Naš čas, 1. 7. 2021 barve: CMYK, stran 1
V petek bo delno oblačno (14/22 °C), soboto pretežno oblačno (14/25 °C). V nedeljo možnost neviht (15/29 °C).
Četrtek, 1. julij 2021
številka 25 | leto 68
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
Rudarji, srečno! Jasmina Škarja
3262 osnovnošolcev in 1594 dijakov je vrglo maske v zrak Velenje, 24. junija – Učenci in dijaki bodo po letošnjem šolskem letu, ki so ga večji del prebili doma za računalniki, v mehurčkih ali pod maskami, tudi dobesedno, končno lažje zadihali. Pa
ne le šolarji, temveč tudi šolniki in starši. Vsi se strinjajo, da so bili minuli meseci precej bolj naporni kot običajno, zato bodo počitnice toliko bolj sproščene. Za učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda so se
začele z veselim slovesom od šolskih klopi, dvignjenih zastavic pa so se poklonili tudi 30-letnici slovenske samostojnosti. 🔲
tf
Velenje je bilo mnogo let prepoznavno kot cvetoče rudarsko mesto, polno življenja. Ponosna sem, da tudi sama izhajam iz rudarske družine. Spomnim se otroških dni, ko smo veselo čakali praznik, saj je bila na mizi obvezno kuhana krača, ki smo jo 3. julija prevzeli na kotalkališču, v vrečki, skupaj z buteljko vina. Spomnim se rudarske godbe, rudarjev v uniformi, skoka čez kožo in sprejema novincev v rudarski stan. Novopečene knape sta čakali svetla prihodnost in spodobna plača, na račun potencialnih nevarnosti dela v jami. Spomnim se posebne energije in dobre volje, ki sta tisti dan vladali našemu mestu. Prav bi bilo, da se ob letošnjem prazniku spomnimo, da je kar nekaj naravnih znamenitosti nastalo ravno zaradi rudarjenja in izkopavanja premoga. Jezera so ime Velenje ponesla širom po Sloveniji. Nastala so ravno zaradi posledic izkopavanja premoga in v tem trenutku pomenijo novo možnost za razvoj Šaleške doline. Že nekaj let se trudimo prebuditi turizem, od katerega si v prihodnje veliko obetamo. Prireditveni prostor je naša nova pridobitev in atrakcija, ki jo bo treba z všečno ponudbo približati ljudem. Računamo, da bo dopolnjena turistična infrastruktura Velenje znova uvrstila med bolj privlačna in gospodarsko uspešna mesta v Sloveniji. Samo spomnimo, da je bil velenjski lignit, ki ga kopljejo že 145 let, v začetku 20. stoletja »kriv« za našo železniško povezavo s Celjem, kasneje tudi s Koroško. V najbolj zlatih časih je izkop premoga presegel 5 milijonov ton, do današnjih dni so jih izkopali 225 milijonov. Tudi zaradi premogovništva je bilo Velenje vrsto let peto največje slovensko mesto, med najmočnejšimi gospodarskimi središči v državi. Postalo je prepoznavno, zazrto v optimistično prihodnost. Na Velenje, ki je raslo predvsem na rudarskih žuljih in udarniškem delu, so ljudje gledali s ponosom. Premogovnik se v svetovnem merilu še vedno uvršča med najmodernejše. Zdaj nas čakajo prestrukturiranje regije in prilagajanja na vseh področjih, tudi poklicnih. Ne samo sodobna tehnologija, v prihodnosti nas čaka tudi zelena tehnologija, ki bo prijaznejša do okolja. Pa bo prijazna do ljudi? Usihanje premogovništva in ukinitev premoga sicer traja že daljše obdobje. O letnici zapiranja se veliko govori in je glavni predmet številnih razprav. Potrebujemo alternativne programe, nadomestna delovna mesta in zadostna sredstva za prestrukturiranje regije. Na to, kako bo elektroenergetski sistem po zaprtju premogovnika slovensko gospodarstvo in državljane zanesljivo oskrboval s cenovno sprejemljivo električno energijo, še ni pravega odgovora. Prepričani smo, da bomo v dolini uspešno izkoristili priložnosti in izvedli prehod iz premogovniške regije v regijo z uspešnim gospodarstvom, zadovoljnimi ljudmi ter zelenim in prijaznim okoljem. A za vse to potrebujemo izobražene kadre, ki bodo ostajali doma. Četudi odgovorni z infrastrukturnega ministrstva govorijo, da rudar ni poklic prihodnosti in se bo s končanjem premogovne ere zaključil tudi vpis v rudarsko šolo. In čeprav tu mnogi menijo drugače. Tudi zato nas čakajo številni izzivi. Od tega, kako prepričati zagovornike in odločevalce zapiranja premogovnika, da nas začnejo poslušati in upoštevati, kajti posledice preuranjenih odločitev so lahko za našo dolino usodne, do tega, kako ohraniti tradicijo rudarstva, rudarsko okolje, rudarsko Velenje in rudarski običaj prihodnjim rodovom ter kako skrivnosten podzemni svet in tehniško dediščino ponuditi turistom. Pa srečno, rudarji! 🔲
Zaključek šolskega leta Velenje – Na OŠ Antona Aškerca se je zadnjega šolskega dne minulega šolskega leta razveselilo 583 učencev, med njimi 55 devetošolcev. Na OŠ Gorica 609 učencev (63 devetošolcev), na OŠ Gustava Šiliha 544 učencev (50 devetošolcev), na OŠ Livada 492 učencev (54 devetošolcev), na OŠ Mihe Pintarja Toleda 458 učencev (46 devetošolcev), na OŠ Šalek 457 učencev (52 devetošolcev), na CVIU Velenje pa je bilo v šolskem letu 2020/21 vpisanih 119 učencev – na nižjem izobraževalnem programu je izobraževanje uspešno zaključilo 58 učencev, devetošolcev, ki so se vpisali v programe nižjega poklicnega izobraževanja je bilo osem, v posebnem programu vzgoje in izobraževanja se je izobraževalo 56 učencev, štirje pa jeseni odhajajo v Varstveno delovni center SAŠA. Na Šolskem centru Veleje se je do zadnjega šolskega dne izobraževalo 1594 dijakov, med njimi se jih je 459 poslovilo od srednješolskih klopi – 154 z zaključnim izpitom, 227 s poklicno maturo in 78 🔲 tf s splošno maturo.
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
1. julija 2021
Pred poletjem potrdili rebalans proračuna
LOKALNE novice
Zbirajo predloge za priznanja Šoštanj, 28. junija – Komisija za priznanja je na podlagi Odloka o priznanjih Občine Šoštanj objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj občine Šoštanj v letu 2021. Predloge lahko občani in združenja občanov, zavodi, politične stranke, gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem ali organizacijsko enoto v občini Šoštanj Komisiji za priznanja v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis za priznanja« oddajo do 23. avgusta. Letos bodo podelili največ eno priznanje častni občan, tri priznanja in tri plakete. Podelitev priznanj bo opravil župan na svečani seji občinskega sveta ob prazniku občine Šoštanj, 30. septembru. 🔲
mkp
Publikacija Pozdravljena, prihodnost Velenje – Ukinjanje proizvodnje premoga Šaleško dolino seveda trenutno najbolj bremeni. Velenjska Občina je z namenom, da so o vseh aktivnostih v procesu prestrukturiranja regije obveščeni tudi občani, izdala publikacijo z naslovom Pozdravljena, prihodnost, ki so jo oziroma naj bi jo te dni v poštne nabiralnike prejela vsa velenjska gospodinjstva. Na Občini namreč ocenjujejo, da bo prehod močno vplival na celoten sektor energetike v državi, še posebej pa na Šaleško dolino. Zato je treba temelje, ki bodo omogočili, da bo ta proces pravičen, skupaj premišljeno zastaviti. Različni deležniki morajo združiti znanja in moči, da zagotovijo urejen prehod, ki bo pravičen za delavce, premogovno skupnost in državljane, so ob izdaji publikacije ocenili na občini.
Prenovili bodo otroško igrišče ob Visti Velenje – S 1. julijem bo Mestna občina Velenje od Premogovnika Velenje v upravljanje prevzela otroško igrišče ob Visti. V okviru pilotne akcije mednarodnega projekta WONDER, program Interreg Adrion, bodo do konca septembra to igrišče obnovili. Izdelali so analizo stanja javnih otroških igrišč in pripravili priporočila za njihovo nadaljnje upravljanje. Izvedli so tudi spletno anketo uporabnikov in organizirali strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki predstavili svoje izkušnje s področja načrtovanja in vzdrževanja javnih otroških igrišč, povezavo med prostorom za igro in psihofizičnim razvojem ter vlogo javnih otroških igrišč v turistični ponudbi Šaleške doline.
Proračun Občine Šoštanj bo letos težak 17.300.000 evrov, kar je 1,5 milijona evrov več, kot so načrtovali Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 23. junija – Šoštanjski svetniki in svetnice so na sredini seji obravnavali in sprejeli rebalans proračuna za leto 2021. V proračun se bo nateklo za 1,5 milijonov evrov več, kot so načrtovali, in tako bo letošnji proračun težak 17.300.000 evrov. Prenos sredstev iz lanskega v letošnje leto se povečuje za blizu pol milijona evrov, na prihodkovni strani pa se znatno povečujejo tudi sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč. Tako so lahko na odhodkovno stran v proračun vključili nekaj novih postavk, za nekatere projekte pa zagotovili več sredstev. Med drugim bodo naposled lahko obnovili in uredili tudi sejno sobo v občinski stavbi, dodatno so v proračunu zagotovljena sredstva za izdelavo študije preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, precej denarja pa bodo namenili urejanju krajevnih cest. Več sredstev v proračunu pa bo še letos omogočilo tudi izdelavo projektno tehnične dokumentacije za gradnjo garažne hiše pri
Opozicija – Bojana Žnider, mag. Damjan Konovšek in Marko Dado Brvar – se na sejo vsakič dobro pripravi. Seje lahko spremlja tudi javnost, tokratno je Aleksander Kavčnik.
Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, ker načrtujejo izgradnjo večstanovanjskega objekta in rezervacijo prostora za širitev muzeja, njegove druge faze. Nove postavke v proračunu so – med drugim – tudi prehodi za pešce, prireditveni oder za potrebe društev, pilotni projekt podzemnih zbiralnic, širitev izgradnje kanalizacijskih sistemov, pridobitev dokumentacije za morebitne evropske razpise iz naslova pravičnega prehoda v zeleno energijo, za vodovodno omrežje itd.
Rekli so❱
Urška Kurnik (Lista Borisa Goličnika): »Dajem pobudo, da bi Tresimirjevo otroško igrišče in športni park vsaj dvakrat tedensko obiskali mestni redarji.« Marko Dado Brvar: (NSi): »Želel bi, da bi organizirali javno razpravo glede prestrukturiranja
Na zadnji seji pred poletnimi počitnicami so sprejeli tudi odlok o postopku pri sofinanciranju letnega programa športa in predlog programa za letos, povečali pa so tudi normativ v oddelkih Vrtca Šoštanj. Trenutno je vanje vključenih 438 otrok, jeseni bo vrtec, ker bodo postali prvošolci, zapustil 101 otrok. Prisluhnili so poročilom, in sicer o izvajanju lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje področnega centra za ravnanje z
premogovnih regij, da bi bila ta pravična za vse.« Boris Goličnik: »Zbirno mesto Šoštanj kliče po ureditvi! Vesel pa sem –in vse pohvale – za cvetje, ki krasi mostove v mestu.« Žan Delopst (Mladi za Šoštanj): »Dajem pobudo za ustanovitev skupnega zavoda – za kulturo, šport in turizem.«
Obisk delegacije iz Pljevlja Ob Visti želijo urediti igrišče, ki bo v največji možni meri zadovoljevalo potrebe in želje uporabnikov ter upoštevalo priporočila stroke. Ocenjena vrednost investicije je 50 tisoč evrov.
»Z obnovo otroškega igrišča pri Visti želimo prispevati k izboljšanju celotne podobe območja ob Visti in igrišče čim bolj približati občankam in občanom ter drugim obiskovalcem,« pravi župan Peter Dermol.
Z Bicikel busom iz Velenja do Logarske Velenje – Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki in Terme Topolšica so skupaj pristopile k projektu, s katerim v mesecu juliju in avgustu omogočajo avtobusne povezavo z možnostjo prevoza koles med Velenjem in Logarsko dolino. Poimenovali so jo Bicikel bus, saj želijo poudariti, da je na avtobus priključena tudi prikolica z možnostjo prevoza 10 koles. Seveda je namenjen tudi potnikom brez koles. Bicikel bus bo letos testno vozil vsak vikend v juliju in avgustu, in sicer dvakrat na dan. Cena prevoza je odvisna od dolžine vožnje, prevoz kolesa pa je brezplačen. Cena za eno osebo na relaciji Velenje– Logarska dolina (slap) znaša 7,90 evra v eno smer.
Sofinancirali bodo tudi Štrekna bus Velenje – Mestna občina Velenje pa bo tudi letos sofinancirala Štrekna bus, in sicer v višini 2.500 evrov. Sofinanciranje zagotavljajo občine, skozi katere Štrekna bus vozi, v mednarodnem delu pa tudi avstrijski partnerji. Štrekna bus je začel s prevozi danes, 1. julija. Vozil bo tri mesece, in sicer med vikendi (sobote in nedelje ter praznik). Ohranja se dodatna vožnja med Mislinjo in Velenjskim jezerom v opoldanskem času. 🔲
NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
mz
Velenje, 29. junij – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je gostil predsednika črnogorske občine Pljevlje Igorja Golubovića z ekipo. Na sprejemu so govorili o nadaljnjem sodelovanju prijateljskih mest, izmenjavi izkušenj in mnenj o postopnem izstopu iz rudarjenja ter o projektih na področju razvoja objezerskega turizma. Obe mesti povezujeta bogata rudarska tradicija in objezerski turizem. Beseda je tekla tudi o pripravah na zaprtje Premogovnika Velenje. Izstop iz premoga odpira veliko vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti, seveda s pomočjo države. Župan je izpostavil tudi dobro delovanje
SAŠA inkubatorja, kjer že več kot pet let vzgajajo najboljša startup podjetja regije in predstavljajo pomemben steber pri ustvarjanju novih delovnih mest v prihodnjih letih. Tudi občina Pljevlja se kot rudarsko mesto sooča s podobnimi težavami, v zadnjem obdobju pa se preusmerjajo v razvoj objezerskega turizma. Pripravili so obsežen projekt nadaljnjega razvoja turizma ob Borovičkem jezeru, ki je, tako kot jezera v Šaleški dolini, nastalo kot posledica rudarjenja. 🔲
mz
Pred referendumom Ljubljana – 11. julija bodo volivke in volivci v Sloveniji na zakonodajnem referendumu glasovali o spremembah Zakona o vodah. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?« Zakon bo zavrnjen, če bo proti glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Izpolnjen pa mora biti tudi kvorum najmanj
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
petine volivcev, kar pomeni, da jih bo moralo proti glasovati vsaj 340.007. Volilni upravičenci bodo lahko svoj glas oddali v živo ali po pošti. Predčasno glasovanje bo potekalo tri dni, od torka, 6. julija, do četrtka, 8. julija. Tisti, ki bodo na dan referenduma v tujini ali imajo v tujini stalno prebivališče, bodo lahko glasovali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, tisti, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli osebno zglasiti na volišču,
bodo lahko glasovali na domu. Namero o tem morajo okrajni volilni komisiji na območju, kjer imajo stalno bivališče, sporočiti najkasneje v sredo, 7. julija. Iz bolnišnice, socialnovarstvenega zavoda za institucionalno varstvo, pripora ali zavoda za prestajanje kazni je mogoče glasovati po pošti. To namero pa so morali volivci že sporočiti.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
🔲
odpadki, izvajalcu javne službe, podjetju PUP Saubermacher, pa potrdili poslovni načrt. Seznanili so se tudi z letnim poročilom Komunalnega podjetja Velenje. Ob koncu so izvedli volitve skupne liste kandidatov Razvojnega sveta Savinjske regije. Sestavlja jo dvanajst predstavnikov občin, dvanajst predstavnikov gospodarstva, šest predstavnikov nevladnih organizacij in štirje predstavniki območno razvoj🔲 nih partnerstev.
Čisto moje Velenje Mestna občina Velenje je v začetku tedna že začela s prav posebno obliko počitniškega dela, projektom Čisto moje Velenje. Glede na to da so prosta mesta še odprta, vabijo dijake, da oddajo vloge na Mestno občino Velenje. Prijavnica je objavljena na spletni strani www.velenje.si (Obrazci, Ostalo). Letos bodo projekt izvajali vse do 28. avgusta. Ker se je cena urne postavke študentskega dela od lani povišala, so na predlog župana Petra Dermola v proračunu sredstva v te namene povečali za 7 tisočakov in tako za počitniško delo zagotovili 64 tisoč evrov. Tako bodo tudi letos omogočili delo 180 dijakom in študentom (vsak posameznik bo lahko delal en teden). »Temeljni cilji projekta Čisto moje Velenje so poleg skrbi za urejeno in čisto okolje spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, sklepanje novih prijateljskih vezi, finančna pomoč mladim oziroma njihovim družinam, krepitev zavesti o pomenu zdravega in čistega bivalnega okolja ter pozitiven odnos do urbane opreme,« poudarja župan Dermol, ki je vesel, da se mladi te akcije množično udeležujejo. 🔲
mz
mkp
Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 1. 7. 2021 barve: CMYK, stran 3
3
AKTUALNO
1. julija 2021
Ob jezeru odslej plačljiva parkirišča, novogradnja za mlade bo cenejša Svetniki Mestne občine Velenje so imenovali nova direktorja dveh javnih zavodov, soglasno sprejeli sklep o podelitvi priznanj za letošnje leto, prav tako o subvenciji komunalnega prispevka za mlade, uvedli so parkirnine na Visti ter omogočili obiskovanje vrtca v Cirkovcah in v mestu Tina Felicijan
Velenje, 29. junija – Na zadnji redni seji svetnikov Mestne občine Velenje pred počitnicami je 28 prisotnih med drugim glasovalo o imenovanju novih direktorjev javnih zavodov Muzej Velenje in Rdeča dvorana ŠRZ Velenje. Dosedanjo direktorico Muzeja Velenje Mojco Ževart, ki odhaja na novo delovno mesto na Gospodarski zbornici Slovenije, je nadomestila doslej višja kustosinja muzeja, etnologinja in kulturna antropologinja Tanja Verboten. Marjana Klepca, ki odhaja v pokoj, pa bo na čelu zavoda Rdeča dvorana nadomestil Dimitrij Amon, doslej zaposlen v Mladinskem centru Velenje kot vodja programske enote Kunigunda – Regionalni multimedijski center. Oba so potrdili s 26 glasovi. Imenovali so tudi predstavnike Razvojnega sveta Savinjske regije – 12 predstavnikov občin, 12 predstavnikov gospodarstva, 6 predstavnikov nevladnih organizacij in 4 predstavnike območno razvojnih partnerstev. Soglasno so sprejeli predlog o letošnji podelitvi priznanj MOV. Do 18. maja je prispelo 22 predlogov za podelitev grba in plakete MOV ter županovih priznanj. Med njimi je komisija za podelitev grba izbrala Civilno zaščito MOV, Franca Špegla in Vlada Vrbiča, za podelitev plakete pa Lirikonfest, Max klub in Radioklub Hinko Košir Velenje.
Vrtec v Cirkovcah prehaja na celodnevno varstvo
Soglasno so sprejeli sklep o določitvi nižjega normativa v enoti Cirkovce Vrtca Velenje za prihodnje šolsko leto. Pravilnik sicer narekuje, da mora biti v kombiniranem oddelku vključenih najmanj 10 otrok od 1. do 6. leta starosti. »V želji, da bi omogočili delovanje vrtca in s tem varstva otrok v njihovem domačem kraju, pa smo kot ustanovitelji sklenili, da normativ znižamo na 8 otrok. Toliko jih je tudi vpisanih
cono, in sicer na območju travnika ob Velenjskem jezeru, kjer trenutno še brezplačno parkirajo obiskovalci Velenjske plaže in parka Vista. »Zadnje dni, predvsem pa ob vikendih, lahko opazimo, da je parkirišče zelo zasedeno. Večina obiskovalcev je od drugod. Zato se nam zdi smotrno, da začnemo pobirati parkirnino in denar vlagati v razvoj in opremljanje območja. Na parkirišču v območju cona Vista bo parkiranje omejeno vse dni v tednu med 8. in 22. uro, v času od 1. maja do 30. septembra. Prva parkirna ura bo brezplačna, vsaka naslednja se bo zaračunavala v višini 1 evra, po petih parkirnih urah pa se parkiranje ne bo več zaračunavalo. Župan bo lahko s sklepom določil tudi neomejeno in brezplačno parkiranje ob posebnih priložnostih,« je pojasnil Anton Brodnik.
Spremenili mejo z Občino Polzela
v tem trenutku. Poleg tega nas veseli, da lahko odgovorimo na pobudo staršev, naj se v prihodnjem šolskem letu v Cirkovcah začne namesto poldnevnega izvajati celodnevni program,« vodja urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik pojasnjuje, da vrtec v Cirkovcah ne le ostaja, ampak se varstvo podaljšuje. S sklepom o uporabi manjše notranje igralne površine na otroka v Vrtcu Velenje za prihodnji dve šolski leti pa bodo po soglasju pristojnega ministrstva nadaljevali prakso, ki je utečena že nekaj let. »Na podlagi predšolske vzgoje se soočamo z izzivom povečevanja števila šoloobveznih otrok v občini. Vrtci namreč že nekaj let uporabljajo nekaj igralnic v nekaterih osnovnih šolah, ki so nas opozorile, da zdaj za nemoten šolski proces potrebujejo tudi te prostore. Torej moramo iskati nove prostore za vrtčevske otroke. Že iščemo dolgoročne rešitve in letos načrtujemo pripravo dokumentacije za prizidek k vrtcu Najdihojca. Želimo si, da bi ga začeli graditi leta 2022 in bi otroci štiri nove igralnice lahko naselili v šolskem letu 2022/23. Dotlej pa v sodelovanju z Vrtcem Velenje in drugimi akterji iščemo začasne prostorske rešitve, med katerimi je torej kratkoročno
znižanje normativne kvadrature na posameznega otroka, da lahko vpis omogočimo vsem, ki vrtec potrebujejo.«
Cenejša gradnja za mlade
V želji, da bi spodbudili mlade investitorje, da svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo znotraj območja občine, so svetniki soglasno sprejeli osnutek odloka o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade. Upravičenci, ki niso stari več kot 35 let in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega stanovanjskega objekta, prizidavo ali rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta ter so zemljiškoknjižni lastniki zemljišča oziroma imajo pravico graditi na podlagi ustanovljene vknjižene stavbene pravice, bodo uveljavljali pravico do subvencije hkrati z vlogo za odmero komunalnega prispevka. Višina subvencije bo znašala 50 odstotkov odmerjenega komunalnega prispevka, a največ 5000 evrov. Pobudo svetnika Mateja Jenka, ki sta se ji pridružila tudi Andrej Kmetič in Sebastjan Apat, da bi v pogoje za subvencioniranje komunalnega prispevka vključil tudi državljanstvo Slovenije, so zaradi protiustavnosti, pa tudi zaradi
neskladja z veljavno zakonodajo in mednarodnimi pogodbami, zavrnili.
Nova parkirna cona Vista
S sprejetjem predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin posebnega pomena v MOV so svetniki uvedli novo plačljivo parkirno
Septembra lani so občani, ki živijo v naselju Andraž nad Polzelo, na občino Polzela naslovili prošnjo za priključitev k MOV. 25 stalno prebivajočih oseb južno od zaselka Tajana v KS Podkraj, ki živijo v 7 stanovanjskih objektih, je kot vzrok za priključitev navedlo logistično in siceršnjo gravitacijsko navezavo na MOV – njeno cestno infrastrukturo, vodovod in odvoz odpadkov. Potem ko je pobudo že lani sprejel občinski svet Polzele in je pozitivno mnenje podala tudi državna geodetska uprava, saj se s sklepom spremeni meja med občinama, je soglašal tudi velenjski mestni svet in ugodil prošnji prebivalcev območja, ki je zdaj prešlo pod velenjsko občino.
Skromne razprave
Predstavitev Območnega razvojnega programa Savinjsko-šaleške regije za obdobje 2021–2027, ki jo je pripravila direktorica Razvojne agencije SAŠA regije Biljana Škarja, prav tako pa poročala o delu agencije v lanskem letu, ni vzbudila zanimanja svetnikov, čeprav je zajela široko paleto aktivnosti na najrazličnejših področjih, kar je presenetilo svetnika Mateja Jenka, ki je sprožil kritično razpravo, v kateri je ostal sam in opozoril, da se projekti ne smejo načrtovati in izvajati »kar tako vse po malem,« temveč morajo biti usklajeni s strateško utemeljenim konceptom razvoja, ki ga Velenje po njegovem mnenju še nima. Svetniki so se seznanili tudi z letnim planom dela lokalne gospodarske javne službe za posodobitev in vzdrževanje infrastrukture javne razsvetljave v MOV za leto 2021. Z dosedanjim delom koncesionarja so večinoma zadovoljni, saj občina že s prihrankom električne energije plačuje investicijo. So pa odprli vprašanja v zvezi z osvetljevanjem Kolodvorske ulice, Goriške ceste, delov Pake, Škal in nekaterih drugih urbanih in primestnih lokacij. Vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik napoveduje, da bodo v prihodnjih letih postavili še 655 novih svetilk, kar so določili z aneksom k pogodbi, svetniki pa so podali soglasje za spremembo koncesijske pogodbe iz leta 2017. Podrobneje o dosedanjem delu koncesionarja in novih projektih na področju javne razsvetljave pa bomo še poročali.
sodelavkam in sodelavcem v družbah Skupine premogovnik velenje, našim nekdanjim zapoSlenim ter prebivalkam in prebivalcem šaleške doline, ki praznujejo z nami, čeStitamo ob
3. juliju, dnevu rudarjev!
Območni odbor Velenje
Vsem aktivnim in upokojenim rudarjem iskreno čestitamo ob 3. juliju – prazniku rudarjev.
SREČNO! Svetniška skupina DeSUS MO Velenje
Srečno!
🔲
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 4
4
GOSPODARSTVO
Izguba HSE rezultat finančnih slabitev
najmanj, odkar deluje šesti blok. S čisto izgubo je leto 2020 končal Skupina Holding Slovenske tudi Premogovnik Velenje, znašaelektrarne (HSE), ki je največji la je 9,6 milijona evrov. proizvajalec električne energije Glede Teša in Premogovnika pri nas, je lansko poslovno leto Velenje je poslovodstvo v letnem sklenila s 184,1 milijona evri čiste poročilu navedlo, da bodo vse izgube, medtem ko je leto prej napore vložili v to, da skupaj s imela za 29,7 pristojnimi na milijona evrov državni ravni čistega dobička. določijo priTEŠ pridelal 280, Samo Termoelekhodnjo vlogo Premogovnik pa trarna Šoštanj je bloka 6 v ele9,8 milijona evrov ktroenergetlani »prigospoizgube. darila« 280,4 miskem sistemu lijona evrov čiste in da se učinizgube. Prihodki kovito prilagood prodaje skupine so bili sicer dijo postopnemu izhodu iz rabe rekordni in so dosegli 1,8 mili- premoga po načelih pravičnega jarde evrov. prehoda. »Finančni izid je bil negativen, vendar v primerjavi z letom 2019 Junijska proizvodnja za boljši zaradi nižjih finančnih od- 23 odstotkov presegla hodkov. Bilančna izguba je bila mesečni načrt dosežena zaradi izvedenih slabiHidroelektrarne skupine HSE tev sredstev. Brez tega bi skupina so že do 21. junija za kar 23 oddosegla čisti dobiček v višini 60,6 stotkov presegle mesečni načrt milijona evrov,« je zapisano v le- proizvodnje. Dravske elektrartnem poročilu skupine in družbe ne Maribor so proizvedle 286 HSE, ki ga je potrdil tudi nadzor- GWh električne energije in nani svet HSE. črt presegle za 30 odstotkov, SoČista izguba Teša v višini 280,4 ške elektrarne Nova Gorica pa milijona evrov je bila lani bistve- s 54 GWh proizvedene električno višja kot v 2019, ko je termo- ne energije za 9 odstotkov. Hielektrarna leto sklenila z nekaj droelektrarne na Spodnji Savi, manj kot 20 milijoni evrov či- kjer ima HSE 49-odstotni delež, ste izgube, kar je bilo do takrat so junija proizvedle 18 GWh
❱
GOSPODARSKE novice Upokojenci so prejeli letne dodatke
Brez slabitev bi dobiček znašal dobrih 60 milijonov – So največji proizvajalec energije iz obnovljivih virov, v Sloveniji znaša njihov delež skoraj 90 odstotkov, ga bodo pa še zvišali, med drugim z izgradnjo sončne elektrarne – Do 21. junija proizvedli za 30 odstotkov več energije kot lani v enakem času Mira Zakošek
1. julija 2021
Včeraj je 611.555 ljudi, ki prejemajo pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja, prejelo letni dodatek. Za tiste z najnižjimi pokojninami dodatek znaša 445 evrov.
električne energije (49 %), kar skupine HSE, ki so jo upoštevaje 24 odstotkov več od načrtova- li tudi v načrtih. ne proizvodnje. »Snežna odeja se v visokogorSkupaj so hidroelektrarne sku- ju ob visokih temperaturah v zapine HSE v obdobju januar–junij dnjem tednu hitro tanjša, kar se 2021 proizvedle bo kmalu poznalo 2.196 GWh eletudi na hidroloUčinkovito se ktrične energije. giji. Julijski upad To je 23 odstothidro proizvodnje nameravajo kov več od naje upoštevan že v prilagoditi črtovane in 30 načrtih hidro proizstopu iz rabe odstotkov več izvodnje, a kljub premoga. proizvedene eletemu ocenjujemo, ktrične energije da bo ta še vedno kot v enakem višja,« pojasnjuje obdobju lani. dr. Matjaž Eberlinc, izvršni diProizvodni rekordi skupine rektor proizvodnje HSE. Takšni HSE, povezani z ugodno hidro- trendi so značilni za poletne dni, logijo, se torej nadaljujejo že več ko v skupini HSE manko na hikot pol leta. V prihodnjem obdo- dro delu že vsa leta uspešno nabju lahko zaradi visokih tempe- domeščamo z drugimi proizvoratur pričakujemo nekoliko niž- dnimi enotami. 🔲 jo proizvodnjo hidroelektrarn
❱
Prva slovenska trajnostna obveznica Slovenija je ta teden uspešno izdala prvo trajnostno obveznico, pri kateri se sredstva od izdaje namenjajo za financiranje izključno trajnostno naravnanih projektov. Ročnost znaša 10 let, donos do dospelosti pa 0,170 odstotka.
Finance o blaginji V časniku Finance so preverili, kje smo bili po blaginji leta 2004, ko smo pristopili k EU, in kje smo danes. Leta 2004 je bila dejanska individualna poraba v Sloveniji pri 82 odstotkih povprečja EU, danes pa je pri 80 odstotkih. To pomeni, da je bila blaginja primerjalno tedaj večja kot leta 2020. Privoščili smo si lahko več. Primerjalno najbolje nam je bilo v letih 2008 in 2011, ko smo bili po dejanski individualni potrošnji pri 83 odstotkih povprečja EU.
Dohodninska olajšava se ne bo zvišala Odbor DZ za finance je prejšnji teden kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo ocenil zakonsko spremembo, ki jo je predlagala SDS in s katero bi se zvišala splošna dohodninska olajšava. Pot je končala tudi novela zakona o prispevkih za socialno varnost, ki jo je predlagala Levica in bi zvišala delodajalčeve prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Cene hitijo navzgor
Največji proizvajalec energije iz obnovljivih virov
Holding Slovenske elektrarne je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji: v letu 2020 so proizvedli skoraj 90 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Tudi vsi njihovi načrti so usmerjeni v širitev nabora projektov, ki bodo ključnega pomena pri prehodu v brezogljično družbo. Letos, ko obeležuje 20. obletnico obstoja, bodo med drugim v začetku julija položili temeljni kamen za največjo sončno elektrarno v Sloveniji – Prapretno. Ta sončna elektrarna bo prvo električno energijo predvidoma proizvedla oktobra 2021.
Pripravništvo v HSE Ljubljana – Družba HSE, največji slovenski proizvajalec električne energije iz lastnih, domačih virov, vabi mlade univerzitetne diplomante k opravljanju enoletnega pripravništva. Vabijo diplomante različnih smeri, kot so elektrotehnika, energetika, strojništvo, informatika, matematika in pravo, ki že imajo pridobljeno izobrazbo ali bodo v letošnjem študijskem letu zaključili 2. bolonjsko stopnjo navedenih smeri. Zaposlili bodo pet pripravnikov. 🔲
mkp
V Skazi obdarili bodoče prvošolčke zaposlenih Velenje – V podjetju Skaza so v drugi polovici junija na sprejem povabili bodoče prvošolčke zaposlenih. »Skazalčki« jim pravijo. S spodbudnimi besedami so jih opogumili pred vstopom v šolo, jih pogostili z zajtrkom in obdarili. Darilo presenečenja je vključevalo šolske potrebščine, česar so bili otroci še posebej veseli. 🔲
mkp
online www.nascas.si
Več denarja v obtoku in sproščanje ukrepov dražijo številne izdelke in kmetijske pridelke. V Sindikatu kmetov Slovenije pa so ob tem ogorčeni, ker se krivda za višanja cen hrane na trgovinskih policah vali na slovenske kmete. »Dejstvo je, da so se odkupne cene na kmetijah realno znižale, kar za marsikatero kmetijo pomeni, da se je znašla na robu preživetja,« opozarjajo v sindikatu in pozivajo vse državljane k podpori slovenskemu kmetu.
2,6 milijona za oskrbo s pitno vodo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za prvi del projekta oskrbe s pitno vodo v savinjski regiji. K 6,2 milijona evrov vrednemu projektu, ki ga bo izvajala Občina Žalec skupaj z Občinami Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko, bo kohezijski sklad prispeval nekaj manj kot 2,6 milijona evrov. Naložba bo zagotovila stabilnejšo in varnejšo oskrbo s kakovostno pitno vodo za 14.807 prebivalcev.
Razširili bodo poslovno cono Otiški vrh Občina Dravograd bo v okviru 2 milijona evrov vrednega projekta razširila in uredila poslovno cono Otiški Vrh. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je za ta projekt odobrila evropska sredstva, skupno pa bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 890.000 evrov. Občina bo projekt končala predvidoma do septembra 2023. V okviru poslovne cone Otiški Vrh že sedaj deluje veliko podjetij in obrtnikov.
Prednostne pošiljke dražje Pošta Slovenije s 1. julijem uvaja ločevanje pošiljk korespondence, kot so pisma in dopisnice, na prednostne in neprednostne, so sporočili s pošte. Dostava prednostnih pošiljk bo dražja in hitrejša, dostava neprednostnih pa cenejša, trajala pa bo lahko do tri dni.
Hiše in stanovanja dražji za 7,5 odstotka V Sloveniji so bile cene novih stanovanjskih nepremičnin (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) v prvem četrtletju v povprečju za 7,5 odstotka višje kot v predhodnem trimesečju. Cene novih družinskih hiš in novih stanovanj so se zvišale že drugo četrtletje zapored, cene novih družinskih hiš so bile višje za 8,6 odstotka, cene novih stanovanj pa za 7 odstotkov. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (rabljena stanovanja in hiše skupaj) so se v celotni Sloveniji na četrtletni ravni v povprečju zvišale za 2,9 odstotka.
V sistemu Avant2Go registriranih že 20 tisoč uporabnikov Storitev souporabe električnih vozil Avant2Go praznuje pet let delovanja. Kot so poudarili v podjetju Avantcar, je storitev Avant2Go doslej pritegnila številne posameznike, podjetja, občine in ministrstva. V sistem se je doslej registriralo blizu 20.000 uporabnikov, na voljo pa je nekaj več kot 300 vozil, dosegljivih na več kot 120 prevzemno-vračilnih lokacijah. Pilotno so projekt leta 2016 zagnali v Ljubljani, sledili so Maribor, Kranj, Murska Sobota in Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, letos pa se storitev širi še v Novo mesto. Sistem Avant2Go je na voljo tudi na Hrvaškem, in sicer v Zagrebu in Dubrovniku. 🔲
mz
Naš čas, 1. 7. 2021 barve: CMYK, stran 5
Skazi uspel prodor na ameriški trg Velenjsko podjetje Skaza je saj je Amerika ogromen trg, ki zahvaljujoč uspešnemu sode- ponuja številne priložnosti. Dejlovanju z Univerzo v Koloradu stvo, da smo pridobili takšnega naredilo pomemben preboj na partnerja, je velikega pomena za ameriško tržišče. Pridobili so velikega distributerja in strateškega partnerja TeraGanix, zgodba pa je začetek dolgoročnega sodelovanja. V začetku leta so bili uspešni na dveh razpisih študije primerov na področju trajnosti in okoljevarstva Univerze KoloraDr. Robert Agnič, direktor podjetja Skaza do v mestu Boulder. Pri enem od projektov so rast in razvoj Skaze v delu sveta, v sodelovanju s študenti MBA kjer do zdaj nismo bili prisotni. programa Leeds School of Busi- Lani smo sicer vstopili na kar deness pripravili strategijo za vstop vet novih trgov, letos pa smo se podjetja na ameriški trg, njihovo osredotočili še na Ameriko. Pridelo pa je že obrodilo sadove. Di- ložnost, da svoje vrednote in porektor podjetja Skaza dr. Robert slanstvo ponesemo tudi čez lužo, Agnič je seveda zadovoljen: »So- nam daje motivacijo ter zagon za 🔲 delovanje je zelo perspektivno, naprej.«
Koliko si lahko privoščimo? Ker si lahko tudi malce več privoščimo, je seveda zdaj priložnost, da to tudi pokažemo. Delež gospodinjstev, ki s svojimi dohodki mesec preživijo brez težav, se je lani glede na predlani povečal za dve odstotni točki, na 20 odstotkov, delež tistih, ki težko oz. zelo težko preživijo mesec, pa je ostal pri 20 odstotkih. Enotedenske počitnice si lahko privošči 77 odstotkov prebivalcev, kar je odstotno točko več 🔲 mz kot leta 2019 in največ doslej.
5
GOSPODARSTVO
1. julija 2021
V soboto 60. Skok čez kožo Ceremonial dogodka vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine Ministrstva za kulturo Milena Krstič - Planinc
Velenje – Letošnji praznik, ki ga rudarji praznujejo v spomin na petdnevno gladovno stavko zasavskih rudarjev 3. julija leta 1934, bodo v Skupini Premogovnik Velenje zaznamovali v soboto, 3. julija ob 18. uri, ko bodo na mestnem stadionu izvedli jubilejni 60. Skok čez kožo. Praznični dan bodo začeli z budnicami Pihalnega orkestra
❱
Vstop na dogodek bo možen zgolj z izpolnjenim pogojem PCT (prebolelost, cepljenje, testiranje).
Premogovnika Velenje, ob 17. uri pa se bodo uniformirani rudarji zbrali na Titovem trgu, od
koder bodo pol ure za tem krenili proti stadionu. Na Premogovniku so zelo ponosni, da je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije skok čez kožo, dogodek, na katerem slavnostno sprejemajo novince v rudarski stan, vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine. Prireditev vodi vodja ceremoniala, novince pa na njihovi poti spremljajo starešine in botri, ki za zgled novincem opravijo tudi
prvi skok, kasneje pa so jim v oporo pri uvajanju v poklic in pri življenjskih stiskah. Novinci stopijo na sod, pred katerim dva starejša člana držita kožo, povedo svoje generalije in geslo, izpijejo vrček piva ter skočijo čez kožo k svojemu botru. Ko vsi opravijo skok, sledi skupna zdravica z vodjo ceremoniala, ki se zaključi z znamenitim: »Naj živi nam večno, naš rudarski Srečno!« Prvi takšen sprejem novincev v rudarski stan so v Velenju pripravili leta 1961, ko je šolanje končala prva generacija dijakov v takratni Industrijski rudarski šoli. 🔲
TEŠ ponovno draži ogrevanje TEŠ predlaga 40-odstotni dvig cene toplotne energije – Svet ustanoviteljev ocenjuje, da je to nesprejemljivo, o ceni, ki jo bo Komunalno podjetje Velenje zaračunavalo uporabnikom, bodo odločali, ko bo znana cena na pragu TEŠ Mira Zakošek
Velenje, Šoštanj, 28. junija – Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje se je seznanil z informacijo, da je Termoelektrarna Šoštanj na Agencijo za energijo RS poslala zahtevo, s katero uveljavljajo povišanje cene toplotne energije, in sicer za okoli 40 odstotkov. Razlog povišanja naj bi bil dvig cene emisijskih kuponov. V sprejetem sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerij, ki ga je TEŠ 14. februarja lani podpisal s Komunalnim podjetjem Velenje,
Čestitamo ob rudarskem prazniku.
je določeno, da bosta stranki spremljanje izvrševanja dogovora izvajali skladno z načeli dobrega sodelovanja, pri čemer se komisija obvezno sestane pred vsakršno vložitvijo predloga spremembe fiksnega dela cene toplotne energije na Agencijo za energijo. Tega TEŠ ni storil. Zaradi povišanja nakupne cene toplotne energije v TEŠ se bo kljub racionalizaciji poslovanja v Komunalnem podjetju Velenje znatno povišala tudi končna prodajna cena toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike v Šaleški dolini,
o čemer bo Svet ustanoviteljev odločal po prejemu uradnega obvestila TEŠ o novi ceni nakupa toplotne energije. TEŠ in Agencijo za energijo je Svet ustanoviteljev pozval, da se poleg brezplačnih emisijskih kuponov pri kalkulaciji cene upošteva tudi ustrezni delež pozitivnih učinkov, ki so posledica izvensodne poravnave, vredne 261 milijonov evrov, ki je bila sklenjena v korist TEŠ. Pozivajo še, naj se pri kalkulaciji upošteva tudi znižan strošek amortizacije zaradi slabitve sredstev v lanskem letu. 🔲
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 6
6
PREGLED TEDNA
Žabja perspektiva
OD SREDE do torka
Sreda, 23. junija
1. julija 2021
Na zahodu Kanade v kraju Marieval so blizu bivšega katoliškega internata za otroke staroselcev našli več kot 750 neoznačenih grobov.
V Termoelektrarni Brestanica so odprli nov, sedmi Začelo se je množično cepljeplinski blok. Slovesnosti nje proti covidu-19 brez naročase je udeležil tudi premier nja v mobilnih enotah. Minister Janez Janša, ki je dejal, da za zdravje Janez Poklukar pa je se Posavje s to naložbo „še na seji upravnega odbora Gospobolj utrjuje kot osrednja slodarske zbornice Slovenije dejal, venska energetska regija«. da se boji jeseni in morebitnega Slovenija je praznovala 30 let Tednik Reporter je za leponovnega zapiranja nekaterih samostojnosti. Slavnostni govortošnjega najvplivnejšega gospodarskih panog. nik na državni proslavi na Trgu Pred 30 leti je Slovenija na Trgu Slovenca razglasil premirepublike v Ljubljani Borut Pahor republike v Ljubljani slovesno erja Janeza Janšo. je izpostavil pomen skupnih ciAmeriški predsednik Joe razglasila samostojnost in ljev, sodelovanja in premagovanja neodvisnost. Biden je v nedeljo odobril razlik za gradnjo boljše skupne zračne napade na položaje prihodnosti. Po dveh letih so danes v Mari- proiranske milice v Iraku in Siriji. Na državni proslavi na Trgu re- boru ponovno priredili parado Češki predsednik Miloš Zeman publike so obeležili tudi prevzem ponosa, tokrat s poudarkom na je v sporu z Evropsko unijo glede predsedovanja Slovenije Svetu solidarnosti in sloganom Zate, omejevanja dostopa do informaEU. Premier Janez Janša je ob zame, za nas. cij o LGBTIQ na Madžarskem simboličnem prevzemu štafete Ameriška vlada je objavila prvo podprl Budimpešto. Katoliška cerkev na Poljskem Začelo se je množično cepljenje predsedovanja od portugalske- poročilo o «neidentificiranih nega zunanjega ministra Augusta besnih fenomenih», ki ga je na deje danes razkrila, da je od leta proti covidu-19. Santosa Silve posvaril pred upo- vetih straneh spisal Pentagon. V 2018 prejela več sto novih prijav Slovenija je kot prva med drža- rabo dvojnih meril, zato si bo poročilu obveščevalci niso ponu- o spolnih zlorabah mladoletnikov vami srednje in vzhodne Evrope Slovenija prizadevala za enake dili odgovora na to, kaj dejansko s strani duhovščine. ter druga med državami članica- vatle za vse. stoji za več kot 140 nenavadnimi mi EU izdala trajnostno obvezniPred uradno proslavo pa so Pre- nebesnimi pojavi, ki so jih zabeco (višina izdaje je ena milijarda šernov trg in okoliške ulice napol- ležili v minulih dveh desetletjih. evrov), pri kateri se sredstva od nili petkovi protestniki in drugi V Sindikatu poklicnega gasilizdaje namenjajo za financiranje obiskovalci alternativne proslave stva Slovenije dosedanja pogajaokoljskih in socialnih projektov. ob dnevu državnosti, ki so ga ponja s pogajalsko skupino, ki jo je Mednarodna zveza za civilno Premier Janez Janša je imenovala vlada, ocenjujejo kot družbo Civicus je Slovenijo uvrna 27. taboru Slovencev popolnoma neuspešna. To sredo stila na seznam držav, ki jih sprepo svetu, ki poteka pod bodo opozorilno stavkali. mlja zaradi upada spoštovanja tenaslovom Slovenci pred DeSUS in poslanska skupina meljnih državljanskih svoboščin. 30 leti in danes, poudaril sta uskladila mnenja. DeSUS bo Po delni zrušitvi 12-nadstropne pomen rojakov po svetu deloval kot konstruktivna opozistanovanjske stavbe v Miamiju repri osamosvojitvi Slove- cija, poslanci pa bodo še naprej ševalci še vedno iščejo 159 oseb. nije. Premier Janez Janša glasovali po svoji vesti. Za zdaj so potrjeno umrle najse je udeležil slovesnosti Po besedah vodje posvetovalne manj štiri osebe. ob 30. obletnici prvega skupine za cepljenje Bojane Beozasedanja Svetovnega vić je pametno, da se pripravimo na naslednji epidemični val. Ob dnevu državnosti so potekali številni slovenskega kongresa. Ob tej priložnosti so Pet evropskih poslancev in dogodki. Šolarji so v tem šolskem letu še Janši podelili zlatnik, nemška poslanka je v pismu zadnjič sedli v šolske klopi, preje- imenovali Praznik ljudstva. Na odlikovanje, ki ga podeljujejo pozvalo Evropsko komisijo in li pa so tudi zaključna spričevala. njem so izražali nezadovoljstvo posameznikom in institucijam, Evropski svet, naj ukrepata glede Slovenija je začela testno uvaja- z aktualno oblastjo. Po podatkih ki s svojo dejavnostjo krepijo na- razmer v Sloveniji. Po njihovem ti evropsko digitalno covidno po- policije se je zbralo okoli 9000 rodno zavest pri rojakih doma in bi morala Evropska komisija zatrdilo. Sistem naj bi v polni meri ljudi. po svetu. radi pritiskov na medije in pravozaživel naslednji teden. Voditelji članic EU na vrhu niso sodje sprožiti mehanizem Vladi je slovensko politično pri- dosegli soglasja glede pobude za pogojevanja evropskih zorišče uspelo spremeniti v gladi- srečanje unije z ruskim predsesredstev s spoštovanjem atorsko borbo, njen največji »do- dnikom Vladimirjem Putinom. vladavine prava. sežek« pa je velika razklanost, s Srečanje voditeljev pa je zaznaSlovenija bo začetek katero pričakujemo 30-letnico dr- movala predvsem razprava z mapredsedovanja Svetu EU žave, je opozoril bivši predsednik džarskim premierjem Viktorjem 1. julija slovesno obeležidržave Milan Kučan. Orbanom glede zakona v povela s krstno uprizoritvijo zavi s homoseksubaleta Povodni mož na alnostjo v izobraBlejskem otoku. ževalnem sistemu Francoska narodna Premierju Janezu Janši so podelili na Madžarskem. odlikovanje za krepitev narodne zavesti. skupščina je potrdila legalizacijo umetne oploOgnjenik Etna na italijanskem ditve za istospolne in samske otoku Sicilija je znova bruhal ženske. lavo in pepel. Nad ognjenikom se še vedno vali oblak pepela, ki Na današnji je dosegel višino 10 kilometrov. dan pred 30 leti je Slovenija na Šolarji so v tem šolskem letu še zadnjič sedli v Trgu republike v šolske klopi. Ljubljani slovesno Evropski parlament je v četrtek razglasila samostojnost in neodizglasoval resolucijo, v kateri je visnost. Veselje pa ni trajalo dolStrokovnjaki in predstavniki reproduktivne pravice žensk raz- go, saj se je nato začela 10-dnev- mladih so na pogovoru pri predglasil za človekove pravice in po- na osamosvojitvena vojna. Prvi sedniku republike pristojne pozval države članice Evropske uni- predsednik samostojne Slovenije zvali k ukrepanju na področju Bojana Beović meni, da je je, da ženskam zagotovijo dostop Milan Kučan je na slovesni pri- duševnega zdravja otrok in mlapametno, da se pripravimo na do varne in legalne prekinitve no- reditvi ob prvem dvigu slovenske dih, ker je stanje po njihovi ocenaslednji epidemični val. sečnosti. Sedemnajst voditeljev zastave povedal znameniti stavek: ni slabo. članic EU je tudi v skupnem pi- »Nocoj so dovoljene sanje, jutri smu pozvalo k spoštovanju pravic je nov dan.« oseb LGBTIQ. Predsednik Evropskega sveta Jug Češke je zvečer prizadelo Charles Michel, ki se je v petek močno neurje. Razvil se je celo udeležil osrednje državne proslatornado, ki je povsem opustošil ve ob 30. obletnici slovenske saobmočje mesta Breclav. Naj- mostojnosti, se je na Bledu srečal manj pet ljudi je izgubilo življe- s premierjem Janezom Janšo. nje, več kot 200 pa jih je bilo Zunanji ministri Nemčije, poškodovanih. Portugalske in Slovenije, Heiko V napadu z nožem v mestu Maas, Augusto Santos Silva in Würzburg v osrednji Nemčiji Anže Logar, so se zavzeli za naje bilo ubitih več ljudi, nekaj pa daljnjo širitev EU ter jo označili Posavje postaja osrednja slovenska energetska regija ranjenih. kot strateški in skupen interes.
Petek, 25. junija
Torek, 29. junija
Nedelja, 27. junija
Četrtek, 24. junija
Sobota, 26. junija
Ponedeljek, 28. junija
Lastovice Nad glavo mi švigajo lastovice, križem kražem, cvrkutajoče. Drobne so in gibčne, breztežne. Igrajo se in veselijo ter so v svojem cik-cakastem zračnem elementu nadvse zadovoljne – tako jih vidim s svojimi človeškimi očmi. Zrak obvladajo z lahkoto – hkrati se mu predajajo in mu pripadajo. Tako kot zrak njim. So ptice in so zrak – hkrati. Tako fine oblike so, zvezdnate, da s svojimi razcepljenimi našpičenimi repki spominjajo prav na migljajoče zvezde. Zvezdna bitja so, kajpada. So črne, pa vendar prosojne – jutranje sonce se od njihovih kril včasih odbleskne srebrno oranžasto. Le o čem čebljajo? Se pogovarjajo ali so njihovi cvrkuti le vzkliki radosti ob nastajanju svetlega dne? Je v njihovem kaotičnem preleKaja Avberšek tavanju nekakšen vesoljni red? Brez dvoma. V vesolju je vse v redu. V vesolju je veliko časa. In veliko vode tudi. V vesolju je vse pretočno. Pijem vodo iz pipe. Topla voda na tešče je dobra za prebavo. Rada imam vodo iz pipe, še bolj, odkar živim nekje, kjer se vode iz pipe ne pije. Voda iz pipe priteče živa. Kadar je dobra, seveda. Voda iz plastenke je zastala. Voda iz steklenice je malo boljša od tiste iz plastenke. Učijo nas, da je voda tekočina brez barve, okusa in vonja. Še ena izmed velikih in samoumevnih laži. Sonce se dvigne iznad krošnje evkalipta in mi z leve pošlje vso sončno moč jutranje ure. Pripiram oči, zdaj še boža. Ali lastovice pripirajo oči, ko se vanje ujame sonce? Nataknem si sončna očala. Okrogla so in hkrati osmerokotna, podobno kot lastovice, ki so hkrati lastovičje in zvezdaste oblike. Hkratnost na vsakem koraku. Sončeva moč se jača in prebuja vonjave. Diši po oleandrih. Kadar vidim oleandre, se vedno spomnim zgodbe o prav posebnih ražnjičih. Nekega večera, od tega se je prelomilo že mnogo valov, neka vojska pred jutranjo bitko sovražno vojsko povabi na prijateljski piknik. V čast ji, malo manj prijateljsko, ponudi slastno meso, spečeno na oleandrovih palicah. Drugega jutra se marsikateri vojščak, ki se prejšnjega večera masti s čudovito pojedino, ne prebudi. Ali pa se od celonočnega bruhanja prebudi tako oslabljen, da od boja tako in tako ne bo nič. Oleander je namreč strupen in ga, kot govori zgodba, ni dobro uživati. Gledamo in vonjamo pa ga od daleč še vedno lahko. In z veseljem. Bugenvilije nimajo vonja, imajo pa najlepši in najbolj bleščeč odtenek fuksije. Diši po rožmarinu, zataknjenega imam za ušesom, izza ušesa mi diši. Kadar najdem rožmarinov grm, odlomim vejico in si jo zataknem za uho. Tako imam Sredozemlje vedno blizu srca. Rožmarin za lep spomin. Diši po smilju. Smilj diši po zahodni portugalski obali in po neskončnosti. Ni čudno, da se imenuje tudi nesmrtnica. Tudi vejico rumene nesmrtnice si zataknem za uho. Malo neskončnosti ne škodi, sploh pa gladi gube. Menda mi jih sonce poglablja. Vroče mi postaja. Slečem si mornarsko majico z modrimi in belimi črtami. Oblečeno jo imam že kar nekaj dni. Od vseh majic, kar jih imam, je ta najbolj primerna za potovanje z ladjami. Diši po soncu in soli. Malo tudi po kremi za sončenje. Sem na kopnem, pa vendar se mi tu in tam zamaje pod nogami. Ladje in valovi puščajo v človeških telesih globoke zibajoče se sledove. Sonce je na lastovičji terasi že premočno, prestavim se v svežo notranjost. Skozi okno še vedno vidim in slišim poplesavanje lastovic. Pa magnolijo z belimi labodjimi cvetovi. V odsevu okna so palme, borovci in morje. Sredozemsko morje je drugačne barve kot Atlantski ocean. Milejše in gostejše. Tla so polna rož. Stena, na katero je naslonjena bela postelja, je nebesno modra. Iz nje poganja krvavo rdeča korala. Na postelji sanja otrok. Na drugi steni je v pisani prosojno modri pisavi odtisnjena pesem Williama Butlerja Yeatsa. Govori o sanjah. Bila bi lastovica, nekje v Sredozemlju. V tem trenutku to tudi sem. In ne sanjam. 🔲
Drobci šoštanjske preteklosti Šoštanj - V Mestni galeriji Šoštanj bo v nizu prireditev, ki jih v Šoštanju pripravljajo v jubilejnem letu, v katerem se spominjajo 110. obletnice mestnih pravic, od torka 6. julija na ogled razstava z naslovom Drobci šoštanjske preteklosti. Razstava, ki bo obiskovalcem na ogled ves mesec julij, bo na podlagi gradiva iz zasebnih in javnih zbirk prikazala družbeni in gospodarski utrip Šoštanja v obdobju med leti 1900 - 1915. Posebna pozornost bo namenjena prizadevanjem za pridobitev statusa mesta in osebnostim, ki so Šoštanj na začetku 20. stoletja najbolj zaznamovale. 🔲
mkp
lokalne novice
Naš čas, 1. 7. 2021 barve: CMYK, stran 7
7
30 LET SAMOSTOJNOSTI
1. julija 2021
Naslednjih 30 let bo nastajala nova zgodba mesta Velenje
V Šoštanju osrednjo slovesnost pripravili v Skornem
Družbeni razkorak v naši državi je prevelik, je pri Lipi samostojnosti izpostavil župan Peter Dermol – Akterji, ki želijo povezovati družbo kot celoto, naj to počno, tisti, ki tega ne zmorejo, naj svoje mesto prepustijo tistim, ki si želijo več povezovanja
Župan Darko Menih: »Združiti moramo moči, premagati nesoglasja zaradi različnih pogledov na zgodovino, nehati s sovraštvom in sejanjem mržnje do drugače mislečih.« Milena Krstič Planinc
Zbrani na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti pri Lipi samostojnosti so lahko uživali v glasbeno in plesno obarvanem kulturnem programu. Jasmina Škarja
V sredo, 23. junija, je pri Lipi samostojnosti v Velenju potekala občinska slovesnost, kot spomin na 25. junij pred 30 leti, ko je takratna skupščina sprejela temeljne dokumente za osamosvojitev. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, kulturni program pa so pripravili velenjski glasbeniki: Tanja Lončar, Katarina in Urban Meža, Žiga Petrič in plesalka Pia Potočnik Krajnc. Župan je poudaril, da je prav, da ob 30-letnici državi izkažemo spoštovanje do preteklih dogodkov in osamosvojiteljev. Kako vidi Slovenijo danes? »Prepričan sem, da je Slovenija država, na katero moramo biti ponosni, a se moramo hkrati zavedati, da bi lahko bilo tako bolje kot tudi slabše. Prav je, da ob 30-letnici izkažemo spoštovanje do preteklih dogodkov in vseh, ki so bili takrat aktivni pri osamosvajanju. Glavno sporočilo ob prazniku je, da moramo strniti vrste, saj je družbeni razkorak prevelik. Akterji, ki želijo povezovati družbo kot celoto, naj to počno, tisti, ki tega ne zmorejo, naj svoje mesto prepustijo tistim, ki si
❱
Priložnosti je treba izkoristiti za to, da ohranjamo zgodovinski spomin na ljudi, čas in dogodke naše preteklosti, ter za to, da spoštujemo svobodo in samostojnost države, ki ni samoumevna.
želijo več povezovanja. Prihaja čas, da mlajša generacija prevzame odgovornost in se zgodba, ki bo neobremenjena s preteklostjo, nadaljuje. Iskati moramo predvsem nove priložnosti,« je ob prazniku v svojem govoru izpostavil župan Peter Dermol.« Velenju, mestu, ki je bilo ves čas prepoznano kot eno izmed razvojno najprodornejših, napoveduje hiter razvoj. »Temelji so dobri. Izkušnje, ki smo jih pridobili, moramo izkoriščati tudi v prihodnje. Vemo, da smo bili v Šaleški dolini večkrat prepuščeni sami sebi, a smo kljub vsemu, ko je bilo najtežje, vedno znali stopiti skupaj. To nam je uspevalo v preteklosti in nam bo
tudi v prihodnje. Naslednjih 30 let bo nastajala nova zgodba mesta Velenje. Sprejeti bo treba pomembno odločitev in se posloviti od izkopavanja premoga, hkrati pa tega obdobja nikakor pozabiti. Kako smo nastali in kaj je premogovništvo dalo našemu mestu. Zato bo potrebno tako družbeno kot gospodarsko prestrukturiranje.«
Izbral lokacijo osamosvojitvene lipe
Občinske slovesnosti so se med drugim udeležili tudi nekdanji župani Srečko Meh, Drago Šulek in Pankracij Semečnik, ki je skupaj s takratnimi mestnimi svetniki lipo tudi posadil. Takole se spominja tistega dne: »Lipo smo sadili ravno na praznični dan. Takrat je bilo to dejanje sprave, saj so se ga udeležile vse tedanje družbeno politične organizacije in tudi cerkveni predstavniki, ki so lipo blagoslovili. Šlo je za enkratno dejanje, ki pa je kljub vsemu dvignilo veliko prahu. Ponosen sem na to, da sem izbral lokacijo, ki se mi je zdela primeren prostor v mestu,« je prepričan bivši župan Semečnik. 🔲
Šoštanj, 24. junija – Tudi letos so osrednjo občinsko slovesnost, na predvečer dneva državnosti, pripravili v Skornem. Uvodoma je zbrane v imenu gostiteljev nagovoril predsednik Turističnega društva Skorno Srečko Stropnik, ki Pred slovesnostjo so venec položili k obeležju vojne za Slovenijo je poudaril, da lahko v Kajuhovem parku v Šoštanju, po slovesnosti pa tudi k obeležju s trdo voljo, ki smo žrtvam NOB v Skornem. (foto: T.R.) jo Slovenci že mnogokrat pokazali, veliko dosežemo. to ne bo samo spomin, ampak vsakodnevna Osrednji govornik je bil župan Občine realnost,« je med drugim poudaril. Šoštanj Darko Menih. »Naša državnost Skupaj z Romanom Oblakom, Matejem ni bila samoumevna in nam ni kar avto- Skornškom, Srečkom Stropnikom, Pavlom matično pripadala. Tega se moramo zave- Skornškom in Antonom Brložnikom je pred dati in s prireditvami poskrbeti, da bodo slovesnostjo položili venec k obeležju vojne Slovenci ta dan praznovali še dolgo po- za Slovenijo v Kajuhovem parku v Šoštanju, tem, ko nas ne bo več. Kljub hudim preiz- po slovesnosti pa so venec položili tudi k kušnjam je in bo slovenstvo preživelo prav obeležju žrtvam NOB v Skornem. zaradi ljubezni do domovine, kulture in Lep kulturni program so pripravili člani dotradicije. Ker želimo, da bi naši otroci in mačega Turističnega društva Skorno: MePZ vnuki živeli v miru, v ekonomsko in ekolo- Skorno, pevec Denis Trap, recitatorki Zala ško varnem okolju, moramo združiti moči, Golavšek in Hana Boj, harmonikar Jure Hupremagati nesoglasja zaradi različnih po- dobreznik ter voditeljica Jasmina Stropnik. gledov na zgodovino, nehati s sovraštvom Za dobro razpoloženje pa so kot vedno pred in sejanjem mržnje do drugače mislečih. in po prireditvi poskrbeli člani Pihalnega Danes je dan za spomin na čas, ko smo zdru- orkestra Zarja. 🔲 ženo in enotno branili našo domovino. Naj
Kulturni program so pripravili člani Turističnega društva Skorno. (foto: T.R.)
Praznujmo z radostjo v srcu in bodimo enotni, odgovorni … Šmartno ob Paki, 24. junija – Slovesnost v počastitev 30-letnice države in dneva državnosti je Občina Šmartno ob Paki pripravila pod šotorom v Martinovi vasi. Za raznolik kulturni »šopek« je poskrbelo Kulturno društvo Gorenje, predstavili pa so se domači izvajalci – člani moškega in mešanega pevskega zbora, učenci, baletna plesalka, sestav klarinetov, mlada pevka ter člani Ansambla Spev. Svoje so k dogodku pridali še šmarški vinogradniki, člani domačega turističnega društva in javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. Zbrane je nagovoril župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, ki je med drugim dejal, da praznovati rojstni dan ne pomeni le upihniti okroglo število sveč na torti ali nazdraviti slavljenki, pač pa mnogo več. Ko
S slovesnosti ob praznovanju 30-letnice domovine Slavnostni govornik Janko Kopušar
slavi Slovenija, slavijo z njo vsi ljudje, vsak kotiček našega raja pod Triglavom. Ob proslavljanju podoživljajo bogato zgodovino, številne uspehe in dosežke, pa tudi bridke izkušnje našega
naroda in ozemlja, ki mu zadnjih 30 let ponosno rečemo – država Republika Slovenija. Do nje ni bilo priti tako enostavno, kot se sliši, niti se ni zgodilo slučajno ali čez noč, »da smo se uveljavili kot država in kot narod, da smo postali kredibilen in spoštovan
sogovornik, odgovoren partner, trd pogajalec, zaupanja vreden element razvoja in sodelovanja, dober učenec in vzornik številnim okoljem v Evropi in svetu.« Po besedah slavnostnega govornika so v državno neodvisnost in samostojnost vtkane mnoge sanje
in hotenja številnih generacij našega naroda, ki so si mnogo let prizadevale, da bi jih uresničile, a jim to, žal, ni bilo dano. Mlada država je do danes doživela vzpone in padce. Beleži zavidljive rezultate na mnogih področjih, državljani živimo
dobro, česar se včasih premalo zavedamo, je še dejal. »V taki državi je vloga naše lokalne skupnosti temu primerna. Zadovoljni smo lahko, da imamo svojo občino, ki izpolnjuje naša pričakovanja. Dosežki so plod lastnih odločitev in hotenj po napredku. Ne izstopamo v katerokoli smer, trudimo pa se ohranjati svojo identiteto. To je poroštvo, da bomo tudi nadaljevali po tej poti, ki je usmerjena v dobrobit slehernega izmed nas.« Po besedah Kopušarja si ob praznovanju 30-letnice samostojnosti in neodvisnosti domovina zasluži, da smo odgovorni, prizadevni in ponosni varuhi njenih pridobitev. »Praznujmo z radostjo v srcu in bodimo enotni, kot smo bili ob njenem nastajanju,« je še dejal Janko Kopušar. 🔲
Tp
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 8
8
DOGODKI
Stroji na trasi obvoznice že prihodnje leto? Praznik Občine Gornji Grad zaznamovali s slavnostno sejo tamkajšnjega občinskega sveta – Projektov ne manjka Tatjana Podgoršek
Izgradnja obvoznice ostaja največji projekt
V počastitev praznika Občine Gornji Grad je bila včeraj (v sredo) v dvorani kulturnega doma v Bočni slavnostna seja občinskega sveta. Te lani zaradi epidemije covida-19 niso pripravili, letos pa so nanjo povabili le občinske svetnike in občinske nagrajence za leto 2020. Podelili so 23 občinskih in županovih priznanj. Najvišje priznanje – zlati grb občine – sta prejela Marija Bezovšek in Kulturno društvo Gornji Grad, grb občine pa Srečko Pisnik, Jožef Rajter ter Franc Tevž.
Najbolj opazne prenove cest
Kot nam je dejal župan občine Gornji Grad Anton Špeh, je bil v zadnjem letu največji izziv vseh ohraniti zdravje. Sicer delajo na vseh področjih, najbolj opazne pa so posodobitve cest. Lani so končali drugo fazo prenove ceste v Florjanu, pripravljajo se na obnove cest v Novi Štifti, v Novem naselju v Gornjem Gradu, kjer bodo obnovili še vodovod, posodobili bodo vse ceste na Tlaki, z obnovo vodovoda pa so tam že končali. Za posodobitev cestne infrastrukture namenjajo blizu 300 tisoč evrov na leto, kar je za 3-milijonski občinski proračun zelo veliko, meni Špeh. Lani so kupili kar nekaj nepremičnin. Med drugim poslovno stavbo v industrijski coni, kamor se je preselila operativa domačega
»Odkar sem župan, trdim, da si občani Zgornje Savinjske doline zaslužijo zdravstveni center in ne prizidek k zdravstvenemu domu Nazarje, o čemer župani doline premlevamo že kar nekaj časa. Slednji ni prava rešitev in že zdaj vemo, da ne bo izpolnil vseh zahtev zdravstvene stroke ter pričakovanj naših ljudi. Z razdelitvijo programov bi zdravstvene storitve bolj približati občanom Zgornje Savinjske doline, hkrati bi lahko izkoristili danes prazne prostore na dobrih lokacijah in na ta način povezali dolino.«
Anton Špeh: »Za razvoj si prizadevamo na vseh ravneh, najbolj opazne pa so prenove cest.«
komunalnega podjetja, lokalna skupnost pa je postala lastnica Petelinjeka, kamor se je z novim letom preselila občinska uprava. Odkupili so tudi stanovanjsko poslovni objekt v Bočni, pred nedavnim še pritličje blagovnice v središču občine. Za slednjo je v izdelavi idejni projekt za preureditev prostorov za potrebe zdravstvene dejavnosti, konkretneje za fizioterapijo in druge zdravstvene programe.
Projektov za bližnjo prihodnost jim ne manjka, zagotavlja sogovornik. Poleg priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta in nadaljnjega posodabljanja cest imajo smele načrte na področju turizma. Za razvoj te dejavnosti ima okolje številne naravne danosti in katedralo, ki bi jo veljalo še bolje izkoristiti za ta namen. »Potrebujemo hostel, hotel, ljudi, ki bodo dvignili kakovost turizma na višjo raven. K temu, upamo, bodo pripomogli prej omenjeni nekateri nakupi nepremičnin. V naše okolje želimo privabiti investitorje, ki nas bodo v teh prizadevanjih podprli.« Največji projekt in finančni zalogaj pa bo že več let načrtovana izgradnja obvoznice v Gornjem Gradu. S pristojnimi na Direkciji RS za infrastrukturo so v stalnih stikih in ti jim zagotavljajo, da projekt nadaljujejo. Trenutno opravljajo cenitve in meritve zemljišč. Vrednost naložbe znaša približno 3,6 milijona evrov, od tega bo občina primaknila 15 % denarja ali nekaj manj kot 600 tisoč evrov. »Menim, da smo zelo blizu začetka izgradnje. Upam, da bodo stroji na trasi že prihodnje leto. Projekt naj bi bil končan v treh letih,« je še dejal Anton špeh.
izdelkov tako domačinov kot udeležencev iz bolj oddaljenih krajev. Strokovna komisija je že pred prireditvijo izvedla ocenjevanje 20 salam in 5 bunk. »Odziv izdelovalcev je bil tudi letos dober. Veliko jih sodeluje tradicionalno in komisija je ocenila, da
kakovost raste, saj so izdelki iz leta v leto boljši. Opazili so tudi, da izdelovalci skoraj ne uporabljajo kemičnih dodatkov. Edina slabost letošnje ponudbe je bila, da je zaradi pozne dokaj prireditve večina sodelujočih zamrznila svoje izdelke. To pa seveda vpliva
Prihodnje leto, ko bo jubilejna, 20. prireditev Praznik salam, se bodo v Šentilju še bolj potrudili za pestro ponudbo in vzdušje, napovedujejo in že zdaj vabijo tako izdelovalce kot sladokusce, naj sodelujejo pri ocenjevanju, degustaciji, tekmovanju v ugibanju teže krače, pa še kaj se bo našlo.
Utrinki starotrškega jedra
PRIDITE BLIŽJE!
Mladi, delite svoje sposobnosti in spretnosti! Pridružite se akciji in se vključite v mrežo talentov z mednarodno razsežnostjo – Zaželeno je, da se na razpis prijavijo mladi med 18. in 35. letom, s talentom, ki bo zanimiv za širšo javnost V okviru projekta Talent Magnet, ki ga sofinancira EU iz programa Podonavje, bo MO Velenje nadarjenim mladim omogočila, da predstavijo svoj talent. Projekt Talent Magnet obravnava velike družbene izzive, ki jih povzroča izseljevanje izobraženih mladih ljudi, predvsem iz manjših in srednje velikih mest v Podonavju (beg možganov). Velenje bo kot eno izmed osemnajstih evropskih mest v projektu razvilo modele, orodja in načrte, ki bodo v pomoč pri zadržanju in privabljanju talentov ter ohranjanju mednarodnih izkušenj in znanja v lokalnem okolju. Mestna občina Velenje bo tako v prihodnjih mesecih mladim talentom nudila možnost/priložnost, da bodo lahko predstavili svoj talent lokalni skupnosti in širše. Polonca Mavrič iz Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje MO Velenje izpostavi, da je zaželeno, da se na razpis prijavijo mladi med 18. in 35. letom, s talentom, ki bo zanimiv za širšo javnost in jim bo lahko v vzpodbudo, inspiracijo. »V naslednjih objavah na Facebooku in Instagramu bomo za posameznike s talentom objavili tudi nekaj navodil o možnostih prijave. V tem sklopu bomo odprli tudi debato o tem, kdo oziroma koga lahko označimo kot talentirano osebo. Vsekakor je pojem zelo širok. Časovni okvir bo določen v prihodnje, vsekakor pa si želimo velikega odziva, saj bodo tako prijavljeni pridobili priložnost za večjo prepoznavnost,« razloži in še povabi, da jim sledite na FB in Instagramu MO Velenje. Vsi, ki se bodo vabilu odzvali, bodo povabljeni v TalentMagnet klub, kjer bodo lahko soustvarjali mladim prijazno mesto. Če vas stvar zanima, na elektronski naslov talentmagnet@velenje.si posredujte kratko predstavitev in dodajte fotografijo ali dve.
🔲
Okušali so suhe mesnine Šentilj, 27. junija – Turistično društvo Šentilj že vrsto let prireja ocenjevanje in degustiranje suhomesnatih izdelkov, pospremijo pa ju hudomušne igre in drug družabni program. Letos mineva 20 let od prvega Praznika salam, vendar so minulo nedeljo zaradi lani odpovedanega strokovnega ocenjevanja in družabnega srečanja priredili 19. različico. »Bo pa prihodnje, jubilejno leto še bolj praznično,« napoveduje predsednica društva Leopoldina Čas in dodaja, da so že letos preživeli prijetne urice ob okušanju
1. julija 2021
na kakovost, ki je navadni jedci in okuševalci ne opazimo, člani komisije pa to ugotovijo,« poroča. Komisija je 1. mesto za salamo pripisala Zdravku Skaza, 2. mesto Jožetu Skaza in 3. mesto pa Blažu Uršenu, za bunko pa 1. mesto Srečku Krajnčanu, 2. mesto Rudiju Podpečanu in 3. mesto Marjanu Recku. Po presoji občinstva je najboljše shomesnate izdelke predstavil Slavko Lesjak, sledijo pa mu pridelki Mihe Melanška in Jožeta Brileja.
Ulična fotografska razstava Stari trg v Starem Velenju
Na ogled od petka, 2. julija 2021, dalje.
🔲
tf
🔲
jš
»Startup dan« za gimnazijce Velenje – SAŠA inkubator je v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje pripravil »startup dan« za gimnazijce. Dogodek je potekal v sklopu aktivnosti, s katerimi poskušajo mladim približati svet podjetništva in jih navdušiti, da morda tudi sami postanejo podjetniki. Dijaki 2. letnikov so v Sončnem parku pri Vili Rožle razmišljali o svojih idejah, jih testirali na terenu in jih na koncu predstavili pred občinstvom. Zmagovalne ekipe so postale ekipe TEŠolandija z idejo o preobrazbi objekta Termoelektrarne Šoštanj v tematski večnamenski park, Go hard go home z idejo o pametni aplikaciji za večjo varnost in ekipa Lock and go s pametno ključavnico. Z zanimivimi idejami in predstavitvami so gimnazijci dokazali, da se med njimi skriva kar nekaj podjetniškega potenciala, za katerega upajo, da ga bodo znali izkoristiti.
Gimnazijci so podjetniško ustvarjali v Sončnem parku.
V SAŠA inkubatorju poudarjajo, da so mladim vrata vedno odprta: poleg mentorstev, startup vikendov in različnih pospeševalnih programov jim nudijo tudi podporo pri udeležbi na nacionalnem tekmovanju v podjetniških idejah mladih POPRI, kjer so letos njihovi varovanci Gift buddy zasedli 2. mesto. – SAŠA inkubator. 🔲
Sprehodite se v Staro Velenje, kjer na novo tlakujemo poti prepletanja ustvarjalnosti. Vračanje kulturno-umetniških vsebin v prenovljeno starotrško jedro napovedujemo z utrinki lepe stare ulice, ki so jih zabeležili lokalni fotografi.
BOR / KURMANŠEK / MARIČ / MIKOR / MUCIK / PAVŠEK / PETRAŠEVIĆ / ŠPEGEL
S poslanim SMS sporočilom
ZVEZEK5 na 1919 boste darovali 5 EUR. Hvala!
www.staro.velenje.si www.karitas.si
B R E Z P L AČ N A O B J AVA
Zbiramo šolske potrebščine za 12.000 otrok v stiski
Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2 in Bob.
Naš čas, 1. 7. 2021 barve: CMYK, stran 9
IZOBRAŽEVANJE
1. julija 2021
190 let šolstva v Vinski Gori Razvoj šolstva v Vinski Gori od nedeljske šole do sodobne podružnice OŠ Gorica je prikazan v filmu, posvečenem 190. obletnici postavitve prvih šolskih klopi Tina Felicijan
Učiteljica Nada Štravs že 16 let vodi podružnico OŠ Gorica v Vinski Gori, kjer je še v stari šoli tudi sama prvič sedla v šolsko klop, prihodnje leto pa se ji bo iztekla 40-letna delovna doba, ki jo je preživela v domačem kraju. »Leta 1983 sem kot mlada učiteljica začela poučevati v tej šoli in tako postala sodelavka svojih treh nekdanjih učiteljev: Mirka Lešnika, Anice Osetič in Anice Zorko. Med mojimi prvimi učenci je bila tudi moja sedanja sodelavka Sonja Drev Einfalt, zdaj pa je osemletko končala že njena mlajša hči. Minevanje časa je res neizprosno,« razmišlja ob zanimivosti, da bi v 190-letno obdobje lahko razporedili dobrih 9 generacij domačinov, vsaka pa je šolo v Vinski Gori obiskovala vsaj nekaj let – odvisno od šolskega sistema in družbeno-političnih okoliščin posameznega časovnega obdobja. Vsak Vinskogorčan, ki je šolske klopi v prvih razredih osnovne šole gulil v domačem kraju, je že slišal, da se je šolska kronika v kraju začela pisati leta 1830, saj je to pomemben krajevni zgodovinski mejnik in del lokalne kulturne dediščine. »V tem dolgem obdobju so se pogoji in načini poučevanja ves čas spreminjali. Pouk je najprej potekal v zgradbi nad cerkvijo, ki je imela le eno učilnico in en šolski dan. Kmečke otroke je delo klicalo k domačim opravilom, zato so imeli največ časa ob nedeljah po maši. Tako je sprva bila le »nedeljska šola«, brati in kasneje tudi pisati in računati pa je otroke učil kaplan,« je sogovornica začela pripoved, ki se je z novim mejnikom nadaljevala leta 1888, ko so na pobočju Lipja blizu cerkve zgradili novo šolo, ki je imela dve učilnici. V dveh oddelkih so združevali učence vseh osmih razredov – skupaj so bili učenci od 1. do 4. in od 5. do 8. razreda, zato so bile starostne razlike v skupinah velike, šolo pa je obiskovalo več kot 170 otrok. Sicer je bilo največje število učencev v Vinski Gori v času 1. svetovne vojne, ko so zabeležili kar 189 otrok (v minulem šolskem letu, denimo, pa v petih starostnih skupinah 73). Med 2. svetovno vojno so poučevanje prevzeli nemški učitelji. Pouk je dve leti potekal v nemškem jeziku,
dve leti pa ga sploh ni bilo. Šola je spet začela delovati po koncu vojne, ko je pouk štirih razredov potekal v dveh izmenah. »Tak pouk v razredu 32 sošolcev sem v stari šoli obiskovala tudi sama, šolo pa je vodil dolgoletni učitelj Mirko Lešnik,« se spominja Nada Štravs. »V tej šoli smo doživeli veliko lepega. Dosti smo se naučili, v šolo smo hodili peš, dobro smo vedeli, kdaj bo kje zorelo katero sadje,« je spomin na otroško hudomušnost obudila krajanka Silva Rednak, Franc Špegel pa se spomni, da so učenci šli vsako jutro peš v dolino in v šolo prinesli vreče kruha za malico. Pri šoli pa so imeli tudi prvi »telefon« – votlo cev ograje na dvorišču. Kraj se je širil in pokazala se je potreba po še večji šoli, ki so jo leta 1973 zgradili v dolini – v novem središču Vinske Gore. Imela je že štiri učilnice, da je vsak razred imel svojo, v njej pa je kar 46 let gostoval tudi vrtec z malo šolo. A tudi ta šola ni zadoščala. Leta 2002, ko je podružnico vodila Anica Drev, ki je tam poučevala dve desetletji, ravnatelj
Ravnateljica Barbara Treižan in vodja podružnice Nada Štraus
❱
Medtem ko hiše, v kateri je šolstvo v Vinski Gori pognalo korenine, ni več, pa stara šola še stoji.
Kljub priseljevanju v Vinsko Goro, ki je predvsem za mlade družine zelo privlačna tudi zaradi bližine vrtca in šole, je prostora v šoli še dovolj. Medtem ko normativ narekuje največ 28 učencev v razredu, jih je bilo v minulem šolskem letu v največjem razredu le 20. Vendar pa glede na število otrok v vrtcu Mlinček, kjer je letos v petih starostnih skupinah 80 otrok, v prihodnjih letih pričakujejo povečan vpis.
V novo učilnico preurejeno ugralnico s pridom uporabljajo tudi za podaljšano bivanje.
9
Zaradi omejitev zbiranja in druženja so 190-letnico šolstva obeležili s filmom, v katerem sodeluje vseh 39 deklic in 34 dečkov, ki so minulo šolsko leto prebili v Vinski Gori, nekaj zunanjih sodelavcev, bivših učencev, staršev in drugih. Objavljen je na spletnih kanalih OŠ Gorica.
Nada Štravs: »Naš cilj je vzgojiti in izobraziti takšne ljudi, ki bodo kos življenju v današnji družbi. Tega ne zmoremo šolniki sami, za isti cilj si prizadevamo skupaj s starši. Pri tem je izrednega pomena dobro sodelovanje med šolo in domom. Menim, da je to sodelovanje v večini primerov res odlično. Škoda je časa za negativna čustva, zato se zavestno trudimo biti pošteni, empatični in obzirni drug do drugega.« sodelujejo denimo na proslavah in dogodkih krajevnih društev, raznih drugih prireditvah in v družabnem življenju nasploh. Tudi v Vinski Gori, kjer je v običajnem šolskem letu šest prireditev, za katere učitelji in učenci sodelujejo pri pripravi programa. »Mnogo različnih zgodb, ki nas povezujejo in bogatijo, se je stkalo v vseh teh letih. Šola že vsa leta sodeluje na vseh pomembnih prireditvah v kraju, medse radi povabimo predKo se je pojavila potreba po stavnike različnih telovadnici, so jo na pobudo društev in se od njih česa naučimo. Medkrajevnih zanesenjakov generacijsko sodelozgradili in umestili v stavbo vanje je pomembno, večnamenskega doma. saj drug drugega bogatimo, navdihujemo in se vzpodbujamo – centralne šole Gorica pa je bil skupaj smo vedno močnejši,« Ivan Planinc, so jo povečali za razmišlja Nada Štravs in sklene: dve učilnici in jo temeljito obno- »Največji zaklad je znanje – tega vili. Z devetletko so namreč do- ti nihče nikoli ne more vzeti. Je bili še en razred več, uvedli pa so ključ, ki predvsem mladim odpira tudi nove prakse. »Šolski pouk potrebna vrata, je nikoli dokonse je posodobil, v učni proces se čana zgodba. Ponosni smo, da so je prikradla tehnologija. Zadnjih naši nekdanji učenci danes uspedeset let učitelji uporabljamo ele- šni na mnogih področjih življenja ktronske dnevnike in redovalnice, in dela. Uspehi ne pridejo brez pametne table in učne vsebine s truda. Treba je biti deloven, vztrasvetovnega spleta. Ob tem seve- jen, strpen, sočuten in odgovoda ne pozabljamo na dobre sta- ren, pa lahko uspešno premagaš re knjige, zavedamo se pomena vse ovire na poti.« branja in razumevanja prebraDa je šola nekakšno stičišče v nih vsebin. Tudi pisanju z roko krajevni skupnosti, pa ne dokazuin lepopisu se posvečamo, celo jejo le učenci in učitelji, temveč tekmujemo v tem. Zadnje leto je tudi starši in drugi, ki mlajšim sotehnologija čisto preveč prisotna krajanom pomagajo ustvarjati pov našem učnem procesu, a zaradi goje za prijetne šolske dni. Tako epidemioloških razmer smo bili so v času epidemije, ko je bila prisiljeni poučevati na daljavo. Ni šola zaprta, prostovoljci strnili vrnam bilo všeč, da smo morali bu- ste in osvežili podobo šole. »Pred ljiti v ekrane, veliko raje imamo dvema letoma se je iz šole izselil pouk v razredu. O tem imamo vrtec. Tako je tam ostala prazna učitelji in učenci povsem enako učilnica, ki je bila res potrebna mnenje,« razmišlja o aktualnih obnove. Med epidemijo smo izrazmerah v šolstvu. koristili čas in potrkali na srca krajanov, ki res čutijo šolo in so Stičišče širše skupnosti vedno pripravljeni pomagati pri Podeželski otroci živijo še te- raznih projektih. Poprosili smo sneje povezani s krajevno sku- jih, da bi nam pomagali obnoviti pnostjo kot mestni. Običajno se učilnico. Odzvali so se takoj, že v vključujejo v razne aktivnosti in nekaj urah so bili pri nas mojstri,
❱
ki so pleskali, polagali ploščice, brusili parket. Šola je pripevala material, krajani pa prostovoljno delo in v zelo kratkem času smo učilnico lahko predali namenu. V njej poteka jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Gre za pomembno pridobitev, za katero gre zahvala staršem in drugim krajanom,« pa je ravnateljica OŠ Gorica Barbara Trebižan poudarila prispevek domačinov k temu, da ima šola danes šest lepo urejenih učilnic, tudi knjižnico z družabnim in čitalniškim kotičkom, s pomočjo Mestne občine Velenje pa so osvežili še okolico šole. Vse skupaj zagotavlja izvrstne pogoje za vzgojno-izobraževalni proces. Patricia, 1. razred: »Rada hodim v šolo, ker imam prijatelje in nas učijo najboljše učiteljice. Spremenila bi le to, da bi se cel pouk igrala.« Nace, 2. razred: »Če bi jaz bil ravnatelj, bi bil pouk daljši, ampak bi se polovico pouka igrali in v šolo nosili igrače.« Julija, 3. razred: »V šoli mi je všeč, ker imam veliko prijateljev in zanimivih predmetov. Ko bom velika, si želim postati veterinarka.« Tinkara, 5. razred: »V šoli mi trenutno ni všeč to, da moramo po hodnikih hoditi z masko. Prav tako na avtobusu. Rada prihajam v šolo, ker se lahko družim s prijatelji, naučimo se veliko novega in se imamo skupaj lepo.« Lucija, 5. razred: »Pred 190 leti je verjetno bilo drugače, ker je bilo manj učbenikov, ni bilo elektronike, več so si morali zapomniti, pa tudi učiteljice so verjetno bile bolj stroge.« Lenart Rok, 5. razred: »Če bi v šoli lahko kaj spremenil, bi to, da bi bilo več športne vzgoje in manj učenja. Najbolj všeč mi je, ko nam učiteljica da kakšno prosto uro in lahko gremo ven igrat različne igre.« 🔲
Mladi Šoštanjčani zavihali rokave Na počitniško delo se jih je prijavilo 113 Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 28. junija – V ponedeljek je v Šoštanju s počitniškim delom, ki ga Občina že vrsto let v poletnem času omogoča svojim mladim občanom, pričela prva od osmih skupin dijakov in študentov. Počitniško delo poteka pod sloganom Mladi lepšajo Šoštanj in okolico. Ob razpisu so napovedali, da bodo na počitniško delo sprejeli 110 dijakov in študentov. Število,
ki so ga določili, ni naključje, ampak ima v letu, ko Šoštanj praznuje 110-letnico statusa mesta, simbolni pomen. Kot je povedal Andrej Volk iz Uprave Občine Šoštanj, ki bo skrbel, da bo delo potekalo kar se da dobro, se je na počitniško delo prijavilo 113 mladih, predvsem dijakov, sprejeli pa so vse. Počitniško delo so organizirali v osmih skupinah, vsaka skupina bo delala po pet delovnih dni med 7. in 14. uro. Zaradi veliko
prijavljenih in sprejetih bodo skupine letos večje. Delo bo potekalo tako kot je pretekla leta, poudarek bo na urejanju okolja. Namen projekta, poudarja župan Darko Menih, je spodbujanje medsebojne in medgeneracijske povezanosti ter povezanosti s krajem, pa seveda spodbujanje in utrjevanje pomena čistega in urejenega okolja. »To pa je tudi priložnost za ustvarjanje novih poznanstev in sklepanje novih 🔲 prijateljstev.«
Prva skupina počitnikarjev je pomagala urediti prizorišče za večerno svečanost ob 110-letnici mesta. (foto: T.R.)
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 10
10
KULTURA
1. julija 2021
Preplet pogledov na življenje Dokumentarni film Odsevi življenja – Videti življenje Velenja 2 skozi vsakdanjik treh posameznikov osvetljuje aktualni utrip in značaj širše skupnosti Jasmina Škarja
Velenje, 25. junija – Kako se soočiti, videti in živeti svoje resnično življenje? Smo dovolj pogumni? Tudi to vprašanje si v dokumentarnem filmu Odsevi življenja – Videti življenje Velenja 2 zastavlja avtor in režiser Tomo Čonkaš, ki je po prvem delu Odsevov življenja, ki je luč sveta ugledal leta 2018, v Letnem kinu v Velenju premierno predstavil nadaljevanje filmske zgodbe. Ta sledi življenju različnih ljudi, s katerimi sobivamo v mestu Velenje in jih srečujemo na velenjskih ulicah. Skozi film spoznavamo njihova resnična, vsakodnevna življenja in ob tem razmišljamo tudi o svojem odnosu do sobivanja z vsemi ljudmi. Skozi njihova življenja spoznavamo tudi življenje v turbulentnih časih v novi korona realnosti. Zgodbi človeških usod v filmu polega avtorja samega upodabljata Zora Grumić Sermežanski in Tina Felicijan.
Manjkajo filmi o današnjem času, o navadnih ljudeh in običajnem življenju
S ciklom tovrstnih filmov Tomo Čonkaš snuje kompleksen filmski projekt Odsevi življenja, ki je nadaljevanje projekta Video Viva Velenje iz leta 2018. »Že leta 2018 sem se odločil, da manjkajo filmi o današnjem času, navadnih ljudeh in običajnem življenju. Gre za ogromen zalogaj, ki je zahteval veliko energije, finančnih sredstev, koordinacije, organizacije, še posebej v času epidemije. Mogoče je film zanimiv ravno zaradi tega, ker je ujel trenutek aktualnega časa. Čeprav sem imel na začetku v mislih še druge osebe in junake, ki bi upodobili svoje življenje, so na koncu življenjske zgodbe treh stkale nepozabne trenutke, prepletle življenja različnih ljudi in vzpostavile pristne vezi. Nisem iskal zaključkov – moj namen je bil poudariti, da so ljudje,
ki hodijo po naših ulicah, po svoje povezani med seboj. Film je sestavljen iz dveh sklopov. En prikazuje realističen del življenja, v drugem, liričnem delu, pa človek pripoveduje o svojih sanjah, željah in hotenjih,« opiše filmsko zgodbo avtor in režiser Tomo Čonkaš, ki doda, da bo film na ogled na spletu in v Muzeju Velenje. Računa, da bo prikazan tudi na kakšnem poletnem festivalu in še kje drugje.
verodostojno, brez manipuliranja in izredno tenkočutno prikaže nastopajoče in vse, s katerimi se prepletamo,« Felicijanova poudari, da je avtor iz dolgih snemalnih ur mojstrsko odbral tisto, kar je potreboval za prenos sporočila gledalcem.
Moje življenje je zelo zanimivo, saj sem zelo družabno bitje
želijo biti všečni in drugačni, kot so v resnici. Če razmišljaš s svojo glavo, si včasih čuden,« je dodala junakinja filma, ki ji je bilo najtežje obiskati grob pokojnega partnerja, saj so v tistem trenutku oživeli vsi spomini. »Nekako sem se sprijaznila s situacijo in se prepričala, da me opazuje in je ponosen name, čeprav mi je bilo hudo. Z veseljem sem Tomu odgovorila tudi na vsa vprašanja.
Nataša Tajnik Stupar
Na filmskem traku so svoja življenja prepletli Tina Felicijan, Tomo Čonkaš in Zora Grumić Sermežanski
Gre za prikaz spontanega, iskrenega in resničnega življenja
Glavni junakinji življenja Velenja, upodobljenega v dokumentarnem filmu, sta Tina Felicijan in Zora Grumić Sermežanski, ki na filmskem platnu živita svoj vsakdanjik. Felicijanova (novinarka Našega časa in Radia Velenje) pove, da priprav na snemanje ni bilo, saj gre za prikaz spontanega, iskrenega in resničnega življenja. »V filmu ne pokažem le svoje delovne rutine. Razkrivam tudi svojo osebnost, svoj pogled na življenje. Vse, ki so kdaj stopili pred moj mikrofon in fotografski objektiv, zdaj bolj spoštujem, ker se bolj zavedam, da je biti izpostavljen in ostati, kar si, precejšen izziv. Nastopati iskreno in govoriti iz srca je težje, kot se zdi. Biti moraš pogumen, da zmoreš pokazati vsaj del svojega resničnega življenja. Mogoče sem v kakšnem trenutku izjavila ali pokazala kaj, na kar nisem najbolj ponosna. Vendar ta dokumentarni projekt
Na filmskem platnu je ovekovečena tudi življenjska zgodba Zore, ki v Velenju živi že 40 let. Priznala je, da pred premiernim ogledom ni imela treme. »Zame je to bil izziv posebne vrste, nekaj, kar sem počela prvič v življenju in tudi sprejela brez pomislekov. Sem namreč iskren človek, avtorju sem povsem zaupala. Zdi se mi, da ljudem danes preveč pomenijo mnenja drugih, zato
Mislim, da je moje življenje zanimivo, saj sem zelo družabno bitje. Tudi optimist, ki vidi vsako situacijo s pozitivne plati. Vidim priložnosti, izzive, dobre zgodbe in dobre ljudi. Vesela sem bila, da sem povedala, kdo in kaj sem ter od kod prihajam. Film prikazuje zaključek delovne dobe, mojih 60 let življenja. To sem preprosto jaz in na to sem ponosna.« 🔲
Tomo Čonkaš: »S filmom Odsevi življenja, ki bo objavljen tudi na YouTube kanalu Studio Mozaik, želim ustvariti verodostojen avdio vizualni dokument o življenju v Velenju, o svojem odnosu do sobivanja z ljudmi, ki jih srečujemo na velenjskih ulicah. Znotraj posameznih zgodb gledalci prepoznavajo tudi del sebe. Želel bi si posneti še več nadaljevanj, če bi bila družbena podpora močnejša. Mogoče mi malenkost zmanjkuje energije in finančnih sredstev. Kljub temu da lokalno okolje podpira tovrstne projekte, gre za precejšen zalogaj.« Zora Grumić Sermežanski: »Vsako jutro se zahvalim za prespano noč in zvečer za dan. Ljubim življenje in življenje ljubi mene.« Tina Felicijan: »Želim si, da bi pri svojem novinarskem delu srečevala več sogovornikov, kot sta Zora in Tomo, ki sta iskreno in z zaupanjem razkrila svoje misli.«
Igrajo in prepevajo že pet let Ljudski muzikanti Vingosi so z jubilejnim koncertom, na katerem je nastopilo 10 gostov, obeležili 5. obletnico muziciranja drugačne glasbe Vinka Gora, 26. junija – »Čeprav smo sami upokojenci, smo še zelo mladi,« ob 5. obletnici delovanja razmišljajo člani vinskogorskega ansambla Vingosi. Vodi ga Franc Žerdoner, ki se na pobudo Ivana Vodoška, ljubitelja ljudske glasbe, sprva ni odzval z velikim navdušenjem, saj se mu je diatonična harmonika po številnih večdnevnih svatbah, na katerih sta igrala z očetom, ko je bil še mladenič, »postavila počez.« A prav spomin na igranje z očetom ga je prepričal, da se je pridružil Vingosom
Čivava gre sedaj na stražo Zadnjič sva se s prijateljico in sodelavko pogovarjali o tem, kako se vsaka najbolj spočije. Seveda spočije po uspešno opravljenem delu. Ali po uspešno opravljeni enormni količini dela. Ali po tem, ko človek občuti najbolj prazno praznino duše po opravljeni gori dela ali po eni ogromni kopici del … Strinjali sva se, da je dobro iti sedet ob vodo. Voda lahko stoji ali teče. Pa da je malo sence, ni pa nujno. Lahko žubori le droben potoček. Potem sva ugotovili, da je skoraj nujno iti v gozd. Z rokami zgrebsti kupček vlažne gozdne prsti, jo svaljkati med prsti in vohati njen gozdni duh. Potem ležati pod krošnjami dreves in gledati v nebo. V senci poslušati šumenje listja. Odkriti listje in nabrati lisičke, skuhati juho in speči palačinke z rahlo pretlačenimi borovnicami, ki jih posuješ s sladkorjem, tako da hrusta. Potem sva ugotovili, da je nujno dati radijski in TV gumb na “OFF”, da izginejo koronska poročila in politični boj za oblast na mini ‘slo-trončku trončiču’. ‘Kaj nam fali? Imamo tla pod nogami in streho nad glavo in par zidov, ki jo tam gor drži. Kaj nam fali? Smo trdnega zdravja in solidnega izgleda …’ pravijo Zmelkoow. Jaz se najbolj spočijem, če počnem nekaj novega. Ali najdem neko novo likovno tehniko, ki se je naučim, in potem raziskujem do onemoglosti. Spočijem se tudi na potovanju, ampak sedaj že kar nekaj časa nisem imela priložnosti oditi kam daleč. Spočijem se tudi, če svoje ‘primitivne’ možgane zaposlim s kakšno ponavljajočo dejavnostjo, recimo pletenjem ali kvačkanjem, izdelovanjem ornamentov ali vozlanjem ponavljajočih se ornamentov. Pozitivno energijo si človek lahko nabere tudi že z nabiranjem preprostih travniških rožic, kamilčk, metke za čaj, kar v zavihano majico. Najbolj pa se spočijem v ‘začaranem zalivu’, kjer samo morje tiho boža mojo praznino, ki sem si jo nabrala čez leto. Ena druga znanka se najbolj spočije v hribih. Da se najprej zelo 'prešvica' in potem jo nežen hlad gora ohladi in sprazni glavo vsega, od vseh hudih besed in neprijaznosti, ki jih je spotoma čez leto pobrala, vendar ne-namerno. Spočijemo se tudi, ko odložimo to težko in vročo masko in zadihamo. In noge namočimo v hladno reko in potem ohladimo še roke in vrat. Koraki po skritih gozdnih stezicah me napolnijo bolj, če ne poznam poti in če moram paziti, da se ne izgubim. V nahrbtniku je vedno dobra knjiga. Za potem, med pavzo, ko se usedem v hladno senco. Moj sin je enkrat med šolo na daljavo moral napisati pesem, napisal pa je takole: ‘Rad bi kot volk bil, ves svoboden se podil in vodo iz reke pil.’ Ko se z dijaki pogovarjam o svobodi, skupaj ugotovimo, da smo svobodni toliko, kolikor si želimo, saj je svoboda le individualno človeško občutje. Med počitnicami in dopusti je občutek svobode odvisen od tega, koliko si uspemo sami narediti neko predstavo o tem, kaj si želimo za naš oddih in počitnice, ter kako bomo to izvedli. Ali za to potrebujemo veliko denarja, kulturnih prireditev, imaginarnega občutka svobode? Ali nas to lahko ‘osvobodi’, da se lahko spočijemo in naberemo novih moči? Ta čudni čas se kaže, kot da se hoče nadaljevati. Zato je nujno, da se v tem poletju okrepimo in si naberemo veliko novih moči in energije. Z veliko domišljije poiščimo tiste drobnosti, aktivnosti in dogodke, ki nas bodo osvežili tako miselno kot telesno. Če pa bo jesen spet čudaška, bomo tako lažje prebrodili kalne koronske vode. Dragi moji bralci, želim vam prijetno poletje, polno novih dogodivščin, ustvarjalnosti, zmernosti in veliko čarobnih trenutkov, preživetih ob morjih, rekah, v sencah stoletnih dreves, tišini gora, v hladu grajskih zidov, ob petju, žvižganju in ogledovanju lepega. 🔲
Vingosi so 5. obletnico praznovali z jubilejnim koncertom v Krstnikovem domu v Vinski Gori.
– vinskogorskim seniorjem. »Igramo namreč staro avstrijsko, češko in podobno glasbo, ki se je včasih igrala na svatbah kot nek obred. Za vse, kar se je na svatbi dogajalo, je obstajala skladba, ki je svatom narekovala, kaj morajo početi. Del tega izročila ohranjamo Vingosi, ki diatonično harmoniko igramo na bolj tradicionalen, ne tako virtuozen način, kot to zna današnja mladina. Pri nas ne gre za to, da bi morala vsaka nota stati točno na svojem mestu. Ko dobro zveni in ima pravo energijo, kolikor je pri naših letih še premoremo, je to to,« pravi in dodaja, da pojejo troglasno, »naprej, čez pa bas, pa z‘lo počas.«
V petih letih je 11-članska postava, ki se ji včasih pridruži še okrepitev, nastopala na številnih prireditvah v domačih koncih, predstavila se je marsikje v Sloveniji, pa tudi v Avstriji. »Kjerkoli se pojavimo, s svojo energijo vzbudimo pozornost, ker smo malo drugačni, igramo drugačno glasbo, pa tudi narodnozabavne skladbe zaigramo na drugačen način.« Ker lani niso mogli nastopati, so ustvarili kar nekaj studijskih posnetkov in videospotov. Čeprav jih starostne tegobe nekoliko držijo nazaj, pa se še ne nameravajo zares upokojiti. 🔲
tf
Slovenska književnost na znamkah Šoštanj – Od 15. junija do 15. julija je v Vili Mayer na ogled razstava Slovenska književnost na znamkah. Z njo bodo v Šoštanju prispevali k nizu dogodkov, povezanih s 110-letnico mesta Šoštanj, v letošnjem vseslovenskem Jurčičevem letu pa bodo počastili tudi spomin na Josipa Jurčiča (1844–1881), slovenskega pisatelja, pesnika in časnikarja, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. 🔲
mkp
Naš čas, 1. 7. 2021 barve: CMYK, stran 11
11
107,8 MHz
1. julija 2021
Radijski in časopisni MOZAIK
Mladim omogočamo usposabljanje V našem uredništvu, tako radijskem kot časopisnem, smo veseli, da se mladi odločajo za poklice, ki jih mediji potrebujemo, zato jim, če je le mogoče, tudi nudimo praktično izobraževanje. Letos smo ga omogočili Eriku Goršku, dijaku drugega letnika srednje medijske šole v Celju. Naša oblikovalka Janja Košuta Špegel je bila njegova mentorica in se je res potrudila, da mu je celovito prikazala delo oblikovalcev ter mu omogočila, da je ob koncu prakse nekatere strani že sooblikoval. S fotoaparatom pa sta šla tudi na teren (fotografija namreč Erika še posebej privlači) in skupaj naredila nekaj uporabnih fotografij, ki so že bile ali pa še bodo objavljene v Našem času ali njegovih prilogah. Erika pa je naš tonski tehnik Dragan Berkenjačevič popeljal tudi v svet radijskega dela. Spoznal je, kako glasbeno opremljamo program ter snemamo in montiramo radijske prispevke, seveda pa tudi to, da je na radiu nenehno gneča in da se vedno neizmerno mudi, saj hočemo, da je vse, kar izvemo, takoj v etru. 🔲
mz
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat na dan: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. LEGENDE – Zelena dežela 2. LUKA BASI & IVANA KOVAČ – Danas 3. POLKAHOLIKI – Sekirca v med
Eriku je bilo sprva bolj všeč delo oblikovalcev časopisa, a ga je nekaj ur, prebitih med radijci, prav tako očaralo. Na koncu prakse še ni vedel, za katero smer se bo v prihodnosti odločil.
Štiri velika imena slovenske popularne glasbe oziroma štiri Legende – Miki Vlahovič, Vili Resnik, Božidar Wolfand Wolf in Miran Rudan – so združili glasbene moči in na prvi poletni dan predstavili prenovljeno izvedbo legendarne pesmi Zelena dežela skupine Victory.
GLASBENE novice Elton John naznanil nove datume poslovilne turneje
predstavljajo mešanico indie rocka, popa, stonerja, rocka, countryja in diska, Koala Voice pa so jih posneli v slovenščini, srbohrvaščini in angleščini.
Britanski glasbenik Elton John je za leto 2022 naznanil nove datume poslovilne turneje Farewell Yellow Brick Road tour, ki jo je začel septembra 2018. Sprva se bo glasbenik mudil v Evropi, kjer bo 27. maja nastopil v Frankfurtu, nato pa še v petih mestih. V Veliki Britaniji bo imel pet koncertov, od julija do novembra pa nastopal v Severni Ameriki.
Orlekov Perkmandeljc dobil svoj kip v Zagorju Skupina Orlek se je tako kot večina drugih glasbenikov znašla v težkem položaju, saj koncertov ni že več kot eno leto. Vmes so imeli nekaj radijskih koncertov, njegove skladbe so beležile več kot 14 milijard spletnih prenosov, pohvali pa se lahko tudi s sodelovanji z drugimi zvezdniki, kot so Rihanna, Bruno Mars, Justin Bieber, The Black Eyed Peas in Nicki Minaj.
Turnejo je priznani glasbenik začel leta 2018, po načrtu pa naj bi zajela več kot 300 koncertov. Sklenila naj bi se decembra 2020 v londonski O2 Areni, a je zaradi pandemije prišlo do številnih odpovedi. Po novih načrtih naj bi turnejo z dvema koncertoma v Aucklandu zaključil januarja 2023, še piše britanski The Guardian.
David Guetta prodal avtorske pravice Francoski zvezdnik David Guetta se je pridružil nekaterim glasbenim kolegom, ki različnim založbam in skladom prodajajo avtorske pravice za svoje skladbe za enormne vsote. Z glasbeno založbo Warner Music naj bi eden najvidnejših predstavnikov pop in plesno-klubske scene sklenil 100 milijonov dolarjev vredno pogodbo. Guetta je doslej prodal 50 milijonov izvodov svojih plošč,
Slabe navade Eda Sheerana Ed Sheeran predstavlja čisto novi singel Bad Habits (Slabe navade), za katerega je videospot posnel v svojem vampirskem alter egu in se z njim podal v up-tempo poletni zvok. Videospot si je v samo nekaj urah ogledalo že več kot milijon gledalcev. Skladbo je Ed napisal v sodelovanju s svojima dolgoletnima sodelavcema Johnnyjem McDaidom (Sha-
Izšel je novi album skupine Koala Voice 25. junija je svoj novi, že četrti studijski album, izdala skupina Koala Voice. Skupina prihaja iz Kisovca, glasbeno kariero pa so začeli kot najstniki na dijaškem natečaju Špil liga. Člani skupine so lanskoletno obdobje samoizolacije vzeli zelo resno, za 14 dni so se zaprli v studio in se posvetili ustvarjanju skladb za novi album. Ob koncu leta so skladbe začeli predstavljati v obliki singlov, zdaj pa je čas, da nove pesmi zaživijo tudi pred občinstvom v živo. Na novem albumu z naslovom Plata je trinajst novih skladb, ki
Zagorju, kjer je bila proslava posvečena tudi odkritju kipa Perkmandeljca, katerega lik je izdelal znani animator Dušan Kastelic. Izdelal ga je že pred 20 leti, ko so ga Orleki prosili, da naredi animiran videospot za njihovo skladbo Perkmandeljc. V juliju boste lahko Orleke videli in slišali na pravem koncertu v živo, v petek, 9. julija, v Slovenj Gradcu, v atriju graščine Rotenturn.
koncert s kavča po zoomu in koncert pred domom upokojencev v Trbovljah. Posneli so tudi videospot skladbe Ko se vino več ne toči. Letos poleti bodo, kot kaže, imeli toliko koncertov, kot jih v običajnem poletju naredijo v tednu ali dveh. Nastopili so že na prireditvi ob 30-letnici Slovenije v
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
Ansambel Modrijani – Moje Slovensko srce Ansambel Saša Avsenika – Mami Ansambel Črna mačka – Presneta dekleta Ansambel Vikend – Dovolj sva mlada Ansambel Gašperja Kavška – Le Krka ve Ansambel Nemir – Slovenska pesem Ansambel Galama – Moja klepetulja Ansambel Petan – Vzornik Prebrisani muzikanti – Vsi imamo želje S.O.S. Kvintet – Želim si želim
www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SAN DI EGO Skupina San Di Ego se v novo koncertno sezono podaja z novim pevcem in s prenovljeno produkcijsko ter avtorsko ekipo. Skupino zapušča Sergej Škofljanec, na njegovo mesto pa prihaja Matic Nareks. Nastaja že material za nov album, septembra pa bo izšel prvi singel in videospot z naslovom Vse besede.
TRETJI KANU
pe of You) in FREDom (No.6 Collaborations Project). Režijo videospota je zaupal Daveu Meyersu, ki je v preteklosti že sodeloval z Billie Eilish in Kendrickom Lamarjem. Bad Habits je prvi Edov uradni singel po njegovem tretjem studijskem albumu.
Dolenjska skupina Tretji kanu predstavlja nov poletni singel V mestu je vroče. Naslov skladbe je prav primeren letnemu času in trenutnim temperaturam, skupina pa ozračje še dodatno segreva s svojo disko vročico. Posneli so tudi videospot, v katerem se je njihova pevka Anja Pavlin poskusila tudi v vlogi vremenarke.
LUKA BASI Luka Basi je posnel pesem in videospot z Ivano Kovač, hčerko legendarnega Miša Kovača, za katerega Luka
pravi, da je njegov idol. S skladbo Danas bosta z Ivano nastopila tudi na Splitskem festivalu, ki bo potekal od 8. do 10. julija. Luka napoveduje tudi veliko turnejo od Murske Sobote do Kopra.
FEHTARJI Fehtarji, skupina štirih glasbenih prijateljev, ki se je v zadnjem letu uveljavila na slovenski glasbeni sceni, po lanskoletni uspešnici Štorklje predstavlja poletno skladbo z naslovom Sladoled. V videospotu jim družbo delata tudi Anja Širovnik in Ana Pusovnik iz televizijskega šova Sanjski moški.
DENIS TRAP Denis Trap, osemnajstletni glasbenik, ki prihaja iz okolice Šoštanja, predstavlja novo skladbo. Melodija morja je Denisova osebnoizpovedna ljubezenska pesem, ki govori o poletni najstniški zaljubljenosti. Videospot so posneli na obali, navdih za zgodbo pa so našli v filmski uspešnici Poletje v školjki.
24 ur Radio Velenje na dan 107,8 Mhz
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 12
12
VRTILJAK
⏩
1. julija 2021
frkanje
Ne, ne gre za kampanjo, povezano z referendumom za čisto vodo ... Svetnika Občine Šoštanj Janez Zelcer in David Ravnjak sta na sejo Sveta prejšnji teden prišla zelo žejna, tako kot tudi drugi svetniki in svetnice. Seja je potekala v kulturnem domu in skoraj vsak, ki je iz zunanje vročine prišel v dvorano, je najprej vprašal, ali je kje kaj vode. Na Upravi Občine so zanjo nemudoma poskrbeli, poskrbeli pa so tudi, da se ne bi kdo prehladil. Čeprav so dostavili bolj mlačno, je zalegla.
» Levo & desno «
Prazne šole Šole so spet prazne, otroci in učitelji pa za računalniki. Na srečo ne zaradi korone, ampak zaradi počitnic.
Vročina Če imate te dni vročino, to še ni znak za paniko. Pomeni najbrž le, da nimate klime.
Parkirnina Velenjski svetniki so odločili, da bodo bolj ekološki. Sprejeli so parkirnino za pločevino na Velenjski plaži.
Samo ja Od včeraj velja »samo ja pomeni ja«. Kaj to pomeni v praksi, bomo zvedeli jutri.
⏫
Gasilcem je dovolj trepljanj
⏩
Prestrukturiranje
Lojzka Rihtarič in Mojca Ževart, obe nasmejani in obe v rdečem. Tako se pride na občni zbor borčevske organizacije, katere članici sta obe! Mojca se pripravlja na začetek nove službene poti – iz Muzeja Velenje odhaja na Gospodarsko zbornico Slovenije v Ljubljano. »Ampak, naša članica pa ostajaš, a ne?« jo je pred začetkom občnega zbora nasmejano izzvala Lojzka. Seveda ostaja. O tem sploh ne gre dvomiti.
Poklicnim gasilcem je dovolj medalj, priznanj in trepljanj. Ob vseh korona dodatkih, ki so jih prejeli nekateri, bi tudi oni kak grižljaj.
Pred nekaj dnevi sta se v zelo gledanem terminu TV Slovenija srečala dva znana Velenjčana, bližnja soseda ob reki Paki, oba z visokima funkcijama, povezanima z gospodarstvom. Branko Meh, prvi obrtnik Slovenije, je bil v RTV studiu v Ljubljani, dr. Matej Lahovnik, profesor in svetovalec Vlade za kovid ekonomijo, pa se je javil kar iz Velenja. Strpno in vljudno sta se ob moderatorki Rosviti Pesek razhajala na temo 9. protikoronskega paketa, težkega 273,5 milijonov, ki naj bi prinesel predvsem pomoč turizmu in gostinstvu. Kar si nista rekla na TV, bosta morda ob srečanju doma.
Država nam je povedala, kako si predstavlja prestrukturiranje premogovnih regij. Najprej nam bo za ekološko ogrevanje dvignila ceno ogrevanja. Ostalo sledi z novimi paketi.
ZANIMIVOSTI
V Izraelu in na Kitajskem so odkrili neznani vrsti zgodnjih človečnjakov Izraelski raziskovalci so odkrili ostanke doslej še neznane vrste zgodnjega človečnjaka, znanstveniki pa so ostanke poimenovali po lokaciji, kjer so jih našli – „tip nesher ramla homo“. Na Kitajskem so medtem odkrili veliko lobanjo „človeka zmaja“. Izkopavanja v kamnolomu cementarne v bližini izraelskega mesta Ramla so privedla do odkritja prazgodovinskih ostankov, ki jih ni bilo mogoče primerjati z nobeno znano vrsto iz rodu homo. Fosili so stari med 140.000 in 120.000 let, menijo pa, da se je obstoj novo odkritega tipa nesher ramla prekrival z rodom sodobnih ljudi homo sapiens. »Nikoli si nismo predstavljali, da se je skupaj z rodom homo sapiens po tem območju in tako pozno v zgodovini človeštva gibal tudi arhaični homo,« je dejal vodilni arheolog Yossi Zaidner. Obstaja namreč možnost, da so z njimi sobivali več kot 100.000 let, lahko je prišlo tudi do križanja rodov. S pomočjo 3D-analize so sicer ugotovili, da rod ni povezan z nobeno drugo skupino, so se pa
ujemali z majhnim številom skrivnostnih človeških fosilov, ki so jih našli drugod po Izraelu. Zgodnji človečnjaki so imeli zelo velike zobe, niso pa imeli brade. Mogoče je, da so bili predhodniki neandertalcev, to pa nasprotuje trenutnemu mišljenju, da so ti izhajali iz Evrope. Strokovnjaki namreč nikoli niso mogli pojasniti, kako so lahko geni homo sapiensa prisotni tudi v
zgodnji populaciji neandertalcev v Evropi, ravno nesher ramla pa je morda skupina, ki je za to odgovorna. Raziskovalci so v kamnolomu poleg človeških ostankov odkrili tudi velike količine živalskih kosti in kamnita orodja. Odkritje kaže, da je nova vrsta zgodnjega človečnjaka razpolagala z naprednim znanjem in tehnologijo izdelovanja kamnitega orodja.
Na Kitajskem so odkrili »človeka zmaja« Kitajski znanstveniki pa so odkrili lobanjo, ki verjetno pripada popolnoma novi vrsti človeka. Šlo naj bi za našega najbližjega evolucijskega sorodnika med že znanimi vrstami arhaičnega človeka, kot sta neandertalec in homo erectus. Primerek predstavlja človeško skupino, ki je pred vsaj 146.000 leti živela v Vzhodni Aziji, dodelili pa so ga vrsti homo longi. Longi v kitajščini pomeni zmaj, tako so mu nadeli vzdevek človek zmaj (Dragon Man). Primerek je bil sicer na severovzhodu Kitajske, v mestu Har-
bin v provinci Heilongjiang, najden že leta 1933, a je bil skrit zaradi napadov Japoncev, pozornost znanstvenikov pa je vzbudil šele pred kratkim. »Glede fosilov v zadnjih milijon letih je to eden izmed najpomembnejših, ki so jih odkrili,« je povedal
profesor Chris Stringer iz londonskega Naravoslovnega muzeja, ki je bil del raziskovalne ekipe. »To je ločena veja človeštva, ki ni bila na poti, da bi postala homo sapiens,« je še poudaril in dodal, da predstavlja ločen rod, ki se je v regiji razvijal več sto tisoč let, sčasoma pa je izumrl. Tudi to odkritje naj bi imelo potencial na novo napisati zgodbo človeške evolucije, saj je analiza pokazala, da je bolj soroden homo sapiensu kot pa neandertalcu. Najdena lobanja je v primerjavi s povprečno lobanjo, ki pripada drugim človeškim vrstam, ogromna, velikost možganov pa naj bi bila primerljiva z našo vrsto. «Človek zmaj» je imel skoraj kvadratni očesni votlini, izrazit čelni greben, široka usta in ogromno zobovje. Najdba pa je eden izmed najbolj popolnih fosilov
lobanje zgodnjega človečnjaka, ki so jih kadar koli našli. Njegove značilnosti so mešanica primitivnih in bolj modernih potez, tako pa se razlikuje od drugih človeških vrst. Telo človečnjaka naj bi bilo močno grajeno, bil je robat, glede njegovega načina življenja
pa ni znano veliko, saj je bila lobanja odstranjena z mesta, kjer so jo našli.
Goodyear Blimp kmalu v Sloveniji Legendarno zračno plovilo Goodyear Blimp bo v sklopu evropske turneje obiskalo tudi Slovenijo. Na nebu ga bomo imeli priložnost uzreti 20. julija, ko bo na letališče Lesce pri Bledu pripotoval iz Italije, 21. julija pa bo ves dan namenjen izvajanju poletov nad Bledom, Kranjem, Škofjo Loko in Ljubljano. Goodyear Blimp je skozi svojo več kot 100-letno zgodovino postal svetovno znana ikona in nenadomestljiva stalnica športnih in drugih prireditev. Po lanski vrnitvi na evropsko nebo ga v letošnjem poletju čaka pestra turneja, v sklopu katere bo poleg dirkaških prizorišč obiskal še izbrane evropske države, med njimi tudi Slovenijo.
Tisti, ki se bodo 21. julija zazrli v nebo in zagledali ikonično plovilo v prepoznavni modri in rumeni barvi, bodo nedvomno prijetno presenečeni. Goodyear Slovenija bo na letališču v Lescah pri Bledu, če bodo vremenske razmere dopuščale, z Blimpom organiziral edinstvene panoramske polete nad Blejskim jezerom, Kranjem, Škofjo Loko in tudi prestolnico. Goodyear Blimp, ki se nahaja v Evropi, je zračno plovilo Zeppelin NT. Gre za največje poltogo zračno plovilo na svetu, saj v dolžino meri več kot 75 metrov, visoko pa je skoraj 18 metrov. Blimp lahko brez težav leti na višini 3.000 metrov, lebdi nad določeno točko in preleti kar tisoč kilometrov. Poganjajo ga trije motorji z 200 konjskimi močmi, ki mu omogočajo hitrosti do 125 kilometrov na uro. Poleg velikega dosega in majhnega hrupa je Blimp odlična platforma za zračne posnetke, še posebej na športnih dogodkih.
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 13
POGOVOR
13
Franc Žerdoner, ki od otroštva živi na družinski domačiji v Lipju, se je že rodil z močno oslabljenim vidom, a tudi z izvrstnim Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je glasbenika Franca Žerdonerja počastila posluhom. Že kot majhen deček se je srečal z glasbo, ki ga ljubiz nagrado za življenjsko delo na področju kulture teljsko spremlja že celo življenje. Sam se je začel učiti diatonično harmoniko, doma pa so imeli danes greje srce. Pel je tako na bi, nikoli ni imel težav. »Vedno tudi harmonij, za katerega se je Triglavu kot 500 metrov pod zeso me jemali kot enakovredneoče, tudi sam glasbenik, precej mljo. S harmoniko je spremljal ga. Seveda sem kdaj potreboval bal, se spominja. Ob šolanju na znamenitega pevca Ladka Kopomoč. A sem znal kar uspešno tedanjem Zavodu za slepo mla- rošca. »Prej bi naštel festivale, premagovati ovire. Vedno sem dino v Ljubljani se je začel uči- na katerih nisem nastopil, kot našel način, da sem lahko počel, ti igrati klavir, ker je bil kmečki tiste, na katerih sem vsaj enkar sem si zadal,« je hvaležen za fant, pravi, pa je hitro poprijel krat. Včasih se vprašam, kako muzikalnost, ki mu je prirojena. za klavirsko harmoniko. »V ži- sem vse to zmogel poleg službe Kot mnogi slepi in slabovidni vljenju pa sem igral od orglic do in družine,« razmišlja danes. je tudi Franc želel biti kar se da klaviatur, kitare in bas kitare, Skoraj deset let je namreč vodil samostojen. Spoprijemal se je z preizkušal sem opravili, ki so za ljudi z ostrim vise tudi na ordom preprosta, zanj pa so večji »Za dostopnost televizijskih glah,« našteva izziv. »Videl sem dovolj, da sem instrumente, iz lahko previjal otroke, jih čuval, oddaj slepim in slabovidnim katerih zna zvatudi kuhal sem, medtem ko pri bi se dalo narediti več. Tudi biti glasbo. tehničnih opravilih okrog hiše starejši težko berejo drobne Zaradi slabovinisem bil najbolj spreten. Slepopodnapise.« dnosti je izbral ta je nekaj, kar moraš sprejeti in poklic telefoniFranc Žerdoner: »Sicer nimam rad ekstremov in živim umirjeno, premagati, če želiš enakovredno sta, kar je bila srednjo pot. A ker sem bil navajen pestrega življenja, ne vem, ali se živeti.« Kot mladenič je bil solitedaj utečena praksa, in se do upokojenski zbor v Vinski Gori, bom znal obnašati kot starostnik, ko bo prišel čas za to.« den športnik in je zavzeto treniral upokojitve zaposlil v Gorenju. Sekstet Lindek, pel in spremljal atletiko. Vključeval pa se je tudi v Od zgodnje mladosti in vse upokojenski moški pevski zbor Izguba vida ga ni znim sredstvom. Kljub tem sem razne družbene dejavnosti. do danes pa je njegova prava iz Velenja, spremljal je otroške omejevala vedno prišel kamorkoli,« pove, Danes vidi le še na levo oko. strast glasba. Ustanovil je več pevske zbore, združene pevske »Kljub veliki izgubi vida sem da se je na daljših razdaljah za- »Največja težava je oženje viglasbenih sestavov, med njimi zbore slovenskih upokojencev, imel vsaj to srečo, da sem videl našal predvsem na prijatelje in dnega polja. Nikdar nisem preŠaleške fante, ki so ustvarjali zadnjih pet let pa vodi doma- dovolj za samostojno gibanje. zato kdaj častil kak špricar več. poznaval obrazov. Ljudi sem si kar 32 let in med drugim igrali či sestav ljudskih muzikantov Sicer se sam nikoli nisem mo- Pri družabnem življenju, pred- zapomnil po oblikah, predvsem na poroki Zlatka Zahovića, pel, Vingosi. gel prevažati z nobenim prevo- vsem pa pri uveljavljenju v glas- pa po glasu. Vidim obrise hribov, igral in tudi komponiral pa je za mnoge druge. Ustvaril je več kot 230 predvsem narodnozabavKonec maja je na Dnevih kulture slepih raznih odborov in komisij. Predvsem pa blov je s svojim delovanjem dokazal, da nih ter tudi zborovskih skladb in slabovidnih tudi Zveza društev slepih se je v aktivnosti društva vključeval kot se kljub hudi izgubi vida človek lahko enain popevk. Poleg Šaleških fanin slabovidnih Slovenije s prvič podeljeno glasbenik in sodeloval na domala vseh kovredno kosa s polno čutnimi ljudmi, tov, ki so preigrali celo Srednjo nagrado za življenjsko delo na področju prireditvah, povezanih s slepimi in sla- da slepota ni ovira, da ne bi mogel kdo Evropo, nekdanjo Jugoslavijo, kulture izrekla priznanje Francu Žer- bovidnimi. Bil je med najbolj aktivnimi postati znan in uspešen na svojem podronastopili pa tudi v Španiji, so donerju, ki vse življenje kaže, kako pre- člani znamenitega okteta Luis Braill, ki so čju. Potrebna je le velika mera vztrajnosti, v slovenskem prostoru najbolj magovati ovire, za kar je bil že večkrat ga sestavljali najboljši slepi in slabovidni znanja in predanosti temu, kar počneš, in uveljavljene zasedbe, s katerimi nagrajen. V Zvezo slepih in slabovidnih pevci tistega časa. »Dolgoletni glasbenik, tega Francu Žerdonerju, ki med slepimi je sodeloval, Ansambel Franc Slovenije je vstopil leta 1957, ko je za- komponist, pevec, vodja številnih pevskih in slabovidnimi pušča neizmerno velik Žerdoner s prijatelji, Oktet čel obiskovati prilagojeno osnovno šolo. zasedb in drugih sestavov, nekdanji vodja ustvarjalni pečat, ne manjka,« je zveza Luis Braille in Rudarski oktet. Dolga leta je bil podpredsednik in član dveh odličnih narodnozabavnih ansam- utemeljila nagrado. Doživel je marsikaj, kar mu še
ne vidim pa drugih podrobnosti. Razen zelo velike pisave ali brajice ne morem brati. Posegam pa po zvočni knjižnici, ki nudi že več kot 6000 del. Poslušam jih do 50 na leto.«
1. julija 2021
Ljudi prepozna po glasu
❱
Velenjčan Peter Marinšek, po izobrazbi likovni pedagog, ki se vse življenje spogleduje tudi s slikarstvom, si je prvi fotoaparat kupil leta 1982 in začel raziskovati umetniško fotografijo. Danes od slednje sicer ne živi, se pa s fotografijo profesionalno ukvarja tri desetletja. Pred objektiv je postavil že marsikoga, fotografiral je za razne naročnike, vendarle pa je bilo sodelovanje s športno junakinjo Tino Maze posebno doživetje. »V svoji karieri sem res srečal razne umetnike, športnike, spoznal praktično vso industrijo, ki v Sloveniji obstaja. Tina pa je zagotovo eden od vrhuncev. Pred seboj imeti nekoga, ki ima olimpijsko kolajno, ki je svetovni prvak, je fascinantno. V moji mladosti je bil takšna osebnost Ingemar Stenmark, ki sem ga spremljal celo njegovo kariero. Imel sem močno željo, da bi govoril z njim. Prikazala se mi je sreča in srečal sem ga v Portorožu. Povprašal sem ga vse, kar se je 30 let nabiralo v meni. Od takrat nisem več sanjal o njem,
Kar je zaznalo fotografovo oko V Galeriji Velenje je na ogled razstava fotografij Petra Marinška z naslovom Tina, obiskovalci pa lahko občudujejo tudi razstavljeni nakit Zlatarne Celje
Ozavešča o potrebah slepih
Ljudje slepim in slabovidnim običajno poskušajo pomagati tako, da jih primejo za roko in jih vlečejo ali potiskajo. »Najbolje je, da se jaz primem vas in hodim pol koraka za vami. Zaznam, kako se gibate,« pove, da
❱
»Ne moreš uporabljati tistega, česar nimaš, lahko pa uporabljaš, kar imaš. Mogoče bi bila moj značaj in moje življenje drugačna, če bi videl. A sem srečen, da imam, kar imam, in lahko živim z ljudmi, s katerimi želim živeti.«
rad izobražuje o vodenju slepih. »Pomoč slepemu je treba ponuditi takrat, ko jo res potrebuje.« Ker vidi obrise, se lažje giba in redko uporablja belo palico. Kadar je sam, poprime za navadno sprehajalno palico in preverja, kakšne ovire so pred njim. Sodeloval je pri opremljanju Velenja z oznakami v pomoč slepim in slabovidnim. »Naredili so kar nekaj korakov. Najbolj mi je všeč, da so semaforji opremljeni z zvočnimi signali. Če je zelo svetlo, luči na semaforju ne vidim. To je bilo v veliko pomoč tudi starejšim,« razmišlja. 🔲
uveljavljenih fotografov iz Velenja, temveč je kot mladostnik v prostorih današnje galerije redno preživljal petkove kulturne večere. Razmišlja, da bi kdaj razstavil tudi bolj umetniške fotografije. »Za te pa človek rabi mir. V mojem poslu ga ni. Vsak dan odgovorim na 50 ali 60 klicev, veliko je projektov, organizacije. Zato tudi nisem prav dosti razstavljal. Želim pa si, da bi kdaj imel kak mesec miru, da bi lahko ustvaril nekaj čisto spontanega, umetniškega,« razmišlja. 🔲
Peter Marinšek je na Poletno muzejsko noč vodil po razstavi in obiskovalcem pojasnil, kako je pripravljal prizorišče fotografiranja, osvetljeval, iskal sence in lovil žar v očeh.
prej pa kar naprej,« je med naštevanjem zanimivih ljudi, do katerih ga je pripeljal fotografski poklic, razkril anekdoto. Tina seveda ni profesionalni model, a je s svojimi potezami in osebnostjo zlahka očarala Marinškovo kamero. Preprosto lepa je, pravi. »Pa tudi želela si je te izkušnje. Že med snemanjem sem opazil, pa tudi iz njenih sedanjih izjav lahko razberem, da je zelo uživala. Potrebovala je le majhno spodbudo, da se je prepustila, in delo je steklo.« Zaradi natrpanega urnika vrhunske športnice so vsako od sedmih let, ko je bila
obraz kolekcije nakita Lencia Zlatarne Celje, snemali le en dan. »Ko ustvarjamo za najbolj zahtevne naročnike na najvišjem nivoju, običajno naredimo
❱
fij,« je nakazal, da je bilo delo zelo naporno za vse, kljub temu pa zelo uspešno. Fotografije so bile nosilna podoba dolgoletne oglaševalske kampanje.
Peter Marinšek: »Pri delu s Tino sem izjemno užival. Nikoli ne bom pozabil dni, ki smo jih preživeli skupaj, in občutkov, ki sem jih ob tem imel .«
le eno ali dve fotografiji na dan – da dosežemo popolno fotografijo, jih moramo posneti od 30 do 50. Mi smo morali vsak dan posneti vsaj osem fotogra-
Avtorju je posebno pri srcu fotografija, na kateri Tina Maze kot rekvizit uporablja smuči Marjana Marinška, Petrovega očeta, ki ga domačini med dru-
gim poznamo kot varuha starin. »Vesel sem, da je fotografija, ki je nenazadnje objavljena na spominskem srebrniku Tine Maze – tista, na kateri ne nosi nič, pred sabo drži le prekrižane smuči – nastala s smučmi iz naše družine. Res so lepe, navezan sem nanje, ker so očetove, pa še krasno so se ujele s konceptom. Razstavo je postavil na povabilo Galerije Velenje, ki letošnji program navezuje na 50-letnico objekta, v katerem domuje, zato pa postavlja z jubilejem povezane vsebine. Peter Marinšek je ne le eden najbolj
Tina Felicijan
Tina Felicijan
Razstava je pregled sedemletnega ustvarjanja oglaševalskih posnetkov velenjskega fotografa Petra Marinška z našo najboljšo smučarko Tino Maze, ki se je v tej akciji izvrstno izkazala kot model. Posnetki so bili narejeni za največjo slovensko zlatarsko hišo Zlatarno Celje, in sicer za promocijo dela njihove kolekcije Lencia, ki jo je idejno skupaj z oblikovalci zlatarne oblikovala prav Tina Maze. Posnete fotografije so delno studijsko delo, precej pa jih je tudi iz narave in drugih lokacij. Razstava bo na ogled do 17. julija 2021.
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 14
14
MLADI
1. julija 2021
Uspešni dijaki so odlični promotorji in odgovorni ljudje
še. Na solo nastopih se je predstavila z lastnimi skladbami, bila pa je tudi del tutorstva na Gimnaziji Velenje.
Kot pravega strojnika ga opredeljuje zanimanje za varjenje
Izjemni dijaki so se izkazali kot pametni, modri, odgovorni, zanesljivi in zreli posamezniki – Z izstopajočimi uspehi so odličen zgled ostalim dijakom
Izjemni dijak Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Matic Bajsić se je vsa leta izjemno angažiral pri promociji šole. Obiskoval je krožek računalniško podprtih tehnologij, kjer se je dodatno izpopolnjeval na področju mehatronike, 3-D tiskanja, robotike in CNC-tehnologije. S 1. mestom na šolskem tekmovanju se je uvrstil na državno tekmovanje v izdelavi in odpiranju sefov Videl, premislil, odklenil, kjer je z ekipo dosegel 6. mesto v konkurenci gimnazijskih dijakov. Kot odgovoren in zanesljiv se je izkazal v konstruiranju elastomobila, s katerim se je uvrstil na državno tekmovanje, ki pa žal ni bilo izvedeno. Kot pravega strojnika ga opredeljuje zanimanje za varjenje. Udeležil se je državnega tekmovanja, kjer je v močni konkurenci profesionalnih varilcev dosegel 16. mesto. Letos je za svojo raziskovalno nalogo na regijskem tekmovanju prejel srebrno priznanje in se uvrstil na državno tekmovanje.
Na Šolskem centru Velenje so tudi letos ob zaključku šolskega leta nagradili najuspešnejše dijake, ki jih je šola izbrala na podlagi njihovih dosežkov. Hvaležni so jim za vsak prispevek, saj se zavedajo pomena izobraževanja ter prenosa dobrih praks in znanj, uspešni dijaki pa so tudi dobri promotorji njihovih šol. Gotovo jim motivacije in energije za nadaljnje izobraževanje ne manjka. Zato vsem izjemnim dijakov tudi mi želimo veliko umetniških in življenjskih uspehov. Iskrene čestitke in uspešno novim zmagam naproti!
Glasba in inštrument sta njen način življenja
Matic Bajsić, Mojca Vocovnik, Ana Repas, Nika Oder so s svojim delom, znanjem, dobrimi medsebojnimi odnosi, prilagodljivostjo v času šolanja na Šolskem centru Velenje pustili velik pečat.
Letošnja izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje je Nika Oder. Izjemno hitro dojema nova znanja in jih ponotranji, obdarjena pa je tudi z veliko mero talenta, zato je kot poustvarjalka zelo prepričljiva. Glasba in inštrument sta preprosto njen način življenja. Pravi, da je za izjemne rezultate potrebnih veliko vaje, predanosti in odpovedovanj. Niki uspeva vse to, s tem pa dokazuje tudi svojo odličnost pri vseh šolskih
predmetih. Vsa leta gimnazijskega šolanja je zaključila z odličnimi ocenami. Je prejemnica dveh zlatih priznanj na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG, v solo in komorni zasedbi, dosegla je absolutno prvo mesto in prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Ars nova, zlato plaketo in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju
Izjemno šolsko leto na gimnaziji Da se da tudi tako nenavadno šolsko leto, kot je bilo letošnje, zaključiti s tako izvrstnimi uspehi, bi komajda verjeli – Pa vendar se je na gimnaziji ŠC Velenje zgodilo prav to Velenje – V decembru je pod okriljem nemškega zunanjega ministrstva izšla e-knjiga z naslovom »Sanjam«, v kateri je med 363 v angleščini ali nemščini zapisanimi prispevki s celega sveta kot edini slovenski prispevek objavljena v nemščini zapisana zgodba Anastazije Gračner iz 2. c. Anastazija je svojo vizijo prihodnosti predstavila v svoji odlični nemščini. Da so naši dijaki dobro podkovani v tujih jezikih, so dokazali tudi pri angleščini, kjer je bil na tekmovanju Rok Tadej Brunšek prvak v regiji in s svojim rezultatom na tretjem mestu v državi. Pohvalimo se lahko tudi z dvema nagrajenima haikujema, angleškim in španskim, z državnega natečaju za najboljši haiku. S svojo izvirno, drzno, jezikovno in vsebinsko bogato pripovedjo je tekmovalno komisijo literarnega natečaja Bodi pisatelj/pisateljica 2021 prepričala dijakinja Ana Ketiš. V svoji kategoriji je bila razglašena za avtorico najboljšega literarnega dela. Statistični urad RS je letos že četrtič organiziral srednješolsko tekmovanje Evropske statistične igre, ki poteka na šolski, državni in evropski ravni. Tričlanski gimnazijski ekipi (Samo Šket, Aljaž Sovič, Jernej Šadl) je uspela uvrstitev na državno raven tekmovanja, kjer so morali svoje teoretično statistično znanje prikazati v kreativni in uporabni obliki. Nepozabni pa so tudi naši letošnji naravoslovni dosežki. Matematiki so ponosni na štiri zlata priznanja z državnega tekmovanja,
ki so jih osvojili Nives Gošnjak, Lenart Frankovič, Ema Hojan in Anže Krejan. Anže je na državnem tekmovanju iz fizike dosegel 2. mesto v najzahtevnejši tekmovalni skupini in bo julija Slovenijo predstavljal v Litvi, letošnji gostiteljici Mednarodne fizikalne olimpijade. Na državnem tekmovanju iz astronomije pa je Anže osvojil vse možne točke ter absolutno 1. mesto, zlato Dominkovo priznanje in 1. nagrado DMFA. Sloves izjemnega logika in lingvista je na tekmovanju iz logike potrdil že prej omenjeni Rok Tadej Brunšek z doseženim 1. mestom med slovenskimi dijaki 3. letnikov in seveda zlatim priznanjem, zlato pa si je priborila tudi maturantka Katja Jevšenak. Nekaj naših dijakov se je posebej izkazalo pri reševanju lingvističnih nalog, tako da so se lahko potegovali za uvrstitev v olimpijsko ekipo za Mednarodno lingvistično olimpijado. Podobno so se izkazali kemiki, ki so s svojimi uspehi prav tako dobili možnost uvrstitve v ekipe za olimpijado. Štiri zlata in eno srebro so dosežki na državnem tekmovanju iz znanja biologije za Proteusovo nagrado. Anastazija Gračner je osvojila zlato nagrado in s prvim mestom tudi povabilo ZOTKS za udeležbo na poletnem taboru po lastni izbiri, zlato pa so prejeli še Katja Mogilnicki, Igor Jugović in Nina Jakop. Nini je uspela uvrstitev v ekipo za mednarodno olimpijado (IBO Challenge 2021), katere gostitelj bo Lizbona. Tam
Za uspeh sta dobrodošli vsestranskost in odličnost
mladih skladateljev Oskar Rieding, šest 1. nagrad na mednarodnih tekmovanjih solo in dve 1. nagradi na mednarodnem tekmovanju s Kvartetom flavt Con brio, izvedla je tri solo nastope s Slovenskimi filharmoniki, se uvrstila med finaliste razpisa Mladi upi 2020 ter ogromno prispevala k prepoznavnosti Šolskega centra Velenje v lokalnem okolju in šir-
se bo Nina v tem mesecu potegovala za dodatno olimpijsko odličje. Dijaki so imeli možnost preizkusiti svoje znanje celo v treh naravoslovnih vedah, biologiji, kemiji in fiziki hkrati. Tudi tam se lahko ponašamo z enim srebrnim odličjem, ki ga je osvojil Lenart Frankovič. S podobnimi lovorikami se kitijo tudi dijaki umetniških in športnih oddelkov. Posebej ponosni smo tudi na vse njihove uspehe, bilo jih je toliko, da jih je nemogoče zaobjeti v tem kratkem zapisu, saj je bera rekordov, najvišjih uvrstitev in odličnih rezultatov izjemna. Vemo, da je naše življenje sestavljeno iz boljših in slabših dni, ugodnih in manj ugodnih okoliščin. Če smo profesorji v teh manj ugodnih okoliščinah znali ohranjati optimizem in v mladih vzbujati radovednost, željo po znanju in napredku, potem je naša pedagoška naloga dobro opravljena. Izjemna bera letošnjih dosežkov na gimnaziji nam daje zagotovilo, da smo na dobri poti. Vsem izjemnim dijakom in mentorjem za dosežene uspehe iskreno čestitamo! 🔲
Jožica Plešnik
Tudi izjemna dijakinja Elektro in računalniške šole Ana Repas se je v štirih letih šolanja izkazala kot pametna, modra, odgovorna, zanesljiva in zrela dijakinja. Z leti je pokazala svojo vsestranskost in odličnost. Ves čas je bila aktivno vključena v dejavnosti na Elektro in računal-
niški šoli ter ŠC Velenje. V štirih letih skoraj ni bilo prireditve, na kateri ne bi sodelovala kot scenaristka in voditeljica ali moderatorka. Ob teh dejavnostih je z odliko opravljala vse šolske obveznosti in dosegla odličen uspeh v vseh štirih letih šolanja. Čut do ljudi in visoko zrelost v komunikaciji je pokazala v raziskovalni nalogi, v odnosu do učiteljev in sovrstnikov ter s prostovoljstvom. Njena vsestranskost in želja po osebnem napredovanju se izražata na področju glasbe, fotografije, radia, gasilstva ter športa. Pri Ani dejanja štejejo več kot besede. Njeno delo je pustilo velik pečat na prepoznavnosti ŠC Velenje.
Predanost promociji in prepoznavnosti turizma je neprecenljiva
Letošnja izjemna dijakinja Šole za storitvene dejavnosti je Mojca Vocovnik, ki je z mnogimi uspehi na tekmovanjih vsestransko uspešna dijakinja programa Gastronomija in turizem. Med njimi najbolj izstopa zlato priznanje na 16. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma. Ne le da je Mojca z odliko zaključila 3. in 4. letnik, ampak je tudi prejemnica zlatega in dveh srebrnih priznanj Šole za storitvene dejavnosti. Sodelovala je pri številnih kulturnih prireditvah in bila aktivna v skupnosti dijakov. Njena predanost promociji in prepoznavnosti turizma, šole in Šolskega centra Velenje je neprecenljiva. S svojo odgovornostjo, zrelostjo, komunikativnostjo in z izjemnimi ter izstopajočimi uspehi je odličen zgled ostalim dijakom šole. 🔲
jš
Osamosvajanje Slovenije in dogajanje v mojem kraju
Mladi zgodovinarji sedmošolci OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki: Tjaša Hudournik, Jure Glojek, Lucija Kocuvan, Lovro Kočevar Ribič, Nik Mauer, Anže Polovšak, Domen Prauhart, Neja Rabuza, Ana Šegula, Bine Škrbot, Timotej Vodovnik in mentorica Darja Kugonič.
Šmartno ob Paki – Letošnje šolsko leto je bilo res nenavadno, epidemija virusa covid-19 nas je prikrajšala za marsikatero doživetje, a kljub temu je bilo nepozabno in enkratno. Nobene omejitve in ukrepi, ki so postali del šolskega vsakdana, pa niso ustavili naše radovednosti in raziskovalnega duha. Tako smo mladi zgodovinarji v sklopu programa Mladi raziskovalci zgodovine pod okriljem ZPMS pri zgodovinskem krožku raziskovali na temo Osamosvajanje Slovenije
Vsa leta je bila odlična tudi Ula V zadnji številki Našega časa, 24. junija, se je na strani, kjer smo poročali o županovih sprejemih najboljših učencev osnovnih šol v Šaleški dolini, zgodila neljuba napaka. Med učenci, ki so bili vsa leta odlični na osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha, nismo navedli Ule Švarc Klanfer. Za spodrsljaj se opravičujemo. 🔲
Uredništvo
in dogajanje v mojem kraju. Raziskovanje smo pričeli s pregledom obstoječe literature, raziskovali pa smo tudi s pomočjo ustne zgodovine, in sicer z metodama ankete in intervjuja. Čeprav smo v pregled literature in analizo anket vložili veliko truda, je bil izbor naslova še najtežji. Na koncu smo bili soglasni, da za naslov uporabimo besede enega od anketirancev. Nalogo smo tako naslovili »Mora je minila, spomini ne bodo nikoli«. Poleg tega, da smo ob izdelovanju raziskovalne naloge odkrivali, kaj se je v povezavi z osamosvajanjem Slovenije dogajalo v našem kraju, in da smo se naučili, kako raziskovalno nalogo izdelati, smo za svoje vzeli tudi sporočilo posameznikov, ki so izpolnili našo anketo. Ti so nas spomnili, da smo mladi z rojstvom Republi-
ke Slovenije dobili nalogo, da ohranjamo spomin na tiste, ki so se zanjo hrabro in srčno borili, in tiste, ki so zanjo tvegali ter žrtvovali svoja življenja. Da je sedaj na nas, da ustvarjamo svetlo in mirno prihodnost v upanju, da se nam za obstoj samostojne države ne bo treba nikdar več boriti. Ob koncu našega raziskovanja smo se še posebej razveselili povabila predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki nas je, mlade raziskovalce zgodovine, sprejel v Vili Podrožnik in nam za opravljene raziskovalne naloge podelil priznanja. Za raziskovalno nalogo smo prejeli zlato priznanje, s posebno pohvalo Komisije za delo z zgodovinskimi krožki. In tako v teh dneh zaključujemo šolsko leto še bolj ponosno in zmagoslavno. 🔲
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 15
15
MED VAMI
1. julija 2021
Interes kapitala večji od interesa za kakovost bivanja prebivalcev Šoštanja? Občina Šoštanj naročila strokovno mnenje o tehnični rešitvi preusmeritve jamskega zraka iz VP Šoštanj v dimnik bloka 4 TEŠ, za katero so na Inšpektoratu za rudarstvo v rednem inšpekcijskem nadzoru zatrdili, da ni v skladu z zahtevami za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu rudarjev Milena Krstič - Planinc
Šoštanj – S prezračevanjem jamskih prostorov se v okolje odvajajo jamski plini, z njimi pa neprijetne vonjave. Zlasti moteče je to za prebivalce Šoštanja, saj izrabljeni jamski zrak izstopa iz Ventilatorske postaje (VP) Šoštanj v neposredni bližini mesta. Neprijetne vonjave, katerih vir je plin dimetilsulfid, ki se sprošča v jami, se širijo po mestu in okolici. Vodstvo Občine Šoštanj se je s Premogovnikom Velenje (PV) že leta 2016 začelo intenzivno dogovarjati o tem, kako bi ta problem rešili in smrad zmanjšali.
Rešitev – jamski zrak v dimnik bloka 4
Na PV so v ta namen imenovali programsko oziroma projektno skupino, katere naloga je bila poiskati ustrezno tehnično rešitev, ki bo učinkovito zmanjšala vpliv neprijetnih vonjav v okolju. V razširjeni sestavi projektne skupine so bili predstavniki PV in predstavniki Občine Šoštanj. Na podlagi naročila projektne skupine PV je leta 2017 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Maribor, našel učinkovito tehnično rešitev, ki vpliv vonjav v okolje zmanjša za 80 odstotkov. Modeliranje je pokazalo, da bi s tem, ko bi jamski zrak speljali skozi cevovod (zračni kanal) v dimnik bloka 4, ki je visok 150 metrov, neprijetne vonjave zmanjšali za 80 odstotkov. Rezultate modeliranja so pred-
Idejna zasnova tehnične rešitve Iz VP Šoštanj bi izstopil jamski zrak, speljan skozi cevovod oziroma zračni kanal v dimnik bloka 4, ki je visok 150 metrov. Med obema difuzorjema (dimnikoma) obstoječih glavnih ventilatorjev na VP Šoštanj bi bilo izdelano zajemno mesto oziroma priključek novega cevovoda na VP Šoštanj. Od zajemnega mesta bi bil skozi cevovod premera 5 metrov izstopni jamski zrak speljan v dimnik bloka 4 v TEŠ-u. Na sredini cevovoda, čigar skupna dolžina bi bila približno 120 metrov, bi vgradili dodatni ventilator, ki bi zagotavljal premagovanje uporov, ki bi nastali v zajemnem mestu, cevovodu in dimniku. vanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo. Na Občini Šoštanj so o tem podvomili, zato so v drugi polovici aprila za strokovno mnenje zaprosili strokovnjake Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje.
VP Šoštanj, iz katere se širijo neprijetne vonjave, je locirana na območju TEŠ, v neposredni bližini mesta.
stavili svetnicam in svetnikom. Po tej tehnični rešitvi je HSE Invest izdelal projekt Preusmeritev izstopnega jamskega zraka VP Šoštanj v dimnik bloka 4 TE Šoštanj. Idejne zasnove načrta strojnih inštalacij in strojne opreme so izdelali v Rudisu Trbovlje, konec leta 2019 pa so idejne zasnove prav tako predstavili svetnicam in svetnikom.
Predraga rešitev?
Potem ko je na podlagi idejne zasnove načrta inštalacij projektna skupina pridobila še ponudbe za izvedbo, se je začelo zatikati. Če je bilo to zaradi vrednosti naložbe, o čemer se je v Šoštanju veliko govorilo, vprašam podžupana Občine Šoštanj Vikija Dreva.
»Ocenjena vrednost izvedbe te rešitve, o cenah žal ne morem govoriti, ker te niso v naši pristojnosti, je trikrat presegla projektantsko oceno Rudisa. Iz kakšnih razlogov, nam ni ja-
❱
Pridobivanje premoga se v Šaleški dolini odvija samo pod Šoštanjem.
sno, pa tudi ne pomembno. V Šoštanju terjamo rešitev. Občinski svet je konec lanskega leta sprejel sklep, da če se problematika smradu ne bo rešila v doglednem času, bomo od države zahtevali, da se izkopava-
Lisiček Največkrat me je že pričakal, ko sem ob dveh prihajal iz službe. Ker je imel lisičji kožuh in je bil njegov gobček podoben lisičjemu, smo ga krstili za Lisička. Najbrž je bil doma nekje pod Šmarško cerkvijo, a je bilo videti, da se doma ni počutil najbolje, ker so ga najbrž prikrajšali tudi pri hrani. Mi pa smo ga hranili s pasjimi dobrotami in mu posvečali veliko pozornosti. Lisiček me je stalno spremljal pri delu okoli hiše. Kadar sem prevažal zemljo s samokolnico, je skočil nanjo, veselo mahal z repom in se oglašal z zadovoljnim laježem. Kazalo je, da je postajal bolj naš kot njihov. Nekega dne je teta iz sevniške vasi sporočila, da je izginil njen kuža. Več dni ga je iskala vse naokoli, a brez uspeha. Najbrž so ga lovci pokončali s sosedovim, ker sta pogosto zahajala v gozd in preganjala divjad. Brez prijaznega štirinožca ni mogla živeti, zato smo ji sporočili, da bomo enega pripeljali iz Velenja. Seveda sem imel v mislih Lisička, za katerega sem ocenil, da ga domači ne bodo kaj prida pogrešali in je pri hiši odveč. S hčerko sva Lisička zaprla v prtljažnik in ga odpeljala na novo domovanje. V prtljažniku pa je revež cvilil in jokal, tako da mi je vso vožnjo paral živce. Končno smo se srečno pripeljali na cilj in Lisiček se je znebil črne teme. Kmalu se je vedel, kakor da se ni zgodilo nič nenavadnega. Ko smo teti sporočili veselo novico, se je prijela za glavo in povedala, da so ji sosedi prejšnji dan prinesli majhno ščene in da dveh ne more imeti. Na obisku smo se mudili dalj časa, prišlek se je podil po zelenici in prihajal v hišo, kjer sta z novim gospodarjem, ki je bil še do nedavna pasji dojenček, stikala smrčka in se prijateljsko ovohavala. Ko sva se vračala, sva ga posadila na sprednji sedež. Lisiček je tačke položil na poličko in ves čas pozorno spremljal vožnjo. Nasproti vozeči šoferji so na široko odpirali oči in se spraševali, ali so prav videli. Ko smo se vrnili domov, se je naš pasji potnik vedel, kot da se ni zgodilo nič nenavadnega, pozabil je na črno temo in najbrž menil, da je bil le na izletu. Še dolgo časa je Lisiček prihajal k nam na Efenkovo. A do konca se nisem mogel znebiti kančka slabe vesti. 🔲
Bojan Glavač
Podžupan Viki Drev: »Strokovno mnenje je nedvoumno pokazalo, da bi bila tehnična rešitev izvedljiva.«
nje premoga, to poteka samo še pod Šoštanjem, ustavi, podprli in zagovarjali pa bomo ambiciozen program nacionalne strategije, ki predvideva konec rabe premoga do leta 2033.«
O rešitvi že s tremi generalnimi direktorji
Pogovori o tehnični rešitvi so se nadaljevali tudi s tretjim generalnim direktorjem PV, dr. Janezom Rošerjem, a jih je prekinil hladen tuš Inšpektorata za rudarstvo, da tehnična rešitev ni v skladu z Zakonom o rudarstvu oziroma tremi členi Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter s tehničnimi ukrepi za delo pri razisko-
Stroka drugače kot inšpektorji
Strokovno mnenje so izdelali v maju, v prvih dneh junija so ga prejeli na Občino Šoštanj in z njim seznanili svetnice in svetnike. »Po našem mnenju gre za sprejemljivo tehnično rešitev – idejno zasnovo, saj gre za zajemanje jamskega zraka, ko je ta že v atmosferskem okolju oziroma izven difuzorjev in se ga preusmerja proti dimniku bloka 4 TEŠ. V izrednih situacijah (izpad električne energije, nepravilno delovanje novega ventilatorja) se bosta obvodni žaluziji odprli, delovna žaluzija pa zaprla. Z drugimi besedami, prezračevanje jamskega zraka bo potekalo v skladu s trenutno tehnično rešitvijo,« v strokovnem mnenju ugotavlja prof. dr. Željko Vukelić, odgovorni nosilec strokovnega
mnenja, v katerem ugotavljajo tudi, da je predlagana tehnična rešitev za zmanjšanje vpliva vonjav v okolje skladna tudi s členi, ki jih rudarska inšpekcija navaja kot tiste, ki naj ne bi zagotavljali varnosti in zdravja pri delu. Za preusmeritev jamskega zraka iz VP Šoštanj v dimnik bloka 4 TEŠ bi bilo treba izdelati ru-
❱
Na Občini Šoštanj na podlagi strokovnega mnenja ugotavljajo, da so bili (tudi) pri tem projektu zavedeni in da rešitev diktira kapital.
darski projekt, saj idejna zasnova po rudarski zakonodaji ne zadošča za izvedbo preusmeritve jamskega zraka, dopuščajo pa tudi možnost, da bo v fazi projektiranja treba načrtovati še dodatno opremo za tehnično ustrezno in varno obratovanje preusmeritve jamskega zraka, da bo v skladu z rudarsko zakonodajo oziroma 🔲 pravilnikom.
V Ravnah praznovali pri Lipi samostojnosti Ravne pri Šoštanju, 24. junija – V Ravnah pri Šoštanju so dan državnosti in krajevni praznik tradicionalno obeležili pri Lipi samostojnosti. Dogodek, ki ga organizira Kulturno-umetniško društvo Ravne v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Ravne, Športnim društvom Ravne ter Občino Šoštanj, vsako leto privabi številne krajane, občane in goste. Dogodek je dokaz, da znajo v Ravnah dobro splesti vez med kulturo in umetnostjo. Postregli so z dobro slovensko glasbo – prireditev je popestrila
pevka Tinkara Kovač s kitaristko Julijo Fajhtinger, iz sosednjega kraja je nastopil Dani Gregorc, ob zvokih harmonike sta zapeli sestri Ana in Zala Pečovnik, zapela pa je tudi domačinka Lara Krneža. Program so popestrili kitarist Franjo Jurovič ter KUD-ove sekcije, Moški pevski zbor Ravne, Vokalna skupina Planike, otroci, recitatorji, harmonikarke in drugi. 🔲
jš, foto: Rok Bačovnik
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 16
16
ŠPORT
1. julija 2021
Velenjčani in Trebanjci že v uvodnem krogu
Velenjčani v čakalnici za nastop v rokometni ligi prvakov
Ljubljana, 23. junija – Rokometni klubi lige NLB so se zbrali na prvi seji po majskem zaključku sezone 2020/21 in opravili žreb parov za sezono 2021/22. Ples kroglic je določil, da se bosta že v uvodnem krogu pomerila najboljša iz minule sezone – podprvak Trimo Trebnje in prvak Gorenje Velenje. Nova sezona se bo začela 11. septembra. Prvoligaška druščina se je tudi uradno poslovila od novomeške Krke in Butana plina Izole, ki sta v minuli sezoni zasedla 13. oziroma 14. mesto na lestvici, zaradi česar se selita v nižji rang tekmovanja. Obenem so zbrani v svoji sredini pozdravili oba novinca, Herz Šmartno in Sviš Ivančno Gorico, ki sta v 1. B ligi zasedla najvišji mesti. Liga NLB bo tudi v novi sezoni, ki se bo predvidoma začela drugo soboto v septembru, štela 14 moštev. Ta se bodo pomerila po dvokrožnem sistemu, po 26 krogih pa bo znan nov državni prvak. V nižji rang se bosta preselili najslabši ekipi. Sezona na slovenskih rokometnih igriščih se bo sicer začela že teden dni prej, ko bo na sporedu superpokal, na katerem se navadno srečata državni in pokalni prvak. Ker v sezoni 2020/21 zaradi omejitev pri izvedbi športnih tekmovanj, povezanih s pandemijo koronavirusa, pokala Slovenije ni bilo mogoče izpeljati, bo uvod v sezono tokrat minil nekoliko drugače. Na njem bo nastopila najboljša četverica zadnje sezone lige NLB. V polfinalu, ki bo na sporedu v petek, 3. septembra, se bodo pomerili Gorenje Velenje in Jeruzalem Ormož ter Trimo Trebnje in Celje Pivovarna Laško. Gostitelj superpokalnih obračunov bo znan naknadno. 🔲
Na nogometnem stadionu pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki se je od 25. do 27. junija odvijal 8. nogometni kamp Martinko, v organizaciji tamkajšnjega nogometnega kluba in ob veliki podpori prostovoljcev ter tudi nekaterih staršev otrok. Letošnjega se je udeležilo 88 mladih nadebudnih nogometašev in nogometašic, starih od 6 do 14 let, iz širšega okolja občinskih meja. Ambasadorji kampa so bile domače nogometne zvezde: Nik Omladič, Lara Prašnikar, Lana Golob in Klemen Bolha.
Veliko se dogaja
Dunaj, 29. junija - Izvršni odbor Evropske rokometne zveze (EHF) je 16 dni po zmagoslavju Barcelone na zaključnem turnirju lige prvakov v Kölnu objavil imena 16 ekip, ki bodo v najmočnejšem klubskem tekmovanju nastopile v sezoni 2021/22. Med imenitneži ni slovenskega predstavnika, Gorenje Velenje ima status prve rezerve. Velenjska ekipa je trenutno v čakalnici, nastop si bo zagotovila v primeru, da Vardar iz Skopja ne bo plačal garancijskega pologa v 🔲 višini milijona evrov.
Atletski miting v Velenju Velenje - Večina slovenskih atletinj in atletov bo danes, v četrtek, 1. julija in v petek, nastopila na atletskem pokalu v Velenju. Tekme se bodo začele ob 17. 30. Obeta se nadvse za🔲 nimivo tekmovanje.
Sprejeli državne prvakinje v rokometu Velenje, 23. junij – Podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević je sprejela članice Ženskega rokometnega kluba Velenje, ki so osvojile naslov državnih prvakinj v kategoriji starejše deklice A, ter jim čestitala ob osvojeni lovoriki. »Kljub težkim razmeram, v katerih so deklice trenirale v času epidemije, je njihovo delo obrodilo sadove. Že v uvodnih tekmah, ki so se začele jeseni lanskega leta, so Velenjčanke
brez poraza osvojile prvo mesto na lestvici starejših deklic A – vzhod. Po prekinitvi prvenstva, ki se je nadaljevalo v mesecu maju, so v skrajšani končnici najboljših šestih ekip v Sloveniji premagale vse tekmice in osvojile prvo mesto brez poraza,« je poudarila Vasiljevićeva. Deklice so pokazale veliko znanja in borbenosti. S svojim delom in doseženim odličnim rezultatom so prav gotovo tudi drugim ekipam
dober zgled za to, kako se uspešno soočati s preprekami in se boriti za barve svojega kluba in svojega mesta. Na Mestni občini Velenje ocenjujejo, da ima posebne zasluge za njihov uspeh gotovo tudi trener Aleš Dolinšek, ki jih je dobro pripravil in uspešno vodil na vseh tekmah. Izpostavil je, da je rokomet primeren šport tudi za dekleta. 🔲
mz
Fotografija, ki bo mlade rokometašice zagotovo spominjala na velik uspeh.
Petanka Velenjčani odlični Ljubljana – V soboto, 26. junija, je na igriščih ŠD Sloga v Ljubljani potekalo TOUR tekmovanje v dvojkah. To tekmovanje se od državnega prvenstva razlikuje v tem, da so tukaj lahko ekipe sestavljene poljubno, iz
različnih društev. Člani in članice lahko igrajo tudi v isti ekipi. Naše dvojke so dosegle odlične rezultate. Damjan Lukman in Mitja Ocepek sta osvojila 1. mesto, ostali dve ekipi, Jožica Praprotnik in Sonja Malovšek ter Stojan Kuri in Rihard Grobelnik, pa sta dosegli uvrstitev od 5. do 8. mesta. 🔲
D. L.
Kaj reči: super, enkratno 8. nogometni kamp Martinko v Šmartnem ob Paki znova navdušil udeležence, njihove starše in organizatorje – Plačilo nasmeh otrok in njihovo vračanje na kamp
»Kapo dol organizatorjem. Bil sem predsednik gasilskega društva in vem, kaj pomeni pripraviti takšen dogodek, po Zadovoljni udeleženci in organizatorji. (foto: Andrej Feldin) katerem je tukajšnje okolje na slovenski nogometni sceni vse bolj prepoznavno. Kar organiten ves čas, sem pa dogajanje spremljal po zatorji naredijo za otroke, zelo Lara Prašnikar: »Kamp je odlično orgacenim, ker vem, koliko truda in niziran, organizatorji in trenerji se res truelektronskih medijih. Všeč mi je bilo, ko vsega ostalega je potrebno za to, dijo, da je otrokom čim lepše, da uživajo. sem videl toliko zadovoljnih in nasmejanih da lahko uživajo udeleženci in Namen kampa je druženje otrok, zabava, obrazov, kar pomeni, da so otroci uživastarši. Vsa leta doslej so kamp zadovoljstvo, spoznavanje veščin nogomeli. In to šteje. Veliko je udeležencev, tudi izpeljali odlično, ga vsako leto ta – odlično jim uspeva slediti zastavljenim staršev se je zbralo na zaključku veliko, nadgradili in z letošnjim znova ciljem. Dobri trenerji jim dajejo nova znakar dokazuje, da so organizatorji na pravi potrdili, da ni po naključju peti nja o najpomembnejši postranski stvari na poti. Ni mačji kašelj organizirati kamp in najboljši tovrstni kamp v držasvetu. Če sem ob ogledu tekem videla med poskrbeti za zadovoljstvo vseh. Ponosni so vi,« nam je dejal oče enega od mladimi nogometaši bodočega Messija, Rolahko vsi, ki sodelujejo pri njegovi izvedbi. mladih nogometašev na zaključnalda? Vsi so nogometne zvezde. Bomo pa bo komu med njimi uspelo poseči visoko.« Vsako leto organizatorji kamp nadgradijo ku kampa minulo nedeljo. »Naš videli, če bodo pridobljeno znanje nadgraKlemen Bolha: »Zaradi svojih nogome- in lahko pričakujemo, da bo v prihodnje otrok praktično noče nikamor in dili, pridno delali in se povzpeli. Upam, da tnih obveznosti na kampu nisem bil priso- še boljši.« če pride po nekaj urah s prizorišča, kjer se mu je kar naprej nekaj dogajaMark Ločičnik, ki se je zelo prijazni. Spoznal sem še dva za udeležence ter srečelovu vi- odgovornosti je potrebnih, a se lo, zadovoljen domov Martinka udeležil četrtič nova prijatelja, in sicer Mitjo in dno oddahnil. »Izredno sem za- splača. Otroci nam to vrnejo z in pripoveduje, kako in edini od udeležencev Jana. Res krasen uvod v počitni- dovoljen in vesel, ker je letošnja nasmehi in z vračanjem na kamp je bilo fajn, kako so prejel zlato medaljo za ce. Vsak kamp je nekaj posebne- osma izvedba minila brez kakr- v še večjem številu.« bili trenerji prijazni, letošnji izziv: vzpon na ga in vsak me je doslej navdušil, šnekoli poškodbe, da je bil doPosebnost letošnjega kampa je ni kaj drugega reči o Goro Oljko (njen vrh je zato se že veselim prihodnjega.« godek uspešen v vseh pogledih bila, je še dejal Feldin, covid-19, dogodku kot – super, v kratkem času osvojil in da so nam otroci ter njihovi ki je organizatorjem vse do zaenkratno,« je dodala osemkrat). »Komaj sem Za vsakega nekaj starši brez besede – z nasmehom dnjega mešal štrene, a se je staena od mamic. Navga čakal in super je. VeliVodja kampa Martinko Andrej na obrazu – potrdili, da delamo nje vendarle toliko umirilo, da je Mark Ločičnik ko se dogaja, trenerji so Feldin si je po podelitvi medalj prav. Veliko naporov, truda in bila izvedba mogoča. Na veselje dušenja ni skrival niti
vseh so bile srčne želje, volja, zagnanost, pomoč narave in prostovoljcev kos vsem oviram. Tridnevni kamp je otvoril »palačinka party« dan pred začetkom uradnega dela. Poleg treningov ni manjkalo ustvarjalnih delavnic na temo olimpijske bakle, ki bo prispela v Šmartno ob Paki 16. julija. Tudi letos so otroci obiskali kamp Menina, nekateri starejši so prespali v Mozirju, drugi so obiskali tropsko hišo v Celju, se ohladili v tamkajšnjem bazenu, tretji so se podali na Celjski grad, kjer so se »prelevili« v celjske grofe. »Menim, da je bilo za vsakega nekaj, kar ga je navdušilo in zanimalo.« Na vprašanje, kaj odlikuje šmarški Martinko v primerjavi z drugimi tovrstnimi kampi v Sloveniji, je Feldin odgovoril: »Da je dostopen prav vsakomur. Zaradi sponzorjev, ki nam stojijo ob strani in nas v naših prizadevanjih po druženju prijetnega s koristnim za naše mlade podpirajo, je prispevek simboličen. Zanj omogočamo tridnevno bivanje, prehrano, ogled že prej omenjenih zanimivosti in aktivnosti, piknik s starši udeležencev in srečelov. Vedno poskrbimo tudi za dobrodelnost. Letos smo zbrali 800 evrov za ureditev nogometnih prostorov na igrišču v Logu.« Težko je sicer zanesljivo reči, da bo letošnjemu sledila deveta izvedba kampa, a Feldin je prepričan, da se bo ta uspešna zgodba ob podpori dosedanjih in še novih pokroviteljev in prostovoljcev nadaljevala. Se vidimo prihodnje leto! še dodajajo organizatorji. 🔲
Tatjana Podgoršek
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 17
Konje že vrsto let uporabljajo ne samo v športne in tekmovalne namene, temveč tudi v terapevtske, na področju medicine, pedagogike in psihologije. Pedagoška in psihoterapevtska obravnava s pomočjo konja je ena izmed privlačnejših mednarodno uveljavljenih terapevtskih metod in se pogosto vključuje v programe dela z otroki z različnimi posebnimi potrebami. Ob delu s konji se namreč kažejo številni pozitivni učink, tako na kognitivni kot duševni razvoj, in sicer pri posameznikih, ki imajo težave na področju čustvovanja, težko vzpostavljajo socialne stike, imajo nizko samopodobo, govorne težave, so slabovidni in naglušni ali pa želijo preprosto bolje spoznati sebe in spremeniti svoje vedenje ali počutje. Tajda Knez, ki ima kot specialna pedagoginja v Gaberkah pri Šoštanju registriran Terapevtsko-konjeniški Zavod Arion, pove, da njena ljubezen do konjev traja že vse življenje. »Zaradi šole sem za nekaj časa dala konje na stran, na fakulteti pa se mi je porodila želja po združitvi oseb s posebnimi potrebami s konji. »Na to temo sem napisala tudi diplomsko nalogo in zaključila izobraževanje za terapevta s pomočjo konj v Starošincah.«
Ljubezen do konjev traja že vse življenje
gibalnimi ovirami. Največ je otrok z avtizmom, motnjami vedenja pozornosti in čisto običajnih otrok in odraslih, ki si želijo spoznati delo in stik s konjem. V ospredju je individualna podpora zdravega razvoja posameznika.«
V družbi je še vedno prisoten občutek nelagodja v zvezi s tem, kako pristopiti do človeka, mu pomagati in ga sprejeti v družbo – Najpogosteje prihajajo otroci z avtizmom in motnjami vedenja, pa tudi čisto običajni mladostniki in odrasli
Žival nikoli ne obsoja, ona začuti in prenese svojo energijo na nas
Celostni pristop pri obravnavi oseb s posebnimi potrebami ter aktivnosti in terapije s pomočjo konj lahko prispevajo k višji kakovosti življenja teh otrok in odraslih. S pomočjo konja, sožitjem konja in človeka, lahko primaren pristen odnos pomaga tudi pri krepitvi samozavesti, vztrajnosti, motivaciji in izboljšavam na področju senzomotoričnega delovanja. Knezova pove, da smo ljudje velikokrat tisti, ki obsojamo in dajemo s svojo neverbalno komunikacijo občutke nelagodja, medtem ko je žival tista, ki ne obsoja, nam vrača ljubezen ter začuti in prenese svojo energijo na nas. To se zelo pozna pri vseh, ki so v stiku z živalmi, ne samo s konji.
❱
Dokazano je, da imajo konji izredno velik pozitiven vpliv ljudi.
Kot specialna pedagoginja pritrjuje, da imajo živali velik vpliv na človekovo počutje. Vplivajo namreč tudi na socialno vedenje. Kako dobro se tega zavedamo, o tem govorimo? »Mislim, da precej več kot nekoč. Pomembno za družbo je, da se posameznikom nudi pomoč, da so opaženi. Žal pa še vedno v družbo niso vključeni tako aktivno, kot bi lahko bili. Še vedno je prisoten občutek nelagodja v zvezi s tem, kako pristopiti do človeka, mu pomagati, ga sprejeti v družbo, kakšne naloge mu dati. Moj dolgoročni cilj je, da združimo sodelovanje. Najboljši učinek bo, če začnemo pri najmlajših. Gre namreč za posameznike, ki ne obsojajo. So v procesu izoblikovanja idej, vrednot in mnenj. Tako bomo tudi zrastli kot družba,« razmišlja mag. prof. socialne in inkluzivne pedagogike.
Tajda Knez: »Med različnimi oblikami psihoterapevtskega vodenja kot najsodobnejša metoda obravnave otrok zagotovo izstopa terapija s konjem. Konji morajo biti tudi izučeni za specialno jahanje in pomoč. Biti morajo primerne višine, da je terapevtu omogočen dostop do uporabnika. Biti morajo mirni, ne smejo burno reagirati na dražljaje in dogodke. Veliko je dela, da so konji sproščeni in zdravi, tako psihično kot fizično.«
Konj je žival, ki vzbuja spoštovanje, naklonjenost, občudovanje in ljubezen
Pozitivne spremembe se kažejo tako na telesnem in duševnem kot na duhovnem področju. Kako izgleda terapevtsko jahanje v praksi? »Prihajajo tako otroci iz vrtcev in šol kot otroci s posebnimi potrebami. Pri vseh zaznavam isto. Občutek sprostitve in zadovoljstva, kar je poglavitni cilj terapij. Že ko pristopijo do konja, se raznežijo in sprostijo, hkrati se v njih pokaže samozavest, pozitivna samopodoba, da obvladujejo tako mogočno in veliko žival in so slišani. Dokazano je, da imajo izredno velik pozitiven vpliv na vsakega posameznika. V prvi vrsti gre za fiziološki vidik – konji so s svojim korakom in gibanjem enakovredni naši hoji. Ko sedimo na konju in izvajamo terapije brez sedla, je gibanje, ki ga začutita naša medenica in hrbtenica enako, kot če bi hodili.
Takt gibanja je enak. Hkrati aktiviramo obe možganski polovici naenkrat, saj z vajami aktiviramo področje, ki ga želimo – socialno, kognitivno ali motorično. Ko vse povežemo v celoto, dobimo skupek stvari, ki posameznika aktivirajo, in tako poskrbimo za celostni razvoj. Na koncu smo vsi zadovoljni, saj smo usmerjeni v sprostitev in dober občutek, kar se izrazito kaže na samozavesti in samopodobi,« opiše Knezova, ki poudari, da otroci z vsakim srečanjem rastejo, se odpirajo in postajajo samozavestnejši. »Lepo je videti njihov napredek. Gre za celostno strukturo, kako spoznati konja in navezati stik z njim. Pri nas konja počešejo, skrtačijo, osedlajo, pripeljejo s pašnika ... Ne gre pa za hipoterapijo (medicinsko intervencijo), ki jo izvajajo fizioterapevti in je namenjena pacientom z gibalno nepravilnostjo. Pri nas izvajamo specialno pedagoško jahanje oziroma terapijo s pomočjo konj. Ne sprejemam otrok z
Osnova je znanje o konjih v povezavi z znanjem iz specialne pedagogike
Pri delu s konji je zelo dobrodošlo osnovno znanje o konjih. To Tajdi Knez pride zelo prav. »Veliko je treningov, ki jih izvajamo pred in po terapijah. Gre za kondicijo konj, razvoj njihove mišične mase in njihovega dobrega počutja. Zato je osnova znanje o konjih v povezavi z znanjem iz specialne pedagogike. Pri tem je zelo pomembno nabiranje izkušenj.« Koliko ur terapije potrebuje posameznik, da so učinki opazni? »Odvisno od posameznika. Nimamo čarobne palice, da bi pri vseh izboljšali stanje. Pri nekaterih ga samo vzdržujemo, da ne pride do poslabšanja. Vendar vidim, da redno obiskovanje pomaga. Zelo dobro je, če otroci s posebnimi potrebami obiskujejo terapije enkrat tedensko. Tudi starši učinke terapij opazijo. Včasih je cilj samo, da se otrok na terapiji sprosti, saj je čez dan napet in sprejema veliko dražljajev, tako da je že sprostitev odlična terapija. Je pa velik izziv financiranje terapij. Zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji tega žal še ne krije, zaradi česar se pri denarju dostikrat zatakne. V tujini je to področje precej bolje urejeno, posebno v Nemčiji in na Portugalskem. V Sloveniji še ni posluha. Prepričana sem, da bi posluh države, tudi lokalne skupnosti, zelo pomagal staršem, da v večji meri prepoznajo koristi te terapije. Za marsikaterega otroka so konji pomemben motivator pri vključitvi v terapevtski program,« še pove Knezova iz Konjeniško-terapevtskega zavoda Arion, katerega ime pomeni ''krilati konj, ki se dvigne nad težave''. 🔲
Jasmina Škarja
Gre za sprostitev in nadgrajevanje potencialov. Tako jahanje se vedno izvaja brez sedla, s terapevtskim obročem. Pri delu pomaga pomočnica terapevtka, ki prevzema vlogo vodnika konja. V prvi vrsti poskrbimo za varnost. Priporočljivo je, da starši na terapijah niso prisotni. Imamo pisarno, od koder lahko spremljajo terapijo, hkrati pa niso moteči za uporabnika. Otroci se osredotočijo na nas, konja in aktivnost. Glavno vlogo pri terapiji ima konj, ki se odziva na dražljaje. Če bo otrok nemiren, se bo tudi konj tako vedel. Konji so namreč izjemno senzibilna bitja, zato moramo paziti na njihovo psihično počutje in poskrbeti za to, da ne izgorijo, saj v veliki meri vežejo čustva nase.
MESTNA OBČINA VELENJE
Pilihov memorial
OBČINA Š O Š TA N J
Tokrat v znamenju 130-letnice slovenskih železnic – Osmi memorial po vrsti se bo 3. julija odvijal v Martinovi vasi Šmartno ob Paki – AMD Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki je ena najstarejših tovrstnih organizacij v Sloveniji, deluje pa od leta 1947. Njegovo poslanstvo je bilo vrsto let izobraževanje ljudi o tehniki, v zadnjih letih pa je to ohranjanje tehniške dediščine. V ta splet prizadevanj sodi tudi tradicionalni Pilihov memorial, ki bo v soboto, 3. julija, v Martinovi vasi ob železniški progi. Tokratni bo 8., začeli pa ga bodo ob 9. uri. V društvu so povedali, da so se z veseljem odzvali vabilu domače lokalne skupnosti, Mladinskega centra Šmartno ob Paki in Slovenskih železnic za sodelovanje pri obeležitvi 130-letnice železnice Celje–Velenje, letošnji memorial pa bodo obarvali malo drugače. Na ogled bodo postavili svoja starodobna gospodarska vozila in traktorje, saj je bilo
17
ZDRAVJE, REKREACIJA
1. julija 2021
OBČINA ŠMARTNO O B PA K I
Šmartno ob Paki pomembno okno v svet tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, od koder so vozili predvsem les. Ker so na šmarško železniško postajo včasih »furali furmani«, se jim bodo na prireditvi pridružili tudi konjeniki z vsaj dvema »gumiradloma«. Poleg tega bodo organizatorji udeležence peljali na Polzelo, kjer si bodo ogledali muzej Obermajerjevih traktorjev in zgledno obnovljen grad Komenda, seveda pa bodo zanje na široko odprli tudi vrata svojega muzeja v društvenih prostorih. Člani AMD Društvo ljudska tehnika Šmartno ob Paki zagotavljajo, da se bo do 27. decembra, ko bo praznovanje 130-letnice omenjene proge doseglo višek, okoli železnice dogajalo še marsikaj. 🔲
tp
Z E L E N A D O Ž I V E TJ A DVEH DOLIN S AV I N J S K A I N ŠALEŠKA BICIKEL BUS VAS BO DO LOGARSKE DOLINE IN NAZAJ VOZIL VSAK VIKEND V JULIJU IN AVGUSTU DVAKRAT NA DAN. NA AVTOBUS JE PRIKLJUČENA PRIKOLICA, KI OMOGOČA BREZPLAČEN PREVOZ DO 10 KOLES.
WWW.VISITSALESKA.SI
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 18
18
KRONIKA
1. julija 2021
Konec skalnim podorom pod Pustim gradom
Vroči počitniški dnevi
S sanacijo, ki bo zahtevna, specifična in otežena, bodo začeli sredi julija Milena Krstič - Planinc
Šoštanj – Na območju pod Pustim gradom, nad stanovanjskimi objekti v Šoštanju, se že več let soočajo s težavo in nevarnostjo podorov oziroma padanja kamenja, kar na stanovanjskih objektih povzroča škodo. Občina Šoštanj je zato lani pristopila k pripravi projekta za sanacijo teh podorov. Projektna rešitev zajema celotno območje strme brežine, na vzhodu med objektom Šlandrova pot 1A, na zahodu do območja opuščenega kamnoloma nad objektom Primorska cesta 3A. Širina brežine, pod katero se nahaja območje stanovanjskih stavb, znaša kar 250 metrov, višina pa 130 metrov.
Glede na dokaj omejen dostop do lokacij izvedbe ukrepov bo treba material za delo na lokacijo dostaviti večinoma ročno, z uporabo vrvne tehnike in tudi žičnice. Zaradi zahtevnosti del bodo delavci ustrezno usposobljeni za delo na višini,« pravi Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte na Občini Šoštanj. Razpis za izvedbo del so izvedli lani. Razdelili so ga v dve fazi. Ker pa so letos uspeli pridobiti sofinanciranje Ministrstva
za okolje in prostor za obe fazi, bodo dela lahko izvajali istočasno. Izvajalec del prve faze bo družba Monterra iz Jelšan, drugo fazo pa bo prevzel BAKTI, samostojni podjetnik Miha Doles iz Križ, s partnerskim podjetjem Kaskader iz Spodnje Idrije. Skupna vrednost del za obe fazi je nekaj več kot 286.000 evrov brez DDV. Ministrstvo bo iz programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnega neurja s poplavami in točo 22. in 23. junija
Območje sanacije je obsežno.
2019 sanacijo sofinanciralo z 267.000 evri. Predvidoma bodo izvajalci z deli začeli julija. Trajala bodo do konca oktobra. »V tem času bo omejen dostop do razgledne točke Pusti grad. Območje bo
❱
Skupna vrednost del znaša 286.000 evrov, ministrstvo jih bo prispevalo 267.000.
Adil Huselja varnostno ogledalo
zaprto kot gradbišče, zato prosimo javnost, da upošteva vsa potrebna navodila in opozorila izvajalcev del. Ti bodo v času izvedbe del z začasnimi varovalnimi ukrepi ščitili tudi stanovanjske objekte in seveda skrbeli za varnost vseh delavcev na terenu, zato bo gibanje na tem območju za druge omejeno.«
❱
Glede na dokaj omejen dostop bo treba material dostaviti večinoma ročno, z uporabo vrvne tehnike in žičnice.
🔲
Sanacija predvideva postavitev treh vzporedno prekrivajočih se podajno lovilnih ograj za ustavitev sklanih podorov kamenja, kjer pa postavitev teh za ustavitev padanja ne bo zadoščala, pa namestitev posamične heksagonalno pletene žične mreže neposredno po terenu. »Način izvajanja del bo specifičen in otežen zaradi težke dostopnosti hribovitega terena.
V času izvajanja del bo dostop do razgledne točke Pusti grad omejen.
Širina brežine, pod katero se nahajajo objekti, znaša 250 metrov.
POLICIJSKA kronika Kolesar se je pri padcu hudo poškodoval Velenje, 25. junija – V petek dopoldne se je na Graški Gori poškodoval 58-letni kolesar, ki je v desnem nepreglednem ovinku zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil nadzor nad kolesom. Padel je, pri tem pa utrpel hude poškodbe.
Dvakrat počilo Velenje, 26. junija – V soboto sta se v Velenju pripetili dve prometni nesreči. Prva se je zgodila na območju Ribiškega doma v Velenju, druga pa na Koroški cesti. V obeh
prometnih nesrečah so se udeleženci lažje telesno poškodovali.
Motorist padel pri cestni oviri Velenje, 27. junija – V nedeljo, nekaj pred 22. uro, je v Škalah padel motorist, ki je vozil iz smeri Plešivca. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je pri cestni oviri padel. Pri padcu se je 47-letni motorist hudo poškodoval.
Poziv voznici Velenje, 28. junija – V ponedeljek okoli 14. ure so policiste iz dežurne ambulante obvestili,
da so oskrbeli dve mlajši deklici, ki sta padli z mopedom in se lažje telesno poškodovali. Policisti so ugotovili, da sta se deklici peljali po Kidričevi cesti v Velenju, ko ju je pri Vodnikovi cesti zbila voznica večjega osebnega avtomobila sive barve. Voznica je najprej ustavila, potem pa se je s kraja odpeljala. Voznico pozivajo, da se čim prej oglasi na Policijski postaji Velenje, vse ostale, ki o prometni nesreči karkoli vedo, pa prosijo, da jih o tem obvestijo na številko 03 898 61 00, številko 113 oziroma brezplačno številko 080 1200.
Za streljanje na policiste 19 mesecev zapora Šoštanj – Petindvajsetletni Rok Majerič, ki je novembra lani v Šoštanju streljal na policiste, je na okrožnem sodišču v Celju prejšnji teden priznal krivdo. Pred sedmimi meseci je moral v pripor, ker je iz stanovanjske hiše na policijsko patruljo streljal z zračno puško, pri tem pa obstrelil policistkino nogo. Priznal je tudi, da je na še eno policijsko patruljo streljal dan prej, kar so policisti dognali šele po njegovi aretaciji. Ker je Šoštanjčan dejanja takoj priznal, je sodnica sledila predlogu tožilstva in Majeriča za očitana napada na uradno osebo obsodila na leto in sedem mesecev zapora. 🔲
Iz POLICISTOVE beležke Vrtni tat ukradel dve kili kumaric Velenje, 24. junija – V četrtek so policisti obravnavali tatvino dveh kilogramov kumaric in bambusovih stebričkov z vrta. Lastnik je zahteval kazenski pregon tatu, policisti so opravili ogled, zbrali obvestila, o ukrepih pa bodo obvestili državnega tožilca.
Kje so ga okradli? Velenje, 24. junija – V četrtek je voznik tovornega vozila velenjskim policistom
naznanil, da je bil nekje na poti iz Velike Britanije do Bevč okraden. Ostal je brez visokotlačnega čistilca, gorskega kolesa, prenosnega računalnika in kovčka z oblačili.
Glasna četrtek in petek Velenje, 24. junija – V četrtek zvečer so policisti zaradi hrupa posredovali trikrat. V enem primeru so kršitev zabeležili v poročilu dežurnega, dvakrat pa kršiteljem izrekli opozorilo. V petek, 25. junija, so opozorilo izrekli Velenjčanki, ki je preglasno praznovala rojstni dan, plačilni nalog pa napisali tudi
Velenjčanu, ki si je s preglasno glasbo dajal duška v Starem Velenju.
Nasilje v družini Velenje, Šoštanj, 26. junija – V petek so velenjski policisti obravnavali dva primera nasilja v družini. Ker je do enega primera prišlo v Bosni in Hercegovini, bodo z ugotovitvami seznanili državnega tožilca. Okoli 22. ure zvečer pa so nasilje v družini obravnavali v Šoštanju. Da bi žrtev zaščitili, so nasilnežu izrekli ukrep prepovedi približevanja.
V preteklem tednu se je zaključilo šolsko leto, ki je bilo po ocenah številnih strokovnjakov eno izmed najbolj napornih doslej. To velja tako za vse učence in dijake kot pedagoške delavce osnovnih in srednjih šol. Glavni razlog za to so bili epidemiološki ukrepi, ki so vplivali na izvedbo pouka v osnovnih in srednjih šolah. Spomladanska vrnitev v šole, ob upoštevanju preventivnih in zaščitnih ukrepov, je prinesla tako olajšanje kot marsikatero težavo, s katero so se soočali tako učitelji in profesorji kot učenci in dijaki. Zahtevno, negotovo in dolgo šolsko leto je zdaj za nami, pred nami pa so počitnice in počitniški dnevi, ki omogočajo brezskrbno in lahkotnejše preživljanje prostega časa. Prepričan sem, da so vsi veseli, od učencev in dijakov do učiteljev, profesorjev in ostalih uslužbencev, ki delo opravljajo v izobraževalnih ustanovah, pa staršev, kajti tudi njim ni bilo lahko. Zaradi šolanja na daljavo so učenci in dijaki v preteklem šolskem letu preživeli veliko časa za zasloni. Po nekaterih podatkih povprečno več kot sedem ur, saj je na daljavo potekal velik del šolskega leta. V življenju otrok in mladostnikov imajo tako računalniški monitorji kot zasloni mobilnih telefonov pomembno vlogo. V preteklem šolskem letu zaradi pouka na daljavo, sicer pa tudi zaradi preživljanja prostega časa, igranja video iger in uporabe družabnih omrežij. Zato bi bilo zelo dobro, da bi v počitniškem času računalnike in druge e-naprave spustili iz rok, jih ugasnili in preživeli čas drugače kot med šolskim letom. Predvsem bolj aktivno, z druženjem v živo, s športnimi aktivnostmi in z rekreacijo, izleti in potovanji, da bi zamenjali okolje, poizkusili in naredili nekaj, česar doslej niso, obiskali vsaj en kraj, kjer še niso bili ... Skratka, da bi zadihali bolj sproščeno, si spočili oči in se naužili svežega zraka in energije, morda našli kakšno počitniško delo, se naučili novih spretnosti in obenem še kaj zaslužili ter tako spremenili svoj vsakdan. To bi bilo dobro tako zaradi preteklega šolskega leta kot zaradi prihodnjega, ki se bo začelo s prvim septembrom. Ta hip namreč nihče nima odgovora na to, kako bo potekalo novo šolsko leto, kakšno bo epidemiološko stanje v državi in kateri ukrepi bodo uvedeni za omejitev in zajezitev epidemije covida-19. Počitniški čas omogoča in prinaša več sproščenosti in priložnosti za igrivo in razposajeno preživljanje prostega časa. To pa ne pomeni, da v tem času pozabimo na varnost in vse tiste zaščitne ukrepe, s katerimi lahko bistveno vplivamo tako na osebno varnost kot varnost našega premoženja. Uporaba čelade na kolesu ali mopedu je ena izmed osnovnih stvari. Ne glede na to, ali se odpravljamo zgolj na enodnevni izlet, vikend paket, daljše počitnice ali ostajamo doma. Prav v vseh okoljih je smotrno oziroma potrebno nameniti pozornost temu pomembnemu področju našega življenja. Če se odpravljamo od doma, je treba poskrbeti za varnost doma v času naše odsotnosti. Potovanje na izbrano lokacijo prinaša okoliščine, ki jih moramo upoštevati, če želimo priti na želeni cilj brez nevšečnosti. Od načrtovanja poti, izbire načina potovanja, previdnosti in pozornosti na vseh postankih ali na postajah in letališčih, kar velja tudi za čas počitnic. Pred potovanjem preverimo vse pogoje, opozorila o nevarnostih ali specifičnih okoliščinah, ki jih je priporočljivo upoštevati. V poletnem času se ne bomo mogli izogniti vremenskim nevšečnostim. Nadpovprečno visokim temperaturam in silovitim neurjem, ki smo jim priča tudi v teh dneh, tako pri nas kot v sosednjih državah. Na počitnicah za atraktivne posnetke ne izpostavljajmo nevarnosti – med vožnjo, ob neurju ali tveganih in adrenalinskih dejavnostih. Slava petih minut ni vredna tveganja zdravja, kaj šele življenja. Ko se odpravimo od doma, ne objavljajmo fotografij in pripisov o tem, koliko časa bomo še preživeli na počitnicah. Ob vrnitvi nas lahko pričaka neprijetno presenečenje, saj z objavami vestno sporočamo znancem in neznancem, da nas ni doma. 🔲
Obležal pod bremenom popitega Šoštanj, 27. junija – Malo pred drugo uro zjutraj je v nedeljo zaradi preveč popitega alkohola v Šoštanju obležal moški. Oskrbeli so ga reševalci.
Udarila ga je bivša Šoštanj, 27. junija – V nedeljo je v Šoštanju bivša partnerka udarila bivšega partnerja. O globi za udarec bo odločal prekrškovni organ, policisti pa so, ker je bil nasilju priča otrok, s tem seznanili CSD.
Občina Šoštanj s 1. julijem širi linije do Podkraja in nazaj Šoštanj - Občina Šoštanj je v prvih dneh letošnjega maja uvedla prevoze z brezplačnim avtobusom na relaciji Gaberke – Ravne – Lajše – Šoštanj – pokopališče Podkraj, od koder se je avtobus po polurnem postanku vračal v Gaberke. Že tistikrat so napovedovali, da bodo skušali brezplačne prevoze omogočiti tudi prebivalcem drugih šoštanjskih krajevnih skupnosti, zdaj pa to udejanjajo. S 1. julijem so uvedli še štiri dodatne linije. Avtobus, ki začenja svojo pot v Gaberkah bo do Podkraja in nazaj vozil ob ponedeljkih, ob torkih bo avtobus odpeljal iz Zavodnja preko Lajš v Šoštanj in pot nadaljeval do pokopališča, ob sredah bo prva vstopna točka v Belih Vodah, potnike pa na cilj peljal preko Florjana, Metleč in Šoštanja, ob četrtkih iz Skornega preko Pohrastnika, Metleč in Šoštanja, ob petkih pa iz Šoštanja preko Metleč, Pohrastnika in Lokovice. Avtobusi bodo na teh relacijah vozil enkrat dopoldan in enkrat popoldan med tednom. Vsi bodo imeli v Podkraju enourni postanek. 🔲
Milena Krstič - Planinc
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 19
UTRIP
1. julija 2021
19
Poslušamo, ne obsojamo, pomagamo! V času epidemije zaznali zmanjšano število klicev na SOS telefon, medtem ko se je v mesecih po epidemiji število klicev občutno povečalo, in sicer za kar 50 odstotkov – Največ klicateljic prihaja iz osrednjeslovenske regije, sledita štajerska in primorska regija Jasmina Škarja
Poslanstvo Društva SOS je nuditi pomoč in podporo osebam, predvsem ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje. Namen društva je tudi izobraževati in ozaveščati o nasilju ter o nesprejemljivosti nasilja. Svoje dejavnosti izvajajo za ljudi, ki so zaradi izkušenj z nasiljem, diskriminacijo in kršenjem človekovih pravic ogroženi in prikrajšani ter doživljajo socialno stisko. Z njimi iščejo možne rešitve, ne glede na to, ali so posamezniki člani in članice društva ali ne. Letos so začeli izvajati projekt Poslušamo, ne obsojamo, pomagamo, ki ga financira Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Vzpostavili tudi pravno svetovanje in svetovanje kriminalistke
»Z akcijo osveščanja in informiranja o oblikah pomoči Društva SOS telefona za ženske in otroke, žrtve nasilja, želimo splošno in strokovno javnost seznaniti z dostopnostjo 24-urne linije SOS telefona, ki smo jo vzpostavili v začetku letošnjega leta 2021 kot odziv na potrebo po tovrstni pomoči, ki smo jo še posebej zaznali v času razglašene epidemije covida-19,« pove koordinatorka programa SOS telefon Ajda Žumbar, mag. prof. ped. V sklopu brezplačne in anonimne 24-urne linije SOS telefona so poleg svetovanja v slovenščini vzpostavili tudi svetovanje v tujih jezikih, tj. v bosanščini, srbščini, hrvaščini, ruščini in angleščini, kar pomeni, da je tovrstna oblika pomoči tako dostopna žrtvam nasilja v družini in intimno-partnerskih odnosih tudi v različnih maternih jezikih. »Poleg tega želimo javnost seznaniti s tem, da smo na SOS telefonu vzpostavili tudi pravno svetovanje in svetovanje kriminalistke. Vsekakor pa je pomembno ljudi obvestiti, da
je svetovanje na SOS telefonu 080 11 55 za ženske in otroke dostopno na nacionalni ravni, tj. na področju celotne Republike Slovenije. Iz tega razloga smo o novih oblikah pomoči na SOS telefonu obveščali javne institucije (občine, lekarne, centre za socialno delo, veleposlaništva …) in nevladne organizacije (društva, centre, zavode …),« razloži Žumbarjeva.
doživljajo nasilje, največkrat psihično in fizično, sedanjega ali bivšega partnerja in so posledično v duševni stiski. Slednje potrebujejo pomoč predvsem v obliki informacij, umika v zatočišče, vključitve v osebno svetovanje in/ali posredovanja prijave nasilja na policijo in/ali na center za socialno delo. »Povprečna starost klicateljic je od trideset do štirideset let, vedno pogosteje pa se na nas obračajo ženske, ki so stare sedemdeset let in več in doživljajo nasilje svojih polnoletnih otrok. Ob tem največ klicateljic prihaja iz osrednjeslovenske regije, sledita štajerska in primorska regija.« Vsem, ki so se v tem prispevku našle/našli, Ajda Žumbar svetuje, da v primeru neposredne ogroženosti žrtve pokličejo policijo na interventno telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 12 00, ki nato izda povzročitelju nasilja ukrep prepovedi približevanja, ki začne veljati takoj. »Če žrtev ni neposredno ogrožena, svetujemo posredovanje prijave nasilja v družini, lahko tudi anonimne, če se prijavitelj/-ica ne želi izpostavljati, na policijo in na pristojni center za socialno delo, kjer nudijo različne oblike pomoči žrtvam (in tudi povzročiteljem) nasilja. V prijavi je pomembno, da navedemo osebne podatke družine, v kateri se dogaja nasilje, ter čim več podatkov o nasilni situaciji, ki smo jo zaznali. Če se nam žrtev nasilja v družini in intimno-partnerskih odnosih sama zaupa, je pomembno, da jo poslušamo in ji verjamemo. Vsekakor lahko žrtev nasilja vedno usmerite na SOS telefon – na brezplačno in anonimno telefonsko številko, kjer ji bo naša svetovalka prisluhnila, nudila moralno in čustveno podporo ter ji podala ustrezne informacije,« še zaključi koordinatorka programa 🔲 Ajda Žumbar.
50 odstotkov, ob tem pa tudi število posredovanih prijav nasilja v družini ter število uporabnic, žrtev nasilja, ki so potrebovale bodisi namestitev v zatočišču bodisi pomoč v obliki osebnega svetovanja in psihoterapije,« pojasni koordinatorka programa. Pove tudi, da se nanje najpogosteje obračajo ženske, ki
Kakšne posledice je pustila epidemija?
»Kot eno od posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 opažamo večjo kompleksnost težav, s katerimi se klicateljice in klicatelji obračajo na nas, saj imajo poleg izkušnje nasilja težave z duševnim zdravjem ali pa so v socialni ali ekonomski stiski. Sicer pa smo v času razglašene epidemije zaznali zmanjšano število klicev na SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, medtem ko se je v mesecih po epidemiji število klicev občutno povečalo, kar za
Ajda Žumbar
Na Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja nudijo brezplačno in anonimno svetovanje po SOS telefonu 080 11 55, 24 ur na dan, vsak dan. Svetovanje po SOS telefonu nudijo tudi v bosanskem, srbskem, hrvaškem, ruskem in angleškem jeziku, poleg tega pa sta na voljo tudi pravno svetovanje in svetovanje kriminalistke. Omogočajo brezplačno osebno svetovanje in psihoterapijo ter možnost vključitve v podporne skupine ter umik v zatočišče za ženske in otroke – žrtve nasilja.
Skozi tančice ženskega pogleda
Konec šole Včasih se koncev veselimo, včasih si želimo, da bi nekaj trajalo za vedno. Konci zapirajo vrata, začetki jih odpirajo. Od nas pa je odvisno, kako eno ali drugo situacijo sprejemamo, dojemamo. Nekaj dni nazaj smo zaprli vrata preteklemu šolskemu letu. Ne morem opisati, kako nestrpno sem odštevala dneve do konca šole. Verjetno skoraj tako kot moja šoloobvezna otroka. Tole šolsko leto je bilo strašno naporno. Seveda ni nujno, da je bilo za vsakega, a po lastni izkušnji in nekaterih pripovedih, za marsikoga ni bilo enostavno. Spremembe, ki smo jih bili deležni, niso bile pisane na kožo vsakomur. Mene je vse skupaj že tako načelo, da se nisem več slišala. Samo nekako, v želji, da vse to prebrodimo v nekem prijetnem vzdušju, sem samo brodila iz dneva v dan. Preutrujena sem s težavo ohranjala dobro voljo. Ve-
liko vsega pa je bilo zelo odvisno od mojega počutja. Po porodu ženske potrebujemo kar nekaj časa, da se »sestavimo« nazaj in jaz zagotovo nisem pričakovala, da bo moja porodniška takšna, kot je bila. In tudi danes 13 mesecev po porodu še vedno nisem jaz jaz. Zdaj, po tretjem porodu, še bolj jasno prepoznam, kdaj je moje telo čisto v neravnovesju. Zato je v tistih časih nerazumno od sebe pričakovati, da boš zmogel vse prenesti, zmogel primerno odreagirati in dojemati okolico, kot bi jo sicer. Sem zelo alternativen človek, kar pomeni, da rešitve iščem v alternativni medicini, naravnih zdravilih, duhovnosti, energijah, čuječnosti ... Kadar sem v popolnem hormonskem neravnovesju me začne boleti trtica. Tako zelo, da je tudi sedenje muka. Takrat se odpravim na bownovo terapijo, ki pomaga mojemu telesu oziroma ga spodbudi k samozdravljenju. Običajno vem, kaj je dobro zame, prepoznam energije, ki me obkrožajo, vem, kdaj kaj ni dobro zame, vodi me intuicija, telo mi sporoča, kako in kaj, a kadar mi hormoni čisto ponagajajo in ko se stopnjuje preutruje-
nost, vse to nekako izgubi na volumnu, prepoznavnosti. Se oglaša, a jaz kar zablodim v omamo utrujenosti in ji sledim, dokler ne naredim nekaj zase. In tokrat to znam. Si dovolim. In ja, ženske imamo prav zares neko genetsko blokado skozi naše prednice, ko znamo imeti slabo vest v vsakem trenutku, ko prisluhnemo sebi ali naredimo nekaj zase. Pri vsem želimo biti prisotne, vse želimo vedeti, videti, nadzirati, varovati, negovati. Notranji vzgib po skrbi in ohranitvi partnerskega odnosa ali družine je tako močan, da lahko preglasi naše intimne osebne želje in potrebe. Ali zapirate vrata ali jih odpirate, ne pozabite ob tem biti čuječi in sočutni. Dopustite si biti ranljivi, dopustite si nihanja, saj je to, sploh pri ženskah, del naravnega ciklusa, ki prinaša ogromno hormonskih sprememb, te pa se dogajajo praktično kar naprej. Vedno pa si zapomni, da je vse točno tako kot mora biti, tudi kadar ni kaj po našem okusu. 🔲
Renata P. Knez (Društvo SŽM)
Oven, 21. 3. – 20. 4.
Poudarjeni bodo odnosi z nadrejenimi in čeprav ne bo vse teklo gladko, se boste lahko zanesli na njihovo podporo. V preteklosti ste jih namreč navdušili s svojo kreativnostjo in pozitivnim odnosom do dela. Vaše ustvarjalne zamisli bodo naletele na plodna tla, s svojimi načrti pa boste navdušili tudi sodelavce. Na finančnem področju pazite le, da zaradi pretirane zapravljivosti ne boste ostali brez denarja takrat, ko ga boste najbolj potrebovali. V tem mesecu so možni večji nepričakovani izdatki, ki vas bodo res neprijetno presenetili. Poskrbite, da boste imeli nekaj denarja vedno na strani.
Bik, 21. 4. – 20. 5.
Pričakujete lahko izboljšanje čustvenega počutja, morda zato, ker boste končali partnerski ali prijateljski odnos, ki vas obremenjuje že nekaj časa. Če boste to storili, si vzemite nekaj časa za samoto in se posvetite hobijem, ki ste jih v preteklem obdobju zanemarjali. Poletje je idealen čas za njih. Spet boste prebudili svojo ustvarjalno žilico in umirili svoje misli. Začnite se ukvarjati s kakšnim športom, saj vas bo v nasprotnem primeru kmalu izdalo zdravje. Če ne boste poskrbeli tudi za zdravo prehrano, dobro fizično počutje in kondicijo, vas bodo kmalu začele pestiti želodčne težave, nabirati pa se bodo začeli tudi odvečni kilogrami.
Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.
Morda boste morali poskrbeti za enega izmed svojcev, ki bo zbolel. Morali se boste hitro prilagoditi in prevzeti nekaj odgovornosti glede zdravljenja. Pomagajte mu pri vsakdanjih obveznostih, saj ga boste s tem vsaj malo razbremenili in mu olajšali okrevanje. Vse to vas bo precej izčrpavalo, zato ne pozabite poskrbeti tudi za svoje zdravje in dobro počutje. Čeprav vam bo primanjkovalo energije in ne boste razpoloženi za kakršnekoli napore, pojdite vsaj na kakšen sprehod ali pa se v prostem času posvetite različnim tehnikam sproščanja. To vas bo umirilo in vam dalo nekaj še kako potrebne dodatne energije.
Rak, 22. 6. – 22. 7.
Prizadevali si boste za harmonične odnose v družinskem okolju. S partnerjem bosta uspešno in brez večjih trenj sproti razreševala težave in z rednimi pogovori hitro prišla do skupnih rešitev. Če imate otroke, boste z njimi bolj potrpežljivi kot v preteklosti. Pripravljeni boste prisluhniti njihovim težavam, v poletnem obdobju pa jim boste pustili tudi več svobode kot med šolskim letom. Morda si boste zaželeli več miru, zato poskrbite, da bo poletni dopust sproščujoč tudi za vas in partnerja. Če imate možnost varstva otrok, se za nekaj dni odpravita na dopust sama, saj si bosta le v tem primeru zares odpočila.
Lev, 23. 7. – 23. 8.
Zaradi prevelikega stresa in pomanjkanja počitka lahko pričakujete padec imunskega sistema. Morda se vam bodo začele pojavljati manjše zdravstvene težave. Možen je nastanek novih alergij, zato pazite na kožo in se ne izpostavljajte soncu, če to ni potrebno. V teh vročih dneh pijte veliko vode, v svoj jedilnik pa vključite tudi več sadja in zelenjave. Z zaužitjem zadostne količine vitaminov in mineralov boste okrepili svoj imunski sistem. Zaradi poletne vročine ne boste imeli veliko volje za telesno vadbo. Več motivacije za to boste imeli v jesenskem času, ko se boste po napornih poletnih mesecih počutili veliko bolje.
Devica, 24. 8. – 23. 9.
Če ste v odnosu z osebo, ki vas neprestano izziva in kritizira, se boste začeli čustveno oddaljevati od nje. Iskali boste odnose, ki temeljijo na razumevanju in vzajemni podpori. Zatekali se boste v družbo prijateljev in družinskih članov, ki vas razumejo in spoštujejo. Situacija lahko v skrajnem primeru privede do konca dolgoletnega partnerstva. Če boste odnos poskusili rešiti, pa boste končno pokazali več odločnosti in vašemu partnerju dali jasno vedeti, da mora spremeniti svoje obnašanje. V vsakem primeru se boste tokrat znali postaviti zase, kar bo pomagalo tudi pri vaši samozavesti. Sprememb pa ne pričakujte kar čez noč.
Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.
Če je vaš partner na odgovornem delovnem mestu in bo imel med poletjem manj časa za vas in družino, boste to letos veliko lažje sprejeli. V preteklih obdobjih ste se naučili, da sta vaša podpora in razumevanje ključna za vajin odnos. Stojte mu ob strani in mu večkrat pripravite kakšno presenečenje ter z romantičnimi idejami poživite vajin odnos. Prevzemite tudi večino gospodinjskih opravil in mu s tem omogočite več časa za počitek. Možno je, da boste v družini kmalu dobili naraščaj, ki bo močno spremenil življenje vseh, ki ste si blizu. Novo življenje bo vaše življenje postavilo na čisto novo raven. Veselili se boste prihodnosti.
Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.
Pred vami je čuden teden. Na finančnem področju kaže, da boste zapravljali več, kot si dejansko lahko privoščite. V nakupovalni mrzlici boste veliko denarja porabili za reči, ki jih sploh ne potrebujete. Preden boste izvedli kakršnekoli večje nakupe, počakajte na dodatni finančni priliv. Izogibajte se tudi brezglavemu kupovanju drobnarij, ki same po sebi sicer niso drage, če pa jih boste nakupili preveč naenkrat, bo denar kar kopnel. Previdni bodite tudi pri birokratskih opravkih, ki vas lahko stanejo veliko več, kot je treba, če ne boste ravnali premišljeno. Zberite vse potrebne informacije, pa se to ne bo zgodilo.
Strelec, 23. 11. – 21. 12.
Če ste samski, boste sedaj lažje kot v preteklem obdobju vzpostavili stik z osebami, ki so vam všeč. Naj vas ne bo strah zbrati poguma, da povabite na zmenek in pobliže spoznate osebo, ki jo že nekaj časa na skrivaj opazujete. Tudi če ne bosta vzpostavila ljubezenskega odnosa, bo to za vas pozitivna izkušnja, ki vas bo navdala z novo samozavestjo pri prihodnjih osvajanjih. Včasih, ko ni prave kemije, se lahko iz takih srečanj razvije dobro prijateljstvo. Zvezde vam svetujejo, da ne razmišljajte preveč o prihodnosti. Raje uživajte v poletju, saj bo hitro minilo. Zdravje bo odlično, le sklepi se bodo tu in tam uprli naporom. Bodite bolj zmerni.
Kozorog, 22. 12. – 20. 1.
Možno je, da se bo neko prijateljstvo začelo razvijati v romantični odnos. Morda se vam bo zdelo, da vas lahko prijatelj veliko bolj osreči kot sedanji partner. Če imate manjše težave v partnerskem odnosu, ki so rešljive, za zdaj raje brzdajte svoja čustva in počakajte, da se situacija umiri. Prehitro reagiranje vas lahko namreč drago stane. Vašemu prijatelju morda godi vaša pozornost in spogledljivost, nima pa nobenih namenov za resno zvezo z vami. Bodite torej previdni in raje več časa posvetite partnerju, ki vas ima zares rad in mu veliko pomenite. Trenutna kriza ima svoj razlog in vi ga predobro poznate. Ste se pripravljeni spremeniti?
Vodnar, 21. 1. – 20. 2.
Na delovnem mestu boste zbrani in motivirani, pripravljeni boste sprejeti tudi več odgovornosti. Dobri in prijateljski odnosi s sodelavci bodo močno izboljšali vašo učinkovitost. Ne bo vam vseeno, kakšno mnenje imajo sodelavci o vas, zato se boste še posebej potrudili, da se izkažete. Na vašo zagnanost bodo pozitivno vplivala tudi nova pomembna poslovna poznanstva. Morda se vam bo s temi poznanstvi odprla tudi možnost za menjavo službe, ki vam bo še bolj pisana na kožo. V vsakem primeru pa lahko kmalu pričakujete nagrado v obliki dodatnega zaslužka, kar bo pospešilo razmišljanje o večji investiciji. Ne hitite z njo.
Ribi, 21. 2. – 20. 3.
Poletne romance bodo kratkotrajne, zato se čustveno ne navežite preveč. Pazite, da ne boste vse svoje energije in časa namenili izmuzljivi osebi, ki z vami nima resnih namenov. Raje kot sanjarjenju o novi ljubezenski pravljici se posvetite službenim obveznostim, ki ste jih v zadnjem času precej zanemarili. To so opazili tudi vaši nadrejeni in če ne boste pokazali več zagnanosti in resnosti pri opravljanju delovnih nalog, bodo kmalu sledile sankcije. V prostem času se sprostite v družbi prijateljev, ki so vam res blizu. Na finančnem področju bodite bolj previdni, saj ste v zadnjem času opravili nekaj zgrešenih nakupov. Odslej dvakrat premislite, kaj sploh potrebujete.
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 20
20
TV SPORED Četrtek,
Petek,
1. julija
06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.00 15.45 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.15 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.55 00.30 00.55 01.25 01.35 01.45 01.50
04.00 08.50 09.45 11.55 14.05 15.00 18.15 20.05 21.05 21.35 22.15 00.25
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.10 11.00 12.05 12.55 13.10 14.20 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.00 22.30 23.40 00.35 01.30 02.00
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:45 11:50 12:15 12:45 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:45 22:10 22:15 23:05 23:35
Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča (I.), Ko je prišla sreča, italijanska nadaljevanka Kdo se boji slovenščine? Urbana slovenščina Danes dol, jutri gor, Resni pogovori Meja je samo nebo, 2. del dokumentarne oddaje o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Moje mnenje, Predsedovanje Svetu Evropske unije - izziv in zaveza Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Pokončna drža Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja - Vendegem Z kot Zofka, Policistka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Štiri stoletja Stare trte z mariborskega Lenta, dokumentarna oddaja Na kratko, Mreženje V Goščavi, Polži, lutkovna nanizanka Pujsa Pepa, Park dinozavrov dedija zajca Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Povodni mož, svečanost ob začetku predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU, prenos z Blejskega otoka Slovenija predseduje Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.) Štiri stoletja Stare trte z mariborskega Lenta, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
Info kanal Videotrak Poletno jutro Kam le čas beži, 65 let Štirih kovačev, jubilejni koncert Profil, Ajda Smrekar Kolesarstvo - dirka po Franciji, 6. etapa, vključitev v prenos Molitev pred plovbo, portret Joža Horvata Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija Avtomobilnost Ambienti Slovenska jazz scena: Jani Šepetavec, Primož Grašič, Miha Koren, Gregor Ftičar in Ratko Divjak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 101. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 102. del Usodni diamanti, 1. sez., 132. del Usodni diamanti, 1. sez., 133. del Dobri zdravnik, 4. sez., 18. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 6. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Usodno vino, 1. sez., 37. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 134. del Usodni diamanti, 1. sez., 135. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 7. del Dobri zdravnik, 4. sez., 19. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 8. sez., 16. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja STUDIO EVROPA: Varne počitnice med pandemijo 2860. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Ostržek Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Zoran Pevec, Pesnik iz province Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: Navihanke, Mladi Dolenjci (3) Regionalne novice Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Zoran Pevec, Pesnik iz province LEPOTE SVETA: Skandinavija, 2. del Kratek koncert: Tereza Kesovija Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
1. julija 2021
Sobota,
2. julija
06.15 06.25 07.00 09.00 10.15 10.45 11.25 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.00 15.35 15.50 16.00 16.10 16.25 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.05 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.05 00.35 01.00 01.30 01.45 01.50 01.55
04.00 10.20 12.30 13.10 13.50 15.00 17.20 18.00 19.55 21.00 22.05 00.20 01.15 02.30 03.25
06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.05 08.20 08.35 09.20 10.20 11.10 12.15 13.05 13.20 14.20 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.00 22.30 22.35 00.10 01.50 02.20
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:55 11:20 11:50 12:40 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 20:35 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50
Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko smo se vrnili Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Castellabate in Pestum, obali, kulinaričnopopotniška oddaja Štiri stoletja Stare trte z mariborskega Lenta, dokumentarna oddaja Danes dol, jutri gor, Inteligentni sesalec Stane Paliativna oskrba, dokumentarni film Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Ob reki Prisluhnimo tišini, Sijajne ideje za počitniški čas! Mostovi - Hidak Timi gre, Oblikovanje Žanov svet, Vetrovni dan Zmedi gre v Zakajzato, Čebelice Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Diamant Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Zakladnica Infodrom, poletje 2021, Prosti čas Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, V siju mesečine Bacek Jon, Vse najboljše, Timi! Vem!, kviz Športniki, Sabljanje Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Poletni pozdrav, glasbena oddaja Slovo od zelenice zgodba Francesca Tottija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Zgodbe iz kostanjevih gozdov, slovenski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
Info kanal Poletno jutro O živalih in ljudeh Na vrtu Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Mitja Okorn Kolesarstvo - dirka po Franciji, 7. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Slovenija na barikadah Svoboda v Tatrah, slovaški dokumentarni film Športno plezanje, svetovni pokal hitrostno plezanje Amundsen, koprodukcijski film Pred vrati pekla, Neapelj - v iskanju kamore, španska dokumentarna oddaja Poletni pozdrav, glasbena oddaja Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 103. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 104. del Usodni diamanti, 1. sez., 134. del Usodni diamanti, 1. sez., 135. del Dobri zdravnik, 4. sez., 19. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 7. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Usodno vino, 1. sez., 38. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 136. del Usodni diamanti, 1. sez., 137. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 8. del Dobri zdravnik, 4. sez., 20. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez. Prevarana, italijanski film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Čas za nas, Družina Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Japp Robben, A narediva gozd Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Avstralija, 2. del Kratek koncert: Tomislav Bralič in klapa Intrade Regionalne novice POP CORN: Gušti, 2003 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Japp Robben, A narediva gozd Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Nedelja,
3. julija
06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čebelice: Čarovničin dvorec 07.10 Timi gre, Poštar 07.20 Žanov svet, Raziskovalca 07.30 Kalimero, Nič ne vidim 07.40 Nejko, Nejko in makaroni 07.45 Zmedi gre v Zakajzato, Srčni Zmedi 08.00 Z kot Zofka, Gorski reševalec 08.20 Ribič Pepe, V temnem gozdu 08.45 Firbcologi 09.10 Sobotni krompir 09.50 Male sive celice, OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Križevci 10.30 Infodrom, poletje 2021, Prosti čas 10.50 Osvežilna fronta, Fetiši, oddaja za mladostnike 11.30 Koncerti za mlade, Kaj glasba pomeni?, glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Podjetno naprej, Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom 14.50 Starodavno nebo, Iskanje središča, nemško-ameriška dokumentarna serija 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dokumentarna oddaja 17.45 Free spirits - Samosvoji, Mohamad, dokumentarna oddaja 17.55 Na sončni strani, dokumentarnoinformativna oddaja 18.30 Ozare 18.35 Vrtne prigode, Spet na vrtu 1. del 18.50 Pujsa Pepa, Vlak dedija pujsa hiti na pomoč 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 2. del 21.20 Kdo je bila princesa Diana zgodba o rodbini Spencer, britanska dokumentarna oddaja 22.05 Poročila 22.15 Šport 22.25 Vreme 22.30 Genij, ameriško-angleški film 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.00 Sobotni Dnevnikov izbor 01.10 Utrip 01.25 Šport 01.30 Vreme 01.35 Napovedujemo
04.00 07.00 08.10 11.10
01.15 02.15
Info kanal Najboljše jutro Spomini, Albin Pibernik Danes dol, jutri gor, Županja hoče Anji podtakniti Nandija Avtomobilnost Povodni mož, svečanost ob začetku predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU, posnetek z Blejskega otoka Slovenija predseduje Kolesarstvo - dirka po Franciji, 8. etapa Po etapi, analiza dirke po Franciji Milan Kučan, portret Športno plezanje, svetovni pokal težavnostno plezanje Simfonična ekstaza, posnetek koncerta Videotrak Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.30 10.15 11.05 12.00 13.00 13.15 14.35 14.50 15.20 15.50 16.20 18.00 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.25 02.15
24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Peter Pan, ris. Mia in jaz, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 48. del Betty v New Yorku, 1. sez., 49. del Delovna akcija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Naš avto, slovenski film Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Vse, prav vse, ameriški film Ugrabljeni, ameriški film Pavza!
8:30
Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Župan z vami: Bojan Borovnik, mag., župan Občine Mislinja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 52 Festival narodnozabavne glasbe Števerjan 1996, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Milan Vincetič, Golobar Videostrani, obvestila Napovedujemo Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Ostržek Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Admiral Mahič, Morskemu valu sem pripovedoval Dotiki gora: Lubnik Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Wasan Shire, Kaj so storili včeraj popoldne 4. revija zmagovalcev narodnozabavnih festivalov 2019-2020 Popotniške razglednice: Avstralija, 2. del Kratek koncert: Tomislav Bralič in klapa Intrade Koncert ob 40-letnici Glasbene šole Risto Savin Žalec, 1997, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
12.00 12.45 13.50 15.00 17.20 18.00 20.00 23.05
8:55 9:00 9:40 10:40 12:10 12:35 13:10 14:25 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:30 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:20 20:25 21:40 22:15 22:40 23:05 23:35
Ponedeljek,
4. julija
07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.50 09.00 09.15 09.25 09.40 10.00 11.55 12.45 13.00 13.25 14.35 15.15 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.45 21.55 22.05 22.10 23.50 00.15 00.40 01.00 01.10 01.25 01.30 01.35
Ava, Riko, Teo, Čudežna svetilka Mandi, Navodila Niko, Jadranje Timi gre, Balon Trala trali, Skriti odmev Zajček Belko, Prvič, ko sem se kopal v peneči kopeli, Bratca, Predstava Nejko, Nejkova zbirka Pujsa Pepa, Vožnja z vlakom A veš, koliko te imam rad, Zajčji rep Knjiga o džungli, Bivola Simon, Zmaga Kalimero, SuperValentinček Šola za pošasti, Pošastni ljubljenček, , 1. sezona Nejko, Magnum, najboljši rak Tib in Tamtam, Nepričakovani gost Vrtne prigode, Milo za drago Bacek Jon, Zimsko veselje Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Kuhinjski tat Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Lilija Sveta maša, prenos iz Gornjega Gradu Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Michal iz Poljske Prvi dnevnik, šport, vreme Poletni pozdrav, glasbena oddaja Na lepše Ženske tečejo, češki film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po zahodni italijanski, Neapelj, obali, kulinarično-popotniška oddaja Šola za pošasti, Žabica Frfra in Cufek, Cirkus Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Midva, britanska nadaljevanka Intervju, dr. Martin Previšić Poročila Šport Vreme Stoletje sanj, dokumentarni film Za lahko noč: Simfonični orkester RTV Slovenija, Elena Dobravec, Ljuben Dimkaroski, Urban Stanič in Irena Yebuah Tiran Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Napovedujemo
04.00 Info kanal 07.00 Mozartine 08.10 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS, 2. del 08.50 Danes dol, jutri gor, Kar te ne ubije, te krepi 09.20 Danes dol, jutri gor, Pozimi pa rožice ne cveto 09.50 Danes dol, jutri gor, Resni pogovori 10.20 Danes dol, jutri gor, Inteligentni sesalec Stane 11.05 Kingston - 15 let z vami, veliki jubilejni koncert z gosti 13.50 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 9. etapa, vključitev v prenos 17.50 Po etapi, analiza dirke po Franciji 18.25 Ambienti 20.00 Starodavno nebo, Naš položaj v vesolju 21.00 Žrebanje Lota 21.05 Umori na podeželju (XXI.), Želo smrti 22.50 Zvezdana 23.50 Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 2. del 01.15 Videotrak 02.10 Info kanal
5. julija
06.30 06.45 07.00 09.00 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.15 16.00 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.45
01.15 01.40 02.10 02.20 02.30 02.35
24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. Viking Viki, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Peter Pan, ris. Heidi, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 50. del Betty v New Yorku, 1. sez., 51. del Betty v New Yorku, 1. sez., 52. del Pavza! Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Medvedji slapovi, ameriški film Vse, prav vse, ameriški film Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Misija: Nemogoče - Protokol Duh, ameriški film 00.05 Še en srečen dan, ameriški film 02.15 Pavza!
8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:40 11:40 12:10 13:40 14:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:15 18:35 18:40 19:20 19:55 20:00 21:00 21.05 22:35 23:15 23:45
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2860. VTV magazin Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna STUDIO EVROPA: Varne počitnice med pandemijo Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Festival narodnozabavne glasbe Števerjan 1996, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 25 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Zoran Pevec, Pesnik iz province IZBRANO IZ ARHIVA: Čas za nas, Družina Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: Navihanke, Mladi Dolenjci (3) Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Japp Robben, A narediva gozd Jutranji pogovori 2 Koncert ob 40-letnici Glasbene šole Risto Savin Žalec, 1997, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Utrip Zrcalo tedna Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko si mislil, da imam ljubimca Obzorja duha, Kaj naj ti podarim v sveti noči? Danes dol, jutri gor, Komanda mora bit' Narejeno v Kjotu Intervju, dr. Martin Previšić Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Sinovi tundre Rojaki, oddaja o zamejcih Dober dan, Koroška Timi gre, Kamionček Žanov svet, Rega Kozmo (III.), Rešimo gozd, belgijska otroška nanizanka Poročila ob petih Šport Vreme Sledi, Orgle - inštrument za dušo, dokumentarna oddaja Mandi, Avtodom Pujsa Pepa, Konjiček Kopitljaček Simon, Bratranec Nejko, Nejko in hlače za srečo Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Wisting, koprodukcijska nadaljevanka Glasbeni večer: Koncert simfoničnega cikla SNG Maribor in Festivala Maribor, Zborovska fantazija (A. Lajovic in L. van Beethoven) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
04.00 Info kanal 10.50 Poletno jutro 13.00 Prisluhnimo tišini, Sluh rehabilitiramo s tem, da ga ojačamo! 13.30 Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude, posnetek prireditve iz ljubljanskih Križank 15.20 Alejandra, dokumentarni portret 16.35 Ljudje in zemlja 17.25 #Zelena generacija/Young Village Folk, Michal iz Poljske 17.55 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka 21.05 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu (II.), britanska dokumentarna serija 22.00 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka 23.15 Circom Regional, Otroški direndaj v domu za ostarele, koprodukcijska dokumentarna oddaja 00.20 Videotrak 01.20 Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.50 08.05 08.55
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 08.05 08.25 08.50 09.10 09.25 09.50 10.40 11.30 12.20 12.50 13.05 14.15 14.30 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30
Torek,
09.55 10.45 11.45 12.35 12.50 14.00 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 22.30 23.40 00.35 01.30 02.00
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 105. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 106. del Usodni diamanti, 1. sez., 136. del Usodni diamanti, 1. sez., 137. del Dobri zdravnik, 4. sez., 20. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 39. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 8. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 138. del Usodni diamanti, 1. sez., 139. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 14. sez., 1. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 1. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
6. julija
06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 10.50 11.20 11.50 13.00 13.15 13.20 13.25 14.30 15.00 15.40 15.50 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.05 00.55 01.20 01.50 02.05 02.10 02.15
04.00 10.40 12.50 13.30 15.00 18.10 20.05 21.00 21.40 22.45 23.10 00.15 01.15 04.00
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.55 08.20 08.35 09.25 10.25 11.15 12.15 13.10 13.25 14.40 16.30 17.00 17.55 18.45 18.50 18.55 20.00 21.15 22.15 22.45 00.00 00.55 01.50 02.20
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 20:35 21:00 21:05 21:45 21:50 22:35 22:40 23:30 23:55
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2860. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice LEPOTE SVETA: Skandinavija, 3. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ferida Duraković, Književnost v hotelu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob razglasitvi samostojne Slovenije, dokumentarni zapis IZBRANO IZ ARHIVA: Rekonstrukcija pobega vojaškega helikopterja Gazela, 1998 Regionalne novice Večer z Ditko in Ferijem Lainščkom Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ferida Duraković, Književnost v hotelu IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 1 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Sreda,
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:50 11:10 11.35 12.05 12:55 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 20:30 20:50 22:05 22:10 22.15 23:05 23:35
Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko sva vedela (skoraj) samo midva, italijanska nadaljevanka, 2. sezona Opus, Dermota in Plečnik Danes dol, jutri gor, Danes na zdravje, jutri na zdravljenje!, slovenska nanizanka Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Pragmatična politika, ameriška nadaljevanka, 6. sezona Duhovni utrip, V siju mesečine Potepanja - Barangolasok Timi gre, Zvonček Simon, Superzajec Šola za pošasti, Presenečenje Žanov svet, Barve Nejko, Uročeni hladilnik Kozmo (III.), Lov na duhove Poročila ob petih Šport Vreme Free spirits - Samosvoji, Luka, Mokul, Juan, dokumentarna oddaja Pujsa Pepa, Izgubljeni ključi Tib in Tamtam, Odhod Bacek Jon, Zimsko veselje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (III.) Korenine trgovanja s spolnostjo, finska dokumentarna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Zoran Dernovšek Raketka Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
Info kanal Poletno jutro Alpe-Donava-Jadran Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 2. del Kolesarstvo - dirka po Franciji, 10. etapa Bod en - bodi Jean Vodaine, dokumentarni portret Vodni baroni, francoska dokumentarna oddaja Naj muzika igra Tomaž Domicelj, Naj muzika igra; Tomaž Domicelj Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka Kaj govoriš? So vakeres? Bombaž - zgodba o novodobnem suženjstvu, francoska dokumentarna oddaja Videotrak Info kanal Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 107. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 108. del Usodni diamanti, 1. sez., 138. del Usodni diamanti, 1. sez., 139. del Usodno vino, 1. sez., 40. del TV prodaja Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Gorski zdravnik, 14. sez., 1. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 140. del Usodni diamanti, 1. sez., 141. del Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 9. del Vedno tvoja, 3. sez., 1. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 2. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Ob razglasitvi samostojne Slovenije, dokumentarni zapis IZBRANO IZ ARHIVA: Rekonstrukcija pobega vojaškega helikopterja Gazela, 1998 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Podvratnik, Pikin festival Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2861. VTV magazin Dotiki gora: Olševa 4. revija zmagovalcev narodnozabavnih festivalov 2019-2020 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Andrej Podvratnik, Pikin festival Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
7. julija
06.15 06.25 07.00 09.00 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.35 15.00 15.30 15.50 16.00 16.05 16.10 16.20 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.40 00.20 00.45 01.15 01.25 01.35 01.40
Kultura Odmevi Poletno jutro Prišla je sreča ( II.), Ko se nama je utrgalo Free spirits - Samosvoji, Luka, Mokul, Juan, dokumentarna oddaja Danes dol, jutri gor, Mojca in njena dediščina, slovenska nanizanka Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija Slovenija - 30, Dosežki v znanosti Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (VI.), Velika goba Obrazi naših rojakov, Štefan Kramer, Brigitte Neuwersch Pod drobnogledom - Nagyito alatt, A járványok kultúrtörténete / Zgodovina epidemij TV-izložba Timi gre, Traktor Simon, Nočem v šolo Šola za pošasti, Najboljši prijatelji Žanov svet, Hrana Mulčki, Predvolilni boj Zombi Lars, Označimo tujce, norveška otroška nadaljevanka Poročila ob petih Šport Vreme Kostarika, Biodiverziteta v tropskem gozdu, dokumentarni film 50 knjig, ki so nas napisale, Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh Pujsa Pepa, Juretov novi dinozaver Slastne medvedje zgodbe, Prigrizek Slastni medvedji recepti Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Referendum 2021 Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, Marjan Ogorevc Kostarika, Biodiverziteta v tropskem gozdu, dokumentarni film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo
04.00 Info kanal 10.30 Poletno jutro 12.45 Ginovo potepanje po zahodni italijanski Neapelj, obali, kulinarično-popotniška oddaja 13.30 Vikend paket 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji 11. etapa, vključitev v prenos 18.20 IOtok, dokumentarni film 20.00 Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe - Horowitz v Moskvi, nemška glasbena dokumentarna oddaja 20.55 Žrebanje Lota 21.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Edward Clug 21.55 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, japonska nadaljevanka 22.45 Prgišče žalosti, dokumentarna oddaja 00.45 Info kanal
06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.55 08.10 09.00 10.00 10.50 11.55 12.50 13.05 14.05 15.15 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.20 22.50 00.05 01.00 01.55 02.25
8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:20 18:50 18:55 19:20 19:25 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 22:30 23:20 23:50
24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kravica Liska, ris. Tri mucke, ris. Grozni Gašper, ris. Vaše zdravje, naša skrb Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 109. del Solze v raju, 1. sez., 1. del Usodni diamanti, 1. sez., 140. del Usodni diamanti, 1. sez., 141. del Vedno tvoja, 3. sez., 1. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 41. del Sanjski moški Hrvaške, 2. sez. Ljubezen na vasi, 3. sez., 9. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 142. del Usodni diamanti, 1. sez., 143. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 3. sez., 10. del Vedno tvoja, 3. sez., 2. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Nepremagljivi dvojec, 9. sez., 3. del Gasilci v Chicagu, 4. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2861. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice ROBO TV 26 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Magda Šalamon, Ogrnjena svetloba Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Zaščitimo se pred soncem Regionalne novice POP CORN: Tinkara Kovač, Bepop, 2003 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Magda Šalamon, Ogrnjena svetloba Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 21
SARASKINA LJUDMILA: Dostojevski
od – Odrasli 929 – Biografije Vir: povzeto po https://www. bukla.si/knjigarna/biografije-inspomini/dostojevski.html Veliki ruski klasik, ki velja po nekaterih ocenah za najboljšega pisatelja sploh, je v tej obsežni biografiji ruske literarne zgodovinarke in biografinje prvič obravnavan celovito, z najnovejšimi spoznanji in izvirnimi
STOJKO TONE: Naša jeza je brezmejna
VELENJE Četrtek, 1. 7.
od – Odrasli 77 – Fotografija
Tone Stojko je veliko več kot fotografski kronist nekega časa v žarišču političnega dogajanja. Naj navedem dva dokaza. Počakajmo z revolucijo, dokler ne pride Stojko je Mladen Dolar naslovil svoj predgovor k
17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Mandibule, komedija (na voljo do 31. 8.) 18.00-19.30 Škalsko jezero, nasproti golf igrišča (pod stadionom) Škalsko jezero in zgodbe potopljene vasi, voden sprehod z animacijami (Degustacija lokalnih zgodb)
Petek, 2. 7. 18.00 Pri POŠ Vinska Gora Lisička Zvitorepka, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje (Leteče lutke) 17.00 Pred Gasilskim domom Škale Škalska pravljica: odprtje dveh razstav (Dr. Krajnc, likovna dela otrok), pogovor o rodovnikih
Sobota, 3. 7. 8.00
uvidi v pisateljevo življenje. Doslej so se namreč njegovi biografi posvečali posameznim vidikom ali obdobjem, celovit življenjepis izpod peresa avtorice Saraskine pa zajema pisateljevo življenje od mladosti do smrti, pri čemer ustvarjanje in življenje postavi v družbeni kontekst ter poskuša orisati tudi notranjo biografijo Dostojevskega, ki je po svoje celo vznemirljivejša od zunanje. Biografinji je uspelo prepričljivo predstaviti tisto, kar je pri Dostojevskem bistveno: njegov notranji žar in strast, ki sta ga gnala čez rob pri prizadevanju, da bi se dokopal do samega bistva, in vplivala na dramatičnost njegovega življenja.
tej knjigi, ki nosi podnaslov Demonstracije 1968–2020. V njem med drugim zgodovino demonstracij v povojni Sloveniji in tudi širše v Jugoslaviji razporedi na dve obdobji: na čas, preden jih je začel beležiti Stojko, in čas odtlej in poslej. Monografija fotografij je potovanje od študentskih demonstracij iz leta 1968 do aktualnega, s pandemijo zaznamovanega upora iz preteklega leta. Ne le v Sloveniji, temveč tudi v nekdanji Jugoslaviji in v srednji Evropi. Ob fotografijah so v knjigi tudi krajši eseji znanih slovenskih avtorjev: od Mladena Dolarja, Rudija Rizmana in Vlada Miheljaka do Ervina Hladnika Milharčiča in Alija Žerdina. 🔲
KINO spored JAZ, DANIEL BLAKE
DUŠA
I, Daniel Blake, drama, 100 min (VB, Francija, Belgija) Režiser: Ken Loach Igrajo: Dave Johns, Hayley Squires, Sharon Percy, Briana Shann, Dylan McKiernan, Natalie Ann Jamieson, Mark Burns, Colin Coombs, Harriet Ghost, Stephen Halliday, Bryn Jones Petek, 2. 7., ob 20. uri
Soul, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 96 min (ZDA) Režija: Pete Docter, Kemp Powers Igrajo: Jamie Foxx, Tina Fey, Quest Love Nedelja, 4. 7., ob 16. uri
VARUJ MI ŽENO Hitman's Wife's Bodyguard, komična kriminalka, 116 min (ZDA) Režija: Patrick Hughes Igrajo: Ryan Reynolds, Salma Hayek, Frank Grillo, Samuel L. Jackson, Morgan Freeman Sobota, 3. 7., ob 20. uri
CITY CENTER Celje
21
PRIREDITVE
1. julija 2021
DEŽELA NOMADOV
Ploščad pred Centrom Nova Poletna zeliščna osvežitev, spremljevalni program Društva zeliščarjev Velenje na tržnici 9.00-12.00 Pred domačijo Lamperček, Črnova 1 Najdi bisere škrata Bisera v Vinski Gori (Degustacija lokalnih zgodb) 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Druženje pod zvezdami Graška Gora, 17. junija – Na čudovit poletni večer so se na Graški Gori v preddverju gostilne Plazl zbrali ljubitelji pisane besede, da ponovno oživijo zadnje leto zamrlo druženje. Prireditev, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Graška Gora, je vodil častni član društva, Martin Pustatičnik. Tokratna tema je bila namenjena spominu na 140-letnico smrti Josipa Jurčiča, ki je napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Martin nas je popeljal skozi pisateljeva dela in njegovo življenje, Graškogorski fantje pa so prepevali pesmi o vaškem življenju
Škratje s Krasa, glasbena pravljica Zavoda Škrateljc (Sobotne lutkarije) 10.00-22.00 Velenjska plaža Pljusk na Velenjski plaži 2021 11.00-21.00 Vista Beach Food Festival 17.00 Pred Gasilskim domom Škale Škalska pravljica: tradicionalno srečanje preseljenih Škalčanov, gost: Jože Krajnc 17.00-18.00 Titov trg, mestno središče Parada uniformiranih rudarjev ob dnevu rudarjev Mestni stadion 60. skok čez kožo 20.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Yani Pearl in Martin Martin, kitara, flavta in vokal, koncert (PKP)
Nedelja, 4. 7. 9.00-11.00 Šaleški grad Dan odprtih vrat in spremljevalni program (Degustacija lokalnih zgodb) 10.00-18.00 Vista, Vila Čira-čara Gusarske vragolije, ustvarjalnica in ogled Pikine vile 10.00-12.00 Grajski park Velenjskega gradu V grajskem vrtu z grajsko gospodo (Degustacija lokalnih zgodb)
10.00-22.00 Velenjska plaža Pljusk na Velenjski plaži 2021 11.00-21.00 Vista Beach Food Festival 11.00 Središče Šentilja, Arnače 2 (Ne)znani Šentilj pri Velenju, vodenje (Degustacija lokalnih zgodb) 16.00 Grilova domačija Poletje na Grilovi domačiji, tradicionalna etnološka prireditev
Ponedeljek, 5. 7. 7.00-13.00 Kreativni center ČUK, Stari trg 11 Krvodajalska akcija, obvezna najava 9.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Sočutni pohod, darilo življenja – Slovensko društvo Hospic, OE Velenje, sprehod 21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Fotograf, romantična drama (Zvezde pod zvezdami)
Torkove igrarije: Društvo šaleških likovnikov 18.00 Pri POŠ Škale Medvedek in Zlatolaska, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje (Leteče lutke) 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Večno samska, monokomedija Špas teatra s Tino Gorenjak (PKP)
Sreda, 7. 7. 7.00-13.00 Kreativni center ČUK, Stari trg 11 Krvodajalska akcija, obvezna najava 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Poletna pravljična joga 19.00 Galerija Velenje Na limonadi s Petrom Marinškom, pogovor
Torek, 6. 7. 7.00-13.00 Kreativni center ČUK, Stari trg 11 Krvodajalska akcija, obvezna najava 9.00-11.00 Grilova domačija, Lipje Postani zeliščar za en dopoldan (Degustacija lokalnih zgodb) 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
ŠOŠTANJ Ponedeljek, 5. 7. 12.00-18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 14.00 Center starejšim Zimzelen Topolšica Bralna čajanka
Na Graški Gori so se družili ob pesmi in poeziji.
in »pripravili« zgodbo Krjavlja, osebe iz Jurčičevega romana. Franc in Hermina Šegovc sta zapela pesem Kam le čas beži, Graškogorski fantje pa pesem Čebelar. Obe pesmi so poklonili Martinu Pustatičniku, ki je bil lani star 80 let. Zanimivo prireditev so obiskali gostje iz občine Slovenj Gradec. Predsednik Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo Slovenj Gradec Mihael Šuler je dejal, da so se društva na vasi v tem času po koroni zelo dobro
odzvala in takoj začela organizirati prireditve, kar z veseljem spremlja in podpira, če je treba, pa tudi pomaga. Franjo Murko pa je dejal, da so take vaške večere prirejali že pred 200 leti in da so sedaj po teh lanskih korona časih še posebej dobrodošli. Z njimi so se strinjali še ostali gostje, pisatelj Niko R. Kolar in Franc Šegovc z ženo Hermino, ki nas je razveselil z nekaj pesmimi ansambla Štirje Kovači. Predsednik Kulturnega društva Graška Gora
Drago Plazl, dolgoletni organizator prireditve Graška Gora poje in igra, je ob koncu dejal, da je vesel, da se kultura vrača v stare tirnice. Lansko leto je prireditev na Graški Gori zaradi korone odpadla, priprave za letošnjo pa še niso stekle v taki obliki, kot bi morale, saj so razmere še vedno negotove. Vendar je prepričan, da bodo program uspeli izvesti vsaj v okrnjeni obliki. 🔲
Marija Skrt
Nomadland, drama, 108 min (ZDA) Režija: Chloé Zhao Igrajo: Frances McDormand, David Strathairn, Linda May, Swankie, Bob Wells Nedelja, 4. 7., ob 20. uri
FOTOGRAF Photograph, romantična rama, 110 min (Indija, Nemčija, ZDA) Režija: Ritesh Batra Igrajo: Nawazuddin Siddiqui, Sanya Malhotra idr. Ponedeljek, 5. 7., ob 21.30
• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.
Lunine mene
2.
julija, ob 9:24, zadnji krajec
Dame in gospodje, Radio Velenje.
107,8 MHz
MEDOBČINSKI ODBOR STRANKE NAŠA DEŽELA, VLJUDNO VABI 8. JULIJA 2021, OB 18. URI, V VILO BIANCO NA PREDSTAVITEV PROGRAMA IN RAZPRAVO ZA VSE OBČANE.
www.nasadezela.si
kontakt za področje Savinjsko-Šaleške regije: Janja Praznik, 041 669 517
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
1. julija 2021
Nagradna križanka - Šaleški teniški klub
RADIO VELENJE
24 ur
Teniški turnir za profesionalce VELENJE OPEN 2021 od 4. do 11. julija 2021 z nagradnim skladom 25.000 USD. Prijavljenih je več kot 250 igralcev z vsega sveta. Vabljeni na ogled tekem. Generalni sponzor: MO Velenje in Teniška zveza Slovenije Ostali sponzorji: DBSS, Andrejc, Gume Živic, Holistic Medical. Link do turnirja: https://www.itftennis.com/ en/tournament/m25-velenje/ slo/2021/m-itf-slo-01a-2021/ Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 12. julija 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Športni park Jezero«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade (športna majica, ura tenisa, ura fitnesa). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti.
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.
Apple obupuje nad iPhone 12 mini V prvi polovici novembra 2020 je podjetje Apple najavilo globalno razpoložljivost pametnih mobilnih telefonov družine iPhone 12, in sicer iPhone 12, iPhone 12 Pro, iPhone 12 mini in iPhone 12 Pro Max. Vsi novinci zagotavljajo super hiter mobilni prenos podatkov v mobilnem omrežju 5G. Med vsemi pa je precej pozornosti pritegnil najmanjši med vsemi, in sicer iPhone 12 mini. iPhone 12 mini je opremljen z zaslonom OLED s 13 , 7 - c e n t i metrsko diagonalo in je večji od tistega, s katerim je opremljen 2020 iPhone SE, a še vedno dovolj kompakten, da zlahka zleze v žep. Pri podjetju Apple trdijo, da je iPhone 12 mini celo najmanjši pametni mobilni telefon s podporo mobilnemu omrežju 5G. Celoto združuje mobilni procesor Apple A14 Bionic, ki je kar 15 odstotkov zmogljivejši od modela A13. A kot kaže, je začetno navdušenje povsem usahnilo. Glede na podatke, ki jih je javnosti posredoval spletni portal TrendForce, je podjetje Apple ustavilo njegovo proizvodnjo, in to precej prej kot sprva načrtovano. Glavni razlog za to je pričakovano nadpovprečno nizko povpraševanje po novosti. Če se bodo govorice izkazale za resnične, je le še
vprašanje časa, kdaj bo iPhone 12 mini umaknjen s prodajnih polic trgovin.
Novi Windows 11 Na svetovnem spletu se govori o novem operacijskem sistemu Windows 11. Tega je Microsoft namreč javnosti predstavil v okviru nedavne konference Build 2021. Novi operacijski sistem najbolj izstopa po povsem prenovljenem grafičnem vmesniku. Za namestitev ne bomo potrebovali zmogljivega računalnika. Za to bo treba imeti račuanlnik z vsaj gigaherčnim 64-bitnim proce-
ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. do 27. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. do 27. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (z nami Irena Irman Grčar, dr. med., spec. oftalm. specialistka za očesne bolezni in motnje vida, očesna kirurginja – tema pa poletna zaščita oči); 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 2. julija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 3. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 4. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 5. julija
KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 21. do 27. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
sorjem in dvema procesorskima jedroma, 4 GB pomnilnika in 64 GB prostora za shranjevanje podatkov. Poleg tega bo treba imeti še grafično kartico, združljivo s knjižnico DirectX 12 in gonilniki WDDM 2.0, ter zaslon ločljivosti 720p, z diagonalo 9-palcev in 8-bitno barvno paleto. Podjetje Microsoft je nedavno potrdilo, da bodo Windows 11 brezplačno prejeli uporabniki licenčnega operacijskega sistema Windows 10. Lastniki operacijskih sistemov Windows 7 in 8.1 ne bodo upravičeni do nadgradnje, saj niso izkoristili brezplačne nadgradnje na Windows 10.
ČETRTEK, 1. julija
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 21. do 27. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 podjetniški kotiček); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 6. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 7. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 23
23
OBVEŠČEVALEC
1. julija 2021
mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)
NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RAZNO PLASTIČNO CISTERNO od kurilnega olja (1000 l ), prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 405 737. ŠKROPILNICO na kolesih, več vrst
žganja in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874. ELEKTRIČNE ŠKARJE, stare 2 leti, za rezanje žive meje, prodam. Gsm: 041 686 143.
NEPREMIČNINE GARAŽO v Velenju, kupim. Prednost ima lokacija v Šaleku (Selo). Gsm: 041 517 248
ŽIVALI MLADIČE NEMŠKIH OVČARJEV, brez rodovnika, prodam. So cepljeni in čipirani. GSM: 070 469 328.
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO – Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
V soboto, 3. 7. in nedeljo, 4. 7. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 588 24 79 Zdravstvena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, 3325 Šoštanj. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00
od 2. 7. do 8. 7. - 2. julija 1920 je v švicarskem Glionu umrl poslanec, politik in gospodarstvenik Mihael Vošnjak. Rojen je bil 18. septembra 1837 v Šoštanju; - 2. julija 1946 se je rodil kulturni delavec, literat, svetovni popotnik in politik dr. Borut Korun iz Velenja; - 2. julija 1975 se je v sredo ob 15.30 na UKV področju na frekvenci 88,9 megaherzov prvič oglasila radijska postaja Velenje. Danes lahko Radio Velenje od 15. maja 2021 naprej poslušate cel dan, na frekvenci 107,80 megaherzov; - 3. malega srpana 1955 je bila v Velenju otvoritev stadiona Ob jezeru. V upravljanje športnemu društvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren. Po svečani otvoritvi je bila odigrana nogometna tekma med moštvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domačega Rudarja, ki so jo dobili gostje, z rezultatom 3 : 1; - 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine; - v Velenju je bil 3. julija leta 1976 cilj 8. etape kolesarske dir-
ke Po Jugoslaviji; - 3. julija 1984 so v Velenju svečano odprli novo pošto; - 3. julija 1999 so globoko pod zemljo, v jami Škale, v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovništva; - 4. julija 1944 je v Poljčanah umrl pedagog in funkcionar Ivan Koropec. Od leta 1899 do leta 1918 je poučeval v Šoštanju, v šolskem letu 1918/1919 pa je bil imenovan za nadučitelja v Velenju. Med letoma 1901 in 1919 je bil predsednik Šaleškega učiteljskega društva. Leta 1911 je postal ravnatelj šoštanjske Hranilnice in posojilnice, v letih 1904 do 1914 pa je bil prvi predsednik Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva v Šoštanju. Rojen je bil 12. decembra leta 1873 v Studenicah pri Poljčanah; - 4. julija 1967 se je ob Velenjskem jezeru odvil slovenski izseljenski piknik, Velenje pa je dobilo svojo turistično zastavo, ki jo je narisala Tatjana Lužnik - Šmid; - 4. julija 1975 je bilo na Trebeliškem pri Velenju prvo tekmovanje v motokrosu; - 5. julija 2012 je umrl duhovnik in dekan Marijan Kuk, ki je bil kar 47 let duhovnik pri sv. Martinu v Velenju. Rojen je bil 12. septembra 1927 v Gabrovljah pri Slovenskih Konjicah; - 5. julija 1947 se je v Zavodnju nad Šoštanjem rodil Ferdo Kavčnik, ki je kljub izredni širini ostal študent filozofije, pesnik, pisatelj in esejist, ki v času svojega življenja ni uspel ničesar objaviti. Skoraj večino svoje-
Mihael Vošnjak (Arhiv Muzeja Velenje) ga precej nesrečnega življenja je preživel na Kaučelovi dimnici v Zavodnju, ki danes velja za najjužnejšo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru. Umrl je 25. avgusta 1986; - 5. julija 1998 je Katarina Srebotnik zmagala na mladinskem teniškem Grand Slam turnirju v Wimbledonu; - 6. julija 1923 je bil v Mozirju rojen slovenski kipar in industrijski oblikovalec Ciril Cesar iz Velenja; - 6. julija 1986 so v Pesju dobili nov Dom krajanov in gasilski dom; - 7. julija 1907 se je v Sežani rodila pedagoginja, kulturna delavka in gledališka ustvarjalka Boža Kmecl. Kot osnovnošolska učiteljica je bila od leta 1945 zaposlena v Velenju, kjer je na glasbeni šoli učila tudi klavir in violino. Organizirala in vodila je številne otroške, ženske in moške pevske zbore, s katerimi se je udeleževala tudi regijskih zborovskih tekmovanj. Bila je začetnica lutkarstva v Velenju,
GIBANJE prebivalstva _
v kronotermu IŠČemo nove SoDeLAvCe V Kronotermu smo specialisti za tihe toplotne črpalke. Družinsko in razvojno naravnano podjetje razvija toplotne črpalke že od leta 1976. Ekipa šteje 80 članov, skupaj z zunanjimi sodelavci pa nas je preko 100. Navdušeni smo nad novimi tehnologijami, ki jih poskušamo vpeljati v naše toplotne črpalke in tako narediti čim bolj prijazno uporabniško izkušnjo.
Zaposlimo delavce v proizvodnji toplotnih črpalk (m/ž) Zahtevana znanja: •
IV. ali V. stopnja tehnične izobrazbe.
•
Vozniški izpit B kategorije.
•
Zaželeno znanje s področja hladilništva.
•
Sposobnost timskega dela in dela z ljudmi.
UE Velenje
SMRTI Smrti za objavo v preteklem tednu ni bilo.
POROKE
Verdel Peter, Tomšičeva Cesta 49, Velenje in Mujčić Indira, Tomšičeva Cesta 49, Velenje
Nagrajenci križanke »Vzajemna«, objavljene v tedniku Naš čas dne 17. junija 2021, so: • Franc Topolšek, Cankarjeva 23, 3325 Šoštanj; • Irena Tovornik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje; • Martin Drev, Stantetova 24, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: VARNO V TUJINO
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •
sama je izdelovala ročne lutke ter lutkarske scene in režirala predstave. Bila je tudi uspešna slikarka in oblikovalka. Umrla je v Ljubljani, 4. junija 1959; - 7. julija 1984, na praznik Krajevne skupnosti Pesje, so to preimenovali v Krajevno skupnost Franc Leskovšek - Luka. 29. avgusta 1991 so jo ponovno poimenovali za Krajevno skupnost Pesje; - 8. julija 1910 se je v Škalah pri Velenju rodil obrtnik in gasilec Jakob Meh. - Leta 1934 je opravil mojstrski izpit za stavbnega in pohištvenega mizarja in je bil vse do upokojitve priznan mizarski obrtnik. Aktiven je bil tudi v gasilski organizaciji. Umrl je v Velenju, 13. novembra 2004; - 8. julija 1936 se je v Črni na Koroškem rodil pedagog in poslanec Peter Ficko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz geografije in etnologije. Med letoma 1965 in 1998 je bil zaposlen na Šolskem centru Velenje. Od leta 1967 do leta 1978 je bil predsednik Planinskega društva Velenje. Napisal je številne članke za Planinski vestnik in Naš čas. V mandatu 1974–1978 je bil poslanec Zveznega zbora SFRJ, v obdobju 1978–1982 pa poslanec Republiškega zbora; - 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji. 🔲 Damijan Kljajič
radio velenje com
107,8 MHz
POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Specialist za komercialno-industrijske rešitve (m/ž) Zahtevana znanja: •
Univerzitetna ali visokošolska izobrazba z občutkom za tehniko.
•
Osnovno poznavanje ogrevalnih sistemov.
•
Poznavanje programov kot je npr. AutoCad.
•
Visoka raven prodajne usmerjenosti.
•
Aktivno znanje angleškega jezika, dodatno znanje drugih jezikov bo imelo prednost.
•
Odlično poznavanje MS Office programov.
•
Vozniški izpit kategorije B.
•
Želja po izpopolnjevanju in izobraževanju.
_ DoDAtne InformACIje www.kronoterm.com/kategorija/zaposlovanje/
V SPOMIN
ROBERT VETERNIK 1964–2020
Pomlad je že prišla, in sedla je na rožna tla, čakala je, da prideš ti, in jokala, ker te ni. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
Eno leto žalosti je minilo, odkar si odšel od nas, dragi sin, brat in stric Robi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Naš čas, 1. 7. 2021, barve: CMYK, stran 24
Šoštanj slavnostno obeležil 110-letnico mestnih pravic
Pozdravne besede prispevali potomci družine Vošnjak
27. maja 1911 je cesar Franc Jožef I. izdal razglas, s katerim je trg Šoštanj povzdignil v mesto – Svečana razglasitev je bila 28. junija 1911 Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 28. junija – Prav na dan, ko je bila v Šoštanju velika slovesnost ob dodelitvi mestnih pravic, se je na istem trgu odvila slovesnost tudi ob 110-letnici. Tisti, ki se niso ustrašili vročega popoldneva, so imeli priložnost spremljati res lepo in s čustvi prepojeno prireditev, ki sta jo z bliščem nadgradila Pihalni orkester Zarja in Mešani pevski zbor Svoboda. Uvodni nagovor je pripadel županu Šoštanja Darku Menihu, ki se je ozrl v obdobje zadnjih desetih let. Orisal je projekte, ki jih je za izboljšanje kakovosti življenja in blaginjo prebivalcev uresničila Občina. »Ponosni smo na nov vrtec, novo glasbeno šolo, urejena trga, komunalno in cestno infrastrukturo, urejene domove krajanov …. Še letos bomo prostorsko stisko osnovne šole rešili s sedmimi novimi učilnicami, za prihodnje leto načrtujemo temeljito prenovo šole, v bližnji prihodnosti širitev muzeja usnjarstva ...,« je najavil. Občankam in občanom, meščankam in meščanom, je za tem ob jubileju čestitala predsednica Sveta Krajevne skupnosti Šoštanj Urška Kurnik in jih povabila na prireditve, ki bodo še sledile.
Slavnostni govornik je bil zgodovinar doc. dr. Tone Ravnikar. »Pridobitev mestnih pravic in s tem pravica imenovati se mesto je predstavljala vrh prizadevanj, gospodarske rasti ter kompletiranja vseh upravnih, sodnih, kulturnih in drugih funkcij, ki jih je Šoštanj do tega časa združeval. Nedvomna je ugotovitev, da je v srčiki dogajanja delo ene družine, gospodarskih gigantov, političnih akterjev ter predvsem osrednje osi Šoštanja. Seveda pa bi bilo narobe trditi, da so Vošnjaki prišli na prazen prostor in ustvarili mesto iz nič. Šoštanj je
vendarle kraj v Evropi in ne na ameriškem divjem zahodu, kjer so se takšne zgodbe dejansko dogajale. Šoštanj je v 19. stoletju zajezdil nov val, ki so ga nedvomno vzpodbudili in usmerjali ravno Vošnjaki, ki pa vendarle izhaja in temelji na več stoletni tradiciji in v teh stoletjih izgrajenih čvrstih temeljih,« je poudaril.
❱
Opozoril je na nenavadno dejstvo, da se je Šoštanj kot trg in kasneje tudi kot mesto intenzivno nadgrajeval in razcvetal, nato pa relativno hitro pristal v nevtralni prestavi ter zastal v tempu in razvoju. »Čas po drugi svetovni vojni mu ni bil naklonjen, prenos najprej gospodarskega centra v vzhodno polovico
Ravnikar: »Šoštanj je po drugi svetovni vojni nepovratno izgubljal mesto-tvorne funkcije, sedež uprave, sodišča, pomembnih kulturnih, šolskih ter drugih institucij in meščane.«
Župan Darko Menih: »Ponosni smo na vse, kar izboljšuje kakovost življenja in prispeva k blaginji.«
Pozdravne besede Šoštanju in Šoštanjčanom so ob jubileju mesta prispevali sestra in brat Barbara Werzowa in dr. Gregor Woschnagg, potomca Walterja Woschnagga, Marianne Brinkhaus in Malvina Woschnagg, hčerka in vnukinja Herberta, ter hči tedanjega finančnika Vošnjakove usnjarne, Liselotte Kliment. Posebej so se v pozdravnih besedah zahvalili dr. Milanu Aplincu, ki je s svojo knjigo o usnjarski industriji in z njo povezano zgodovino družin Woschnagg in Kliment ustvaril izvrstno delo, ter Pini Špegel za njen trud pri izdelavi filma o družini. doline, ki mu je hitro sledila selitev upravnih, sodnih, kulturnih, šolskih in drugih dejavnosti, je nekdaj cvetoče mesto v najkrajšem času spremenil v spalno naselje. Postopno in nepovratno je izgubljal eno za drugo vse mesto-tvorne funkcije, sedež upra-
Slavnostni govornik doc. dr. Tone Ravnikar: » Prizadevati bi si bilo treba, da pripeljemo v kraj družine, ki bi v perspektivi lahko začele tvoriti nov sloj šoštanjskih meščanov.«
ve, sodišča, sedeže pomembnih kulturnih, šolskih in drugih institucij. Tisto najusodneje, kar je Šoštanj vztrajno izgubljal, pa so bili šoštanjski meščani. Ljudje s prirojenim zavedanjem o svojem mestnem in na Šoštanj vezanem statusu; nosilci urbane kulture, urbanega zavedanja in samozavedanja. Tisti, ki torej mesto naredijo mesto. Od starih meščanskih šoštanjskih družin jih danes v mestu živi le še peščica, večino prebivalstva danes sestavljajo(mo) priseljenci, katerih pripadnost mestu je večinoma minimalna. In tu, na tem segmentu, je potrebnih največ naporov, največ vlaganj. Prizadevati bi si bilo treba v kraj pripeljati družine, ki bi v perspektivi lahko začele tvoriti nov sloj šoštanjskih meščanov in na temeljih katerih bi v prihodnosti lahko nastajala nova, pa še vedno šoštanjska identiteta,« je poudaril. Ta pot je počasna, dolgotrajna in vsekakor pot, ki ne prinaša hipnih rezultatov, lahko pa Šoštanj pripelje na novo in ponovno svetlo pot prihodnosti.« 🔲
... in Pihalni orkester Zarja.
Jubilej sta s svojima zanosnima nastopoma naredila posebej svečan Mešani pevski zbor Svoboda ...
V poletnih dneh možnost za povišane koncentracije ozona v zraku Velenje – V poletnih dneh lahko ob močnem sončnem sevanju v zraku pričakujemo povišane koncentracije ozona. Povišane koncentracije ozona v spodnjih plasteh ozračja nastajajo zaradi onesnaževal v zraku, ki so posledica človekovih dejavnosti (predvsem prometa in industrije). Koncentracije so škodljive za živali in rastline ter negativno vplivajo na zdravje ljudi. Najpomembnejša dejavnika vpliva na zdravje sta raven koncentracije ozona in trajanje izpostavljenosti. Vdihavanje ozona lahko pri občutljivejših posameznikih povzroči negativne učinke, kot so težko dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje in pekoč občutek v očeh. Slabo vpliva tudi na številne kronične bolezni, kot so bronhitis, srčne bolezni, astma … Visoke koncentracije ozona v zraku se pojavljajo v vročih poletnih dneh, z močnim sončnim sevanjem v opoldanskem in popoldanskem času ob jasnem vremenu. Zato je prav, da v teh primerih upoštevate nekaj splošnih nasvetov. Koncentracije ozona so v notranjih prostorih praviloma nižje kot zunaj. Za občutljivejše skupine ljudi (otroci, bolniki z boleznimi dihal in krvnega obtoka) je priporočljivo, da v takšnih dneh ostajajo v zaprtih prostorih. V poletnem času prezračite svoje domove v jutranjih urah in dopoldanskem času, ob času zelo visokih koncentracij pa ne odpirajte oken in vrat. Izogibajte se tudi naporom na prostem, zunanje aktivnosti in dela pa izvajajte v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona nižje. Kakšna je koncentracija ozona v zraku v Šaleški dolini, lahko preverite na spletu, kjer najdete ažurne podatke merilnih postaj Velenje, Zavodnje in Šoštanj. Podatki so dosegljivi na spletni strani http://okolje.velenje.si/. K zniževanju nevarnosti prekomernih koncentracij ozona v zraku lahko pripomoremo z manjšo uporabo vozil. V Velenju in Šoštanju zato raje uporabljajte brezplačni mestni potniški promet, v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa si lahko brezplačno izposodite tudi kolesa. Če bodo na merilnih mestih vrednosti dosegle opozorilno vrednost 180 mikro-g O3/m3 zraka, bodo v vseh treh občinah občane ustrezno opozorili in ukrepali skladno z odlokom. 🔲
jš
SOBOTA, 3
. JULIJ
POLETJE IN KULINARIK A NA VELENJ SKI PLAŽI! TUDI V NEDELJO!
Pljusk-jumbo_v01.indd 1
10/06/2021 20:15:35