajvanu.

Zapis lahko preberete v festivalni antologiji Lirikon21.

DemokratiÄ?na stranka upokojencev Slovenije ObmoÄ?ni odbor Velenje

Skupaj za boljĹĄi jutri.

To so naĹĄi cilji, za vse generacije! ÄŒestitamo ob dnevu drĹžavnosti!

SvetniĹĄka skupina DeSUS MO Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

24. junija 2020

Ĺ e zadnji poletni veÄ?er v amfiteatru Poletne kulturne prireditve na velenjski promenadi predstavljajo lokalno ustvarjalnost – V torek se zakljuÄ?i poletni del, VeÄ?eri v amfiteatru pa se vrnejo jeseni

in Bernarda KovaÄ?iÄ?, Fanika Ĺ˝gank, nazadnje pa se jim je pridruĹžil Marko Juvan, ki pesem obogati z diatoniÄ?no harmoniko. Kot pravijo, peli so in ĹĄe bodo, saj je slovenska pesem prelepa in ne sme utoniti v pozabo.

Ob 19. uri pa bodo nastopili Ä?lani Torkove junijske veÄ?ere so popestrili citrarjev pa kot najbolj preĹĄmentani Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda, lokalni kulturno-umetniĹĄki ustvarjal- ljudski pevci. Dvakrat so snemali za ki v Velenju deluje Ĺže od leta 1971 in ci, ki so nastopali v ciklu VeÄ?eri v am- glasbeni inĹĄtitut za narodopisje v Lju- v svojih vrstah zdruĹžuje ljubitelje plefiteatru na velenjski promenadi. Na bljani in bili veÄ?krat gostje v radijskih sa, petja, igranja na inĹĄtrumente ter prireditvenem prostoru ob reki so se in televizijskih oddajah, posneli pa so poustvarjanja plesnega in pesemskega predstavila druĹĄtva, ki gojijo razliÄ?ne tudi tri zgoĹĄÄ?enke. Danes v skupini pre- izroÄ?ila razliÄ?nih predelov Slovenije in kulture in delujejo v razliÄ?nih kultur- pevajo Franc in Dragica Lesnjak, JoĹže zamejstva. Plesalci in godci v druĹĄtvu no-umetniĹĄkih panogah. obvladajo veliko plePrihodnji torek bosta snih postavitev, ki jih na sporedu kar dva ljudprikazujejo na raznih sko obarvana dogodka. nastopih v Sloveniji in Ob 18. uri bodo nastopili tujini, vedno znova pa Ljudski pevci Prijatelji, vadijo in izpopolnjujejo Ä?lani sekcije Kulturnega svoje znanje obstojeÄ?ih druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, odrskih postavitev ter ki izhajajo iz tamkajĹĄnje ga izpopolnjujejo z noFolklorne skupine Oljka. vimi plesi, pesmimi in Prijatelji so druĹžinsko-priglasbo. jateljska skupina, ki deluS torkovim veÄ?erom je od leta 1993. Njihovo se poletni del cikla zaposlanstvo je ohranjanje kljuÄ?uje, lokalni ustvarljudske pesmi, ki so se jih jalci pa se bodo v amfinauÄ?ili od svojih predniteater vrnili septembra, kov, pravijo. Na sreÄ?anju ko bo program sestaviljudskih pevcev so bili VeÄ?ere v amfiteatru so polepĹĄale Ä?lanice Vokalne skupine Planike la Zveza kulturnih drudvakrat izbrani za drĹžav- (KUD Ravne pri Ĺ oĹĄtanju) pod vodstvom Ĺ pele ObĹĄteter. Foto: P. Ĺ˝agar ĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛ tf no sreÄ?anje, na sreÄ?anju

Prostor in gib v risbi in grafiki V Galeriji Velenje se s prestopanjem med petimi cikli grafik in risb predstavlja scenografka in likovna umetnica Tina Mohorović Tina Felicijan

Tina Mohorović se na obeh podroÄ?jih svojega umetniĹĄkega udejstvovanja – pri scenografiji in grafiki – ukvarja s prostorom, pravi, vendar podroÄ?ij ne povezuje, saj sta ustvarjalna procesa, Ä?eprav gre pri obeh za osmiĹĄljanje prostora, razliÄ?na. Prostor raziskuje od znotraj navzven, je njen pristop pokomentirala kustosinja razstave mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek. ÂťRaziskuje odnos v prostoru, ki ima razliÄ?ne funkcije, ter anomalije in Ä?udesa v njem.ÂŤ Pri likovnem ustvarjanju prostor ni vedno dimenzija, v kateri se objekti pojavljajo bodisi v ospredju bodisi v ozadju, paÄ? pa je tudi metafora notranjega sveta – razmiĹĄljanj, obÄ?utkov in drugih psihiÄ?nih stanj. Prestopanja – tako je poimenovan eden od petih ciklov iz zadnjih dveh let in celotna razstava – so njen prehod od obdelovanja zunanjega prostora in drobcev zgodb razliÄ?nih

posameznikov v njem do metaforiÄ?nega in dobesednega pogleda pod koĹžo, s katerim preide tudi v raziskovanje anatomije giba. ÂťNaÄ?in premikanja v prostoru pomembno vpliva na njegovo zaznavanje. Zaradi poĹĄkodbe, ki me je ustavila, sem se zavedla pomena gibanja in operiranja v prostoru za percepcijo, na drugi strani pa pomena notranjosti, torej miĹĄiÄ?ja, okostja za kakovostno Ĺživljenje,ÂŤ je avtorica povedala, kaj je spodbudilo nastajanje cikla Kostenja, v katerem s kemiÄ?nim svinÄ?nikom precizno izrisuje spoje kosti z mehkim tkivom, ki se z dodanimi figurami gledalcu predstavljajo kot nadrealistiÄ?ne pokrajine.

Ustvarja v razliÄ?nih likovnih tehnikah, med katerimi izstopata globoki tisk in risba, ki jih izbira glede na vsebino dela. ÂťPri globokem tisku suhe igle ali jedkanice me navduĹĄuje, da pod velikim pritiskom nastane rahla linija in se ta pritisk Ä?uti na podobi,ÂŤ je

Foto: Ksenija Mikor

Tina Mohorović se je leta 1988 rodila v Novem mestu. Študirala je likovno pedagogiko in diplomirala iz grafike globokega tiska, nato pa je na AGRFT magistrirala iz scenskega oblikovanja. Leta 2016 je prejela ťtudentsko Preťernovo nagrado za scenografijo.

navedla primer in dodala, da se pri svojem delu, ki je sicer v najveÄ?ji meri intuitivno, velikokrat ukvarja z osamljenostjo posameznika, vrĹženega v ta svet, in premiĹĄljuje o odnosu med posamezniki in druĹžbo.

V prvem delu razstave sta na ogled cikla Anonimi in Avtoportreti, iz katerih je s predelavo matric nastal letoĹĄnji cikel Prestopanja. V zgodnjem nadstropju so ĹĄe risbe iz cikla Kostenja. Tako postavitev nudi prehajanje od zunanjega prostora v podkoĹžje oziroma od druĹžbenega v intimno. †đ&#x;”˛

9

Podelili so bralne znaÄ?ke za odrasle Z zakljuÄ?kom bralne znaÄ?ke za odrasle se je zaÄ?ela sezona poletnega branja in druĹženja ob knjigah Tina Felicijan

KnjiĹžnica Velenje je ob mednarodnem dnevu pismenosti 8. septembra odprla 11. sezono bralne znaÄ?ke za odrasle, ki bi se morala zakljuÄ?iti 23. aprila ob dnevu knjige. Ker takrat ĹĄe niso mogli izvesti tradicionalne podelitve priznanj in bralcev nagraditi z druĹžbo izbrane gostje SaĹĄe PavÄ?ek, so bralno znaÄ?ko podaljĹĄali do minulega tedna, ko so naposled le lahko priredili sreÄ?anje ljubiteljev lepe besede.

V projekt za spodbujanje bralne kulture med odraslimi, ki poteka pod geslom Odprimo knjige, se je letos vkljuÄ?ilo nekoliko manj ljudi kot lani, kar je nekako v nasprotju s priÄ?akovanji, povezanimi z domnevo, da so ljudje v Ä?asu epidemije veÄ? brali, saj je izposoja digitalnih knjig strmo naraĹĄÄ?ala, mnogi pa so komaj Ä?akali, da bo knjiĹžnica znova odprta. Vendar manjĹĄe ĹĄtevilo bralnih znaÄ?k – okrog 40 so jih podelili – ne kaĹže, da so ljudje manj brali, razmiĹĄlja sodelavka KnjiĹžnice Velenje Brina Zabukovnik JeriÄ?. ÂťÄŒeprav je v projektu sodelovalo manj bralcev, verjamem, da so ljudje v Ä?asu izolacije veliko brali. Treba je upoĹĄtevati, da je bil dostop do literature omejen,ÂŤ pravi in pojasnjuje, da morda v elektronski razliÄ?ici niso bile na voljo vse knjige iz nabora bralne znaÄ?ke. Glede na to, da je knjiĹžniÄ?na izposoja nekoliko upad-

la, pa sklepa, da vsi niso oddali kartonÄ?kov, saj so nekateri ĹĄe precej zadrĹžani do obiska knjiĹžnice. Ĺ e zdaj jo mnogi obiĹĄÄ?ejo redkeje in takrat naberejo veÄ? knjig ali pa jih predhodno naroÄ?ijo in le prevzamejo. ÂťPo prvem mesecu ponovnega obratovanja imamo obÄ?utek, da ljudje ĹĄe niso obudili prejĹĄnjih navad obiskovanja knjiĹžnice.ÂŤ V naboru 25 enot so kot vsako leto bili tudi naslovi domaÄ?ih avtorjev. Lani je Peter Rezman v sodelovanju z Jernejo FerleĹž izdal zbirko kratkih zgodb Maribor paralaksa. Vsaka po dve knjigi sta napisali tudi Agata Ĺ umnik Zgonc in Lidija Ĺ tefanec. Veliko bralcev pa je poseglo po zbirkah Velenjske zgodbe Bojana GlavaÄ?a. Iz slovenske literature so sodelavci knjiĹžnice med drugim predlagali v branje Mazohistko Katje Perat in KoĹĄÄ?ek Ä?okolade v pasji dlaki Monike Ĺ˝agar – knjigi, ki sta bili ĹĄe posebej zaĹželeni.

NajveÄ? bralcev pa je poseglo po lanskem prejemniku nagrade krilata Ĺželva za najboljĹĄi slovenski knjiĹžni potopis leta 2018 – Jakobu J. Kendi in potopisnem romanu ApalaĹĄka pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike. V naboru so bili tudi pesniĹĄki naslovi Andreja Rozmana Roze, Kristjana KoĹželja, Jureta Jakoba in SaĹĄe PavÄ?ek, seveda pa ni manjkalo najbolj izstopajoÄ?ih tujih avtorjev. đ&#x;”˛

V velenjski knjiĹžnici so Ĺže uredili kotiÄ?ek s predlogi za poletno branje, pripravili pa so tudi VreÄ?ke poletnega branja – sveĹžnje raznovrstnih knjig po izboru sodelavcev knjiĹžnice.

Vabila bo knjiĹžnica na prostem na velenjski plaĹži, kjer bodo potekali tudi bralni veÄ?eri. V kavarni Lucifer pa bodo prirejali potopise.

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

24. junija 2020

UglaĹĄena brat in sestra Glasbene slike je pred Galerijo Velenje ustvarjal tudi Duo Urban in Katarina Tina Felicijan

OÄ?arljiv bratsko-sestrski duet Urbana in Katarine MeĹža ne pritegne z izstopajoÄ?im videzom in ne animira obÄ?instva z govoriÄ?enjem ali energiÄ?nim nastopom, paÄ? pa z akustiÄ?nimi priredbami uspeĹĄnic in manj znanih skladb tujih in domaÄ?ih izvajalcev, ki z njuno umirjeno energijo in interpretacijo dobijo povsem nov zven, pa tudi z avtorsko glasbo. Urban pouÄ?uje klasiÄ?no kitaro na velenjski glasbeni ĹĄoli, Katarina pa se na biotehniĹĄki fakulteti pripravlja na magisterij iz ekologije in biodiverzitete. Kot duet Ĺže nekaj let nastopata na razliÄ?nih prireditvah, civilnih in cerkvenih porokah, pripravila sta tudi samostojne akustiÄ?ne veÄ?ere in glasbene potopise. Sicer pa rada zaigrata in zapojeta v gozdu, ob reki ali tabornem ognju.

vahne interpretirata tako, da pristaja klasiÄ?ni kitari in njunemu slogu, Ä?eprav nobeden od njiju ni ravno umirjen tip Ä?loveka. ÂťSicer sem polna energije, posluĹĄam tudi rock in podobne zvrsti, a glasba je zame sprostitev in sprosti me umirjena glasba, zato tĂĄko tudi rada izvajam.ÂŤ Tudi Urban je Ĺže med glasbe-

opravilom, pogosto je snov mojih besedil narava, sicer pa z njimi izraĹžam sebe,ÂŤ pravi.

Tudi Urban se je po tem, ko je opravil ĹĄtudijske obveznosti in repertoar, ki ga je moral naĹĄtudirati, spopadel s skladanjem, ki mu je leĹžalo Ĺže v otroĹĄtvu, zdaj pa bi rad pisal veÄ?. Tako sta tudi kratek koncert za obÄ?in-

Bojan PavĹĄek

Kri ni voda

OtroĹĄtvo sta preĹživela v Podkraju in Ĺ martnem ob Paki, danes pa Urban Ĺživi v Velenju.

Glasba je od nekdaj del njune druĹžine. StarĹĄi in stari starĹĄi so aktivni v raznih pevskih zborih in tako sta tudi sama Ĺže od malega naklonjena prepevanju. Prirojen obÄ?utek za muziciranje sta dodatno razvila v velenjski glasbeni ĹĄoli, kjer se je Katarina uÄ?ila klavirja, tri leta starejĹĄi Urban pa kitare. Glasba Urbanu, ki je dosegel glasbeni magisterij in je profeKatarina in Urban se ne vidita na velikem odru, paÄ? pa uĹživata v intimnih ambientih, s sor kitare, tlakuje poklicno pot. Naravoslovki katerimi se s svojim glasbenim slogom odliÄ?no ujemata.

Katarini, ki jo prijatelji poznajo kot ljubiteljico narave in obÄ?udovalko roĹž, pa lepĹĄa prosti Ä?as. nim izobraĹževanjem raje izvajal skladbe, ki stvo na Titovem trgu popestrila z avtorskimi ÂťSama sem ob klavirju rada zapela. To je bil so zahtevale bolj Ä?ustvene interpretacije, Ä?e- skladbami. zame pobeg od vsakdanjika in sprostitev,ÂŤ pra- prav v Ĺživljenju ni tako umirjen kot na odru. vi Katarina, ki poleg glasu duetu dodaja zvok V prostem Ä?asu pa posluĹĄata raznovrstno Glasbeni potopis ukulele. Kot srednjeglasbo – odvisno od Ko je Katarina pred dvema letoma prehodiĹĄolka je prepevala v rarazpoloĹženja. la znamenito ĹĄpansko romarsko pot El Camiznih bendih in je danes no, ki si jo je – seveda – popestrila z glasbo, ÂťNiÄ? ne naÄ?rtujeva, vse se zgodi,ÂŤ Ä?lanica skupine SansTudi sama je Urbana nagovorila k ustvarjanju novega pravi vokalistka o dinamiki Dua Ur-serif. Urban pa se veÄ? ustvarjata repertoarja za spremljavo njenega potopisa. ban in Katarina. ÂťPrirejava skladbe, ukvarja z resno glasbo Katarina Ĺže od malih Ĺ˝elela si je namreÄ? podati svojo popotniĹĄko ki so nama vĹĄeÄ?, Ĺželiva pa spontano in je koncertno aktiven nog piĹĄe skladbe. Ta- izkuĹĄnjo, obarvano z glasbo, ki je spremljala nadgrajevati repertoar z avtorskimi s klasiÄ?no kitaro. krat je sicer posluĹĄala njeno hojo, ali pa se je medtem izvila iz misli skladbami,ÂŤ pa pravi kitarist.

Katarina je bila ĹĄe najstniĹĄke idole, s ka- na papir, kot denimo avtorska skladba Letni deklica, Urban pa najterimi danes nima niÄ? Ä?asi. ÂťZ Urbanom sva naĹĄtudirala izbrane stnik, ko sta zaÄ?ela nastopati na druĹžinskih veÄ? skupnega. Je pa ĹĄe iz tistega Ä?asa ostala skladbe in zaÄ?ela izvajati glasbene potopise, rojstnih dnevih in vaditi za posebne prilo- njena prva avtorska pesem z naslovom Kje ki so mi resniÄ?no v veselje in uĹžitek,ÂŤ je ĹĄe Ĺžnosti. Glasba ju je od nekdaj povezovala, si ti, za katero je napisala tako besedilo kot povedala in povabila na katerega od njunih nista pa vedno bila tako skladna kot danes. melodijo, spremljavo za klavir ji je pomagala koncertov ali na druĹžbena omreĹžja, kjer tudi ÂťStarejĹĄa ko sva, laĹžje sodelujeva. Prej pa sva aranĹžirati Katja Gruber. Imela je 14 let, ko je sicer redno objavljata akustiÄ?ne utrinke svose bila sposobna spriÄ?kati v nekaj minutah,ÂŤ skladbo predstavila v oddaji Veseli tobogan jega druĹženja, ĹĄe posebno aktivna pa sta bila pravi Urban, ki se pri kakĹĄni skladbi tudi sam na Radiu Slovenija, kar je bila njena prva med epidemijo. đ&#x;”˛ oglasi in pospremi Katarinin vokal. Izbirata takĹĄna izkuĹĄnja. ÂťVelikokrat se mi utrne mibolj umirjene skladbe oziroma tiste bolj Ĺži- sel med sprehodom ali kakim vsakdanjim

Ob dnevu knjiĹžnice so se sladkali s ĹĄaleĹĄko poezijo Tokrat so dan KnjiĹžnice Velenje preĹživeli doma, na ĹĄiroko odprli vrata stalnim in novim Ä?lanom, se druĹžili bo glasbi ter na ovitke Ä?okolade natisnjeni poeziji domaÄ?ih avtorjev Velenje, 19. junij – KnjiĹžnica Velenje ohranja tradicijo dneva knjiĹžnice, ki seĹže ĹĄe v Ä?as Kulturnega centra Ivana Napotnika. V spomin na v Zavodnjah rojenega in 19. junija 1960 preminulega kiparja, po katerem se je center imenoval, ĹĄe danes praznujejo dan knjiĹžnice tretji petek v juniju, ki je najbliĹžji obletnici njegove smrti, letos pa se je celo ujemal.

ObiÄ?ajno so dan knjiĹžnice izkoristili za izobraĹževalne ekskurzije sodelavcev v kulturne ustanove po Sloveniji in knjiĹžnico zaprli.

Ker je bila velenjska knjiĹžnica letos Ĺže predolgo zaprta, pa so se ekskurziji odpovedali in dan knjiĹžnice raje praznovali doma.

V goste so povabili kitarista Franja JuroviÄ?a in vokalistko UrĹĄko Bider, ki sta druĹženje v preddverju popestrila s prijetno

V KnjiĹžnici Velenje so stopili v poletje z glasbenima gostoma – kitaristom Franjem JuroviÄ?em in vokalistko UrĹĄko Bider.

zvoÄ?no kuliso. Vsem na novo vpisanim v knjiĹžnico so podarili letno Ä?lanarino. Da bi spodbudili k branju poezije, ki nastaja pod peresi ĹĄaleĹĄkih avtorjev, pa so izbrane pesmi dvanajstih do-

Energija ulice

maÄ?ih poetov natisnili na ovitke Ä?okolad, s katerimi so razvajali obiskovalce. đ&#x;”˛

tf

V knjiĹžnici se Ĺže intenzivno pripravljajo na septembrsko 15. obletnico selitve v nove prostore. Nastajata nova celostna grafiÄ?na podoba knjiĹžnice in spletna stran.

Za uÄ?inkovite pretoke urbanih energij mesta zelo rada uporabljajo svoje ulice. Najsi bodo ozke, komaj prehodne ali pa se bahajo z veÄ?pasovnicami motornih vozil, vse so pomembne.

Pomembne iz vidika stimuliranja mestnega jedra in njegovih bivalnih zaledij, nepogreĹĄljivih pri dovajanju Ĺživljenja v urbana srediĹĄÄ?a. Ulice lahko imajo razliÄ?ne dodane vrednosti. Merljive so na primer v doslednosti njihove uporabe z upoĹĄtevanjem piramide trajnostne mobilnosti, na vrhu katere najdemo Ĺželje in potrebe peĹĄcev. Tem podrejeno sledijo kolesarji, javni prevoz, dostava in na njenem hierarhiÄ?nem dnu najdemo ĹĄe avtomobile in motorna kolesa. Ulice uporabniki refleksno vrednotimo tudi na osnovi pritiklin, ki jih karakterno plemenitijo. Pri tem so nam v pomoÄ? urejene zelene povrĹĄine, premiĹĄljeno postavljene osvetlitve, uporabnost urbane opreme ali pa angaĹžiranost skupin, ki jih vzdrĹžujejo in/ali skrbijo za zanimive uliÄ?ne programe. Vse naĹĄteto v dandanes ĹĄe bolj cenimo, saj nam za pogosta uliÄ?na doĹživetja kroniÄ?no zmanjkuje Ä?asa. Zobniki, ki poganjajo sodobne ure, se ne glede na epidemioloĹĄko krizo na Ĺžalost ĹĄe vedno vrtijo vse preveÄ? na poskok. Poleg tega imajo v svoji ihti premikanja kazalcev ĹĄe mnogo (tudi neprostovoljno) podrejenih sledilcev. Ljudi, ki jim tempo Ĺživljenja ne omogoÄ?a niti kanÄ?ka nirvane, ampak so v stanju nenehnega pehanja za neÄ?im. Med njimi so mnogi prisiljeni v maratonske love za dostojanstvenim preĹživetjem. Spet drugi bolj ali manj uspeĹĄno iĹĄÄ?ejo recepture za ustvarjanje sanjskih karier, nekaterim pa je v uĹžitek brezkompromisno kopiÄ?enje gospodarskega ali politiÄ?nega kapitala.

Veliki odkloni med njimi ustvarjajo tudi razlike v naÄ?inu, kako jim pribliĹžati karakter mesta. Za razliÄ?ne ciljne skupine igrati na enako viĹžo je sizifovo delo, saj bo rezultat mnoge zmedel, zavedel in (p)ostal nerazumljen. Pomembno je, da se urbane stimulacije dozirajo s posluhom za razliÄ?nost.

UliÄ?ni karakterji naĹĄe doline imajo ĹĄirok spekter izraznosti.

Tako zgodovinskih, modernih, pa tudi nebodigatrebnih. V spalnih naseljih, ki zasedajo zunanji obod mesta, je medsosedska (za)vidljivost pogosto omejena na buhteÄ?e cvetliÄ?ne ekspresije, vrtiÄ?karske preseĹžke ali barvite fasadne eksperimente. NiÄ? Ä?udnega, saj gre za obmoÄ?ja, katerih bivanjski ustroj temelji predvsem na sestavinah miru in poÄ?itka. NaÄ?eloma brez razburljivih aktivnosti, ki bi lahko zamajale spalni karakter. Bolj, ko nas vleÄ?e v mestno srediĹĄÄ?e, bolj opazen je tudi dvig urbanega utripa. Nekje na sredini poti se znajdemo med zametki razliÄ?nih programov, ki skozi podobe lokalov osamelcev, neartikuliranih dvoriĹĄÄ?nih scenografij ter mimohodov bolj ali manj zaposlenih obÄ?anov nakazujejo, da je center mesta le ĹĄe luÄ?aj daleÄ?. SrediĹĄÄ?e, ĹĄe posebej v teh dneh, ko so enoslojna oblaÄ?ila izpodrinila Ä?ebulna, spontano pridobiva tempo. Prvi val otepanja z nadleĹžnim virusom gre h koncu. Raja je poskoÄ?ila, zaluÄ?ala maske v kot ter se Ä?ez drn in strn dokopala do vseh mogoÄ?ih kotiÄ?kov, ki iz socializacijskega vidika zdravijo koronske preleĹžanine. Vsi ti indici so kazalec tega, Ä?esa nam ni nikoli dovolj in na kaj bi morali tudi v prihodnje staviti najveÄ?. Na energijo ulice, ki (p) odpira urbano socializacijo. Med atribute, s katerimi tovrstne energije razpolagajo, spadajo tudi izloĹžbe, ki tvorijo izpostavljen arhitekturni Ä?len mnogih stavb. Zaradi neprepoznavanja izloĹžbenih principov s strani njihovih lastnikov/ponudnikov so pogosto ignorirane, neizrazite, brez Ĺživljenja in zato v breme tako stavbi kot ulici.

Kulturno umetniĹĄko izraĹžanje skozi izloĹžbene projekcije je bilo vrsto let spregledan potencial, ki pa je v preteklosti Ĺže imel svoja obdobja slave.1 Zato naj ne utone v pozabo, da je izloĹžba refleksija notranjosti. Je prvi vtis, ki mimoidoÄ?e privlaÄ?i ali odbija. NaĹĄteto ga uvrĹĄÄ?a med arhitekturne elemente, ki si vsekakor zasluĹžijo pozornost. Ob kanÄ?ku angaĹžiranega pristopa in zavedanju njegove vloge v prostoru pa lahko postanejo veÄ? kot samo dolgoÄ?asna steklena membrana. Zadnji dve leti priloĹžnost za opozarjanje nase izkoriĹĄÄ?a mlado podjetje Voila Beauty, ki se je udomaÄ?ilo v prostorih nekdanje trgovine Peko na Cankarjevi ulici. V obliki razstavnega ambienta, imenovanega Galerija lepote, so vizijo lastne blagovne znamke zaÄ?eli nadgrajevati skozi vidik kulture in z njo povezanih umetnosti. Skupaj s somiĹĄljeniki so zasnovali koncept izloĹžbenega razstaviĹĄÄ?a in ga namenili umetniĹĄkim interpretacijam na temo lepote, ki jih med svojimi storitvami trĹžijo tudi sami. Galerija lepote s takĹĄnim pristopom ustvarja podobo stimulativnega urbanega elementa, ki skozi kulturni izraz dopolnjuje utrip mestnega srediĹĄÄ?a. Utrip, ki prebuja in spodbuja mnogokrat spregledane potenciale urbane estetike. Le-ti namreÄ? z ustvarjalno energijo ĹĄe kako plemenitijo mestne vrednote.

1 Galerija Mesnica foto kluba Zrno na Cankarjevi ulici v Velenju. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

24. junija 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Naj kopaliĹĄÄ?e 2020 Radio.Si skupaj s partnerji Ĺže 30 let izbira naj kopaliĹĄÄ?e, pozimi pa naj smuÄ?iĹĄÄ?e. Pri obojeh izborih sodeluje tudi Radio Velenje. Oddaji na to temo lahko prisluhnete vsako soboto dopoldne na naĹĄih frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz. Zadnjo soboto je oddaja potekala z Velenjske plaĹže, ki se prav tako vkljuÄ?uje v ta projekt, letoĹĄnjo sezono pa so odpirali prav v soboto. Direktor Zavoda za turizem Franci Lenart je predstavil letoĹĄnje novosti.

Napovedal je ĹĄe bolj pester program in obogateno ponudbo, ki se je pravzaprav s sobotno otvoritvijo Ĺže tudi zaÄ?enja. ÄŒeprav vreme organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno, je bil obisk veÄ? kot zadovoljiv.

1. MAMBO KINGS – En deci ljubezni 2. SLOVENSKI EXPRESS – Konec tedna 3. VIA ENTROPIA – Gozdar

Seveda tudi mi navijamo za Velenjsko plaĹžo, zato vabimo naĹĄe bralce in posluĹĄalce, da glasujete zanjo. To lahko storite na spletni strani www.najkopalisce.si, na kateri sodelujoÄ?e tudi bogato nagrajujejo. Vsak teden od prispelih glasov izĹžrebajo posameznike, ki prejmejo praktiÄ?ne nagrade pokroviteljev posamezne akcije. Sicer pa so poleg glasov vedno dobrodoĹĄli komentarji, ki ponudnikom storitev pomagajo ĹĄe izboljĹĄati obstojeÄ?o turistiÄ?no ponudbo.

Glasovanje se je Ĺže zaÄ?elo, trajalo pa bo vse do 15. septembra. đ&#x;”˛

mz

Sobotna jutra preĹživljata s posluĹĄalci Radia Velenje Dragan BerkenjaÄ?eviÄ? in Ĺ˝eljka Gaber, ki se po oddaji prav rada udeleĹžita tudi zanimivih dogodkov. Zadnjo soboto sta bila navduĹĄena nad grajsko gospodo iz Ĺ aleka. Breda Kolar (predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek- levo) bi ju bila prav vesela, Ä?e bi se jim tudi zares pridruĹžila.

Skupina Mambo Kings predstavlja novo romantiÄ?no pesem En deci ljubezni, ki bo tudi to poletje razveseljevala staro in mlado, kar Ä?lani skupine, kot veliki Ĺžurerji, poÄ?nejo Ĺže veÄ? kot 26 let. Pod besedilo pesmi se podpisujeta Rok LunaÄ?ek in AleĹĄ Bartol, glasbo je podpisal Dare KauriÄ?, produkcijo in aranĹžma pa je naredil KreĹĄimir Tomec, ki prviÄ? sodeluje z Mambo kings.

GLASBENE novice

Bob Dylan po skoraj desetletju izdal nov album izvirnih skladb

sliĹĄal prve akorde skladbe Moje dobro in slabo, sem zaÄ?util nekaj veÄ?. Ĺ˝elel sem si, da jo zapojem z nekom, ki bo skladbo zaÄ?util podobno kot jaz, in to se je zgodilo z Jano. Ko sva v studiu prviÄ? zapela skupaj, smo se vsi strinjali, da je to prava kombinacija, in sedaj, ko je pesem dobila konÄ?no verzijo, se je to samo ĹĄe potrdilo.ÂŤ

AmeriĹĄka folk in rock legenda Bob Dylan, tudi dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, je po osmih letih objavil nov album Rough and Rowdy Ways z desetimi izvirnimi skladbami. Rough and Rowdy Ways je njegova prva zbirka izvirnih skladb po albumu Tempest iz leta 2012. Vmes je

Vlado Kreslin pravi ÂťLife is todayÂŤ delovanju strokovne akademije, v katero je bilo letos povabljenih skoraj 100 Ä?lanov z razliÄ?nih podroÄ?ij, povezanih z glasbo, od glasbenih urednikov, novinarjev specialistov, producentov in organizatorjev glasbenih dogodkov, do intelektualcev s podroÄ?ja kulture.

izdal nekaj ploĹĄÄ? s priredbami.

Svoj 39. studijski album po vrsti je 79-letnik objavil 58 let po prvencu Bob Dylan. Novi album prinaĹĄa meĹĄanico bluesa s pripovedovanjem ljudskih zgodb s svojim znaÄ?ilnim raskavim glasom.

Dve Zlati piĹĄÄ?ali za Dan D, za Ĺživljenjsko delo Marku Breclju Na podelitvi slovenskih glasbenih nagrad zlata piĹĄÄ?al, ki je minuli Ä?etrtek potekala po spletu, so dve nagradi prejeli Dan D, in sicer za album leta (Knjiga pohval in pritoĹžb) in za izvajalca leta. Skladba leta 2019 je postala Ker tu je vse tako lepo skupine Koala Voice, novinec leta pa je zasedba Joker Out. Nagrado za Ĺživljenjsko delo je dobil Marko Brecelj. DruĹĄtvo Zlata piĹĄÄ?al je nominirance in nagrajence v petih kategorijah razglasilo ob so-

V Celju na ogled razstava Za domovino z rockom naprej V Muzeju novejĹĄe zgodovine Celje so prejĹĄnji Ä?etrtek odprli razstavo Za domovino z rockom naprej. Gre za razstavo o glasbeni zvrsti, ki je v 70 letih obstoja spremenila naÄ?in skladanja, izvajanja in posluĹĄanja glasbe ter imela moÄ?an vpliv na oblikovanje pop kulture. Na razstavi so razstavljeni inĹĄtrumenti, koncertna oblaÄ?ila, ploĹĄÄ?e, kasete in drugi manjĹĄi osebni predmeti glasbenikov iz obdobja med letoma 1960 in 1991. Gradivo je razdeljeno na ĹĄtiri odre, in sicer mali oder, veliki oder, politiÄ?ni

oder in zaodrje. Prvi trije so namenjeni slovenski in srbski rock glasbi, zadnji pa predstavlja celjsko rock sceno. Razstava bo na ogled do sredine novembra.

GaĹĄper Rifelj in Jana Ĺ uĹĄterĹĄiÄ?

GaĹĄper Rifelj v letoĹĄnjem letu pripravlja svoj prvi album, ki bo luÄ? sveta ugledal jeseni. Poleg ostalih novih skladb je z ekipo ustvaril tudi Ä?udovit duet, pri katerem je zdruĹžil moÄ?i z glasbenico Jano Ĺ uĹĄterĹĄiÄ?, ki jo bolje poznamo kot zmagovalko ĹĄova Slovenija ima talent 2014. Glasbo za novo skladbo je napisal Nermin PuĹĄkar, besedilo pa Eva Klinc.

O nastanku skladbe je GaĹĄper povedal: ÂťKo sva se z Nerminom zaprla v studio in zaÄ?ela ustvarjati moj album, je bila moja Ĺželja, da bi bil na albumu vsaj en duet. Takoj ko sem

Vlado Kreslin je objavil novi single z zadnjega albuma Kaj naj ti prinesem draga, ki je izĹĄel lani.

Skladba Life is Today se odliÄ?no ujema s postkoronskim Ä?asom, saj govori o zavedanju vsakega posameznega dne. Ĺ˝ivljenje, kar nas je v preteklih mesecih verjetno veÄ?krat preĹĄinilo, paÄ? ni samoumevno. Idejo za naslov je Vlado dobil v grĹĄki ribiĹĄki vasici Matala na Kreti, kjer je na steni zaliva pred leti kraljeval ogromen grafit TODAY IS LIFE, TOMORROW NEVER COMES. Poleg uradne verzije skladbe je v Ä?asu epidemije nastala tudi korona verzija Âťs kavÄ?aÂŤ, ki jo je Vlado posnel s

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Javor – Daj otroku vso ljubezen Ansambel Dar – Pomlad Ansambel KlateĹži – DrugaÄ?na in privlaÄ?na Ansambel Slovenski zvoki – Daj mi srce Ansambel Igor in Zlati zvoki – Vse v Ĺživljenju se obrne Halo kvintet – Ĺ˝ivljenje naj bo tvoje veselje Ansambel Mladi Pomurci – Mamin roĹžmarin Ansambel ÄŒudeĹžni deÄ?ki – Pomladne radosti Ansambel Opoj – Godec z duĹĄo Trio Ĺ ubic – Najina pomlad

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SIMON VADNJAL Simon Vadnjal, pevec skupine CoverLover, se preizkuĹĄa tudi na samostojni glasbeni poti.

Letos je s skladbo Nisi sam nastopil na Emi, tokrat pa je z isto ekipo, Nizozemcem Cliffordom Goilom in Primorcem Kevinom Koradinom, posnel pesem Pozabila navodila.

MANCA BRLEC Manca Brlec, ki je z debitanskim albumom Gola navduĹĄila tako obÄ?instvo kot tudi glasbene kritike, je premierno predstavila videospot za istoimensko pesem. Izdelek je bil posnet v Ljubljani pod reĹžisersko taktirko Martina Drakslerja.

DOMEN & NATALIJA Domen Kumer in Natalija Verboten sta posnela nov videospot za skladbo Tvoja mama, ki sta jo sicer skupaj posnela Ĺže pred sedmimi leti.

svojim bendom Mali bogovi. Skladbo spremlja video, ki ga je reĹžiral Jan CvitkoviÄ?, v njem pa nastopajo tudi kipar Jakov Brdar ter igralca Irena KovaÄ?eviÄ? in PrimoĹž PetkovĹĄek-Petko.

Tokrat sta skladbo nekoliko predelala in preoblekla v narodnozabavno preobleko v sodelovanju z mladim kvintetom Mladi korenjaki.

ELLA ROĹ Vedno bolj uveljavljena glasbenica Ella RoĹĄ predstavlja novo pesem z naslovom Kiara. ÂťGre za lahkotno poletno pesem, ki kliÄ?e po plesnih gibih in poletju,ÂŤ je o svoji novi skladbi povedala mlada kantavtorica, ki je pri ustvarjanju pesmi sodelovala z Ninom OĹĄlakom.

BEPOP LADIES Skupina Bepop, ki od jeseni 2019 spet nastopa kot Ĺženski trio, je po dolgih letih posnela videospot za novo skladbo Daj se nasmej. Videospot je bil posnet na idiliÄ?nem posestvu na Mestnem vrhu nad Ptujem pod reĹžisersko taktirko Marka Uriha, ki je skupaj z ekipo agencije DAMN ustvaril Ä?udovito video zgodbo.

Naš ­čas, 24. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

24. junija 2020

frkanje

⏩

»Svetnike izvolijo ljudje, njihove pravice in voljo zastopamo na vsaki seji posebej.

Zaskrbljujoče je, če je svetnik odsoten na sedmih sejah od dvanajstih. Kako lahko tak svetnik zastopa voljo ljudi, ki so ga volili?« je na sredini seji sveta Občine Šoštanj vprašala svetnica Bojana Žnider (SD). Deja Božič in Žan Delopst z liste Mladi za Šoštanj sta se ob tem vprašala, če ni nemara mislila na njihovega Matica Mežnarja. Lahko da, lahko pa tudi ne, saj tudi Franc Rosec (SDS), poslanec v državnem zboru, pogosto manjka. Morda pa je imela v mislih oba.

» Levo & desno «

3. julija start Dan rudarjev bodo tudi letos zaznamovali s kanonado z Velenjskega gradu. To naj bi bili startni streli za jesenske skoke čez kožo.

Prezračenje Pravijo, da imamo zdaj končno v Sloveniji dovolj ventilatorjev. A pravega prezračenja še vedno ni.

Spoznavanje Država nam bo podarila vavčerje. Da bomo spet morali spoznavati domovino.

Trta na njivi Vinska trta vendarle ne raste le v vinogradih. V mozirski občini bo rasla tudi na njivi.

No, ni ravno tako – rasla bo v Lepi Njivi.

⏫

Nov zid

⏩

Kaj pomembno?

»A veš Andreja, da mnogi mislijo, da sem tvoja sestra,« je dejala Natalija Petrič v Uradu za investicije Mestne občine Velenje, zadolžena za vzdrževanje občinskega premoženja, počitniške kapacitete in za zavetišče za živali. »Že ničkolikokrat sem povedala, da sem jaz Petrič, ti pa Petrovič, pa nič ne pomaga. Voditeljica Andreja Petrovič pa se je kot običajno hitro znašla in povedala, da ne bi imela nič proti, če bi to bili.

Investitorji s Kitajske in z njimi mnogi Kitajci vse bolj prodirajo v Evropo. Zato nekateri že menijo, da bi zdaj morali pri nas zgraditi kak (proti)kitajski zid.

Nad novo Krofetarijo v Velenju sta bili zelo navdušeni svetovalka župana Mestne občine Velenje Andreja Katič in vodja Urada za finance Amra Kadrič. Amra zelo dobro ve, kako zelo krofe obožuje Andreja, zato je pohitela in jih zagotovila za obe. Nov lokal vsekakor ima stalni gostji.

V Velenju bodo, čeprav z zamudo, tudi letos pripravili tradicionalni knapovski Skok čez kožo. Pri takih skokih seveda ni pomembno, kako daleč »zelenci« skočijo, vse bolj je pomembno, kako dolgo bodo še skakali.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Skrivnostna Melania Trump Ameriška novinarka Mary Jordan se je pred časom lotila raziskovanja zgodbe Melanie Trump, da bi o njej spisala knjigo. Ta bo sicer kmalu ugledala luč sveta, novinarka Washington Posta pa ob tem priznava, da je bila prva dama slovenskega rodu izjemno trd oreh. »V treh desetletjih sem kot dopisnica z vseh koncev sveta pogosto pisala o zadržanih in

potrdila ne zanikala ničesar, kar je objavljeno v knjigi. Novinarka pravi, da je informacije zbrala iz neuradnih virov, saj se večina, ki se je srečala s prvo damo ali jo je poznala še kot manekenko, ni hotela odkrito izpostaviti, o sebi pa nikoli ni veliko povedala niti Melania. Tisti, ki so v knjigi izpostavljeni po imenu, so o njej povedali samo najboljše: da ima odlične politične instinkte, da ni niti malo neumna, da je, ko se odpre, neverjetno topla oseba in da predsedniku vedno pove, kar misli.

Poginil mačkon, ki je navdihnil serijo svetovno znanih knjig odmaknjenih ljudeh, vključno z vodjo mehiškega mamilarskega kartela in japonsko princeso, a nič ni primerljivo s trudom, ki sem ga vložila, ko sem poskušala razumeti Melanio,« pravi Jordanova. Naslov prihajajoče knjige bi lahko prevedli kot »Umetnost njenega dogovora: neodkrita zgodba o Melanii Trump«, kar nakazuje na trditev iz vsebine, da si je v času pred selitvijo v Belo hišo Melania zagotovila boljše pogoje v predporočni pogodbi.

A Jordanovi je treba verjeti le na besedo, saj prva dama ni ne

Avtor številnih svetovnih uspešnic in lastnik oranžnega mačkona z imenom Bob je sporočil, da ga je »po več kot 13 letih skupne poti zapustil njegov sopotnik«.

Kot je zapisal, nikoli ni bilo mačke, kot je bil Bob, in nikoli več je ne bo. Potepuški maček Bob je

Kam bi šel? bil inspiracija za šest knjig Jamesa Bowna, ki je svojega štirinožnega prijatelja prvič srečal leta 2007, medtem ko se je boril s hudo odvisnostjo od drog. Boba je našel zapuščenega in poškodovanega ter se odločil, da bo skrbel zanj. S seboj ga je jemal na londonske ulice, kjer je za preživetje igral kitaro in prodajal časopis. Sčasoma je pričel zapisovati dogodivščine, v katerih je užival s kosmatim prijateljem. Pisal je o njunem srečanju, vsakdanu in odnosu, zapisi pa so kmalu prerasli v knjigo. Uspešnica z naslovom Potepuški maček po imenu Bob: in kako mi je rešil življenje (pri nas je izšla z naslovom Potepuški maček Bob) je izšla marca 2012 in se nemudoma znašla na prvih mestih lestvic knjižnih uspešnic. Leta 2016 so po njej posneli tudi film. Sledilo je še pet nadaljevanj, knjige pa so prevedene v več kot 40 jezikov.

Premiera nadaljevanja filma – Bobovo darilo, v katerem prav tako nastopa mačkon, je predvidena še za letošnje leto.

Pismo dveh umetnikov prodano za 210 tisočakov Pred kratkim so v amsterdamskem Van Goghovem muzeju prodali pismo dveh slikarjev iz 19. stoletja, Vincenta van Gogha in Paula Gauguina. V pismu, ki sta ga leta 1888 poslala iz

Provanse, sta umetnika v glavnem pisala o svojem ustvarjanju, med drugim pa sta omenjala tudi obiske francoskih bordelov.

To je edino pismo, ki ga je van Gogh napisal skupaj s katerimkoli umetnikom, poslano pa je bilo le nekaj tednov pred prepirom med umetnikoma (in sicer tretjemu umetniku Emilu Bernardu).

Van Gogh se je približno leto in pol po tem prepiru ustrelil. Štiri strani dolgo pismo je na pariški dražbi za 210 tisoč evrov kupila Van Goghova fundacija. Kot so napovedali, ga bodo na ogled ponudili na razstavi, ki jo bodo v amsterdamskem Van Goghovem muzeju odprli oktobra.

Prvi pokoronski koncert namenjen krizantemam Udeleženci prvega koncerta po epidemiji Covid-19 v operni hiši v Barceloni niso potrebovali mask in rokavic, prav tako pa jim ni bilo treba skrbeti niti za ohranjanje razdalje – organizatorji so namreč koncert pripravili za več kot 2000 krizantem. Zato so se odločili v želji po spektaklu, v duhu katerega je godalni kvartet igral Puccinijevo Cristantemi točno 2292

krizantem, medtem ko so lahko ljudje koncert od doma spremljali po videoprenosu. Po besedah umetniškega direktorja Víctorja Garcíe de Gomarja so želeli s koncertom vzbuditi razmišljanje o trenutnem duševnem stanju ljudi in o tem, kako smo med karanteno postali »občinstvo, ki mu je bila odvzeta možnost, da sploh opravlja to svojo vlogo«.

Eugenio Ampudia, konceptualni umetnik, ki je stal za koncertom, je ob tem poudaril, da so želeli s

Tisti, ki se odpravljajo na počitnice oziroma dopust, so pred dvojnim vprašanjem: kam na dopust in, seveda, kam z vavčerjem. Kaže, da bo zaradi »ožine« uporabe ostalo državi precej »vavčerskega« denarja.

Ponudba Na trgu dela je zadnji čas vse večja ponudba. Bo zato tudi v tem primeru nižja cena?! Dela.

Ne le hala V enem od prostorov Gorenja je že nekaj časa napis TV hala. Zdaj napovedujejo, da naj bi ta hala res tovarna televizorjev postala.

Več in dalj

koncertom poustvariti to, kar se je zgodilo v Španiji in po svetu, ko je pandemija prisilila ljudi, da so se umaknili iz javnih prostorov. »V času, ko se je pomemben del človeštva praktično zaprl, je narava našla način, da je okupirala prostore, iz katerih smo se mi umaknili. To pa je storila v svojem ritmu in v skladu s svojim potrpežljivim biološkim ciklom,« je dejal. Po koncertu so krizanteme iz občinstva podarili 2292 zdravstvenim delavcem in se jim s prijazno gesto zahvalili za vse trdo delo zadnjih mesecev.

Vrste nezaposlenih so tudi pri nas vse daljše; pa ne le zaradi krona virusa. Tudi zato, ker moramo delati vse več let. Pa tako ne izpraznimo tako hitro mest za mlade.

Na kolo V Sloveniji je vse več kolesarjev. Vsi tega seveda niso veseli, tudi v vladi ne. Vsi kolesarji namreč niso rekreativci, po mnenju nekaterih z vrha so predvsem po mestih to politični kolesarji. Karkoli že to pomeni.

Dober tek Češnje gredo kar dobro v promet. Tudi tuje, neposredno z dreves.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 13

Tudi Razvojna agencija Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije (RA SAĹ A), ki se med drugim ukvarja s spodbujanjem razvoja turizma, je med epidemijo z zaskrbljenostjo spremljala njene uÄ?inke na turistiÄ?no panogo. Ta je v obdobju najstroĹžjih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja korona virusa povsem zamrla, zaradi posledic epidemije na potovalne in druge potroĹĄniĹĄke navade pa se bo poÄ?asi pobirala na prejĹĄnjo raven. Ker je Slovenija destinacija z velikim deleĹžem gostov iz tujine, teh pa letos ni priÄ?akovati v enaki meri kot doslej, saj napovedujejo, da bodo poÄ?itnice preĹživeli doma in tako podprli domaÄ?e gospodarstvo, je slovenski turizem toliko bolj izpostavljen in bo utrpel veÄ?je izgube, predvidevajo v RA SAĹ A, kjer so s predlogi za ukrepe, ki bi lahko omilili negativne uÄ?inke korona krize na panogo, aktivno sodelovali pri pripravi tretjega interventnega zakona, osredotoÄ?enega na reĹĄevanje turizma. O tem in aktualnem stanju turizma v regiji smo se pogovarjali z vodjo projektov v RA SAĹ A Majo Ratej.

Namestitve se polnijo

TuristiÄ?ni ponudniki iz Zgornje Savinjske doline v tem Ä?asu poroÄ?ajo o prvih pozitivnih uÄ?inkih turistiÄ?nih bonov. ÂťPo naĹĄih informacijah s terena je vedno veÄ? rezervacij z namenom unovÄ?enja bonov in namestitve se polnijo,ÂŤ poroÄ?a sogovornica in pove tudi, s kakĹĄnimi dilemami in teĹžavami v zvezi z boni se sooÄ?ajo ponudniki. ÂťNekateri so na primer zaskrbljeni, da bodo ljudje poskuĹĄali zlorabiti bone in jih veÄ?krat unovÄ?iti pri razliÄ?nih ponudnikih. Veliko negotovosti je ĹĄe tudi, kako bo potekalo njihovo

13

MED VAMI

24. junija 2020

Turizem se prebuja TuristiÄ?ni ponudniki iz Zgornje Savinjske doline Ĺže poroÄ?ajo o pozitivnih uÄ?inkih turistiÄ?nih bonov, a projekcije letoĹĄnje sezone glede na okoliĹĄÄ?ine niso najbolj obetavne

Vabijo tudi tujce

ÄŒeprav se ponudniki letos o s r e d ot o Ä? a j o n a d o m a Ä? e goste, se RA SAĹ A posveÄ?a tudi promociji na tujih trgih, predvsem v drĹžavah, iz katerih gostje zlahka pripotujejo z avtomobilom, kar se glede na negotov letalski promet in druga tveganja v potniĹĄkem prometu zdi bolj smiselna naloĹžba.

â?ą

RA SAĹ A je bila uspeĹĄna na razpisu Slovenske turistiÄ?ne organizacije za sofinanciranje promocije na domaÄ?ih in tujih trgih. Kampanja Ĺže teÄ?e.

Foto: Tomo JeseniÄ?nik

V Ä?asu epidemije so se turistiÄ?ni ponudniki na obmoÄ?ju vodilne destinacije Zgornje Savinjske doline ubadali predvsem z upravljanjem delovnih mest in zaposlenih, obvladovanjem visokih fiksnih stroĹĄkov, ki se brez prometa niso poplaÄ?ali, odplaÄ?evanjem kreditov brez prihodkov, v najveÄ?ji stiski pa so se znaĹĄli ponudniki, ki so odvisni le od turistiÄ?nih storitev. Na sreÄ?o ima veÄ?ina ponudnikov najveÄ?ji promet v poletnem Ä?asu (takrat v destinaciji dopustuje veÄ? kot 50 odstotkov gostov na letni ravni), zato sezona ni povsem izgubljena, Ä?e se le ne bo poslabĹĄalo epidemioloĹĄko stanje.

â?ą

V Ä?asu epidemije je RA SAĹ A povpraĹĄala ponudnike namestitev v regiji po dostopnosti ob morebitnih potrebah po namestitvi ljudi v karanteno. Mnogi so bili pripravljeni sodelovati.

unovÄ?enje in izplaÄ?evanje ponudnikom. Prav zato se s finanÄ?no upravo dogovarjamo za izvedbo usposabljanja turistiÄ?nih ponudnikov, da se bodo laĹžje pripravili na administrativno delo.ÂŤ V razvojni agenciji na bone gledajo tudi kot na spodbudo, da si

bo marsikdo privoĹĄÄ?il butiÄ?ne, viĹĄje cenovne namestitve. ÂťPredvidevamo, da bodo zdaj bolj priljubljeni ponudniki z manjĹĄimi, individualnimi namestitvenimi kapacitetami, ker so bolj varne od megalomanskih kompleksov, kjer se izmenjuje in sreÄ?uje veli-

Tukaj (kjer) sem Ĺ oĹĄtanj, 18. junija – V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj so minuli Ä?etrtek odprli razstavo fotografinje, scenaristke in televizijske voditeljice Tajde LekĹĄe. Z naslovom Tukaj kjer sem je zbran cikel fotografskih poetiÄ?nih potovanj, detajlov nezavednega, prikritega in neizreÄ?enega, ki so nastajali v njenem okolju. To je njena osma samostojna razstava. LekĹĄetova je veÄ?ino otroĹĄtva preĹživela v Ĺ oĹĄtanju, po ĹĄtudiju je ostala v Ljubljani.

Razstavi na pot je Tatjana Pregl Kobe med drugim zapisala in povedala: Z likovno obÄ?utljivostjo za iskanje zanjo pomembnih zunanjih motivov avtorica Ĺže vnaprej zazna njihovo estetsko vrednost. V naravi ne iĹĄÄ?e dramatiÄ?nih prizorov, temveÄ? umirjeno izpovedne, nenavadne podobe, ki jo s svojo izjemnostjo oÄ?arajo. VÄ?asih fotografira prizore pokrajin, cvetja, dreves ali pajkove mreĹže, motive, ki so vseskozi pred nami, a jih obiÄ?ajno spregledamo.

Ponuja vpogled v intimnost svojega ustvarjalnega in miselnega sveta. Njene fotografije v primerjavi s prejĹĄnjimi cikli so minimalistiÄ?ne, izrazito hipne, skoraj trepetljave in v prostoru podobe lebdeÄ?e, saj so omejene na kratko trajanje trenutka. Ta nedoreÄ?enost daje njenim delom neko skrivnostnost ‌ LekĹĄetova, ki je tudi jezikoslovka, se poleg fotografije med drugim ukvarja s prevajanjem li-

ko ljudi. Prav tako bodo verjetno bolj priljubljene manj frekventne destinacije.ÂŤ V podporo takĹĄnim namestitvam so se lotili skupne promocije. ÂťPovezali smo se z ZdruĹženjem turistiÄ?nih kmetij Slovenije, da bomo bolj promovirali turistiÄ?ne kmetije na obmoÄ?ju vodilne destinacije Zgornja Savinjska dolina.ÂŤ Aktivno so se vkljuÄ?ili v kampanjo Slovenske turistiÄ?ne organizacije Moja Slovenija, s katero Ĺželijo Slovence motivirati za dopustovanje doma, in spodbudili ponudnike, da se vanjo tudi sami vkljuÄ?ujejo s promocijskimi objavami, prispevanjem nagrad za nagradne igre, oblikovanjem turistiÄ?nih paketov in podobno.

Posneli so veÄ? video nagovorov turistiÄ?nih vodnikov in ambasadorjev Zgornje Savinjske doline, denimo patra Karla GrĹžana, komika GaĹĄperja Berganta, dogo-

Maja Ratej: ÂťTo sezono bodo turistiÄ?ni ponudniki z manjĹĄimi namestitvenimi kapacitetami imeli konkurenÄ?no prednost pred veÄ?jimi namestitvami.ÂŤ

varjajo pa se tudi s pevko Alyo in smuÄ?arskim skakalcem Timijem Zajcem. ÂťOcenjujem, da je promocijska kampanja zelo dobro zastavljena,ÂŤ pravi Ratejeva.

Dvomi ostajajo

Ponudniki draĹžjih namestitev in drugih storitev so zaradi kupne moÄ?i slovenskih gostov, na katere morajo letos raÄ?unati, ker bo tujcev verjetno manj, v dvomu, ali bodo uspeli napolniti zmogljivosti. Upajo pa, da bodo slovenski gostje prav tako navduĹĄeni nad njihovimi destinacijami kot tuji in bodo prepoznali njihove lepote. Pa tudi, da bodo konkurenÄ?ni drugim.

Leta 2019 so v SAĹ A regiji zabeleĹžili 310.367 noÄ?itev. Leta 2018 so gospodarski subjekti v gostinstvu in hotelirstvu ustvarili veÄ? kot 47 milijonov evrov prihodkov, kaĹžejo razpoloĹžljivi podatki. Turizem v SAĹ A regiji je moÄ?no odvisen od razmer na svetovnem trgu. 55 odstotkov noÄ?itev namreÄ? opravijo tuji gostje. Korona kriza je ogrozila veÄ? kot 700 delovnih mest v turizmu in ĹĄe najmanj toliko v povezanih dejavnosti, ocenjujejo v RA SAĹ A. Ob predpostavki Slovenske turistiÄ?ne organizacije, da bo upad povpraĹĄevanja v turizmu glede na prejĹĄnje leto vsaj 60-odstoten, lahko v SAĹ A regiji priÄ?akujejo upad noÄ?itev na 124 tisoÄ?, kar predstavlja pribliĹžno 31 milijonov prihodkov in za okrog 220 tisoÄ? evrov manjĹĄi priliv v obÄ?inske proraÄ?une iz turistiÄ?nih taks.

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Spomini, pesmi, igra

terature. Na osnovi tega je maja 2015 na ljubljanskem gradu uprizorila odmevni cikel veÄ?erov z naslovom Barve Ljubezni, v katerem je predstavila pet evropskih pesnikov v izvirniku, svojem prevodu in interpretaciji.

Za seboj pa ima bogato kariero vodenja in soustvarjanja odmevnih dogodkov.

Na odprtju je sodelovala tolkalna skupina ĹĄoĹĄtanjske glasbene ĹĄole pod vodstvom Davorja Plambergerja. LekĹĄetova je interpretirala Kajuha in nekaj avtorskih prevodov tujih literatov. Organizator Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj je dogodek zaradi veljavnih ukrepov v zvezi s Covid 19 izpeljal pred galerijo. To je bila tudi prva prireditev na obnovljenem Trgu b. Mravljakov, privabila pa je veliko kulture Ĺželjnih. Razstavljeni cikel fotografij je vse prisotne resniÄ?no navduĹĄil, ogled pa je moĹžen do 18. julija. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli

SaĹĄa PavÄ?ek je bila osrednja gostja KnjiĹžnice Velenje ob zakljuÄ?ku bralne znaÄ?ke za odrasle, ki je ponudila v branje njen literarni opus Tina Felicijan

GledaliĹĄko in filmsko igralko, pesnico, pisateljico in dramatiÄ?arko, ki je s svojim delom moÄ?no zaznamovala slovensko kulturno-umetniĹĄko panoramo in ji zagon za udejstvovanje na vseh ustvarjalnih podroÄ?jih ne pojenja, je gledaliĹĄÄ?e oÄ?aralo Ĺže v otroĹĄtvu, ko je z oÄ?etom Tonetom PavÄ?kom zahajala v teater, vsrkavala vonjave garderobe, uĹživala v vrveĹžu in opazovala transformacijo ljudi, ki jih je sreÄ?evala v zaodrju in jih na odru videla v povsem drugaÄ?ni luÄ?i, s silno energijo, ki jo je prevzela. Da bo igralka, je kazalo Ĺže v osnovni ĹĄoli, ko je navihano imitirala profesorja za matematiko, ob Ä?emer se je zabavala cela ĹĄola, razen imitiranca, seveda, ki ji je primazal nekaj krepkih in v redovalnico zapisal cvek. Odigrala je veÄ? kot 120 filmskih in gledaliĹĄkih vlog, s katerimi je upodobila tako rekoÄ? vse Ĺženske arhetipe. ÄŒeprav je nadvse aktivna in na razliÄ?ne naÄ?ine prisotna v umetnosti in kulturi, v Ä?emer uĹživa, je zlasti v tem Ä?asu, ko je bilo gledaliĹĄÄ?e zaprto, ugotovila, da se dobro poÄ?uti tudi v popolni samoti. Predvsem se je posvetila poeziji. Ko se je Ĺživljenje ponovno uteklo v obiÄ?ajni urnik, se tudi v gledaliĹĄÄ?u dobro poÄ?uti, pravi. ÂťPrepustila sem se temu Ä?asu, ko smo bili doma, in po mojem mnenju tako kot mnogi

Na gostovanju v Velenju je SaĹĄa PavÄ?ek v pogovoru s sodelavko KnjiĹžnice Velenje Andrejo AĹžber pripovedovala o svojem igralskem poklicu in drugem umetniĹĄkem delu, interpretirala nekaj pesmi iz priljubljene zbirke Obleci me v poljub in prebrala nekaj pred kratkim napisanih, uprizorila pa je tudi dramski odlomek.

ugotovila, kakĹĄno straĹĄno je pomanjkanje praznine, ki ni prazna, ampak je Ä?as za premiĹĄljevanje, druĹžino, sprehode, branje, umirjeno Ĺživljenje. Na sreÄ?o pa se je pokazalo tudi, kako zelo so ljudje pogreĹĄali umetnost – gledaliĹĄÄ?e, film, glasbo, literaturo. Zdi se mi,

da je v tem Ä?asu posebno mesto dobila poezija, ki je bila na stranskem tiru, kot da je odveÄ?, ker se ji je tako malokdo imel Ä?as posveÄ?ati.

Kako pa gleda na aktualno dogajanje v slovenski kulturni politiki? Štirideset let Ĺže delam kot igralka. V vsem tem Ä?asu se nam je vedno zdelo, da je premalo denarja za kulturo in jo politika premalo ceni. Zdi pa se mi, da se je v zadnjem Ä?asu to zelo neprimerno zaostrilo in se kaĹže odnos do kulture, kot da je na zadnjem ali celo nepotrebnem stranskem tiru.

Ne le, da to obĹžalujem.

Zdi se mi kriviÄ?no in nepravilno,ÂŤ je delila svoje mnenje.

Rekli so â?ą SaĹĄa PavÄ?ek: ÂťV Ĺživljenju si Ĺželim delati, kar rada poÄ?nem ali kar me vsaj tako navdihuje, da ob delu ne Ä?utim prevelikega napora.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Želijo si bolj umirjenega prometa

Bodo morali ugrizniti v kislo jabolko?

Praznuje Krajevna skupnost Ravne pri Ĺ oĹĄtanju – NajveÄ? znova na cestah – Velik zalogaj oskrba s pitno vodo Tatjana PodgorĹĄek

Krajevna skupnost Konovo ima novega predsednika, ki je z namenom vzdrĹževanja kakovosti Ĺživljenja v kraju Ĺže dobro poprijel za delo Tina Felicijan

Na Konovem je sicer lepo, a bi bilo ĹĄe lepĹĄe, Ä?e bi imeli bolje urejen promet, razmiĹĄljajo v pred kratkim ustanovljeni civilni iniciativi, ki jo tvorijo krajani, nezadovoljni s prevelikim prometom. ÂťKar naenkrat se mnogi iz smeri KoroĹĄke raje kot skozi mesto zapeljejo Ä?ez Konovo,ÂŤ pravi predsednik Zvone Lah in pojasnjuje, da so konovske ceste ozke, marsikje slabo pregledne, obdane s ĹĄkarpami in ograjami ter brez ploÄ?nika. Tako se peĹĄci, med katerimi so ĹĄe posebno ranljivi otroci na poti v ĹĄolo ter starejĹĄi sprehajalci, nimajo kam umakniti avtomobilom, ki pogosto divje pripeljejo izza vogalov.

prometa in poveÄ?anje varnosti.

Zaenkrat se bodo morali zadovoljiti z dvema opozorilnima merilnikoma hitrosti, ki ju bo namestila obÄ?ina, priÄ?akujejo pa tudi prometne znake, ki bodo promet omejevali na lokalnega.

PriÄ?akujejo poveÄ?ano policijsko kontrolo in upajo, da se bo tako promet vsaj malo umiril.

Sicer so v svetu krajevne skupnosti po zakljuÄ?ku epidemije pregledali zapisnike in obudili projekte, ki so zastali. Zdaj so se Ĺže lotili raznih vzdrĹževalnih del in urejanja kraja. Ker si v kegljaĹĄki sekciji Ĺželijo, da bi tako kot spodnje tudi zgornje kegljiĹĄÄ?e spravili pod streho, iĹĄÄ?ejo zaÄ?asno reĹĄitev, da ne bodo na deĹžju ali v pripeki. Sicer pa se je

â?ą

Prihodnje leto najveÄ? za ceste.

na odru doma za potrebe predvsem tamkajĹĄnje gledaliĹĄke skupine. V ĹĄoĹĄtanjskem obÄ?inskem proraÄ?unu ima KS za delovanje in vzdrĹževanje cest na voljo dobrih 100 tisoÄ? evrov.

Poleg omenjenih vlaganj je sogovornik izpostavil delovanje tamkajĹĄnjih druĹĄtev. Prav vsa so zelo zagnana in s svojo dejavnostjo, prireditvami dajejo Ĺživljenju krajanov v okolju svojstven peÄ?at.

Bodo tudi v prihajajoÄ?em letu namenili najveÄ? denarja za ce-

JoĹže SoviÄ?: ÂťZadovoljni smo, ker nam v prizadevanjih za dvig kakovosti Ĺživljenja v KS stoji ob strani ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ

stno infrastrukturo? ÂťSeveda,ÂŤ se je odzval SoviÄ?. ObÄ?ina je Ĺže objavila razpis za posodobitev ceste Cvenk–Pristava, kjer bo poleg lokalne skupnosti KS Rav-

ne sodelovala ĹĄe KS Gaberke.

V programu imajo tudi obnovo mostu ter v jesenskem Ä?asu posodobitev 300 metrov dolgega odseka pri LamovĹĄku, pri domu krajanov pa jih prihodnje leto Ä?aka ureditev obvoznice, ki bo razbremenila odsek mimo doma ter igriĹĄÄ?a z mivko. ÂťNaĹĄa velika Ĺželja je ureditev kanalizacijskega omreĹžja na levem kraju Raven, slejkoprej pa bo potrebno ugrizniti v kislo jabolko pri oskrbi s pitno vodo. Ĺ˝e nekaj let poskuĹĄamo streti predvsem finanÄ?no zahteven oreh. Z vodo iz javnega vodovodnega omreĹžja se oskrbuje od 75 do 80 % gospodinjstev, preostala pa so na oddaljenih kmetijah. StroĹĄki izgradnje so veliki, do denarja za te namene pa je teĹžko priti. Pri tem moram malo okarati tudi krajane. Nekateri bi se namreÄ? prikljuÄ?ili na javno vodovodno omreĹžje, drugi ne, oskrbo pa je vsako leto teĹžje zagotavljati,ÂŤ je ĹĄe povedal JoĹže đ&#x;”˛ SoviÄ?.

Mladinski kulturni klub eMCe plac je razpisal poletni ĹĄportni izziv sopihanja na priljubljeno rekreacijsko toÄ?ko KoĹželj in ponudil nagrade najboljĹĄim v treh kategorijah

Ĺ˝elijo si ploÄ?nik, zaenkrat dobijo merilnike hitrosti

Že lani smo se z Mestno obÄ?ino Velenje, ki nam vedno prisluhne, zaÄ?eli dogovarjati za izgradnjo ploÄ?nika. Vendar je projekt zaradi obilice dela z izgradnjo veÄ?namenskega prireditvenega prostora ob jezeru zastal. Nadaljeval naj bi se prihodnje leto. Se pa obÄ?ina Ĺže dogovarja za odkup zemljiĹĄÄ? ob Konovski cesti,ÂŤ pravi predsednik in dodaja, da si civilna iniciativa prizadeva predvsem za umirjanje

Danes (v sredo) ob 19.30 bo pri krajevni lipi v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju tradicionalna proslava v poÄ?astitev dneva drĹžavnosti in praznika tamkajĹĄnje krajevne skupnosti (KS). Dan kasneje bodo organizirali ĹĄe pohod.

Start bo od 8. do 9. ure pri tamkajĹĄnjem domu krajanov Reks.

JoĹže SoviÄ?, predsednik KS, je povedal, da so bili od lanskega do letoĹĄnjega junija delovni in da jih tudi epidemija korona virusa ni ustavila. NajveÄ?krat so delovni stroji brneli ob posodabljanju cestnih odsekov. ÂťVeliko smo jih Ĺže posodobili, ĹĄe kar nekaj jih na to Ä?aka, potem pa bomo lahko ĹĄli znova od zaÄ?etka,ÂŤ je pojasnil. Med drugim so v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj asfaltirali dobrih 200 metrov dolg odsek ObĹĄteter–Pik, z lokalno skupnostjo in sosednjo Krajevno skupnostjo Gaberke so preplastili odsek Cvenk–Pristava, novo

asfaltno preobleko ima ĹĄe odsek MaÄ?ek–dvorec Gutenbuchel. Po zmoĹžnostih so vzdrĹževali javne poti, z javno razsvetljavo ÂťopremiliÂŤ odsek ceste ObĹĄteter–Kotnik, v domu krajanov so obnovili del tal ter uredili razsvetljavo

Poletna dirka na KoĹželj

Zvone Lah je Ĺže od zgodnjega otroĹĄtva doma na Konovem.

Kot elektro inĹženir je zaposlen v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj.

Doslej je bil predsednik sekcije Trije kralji, ki v kraju Ĺže veÄ? kot 35 let skrbi za novoletno koledovanje in nato veselico ob kulturnem prazniku. Aktiven je bil tudi v gledaliĹĄki skupini.

Vodenje krajevne skupnosti je prevzel za dolgoletnim predsednikom Karlom Stropnikom, ki je veliko pozornosti posveÄ?al vitalnosti doma krajanov in spodbujanju delovanja raznih druĹĄtev in sekcij (denimo druĹĄtva upokojencev, invalidov, Konovskih ĹĄtrajharjev, harmonikarjev, septeta, mladinske organizacije), pa tudi infrastrukturnemu razvoju kraja. Novi predsednik namerava dobro delo nadaljevati.

â?ą

24. junija 2020

Ĺživljenje vrnilo v kraj, pravi predsednik. Vsa druĹĄtva in sekcije so znova uvedle aktivnosti za Ä?lane.

Minuli teden so v garaĹži doma krajanov uredili tudi prostor za igranje namiznega tenisa. NaÄ?rtujejo pa tudi nadomestno izvedbo tradicionalne majske trĹžnice, ki so se ji zaradi zamer morali odpovedati. ÄŒe bo vse po sreÄ?i, jo bodo konec poletja ali v zaÄ?etku jeseni dopolnili ĹĄe z veselico. đ&#x;”˛

V korona Ä?asu smo se razdelili na dve skupini – tiste, ki so bili pridno doma in pridobili kakĹĄen kilogram, in tiste, ki so se vzeli v roke in se zaÄ?eli ukvarjati s ĹĄportom, razmiĹĄljajo v eMCe placu, v katerem program sproti prilagajajo razmeram. Ker precej rednih aktivnosti ĹĄe niso uvedli, skuĹĄajo dogajanje popestriti z alternativami. Tako so dobili idejo za ĹĄportni izziv, ki bo mlade motiviral za zdravo preĹživljanje prostega Ä?asa in namesto skupinskega druĹženja, ki se mu nekateri ĹĄe raje izognejo, omogoÄ?al individualno zabavo.

S Planinskim druĹĄtvom Velenje so se dogovorili za postavitev posebnega nabiralnika na vrhu Ko-

â?ą

V naravi skrbimo za red in Ä?istoÄ?o, opozarjajo. ÂťKar odnesete gor, prinesite nazaj dol, poberite pa tudi smeti ob poti.ÂŤ

Sodelavci Mladinskega centra Velenje Andrej Cvernjak, Jure SirĹĄe, Marko PritrĹžnik, Ĺ pela Verdev in Matija Kompan so Ĺže postavili zgled in v nabiralnik oddali prve kartonÄ?ke. Vabijo k sodelovanju v izzivu, ki bo potekal do 31. avgusta.

Ĺžlja, v katerem se bodo do konca avgusta zbirali kartonÄ?ki, ki jih bodo rekreativci prevzeli v eMCe placu. Z njimi bodo dokazovali, kolikokrat so se vzpeli na KoĹželj in kako hitro. ÂťTekmovalni izziv

Subvencija EKO sklada na lesena in les/alu okna

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone

Lesena in les/alu okna PVC okna, senÄ?ila panoramske stene, vhodna vrata, lesena polkna

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Glin okna d.o.o. | www.glin.si | prodaja@glin.si | 03 83 98 600

poteka v treh kategorijah ter moĹĄki in Ĺženski konkurenci. Dva, ki bosta zabeleĹžila najveÄ? vzponov, in dva, ki bosta najhitreje premagala razdaljo od izhodiĹĄÄ?a v eMCe placu do cilja na vrhu KoĹžja, bosta dobila bone za ĹĄportno trgovino v vrednosti 100 evrov. V tretji kategoriji pa bomo izbirali najbolj izvirno fotografijo posameznika ali skupine z vrha KoĹžlja, ki jo bomo nagradili s klubskim paketom v vrednosti 100 evrov,ÂŤ poroÄ?a sodelavec Mladinskega centra Velenje Jure SirĹĄe in dodaja, da je izziv namenjen rekreativcem, predvsem pa mladim, ki za zdrav Ĺživljenjski slog potrebujejo veÄ? spodbude.

Vsi, ki bodo izziv sprejeli, se bodo najprej registrirali s sple-

Obeta se moÄ?na konkurenca, saj je izziv podĹžgal tiste, ki so se to poletje veselili ĹĄportnih tekmovanj, a so razoÄ?arani, da so jih ĹĄtevilni organizatorji morali odpovedati. tnim obrazcem. Nato bodo pred vsakim vzponom v eMCe placu prevzeli kartonÄ?ek, na katerega bodo zabeleĹžili Ä?as odhoda, na cilju dopisali Ä?as prihoda, ga potrdili s fotografijo, ki jo bodo poslali na elektronski naslov info@ emceplac.si, kartonÄ?ek pa oddali v nabiralnik. Za prevzem kartonÄ?ka od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro se lahko dogovorijo po telefonu (031 421 074), za prevzem po 13. uri pa vsak dan v tednu pri natakarju v klubu. Prijavni obrazec in veÄ? informacij so objavili na Facebook strani Klub eMCe plac. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

ÂťZdrav Ĺživljenjski slog je pomemben za dobro poÄ?utje, zato vas to poletje vabimo na KoĹželj, ki je s 580 metri nadmorske viĹĄine priljubljena velenjska rekreacijska toÄ?ka,ÂŤ pravijo v eMCe placu.

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 15

REPORTAŽA

24. junija 2020

15

Krvodajalstvo kot druĹžinska tradicija

Krvodajalstvo je v druĹžino Todi spodbudilo k darovanju krvi? vornik iz Velenja prinesel LeoÂťSam opaĹžam, da imajo mnogi, pold, ki je prviÄ? daroval kri leta ki ne darujejo krvi, strah pred 1976 med sluĹženjem vojaĹĄkega tem. Je res, da je igla malo deroka. ÂťSovojak se je poĹĄkodoval belejĹĄa. Ampak jaz vsakogar poin veÄ? kot 400 so nas napotili v tolaĹžim, da ne boli,ÂŤ pravi UroĹĄ, puljsko bolniĹĄnico na darovanje Dejan pa dodaja: ÂťKogar skrbi Spoznali smo ĹĄtiriÄ?lansko knapovsko druĹžino ponosnih krvodajalcev, krvi. Tisti z isto krvno skupino boleÄ?ina, naj poskusi in bo videl, so dali neposredno transfuzijo. da sploh ni hudo. Zagotovo se bo ki so v 44 letih darovali Ĺže veÄ? kot 130 litrov Ĺživljenjske tekoÄ?ine ReĹĄili smo mu Ĺživljenje. Potem je vrnil. Menim pa, da bi lahko bibilo govora o tem, da dojenÄ?ki, ki le krvodajalske akcije v tako velirazbereĹĄ, da se res zavedajo kem mestu ĹĄe bolj pogoste in ĹĄe zbolijo za zlatenico, potrebujejo la, da odvzem krvi obiÄ?ajno ni transfuzijo. RazmiĹĄljal sem, da se bil neprijeten. Je pa bilo kdaj popotrebe po tej Ĺživljenjski tekoÄ?ini bolje oglaĹĄevane. Na premogovbo morda tudi mojima otrokoma trebnih veÄ? vbodov. ÂťEnkrat sem in pomena krvodajalstva,ÂŤ pravi niku so sicer nalepljeni plakati, zgodilo kaj takĹĄnega, zato sem celo odklonila, da bi mi kri odDejan. a o krvodajalskih akcijah bi lahse ponovno odloÄ?il za darovan- vzeli iz druge roke po tistem, ko Krvodajalstvu so prilagodili Ĺživ- ko bili obveĹĄÄ?eni tudi poslovodje je. In tako ti takĹĄno razmiĹĄljan- so me Ĺže napikali v eno roko, a ljenjski slog. Nekaj tednov pred in bi zaposlenim sporoÄ?ili, kdaj je, solidarnost ostane. Naposled niso naĹĄli Ĺžile.ÂŤ NaĹĄtela je okrog odvzemom palahko gredo na sem se zaposlil v premogovniku, 15 odvzemov, zadnje desetletje zijo na prehraodvzem. Vsi sikjer je tovariĹĄtvo med kamerati pa ni veÄ? aktivna darovalka. no, de ne bi cer ne morejo Leopold Tovornik: ÂťPri krĹĄe toliko bolj prisotno in je krvoTako sta brata Dejan in UroĹĄ imeli slabega iz jame, da se vodajalstvu gre za Ĺživljenje. dajalstvo tradiĹže od malega pritiska ali prene ustavi proZavedanje, da si nekomu pocija. Preprosto imela zgled. veÄ? maĹĄÄ?ob v izvodnja, zato magal preĹživeti, te zaznamuĹživiĹĄ s tem,ÂŤ je ÂťPomagati krvi. ÂťEnkrat so bi lahko bile UroĹĄ Tovornik: ÂťKrvodaje in spremlja.ÂŤ opisal Ĺživljenjnekomu tako, me zavrnili, ko akcije tudi bolj jalstvo je zame vedno bilo ske okoliĹĄÄ?ine, da darujeĹĄ kri, so mi pregledali pogoste.ÂŤ Sicer prostovoljno in vedno bo. ki so ga privedse mi je vedno kri pred odvzemom. Bila je veli- pa je za vsakega krvodajalca Ne vidim smisla v plaÄ?ilu za le do tega, da zdela lepa ka noÄ? in preveÄ? moÄ?ne hrane. najveÄ?ja motivacija dober to. Smisel je pomoÄ? soÄ?loje vedno z vegesta. Star sem Ampak sem Ä?ez en teden Ĺže imel obÄ?utek, da bo s svojo krvjo neveku.ÂŤ seljem dal kri bil 18 let, ko zdravo kri. Pravzaprav je krvoda- komu pomagal preĹživeti, menijo in do danes ni sem prviÄ? ĹĄel z jalstvo tudi prednost, ker imaĹĄ in dodajajo, da mora prav zato prenehal. ZabeleĹžil je Ĺže 125 od- oÄ?etom na krvodajalsko akcijo. vsakih nekaj mesecev temeljit krvodajalstvo ostati prostovoljno. đ&#x;”˛ Tina Felicijan vzemov. Ĺ tevilke sicer niso po- Od takrat hodim redno vsake pregled in se teĹžave z zdravjem membne, pravi, a rad bi ĹĄe Ä?im tri mesece in sem daroval Ĺže hitro pokaĹžejo,ÂŤ pravi Polde. veÄ?krat daroval kri, preden do- 52-krat,ÂŤ je povedal mlajĹĄi UroĹĄ, Kaj bi po njihovem mnenju ljuseĹže starostno omejitev 65 let, Dejan pa: ÂťJaz pa sem nekoÄ? preko ne bo veÄ? smel biti aktiven krvodajalec.

Leopold je bil tudi na trombocitaferezi. ÂťKo sem priĹĄel na odNe spraĹĄujejo se, komu zdaj po Ĺžilah teÄ?e njihova kri. ÂťNi Polde je krvodajalstvo prenesel Ko se je UroĹĄ ponesreÄ?il v vzem krvi, so mi povedali, da v bolniĹĄnici leĹži hudo opeÄ?en papomembno. Pomembno je, da smo pomagali vsaj enemu Ä?loveku. S tudi na druĹžino. Najprej je navjami, je tudi sam dobil dozo cient. VpraĹĄali so me, Ä?e bi bil pripravljen darovati trombocite. tem smo svoje opravili,ÂŤ pravijo Tovornikovi. duĹĄil Ĺženo Ireno, ki se je prav takrvi, kar je ĹĄe okrepilo zaveLahko bi zavrnil in odvzem opravil v desetih minutah, ampak ko zaposlila na premogovniku bral, da pri eni teĹžji operaciji po- niku in v okolju, kjer je krvodadanje, kako pomembno je sem se odloÄ?il in skoraj eno uro leĹžal z iglo v roki. A ko sem in prav tam prviÄ? darovala kri. trebujejo pribliĹžno 50 litrov krvi. jalstvo cenjeno, dobila ĹĄe veÄ?je krvodajalstvo. ÂťTakrat dve ĹĄel domov, sem Ä?util veliko zadovoljstvo, ker sem vedel, da sem ÂťVÄ?asih je terenska ekipa priĹĄla Vem, da je ni nikoli preveÄ?, kveÄ?- veselje. ÂťLahko reÄ?em, da kolegi leti nisem smel darovati. Nelahko takoj pomagal Ä?loveku. To je velika zmaga. ÄŒe si vsaj enekar v podjetje. Smo pa s kolegi jemu premalo. PrviÄ? sem daroval na redne krvodajalce drugaÄ?e kaj mi je manjkalo. Krvodamu Ä?loveku reĹĄil Ĺživljenje, si dosegel cilj,ÂŤ je povedal in dodal, velikokrat ĹĄli na odvzeme tudi v med sluĹženjem vojaĹĄkega roka gledajo. Sicer so tudi takĹĄni, ki jalstvo je namreÄ? tudi navada tudi njegov starejĹĄi sin Ĺže sledi druĹžinskemu zgledu in kaĹže bolniĹĄnice na razliÄ?nih koncih in do zdaj imel 60 odvzemov.ÂŤ to izkoristijo za prost dan. A da. IzboljĹĄuje poÄ?utje.ÂŤ zanimanje za krvodajalstvo.

Slovenije,ÂŤ je povedala in dodaOba sta se zaposlila v premogov- iz pogovora z mnogimi lahko

Obnova starejĹĄe stanovanjske stavbe z vidika manjĹĄe rabe energije V Sloveniji je povpreÄ?na starost prebivalstva zaradi daljĹĄe Ĺživljenjske dobe vse viĹĄja. Enako je tudi s starostjo stanovanjskih stavb. Pri gradnji v preteklosti ni bilo na voljo primernih kvalitetnih materialov in uÄ?inkovitih sodobnih ogrevalnih sistemov, ki jih uporabljamo danes. Pri vsaki stavbi nastopi Ä?as, ko je potrebno razmisliti o njeni obnovi.

Pred obnovo stavbe je dobro vedeti, ali je bila naÄ?rtovana in zgrajena po predpisih o protipotresni gradnji, kar v praksi pomeni uporabo armiranega betona s pravilno naÄ?rtovanimi jeklenimi vezmi.

Tak naÄ?in gradnje je bil v Sloveniji uveljavljen ĹĄele po letu 1985. V nasprotnem primeru je primerno preveriti, Ä?e je potrebno mehansko ojaÄ?ati nosilno konstrukcijo stavbe.

Pri obnovi starejĹĄe stanovanjske stavbe navadno najprej zamenjamo streĹĄno kritino, saj naprej obÄ?utimo, Ä?e ta prepuĹĄÄ?a vodo. StreĹĄna kritina je tudi najbolj izpostavljen del stavbe.

Poleti je neposredno izpostavljena veliki vroÄ?ini in nevihtam, pozimi pa nizkim temperaturam.

Kot zelo primeren material z dolgo Ĺživljenjsko dobo in dobro odpornostjo na vse zunanje vplive se je pri nas izkazala opeÄ?na kritina. Primerne so tudi kritine iz drugih materialov, pogoj je pravilna izvedba vseh detajlov strehe. Pred zamenjavo kritine je potrebno preveriti nosilnost streĹĄne konstrukcije v primeru poveÄ?anja obremenitev ob izbiri teĹžji kritini, kot je bila obstojeÄ?a. Pravilna sestava klasiÄ?ne strehe od zgoraj navzdol je: streĹĄna kritina, prezraÄ?evani sloj, sekundarna kritina (paroprepustna folija), toplotna izolacija, parozaporna folija, zakljuÄ?na obloga (npr. mavÄ?no-kartonske ploĹĄÄ?e). Streho izoliramo z vsaj 25 cm toplotne izolacije, ki jo vgradimo med ĹĄpirovce in dodaten sloj. ÄŒe je podstreĹĄja nebivalno, pa lahko toplotno izolacijo enostavno poloĹžimo na tla podstreĹĄja. V praksi se za izolacijo strehe najveÄ?krat uporablja toplotna izolacija iz kamene ali steklene volne.

Naslednji korak pri obnovi je zamenjava stavb-

nega pohiĹĄtva – oken in vrat. Izgube toplote pri starih oknih so velike, tudi prepih zaradi netesnosti starih oken povzroÄ?a veÄ?jo rabo energije za ogrevanje stavbe. Nova okna naj imajo troslojno zasteklitev z Ar-polnjenjem, okvirji oken so 7-komorni ali celo veÄ?. Material za okvir je navadno iz lesa ali PVC-ja. Okovje je iz sodobnih jeklenih zlitin. Pri zamenjavi oken je zelo pomembna pravilna vgradnja. Okna naj bodo vgrajena na zunanji rob stene, vgradnja naj bo izvedena po RAL montaĹži. Po zamenjavi oken moramo prostore prezraÄ?evati veÄ?krat dnevno. Okna odpremo nasteĹžaj za nekaj minut, nato jih zapremo. S trenutnim prepihom uÄ?inkovito prezraÄ?imo prostore, pri tem pa izgubimo le malo toplotne energije. Zrak ima namreÄ? zelo nizko toplotno kapacitivnost.

Sedaj se lahko lotimo sanacije fasade. Potrebno je odstraniti ves omet, ki je zaradi zunanjih vplivov odstopil od zunanje stene. Zunanje stene lahko izoliramo s toplotno izolacijo iz stiropora ali lamel iz kamene oziroma steklene volne. Lamele pritrdimo na steno s Ä?epi, stiropor lepimo s fasadnim lepilom. Primerna debelina toplotne izolacije za zunanje stene je vsaj 14 cm ali veÄ?, odvisno od kvalitete (toplotne prevodnosti) toplotne izolacije. Cokel stavbe izvedemo iz ekstrudiranega polistirena enake debeline, ki ima poveÄ?ano odpornost na vlago. ZakljuÄ?ni sloj iz vodoodbojnega materiala naj bo svetlejĹĄih nevpadljivih barv. Za toplotno izolacijo fasade uporabimo certificiran sistem istega proizvajalca. ÄŒe lahko izoliramo talno ploĹĄÄ?o stavbe, to izvedemo najlaĹžje z namestitvijo toplotne izolacije na strop kleti. S tem doseĹžemo tudi veÄ?je ugodje bivanja zaradi toplejĹĄih tal. Izbira toplotne izolacije je odvisna tudi od Ĺželenega zakljuÄ?nega sloja stropa. Izolacijske ploĹĄÄ?e navadno pritrdimo na strop s sidrnimi Ä?epi. Primerni izolacijski materiali: izolacijske ploĹĄÄ?e iz mineralne steklene volne (Ursa Glasswool FDK 3/Vr, ...), izolacijske ploĹĄÄ?e iz mineralne kamene volne (CLT C1 Thermal, ...) oziroma Heraklit ploĹĄÄ?e, XPS-ploĹĄÄ?e, priporoÄ?e-

na debelina toplotne izolacije naj bo vsaj 12 cm.

V primeru celovite obnove toplotnega ovoja stavbe je poraba energije oziroma energenta za ogrevanje nizka in izbira ogrevalnega sistema ni bistvena. Pomembno je, da vgradimo sodobno ogrevalno napravo, bodisi kotel na biomaso s hranilnikom toplote, bodisi kondenzacijski kotel na plin, bodisi toplotno Ä?rpalko. Pri toplotni Ä?rpalki je potrebno upoĹĄtevati, da je ta najbolj primerna

•

• •

v kombinaciji s talnim ogrevanjem in dobro izolirano stavbo. V nasprotnem primeru visoko grelno ĹĄtevilo toplotne Ä?rpalke izgubi pomen. ÄŒe je na voljo tudi daljinsko ogrevanje, je to zelo dobra izbira, saj v primeru optimizacije predstavlja cenovno ugoden naÄ?in za dobavo toplotne energije. ÄŒe nam finanÄ?no stanje dopuĹĄÄ?a, izvedemo ĹĄe mehansko prezraÄ?evanje prostorov. NajenostavnejĹĄe za starejĹĄe stavbe je lokalno prezraÄ?evanje, pri katerem z dvema ali veÄ? vgrajenimi lokalnimi rekuperatorji prezraÄ?ujemo prostore. Delovanje pretoka zraka je izmeniÄ?no – ko iztoÄ?ni zrak odda toploto v enem rekuperatorju, se smer pretoka zraka obrne.

Izvedba navedenih naloĹžb predstavlja kar velik finanÄ?ni zalogaj, zato so na voljo nepovratne finanÄ?ne spodbude Ekosklada (www.ekosklad.si), navedenih je nekaj najpomembnejĹĄih:

za nove naloĹžbe uporabe obnovljivih virov energije in veÄ?je energijske uÄ?inkovitosti stanovanjskih stavb za solarni ogrevalni sistem, kurilno napravo na lesno biomaso, toplotno Ä?rpalko za ogrevanje, prikljuÄ?itev stavbe na sistem daljinskega ogrevanja, sanacijo ovoja stavbe, starejĹĄe od 1. 7. 2010, za vgradnjo lesenih oken, toplotno izolacijo strehe, stropa ali tal, vgradnjo prezraÄ?evanja z vraÄ?anjem toplote; viĹĄina spodbude znaĹĄa 20 % ali veÄ? (ob vgradnji toplotne Ä?rpalke pri zamenjavi stare kurilne naprave je subvencija do 50%, ob hkratni izvedbi treh ukrepov 30-%) (74SUB-OB19), samooskrba z elektriÄ?no energijo za najveÄ?

80 % vsote prikljuÄ?nih moÄ?i odjemnih mest (71SUB-SOOB19), za lastnike stanovanj v starejĹĄih veÄ?stanovanjskih stavbah je aktualen razpis (67SUB-OBPO19) za namene toplotne izolacije fasade, strehe ali stropa, tal na terenu, optimizacijo ogrevanja in vgradnjo prezraÄ?evanja z vraÄ?anjem toplote.

Osnovni pogoj za pridobitev nepovratne finanÄ?ne spodbude je upoĹĄtevanje pogojev posameznega javnega razpisa. Pri ukrepih pod 74SUB-OB19 je oddaja vloge po konÄ?ani naloĹžbi, zato je pomembno, da se pred zaÄ?etkom izvedbe seznanimo z zahtevami razpisa. Prav tako je moĹžno pridobiti kredit za okoljske naloĹžbe za (veÄ?ino) zgoraj navedenih ukrepov. Obrestna mera je trimeseÄ?ni EURIBOR + 1,3 %. OdplaÄ?ilna doba je 10 let oziroma 20 let za izvedbo najmanj treh ukrepov.

Kreditna sredstva se nakaĹžejo na banÄ?ni raÄ?un izbranega izvajalca – dobavitelja naloĹžbe.

Za obÄ?ane je na voljo brezplaÄ?no energetsko svetovanje v okviru mreĹže ENSVET. V Velenju je svetovalna pisarna na Kardeljevem trgu 5–7 v prostorih Mestne Ä?etrti Levi breg. Za svetovanje se je potrebno predhodno dogovoriti na telefonski ĹĄtevilki 041 232 176. đ&#x;”˛ Robert Ĺ PEGEL, energetski svetovalec mreĹže ENSVET

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

24. junija 2020

Ne gre in ne gre

tin Milec je z desne poslal Ĺžogo pred velenjska vrata. V gneÄ?i pred Radanom jo je Bajde s precej sreÄ?e in pomoÄ?jo Marcosa Tavaresa potisnil v mreĹžo. Sledile so velike priloĹžnosti velenjskih 'knapov'.

V 21. minuti je Sanjin Lelić z diagonalnim strelom z desne strani iskal Handanovićev daljĹĄi kot. Vratar pa je s skrajnim naporom s konci prstov odbil Ĺžogo v kot. Takoj zatem je Mićo Kuzmanov po hitrem teku z Ĺžogo priĹĄel iz oÄ?i z izkuĹĄenim vratarjem. Ta je bil znova sijajen.

Rudarjeva napadalnost po izenaÄ?enju ni jenjala. V 36. minuti so domaÄ?i izgubili Ĺžogo na sredini igriĹĄÄ?a. Dominik Radić je v ogenj poslal hitrega Lelića.

Handanović je stekel ven iz kazenskega prostora, mu zaprl strelski kot, in gostujoÄ?i igralec je iztrĹžil samo vratnico.

Pred koncem prvega dela je imel Tavares priloĹžnost za podvojitev vodstva in bolj sproĹĄÄ?eno nadaljevanje, ko je uĹĄel gostujoÄ?im branilcem. To mu je prepreÄ?il Radan, ki se je podobno kot pred tem Handanović sijajno odzval. Enako je pritekel dober meter ven iz svojega kazenskega prostora in blokiral udarec. Za brezskrbnejĹĄe nadaljevanje pa je poskrbel Tavares po nekaj minutah v

NogometaĹĄi velenjskega Rudarja si tudi v zadnjih dveh krogih niso priigrali nadvse Ĺželene (prve) zmage V 28. prvenstvenem krogu so gostili predzadnje DomĹžale, ki jih je prviÄ? vodil Dejan Djuranović. Z njim je vodstvo kluba zamenjalo prejĹĄnjega vodjo stroke Andreja Razdrha, ker jih ni uspel dvigniti s predzadnjega mesta. Zadnje je Ĺže nekaj Ä?asa Rudarjevo. V enakovrednem dvoboju, v katerem so oboji izvedli po sedem strelov v okvirja vrat, so bili natanÄ?nejĹĄi in sreÄ?nejĹĄi gostje, zmagali s 3 : 2 ter na osmem mestu zamenjali Triglav. V osmi minuti so se gostje po napaki domaÄ?ega vratarja Mateja Radana z golom Matica Finka veselili prvega vodstva. Do v 62. minute pa vodili Ĺže s 3 : 0.

Kljub visokemu zaostanku se 'rudarji', ki so nastopil brez kaznovanih in izkuĹĄenih AljaĹža Krefla, Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a ter Davida KaĹĄnika, niso sprijaznili z visokim porazom. Po dveh napakah v prvem polÄ?asu odliÄ?nega nasprotnikovega vratarja Ajdina Mulalića so poskrbeli za razburljive zadnje minute. Takoj po tretjem golu je prednost z lobom zniĹžal Mateo Panadić. V 89. minuti je po strelu iz kota domaÄ?ega kapetana Damjana Trifkovića vratarju DomĹžal Ĺžoga uĹĄla iz rok in Sandro JovanoviÄ? jo je potisnil v mreĹžo za 2 : 3. V sodnikovem dodatku pa je imel Sanjin Lelić lepo priloĹžnost za izenaÄ?itev, vendar je z dobrega poloĹžaja poslal Ĺžogo mimo vratnice.

V prvem polÄ?asu celo boljĹĄi od Maribora

V Mariborovem Ljudskem vrtu je v prvem polÄ?asu diĹĄalo po Rudarjevem preseneÄ?enju. VelenjÄ?ani so lahko glede na to, da kmalu niti teoretiÄ?nih moĹžnosti

drugem polÄ?asu. Iznenada se je odloÄ?il za strel z veÄ? kot dvajset metrov. Ĺ˝oga je med letom zadela mladega branilca Jovana Vladimirja Pavlovića, spremenila smer in prevarala vratarja, ki je sicer krenil v pravo smer, in 2 : 0. DokonÄ?no je upeh gostov na morebitno preseneÄ?enje v 76. minuti pokopal Felipe Santos po udarcu iz obrata z roba kazenskega prostora za konÄ?nih 3 : 0.

Ugotovitve Rudarjevega trenerja Dominika BerĹĄnjaka po dveh novih porazih so bile podobne: ÂťBili smo blizu, pa tako daleÄ? od uspeha. Zmanjkalo nam je tudi malce sreÄ?e. SreÄ?a paÄ? spremlja hrabre. Ĺ˝al nam znova ostaja upanje, da bomo vendarle na naslednji tekmi zmagali. Igralci imajo igro, Ĺžal ni rezultata.

Upam in verjamem, da se bo zgodil.ÂŤ Jutri bodo v derbiju zadnjih dveh gostili Triglav. Za domaÄ?e bo ta dvoboj zgolj prestiĹžnega pomena. Zato 'knapi' najbrĹž ne bodo pod takĹĄnim pritiskom kot 'orli', ki imajo tudi praktiÄ?ne moĹžnosti, da se v naslednjih sedmih krogih otresejo predzadnjega mesta in s tem kvalifikacij za obstanek. đ&#x;”˛

Stane Vovk

TAKO so igrali ne bodo imeli veÄ? za obstanek, tudi v ĹĄtajerskem dvoboju igrali podobno kot proti DomĹžalam; dokaj hrabro, organizirano in napadalno. Izvedli so nekaj zelo nevarnih napadov, a manjkala je (spet) uÄ?inkovitost. Ĺ˝e toÄ?ka bi bila proti favoriziranemu in bolj izkuĹĄenemu nasprotniku, ki ima tudi veliko veÄ?ji izbor kakovostnejĹĄih igralcev kot VelenjÄ?ani, uspeh. V prvem polÄ?asu so bili varovanci Dominika BerĹĄnjaka celo nevarnejĹĄi.

Imeli so nekaj izjemnih priloŞnosti, da bi spravili Şogo za hrbet izkuťenega vratarja Jasmina Handanovića (42), ki mu je novi trener Sergej Jakirović v nedelj-

skem 29. krogu dal prednost pred veliko mlajĹĄim Kenanom Pirićem (25). Prav izkuĹĄeni Handanović je bil glavni krivec, da se to ni zgodilo in da niso dosegli niti Ä?astnega gola. ÄŒe proti tako kakovostnejĹĄemu moĹĄtvu, kot so vijoliÄ?asti, ne zadeneĹĄ, sledi kazen. Ta jih je doletela s tremi Ĺžogami za hrbtom vratarja Mateja Radana oziroma s porazom z 0 : 3.

DomaÄ?i so povedli Ĺže v 14. minuti. Minuto pred tem so gostje njihov nevarni napad prepreÄ?ili z odbijanjem Ĺžoge v kot. Po njem je Gregor Bajde poslal z glavo Ĺžogo mimo okvirja vrat. Nato so se domaÄ?i hitro dokopali do Ĺžoge. Mar-

Prva Liga Telekom Sl., 28. krog: Rudar – DomŞale 2:3 (0 : 1)

Strelci: 0:1 Fink (8), 0:2 IbriÄ?ić (53), 0:3 Podlogar (62), 1:3 Panadić (63), 2:3 Jovanović (89.)

Rudar: Radan, G. Jovan, J. V. Pavlović (od 83. Voťnjak), Lelić, Trifković, Koprivnik (od 58. Jovanović), Kuzmanović, Radić (od 58. Panadić), Filipović, DŞinić, Puťaver. Trener: Dominik Berťnjak.

Drugi rezultati: Triglav – Maribor 1:3 (0:0), Olimpija – Bravo 0:5 (0:4), Aluminij – Tabor SeŞana 0:2 (0:0), Mura – Celje 3:1 (2:1).

29. krog:

Maribor - Rudar 3:0 (1:0)

Strelci: 1:0 Bajde (14.), 2:0 Tavares (51.), 3:0 Felipe Santos (77.).

Maribor: Handanović, Milec, PeriÄ?ić, Mitrović (od 32.

Koblar), KolmaniÄ?, DerviĹĄević, Cretu (od 67. Vrhovec), Pihler (od 66. Kotnik), PoĹžeg VancaĹĄ (od 46. Felipe Santos), Bajde, Tavares (od 66. Zahović). Trener: Sergej Jakirović.

Rudar Velenje: Radan, PuĹĄaver, Pavlović, VoĹĄnjak, Krefl, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 78. Jovan), Jovanović (od 63. Kitek), Lelić, Kuzmanović (od 46. Koprivnik), Radić (od 78. Panadić). Trener: Dominik BerĹĄnjak.

Drugi rezultati: Celje - CB24 Tabor SeŞana 1:1 (0:0),Bravo – Mura 1:0 (0:0), Triglav – Aluminij 1:4 (0:1), DomŞale - Olimpija 0:1 (0:0).

Vrstni red po 29. krogu: 1. Olimpija 56 (56:35), 2.

Maribor 55 (52:28), 3. Celje 52 (58:29), 4. Aluminij 48 (49:33), 5. Mura 47 (46:35), 6. Bravo 40 (41:44), 7.

Tabor 33 (34:44), 8. DomŞale 30 (39:53), 9. Triglav 28 (35:68), 10. Rudar 10 (26:67) 30: krog: Rudar – Triglav (v petek, 26. 6.)

Izberi svoj stil poletja.

Zagotavljamo vam varnejĹĄo in boljĹĄo izkuĹĄnjo nakupovanja, kot kjerkoli drugje.

ÄŒestitamo ob dnevu drĹžavnosti!

S za va krbimo ĹĄo va - Trg rnos ovin t: ezl vhod oÄ?enimi - Par i kir vhod anje pre d i trg ovin

stop-shop.com

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 17

AnĹžeta Flisa jadranje spremlja Ĺže vse Ĺživljenje. Kmalu se mu je porodila Ĺželja, da bi jadral tudi sam, in pred leti ga je zamikalo sodelovanje na eni od regat, ki jih je na Velenjskem jezeru priredil Klub vodnih ĹĄportov. Povabil je ĹĄe bratranca Benjamina JuriÄ?a, ki je spontano prisedel na krov, in tako sta zaÄ?ela nabirati navtiÄ?ne milje. Ljubezen do jadranja se je krepila, s tem pa Ĺželja po svoji jadrnici. Izbrala sta enega najbolj popularnih razredov dvosedih ĹĄportnih jadrnic fireball in kupila svojo prvo – leseno, izpod nekega kozolca, jo prenovila in zaÄ?ela obiskovati regate, danes pa sta prepoznaven del slovenske jadralske karavane.

Dobri jadralci morajo prav tako kot drugi ĹĄportniki skrbeti za kondicijo. VzdrĹžljivost je pri jadranju kljuÄ?na, pravi AnĹže, saj so plovi dolgi tudi veÄ? kot eno uro. Regata je obiÄ?ajno sestavljena iz ĹĄtirih, nekatere pa so veÄ?dnevne. Poleg tega je seveda pomembno obvladovanje jadralskih veĹĄÄ?in, kot so izplovba, drĹžanje pozicije, obrati, prehodi, prehitevanje, nastavitev jader, razporeditev teĹže, taktika in razne tehnike jadranja, prilagojene vremenskim razmeram.

Te so lahko zelo raznolike. Za jadranje namreÄ? ni primerno le popolno brezvetrje ali zelo moÄ?an veter, vmes je tudi ĹĄirok razpon jadralnih pogojev. Dober jadralec mora dobro opazovati moÄ?

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

24. junija 2020

Spet sta v formi Na prvi letoĹĄnji tekmi za slovenski pokal fireball sta s precejĹĄnjo prednostjo zmagala Ä?lana velenjskega kluba vodnih ĹĄportov, ki sta pred dvema letoma Ĺže osvojila pokal Jadrnico fireball je z namenom, da bi bila dostopna ĹĄirĹĄemu krogu ljudi, leta 1962 zasnoval britanski oblikovalec Peter Milne. Namenil jo je ĹĄportnemu jadranju v paru, zato je hitra in ima tretje jadro – simetriÄ?ni spinaker. Zanesenjaki si jo lahko izdelajo kar sami v domaÄ?i delavnici. OmogoÄ?a pa veliko zabave in ĹĄportnih uĹžitkov. ÂťKdor obvlada jadrnico fireball, bo z lahkoto obvladal kakrĹĄnokoli drugo,ÂŤ pravi AnĹže Flis.

AnĹže Flis: ÂťVse, ki imajo Ĺželjo po jadranju, vabim, da se nam pridruĹžijo, saj smo vsi pripravljeni pomagati do znanja in jadralskih uĹžitkov.ÂŤ

in smer vetra, valovanje in tokove ter hitro sprejemati pravilne odloÄ?itve, zato je poleg telesne pomembna tudi psihiÄ?na kondicija. ÂťV vsakem trenutku moraĹĄ biti pripravljen na hitro odloÄ?itev na osnovi ĹĄtevilnih razliÄ?nih dejavnikov,ÂŤ pravi sogovornik.

VzdrĹžljivost je pri jadranju kljuÄ?na, saj so plovi dolgi tudi veÄ? kot eno uro. (Foto: Janez KuntariÄ?)

Upravljanje enosednih, praviloma manjĹĄih jadrnic, je laĹžje zato, ker vse odloÄ?itve in naloge prevzame krmar sam. VeÄ?je jadrnice z veÄ?jo povrĹĄino jader pa

zahtevajo veÄ?Ä?lansko posadko, ki mora delovati usklajeno, kar je precejĹĄen izziv. ÂťVsak mora opravljati svojo nalogo. KljuÄ? za uspeh je v tem, da Ä?lana veliko

Ä?asa preĹživita skupaj, saj se tako izurita do nivoja, ko ne potrebujeta veÄ? verbalne komunikacije, da bi dobro izvedla manever. Dovolj je, da si nakaĹžeta, kaj bosta storila. Dlje ko par jadra skupaj, bistveno laĹžje komunicira in bolj je uspeĹĄen.ÂŤ Pri tekmovalnem jadranju ne gre le za hitrost. Gre za izvajanje raznih manevrov v regatnem polju. Pri olimpijskem jadranju so v obliki palice, trikotnika ali

trapeza. Na takĹĄnih poljih jadralci tekmujejo tudi v razredu fireball. AnĹže in Benjamin se regat, ki ĹĄtejejo za slovenski pokal fireball, udeleĹžujeta Ĺže enajst let.

Leta 2018 sta ga tudi osvojila in premagala raznoliko konkurenco – od zaÄ?etnikov do nekdanjih profesionalcev.

Na prvi letoĹĄnji tekmi, ki je 6. in 7. junija potekala na SoboĹĄki kamenĹĄnici v Murski Soboti, se je pomerilo devet posadk. ÂťLansko sezono sva razen regate na Velenjskem jezeru izpustila, zato sva prvi dan regate potrebovala nekaj plovov, da sva spet dobila pravi obÄ?utek in vzpostavila komunikacijo. Kljub temu so bili boji zelo tesni. Naslednji dan pa sva se uspela uskladiti in vse ĹĄtiri plove izvedla najhitreje. To je bilo veÄ? kot dovolj, da sva prvo letoĹĄnjo regato osvojila s precejĹĄnjim naskokom pred drugouvrĹĄÄ?eno posadko,ÂŤ poroÄ?a AnĹže.

Letos ju Ä?aka ĹĄe pet regat za slovenski pokal, med njimi pa ena za naslov drĹžavnega prvaka.

Ta bo trajala kar ĹĄtiri dni, poleg najboljĹĄih slovenskih posadk pa priÄ?akujejo tudi obisk iz ÄŒeĹĄke, Ĺ vice in Italije. Ena od tekem bo septembra na Velenjskem jezeru. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Letos bodo na ĹĄportnem taboru samo velenjski otroci Tradicionalni poÄ?itniĹĄki ĹĄportni tabor v organizaciji Ĺ ZV bo prilagojen razmeram – Potekal bo v srediĹĄÄ?u mesta in ob jezeru – Prijave Ĺže zbirajo Tina Felicijan

Ĺ portna zveza Velenje niti letos, ko so ĹĄtevilne aktivnosti zaradi prepreÄ?evanja ĹĄirjenja korona virusa okrnjene, ne bo prekinila 18-letne tradicije Ĺ portnih poÄ?itnic za vse – ĹĄportnega tabora Zmaga KuĹĄtrina, ki osnovnoĹĄolskim otrokom med poletnimi ĹĄolskimi poÄ?itnicami nudi veliko ĹĄportnih in zabavnih aktivnosti.

Bo pa potekal nekoliko drugaÄ?e, napoveduje sodelavec Ĺ ZV Nik LemeĹž. ÂťLetos smo zaradi nastale situacije glede virusa Covid-19 izjemoma nekoliko spremenili programa oz. tabora, da lahko zagotovimo upoĹĄtevanje vseh ukrepov NIJZ in zagotavljamo varno druĹženje otrokom, ki si svoje poÄ?itnice Ĺželijo preĹživeti v duhu ĹĄporta in zaba-

ve. Poleg zmanjĹĄanja ĹĄtevila udeleĹžencev na tabor letos veljajo ĹĄe dodatni ukrepi. UdeleĹženci tabora bodo lahko izkljuÄ?no otroci, ki imajo naslov prebivaliĹĄÄ?a v mestni obÄ?ini Velenje. StarĹĄi oziroma skrbniki pa bodo morali podpisati izjavo o zdravstvenem stanju otroka,ÂŤ pravi in dodaja, da bo letos manj kontaktnih in ekipnih ĹĄportov ter veÄ? individualnih, skrbeli pa bodo tudi za higieno rok in varno razdaljo med otroki. Da bodo poÄ?itnice varne za vse, pa bodo odgovorni tudi starĹĄi, ki naj nikar ne poĹĄljejo otroka na tabor, Ä?e kaĹže znake katerih koli nalezljivih bolezni.

Dva programa, osem taborov

Otroci bodo zabavno spoznavali razliÄ?ne ĹĄportne panoge in

Balinanje Tudi igriĹĄÄ?a odloÄ?ajo tekme V Ä?etrtek je bilo zelo zanimivo na igriĹĄÄ?u Premogovnika Velenje, kjer sta se sreÄ?ali ekipi KU Gorenja kot domaÄ?in in gosti iz DU Vinske Gore. Tokrat se je pokazalo, da imajo lahko tudi domaÄ?ini veliko veÄ? sreÄ?e, kot je bilo to v prvem kolu proti Premogovniku. Po izenaÄ?enem dvoboju je o zmagovalcu odloÄ?alo natanÄ?no metanje v krog, ki so ga na veliko veselje dobili domaÄ?i igralci. Tako je bil konÄ?ni rezultat 6 : 4 za domaÄ?e, pa tudi razlika toÄ?k je bila 43 : 35 za igralce KU Gorenja.

V soboto je bilo na istem igriĹĄÄ?u ĹĄe prav

Otroci bodo lahko aktivno preĹživljali poÄ?itnice ĹĄtiri tedne od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro.

Takole so na jezeru uĹživali lani.

Nik LemeĹž: ÂťKot vsako leto je namen tabora, da otroci spoznajo nove prijatelje, se ob zagotovljeni varnostni razdalji druĹžijo s svojimi vrstniki in vsaj za del dneva pozabijo na telefone in raÄ?unalnike ter Ä?as preĹživijo v duhu ĹĄporta in zabave.ÂŤ

tako zanimivo sreÄ?anje med ekipama BĹ D Premogovnikom in gosti iz BK Celeia Celja. Gostom se je poznalo, da so na tem igriĹĄÄ?u igrali ĹĄele drugiÄ? in niso imeli dovolj izkuĹĄenj, zato se niso mogli moÄ?neje upirati zanesljivi igri domaÄ?inov, ki so moÄ?no slavili z rezultatom 7 : 3 in toÄ?kovno razliko 41 : 30.

Moralo bi ĹĄe biti sreÄ?anje med ekipama BK Ĺ˝alec in gosti BK Balinc Polzela, ki pa je bila preloĹžena.

Ekipa DU Velenje je bila to kolo prosta.

V drugi ligi je bilo prvo sreÄ?anje na igriĹĄÄ?u na Dobrni, kjer so gostili odliÄ?no ekipo DU KavÄ?e. Gostje so se odliÄ?no upirali domaÄ?inom, tako da je bil rezultat 1 : 1 ĹĄe najbolj praviÄ?en. Tudi razlika toÄ?k 32 : 28 za domaÄ?ine je bila minimalna.

V Ĺ oĹĄtanju so gostili ekipo iz PDU Go-

tako aktivno preĹživeli poÄ?itnice.

Program, ki bo potekal od 8. do 16. ure, bodo pripravili lokalni ĹĄportni klubi, trenerji in vaditelji, ki bodo skrbeli za aktivno, a varno zabavo. Ĺ portni tabori bodo na sporedu poÄ?itniĹĄkega dogajanja ĹĄtiri tedne, in sicer dva tedna v juliju in dva tedna v avgustu: 6.– 10. in 13.–17. julija ter 17.– 21. in 24.–28. avgusta.

Na izbiro bosta dva programa. Na taboru ob Velenjskem

rice, ki je na tem igriĹĄÄ?u gostovala prviÄ?.

Prav to se jim je med igro moÄ?no poznalo, domaÄ?ini pa so tudi prikazali dobro igro in zato je bil konÄ?ni rezultat 6 : 2, razlika v toÄ?kah pa je bila tudi velika – 42 : 17 za domaÄ?e.

Ker ekipa BS Vrbno Vrbice ni imela na voljo svojega igriĹĄÄ?a, je sreÄ?anje med njimi in gosti iz BK TopolĹĄice, je potekalo kar na igriĹĄÄ?u v TopolĹĄici. Verjetno tudi zaradi tega Vrbica ni imela prav nobene moĹžnosti za uspeh, saj je TopolĹĄica zmagala kar z 0 : 8. Velika je bila tudi razlika v toÄ?kah –11 : 46 za ekipo BK TopolĹĄice.

Vrstni red v drugi ligi: 1. DU Ĺ oĹĄtanj 4 toÄ?ke, 2. PDU KavÄ?e 3 toÄ?ke, 3. BK TopolĹĄica 2 toÄ?ki, 4. PDU Gorica 2 toÄ?ki, 5.

DU Dobrna 1 toÄ?ka, 6. BS Vrbno Vrbica đ&#x;”˛ T. F. 0 toÄ?k.

jezeru in stadionu bodo otroci spoznali tenis, odbojko, konjeniĹĄtvo, golf, streljanje, sabljanje in podobne ĹĄporte, na jezeru pa jih Ä?akajo supanje, voĹžnja s kajaki, vodne igre in ustvarjalne delavnice. Drugi tabor pa bo potekal v okolici RdeÄ?e dvorane, kjer bodo otroci spoznavali dvoranske ĹĄporte, kot so judo, karate, rokomet, nogomet in mnogo drugih, nato pa bodo ĹĄli ĹĄe na bazen.

Kegljanje DP posamezno in v kombinaciji Na kegljiĹĄÄ?ih v ÄŒrnomlju in Ĺ kofji Loki sta bila odigrana 1. in 2. krog DP za posameznike in v kombinaciji. Pravico nastopa je imelo 60 tekmovalcev, ki so si nastope zagotovili na predhodnih regijskih tekmovanjih. Celjsko regijo (kvota 4 tekmovalcev) so zastopali 3. Ä?lani KK Konjice in predstavnik Ĺ oĹĄtanja – regijski prvak HasiÄ?iÄ?. Prvi dan tekmovanja se ni odvijal po Ĺželjah naĹĄih predstavnikov.

Nekoliko boljĹĄo pripravljenost je prikazal le Vogrin, ki se je ustavil pri 587 podrtih kegljih, Hrastnik je poruĹĄil 558 kegljev, pri rezultatu 537 se je ustavil PeÄ?nak (vsi trije KK Konji-

Prosta mesta bodo hitro poĹĄla

Ĺ portna zveza je na svoji spletni strani Ĺže objavila prijavni obrazec. Tabori so vsako leto razprodani. Letos, ko bodo lahko v en tabor sprejeli le 20 otrok in torej na teden 40, priÄ?akujejo, da bodo prosta mesta kmalu poĹĄla.

Za zdaj zbirajo prijave samo za julijske tabore, za avgustovske pa jih bodo nekoliko kasneje. đ&#x;”˛

ce), le kegelj manj pa je dosegel tudi regijski prvak HasiÄ?iÄ? (KK Ĺ oĹĄtanj). Svoj drugi nastop so tekmovalci opravili naslednji dan na kegljiĹĄÄ?u v Ĺ kofji Loki. Tokrat smo videli veliko boljĹĄo predstavo naĹĄih predstavnikov.

NajboljĹĄo igro je prikazal David PeÄ?nak s kar 602 podrtima kegljema, nekoliko manj je poruĹĄil Hrastnik (591), Vogrin (581), HasiÄ?iÄ?

(578). V naslednji 3. krog se je uvrstilo 16 najboljĹĄih tekmovalcev, ki se bodo v soboto na kegljiĹĄÄ?u v Medvodah pomerili med sabo in na izpadanje, ĹĄtirje najboljĹĄi pa naslednji dan v Slovenj Gradcu v finalnih nastopih.

Rezultati predstavnikov Celjske regije: 31. Ĺ˝arko Vogrin – 1168 (587 + 581), 40. BoĹĄtjan Hrastnik – 1149 (558 + 591), 44. David PeÄ?nak – 1139 (537 + 602), 54. Rasim HasiÄ?iÄ? – 1114 (536 + 578). đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA, GASILCI

24. junija 2020

Ĺ aleĹĄki gasilci izvolili novega predsednika Predsednik GZĹ D je postal Boris Lambizer – Na tekmovanjih so dosegali odliÄ?ne rezultate – Z izobraĹževanji so krepili kader – Vseh naÄ?rtovanih aktivnosti ne bodo mogli izvesti Tina Felicijan Foto: BoĹĄtjan ZagoĹžen

Ĺ kale, 18. junij – 65. skupĹĄÄ?ino Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline so zaznamovale nadomestne volitve za predsednika zveze, ki jo je dolga leta vodil lani preminuli JoĹže DrobeĹž. Med dvema kandidatoma – namestnico predsednika Renato Rupreht (PGD Vinska Gora) in Borisom Lambizerjem (PGD Lokovica), poveljnikom Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije in Ä?lanom poveljstva Gasilske zveze Slovenije – je veÄ? glasov dobil slednji. Izvolili so tudi stalnega Ä?lana plenum GZS do konca mandata leta 2023. To je Aleksander OsetiÄ? (PGD Vinska Gora), tudi poveljnik GZĹ D. Priznanja za najviĹĄje uvrstitve na lokalnih, regijskih in drĹžavnih gasilskih, ĹĄportnih in oriLetos so naÄ?rtovali veÄ?jo gasilsko vajo na ravni GZĹ D, vendar ĹĄe ni jasno, ali jo bodo lahko izvedli. Odpovedali so se tekmovanjem, morda pa se bodo lahko udeleĹžili regijskega in drĹžavnega kviza. V srediĹĄÄ?u bosta letos jubilanta – PGD Gaberke in PGD PaĹĄka vas.

in starejĹĄi gasilci pripravljali na redna tekmovanja. Ponosni so, da so se na drĹžavno tekmovanje uvrstile ĹĄtiri mladinske ekipe ter sedem ekip Ä?lanov in starejĹĄih gasilcev. Za letos predvideno drĹžavno tekmovanje pa bo zaradi razmer, povezanih s korona virusom, ĹĄele prihodnje leto, predvidoma junija. Med drugim so organizirali tekmo za pokal Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije in regijsko tekmovanje za Ä?lane in starejĹĄe gasilce. ObeleĹžili so visoke jubileje na nacionalni ravni in 140-letnico

Predsednikovanje Gasilski zvezi Ĺ aleĹĄke doline je prevzel Boris Lambizer.

entacijskih tekmovanjih ter na kvizih za mladino pa so dobile mladinske ekipe PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto kot najboljĹĄa v skupnem seĹĄtevku, drugouvrĹĄÄ?ena PGD Lokovica in tretja najboljĹĄa ekipa PGD Velenje.

Leto je teklo po ustaljenih tirnicah, zaznamovala pa ga je izguba predsednika

Poveljnik GZĹ D Aleksander OsetiÄ? je poroÄ?al, da je minulo leto teklo po ustaljenih tirnicah.

Spomladi so se mladinci, Ä?lani

POLICIJSKA kronika Zapeljal v nesreÄ?o Velenje, 17. junija – V sredo je priĹĄlo do prometne nesreÄ?e v kroĹžiĹĄÄ?u med Ĺ oĹĄtanjem in Velenjem.

Prometno nesreÄ?o je povzroÄ?il voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Ĺ oĹĄtanja in je v kroĹžiĹĄÄ?e zapeljal v nasprotni smeri.

TrÄ?il je v voznika osebnega avtomobila, ki je v kroĹžiĹĄÄ?u pravilno vozil. V nesreÄ?i se je laĹžje telesno poĹĄkodovala sopotnica v vozilu povzroÄ?itelja prometne nesreÄ?e.

Delovna nesreÄ?a v Gorenju Velenje, 18. junija – V Ä?etrtek je v podjetju Gorenje priĹĄlo do delovne nesreÄ?e, v kateri je delavec utrpel laĹžjo telesno poĹĄkodbo. Policisti so opravili ogled in zbrali obvestila. O ugotovitvah bodo obvestili drĹžavnega toĹžilca.

Zbil peĹĄko Velenje, 18. junija – V Ä?etrtek zveÄ?er okoli 21.30 je voznik osebnega avtomobila pri zavijanju s KopaliĹĄke na Ĺ aleĹĄko cesto na prehodu za peĹĄce zbil peĹĄko. V nesreÄ?i je utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Potrebovala Ĺžganje Ĺ˝alec, Velenje, 19. junija – V petek sta se zgodila dva vloma, ki jima je skupno, da sta vlomilca oÄ?itno potrebovala Ĺžganje.

Zjutraj je bilo vlomljeno v gostinski lokal v Žalcu, kjer je storilec ukradel nekaj Şganja in menjalni denar, v Velenju pa je storilec ukradel dve steklenici le-tega, iz dveh denarnic pa izmaknil tudi menjalni denar.

Zasegli veÄ?jo koliÄ?ino drog Velenje, 19. junija – V petek so policisti na obmoÄ?ju PP Velenje opravili dve hiĹĄni preiskavi. V eni so zasegli oroĹžje in naboje. V drugi hiĹĄni preiskavi pa so zasegli veÄ?jo koliÄ?ino prepovedanih drog. ÂťLastnikaÂŤ so pridrĹžali in ga naslednji dan privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor.

Ukradel elektriÄ?no kolo in kajt Ĺ oĹĄtanj, 20. junija – V soboto je bilo vlomljeno v garaĹžo stanovanjske hiĹĄe v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Neznanec je ukradel elektriÄ?no kolo in kajt. Lastnika je oĹĄkodoval za 6.000 evrov. Dan za tem, v nedeljo, 21. junija, je bilo na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja vlomljeno v stanovanje v stanovanjskem bloku. Vlomilec je ukradel prenosni raÄ?unalnik in nekaj gotovine.

Barval ukradeno kolo, ko so pozvonili policisti Velenje, 21. junija – Kolesa na obmoÄ?ju Velenja hitro menjajo lastnike. Ko se je prejĹĄnji teden tako zgodilo ĹĄe z enim, so policisti z zbiranjem obvestil ugotovili, kdo naj bi bila nova lastnica. Z njo so se Ĺželeli pogovoriti na naslovu, kjer biva.

Tam pa so zalotili partnerja osumljenke, ki je ravno takrat, ko so pozvonili, s sprejem barval ukradeno kolo. Pred tem je na njem Ĺže menjal nekaj delov, da pravi lastnik svojega kolesa ne bi prepoznal. Kolo so mu seveda zasegli, ob tem pa naĹĄli ĹĄe dve. ÄŒaka ga kazenska ovadba.

â?ą

GZĹ D trenutno zdruĹžuje 3123 gasilk in gasilcev, med njimi 535 operativnih gasilcev, 91 operativnih gasilcev v rezervi in 272 pripravnikov.

ustanovitve PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto.

Z vsemi tremi obÄ?inami so se dogovorili za pomoÄ? pri Ä?iĹĄÄ?enju intervencijskih oblek s tekoÄ?im ogljikovim dioksidom ter za dobavo novega gasilskega vozila, ki so ga prevzeli ob mednarodnem dnevu gasilcev. V mesecu poĹžar-

ne varnosti so priredili sreÄ?anja, izobraĹževanja, vaje, niso pa izvedli veÄ?je vaje. Kot obiÄ?ajno so organizirali teÄ?aj za gasilca pripravnika (opravilo ga je 85 Ä?lanov) in operativnega gasilca (opravilo ga je 45 Ä?lanov) ter strojnika (opravilo ga je 21 Ä?lanov), je povzel nekaj najpomembnejĹĄih aktivnosti in dodal, da je leto najbolj zaznamoval Ĺžalostni dogodek, ko je preminil predsednik JoĹže DrobeĹž. ÂťBil je avtoriteta in bil nam je vzor zaradi vsega svojega gasilskega znanja, izkuĹĄenj, predvsem pa zaradi svoje Ä?loveÄ?nosti, soÄ?utnosti, skromnosti, premiĹĄljenosti in razsodnosti, zaradi vseh premnogih dobrih lastnosti, ki jih je nosil v sebi in jih delil z nami,ÂŤ so zapisali ob slovesu.

Intervencij je bilo veÄ?

ÄŒlani 14 gasilskih druĹĄtev na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline so opravili veÄ? intervencij kot prejĹĄnje leto. Predvsem zaradi tehniÄ?nih intervencij, ki prevladujejo. Na 557 intervencijah je sodelovalo 3931 gasilcev. Posredovali so v 161 naravnih nesreÄ?ah, med katerimi so prevladovale poplave, poĹžari objektov in posledice vetroloma. Pomagali so pri reĹĄevanju 46 prometnih nesreÄ?. 190 je bilo tehniÄ?nih intervencij, 38 pa đ&#x;”˛ laĹžnih.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Glasna debata na igriĹĄÄ?u Velenje, 18. junija – Krajanka Ĺ aleka je v Ä?etrtek malo po 22. uri poklicala policiste, ker so jo z bliĹžnjega igriĹĄÄ?a pri tamkajĹĄnji ĹĄoli motile preglasne osebe. Policisti, ki so ĹĄli preverit, kaj se dogaja, so osebe opozorili na prekrĹĄek in jih napotili z igriĹĄÄ?a.

Ĺžitve prihaja zaradi tehniÄ?ne napake. O tem so obvestili upravljalca, ki bo poskrbel, da bo ta odpravljena.

Na pomoÄ? klical, ker bi rad ĹĄe pil

Velenje, 18. junija – V Ä?etrtek sta pol ure pred polnoÄ?jo policista zaradi prekrĹĄka ustavila voznika osebnega avtomobila. Ko sta mu izroÄ?ila plaÄ?ilni nalog, je zaÄ?el razgrajati in vpiti nanju. Ker se nikakor ni mogel pomiriti, sta ga morala pridrĹžati.

Velenje, 21. junija – Na PreĹĄernovi cesti v Velenju je v nedeljo ob pol ĹĄtirih zjutraj nekdo klical na pomoÄ?. ObÄ?an, ki je njegove klice sliĹĄal, je nemudoma poklical policiste. Ti pa so takoj tudi odhiteli na pomoÄ?.

Ugotovili pa so, da je prijatelj pijanega prijatelja spravljal domov, ta pa tja ĹĄe ni Ĺželel, ker bi popivanje rad ĹĄe malo nadaljeval.

PrekrĹĄka niso ugotovili, njihova pomoÄ? pa tudi ni bila potrebna.

PogreĹĄan pacient je ĹĄel domov

Nujna dela v nedeljo niso prekrĹĄek

Prespal pri tistih, na katere seje jezil

Velenje, 20. junija – V soboto nekaj po 20. uri so velenjske policiste iz BolniĹĄnice Celje obvestili, da pogreĹĄajo pacienta, ki naj bi bolniĹĄnico samovoljno zapustil. Ugotovili so, da je doma, poÄ?uti pa se dobro.

O tem so obvestili bolniĹĄnico, dogodek pa zabeleĹžili v poroÄ?ilu.

Alarm zaradi tehniÄ?ne napake Velenje, 20. junija – Policisti so kar nekaj dni zapored preverjali, kaj se dogaja, da se v garaĹžni hiĹĄi na Ĺ aleĹĄki cesti sproĹža alarm. V soboto se je izkazalo, da do spro-

Velenje, 21. junija – V nedeljo so ĹĄli policisti na gradbiĹĄÄ?e v Starem trgu, da bi preverili, kaj se tam dogaja, da moti bliĹžnje stanovalce. Delavci so izvajali nujna, neodloĹžljiva gradbena dela, kar pa ni prekrĹĄek, Ä?etudi to poÄ?no na dela prost dan.

Zanemarjanje mladoletne osebe Velenje, 21. junija – V nedeljo so policisti po prijavi obÄ?ana evidentirali dve kaznivi dejanji zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Zbrali bodo obvestila in ustrezno ukrepali.

Vaja jamarjev v Hudi Luknji Letno imajo od ĹĄest do deset intervencij – Med poĹĄkodovanimi tudi Ĺživali, ki na sprehodu padejo v brezna ÄŒlani Jamarske reĹĄevalne sluĹžbe vsako leto vsaj enkrat vadijo tudi v steni, torej zunaj jame (poleg sotesk, ĹžiÄ?niĹĄkih naprav, zimskega usposabljanja, ki so prav tako izven jam). V soboto, 20. junija so vajo tehnik reĹĄevanja izvedli pred vhodom v jamo Huda Luknja. Skupno se je na tokratni vaji zbralo okoli ĹĄtirideset jamarskih reĹĄevalk in reĹĄevalcev iz sedmih reĹĄevalnih centov (SeĹžana, Tolmin, Postojna, Novo mesto, Ljubljana, Kranj in Velenje). ÂťKot obiÄ?ajno smo se razdelili v skupine ter zaÄ?eli z vajami reĹĄevalnih

Podarjeni skuterji, kolesa in skiroji Osnovne in srednje ĹĄole so za uÄ?ence in dijake zaprle svoja vrata. Prilagojen pouk in ĹĄolanje v epidemioloĹĄkih razmerah ob upoĹĄtevanju navodil NIJZ so za vselej zaznamovale ĹĄolsko leto 2019/20. Toda tudi letoĹĄnje ĹĄolske poÄ?itnice bodo uÄ?enci in dijaki doĹživeli in doĹživljali nekoliko drugaÄ?e kot v preteklih letih. Ne zgolj zaradi Ä?asa, ki so ga uÄ?enci med ĹĄolskim letom preĹživeli doma in se s pomoÄ?jo raÄ?unalniĹĄke tehnologije in aplikacij izobraĹževali na daljavo, ampak tudi zaradi Ä?asa, ki je pred nami. Ta hip namreÄ? nihÄ?e ne more napovedati, ali se bo pouk dejansko zaÄ?el v torek, 1. septembra.

Strokovnjaki so Ĺže ob umiritvi razmer napovedali, da bomo (zagotovo) do konca leta doĹživeli ĹĄe drugi val in da je le vpraĹĄanje Ä?asa, kdaj se bo to zgodilo. S poveÄ?anim ĹĄtevilom okuĹžb in bolnikov s korona virusom Covid-19 v zadnjem tednu so se Ĺže pojavila ugibanja, ali nemara Ĺže gre za drugi val ali ne, Ä?eprav so ga napovedovali bolj za jesenski Ä?as, ko je praviloma veÄ? prehladnih obolenj. Sicer pa je ĹĄtevilo okuĹženih v primerjavi s sosednjimi drĹžavami, zlasti v primerjavi z drĹžavami zahodnega Balkana, relativno nizko in ni tako zaskrbljujoÄ?e kot drugod. Ne glede na to, ĹĄtevilni ravnatelji in uÄ?itelji zaskrbljeno zrejo proti septembru, kajti oÄ?itno bo tudi ĹĄolsko leto 2020/21 odvisno od epidemioloĹĄke slike v drĹžavi.

Ob koncu ĹĄolskega leta so uÄ?enci in dijaki prejeli spriÄ?evala in je zanje zgodba konÄ?ana vse do prvega ĹĄolskega dne v septembru.

Nekateri so od starĹĄev prejeli pohvale, nekateri pa grajo zaradi slabega uÄ?nega uspeha. Nekateri med njimi so prejeli ĹĄe darila in med temi darili so bila tudi popularna vozila mladostnikov.

Poleg koles so letos bili zlasti popularni elektriÄ?ni skiroji in skuterji. NiÄ? nenavadnega in konec koncev, vsakdo se odloÄ?a po svoje in zaradi tega to ni prav niÄ? sporno ali zaskrbljujoÄ?e. Bolj zaskrbljujoÄ?e je dejstvo, da so nekateri starĹĄi kupili ta darila brez zavedanja o nevarnostih voĹžnje z elektriÄ?nim skirojem in skuterjem. Proizvajalci tovrstnih vozil zahtevajo od kupcev upoĹĄtevanje navodil za uporabo. Od doslednega upoĹĄtevanja navodil proizvajalcev in cestnoprometnih predpisov pa je odvisna varnost uporabnika oziroma voznika.

ElektriÄ?ni skiro je vsaj na videz manj nevaren in se ne zdi tako problematiÄ?en kot skuter, ki veÄ?inoma lahko doseĹže veÄ?jo hitrost voĹžnje in je tudi veliko bolj glasen od skiroja, ki je v bistvu nesliĹĄen. Toda hitrost voĹžnje skiroja zahteva od uporabnika veliko mero pazljivosti in pozornosti tako za vzdrĹževanje stabilnosti med voĹžnjo kot varno upoÄ?asnjevanje in ustavljanje. Ne glede na zmogljivost skiroja je treba hitrost prilagoditi stanju voziĹĄÄ?a in kolesarske steze, konfiguraciji ter ostalim udeleĹžencem in okoliĹĄÄ?inam v prometu. VoĹžnja s prilagojeno hitrostjo in dodatno previdnostjo je potrebna predvsem na zaÄ?etku, dokler ne pridobimo izkuĹĄenj, ki so kljuÄ?ne za varno uporabo in voĹžnjo. Tudi uporaba varnostne Ä?elade je priporoÄ?ljiva tako na zaÄ?etku kot pozneje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nas ostali udeleĹženci, zlasti peĹĄci in kolesarji, ki so pred nami, praviloma ne sliĹĄijo.

Na cesti namreÄ? nismo sami in zaradi tega se dogajajo nesreÄ?e.

Prometne nesreÄ?e voznikov skuterjev in ostalih motornih koles so v spomladanskem in poletnem Ä?asu najpogostejĹĄe. Takrat jih je najveÄ? na cesti. Med motoristi pa so najbolj ogroĹženi najmlajĹĄi in tisti, ki se ĹĄele zaÄ?enjajo voziti z jeklenimi konjiÄ?ki. Zato bi prevzem skuterja morala spremljati tudi obljuba o doslednem upoĹĄtevanju predpisov in pravil varne voĹžnje ter dosledna uporaba varnostne Ä?elade. Brez tega je lahko tovrstno darilo ogroĹžajoÄ?e sredstvo za mladostnika pa tudi za vse ostale, ki se bodo z njim v doloÄ?enem trenutku znaĹĄli na cesti. To ĹĄe zlasti velja ob odstranitvi tovarniĹĄkih omejitev hitrosti skuterja, kar bistveno poveÄ?a tveganje za padec oziroma prometno nesreÄ?o. Prevzem darila naj torej spremlja tudi ta obljuba. Zato, da bodo poÄ?itnice varne!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

manevrov. Vsaka skupina je imela svojega inĹĄtruktorja in tako smo neutrudno do poznega popoldneva izvajali vaje razliÄ?nih reĹĄevalnih manevrov. Ko smo Ä?lani ene skupine dodobra osvojili en manever, smo se prestavili k drugemu inĹĄtruktorju ter preizkusili druge manevre. Vmes smo bili seznanjeni tudi z nekaj novostmi, ki nam bodo olajĹĄale delo ob morebitnih reĹĄevalnih akcijah,ÂŤ je povedala jamarska reĹĄevalka Mateja Mazgan. Na vajah so prisotni tudi zdravniki, ki so prav tako usposobljeni za reĹĄevanje iz teĹžko dostopnih predelov in hkrati opravljajo ĹĄe delo zdravnika. Zdravnik poĹĄkodovanega oskrbi ter ga spremlja ob izvleki nosil na varno oziroma na povrĹĄje, kjer bi v primeru dejanske nesreÄ?e poĹĄkodovane prevzele druge reĹĄevalne sluĹžbe. Mazganova ĹĄe pove, da imajo letno v povpreÄ?ju od ĹĄest do deset intervencij. ÂťMed ponesreÄ?enimi ali kdaj tudi izgubljenimi v jami pa niso samo ljudje, reĹĄujemo namreÄ? tudi Ĺživali. Nemalokrat se zgodi, da na sprehodu pade kakĹĄen pes v brezno. PokliÄ?ejo nas na ĹĄtevilko 112, nato pa se aktivira najbliĹžji reĹĄevalni center. ÄŒe je nesreÄ?a zahtevnejĹĄa, obseĹžnejĹĄa, aktiviramo tudi druge reĹĄevalne centre in seveda po potrebi tudi reĹĄevalce iz tujine.

Jamarska reĹĄevalna sluĹžba je namreÄ? zelo uspeĹĄna tudi v mednarodnih sodelovanjih.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

24. junija 2020

VeliÄ?astno Cerje in njegove poti Slovenija je lepa in zanimiva prav na vsakem koraku! Kamorkoli greĹĄ, najdeĹĄ razliÄ?ne zanimivosti in kar teĹžko se je odloÄ?iti, katero izbrati. K temu prispevajo tudi letni Ä?asi, saj ima vsako obdobje svoj Ä?ar.

Na potepanju po najzahodnejĹĄem delu naĹĄe lepotice sva se odloÄ?ila, da se na Krasu tokrat posvetiva obmoÄ?ju Cerja, ki s svojo mogoÄ?no zgradbo vabi Ĺže od daleÄ?. Krasen sonÄ?en pomladni dan je pomagal k popolnemu doĹživetju.

Prihajala sva z obmoÄ?ja GoriĹĄkih brd in si spotoma ogledala Mirenski grad, od koder naju je z zahodnega roba kraĹĄke planote Ĺže vabil monumentalen spomenik. Odpeljala sva se v smeri Lokvice nad Opatjim selom in avto zapustila na parkiriĹĄÄ?u s prvimi informacijskimi tablami. Proti cilju sva se odpravila peĹĄ, saj sva ga Ĺželela podoĹživeti v celoti. Na tem obmoÄ?ju je osrÄ?je Poti miru na Krasu, ki poteka od Alp do Jadrana. Tu je med 1. svetovno vojno potekala bojna linija, ki je za vse Ä?ase zaznamovala ljudi in pokrajino.

Kmalu naju je smerokaz usmeril desno s ceste proti topniĹĄkemu poloĹžaju, kjer sva se Ĺže sreÄ?ala s prvimi posledicami katastrofalnega gozdnega poĹžara avgusta lani. Ta je uniÄ?il skoraj sto hektarov gozda. Pot se je vila med kamnitimi zidovi in izmeniÄ?no bujnim rastlinjem, ki ga je lepĹĄal cvetoÄ?i ruj. Iz gozda sva priĹĄla na

prostrano podroÄ?je, kjer na opustoĹĄenih predelih pospeĹĄeno nastajajo novi oljÄ?ni nasadi z ogradami in dajejo pokrajini novo Ĺživljenje. Ceste se tu prepletajo in zahvaljujoÄ? dobrim oznakam te pripeljejo do Ĺželenega cilja. Tako sva mimo kavern prispela do PeÄ?ine na viĹĄini 308 m in jame

Še vedno vozim – vendar ne hodim

Pa smo nazaj

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je od Zavoda VOZIM prejela plaketo nacionalnega gibanja Ĺ e vedno vozim – vendar ne hodim.

Kot so zapisali, se Mestna obÄ?ina Velenje z organizacijo inovativnih neformalnih izobraĹževanj zavzema za varnejĹĄo voĹžnjo mladih in bodoÄ?ih voznikov, s srÄ?nostjo omogoÄ?a spreminjanje njihovih vrednot in s tem pomembno prispeva k izboljĹĄanju prometne varnosti.

VOZIM, Zavod za inovativno izobraĹževanje, se je Mestni obÄ?ini Velenje zahvalil za uspeĹĄno sodelovanje v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu pri izvedbi preventivnih prometnih delavnic Ĺ e vedno vozim – vendar ne hodim. Pri mladih Ĺželijo graditi varnost kot vrednoto in s tem dolgoroÄ?no zdravo in zadovoljno Ĺživljenje. Njihova Ĺželja je, da varnost postane vrednota ĹĄirĹĄe druĹžbe in da zgodbe poĹĄkodovancev ne postanejo zgodbe drugih. Skozi osebne zgodbe invalidov, poĹĄkodovancev Ĺželijo prispevati k spodbujanju pozitivnega in zdravega vedenja otrok in mladostnikov ter vplivati na varovalne in spodbujevalne dejavnike pred rabo alkohola ter drugih prepovedanih drog.

Tudi v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje so v lanskem ĹĄolskem letu ozavestili 8.059 mladih na 133 delavnicah. Prilagodili so se zaprtju ĹĄol v spomladanskih mesecih in uspeĹĄno izvedli tudi đ&#x;”˛ 17 delavnic preko spleta.

Po hribih

Borojevićev prestol, ki je bil znameniti poveljnik avstro-ogrske armade.

V nadaljevanju poti sva hodila med cvetoÄ?im rujem v vseh mogoÄ?ih barvnih in oblikovnih variantah, ki jih je spremljalo petje ptic in dajalo pokrajini poseben Ä?ar. Prispela sva do bliĹžine

Stranski pogled na veliÄ?asten spomenik na Cerju

PeÄ?inke, ki so jo Italijani poimenovali Oko KrasÂŤ. LeĹži na izredno pomembnem poloĹžaju in sta jo uporabljali obe vojski za opazovalnico, naravno jamo PeÄ?inko pa za zakloniĹĄÄ?e vojakov.

To obmoÄ?je je zanimivo tudi arheoloĹĄko, iz obdobja kaĹĄtelirske kulture.

NedaleÄ? stran sva priĹĄla do spomenika – kaĹžipota med Lokvico in Kostanjevico, ki ga je zgradil pehotni polk v Ä?ast nadvojvodi JoĹžefu. Poleg stoji cesarjev oz.

Tale korona virus nam je kar malce spremenil Ĺživljenje. Priznajmo, bilo nam je tesno pri srcu, ko smo sledili poroÄ?ilom o vseh okuĹžbah in smrtnih primerih, ki jih je bilo veliko zlasti med starejĹĄo populacijo. Tudi pohodniki in planinci UNI 3 sodimo v to skupino, saj je povpreÄ?na starost udeleĹžencev tam okrog 75 let. Seveda smo se drĹžali predpisanih navodil, ostajali lepo doma in se tako izognili moĹžnosti okuĹžbe.

Kljub vsemu pa smo komaj Ä?akali, da se konÄ?a ta agonija in se bomo spet lahko odpravili po gorskih poteh. PogreĹĄali smo naĹĄe Ä?etrtke. Ne samo zaradi gibanja v naravi, predvsem zaradi druĹženja, kajti v vseh teh letih so se med udeleĹženci pohodov stkale

19

pomnika braniteljem slovenske zemlje, do katerega vodi nastajajoÄ? Drevored hvaleĹžnosti. Zelena pobuda Drevo za Cerje je povezala posameznike, druĹĄtva in podjetja iz Slovenije in tujine v akciji zbiranja sredstev za ponovno ozelenitev Parka miru z avtohtonimi sortami dreves, kot so hrast, javor, bor, brek in skorĹĄ.

VeÄ? o akciji za obnovitev zaĹĄÄ?itenega obmoÄ?ja Natura 2000 lahko preberete na www.drevozacerje.si.

pristne prijateljske vezi.

Pohode smo zaÄ?eli konec maja.

Pohodniki so se na prva dva izleta odpravili kar peĹĄ iz Velenja.

PrviÄ? na Grilovo domaÄ?ijo, drugiÄ? pa proti Velunji peÄ?i. Planinci pa smo si za prevozno sredstvo izbrali vlak. Obakrat smo jo mahnili v Posavsko hribovje. NaĹĄ prvi cilj je bila Bukovica. Iz Ĺ˝alca do Kasaz je bilo potrebno prehoditi nekaj kilometrov po asfaltu, vendar je ob cesti ploÄ?nik, tako da je bila hoja kljub temu kar prijetna, zlasti pa varna. Zato pa smo bili toliko bolj veseli, ko smo krenili v gozd in se po prijetni senÄ?ni poti povzpeli do koÄ?e na Bukovici. Nazdravili smo naĹĄima jubilantoma Karli in Stanku za okroglih 70 in 80 pomladi, nato pa smo jo mahnili po kroĹžni

Ob prihodu do kamnitega petindvajset metrov visokega velikana sva bila oÄ?arana. Temeljni kamen je bil postavljen leta 2002, slavnostna otvoritev za javnost pa je bila leta 2013. Namenjen je vsem tistim, ki so se borili ali padli na tem ozemlju, pobudo pa je dala rodoljubna organizacija TIGR. Zgrajen je v sedmih etaĹžah z motivom trdnjave in stolpa. Ta pomnik miru je z muzejsko zbirko in informacijskim centrom pomembna toÄ?ka in med drugim odliÄ?no izhodiĹĄÄ?e za odkrivanje dediĹĄÄ?ine 1. svetovne vojne na Krasu. Med mogoÄ?nimi zidovi skriva zaklade zgodovine in umetnosti ter z njo povezuje preteklost s prihodnostjo. Na vrhu je razgledna ploĹĄÄ?ad, ki simbolizira slednjo. Z nje se odpira razgled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe in Vipavsko dolino. NedaleÄ? stran se nahaja Fajti hrib, ki je bil v 1. svet. vojni nepretrgoma oblegan celih ĹĄtirinajst mesecev.

Polna globokih vtisov sva se kroĹžno vrnila do dva kilometra oddaljenega parkiriĹĄÄ?a in med potjo opazovala, kako se narava iz korenin obnavlja sama, saj so nadzemni deli pogoreli. O tem priÄ?ajo ogromne skladovnice oĹžganih drevesnih debel ob cesti, ki so neme priÄ?e poĹžara.

Mirna narava Krasa vabi vsakogar na pohodniĹĄke Poti miru po Krasu, ki vas bo bogato nagradila. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

poti nazaj proti Žalcu.

Naslednji pohod smo izvedli 11. junija. Tudi tokrat v Posavsko hribovje. Iz Matk smo se podali po Brdovski poti do Dragovega doma na Homu, od koder je Ä?udovit razgled po Savinjski dolini na vzhodu, Celjski kotlini, vse do BoÄ?a in DonaÄ?ke gore na severovzhodu in UrĹĄlji gori in Golici na severu. Veselo razpoloĹženi smo zapeli nekaj pesmi in nazdravili naĹĄi slavljenki Nevenki za okroglo obletnico. VraÄ?ali smo se po kroĹžni poti proti GriĹžam.

Kot je zapisala Marija Lesjak, dolgoletna mentorica planincev UNI 3 in izvrstna fotografinja, je potrebno pohvaliti domaÄ?ine, ki imajo vrhunsko urejene domove, vrtove, roĹže ... Vsa pokrajina je ena sama lepota – s poudarkom pridnih rok, seveda. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

Oven 21. 3. – 20. 4.

SpoÄ?iti ste, kot Ĺže dolgo ne. Zato boste vse bolj pozitivni in radoĹživi, saj so bili pretekli tedni in meseci preveÄ? duhamorni za vaĹĄ okus. Spremembe v vaĹĄem Ĺživljenju se bodo dogajale bliskovito. Ne bodo vas zmedle. Zaradi vaĹĄe intuicije pa boste tokrat jasno vedeli, kako naprej, saj se boste znali tako pravoÄ?asno ustaviti kot reagirati na to, kar se vam bo dogajalo. VaĹĄi najbliĹžji nad vsemi vaĹĄimi idejami ne bodo navduĹĄeni. Vi pa boste prepriÄ?ani, da ste na pravi poti, zato se ne boste pustili motiti. Tistim, ki so brez dela, se odpirajo moĹžnosti, da ga dobijo. Ne zamudite jih, ker se ne bodo tako kmalu ponovile.

Bik 21. 4. – 20. 5.

Osebi, ki vam je zelo veliko pomenila, boste konÄ?no dovolili, da odide iz vaĹĄega Ĺživljenja. Dolgo ste Ä?akali, da se vajin odnos popravi. Sedaj vam je jasno, da so bila priÄ?akovanja prevelika. Zato ne boste veÄ? vztrajali. Po nekaj dneh boste spet zadihali s polnimi pljuÄ?i. Veselili se boste Ĺže rahlo pozabljenega obÄ?utka svobode, saj vam nihÄ?e veÄ? ne bo nabijal krivde za izreÄ?ene besede in dejanja. Zdelo se vam bo, da laĹžje dihate.

Prihodnosti pa ne boste jemali zlahka. Le vdali se boste v usodo. Zvezde vam priporoÄ?ajo, da ste v tem tednu previdni pri poslovnih odloÄ?itvah. Dobro premislite, preden boste od idej preĹĄli na dejanja.

DvojÄ?ka 21. 5. – 21. 6.

ÄŒeprav ste zelo prilagodljivi, bo teden, ki je pred vami, na poslovnem podroÄ?ju prinesel toliko izzivov, da boste z vsemi teĹžko opravili. Pri delu boste nenehno v zaostanku, pa Ä?eprav boste delali veÄ? kot 8 ur dnevno. UÄ?inkoviti ne boste najbolj, saj se bo utrujenost stopnjevala. TolaĹžili se boste, da bo kmalu bolje.

In tudi bo. PsihiÄ?no utrujenost boste premagali ĹĄele, ko se boste sprostili, pri tem vam tudi kratek dopust ne bo koristil. Ne bodite nestrpni, saj ĹĄe vedno nimate vpliva na vse, kar se dogaja okoli vas. Na ljubezenskem podroÄ?ju pa ne boste imeli pripomb. Partner bo uresniÄ?il vse vaĹĄe Ĺželje, vi pa mu boste vraÄ?ali z dvojno mero pozornosti in drobnih neĹžnosti.

Rak 22. 6. – 22. 7.

Pazite, kaj govorite ljudem, ki jih ne poznate najbolje, saj ni vredno, da se vam sedaj, ko je spet vse tako, kot ste si Ĺželeli, Ĺživljenje ponovno zaplete.

Naslednje dni izkoristite za aktiven poÄ?itek, saj si ga lahko privoĹĄÄ?ite. Svoje poslovne cilje boste uresniÄ?evali po naÄ?rtu, ki ste si ga sami zaÄ?rtali. ÄŒe zaradi poletja in dopustov ne boste naĹĄli osebe, ki jo pri tem potrebujete, boste vseeno ĹĄli naprej, saj ste zadnje Ä?ase zelo uÄ?inkoviti. Pripravljeni boste tudi na nove Ĺživljenjske izzive, saj bodo prav ti v vas dvignili potreben adrenalin. Poletni prehladi v zadnjih junijskih dneh niso redkost. Hladite se Ä?im bolj naravno, pa se mu morda izognete.

Lev 23. 7. – 23. 8.

ÄŒeprav boste spoznali, kje delate najveÄ?jo napako, je ne boste mogli odpraviti Ä?ez noÄ?. Navada je res Ĺželezna srajca, kar ĹĄe posebej velja za vas. Nikoli niste marali sprememb, sedaj ste se prisiljeni sooÄ?ati z njimi. NajteĹžje je, ker ne gre za majhne, ampak zelo velike spremembe, ki v vas budijo strah. ManjĹĄe zdravstvene teĹžave bodo tiste, ki vam bodo odprle oÄ?i. Spoznali boste, da ste Ĺživce izgubljali zaradi nepomembnih stvari in ljudi. Tokrat preprostih in hitrih reĹĄitev ne bo. Nekdo, ki vam je obljubil pomoÄ?, se vas bo zaÄ?el izogibati. Vam je Ĺže jasno, da ste ostali sami? Zavihajte rokave.

Devica 24. 8. – 23. 9.

Ĺ e nekaj dni boste precej jezni nase in na vse okoli sebe. Vzroka ne boste obeĹĄali na veliki zvon, a tokrat je res takĹĄen, da vam ne more veÄ? biti vseeno. ÄŒeprav imate vÄ?asih drugaÄ?en pogled na svet kot partner, bosta tokrat povsem enakega mnenja. Spodbujal vas bo, da sami naredite veÄ? za razreĹĄitev teĹžave, s katero se sooÄ?ate predvsem zato, ker ste ĹĄe vedno prepriÄ?ani, da so ljudje dobri. Ĺ˝al vsi niso, veliko jih je, ki mislijo le nase. Partner vam je pripravljen pomagati tudi finanÄ?no. Ne bodite preveÄ? ponosni, saj tokrat brez dodatnega denarja ne boste zmogli, zato sprejmite ponudbo. Ko boste lahko, boste vrnili veliko uslugo.

Tehtnica 24. 9. – 23. 10.

Veselite se Ĺživljenja in uĹživajte v poletju, predvsem pa v druĹžbi druĹžine in prijateljev. PriloĹžnosti boste imeli veÄ? kot dovolj. V naslednjih dneh boste zamudniki naÄ?rtovali dopust, drugi se boste Ĺže predajali poletnim sonÄ?nim Ĺžarkom.

A verjetno ne boste tako brezskrbni kot prejĹĄnja leta. Tudi finanÄ?no stanje vam ne bo veÄ? zbujalo strahu, saj boste dobili vse, kar vam je bilo obljubljeno. Nekaj teĹžav z zdravjem bo povezanih s spremembo vremena in okolja. VroÄ?i dnevi bodo Ä?isto po vaĹĄem okusu, preĹživljali jih boste v senci, na zraku. Aktivni pa boste toliko, kolikor bo godilo vaĹĄemu telesu. In niti malo veÄ?.

Škorpijon 24. 10. – 22. 11.

Ĺ˝e ob koncu tega tedna boste naĹĄli mir in sprostitev. VaĹĄa pustolovska Ĺžilica vas bo tudi letos vodila tja, kamor zaidejo le redki. VĹĄeÄ? so vam namreÄ? preproste stvari, ki jih mnogi niti ne opazijo. Veliko bolj celovito boste, ko se boste umirili in sooÄ?ili sami s seboj, videli in razumeli, kar se vam dogaja od zaÄ?etka leta do danes. Leto res ni lahko, saj vam ne pusti, da bi uĹživali v novi realnosti. Z neko odloÄ?itvijo ravno zato ne boste veÄ? odlaĹĄali, saj vam tako pravi tudi notranji glas. ÄŒeprav bo teĹžko, bo odloÄ?itev prava. Razveselili se boste prijatelja, ki ga nekaj Ä?asa niste videli. V pogovoru z njim se vam bodo odprla nova obzorja. HvaleĹžni mu boste.

Strelec 23. 11. – 21. 12.

Ni vse za vsaka uĹĄesa, zato zelo pazite, komu boste zaupali za vas dobro novico, za mnoge pa groĹžnjo, da niÄ? veÄ? ne bo tako, kot je bilo. Zavist ni lahko Ä?ustvo, vi pa se ne boste znali sooÄ?iti z njo. Sploh, ker boste vi tisti, ki vam bodo mnogi zavidali. Ob tem seveda ne vedo, da tudi pri vas doma ni vse tako roĹžnato, kot je videti od daleÄ?. Plaz teĹžav bo ĹĄele zaÄ?el drseti. Ker boste na to pripravljeni, posledice ne bodo hude, saj jih boste znali sproti reĹĄevati. Sobota bo Ä?udovita, ker bodo zato poskrbeli tisti, ki vas imajo iskreno radi. A partnerja tokrat ne bo med njimi. Nesoglasja med vama se bodo ĹĄe stopnjevala.

Kozorog 22. 12. – 20. 1.

ÄŒeprav se tega sploh niste zavedali, ste si prejĹĄnji teden na svoj urnik dopisali toliko novih obveznosti, da v prihodnjih dneh ne boste mogli niti mirno dihati. Ob tem ste spregledali, da partnerju niste ĹĄe niÄ? povedali. Ko mu boste, boste morali nekaj stvari preklicati, saj se vam Ä?asovno ne bo izĹĄlo. Tudi do ljudi, ki jih boste potrebovali za dosego cilja, ne boste priĹĄli zlahka, saj so se zaÄ?ele tudi ĹĄolske poÄ?itnice. To pa pomeni, da bodo mnogi poslovni partnerji teĹžje dosegljivi, kot so bili doslej. ÄŒe ste samski, boste z veseljem opazovali nasprotni spol. Pokazali boste, da ste samski in da nimate niÄ? proti, Ä?e se to kmalu spremeni.

Vodnar 21. 1. – 20. 2.

Z ljubeznijo do Ĺživali.

ÄŒESTITAMO ZA DAN DRĹ˝AVNOSTI! Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

03 891 11 46, 031 688 600

Jutri vas Ä?aka dogodek, ki se ga niti malo ne veselite. Ĺ˝elite si, da bi se mu lahko izognili, a se zavedate, da ne bo ĹĄlo. Zato se psihiÄ?no Ä?im bolje pripravite nanj, saj vam bo vzel veliko energije. Po drugi strani se boste dobro zavedali, da za niÄ?, kar boste sliĹĄali, niste krivi vi. Vseeno pa vam ne more biti. ÄŒeprav nikoli niste bili sanjaÄ?, boste prihodnji teden postali. Ĺ˝elja, da se v vaĹĄem Ĺživljenju spremeni veÄ? stvari hkrati, bo vsak dan veÄ?ja. Sanjarjenje vam bo pomagalo, da se boste laĹžje lotili dela, ki ga morate Ä?im prej opraviti. ÄŒe boste spreminjali poÄ?itniĹĄke naÄ?rte, dobro premislite, koga boste vzeli s seboj.

Ribi 21. 2. – 20. 3.

V zaÄ?etku junija ste se zavedali, da letoĹĄnje poletje ne bo lahko. V teh dneh vam bo jasno, da vas obÄ?utki niso varali. NaÄ?rti se vam bodo ruĹĄili kot hiĹĄice iz kart. Ĺ˝al vam bo, da ste v preteklih dneh toliko delali, saj se bo sedaj izkazalo, da je bil trud zaman. Vseeno pa se ĹĄe ne boste vdali. ReĹĄevali boste, kar se bo reĹĄiti dalo. Ob tem boste zelo previdni. Sprijaznili se boste z vsem, ki vam bo navrgel delovni vsakdanjik. Vseeno pa si boste Ĺželeli, da bi lahko pozabili na delo in povsem odklopili. Ĺ˝al do tega v naslednjih dneh ĹĄe ne bo priĹĄlo, naÄ?rte, kdaj si boste to lahko privoĹĄÄ?ili, pa boste Ĺže lahko delali.

Obeta se vam zanimivo ljubezensko Ĺživljenje.

Naš čas, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. junija

06.15 07.00 09.00 09.10 09.25 09.40 10.05 10.20 11.10 11.50 13.00 13.25 13.45 14.30 15.05 15.35 15.45 15.55 16.20 17.00 17.20 17.45 17.55 18.25 18.50 18.57 20.05 21.35 23.00 23.25 00.55 01.20 01.45 02.40

04.00 06.00 10.50 11.20 13.15 13.40 14.45 16.30 17.50 19.00 20.05 21.35 22.00 22.55 00.15 01.15

06.00 07.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 07.55 08.50 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.40 00.35 02.10

Kultura, Odmevi Dobro jutro Mucika, risanka Niko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Kozmo, belg. nan.

TV-izložba Gašerbrum II, dok. film Na poti na Krim, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 1-2/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 9/22 Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, port. odd.

Timi gre, risanka Svetovalka Hana, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Fina gospa (V.), ang. nan., 9/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko: Harmonika, izob. film Na kratko: Ponarejeni videoposnetki Bi se gnetli na tej metli?, ris. film Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Požig, dok. film Stekle lisice, slov. TV-film Poročila, Šport, Vreme Zadnja večerja, nemški film Tipično slovensko: Harmonika, izob. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Neuspeh ne pride v poštev, 1. del dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču F. S. Finžgar: Zapuščina strica Jurja, portret Ansambel Biseri, koncert Zmage so doma: Nogomet - FIFA svetovno prvenstvo 2010: Urugvaj - Nizozemska, polfinale, posnetek Domovina in država, dok. film Koncert doma: Balladero Ponoči je vsaka krava črna, belgijski film Več po oglasih, slov. nad., 4/18 Krvava svatba, fran. nad., 6/6 Carmina Slovenica in Chorus intrumentalis - Adiemus Slovenska jazz scena: Marko Črnčec Trio feat. Jonathan Hoard, posnetek iz KC Janeza Trdine, Novo mesto Videotrak, Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 66. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 62. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 63. del Ukradena preteklost, 1. sez., 22. del Reka ljubezni, 3. sez., 67. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 113. del Vedno tvoja, 2. sez., 51. del Šverc komerc, 1. sez., 35. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 15. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 64. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 65. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 36. del Vedno tvoja, 2. sez., 52. del Njegova nova žena, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 2. del Poročni zvonovi, ameriški film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Nekje za mavrico, plesna predstava Plesne šole Spin 10.40 Ob dnevu državnosti: Spominski center 1991 Velenje 11.10 1991 - Šaleška in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja, dok. film 11.40 Kuhinjica, izob. oddaja 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.35 Tiho, tukaj beremo, gledališka predstava Vrtca Velenje 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Na obisku ... pri dr. Tončku Kregarju 17.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Peščeni gradovi 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Julian Kornhauser, Urad za poezijo 18.45 Kuhinjica, izob. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.20 Lepote sveta: Kitajska, 1. del 21.50 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Julian Kornhauser, Urad za poezijo 21.55 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22.15 Na obisku ... pri dr. Tončku Kregarju 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.54 Nočni program

24. junija 2020

Sobota,

26. junija

06.45 07.00 09.05 09.10 09.20 09.25 09.30 09.40 10.00 10.05 10.20 11.15 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 15.00 15.35 15.50 16.20 17.00 17.30 18.05 18.15 18.25 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 23.10 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 10.00 10.30 12.30 12.55 13.25 14.05 16.20 17.00

18.10 19.00 20.00 20.55 21.20 23.05 00.00

Dnevnikov izbor Dobro jutro, Poročila Milan, risanka Mucika, risanka Frfra in Cufek, risanka Pujsa Pepa, risanka Ezopovo gledališče, risanka Zombi Lars, norv. nad., 1. del Poročila TV-izložba Klic z gora, igrano dok. film Na poti z Rudijem Zamanom, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 3-4/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 10/22 TV-izložba Mostovi - Hidak, inf. odd.

Zombi Lars, norv. nad., 1. del Mi 4je, nem. nad., 3/6 Fina gospa (V.), ang. nan., 10/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional, kopr. dok. odd.

Infodrom, poletje 2020, inf. odd. za otroke in mlade Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Poljub smrti, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Alpe-Donava-Jadran Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Zmage so doma: Nogomet - FIFA svetovno prvenstvo 2010: Nemčija - Španija, polfinale, posnetek Zgodbe iz gozda, dok. film Koncert doma: Buh Nedolžen, brit. nad., 4/4 Več po oglasih, slov. nad., 5/18 Genij, ameriško-angleški film Koncert doma: MRFY Videotrak, Info kanal

27. junija

06.05 07.00 07.10 07.15 07.25 07.45 08.00 08.20 08.45 08.55 09.20 10.05 10.20 10.45 11.10 11.25 11.55 13.00 13.25 13.40 14.10 14.30 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 18.57 20.05 21.55 22.20 23.15 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 11.45 13.00 14.15 16.10 17.50 18.55 20.05 22.05 22.55 01.10 02.05

06.00 07.00 07.00 07.10 07.25 07.30 07.45 08.00 08.55 09.35 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.45 22.50 00.35 02.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.25 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 19.05 19.10 19.35 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.20 23.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dibo, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 67. del Vrtičkanje Tisti usodni poljub, 1. sez., 64. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 65. del Ukradena preteklost, 1. sez., 23. del Reka ljubezni, 3. sez., 68. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 114. del Vedno tvoja, 2. sez., 52. del Šverc komerc, 1. sez., 36. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 8. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 66. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 67. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 37. del Ljubezen pri štiridesetih, ameriški film Eurojackpot Poskusi ljubezni, kanadski film Hčerina poroka, kanadski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Kmetijski razgledi Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Ko lajna zaigra Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Kako so nastala jezera Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Arben Idrizi, Prišel je neki čas Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Portugalska pot ribičev Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Arben Idrizi, Prišel je neki čas Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

06.00 07.00 07.01 07.30 07.45 07.55 08.05 08.30 08.45 08.55 09.10 09.40 09.55 10.20 10.50 11.20 11.50 12.45 13.45 15.30 17.10 18.50 18.55 20.00 22.15 00.20 02.05

Kultura, Odmevi Čudogozd: Gusarji in papiga Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Knjiga o džungli, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ 8 talcev Logatec Infodrom, poletje 2020, inf. odd.

Mi 4je, nemška nad., 4/6 Osvežilna fronta: Pornografija, odd. za mladostnike TV-izložba Tipično slovensko: Harmonika, izob. film Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba O živalih in ljudeh, izob. odd.

Kaj govoriš? = So vakeres?

Zdravje Slovencev, dok. odd.

Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 11/22 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 4/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Čujte z menoj Slovenski magazin Ozare Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Neločljiva prijatelja, arg. film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), am. nad., 1/13 Sedmi pečat: Neruda, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: Stane Kirn, dok. odd.

Fina gospa (V.), ang. nan., 6-7/10 Čez planke: Lihtenštajn - 300 let kneževine Zmage so doma: Nogomet - FIFA svetovno prvenstvo 2010: Urugvaj - Nemčija, tekma za 3. mesto, posnetek Koncert za Milano Čáp - trenutki odločitev, dok. f.

Videotrak Lepo je biti Mozart, glasbeni TV film Zvezdana Poletna noč: Dan ljubezni - poklon Dušanu Velkaverhu Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Zajčje uganke, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 1. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 2. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 3. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 15. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 16. del Poskusi ljubezni, kanadski film Njegova nova žena, ameriški film Beethoven, ameriški film 24UR vreme 24UR Jason Bourne, ameriški film V mreži, ameriški film Najboljši prijatelj, ameriški film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Kako so nastala jezera 10.00 Jutranji pogovori 1 11.30 Poslanska pisarna: Tanja Fajon, poslanka Evropskega parlamenta 12.30 Videospot dneva 12.35 Kuhinjica, izob. oddaja 13.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ciril Cesar, Pot v svetlobo 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Peščeni gradovi 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Peter Kolšek, Refošk 18.45 Dotiki gora: Vitez gora - Tone Škarja 19.45 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2768. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Rockcajt 21.35 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Boris A. Novak, Vrtoglavica 21.40 Popotniške razglednice: Portugalska pot ribičev 22.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.10 Nočni program

28. junija

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 07.55 08.10 08.20 08.30 08.40 08.45 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.05 10.15 10.40 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.20 17.00 17.20 18.30 18.55 18.57 20.00 21.00 21.55 22.20 23.30 23.55 00.20 01.15

04.00 06.00 06.15 07.10 07.25 08.00 08.00 08.50 09.45 10.10 12.00 13.25 14.20 15.00 17.30 18.50 19.55 23.05 23.15 00.15 01.15

06.00 07.00 07.01 07.30 07.45 07.55 08.05 08.30 08.45 08.55 09.10 09.25 09.40 10.05 10.35 11.05 11.35 12.25 13.20 15.00 17.00 18.50 18.55 20.00 21.40 23.25 01.35

8.30 8.55 9.00 9.45 10.15 10.25 10.55 11.25 11.55 13.25 14.05 14.55 17.30 17.55 18.00 18.30 18.45 18.50 19.20 19.50 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.00 23.30

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Žanov svet, risanka Svetovalka Hana, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, risanka Reaktivčki, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 2/24 TV-izložba Prisluhnimo tišini, mag. odd.

Ozare Obzorja duha: Škof Anton Mahnič Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert Tazeka, fr.-mar. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Košnikova gostilna Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Gospa Wilson, brit. nad., 2/3 Intervju: dr. Jože Bavcon Poročila, Šport, Vreme Najgloblji zemljan v kopalkah, dok. film Za lahko noč: Operne arije: Sopranistka Simona Raffanelli Krajnc Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Čujte z menoj Koda, izob. odd.

Glasbena matineja Slovenski skladatelji mladim: Komorni orkester DSS in Jürgen Bruns Koroška poje 2020, ''Luštno je vigred'': In memoriam Jožko Kovačič Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 Fina gospa (V.), ang. nan., 8-10/10 Gajin svet, slov. mlad. film Mogočne ladje, potopis Žogarija Zmage so doma: Nogomet - FIFA svetovno prvenstvo 2010: Nizozemska - Španija, finale, posnetek Goli, dok. film, 2014 Videotrak Nogomet - DP: Olimpija : Maribor, 30. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Zvezdana Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Zajčje uganke, ris.

Leo in Tig, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 4. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 5. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 6. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 17. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 18. del Usodna zamenjava, ameriški film V mreži, ameriški film Najboljši prijatelj, ameriški film 24UR vreme 24UR Brodolomka ljubezni, ameriški film Matere in hčere, ameriški film Lomilki src, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Angleški časi v 40 minutah 2767. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2768. VTV magazin, reg. inf. odd.

Lepote sveta: Kitajska, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posn. oddaje Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca Pokraculja, predstava Kulturnega društva Škale Malinova babica, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Julian Kornhauser, Urad za poezijo Ob dnevu državnosti: Spominski center 1991 Velenje 1991 - Šaleška in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja, dok. film Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Arben Idrizi, Prišel je neki čas Jutranji pogovori 2 Vrtnarski kotiček Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

29. junija

06.30 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.00 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 15.05 15.15 15.50 15.55 16.20 16.35 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 11.30 13.25 14.20 16.20 17.15 18.55 20.00 20.55 21.25 22.35 23.30 00.00 00.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.30 07.45 07.50 08.25 09.30 10.25 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 00.10 01.05 01.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.20 12.50 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.30 23.55

Utrip, Zrcalo tedna Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 2. del TV-izložba Nanga Parbat, dok. odd.

Na poti z Željkom Kozincem, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 5-6/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 12/22 S-prehodi: Kulturna dediščina Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad. 2. del Poročila ob petih, Šport, Vreme New neighbours - Novi sosedje, dok. ser.

Na kratko: Pametna mesta Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma: Pot do horizonta »Prekmurska« likovna umetnost Glasbeni večer: Dubravka Tomšič Srebotnjak, Orkester Slovenske filharmonije in Milan Horvat Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 Poletno jutro Obzorja duha: Škof Anton Mahnič Nogomet - DP: Olimpija : Maribor, 30. kolo, posnetek iz Ljubljane Ljudje in zemlja, izobr. odd.

General Boroević, dok. film Videotrak Mogočne ladje, potopis, 5/6 Več po oglasih, slov. nad., 6/18 Dediščina Evrope, brit. nad., 3/3 Korejska vojna, kopr. dok. ser., 2/2 Kratki igrani film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Leo in Tig, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 68. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 66. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 67. del Ukradena preteklost, 1. sez., 24. del Reka ljubezni, 3. sez., 69. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 115. del Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez. Šverc komerc, 1. sez., 37. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 68. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 69. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 38. del Vedno tvoja 2. sez., 53. del 24UR zvečer Kronika ponesrečenih zmenkov, kanadski film Chicaška policija, 3. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2768. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Miš Maš, Zasebni muzej Tonija Štrigla Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Kitajska, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Karol Chmel, Sramotilni steber leta Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Naniju Poljancu Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Karol Chmel, Sramotilni steber leta Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

30. junija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.00 11.50 13.00 13.30 13.50 14.40 14.55 15.10 15.40 15.45 15.55 16.20 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 01.35 02.00 02.55

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 13.15 14.55 17.00 17.55 18.55 20.00 20.50 21.30 23.00 23.25 00.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.30 07.45 07.50 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.35 00.15 01.10 01.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.20 18.25 18.50 18.55 19.55 20.00 20.30 20.50 21.40 21.45 22.55 23.25

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 3. del TV-izložba Skriti vrh, dok. odd.

Na poti dražgoškega pohoda, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 7-8/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 13/22 Duhovni utrip: Čujte z menoj TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 3. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi: JNA - večna armada, ki je ni več, dok. odd.

A veš, koliko te imam rad, ris. Čebelice Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Meso in kri, brit. nad., 3/4 Videti El Aauin, dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Anica Mikuš Kos Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Zmage so doma: Kolesarstvo dirka po Franciji 2017: 17. etapa Intervju: dr. Jože Bavcon Tretja generacija, dok. film Videotrak Afriški kralji, avst. dok. ser., 3/3 Več po oglasih, slov. nad., 7/18 Vrnitev na Itako, fr.-belg. film Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

1. julija

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.00 11.50 13.00 13.30 13.50 14.35 14.50 15.05 15.40 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.55 23.50 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.00 09.55 11.15 11.35 13.30 14.10 15.30 16.00 18.00 18.55 20.00 20.55 21.00 21.35 23.10 00.05 01.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Leo in Tig, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 69. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 68. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 69. del Ukradena preteklost, 1. sez., 25. del Reka ljubezni, 3. sez., 70. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 116. del Vedno tvoja 2. sez., 53. del Šverc komerc, 1. sez., 38. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 70. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 71. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 39. del Vedno tvoja 2. sez., 54. del 24UR zvečer Nevarne lekcije, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.20 07.30 07.45 08.00 08.10 08.25 09.30 10.20 11.25

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Na obisku ... pri Naniju Poljancu Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Vzorčno mesto: Postani sam svoj mojster Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jakub Kornhauser, Kvasarna, Rdeči kvadrat na beli podlagi Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2769. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Majorka: Tramuntana, 1. del Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, posn. pogovora Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jakub Kornhauser, Kvasarna, Rdeči kvadrat na beli podlagi Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.25 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05

12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 00.10 01.00 01.30

18.20 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.50 21.00 21.05 22.05 22.10 23.20 23.50

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, risanka Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 4. del TV-izložba Od Alp, po reki do morja Na poti na Kriško goro, dok. odd.

Vrtičkarji, slov. nad., 9-10/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 14/22 TV-izložba Rojaki, odd. o zamejcih Pod drobnogledom: Geotermalna energija Male sive celice: OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ 8 talcev Logatec Govoreči Tom in prijatelji, risanka Zombi Lars, norv. nad., 4. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Meja je samo nebo, 2. del dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 50 knjig, ki so nas napisale: Ela Peroci: Muca Copatarica Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Čisto nora, arg. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme MamaOčeSin, brit. nad., 1/8 Meja je samo nebo, 2. del dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Družinska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 Poletno jutro Sledi: JNA - večna armada, ki je ni več, dok. odd.

Košnikova gostilna Angelov dotik, dok. feljton Zmage so doma: Kolesarstvo dirka po Franciji 2018: 19. etapa 00:02:33 raja, portret Jake Judniča Videotrak Na utrip srca, fran. dok. film Žrebanje Lota Več po oglasih, slov. nad., 8/18 Krvavo mleko, fran. film Govori glasneje, dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Leo in Tig, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Reka ljubezni, 3. sez., 70. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 70. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 71. del Ukradena preteklost, 1. sez., 26. del Reka ljubezni, 3. sez., 71. del TV prodaja Moja boš, 2. sez., 117. del Vedno tvoja 2. sez., 54. del Šverc komerc, 1. sez., 39. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 72. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 73. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 40. del Vedno tvoja 2. sez., 55. del 24UR zvečer Nikoli odposlano pismo, ameriški film Chicaška policija, 3. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2769. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Odbojka Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Pod medvedovim dežnikom, gledališka predstava Vrtca Velenje Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Dragan Potočnik, Pesem za Sinin džan Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Robotska kirurgija v Splošni bolnišnici Celje Vrtnarski kotiček Regionalne novice Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Dragan Potočnik, Pesem za Sinin džan Dobro jutro, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 21

TOWNSEND, Peter: PismonoĹĄa iz Nagasakija

od – Odrasli 821-94 – Spomini Vir: http://www.didakta.si/

Prva atomska bomba je padla na HiroĹĄimo 6. avgusta 1945. Imenovali so jo DeÄ?ek (Little Boy), saj je tehtala samo 408 kilogramov, imela je samo 13 kiloton moÄ?i, v epicentru je povzroÄ?ila segrevanje samo do 4000 stopinj Celzija, ĹžarÄ?enje pa se je ĹĄirilo hitreje kot zvok. Zaradi radioaktivnosti je bilo v trenutku mrtvo vse v radi-

ju enega kilometra, pustoĹĄenje je Ä?utilo 8 kvadratnih kilometrov ozemlja, sledil je ÂťÄ?rni deލ, ki ga je veter raznesel nepojmljivo daleÄ?. V prvih trenutkih je umrlo 66 tisoÄ? ljudi, v naslednjih ĹĄtirih mesecih ĹĄe 100 tisoÄ?. Druga atomska bomba je tri dni kasneje padla na Nagasaki, 9. avgusta 1945. Imenovali so jo Debeluh (Fat Man).

TeĹžka je bila 4,5 tone, njena eksplozivna moÄ? je bila 22 kiloton. Ker Nagasaki leĹži v dolini, je lahko uniÄ?ila samo dobrih 40 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ker so bili uniÄ?eni vsi arhivi, ni mogoÄ?e zatrdno vedeti, koliko ljudi je bilo ubitih, zagotovo 60 do 80 tisoÄ?. V HiroĹĄimi in Nagasakiju so ĹĄe v naslednjih desetletjih ljudje umirali zaradi poĹĄkodb in bolezni, ni pa znano, koliko ljudi ĹĄe dandanes umira zaradi podedovanih posledic atomske bombe. Pisatelj potopisov in romanov Peter Townsend je bil med 2. svetovno vojno pilot. Sedemintrideset let po koncu vojne je odpotoval na Japonsko in se sestal z nekaterimi Ĺžrtvami atomske bombe. Zapisal je zgodbo hibakuĹĄe (Ĺžrtve atomske bombe) Sumitera TaniguÄ?ija, ki si je vse do smrti leta 2017 prizadeval doseÄ?i prepoved izdelave in uporabe jedrskega oroĹžja. Slovenski center PEN se z

21

PRIREDITVE

24. junija 2020

natisom te zgodbe pridruĹžuje svetovnemu gibanju za mir. Mednarodni Odbor pisatelji za mir je leta 2018 na 50. Mednarodnem sreÄ?anju pisateljev na Bledu oblikoval resolucijo o prepovedi uporabe in izdelave jedrskega oroĹžja, ki jo je Mednarodni PEN potrdil istega leta.

SCHLINK, Bernhard: Olga od – Odrasli 821-311.2 – DruŞbeni roman Vir: https://beletrina.si/

Bernhard Schlink (1944) je pravnik in pravni teoretik, ki Ĺživi med Berlinom in New Yorkom ter usklajuje karieri univerzitetnega predavatelja ter pisatelja. Schlink je literarni klasik 20. stoletja in eden najpomembnejĹĄih nemĹĄkih pisateljev. Njegov roman Bralec, ki je v izvirniku izĹĄel leta 1995, je Der Spiegel oznaÄ?il za enega najveÄ?jih literarnih triumfov po PloÄ?evinastem bobnu GĂźnterja Grassa. Njegov najnovejĹĄi roman Olga sprva deluje kot kla-

VELENJE ÄŒetrtek, 25. junij 18.00 Terasa Galerije Velenje Marko Volk, klaviaturist, cikel Glasbene slike

Petek, 26. junij 14.00-22.00 Klub eMCe plac MeĹĄalnica24: Welcome Summer 19.00 Klub eMCe plac UnSeen, odprtje razstave Niki Saje 22.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje The Beatles: 8 dni na teden, glasbeni dokumentarec (Glasbeni filmi na prostem)

Sobota, 27. junij 8.00-12.00 KnjiĹžnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem 20.00 Pred Domom kulture Velenje AkustiÄ?ni trio Mef in NOB

Nedelja, 28. junij

THE BEATLES: OSEM DNI NA TEDEN

siÄ?ni, velikopotezni zgodovinski roman, za katerega pa se kmalu izkaĹže, da mu tempo narekuje prebrisani avtor, ki je vseskozi korak pred bralci. Pripovedno dogajanje je resda potopljeno v zgodovino, vendar pa je naracija tako napeta, da se zdi, kot bi se zgodba odvijala ta hip, pred nami. Olga si v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni, Ä?eprav njena doba in okoliĹĄÄ?ine temu nasprotujejo. Olgino zgodbo nam Schlink predstavi s treh perspektiv in nas do samega konca puĹĄÄ?a v negotovosti. Roman, ki ga preberemo na dah – a z nami ostaja ĹĄe dolgo.

Glasbeni dokumentarec, 106 minut ReĹžija: Ron Howard Nastopajo: The Beatles, John Lennon, George Harrison, Paul McCartney, Ringo Starr, Richard Curtis, Frank Phillips, Leonard Parkin Petek, 26. 6., ob 22.00 Petkovi glasbeni filmi na ploĹĄÄ?adi ob domu kulture (vstopnine ni) V primeru slabega vremena predstava odpade!

16.00 Kino Velenje, velika dvorana JeĹžek Sonic, sinhronizirana druĹžinska akcijska avantura (otroĹĄka matineja) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Kralj Staten Islanda, komedija

Ponedeljek, 29. junij 10.00 Ljudska univerza Velenje FinanÄ?na pismenost za tujce, delavnica 16.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku (prijave niso potrebne) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Ĺ e vedno verjamem, glasbena romantiÄ?na drama

Torek, 30. junij 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Ljudski pevci Prijatelji, nastop cikla VeÄ?eri v amfiteatru 19.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Ĺ FD Koleda Velenje, nastop cikla VeÄ?eri v amfiteatru 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Stand up veÄ?er s Tadejem ToĹĄem

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 25. junij X

Ravne Pohod po Ravenski planinski poti

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 25. junij 9:00

Ĺ portno igriĹĄÄ?e Ĺ martno ob Paki Nogometni kamp Martinko

Petek, 26. junij 9:00

Ĺ portno igriĹĄÄ?e Ĺ martno ob Paki Nogometni kamp Martinko

do 5. razreda

Torek, 30. junij 9:00

MC Ĺ martno ob Paki PoÄ?itniĹĄko varstvo za otroke od 1. do 5. razreda

Sreda, 1. julij 9:00

MC Ĺ martno ob Paki PoÄ?itniĹĄko varstvo za otroke od 1. do 5. razreda

Lunine mene

Sobota, 27. junij 9:00

Ĺ portno igriĹĄÄ?e Ĺ martno ob Paki Nogometni kamp Martinko

Nedelja, 28. junij 9:00

Ĺ portno igriĹĄÄ?e Ĺ martno ob Paki Nogometni kamp Martinko

Ponedeljek, 29. junij 9:00

MC Ĺ martno ob Paki PoÄ?itniĹĄko varstvo za otroke od 1.

28. junija, ob 10:16, prvi krajec

JEŽEK SONIC

KRALJ STATEN ISLANDA

Ĺ E VEDNO VERJAMEM

Sonic the Hedgehog DruĹžinska akcijska avantura, 100 minut (Kanada, ZDA, Japonska) ReĹžija: Jeff Fowler Igrajo: Jim Carrey, James Marsden, Neal McDonough, Adam Pally, Breanna Watkins; slovenski glasovi: Miha Rodman,Voranc Boh, Goran Hrvaćanin, Ana Maria Mitić, Iztok ValiÄ?, UroĹĄ Buh Nedelja, 28. 6., ob 16.00 – sinhroniziran / otroĹĄka matineja Cena vstopnice 3,5 â‚Ź

The King of Staten Island Komedija, 136 minut, (ZDA) ReĹžija: Judd Apatow Igrajo: Pete Davidson, Bel Powley, Ricky Velez Nedelja, 28. 6., ob 20.00 Redna predstava (cena vstopnice 5 â‚Ź)

I still Believe Glasbena romantiÄ?na drama, 113 minut, (ZDA) ReĹžija: Andrew Erwin, Jon Erwin Igrajo: Abigail Cowen, Britt Robertson, Melissa Roxburgh, K. J. Apa, Gary Sinise, Nathan Parsons Ponedeljek, 29. 6., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e Filmsko gledaliĹĄÄ?e (cena vstopnice 5 â‚Ź)

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsaka nedelja ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting od 4.6. vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

V sredo pride v Ĺ oĹĄtanja Ana Desetnica V poletnem delu bodo nastopili slovenski umetniki, jeseni umetniki iz tujine Milena KrstiÄ? – Planinc

SPECIALISTI ZA VENTILE in POGONEPRVI V SVETU ŽE 30 LET

Vam za 29. dan drĹžavnosti Ĺželi

VSE NAJBOLJĹ E SLOVENIJA!

Ĺ oĹĄtanj – V GledaliĹĄÄ?u Ane Monro Ĺže skoraj 40 let ustvarjajo gledaliĹĄke dogodke v javnem prostoru. V njih je bistvena interakcija in komunikacija z obÄ?instvom. Letos pa je bilo med epidemijo in po njej kar malo bojazni, kako bo v teh Ä?asih ĹĄlo, in Ä?e bi ĹĄlo, kako bi bilo z nastopi umetnikov iz tujine.

Zdaj pa je jasno. 23. mednarodni festival uliÄ?nih gledaliĹĄÄ? bo razdeljen v dva dela. Ana Desetnica bo s slovenskimi zasedbami po Sloveniji potovala med 29. junijem in 5. julijem, od 17. do 20. septembra pa z nastopi umetnikov iz tujine.

Tako kot Ĺže vrsto let pride Ana Destenica na prvo sredo v juliju tudi v Ĺ oĹĄtanj. 1. julija se na Trgu svobode napovedujeta dve predstavi. Ob 18. uri bo za ma-

Trg svobode, 1. julija 18:00 Sam Sebastian, Bistrot de magie (40') 18:45 Plesna ĹĄola Kazina, Oni (40')

giÄ?no zabavo v predstavi Bistrot de magie poskrbel mednarodno priznani Ä?arovnik Sam Sebastian, ob 18.45 pa bo na istem trgu Plesna ĹĄola Kazina s predstavo Oni skuĹĄala pokazati, da se na negativno ni treba odzivati (z negativnostjo). Dvanajst mladih plesalcev, ki se pod umetniĹĄkim vodstvom Ade KogovĹĄek odene v zvoke etno glasbe, jih zdruĹži z modernejĹĄimi oblikami plesa ter cirkuĹĄkimi prvinami, v predstavi poje o Ĺživljenju in o tem, kako lepo ga je Ĺživeti. đ&#x;”˛

Panoramski leti Ĺ olanje pilotov Darilni boni

(za panoramske polete)

ÄŒestitamo za dan drĹžavnosti!

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

24. junija 2020

Nagradna kriĹžanka Kamp Menina

RADIO VELENJE

Kamp Menina, Varpolje 105 ReÄ?ica ob Savinji

051 219 393

info@campingmenina.com

• • • • • • • • •

ADRENALINSKI PARK (ZIP LINE PROGE) TEAM BUILDING RAFTING PLEZANJE OTROŠKA ANIMACIJA JEZERO V KAMPU (KOPANJE IN PLAVANJE) WELLNESS (BIO SAVNA, PEDIKURA, MASAŽA) RESTAVRACIJA IZPOSOJA KOLES

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKAMP MENINAÂŤ, najkasneje do ponedeljka 6. julija. IzĹžrebali bomo tri praktiÄ?ne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

ÄŒETRTEK, 25. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 26. junija

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 27. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 28. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

LeteÄ?i avtomobil, ki temelji na vodiku!

Mar ne bi bilo lepo, Ä?e bi se lahko izognili dolgim kolonam na cesti? Ĺ e lepĹĄe pa bi bilo, Ä?e bi lahko z avtomobilom na cilj kar prileteli. Te sanje bodo morda kmalu postale resniÄ?nost, pri njihovi realizaciji pa bo pomembno vlogo igralo izraelsko start-up podjetje Urban Aeronautics. To je namreÄ? v sodelovanju s podjetjem HyPoint pripravil koncept leteÄ?ega avtomobila na

vodik. Koncept leteÄ?ega avtomobila na vodik CityHawk H2 bo podjetje Urban Aeronautics pripravilo v sodelovanju s podjetjem HyPoint, ki razvija zraÄ?no hlajene za vodikove gorivne celice. Tu bo dejansko ĹĄlo za elektriÄ?ni leteÄ?i avtomobil, ki bo ponujal znatno daljĹĄo avtonomijo delovanja kot v primerjavi z elektriÄ?nimi avtomobili s klasiÄ?nimi litij-ionskimi baterijami. Velikost novosti naj ne bi bila veÄ?ja od klasiÄ?nega avtomobila, kljub temu bo opremljen s kar dvema velikanskima propelerjema. V

PONEDELJEK, 29. junija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 30. junija

kabini naprednega leteÄ?ega avtomobila pa naj bi bilo skupno prostora za kar ĹĄest ljudi.

Izraelsko start-up podjetje Urban Aeronautics navaja, da bo njihov elektriÄ?ni avtomobil lahko dosegel hitrost letenja do 270 kilometrov na uro, najveÄ?ja nosilnost tovora pa bo 760 kilogramov. Novost naj bi z enim polnjenjem lahko prepotovala okoli

150 kilometrov, za vzlet in pristanek pa bo potrebovala 3 x 8 metrov prostora. Osnovni nameni tega vozila pa vkljuÄ?ujejo luksuzne zasebne lete, prevoz potnikov z letalskimi taksiji ali dodatek k leteÄ?i floti nujnih sluĹžb za hiter prevoz reĹĄevalcev in medicinskega osebja na kraj nesreÄ?e.

VeÄ? o nadvse zanimive projektu đ&#x;”˛ pa bo znanega kmalu.

Mnenja in odmevi Zvoniti po toÄ?i ÄŒetrt stoletja svojega Ĺživljenja sem preĹživel na kmetiji. Ĺ˝ivljenje in delo na kmetiji daje Ä?loveku zdrav pogled na Ĺživljenje, na odnos do dela in ustvarjanja. Predvsem Ä?lovek spozna, da je vse odvisno od njega samega in njegovega ustvarjalnega dela in ima vsak zakaj tudi svoj zato, in vse, kar ustvarjamo danes, vpliva na naĹĄ jutri.

Zato ĹĄe kako vem, kaj pomeni star pregovor iz ljudske modrosti, da je po toÄ?i zvoniti prepozno.

Nekaj takega se dogaja ta Ä?as v moji dolini, ko se velik del javnosti bori proti nameri, da bi v ĹĄoĹĄtanjski elektrarni poleg lignita kurili ĹĄe komunalne odpadke.

Spomnim se razprav v Ä?asu, ko so potekale predstavitve izgradnje bloka 6 TEĹ . Na eni predstavitvi, bila je polna dvorana, smo bili samo trije, ki smo imeli pomisleke o tej investiciji.

Sam sem bil sicer tiho, dva pa sta bila od drugod. Malo je manjkalo, da bi nas fiziÄ?no odnesli iz dvorane. Ta-

ke enotnosti za izgradnjo brez vsakih pomislekov nisem sreÄ?al ne prej in ne pozneje.

Objektivno je bila v tistem Ä?asu tudi taka varianta razvoja v dolini, da bi obnovili stara bloka, jih dodatno opremili z napravami za Ä?iĹĄÄ?enje plinov, ki nastajajo pri izgorevanju lignita, in bi rudnik zapirali postopoma, tako kot bi narekovala Ĺživljenjska doba starih blokov. SoÄ?asno pa bi se energetika v dolini prestrukturirala v nove programe. TakĹĄno razmiĹĄljanje sem izrazil tudi v enem razgovoru z novinarko za Ä?asopis Dnevnik, ko so delali reportaĹžo o Zasavju in Ĺ aleĹĄki dolini. Bila je objavljena. Ĺ˝al je bila politika doline in vlad, ljudi v EGS, poslovodstvih podjetij energetike v dolini in ĹĄe koga (bilo jih je veliko, ki so videli v izgradnji velike zasluĹžke in denar na skritih raÄ?unih) drugaÄ?nega mnenja.

Zato imamo danes blok 6, nekaj stomilijonske obveznosti za vraÄ?anje kreditov za izgradnjo in proizvodno ceno, ki ni taka, kot jo je predvide-

val investicijski program. Saj se spomnite, da je bila investicija ekonomsko utemeljena na ceni lignita 2,25 evra za GJ. V tem grmu tiÄ?i razlog, da bomo prej ali slej v dolini kurili odpadke.

DrĹžava ima veÄ? razlogov, da bo to uresniÄ?ila. Prvi je ekonomski vidik, da se vsaj malo zniĹžajo stroĹĄki proizvodnje elektrike v TEĹ in bo EGS laĹžje odplaÄ?eval kredite in obresti zanje. Drugi je ta, da je drĹžava odgovorna, da najde reĹĄitev za kopiÄ?enje odpadkov, ki jih ustvarjamo v izobilju zaradi naĹĄe potroĹĄniĹĄke kulture.

Da je politika utemeljevala naloĹžbo z ohranjanjem delovnih mest, je znano. KaĹže pa se, da ima naloĹžba prav nasprotni uÄ?inek. Ĺ˝e sedaj se ĹĄtevilo delovnih mest zmanjĹĄuje, s kurjenjem odpadkov pa bo priĹĄlo ĹĄe do nadaljnjega zmanjĹĄevanja zaposlenih v Premogovniku Velenje. ÄŒe bi bila sprejeta varianta postopnega ugaĹĄanja proizvodnje elektrike iz premoga in prestrukturiranje

energetike v dolini z novimi programi, znanja je bilo in je ĹĄe veliko, bi zmanjĹĄevanje delovnih mest v rudniku nadomeĹĄÄ?ala nova delovna mesta v novih dejavnostih.

Res je, da prestrukturiranje ni enostaven projekt. Je mnogo zahtevnejĹĄi kot kupiti novo elektrarno. Vendar razvoja brez tega paÄ? ni. Ĺ˝al ga tudi ne bo, ker je dolg iz kreditov prevelik in tudi kultura razmiĹĄljanja o razvoju taka, da priÄ?akuje, da bo ob zapiranju rudnika za to poskrbela drĹžava.

Noben kmet, ki kmetuje na sodobni kmetiji, ne razmiĹĄlja tako.

Ne krivim nikogar. Taka je paÄ? bila struktura ljudi in njihova razvojna filozofija. Tudi ta ima svoj izvor v dolgoletni filozofiji razvoja doline.

Enkrat sem jo strnil v stavek: ÂťZasluĹžimo si, da dobimo, in storili bomo vse, da dobimoÂŤ. ÄŒe bi veljala filozofija, ki jo imajo v rudarskem mestu Idrija: ÂťZnamo in zmoremo in storili bomo vse, da bomo najboljĹĄi,ÂŤ bi tudi v naĹĄi dolini lahko razvojno cveteli in ne bi bile industrijske cone

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 1. julija

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

prazne. Sedaj pa je za to kriva neizgrajena cesta.

OdloÄ?itev za kurjenje odpadkov je bila sprejeta tisti trenutek, ko je bil sklenjen dogovor, da bo Premogovnik dobavljal elektrarni premog po 2,25 za GJ. Na tej ceni je bila investicija ekonomsko utemeljena. KakĹĄna je danes cena, ne vem. Vem pa, da je veliko viĹĄja. Prav ta razlika in ogromne prekoraÄ?itve vrednosti naloĹžbe od prvotno planirane so Ä?rna luknja, ki jo je mogoÄ?e delno pokrivati s kurjenjem odpadkov. Vode v Dravi je premalo, da bi pokrivala zgreĹĄeno naloĹžbo.

Vsi, ki danes protestirate, se zavedajte, da ste k temu pripomogli tudi sami, ko ste pred leti soglasno podpirali investicijo in videli le do konca svojih iztegnjenih rok. Ko ĹĄe ni bilo gradbene jame, sem zapisal in je bilo javno objavljeno v osrednjem slovenskem Ä?asopisu, da investicija v blok 6 ni razvojni projekt stoletja, kot je trdila lokalna politika, paÄ? pa razvojni harakiri za dolino. đ&#x;”˛

Silvester Koprivnikar

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 24. 6. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BOJLER (120l) za ogrevanje sanitarne vode, prodam. Napaja se iz

centralne peÄ?i ali mestnega toplovoda. Gsm: 051 626 788.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE STARO HIĹ O ali lesen objekt za manjĹĄo obrt, v okolici Velenja, iĹĄÄ?emo. Gsm: 040 465 214.

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - Telefonska ĹĄtevilka 112 je rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V Ä?etrtek, 25. 6. 2020 (praznik) je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹž-

ba, med 8. in 12. uro - 03 8995 559 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva.

V soboto 27.6. in nedeljo 28.6.2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 8995 491 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

VETERINA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

• •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

24. junija 2020

ZALJUBERĹ EK TADEJ , Ĺ oĹĄtanj, Ravne 31 in KOKOL SABINA, Mislinja, DovĹže 30 Ĺ LUTEJ ALJAĹ˝, Ĺ oĹĄtanj, Lokovica 125 in LAH MARIJA, Ĺ oĹĄtanj, Cesta talcev 6

• • •

od 26. 6. do 2. 7.

- 26. roĹžnika leta 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, uÄ?itelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjiĹžniÄ?ar, sadjar in banÄ?nik, ki je veÄ?ino svojega Ĺživljenja preĹživel v Ĺ oĹĄtanju; - 26. junija 1893 se je v Ĺ entilju pri Velenju rodila uÄ?iteljica Marica Trobej, ki je med drugo svetovno vojno pisala dnevnik in zabeleĹžila osebne misli in mnoga dogajanja v Ĺ oĹĄtanju in okolici, ki bi sicer ostala pozabljena; - 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, ki je bil rojen v Ĺ oĹĄtanju. Kot novinar je sluĹžboval pri Jutru, Slovenskem poroÄ?evalcu in TovariĹĄu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom; - 26. junija 1999 je velenjski atletski klub na mestnem stadionu pripravil 4. mednarodni in

hkrati 1. noÄ?ni atletski miting v poÄ?astitev praznika rudarjev, istega dne pa je bilo v Vinski Gori tretje sreÄ?anje slovenskih krajev z imenom Selo, Sela ali Sele, saj se eno od sedmih naselij krajevne skupnosti Vinska Gora imenuje JanĹĄkovo selo; - v noÄ?i na 27. junij 1991 so ob pol dveh zjutraj oklepna vozila JLA iz Karlovca prestopila slovensko-hrvaĹĄko mejo, ob ĹĄtirih zjutraj pa je pri Pogancih, kraju med Metliko in Novim mestom, priĹĄlo pri blokadi, ki so jo postavili slovenski teritorialci, do streljanja, v katerem je bil ranjen podporoÄ?nik JLA. To je bil prvi oboroĹženi spopad v desetdnevni vojni za neodvisno in samostojno Slovenijo; - prve studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu takratne najviĹĄje velenjske stolpnice na Ĺ aleĹĄki cesti in jih sveÄ?ano odprli pred 45 leti, 27. junija 1975; - 27. junija 1978 je bila v Lokovici slovesnost ob zaÄ?etku del pri izgradnji Ĺ aleĹĄke magistrale na trasi med Lokovico in Gorenjem; - 27. junija 1983 so delavci Gradisa zaÄ?eli v Velenju graditi podhod pod KidriÄ?evo cesto med Namo (danaĹĄnjo KnjiĹžnico) in poĹĄto;

na Ĺ aleĹĄka partizanska Ä?eta; - 1. julija 1951 se je v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju rodil metalurg, pedagog, direktor in alpinist Ivan Kotnik IvÄ?; - leta 1956 je 1. julija PokopaliĹĄÄ?e Podkraj v izgradnji (foto: zaÄ?ela poskusno obraLjuban Naraks) tovati 1. faza ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne, ki je - 28. junija 1987 so v Ĺ kalah svedajala v omreĹžje 30.000 KW Ä?ano odprli nov gasilski dom; elektriÄ?ne energije; - Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka do- 1. julija 1968, ko so zaÄ?eli pokolina v teh dneh praznuje 65-lepavati na novem osrednjem potnico uspeĹĄnega delovanja; 29. kopaliĹĄÄ?u Ĺ aleĹĄke doline v Podjunija 1955 je bil namreÄ? prvi kraju, je bil dokonÄ?no ustavljen obÄ?ni zbor zadruge z imenom promet na ĹželezniĹĄki progi VeKmetijska zadruga, z. o. j., Ĺ olenje–Dravograd; ĹĄtanj, v katero so se zdruĹžile - 2. julija 1920 je v ĹĄvicarskem KZ DruĹžmirje, Lokovica, ToGlionu umrl poslanec, politik polĹĄica, Ravne, Zavodnje in in gospodarstvenik Mihael VoFlorjan; ĹĄnjak, ki je bil rojen 18. septe- v ponedeljek, 29. junija 1968, mbra 837 v Ĺ oĹĄtanju; se je v popoldanski izmeni zgo- 2. julija 1946 se je rodil kulturni dila nesreÄ?a v Rudniku Lignita delavec, literat, svetovni popoVelenje, v kateri sta umrla dva tnik in politik dr. Borut Korun rudarja; iz Velenja; - dela pri gradnji osrednjega otro- radijska postaja Velenje se je ĹĄkega igriĹĄÄ?a v Velenju so zaprviÄ? oglasila v sredo, 2. julikljuÄ?ili 29. junija, 30. junija ja 1975, ob 15.30 na UKV po1963 pa so otroĹĄko igriĹĄÄ?e tudi droÄ?ju na frekvenci 88,9 megasveÄ?ano odprli; herzov. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

- 1. julija 1901 se je v Ĺ oĹĄtanju rodila glasbenica in operna pevka Franja Burja Kocuvan; - 1. julija 1942 je bila ustanovlje-

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, stavbno zemljiĹĄÄ?e, sonÄ?na lega. Cena: 35.000 â‚Ź.

VIDEMĹ EK Ĺ TEFANIJA, roj. 1926, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 301 GOLAVĹ EK DRAGO, roj. 1961, Velenje, Jenkova cesta 19 ROĹ˝MAN Ĺ TEFANIJA, roj. 1921, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 4 HANKIĆ HAJRO, roj. 1957, Velenje, Kardeljev trg 4

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Nagrajenci kriĹžanke ÂťGalebÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 11. junija 2020, so:

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Ĺ ALEK, 76,3 m2, zgrajeno l. 1983, 4/6 nad., dvigalo, ER: EI v izdelavi. Cena: 95.000 â‚Ź.

• Bojana Topolťek, Cankarjeva 23, 3325 Šoťtanj; • Jaro FerleŞ, Cesta VII – 1, 3320 Velenje; • Ivan Sevťek, Florjan 283, 3325 Šoťtanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovÄ?enje nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: GALEB VELENJE

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

KZ Ĺ ALEĹ KA DOLINA VAM Ĺ˝ELI PRIJETNO IN PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA DRĹ˝AVNOSTI! NOVO V PONUDBI EKODAR – EKO GOVEJI ÄŒEVAPÄŒIÄŒI

100% ekoloĹĄka govedina izjemne kakovosti 600 g ‌ 5,9 â‚Ź 900 g ‌ 8,75 â‚Ź NaroÄ?ila sprejemamo preko spletne trgovine na www.ekodar.si ali po telefonu na 065 557 296 ali 051 362 554.

BREZPLAÄŒNA DOSTAVA KMETIJSKIH IN Ĺ˝IVILSKIH IZDELKOV! TELEFONSKA NAROÄŒILA NA 080 54 54 *velja za naroÄ?ila v vrednosti nad 50â‚Ź. Dostavo izvajamo na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Mozirje, Ĺ martno ob Paki.

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 15. do 21. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 15. do 21. junija niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 15. do 21. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 6. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Velenjska plaĹža se letos prebuja malo drugaÄ?e S Kresno noÄ?jo in Beach food festivalom se je uradno zaÄ?ela kopalna sezona – UpoĹĄtevanje sanitarnih ukrepov tudi na plaĹži in v vodi – 24. junija odprli vrata poletni sezoni tudi v Termah TopolĹĄica Konec minulega tedna se je uradno zaÄ?ela letoĹĄnja kopalna sezona na Velenjski plaĹži.

V petek, 19. junija je Klub vodnih ĹĄportov Velenje organiziral Kresno noÄ?, v soboto, 20. junija, pa je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline pripravil Beach food festival. Zaradi priporoÄ?il Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje zaenkrat ĹĄe ne bodo namestili vodnih igral, ki so bila obiskovalcem plaĹže v preteklih letih na voljo brezplaÄ?no, vendar upajo, da jim bodo na voljo Ä?im prej, saj se zavedajo, da je to del atrakcije, ki privablja na plaĹžo precej otrok in mladostnikov. Direktor Zavoda za turizem Franci Lenart je otvoritev plaĹže pospremil z besedami, da se letoĹĄnja sezona zaÄ?enja malo drugaÄ?e, brez Pljuska v poletje, brez prireditev in koncertov, ker tega dane okoliĹĄÄ?ine ne omogoÄ?ajo.

Voda je primerna za kopanje

ÂťVsako leto v Ä?asu kopalne sezone redno in periodiÄ?no spremljamo kakovost vode, ki jo izvaja Eurofins Erico. Do sedaj ni bilo preseĹženih parametrov in tudi letos ne vidimo razlogov za to. Tudi prvi letoĹĄnji monitoring je pokazal, da voda Velenjskega jezera ustreza merilom za

Franci Lenart: ÂťNa plaĹži bomo organizirali toliko dogodkov, kot jih bomo sposobni glede na dane okoliĹĄÄ?ine.ÂŤ

kopanje. Razlike bodo na sami plaĹži, kjer bo potrebna oddaljenost med obiskovalci meter in pol in v vodi vsaj dva metra. Tudi vsi sanitarni ukrepi z razkuĹževanjem rok, uporabo sanitarij, morajo biti urejeni po navodilih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. Najpomembneje pa je, da se zavedamo, da smo sami odgovorni za svojo varnost, saj je nevarnost virusa ĹĄe vedno prisotna, vendar lahko s primernim obnaĹĄanjem vseeno uĹživamo v poletnih radostih.ÂŤ

Bojan Trifković: ÂťPriÄ?akujemo stalne goste, ki bodo pri nas lahko uporabili tudi turistiÄ?ne bone. Svojih storitev prav tako nismo draĹžili.ÂŤ

Ekipa je pripravljena in bo odliÄ?no opravila svoje delo

Velenjsko plaĹžo letno obiĹĄÄ?e okrog 80.000 obiskovalcev, odvisno tudi od vremena in same poletne sezone. ÂťPredvsem so to gostje iz okoliĹĄkih krajev, domaÄ?inov je le petindvajset odstotkov, pove Lenart, ki letos raÄ?una ĹĄe na veÄ? gostov iz Slovenije. ÂťPriÄ?akujemo tudi enodnevne obiskovalce iz tujine, predvsem Avstrije, ki so bili Ĺže lani precej

Obnovljena lepotica ponos Ĺ oĹĄtanja Glavnino potrebnih sredstev za obnovo Vile Mayer, ki je bila konÄ?ana pred desetimi leti, je ObÄ?ina pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Rekli so â?ą Franci Lenart: TeĹžko je bilo naÄ?rtovati dogodke v naprej zaradi vseh omejitev, ki se jim bomo sproti prilagajali.

Potrudili se bomo, da pripravimo Ä?im veÄ? atraktivnih zgodb, ki bodo privabile obiskovalce od blizu in daleÄ?. prisotni.ÂŤ Seveda bo za obiskovalce Ĺželjne zabave prav tako poskrbljeno, saj bodo med vikendi na terasi ob Ä?olnarni potekali manjĹĄi dogodki. Pripravljali bodo retro veÄ?ere, stand-up nastope in koncerte.

ĹĄÄ?ijo oddih. Ocene za naprej je ĹĄe prezgodaj dajati, saj ne vemo, kako bo. Omejitev je ogromno, tudi precej nelogiÄ?nih (razdalja in ĹĄtevilo obiskovalcev na bazenu), verjamem pa, da bomo v ĹĄtirih letih priĹĄli na raven pred krizo.ÂŤ

Upam, da bomo v danih okoliĹĄÄ?inah uspeĹĄni, kolikor se le da

Rehabilitacijski center Mladika Ĺže odprt

Da je bila turistiÄ?na panoga v Ä?asu krize tista, ki je utrpela najveÄ? ĹĄkode, se zaveda tudi direktor Term TopolĹĄica Bojan Trifković. ÂťKorona virus je letoĹĄnji turistiÄ?ni sezoni prinesel precej negotovosti, posledice bomo Ä?utili tudi v naĹĄih termah. Kljub vsemu pa na poletno sezono gledamo optimistiÄ?no in Ĺželjno priÄ?akujemo 24. junij, ko odpiramo svoja vrata in Ĺže priÄ?akujemo prve obiskovalce, ki komaj Ä?akajo, da si privo-

Kako so preĹživljali negotovo obdobje? ÂťV Ä?asu zaprtja kapacitet smo malo optimizirali poslovanje, vendar to ni bilo povezano s krizo. Ukrepe drĹžave smo

izkoristili, prihodnost pa je za to panogo precej negotova,ÂŤ odgovori TrifkoviÄ?, ki raÄ?una, da je najhuje mimo in bodo rezultati poletnih mesecev bolj spodbudni. ÂťSmernice in priporoÄ?ila za zagon turistiÄ?nega sektorja redno spremljamo in jih dopolnjujemo. Rehabilitacijski center Mladika, v katerem izvajamo zdraviliĹĄko zdravljenje, smo Ĺže odprli, v njem pa zaradi ranljivosti gostov zelo strogo upoĹĄtevamo ukrepe. Merimo temperaturo tako obiskovalcem kot usluĹžbencem, pri najbolj ranljivih smo omejili obisk.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Zunanjih kopalcev, zaradi priporoÄ?enih varnostnih ukrepov s strani Nacionalnega inĹĄtituta za varovanje zdravja, Ĺžal za enkrat ne bomo mogli sprejemati.

Vodni park Zora ter Wellness center Zala do nadaljnjega ĹĄe ostajata zaprta, odprti bodo vsi bazeni pri hotelu ter hotelske savne za naĹĄe goste. Vse wellness in kozmetiÄ?ne storitve (z izjemo sveta savn in zasebnih savn) se bodo lahko rezervirale v hotelu. Za hotelske goste imamo pripravljene varnostno higienske protokole, da bo bivanje pri nas varno in ob enem tudi prijetno.

Pomagajmo druĹžini Vauh PoĹžar, ki je izbruhnil 4. junija, je povzroÄ?il veliko gmotno ĹĄkodo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Na zaÄ?etku junija je zagorelo v stanovanjski hiĹĄi druĹžine Vauh v Velenju – streljaj stran od PGD Velenje. Kljub bliĹžini gasilcev je bil poĹžar neusmiljen. PovzroÄ?il je veliko gmotno ĹĄkodo. Ta je nastala tudi v stanovanju, v katerem Ĺživita ena najhitrejĹĄih tekmovalk v kolesarskem spustu na svetu Monika Hrastnik in ĹĄtirikratni drĹžavni prvak v spustu Miran Vauh.

Slovesna otvoritev je bila 23. junija 2010. (foto: mkp) Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Pred desetimi leti, 23. junija, so v Ĺ oĹĄtanju pripravili slovesno odprtje prenovljene stoletne vile Mayer. Stavba z delom vrta je bila ĹĄtiri leta pred tem razglaĹĄena za kulturni spomenik lokalnega pomena. NekoÄ? je bila vila dom druĹžine Mayer z odvetniĹĄko pisarno, danes pa je protokolarni objekt ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj s ĹĄtirimi stalnimi zbirkami kulturne dediĹĄÄ?ine v njej. Temeljita prenova je potekala dve leti.

Za prenovo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila 85 odstotkov potrebnih sredstev, 10 odstotkov je primaknilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Jubilej bodo v Ĺ oĹĄtanju zazna-

movali z veÄ? dogodki. Eden od njih je priloĹžnostni nagradni grafiÄ?ni nateÄ?aj za odrasle na temo Âť10 let prenovljena vila MayerÂŤ.

Razpis, na katerega so povabili umetnike iz vse Slovenije, se izteÄ?e 1. julija. ÂťV teh dneh smo v nestrpnem priÄ?akovanju Ä?im veÄ?je palete pogledov in pristopov k upodobitvi vile. Glede na odziv bomo priredili tudi razstavo na nateÄ?aj prispelih grafik in izdali katalog v elektronski obliki,ÂŤ pravi Ĺ pela Poles iz Vile Mayer.

V zaÄ?etku julija na Trgu svobode pripravljajo priloĹžnostno razstavo o prenovljeni vili, konec poletja ali v zaÄ?etku jeseni organizirali interaktivno predavanje restavratorja iz Restavratorskega ateljeja BogovÄ?iÄ?, Triptih, d. o. o., ki je pred desetimi leti pre-

vzel in opravil vsa restavratorska dela v vili. ÂťV sklopu jubileja pa naÄ?rtujemo tudi dve razstavi, ki se vsebinsko navezujeta na kulturno dediĹĄÄ?ino. Gostili bomo predstavitev monografije in hkrati razstavo umetnin pozabljenega in ponovno odkritega slikarja, dvornega marinista Antona Perka (1833–1905), rojenega na Vranskem v Savinjski dolini, in razstavo z naslovom Slovenska knjiĹževnost na znamkah avtorja in filatelista Toneta Petka.ÂŤ Z obletnico prenove bo tudi koncert glasbeno-meditacijske skupine Shamballa v sredo, 1. julija, ob 20. uri v vrtu vile. Skupina se je pozimi predstavila na podstreĹĄju vile, tokrat pa pripravljajo poletno razliÄ?ico pod miđ&#x;”˛ lim nebom in zvezdami.

â?ą

Lahko pa poĹĄljete SMS s kljuÄ?no besedo VAUH5 na ĹĄtevilko 1919 in prispevali boste 5 evrov za druĹžino Vauh.

Prijatelji najhitrejĹĄega slovenskega MTB para, veÄ?ina jih je iz vrst gorskega kolesarstva, so se odloÄ?ili, da ju v nesreÄ?i, ki ju je doletela, skupaj z njima pa celotno druĹžino, pomagajo. Stopili so skupaj, se povezali z RdeÄ?im kriĹžem Slovenije – ObmoÄ?nim zdruĹženjem Velenje, in odprli za pomoÄ? druĹžini raÄ?un, na katerega lahko nakaĹžete donacije oziroma prostovoljne prispevke.

Z obnovo bodo namreÄ? pove-

Najhitrejťi slovenski MTB par –Miran Vauh in Monika Hrastnik

Donacije oziroma prostovoljne prispevke lahko nakaĹžete na raÄ?un RKS-OZ Velenje: RdeÄ?i kriĹž Slovenije – ObmoÄ?no zdruĹženje Velenje, Foitova 2, 3320 Velenje NLB d. d. Velenje IBAN: SI56 0242 6001 1969 849 SKLIC ALI REFERENCA: 00 245039 Namen: PomoÄ? - Vauh Pri nakazilu donacije obvezno navedete sklic.

PoĹžar je bil neusmiljen.

zani precejĹĄnji stroĹĄki. Vsak evro bo druĹžini po nesreÄ?i, ki jo je doletela, olajĹĄal Ĺživljenje. V kletnem prostoru hiĹĄe je tudi avtomehaniÄ?na delavnica, v kateri si tri-

je bratje sluĹžijo kruh. Zato jim lahko pomagate tudi tako, da jim pripeljete v popravilo svoje vozilo. đ&#x;”˛