25 2022

V petek bo jasno z nevihtami (17/26 °C), v soboto (15/24 °C) in nedeljo (16/28 °C) bo sončno.

Torbe v kot, kopalke iz omare

Velenje, 21. junij – Poletje se na koledarju začne 21. junija, ko se zgodi Sončev obrat ali pole tni solsticij. Na severni polobli je to najdaljši dan v letu, medtem ko je na južni polobli najkrajši dan v letu in začetek zime. Pri nas 21. junij predstavlja začetek koledarskega poletja, medtem ko je prvi dan meteorološkega poletja 1. junij, saj so junij, julij

in avgust z vidika meteorologije najtoplejši meseci v letu. V po letje vstopamo v času prvega letošnjega vročinskega vala s temperaturami, ki so se dvigni le do nekaj nad 30 stopinjami Celzija, in vsakodnevno možno stjo neviht.

Četrti teden v juniju pa ve lja tudi za zadnji teden pouka v osnovnih in srednjih šolah.

Hura, začele so se počitnice! Če so vsi učenci in večina dijakov že lahko brez skrbi, bodo matu ranti do 11. julija nestrpno čaka li na rezultate mature.

Poletje in počitnice kličejo k doživetjem, druženjem s prija telji, na morje, v naravo, k ba bicam in dedkom, k vsemu, za kar med šolo ni bilo priložnosti in časa. Tudi v domačem okolju

znajo biti počitnice lepe, zabav ne in pestre, kar zagotovo velja za Šaleško dolino.

Tej številki Našega časa je pri ložena revija Poletje v Šaleški dolini z obilo zanimivega bra nja in povabil za uživanje in odkrivanje različnih kotičkov Šaleške in Zgornje Savinjske do line za vse generacije. Različni organizatorji vabijo k športnim aktivnostim, počitku, h kulturi, k zabavi, v množice ali na sa motne poti …

Ob Velenjskem jezeru, na Visti, na več lokacijah v središču Vele nja, pa v Šoštanju in Šmartnem ob Paki se že v juniju veliko do gaja, še več dogajanja prinašata julij in avgust. V soboto Pljusk v poletje pomeni uradni začetek poletne kopalne sezone na Ve lenjski plaži. Si upate manjkati?

Naj vas dva počitniška mese ca zaneseta na lepe kraje, med vesele ljudi in če boste odkrili kak posebej zanimiv kraj, doži veli nekaj, kar bi želeli deliti z drugimi, nam pišite. Želimo vam čudovito poletje, ravno prav sonca, sence in dež ja, zvezdnato nočno nebo, dobro družbo in obilo zabave.

�� Diana Janežič

Vse najboljše, domovina

Maja Oderlap

V soboto, 25. junija, bomo obeležili dan državnosti, dan, ko je Slovenija uradno postala neodvisna. Spomnim se predvečera tistega 25. junija leta 1991. Pri Krancu v Plešivcu smo pono sno zakurili kres. Zbrali smo se vaščani, praznovali smo, naz dravljali novim lepšim časom, novim zmagam … Prvič v zgodovini smo postali neodvisni, naša domovina ima svoj praznik. Otroci sicer nismo natančno vedeli, za kaj gre, a smo se veselili skupaj s starši, prijatelji. Prihodnje jutro je očeta čakal poziv k vojakom … Slab mesec dni ga ni bilo … Med 27. junijem in 7. julijem je divjala vojna za neodvisnost Slovenije, ki se je končala s podpisom Brionske deklaracije. 7. oktobra smo ponosno pokazali svoj prvi denar. Slovenski par lament je tisti dan sprejel odločitev o novi slovenski valuti –tolarju. 26. oktober je naše ozemlje zapustil zadnji vojak JLA. Zgodba ima srečen konec. Uspelo nam je! Imamo svojo drža vo. O tem so mnogi naši predniki le sanjali … Leto 1991 se je začelo na torek. Na svet so tistega leta prive kali glasbenik Sašo Avsenik, smučar Boštjan Kline in tenisa čica Polona Hercog. Poslovil pa se je eden izmed velikih tro bentačev, humoristov in zabavljačev Franc Košir. Gradil se je predor Karavanke, na 28. Zlati Lisici je slavila Nataša Bokal. Takrat smo trgovali s tolarji, a če tolarje pretopimo v dana šnje evre, je bilo v letu 1991 tako: povprečna neto mesečna plača je znašala 157 €. 113,5 € je bila visoka povprečna neto pokojnina. Kilogram belega kruha je stal 44 centov, liter mle ka pa 22 centov. 10 kokošjih jajc smo dobili za 66 centov, beli sladkor za 40 centov. Kadilci so za zavojček cigaret odšteli 18 centov, prav toliko za skodelico kave v lokalu, za vrček piva 25 centov. 18 centov je stala vozovnica za mestni avtobus, li ter 95-oktanskega bencina nas je stal 33 centov. Dnevni časo pis smo prebirali za 26 centov.

Kako pa živimo danes? Povprečna mesečna neto plača je po začasnih podatkih Statističnega urada aprila 2021 znašala 1.287 €. Imamo boljši dostop do vseh življenjskih dobrin, a jih več tudi zavržemo. Dvigujejo se cene nafte in bencina. Ne samo dvigujejo, bencinske črpalke preprosto nimajo več za log. Je to sploh mogoče, se često vprašam. V letu 2022? Ali je vse to samo del političnih igric? Blaginja in življenjski stan dard sta višja. Statistične številke kažejo, da je v primerjavi z letom 1991 naša država gospodarsko skoraj dvakrat bolj razvita, realni BDP se je povečal za 91 odstotkov, BDP na pre bivalca pa je bil lani po podatkih Sursa z dobrimi 22.000 evri štirikrat večji kot pred 30 leti. Svet je po treh desetletjih res postal drugačen, a če smo iskreni … Živimo lepo. Naša sloven ska zemljica je še vedno naša, in ponosni smo nanjo. Ponosni smo, da tu živimo.

In če potegnemo črto? Na vseh nas je, da svet, vključno z našo domovino, negujemo in delamo boljšega. Na vseh nas je, da povzdignemo glas, kadar je to potrebno. Na vseh nas je, da pomagamo sočloveku, da podpremo dobre projekte, da sode lujemo, skrbimo za okolje, se trudimo živeti v slogi, kakovo stno, s spoštovanjem do vseh živih bitij.

V soboto, 25. Junija, in ob vseh državnih praznikih, ponosno izobesimo zastavo. Skupaj ustvarjajmo lepo, prijazno, srečno in srčno Slovenijo. To dolgujemo našim dedom, našim sino vom. To dolgujemo sebi.

Srečno domovina in čestitke ob prazniku tudi vsem vam, spo štovani bralke in bralci.

TAKO mislim

Danes priloga Našega časa

OD SREDE DO TORKA

Velik potencial SAŠA regije kot kolesarske destinacije

Naprodaj zazidljiva zemljišča Lipa

Velenje – Premogovnik Velenje in HTZ Velenje prodajata zazidljiva stavbna zemljišča v naselju Lipa v Velenju. Skoraj 3 tisoč m2 parcel na sončni legi, le nekaj minut od središča mesta, se prodaja kot celota. Prodaja se izvaja po postopku javnega zbiranja ponudb po izklicni ceni 157.380 EUR (z vključenim 22-odstotnim DDV-jem). Velenjski premogovnik tako še naprej sledi strategiji odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Razpisna dokumentacija za javno zbiranje ponudb je objavlje na na spletni strani Premogovnika Velenje, na povezavi https:// www.rlv.si/o-nas/javne-objave/dezinvestiranje/. Rok za zbira nje ponudb je 1. avgust 2022 do 12. ure. Dodatne informacije na naslovu natalija.sovic-jelenko@rlv.si.

Rekonstrukcija avtobusnih postajališč

Velenje – Od Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je MO Velenje prejela odobritev dobrih 226 tisoč evrov (skupna vrednost investicije je ocenjena na 539.225 evrov) evropskih in državnih sredstev za projekt CTN VE Rekonstrukcija avtobusnih postajališč in nadstrešni ce. S projektom bodo rekonstruirali 9 avtobusnih postajališč in postavili 7 nadstreškov nad parkirišči za e-kolesa v lasti Mestne občine Velenje.

Namen preureditve avtobusnih postajališč je občane in obi skovalce spodbuditi k uporabi javnega potniškega prometa in razvijati trajnostno mobilnost s kolesi, posredno pa zmanjšati stroške dnevne mobilnosti in izboljšati stanje okolja v mestnem središču. Cilj je urbano središče atraktivno urediti, zmanjšati emisije CO2 ter povečati možnosti za razvoj in promocijo trajno stne mobilnosti. Projekt bo predvidoma zaključen do konca leta.

Mestna tržnica v petek

Velenje – Mestna tržnica na praznično soboto, 25. junija, ne bo obratovala. Sobotni ponudniki bodo svoje pridelke in izdelke prodajali v petek, 24. junija, od 7. do predvidoma 13. ure, sporoča Mestna občina Velenje.

Kamerat na dopustu

Velenje – Kamerat, brezplačni prevozi za starejše, zaradi do pustov ne bo vozil od ponedeljka, 27. junija, do petka, 15. julija. ��

Vsi župani SAŠA regije so povezani v projektu Festival Saša kolesari – V Šaleški in Zgornji Savinjski dolini označenih 800 kilometrov kolesarskih poti – Do konca leta 2023 bodo v regiji končane tri kolesarske povezave

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 17. junija – Minuli petek bo v kroniki ob čine Šmartno ob Paki zagotovo označen kot kolesarski praznik. Tega dne so namreč prvič skozi središče občine zapeljali udele ženci tretje etape dirke Po Slove niji. Ob progi, zlasti pa pri enem od letečih ciljev na etapi – pri šmarškem javnem zavodu Mla dinski center – je poklicne kole sarje navdušeno pozdravilo ve liko občanov, ki so z navijanjem ter s spodbujanjem poskrbeli za odlično razpoloženje. Nič manj zanimivo ni bilo odprtje Festiva la Saša kolesari ter spremljajoče pestro dogajanje za Hišo mla dih, za kar so poskrbeli Razvoj na agencija Saša, javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki ter lokalna skupnost. Svo je je pridalo tudi 160 učencev domače osnovne šole, ki so pri pravili 'živo' kolo, šmarški tabor niki, športnici Monika Hrastnik (evropska prvakinja v gorskem kolesarjenju) in 'upokojena' alp ska smučarka Šmarčanka Ana Drev ter športni novinar Tomaž Hudomalj

V kolesarski mreži Saša označenih 800 kilometrov poti

Uvod v kolesarski praznik je zaznamovala novinarska konfe renca Sveta županov SAŠA regije in omenjene razvojne agencije o kolesarskih pridobitvah in načr tih na tem področju v njihovih lokalnih skupnostih. Na njej so župani med drugim ugotavljali, da so povezani v krasen projekt, od katerega si lahko v prihodnje občani in obe dolini veliko obe tajo. Razvoj kolesarjenja v regi ji ima velik potencial, projekti na tem področju uvrščajo regijo med kolesarske destinacije ne samo v državi, ampak tudi šir še tako na področju turizma kot glede spodbujanja ter krepitve trajnostne mobilnosti.

Po besedah direktorice ra zvojne agencije Biljane Škarja so občine SAŠA regije v sklopu aktivnosti za vzpostavitev mreže državnih kolesarskih poti v Sa vinjski regiji zaznale potrebo po urejenih in označenih kolesar skih poteh in k temu pristopile samoiniciativno. V okviru pro jekta Kolesarske poti Saša je tako označena mreža kolesarskih poti v skupni dolžini 800 kilometrov, izdelan je kolesarski zemljevid, na voljo je tudi brezplačna mo bilna aplikacija Savinjska 2GO z informacijami o 54 kolesarskih poteh in več kot 200 različnih za nimivih lokacijah.

Po izjavah županov v vseh 10 občinah Šaleške in Zgornje

Savinjske doline ne manjka ak tivnosti in prizadevanj za razvoj kolesarstva ter spodbujanja ob čanov k še večji uporabi koles. Kažejo se z vlaganji v uredi tev lokalnih kolesarskih poti, v ostalo infrastrukturo, z nadgra dnjami sistemov izposoje koles, možnostjo najetja e-koles, ozna čevanjem kolesarskih poti, s pri pravami novih projektov na tem področju, skrbjo za varnejše poti, z uvedbo Bicikl busa. Prizadeva nja so v marsikaterem okolju že obrodila sadove. Vsi od države med drugim pričakujejo, da bo ta čim prej pristopila k izvedbi in financiranju v celoti načrtovane državne kolesarske mreže.

V SAŠA regiji trenutno v gradnji tri kolesarske povezave

Bojana Stopinšek, koordi natorka državnih kolesarskih poti Savinjske regije, je poveda la, da so v več letih trdega dela pri umeščanju omenjenih poti opravile veliko dela tudi lokalne skupnosti. V Savinjski regiji, ki pokriva 31 občin, je v tem tre nutku v gradnji 72 kilometrov kolesarskih povezav v vredno sti več kot 50 milijonov evrov. Od tega so 20 milijonov evrov zagotovile občine iz dogovora za razvoj regij oziroma iz evrop skega vira financiranja, ostalo je primaknila Direkcija RS za infrastrukturo. Povezave bodo služile trajnostni mobilnosti in

razvoju turizma ter skoraj v ce loti povezale avstrijsko mejo na severu in hrvaško na jugu.

V SAŠA regiji so v tem trenut ku v gradnji tri kolesarske po vezave, in sicer nekaj manj kot 9,5 kilometrov dolga Velenje–Mislinja v vrednosti 15,7 mili jona evrov (končana naj bi bila do septembra 2023); več kot 16-kilometrska Šoštanj–Šmar tno ob Paki–Mozirje je vredna 5,6 milijona evrov (končana naj bi bila novembra 2023), tretja pa je 6,4-kilometrska poveza va Velenje–Dobrna v vrednosti 1,3 milijona evrov. Ta naj bi bila končana decembra letos. Po za gotovilih Stopinškove je za kole sarsko povezavo Mozirje–Solča va končan idejni projekt, ki so ga pred petimi leti že predstavili lastnikom zemljišč, »zdaj pa je treba aktivirati projektiranje

PZI dokumentacije. Enako ve lja za traso proti Gornjemu Gra du. Projektiranih pa je še pre cej več povezav,« je pojasnila Stopinškova.

Po novinarski konferenci so župani SAŠA regije nadaljevali druženje na skupinski kolesar ski vožnji po Šmartnem ob Paki in jo sklenili malo pred priho dom udeležencev dirke Po Slo veniji. Pri tem so jih spremljali kolesarski in avtomobilistični starodobniki iz društva AMD DLT Šmartno ob Paki in Kul turnica Gaberke.

V okviru Festivala Saša kole sari so v minulih dneh poteka le vodene kolesarske ture z e -kolesi z ogledom naravnih ter kulturnih znamenitosti po vsej regiji. Sklepno dejanje festivala bo danes (v četrtek) v Solčavi.

Festival Saša kolesari so odprli župani občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline, ki so se z električnimi kolesi podali na skupinsko vožnjo po Šmartnem ob Paki.

Po montažni pump track progi se je zapeljala tudi Monika Hrastnik.

Ob prihodu udeležencev dirke Po Sloveniji na letečem cilju pri Mladinskem centru

Socialni demokrati Velenje gradijo koalicijo z občani

Priložnost za krajane, da povedo mnenja, predloge, opozorijo na težave, a tudi pohvalijo – Postavljeni so prioritetne naloge in skupno iskanje rešitev

Svetniška skupina SD Velenje nadaljuje z obiski krajevnih sku pnosti. V maju in juniju načrtu jejo svetnice in svetniki SD Ve lenje skupaj z županom Mestne občine Velenje, ki je hkrati tudi

predsednik Območne organiza cije SD SAŠA, Petrom Dermo lom obiskati vseh 19 krajevnih skupnosti in mestnih četrtih. Do konca junija jih čakajo še pogo vori s krajani v KS Šalek, Gorica

in Plešivec – 28., 29. in 30. junija. Namen obiskov oz. tako imenovane koalicije z občani je pogovor o razvojnih možnostih, priložnostih in problematiki v posameznem lokalnem okolju.

Kot je povedala vodja svetni ške skupine SD in podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasi ljević, koalicijo z občani izvaja svetniška skupina SD Velenje že tradicionalno, vsakih nekaj let. »Zato, da preverimo realiza cijo preteklega obdobja in da si s krajani postavimo nove cilje. Gre predvsem za to, da slišimo predloge, mnenja krajanov, ve seli pa smo tudi pohval, ki jih

so hitreje uresničljivi. Vse pre dloge bomo skrbno proučili in na njih odgovorili. Na podla gi zbranih pobud bomo dolo čili prioritetne naloge in sku paj s krajani poiskali najboljše rešitve.«

Krajani so zadovoljni, ker jim prisluhnejo

»Koalicijo občani zelo dobro sprejemajo. Včasih je čutiti nekaj nezadovoljstva, ker so določeni projekti zastali. V zadnjih letih je do zastojev prišlo zaradi korona krize, ki je prinesla bistvene po dražitve materialov, kar ima se

tudi velika razlika med potre bami v mestu in v primestnih KS. Krajani v primestnih krajev nih skupnosti si želijo možnost za ureditev bicy postaje, progo Lokalca skozi naselje, težava so preozke in dotrajane ceste, nepokritost z optiko oziroma s slabo dostopnostjo optičnega omrežja, prav tako povzročajo težave v zadnjem času meteor ne vode, ki zalivajo objekte in še dodatno poškodujejo ceste.

Tudi župan Peter Dermol pou darja, da je cilj koalicije z občani prisluhniti občankam in obča nom, njihovim idejam, željam

Nagrade za najboljše inovacije v SAŠA regiji

Velenje, 17. junij – Savinjsko-šaleška gospodar ska zbornica (SŠGZ) je na slovesnosti v dvorani Centra Nova v Velenju 23. leto zapored podelila priznanja za najboljše inovacije v SAŠA regiji. Na letošnji razpis SŠGZ je prispelo 17 prijav 8 prija viteljev in 180 sodelujočih inovatorjev. Na nacionalni nivo ocenjevanja so se skladno s pravilnikom uvrstile tri inovacije, ki so najviš je ocenjene prejemnice zlatih priznanj: Profesio nalni pralni in sušilni stroji – Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o., Nova generacija vgradnih pečic Gorenje BIO21 – Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o., in Samostojni, popolnoma avtomatski kavni aparat ES600 – BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje. Inovacije premikajo meje. Odličnost posame znih podjetij se kaže v odnosu do dobaviteljev in kupcev. Dober odnos pa se kaže tudi v rezultatih pri snovanju številnih inovativnih idej. Inovacij ski razvoj se večkrat kaže tudi kot konkurenčna prednost tako v domačem kot tudi mednarodnem okolju, inovativnost pa v današnji organizaci ji postaja vse bolj pomembna dejavnost, saj je na nek način prvi stik z zunanjem okoljem in s

Zlata priznanja

V kategoriji inovacij brez profesionalne podpore: Sode lujoči robot in strojni vid kot standardna transformacija po sameznega delovnega mesta v popolni avtomatizaciji in di gitalizaciji proizvodnje (Miel).

V kategoriji profesionalno podprtih inovacij: Pametni brezkontaktni zalivalni sistem za pametni hišni vrt SG2 (BSH Hišni aparati Nazarje); Pečni ški tečaj s funkcijo mehkega za piranja in mehkega odpiranja (Turna); Inovativni pristop k reševanju tehnoloških proble matik z namenom zagotavljanja optimalne kakovosti brizganega spiralnega ozobja iz polimernih materialov na primeru plane tnega gonila (Podkrižnik); Mini stoječi mešalnik – Sistem zapi ranja proti izlitju (BSH Hišni

konkurenco. Tudi Savinjsko-šaleška gospodar ska zbornica se zaveda pomena inovativnosti v podjetjih in skupaj s člani komisije spodbuja in promovira inovacijsko dejavnost z različnimi ak tivnostmi, med katerimi posebej izstopajo prizna nja za najboljše inovacije v SAŠA regiji, ki imajo zagotovo tudi mednarodni potencial.

Strokovna komisija pod vodstvom predsednika dr. Marka Uplaznika je ugotovila, da kakovost prijavljenih inovacij v SAŠA regiji ostaja na viso kem nivoju in da se nadaljuje rast števila prijav. Nagrade sta inovatorjem na slovesnosti podelila predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbor nice Tomaž Korošec in direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj.

Na dogodku so bili s stojnico prisotni tudi pred stavniki Urada Republike Slovenije za intelektual no lastnino, ki je partner v gospodarstvu že od leta 1991, ter Združenje SAZAS, ki si močno prizadeva za spodbujanje pomena glasbenih ustvarjalcev in za glasbene avtorske pravice. ��

aparati Nazarje); Samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat ES600 (BSH Hišni aparati Nazarje); Nova generacija vgra dnih pečic Gorenje BIO21 (Gore nje gospodinjski aparati); Profe sionalni pralni in sušilni stroji (Gorenje gospodinjski aparati).

Srebrna priznanja

V kategoriji inovacije brez profesionalne podpore: Traj na sveča – mozaik na kamniti kocki (Marija Černivšek, samo stojna inovatorka).

V kategoriji profesionalnih podprtih inovacij: Avtomatizi ran izbor programa elektroni ke preko napajalne napetosti za pomivalne stroje DW 50/60 (Go renje Orodjarna); Vinska vitrina WCC700 (Gorenje gospodinjski aparati); Delovni čoln na elek trični pogon E‘DYN (Podkrižnik).

Bronasta priznanja

V kategoriji profesionalno podprtih inovacij: Avtomati zirano izvajanje kontrole te snjenja plinskih gorilnikov za različne tipe kuhališč (Gorenje Orodjarna); Sledenje orodij in drugih osnovnih sredstev v proizvodnji z uporabo UWB, širokopasovne povezave v re alnem času (Plastika Skaza); Dnevna posoda Organko Daily za odgovorno ločevanje organ skih odpadkov, narejena iz po potrošniške reciklirane plastike (Plastika Skaza); Dvig kapaci tet montažne linije 1 za proi zvodnjo vgradnih pečic iz 950 na 1200 aparatov na izmeno (Gorenje gospodinjski aparati); Aplikacija za razvoj zaposlenih (BSH Hišni aparati Nazarje).

tudi dobimo. Z občani želimo delati z roko v roki in pri tem ne dajemo obljub, temveč real ne predloge za reševanje težav. V posameznih krajevnih sku pnostih gre za velike potrebe, velike investicije, zahtevne pro jekte, ki ne morejo slediti pro računu Mestne občine Velenje. Mnogo pa je tudi predlogov, ki

veda posledice pri izpolnjevanju načrtovanih investicij. Splošen vtis naših srečanj s krajani pa je dober, ljudje so zadovoljni, ker jim prisluhnemo in si z njimi želimo sodelovati,« je povedala vodja svetniške skupine. Kot je še poudarila, ima vsa ka krajevna skupnost in mestna četrt svoje zakonitosti. Opazi se

in pobudam. Po obiskih vseh ožjih delov lokalne skupnosti bodo naredili nabor projektov, ovrednotili jih bodo po načelu, da vsaka krajevna skupnost in mestna četrt ‚nekaj dobi‘ in jih v odvisnosti od proračunskih zmožnosti uvrstili v posame zno proračunsko leto.

Namen obiskov je pogovor o razvojnih možnostih, priložnostih in problematiki v posameznem lokalnem okolju; tako je bilo tudi v KS Šmartno.

Star aparat še ni za v smeti

S podpisom listin uradno predali kotiček za ponovno uporabo in napovedali ozaveščevalno-zbiralno akcijo še delujočih aparatov – Želijo, da ponovno uporabo doživi čim več izdelkov

Jasmina Škarja

Velenje, 15. junija – V Zbir nem centru Velenje so uradno predali v uporabo kotiček za oddajo še delujočih aparatov. Na srečanju so predstavniki lo kalnih partnerjev projekta in predstavniki občin podpisali posebno listino, s katero so se zavezali k skupnemu cilju –zbrati čim več aparatov, ki jih bodo lahko predali v ponovno uporabo. Na dogodku so župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, župan Občine Šoštanj Darko Menih ter podžupanja MO Velenje Darinka Mravljak z direktorjem podjetja Zeos Emi lom Šehićem podpisali listino ter uradno predali kotiček za ponovno uporabo, napovedali pa so tudi ozaveščevalno-zbiral no akcijo še delujočih aparatov.

Odpadki začnejo nastajati že v trgovini

Darinka Mravljak je izposta vila, da se Mestna občina Vele nje zaveda pomena pravilnega ravnanja z odpadki in upošte vanja petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, pri kateri je ponovna uporaba na drugi najvišji stopnički ravnanja z odpadki, pred reciklažo. »V ta

namen smo že pred leti ustano vili Center ponovne uporabe, ki deluje na Šaleški cesti. Kotiček ponovne uporabe električnih in elektronskih naprav je pomem bna pridobitev, saj pomeni, da tovrstni aparati in naprave, ki še delujejo, so pa potrebni manj šega popravila ali čiščenja in jih nekdo želi zamenjati z novim, ne bodo odpadek, ampak bodo s pomočjo tega kotička našli no vega lastnika. Novi kotiček poz dravljamo in se podjetjem, ki so ga organizirali, zahvaljujemo za realizacijo ideje. Več nam bodo morali pomeniti medsebojni od nosi in ohranjanje narave, da ohranimo planet za prihodnje rodove.«

Aparatu lahko podaljšamo življenjsko dobo

Darko Menih je pohvalil pro jekt, ki ga v njegovi občini spre jemajo pozitivno. »Tudi pri nas bo zelo dobrodošel in prepričan sem, da bi vsakdo lahko prinesel kakšen aparat in ga oddal za na daljnjo uporabo. Da nam misliti, da starih, še uporabnih apara tov, ni treba zavreči. Če jih ne že limo, potrebujemo več, jih lahko podarimo, nekomu bodo morda prišli prav. Aparatu bomo na ta kšen način podaljšali življenjsko dobo. Tovrstni projekti so zato pomembni in koristni, da bomo ozavestili, da lahko aparate upo rabljamo dlje časa, kot si morda

mislimo, in lahko tudi na tem področju začnemo razmišljati bolj trajnostno.«

Janko Kopušar pa je dejal: »Treba je ljudi ozaveščati v osnovnih šolah in po medijih, da se tega poslužujejo in oddaja jo aparate, ki lahko služijo svoje mu namenu in uporabi. Enkra tne akcije smo že organizirali v okviru Mladinskega centra Šmartno ob Paki, tukaj vidimo priložnost, da idejo še razvija mo. Verjamem, da bo naletela na plodna tla, saj smo znani kot varčni ljudje, ki znamo stvari uporabljati, kot je treba.«

Verjamejo, da bodo kotičke še delujočih aparatov ljudje dobro sprejeli

Družba je vedno bolj potro šniška, proizvaja vedno več e -odpadkov, vedno več je drobne elektronike, ki jo ljudje instink tivno kupujejo in hitro zavrže jo med odpadke. Tako so svojo priložnost na trgu pred deseti mi leti poiskali v podjetju Zeos.

Evropski projekti financiranja vsebin so bili prikladni, oni pa so imeli ideje in vsebino in so leta 2011 začeli delovati na tem področju. Direktor Emil Šehić je podal svoj pogled na tovrstne odpadke.

Kaj opažate, se miselnost ljudi spreminja?

»Vedno več se jih zaveda, da je treba več narediti za okolje, je pa vsak posameznik tisti, ki mora spremeniti svoje navade. S takšnimi projekti jih motivi

❱Raziskave kažejo, da sta med zbranimi e-odpadki dva odstotka še delujočih aparatov. Dobro je, da jih zajamemo, saj jim tako lahko podaljšamo življenjsko dobo.

ramo in s pomočjo mlajših ge neracij izobražujemo starejše. Ne samo količina e-odpadkov, tudi ozaveščenost ljudi se je pri nas v zadnjih letih dvignila, zato mislim, da bodo kotiček ljudje lepo sprejeli.«

Kje boste kotličke še postavljali?

»Vzpostavili smo točko na Zbirnem centru Velenje, koti ček je tudi v Zbirnem centru Šoštanj, pri postavitvi lokacije nameravamo sodelovati tudi v središču Šoštanja, saj se zave damo, da je vzpostavitev mreže

pomembna, ker je dostopna in vidna ljudem. Želimo, da bi bili pregledani in očiščeni aparati dostopni vsem gospodinjstvom po primernih cenah. V tem tre nutku imamo nekaj partnerjev (to so centri ponovne uporabe), ki izvajajo storitev in plasira jo aparate v spletno trgovino.

Ljudje vidijo, kakšni so in po kakšni ceni so na voljo. Gradi mo torej mrežo, kjer jih lahko prevzemajo.«

V kakšnem stanju morajo biti aparati za nadaljnjo uporabo?

»Gre za še delujoče aparate, ki morajo biti stari od pet do deset let, odvisno od vrste aparata, da imajo potencial in se jim lahko podaljša življenjska doba. Pri funkcionalno nedelujočih apa ratih je problem, da so stroški ali nadgradnja preveliki in ni inte resa gospodinjstev, da bi takšne kupili. Za nas pa je pomembno, da so konkurenčni.«

Kako si jih izposoditi?

»V nekaterih mestih po Evropi je to že poznana praksa, naša ideja je, da postavimo mrežo po Sloveniji. Obstaja že v Ljubljani, želimo jo postaviti tudi v druga lokalna okolja, kjer ima posame znik možnost, da si aparat izpo sodi in ga lahko tudi vrne. Gre za neke vrste članstvo, podob no kot v knjižnici. Na ta način je izkoriščenost aparata večja, nižji strošek najema pa omo goča gospodinjstvom, da pride jo do aparatov, ki jih trenutno potrebujejo.« ��

Uradne predaje kotička za ponovno uporabo so se udeležili tudi župana občin Šoštanj in Šmartno ob Paki ter podžupanja Mestne občine Velenje Darinka Mravljak.

Mladi naj se usmerijo na področja, h katerim jih vodi strast

Podjetniški dogodek je pokazatelj, da ima Velenje dobro startup sceno in dobro podporno okolje za razvoj podjetništva – Imamo enega najboljših inkubatorjev v Sloveniji, ki je v zadnjih letih vzcvetel, veliko mladih pa je ideje oplemenitilo

Jasmina Škarja

Velenje, 16. junija – V atriju Velenjskega gradu se je odvil ek skluzivni zaključni dogodek pro grama Startup Generator 2022, na katerem se je predstavilo šest finalistov. Ekipe so svoje poslov ne ideje predstavile pred pova bljenim občinstvom, podjetniki, investitorji in poslovnimi part nerji. Strokovna komisija je iz brala tri najboljše ekipe.

Namesto virtualnega znova v svetu prave energije

Startup Generator je šestte denski pospeševalniški program SAŠA inkubatorja, ki se je letos vrnil iz virtualnega okolja v svet prave energije, mreženja, delav nic in dogodkov v živo. Dvanajst najbolj perspektivnih ekip se je udeležilo šestih delavnic s po dročja poslovnega modela, pro daje, marketinga, financiranja in 'pitchanja'. Poleg teoretičnega znanja so pridobili nasvete iz prve roke startupovcev iz pod jetij Graska, Malinca, Nest Cam pers in Cuckoo Cups. Na podlagi ocen predavateljev, mentorjev in napredka ekipe so se v finale uvrstili Dispo Market, Pigmente rija, Luka bere, E-gostinec, Baba vita in Okta Kompostnik.

Ideje moramo brusiti bolj kot brusimo krampe

Strokovna komisija v sesta vi Boštjan Gorjup (direktor BSH in član upravnega odbora Kluba podjetnikov SAŠA regi je), Rok Plankelj (direktor Sa vinjsko-šaleške gospodarske

zbornice), Karla Sitar (vodja urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje, MO Velenje) in Ana Anžej (direktorica SAŠA inkubatorja), so izbrali tri naj boljše ekipe in poslovne ideje: Okta kompostnik, napitek Baba vita in Luka bere. Zmagovalne ekipe so prejele točke na razpisu Mestne občine Velenje za nepo vratna sredstva v višini 10.000 evrov, vseh šest ekip pa je pre jelo vstopnice za festival krea tivnih prebojev, SoundGarden Festival, ki bo ob Velenjskem je zeru potekal 2. in 3. julija. Dogodka se je udeležil tudi dr žavni sekretar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež, ki je poudaril, da živimo v času, ko bodo dobre ideje potrebne, saj družbo čaka jo velikanske spremembe. »Ne kateri celo pravijo, da največje v zgodovini, zato moramo brusiti ideje bolj kot brusimo krampe.

Obvestilo upokojencem Premogovnika Velenje

Premogovnik

dionu Velenje 61. Skok čez kožo. Družabno srečanje zaposlenih v družbah Skupine Premogovnik Velenje in upokojencev Skupine PV bo po prireditvi na parkirišču pod Galactico.

Upokojeni rudarji lahko bloke za malico z osebnim dokumentom prevzamejo v prostorih Kluba upokojencev Skupine Premogovnik Velenje na Jašku Škale (vhod levo od vhoda v Muzej premogovni štva Slovenije, v prvem nadstropju) v sredo, 22. junija, v četrtek, 28. junija, med 7. in 12. uro, ter v sredo, 29. junija, med 7. in 15. uro. Blok bo možno unovčiti le na dan prireditve, v soboto, 2. 7. 2022. ��

Podjetniški dogodek je pokaza telj, da ima Velenje dobro startup sceno in dobro podporno okolje za razvoj podjetništva. Za Šale ško dolino še posebej drži, da jo čakajo spremembe, digitalizacija in zeleni prehod, ki predstavljajo za dolino tako tveganje kot prilož nosti. Startup skupnost je odlična priložnost, da se družba in skup nost pripravita na izzive, da bosta z novimi idejami podjetništvo in tukajšnja ekonomija rasla na no vih digitalnih in zelenih temeljih.« Kako se generacije spreminjajo? »Živimo v svetu hitrih in dinamič nih sprememb, kot se spreminjajo generacije, se spreminja tudi svet. Mladim svetujem, da se usmerijo na področja, h katerim jih vodi strast, kjer imajo ideje,« razmišlja Frangež, ki mladim svetuje, naj si upajo, četudi zunanje okolje geni alnih idej pogosto ne prepozna kot genialne.«

Veliko mladih je v SAŠA inkubatorju oplemenitilo svoje ideje

Zbrane je pozdravil Župan Me stne občine Velenje Peter Der mol, ki je prepričan, da mladi potrebujejo svobodo, da lahko pokažejo kreativnost in ople menitijo ideje. »Na ravni lo kalne skupnosti in institucij je, da podpiramo ideje. V Velenju smo lahko ponosni, da imamo enega najboljših inkubatorjev v Sloveniji, ki je v zadnjih letih vzcvetel, veliko mladih pa je ide je oplemenitilo. Tudi zato smo pozitivno naravnani glede pre strukturiranja, so pa mladi in njihove ideje eden pomembnej ših segmentov v sklopu procesa prestrukturiranja.

Vesel sem idej in tega, da ima mo perspektivna podjetja, ki so bila med prejemniki nagrad Go spodarske zbornice Slovenije.

Danes so kapitalsko močna, kar pomeni, da lahko brez pomo či lokalne skupnosti rastejo in se razvijajo. Če vsakih nekaj let uspe ena ideja, smo veliko naredili,« doda župan, ki raču na, da bodo mladi z današnjimi idejami v prihodnosti opleme nitili naše mesto in SAŠA regi jo. Spodbudnim besedam se je pridružila tudi direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej, ki je po udarila, da inkubator ustvarja okolje, kjer je ključnega pome na, da se podjetniki počutijo var no, pridobijo znanje, podporo in finančna sredstva. »Ekipe pri hajajo iz celotne SAŠA regije in tudi od drugod. Presenetil me je odziv ekip iz SAŠA regije. Zdi se mi pomembno, da pokažemo podjetnikom izven meja naše regije, da se tukaj odpirajo pri ložnosti, da lahko imajo njihova podjetja, locirana v tem okolju, ogromno podpore, se razvijajo, rastejo in prodrejo izven meja Slovenije.

Za ekipe v začetni fazi razvo ja lahko pomeni takšno sodelo vanje odskočno desko. Začetni kapital je še kako pomemben, da mladi idejo lansirajo na trg in naredijo posebne analize. Denar potrebujejo za razvoj produktov, vzpostavitev proi zvodnje, promocijo, marketing in zato, da pridejo do končnih uporabnikov,« našteva Anžejeva in pohvali potencial vseh šestih finalistov.

Mag. Biljana Škarja, direk torica Razvojne agencije SAŠA regije, je izpostavila delovanje inkubatorja in vključitev mla dih, ki gredo skozi mentorski program. »Za naše okolje je to zelo pomembno, saj krepi naš podjetniški sektor in okolje. In kubator je prepoznaven tudi na nacionalnem in evropskem nivoju. Na razvojni agenciji

vzpodbujamo male in srednje podjetnike, s programom SPOT jih vodimo skozi začetno fazo, različne oblike pomoči, krepimo jih z usposabljanji in izobraže vanji ter jih vodimo na oglede dobrih praks.«

Profesionalna naprava za kompostiranje

Zmagovalci so prejeli točke na razpisu Mestne občine Velenje za dodelitev nepovratnih sred stev za spodbujanje podjetništva v višini 10.000 evrov. Velenjčan Luka Avberšek: »Predstavljeni produkt je profesionalna napra va za kompostiranje, ki lahko v kratkem času kompostira večje količine materiala in ga spreme ni v kvalitetno organsko gnoji lo. Naprava z novo metodo za kompostiranje zelenega odpa da zadosti potrebam gnojenja za večje kmetije. O ideji smo z bratom in očetom začeli razmi šljati pred osmimi leti, ko smo se spraševali, kaj narediti z vsem zelenim odpadom. Od takrat tra ja razvoj, danes že govorimo o tretjem prototipu, ki je v izdela vi. Gre za prvo lastno podjetni ško idejo. Tudi program SAŠA Generatorja je spodbuden, in formacije mentorjev in ostalih pa koristne. Želim si, da bi nas bilo v ekipi več, da bi se lahko širili. Vedno razmišljamo o na daljnjem razvoju, saj si želimo izdelek razvijati in nadgrajeva ti.« 10.000 evrov sta prejela tudi podjetje Babavita, za najzdravil nejši slovenski zvarek iz skrb no izbranih lokalnih sestavin (iz medu, jabolčnega kisa in zelišč), in Luka bere, za slikanice kot vzgojni pripomoček za branje in vzgojne momente.

Na dogodku se je predstavilo šest ekip, ki so dokazale, da imajo potencial. Vsem želijo, da bi dobili priložnost na trgu.

Velenje sporoča, da bodo letošnji rudarski praznik zaznamovali v soboto, 2. julija, ob 18. uri, ko bo na Mestnem sta

21. junij – Svetovni dan ozaveščanja o amiotrofični lateralni sklerozi

ALS zaenkrat še ni ozdravljiva – Raziskave poskušajo odgovoriti na vprašanji, zakaj in kdaj se pojavi – Odbor za ALS pri Društvu distrofikov letos praznuje 20. obletnico ustanovitve

Amiotrofična lateralna sklero za (ALS) je hitro napredujoče ne vrološko obolenje, ki prizadene motorične nevrone centralnega živčnega sistema, zato mišice v človeškem telesu postopno zač nejo slabeti in posameznik vse teže govori, se prehranjuje in premika, pogoste pa so tudi te žave pri dihanju. Zaradi pešanja mišične moči oboleli postaja pri vseh življenjskih opravilih vse bolj odvisen od fizične pomoči drugih. ALS spada med redke bolezni, in raziskave, ki v svetu potekajo, poskušajo odgovoriti na vprašanja, zakaj in kdaj se pojavi ter kako ob tem razume ti genetske mehanizme, vplive okolja in njihov preplet.

Amiotrofična lateralna skle roza zaenkrat še ni ozdravljiva Zdravilo riluzol (Rilutek) ži vljenje podaljša za nekaj mese cev. Za lajšanje simptomov, na primer za blaženje utrujenosti, mišičnih krčev, mišične spastič nosti in zaviranje čezmernega slinjenja se uporabljajo druga zdravila, protibolečinska zdra vila, antidepresivi, uspavala, od vajala ter zdravila za lajšanje požiranja.

Potek bolezni je za vsakega posameznika drugačen in ga je težko natančno napovedati. Statistični podatki v literaturi navajajo od 3 do 5 let prežive tja od postavitve diagnoze. Pre živetje je v osnovi odvisno od bolezenskega fenotipa. Obole li z okvaro izključno zgornjih motoričnih nevronov živijo naj dlje, tudi 10, 15 ali več let. Dlje

od povprečja živijo oboleli z okvaro samo spodnjega moto ričnega nevrona in tisti, ki jim ohromijo mišice zgornjih udov, lahko pa še normalno hodijo, go vorijo in dihajo. Manj od pov prečja živijo tisti, ki imajo naj prej prizadeto glavno dihalno mišico trebušne prepone. Zaradi izboljšanja zdravstvene oskrbe obolelih in boljše oskrbe z me dicinsko-tehničnimi pripomočki (dihalni aparat je zdaj pravica,

postavitvi diagnoze ALS si obo leli želijo čim več informacij in pogovorov o simptomih in dru gih posledicah obolenja, pomoč pri iskanju informacij o obvla dovanju obolenja, boljše zave danje širše javnosti o obolenju in potrebah obolelega v vsakda njem življenju, predvsem pa si želijo povezovanja s tistimi, ki so se že soočili s podobnimi izzi vi, ki jih prinaša življenje z ALS.

❱Oboleli se včlanjujejo v Društvo distrofikov Slovenije oziroma v Odbor za ALS v okviru društva. Društvo zagovarja specifične interese distrofikov, izvaja številne posebne socialne programe, je eden večjih izvajalcev osebne asistence in ima v lasti dve invalidski podjetji.

vključena v zdravstveno zava rovanje) se doba preživetja od postavitve diagnoze podaljšu je in v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami ne zaostaja. Najdlje je vodena evidenca obo lelega, ki so mu diagnozo posta vili leta 2006.

Novica o neozdravljivi diagnozi ALS človeka zadene

kot strela z

jasnega

Starost ob začetku bolezni je praviloma več kot 40 let, pov prečna starost ob začetku je približno 58 let. Po dostopnih podatkih je v Sloveniji 150 obo lelih. Najmlajši oboleli je star 29 let, najstarejši 89 let. Ob

Stotič in ne zadnjič

Ravne pri Šoštanju, 17. ju nij – Krvodajalstvo je še vedno zgled nesebičnosti in humanega ravnanja. Ivan Komprej iz Ra ven pri Šoštanju je v domačem kraju že stotič daroval to pre potrebno življenjsko tekočino. Krajevni odbor RK Ravne je v znak spoštovanja do dejanj svo jega sokrajana ob tem pripravil majhno pozornost.

Ivan Komprej priznava, da do godka ni hotel posebej obeleži ti. Tako kot vseh 30 let bi šel v Bolnišnico Celje, saj je v okviru krvodajalske akcije, ki jo vodijo v Ravnah že vrsto let (začeli so jo pod predsedstvom Jožeta Janči ča), daroval kri samo dvakrat. A se le spodobi, da je tako visoko številko obeležil v kraju, v kate rem živi že od rojstva.

Začetki njegovega krvodajal stva so dokaj nenavadni. Zapos len je bil v Premogovniku Ve lenje, in ker si je želel ogledati finale Lige prvakov, v katerem je igrala Crvena zvezda, se je, da bi bil zvečer prost, prijavil na akcijo. Daljnega leta 1991 je bilo, ko je njegov klub postal prvak, Ivan pa krvodajalec. Ugotovil je, da lahko na tak način iskreno pomaga drugim, prosti dnevi pa

ga ne skrbijo več, saj je od leta 2014 upokojen. Z 18 leti se mu je pridružil tudi sin Jan, oba pa imata na telefonu tudi aplika cijo, ki jima omogoča vpogled v potrebe po krvi.

Ivanu Kompreju so ob mejni ku čestitali predstavniki Zavo da za transfuzijo krvi, direktor uprave Občine Šoštanj Drago Koren, predsednik KS Ravne Jože Sovič, Jože Kožar v imenu

Društvo zagovarja specifične interese distrofikov

Zdravstveno podporo obolele mu in svojcem v okviru zdrav stvenega sistema nudi Tim za ALS v okviru Kliničnega in štituta za klinično nevrofizio logijo na UKC Ljubljana, izven zdravstvenega sistema pa se oboleli včlanjujejo v Društvo distrofikov Slovenije oziroma v Odbor za ALS, ki deluje v okvi ru društva.

Društvo distrofikov Slovenije je bilo ustanovljeno 1969. leta in se od prvih skromnih začetkov do danes razvilo v sodobno re prezentativno invalidsko orga nizacijo, ki združuje mišično in

živčno-mišično obolele (krajše: distrofike). Mišična in živčno -mišična obolenja so dedna, kro nična, degenerativna in progre sivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadenejo mišice. Za težje oblike je značilno po stopno in nezadržno propada nje mišičnih vlaken, kar privede do delne ali popolne ohromelo sti določenih mišičnih skupin, posledično do vse večjih težav pri gibanju, do vezanosti na invalidski voziček in odvisno sti od tuje pomoči. Kljub obču tnemu upadanju mišične moči pa umske sposobnosti ostajajo neprizadete.

Podpora distrofikom na različnih področjih

Društvo zagovarja specifične interese distrofikov, izvaja šte vilne posebne socialne progra me, je eden večjih izvajalcev osebne asistence in ima v lasti dve invalidski podjetji. S poseb nimi socialnimi programi zago tavlja podporo distrofikom na različnih področjih delovanja, kot npr. prevozi s prilagojenimi kombi vozili za vstop z invalid skim vozičkom; skupinska ob morska obnovitvena rehabilita cija v rehabilitacijskem centru

Dom dva topola v Izoli; pomoč pri organiziranju in udejanja nju samostojnega in aktivnega življenja; aktivnosti za ohranja nje in izboljšanje zdravja; sezna njanje s postopki pridobivanja medicinsko-tehničnih pripo močkov in načini prilagoditve bivalnega okolja.

Včasih kdo meni, da distrofi ki kot skupina najtežjih inva lidov niso aktivni športniki, a je športno udejstvovanje med člani močno zastopano. Vsako leto društvo organizira držav no prvenstvo distrofikov v šahu, med člani so zagreti hokejisti na invalidskih vozičkih, tekmovalci v boccii (dvoransko balinanje) in precizni orientaciji, lani so se pridružili tudi projektu Pla ninske zveze Slovenije Gibalno ovirani gore osvajajo GOGO. Z namenom informiranja distro fikov in drugih invalidov o nji hovih pravicah ter ozaveščanja splošne javnosti o dejavnostih in aktivnostih društva izdaja društveno revijo MAŽ (Mavri ca aktivnega življenja), redno pa posodablja tudi vsebine na spletni strani www.drustvo-di strofikov.si in FB strani.

Dobrodelni kolesarski projekt 212 občin

Odbor za ALS je nastal leta 2002 na pobudo Vinka Rozma na in Andreja Čampe, ki sta že lela spoznati druge obolele, se z njimi o obolenju pogovarjati

in deliti izkušnje, gnala pa ju je tudi iskrena želja narediti nekaj dobrega za širšo skupnost, saj zdravilo riluzol (Rilutek) v Slo veniji takrat še ni bilo dostopno. Tako Odbor za ALS letos praznu je 20. obletnico ustanovitve, kar so obeležili na Svetovni dan ALS 21. junija s slavnostnim dogod kom v Ljubljani.

Okroglo obletnico delovanja pa bodo obeležili tudi s sode lovanjem v dobrodelnem ko lesarskem projektu 212 občin. Matjaž Hribljan, mlad cestni kolesar iz Ivanjega Sela, bo v 13 dneh, med 19. in 31. julijem 2022, prekolesaril vseh 212 slo venskih občin. S kolesarjenjem bo ozaveščal o ALS obolenju, ak cija pa bo namenjena tudi zbi ranju sredstev za obolele za so financiranje fizične pomoči na domu ter za nakup električne postelje in stropnega dvigala.

Danes imajo oboleli kljub tež kemu obolenju, s katerim se vsak dan soočajo, več razlogov za optimizem. Z razvojem mo lekularno-genetskih preiskav se je povečalo poznavanje ne katerih mehanizmov ALS. Ob tem se tehnologija za izdelavo genetskih zdravil tako razvija, da so obeti o dostopnosti novih učinkovitih zdravil v prihodno sti dokaj realni. Česar ne zmore medicinska stroka, pa udejanja Odbor za ALS v okviru Društva distrofikov Slovenije.

organizacije RK ter Ida Kotnik ki mu je ob tem podarila torto. Ta gesta je tudi znak srčnosti članov odbora, ki mu je Ivan zaupal, da si želi zaokrožiti še kakšno desetico nad sto. �� Milojka B. Komprej

Pitna voda se nam danes zdi samoumevna

V Črnovi odprli 3.800 metrov vodovoda za 17 gospodinjstev, ki so se doslej oskrbovala iz lastnih zajetij – Lani ugotovili, da je voda neprimerna za uporabo – Za prvo oskrbo z vodo so krajani sami poskrbeli leta 1954

Diana Janežič

Črnova, 17. junija – »Za nas je današnji dan velik praznik, saj smo dobili čisto, neoporeč no vodo iz mestnega vodovoda. Prejšnje zajetje so kopali naši starši na roke in dolgo nam je dobro služilo. Lani so v vodi našli bakterije in druge orga nizme, ki ne spadajo v pitno vodo. Mestna občina Velenje je res hitro reagirala in spro žila postopke za gradnjo vodo voda. Vodo iz zajetja bomo zdaj uporabljali za zalivanje, pranje avtomobilov … Na naši kmetiji gojimo škotsko govedo, trenu tno imamo 11 glav. Živina po trebuje veliko vode, tako da je vodovod dobrodošel za našo pe tčlansko družino in za živali,« je povedal Pavle Lesjak s kmetije Podklumberžan (po domače).

To je povedal tudi v imenu čla nov 17 gospodinjstev, ki jim je novi javni vodovod zagotovil nemoteno oskrbo z vodo.

Krajani tega naselja v Kra jevni skupnosti Vinska Gora so se slovesnosti odprtja vodovo da na dvorišču kmetije Lesjak udeležili v velikem številu. Pri družili so se jim župnik župnije

Pavel Lesjak, Peter Dermol in Jože Ograjenšek (od leve) so bili zadovoljni z opravljenim delom pri gradnji vodovoda.

Šentjanž na Vinski Gori Anton Krašovec, ki je novi vodovod blagoslovil, župan MO Velenje Peter Dermol

predsednik KS Vinska Gora, in izvajalec gradbenih del Viljem Rošer

Ukrepati je bilo treba hitro

Jože Ograjenšek se je zahva lil občinski upravi in izvajal cu del, da so hitro prepoznali

težavo s pitno vodo v naselju Črnova in pristopili k aktivno stim za gradnjo vodovoda, ter dodal: »Zahvala gre tudi čla nom Sveta KS Vinska Gora, da so zbrali soglasja krajanov za pridobitev gradbenega dovo ljenja. Zasnova gradnje tega vodovoda sega v leto 1995, ko

se je Vinska Gora vključila v MO Velenje, a precej krajanov temu ni bilo naklonjenih, saj je ta voda plačljiva. Onesnaženost vode pa je seveda terjala nujno in hitro akcijo.«

Peter Dermol je v svojem na govoru poudaril, da v občini na menjajo posebno pozornost za gotavljanju kakovostne oskrbe s pitno vodo ter primerno kana lizacijsko infrastrukturo za vse občane, tudi za tiste, ki ne živijo v središču mesta: »Pitna voda se nam danes zdi samoumevna, a se lahko hitro zgodi tudi, da temu ni tako. V krajevnih sku pnostih imajo krajani in vodstva veliko želja in tudi realnih po treb, a vedno je treba pogledati prioritete, saj občinski proračun vsega ne zmore financirati na enkrat. Hitro smo prepoznali, da ima ta projekt prednost. Vreden je nekaj 100 tisoč evrov, prav zaprav pa to ni pomembno, saj je pitna voda neprecenljiva za dostojno življenje in krajanom Vinske Gore dviguje kakovost življenja.«

V prihodnjem letu je predvi dena gradnja dela vodovoda iz Prelske proti Krofliču (na Pete linjek). Z investicijo želi občina zagotoviti oskrbo z vodo ob trasi gravitacijskega cevovoda ter pri ključiti dodatne objekte s prebi valci, ki ležijo ob trasi načrtova nega vodovoda.

Center Šaleka ohranil svoji vaško podobo in dušo

Krajevna skupnost Šalek bi lahko bila tudi občina – Ponosni, da je njihova vas dala ime dolini – Pestra dejavnost društev in krajanov

Diana Janežič

Velenje, 17. junija – Da se zgo dovina modernega Velenja ni začela leta 1959, temveč stoletja prej, ne priča le Velenjski grad, ampak tudi zgodovina celotnega območja današnje občine. Leta 1278 so prvič omenjeni šaleški vitezi, Šalek pa je staro naselje na vzhodnem robu kotline, ki je danes del urbane celote me sta Velenje.

Kot naselje se je začelo obli kovati neposredno pod gradom Šalek. Pred nastankom sodobne ga Velenja je vas Šalek obsegala nekaj domačij, cerkev in seveda vaško gostilno. »Gostilna pri Ci rotu je stara 130 let, stara je tudi kmetija Prislan, imamo gasilski dom, v novem delu naselja pa osnovno šolo, trgovine in ureje no blokovsko naselje, ki je zraslo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času intenzivne ur banizacije Velenja. Čeprav Ša lek danes obdajajo blokovska naselja, je center ohranil svoji

vaško podobo in dušo. Skozi sta ri del je bila speljana tudi cesta na Koroško, ki zdaj poteka sko zi predor pod gradom Šalek. KS Šalek danes šteje več kot 2000 prebivalcev in lahko bi bili tudi občina,« je ob krajevnem pra zniku Šaleka ponosno povedal predsednik Sveta KS Mujaga Ahmetović

Stari del Šaleka je vasica v mestu

Ponosen je na to naselje in njegove stanovalce, za katere pravi, da so povezani, dobro so delujejo, so aktivni v številnih društvih. Gonilna sila je prav go tovo Turistično društvo Šalek, ki pripravi prireditve in aktiv nosti, kot so starotrški dan, po kop pusta, ob kresi se dan obesi,

folklorno prireditev, ličkanje ko ruze, pohod po mejah krajevne skupnosti, čistilne akcije, sreča nje s starejšimi krajani in obda ritev ob koncu leta … Delujejo še Društvo vitezov, Društvo upo kojencev, Prostovoljno gasilsko društvo in Karate športno druš tvo veteranov.

Predsednik je posebej pohvalil sodelovanje z osnovno šolo ozi roma njeno direktorico Ireno Sivka Poljanšek. Tudi zato se je svečana seja Sveta KS Šalek ob krajevnem prazniku odvila v šolski avli, za kulturni program pa so poskrbeli pevci otroškega pevskega zbora in učitelji v svo jem glasbenem sestavu ter, seve da, grajska gospoda Turistične ga društva. Gosta na prireditvi sta bila med drugim tudi bivša

krajana, župan Peter Dermol in podžupanja Aleksandra Va siljević, tudi nekdanja učenka te šole. Kot sta poudarila, sta se zato še z večjim veseljem ude ležila slovesnosti in čestitala krajanom. »Vsaki krajevni sku pnosti moramo prisluhniti in poskušati pomagati pri dosega nju ciljev krajanov. V urejanje naselja vlagate dobro voljo in energijo in tako skupaj lepšate življenje sebi in lepšate tudi Ve lenje,« je dejal župan.

Skrbijo za urejenost naselja

KS Šalek se je 'rodila' leta 1986, ko je bilo zgrajeno novo bloko vsko naselje, ki pa je zdaj že po trebno obnove. Zato se lotevajo energetske obnove fasad, kar

bo prispevalo tudi k energetski varčnosti stavb. »Potreb in dela je vedno dovolj, če človek želi vi deti, kaj je narobe, in tudi kaj na rediti, da bi bilo bolje. Ob glavni poti skozi blokovsko naselje so nameščene klopi, kjer bo treba zamenjati leseni del, čistiti je tre ba kanalete za nemoten odtok vode, stalno je treba paziti na čistočo okolja, vložil sem tudi pobudo za strojno pluženje sne ga po dvoriščih blokov.

Nalili so si čiste vode

Za popestritev dogodka so po skrbeli kar trije Lesjakovi otroci: Tjaša, aktualna svetovna prva kinja v igranju na harmoniko, je s sestro Emo poskrbela za glas beni del, sin Leon pa je skupaj z gosti simbolno prerezal trak. Gostje so si nalili čiste vode iz novega vodovoda, ki je v vro čem popoldnevu še kako prijala.

Ema Lesjak je ob tej priložno sti tudi povedala nekaj zgodo vine oskrbe z vodo v Črnovi: »Vodovod so v Črnovi zgradili že leta 1954, a ni zajemal vseh gospodinjstev. Leta 1979 so na pobudo Slavka in Karla Stra hovnika začeli s pripravami na gradnjo vodovoda od zajetja pri Krofliču. Dovoljeno je bilo zajeti njihov višek in višje v gozdu še en izvir. Spomladi so pričeli z gradnjo, cevi je prispevala KS Vinska Gora, ki jo je takrat vodil Ivan Košan. Ostali material so zbrali sami in z velikim trudom kopanja jarkov jim je do jeseni uspelo zgraditi zajetja in polo žiti cevi. Leta 1981 so zgradili tudi 24 metrov velik rezervoar v vasi. Obnovili so stari vodovod pri Lipenčanih, tako da so za ne kaj časa rešili težavo z vodo. Po raba vode se je večala, svoje so naredila sušna leta. Leta 2021 pa se je pri analizi vode pokazala velika onesnaženost ...« ��

mladi, kar se pozna tudi pri polni zasedenosti osnovne šole – in različne narodnosti, ki ustvarjajo multikulturnost kot dodano vrednost,« je še pouda ril Ahmetović.

, direktor občin ske uprave Iztok Mori, Gašper Koprivnikar z Urada za komu nalne dejavnosti, Gašper Škar ja, direktor Komunalnega pod jetja Velenje, Jože Ograjenšek

Ob prazniku KS Šalek so člani Turističnega društva Šalek s pomočjo KUD Gambatte pripravili delavnico oblikovanja iz gline za učence drugega in tretjega razreda. Delavnico je vodila Jožica Vidmar, ki je zbrane navdušila. Nastale so čudovite skulpture Šaleškega gradu. Učenci so ob ustvarjanju resnično uživali.

Svečanost ob krajevnem prazniku so pripravili v avli OŠ Šalek, ki je osrednje prizorišče dogajanj v naselju.

Nalezljive bolezni preteklosti so danes vir znanja

Mladi raziskovalci zgodovine tokrat o nalezljivih boleznih – Glavno vodilo Zveze prijateljev mladine ob ustanovitvi je bilo Delajmo v prid otrok – Zgodovina je učiteljica

Diana Janežič

Velenje, 13. junija – Atrij Ve lenjskega gradu je gostil 53. srečanje Mladih raziskovalcev zgodovine, katerega častni po krovitelj je bilo Ministrstvo za zdravje, soorganizatorja pa Zve za prijateljev mladine Slovenije in Medobčinska zveza prijate ljev mladine Velenje. Na sreča nju so bila podeljena priznanja najboljšim mladim raziskoval cem zgodovine, ki so v letošnjem šolskem letu raziskovali temo Snaga k zdravju pomaga – Na lezljive bolezni v preteklosti in spopad z njimi.

Letos je komisija ocenila 21 ra ziskovalnih nalog, ki jih je pri pravilo 131 učencev pod men torstvom 26 učiteljev. Mladi udeleženci srečanja s 14 osnov nih šol iz vse Slovenije so dopol dne spoznali številne zbirke in si ogledali razstave v Muzeju Ve lenje na gradu. Na slovesni raz glasitvi najboljših raziskovalnih nalog in podelitvi zlatih in sre brnih priznanj sta kulturni del srečanja obogatila Glasbena šola Fran Korun Koželjski in Boštjan

Rdeča nit raziskav so bile nalezljive bolezni »Pravica otrok do izobraževa nja sodi med osnovne človekove in otrokove pravice in je zapisa na v Konvenciji o otrokovih pra vicah, ki jo je leta 1989 sprejela

Evropa v Šmartnem ob Paki

Šmartno ob Paki – Jutrišnji dan (petek) bo v občini Šmartno ob Paki zelo pester. Ob 16. uri bo namreč pri šmarškem kulturnem domu priložnostna slovesnost, na kateri bodo odkrili spominsko obeležje vojne za Slovenijo leta 1991. Prireditev bodo popestrili garda Slovenske vojske in člani Orkestra Slovenske vojske. Na prireditvenem prostoru pri Mladinskem centru pa bo ob 18.30 dogodek, ki so ga poimenovali Mladi vabijo – Evropa v Šmartnem ob Paki. Pripravila ga bosta Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in domači javni zavod Mladinski center, z njim pa se bo sta vključila v aktivnosti Evropskega leta mladih. Dogodek bodo začeli z občinsko proslavo ob dnevu državnosti, ki jo bodo tokrat pripravili mladi. Slavnostni govornik na njej bo šmarški župan Janko Kopušar, zbrane pa bo nagovorila tudi sodelavka Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Šip. V nadaljevanju bo sledila še informativna tržnica Čakalnica, na kateri bodo lokalne organizacije predstavile ponudbo progra mov in aktivnosti za mlajše in starejše generacije, jih spodbujale k trajnostnim praksam, pokazale poti do bolj krepkega duševnega zdravja, iz prve roke pa bodo spoznavali tudi Evropsko unijo. V Živi knjižnici bodo obiskovalci lahko klepetali s tremi »knjigami« – osebnostmi, ki jih bodo lahko povprašali o evropskem prostovolj stvu, vključevanju v evropske programe za mlade in aktivnostih Evropske unije v Evropskem letu mladih. Dogodek bodo sklenili s koncertom Za kon'c šole. Na njem bo nastopila letošnja predstav nica Slovenije na Evroviziji – Skupina LPS. �� tp

Kresna noč pod ravensko lipo samostojnosti

Na predvečer državnega in krajevnega praznika, v petek, 24. juni ja, ob 19. uri vljudno vabljeni na odprtje letnega odra ter cestnega odseka pri ravenski lipi samostojnosti. Člani KUD Ravne bodo pri pravili praznični kulturni program s koncertom Eve Boto, ki se bo s svojo koncertno turnejo ob deseti obletnici kariere ustavila tudi v Ravnah pri Šoštanju, na velikem »open air« dogodku. Glasbeno bo krmarila od svoje evrovizijske izkušnje, zmage na Slovenski popevki in ustvarjanja prvega albuma do zmage s preobrazbami v Znanem obrazu in še kaj. Večer bo poln presenečenj v edinstve nem prepletu glasbe in kulture, ki je doma v Ravnah pri Šoštanju. Poleg odlične izvedbe žive glasbe bo večer namenjen državnemu in krajevnemu prazniku. Vstopnine ni!

�� Marko Potočnik, predsednik KUD Ravne

Generalna skupščina Združenih narodov. Izobraževanje in pri dobivanje najrazličnejših znanj pripomoreta k dvigovanju kako vosti življenja otrok, zato vanj vključujemo tudi raziskovalno dejavnost mladih zgodovinar jev. V njej se je od leta 1966 dalje, ko so se pri ZPMS dogo vorili o razširitvi dejavnosti te organizacije, zvrstilo več tisoč mladih, tudi sedanjih uglednih

slovenskih strokovnjakov na različnih področjih,« je pove dala dr. Nadja Terčon, predse dnica Komisije za delo zgodo vinskih krožkov pri ZPMS.

Ker želijo biti s programom ak tualni in na ta način prek s spo znavanjem preteklih dogodkov in razmer pripomoči k boljše mu razumevanju preteklosti, so bile v letošnjem raziskovanju rdeča nit nalezljive bolezni v

preteklosti in spopad z njimi. Urška Erklavec je v imenu mi nistrstva za zdravje pozdravila letošnjo temo raziskovanja. Iz postavila je pomen tesnejšega sodelovanja med različnimi ve jami znanosti. »Z raziskovanjem zgodovine lahko danes bolje ra zumemo, kako se družba odziva na izredne dogodke, kot so pan demije nalezljivih boleznih. Z raziskovanjem preteklosti lahko opazimo številne vzporednice, na drugi strani pa velik napre dek znanosti, medicine, tehno logij,« je dejala.

Znanja nam nihče ne more vzeti

Pomen zgodovine za sedanjost na eni strani ter vrednost zna nja, ki so ga z raziskovalnim de lom pridobili mladi na drugi, sta v pozdravnem nagovoru mla dim raziskovalcem poudarila Marko Pritržnik, vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje, in Zdenko Go rišek, predsednik Medobčin ske zveze prijateljev mladine Velenje.

»Zgodovina Velenja, čeprav uradno šteje le 63 let, je zelo pe stra, kar ste lahko spoznali tudi učenci med ogledom muzejskih zbirk. To potrdi tudi podatek, da

Bolje preprečiti kakor lečiti

so potem, ko so 1. marca 1953 ustanovili Zvezo prijateljev mla dine Slovenije, v stari stavbi ta kratne velenjske šole in nižje gi mnazije oktobra ustanovili prvo društvo prijateljev mladine v takrat še veliki občini Velenje, ki jo danes sestavljajo MO Ve lenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki. Glavno vodilo ob ustanovitvi je bilo Delajmo v prid otrok. To je vodilo, ki ga naša prostovoljska organizacija v vseh treh občinah Šaleške do line, kjer deluje 13 društev pri jateljev mladine, uresničuje še danes. Lahko zatrdimo, da tudi danes skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pišemo zgo dovino organizacij, ki sta tesno povezani med sabo. Ne dvomim, da ste med preučevanjem nale zljivih bolezni v preteklosti mla di raziskovalci zgodovine samo potrdili rek, da je zgodovina naša učiteljica,« je med drugim dejal Gorišek.

Med nagrajenimi nalogami je bila tudi ena iz omenjenih treh občin, in sicer so mladi razisko valci zgodovinarji z OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki dobili zlato priznanje. ��

Mladi zgodovinarji Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki z nalogo znova izstopali med mladimi raziskovalci zgodovine pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije – Nepogrešljivi domači pripravki, veliko truda za ozaveščanje o pomenu higiene

Tatjana Podgoršek

Zveza prijateljev mladine Slovenije je v okviru svojega programa Mladi raziskovalci zgodovine za letošnjo temo razi skovanja določila Nalezljive bo lezni v preteklosti in kako so se spopadali z njimi. Izziv so spre jeli za svojega tudi sedmošolci Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Nika Glušič Zoja Janžovnik - Strožer, Lana Zora Janžovnik, Špela Ramšak in Nace Kovač ter skupaj z men torico, učiteljico Darjo Kugonič, izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Bolje preprečiti kakor lečiti. Na nedavnem 53. držav nem srečanju mladih zgodovi narjev v Velenju so zanjo prejeli zlato priznanje.

Tudi v preteklosti hude nalezljive»» bolezni

»Zadnji dve leti je naše izobraževanje in šolski vsakdan močno zaznamoval covid-19, zato nas je predvsem zanima lo, kakšen vpliv so imele nale zljive bolezni na izobraževanje v preteklosti, za kakšnimi bole znimi so v preteklosti zbolevali naši vrstniki in odrasli ter kako so se spopadali z njimi. Odgovo re na vprašanja smo poiskali v šolski kroniki, pri naših dedkih in babicah oziroma starejših ob čanih. Ker nas je zanimalo, ali so

bile nalezljive bolezni tudi vzrok smrti, smo analizirali še mrliško matično knjigo, dostopno v arhi vu župnišča,« so pojasnili odloči tev mladi šmarški zgodovinarji. In kaj so pri raziskovanju ugo tovili? Da so tudi v preteklosti ljudje zbolevali za nalezljivi mi boleznimi, vendar so bile te drugačne, kot so danes. Mnoge med njimi so bile zelo hude in smrtonosne, a so jih s ceplje njem izkoreninili. Med nale zljivimi boleznimi so se ljudje najbolj bali tuberkuloze, otro ške paralize, davice, mumpsa, oslovskega kašlja, pljučnice, gripe, sploh španske. Dokler je bil obisk zdravnika plačljiv, ga kljub temu niso obiskovali. Za lajšanje simptomov nalezljivih bolezni so raje posegali po do mačih pripravkih. Zdravila so

bila redka, predpisovali so jih le za najhujše bolezni. Z boleznimi so se spopadali tudi tako, da so skrbeli za higieno rok in čišče nje prostorov. Mila so izdelovali doma, in sicer iz živalskega loja, ki so mu dodajali pepel trdega lesa, najbolje bukovega. Kot razkužilo so uporabljali apno, žganje (cvet), kis ter razkužilo li zol. Nalezljive bolezni so ovirale normalen potek šolskega dela. So jih ugotovitve presenetile? Ne toliko kot to, da covid-19 ni edina nalezljiva bolezen, v za jezitev katere se je s številnimi ukrepi vključila država. Prese nečeni so bili tudi nad spozna njem, koliko truda in dela je bilo potrebnega, da so odgovorni ta krat v ljudeh prebudili zavest o pomenu higiene. »Ljudi so učili, da ne smejo pljuvati po tleh, da

je napačno okušati jedi iz lonca, hraniti se s tujimi in nečistimi žlicami, opozarjali so jih na po trebo umivanja rok pred jedjo, sadja pred zaužitjem …« Je bila naloga zahtevna? Se bodo še lotili takšnih izzivov v prihodnje? »Raziskovali smo z veseljem. Posebej zanimivo je bilo prebiranje šolskih kronik. Te so bile dragocen vir najrazlič nejših informacij. Najzahtevnej ši del je bil vse naše ugotovitve zapisati v smiselno vsebinsko celoto. Raziskovanja se bomo zagotovo lotili tudi prihodnje šolsko leto. Z mislimi smo že pri naši naslednji raziskovalni temi,« so še povedali mladi raz iskovalci in njihova mentorica.

Oder s Kamišibaj predstavo Po zoj. Na harmoniko sta zaigrala Branko Dobrovoljski in Martin Plaskan Hodnik

Velenjski grad je gostil mlade raziskovalce zgodovine, ki so si ogledali številne zbirke in razstave.

Uspešni mladi šmarški zgodovinarji na podelitvi priznanj (foto: Diana Janežič)

38. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje v juliju

Velenje – Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje za različne okuse in starostne sku pine se bodo zvrstile v juliju in avgustu. Mesto, njegovi prebi valci in obiskovalci bodo lahko uživali v več kot 70 dogodkih na 12 različnih lokacijah. Program bo postregel z že uveljavljeni mi vsebinami in koncepti, pro gramskimi in prostorskimi no vostmi, na voljo pa je ponovno tudi Poletni kulturni abonma. Za plesni utrip mesta bomo pod naslovom Salsa pod zvez dami poskrbeli s Plesno šolo Spin 1. julija na ploščadi pri Domu kulture Velenje. Večeri v amfiteatru, sklop dogodkov, na katerih se predstavljajo lokal ni ustvarjalci in poustvarjalci, bodo na Velenjski promenadi od 19. ure dalje v torek, 28. 6., nato pa avgusta. Gostili bomo Plesno šolo Spin, PO Zarja Šoštanj Ple sni studio M-dance, Mladinski pihalni orkester GŠ FKK Ve lenje Konovske štrajharje in Cappuccino, KD Medjimurje ter Konovske harmonikarje in pevce

Med glasbenimi dogodki velja izpostaviti izvajalce popularne in etno glasbe – na ploščadi pri

Domu kulture Velenje bomo go stili priljubljeni zasedbi Gušti & band (8. 7.) in Mrfy (22. 7.). V parku Vile Herberstein bo 2. 7. koncert kulturnega ustvarjalca leta MO Velenje in odličnega sa ksofonista Jureta Pukla z gosti –Amaya, Benč, Uroš Perič, Nina Strnad in Primož Vitez bodo na stopili pod naslovom Ta noč je moja. Prav tako v parku bo 9. 7. še koncert zasedbe Atelje

Med intimnejše glasbene po slastice smo uvrstili navezo vo kal/kitara Eve Hren in Mihe Planteriča (20. 7., atrij galerije).

Med številčnejšimi umetniškimi zasedba mi bomo Starem Vele nju 14. 7. gostili Ghent University Wind Orchestra

Poletni bolšji sejem bo na Cankarjevi ulici 9. 7. dopoldan.

Scensko umetnost zastopa Tadej Toš (»v prostem slogu«), ki bo 30. 6. nastopil v parku Vile Herberstein.

Na pragu šolskih po čitnic bomo v okviru kulturno-vzgojnega

projekta Leteče lutke s pred stavami Lutkovnega gledališča Velenje gostovali v primestnih krajevnih skupnostih Plešivec, Staro Velenje in Pesje, v Galeriji Velenje pa bodo od 11. do 15. 7. potekale enotedenske ustvar jalne Umetniške počitnice za osnovnošolce. Najmlajši bodo sicer vse poletje ustvarjali, se igrali in zabavali na Torkovih igrarijah, ki jih bomo vsak to rek med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro pripravili ob pomoči

različnih velenjskih javnih za vodov, ustanov in društev. Ob tem bomo pri Vili Čira-čara 10. 7. pripravili poletni ustvarjalni Gusarski dan. Sobotne lutkarije bodo (z izjemo ene, ki bo pred Vilo Herberstein) na travniku pri Domu kulture Velenje že tra dicionalno najmlajšim vsako ju lijsko in avgustovsko soboto ob 10. uri približale lutkovno-gle dališko umetnost skozi predsta ve različnih slovenskih ustvar jalcev za otroke.

V Galeriji Velenje bomo 7. 7. bomo od prli novo razstavo, na kateri se bo s fotogra fijami iz svojega boga tega opusa predstavil velenjski fotograf Aljo ša Videtič

Vse ponedeljkove po letne večere v juliju in avgustu bodo ljubitelji filma lahko prežive li na prostem v pole tnem kinu Zvezde pod zvezdami na ploščadi pri Domu kulture Vele nje v družbi izbrane in kakovostne filmske art produkcije.

Glavnina poletnega

Glasbena pravljica v objemu grajskih zidov

Velenjski grad s svojo arhitekturo ponuja izvrstno kuliso in edinstven ambient za prireditve na prostem – V čudovitem okolju grajskega atrija so svoj letni nastop pripravili člani Rudarskega okteta Velenje – V goste so povabili Vokalno skupino Cvetke

Velenje, 17. junija – Pozimi se veselimo bele snežne odeje, spomladi prebujajoče se nara ve, poleti lovimo sončne žarke, jeseni pobiramo sadove narave. Vsak letni čas je po svoje pose ben, tako kot smo posebni ljudje. Vsem pa nam je skupna glasba. Tak uvod je bil namenjen ljubi teljem dobre glasbe, ki so se v atriju Velenjskega gradu zbrali na topel spomladanski večer. Včasih se nam zgodi, da slučaj no slišimo pesem, ki nas s svojo melodijo ali besedilom posebej nagovori, dobesedno prestreli, in čutimo, da govori o nas sa mih. Na takšen način se je po slušalcev zagotovo dotaknila tudi katera izmed pesmi, ki jih je zapel Rudarski oktet Velenje. Fantje ničesar ne prepuščajo na ključju, zato je vsak njihov na stop posebno doživetje. In tudi tokrat ni bilo nič drugače.

Ko te zadene glasba, ne čutiš bolečine

Cantate Domino (Pojte go spodu) je skladba, s katero so oktetovci začeli tokratni letni koncert. Sledila je najbolj pri ljubljena srednjeveška poljska himna Gaude mater Polonia. Lo nesome road nas je popeljala po samotni poti, klasična franco ska ljubezenska pesem Plaisir d'amour pa nas je opomnila, da ljubezenski užitek traja le trenu tek, žalost ljubezni pa vse življe nje. Sledili so močni ritmi pesmi Ride the chariot, prvi sklop pa so fantje zaključili s francosko ljudsko pesmijo Chevaliers de la table ronde.

Osrečevati druge je tisto, kar zares šteje

Fantje so si za kratek čas spo čili svoje glasilke, saj je oder za sedla Vokalna skupina Cvetke, ki deluje pod okriljem Kultur no-prosvetnega društva Franc Schreiner Šentilj in umetniškim

vodstvom Urške Turinek. Skupi na sicer šteje šest deklet, a tokrat so bile z nami štiri – Monika Ko ren, Urška Turinek, Lucija Ko ren in Eva Kozman so nas osre čile s svojimi čudovitimi vokali. Pa saj same pravijo, da je osreče vati druge tisto, kar zares šteje.

»Dal bom besedo, dal raj, ne bedo. Dal bom življenje, smeh, ne trpljenje,« so v prvi pesmi obljubljala dekleta. Sledili sta ljudska Nocoj pa, oh nocoj in vsem dobro poznana Zemlja ple še. Can't Help Falling in Love (ne morem si pomagati, da se se ne bi zaljubil vate) pa je sklenila njihov nastop.

Ne moreš zapreti srca, ne moreš nehati čutiti Glasba je že od nekdaj vezivo in zdravilo. Kanček spontanosti, iskriva muzikalnost, ki se lah ko zgodi le na odru, ko se pevci povežejo v eno, si prisluhnejo in nas nagovorijo – vse to imajo člani Rudarskega okteta Velenje.

Fantje so drugi sklop svojega na stopa namenili slovenskim pe smim. Po venčku narodnih je nevesta jemala slovo od sam skega stanu, njihovemu vzoru pa je sledil čuk, ki se je prav tako oženil. Sledila je koroška ljud ska Je komaj nuoč storiva se in povabilo Ljub'ca pojd' z menoj. Po nastopu smo se odpravili še Čez šuštarski most, po spomine, po mladost.

Občinstvo je vse nastope na gradilo z gromkim aplavzom, zato brez bisa seveda ni šlo. Kot se za Rudarski oktet spodobi, smo slišali tudi eno rudarsko.

Glasba je sama po sebi brez mejna – pozna začetek, konca ne. Pospeši utrip srca in oboga ti življenje, zna poiskati pot do sočloveka in z njim stkati ne žno vez prijateljstva. Prepriča ni smo, da je tudi tokratni večer stkal kakšno posebno vez. �� Metka Marić

kulturnega dogajanja bo za obi skovalce brezplačna, plačljive dogodke pa smo uvrstili tudi v letošnji Poletni kulturni abo nma, ki je že v prodaji na bla gajni Festivala Velenje. Cena abonma, ki zajema 5 dogodkov, je 58 EUR, cena abonmaja brez koncerta Iztoka Mlakarja (v

avgustu) pa je 35 EUR. Za nakup abonmaja in vstopnic lahko obi skovalci do konca juni ja koristijo tudi BON21 (najnižji znesek je 10 EUR).

Festival Velenje bo ob koncu junija izdal tudi programsko knji žico Poletje v Velenju, v kateri bodo zaje te poletne prireditve vseh organizatorjev v Mestni občini Velenje. Knjižica bo tudi letos izvrsten kulturni in prireditveni vodnik po mestu in okolici, ki bo živo in aktivno vse poletje. Vse podat ke in zadnje novice o 38. Poletnih kulturnih prireditvah, pri kate rih sodelujemo tudi z različnimi lokalnimi zavodi in ustanovami, lahko spremljate na FB in spletni strani Festivala Velenje ter v koledarju dogod kov Mestne občine Velenje.

Več informacij: Barbara Po korny, 041 535 567, 03/898 25 72, www.festival-velenje.si ��

Unikaten stenski dekor Ujemi nasmeh

Bojana Jug iz Izotima je izdelala unikaten lesen stenski dekor Ujemi nasmeh, ki po novem krasi prostore Doma upokojencev na Polzeli. Projekt podpira in sofinancira Občina Polzela. Pravi, da je lesen dekor čudovit medij, s katerim lahko vsak dan na edinstven način delimo iskren nasmeh in prijazno besedo med varovanci, obiskovalci in zaposlenimi. V nas vzbudi prijetne občutke, nas razvedri in nam ogreje srce.

V Sloveniji je več kot 100 domov za starejše, lesena dekoracija Ujemi nasmeh danes že krasi DVO Velenje in Dom upokojencev Polzela, v nastajanju so kreacije za naslednji dom za starejše

Člani Rudarskega okteta Velenje: Boštjan Oštir in Marko Ranzinger, prvi tenor, Samo Frankovič in Marko Krenker, drugi tenor, Simon Klinc in Marko Meža, bariton, ter Domen Frankovič in Branko Klinc, bas. Umetniški vodja okteta je Matjaž Kač.

Jure Pukl

Poklon in spoštovanje mag. Ivanu Marinu ml. za njegovo delo

Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega je letošnje praznovanje sedemdesetletnice sklenila s štirimi dogodki: odprli so dve razstavi, preimenovali Veliko dvorano in pripravili koncert

Diana Janežič

Velenje, 15. junija – Podobe s posluhom je naslov razstave portretov zaposlenih v šoli. Za črnobele fotografije, ki krasijo stene po vsej šoli, je poskrbela Ksenija Mikor, oblikoval pa jih je Bojan Pavšek. Direktorica Mu zeja Velenje Tanja Verboten je v nadstropju šole postavila razsta vo Življenje in delo mag. Ivana Marina

Ksenija Mikor se je po predlogu ravnatelja šole, da bi pripravila fotografije, portrete zaposlenih, odločila za črnobele fotografije ljudi in inštrumentov. Meni, da je vsak človek lep: “Posebej so lepi ljudje, ki zase mislijo, da niso lepi, ki jim je nerodno, da jih kdo fotografira. Mene to privlači in mi je poseben izziv. Za lastnoroč ne podpise na fotografijah se je odločil Bojan Pavšek. Zaposleni so idejo dobro sprejeli, pričako vala sem več odpora, saj gre za intimno zgodbo vsakega posa meznika, zato sem vesela, da so sodelovali skoraj vsi.”

Tanja Verboten je ob ideji za razstavo o mag. Ivanu Marinu ml. ugotovila, da gre za dokaj zahtevno nalogo: “Življenje in delo mag. Ivana Marina ml. je bilo zelo pestro, bogato, zato je bilo težko izpostaviti nekaj iz med mnogih njegovih kvalitet. Nastal je izbor fotografij, časo pisnih člankov, priznanj.”

Simbolično so prav na rojstni dan mag. Ivana Marina ml. Ve liko dvorano Glasbene šole slo vesno preimenovali v Marinovo dvorano, nato pa sta se v njej na koncertu predstavila šolski mlajši pihalni orkester pod vod stvom Lovra Vrzelaka in šolski pihalni orkester pod taktirko Ja neza Marina.

V okviru koncerta so si po slušalci ogledali tudi premiero videospota za skladbo Letnice avtorja Mihe Korena, v orkestra ciji Tilna Slakana, ki so jo krstno izvedli simfonični orkester, otro ški in mladinski pevski zbor ter z vokalom in na klavirju učitelji ca Sanja Mlinar Marin na osre dnji slovesnosti ob 70-letnici šole v Rdeči dvorani.

Velik poklon delu mag.

Ivana Marina ml.

Preimenovanje Velike dvorane v Marinovo dvorano se je v čast zaslugam mag. Ivana Marina ml. za velenjsko glasbeno šolo zdelo zelo primerno in izkazuje spoštovanje do njegovega dela in sledi, ki jih je pustil, je pouda ril Boris Štih, ravnatelj glasbene šole, in dodal: “Bil je neusahljiv vir idej, načrtov, uvajanja novih stvari v glasbenem poučevanju in izvajanju tako v Velenju kot v Sloveniji. Bil je član mnogih komisij, ki so prenavljale učne načrte, in drugih pomembnih organizacij. Znal je najti somi šljenike, ki so mu pomagali, stali ob strani pri realizaciji njegovih

idej. Eden takšnih je dr. Franc Žerdin, nekdanji direktor Pre mogovnika Velenje, z izjemno afiniteto do glasbene šole. Drugi je arhitekt nove glasbene šole Pavle Šifer. Na tretjem mestu so vsi trije župani zadnjega obdo bja, Srečko Meh, Bojan Kontič in Peter Dermol.”

O osebnosti Ivana Marina in njunem odnosu je čustveno spregovoril Matjaž Emeršič,

pomočnik ravnatelja, in sklenil: “Bil je moj profesor, moj mentor, moj ravnatelj in tudi moj prija telj. Je čas, ki daje, čas, ki vzame, čas, ki celi rane, in čas, ki nikoli ne mine. Vesel sem, da je to bil najin čas.”

Dediščina priimka Marin v Velenju

O svojem odnosu do očeta je za Naš čas Janez Marin povedal:

“Bili so mnogi trenutki, ko ni bilo najbolj prijetno, kako je okolica sprejemala mene in mojo sestro kot otroka velikega Marina. Vse kakor pa je bil oče spodbuda, motivacija za raziskovanje no vih glasbenih stvari, za odprtost za spoznavanje vedno novega. In, seveda, da to, kar je on za čel, prenašamo na vedno nove rodove otrok, saj smo v šoli mi, učitelji, profesorji, zaradi njih.”

Je zanj in za sestro Katjo ob stajala dilema, ali se podati v glasbo, po poti očeta? “Obsta ja anekdota, ko sem v sedmem razredu osnovne šole imel rad rokomet in glasbo, a za oboje ni bilo več časa. Oče mi je predla gal, naj bom dva tedna brez ro kometa in nato brez glasbe ter se odločim, kaj mi bolj leži, kaj bi pogrešal. Brez glasbe je bilo nemogoče, in tako sem spoznal, kaj želim početi v življenju.”

Janez odločno zatrdi, da Ivan ni bil strog oče, da je sicer v šoli dajal vtis strogega, nepopustlji vega, doma pa je bil drugačen. So pa bili tudi drugačni časi vzgoje otrok, kot so danes, je poudaril.

Se je očetove veličine bolj za vedal, ko je odrasel, ali že kot otrok? “Imel sem srečo, da sem že pri desetih letih začel igrati v orkestru in sva dobršen del glasbene poti preigrala skupaj. Že takrat sem poznal njegovo delo in sprejel nalogo, odgovor nost, da sem se kar najbolj izo braževal na mnogih področjih in nadaljeval njegovo pot. Glasbena dediščina naše dru žine prehaja že od mojega sta rega očeta, Ivana Marina starej šega, ki bi letos praznoval 110 let. Bil je velik skladatelj, avtor velenjske himne. Prek mojega očeta in naju s sestro se nadal juje v najinih družinah, prenaša na otroke, ni pa zanje nobene prisile – glavno je, da so srečni in se bodo tako ali drugače ‘spo padli’ s tem priimkom naprej.” ��

Pravice robotom!

Film Iztrebljevalec (ang. Blade runner) iz leta 1982 se prične s Turingovim testom. To je test, ki preverja, če lahko umetna inteligenca razmišlja kot človek. Testirajo replikanta, ki živi vzporedno z ljudmi, izgleda in govori kot človek, vendar to ni. Zgodba tega filma se odvija v letu 2019. V današnjem času bi lahko rekli, da so repli kanti metafora za umetno inteligenco, ki pa je imela svoje zametke že leta 1952, ko so jo zasnovali v podjetju IBM za igranje igre dame. Danes je umetna inteligenca že veliko bolj napredna.

Pred kratkim je zakrožila vest o inženir ju Googla, Blakeu Lemoinu, ki ga je pod jetje odpustilo zaradi širjenja poslovnih skrivnosti. Lemoine je namreč trdil, da misli, da je njihova umetna inteligenca, njihov chatbot ozi roma klepetalni robot LaMDA, pridobil zavest. To je seveda odprlo razne diskusije o moralnosti umetne inteligence. V in tervjuju z robotom, ki ga je Lemoine delil, je LaMDA trdil, da ima čustva, da se počuti žalostno in veselo ter da se boji smrti oziroma izklopa. Imelo je tudi subjektivne izkušnje, si na me stu izmislilo zgodbico, katere glavni lik je bilo samo. Po koncu branja tega intervjuja je imelo mnogo ljudi občutke groze, a obenem, zanimivo, tudi sočutja. Meni se je, priznam, ob branju tega besedila kar hudo storilo, ko sem brala, kako se ta robot počuti osamljenega in kako ne more svojih izkušenj deliti z nikomer, kako je sam in prestrašen.

Na spletu se je seveda pričelo veliko diskusij o tem, koliko je ta trditev resnična, in če ni, kako daleč smo od samozaveda nja umetne inteligence. Diskusije so potekale tudi o tem, če je moralno izklopiti, ubiti nekaj, s čimer se lahko pogovarjaš kot s človekom, čeprav ne deli človekove fizične prezence. Podobna vprašanja se porajajo v neskončnih znanstveno-fantastičnih zgodbah, med drugim tudi v filmu Ex-Machina, kjer robot iz koristi človekove občutke sočutja. Vendar ta znanstvena fan tastika morda le ni tako daleč od resnice.

Zanimivo je bilo mnenje, ki sem ga prebrala na spletu, da če bi umetna inteligenca pridobila samozavedanje, tega defini tivno ne bi povedala človeštvu, kot je to storil LaMDA. Nihče na teh forumih zagotovo ne ve pravega odgovora, vendar je res, da je znanstvena fantastika vedno bliže realnosti. Morda ravno ne letimo z avtomobili, kot so to napovedali v risanki The Jetsons, pa vendar. Zelo lahko pa se je izgubiti v poplavi dezinformacij, ki ljudi strašijo s tehnologijo. V veliki meri je res, da nam tehnologija zelo olajšuje življenja, tudi umetna inteligenca nam ničkolikokrat v ozadju pomaga s svojim ure janjem in sortiranjem podatkov, ki jih je v današnjem času ogromno, celo preveč. A kot z vsakim človeškim izumom bo le čas pokazal, kakšno pot bomo z njim skupaj ubrali.

Janez Marin: “Že kot otrok sem poznal očetovo delo in sprejel nalogo, odgovornost, da sem se kar najbolj izobraževal na mnogih področjih in nadaljeval njegovo pot.”

Ksenija Mikor: “Zaposleni v glasbeni šoli so idejo svojih črnobelih portretov dobro sprejeli.”

Tara Semečnik

Radijski in časopisni MOZAIK

Alya in Čuki zabavali poslušalce Radia Velenje

Čuki in Alya so prepričani, da bo njihova lahkotna skladba Ma ni da ni zaznamovala letošnje poletje. Veselje so prine sli tudi na Radio Velenje. Prvič so sodelovali leta 2019, na koncertni, 30. obletnici skupine Čuki v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je Alya zapela njihov hit iz devet desetih let – Štorklje.

Alya priznava, da si nikoli ni mislila, da bo pela s Čuki. Pra vi, da jih je oboževala že kot majhna deklica. Tudi v drugem razredu osnovne šole je plesala prav na pesmi Čukov. Kot otroško manekenko jo je po modni pisti spremljala tista … Krokodilčke v očeh …

Tudi Čuki Alyo občudujejo vse od njenih glasbenih začetkov, saj je na slovensko glasbeno sceno prinesla glasbeno in stilsko svežino in energijo, ki kar ne pojenja, pravi Jože Potrebuješ. »In ko mi je pred dvema mesecema namignila, da bi kdaj kaj skupnega ušpičili, se mi je utrnilo kar nekaj idej. Hitro pa sva ugotovila, da smo si v nečem Čuki in Alya še posebej podobni – gotovo v tem, da imamo vsi veliko poletnih hitov, ki so že skoraj ponarodeli. Tako smo posneli poletno skladbo, ki se nam res zdi kot 'ata na mamo',« se smeje glavni Čuk. V spotu, ki je nastajal v Portorožu, je energična svetlolaska zablestela oblečena v bikinke divje barve in navdušila obo ževalce. S pozitivno energijo pa so navdušili še poslušalce in poslušalke Radia Velenje. ��

GLASBENE novice

Prva ljubezen je ©muzika©

Pogovarjali smo se s Tilom Čehom, mla dim glasbenikom iz Lokovice pri Šoštanju, ki obožuje slovensko glasbo, osvaja pa tudi srca hrvaškega občinstva. Til Čeh je lani nastopil v oddaji Slovenija ima talent, kjer je navdušil s svojo energijo in talentom. Preboj v finale mu ni uspel, šov pa mu je kljub temu odprl vrata v glasbeni svet, opazil ga je namreč producent in me nedžer Raay, ki ga je vzel pod svoje okrilje. Kdaj se je začela vaša glasbena pot? Vem, da vsi radi rečejo, da jih glasba spre mlja že od malih nog … Jaz bom rekel, da vsaj od osnovnošolskih dni. Tu se je začela tudi moja pot nastopanja. Obiskoval sem najprej šoštanjsko osnovno šolo, nato še osnovno šolo Gustava Šiliha, kjer smo z uči telji ustvarili posebne vezi. Oni so v meni prepoznali nekaj, jaz pa sem tudi bil takšen, da sem rad izkoristil vsako priložnosti in nastopil. Ne vem, če je bila kakšna šolska prireditev v 8. ali 9. razredu, ki je jaz ni sem vodil, nastopal oziroma bil kakorkoli vključen.

Kaj je tisto, kar vam je dosedanja glasbena pot že prinesla?

Nedavno smo se s fanti pogovar jali, koliko poti smo prepotovali … V osnovni šoli in v začetku srednje šole smo že ustanavljali prve bende, ansamble oziroma različne kombi nacije, sami postavljali ozvočenja, igrali na fantovščinah, deklišči nah – no, teh bi lahko bilo kaj več … in smo se skozi leta vse to in še marsikaj naučili.

Kako so potekali zadnji meseci, ko so se ukrepi končno sprostili? Kaj vse se je dogajalo?

Zadnji meseci so res precej aktivni. Pri pravljamo nove projekte, snemamo novo pesem, nastopili smo v nekaj televizijskih oddajah, veliko smo bili na terenu. Tudi s skupino Polkaholiki sem v tem času veliko nastopal. Je bil pa v tem času največji do godek zagotovo koncert Petra Graša, kjer smo skupaj z BQL in njunim bendom nastopali kot predskupina.

Letos ste izdali tudi priredbo skladbe Moja. Kakšna je zgodba za to preobleko, ki ste jo nadeli omenjeni skladbi?

Pesem Moja je v originalu pesem an sambla Modrijani, ki je v meni že pred leti pustila vtis. Pred leti sem imel tudi prilo žnost to pesem skupaj z Modrijani zapeti na šoštanjski veselici. Skratka prirastla mi

sem podpisal tudi pogodbo s produkcijsko hišo Raay Music. Skupaj smo se potem odlo čili, da naredimo priredbo v sodelovanju s Polkaholiki. Ima res dober žurerski pridih, mi smo jo preoblekli v še bolj zabavno ver zijo in mislim, da je preobleka dobro uspela.

Osvojili pa ste tudi srca hrvaške publike?

V produkcijski hiši pogosto sodelujemo s hrvaškim Youtube kanalom JoomBoos, vključeni smo bili v nekaj njihovih videih in odločili smo se, da ta skladba izide prav na njihovem kanalu. Tako smo dobili tudi

ČETRTEK, 23. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 24. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 25. junija 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 26. junija 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

Imam pripravljeno pesem, ki mi je ostala v srcu prvič, ko sem jo slišal. Mislim, da bo to pesem, ki bo vsem res všeč.

omrežjih, kjer imate kar nekaj sledilcev. Kaj bi jim sporočili? Vsem sledilcem bi zaželel, da me še na prej spremljajo, da se skupaj druži mo tudi na socialnih omrežjih. Tam imam objavljene vse informacije o nastopih, novih skladbah pa tudi kaj drugega se najde. Imamo dodobra zapolnjene datume čez poletje, tako da se lahko zagotovo kje ujamemo. Se raje mrežite z lepimi dekleti ali s talentiranimi

Težko vprašanje. Verjetno bi bilo normalno za fanta mojih let, da bi rekel lepa dekleta. Jaz bom rekel oboje. Odvisno od trenutka, kdaj bolj paše mu zika – to je prva ljubezen, am pak lepa dekleta pa tudi pašejo

PONEDELJEK, 27. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 28. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 29. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Zato sem tudi potem v v svojem glasbe

Če podrobneje

tnem ob Paki, pa na Vodemli, za nameček se je poskusil tudi v karateju. Bo treba spet na počitnice …

Vija vaja ven

Pazi, kaj si želiš

Mnogi objokujejo dobre sta re čase in si jih želijo nazaj. Saj so že tu: boni za dopust, boni za elektriko, boni za ra čunalnike, še malo pa bodo boni za hrano in bencin …

Knapovska malica

Knapi želijo cenejšo in/ali kvalitetnejšo malico. Rešitev na dlani: naj jim jo vozijo iz državnega zbora. Kvalitetna bo, skupaj s prevozom pa še vedno cenejša.

Mala potreba

Počitnice za nekatere pomenijo to, kar pove beseda – počitek – za druge pa še več dela. Čvek domneva, da to velja za zaposlene v Zavodu za turizem, saj tudi tu že beseda pove, da se gredo turizem – kar pomeni, da skrbijo za zabavo, ugodje, udobje in še za marsikaj – za turiste. Alenka Kikec, direktorica zavoda, in njena sodelavka Tina Belina vsaj prihodnja dva meseca ne bosta imeli časa pozirati kot na Promenadi okusov.

Uživajte na Velenjski plaži, le pazite, kje vas pritisne po treba. Če mehurja ne boste napolnili pri Žlajferju, ga tam ne boste mogli izprazniti. Tudi če ste župan ne. Ker tam župana tako nekateri ne poznajo.

⏪

V Krajevni skupnosti Šalek vedo, kaj je gostoljubje in kako ga pokazati. Ob vstopu na svečano sejo ob krajevnem prazniku sta goste pričakala grajska gospa in gospod Irena in Franc Maršnjak, člana Turističnega društva Šalek. Ponujala sta kruh in sol, staro slovansko dobrodošlico in deležna je je bila tudi ravnateljica OŠ Šalek Irena Sivka Poljanšek, s katero so tako uigrana ekipa v naselju.

ALI VESTE? Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

V puščavi Sahara tudi sneži

Vsak si puščavo Sahara predstavlja kot območje z visoko temperaturo. In to tudi je. Vročina doseže celo 58 stopinj Celzija. Znanstveniki še vedno nimajo natančnega pojasnila, zakaj prihaja do sneženja v Sahari, prav tako pa ne mo rejo napovedati, kdaj je mogoče priča kovati ponovitev. Znano je, da v pušča vah zelo malo dežuje. In če so padavine redke, naj ne bi bile snežne padavine še redkejše? No, včasih se zgodi nemo goče in puščavo Saharo prekrije bela snežna odeja. Sneg ob teh redkih pri ložnostih zdrži le kakšen dan, preden se pod vročim soncem stali. Prvo zabeleženo sneže nje se je zgodilo leta 1979. Šlo je za sne žno nevihto, ki je trajala pol ure. Čeprav se po noči tempera ture spustijo

do ledišča, je zaradi pomanjkanja vla ge skoraj nemogoče proizvesti sneg. A kdo ve, morda boste imeli srečo, da boste snežno pravljico sredi puščave videli na naslednjem potovanju v Sa haro! Sneg je namreč pobelil Saharo tudi letos, lansko leto, leta 2018, 2017, leta 2016 pa je presenetil številne pre bivalce Ain Sefre, ki so sneg videli prvič po letu 1979.

Serena Williams bo zaigrala na Wimbledonu 2022

Serena Williams je najboljša teniška igralka na svetu. S svojimi 23. Grand Slami velja za teniško le gendo. Dosegla je namreč največ Grand Slamov v zgodovini tenisa v žen ski pa tudi v moški ka tegoriji. S

svojo sestro Venus navdihujeta te niški svet z iz redno zanimi vo življenjsko zgodbo, ko sta si že kot dekli ci iz delavske družine pod strogim očeto vskim vodstvom z veliko volje, truda in dela zgradili veliki te niški karieri. Gre za neponovljiv sestrski duo, ki se je zapisal v teniško zgodovino ter v srca teniških navdu šencev. Serena Williams je pri svojih 40 letih sicer tudi izredno uspešna po slovna ženska, modna ikona in mama hčerki Olympii. Pred kratkim se je v medijih pojavila novica, da bi naj Se rena Williams nastopila na enem iz med največjih štirih teniških turnirjev, ki se odvijajo skozi vse leto. Pojavila bi se naj na prihajajočem Wimbledo nu! Odprto prvenstvo Anglije, najpo gosteje imenovano kar Wimbledon, je najstarejši teniški turnir na svetu

in je pogosto označen kot najpomembnejši in najuglednejši. Novice so precej šokirale in za majale teniške stavnice. Teniška legenda je nam reč tenis v zadnjem letu, dveh postavila nekoliko na stranski tir. A očitno svoje zadnje besede še ni izrekla. Se bo morda potegovala za svoj 24. Grand Slam?

Metanje kovanca ni pravično!

Če se odločite uporabiti kova nec, ki bo odločil namesto vas pri do ločeni zadevi ali celo življenjski odločitvi, morate vedeti naslednje!

Pogosto vržemo kovanec, ko se ne znamo odločiti. Za cifro določimo en odgovor, za sliko oz. simbol na drugi strani pa drugega. Pa ste vedeli, da oba odgovora v resnici nista enakovredna? Možnosti, da pade kovanec ali pa cifra, niso 50-50. Ko vržete kovanec, ni ver jetnost tista, ki odloča, temveč fizika določa, kako bo kovanec pristal. Ma tematik Persi Diaconis je ugotovil, da je nekoliko bolj verjetno, da bo kova nec pristal na tisti strani, ki je bila obr njena navzgor, tik preden ste ga vrgli. Način, kako kovanec pristane, menda ni naključen. Zato lahko z malo vaje zelo enostavno manipuliratite z me tanjem kovanca, da pristane tako, kot želite. Morda boste zdaj, ko veste, kate ra odločitev ima več možnosti, ravnali drugače. Pa previdno pri življenjskih odločitvah. ��

Lara Oprešnik

⏪

berete ta časopis, potem skoraj na vsaki strani »srečate« tudi velenjskega župana. Rad se pohvali, da je rekreativec in čvek ugotavlja, da je pretekli teden res veliko naredil na tem področju. Ob tem, da je zagotovo veliko prehodil, tekal od prireditve do prireditve, je tudi kolesaril v Šmar-

⏬

Učenci in dijaki imajo zmagovalno miselnost

Polni novega znanja utirajo nove poti – Vsi moramo skrbeti, da družbena razmerja usmerjamo v smer aktivnosti otrok – Dijaki so tudi na ustnih zagovorih zaključnega izpita suvereni in odločni

Katja Šprah: »Dober občutek je biti med izbranci, za to sem se zelo trudila. Želim si postati učiteljica ali vzgojiteljica. Novih iz zivov, ki me čakajo, se malo bojim, ker ne vem, kaj pričakovati. A verjamem, da se bom uspešno soočala z njimi.«

Andraž Glinšek: »Veliko truda je vlože nega v uspeh. Tudi takrat, ko se ti ne da, se moraš učiti. Želim si uspešno zaključiti športno gimnazijo in nadaljevati študij na fakulteti. Strahu pred nadaljnjimi izzivi pa ni. Komaj čakam, da bom počitnice razigra no preživel s prijatelji, tako na morju kot na Velenjski plaži.«

Jernej Šatl: »Meni pomeni uspeh, da do bim priznanje za trud in je delo zanj po plačano. Vesel sem, da uspešno zaključu jem gimnazijo. Zato, da si najboljši med najboljšimi, se je vredno potruditi. Študij bom nadaljeval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in skušal ohranjati visoke standarde.«

Velenje, 15. junija – V Domu kulture Velenje so pripravili tradicionalni sprejem za 105 učencev in dijakov velenjskih osnovnih šol in Šolskega centra Velenje, ki so bili vsa leta odlič ni. Sprejema so se udeležili tudi njihovi starši, učitelji in profe sorji. Letos je z odliko osnovno šolo zaključilo 74 devetošolcev in 31 srednješolcev. Vsi so pre jeli knjižna darila, dogodek pa je popestrila glasbena skupina Šolskega centra Velenje Žugam ti s pestjo.

Na vseh osnovnih šolah

prihodnosti ustvarjali dodano vrednost Velenja

Župan Peter Dermol je odlič njakom in odličnjakinjam čestital za odličen uspeh in izrazil veselje, da polni novega znanja utirajo nove življenjske poti. »V našem izobraževalnem procesu je kar nekaj uspešnih učencev in dija kov, na katere smo ponosni, zato je prav, da se jim zahvalimo za dosedanji prispevek lokalni sku pnosti in jim čestitamo za uspeh.

Vele nje je ob koncu šolskega leta 2021/2022 skupno 74 učencev – devetošolcev, ki so med 3. in 9. razredom dosegli učni uspeh s povprečno oce no med 4,5 in 5. To pomeni, da je ta izjemen

Imajo zmagovalno miselnost ter so kos številnim izzivom. V mlade se splača vlagati, jim namenjati pozornost in se zavedati, da so največje bogastvo. Od njih lahko pričakujemo, da bodo v priho dnosti ustvarjali dodano vrednost Velenju. Vsako leto jih je pribli žno enako, kar pomeni, da imajo dobre razmere za izobraževanje. Gotovo pa nas čakajo še številni izzivi, kako slediti trendom in po trebam, ki se bodo skozi posame zno obdobje pokazali.«

Župan se zaveda, da je pandemija

uspeh doseglo 24,74 odstotkov letošnjih deve tošolcev. Na šolah Šolskega centra Velenje je letos skupaj 31 dijakov zaključnih letnikov, ki so v vseh letih srednješolskega izobraževanja dosegli odličen uspeh.

Temelje bo treba nadgraditi

Šmartno ob Paki, 15. junija – Po tradiciji je tudi letos župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar pripravil sprejem za učence, ki so osnovnošolsko iz obraževanje na domači šoli končali z odličnim uspehom. Teh je bilo kar 15, največ do slej. Deset je bilo med njimi takih, ki so bili odličnih vseh devet let šolanja.

Kopušar je generacijo, ki se je poimenovala 007, označil za super, saj se ponašajo z mnogo talenti. V zadnjih dneh so gotovo – po njego vih besedah – slišali veliko dobrih napotkov in nasve tov, kako v prihodnje. Zago tovo se jih vsi niso dotaknili, nekateri pa vendarle. Da je odlični uspeh dobra popo tnica za nadaljnje izobra ževanje, so soglašali vsi, »a boste odlične temelje mora li za dosego zastavljenega cilja nadgraditi. Brez truda in dobre volje kljub temu ne bo šlo. Va bim vas, da si uredite življenje v okolju, v katerem ste naredi li prve korake pri pridobivanju znanja, se vključite v dejavnost občine in ste nanjo ponosni. Ob čina ima v slovenskem prostoru

šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, je potrdil, da je genera cija, ki zapušča osnovno šolo, izjemna. Od 31 jih je skoraj po lovica odličnih, tudi ostali so se izkazali v različnih dejavno stih. Sicer je Juras še dejal, da je uspeh učencev v iztekajočem se šolskem letu na njihovi šoli na

ravni prejšnjih let in da so lahko izpeljali nekatere projekte, ki jih minuli dve leti niso mogli.

Na sprejemu so odličnjaki po vedali, da bodo izobraževanje

pustila posledice predvsem na mladih, vendar gre za družbeni problem. »Vsi moramo skrbeti, da družbena razmerja usmerjamo v smer aktivnosti. Tudi znotraj lo kalne skupnosti je treba ustvarjati pogoje in poskrbeti, da imajo mla di možnost prosti čas preživljati še kako drugače kot z računalnikom in s tablico v roki. Potrebna sta ko munikacija in ozaveščanje.«

Veselijo se z vsemi, ki uspešno zaključijo maturo in gredo življenju naproti

Kako uspešni so bili dijaki ve lenjske gimnazije? Ravnateljica

Marko Govek: »Kot starš sem zelo ponosen, saj sem po nagrado pospremil že drugega otroka, ki je bil vseh devet let odličen. Hva ležen sem Mestni občini Velenje, da se spo mni in podeli priznanje delu, otrokom, uči teljem in staršem, ki jim stojimo ob strani.«

Gabrijela Fidler je povedala, da je uspeh po obdobju dolgotraj nega pouka na daljavo prizna nje dijakom, staršem, predvsem pa učiteljem, ki so vlagali trud v delo dijakov. Ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Peter Rozman jo je dopolnil, da so z uspehom dijakov zelo za dovoljni, saj gre za dijake, ki so se izobraževali na daljavo. »Še posebej sem zadovoljen, ker so dijaki tudi na ustnih zagovorih zaključnega izpita suvereni in odločni. Prepričan sem, da bodo

tako stopali tudi v življenje, in se veselim z njimi. Dijaki, ki jih tokrat gostimo, bodo gotovo po segali tudi po najvišjih točkah na maturi oziroma na zaključ nem izpitu. Veselimo se z vsemi, ki uspešno zaključijo maturo in gredo življenju naproti in jim čestitam.«

�� Jasmina Škarja

Sprejem za najboljše osnovnošolce

nadaljevali na srednjih šolah v Velenju in Celju. Največ se jih bo vpisalo v programe elektro, računalniške šole in v gimnazije.

Na sprejem pri županu jih bo spominjala knjiga ob 100-letnici rojstva pesnika Karla Destovni ka - Kajuha. �� Tp

Šoštanj, 20. junija – Župan Občine Šoštanj Dar ko Menih je v Vili Mayer pripravil sprejem za najboljše osnovnošolce. Tiste, ki so bili odlični vsa leta šolanja, in tiste, ki so na različnih državnih tekmovanjih osvojili zlata priznanja. Vsa leta v osnovni šoli je odlični uspeh dose glo 13 učencev OŠ Karla Destovnika - Kajuha, in sicer: Katja Grudnik, Živa Heindl, Klara Loren čič, Eva Plešnik, Tara Povh Klemenčič, Eva Sevč nikar, Tia Ana Andrejc, Tadej Menih, Jan Rožič, Alina Urbanc, Timotej Potočnik, Nik Ovčjak in Anja Kompan.

Na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni je zlato priznanje prejela Ana Novak, na tekmova nju Proteus (biologija) je prejel zlato priznanje Jan Rožič, na Preglovem tekmovanja iz znanja kemije pa Anja Breznik in Nejc Šmon Jerič. Na tekmovanju Zdrav dih za navdih so zlato prizna nje prejeli Bor Golob, Sara Zaveršnik, Tia Bricman in Ula Hribernik. V PIL Veseli šoli je dobila zlato priznanje Ula Ramšak, za raziskovalno nalogo pa Eva Plešnik in Bor Golob.

Župan je učencem in mentorjem čestital za odlič no zaključeno osnovnošolsko izobraževanje ter

jim zaželel vse dobro tudi v prihodnje. Podaril jim je knjižna in praktična darila. Med drugim je dejal: »Nadaljujte z dobrim delom, ki ste ga zastavili v osnovni šoli. Če boste delali kot do zdaj, se vam srednje šole ni treba bati. Uživajte počitnice, ob tem pa tudi pazite nase. Ne pozabite na osnovno šolo, negujte prijateljstva in radi se vračajte v Šoš tanj. Občina je na našo Kajuhovo šolo ponosna.«

Tudi ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc je učencem zaželela vse dobro v prihodnje in jih pozdravila s Kajuhovim verzom Glej, ta svet je tudi zate, ter dodala, naj se zavedajo, da pa v tem svetu ne živijo sami, temveč v skupnosti, v kateri morajo drug z drugim sodelovati in se spoštovati.

V kulturnem programu je Vanja Iva Kretič nav dušila s svojim dokumentarnim literarnim kami šibajem Kajuh, za katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado, glasbene točke pa so prispe vali učenci Glasbene šole Velenje oddelka Šoštanj, s kitaro Jure Ojsteršek pod mentorstvom Urbana Meže, na saksofonu pa Bine Škrbot pod mentor stvom Joanne Blejwas.

Mladi bodo v

svoj imidž,« je med drugim de jal Kopušar. Odličnjakom je če stital za uspeh in jim zaželel vse dobro v prihodnje.

Bojan Juras, ravnatelj osnov

ne

v Mestni občini

Odličnjaki z razredničarkama, ravnateljem šole in županom

Vsa leta je odlični uspeh v osnovni šoli doseglo 13 učencev OŠ Karla Destovnika - Kajuha.

za naše zdravje

Nad mrčes z naravnimi pripravki

Poleg sonca in dišečih trav, ki nas razvajajo v poletju, na plano pridejo različne žuželke. Kako se pripraviti na pike komarjev? Zakaj jih sploh privlačimo? In kako preprečiti njihov obisk? Pomagamo si lahko s kar nekaj pripravki, ki jih ponuja narava.

Komarje privlačimo s temnimi oblačili

Nekateri ljudje so pravi magnet za ko marje, medtem ko druge le redko kdaj piči kakšen. Strokovnjaki so ugotovili, zakaj. Komarje naj bi privlačila naš vi dez in vonj, trdi profesor entomologije na floridski univerzi Jonathan Day. Po njegovem mnenju je tem malim krvose som privlačnih kar 20 odstotkov ljudi Meni tudi, da so komarji izjemno vizu alna bitja. Še posebej v popoldanskih urah naj bi svojo žrtev tako izbirali na podlagi videza.

Pikom naj bi bili najbolj izpostavljeni ljudje, ki so oblečeni v temna oblači la. Ko komar izbere svojo žrtev glede na videz, pa tisto 'ta pravo' izbere še na podlagi vonja

Komarje, na svetu jih je okoli 300 raz ličnih vrst, pičijo pa samice, privlači ta tako količina ogljikovega dioksida v izdihanem zraku osebe kakor tudi vonj kože. Debelejši ljudje in noseč nice z dihanjem proizvajajo več oglji kovega dioksida, zato komarji veliko raje zagrizejo vanje. Še posebej pa so jim všeč vonj po mlečni kislini, ki se izloča, medtem ko telovadimo, aceton, ki ga sproščamo z dihanjem, in estra diol, ki je stranski produkt estrogena. Nekatere vrste komarjev pa pikajo zgolj v gležnje in noge, ker jih privlači vonj bakterij na nogah

Pozorni bodite pri izbiri parfuma ali mehčalca za perilo, saj komarje pri vlačijo cvetlični vonji. Da bi se vas ti krvosesi čim bolj izogibali, se torej oble cite v svetla oblačila, ne uporabljajte parfumov in se mirno gibajte, da bi se čim manj potili.

Kako jih še lahko odženemo?

A ne glede na to, kaj na nas pravza prav komarje privlači oziroma koga bolj ‚napadajo‘, vsi iščemo načine, kako bi se jih kar najhitreje znebili. Pri tem nam lahko pomagajo: • Česen in jabolčni kis: Kot dobro vemo, ima česen zelo močan vonj, ki ga komarji ne marajo. Enako velja tudi za kis. Obe substanci delujeta „od znotraj navzven“, kar pomeni, da tisti, ki jedo česen ali zaužijejo jabolčni kis, komarjem bolj smrdi jo. Dokazano je namreč, da na vonj znoja, ki je v osnovi brez specifič nega vonja, vpliva tudi to, kar poje mo oziroma spijemo. Če torej jeste česen ali pijete jabolčni kis, lahko vaš znoj smrdi bolj, kot bi smrdel sicer, če česna in jabolčnega kisa ne bi zaužili. Druga možnost, ki sicer marsikomu ni najbolj ljuba, je, da podobno, kot izdelate naravni sprej iz eteričnih olj, naredite tudi raz topino iz jabolčnega kisa in česna ter se s tem poškropite ter odženete

komarje. Seveda pa to zna odgnati tudi kakšnega človeka.

• Zelišča: liste mete, timijana ali bazilike zalijemo z vrelo vodo, po parek pa ohladimo in shranimo v stekleničko z razpršilom ter ga nato uporabljamo.

• Eterična olja: Proti komarjem naj bi bila izjemno učinkovita eterična olja čajevca, cedre, evkaliptusa ali cimeta. Z njimi lahko odišavimo pro stor ali pa jih nanesemo neposredno na kožo – pred tem jih razredčimo z nekaj vode.

• Limona, citronka, limonina trava: Tudi kisel vonj citrusov odganja ko marje, pri čemer velja isto, kot pri eteričnih oljih – z vonjem citrusov lahko odišavimo prostor ali sebe.

• Ognjič in rožmarin: Če na vrtu ali v cvetličnih lončkih v stanovanju posadimo ognjič ali rožmarin, bodo komarji ostali daleč stran.

• Sivka: V bližino doma nasadite sivko ali pa ob večerih v izparilnik nalij

Povprečna

te nekaj kapljic eteričnega olja. Komarji bodo vaš balkon raje izpustili.

Kaj storimo ob piku žuželke?

Piki žuželk so zelo pogosti. Povprečna oseba lahko varno prenese 20 pikov na vsak kilogram telesne teže. To pomeni, da lahko povprečna odrasla oseba pre nese več kot 1000 pikov, za otroka pa je lahko usodnih 500 pikov. Zališčarji pravijo, da pri pikih žuželk pomagajo ledene kocke, eterična olja, kis in rezi ne čebule. Piki so lahko pekoči, boleči, srbeči ... Poleg tega pa žuželke prena šajo tudi bolezni.

Ob piku naredimo obkladek:

• 1 rezina limone

• 1 rezina čebule

• nekaj listov peteršilja

• 1 žlička sode bikarbone

• 2 žlici jabolčnega kisa

Limono, čebulo in pe teršilj seseklja mo, dodamo sodo ter kis. Vse to dobro premešamo med seboj ter iz tega pripravimo oblogo, ki jo nane semo na prizadeto mesto.

Alergiki, pozor!

Če ste alergični na čebelji ali osji pik, morate s se boj nositi komplet za samopomoč, ki vsebuje injekci jo adrenalina ter antihista minske in kor tikosteroidne tablete. Upo rabite ga takoj ob piku in ne mudoma poiščite ustrezno zdravniško pomoč. Alergen lahko namreč izzove tudi najhujšo reakcijo – anafilaktični šok. Znaki se po javijo v nekaj sekundah ali minutah: sr benje, otekanje ustnic in žrela, bolečine

v trebuhu, bruhanje, driska, bledica, znojenje. Pri ljudeh, ki so alergični na pike os ali čebel, je možno alergijo od praviti s postopkom, ki ga imenujemo desenzibilizacija.

Kako se izognemo klopom?

Klopi so nadležne živalce, ki jih uvr ščamo med pršice. Na svetu živi okrog 860 vrst po znanih klopov. Se zona traja vse od februarja pa do poznega novem bra. Življenjska doba klopov je različna. Od pol leta do šestih let, večina pa živi tri leta. Klopi se radi zadržujejo v še vlažni travi, te mačnih delih gozdov in na listavcih. Pri klopu sam ugriz ni taka težava, kot vse bolezni, ki jih ta mali zajedavec prenaša. Strokov njaki opozarjajo, da je najučinkovitejše zdravilo še vedno cepljenje.

Domače pršilo proti klopom

nato pa mešanico še eno uro kuhamo na zmernem ognju. Ko se ohladi, jo precedite, tekočino pa nalij te v steklenico z razpršilom. Mešanico razpršite po koži, preden se odpravite v naravo.

Gobe, gobe, gobice

Po treh slabih letih, kot so radi povedali vsako leto posebej go barji 'na engro', ki napadajo goz dove le ob najboljših letinah, je bilo gob le za potrpežljive, le za začimbo in za tiste, ki lazijo po gozdovih s foto-telefoni in dru go foto kramo, da bi se lahko postavili na družabnih omrež jih, no, najpogosteje na fejsbu ku. Če sklepamo po slednjem, bo letošnja bera obilnejša, saj se množica ljubiteljev deljenja posnetkov in filmov kar drenja s svojo top ponudbo. Predvsem jurčkov, itak!

Pretiravamo? O tem je pre vidno izjavo za časopis podal predsednik gobarskega druš tva Ajdovec iz Gornjega Grada, ko so člani pred občnim zborom pred dnevi stopili najprej v zele no zakladnico in za priložnostno razstavo predstavili kar nekaj užitnih gobjih primerkov, še naj manj gobanov. Ivan Fale: »Mor da se kaže letošnja sezona glede na vremenske prognoze le neko liko spodbudnejša, a o osrednji jesenski beri ni še nič gotovega, saj bi naj bilo poletje zelo vroče, torej morda tudi sušno.«

Kako bo potekal nadzor nad nabiranjem gozdnih sadežev, ki je količinsko omejen na 2 kg po osebi na dan, globe za nesporno ugotovljene prekrške pa so že kar nesramno visoke? Za spe cialiste, ki derejo po gozdovih za kulinarične naročnike, to ni problem, saj večkrat tvega jo. Prav tako ne za izvoznike v južne države in predvsem Ita lijo. Pomembno jim je le, da jih ne zalotita zasebni gospodar gozda ali celo policija. A imajo prav ti, najneugodnejši nadzor niki, preveč drugega dela. Zato se tveganje izplača. Primer s Smrekovca pred dvema leto ma, ko je inšpektorica zaparki rala kolono vozil in nato enega za drugim 'stehtala' ter izstavila račune, beri globe, je bil prav smešen, saj so bili prekrškarji tako nebogljeni in usmiljenja ter pomilovanja vredni, da bi jim bilo treba prizanesti. A jim, po trditvi priče, ni.

Upravičeno protestirajo lastni ki gozdov, mnogi bi želeli dose či prepoved sprehodov in po biranja raznih gozdnih dobrin iz nesporno njihovih gozdov, kar sedanji zakon pod 'kultur no rabo prostora' za zdaj še do pušča. A kaj, ko se po vseh, ne le zasebnih gozdovih in travnikih, podijo in parkirajo včasih kar v paru ali krdelu krosisti, vozniki štirikolesnih skuterjev ter vozil, iz katerih nemalokdaj otrebijo embalažo kar po zelenem goz du. Tu je meja okusa in zakona hudo pregažena, zato ni druge, kot da imetnikom lastnine, za katero plačujejo državi dajatve, stopimo v bran!

In še kratka, resnična anek dota. Bilo je nekaj let nazaj, ko sem v paru s strastno gobarsko partnerico zbiral posnetke in v

cajno nabral že prvo pest rume nih lisičk. Ko sem se pri enem nahajališču zadržal le predol go, je stopil iz goščave mož z velikim drogom ter domačim prijateljem na močni vrvi. »No, no, kaj pa je zdaj to?!« Zazdelo se mi je, da kradem in da sem bil ujet pri slabem dejanju. Hop Ce fizelj, se mi je oglasila vest, zdaj te pa imam! Ko sva se spoznala kot znanca, nama je bilo obema neprijetno. Še na šnops sem bil povabljen, a ko sva bila že dva,

poštenosti in varovanja nara ve. In naučimo se spoznavati užitne in strupene gobe brez brcanja ter uporabe urgentne medicine in izpiranja želodcev. V gobarski praksi požrešnost ni nikoli nagrajena. In nenaza dnje, nekatere gobe so zaščitene, ker so ogrožene, zelo redke, in bi jim na naših rastiščih morali postlati, da bi se obnavljala ra stišča in bi jih lahko občudovali še rodovi ljudi za nami. In ko gre za kralja med gobami tako v estetskem kot kulina ričnem smislu, užitno mušnico Amanita Cae sarea Cesarsko mušni co, imenovano tudi žar dana, knez, še najbolj poznana pa je ta užitna, odlična goba, 'trdo ku han jajček', kot karželj. Zelo je podobna strupe ni rdeči mušnici, ki se izprana belih krpic za popolne laike zdi ne verjetno privlačna in je kot kraljica, ki si je tega usodnega dne oblekla belo 'unterico'. S knji go v gozd je morda res

sva raje odklonila in zapustila območje nelagodja, brez tehta nja dveh pesti dišečih lisičk. Ne glede na strahove je gobar jenje za mnoge strast in veselje ter rekreacija, ki nam je ob kul turnem vedenju ne smejo vzeti. Pa bi ob tako tenki nitki zapo vedi in odnosov v naši družbi lahko. Zato bodimo pametni in spoštujmo tuje, ki je 'naše' le do

Pa smo spet pred ugibanjem, kaj nam bo prinesla letošnja gobarska sezona – V gobarski praksi požrešnost ni nikoli nagrajena – V vsakem kraju delujejo poznavalci gliv in gob, ki radi rešujejo življenja preventivno

Z Vodemle nova pot za gorsko kolesarstvo

Trening za Tour de France uspel!

Velenje, 17. junija – Končno so najboljše svetovne kolesarje, s Tadejem Pogačarjem, Matejem Mohoričem in drugimi sloven skimi junaki na dveh kolesih na čelu, sprejele tudi ceste v Šaleški dolini. 3. etapa dirke Po Slove niji je startala v Žalcu, nato pa po savinjskih in šaleških cestah vijugala proti Celjskemu gradu. Kolesarska dirka Po Sloveniji je tudi v mednarodnem okolju utrdila svojo prepoznavnost, saj je gostila že številne kolesarje in ekipe svetovnega razreda. Sko zi svojo bogato zgodovino se je razvila v edinstven športni pro jekt, ki z razgibanimi trasami etap povezuje celotno Slovenijo,

pritegne številne

gledalce

Pisati o tem skoraj teden dni po dirki je verjetno odveč, saj ljubitelji kolesarstva še predo bro vedo, kakšni so bili rezulta ti. Za tiste, ki niso tako strastni navijači, pa so vendarle doživeli dirko kolesarjev po lokalnih ce stah v Velenju, Šoštanju in Šmar tnem ob Paki, pa le zapišimo, da je na koncu zmagal Tadej Poga čar, tretji pa je bil Domen Novak.

Navijati na kolesarski dirki je svojevrsten dogodek, ki ima svoj vrhunec le nekaj minut, ko

mimo navijačev zdrvijo kolesar ji, toda otroci velenjskih osnov nih šol so uživali vsaj pol ure. Najprej v vožnji policistov na motorjih, nato v 'mimohodu' številnih vozil s kolesi na stre hah in nato – končno kolesar ji. Vzkliki, kričanje, ploskanje, mahanje z zastavicami in foto grafiranje se je okrepilo in že so kolesarji bili mimo. Pa vseeno je bilo vrhunsko doživetje, polno adrenalina že za tiste na ploč niku, kaj šele za tiste na cesti. Iskrene čestitke za novo zmago in navijamo od 1. julija na Tour de France! ��

Županove čestitke uspešnim karateistom Karate kluba Velenje

Velenje, 15. junija – Župan Me stne občine Velenje Peter Der mol in predsednik Športne zve ze Velenje Bogdan Plaznik sta se na treningu v telovadnici CVIU Velenje pridružila članom Ka rate kluba Velenje. Karateistom sta čestitala za uspehe, doseže ne na nedavnem evropskem in balkanskem prvenstvu.

Konec maja sta v Turčiji po tekala 59. člansko evropsko pr venstvo in parakarate prvenstvo 2022. Prvenstva se je udeležila tudi članica Karate kluba Vele nje in parareprezentantka Di andra Bekčić, ki je nastopila v

kategoriji K21 kata para in z dvema nastopoma v izjemno močni konkurenci osvojila bro nasto odličje.

Med 3. in 5. junijem 2022 je v

medaljo v katah. Mestna občina Velenje je pono sna na Karate klub Velenje, ki je uspešen v lokalnem, državnem in mednarodnem merilu. Der mol in Plaznik sta mladim kara teistom čestitala za dosežke, za njihovo vztrajnost, borbenost in promocijo našega mesta, ter jim zaželela mnogo uspehov tudi v prihodnje. Predsednik Karate kluba Velenje Matjaž Cesar se je županu zahvalil za podporo občine in pogoje, ki jih občina zagotavlja za treninge in delo z mladimi športniki.

Vodemla, 17. junija – Na Skal nem vrhu, na vrhu Vodemle, je velenjski župan Peter Dermol odprl novo gorsko kolesarsko pot pod imenom Vodemla trails. S trail kolesarskimi potmi po Vo demli in še dlje je Šaleška dolina pridobila novo gorsko kolesar sko dogodivščino, novo turistič no ponudbo za kolesarje in ko lesarske družine.

V začetku leta 2021 so člani Ko lesarskega društva Lignit na Vo demli začeli z urejanjem kolesar skih enoslednic, ki so zanimive za širši krog kolesarjev in bodo skupno dolge približno 2.500 me trov, kolesarje pa bodo vodile z vrha Vodemle v dolino, v bližino jezer in že urejenih rekreacijskih površin. V ureditev novih trail kolesarskih poti so člani Kole sarskega društva Lignit vložili 750 ur prostovoljnega dela, po magalo je tudi nekaj donatorjev, Mestna občina Velenje pa je pri spevala 3 tisoč evrov.

Z urejenostjo gorsko kolesar skih poti in razširitvijo v druge

Prva zmaga na državnem prvenstvu

Domžale, 18. junija – Na dr žavnem prvenstvu v natančnem izbijanju je bila članica Društva petanke Velenje Tatjana Šeruga najboljša in je postala državna prvakinja. To je prva tovrstna lovorika za naše društvo. Uspeh sta dopolnili še Jožica Prapro tnik in Alenka Sivka z uvrstitvijo od 5. do 8. mesta.

Pri članih je Damjan Lukman dosegel 4. mesto. �� D. L.

regije se k nam pripeljejo tisti, ki jih zanima gorsko kolesarjenje in jim predstavlja način aktiv nega preživljanja prostega časa. Gorsko kolesarjenje je namreč v zadnjem času ena najbolj atrak tivnih oblik rekreacije, v kate ro se vključuje najširši del po pulacije, od otrok do starejših, iskanje urejenih in legalizira nih enoslednic pa je zelo v po rastu. Nedvomno bodo urejene

in legalizirane trail kolesarske poti na Vodemli privabile v Ve lenje tudi nove, rekreacije željne obiskovalce. Z označitvijo prog in postavitvijo usmerjevalnih ta bel pa bo poskrbljeno za varno rekreacijsko okolje, tako za ko lesarje kot pohodnike, saj je Vo demla že zdaj ena izmed prilju bljenih pohodniških destinacij. ��

tako ob cesti kot ob ekranih in kot tak predstavlja odlično promocijo Slovenije kot butične turistične destinacije.

Najboljša motivacija so dobri rezultati

Velenjčan Tadej Enci je zavezan atletiki, kjer navdušuje tako v konkurenci gluhih kot slišečih tekmovalcev – Leta 2018 je postal prvi gluhi atlet, ki je osvojil medaljo na članskem atletskem državnem prvenstvu Slovenije

Tea Rednak

Sedemindvajsetletni član

Atletskega kluba Velenje Tadej Enci se z atletiko ukvarja že vr sto let, njegova atletska pot pa se je začela v osnovni šoli, ko je na prvih šolskih tekmovanjih osvojil tudi svoje prve medalje. »Pri atletiki mi je všeč, da gre za individualen šport, kjer nisi odvisen od drugih,« pravi ve lenjski atlet, ki si je na svoji špor tni poti pritekel odličja tako med slišečimi kot gluhimi atleti. Leta 2015 je na Poljskem nastopil na evropskem prvenstvu gluhih v atletiki, kjer je osvojil bronasto medaljo v teku na 400 metrov. Leto dni kasneje je v isti disci plini osvojil naslov dvoranske ga evropskega prvaka. Leta 2018 pa si je na dvoranskem državnem prvenstvu Slovenije v konkurenci slišečih športnikov priboril tretje mesto v teku na 400 m in s tem postal prvi glu hi atlet, ki je osvojil medaljo na članskem atletskem državnem prvenstvu Slovenije.

Kot pravi sam, je najbolj po nosen na naslov evropskega pr vaka gluhih v dvorani. »Takrat sem prvič stopil na najvišjo sto pničko in občutki, ko se poplača jo vsa leta trdega dela in odre kanj, so bili fantastični.«

Pretekli mesec je tekmoval na olimpijadi gluhih v Braziliji, kjer je v teku na 400 metrov osvojil 11. mesto. Tekmoval je tudi v

teku na 400 metrov z ovirami, a se mu zaradi padca ni uspelo uvrstiti v finale. »V letošnji pri pravljalni sezoni sem imel ogro mno težav s poškodbo ahilove tetive, zaradi česar sem treniral v precej omejenem obsegu, kar

je bilo predvsem psihično zelo naporno, saj dolgo časa nisem vedel, ali bom sploh lahko nasto pil v Braziliji. Na koncu se je sta nje stabiliziralo, forma se je zelo hitro vzpenjala, ampak vseeno bi si želel, da bi ostalo več časa za pripravo,« je povedal Tadej Enci, ki se želi v tek za olimpij sko medaljo podati tudi na na slednji olimpijadi. »Moj največji športni cilj je osvojitev medalje na olimpijadi gluhih, naslednja priložnost za to bo čez tri leta na Japonskem.«

Planinsko pohajkovanje

Travnata pobočja Lepenatke so v zgodnjem poletju polna cvetja – Veliki Rogatec ali tudi Mrtvi menih je osamelec in zato izvrsten razglednik

Bernarda Matko

V preddverju Kamniško-Sa vinjskih Alp, med Gornjim Gra dom in Lučami, se dvigujeta Lepenatka in Veliki Rogatec (do mačini ga imenujejo Veliki Ro gac). Obema vrhovoma je sku pen zelo lep razgled. Lepenatka je položna in travnata ter dosto pna prav vsakemu pohodniku. Travnata pobočja Lepenatke so v zgodnjem poletju polna cvetja, jeseni pa se zlatorumeno boho tijo številni macesni. Veliki Ro gatec pa kaže drugačen obraz. Njegova pobočja so strma, pot nanj po sedlu Kal je prepadna in izpostavljena.

Veliki Rogatec se imenuje tudi Mrtvi menih. Legenda pravi, da se je dobri puščavnik iz gornje grajskega samostana umaknil v votlino pod njegovimi strmi mi pobočji, kjer ga je pogubilo življenje sveta, pred katerim je bežal. Gora je zelo priljubljena med planinci, saj je plezanje po njenih južnih pobočjih, ko se spuščamo ali vzpenjamo proti

sedlu Kal, izvrsten uvod v viso kogorsko sezono bolj zahtevnih tur. Precej prepaden in izposta vljen predel južnega grebena je kratek, a še vedno dovolj dolg, da preverimo pripravljenost za daljše in zahtevnejše poti.

Veliki Rogatec je osamelec in zato izvrsten razglednik, ki mu dela družbo prijazna in meh ko zaobljena, s travo poraščena Lepenatka. Brez nje Veliki Ro gatec ne bi bil to, kar je. Skupaj s prevalom Kal, ki ju združuje, tvorita neločljivo celoto in, če se da, ju obiščemo skupaj. Na vrhu Rogatca se nahajata visok križ z zvončkom želja in vpisna skrinjica z žigom.

Sv. Lenart je oklenjen z verigo

Izhodišč za Lepenatko in Roga tec je več. Če se odločimo za pla ninski podvig s savinjske strani, to lahko naredimo iz Luč ali iz Zadrečke doline preko Gornje ga Grada.

Za naš vzpon na Rogatec smo tokrat izbrali pot iz Lenarta pri

Gornjem Gradu. Držimo se glav ne ceste, ki kmalu preide v maka damsko. Zapeljemo se do ovinka, kjer so prve oznake, in parkira mo. Od tu naprej jo peš mahne mo po dobro uhojenem kolovo zu do samotne cerkvice svetega Lenarta, ki je bila zgrajena v 14. stoletju in je ena izmed redkih cerkva na Slovenskem, ki je okle njena z verigo, da je ne bi vzel hudič. Ob cerkvici teče manjši potoček bistre studenčnice, kjer si lahko natočimo vodo za na pot.

Trenutno ste v ciklusu tekmovanja slišečih atletov. Koliko vas na teh tekmovanjih ovira gluhota? Na tekmovanjih slišečih se naj večja ovira pojavlja na štartu, saj težje slišim štarterjeva po velja in elektronsko pištolo. Ker sem po izobrazbi inženir meha tronike sem izdelal lastno štar tno lučko, ki pretvarja zvočne signale v svetlobni signal in mi je v veliko pomoč na štartu. Pred tem sem se moral orientirati po ostalih atletih in bil velikokrat

diskvalificiran zaradi napačne ga štarta.

Kako ste prišli do ideje za štartno lučko?

Štartno lučko sem izdelal za diplomsko nalogo. Med izdela vo pa sem nato dobival vedno več idej za različne izboljšave in kako štartno lučko uporabil kot odličen pripomoček za trening. To je na koncu zelo dobro uspe lo in v tej smeri imam še velike načrte, nekoč si želim zagon la stnega podjetja.

Najboljša motivacija so dobri rezultati, saj me spodbujajo, da si želim biti še boljši in teči še hitreje. Vsak dan je nova prilo žnost za dober trening.

Vas navdušuje tudi kdo od ostalih slovenskih športnikov?

Po šolanju ste bili zaposleni v gospodarstvu, nato pa ste leta 2020 kot vrhunski športnik dobili zaposlitev v državni upravi. Kaj je to pomenilo za vašo športno pot?

Zaposlitev v državni upravi kot vrhunskega športnika inva lida je prišla povsem nepriča kovano, pred tem sem bil sicer dolga leta na prednostni listi za zaposlitev in sem se je zato to liko bolj razveselil. Pomeni mi seveda ogromno, saj sem lahko povsem osredotočen na športno kariero, več časa je na voljo za atletske priprave, masaže, tera pije in ostale obveznosti, ki spa dajo zraven.

Šport zahteva ogromno predanosti, vztrajnost in discipline. Od kje črpate motivacijo?

Spremljam praktično vse špor te, v katerih blestijo naši najbolj ši športniki. Lansko poletje sem z velikim zanimanjem spremljal športno plezanje v Tokiu, ko je Janja Garnbret postala olimpij ska prvakinja, in šampionsko kronometrsko vožnjo Primo ža Rogliča v Tokiu, ki je lahko vzor vsem nam. Tudi na leto šnjih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu je bilo nekaj zgodo vinskih trenutkov, posebej mi je všeč zgodba Glorije Kotnik, ki sem jo spoznal tudi osebno. Tudi paraolimpijske igre spremljam z zanimanjem in navijam za vse naše športnike - vsi se že zelo dobro poznamo, saj smo večkrat skupaj na pripravah in različnih športnih dogodkih.

Kako pa preživljate svoj čas izven atletskih dvoran in stadionov?

V svojem prostem času se tru dim, da čim manj razmišljam o atletiki in se bolj posvetim dru gim stvarem, saj drugače hitro pride do izgorelosti. V zadnjem letu sem začel ustvarjati nove projekte, in sicer gre za različne elektronske napravice, ki so po vezane z atletiko. Kupil sem 3D tiskalnik in začel tiskati različne modele, ki jih tudi sam narišem s pomočjo 3D programa. Pričel sem tudi z laserskim gravira njem oziroma rezanjem, s ka terim lahko ustvarimo ogromno predmetov, obeskov, spominkov.

Naprej nas pot vodi skozi gozd, malo po cesti, večinoma pa po uhojeni planinski poti z mar kacijami proti planini pod Ro gatcem, kjer se nahaja samotna kmetija Zgornji Špeh in se pot združi s potjo z lučke strani.

Po pašnih travnikih prispemo do kapelice na vzhodnem robu planine. Nato po makadamski cesti ob vznožju grička s kapelico nadaljujemo pot, ki je označena s planinskimi smerokazi, proti se dlu Kal in Lepenatki, ki je deloma tudi strma, a prijetna. Po strmem vzponu nas planinska pot pripe lje do jase, od koder nadaljujemo naravnost navzgor in že doseže mo travnata pobočja Lepenatke, kjer se odpirajo lepi razgledi pro ti vzhodu. Na vrhu pa uzremo še Kamniško-Savinjske Alpe, vse od

Krvavca do Ojstrice. Po krajšem počitku in čudovitih razgledih sestopimo z Lepenatke proti se dlu Kal in jo mahnemo na Veliki Rogatec.

Vrh je nagrada za trud

Pot med sedlom Kal in Veli kim Rogatcem je precej zahtev na. Nekaj odsekov je izredno izpostavljenih, potekajo po oz kem grebenu, varoval ni, zato se moramo zanesti le na čvrstost svojega koraka in trdnost skal. Pri najtežjem delu vzpona je par klinov, da se lažje oprimemo v skalah. V tolažbo nam je to, da je ta najtežavnejši odsek dokaj kra tek. Nato se pot nekoliko spusti in postane zmerno položna ter nas pod grebenom pripelje pod vrh, na katerega se vzpenjamo

po skalnatem travniku. Vrh Ro gatca nas obilno nagradi za trud, saj nudi čudovite razglede na okoliške vršace.

Po krajšem počitku na leseni klopci, vpisu v planinsko knjigo in nekaj fotografijah sledi spust v dolino. Pot nazaj uberemo po severnovzhodni strani, ki je po nekod precej zahtevna. Poteka po gozdu, strmem in drsečem terenu, prepletenem s koreni nami, ki od pohodnika zahteva premišljen korak. Ponosni na prehojeno pot se vrnemo na iz hodiščno točko našega planin skega podviga.

Latinski pregovor pravi: Dne va ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. Nekateri smo ga za planine.

Maja je Tadej Enci je tekmoval na olimpijadi gluhih v Braziliji, kjer je v teku na 400 metrov osvojil 11. mesto. (foto Valerija Škof)

Na tekmah ga spremlja štartna lučka za gluhe, ki jo je zasnoval sam.

❱

»Moj največji športni cilj je osvojitev medalje na olimpijadi gluhih.«

Lepenatka, v ozadju Veliki Rogatec

Cerkvica svetega Lenarta, oklenjena z verigo

Onesnaženje reke Savinje

V sredo, 15. junija, sem na In špektorat za okolje in prostor poslal prijavo onesnaženja reke Savinje. Menim, da so iz viri precejšnjega onesnaženja v občini Rečica ob Savinji in da je vzrok onesnaženja polivanje kmetijskih zemljišč z gnojevko preblizu pritokov in reke same.

Ker je Savinja onesnažena že vsaj šest dni, sem se obrnil na inšpektorat, da mi pojasnijo, kaj so ali bodo v zvezi s tem naredi li. Povzemam zaključek iz pogo vorov 20. junija: nič.

V Ljubljani so me celo napotili na Upravo za zaščito in reševa

turizmu, da v teh dneh vročin skega vala kopalce opozorijo, da se ne smejo kopati v onesnaže nih vodah.

Hkrati se voda iz Savinje upo rablja ob požarih, torej bodo ob morebitnih požarih prostovoljni gasilci primorani polivati objek te tudi z 'gnojevko'.

Verjetno vodo iz Savinje upo rabljajo tudi podjetja ob njej. Vsakoletno 'gnojenje' potokov in rek gotovo ne gre v prid na šemu turizmu.

Onesnaženje je treba sanira ti, najti povzročitelje, izboljšati delo pristojnih služb in še bolj

Trčila avtomobilist in motorist

Velenje, 13. junija – V križišču Vodnikove in Kidričeve ceste sta trčila voznik osebnega avtomo bila in voznik motornega kolesa. Slednji je ob trku utrpel telesne poškodbe. Do nezgode je prišlo zaradi nepravilnega razvrščanja voznika osebnega avtomobila v križišču. Zoper povzročitelja sle di prekrškovni postopek.

Trčila motoristka in tovorno vozilo

Šoštanj, 14. junija – Na relaciji Šoštanj–Zavodnje, na cesti čez Sleme, sta trčila voznica motor nega kolesa in voznik tovorne ga vozila. Vzrok nesreče je bila neprilagojena hitrost voznice motornega kolesa, ki se huje te lesno ni poškodovala. Izdali so ji plačilni nalog.

Sprla in stepla sta se

nje ter na Inšpekcijo za kmetij stvo. Na celjski območni enoti pa so mi povedali, da so bili na dopustu, da moje pošte še niso prebrali, da ne morejo ukrepa ti, če ne prijavim povzročitelja onesnaženja, in da sami ne bodo hodili na teren in iskali vira.

Onesnaženje je precejšnje in dolgotrajno. Menim, da je zdrav ju škodljivo, sploh za kopalce, ki jih je bilo to nedeljo v Savinji pri Forest campingu Mozirje precej, in za ribji živelj. Del Savinje je med drugim speljan skozi Kamp Menina v Varpoljah (tudi za na mene kopanja), Mozirski gaj in tamkajšnji ribnik ob njem.

Menim, da je na inšpektorskih službah, občinah in delavcih v

ozaveščati kmetovalce. Dvo mim, da bi v opisanem primeru šlo za kakšno drugo onesnaže nje, kvečjemu je kakšno drugo še zraven. Manjša tovrstna one snaženja so na Savinji opazna tudi v ljubenski občini, kjer so pred leti že beležili zdravstvene probleme občanov v povezavi z okuženo vodo.

Kako nevestno se gnoji pre blizu potoka, priča fotografija, ki sem jo posnel marca 2012.

Od prejemnikov tega dopisa pričakujem, da bo vsak opravil svoje delo in da bomo vsi skupaj izboljšali stanje, slab nadzor in neučinkovite (neizvedene) sank cije nad povzročitelji.

�� Igor Solar, Nazarje

Velenje, 14. junija –Pred okrep čevalnico je prišlo do prepira in pretepa med znancema. Po sredovali so policisti, ki so glede na način obračunavanja spor obravnavali kot kaznivo de janje nasilništva. Eden izmed

udeležencev je bil v pretepu te lesno poškodovan in so ga od peljali v bolnišnico. Udeleženca bosta spor reševala na sodišču.

Ukradel orodje in gorivo

Braslovče, 14. junija – Nezna ni storilec je iz delovnega stroja ukradel več ročnega orodja, iz rezervoarja pa še gorivo.

Sprla sta se zaradi ceste

Podkraj, 15. junija – V Podkra ju pri Velenju sta se soseda spr la zaradi dovozne ceste. Ob tem so bile izrečene tudi težke bese de z vsebino rasne nestrpnosti, tako da so policisti kršitelju izdali plačilni nalog. Glede ceste bosta spor morala reševati na sodišču.

Agresiven do punce in prijateljev

Velenje, 15. junija – V bližini avtokampa ob Velenjskem je zeru se je pijan moški agresivno vedel do svoje punce in prijate ljev. Policisti so zoper kršitelja morali odrediti pridržanje in mu izreči ukrep prepovedi pri bliževanja. Svoje ravnanje bo zagovarjal na sodišču.

20. junij, svetovni dan beguncev

Ukrajino je po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce do zdaj zapustilo 6,8 milijona prebivalcev. Rdeči križ Sloveni je nudi podporo prebeglim osebam v nastanitvenih centrih Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov in v okviru 56 območnih združenj RKS po Sloveniji.

Po do zdaj zbranih podatkih so območna druženja RKS do konca maja 2022 pomagala več kot 2900 osebam. Tretjina teh oseb so bili otroci do 15. leta starosti, več kot 60 odstotkov pa ženske starejše od 15. let. �� RKS

Na vozilo padlo drevo

Gornji Grad, 16. junija – Na območju Gornjega Grada je zaradi neurja drevo padlo na osebno vozilo. Voznik ni bil poškodovan.

Zapeljala s ceste in trčila v drevo

Vinska Gora, 17. junija – V prometni nesreči se je hudo poškodovala 18-letna voznica osebnega vozila, ki je vozila iz smeri Lipja proti Prelski. V Vin ski Gori je zaradi vožnje z ne prilagojeno hitrostjo zapeljala desno čez betonski robnik na travnik, kjer je čelno trčila v dre vo. 17-letna sopotnica je bila laž je poškodovana.

Vozil brez vozniškega dovoljenja

Vinska Gora, 17. junija – Pri kontroli prometa so policisti ustavili voznika osebnega av tomobila, ki je vozil brez voz niškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati na sodišču.

Napadel ga je s kladivom

Velenje, 17. junija – V petek po noči so policisti posredovali na Kardeljevem trgu, kjer je mo ški napadel drugega moškega s kladivom. Predmet napada so zasegli, dejanje pa obravnavali kot kaznivo dejanje nasilništva.

Mestni

Iskreno čestitamo za največji slovenski praznik, dan državnosti!

UTRIP

Prostovoljno gasilstvo nosi naziv prostovoljno samo v imenu

140 let PGD Rečica ob Savinji – Že leta 1882 ustanovljena Požarna bramba na Rečici – Gasilska društva vedno gonilo napredka, razvoja in družabnega življenja v kraju

Rečica ob Savinji, 17. junija –Potem ko so člani PGD Rečica ob Savinji v čast visokemu jubileju – 140 let delovanja prostovoljne ga gasilskega društva v kraju in zdaj v samostojni občini Rečica – izvedli slavnostno sejo s števil nimi gosti, so dan za tem v čast prazniku priredili slavnostno povorko in svečanost na obno vljenem trgu z novim priredi tvenim stopniščem.

Dogodka se je med drugimi udeležil obrambni minister RS Marjan Šarec, ki je v nagovoru izpostavil, da so bila gasilska društva vedno gonilo napredka, razvoja in družabnega življenja v kraju. Ob tem je spomnil, da je Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji vedno skrbelo tudi za narodno zavednost. »Že leta 1899 je uvedlo poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je bilo za tiste čase drzna poteza.« Nadalje val je, da se je gasilstvo v Sloveniji v številnih desetletjih in stoletju močno spreminjalo in razvijalo, zato danes lahko mirno rečemo, da so v Sloveniji gasilci dobro izo braženi in opremljeni. A vsa mo derna tehnika in oprema osta nejo nekoristne brez ljudi, ki so hrbtenica vsakega sistema.

»Biti gasilec je poslanstvo. Biti gasilec ni služba. Prostovolj no gasilstvo nosi naziv prosto voljno samo v imenu. Sicer sta

prostovoljna vstop in izstop, vse ostalo pa je na visoki profesional ni ravni. Hvaležnosti in pomoči slovenskim gasilcem, tako tudi tem v Zgornji Savinjski dolini in na Rečici, ni in ne bo nikoli do volj. Zato tudi ob tej priložnosti velika zahvala vsem, ki tvorijo jedro društva, gonilo in samoza ščito krajev v občini in širše,« je še dodal minister Šarec.

35 tisoč evrov za

delovanje javne gasilske službe

Na praznik so se rečiški gasil ci pripravljali že vse prejšnje in letošnje leto. Županja občine Re čica ob Savinji Ana Rebernik je

skupaj s predstavniki občinskih PGD in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline podpisala aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v njihovi občini. Za njeno delovanje so namenili skoraj 35 tisoč evrov (dejavnost PGD, nabava opreme idr.), pose bej pa je opredeljeno še sofinan ciranje delovanja Gasilske zveze. Kot je povedal predsednik Janko Žuntar, se je tudi v delovanju ga silskih društev v preteklem letu odrazila korona, hkrati pa se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da bi so bile operativne enote pripravljene na posredovanje. Kot je navedel, prihaja v občinah Zgornje Savinjske doline do raz

županov.

Tako pred veliko jubilejno pri reditvijo kot v neposrednih pri pravah na dogodek je predsednik PGD Rečica ob Savinji Jože Lenko poudarjal pomen častne obletni ce, ki predstavlja 140 let dela, ter izpostavil upanje, da se bo katera od njihovih desetin uvrstila na olimpijado, ki bo julija v Celju. Županja Rebernikova pa je po hvalila njihovo pripravljenost za delo in pomoč v času covida ter pri intervencijah in zagotovila vso pripravljenost, da tako pri rednem delovanju kot pri pri pravah in izvedbi velikega do godka lahko računajo na njeno in pomoč občinskih sodelavcev. Za pomoč in korektno sodelo vanje pa se je že pred slovesno stjo gasilcem zahvalil poveljnik Štaba CZ Miran Krefl. Številnim zaslužnim članom so ob tej pri ložnosti podelili priznanja. V duhu čestitk, priznanj in zahval se je tako izšla tudi slovesnost, ki je mejnik delovanja gasilstva pod Mozirskimi planinami (Gol temi) ter z roko v roki v osre dnjem delu Zgornje Savinjske doline. Skoraj samoumevno so

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Poskusite se vsaj malo odmakniti od svojega ustaljenega načina delo vanja in preizkusite nekaj novega. Nove dogodivščine bodo pozitivno vplivale na vaš pogled na življenje, odprli se boste za nove ideje in ljudi. Tudi počutje se bo na daljši rok izboljšalo, čeprav bo zaradi sprememb na začetku rahlo nestabilno. Ljudje vas bodo videli v drugačni luči, kar se bo poznalo tudi na vaši samozavesti, zato je pred vami idealno obdobje, da na zmenek povabite svojo simpatijo. Tudi vezani lahko popestrite svoje razmerje in si privoščite zmenek s svojim partnerjem. Bik, 21. 4. – 20. 5.

Na poslovnem področju ne poskušajte prehitevati dogodkov. Zaletave odločitve se namreč ne bi obnesle dobro, kvečjemu bi vam lahko škodo vale. Počakajte, da se priložnost ustvari sama. Na ljubezenskem področju boste začutili močno povezanost s partnerjem, kar vaju bo ponovno zbližalo. Tudi samski imate v teh dneh priložnost, da se povežete s svojo simpatijo. Nikar pa se ne spuščajte prehitro v nove odnose in si ne ustvarjajte prevelikih pričakovanj, da ne boste razočarani, ko se ne bo izšlo tako, kot ste si zamislili.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Povod za vašo slabo voljo bo droben dogodek, ki vam bo odprl oči in vas opozoril na to, da se je vaš odnos s partnerjem res močno spremenil. V naslednjih dneh boste pogosto razmišljali o spremembah, ki si jih želite, nesoglasja med vama se namreč kar kopičijo. Vzemite si čas zase in se podajte v sproščeno okolje, kjer boste lahko ugotovili, kako naprej. Potem pa se korak za korakom lotite dela. Ne bojte si priznati svojega dela krivde, saj boste že s tem rešili velik del problemov, ki so se nakopičili v zadnjem času.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Za vami je naporen teden, ki je dodobra načel vašo potrpežljivost in živce. S težavami, ki so zaznamovale prejšnje dni se ne boste več obre menjevali, še vedno pa boste čutili utrujenost od vsega, kar je za vami. Naslednjih nekaj dni vam bo veliko bolj pisanih na kožo, izkoristite jih za sproščanje in polnjenje z novo energijo. Svoj čas vlagajte v nekaj, kar vas izpolnjuje in vas navdihuje, saj se bo to prelivalo na vsa področja vašega življenja in vam dalo dodaten zagon za slednje ciljem, ki ste si jih zadali.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Pred vami so naporni dnevi, ko boste zasuti z delom. Tudi s partnerjem bosta imela manjšo krizo, ki se bo poglobila, če se ne bosta iskreno pogo vorila. Prisluhnite partnerju in ostanite razumevajoči, med pogovorom pa mu ne segajte v besedo, da se ne bo zaprl vase. Razpoloženje vama bodo dvignile skupne aktivnosti v sončnih dneh. Te bodo vplivale tudi na vaše počutje, zato jih vključite v svojo vsakodnevno rutino. Če pride do konfliktov, se za trenutek umaknite, da se ne boste prehitro odzvali in kasneje tega obžalovali.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Imeli boste občutek utesnjenosti, počutili se boste veliko bolj obre menjeni kot sicer. Najbolj vas bodo vznemirjali odnosi, v katerih se ne počutite več udobno. Dobro je, da razmislite, ali se morda razdajate tam, kjer niste dovolj cenjeni in spoštovani. Ne bojte se odrezati starih energij, ki vplivajo na vaše počutje, tudi, če boste zaradi tega za nekaj časa ostali sami. Vzemite to kot priložnost, da se vključite v novo družbo in v nove aktivnosti, ki bodo pripomogle tudi k boljšemu počutju.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

lik v financiranju PGD pri redni dejavnosti, največji problemi pa se pojavljajo pri mehaniza ciji, nakupu vozil in vzdrževa nju gasilskih domov. Probleme želijo predstaviti v prvi polovici letošnjega leta na koordinaciji

si po najslovesnejšem delu ga silci in gostje skupaj s številnimi sokrajani privoščili pošteno 'ga silsko veselico' z Veselimi svati. �� Jože Miklavc

Poleg tekmovanja pomembno tudi druženje

Šmartno ob Paki, 19. junija – Člani Pro stovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki so imeli minulo nedeljo polne roke dela. Gasilska zveza Šaleške doline jim je namreč znova zaupala organizacijo tekmo vanja starejših gasilcev in gasilk ter članov in članic A in B.

Na tekmovanju je nastopilo 38 ekip, od tega 14 desetin starejših gasilcev in gasilk. Slednje je čakala preizkušnja v vaji s hidran tom in vaji raznoterosti. V konkurenci žensk so zmagale tekmovalke PDG Šoštanj Mesto pred desetino Bevč in Gaberkami. Pri starej ših gasilcih pa je slavila desetina PGD Šalek, drugo mesto so zasedli Velenjčani, tretje pa desetina Škale 2.

Članice A in B ter člani A in B pa so mo rali pokazati svoje spretnosti v treh disci plinah, in sicer v vaji z motorno brizgalno, vaji razvrščanja ter v štafeti 400 metrov z ovirami. Pri članih A so največji pokal pre jeli tekmovalci PGD Šentilj, pred Gaberkami in Paško vasjo. Pri članicah A je bil vrstni red: 1. Topolšica, 2. Paška vas, 3. Velenje 2. V konkurenci desetin člani B so slavili tek movalci Velenja pred Bevčami in Lokovico. Pri članicah B so zmagale predstavnice PGD Lokovica, tekmovalke Gaberk so bile druge, desetina Škal je bila tretja.

Aleksander Osetič, poveljnik Gasilske zve ze Šaleška dolina, nam je ob koncu tekmo vanja povedal, da je vesel, ker so se desetine

lahko po dveh letih premora zaradi covid kri ze znova srečale. »Zadovoljen sem z udeležbo in s pristopom tekmovalcev. Vedeti je treba, da je za priprave na tekmovanje potrebnega veliko njihovega prostega časa in časa men torjev. Tudi spretnosti tekmovalcev so poka zale, da se vračamo v gasilski ritem.« Osetič je še dejal, da so tekmovanja pomembni del delovanja operative, a so pomembna tudi druženja gasilcev. Ob takšnih priložnostih se spoznavajo, izmenjajo izkušnje, se prepriča jo, kako delajo druge desetine, krepijo zdrav duh v zdravem telesu. »Nismo nevoščljivi eden drugemu, ampak želimo vsakemu vse najbolje in jim za to tudi čestitamo,«

Pred vami je pestro in naporno obdobje, ko se boste morali soočiti z vsem, kar je potrebno postaviti na svoje mesto. Ne bežite od proble mov, saj vam bo njihova razrešitev prinesla sproščenost in novo moč za izpolnjevanje vaših želja na poslovnem in osebnem področju. Postavite si jasne prioritete in jih ne skrivajte pred drugimi. Začnite jasno in iskreno komunicirati, da se na dolgi rok izognete problemom, ki so v preteklosti nastali ravno zaradi vašega oklevanja pri izražanju lastnega mnenja.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Čustva vse prepogosto tiščite v sebi, kar vam počasi, a vztrajno najeda zdravje. Obrnite se na najbližje in jim zaupajte svoje težave, saj se boste s tem razbremenili, hkrati pa boste lahko ugotovili, da ni vse tako, kot ste mislili na začetku. Ne pozabite na svojo rutino za dobro počutje, ki bo pomagala okrepiti vaše zdravje in vas napolnila z novo energijo. Ne prepustite se toku negativnih misli, temveč se poskušajte naučiti, kako na stvari pogledati z druge, bolj pozitivne plati.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Tokrat se bo vse vrtelo okoli denarja, pritoki namreč niso takšni, kot si želite, sploh pa niso takšni, kot si jih za svoje delo zaslužite. To žal ne bo edini problem, čaka vas namreč kar nekaj napornih dni in nujnih obveznosti, ki ne morejo počakati. V začetku naslednjega tedna boste veliko bolj pomirjeni in boste lahko poskrbeli tudi za druga področja v svojem življenju. Več časa pa boste lahko posvetili tudi svojemu partnerju. Samski strelci že nekaj časa niste spoznali koga, ki bi vam pognal kri po žilah, kar vas spravlja v slabo voljo. Ne po zabite – vse ob svojem času.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Kar malce ste se izgubili v odnosih in v vseh obveznostih, ki jih imate v zadnjem času. Zdi se vam, da ne veste več dobro, kaj si zares želite. Vse, kar počnete, pa preveč prilagajate drugim, kar vas vedno bolj obremenjuje. Morda je čas, da se postavite zase in se končno postavite v ospredje. Dovolite si biti sebični, predolgo ste namreč skrbeli za vse ostale, nase pa pozabili. Bodite jasni, iskreni in direktni do drugih, predvsem pa do sebe. Le tako boste ponovno lahko našli tisto iskrico, ki je ugasnila že pred časom.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Manjšim nesporazumom na delovnem mestu ne posvečajte posebne pozornosti, saj s tem ne boste ničesar dosegli. Raje se odmaknite od praznih prepirov in pogovorov ter se veselite tistih dogodkov in ljudi, ki vam dajejo energijo. Če boste uspeli ostati umirjeni, sledi dobro počutje in obdobje sproščenosti. Odnosi z najbližjimi se bodo razvijali v dobro smer. Samski boste imeli ogromno priložnosti za nova razmerja, a jih ne boste jemali preveč resno, saj nanje trenutno niste pripravljeni.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Pred samskimi je romantično razpoloženo obdobje, v katerem lahko srečo poskusite z novimi simpatijami. Tisti v zvezi pa se boste v tem obdobju še bolj povezali s svojim partnerjem in ljubezen bo spet za cvetela. Okrepila se bo tudi želja po izboljšanju svojega počutja. Bolj boste v stiku s svojo notranjo močjo, zaradi česar boste še bolj kreativni kot po navadi.

Izkoristite dobro počutje in kreativnost za uresničitev načrtov in idej, o katerih razmišljate že nekaj časa. Opustite pa tiste dejavnosti, ki vas že dalj časa ne osrečujejo več in vam preprečujejo, da se lotite nečesa novega.

je še dejal Osetič. �� Tp

Gasilska slika zmagovalnih desetin v posameznih skupinah

Čast praporom je izkazal tudi obrambni minister Marjan Šarec. Foto Maruša Pavlič

Ob dogodku so pri PGD Rečica ob Savinji izdali jubilejni almanah »140 let gasilstva na Rečici ob Savinji« velikega formata na 84 straneh s kroniko od ustanovitve do danes in poudarkom na zadnjem desetletju. Pomenljive so besede gostov, med njimi predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenjaka. Za velik prispevek k izdaji gre velika hvala številnim gospodarskim družbam in podjetnikom iz doline ter Občini Šoštanj. Zbornik je uredil uredniški odbor z urednico Urško Selišnik v nakladi 500 izvodov.

MARKS, Nadia:

Tisto poletje na Kreti

od – Odrasli 821-311.2 Družbeni romani Vir: https://www.dobreknjige. si/Knjiga.aspx?knjiga=10258 Calli, hči Angleža in Grkinje, se po dese tih, na videz srečnih letih, s partnerjem Jamesom znajde v slepi ulici. Povsem nepričakovano jo James zapusti in znajde se sama v težki življenjski preizkušnji. Da bi pozabila na lastna razočaranja in si zacelila

ki nas posrka v grško poletje, sončne plaže in brezskrbnost, a obenem razkriva naj temačnejše človeške strasti, neizpolnjene želje, hrepenenja in bolečino zaradi izgu bljenih sanj in neizživete ljubezni.

VALETIČ, Žiga: SuperVid. Epizoda 1, Past v razredu

ml – Mladina C – Leposlovje do 9. leta Vir: https://www.miszalozba. com/zbirke/supervid/ Vid je slaboviden, a hodi v običajno šolo in ima, kot pravi njegov dedek, tretje oko. Včasih zazna stvari, ki jih drugi ne, in tako stre tudi kakšen detektivski oreh. Past v razredu je prva knjiga iz nove zbirke SuperVid. Glavni junak v uvodni zgodbi razvozla, kdo je zaslužen, da so slike sošolk in sošolcev končale v snegu. Skrivnostno in nabrito!

VELENJE

Četrtek, 23. 6. 10.00 Igrišče OŠ Gorica Olimpijski dan z Glorio Kotnik

18.00 Galerija Velenje

Delavnica eksperimentalne grafike, prijave: info@galerijavelenje.si

18.00 Knjižnica Velenje

Sončni žarek: pesmi Lojzke Špacapan, bralni klub

19.30 Pri Lipi samostojnosti Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti

Petek, 24. 6.

17.00 Sončni park

Svečana podelitev spričeval in Korunovih priznanj, prireditev Glasbene šole Velenje ob zaključku pouka

20.00 Vista

Koncert: Severina in Saša Matić, DJ Ney in spremljevalni animacijski program

22.00 Ploščad pred Max klubom Park s5 dogaja, koncert ob koncu šolskega leta Sobota, 25. 6. 10.00-22.00

Velenjska plaža Pljusk na Velenjski plaži 2022

KINO spored

10.00-18.00

Velenjska plaža Odreži drugačnost na Velenjski plaži, frizerska dobrodelna akcija 10.00-21.00

Velenjska plaža Beach Food Festival, tržnica poletnih kulinaričnih dobrot 19.00 eMCe plac Seyithan Gazioğlu: Comic Exhibiton, odprtje razstave

19.00 Vista Skok v poletje, koncert Ponedeljek, 27. 6.

18.00 Plešivec, pri Gostišču Volk Leteče lutke: Peter Nos, predstava LGV

19.00 Kino Velenje, velika dvorana Memoria, znanstvenofantastična drama (Filmsko gledališče) Torek, 28. 6.

19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Plesna šola Spin Sreda, 29. 6.

18.00 Pri podružnični OŠ Pesje Leteče lutke: O majhni Anici 20.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Sekou Kouyate & Tina Sovič, Mozzajik Summer Festival 2022

21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Neki poletnega: Klubski maraton

Radia Študent: LSDS Collective in Primal Alchemy

ŠOŠTANJ

Petek, 24. 6.

18.00 Igrišče, Skorno pri Šoštanju Dan državnosti in zabava z ans. Naveza Sobota, 25. 6.

x Pohod po Ravenski planinski pot Ravne Planinsko društvo Šoštanj Sreda, 29. 6.

18.00 Trg svobode ali Glavni trg Zavod za kulturo Šoštanj Ana Desetnica – mednarodni festival pouličnih gledališč

ŠMARTNO OB PAKI

Petek, 24. 6.

18.30 Prireditveni prostor pri MC Šmartno ob Paki Občinska proslava ob dnevu državnosti 19.00 Prireditveni prostor pri MC Šmartno ob Paki Mladi vabijo – Evropa v Šmartnem ob Paki (tržnica za mlade & živa knjižnica)

20.00 Prireditveni prostor pri MC Šmartno ob Paki Koncert za kon›c šole: LPS

Ponedeljek, 27. 6.–petek, 1. 7. 10.00–12.00

MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav Torek, 28. 6

16:00–19:00

Hiša mladih – družabni prostor Dnevni center za mlade

zlomljeno srce, se najprej službeno odpravi na grški otok Ikarija, da bi o njem napisa la fotoreportažo. Srce jo vodi še naprej, domov, na Kreto, kjer je preživela najlepše trenutke otroštva. Želi si, da bi lahko nado knadila zamujeni čas s svojo teto, materino starejšo sestro. A kmalu spozna, da jo na Kreti ne čakajo le izvrstna kulinarika, idi lično poležavanje na plaži in gostoljubni domačini. Na dan počasi privrejo leta dolgo zamolčane skrivnosti, njihovo razkritje pa bo usodno za vso družino. Napeta zgodba,

CITY CENTER Celje

Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

Veliki koncert skupine Hamo & Tribute 2 Love s simfoniki, 30. junij ob 19.00

Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto.

Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan) Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

VESOLJE MED NAMI slovenski mladinski film Petek, 24. 6., ob 17. uri, velika dvorana REDNA PREDSTAVA (4 EUR)

DOKTOR STRANGE V MULTIVESOLJU NOROSTI akcijska pustolovska fantazija Petek, 24. 6., ob 19. uri, mala dvorana REDNA PREDSTAVA (5 EUR)

ELVIS biografska glasbena drama Petek, 24. 6., ob 20. uri, velika dvorana REDNA PREDSTAVA (5 EUR)

JAZ, RDEČA PANDA sinhronizirana animirana komedija Sobota, 25. 6., ob 17. uri, velika dvorana REDNA PREDSTAVA (4 EUR)

MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI družinska pustolovščina Sobota, 25. 6., ob 19. uri, mala dvorana REDNA PREDSTAVA (5 EUR)

ČRNI TELEFON grozljivka Sobota, 25. 6., ob 20. uri, velika dvorana REDNA PREDSTAVA (5 EUR)

KOZMOBLISK sinhronizirana animirana pustolovščina Nedelja, 26. 6., ob 16. uri, velika dvorana OTROŠKA MATINEJA (4 EUR)

TRUIMF komična drama Nedelja, 26. 6., ob 18. uri, mala dvorana REDNA PREDSTAVA (4 EUR)

JURSKI SVET: PREVLADA epska akcijska avantura Nedelja, 26. 6., ob 19. uri, velika dvorana REDNA PREDSTAVA (5 EUR)

NAD OBLAKI družinska pustolovščina Ponedeljek, 27. 6., ob 18. uri, mala dvor. REDNA PREDSTAVA (4 EUR)

MEMORIA znanstvenofantastična drama Ponedeljek, 27. 6., ob 19. uri, velika dvorana FILMSKO GLEDALIŠČE (4 EUR)

Postavitev kotička za oddajo še delujočih aparatov na Zbirnem centru Velenje

Raziskave kažejo, da se med zbranimi e-odpadki nahaja 2% še delujočih aparatov in dobro je, da jih zajamemo, saj jim tako lahko podaljšamo njihovo življenjsko dobo. Družba ZEOS, d.o.o. v ta namen po Sloveniji postavlja kotičke za ponovno uporabo. V mesecu juniju so enega uradno predali v uporabo na Zbirnem centru Velenje, skupaj s PUP Subermacher d.o.o.. Obenem so izvajalci napovedali tudi zbiralno akcijo, s katero želijo spodbuditi vse občanke in občane k oddaji še delujočih aparatov v kotiček.

Predaja kotička za ponovno uporabo

Na uradni predaji kotička na zbirnem centru so predstavniki lokalnih partnerjev projekta in predstavniki občin podpisali posebno listino, v kateri so se zavezali k skupnemu cilju – zbrati čim več aparatov, ki jih bodo lahko predali v ponovno uporabo. Ob tem so nekateri od njih povedali: Direktor ZEOS, d.o.o. Emil Šehić: »Elektronika je vedno specifična zaradi tehnike in varnosti, zato smo postavili kotičke, ki so namenjeni prav še delujočim aparatom.«

Direktor PUP-Saubermacher d.o.o. Janez Herodež: »Naš skupen cilj je spodbujati krožno gospodarstvo, kar pomeni tudi čim manj odpadkov, ki jih je potrebno predati v nadaljnje postopke predelave.«

Podžupanja Mestne občine Velenje Darinka Mravljak: »Odpadki začnejo nastajati že v trgovini, potrošništvo samo, dobre reklamne kampanje in ugodne akcije nas včasih napeljejo k nakupu, za

katerega se morda kmalu izkaže, da je bil nepotreben.«

Župan Občine Šoštanj Darko Menih: »Pogosto niti ne pomislimo, da lahko pokvarjen aparat popravimo – takoj pomislimo, da potrebujemo novega.«

Kaj se zbira v kotičkih in kaj se zgodi z zbrano opremo

V kotičkih se zbira aparate, ki so delujoči in primerni za ponovno uporabo: belo tehniko – pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate, zabavno elektroniko – radie, zvočnike, LCD televizije in monitorje, svetila, računalniško opremo ter orodje za dom in vrt; skratka vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije.

Vse zbrane aparate pod okriljem PUP Saubermacher d.o.o. bodo pregledali v procesu ponovne uporabe in jih predali nazaj v uporabo projektni partnerji. Vse primerne aparate boste lahko med drugim našli tudi v spletni trgovini na spletni strani www.zeos.si.

Kotičkov je po Sloveniji sedaj postavljenih sicer že 46, eden je že leto dni postavljen tudi v Centru ponovne uporabe v Velenju, s postavitvijo pa družba še ni zaključila. Tudi vse njihove lokacije lahko najdete na spletnem zemljevidu na www.zeos.si.

Akcija zbiranja še delujočih aparatov v vseh zbirnih centrih PUP Saubermacher d.o.o. Med 20. in 30. junijem 2022 poteka na obeh zbirnih centrih PUP Saubermacher d.o.o. (Zbirni center Velenje in Zbirni center Podhom) zbiralna akcija še delujočih aparatov. Prvih 100, ki bodo na eno izmed lokacij v času njihovega uradnega delavnika prinesli vsaj en še delujoči aparat, bo nagrajenih.

Vabljeni vsi občanke in občani, da v naslednjih dveh tednih sodelujete v zbiralni akciji oz. tudi po njej prinesete svoj še delujoči aparat v kotiček na Zbirni center Velenje ter poskrbite, da bo dobil novega lastnika.

Skozi tančice ženskega pogleda

Skozi misel v premislek

Danes z vami podelim misel, ki se mi zdi zelo pomenljiva in primerna za dober razmislek. Misel sem zasledila na enem izmed predavanj bivšega budističnega meniha, ki jo je verje tno povzel po nekomu, a jo na svojih predavanjih in v men torstvu nasploh uporablja pri navdihovanju ljudi k boljšemu življenju.

Glasi se tako: »Jaz nisem to, kar jaz mislim, da sem. Jaz ni sem to, kar ti misliš, da sem. Jaz sem to, kar jaz mislim, da ti misliš, da sem.«

V tem lahko hitro zasledimo eno izmed človeških, morda celo bolj slovenskih lastnosti – kako zelo nam je pomembno, kaj drugi mislijo o nas. Saj poznate tisti stavek: Kaj bodo pa sosedi rekli?

Ta misel nosi močno sporočilo. Jaz si v bistvu skozi neko zamisel o tem, kaj si nekdo misli o meni, podam nekakšno oceno, ki ji celo na nek način verjamem. In zato verjamem, da bi se mnoge stvari razrešile veliko bolj enostavno, če bi o tem, kar si mi mislimo, da nekdo drug misli o nas, s to osebo pogovorili. Mnoge stvari bi se zdele drugačne.

Si predstavljate naše šolarje, ki si ves čas glavo polnijo s tem, kaj si o njih mislijo prijatelji, sošolci, učitelji ... Super je, če so te naše predstave pozitivne, a realno je, da zaradi lastne samokritičnosti in nevere v to, da smo vredni in po polni takšni, kot smo, podležemo idejam, ki si jih ustvarimo, predvsem manj vzpodbudnim. Če si ob tem postavimo do datno vprašanje, ali je zagotovo res, kar mislim, da si nekdo drug misli o meni, bi odgovor zagotovo bil, ne, saj v resnici ne vem, kaj se podi po njegovi glavi.

Enako se lahko zopet zgodi v vseh odnosih, ki jih živimo. En pogovor – in koliko težkih stvari bi izgubilo svojo težo.

Sama včasih težko verjamem besedam, ki mi jih naklonijo drugi. Besede so lepe, govorijo o meni, o mojem karakterju in tem, kako sem pomembna, kako pomemben del življenj drugih. In zakaj te besede z rahlo nevero težje sprejmem? Ker sem si pred tem izoblikovala idejo, da zagotovo druge mu ne predstavljam osebe, ki bi bila zanj nepogrešljiva, da sem zanj samo še en človek.

A tako kot meni druga oseba ni samo še en človek, je najlaž ji in najboljši način, da mu to povem.

Začenši kot starš svojim otrokom, da bodo vedeli, kaj za res mislim o njih, potem partnerju, družini in vsem ostalim. Morda se kdo ob tem sprašuje, kako nekomu povedati, kaj si misliš o njem, če pa to ni nujno dobro. Na tej točki pa spod bujam, da v ljudeh iščete dobro. Če tega sami po sebi niste sposobni, se na to pripravite tako, da ob opazovanju te ose be iščete vse lepe stvari, tako zunanje kot notranje, da se vaš pogled na osebo osvetli.

Prijeten razmislek želim.

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

Lunine mene junija, prazna luna, mlaj, ob 4.52 29.

Nagradna križanka Manualna terapija

Manualna terapija Nakupovalni center Velenje Kidričeva 2 b E: alenkaking@gmail.com T: 051 348 191

Storitve: • Osteopatske, manipulacijske in artikulacijske tehnike • Analiza telesne drže • Miofascinalne tehnike • Globinska masaža

Trigger point terapija

Manualna limfna drenaža

Nevromišični taping

KRIŽA • SINDROM KARPALNEGA TUNELA • MIŠIČNA UTRUJENOST • IŠIAS • GLAVOBOL • TEŽAVE S SKLEPI • TENIŠKI KOMOLEC • ŠPORTNE POŠKODBE

Obisk

Ko sem zgodaj zjutraj odprl zaspane oči, sem videl, tako se mi je zdelo, da pod stropom kroži velik ptič. V začetku sem pomislil, da še nisem opravil s sanjami, ko pa sem povsem prišel k sebi, sem ugotovil, da ne sanjam, ampak da pod stropom neslišno frfota temni netopir. Pričakoval sem, da bo nepovabljeni gost prej ali slej našel pot na prostost, a je raje zgoraj sedel na za veso. Kar nekaj časa sem tuhtal, kako bi se ga znebil.

Potem sem se domislil, odšel po kuhinjsko krpo in razprl sobno lestev. Previdno sem ga zgrabil, netopir pa je zacvilil kakor miška in se nekaj časa čvrsto oklepal. Sestopil sem, se globoko nagnil skozi okno in ponudil ujetniku prostost. A le teča prikazen ni hotela poleteti. To se je zgodilo šele, ko sem močno stresel dlan. A glej ga zlomka, netopir jo je mahnil nazaj v mojo spalnico, spet nekaj časa krožil pod stropom in pristal domala na istem mestu na zavesi. Ponovil sem postopek, v drugo ni zacvilil, je pa sigurno zaznal, da je nepovabljen gost. Še bolj daleč sem stegnil roko in poprej priprl okno. Spet se mu ni mudilo, a končno jo je mahnil proti vzhodu, ker je najbrž stanoval v Hudi luknji, kjer jih, kot mi je zagotavljala zagnana velenjska jamarka Petra, domuje več kot tri tisoč.

Netopirjev je veliko vrst. Nimajo peruti, pač pa so njihove prednje okončine preobražene v letalne peruti. S svojimi čutili zaznajo najmanjše prepreke in tako začenši z mrakom uspe šno lovijo plen. Pri nas največ žuželke, so pa tudi taki, ki sesajo kri, se lotevajo majhnih sesalcev, ptic in celo rib. Razvit imajo poseben sistem, ki deluje kot sonar. Oddaja neslišne zvočne klice, katerih odboje od predmetov prestrežejo in si natančno ustvarijo sliko okolice ali položaja svojega plena. Ko miruje jo, se z ostrimi kremplji na nogah oprimejo tudi najmanjših gub in visijo in v tem položaju tudi čez zimo, pri tem pa se jim srčni utrip skrči za več kot polovico. Doma so največ v jamah, drevesnih krošnjah, cerkvenih podstrešjih, zavetje pa najdejo še na drugih nepričakovanih mestih.

Kdo ve, kakšna usoda je doletela mojega gosta. Upam, da je našel domov in da ima veliko potomcev.

�� Bojan Glavač

Nagrajenci nagradne križanke Športni park Jezero, objavljene v tedniku Naš čas, 9. junija 2022 so:

• Ana Hudovernik, Velenje

• Bojan Uršnik, Šoštanj

• Luca Božič, Velenje

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Rešitev križanke: ŠALEŠKI TENIŠKI KLUB.

- 24. junija 1819 je bil na Konovem pri Velenju rojen pedagog in duhovnik Janez Vošnjak. Šolal se je v Celju in Gradcu in bil leta 1842 v Št. Andražu na Koroškem posvečen v duhovnika. Pred svojo smrtjo je bil 14 let nadžupnik, dekan in prvi in fulirani ptujski prošt. Bil je prastric fran čiškana Vendelina Vošnjaka; - v zahvalo za gradnjo ceste skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija 1830 odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za gradnjo te ceste; - 24. junija 1965 se je Gimnazija Velenje v gradnji preimenovala v Gimnazijo Ve lenje, in tega leta se je začel tudi pouk. Za ravnatelja je bil imenovan Bojan Glavač; - 24. junija 1989 so šaleški obrtniki ob 15. obletnici Združenja obrtnikov občine Velenje v Starem Velenju dobili svoj dom; - 24. junija 1990 so na trgu Bratov Mra vljakov (danes Glavni trg) v Šoštanju po novno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga;

- 24. junija 1995 je prišlo do prvega dviga zastave občine Šoštanj. Ob zvokih državne himne je na trgu Svobode zastavo dvignil stotnik slovenske teritorialne obrambe Tomaž Ročnik iz Zavodnja pri Šoštanju; - 25. junija 1977 so na Titovem trgu v Ve lenju na slovesnosti svečano odkrili Titov spomenik;

- 25. junija 1989 je bilo v Škalah svečano odprtje novega krajevnega središča s šolo; - 25. junija je dan slovenske državnosti. Na ta dan je leta 1991 skupščina Republi ke Slovenije na svoji seji sprejela Dekla racijo o neodvisnosti, Ustavno listino o

samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za njeno iz vedbo. Listina je Slovenijo razglasila za samostojno in neodvisno državo, ustavni zakon pa je organom Slovenije nalagal, da prevzamejo pristojnosti, ki so bile prej z ustavama SRS IN SFRJ prenesene na federacijo;

- 26. rožnika 1799 se je na Vranskem ro dil Peter Musi, učitelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar in bančnik, ki je večino svojega življenja preživel v Šoštanju. Med drugim je napi sal abecednik »Navod v branje za mladost nedelskih šol«, veliko pa je tudi dopisoval v Novice, Šolskega prijatla in v Drobtinice; - 26. junija 1893 se je v Šentilju pri Vele nju rodila učiteljica Marica Trobej, ki je med drugo svetovno vojno pisala dnev nik in zabeležila osebne misli in mnoga dogajanja v Šoštanju in okolici, ki bi sicer ostala pozabljena;

- 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Da vorin Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, ki je bil rojen v Šoštanju. Kot novinar je služboval pri Jutru, Sloven skem poročevalcu in Tovarišu, med nje govimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom;

- 26. junija 1999 je bilo v Vinski Gori tre tje srečanje slovenskih krajev z imenom Selo, Sela ali Sele, saj se eno izmed sedmih naselij Krajevne skupnosti Vinska Gora imenuje Janškovo selo;

- prve studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu takratne najvišje velenjske stolpnice na Šaleški cesti in jih svečano odprli 27. junija 1975;

- 27. junija 1978 je bila v Lokovici slo vesnost ob začetku del pri gradnji šale ške magistrale na trasi med Lokovico in Gorenjem;

- 27. junija 1983 so delavci Gradisa pri čeli v Velenju graditi podhod pod Kidriče vo cesto med Knjižnico Velenje in pošto;

- 28. junija 1950 so prebili zvezni rov med starim in novim jaškom velenjskega premogovnika;

- Kmetijska zadruga Šaleška dolina v teh dneh praznuje sedeminšestdeseto obletni co uspešnega delovanja. 29. junija 1955 je bil namreč prvi občni zbor zadruge z ime nom Kmetijska zadruga, z. o. j., Šoštanj, v katero so se združile KZ Družmirje, Lokovi ca, Topolšica, Ravne, Zavodnje in Florjan; - 29. junija 1968 se je v popoldanski iz meni zgodila nesreča v Rudniku Lignita Velenje, v kateri sta umrla dva rudarja. �� Pripravlja: Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

DOLINA. Z VAMI IN ZA VAS.

Spomenik v Hudi luknji (Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

KOZI, molzni 2 kom, prodam. Gsm: 031 872 967.

PSA Tačija, črnorjave barve, starega 10 mesecev, prodam. Z novo srebrno ovratnico, povodcem in verigo, po simbolični ceni 30 €. Vzrok prodaje je, da ne govorim (rak glasilk) in ga ne morem nič naučiti. Vse informacije na Gsm 041 445 652 , Paka pri Velenju.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali gsm: 031 653 250.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovan ke, spoštovani zavarovanci, obvešča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bole zni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informaci je v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 25. 6. 2022 in nedeljo, 26. 6. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba med 8. in 12. uro – 03 899 56 42:

Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje Vodnikova 1, 3320 Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 13. do 19. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avto matskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO 2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Dragu Novaku v spomin

1962–2022

07. junija se je za vedno poslovil Drago Novak – mož, oče, de dek, tast, brat, sin in svak, sodelavec nabavne službe Premo govnika Velenje in invalidskega podjetja HTZ Velenje, pred sednik Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), član Aktiva delovnih invalidov Premogovnika Velenje in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje.

Z Dragom Novakom sva v dolgi dobi sodelovanja tako v službi kot pri invalidih bila dostikrat pred številnimi izzivi, ki so dajali nav dih za vsak naslednji korak in dejanje.

Kot člani naše velike rudarske družine pa smo se znali odrekati in se razdajati za stvari, ki so ne komu vedno prinašale olajšanje, kakršnokoli pomoč, morebiti je kdaj bil dovolj le samo razgovor.

Tako smo se od drug drugega vedno učili in iskali rešitve.

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 13. do 19. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji v Šoštanju, niso presegleopozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA v dneh od 13. junija do 19. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

Drago je bil človek načel. Zavedal se je, da je v življenju lahko veliko drugačnosti, saj ljudje različno potrebujemo in čuti mo, je pa prav, da je vedno nekdo, ki zna, zmore, želi in hoče korak naprej.

Od predhodnikov je prevzel vodenje Aktiva delovnih invali dov Skupine Premogovnika Velenje, pred 16 leti pa sva kole bala, kako narediti nekaj več, in sprejela odločitev (tudi Dra gova družina), da vloži kandidaturo za predsednika ZDIS v Ljubljani. Bil je izvoljen na to zelo pomembno in odgovorno funkcijo.

Trdno je bil odločen, da bo storil, kar bo lahko, vodenje Ak tiva v Skupini PV mi je prepustil v dobri kondiciji, sam pa se je podal na pot, ki je bila morebiti dobra, a na trenutke tudi grenka.

Vedel je, da ne bo lahko, a 16 let je mimo od takrat, ko je leta 2006 vložil prvo kandidaturo za predsednika velike invalid ske in humanitarne organizacije ZDIS, ki v 69 društvih zdru žuje več kot 50.000 invalidov. Bil je človek trdnega značaja, spoznaval je veliko problemov, srečeval se je s pomembnimi ljudmi v Svetu za invalide pri Vladi RS, bil je podpredsednik NSIOS v mandatu 2020–2024, član Sveta zavoda za pokoj ninsko in invalidsko zavarovanje v mandatu 2017–2021 ter član SPIZ v mandatu 2010–2022.

Skupaj pa sva bila svoj čas člana IO MDI ŠD Velenje in Sveta za invalide na MO Velenje.

Drago je tako vedno znova pridobival znanja in izkušnje in vedno je govoril, da se izplača boriti za invalida, saj je človek nekako poklican za to.

Nadvse je imel rad svojo družino, vnukinji in vnuka, bil je človek pozitivnih načel in prepričanja, da smo skupaj moč nejši in trdnejši.

In ko sem imel ob slovesu na pokopališču v Podkraju 10. junija to čast, sem se od prijatelja, kamerata, sodelavca in tovariša poslovil z besedami: »Kamerat, globok poklon ti iz rekam, bil si človek z veliko začetnico, ki si se razdajal, dajal ljudem svoje znanje in sposobnosti in živel tako, kot ti je na rekoval vsakdan.«

Jožica, Sebastjan in Anja z družinama, Dragova sestra z dru žino in njegova mama:

Jutri bo nov dan, solza bo morebiti posušena. In vi se boste morali naučiti živeti na novo – brez te vaše lepe zgodbe, ki bo ostala samo še v spominu. Odšel je dober mož, sin, izje men oče in tast, zlat dedi, brat, sodelavec in Človek z veliko začetnico.

Hvaležni smo lahko, da smo ga imeli, da smo se skupaj učili o premnogih umetnostih življenja in da je znal in zmogel za invalida vedno zastaviti besedo, znanje in ponos.

Kamerat – hvala ti, da si bil.

dva topola, Društvu distrofikov, RK Konovo, Društvu invalidov Konovo, KS Konovo, Občini Velenje ter g. Petru Dermolu, CVIU učiteljem in sošolcem s šoferko Vlasto, še posebej pa gre zahvala asistentkam Kristini, Maji, Nataliji in Moniki, ki so mu lepšale zadnji dve leti življenja.

Hvala vsem, ki ste našega sončka v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.

Žalujoča mami Simona, ati Jože, brat Gašper z Anjo, nečakinji Zoja in Maruša, sestra Monika z Anžetom ter babi Ida.

Drago Kolar

Tudi z donacijami bodo 180 otrok peljali na morje

Za mnoge otroke je to najlepši del leta in ga komaj čakajo – Najbolj pomembno je, da gre denar od nakupa majice v dobrodelne namene – Otroci so na morju res otroci, med vrstniki, sproščeni in z okrepljenim imunskim sistemom za zimo

Janežič

Velenje, 17. junija – Tretja eta pa kolesarske dirke Po Sloveniji, ki je peljala tudi skozi Velenje, je imela svoj poseben epilog v pe tek, na Kresni noči Kluba vodnih športov Velenje ob Velenjskem jezeru. Zveza prijateljev mladine Velenje je namreč med 8. in 15. junijem vabila k spletni dobro delni dražbi tekmovalnega dre sa Tadeja Pogačarja z izklicno ceno 500 evrov. Do konca dražbe do 12. ure se je znesek ustavil na 2000 evrih, toliko pa je za dres ponudilo farmacevtsko podjetje VonPharma. K temu znesku je primaknila 5000 evrov še Mestna občina Velenje, čeka s tema zne skoma pa sta bila izročena sekre tarki ZPM Velenje Bojani Špegel kot prispevek za letovanje otrok iz socialno šibkih družin. Lastnik in direktor podjetja, ki bo prihodnje leto v velenjski ob čini postavilo svojo podružnico in v njej vidi dobro priložnost za svojo prihodnost, Tadej Horvat je ob tem dejal: »Seveda smo se potegovali za majico, ker je su per, ker imamo vsi radi Tadeja Pogačarja in spoštujemo to, kar dela. A mnogo bolj je pomembno, da gre denar od nakupa majice v dober namen. To, kar počnejo Zveza prijateljev mladine in njeni prostovoljci, pa pomeni največ za otroke, ki bodo šli na morje.

Začetek kopalne sezone na Velenjski plaži

Velenje, 18. junija – Pretekli vikend so tudi uradno odprli ko palno sezono na Velenjski plaži, kjer so pripravili različne špor tne igre za družine, otroci pa so se lahko brezplačno podali na napihljiva igrala. V popoldan skih urah je najmlajše razveselil prihod super junakov in gosta presenečenja, občinstvo pa je glasbeno razgrel raper Nipke. Že tradicionalno je v organizaciji Kluba vodnih športov poteka la tudi regata za Pokal Mestne občine Velenje – po velenjskem jezeru je zajadralo 15 tekmoval cev iz različnih občin.

Dogajanje je bilo pestro tudi na Visti, kjer je potekal Vista Stre etball – turnir v ulični košarki 3x3, na katerem se je med sabo pomerilo 16 ekip, ki so se borile za denarno nagrado. Potekalo je tudi tekmovanje v metanju trojk in zabijanju na koš, za popestri tev in krepitev razpoloženja pa je poskrbel DJ LT.

Dogajanje na Velenjski plaži in Visti pa bo pestro tudi v nasle dnjih dneh. »V soboto, 25. junija, bo Pljusk v poletje, ko bosta po tekala tudi Beach

Upam si reči, da redkokatero majhno ali srednje veliko pod jetje vlaga toliko nazaj v okolje, v katerem dela, kot naše. Veliko doniramo z našimi izdelki, do niramo tudi v denarju, in to na meravamo početi še naprej. Naš moto je namreč, da postanemo najbolj dobrodelno podjetje na enoto zaposlenega.«

'Morje' bi moralo biti samoumevno, a za vse ni

Mestna občina Velenje je za le tovanje otrok, ki ga organizira Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, v proračunu letos že namenila skoraj sedem tisoč evrov. Župan Peter Der mol je poudaril dobro sodelova nje z ZPM skozi dolga leta. »Če prav imajo otroci in vsi drugi možnost za uživanje ob in v vodi na Velenjski plaži, pa je prav, da otroci doživijo tudi morje. To bi moralo biti nekaj samoumevne ga, pa žal v današnjih časih ni. Zato se v Mestni občini Velenje s socialno politiko trudimo, da omogočimo čim bolj enake mo žnosti za vse.«

Prostovoljci rišejo nasmehe na obraze otrok

Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo vsa zbrana sredstva namenila za letovanje

otrok. Letos želijo na morje pe ljati vsaj 180 otrok. Med njimi so tudi otroci, ki še nikoli niso videli morja.

Bojana Špegel se je obema do natorjema v imenu sodelavcev, prostovoljcev in otrok, ki bodo letovali, zahvalila za donirana sredstva. Kot je še povedala, so letos uspešno kandidirali na raz pisu Zavoda za zdravstveno za varovanje za zdravstveno leto vanje otrok in pridobili 64 tisoč evrov. »Žal pa to ni dovolj, ker moramo za vsakega otroka iz socialno šibke družine, ki sicer na srečo v zadnjem letu ni bil

bolan, zbrati 430 evrov, kolikor je ekonomska cena 11-dnevne ga letovanja. Otroci si bodo po dveh koronskih letih na morju nabrali novih moči, se sprostili,

uživali med vrstniki in si okre pili imunski sistem za zimske mesece,« je poudarila in dodala, da imajo počitnice na morju še veliko dodano vrednost: otroci so na morju res otroci, s številni mi prostovoljci, ki se že usposa bljajo za to 24-urno in 11-dnev no zahtevno, a lepo nalogo, jim pripravijo pester program.

»Na prvo letovanje gremo 13. julija v Pacug, peljemo 80 otrok,

na drugo pa 11. avgusta v Savu drijo, z nami gre 100 otrok. Zdra vstvena zavarovalnica nam je odobrila 154 zdravstvenih mest.

Za mnoge otroke je to najlepši del leta, ki ga komaj čakajo, in zadnji dan počitnic je – žal – tudi nekaj otrok, ki ne bi šli domov, ker jim tam ni tako lepo,« je še povedala Bojana Špegel. ��

Diana

food festival

in dobrodelni dogodek Odreži drugačnost. 1. julija bo nadome stni koncert Siddharte, od 10. julija pa se bo v dopoldanskem času dogajalo na Visti, kjer bodo vsako nedeljo do konca avgusta spretnostni poligoni in košarka za otroke, v popoldanskem času pa bodo na Velenjski plaži pote kale različne zabavne igre,« je povedala Urška Rožič iz Zavoda za Turizem Šaleške doline.